_____________________________________________________________
License: Creative Commons Attribution 2.5 South Africa
URL: http://creativecommons.org/licenses/by/2.5/za/

Name and version: NCHLT Clean Sepedi Text Corpus v2.0

Attribute work to: South African Department of Arts and Culture & Centre for Text Technology (CTexT, North-West University, South Africa)

Attribute work to URL: http://www.nwu.ac.za/ctext 
______________________________________________________________

<fn>(1124200875819 AM) GEMS_APP(SEPEDI).txt</fn>
Ge kgopelo ya gago e tšweletše, GEMS e tla go romela sephuthelwana sa kamogelo mo matšatšing a le 7 ka morago ga go hwetša kgopelo ya gago.
Kgopelo ya gago e tla ditelega ge o ka se re romele ditokomane ka moka tšeo di hlokegago.
Ge kgopelo ya gago re sa kgone go ka tšwela pele ka yona, GEMS e tla ikgokaganya le wena matšatšing a le 15 ka morago ga go hwetša kgopelo ya gago.
Ka kgopelo ikgokaganye le setheo sa rena sa megala go 0860 004367 goba ka poso ya se-eleketeroniki go enquiries@gems.gov.za ge e le gore o nyaka thušo ye nngwe gape ka ga go tlatša foromo ya go dira kgopelo.
Ka kgopelo bona tlhahli mo letlakaleng la 7 go go thuša ka go tlatša foromo ye. Se buše tlhahli le foromo yeo e šetšego e tladitšwe.
Ka kgopelo tlatša dikarolo ka moka tšeo di hlokwago go tlatšwa ka tlhokomelo gape ka botlalo.
Netefatša gore o tsenyeletša le ditokomane ka moka tšeo di hlokegago. Romela foromo yeo e tladitšwego ka botlalo go GEMS ka ye nngwe ya ditsela tšeo di latelago.
Nomoro ya pukwana ya boitsebišo Letšatši la tswalo...
Nomoro ya lekgetho la letseno...
Ka kgopelo DIRA KGETHO YA KHOLEGO E TEE go tšwa lenaneong le lego ka mo tlase mme o swaye khutlonne ya maswanedi ka X.
Dikgopelo ka moka tša go lefelwa di lefelwa ka reiti ya Setlamo go ya ka melawana ya Setlamo.
Re botše gore naa o gola bokae. Ge e le gore o mo bolaoding bja magareng goba bja godimo re botše gore naa mogolo go tsenyeletša le tša ka thoko tša ka kgwedi ke bokae tsenyeletša setlankana sa mogolo goba lengwalo la go hlatsela go thwalwa ge e le gore o mošomedi yo moswa.
Ge e le gore o leloko/moholegi ka mongwe, tsenyeletša setifikeiti sa go hlatsela go ba leloko ga gago go tšwa setlamong sa kalafi sa gago sa peleng seo se bontšhago letšatši leo o felleditšego go ba leloko ka lona (dikarata tša go ba leloko ga di a lekana). O swanetše go netefatša gore go ba leloko ga gago mo setlamong seo, go fedišitšwe.
Maloko ao a šomago, ditefelo tša ona di ntšhwa megolong ya ona moo go kgonagalago.
Ge e le gore o tla be o lefela ka tebiti otara o hloka go tlatša Tshedimošo ya Akhaonto ya Pankeng ya Leloko ka mo tlase (Karolo H).
Mosepetši wa bafani ka ditirelo tša maphelo ka tshedimošo efe kapa efe, ka tlase ga maemo a go se fanwe ka maina, yeo e hlokegago bakeng sa tshepetšo le dipalopalo, mme go lebeletšwe gore tshedimošo ya mohuta woo e tla swarwa e le sephiri ka nako tšohle.
Go bohlokwa go fa GEMS goba baemedi ba yona tumelelo ya go ka rerišana le ngaka, sepetlele goba mofani ka ditirelo tša kalafi ofe kapa ofe wa gago go netefatša gore o hwetše tlhokomelo ya maleba ya maemo a godimo.
Dikagare tša foromo ye, ke tša makgonthe, di nepagetše e bile di feleletše. Ge go ka diragala gore ke se bolele dilo ka moka goba ke hlalose dilo go feta ka mokgwa woo di lego ka ntshe, ke a kwešiša gore go ba leloko gaka go tla fedišwa mme go ka nna gwa diragala gore ke kgopelwe go lefela setlamo ditšhelete tšeo di šetšego di lefetšwe, ge nka bego ka se šomiše gampe dikholego tša ka setlamong, di ka bego di se tša lefelelwa, mme se se tla lebedišišwa go ya ka mekgwa ya go dira kganano.
Ke dirile kgetho yaka mme ke ikgotsofaditše ka dikholego tšeo kgetho ye e fana go ka tšona.
Ke a dumela gore ke tla ithuta melawana ya setlamo se.
Baholegi ka nna go sa tsenyeletšwe molekani wa ka, ba itshepile ka botlalo goba seripa sengwe go nna go fihlela moo e lego gore ba itshepile seripa sengwe go nna mme ba sa hwetše letseno la ngwaga ka ngwaga leo le sa fetego bogolo bja phenšene bjoo bo abjago, goba ga ba thwalwa go ka šoma go ya go ile go tloga letšatšing leo go tsikitlwago foromo ye.
Ke kwešiša gore tshedimošo ka ga nna le ka ga bophelo bjaka (yeo e hweditšwego go tšwa go bafani ka ditirelo tša maphelo ka tumelelo yaka) e tla swarwa e le sephiri.
šomišwa go dira diphatišišo, tshedimošo ya dipalopalo, tlhokomelo yeo e laolegago le mabaka a go dira dipego mme ge se sengwe se ka dirwa seo se sa amanego le tše, seo e tla tšewa e le tshelo ya molao.
Ke a kwešiša gore tshedimošo ya ka goba ya ba lelapa la ka e ka se rekišwe goba ya dirišwa mabakeng ao a sepelelanago le tša kgwebo.
Ke a kwešiša gore GEMS e fane ka tumelelo go batho ba itšeng gape le gore go na le batho ba bangwe ba ka ntle bao ba filwego tumelelo ya go ka šomiša/lebelela tshedimošo.
Ke a kwešiša gore GEMS e tla leka ka mekgwa yohle gore tšhireletšo yeo e lekanego ya tshedimošo e be gona ka mehla.
Ke a kwešiša gore ge go ka diragala gore taba dingwe di se sa ba tša sephiri, GEMS e tla tšea boikarabelo bjohle mme e tla leka ka mokgwa woo e kgonago go ka fokotša bothata bjo go ya ka ditsela tšeo GEMS e di tsentšego tšhomong ka boyona.
Ka go dira bjalo, ke fana ka tumelelo go mongmošomo/GEMS gore ba ntšhe ditšhelete ka moka tša ditefelo tšeo ke di kolotago GEMS, mogolong/pankeng le go lefela ditšhelete tšeo di hweditšwego go GEMS goba baemedi ba yona.
Ke tla tsebiša GEMS diiri di le 48 pele nka tsena sepetlele ka tlase ga mabaka ao e sego a tšhoganyetšo.
Ke dumela gore setlamo goba baemedi ba sona ba tla dira ditefelo tša dikgopelo tšeo ba bonago e le tša maleba mme ba dira se ba latela melawana ya setlamo.
Melawana e tla šoma ka nako tšohle, gomme ke a dumela gore ga gona mangwalo, dingwalwa goba dipukwana tšeo di tla tšeago sebaka sa melao ya setlamo.
Tshedimošo ya leloko (ka ga leloko le bophelo bja gagwe) e ka se šomišetšwe mabaka a kgwebo ya khampani goba ya rekišwa e le go dira tšhelete.
Go na le magato ao a tšeerwego go netefatša tšhireletšego ya tshedimošo.
Tumelo ya go ka bona/šomiša tshedimošo ka ga maloko le ka ga maphelo a bona e filwe batho ba ka gare ga mokgahlo le bašomišani mmogo ba wona.
Ge go ka diragala gore taba dingwe di se sa ba tša sephiri, GEMS e tla tšea boikarabelo bjohle mme e tla leka ka mokgwa woo e kgonago go ka fokotša bothata bjo go ya ka ditsela tšeo GEMS e di tsentšego tšhomong ka boyona.
Re laeditše tshedimošo e bohlokwa mo dikarolong tše fapanego mo foromong ya gago ya go dira kgopelo tšeo di tla go thušago go tlatša foromo ya gago ka go nepagala.
Setifikeiti sa go ba leloko go tšwa setlamong sa gago sapeleng se bontšhago letšatši la phedišo ya go ba leloko.
Ka kgopelo re bontšhe maina a mongmošomo wa gago ka botlalo le khoutu ya mo mokgahlong.
Ka kgopelo tlatša tshedimošo ka ga baholegi ka wena mo go KAROLO B ya foromo ya go dira kgopelo.
Ga go baholegi ka wena ka ntle ga bao ba lego mo lenaneong le, bao ba ka dumelelwago go ba maloko.
Afitafiti yeo go ikannwego go bontšha tlhokego ya thekgo ya tša ditšhelete ya molekani go leloko.
Afitafitiyeo go ikannego go bontšha tlhokego ya thekgo ya ditšhelete ya setlogolo go tšwa lelokong.
Afitafiti yeo go ikannego go bontšha tlhokego ya thekgo ya ditšhelete ya ngwanageno go tšwa lelokong.
Afitafiti yeo go ikannego go bontšha tlhokego ya thekgo ya ditšhelete ya batlogolo go tšwa lelokong.
Diafitafiti tšeo go bolwetšwego ka tšona di swanetšwe go tlatšwa gammogo le lenaneo la dipotšišo la tša kalafi la baholegi bao ba golofetšego, mme tšona di a hwetšagala mo websaeteng ya GEMS e lego www. gems.gov.
Ge e le gore go a hlokega gore o romele afitafiti o hloka go ya setisshing sa kgauswi le wena sa maphodisa goba motho ofe kapa ofe yoo a ngwadišitšwego bjale ka khomišinara wa boikano go netefatša gore tshedimošo yeo o tla e fago GEMS ke nnete e bile e nepagetše.
Tšea foromo ya pegelo ya tekolo ya tša kalafi o ye le yona ngakeng ya gago, gomme o mo kgopele gore a tlatše foromo yeo. Tefelo ya go bonwa ke ngaka e tla lefelwa go tšwa kholegong ya go bona ngaka ya maloko ao a ngwadišitšwego.
Moo go kgonegago dira gore letšatši la gago la goba leloko la GEMS le latela thwii la gago la bofelo la go ba leloko la setlamo sa gago sa peleng, ka ge sekgoba mo go beng leloko ga gago setlamong sa tša kalafi go ka ama gampenyana saposidi ya gago ya mongmošomo.
Ge o se wa tsenya letšatši, o tla tšewa o nyaka go thoma semetseng mme boingwadišo bja gago bo tla tšewa e le letšatši la pele la kgwedi yeo e latelago, se se direlwa gore o se ke wa šalela morago ditefelong.
Badirakgopelo bao ba lego phenšeneng: Tlatša foromo ya M2 le Z583 gore Lefapha la tša Matlotlo e tle e tsebe go hlatsela saposidi.
Badirakgopelo bao ba thwetšwego: Ka kgopelo laetša mogolo wa gago wa kgwedi ka kgwedi. Ge e le gore o mo bolaoding bja magareng goba bja godimo re botše gore naa mogolo go tsenyeletša le tša ka thoko tša ka kgwedi ke bokae tsenyeletša setlankana sa mogolo goba lengwalo la go hlatsela go thwala ge e le gore o mošomedi yo moswa.
Lemoga gore ge setifikeiti sa gago se sa bontšhe letšatši la mafelelo leo o bilego leloko ka lona re ka se kgone go se šomiša. Gopola go ngwala le go romela lengwalo la phedišo ya go ba leloko go setlamo sa gago sa peleng go fediša go ba leloko ga gago, ge e le gore ga se wa dira se.
Ge o ka kgetha goba leloko la Sapphire goba Beryl, o swanetše go lemoga gore tše ke dikgetho tša neteweke. Se se ra gore wena le baholegi ka wena le gapeletšega gore le šomiše feela bafani ka ditirelo tša kalafi bao ba nago le kontraka le neteweke ya Prime Cure. Ngaka/Ngaka ya tša Meeno ya gago ya bjale e ka no ba e se ya tšhwa e e ba leloko la neteweke ya Prime Cure.
Ge wena goba yo mongwe wa baholegi ka wena a phela ka HIV/AIDS, go tla go thuša gore o be leloko la lenaneo la taolo la GEMS HIV/AIDS ka go leletša "Aid for Aids" go 0860 100 608.
GEMS e fana ka dikholego tšeo di tseneletšego tša dihlare tša mohuta wo go maloko ka moka.
Ge o ngwadišitšwe lenaneong le, dihlare tša gago di tla lefelelwa ka botlalo, e feela o swanetše go gopola go di tšea khemising yeo e ngwadišitšwego netewekeng ya Prime Cure goba di romelwe ke khemisi yeo e posago kalafi sepedi yeo e ngwadišitšwego.
Ge ngaka ya gago e go lekotše mme e tladitše foromo ya go dira kgopelo, o tla swanela ke go romela kgopelo ye gammogo le taelo go tšwa ngakeng ya kalafi ya mmušeletšwa go 0866 51 8009 gore re e lebelele. Goba o ka nna wa di romela ka poso ya se-eleketeroniki atereseng ye: chronicDSP@gems.gov.za.
Sehlopha sa tša dihlare se tla lebelela se gomme ge go hlokagala se tla ikgokaganya le ngaka ya gago (ka mogala goba ka lengwalo) gore se tle se kgone go kgetha dihlare tše sa bitšego. O tla hwetša SMS yeo e tla go bontšhago boemo bja kgopelo ya gago (khwetšo le tumelelo).
Tsenyeletša le ditokomane tšeo di thekgago boemo bja gago, ditlhohleletšo (bjale ka ge go nyakega) go dira gore kgopelo ya gago e se ditelege.
Ka morago ga gore di dumelelwe o tla hwetša lengwalo leo le nago le lenaneo la dihlare tšeo di dumelelwago go ka lefelelwa go tšwa go MPL (lenaneo la hlwaahlwa ya dihlare) le tšeo di tla hlokwago gore le wena o lefele setseka sa gago. O tla fiwa kgetho ye nngwe gape yeo e sa hlokego gore wena o lefele setseka sa gago. Ka kgopelo boledišana le ngaka ya gago ka kgonagalo ya go šomiša dihlare tšeo di sa tlo nyakego gore o lefele setseka sa gago. Ge e le gore sehlare se se fapana le seo se šišinywago ke ngaka, lengwalo la tlhaloso le tla tla le lengwalo la tumelelo mme sekopišwa sa lona se tla romelwa go ngaka ya gago.
Ge kgopelo ya gago e gannwe, o tla romelwa lengwalo gomme sekopišwa sa lona se tla romelwa ngakeng ya gago. Ge e le gore go hlokega gore tshedimošo ye nngwe ya setleliniki e a hlokega, kgopelo ya gago e tla lebelelwa gape ka morago ga gore tshedimošo ka moka yeo e hlokegago e hwetšwe go tšwa ngakeng ya gago.
Ge e le gore dihlare tša gago tša mmušeletšwa di fetoga ka mokgwa ofe o itšeng, o tlamegile go tsebiša GEMS.
Ge re se na go lebelela foromo ya gago ya kgopelo, o tla hwetša SMS go hlatsela gore re hweditše kgopelo. O tla tsebišwa semetseng ge e le gore o hloka go fana ka tshedimošo ye nngwe gape ya tlaleletšo gore re kgone go fetša ka kgopelo ya gago.
<fn>(128200995512 AM) Sepedi.txt</fn>
Tšwela pele ka bophelo!
Re fihlile mafelelong a marega a matelele, mo re ilego ra lekwa ke go tonya gabohloko ka dithempheretšhara tša Nagagodimo, diphefo tše maatla tše di tšutlilego Kapa le baerase ye mpsha ya mpshikela ye e ilego ya dira gore batho lefaseng ka bophara ba nyake tlhokomelo ya kalafo.
Le ge e le gore re be re thothomela marega, GEMS e be e le gare e oketša maloko a yona go fihla go baholegi ba ka godimo ga milione. Re bile le Kopanokakaretšo ya ngwaga ka ngwaga ye e atlegilego kudu ka Nelspruit, ra lokolla lenaneo le lekaone la dipoelo tša ditšhelete, ra tsebagatša wepsaete ye mpsha ya DotMobi semmušo le ditirelo tše mmalwa tša maloko a mafsa tše di akaretšago tirelo ya go Hwetša tshedimošo ya Kholego ya SMS, Lenaneo la tša Boimana le Tirelo ya Tekodišišo ya Go phela gabotse ya GEMS. O ka bala tše ntši ka ga tše ka mo kgatišong ye ya facets.
Mola e hlongwago, GEMS e phethagaditše mošomo wa yona wa go tliša dikholego tša tlhokomelo ya kalafo tša go se bitše kudu le tša boleng go bašomi ba ka tirelong ya setšhaba.
Ka ge e na le baholegi ba go feta ba milione bao ba ngwadišitšwego, GEMS bjale e thuša 2% ya setšhaba sa Afrika Borwa ka tlhokomelo ya kalafo. Ge motho a lemoga gore 55% ya maloko a GEMS e be e sa hwetše thušo ya tša kalafo mo nakong ye e fetilego, go bohlokwa gore GEMS e thomile go fa setšhaba se se ka bago 1% dikholego tša sekimi sa kalafo mo lebakeng la mengwaga ye meraro.
Gape mo maregeng a re ile ra ruthufatšwa ke mangwalo a mantši a go goga maikutlo ao a amogetšwego go tšwa go maloko nageng ka bophara bjalo ka karolo ya phadišano ya GEMS Sisonke. Re leboga dikanegelo tše di botse tše le re filego tšona. Mangwalo a go kuka maikutlo ao re a hweditšego ke bohlatse bja gore GEMS e na le tema ye bohlokwa yeo e ralokago mabapi le go phela gabotse le khutšo ka mogopolong wa maloko a yona. Go kaone go tseba gore GEMS e be e dula e hlokometše maloko ebile ka mehla e tšwela pele go hlokomela maloko ge ba re nyaka. Re lebeletše go le botša tše dingwe tša dikanegelo tše ka dikgatišong tša facets ya ka moso.
Bathopasefoka ba phadišano ya GEMS Sisonke ba tla tsebagatšwa moragonyana ka mo kgatišong ye ya lengwalo la ditaba.
Ka ntle le go lahlegelwa ke se sengwe, ke swanetše go lebogiša bathopasefoka ba phadišano le leloko le lengwe le le lengwe leo le kgathilego tema.
Marega ka mehla a latelwa ke mpshafatšo ye mpsha le bophelo bja seruthwane! Ke ka mo "mpshafatšong ye mpsha ye" ke thabago go fa maloko kgatišo ya facets ya kotara ya boraro.
Ga nke ke kgotsofatšwa di dikatlego tše di fetilego, ke thabile go le tsebiša gore kgatišo ya facets ya kotara ya bobedi bjale e a hwetšagala ka sebopego sa elektroniki wepsaeteng ya GEMS ka ye nngwe le ye nngwe ya dipolelo tša semmušo tše 11 tša Afrika Borwa. Ka 2012 re tla be re na le tshedimošo ka moka ya Sekimi se ka dipolelo ka moka tša semmušo.
Ke tshepha gore le tla ipshina ka kgatišo ye ya facets.
Go phela ka HIV/AIDS ke taba ya sephiri gomme go imatlafatša ga go nyake gore o dire gore tlhohlo ya gago ya sephiri e be pepeneneng. Ka go le lengwe, ntwa ya gago kgahlanong le HIV/AIDS e ka dula e le sephiri ka mo o nyakago e eba ka gona.
Aid for AIDS (AfA) ke Khamphani ya Taolo ya Bolwetši bja HIV/AIDS ye e šomelago GEMS go go fa thekgo ya sephiri ye o e hlokago ge e le gore o na le HIV. Ba ka go thuša gabonolo ge o nyaka tshedimošo ka botlalo ka ga bolwetši bjo. Ge o eya go bona go nyaka thušo, o a ithuša ka go tšea taolo ka diatleng tša baerase gomme wa e bušetša go wena.
Eunice , morutiši, o ile a utolla ka ga maemo a gagwe a gore o na le bolwetši bjo mengwaga ye šupa ye e fetilego ge a tšea sephetho sa go dirwa diteko ka morago ga ge leloko le lengwe la lapa le hlokofetše. "Karolo ye boima ke go tseba maemo a gago. Go ingwadišetša go lenaneo la Taolo ya Bolwetši bja HIV la GEMS, leo le laolwago ke AfA, go ra gore ke tla hlahlwa le go eletšwa ke dingaka tše di nago le maswanedi le gore ke ile ka kgona go hema moya wa go imologa."
Ka ntle le go se ipshine goba ga diabe tša bolwetši bjo, go na le tsela ye re ka tšwago go bjona. "Ke be ke lapišitšwe le go gatelelwa ke mogopolo ke bjona," gwa realo Eunice, "Ke be ke sa kgone go robala bošego ka ge ke be ke tshwenyegile. Mafelelong ge ke ingwadiša go lenaneo la AfA, ba be ba sa fele pelo ebile ba kwešiša. Ba ntlhalošeditše gore ge ke na le HIV gomme go se na le sehlare se ke se nwago, ge go nyakega, go swana le go tlogela mabati le mafasetere a ntlo ya gago a se a notlelwa le ge o tseba gore mahodu a etla. Ke be ke thabišitšwe ke gore ke tšere sephetho sa go rwala maikarabelo, le ge e le gore ke a tseba gore ga se phošo ya ka gore ke na le HIV."
Go na le batho ba bantši, ba go swana le Eunice, bao ba tšerego sephetho sa go rwala maikarabelo a boleng bja maphelo a bona ka lebaka la gore ga ba nyake gore HIV e be le maikarabelo go mahu a bona. AfA e aba ditirelo ka moka tša kalafo tše o tlago di nyaka. Gape ba go fa tshedimošo ya mohola ka ga bolwetši bjo ye o ka bego o sa e tsebe.
Sifiso , mongwaledi wa tša tshepedišo, o hweditše gore AfA e mo thušitše go bušetša go phela bokaone mmeleng ka fase ga taolo ya gagwe. "Ba ntsebišitše lenaneo la "Positive Living" leo le ntaetšago ka moo nka phelago bophelo bja ka bjo bofsa. Go na le tshedimošo ka ga go dira gore dilo tša ka di dule di hlwekile le go hlatswa dikenywa le merogo ya ka gore ke se hwetše ditshwaetš tša dipaktheria. Gape ba mpoditše gore ke dijo dife tše di ntoketšego gore ke di je le gore ke swanetše go itšhidulla gakae le gore ke swanetše gore ke robale gakaakang. Gabotse, ke ikwa bokaone gonabjale go feta ka moo ke ilego ka ikwa ka gona peleng. Go a makatša, ke ikwa tše o ka rego ke bile le mathomo a mafsa bophelong."
Lenaneo la Taolo ya Bolwetši bja HIV la GEMS, leo le laolwago ke AfA, le thuša Eunice le Sifiso go imatlafatša, mola Sekimi sona se hlokometše tše dingwe tše bohlokwa. Kalafo e hlokometšwe kgafetšakgafetša gore go fihlelwe dipoelo tše di lekanetšego. Dingaka le bašomi ba ka laporathoring ba netefatša gore molwetši yo mongwe le yo mongwe o nwa dihlare tša melaba gore maphelo a bona a tšwele pele ka tlwaelo. Molwetši yo mongwe le yo mongwe o hwetša keletšo ya maleba, ka ge maikutlo a bona le go phela gabotse ka mogopolong go se bohlokwa fela go bona eupša le gape go bao ba ba ratago. "Pele ga ge ke ingwadiša go lenaneo la AfA, ke be ke dula ke tshwenyegile ka lebaka la gore ke be ke tseba gore ke na le HIV gomme ba lapa la ka ba be ba kgona go bona gore ke na le kgatelelo ya mogopolo. Ke be ke swana le leru le leso leo le kadietšego godimo ga ntlo gomme ke be ke ikwa tše o ka rego ke phošo ya ka. Bjale ka gore ke nwa dianthiretherobaerale (ART) dilo di bonala di le sekeng ka gae. Ka nnete ke ile ka swanelwa ke go fetoša bophelo bja ka gannyane, eupša ke be ke swanetše go dira bjalo. Bokaone ke ge nka tšea matsapa a go nwa dihlare tša ka ka nako le go apara jeresi ge go tonya, go phala gore ke itesetše ke hlokofale," gwa realo Sifiso.
Go tshwenyega ga se gwa ka gwa direla motho yo mongwe tše kaone! Go dira gore dilo di mpefale go tšwela pele.
Go bolela go a šitišwa, go phela bophelo bja mohola go a lahlega gomme go tšewe diphetho tše di se nago le bohlale di a tšewa. Se ke seo se diregago gonabjale ka nageng ya rena le lefaseng ka bophara mabapi le "mpshikela wa dikolobe", "mpshikela wa mexico" goba baerase ya H1N1, le ge e le gore bašomi ba kalafo ba diphrofešenale ba tšea matsapa ao a kwagalago a go tsebiša setšhaba ka ga dintlha tša bolwetši bjo.
Lucille Blumberg, Hlogo ya Taolo ya Malwetši ka go Sehlongwa sa Bosetšhaba sa Malwetši a go Fetela (NICD), o re tsebiša gore H1N1 ga se baerase ye e bolayago; "Ge o lebelela kelo ya mahu le kelo ya tlhakatlhakano ye e bakwago ke bolwetši bjo, ga bo kotsi kudu go swana le mpshikela wo o tlago ngwaga le ngwaga marega. Ke nagana gore go bohlokwa gore batho ba tsebe gore mpshikela wo o tlago ngwaga ka ngwaga marega o ka baka bolwetši bjo bompe kudu, bja go swana le pneumonia. O ka ba le go hlakahlakana mmeleng ka lebaka la bolwetši bja mpshikela wa ngwaga ka ngwaga wo o tlago marega gomme batho ba bolawa ke ona ngwaga o mongwe le o mongwe."
Go ya ka NICD, go na le dipego tše ntši tša mpshikela wo o tlago ngwaga le ngwaga marega ka mo nageng mo lebakeng le. Lebaka la gore mpshikela wa dikolobe e be tlhobaboroko ke fela ka lebaka la gore ke baerase ye mpsha. Batho ga se ba šireletšwa go yona go swana le dibaerase tše dingwe tša mpshikela, tšeo ba šetšego ba bile le tšona. Le ge go le bjale, go swana le mpshikela wo o tlago ngwaga le ngwaga marega, mpshikela wa dikolobe ga se wa swanelwa go tšewa gannyane.
Naa o beakanyetša go tšwa mošomong ka lebaka la bogolo e se kgale Ge e le gore o nyaka go tšwela pele ka go ba leloko la GEMS, o swanetše go re tsebiša bonyane go šetše kgwedi e tee pele ga ge o nyaka go tšwa mošomong go netefatša gore dikholego tša gago tša tlhokomelo ya kalafo di tšwela pele di sa šitišwe?
Go tsebiša e sa le nako go dumelela Sekimi go go fetišetša ka go maemo a phenšene kgweding yeo o tšwago mošomong ka yona, ka ntle le mathata a itšego.
Ge e le gore o leloko la bjale la Sekimi gomme o nyaka go tšwela pele bjalo ka motho yo a tšwelego phenšene, ga o swanelwe ke go tlatša foromo ye mpsha ya dikgopelo.
Ge e le gore o šetše o na le lengwalo go tšwa go Kgoro ya Ditšhelete ya Bosetšhaba leo le tiišetšago gore thušo ya gago ke ya motho yo a tšwelego phenšene, o kgopelwa ga mmele, go opša ke hlogo, go fetelwa ke bolwetši mafahleng, go gohlola le go ba le dinko tša mamila. Mpshikela wa dikolobe o fapana le mpshikela wo o tlago ngwaga le ngwaga marega ka dika tše dingwe; malwetši a go swana le mafahla a bohloko, letšhologo le go tlabatlaba ke dibete a begilwe. Balwetši ba bangwe ba itemogetše dika tše tše mpe mola e le gore ba bangwe, ba bantši, ba itemogetše malwetšana a mannyane.
Ge e le gore o itemogela dika tše di ngwadilwego ka godimo, etela ngaka ya gago pele ga ge o ka ya bookelong goba pele ga ge o reka oseltamivir (Tamiflu), sehlare sa mpshikela wa dikolobe. Le ge e le gore dingaka tše dingwe di laela balwetši gore ba reke Tamiflu ka ntle le go tiišetša gore molwetši o na le bolwetši bjo, ba bangwe ba dumela gore go nwa sehlare se ge o se na bolwetši bja mpshikela wa dikolobe go go dira gore o tle o be kotsing ya go fetelwa ke bolwetši bjo ka moso - ge o enwa mohuta wo wa sehlare kgafetšakgafetša kudu, dibaerase di tla dira gore sehlare se se ke sa alafa bolwetši bjo. Se se ra gore ge o ka fetelwa ke mpshikela wa dikolobe gomme wa tloga o nyaka gore o šomiše Tamiflu e ka se šome ka mo e swanetšego go šoma ka gona. Ka tsela ye e swanago le yeo, ngaka ye e kgonago e ka se tsoge e šišintše gore molwetši a nwe anthipayothiki ya go thibela bolwetši bjo, ka ge e tla fokotša bokgoni bja bona bja go fola malwetši a dipaktheria.
NICD e eletša gore tsela ye e šomago kudu ya go efoga mpshikela wa dikolobe ke go latela magato a tlwaelo a go thibela bolwetši bjo kudukudu. Hlokomela kudu go hlapa diatla tša gago kgafetšakgafetša le gabotse gomme o oketše go nwa diela. Gape o ka oketša go nwa bithamine C le B. Sa mafelelo, dira dilo tša go kwagala tše mmago ka mehla a go botšago gore o di dire: apara diaparo tše borutho, eja merogo ya gago gomme o robale e sa le nako!
go re romela lona. Se se netefatša gore re šoma kgopelo ya gago gabotse ka mo go kgonagalago.
Ditokomane ka moka tše di nyakegago di tla romelwa go Sekwama sa Phenšene ya Bašomi ba Mmušo (GEPF) gore thušo ya gago e tle e amogelwe. Kgopelo ya gago e tla dula e sa emetše poelo go fihla ge re amogela tumelelo ya thušo tšwa go GEPF.
Le ge go le bjalo, o ka kgetha gore dikholego tša thušo ya gago di tiišetšwe ke GEPF. Ka pela ge tumelelo ya gago ya go lefa 100% ya ditšhelete tša gago tša kalafo bjalo ka motho yo a tšwelego phenšene e phethagatšwa, ge GEPF e tiišetša gore o tla hwetša thušo yeo, karolo ya thušo yeo o šetšego o e lefile e tla bušetšwa go wena. Ge o ka tšea sephetho sa go šomiša kgetho ye, o kgopelwa go tlatša foromo ya tumelelo, ye o ka e taoneloutago bjalo ka karolo ya foromo ya go dira Dikgopelo ya Motho yo a tšwelego Phenšene go www.gems.gov.za.
GEMS e hlametše maloko a Ruby, Emerald le Onyx dikholego tša meno go netefatša gore maloko a yona a hwetša tlhokomelo ya meno ya go seketša tšhelete ya maemo a godimo. Go bohlokwa gore o hwetše tekolo ya meno kgafetšakgafetša.
Bala dikarabo tša dipotšišo tše di botšišwago kgafetšakgafetša tše di lego ka mo fase go ithuta tše ntši ka ga kholego ye bohlokwa ye.
Naa ke mollwane ofe wa kholego wo ke nago le wona go ditirelo tša tlhokomelo ya meno?
Ditirelo tša kalafo ya meno (tša ka ntle ga bookelo) tša maloko a Ruby di lefša ka kelo ya 100% ya Sekimi gomme di laolwa ke Akhaonte ya Dipolokelo tša Kalafo ya Motho (PMSA). Kgetho ye e na le mollwane wa R2 000 ka moholegi ka ngwaga ge motho a hwetša kalafo ya meno ya go a babalela/go tsenya a mangwe ka bookelong. Kalafo ye e kgethegilego ya meno ka bookelong e laolwa ke Dikholego tša Fasefase tše di Beilwego (PMB).
Maloko a Emerald a na le kholego ya kalafo ya meno ye e nago le mollwane wa mohlakanelwa wa R6 300 ka moholegi mo mengwageng ye mengwe le ye mengwe ye mebedi. Dikleimi di lefša ka kelo ya Sekimi ya 100%. Gape go na le mollwane o monnyane wa kalafo ya meno ya go a babalela/go tsenya a mangwe wa R1 050 ka moholegi. Mollwane wo o abelanwa le mollwane wa kalafo ya meno ya ka bookelong gomme o hwetšagala mengwaga ye mengwe le ye mengwe ye mebedi.
Kholego ya kalafo ya meno ya maloko a Onyx e na le mollwane wo o abelanwago le mollwane wa kalafo ya meno ya ka bookelong wa R10 418 ka moholegi mengwageng ye mengwe le ye mengwe ye mebedi. Dikleimi le tšona di lefša ka kelo ya Sekimi ya 100%.
Go dikgetho ka moka; maloko a na le maswanedi a go hwetša kelo ya yona le go fetša gabedi ka ngwaga (e tee dikgweding tše dingwe le tše dingwe tše tshela) tše di tlago lefša go tšwa go mollwane wa kalafo ya meno wa motheo goba go kholego.
Naa bjale ge ke nyaka kalafo ya meno ka fase ga seemo sa go se kwe bohloko ka kakaretšo?
O swanetše go hwetša tumelelo pele go dirwa ditshepedišo ka moka tša kalafo tše di nyakago go se kwe bohloko ka kakaretšo goba go idibatšwa. Pele ga ge o ka dirwa kalafo ya mohuta wo, ngaka ya gago ya meno e swanetše go fa mabaka ao a hlalošago go nyakega ga seemo sa go se kwe bohloko ka kakaretšo goba go idibatšwa. Ditumelelo ka moka tša kalafo ye tša baholegi ba mengwaga ya ka godimo ga ye 8 di swanetše go fiwa mabaka ke ngaka ya meno ye e alafago.
Ka kgopelo netefatša gore o hwetša tumelelo ya peleng ge o romelwa bookelong bonyane diiri tše 48 pele ga ge o ka alafša, ka ntle le ge e le maemo a tšhoganetšo.
Ga go hlokege gore o hwetše tumelelo ya peleng ge o pipa leino le ge o tsenya leino le lengwe; le ge go le bjale, se se laolwa ke melawana ya Sekimi le ditshepedišo tša tlhokomelo ya meno tše di laotšwego.
Naa bjale ge ke nyaka go hwetša kalafo ya meno ye e kgethegilego?
Ikgokaganye le GEMS go 0860 00 4367 pele ga ge o ka hwetša kalafo efe goba efe ya meno ye e kgethegilego, go tiišetša gore o na le dikholego tšeo le gore tshepedišo yeo ya kalafo e tla thušwa. Leano la kalafo leo le ngwadilwego kakanyetšo ya ditshenyegelo leo le tšwago go ngaka ya gago ya meno le tla thuša go tseba kholego ya gago ye e lego gona. Se se tloga se le bohlokwa kudu pele ga ge o ka dirwa kalafo ya meno goba pele ga ge o ka hwetša kalafo efe goba efe ya go amana le yona. Dikalafo ka moka tša bofokodi bja meno di swanetše go dumelelwa pele. Ditshepedišo tše dingwe tša kalafo ya meno di ka se dumelelwe ka lebaka la melawana ya Sekimi le ditshepedišo tša tlhokomelo ya meno tše di laotšwego. Mohlala wa se ke go tsenya meno, gomme ga go akaretšwe ke Sekimi.
Batho bao ba etelago dikantoro tša rena tša dilete ba ka no ba ba kgahlilwe ke tebelelego ya tšona ye e kgahlišago. Go fa maina lefsa ga dikantoro tše go sepelelana le tebelelego le maikutlo a dikgokagano ka moka tša GEMS. Dikantoro di bonagala gabotse le go tsebja ka pela.
Re ikgantšha ka go tsebagatša wepsaete ya sellathekeng ya GEMS DotMobi go wena - ye ke tirelo ye nngwe ya maithomelo ye e hlamilwego ke GEMS, e gopola ka wena.
Dinyakišišo di bontšhitše gore batho ba bantši ka Afrika Borwa ba fihlelela inthanete ka dillathekeng tša bona go feta ka dikhomphutha tša bona. Ke ka lebaka leo re hlamilego wepsaete ye go netefatša gore ditirelo tša inthaneteng tša GEMS di a hwetšagala go maloko a rena a mantši ka mo go kgonagalago.
Ka GEMS DotMobi, o fihlelela tshedimošo ya mabapi le dikleimi tša gago, dikholego le tše dingwe tše ntši - kae goba kae, le ge o se kgauswi le khomphutha. Phihlelelo ya inthanete sellathekeng sa gago le gona ke ye nngwe ya ditsela tša go se bitše tšhelete ye ntši go fihlelela wepsaete ye - letlakala la wepsaete ya tlwaelo ya GEMS DotMobi le tla go bitša fela magareng ga sente e tee le disente tše nne go le fihlelela!
GEMS DotMobi e hlametšwe go go fa phihlelelo go sekimi sa gago sa kalafo le go tshedimošo ye bohlokwa ya Sekimi se ge o ntše o sepela. Gabonolo bula poraosara ya inthanete gomme o tlanye m.gems.gov.za ka sekgobeng sa aterese go ya wepsaeteng ya GEMS DotMobi.
Fihlelela dintlha ka moka tše bohlokwa tša boikgokaganyo tša Sekimi.
Tshedimošo ye ntši e tlišwa ka gare ga seatla sa gago, ye e fihlelelwago ka go kokobetša gabonolo ga mmalwa sellathekeng sa gago. Lebelela kgatišo ye e latelago ya WEB SMART yeo re tlogo ahlaahla wepsaete ka botlalo le go go fa dintlha tše bohlokwa.
Ka go karolo ya boraro ya kgatišo ya rena ya WEB SMART, re lebelela kudu letlakala la gae la wepsaete ya GEMS.
Poloko ye e mpshafatšwa nako le nako ge selo sa go kgahliša se hlaga ka lefaseng la GEMS. Dimpshafatšo tša tshedimošo tše di sa tšwago go dirwa di akareditšwe: tshedimošo ka ga Kopanokakaretšo ya Ngwaga ka ngwaga ya GEMS, tsebišo ka ga ditirelo tše difsa le ge dikantoro tša rena tša dilete di sepetšwa, kgokagano le diaterese tša tšona tše mpsha e ile ya bewa polokong.
Karolo ye e ka hwetšwa thwii kgauswi le poloko ya ditsebišo. Dikanegelo tše ke ditsopolwa tše bohlokwa tše ka tlwaelo di bolelago ka ga ditirelo tše mpsha tše di abjago ke GEMS, goba tshedimošo ye bohlokwa ya maloko, ya go swana le phadišano ya GEMS Sisonke ye e sa tšwago go tsebagatšwa goba matseno go tirelo ya go Hwetša tshedimošo ya Kholego ya SMS.
Naa mafelelong o utollotše gore o lahlegetšwe ke karata ya gago ya boleloko goba o nyaka go Kgopela setifikeiti sa motšhelo?
Go thoma ka la 1 Oktoboro 2009, o ka kgopela dilo tše le tše dingwe ka sedirišwa sa rena se sefsa sa tirelo ya megala ya diiri tše 24 ya go itirela ye mohola.
Gopola gore re nyaka nomoro ya gago ya boleloko le nomoro ya gago ya Pukwana ya Boitsebišo ge o dira dikgopelo, ka ntle le ge o kgopela diforomo. Lebelela tlhalošo ka botlalo ya tirelo ye ka kgatišong ye e latelago ya facets.
Go tliša ditirelo tše kaone le go kgotsofala ga maloko di bohlokwa go rena! Re nyaka go netefatša gore maitemogelo a gago a go šoma le rena a a kgahliša dinakong ka moka. Dinyakišišo tše mpsha ka ga go Kgotsofala tše di theilwego wepsaeteng go tsebagaditšwe gore o kgone go re botša gore re šoma gabotse bjang.
Dinyakišišo ka ga go Kgotsofala tše di theilwego wepsaeteng di tla re thuša go tšwela pele go kaonafatša kabo ya rena ya ditirelo go wena gomme di hwetšagala ka go karolo ya Maloko a Inthaneteng ka wepsaeteng ya rena.
Eya go www.gems.gov.za gomme o kokobetše LOGIN ka lehlakoreng la nngele godimo ga letlakala. O tla bona lepokisi la Online Solutions moo o swanetšego go tsena gona bjalo ka leloko go fihlelela dinyakišišo ka go karolo yaMaloko a Inthaneteng. Ge e le gore ga se wa hlwa o eba le nomoro ya PIN, o tla swanelwa ke go ingwadišetša yona pele ga ge o ka fihlelela dinyakišišo. O ka dira se inthaneteng. Go ngwadiša nomoro ya gago ya PIN go tla go fa phihlelelo go sedirišwa sa Maloko a Inthaneteng, moo o tlago lekola dikleimi tša gago le dikholego.
O tla hwetša dinyakišišo go menyu wa ka nngeleng, ka fase ga Healthcare Expenditure. Klika gabonolo fela mo lefelong leo o nyakago go le ela gomme dipotšišonyakišišo tša maleba di tla tšwelela.
Ge o šetše o feditše go tlatša dipotšišo, thobe SUBMIT gomme dikarabo tša gago di tla romelwa thwii go GEMS. Dikarabo tša gago di bohlokwa go re thuša go tšwela pele go kaonafatša tirelo ya rena.
Go swana le wena, re nyaka gore dikholego tša gago di fetše ngwaga - re netefatša gore o hwetša dikholego tše kaone tša tlhokomelo ya kalafo tše di ka fago wena le ba lapa la gago tlhokomelo ya kalafo ye kaone ye e kgonagalago.
Ditsela tše pedi tše re go thušago ka tšona go dira seo ke ka lenaneo la Bagwera ba GEMS la SMS le tirelo ya go Hwetša tshedimošo ya Kholego ya SMS.
Nageng ka Bophara, baabi ba tlhokomelo ya kalafo ba go swana le Dingaka tša malwetši ka moka, dingaka tša meno, borakhemese, bašomi ba go thobolla marapo, bašomi ba tša monagano, bašomi ba go alafa bothata bja go bolela, tša go lekola mahlo, bjalobjalo, ba saenne go ba ba GEMS'. Baabi ba ba ditirelo tša tlhokomelo kalafo ba dumetše go se lefiše maloko a GEMS ditefišo goba dife tša tlaleletšo le ditefo tše di sepelago le tša tše di filwego.
o swanetšego go se dira fela go hwetša 'Mogwera GEMS' lefelong la geno ke go romela SMS ye bonolo 33489 (SMS ye nngwe le ye nngwe e lefišwa R1.50).
e tla fetola semeetseng ka SMS gomme ya go fa ya dintlha tša kgokagano tša go fihla ka dingaka tša meno tše tharo tše di ka Pretoria North tšeo di lego 'Bagwera ba GEMS'.
ba ditirelo tša tlhokomelo ya kalafo ba go feta ba 10 000 bao ba šomago mafapheng a 35 ba ingwadišitše lenaneong la 'Bagwera ba GEMS' mola e semmušo ka Oktoboro 2007. Ga o ke o be kgole le "Mogwera" ge o hloka.
ya go Hwetša tshedimošo ya Kholego ya SMS e go kgontšha gore o tsebe gore o sa na le dikholego dife. Ge o nyaka go etela ngaka goba o nyaka go kalafo ye itšego ya setšeri, o ka lekola dikholego tše o nago le tšona ka go romela go 33489 (SMS ye nngwe le ye nngwe e lefišwa R1.50).
ya kgato ka kgato ya go šomiša tirelo ya go Hwetša tshedimošo ya Kholego SMS e rometšwe go wena ka poso, gomme tlhahlo ye e hwetšagala gape ka go ya kotara ya bobedi ya facets. Gape o ka fihlelela tlhahlo ye ya kgato ka kgato ya GEMS, ka go etela www.gems.gov.za. Ka boripana, se o swanetšego se dira ke go romela SMS: Kholego, nomoro ya leloko, legoro la kholego, khoute ya yo a go botilego go 33489.
e tla go fetola semeetseng ka SMS gomme ya go fa tshedimošo ya ka ga dikholego tša gago tše di hwetšagalago.
Eja gore o phele: O se ke wa ja dijo tše ntši go feta ka fao mmele o nyakago ka gona.
Eja mehutahuta ya dijo: Dijo go tšwa dihlopheng ka moka tša dijo (phrotheine, setatšhe, dikhapohaetreite le diminerale) di a hlokagala gore o di je. Leka go ja hlapi, dimake, merogo le dikenywa tše o sa di jego ka mehla.
Lekanyetša dijo: Ge o eja dijo tša khalori ye ntši, kgetha dijo tša go alela sebakeng sa dijo tše kgolo. Eja dijo tša gago le mogwera gomme o se ke wa otara dijo dife goba dife tše ntši.
Eja dikenywa tše ntši, merogo, dijo tša mabele, le dinawa: Leka go ja dijo tše di lego tše nanana ka moo o ka kgonago ka gona.
Enwa meetse a mantši: Bontši bja rena re phela re se na meetse mmeleng. Leka go nwa bonyane digalase tše 6-8 tša meetse ka letšatši.
Fokotša dijo tša swikiri, tša letswai le ditšweletšwa tša mabele tše di šomilwego gape.
Efoga seneke sa gare ga bošego.
Tšwela pele ka bophelo!
Naa o ikwa o na le kgatelelo ya mogopolo mošomong Le ge e le gore kgatelelo ya mogopolo ke karolo ye e tlwaelegilego ya bophelo bja gago bja ka mehla, kgatelelo ya mogopolo go fetišiša e šitiša bokgoni bja gago bja go šoma gabotse ebile e bea go phela gabotse mmeleng le maikutlo a gago kotsing?
Itlhokomele: Go kaonafatša go phela gabotse mmeleng le maikutlo a gago go tla thuša go fenya kgatelelo ya mogopolo ya mošomo. Go itšhidulla, go ja le go phela bokaone di bohlokwa.
Efoga ditlwaedi le maikutlo a go se loke: Tseba maikutlo a go se loke ao a oketšago kgatelelo ya gago ya mogopolo gomme o šome ka ona. Go tšea nako.
Thoma ka tše bohlokwa gomme o beakanye: Lekanetša dilo tša bophelo bja gago ka go ipha nako ye e lekanago ya ditiro tša mešomo ka bobedi le go tšeo e sego tša mošomo, gomme o romele batho ge o kgona.
Kaonafatša dikamano mošomong: Dikamano tše kaone le bašomi ka wena di ka feletša ka kgatelelo ye nnyane ya mogopolo.
Ka Matšatši a Tekodišišo ya Go Phela gabotse a GEMS ao a swaretšwego mafapheng a lena, go itšhidulla ke ye nngwe ya dilo tšeo lena, maloko a rena, le ilego la go bona bjalo ka selo seo le ratago go se dira kudu. Ka moka re a tseba gore go itšhidulla go bohlokwa eupša gape re a tseba gore go tloga go le boima go thoma. Tše ke dikeletšo tše mmalwa tša go GO thuša go thoma tseleng ya go ba motho yo a itekanetšego mmeleng le go phela gabotse mmeleng.
Go thoma gabonolo go lokile: O se ke wa emela tše ntši kudu go wena! Thoma ka go nanya gomme o tšwele pele ka lebelo la gago. Go thoma ka lebelo kudu le go ikgapeletša go ka feletša ka dikgobalo gomme o ka kwa o fentšwe pele ga ge o ka thoma.
Letšetša mogwera: Go itšhidulla le mogwera, wa ka mphatong goba wa ka sehlopheng go ka thuša go dira gore o dule o hlohleleditšwe.
Go na le mananeo a go itšhidulla a mang le mang: E ka ba mmele wa gago o le wo mokaakang, mengwaga goba maemo a go itekanela mmeleng, o ka itekanela mmeleng! Go na le mananeo ao a kgethegilego ao a dumelelago batho ba digole, goba batho bao ba sa folago bolwetši goba ba sa tšwago kalafong ya setšeri go kgatha tema ka boitšhidullong. Yoga le go rutha bobedi di loketše go efoga kgatelelo ya mešifa le ya malokologo.
Hlokomela: Dikeletšo tše tša go phela gabotse mmeleng ga di tšeye sebaka sa keletšo ya kalafo ye o e fago ke moabi wa ditirelo tša gago tša tlhokomelo ya kalafo. Go hwetša tshedimošo ka botlalo ka ga go ja dijo tša phepo le tša go phela gabotse, letšetša mogala wa tlhokomelo ya kalafo go 0860 00 4367.
Re ile ra amega maikutlong kudu pelong ke mangwalo ao re ilego ra a amogela go tšwa go maloko a rena ao a ilego a tsenela phadišano ya GEMS Sisonke ka bontši bja bona.
Go ile gwa kgahliša go amogela mangwalo ao a kgethegilego a mantši ka tsela ye. Re leboga batho ka moka bao ba ilego ba tšea nako ya go tsenela phadišano ya GEMS Sisonke - re leboga ge le ile la re tsebiša gore re dira dilo tše ntši gabotse. Re ile ra angwa kudu ke ditshwaotshwao tša lena tša ka moo GEMS e le hotšego mo re ilego ra palelwa ke go kgetha mothopasefoka o tee wa bo 1 le wa bo 2.
Batho ba babedi ba mathomo ba tla ya leeto la Mafelelong a beke go akaretšwa go namela sefofane, go thwalelwa rena ba babedi ba mathomo sefatanaga, madulo le dijo ka phrobenseng ye ba e ratago.
Mary Gama, morutiši, ka KZN, yo morwa wa gagwe wa dibeke tše pedi a bego a babja kudu o be a na le mathata a go hema. GEMS e ile ya rulaganya gore sefofane se tle se mo iše Pietermaritzburg Medi-Clinic moo a ilego a dula bookelong dibeke tše pedi. Lehono ke lesea la dikgwedi tše seswai le legolo leo le phetšego gabotse!
Suzan Malindi, mongwaledi wa tša tshepedišo go tšwa Mafatsane, yo lesea la gagwe la ngwanenyana le ilego la tšhungwa ke teripi ge le se no belegwa. GEMS e lefile ditshenyegelo ka moka gomme o ka re ke "monna wa bobedi" go yena. Ka maswabi monna wa gagwe o ile a mo tlogela ka lebaka la gore o be a nagana gore o tlo lefa ditšhelete tša bookelo! Molaetša wa Suzan go mang le mang yo a tsenelago GEMS ke gore a iketle le go ipshina ka ditirelo tše di abjago!
Re lebogiša bathopasefoka ba rena ba phadišano ya Sisonke. Thoma go kgoboketša dikanegelo tšeo gonabjale gore le wena o kgone go ba mothopasefoka ka phadišanong ya ngwaga wo o tlago.
Faith Motlhabane, motlanyimogolo wa tshedimošoa go tšwa Krugersdorp, yo mmagwe a ilego a babja o tsenetše GEMS bjalo ka motho yo a botilego leloko. Tshepedišo ye e tšere fela matšatši a mabedi. Mo mengwageng ye mebedi mmago Faith o ile a hloka go dira diophareišene tše pedi - bobedi bja tšona di ile tša thekgwa ke GEMS ka mašeleng. Ka maswabi o ile a hlokofala ka Matšhe ngwaga wo, eupša re leboga GEMS, o ile a fiwa sebaka sa bobedi bophelong.
Leon Crause, morutiši go tšwa Robertson, o ile a swanelwa gore di-calluses di tlošwe dikoduntšung tša gagwe, go tsenywe letolo le lengwe le tlhaselo ya pelo! O leboga go ba le thušo, go loka le go ba le lešoko tše a di amogetšego go tšwa go Sekimi. GEMS e ile ya fa yena le ba lapa la gagwe khutšo ya mogopolo - e sego fela gore ba lefile se sengwe le se sengwe, eupša gape ba netefaditše gore o hwetša kalafo ye kaone ye e kgonagalago.
O se ke wa šomiša karata ya gago ya boleloko ka morago ga go tšwa mošomong!
GEMS e diretšwe fela bašomi ba mmušo. Ga go motho yo e sego leloko la bašomi ba mmušo yo a ka šomišago GEMS. Ge o ka tšwa mošomong wa mmušo, ka kgopelo o se ke wa leka go šomiša karata ya gago ya boleloko ya GEMS go hwetša ditirelo tša tlhokomelo ya kalafo. Dikleimi dife goba dife tše o lefšago tšona goba moabi wa ditirelo tša tlhokomelo ya kalafo ka morago ga ge o tšwele mošomong wa mmušo, di tla swanelwa ke go bušetšwa morago ka go lefša GEMS.
Keletšo ya tlhokomelo ya kalafo ya maloko a GEMS bjale e hwetšagala ka go letša mogala. Letšetša Mogala wa tša Kalafo wa GEMS go 0860 00 4367 go hwetša keletšo ya tlhokomelo ya tša kalafo ya mahala le ya sephiri. O ka kgopela go bolela le mooki yo a nago le maitemogelo yo a ngwadišitšwego ka ga tša maphelo a gago le matshwenyego a go phela gabotse mmeleng.
Mogala wa tša Kalafo o hwetšagala ka Mošupologo go fihla ka Labohlano go thoma ka 08h00 go fihla 17h00 le ka Mekibelo go thoma ka 08h00 go fihla ka 12h00.
Ge o letšetša Mogala wa tša Kalafo o ka emela go hwetša keletšo ye e nago le tsebo ya gore o ka etela khemeseng neng go reka dihlare tše di hwetšwago khaontareng, ge o ka nyaka keletšo ya ngaka ya gago goba ge o ka swanelwa ke go ya phapošing ya maemo a tšhoganetšo. Mogala wo o go fa phihlelelo ya ka pela ya tshedimošo le keletšo tša maphelo tša mahala, kudukudu go maloko ao a dulago kgole le ngaka ya malwetši ka moka goba kgole le bookelo.
Ka kgopelo hlokomela: Tirelo ye ga e tšeele sebaka maikutlo a moabi wa ditirelo tša tlhokomelo ya kalafo.
Ka kgatišong ya kotara ya bobedi ya facets, re begile ka ga ditirelo tše di latelago tše di tsebagaditšwego go dira gore bophelo bja gago bo be bonolo.
Lenaneo la Boimana le fa maloko ao a imilego thekgo, thuto le keletšo kgatong ye nngwe le ye nngwe ya boimana bja bona le ka morago ga ge ba feditše go belega.
Matšatši a Tekodišišo ya Go Phela gabotse a rena a tliša ditirelo tša tekodišišo ya maphelo go wena mošomong wa gago. Tirelo ye e go kgontšha go bona dikotsi tša maphelo e sa le ka pela, gore o kgone go thibela goba go fokotša go gola ga malwetši.
Tebelelo ya GEMS' go bomenetša ke ye nngwe ya GO HLOKA KGOTLELELO. Re kgopela gore le re thušeng go bega bomenetša goba kgonagalo ya bomenetša bjo bo ka dirwago ke maloko, baabi ba ditirelo tša tlhokomelo ya kalafo goba bakgathatema. Lokologa go letšetša mogala wa rena wa tša bomenetša wo o sa tšweletšego leina la motho wa mahala go 0800 21 2202 ge o ka tseba se sengwe seo le rena re swanetšego go se tseba. Go lwantšha bomenetša ke maitapišo a sehlopha.
Naa o be o tseba gore ga go motho yo a dumelelwago go ba leloko la dikimi tša kalafo tše pedi ka Afrika Borwa ka nako e tee Se se kgahlanong le molao ebile se bonwa bjalo ka bomenetša. Pele ga ge o ka dira dikgopelo tša go ba leloko la GEMS goba la sekimi se sengwe sa kalafo, gopola go tšwa sekiming sa kalafo seo o lego leloko la sona gabjale?
Bjale o ka fihlelela kgatišo ya elektroniki ya kotara ya bobedi ya kgatišo ya facets ka polelo ye o e ratago wepsaeteng ya GEMS.
Tšhupetšo go dipolelo ka moka tše 11 tša semmušo e tla bontšhwa. Mo o ka kgetha go bona lengwalo la ditaba ka polelo ya geno. Mošomo o šetše o thomile wa go fetolela dipoledišano ka moka tša Sekimi ka 2012.
Naa ngaka ya gago ke ya makgonthe?
Lekgotla ya Diphrofešene tša Maphelo ya Afrika Borwa (HPCSA) e sa tšwa go lemoša setšhaba ka ga dipapatšo tše ntši kudu tša batho bao ba bolelago maaka a gore ke dingaka. Re kgopela gore le hlokomeleng batho ba ba dirago bomenetša, ka ge kleimi efe goba efe ye e rometšwego ya go aba tirelo ye e sego ya dirwa ke setsibi sa tša maphelo yo a nago le nomoro ya boingwadišo ye e nepagetšego e ka se lefše ke GEMS. Itšhireletše! Re kgopela gore o kgopele go bona nomoro ya boingwadišo ya mošomi ofe goba ofe wa phrofešenale yo o mo gononelago.
Re aba thušo ya tlhokomelo ya tša kalafo - e sego go feta fao, e sego ka fase ga fao!
GEMS e aba thušo ya tlhokomelo ya kalafo ya boleng bjo bokaone, ya go se bitše kudu go bašomi ba mmušo - e sego go feta fao, e sego ka fase ga fao. Ge motho yo mongwe a ka tla go wena a go eletša ka ga GEMS gomme a leka go go rekišetša ditšweletšwa tša ditirelo tše dingwe tša ditšhelete tša go swana le dipholisi tša poloko, inšorentshe ya bophelo ka moka, inšorentshe ya lebaka le lekopana goba le ge e ka ba thušo ya go tlo tsena bookelong, o kgopelwa go lemošwa gore ga se baemedi ba GEMS. GEMS ga e šomiši badiredi bao ba romelwago bathong go tsebiša bašomi ba mmušo ka ga boleloko bja GEMS le ka ga ditšweletšwa tše dingwe tša inšorentshe. Sekimi se na le sehlopha sa batho bao ba dirago ditlhagišo tša dileteng bao ba fago bašomi ba mmušo tshedimošo ka ga GEMS.
Melawana ya dihlare ya Sekimi e diretšwe go šireletša dikholego tša gago le go netefatša gore dihlare di fiwa ka maleba le gore ga di kotsi go wena. Melawana ye ga se ya direlwa go go gana ka kalafo, ka dihlare goba ka phihlelelo go dikholego tša gago.
Dihlare tše dingwe di ka ba kotsi le go ratwa go šomišwa bošaedi ge di sa šomišwe ka maleba. Ka fase ga melawana ya Sekimi se sefsa, palo ye nnyane ya diphilisi e tla dumelelwa mo nakong ye itšego, gomme go hlakanya dihlare tše itšego go ka se bušetšwe tšhelete. Melawana ye gape e tla netefatša gore dihlare tše di laetšwego le go fiwa wena ke tša maleba go ya ka mengwaga ya gago le bong bja gago.
Ge o ka ba le dipotšišo dife goba dife o kgopelwa go se dikadike go ikgokaganya le GEMS go 0860 00 4367.
Lebelela tshedimošo ya gago ya dikholego tša 2010 tše di tlago tla ka posong mathomong a Nofemere.
Bjale ka molwetši, o mošomiši wa ditirelo le ditšweletšwa tša kalafo. Bjalo ka mošomiši o na le tokelo ya go tseba gore o tlo lefišwa bokae go hwetša ditshepedišo tša kalafo le go bona ngaka pele ga ge o ka dumela go hwetša ditshepedišo tša kalafo goba pele ga ge o ka hwetša kalafo.
Netefatša gore o tseba ditšhelete tše a go lefišago tšona go bona ngaka goba go hwetša ditshepedišo tše itšego tša kalafo.
Botšiša ge eba moabi o lefiša dikelotefišo tša Sekimi - ke tokelo ya gago go tseba!
Go ka no ba le phapano ka kelotefišong ya Sekimi le kelotefišo yeo moabi wa ditirelo tša tlhokomelo ya kalafo wa gago a ka di lefišago.
O tla swanelwa ke go lefa tšhelete ye e šetšego ge e le gore moabi wa gago o lefiša go feta dikelotefišo tša Sekimi ye e sa lefšego ke sekimi sa gago sa kalafo.
<fn>(222201095317 AM) Sepedi.txt</fn>
Go reng ditefelo tša ditlamo tša tša kalafi di le godingwana?
Dikholego tše kgolo, tše kaone!
e be e le ngwaga wa diphetogo tše kgolo! Setlaomo se gotše kudu moo se bilego se thekga maloko a 400 000 le maphelo a le 1 000 000. Re bona kgolo e nngwe gape ge bašomedi ba Tirelo ya Setšhaba ba kgetha GEMS bjale ka setlamo sa bona godimo ga tše dingwe.
Kgatišo ye ya Facets e tletše ka tshedimošo e bohlokwa bakeng sa gago le ba lapa la gago gomme e tsenyeletša: Ditaba ka ga Dikholego tše kgahlišago tša GEMS tša 2010 gammogo le diphetogo mo dikgethong; 2010 e mpšha.
Kgokaganyo ya bafani ka ditirelo tša tlhokomelo ya tša maphelo ya GEMS, e tla tšea sebaka sa Kgokaganyo yeo re e šomišago ga bjale ya Prime Cure; maele ao o ka a šomišago a go efoga go oketša mmele le tše dingwe gape tše dintši.
GEMS e ikemišeditše go batametša tlhokomelo ya tša maphelo go bohle. Re dira boiteko bjohle gore re fe wena le ba lapa la gago, khwetšagalo ya dikholego tše kaone le go feta tša tša tlhokomelo ya tša maphelo ka hlwahlwa yeo e ka kgonwago ke bohle. Re sa lebelele go phuhlama ga ikonomi, re thabela go go begela gore koketšo mo ditefelong tša 2010 ke 0,50% ka tlase ga ya 2009. Ge e lekanetšwa koketšo ya 2010 ke feela 10,8%, mme se se sepelelana le kaonafatšo mo le mola, e kgahlišago ya dikholego. Se se bohlokwa, ke gore ga se ra no oketša feela direiti, re okeditše gape le dikholego.
Re lebeletše go kaonafatša maikutlo a gago a GEMS, lepanta la megolo leo le šomišwago mo dikgethong ka moka tša dikholego le okeditšwe ka 10% mo 2010, mme se se netefatša gore khwetšagalo yeo e kgonago ke bohle e a katološwa - mme ye ke taba e botse, ka ge bontši bja maloko bo ka no ikhwetša bo ya "tlase" mo lepanteng la megolo mo mathomong a 2010, mme se se tla dira gore goba maloko ga bona mo go GEMS go go phule mašoba merabeng ya bona le go feta.
Setlha sa keteko se tla tloga se fihla gomme ke na le maikutlo a gore e tla ba se KGAHLIšAGO! Boso ke bjo fišago, magadima duma, ikonomi e a gola gomme ka moka re šomile ka thata gore re phele ka 2009. Moketeko woo o tletšego sesego le lethabo o swanetše o no ba gona!
Ke le lakaletša mahlatse mo ngwageng o moswa gomme ke le hlohleletša gore le bowe mošomong le ikhuditše gabotse gomme le itokišeditše 2010.
Pele nka fetša, re lebogela go ba maloko ga lena go go tšwelelago le ditšhišinyo tše bilego ntshe ka 2009. GEMS e gona ka baka la maloko a yona gomme ke maloko a ao a dirago gore GEMS e šome ga botse!
Go reng ditefelo tša ditlamo tša tša kalafi di le godingwana?
Bašomedi ba Tirelo ya Setšhaba kudukudu Maloko a GEMS, ba sa tšwa go hwetša Tefelo ya Go a ka Mošomo (OSD) le dikokeletšo mo lepanteng la megolo, gape le kokeletšo ya megolo ya ngwaga ka ngwaga yeo e baletšwego morago go tloga ka Julae 2009. Ka ge ditefelo tša GEMS di ithekgile mo megolong ya lena, ditefelo tša gago tša kgwedi ka kgwedi le tšona di ka no ba di amegile.
Ka ge o ka no ba o lemogile, ye nngwe le ye nngwe ya dikgetho tša GEMS e theilwe mo ditafoleng tša mogolo gore e tle e hole le go tšwela mohola kgetho ya kholego e itšeng go bao ba golago tšhelete e nnyane mo tirelong ya setšhaba. Tefelo yeo e swanetšwego go hwetšwa go tšwa go lepanta la letseno la kgetho ye nngwe le ye nngwe di ile tša hlaloswa mo pukung ya maaloko yeo maloko ka moka a e hweditšego mo mathomong a ngwaga. Ge mogolo wa leloko o ka oketšwa ge ngwaga o dutše o e ya, leloko le tla ikhwetša e le gore le ya ka lepanteng la ka godimo gomme le gapeletšega go lefela ditefelo tše oketšegilego. Se se ra gore: thotošo mošomong, kokeletšo lepanteng la megolo, hlhlwa ya go phela ya ngwaga ka ngwaga, kokeletšo megolong gammogo le di-OSD. Dikokeletšo megolong di hlotše gore ditefelo tša Maloko a se makae a GEMS di oketšege, ka ge dikokeletše tšeo di ba bea mo lepanta la bao ba golago tšhelete ya godimo.
Phetolo ya lepanta la megolo le bile ntshe ka baka la phokoletšo megolong go tloga go 1-16 go ya go 1-12. Ke maloko ao a ka bago a 10 500 ao a ilego a amega gomme SMS e ile ya romelwa go maloko a go a tsebiša ka diphetogo tše mo ditefelong tša ona tša kgwedi ka kgwedi tša setlamo sa tša kalafi.
Dikokeletšo megolong go balelwa morago tšeo di ilego tša fiwa maloko mo kgweding ya Oktoboro 2009 le tšona di ile tša hllola gore maloko a mangwe a fetele mapanteng a godimo a megolo, gomme se sa hlola gore ditefelo tša bona di oketšege. Diphetogo tše di ile tša balelwa morago go ya go kgwedi ya Julae 2009. Ke malogo ao a ka fetago 41 000 ao a ilego a amega. Gomme se se ile sa hlola gore ditefelo tša maloko a mangwe di šalele morago.
GEMS e leka go boledišana le maloko a yona ntle le gore e kgopelwe go dira bjalo. Ka kgopelo lekola setatamente sa gago sa ditefelo sa kotara ye nngwe le ye nngwe gabotse, gore o kgone go kwešiša ka botlalo gore naa dikokeletšo mogolong di ka ba di amme bjang ditefelo tša gago.
Bontši bja ditšhelete tšeo di šaletšego morago di šetše di kgopetšwe ka Persal.
Ge e le gore o ile wa amega, o ka nna wa emela go ntšhwa ga tšhelete mogolong ga tlaleletšo ga ditšhelete tšeo di šaletšego morago tša setlamo sa tša kalafi go thoma ka Disemere 2009.
E feela, Persal e dumelela feela ditšhelete tšeo di šaletšego morago tšeo di balelwago morago mo dikgweding tše tharo.
šaletšego morago ya 0189. Se se bolela gore ditšhelete tšeo di šaletšego morago tša Julae (mohlomongwe le Agosetose) di ka se kgone go ntšhwa ka Persal. GEMS e tla romela mangwalo a tlhakantšho tekolo ya ditefelo le mangwalo a go tsenya tšhomong 0189 mo kgweding ye ge e dutše e e ya go bašomedi ba HR gore ba thuše go ntšha ditšhelete tšeo di šaletšego morago.
Ka kgopelo re leletše mo go 0860 00 4367 ge o na le dipotšišo dife kapa dife.
GEMS e šetše e na le sešego se tseneletšego sa dikholego seo e šomago ka tšona gomme ga go bonolo go kaonafatša selo seo go tsebjago gore ke se se kaone le go feta. Re ya ka dikokwane tša rena tša go se ngangabale le go tla ka dilo tše diswa, re šetše re hweditše ditsela tša go maatlafatša dikholego ka 2010.
Tše Diswa: Ka 2010 GEMS e tla ka Kgokaganyo ya GEMS yeo e tla tšeago sebaka sa kgokaganyo ya Prime Cure yeo e maloko a bego a e šomiša mo mengwageng e meraro ye e fetilego.
Tše Diswa: Kgolego ya sepetlele sa porafaete ya botswetši bjale e tsenyeletša patolotši le radiolotši, e feela o swanetše o hwetše tumelelo pele gape di be gona mo lenaneong leo le dumeletšwego.
Motheo tšeo o di ngwaletšwego (PMB) kua Mofaning ka ditirelo yo a kgethilwego wa Setlamo.
Tše Diswa: Tlhokomelo ya tša maphelo ya pele yeo e se nago mapheko ke karolo ya kgetho ye kua Mofaning ka ditirelo yo a kgethilwego wa Setlamo.
Tše Diswa: Ka 2010 GEMS e tla ka Kgokaganyo ya GEMS yeo e tla tšeago sebaka sa kgokaganyo ya Prime Cure yeo e maloko a bego a e šomiša mo mengwageng e meraro ye e fetilego.
Tše Diswa: Patolotši le Radiolotši go lebelelwa pele lenaneo la ditirelo le tumelelo pele.
Tše Diswa: Ge go tla mo dikholegong tša ka gare ga sepetlele go lebelelwa pele tumelelo pele le ditsela tša tlhokomelo yeo e laolwago.
Tše Diswa: Dikholego tša go sepelelana le go ba botse ka monaganong di tsenyeletša phekolo ya disaekholotšisi, go tla lebelelwa pele mapheko a itšeng a ka gare ga sepetlele.
Tše Diswa: Tlhokomelo ya tša maphelo ya pele yeo e se nago mapheko ke karolo ya kgetho ye kua Mofaning ka ditirelo yo a kgethilwego wa Setlamo.
Tše Diswa: Go tsenywa sepetlele go go sego PMB go ka se elwe go ya ka gore go thomile nako mang. Lepheko le okeditšwe go fihla go R10 760.
Tše Diswa: Kholego ya motheo ya Patolotši bjale e tsenyeletša go tšhatšhwa ga PAP ga saetholotši go go theilwego seeleng ka reiti yeo e rerišanwego le setlamo.
Tše Diswa: Tirelo ya tša Meeno: Phekolo ya meeno ya ka ntle ga sepetlele e arolelana le phekolo ya meeno ya ka gare ga sepetlele (R2 050 moholegi mongwe le mongwe ka ngwaga).
Kholego ya didirišwa tša tša kalafi le tša tša tšhomišo ya magare di okeditšwe gabedi.
Kholego ya Sehlopha e okeditšwe go ya go R1 070 lapa le lengwe le le lengwe. Dikgopelo di lefelewa kgahlanong le kholego ye ge PMSA e šetše e feditšwe.
Dihlare tša go išwa gae (TTO) di tla ya ka gore naa o na le bokae matloleng a PMSA.
Tše Diswa: Go tsenywa sepetlele go go sego PMB go ka se elwe go ya ka gore go thomile nako mang. Lepheko le okeditšwe go fihla go R10 760.
Kholego ya Sehlopha e okeditšwe go ya go R2 820 moholeging o mongwe le o mongwe le R5 640 lapa ka lapa.
Tše Diswa: Lepheko la tlaleletšo la go ikoka la R735 le tlišitšwe.
Tše Diswa: Kholego ya motheo ya Patolotši bjale e tsenyeletša go tšhatšhwa ga PAP ga saetholotši go go theilwego seeleng ka reiti yeo e rerišanwego le setlamo.
Tše Diswa: Formulari yeo e tseneletšego ya mmušeletšwa e a šomišwa go lekanela le go feta mapheko.
Tše Diswa: Kholego ya tlaleletšo ya Sehlopha ya R7 000 moholeging o mongwe le o mongwe mo mengwageng e mebedi e tlišitšwe. Gomme mapheko a tlaleletšo a tla šomišwa. Kholego ye ya tlaleletšo e hwetšagala go tše di latelago: tša meeno (ka ntle ga sepetlele), tša maahlo, ditirelo tša maphelo tšeo di šomišanago le tšhomišo ya motheo ya radiolotši.
Kholego ya didirišwa tša tša kalafi le tša tša tšhomišo ya magare di okeditšwe gabedi.
Tše Diswa: Go tsenywa sepetlele go go sego PMB go ka se elwe go ya ka gore go thomile nako mang. Lepheko le okeditšwe go fihla go R10 760.
Tše Diswa: Kholego ya motheo ya Patolotši bjale e tsenyeletša go tšhatšhwa ga PAP ga saetholotši go go theilwego seeleng ka reiti yeo e rerišanwego le setlamo.
Tše Diswa: Lepheko la tlaleletšo moholeging o mongwe le o mongwe ge a nyaka go ikoka la R1 150 le tlišitšwe.
Tše Diswa: Lepheko la tlaleletšo la tša maahlo le okeditšwe go ya go R1 500 ge o nyaka diforeime.
Kholego ya didirišwa tša tša kalafi le tša tša tšhomišo ya magare di okeditšwe gabedi.
Mothopasefoka wa Sisonke o re KE A LEBOGA!
GEMS ka nako e botse yeo a bilego nayo. O kgethile Motse Kapa bjale ka lefelo leo a bego a nyaka go le etela.
Mafelo a beke a rena e bile a mabotse! Tšohle di sepetše ka thelelo! Semaka gare ga dimaka - mma waka, yo a tshwenywago ke bolwetši bja swikiri, o na le ntho yeo e ganago go fola. Ka morago ga gore GEMS e kgonagatše go ya ga rena kua lewatleng, ntho yeo e fodile. Re a go leboga GEMS! Leeto le le be le kgahliša e le ruri gomme re ithutile tše ntši ka ga motsemogolo wo o botse wa Motse Kapa.
Sehlakantšhi sa Ditefelo se diretšwe go nolofatša bophelo bja gago.
Sehlakantšhi se, se beilwe bjalo ka seswantšhwana mo letlakaleng la gae, gape le mo tlase mo letlakaleng le lengwe le le lengwe la websaete ya rena. Se hwetšagala gape mo menyung wa go wetšwa fase wa maloko ge o rata go ka šomiša kgetho ye.
Kgotla mo seswantšhanong go bona gore naa sehlakantšhi se se šoma bjang.
Sehlakantšhi se se go thuša go hlakantšha ditefelo tša gago tša kgwedi ka kgwedi ka go go fa kgetho ya go kgetha diporofaele tše pedi.
June 2006 gomme o se wa ka wa tlogela go tloga moo.
Hlakantšha tefelo ya gago ka go kgetha mogolo wa gago le palo ya baholegi ka wena ba batho ba bagolo le bao e lego bana ka mo lapeng la gago.
Sehlakantšhi se se tla go tefelo ka botlalo yeo o tla hlokago go e dira mo dikgethong ka moka, mola e lekalekanetša saposidi yeo o tla e hwetšago go tšwa go mongmošomo wa gago ya 75% ya tefelo ka botlalo (gomme go tla lebelelwa mapheko ao a lego ntshe). Ka kgopelo lemoga gore se ke feela taetši go bašomedi bao bat lo hwetšago saposidi.
Ge o le mo boemong bja mogolo bja 1, 2, 3, 4 goba 5 gomme wa kgetha, kgetho ya Sapphire, o ka nna wa hwetša saposidi ya 100%, gomme go tla lebelelwa mapheko ao a lego ntshe.
GEMS mo go 0860 00 4367 gore o kgone go tseba ge e le gore o ka kgona go e hwetša. Go bona gore naa saposidi ya mongmošomo wa gago e tla ba eng mo kgethong ye nngwe, kgetha efe kapa efe ya diporofaele tše tša ka mo godimo gomme o latele magato.
Mo GEMS re ikemišeditše go aga dikgokaganyo tšeo di tiilego le dingaka tšeo di fanago ka tlhokomelo go baholegi ba rena bao ba fetago 1 000 000.
Re nyaka go netefatša gore ngaka yeo ke yona e dulago e beakanya tlhokomelo ya gago gomme e fana ka kalafi ka hlwahlwa e kaone ya tšhelete ya gago le go feta.
Go na le mehola e mentši kudu ya go šomiša ngaka yeo e lego mo kgokaganyong tshedimošo ya go ya GEMS.
dife goba ditefelo tše dingwe tša tlaleletšo.
Leletša Setheo sa tlhokomelo yeo e kaonafetšego gape e sa bitšego.
gomme se ga se tšee selo go tšwa potleng ya gago.
ya tša kalafi ya kgokaganyo ya GEMS.
Ka go nyakana le kgokaganyo ya GEMS e feela go bohlokwa gore maloko a netefatše se.
dingaka tša bona di swanetše goba e le maloko a kgokaganyo ya GEMS.
Ditumelano tše diswa di ba gona magareng ga dingaka le GEMS.
Go thibela seemo seo e lego gore o ikhwetša o sa kgone go hwetša dikholego tša gago tša tša tlhokomelo ya tša maphelo, tlhaloso ke ye ka boripana ya mokgwa wa go dirwa ga ditefelo gomme o kgone go efoga diphošo tše ka bago gona ka baka la go ganwa ga dikgopelo tša gago.
Legato la 1 Wena goba mofani ka tirelo ya tša tlhokomelo ya tša maphelo o romela kgopelo.
Lefapha la Dikgopelo le a e hwetša, le a e sekaseka gomme le fana ka tumelo go dikgopelo tše kwagalago.
SMS ya temošo ya dikgopelo e romelwa go leloko gomme hlatsela gore gore re gare re lebelelane le kgopelo yeo.
Ka morago ga go lebelela kgopelo, Setlamo se tla e lefelela, go ya ka melao ya setlamo le dikholego tše lego ntshe.
Kgopelo ye e tla lefelelwa lekga le le tlago la ditefelo. GEMS e na le makga a ditefelo a le mabedi mo kgweding.
Romela tshedimošo ka botlalo ya wena le baholegi ba botlalo yeo e hlokegago.
gomme e a ganwa.
Hwetša tumelelo pele, pele ga ge o ka hwetša kalafi ka ntle le go hwetša tumelelo pele.
ganwa goba kalafo yeo e lefelelwa go tšwa kholegong go leletša GEMS mo go 0860 00 4367.
yeo e sego ya nepagala.
Romela dikgopelo tša gago go sa na le nako go nyaka.
di le nne go tloga letšatšing la phekolo di tla tšewa e le netefatša gore di a lebelelwa e bile di a dumelelwa..
tšeo di "bodilego" gomme di tla ganwa. O tla swanela ke go lefelela phekolo yeo ka bowena.
Go romela kgopelo mola o šetše o fihletše mapheko aKgopelo ya gago e tla ganwa.
Lebelela ka šedi mapheko a dikholego tša gago le gago a ngwaga ka ngwaga a dikholego.
hlwahlwa ya ditefelo tša phekolo tšeo o di hwetšago.
Ge o šetše o tlogetše setlamo, o ka se kgone go ga gore o tlogele GEMS.
ka morago ga gore leloko le tlogele setlamo.
hwetša dikholego tšeo o bego o di hwetša peleng.
Karolo ye nngwe gape ya go kwešiša go dira kgopelo ke go tseba gore naa dikgopelo tša gago di romelwa kae.
Ge o se na bonnete bja gore naa di romelwa kae, se ke wa tšhaba go ikgokaganya le Setlamo mo go 0860 00 4367.
ba tlogedišwa mošomo ka baka la boitshwaro bobe; goba e ba maloko a setlamo sa tša kalafi sengwe. Go ya ka molao ga go yo e ka bago leloko la ditlamo tše pedi tša kalafi ka nako e tee.
Ge o ka tšwela pele ka go šomiša karata ya gago ya go ba leloko ka morago ga go tlogela setlamo gomme dikgopelo tša gago tša lefelelwa, o tla swanele ke gore o re bušetše tšhelete yeo, ge matšatši a gore naa o tlogetše neng setlamo a bontšhwa mo direkhotong tša rena. O ka tlogela setlamo ka go re leletša mo go 0860 00 4367 goba ka go re romela lengwalo la tlogelo go 0861 00 4367.
Go tlo diragala eng ka mangwalo a ka a dihlare tša mmušeletšwa ge le tlogela GEMS?
Dihlare tša mmušeletšwa di romelwa go maloko a GEMS ke mofani ka tirelo yoo a kgethilwego ke setlamo (DSP), Medipost. Ge o tlogela tirelo ya Setšhaba, le GEMS, o tla swanela ke go itirela dipeakanyetšo tša go reka kalafi ya gago.
Ka kgopelo tsebiša GEMS DSP ka go leletša 0860 00 4367, le go emeilela chronicauths@gems.gov.za goba go fekesetša go 0866 51 8009 maikemišetšo a go tlogela setlamo bonnyane kgwedi e tee pele ga ge o ka dira se. Kalafi efe goba efe yeo o ka e romelwago ka morago ga gore o tlogela GEMS o tla swanelwa ke gore o di lefelele ka bowena.
Go fokotša boima ga se feela kakanyo e botse ya ge o nyaka go tsena ka marokgwaneng a mannyane, e feela gape go bohlokwa ge go tla mo bophelong bja gago. Gore o tle o kgone go fokotša boima o hloka go tla ka leano. Go tloša maphethe go tsenyeletša phetolo ya tsela yeo o phelago ka yona, kgetho ya dijo tše tletšego bophelo le go phela o le matšato!
Legato la pele la go tseba boima bjoo o swanetšego o bo imele ke go kwešiša BMI ya gago, ye ke kelo ya makhura a mmele e theilwe mo boleleleng bja gago le boima bja gago.
Ke a a mangwe a maele a go efoga go oketša boima bja gago le gore o dule o kgwahlile ngwaga ka moka, kudukudu mo setlheng sa keteko.
Fokotša go ja nama e khubedu gomme o je kgogo goba hlapi go feta.
Beša goba o pake dijo tša gago.
Enwa meetse sebakeng sa dino tše tletšego swikiri e ntši. Gape fokotša go nwa nnotagi.
Fokotša tšhomišo ya botoro goba matšarini.
Boima bja gago bo gabotse = 18.
Batho ba bangwe ba dumela gore ga se ba swanela go ja ge ba leka go fokotša boima, e feela se ga se nnete. Go ya ka dinyakišišo tša phokotšo ya boima, ge o dutše o eja, methapolisimo wa gago ke gona moo o šomago ka pejana le go feta. Tsela ye nngwe ya go oketša reiti ya methapoliki ya gago ke go ja gannyane, Tsela ye nngwe ya go oketša reiti ya methapoliki ya gago ke go ja gannyane le go ja diseneke tše tletšego bophelo (bjalo ka diphotlwa, dienywa goba merogo) ge o swerwe ke tlala goba o ikwa o dumile sengwe.
Dijo tše lekalekanetšego tšeo di tsenyeletšago bonnyane metsotso e 30-40 ya boitšhidullo gararo mo bekeng, ke mathomo a botse. Kgetha tiro efe kapa efe yeo o e ratago, re na re thabela feela ge o ka thoma.
Ka kgopela bona Facets ya kotare ya boraro go hwetša maele a mangwe gape ka ga go phela le go ja gabotse!
Di-DSP ke dihlopha tše ikgethilego tša bafani ka ditirelo tša tlhokomelo ya maphelo bao maloko a GEMS a kgonago go ka hwetša ditirelo tša tlhokomelo ya tša maphelo tša khwaliti. Maloko ao a yago go di-DSP a hwetša ditirelo tšeo di nabilego ntle le go tshwenyega ka ditefelommogo le mapheko a kalafo ge go tla mo dikholegong tšeo ba di ngwalwetšwego tša motheo (di-PMB). Ka go šomiša DSP o tla hwetša gape le theko e kaone, yeo GEMS e e rerilego legatong la gago.
Go thoma ka 2010, Khemisi ya Medipost, E tla ba yona DSP yeo e fanago ka dinyakwa tša kalafi ya mmušeletšwa go Maloko a GEMS mo dikgethong ka moka tše tlhano. GEMS e tla lefelela feela 100% mo dikalafing tša mmušeletšwa tšeo di lego ntshe mo formularing ya setlamo lenaneo le dumelwetšwego la kalafi ya mmušeletšwa leo le sepelelanago le kgetho ya gago gape ge e tšwa go DSP, go latelelwa melao ya Setlamo. O ka nna wa kgetha go šomiša mofani ka kalafi ya mmušeletšwa ofe kapa ofe e feela o tla swanela ke gore o lefelela tefelommogo ya 30%.
Maloko ao e tšeerego kgetho tša Sapphire le Beryl a swaneteše a lemoge gore dilo ka moka tše sego ntshe mo formularing ya kalafi ya GEMS di tla ganwa (gomme o tla swanelwa ke go di lefelela) mme gape le gore tebelelo ya hlwahlwa ya MPL ga e šomišwe mo. Ngaka ya gago go rakhemisi e tla kgona go lekola gore naa dihlare tšeo o di ngwalwetšego di gona mo formularing goba aowa.
Go hwetša tshedimošo e nngwe gape ka ga di-DSP le di-PMB, leletša GEMS mo go 0860 00 4367.
Bjale ka leloko la GEMS leo le šomago ka ntle ga ga naga, re kwešiša gore o na le ditlhoko tše fapanego gore o hwetše dikholego tša gago tša tlhokomelo ya maphelo.
Maele ke a a go laola dikgopelo tša gago o le kgojana.
Gore se se se ke sa go thibela, netefatša gore o šomiša foromo ya semmušo ya GEMS ya go dira dikgopelo ya go etela/boditšhabatšhaba yeo e hwetšagalago mo go www.gems.gov.za e a šomišwa ge o romela dikgopelo.
Ge o ka romela kgopelo ya gago ka foromo ye nngwe, se se ka dira gore setlamo se se hwetše tshedimošo ka botlalo. Gomme se se ka dira gore hlwahlwa yeo e fokoditšwego e be yona e lefelwago goba kgopelo ya gago e ganwe.
Ge o romela foromo ya kgopelo o le ka ntle ga naga, Ka kgopelo netefatša gore foromo ya gago e tladitšwe ka botlalo gomme e fana ka tlhaloso ya phekolo.
Ge e le gore dilo tše tša ka mo godimo, di ngwetšwe ka polelo e šele, netefatša gore phetolelo ka botlalo Seisemaneng e a romelwa GEMS.
Gopola go romela kgopelo ya gago semetseng ka Empasi le Khosuleiti ya Afrika Borwa gore ba di fetišetše go GEMS gore e di lebelele. Kgopelo yeo e lego gore e feta nako yeo e beilwego ya go dira dikgopelo (dikgwedi di le nne) e tla ganwe gomme lekala la gago le tla šitwa go ka hwetša gape kholego yeo go tšwa go GEMS.
Tšhomišo ya foromo ya go dira kgopelo ya leetong (yeo e lego ka tlase ga go romela kgopelo o le ka ntle ga naga) e šoma feela ge go tla mo dikgopelong tša maloko ao a sego moše wa mawatle go ya ka mabaka a semmušo. Ye e šomišwa ke maloko ao a dirago dikgopelo thwii go GEMS ditshenyagalelong tša tša kalafi tšeo di bilego ntshe ge ba be ba le ka ntle ga naga.
Gopola gore, gore o hwetše dikholego tša gago ge o le ka ntle ga naga go sepelelana le go netefatša gore foromo yeo e nepagetšego ya dikholego e romelwa go GEMS ka bjako ka mokgwa woo o kgonagalago.
Batho ba ka bago dimilione tše 5.7 ba phela ka HIV/AIDS. Palo e kgolo nyana ya bona ke basadi gomme ba bangwe ba bona ke basadi bao ba lego mmeleng, bao ba tla fetetšago twatši ye baneng ba bona ba baswa.
Ka la 1 Disemere 2009, lefase le keteka Letšatši la Boditšhabatšhaba la AIDS. Letšatši le, le ikgethilego ke la go kwalakwatša go batho leswena le la HIV/AIDS. Moeno wa lenyaga "Khwetšagalo go Bohle le Ditokelo tša Botho" o bea thibelo le tlhokomelo pepeneng bjalo ka tokelo ya motheo ya botho le tšwelopele yeo e lego ntshe mo go lwantšhaneng le leswena le, tšeo di swanetšego gore di dirwe ka pejana ka go hlohleletša boikano bja bohle mo lefaseng go fihlelela maikemišetšo a khwetšagalo go bohle.
Naa go hloka thekgo ya tša ditšhelete go bolela eng?
Phenšene ya Botho go tšwa gohle mo a ka kgonago go hwetša tšhelete.
Moholegi o swanetše a itshepe ka botlalo mo thekgong ya leloko gore a tle a hwetše inšorentshe ya tša kalafi le dikholego.
GEMS e šomiša gabotse thekenolotši yeo e hwetšagalago.
šomišana le setlamo ka SMS go lekola dikholego tšeo ba nago natšo goba go hwetša mofani ka tirelo ya tlhokomelo ya tša kalafi mo tikologong ya gago.
Go na gape le mokgwa o mongwe wa go ba le mohola wa go go tsebiša ka dikgopelo, mmo e lego gore o lemošwa ka SMS ge re hwetša kgopelo go tšwa go wena goba yo mongwe wa baholegi ba gago, gomme se se go thuša gore o kgone go tseba gore naa go diragala eng ka dikgopelo tša gago.
O ka nna way a websaeteng ya DotMobi ya GEMS DotMobi mo sellathekeng sa gago ka go tlanya feela m.gems.gov.za mo se lekoleng inthanete sa gago. Lefelo le le theilwe lebaka baka e le gore re nyaka go netefatša gore maloko ka moka a kgona go ka hwetša ditirelo tša rena ka moka tša mo inthaneteng. GEMS DotMobi e bea tshedimošo e bohlokwa ka ga setlamo sa tša kalafi mo menwaneng ya gago.
Netefatša gore re na le nomoro ya sellathekeng yeo e nepagetšego gore o tle o kgone go hwetša ditirelo tše.
Bjale ka leloko la GEMS, o tsena lenaneong la botswetši ntle le tefelo efe, leo le diretšwego gore le go fe thekgo, thuto le maele magatong ka moka a go ba mmeleng ga gago, go tsenywa bookelong ga gago la ka morago ga pelego.
Bjale o ka nna wa kgopelo dilo tše itšeng tše bjalo ka ditifikeiti tša lekgetho goba diforomo ka go šomiša tirelo ya rena ya go itirela ka bowena ya mogala ya diiri di le 24. O ka nna gape wa fetola kgetho ya dikholego le tshedimošo ya gago ya go ikgokaganya. Leletša feela go 0860 00 4367 gomme o latele ditaelo tša lentšu tša ka kua lehlakoreng le lengwe.
Le ge e le gore gantši ga re ke re nagana gore go bohlokwa, ke kgopolo e botse ka mehla go itokišetša tšhoganyetšo.
O ka šomiša sellathekeng sa gago bjale ka sedirišwa sa go botša dipharametiki gore naa ba ka ikgokaganya le mang nakong ya tšhoganyetšo ge o sa kgone go ka bolela. Ge sellatheka sa gago se se sa notlelwa, diporofešenale tše, di tla nyakana le nomoro ya ICE "in case of emergency" mo mogaleng wa gago. Ye ke nomoro ya motho yo o ka ratago gore bo ikgokaganye le yena nakong tšeo wena o šitwago ke go ipolelela tša tšhoganyetšo. Ge o na le nomoro tša go feta e tee, o ka nna wa di ngwala ka tsela ye ICE 1, ICE 2 bjalo bjalo. O ka nna wa, ka mantšu a mangwe, wa fana ka nomoro ya mogatšago, batswadi ba gago, mogwera wa lapa goba ngaka, go ya ka mokgwa woo wena o ikwago. O ka nna gape wa boloka nomoro ya GEMS ya tšhoganyetšo (0800 44 4367) mo sellathekeng sa gago gore o tle o kgone go hwetša bonolo ditirelo tša tšhoganyetšo ge o di hloka.
Ge o romela fekese go GEMS, netefatša gore o šomiša nomoro yeo e nepagetšego - 0861 00 4367 ke ya difekese tše dingwe ka moka le dikgopelo gomme 0866 51 8009 ke ya kalafi ya mmušeletšwa.
Emela tlhatselo ka fekese, kudu ge o šomiša tirelo yeo e šomišwago ke bohle. Tlhatselo yeo ke yona bohlatse bja gore re hweditše fekese yeo.
Nomoro ya gago ya go ba lekala?
Ka kgopela gopola go ngwala fase nomoro ya gago ya go ba leloko mo dipoledišanong ka moka tšeo o bago le tšona le GEMS, se se re kgontša go hwetša tshedimošo ya gago ka pejana.
<fn>(3152010104347 AM) Sepedinewform.txt</fn>
Bala ka tlhokomelo tlhahli ya go dira kgopelo, ka ge e swere tshedimošo ya bohlokwa kudu yeo e tla go thušago gore o kgone go tlatša foromo ka go nepagala.
Tlatša foromo ka mo letlakaleng leo le latelago mme o netefatše gore o tsenyeleditše le ditokomane ka moka tšeo di hlokegago gammogo le motsikitlo wa gago moo o hlokegago.
Ge kgopelo ya gago e tšweletše, GEMS e tla go romela sephuthelwana sa kamogelo mo matšatšing a le 5 ka morago ga go hwetša kgopelo ya gago.
Kgopelo ya gago e tla ditelega ge o ka se re romele ditokomane ka moka tšeo di hlokegago.
Ge kgopelo ya gago re sa kgone go ka tšwela pele ka yona, GEMS e tla ikgokaganya le wena matšatšing a le 5 ka morago ga go hwetša kgopelo ya gago.
Ka kgopelo ikgokaganye le setheo sa rena sa megala go 0860 004367 goba ka poso ya se-eleketeroniki go enquiries@gems.gov.za ge e le gore o nyaka thušo ye nngwe gape ka ga go tlatša foromo ya go dira kgopelo.
Netefatša gore o tsenyeletša le ditokomane ka moka tšeo di hlokegago. Romela foromo yeo e tladitšwego ka botlalo go GEMS ka ye nngwe ya ditsela tšeo di latelago.
Nomoro ya pukwana ya boitsebišo Letšatši la tswalo...
Nomoro ya lekgetho la letseno...
Ka kgopelo bona Karolo B ya tlhahli ya go dira kgopelo gore o kgone go bona ge e le gore bao o nyakago go ba ngwadiša bjale ka baholegi ka wena ba a dumelegega naa. Re ka se kgone go tšwela pele ka foromo ya gago ge o se wa fana ka tshedimošo ya ID. Ka go realo go bohlokwa gore o tlatše karolo ye mo foromong ye ka botlalo.
Ka kgopelo DIRA KGETHO YA KHOLEGO E TEE go tšwa lenaneong le lego ka mo tlase mme o swaye khutlonne ya maswanedi ka X.
Dikgopelo ka moka tša go lefelwa di lefelwa ka reiti ya Setlamo go ya ka melawana ya Setlamo.
Ka kgopelo bontšha letšatši leo o thomilego ka lona le mongmošomo wa gago wa ga bjale: DDMMJJJJ Ka kgopelo re bontšhe letšatši leo o tla ratago go thoma go ka ba leloko la GEMS ka lona:...
Badirakgopelo bao ba thwetšwego: Re botše gore naa o gola bokae. Ge e le gore o mo bolaoding bja magareng goba bja godimo re botše gore naa mogolo go tsenyeletša le tša ka thoko tša ka kgwedi ke bokae tsenyeletša setlankana sa mogolo goba lengwalo la go hlatsela go thwalwa ge e le gore o mošomedi yo moswa.
Ge e le gore o leloko/moholegi ka mongwe, tsenyeletša setifikeiti sa go hlatsela go ba leloko ga gago go tšwa setlamong sa kalafi sa gago sa peleng seo se bontšhago letšatši leo o felleditšego go ba leloko ka lona dikarata tša go ba leloko ga di a lekana. O swanetše go netefatša gore go ba leloko ga gago mo setlamong seo, go fedišitšwe.
Maloko ao a šomago, ditefelo tša ona di ntšhwa megolong ya ona moo go kgonagalago.
Ge e le gore o tla be o lefela ka tebiti otara o hloka go tlatša Tshedimošo ya Akhaonto ya Pankeng ya Leloko ka mo tlase (Karolo H).
Tshedimošo ya pankeng ya leloko: E a hlokega ge re swanetše re lefele leloko, goba re ntšhe ditšhelete tšeo di kolotwago ke leloko go setlamo. Re ka se kgone go go bušetša tšhelete ge go hlokega gore re dire bjalo ge re se na tshedimošo ka botlalo ya gore naa o panka kae direkhotong tša rena.
Mosepetši wa bafani ka ditirelo tša maphelo ka tshedimošo efe kapa efe, ka tlase ga maemo a go se fanwe ka maina, yeo e hlokegago bakeng sa tshepetšo le dipalopalo, mme go lebeletšwe gore tshedimošo ya mohuta woo e tla swarwa e le sephiri ka nako tšohle.
Go bohlokwa go fa GEMS goba baemedi ba yona tumelelo ya go ka rerišana le ngaka, sepetlele goba mofani ka ditirelo tša kalafi ofe kapa ofe wa gago go netefatša gore o hwetše tlhokomelo ya maleba ya maemo a godimo.
Motsikitlo wa Leloko Legolo Tšatšikgwedi...
Dikagare tša foromo ye, ke tša makgonthe, di nepagetše e bile di feleletše. Ge go ka diragala gore ke se bolele dilo ka moka goba ke hlalose dilo go feta ka mokgwa woo di lego ka ntshe, ke a kwešiša gore go ba leloko gaka go tla fedišwa mme go ka nna gwa diragala gore ke kgopelwe go lefela setlamo ditšhelete tšeo di šetšego di lefetšwe, ge nka bego ka se šomiše gampe dikholego tša ka setlamong, di ka bego di se tša lefelelwa, mme se se tla lebedišišwa go ya ka mekgwa ya go dira kganano.
Ke dirile kgetho yaka mme ke ikgotsofaditše ka dikholego tšeo kgetho ye e fana go ka tšona.
Ke a dumela gore ke tla ithuta melawana ya setlamo se.
Baholegi ka nna go sa tsenyeletšwe molekani wa ka, ba itshepile ka botlalo goba seripa sengwe go nna go fihlela moo e lego gore ba itshepile seripa sengwe go nna mme ba sa hwetše letseno la ngwaga ka ngwaga leo le sa fetego bogolo bja phenšene bjoo bo abjago, goba ga ba thwalwa go ka šoma go ya go ile go tloga letšatšing leo go tsikitlwago foromo ye.
Ke kwešiša gore tshedimošo ka ga nna le ka ga bophelo bjaka (yeo e hweditšwego go tšwa go bafani ka ditirelo tša maphelo ka tumelelo yaka) e tla swarwa e le sephiri.
šomišwa go dira diphatišišo, tshedimošo ya dipalopalo, tlhokomelo yeo e laolegago le mabaka a go dira dipego mme ge se sengwe se ka dirwa seo se sa amanego le tše, seo e tla tšewa e le tshelo ya molao.
Ke a kwešiša gore tshedimošo ya ka goba ya ba lelapa la ka e ka se rekišwe goba ya dirišwa mabakeng ao a sepelelanago le tša kgwebo.
Ke a kwešiša gore GEMS e fane ka tumelelo go batho ba itšeng gape le gore go na le batho ba bangwe ba ka ntle bao ba filwego tumelelo ya go ka šomiša/lebelela tshedimošo.
Ke a kwešiša gore GEMS e tla leka ka mekgwa yohle gore tšhireletšo yeo e lekanego ya tshedimošo e be gona ka mehla.
Ke a kwešiša gore ge go ka diragala gore taba dingwe di se sa ba tša sephiri, GEMS e tla tšea boikarabelo bjohle mme e tla leka ka mokgwa woo e kgonago go ka fokotša bothata bjo go ya ka ditsela tšeo GEMS e di tsentšego tšhomong ka boyona.
Ka go dira bjalo, ke fana ka tumelelo go mongmošomo/GEMS gore ba ntšhe ditšhelete ka moka tša ditefelo tšeo ke di kolotago GEMS, mogolong/pankeng le go lefela ditšhelete tšeo di hweditšwego go GEMS goba baemedi ba yona.
Ke tla tsebiša GEMS diiri di le 48 pele nka tsena sepetlele ka tlase ga mabaka ao e sego a tšhoganyetšo.
Ke dumela gore setlamo goba baemedi ba sona ba tla dira ditefelo tša dikgopelo tšeo ba bonago e le tša maleba mme ba dira se ba latela melawana ya setlamo.
Melawana e tla šoma ka nako tšohle, gomme ke a dumela gore ga gona mangwalo, dingwalwa goba dipukwana tšeo di tla tšeago sebaka sa melao ya setlamo.
Tshedimošo ya leloko (ka ga leloko le bophelo bja gagwe) e ka se šomišetšwe mabaka a kgwebo ya khampani goba ya rekišwa e le go dira tšhelete.
Go na le magato ao a tšeerwego go netefatša tšhireletšego ya tshedimošo.
Tumelo ya go ka bona/šomiša tshedimošo ka ga maloko le ka ga maphelo a bona e filwe batho ba ka gare ga mokgahlo le bašomišani mmogo ba wona.
Ge go ka diragala gore taba dingwe di se sa ba tša sephiri, GEMS e tla tšea boikarabelo bjohle mme e tla leka ka mokgwa woo e kgonago go ka fokotša bothata bjo go ya ka ditsela tšeo GEMS e di tsentšego tšhomong ka boyona.
Re laeditše tshedimošo e bohlokwa mo dikarolong tše fapanego mo foromong ya gago ya go dira kgopelo tšeo di tla go thušago go tlatša foromo ya gago ka go nepagala.
Setifikeiti sa go ba leloko go tšwa setlamong sa gago sa peleng se bontšhago letšatši la phedišo ya go ba leloko.
Ka kgopelo re bontšhe maina a mongmošomo wa gago ka botlalo le khoutu ya mo mokgahlong.
Ka kgopelo tlatša tshedimošo ka ga baholegi ka wena mo go KAROLO B ya foromo ya go dira kgopelo. O tlamegile o tlatše tshedimošo ya di-ID tša baholegi ka wean mo karolong ye. Re ka se kgone go tšwela pele ka kgopelo ya gago ge o se wa fana ka tshedimošo ye.
Afitafiti yeo go ikannego go bontšha tlhokego ya thekgo ya ditšheletya setlogolo go tšwa lelokong.
Afitafiti yeo go ikannego go bontšha tlhokego ya thekgo ya ditšheletya ngwanageno go tšwa lelokong.
Afitafiti yeo go ikannego go bontšha tlhokego ya thekgo ya ditšheletya batlogolo go tšwa lelokong.
Ka kgopelo lemoga gore baholegi ka wean bao e lego batho ba bagolo ba tla lebelelwa ngwaga mongwe le mongwe go bona gore naa ba sa dumelelwa naa. Maloko a swanetše go fana ka bohlatse bja ngwaga ka ngwaga bja gore baholegi ka moka ga bona ba mengwaga ya ka godimo ga ye 21 ba sa hloka thušo ya bona go sa tsenyeletšwe bao ba golofetšego.
Diafitafiti tšeo go bolwetšwego ka tšona di swanetšwe go tlatšwa gammogo le lenaneo la dipotšišo la tša kalafi la baholegi bao ba golofetšego, mme tšona di a hwetšagala mo websaeteng ya GEMS e lego www.
Ge e le gore go a hlokega gore o romele afitafiti o hloka go ya setisshing sa kgauswi le wena sa maphodisa goba motho ofe kapa ofe yoo a ngwadišitšwego bjale ka khomišinara wa boikano go netefatša gore tshedimošo yeo o tla e fago GEMS ke nnete e bile e nepagetše.
Tšea foromo ya pegelo ya tekolo ya tša kalafi o ye le yona ngakeng ya gago, gomme o mo kgopele gore a tlatše foromo yeo. Tefelo ya go bonwa ke ngaka e tla lefelwa go tšwa kholegong ya go bona ngaka ya maloko ao angwadišitšwego.
Moo go kgonegago dira gore letšatši la gago la goba leloko la GEMS le latela thwii la gago la bofelo la go ba leloko la setlamo sa gago sa peleng, ka ge sekgoba mo go beng leloko ga gago setlamong sa tša kalafi go ka ama gampenyana saposidi ya gago ya mongmošomo.
Ge o se wa tsenya letšatši, o tla tšewa o nyaka go thoma semetseng mme boingwadišo bja gago bo tla tšewa e le letšatši la pele la kgwedi yeo e latelago, se se direlwa gore o se ke wa šalela morago ditefelong.
Badirakgopelo bao ba lego phenšeneng: Tlatša foromo ya M2 le Z583 gore Lefapha la tša Matlotlo e tle e tsebe go hlatsela saposidi.
Badirakgopelo bao ba thwetšwego: Ka kgopelo laetša mogolo wa gago wa kgwedi ka kgwedi. Ge e le gore o mo bolaoding bja magareng goba bja godimo re botše gore naa mogolo go tsenyeletša le tša ka thoko tša ka kgwedi ke bokae tsenyeletša setlankana sa mogolo goba lengwalo la go hlatsela go thwala ge e le gore o mošomedi yo moswa.
Lemoga gore ge setifikeiti sa gago se sa bontšhe letšatši la mafelelo leo o bilego leloko ka lona re ka se kgone go se šomiša. Gopola go ngwala le go romela lengwalo la phedišo ya go ba leloko go setlamo sa gago sa peleng go fediša go ba leloko ga gago, ge e le gore ga se wa dira se.
O tlamegile gore o tlatše karolo ye ka botlalo, ka ge re ka se kgone go tšwela pele ka foromo ya gago ya kgopelo ge o se wa fana ka tshedimošo ya pankeng ka botlalo.
Ge o ka kgetha goba leloko la Sapphire goba Beryl, o swanetše go lemoga gore tše ke dikgetho tša neteweke. Se se ra gore wena le baholegi ka wena le gapeletšega gore le šomiše feela bafani ka ditirelo tša kalafi bao ba nago le kontraka le neteweke ya Prime Cure. Ngaka/Ngaka ya tša Meeno ya gago ya bjale e ka no ba e se ya tšhwa e e ba leloko la neteweke ya Prime Cure.
GEMS e ikamantše le dikete tša dingaka, dingaka tša meeno le bafani bangwe ba ditirelo tša tlhokomelo ya tša maphelo go fa maloko boingwadišo bja bafani ka ditirelo bjo bo gating le dinako bjo ba ka bo hwetšago bonolo feela.
Go hwetša "Mogwera wa GEMS" mo tikologong ya gagp, romela SMS go 33489 o tsentše nomoro ya gago ya boloko, karolo ya bafani ka ditirelo, motse/karolo ya motse woo o dulago go wona, le toropo yeo o e nyakago.
Ge wena goba yo mongwe wa baholegi ka wena a phela ka HIV/AIDS, go tla go thuša gore o be leloko la lenaneo la taolo la GEMS HIV/AIDS ka go leletša "Aid for Aids" go 0860 100 608.
GEMS e fana ka dikholego tšeo di tseneletšego tša dihlare tša mohuta wo go maloko ka moka.
Ge o ngwadišitšwe lenaneong le, dihlare tša gago di tla lefelelwa ka botlalo, e feela o swanetše go gopola go di tšea khemising yeo e ngwadišitšwego netewekeng ya Prime Cure goba di romelwe ke khemisi yeo e posago kalafi yeo e ngwadišitšwego.
Ge ngaka ya gago e go lekotše mme e tladitše foromo ya go dira kgopelo, o tla swanela ke go romela kgopelo ye gammogo le taelo go tšwa ngakeng ya kalafi ya mmušeletšwa go 0866 51 8009 gore re e lebelele. Goba o ka nna wa di romela ka poso ya se-eleketeroniki atereseng ye: chronicDSP@gems.gov.za.
Sehlopha sa tša dihlare se tla lebelela se gomme ge go hlokagala se tla ikgokaganya le ngaka ya gago (ka mogala goba ka lengwalo) gore se tle se kgone go kgetha dihlare tše sa bitšego. O tla hwetša SMS yeo e tla go bontšhago boemo bja kgopelo ya gago (khwetšo le tumelelo).
Tsenyeletša le ditokomane tšeo di thekgago boemo bja gago, ditlhohleletšo (bjale ka ge go nyakega) go dira gore kgopelo ya gago e se ditelege.
Ka morago ga gore di dumelelwe o tla hwetša lengwalo leo le nago le lenaneo la dihlare tšeo di dumelelwago go ka lefelelwa go tšwa go MPL (lenaneo la hlwaahlwa ya dihlare) le tšeo di tla hlokwago gore le wena o lefele setseka sa gago. O tla fiwa kgetho ye nngwe gape yeo e sa hlokego gore wena o lefele setseka sa gago. Ka kgopelo boledišana le ngaka ya gago ka kgonagalo ya go šomiša dihlare tšeo di sa tlo nyakego gore o lefele setseka sa gago. Ge e le gore sehlare se se fapana le seo se šišinywago ke ngaka, lengwalo la tlhaloso le tla tla le lengwalo la tumelelo mme sekopišwa sa lona se tla romelwa go ngaka ya gago.
Ge kgopelo ya gago e gannwe, o tla romelwa lengwalo gomme sekopišwa sa lona se tla romelwa ngakeng ya gago. Ge e le gore go hlokega gore tshedimošo ye nngwe ya setleliniki e a hlokega, kgopelo ya gago e tla lebelelwa gape ka morago ga gore tshedimošo ka moka yeo e hlokegago e hwetšwe go tšwa ngakeng ya gago.
Ge e le gore dihlare tša gago tša mmušeletšwa di fetoga ka mokgwa ofe o itšeng, o tlamegile go tsebiša GEMS.
Ge re se na go lebelela foromo ya gago ya kgopelo, o tla hwetša SMS go hlatsela gore re hweditše kgopelo. O tla tsebišwa semetseng ge e le gore o hloka go fana ka tshedimošo ye nngwe gape ya tlaleletšo gore re kgone go fetša ka kgopelo ya gago.
<fn>(3172010120142 PM) FINAL SEPEDI MARKETING BROCHURE.txt</fn>
GEMS e tlhanngwe re na le wena ka monaganong. Re setlamo se segolo sa tša kalafi sa go feta dingweseo e lego gore ga se a bulelwa bohle seo e lego gore se diretšwe go lebelela ditlhoko tša tša kalafi tša bašomedi ba tirelo ya setšhaba.
Re ikemišeditše go fana go le lengwe le le lengwe la maloko a rena le malapa a ona ka dikholego tše sa bitšego tše tseneletšego mo lethatameng la dikgetho tše 5 tša dikholego. Go tloga mola re bago le leloko la mathomo mo GEMS ka 2006, re bone kgolo e makatšago gomme ga gona seo re sa kago re se dira go tlišetša bašomedi ka moka ba tirelo ya setšhaba setlamo sa tša kalafi seose šomago gabotse, se sa bitšego e bile se tšwa pele.
kalafi, tša kalafi, tša motheo motheo ya dipolokelo meeno tše meeno tše ya tšatši ka tseneletšego, tseneletšego, tšatši tša maahlo, tša maahlo, bj.bj.
Mo GEMS re kwešiša go fetofetoga ga intasteri ya tša tlhokomelo ya maphelo, ka lebaka leo, bjalo ka setšo sa rena, re gahlanetša ditlhohlo le dinyakwa tšeo tše diswa, me ka go dira se re netefatša gore maloko ohle a a akaretšwa gomme ga go na le yo tee yo a tlogelwago nyanyeng. Le ge re dutše re gola bjalo, go tloga boemong bjo tee go ya go bjo bongwe, go na le se tee se se dutšego se sa no swana le peleng: go netefatša gore re go hweletša tše kaone ka mahlakoreng ohle go netefatša gore tlhokomelo ya tša maphelo e kgona go ka fihlelelwa ke bašomedi ba tirelo ya setšhaba ka moka.
Ke mang yo a ka bago leloko?
Sehlopha sefe kapa sefe se bengmošomo seo se dumeletšwego ke Setlamo.
Bjale ka leloko la GEMS, o tla ipshina ka dikholego tše nabilego, tlhokomelo a go thibelago gore o ka ba e kaone le go feta, go tsenyeletšwa le leloko la GEMS.
tirelo e šomago ka tshwanelo le batho ba ratago batho.
GEMS e fana ka dikholego e fane ka dikontraka go sehlopha sa bafani ka tirelo ya tša tlhokomelo ya tša tše ka kgonwago ke bohle!
maphelo ka theko yeo e beilwego.
Mang kapa mang a ka kgona go ba leloko la GEMS, ka baka la gore hlwahlwa yeo tša tša tlhokomelo ya tša kalafi o e lefellago setlamong e ya ka gore naa o gola bokae. Se se bolela gore o tla lefelela gomme bonnyane bo ya bonnyane go hwetša kgetho ya kholego yeo e swanago ge o bapetšwa le motho yo a lefelleng tshepetšo.
golago e ntšinyana. Gore naa o lefelela bokae, go lebelelwa gape le bogolo bja lapa la gago le gore naa o kgetha efe ya dikgetho tše tše hlano.
ke: Mogatšago, molekani goba moholegi mongwe le mongwe yoo a dumeletšwego, yoo leloko legolo le nago le boikarabelo bja thekgo le tlhokomelo ya lapa, mme e bile a le ka godimo ga mengwaga e 21. 'Ngwana' ke: Ngwana wa tlhago wa leloko, goba ngwana wa mogatšago goba ngwana yo o mo filwego go ya ka molao, goba ngwana yo o mo filwego nakwana, goba ngwana yo mongwe yo a dumelegago yo a lego tlhokomelong ya lelok goba mogatšagwe, go tsenyeletšwa ditlogolo le bana ba baratho/bagolo ba gagwe, bao ba lego ka tlase ga mengwaga e 21, goba bana ba mengwaga efe kapa efe bao ba golofetšego monaganong goba mmeleng, goba ba le mengwageng ya magareng ga e 21 le e 27 gomme ba ngwadišitšwe bjalo ka baithuti ba nako tšohle (bohlatse bja boingwadišo bo a hlokego nakong ya ge go dirwa kgopelo).
Setlamo seo se tshwenyegago ka nnete e bile se bea šedi ditlhokong tša gago - re a theeletša ge maloko a rena a bolela!
Dikholego tše tšwago pele tša tša tlhokomelo ya tša maphelo ka direiti tše kgonwago ke bohle.
Lenaneo la taolo ya HIV/AIDS leo le go fago tlhokomelo sephiring ka nako yeo o e hlokago go feta.
Tirelo ya tša kalafi ya tšhoganyetšo ya diiri di le 24 yeo e akaratšego e phela e swerwe e le khupamarama - go tsenyeletšwa le yena bontši bja naga ya Afrika Borwa.
mongmošomo wa gago.
Re lefelela dikgopelo ka nako ntle le mathata matšatšing a mangwe le a mangwe a 14.
Re boledišana le leloko ka nako tšohle.
Mananeo le ditirelo tšeo di tlago ka dilo tše diswa tša go swana le Lenaneo la Botswetši, Matšatši a Tekolo ya Boitekanelo kua lefelong la gago la mošomo, le tše dingwe tše dintši mo sehlopheng sa ditirelo tšeo di tšwelago pele go gola ka nako tšohle. Re nyaka go go nolofaletša gore o phele o itekanetše.
Setheo sa Megala seo se kgonago go go thuša ka lefe ka lefe la maleme a semmušo a Afrika Borwa.
Tirelo dikhastomareng, yeo e nago le botho e bile e šoma gabotse kua setheong sa rena sa megolo le dikantorong tša rena tša ditikologong.
Dikantoro ditikologong tšohle tša naga gore o kgone go hwetša bonolo thušo le ditirelo.
Khwetšagalo ya tlhokomelo yeo e tseneletšego ya tša kalafo kua mafelong a mmušo le a poraefete.
Lenaneo la Taolo ya Bolwetši go laola kalafi le hlwahlwa ya malwetši ao a ipušeletšago goba a sa folego.
Naa ke ba bjang leloko la GEMS?
Legato la 1: Hwetša foromo ya go dira kgopelo - ka go e goga go tšwa lefelobubing www.gems.gov.
Legato la 2: Tlatša foromo - netefatša gore o tlatša ka botlalo dikarolo ka moka gomme o romela le ditokomane ka moka tšeo di kgopetšwego bona: Ke ditokomane dife tšeo o hlokago go di romela le kgopelo ya gago?
Legato la 3: Fekesa, Posa goba o Emeilele diforomo tše tladitšwego le ditokomane go rena.
Ke ditokomane dife tšeo o hlokago go di romela le kgopelo ya gago?
Ge o rata go ka ba leloko la GEMS, o tla swanelwa ke go romela dikopišwa tše kgonthišitšwego tša ditokomane tše itšeng, bjalo ka dipukwana tša boitsebišo, bakeng sa gago le maloko a lapa la gago, ga mmogo le foromo yeo ya go dira kgopelo. Ka kgopelo e ya websaeteng ya rena www.gems.gov.za gore o hwetše lenaneo la ditokomane ka botlalo tšeo go ka hlokegago gore o di romele, goba o leletše Setheo sa rena sa Megala mo go 0860 00 4367. Go bohlokwa go lemoga gore ge o ka se tsenye ditokomane ka moka tšeo re di hlokago, GEMS e ka se kgone go tšwela pele ka kgopelo ya gago gomme go tla ba le titelego go fihlela re hwetša ditokomane ka moka tšeo re di hlokago.
Bjale ka mehla, GEMS e leka ka mešego feela go go tlišetša dikholego tša tlhokomelo ya tša maphelo tšeo di swanetšego moraba wa gago. Gomme go fihla ga bjale, re a leka gore re tshware koketšo ditefelong tša gago tša kgwedi ka kgwedi di sepelelana le inflešene ya tša kalafi . Go go fa dikgetho di le dintši ke boikano bja rena go wena. Go na le kgetho ya dikholego yeo e swanetšego ditlhoko tša tlhokomelo ya tša maphelo ya wena le ba lapa la gago yeo e swanetšego moraba wa gago!
Tše laeditšwego ka mo tlase ke ditefelo tša kgwedi ka kgwedi gomme ga di laetše saposidi yeo e tla bego e tšwa go mongmošomo. Moo mošomedi a swanetšego ke go hwetša saposidi, Mongmošomo o tla lefela karolo ya saposidi yeo gomme mošomedi yena a lefa karolo yeo e šetšego. The Bogolo bja saposidi bo ya ka bogolo bja lapa gomme bo na le lepheko la 75% mo ditefelong tša kgwedi ka kgwedi, go fihla go R2 570.
A naa o sa hloka tshedimošo ye nngwe gape?
Romela SMS go 083 450 4367 gomme o bolele nomoro ya gago ya Persal, gomme re tla go leletša.
Leletša Setheo sa Megala mo go 0860 00 4367.
Boikatološo: Tlhahli ye e khutsofatša mahlakore a fapanego a GEMS. E diretšwe feela gore e be tlhahli ya ka pejana gomme ga e tšee legato la melao ya Setlamo. Ge go ka diragala gore go be le go se kwešišane, melao yeo e ngwadišitšwego ke yona e tla šomišwago.
Ka kgopelo lemoga gore mapheko mo dikholegong a hlakantšhwa go ya nako ya go ba leloko yeo e šetšego mo ngwageng go tloga ka letšatši leo o bilego leloko ka lona.
dumelelwa feela R161 430 mo dumelelwa feela R161 430 mo dumelelwa feela R161 430 mo pele le boingwadišo mo maokelong a mmušo feela.
Ditirelo tšeo o maahlo mo go kgonagalago.
Lenaneo la malwetši a go ipušeletša: Lenaneo go ya ka molao la malwetši a itšeng ao a hlokago boemo bjo itšeng bja kalafo.
Mofani ka Tirelo yo a kgethilwego wa setlamo. Go tla lebelelwa pele Setlaleletši G ya melao ya setlamo.
Mofani ka Tirelo yo a kgethilwego wa kalafi ya mmušeletšwa. Go tla lebelelwa pele Setlaleletši G ya melao ya setlamo.
MPL ke mokgwa wa go lekola hlwahlwa woo o šomišwago dihlopheng tše itšeng tša kalafi tšeo e lego gore di nyakile go swana.
Para ya tekolo le kalafi tšeo e lego gore di a lefelelwa go ya ka Mapheko a mo Molaong wa Ditlamo tša tša Kalafi.
Dikholego tša Motheo go ya ka Molao: Tše ke dikholego tša motheo tšeo go fanwago ka tšona bakeng sa malwetši a itšeng a go swana le asema, kgatelelo ya madi bj.bj.
tšeo go ya ka molao setlamo se sengwe le se sengwe sa tša kalafi se swanetšego go di lefelela.
Akhaonto ya gago ya dipolokelo tša tša kalafi: Setlamo se tsenya seripa se itšeng sa ditefelo tša gago tša kgwedi ka kgwedi mo dipolokelong tšeo di lego leineng la gago.
Tšhelete yeo e lego fa, ke yona e šomišwago go lefelela ditshenyagalelo tša gago tša letšatši ka letšatši.
NHRPL goba reiti yeo e rerišanwego go ya ka Molao 4.28 wa melao ya setlamo.
<fn>(38201032354 PM) REO SEPEDI.txt</fn>
Kgetho ya gago.
Go reng go le bohlokwa go sepetša go ba leloko ga gago Ke mang yo a dumeletšwego go ba leloko la GEMS?
O ngwadiša bjang baholegi ba gago A naa o be o tseba?
E ba le rena mo lwantšhaneng le BOMENETŠA!
O a amogelwa mo setlamong sa tša kalafi sa GEMS sa kgetho ya gago seo se tlišago kalafi kgauswi le wena. Bjale o karolo ya setlamo se tiilego e bile se na le motheo o botse wa tša ditšhelete, seo se go fago dikholego tše fapanego, tše swanetšego ditlhoko tša gago le ba lapa la gago.
Kgotsofala gore o dirile kgetho e kaone le go feta ge go tla mo go beng leloko la GEMS.
Mo GEMS re ikgantšha ka phišegelo ya rena ya go tla ka tše botse ka mehla, boikano bja rena go wena le ditlhoko tša gago tša tlhokomelo ya tša kalafi, di tšwela pele go hlohleletša phišegelo ya rena go go fa dikholego tše kaone le go feta tša tša tlhokomelo ya tša maphelo ka theko yeo e kgonwago ke bohle.
Ge re tsene mo go 2010, GEMS e ipontšhitše gore ke setlamo sa go tšea botse ka dikgokagano tša yona tšeo di tseneletšego tša bafani ka ditirelo bao ba tsentšwego kontrakeng gore ba tle ba kgone go go fa ditirelo tša tlhokomelo ya tša maphelo tšeo di kgonwago ke bohle.
Maikemišetšo le mohola wa GEMS ke...
Go fa bašomedi ka moka ba tirelo ya setšhaba khwetšagalo yeo e lekanetšego ya dikholego tša tlhokomelo ya tša maphelo tšeo di nabilego e bile di kgonwago ke bohle.
Ponelopele ya Setlamo ke...
Go ba setlamo sa tša kalafi seo se šomago gabotse, se fana ka tirelo e botse go bašomedi bohle ba tirelo ya setšhaba.
Bophelo bja gago bo bohlokwa! Moofisiri mongwe le mongwe wa GEMS o dira ka tlhokomelo le go šoma ka thata go netefatša gore o a bo hlokomela.
Kgetho ya gago.
Pukwana yeo e tseneletšego e hlalosa ka botlalo dikholego le ditirelo tšeo o ka di hwetšago. Bala tlhahli ye ka tlhokomelo gomme o e bee mo lifelong leo le bolokegilego, moo o ka kgonago go e hwetša bonolo ge o nyaka go kwešišiša se sengwe seo o sa se kwešišago gabotse peleng.
Tlhahli ye e swere tshedimošo e bohlokwa ka ga dikgetho tša Ruby, Emerald le Onyx. Ge o nyaka go fetola kgetho ya gago, ka kgopelo e ya go letlakala 23 go hwetša tshedimošo ka botlalo. Go hwetša tshedimošo e nngwe ka ga dikgetho tša mo kgokaganyong tša GEMS tša Sapphire le Beryl, etela websaete ya rena mo go www.gems.gov.za goba o ikgokaganye le Setlamo mo go 0860 00 4367.
Tlhahli ye ke khutsofatšo ya mahlakore ao a fapanego a dikholego tša GEMS le melao ya Setlamo. E diretšwe feela gore e go thuše ka pejana gomme ga e a direlwa go tšea legato la melao yeo e ngwadišitšwego ya Setlamo. Ge go ka diragala kgogakgogano, melao yeo e ngwadišitšwego ke yona e tla šomišwago. Melao yeo e ngwadišitšwego e hwetšagala go: www.gems.gov.za; Lekgotla la Ditlamo tša tša Kalafi; le Moofisiri Mogolo ge o dira kgopelo.
Go reng go le bohlokwa go sepetša go ba leloko ga gago?
Bjale ka leloko o hloka go netefatša gore o latela melao le le mekgwatshepetšo go netefatša gore o hwetša boleng bja maemo a godimo mo go beng leloko ga gago. O hloka go re botša ge go le gona diphetogo mo bophelong bja gago, gomme o latele melawana le mabaka a go ba leloko ga gago.
Ge tshedimošo ka ga leloko e phela e feleletše, se se netefatša gore ga o hwetše mathata mohlang o hloka go šomiša dikholego tša gago.
Ke mang yo a dumelwetšego go ka ba leloko la GEMS?
O le leloko la sehlopha sa bengmošomo seo se dumeletšwego ke Setlamo.
ka mongwe mo ditlamong tša go feta se tee ka nako e tee.
Janewari la ngwaga ofe kapa, dikholego tša gago di tla elwa go ya ka letšatši baholegi bao ba golofetšego mmeleng goba ka monaganong ba tla lefelelwa leo o bilego leloko ka lona. A re re, mohlomongwe o ba leloko ka Juale, o ka direiti tša bana.
Ge e le gore moholegi o na le letseno la go feta bogolo bjoo be beilwego thulaganyo tše dingwe mohlala: dikholego tša Kalafi ya Mmušeletšwa, Kalafi ya Bohlokwahlokwa.
tšhelete. Go hwetša tshedimošo ka botlalo ka baholegi, ka kgopelo e ya go letlakala 2 la tlhahli ye.
Go bohlokwa go latela melao ya Setlamo le go se šomiše gampe ditokelo tša gago tša mo setlamong, go se go bjalo, o tla bea go ba leloko ga gago kotsing.
Ge go na le diphetogo tše itšeng tša gago, tša go swana le tše di latelago, nakwana, ka tlase ga mengwaga e 21.
nakwana, ba fetago mengwaga e 21.
Ge leloko legolo le tlogela Tirelo ya Setšhaba.
Ge leloko legolo le ka tlogela Tirelo ya Setšhaba.
Karata ya go ba leloko e fiwa leloko legolo le lengwe le le lengwe.
Bana ba ngwana/bana wa/ba motho.
Karata ya gago ya go ba leloko e ka šomišwa feela ke wena le baholegi ba pedi tša tša kalafi ka nako e tee. Go tšewa go se ka molaong go ba leloko la gago bao ba ngwadišitšwego. O tla be o tshela molao ge o ka fana ka karata ditlamo tša tša kalafi tša go feta se tee.
Wena goba baholegi ba gago ga le a swanela go šomiša karata ya gago ya ya tšhelete a hlokega. Ka kgopelo bona ka mo tlase go hwetša tshedimošo ya go ba leloko ka morago ga gore o tlogele Setlamo. Dikgopelo dife kapa dife tlaleletšo.
O ngwadiša bjang baholegi ba gago di ka se lefelelwe ke GEMS.
e tlatšwe ka botlalo.
Afitafiti go tšwa go leloko go netefatša tlhokego ya thekgo ya tšhelete.
Mogatšago o swanetše go ngwadišwa gore ngwanagwe a tle a tsebe go tsenywa.
Afitafiti go tšwa go leloko go netefatša tlhokego ya thekgo ya tšhelete ya baholegi lelokong.
Mogatšago ngwana go ya ka molao a tle a tsebe go tsenywa.
Ge e le gore ke lenyalo la setšo, afitafiti go tšwa go leloko legolo yeo eBatswadi, batswadi go ya ka molao, bomakgolo goba bomakgolo go ya netefatšago tlamego ya gago go mogatšago.
Afitafiti go tšwa go leloko legolo go netefatša tlhokego ya thekgo ya tšhelete fapana go sa leloko legolo.
ya baholegi lelokong.
Mogatšago wa peleng feela ge e le gore mogatšago o ngwadišitšwe bjale ka moholegi.
Ditlogolo le ditlogolokhukhu ya ka tharollo ya tša tlhalo.
ba tlhago, mo go kgonagalago go netefatša tlhokego ya thekgo ya tšhelete gore moholegi ke molekani wa bophelo wa leloko.
ya setlogolo lelokong.
Bana ba tlhago, ba molao, ba mogatšago goba bao o ba hlokometšego go hlokega feela ya setlogolo goba setlogolokhukhu.
Ge e le gore sefane sa ngwana se a fapana le sa leloko legolo, leloko le bobedi yo a fapanego, ngwana/bana wa/ba motho go ya ka lenyalo la tlamega go tlatša afitafiti yeo go ikannwego, e fanago ka lebaka la phapanobatswadi le ngwana/bana wa/ba motho go ya ka molao me gape e netefatša tlamego ya gago ngwaneng.
Mogatšago o swanetše go ngwadišwa gore ngwanagwe a tle a tsebe go tlhokego ya thekgo ya tšhelete ke ngwanabomotho mo lelokong.
Ngwanabomotho wa leloko legolo goba mogatšagwe a ka nna a ngwadišwa bjale ka moholegi.
tsenywa e le baholegi.
Afitafiti yeo go ikannwego go netefatša tlhokego ya thekgo ya tšhelete ya seo se tsebegago.
Afitafiti go tšwa lelokong go netefatša tlhokego ya thekgo ya tšhelete.
ke leloko le ngwanabo, mo go kgonagalago.
Ge e le gore ngwana o itshepile ka botlalo thekgong ka lebaka la bogole bja ka baholegi.
Bohlatse bja bogole go tšwa go mošomi wa tša kalafi Pegelo ya tlhahlobo e e hlokega feela go tšwa go leloko legolo la motlogolo.
swanetše goba e tladitšwe ke mošomi wa tša kalafi.
Afitafiti go tšwa go leloko legolo go netefatša tlhokego ya thekgo ya tšhelete le gore ngwana ga a tsenywa tlhokomelong ya mmušo.
A naa o be o tseba?
Go ngwadiša leseana le leswa ka nako go bohlokwa kudu!
Foromo ya boingwadišo ya leseana le leswa yeo e tladitšwego ka botlalo le ditokomane tše thekgago se e swanetše e romelwe morago Setlamong mo matšatšing a le 60 ka morago ga tswalo ya ngwana/bana. Sekopišwa sa setifikeiti sa tswalo se swanetše gore se tsenyeletšwe. Ge e le gore sefane sa ngwanago yo moswa se fapana le sa gago, o hloka go fana ka afitafiti yeo go ikannwego yeo go yona o fanago ka lebaka la phapano setlamong.
Ditefelo tša ngwanago o tla swanela ke go di lefelela go tšwa go letšatši la pele la kgwedi, go latela kgwedi yeo a tswetšwego ka yona. Ge o ka šitega go mo ngwadiša ka nako, ka bomadimabe re ka se kgone go ngwadiša ngwanago/bana ba gago bjale ka baholegi Setlamong go tloga ka tšatši la bona la tswalo. Se se bolela gore dikgopelo ka moka tšeo di sepelelanago le pelego ya leseana la gago di ka se lefelelwe gomme o tla gapeletšega gore o lefelele dikgopelo tšeo.
Ngwaga o mongwe le o mongwe, Setlamo se lebelelwa leswa gore naa ke baholegi bafe bao ba ka tšwelago pele ka go hwetša dikholego. Se se dirwa gore go netefatšwe gore baholegi bas a dumeletšwe gore ba ka ngwadišwa mo setlamong go ya ka melao mme bao bas a hlwago bas a dumelelwa gab a kgone go ka tšwela pele go ka hwetša dikholego tša setlamo.
Baholegi ba gago ba bagolo ba ka nna ka angwa ke tebelelo leswa ye. Maloko a swanetše go fana ka bohlatse bja ngwaga ka ngwaga bja tlhokego ya thekgo ya baholegi bohle bao ba fetago mengwaga e 21, kantle le baholegi bao ba golofetšego.
Dikgwedi tše pedi pele ga bana ka morago ga tlhagišo ya kgwedi ya matswalo ya moholegi e le moithuti wa nako tšohle ditokomane ka botlalo tšeo di ngwaga o mongwe le o mongwe.
le o mongwe.
Aporele go ya go Mei wa ngwaga ka nna a tšwelela pele bjale ka wo o tlago.
Baithuti ba nako tšohle ba ya Matšhe ngwaga o mongwe hlokegago le o mongwe.
Aporele go ya go Matšhe wa gore moithuti o ithuta ka nako ngwaga wo o tlago.
Ge ditokomane ka moka tšeo di hlokegago (go ya ka lengwalo la tebeleloleswa la tumelelo leo le rometšwego malokong) di se tša hwetšwa bofelong bja kgwedi ya matswalo, moholegi o tla tlošwa go tšwa mo setlamong gomme a ka se sa hwetša dikholego.
Ge e le gore ditokomane di diegile go romelwa, moholegi a ka se thekgwe ke Setlamo nakonyaneng ya ka morago ga kgwedi ya matswalo, go fihlela tshedimošo ka botlalo e hweditšwe e bile go ba leloko ga moholegi go tsošološitšwe.
Baholegi bohle ba swanetše go hwetša letseno la ka tlase ga bogolo bja hlwahlwa ya phenšene ya botho. Ge e le gore ga go bjalo, ba ka se dumelelwe go ba baholegi ba Setlamo..
Ka kgopelo lemoga gore mapheko mo dikholegong a hlakantšhwa go ya nako ya go ba leloko yeo e šetšego mo ngwageng go tloga ka letšatši leo o bilego leloko ka lona.
Kholego ya sehlopha go kgonagalago.
Re sa lebelele gore dinyakwa tša semolao di reng mabapi le mabaka a dikholego a sepelelanago le tše.
goba di sa fanwe go ya ka melao ya Setlamo ya tlhokomelo yeo e laolwago.
makgotla a bjalo ao a tsebjago.
Tšhomišo ya magare goba kalafi yeo maikemišetšo e lego go ipotsefatša, o Tše di ngwe gape tše ka bago gona go tšwa go dilo tše kgaphetšwego ka kagoleswa ka tšhomišo ya magare, yeo e tla tsenyeletšago, ntle le mapheko, thoko tšeo di ngwetšwego mo Setlaleletšing.
Kalafi ya bao ba šitwago ke go ba le bana go fihla moo e lego gore ga e ya phuphu ya maahlo, kagoleswa ya dinko go tsenyeletšwa diseptpoplasti, sa latela melawana ya mabaka a dikholego a motheo ao a laeditšwego.
diosteotimi, le tokišo ya ntlhana ya nko.
Kalafi goba tšhomišo ya magare moo e lego gore ga go a laetšwa go ya e le noši ya go bona ge e le gore tšhomišo e itšeng ya legare ke ya potsefatšo ka kalafi.
goba aowa gomme e kgaphelwe ka thoko, go ya ka tlhohleletšo yeo e filwego, o Ditirelo tša tlhokomelo ya tša maphelo tše hlokegago nakong yeo e le mekgwa e mengwe ya kahlakahlo.
gapeletšwago ya go emela sengwe.
Ditlhahlobo tša tša kalafi tšeo di šišintšwego ke bengmešomo.
Dilo tše sa hlokegego kalafing goba kalafo yeo e sa hlokegego.
Kalafi ya dikgobalo moo e lego gore mongwe ke yena a nago le boikarabelo bja tefelo (mohlala: dikgobalo tša nako yeo o lego mošomong ka yona). E feela, leloko le dumeletšwe go hwetša dikholego, go no swana le ka mokgwa woo nka be di dumeletšwe ka gona gomme le tla swanela go lefela letlole ge e le gore le tla fiwa ditšhelete go tšwa felo tsoko e le tša ditshenyagalelo tšeo tša kalafi.
Go ntšhwa ga meeno, mabaka e se a tša kalafi.
Go tsenywa ga gauta meenong ao e sego a nnete.
Go fanwa ka metšhene ya tša kalafi, ya nako ya tšhomišo ya magare, goba e mengwe metšhene, kantle le ge e le gore go boletšwe ka ye nngwe tsela.
Bogolo bja dikholego tšeo leloko le baholegi ba gagwe ba ka di hwetšago mo ngwageng wa ditšhelete di na le lepheko go ya ka mokgwa wo di ngwetšwego lenaneong la dikholego la ngwaga woo. Ka ntle le ge go phethilwe bjalo ke boto, dikholego tša dikalafi tše ka hwetšwago mo lengwalong la kalafi di na le lepheko la kabo ya go lekana kgwedi lengwalong lengwe le lengwe la kalafi go poeletšo ya lona.
Janewari la ngwaga ofe kapa, dikholego tša gago di tla elwa go ya ka letšatši leo o bilego leloko ka lona.
Tšhomišo ya SMS go lekola Dikholego e go kgontšha gore o tsebe gabotse gore ke dikholego dife tšeo o sa nago natšo. Ge o hloka go etela ngaka goba o hloka gore o dirwe sengwe, o ka kgona go lekola gore ke dikholego dife tšeo o sa nago natšo ka go romela SMS go 33489 (SMS ye nngwe le ye nngwe e bitša R1.50).
Legato la 2 Tlanya nomoro ya gago ya GEMS ya go ba leloko.
Legato la 4 Tlanya khoutu e khutswane, lepheko ka botlalo Legato la 5 Tlanya khoutu ya gago ya moholegi - o tla e hwetša ka mo morago mo karateng ya gago ya go ba leloko ka tlase ga "Name" (mohlala: 00, 01 bj.bj). Ge o le leloko legolo, tlanya "00".
Legato la 7 Emela phetolo go tšwa go GEMS mo metsotswaneng e se mekae.
Ge o sa na le dipotšišo tše dingwe ka kgopelo ikgokaganye le GEMS mo go 0860 00 4367. Taetši ya kgato ka kgato ya go šomiša tirelo ye e ka hwetšwa gape go tšwa websaeteng ya rena mo go www.gems.gov.za.
Nageng ka bophara, bafani ka tirelo ya tlhokomelo ya tša maphelo ba fetago 10 000 bjale ka dingaka tše tlwaelegilego, dingaka tša meeno, borakhemisi, difisioterapisi, dingaka tša monagano, dingaka tša go thuša ka polelo, dingaka tša maahlo bj.bj. ba ingwadišitše gore e be 'Bagwera ba GEMS'. Bafani ka tirelo ya tlhokomelo ya tša maphelo ba, ba dumellane gore ba ka se lefiše maloko a GEMS difelo tša tlaleletšo dife kapa dife le ditefelommogo mo ditirelong tšeo ba di filego maloko a rena, go latelelwa Melao ya setlamo.
Se o hlokang go se dira go hwetša 'Mogwera wa GEMS' mo tikologong ya gago ke go romela SMS go 33489 (SMS ye nngwe le ye nngwe e bitša R1.50). Ge o dula Pretoria Lebowa mme o hloka go bona ngaka ya meeno, o romela feela SMS ka tsela ye: Nomoro ya Leloko, Ngaka ya meeno, Pretoria Lebowa. GEMS e tla go fetola semetseng ka SMS ka tshedimošo ya go ikgokaganya ye e nago le dingaka tša meeno tša go fihla go tše tharo mo tikologong ya Pretoria Lebowa bao e lego 'Bagwera ba GEMS'. Ga o kgole le "Mogwera" ge o mo hloka.
GEMS e na le tsela ya ka pejana ya go go tsebiša ka dikgopelo tšeo di dirilwego ka SMS. O tla hwetša SMS go tšwa go GEMS ge re hwetša kgopelo go tšwa go mofani ka ditirelo tša tlhokomelo ya tša maphelo goba tšeo o di dirilego ka bowena. Ge o hwetša SMS, se ga se bolele gore kgopelo e lefeletšwe, e feela re e hweditše e bile re gare re šomana le yona. Tirelo ye e go kgontšha gore o kgone go bona dikgopelo ka moka gomme e go lemoša ka ga dikgopelo dife kapa dife tšeo di tsentšwego kgahlanong le kholego ya gago.
Mogala wa maphelo ke tirelo ya keletšo ya tša maphelo ya khupamarama yeo e sepetšwago ke baoki ba nago le tsebo e bile ba ngwadišitšwe. Leletša 0860 00 4367 go hwetša keletšo ya tša maphelo: Mošupologo - Labohlano (08h00 go iša go 17h00) le ka Mekibelo (08h00 go iša go 12h00).
O ka bolela le bašomi ba tša tlhokomelo ya tša maphelo bao ba katišitšwego ka ga bophelo bja gago le matshwenyego a boitekanelo. Baoki mo Mogaleng wa maphelo ba tla go eletša ka ga matshwenyego ao o nago le ona a bophelo bja gago le go go fa maele a riling ka gore naa go ikoka ka bowena ke gona go le tee go go loketšego ka se sebaka, goba ge e le gore o swanetše o etele ngaka ya gago goba o ye lefelong la tšhoganyetšo.
GEMS e fa maloko a yona mananeo a itšeng a tlhokomelo go thekga taolo ya malwetši le maemo ao a fapanego ao a sa tlogego. Ge e le gore o na le Asema, goba bolwetša bja go dira gore o nagane gore o batho ba babedi, bolwetši bja go sepelelana le tša pelo le mohuta wa 1 le wa 2 wa bolwetši bja swikiri, o tla tšwelwa mohola kudu ge o ka ba leloko la lenaneo la taolo ya bolwetši bjo bo go swerego.
Dikholego tša mananeo a di tsenyeletša thuto, maele le thekgo go tšwa go baoki bao ba katišitšwego, tebeleloleswa la kalafi yeo e šomišwago ka se sebaka le thekgo ya kgokagano ya ngaka le molwetši. Ge wena goba yo mongwe wa ba lapa la gago, a na le bolwetši bjo sa folego bja go swana le asema, bolwetši bja swikiri bj. bj. goba o ile wa swanela ke gore o be bookelong ka baka la se, goba leloko la lenaneo le go tla go tšwela mohola kudu.
Ka kgopelo lemoga gore tirelo ye ga e tšee sebaka sa keletšo go tšwa ngakeng ya gago.
Naa kalafi ya mmušeletšwa ke eng?
gona ko kae.
kgwedi ye nngwe le ye nngwe, ntle le gore wena o ikgokaganye le bona.
Kalafi ya nakwana yeo e bitšago yeo e tla thibelago phekolo yenngwe yeo e nngwe gape ya gago.
bitšago ya go swana le go išwa bookelong.
Naa ke dirang gore kalafi ya ka ya mmušeletšwa e dumelelwe?
Leletša GEMS mo go 0860 00 4367 o kgopele foromo ya go dira kgopelo ya ikgethelago tšona ka bowena, gona o tla swanela ke gore o lefelele 30% ya tefelo kalafi ya mmušeletšwa goba o goge e tee go tšwa go www.gems.gov.za.
yeo, yeo o swanetšego ke go e lefela thwii go rakhemisi goba ngaka yeo.
Ge ngaka ya gago e ka go ngwalela kalafi yeo e sego mo formularing ya GEMS, mmušeletšwa le swanetše le tlatše foromo ya go dira kgopelo ye nngwe gape.
O hloka feela go tlatša gatee mo foromong ye ya go dira kgopelo lelokong le o tla swanela ke go dira tefelommogo thwii go ngaka goba rakhemisi yoo wa lengwe le le lengwe la lapa.
Ngaka yeo e go alafago e tlamega go tlatša foromo.
Foromo ye nngwe gape e swanetše go tlaletšwa leloko le lengwe le le lengwe la lapa la gago leo le hlokago kalafi ya mmušeletšwa. O hloka feela go tlatša ke dingaka?
ya ka formulari ya kalafi.
Netefatša gore foromo ya gago e tladitšwe ka botlalo mme e bile e tsikitlilwe yeo e lego gabotse leo le hlahlago ngaka mo kalafong ya maemo a itšeng a tša gape ke le ngaka ya gago.
Fekesetša foromo yeo e tladitšwego ka botlalo le lengwalo la go tšwa go ngaka ditsebi tša tša kalafi go netefatša gore di sepelelana le methalotlhahli ya bjale ya ya gago la dihlare tša go ipušeletša go 0866 51 8009 gore e sekasekwe.
Godimo ga mo, ke feela malwetši ao a ngwetšwego mo lenaneong la malwetši o tla hwetša karata ya go hwetša dihlare, yeo e go bontšhago kalafi yeo e dumeletšwego gore e ka tšwa go tefelo ya kholego ya gago ya kalafi ya ao a sa tlogego (CDL) ao a dumelelwago kalafi ya mmušeletšwa. Lenaneo la mmušeletšwa.
Ge e le gore kalafi yeo e dumeletšwego e fapana le kalafi yeo o e kgopetšego, sa tlogego ao a hlokago boemo bjo itšego bja botseno bja phekolo bo hlokegago lengwalo le tla mamatletšwa mo karateng ya gago ya go hwetša dihlare mme bona ka mo tlase.
Naa ke kholego e kaakang yeo ke nago nayo ya kalafi ya mmušeletšwa?
Bona lenaneo ka botlalo la dikholego mo letlakaleng 5 gore o hwetše tshedimošo yona e tla hwetša lengwalo leo le hlalosago sephetho se.
yeo e tseneletšego goba o leletše setlamo mo go 0860 00 4367.
Mangwalo a hloka go ntshwafatšwa dikgweding tše dingwe le tše dingwe tše 6.
Naa ke hwetša bjang kalafi ya ka ya mmušeletšwa yeo e dumeletšwego?
Lengwalo la kalafi ya mmušeletšwa, leo le ngwetšwego ka seatla la go tšwa ngakeng ya gago la kalafi yeo e ngwetšwego mo karateng ya gago ya go hwetša dihlare, le swanetše go fekesetšwa go to the mofani ka ditirelo tša kalafi ya mmušeletšwa yo a kgethilwego wa GEMS (DSP), Medipost at 0866 51 8009.
Gopola go fa setlamo sa gago sa tša kalafi, nomoro le tshedimošo ya gago ya go ikgokaganya.
Ke maemo afe ao a lefelelwago ka tlase ga kholego ya mmušeletšwa?
GEMS e kgethile Aid for AIDS (AfA) go sepetša the Lenaneo la taolo ya bolwetši bja HIV/AIDS bakeng sa maloko a GEMS. Ge wena goba yo mongwe wa maloko a lapa la gago a phela ka HIV/AIDS, go ngwadiša mo lenaneong la taolo ya bolwetši bja HIV go ka go fa thekgo yeo o e hlokago gore o phele bophelo bjo itekanetšego gape bona le mohola sebaka se se telele.
Naa tshedimošo yaka e tla swarwa e le khupamarama?
Lenaneo le sepetšwa ke sehlopha sa diporofešenale tša tlhokomelo ya tša maphelo gomme se sepetšwa ka go ikemela go tšwa go mananeo a mangwe a setlamo mananeo le mongmošomo. AfA e na le mogala wa yona wa khupamarama, le ditirelo tša fekese le mokotla wa poso wa poraefete. Ge o na le HIV gomme o tšea sephetho sa go ba karolo ya lenaneo, tlhokomelo ye nngwe le ye nngwe di a tšewa go netefatša gore se e dula e le khupamarama.
Ke dikholego dife tšeo di hwetšagalago?
Digopotši tša gago le ngaka ya gago tša gore le dire ditlhahlobo kgafetša kgafetša go bona boemo bja bophelo bja gago le go kaonafatša phekolo mo go hlokegago.
Naa ke ngwadiša bjang go ba mo Lenaneong la taolo ya bolwetši bja HIV/ AIDS?
Ge o sa tsebe boemo bja gago bja HIV, botšiša ngaka ya gago goba tleliniki gore ba go dire diteko. GEMS e tla lefelela diteko tše gomme ngaka ya gago e tla tsebišwa ka dipoelo.
Ngaka ya gago e tla go lekola le go go thuša go tlatša foromo. Ngaka ya gago e tla lefelwa go tlatša foromo.
AfA e tla ikgokaganya le wena go go tsebiša ka ga dipoelo tša kgopelo ya gago.
Ge go ka hwetšwa gore o na le kankere, go bohlokwa gore o ingwadiše mo lenaneong la taolo ya Onkholotši ka bjako gore o kgone go thoma ka phekolo, ka ge phekolo ka moka ya onkholotši e hloka phekolo tumelelo pele le taolo ya kgetsi.
Ge sehlopha sa basepetšataba tša Onkholotši ba hweditše lenaneo la gago la phekolo, tshedimošo ya gago, tshedimošo ka ga bolwetši le phekolo yeo e šišintšwego di tla ngwalwa fase. Lenaneo la gago la phekolo le tla lebelledišwa gomme, ge go hlokagala, leloko la sehlopha sa tša tleliniki le tla ikgokaganya le ngaka ya gago go rerišana ka ga phekolo ya maswanedi goba tše dingwe gape tšeo e lego gore di ka šomišwa tše sa bitšego ga kaalo. Ka morago ga gore lenaneno la kalafi le sekasekwe le be le dumelelwe, tumelelo e tla romelwa ngakeng ya gago yeo e go alafago. Le wena o tla romelwa lengwalo la tumelelo. Lengwalo lengwalo le tla bontšha gore kalafo e dumeletšwe, palo yeo e dumeletšwego le le nako yeo tumelelo yeo e tla e tšeago.
Ka kgopelo netefatša gore ngaka ya gago e botša sehlopha sa basepetšataba tša Onkholotši ka phetogo efe kapa efe ya phekolo ya gago, ka tumelelo ya gago e tla hloka to hloka go sekwasekwa leswa gomme e ngwalwe leswa.
Ke feela balwetši bao go šetšwego go hweditšwe gore ba na le kankere mme ba šetše ba hwetša phekolo bao ba swanetšego go ngwadiša.
Naa ke ngwadiša bjang mo lenaneong?
Ge o hwetšwa o na le bolwetši, ngakaya gago yeo e go alafago e swanetše e fekese sekopišwa sa lenaneo la gago la phekolo go 0861 00 4367. Gomme mosepetša kgetsi ya onkholotši o tla tšwela pele ka yona. O ka nna wa ikgokaganya le sehlopha sa basepetšataba tša Onkholotši ka go leletša 0860 00 4367.
O tla hloka tumelelo pele nako efe kapa efe ge o hloka go išwa bookelong, goba tšhomišo ya mahlasedi yeo e ikgethilego mohlala: disekene tša MRI, disekene tša CT, ankiokerafi, dinyakwa tša stoma goba o hlokwa go mooki ka ntle ga bookelo goba ditirelo tša hosipisi.
Taolo ya tša Maahlo ke lenaneo le fanago ka dikholego tše hlokegago tša setlelinikhale tša maahlo.
Ke dikholego dife tšeo di hwetšagalago?
Ngaka ya gago ya tša maahlo e ka nna ya fana ka tlhohleletšo ya dilo tšeo e lego gore di a hlokega mo phekolong bjale ka dilense tša diborele le ditsenywa tše dingwe tšeo e lego gore ka nnete di a hlokega mo phekolong gomme ka kakaretšo ga di ke di tsenywa ka tlase ga kholego ya tša maahlo. Sephetho se tla tšewa go di lefelela goba aowa go lebeletšwe gore naa ke nnete di a hlokega naa.
Ge o ka lebelela lenaneo la gago la dikholego mo letlakaleng 5 o tla lemoga gore go na le lepheko la lapa, gammogo le lepheko ka godimo la moholegi mongwe le mongwe. Se se bolela gore leloko le lengwe le le lengwe la lapa la gago le na le lepheko la lona, e feela le theilwe mo lepheko la lapa. Mohlala: ge o le mo go Emerald, go na le lepheko la lapa la R6,000, le lepheko la moholegi la R3,000 mo mengwageng e mebedi ya khalentara. Ge maloko a mabedi a lapa a hloka digalase tšeo ka bobedi hlwahlwa ya tšona e dirago R5,700, se se bolela gore mo kholegong yeo go tla be go šetše feela R300, ya ngwaga ka moka lapeng leo.
GEMS e tlile ka kholego ya tša meeno, go netefatša tlhokomelo ya tša meeno ya khwalithi yeo e sa bitšego go maloko ao e lego gore ba rata go hlokomela meeno a bona. Go bohlokwa gore o lekolwe meeno kgafetša kgafetša.
O hloka tumelelo pele o ka dirwa tšohle tše, tšeo di tla hlokago gore o robatšwe goba o robatšwe e feela o sa lebaleba. Pele ga ge o ka fiwa mohuta wo wa phekolo, ngaka ya gago ya meeno e swanetše e fane ka mabaka a gore go reng o hloka phekolo ya mohuta woo le go robatšwa. Go tsena bookelong gohle gwa baholegi ba mengwaga ya go feta e 8 go swanetše go fanwe ka mabaka go tšwa go ngaka yeo e alafago ya meeno.
Go tla diragala eng ge e le gore ke hloka tlhokomelo ya tša maphelo ya meeno yeo e tseneletšego?
Ikgokaganye le GEMS mo go 0860 00 4367 pele o ka hwetša tlhokomelo ya mohuta wo, go netefatša gore o ka kgona go hwetša dikholego tšeo le gore tiro yeo e tla lefelelwa. Leno la kalofo leo le ngwetšwego fase le gore naa tše ka moka di tla bitša bokae go tšwa ngakeng ya gago di tla thuša gore re kgone go go botša gore naa ke kholego efe yeo o tla bago nayo. Se se bohlokwa kudu pele ga ge o ka segwa ka magare meenong goba wa ba le kalafo yeo e sepelelanago le se. Phekolo ka moka ya go tsenelela ka meenong le mehlagare e hloka go dumelelwa pele. Go ka no ba le diphekolo tše dingwe tšeo di ka se lefelwego ka mabaka a tša thuto, potsefatšo, ditšhelete goba a mangwe mabaka.
Bjale ka leloko la GEMS leo le lego mmeleng, O ka kgona go hwetša Lenaneo la Botswetši la GEMS. Lenaneo le le diretšwe gore le go fe thekgo, thuto le maele mo maomong ka moka a Botswetši bja gago, mohlang o tsena bookelong le ka morago ga pelego.
Lenaneo la Botswetši le etilwe pele ke baoki ngwadišitšwego bao ba tsebago seo ba se dirago, e bile ba na le dithuto tša tlaleletšo tša go belegiša. Basepetša kgetsi ba ba tla go thuša ka go ngwadiša mo Lenaneong la Botswetši mme o ka nna wa ikgokaganya le bona ge o hloka maele goba tshedimošo.
Re go hlohleletša gore o diriše kholego ye e kgahlišago ka nako ye ye botse. Mosepetša kgetsi o tla ikgokaganya le wena ka morago ga gore o tsene bookelong le ka morago ga pelego ya ngwana wa gago go go fa maele le tshedimošo mo mathomong a go ba motswadi ga gago.
Lenaneo la Botswetši le etilwe pele ke baoki ngwadišitšwego bao ba tsebago seo ba se dirago, e bile ba na le dithuto tša tlaleletšo tša go belegiša. Basepetša kgetsi ba ba tla go thuša ka go ngwadiša mo Lenaneong la Botswetši mme o ka nna wa ikgokaganya le bona ge o hloka maele mme le bona ba tla ikgokaganya le wena ka morago ga gore o tsene bookelong le ka morago ga pelego ya ngwana wa gago.
O tla hwetša puku ya GEMS yeo e bolelago ka botswetši, tswlao le go ba motswadi ge o ngwadiša mo Lenaneong.
Mokotla wa botswetši o tla romelwa go wena mo seripeng sa boraro sa botimana bja gago.
O hwetša ditirelo ka moka tšeo di fiwago mo Lenaneong Mphiwafeela.
Tshedimošo yeo e tla nolofatšago kwešišo ya gago ya dikholego tšeo so di fiwago ke GEMS nakong ya botswetši bja gago le ka morago ga pelego ya ngwanago.
O tla hwetša Lenaneo la Tlhokomelo leo le tla hlahlago ngaka ya gago ka phekolo yeo e hlokegago yeo e swanetšego ka nako ya ge o sa le motswetši.
Keletšo ka ga dikholego tše tla lefelelwago ke GEMS ka nako yeo o tla bego o le bookelong ka yona le gore naa ke dife gape tšeo ba di fanago ka tšona.
O kgona go hwetša tshedimošo ya tša tlhokomelo ya tša maphelo yeo e tla go kgontšhago gore o tšeo diphetho ka ga bophelo bja gago le tše amago kgetho ya gago ya pelego le mothušapelegi goba ngaka ya gago.
Tumelelo ya go tsena bookelong/goba lefelo la go fa pelegi la kgetho ya gago.
Maele ka mogala le thekgo ge o ba le mathatanyana mo dibekeng tša pele tša gago tša go ba motswadi.
O hloka go tlatša foromo ya go ingwadiša yeo e ka gogwago go tšwa go www. gems.gov.za goba wa e kgopela ka go leletša 0860 00 4367. O ka nna gape wa lebelela porotšhara ya rena yeo e tseneletšego websaeteng ka go kgotla mo seswantšhwaneng sa Lenaneo la Botswetši.
Taolo ya Bookelo e netefatša gore o hwetša tlhokomelo ya khwalithi, ya maleba ge o le bookelong. Mokgwa wo wa go hwetša Tumelelo Pele o netefatša tlhokego le go ba maleba ga go išwa bookelong pele ga ge o ka tsena bookelong.
Naa ke dira bjang kgopelo ya PAR ka morago ga dinako?
Tirelo ya go ithuša ka bowena e hwetšagala go maloko ka morago diiri tša kgwebo tše tlwaelegilego.
Ge o nyaka go dira dikgopelo tša Tumelelo pele, mokgwa woo o tlwaelegilego o tla latelwa go fihlela ge o bile o fetišetšwa go agente.
Go le gore o fetišetšwe, moletši o tla kgopelwa gore a fane ka nomoro yeo e lego gore a ka leletšwa go yona (e tla ngwalwa fase) le leina la gagwe (le tla gatišwa).
Diokobatši tše dingwe le tšhomišo nngwe ya magare di bonwa e le tekenolotši mpšha, seo se bolelago gore dipoelo tša nako e telele le dipoelo tše botse ga se tša tšhwe di bonwa goba di tšewa e le dilo tše sa lefellwego. Tše di swanetše di boledišanwe ka nako tšohle pele di ka šomišwa, e feela ka tše dingwe dinako ga go bjalo. Ge se se ka diragala, GEMS e tla hloka tshedimošo ya tlaleletšo le tlhohleletšo, mme le ka morago ga se di ka nna tša se lefelelwe. Ka kgopelo boledišana le mofani ka ditirelo wa gago ka ga dikgetho tše ka moka gore o tle o kgone go tšea diphetho tše nepagetšo bakeng sa tlhokomelo ya gago le ya baratwa ba gago.
O hloka go hwetša nomoro ya go dumelelwa pele (PAR) go tšwa go GEMS ka go ikgokaganya le 0860 00 4367.
Naa ke swanetše ke dire kgopelo ya PAR neng?
Ge o naganne go etela goba go tsena bookelong (molwetši wa ka gare ga bookelo goba ka ntle ga bookelo) goba o ya go dirwa sekene, Ka kgopelo re tsebiše bonnyane diiri di le 48 pele o ka tsena bookelong.
Go tla diragala eng ge go ka ba le tšhoganyetšo gomme ke se ka dira kgopelo ya PAR?
Ge o hloka phekolo ya tšhoganyetšo goba o hloka go tsenywa bookelong mo bofelong bja beke, ka tšatši la boikhutšo goba e le bošego, wena goba yo mongwe ya leloko la lapa la gago o swanetše go re leletša mo letšatšing la pele la go šoma ka morago ga tiragalo yeo.
Go tla diragala eng ge nka se dire kgopelo ya PAR?
Ge o ka se hwetše tumelelo pele sengwe se akantšwego se ka dirwa goba wa hwetša tumelelo mo letšatšing la pele la go šoma ka morago ga tiragalo yeo ya tšhoganyetšo o tla hwetša kotlo ya R1 000. Ge tšhoganyetšo yeo e le ka morago ga dinako, o swanetše go hwetša nomoro ya go dumelelwa pele mo letšatšing la bapalwa mme poledišano yeo e tla fetšišwa.
A naa o mofani ka ditirelo?
Ke tshedimošo efe yeo ke swanetšego goba nayo pele ga ge nka dira kgopelo ya PAR?
Ge go ka direga gore o hloke sekene sa CT, o hloke go dirwa MRI, goba tša go sepelelana le radiolotši, Leina le nomoro ya kgwebo tša lefelo leo la radiolotši o swanetše o fane ka tšona.
Ke feela ditiro tša go tsena ka lefelelwago ka tlase ga mabaka a melao ya setlamo tšeo di tla lefelelwago.
Ge ngaka ya gago goba bookelo bo go hweletša Tumelelo Pele, ba tla hwetša tsebišo semmušo ya setlamo ka mogala, emeile, fekese, poso goba SMS. Le wena o tla romelwa tsebišo yona yeo. O bohlokwa gore o badišiše melao le mabaka ao ka tlhokomelo.
Ka nako tša tšhoganyetšo etela dipetlele tša bafani ka ditirelo tša setlamo, ge e le kholego ya Bonnyane bjo Ngwaletšwego, Setlamo se tla lefela 100% ya hlwahlwa ya phekolo. E feela, ge o ka kgetha go ya go se ye go mofano ka ditirelo yo a kgethilwego, go tla ba le tefelommogo.
Ge o ka lemoša setlamo ka nakotšohle ka ga tshedimošo ya gago ya go ikgokaganya (dillathekeng, diaterese tša posong le emeile) - o tla tsebišwa gape ge go na le tshedimošo e bohlokwa - se se ra gore: nomoro ya tumelelo number le ge go tla mo diatereseng tša emeile le ya poso - dikgaphelwathoko mabapi le dikholego mo tumelong ye nngwe le ye nngwe.
Setlamo se fana ka thušo ya kalafi ya tšhoganyetšo yeo e se nago mapheko go maloko a GEMS.
Go iša molwetši mo a tla hwetšago thušo ya tša kalafi.
Fana ka leina la gago le nomoro ya mogala yeo o letšago go tšwa go yona.
Fana ka tlhaloso e khutshwane ya seo se diragetšego le gore naa go šiiša ga kaakang.
Se bee mogala fase go fihlela motho wa ka kua lehlakoreng le lengwe a e beile fase.
Ka kgopelo netefatša baholegi ka moka ba gago bao ba ngwadišitšwego ba a tseba ka ga tirelo ye.
Tsebiša ba sekolo sa ngwanago gore ke leloko la GEMS. Netefatša gore ngwanago le sekolo sa gagwe ba tseba nomoro ya tirelo ya tša kalafi ya tšhoganyetšo. Ge go ka direga gore go be le o tšhoganyetšo ya tša kalafi leletša 0800 44 4367.
Maloko a swanetše go leletša 0800 44 4367 mo ditšhoganyetšong tša tša kalafi ka moka. Ge go ka diragala gore leloko le thothwe ke mofani ka ditirelo yo mongwe ntle le tumelelo (ntle le Netcare 911), leloko le swanetše le netefatše gore mofani ka ditirelo o fa setlankana sa kgopelo ya tefelo go Netcare 911 mo matšatšing a le 10 a tirelo yeo go netefatša gore akhaonto ye e a lefelelwa.
O swanetše go tsebiša bookelo bjoo o tsenego go bjona gore o leloko la GEMS leloko gomme diphetišetšo dife kapa dife tša dipetleleng dingwe di swanetše di dumelelwe ka go leletša Netcare 911.
Legato la pele la go netefatša gore kgopelo ya gago e lebeletšwe le go lefelwa ka katlego ke go kwešiša mokgwa wa tefelo ya dikgopelo.
Ke mang yo a ka romelago dikgopelo?
Dikgopelo di ka romelwa ke leloko (wena) goba mofani ka ditirelo tša tlhokomelo ya tša maphelo (ngaka ya gago).
Naa kgopelo yeo e lebelelwa bjang?
Lefapha la dikgopelo le hwetša, sekaseka le le go dumelela tefelelo ya dikgopelo tšeo e lego tšona go ya ka melao ya setlamo le dikholego tše hwetšagalago.
Naa dikgopelo di lefelelwa neng?
A na dikgopelo tša dihlare di lefelelwa semetseng?
Dikgopelo tša dihlare di ka romelwa seeleketeronikhali ke rakhemisi wa gago moo di rekišwago ntshe moo melao e lebelelwago semetseng mo metsotswaneng. Se se bolela gore o tla tseba boemo bja kholego ya gago semetseng gomme o tla kgona go hwetša dikalafi ntle le gore mongwe a go kgopele gore o lefele semetseng ka tšhelete seatleng.
Go bohlokwa gore Setlamo se hwetše tshedimošo yeo e feleletšego ya go ba leloko ga gago gore se kgone go lebelledišiša dikgopelo tšeo. Re hloka tshedimošo ye go netefatša gore re lefela dikgopelo ka go nepagala gomme gape direkhoto tša rena tša leloko di nepagetše ka nako tšohle e bile di feleletše. Go bohlokwa gape gore maloko a fa setlamo ka tshedimošo ya boitsebišo ya baholegi ba wona. Ge o romela dikgopelo bakeng sa baholegi, netefatša gore ba ngwadišitšwe e bile tshedimošo ya bona e a tšwelela mo foromo ya go dira kgopelo ya setlamo. Setlamo gape se hloka dikopišwa tša ditifikeiti tša tswalo tša baholegi ba gago goba ditokomane tša boitsebišo go netefatša gore diphoremiamo di lefelwa ka botlalo.
Go bohlokwa gore o hwetše Tumelelo pele ge o tlo hwetša phekolo e bjale ka onkholotši le go išwa bookelong. Ge di dumeletšwe, ngaka ya gago e sa dutše e hloka go lemoša GEMS ka phetogo efe kapa efe yeo e ka bago gona phekolong ka ge tumelelo ya gago e hloka go lekodišišwa leswa le go ngwalwa leswa. Ge se se sa direge, dikgopelo tša gago di ka nna tša ganwa goba tša lefelwa go tšwa go kholego yeo e sa nepagalago ka ge go tla be go se na tumelelo yeo e sepelelanago le yona.
Go hwetša Tumelelo pele, leletša GEMS mo go 0860 00 4367 pele ga ge phekolo e ka hwetšwa goba tgwa fetolwa Tumelelo pele yeo e šetšego e le ntshe.
Ge dikholego tša gago di fedile, ka baka la hlwahlwa ya dikgopelo yeo e lego godimo goba di feta lepheko la ngwaga ka ngwaga la kholego tšeo e lego gore o a di hwetša go ya ka melao ya setlamo dikgopelo tše di ka se lefelelwe.
Ge leloko goba moholegi a ka hlolwa go bona ngaka go ya ka mokgwa wo ba bego ba kwane, dikgopelo tša ngaka yeo di ka se lefelelwe.
Dikgopelo tša ditirelo tše go fanwego ka tšona ke mofani wa tirelo ya tlhokomelo ya tša maphelo yo a se a ngwadišwago go ya ka mabaka a molao di ka se lefelwe. Netefatša gore dikgopelo tša gago di fihlela dinyakwa ka moka tše hlokegago pele di ka romelwa Setlamong.
Dikgopelo di swanetše di fihle Setlamong mo dikgweding di le nne go tloga letšatšing la phekolo. Kgopelo yeo e rometšwego ka morago ga letšatši la bofelo la tebelelo e tla bonwa e le ya "kgale" gomme e ka se lefelelwe go ya ka molao wa Ditlamo tša tša kalafi. Ge go ka direga bjalo, leloko le tla swanelwa ke go lefa ka bolona.
Dikgopelo tša go romelwa ka morago ga gore leloko le tlogele GEMS di ka se lefelelwe. GEMS ke setlamo sa tša kalafi se nago le mapheko gomme se diretšwe bašomedi ba tirelo ya setšhaba. Ga go na yoo e sego leloko la Tirelo ya Setšhaba you a ka bago leloko la GEMS. Ge o tlogela Tirelo ya Setšhaba, ka kgopelo se leke go diriša karata ya gago ya go ba leloko ya GEMS gore o hwetše ditirelo tša tlhokomelo ya tša kalafi. Dikgopelo dife kapa dife tše ka lefelwago wena goba mofani ka ditirelo tša tlhokomelo ya tša maphelo ka morago ga gore o tšwe Tirelong ya Setšhaba, di tla swanelwa ke gore di buše di lefelwe gape go GEMS.
Go thuša wena kudu gore o kwešiše tsela ya go dirwa ga ditefelo tša dikgopelo go efoga mathata afe ao a ka bago ntshe mohlang o nyaka go lefelelwa dikgopelo tša gago.
Ikgokaganye le GEMS mo go 0860 00 4367 ge o se na bonnete bja gore goreng kgopelo ya gago e ile ya ganwa.
Ke tshedimošo efe yeo e swanetšego go ba mo dikgopelong?
Tša fekesetšwa go 0861 00 4367.
O ka nna wa romela dikgopelo tša gago go ye nngwe ya dikantoro tša rena tša ditikologong (bona letlakala 31 go hwetša lenaneo leo le felletšego la diaterese tša dikantoro tša rena tša ditikologong).
Maloko a GEMS a hwetša temošo ya dikgopelo ya SMS ge GEMS e se na go lekodišiša dikgopelo tša bona.
Ge o sa hwetše temošo ya dikgopelo ya SMS, Ka kgopelo leletša 0860 00 4367 go tsenya tirišong tirelo ye.
Naa ge e lebeletšwe se se bolela gore e lefeletšwe?
Ge o hwetša SMS yeo e rego kgopelo ya gago e lebeletšwe, se se bolela gore e hweditše le e bile e tsentšwe mo metšheneng ya rena ya tshepetšo. "E lebeletšwe" ga e bolele gore kgopelo ya gago e lefeletšwe. O ka nna wa lekola ge e le gore kgopelo ya gago e lefeletšwe ka botlalo, goba ge e le gore ke feela seripa se sengwe seo se lefeletšwego goba ge e le gore kgopelo ya gago e ile ya ganwa ka go lebelela setatamente sa gago sa dikgopelo. Setatamente sa gago sa dikgopelo se tla poswa goba sa emeilelwa go wena dibekeng tše dingwe le tše dingwe tše pedi, se se ra gore: Ge o ile wa dira kgopelo.
Maloko ao e lego gore a šoma ka ntle ga naga, kudukudu, bašomedi ba Kgoro ya Dikgokaganyo tša Boditšhabatšhaba le Tšhomišano, ba ka nna ba romela dikgopelo tša bona go tšwa dinageng tšeo tša ka ntle.
Sa pele, netefatša gore foromo ya semmušo ya dikgopelo tša go sepela/ boditšhabatšhaba ya GEMS yeo e hwetšagalago mo go www.gems.gov.za e a šomišwa ge o dira dikgopelo ka moka tša boditšhabatšhaba. Ge o ka šomiša foromo e nngwe feela se se ka hlola gore setlamo se se hwetše tshedimošo ka botlalo. Mme se se tla dira gore hlwahlwa e fokoditšwego e be yona e lefelelwago goba kgopelo yeo e ganwa.
Ge e le gore dilo tše tša ka mo godimo, di ngwetšwe ka polelo e šele, netefatša gore phetolelo ka botlalo Seisemaneng e a romelwa GEMS.
Dikgopelo: Ke eng seo re se hlokago gore re go bušetše tšhelete?
Go šireletša wena le setlamo, dipušetšo tša ditšhelete di tla dirwa feela ka phetišetšo ya seeleketeroniki go maloko. Se se bolela gore o hloka go netefatša gore Setlamo se na le tshedimošo yeo e nepagetšego ya gago ya pankeng.
O kgona feela go fetola kgetho ya kholego ya gago gatee ka ngwaga. Go ba leloko ga gago mo kgethong ye e mpšha go tla thoma ka la 1 Janeware wa ngwaga o mongwe le o mongwe, Ge o ile wa kgetha go fetola kgetho ya gago ngwaga woo o fetilego. Mo Nofemereng wa ngwaga o mongwe le o mongwe, GEMS e tla go romela tshedimošo ka ga dikholego tše diswa gammogo foromo ya dikgetho tše fapanego tša ngwageng wo o tlago.
Ga o hloke go tlatša foromo ya dikgetho tše fapanego ge e le gore ga o tlo fetola kgetho ya gago, e feela, ge tshedimošo efe kapa efe ya gago e fetogile, foromo ya dikgetho tše fapanego ke tsela gape ye nngwe ye bonolo ya go netefatša gore re na le tshedimošo ya gago ya bjale yeo e nepagetšego. Dikgopelo tše dingwe feela tša go leka go fetola kgetho mo ngwageng wa kholego di tla romelwa go Poto ya Bahlokomedi gore ba fane ka tumelo.
Bjale ka mehla, GEMS e leka go go tlišetša tlhokomelo e kaone ya dikholego tša maphelo yeo e ka se phulego mašoba merabeng ya gago. Maikemišetšo a rena ke go go fa dikgetho di le dintši. Go na le kgetho ya kholego yeo e loketšego dinyakwa tša tlhokomelo ya tša maphelo tša gago le tša ba lapa la gago le moraba wa gago!
Tše ke ditefelo ka moka tša kgwedi ka kgwedi tša kgetho ye nngwe le ye nngwe gomme ga di bontšhe saposidi efe kapa efe yeo e tla tsenywa ke mongmošomo wa gago. Ge o dumelletšwe go ka hwetša saposidi, mongmošomo o tla lefelela karolo ya tefelo yeo e bontšhitšwego mo tafolaneng le palantshe ya mošomedi. Mošomedi wa sešego sa bašomedi wa gago o tla kgona go go thuša ka se.
Setatamente sa ditefelo se fiwa leloko le lengwe le le lengwe kgwedi ka kgwedi le kotareng ye nngwe le ye nngwe gomme se khutsofatša ditefelo tša kgwedi ka kgwedi le ditefelo tšeo di šaletšego morago. Setatamente se, se go kgontšha go netefatša gore ditefelo tša gago ka mehla di phela di feleletše.
Tshepetšo ya ditefelo tšeo di šaletšego morago?
Go ntšhwa ga tšhelete ya kalafi ga se gwa tsenywa tšhomong.
Kokeletšo ya gago ya mogolo e baletšwe morago gomme kokeletšo ye ya mogolo e go fetišeditše boemong bja ditefelo tša godingwana.
O tsentše moholegi gomme phetogo ye ga se ya dirwa go sa na le nako.
O fetetše lefapheng le lengwe leo le se le tšhwego la tsenya tšhomong go ntšhwa ga tšhelete ya kalafi.
Kontraka ya gago e ile ya fela, gomme kontraka ya gago e mpšha ga se ya tsenywa metšheneng.
GEMS e tla go romela lengwalo go netefatša hlwahlwa ya ditefelo tšeo di šaletšego morago tša tša kalafi. O tla hwetša gape setatamente sa kgwedi ka kgwedi sa ditefelo ge akhaonto ya gago e šaletše morago.
Lemoga: O ka nna wa ya go mošomedi wa gago wa sešego sa bašomedi gore a go thuše ka leano la go lefela ditefelo tšeo di šaletšego morago.
Koketšo mogolong wa gago e ka nna ya hlola gore ditefelo tšeo di lefelwago ke ba lepanta le itšego la godingwana la megolo.
Dikhoutu tša mogolo tše fapanego di a šomišwa ge go tla mo go ntšheng ga tšhelete ya tša kalafi ya setlamo.
Go ntšhwa ga tšhelete ya tša kalafi ya setlamo go go tlwaelegilego.
Tšhelete ye e tla ba tefelo ya kgwedi ka kgwedi.
Go ntšhwa ga tšhelete tšeo di šaletšego morago go dirwa ke GEMS: Tšhelete ye ke ya ditšhelete tšeo di bego di šaletše morago tše di hlagilego mo nakong ya dikgwedi di le 3. Persal ka boyona e tla hlakantšha tšhelete yeo mošomedi a ka kgonago go e lefela gomme e tla e ntšha ga tee goba ya tšea gannyane gannyane mo dikgweding di se kae.
Go tsenya tšhomong ka seatla ke mošomedi wa sešego sa bašomedi: Tšhelete ye ke ya ditšhelete dife kapa dife tšeo di šaletšego morago tšeo Persal e ka se kgonego go di tsenya ka boyona (tša go feta dikgwedi di le 3) mme yona e tsenywa tšhomong ke mošomedi wa gago wa sešego sa bašomedi.
Bjale o ka hwetša monyetla wa go holega ka tekolo ya seporofešenale ya dikotsi tšeo di lego ntshe goba di ka ba ntshe kua lefelong la gago la mošomo. Maikemišetšo a rena ke go kgontšha bašomedi go ka bona maemo ao a ka beago maphelo a bona kotsing a sa tla, gore tšwelopele ya bolwetši e emišwe goba e fokotšwe.
Go diragala eng mo letšatšing la go lekola boitekanelo?
Diporofešenale tša go lekola di tla ba ntshe go boledišana le wena ka tša go sepelelana le maphelo a gago le go dira diteko tša go lekola boitekanelo bja gago. Ba tla boledišana le wena ka ga dipoelo tša diteko tšeo tša boitekanelo gomme ba tla go fa maele a gore naa o ka dira eng se sengwe seo se latelago.
Ke diteko dife tša go itekanela tšeo di tla dirwago?
O tla hloka go tlatša sebotšološi se bonolo ka ga histori ya gago ya go itekanela, seo se tla fago moporofešenale wa tlhokomelo ya tša maphelo kwešišo ka ga tšeo di ka tsenyago bophelo bja gago kotsing pele ga ge a ka dira diteko.
Kelo ya tikologo ya letheka.
Ge e le gore sebotšološi goba diteko di bontšha gore o ka ba kotsing ya tša maphelo, the moporofešenale wa tlhokomelo ya tša maphelo o tla go fa thekgo le maele a gore naa ke magato afe ao o ka a tšeago go leka go fokotša le go thibela go ipea kotsing išago.
Diporotšhara tša go ba le tshedimošo di tla phatlalatšwa tšei di fanago ka dipoledišano tša go swana le go tsuba, go itšhidulla le taolo ya boima.
Tshedimošo ka moka le dipoelo tša diteko di tla swarwa e le khupamarama gomme di ka se fiwe lefapha lefe kapa lefe la mmušo goba bašomedi ba ona.
A Letšatši la tekolo ya boitekanelo la GEMS le ka beeletšwa go ya ka tsela yeo e tlwaelegilego ya beeletša dipegelo tša GEMS, se se ra gore: o ka leletša go 0800 00 4367 setheong sa megala sa GEMS, gomme wa kgetha kgetho ya go ba karolo ya GEMS; ka go le lengwe o ka nna wa emeilela join@gems.gov.za gomme wa dira kgopelo ka emeile. O ka nna gape wa botšiša yo mongwe wa baemedi ba rena ba tša thekišo ge ba etela lefapha la gago.
Ge e le gore kgopelo ya gago e sepelelana le tšeo re hlwago re šoma ka tšona tša diteko tša tekolo ya go itekanela, kgopelo yeo e tla hlohlomišwa ke GEMS mo diiring di le 24 gomme re tla emela letšatši la go tlala boiketlo.
A naa o lemogile gore o lahlegetšwe ke karata ya gago ya go ba leloko goba o hloka go kgopela setifikeiti sa lekgetho?
Bjale o ka nna wa kgopela tše ka moka le tše dingwe gape ka tirelo ya go ithuša ka bowena ya mogala ya rena e ntshwa e bile gape e bonolo ya diiri tše 24.
Legato la 3: Mo letlakaleng la gae la websaeteng ya GEMS, kua godimo ka go la go ja, o tla bona konotswana ya mmala wa namune ya "LOGIN".
Legato la 4: Kgotla konotswana yeo ya "Login" go bona lepokisi la ditharabollo tša mo inthaneteng, yeo e tla go fago dikgetho tša tsena, go ingwadiša goba go hwetša PIN e mpšha ge e le gore o lebetše ya peleng. Ge o nyaka go ngwadiša goba go hwetša PIN e mpšha, tlatša feela tshedimošo yeo e hlokegago mo mapokisaneng ao a tšwelelago mme o latele ditaelo tše latelago.
Inthaneteng. O ka nna wa lekola mahlakore ao a fapanego a go ba leloko ga gago, ka go kgotla mo menyung ka mo go la nngele mo sekirinig sa gago.
Legato la 6 Mohlala, kgotla dikgopelo gore o kgone go bona tshedimošo ya gago ya bjale ya dikgopelo.
Setheo sa megala sa rena sa megala le dikantoro tša ditikologong di šoma go thoma ka 08:00 go ya go 17:00 mo matšatšing a beke le go tšwa go 08:00 go ya go 12:00 ka Mekibelo, se se netefatša gore re a hwetšagala go thuša ge o re hloka.
Tirelo yeo e kgahlišago le go kgotsofala ga maloko go bohlokwa go rena! Re nyaka go netefatša gore maikutlo a gago mabapi le go šomišana le rena ke a mabotse ka nako tšohle. Re dira se ka ditsela tšeo di fapanego - mo dikantorong tša rena ditikologong go na le karata ya go ela teseke ya thušo yeo maloko ka moka a ka e tlatšago, gammogo le tirelo ya go ithuša ka bowena yeo e itšhomišago yeo o ka e leletšago go 0860 00. GEMS e dira dikwamaikutlo nako le nako ka ga ditirelo tše itšeng le dilo diswa e le go leka go re thuša gore re se hwe matwa ge go tla mo go nyakeng tirelo yeo e kgahlišago.
Sekwamaikutlo se seo se theilwego mo inthaneteng se tla thuša go re re kgone go kaonafatša tirelo yeo re go fago yona. Mme sona se hwetšagala ma karolong ya Maloko Inthaneteng ya websaete ya rena.
Legato la 2 O tla bona Lepokisi la Ditharabollo Inthaneteng moo o hlokago go tsena bjale ka leloko gore o kgone go ya sekwengmaikutlo mo karolong ya Maloko Inthaneteng. Ge o se na PIN, o tla swanela ke go ingwadišetša yona pele ga ge o ka ya sekwengmaikutlo. O ka nna wa dira se o le mo inthaneteng. Go ngwadiša gore o hwetše PIN go tla dira gore o kgone go ya tirelong ya Maloko Inthaneteng, moo o ka lekolago dikgopelo le dikholego.
Legato la 3 O tla hwetša sekwamaikutlo mo menyung ka mo go la nngele, ka tlase ga Ditshenyagalelo tša tlhokomelo ya tša maphelo. Kgotla feela mo lefelong leo o nyakago go re ela gomme sebotšološi sa sekwamaikutlo se tla tšwelela.
Legato la 4 Ge o feditše go fetola dipotšišo, kgotla "submit" gomme phetolo e tla romelwa thwii go GEMS. Pegelomorago ya gago e bohlokwa mo go re thušeng go kaonafatša tirelo ya rena.
Bomenetša ke bothata bjo amago setlamo sa gago sa tša kalafi dikholego.
Naa bomenetša ke eng?
Bomenetša ke go se bee taba botse ka boomu le ka go tshela molao moo go ka lebišago goba bja lebiša peongmpe Setlamo sa tša kalafi (GEMS).
22 02. Ge o tseba ka tiragalo efe kapa efe ya bomenetša yeo e dirwago ke maloko goba bafani ka ditirelo tša tlhokomelo ya tša maphelo, Ka kgopelo re tsebiše!
Mehlala ya bomenetša e tsenyeletša: Go adima karata ya gago ya go ba leloko go mogwerago goba go dumella ngaka go go lefiša ditirelo tšeo a se a fanago ka tšona.
Mogala wa GEMS wa Bomenetša o sepetšwa ke KPMG, feme yeo e ikemetšego yeo e netefatšago gore maloko ao a begago bomenetša a dula a sa tsebje go netefatša gore ga go yo a tšhošetšwago ka baka la tšhomišo ya tirelo ye. Moo setheo sa megala le websaete di lego ntshe di bolokegile go netefatša tšhireletšo ya baletša megala le direkhoto. Bohle bao ba re leletšago ba tla dula ba sa tsebje, kantle le ge ba kgetha go tsebja.
Ge o tseba ka ga bomenetša bofe kapa bofe bjoo bo hlagago goba bo sa beakanywa, emiša se semetseng ka go leletša Mogala wa GEMS wa Bomenetša wa diiri di le 24 wa go se lefelelwa mo go 0800 21 22 02.
Goba ge o nyaka, o ka nna wa romela emeile go gems@kpmg.co.za. E feela gopola gore tšhomišo ya sedirišwa se e ka nna ya ribolla sephiri sa gore naa o mang, ge e le gore o kgethile gore o se ke wa tsebja gore o mang.
Mo godimo ga Poto ya Bahlokomedi ya setlamo (BOT) le Sehlopha sa Basepetšakgwebo, go na le Dikomiti tša Poto tše hlano tše okametšego mošomo o dirwago ditikologong tše fapanego. Ba dira modiro wa bona ba na le dikgahlegelo tša gago tše kaone mme o ka dula o tshepile gore setlamo sa gago sa tša kalafi se ka matsogong a botse.
E thuša BOT mo go tšweletšeng mešomo ya yona yeo e amago dipholisi tša setlamo tša tshepetšo ya boswarapuku, mekgwatšhomo ya taolo ya ka gare, mekgwa ya dipegelo tša tša ditšhelete le taolo ya risiki.
E thuša BOT mo go netefatšeng tshepetšo e botse ya setlamo, bjale ka go kgoboketša ditefelo, ditefelo tša dikgopelo le tlhokomelo ya direkhoto tša leloko.
E sekaseka, tšea sephetho le go dira dipegelo ka ga go fana ka tumelo ya ditefelo tša kwelobohloko, se se ra gore: tefelo ya dikgopelo tša maloko moo e lego gore dikholego tše tlwaelegilego ga di hwetšagale.
E netefatša gore pušo ya go tšea botse e a šomišwa ge go tla mo ditabeng tša ka go netefatša gore setlamo ga se tshele melao yeo e amago tshepetšo ya setlamo. E netefatša gape le gore tšohle tšeo di ka beago kgwebo ya setlamo di bewa pepeneneng gomme di laolwa gabotse gape le gore dikgahlegelo tša baswara setseka mo setlamong di šireletšegile gabotse.
Ke yona e lebelelago le go ahlola dingangišano dife kapa dife tšeo Moofisiri Mogolo a ka di fetišetšago go yona gore e di lebelele.
Naa ditlhaka tše di emetše eng?
Kalafi ya Bohlokwahlokwa: Dihlare tše ngwaletšwego go alafa seemo goba bolwetši bja nakwana; go go kaonafatša goba go fokoletša bohloko ge o fetetšwe, goba o ithintše, bj.bj.; goba dihlare tša mohutamongwe wa homeopati.
Lenaneo la tlaleletšo la Malwetši ao a sa tlogego (ACDL): A ke malwetši ao a sa tlogego godimo ga ao a lego mo lenaneong la semolao la malwetši a 26, ao e lego gore setlamo fana ka dikholego tša kalafi ya mmušeletšwa.
Moholegi: Moholegi e ka nna ya ba leloko legolo mo GEMS goba o mongwe wa baholegi ba gagwe bao ba ngwadišitšwego.
Lenaneo la Malwetši ao a sa tlogego (CDL): Lenaneo la semolaong la malwetši a 26 a itšeng ao a sa tlogego ao e lego gore a hloka boemo bja phekolo bjo itšeng.
Tlhahlobo: Ketelo go ngaka ya gago, ngaka ya go šomiša magare goba mofani ka tirelo o mongwe go leka go bona gore naa o swerwe ke eng le/goba go e phekola.
Disekene tša CT le MRI: Dieksreyi tše ikgethileng tše tšeago ka gare ga mmele wa gago go leka go hwetša se hlolago bolwetši.
Mofani ka ditirelo yo a kgethilwego (DSP): DSP ke mofani ka tirelo ya tlhokomelo ya tša maphelo yo a kgethilwego ke setlamo go fana ka ditirelo tše itšeng go maloko.
Dingaka tšeo di tlwaelegilego (di-GP): Dingaka tšeo e lego gore di phekola ka kakaretšo gomme ga di fane ka tirelo yeo e lego gore e tseneletše.
Kalafi yeo e swanago le ye nngwe: Kalafi yeo e swanago le ye nngwe e na le motswako wa sekhemikhale, maatla le tlhamo e tshwanago se se ra gore: dipilisi, sirapo bjale ka setšweletšwa sa mathomo sa go ba bjalo.
MCC e lekola khwalithi ya kalafi yeo e swanago le ye nngwe le kalafi ye e swanago le yona pele e ka e ngwadišwa. Kalafi yeo e swanago le ye nngwe e bolokegile e bile e šoma go swana le yeo setšweletšwa sa mathomo sa go ba bjalo, e feela gantši hlwahlwa ya sona e tlasana.
ya kalafi ke lenaneo leo la dikalafi tše go bolokelago tšhelete tšeo di thušago go hlahla ngaka ka kalafo ya malwetši a itšeng. Diformulari tša dihlare di lekolwa le go kaonafatšwa nako le nako ke ditsebi tša tša kalafi go netefatša gore ba sepela mmogo le methalotlhahli ya bjale ya phekolo.
Lenaneo la dihlare tše sa dumelelwago (MEL): Lenaneo la tše sa dumelelwago leo e lego gore ke la GEMS feela leo le sa dumelelego tefelo ya dikalafi tše itšeng go tšwa go Kholego ya tše Bohlokwahlokwa ka mabaka a rilego.
Lenaneo la Theko ya Dihlare (MPL): MPL ke mokgwa wa tebelelo ya ditheko woo o šomišetšwago dihlopha tše itšeng tša dikalafi tšeo e lego gore di a swana ka popego.
NHRPL: Lenaneo Setšhaba la Maphelo la Tebelelo ya Ditheko : Lenaneo la gona bjale la tebelelo ya ditheko la ditirelo tša maphelo leo le gatišitšwego ke Lefapha la Setšhaba la Maphelo.
Tumelelo pele: Tsela ya go tsebiša GEMS gore o akantše go dira sengwe sa tša kalafi pele ga ge o ka dira seo, gore o fiwe tumelelo.
Mabaka a dikholego a motheo ao a laeditšwego (di PMB): Tše ke dikholego tša motheo tšeo go fanwago tša mabaka a itšego a tša kalafi, mohlala: Bolwetši bja go hlaelelwa ke moya (Asma), Bolwetši bja madi magolo, bj.bj. tšeo e lego gore go ya ka molao di swanetše go fiwa ke ditlamo ka moka tše ngwadišitšwego tša tša kalafi.
Tlhokomelo e le go leka go thibela: GEMS e lefelela kholego ya go tlhokomelo ya go leka go thibela ya ka ntle ga bookelo mo dikholegong ka moka go ya ka kholego ya karolo goba PMS ge go tla mo go Ruby. E feela, mo go Ruby go na le tšeo di lefelelwago tša tlaleletšo tša diteko tša ka ntle ga bookelo tša go leka go thibela mo dikholegong tša tšatši ka tšatši. Se se bolela gore ge leloko la ka šomiša ditirelo tša go leka go thibela bjale ka ge di hlaloswa mo lenaneong la dikholego, se se tla lefelelwa go tšwa mo tšheleteng yeo e beelwago ka thoko ya maloko ka moka a Ruby, e sego go tšwa dipolokelong tša gagwe.
Leloko legolo: Le ke leloko legolo leo le ngwadišitšwego mo Setlamong.
Tefelo ya seporofešenale ya go fana ka dihlare (PDF): Hlwahlwa e kgolo ya semolaomg yeo rakhemisi goba ngaka yeo e dumelwetšwego go ya ka molao go ka fana ka dihlare e ka e lefišago ya ditirelo tšeo e fanego ka tšona.
Moholegi yo a ngwadišitšwego: Motho goba batho bao ba itshepilego lelokong legolo le ngwadišitšwego ke setlamo gore a kgone go ka hwetša dikholego tše fiwago leloko legolo.
Setlamo sa tša kalafi se nago le mapheko: Setlamo sa tša kalafi seo bašomedi feela go tšwa mokgahlong o itšeng ba ka bago maloko a sona.
Reiti ya Setlamo: Hlwahlwa yeo e kwanetšwego magareng ga Setlamo le bafani ka ditirelo ba sona mabapi le tefelo ya ditirelo tšeo bafani ka ditirelo ba fanego ka tšona go maloko a Setlamo.
Lepheko le abelanwago ke hlwahlwa ya kholego yeo e amago dikarolo tše pedi go ba go feta tša dikholego. Mohlala o botse ke kholego ya Radiolotši yeo e tseneletšego yeo e nago le lepheko le abelanwago la ka ntle ga bookelo le ka gare ga bookelo. Se se bolela gore ge o šomišitše hlwahlwa ka botlalo ya kholego ya gago ya dikholego tša ka ntle ga bookelo, dikholego tša ka gare ga bookelo tša karolo ye e itšeng le tšona di tla fela.
Hlwahlwa ya go tšwa e tee (SEP): Ye ke theko ya motheo ya molaong yeo e lefišwago ge o hloka kalafi, ke rakhemisi goba ngaka yeo e dumelwetšwego go ya ka molao go ka fana ka dihlare.
Dingaka tša ditsebi: Dingaka tšeo e lego gore di katišitšwe ka go tsenelela mo karolong e itšeng ya tša kalafi, bjale ka onkholotši, tša go sepelelana le tlhokomelo ya bana, tša go sepelelana le tlhokomelo ya basadi bj.bj.
Dinyakišišo ka moka tša ditaba di ka lebišwa go Martina Nicholson le Bašomi ka yena.
<fn>(38201032430 PM) SB Sepedi.txt</fn>
Kgetho ya gago.
Go reng go le bohlokwa go sepetša go ba leloko ga gago?
Ke mang yo a dumelwetšego go ka ba leloko la GEMS?
A naa o be o tseba?
E ba le rena mo lwantšhaneng le BOMENETŠA!
O a amogelwa mo setlamong sa tša kalafi sa GEMS sa kgetho ya gago seo se tlišago kalafi kgauswi le wena. Bjale o karolo ya setlamo se tiilego e bile se na le motheo o botse wa tša ditšhelete, seo se go fago dikholego tše fapanego, tše swanetšego ditlhoko tša gago le ba lapa la gago. Kgotsofala gore o dirile kgetho e kaone le go feta ge go tla mo go beng leloko la GEMS.
Mo GEMS re ikgantšha ka phišegelo ya rena ya go tla ka tše botse ka mehla, boikano bja rena go wena le ditlhoko tša gago tša tlhokomelo ya tša kalafi, di tšwela pele go hlohleletša phišegelo ya rena go go fa dikholego tše kaone le go feta tša tša tlhokomelo ya tša maphelo ka theko yeo e kgonwago ke bohle.
Ge re tsene mo go 2010, GEMS e ipontšhitše gore ke setlamo sa go tšea botse ka dikgokagano tša yona tšeo di tseneletšego tša bafani ka ditirelo bao ba tsentšwego kontrakeng gore ba tle ba kgone go go fa ditirelo tša tlhokomelo ya tša maphelo tšeo di kgonwago ke bohle.
Maikemišetšo le mohola wa GEMS ke...
Go fa bašomedi ka moka ba tirelo ya setšhaba khwetšagalo yeo e lekanetšego ya dikholego tša tlhokomelo ya tša maphelo tšeo di nabilego e bile di kgonwago ke bohle.
Ponelopele ya Setlamo ke...
Go ba setlamo sa tša kalafi seo se šomago gabotse, se fana ka tirelo e botse go bašomedi bohle ba tirelo ya setšhaba.
Bophelo bja gago bo bohlokwa! Moofisiri mongwe le mongwe wa GEMS o dira ka tlhokomelo le go šoma ka thata go netefatša gore o a bo hlokomela.
Kgetho ya gago.
Pukwana yeo e tseneletšego e hlalosa ka botlalo dikholego le ditirelo tšeo o ka di hwetšago. Bala tlhahli ye ka tlhokomelo gomme o e bee mo lifelong leo le bolokegilego, moo o ka kgonago go e hwetša bonolo ge o nyaka go kwešišiša se sengwe seo o sa se kwešišago gabotse peleng.
Tlhahli ye, e swere tshedimošo e bohlokwa, ka ga dikgetho tša Beryl le Sapphire. Ge o nyaka go fetola kgetho ya gago, ka kgopelo e ya go letlakala 21 go hwetša tshedimošo ka botlalo. Go hwetša tshedimošo ye nngwe ka ga dikgetho tša GEMS tša Ruby, Emerald le Onyx, etela websaete ya rena mo go www.gems.gov.za goba o ikgokaganye le setlamo mo go 0860 00 4367.
Tlhahli ye, ke khutsofatšo ya dikarolo tšeo di fapanego tša dikholego tša GEMS le melao ya setlamo. E diretšwe feela gore e go thuše ka pejana, gomme ga e a direlwa go tšea legato la melao yeo e ngwadišitšwego ya setlamo. Ge go ka diragala gore go be le diphapang, melao yeo e ngwadišitšwego ke yona e tla šomišwago. Melao yeo e ngwadišitšwego e hwetšagala go: www.gems.gov.
za; Lekgotla la Ditlamo tša tša Kalafi; le Moofisiri Mogolo ge o dira kgopelo.
Go reng go le bohlokwa go laola go ba leloko ga gago?
Bjale ka leloko o hloka go netefatša gore o latela melao le le mekgwatshepetšo go netefatša gore o hwetša boleng bja maemo a godimo mo go beng leloko ga gago. O hloka go re botša ge go le gona diphetogo mo bophelong bja gago, gomme o latele melawana le mabaka a go ba leloko ga gago.
Ge tshedimošo ka ga leloko e phela e feleletše, se se netefatša gore ga o hwetše mathata mohlang o hloka go šomiša dikholego tša gago.
Ke mang yo a dumeletšwego go ka ba leloko la GEMS?
O le leloko la sehlopha sa bengmošomo seo se dumeletšwego ke Setlamo.
Ga o a swanela go ba leloko goba wa ba o ngwadišitšwe bjale ka moholegi ka mongwe mo ditlamong tša go feta se tee, ka nako e tee.
Direiti tša baholegi ka wena bao e lego batho ba bagolo di šomišwa go baholegi bao ba fetilego mengwaga e 21 - ka ntle le ge baholegi bao e sa le bao ba tsenago sekolo ka nako tšohle, bao e lego gore ba tla lefela direiti tša bana go fihlela ka tšatši la bona la tswalo ge ba fihlela mengwaga e 28, mola baholegi bao ba golofetšego mmeleng goba ka monaganong ba tla lefelelwa ka direiti tša bana.
Ge e le gore moholegi o na le letseno la go feta bogolo bjoo bo beilwego ke Phenšene ya Botho ya Mmušo goba ge e Ie gore moholegi o thwetšwe ka nako tšohle, moholegi yo ga a tšewe e le yo a hlokago go thekgwa ka tšhelete. Go hwetša tshedimošo ka botlalo ka baholegi, ka kgopelo e ya go letlakala 3 la tlhahli ye.
Go bohlokwa go latela melao ya setlamo le go se šomiše gampe ditokelo tša gago tša mo setlamong, go se go bjalo, o tla bea go ba leloko ga gago kotsing.
Ge leloko legolo le tlogela Tirelo ya Setšhaba.
Ge leloko legolo le ka tlogela Tirelo ya Setšhaba.
Karata ya go ba leloko e fiwa leloko legolo le lengwe le le lengwe.
Karata ya gago ya go ba leloko e ka šomišwa feela ke wena le baholegi ba gago bao ba ngwadišitšwego.
Wena goba baholegi ba gago ga le a swanela go šomiša karata ya gago ya go ba leloko ka morago ga gore o tlogele Setlamo. Dikgopelo dife kapa dife tšeo di bilego ntshe tša ditirelo tša tlhokomelo ya tša maphelo tšeo wena goba moholegi wa gago le di filwego ka morago ga gore o tlogele goba leloko di ka se lefelelwe ke GEMS.
Janewari la ngwaga ofe kapa, dikholego tša gago di tla elwa go ya ka letšatši leo o bilego leloko ka lona.
Kalafi ya Bohlokwahlokwa. Ge o se na bonnete bja gore naa se se tla go ama bjang, ka kgopelo ikgokaganye le setheo sa tlhokomelo ya ditlelaente mo go 0860 00 4367.
gore moholegi ke molekani wa bophelo wa leloko.
Bana (ba tlhago, ba molao, ba mogatšago goba bao o ba hlokometšego nakwana), ka tlase ga mengwaga e 21.
Bana ba tlhago, ba molao, ba mogatšago goba bao o ba hlokometšego nakwana, ba fetago mengwaga e 21.
Bana ba ngwana/bana wa/ba motho.
Ge e le gore ke lenyalo la setšo, afitafiti go tšwa go leloko legolo yeo e netefatšago tlamego ya gago go mogatšago.
Setifikeiti sa lenyalo se a hlokega ge e le gore sefane sa mogatšago se a fapana go sa leloko legolo.
Sekopišwa sa tlamego ya semolao ya gore o fane ka thekgo ya tša kalafi go ya ka tharollo ya tša tlhalo.
Ge e le gore sefane sa ngwana se a fapana le sa leloko legolo, leloko tše pedi tša tša kalafi ka nako e tee. Go tšewa go se ka molaong go ba leloko le tlamega go tlatša afitafiti yeo go ikannwego, e fanago ka lebaka la la ditlamo tša tša kalafi tša go feta se tee. Mo dikarolong tša baholegi di le phapano me gape e netefatša tlamego ya gago ngwaneng.
Mogatšago o swanetše go ngwadišwa gore ngwanagwe a tle a tsebe go hloka thekgo ya tšhelete e a hlokega. Ka kgopelo bona ka mo tlase go hwetša tsenywa.
tshedimošo ya tlaleletšo.
Dipukwana tša boitsebišo goba ditifikeiti tša matswalo di a hlokega go ngwadiša baholegi bohle. Re hloka karolo ya moholegi ya foromo ya go dira kgopelo gore e tlatšwe ka botlalo.
Bona letlakala 4 go hwetša tshedimošo ye nngwe gape ka ga go ngwadiša leseana le leswa goba moholegi o moswa yoo o sa tšwago go mo fiwa semmušo.
go hlokega feela ya setlogolo goba setlogolokhukhu.
pelego ya leseana la gago di ka se lefelelwe gomme o tla gapeletšega gore o go mo ngwadiša ka nako, ka bomadimabe re ka se kgone go ngwadiša pele la kgwedi, go latela kgwedi yeo a tswetšwego ka yona.
Bohlatse bja mpho ya thekgo ya ngwana yeo e hwetšwago ke leloko goba mogatšagwe.
Afitafiti yeo go ikannwego (e swanetše goba e tladitšwe ke leloko le batswadibona la tswalo. Se se bolela gore dikgopelo ka moka tšeo di sepelelanago le ba tlhago, mo go kgonagalago) go netefatša tlhokego ya thekgo ya tšhelete ya setlogolo lelokong. lefelele dikgopelo tšeo.
Go ngwadiša leseana le leswa ka nako go bohlokwa kudu!
Foromo ya boingwadišo ya leseana le leswa yeo e tladitšwego ka botlalo le afitafiti e hlokega feela go tšwa go leloko legolo la motlogolo.
Bohlatse bja boingwadišo bja nako tšohle sekolong sa boemo bja netefatšago tlhokego ya thekgo ya tšhelete ke ngwanabomotho mo phagamego seo se tsebegago.
Afitafiti go tšwa lelokong go netefatša tlhokego ya thekgo ya tšhelete.
Ge e le gore ngwana o itshepile ka botlalo thekgong ka lebaka la bogole bja ngwadišwa bjale ka moholegi.
ka tsenywa e le baholegi.
Bohlatse bja bogole go tšwa go mošomi wa tša kalafi Pegelo ya tlhahlobo e swanetše goba e tladitšwe ke mošomi wa tša kalafi.
Afitafiti go tšwa go leloko legolo go netefatša tlhokego ya thekgo ya tšheleteBana ba ngwana/bana wa/ba motho le gore ngwana ga a tsenywa tlhokomelong ya mmušo.
Afitafiti yeo go ikannwego go netefatša tlhokego ya thekgo ya tšhelete ya motlogolo/batlogolo lelokong.
tlatšwe ke leloko le ngwanabo, mo go kgonagalago.
Afitafiti go tšwa go leloko go netefatša tlhokego ya thekgo ya tšhelete.
Mogatšago o swanetše go ngwadišwa gore ngwanagwe a tle a tsebe go bjale ka baholegi.
Afitafiti go tšwa go leloko go netefatša tlhokego ya thekgo ya tšhelete yaA naa o be o tseba?
Ngwana wa leloko legolo goba mogatšagwe o swanetše go ngwadišwa gore ngwana go ya ka molao a tle a tsebe go tsenywa.
Batswadi, batswadi go ya ka molao, bomakgolo goba bomakgolo go ditokomane tše thekgago se e swanetše e romelwe setlamong mo matšatšing a le 60 ka morago ga tswalo ya ngwana/bana.
Afitafiti go tšwa go leloko legolo go netefatša tlhokego ya thekgo ya tšheletetswalo se swanetše gore se tsenyeletšwe. Ge e le gore sefane sa ngwanago ya baholegi lelokong.
yo moswa se fapana le sa gago, o hloka go fana ka afitafiti yeo go ikannwego yeo yeo go yona o fanago ka lebaka la phapano setlamong.
Batswadi go ya ka molao le bomakgolo go ya ka molao ba ka ngwadišwa feela ge e le gore mogatšago o ngwadišitšwe bjale ka moholegi.
Ngwaga o mongwe le o mongwe, Setlamo se lebelelwa leswa gore naa ke baholegi bafe bao ba ka tšwelago pele ka go hwetša dikholego. Se se dirwa gore go netefatšwe gore baholegi bas a dumeletšwe gore ba ka ngwadišwa mo setlamong go ya ka melao mme bao bas a hlwago bas a dumelelwa gab a kgone go ka tšwela pele go ka hwetša dikholego tša setlamo.
Baholegi ba gago ba bagolo ba ka nna ka angwa ke tebelelo leswa ye. Maloko a swanetše go fana ka bohlatse bja ngwaga ka ngwaga must bja tlhokego ya thekgo ya baholegi bohle bao ba fetago mengwaga e 21, kantle le baholegi bao ba golofetšego.
Dikgwedi tše pedi pele mengwaga e tša bana ka morago ga ga kgwedi ya matswalo gomme e le tlhagišo ya ditokomane ka ya moholegi ngwaga o moithuti wa nako botlalo tšeo di hlokegago mongwe le o mongwe.
botlalo tšeo di hlokegago o mongwe le o mongwe.
Aporele go ya go Mei wa go thekgwa ka tšhelete ngwaga wo o tlago.
botlalo tšeo di hlokegago o mongwe le o mongwe.
Bohlatse bja dithuto go tebelelo leswa ke Aporele bontšha gore moithuti o go ya go Matšhe wa ithuta ka nako tšohle ngwaga wo o tlago.
Ge ditokomane ka moka tšeo di hlokegago (go ya ka lengwalo la tebeleloleswa la tumelelo leo le rometšwego malokong) di se tša hwetšwa bofelong bja kgwedi ya matswalo, moholegi o tla tlošwa go tšwa mo setlamong gomme a ka se sa hwetša dikholego.
Ge e le gore ditokomane di diegile go romelwa, moholegi a ka se thekgwe ke Setlamo nakonyaneng ya ka morago ga kgwedi ya matswalo, go fihlela tshedimošo ka botlalo e hweditšwe e bile go ba leloko ga moholegi go tsošološitšwe.
Baholegi bohle ba swanetše go hwetša letseno la ka tlase ga bogolo bja ya phenšene ya botho. Ge e le gore ga go bjalo, ba ka se dumelelwe ba baholegi ba Setlamo.
Ka kgopelo lemoga gore mapheko mo dikholegong a hlakantšhwa go ya nako ya go ba leloko yeo e šetšego mo ngwageng go tloga ka letšatši leo o bilego leloko ka lona.
tumelelo pele le boingwadišo mo lenaneong la taolo ya maokelong a mmušo feela.
Tšhomišo mpe, bokgoba, phetišo tekano goba ye nngwe ya tšeo di sepelelanago le tše.
Dikgobalo tše hweditšwego ka baka la go kgatha tema ka go rata goba kholego ya mofani ka ditirelo yo a kgethilwego.
Ditirelo tša tlhokomelo ya tša maphelo tšeo di sepelelanago le kalafi yeo e sa lekwago, tekenoloji goba kalafi yeo e se nago bohlatse, kalafi yeo e sego ya ngwadišwa le Khansele ya Bašomi ba tša Maphelo goba ye nngwe ya makgotla a bjalo ao a tsebjago.
Tšhomišo ya magare goba kalafi yeo maikemišetšo e lego go ipotsefatša, kagoleswa ka tšhomišo ya magare, yeo e tla tsenyeletšago, ntle le mapheko, ditirelo tša tlhokomelo ya tša kalafi, tšeo di sepelelanago le go nona le malwetši ao a sepelelanago le seo, mabadi a beine ya porto, tokišo ya ditsebe tša go swana le tša mankgagane, mabadi a keliod, go tloša maboya, tokišo ya phuphu ya maahlo, kagoleswa ya dinko go tsenyeletšwa diseptpoplasti, diosteotimi, le tokišo ya ntlhana ya nko.
Bogolo bja dikholego tšeo leloko le baholegi ba gagwe ba ka di hwetšago mo ngwageng wa ditšhelete di na le lepheko go ya ka mokgwa wo di ngwetšwego lenaneong la dikholego la ngwaga woo.
Ka ntle le ge go phethilwe bjalo ke boto, dikholego tša dikalafi tše ka hwetšwago mo lengwalong la kalafi di na le lepheko la kabo ya go lekana kgwedi lengwalong lengwe le lengwe la kalafi go poeletšo ya lona.
Tše di ngwe gape tše ka bago gona go tšwa go dilo tše kgaphetšwego ka thoko tšeo di ngwetšwego mo Setlaleletšing.
Kalafi ya bao ba šitwago ke go ba le bana go fihla moo e lego gore ga e sa latela melawana ya mabaka a dikholego a motheo ao a laeditšwego.
Kalafi goba tšhomišo ya magare moo e lego gore ga go a laetšwa go ya ka kalafi.
Ditirelo tša tlhokomelo ya tša maphelo tše hlokegago nakong yeo e gapeletšwago ya go emela sengwe.
Ditlhahlobo tša tša kalafi tšeo di šišintšwego ke bengmešomo.
Dilo tše sa hlokegego kalafing goba kalafo yeo e sa hlokegego.
Kalafi ya dikgobalo moo e lego gore mongwe ke yena a nago le boikarabelo bja tefelo (mohlala: dikgobalo tša nako yeo o lego mošomong ka yona).
E feela, leloko le dumeletšwe go hwetša dikholego, go no swana le ka mokgwa woo nka be di dumeletšwe ka gona gomme le tla swanela go lefela letlole ge e le gore le tla fiwa ditšhelete go tšwa felo tsoko e le tša ditshenyagalelo tšeo tša kalafi.
Go ntšhwa ga meeno, mabaka e se a tša kalafi.
Go tsenywa ga gauta meenong ao e sego a nnete.
Go fanwa ka metšhene ya tša kalafi, ya nako ya tšhomišo ya magare, goba e mengwe metšhene, kantle le ge e le gore go boletšwe ka ye nngwe tsela.
Ke eng seo ke hlokago go se dira pele nka bona ngaka ya ka goba ngaka ya ka ya meeno?
Botšiša ngaka ya gago/ngaka ya gago ya meeno; leletša GEMS mo go 0860 00 4367 goba etela websaete ya rena go www.gems.gov.za go bona ge e le gore mofani ka tirelo ya tlhokomelo ya tša maphelo wa gago o gona mo dikgokaganong tša GEMS. Ge mofani ka tirelo ya tlhokomelo ya tša maphelo wa gago a se gona mo kgokaganong ya GEMS, o tla fiwa aterese le nomoro ya go ikgokaganya ya mofani ka tirelo wa kgauswi mo kgokaganong mo tikologong ya gago. O swanetše ka bowena o ikgokaganye le mofani ka tirelo ka mogala gore o bee nako ya go mmona goba gore o kgone go hwetša tirelo. Nako nngwe ke nngwe ge o etela o swanetše o tšee karata ya gago ya GEMS ya go ba leloko le tokomane ya gago ya boitsebišo. O hloka go fana ka bohlatse bja boitsebišo bja moholegi o mongwe le o mongwe yo a ngwadišitšwego mo go GEMS, pele o ka bona ngaka/ngaka ya meeno.
Go tla diragala eng ge go hlokega gore ke ye go bona ngaka e šetše e le bošego/ka morago ga dinako?
Ge e le tšhoganyetšo, Ge ngaka ya go ba mo kgokaganong e sa hwetšagale, o ka nna way a lefelong la kgauswi le wena la tša kalafi. Moo nakong tša go bakwa le badimo goba tša tšhoganyetšo, tirelo efe kapa efe e ka nna ya šomišwa gomme ga go na lepheko le beilwego goba tefelommogo yeo e tla hlokegago ditirelong tše, tše hlokegago - e ka se go bitše selo. Ge o etela lefelo la tša kalafi goba mofani ka ditirelo tša tlhokomelo ya tša maphelo yo a sego ntshe mo kgokaganong ya GEMS (ketelo ya ka ntle ga kgokagano) gomme gape e bile e se tšhoganyetšo ya tša kalafi, o tla swanela ke gore o lefelele ketelo yeo ka bowena pele, gomme o romele, akhaonto yeo go GEMS gore o tle o kgone go hwetša tefelo. Diketelo tše tša ka ntle ga kgokagano, o dumelletšwe feela go e tee go moholegi ka o tee le go tše pedi lapa le tee ka ngwaga. Go na le lepheko la R606.38 nako le nako ge o eya gomme leloko le tla swanelwa ke go dira tefelommogo ya 20% mo ditirelong ka moka tšeo le di hweditšego se se bolela gore: ditlhahlobo, dikalafi, didirwa, diteko tša laboratori, Dieksreyi, bj.bj..
A naa nka etela ngaka efe kapa efe ya meeno, gomme dikholego ke dife?
O ka nna wa etela ngaka efe kapa efe yeo e lego mo kgokaganong ya GEMS. Dikholego di tsenyeletša, mošomo wo o tlwaelegilego wa tša meeno, bjale ke ge o laeditšwe mo lenaneong la dikholego (bona letlakala 19). Se se tsenyeletša ditlaleletšo, phekolo ya dihlabi le go bola, taolo ya phetetšo, le go ntšhwa ga meeno o le ka tlase ga dihlare tša go fekeetša bohloko tša karolo ye itšeng, moo e lego gore go bontšhitšwe go hlokagala go dira bjalo.
Naa ke dikholego dife tša tša meeno tšeo ke nago natšo?
Moholegi mongwe le mongwe a ka nna a ba le phekolo ya thibelo ka ngwaga, yeo e tsenyeletšago go tlotšwa ka fluoride, go a hlatswa, go tloša polaka le go a phadimiša. Ga go na dikholego tša meratho, phekolo ya medu ya kanala, ditsenywa, didirwa tša potsefatšo (tšhweufatšo ya meeno) goba phekolo ya meeno yeo e tebilego.
Go tla diragala eng ge ke hloka go bona ngaka ya meeno ka morago ga dinako?
Ka dinako tša tšhoganyetšo, o dumelletšwe ketelo e tee ka ngwaga go ngaka ya meeno ya kgauswi le wena ge ngaka ya meeno yeo e lego mo kgokaganong ya GEMS e sa hwetšagale (mohlala: ka morago ga dinako, ka tlase ga mabaka ao e lego gore ka nnete o hloka go bona ngaka ya meeno ka bjako). Kholego ye e ama le go ntšhwa meeno ga tšhoganyetšo, phekolo ya dihlabi le go bola feela.
Go tla diragala eng ge ke hloka phekolo ya meeno yeo e tebilego?
Go tloga ka la 1 Janeware 2010, kholego ya tša meeno mo kgethong ya Beryl e kaonafaditšwe gomme e tsenyeletša thekgo ya meeno a sego a nnete ka lepheko la R4 400 moholegi ka o tee mo tikologong ya dikgwedi tše 24. E feela ke sete e tee ya meeno ao e sego a nnete yeo e dumeletšwego lapa ka le tee mo tikologong e tee ya dikholego ya dikgwedi tše 24. Kholego ga e ntshe mo malokong ao a lego mo kgethong ya Sapphire.
Ke kalafi efe e bohlokwahlokwa yeo nka e hwetšago?
Kalafi e bohlokwahlokwa yeo o e ngwalwetšwego ke ngaka ya gago ya meeno yeo e lego mo go kgokagano ya GEMS ga e na mapheko gomme e thekgilwe ka botlalo ge e le gore e mo lenaneong la kalafi leo e lego gore le dumeletšwe la GEMS.
A naa nka etela ngaka efe kapa efe ya maahlo gomme dikholego ke dife?
O ka nna wa etela ngaka efe kapa efe ya maahlo yeo e lego mo kgokaganong ya GEMS.
Mo kgethong ya Sapphire: Go na le kholego ya tekolo e tee ya maahlo moholegi ka o tee ka ngwaga. Lepheko digalaseng tša maahlo le go para e tee ya digalase moholegi ka o tee go tšwa go mofani ka tirelo yo a lego mo kgokaganong feela gomme o dumeletšwe feela R2 750 lapa ka le tee dikgwedi tše dingwe le tše dingwe tše 24.
Mo kgethong ya Beryl: Go na le kholego ya tekolo e tee ya maahlo moholegi ka o tee ka ngwaga. Lepheko digalaseng tša maahlo le go para e tee goba mapokisi a mane a dilense tša maahlo tšeo di ka lahlwago goba para e tee ya dilense tša bothata tša hlwahlwa ya go fihla go R930 moholegi ka o tee go tšwa go mofani ka tirelo yo a lego mo kgokaganong feela. Kholego e hwetšagala feela dikgwedi tše dingwe le tše dingwe tše 24.
A naa nka kgona gore ke ye thwii ngakeng ya setsebi ntle le go romelwa ke ngaka yaka?
O swanetše o bone ngaka yeo e tlwaelegilego (GP) pele mo go Kgokagano ya GEMS, gomme yena a tle a tsebe go go romela ngakeng ya setsebi. GP e swanetše go leletša GEMS mo go 0860 00 4367 go hwetša tumelelo le nomoro ya go dumelelwa pele, pele ga ge o ka etela ngaka ya setsebi. Ngaka ya setsebi e tla hloka nomoro ya go dumelelwa pele gore akhaonto ya gagwe e tsebo go lefelelwa. Ge o sa latele tsela yeo e nepagetšego o tla swanelwa ke go lefela akhaonto yeo ya ngaka ya setsebi.
Mo kgethong ya Sapphire: Ga go na kholego ya ngaka ya setsebi ya poraefete, ka ntle le kholego ya ngaka ya setsebi ya ka morago ga pelego le mabaka a kholego ao a laeditšwego a tlase (PMB) mo go kgonagalago. Ge ngaka ya setsebi e nyaka o robale bookelong, o tla romelwa bookelong bja mmušo.
Mo kgethong ya Beryl: Go na le kholego ya ka ntle ga bookelo ya ngaka ya setsebi ya ditlhahlobo tše tharo moholegi ka o tee ka ngwaga go iša go ditlhahlobo tše hlano lapa ka le tee ka ngwaga. Go na le lepheko la R1 455.30 la ditšhelete ka botlalo moholegi ka o tee le R2 182.95 lapa ka le tee ka ngwaga.
Dikalafi di aroletšwe dikarolong tše tharo, tšona ke tše Bohlokwahlokwa, tša Mmušeletšwa le tša go ikoka ka bowena.
Kalafi ya Bohlokwahlokwa:sehlare seo o se ngwalwetšwego e le sa seemo goba bolwetši bja nakwana.
A naa nka hwetša kalafi ge ke nyaka, le gona ke e hwetša ko kae?
Ke feela kalafi yeo e lego lenaneong la kalafi leo le dumeletšwego (Formulari ya kalafi ya GEMS) ga go na mapheko mme e tla lefelelwa ka botlalo bja 100% ya hlwahlwa ya go tšwa e tee go tsenyeletšwa le tefelo ya seporofešenale ya go fana ka dihlare yeo e laotšwego. Ge o nyaka kalafi yeo e sego mo formularing ya kalafi, o tla swanelwa ke go e lefelela ka bowena. O ka kgona go hwetša kalafi ya bohlokwahlokwa go tšwa go ngaka ya go kgona go fana ka kalafi ya GEMS (ngaka yeo e dumeletšwego go fana ka kalafi), goba go tšwa go khemisi ya Kgokagano ya GEMS.
Naa ke swanetše go dira eng ge ngaka ya setsebi e mpha lengwalo la kalafi gore ke kgone go hwetša kalafi mme ke le mo kgethong ya Beryl?
O ka kgona go hwetša kalafi go tšwa go Khemisi ya Kgokagano ya GEMS, ge e le gore kalafi e ngwadišitšwe mo formularing ya kalafi ya GEMS. Ngaka ya setsebi e ka ikgokaganya le GEMS mo go 0860 00 4367 go bona ge e le gore kalafi yeo e hlokegago go oka seemo sa gago e mo formularing, goba a lebelele formulari ya GEMS mo Websaeteng ya GEMS mo go www.gems.gov. za. Ka le lengwe ngaka ya setsebi e ka nna ya ikgokaganya ngaka ya gago ya kgokaganyo go netefatša formulari. Ka kgopelo gopola gore ketelo ya gago go ngaka ya gago ya setsebi e swanetše go dumelelwa ke mofani ka ditirelo tša tlhokomelo ya tša maphelo wa Kgokagano ya GEMS.
a bophelo ka moka e bile a bea bophelo bja gago kotsing.
000 bjale ka dingaka tše tlwaelegilego, dingaka tša meeno, borakhemisi, ya lenaneo la kalafi ya mmušeletšwa, leo le netefatšago gore dikholego tša gago difisioterapisi, dingaka tša monagano, dingaka tša go thuša ka polelo, dingaka tša kalafi ya bohlokwahlokwa di tšea sebakanyana. Bona letlakala 17 go hwetša tša maahlo bj.bj. ba ingwadišitše gore e be 'Bagwera ba GEMS'. Bafani ka tirelo tlhaloso yeo e feleletšego ya lenaneo le gore naa o hloka go dirang gore o kgone ya tlhokomelo ya tša maphelo ba, ba dumellane gore ba ka se lefiše maloko a go hwetša dikholego tša gago tša mmušeletšwa.
Kalafi ya go ikoka ka bowena:dihlare tšeo o ka kgonago go di hwetša go ba di filego maloko a rena, go latelelwa Melao ya setlamo. Ngaka ya gago ya kgokagano ya GEMS e ba semetseng Mogwera wa GEMS.
tšwa khemising ntle le lengwalo la go tšwa ngakeng: Di tsebja gape e le kalafi ya ka godimo ga khaonthara (OTC).
Go diragala eng ge e le gore ke nyaka go reka dihlare tšeo e sego ka di gago ke go romela SMS go 33489 (SMS ye nngwe le ye nngwe e bitša R1.50).
Ge o dula Pretoria North mme o hloka go bona ngaka ya meeno, o romela ngwalelwa ke ngaka ya ka?
feela SMS ka tsela ye: Nomoro ya Leloko, Ngaka ya meeno, Pretoria Lebowa.
O na le kholego ya go ikoka ka bowena yeo e go dumelelago gore o kgone go hwetša kalafi ya malwetši a bjale ka go opelwa ke hlogo, mefikela goba oGEMS e tla go fetola semetseng ka SMS ka tshedimošo ya go ikgokaganya longwa ke mal se se ra gore: dikalafi tše sa hlokego lengwalo la kalafi go tšwaye e nago le dingaka tša meeno tša go fihla go tše tharo mo tikologong ya go ngaka ya gago.
O ka nna wa hwetša bona bafani ka ditirelo bao mo inthaneteng mo go kgokagano ya GEMS. Kholego ye e na le lepheko la R200 ka ngwaga lapa ka www.gems.gov.za. Ga o kgole le "Mogwera" ge o mo nyaka.
le tee, ka hlwahlwa ya bogolo bja R40 nako le nako ge o diriša tirelo ye. Lapa le lengwe le le lengwe le ka diriša kholego ye makga a le mahlano ka ngwaga feela.
GEMS e na le tsela ya ka pejana ya go go tsebiša ka dikgopelo tšeo di dirilwego go go botša ge kalafi ya gago e tla lefelelwa ke setlamo.
Maele a gore o kgone go laola dikholego tša gago bokaone go mofani ka ditirelo tša tlhokomelo ya tša maphelo goba tšeo o di dirilego ka bowena.
Ditirelo tša Tšhomišo ya SMS go lekola Dikholego re e hweditše e bile re gare re šomana le yona.
Tšhomišo ya SMS go lekola Dikholego e go kgontšha gore o tsebe gabotse kgone go bona dikgopelo ka moka gomme e go lemoša ka ga dikgopelo dife gore ke dikholego dife tšeo o sa nago natšo. Ge o hloka go etela ngaka goba kapa dife tšeo di tsentšwego kgahlanong le kholego ya gago.
Naa e šoma bjang e sepetšwago ke baoki ba nago le tsebo e bile ba ngwadišitšwe.
go iša go 17h00 le ka Mekibelo 08h00 go iša go 12h00.
Tlanya nomoro ya gago ya GEMS ya go ba leloko.
Legato la 3 Kgetha kholego yeo o nyakago go e lekola, ka ga bophelo bja gago le matshwenyego a boitekanelo.
Legato la 5 Tlanya khoutu ya gago ya moholegi go le tee go go loketšego ka se sebaka, goba ge e le gore o swanetše o etele o tla e hwetša ka mo morago mo karateng ya gago ya go ba leloko ngaka ya gago goba o ye lefelong la tšhoganyetšo.
ka tlase ga "Name" (mohlala: 00, 01 bj.bj). Ge o le leloko legolo, tlanya "00".
Legato la 7 Emela phetolo go tšwa go GEMS mo metsotswaneng e se mekae.
ngakeng ya gago.
Geosanaledipotšišo tše dingwe ka kgopelo ikgokaganye.
GEMS e fa maloko a yona mananeo a itšeng a tlhokomelo go thekga taolo ya malwetši le maemo ao a fapanego ao a sa tlogego.
Baoki bao ba ngwadišitšwego ba fana ka maele le thuto go maloko bao bakgethilwego gore e be bona ba bonwego ba loketše mananeo a a tlhokomelo, le thekgo ya kamano magareng ga ngaka le molwetši. Maloko ao a ngwadišitšwego mo mananeong a, a tseba bokaone ka ga boemo bja bona, gomme ba a itshepa, mme gape ba kgona go laola bokaone malwetši a bona. Se se lebiša khwalithing ye kaonafetšego ya bophelo.
O tseba bjang ge o dumellega go ba karolo Lenaneo la taolo ya bolwetši?
Ge o lemogilwe bjale ka yo mongwe yo a ka bago lenaneong le, mooki wa taolo ya bolwetši o tla ikgokaganya le wena gomme a go meme go ba karolo lenaneo. Se se dirwa ka go go leletša mogala goba ka emeile.
Naa kalafi ya mmušeletšwa ke eng?
Kalafi ya nakwana yeo e bitšago yeo e tla thibelago phekolo ye nngwe yeo bitšago ya go swana le go išwa bookelong.
Naa ke dirang gore kalafi ya ka ya mmušeletšwa e dumelelwe?
Leloko le lengwe le le lengwe la lapa la gago leo le hlokago kalafi ya mmušeletšwa le swanetše le tlatše foromo ya go dira kgopelo ye nngwe gape. O hloka feela go tlatša gatee mo foromong ye ya go dira kgopelo lelokong le lengwe le le lengwe la lapa.
Ngaka yeo e go alafago ya gago ya kgokagano e tlamega go tlatša foromo. Diforomo tša go tšwa go dingaka tšeo e sego tša kgokaganyo di ka se lebelelwe.
Foromo ye nngwe gape e swanetše go tlaletšwa leloko le lengwe le le lengwe la lapa la gago leo le hlokago kalafi ya mmušeletšwa. O hloka feela go tlatša gatee mo foromong ye ya go dira kgopelo lelokong le lengwe le le lengwe la lapa.
Netefatša gore foromo ya gago e tladitšwe ka botlalo mme e bile e tsikitlilwe gape ke le ngaka ya gago.
Fekesetša foromo yeo e tladitšwego ka botlalo le lengwalo la go tšwa go ngaka ya gago la dihlare tša go ipušeletša go 0866 51 8009 gore e sekasekwe.
Ge kgopelo ya gago e dumeletšwe, ka botlalo goba seripa sengwe sa yona, tla hwetša karata ya go hwetša dihlare, yeo e go bontšhago kalafi yeo e dumeletšwego gore e ka tšwa go tefelo ya kholego ya gago ya kalafi ya mmušeletšwa.
Ge e le gore kalafi yeo e dumeletšwego e fapana le kalafi yeo o e kgopetšego, lengwalo le tla mamatletšwa mo karateng ya gago ya go hwetša dihlare mme sekopišwa se sengwe gape se tla romelwa ngakeng ye gago yeo e go filego lengwalo.
Ge kgopelo ya tumelelo ya dilo tša mmušeletšwa e gannwe, ngaka ya gago le yona e tla hwetša lengwalo leo le hlalosago sephetho se.
Mangwalo a hloka go ntshwafatšwa dikgweding tše dingwe le tše dingwe tše 6 gomme e fekesetšwe go 0866 51 8009.
Naa ke hwetša bjang kalafi ya ka ya mmušeletšwa yeo e dumeletšwego?
Lengwalo la kalafi ya mmušeletšwa, leo le ngwetšwego ka seatla la go tšwa ngakeng ya gago ya kgokaganyo la kalafi yeo e ngwetšwego mo karateng ya gago ya go hwetša dihlare, le swanetše go fekesetšwa go to the mofani ka ditirelo tša kalafi ya mmušeletšwa yo a kgethilwego wa GEMS (DSP), Medipost at 0866 51 8009. Gopola go fa setlamo sa gago sa tša kalafi, nomoro le tshedimošo ya gago ya go ikgokaganya.
Bolwetši bja tšhika ya khoronari lefe le gona ko kae.
Bolwetši bja swikiri Insipidus le bona.
Epilepsy nngwe gape ya gago.
Hypothyroidism ya ka formulari ya kalafi.
Bolwetši bja Parkinson tša kalafi.
Schizophrenia bjale ya tša phekolo.
Ulcerative Colitis ao a sa tlogego (CDL) ao a dumelelwago kalafi ya mmušeletšwa. Lenaneo la malwetši ao a sa tlogego (CDL) ke lenaneo la semolaong la malwetši a itšeng ao a sa tlogego ao a hlokago boemo bjo itšego bja botseno bja phekolo bo hlokegago (bona ka mo tlase).
Bona lenaneo ka botlalo la dikholego mo letlakaleng 17 gore o hwetše taolo ya bolwetši bja HIV go ka go fa thekgo yeo o e hlokago gore o phele tshedimošo yeo e tseneletšego goba o leletše setlamo mo go 0860 00 4367.
bophelo bjo itekanetšego gape bona le mohola sebaka se se telele.
Ke maemo afe ao a lefelelwago ka tlase ga kholego ya mmušeletšwa?
Naa tshedimošo yaka e tla swarwa e le khupamarama?
Bronchiectasis wa khupamarama, le ditirelo tša fekese le mokotla wa poso wa poraefete.
Ke dikholego dife tšeo di hwetšagalago?
Digopotši tša gago le ngaka ya gago tša gore le dire ditlhahlobo kgafetša kgafetša go bona boemo bja bophelo bja gago le go kaonafatša phekolo mo go hlokegago.
Naa ke ngwadiša bjang go ba mo Lenaneong la taolo ya bolwetši bja HIV/AIDS?
Legato la 1: Ge o sa tsebe boemo bja gago bja HIV, botšiša ngaka ya gago ya kgokagano ya GEMS goba tleliniki gore ba go dire diteko. GEMS e tla lefelela diteko tše gomme ngaka ya gago e tla tsebišwa ka dipoelo.
Legato la 3: Ngaka ya gago e tla go lekola le go go thuša go tlatša foromo. Ngaka ya gago e tla lefelwa go tlatša foromo.
Legato la 4: Fekesetša foromo ya gago yeo e tladitšwego ka botlalo go AfA mo nomorong ya khupamarama ya go se lefelelwe ya 0800 600 773.
Legato la 5: AfA e tla ikgokaganya le wena go go tsebiša ka ga dipoelo tša kgopelo ya gago.
Ge go ka hwetšwa gore o na le kankere, go bohlokwa gore o ingwadiše mo lenaneong la taolo ya Onkholotši ka bjako gore o kgone go thoma ka phekolo, ka ge phekolo ka moka ya onkholotši e hloka phekolo tumelelo pele le taolo ya kgetsi.
Ge sehlopha sa basepetšataba tša Onkholotši ba hweditše lenaneo la gago la phekolo, tshedimošo ya gago, tshedimošo ka ga bolwetši le phekolo yeo e šišintšwego di tla ngwalwa fase. Lenaneo la gago la phekolo le tla lebelledišwa gomme, ge go hlokagala, leloko la sehlopha sa tša tleliniki le tla ikgokaganya le ngaka ya gago go rerišana ka ga phekolo ya maswanedi goba tše dingwe gape tšeo e lego gore di ka šomišwa tše sa bitšego ga kaalo. Ka morago ga gore lenaneno la kalafi le sekasekwe le be le dumelelwe, tumelelo e tla romelwa ngakeng ya gago yeo e go alafago. Le wena o tla romelwa lengwalo la tumelelo. Lengwalo lengwalo le tla bontšha gore kalafo e dumeletšwe, palo yeo e dumeletšwego le le nako yeo tumelelo yeo e tla e tšeago.
Ka kgopelo netefatša gore ngaka ya gago e botša sehlopha sa basepetšataba tša Onkholotši ka phetogo efe kapa efe ya phekolo ya gago, ka tumelelo ya gago e tla hloka to hloka go sekwasekwa leswa gomme e ngwalwe leswa. Ge o ka šitwa go dira bjalo, dikgopelo tša gago di ka nna tša ganwa goba tša lefelwa go tšwa kholego yeo e sego ya nepagala, ka ge go tla be go se na tumelelo ya onkholotši yeo e sepelelanago.
Ke feela balwetši bao go šetšwego go hweditšwe gore ba na le kankere mme ba šetše ba hwetša phekolo bao ba swanetšego go ngwadiša.
Naa ke ngwadiša bjang mo lenaneong?
Ge o hwetšwa o na le bolwetši, ngakaya gago yeo e go alafago e swanetše e fekese sekopišwa sa lenaneo la gago la phekolo go 0861 00 4367. Gomme mosepetša kgetsi ya onkholotši o tla tšwela pele ka yona. O ka nna wa ikgokaganya le sehlopha sa basepetšataba tša Onkholotši ka go leletša 0860 00 4367.
Ka kgopelo lemoga: O tla hloka tumelelo pele nako efe kapa efe ge o hloka go išwa bookelong, goba tšhomišo ya mahlasedi yeo e ikgethilego (mohlala: disekene tša MRI, disekene tša CT, ankiokerafi), dinyakwa tša stoma goba o hlokwa go mooki ka ntle ga bookelo goba ditirelo tša hosipisi.
Taolo ya tša Maahlo ke lenaneo le fanago ka dikholego tše hlokegago tša setlelinikhale tša maahlo go šomišwa dingaka tša maahlo tša Kgokagano ya GEMS.
A naa nka etela ngaka efe kapa efe ya tša maahlo?
Ke dikholego dife tšeo di hwetšagalago?
Dikholego di tsenyeletša tlhahlobo e tee ya maahlo ke ngaka ya tša maahlo ka ngwaga le para e tee ya pono e tee goba pono tše pedi tša lense yeo e hlakilego ya polastiki moholegi ka o tee dikgweding tše dingwe le tše dingwe tše 24.
Ke feela dilense tše hlakilego, tša pono e tee goba tše pedi tšeo di lefelelwago. Kgetho ya diforeimo e a hwetšagala yeo maloko a ka kgethago go tšwa go yona. Ge o nyaka foreimo ya go bitša ga nnyane, o tla swanelwa ke go lefelela phapano yeo.
Mo kgethong ya Beryl: Kholego ya dikhontake lense ke para e tee ya dilense tša go ya go ile goba tša bothata, goba mapokisi a le mane a dikhontake lense tša go kgona go ka lahlwa tše kgethilwego gomme go na le lepheko la 930 moholegi ka o tee dikgweding tše dingwe le tše dingwe tše 24. Ge o diriša the kholego ya dikhontake lense, o ka se dumelelwe go ka hwetša kholego ya digalase. Kholego ye e hwetšagala feela ge o ka ya go Mofani ka tirelo ya tša Maahlo wa go ba mo kgokaganyong feela.
Ka kgopelo lemoga : Dilense tša Plano (maatla a lefeela) tša maahlo ka mabedi DI KA SE lefelelwe ke setlamo. Dithibaletšatše le dilense tša theransišene le tšona di ka se lefelelwe ke setlamo.
GEMS e tlile ka kholego ya tša meeno, go netefatša tlhokomelo ya tša meeno ya khwalithi yeo e sa bitšego yeo e hwetšagalago ka dingaka tša tša meeno tša Kgokagano ya GEMS.
O hloka tumelelo pele o ka dirwa tšohle tše, tšeo di tla hlokago gore o robatšwe goba o robatšwe e feela o sa lebaleba. Pele ga ge o ka fiwa mohuta wo wa phekolo, ngaka ya gago ya meeno ya kgokagano ya GEMS e swanetše e fane ka mabaka a gore go reng o hloka phekolo ya mohuta woo le go robatšwa. Go tsena bookelong gohle gwa baholegi ba mengwaga ya go feta e 8 go swanetše go fanwe ka mabaka go tšwa go ngaka yeo e alafago ya meeno.
Ka kgopelo netefatša gore o hwetša tumelelo ge o hloka go išwa bookelong bonnyane diiri di le 48 pele ga phekolo, kantle le ge e le gore ke tšhoganyetšo.
Bjale ka leloko la GEMS leo le lego mmeleng, O ka kgona go hwetša Lenaneo la Botswetši la GEMS. Lenaneo le le diretšwe gore le go fe thekgo, thuto le maele mo maomong ka moka a Botswetši bja gago, mohlang o tsena bookelong le ka morago ga pelego.
Lenaneo la Botswetši le etilwe pele ke baoki ngwadišitšwego bao ba tsebago seo ba se dirago, e bile ba na le dithuto tša tlaleletšo tša go belegiša. Basepetša kgetsi ba ba tla go thuša ka go ngwadiša mo Lenaneong la Botswetši mme o ka nna wa ikgokaganya le bona ge o hloka maele goba tshedimošo.
Re go hlohleletša gore o diriše kholego ye e kgahlišago ka nako ye ye botse. Mosepetša kgetsi o tla ikgokaganya le wena ka morago ga gore o tsene bookelong le ka morago ga pelego ya ngwana wa gago go go fa maele le tshedimošo mo mathomong a go ba motswadi ga gago.
Lenaneo la Botswetši le etilwe pele ke baoki ngwadišitšwego bao ba tsebago seo ba se dirago, e bile ba na le dithuto tša tlaleletšo tša go belegiša. Basepetša kgetsi ba ba tla go thuša ka go ngwadiša mo Lenaneong la Botswetši mme o ka nna wa ikgokaganya le bona ge o hloka maele mme le bona ba tla ikgokaganya le wena ka morago ga gore o tsene bookelong le ka morago ga pelego ya ngwana wa gago.
O tla hwetša puku ya GEMS yeo e bolelago ka botswetši, tswlao le go ba motswadi ge o ngwadiša mo Lenaneong.
Mokotla wa botswetši o tla romelwa go wena mo seripeng sa boraro sa botimana bja gago.
O hwetša ditirelo ka moka tšeo di fiwago mo Lenaneong Mphiwafeela.
Tshedimošo yeo e tla nolofatšago kwešišo ya gago ya dikholego tšeo so di fiwago ke GEMS nakong ya botswetši bja gago le ka morago ga pelego ya ngwanago.
O tla hwetša Lenaneo la Tlhokomelo leo le tla hlahlago ngaka ya gago ka phekolo yeo e hlokegago yeo e swanetšego ka nako ya ge o sa le motswetši.
Keletšo ka ga dikholego tše tla lefelelwago ke GEMS ka nako yeo o tla bego o le bookelong ka yona le gore naa ke dife gape tšeo ba di fanago ka tšona.
O kgona go hwetša tshedimošo ya tša tlhokomelo ya tša maphelo yeo e tla go kgontšhago gore o tšeo diphetho ka ga bophelo bja gago le tše amago kgetho ya gago ya pelego le mothušapelegi goba ngaka ya gago.
Tumelelo ya go tsena bookelong/goba lefelo la go fa pelegi la kgetho ya gago.
Maele ka mogala le thekgo ge o ba le mathatanyana mo dibekeng tša pele tša gago tša go ba motswadi.
O hloka go tlatša foromo ya go ingwadiša yeo e ka gogwago go tšwa go www.gems.gov.za goba wa e kgopela ka go leletša 0860 00 4367. O ka nna gape wa lebelela porotšhara ya rena yeo e tseneletšego websaeteng ka go kgotla mo seswantšhwaneng sa Lenaneo la Botswetši.
Diokobatši tše dingwe le tšhomišo nngwe ya magare di bonwa e le tekenolotši mpšha, seo se bolelago gore dipoelo tša nako e telele le dipoelo tše botse ga se tša tšhwe di bonwa goba di tšewa e le dilo tše sa lefellwego. Tše di swanetše di boledišanwe ka nako tšohle pele di ka šomišwa, e feela ka tše dingwe dinako ga go bjalo. Ge se se ka diragala, GEMS e tla hloka tshedimošo ya tlaleletšo le tlhohleletšo, mme le ka morago ga se di ka nna tša se lefelelwe. Ka kgopelo boledišana le mofani ka ditirelo wa gago ka ga dikgetho tše ka moka gore o tle o kgone go tšea diphetho tše nepagetšo bakeng sa tlhokomelo ya gago le ya baratwa ba gago.
O hloka go hwetša nomoro ya go dumelelwa pele (PAR) go tšwa go GEMS ka go ikgokaganya le 0860 00 4367.
Naa ke swanetše ke dire kgopelo ya PAR neng?
Ge o naganne go etela goba go tsena bookelong (molwetši wa ka gare ga bookelo goba ka ntle ga bookelo) goba o ya go dirwa sekene, Ka kgopelo re tsebiše bonnyane diiri di le 48 pele o ka tsena bookelong.
Go tla diragala eng ge go ka ba le tšhoganyetšo gomme ke se ka dira kgopelo ya PAR?
Ge o hloka phekolo ya tšhoganyetšo goba o hloka go tsenywa bookelong mo bofelong bja beke, ka tšatši la boikhutšo goba e le bošego, wena goba yo mongwe ya leloko la lapa la gago o swanetše go re leletša mo letšatšing la pele la go šoma ka morago ga tiragalo yeo.
Taolo ya Bookelo e netefatša gore o hwetša tlhokomelo ya khwalithi, ya maleba ge o le bookelong. Mokgwa wo wa go hwetša Tumelelo Pele o netefatša tlhokego le go ba maleba ga go išwa bookelong pele ga ge o ka tsena bookelong.
Go tla diragala eng ge nka se dire kgopelo ya PAR?
Ge o ka se hwetše tumelelo pele sengwe se akantšwego se ka dirwa goba wa hwetša tumelelo mo letšatšing la pele la go šoma ka morago ga tiragalo yeo ya tšhoganyetšo o tla hwetša kotlo ya R1 000. Ge tšhoganyetšo yeo e le ka morago ga dinako, o swanetše go hwetša nomoro ya go dumelelwa pele mo letšatšing la pele la go šoma ka morago tiragalo yeo.
Naa ke dira bjang kgopelo ya PAR ka morago ga dinako?
Tirelo ya go ithuša ka bowena e hwetšagala go maloko ka morago diiri tša kgwebo tše tlwaelegilego. Ge o nyaka go dira dikgopelo tša Tumelelo pele, mokgwa woo o tlwaelegilego o tla latelwa go fihlela ge o bile o fetišetšwa go agente. Go le gore o fetišetšwe, moletši o tla kgopelwa gore a fane ka nomoro yeo e lego gore a ka leletšwa go yona (e tla ngwalwa fase) le leina la gagwe (le tla gatišwa). Molaetša wa gore molaetši o tla leletšwa mo tšatšing le latelago la kgwebo o tla bapalwa mme poledišano yeo e tla fetšišwa.
A naa o mofani ka ditirelo?
Ke tshedimošo efe yeo ke swanetšego goba nayo pele ga ge nka dira kgopelo ya PAR?
Ge go ka direga gore o hloke sekene sa CT, o hloke go dirwa MRI, goba tša go sepelelana le radiolotši, Leina le nomoro ya kgwebo tša lefelo leo la radiolotši o swanetše o fane ka tšona.
Seo ba akantšego go se dira, ga mmogo le dikhoutu tša hlwahlwa tšeo ngaka e nagannego go di šomiša.
Ke feela ditiro tša go tsena ka lefelelwago ka tlase ga mabaka a melao ya setlamo tšeo di tla lefelelwago.
Ge ngaka ya gago goba bookelo bo go hweletša Tumelelo Pele, ba tla hwetša tsebišo semmušo ya setlamo ka mogala, emeile, fekese, poso goba SMS. Le wena o tla romelwa tsebišo yona yeo. O bohlokwa gore o badišiše melao le mabaka ao ka tlhokomelo.
Ka nako tša tšhoganyetšo etela dipetlele tša bafani ka ditirelo tša setlamo, ge e le kholego ya Bonnyane bjo Ngwaletšwego, Setlamo se tla lefela 100% ya hlwahlwa ya phekolo. E feela, ge o ka kgetha go ya go se ye go mofano ka ditirelo yo a kgethilwego, go tla ba le tefelommogo.
Ge o ka lemoša setlamo ka nakotšohle ka ga tshedimošo ya gago ya go ikgokaganya (dillathekeng, diaterese tša posong le emeile) - o tla tsebišwa gape ge go na le tshedimošo e bohlokwa - se se ra gore: nomoro ya tumelelo number le ge go tla mo diatereseng tša emeile le ya poso - dikgaphelwathoko mabapi le dikholego mo tumelong ye nngwe le ye nngwe.
Setlamo se fana ka thušo ya kalafi ya tšhoganyetšo yeo e se nago mapheko go maloko a GEMS.
Go iša molwetši mo a tla hwetšago thušo ya tša kalafi.
Fana ka leina la gago le nomoro ya mogala yeo o letšago go tšwa go yona.
Fana ka tlhaloso e kgutshwane ya seo se diragetšego le gore naa go šiiša ga kaakang.
Se bee mogala fase go fihlela motho wa ka kua lehlakoreng le lengwe a e beile fase.
Ka kgopelo netefatša baholegi ka moka ba gago bao ba ngwadišitšwego ba a tseba ka ga tirelo ye.
Tsebiša ba sekolo sa ngwanago gore ke leloko la GEMS. Netefatša gore ngwanago le sekolo sa gagwe ba tseba nomoro ya tirelo ya tša kalafi ya tšhoganyetšo. Ge go ka direga gore go be le o tšhoganyetšo ya tša kalafi leletša 0800 44 4367.
Maloko a swanetše go leletša 0800 44 4367 mo ditšhoganyetšong tša tša kalafi ka moka. Ge go ka diragala gore leloko le thothwe ke mofani ka ditirelo yo mongwe ntle le tumelelo (ntle le Netcare 911), leloko le swanetše le netefatše gore mofani ka ditirelo o fa setlankana sa kgopelo ya tefelo go Netcare 911 mo matšatšing a le 10 a tirelo yeo go netefatša gore akhaonto ye e a lefelelwa.
O swanetše go tsebiša bookelo bjoo o tsenego go bjona gore o leloko la GEMS leloko gomme diphetišetšo dife kapa dife tša dipetleleng dingwe di swanetše di dumelelwe ka go leletša Netcare 911.
Legato la pele la go netefatša gore kgopelo ya gago e lebeletšwe le go lefelwa ka katlego ke go kwešiša mokgwa wa tefelo ya dikgopelo.
Ke mang yo a ka romelago dikgopelo?
Dikgopelo di ka romelwa ke leloko (wena) goba mofani ka ditirelo tša tlhokomelo ya tša maphelo (ngaka ya gago).
Naa kgopelo yeo e lebelelwa bjang?
Lefapha la dikgopelo le hwetša, sekaseka le le go dumelela tefelelo ya dikgopelo tšeo e lego tšona go ya ka melao ya setlamo le dikholego tše hwetšagalago.
Se se bolela gore dikgopelo tša dihlare di ka romelwa seeleketeronikhali ke rakhemisi wa gago moo di rekišwago ntshe moo melao e lebelelwago semetseng mo metsotswaneng. Se se bolela gore o tla tseba boemo bja kholego ya gago semetseng gomme o tla kgona go hwetša dikalafi ntle le gore mongwe a go kgopele gore o lefele semetseng ka tšhelete seatleng.
Naa dikgopelo di lefelwa neng?
Go bohlokwa gore Setlamo se hwetše tshedimošo yeo e feleletšego ya go ba leloko ga gago gore se kgone go lebelledišiša dikgopelo tšeo. Re hloka tshedimošo ye go netefatša gore re lefela dikgopelo ka go nepagala gomme gape direkhoto tša rena tša leloko di nepagetše ka nako tšohle e bile di feleletše. Go bohlokwa gape gore maloko a fa setlamo ka tshedimošo ya boitsebišo ya baholegi ba wona. Ge o romela dikgopelo bakeng sa baholegi, netefatša gore ba ngwadišitšwe e bile tshedimošo ya bona e a tšwelela mo foromo ya go dira kgopelo ya setlamo. Setlamo gape se hloka dikopišwa tša ditifikeiti tša tswalo tša baholegi ba gago goba ditokomane tša boitsebišo go netefatša gore diphoremiamo di lefelwa ka botlalo.
Go bohlokwa gore o hwetše Tumelelo pele ge o tlo hwetša phekolo e bjale ka onkholotši le go išwa bookelong. Ge di dumeletšwe, ngaka ya gago e sa dutše e hloka go lemoša GEMS ka phetogo efe kapa efe yeo e ka bago gona phekolong ka ge tumelelo ya gago e hloka go lekodišišwa leswa le go ngwalwa leswa. Ge se se sa direge, dikgopelo tša gago di ka nna tša ganwa goba tša lefelwa go tšwa go kholego yeo e sa nepagalago ka ge go tla be go se na tumelelo yeo e sepelelanago le yona.
Go hwetša Tumelelo pele, leletša GEMS mo go 0860 00 4367 pele ga ge phekolo e ka hwetšwa goba tgwa fetolwa Tumelelo pele yeo e šetšego e le ntshe.
Ge dikholego tša gago di fedile, ka baka la hlwahlwa ya dikgopelo yeo e lego godimo goba di feta lepheko la ngwaga ka ngwaga la kholego tšeo e lego gore o a di hwetša go ya ka melao ya setlamo dikgopelo tše di ka se lefelelwe.
Ge leloko goba moholegi a ka hlolwa go bona ngaka go ya ka mokgwa wo ba bego ba kwane, dikgopelo tša ngaka yeo di ka se lefelelwe.
Dikgopelo tša ditirelo tše go fanwego ka tšona ke mofani wa tirelo ya tlhokomelo ya tša maphelo yo a se a ngwadišwago go ya ka mabaka a molao di ka se lefelwe. Netefatša gore dikgopelo tša gago di fihlela dinyakwa ka moka tše hlokegago pele di ka romelwa Setlamong.
Dikgopelo di swanetše di fihle Setlamong mo dikgweding di le nne go tloga letšatšing la phekolo. Kgopelo yeo e rometšwego ka morago ga letšatši la bofelo la tebelelo e tla bonwa e le ya "kgale" gomme e ka se lefelelwe go ya ka molao wa Ditlamo tša tša kalafi. Ge go ka direga bjalo, leloko le tla swanelwa ke go lefa ka bolona.
Dikgopelo tša go romelwa ka morago ga gore leloko le tlogele GEMS di ka se lefelelwe. GEMS ke setlamo sa tša kalafi se nago le mapheko gomme se diretšwe bašomedi ba tirelo ya setšhaba. Ga go na yoo e sego leloko la Tirelo ya Setšhaba you a ka bago leloko la GEMS. Ge o tlogela Tirelo ya Setšhaba, ka kgopelo se leke go diriša karata ya gago ya go ba leloko ya GEMS gore o hwetše ditirelo tša tlhokomelo ya tša kalafi. Dikgopelo dife kapa dife tše ka lefelwago wena goba mofani ka ditirelo tša tlhokomelo ya tša maphelo ka morago ga gore o tšwe Tirelong ya Setšhaba, di tla swanelwa ke gore di buše di lefelwe gape go GEMS.
Ikgokaganye le GEMS mo go 0860 00 4367 ge o se na bonnete bja gore goreng kgopelo ya gago e ile ya ganwa.
Ke tshedimošo efe yeo e swanetšego go ba mo dikgopelong?
Tša fekesetšwa go 0861 00 4367.
Maloko a GEMS a hwetša temošo ya dikgopelo ya SMS ge GEMS e se na go lekodišiša dikgopelo tša bona. Ge o sa hwetše temošo ya dikgopelo ya SMS, Ka kgopelo leletša 0860 00 4367 go tsenya tirišong tirelo ye.
Naa ge e lebeletšwe se se bolela gore e lefeletšwe?
Ge o hwetša SMS yeo e rego kgopelo ya gago e lebeletšwe, se se bolela gore e hweditše le e bile e tsentšwe mo metšheneng ya rena ya tshepetšo. "E lebeletšwe" ga e bolele gore kgopelo ya gago e lefeletšwe.
O ka nna wa lekola ge e le gore kgopelo ya gago e lefeletšwe ka botlalo, goba ge e le gore ke feela seripa se sengwe seo se lefeletšwego goba ge e le gore kgopelo ya gago e ile ya ganwa ka go lebelela setatamente sa gago sa dikgopelo. Setatamente sa gago sa dikgopelo se tla poswa goba sa emeilelwa go wena dibekeng tše dingwe le tše dingwe tše pedi, se se ra gore: Ge o ile wa dira kgopelo. O ka nna wa bona gape tshedimošo ka dikgopelo tša gago mo inthaneteng ka go ya mo tirelong ya "Maloko Inthaneteng" mo websaeteng go www.gems.gov.za.
Dikgopelo: Ke eng seo re se hlokago gore re go bušetše tšhelete?
Go šireletša wena le setlamo, dipušetšo tša ditšhelete di tla dirwa feela ka phetišetšo ya seeleketeroniki go maloko. Se se bolela gore o hloka go netefatša gore Setlamo se na le tshedimošo yeo e nepagetšego ya gago ya pankeng.
O kgona feela go fetola kgetho ya kholego ya gago gatee ka ngwaga. Go ba leloko ga gago mo kgethong ye e mpšha go tla thoma ka la 1 Janeware wa ngwaga o mongwe le o mongwe, Ge o ile wa kgetha go fetola kgetho ya gago ngwaga woo o fetilego. Mo Nofemereng wa ngwaga o mongwe le o mongwe, GEMS e tla go romela tshedimošo ka ga dikholego tše diswa gammogo foromo ya dikgetho tše fapanego tša ngwageng wo o tlago.
Ga o hloke go tlatša foromo ya dikgetho tše fapanego ge e le gore ga o tlo fetola kgetho ya gago, e feela, ge tshedimošo efe kapa efe ya gago e fetogile, foromo ya dikgetho tše fapanego ke tsela gape ye nngwe ye bonolo ya go netefatša gore re na le tshedimošo ya gago ya bjale yeo e nepagetšego. Dikgopelo tše dingwe feela tša go leka go fetola kgetho mo ngwageng wa kholego di tla romelwa go Poto ya Bahlokomedi gore ba fane ka tumelo.
Bjale ka mehla, GEMS e leka go go tlišetša tlhokomelo e kaone ya dikholego tša maphelo yeo e ka se phulego mašoba merabeng ya gago. Maikemišetšo a rena ke go go fa dikgetho di le dintši. Go na le kgetho ya kholego yeo e loketšego dinyakwa tša tlhokomelo ya tša maphelo tša gago le tša ba lapa la gago le moraba wa gago!
Tše ke ditefelo ka moka tša kgwedi ka kgwedi tša kgetho ye nngwe le ye nngwe gomme ga di bontšhe saposidi efe kapa efe yeo e tla tsenywa ke mongmošomo wa gago. Ge o dumelletšwe go ka hwetša saposidi, mongmošomo o tla lefelela karolo ya tefelo yeo e bontšhitšwego mo tafolaneng le palantshe ya mošomedi. Mošomedi wa sešego sa bašomedi wa gago o tla kgona go go thuša ka se.
Tshepetšo ya ditefelo tšeo di šaletšego morago?
Go ntšhwa ga tšhelete ya kalafi ga se gwa tsenywa tšhomong.
Kokeletšo ya gago ya mogolo e baletšwe morago gomme kokeletšo ye ya mogolo e go fetišeditše boemong bja ditefelo tša godingwana.
O tsentše moholegi gomme phetogo ye ga se ya dirwa go sa na le nako.
O fetetše lefapheng le lengwe leo le se le tšhwego la tsenya tšhomong go ntšhwa ga tšhelete ya kalafi.
Kontraka ya gago e ile ya fela, gomme kontraka ya gago e mpšha ga se ya tsenywa metšheneng.
GEMS e tla go romela lengwalo go netefatša hlwahlwa ya ditefelo tšeo di šaletšego morago tša tša kalafi. O tla hwetša gape setatamente sa kgwedi ka kgwedi sa ditefelo ge akhaonto ya gago e šaletše morago.
Setatamente sa ditefelo se fiwa leloko le lengwe le le lengwe kgwedi ka kgwedi le kotareng ye nngwe le ye nngwe gomme se khutsofatša ditefelo tša kgwedi ka kgwedi le ditefelo tšeo di šaletšego morago. Setatamente se, se go kgontšha go netefatša gore ditefelo tša gago ka mehla di phela di feleletše.
Lemoga: O ka nna wa ya go mošomedi wa gago wa sešego sa bašomedi gore a go thuše ka leano la go lefela ditefelo tšeo di šaletšego morago.
O swanetše o leke go sepetša gabotse ditefelo tšeo di šaletšego morago, ka gobane ditefelo tšeo di šaletšego morago di ka hlola gore could lead to dikholego tša gago tša tlhokomelo ya tša maphelo di emišwe.
Go kwešiša dikhoutu tše fapanego mo setatamenteng sa gago sa mogolo Dikhoutu tša mogolo tše fapanego di a šomišwa ge go tla mo go ntšheng ga tšhelete ya tša kalafi ya setlamo.
Go ntšhwa ga tšhelete ya tša kalafi ya setlamo go go tlwaelegilego. Tšhelete ye e tla ba tefelo ya kgwedi ka kgwedi.
Go ntšhwa ga tšhelete tšeo di šaletšego morago go dirwa ke GEMS: Tšhelete ye ke ya ditšhelete tšeo di bego di šaletše morago tše di hlagilego mo nakong ya dikgwedi di le 3. Persal ka boyona e tla hlakantšha tšhelete yeo mošomedi a ka kgonago go e lefela gomme e tla e ntšha ga tee goba ya tšea gannyane gannyane mo dikgweding di se kae.
Go tsenya tšhomong ka seatla ke mošomedi wa sešego sa bašomedi: Tšhelete ye ke ya ditšhelete dife kapa dife tšeo di šaletšego morago tšeo Persal e ka se kgonego go di tsenya ka boyona (tša go feta dikgwedi di le 3) mme yona e tsenywa tšhomong ke mošomedi wa gago wa sešego sa bašomedi.
Bjale o ka hwetša monyetla wa go holega ka tekolo ya seporofešenale ya dikotsi tšeo di lego ntshe goba di ka ba ntshe kua lefelong la gago la mošomo. Maikemišetšo a rena ke go kgontšha bašomedi go ka bona maemo ao a ka beago maphelo a bona kotsing a sa tla, gore tšwelopele ya bolwetši e emišwe goba e fokotšwe.
Go diragala eng mo letšatšing la go lekola boitekanelo?
Diporofešenale tša go lekola di tla ba ntshe go boledišana le wena ka tša go sepelelana le maphelo a gago le go dira diteko tša go lekola boitekanelo bja gago. Ba tla boledišana le wena ka ga dipoelo tša diteko tšeo tša boitekanelo gomme ba tla go fa maele a gore naa o ka dira eng se sengwe seo se latelago.
Bjale ka pasela godimo ga moo, le tla hwetša gape le tšhidullo ya mešifa ya hlogo le molala.
Ke diteko dife tša go itekanela tšeo di tla dirwago?
O tla hloka go tlatša sebotšološi se bonolo ka ga histori ya gago ya go itekanela, seo se tla fago moporofešenale wa tlhokomelo ya tša maphelo kwešišo ka ga tšeo di ka tsenyago bophelo bja gago kotsing pele ga ge a ka dira diteko.
Kelo ya tikologo ya letheka.
Ge e le gore sebotšološi goba diteko di bontšha gore o ka ba kotsing ya tša maphelo, the moporofešenale wa tlhokomelo ya tša maphelo o tla go fa thekgo le maele a gore naa ke magato afe ao o ka a tšeago go leka go fokotša le go thibela go ipea kotsing išago.
Diporotšhara tša go ba le tshedimošo di tla phatlalatšwa tšei di fanago ka dipoledišano tša go swana le go tsuba, go itšhidulla le taolo ya boima.
Tshedimošo ka moka le dipoelo tša diteko di tla swarwa e le khupamarama gomme di ka se fiwe lefapha lefe kapa lefe la mmušo goba bašomedi ba ona.
Letšatši la tekolo ya boitekanelo la GEMS le ka beeletšwa go ya ka tsela yeo e tlwaelegilego ya beeletša dipegelo tša GEMS, se se ra gore: o ka leletša go 0800 00 4367 setheong sa megala sa GEMS, gomme wa kgetha kgetho ya go ba karolo ya GEMS; ka go le lengwe o ka nna wa emeilela join@gems. gov.za gomme wa dira kgopelo ka emeile. O ka nna gape wa botšiša yo mongwe wa baemedi ba rena ba tša thekišo ge ba etela lefapha la gago.
Ge e le gore kgopelo ya gago e sepelelana le tšeo re hlwago re šoma ka tšona tša diteko tša tekolo ya go itekanela, kgopelo yeo e tla hlohlomišwa ke GEMS mo diiring di le 24 gomme re tla emela letšatši la go tlala boiketlo.
A naa o lemogile gore o lahlegetšwe ke karata ya gago ya go ba leloko goba o hloka go kgopela setifikeiti sa lekgetho Bjale o ka nna wa kgopela tše ka moka le tše dingwe gape ka tirelo ya go ithuša ka bowena ya mogala ya rena e ntshwa e bile gape e bonolo ya diiri tše 24?
Gopola gore re hloka dinomoro tša gago tša go ba leloko le ya ID ge o hloka go dira dikgopelo, ntle le ge e le gore o kgopela diforomo.
Mo letlakaleng la gae la websaeteng ya GEMS, kua godimo ka go la go ja, o tla bona konotswana ya mmala wa namune ya "LOGIN".
Kgotla konotswana yeo ya "Login" go bona lepokisi la ditharabollo tša mo inthaneteng, yeo e tla go fago dikgetho tša tsena, go ingwadiša goba go hwetša PIN e mpšha ge e le gore o lebetše ya peleng. Ge o nyaka go ngwadiša goba go hwetša PIN e mpšha, tlatša feela tshedimošo yeo e hlokegago mo mapokisaneng ao a tšwelelago mme o latele ditaelo tše latelago.
Ge o se na go tsena, o tla bona letlakala la gae la Maloko Inthaneteng. O ka nna wa lekola mahlakore ao a fapanego a go ba leloko ga gago, ka go kgotla mo menyung ka mo go la nngele mo sekirinig sa gago.
Mohlala, kgotla dikgopelo gore o kgone go bona tshedimošo ya gago ya bjale ya dikgopelo.
O ka nna wa tlaleletša tshedimošo ya go boledišana nago ka go kgotla karolong ya maleba.
Setheo sa megala sa rena sa megala le dikantoro tša ditikologong di šoma go thoma ka 08:00 go ya go 17:00 mo matšatšing a beke le go tšwa go 08:00 go ya go 12:00 ka Mekibelo, se se netefatša gore re a hwetšagala go thuša ge o re hloka.
Tirelo yeo e kgahlišago le go kgotsofala ga maloko go bohlokwa go rena! Re nyaka go netefatša gore maikutlo a gago mabapi le go šomišana le rena ke a mabotse ka nako tšohle. Re dira se ka ditsela tšeo di fapanego - mo dikantorong tša rena ditikologong go na le karata ya go ela teseke ya thušo yeo maloko ka moka a ka e tlatšago, gammogo le tirelo ya go ithuša ka bowena yeo e itšhomišago yeo o ka e leletšago go 0860 00 4367. GEMS e dira dikwamaikutlo nako le nako ka ga ditirelo tše itšeng le dilo diswa e le go leka go re thuša gore re se hwe matwa ge go tla mo go nyakeng tirelo yeo e kgahlišago.
Ge o nyaka go ya sekwengmaikutlo seo se lego inthaneteng: Sekwamaikutlo se seo se theilwego mo inthaneteng se tla thuša go re re kgone go kaonafatša tirelo yeo re go fago yona. Mme sona se hwetšagala ma karolong ya Maloko Inthaneteng ya websaete ya rena.
O tla bona Lepokisi la Ditharabollo Inthaneteng moo o hlokago go tsena bjale ka leloko gore o kgone go ya sekwengmaikutlo mo karolong ya Maloko Inthaneteng. Ge o se na PIN, o tla swanela ke go ingwadišetša yona pele ga ge o ka ya sekwengmaikutlo. O ka nna wa dira se o le mo inthaneteng. Go ngwadiša gore o hwetše PIN go tla dira gore o kgone go ya tirelong ya Maloko Inthaneteng, moo o ka lekolago dikgopelo le dikholego.
O tla hwetša sekwamaikutlo mo menyung ka mo go la nngele, ka tlase ga Ditshenyagalelo tša tlhokomelo ya tša maphelo. Kgotla feela mo lefelong leo o nyakago go re ela gomme sebotšološi sa sekwamaikutlo se tla tšwelela.
Ge o feditše go fetola dipotšišo, kgotla "submit" gomme phetolo e tla romelwa thwii go GEMS. Pegelomorago ya gago e bohlokwa mo go re thušeng go kaonafatša tirelo ya rena.
E ba le rena mo go lwantshaneng le bomenetsa!
Bomenetša ke bothata bjo amago setlamo sa gago sa tša kalafi dikholego.
Naa bomenetša ke eng?
Bomenetša ke go se bee taba botse ka boomu le ka go tshela molao moo go ka lebišago goba bja lebiša peongmpe Setlamo sa tša kalafi (GEMS). Re tsentšetšhomong mogala wa khupamarama woo o sa lefellwego wa Bomenetša, 0800 21 22 02. Ge o tseba ka tiragalo efe kapa efe ya bomenetša yeo e dirwago ke maloko goba bafani ka ditirelo tša tlhokomelo ya tša maphelo, Ka kgopelo re tsebiše!
Mehlala ya bomenetša e tsenyeletša: Go adima karata ya gago ya go ba leloko go mogwerago goba go dumella ngaka go go lefiša ditirelo tšeo a se a fanago ka tšona.
Mogala wa GEMS wa Bomenetša o sepetšwa ke KPMG, feme yeo e ikemetšego yeo e netefatšago gore maloko ao a begago bomenetša a dula a sa tsebje go netefatša gore ga go yo a tšhošetšwago ka baka la tšhomišo ya tirelo ye. Moo setheo sa megala le websaete di lego ntshe di bolokegile go netefatša tšhireletšo ya baletša megala le direkhoto. Bohle bao ba re leletšago ba tla dula ba sa tsebje, kantle le ge ba kgetha go tsebja.
wa Bomenetša wa diiri di le 24 wa go se lefelelwa mo go 0800 21 22 02.
Dikomiti tša Poto ke: Mo godimo ga Poto ya Bahlokomedi ya setlamo (BOT) le Sehlopha sa Basepetšakgwebo, go na le Dikomiti tša Poto tše hlano tše okametšego mošomo o dirwago ditikologong tše fapanego. Ba dira modiro wa bona ba na le dikgahlegelo tša gago tše kaone mme o ka dula o tshepile gore setlamo sa gago sa tša kalafi se ka matsogong a botse.
Komiti ya Tekolo: E thuša BOT mo go tšweletšeng mešomo ya yona yeo e amago dipholisi tša setlamo tša tshepetšo ya boswarapuku, mekgwatšhomo ya taolo ya ka gare, mekgwa ya dipegelo tša tša ditšhelete le taolo ya risiki.
Komiti ya Tshepetšo: E thuša BOT mo go netefatšeng tshepetšo e botse ya setlamo, bjale ka go kgoboketša ditefelo, ditefelo tša dikgopelo le tlhokomelo ya direkhoto tša leloko. Komiti gape e thuša BOT ka thekišo le kwalakwatšo.
Komiti ya kwelobohloko: E sekaseka, tšea sephetho le go dira dipegelo ka ga go fana ka tumelo ya ditefelo tša kwelobohloko, se se ra gore: tefelo ya dikgopelo tša maloko moo e lego gore dikholego tše tlwaelegilego ga di hwetšagale. Mokgwa wo o lebelelago ka leihlo le šedi o a šomišwa kgafetša kgafetša ge komiti e kopana kgwedi ka kgwedi go tšea diphetho tša ditefelo tša kwelobohloko.
Komiti ya Pušo le Risiki: E netefatša gore pušo ya go tšea botse e a šomišwa ge go tla mo ditabeng tša ka go netefatša gore setlamo ga se tshele melao yeo e amago tshepetšo ya setlamo.
Komiti ya Dingangišano: Ke yona e lebelelago le go ahlola dingangišano dife kapa dife tšeo Moofisiri Mogolo a ka di fetišetšago go yona gore e di lebelele.
Kalafi ya Bohlokwahlokwa: Dihlare tše ngwaletšwego go alafa seemo goba bolwetši bja nakwana; go go kaonafatša goba go fokoletša bohloko ge o fetetšwe, goba o ithintše, bj.bj.; goba dihlare tša mohutamongwe wa homeopati.
Lenaneo la tlaleletšo la Malwetši ao a sa tlogego (ACDL): A ke malwetši ao a sa tlogego godimo ga ao a lego mo lenaneong la semolao la malwetši a 26, ao e lego gore setlamo fana ka dikholego tša kalafi ya mmušeletšwa.
Moholegi: Moholegi e ka nna ya ba leloko legolo mo GEMS goba o mongwe wa baholegi ba gagwe bao ba ngwadišitšwego.
Lenaneo la Malwetši ao a sa tlogego (CDL): Lenaneo la semolaong la malwetši a 26 a itšeng ao a sa tlogego ao e lego gore a hloka boemo bja phekolo bjo itšeng.
Tlhahlobo: Ketelo go ngaka ya gago, ngaka ya go šomiša magare goba mofani ka tirelo o mongwe go leka go bona gore naa o swerwe ke eng le/ goba go e phekola.
Disekene tša CT le MRI: Dieksreyi tše ikgethileng tše tšeago ka gare ga mmele wa gago go leka go hwetša se hlolago bolwetši.
Mofani ka ditirelo yo a kgethilwego (DSP): DSP ke mofani ka tirelo ya tlhokomelo ya tša maphelo yo a kgethilwego ke setlamo go fana ka ditirelo tše itšeng go maloko.
Formulari ya kalafi: Formulari ya kalafi ke lenaneo leo la dikalafi tše go Dingaka tšeo di tlwaelegilego (di-GP): Dingaka tšeo e lego gore di phekola bolokelago tšhelete tšeo di thušago go hlahla ngaka ka kalafo ya malwetši a ka kakaretšo gomme ga di fane ka tirelo yeo e lego gore e tseneletše. itšeng. Diformulari tša dihlare di lekolwa le go kaonafatšwa nako le nako ke ditsebi tša tša kalafi go netefatša gore ba sepela mmogo le methalotlhahli ya Kalafi yeo e swanago le ye nngwe: Kalafi yeo e swanago le ye nngwe e nabjale ya phekolo.
dipilisi, sirapo bjale ka setšweletšwa sa mathomo sa go ba bjalo. Khansele ya Lenaneo la dihlare tše sa dumelelwago MEL: Lenaneo la tše sa Taolo ya Kalafi MCC e lekola khwalithi ya kalafi yeo e swanago le ye nngwedumelelwago leo e lego gore ke la GEMS feela leo le sa dumelelego tefelo le kalafi yeo e swanago le yona pele e ka e ngwadišwa. Kalafi yeo e swanagoya dikalafi tše itšeng go tšwa go Kholego ya tše Bohlokwahlokwa ka mabaka le ye nngwe e bolokegile e bile e šoma go swana le yeo setšweletšwa sa a rilego.
mathomo sa go ba bjalo, e feela gantši hlwahlwa ya sona e tlasana.
KLOSARI Naa ditlhaka tše di emetše eng?
Lenaneo la Theko ya Dihlare (MPL): MPL ke mokgwa wa tebelelo ya ditheko woo o šomišetšwago dihlopha tše itšeng tša dikalafi tšeo e lego gore di a swana ka popego.
NHRPL: Lenaneo Setšhaba la Maphelo la Tebelelo ya Ditheko: Lenaneo la gona bjale la tebelelo ya ditheko la ditirelo tša maphelo leo le gatišitšwego ke Lefapha la Setšhaba la Maphelo.
Tumelelo pele: Tsela ya go tsebiša GEMS gore o akantše go dira sengwe sa tša kalafi pele ga ge o ka dira seo, gore o fiwe tumelelo.
Mabaka a dikholego a motheo ao a laeditšwego (di PMB): Tše ke dikholego tša motheo tšeo go fanwago tša mabaka a itšego a tša kalafi, mohlala: Bolwetši bja go hlaelelwa ke moya (Asma), Bolwetši bja madi magolo, bj.bj. tšeo e lego gore go ya ka molao di swanetše go fiwa ke ditlamo ka moka tše ngwadišitšwego tša tša kalafi.
Leloko legolo: Le ke leloko legolo leo le ngwadišitšwego mo Setlamong.
Tefelo ya seporofešenale ya go fana ka dihlare (PDF): Hlwahlwa e kgolo ya semolaomg yeo rakhemisi goba ngaka yeo e dumelwetšwego go ya ka molao go ka fana ka dihlare e ka e lefišago ya ditirelo tšeo e fanego ka tšona.
Moholegi yo a ngwadišitšwego: Motho goba batho bao ba itshepilego lelokong legolo le ngwadišitšwego ke setlamo gore a kgone go ka hwetša dikholego tše fiwago leloko legolo.
Setlamo sa tša kalafi se nago le mapheko: Setlamo sa tša kalafi seo bašomedi feela go tšwa mokgahlong o itšeng ba ka bago maloko a sona.
Reiti ya Setlamo: Hlwahlwa yeo e kwanetšwego magareng ga Setlamo le bafani ka ditirelo ba sona mabapi le tefelo ya ditirelo tšeo bafani ka ditirelo ba fanego ka tšona go maloko a Setlamo.
Lepheko le abelanwago: Lepheko le abelanwago ke hlwahlwa ya kholego yeo e amago dikarolo tše pedi go ba go feta tša dikholego. Mohlala o botse ke kholego ya Radiolotši yeo e tseneletšego yeo e nago le lepheko le abelanwago la ka ntle ga bookelo le ka gare ga bookelo. Se se bolela gore ge o šomišitše hlwahlwa ka botlalo ya kholego ya gago ya dikholego tša ka ntle ga bookelo, dikholego tša ka gare ga bookelo tša karolo ye e itšeng le tšona di tla fela.
Hlwahlwa ya go tšwa e tee (SEP): Ye ke theko ya motheo ya molaong yeo e lefišwago ge o hloka kalafi, ke rakhemisi goba ngaka yeo e dumelwetšwego go ya ka molao go ka fana ka dihlare.
Dingaka tša ditsebi: Dingaka tšeo e lego gore di katišitšwe ka go tsenelela mo karolong e itšeng ya tša kalafi, bjale ka onkholotši, tša go sepelelana le tlhokomelo ya bana, tša go sepelelana le tlhokomelo ya basadi bj.bj.
Ditirelo tša SMS go bao ba nyakago go ba maloko: Romela nomoro ya gago ya PERSAL/PERSOL go 083 450 4367 mme GEMS mošomedi wa setheo sa megala o tla go leletša ka nako yeo e swanetšego bohle.
Goba leletša setheo sa megala mo go 0860 00 4367 go bolela le mošomedi ka ga GEMS.
Dinyakišišo ka moka tša ditaba di ka lebišwa go Martina Nicholson le Bašomi ka yena.
<fn>(39201021043 PM) FINAL SEPEDI MARKETING BROCHURE.txt</fn>
GEMS e tlhanngwe re na le wena ka monaganong. Re setlamo se segolo sa tša kalafi sa go feta dingweseo e lego gore ga se a bulelwa bohle seo e lego gore se diretšwe go lebelela ditlhoko tša tša kalafi tša bašomedi ba tirelo ya setšhaba.
Re ikemišeditše go fana go le lengwe le le lengwe la maloko a rena le malapa a ona ka dikholego tše sa bitšego tše tseneletšego mo lethatameng la dikgetho tše 5 tša dikholego. Go tloga mola re bago le leloko la mathomo mo GEMS ka 2006, re bone kgolo e makatšago gomme ga gona seo re sa kago re se dira go tlišetša bašomedi ka moka ba tirelo ya setšhaba setlamo sa tša kalafi seose šomago gabotse, se sa bitšego e bile se tšwa pele.
kalafi, tša kalafi, tša motheo motheo ya dipolokelo meeno tše meeno tše ya tšatši ka tseneletšego, tseneletšego, tšatši tša maahlo, tša maahlo, bj.bj.
Mo GEMS re kwešiša go fetofetoga ga intasteri ya tša tlhokomelo ya maphelo, ka lebaka leo, bjalo ka setšo sa rena, re gahlanetša ditlhohlo le dinyakwa tšeo tše diswa, me ka go dira se re netefatša gore maloko ohle a a akaretšwa gomme ga go na le yo tee yo a tlogelwago nyanyeng. Le ge re dutše re gola bjalo, go tloga boemong bjo tee go ya go bjo bongwe, go na le se tee se se dutšego se sa no swana le peleng: go netefatša gore re go hweletša tše kaone ka mahlakoreng ohle go netefatša gore tlhokomelo ya tša maphelo e kgona go ka fihlelelwa ke bašomedi ba tirelo ya setšhaba ka moka.
Ke mang yo a ka bago leloko?
Sehlopha sefe kapa sefe se bengmošomo seo se dumeletšwego ke Setlamo.
Bjale ka leloko la GEMS, o tla ipshina ka dikholego tše nabilego, tlhokomelo a go thibelago gore o ka ba e kaone le go feta, go tsenyeletšwa le leloko la GEMS.
tirelo e šomago ka tshwanelo le batho ba ratago batho.
GEMS e fana ka dikholego e fane ka dikontraka go sehlopha sa bafani ka tirelo ya tša tlhokomelo ya tša tše ka kgonwago ke bohle!
maphelo ka theko yeo e beilwego.
Mang kapa mang a ka kgona go ba leloko la GEMS, ka baka la gore hlwahlwa yeo tša tša tlhokomelo ya tša kalafi o e lefellago setlamong e ya ka gore naa o gola bokae. Se se bolela gore o tla lefelela gomme bonnyane bo ya bonnyane go hwetša kgetho ya kholego yeo e swanago ge o bapetšwa le motho yo a lefelleng tshepetšo.
golago e ntšinyana. Gore naa o lefelela bokae, go lebelelwa gape le bogolo bja lapa la gago le gore naa o kgetha efe ya dikgetho tše tše hlano.
ke: Mogatšago, molekani goba moholegi mongwe le mongwe yoo a dumeletšwego, yoo leloko legolo le nago le boikarabelo bja thekgo le tlhokomelo ya lapa, mme e bile a le ka godimo ga mengwaga e 21. 'Ngwana' ke: Ngwana wa tlhago wa leloko, goba ngwana wa mogatšago goba ngwana yo o mo filwego go ya ka molao, goba ngwana yo o mo filwego nakwana, goba ngwana yo mongwe yo a dumelegago yo a lego tlhokomelong ya lelok goba mogatšagwe, go tsenyeletšwa ditlogolo le bana ba baratho/bagolo ba gagwe, bao ba lego ka tlase ga mengwaga e 21, goba bana ba mengwaga efe kapa efe bao ba golofetšego monaganong goba mmeleng, goba ba le mengwageng ya magareng ga e 21 le e 27 gomme ba ngwadišitšwe bjalo ka baithuti ba nako tšohle (bohlatse bja boingwadišo bo a hlokego nakong ya ge go dirwa kgopelo).
Setlamo seo se tshwenyegago ka nnete e bile se bea šedi ditlhokong tša gago - re a theeletša ge maloko a rena a bolela!
Dikholego tše tšwago pele tša tša tlhokomelo ya tša maphelo ka direiti tše kgonwago ke bohle.
Lenaneo la taolo ya HIV/AIDS leo le go fago tlhokomelo sephiring ka nako yeo o e hlokago go feta.
Tirelo ya tša kalafi ya tšhoganyetšo ya diiri di le 24 yeo e akaratšego e phela e swerwe e le khupamarama - go tsenyeletšwa le yena bontši bja naga ya Afrika Borwa.
mongmošomo wa gago.
Re lefelela dikgopelo ka nako ntle le mathata matšatšing a mangwe le a mangwe a 14.
Re boledišana le leloko ka nako tšohle.
Mananeo le ditirelo tšeo di tlago ka dilo tše diswa tša go swana le Lenaneo la Botswetši, Matšatši a Tekolo ya Boitekanelo kua lefelong la gago la mošomo, le tše dingwe tše dintši mo sehlopheng sa ditirelo tšeo di tšwelago pele go gola ka nako tšohle. Re nyaka go go nolofaletša gore o phele o itekanetše.
Setheo sa Megala seo se kgonago go go thuša ka lefe ka lefe la maleme a semmušo a Afrika Borwa.
Tirelo dikhastomareng, yeo e nago le botho e bile e šoma gabotse kua setheong sa rena sa megolo le dikantorong tša rena tša ditikologong.
Dikantoro ditikologong tšohle tša naga gore o kgone go hwetša bonolo thušo le ditirelo.
Khwetšagalo ya tlhokomelo yeo e tseneletšego ya tša kalafo kua mafelong a mmušo le a poraefete.
Lenaneo la Taolo ya Bolwetši go laola kalafi le hlwahlwa ya malwetši ao a ipušeletšago goba a sa folego.
Naa ke ba bjang leloko la GEMS?
Legato la 1: Hwetša foromo ya go dira kgopelo - ka go e goga go tšwa lefelobubing www.gems.gov.
Legato la 2: Tlatša foromo - netefatša gore o tlatša ka botlalo dikarolo ka moka gomme o romela le ditokomane ka moka tšeo di kgopetšwego bona: Ke ditokomane dife tšeo o hlokago go di romela le kgopelo ya gago?
Legato la 3: Fekesa, Posa goba o Emeilele diforomo tše tladitšwego le ditokomane go rena.
Ke ditokomane dife tšeo o hlokago go di romela le kgopelo ya gago?
Ge o rata go ka ba leloko la GEMS, o tla swanelwa ke go romela dikopišwa tše kgonthišitšwego tša ditokomane tše itšeng, bjalo ka dipukwana tša boitsebišo, bakeng sa gago le maloko a lapa la gago, ga mmogo le foromo yeo ya go dira kgopelo. Ka kgopelo e ya websaeteng ya rena www.gems.gov.za gore o hwetše lenaneo la ditokomane ka botlalo tšeo go ka hlokegago gore o di romele, goba o leletše Setheo sa rena sa Megala mo go 0860 00 4367. Go bohlokwa go lemoga gore ge o ka se tsenye ditokomane ka moka tšeo re di hlokago, GEMS e ka se kgone go tšwela pele ka kgopelo ya gago gomme go tla ba le titelego go fihlela re hwetša ditokomane ka moka tšeo re di hlokago.
Bjale ka mehla, GEMS e leka ka mešego feela go go tlišetša dikholego tša tlhokomelo ya tša maphelo tšeo di swanetšego moraba wa gago. Gomme go fihla ga bjale, re a leka gore re tshware koketšo ditefelong tša gago tša kgwedi ka kgwedi di sepelelana le inflešene ya tša kalafi . Go go fa dikgetho di le dintši ke boikano bja rena go wena. Go na le kgetho ya dikholego yeo e swanetšego ditlhoko tša tlhokomelo ya tša maphelo ya wena le ba lapa la gago yeo e swanetšego moraba wa gago!
Tše laeditšwego ka mo tlase ke ditefelo tša kgwedi ka kgwedi gomme ga di laetše saposidi yeo e tla bego e tšwa go mongmošomo. Moo mošomedi a swanetšego ke go hwetša saposidi, Mongmošomo o tla lefela karolo ya saposidi yeo gomme mošomedi yena a lefa karolo yeo e šetšego. The Bogolo bja saposidi bo ya ka bogolo bja lapa gomme bo na le lepheko la 75% mo ditefelong tša kgwedi ka kgwedi, go fihla go R2 390.
A naa o sa hloka tshedimošo ye nngwe gape?
Romela SMS go 083 450 4367 gomme o bolele nomoro ya gago ya Persal, gomme re tla go leletša.
Leletša Setheo sa Megala mo go 0860 00 4367.
Boikatološo: Tlhahli ye e khutsofatša mahlakore a fapanego a GEMS. E diretšwe feela gore e be tlhahli ya ka pejana gomme ga e tšee legato la melao ya Setlamo. Ge go ka diragala gore go be le go se kwešišane, melao yeo e ngwadišitšwego ke yona e tla šomišwago.
Ka kgopelo lemoga gore mapheko mo dikholegong a hlakantšhwa go ya nako ya go ba leloko yeo e šetšego mo ngwageng go tloga ka letšatši leo o bilego leloko ka lona.
dumelelwa feela R161 430 mo dumelelwa feela R161 430 mo dumelelwa feela R161 430 mo pele le boingwadišo mo maokelong a mmušo feela.
Ditirelo tšeo o maahlo mo go kgonagalago.
Lenaneo la malwetši a go ipušeletša: Lenaneo go ya ka molao la malwetši a itšeng ao a hlokago boemo bjo itšeng bja kalafo.
Mofani ka Tirelo yo a kgethilwego wa setlamo. Go tla lebelelwa pele Setlaleletši G ya melao ya setlamo.
Mofani ka Tirelo yo a kgethilwego wa kalafi ya mmušeletšwa. Go tla lebelelwa pele Setlaleletši G ya melao ya setlamo.
MPL ke mokgwa wa go lekola hlwahlwa woo o šomišwago dihlopheng tše itšeng tša kalafi tšeo e lego gore di nyakile go swana.
Para ya tekolo le kalafi tšeo e lego gore di a lefelelwa go ya ka Mapheko a mo Molaong wa Ditlamo tša tša Kalafi.
Dikholego tša Motheo go ya ka Molao: Tše ke dikholego tša motheo tšeo go fanwago ka tšona bakeng sa malwetši a itšeng a go swana le asema, kgatelelo ya madi bj.bj.
tšeo go ya ka molao setlamo se sengwe le se sengwe sa tša kalafi se swanetšego go di lefelela.
Akhaonto ya gago ya dipolokelo tša tša kalafi: Setlamo se tsenya seripa se itšeng sa ditefelo tša gago tša kgwedi ka kgwedi mo dipolokelong tšeo di lego leineng la gago.
Tšhelete yeo e lego fa, ke yona e šomišwago go lefelela ditshenyagalelo tša gago tša letšatši ka letšatši.
NHRPL goba reiti yeo e rerišanwego go ya ka Molao 4.28 wa melao ya setlamo.
<fn>(39201021238 PM) SEPEDI SELECTION PACK FINAL.txt</fn>
Boikano bja rena.
Mo GEMS re a theeletša ge maloko a bolela. Re tšeela hlogong kokwane ya rena ya poledišano yeo e hlakilego gomme gape re tšwelela pele go leka go netefatša gore dikgetho tša rena tša dikholego le ditirelo ke tšeo di arabago ditlhoko tša maloko a rena.
Ke thabile kudu go le tlišetša dikholego tša 2010. Mo porotšhareng ye, re fana ka tshedimošo ye nngwe gape ka ga tšhireletšo ya tša tlhokomelo ya tša kalafi yeo e sa bitšego yeo e šomago ka nepagalo, yeo wena bjalo ka leloko la GEMS, o tla kgonago go e hwetša ka 2010. Re go hlohleletša go kgetha kgetho yeo e swanetšego bokaone ditlhoko tša gago le ba lapa la gago.
e be e le wo mongwe wa mengwaga ya boima, e feela GEMS e tšwetše pele ka go fana ka dipoelo tše kgahlišago. E be e le ka lethabo ge re be re keteka phihlelo ya rena ya go šireletša maphelo a 1 000 000, mme se se go dira o tee mo go ba le milione! Phihlelelo ye e bea GEMS maemong a kua pele mo intasetering ya ditlamo tša tlhokomelo ya tša maphelo, ka dikgetho tše go sa hlokwego go bolela ka tšona, ka go rialo, di a ipolelela. Re setlamo se segolo le go feta, se se sa bulelwago bohle mo nageng, mme se se go dira karolo ya setlamo sa tša kalafi se tiilego, se sa tekatekego ka ditšheleteng, mme gape se na le dikgahlegelo tša gago tše kaone feela.
Go phela re nyakana le tše tšwago pele ke bohlatse bja boikano bja RENA go wena, ditlhokong tša gago tša tša kalafi le dikgethong tša GAGO. Mo tlhahling ye, re go bontšha dikgetho tša rena tše hlano tšeo di ka kgonwago ke bohle - go go thuša gore o tšee sephetho se dirilwego ka go ba le tsebo sa kholego yeo e tla swanelago ditlhoko tša ba lapa la gago ka 2010.
Dikholego dikgolo tšeo maloko a bego a na natšo mo ngwageng woo o fetilego wa 2009 di sa dutše di le ntshe le ka 2010. Re okeditše gape le mapheko dikholegong tše hwetšagalago gomme ra tsenya le a maswa, bjalo ka kholego ya sehlopha e mpšha mo kgethong ya Emerald. Re ikgantšha ka tsebo ya gore le mo nakong tše tše thata tša ikonomi tše re ikhwetšago re le go tšona, re sa dutše re tšwela pele go go nea tlhokomelo ya tša maphelo yeo e kgonwago ke bohle gape e le ya khwalithi.
Ditefelo ka 2010 di thoma ka R424 mme gape re kgonne go swara koketšo ya molekanela mo dikgethong tšohle go 10,8%. Tafola ya ditefelo tša 2010 e tsenyeleditšwe mo taetšing ye, mme se se tla go kgontšha go bona gore naa koketšo ye e tla go ama bjang ka morabeng.
Ka 2010 re tla tsebiša kgokaganyo e mpšha ya GEMS, yeo e lego kgokaganyo ya bafani ka ditirelo tša tlhokomelo ya maphelo bao ba tla lebelelago ditlhoko tša tša tlhokomelo ya tša maphelo tša maloko a rena a Sapphire le Beryl. Kgokaganyo ye ya GEMS e tla tšea sebaka sa kgokaganyo ya Prime Cure yeo maloko a dikgetho tše a bego a le mo go yona mo mengwageng e 3 e fetilego.
Ke tla rata go le lebogela thekgo ya lena yeo e tšwelelago gomme ke le lakaletša bophelo bjo botse ka 2010.
Gopola gore GEMS ke molekani wa gago ge re bolela ka bophelo bjo botse.
Go dira KGETHO ya gago.
Ye ke khutsofatšo ya diphetogo dikholegong le dikaonafatšo tše tsentšwego mo kgethong ye nngwe le ye nngwe go tloga ka Janeware 2010.
Di bale ka šedi go netefatša gore kgetho ya gago ya bjale ke yona yeo e swanetšego ditlhoko tša gago tša tša kalafi gomme ge go tla ka mo tšheleteng e lego yona e kaone le go feta..
Dikgetho ka moka di hlalositšwe mo tlhahling ye, mme se se bontšha boikano bja rena go wena.
Sapphire ke kgetho ya kgokaganyo, yeo e tsenyeletšago ditirelo tša maokelong a mmušo. Sapphire e go fa tšhireletšo yeo e tseneletšego ya dikholego tša ka ntle ka bookelo tša tša kalafi ka thušo ya kgokaganyo ya bafani ka tirelo tša tša tlhokomelo ya maphelo, yeo e bitšwago Kgokaganyo ya GEMS.
Tše diswa: Ka 2010 GEMS e tsebiša Kgokaganyo ya GEMS yeo e tla tšeago sebaka sa kgokaganyo ya Prime Cure yeo maloko a bego a e šomiša mo mengwageng e meraro yeo e fetilego.
Tše diswa: Kholego ya Botswetši bookelong bja poraefete bjale e tsenyeletša patolotši le radiolotši, e feela o hloka tumelelo pele le tekodišišo lenaneong la ditirelo tšeo di dumeletšwego.
Tše diswa: Maloko a Sapphire bjale a hloka go hwetša kalafi ya ona ya mmušeletšwa go tšwa go mofani ka tirelo yo a kgethilwego wa Setlamo, Medipost Pharmacy. Tshedimošo ka botlalo mo sengwalweng sa rena seo se latelago.
Tše diswa: Dikholego tša Boitekanelo bja Monagano bjale di tsenyeletša phekolo ke dingaka tša tša monagano gomme go tla lebelelwa Dikholego tša Motheo tšeo Di Ngwaletšwego (PMB) kua mofaning ka tirelo yo a kgethilwego wa Setlamo.
Tše diswa: Kholego yeo e se nago lepheko ya tlhokomelo ya tša maphelo ya motheo ke karolo ya kgetho ye kua bafaning ka ditirelo bao ba kgethilwego ke Setlamo.
Emerald e go fa tšhireletšo yeo e tseneletšego. E fana ka kholego ya Sehlopha mo ditshenyagalelo tše itšeng tša ka ntle ga bookelo le dikholego tše ikemetšego tša kalafi, patolotši, radiolotši, tša maahlo le tša meeno tšeo di tseneletšego.
Tše diswa: Go tsenywa bookelong ga letšatši go e sego ga PMB go ka se elwe ka gore naa o tsene neng. Lepheko le okeditšwe go ya go R10 760.
Kholego ya Sehlopha e okeditšwe go ya go R2 820 moholegi o mongwe le o mongwe le R5 640 lapa le lengwe le le lengwe. Tše diswa: Lepheko la ka tlasana la R735 la go ikoka ka bowena le tsentšwe.
Tše diswa: Formulari ya tša mmušeletšwa yeo e tseneletšego e tla šomišwa go ya ka mapheko le go a feta.
Tše diswa: Kholego ya Sehlopha ya tlaleletšo ya R7 000 moholegi o mongwe le o mongwe mo mengwageng e mebedi ya khalentara e tsentšwe. Mapheko a ka tlasana a tla šomišwa. Kholego ye ya tlaleletšo e hwetšagala go tše latelago: tša tša meeno (ka ntle ga bookelo), tša tša maahlo, ditirelo tše šomišanago tša tša maphelo le radiolotši ya motheo.
Lepheko mo tšhomišong ya metšhene ya tša kalafi le ya tša tšhomišo ya magare le okeditšwe gabedi.
Onyx e go fa tšhireletšo yeo e tseneletšego e bile e nabilego le go feta. E fana ka kholego ya Sehlopha mo ditshenyagalelo tše itšeng tša ka ntle ga bookelo le kholego ya Sehlopha ya tšatši ka tšatši ya ge o hloka go bonana le Ngaka. Dikholego tše ikemetšego di a hwetšagala tša kalafi yeo e hlokegago le ya mmušeletšwa, kalafi ya thibelapelegi, tša tša maahlo le tša meeno.
Tše diswa: Go tsenywa bookelong ga letšatši go e sego ga PMB go ka se elwe ka gore naa o tsene neng. Lepheko le okeditšwe go ya go R10 760.
Tše diswa: Lepheko la ka tlasana la R1 150 moholeging o mongwe le o mongwe la go ikoka ka bowena le tsentšwe.
Tše diswa: Lepheko la ka tlasana la tša maahlo la diforeime le okeditšwe go ya go R1 500.
Lepheko mo tšhomišong ya metšhene ya tša kalafi le ya tša tšhomišo ya magare le okeditšwe gabedi.
Dikholego tše diretšwego wena yo a phetšego gabotse e bile a thabilego!
Beryl ke kgetho ya kgokaganyo, yeo e tsenyeletšago ditirelo tša maokelong a mmušo. Beryl e go fa tšhireletšo yeo e tseneletšego ya dikholego tša ka ntle ka bookelo tša tša kalafi ka thušo ya kgokaganyo ya bafani ka tirelo tša tša tlhokomelo ya maphelo, yeo e bitšwago Kgokaganyo ya GEMS.
Tše diswa: Ka 2010 GEMS e tsebiša Kgokaganyo ya GEMS yeo e tla tšeago sebaka sa kgokaganyo ya Prime Cure yeo maloko a bego a e šomiša mo mengwageng e meraro yeo e fetilego.
Tše diswa: Patolotši le radiolotši, e feela o hloka tumelelo pele le tekodišišo lenaneong la ditirelo tšeo di dumeletšwego..
Tše diswa: Dikholego tša ka gare ga bookelo di hloka tumelelo pele le go latelwa ga Tlhokomelo yeo e Laolwago.
Tše diswa: Dikholego tša Boitekanelo bja Monagano di tsenyeletša le phekolo ya tša monagano ya ka ntle ga bookelo, gomme go tla lebelelwa pele mapheko ka botlalo a ka gare ga bookelo.
Tše diswa: Maloko a Beryl bjale a hloka go hwetša kalafi ya ona ya mmušeletšwa go tšwa go mofani ka tirelo yo a kgethilwego wa Setlamo, Medipost Pharmacy. Tshedimošo ka botlalo mo sengwalweng sa rena seo se latelago.
Tše diswa: Kholego yeo e se nago lepheko ya tlhokomelo ya tša maphelo ya motheo ke karolo ya kgetho ye kua bafaning ka ditirelo bao ba kgethilwego ke Setlamo.
Kholegong ya Sehlopha, e feela yona e na le mapheko.
Tše diswa: Go tsenywa bookelong ga letšatši go e sego ga PMB go ka se elwe ka gore naa o tsene neng. Lepheko le okeditšwe go ya go R10 760.
Tše diswa: Ditirelo tša tša kalafi: go phekolwa meeno ga ka ntle ga bookelo bjale go arolelana le go phekolwa meeno ga ka gare ga bookelo (R2 050 moholegi o mongwe le o mongwe mo ngwageng).
Lepheko mo tšhomišong ya metšhene ya tša kalafi le ya tša tšhomišo ya magare le okeditšwe gabedi.
Kholego ya Sehlopha e okeditšwe go ya go R1 070 lapa le lengwe le le lengwe. Dikgopelo di lefelelwa go tšwa mo kholegong ye ge feela PMSA e šetše e feditšwe.
Dihlare tša go ikoka ka bowena (TTO) go tla lebelelwa pele gore naa o na le bokae ka kua PMSA.
Bjale ka mehla, mo GEMS re leka go go tlišetša dikholego tša tša tlhokomelo ya tša kalafi tše kaone le go feta ka direiti tše ka kgonwago ke bohle. Koketšo ya molekanela mo 2010 e bile 10,8%.
Mapanta a Megolo a lebeletšwe leswa gomme a fetolelwa go 10% mo dikgethong ka moka e le go hlohleletša le go swarelela khwetšagalo go bašomeding bao ba ikhwetšago ba gola megolo ya tlase.
Ka kgopelo lebelela lengwalo le tsentšwego leo le bontšhago ditefelo tša gago tša bjale le tšeo di fetotšwego tša 2010 ge e le gore go ba leloko ga gago le kgetho tša gago ga di a fetoga.
Tše ke ditefelo tša kgwedi ka kgwedi tša 2010 gomme ga di bontšhe saposidi ya mongmošomo. Ge e le gore mošomedi o tla hwetša saposidi, mongmošomo o tla lefelela karolo ya tefelo yeo gomme mošomedi a lefelela yeo e šetšego.
Boikano bja rena.
Ka mehla batho ba nyaka goba se kaone seo ba ka bago sona. Mo GEMS, re no swana le bona batho bao. Ka mehla re nyakana le ditsela tša go kaonafatša ditirelo tša Setlamo ka go theeletša seo o se bolelago. Re leka go go tlišetša dikholego tša tša tlhokomelo ya tša kalafi tšeo di sa bitšego gape e le tša khwalithi.
Mo bofelong bja ngwaga o mongwe le o mongwe re fa maloko a rena monyetla wa go fetola kgetho ya ona. Go dira kgetho ya gago o hloka go lebelela gabotse ditlhoko tša gago tša tša kalafi, dikholego tše hwetšagalago mo kholegong ye nngwe le ye nngwe gammogo le tefelo ya kgwedi ka kgwedi.
Ka kgopelo lebeledišiša se gabotse ka ge o dumelelwa feela go fetola kgetho ya gago gatee mo ngwageng. Ge e le gore o rata go ka fetola kgetho ya gago ka 2010, ka kgopelo latelela magato a a mararo a bonolo ka mo tlase. Gopola gore foromo ya gago ya "Make your Choice" e swanetše e fihle go rena ka goba pele ga la 30 Nofemere 2009.
Dira kgetho yeo e go swanetšego bokaone, o lebeletše ditlhoko tša tša kalafi tša ba lapa la gago. Go go thuša go tšea sephetho seo se nepagetšego, lekalekanya dikgetho tšeo di lego ka mo morago gomme o lebelela gore naa o ka di kgona naa ka go šomiša sehlakantšhi sa ditefelo sa go go ba le mohola mo websaeteng ya www.gems.gov.za, goba ka go re leletša mo go 0860 00 4367 goba ka go ikgokaganya le mošomedi wa lena wa tša HR.
Lekola tshedimošo yeo e tsentšwego mo foromong ya "Make your choice" gomme o phošolle tshedimošo yeo e sa nepagalago. Netefatša gore re na le dinomoro ka moka tša ID tša baholegi ka wena mme o gopole go lekola gore naa tshedimošo ya ka ga wena yeo re nago le yona ke ya bjale. Gomme o laetše ge e le gore o tla rata go fetola kgetho ya gago.
Tlhahli ye e khutsofatša dikarolo tše itšeng tša GEMS. E swanetše e šomišwe feela ge o hloka tlhalosetšo ya ka pejana gomme ga e tšee sebaka sa melao ya Setlamo.
Ka kgopelo lemoga gore mapheko mo dikholegong a hlakantšhwa go ya nako ya go ba leloko yeo e šetšego mo ngwageng go tloga ka letšatši leo o bilego leloko ka lona.
dumelelwa feela R161 430 mo dumelelwa feela R161 430 mo dumelelwa feela R161 430 mo pele le boingwadišo mo maokelong a mmušo feela.
Ditirelo tšeo o maahlo mo go kgonagalago.
Lenaneo la malwetši a go ipušeletša: Lenaneo go ya ka molao la malwetši a itšeng ao a hlokago boemo bjo itšeng bja kalafo.
Mofani ka Tirelo yo a kgethilwego wa setlamo. Go tla lebelelwa pele Setlaleletši G ya melao ya setlamo.
Mofani ka Tirelo yo a kgethilwego wa kalafi ya mmušeletšwa. Go tla lebelelwa pele Setlaleletši G ya melao ya setlamo.
MPL ke mokgwa wa go lekola hlwahlwa woo o šomišwago dihlopheng tše itšeng tša kalafi tšeo e lego gore di nyakile go swana.
Para ya tekolo le kalafi tšeo e lego gore di a lefelelwa go ya ka Mapheko a mo Molaong wa Ditlamo tša tša Kalafi.
Dikholego tša Motheo go ya ka Molao: Tše ke dikholego tša motheo tšeo go fanwago ka tšona bakeng sa malwetši a itšeng a go swana le asema, kgatelelo ya madi bj.bj.
tšeo go ya ka molao setlamo se sengwe le se sengwe sa tša kalafi se swanetšego go di lefelela.
Akhaonto ya gago ya dipolokelo tša tša kalafi: Setlamo se tsenya seripa se itšeng sa ditefelo tša gago tša kgwedi ka kgwedi mo dipolokelong tšeo di lego leineng la gago.
Tšhelete yeo e lego fa, ke yona e šomišwago go lefelela ditshenyagalelo tša gago tša letšatši ka letšatši.
NHRPL goba reiti yeo e rerišanwego go ya ka Molao 4.28 wa melao ya setlamo.
<fn>(43200923333 PM) GEMS_APP(SEPEDI).txt</fn>
Ge kgopelo ya gago e tšweletše, GEMS e tla go romela sephuthelwana sa kamogelo mo matšatšing a le 5 ka morago ga go hwetša kgopelo ya gago.
Kgopelo ya gago e tla ditelega ge o ka se re romele ditokomane ka moka tšeo di hlokegago.
Ge kgopelo ya gago re sa kgone go ka tšwela pele ka yona, GEMS e tla ikgokaganya le wena matšatšing a le 5 ka morago ga go hwetša kgopelo ya gago.
Ka kgopelo ikgokaganye le setheo sa rena sa megala go 0860 004367 goba ka poso ya se-eleketeroniki go enquiries@gems.gov.za ge e le gore o nyaka thušo ye nngwe gape ka ga go tlatša foromo ya go dira kgopelo.
Ka kgopelo lekola tlhahli ya go dira kgopelo go go thuša ka tlaleletšo ya foromo ye. Se buše tlhahli le foromo yeo e šetšego e tladitšwe.
Ka kgopelo tlatša dikarolo ka moka tšeo di hlokwago go tlatšwa ka tlhokomelo gape ka botlalo.
Netefatša gore o tsenyeletša le ditokomane ka moka tšeo di hlokegago. Romela foromo yeo e tladitšwego ka botlalo go GEMS ka ye nngwe ya ditsela tšeo di latelago.
Nomoro ya pukwana ya boitsebišo Letšatši la tswalo...
Nomoro ya lekgetho la letseno...
Ka kgopelo bona Karolo B ya tlhahli ya go dira kgopelo gore o kgone go bona ge e le gore bao o nyakago go ba ngwadiša bjale ka baholegi ka wena ba a dumelegega naa. Re ka se kgone go tšwela pele ka foromo ya gago ge o se wa fana ka tshedimošo ya ID. Ka go realo go bohlokwa gore o tlatše karolo ye mo foromong ye ka botlalo.
Ka kgopelo DIRA KGETHO YA KHOLEGO E TEE go tšwa lenaneong le lego ka mo tlase mme o swaye khutlonne ya maswanedi ka X.
Dikgopelo ka moka tša go lefelwa di lefelwa ka reiti ya Setlamo go ya ka melawana ya Setlamo.
Re botše gore naa o gola bokae. Ge e le gore o mo bolaoding bja magareng goba bja godimo re botše gore naa mogolo go tsenyeletša le tša ka thoko tša ka kgwedi ke bokae tsenyeletša setlankana sa mogolo goba lengwalo la go hlatsela go thwalwa ge e le gore o mošomedi yo moswa.
Ge e le gore o leloko/moholegi ka mongwe, tsenyeletša setifikeiti sa go hlatsela go ba leloko ga gago go tšwa setlamong sa kalafi sa gago sa peleng seo se bontšhago letšatši leo o felleditšego go ba leloko ka lona (dikarata tša go ba leloko ga di a lekana). O swanetše go netefatša gore go ba leloko ga gago mo setlamong seo, go fedišitšwe.
Maloko ao a šomago, ditefelo tša ona di ntšhwa megolong ya ona moo go kgonagalago.
Ge e le gore o tla be o lefela ka tebiti otara o hloka go tlatša Tshedimošo ya Akhaonto ya Pankeng ya Leloko ka mo tlase (Karolo H).
Tshedimošo ya pankeng ya leloko: E a hlokega ge re swanetše re lefele leloko, goba re ntšhe ditšhelete tšeo di kolotwago ke leloko go setlamo. Re ka se kgone go go bušetša tšhelete ge go hlokega gore re dire bjalo ge re se na tshedimošo ka botlalo ya gore naa o panka kae direkhotong tša rena.
Mosepetši wa bafani ka ditirelo tša maphelo ka tshedimošo efe kapa efe, ka tlase ga maemo a go se fanwe ka maina, yeo e hlokegago bakeng sa tshepetšo le dipalopalo, mme go lebeletšwe gore tshedimošo ya mohuta woo e tla swarwa e le sephiri ka nako tšohle.
Go bohlokwa go fa GEMS goba baemedi ba yona tumelelo ya go ka rerišana le ngaka, sepetlele goba mofani ka ditirelo tša kalafi ofe kapa ofe wa gago go netefatša gore o hwetše tlhokomelo ya maleba ya maemo a godimo.
Dikagare tša foromo ye, ke tša makgonthe, di nepagetše e bile di feleletše. Ge go ka diragala gore ke se bolele dilo ka moka goba ke hlalose dilo go feta ka mokgwa woo di lego ka ntshe, ke a kwešiša gore go ba leloko gaka go tla fedišwa mme go ka nna gwa diragala gore ke kgopelwe go lefela setlamo ditšhelete tšeo di šetšego di lefetšwe, ge nka bego ka se šomiše gampe dikholego tša ka setlamong, di ka bego di se tša lefelelwa, mme se se tla lebedišišwa go ya ka mekgwa ya go dira kganano.
Ke dirile kgetho yaka mme ke ikgotsofaditše ka dikholego tšeo kgetho ye e fana go ka tšona.
Ke a dumela gore ke tla ithuta melawana ya setlamo se.
Baholegi ka nna go sa tsenyeletšwe molekani wa ka, ba itshepile ka botlalo goba seripa sengwe go nna go fihlela moo e lego gore ba itshepile seripa sengwe go nna mme ba sa hwetše letseno la ngwaga ka ngwaga leo le sa fetego bogolo bja phenšene bjoo bo abjago, goba ga ba thwalwa go ka šoma go ya go ile go tloga letšatšing leo go tsikitlwago foromo ye.
Ke kwešiša gore tshedimošo ka ga nna le ka ga bophelo bjaka (yeo e hweditšwego go tšwa go bafani ka ditirelo tša maphelo ka tumelelo yaka) e tla swarwa e le sephiri.
šomišwa go dira diphatišišo, tshedimošo ya dipalopalo, tlhokomelo yeo e laolegago le mabaka a go dira dipego mme ge se sengwe se ka dirwa seo se sa amanego le tše, seo e tla tšewa e le tshelo ya molao.
Ke a kwešiša gore tshedimošo ya ka goba ya ba lelapa la ka e ka se rekišwe goba ya dirišwa mabakeng ao a sepelelanago le tša kgwebo.
Ke a kwešiša gore GEMS e fane ka tumelelo go batho ba itšeng gape le gore go na le batho ba bangwe ba ka ntle bao ba filwego tumelelo ya go ka šomiša/lebelela tshedimošo.
Ke a kwešiša gore GEMS e tla leka ka mekgwa yohle gore tšhireletšo yeo e lekanego ya tshedimošo e be gona ka mehla.
Ke a kwešiša gore ge go ka diragala gore taba dingwe di se sa ba tša sephiri, GEMS e tla tšea boikarabelo bjohle mme e tla leka ka mokgwa woo e kgonago go ka fokotša bothata bjo go ya ka ditsela tšeo GEMS e di tsentšego tšhomong ka boyona.
Ka go dira bjalo, ke fana ka tumelelo go mongmošomo/GEMS gore ba ntšhe ditšhelete ka moka tša ditefelo tšeo ke di kolotago GEMS, mogolong/pankeng le go lefela ditšhelete tšeo di hweditšwego go GEMS goba baemedi ba yona.
Ke tla tsebiša GEMS diiri di le 48 pele nka tsena sepetlele ka tlase ga mabaka ao e sego a tšhoganyetšo.
Ke dumela gore setlamo goba baemedi ba sona ba tla dira ditefelo tša dikgopelo tšeo ba bonago e le tša maleba mme ba dira se ba latela melawana ya setlamo.
Melawana e tla šoma ka nako tšohle, gomme ke a dumela gore ga gona mangwalo, dingwalwa goba dipukwana tšeo di tla tšeago sebaka sa melao ya setlamo.
Tshedimošo ya leloko (ka ga leloko le bophelo bja gagwe) e ka se šomišetšwe mabaka a kgwebo ya khampani goba ya rekišwa e le go dira tšhelete.
Go na le magato ao a tšeerwego go netefatša tšhireletšego ya tshedimošo.
Tumelo ya go ka bona/šomiša tshedimošo ka ga maloko le ka ga maphelo a bona e filwe batho ba ka gare ga mokgahlo le bašomišani mmogo ba wona.
Ge go ka diragala gore taba dingwe di se sa ba tša sephiri, GEMS e tla tšea boikarabelo bjohle mme e tla leka ka mokgwa woo e kgonago go ka fokotša bothata bjo go ya ka ditsela tšeo GEMS e di tsentšego tšhomong ka boyona.
Re laeditše tshedimošo e bohlokwa mo dikarolong tše fapanego mo foromong ya gago ya go dira kgopelo tšeo di tla go thušago go tlatša foromo ya gago ka go nepagala.
Setifikeiti sa go ba leloko go tšwa setlamong sa gago sapeleng se bontšhago letšatši la phedišo ya go ba leloko.
Ka kgopelo re bontšhe maina a mongmošomo wa gago ka botlalo le khoutu ya mo mokgahlong.
Ka kgopelo tlatša tshedimošo ka ga baholegi ka wena mo go KAROLO B ya foromo ya go dira kgopelo. O tlamegile o tlatše tshedimošo ya di-ID tša baholegi ka wean mo karolong ye. Re ka se kgone go tšwela pele ka kgopelo ya gago ge o se wa fana ka tshedimošo ye.
Ga go baholegi ka wena ka ntle ga bao ba lego mo lenaneong le, bao ba ka dumelelwago go ba maloko.
Afitafiti yeo go ikannwego go bontšha tlhokego ya thekgo ya tša ditšhelete ya molekani go leloko.
Afitafitiyeo go ikannego go bontšha tlhokego ya thekgo ya ditšhelete ya setlogolo go tšwa lelokong.
Afitafiti yeo go ikannego go bontšha tlhokego ya thekgo ya ditšhelete ya ngwanageno go tšwa lelokong.
Afitafiti yeo go ikannego go bontšha tlhokego ya thekgo ya ditšhelete ya batlogolo go tšwa lelokong.
Ka kgopelo lemoga gore baholegi ka wean bao e lego batho ba bagolo ba tla lebelelwa ngwaga mongwe le mongwe go bona gore naa ba sa dumelelwa naa. Maloko a swanetše go fana ka bohlatse bja ngwaga ka ngwaga bja gore baholegi ka moka ga bona ba mengwaga ya ka godimo ga ye 21 ba sa hloka thušo ya bona go sa tsenyeletšwe bao ba golofetšego.
Diafitafiti tšeo go bolwetšwego ka tšona di swanetšwe go tlatšwa gammogo le lenaneo la dipotšišo la tša kalafi la baholegi bao ba golofetšego, mme tšona di a hwetšagala mo websaeteng ya GEMS e lego www. gems.gov.
Ge e le gore go a hlokega gore o romele afitafiti o hloka go ya setisshing sa kgauswi le wena sa maphodisa goba motho ofe kapa ofe yoo a ngwadišitšwego bjale ka khomišinara wa boikano go netefatša gore tshedimošo yeo o tla e fago GEMS ke nnete e bile e nepagetše.
Tšea foromo ya pegelo ya tekolo ya tša kalafi o ye le yona ngakeng ya gago, gomme o mo kgopele gore a tlatše foromo yeo. Tefelo ya go bonwa ke ngaka e tla lefelwa go tšwa kholegong ya go bona ngaka ya maloko ao a ngwadišitšwego.
Moo go kgonegago dira gore letšatši la gago la goba leloko la GEMS le latela thwii la gago la bofelo la go ba leloko la setlamo sa gago sa peleng, ka ge sekgoba mo go beng leloko ga gago setlamong sa tša kalafi go ka ama gampenyana saposidi ya gago ya mongmošomo.
Ge o se wa tsenya letšatši, o tla tšewa o nyaka go thoma semetseng mme boingwadišo bja gago bo tla tšewa e le letšatši la pele la kgwedi yeo e latelago, se se direlwa gore o se ke wa šalela morago ditefelong.
Badirakgopelo bao ba lego phenšeneng: Tlatša foromo ya M2 le Z583 gore Lefapha la tša Matlotlo e tle e tsebe go hlatsela saposidi.
Badirakgopelo bao ba thwetšwego: Ka kgopelo laetša mogolo wa gago wa kgwedi ka kgwedi. Ge e le gore o mo bolaoding bja magareng goba bja godimo re botše gore naa mogolo go tsenyeletša le tša ka thoko tša ka kgwedi ke bokae tsenyeletša setlankana sa mogolo goba lengwalo la go hlatsela go thwala ge e le gore o mošomedi yo moswa.
Lemoga gore ge setifikeiti sa gago se sa bontšhe letšatši la mafelelo leo o bilego leloko ka lona re ka se kgone go se šomiša. Gopola go ngwala le go romela lengwalo la phedišo ya go ba leloko go setlamo sa gago sa peleng go fediša go ba leloko ga gago, ge e le gore ga se wa dira se.
Karolo H: Tshedimošo ya pankeng ya leloko.
O tlamegile gore o tlatše karolo ye ka botlalo, ka ge re ka se kgone go tšwela pele ka foromo ya gago ya kgopelo ge o se wa fana ka tshedimošo ya pankeng ka botlalo.
Ge o ka kgetha goba leloko la Sapphire goba Beryl, o swanetše go lemoga gore tše ke dikgetho tša neteweke. Se se ra gore wena le baholegi ka wena le gapeletšega gore le šomiše feela bafani ka ditirelo tša kalafi bao ba nago le kontraka le neteweke ya Prime Cure. Ngaka/Ngaka ya tša Meeno ya gago ya bjale e ka no ba e se ya tšhwa e e ba leloko la neteweke ya Prime Cure.
GEMS e ikamantše le dikete tša dingaka, dingaka tša meeno le bafani bangwe ba ditirelo tša tlhokomelo ya tša maphelo go fa maloko boingwadišo bja bafani ka ditirelo bjo bo gating le dinako bjo ba ka bo hwetšago bonolo feela.
Go hwetša "Mogwera wa GEMS" mo tikologong ya gagp, romela SMS go 33489 o tsentše nomoro ya gago ya boloko, karolo ya bafani ka ditirelo, motse/karolo ya motse woo o dulago go wona, le toropo yeo o e nyakago.
Ge wena goba yo mongwe wa baholegi ka wena a phela ka HIV/AIDS, go tla go thuša gore o be leloko la lenaneo la taolo la GEMS HIV/AIDS ka go leletša "Aid for Aids" go 0860 100 608.
GEMS e fana ka dikholego tšeo di tseneletšego tša dihlare tša mohuta wo go maloko ka moka.
Ge o ngwadišitšwe lenaneong le, dihlare tša gago di tla lefelelwa ka botlalo, e feela o swanetše go gopola go di tšea khemising yeo e ngwadišitšwego netewekeng ya Prime Cure goba di romelwe ke khemisi yeo e posago kalafi yeo e ngwadišitšwego.
Ge ngaka ya gago e go lekotše mme e tladitše foromo ya go dira kgopelo, o tla swanela ke go romela kgopelo ye gammogo le taelo go tšwa ngakeng ya kalafi ya mmušeletšwa go 0866 51 8009 gore re e lebelele. Goba o ka nna wa di romela ka poso ya se-eleketeroniki atereseng ye: chronicDSP@gems.gov.za.
Sehlopha sa tša dihlare se tla lebelela se gomme ge go hlokagala se tla ikgokaganya le ngaka ya gago (ka mogala goba ka lengwalo) gore se tle se kgone go kgetha dihlare tše sa bitšego. O tla hwetša SMS yeo e tla go bontšhago boemo bja kgopelo ya gago (khwetšo le tumelelo).
Tsenyeletša le ditokomane tšeo di thekgago boemo bja gago, ditlhohleletšo (bjale ka ge go nyakega) go dira gore kgopelo ya gago e se ditelege.
Ka morago ga gore di dumelelwe o tla hwetša lengwalo leo le nago le lenaneo la dihlare tšeo di dumelelwago go ka lefelelwa go tšwa go MPL (lenaneo la hlwaahlwa ya dihlare) le tšeo di tla hlokwago gore le wena o lefele setseka sa gago. O tla fiwa kgetho ye nngwe gape yeo e sa hlokego gore wena o lefele setseka sa gago. Ka kgopelo boledišana le ngaka ya gago ka kgonagalo ya go šomiša dihlare tšeo di sa tlo nyakego gore o lefele setseka sa gago. Ge e le gore sehlare se se fapana le seo se šišinywago ke ngaka, lengwalo la tlhaloso le tla tla le lengwalo la tumelelo mme sekopišwa sa lona se tla romelwa go ngaka ya gago.
Ge kgopelo ya gago e gannwe, o tla romelwa lengwalo gomme sekopišwa sa lona se tla romelwa ngakeng ya gago. Ge e le gore go hlokega gore tshedimošo ye nngwe ya setleliniki e a hlokega, kgopelo ya gago e tla lebelelwa gape ka morago ga gore tshedimošo ka moka yeo e hlokegago e hwetšwe go tšwa ngakeng ya gago.
Ge e le gore dihlare tša gago tša mmušeletšwa di fetoga ka mokgwa ofe o itšeng, o tlamegile go tsebiša GEMS.
Ge re se na go lebelela foromo ya gago ya kgopelo, o tla hwetša SMS go hlatsela gore re hweditše kgopelo. O tla tsebišwa semetseng ge e le gore o hloka go fana ka tshedimošo ye nngwe gape ya tlaleletšo gore re kgone go fetša ka kgopelo ya gago.
<fn>(49201014717 PM) PHR brochure_Sepedi.txt</fn>
Sešego sa PHR se swere dingwalwa fase tša gago tšohle tša nakong ya ge o be o fokola go ya ka histori ya dikgopelo tša gago tšeo o di dirilego.
Bjale o kgona gore o ka dira kgopelo ya PHR ka tšhomišo ya websaete ya GEMS, gomme o kgethe go abelana tshedimošo ye le mofani ka tirelo ya tša tlhokomelo ya tša maphelo. Lemoga gore tshedimošo ye e tla swara feela tshedimošo ka ga tša boitekanelo bja gago le dikgopelo tšeo di ngwetšwego fase ke GEMS.
Naa mofani ka tirelo ya tša tlhokomelo ya tša maphelo o kgona go ka kgopela "Patient Health Record" ya ka naa?
Sengwalwa fase se sa boitekanelo bja molwetši se hwetšagala feela go leloko legolo. Ke tokelo ya gago go ikgethela gore naa ke mang yoo o nyakago go abelana tshedimošo ye le yena.
E kgona go ka kaonafatša boleng bja tlhokomelo ya tša maphelo ka ge mofani ka tirelo wa tša tlhokomelo ya tša maphelo a tla ba le tshedimošo ka botlalo ge a nyaka.
Sengwalwa se sa boitekanelo se na gape le tshedimošo ka ga diila, yeo e tla thušago go efoga le go fokotša diphošo tša tša kalafi.
Ga go be gona pušeletšo ya diteko tša tša kalafi! Diteko ka moka tšeo di tla bego di dirilwe di tla be di ngwetšwe fase, gomme se se tla dira gore dikholego tša gago di se fele ka pela.
Ge e le gore o na le PIN, gona fetela thwii go legato la 1.
Ge o se na PIN, e ya go www.gems.gov.za, gomme o kgotle mo go setsekaneng sa "Login" gomme o kgotle gape go ingwadiša mo setsekaneng sa "Member". Go tla hlokega gore o tlanye nomoro ya gago ya go ba leloko (nomoro ya gago ya setlamo sa tša kalafi), nomoro yeo o e kgethilego gore e be PIN ya gago le nomoro ya gago ya ID number. Ka morago ga go dira se!
Tsenya nomoro ya gago ya go ba leloko le PIN.
Gomme o tla kgopelwa go tsenya aterese ya gago ya emeile ge e le gore o nyaka sekopišwa sa se-eleketeroniki se romelwa go wena goba o ka nna wa kgotla mo go konotswana ya go tlogela gore o kgone go bona sekopišwa seo o ka ikgatišetšago sona ka bowena.
go bula letlakala la histori ya gago.
PHR ka mokgwa wa PDF le letšatši leo e tšweleditšego ka lona.
Kgatišo yeo ya PDF ya PHR e tla tšweletšwa e le ka tsela ye.
O swanetše o be leloko leo le kgathago tema la GEMS gore o kgone go hwetša dipoelo tša gago tša bjale.
KE FEELA maloko magolo ao a ka kgopelago tshedimošo ye.
Maloko a swanetše a be le PIN yeo e šomišegago ya go tsena websaeteng. Yona e ka tšweletšwa mo websaeteng ya rena.
Ka kgopelo se tšhabe go ikgokaganya le rena mo go 0860 00 4367 ge e le gore o hloka thušo efe kapa efe ya go šomiša tirelo ye.
<fn>(510201092145 AM) Q1 newsletter_Sepedi_Revised.txt</fn>
Tumelelo pele e a hlokega!
Ke eng kgopelo ya bookelong yeo e feleletšego e sa lefelelwa?
Ke a tshepa gore le lengwe le le lengwe la maloko a GEMS a 450,000 le baholegi ba le 1,250,000 ba bile le nako ya boikhutšo yeo ba ipheletšego gabotse, ba bolokegile gape e bosana mme gape ba tšwela pele go hwetša katlego e kgolo ya bona gape le ya sehlopha le bophelo ka 2010 - go no swana le leloko le lengwe le le lengwe la GEMS.
Mola 2010 e fihlago, re tšweletše pele ka go nyakana le go tšwa pele mo ditirelong le khwetšagalo ya ditirelo tša tlhokomelo ya tša maphelo tša boleng bja godimo. Maikemišetšo a a rena a sa dutše a le bohlokwa mo go tšohle tšeo re di dirago gomme maloko a rena a swaetše a tshepe gore tebelelo ya rena ga se ya ya šutha le ga nnyane.
E eta pele ka mohlala, Poto ya Bahlokomedi e šetše e fane ponelopele ya leano ya 2010, mme ka moka ga rena re thabetše go bona go tsenywa tšhomong ga ponelopele ye.
Re lemoga gore setlamo, le maloko a sona, le kgolo mo mengwageng e mene yeo e fetilego mola re bulago menyako ya rena ka 2006, bjale ke nako ya gore re fetišetše setlamo le ditirelo tša yona maemong a maswa. Re tla be re lebelela leswa kgwebo, ditirelo, mekgwatšhomo le maikutlo a maloko a rena ka ga GEMS mo ngwageng ka moka wa 2010, maikemišetšo e le go bona mafelo ao a hlokago kaonafatšo le tebelelo leswa.
Re tla thoma gape ka lenaneo la go leka go maatlafatša maloko a rena ka tsebo yeo e tla ba kgontšhago go tšea diphetho tše bontšhago tsebo ka ga boitekanelo bja bona le dikholego tša tša tlhokomelo ya tša kalafiGore. GEMS ka nnete e kgone go fihlelelamaemo a a godimo a go ba pele ka 2010, go tla swanela gore go be gona tšhomišano mmogo magareng ga Setlamo, maloko le bafani ka ditirelo tša tša tlhokomelo ya tša maphelo - wo ke mošomo wo o kgahlišago e le ka nnete!
Ke thabela go le tsebiša gore ge ngwaga o dutše o e ya, re tla bea šedi e kgolo mo go Facets, re leka go go tsebiša ka ga ditokelo tša gago bjalo ka leloko la GEMS - leloko, molwetši le modiriši wa ditirelo tša tša kalafiGo. bohlokwa gore leloko le lengwe le le lengwe la GEMS le tsebe tlhokomelo yeo le e hwetšago, neng le kae mo le e hwetšago, le gore naa dikgetho tša phekolo di a hwetšagala le gore naa ke dikholego dife tšeo le nago natšo goba le dumeletšwego go ka di šomiša.
Kopano kgotha kgothe ke e bohlokwa, gomme re hlohleletša maloko a rena gore a be gona, gomme a kgathe tema. Letšatši le lefelo, ka mehla o di tsebišwa go sa na le nako. Go netefatša gore bohle ba ba gona kopanong kgotha kgothe bonnyane gatee, tiragalo ye e swarwa porofentsheng yeo e fapanego ngwaga ka ngwaga. Lenyaga kopano kgotha kgothe go akantšwe gore e swarelwe Mmabatho Convention Centre, porofentsheng ya Leboa Bodikela mesong, ka la 30 Juni. Ka kgopelo ngwala fase letšatši le, le bohlokwa ka ge e le kgahlegelong ya gago e kaone, gore bjale ka leloko o be gona.
Kgetho ya bahlokomedi ba bararo le yona e swanetše go ba e phethilwe bofelong bja Juni. Ka ge ye e tla be e le kgetho ya bobedi ya bahlokomedi, re a tshepa gore maloko a tla kgatha tema ka botlalo le ka go leka go agana. Tshedimošo ka ga dikgetho o šetše o e fetišeditšwe, mme sengwalwa se ikgethilego ka ga Kgetho ya Bahlokomedi ba GEMS se a hwetšagala mo letlakaleng 5.
Mo kgatišong ya rena ya Facets ya mathomo ya 2010, o ka nna wa bala gape ka ga Dikholego Tša Motheo tšeo o di Ngwaletšwego, Kgetho ya Bahlokomedi yeo e tla bago ntshe ka 2010, Dikholego tša GEMS tša botswetši le lenaneo le ye nngwe tshedimošo yeo e ka go tšwelago mohola ka ga mooko.
Menyetla e megolo e pele ga rena ka 2010 - A re šomeng mmogo gore re atlege!!
Go ya ka Molao wa Ditlamo tša tša kalafi, GEMS e swanetše e lefelele ka botlalo, go se ke gwa ba le tefelo mmogo goba tšhomišo ya dintšhwa, tlhahlobo, mabaka a phekolo le hlwahlwa ya tlhokomelo ya Dikholego Tša Motheo tšeo o di Ngwaletšwego.
boemo bofe kapa bofe bja tša kalafibja tšhoganyetšo; le maemo a sa folego a le 25.
O dumeletšwe Dikholego Tša Motheo tšeo o di Ngwaletšwego (Di-PMB) go sa lebelelwe gore naa ke kgetho efe ya GEMS yeo o e tšeerego. Di-PMB, moo go laeditšwego, di tsenyeletša tefelo ya hlwahlwa ya dihlare.
Mo karolong ye re tla lebelela kudu ya tše dingwe tša dilo tšeo di lebanego le tlhokomelo le ditshwanelo tša PMB. Tshedimošo le go feta e tla fiwamo dikgatišong tša išago tša Facets go netefatša gore maloko a GEMS a tloga a matlafaditšwe ka nnete.
Naa malwetši ao a sa folego ke di-PMB?
Maemo a masomepedihlano a malwetši ao a sa folego a ngwadišitšwe bjale ka Di-PMB.
GEMS e hloka gore o be leloko la lenaneo la taolo ya kalafiya mmušeletšwa pele ga ge tšhireletšo e ka tsena tšhomong (diforomo di hwetšagala go tšwa go websaete (www.gems.gov.za). O ka nna gape wa kgopela diforomo ka tšhomišo ya Tirelo ya go ithuša ka bowena ya IVR goba wa leletša Setheo sa Megala mo go 0860 00 4367).
GEMS e šomiša diformulari go tšea sephetho sa gore naa ke dihlare dife tšeo tla di lefellago maemong a mangwe le a mangwe ao a sa folego, mme tše di mo boemong bjo tee le maemo ao a gatišitšwego ka Khansele a bonnyane bja phekolo bakeng sa Ditlamo tša tša KalafiTefelo. mmogo ya 30% e tla šomišwa ge dihlare tšeo di sego ka gare ga formulari di ka šomišwa gape le ge DSP ya tša Mmušeletšwa ya GEMS, Medipost, e ka se šomišwe.
Mapheko a kalafiya mmušeletšwa a theilwe go ye nngwe le ye nngwe ya dikgetho tše tlhano tša dikholego tša GEMS.
HIV ke PMB. Ka go ingwadiša mo lenaneong la Taolo ya Bolwetši bja HIV la GEMS, Maloko ao a nago le HIV a tla kgona go hwetša dikholego tšeo di sepelelanago le bolwetši bjo.
Naa ke swanetše go šomiša mofani ka tirelo yo a kgethilwego?
Di-PMB di ka romelwa go Mofani ka tirelo yo a kgethilwego (DSP). DSP ke mofani ka tirelo ya tša tlhokomelo ya tša maphelo (ngaka, rakhemisi, bookelo, bjalo bjalo) yoo a neilwego kontraka ke GEMS gore a fane ka tlhokomelo ya Di-PMB.
Di-DSP tša GEMS di tsenyeletša ditirelo tša mmušo tša tlhokomelo ya tša maphelo, Medipost le Netcare 911. Tshedimošo ka ga Di-DSP le ditirelo tšeo ba fanago ka tšona e hwetšagala mo go Annexure G ya Melao ya Setlamo.
Ge wena ka bowena o kgetha go se šomiše DSP, O tla swanela ke go lefela karolo ya kgopelo (tefelo mmogo). GEMS e swanetše go netefatša gore go bonolo gore o kgone go ya go DSP. Ge DSP e se kgauswi goba o sa kgone go ka ya go yona, goba nakong tša tšhoganyetšo, o ka nna wa šomiša yeo e sego DSP gore e fane ka tlhokomelo ya PMB mme GEMS e tla ba le boikarabelo bja go lefelela phekolo yeo o e hweditšego.
Ge o se na bonnete bja tlhokomelo yeo ya go ya ka bowena goba e sego ka bowena yeo o e hlokago bakeng sa PMB ya gago, ka kgopelo o se ke wa dikadika go ikgokaganya le GEMS.
Naa ditefelo mmogo di a dumelelwa?
Eng, ditefelo mmogo di a dumelelwa.
Ge o ka kgetha ka bowena go se šomiše Mofani ka tirelo yo a kgethilwego wa GEMS (DSP), gona tefelo mmogo e tla šomišwa. Tefelo mmogo yeo e ka nna ya ba phapano magareng ga hlwahlwa ya tirelo le yeo GEMS e ka bego e e lefeletše ge nkabe o šomišitše GEMS DSP Goba persente ya tefelo mmogo go ya ka Melao ya Setlamo ya GEMS.
Ditšhoganyetšo ga di dumelele peakanyetšo - kudukudu ge maphelo a le kotsing. Molao wa Setlamo sa tša Kalafio hlalosa "ditšhoganyetšo" e le "se diregago ka bjako, mme gape ka nako yeo, boemo bjo bo bego bo sa lebelelwa bja tša kalafibjo hlokago phekolo ya tša kalafigoba tšhomišo ya magare, moo e lego gore go šitega go fana ka phekolo ya tša kalafigoba tšhomišo ya magare go ka nna gwa hlola kgolofalo e mpe ya go šoma ga mmele goba go šoma ga mpe ga setho goba karolo ya mmele, goba go ka nna gwa tsenya bophelo bja motho yoo kotsing".
Phekolo nakong ya ditšhoganyetšo ke kholego ya Motheo yeo o e Ngwaletšwego.
Boitekanelo bja gago le go phela gabotse bo a re ama bjalo ka GEMS! Mo boemong bofe kapa bofe bja tšhoganyetšo o ka nna wa ya tirelong ya tša tlhokomelo ya maphelo ya kgauswi le wena gore o kgone go hwetša phekolo ya tšhoganyetšo, le ge e le gore ga se DSP.
Ge o šetše o hweditše phekolo ya gago ya tšhoganyetšo gomme bophelo bja gago bo se sa hlwa bo le kotsing, tlhahlobo ya boemo bjo e swanetše e netefatšwe, se se direlwa gore GEMS e tle e tsebe go phekola boemo bjoo ka morago - bjalo ka PMB goba aowa.
LEMOGA: Akhaonto ya dipolokelo ya tša kalafi, go swana le yeo ya mo kgethong ya Ruby, e ka se šomišwe go lefelela tlhokomelo ya PMB.
Se leke go tla mokgwatšhomo ka thoko!
GEMS e dumeletšwe go tla ka ditsenogare tšeo e lego gore di tla kaonafatša go šoma gabotse ga tlhokomelo ya tša kalafi, go tsenyeletšwa dilo tša go swana le go nyakega ga tumelelo pele, go tsenywa tšhomong ga mekgwatšhomo ya phekolo, le tšhomišo ya diformulari.
GEMS e na le ditsela tše mmalwa tša tlhokomelo yeo e laolwago tšeo e di šomišago, mekgwatšhomo, diformulari le dithulaganyo tša DSP go netefatša gore maloko a hwetša ditshwanelo tša ona tša PMB!
Ge o kwa o kare ga o a hwetša khwetšagalo yeo e lekanetšego ya ditshwanelo tša PMB, ka kgopelo tsebiša Setlamo ka go leletša 086 000 4367. Ge o se wa thabela sephetho se tšeerwego ka ga taolo ya tlhokomelo, O ka nna wa ganana le sephetho seo sa Setlamo ka go romela sello sa gago Setlamong.
Bula maahlo gore o tle o kgone go efoga mathata afe kapa afe ao a go bona leswao le kgauswi le ka bago gona ao a sepelelanago le dingwalwa, le tla go bontšha ditshwanelo tša PMB.
maemo ao e lego di-PMB.
O tla hwetša puku ya botswetši le pelego ya GEMS, gammogo la leano la tlhokomelo, tšeo di hlalosago ditirelo tša botswetši tšeo GEMS e fanago ka tšona.
O ka kgona go fihlelelatshedimošo ya tlhokomelo ya tša maphelo yeo e tla go thušago ka ga boitekanelo bja gago le dikgetho tša pelego tšeo o ka di boledišanago le ngaka goba mmelegiši wa gago. Tshedimošo/dingwalwa tšeo o di hwetšago go tšwa go GEMS ga di tšee sebaka sa keletšo ya tša kalafi le tlhokomelo tšeo o di hwetšago go tšwa go ngaka ya gago.
Bomma bao ba tlo bago le bana bao ba ngwadišitšwego mo lenaneong ba tla hwetša mpho ya setswetši go tšwa go GEMS om karolong ya boraro ya botswetši bja bona.
GEMS mo sephuthelwaneng seo. Ka kgopelo tsebiša setlamo ge e le gore aterese ya gago ya bodulo e fetogile, go netefatša gore o hwetša mpho ya gago.
Maele ka mogala le thekgo di hwetšagala gape ge o ka ba le mathatanyana mo dibekeng tša pele tša mathomo tša botswadi.
Tlhokomelo ya ka morago ga pelego le ya diopsteteriki yeo e hlokago go tsenywa bookelong, go tsenyeletšwa le pelego ke seemo sa Dikholego Tša Motheo tšeo o di Ngwaletšwego (PMB).
Ge go fokola ga HIV go dutše go naba gomme mašole a mmele a batho bao ba phelago ka HIV le AIDS a se sa hlwa a kgona, ba thoma gore ba ka tsenwa ke malwetši a go tsatsela, mme a mangwe a ona a ka ba kotsi.
Naa terapi ya di-antiretroviral e a thuša naa?
Terapi ya di-antiretroviral (ART) e fokotša palo ya HIV mo mading gomme e thuša mašole a mmele gore a kokotlele. Mašole a mmele ao a kokotletšego a fokotša le go feta kgonego ya go ka ba gona malwetši a go tsatsela, e feela ga a thibele ka botlalo go ka ipea kotsing. Thibelo le phekolo ya maemo a go tsatsela e dula e le yona karolo e bohlokwa ya go phekola ga HIV.
Mofani ka tirelo ya phekolo ya bolwetši bja HIV wa GEMS, Aid for Aids, o šišinya gore molwetši a thome ka terapi ya gagwe ya di-antiretroviral ge palo ya gagwe ya di-CD4 e le ka tlase ga 350. E feela, ge molwetši a na le ditaetši tša gore bolwetši bo ekela pele, bo bontšha boemo bjo oketšegilego bja legato la 3 (bjalo ka TB goba hepatitis), goba o na le bolwetši bja legato la 4(bjalo ka Sakhoma ya Kaposi), gona di ART di ka thongwa.
Naa diphetelo tše tša go tsatsela di ka thibelwa bjang?
Batho bao ba phelago ka HIV ba ka fokotša kotsi ya go fetelwa ka go fokotša kgohlano le difetetša, ka go efoga nama yeo e sa apewago goba yeo e sa apewago gabotse, ka go se nwe meetse ao a sa lokišwago, ka go netefatša gore diphaphoši tšeo ba lego go tšona di hwetše moya o hlwekilego le go efoga kgohlagano le diphoofolo tša gae tšeo di ka ba ntšhago kotsi (bjalo ka dikatse).
Diphetelo di se kae tša go tsatsela (pneumocystis pneumonia le bacterial pneumonia) di ka thibelwa ka go nwa kelo e nnyane ya dianthipayothiki yeo e bitšwago co -trimoxazole ka mehla. Batho bao ba nago le palo ya tlase ya di-CD4 (ya ka tlase ga 200) ba swanetše ba šomiše co-trimoxazole go fihla nako yeo e lego gore palo ya bona ya di-CD4 e kaonafetše le go feta.
Bolwetši bja maswafo bo ka thibelwa ka go tšea ye nngwe ya dipilisi tša go lwešana le TB (isoniazid goba INH). Se se bohlokwa kudu go batho bao ba nago le HIV bao ba kopanago le balwetši bao ba nago le bolwetši bja maswafo, bjalo ka bašomedi ba tša tlhokomelo ya tša kalafi.
Naa diphetelo tša go tsatsela di ka phekolwa?
Diphetelo dingwe tša go tsatsela (bjalo ka theraše ya ka ganong) di ka kgona go phekolwa bonolo ka ntle ga bookelo ka lenaneo le bonolo la dianthipayothiki, dianthifunkale goba dianthibaerale. Diphetelo tše dingwe di šoro kudu gomme di hloka gore o tsenywe bookelong gore go tle go dirwe diphatišišo tšeo di tseneletšego le phekolo yeo e ikgethilego.
HIV ke bolwetši bjo šoro bja mmušeletšwa e feela bjo laolegago gomme go ithuta go phela ka mafolofologo tsenyeletša go fokotša le go thibela kotsi ya diphetelo tša go tsatsela. Go bohlokwa gore o bonane le mofani wa gago wa tirelo ya tša tlhokomelo ya tša maphelo ge o na le dipelaelo ka ga boitekanelo bja gago le go phela gabotse.
HIV/AIDS ke seemo sa Dikholego Tša Motheo tšeo o di Ngwaletšwego (PMB) mme Ditlamo tša tša kalafi di gapeletšega gore di fe maloko bokgoni bja go ka hwetša tlhahlobo, phekolo le tlhokomelo ya bjona.
Maiteko a, a tla thoma ka la 1 Aporele 2010.
le swanetše go tseba maemo a lona a HIV.
Diteko tša HIV ke tša go ithaopa feela mme ke khupamarama, mme gape o ka nna wa di dirwa ka le lengwe la Matšatši a Boitekanelo a GEMS ao a tla bego a le lefapheng la gago goba ditleliniking. O ka nna gape wa kgopela gore ngaka ya gago e go dire diteko. Re a tseba gore se ga se sephetho se bonolo go ka se tšea, e feela gore o šireletše wena le molekani wa gago, dira gore o dirwe teko gomme o tsebe boemo bja gago.
Bana bohle ba mengwaga ya ka tlase ga o tee ba tla hwetša phekolo ge go ka hwetšwa gore ba na le yona. Go thomiša ka phekolo ga go ye ka gore na boemo bja disele tša CD4 bo kae.
Balwetši bao ba nago le TB le HIV, ba tla hwetša phekolo le di-antiretroviral ge palo ya di-CD4 e le go 350 goba ka tlase. Ka se sebaka, phekolo e hwetšagala ge palo ya CD4 e le ka tlase ga 200. TB le HIV/AIDS bjalo di tla phekolwa ka nako e tee.
Basadi bohle bao ba lego mmeleng ba nago le HIV mme palo ya bona ya di-CD4 e le go 350 goba ba na le ditaetši, ba tla hwetša phekolo go sa lebelelwe palo ya bona ya di-CD4. Ka se sebaka, basadi bao ba lego mmeleng ba go ba le HIV ba hwetša phekolo ge palo ya bona ya di-CD4 e le ka tlase ga 200.
Kgatelelo ya madi magolo goba Kgatelelo ya madi gantši go thwe ke 'mmolai yo a ikhomoletšego' ka gobane ga gona ditaetši goba e no ba tše nnyane. Kgatelelo ya madi yeo e sa laolwago goba laolwago e feela e se ka go lekanela e ka feleletša e lebišetše ditlhakatlhakanong tše mpe tša tša tlhokomelo ya maphelo tše bjalo ka seterouku, go ema ga pelo, dipshio tše sa šomego le go foufala.
Ke eng seo se hlolago Kgatelelo ya madi?
Dilo dingwe tše ka go tsenyago kotsing di a tsebja gore di ka oketša kotsi ya ya go ba le Kgatelelo ya madi. Tša go swana le tšeo o di hwetšago ka tlhago go tšwa batswading, go tsenyeletšwa le histori ya lapa ya Kgatelelo ya madi, le tšona di kgatha tema. Tše dingwe di sepelelana le dikgetho tše mpe tša bophelo bjalo ka go se itšhidulle, go kgoga le go nwa nnotagi go feta tekano. Kgatelelo ya madi e ka hlolwa gape ke malwetši a mangwe ao ngaka ya gago e tla go hlalosetšago ona.
Go phekola Kgatelelo ya madi?
Tšea kalafiya gago ya mmušeletšwa go ya ka mokgwa woo o e ngwaletšwego ke ngaka ya gago.
Boledišana le ngaka ya gago ge go ka ba le tše mpe tše hlolwago ke kalafiye, gomme o se emiše go e tšea ntle le ge ngaka yeo e go phekolago e rile o o dire bjalo.
Netefatša gore o dirwa diteko kgafetša kgafetša go lekola gore ga go se sa sepelego botse.
Efoga tše sa sepelego botse ka go latela lenaneo la phekolo go ya ka ge o le ngwaletšwe ke ngaka mme o ye go ngaka yeo e go fago kalafo bonnyane gatee mo dikgweding tše tshela.
Gore o kgone go efoga tše sa sepelego botse, bokaone ke gore Kgatelelo ya madi e lemogwe e sa le ka pela gomme kalafo ya maswanedi e fanwe.
Ge e le gore o a kgoga - Tlogela!
Fokotša boima bja gago o thome go itšhidulla.
Fetola tsela yeo o jago ka yona: Fokotša letswai, efoga makhura a diphoofolo le dikhalori tša go fetelela.
Mo Matšatšing a Boitekanelo a GEMS ao a swarwago ke lefapha la gago, o ka nna wa tlatša sebotšološi se bonolo ka ga histori ya gago ya tša kalafi yeo e tla fago moporofešenale wa tša kalafitshedimošo yeo a ka e šomišago ka ga histori ya gago ya tša kalafi. Kgatelelo ya gago ya madi, swikiri yeo e lego mading le kholesterole(o hloka feela go hlabja gatee mo monwaneng), boima, bolele mme tikologo ya dinoka tša gago e tla elwa. Dipoelo tša gago tša go lekolwa bakeng sa tša kalafio tla di botšwa e le wena feela gomme di tla swarwa e le khupamarama Gomme o tla fiwamaele go netefatša gore o kwešiša magato ao o swanetšego o a tšee go laola Kgatelelo ya gago ya madi.
Tšea kgato go ya go beng wena yo thabilego gape o phetšego gabotse gomme o dire diteko tša Kgatelelo ya madi mo Matšatšing a Boitekanelo a GEMS . Mošomedi wa HR a ka Kgopela Letšatši la Boitekanelo la GEMS ka go emeilela join@gems.gov.za goba wa botšiša o mongwe wa bašomedi ba rena ba tša thekišo.
Kgatelelo ya madi ke seemo sa Dikholego Tša Motheo tšeo o di Ngwaletšwego (PMB).
Tumelelo pele e a hlokega!
Nomoro ya gago ya tumelelo pele is ke bofelo bja tsela ya go netefatša gore phekolo yeo e rerilwego, go tsenywa bookelong goba sekene seo o se hlokago ka nnete di a hlokega go ya ka tša kalafi le gona le tša maswanedi.
Tumelelo pele e swanetše e hwetšwe diiri di le 48 pele ga ge o ka tsenywa bookelong. Ka nako ya tšhoganyetšo, e swanetše e hwetšwe mo letšatšing le latelago la kgwebo la go latela go tsenywa bookelong. Maloko ao a se nago tumelelo pele mo dilong tšeo ba ikgethelago go di dira goba di beeleditšwe ba tla tshwanela ke go lefelela kotlo ya R1 000.
Ge o ka letša ka morago ga nako ya mošomo, re tla gatiša tshedimošo ya gago mme re go leletše mo diiring tša go šoma di le 8.
Netefatšo ya nomoro yeo e ikgethilego ya PARA ya PAR yeo e nago le dikhoutu tša nako ya mathomo yeo go akantšwego gore o tla e dula, dumeletšwego goba gannwego e tla ntšhwa.
Ngwalelano yeo ya PAR e tla romelwa go wena le ngaka ya gago goba tirelo yeo phekolo e tla bego e diragala go yona.
O tla hwetša SMS yeo e nago le nomoro ya tumelelo yeo e ikgethilego ge kgopelo ya gago e se na go phethwa.
O tla romelwa gape SMS ge e le gore kgopelo ya gago ga e a dumelelwa.
Ge e le gore o ganeditšwe tumelelo pele gomme ngaka ya gago e nyaka go tšwela pele ka ophareišene goba tšhomišo ya tša magare, o ka nna wa kgetha go dira seo e feela Setlamo se ka se e lefelele. O tla swanela ke gore o lefelele akhaonto ka botlalo.
Mme gape ka nako yeo o hwetšago tumelelo pele, netefatša gore o boledišana le ngaka ya gago ka ga direiti tšeo a tlilego go go lefiša tšona bakeng sa seo a nyakago go se dira, ga mmogo le gore naa go tla ba le bafani ka ditirelo tše dingwe tšeo di ka bago ntshe - bjalo ka dianastethiste. Gopola Reiti ya Setlamo ya GEMS ke NHRPL goba reiti yeo go rerišanwego yeo e theilwego. O na le tokelo ya go boledišana le le mofani ka tirelo ditefelo tšeo a tlilego go go lefiša!
Ge e le gore go tla ba le diphetogo mo nakong yeo o tla e dulago, boemo bja tlhokomelo, mohuta wa dilo tšeo go tla fanwago ka tšona ke phekolo, gona diphetogo tše di tla lebelelwa le go sekwasekwa ke basepetša kgetsi.
Go ikwa moya o le fase nako le nako ke selo se tlwaelegilego, e feela ge maikutlo a, a sa tloge gomme a ama bokgoni bja gago bja go šoma ka tshwanelo, gona o ka no ba o hloka thušo!
Tšhaparego ke bolwetši bja monagano that bjo bo hlolago go nyama, go felelwa ke kgahlegelo goba maikutlo a boiketlo, maikutlo a go ipona molato goba o se na mohola, o se na boroko goba o sa nyake dijo, o se na maatla, mme gape o sa kgone go kgotlelela. Mathata a a ka no ba a mmušeletša goba goba a ba gona kgafetša kgafetša mme a ka no feletša a thibela gagolo bokgoni bja motho bja go kgona go tšweletša pele maikarabelo a bona a tšatši ka tšatši. Se sebe ke gore, tšhaparego e ka dira gore motho a ipolaye, selo se se sepelelanago le tahlegelo ya maphelo ao a ka bago 850 000 ngwaga ka ngwaga.
Tšhaparego ke lebaka le tšwago pele la go ba gona ga bogole. Tšhaparego e ba gona mo go bong bjohle, ba mengwaga yohle le botšwo bjo fapanego bjahle.
Tšhaparego e tlwaelegile, e ama batho ba ka bago dimilione tše 121 lefaseng ka bophara.
Tšhaparego ke ye nngwe ya tše tšwago pele tše hlolago bogole lefaseng ka bophara.
Tšhaparego e kgona go ka lemogwa le go phekolwa ka tlhokomelo ya motheo.
Ke bonnyane bja 25% bja bao ba amegago bjoo bo sa kgonego go hwetša phekolo yeo e šomago.
Tšhaparego e kgona go ka lemogwa boemong bja tlhokomelo ya motheo. Kalafiya kgahlanong le tšhaparego le terapi e kopana ya tša monagano yeo e rulagantšwego di šoma botse mo go 60-80% ya bao ba amegilego gomme ba ka kgona go e hwetša ka tlhokomelo ya motheo.
Naa o ikhwetša o tenega ka pejana?
Naa o phela o lapile, le ge e le gore o be o robetše nako yeo e lekanetšego, goba o ikhwetša o sa kgone go robala (o na le bothata bja go robala)?
A naa o o hwetša ditiro tšeo peleng di bego di le bonolo bjale go le boima go di dira, ga o kgone go dira selo se tee nako e telele?
A naa o ikwa o hloka thušo e bile o se na le tshepo?
A naa ka nako tše dingwe ga o bone mohola wa bophelo bjo o bo phelago?
A naa dikgopolo tše mpe bjale di a go tšeatšea?
Naa o ja kudu (o jela go ikhomotša) goba ga nnyane?
Tšhaparego ga se selo seo o swanetšego go se swabela!
Nyaka thušo ya seporofešenale ka go boledišana le ngaka ya gago goba moporofešenale wa tša boitekanelo bja monagano ge e le gore o na le ditaetši tše go bolelwago ka tšona ka mo godimo sebaka se se telele.
Dikgetho tša Bahlokomedi tša bobedi tša maloko a GEMS di tlo swarwa išago lenyaga. Go ya ka Melao ya Setlamo, maloko a Setlamo a kgetha 50% (baemedi ba 6) ya Poto ya Bahlokomedi mola Letona la Tša Tirelo ya Setšhaba le Tshepetšo, le emetše mongmošomo, le kgetha 50% yenngwe (baemedi ba 6) ya Bahlokomedi mo potong.
Nako yeo bahlokomedi ba bararo bao ba kgethilwego ke maloko ka 2007 e tlo fihlapheletšong ka Julae 2010 mme maloko gape go tla hlokega gore ba kgethe Baemedi ba bangwe ba bararo go ba mo Potong ya Bahlokomedi.
Nako yeo bahlokomedi ba bararo bao ba kgethilwego ke Letona la Tša Tirelo ya Setšhaba le Tshepetšo e tlo fihlapheletšong le yona mme Letona le tla be le kgetha Baemedi go ba mo Potong ya Bahlokomedi.
Dikgetho di sepetšwa le go okamelwa ke The Elexions Agency. The Elexions Agency ke mofani ka ditirelo tša go sepetša le go laola dikgetho wa seporofešenale. Ba tla boloka le go šireletša go lokologa ga dikgetho. Poto ya Bahlokomedi le Bolaodi bja GEMS le bafani ka ditirelo bao e ba kgethilego go tla netefatšwa gore go kgatha tema ga bona mo dikgethong tše go ba gona feela ge go hlokega.
Feme yeo e ikemetšego ya go dira ditekolo ke yona e tla okamelago dikgetho tše tša bahlokomedi bjalo ka senetefatši sa tlaleletšo.
Re hlohleletša leloko le lengwe le le lengwe go kgatha tema mo dikgethong tše!
Dikgetho tše di tla ba le dikarolo tše pedi. Tšhišinyo ya bao ba tla emelago dikgetho e tla ba gona mo karolong ya I. Karolo ye e tla thoma ka la 9 Matšhe gomme ya fela ka la 9 Aporele 2010. Karolo ya bobedi 2 ke yona nako ya dikgetho gomme e tla ba gona go tloga ka la 10 Mei go ya go 11 Juni 2010.
Ke feela maloko magolo ao a ka šišinyago bašišinywa a šomiša foromo ya ditšhišinyo yeo e rometšwego maloko. Foromo ya ditšhišinyo e hwetšagala gape mo go websaete ya rena mo go www.gems.gov.za gape le go tšwa ditesekeng tša thušo tša makaleng.
Diforomo tša ditšhišinyo tšeo di fihlagogo aterese ya ka mo godimo ka morago ga 17h00 ka la 9 Aporele 2010 le / goba ya romelwa atereseng ye nngwe feela gomme e sego yeo e ngwetšwego ka mo godimo le / goba e se ya tlatšwa ka botlalo e tla tšewa e se ya NEPAGALA GOMME E KA SE LEBELELWE.
Go lebeletšwe gore naa ditšhišinyo di sepetše bjang, dipampiri tša dikgetho di tla tšweletšwa di na le maina a bašišinywa a ngwetšwe go ya ka ditlhaka (sefane pele) . Maloko a tla hwetša pakana ya dikgetho ka poso yeo e nago le foromo ya dikgetho; CV e kopana ya mošišinywa yo mongwe le yo mongwe; ditaelo tša dikgetho le gore na di sepetšwa bjang (e hwetšagala gape mo go www.gems.gov.za); le emfelopo yeo e šetšego e lefeletšwe e bile e na le aterese ya gago. Maina a bahlokomedi bao ba kgethilwego a tla tsebišwa kua Kopanong ya kgotha kgothe ya ngwaga ka ngwaga of maloko ka la 30 Juni 2010 mme gape a tla gatišwa websaeteng ya rena.
Ke eng seo maloko a ka se emelago?
Maloko magolo ao a šišintšwego gore a ka emela dikgetho go tla ikgokaganywa le ona gore ba a tlatše foromo CV. Foromo ye e tla šomišwa go fa maloko magolo tshedimošo ka ga dithuto, bokgoni le tsebo ya bašišinywa.
Maina a bašišinywa, gammogo le di CV tša bona, di tla gatišwa mo go websaete ya GEMS mo go www.gems.gov.za sebaka sa matšatši a latelanago a le 5. Mo nakong ye, maloko magolo ba tla ba le monyetla wa go tsenya dillo tša bona kgahlanong le ofe kapa ofe wa bašišinywa. E feela, dillo di swanetše di netefatšwe ka bohlatse bjo ka netefatšwago gore naa go tla bjang mošišinywa yo a se a swanelwa go ka emela dikgetho bjalo ka mohlokomedi wa GEMS.
Ke eng seo o swanetšego go se lebelela go tšwa go mošišinywa?
Ditlamo tša tša kalafike tša maloko! Poto ya Bahlokomedi ba Setlamo sa tša Kalafie na le boikarabelo bja go sepetša merero ya Setlamo ka go netefatša gore Setlamo se sepetšwa gabotse le gore ditirelo tša maloko di tšwa pele. Goba mohlokomedi ke boikarabelo bjo tšeelwago hlogong ka ge Bahlokomedi ba ka bonwa e le bona ba nago le boikarabelo mo ditlamoragong tša diphetho tšeo ba di tšeerego.
Boikarabelo bja tlhokomelo: Bahlokomedi ba swanetše ba dire mošomo wa bona ka maikemišetšo gomme ba šomiše boemo bja bokgoni le tlhokomelo tšeo di fetago tša ge nkabe ba itirela dilo tša bona. Diphetho di swanetše di tšewe ka potego, seriti le go lebelelwa ga mahlakore ka moka ao a sepelelanago le se.
Boikarabelo bja potegelo: Ba swanetše ka nako tšohle ba netefatše gore dikgahlelo tša maloko a Setlamo ke tšona di tlago pele mo diphethong tša bona le ditirong tša bona, mme, go se na taba gore na go direga eng, ga ba dumelelwa gore ba ka šomiša boemo bja bona go ikhumiša. Mo go tšeeng diphetho ga bona, bahlokomedi ba swanetše ba lekanyetše dikgahlegelo tša maloko ka moka gomme go se ke gwa ba le leloko le swarwago gabotse go feta ba bangwe.
Boikarabelo bja boikokobetšo: Bahlokomedi go hlokega gore ba itshware go ya ka Molao wa Ditlamo tša tša kalafile mapheko a yona, gape le Melao ya Setlamo.
Bahlokomedi ba GEMS go hlokega gore ba bege dikgahlegelo tša bona le diphetogo tšeo di lego gona mo dikgahlegelong tšeo.
Bahlokomedi ba GEMS go hlokega gore ba bege dimpho ka moka tšeo ba di hweditšego mo sengwalweng sa dimpho go ya ka pholisi ya Setlamo ya Dimpho.
Bahlokomedi ba GEMS go hlokega gore ba be gona dikatišong tšohle tša bahlokomedi gape ba hwetše maele a seporofešenale ge go hlokega.
Ke eng kgopelo ya bookelong yeo e feleletšego e sa lefelelwa?
Go bohlokwa gore o tsebe Melao ya Setlamo le Dikholego tšeo o nago natšo go netefatša gore dikgopelo tša gago tša bookelong di lefelwa ka botlalo. Gape go bohlokwa gore o hwetše tumelelo pele bakeng sa tša tšhomišo ya magare tša ka bookelong le disekene.
A ke a mangwe a mabaka ao a tlwaelegilego a gore go reng dikgopelo di ganwa goba di sa lefelelwe ka botlalo.
Ge go ba leloko ga gago go sa šome mo nakong yeo ya tirelo, se se tla ba ama ditefelo tša dikgopelo tša bafani ka ditirelo . Se se ama kudu bana bao ba sa tšwago go belegwa bao ba swanetšego ba ngwadišwe mo matšatšing a 60 ka morago ga gore ba tswalwe gore dikgopelo ka moka tša go sepelelana le pelego di tle di kgone go lefelelwa. Ge moholegi a se a ngwadišwa ka nako yeo ya tirelo kgopelo yeo e ka se lefelwe.
GEMS e na dipeakonyo di se kae le Mofani ka tirelo yo a kgethilwego (DSP) gomme di laeditšwe mo go Annexure G ya Melao ya Setlamo. Tefelo mmogo e ka nna ya šomišwa mo mabakeng ao e lego gore DSP ga e a šomišwa ka tshwanelo.
Ge e le gore o hweditšwe o na le boemo bja PMB bja nnete, GEMs e tla swanela ke go lefelela boemo bjo le go feta dikholego tšeo di hwetšagalago.
Bafani ka ditirelo ba dumeletšwe go lefišago feta direiti tše tlwaelegilego bakeng sa Di-PMB, e feela Setlamo ga se gapeletšege gore se go bušetše tšhelete ge e le gore o dirile seo ka go ithaopa. Dikgopelo Dikgopelo di ka nna tša se lefelwe ka botlalo ge e le gore boemo kgopelo ya gago PMB ga bo a hlaka go Setlamo.
hwetša tlhokomelo e kaone ka mokgwa wo go kgonegago, go ya ka methalotlhahli yeo e dumeletšwego ya setlelinikhale. Ditirelo tše dingwe le ditekolo di ka nna tša ganwa ka baka la gore mekgwatšhomo ya tlhokomelo yeo e laolwago le methalotlhahli ya Setlamo ga e a latelelwa. Ge tumelelo pele e se ya hwetšwa, tirelo yeo e ka se lefelelwe, goba o tla lefišwaka baka la gore o se wa hwetša tumelelo pele, pele ga ge o ka dira se.
Molao 16 le Annexure E ya Melao ya Setlamo e laola diphekolo le kalafitšeo Setlamo se tla di lefellago. Netefatša gore ke eng seo se sa tsenyeletšwego pele o ka ya bookelong, ka ge ditirelo tšeo di sa tsenyeletšwego di sa lefelelwe.
Naa ke hwetša bjang thušo ka dipotšišo tšeo nka bago natšo ka ga ditefelo?
Ikgokaganye le GEMS mo go 0860 00 4367 go hwetša thušo goba goba o fekesetše potšišo yeo ya gago go 0861 00 4367.
Ge e le gore tirelo ya rena e tšwile pele go feta ka mokgwa wo o bego o naganne, ka kgopelo re tsebiše ka go re romela emeile go compliments@gems.gov.za.
Ge potšišo yeo o bego o e rometše lepokising la poso la dipotšišo le sa go fe phetolo yeo e kgotsofatšago goba o bego o e nyaka, o ka nna wa romela sello seo lepokising la poso go complaints@gems.gov.za.
Dikgopelo di tla ganwa goba tša se lefelwe ka botlalo ge e le gore ga di a lefišwaka tshwanelo, goba tefo ya ntshe e godimo go feta reiti ya Setlamo bakeng sa tirelo yeo (theko ye ntshwa). Dikgopelo di ka nna tša ganwa ge e le tša kgale (di feta dikgwedi tše 4), e bušeleditšwe, goba ge tshedimošo ka ga leloko e se ya nepagala. Ge o na le dipotšiše tše itšeng ka ga dikgopelo, ka kgopelo se dikadike go ikgokaganye le rena ka dinomoro goba diaterese tša emeile tšeo di ngwetšwego mo bofelong bja sengwalwa se.
Go tla diragala eng ge ke ganana le go se lefelwe ga tšhelete ka botlalo?
Ditlamo ka moka tša tša kalafigo hlokega gore di be le Dikomiti tše ikemetšego tša ngangišano where moo e lego gore dillo tša maloko di tla theeletšwa. Maloko a ka nna a tsenya sello sa ona ka tšhomišo ya Mokgwatšhomo wa GEMS wa go Rarabolola Dingangišano ge ba kwa o kare sephetho seo se tšeerego ke Setlamo ga se sona.
Ge maiteko ka moka a go rarabolola bothata le GEMS a ka folotša, o ka nna wa romela sello seo sa gago go Lefapha la Dillo la Khansele ya Ditlamo tša tša Kalafika poso, fekese, emeile goba ka go e romela mo inthaneteng mo go www.medicalschemes. com.
Kopano kgotha kgothe ya ngwaga ka ngwaga ya bone ya maloko e tla swarwa ka la 30 Juni 2010 kua Mmabatho Convention Centre, Dr James Moroka Drive 740, Mmabatho, kgauswi le Lepatlelo la Mmabatho. Maloko ka moka, kudukudu bao ba tšwago Leboa Bodikela, ba kgopelwa gore ba be gona mo tiragalong ye ye bohlokwa le go feta.
Netefatša gore DSP ya tša mmušeletšwa ya GEMS ka mehla e na le tshedimošo ya gago yeo e feleletšego ya bjale ka ga aterese ya fao o dulago ntshe go netefatša gore kalafiya gago ya mmušeletšwa e fihlago wena ka nako. Ka kgopelo tsebiša GEMS DSP ka diphetogo dife kapa dife tša tshedimošo ya go ikgokaganya le wena ka go leletša go 0860 00 4367, le go emeilela chronicdsp@gems.gov.
Sekwamaikutlo sa go lekola kgotsofalo seo se lego mo inthaneteng se a hwetšagala mo karolong ya "Member Online" mo websaeteng ya rena. Se ke sedirišwa sa goba le mohola se tla go thušang go reita ditirelo tša rena.
Kgotla mo lefelong leo o nyakago go le reita gomme sebotšološi sa sekwamaikutlo se tla tšwelela. Ge o šetše o fetotše dipotšišo ka botlalo, kgotla mo go "SUBMIT" gomme phetolo ya gago e tla romelwa thwii go GEMS.
GEMS ke Setlamo sa tša Kalafise se sa bulelwago bohle sa bašomedi ba Tirelo ya Setšhaba. Go ba leloko la GEMS o swanetše go tlogela Setlamo sa tša Kalafisa gago sa bjale. Ga go motho yo a dumelelwago go ka ba leloko la Ditlamo tša tša kalafitše PEDI ka nako e tee.
Bjale o ka kgona gore di-ID, diafitafitileditokomane tše dingwe di hlatselwe mo dikantorong tša dileteng tša GEMS ge o dira kgopelo ya go ba leloko la GEMS goba o kgatha tema mo tekolong ya go dumelega ga moholegi ka wena ya ngwaga ka ngwaga.
Dikomišinara tša Boikano go tloga ka la 8 Matšhe 2010.
Se se bohlokwa kudu: Mokomišinara wa Boikano o tla hloka go bona ditokomane tša gago tša makgonthe (ID goba ditokomane tše dingwe) pele ga ge dikopišwa di ka hlatselwa.
Kholego ya tlaleletšo ya Boloko ya kgetho ya Emerald e kgoboketša (goba go kopanya) dikholego tša tša meeno, tša maahlo, radiolotši ya motheo le ditirelo tša tša boitekanelo tše kopantšwego tša moholegi o mongwe le o mongwe mo Kholegong ya tlaleletšo ya Boloko la R7000 mo mengwageng e mebedi.
Ye nngwe le ye nngwe ya mapokisana a dikholego ao a ngwetšwego ka mo godimo e na gape le lepheko la tlasana la moholegi o mongwe le o mongwe. Tšhomišo ya mapokisana a a dikholego a ka se fete mapheko a tlasana ao a beetšwego motho ka o tee goba tšhomišo ya mokopanelwa ya mapheko a tlasana ya feta lepheko la Kholego ya tlaleletšo ya Boloko la R7 000.
Afrika Borwa e na le ditšo di le dintši le maleme a le mantši, gomme e bonwa boditšhabatšhabeng e le tshepo ya bokamoso bjo kaone bja Afrika. Polelo e kgotla maikutlo a seo batho ba lego sona le gore naa ke bona bo mang mo sehlopheng. Go tšwa go Tshivenda go ya go isiXhosa, maleme a Afrika Borwa a le 11 ke karolo ya tša polelo le kamano ya baboledi ba ona.
Bokamorago bjo bja malememantši bo sepetšana le dikokwana tša Setlamo, ke tšona di dirilego gore re tšee sephetho sa go thoma leeto le la gore re kgontšhe batho gore ba kgone go hwetša tshedimošo ya Setlamo ka leleme leo ba ikgethelago lona. Bjalo ka kgato ya pele, sengwalwa sa gago sa go tšwa kotare ye nngwe le ye nngwe, Facets, e šetše e hwetšagala ka maleme ka moka a semmušo mo go www.gems.gov.za.
Re tla e tšea ka dikarolwana, maikemišetšo e le go fana ka tirelo go maloko a rena ka polelo yeo ba ikgethelago ka 2012. Ka 2010 re tla ikgokaganya le wena ka mehlodi yeo e fapanego ya poledišano gore re kgone go tseba gore naa o tla rata go hwetša tshedimošo ya go tšwa go GEMS ka polelo efe. Dula o butše maahlo!
<fn>(527201093004 AM) Sepedi Maternity Programme.txt</fn>
Bjale ka leloko la GEMS, o tla tsenywa Lenaneong la Botswetši mahala. Lenaneo le le tlhanngwe gore le kgone go go fa thekgo, thuto le maele mo magatong ka moka a botswetši bja gago, go tsenywa bookelong le nakong ya ka morago ga pelego.
Lenaneo la Botswetši le etilwe pele ke baoki bao ba ngwadišitšwego, bao ba nago le maitemogelo bao gape ba nago le dithuto tša tlaleletšo ka ga pelegišo. Basepetšakgetsi ba tla go thuša ka boingwadišo mo Lenaneong la Botswetši mme o ka kgona go ikgokaganya le bona gore o hwetše maele le tshedimošo ye nngwe gape, gomme tše ga o di lefelele. Re go hlohleletša gore o šomiše kholego ye, e makatšago mo nakong ye, e kgethegilego. Mosepetšakgetsi o tla tšwela pele go ikgokaganya le wena ka morago ga gore o tsene bookelong le tswalo ya leseana la gago. Maikemišetšo e le go tšwela pele go go fa maele le tshedimošo mo mathomong a go ba motswadi ga gago.
Puku ya GEMS ka ga boimana, tswalo le goba motswadi ge o se na go ingwadiša mo lenaneong la botswetši.
O tla romelwa mokotla wa botswetši mo karolong ya boraro ya botswetši bja gago.
O hwetša ditirelo ka moka tšeo lenaneo la botswetši le fanago ka tšona.
Tshedimošo yeo e tla go kgontšhago go kwešiša dikholego tšeo o di fiwago ke GEMS mo nakong ya botswetši bja gago le ka morago ga pelego ya leseana la gago.
Leano la tlhokomelo leo le tla thušago go bontšha ngaka ya gago gore ke kalafi efe ya maswanedi yeo e hlokegago mo nakong ya ge o le motswetši.
Maele ka ga dikholego tšeo di tla lefelelwago ke GEMS ka nako yeo o lego bookelong ka yona le dikgetho dingwe tšeo o ka bago natšo.
O kgona go hwetša tshedimošo ka ga tlhokomelo ya maphelo yeo e tla go kgontšhago go kgatha tema le mmelegiši goba ngaka ya gago mo go tšeeng diphetho ka ga dikgetho tša boitekanelo goba pelego tša gago.
Tumelelo ya go tsenywa bookelong/lefelong la pelego leo o ikgethelago lona ka bowena.
Maele le thekgo ka mogala ge e le gore go ba le mathatanyana mo dibekeng di se kae tša mathomo tša go ba motswadi ga gago.
Gopola gore HIV e ka fetetšwa go tšwa go mmagwe ngwana go ya go lesea ka nako ya botswetši, tswalo goba nakong ya go antšha.
Go bohlokwa gore o boledišane le ngaka ya gago ka ga diteko tša HIV mathomong a botswetši bja gago. Se se tla netefatša gore go tšewa matsapa a go fokotša kgonagalo ya gore leseana la gago le ka hwetša HIV go tšwa go wena.
Maloko a lemogwa go ya ka porofaele ya bona ya dikgopelo gomme GEMS e tla ikgokaganya le bona go netefatša botswetši bja bona.
Bomma bao ba letetšego bana ba ka ingwadiša mo lenaneong ka go ikgokaganya: Mogala: 0860 00 4367, Fekese: 0861 00 4367, Emeile: enquiries@gems.gov.za gomme wa kgopela foromo ya boingwadišo..
Leloko le romela foromo ya boingwadišo yeo e tladitšwego ka botlalo.
Leloko le sekasekwa ke mosepetšakgetsi gomme goba kotsing ga lona go a elwa.
Tshedimošo le tlhahlo mahlakoreng ohle a boimana bja gago, go tsenywa bookelong le nako ya ka morago ga pelego.
Leano la Tlhokomelo leo le kwešišegago bonolo gomme le hlalosa gore ke dikholego dife tša botswetši tšeo o ka di hwetšago le gona gore naa o ka ya go bona ngaka ya gago ga kae.
Puku ya boimana, tswalo le mathomo o a botswadi.
Leletša go 0860 00 4367 hwetša tumelelopele pele ga ge o ka tsenywa bookelong go belega ngwana goba sefe kapa sefe se se ka dirago gore o tsenywe bookelong sa go sepelelana le botswetši bja gago, se ga se tsenyeletše ditšhoganyetšo.
temogo/mokgwa wa pelegišo; le palo ya matšatši ao go akantšwego gore o tla a dula bookelong.
Tumelelopele e be e se ya hwetšwa.
Kgopelo ya tumelelopele e ile ya ganwa.
Leloko le tla ntšhwa lenaneong, mo dibekeng tše tshela ka morago ga gore ngwana a belegwe.
LEMOGA: Maloko ao a šitegago go hwetša tumelelopele ya go tsenywa bookelong goba mo diiring tše 48 ka morago ga gore ba tsene moo, kantle le ge e le gore ke tšhoganyetšo, a tla swanelwa ke go lefelela tefelo-mmogo ya go tsenywa bookelong/phekolo ya R1 000.
LEMOGA: Gore o tle o kgone go ka šomiša dikholego tše go bohlokwa gore o ingwadiše mo lenaneong.
Leina le sefane sa Leloko Legolo.
Kgetho ya mo setlamong le nomoro ya go ba leloko.
Leina le sefane ka botlalo tša yoo e tlo bago mmagwe ngwana.
Nomoro ya ID ya yoo e tlo bago mmagwe ngwana.
Letšatši leo le akantšwego la pelego.
Leina, nomoro ya mogala le nomoro ya bošomelo bja ngaka ya yo e tlo bago mmagwe ngwana.
Leina le nomoro ya bošomelo ya bookelo bjoo o tlo tsenywago go bjona nakong ya pelego.
Tshedimošo ya go ikgokaganya ya yoo e tlo bago mmagwe ngwana.
Ge o šetše o ngwadišitšwe mo lenaneong ke mosepetšakgetsi, o tla posetšwa pakana ya tshedimošo. Ka kgopelo tlatša foromo ya boingwadišo.
go tšwela pele ga ditirelo tša tlhokomelo ya maphelo; le go bontšha pelaelo ka ga maemo a tirelo ya tlhokomelo ya maphelo.
Go fana ka maele a go swana le a seo o se jago, boitšhidullo, go se iketle gannyane nakong ya boimana, pelegelo gae, go ikoka le go amuša.
Go go fa tsebo ka ga go itlhokomela nakong ya boimana, pelego le ka morago ga pelego.
Ge lesea la gago le ka tsenywa bookelong ka lebaka lefe kapa lefe, mosepetšakgetsi o tla lekola gore naa le ya bjang ka go ikgokaganya le bookelo.
Mosepetšakgetsi gape o tla ba gona go fa wena le leseana la gago thekgo go fihlela a bona ngaka gape ka morago ga pelego.
Mosepetšakgetsi o tla kgona gape go go lebiša ditirelong tša maswanedi go tsenyeletšwa le babelegiši, dingaka, dingaka tša ditsebi, maokelo, mafelo a pelego le dihlopha tša thekgo mo Afrika Borwa.
<fn>(712201030959 PM) GEMS AFFIDAVIT A - SEPEDI.txt</fn>
Mongwadišwa/bangwadišwa yo/bao a/ba tšweleditšwego ga a/ba kgone go itlhokomela (ka ditšhelete le ka tše dingwe).
Motho/batho yo/bao a/ba sa itekanelago mo mmeleng goba monaganong (ka kgopelo kgomaretša rephoto ya ngaka).
Ka kgopelo netefatša go re seripa se se tladitšwe ka botlalo.
Boingwadišo ka botlalo bja mohlokomelwa/bahlokomela (ka kgopelo kgomaretša matlakala a go fapana ge o na le bahlokomelwa ba go feta o tee).
Ke tseba le go kwešiša dikagare tša boitlamo. Ga ke na dikganetšo go tšea Kano ye e laeditšwego.
Ke tšea Kano ye bjalo ka boitlamo go letswalo la ka. Bjale ke re Modimo nthuše.
<fn>(712201031937 PM) GEMS AFFIDAVIT B - SEPEDI.txt</fn>
Ka kgopelo netefatša go re seripa se se tladitšwe ka botlalo.
Go re molekani wa ka o hlokomelwa ke nna ka botlalo (ka tša ditšhelete le tše dingwe).
Go re ke hlokomelwa ke molekani wa ka ka botlalo le go re ga ke kgone go itirela (ka tša ditšhelete le tše dingwe).
Nomoro ya boitsebišo ya boitsebišo ya molekani ke nomoro ya boitsebišo yo e lego mohlokomelwa yo a ratago go oketša mongwadišwa yo a laeditšwego bjalo ka ya moleloko mohlokomelwa go boleloko bja gagwe bja GEMS.
Ke tseba le go kgwešiša dikagare tša boitlamo. Ga ke na dikganetšo go tšea Kano ye e laeditšwego.
Ke tšea Kano ye bjalo ka boitlamo go letswalo la ka. Bjale ke re Modimo nthuše.
<fn>(712201032420 PM) T_Affidavit C_Sepedi.txt</fn>
Nomoro ya Boleloko Letšatšikgwedi ...DDMMYYYY Phesale/mošomi/nomoro ya phenšene...
Lemoga: Batlogolo go akaretšwa le batlogolokhukhu bjalobjalo.
Nna, , Nomoro ya boitsebišo...
Go re mohlokomelwa/bahlokomelwa o/ba hlokomelwa ke nna ka botlalo (ka tša ditšhelete le tše dingwe) le go re ga a/ba kgone go itlhokomela (ka tša ditšhelete le tše dingwe).
Nna, , (Nomoro ya boitsebišo ...) ke tiišetša go re ke motswadi wa ngwana/bana yoo/bao a/ba ngwadišitšwego ka mo fase le go re Mna/Mdi/Mtšna...
o hlokomela bana ba ka ka ditšhelete le tše dingwe le go re o rata go oketša ngwana/bana ba ka go Thušo ya tša Kalafo ya gagwe.
Ka kgopelo netefatša go re seripa se se tladitšwe ka botlalo.
Ditlha ka botlalo tša mohlokomelwa/bahlokomelwa wa/ba boikanyo (ka kgopelo kgomaretša matlakala a go fapana ge o na le bahlokomelwa ba go feta o tee).
Ka fao e tiišitšwe ka tša ... 20 ... go la ... Ke tseba le go kgwešiša dikagare tša boitlamo. Ga ke na dikganetšo go tšea Kano ye e laeditšwego. Ke tšea Kano ye bjalo ka boitlamo go letswalo la ka. Bjale ke re Modimo nthuše.
<fn>(712201042015 PM) Member newsletter Q2_SEPEDI_REVISED.txt</fn>
Naa mofani ka tirelo wa gago wa tša tlhokomelo ya maphelo o go lefiša direiti tša Setlamo?
Naa tirelo ya rena e bjang?
Marega a fihlile gomme re hwetša monyetla wa go gopodišiša, go lebelelwa leswa le go ntshwafatša. Le ge diphetogo gantši di se botse, re ka re gape di tletše ka menyetla e megolo.
Ye nngwe ya diphetogo tše bjalo ke kgetho ya maloko bahlokomedi ba baswa ba GEMS. Nako kantorong ya maloko a bahlokomedi ba le bararo bao ba kgethilwego bao ba diretšego Setlamo e fihla pheletšong bofelong bja Julae. Re tla rata go leboga Morena Marthinus Brand, Morena Adriaan van Wyk le Mohumagatšana Kgomotso Kgang ka mošomo woo ba o dirilego le boithaopo bjo ba bo bontšhitšego mo go netefatšeng gore dikgahlegelo tša maloko ohle a GEMS di šireletšegile ka nako tšohle. Bjale ka bahlokomedi ba mathomo ba setlamo se segolo sa pulamadibogo sa tša kalafi, ba kgathile tema e bohlokwa, e sego feela mo historing ya GEMS, e feela gape le historing ya mokgwa woo tlhokomelo ya tša kalafi e lefelelwago ka gona mo Afrika Borwa. Re tla tšea gape monyetla wo go leboga Mohumagatšana Vuyelwa Vumendlini ka tema yeo a e kgathilego bjalo ka mohlokomedi le mothuša modulasetulo wa Boto. Mohumagatšana. Vumendlini, mohokomedi yo a kgethilwego ke mongmošomo, o tlogela Boto go yo tšea poso e mpšha bjale ka Moeletši Mogolo wa Panka ya Lefase kua Amerika. A re amogeleng ka borutho bahlokomedi ba baswa bao ba kgethilwego bao ba tla tsenago kantorong ka Julae 2010.
Phetogo ye nngwe ye botse ke go ba gona ga mošomiši wa tša tlhokomelo ya tša maphelo yo a nago le tsebo. Mo GEMS ke maikemišetšo a rena gore maloko ohle a tšeele se hlogong. Ga re lebale gore goreng batho e ba maloko a setlamo sa tša kalafi gomme ke maikemišetšo a rena go netefatša gore maloko a rena a hwetša le ge e ka ba bonnyane seo ba swanetšego ba se hwetše - tlhokomelo ya tša kalafo yeo e hwetšagalago ga bonolo, e sa bitše e bile e le ya maemo a godimo.
Mo kgatišong ye ya Facets, ka kgopelo bala sengwalwa sa rena ka ga bohlokwa bja go boledišana le ngaka ya gago. Gona gape le sengwalwa ka ga bolwetši bja swikiri le kgopotšo ya gore o ka kgona go dirwa diteko tša boemo bja tlelukose ka le lengwe la matšatši a tekolo ya boitekanelo a GEMS ao a tla bego a diragala mo lefapheng la gago - ka kgopelo dula o lebeletše gore naa se se tla diragala neng. Matšatši a ke monyetla o mobotse wa gore o tšee taolo ya boite kanelo bja gago ntle le gore o tsenyeseatla sa gago ka potleng goba o tloge lefelong la gago la mošomo.
Bao ba lena ba lego "e-enabled" ba tla thabela setlabelo sa "Websmart", ka go hwetša gore naa tirelo ya Bagwera ba GEMS e šoma bjang mo go DotMobi. Gape mo kgatišong ye gona le sengwalwa ka ga HIV/AIDS le Segohlola se segolo seo se kgonago go ganana le dikalafi tše ntši, kotsi yeo e beago tlhokomelo ya tša kalafi gomme se se swanetše se elwe šedi e kgolo.
Ke marega, go a tonya gomme o ka no ba o ikwa o kare o tla tsenwa ke msphikela, e feela se tshwenyege! GEMS e gona sekhutlong sa gago go go thuša gore o phele o itekanetše e bile o phetše gabotse.
Kalafi ya TB e swanetšwe e tšewe go ya ka mokgwa woo go laelwago go sego bjalo e ka se šome gomme ditwatši tšeo di ka nna tša fetoga goba tšeo di sa bolaegego bonolo ka kalafi yeo e lwešanago le tšona.
MDR-TB e ba gona ge ditwatši tša TB di kgona go ka lwantšhana le bonnyane ge ka ba e mebedi ya mekgwa ya kalafi yeo e tlwaelegilego e šomišwa la mathomo ge o fetelwa ke TB. Se se bolela gore phekolo ya TB e ka no šoma feela ka lehlakoreng le lengwe goba e ka no se šome le gatee. MDR-TB e hlolwa ke phekolo yeo e sa lekalenago goba yeo ba hweditšego feela karolo nngwe ka baka la go se tšee kalafi ya TB ka tshwanelo. Mme se se hlalosa gore goreng go hlokega gore go be le DOTS - go netefatša gore balwetši ba a phekolwa gomme le phetetšo e a thibelwa.
Ga go bonolo go phekola MDR-TB, gomme se se tsenyeletša phekolo ya nako ye telele ka mekgwa ya kalafi yeo e fapanego, yeo e lego gore e mengwe ya yona e na le ditlamorago tše sego botse le gatee.
Kalafi ya TB e ka tšewa sammaletee le dianthirethrobaerale (ARVs), e feela dingaka di eletšwa gore di thome ka go phekola TB pele, pele ga ge di ka thoma ka terapi ya dianthirethrobaerale (ART). Mohuta wa di ARV tše tla šomišwago ge go na le TB o ka no fapana ka ge kalafi ya TB ke di ARV, di ka nna tša amana gomme tša mpefatša ditlamorago. Dingaka di katišitšwe go laola se ge se ka diragala.
Go bohlokwa gore kelo ya phekolo e latelwe le gore phekolo ka moka ya TB e fetšwe. Ka go tšea di-ARV ka go nepagala le go se fetwe ke dikelo, palo ya CD4 mo balwetšing bao ba nago le HIV e ka nna ya kaonafala gomme kotsi ya go fetelwa ke TB la bobedi e tla fokotšwa kudu.
Tsebo ya diphetelo tšeo di tsatselago tšeo di ka fetelago motho yo a nago le HIV le gore naa o di thibela bjang, ke ye nngwe ya dilo tše ka dirago gore motho a phele a itekanetše e bile a phela ka go ba le tshepo.
Go ya ka mofani ka tirelo yo a kgethilwego wa GEMS wa taolo ya HIV/AIDS, Aid for Aids (AfA), ke batho bao ba ka bago dimilione di le 5.8 bao ba phelago ka HIV/ AIDS mo Afrika Borwa gomme Segohlolo se segolo (TB) ke phetelo e kgolo yeo e tletšego, yeo batho ba go ba le HIV ba lebanego le yona mo nageng ye. Go kwešiša bolwetši bjo, le ditsenogare tša setlilinikhale tša phekolo tšeo di lego gona le ditsela tša go tšwela pele ka dianthirethrobaerale goba terapi ya yeo e šomago gagolo ya dianthirethrobaerale (HAART) e tla thuša baholegi go phela ba itekanetše ka HIV/ AIDS.
Motho a ka kgona go fetelwa ka TB yeo tsogilego goba e sa ithobaletšego. TB yeo e tsogilego e bolela gore ditwatši di a ata mo mmeleng gomme di hlola bolwetši. Batho bao ba nago le TB yeo e tsogilego ba ka kgona go ka fetišetša ditwatši tša bona go batho ba bangwe ka go gohlola goba go tshwa mare. TB yeo e sa robetšego e bolela gore mmele o kgonne go thibela ka katlego phetelo. Batho ba le bantši mo Afrika Borwa ba na le TB yeo e robetšego ka morago ga gore ba fetelwe ke twatši. Batho ba go ba le mohuta wo wa TB ba ikwa ba phetše gabotse, ga ba na ditaetši gomme ga ba na bokgoni bja go fetetša bolwetši bjo go ba bangwe.
Ge mašole a mmele a hlasetšwe ke phetelo yeo e swanago le HIV/AIDS, TB yeo e robetšego e kgona go ka tsoga. Batho bao ba fetetšwego ke TB, ba kotsing ya gore ba ka ba le diphetelo tše diswa tša TB goba ba tsošološa TB yeo e bego e ithobaletše, yeo e lego gore e mpefala ka pela gomme e phatlalala ka pela gohle mo mmeleng.
Maswao ao a tlwaelegilego a TB a tsenyeletša: bohloko bja dikgara, segohlola seo se sa felego le go felelwa ke moya dibeke tše pedi le go feta. Maswao a ga a be gona mo bathong ka moka. Maswao a magolo ke go dula o lapile, dithitho tša bošego le go ota go go sa kwešišegego gore na go tšwa kae..
E ya go bona ngaka ya gago: Ngaka ya gago e tla dira tekolo ka botlalo le tekolo ya segohlola. Ka nako tše dingwe eksreyi ya mafahla/goba diteko tša madi le tšona di tla dirwa gore go tle go kgonwe go bona ge e le gore TB e gona. Ge go šetše go Ikgokaganye le AfA mo go 0860 100 646 go hwetša tshedimošo ye nngwe gape bonwe gore e gona, o tla fiwa phekolo ya TB ya go ba le mehuta e meraro ya kalafigoba o be leloko la lenaneo la khupamarama la taolo ya bolwetši bja HIV/AIDS. ya go ba lwešana le TB.
Phekolo ya mokopanywa o tla e fiwa bonnyane dikgwedi di le 6. Mokgwa woo o šišinywago wa phekolo mo Afrika Borwa o bitšwa terapi ya nako e kopana yeo ka yona o okamelwago thwii (DOTS).
TB ke boemo bja PMB, gomme setlamo se tla lefelela bolwetši bjo. E feela o swanetše o hwetše phekolo ya gago ya TB go tšwa mafelong a mmušo.
Kamano magareng ga balwetši le bafani ba tirelo ya tša tlhokomelo ya tša maphelo e swanetše e be yeo e theilwego ka go tshepana. Gore re kgone go fihelela se, go na le melao ya setho le seporofešenale yeo bafani ka tirelo ya tša tlhokomelo ya tša maphelo ba swanetšego ba e latelele.
Lefapha la tša Maphelo le tlile ka Sengwalwa sa Ditokelo tša Balwetši leo le tsebišago wena, bjalo ka molwetši, ka ga ditokelo tša gago le maikarabelo a gago.
Motho mang kapa mang o na le tokelo ya go fiwa tshedimošo ka botlalo gape e bile e nepagetšego ka ga bolwetši, mekgwa ya go lekola bolwetši bjo, diphekolo tše šišinywago, kotsi yeo e sepelelanago le phekolo yeo le ditshenyagelo tše sepelelanago le se.
Ke boikarabelo bja molwetši gore a hlokomele bophelo bja gagwe; go fa bafani ka tirelo ya tša tlhokomelo ya maphelo ka tshedimošo yeo e hlokegago e bile e nepagetšego; le go nyakišiša ditshenyagelo tšeo di sepelelanago le phekolo/ goba phodišo le go beakanyetša tefelo.
O ka nna gape wa bala ka ditokelo tša gago le melao ya setho le ya seporofešenale yeo e šomišwago ge go tla mo bafaning ka ditirelo tša tlhokomelo ya tša maphelo bao ba lego mo websaeteng ya Khansele ya Bašomedi ba tša Maphelo ya Afrika Borwa (HPCSA) mo go www.hpcsa.co.za.
Ge o se wa thaba ka tirelo yeo o e hwetšago, boledišana le mofani ka tirelo yo a amegago. Ge e le gore le šitega go rarabolla seo, o na le tokelo ya go ipelaetša le gore pelaelo ya gago e latedišišwe, go sa lebelelwe gore naa e sepelelana le boitshwaro bjo bobe, goba e lefišwa ditefelo tša godimo kudu. O ka llela go HPSCA (ge go tla mo bafaning ka tirelo ya tša tlhokomelo ya tša maphelo ba le bantši), Khansele ya Baoki ya Afrika Borwa (ge e le gore se, se sepelelana le mooki o itšeng), Mokgahlo wa Maokelo wa Afrika Borwa (maokelo a poraefete), Khansele ya Bašomedi ba tšeo di sepelelanago le Maphelo ya Afrika Borwa (ge e le gore se se sepelelana le dihomeopata, bašomedi ba tša leago, bj.bj) goba mosepetša tleliniki/bookelo wa tirelo ya setšhaba. Tshedimošo ya go ikgokaganya ya mafelo ao a fapanego e ka hwetšwa mo go www.hpcsa.co.za.
O se ke wa fšega go botšiša mofani ka tirelo ya tša tlhokomelo ya maphelo wa gago dipotšišo di le dintši ka mokgwa woo o ka kgonagalago, go netefatša gore o kwešiša e bile o thabetše phekolo yeo le ditshenyagelo tša gona. Ke tokelo ya gago e bile gape ke boikarabelo bja gago. Go botšiša dipotšišo pele ga ge phekolo e ka thoma go fokotša go tshwenyega moyeng go go ka bago gona išago le go se kwešišane go go ka bago gona išago. Botšiša mofani ka tirelo wa gago ge e le gore o tlo go lefiša direiti tša Setlamo goba aowa le gore o tlo go lefiša bokae gabotse, ge e le gore ga tlo go lefiša direiti tša setlamo. (bona Temošo go hwetša tshedimošo ye nngwe gape ka ga direiti tša Setlamo). Hwetša kgopolo ya bobedi ge o se wa kgotsofala ka dikarabo tšeo o di hwetšago.
O tla bona sekgoba seo mo go sona o ka kgonago go tsenya nomoro ya gago ya leloko, mohuta wa mofani ka tirelo, Profentshe le go ela go fiša (se se bolela gore tlhaka ya pele ya toropo ya yeo o nyakago mofani ka tirelo wa tša tlhokomelo ya maphelo). Kgotla "Go" ka morago ga go tsenya tshedimošo.
Sekirini se seswa se tla tšwelela seo se tla go kgopelago go tsenya toropo. Kgetha toropo go šwa lenaneong gomme o kgotle "Go".
Sekirini se tla tšwelela ka morago ga moo seo se go kgopelago gore o tsenye sapapo. Kgetha "Go".
Kgetha konotswana ya "Cancel" go thoma lesolo le leswa. O ka nna wa kgotla mo dikgokantšhing tše pedi tša ka tlase ga tirelo ya go tšwa lesolo go bala ka go tsenelela ka ga ditirelo tšeo Bagwera Ba GEMS ba fanago ka tšona.
Lenaneo la Bagwera Ba GEMS le tla bontšhwa. Goba ge e le gore mofani ka tirelo ga a hwetšwa, gona o tla bontšhwa molaetša woo o latelago: No provider found, check all suburbs. Bakeng sa diketelo dingakeng tša ditsebi go bohlokwa go hwetša lengwalo la thomelo go tšwa ngakeng ya gago ya tlwaelo (Maloko a Sapphire le Beryl).
Friends of GEMS e diretšwe gore maloko a kgone go hwetša bafani ka ditirelo tša tlhokomelo ya tša kalafi le bafani ka tirelo bao ba kgathago tema bjale ka di-DSP tša GEMS. Šomiša tirelo ye go seketša tšhelete le go boloka dikholego tša gago.
Bolwetši bja swikiri ke bja kholego ya motheo yeo o e ngwaletšwego (PMB), seo se bolelago gore Setlamo se tla akaretša ditshenyagelo tša go lekola, phekolo le tlhokomelo ya bolwetši ka botlalo, ge o ka latela melao ya Setlamo le mekgwatšhomo le ditumelelwa tša Molao wa Ditlamo tša tša Kalafi.
Bolwetši bja swikiri ke bolwetši bjo sa folego mo mmele wa gago o šitwago ke go laola swikiri goba boemo bja tlelukhose.
Bakeng sa mabaka a tekolo, o ka nna wa lekola maemo a gago a tlelukhose mo matšatšing a tekolo ya boitekanelo a GEMS, ao a swarelwago mafapheng ao a fapanego a mmušo nageng ka bophara. Diteko tša tekolo ya boitekanelo gape di tsenyeletša tekolo ya kgatelelo ya madi, boima, kholesterole le HIV/AIDS.
Nyakišiša ka ga letšatši leo le latelago la GEMS la tekolo ya boitekanelo le tlo swarelwago lefapheng la gago go tšwa mošomeding ba sešego sa bašomi (HR).
Bao ba nago le Bolwetši bja swikiri ba swanetše ba itekole ka bobona go šetša maemo a bona a tlelukhose gomme ba ikgokaganye le borakhemese ba borakhemese le/goba dingaka tša bona nako le nako. GP ya gago e tla go botša gore naa o hloka go bona ngaka ga ka le go dira diteko tšeo tša tlelukhose.
Gopola gore balwetši bao ba nago le bolwetši bja swikiri ba hloka go lekola HbA1C (teko ya taolo ya tlelukhose mo nakong ya dikgwedi tše tharo) bonnyane gabedi ka ngwaga.
Kalafi ya gago ya bolwetši bja swikiri e tla lefelelwa feela go tšwa kholegong yeo e nepagetšego ge o ingwadišitše mo lenaneong la taolo ya kalafi la GEMS. Go bohlokwa go netefatša gore o ingwadišitše mo lenaneong le.
Lenaneo la teolo ya bolwetši la GEMS le netefatša gore kalafi ya gago e sepelelana le methalotlhahli yeo e swanetšego ya setlelinikhale, yeo e fokotšago ditshenyagalo, e bile e theilwe mo bohlatseng, bjale ka ge e bontšhitšwe mo melaong ya setlamo, mekgwatšhomong ya tlhokomelo yeo e laolwago le diformulari. Ngaka ya gago e ka nna ya swanela ke gore e fe tlhohleletšo ge e le gore kalafi yeo a go ngwaletšego yona e wela ka ntle ga methalotlhahli ye. Ge e le gore ngaka ya gago e kgopela kalafi yeo e nago le seo se ka fokotšago tshenyagelo sa go swana le yona goba kalafi yeo e sego ntshe mo formularing, bobedi bja lena le tla tsebišwa gore tlhohleletšo e a hlokega. Ge o ka kgetha go se šomiše kalafi yeo e tšeago sebaka sa yeo o e ngwaletšwego, goba tlhohleletšo e se ya tšwelela, o tla tsebišwa gore o tla swanela ke gore o lefelele tefelommogo.
Lenaneo la taolo ya bolwetši la GEMS la bolwetši bja swikiri ga le tšee sebaka sa taolo ya bolwetši ya setlelinikhale leo o le fiwago ke ngaka ya gago. Maikemišetšo a lenaneo le, ke go fana ka maele le tshedimošo ya tlaleletšo yeo e tseneletšego go kgonagatša le go hlohleletša boitekanelo. Lenaneo gape le nyaka fokotša kotsi ya dilo tša go se sepele ka tshwanelo tša nako e kopana le nako e magareng le go kaonafatša khwalithi ya bophelo bja molwetši. Lenaneo le fa balwetši ba go ba le bolwetši bja swikiri maatla a go kaonafatša taolo ya boemo bja bona ka mokgwa woo o fokotšago ditshenyagelo. Sehlopha sa GEMS se tla ikgokaganya le wena ka ga tirelo ye ka morago ga gore ongwadišwe bjale ka motho y a phelago ka bolwetši bja swikiri mo lenaneong la taolo ya tša kalafi la GEMS.
Mogala wa tša maphelo wa GEMS ke tirelo ya go ba le mohola yeo e hwetšagalago malokong ohle. Ye ke tirelo ya mahala, ya khupamarama, ya mogala ya maele yeo e sepetšwago ke baoki ba seprofešenale bao ba ngwadišitšwego gape ba nago le boitemogelo, Baoki ba ba tla go fa tshedimošo ya semetseng ka ga maswao le ditsela tša go phela bophelo bjo itkanetšego o na le bolwetši bja swikiri.
Gopola o hloka go hwetša pele tumelelopele pele ga ge o ka tsenywa bookelong ka baka la bolwetši bja swikiri. Se se ka dirwa ke wena, ngaka ya gago goba bookelo. Ikgokaganye le rena mo go 0860 00 4367 go hweša tumelelopele.
GEMS e kwešiša gore go laola bolwetši bja swikiri e swanetše e be gona go tšwago pele mo maikarabelong a gago gomme e ikemišeditše go tšwela pele go go nea thekgo yeo e kgonagalago gore o fihlelele maikemišetšo a gago a boitekanelo.
Ge o le leloko la dikgetho tša Sapphire goba Beryl, o hloka go etela bafani ka ditirelo ba kgokagano pele, gomme yena o tla go romela ngakeng ya setsebi. Ngaka ya gago e gago bao ba lego mo kgokaganyong ya GEMS. Kgokaganyo ye e dira gore o kgone tla dira dipeakanyo tše hlokegago, a hwetše le tumelelopele ya maswanedi gomme go fihlelela bafani ka tirelo ya tlhokomelo ya tša kalafi ba itšeng mo tikologong ya geno. a go fe le foromo ya go romelwa ngakeng ya setsebi.
Dingaka, dingaka tša meeno, dingaka tša maahlo le dikhemisi tša go feta 10 000 bjalo ke ngaka ya gago go ngaka yeo ya setsebi, tlhahlobo yeo ya ngaka ya setsebi e ka ke maloko a kgokaganyo ya GEMS ya Beryl le Sapphire. se lefelelwe gomme ke wena o tla bago le boikarabelo bja go e lefelela akhaonto yeo.
O efoga ditefelo godimo ga ditefelo le ditefelommogo ge o etela mofani ka tirelo ya tlhokomelo ya tša kalafi e bile gape o hwetša tlhokomelo ya maemo a godimo. Mofani ka tirelo wa kgokaganyo o bonagala gabonolo ka tsebišo ya kgokaganyo ya GEMS mo lefelong la bona la mošomo.
Ngaka ya kgokaganyo ya gago ke yona e rulaganyago tlhokomelo ya gago gomme e go romela ditlhatlhobong tša patolotši, tekenolotši ya tša kalafi le tša dingaka tša ditsebi. Ka mehla šomiša ngaka ya gago ya kgokaganyo go netefatša khwetšagalo yeo e nepagetšego ya ditirelo tša išago tša tša kalafi.
Ditirelo tše hweditšwego ka maikemišetšo go tšwa go mofani ka tirelo yoo e sego wa kgokaganyo, o se boemong bja tšhoganyetšo, di tla lefelelwa go fihla go lepheko leo le hwetšagalago go tšwa kholegong, mme ka morago ga moo ga go na kgopelo yeo e tla lefelelwago.
Ge ngaka ya gago e se karolo ya kgokaganyo ya GEMS goba ge le gore ga go na ngaka ya kgokaganyo ya GEMS yeo e lego kgauswi le ge e ka ba ka dikilometara di le 10 go wena, ka kgopelo kgopela ngaka ya gago gore e ikgokaganye le rena gore mohlomongwe e kgone go ingwadiša bjalo ka mofani ka tirelo wa kgokaganyo ya rena. Le wena o ka ikgokaganya le rena mo go 0860 00 4367 gore o hwetše thušo.
Mo GEMS, maikemišetšo a rena ke go fa wena le ba lapa la gago ka ditirelo tša tlhokomelo ya tša kalafi, tšeo di tšwago pele, dišomago gabotse e bile di fokotšago ditshenyagelo. Gomme kgokaganyo ya GEMS e re thuša go dira bjalo!
go 33489 o tsentše nomoro ya gago ya leloko, lefelo le mohuta wa mofani ka tirelo yoo o mo nyakago Ngaka, Ngaka ya Meeno, gomme re tla fetola semetseng ka tshedimošo ya bafani ka tirelo ba palo ya bonnyane bjo ka bago ba bararo ba maswanedi mo tikologong ya gago.
Tirelo ye e bitša feela R1.50 SMS ye nngwe le ye nngwe.
Go fihla ga bjale mokgwa woo o šomago kudu wa go thibela mpshikela ke go hwetša sethibela bolwetši sa ngwaga ka ngwaga sa mpshikela.
Hlapa matsogo kgafetša kgafetša gomme o se sware nko, maahlo le molomo wa gago ge go sa hlokege gore o dire bjalo.
Swarelela go ethimola le digohlola ka go šomiša dithišu tše lahlwago (gomme o netefatše gore o di lahla semetseng!) gomme o hlape matsogo a gago ka morago ga moo.
Leka go se sware dile tša kgauswi le wena ge o le lefelong la bohle - bjale ka boswarelelo bja serotoši, pene ya mošomammogo wa gago yo a gohlolago goba legotlwana la khomphuthara, bj.bj.
Go fokotša phetelo, fokotša go kopana ga gago le batho bao ba nago le digohlola le mefikela. Ka nako ya kgolo ya matšatši ao a ka bago a le tee go ya go a mane, le nako ya go ka fetetša ya matšatši a šupa goba go feta, go kaone go efoga mang kapa mang yo a nago le mpshikela le ge e ka ba bonnyane bja beke e tee. Motho o tee yo a nago le bolwetši ka mo lifoteng, peseng, sefofaneng goba sekolong a ka fetetša batho bohle ka bjako.
Tlogela go kgoga. Bao ba kgogago ba kotsing e kgolo ya fetelwa ke mpshikela.
Lapa la gago le ka no se be mmogo ge kotsi e hlaga, ka bjalo beakanyetša išago gomme o bone gore naa le ka ikgokaganya bjang, le tla kopana kae ka mokgwa ofe le gona kae le gore le tla dira eng mo boemong bja tšhoganyetšo.
Nakong ya tšhoganyetšo go ka no direga gore o se kgone go ipolelela. Ge se se ka direga, o tla hloka nomoro ya mongwe yo a ka leletšwago. Boloka dinomoro tša bjalo ka 'ICE' (In Case of Emergency - Mo nakong ya Tšhoganyetšo) mo sellathekeng sa gago, ka gore bašomedi ba tša tšhoganyetšo ba tla kgona go lekola mogala wa gago gore ba hwetše dinomoro tša 'ICE' tšeo ba ka di leletšago gore ba hwetše motho yo o mo tsebago. Ka kgopelo tsebiša batho bao o ba ngwadišitšego bjale ka bao go swanetšego go ikgokaganywe le bona mo nakong ya tšhoganyetšo gore o dirile bjalo. Dira gore leloko le lengwe le le lengwe la lapa la gago le a tseba gore le tseba gore le swanetše le leletše 0800 44 4367, nomoro ya GEMS ya mofani ka tirelo yo a kgethilwego wa go fana ka ditirelo tša tša kalafi tša nako ya tšhoganyetšo, Netcare 911. Dira bonnete bja gore sellathekeng, disente goba karata ya mogala woo o lefeletšwego e gona bakeng sa se.
Leseana la gago le tla ngwadišwa go tloga ka letšatši leo le belegwego ka lona ge o ka tlaleletša rekhoto ya gago ya go ba leloko mo matšatšing a le 60 go tloga letšatšing la pelego. Se se ama gape le leseana leo o le fiwago semmušo goba leo ka maswabi le iphetelago.
Ge o ka ngwadiša lesea ka morago ga matšatši a 60 a gore le tswalwe, lesea le tla ngwadišwa feela go tloga ka letšatši la pele la kgwedi yeo o le ngwadišitšego ka yona. Dikgopelo dife kapa dife tša pele ga letšatši la ngwadišo di ka se lefelelwe.
GEMS e diretšwe bašomedi ba Tirelo ya Setšhaba. Ga go na yoo e sego mošomedi wa tirelo ya setšhaba yo e ka bago leloko la GEMS. Ge o ka tšwa mo tirelong ya Setšhaba, ka kgopelo se leke go šomiša karata ya gago ya go ba leloko ya GEMS go hwetša ditirelo tša tlhokomelo ya tša kalafi. Dikgopelo dife kapa dife tšeo di ka lefelelwago ka morago ga gore o tlogele, o tla swanela ke gore o buše o tšhelete ya ntshe go GEMS.
Karata ya gago ya go ba leloko e ka nna gape ya šomišwa feela ke wena le baholegi ka wena bao ba ngwadišitšwego. Ke bomenetša go fa karata ya gago go yo mongwe feela gore a e šomiše.
Naa mofani ka trelo wa gago wa tša tlhokomelo ya maphelo o go lefiša direiti tša Setlamo?
GEMS e lefelela dikgopelo tša maloko ka reiti ya setlamo, yeo e lego mo lenaneong la taetšo la ditheko la setšhaba (reiti ya NRPL) goba reiti ye nngwe yeo setlamo se rerišanego ka yona. Reiti ya NRPL ya 2010 e hlakantšhitšwe ka tsela yeo e latelago, reiti ya 2009 ya NRPL + 7.9%. Ga se bafani ka ditirelo tša tlhokomelo ya tša kalafi ka moka bao ba tla lefišago direiti tše. Moo setlamo se rerišanego direiti le le sehlopha sa bafani ka tirelo (mohlala: maokelo le dipatolotšisi) bafani ka ditirelo ba, ba gapeletšega go lefiša direiti tše. Netefatša gore o tseba pholisi ya ditefišo ya mofani ka ditirelo wa gago, ka ge setlamo se tlo lefelela feela dikgopelo go fihlela lephekong la reiti ya Setlamo gomme phapang e tla swanela go tšwa potleng ya gago (go lebeletšwe tšeo o swanetšego go di hwetša tša PMB).
Sešego sa tshedimošo sa PHR se swere rekhoto ya gago ya tša kalafi yeo e theilwego mo dikgopelong tša gago tša tša kalafi. O ka nna bjale wa kgopela PHR ka tšhomišo ya websaete ya GEMS le go kgetha go ka abelana tshedimošo ye le mofani ka tirelo wa gago wa tša tlhokomelo ya tša kalafi. O lemoge gore rekhoto e tla ba feela le tshedimošo ya boitekanelo le dikgopelo bjale ka ge di ngwetšwe fase ke GEMS.
Histori yeo e feleletšego ya dikgopelo.
Histori ya malwetši ao a sa folego le diila.
Rekhoto ya go tsenywa bookelong.
KE FEELA Maloko Magolo ao a ka kgopelago PHR ka baka la ditumelelwa tša khupamarama.
Ka kgopelo se dikadika go ikgokaganya le rena mo go 0860 00 4367 ge o nyaka thušo efe kapa efe ka ga go šomiša tirelo.
Go bohlokwa gore maloko a romele setlamo dinomoro tša ID tša baholegi ka ona. Re hloka tshedimošo ye go netefatša gore re lefela dikgopelo ka tshwanelo le gore direkhoto tša maloko di phela di feleletše ka nako tšohle. Ka kgopelo romela dikopišwa tša ditifikeiti tša matswalo goba dipuku tša boitsebišo tša baholegi ka wena ka go di romela go: Premium Management, Private Bag X782, Cape Town 8000 goba go di fekesetša go 0861 00 4367. O ka nna gape wa romela emeile go enquiries@gems.gov.za.
Naa tirelo ya rena e bjang?
GEMS e na le tirelo ya tekolo ya khwaliti ya mogala woo o itšhomišago moo go wona o ka kgathago tema ge o leletša mogala go setheo sa megala sa GEMS.
Ge agente e araba mogala wa gago, e tla go botšiša ge e le gore o tla rata go kgatha tema. Gomme se se ka se tšee go feta motsotso wa nako ya gago, e feela go tla re thuša kudu gore re kgone go go fa tirelo yeo e tšwago pele išago.
Wo ke monyetla wa gago go re botša ge e le gore ga re fihlelele maemo ao o re beetšego ona, goba ge e le gore o thabetše ditirelo tša rena. Re ka rata go tšwa go wena!
Ka ge re boletše mo dikgatišong tša peleng tša facets, GEMS e leka gore e tle e kgone go fan ka ditirelo tšohle tša Setlamo ka maleme ao maloko a ikgethelago ona ka 2012.
Bjale ka kgato yeo e latelago mo tseleng ye ya go tolokela malemeng a mangwe, o tla kgona go re botša leleme leo o tla ratago go boledišwa ka lona ka go leletša setheo sa rena sa megala, goba go etela kantoro ya ditikologong tša kgauswi le wena goba ka go tsena karolong ya maloko yeo e šireletšegilego mo websaeteng ya GEMS gomme wa tlaleletša kgetho ya polelo go tloga ka Julae 2010.
<fn>(7302010105251 AM) GEMS AR09-10_Sepedi.txt</fn>
Ka go dira bjale, re fana ka tsebišo ya Kopano Kgothakgothe ya Bone ya Ngwaga ka Ngwaga ("kopano") ya maloko a Setlamo sa tša Kalafo sa Bašomedi Ba Mmušo (GEMS) yeo e tla swarelwago kua Mmabatho Convention Centre, 740 Dr. James Moroka Drive, Mmabatho, ka Laboraro la 30 Juni 2010 ka 10:00 mesong.
Boingwadišo bo tla thoma ka 08:00 mesong.
Tlhagišo: Tebelelogape ka Modulasetulo wa kgwebo ya Setlamo go fihla ka la 31 Disemere 2009.
Tlhagišo: Tebelelogape ka Moofisiri Mogolo wa tša tshepetšo ya kgwebo ya Setlamo go fihla ka la 31 Disemere 2009.
Go tiiša le go dumelelana le metsotso ya Kopano Kgothakgothe ya Boraro ya Maloko a Setlamo yeo e bego e swerwe ka la 30 Juni 2009 kua Setheong sa Dikopano sa Crocodile Inn, Nelspruit, Mpumalanga.
Go hwetša le go dumelelana le ditatamente tša tša ditšhelete tša ngwaga ka ngwaga tša ngwaga woo o fedilego ka la 31 Disemere 2009, go tsenyeletšwa le Dipego tša Boto ya Bahlokomedi gammogo le Pego go tšwa go bahlahlobi ba ka ntle ba GEMS.
Go kgethwa gape Sizwe Ntsaluba VSP bjalo ka Molekodi wa ka ntle wa Setlamo go ya ka Molao 27.1 wa Melao ya GEMS.
Go tsebiša maloko a kopano ya kgothakgothe ya ngwaga ka ngwaga go bahlokomedi bao ba kgethilwego ke mongmošomo gore ba šome nako ya mengwaga e meraro yeo e thomago ka la 21 Julae 2010.
Go tšwetša pele kgwebo efe kapa efe yeo e ka tšwetšwago pele mo kopanong kgothakgothe ya ngwaga ka ngwaga go lebelelwa Melao ya GEMS gammogo le ditumelelwa tša Molao wa Ditlamo tša tša Kalafo Nomoro. 131 wa 1998, bjale ka ge fetotšwe.
Tlhokomelo ya Maloko ao a ka ratago go tšweletša tšeo di ka ahlaahlwago le/goba tša rarollwa mo lenaneong la kopano e gogelwa mo go ditumelelwa tša melao 28.1.5.1 go ya go 28.1.5.
Ditharollo tšeo di šišintšwego di swanetše di fihlego MoofisiriMogolo matšatši ao a sa fetwego ke a 10 pele ga letšatši la kopano kgothakgothe ya ngwaga ka ngwaga.
Tharollo yeo e šišintšwego e swanetše e tle le memorantamo-tlhaloši woo o hlalosago ka go hlaka go reng Tharollo yeo e šišintšwego e swanetše go lebeledišišwa le bokamorago bjo bo tlišitšego tharollo yeo e šišintšwego.
Mantšu ao a šišintšwego a tharollo ao a tla fetišwago a swanetše go romelwa.
Ga go na tharollo yeo e lego kgahlanong goba e lwešanago le Molao, Mapheko goba melao yeo e e tla bewago mo lenaneong la diahlwaahlwa gore e lebelledišišwe kua kopanong kgothakgothe ya ngwaga ka ngwaga.
Sephetho sa gore eng goba aowa go tsenyeletšwe morero goba tharollo yeo e šišintšwego mo lenaneong la diahlwaahlwa tša kopano kgothakgothe ya ngwaga ka ngwaga se tla tšewa ke MoofisiriMogolo, yo a ka kgopelago tlhahlo go tšwa Botong.
Maloko ao a ka ratago go šišinya tše dingwe tša tlaleletšo tšeo di hlokago go tsenywa mo lenaneong la diahlwaahlwa, a kgopelwa go romela ditšhišinyo tšeo mo Setlamong ka poso go Private Bag X782, CAPE TOWN, 8000 goba ka fekese go 0861 00 4367.
Ditharollo tše bjalo tše šišintšwego di swanetše di fihleSetlamong ka la 20 Juni 2010. Maloko gape a hlohleletšwa go romela tše dingwe tša tlaleletšo tšeo di hlokago go tsenywa mo lenaneong la diahlwaahlwa tšeo di sepelelanago le melao ya GEMS yeo e tšweleditšwego gape ka mo godimo. Ditšhišinyo tša maloko tšeo di sa sepelelanego le melao ya GEMS, di ka se tsenywe mo lenaneong la diahlwaahlwa la AGM.
Ka taolo ya Boto ya Bahlokomedi.
Metsotso ya Kopano Kgothakgothe ya Boraro ya Ngwaga ka Ngwaga ya Maloko a Setlamo sa tša kalafo sa Bašomedi ba Mmušo yeo e bego e swerwe ka la 30 Juni 2009 kua Crocodile Country Inn, Nelspruit, Mpumalanga.
Kopano e lemogile gore Mohumagatšana Vumendlini-Schalk o tla eta pele kopano go ya ka Molao wa GEMS 28.1.8 ka ge Modulasetulo, Moporofesara Richard Levin, a be a le dikgethong tša kabo ya ditšhelete ya Letona la Tirelo ya Setšhaba le Tshepetšo mo boemong bja gagwe bjalo ka Molaodi ka Kakaretšo wa Lefapha la Tirelo ya Setšhaba le Tshepetšo.
Modulasetulo wa kopano o kgonthišišitše gore dinyakwa tša khoramo tša maloko a 30 bjalo ka ge di laetšwe ka Molao wa GEMS 28.1.3 di fihleletšwe.
Ka ge kopano e be e le malokeng a go ka tšwelwa pele le go rulaganya merero ye e lego mo lenaneong la diahlwaahlwa, Modulasetulo wa kopano o kgonthišišitše gore tsebišo ya go kgobokanya Kopano Kgothakgothe ya Boraro ya Ngwaga ka Ngwaga ya Maloko a Setlamo gammogo le lenaneo la nakwana la diahlwaahlwa, Pego ya Boto ya Bahlokomedi, ditatamente tša tša ditšhelete tša ngwaga ka ngwaga tše kopana tšeo di lekotšwego gammogo le Pego ya balekodi di filwe maloko pele ga bofelo bja Mei 2009 go ya ka Melao ya Setlamo.
Modulasetulo wa kopano o fileMoofisiriMogolo wa Setlamo, Ngaka Eugene Watson, monyetla wa go bega mo kopanong ka ga go šoma ga tshepetšo ga Setlamo mo lebakeng leo e lego ka tlase ga tebelelo. Ngaka Watson o tšwetše pele ka go fa kopano dintlha tše bohlokwa tša go šoma ga Setlamo go ya ka leano leo le kwanetšwego la 2008 le ditaetši dikgolo tša kgwebo, le diphetogo tšeo di iponagaditšego mo nakong yeo e lego ka tlase ga tebelelo.
Modulasetulo o fane ka lenaneo la diahlwaahlwa leo go swanetšego go dumelelanwe ka lona gomme a gopotša maloko gore go ya ka Molao wa GEMS 28.1.5, gore leloko lefe kapa lefe leo le ka ratago go bea morero gore go boledišanwe ka ona le go rarollwa dikopanong kgothakgothe tša ngwaga ka ngwaga mo lenaneong la diahlwaahlwa, le ka dira bjalo, ge e le gore ditharollo tšeo di šišintšwego di swanetše di fihlago MoofisiriMogolo mo matšatšing ao a sa fetego a 10 pele ga kopano kgothakgothe ya ngwaga ka ngwaga. Tharollo ya mohuta wo, yeo e šišintšwego e swanetše e tle le memorantamo-tlhaloši woo o hlalosago ka go hlaka go re ke ka lebaka la eng tharollo yeo e šišintšwego e swanetšwe go lebelelwa le go fana ka bokamorago bjo bo bakilego gore go be le tharollo yeo e šišintšwego. Go nyakega gape le go re mantšu ao a šišinywago a tharollo le ona a swanetše a romelwe.
Modulasetulo wa kopano o kgonthišišitše gore go na le maloko ao a sa kago a romela ditharollo tše šišintšwego go ya ka ditumelelwa tša Molao wa GEMS 28.1.5 gomme a šišinya gore go dumellanwe ka lenaneo la diahlwaahlwa leo le filwegomaloko kua tesekeng ya boingwadišo. Kopano e lemogile gore maloko a mangwe a šomišitše diforomo tša ona tša kemelo go romela ditšhišinyo Setlamong le gore gape merero ye e tla lebelelwa mo nakong ya dipotšišo le dikarabo. Morena Adriaan Van Wyk o šišintše gore go dumellanwe ka lenaneo la diahlwaahlwa gomme tšhišinyo yeo e ile ya thekgwa ke Morena John Themba.
Kgetho ya balekodi ba ka ntle ba Setlamo mo ngwageng wa ditšhelete woo o fedilego ka la 31 Disemere 2009.
Kopano e lemogile gore go ya ka Melao ya Setlamo, ditharollo kopanong efe kapa efe ya kgothakgothe ya ngwaga ka ngwaga di swanetše di be ka mokgwa wa kgetho ya bontši ya maloko ka moka ao a lego ntshe le ao a emetšwego.
Modulasetulo o tsebišitše kopano gore ba hweditše diforomo tša kgetho ya kemelo tše nepagetšego go tšwa malokong ka tšatši la bofelo pele ga ge go ka thibelwa la 19 Juni 2009. Palomoka ya diforomo tša kemelo tše 48 di ile tša swanelwa ke go phaelwa ka thoko ka ge di be di se tša swara nomoro ya go ba leloko goba di na le nomoro yeo e sa nepagalago goba batho bao ba kgethilwego gore e be bona baemedi e se maloko a Setlamo.
Kopano gape e lemogile gore maloko a Setlamo ao a bego a kgethilwe ke maloko a mangwe gore a kgethe legatong la bona ka moka ga bona ke bahlokomedi ebile ke maloko a sehlopha sa Bolaodi Bogolo bja Setlamo. Batho bao ba kgethilwego bjalo, ba laeditše ka la 23 Juni 2009 kua kopanong ya Boto ya Bahlokomedi gore naa ba tla rata go kgetha bjang mabapi le tharollo ye nngwe le ye nngwe ye e begilwego kua kopanong.
Kamorago ga pego le poledišano ya ye nngwe le ye nngwe ya ditharollo tše latelago, Modulasetulo o tsebišitše maloko gore naa baemedi bao ba matlafaditšwego go kgetha ba kgethile bjang gomme a fana ka ditharollo tšeo go swanetšego go dumelelanwa ka tšona.
Modulasetulo o tsebišitše maloko gore metsotso ya kopano kgothakgothe ya bobedi ya ngwaga ka ngwaga ya maloko yeo e bego e swerwe ka la 30 Juni 2008 kua Setheong sa Dikopano sa Boardwalk, Port Elizabeth e be e tsenyeleditšwe mo pegelong ya ngwaga ka ngwaga ya 2008 yeo e ilego ya phatlalatšwa go maloko gomme a fana ka metsotso gore go dumellanwe ka yona.
Go ya ka diforomo tša kemelo tšeo re di hweditšego, maloko a 206 a kgethile go dumelelana le metsotso ya Kopano Kgothakgothe ya Bobedi ya Ngwaga ka Ngwaga ya maloko yeo e bego e swerwe ka la 30 Juni 2008 gore e bile pontšho yeo e nepagetšego ya ditiragalo tša kopano mola o tee a ile a kgetha go se kgathe tema mo dikgethong.
Modulasetulo o fane ka metsotso gore go dumelelanwe ka yona.
Go dumelelanwe ka Metsotso ya Kopano Kgothakgothe ya Bobedi ya Ngwaga ka Ngwaga morago ga gore Morena Manganyi Abraham a šišinye gore go dumelelanwe ka yona mme yena a tlaleletšwa ke Morena Nxumalo Themba.
Modulasetulo wa kopano o fane ka ditatamente tša Setlamo tša tša ditšhelete tša ngwaga ka ngwaga tša ngwaga woo o fedilego ka la 31 Disemere 2008 tšeo go swanetšego go dumelelanwe ka tšona mme gape a tsebiša kopano gore maloko a ile a fiwa ditatamente tša tša ditšhelete tše kopana tšeo di lekotšwego pele ga kopano.
Molekodi wa ka ntle wa Setlamo, Morena Johann Strauss wa feme ya SizweNtsaluba VSP, o ile a tsebišwa mo malokong ao a bego a le gona mme gape o tšwetše pele ka go fa kopano ka kgonthišišo ya gagwe ya ka ntle ya tshedimošo yeo go fanwego ka yona mo malokong mo pegelong ya ngwaga ka ngwaga ya Boto ya Bahlokomedi ya 2008. Molekodi wa ka ntle o kgonthišišitše gore Setlamo se hweditše Pego ya tekolo yeo e sa laolwago ya ngwaga wa ditšhelete wo o fedilego ka la 31 Disemere 2008 le gore gape Setlamo se sepetšwa ka tshwanelo.
Modulasetulo wa kopano o lemošitše maloko ao a bego a le gona gore go ya ka diforomo tša kemelo tšeo re di hweditšego, maloko a 205 a kgethile go dumellana le ditatamente tša tša ditšhelete tša ngwaga ka ngwaga tša ngwaga wa 2008 mola go se go be le maloko ao a ilego a ganana le ditatamente tšeo tša tša ditšhelete. Maloko a 2 a ile a kgetha go se kgathe tema mo dikgethong tšeo.
Modulasetulo o šišintše gore kopano e dumellane ka ditatamente tša Setlamo tša tša ditšhelete tša ngwaga woo o fedilego ka la 31 Disemere 2008. Go ile gwa dumellanwa ka tharollo ka morago ga gore Morena Elliot Nyathikazi a šišinye gore ditatamente tša Setlamo tša tša ditšhelete tša ngwaga wo o fedilego ka la 31 Disemere 2008 go dumellanwe ka tšona gomme tšhišinyo yeo e ile ya thekgwa ke Mohumagatšana Sibongile Nkosi.
Kopano e lemogile gore SizweNtsaluba VSP e ile ya kgethwa go tloga ka la 1 Janaware 2006 ke Boto ya motšwaoswere ya Bahlokomedi ka morago ga gore go be gona go ntšhwa ga thentara ka 2005. Feme e kgethilwe gape ke maloko a Setlamo gore e lekole ditatamente tša tša ditšhelete tša Setlamo mo nakong yeo e fedilego ka la 31 Disemere 2007, gape le ditatamente tša tša ditšhelete mo nakong yeo e fedilego ka la 31 Disemere 2008, ka morago ga gore feme e bontšhe gore ba na le bokgoni le botsebi bja go lekola ditatamente tša tša ditšhelete tša Setlamo go ya ka ditlhoko tša molao.
Kopano e kwele gore go latetšwe mokgwa wo o bego o bulegile wa dithentara gore go tle go kgonwe go bonwa feme ya balekodi yeo e ka kgethwago bjalo ka balekodi ba ka ntle ba Setlamo mo ngwageng wa ditšhelete woo o fedilego ka la 31 Disemere 2009.
Modulasetulo wa kopano o tsebišitše Modulasetulo yo a ikemetšego wa Komiti ya Tekolo ya Setlamo, Ngaka DP Van Der Nest, mo malokong a Setlamo.
Ngaka Van Der Nest o filekopano mokgwa kakaretšo wa tshepetšo ya go hwetša woo o latetšwego mme gape a tsebiša maloko ao a bego a le gona gore SizweNtsaluba VSP e bile yona yeo e bonwego e loketšwe go ka kgethwa ka tšhomišo ya mokgwa wo o sa fihlego selo e bile o bulegile.
Ngaka Van Der Nest o šišintše gore maloko a dumellane le Kgetho ya SizweNtsaluba VSP bjalo ka Molekodi wa ka ntle wa Setlamo mo ngwageng wa ditšhelete woo o fedilego ka la 31 Disemere 2009.
Modulasetulo wa kopano o tsebišitše maloko ao a bego a le gona gore go ya ka diforomo tša kemelo tšeo re di hweditšego, maloko a 201 a kgethile go dumellana le tharollo ya Kgetho ya tša Molekodi wa ka ntle wa Setlamo mo ngwageng wa ditšhelete wo o fedilego ka la 31 Disemere 2009, maloko a 2 a kgethile go ganana le tumellano ya tharollo mme maloko a 4 a kgethile go se kgathe tema mo dikgethong.
Modulasetulo wa kopano o šišintše gore maloko a dumellane le Kgetho ya SizweNtsaluba VSP gore e lekole ditatamente tša tša ditšhelete tša Setlamo mo ngwageng wa ditšhelete woo o fedilego ka la 31 Disemere 2009, go lebeletšwe tumelelo ya kgetho ya feme ya tša tekolo ke Mongwadiši wa Ditlamo tša tša Kalafo. Go ile gwa dumellanwa ka tharollo ka morago ga gore Morena Patrick Malatjie a šišinye gore SizweNtsaluba VSP e be yona e kgethwago bjalo ka Molekodi wa ka ntle wa Setlamo mo ngwageng wa ditšhelete woo o fedilego ka la 31 Disemere 2009 mme tšhišinyo yeo e ile ya thekgwa ke Morena Katleho Tsotetsi.
Maloko a filwemonyetla wa go botšiša dipotšišo ka kakaretšo ka ga merero yeo go boledišanwego ka yona mo pegong ya ngwaga ka ngwaga gammogo le AGM.
Modulasetulo wa kopano, MoofisiriMogolo gammogo le bahlokomedi bao ba bego ba le gona ba ile ba leka go araba dipotšišo pele ga ge kopano e ka tswalelwa.
Metsotso ya Kopano Kgothakgothe ya Bobedi ya Ngwaga ka Ngwaga ya maloko yeo e bego e swerwe ka la 30 Juni 2008 ke pontšho yeo e nepagetšego ya ditiragalo tša kopano.
Sizwe Ntsaluba VSP e kgethilwe ke maloko a Setlamo sa tša Kalafo sa Bašomedi ba Mmušo kua Kopanong Kgothakgothe ya Ngwaga ka Ngwaga ya Boraro ya maloko yeo e bego e swerwe ka la 30 Juni 2009, bjalo ka balekodi ba ka ntle ba Setlamo gore e lekole ditatamente tša tša ditšhelete tša Setlamo tša ngwaga wa ditšhelete wo o tla felago ka la 31 Disemere 2009 le go dira mošomo wo o sepelelanago, go ya ka gore naa Mongwadiši wa Ditlamo tša tša Kalafo o fana ka tumelo ya kgetho yeo.
Bjalo ka Setlamo se segolo sa tša kalafo seo se sa bulelwago bohle mo nageng, gape le Setlamo se segolo sa bobedi ka kakaretšo, Setlamo sa tša Kalafo sa Bašomedi Ba Mmušo (GEMS) se tsene mo go 2009 bjale ka kgwebo ya mengwaga e meraro feela yeo e kaonafetšego le go feta.
Setlamo se tšwetše pele go gola ka 2009 gomme go sa lebelelwe kgolo ye e tšwelago pele, bogolo bjo makatšago bja kgwebo gammogo le ditlhohlo tšeo di runtšego, palo e kgolo ya maikemišetšo a bohlokwa e fihleletšweka 2009.
Boto ya Bahlokomedi ya GEMS e ikgantšha ka tšwelopele yeo e bilego gona mo Setlamong gammogo le mokgwa woo ditlhohlo tše di bilego gona ka 2009 di ilego tša laolwa le gore dikgahlegelo tša baholegi ba GEMS di be di šireletšegile bjang ka nako tšohle.
Mo legatong la Boto ya Bahlokomedi, ke ka lethabo go le nyetlolela tša mošomo wo o dirilwego ke Boto ka 2009 le go bontšha Pego ya Boto mo malokong a GEMS mo nakong yeo e fedilego ka la 31 Disemere 2009.
Boto e ile ya lebelela gape ditatamente tša maikemišetšo, ponelopele le mehola mo kopanong ya yona ya peakanyo ya maano yeo e bego e swerwe ka la 11 le la 12 Disemere 2008. Boto e kgonthišišitše gore ditatamente tša tlhahlo tše di tsebišitšwego gape di gateletšwego ka 2008 di sa le tša maleba gape di sa šomišwa ka 2009, gomme di tla tsenyeletša ponelopele le tlhokomelo bjalo ka ge e le ye nngwe ya mehola ya Setlamo.
Go fa bašomedi ka moka ba tirelo ya setšhaba ka phihlello yeo e lekanetšego ya dikholego tša tlhokomelo ya tša kalafo tšeo di tseneletšego e bile di sa bitšego.
Setlamo sa tša kalafo se tšwago pele, sa boiphedišo e bile e le sa phethagatšo sa bašomedi ka moka ba tirelo ya setšhaba.
Mokgwatšhomo wa Setlamo wo o tiilego wa taolo ya khorporeiti o dira gore go be le tlhokego ya kgatelopele ya peakanyo ya maano ya nakwana e kopana le ya nakwana e telejana yeo hlahlago le go laola kgwebo ya Setlamo. Dikatlego tša GEMS di ka lebišwa mo maatleng a metheo ya yona ya pušo le tshepetšo, gammogo le mo peakanyong ya maano yeo e e dirago yeo e tiilego - bobedi mekgwa ye e dirile gore GEMS e be le rekhoto yeo e ikemetšego ya go tsenya tšhomong ka go atlega maano a yona a ngwaga ka ngwaga a peakanyo le go dira ka botlalo maikemišetšo ao a ona.
Boto e dirile maano a yona a Peakanyo ya Maano a 2009 e tseba gabotse gore Setlamo bjale ke mokgahlo woo o tšeago gabotse wo o nago le tikologo ya tshepetšo yeo e tiilego le mekgwatšhomo ya taolo ya tšhelete yeo e tiilego. Peakanyo e dirilwe ka tebelelo ya go bea GEMS pele bjalo ka Setlamo Sekimo sa tša kalafo se se botse, sa boiphedišo e bile e le sa phethagatšo sa bašomedi ba tirelo ya setšhaba.
Moeno wa 2009 wo Boto e dumellanego ka wona wa Leano la Peakanyo e bile "Phihlelelo ya tlhokomelo ya tša kalafo yeo e sa bitšego e bile e sepetšwago gabotse" gammogo le leano leo le nyakago go tšwetša pele le go kaonafatša tše dingwe tša ka lehlakoreng la tshepetšo ya kgwebo, mola gape di efa Setlamo monyetla wa go thoma ka go nyakišiša phokotšo ya ditshenyagelo le kaonafatšo ya tšeo se fanago ka tšona tšeo di sepelelanago le ditirelo tša tlhokomelo ya tša kalafo tšeo di hlokwago le go hwetšwa ke maloko. Leano le be le šeditše mo mošomong woo o bego o hlokega go thea motheo wo tiilego wo o beago GEMS mo ntlheng yeo e kgonago go ka lebantšha seo e fanago ka sona le boleng bja tšhišinyo mo go tšeo di bego di akantšwe ke baholegi ba Setlamo le baswarasetseka ba itšeng ba bjalo ka mongmošomo. Gore ba kgone go fihlelelase, leano la maikemišetšo la "Go tla ka tshepetšo ya go fetogafetoga ya tša tlhokomelo ya tša kalafo yeo e tla kaonafatšago porofaele ya kotsi ya setlelinikhale ya Setlamo" le ile la tsenyeletšwa mo leanong.
Boto e hweditše dipego tša tšwelopele tša kotara ka kotara le tša nakwana go tšwa go Bolaodi bja Setlamo ka ga phethagatšo ya ditaetši tša go šoma tšeo di tsenyeleditšwego mo leanong la peakanyo la 2009 gomme e kgotsofetše gore maikemišetšo a peakanyo a fihleletšwe ka la 31 Disemere 2009.
Boto e lebeletše gape thulaganyo ya dikomiti tšeo di theilwego ke Boto ya 2009 e lebeletše gore e tle e kgone go šomiša ka botlalo tsebo le bokgoni bja bahlokomedi le maloko a komiti ao a ikemetšego. Tebelelo gape ya Boto gape e ile ya lebelela boswanedi bja mabaka a taetšo a dikomiti gomme diphetogo tše nnyane di be di hlokega.
Bahlokomedi bao ba lego mo dikomiting ka 2009 bjale ka ge go begilwe mo dikarolong 7 le 8 tša Pego ya Boto. Boto e kgonthišišitše mo Tekolong ye e Kgontšhago ya Boto ya ngwaga ka ngwaga gore dikomiti di šoma gabotse le gore dipego go boto ke tša maemo a godimo kudu.
Maloko a komiti ao a ikemetšego ao a lego mo dikomiting tša Setlamo tša Tekolo, Eks Gratia le tša Dikgohlagano a kgethwa ke Boto gore a tsene kantorong sebaka sa mengwaga e meraro, gomme nako ya maloko a a le mmalwa e fela mo nakong yeo e lego ka tlase ga tebelelo. Boto e kgethile gape Maloko a, a komiti gore ba dule mengwaga e mengwe gape e meraro yeo e tlo felago ka 2012.
Bahlokomedi le maloko a komiti ao a ikemetšego ba ile ba hwetša katišo yeo e tseneletšego gape ka ga taolo ya khorporeiti, go tsenyeletšwa le dinyakwa tša "yeo e tlo tsenywago tšhomong go se go ye kae" ya pego ya King III ya taolo ya khorporeiti, melao ye bohlokwa ka ga tshepetšo ya tša ditšhelete ya Ditlamo tša Kalafo, ditšwelopele intasetering go tsenyeletšwa le Lenaneo la Inšorentshe ya Setšhaba la Boitekanelo leo le akantšwego le taolo ya setho. Dikatišo tše senyane di ile tša ba gona ka 2009. Katišo ya bahlokomedi ka 2010 e tla dirwa go ya ka pholisi ya katišo ya bahlokomedi yeo e dumeletšwego ke Boto gore e tsenywe tšhomong ka la 1 Janaware 2010.
Magato a taolo ya setho ao a tšerwego ke Setlamo a kaonafaditšwe mo nakong ye, yeo e lego ka tlase ga tebelelo gape ka go tsenywa ga mokgwa wa netefatšo wa bahlokomedi, maloko a komiti ao a ikemetšego le bašomedi. Mokgwa wo wa netefatšo ke karolo ya marangrang a taolo ya setho ya Setlamo ao e lego metheo ya pušo le tshepetšo ya Setlamo, Ditiro tša Tshepetšo ya Sešego sa Bašomedi, Tshepetšo ya Ketwane ya Kabo gammogo le Leano le Pholisi ya Thibelo ya Bomenetša.
Tekolo ya Setlamo ya ngwaga ka ngwaga ya go šoma gabotse ga Boto e dirilwe ka Setemere le Oktoboro 2009. Boto e dirile boitekolo bjo bo bego bo sepetšwa ke feme yeo e ikemetšego ya ditekolo gomme gwa hwetšwa tiro ya Boto le Dikomiti tša Boto e le ye botse.
Go ya ka melao yeo e ngwadišitšwego ya GEMS, nako ya 50% ya bahlokomedi bao ba lego mo Botong ya bjale ya Bahlokomedi e tla fela ka Julae 2010. Boto e ntshwa e tla beakanywa gore e tsene kantorong ka la 21 Julae 2010. Gore ba kgone go fihlelelase, maloko magolo a Setlamo a tla kgetha bahlokomedi ba baswa ba bararo mola Letona la Tirelo ya Setšhaba le Tshepetšo le lona le tla kgetha bahlokomedi ba baswa go dira 50% ye nngwe ya Boto.
Dikgetho tša Bahlokomedi bao ba kgethilwego ke Maloko di swanetšwe di swarwe ka palote go ya le ka tshepetšo ye e beakantšwego pele mo melaong ye.
Go netefatša gore batho bao ba kgethilwego bjale ka Bahlokomedi ba Maloko, ka nnete ke Maloko ao a lego boemong bjo bobotse.
Ge Boto, ka morago ga gore e lebelele pego ya motho goba mokgahlo wo o ikemetšego, e kgotsofetše gore dikgetho di bile gona go ya ka mekgwa yeo e theilwego ke Boto le gore gape e be e le dikgetho tšeo di bego di lokologile e bile di lekanetše, MoofisiriMogolo o swanetše, ka go ngwala fase a tsebiše maloko ao a kgethilwego ka ga go kgethwa ga ona gammogo le letšatši, nako le lefelo la kopano yeo e latelago ya Boto gomme a a meme gore a be gona kopanong.
Boto e hlohleletša maloko magolo a Setlamo gore a kgathe tema mo dikgethong tša 2010 ba lebeletše gore Boto ya Bahlokomedi e na le maikarabelo a bohlokwa a go lebelela Merero ya tshepetšo le ya ditšhelete ya Setlamo gape le go dira se mo dikgahlegelong tše kaone tša maloko. Ka fao go bohlokwa gore maloko a leke go kgetha bahlokomedi bao ba nago le seriti, tsebo ya maswanedi e bile gape ba na le bokgoni bja go dira ditiro tša bona bjale ka Bahlokomedi.
Diphihlelelo tša Setlamo di hlalošitšwe ka Botlalo mo Pegong ya MoofisiriMogolo ya Mošomo. Ditlhohlo le mošomo o moswa wo o bego o se wa bonelwa pele ge Peakanyo ya Maano ya 2009 e dirwa di ile tša ba gona ge ngwaga wa 2009 o dutše o sepela. Boto ya Bahlokomedi le bolaodi e tšeere sephetho ka ditlhohlo tše ntle le tshenyo ya nako gomme ya netefatša gore Setlamo se dula se šeditše go latelela maikemišetšo le ponelopele tša Setlamo ntle le go nyefišamaikano a Setlamo. Tše dingwe tša ditlhohlo tše le mošomo o moswa wo o tsenyeleditšwego mo phetišetšong ya Kgwebo ya MEDCOR go GEMS, go tsenywa tšhomong ga koketšo megolong yeo e balelwago morago bašomeding ba tirelo ya setšhaba mme se se ama ditefelo tša maloko le sekoloto le tebelelo gape ya melao ya go dumelega go ba leloko la GEMS ke Khansele ya Ditlamo tša tša Kalafo.
Dipoledišano magareng ga Setlamo le Baswarasetseka ba itšeng di felleditše ka sephetho sa Boto sa go dumela gore go fetišetšwe kgwebo ya MEDCOR go GEMS go ya ka karolo 63 ya Molao wa Ditlamo tša tša Kalafo, 1998.
Diphetho tša Moswarasetseka tšeo di amago tiragalo ye di hlotše tiego e ntšinyana go ka thomiša ka mošomo woo o hlokegago gore go fetšwe ka tiragalo ye go ya ka nako yeo e filwego ke Khansele ya Ditlamo tša tša Kalafo.
Tiragalo e dirilwe ka katlego gape e sepelelana le dinyakwa ka moka tša semolao tšeo di bego di tsenyeletša kgatišo ya peopepeneneng ya tiragalo bjale ka ye e dumeletšwego ke Khansele ya Ditlamo tša tša Kalafo gammogo le tumelelo ya tiragalo ye ke Khomišene ya Phegišano.
Kgwebo ya MEDCOR e fetišeditšwe go GEMS go tloga ka la 1 Janaware 2010 go ya ka Memorantamo wa Kwešišano wo o phethilwego magareng ga ditlamo tše, tše pedi.
Dikontraka tša go thwalwa tša bašomedi ba bararo ba MEDCOR di fetišeditšwe go GEMS mola bašomedi ba boemong bja godimo ba babedi ba MEDCOR ba hweditše mpho ya go tlogela modiro.
MEDCOR e ile ya ngwalollwa bjale ka Setlamo sa tša kalafo ke Khansele ya Ditlamo tša tša Kalafo go tloga ka la 21 Janaware 2010 gammogo le phokotšo ya mešomo ya MEDCOR yeo e phethilwego ka la 30 Aporele 2010.
Go ya ka pholisi ya saposidi ya tša thušo ya tša kalafo yeo e šomišwago mo tirelong ya setšhaba, go tsenyeletšwa le Lefapha la Ditirelo tša Phošollo, maloko a MEDCOR a ile a kgona go ka ba maloko a GEMS ka boithaopo. Mo legatong la Boto ya Bahlokomedi, ke tla rata go amogela maloko a peleng a MEDCOR ao bjalo e lego maloko a GEMS.
Tafola ya Setlamo ya ditefelo e elwa go ya ka megolo gomme maloko a lefela ditefelo tša ona tša kgwedi ka kgwedi go ya ka megolo ya ona ya kgwedi ka kgwedi. Koketšo mogolong ge ngwaga o dutše o e ya e ka hlola gore leloko le feletše le lefela ditefelo tša godimo mola ba dutše ba le gona mola kgethong ya kholego yeo e swanago le ya peleng ka baka la gore bjale ba le mo lepanteng la ba megolo ya ka godingwana.
Maloko a GEMS a lemogile tokišo ya megolo lepanteng la megolo (go bonwe maemo a 16 a megolo a fokoletšwa go a 12), koketšo ya megolo ya tshenyegelo ya boiphedišo ya ngwaga ka ngwaga gammogo le Ditefelo tša go Sepelelana le Mešomo e itšeng (Di-OSD) ka 2009. Diphetogo tše di tsentšwe tšhomong ka go balelwa morago, mme se, se be se bolela gore maloko ao go bego go hlokega gore bjale a lefele ditefelo tša godimo bjale a be a na le sekoloto sa ditefelo.
Le ge e le gore Setlamo se ile sa fetola mapanta a megolo mo mapanteng a ditefelo ka go ithaopa go tloga ka la 1 Janaware 2009 e le go leka go lebantšha le dikoketšo megolong tša 2009 mo tirelong ya setšhaba, megolo ya maloko a GEMS e fetogile le go feta ka mokgwa wo e bego e emetšwe ka baka la Di-OSD le diphetogo lepanteng la megolo. Boto e ile ya lemoga go se kgotsofale go go ilego gwa ba gona magareng ga maloko le baswarasetseka ka baka la seo, gomme ya lebelela mekgwa yeo Setlamo se ka e šomišago go leka go fokotša ditlamorago tše di bego di se tša emelwa tše di hlotšwego ke diphoremiamo tša go ya ka megolo mo malokong a GEMS gammogo le mekgwa ya Setlamo ya taolo ya sekoloto.
Ka 2010 go tla ba le mošomo wo o tšeago karolo go lokiša mapanta a megolo ka tsela yeo e tla thibelago kamego ya dipersente e kgolo ya maloko ao a tla angwago ke diphetogo tša megolo le go netefatša gore go ba le phatlalatšo yeo e lekanetšego ya maemo a megolo le maloko mo lepanteng le lengwe le le lengwe la megolo. Phetogo melaong go thibela kgoboketšo yeo e balelwago morago ka baka la diphetogo megolong le yona e tla tšweletšwa.
GEMS e ngwadišitšwe goba Setlamo sa tša Kalafo sa boloko bjo sa bulelwago bohle, gomme go dumelega go ka ba leloko go laolwa ke melao ya Setlamo yeo e ngwadišitšwego. Go ya ka melao ya bjale, bašomedi ba mafapha a setšhaba le a porofentshe le dikarolo tše dingwe tša mmušo go ya ka karolo 7 ya molao wa Tirelo ya Setšhaba, 1994, bjale ka ge o fetotšwe, le bašomedi ba mekgahlo e mengwe yeo e tsebjago ke Boto ya Bahlokomedi e le bengmošomo bao ba kgathago tema, ba a dumelelwa gore e ka ba maloko.
Khansele ya Ditlamo tša tša Kalafo e nyaka gore melao e fetolwe go tlošwe tšhomišo ya boikgethelo ke Boto ya Bahlokomedi e le temogo ya mekgahlo yeo e lego sektorong ya Setšhaba ka ntle ga phihlelelo ya molao wa Tirelo ya Setšhaba. Phetolo ya molao e ile ya romelwa ke Setlamo e feela tšhišinyo ya Khansele e be e nyaka go oketša phihlelelo ya tumelelo ya GEMS.
Go amega mo tshepetšong le boemong bja ditšhelete bja Setlamo go šeditšwe phihlelelo ya hlwahlwa ya resefe yeo e hlokegago go ya ka Mapheko ya go fihlakgole. Mo kgahlegelong ya go šireletša dikgahlegelo tša baholegi ba GEMS, Setlamo se tla tšwela pele go nyaka go boledišana le Khansele ya Ditlamo tša tša Kalafo ka 2010 go netefatša gore melao ya go dumelega goba leloko e dula e sepelelana le taelo ya tirelo ya setšhaba yeo GEMS e e filwego kua mathomong.
Boto e na le boikarabelo bja go netefatša gore dikgahlegelo tša maloko di šireleditšwe go ya ka karolo 57 (a) ya Molao wa Ditlamo tša tša Kalafo, le gore gape ba kgona go hwetša ka botlalo le ka thelelo ditokelo tša bona tša dikholego bjalo ka maloko a GEMS.
Go latelelwa maikarabelo a Boto gammogo le maikemišetšo a Setlamo a go fa bašomedi ka moka ba tirelo ya setšhaba ka khwetšagalo yeo e lekanetšego ya dikholego tša tlhokomelo ya tša kalafo tšeo di tseneletšego e bile di sa bitšego, magato a se mmalwa a ile a tšewa go kaonafatša khwetšagalo le go kaonafatša boitemogelo bja maloko bja tirelo.
Boto e filetumelelo ya phetolelo ka magato ya ditšweletšwa ka moka tša poledišano tša Setlamo goba tša Maloko malemeng ka moka a semmušo a 11. Projeke ye e thomile ka 2009 gomme e tla tšwelela mo mengwageng e meraro go fihlelaka 2012.
Setlamo se tšweleditše tšhomišo ya diemfelopo tša kgwebo tša phetolo ge go tla mo poledišanong le maloko moo go hlokegago phetolo go tšwa malokong.
Lenaneo la GEMS la Botswetši le tšweleditše go netefatša gore baimana ba hwetše tlhokomelo ya maemo a godimo nakong yeo ba imilego ka yona le go leka go fokotša kgonagalo ya gore dilo di se sepele gabotse.
Tirelo ya go nyakana le kholego ya SMS go kgontšha maloko go netefatša gore ke dikholego dife tšeo ba nago natšo le gore baholegi ka bona bao ba ngwadišitšwego ba ngwadišitšwe mo dikgethong tšohle tša dikholego.
Ditheo ka moka tšeo di lego gona ga bjale tšeo maloko a kgonago go ya go tšona di ile tša tsošološwa gomme tše dingwe di thothetšwe mafelong a maswa ao a kaonafaditšwego. Setheo sa bobedi seo maloko a kgonago go ka ya go sona se butšwe profentsheng ye nngwe le ye nngwe go dira gore go be bonolo gore maloko a kgone go hwetša ditirelo ba lebelelane le motho.
Ditatamente tša ditefelo tša kotara go thuša maloko mo go netefatšeng gore diphoremiamo tša ona di phela di le gabotse.
Dinako tša tirelo tšeo di okeditšwego le ditheo tšeo maloko a kgonago go ka ya go tšona di ile tša ba gona, go tsenyeletšwa le ditirelo ka Mokibelo.
Ditirelo tše fapanego tša mo inthaneteng di ile tša dirwa gore di hwetšagale go maloko bjalo ka tirelo ya websaete ya semmušo ya GEMS gore o kgone go kgopela diphetogo mo dikgethong mo bofelong bja ngwaga.
Boto ya Bahlokomedi e šomile ka maatla le ka boikgafo mo nakong yeo e lego ka tlase ga tebelelo. Palomoka ya dikopano tša Boto le Komiti tše 33 di ile tša swarwa gomme ga se go be le kopano yeo e ilego ya hloka go swarwa gape mo nakong ye, yeo e lego ka tlase ga tebelelo gape ka baka la go se be gona ga khoramo. Dikopano tša Boto le Komiti di ile tša swarwa ka tsela yeo e putsago e bile e šomago gabotse yeo e kgontšhago Boto go itebantšha le merero ka moka yohle yeo e lego ka tlase ga taolo ya yona. Boithaopo bjo bo sa belaetšego bja bahlokomedi mo baholeging ba Setlamo e sa dutše e le ye nngwe ya dimelo tša Boto ye mme ke tla rata go leboga Bahlokomedi bakeng sa tema yeo ba e kgathilego mo ngwageng o mongwe woo o atlegilego wa Setlamo.
Ke tla rata go bontšha ditebogo tša ka go Mohumagatšana Vuyelwa Vumendlini-Schalk, Mothuša Modulasetulo wa Boto, bakeng sa tema yeo a e kgathilego mo go šomeng gabotse ga Boto.
Ngaka DP Van Der Nest, yo e lego Modulasetulo yo a ikemetšego wa Komiti ya tekolo ya GEMS, o bile gona dikopanong tša Boto boemong bja gagwe bja go ba kantorong gomme ke tla rata go mo leboga bakeng sa tema yeo a e kgathilego go netefatšeng gore tikologo ya taolo ya Setlamo e dula e lekanetše e bile e šoma gabotse.
Maloko a komiti ao a ikemetšego a kgethilwego ke Boto gore a direle Komiti ya Tekolo ya Setlamo, Eks Gratia le ya Dikgohlagano gape ba kgathile tema ka bobona mo dikatlegong tšeo di fihleletšwegoke Setlamo ka 2009 mo legatong la Boto, ke tla rata go leboga maloko bakeng sa go kgatha tema ga ona gammogo le botsebi bjo ba fanego ka bjona mo tshepetšong ya Setlamo le Boto.
Mo legatong la the Boto, Ke tla rata go leboga kudukudu Dr Eugene Watson, MoofisiriMogolo wa GEMS. MoofisiriMogolo o dirile tšohle tšeo Boto e bego e di lebelletše gammogo le tshepo yeo e bego e na le yona go yena gomme ka mehla o tšwetše pele ka go kgahla Boto ka boikgafo bja gagwe le lerato la gagwe go GEMS. Moofisiri Mogolo o tsentše tšhomong Leano la Peakanyo leo le dumeletšwego la 2009 ka go atlega gomme a netefatša gore kgwebo ya Setlamo e sepela gabotse le ka tshwanelo.
Boto e thabile gape ka dipoelo tšeo Bolaodi Bogolo bja Setlamo le karolo ya bašomedi ka tlase ga boetapele bja MoofisiriMogolo bo di hweditšego.
Boto e tla fetišetša "thoka" go Boto e mpšha ya Bahlokomedi ka la 21 Julae 2010 gomme e a tshepa gore motheo wo o nyakegago o beilwe gore Setlamo se tšwelele go benya.
Ka 2009 Setlamo se ile sa lemoga tlhokego ya go oketša phišegelo ya go nyaka go tšwa pele go feta feela mahlakoreng a taolo ya tshepetšo le netefatšo a kgwebo ge go tla mo ditirelong tša tlhokomelo ya tša kalafo - moo ka mahlatse e lego lefelo le tee mo re abetšego 90% ya ditšhelete tša Setlamo le ka mokgwa wo Molao wa Ditlamo tša tša Kalafo o hlalosago kgwebo ya Setlamo sa tša Kalafo. Leano la Peakanyo la 2009 leo le tšerwego ke Boto ya Bahlokomedi le be le nyaka gore Setlamo se age mo dikatlegong tšeo se bilego natšo le go leka go hwetša dikatlego mo lefelong la tša tlhokomelo ya tša maphelo ka go tla ka dilodiswa, tshekatsheko ka tlhokomelo, peakanyo yeo e tseneletšego le taolo ya kotsi ya boitekanelo yeo e fetofetogago.
Moeno wa 2009, "Khwetšagalo ya tlhokomelo ya tša kalafo yeo e sa bitšego e bile e sepetšwago gabotse", o nyaka go tšwetša pele le go kaonafatša lehlakore la tshepetšo la kgwebo, mola gape o efa Setlamo monyetla wa go thoma ka go nyakišiša phokotšo ya ditshenyagelo le kaonafatšo ya tšeo se fanago ka tšona tšeo di sepelelanago le ditirelo tša tlhokomelo ya tša kalafo tšeo di hlokwago le go hwetšwa ke maloko. GEMS e thomile mošomo wa go fetola mokgwa wo e fago maloko ka khwetšagalo ya maemo a godimo a tša tlhokomelo ya tša kalafo. Mošomo wo o thomilego ka 2009 o fana ka motheo wo o tiilego bakeng sa mošomo o mongwe wo o latelago woo o sepelelanago le se.
Tshepetšo, mme le fana ka taolo yeo go šoma gabotse go ka bapetšwago le yona gomme ya netefatša gore kgwebo ya Setlamo e sepela gabotse le ka tshwanelo. Go feta moo, leano la peakanyo le kgontšha Boto go lebelela gape mahlakore ka moka a kgwebo ya Setlamo le go netefatša gore, mola e dutše e sepetšwa gabotse, kgwebo e sa dutše e sa kgona go ka tšwela pele.
Bjalo ka MoofisiriMogolo, Ke moofisiriwa tša boswarapuku wa Setlamo gomme ke boikarabelo bja ka go netefatša gore Maano a tshepetšo a Setlamo ke ao a tla kgontšhago go tsenywa tšhomong go go nepagetšego e bile go sepela gapotse ga leano la peakanyo leo le dumeletšwego ke Setlamo gape go feta moo, gore dipego tše di beakanyeditšwego tša kgafetša kgafetša di bapetšwa le ditaetši tša go šoma mo leanong di a diragala.
Mo ngwageng wo o lego ka tlase ga tebelelo, Boto e fane ka dipego tša tšwelopele tša kotara ka kotara le tša nako le nako tša mošomo wo o dirilwego, di bapetšwa le ditaetši tša go šoma tša mo Leanong la Peakanyo. Pego ya bofelo e rometšwe Botong ya Bahlokomedi ka la 10 Disemere 2009, mme e kgonthišiša gore 96% ya ditaetši tša go šoma ka nnete di fihleletšwe.
Leano la Peakanyo le šomile bjalo ka taelo yeo e akaretšago tšohle go bolaodi mo ngwageng wa ditšhelete wa 2009. Ke lebeletše se ke romela pego ye ka go ya ka Leano la Peakanyo. Tshedimošo ya tlaleletšo ka ga ditaetši tše bohlokwa tša kgwebo, dibapetši le dipalopalo e tsenyeleditšwe mo pegong ya Boto ya Bahlokomedi yeo e ka hwetšwago mo matlakaleng a go thoma ka 23 go ya go 50 a pego ye.
Palo ya Maloko ka la 31 Disemere 2009 e be e le go 409,804, gomme se se bolela gore go bile le kgolo ya 100,000 ya maloko magolo ka 2009. Se se laetša gore kgolo ya ngwaga ka ngwaga ya 36% e bapetšwa le palo ya maloko ya 300,536 ka la 31 Disemere 2008. Bašomedi ba go feta 150,000 bao ba lego mo boemong bja mogolo bja 1 - 5 ba ingwadišitše mo go GEMS ka la 31 Disemere 2009.
Tsenyotšhomong yeo e atlegilego ya Projeke ya Sisonke e bone re romela di-SMS tše nne tša thekišo kotara ka kotara go bašomedi bao ba se ba šireletšwago bao ba lego mo boemong bja mogolo bja 1 - 5 le dikwalakwatšo tša seyalemoyeng tše tharo tše atlegilego mo ngwageng.
Batho bao ba bego ba lebantšhitšwe ka dikwalakwatšo tše ba di tšere gabotse gomme Setlamo se tla tšwela pele ka go šomiša ditlamo tšeo di atlegilego ka 2010.
Dipolelo le dipontšho tša go feta 1,320 di ile tša swarwa mo ngwageng mme, sa bohlokwa kudu, botswalano bja ka mahlakoreng ohle magareng ga Setlamo gammogo le Mafapha a mmušo bo kaonafaditšwe ka go thekga matšatši a boitekanelo le bophelo a go feta 250.
Leano la Setlamo la go ikgokaganya le bafani ka ditirelo le kaonafaditšwe ka go tšweletša le go tsenya tšhomong Sengwalwa sa ditaba sa Bafani ka Tirelo tša Tlhokomelo ya tša Maphelo seo se phatlaladitšwego go bafani ka tirelo ya tša tlhokomelo ya tša maphelo ba go feta 28,000 kotareng ye nngwe le ye nngwe. Dingwalwa tša ditaba tše 594 tša Bašomedi ba Sešego sa Bašomi le tšona di ile tša phatlalatšwa mo kotareng ye nngwe le ye nngwe. Dingwalwa tše itšeng le tšona di ile tša tsenywa dikgatišong tša mekgahlo ya bašomi, dikgatišong tša tša tlhokomelo ya maphelo, dingwalwa tša ditaba tša mafapheng le dingwalwa tša ditaba tša GEPF kotara ka kotara.
Leano leo le tla tšeago mengwaga e meraro la diphetolelo le thomile ka 2009 gomme didirišwa ka moka tša kwalakwatšo le poledišano tša Setlamo, go tsenyeletšwa le Melao ya Setlamo, di tla fetolelwa malemeng ka moka a semmušo. Ka 2009, dingwalwa tša ditaba tša maloko di ile tša fetolelwa gomme tša dirwa gore di hwetšagale mo websaeteng ya GEMS.
Lenaneo la GEMS la Botswetši le tsebišitšwe ka la 1 Mei 2009 go fa maloko a Setlamo ka khwetšagalo yeo e sa lefelelwego ya thekgo, thuto le maele mo magatong ka moka a boimana, Go amogelwa bookelong gammogo le nakong ya ka morago ga pelego. Ditirelo le dikholego tšeo go fanwago ka tšona go tloga mola o ingwadišago mo lenaneong di tsenyeletša Puku ya GEMS ka ga boimana, pelego le botswadi bja mathomong; mokotla wa botswetši; dithuto tša leloko ka ga dikholego tša Setlamo tšeo di hwetšagalago; leano la tlhokomelo le thekgo le maele tšeo di tšwelago pele tša tšhomišo ya mogala.
Bafani ka tirelo ya tlhokomelo ya tša maphelo ba go feta 10,000 ba ingwadišitše mo lenaneong la Bagwera ba GEMS mme Setlamo sona se šeditše reiti ya katlego ya lenaneo le, se se bolela gore, maloko ao a atlegago go hwetša tshedimošo ya go ikgokaganya ya bafani ka tirelo ya tša tlhokomelo ya tša maphelo bao ba lefišwago go ya ka reiti ya Setlamo.
Poledišano le maloko mo nakong ye ya la 1 Janaware 2009 go ya go la 31 Disemere 2009 e bone re phatlalatša dingwalwa tša ditaba tše tletšego tshedimošo tše fapanego, go balwa le dingwalwa tša ditaba tša kotara ka kotara gammogo le dingwalwa tša ditaba tša nako le nako go tsebiša maloko ka ditirelo tše diswa. Dikopišwa tša go feta 340,000 tša Pego ya ngwaga ka ngwaga ya 2008 di ile tša ntšhwa le go phatlalatšwa malokong ka la 29 Mei 2009 mme Setlamo se ikgantšha ka mokgwa wo dipego di dirilwego ka gona go maloko.
Sekwamaikutlo sa bobedi sa Setlamo sa kgotsofalo ya maloko se dirilwe mo kotareng ya bone ya 2010 gomme dipoelo tša bofelo le tshekatsheko di dirilwe Botong ya Bahlokomedi ka la 10 Disemere 2009. Dipoelo tšeo tša Sekwamaikutlo di bontšhitše gore 77.6% ya maloko e thabile ka ditirelo tša Setlamo le gore gape tšhišinyo ya hlwahlwa ya Setlamo e sepelelana le dinyakwa tša maloko.
Ditirelo tše šomago gabotse tša bongwaledi di ile tša fiwaBotong ya Bahlokomedi gammogo le Dikomiting tša Boto mo nakong ye, yeo e lego ka tlase ga tebelelo gape le go ya ka Pholisi ya Taolo yeo e dumeletšwego ya Setlamo. Mekgwa yeo e lego ka mo pholising e netefatša gore mekgwa ya taolo ya Setlamo e šoma ka tshwanelo.
Bolaodi: Taolo le Dikgokagano tša Baswarasetseka go dirwa go ya ka lenaneo leo e lego la semmušo. Diphetogo tšeo di akantšwego mo Botong ya Bahlokomedi mo nakong yeo e fedilego ka Disemere 2010 di nyaka gore šedi e kgolo e bewe mo katišong ya boitsebišo ya bahlokomedi ba baswa.
Mokgwatšhomo wa taolo ya khorporeiti ya Setlamo o kaonafaditšwe gape ke go dirwa ga netefatšo ya bahlokomedi le bašomedi. Maikemišetšo a mokgwa wo wa netefatšo ke go netefatša gore bahlokomedi, maloko a komiti ao a ikemetšego le bašomedi ba loketše go ka tsena kantorong. Mofani ka tirelo wa netefatšo yo a ikemetšego o ile a kgethwa go dira ditekolo tšeo di hlokegago gomme pego yeo e tšweletšego fao e ile ya fiwa molekodi yo a ntšheditšwego ka ntle wa Setlamo gore a e lebelele.
Melao yeo e ngwadišitšwego ya GEMS e ile ya lebelelwa ka go tsenelela e le gore go netefatšwe gore melao yeo ke yeo e kwagalago e bile e le ya maswanedi. Ka tebelelo yeo, melao yeo e hlalosago gore naa ke mang yo a ka bago moholegi wa leloko e ile ya lebelelwa leswa go netefatša gore e hlakile e bile e na le tirišo yeo e swanago. Melao e meswa yeo maikemišetšo a yona e lego tshepetšo e botse ya Setlamo le yona e ile ya tsenywa tšhomong. Mongwadiši wa Ditlamo tša tša Kalafo o ngwadišitše melao yeo e fetotšwego go tloga ka la 30 Juni 2009.
Tebelelo ya tshepelelano le tša semolao e ile ya dirwa ke molekodi yo a ntšheditšwego ka ntle wa Setlamo gore a dire teko ya tshepelelano le melao mo melaong yeo e ngwadišitšwego ya GEMS le dikarolo tše laeditšwego tša Molao wa Ditlamo tša tša Kalafo. Kelo yeo e filwegoke molekodi e bile e botse gomme ditaelo tšeo di bego di le pegong di ile tša lebelelwa ke bolaodi ka bonako.
Leano la tshepetšo ya Baswarasetseka ba Setlamo le ile la lebelelwa gape mo Kotareng ya 1 ya 2009 gomme dikamano le baswarasetseka le dipego di dirilwe go ya ka leano leo le fetotšwego mo nakong yohle yeo e lego ka tlase ga tebelelo. Kamano ya pušeletšo ya Setlamo le baswarasetseka ba itšeng ba bjalo ka Khansele ya Ditlamo tša tša Kalafo, DPSA, Sešego sa Ditšhelete sa Setšhaba, Khansele ya Kgobokanyo Poledišano ya Tirelo ya Setšhaba, Bašomedi ba tša Sešego sa Bašomedi, Bašomi ba tša Maphelo le Boitekanelo e ile ya tšwelela ka tshwanelo. Baswarasetseka ba itšeng ba hweditše dipego tša kotara ka kotara go tšwa Setlamong gomme dikopano tša kotara ka kotara tše beakantšwego le tšona di ile tša tšweletšwa. Dikamano tša kotara ka kotara di be di na le dikopano le mekgahlo yeo e bego e filwemošomo wa go sepetša mekgwa ya tefelo ya megolo ya bašomedi ba tirelo ya setšhaba le bao ba šetšego ba tlogetše modiro, se se bolela gore, PERSAL gammogo le GEPF.
Letona la tša Tirelo ya Setšhaba le Tshepetšo le be le phela le tsebišitšwe ka boemo bja Setlamo gomme kamano ya pušeletšo e ile ya ba gona.
Lenaneo la GEMS la ngwaga ka ngwaga la Katišo ya Bašomi ba Sešego sa Bašomedi le ile la ba gona go tloga ka la 1 Aporele 2009 go ya go la 30 Juni 2009 gomme makga a katišo a ile a ba gona mo mafapheng ka moka a setšhaba, mafapheng a diporofentshe gammogo le bašomedi ba bangwe bao ba kgathago tema ba GEMS. Sengwalwa sa ditaba sa se-eleketeroniki sa kotara ka kotara sa Bašomi ba HR se ile sa tšweletšwa mo nakong yeo e lego ka tlase ga tebelelo gomme se ile sa šomišwa ka katlego go rarabolla tše dingwe tša dipelaelo tšeo di tlwaelegilego tša tshepetšo ya diphoremiamo. A mangwe a mathata a, a bjalo ka go tsenya phetšišo ya tirelo yeo e šaletšego morago mo go PERSAL, a sa dutše a le gona gomme mošomo o mongwe o montši o tla ba gona ka 2010 ka tšhomišano le HR le bao ba sepetšago tša megolo mo tirelong ya setšhaba.
Simphosiamo sa bobedi sa ngwaga ka ngwaga sa GEMS se ile sa swarelwa kua KwaZulu-Nata go tloga ka la 26 - 27 Oktoboro 2009. Šedi ya Simphosiamo e be e le mo temeng yeo e kgathwago ke Setlamo mo Tshepetšong ya HR mo tirelong ya setšhaba.
Dipelaelo tša maloko di ile tša lebelelwa ka nako le ka go tshepagala mo nakong yeo e lego ka tlase ga tebelelo. Maloko a ile a hlohleletšwa go romela dipelaelo tša ona Setlamong ka go šomiša aterese ya complaints@gems.gov.za. Dipelaelo tšeo di bego di fetišeditšwe Bolaoding bja Setlamo le tšona di ile tša fetišetšwa go aterese ya emeile ya dipelaelo. Dipelaelo tšeo di hweditšwego ka aterese yeo e ikgethilego di ile tša sekwasekwa e le gore go tle go bonwe dibapetšwa le mabaka ao a hlolago se, le go tšweletša le go tsenya ditsenogare. Dipego tša kgafetša kgafetša Botong ya Bahlokomedi le baswarengsetseka ba itšeng ka ga maitemogelo a dipelaelo a Setlamo di bile gona. Maloko a ka romela gape dipelaelo khanseleng ya Ditlamo tša tša Kalafo gomme Setlamo sa fetola go dipelaelo tše 220 tšeo e di hweditšego go tšwa Khanseleng mo nakong yeo e lego ka tlase ga tebelelo.
Dipelaelo di hlaloswa e le karolo ya go ba leloko mo nakong bjalo ka e tee ya ditaetši tša kgwebo tše kgolo tšeo di lebelelwago ke Boto ya Bahlokomedi gomme tshekatsheko ya papetšo ye e tsenyeleditšwe mo karolong 4.9 ya Pego ya Boto mo malokong a Setlamo. Maloko ao a sego a kgotsofatšwa ke tharollo ya dipelaelo tša bona ke Setlamo ba ka romela dipelaelo tšeo go Komiti ya GEMS ya Dikgohlano gore di kgone go ahlolwa. Mokgwa wa go theeletša Dikgohlano wa GEMS o ile wa lebelelwa gape mo Kotareng ya 1 ya 2009 gomme Komiti e dula e ikemišeditše go rarolla dikgohlano ka tshwanelo le ka mokgwa wa maleba.
Kopano Kgothakgothe ya Boraro ya Ngwaga ka Ngwaga ya Maloko a GEMS e be e swaretšwe Nelspruit, Mpumalanga ka la 30 Juni 2009. Maloko a 91 a ile a ba gona kopanong kgolo gomme a fetiša ditharollo ka moka tšeo di bego di beilwe tafoleng.
Leano la tshepetšo ya diphoremiamo leo le tšwago mokgwatšhomong wa tebelelo gape wa ka gare le ile la tšweletšwa e le gore le lebelele ditaba tšeo di tšwago tekatekanyong ya tepiti le khrediti, dithomelo tša PERSAL, maloko ao a lego Phenšeneng, go kgaolwa ga maloko le dikgopelo tša ditefelo tšeo di sa emetšwego. Tebelelo ye e bone phokotšo ka kakaretšo ya 50% ya dipelaelo tša maloko.
Go šoma gabotse ga bafani ka tirelo go be go sepetšwa ka nako tšohle gomme go ile gwa lebelelwa gape ka tshwanelo gore go tle go kgone go rarollwa ditlhohlo tšeo di ilego tša lemogwa. Tebelelo ya nako tšohle ya go šoma gabotse e bapetšwa kgahlanong le dinyakwa tša kontraka le go bega kgahlanong le maano le dipeakanyo e ile ya dirwa.
Mekgwa ya tshepetšo ya dikgopelo tša ditefelo e ile ya tšweletšwa le go tsenywa tšhomong go kgonagatša thomelo e bobebe, tebelelo le taolo ya dikgopelo tša ditefelo tša sektoro ya setšhaba ya tša kalafo. Ka kakaretšo, nepagalo ya reiti ya tebelelo ya dikgopelo tša ditefelo ka 2009 e fetile 99%.
Sengwalwa sa go lebelela le go lefela dikgopelo tša ditefelo tšeo di sepelelanago le Dikholego tše ngwaletšwego tša motheo (di-PMB) se ile sa tšweletšwa. Mme se se ile sa feleletša ka go tsenywa tšhomong go go atlegilego ga tharollo yeo e itšhomelago ka boyona ya di-PMB yeo e sepelelanago le Setsenyeletšwa G sa Melao ya Setlamo gammogo le ditumelelwa tša Molao wa Ditlamo tša tša Kalafo.
Dikontraka ka moka tša Setlamo le bafani ka tirelo di ile tša lebelelwa gape. Dikontraka tše di lego gona ga bjale di ile tša tšwelela pele gomme dikontraka tše diswa tša go fana ka ditekolo tša Maphelo le Boitekanelo, lenaneo la Botswetši le ditirelo tša Poledišano di ile tša tsenywa tšhomong ka katlego.
Tekolo ya tumelano ya boemo bja tirelo ya 2009 e dirilwe ke molekodi wa ka gare wa Setlamo gammogo le Basepetša dikontraka ba Setlamo, gape le tikologo ya tirelo, e ile ya bonwa e le yeo e kgotsofatšago.
Ka 2009 GEMS e tšwetše pele go netefatša gore mekgwa ya yona ya tshepetšo ya tshedimošo e tšwela pele le gore gape tshedimošo ka moka e šireletšegile e bile e bolokilwe ka katlego. Dipušetšo ka moka tša REF di be di nepagetše e bile di rometšwe ka nako khanseleng ya Ditlamo tša tša Kalafo.
Tiro ya go fetišetša kgwebo ya MEDCOR go GEMS e thomilwe. Sengwalwa sa go tšea le Leano la projeke la go tswalela le ile la tšweletšwa le go hlangwa ka Leano la go tsenya MEDCOR tšhomong.
Go tšewa ga bašomedi ba Khansele ya Ditlamo tša tša Kalafo, Setheo sa Setšhaba sa Thuto yeo e Phagamego- Mpumalanga (NIHE) le Khansele ya Thuto yeo e Phagamego (CHE) go ile gwa phethwa mme bašomedi ba mekgahlo ye ba ile ba ngwadišwa mo Setlamong. Pholisi ya Setlamo ya taolo ya bomenetša e ile ya tsenywa tšhomong gomme ditirelo di ile tša okamelwa ke Foramo ya Bomenetša ya Setlamo, ka thekgo ya botseka e hwetšwa go tšwa go Lefapha leo le Ikgethilego la Dinyakišišo (SIU).
Kago ya ditefelo le dikholego tša GEMS tša 2010 e rometšwe khanseleng ya Ditlamo tša tša Kalafo ka la 25 Setemere 2009 gomme e ile ya tsenywa tšhomong ka go atlega mo Bafaning ka Ditirelo ka la 31 Disemere 2009.
Setlamo se kgonne go kgoboketša dipilione di le R8,9 ya ditefelo gomme sa lefela dipilione di le R7,9 ya dikgopelo tša ditefelo, gomme se sa dira gore go be gona morokotšo wa tša tlhokomelo ya maphelo woo o sa tšhwago o ntšhwa selo wa dimilione di le R774 mo ngwageng. Ditshenyagelo tšeo e sego tša tlhokomelo ya tša maphelo di sepeditšwe gabotse gomme di be di emetše letseno la 7.19% la ditefelo tše sa ntšhwago selo. Dipoelo dipeeletšong tša 5% di hweditšwe ka tirišo yeo e swanago ya leano la Peeletšo la Setlamo ka morago ga moo Setlamo se bile le morokotšo wo go ntšhitšwego tšohle tša ka lehlakoreng wa dimilione wa R263 mo ngwageng wo wa ditšhelete.
Kelo ya tšhelete le boemo bja yeo e lego ka pankeng tša Setlamo di lebeletšwe ka bokgauswane beke ka beke go netefatša gore dinyakwa tša go ba le tšhelete di a fihlelelwaSetlamo. se tšweletše pele goba le tšhelete yeo e šetšego ka pankeng ya hlwahlwa ya dibilione di le R1 ngwaga ka moka wa ditšhelete gomme wa tsenya tšhelete yeo e šetšego e ntšhitšwe tšohle ya hlwahlwa ya dimilione di le R572.
Sekoloto se laolwa ke Setlamo ka mekgwa yeo e tiilego ya taolo ya Sekoloto.
Setlamo se kgonne le go kaonafatša maemo a sekoloto mo ngwageng, e feela, GEMS e ile ya lebana le maemo a sekoloto ao a oketšegilego (sekoloto sa ditefelo se oketšegile ka 90% ka Oktoboro) ao a hlotšwego ke koketšo megolong yeo e balelwago morago le Ditefelo tša go Sepelelana le Mešomo e itšeng (Di-OSD) yeo e tsentšwego tšhomong mo tirelong ya setšhaba ka Julae ya 2009. Koketšo mo maemong a sekoloto ka baka la go tsenywa tšhomong ga koketšo megolong yeo e balelwago morago le Di-OSD go laotšwe ka tsenogare le Bašomedi ba HR le basepetši ba tša tefelo ya megolo bao ba fapanego. Pholisi ya taolo ya Sekoloto ya Setlamo e ile ya lebelelwa gape ge ngwaga o dutše o e ya gore e kaonafatše mekgwa ya taolo ya sekoloto ya Setlamo.
Inšorentshe ya go ikatološa yeo e lekanetšego e ile ya hwetšwa le go oketšwa kua mathomong a 2009 gomme le inšorentshe yeo e lekanetšego ya dithoto e ile ya hwetšwa gore e šireletše dithoto tšeo re nago natšo ga bjale mo ngwageng.
Diakhaonto tša taolo tša kgwedi ye nngwe le ye nngwe ya 2009, go tsenyeletšwa le dipego tša bolaodi, di ile tša tšweletšwa gomme di filwe Boto ya Bahlokomedi le dikomiti tša yona.
Dipušetšo tšohle tša go ya ka molao le tša REF di rometšwe ka nepagalo le ka nako khanseleng ya Ditlamo tša tša Kalafo mo ngwageng wa tša ditšhelete. Dithomelo tša dipušetšo tšohle tša go ya ka molao di be di fokoleditšwe mo go romeleng feela ga diakhaonto tša kgwedi ka kgwedi tša tshepetšo bjale ka ge go hlokega go ya ka Sedikološwa sa Khansele ya Ditlamo tša tša Kalafo 35 sa 2009.
Ditiro tša tshepetšo ya tša ditšhelete tša Setlamo di be di thekgilwe ke mošomo o montši wa boektšhwariale woo o bego o tsenyeletša thomelo ya dipego tša kgwedi ka kgwedi le tša kotara ka kotara ka ga tshedimošo ya leloko, tshekatsheko ya dikgopelo tša ditefelo le diponelopele tša tša ditšhelete mo nakong e kopana le ya magareng. Godimo ga moo, dihlopha di se kae tša bengmešomo di ile tša lebelelwa ka 2009 go lebella gore naa dihlopha tše di tla ama bjang boemo bja tša ditšhelete bja Setlamo pele ga ge re ka dumela go di tšea.
Mokgwatšhomo woo o šomišitšwego mo go hlakantšheng dikgopelo tša ditefelo tše bilego gona e feela di se tša hwetšwa (IBNR) wa 2009 o ile wa swanelwa ke go dirwa diphetogo mo dikakanyong tšeo di šomišwago ke diektšhwari go sepelelana le matšatši a go tšwa tirelong go ya tefelong a dikarolo tše fapanego tša dikgopelo tša ditefelo, phokotšo ya mosela wa go fana, go sepelelana le maitemogelo a dikgopelo tša ditefelo tše lefeletšwego le tebelelo gape ya persente ya dikgopelo tša ditefelo tša seeleketeroniki di bapetšwa le tša pampiri tšeo di hweditšwego. Setlamo se phethile gore se tla šomiša mokgwa o tee o swanago wa go šoma (SOP) go hlakantšha IBNR go tloga ka Febereware 2009.
Go amega ga boemo bja tša ditšhelete bja Letlole la Tekanyetšo ya Kotsi bo sekasekilwe kotara ka kotara ka 2009 gore Setlamo se tle se kgone go bona mekgwa ye e itšeng ya thibelo yeo e ka šomišwago. Go tsenywa tšhomong go go bego go akantšwe ke Letlole la Tekanyetšo ya Kotsi go tla ama kudu maemo a tša ditšhelete a Setlamo gomme se se bolela gore Setlamo se tla lefelela letloleng.
Tebelelo gape ya ngwaga ka ngwaga ya popego ya dikholego yeo e dirilwego ke Setlamo mo kotareng ya boraro ya 2009 e direlwa 2010, e bone dikoketšo mo maphekong ka moka a dikholego gape le go tsebagatšwa ga dikholego tša tlaleletšo mo dikholegong ka moka ka koketšo ya palogare mo dikoketšong ya 10.8%. Leano la kgwebo le theko la 2010 le rometšwe khanseleng ya Ditlamo tša tša Kalafo ka la 25 Setemere 2009.
Mo kotareng ya bofelo ya 2009 mošomo o itšeng o ile wa dirwa go netefatša gore phetišetšo ya kgwebo ya MEDCOR go GEMS ka la 1 Janaware 2010 e phethilwe. Baeletši ba tiragalo (Alexander Forbes) ba kgethilwe go tšweletša nyakišišo ya kgonagalo, tokomane ya peopepeneneng, leano la go tsenya tšhomong le go laola mešomo yeo e tsenyeletšwago ge go tsenywa phetišetšo yeo tšhomong. Nyakišišo ya kgonagalo e kgonthišišitše kgonagalo ya tiragalo gomme ya laetša mafelo ao e ka bago tlhobaboroko. Tokomane ya peopepeneneng e rometšwe khanseleng ya Ditlamo tša tša Kalafo e sepelelana le Karolo 63 ya Molao wa Ditlamo tša tša Kalafo. Mošomo wa Moeletši wa tiragalo gammogo le leano la phetetšo ka kakaretšo le be le okametšwe ke Komiti ya tša taolo yeo e bego e sepetšwa ke Damaria Pholosi.
Setlamo se lebeletše gape leano la dipeeletšo ge ngwaga o dutše o e ya mme se kgonthišišitše tšhomišo yeo e tšweletšego pele ya leano go fihlabofelong bja ngwaga. Setlamo se beeleditše matlole ditipositing tše di sa fetofetolwego le diakhaontong tša kgoeletšo mo mafelong a mahlano a tša ditšhelete.
Dipoelo tša godimo dipeeletšong di ile tša hwetšwa mo matloleng ao a beeleditšwego le mekgahlo ye. Letseno la peeletšo bjale ka persente ya letseno la ditefelo le be le le mo go 0.90% ka la 31 Disemere 2009.
Go šoma gabotse ga dipoelo dipeeletšong go be go šeditšwe kgwedi ka kgwedi ka diakhaonto tša taolo tša kgwedi ka kgwedi gomme di begilwe semmušo mo pegong ya kotara ka kotara ya go šoma gabotse ga dipeeletšo. Gore se se kgone go fihlelelwa, Setlamo se beakanya pego ya tshwao ya kotara ka kotara mo dipoelong tša maano ao a šomišitšwego. Dipego tše di kgonthišišitše gore dipoelo tšeo di hweditšwego di sepelelana le mmaraka. Le ge re ile ra bona go theoga ga ikonomi ka 2009, Setlamo se ile sa kgona go beeletša matlole ka tlhokomelo gomme sa netefatša dipoelo tšeo di kgahlišago.
Mošomo o montši o dirilwe ka 2009 go oketša taolo ya tšhelete le mekgwa yeo e tla re bontšhago mafelo ao a nyakago kaonafatšo. Leano le le tiilego la tekolo, go tsenyeletšwa le mošomo wa tekolo wa ka ntle le ka gare, o be o okametšwe ke Komiti ya tša Tekolo ge ngwaga o dutše o e ya.
Go hwetša pego ya tekolo yeo e sa laolwago mo ngwageng wa rena wa bone wa tšhomo e ba kgonthišišo ya matsapa ao bolaodi gammogo le Boto ba šomilego ka maatla go a tšea go lota dithoto tša Setlamo gammogo le dikgahlegelo tša maloko.
Leano la Peakanyo la 2009 le bontšhitše go šutha go tloga mokgweng woo o bego o theilwe inšorentsheng go ya go woo leloko ka le tee le kgonago go hwetša ditirelo tša maswanedi tša tlhokomelo ya tša kalafo, ka ditekolo tša maswanedi mo go swanetšego. Mošomo wa go aga motheo go tloga mokgweng wo o theilwego inšorentsheng o dirilwe ka tlase ga leano la maikemišetšo la go tla ka tshepetšo ya go fetofetoga ya tša tlhokomelo ya tša kalafo yeo e tla kaonafatšago porofaele ya kotsi ya setlelinikhale ya Setlamo.
Boto e dumeletše leano la khwetšo la 2009 leo le bonego kagoleswa ya ditirelo tša tlhokomelo tše laolwago tša Setlamo go ya ka tirelo - mola peleng, ditirelo tša tlhokomelo tše laolwago di be di fiwago ya ka kgetho ya kholego.
Ditirelo tša Taolo ya Bolwetši bja HIV go baholegi mo dikgethong ka moka tšeo di ngwadišitšwego tša dikholego tša GEMS.
Bafani ka ditirelo bao ba kgethilwego ba ile ba kgethwa ke Boto ya Bahlokomedi ka la 31 Julae 2009 mme mokgwa wa go dira dikontraka o ile wa phethwa ka Oktoboro 2009.
Ka baka la seo kagoleswa ya ditirelo tša tlhokomelo tše laolwago, dipeakanyetšo tša tšhelete yeo e swanetšego e lefelwe di ile tša se sa tšwela pele ka 2010 gomme taolo ya kotsi ya tša tlhokomelo ya tša maphelo ya dikholego tšohle tša dikgetho tša Setlamo, go tsenyeletšwa Beryl le Sapphire, e ile ya fetetšwa go mofani ka tirelo wa tlhokomelo ye e laolwago ya Setlamo. Mošomo wo o dirilwego go tšweletša le go thea kgokaganyo e mpšha ya GEMS bakeng sa baholegi ba Beryl le Sapphire gammogo le ditefelo tše ikgethilego tšeo di tlo tsenywago tšhomong ka 2010. Dikontraka tša kgokaganyo ya GEMS tša dikgetho ka moka tša Setlamo di tsenyeletša go ingwadiša ga bafani ka tirelo mo kgokaganyong ya Bagwera ba GEMS. Maloko ao a amegago a hweditše thuto ya maloko yeo e tseneletšego ka la 31 Disemere 2009 gore a kgone go itlwaetša ditirelo tše, tšeo di fetogilego.
Kabo ya ditšhelete ya dikholego tša Setlamo le tlhokomelo ya tša maphelo ya 2010 ya mekgahlo ya tlhokomelo yeo e laolwago yeo e filwego kontraka ke Setlamo e ile ya dirwa go lebeletšwe ditshekatsheko tše tseneletšego tša seektšhwariale le tša ditšhelete.
Maikemišetšo a tlhokomelo yeo e laolwago ya go ba le moputso bofelong a dikgetho tša Beryl le Sapphire a ile a tsenyeletšwa mo dikontrakeng tša Setlamo tša 2010 tša tlhokomelo yeo e laolwago.
Mošomo wa go lebelela dipeakanyetšo tše dingwe tša go bušeletšwa tšhelete o thomile ka phatlalatšo le go tsenywa tšhomong ga projeke ya teko magareng ga Setlamo gammogo le Kgokaganyo ya Dingaka tša Ditsebi ya KZN. Maikemišetšo a projeke ye ya teko e be e le go bona le go lekanyetša kgonagalo ya phokoletšo mo ditshenyagelong tša tlhokomelo ya maphelo tšeo di ka bago gona ka baka la go šoma mmogo go go dirilwego ke Setlamo le kgokaganyo ya bafani ka tirelo ya tša tlhokomelo ya tša maphelo. Dihlopha tša maokelo le tšona go ile gwa boledišana le tšona bakeng sa dikgetho tše dingwe tša tefelo ya tirelo ya dipeakanyetšo tša go bušeletšwa tšhelete.
Leano leo le tseneletšego la diprojeke la tšweletšo ya porofaele e tee ka e tee ya kotsi bakeng sa baholegi ba GEMS, leo le tla šomišwago go tla ka dilo diswa tša popo ya dikholego tšeo maikemišetšo a tšona e lego go hlohleletša khwetšagalo ya ditirelo tša tlhokomelo ya tša kalafo ke Baholegi ba GEMS mo nakong ya magareng, le ile la tšweletšwa le go tsenywa tšhomong.
Dibapetši dikgolo tša boitekanelo tša GEMS di ile tša abelanwa le Lefapha la Tirelo ya Setšhaba le Tshepetšo e le go thekga tšwetšopele ya mananeo a boitekanelo le bophelo bjo botse mo lefelong la mošomo.
Kago ya tshepetšo ya Setlamo e theilwe mo kantorong kgolo e nnyane yeo e šomago gabotse yeo e sepetšago le go okamela kgwebo ya Setlamo mme e thekga Boto ya Bahlokomedi gammogo le Dikomiti tša Boto. Maloko a maswa a šupa a ile a thwalwa go ya bofelong bja nako ya peleng ya go dira dipego, se se bolela gore, nako yeo e fedilego ka la 31 Disemere 2008 gomme ba tsena mošomong ka Janaware le Febereware 2009. Bašomedi ba ba baswa ba hweditše katišo yeo e tseneletšego ya boitsebišo mo tikolong ya tšhomo ya Setlamo yeo e sepelago ka lebelo. Maloko a mangwe gape a mabedi a bašomedi a ile a thwalwa mo nakong yeo e lego ka tlase ga tebelelo gape, gomme Setlamo bjale se na le maloko a le 27.
Leano la tšhutelelano le hweditše tšhetšo e kgolo mo nakong ye, yeo e lego ka tlase ga tebelelo gomme pholisi ya tšhutelelano yeo e itšego, go lebeletšwe MoofisiriMogolo, le ile la tšweletšwa le go dumelelwa ke Boto.
GEMS tšeo di nyakegago bjale di feditšwe gomme e bile di tsentšwe tšhomong.
Katišo ya bašomedi e dirwa mo nakong yeo e lego ka tlase ga tebelelo go ya ka maano a tšwelopele a bašomedi.
Go lebeletšwe bogolo bja kantoro kgolo ya Setlamo, ditirelo tša taolo ya sešego sa bašomedi (HR) di abja ke mofani ka tirelo wa ka ntle. Mofani ka tirelo o moswa wa HR o ile a kgethwa go fana ka mošomo wo wa thekgo o bohlokwa Setlamong.
Ketwane ya kabo le mekgwa ya tša ditšhelete ya Setlamo e dirilwe diteko kgafetša kgafetša go lekola go sepelelana ga dipholisi le ditaolo tša ka gare. Ditokomane tšeo di thekgago se di ile tša swarwa go sepelelana le dinyakwa gomme di tla ba ka tlase ga tekolo-tebelelo gape ya ngwaga ka ngwaga.
Sengwalwa sa dithoto tše sa šuthego se ile sa tlaleletšwa le go lebelledišišwa gape kgwedi ka kgwedi gomme Ditaolo tšeo di sepelelanago le seo tša ka gare tša Setlamo di be di lebelelwa nako le nako go netefatša gore Dithoto tša Setlamo di šomišwa ka tshwanelo. Netefatšo ya go bona ka sebele le yona e ile ya dirwa mo nakong yeo e lego ka tlase ga tebelelo.
Dinyakwa tša infrastraktšhara ya Setlamo di ile tša gola le kgetho ya bašomedi ba baswa. Sekgoba sa dikantoro sa go bapana le dikantoro tše ngwadišitšwego tša Setlamo se ile sa hwetšagala mo kotareng ya 4 ya 2009 gomme se ile sa hirišwa ke Setlamo ka morago ga go lebelelwa le go dumelelwa ke Boto ya Bahlokomedi. Sekgoba se se oketšegilego sa dikantoro se ile sa kgontšha maloko gore a ka tsena ka mo dikantorong tše diswa ka Febereware 2010.
Setlamo se tlile ka maano mangwe ao a fapanego a boikarabelo setšhabeng bja khorporeiti mo nakong yeo e lego ka tlase ga tebelelo. E nngwe ya diprojeke tše, e tsenyeletša kgetho ya dikolo di le tharo mo setšhabeng sengwe seo se se nago tšohle sa KwaZulu Natal. Dikolo tše di ile tša thušwa ka kaonafatšo ya infrastraktšha le ditlabakelo, tše bjalo ka go lokiša matsikangope ao a thubegilego le go lokišwa ga dintlo tša boithomelo.
Taolo ya kotsi e ikepetše gohle mo kgwebong ya Setlamo le maanong ka moka a tšhomo go tsenyeletšwa taolo ya kotsi bjale ka lefelo legolo la go šoma gabotse. Go ya ka pholisi ya Taolo ya Kotsi yeo e dumeletšwego ke Setlamo, tikologo ya ngwaga ka ngwaga ya Setlamo e thomile ka Febereware 2009 ka tiro ya tshekatsheko go ya ka leano la kotsi ke Bolaodi bja Setlamo go bona dikotsi tšeo di ka lebanago Setlamo. Mme go lebeletšwe mošomo wo, sengwalwa sa kotsi go ya ka leano se ile sa tlaleletšwa gomme mošomo ka moka wa tekolo o ile wa kgokaganywa le dikotsi tšeo di bego di hlokwa go šetšwa semetseng tšeo di bonwego. Leano la go netefatša leo le kopanego leo le bego le bontšha gore dikotsi ka moka tšeo di bonwego di ile tša rarollwa ke mekgahlo yeo e nago le boikarabelo bjoo e rometšwe Botong ya Bahlokomedi ka dinetefatšo tšeo di hlokegago.
Go tlaleletša dikotsi go ya ka leano, dikotsi tša go šoma di ile tša lemogwa ka go tšea magato pele gomme maano a go thibela kotsi a tšweletšwa gore a tsenywe tšhomong mo nakong ye, yeo e lego ka tlase ga tebelelo. Ditshekatsheko tšohle tša kotsi le maano a go di thibela di dumeletšwe ke Boto le go lebelelwa ke Komiti ya Tekolo. MoofisiriMogolo o fileBoto dipego tša kotara ka kotara tša tšwelopele go lebeletšwe gore go tsenywe tšhomong mekgwa yeo e dumeletšwego ya go thibela kotsi gomme tshepelelano le Pholisi ya Setlamo ya Taolo ya Kotsi e kgonthišišitšwe ka Disemere 2009.
Pholisi ya Setlamo ya Taolo ya Kotsi e ile ya fetolwa gape gore go tsenyeletšwe ditaetšo tše di nepagetšego tša pego ya King III ya taolo ya khorporeiti.
Leano la khwetšo la GEMS la 2009 le dumeletšwe ke Boto ya Bahlokomedi ka la 26 Matšhe 2009 gomme khwetšo ya ditirelo ka 2009 e ile ya latela.
Pholisi ya Setlamo ya Tshepetšo ya Ketwane ya Kabo e ile ya latelelwa gammogo gomme mekgwa ya taolo ya setho yeo e tsentšwego tšhomong ka 2008 le yona e ile ya latelelwa mo nakong yeo e lego ka tlase ga tebelelo.
Boto ya Tebelelo gape ya melato ya Khansele ya Ditlamo tša tša Kalafo e ile ya ba kgahlanong le GEMS ka Setemere 2008 go lebeletšwe thomelo ya kgopelo ya ngaka ya bana ya Khoutu ya Sefetodi 0019 gomme Boto e ile ya dumela gore GEMS e tla lefela dikgopelo tša ditefelo tše go tloga ka Nofemere 2008 ka ge khoutu e be e tsenyeleditšwe mo sengwalweng tšhišinywa sa Lenaneo la Taetšo ya Ditheko la 2009 (NHRPL). E feela, NHRPL ya 2009 ya bofelo e be e se ya tsenyeletša go bušeletšwa tšhelete ga dikgopelo tša ditefelo tša dingaka tša bana kgahlanong le Khoutu ya Sefetodi 0019 gomme GEMS e ile ya lefela dikgopelo tša ditefelo mo ngwageng wa 2009 ka moka. Taba ye e ile ya tlišwa mo pele ga Boto mme bofelong GEMS e ile ya dumelelwa gore e tšwele pele go lefela Khoutu ya Sefetodi 0019 ge kgopelo e dirilwe ke dingaka tša bana.
Boto ya Bahlokomedi peleng e be e dumetše gore GEMS e swanetše e thuše Lefapha la Dikamano tša Boditšhabatšhaba le Tšhomišanommogo ka go tšweletša kgetho ya kholego ya boditšhabatšhaba go bašomedi bao ba lego mošamawatle. Peakanyo ya mathomong, mošomo wa boektšhwari le dipoledišano le Khansele ya Ditlamo tša tša Kalafo di ile tša dirwa e feela go ile gwa ba le tiegonyana ka ge tshedimošo yeo e bego e emetšwe go tšwa go Lefapha gammogo le Ditlamo tša tša Kalafo tšeo bašomedi ba ngwadišitšego go tšona ga bjale. GEMS e sa dula e ikemišeditše go tšwela pele ka se. Re ile ra hwetša tshedimošo bofelong gomme mošomo wa thoma gape mo seripeng sa bofelo sa 2009.
Reiti ya katlego ya tšhomišo ya tirelo ya Bagwera ba GEMS ya kgwedi ka kgwedi e dutše e le ka tlase ga 50%. Magato ao a fapanego a ile a tšewa ke bolaodi gore a kgone go bona reiti ya katlego e kaonafala, go tsenyeletšwa le phatlalatšo ya diporotšhara tša go bontšha maloko gore "naa go dirwa bjang". Ka go tsenywa tšhomong le go tšwetšwa pele ga phatlalatšo ya melaetša yeo e bušeletšwago re akanya gore reiti ya katlego e tla kaonafala ge nako e dutše e sepela.
Kabo ya sešego sa Setlamo ga se ya kgotsofatša mabaka a Lepheko 29 la Molao wa Ditlamo tša tša Kalafo. Setlamo se bone kgolo e kgolo mo malokong mo nakong yeo e lego ka tlase ga tebelelo gape gomme se se fokoditše Kabo ya maemo a sešego le bokgoni bja go lefelela ditshenyagelo išago. Kabo ya bokgoni bja go lefelela ditshenyagelo išago e ile ya angwa ke dikoketšo tša go feta tšeo di bego di akanyeditšwe mo Lenaneong la Taetšo ya Ditheko (se se bolela gore, reiti yeo e šomišwago ke Setlamo go lefela dikgopelo tša ditefelo) le dikoketšo tša tefelo ya go ntšhwa ga tee ya kalafo (SEP) mo nakong yeo e lego ka tlase ga tebelelo gape yeo e fokoditšego sešego ka 0.89%. Godimo ga moo, dikgopelo tša ditefelo tša go feta ka mokgwa wo di bego di akantšwe ka 2009 di ile tša tlemaganywa le mauba a a fapanego (se se bolela gore, mpshikela, mpshikela wa dikolobe le RSV) le koketšego mo palong ya go segwa ka magare go go ikgethelwago go go dirwago kua bookelong. Kabo ya bokgoni bja go lefela ditshenyagelo išago ya 11.08% ka la 31 Disemere 2009 e šitega go fihlelamaemo a 11.93% ao a dumeletšwego ke Mongwadiši ka 2007 pele ga go dumelela leano la kgwebo leo le rometšwego ke Setlamo khanseleng ya Ditlamo tša tša Kalafo. Setlamo se begile se ka tshwanelo khanseleng ya Ditlamo tša tša Kalafo go ya ka karolo 29 ya Molao wa Setlamo sa tša Kalafo. Se se bohlokwa kudu, matlole ao a kgobokeditšwego ao re nago nawo a oketšegile ka palo ya go ka lekana le 36% go tloga go dimilione di le R 723 go ya go dimilione di le R 986 e feela se se be se se sa lekana go ka lekanetšwa le koketšo ya 59% mo letsenong la ditefelo.
Kgetho ya Onyx e bile yona kgetho e tee ye dikholego yeo e begilego tobo mo ngwageng woo o lego ka tlase ga tebelelo gomme ya šitega go kgotsofatša ditumelelwa tša karolo 33 ya Molao wa Ditlamo tša tša Kalafo. Tobo mo kholego ye e sepelelana le go ba gona ga dikgopelo tša ditefelo tše ntši, go ba gona ga malwetši a go ipušeletša, reiti ya go amogelwa bookelong ya baholegi bao ba lego mo kgethong ye, gape le taba ye ya gore persente ya go feta tše 20% ya baholegi bao ba lego mo kgethong ye ke bao ba lego phenšeneng (makga a le mararo go feta reiti yeo e tlwaelegilego ya Setlamo ya batho bao ba lego phenšeneng). Hlwahlwa le go dirwa ga dikgopelo tša ditefelo go fetile ka mokgwa woo di bego di akanyeditšwe ka gona, mo malokong a maswa le a kgale a Onyx ka go swana. Dikholego le ditefelo di ile tša fetolwa ka 2008 mme se se direlwa 2009 go kaonafatša boitemogelo bja go dira dikgopelo tša ditefelo le go oketša kgetho ya bao e lego maloko a kgetho ye. Mongwadiši o dumeletše leano la kgwebo la kgetho ye la gore e kgone go ikemela ka boyona mo nakong ya magareng le gore dipegelo tše akantšwego di be gona. Se se bohlokwa kudu, kgetho ya Onyx e ngwadišitšwe bjale ka kgetho ya kholego ya 2010 ka morago ga gore go romelwe leano la kgwebo la 2010.
Go bile le dinako ka 2009 moo bašomedi ba bangwe ba šitegilego go lefela ditefelo tša bona ka letšatši la boraro la kgwedi. Mo mabakeng a le a mantši se e be e le ka baka la diphoremiamo tšeo di swanetšego di lefšwe tša lefapha le itšeng ka moka ga tšona di feta mekgwatšhomo ya ka gare ya lefapha leo ye e sepelelanago le ditefelo tša EFT. Setlamo se be se ikgokaganya le basepetši bagolo mo mafapheng a a bengmošomo go netefatša gore ditefelo di kgoboketšwa go ya ka karolo 26 ya Molao wa Ditlamo tša tša Kalafo. Ka setlwaedi, ditipositi ka moka tšeo di bego di šaletše morago di ile tša hwetšwa mo matšatšing a mahlano a kgwebo ka morago ga bofelo bja kgwedi yeo di bego di swanetše di lefelwe ka yona. Molekodi Mogolo o ile a tsebišwa ka makga a go se be gona tatelo ya se gomme lenaneo la bengmošomo bao ba amegago le ile la tšweletšwa.
Khutsofatšo le sephetho e be e le ngwaga wo o bego o na le mošomo o montši wo o bonego go tsenywa tšhomong ditirelo tša maloko tšeo go tšona re bego re tla ka dilo tše diswa, gape le tšweletšo ya ditlabakelo le mekgwa yeo ka yona re tlago ka dilo tše diswa ya tlhokomelo yeo e laolwago. Re lemogile gore Boto ya Bahlokomedi e tla fetoga ka 2010 le gore gape Setlamo se bile le dikgato tše kgolo ge go tla mo go tleng ka dilodiswa mo mengwageng ya sona ya mathomo ya go šoma ga sona, šedi ya sona ya maano ya nako yeo e tla felago ka Disemere 2010 e šuthetše go "Go tšwela pele ka phadišo ka go lebelela go šoma botse ga kgwebo ya GEMS, go tsenyeletšwa tšeo di šomago gabotse le go fana ka tikologo yeo e kgontšhago katlego ya išago".
e tla šomišwa go netefatša gore maano a maswa a tsenywa tšhomong ka botlalo le gore a a šomišwa Maikutlo a maloko le go šoma gabotse ga dilodiswa tše, go tla lebelelwa gape go netefatša gore GEMS e dula e le kgatong e tee le dinyakwa tša maloko a yona.
Mo legatong la Bolaodi bja Setlamo, Ke tla rata go leboga Boto ya Bahlokomedi mo bookameding bja maano bjo ba fanego ka bjona mo ngwageng wa 2009 ka moka gammogo le thekgo ya bona yeo e tšwelago pele ya Modulasetulo, Moporofesara Richard Levin. Go tšea diphetho ka tsela ye e nepagetšego ga Boto go kgontšhitše Bolaodi bja Setlamo go tsenya tšhomong mananeo a maswa le go dira ditiro tša bolaodi tšeo go bego go hlokega go re di di dirwe.
Maloko a komiti ao a ikemetšego a fane ka botsebi bjo nago le hlwahlwa ge ngwaga o dutše o sepela gomme ke tla rata go leboga ditsebi tše ka boithaopo bja bona mo baholeging ba GEMS.
Ke tla rata go leboga sehlopha tshepetšo sa GEMS ka maiteko a sona ka 2009. Leloko leswa la sehlopha tshepetšo, Ngaka Stan Moloabi, o kgonne go itlwaetša kgwebo le kgato ya mošomo tša GEMS. Go phela ba nyaka go tšwela pele go tla ka dipoelo le bokgoni bja go dira bjalo ga sehlopha sa tshepetšo go lebogwa kudu. Ntumelleng go bontšha tebogo mo mošomong wa Bagolo: Ba tša ditšhelete, Karyna Pierce, ka go hwetša pegelo yeo e sa laolwago ya tekolo, Bagolo: Taolo le Dikgokagano tša Baswarasetseka, Jeannie Combrink, ka kopano kgolo yeo e sepetšego gabotse, Mogolo: Merero ya Maloko le Dipoledišano, Liziwe Konyana, mo go bonaleng ga kwalakwatšo ya GEMS gammogo le Mogolo: Dikontraka le Tshepetšo, Bella Mfenyana, ka tikologo yeo e tiilego ya dikontraka.
Ke tla rata go leboga le go lebogiša bašomedi ka moka ka kgolo yeo e tšwelago pele le tšwelopele. Ditebogišo tše ikgethilego di swanetše di lebišwe go maloko a komiti tshepetšo, re bolela mo ka, Damaria Pholosi (Modulasetulo), Charles Irumba le Nokukhanya Zwane, bao ba sepeditšego ka katlego tiragalo ya MEDCOR godimo ga mešomo ya bona yeo e tlwaetšwego.
Ka tla rata gape le go leboga David Makgalo ka go tsenya tšhomong Lenaneo la Katišo ya HR ya GEMS gohle mo Tirelong ya Setšhaba mo kotareng ya bobedi ya 2009.
Ke tla rata go tšea monyetla wo go leboga bašomedi ba Bafani ka Ditirelo bao ba filwegokontraka ke Setlamo go fana ka ditirelo. Bašomedi ba be ba lebane le ditlhohlo tše fapanego mo nakong yeo e lego ka tlase ga tebelelo gape e feela ba tšwetše pele kgafetša kgafetša go bontšha boithaopo bja bona mo baholeging ba Setlamo.
Ke tloga ka nnete ke rata go ka leboga Letona ge le kgontšhitše Setlamo gore se tšwelele le go tsenya go ba gona ga gagwe mo ditiragalong tša Setlamo le tše dingwe.
Mongwadiši wa Nakwana wa Ditlamo tša tša Kalafo, Morena Craig Burton-Durham, le sehlopha sa gagwe bao ba ikgokaganyago le GEMS kgafetša kgafetša ba fana ka tlhahlo yeo e ka se lekanywego le selo gammogo le botsebi bjo ba bo fago Setlamo ge se bo hloka, ka nnete re a di lebogela.
Go mongwadiši wa peleng wa Setlamo sa tša kalafo, Morena Patrick Masobe, gape le mongwadiši wa peleng wa nakwana wa ditlamo tša tša kalafo, Morena Patrick Matshidze, le bona re lebogela tlhahlo le thekgo ya bona mo nakong yeo e lego ka tlase ga tebelelo.
Sa bofelo, ditebogo di swanetše di ye go mosadi wa ka le bana baka bao ba rategago bao ba ntumeletšego gore ke tšwele pele ka mošomo waka wa go ba Moofisiri Mogolo wa seo e lego Setlamo sa Mmušo sa tša Kalafo seo se tšwago pele.
Boto ya Bahlokomedi ka go dira bjale e fana ka Pego ya yona ya ngwaga ka ngwaga ya ngwaga wo o fedilego ka la 31 Disemere 2009.
Setlamo sa Tša Kalafo sa Bašomedi Ba Mmušo ke Setlamo sa tša Kalafo seo maikemišetšo e sego go hwetša morokotšo gape se se sa bulelwa bohle, gomme se ngwadišitšwe go ya ka Molao wa Ditlamo tša tša Kalafo 131 wa 1998 (molao), bjale ka ge o fetotšwe.
Leano la ditšhelete tšeo di kolotwago la dipolokelo le emela ditefelo tša leano la dipolokelo tšeo e lego karolo ya ditipositi tša dikontraka tša diinšorentshe tšeo di tsenetšwego magareng ga maloko le Setlamo, go ntšhwa dikgopelo tša ditefelo tšeo di lefeletšwego go tšwa ditšheleteng tšeo di kolotwago tša dipolokelo tša Setlamo mo legatong la maloko a sona. Karolo ya tipositi e arogantšwe, ka ge Setlamo se kgona go ka ela Karolo ya tipositi ka thoko gomme dipholisi tša sona tša boswarapuku ga di hloke gore se lemoge ditshwanelo ka moka le ditokelo tšeo di tšwago karolong ya tipositi. Karolo ya inšorentshe ya ditefelo ka botlalo tša maloko tša kgwedi ka kgwedi e lemogwa go ya ka IFRS 4.
Leano la ditšhelete tšeo di kolotwago la dipolokelo, se se bolela gore, karolo ya ditipositi, le lemogwa go ya ka IAS 39 gomme le elwa go ya ka tshenyagelo ka gore le na le karolo ya go nyakwa. Ditefelo tša leano la dipolokelo di kolotwa go ya ka mokgwa wa kgoboketšo le go ntšhwa ga tšhelete seatleng, se se bolela gore, ga go na kabo yeo e dirilwego bakeng sa dikgopelo tša ditefelo tše sa lefellwago mo bofelong bja ngwaga.
Ditumellano tše di lebantšwe le melao ya Setlamo go sepelelana le dinyakwa tša bahlokomedi. Nako ya ditumelano tšeo di ntshwafaditšwego ke ngwaga o tee gomme di thoma ka la 1 Janaware 2009 gomme di tla fela ka la 31 Disemere 2009. Stlamo se na le tokelo ya go fetšiša ditumellano tše ka go fana ka tsebišo ya matšatši a le 90. Setlamo lebeletše gape peakanyetšo ya phetišetšo ya kotsi mo dikgethong tša Sapphire le Beryl mo ngwageng woo o lego ka tlase ga tebelelo gomme wa fetola mekgahlo ye ka 2010.
Ge go tla mo tumelelong pele ya bookelong ya ditirelo tša phološo tša tšhoganyetšo, ditefelo di hlakantšhwa go ya ka palo ya maloko ao a ngwadišitšego kgweding yeo (go sa tsenyeletšwe maloko ao a kgaotšwego). Hlwahlwa yeo e šetšego ga e hwetše tswala gomme e swanetše e lefellwe mo matšatšing a le 7.
Pušo le tshepetšo tša Setlamo di be di okametšwe ke Boto ya Bahlokomedi, yeo e nago le batho ba lesomepedi bao go bonwago ba swanetše e bile ba loketše go ka tsena kantorong. Bahlokomedi ba tshelela ba ile ba kgethwa ke maloko ka morago ga dikgetho tša bahlokomedi tšeo di bego di sepetšwa ke Electoral Institute of South Africa (EISA) ka 2007 gomme Letona la Tirelo ya Setšhaba le Tshepetšo le kgethile Bahlokomedi ba bangwe ba tshela go ya ka melao yeo e ngwadišitšwego ya Setlamo.
Setlamo se beeleditše ditipositing tše sa fetofetolwego dinakong tše sa fetego dibeke tše tshela le diakhaontong tša kgoeletšo ka 2009. Leano la dipeeletšo le lebelelwa gape ke Boto ya Bahlokomedi ngwaga ka ngwaga, gomme go lebelelwa gore le sepelelana le Molao, dikotsi le dipoelo tša mekgwa yeo e fapanego ya dipeeletšo gammogo le morokotšo wa matlole ao a hwetšagalago. Ka 2009 Setlamo se tšwetše pele ka leano la sona la dipeeletšo leo le nyakago gore go beeletšwe matlole ao a šetšego mo mekgweng ya peeletšo ya kotsi ya tlase, ya nakwana e kopana ya go fana ka tswala.
Ditiragalo tša dipeeletšo di lebantšha Setlamo le dikotsi tša tša ditšhelete, go tsenyeletšwa le diphetogo reiting ya tswala. Lenaneo la taolo ya kotsi la Setlamo ka kakaretšo le nepišitše go se laolege ga mebaraka ya tša ditshelete gomme le leka go fokotša kamego mpe yeo e ka bago gona ya dipeeletšo tše Setlamo se nago natšo gore e fihlelelemaikarabelo a sona go maloko a sona.
Diphetho tša taolo ya kotsi le dipeeletšo di tšewa ke Sehlopha Tshepetšo sa Setlamo, ka tlase ga tlhahlo le dipholisi tšeo di dumeletšwego ke Boto ya Bahlokomedi. Sehlopha Tshepetšo se fana ka ditaelo tše di ngwetšwego fase tša taolo ya kotsi ka kakaretšo, gammogo le dipholisi tšeo di ngwetšwego fase tšeo di akaretšago dilo tše itšeng tše bjalo ka kotsi ya reiti ya tswala, kotsi ya sekoloto, tšhomišo ya ditlabakelo tše tšwago ditšheleteng le peeletšo ya tšhelete yeo e šetšego.
Dipalopalo tše bohlokwa tša kgwebo le ditaetši tša go šoma gabotse di a begwa mo karolong ye ya Pego ya Boto go bontšha gore naa Setlamo se gotše bjang, ditirelo tšeo go fanwago ka tšona le gore naa kgwebo e šomile bjang mo nakong yeo re lego mo go yona.
Ditafola tše ka mo tlase di laetša mokgwa wo Setlamo se fanago ka matlole gona go ditirelo tša tlhokomelo ya maphelo le ditirelo tšeo e sego tša tlhokomelo ya tša maphelo. Godimo ga seo, papetšo ya ditaetši tše, e fana ka tshedimošo yeo e bontšhago gore naa Setlamo se gotše bjang le gore naa se šomiša bjang bogolo bja sona mo diikonoming tša sekala go hola maloko.
Kgolo ya Setlamo ka 2009 e bakile gore go be le koketšo ya botlalo bja ditiragalo tša go šoma. Ka mo tafoleng ya ka tlase ke ditšweletšwa dikgolo tša poledišano ka mogala tša 2009.
GEMS e bone koketšego mo palong ya diketelo ditheong tša yona tša dileteng mo ngwageng wa 2009. Ditheo tšeo di bego di šoma le go feta ka 2009 ke tše latelago: Durban (45,712), Polokwane (28,728), le Pretoria (37,421).
Koketšego mo ditiragalo ka Setemere e be e le ka baka la go batamela ga maikhutšo a dikolo gammogo le go kgopelwa ga ditifikeititša lekgetho ge nako ya go tswalelwa ga dipušetšo ka seatla tša lekgetho tša SARS e fihlaPhokotšego. ya ditiragalo kgweding ya Disemere e be e hlotšwe ke phokotšego ba nyakago go tseba ka ga go ba maloko, kudukudu ka baka la diphetogo dikgethong tšeo di bego di le tše ntši mo kgweding yeo e fetilego.
Ditiragalo tša go dira dikgopelo tša ditefelo di tšweletše ka palogare ya tše 12,688 ka kgwedi ka kgwedi ka 2009. Disemere e ngwadišitše palo e kgolo ya go dirwa ga dikgopelo tša ditefelo tše di hweditšwego ka 2009 ka dikgopelo tša ditefelo tše 20,527 di lebeletšwe mo kgweding. Se e be e le ka lebaka la go tšewa ga Medcor.
Gauteng le KwaZulu-Natal ke mafelo ao a ka bago le kgolo e kgolo, ka ge di na le palo e kgolo ya bašomedi ba mmušo. Le ge diprofentshe tše di ka no ba le direiti tša tsenelo tša tlase go 25.40% le 32.89% ka go fapana, di dira palomoka ya 41% ya maloko a GEMS.
Kgolo malokong mo ngwageng ka moka wa 2009 e bone Setlamo se ba le maloko a maswa a 109,000 mo ngwageng. Koketšo malokong e hlotše koketšego mo dikgopelong tše di hweditšwego, di sekasekilwego e bile di lefetšwego. Ka botlalo Setlamo se lefeletše dikgopelo tša ditefelo tše dimilione di le 47 ka 2009 (go bapetšwa le tše dimilione tše 32 ka 2008).
Koketšo mo ditefelong tša dikholego go tloga ka Aporele go ya go Setemere ya ngwaga o mongwe le o mongwe e bakwa ke phethogo ya dihla (ke gore, Dikgwedi tša Marega). Setlamo ka tlwaelo se na le tikologo ya tefelo ya dikgopelo tša ditefelo ya dibeke tše 4 e feela marumo mo dikgweding tša Julae le Agosetose ka lebaka la tikologo ya ditefelo ya go ba le matšatši a matelejana a tirelo, ke gore, ditikologo tša ditefelo tša dibeke tše 5. Kabo ya dikgopelo tša ditefelo tša Disemere 2009 e be e le 72.06% ge e bapetšwa le 41% ka Disemere 2008. Tiragalo ye e ka lebišwa go Disemere yeo e bilego le matšatši a mantšinyana a tirelo (matšatši a 34) ge e bapetšwa le Nofemere (matšatši a 28). Gape Bafani ka Ditirelo ba rometše dikgopelo tša ditefelo tša bona tša Disemere ka nako, ka ge go feta 60% ya dikgopelo tša ditefelo tšeo di lefeletšwego ka Disemere e be e le tša kgwedi yeo.
Ka ge go be go bontšhwa mo tafoleng ya ka mo tlase, Setlamo se ile sa bea šedi mo go oketšeng kgokaganyo ya sona ya Bafani ka Ditirelo bao ba kgethilwego (DSP) go netefatša khwetšagalo e bonolo ya tlhokomelo malokong le go bapantšha maloko le tulo kgahlanong le kgokaganyo ya DSP.
Tlhohleletšo ya khwetšagalo ya kgokaganyo ya DSP mo malokong a Sapphire le Beryl ga e felele mo kgolong ya palo ya maloko a kgokaganyo e feela e gona gape le mo kgokaganyo ya bafani ka tirelo e lego gona ge e bapetšwa le magae le mafelo a mošomo a maloko. Palo ya go feta 90% ya maloko mo Dikgethong tša Sapphire le Beryl di dula goba di šoma mo dikilometareng di le 10 tša mofani ka tirelo. Karata ya go bontšha kakaretšo ya papantšho ya tulo le maloko e thadilwe ka mo tlase.
Kerafo yeo e lego ka mo tlase e khutsofatša kgolo ya maloko le bogolo bja lapa la GEMS go tloga ka la Janaware 2009 to 31 Disemere 2009.
Maloko a Setlamo a gotše ka palogare ya 36% mo ngwageng wo go tloga go maloko magolo a le 300,536 (baholegi ba le 824,738) bofelong bja 2008 go ya go maloko magolo a le 409,304 (baholegi ba le 1,147,897) bofelong bja 2009. Dikgetho ka moka di bontšhitše kgolo e botse ka 2009. Bjalo ka 2008, kgetho ya Emerald ke yona e bontšhitšego kgolo ya go fetišiša ge e bapetšwa le tše dingwe (baholegi ba le 277,121 goba 46% ge e bapetšwa le 2008) gomme kgetho ya Beryl ke yona e bontšhitšego kgolo e nnyane ge e bapetšwa le tše dingwe (baholegi ba le 3,314). Kerafo ye ya ka mo tlase e bontšha phatlalatšo ya maloko ka la 31 Disemere 2009.
Kgetho ya Emerald e dula e le yona kgetho ya dikholego e kgolo (76.6% tša maloko magolo) mola Beryl e le yona kgetho e nnyane ya dikholego tša Setlamo (2.8% tša maloko magolo). Kgetho ya Sapphire e ngwadišitše kgolo ya go fetiša ya maloko ya kgwedi ka kgwedi ge e bapetšwa le tše dingwe. Kgetho ye e bontšhitše reiti e kgolo ya kgolo mo dikgweding di le hlano tšeo di latelanago go ya go Disemere, gomme se se bontšha katlego ya maiteko a thekišo ao a lebantšhitšwego ao a tšerwego mo dikgweding tšeo.
Kgolo baholeging kgethong ye nngwe le ye nngwe ya dikholego ka 2009 e bontšhitšwe mo tafoleng ya ka tlase. Dikgetho tša Beryl le Onyx di bontšha reiti ya kgolo ya kgwedi ka kgwedi ya ka tlase ga 1%.
Ditafola tše di latelago di khutsofatša dipalopalo tša magareng tša Dikgetho tše fapanego tša Dikholego tša GEMS ka la 31 Disemere 2009. Kholomo ya intaseteri mo tafoleng ya ka tlase e bontšha dipalo tšeo di hwetšagalago intasetering ya ditlamo tšeo di sa dumelelego bohle tša tša kalafo. Dipalo tše di hweditšwe go tšwa pegong ya ngwaga ka ngwaga ya 2008/2009 ya Khansele ya Ditlamo tša tša Kalafo. Khansele ya Ditlamo tša tša Kalafo e hlalosa gape ba ba lego phenšeneng bjale ka maloko a mengwaga ya go feta e 65.
Go lebeletšwe dipalopalo tša maloko tša nako yeo e felelago ka la 31 Disemere 2009 GEMS e dira palo yeo e ka lekanago 38.5% tša palomoka ya baholegi ba intaseteri ya ditlamo tše sa bulelwago bohle (ke go re, 1,148,911 go tšwa go 2,985,920 palomoka ya baholegi ba intaseteri). Persente ye ga se e nepagale ka botlalo ka ge dipalopalo di gogwa go tšwa dintlheng tše di fapanego mo nakong. Ka la 31 Disemere 2009, GEMS e na le palogare e kgolwane ya bogolo bja lapa ge e bapetšwa le bja intaseteri, se se bolela gore, baholegi ba le 2.80 lapa le lengwe le le lengwe ge e bapetšwa le baholegi ba le 2.39 lapa le lengwe le le lengwe bja intaseteri. Palogare ya mengwaga ya Baholegi ba GEMS kua bofelong bja 2009 le yona e mengwaga e 2.7 ka tlase ga palogare ya intaseteri (se se bolela gore, mengwaga e 27.1 ge e bapetšwa le mengwaga e 29.80) ka la 31 Disemere 2008.
Kgetho ya Onyx e tšwetše pele go ba le maloko a magolo ka baholegi bao ba nago le palogare ya mengwaga e 36.0 mola kgetho ya Ruby e lego yona e nago le maloko a mannyane ka baholegi bao ba nago le palogare ya mengwaga e 26.3. Palogare ya mengwaga ya baholegi ba GEMS ke e 27.1. Palo ya baholegi bao ba lego ka godimo ga 65 e oketšegile go tšwa go 2.34% ka Disemere 2008 go ya go 2.46% ka Disemere 2009.
Ka 2009 kabo baholegi ka leloko ba bana e bapetšwa le maloko magolo mo go GEMS e oketšegile ga nnyane go tloga go 1.20 go ya go 1.28, mola kabo ya baholegi ka leloko ba batho ba bagolo e fokotšegile go tloga go 0.54 go ya go 0.53. Setlamo se ngwadišitše koketšego mo palogareng ya bogolo bja lapa ka baka la tše tša ka mo godimo.
Palogare ya bogolo bja malapa a maloko a GEMS ka 2008 e bile 2.75. Dikgetho tša Sapphire le Emerald ke tšona di nago le palogare e kgolo ya bogolo bja malapa (3.41 le 2.81 ka go fapana). Kerafo ya ka mo tlase e bontšha kabo ya baholegi ka leloko (mme se ke taetši ya bogolo bja malapa).
Dikholego ka moka tša GEMS di bontšha palo e kgolo ya baholegi ba basadi go feta baholegi ba banna. Dikgetho tša Sapphire le Beryl ke tšona feela tšeo di bego di na le palo e kgolo ya maloko magolo a banna go feta a basadi. 56.6% ya baholegi ba Setlamo ka 2009 ke basadi (56.4% ka 2008). Palo ye ye kgolo ya baholegi ba basadi e lebeletšwe ka baka la palo e kgolo ya basadi bao ba thwetšwego mo disektorong tša maphelo le tša thuto.
Mo go dikgetho tša Sapphire le Beryl, Beryl e na le palo e kgolo ya bao ba golago tšhelete e nnyane (ka tlase ga R3,000) mola dikgetho tša Onyx le Emerald di na le palo e kgolo ya maloko magolo ao a golago go feta R6,000 ka kgwedi. Ka kakaretšo 31.3% ya maloko a GEMS e gola ka tlase ga R6,000 ka kgwedi (go tsenyeletšwa le bao ba lego phenšeneng).
Kgetho ya Onyx e tšwetšepele go bontšha palo ya go feta tše dingwe ya kabo ya bao ba lego phenšeneng go feta dikholego tše dingwe ka 15.0% ge e bapetšwa le Sapphire (1.2%), Beryl (4.0%), Ruby (1.9%) gammogo le Emerald (2.2%). Palo ya baholegi bao ba nago le mengwaga ya go feta e 65 e tšwetše pele gp gola mo nakong ye (go tloga go 20,090 ka Disemere 2008 go ya go 28,299 ka Disemere 2009). Maloko ao a lego Phenšeneng a Setlamo a bonwa ka tšhomišo ya taetši ya bao ba lego phenšeneng gammogo le netefatšo ya boemo bja go tšwelela pele ya go ba leloko.
Go tšwa mo tafoleng ya ka godimo o ka kgona go bona gore dikgetho tša Ruby, Emerald le Onyx di bile le kgolo e nnyane ya bao ba lego phenšeneng ge e bapetšwa le kgolo ka kakaretšo baholeging go tloga ka Disemere 2008 go ya go Disemere 2009. Se se hlalosa phokotšego kabong ya bao ba lego phenšeneng go tloga ka Disemere 2008 go ya go Disemere 2009 ke go re, ka dipersente dikgetho tša Ruby, Emerald le Onyx di bile le ba bantši bao e sego bao ba lego phenšeneng e bago maloko go tloga ka Disemere 2008 yeo e fokoditšego kabo ya bao ba lego phenšeneng mo dikgethong tše.
Beryl ke yona kgetho e tee yeo e bilego le kgolo ya bao ba lego phenšeneng ge e bapetšwa le kgolo ka kakaretšo ya baholegi, ke go re, ge di bapetšwa go be go na le kgolo ya go fetiša ya bao ba lego phenšeneng go tloga ka Disemere 2008 go ya go Disemere 2009 ge e bapetšwa le kgolo ya baholegi mo nakong yeo e swanago mo go Beryl. Se se hlalosa kabo e kgolo ya bao ba lego phenšeneng ka Disemere 2009 ge e bapetšwa le Disemere 2008. Kgetho ya Sapphire e bone phokotšego e kgolo ya bao ba lego phenšeneng. Karolo ye nngwe ya se e ka hlaloswa ka gore maloko ao a phenšeneng a be a fetela dikgethong tšeo di tseneletšego tša GEMS. Ka Janaware 2009, kgetho ya GEMS ya Sapphire ebile le persente e kgolo ya bao ba lego mo phenšeneng ba e tlogelago ge e bapetšwa le dikgetho tše dingwe, gomme se se ka thuša go hlalosa goreng go bile le phokotšego mo kabong ya bao a lego phenšeneng ka 2009.
Ge go tla mo phatlalalong go ya ka diprofentshe, 20.6% goba 236,219 ya baholegi ba GEMS ba tšwa Gauteng (173,482 in 2008), 20.1% goba 231,454 ba tšwa KwaZulu-Natal (173,482 ka 2008), mola Kapa Leboa e le yona e nago le palo e nnyane ya maloko ka 3.0%. Dipalopalo tše di swanetše di lebelelwe go ya ka palo ya bašomedi ba tirelo ya setšhaba mo profentsheng ye nngwe le ye nngwe ka ge diprofentshe tše dingwe tša go swana le bo Kapa Leboa, di sena palo e kgolo ya tirelo ya setšhaba goba ya badudi.
Ngwaga wa 2009 o bone koketšego mo kakaretšong ya bašomedi bao ba dumellwago naga ka bophara. Kapa Bodikela, Freistata le Kapa Leboa di bile le dipalo tša kakaretšo tše kgolo. Go tšwa kerafong ya ka mo tlase, Kapa Bodikela e bile le persente e kgolo ya koketšego ya kgolo ya maloko (53.64%), e latelwa ke Mpumalanga (39.76%) le Freistata (38.08%).
Tefelo ya dikgopelo ke karolo e kgolo ya mošomo wo o dirwago ke GEMS.
Setlamo se šomile gabotsenyana ka 2009, se kgoboketša ditefelo tšeo di bego di feta dikgopelo le ditshenyagelo mo dikgethong ka moka ka ntle le kgetho ya Onyx. Tafola yeo e latelago e khutsofatša go šoma ga dikgetho tše di fapanego tša GEMS ka 2009.
Dikabo tša tobo kua bofelong bja 2009 ke tše 58.99% mo go Sapphire, 88.06% go Beryl, 66.64% go Ruby, 97.15% go Emerald le 126.46% go Onyx. Kabo ya tobo ya GEMS ka kakaretšo e be e le 97.9%. Dikabo tša tobo mo dikholegong tšohle tša GEMS di oketšegile kudu go tloga ka 2008. E feela, boitemogelo bjo bo dirile gore lapa le lengwe le le lengwe le lefe R53 go matloleng ao a kopanego a Setlamo ka 2008 ge e bapetšwa le ye e ka bago R150 ka 2008.
Karolo 33 (c) ya molao e nyaka gore Dikgetho tša Setlamo di kgone go itshepetša. Ka ntle le kgetho ya Onyx, dikgetho ka moka tša GEMS di kgona go ka itshepetša. GEMS e hweditše tumelelo go tšwa go Khansele ya Ditlamo tša tša Kalafo gore e tšwele pele ka kgetho ya Onyx e theilwe mo leanong la kgwebo leo le rometšwego ka 2007. Boitemogelo bjo bja Onyx ke ka baka la go ba gona ga bao ba lego phenšeneng le dikabo tša dikgopelo tšeo di lego godimo mo kgethong ye. Diphetogo di ile tša dirwa mo ngwageng mo kagong ya dikholego tša kgetho ya Onyx go hlahla go šoma botse ga tša ditšhelete go ya dipoelong ntle le go hlola go tlogela ga maloko.
Ditlamo tša tša Kalafo go netefatša gore kgetho ye e fihleletše go ka itshepetša mo nakong ya magareng.
Tafola ye e latelago e laetša dikgopelo leboelela go phatlalala le magoro a ditshenyegelo a go fapana. Dikgopelo tše ntši ke tša bokalo bja ka tlase ga R2,500 mme se se hlaoletšwe mofani (mhl. Ngaka) le dikgopelo tša dihlare.
Tafola yeo e latelago e bontšha hlwahlwa ya dikgopelo mo dikgethong tša Ruby, Emerald le Onyx e arogantšwe go ya ka dikarolo tše fapanego tša dikholego le ditisiplini.
Ka kakaretšo, palomoka ya dikgopelo tša ka gare ga bookelo e be e le tlase go feta ka mokgwa woo e bego e abetšwe ka gona, ka 6.23%. Dikarolo tša dikgopelo tša ka gare ga bookelo tšeo di bilego le persente e kgolo ya phapogo kabong ya tšhelete, se se bolela gore, bonnyane go feta ka mokgwa wo re bego re lebeletše e be e le dikgopelo tša HIV/AIDS, Maksilo-Fašale le Dikholego tša Botswetši. E feela, ge re bolela ka palo phapogo ye kabong ya tšhelete bakeng sa Maksilo-Fašale le HIV/AIDS e be e se e kgolo kudu (se se bolela gore, phapogo kabong ya tšhelete ya ka tlase ga R0.20 leloko le lengwe le le lengwe ka kgwedi).
Dikarolo tša dikgopelo tša ka gare ga bookelo tšeo di bilego le persente e kgolo ya phapogo kabong ya tšhelete ke go re, dikgopelo tša go feta ka mokgwa wo go bego go lebeletšwe e be e le tša phokotšo ya matswele, diprostesese tša ka gare le tša ka ntle, tayalisisi ya dipshio le pjaloleswa ya ditho. Ge re bolela ka palo ya phapogo e kgolo mo dikgopelong tša ka gare ga bookelo go tšwa kabong ya ditšhelete, e be e le Go amogelwa bookelong go go tlwaelegilego, se se bolela gore, R57.59 leloko le lengwe le le lengwe ka kgwedi ka tlase ga moo re bego re lebeletše, ke gona go tlholago dikgopelo tša ka gare ga bookelo tša ka tlase ga tšeo re bego re di naganne mo 2009.
Ka kakaretšo, dikgopelo tša ka ntle ga bookelo di be di feta gagolo ka mokgwa woo re bego re lebeletše, se se bolela gore, 18.77% go feta ka mokgwa wo re bego re lebeletše. Hlwahlwa ka moka ya dikgopelo tša ka ntle ga bookelo go sa tsenyeletšwe tebelelo ka althrasaonte boimaneng bjo bongwe le bjo bongwe di be di le godimo go feta ka mokgwa wo di bego di abetšwe tšhelete ka gona. Dikarolo tša dikgopelo tšeo di bilego le persente e kgolo ya phapogo kabong ya tšhelete e be e le tša meno tše tseneletšego, HIV/AIDS le dipelego tša gae. E feela, go sa tsenyeletšwe HIV/AIDS ge re bolela ka palo ya phapogo ye kabong ya tšhelete ya dikarolo tša dikgopelo yona e be e se nene.
Ge re e fa palo, phapogo e kgolo kabong ya ditšhelete ya dikgopelo tša ka ntle ga bookelo e bile mo dingakeng tša ditsebi tša ka ntle ga bookelo, kalafo yeo e hlokegago le ya go ikoka, HIV/AIDS le tša meeno tše tseneletšego. Dikgopelo tše e be e le tšona di hlolago phapogo e kgolo kabong ya ditšhelete yeo e lemogilwego mo dikgopelong tša ka ntle ga bookelo ka 2009.
Dikgetho tša Beryl le Sapphire ke dikgetho tša kgokaganyo moo GEMS e fetišeditšego kotsi ya dikgopelo mo go Mofani ka Tirelo yo a Kgethilwego (Prime Cure) mme se re se hwetša ka go šupetšwa tšhomišo ya bafani ka tirelo bao ba lego mo kgokaganyong feela.
Mo ngwageng Setlamo se tšweletše ka kwalakwatšo ya sona ya tlhohleletšo ya tšhomišo ya tlhokomelo ya thibelo ke maloko ao a lego mo dikgethong tša Beryl le Sapphire. Kwalakwatšo ya thuto e bile le dipoelo tša kwešišo yeo e kaonafetšego ya dikholego le tšhomišo mo kgethong.
Se se swana le mo kgethong ya Sapphire ka ge tšhomišo ya DSP e be e le ka godimo ga 97% ka 2009.
Profaele ya kotsi ya temokrafikimo go Emerald le Ruby e dutše felo gotee e feela e ile ya ya tlase mo go Onyx mme se se bontšhitšwe mo tšhomišong ya bookelo le ditshenyagelong tša gona. Mo boemong bja Setlamotšhomišo ya bookelo ka kakaretšo ga se e oketšege kudu, e feela koketšego mo ditshenyagelong tša bookelo go bonagetše gantši go sepelelana le go kopanywa ga molato, wo o sepelelanago le palo yeo e oketšegilego le go se be bonolo ga go amogelwa bookelong go gongwe.
Ge re bolela ka se, go bile le kgolo mo go kamogelo bookelong ka baka la nyumonia, boitekanelo bja monagano, go tsenya khuru e ntshwa le atroskopi, e feela dikarolo tše dingwe tša ditshenyagelo tše bjalo ka go amogelwa bookelong ka baka la bolwetši bja pelo goba ka ortopidiki di fokotšegile. Go amogelwa bookelong ka baka la tša botswetši goba tša sesadi, mola e le gona go hlolago karolo e kgolo ya ditshenyagelo tša bookelong, le gona tiragalo ya tšona ya kgafetša kgafetša e fokotšegile gomme se se ama bobedi pelego ka mokgwa wa go buiwa le laparoskopi. Le ge e le gore porofaele ya tša mmušeletšwa, ditshenyagelo tše kgolo di tšwa go khwetšagalo e bonolo ya kalafo ya go hwetšwa khaonthareng. Tšhetšo e kgolo ka 2010 e tlo ba mo tshepetšong ya tšhomišo ya kalafo yeo e hwetšagalago go tšwa mo khaonthareng, malwetši ao a sa folego, maloko a kotsi e kgolo gammogo le kamego mo ditshenyagelong tša bookelo go sa lebelelwe feela malwetši a mokgwa wa bophelo e feela gape le boitekanelo bja monagano le HIV/AIDS.
Koketšego mo ditshenyagelong tša bophelo bjo bongwe le bjo bongwe mo go kamogelo bookelong e bile 16.6% mme se se sepelelana le koketšo ditefelong yeo e tlwaelegilego gammogo le bolele bja go amogelwa bookelong bjale ka ge bo bontšhitšwe mo kerafong ye ya ka mo tlase.
Le ge e le gore go bile le koketšego mo lebakeng la go dula bookelong ka baka la diphetogo mo go kopanyweng ga molato gammogo le go se be bonolo ga dikarolo tše dingwe tša go amogelwa bookelong, se se kgahlišago ke gore ga se go be le koketšego ka kakaretšo mo go kamogelo bookelong bjalo ka ge go bontšhwa mo kerafong ye ya ka mo tlase.
Dipersente di le masomesenyane tshela tša ditshenyagelo tša go amogelwa bookelong di ka tlase ga R50,000 mola go bile le koketšego mo go kamogelo bookelong ye e bitšago ka godimo ga R5,000.
Dipalo tša 2009 di theilwe mo mokopanyweng wa dipalo tša dikgopelo tše lefetšwego le tšeo di bonetšwego pele.
Dikarolo tša Go amogelwa bookelong go ya ka tshenyagelo tša godimo tše 10 tša Dikgetho tša Ruby, Emerald le Onyx di bontšhitšwe mo taoleng ya ka mo tlase. Ditshenyagelo tše kgolo tša go amogelwa bookelong di tsenyeletša ditiro tša go segwa ka magare tša go tsenya karolo ya mokokotla le lelokollo le leswa, nyumonia, boitekanelo bja monagano, diotlolla ditšhika tša madi le di xray tša go lebelela ditšhika tša madi, pelegišo ka mokgwa wa go buiwa le tlhokomelo ya masea a maswa. Mo go tše, Boitekanelo bja monagano ke bjona bo dirago gore batho ba tsenywe bookelong kgafetša kgafetša go feta tše dingwe. Go amogelwa bookelong go gongwe go go diregago kgafetša kgafetša, e feela go sa bitše gagolo ke go ntšhwa ga dikhatarakete, ditiro tša entoskopi le go segwa ka magare go go sepelelanago le tša meeno. Koketšego e kgolo ya kamogelo bookelong ya go kopanywa ga mokokotlo le go tsenywa ga khuru e mpšha le ateroskopi, gammogo le go ntšhwa ga dikhatarakete le boitekanelo bja monagano e dirile gore go be le phetogo mo go kopanyweng ga molato le ditshenyagelo tša kakaretšo tša bookelong.
Go be go na le dingwadišo tše diswa tše 46,018 ka 2009 mo lenaneong la malwetši ao a sa folego, tšeo bjale di nago le 11.4% tša baholegi. Hlwahlwa ya bophelo bjo tee bja kalafo ya mmušeletšwa e oketšegile ka 13.5%, ka baka la palo yeo e oketšegilego ya badiriši ba kalafo ya mmušeletšwa. Tšhomišo le theko ya kalafo di laolwa ka tsela yeo e kgotsofatšago.
Tšhomišo e kgolo ya dikholego tša kalafo ya mmušeletšwa e bile e kgolo mo go Onyx, e feela Onyx le Emerald bobedi di na le tšhomišo e kgolo ya kholego ya terapi ya keletšo ya rakhemisi.
Hlwahlwa yeo e dumeletšwego ya kalafo ya mmušeletšwa e be e le R514,268,253 gomme porofaele ya hlwahlwa ya kalafo ya mmušeletšwa e dutše e le gagolo ya bolwetši bja madi a magolo, malwetši a mokgwatlwaelo wa bophelo, kgatelelo ya monagano le asema.
Mofani ka Tirelo ya kalafo ya mmušeletšwa yo a kgethilwego wa Dikgetho tša Ruby, Emerald le Onyx o ile a kgethwa ka Janaware 2007. Sehlopha sa taolo se tšweletše pele ka tšweletšo pele ka go kaonafatša kopano magareng ga mekgahlo yeo e fapanego ya tlhokomelo yeo e laolwago gammogo le DSP ka 2009. Dipalopalo tša ditiragalo tšeo di sepelelanago le DSP tša malwetši a go se fole di bontšhitšwe mo tafoleng ya ka mo tlase.
Ka kgetho ya Mofani ka Tirelo yo a Kgethilwego wa kalafo ya mmušeletšwa mo dikgethong tša Ruby, Emerald le Onyx, GEMS e bile le tsheketšo mo ditefelong tša go ntšhwa ga dihlare, ya hlohleletša tatelelo ya melao gomme ya netefatša go kopanywa go go bego go sena mathata ga tšhomo ya tirelo ye.
Godimo ga moo, mo maanong a kotsi ya maphelo, GEMS e beile šedi mo taolong ya Onkholotši (kankere) ka 2009. Tšhomišo e kgolo ya khemoterapi e bile fase kudu go ya ka maemo a intaseteri gomme hlwahlwa ya dikgopelo e be e le R5.49 bophelo bo tee ka kgwedi ka 2009. Palo ya melato ya malwetši a Onkholotši ya bogodimo ga hlano e bontšhitšwe ka mo tlase.
Tshekatsheko yeo e dirilwego ke diektšhwari tša Setlamo e bontšha gore go bile le kaonafalo mo dipegong ka kakaretšo yeo e hlotšego phokotšego mo hlwahlweng yeo e bego e akantšwe gore e tla lefelwa mo go REF. Se se hlotšwe ke gore maloko a mantši bjale a a tšwelela mo tekong ya go netefatša go ka tsenela (go hwetša kalafo ya malwetši mo dikgweding tše pedi tše fetilego) gammogo le kaonafalo yeo e tšwetšego pele ya persente ya maloko ao a ngwadišeditšwego malwetši a.
Mokgwa wa go tsena le go netefatša wo o šomišitšwego mo go REF o sa dutše o ama GEMS gampe. Kgolo yeo e tšwelago pele ya maloko e bolela gore ga ba balwe bakeng sa mabaka a itšeng. Go fihlelelamokgwa wa go tsena wa REF go nyakega bohlatse bja gore moholegi o hweditše kalafo yeo ye itšeng mo nakong ya bonnyane bja dikgwedi tše pedi pele ga dikgwedi tše tharo tše tlago pele ga kgwedi ye (kgwedi yeo boemo bja moholegi bo theilwego ka yona).
Kerafo le tafola tšeo di latelago di bapantšha porofaele ya GEMS le ya phatlalalo ya mengwaga le malwetši a go se fole a REF ya bjale ya intaseteri.
Phatlalalo ya mengwaga ya REF mo kerafong ya ka mo godimo e ka godimo ga palogare ya mengwaga ya intaseteri. Setlamo se na le persente ya godimo ya baholegi ba leloko ba bana go feta go ya ka phatlalalo ya REF ya mengwaga mme gape e na le baholegi ba se nene ba mengwaga ya ka godimo ga 50. Dilo tše tše pedi ke tšona di hueditšego gagolo tefelo yeo e ka kgonagalago ya Setlamo go REF.
Boitemogelo bja Setlamo bja malwetši ao a sa folego le bjona ke bjo bongwe bja dilo tše kgolo tše di tla bolelago gore naa Setlamo se swanetše se lefele bokae mo go REF. Tafola yeo e latelago e fana ka taetšo ya karolo ya maloko a GEMS ao a nago le malwetši ao a sa folego ge a bapetšwa le dikarolo tša intaseteri.
Palo yeo e sa lekanelanago ya baholegi bao ba se nago malwetši a CDL e a bonagala. Se se swanetše se tšewe feela e le taetšo ya kgolo e kgolo yeo e bilego gona mo malokong mo ngwageng wo o fetilego.
Palo yeo e sa lekanelanago ya baholegi bao ba se nago malwetši a CDL e letetšwe kudu ge Setlamo se sa tšwela pele go itemogela palo ye ye kgolo ya reiti ya kgolo mo malokong. Empa se se tla fokotšega kgwedi ka kgwedi bjalo ka ge maloko a maswa a hlama karolo e nnyane ya maloko a Setlamo ka kakaretšo.
Go amega ka baka le REF ga GEMS go be go lebeletšwe ka tlhokomelo ke Boto ya Bahlokomedi mo ngwageng wa 2009 gomme dikgokagano le baswarasetseka ba itšeng di ile tša ba gona. Kamego ka lehlakoreng la ditšhelete e lebelelwa kotara ka kotara gomme go tla tsenywa tšhomong ditiro tša go dira diteko tša kgonagalo ya maano a kgwebo ao a tla swarelelago kamego ya GEMS ka baka la REF.
Setlamo se theeletša dipelaelo tšohle tša maloko. Boto ya Bahlokomedi e lebelela dipelaelo le dikgonono tšohle tše tlišwago ke maloko gammogo le Tsheka tsheko ya MoofisiriMogolo ya dipelaelo tšohle go bona tšohle tše hlolago se tše ka rarollwago ka kaonafatšo ya mekgwa yeo e lego gona ya kgwebo.
Go na le aterese ya emeile yeo e beetšwego feela thomelo ya dipelaelo tša maloko Setlamong. Dipelaelo ka moka tšeo di ngwetšwego fase le tšona di tla romelwa go aterese ye. Mokgwa wo wa dipelaelo o sepetšwa thwii ke Setlamo go netefatša gore dipelaelo di sepetšwa le go lebelelwa ntle le kgetho.
Kabo ya dipelaelo Setlamong le palo ya maloko ao a ngwadišitšwego e elwa le nako yeo e šetšego e ka tlase ga 0.10% mo ngwageng wo o lego ka tlase ga tebelelo bjale ka ge e bontšhitšwe ka mo tlase.
Ka tsela yeio e kgahlišago, kabo ya dipelaelo e fokotšegile ge go iwa bofelong bja 2009 go sa lebelelwa kgolo e kgolo malokong.
Koketšego dipelaelong tša maloko ka Febereware le Matšhe e be e le ka baka la mabaka a se makae, le lengwe la onae lego gore dipotšišo ka kakaretšo l tšona di be di romelwa ka go fošagala ka mokgwatšhomo wo wa dipelaelo. Mokgwatšhomo wo wa dipelaelo o kaonafaditšwe go tloga ka la 16 Matšhe 2009. Mabaka a mangwe a koketšego ye a tsenyeletša dipelaelo tša taolo ya diphoremiamo ge di bapeltšwa le dipelaelo tša saposidi ya mongmošomo le go emišwa ga dikholego tša maloko. Leano la tsenogare le ile la tsenywa leo le bego le tsenyeletša dilo tša go dirwa pele re ka botšwa tša go swana le poledišano pepeneneng le maloko gomme tše di tšweleditše dikaonafatšo tše ka elwago go tloga ka Aporele.
Koketšego e nnyane ya dipelaelo ka Setemere 2009 e bile gona ka baka la kgolo ya dikgopelo tše diswa gammogo le le go se hwetšwe ga dikarata tša go bontšha go ba leloko. Matšatši a dipelaelo tše hweditšwego mabapi le go se hwetšwe ga dikarata tša go bontšha go ba leloko a sepelelana le nako ya go bea ditlabakelo fase ga Poso ya Afrika Borwa (SAPO). Dipelaelo tš dikholego di oketšegile mo karolong ya bofelo ya ngwaga ka baka la mapheko adikholego ao a fetilwego.
Palo ya dipelaelo go ya ka dikarolo tša ditirelo mo kotareng ye nngwe le ye nngwe ya 2009 a hlagišitšwe mo tafoleng ye ya ka mo tlase.
Dipoelo tša Setlamo di adilwe mo ditatamenteng tša tša ditšhelete gomme Bahlokomedi ba dumela gore ga go na tlhaloso ye nngwe gape yeo e hlokegago.
Kabo ya bokgoni bja go lefelela ditshenyagelo išago kua bofelong bja Disemere ke 11.08% gomme e ka tlase ga senyakwa se tsentšwego tšhomong sa go ba le tšhelete sa 11.93% ka la 31 Disemere 2009 seo se filwegoGEMS ke Khansele ya Ditlamo tša tša Kalafo. A mangwe a mabaka a go re ke ka lebaka la eng dišego di le ka tlase ga maemo ao a nyakegago a 0.
Dikoketšo thekong ya SEP le NHRL tše di bilego gona mo ngwageng di bile godimo go feta ka mokgwa wo go bego go akantšwe mo kabong ya ditšhelete le peong ya theko ka 2009 tšeo di fokoditšego kabo ya tša ka sešegong ka 0.
Palo ya maloko ao a tšofalago yeo e bonagalago.
Setlamo e feela se tšwetše pele gogola le go tšea magato ao a lekanetšego go netefatša gore dišego tšeo di hlokegago di ba gona mo mengwageng yeo e tlago le gore re fihlelela25% ka 2011.
R986 go tšwa go dimilione di le R723 e lemogilwe.
Ditšhuto mo dišegong di adilwe mo Setatamenteng sa diphetogo matloleng le dišegong. Ga se go be le ditšhuto tše di sa tlwaelegago tšeo bahlokomedi ba dumelago gore di swanetše di tsebišwe maloko a Setlamo.
Go ya ka Molao 13.2 wa melao ya Setlamo sa GEMS le karolo 26 ya Molao wa Setlamo sa tša Kalafo, ditefelo tša maloko tša kgwedi ka kgwedi tša go šalela morago di swanetše di lefelwe pele ga goba mo letšatšing la boraro la kgwedi ye nngwe le ye nngwe. Mo nakong ye e lego ka tlase ga tebelelo, dihlopha tše dingwe tša bengmešomo di feteditše ditefelo mo legatong la maloko a bona ka morago ga letšatši la boraro la kgwedi. Bolaodi bja Setlamo bo ikgokantše le bengmešomo bao ba amegago go netefatša mabaka a go diega ga ditefelo le go ba lemoša gore naa se se dira eng mo malokong a Setlamo. Molekodi mogolo o ile a tsebišwa ka dihlopha tše, tša maloko ao a diegago go lefela.
Motheo wa ditlhakantšho gammogo le kabelo ya ditšhuto tša ditefelo tše di šaletšego morago di adilwe mo Temošong 8 ditatamenteng tša ngwaga ka ngwaga tša tša ditšhelete. Ga se go be le ditšhuto tše di sa tlwaelegago tšeo bahlokomedi ba dumelago go re di swanetše di tsebišwe maloko a Setlamo.
Setlamo ga se na dipeeletšo tše bjalo mo bengmešomo bao ba kgathago tema mo Setlamong.
Komiti ya tša Tekolo e laelwa ke Boto ya Bahlokomedi ka tšhomišo ya mabaka ao a ngwetšwego fase a taetšo (Sengwalwa sa Komiti ya Tekolo) ka ga maloko, pušo le mešomo.
Bahlokomedi. Bogolo bja maloko, go tsenyeletšwa le modulasetulo, ga se diofisiritša Setlamo goba ye nngwe ya Bafani ka Ditirelo.
Leloko le tee leo le ikemetšego le kile la ba mohlokomedi peleng.
MoofisiriMogolo, Bagolo: Ba tša ditšhelete tša Setlamo, Mosepetša Ditšhelete wa Basepetši, Balekodi ba ka gare ba Setlamo gammogo le Balekodi ba ka ntle ba ba gona ge ba memilwe, dikopanong tša komiti gomme ba kgona go boledišana le Modulasetulo wa komiti ya tekolo go se na yo a ba thibelago.
Go ya ka ditumelelwa tša molao, maikarabelo a pele a Komiti ya Tekolo ke go thuša Boto ya Bahlokomedi go tšweletša mešomo ya yona yeo e sepelelanago le dipholisi tša Setlamo tša boswarapuku, mekgwatšhomo ya ka gare ya taolo, le pegelo ya tša ditšhelete le taolo ya mekgwa ya kotsi. Komiti ya tša Tekolo e tšweleditše maikarabelo a yona go ya ka Sengwalwa sa Komiti ya Tekolo ka 2009. Balekodi ba ka ntle le Balekodi ba ka gare ba bega semmušo go Komiti ka tšeo ba di hweditšego di le bohlokwa go tša ditirong tša bona tša tekolo.
Dikomiti tše di laeditšwego ka mo tlase di laetšwe ke Boto ya Bahlokomedi ka tšhomišo ya mabaka ao a ngwetšwego fase a taetšo ka ga maloko, pušo le mešomo. Dikomiti tše di kopana bonnyane kotara ka kotara gomme go ya ka mokgwa wo go laeditšwego ka gona sebeakanying sa ngwaga seo se dumeletšwego sa ngwaga ka ngwaga. Dikopano tša Komiti di dulelwa ke Bahlokomedi, Bolaodi bja Setlamo le ditsebi tše dingwe, tšeo e sego maloko a dikomiti tšeo mo boemong bja tšona bjale ka ditsebi. Ditafola tše di lego mo letlakaleng 49 le 50 di bontšha go ba gona dikopanong tša dikomiti tše fapanego.
Maikarabelo a pele a komiti ke go thuša Boto ya Bahlokomedi go netefatšeng tshepetšo e botse ya Setlamo ka go fana ka bookamedi, tshekatsheko le tebelelo gape ya mahlakore ohle a kgwebo le tshepetšo tša Setlamo. Gore ba kgone go fihlelelase, komiti e thuša Boto ya Bahlokomedi ka go netefatša poledišano yeo e se nago mapheko magareng ga Bafani ka Ditirelo gore e kgone go fihlelelamaikemišetšo a tshepetšo a Setlamo. Komiti gape e thuša Boto ka go netefatša kgolo malokong a Setlamo le dikamano tše tšwago pele le maloko ka go okamela ditiro tša poledišano le thekišo.
Maikarabelo a pele a Komiti ke go seka seka, go tšea sephetho le go dira pego ya tumelelo ya ditefelo tša eks gratia malokong a Setlamo. Komiti e laetšwe go dumellana le ditefelo tša eks gratia feela ge mabaka le go swarelela terapi e le tšeo di beago bophelo kotsing; kalafo yeo e tla kaonafatšago boleng bja bophelo bja mokgopedi; kalafo yeo e le ya maswanedi gomme e theilwe ka bohlatse bja methalotlhahli ya phekolo le mekgwatšhomo yeo e dumellegago boditšhabatšhabeng; goba mokgopedi a bontšhitše gore a ka se kgone go lefelela kalafo ka mekgwa e mengwe.
Komiti e laetšwe ke Boto ya Bahlokomedi go netefatša tshepetšo yeo e tiilego ya khorporeiti ka go fana ka bookamedi, tshekatsheko le tebelelo gape mahlakore ka moka a tša maano, pušo le tatelano ya melao ya kgwebo ya Setlamo. Maikarabelo a komiti a tsenyeletša netefatšo ya tatelano le Molao wa Ditlamo tša tša Kalafo le Mapheko a ona; molao wa maswao a thekišo le dipatente; le tše dingwe tša semolao tšeo di sepelelanago le Setlamo. Komiti gape e laetšwe gore e netefatše taolo e botse ya kotsi le tshepetšo ya baswarasetseka.
Mogolo mo Komiting ya Dikgohlano gore di kgone go ahlolwa le go eletša Boto ya Bahlokomedi ka ga go sepetša dikgohlano ka kakaretšo.
Ga go na dikgohlano tše di hweditšwego ke komiti ka 2009.
Khansele ya Ditlamo tša tša Kalafo e ile ya tsebišišwa mo ngwageng go šoma ga tša ditšhelete ga Setlamo kudu kudu mo kgethong ye. Mongwadiši o dumeletše leano la kgwebo la kgetho ye gore e kgone go itshepetša ka boyona mo nakong ya magareng. Mongwadiši o ngwadišitše kgetho ya 2010.
Kabo ya Setlamo ya go ba le tšhelete ga se fihlelelemabaka a Lepheko 29 . Setlamo se bone kgolo e kgolo mo malokong mo nakong yeo e lego ka tlase ga tebelelo gape, gomme se se fokoditše kabo ya go ba le tšhelete. Boemo bja go ba le tšhelete bja 11.08% ka la 31 Disemere 2009 bo šitega go fihlela maemo a 11.93% ao a dumeletšwego ke Mongwadiši ka pele ga go dumelela leano la kgwebo leo le rometšwego ke Setlamo khanseleng ya Ditlamo tša tša Kalafo. Setlamo se begile maemo dišegong le tšeo di hlotšego phapogo ye ka tshwanelo khanseleng ya Ditlamo tša tša Kalafo go ya ka karolo 29 ya Molao wa Setlamo sa tša Kalafo.
Ditefelo tša bahlokomedi tšeo di bontšhago tefelo ya go ba gona, maeto le bodulo, le katišo di adilwe mo temošong 14 ya Ditatamente tša tša ditšhelete. Tefelo e hlalosa tšhelete yeo e lefelwago Bahlokomedi ge ba bile gona dikopanong tša Boto ya Bahlokomedi le dikomiting tša Boto. Bahlokomedi ba ka bušetšwa gape ditšhelete tšeo ba di lefeletšego maeto le tša go iphediša mo tirong ya mošomo wa bona bjale ka Bahlokomedi ba Setlamo. Setlamo se dirile sekwamaikutlo seo se ikemetšego ka ga ditefelo tše go netefatša gore ditefelo tše di sepelelana le mešomo ya bohlokomedi gammogo le botsebi bja Bahlokomedi le maloko a komiti ao a ikemetšego.
Ditiragalo tšeo di sepelelanago le tše tša mokgahlo tša ditefelo tšeo di tša ntšhwago selo le dikgopelo tše di dirilwego ke Boto ya Bahlokomedi, MoofisiriMogolo gammogo le Sehlopha sa tshepetšo di adilwe mo temošong 22 ya ditatamente tša tša ditšhelete.
Lenaneo le le latelago le bontšha go ba gona dikopanong ga Maloko a komiti ao a ikemetšego gammogo le Moofisiri Mogolo.
Bahlokomedi ba na le boikarabelo bja tokišo, seriti, le polelo yeo e sa kgethologanyeng ya ditatamente tša tša ditšhelete tša Setlamo sa Bašomedi ba Mmušo sa tša Kalafo. Ditatamente tša tša ditšhelete tše di adilwego mo matlakaleng 57 go ya go 70 di lokišitšwe go latelelwa Maemo a Boditšhabatšhaba a Pego ya tša Ditšhelete (IFRS) gomme di tsenyeletša hlwahlwa yeo e theilwego go ya ka dikakanyo le ditekanyetšo tša bolaodi.
Bahlokomedi ba lebeletše gore mo tokišong ya ditatamente tša tša ditšhelete tša ngwaga ka ngwaga ba šomišitše dipholisi tša maswanedi tša boswarapuku, gomme ba šomiša go di thekga ka dikgopolo le ditekanyetšo tša go bontšha go ela hloko.
Bahlokomedi ba kgotsofetše gore tshedimošo yeo e lego mo ditatamenteng tša tša ditšhelete tša ngwaga ka ngwaga e bontšha dipoelo tša tshepetšo tša ngwaga gammogo le maemo a tša ditšhelete a Setlamo mo bofelong bja ngwaga. Bahlokomedi ba ile gape ba lokiša tshedimošo yeo e tla tsenywago mo pegong ya ngwaga ka ngwaga gomme ba na le boikarabelo bja go nepagala ga yona le go sepelelana le Ditatamente tša tša Ditšhelete.
Bahlokomedi ba na le boikarabelo bja go netefatša gore direkhoto tša boswarapuku di a swarwa. Direkhoto tša boswarapuku di bontšha ka go nepagala boemo bja Setlamo bja Ditšhelete bjo bo kgonago go bontšha Bahlokomedi gore ba netefatše gore Ditatamente tša tša ditšhelete tša ngwaga ka ngwaga di sepelelana le melao yeo e beilwego.
Setlamo sa Bašomedi Ba Mmušo sa Tša Kalafo se šoma mo tikologong yeo e laolwago le go sepetšwa gabotse, yeo e ngwetšwego gabotse e bile e lebelelwa nako le nako. Se se tsenyeletša taolo ya kotsi le mekgwa ya taolo ya ka gare, yeo e diretšwego gore e fane ka netefatšo yeo e kgotsofatšago e feela e se yona ya mafelelo ya gore dithoto di šireletšegile le gore kotsi yeo e lebantšwego kgwebo ya Setlamo e ka tlase ga taolo.
Go ba kgwebo yeo e tšwelelago go ile gwa thwalwa mo ditokišong tša ditatamente tša tša ditšhelete tša ngwaga ka ngwaga. Bahlokomedi ga ba na lebaka la go dumela gore Setlamo se ka se tšwelele pele išago, go lebeletšwe diponelopele le ditšhelete tšeo re nago natšo ga bjale. Ditatamente tše tša tša ditšhelete tša ngwaga ka ngwaga di thekga go phela gabotse ga Setlamo.
Balekodi ba ka ntle ba Ditlamo, SizweNtsaluba VSP ke bona ba nago le boikarableo bja go lekola Ditatamente tša tša ditšhelete go ya ka mabaka a Maemo a Boditšhabatšhaba a Tekolo gomme pego ya bona e adilwe mo letlakaleng la 56.
Setlamo sa tša kalafo sa Bašomedi ba Mmušo se ikana ka tirišo ya go se be le kgethologanyo, seriti le boikarabelo mo dikamanong tšohle le baswarasetseka. Bahlokomedi ba tshelela bao ba lego kantorong ka 2007 ba kgethilwe ke Letona la Tirelo ya Setšhaba le Tshepetšo gomme ba tshelela ba kgethilwe ke maloko.
Bahlokomedi ba kopana nako le nako go lebelela go šoma ga basepetši. Ba bolela ka merero megolo yeo e fapanego le go netefatša gore dipoledišano ka ga dilo tša pholisi, maano le go šoma gabotse di bohlokwa, di bontšha tsebo e bile ke tše agago.
Bahlokomedi ka moka ba be ba kgona go hwetša keletšo le ditirelo tša MoofisiriMogolo gomme, moo go swanetšego, ba ka nyaka keletšo ya seporofešenale go lefela Setlamo.
Balaodi ba Setlamo ba tiiša ditaolo tša ka gare le mekgwatšhomo e diretšwe gore e fane ka netefatšo yeo e kgotsofatšago ge go e tla mo seriting le go tshepega ga ditatamente tša tša ditšhelete le go šireletša, go netefatša le go tšweletša boikarabelo bja dithoto. Ditaolo tša mohuta wo di theilwe mo dipholising le mekgwa yeo e lego kgale e le gona gomme di tsenywa tšhomong ke bašomedi bao ba katišitšwego ka kabo yeo e nepagetšego ya mešomo.
Ga go na tiragalo goba selo seo se ilego sa tsebišwa Boto ya Bahlokomedi seo se laetšago go se šome gabotse ga ditaolo dikgolo tša ka gare le mekgwatšhomo mo ngwageng wo o lego ka tlase ga tebelelo.
Re thabetše go le fa pego ya rena ya ngwaga wa ditšhelete wo o fedilego ka la 31 Disemere 2009. Taelo yeo e filwegoKomiti ya Tekolo e nyaka gore go itlangwe le maemo a godimo a boikarabelo bja khorporeiti, go netefatša khwalithi ya mokgwa wa go bega tša tša ditšhelete, mekgwatšhomo ya taolo le taolo ya kotsi, le go thuša go swara maemo a godimo a seriti mo mekgwatšhomong ya tekolo ya ka ntle le ka gare.
Komiti e hlatsela gore e na le mabaka a maswanedi a semmušo a taetšo bjale ka Sengwalwa sa Komiti ya Tekolo, se dumeletšwego ke Boto ya Bahlokomedi. Komiti e laola merero ya yona go sepelelana le Sengwalwa se, gomme e šomišitše maikarabelo a yona ka moka bjale ka ge a be a ngwetšwe fao. Sengwalwa se ile sa lebelelwa gape le go tlaleletšwa mo ngwageng wa tša ditšhelete.
Komiti e ile ya lebelela gape le go boledišana le Molekodi le bolaodi bja ditatamente tša tša ditšhelete tša ngwaga ka ngwaga tše di lekotšwego tšeo di tlo tsenywago mo pegelong ya ngwaga ka ngwaga. Go bohlokwa go lemoga gore Setlamo se bile le Pego ya tekolo yeo e sa laolwago mo ngwageng wa bone ka go latelana. Komiti ya tša Tekolo e nagana gore ditšhelete le mekgwatšhomo ya ka gare ya taolo di sepetšwa gabotse, le gore gape ditatamente tša tša ditšhelete ke pontšho yeo e nepagetšego ya ditiro tša Setlamo mo ngwageng wo o fetilego wa tša ditšhelete.
Setlamo se kaonafaditše tshekatsheko ya sona ya kotsi mo ngwageng wa tša ditšhelete gomme e kgonne go laola dikotsi tšeo di bego di lebantšwe Setlamo. Komiti ya tša Tekolo e hweditše dipego tša nako le nako tša tekolo ya ka gare gomme se se be se netefatša go tia ga mokgwatšhomo wa taolo ya ka gare ya Setlamo.
Komiti ya tša Tekolo e tla rata go lebogiša MoofisiriMogolo, Bagolo: Ba tša ditšhelete gammogo le sehlopha sa taolo ka go latelela go go tšwelelago ga pušo ye botse ya khorporeiti ya Setlamo, le pego ya tekolo yeo e sa laolwago ya ngwaga wo o lego ka tlase ga tebelelo. Komiti e tla rata gape go leboga Boto ya Bahlokomedi ka thekgo ya bona gammogo le dihlopha tša ditekolo tša ka ntle le ka gare ka thušo ya tšona yeo e nago le mohola.
<fn>(762010100702 AM) 1495 Final Gems Birthing Options_SEPEDI.txt</fn>
Lesea la gago. Kgetho ya gago.
Go ba le ngwana ke ye nngwe ya ditiragalo tšeo di putsago e feela di go tlhobago boroko le go feta. Ka mo lehlakoreng le lengwe, o fela pelo ya go amogela mpho yeo e go tlišetšago lethabo ka morago ga dikgwedi tše senyane. E feela ka lehlakoreng le lengwe o tla be o nagana gore naa phetelo ya leseana la gago go tloga popelong go tla lefaseng leno e se be yeo e tla le kwešago bohloko kudu.
Ka go tseba dikgetho tša gago le ka go boledišana le bafani ka tirelo ya tša tlhokomelo ya tša maphelo, o ka kgona go tšea sephetho seo se nepagetšego bakeng sa gago le leseana la gago. Bophelo le boitekane-lo ka kakaretšo bja gago le leseana la gago, ke tšona di tla go thušago mo go tšeeng sephetho ka ga dikgetho tšeo re nago natšo. Netefatša gore o kwešiša seo se tlo diragalago le gore ke dife tše botse le dife tše mpe ka ga kgetho yeo.
Pelego yeo e tlwaelegilego gantši e thoma ka boyona mo dibekeng tša nakong yeo o imilego tšeo e ka bago tše 37 go iša go tše 42.
Wena le leseana la gago le tla šetšwa nakong ka moka ya ge o šokwa gomme bašomedi ba tša kalafi bao ba katišitšwego ba gona ge e le gore dilo ga di sepele ka tshwanelo.
Go šetšwa go go fetago tekano go ka lebiša tsenogareng ya tša kalafi yeo e sa hlokegego.
O tla hloka go dirwa gore o ikwe o le gae ka dilo tšeo o di tlwaetšego mo nakong ye gomme bookelo ga se lefelo leo ka mehla le ka dirago gore o ikwe o le gae.
Pelegelo ya gae ke kgetho yeo e bolokegilego, ge e le gore botswetši bja gago bo dula bo le gabotse, mmelegiši o tla šomiša ditlabakelo tša go rwalega bonolo, tšeo di sepelago le dinako e bile di feleletše gomme o kgona le go fihla lapeng la gago ka nako.
O mo tikologong yeo o e tlwaetšego, e bile o e tsebago ge o belega leseana la gago.
Ge go ka direga gore dilo di se sepele ka tshwanelo, thušo yeo o tla e hwetšago e ithekgile ka maitemogelo a mooki goba mmelegiši le go fetišetšwa bookelong bonolo, ge go ka diragala gore tše di hlokege.
Ye ke pelegišo yeo e tlwaelegilego yeo e diregago ka tlase ga meetse gomme e šomišwa bjale ka mokgwa wa go okobatša dihlabi mo nakong ya go šokwa.
O šutha bonolo ka meetseng.
Go na le kotsi ya phetetšo ya bolwetši go wena le leseana la gago.
Ngwana o ntšhwa ka mpeng ka lešobana leo le segilwe-go mo mpeng le popelong tša gago. Di kgona go boloka bophelo bja mme le ngwana, e feela bothata ke gore ye ke ophareišene e kgolo gomme dirobatši le dibipabohloko tšeo di šomišitšwego di ka nna tša dira gore mmago ngwana a se ikwe gabotse.
Dipelegišo ka mokgwa wa Kesare tšeo di ikgethelwa-go ke tšeo di beakanyeditšwego mo nakong ya botswetši ka mabaka a tša kalafi goba a tša seoposetetiriki, moo e lego gore go bonwa e le gore pelego yeo e tlwaelegilego e ka nna ya ba kotsi mo leseeng goba mmago lona.
Dipelegišo ka mokgwa wa Kesare tša tšhoganyetšo di dirwa ge dilo di sa sepele botse nakong ya pelego. Ka nako tše dingwe, tlhokego ya mokgwa wa Kesare ga e iponagatše go fihla ge pelego e thomile, gomme bo mmagwe ngwana bao ba bego ba ikemišeditše go belega ka tsela yeo e tlwael-egilego ba ka hloka gore ba belege ka mokgwa wa Kesare.
Pelegišo ya gago e tšwelela ka tsela yeo e sa kgotsofatšego.
Marapo a nokeng e le a mannyane.
Go betha ga pelo ya leseana, go go tla šetšwago mo motšheneng wa seeleketeroniki wa go šetša nakong tšohle tša pelego, go tla re botša ge ele gore ngwana o ba le mat-hatanyana mo nakong ya pelego.
Ge ngwana a ka dula ka popelong ka tsela yeo e lego gore hlogo e kua godimo gomme maoto a kua tlase (bodulo bja "breech") mo bofelong bja boimana, pelegišo ka mokgwa wa Kesare ke yona yeo e ka se bego le kotsi kudu.
Mo nakong tše dingwe, pelegišo ka mokgwa wa Kesare e a hlokega.
Pelegišo ka mokgwa wa Kesare ke wona mokgwa woo o šomišwago ka bo mmago ngwana bao ba nago le HIV. Se se fokotša kgonagalo ya phetetšo ya baerase ya HIV go tloga go mma go ya go ngwana.
Ke phetetšo yeo e bago ntshe ka popelong matšatši a mane goba a šupa ka morago ga go segwa ka magare.
Gantši go phekolwa ka kalafi yeo e dirago gore popelo e be e nnyane go le go emiša go tšwa ga madi.
Go fiwa madi, go segwa ka magare, mme mo mabakeng ao a sa kego a ba gona gantši, go tlošwa ga popelo, go ka nna gwa hlokega.
Go ka nna gwa ba le dikgobalo mo senyeng le maleng.
Boimana le pelegišo ka mokgwa wa kesare di oketša ko-tsi ya go ka ba gona ga kgobokano ya madi mo maotong, mme se se tsebja e le "deep vein thrombosis (DVT)".
Kotsiye e ka fokotšwa ka go apara masokisi a go ba kgahlanong le DVT le go sepela-sepela, diiring tše 24 ka morago ga pelegišo ka mokgwa wa kesare.
Basadi bao ba lego kotsing ye kgolo ya gore ba ka ba le DVT ba tla fiwa sethibela kgobokano ya madi (sesesefatši sa madi) go leka go fokotša kotsi yeo.
O hloka go ingwadiša mo Lenaneong la Botswetši gore o kgone go hwetša dikholego bjalo ka leloko la yenngwe ya dikgetho tša dikholego tše latelago tša GEMS.
Go tsenyeletšwa kholego ya botswetši kua bookelong bja poraefete bja kgokaganyo yeo e kgethilwego.
Pelegišo ya gae ka R6 610 moholegi o mongwe le mongwe.
Pelegišo ya gae ka R6 610 moholegi o mongwe le mongwe.
<fn>(87200934027 PM) sepedi.txt</fn>
Ka morago ga dikgwedi tše 18 ke nako ya gore re leboge!
mpshafatšo ya konteraka ya mošomo: Kgonthišiša gore diforomo ka moka tšeo di swanetšego go tšwa di a phethwa!
Bagwera ba GEMS - bjale e kaonafaditšwe!
Re mo gare ga ngwaga wa 2009 gomme marega a itshwareleditše ka maatla le le lengwe la boimana le nakong ya ka morago ga ge ba fetša go belega masea godimo ga rena. Ge matšatši a eba a makopana le go tonya kudu, re lebeletše a bona.
Re tsebagaditše matšatši a tekolo ya boitekanelo a GEMS, ao a go tlišetšago ditirelo tša tekolo ya maphelo lefelong la gago la mošomo.
SMS, yeo re hlohleletšago maloko gore a e diriše. Seo o swanetšego go se kgahlego, ya go kgahliša le go ba mohola.
Ge motho a ela hloko gore mešongwana ya GEMS e tsepeletše fela go thabišeng mekae ka tshedimošo ka moka yeo o e hlokago!
Ye nngwe le ye nngwe ya ditirelo tše mpsha tše e akareditšwe ka botlalo go a makatša gore ga se gantši re abelana ka dikanegelo tša nnete tša bophelo kgatišong ye ya ditaba - ka gona kgonthišiša gore o bala tšohle ka ga yona.
gantši tša go ba le mafelelo a mabotse - tša maloko a rena.
Peakanyong ya molaetša wo ke lekile, bjalo ka ge ke dira ka mehla go laetša dikanegelo tše bjalo, ya Mzimasi Ngqelu le gore o ile a gomišwa bjang ntlhaneng ya lehu, e ile ya fihlišwa diofising tša rena mo nakong ye e sa tšwago go feta. Kamaloko a rena gore GEMS e tšwela pele ntle le go boela morago, go fana ka moka re tloga re kgwathwa maikutlo kudu ke seabe seo GEMS e bilego le sona bokgoni bja maemo a godimo. Boleloko bo tšwela pele go gola gomme maloko a rena a tšewa le go swarwa bjalo ka batho bao ba swanetšwego ke ditirelo tše bophelong bja Mzimasi. Ga ke tlo senya kanegelo ye ka go anega tšohle mo, kaonekaone tša tiragatšo.
Ke tshepa gore o tla thabela kgatišo ye ya Facets, gomme go fihlela ka botlalo ya go ba le tlhohleletšo.
Phatlalatšong ye gape re bula phadišano ya rena ya maloko, Sisonke, yeo e yeo e tlago - dula o le borutho gomme o phetše gabotse.
hlohleleditšwego ke maitemogelo a Mzimasi. Re go hlohleletša gore o tsenele phadišano ka lebaka la gore re rata go kwa gore GEMS e kgwathile bjang bophelo bja gago.
Eugene, Moofisiri e moholo mmalwa tše mpsha tša maloko.
Bophelo bja Mr. Mzimasi Ngqelu bo fetogile kudu go tlogela letšatšing le bohlokwa kudu leo a nyakilego go felelwa ke bophelo bja gagwe kotsing ya go tšhoša kudu. Eupša Ngqelu, Motlatša Molaodi: Dikgokagano, Kgoro ya Dikgwebo tša Setšhaba , yoo elego moleloko wa GEMS, o be a sa gopole letšatši leo gabotse go fihlela mo nakong yeo e sa tšwago go feta ge a amogela sekoloto sa gagwe sa mafelelo sa tša kalafo posong.
Ka bjako ka lemoga ka letšhogo gore ke be nka se kgone go lefela sepetlele R180 000 go tšwa potleng ya ka," Ngqelu o ile a hlaloša. "GEMS e lefile sepetlele tšhelete ye ntši gomme ya kgonthišiša gore ke humana kalafo ye kaone ka moo go kgonagalago. Gomme ya boloka bophelo bja ka." Ngqelu a realo, lentšu la gagwe le kgaoga ka lebaka la go tlala maikutlo.
Ka morago ga go amogela sekoloto sa mafelelo o ile a kwa a na le maikutlo a go tsenelela a gore a leboge GEMS go thušo yeo e mo filego yona. "Lebaka la gore ga ke na dikgobalo tša lebaka le letelele go tšwa kotsing ke segopotšo sa letšatši le lengwe le le lengwe sa ka moo GEMS e nthušitšego ka gona - tše ka moka mola ke bile moleloko wa GEMS ngwaga o tee feela.."
Letšatši la kotsi, 8 Oktobere 2007, legodimo e be ele le lesehla ka lebaka la maru ka ge go be go etla pula ya ledimo. Ka morago ga mošomo o ile a tsena ka gare ga Nissan Micra ya gagwe gomme a otlela go tloga Hatfield, Pretoria go ya motseng wa gagwe go la Centurion. O be a sa tšwa go feta khoneng ya mebila ya Hofmeyer le Botha ge mmotoro o feta roboto ye khubedu ka lebelo. O ile a gopola maatla ao ka ona mmotoro o ilego wa thula ka lehlakoreng la monamedi. Ka morago ga fao, go ile gwaba leswiswi fela go yena. Kgopolo ye nngwe ya mafelelo yeo e bego e ratha bjalo ka legadima kgopolong ya gagwe yeo o ka rego ga e sa šoma gabotse ke gore o ile a gopola go bea setikara sa GEMS lefasetereng la go širaphefo. "Ke be ke sa tsebe gore setikara seo se tla nthuša ka tsela ye ka nako yeo ke tlogago ke hloka thušo ka yona."
Go naganwa gore mofeti ka tsela yoo a bonego tiragalo o ile a leletša Netcare 911. Hannes Bosman, mothuši wa tša kalafo wa maemo a godimo wa thekgo ya bophelo wa Netcare 911 go tšwa Netcare Unitas Hospital, o ile a kitimela lefelong la tiragalo. Bosman o sa gopola tiragalo. "Pula e ile ya thoma go na mola re le gare re elwa le go ntšha Ngqelu go tshipi ya go potagana yeo e bego e le mmotoro wa gagwe. Ka lebaka la gore re bona setikara, re ile ra tseba gore re ka mo iša sepetleleng sa kgauswi se se kaone gomme go ka se be le go ya tlase le godimo bjalo ka ge go direga ka nako ye nngwe balwetšing bao ba se nago thušo ya tša kalafo." Bosman o ile a tlaleletša.
Bosman le dingaka ba be ba sa nagane gore Ngqelu o tla phela. Dingaka di ile tša botša ba lapa la gagwe gore go na le kgonagalo ya gore a se tsoge. Le ge a ka tsoga, go na le kgonagalo ya gore a be le seo se bitšwago amnesia, elego go lahlegelwa ke monagano, goba a ka golofala. Eupša bohle ba ile ba se be le tshepho go moya wa go lwela go phela woo Ngqelu a bego a na le wona. Ka morago ga dibeke tše pedi a le go khoma (a idibetše) a le ka yuniting ya tlhokomelo ye kgolo (ICU) ya Netcare Unitas Hospital, Ngqelu o ile a tsoga - gomme mabjoko a gagwe a be a šoma gabotse.
O ile a fetišetšwa senthareng ya tsošološoleswa ya bao ba tšwilego dikgobalo go la Kensington, Johannesburg, moo a hweditšego fisiotherapi le go lekolwa monagano (tekolo ya saekholotši). Ka Jeneware 2009 o be a itekanetše gore a ka boela mošomong; selo seo dingaka di bego di gopola gore se ka se kgonege le gatee. Bophelo bja gagwe bo fetogile gomme bo kaone kudu, o realo.
Bjale o iketlile ka kadimo ye mpsha ya bophelo gomme o leka go hlohleletša batho ba ba ntši ka moo go kgonegago gore ba be maloko a GEMS. "Ke a leboga gape, GEMS," a fetša ka go realo. "Ga se wa dira fela phapang bophelong bja ka, eupša o thušitše go bo boloka."
Re tloga re thabile kudu go tsebagatša phadišano ye ya go tliša phapano. Yeo e diretšwego wena fela. Ge e le gore o moleloko wa GEMS o na le maswanedi a go e tsenela ntle le go dira selo. Ge o ka dira bjalo, o tla fiwa monyetla wa go ba maemong a go thopa sefoka seo se tsebegago. O tla abagana kanegelo ya gago le maloko a mangwe a GEMS, bašomimmogo le wena le - go feta bohle - le rena.
Naa phadišano e ka ga eng Kanegelo ya Mzimasi Ngqelu e be e le tlhohleletšo ye kgolo go rena ka moka mo GEMS mo elego gore re tšere sephetho sa go hlohleletša maloko a rena ka bontši go abagana le rena dikanegelo tša bona tša go ikgetha. E ka ba go na le se sengwe seo se diregilego moo GEMS e bilego le thušo ye kgolo gomme o bona e le gore batho ba bangwe ba swanetše go tseba ka ga yona?
E ka ba GEMS e go kgahlile ka ditirelo tša yona, go tšea magato ka bonako, lentšu le borutho mogaleng goba letsogo la thušo yeo e bego e se ya letelwa; motho a thuša wena le baratiwa ba gago go feta ka moo go letetšwego?
E ka ba go ba moleloko wa GEMS go boloka bophelo bja gago, goba bja yo mongwe wa maloko a lapa la gago Goba e ka ba bophelo bja gago le maphelo a gago a kaonafetše kudu ge e sale o le o thoma go ba moleloko wa GEMS?
Ka gona, re rata go kwa ka ga maitemogelo ao a mabotse ao o bilego le ona bjalo ka moleloko wa GEMS. Ge o ka abagana le rena kanegelo ya gago, go swana le ka moo Mzimasi Ngqelu a dirilego ka gona, go na le kgonagalo ya gore o ka thopa sefoka! Ga se gore o swanetše go ba mongwadi goba moanegi wa dikanegelo wa maemo a godimo; o hloka feela go ba le kanegelo ya go kwagala yeo o ka e anegago.
Naa nka tsenela bjang phadišano Go bonolo! Re romele fela fekse, emeili goba lengwalo ka poso moo o re botšago ka ga kanegelo ya gago ye botse. O ka dira bjalo o diriša le lengwe le le lengwe la maleme a semmušo a ka mo nageng - re tla di bala ka moka ga tšona! Gopola go ngwala leina la gago, dintlha tša kgokagano le nomoro ya gago ya boleloko?
Naa nka thopa eng Ge ele gore se ke taba ye botse, kgonthišiša gre o tsenela phadišano ya GEMS Sisonke Competition. Re letetše go kwa go tšwa go wena?
Sefoka sa 2: Go intšha letšatši le tee ga batho ba babedi go akaretšwa sefofane, mmotoro, marobalo le dijo babedi go ya go ye tee ya dispa tša maemo a godimo profenseng yeo o ikgethetšego yona.
Re ikwa re thabile go bega gore baamogedi ba ditirelo (bajalefa) bjale ba ka kgona go fihlelela Lenaneo la Botswetši le leswa la GEMS. Lenaneo le le tsentšwe tirišong ka la 1 Mei 2009 gomme le abela baimana bao e lego baamogedi ba ditirelo (bajalefa) thekgo, thuto le dikeletšo magatong ka moka a boimana bja bona le mo nakong ya ka morago ga go belega masea a bona.
Naa lenaneo le le šoma bjang?
Lenaneo le le etilwe pele ke balaodi ba diteko, bao e lego baoki ba go ba le maitemogelo ba go ba le dikhwalifikheišene tša go belegiša. Ba tla go thuša ka tshepedišo ya go ingwadiša gomme o ka ikgokaganya le bona legatong lefe goba lefe la botswetši go hwetša dikeletšo le tshedimošo.
O tla amogela puku ya matswalo le boimana ya GEMS, yeo e fanago ka tshedimošo ye bohlokwa go bomme bao ba ithwelego.
Bomme ba hwetša pakana ya mpho yeo ba ka kgonago go e šomiša go tšwa go GEMS! Se se tla romelwa maloko ao a lego kotareng ya boraro ya boimana bja bona.
Baamogedi ba ditirelo (bajalefa) ba amogela polane ya tlhokomelo ya motho yo mongwe le yo mongwe yeo e akaretšago dintlha ka ga ditirelo tša setswetši tšeo GEMS e di dumeletšego.
O na le phihlelelo go tshedimošo ya tša maphelo go go thuša go tšea diphetho mabapi le maphelo le matswalo gammogo le ngaka ya gago goba babelegiši.
Dikeletšo le thekgo ya mogaleng di gona ge e le gore o gahlana le mathata dibekeng tše mmalwa tša mathomo tša ge o le motswadi.
Ela hloko hle: Lenaneo le ke mahala go maloko gomme mehola ya tlwaelo ya botswetši le yona e gona. Lenaneo le abela maloko mehola ye mentši eupša ga e a emela legato dikeletšo le tlhokomelo ya go kwagala ya kalafo yeo maloko a e hwetšago go tšwa go dingaka tša bona.
Ke swanetše go dira eng go ingwadišetša lenaneo le?
O swanetše go ingwadiša ka bjako ge ngaka ya gago e fetša go tiišetša gore o ithwele. Go ingwadiša goba go hwetša tshedimošo ka botlalo, o kgopelwa gore o ikgokaganye le GEMS go 0860 00 4367 goba wa romela emeili go enquiries@gems.gov.za.
Ke ga kae mo o bego o ikhwetša o swanetšwe ke go lekola mehola ya sekimo sa gago sa tša kalafo o potlakile Re a tseba gore se gantši se potlakile gomme re tloga re beile dikgopolo tša rena go hwetšeng tharollo?
Go lekola mehola ya gago bjale go ka dirwa ka potlako le gona ga bonolo o diriša SMS. Romela SMS go GEMS o latela tsela yeo e beilwego (lebelela ka mo tlase) gomme mo metsotswaneng e se mekae o tla amogela phetolo ka SMS e tiišetša mehola yeo o ka e hwetšago. Hle ela hloko gore dikhoutu tše hopana tša maloko a Sapphire le Beryl ga di swane le tša maloko a dikgetho tša Ruby, Emerald goba Onyx. A ke maitekelo a mangwe a boitlhamelo a GEMS ao a go tlišetšago tlhokomelo ya maphelo moo o e fihlelelago ntle le bothata!
Naa e šoma bjang?
Romela tshedimošo ye e latelago ka SMS go 33489 SMS ye nngwe le ye nngwe e tlo lefelwa R1.
Kgato ya 1: Tlanya Mohola.
Kgato ya 2: Tlanya nomoro ya gago ya GEMS ya boleloko.
Kgato ya 3: kgetha mohola wo o nyakago go o lekola ditafoleng tše ka mo tlase (Ela hloko: o ka lekola fela sehlopha se tee sa mehola ka SMS ye tee). Kgato ya 4: Tlanya khoutu ye kopana go tšwa go tšeo di filwego ka mo tlase.
Kgato ya 5: Tlanya khoutu ya gago ya bao bal ego ka tlase ga tlhokomelo ya gago (o ba sapotago) (o ka hwetša se ka morago ga karata ya gago ya boleloko ka tlase ga "Leina", mohlala, 00, 01 bj.bj.).ge o le molelokomogolwane, tlanya "00".
Kgato ya 6: Kgotla konope ya go romela molaetša sellathekeng sa gago.
Kgato ya 7: Ema metsotswana ye mmalwa gore phetolo go tšwa go GEMS e fihle.
YE BOHLOKWA: Kgonthišiša gore o ngwala fegelwana ka morago ga se sengwe le se sengwe seo o se ngwadilego go SMS ya gao, e sego fao kgopelo ya gago e ka se atlege.
Go robatšwa sepetlele go tša tlhokomelo ya maahlo.
Moleloko a nyaka go tseba gore o na le bokae go ditshenaygelo tša letšatši le letšatši tša kalafo.
Ge molaetša wa gago wa SMS o se o atlege, o tlo amogela phetolo go tšwa go GEMS e hlaloša gore ke ka lebaka la eng e se ya tšwelela. Ke moka o ka kgona go lokiša phošo yeo gomme wa romela SMS ye mpsha go hwetša tshedimošo yeo o e hlokago. Ge o na le dipotšišo dife goba dife, o kgopelwa go ikgokaganya le senthara ya megala go 0860 00 4367.
GEMS e tsebagaditše ditirelo tša go lekola boitekanelo ka dikgorong, di thomile go ba tirišong go tlogela ka la 1 Mei 2009. Maloko a tlo holega go tšwa go monyetla wo wa go lekolwa mafelong a bona a mošomo ntle le go ema ema, ba lekolwa ka seprofešenale dikotsi tša maphelo tšeo ba nago le tšona goba tšeo go nago le kgonagalo ya gore ba ka ba le tšona. Maikemišetšo a rena ke go kgontšha maloko a rena go lemoga dikotsi tša maphelo ka pela gore go keka ga malwetši go thibelwe goba go fokotšwe.
Bašomi ba mmušo bao ga bjale e sego maloko a GEMS le bona ba tla kgona go diriša ditirelo tše tša moswana noši.
E ka ba go direga eng ka letšatši la go lekola boitekanelo?
Ka morago ga go amogela taletšo go tšwa go kgoro ya gago, diprofešenale tša tlhokomelo ya maphelo tša GEMS di tla rulaganya lefelo la diteko kgorong ya gago. Bašomi ka moka lefelong ba tla kgona go tsenela tekolo ye ya boitekanelo ka boithaopo letšatši ka moka.
Diprofešenale tša maphelo di tla ba gona go ahlaahla ka bobona histori ya gago ya maphelo le go diragatša diteko tša go lekola maphelo a gago. Dipoelo tša diteko le histori di tla ahlaahlwa le wena o nnoši gomme wa fiwa dikeletšo tša gore o swanetše go tšea magato afe go tšwela pele.
Ka letšatši la tekolo ya boitekanelo la GEMS, bašomi ba ka se swanelwe ke go itirela dithulaganyetšo ka bobona, ka ge diprofešenale tša tlhokomelo ya maphelo di tla be di ba emetše lefelong leo le rulaganšwego. Ba swanetšwe fela ke go ba gona ditekong! Melaetša ya hlogo le molala le yona e tla abelwa bašomi ka moka letšatšing leo bjalo ka setseka sa tlaleletšo go tšwa go sekimo sa gago sa tša kalafo sa bokgoni bja maemo a godimo.
Bašomi ka moka bao ba tšeago karolo ditekong tše tša boitekanelo ba tla amogela tshedimošo ka ga dikotsi tša maphelo a bona le magato ao a swanetšego go tšewa go thibela goba go fokotša mathata a maphelo.
Ke diteko dife tša boitekanelo tšeo di tlogo dirwa?
Bašomi ba tla swanelwa ke go araba lenaneopotšišo le bonolo la histori ya tša kalafo, leo le tlogo fa diprofešenale tša tlhokomelo ya maphelo tsebo yeo e itšego mabapi le profaele ya dikotsi tša bona tša maphelo pele ga ge ba ka dirwa diteko.
Kelelo ya madi.
Boima le botelele, le go lekalekanya boima bja mmele le botelele.
Magomo a letheka.
Ge ele gore lenaneopotšišo goba teko e laetša gore motho o kotsing efe goba efe ya mathata a maphelo moprofešenale wa tlhokomelo ya maphelo o tla fana ka khanseling le dikeletšo mabapi le magato ao a swanetšego go tšewa go fokotša goba go thibela kotsi.
Dipukwana tša tshedimošo le tšona di tla abja go fa tshedimošo ka ga dihlogo tše bjalo ka go kgoga motšoko, go ikwetliša le go laola boima mmeleng.
Tshedimošo ka moka le dipoelo tša diteko ke sephiri gomme di ka se fiwe kgoro efe goba efe ya mmušo goba bašomi ba tšona. Ke tšhomišano magareng ga motho le diprofešenale tša tlhokomelo ya maphelo.
Ge moleloko wa GEMS a dumela ka go ngwala (ka go saena karolo ya maleba go lenaneopotšišo la tekolo) gore dipoelo tša bona di fiwe dingaka le baoki ba GEMS ' (bjalo ka sekimo sa tša kalafo), ke moka ka morago ga fao re tla ikgokaganya le bona go thuša ka mehola ya tlhokomelo ya maphelo le ditshepedišo tša dikotsi tša maphelo a bona.
O ka dira bjang kgopelo ya letšatši la tekolo ya boitekanelo?
Letšatši la GEMS la tekolo ya boitekanelo le ka rulaganywa ka go latela ditshepedišo tšeo di lego gona tša go dira dikgopelo tša ditlhagišo. Dikgopelo di ka dirwa ka emeili, goba o ka go ikgokaganya le yo mongwe wa baemedi ba rena ba thekišo.
Kgopelo e latela magomo a rena a tlwaelo a diteko tša boitekanelo, e tla tiišetšwa ke GEMS mo diiring tše 24 gomme o ka letela go ba le letšatši la go tlala ka boithabišo.
Mo karolong ya bobedi ya serise ya rena ya WEB SMART re go botša go le gontši ka ga karolo ya Boitekanelo bjaka (My Wellness) yeo e sa tšwago go tsebagatšwa weposaeteng ya GEMS, yeo e go abelago tshedimošo ya maphelo le dikeletšo tšeo o di hlokago. O ka kgona go fihlelela diathekele tša go tlala ka tshedimošo mabapi le boitekanelo le bokgobapuku bjo bogolo bja tša kalafo ya dika tša malwetši, maemo, ditshepedišo le dihlare. Hwetša sehlogo seo o ikgethetšego sona ka go diriša tshepetšo ya rena ye bonolo ya go hwetša tshedimošo. Senthara ya Thušo ya Pele ya tša kalafo e fana ka dikeletšo tša gore o ka tšea bjang magato a bonolo ge tšhoganetšo ya tša kalafo e tšwelela. O ka ithuta gape le go lemoga ka pela dika tša bolwetši bja pelo le gore o ka dira bjang thušo ya pele ya tša kalafo.
Letlakaleng la legae la weposaete, ka tlase ga lepokisana la ditsebišo, o tlo bona konope ya "My Wellness" (yeo e nago le seswantšho sa di tshipi tše pedi tša go dirišwa ke bao ba ikwetlišago ba go kuka ditshipi).
Naa o be o tseba?
Go tlaleletša Boto ya Babolokedi ba Sekimo (BOT) le sehlopha sa bolaodi, go na le dikomiti tše tlhano tša Boto tšeo di hlokometšego mošomo wo o dirwago mafelong a go fapafapana. Di dira mešomo ya tšona di beetše pele bohlokwa bja dikgahlego tša gago bjalo ka motheo. O ka itshepa ka go tseba gore sekimo sa gago sa tša kalafo se ka matsogong ao a nago le bokgoni.
Komiti ya bolekodi bja E thuša BOT go tšweletša mešomo ya yona ya go amana le dipholisi tša boikarabelo dipuku tša sekimo, ditshepetšo tša taolo tša ka gare, le pego ya ditšhelete, le ditiro tša taolo ya kotsi.
Komiti ya tiragatšo Go thuša BOT go kgonthišiša tiragatšo ya katlego ya Sekimo, bjalo ka kgoboketšo ya ditšhelete tša tefelo ya sekimo, tefelo ya dikleimi le taolo ya direkhoto tša maloko.
Komiti ye gape e thuša BOT ka Kwalakwatšo ya yona le dikgokagano.
Komiti ya Ex Gratia E a lekola, ya tšea dipheto le go bega ka ga tumelelo ya tefelo ya ex gratia, elego tefelo ya dikleimi tša maloko moo go se nago mehola ya tlwaelo. Go dirišwa mokgwatshepetšo wo mothata ge komiti e kopana kgwedi le kgwedi le go ela hloko dikgopelo tša ditefelo tša ex gratia.
Batšeakarolo ka go netefatša gore Sekimo ga se tshele molao ofe goba ofe wo o amago tiragatšo ya sona.
Sekimo di bewa nyanyeng le go laolwa ka maleba le gore dikgahlego tša batšeakarolo ka moka di šireletšwa ka tshwanelo.
E ela hloko le go ahlola dithulano dife goba dife tšeo Mošomedimogolwane a ka di romelago go yona gore e di ahlole ka boyona.
Go bohlokwa gore maloko a fe Sekimo dintlha tša di ID tša bona. Re nyaka tshedimošo ye go kgonthišiša gore re lefela dikleimi ka nepagalo le gore direkhoto tša maloko a rena di dula di feleletše le gona di na le tshedimošo ya maleba nako le nako. Re kgopela gore o re romele dikhopi tša ditifikeiti tša matswalo goba tša diID tša bao o ba sapotago (ba lego ka tlase ga tlhokomelo ya gago) ka go di romela go Premium Management, Private Bag X782, Cape Town 8000; goba ka go di romela ka fekse go 0861 00 4367; goba ka go di romela ka emeili go enquiries@gems.gov.za.
Mpshafatšo ya kontraka ya mošomo: Kgonthišiša gore diforomo ka moka di tladitšwe!
Ge o šoma mošomo wa lebakana, kontraka yeo e beetšwego nako yeo e itšego goba kontraka yeo nako ya yona e ka katološwago ka go ditirelo tša setšhaba, go bohlokwa gore diforomo ka moka di tlašwe ge kontraka ya gago e mpshafatšwa le gore e tsenywe tshepetšong ya khomphutha go bao ba lefelwago megolo.
Ge seo se sa dirwe, mogolo wa gago o ka no se lefelwe gomme GEMS e ka se kgone go kgoboketša ditšhelete tša gago tša tefelo ya sekimo tša kalafo. Se se ka hlola gore mehola ya gago e emišwe le go ganwa ga dikleimi tšeo o di dirago go lefela ditshenyagelo tša kalafo ya gago.
Ge kontraka ya gago e mpshafaditšwe, o swanetše go hwetša tiišetšo go tšwa go ba HR mošomong wa gago go go botša gore dintlha tša mongmošomo wa gago di tsentšwe ka boswa tshepetšong ya bao ba amogelago mogolo gore boleloko bja gago go GEMS bo tšwele pele ntle le go tshwenywa.
Go tšea magato a ka nako ya maleba go bohlokwa kudu gomme o swanetše go bolela le mošomi wa GEMS ge o na le mathata afe goba afe.
Ge o gononela tiro ya boradia bofe goba bofe, ikgokaganye le GEMS mogaleng wa go bega bosenyi, woo o laolwago ke KPMG. O se tšhabe go bega mogaleng wo wa bosenyi ditiro dife goba dife tšeo di sego tša loka, ka ge ele tirelo yeo e ikemego ebile e sa tsebjego. Mogala wo wa go bega ditiro tša bosenyi wa mahala o bulwa diiri tše 24 ka letšatši, matšatši a šupa ka beke. Dira go loka!
Kgotla 0800 21 2202 (ke mahala).
O ka no se itsebiše gore o mang. Efa moamogedi wa pego mogaleng dintlha ka botlalo ka ga tiragalo yeo o e begago. Dintlha tšeo di ka akaretša tše: ke mang, eng, bjang, kae, neng le tšhelete yeo e amegago.
O tla fiwa nomoro ya referense go laetša gore o begile molato woo. O e boloke ka ge go ka nyakega gore o e diriše ka moso.
Tirelo ya bagwera ba GEMS, yeo e go kgontšhago go hwetša moabi wa tlhokomelo ya maphelo ya tefelo ya tlase moo o dulago gona ka go romela SMS, e kaonafaditšwe! Ge ele gore ga go moabi moo o dulago gona, tirelo ye e tla go fa wa lefelong la kgauswi le wena. Dira kgopelo gomme rena re tla go nyakela.
Romela fela SMS go 33489 o latela mokgwa wo: nomoro ya gago ya boleloko tlhathollo ya moabi wa tlhokomelo ya maphelo yo o mo nyakago, moo o dulago goba toropo ya gago.
GEMS e kgoboketša ditšhelete tša tefelo ya sekimo sa tša kalafo kgwedi le kgwedi ka go tšea tšhelete go tšwa megolong ya maloko, se se dirwa ka lenaneo la mongmošomo la go lefela bašomi megolo ya bona (gantši go dirišwa Persal).
Ge ditefo tša gago tša kgwedi le kgwedi di sa dirwe (ele gore o šaletše morago, gomme o na le sekoloto), GEMS gape e ka kgoboketša ditšhelete tšeo o di kolotago ka go tšea tšhelete mogolong wa gago ka elektoniki. Ditšhelete tšeo di tšewago mogolong di itšwela ntle le gore o dire selo.
Mohlala: Ge ele gore o nyaka ngaka ya malwetši ka kakaretšo go la Hillcrest, Pretoria gona kgopelo ya gago e tla lebelelega ka tsela ye.
O tla amogela phetolo ka bjako, e go fa dintlha ka ga baabi ba tlhokomelo ya maphelo lefelong la gago.
Founela Senthara ya go amogela Megala ya GEMS go 0860 00 4367 goba etela weposaeteng go hwetša tshedimošo ka botlalo.
SMS ye nngwe le ye nngwe e tla lefelwa R1.50.
ditšhelete tšeo o swanetšego go di lefa di ka se lefelwe nako ya dikgwedi tša go feta tše tharo, re ka se hlwe re kgona go di ntšha mogolong wa gago ka elektroniki, ka gore tshepetšo ya khomphutha ya go lefa megolo ga e dumelele seo go direga.
Seo o swanetšego go se dira ge o na le tšhelete yeo o e kolotago GEMS ya dikgwedi tša go feta tše tharo: Kgopela ba HR mošomong wa gago go rulaganya gore tšhelete e ntšhwe twhii ka letsogo go tšwa mogolong wa gago ntle le go diriša elektroniki gomme go lefelwe sekoloto sa gago. Gape o ka founela senthara ya go amogela megala ya GEMS go 0860 00 4367 gomme o kgopele lengwalo la 0189,leo o ka le išago go ba HR mošomong wa gago. Lengwalo la 0189 le tla fa tlhalošo ya seo se swanetšego go dirwa.
GOPOLA: Ge ditšhelete tšeo o swanetšgo go di lefela di sa lefelwa ka moka ga tšona, seo se ka hlola gore mehola ya gago e emišwe gomme se se ka dira gore dikleimi tša gago di ganwe.
Moabi wa Taolo ya Malwetši a HIV wa GEMS, thušo ya AIDS, e fa thekgo ya mogaleng le khanseling go maloko ka moka a GEMS. Ge wena goba wa lapa la gago a hloka dikeletšo goba thušo, o kgopelwa gore o ikgokaganye le ba Thušo ya AIDS go 0860 100 646. Batho ba rena bao ba Khanselago ba hlahlilwe gomme ba gona go go thuša gomme mogala wa gago o tla dirwa sephiri.
Ka kgopelo hle, tseba gore Sekimo se dira mešongwana ya go fapafapana nako le nako go kaonafatša bohlokwa bja sona go baamogedi ba ditirelo (bajalefa) ba sona.
Ga bjale re dira protšeke ya phaelote le molokoloko wa kgokagano ya dingaka tša ditsebi go la KwaZulu-Natal. Maikemišetšo a se ke go tšweletša ditharollo tša go boloka tšhelete go šomana le tefelo ya tšhelete ye ntši ya ge motho a robaditšwe sepetlele ka tirišo ya tefelo ya dingaka ge ba abile ditirelo tšeo di amogelegago tša kalafo.
Ge o ka etela yo mongwe le yo mongwe wa ditsebi tšeo di tšeago karolo protšekeng ye ya phaelote, ba tla go botša ka ga go kgathatema ga bona pele ga ge ba go hlahloba goba ba hlahloba bao ba lego ka tlase ga tlhokomelo ya gago.
Ge o amogelwa sepetleleng sa Medi-Clinic, o kgopelwa gore o botšiše Sekimo ge eba o na le mehola yeo e kgotsofatšago go lefela ditshenyagelo. Medi-Clinic e boletše gore e ka kgopela maloko a GEMS gore a lefele pele.
Kopano Kakaretšo ya Ngwaga le ngwaga ya GEMS ya boraro (3rd) e tlo ba gona ka Labobedi 30 June go la Nelspruit.
<fn>10900VME2008Rubrics.txt</fn>
Moithuti : Meputso: [50] Khoutu 7 O kgonne go fihlelela ditekolo ka dihlora 80 -100% Khoutu 6 O fihleletše ditekolo ka botlalo. 70 - 79% Khoutu 5 O kgonne go fihlelela bontši bja ditekolo. 60 - 69% Khoutu 4 O fihlelelše bontši bja ditekolo. 50 - 59% Khoutu 3 O lekile go fihlelela bontši bja ditekolo.. 40 - 49% Khoutu 2 O fihleletše tše dingwe tša ditekolo. 30 - 39% Khoutu 1 O paletšwe go fihlelela ditekolo.
SETAELE LE POLELO: Registara, segalo, boitemogelo bja batheeletši le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko le mopeleto, maswaodikga.
1 Sengwalwa se laetše bohlatse bjo bo tletšego bja taodišo ye e badilwego le go rulaganywa. Padišišo e fokotše diphošo taodišong.
Moithuti : Meputso [30] Khoutu 7 O kgonne go fihlelela ditekolo ka dihlora 80 -100% Khoutu 6 O fihleletše ditekolo ka botlalo 70 - 79% Khoutu 5 O kgonne go fihlelela bontši bja ditekolo. 60 - 69% Khoutu 4 O fihleletše bontši bja ditekolo. 50 - 59% Khoutu 3 O lekile go fihlelela bontši bja ditekolo. 40 - 49% Khoutu 2 O fihleletše tše dingwe tša ditekolo.
Moithuti : Meputso: 20 Khoutu 7 O kgonne go fihlelela ditekolo ka dihlora 80 -100% Khoutu 6 O fihleletše ditekolo ka botlalo 0 - 79% Khoutu 5 O kgonne go fihlelela bontši bja ditekolo. 60 - 69% Khoutu 4 O fihleletše bontši bja ditekolo. 50 - 59% Khoutu 3 O lekile go fihlelela bontši bja ditekolo. 40 - 49% Khoutu 2 O fihleletše tše dingwe tša ditekolo.
Mamarelo ya hlogo.
Sebopego sa maleba le botelele bjo bo lekanetšego go ya ka mohuta wa sengwalwana.
SETAELE LE POLELO Retšistara, segalo, mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko le mopeleto, maswaodikga le tšhomišo ya polelo.
Hlogo e ngwalwe ka ditlhaka tše kgolo Molaetša o be ka mokgwa wa dintlha Molaetša e be wa maleba Retšistara e be ya maleba.
Tša mo kae Mabapi le eng Di tšwelela ka mokgwa wa ntlha ka ntlha. E be tšeo di kgonagalago E be tša malebana le lefelo, gammogo le babamogedi ba tshedimošo?
Ditšhupetšo Go ka dirišwa dikhutlonne (mohl. Bodikela, Leboa, bj.bj.) Maswao a tsela, meago, maporogo le tše dingwe. Go lebelelwe bokgoni bja go laetša.
<fn>10901VFM2007.txt</fn>
Memorantamo wa go swaya karolo ya A, B le C.
Batho ba hwetša thekgo le tlhahlo ya maleba.
Ee, batho ba tla tielela gomme mašole a mmele a kgona go lwantšha malwetši a mangwe mmeleng.
Aowa, bolwetši bja HIV/Aids ga bo na kalafo.
Dikarabo tša balekwa di tla fapana. Ba bangwe ba tla re Ee mola bangwe ba tla re Aowa. Mohlala Ee, gore motho a hwetše thušo ya maleba le thekgo. Aowa, batho ba bangwe ge ba tseba gore o swere ke bolwetši bjo, ba a go kgetholla.
Ke phošo ebile ga se ya dumelelwa go utolla ditaba tša sephiri sa molwetši le ngaka.
Ee- Re bona baimana bao ba di dirišago bana ba bona ba sa fetelwe. Aowa- Go a swana ka gore le ge motho a diriša diARV o feleletša a lwala kudu.
Ka go aba ditirelo tša maleba tšeo di ka kaonafatšago bolwetši go swana le gore diARV di fihlelele batho ka moka; go be le ditirelo tša go hlahla setšhaba ka ga bolwetši bjo mmogo le go iphemela go bjona.
Balekwa ba kwele dithuto tša go fapana, bangwe ba tla re ge o le moetapele (mohl. hlogo ya tša maphelo) o abe ditirelo mafelong ka moka/ bangwe ba tla re ge o na le phetelo ya HIV/Aids o be leloko la dihlopha tša thekgo.
Ga a nyake Freddie a hlalefa a kgona go itirela.
Ge o sa tsebe selo, o dumela le go amogela tšohle.
Monna o bonala a na le moya wa kgethologanyo le go se kwele bohloko, ga a na lerato gape o na le kgatelelo. Mosadi o bontšha lerato, kwelobohloko, tlhabologo le kamogelo ya merafe.
Tikologo ya moo go bolelwago ditaba tše, mošweu yo mongwe le yo mongwe yo a šomišago leina leo, a ka tla a itswalanya le ditaba tšeo di laodišwago, gomme gwa bonala bjalo ka kgethologanyo ya merafe.
Bobe bja kgethologanyo le kgatelelo bophelong.
Ke kgethollo yeo a bego a le go yona, le kutollo ya ditshwanelo tšeo di bego di mo lebane.
Go bula dikolo tša bošego. Go dumelela batho ka moka go hwetša thuto ya mahala Go amogela moano wa "ruta o tee, ruta ka moka".
O ile a ikemišetša gore le ge mathata a ka mo aparela o tla ithuta go bala gobane ke tokelo ya gagwe.
Seboledi se botša Masellane sefahlegong ka ditiro tša gagwe.
Masellane o dutše a ikgantšha ka go bjala le go rekiša lebake.
Lebake le sentše bana ba motse go tee le ba gagwe.
O feletšwe ke ditšhelete tšeo a bego a di humana ka lona.
O itoetše bana ka lona gomme ba fetogile makgoba a lona.
Ka lapeng le bile le mo fišeditše ntlo.
Hlogo e goga mahlo a mmadi mola 'thuto ya gago' e thekga molaetša wo o tšweletšwago ke hlogo..
Go hlohloletša baithuti gore ba dire dikgopelo tša pasari e sa le nako, ba se ke ba diega.
Go goga šedi E a hlohloletša go gatelelwa molaetša wa papatšo.?
Thuto ke bokamoso bja gago.
Gore - le kopanya dikgopolo tše pedi.
Kua- e laetša bokgole, lešalašupi la kgato ya bobedi.
Leadingwa-kharikhulamo, le adimilwe go tšwa go la Seisemane la fetolelwa go SepedŠ. Neolotšisimi mohlala.
Leitiri- ikgantšha Leina- bana Lerui- gagwe Lerui gagwe le dira tiro godimo ga lona(ikgantšha) ka leina (bana) ba lena.
Kgarebjana- e laetša lerato.
Moithuti : Meputso: [50] Khoutu 7 O kgonne go fihlelela ditekolo ka botlalo. 80 -100% Khoutu 6 O fihleletše ditekolo ka botlalo. 70 - 79% Khoutu 5 O fihleletše bontši bja ditekolo. 60 - 69% Khoutu 4 O lekile go fihlelela bontši bja ditekolo. 50 - 59% Khoutu 3 O fihleletše tše dingwe tša ditekolo. 40 - 49% Khoutu 2 O lekile go fihlelela bontši bja ditekolo. 30 - 39% Khoutu 1 O paletšwe go fihlelela ditekolo.
boitemogelo bja batheeletši le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko le mopeleto, maswaodikga.
KGATIŠO LE PALOBOHLATSE Sengwalwa se laetše bohlatse bjo bo tletšego bja taodišo ye e badilwego le go rulaganywa. Palobohlatse e fokotše diphošo taodišong.
Mamarelo ya hlogo.
Sebopego sa maleba le botelele bjo bo lekanetšego go ya ka mohuta wa sengwalwana.
SETAELE LE POLELO Retšistara, segalo, mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko le mopeleto, maswaodikga le tšhomišo ya polelo.
Hlogo e ngwalwe ka ditlhaka tše kgolo Molaetša o be ka mokgwa wa dintlha Molaetša e be wa maleba Retjistara e be ya maleba.
Tša mo kae Mabapi le eng Di tšwelela ka mokgwa wa ntlha ka ntlha. E be tšeo di kgonagalago E be tša malebana le lefelo, gammogo le babamogedi ba tshedimošo?
Ditšhupetšo Go ka dirišwa dikhutlonne (mohl. Bodikela, Lebowa, bj.bj.) Maswao a tsela, meago, maporogo le tše dingwe. Go lebelelwe bokgoni bja go laetša.
<fn>10901VFQ2007.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 10.
Lephephe le arotšwe ka diripa tše THARO e lego A, B le C.
Araba dipotšišo tša tšona ka moka.
Araba dipotšišo go ya ka moo o laelwago ka gona.
Itswalanye le dipotšišo pele o ka thoma go di fetola.
Tatelano ya dikarabo e swane le ya dipotšišo.
Thoma potšišo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng le lefsa.
Thalela go bontšha mafelelo a dikarabo tša potšišo.
Ngwala ka bothakga, o šomiše polelo ya maleba ye e hlwekilego.
Batho bao ba nago le phetetšo ya HIV/Aids gomme ba diriša diARV ba fa bohlatse bja gore diokobatši tša diARV ruri di a thuša. Motho yo a dirišago diokobatši tše o tloga a kaonafala e le ka nnete. Moimana yo a dirišago diARV lesea la gagwe ga le fetelwe ke twatši ya HIV/AIDS. Bothata bjo bo lego gona nageng ya rena ke gore go sa na le tlhaelelo ye kgolo ya diokobatši tša diARV. Ke mafelo a se makae fela ao a amogelago diokobatši tše, mola diketekete tša batho di sa di hwetše.
Na motho a ka fodišwa le go kaonafatšwa ke go ja merogo fela E sego gore merogo ye e ka ba le maatla kudu ge e ka thušana le diARV mmogo le go itšhidulla Ge di le mmogo di katana le go tsošološa mašole a mmele mohlomongwe di ka ba le tema. Le tšona di tla ba le tema ge molwetši a amogetše seemo sa bophelo se a lego go sona?
Mehleng ya lehono batho bao ba fetetšwego ba thušwa ke go tsenela mekgahlo ya dihlopha tša thekgano. Mekgahlo ya mohuta wo e hlomilwe mafelong a mantši. Batho ba kgona go ba maloko ba hwetša thekgo le tlhahlo tša maleba. Le go tseba gore ga se bona ba nnoši bao ba nago le twatši ye. Ba swanetše go tseba gore mogwera wa gago wa go ba le HIV/Aids e sa le mogwera wa gago. Setšhaba se eletšwa le go hlohleletšwa gore motho mang kapa mang a dire diteko tša madi. Go tšea madi ke kgetho ya motho, ebile dipoelo ke sephiri sa gagwe a nnoši. Gantši mafelong a go swana le maokelong motho o išwa go ngaka ya tša monagano pele ba ka mo tšea madi.
Batho bao ba nago le sa bona ba kgona go ithekela diARV. Bao ba itlhokelago lehu le apara le bona kobo e tee. Ge nkabe e le gore batho bao ba nago le twatši ye ba diriša diARV ka moka ga bona, ruri palo ya mahu ao a hlolwago ke HIV/Aids e be e tla fokotšega. DiARV di thuša go tsošološa mašole a mmele, gore a be le maatla a kgone go itwela go ditwatši tša mehutahuta.
Go direga eng ka moimana yo a dirišago diARV?
Mekgahlo ya thekgano e thuša bjang balwetši bao ba fetetšwego. Efa ntlha e tee.
Go ya ka kwešišo ya gago tirišo ya sekapolelo sa mothofatšo seo se kotofaditšwego e tšweletša kgopolo efe?
Go ya ka wena, ge kabo ya diARV e ka fihlelela batho ka moka go tla ba le diphetogo Fahlela karabo ya gago?
Na o bona e le maleba le maswanedi a gore motho yo a fetetšwego a botše batho ba bangwe ka taba ye Thekga karabo ya gago ka lebaka?
Go na le batho bao ba utollago diphiri tša balwetši ka ntle ga tumelelo ya bona le dingaka. O reng ka tiragalo ye?
Efa boikgopolelo bja gago mabapi le taba ya gore balwetši ba je merogo ntle le tirišo ya diARV.
Ge o be o le Tona ya tša Maphelo o be o tla thuša balwetši ba HIV/Aids bjang?
Ke thuto efe yeo temana ye e re rutago yona bophelong?
Bala poledišano ye e latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo tšeo di e latelago: Monna wa mošweu: Ke eng seo o lekago go se dira lesogana le, o leka go mmolaya Mosadi wa mošweu: Go mmolaya Aowa! ke be ke leka fela go mo ruta go bala. Monna wa mošweu: Eupša o ka se dire seo, Sofia! Mosadi wa mošweu: Go reng Gobane lesogana le le bohlale Monna wa mošweu: Ke lekgoba, gape go ruta lekgoba go bala ga se fela go tshela molao, eupša ke go se šireletšege. Gape go a iletšwa. Freddie o be a širetše ka moraleng moo a sa bonwego gomme a kwa seo se bolelwago ka yena?
Mosadi wa mošweu: (O bonala a tshwenyegile kudu) Go a iletšwa?
O mo tsena ganong Se tshwenyege ka gore Bibele e reng. Tlogela go bolela bjalo ka modiratoka! Modiratoka?
Ee, bona bao ba itirago ba go loka ka mehla, baleka go re botša gore morafe wa bathobaso ga o fapane le ye mengwe ya rena. Ba bolela fela matlakala! Freddie ga se motho ka tsela yeo nna le wenare lego ka gona.
Na o ka bolela bjang ka tsela yeo ka sebopiwa seo se nago le moya le monagano?
Eupša, moratiwa, Freddie ga a na bophelo ke mosotho, ebile ke lekgoba.
Le ge go le bjalo...
Theeletša mo Sofia, go bala ga se go lokele mošemane wa mosotho wa go swana le Freddie, gobane go ka tla gwa mo senya, gwa dira gore a ikgalale le go mo nyamiša gore a se thabe ge a na le magagabo. Bjale wena o tla thabišwa ke go bona seo se direga?
O ikwa a gakanegile lebakanyana Aowa, eupša...
Selo se segolo se se lokilego lefaseng seo o ka se direlago lekgoba ge o nyaka gore le dule le thabile - ke ge o ka se le rute go bala. A o a kwešiša?
Ge mosadi le monna ba širetše moo ba bego ba le gona, Freddie a tšwa moo a bego a khutile gona.
Mantšu a mong wa ka a tloga a nweletše ka pelong le monaganong wa ka. Bjale ke thoma go kwešiša se sengwe le se sengwe seo e bego e le kgale se nkgakantšha, 'maatla a monna wa mošweu a go dira mothomoso lekgoba'. Go šitiša mosotho go ba kgauswi le dipuku, go se šetše, le gore re be makgoba ka nako tšohle.' Go tloga ka motsotso woo Freddie o ile a kwešiša tsela ya go tloga bokgobeng go ya tokologong.
O ile a ikana gore le ge a ka gahlana le mathata goba dithaba tše kgolo gakaakang di eme pele ga gagwe, di ka se mo šitiše, le ge a ka swanela ke go loba bophelo bja gagwe, 'o be a swanetše ke go bala'!
Ke ka lebaka la eng monna wa mošweu a sa nyake ge Freddie a ithuta go bala?
Na ke therešo gore lekgoba le dula le thabile ge le sa tsebe go bala?
Poledišano ye e tšweletša phapano ya dimelo magareng a monna le mosadi wa gagwe. Laetša phapano yeo ka botlalo.
Go ya ka kgopolo ya gago, ke ka lebaka la eng mongwadi a sa bitše monna wa mošweu ka leina, mola bakgathatema ba bangwe a ba file maina?
Ge o ka fiwa sebaka sa go bolela le batho ba mohuta wa monna yo wa mošweu, o ka ba eletša bjang?
Ke dikgato dife tšeo kgoro ya thuto e di tšerego go thuša batho ba go swana le Freddie. Efa e tee.
Na Freddie o ile a ikemišetša go tšea magato afe ka morago ga seo a se lemogilego ka maitshwaro a monna wa mošweu?
Akaretša temana ye e latelago ka mantšu a gago. Ngwala ka tsela ya dintlha. Kakaretšo e se fete mantšu a 80-90.
Lehono ke bolela mo mahlong a mosadi wa gagwe pele ga gago, Mokone, gore ge Masellane a ka se tlogele go bjala lebake, o tlo be a gana go ba motho, o tlo itšheletša ka lebitleng leo a šetšego a le epile, ka gore ge e le go epa gona o šetše a le epile, o ka gare ga lona ge re bolela gona bjale. O be a re ga a na taba se a se lebeletšego ke tšhelete ya go fepa le go ruta bana ba gagwe, gomme o ka mmotšiša mokgomana, gore go bjang baneng ba gagwe lehono Ba fetogile baji ba bagolo ba lona, gomme bjalo ka ge le sentše bana ba ba bangwe le ba gagwe lehono le ba sentše, go ela ditete fela. Go feta moo, ditšhelete tšela tša lona a bego a ikgantšha ka tšona di mo diretše eng Lefeela! Dithaka tša gagwe di thomile go ja ka ye e bego e dirwa ke tatagwe ka lona lebake, gomme ba feleletša ka ya gagwe. A re ke romela ngwana sekolong, le gona moo lebake la mo šala morago, la mo senyetša, tšhelete yeo ya be e wetše ka bodibeng, gomme le ge mosadi a se a tšwe a mmotša, le yeo a bego a re o e phuthile, a e beile ka gae, morwae yoo wa seebaeba o itše a re ke kgoga ona mohlare woo wa bona, mollo wa swara mapayana, gomme ngwako wa swa thokgethokge'?
Tšea sebaka ke seo moithuti.
Gopola: kolobe ya morago mampša a e gobela!!!
Ke ka lebaka la eng hlogo ya papatšo e ngwadilwe ka fonte ye kgolo mola 'E kaonafatša thuto ya gago' e ngwadilwe ka fonte ye nnyane?
Mohola wa papatšo ye ke ofe?
Hlaloša gore ke ka lebaka la eng mmapatši a dirišitše seema se: 'kolobe ya morago mampša a e gobela'.
Tsopola leadingwa la sethekniki leo le dirišitšwego mo papatšong ye.
Efa mohola wa tirišo ya leswao la makalo leo le dirišitšwego mo papatšong.
Tsopola moano wa papatšo ye.
Bala potšišotherišano ye e latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Hlogo ya sekolo: Ke ka lebaka la eng o dirile dikgopelo tša mošomo wo mola o na le mošomo wa gago?
Ranku: Ke nyaka tšhelete ye ntši, ebile kua mošomong wa ka ba re re šome diiri tše šupa ka letšatši. Nna ke nyaka go šoma diiri tše tlhano fela gore ke ye go rekišarekiša.
Hlogo ya sekolo: Motho yo a nyakago tšhelete fela ga a na maikemišetšo. Wena o reng Ranku: (Sellathekeng se a lla, o a se araba) Hlogo ya sekolo: Morena Ranku, Morena Ranku! Ranku: Sorry, monna wa gešo. O ka tšwelapele. Hlogo ya sekolo: Ke mokgwa ofe wo o tlilego go o diriša go kaonafatša dipoelo tša lekala la gago Ranku: Bjalo ka Hlogo ya lekala, ke tla eta barutiši pele ka ba laola. Hlogo ya sekolo: Na o tlile go thuša barutiši ba lekala la gago bjang mabapi le Kharikhulamo ya setšhaba Ranku: Ga ke tsebe selo ka Kharikhulamo yeo, fela ke ikemišeditše go ithuta?
Retšistara ye e dirišitšwego mo ke ya mohuta ofe?
Ntšha lekopanyi leo le dirišitšwego go laetša lebaka, o be o bolele gore ke ka lebaka la eng o re ke lekopanyi.
Tsopola mahlathi a felo a mabedi gomme o laetše phapano ya ona.
Ntšha lentšu leo e lego leadingwa, le leo e lego neolotšisimi, o be o fe lebaka go le lengwe le le lengwe.
Itswalenye le temana ye e latelago gomme o arabe dipotšišo mabapi le yona.
Pheladi o ikgantšha ka bana ba gagwe; o tla kwa a re, 'Le a phuphusela leeba le kgahla morei wa lona'. O tla e bona thaka e tshese ge letšatši le dikela, go aperwe dipokathe, yo a e hlokago o dira maano a gore a e hwetše. Makgarebe a theeletša bommagobona ge ba re, 'kgarebe ya ka, e tla o hlatswe dibjana ke tla go fa tšhelete ya go dira moriri'.
Efa maina a diripa tša polelo tšeo di kotofaditšwego o be o laetše kamano goba tswalano ya tšona go ya ka tsela yeo di dirišitšwego mo temaneng ye.
Efa nyenyefatšo ya kgarebe, gomme o tšweletše lebaka la tirišo ya nyenyefatšo yeo bjalo ka ge e tšwelela mo temaneng ye.
Tsopola Honorifiki mo temaneng o be o laetše gore e phetha tiro efe?
1.4 Na o kwešiša eng ka tirišo ya seema seo se thaletšwego mo temaneng mabapi le ditiro tša bana?
<fn>10901VME2008.txt</fn>
MEMORANTAMO wa go swaya karolo ya A, B le C.
Ke ka lebaka la gore kgoro ga sešo e mmona molato.
O nyaka go tseba ge e le gore mosekišwa o na le boitšhireletšo/ Gore a tle a kgone go fa kahlolo ya maleba.
go kgonthišiša gore ga di fetoše dikarabo tša tšona tšeo di ka dirago gore molato o bonwe ka leihlo le lengwe.
ka morago ga kahlolo, lebaka ke gore mosekišwa o tla ba a sa kgotsofatšwa ke kahlolo yeo.
a. Motšhotšhisi- Molatofatši wa mmušo kgahlanong le mosekišwa b. Ditatofatšo- Molato wo o ukangwago gore o dirilwe ke mosekišwa.
Gore molato o sekwe kgato ka kgato.
kahlolo e ka se dirwe ntle le tsheko. Go swanetše gore go sekwe pele, ka morago go be le kahlolo. Tsheko ge e dirilwe go swanetše gore go ahlolwe.
Balekwa ba tla fa mehuta ya go fapana ya bosenyi gomme ba fahlela ka mabaka. Mohlala, dipolao, bohodu, go kata, tlhorišo, bj.
Mareo a a dirišitšwego mo ke a kgoro ya toka ka lebaka la gore temana e bolela ka tsheko ya molato le mareo a šomišwago tshekong.
go nyefišwa ga letsogo la molao. Karabo ya maleba e tla amogelwa.
Balekwa ba tla fa dikarabo tša go fapana go ya ka dikgopolo tša bona gomme ba fahlela ka mabaka. Mohlala: Aowa- motho o dira bosenyi bjo bošoro bja go bolaya, a no fiwa kahlolo ya go dula kgolegong nako ye e itšego. Motho yo o tla tšwa ka parola pele a fetša mengwaga yeo.
Aowa- le ge motho a filwe kotlo, o fela a boa gae mafelelong a beke ba re o na le ditokelo. Aowa- ga go na tirišano magareng ga kgoro ya tsheko le sephodisa. bj.bj Ee- motho ge a dirile molato a fiwa kotlo goba o ahlolwa go ya ka molato woo ao dirilego.
Dikarabo di tla fapana go ya ka maikutlo a balekwa. Mohlala: Aowa- motho ga a swanelwa ke go fiwa ditokelo ge a na le molato. Ee- molaotheo wa naga o re ba be le ditokelo.
Balekwa ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana go ya ka mokgwa wo ba kwešišitšego thuto ya temana ka gona. Mohlala: E ruta balekwa le barutiši/gadi ka tshepetšo ya kgoro ya tsheko nakong ya molato.
bohloki le bodiidi di ka dira gore ngwana a be mmalegogwana; go swana le Keganne yo a ratanago le banna ba bantši ka lebaka la go nyaka tšhelete.
Ga a amogele maele le dikeletšo tša batswadi, barutiši le barutišigadi.
o nagana gore ba na le mona ge e le yo mobotse ebile a ratana le banna ba bahumi (ba difatanaga tša mabaibai).
ditiro tša mohuta wo o di dirišwa ke lebaka la kgatelelo ya khuetšo ya bagwera ba gagwe, gomme le yena o nyaka go swana le bona, a se ke a bonagala bohloki.
Banna bale ba ditšhelete ba tšhabile.
Bagwera ba a mo sega.
Bothata bo šetše le batswadi.
Molekwa a ngwale ka motho wa boraro.
Boikgopolelo le go latelwa ga melao di tla elwa šedi.
Papatšo A, molaetša wo o nyalana le diteng tša papatšo, o tšweleditšwe ka ditlhaka tše dikgolo gwa ba gwa tšweletšwa le seswantšho se se sepedišanago le tabakgolo.
Sehlopha sa bagwera. Hlogo ya papatšo e tšweleditše molaetša le seswantšho se laletša bagwera.
Papatšo A, hlogo ya taba e tšweletša diteng gabonolo. Papatšo B, hlogo ya ditaba go tšweleditšwe leina la setšea diswantšho (leswao la kgwebišano) seo ge o sena tsebo o ka se lemogego gore go bapatšwa eng.
Se lemoša moreki goba mmadi gore a gopole gore papatšo ye e tloga e bolela le yena.
Lefase ka moka le rata Jedrex.
Maikutlo a lethabo le go ipshina le bagwera.
Theko e ka nyamiša bareki ka lebaka la ge e le ya fase goba ya godimo.
boitshepho- le laetša mokgwa wo lesogana le bolelago ka gona.
sebopego sa lona.
Le laetša kganetšo.
botšišiša- le laetša kgatelelo ya go nyaka go kwešiša.
Ba filwe tshedimošo ya maleba ke lesogana.
Mafoko a tla fapana. Baithuti ba rekišetšwa ke rakgadi dijo tša mosegare.
Mešomo ya dikontraka e tla abelwa banna fela/ batho ba go se itekanele mebeleng le basadi ba ka se fiwe mešomo.
Moselana wa -ana. e laetša lenyatšo.
O re o mo kwele.
1.4 Leba la na le (o na le mona) - le tšweletša semelo goba Leba la go hlaloša (o bohlale) le hlaloša mosadi.
Monna a ka se dule e le holgo ya lapa.
Basadi ba swanetše go belega ba tlogele go baka mešomo le banna/ se gatelela bobodu bja mosadi yo.
Botshepegi le dihlora.
<fn>10901VMP2008.txt</fn>
Dipolayano le dintwa tša semorafe.
Tlhokagalo ya botho le kamogelano.
O tšweletša maikutlo a tlhohleletšo ya lerato le kwelobohloko gare ga Maafrika.
Okgopela setšhaba go fediša mona le lehloyo la semorafe.
Go fedišwe dintwa le dipolayano.
Balekwa ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana.
Motho o swanetše go hlompha batho ba bangwe le ditokelo tša bona.
Naga ya rena ka ge e na le khutšo, e ka fetoga legodimo go bao ka dinageng tša bona go se nago khutšo le tšhireletšo.
Afrika-Borwa e amogele batho ka moka go dula ka nageng.
Ge mmušo o ka aba mešomo gore Maafrika Borwa a se ke a nagana gore matšwantle ke bona ba tšeago mešomo.
Ge ka mo nageng go ka bjalwa motheo wa kamogelano, kgotlelelano le tlhomphano ntle le kgethollo ya semorafe.
Ge go ka ba le taolo ya maleba mellwaneng ya naga le dinaga tša baagišane go kgonthišiša gore matšwantle ao a tsenego ka mo nageng ba tsena ka molao e se go go no šwahlela ka bontši.
Ge go ka fedišwa bosenyi ka mo nageng, ga go yo a ka naganelago gore matšwantle ke bona ba oketšago bosenyi.
Ke kakanyo fela ka ge o ka se tšee sephetho ka go lebelela motho goba go mmolediša gomme wa fetša ka gore ga a tšwe ka nageng ya geno.
Go bohloko go hlokofalela dinageng di šele ka gore o ka se robale nageng ya geno moo badimo ba geno ba robetšego gona. Bathobaso ba na le ditumelo tša go fapana.
Go thwe o ile a patlama/ a utama gare ga dikgong gore a bonwe nke ke yena legong.
Ba itišitše ka go nwa madila. A sepela ka go thekesela.
Molaotheo wa naga o re batho ba se itšeele molao ka matsogong.
Balekwa ba tla tšweletša magato a go fapana a go fetšiša bosenyi ka mo nageng.
Kotlo ya bohloko go batho bao ba rekago dilo tša go utswiwa.
Badiredi ba mmušo bao ba nkgago lefetla le go ba le seabe ditiragalong tša bosenyi ba fegwe/ rakwe mešomong.
Aowa, molaotheo wa naga o re motho mang le mang ge a sentše o swanetše gore a sekišwe, a ahlolwe go sa lebelelwe maemo a gagwe.
Tshepo o botša Thoko yo a ratanago le yena gore ba swanetše go robalana.
Thoko o a gana o re ga se a itokišetša go tsenela tša thobalano ka ga bjale.
Tshepo o re ge Thoko a sa dumele go robala le yena ke gore ga a mo rate, fela Thoko o re o a mo rata.
Tshepo o mo phaya thetho ka kgang.
Pelo ya Thoko e bohloko kudu e bile o a lla.
Ka morago ga matšatši Thoko o ngwalela Tshepo lengwalo leo a mmotšago gore o šomišitše tshepo le lerato la gagwe bohlaswa ebile o fedišitše le bokgarebe bja gagwe.
Tshepo o a itshola.
Molekwa a ngwale ka motho wa boraro.
Boikgopolelo le go latelwa ga melao di tla elwa šedi.
E lebantšhitše bafsa bao ba ratago diaparo tša setaele le fešene gore ba tsene sekolo/ goba e lebantšhitše batho ka moka bao ba ratago dithuto tša theknolotši/IT.
E tsoša kganyogo ya bobotse bja go apara diaparo tšeo o di ratago, tša fešene ge o kgethile thuto ya IT.
Taetšo ya gore Thuto ke bokamoso bja gago.
Le šupa/ laetša nako.
Go fetiša ba- go bapetša ditiro/ go laetša ka fao ditiro di fapanago ka gona.
Leamanyirui- lerui le hlaola leina.
O mmoditše gore a amogele palamonwana ya gagwe.
Tiro e phethagetše.
Go befelwa kudu. Go kwa bohloko kudu ebile o a goeletša.
Ntshwarele hle. Taetšo ya tlhompho le boikokobetšo.
Ga ke fetolwe ke mosadi- O kgetholla ebile o gatelela basadi gore ba se mo fetole ge a bolela.
a. (sediri) ke (nna)- tiro e dirwa ke yena/ motho yo a dirago tiro.
tiro go otla- tiro yeo e dirwago/ seo se dirwago.
lebopi la letlago tla- taetšo ya gore tiro e tla dirwa nako ye e sa tlago.
sedirišwa feisi- selo seo se dirišwago go phethagatša tiro.
ke nku- leba la go swantšha.
Le laetša sebopego.
Le laetša mokgwa.
<fn>10901VQE2007.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 9.
Lephephe le, le arotšwe ka diripa tše THARO e lego A, B le C.
Araba dipotšišo tša tšona ka moka.
Araba dipotšišo go ya ka le moo o laelwago ka gona.
Itswalanye le dipotšišo pele o ka thoma go di fetola.
Tatelano ya dikarabo e swane le ya dipotšišo.
Ngwala ka bothakga , o šomiše polelo ya maleba ye e hlwekilego.
Polao le go katwa e sa le tlhobaelo go mofepi wa ngwana.
Mofepi wa Makgabo Matlala o ja di sa welego ka lebaka la polao ya kgarebjana le go katwa ga gagwe. Se ke ka lebaka la gore o boditše modirelaleago gore yena le ngwana wa mengwaga ye mene ba be ba sa tšo fetša go ja ge ba tla hlaselwa.
Mosadi wa mengwaga ye 57, yo a aperego diaparo tša mmala wo mopinki, o be a dutše ka morago go lebana gabotse le banna ba babedi bao ba mo katilego le go bolaya ngwana. O be a khupetša sefahlego sa gagwe kgafetšakgafetša ge kgoro ya tsheko e fiwa bohlatse bjo bo tletšego mabapi le ka mokgwa woo Makgabo a bolailwego ka gona. Ka nako ye nngwe o ile a leka go tšwa ka kgorong ya tsheko, fela o ile a palelwa ke go bula lebati leo le notletšwego. O ile a ema a fularetše, a fela a tsikitla matsogo a gagwe ebile a phumola megokgo.
Ka morago ga tlhaselo, mohlokofatšwa o ile a lemoga gore batho ga ba a bolokega mo nageng ye le gore banna ba ka se sa tshepega. Pego ya modirelaleago Ntombikanani Linde ge a begela kgoro: Mohlokofatšwa o hlokofaditšwe mmeleng, monaganong le go kago ya setšhaba. Tšeo a palelwago ke go di lebala o leka ka mešogofela gore e be tša gagwe. O bonagala a thomile go se sa ja gabotse ge a nagana ka ditiragalo tše di mo hlagetšego. Ka lebaka la gore o sa tšwela pele go šoma ka ngwakong wo polao le go katwa di diragetšego ka go wona. Linde o boletše gore mofepi yo ke motho wa go ba le kgotlelelo.
Pego ya modirelaleago e etšwe šedi: "Mohlokofatšwa o boletše gore o tla tlogela go lla ge mmušo o ka buša kotlo ya polao, le gona o nyaka go bona bahlokofatši ba gagwe ba ka lekeletšwa ka gore ba bolaile ngwana yo a sa tsebego selo."
Tsopola semelo sa mofepi go ya ka pego ya modirelaleago.
Ke jakone efe yeo e lego mo temaneng ye?
Na mongwadi o šupa eng ge a re, 'banna ba ka se sa tshepega'.Šitlela hlalošo ya gago ka lebaka.
Go ya le ka mokgwa wo bosenyi bo le go ka gona matšatšing alehono, o nagana gore kahlolo ya thapo e ka bušwa gape Šitlela karabo ya gago ka lebaka?
Na ditiragalo tša bosenyi di nyalelana bjang le demokrasi?
Tšweletša maikutlo a gago bjalo ka modudi wa naga ye mabapi le go bolawa gammogo le go katwa ga bana le basadi.
O nagana gore ba lapa la ga Matlala le mofepi wa bona ba tla tsoga ba lebetše ka ga tiragalo ye Šitlela karabo ya gago ka lebaka?
Ge o be o le moahlodi molatong wo, na kahlolo ya gago e be e tla ba bjang?
Ge o be o le tona ya tša tšhireletšo o be o tla tšea magato afe go lwantšha bosenyi le gore batho ba bolokege?
Sechaba Pali e be e le yo mogolo kudu go bala Kreiti 8. O be a na le mengwaga ye lesomesenyane, bokamoso bja gagwe bo sa phadime. Le hlogo ya sekolo o ile a šišinya gore a tsene sekolo sa bošego. Sechaba a lesa sekolo, se sa mosepedŠša tseleng ye boima. Bjale ka mošemane yo mogolo ka gabo, o ile a swanelwa ke go nyaka mošomo gore a kgone go hlokomela lapa la gabo ka ge batswadi ba gagwe ba sa šome.
Ke be ke no ba ngwana go se na se ke se tsebago se se bego se tla nthuša go hwetša mošomo. Ke be ke no tseba fela go ya sekolong le go opela sehlopheng sa kereke. A realo. Le ge Sechaba a be a palelwa sekolong o be a rata go opela ebile e le leloko la sehlopha sa mmino wa kereke. Sehlopha sa kereke se ile sa mengwa moletlong wa Lesedi FM moo Sechaba a kopanego le moraloki wa dikoša tša Jam Alley e lego Thwasa. Thwasa a gogwa ke lentšu la Sechaba gare ga baopedi ka moka.
Gauteng moo a tlago go tšea karolo go tša mmino.
Gauteng go nyaka mošomo. Ke be ke na le maano a mantši ao ke bego ke palelwa ke go a phethagatša. A realo.
Bjalo ka lesogana la go tšwa Welkom go la Freisitata o be a se a ikemietša go phela boima toropong ya maemo a godimo. Sechaba o feditše mengwaga ye mebedi a robala ka fase ga leporogo phakeng ya Balfour. O be a hlatswetša batho dikoloi ebile a kgopela ditšhelete gore a kgone go reka dijo.
Ke ile ka thoma go fola dipatše ka ge go be go tonya le gona ke sa robale." O a gopola. "Ke ile ka gopola go ya gae, efela ka se ye ka ge ke be ke tshepišitše baratho go ba romela tšhelete gore ba ye sekolong. Ka kwešiša gore nka se ye gae ke se ka swara selo." A hlaloša bjalo.
Sechaba le bagwera ba gagwe ba be ba fela ba opela mmogo gare ga mašego a go tonya e le ge ba ikhomotša. Mogwebi wa tseleng o ile a lemoga lentšu le maatla la moswananoši la Sechaba. O ile a mmotša gore lentšu leo la gagwe le ka mo iša mafulong a matala. Sechaba o ile a se laetše kgahlego ka ge a be a šetše a tsenwe ke bophelo bja mebileng. Ge bophelo bo thoma go mo thatafalela o ile a yo nyaka mošomo. O ile a thaba kudu ge a thwalwa bjalo ka mohlwekiši khampaning ya go gatiša dikoša.
Le ge mošomo wo o ile wa mo tloša mebileng, o be a se na legae a dula meagong ya kgale mo ba bego ba phela ba rakwa.Tšatši le lengwe Sechaba o be a ile go tšea dibjana tša matšhila ka phapošing yeo baopedi ba bego ba le ka gare, a ba le sebete sa gore a ba kgopele gore a ba opelele. Lentšu la gagwe le ba kgahlile moo ba ilego ba re a opele le Joyous Celebration. Ka nako yeo o be a na le mengwaga ye masomepedihlano. O ile a kgona go etela London le go lokolla CD yeo e lego ya gagwe ka Nofemere 2005. " Ke hlakile kudu gore ke fihlelele ditoro tšaka. Ke thaba gore bjale ke seopedi sa maemo. Ke hwetša tšhelete ye ntši, baratho baka ba ya sekolong ebile ga ba robale ka tlala." A realo Sechaba. Ga go holege lapa la gabo fela. Le mebileng a hlohleletša bao a bego a na le bona a ba fa maano a go itirela. " Ke rapela gore ke be le tšhelete ke romele ba bangwe ba bona dikolong. Ke dumela gore batho bao ba lego mebileng ke dingaka le baoki ba ka moso." A realo Sechaba.
Ke ka lebaka la eng hlogo ya sekolo e ile ya šišinya gore Sechaba a tsene sekolo sa bošego?
Na Sechaba o tsene bjang intastering ya mmino?
Talente ya Sechaba e tšweletše bjang?
Na seema se 'Lesogana le le sa etego le tšea kgaetšedi' se amana bjang le bophelo bja Sechaba Efa kakanyo ya gago?
Ke mathata afe ao Sechaba a ilego a gahlana le ona go la Balfour E fa ntlha tše pedi?
Na o nagana gore ke kgato ye botse yeo e tšerwego ke Sechaba go tlogela sekolo a ye go šoma Efa kakanyo ya gago?
Laetša dintlha tše pedi go tšwa temaneng tšeo di laetšago katlego ya Sechaba.
Ke tshwanelo gore mmušo o be le maikarabelo go bana bao ba phelago mebileng Thekga karabo ya gago?
Na talente ya batho bao ba phelago mebileng e ka lemogwa le go tšweletšwa bjang?
Akaretša temana ye e latelago ka mantšu a gago. Kakaretšo e se fete mantšu a 60 - 70.
Maseroka o rile a le kua Marowe, fao a rutago ntshe, a kwelela tša lekgotla la go reka naga kua kgauswi le dithaba tša Makgabeng. A seelaseela ditaba tša lekgotla leo gomme a tsena go lona.O rile a tlile gae a botša Nkotsana ditaba tšeo tša theko ya naga. Pelo ya Nkotsana e be e le mo go lemeng mašengwana a le a borragwe, bjale o a a galala, ga a sa mo kgodiša gobane yena ga a gopole go lemela mogolo fela o gopola le go rekiša a tle a kgone go tšwelela pele. O namile a bolela le tatagwe ka tšeo tša dinaga tša go rekwa. Tatagwe le yena kgopolo ya gagwe ya kwana le taba yeo. Kua polokelong o be a na le dirantana tšeo a bego a fela a di lahlela. Gwa hlaološwa ka tša Nkotsana le mosadi gomme seroto sa theko ya naga ba napa ba se phetha. Nkotsana a ba a ya le Maseroka kua Makgabeng bofelong bja beke ye nngwe, ba fihla ba lefela Nkotsana gore a tsene fao nageng yeo ya go rekwa.
Bala papatšo ye e latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Ge o bona le go bala leina la lebenkele le, ke eng seo se selaganyago monaganong wa gago?
Tirišo ya leswao la makalo e laetša eng?
Ke ka lebaka la eng melaetša e ngwadilwe ka difonte tša go fapana?
Na e ka ba lebenkele le le amogela le batho ba megolo ya fase?
Tsopola lefoko leo le laetšago polelomakgethe papatšong ye.
Efa malatodi ao a lego mo papatšong o be o laetše gore a šupa eng?
Ntle le bahloki le bao ba hwetšago megolo ya fase ke sehlopha se fe sa batho seo se bunang lebenkeleng le O reng o kgetha sehlopha se?
Itswalanye le temana ye e latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Ke kgopela gore le bale dipuku tša lena hle. Ge le ka tiiša gomme la bala kamafolofolo, la gataka tlala le bodiidi, tšeo e lego ditlamorago tša go se ithute. Dipuku tša lena di be ka pele ga lena nako ye nngwe le ye nngwe ge le le ka phapošing. Ke rata baithuti ba go ratana, ba go ba le lerato la ge go bolelwa ka tša thuto. Baithuti ba ba ithutago ba a ratega. Le se ke la ba bjalo ka motšhitšhi wa dinose la rutana tša phaku.
Hlaloša mošomo wa mabopi ao a ngwadilwego ka moseka go ya le kamokgwa wo a dirišitšwego ka gona.
Mantšu ao a thaletšwego a bitšwa eng Thekga kgopolo ya gago?
Tsopola leamanyidiri o be o fe mošomo wa lona.
Ntšha leinakgoboko leo le dirišitšwego temaneng ye gomme o hlaloše gore lephetha tiro efe ge le dirišitšwe ka tsela yeo.
Temana ke ye e a latela, e bale gomme o arabe dipotšišo.
Ge mosadi e le timamollo fela go se nko ye e tšwago lemina, sephetho ke go remelwa. Ge yena a sa belege, gona o swanetše go theeletša seo ba bogadi bja gagwe ba mmotšago sona. O tla kwa motho a re, "nka upša ka boela gagešo." O a lebala gore segologolo se re lebitla la mosadi ke bogadi. Aowa, tše dingwe tšona ke go gatelela batho. Ge e le basadi bona tša bona ke tše dikgolo.
Seema se se dirišitšwego temaneng ye se gataka ditokelo tša basadi. Ke ditokelo dife tša basadi tšeo di gatakilwego?
Laetša phapano ya mašala ao a ngwadilwego ka moseka.
Ke eng seo se tlišago phapano ya ditlhalošo gare ga mantšu ao a thaletšwego.
Ngwala lentšu le tee sebakeng sa lefoko le le thaletšwego.
Setsopolwa se se latelago ga se balege maswao. Tsentšha maswao mo go nyakegago.
Robalang Le ntebeletšeng Ke lemogile gore ke mathomo le bona motho a apere roko ya go swana le ye ke e aperego.
<fn>10901VQP2008.txt</fn>
Lephephe le, le na le matlakala a 10.
Lephephe le arotšwe ka diripa tše THARO e lego A, B le C.
Araba dipotšišo tša tšona KA MOKA.
Araba dipotšišo go ya ka moo o laelwago ka gona.
Itswalanye le dipotšišo pele o ka thoma go di fetola.
Tatelano ya dikarabo e swane le ya dipotšišo.
Thalela go bontšha mafelelo a dikarabo tša dipotšišo.
Ngwala ka bothakga, o šomiše polelo ya maleba ye e hlwekilego.
Ke rata go bolela ka lehloyo go batšwantle. Ke nagana gore ke botlaela le go hloka lešoko go dira bošula bja go bolaya batho ba. Maafrika a re rataneng re se dire tšeo re ka se ratego ge ba bangwe ba ka re dira tšona. Maafrika a re hlomogeleng batho ba bangwe pelo. Re reng re bolayana bjalo ka diphoofolo.
Ga ke kwešiše lebaka le le re šušumetšago go dira ditiragalo tša mohuta wo. Ra napa ra tšea mollo ruri ra tšhuma batho Ra tšhuma motho tše nkego re tšhuma noga ya mokopa ye e re senyeditšego Ka moka re bana ba Modimo, ebile re a tseba gore lefase le, re le filwe ke Yena. Re le Maafrika re swanetše go keteka Letšatši la Afrika mmogo, eupša sebakeng sa go keteka, re inamišitše difahlego, re sellong. Re llela eng ka ge re jana re le molokomongwe?
Rena Maafrika-Borwa re tšhaba phenkgišano, re lebala lela la mogologolo le le rego kodumela moepathutse, sa rena ke go amogela e sego go šoma. O tla hwetša masoganammele a difaka tša mahuto a nkabego a iphediša ka diatla tša ona a le masolong, a gwatanka ka dibetša tša go fapana, a tsoma batšwantle mo o ka rego ba tsoma diphoofolo. O kwe motho wa gona a re re kgona go hlatha batšwantle gare ga Maafrika Borwa ka gore ga ba tsebe gore lentšu le botho le ra go reng.
Ke ka lebaka la eng re sa ba tlogele ba lokologe ka nageng ya ga borena gore le bona ba kgone go iphediša Batho ba ga se boseilakgaka senwamoro, ga ba hlaole mošomo go swana le rena. Ga ba tšeele motho mošomo. Bona ba ithomela mešomo ka go šoma mešomo yeo rena re e šišingwago. Ba bangwe ba bona ba thoma mešomo ye e thwalago badudi ba mo nageng. Na e ka ba go boima go phedišana le batšwantle Bathobešo ka moka re batho gobane re hlotšwe ke Modimo yo a sa nyakego go re bona re kweša le go kwešwa bohloko?
Hlaloša ka dintlha tše tharo seo mongwadi a llago ka sona?
Hlaloša maikutlo le dikgopolo tša molaodiši mabapi le maitshwaro a Maafrika go ya le ka moo o badilego temana ye?
Efa tlhalošo ya lentšu le botho go ya ka molaotheo wa naga.
Na o nagana gore ditiragalo tša mohuta wo di ka fedišwa bjang Efa dintlha tše pedi?
Tšhomišo ya lentšu le hlatha mo lengwalong, le tšweletša tiragalo ye e lego ya nnete goba ke kakanyo fela Tiiša karabo ya gago?
Tšweletša kgopolo ya gago mabapi le go hlokofalela nageng di šele.
Badišiša ditemana tše di latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo tša go di latela.
Re sa tšwa go kwa ka tša monna yo mongwe wa motsebalegi yoo a go ikhwetša a bolailwe ke tšhego gomme a hwile dihlaa tša nama. Ge a fela a akanya le go loga maano a go itia dihlaa ka sa letswayana, a napa a gopola gore Rasebešo o na le sethale sa dikgogo. Bošego ge go robetšwe a khukhuna, a tsena ka sethaleng, gomme a lebelediša yeo a ka go e swara. O ile a sa potologapotologa sethale sela, a kwa go etla motho. Maru a be a pipile ngwedi, ka fao go be go sa bonale gabotse. A sa maketše a lemoga gore ke Rasebešo, mong wa motse woo. O be a sa ile go itiša le banna ba gabo.
Ge lehodu le lemoga gore ke mong wa lapa yo a potologago a lebantše kgoro, la tsena tlalelong. Go be go se moo motho a ka tšwago ntle le gona kua lesorong leo go tšwelelago mongmotse. Ka bjako la bona dikgong di lahlantšwe mola thoko, la taboga, la patlama gare ga tšona. Aowa, bjale le swana le kota ruriruri, mo motho a ka se ke go a le lemoga.
Rasebešo yena ka ge a be a etšwa mo ba bego ba itišitše senna, a tla a ikopelela a bile a gapa dipudi. Ge a fihla mola kgauswi le dikgong a kwa a swerwe ke mohlapologo gomme a napa a lebanya gona moo dikgonyeng. Ye kgolo ya o bulela wa tsena ka ditsebeng, ka ganong le ka diaparong, efela lehodu la no ikhwiša bogompane. Rasebešo ge a feditše a napa a retologa a leba ka tselana ya go ya ka gae.
Mola lehodu lela le gopola gore le phologile, Rasebešo a boa a swere kota yeo e bego e thibile kgauswi le sefero sa gagwe, a gopola go ya go e lahlela kua dikgonyeng. Kota yeo e be e le boima. O ile go fihla moo a e fošetša mola godimo ga lehodu lela, gomme a makala ge a ekwa lentšu la monna le golola ka gare ga dikgong. O be a sa golole ka phošo ka gore kota yeo e ile ya mo gobatša wo šoro. O be a ela madi hlogong, ebile a robegile le letsogo. Lehodu le ile la swarwa, gomme ya ba semaka ge go humanwa gore ke motho yo a tsebegago le gona wa go hlomphega. Taba ye e ile ya dulwa ka marago ka gore go be go tantšwe motho yo mogolo setšhabeng. Le ge ba mo lesitše, go gobala gona o gobetše.
Lehodu le go bolelwago ka lona ka mo ke motho wa maano. Efa lebaka go tšwa temaneng ye. Akaretša dikgopolo le dikgopolotlaleletšo tša diswantšho tša ka tlase ntle le go šutiša moko wa tšona. Ngwala ka mokgwa wa TEMANA. Dintlha ka gare ga temana di se fete tshela. Ngwala mantšu ao e ka bago a 80 go iša go a 90.
a b ba itišitše senna...
Efa leina la sekapolelo se se kotofaditšwego, o be ofe le mošomo wa sona.
Na molaotheo wa naga ya geno o reng mabapi le go hlokofatša lehodu ka bowena?
Ge o be o le tona ya tša Toka le Tšhireletšo nageng ya geno, ke magato afe ao o bego o tla a tšea go fediša bosenyi?
Go ya le ka fao molato wo o ahlotšwego ka gona, o bona toka e phethagaditšwe Thekga karabo ya gago?
Lebeledišiša dipapatšo tše di latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Hlaloša gore ke ka lebaka la eng mmapatši a šomišitše diaparo go bapatša thuto?
Na papatšo ye e lebantšhitše sehlopha sefe sa baamogedi Thekga karabo ya gago?
Na papatšo ye e tsoša kganyogo efe go babadi?
Ke ka lebaka la eng go dirišitšwe dikhutlo tše pedi go selokene (slogan) sa papatšo?
Temana ke ye e a latela, e bale gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Ya re ge ba feditše go ja, lesogana la mmotšiša la re: "Mosima ngwana wa Rakgetse, na o nthata go fetiša banenyana ba mo" A mo fetola a re: "Ee, moratiwa, o a tseba gore ke a go rata." A mmotša a re:" Amogela palamonwana ya ka.?
Na lentšu le ge le šupa eng go ya ka mokgwa wo le dirišitšwego mo temaneng?
Tsopola sekafoko seo se laetšago tekatekanyo, o be o hlaloše tšhomišo ya sona.
Efa mohuta wa leamanyi la sekafoko seo se kotofaditšwego, o be o laetše mošomo wa lona.
A mmotša a re: "Amogela palamonwana ya ka".
Efa mošomo woo o phethwago ke moselana wa -itše go ya ka mo o dirišitšwego mo lentšung le feditše.
Tsinkela khathuni ye e latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Hlaloša maikutlo ao a tšweletšwago ke polelo ya mmele yeo e bonagalago difahlegong tša batho ba.
Tsopola lefoko la go bontšha kgopelo, o be o laetše gore le šupa eng ge le dirišitšwe ka tsela yeo.
Laetša lefoko leo le bontšhago kgethologanyo, o be o le hlaloše.
Bontšha tše di latelago go tšwa lefokong leo le kotofaditšwego, o be o fe tlhalošo ya tšona.
Itswalanye le ditabana tše di latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Mosadi wa Railo yo mobotse o ile a befelwa go šoro ge a bona mogatšagwe a gobetše ka lebaka la botagwa. Segologolo se re monna ke nku o llela ka teng, le go Railo go bile bjalo.
Tsopola leba le le tšwelelago mo, o be o fe le mohuta wa lona.
Efa mošomo wa lehlaodi le le dirišitšwego mo temaneng.
Lentšu le šoro le šomišitšwe bjang mo temaneng ya ka godimo?
Lokiša diphošo tše di tšwelelago temaneng ye.
Badudi ba naga ya afrika ba ke kgantšha ka ditšweletšwa tša naga ya bona. ge ba thabile o tla kwa ba re: Rena mo re itheta ka boleng bja ditšweletšwa tša ka nageng.
<fn>10902VME2009.txt</fn>
Memorantamo wo, o le na le matlakala a 26.
Ge molekwa a arabile dipotšišo tše di fetago palo yeo e nyakegago, Swaya ya mathomo fela. (Molekwa ga a swanela go araba potšišo ye telele le ye kopana go tšwa pukung e tee).
Karolong ya A (Leleme la Gae le Lelemetlaleletšo la pele), ge molekwa a arabile dipotšitšo tše nne ka moka mo diretong tšeo di kgethilwego, swaya tše pedi tša mathomo.
Go dikarolo tša B le C (Leleme la Gae),ge molekwa a arabiledipotšišo tše kopana tše pedi goba tše telele tše pedi, swaya ya mathomo o hlokomologe ya bobedi. Ge molekwa a arabile diptšišo ka moka tše nne, swaya fela ya pele mokarolong ye nngwe le ye nngwe ge e le gore go arabilwe potšišo ye kopana le ye telele.
Ge molekwa a file dikarabo tše pedi, moo e lego gore ya mathomo e fošagetše mola ya bobedi e nepagetše, swaya ya mathomo gomme o hlokomologe ya bobedi.
Ge dikarabodi sa nomorwa ka tshwanelo, swayago ya ka memorantamo.
Ge mopeleto wo ofošagetšego o ama tlhalošo, swayaphošo. Ge o sa ame tlhalošo, gona mo fe moputso.
Potšišo ye telele: Ge karabo ya potšišo ye telele e le ka tlase ga botelele bjo bo nyakegago, se mo otle ka ge a šetše a ikotlile.
Dipotšišo tše kopana: Ge molekwa a sa šomiša ditsebjana moo a kgopetšwego go tsopola, se mo otle.
briki ya Go swaya Potšišo ye telele ya theto 10 meputso Polelo Sebopego, kelelo le Pe go, polelo, segalo Le setaele tšeo di šomišitšwegotaodišong Bokgoni bjo bo botse go fetiša -nyalelano ya sebopego -matseno le mafelelo a mabotse kudukudu -dingangiša no di hlamilwego le go go dišwa gobotse -polelo segalo le setaele di bodule di a kgahliša di nepagetše Bokgoni bjo bo botse Kudukudu -taodišo e hlamilwe gabotse -matseno le mafelelo a mabotse -dingangiš ano le setaele di nepagetše e bile di loketše morero wo -pego ye botse Bokgoni bjo Bo botse Kudu -sebopego le tatelano ya ngangišano tše di hlakilego -matseno le mafelelo le ditemana tše dingwe di nyalelantšw e ka peakanyo -tatelano ya ngangišano e a kwešišega -polelo segalo le setaele di nepagetše ka bontši Bokgoni bja go Kgotsofatša -sebopego se a bonagala -taodišo e hlaelela sebopego se se hlakilego -go na le diphošo di se kae tša polelo, segalo le setaela ke tša tshwanelo, di temana di nepagetše Bogkoni bjo lekanego Sebopego se laetša thulaganyo ye e fošagetšeg Dingangišano ga tša beakanywa ka tatelano. -Diphošo tša polelo di a bonagala. Segalo le setaele ga tša lokela mohol wa thuto. Ditema tše dingwe di fošagetše.
Khoutu 7 80 -100% Bokgoni bjo bo botse go fetiša 12-15 meputso ša go kwagala di thekgwa ka botlalo go tšwa setsopolweng. -Boiphetolelo bja maemo a godimodimo. 90%+: Boiphetolelo bja maemo a godimo: 80 - 89%.
Kwešišo ya maemo a godimodimo ya sengwalo le setsopolwa..
Khoutu 6 70 -79% Bokgoni bjo bo botse Kudukudu 10 ½ -11 ½ meputso -Tlhalošo ya maemo a godimo ya sererwa -makala ka moka a sererwa a hlohlomišitšwe gabotse -Boiphetolelo bjo bo tletšego. -mohlwaela wa dingangišano tše di kwalago wo o šitletšwego go tšwa temaneng -kwešišo ye botse go fetišiša ya sengwalo le sereto Bokgoni bjo bo botse Kudukudu 7 - 7 ½ meputso -.
Khoutu 5 60 - 69% Bokgoni bjo bo botse Kudu 9 -10 meputso -go bontšha kwešišo le thlalošo ye kaone ya sererwa -boiphetolelo bjo bo botse Dingangišano tše di kwešišegago eupša ga se ka moka tše di fahletšwego gabotse -go bontšha kwišišo ya sengwalo le sereto Bokgoni bjo Bo botse Kudu 6 - 6 ½ meputso -.
Khoutu 4 50 - 59% Bokgoni bja go Kgotsofatš a 7 ½ -8 ½ meputso -go bontšha kwešišo le tlhalošo ye e amogelegago.
Khoutu 3 40 - 49% Bogkoni bjo bo lekanego 6 -7 meputso -maiteko ao a sa kgotsofatšego a go araba potšišo -kwešišo ye e tseneletšego gannyane go iphetolela go sererwa -dingangišano ga di kgotsofatše go na le bohlatse bjo bonnyane go tšwa seretong -moithuti ga se a be a kwišiša sengwalo goba sereto gabotse Bogkoni bjo bo lekanego 4 - 4 ½ meputso Sebopego se l fošagetšego. Dingangišano g tatelano.
Khoutu 2 30 - 39% Bokgoni bja go išega 4 ½ -5 ½ meputso . -maiteko ao a sa kgotsofatšego a go araba potšišo -kwešišo ye e tseneletšego gannyane go iphetolela go sererwa -dingangišano ga di kgotsofatše go na le bohlatse bjo bonnyane go tšwa seretong -moithuti ga se a be a kwišiša sengwalo goba sereto gabotse Bokgoni bja go išega 3 - 3 ½ meputso -. Pego ye e fokol thulaganyo di ngangišano. Diphošo tša pol fošagetšego se se se amogelege. se tše loketšego fošagetše.
MALEMETLALELETŠO A PELE RUBRIKI YA GO SWAYA POTŠIŠO YE TELELE Hlokomela phapano gare ga meputso yeo e abelwago diteng, sebopego tirišopolelo.
DIKHOUTU LE KABO YA MEPUTSO DITENG [25] Tlhathollo ya sererwa, botebo bja ngangišano, taetšo ya go kwišiša dingwalo.
Khoutu 7 80 - 100 % Bokgoni bjo bo botse go fetiša 20 - 25 meputso -ša go kwagala di thekgwa ka botlalo go tšwa setsopolweng. -Boiphetolelo bja maemo a godimodimo. 90%+: Boiphetolelo bjo bo botse go fetiša. -mohlwaela wa dingangišano tše bogale tšeo di šitlelwago go tšwa temaneng -Kwešišo ya maemo a godimodimo ya sengwalo le setsopolwa.
Khoutu 6 70 - 79 % Bokgoni bjo bo botse Kudukudu 17 ½ -19 ½ meputso -Tlhalošo ya maemo a godimo ya sererwa -makala ka moka a sererwa a hlohlomišitšwe ga botse -Boiphetolelo bjo bo tletšego.
Khoutu 4 50 -59 % Bokgoni bja go Kgotsofatsa 12 ½ -14 ½ meputso -.go bontšha kwešišo le tlhalošo ye e amogelegago.
Khoutu 3 40 -49 % Bogkoni bjo bo lekanego 10 - 12 meputso -maiteko ao a sa kgotsofatšego a go araba potšišo -kwešišo ye e tseneletšego gannyane go iphetolela go sererwa -dingangišano ga di kgotsofatše go na le bohlatse bjo bonnyane go tšwa seretong -moithuti ga se a be a kwišiša sengwalo goba sereto gabotse Bogkoni bjo bo lekanego 4 - 4 ½ meputso -Se ye e f Ding ka tatela -.
Sereto se laetša ka mo bophelo go la Gauteng bo tloga bo tletše ka tlhakatlhakano.
O tenwa ke setaele sa bophelo le lebelo la gona. Batho ba bantšiba merafe ya go fapanafapana le maleme a gona di dira gore motho a gakanege le go tšhaba motse wo ka go no o lebelela.
Maitshwaro le ona ga a kgahliše -ba utswa, ba loyana, ba raloka mataese ba rogana. Mešomo le yona ke ya go fapana.
O tšweletšale kgethologanyo ya semorafe yeo e renago ka nageng, mohlala mothalotheto wa 5 o re: Yo ke motho, bale aowa.
Sereti se re thaletše seswantšho se se botse sa batho ba Gauteng ge ba kgeregela lefelong kabontši ka gepalo ya bona e le godimo.
O ba bapetša le ditšhošane ge di le seolong goba mošomong wa tšona wa letšatši, goba monong a ipshina ka se se hwilego.
Motho yo mongwe le yo mongwe o itekela bophelo ka go dira se sengwe gore a tle a iphediše.
Ka baka la maemo ao ba phelago go ona le lebelo la bophelo, bontšiba hueditšwe tlhaologanyo - ba hwile matswalo.
Go bolaya motho ke letseno goba moputso go ba bangwe, bangwe ke digole ka baka lamekgwayago se amogelegesetšhabeng, bangwe ba phela mebileng ka ge ba se na magae, ba phela ka go utswa ka ge bontši bo sa šome. Sereti se ukama mathata a go hloka mošomo.
Lehlapa go bona ke polelo ye e nonnego.
Yeuwe ke Gauteng phuthaditšhaba.
Moreti o bolela ka mosadi wa moimana yoo a belaelago gore ke ka lebaka la eng rwele ngwana a nnoši mola motho yo a go mo imiša yena a ipshina kage a se a ima.
Mohola wayona ke go gatelela dintlha tše bohlokwa.
A galefa boka tau tshwantšhišo.
Sereto se bolela ka mokgwa wo kwena e le go sejato ka gona, ebile e hlorišago diphoofolo tše dingwe ka gona.
Tshwantšhanyo, -taetšo ya gore bojatobja kwena ga bona magomo/makomo bjalo ka lewatle la meetse a mantši ao re sa tsebego gore a fihla kae.
Ka meetseng se wena o se boifago ke eng. Ge dihlapi o di bolotša ka noši?
Sereti se eletša kwena le go e kgala ka go e lemoša gore ka letšatši le lengwe madiba atlapšhela sa rurigomme tlalayae bolayago ya go ile.
Sereti se dirišitše sekapolelo seo go thwegokesekai. Ka sona se re bopetše dilo tšeo re ka kgonago go di bona ka leihlo la moya. Sebolela ka kwena, segagabi seose phelago ka meetseng eupša seo e le go nnete ke gore sereti se šupa motho wa madi le nama, wa sejato, wa pelompe. Godimo ga sekai, sereti se dirišitše mothofatšo le tshwantšhanyo.
Go Thato, ngwana mmagwe.
Lefase le Lefase le Lefase le mohlanogetše, o aparetšwe ke mathata.
Batho nageng ka moka ba tseba ka mathata a gagwe.
Ditšhila tša bophelo di ntšhilafaditše.
Sereti se tshwenyegile moyeng, se aparetšwe ke manyami mabapi le mathata ao se nago le wona, kudu ka ge se sa ka sa theeletša dikeletšo tša batswadi.
Fahlilwego tswala ya bona e a gana.
Rothothago go itia ntle le kwelobohloko.
Ritaganya se bolae se šale e le maudu fela se šilaganye?
Yona e tšweletšwa ke tirišo ya mantšu, dika, dikapolelo, le dikarolo tše dingwe tša polelo.
Moya wo o fokago mo seretong se ke wa manyami le go gwaba. Moreti o kwa bohloko ge bana ba gagwe fela. Yena o gwabela badimo ka gobane bo mo tlogela bana ba gagwe ba hlokofala gomme ga ba re selo.
Ela hloko: Balekwa ba swanetše go sekaseka sereto se ka botlalo ka gobane dintlha tše di filwego fa ke mehlala le gona ke tša go hlahla moswwai.
ka gore e bonala e amogela tšohle ka ntle ga pelaelo.
Ke Modimo - ka gobane bao ba mo dumelago ka nnete ba hloka tshele le lehufa.
Ke a borutho a lethabo, moreti o thabetše ka fao pokolo e itshwerego ka gona, e dula e homotše e hloka pelaelo.
Ge a ikemišeditše go dira selo, ga a lebelele kotsi yeo a ka welagogo yona.
Re mmona ge a nyakišiša molato wa polao ya Mmatšhego a sa gomele morago le ge go le boima bjang kapa bjang.
Ge Mpho a gana go tšwa ka nnete o mmetha gore nnete yeo e be e tšwele nyanyeng.
Le ge seresanta Maroga a mo lemoša ka kotsi ya go nyakišiša molato wa polao ga a ka a fetola mogopolo. O ile a no tšwela pele ka dinyakišišo. Ga a boele morago mo go lwewago gona.
Ge a hlasetšwe ke dira le manaba, o phološwa ke bohlale bja gagwe. O ipha nako ya go kgonthišiša seo a se nyakago, nhla ye, e bonagala nakong yela a bego a šetšwe ke sefatanaga sa dinokwane ka morago.
O na le tekniki ya go lemoga selo seo se iphihlilego, mohlala, o kgona go lemoga gore sefatanaga sa Brenda se gatile phoka, o kgona go lemoga Brenda gore o na le seoa se naganago, o kgonne go lemoga Mphogore o na le morero ka ga Maleka.
O kgotlelela dipolelo tša Brenda le maitshwaro a gagwe.
O lebelela mosadi wa gagwe ka lerato ka dinako tšohle, moo ebilego a ile a palelwa ke go lemoga ka pela gore Brenda yo a dulago le yena ke mmolai. Ga a ka a iša felo ka makgarebe ao a bego a mo lebelela ka kganyogo kua bottle store.
Ge anyaka selo, onetefatša gore selo seo o a se hwetša, mohlala, o nyakile lenong la gauta mengwaga ye metlhano a ba a le hwetša. Kgang ya gagwe e mo dirile gore a timelele lebaka le le telele go se yo atsebago gore o kae.
Ga ahlomphe monna wa gagwe Nnono, o bolela le yena ka go mo tšeatšea le go mo nyefola.
Ga a na lerato O botša monna wa gagwe wa lenyalo, Nnono, gore o sepela le monna yo mongwe, Nakedi. O befegela Nnonoge a boile bošego le ge a bethile Mpho ntlele go šetša mabaka.
O na le sephiri Ga abotše motho gore nako ye abego a timeletše o be a le kae, le mang.O ikgapa a ikgoroša a boa mašego Nnono a sa tsebe morero wa gagwe. Ga a botše motho gore go na le selo sa bohlokwa seo a se nyakago.
Mosadi wa gagwe, Mmatšhego, o na le diemadirile tša gauta, tša go bitša mašeleng a godimo fela ga a re selo ka ga tšona, ga a mmotšiši.
O botša Nnono gore ge a hweditše mmolai a mo tlišego yena gore a mmolaye ka tša gagwe diatla.
Ga ana tshepogo ba molao, maphodisa, Bjale o kgopela Nnono gore a nyake mmolai wa mosadi wa gagwe.
Ga a botše monna wa gagwe Mna Maleka selo ka ga bophelo bja gagwe pele a nyalana le yena. O na le sephiri ka ga dibenyabenyane tšeo a nago le tšona, ebile mafelelong di a mmolaya.
O be a swanetše go ba a hlabanetše/ thušitše/a šireleditše Mmatšhego.
Ka lebaka la gore Mmatšhego o šetše a hlokofetše.
Ke go re ga a ba tshepe.
Pefelo-Tirišo ya mantšu e laetša khuduego yapefelo.
Balekwa ba tla tšweletša dikgopolo tša go fapana. Mohlala, bagononelwa ba swanetše go swarwa ka ge e le bona go ukangwago gore ke bona ba dirilego bosenyi./ Bagononelwa ga ba swanela go swarwa ka ge go se na bohlatse bja gore ke bona basenyi.
Balekwa ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana. Mohlala, Ee, ke kgopolo ye botse ya gore Nnono e be yena a nyakago babolai ka ge Mna Maleka a sa tshepe maphodisa. Aowa, ga se kgopolo ye botse ya gore Nnono e be yena a nyakago babolai. Ka lebaka la gore go na le maphodisa ao a swanetšego go swara basenyi, le gona bophelo bja gagwe bo ka bakotsing ye kgolo.
Dikarabo tša balekwa di tla fapana. Mohlala, go dumela, ka lebaka la lerato, kwelobohloko, le tswalano yeo ke nago le yona le Mna Maleka, ke be ke tla dumela kgopelo ya gagwe. Go gana, nka se dumele go nyakišiša molato wa polao ka gore ga se nna lephodisa ebile babolai bao ba ka nyaka go mpolaya.
Lenong la Gauta ga se la Brenda, fela Brenda o le rata kudu mo e le go gore a ka se phele ntle le lona, o ikemišedtše go dira se sengwe le se sengwe go le hwetša go sa lebelelwe gore le swerwe ke mang.
Ee, "Ge nka be go kgonegile ntle le go tšhollamadi, nkgolweNnono, nkabe ke e tšere ntle le go a tšholla."
erato le tshepo yeo abego a sa mo naganele gore a ka tsoga a bolaile motho.
owa, se ketaetšo ya gore lenyalole fedile ka goremonnagee le gore o sa morata o ka se mmotše gore o tloga le monna yo mongwe, gape ke lenyatšo.
Dikarabo tša baithuti di tla fapana. Bangwebatla re ke beketlammetha, ka ba ka mo ganetša gorea sepelele monna yoo, mola ba bangwe ba tla re ke be ke tla mo tlogela gore a sepele ka ge e le kgetho ya gagwe, ba bangwe ba re ke be ke tla mo rapeletša gore a se sepele.
POTŠIŠO 9 PADI 2: Ngwana wa mobu - SPP Mminele Mobu le Thuto ga di orišana mollo...
Lahlang le ge ese modudi wa Makgwareng, o amogetšwe ka atla tše pedi kebadudi ba fao.
Baithuti ba sekolo se batšwelapele mo go sa fetšego pelo ka tlasega tlhahlo ya gagwe.
Ga gona motho yo a elaetšwago ke tshepidišo ya sekolo se, le bahlahlobi ba dikoloba tloga ba kgotsofetše.
Ge nako e ntšee sepela, Phankga o fetša dithuto tšagagwe tša borutiši gomme o thwalwa go šoma le Lahlang.
Phankga o thoma go tsenwa ke moya o mobe.
O bona Lahlang a tsene sekolo sa kgale seo se sa tšwelego bana ba Makgwareng thušo.
O thoma go bona mothoyo mokaone yo e ka bago hlogo ya sekolo ele yena.
Se go ya ka yena se tiišwa ke taba ya gore ke yenangwana wa mobu e bile tatagwe ke motsebalegi.
O botša malome'agwe Mokhura ka dikgopolo tša gagwe tša go ba hlogo ya sekolo.
Mokhura o a di hlakelela e bile o di emela ka maoto.
Mokhura o botšaphankga gore a ithute gonwa bjala gore a kgone go foraforetša setšhaba ka bo kgauswi.
Phankga o tlwaela go nwa bjala e bile o lebala mošomo wa sekolo.
Phankga le Mokhura ba thoma go ferehla khutšo ya motsana wa Bakantirang ka go huetša batho goreLahlanga tlošwe setulong ka ge a rutolla bana.
Re bona ba folodiša leeto la go ya diphadišanong tša dikopelo go la Tshwane.
Ba ngwala lengwalo la go thibela Pese ya go iša bana Tshwane gomme ba saena leina la Lahlang gore ba mo tsenye mathateng.
Motse o a hubala. Go ngwalelwa mohlahlobi wa tša Thuto go tlo ahlola Lahlang.
Go hwetšagala gore Lahlang ga seyena angwadilego lengwalo, eupša le ngwadilwe ke Phankga le Mokhura.
Go hwetšagala gape gore Phankga ga a dire mošomo wagagwe wa sekolo.
Setšhaba se thoma go lemoga gore Lahlang ga a na molato le gatee, ke taba ya ngwana wa mobu ye e senyago ditaba.
Phankga o fetišetšwa sekolong se sengwe.
Phankga ogopola gore ka gore yena kengwanawa mobu o swanetše go ba hlogo ya sekolo e sego Lahlang ka ge e le mofaladi. Yena le malomea'gwe ba thoma go hlola mpherefere ka go loga maano a go šaediša Lahlang gore setšhaba se bone e ka ga a dire mošomo wa gagwe.
Batho ba motsana wa Bakantirang ba kgotsofaletše boetapele bja Lahlang. Phankga o fetša dithuto tša gagwe tša borutiši gomme o thwalwa go šoma le Lahlang. Ba bangwe ba badudiga ba sa kgotsofalela Lahlang ka ge Phankga e lego yena ngwana wa mobu bjale a feditše dithuto tša gagwe. Ba nyakage Phankga e ka ba hlogo ya sekolo e sego Lahlang wa mofaladi yo bjale ba re go o rutolla bana ba bona.
O ra gore batho ba Bakantirangke ba gabo, ba ka se mo lahlele matsogo, ba tlaema le yena tabeng ye.
Bothata pukung ye ke bja gore Phankga ke ngwana wa mobu ke yena e swanetšego go ba hlogo ya sekolo. Ngwana wa mobu ke yona hlogo ya puku ya rena. Ditaba ka moka di dikologa godimo ga Phankga le go ba ngwna wa mobu ga gagwe.
Ke wa manyami. Phankga o bonala a nyamišitšwe ke ditaba tša ka mangwalong a mabedi ao a a swerego ka seatla.
Tikologo ya motseselegae nakong tšeo di fetilego. Ba bangwe ba badudi ba kgonne go tlatša moya wa gore Phankga e be yena hlogo ya sekolo. Ba lala ba khukhuna mašego ba huetša ba bangwe.
Phankga o ile a šuthišetšwa sekolong sa Ntotolwane gomme Lahlang yena a šala e le hlogo ya sekolo sa Rethuše.
A tsentše hlogo ka gare ga matsogo.
Re se ke ra hlaola batho ba bangwe ka lebaka la botšo bja bona, kudukudu batho bao ba nago le bokgoni bjo bo itšego ka gore ba tla re thuša.
Matsepe o hlaloša megopolo le khuduego ya baanegwa ka tsela ye e fapanego, mola histori ya puku e tšweletša phedišano gare ga setšhaba, sedumedi, filosofi le leloto la setšo.
Tikologo ke ya magaeng, gomme moya wo o fokago mo o tšweletša sererwa se se lebanego le megabaru, swele le mereba.
Re imela lefase, re imelwa ke lefase; re imela bophelo, re imelwa ke bophelo; re imela Modimo ka dikgopelo le dillo tša ka mehla le mehla, re mo imela ka makgopo ao re rego go kgopela tshwarelo ya wona gona bjale, re re reponyologare bere šetše re a thomile gape.O re laetša magoši a mane a go fapana le ka moo ba sepedišago dikgoro tša bona. A segetšwe mellwaneebile a na le ditšhaba tša tsona. Onamagoši a, ga a hlaselanele go thopelana setšhaba. Ke bagale ba dintwa.
Melato ye e obilwego e lefša ka dikgomo - Ba ga-Mpholo ba lefile dikgomo mabapi le molato wa Mphoka.
Tlhompho ya poledišano ge go sekwa melato kgorong.
Go a tsongwa le go ya madišong.
Mošemane yo mogolo o sa fiwa lešaka.
Dingaka di sa phekola le go remela ba go hloka thari go swana le Taudi ge a be a hloka thari ye kgolo.
Kgošige e hwile e sa bolokwa le balata, kudu bao ba setšego ba tšofetše gore ebe mosamelo wa kgoši.
Kgošiga e babjelebogwe, e tlišwa ka mošategore yoo a tlilego go molatelabogošing, bana ba gagweba kgonego mofa lerumo leo a tlogo go mo feleletša gore a tšee dipheta le dipheko a di apare di sa fiša, e be gona ge a tšere bogoši - Kgathole o lotile setšo ka go se latela ge a tšea bogoši bja Taudi.
Mosadi wa kgoši o nyalwa ka dikgomo tša setšhaba, gobane bana bao a tlilego go ba belega ke ba dikgomo tša setšhaba ebile ka ge e le ba ka bogošing, etlile go ba dikgoši goba ba nyalwa malapeng a bogoši - Khutšišo ke ngwana wa kgoši Mabothe, o nyetšwe ke kgoši Taudi.
Mabothe le Khutšiši ba kwane gore a dule moo go leka go timola bogale bja ka lapeng la Taudi ka ge e le namane e šele, le gona o tlalelana pelo ge a mmone ka mošate.
Mabothe ke malome'a Khutšiši yoo e lego mogatša' a Taudi wa dikgomo tša setšhaba. Taudi ke mokgonyana wa ka bogošing wa Mabothe, ebile ke mogatša' Khutšiši. Mphoka ke molata, morwadi wa dithebele tša ngaka, yo a ilego a gatela kgoši mašemo, a ba a imiša mmakgoši.
Kgathola ke morwa yo monyenyane wa Tuadi le Khutšiši wa dikgomo tša setšhaba. Tšhwahledi ke morwa wa Khutšiši yo mogolo wa go imišwa ke Mphoka morwadi wa dithebele ge abe a tlile go remela Taudi. Bobedi ke barwa ba Khutšiši.
O šupa gore Tšhwahledi mafelelong o tlile go tseba nnete ya gore ga se ngwana wa madi a Taudi, le gore tatagwe ke Mphoka.
Molamo ke wa go leta motse, ebile ga se wa swanela go tlošwa ka ge o šoma modiro woo wa go leta. bjale molaodiši o šomišitše tshwantšhišo go swantšha Tshwahledi bjalo ka molomo wo o swanetšego go tlošwa goba go šuthišwa ka ge mong wa wona a swanetše go tla go o tšea ka le lengwe la matšatši ka ge o sa letekafao.
Ka ge a mmelegišitšwe ke molata e lego Mphoka/Ga se ngwana wa dikgomo tša setšhaba.
Molaotheo o šireletša batho ka moka go akaretša le bana bao ba imilwego gore ba na le tokelo ya go phela, go ratiwa le go hlokomelwa.
Dikarabo tša go fapana di tla amogelwa: Ba bangwe batla re di lokile ka ge di kgona go fodiša molwetši a Sesothogo swana le gona go remela. Ba bangwe ba tla re ke nnete metse ye mentši e phumegile ka ba ka la dingaka go swana le go re ba re yo mongwe o loya yo mongwe, goba gona go dira tša Khutšiši ba re ba thuša motho.
Ke be ke tla amogela seo se diragetšego, ka rata le go hlokomela leseana leo le se nago molato, eupša ya ba thuto go nna go tloga lehono ka ga dingaka.
Seswana se rerešitše ge se re mmago ngwana o swara thipa ka bogaleng gobane o tseba lešoko la pelego. Khutšiši o reng a fapana le therešo ya seema se mola leyena a etšwa go boa madibeng le ge e le ka bohloko.
Ke phapano go ya ka dikgopolo.
Yona e gare ga baanegwa ba sengwalo.
Swele o thulana le Mahlatse, e lego morwedi wa gagwe ka go mo kata le go mo fa ngwana.
Swele o thulana le motse wa gabo, ebile o rakwa motseng.
Mahlatse o ganwa go nyadišwa ke Swele.
Swele o menola Moruti Ntshelolloge boruting.
Swele o thulana leboGabariele ka ge a nyaka go ba bolaya ka sethunya..
Swele o kopana le Ntshelolloge gomme o mo gana ka mošomo.
Mphapa o galefela Swele ge a mo hwetša kua Tselatšhweu.
Batho ba Tselatšhweu ba raka Swele motseng.
Wona a godišwa ke thulano.
Thulano ya Swele le baaengwa ba bangwe ka mo gare ga puku e tliša maatlakgogedi le molaetša.
Ela hloko: dintlha tše di filwego fa ke mehlala fela.
Ke Mahlatse. Yena ke morwedi wa monna yo go thwego ke moruti.
Ke ka lebaka la ge a tlontlologile/o bonetšwe.
Moruti o ile a tlaiša ngwana yoo ka tša thobalano, gomme a mo imiša ka morago a loga maanomabe a gobolaya ngwana.
Ke Swele - o bolela mantšu a ka ge a befetšwe/o nyaka go ba lemoša gore gase yena moruti go ya le ka fao ba iphorago ka gona.
Swele O na le pelo ye mpe. Ke moradia. Ke sehwirihwiri. O rata basadi.
Aowa: Ka gobaneboGabarielfao sethokgweng.
O be a mo tlaiša le go robala lemorwedi wa gagwe.
Mongwadi o šomišitše thulano go tšweletša thulaganyo ya papadi ye pele.
Thulana ya monagano ka toro ya mokgekolommagwe.
Thulana gare ga Raisibe le barutiši sekolong.
Mphaka o fapana le Mookamedi wa Thuto ka go gana ditšhišinyo tša gagwe Yunibesithi.
Sebola o arabišane le morutiši wa gagwe a bea mmotšagore leyena ke mofaladi. Mošomo wa gagwe wa sekolo ga o kgahliše.
Ga a tšeela motho wa meloko ka mekgwa.
b Ngwana yo otšeremekgwa ya ba geno.
Ke tla boledišana le yena ka kwa gorebothata bja gagwe ke bofe.
Mphaka o thomile go tlhobaela le go lora ditorotše di mo gopotšago gae Bonwatau, gape o humane lengwalo go tšwa go mmagwe gore a romele diswantšho tša bana ka ge ba ba hlološetše.
Bonwatau Mphaka o be a gateletšwe ke mmušo wa kgethologanyo. O be a sola thuto ya maemo a fase ya Bonwatau, yeo e hlometšwego Bathobaso fela le go ganetšwa go bouta bjalo ka modudi wa naga.
Mphaka o re o holofela gore ka le lengwe la matšatši dilo di tla loka Bonwatau, gomme ba tla boela gae go fahlolla setšhaba sa bobona, le moo marapo a bona a tlogo phuthwa le go hlokomela.
go itiela manxa go swara ka pelo.
b ge tša masa di ba reteletše ge seemo se sa fetoge/ kgatelelo.
E tšweletša maikutlo a mmoledi.
E tiiša maatlakgogedi.
E goroša molaetša.
E utolla semelo sa baanegwa.
E swanetše go ba yeo e hlwekilego.
E be ye kopana.
E swanetše go gwaletša mmadi.
Ke ye kopana ya go yeo mmadi a ka e otlelago hlogong ntle le yeo e tšwelelago matlakaleng a 57-58 le 88-89.
Ke ye botse ya go hlweka ya go ba le maatlakgogedi.
Polelo ke ya go nona ya go kgahliša.
Molekwa o tla swanelwa ke go sekaseka ka botlalo ka gobane dintlha tšeo di filwego ke tša go hlahla fela.
Ba ya hoteleng go ya go ja dijo tša matena.
Ntshepe e bego e le morutiši mola Lerato e le morutwana.
Ba feleleditše ba nyalane.
O be a mo tlaiša/ o be a na le lehufa la go fetiša mo mosading wa gagwe.
Molao o kgahlanong le tlaišo ya basadi. Ka lona o be a mo laela gore o ya kerekeng. Radithekisi o ile a mo lata kerekeng, gomme a fihla a mo ntšha ka kerekeng ba sa rapela.
Wa go hloka lešoko.
Wa go hloka lerato.
Ona le lehufa, bjalobjalo.
<fn>10902VMS2009.txt</fn>
Moreti o re fa seswantšhokgopolo sa lefelo leo go lona basadi ba tlaišwago ka go bethwa le go hlakišwa, seo e le tsela ya go ba ruta le go ba dira gore e be basadisadi.
Ke maikutlo a kgotsofalo ka lebakala mešomo ye mebotseyathopantlo, le ge banenyana ba sa e rate.
Ee, setšo ga sa swanela go hwelela. Matšatšing a lehono basadi ba bantši ba betlwa dikolong gomme ge ba rutegile ba kgona go šomale go hlokomela malapa a bona le ge ba sa nyalwa.
Aowa, bophelo bja dikomeng matšatši a lehono bo a hlobaetša, bontši bja bawedi ba hlokofalela gona. Se sebontšha gore go na lemathata a mantši.
Ee, e le ge a rata go tšwetša bohlokwa bja setšo nyanyeng.
Mosadi ge anyetšweo swanetšegotšofalelale go hlokofalela bogadi. Seema se se bontšha kgatelelo go mosadi ka ge a se na boikgethelo lenyalong la gagwe, ka ge a gapeletšegago dula bogadi le ge mabaka a sa mo dumelele, a le boima.
 Sereti se tshwenyegile kudu ka lelalaphaephe, Batho ba a le sega ntle le go kwešiša mabaka ao a le dirilego gore e be lelalaphaephe. Batho ba swanetše gore ba fe lelalaphaephe thušo. Batswadi ge ba hlalana / goba ba kgaogana ba se lahle / hlokomologe bana ka ge se se ba fetoša malalaphaephe. Se ga se thabiše. Taba ye e gakantšha bana, ga ba tsebe seo ba swanetšego go se dira, goba seo se ba swanetšego. Mafelelong o hwetša ba thetha le mekgotha, se ga se thabiše gape se ka bea le maphelo a bona kotsing. Ba meloko le bona ba swanetše go kgatha tema ye bohlokwa tlhokomelong ya bana, ka gore ge ba sa hwetše lerato goba tlhokomelo ba ka feletša e le malalaphaephe, ba hloka le bokamoso bjo bokaone. Malalaphaephe ke batho go swana le rena, ba swanetše go ratwa le go hlokomelwa. Sereti se kwela lelaphaephe bohloko ka ditlaišego le seemo sa go hlakišwa ke bophelo.
1.3.3 1.3.4 1.3.5 Di laetša gore go na le dikgopolo tšeo di tlo go tšweletšwa ke sereti mabapi le palamonwana. Se šupa gore ga go sa nyakega motho yo mongwe magareng ga bona ka ge a tla ba senyetša / thubela lerato la bona / goba go ba hlalantšha. Mothofatšo - go bontšha gore palamohwana ke ye botse e no ba e le gore ga e phele bjalo ka motho. Se šomišitšwe go tšweletša molaetša o tee wo o bopilwego ke dikgopolo tše pedi. Sereti le Raisibe ba tla dikišana bophelo Palamonwana ke mpho ye bohlokwa go baratani. Ke seageletša lerato la bona, le go le tiišetša. Ke leswao le le laetšago gore batho bao ba nyalane.
Kgomo e a tshwa E gangwa ke mang Sereto se thoma ka fomula ya go tlwaelega e lego ' !' -Bao ba mo theeleditšego ba tla hlohleletša sereti gore se tšwele pele ka go botšiša gore: ' ?
Go befa ga gagwe go feteleditšweka ge gothwe o phalwa ke tšhwene ka go befa. Ga go motho wa go befa go phala tšhwene.
Ka boso bja gagwe gothwe bo pipa seetšasalebone bošego. Mo le gona go feteleditšwe boso bja gagwe.
Molebaleng ga a tshwenyege ka dipolelo tša basadi ba ka ge boso le bokobo bja gagwe di sa mo thibele go ikhweletša lekgarebjana le lebotse la go tšwa ka lapeng la bahumi.
Lekgarebe ga le tshwenyege ka bokobo bja sereti, le kgahlwa ke boroto bja gagwe, ke monna wa go se rothe dinala, wa go se dule ka diatla.
E rumilwe gabotse. Bao ba bego ba kwera sereti (Molebaleng) ga ba sa bolela. Ba kwešwa bohloko ke gommona a tšweletše bophelong.
Sephelakamaswi ke sebokantšu seo se bopilwegoka hlogo ya leina (se); Lediri e lego 'phela' le leina e lego maswi.
Mminanoko ke sebokantšu seo se bopilwego ka lediri bina le leinantšu noko.
Mamarwale ke sebokantšu seo se bopilwego ka leinantšu mama (mma) le lediri rwala.
Leba la go šupa.
Le lona le šomišitšwe bjale ka ye nngwe ya dikokwane tša thetotumišo. Sereti ge se itheta se re: Ke noka ye kgolo Lekwe...
Molebaleng o itshwantšha le noka ye kgolo Lekwe ka baka la bogolo bja gagwe le phepo yeo a nago nayo, ka ge Lekwe e le noka yeo e fepago bontšibja bathoka meetse le dihlapi.
Methalotheto ye mebedi ya mafelelo ke tirišo gomme sereti se e diriša / šomiša go tšweletša maikutlo goba molaetša. Gantši batho ge ba šetše ba tšofetše ba felelwa pelo gape ga ba sa hlokomelwa go swana le moreti.
Ge ba go bitša le nna ke a nagana Gore nnetennete go thwe nna goba ngwana wa ngwanake. E bontšha gore kgopolo yeo ga se ya felela e tšwelela mothalothetong wo o latelago.
Go dira gore leina la mothoyoo le se ke lahwelela le fele le eba gona melokong, le gore a fele a gopolwa.
Ee, ka ge a bona a tšofetše le gona matšatši a ile, ka gona o fetogile morwalo go ba lapa la gagwe. / Ga a kgotsofatšwe ke tshwaro.
Aowa, motho yo mogolo o bohlokwa ka lapeng.
Tematheto ya mathomo e tšweletša ngongorego goba bohloko bjo bo kwewago ke sereti ka go boledišana le setlogolwana sa gagwe.
Themathetong ya bobedi sereti se hlatholla mathata goba ditlaišego tša sona ka seo a bonago ba mo dira sona; ga a sa hlokomelwa le dijo ga a sa fiwa ka tshwanelo.
Tematheto ya boraro sereti se fa mabaka a tshwarompe ye le gore o thušwa fela ke setlogolo seo sa gagwe.
Themathetong ya mafelelo o tšea sephetho sa gore a hwe ka gore o a bona gore o fetogile morwalole ge ba moroga ba dira o ka re ba roga setlogolwana seo se mo theeletšego.
Lentšu le nnetennete le šomišitšwe ka mokgwa wa kgatelelo, go bontšha gore ke therešo ge go bitšwa ba ra yena goba setlogolosa gagwe.
Sereti se šomišitše lentšu dimo go bontšha ge a tšofetše kudu eupša ga a hlwa a omanko modimo yo a sa phelago. Go na le tlogelo ye e tšwelelago lentšung le e lego mo-ka gona e swanetše go ba modimo.
Lentšu le ponne, le laetša gore ga a sa ja kudu mala a gagwe a hunyetše.
dikele, ka lentšu le moreti o šupa gore a ikele badimong goba a hlokofale.
Ka go utolla le go ngwala ka sephiri sa botatagwe (sindikheiti).
Go bontšha kimologo ka morago ga gore Bubbles a boledišane le yena, le go mmontšha mabaka a gore a se rakele Karabo nageng/mekgotheng.
Ee, tikologo ya padi ye ke ya mehleng ya lehono moo boKarabo ba nwago mabjala le go sepela mašego ka difatanaga ba ikgapa ba ikgoroša.
O na le pelo ye mpe - O raka Karabo ka gae ka ge a phuhlamišitše dikgwebo tša gagwe morago ga go wa ka sefatanaga a robega leoto. -O na le mafotle - O re bolwetši bja Karabo ke bja maitirelo. -O na le kwešišo - O akwešišage Bubbles aboledišana le yena le go mmontšha mabaka gore a se rakele Karabo nageng.
Ge o le motho o swanetše go ba le leago, khutšo le kwelobohloko.
Ka ge Hellas e le lefelo la go jela go theeletšwago mmino wo o fodilego le go tantsha kagona obe a nagana gore o tla tšwelelago radia Ariel ka leleme fela, efela Ariel a se kwe le go kwešiša seo Bubbles a se hlalošago ka Karabo.
O kgonne gokatšwetša morero wagagwe ka ge a kgonne go gakantšha Ariel gomme sengwalwa sa lokollwa / utswiwa.
Ee, Ariel bjalo ka monyakišiši o kgonne gobala megopolo ya Bubblesle maemo aoba mo filego ona gaKomišinaregomme a ela šedi tiragalo ye nngwe le ye nngwe a ntše a ikhomoletše. O ile a šetša gape le maitshwaro a bašomedi ba gona.
Aowa, basenyi ba ile ba golegwa mola ba bangwe ba hlokofetše.
Karabo o hweditšwe a sa phela kua gaMabetlela le gona ga a leka go tšhaba.
A lethabo-ge a bona ngwanabo morago galebaka le letelele.
A Makalo - ka ditaba tšeo a di kwelego ka Mabetlela - ka ge a be a tseba Karabo a hlokofetše.
Ke go utolla sephiri sa sindikheithi ka go ngwala sengwalwa ka gona o be a swanetše go bolawa.
Balekwabatla abelwa meputsogebakgonne go aladintlha ka tatelano le go kgona go di fahlela gape le go šomiša mareo a nepagetšego a polelo.
Thulano ya: -Noko le Karabo Thulano ya Noko le Karabo e tliša moya wa boitefetšo go Noko ka gona e thuša kutollong ya sephiri sa sindikheiti.
Bubbles le Karabo Ge Bubbles a be a phenkgišana le Karabo ka go menolwa madulong a go ba mojalefa. O khutiša seo ka go mo rekela motšhene wa gotlanya wo Karabo a o šomišitšego go utolla sephiri sasindikheiti.
Kwena le Sindikheiti Thulano ye e tliša tšhireletšego ya Ariel yo e lego letseka la dinyakišišo tša sephiri sa masindikheiti ka gona dinyakišišo di kgona go tšwela pele.
Sindikheiti le Maphodisa Go folotša ga tlhaselo ya Sindikheiti Majaneng go tliša tharollo bonokwaneng bjo bo bego bo utilwe ka gona go tiišetša kgonthe ya seema se, tšhipu e rile ke lebelo mohlaba wa re ke nabile.
A mo swina ngwanana 'thakana - M.
4.1.3 4.1.4 Ga go phedišano yeo e ka bago gona ge bobedi ba sa tshepane. Lekope o bona Mologadi e le moloi ka ge a ile ga Matonya ntle le tsebo ya gagwe. Ke gore Lekope o ile a šala a ikgonere morago ga go hulwa ke Mmatlala. Mosadi wa moloi, sehwirihwiri, mpheane! Moloi nka se mo kgotlelele -Lefoko le le bontšha gore Lekope o tloge a tennwe ke Mologadi, ebile o kgona le go mmitša ka maina ao e sego a gagwe. -Ke gore Lekope o tloge a selekegile mo ebile a se sa rata le go bona Mologadi ka leihlo.
4.1.7 O kgonne - ka ge Lekope e le seletšo seo se llago mo gongwe le mo gongwe bjalo Lekope ke yena nka ja mo nka nona ka go hlala mosadi yo a mo nyetšego mengwaga ye mentši gomme a ratana le Mmatlala mosetsana yo a bego a ka swanela morwa wa gagwe. Ketelo ya Thomo le Nadinadi e dirile gore Lekope a ikwe a sa rate dikeletšo tša bona tša gore a boele ka gae. -Ke ya ge Mmatlala a bitša Lekope 'papa' e le ge ka tshwanelo e le papagwe ge go lebeletšwe mengwaga magareng ga bona.
Go boa gaMokalabi Bokgalaka go dira gore Mmatlala a nyake gohlala Lekope gomme a boelane le moratiwa wa gagwe elego tatago bana ba gagwe. Seo se dira gore Mmatlala a robale malalatle e le ge a nyaka go bolaiša Lekope pelo. Lekope o feletša a robetše bookelong gomme Mmatlala a sepetše le Mokalabi Bokgalaka.
Mmatlala kemoloi; o na le pelo ye mpe, ke mmolai, gaa na kagišo, ke mošayatebogo (O akanya go bolaya Lekope).
Go ya ka ditokelo tšabotho, ga go motho yo a swanetšego gobolawa. Mokalabi le Mmatlalapoledišanong ya bona, o re o tla bolaya Lekope.
Balekwa ba tla abelwa meputso ge ba kgonne go ala dintlha ka tatelano le go kgonago di fahlela le go šomiša mareoao anepagetšego a polelo.
Lori ya go rwala diphahlo.
Ditoropo, matamo le dinoka.
Mapatlelo le ditsela tša difatanaga.
<fn>10902VQE2009.txt</fn>
Lephephe le, le na le matlakala a 22.
Badišiša ditaelo ka šedi.
O kgopelwa go bala letlakala le ka tlhokomelo pele o thoma go araba dipotšišo.
O se ke wa leka go bala lephephe ka moka.
Lebelela diteng letlakaleng le le latelago gomme o laetše dinomoro tša dipotšišo tšadingwalo tšeo o dibadilego.
Latela ditaelo tšeo dihwetšwago mathomong a karolo ye nngwe le ye nngwe ka kelohloko.
E tee go karolo C.
Nomoradikarabo tša gago go swana thwii le ka fao dipotšišodi nomorilwego ka gona ka gare ga lephephe la dipotšišo.
Thoma karolo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng le lefsa.
Ngwala ka bothakga le ka mongwalo wa go balega.
Botelele bja dikarabo dipotšišong tše kopana: Kabo ya meputso e tla šoma bjalo ka sekai sa botelele bja karabo yeo e letetšwego.
Lenong La Gauta: Padi 1 Araba potšišo e tee fela.
Araba potšišo e tee fela.
Dira tshwayo (v) go lenaneotekolo lele latelago go kgonthišišage e ba o lateletše ditaelo gabotse.
DIRETO TŠEO DI KGETHILWEGO: Araba tšePEDI fela.
SERETO SEO SE SA KGETHWAGO: Araba se se TEE.
DIRETO TŠE DI KGETHILWEGO: Kgetha tše PEDI fela.
Sekaseka moko wa sereto se se ka tlase, gomme o tšame o šitlela ka mehlala ya go re tswee!
Go kgobokanetšwe se sengwe se se welego.
Bangwe ba rothiša mamila, bangwe ditete.
Tše di bolelwago di ferola motho dibete.
Tema e bonwa kebeng balemi, mofeti aowa.
Fela yo ge a hlabile thedi senna o šoma mošomo.
Di kgalengwa ka maleme ohle a tsebjago.
Di sa langwe. Yo a sa tsetleng o tla re o dirileng?
O letše monwana o re thwa!
Sefatamollo se a iphatela.
Gomme ba hloke le ge e le patela.
Serokolo se a otlwa, go a lekanwa.
Bala sereto se ka kelohloko gore o tle o kgone go araba dipotšišo tša go latela.
Ke tšhitšhila ke tšhitšhilake nnoši.
Go tla ba gwa kotimela ya seswai.
Hleng bjale di ntebane ke nnoši?
Hleng bjale yena o a hwahwanka?
Wa gagwe mmele osa itekanetše.
Nna ke yo a gogagogago dinao.
A fihle moo re fihlago.
Nke morwalo o be o rwelwe ke yena.
Efa moko ya sereto se ka boripana.
Hwanyolla poeletšo mo methalothetong ya 14 le 15 gomme o fe mohuta le mohola wa poeletšo yeo.
Tsopola sekapolelo go tšwa mothalothetong wa28 gomme o beo bolele gore ke mohuta ofe wa sekapolelo.
Ge dihlapi o di bolotša ka nose?
Ge le bana ba ditlou o sa ba noše a mabose?
Fao ke mo o bunago o sa tshwenyege.
Re nwe eng gore bophelo re bo thekge?
Gobane di gana ka ditsela ge re di bula.
Tsopola kelelathalo yeo e laetšago gore kwena ga e tšhabe selo ebile e hloriša tše dingwe tša digagabi tša ka meetseng.
Na sereti se laetša eng mo methalothetong ye mebedi ya mafelelo ya sereto?
Ka boripana laetša ka moo tshwantšhokgopolo e dirišitšwego ka gona seretong se.
Ke bothata ngwana 'a mme.
Gohle ka nna go a tsebja.
Ke mahlomola, ke dinyefolo.
Bana bešo tsogang, boroko bo tliša dillo.
Tšeang melaomegolo le ditaelotaelo go batswadi.
Nna mašitwa ke tšohle, ke lahlile go lle tshadi.
Bogale bo amoga bahlaki, ba ithuta leano la bophelo.
Na sereti se llela go mang Ba tswalana bjang?
Tsopola morumokwanothomi temathetong ya pele o be o fe tlhalošo ya ona.
Tsopola poeletšomodumo temathetong ya boraro yeo e laetšago gore mathata a bophelo a aparetše sereti.
Efa maikutlo a sereti.
SERETO SEO SE SA KGETHWAGO: Araba se se TEE.
Badišiša sereto se se lego ka tlase ka šedi, gomme o se sekaseke ka go bontšha ka fao kgethontšu le tshwantšhokgopolo di amago moya, tlhalošo le kgwekgwe ka gona.
Mmagobanake, tlogela go riboga.
Mola a bogadi maina o a filwego?
Tswala ya rena ke ye e fahlilwego.
Mebele ya rena e bile e lapile.
Yoo ka tulamešidi a re rothothago?
Tefo go e nyaka a e be se a se dirago!
Ge le sa mmege le batametšelegodimo?
Sa ka sello se fihlišeng go Modimo.
Ke tla ba yo ke ikhomotšang.
Gobane ya ka peu le re e lahlwe.
Go ba segagaborena e sego sa ga bomang.
Ge ka la mongangapane go tswaletšwe la ka?
Go go makala go fetša nka se ke, Gore sefapano o se belegetše eng. Na se lebeletšwe go wean e seng Neng ka ntle ga letšatši lele ke se ke O dungwa ke nna maaka ga a botse, Ka sona o tla tsena lenna ke a bona. A ke go amogetše, le nna o tla mpona, Go mo khunamela go nkweša bose?
Moreti o šupa eng ge a re sefapano se o se belegetše eng?
Ke ka lebaka la eng moreti a duma pokolo?
Moreti o re go mo khunamela go nkweša bose. Na o be a khunamela mang le gona e ka ke ka lebaka la eng go mo kweša bose?
Na maikutlo a moreti ke a mohuta mang Fahlela?
Sereto se ke sa mohuta ofe, le gona ke ka lebaka la eng o realo?
Kgetha potšišo ye telele goba ya setsopolwa. Botelele bja karabo ya potšišo ye telele e be mantšu a 450 - 500.
Bala setsopolwa se ka šedi gore o tle o kgone goaraba dipotšišo.
O reng Go dilo tše dintši tšeokebego nka didira ebile ke tlamegilego go di dira. Ke beke swanetše go ba ke mo hlabanetše go fihlela madi a epšha ditšhikeng tša ka. Bjale nna ke be ke bolailwe ke boroko ke mo tlogela a ehwa go na ka mo tlase ga nko ya ka. Felagabjale ga go sa thušakagore o iketš?
Ke bitše maphodisa Mna Maleka ka boeletša kgopelo ya ka?
Mo ditiragalong tša motse wo, ke mathomo go direga taba ya mohuta wo gomme ke a tseba maphodisa a tlamegile go dira lešata. Lešata leo le ka dira gore mmolai a timelele. Bona ba tlilo hlwa ba golega lešaba la batho bao go gononelwago gore ke bona mola mmolai a timeletše. Nka se kgahlwe ke seo gomme Mmatšhego le yena mo a lego a ka se kgahlwe ke taba e bjalo. Ka geke paletšwe ke go mo direla se kaone nakong ya ge a sa phela, bokaone bjo nka mo direlago bjona ke go hwetša mmolai wa gagwe le go šomana naye ka sebele." A realo a ponya mahlo ebile a huna matswele ka pefelo. "Ke nyaka go mo swara ka diatla tše tša ka, ke mo pšhatlapšhatle, ke mo gatlagantšhe, ke mo gagolanye, ke morathaganyediripanaripana tšeo di sabalegego. Felapele nka dirabjalo o tla swanelwa ke go swarwa pele. Ka lebaka leo go kgopelo yeo ke ratago go e dirago wena Nnono.
Ke kgopelo efe Mna Maleka Ka botšiša ke mo hlomogela pelo. Ke tla dira se sengwe le se sengwe seo o nkgopelago sona.?
Gona Nnono hwetša mmolai! Hwetša mmolai wa mosadi wa ka! Wena tsoma mmolai waMmatšhego! Yeo ke yona taba e nnoši yeo kegokgopelago yona. A realo megokgo e rotha mahlong agagwe. Ke be ke sa letela kgopelo e bjalo le gatee ka fao ke tlamegile go dumela gore e ile ya ntlatša naga ya bay a ntšhoša.
Ke eng seo Mna Maleka a bego a swanetše go ba a se dirile?
Ke ka lebaka laengdipalabalo le bonkabetša gagwe di se sa thuša selo?
Ke eng seo se dirago gore Mna Maleka a se nyake go bitša maphodisa?
Go dirišišwe sekapolelo sefe go tšweletša maikutlo ao?
Na molaotheo wa naga o reng mabapi le mmolelo wo?
Tšweletša dikgopolo tša gago mabapi le go swarwaga bagononelwa ka mo nageng ya Afrika Borwa.
ke ile ka botša Nakedi gore nka se khutše go fihlela pheta yela e le thoto ya ka. Fela kae Nakedi o ile a golegwa gomme pheta yeo ya thelela diatleng tša ka. Ke feditše mengwaga ye mehlano ye ya go feta ke tsomana le pheta ye ntle le katlego go fihlela ge ke utolla gore e swerwe ke mosadi yola." Brenda o be a bolela ka lebelo bjalo gomme megokgo e be e elela sefahlgong sa gagwe ka boithatelo. Ke be ke bona gore o kwa bohloko gomme o nyaka go itima mollo wo o be go o mo tšhuma ka mo gare. "Pheta ye ke be ke e nyaka ebile ke se na taba gore e swerwe ke mang,a realo a tšwela pele'". Go be go se yo a ka nthibelago go e hwetša. Ge nka be go kgonegile ntle le gotšholla madi, nkgolwe Nnono, nka be ke e tšere ntle le go a tšholla. Fela mosadi yola le yena o be a sa rate go kgaogana le lenong la gauta lege a be atseba gabotse bjalo ka nna gore ga se la gagwe. Ge nka be a mphe seo ke bego ke se nyaka, nka be ke se ka mo šulafatša eupša yena o itirile wa manganga gomme nna ke be ke se na kgetho ye nngwe gape..?
Go mmolaya Brenda E sego go mmolaya... megokgo e be e falala mahlong a ka gomme ke sa kgone go e thibela.
Nnono bjale ke swanetše go sepela. Nakedi o tla ba a fela pelo.
Ke monna yokesepelago naye. Ogona ka mola phapošing yela le bagwera ba gagwe. A realo a šupa phapoši ya rena ya baeng.
Efa tswalano gare ga Brenda le lenong la gauta.
Na ke nnete gore Brendao bolailemosadiyo go bolelwago ka yena Fahlela karabo ya gago ka go tsopola go tšwa temaneng?
Go ya ka bophelobja ka lenyalong, na ke nnetegore Brenda abotšemonna wa gagwe gore o sepela le monna yo mongwe Thekga karabo ya gago?
Ge seemo sa ditaba se le ka tsela ye, ke eng seoNnono a swanetšego go se dira?
Mantšu a Mogafi a go re: 'Mobu le thuto ga di orišane mollo le ka mohla o tee' a tšwetša pele morero wa padi ye. Tia di lle.
Bala setsopolwa se ka šedi gore o tle o kgone goaraba dipotšišo.
Ruri madulo a, Lahlang o a dutše ka phošo. Mošomo wa go ba hlogo ya sekolo se ke wa ka, o ntshwanetše. Ke WA KA - Tau gare ga ditau - Ngwana wa mobu wo, gare ga bana ba mobu wo!
Ge ke be ke le maleng a mme, mme o be a fela a monoka mobu wo go ntiiša ka wona. Ge ke belegwa, lentšu la ka la mathomo le kwelwe ke mobu wo, gomme ba ntlhapiša ka meetse ao a elago mo mobung wo. Ke godišitšwe ke eng ge e se dijo tša mobu wo Bjale sekolo se se swanetše go hlahlwa ke mang ge e se ngwana wa mobu wo Ke mang Ke NNA?
Lahlang ke mofaladi, o tšo kgotlela didiba ga gabo, a šwahla mafao: bjale o itirile kgošana mo Rethuše. Bogoši bjo ke BJA KA! Kagona o swanetše go ntšhala morago, go segobjalo a nyakišiše a nyakišiše tselana ya goyagagabo. Ke tla ba hlwela gae babinatau bana ba tau ga re jane re moloko mong.
Na mantšu a Phankga mo temaneng ye a godiša bjang thulano Hlaloša ka boripana?
Hlaloša ka boripana seo se hlotšego phekgogo ya kgegeo pading ye.
Na setsopolwa se se tšweletša Phankga e le motho wa mohuta mang?
Na Phankga o šupa eng ge a re 'Bana ba tau ga re jane re moloko mong.'
Hlaloša ka boripana.
Diteng tša setsopolwa se di amana bjang le leina la puku ye?
Gona ka mo fase ga mogaba wo, go bonala monna a dutše leswikaneng a dutile hlogo. Ka seatlenggo lepeletše mangwalo a mabedi. O felaa tsoša mahlo a a lebelela, a tloge a dute hlogo gape. Ke Phankga. Na yena ga a nyake go yo otlollwa kebadimo Moisa o thunyetšwake mmele le mogopolo. Sefega sagagwe se fiša wa legala, se bontšha bohubedu le botalalerata ka baka la kotse yela ya maloba. Seledu se rurugile. Ge e le melomo yona e no ba diboroso tša dinkgotho. Ga a ithate?
E sa le ge sekolo se etšwa a dutše mo leswikaneng. Ke kgale ditšhošwane di mo nameladi mo fologa a sa di kwe. E šita le dinonyana tše di tsošitšego lešata mo mohlareng ga a di kwe! O sa tšo amogela mangwalo a a mmipetšego ruriruri. Bobedi bja ona a tšwa go Mokgonoana, mongwaledi wa Lekgotla la Dikolo. La mathomo le mmotša gore ka taelo ya mohlahlobimogolo wa dikolo o swanetše mathomong a kotare ye e tlago a ye go ruta sekolong sa Ntotolwane ka tlase ga Mogohlo.
Hlaloša moya wo o fokago setsopolweng se. Thekga karabo ya gago ka lebaka.
Ka boripana hlaloša gore tikologo ya padi ye e ama ditiro bja Phankga ka tsela efe?
Na thulano magareng ga Phankga le Lahlang e rarolotšwe bjang?
Na mongwadi o šupa eng ge a re 'a dutile hlogo'?
Na mongwadi o re ruta eng ka padi ye?
Laetša ka moo Matsepe a kgonnego go lota Sesotho ka go tšweletša baanegwa le ditiro tša bona tšeo di nyalelanago le moya le tikologo ya puku ye. Šitlela ka mehlala ya go ba le letswai.
Go fetile nywaga ye e atilego ge tša Taudi le Mabothe le Tladiephaswa di kwetše, go fetile nywaga ye e atilego ge mohlologadi wa Mphoka a agetšwe mošate kua a lotwago ke Taudi. Aowa, Taudi o tseba go lota ka gore hleng mosadi wa Mphoka o amuša mošemanyana bjale Go fetile nywaga ye e atilego ge Tšhwahledi a dula ga Mabothe, mo lebakeng la gona bjale ke lešoboro la phokgo mogwera wa koma. Morwarragwe yoo a mo hlatlamagoo tamogile, ke mantsatsarapana a matolo a a laetšago gore o tlile go tlelwa ke mmele bosasa, aowa; le yena o bapala le tšhimanyana ya mo motseng ga go na le molato. Tša magoši a mane a le di fedile - a di feleng go thomegeng tše mpsha, mosadi wa Mphoka a a amuše lesea leo ka pelo e tšhweu, Tšhwahledi gammogo le morwarragwe a bag ole ba tie ba tle ba lebane le mabothata ao ka ge se se thata se išwa masoganeng. Go thwe le ge o ka e buela leopeng, magokubu a ago bona, Tšhwahledi ke molamo wo o lebetšwego ke Mphoka ka mošate, ga go ngaka o tla ba a tseba gore eng ke eng?
Na ke ka lebaka la eng Tšhwahledi a dula ga Mabothe. Thekga karabo ya gago.
Hlaloša tswalano gare ga Mabothe, Taudi le Mphoka.
Re alele tswalana gare ga Kgathola le Tšhwahledi.
Na molaodiši o šupa eng ka seema seo se kotofaditšwego?
Lesea leo le amušago ke mosadi wa Mphoka tatago lona ke mang Thekga karabo ya gago?
Pelo ya gagwe e a opa, gobane o amuša kgobogo, o amuša thubamotse yeo a sa tsebego gore e tlile go feletša kae. Ngwana wa gagwe o swarwa ke letšhollo bjalo ka bana ka moka, o swarwa ke monyalo le mooko le lehlatšo bjalo ka banaka moka. Bjalo ka bana ka moka o tshwenywa ke hlogwana a be a tshwenywa ke dipong le lekgokgo, aowa, a ga se tšonadikgodišo hle gomme Pelo ya gagwe ruriruri e rurugile; ge ngwana a fela a fišafiša a realo, ga a dumege a ka ba kaone-o duma ge bolwetše bo ka feta nae gore bosasa a se tlo setlega pelo ge tswalelabanning e farelwa ge a swanetše go bewa setulongsa rragwe. Aowi, Khutšiši o nagantšhwa ke eng taba ya mohuta woo malapa ka moka a na le dika tša wona fela go agilwe go se ne molato A a nagane ka mokgwa woo, gobane tab age e se ya go lebana, o kgonago e laodiša o fela o re ge nkabe e le nna ke be ke tla re , ba boletše bagologolo ge ba re mo sega segole tena, naa gageno ga di gona?
Ke mang yo pelo ya gagwe e opago?
Ke ka lebaka la eng a re ngwana yo ke kgobogo le thubamotse?
Molaotheo wa naga o reng mabapi le maitshwaro a mosadi yo?
Re alele maikutlo a gago mabapi le dingaka tša setšo.
bja mohuta wo?
Thulano ke setlabelo se bohlokwa kgodišong ya maatlakgogedi le molaetša wa padi.
Tiiša kgonthe ya taba ye ka go sekaseka thulano mo pading ye.
Badišišaditsopolwa tše gore o tle o kgone go araba dipotšišo tša go latela.
Moruti, rena taba ya gago le ngwana yo re ka se e tseneka gore ga re e tsebe. Bokaone wena o itebanye le yena o mo kgopele ditshwanelo tšeo. Rena re tšhaba melato ditabeng tša batho. A e bile mantšu a Gabariele ge a leka go khuta ka lebjang. Moruti o ile go kwa mantšu a a kwatama fase ka dikhuru a thoma go abula bjalo ka lesea a lebantšhitše Monyadiwa. Yoo o ile a selekega le go feta gomme a tloga ka lebelo a lebile sefatanageng seo a tlilego ka sona. Ntshe o fihlile le go itahlela ka gare ga gomme a kgopela gore ba mmiletše mootledi a mmušetše gae. Ka kua kerekeng batho ba ile ba thoma go fela pelomme ba tšwa ka fao ba kgorometšana. Ge ba fihla ka ntle ba hweditše moruti yoo ba mo hlomphago go feta batho ka moka a pshikologa mabung. Go se go ye kae ke ge lešaba ka moka le kwele kgonthe ya taba. Gona fao ba thoma go mo kwera ba dutše ba mo tšhela ka mobu. Bangwe ba mo tshwela ka mare. Bale ba go ikhorela bona ba ile ba topa maswika ba kgopela lešaba gore le mo katologe. Mohlang woo bagolo ba kereke ba ile ba bolawa ke go lamola ntwa. Go be gohlakahlakane go sa kgahliše le gatee.
Ngwana yo go bolelwago ka yena ke mang, ebile o twalana bjang le moruti?
Efa lebaka leo le dirilego gore moruti a pshikologe mabung.
Go ya ka fao o badilego puku ye hlaloša seo moruti a se dirilego ngwana yo ka boripana.
Molao wa naga o reng ka ditiro tša moruti yo go ngwana yo?
Ge molao o be o le ka diatleng tša gago o be o ka dira eng ka moruti yo?
Ke nyaka go le laetša gore taba yeo ke le boditšegoyona ke be ke sa swaswe. Ga se nna moruti wa lena ebile ga se nna modumedi. Ke tsene kereke ka leano la go boelana le mosadi wa ka yo ke kgaoganego le yena mengwagangwaga. Lena la go thoma go nkišetša le go ntlhohleletša gore ke menole moruti Ntshelolloge. Bona gore lehono o ntlholetše eng. Fela mang le mang o buna moo a bjetšeng. A re yeng! Ge a realo keg e abašupetša ka sethokgweng ka letsogo leo le swerego sethunya. Ka nako yeo ke ge Gabariele a sa feame kua fase a tšhaba le go tsoga. O be a kwešiša gore go tsoga e ka ba go ipiletša tša go feta tše a di kwelego.
Naa seboledi se se bolelago mo temaneng ke mang, ebile ke ka lebaka la eng a bolela mantšu a?
Go ya ka temana ye, seboledi se bonala e le motho wa mohuta mang?
Seboledi se šupa eng ka mantšu a: "mang le mang o buna mo a bjetšeng"?
O bona o ka re seboledi se ile sa fetša se kgonne go phethagatša morero wa sona Fahlela?
Go ya ka fao o badilego puku ye, go tlile bjang gore Swele a tlogelane le mosadi wa gagwe?
Ge o kgethile potšišo ye karolong ya B kgetha ya karolong ye. Botelele bja karabo ya potšišo ye telele e be mantšu a 450 - 500.
Thulano ke kokwane ye bohlokwa kudu ya papadi. Kgato ka kgato laetša ka moo mongwadi a kgonnego go logaganya thulano gore e tšweletše thulaganyo ya puku ye. Tšama o šitlela ka mehlala ya go re tswee!
Bala ditsopolwa tše ka šedi gore o tle o kgone goaraba dipotšišo.
Hunadi: Aga, ebile šole o etla.
Mphaka: O mmona kae?
Hunadi: Šole o hlomile hlogo fase o ka re o ya mahlokong.
Mphaka: Ga se gona go sepediša bokgowa.
Mphaka: Kgane o topile fase?
Hunad: Ka gešo bokgowa ga bo gona.
Mphaka: Lekwidikwidi ga a bjalo le gatee.
Hunadi: Etse bokoloti bjona o rata ge bo lala ka gešo. Ga ke ikhomolele mo ke tšwago ke kgole.
Mphaka: Sebola bea dipuku tša gago ka ngwakong o tle mono.
Hunadi: O takatakiša mahlo molotšana yo, a ntše a dira dilo ka boomo.
Na ke sephetho sefe seo Mphaka a se tšerego mabapi le maitshwaro a Sebola?
o topile fase?
Ge nkabe o le Mphaka o be o tla dira eng geditabadi leka mokgwa wo?
Hunadi: Ge motswadi wa gago a ka go itielamanxa gona ga go se se ka go lokelago lefaseng. Eupša ge o lokolotše pelo le moya, gona ditsela tša gago di tla phadima tša bulega.
Hunadi: Le reng nke le tshwenyegile Tholo?
Mphaka: (O šišinyahlogo) O a tseba mogatšaka, ge ke gopola ka galešika lešo, nakong ye nngwe ke ikhwetša ke tlaletšwe ke sa tsebe pele le morago.
Hunadi: O tlalelwa ka tshawnelomoo gona Tholo. Mogologolowabogologolo o be a di bone ge a re: "Legae la bomotho ga le na le bosehlana."
Mphaka: Gae ke gae. Le ge motho a ka garama le dilete, a lokologa moyeng, a fiwa mahumo le maemo dileteng di šele, moya wa gagwe o tla fela o mmotša gore mo ga se gageno.
Hunadi: Ga go kgonthe ya go feta yeo. Go boimago lebala metswalle ya gago le bagwera ba gago ka moka. Le ge mohlomong mo ba lego ntshe ba ka be ba eswa lebate, ba ikhomotša ka go bogela botse bja naga ya gešo-boMatome le boMabolepo, boSepitsi le Sepitsana bo Modimolle thab'a badimo. Leo ke lona' lehumo la bona la pelo. Ge tša masa di bareteletšeba ikhutša moriting wa tšona ba kgopela tlhakodišogo bona le go yena.
Na ke eng se se hlotšego poledišano ye Hlaloša ka ditlha tše pedi?
Efa ditlha tše pedi tšeo di gapeleditšego Mphaka go tšwa ka difero tša Bonwatau?
Poledišanong ya gagwe le Hunadi, Mphaka o re " Gae ke gae. Le ge motho a ka garama le dilete, a lokologa moyeng, a fiwa mahumo le maemo dileteng di šele, moya wa gagwe o tla fela o mmotša gore mo ga se gageno." Na o nagana gore Mphaka o a itsholaka gona a ka fetola mogopolo a tsoga a sepela bosasa go boeBonwatau Thekga karabo?
Hlaloša nepo ya poledišano ye le seo Mphaka a se holofelago.
b ge tša masa di ba reteletše.
Poledišano ke motheo wa papadi. Ngwala tshekatsheko yeo e kgodišago ya tšhomišo ya poledišano mo tiragatšong ye.
A ke re re dula re šetšešetšwe morago bjalo ka diruiwa.
Moo gona o bolela nnete. Eupša ke nagana gore go ka ba kaone ge wena o ka sepela ka maoto gomme nna ka go latela ka sefatanaga.
Aowa, Meneer, nka tenwa ke bofšega bjale gona. Ke sepela le wena ka sefatanaga. Ge go kgaoga go ka no kgaoga.
Nna ke be ke no re ke thuša wena, Lerato.
Ke hlomphile go lekane, Meneer. Go hlompha go feta mo gona ga ke sa kgona.
Bona ba šetšwe ke mang morago ge ba sepela! Ke re go ka no iwa mo go iwago bjale gona. Nkemele ke ye ke laele Monamudi re tle re sepele.
O tsena ka lebenkeleng o fihla go Monamudi Monamudi mogwera, ke sa itiwa ke phefo leMeneer. Ke tla boa gona bjale.
O a sega Etse ke itšeng go wena, Lerato?
A ka se ka go botša gore tša lehono ke tše dingwe?
O a sega Wa be o thomile gape a ke re Šala ledinonwane tšeo tša gago gona moo?
O a sega Nonyana e sa selego e bola kilana. O fihla go Ntshepe Ke a olwa o šetše o fela pelo Meneer?
E sego bjalo, Lerato. (O a emelela o mmulela lebati la sefatanaga) Tsena re sepele! (Letl.
Naa Lerato le Ntshepe ba ya kae le gona ba ya go dira eng?
Lerato o re: ' re dula re šetšešetšwe morago bjalo ka diruiwa.' Naa ba šetšwe morargo ke mang/bomang, le gona ka baka lang?
Go ya ka fao o badilego tiragatšo ye ka gona, hlaloša gore go tsebana ga Lerato le Ntshepe go thomile kae , neng le gore go feleleditše kae.
Ka mo gare ga tiragatšo ye go kwagala gore Ntshepe le Lerato bobedi ba nale balekani. Na o rengkasegwera sa bona.
RATHEKISI: () Ke gore mosatšana yo a kaO tsena ka bodulong a bolela a nnoši be a ile kae?
O tlo hwetša a ile banneng. Le nna ke dirile pho šo kaO a befelwa ka go nyala moitshwarahlephi wa go swana le yo. O dirwa ke go hlwa a balabala dipukwana tše tša batho ba mapona. Ke tlogile ke makala gore a tla a rekile ' ' ya go bitša mašeleng kaphenti tsela ye. O tlo hwetša a dirwa ke yona gore a sepele. O šišinya hlogo Ga ke kwešiše gore ke motho a reka diaparwana tša ka fase tše di bitšago mašeleng a matelele o direla go reng Mafelelomg o tlo fetša a hlobolela banna ba ka moka gore ba bone ge a tura?
Tokelo ya ngwalollo e ileditšwe Phetla re le rena ka go rata dilo! (O bona lengwalana) Bjale pampišana ye yona ke ya eng (O a le tšea o a bala) Nxa, mosatšana yo o a gafa bjale. Go thoma neng a tsena kereke O nagana gore a ka nkgelediša meetse ka sebjana sa go dutla ke a mmona. O ile banneng kua kerekeng. (Setunyana) Lehono gona o tlo ntseba gabotse. Ke nyaka go mo ntšha mahlajana ao a nago nawo. (O lengwalana fase) Ke a mo lata nna. O nagana gore o hlalefile ke ke a mmona?
Naa 'mosatšana' yo go bolelwago ka yena mo setsopolweng se ke mang?
Go ya ka fao o badilego setsopolwa se, a o bona o ka re yo Radithekisi o swere mosadi yoo wa gagwe bjang?
Molaotheo wa naga o reng go ya ka fao mosadi wa Radithekisi a swerwego ka gona?
Lengwalwana le go bolelwago ka lona Radithekisi eng?
Ka boripana hlaloša ka fao lengwlwana leo.
Hlaloša semelo sa Radithekisi ka boripana.
<fn>10903VFQ2007.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 5.
Bala dipotšišo ka tlhokomelo gore o se hlahlathe.
Araba potšišo e TEE fela karolong ye nngwe le ye nngwe.
Thoma potšišo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng la yona.
Ngwala ka bothakga le mongwalo wa go balega.
Taodišo e rulaganywe ka lenaneo la go swana le mmepe wa monagano goba lenaneo leo le ka go thušago go rulaganya. O tla fiwa meputso ya go rulaganya le palobohlatse.
Hlokomela morero le sebopego sa sengwalwa se sengwe le se sengwe go ya ka go fapana ga dinyakwa tša sona.
Dingwalwa ka moka di ngwalwe ka Sepedi.
Kgetha E TEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale taodišo ya botelele bja mantšu ao e ka bago a 350 go iša go a 400.
Maafrika borwa le lehloyo la semorafe Tia di lle.
Ngwala taodišo yeo go yona o tšweletšago maikutlo a gago mabapi le ditokelo tša bana le basadi go ya ka Molaotheo wa Afrika borwa.
Re alele dikgopolo tša gago mabapi le bosenyi bja go swana le go bolayana ga baithuti goba barutiši dikolong, go hloriš wa le go katwa ga banenyana ke bašemane le tšhomišo ye mpe ya diokobatši ke tše dingwe tša bohlatše bjo le lego tlhobaboroko le go se šireletšege dikolong ka nageng ya gaborena.
Phatlalatšo ya dikhontomo mafelong a setšhaba ke maitekelo a go thibela Twatši ya go Bolaya Mašole a Mmele (HIV/Aids). Ahlaahla kgopolo ye.
Khuetšo ya thelebišene maphelong a bafsa ba selehono.
Araba potšišo E TEE go tše nne tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 180 go iša go a 200.
Feme ya go dira ditulo ya kgauswi le ga geno e phatlaladitše sekgoba sa mošomo kuranteng ya 'Daily Sun' gomme o kganyoga mošomo wo. Romela lengwalo la boitsebišophelo o kgopele sekgoba se.
O be o ile go reka thelebišene lebenkeleng la difenešara. Nomoro ya pukwana ya boitsebišo ya gago ya utolla gore ga o sa le Mohumagatšana Tšhileng eupša ke wena Mohumagadi Khupaitjo. Ngwalela hlogo ya kgoro ya tša leago lengwalo o tšweletše boipelaetšo bja go nyalwa ke motho yo o sa mo tsebego ntle le thato ya gago.
Ka morago ga go dira dikgopelo tša mošomo wa bongwaledi, o ile wa bitšwa go tla dipotšišotherišanong tša mošomo woo. Efa pego mabapi le potšišotherišano yeo o e tsenetšego.
Baithuti ba marematlou sekolong sa geno ba na le moletlo wa bona wa taelano ka Labohlano. O kgopetšwe go fa polelo legatong la baithuti letšatšing leo. Re alele polelo yeo.
Araba potšišo E TEE go tše tharo tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 100 go iša go a 120.
O na le mangwalo a go otlela le a bohlahli gomme o lemogile gore tikologong ya geno batho bao ba kgonago go otlela dikoloi ga se ba bakae. Bontši bo otlela fela ka ntle le mangwalo a. Ngwala kwalakwatšo yeo e nago le maatlakgogedi yeo e tla dirago gore batho ba tle ba ingwadiše sekolong seo o sa tšwago go se bula.
Makgoloago o fetša mengwaga ye masomeseswai ka Sontaga. Thala poskarata yeo o mo lakaletšago mahlatse le mahlogonolo gomme o e romele 'Thobela FM' gore e gašwe lenaneong la 'O gole, o gole'.
Sekolo sa lena se tlile go kgetha maloko a mafsa a lekgotla la baithuti. Tšweletša maphephetsebiši go baithuti go phatlalatša molaetša wo. Maphephetsebiši a tšweletše ditaba ka botlalo.
<fn>10903VMP2008Rubrics.txt</fn>
Moithuti : Meputso: [50] Khoutu 7 O kgonne go fihlelela ditekolo ka dihlora 80 -100% Khoutu 6 O fihleletše ditekolo ka botlalo. 70 - 79% Khoutu 5 O kgonne go fihlelela bontši bja ditekolo. 60 - 69% Khoutu 4 O fihleletše bontši bja ditekolo. 50 - 59% Khoutu 3 O lekile go fihlelela bontši bja ditekolo.. 40 - 49% Khoutu 2 O fihleletše tše dingwe tša ditekolo. 30 - 39% Khoutu 1 O paletšwe go fihlelela ditekolo.
Tokelo ya ngwalollo e ileditšwe Phetla tlotlontšu, tlhamo ya mafoko le mopeleto, maswaodikga.
THULAGANYO LE PADIŠIŠO Sengwalwa se laetše bohlatse bjo bo tletšego bja taodišo ye e badilwego le go rulaganywa. Padišišo e fokotše diphošo taodišong.
Moithuti : Meputso [30] Khoutu 7 O kgonne go fihlelela ditekolo ka dihlora 80 -100% Khoutu 6 O fihleletše ditekolo ka botlalo 70 - 79% Khoutu 5 O kgonne go fihlelela bontši bja ditekolo. 60 - 69% Khoutu 4 O fihleletše bontši bja ditekolo. 50 - 59% Khoutu 3 O lekile go fihlelela bontši bja ditekolo. 40 - 49% Khoutu 2 O fihleletše tše dingwe tša ditekolo.
DITENG Nyalelano ya ditemana/ Go se tšwe tseleng.
Moithuti : Meputso: 20 Khoutu 7 O kgonne go fihlelela ditekolo ka dihlora 80 -100% Khoutu 6 O fihleletše ditekolo ka botlalo 0 - 79% Khoutu 5 O kgonne go fihlelela bontši bja ditekolo. 60 - 69% Khoutu 4 O fihleletše bontši bja ditekolo. 50 - 59% Khoutu 3 O lekile go fihlelela bontši bja ditekolo. 40 - 49% Khoutu 2 O fihleletše tše dingwe tša ditekolo.
DITENG Nyalelano ya ditemana/ Go se tšwe tseleng..
Sebopego sa maleba le botelele bjo bo lekanetšego go ya ka mohuta wa sengwalwana.
SETAELE LE POLELO Retšistara, segalo, mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko le mopeleto, maswaodikga le tšhomišo ya polelo.
Tša mo kae  Mabapi le eng Di tšwelela ka mokgwa wa ntlha ka ntlha. E be tšeo di kgonagalago E be tša malebana le lefelo, gammogo le baamogedi ba tshedimošo?
Go be le hlogo ya seo go tlo go tsebišwa ka ga sona. Go be le tshedimošo ka botlalo. Taetšo ya letšatši, lefelo le nako ge di nyakega. Go be le morero. Retšistara ya maleba. Fonte ya go fapana.
Ditšhupetšo: Go ka dirišwa dikhutlonne (mohl. bodikela, leboa, bj.bj.) Maswao a tsela, meago, maporogo le tše dingwe. Go lebelelwe bokgoni bja go laetša ditšhupetšo. Retšistara ya maleba.
Pukutšatši:  Tšatšikgwedi.  Ngwaga. Dinako - go ya ka ditiragalo. Ditiragalo tša letšatši/matšatši.
Lengwalo le lebišwe go moretšistara wa Yunibesithi. Balekwa ba tšweletše mabaka a a kgodišago a bokgoni le tsebo yeo ba nago le yona dithutong tša marematlou (kreiti ya 12). Retšistara le segalo e be tše di fodilego, tša semmušo.
Lengwalo le laetše tše latelago: Sebopego le botelele tša maleba.
Lengwalo le swanetše go tloga le laetša gore mongwadi o tsebana le go tlwaelana le moamogedi. Maikemišetšo a lengwalo a swanetše go tšweletša polelo ye e hlohleletšago le go kgopela.
Sebopego le botelele tša maleba.
Mafetšo a maleba Motlogolo wa lena/ Wa lenale leina.
Boithekgo/ bokamorago bja pego.
Diteng tše lebanego le go hlorišwa ga baithuti.
Diteng di akaretše dikgopolokgolo le dikgopolotlaleletšo tše di laetšago go hlorišwa ga baithuti. E tšweletše matseno, mmele le bofelo. E laetše kgodišo ya tatelano ya dikgopolo. Tšhomišopolelo ya maleba Retšistara le segalo tša semmušo. E laetše ditšhišinyo E laetše bohlatse bjo bo kgodišago bja dinyakišišo go akaretša dipoledišano tše di swerwego le baithuti ba kreiti ya seswai.
Go tšweletšwe tše di latelago ka botlalo: Boitsebišo ka mong.  Tša dithuto.
E laetša tše di latelago: Hlogo ya taba yeo e begelago babadi ka seo se anegwago. Hlogo ya taba e be yeo e gogago mahlo a babadi. Go be le dihlogo tša dikgopolotlaleletšo le temana yeo e hlahlago le go godiša kgahlego go hlatholla kanegelokgolo. Kanegelo e tšweletšwe ka ditemana tše pedi goba tše tharo tše kopana. Ditemana tše dingwe di hlaloše diteng, mola tše dingwe di hlaloša ditaba tša bokamorago.
Tšhišinyo e ka šomišwa bjalo ka temana ya mafelelo ya go tswalela.
Polelo e be ye e tsošago maikutlo le go hlohleletša.
Mafelelong e fa ka botlalo leina le boitsebišo bja motho yo a ka kgokaganywago go ka fa ditaba ka botlalo ge go hlokega.
Sebopego/tlhamego e tšweletša poledišano ka mokgwa wa potšišo le karabo. Leswao la kgorwana le laetšwe ka morago ga leina la seboledi /motho yo a bolelago. Go dirišwe polelotebanyi. Modulasetulo a tsebiše mmotšišwa go lekgotla. Dipotšišo di lebane le sererwa. Dipotšišo e be tše di kopana, tše di hlohleletšago. Mmotšišwa a kgopelwe go katološa dikarabo tša gagwe. Retšistara e be ya semmušo, polelo le segalo e be tša maleba. Potšišotherišano e tšweletše boithabišo gomme go foke moya wa go tshepana le boiketlo.
Sebopego: Go boledišanwa ka go šielana.
Leswao la kgorwana ka morago ga leina la seboledi.
Polelo e lebane le hlogo.
Taetšo ya maemo a seboledi e ngwalwa ka mašakaneng.
Metsotso le Lenaneothero.
Metsotso Mathomong go laetšwe letšatšikgwedi, nako le lefelo la kopano.
Letšatši la kopano ye e tlago.
Nako yeo kopano e tswaletšwego ka yona. Metsotso e be ka tsela ye: E be ka lebaka le le fetilego Go dirišwe lentšu le, šišinya ge go ngwalwa kakanyo Go dirišwe lentšu le, sephetho ge go fihleletšwe sephetho Ge go na le tšhišinyo ye e itšego, go be le motho yo a e thekgago.  Ge maloko a sa laetše kwano, go boutwe gore go fihlelelwe sephetho.
E beakanywe gabotse ka go e aroganya/phutha ka diripa tše nne goba tše tharo, le go tseba gore go tlile go ngwalwa eng ka pele, morago le ka mahlakoreng a mabedi.
Tlhagišo: Hlogo ya taba e tanye mahlo a mmadi gomme ka kakaretšo, setšweletšwa se kgahliše.
Diswantšho e be tšeo di tsošago maikutlo a lethabo le phišegelo ya go ikgolaganya le setšweletšwa.
Tšhomišo ya polelo: kgetho ya mantšu e be yeo e nyalelanago le setšweletšwa, gape e jabetše mmadi ge go hlokega.
Polelo e be yeo e kwešišegago gape e be ya segwera.
E tšweletše ditaba ka moka tše bohlokwa.
Seo se bapatšwago e be seo motho a ka kgonago go se fihlelela.
<fn>10903VMS2009.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a memorantamo ke.
Moithuti: O kgonne go fihlelela ditekolo ka dihlora O fihleletše ditekolo ka botlalo. O go fihlelela bontši bja ditekolo. kgonne O bontši bja ditekolo. fihleletše O go fihlelela bontši bja ditekolo.. lekile O fihleletše tša ditekolo. tše dingwe O go fihlelela ditekolo.
tlotlontšu, tlhamo ya mafoko le mopeleto, maswaodikga.
Sengwalwa se laetše bohlatse bjo bo tletšego bja taodišo ye e badilwego le go rulaganywa. Padišišo e fokotše diphošo taodišong.
Moithuti: O kgonne go fihlelela ditekolo ka dihlora O fihleletše ditekolo ka botlalo O go fihlelela bontši bja ditekolo. kgonne O bontši bja ditekolo. fihleletše O go fihlelela bontši bja ditekolo. lekile O fihleletše tša ditekolo.
Go se tšwe tseleng.
Moithuti: O kgonne go fihlelela ditekolo ka dihlora O fihleletše ditekolo ka botlalo O go fihlelela bontši bja ditekolo. kgonne O bontši bja ditekolo. fihleletše O go fihlelela bontši bja ditekolo. lekile O fihleletše tša ditekolo.
Nyalelano ya ditemana/ Go se tšwe tseleng.
bjo bo lekanetšego go ya ka mohuta wa sengwalwana.
le mopeleto, maswaodikga le tšhomišo ya polelo.
Lengwalo le swanetše go tloga le laetša gore mongwadi o tsebana le go tlwaelana le mongwalelwa.
Maikemišetšo a lengwalo a swanetše go tšweletša polelo ye e hlohleletšago le go kgopela.
Retšistara le segalo e be tše di fodilego.
Sebopego le botelele tša maleba.
Mafetšo a maleba Motlogolo wa lena/ Wa lenale leina''.
Sebopego: Go boledišanwa ka go šielana.
Leswao la kgorwana ka morago ga leina la seboledi.
Polelo e lebane le hlogo.
Taetšo ya maemo a seboledi e ngwalwa ka mašakaneng.
Metsotso le Lenaneothero.
Mathomong go laetšwe letšatšikgwedi, nako le lefelo la kopano.
E be ka lebaka le le fetilego.
Go dirišwe lentšu le, šišinya ge go ngwalwa kakanyo.
Go dirišwe lentšu le, sephetho ge go fihleletšwe sephetho.
Ge go na le tšhišinyo ye e itšego, go be le motho yo a e thekgago.
Ge maloko a sa laetše kwano, go boutwe gore go fihlelelwe sephetho.
O tšwa go...
O ya go...
<fn>10903VQE2007.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 5.
Lephephe le, le na le dikarolo tše tharo e lego A, B le C.
Bala dipotšišo ka tlhokomelo gore o se hlahlathe.
Araba potšišo e TEE fela karolong ye nngwe le ye nngwe.
Thoma potšišo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng LE LEFSA.
Ngwala ka bothakga le mongwalo wa go balega.
Taodišo e rulaganywe ka lenaneo la go swana le mmepe wa monagano goba lenaneo leo le ka go thušago go rulaganya o tla fiwa meputso ya go rulaganya le palobohlatse.
Hlokomela morero le sebopego sa sengwalwa se sengwe le se sengwe go ya ka go fapana ga dinyakwa tša sona.
Dingwalwa ka moka di ngwalwe ka Sepedi.
Kgetha eTEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale taodišo ya botelele bja mantšu ao e ka bago a 350 go iša go a 400.
Kgethologanyo ya bong mešomong e swanetše go fedišwa.
MaAfrika Borwa a bontšhitše bokgoni diphadišanong tša go fapafapana tša boditšhaba. Fahlela.
Rakoma (1980:155) pukung ya Marema - ka - dika, o re: "Lebitla la mosadi ke bogadi". Na molaetša wo o gata ka mošito o tee le molaotheo wa naga ya geno ya Afrika Borwa Tia di lle?
Ngwala taodišo yeo e felelago ka mantšuphaphara! Ka hwetša gore e be e le toro fela
Araba potšišo eTEE go tše nne tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 180 go iša go a 200.
O be o ile go dira boingwadišo bja go tsenela tlhahlo ya go ithuta go otlela. Ka maswabi o feditše bontši bja nako o emetše go thušwa mola ka nako yeo nkabe o dirile selo se sengwe se bohlokwa go na le gore o senye nako o emetše thušo, tshwaro le yona ga se ya ba yeo e kgotsofatšago. Ngwala lengwalo la dingogorego fao o belaelago ka maemo ka kakaretšo mo meagong ya bathobohle. Lengwalo leo le lebišwe go kuranta ya tikologo ya geno.
O thabišitšwe kudu ke dikeletšo tšeo di tšweleditšwego makasining wa 'ELLE' wa kgwedi ya go feta mabapi le moaparo wa basadi. Ngwala athekele o leboge dikeletšo tša bona, o be o fe tlhohleletšo ya gore ba fele ba tšweletša dikeletšo tša mohuta woo.
Lefapha la tša dinamelwa le leka go diriša mokgwa wo moswa wa go laola sephethephethe. Ka lebaka la mokgwa wo, o bone difatanaga tše hlano di thulana di šalane morago. Ngwala pego yeo o tla e romelago kuranteng ya 'Sowetan' mabapi le tiragalo ye goba bothata bjo.
O nyaka go ithutela tša boentšinere gomme batswadi ba gago ba re o tšee dithuto tša kgwebo ka ge di leša. Tšweletša poledišano gare ga gago le motswadi yo a nyakago go go katela segaswa ka ganong.
Araba potšišo e TEE go tše tharo tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 100 go iša go a 120.
Go tlile moithuti yo moswa sekolong sa geno, gomme ga a tsebe mo go lego tše di latelago: dintlwana tša boithomelo, lefelo leo go rekwago dijo gona le moo go nwewago meetse. Efa moithuti yo ditšhupetšo tša tikologo ya sekolo sa lena ka moka.
Ngwala ditiragalo tša ka gare ga pukutšatši o laetše ditiragalo ka moka tša letšatši leo le bego le keteka moletlo wa tshedimošo ya PMK/TBMM.
Motseng wa geno go na le baswa ba bantši bao ba sa šomego. O gopotše go tloša baswa ba mo mekgotheng ka go hloma lefelo la go hlatswa dikoloi. Ngwala kwalakwatšo yeo e nago le maatlakgogedi yeo e tla bitšago bengdikoloi go tlo hlatswa lefelong la gago.
<fn>10903VQE2008.txt</fn>
Lephephe le arotšwe ka dikarolo tše THARO e lego A, B le C.
Bala dipotšišo ka tlhokomelo gore o se hlahlathe.
Araba potšišo e TEE fela karolong ye nngwe le ye nngwe.
Thoma potšišo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng la yona.
Ngwala ka bothakga le mongwalo wa go balega.
Taodišo e rulaganywe ka lenaneo la go swana le mmepe wa monagano goba lenaneo leo le ka go thušago go rulaganya. O tla fiwa meputso ya go rulaganya le padišišo.
Hlokomela morero le sebopego sa sengwalwa se sengwe le se sengwe go ya ka go fapana ga dinyakwa tša sona.
Dingwalwa ka moka di ngwalwe ka Sepedi.
Kgetha e TEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale taodišo ya botelele bja mantšu ao e ka bago a 400 go iša go a 450.
Tema ye e kgathwago ke basadi ka go Afrika-Borwa ye mpsha.
Go bolawa ga bana ke tlhobaboroko nageng ya Afrika-Borwa. Tšweletša maikutlo a gago.
Thuto ya Kharikhulamo ya Setšhaba ke sentšwelakae.
Na tshepedišo ya toka nageng ya Afrika Borwa e a kgotsofatša Ntšha sa mafahleng a gago?
Go ima ga baithuti dikolong ke tlhobaboroko nageng ka bophara. Tia di lle.
Araba potšišo e TEE go tše nne tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 180 go iša go a 200 (diteng fela).
Bjalo ka Modulasetulo wa mokgatlo wa batlanyi femeng ya go tšweletša dikoloi, ngwalela mookamedi wa feme pego mabapi le batlanyi ba bane bao ba tlogetšego mošomo.
Go na le dipolelo tša go nyefola ditlwaelo le ditumelo tšeo di phethwago ke Maafrika. Bao ba di nyefolago ba fela ba tsenya setlwaedi sa go bolaya diphoofolo tše bjalo ka dipudi, dinku le dikgomo bjalo ka ditiragalo tša sehlogo tšeo di sa nyakegego. Ngwalela Morulaganyi wa kgatišobaka ya Seipone athikele yeo go yona o tšweletšago maikutlo a gago mabapi le se.
Baithuti ba bantši ga ba kgone go rutha sekolong sa geno, ka fao le be le kwane go kgoboketša tšhelete ya go aga letangwana la boruthelo, leo ka lona ba bantši ba tlilego go ithuta go rutha go lona. Ka morago ga maitapišo a go ya godimo le fase le kgonne go kgoboketša dikete tše masome a mane tša diranta. Seo se le tlabago ke gore hlogo ya sekolo le Lekgotlataolo la sekolo ba šomile kgahlanong le seo le kwanego ka sona. Bona ba dirišitše tšhelete yeo go aga bophako bja difatanaga tša bona. Baithuti ba ngongoregela se. Ngwala memorantamo wo go wona le ipelaetšago kgahlanong le se.
Araba potšišo e TEE go tše tharo tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 100 go iša go a 120.
O etetše ngaka yeo o dirilego diteko tša madi tša twatši ya HIV/Aids go yena. Ngwala ditiragalo tša letšatši leo ka gare ga pukutšatši o tšweletše kgato ka kgato go ba go fihla ge ngaka e go botša gore o na le twatši yeo.
Motse wa geno o tla etelwa ke batho ba go tšwa go lekala la tša boeti profenseng ya geno go tla go fa setšhaba tshedimošo mabapi le ketelo ya batšwantle ka mo nageng ka ngwaga wa 2010.
Ngwala maphephetsebiši ao o tsebišago setšhaba ka ga ketelo ya batho bao.
Thala phoustara/papetla yeo ka yona o kwalakwatšago phadišano ya mmino wa sedumedi tikologong ya geno.
<fn>10903VQP2008.txt</fn>
Lephephe le, le na le matlakala a 5.
Lephephe le arotšwe ka dikarolo tše THARO e lego A, B le C. KAROLO A: Ditaodišo. KAROLO B: Ditšweletšwa tša tirišano tše telele. KAROLO C: Ditšweletšwa tša tirišano tše kopana.
Bala dipotšišo ka tlhokomelo gore o se hlahlathe.
Araba potšišo ye TEE fela karolong ye nngwe le ye nngwe.
Thoma potšišo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng la yona.
Ngwala ka bothakga le mongwalo wa go balega.
Taodišo e rulaganywe ka lenaneo la go swana le mmepe wa monagano goba lenaneo leo le ka go thušago go rulaganya. O tla fiwa meputso ya go rulaganya.
Hlokomela morero le sebopego sa sengwalwa se sengwe le se sengwe go ya ka go fapana ga dinyakwa tša sona.
Dingwalwa ka moka di ngwalwe ka Sepedi.
Kgetha e TEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale taodišo ya botelele bja mantšu ao e ka bago a 400 go iša go a 450.
Bana ba mpa ba fošana ka noga e phela. Ahlaahla kgopolo ye o lebeletše mathata ao a renago ka nageng ye.
Lebeledišiša seswantšho se se latelego gomme o tšweletše dikgopolo tša gago mabapi le sona. Efa taodišo ya gago hlogo ya maswanedi.
Mešomo ya ka moraleng le kgodišo ya bana ke maikarabelo a batswadi ka moka. Tia di lle.
Tšweletša dikgopolo tša gago ka go bapetša pušo ya selehono kgahlanong le ya setšo.
Re rile ge re re phaphara! Ya ba selemo ke ngwagola, mahodu a tšhabile le tšhelete.
Araba potšišo e TEE go tše nne tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 180 go iša go a 200 (diteng fela).
Go na le sekgoba sa mošomo wa goba Molaodimogolo wa sepetlele sa kgauswi, gomme batho bao ba nago le mangwalo a maleba ba laletšwa go dira dikgopelo tša wona. Ngwala Lenaneophelo (CV) la gago leo le nago le maatlakgogedi a maemo a godimo gore o tle o thwalwe mošomong.
O mongwaledi wa Lekgotla la bafsa motseng wa geno, gomme ga le kgotsofatšwe ke dilo tše mmalwa tšeo di thibelago tšwelopele. Ngwalela kgoši/ramotse wa lena memorantamo mabapi le bothata bjo.
Tlhama proutšhara yeo go yona o bapatšago lefelo la maikhutšo la go iketla ka gare ga makasini wa motse wa geno. Goketša babadi go etela lefelo leo.
Lehu ke lona karabo fela ya go fediša bosenyi.' Bjale, ngwalela kuranta yeo athikele o ganane o be o nyefole kgopolo yeo ka go sekaseka seo se tšweletšego molaetšeng.
Araba potšišo e TEE go tše tharo tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 100 go iša go a 120.
Thala phoustara yeo o tšweletšago dintlha tše LESOME tšeo o ka thušago le go eletša mmušo ka tšona mabapi le taolo le tshwaro ya matšwantle ao a lego ka nageng ya geno.
Hlaloša ka botlalo ditiragalo tša letšatši ka gare ga pukutšatši mabapi le maitshwaro a gago ge o be o letetše dipoelo tša diteko tša madi.
Khamphani ya go dira disopo e nyaka baithuti bao ba ratago go itirela mašeleng ka go rekiša disopo ka nako ya matšatši a maikhutšo. Thala maphephetsebiši ao o goketšago baithuti ba bangwe go tsenela sebaka se.
<fn>10911VMF2005.txt</fn>
A ka hlokofala nako efekapa efe / o lwala kudu.
Motho le motho a ka tshephagala go molekane wa gagwe.
Mokgekolo Moyalepelo o na le bothata bja go hlokofalelwa ke morwedi yo a mo tlogetšego le ditlogolo tše tharo mola yo mongwe wa barwedi ba gagwe a lwalela tsela gomme yena a mo tlogetše le ditlogolo tše pedi.
Moyalepelo ga a kgone go fiwa maikarabelo a go ba mohlokomedi wa ditlogolo tša gagwe tšaditšhiololo ka ge a sa hwetše tatagobona.
Moyalepelo ga akgone go hwetša mphiwafela ka ge go na le phošo letšatšing la gagwe la matswalo.
Phošo ye e diragetšego letšatšing la matswalo la Moyalepelo ke yona ye e mo paledišago go hwetša mphiwafela.
Paletšwe ke go dumediša batho bao ba tsenego ka kantorong ya gagwe le ge bona ba ile ba mo dumediša.
O tlogetše batho bao ba tlogo nyaka thušo go yena ntle le go kgopela tshwarelo / Go ba tsebiša gore o ya kae, le gore o tla boa neng.
Go Fetolamotho mogaleng gampe a sa tšhabe le baeng bao ba lego ka kantorong.
Efela o tla fepa ditlogolo ka eng ntle le mabodi ao ba a topelelago?
O re ga a tsebe gore a hlalošetše badirelaleago bjang pele ba kwešiša E tee ya dikarabo tše e tla amogelwa?
Ngwana yo a hlokofaletšwego ke motswadi o tee.
Ngwana yo ahlokofaletšwegokebatswadi ka bobedi.
Bana ba swanetše go šireletšwa gorebasekwešwe bohloko moyeng lenameng. Ditiragalo tša letšatši ka letšatši tše lebanego le karabo ya lea godimodi tla amogelwa.
Ke ka lebaka la gore kgwedi ya Oktoboro ke kgwedi ya mmušo ya go kwalakwatša kaonafalo ya ditirelo lekaleng la tša leago.
Tokelo ya badudi ya go ba le tikologo yeo e hlwekilego.
Go gobala goba Goja mpholo.(E tee ya dikarabo e tla amogelwa) Kotsi ya goswarwa ke malwetši.
A ka itirela serapana sa merogo, gore akgone go faditlogolo tša gagwe dijo tše di hlwekilego / fepago mmele.
Ke be ke tla rweša feketori maikarabelo a gore bakhupetše ditlakala tša bona ka mabu gore monkgo o se phatlalale, wa nkgela baagi.
Ke be ke tla netefatša gore bathoba go swanale bo Moyalepelo ba humana thušo ka bjako kudu ka ge e le kgwedi ya Oktobere.
Ke be ke tla kgonthišiša gore Moyalepelo a fiwe maikarabelo a go hlokomela ditlogolo tša gagwe ebile o hwetša tšhelete ya gohlokomela bana. Tše tharo tša dikarabotše di tlaamogelwa.
Badudi ba dihostele ba nwabjala, ba beba thome dintwa ka bobonale baagi ba tikologo.
Badudi ba dihostele ba ka ruta baagi le baswa mekgwa ya go šomiša diokobatši.
Tšhomišo ya methaladi go ya ka taelo maitlhamelo a mafoko e be a molekwa.
Ngaka Aowa o ya go boledišana le boraditaba / Ke rata go thoma bjalo.
Mpitše ngaka Aowa!
A o tla latela taelo ya mmušo ya go abela balwetši ba AIDS seokobatši sa Nevirapine 1 x 4 = 6?
3.3.2 3.3.3 3.3.4 A nke o se mpotše fa! Ngaka Aowa ga a ye go boledišana le boraditaba Se mpitše ngaka Aowa. A ga o tlo latela taelo ya mmušo ya go abela balwetši ba AIDS seokobatši sa Nevirapine?
5.2.2 5.2.3 5.2.4 5.2.5 Banna ba šetše gae lehono. Banna ba dutše kgorong Bakgekolo ba hlwa moriting Ke rata batho bao ba tshephegago Ba tla le dibuka gosasa. Mafoko a mangwe a go kwagala a tla amogelwa.
Lentšu la maleba.
<fn>10911VMF2006.txt</fn>
E kašomišwa go fediša dipolayano tša ka malapeng.
Kotsi ya go thuntšha ka phošo ge bana ba ka lemoga sethunya seo.
Go ntšhetša pele ditiro tša bonokwane ka ge sethunya seo se ka se nyakišišege.
O be a lokela tšhelete ka mokotlaneng, a o bofelela lethekeng a o khupetša ka jeresi.
O ile a fihla molamo wa tshipi ditlhakwaneng tša dinku, dinku tša o gataka ebile tša o khupetša ka dithokolo.
A se šunyeditše lepanteng a se khupeditše ka paki.
O paletšwe ke go šomiša tsebo ya gagwe ya go thuntšha le go lebantšha ge e be e hlokega.
Tsotsi ya bobedi ya re go bona yela ya pele e lla/golola, ya tšhaba.
Ya boraro yeo e bego e dikadikana le go swara Mahlareng, a re go bona Pharagahla a feditše ka mogagabo, a hloma eke o lata yena, a tlogela Mahlareng a tšhaba.
Ke be ke tla aga lefelo leo le šireletšegilego la borakgwebopotlana ba go swana le boPharagahla. Ke be ke tla boledišana le badudi ba tikologo gore ba thuše go tšweletša batho bao ba dirago tša bonokwane. Ke be ke tla oketša diteišene tša maphodisa gore setšhaba se kgone go bega ditiro tša bokebekwa gabonolo.
Dikarabo tše dingwe tša maleba di tla amogelwa.
Ge ke be ke swere mogala wa letheka, ke be ke tla leletša 10111 go bega seo se diregago. Ke be ke tla bitša ambulanse go tlo tšea tsotsi yeo e rothothilwego ka molamo wa tshipi. Bjalo ka modudi wa tikologo ke be ke tla yo tsebiša moetapele wa tikologo ka seo ke se bonego le go mo kgopela go dira se sengwe ka taba ye.
Leano la Pharagahla le Mahlareng e be e le gore: Pharagahla o swara molamo wa tshipi le tšhelete a o ute ka loring. Mahlareng o swara sethunya sa 9mm a se khupetše ka paki.
Mahlareng o ile go bona tsotsi e ntšha mphaka a tšhabela mahlakanokeng. Tsotsi ya bobedi e rile go bona Pharagahla a robile mogagabo letsogo ka molamo wa tshipi a napa a tšhaba. Tsotsi ya boraro e rile go bona eka Pharagahla o boela go yena morago ga go fetša ka ba bangwe a napa a tšhaba.
Pitša ya maano ga e apewe gabedi.
Ditsotsi di ile tša hlasela Pharagahla ka Mokibelo wa pele gomme ba atlega morerong wa bona. E rile ge ba ipoeletša, ba hlakana le dikgobalo, ba be ba tšhaba.
Mlahlekisi o ile a lemoga gore ge motho a swerwe ke papalase a sena tšhelete a ka nwa sepiriti gomme papalase ya tloga. O ile a tšwela pele ka go nwa sepiriti makga a mantši ka ge se ile sa mofodiša hlogo. A tsebiša le bagwera bagagwe ka leano le gomme ba latela keletšo ya gagwe. A thoma go utswa sepiriti a se nwa a ba a se rekišetša bagwera ba gagwe. Bontši bja batho ba ile ba lemoga gore sepiriti se ba tagakapela ebile thekoyasona e fase. Baoba bego ba enwa sepiriti ba ile ba butšwa ka maleng, ba lwala ba bangwe ba ba ba hlokofala.
Tsenela - Go hlokomela lapa la morwarrago morago ga gore a hlokofale.
Betši ba matšatši a ga ba sa rwalela dikgong, ge ba apea, ba šomiša mohlagase.
BoNgwato ba tsogetše lekgotleng la motse lehono.
Semela se sengwe le se sengwe ge e se sa mela moo se nyakegago ke ngwang.
ba hlwa ba šoma.
Ba tlogile ka pela lehono.
a kwešwa bohloko kudu ka go kobja motseng Lapa la mošate ke mathedithedi, a sepelago gona, a itshesefe.
a nyaditše dikeletšo tša batho ba bagolo Ngwanamaganagobotšwa o wetše dikomeng a re koma ke tšešo.
motho wa manganga a ka wela kotsing Nyatša molala e hwetše molaleng.
a kgopela tshwarelo batswading ba gagwe Mogolo o pelopedi.
ka go romela motseta a gapa dikgomo tše tlhano Moya mahlong a tau o ya a swere serumula.
Ye ke mehlala ya mafoko. Mafoko a maleba ao a ka akaretšago diema a balekwa a tla amogelwa.
Mmušo o leka ka maatla go ruta setšhaba ka leano la ABC la go šireletša batho bolwetšing bja AIDS, fela bontšiba tšeiša maiteko ao phefo, mogologolo o boletše a re ngwanamaganagobotšwa o wetše dikomeng a re koma ke tšešo.
Mogolo ke nnete gore o pelopedi ka ge batswadi ba Lesiba ba ile ba mo swarela le ge a ile a ba tlontlolla tadi e amoša.
Moya mahlong a tau o ya a were serumula ka nnete, ka gore Malose šo o roma motseta mošate go yo mo phophothela ebile o gapa dikgomo tše pedi.
Ngwana yo a sa llego o hwela tharing, bolela se se go tshwenyago o tla hwetša thušo.
Ka ge Matome a bea sa theeletše maele a batswadi bagagwe, o feleletše e le nyatša molala e hwetše molaleng.
Gona le batho ba bantši bao ba ratago go tlankela lapeng la mošate empaba tseba gore ke balata, mohlang ba senoga batlatsebagore lapa la mošate ke mathedithedi, yo a sepelago gona, a itshesefe.
Masogana ao a ile a tšwela pele ka bosenyi a lebala gore mohlaba o nabile.
Diema tše dingwe le tše dingwe tše tlhano di tla amogelwa ge di tšweletša tlhaloso ya seema.
Baithuti ba motse wa GaMoloto ba sepela leeto le le telele ge ba eya sekolong. Keaholofela gore barutišibatla ba hlohloletša go ithuta ka mehla le mehla. Ke morutiši ofe yo a sa ratego ge baithuti ba tšwelela dithutong BaboMankoneba be bathabile ge atšweletše ka dinaletšana tše nne ngwagola?
Mogwera, anke o mphahlolle ke fahlilwe ke lerole. Ke rata go ema pele ga seipone ke ipone e sego motho yo mongwe. Lehono kgweleng ya dinao ba nkgatile. Ntlo ye ke e agetšwe ke tate.
Lesogana le o ka re le tla re hlalefetša. Gape ka iri ya bone ke be ke šetše ke eme mothalading. Semaka ke gore o tla gonabjale, efela o šetše a le ka pele ga ka. Mogwera se tshwenyege ke tla go etela gosasa mesong.
<fn>10911VMS2007.txt</fn>
Ba rata go kwešiša mabaka ao a ba romelago mebileng go yo kgopela. Ba ikemišeditše go ba tšwela thušo.
(Tše pedi fela di tla amogelwa) Ka go thibela kelelo ya difatanaga Dinokwane / ditsotsi di iphihla / di ikgakantšha bjalo ka bakgopedi.
Ke a dumela. Pšhatla o phamole. Go tšeelwa sefatanaga ka kgang.
Ke be ke tla mo iša kgorong ya tša legae gore a ngwadiše setifikeiti sa matswalo le pukwana ya boitsebišo. Ke be ke tla mo eletša go ya kgorong ya tša leago go yo kgopela mphiwafela wa lebakanyana. Ke be ke tla ya kgorong ya tša thuto ka bona gore o tsenela dithuto tša batho ba bagolo. (ABET) Ke be ke tla mo iša kgorong ya tša mešomo gore a humane tlhahlo ya modiro wo a ka o kgethago. (Dikarabo tše tharo go tše di filwego) (Dikarabo tše dingwe tše tharo tše di nago le thušo go mokgopedi di tla amogelwa, go akaretšwa le tše di filwego tša ka godimo.
Lekala / lefapha la tša selegae - Le ka thuša ka go abela bakgopedi disetifikheiti le dipukwana tša boitsebišo ntle le tefo ge ba se natšo.
Lindela, gomme ba išwe gae.
Lekala / lefapha la tša leago - Le ka fa bakgopedi mphiwafela wa lebakanyana goba wa go ya go ile ge bana le mangwalo a maleba.
Lekala / lefapha la tša mešomo - Ka lebaka la lenaneo la go ruta batho mešomo ye e fapanego, ba ka ba thuša ka tlhahlo.
Thušo ye nngwe le ye nngwe ye e lebanego le lefapha e tla amogelwa.
O swanetše go ela hloko mafelo a mohuta woo gomme ba sware ditsotsi tšeo / ba bee dikhamera. 1. Ba swanetše go ntšha mahlo dinameng kudu ge ba fihla magahlanong a ditsela.
Ba swanetše go sedimoša setšhaba ka go tšentšha maswao a temošo mafelong ao bomenemene bo iphilego maatla. 2. Ba swanetše go tloša dilo tša bona tše bohlokwa madulong a dikoloi le gona ba dule ba notletše difatanaga ge ba otlela.
Ba tšweletša bogole bja bona.
Ba bangwe ba bepula goba ba swara bana ba bannyane ge ba ntše ba tšwela pele ka go kgopela.
Go kwešiša mabaka ao a ba romelago mebileng, ba leke go ba thuša.
Go ba kgopelela thušo mo ba ka e hwetšago go ya ka dinyakwa tša bona.
Mmušo oswanetše go ba fepa ge go sa letetšwe gore ba išwe gae.
Mmušo oswanetše go hlapetšamagora a dinagamabapi go thibela go šwahlwa ga magora.
Mabaka a mabedi fela ao a laetšago maikarabelo a mmušo go akaretšwa ao a šetšego a filwe a tla amogelwa.
Batho ge babjala le go rekiša merogo, ba tla matlafatšamebele ya bonagape le go tsentšha tšhelete ka gae. Merogo ya mehutahuta e ka kaonafatša maphelo a beng ba ona le batho ba tikologo yeo. Merogo e ka bjalwa ka go latelana go ya ka dihla tša ngwaga. Ge modudi a tloga a na le tšhemo ya go tsebalega, a ka thwala baagišani goba meloko go thuša go hlola mešomo. Mobjadi a ka ithuta ka merogo ye e bjalwago ka gona le mehola ya merogo yeo mebeleng ya batho le tikologo ka bophara.
Mothofatšo ge letšatši le ntšha nko.
Tshwantšhanyo Morweši o bolela bjalo ka makgowa.
Pheteletšo Batho e be e le mabu le matlakala.
Mothofatšo Lehu o nyakang ngwaneng wa ka?
Modirišogore gore ke be moetapele wa dingangišano mohlang woo.
Modirišogore gore ke se be moetapele wa dingangišano mohlang woo.
Modirišohlaodi A se rute bana.
Modirišopego Bana ba ile ba se homole.
Modirišotaelo Se homoleng!
Go filwe fela mehlala ya mafoko. Mafoko a mangwe a maleba a tla amogelwa.
Malose o ja lešela matšatši a ka ge a hweditše mošomo.
Sekolo sa gešo se ja sa geno ka kgwele ya maoto.
Gempe ye e ja tšhelete ye ntši. Tše pedi fela tša tšhutišo ya ditlhaloso ya lentšu le, di tla amogelwa.
Noka ya Mogalakwena e na le dikwena tše dintši.
Koko o ile a robega noka moragogagore a thedimoge a we maloba.
Raisibe o swaregile ka ge a tsoga bošego.
Ge o sepela ka toropongkgolo o swanetše go tsoga borokong.
Bašomi ba tsoga ka madimadima gore ba kgone go hwetša dinamelwa tša go ba iša mafelong a go fapafapana a mešomo ya bona.
Mo moletlong wa ka ke memile le ba, bona gape bakasešale. Go tloga gae re tlo leba nokeng go yo tšea dinepe. Go ba mongmoletlo go a lapiša. Ke bona gore re tla ya ka maoto goba ka dikoloi. Batlamoletlong ba a gowa ge be šetšeba thabile.
Mootledi wa kolointefe o rwele kefa mola banamedi ba nametše sefatanaga. Mmapula olaotše sephetephete. Koketšo le Boledi ba sepetše ka dinao. Banamedi ba sefatanaga ba fihlile ka pela.
Monna wa hlogo ye kgolo wa mmejana wo mosesane o re boditše gore yena ke modudi wa Zimbabwe. Mmušo wa gabo o swere dikgetho ngwagola.
<fn>10911VQF2005.txt</fn>
Tlhahlobo ye e na le dikarolo tše THARO e lego A, B le C.
Hlokomela seo o swanetšego go se dira karolong ye nngwe le ye nngwe.
Itswalanye le dipotšišo pele o ka di araba.
Šomiša polelo ya maleba ye e hlwekilego.
Tatelano ya dikarabo e swane le ya dipotšišo.
Karabo ya potšišoye nngwe le ye nngweethongwe letlakaleng la yona.
Bala ditemana tšeo di latelago ka šedi gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
MonwanawaMokgekolo Moyalepelo o lapile go kokota mojakongwabadirelaleago ge a kgopela thušo ya mašeleng go fepa ditlogolo. KeLabonemo motsengwaPotlatlalaka Mpumalanga. Ka bjako go tšwelela sehlophana sa bašemanyana ba go diša dipudi. Ba bonagala ba hubaka ge ba boela gae go tšwa sekolong. Ba bararo ba bona ba tepogela lapeng la mokgekolo Moyalepelo. Go fihleng ga bona ke go lahla dibuka, ka go itlhaganela ba hlobola diaporo tša sekolo ba apara tša gae tša mankgeretla. Bašemane ba bararo ba itokišetšago ya lefelong la go lahlela ditlakala e lego letlala la motse woo. Magareng gaditlakala tše go na letšeo di tlogago di tanya šedi e lego mafofa, dihlogwana tša dikgogo, malana gammogole dikgogwanatšeo di sa feletšego, tšeo di lahliwego go tšwa Fektoring ya go hlaba dikgogo.
Go bonagalabaagi ba moo ba bile ba tseba letšatši leo lori ya go lahla ditlakala e tlago ka lona. Ba atiša go e bona ge e tšholladitlakala. Mahlatse ke ge o ka fihla ka pela, o tla hwetša dikarolwana tša dikgogo tše di kaonekaone. Ge o ka ba kolobe ya lešalamorago, o tlo humana e le semphetekegofete. Mmalo! Lefelo le gape le swana le mo go bapalelwago papadi ya wrestling. Bana ba lwela dinama tša mabodi, dintšhi tše ditala tša go nona le monkgo wa go tlabatlabiša dibete ga se tšeo di tshwenyago bao ba bakago dinamanatšeo o ka rego ke balwi ba ka mosakong. Mongwe waditlogolo tša Moyalepelo o ile a robega letsogo tlhakatlhakanongyeo. Ge dikarolwana tše di sena go topša, di lokelwa ka mekotleng, ge batopi ba kgotsofetše, ba tlatloga lefelong leo ka o tee kao tee.
Mokgekolo Moyalepelo ke mmagobana ba bararo ebile ga a šome, ga a hwetšele mphiwafela. O dula le ditlogolo tše tlhano. Ba bararo ba bona ba thomile bošuwana bja bona mengwageng ye meraro ya go feta. Mmagobona o hlokofetše ka seo se bitšwago malwetšia matšatši a. Ba babedi ba dula le yenaka lebaka la gore mmagobona o bakwa le badimo. Ge yo mongwe wa ditlogolo a nyakana le dieta, Moyalepelo, wa mengwaga ye masometshela, o hlaloša gore ga a rate ge ditlogolo di topelela mabodi letlaleng, efela ga gona seo a ka sedirago go thibela mokgwa wo. O hlaloša gore ba bolawake tlala. O re ga a tsebe gore a hlalošetše badirelaleagobjang pele ba mo kwešiša O a dumela gore dinama tše di bodilego e ka ba mpholo go bona. Efela o tla fepa ditlogolo ka eng ntle le mabodi ao ba a topelelago Ge o re o lebelela mokgekolo yo, letlalo la gagwe le a phadima, diatla le melomo di omeletše e bile di a palega. Ruri o tloga a bontšha dika tša bolwetši bja tlhakgama. O fela a megokgo iphumola megokgo ge a hlaloša seemo sa ka lapeng la gagwe. O re ke setlogolo se tee fela seo se humanago tšhelete ya go tšwa mmušong ya phepo. Tšhelete yeo e ba thuša go reka lesaka la bupi fela. Mokgekolo o hlaloša bjalo, ba dutše sebešong moo pitša ya maoto a mararo e šutšago. Re reka bupi fela, ge e le sešebo, re šetše re re teng ga go fahlwe, wona mabodi a, a lokile?
Go ya ka molao mokgekolo Moyalepelo o swanelwa ke go humana mphiwafela. Seo ga se kgonegeka lebaka la gore letšatši la gagwe la matswalo leo le tšwelelago mo pukwaneng ya boitsebišo ya kgale ga le swane le le le tšwelelago pukwaneng ya boitsebišo yempsha. Ya kgalee laetša gore o belegweka 1943 mola ye mpshae laetša 1949. O lekile tekano ya mengwaga ye meraro ya go feta go hlaloša phošo ye, efela ga go nko ye e tšwago lemina. Phošo ye e fokotša kgonagala ya gagwe ya go hwetša mphiwafela ka mengwaga ye tshela. Ke nnetegore moroto watšhiwana o elela le leeto.
O ile a leka go ya go modirelaleago go kgopelela ditlogolo tša gagwe tšhelete ya phepo ntle le katlego. Phetolo ye e tšwago go modirelaleago ke ya gore Moyalepelo o swanetše go kgonthiša gore batlogolo ba gagwe ke ditšhiololo esego ditšhiwanafela. O swanetše go yo nyakatatago ditlogolo goreebeyena a tlogo lefela tšhelete ya phepo. Ba hlaloša gore Moyalepelo a ka se kgone go ngwadišwa bjalo ka mohlokomedi wa ditlogolo tša gagwe ntle le kgonthišišo ya gore batswadi ka bobedi ba hlokofetše. Bothatabja Moyalepelo ke gore yenagasenke a bonamokgonyana yoo wa gagwewa phoko le mokgoši ka mahlo, kekgale a tsene ka mongawa seloko. Go ya ka badirelaleago, disetifikeiti tša matswalo le sa mmagobona sa go laetša gore o ile moletemohlaelathupagammogo leboikano go tšwa maphodiseng(Afidaviti) go laetša gore Moyalepelo ke yena mohlokomedi wa bana legore ga a tsebe gore tatago bana ba o kae, ga di thuše go rarolla mathataa gagwe.
Bangwadi ba kuranta ya The star ba ithaopile go felegetša Moyalepelo dikantorong tša badirelaleago ba motse woo ka ge kgwedi ya Oktoboro e le kgwedi ya mmušo ya go kwalakwatša kaonafalo ya ditirelo lekaleng leo.
Ge ba tsena ka kantorong, le ge ba ile badumediša modirelaleago yo ba mo hweditšego, yena o ile a se buše madume ao ka ge a be a lemogile gore Moyalepelo o tšwa go bega phapano ya bona go batho ba bangwe. Ge arokolla molomo a re: "Ke le thuša ka eng" Moyalepelo a thoma go hlaloša ditaba tšeo a lekilego go mo hlalošetša mengwageng ye meraro ya go feta. Re rile re sa theeleditše tlhalošo ya Moyalepelo, gwa lla mogala. Modirelalego a o topa. Re ile ra tšidifala ka moo a ilego a fetola mogala woo, O ile a re: "Ke tsebile gore ke wena. Ke kwele le mading ge founu ye ella gore ke wena. Eng! Ke tselengyago tla kgorong yatsheko ya bana. Ntle le go re hlalošetša goba gona go kgopela tshwarelo, modirelaleago o ile a tšwa. Re lekile go mmotšiša gore o ya kae le gore o tla boa neng efela a se re fetole, a sobelela. Morago ga diiri tše tharo o ile a boa. Ga se go re thuše selo ka ge phetolo e bile yona yela Moyalepelo a e tsebago?
Boraditaba ba rile go lahla Moyalepelo ga gagwe, baleba lekaleng la tša leago leo le okametšego motsaneng wo wa Potlatlala. Seboleledi sa MEC se ile sa re: "Go bothata go faMoyalepelo tšhelete ya phepo re sena lebohlatse bjagoretatagobona o hlokofetše. Tšhelete ya phepo ya bana e fiwa ditšhiololo e sego ditšhiwana."
Na motho yo a swerwego ke bolwetši bja tlhakgama o lebelelegabjang?
Hlaloša mebolelwana yeo e ntshofaditšwego.
Bolwetši bja AIDS bo ka tšewa bjalo ka bjo bongwe bja malwetši a matšatši a. Na motho a ka diraeng go itšhireletša bolwetšing bjo.
Segagešo se re: Moroto wa tšhiwana o rarela le leoto. Kgonthišiša bonnete bja seema se ka go tšweletša mathata a mararo ao Moyalepelo a nago nao.
Modireleleago yo a hlalošwago ka godimo, ga a na botho. Tsopola ditiro tše THARO tšeo di thekgago kgopolo ye.
Tšweletša phapano magareng a tšhiwana le tšhiololo.
Ke eng seo se hlohleleditšegobangwadi / boraditaba go felegetša Moyalepelo dikantorong tša badirelaleago?
Kgato ye ya fektori ya go lahlela ditlakala tša yona kgauswi le motse wa Potlatlala e gataka tokelo efe ya baagi ba mo?
Kotsi yeo e ka hlolwago ke go topelela moletlalengkeefe?
Na ke kgato efe yeo e bego e ka tšewa ke Moyalepelo go efoga go romela ditlogolo letlaleng?
Akaretša temana tše di latelago ka TEMANAYA METHALADI YE TSHELA, moo wo mongwe le wo mongwe o tšweletšago kgopolo ya go laetša mathata ao tlhomo ya dihostele e ka a tlišago go baagi ba tikologo.
Dihostele gotloga kgale, ke tlhobaboroko metseng yeo di agilwego goyona. Di hlola mathata a mantši go feta ao di thušago go a rarolla. Go ya ka badudi ba tšona, di ba phuthile ba na le mo ba fihlago hlogo gona. Bašomi gantši ga ba rate go aga metse mo ditoropong. Sebase nyakago ke mošomo le bodulofela mola nako le nako ba fela ba eya fao ba go bitšago gae, mo ba agilego dintlole malapa gona.
Go ya kabaagi ba tikologo goba metse yeo dihostele di agilwegogona, di fetoga lerumo le bohloko. Badudi ba tšona ba latofatšwa ka go tšeela baagi mešomo. Go ngongoregwa ka gore ba tliša ditšo tše dintšintši tšeo ba sego ba di tlwaela. Matšatši ao ba ikhuditšego, go na le gore ba ye magae, ba tla dula ka dihlophahlophana go ya ka merafe, ba thome ba re ba tšea mahlo a tšhipa, ba feleletše ka go tšea tšhipa ka moka ga yona. Seo se latelago e tla ba dintwatšeodi kekelago go baagi. Ba bangwe ba ka thoma kgwebo ya thekišo ya diokobatši, tšeo bareki le barekiši ba tšona e ka bago bafsa ba tikologo ya motse. Ka go dira seo ba oketša maitshwaro a mabe mo tikologong ye ba lego go yona. Ba bangwe ba na le mokgwa wa go ipha makgarebe goba basadi ba motse gommeseo se ka thubamalapa le go kgaoganya baratani, le gokweša bao ba amegagobohloko. Bohloko bja mohutawoo bo katliša kgatelelo ya monagano go batho bao ba amegago. Ka lebaka la go rua batho ba bantši ba go fapana, dihosteleeka ba mothopo wa phatlalatšo ya malwetši a matšaši a a go re feletša setšhaba.
Ge monna wa lapa a dula kgole le ga gagwe, bana ba hloka motho yo ba ka ikamanyago le yena kudugeba santše ba gola. Tatagobonao fetogilemofeta - katsela yo a tlago fela ka go ba fadijo e sego lerato le tlhokomelo ya botswadi.
Botsebotse, go agwa ga dihostele ga go sa le ka molaong. Mmušo o fedišitše go hlongwa ga dihostele gomme lebakeng le o swaragane le go fetoladihosteletšeo di legogona go ba magaefao banna le basadi gammogo le bana ba kagodula mmogo.
Lebelelaseswantšho se se latelago o be o balepoledišano gore o tle o kgonego araba dipotšišo.
Bala temana ye e latelago gomme o tsebe go fetola dipotšišo.
Banna ba gorogile maabanemanthapama. Ba begile gore ba sepetše gabotse leetong la bona. Ba be ba lapile kudu ge ba goroga. Re tla ya gae gosasa go yo ba bona. Re dula le bona motseng o tee efela ba dula kgole le rena. Go goroga ga bona ba go begile gantši kua kgorong. Taba yeo e kwagetše ka kudu. Ke kwele le ka ba bangwe ba bona bao ba tsomago ka dimpša.
Mahlathi ke mantšu ao a hlathago madiri, a bile a na le mokgwa wa go fetola dipotšišo.
Bala temana ye e latelago ka šedi gore o tle o arabe dipotšišo.
Morutiši o šetše a ngwala letlapeng gebana ba ntše ba raloka. Barutiši ba bangwe ba hlwa ba diša bana ge ba itšhidulla gore ba se gobale. Ge sekolo se tšwile bana ba rata go bapala pele ba eyagae. Sekolo se tla bulwa gosasa ka iri ya bošupa.
Hlaola dihlophantšu tše di nago le mathuši o be o a thalele.
Šomiša mathuši a ka godimo mafokong bjalo ka madiri mo mafokong a gago a go kwagala.
Bala temana ye e latelago ka šedi gore o tle o arabe dipotšišo.
Motseng wa Mapatšakeng go rena manyami ka ge bontši bja badudi e le badiidi. Bontši bja batho moo ba apara diaparo tša mankgeretla. Gona mo motseng go na le mosadi wasethakga wa seroto, yo a tsogelago mašemong a swere letšepe. Yena o bile mašoto ngwageng wa go feta ka ge a bunne mabele a mantši. O tloga a hutša gore o tlabuna mabelea mantši ngwageng wo o tlago. Batho ba motsewobatloga ba nyatša molaowa kgoši. Ba re go nyatša moo go dirwa kegego na le mašoboroamantši.
Ngwalolla dikafokomoo go tšonago nago le mantšu aa ngwadilwego ka boso, o re legatong la mantšu a a ntshofaditšwego o šomiše a mangwe a go ba le tlhalošo ye e swanago le ona (Mahlalosagotee).
Ngwala lelatodi la lentšu le lengwe le le lengwe la ao a thaletšwego.
Ngwala lentšu le lekaone go ao a thaletšwego.
Ngwalolla temana yeo elatelago, o kgethe lentšu le lekaone goaoa lego ka mašakaneng, go dira gore temana ye e kwešišege.
Ge (bahlahlobi / batlhahlobi) ba (e tla / etla) dikolong ba swara dibuka le difaele tše (dintši / dintšhi). Ge ba fihla sekolong, barutiši ba bangwe ba ba swara matsogo ka go setliše mešomo ya bona (kapela /kapela). Gapebarutiši ba rena ba swarabaeng (ga botse / gabotse). Motho yo a utswitšego pene ya ka ke tla mo swara tšatši le lengwe. Baeng bao ba tlilego lenyaga ke ba lebetše, efela ke tla ba swara ka moso.
Tlhaloso ya lentšu le swara e šutišitšwe mo temaneng ye e ka godimo. Efa tlhalošo ya lona makgeng a mahlano moo le šomišitšwego.
Ngwala mantšu ao a nepagetšego sebakeng sa ao a thaletšwego.
Mogwera wa ka o ile a nromela karata go ntebogiša ka leitšibulo la ka. Leseana la ka le fepiwa ka lebese. Leina la lona ke Selelo. Ge baagišani ba tlo mobana, ba mo fa dimfo tša Mohutahuta.
<fn>10911VQF2006.txt</fn>
Pharagahla e be e le kokoto, ke re tšitširipa ya monna wa go ema ka maoto. Yena e be e le tšhikanoši ge a be a ile go yo rekiša dinku. O be a otlela lori, a fološetša moreki nku yeo a e kgethilego ebileaamogela tšhelete. Tšhelete ya gagwe o be aelokelaka mokotlaneng wo e bego e lepanka, a e tlemelele mo lethekeng gomme a khupetše ka jeresi. O beo tlafela o mmonaa phaya jeresi atsentšha seo a se amogetšego go moreki goba a ntšhatšhentšhi.
Mokibelong wo mongwe, ye kgolo e ileya oketša tšhelete, ke gore ya rotoša theko gannyanee re ke leka mahlatse gomme ya ba mo nkego o bitša bareki. Ge letšatši le fetela ka thoko ya bodikela kege Pharagahla a ešubile tšhelete ebile pelo ya gagwe e re šweuu, a bona tšwelopele.
Nako e be e sepelela go tšwa go iri ya boraro ge go fihla lesogana le lengwe le etla go reka. Le hweditše nku go šetše ya mafelelo, la e reka la e rwala magetleng la subelela motseng. Ge le seno tloga, gwa tla masogana a mangwe a mararo a fihla a re a nyaka nku. A hweditše Pharagahla a sa swere mašaša a itokišetša go swielela dithokolo tša dinku mo fase gore a kgone gowela tsela a boele gae Lebaleng go sabona. Pharagahla o rile abolela le bonaa re: "Di fedile, banna ba gešo". A kwa ba babedi ba mo tabogela ba mo thunkanya. Monna! kganthe ge e le ka thokongya ntwagona go Pharagahla ba be ba sepetše gabotse. A ba ubula atopao tee a lahlelakua. Ya reyo mongwe yola a sa katana le go tsogaatlamarase sengwe sela ka megolo.
Kganthe yola wa boraro o šetše a bone lenti le le tlemilego mokotlana wa tšhelete, a le hlothola la theoga, a ubula mokotlanaa hlanoladirethe. Ge Pharagahlaa retologa a re: E! Tšhelete ya ka! A hwetša motho a šetše a etla mola. Kganthe le gona ba babedi bale bona ba hwetša sebakasa go ipha naga, ba napa ba latela mogwera wa bonaka lebelo ba sobelela motseng. Pharagahla o ile a leka go ba rakediša fela ka lebelong gona ba seke ba mo laetša selo, ba mo šia o ka re o eme. Mothowabatho aboa loring ka makopo. O ile a kgotla lori a wela tsela a tšame a balabala ka pelo. O swanetše. Wena ore go loba tšhelete ye kaa kepapadišane A gopola sethunya sa gagwe se a se utilegokua gae. O be a se utile ka gobane sese molaong. Sona se gona. Se šoma gabotse. Dikolo se natšo?
Ka le le latelago a tsoga a ya a gonyolla sethunya mo se lego a ya a lata monnayo mongwe ba re ke Mahlareng, ba sobeleladithokgweng tša kgole bayaba tsošološatsebo ya bonayago thunya le go lebanya. Mo go Mahlareng gona Pharagahla o be a tloga a hweditše motho yo a swanetšego yo a ka sepelago le yena ge a eya go rekiša dinku Soweto ka Mokibelo wo o tlago. A ke re gomme Mahlareng e be e le motho yo a šomilego Johannesburg lebaka le letelele a dulaSoweto Soweto o be a e tseba kabophara lebopepetla bja yona. Gona fao ba ile ba napa ba beakanya leano la bona. Ba kwane gore Pharagahla yena o tla swara molamo wa tshipi le tšhelete gomme Mahlareng a sware sethunya?
LaMokibelo woo o tlago la fihla. Pharagahla le Mahlarengbašetše ba leSoweto. Babe ba emegona mola lebalaneng lela Pharagahlaabego a eme go lona ka Mokibelo wa go feta gea tlabe awelwakebahlakodi godimo. Pharagahla o be a swere tšhelete le molamo wa tshipi a o fihlile ditlhakwaneng tša dinku, di o gataka, di hlakahlakane le dithokolo. Mahlareng yena o be a swere sethunya sa 9mm a se šunyeditše lepanteng a se khupeditše ka paki gore se se ke sa bonala.
Mašilo a ba rego ke ditsotsi! A hlasela motho yo a ba faletšego. Go be go šetše dinku tše pedi ge ba fihla bomphetakapejana. E be e sa le ba bararo fela, go bonala o ka re e sa le bale ba maloba. Ba fo retšweledi! boPharagahlaba se tsebe gore ba tšweletše kae kapela. Ka nako yeo Mahlareng o be a šetše a fologile lori a eme mo fase. Pharagahla a ba bona ka pela a kgwatha Mahlareng a re: "Mogešo, ema gabotse! Taba tšela di tsogile."
Yo a bego a etetše pele a emiša thipa sonasona setsotsi a phurolla letsogo la ntšogošo a thiba ka lona kganthe motho wa batho o romela letsogo la gagwe bookelong. Pharagahla o mo iteile letsogo lela gatee fela ka molamo wa tshipi gwa re pho!, tsotsi ya lahla mphaka ya inama e itshwere letsogo e tlentše e re: "Maye! Maye mina!" Yela ye nngwe ya re go bona tše ya re nna ga ke saya fao. Ya retologa gonafao ya hlanoladirethe ya leba motseng. Mogagaboyona a šala kganthe o šalela go ba namana ya Pharagahla. Motho a tla a mo rothotha ka molamo magetlaa be a bona gore go šala ke go šalela lehu, a retologa a tšhaba a latela mogagabo.
Pharagahla a thoma go goeletša, a mmitša a re: "Hei! Hei! Tlaa! Tla re sepele, monna!" Lefšega le ba rego ke Mahlareng! O rile go bona tsotsi e mo lebantšha e swere mphaka wa go phadima a tšhoga gore a be a lebale gore o swere serotswana sa kgogo. O a mmona ge a retologa a tšhaba a lebile kua nokeng! Tsotsi ya bona gore o a tšhaba ya tšeatšeana le yena. O thušitšwe ke gore tsotsi e rile ge e gadima ya bona ba gaboyona ba tšhaba le yona ya goma ya tšhaba. Mola e fele e mo rakediša, nkabe e ile ya mo swara ge ba fihla kua tlase mohlakeng, gomme e mo amoge sethunya.
Naa Pharagahla o be a dula kae?
Naa mogwera wa Pharagahla ke mang?
Naa kgoeletšo ya mmušo yagore setšhaba se ithaopego tlišadithunya tšeo di sego ka molaong e ka thuša goefoga dikotsi dife lapeng la Pharagahla. Efa dintlha tše THARO.
Baanegwa mo ditemaneng tšeo o sa tšwago go di bala, ba tloga ba kgona go fihla e le ruri. Hlaloša ka moo...
Mahlareng a fihlilego serope sa kgogo.
Ge nkareMahlareng o hlalošwae le monnanna o ka dumelelana goba wa ganana le polelo ye Efa mabaka a MABEDIa karabo ya gago?
Segagešo se re: boradia bo ye bo radie mong wa bjona. Re nyetlele gore go diregile eng kaditsotsi mohlang woo ba hlasetšego boPharagahla.
Ge nkabe o le mokhanselarawa tikologoyee hlalošwago, o be o tla dira eng ka botsotsi/bokebekwa bjo bo renago mo?
Ge nkabe o be ole gona ntweng ya Pharagahla le ditsotsi o be o tla dira eng go thuša Efa dikarabo tše THARO?
Seboledi se re: Gona moo ba ile ba beakanya leano la bona. Re hlalošetše ka ga leano leo.
Diteng tša ditemana tše di na le kgonthe ya diema tše di latelago. Tsopola tiragalo mme o e lebantšhe le seema o be o hlaloše gore di amana bjang.
Gabolefšega gago lliwe go lliwa gabomogale.
Pitša ya maano ga e apewe gabedi.
KAKARETŠO POTŠIŠO 2 Bala temana ye e latelago gomme o re laodišetše tša Mlahlekisi le botagwa bja gagwe ka temana ya methaladi ye ŠUPA fela.
Molato ke wa mang?
Molamotsengwa Thembisa ka ngwaga wo mongwebatho ba ile ba lwala kudu, bangwe ba be ba ikela badimong. Seo se ilegosa hlolabothatabjo go thwe ke monnatsoko yo mongweyo le leina la gagwe le itlhalošago go thwe ke Mlahlekisi. Moisa yo go thwe o be a phela a ikhoretše le ge a eya mošomong go la Johannesburg International Airport. Mang le mang yo a hupago o a tseba gore bjala bo tlišetša motho papalase ka letšatši le le latelago, gomme sehlare sa yona ke go nwa gape.
Le go Mlahlekisi go bile bjalo, efela ka bomadimabe a ikhwetša a re too!! Mošupologo woo mokotla wagagwe o be o se na leye ntsho ka gore mošomo wa gagwe e be ele go lokiša difofane, o be a šoma ka dioli tše di fapanego. Gona fao go thwe go be go na le sepiriti seo le sonasebego se šomišwakudu go thušago fofiša difofane. Mlahlekisi a tšea lebotlelwana lela lasepiriti a re kaganongkatšaa! A be a se kwa se sepela lemadi ebile le hlogoyela ebego e mo opa ya re tseni ka monga wa seloko.
Monna a napa a phetha lela la mogologolo la gore monna ga a hlabje ka lerumo le tee. A batamela lebotlelwana lela gape, a re kgathia gabedi gararo sepiriti sela. Ya ba e le gona ge a bone maano a go ipatolla. O ile a anegela bakgotse ba gagwe kua lokheišeneng ka fao a ikhweleditšego seno se bogale sa mphiwafela, nnetele bonabathoma go mo duma. Mokgotse ke mokgotse. Mlahlekisi a thoma go utswa sepiriti sela a se rekišetša batho lokheišeneng la Thembisa. Kgwebo ya gagwe e ile ya gola mo nkego o swere mmitša. Batho ba ile ba mo kgeregela, ka ge go thwe lerothi la sona lebe le feta le thothotho ka bogale. Go ile gwa ba bjang mafelelong?
Gape batho ba ile ba lwala o šoro, ba kitimišetšwa dipetlele fao dingaka di hweditšego gore ba bangwe mateng a be a šetše a budule.
Dingaka tša nganga ditsebe ge ba ekwa gore batho ba ba nwa sepiriti sa go fofiša difofane. O ra gore ge selo se kgona go fofiša sefofane se le kaaka, motho yena se ka mo dira eng ka teng?
Ešitago le geo kaja morogo wa go robatšwa ka ntlega setšidifatši, o le ka moraleng wo ofišago tšhiritšhiri, o tla go kitimiša lebelo la mmutla letšatši ka moka, o felele batho pelo ge ba le ka ntlwaneng ya boithomelo.
Matšeatšea o rile go fologa koloi a tsenela ka kopanong. O tšhaba go dumediša batho ka matsogo ka ge a belaela gore ba a seleka. Gape moisa yo o kgethilwe gotsenela mosadi wa morwarragwe yola a sa tšwago go hlokofala. Matšeatšea o ile a ganetšwa go ya ka phapošing ya gagwe ya borobalelo ka ge ba tšhaba gore a ka ts enela leseana la gagwe la matšatši a mararo.
Banna ba, le bao ba tlilego kopanong ba be ba sebelana, ka ge ba tšhaba go dira lešata go seleka magagabobona. Baeng ba ile ba lemoga gore bana ba Matšeatšea ga se bao o ka etago le bona ka gore ba tloga ba seleka.
Tlhalošo ya mantšu a seleka letsenela e šutišitwe gararo mo temaneng ya ka godimo. Efa tlhalošo go ya ka moo a šomišišwego ka gona.
Hlaola mašalašupi ao a tšwelelago ka mo temaneng ya ka godimo, o be o laetše dikgato tša ona.
Ngwalolla go tšwa mo temaneng ya ka godimo lentšu leo e lego lešalarui.
Ngwetši ya gaNchabeleng e itšibutšeka mošemanyana wa sephothonkgo ngwaga wo. Ngaka ya lapa e rile go mo hlahloba, a hwetša a se na molato. Ngwato yena, bjalo kamakgolo wa ngwana, o be a holofetše go hlagola ngwang mašemong gore a kgone go buna mabele a go fepa motswetši.
Mantšu ao a ntshofaditšwego ke maarogi ka ge a sa latele melao ye mengwe ya maina mabapi le go bopa maina a ka bontšing. Efa bontši bja maarogi a.
Šomiša mantšu a mafokong a gago a go kwagala go laetša ge o kwešiša tlhalošo ya ona.
Bašomi ba hlwa ba šoma letšatšing. Bona ba ile ba nwa meetse a gotonya kudu. Ba tlogile ka pela lehono. Babolelagore ba šetšeba feditše mošomo wa bona.
Hlaola dikafoko tšeo di laetšago madiri bjalo ka mathuši.
Šomiša mathuši a ka godimo bjalo ka madiri mafokong a go kwagala.
Šomiša madiri a ka go 5.1 bjalo ka mafetedi.
Hlaola sekafoko seo se šomišitšwego bjalo ka lefeledi.
Mošemanyana wa gaLepelle ga a tšhabe dilo. O feafea ka mošate a re yena o ratana le mosetsana yo monnyane wa kabogošing. O rile go lemogwa a kwešwa bohlokokudu ka go kobja motseng. Yena o be a nyaditše dikeletšo tša batho ba bagolo ge ba be ba mo lemoša ka ditiro tšeo tša gagwe. Yena o ile a tšwela pele ka manganga a gagwe, a lebala gore motho wa manganga a ka wela kotsing. O rile go lemoga bothata bja gagwe, a kgopela tshwarelogo batswadi ba gagwe. Batswadi bona ba fetišetša maitshwarelo ale mošate ka go romela motseta agapa dikgomo tše tlhano.
Lebantšha diema tše tlhano go tšwa go tšeo o di filwego ka fa fase le mafoko ao a tšhofaditšwego go tšwa temaneng ya ka godimo.
Mogolo o pelopedi.
Moya mahlong a tau o ya a swere serumula.
Ngwana yo a sa llego ohwela tharing.
Nyatša molala e hwetše molaleng.
Lapa la mošate ke mathedithedi, a sepelago gona, a itshesefe.
Tšhipu e rile ke lebelo mohlaba wa re ke nabile.
Kgetha diema tše tlhanofela, tše filwego ka go 6.1 gomme ongwale mafoko ka tšona ao a tla tšweletšago tlhalošo ya tšona.
Ngwalolla temana ye e latelago gomme o kgethe lentšu la maleba ka mašakaneng leole tlagodiragore temana ye e kwešišege.
Baithuti ba motse wa (Ga Moloto / GaMoloto)ba sepela leeto le le telele gebaeya sekolong. (Ke a / Kea) holofela gore barutiši ba tla ba hlohloletša go ithuta (ka mehla / Kamehla) le mehla. Ke morutiši (ofe / o fe) yo a sa ratego baithuti ba tšwelela dithutong (Ba boMankone / Babo Mankone) ba be ba thabile ge a tšweletše ka dinaletšana tše nne ngwagola?
Ngwalolla temana ye e latelago gomme ngwale phetogomodumo ya maleba ya mantšu ao a ntshofaditšwego go dira gore temana ye e kwešišege.
Mogwera, ankeo fahlolole nna ke fahlile ke lerole. Ke rata go ema pele ga seipone kebone nna e sego motho yo mongwe. Lehono kgweleng ya dinao ba gatile nna. Ntlo yeke eagile ke tate.
Ngwala lentšu le le nepagetšego la Sepedi go maadingwa ao a thaletšwego, go tšweletša molaetša wa maleba wa polelo ye e hlwekilego.
Lesogana le o ka re le tla re foronyaka. Gape ka nako ya four ke be ke šetše ke eme terese. Semaka ke gore o tla gonabjale, efela o šetše a le ka pele gaka. Mogwera se tshwenyege ke tla go visita gosasa vroeg.
Ngwalolla lefoko le le latelago gomme o šomiše maswaodikga a maleba mo go swanetšego.
<fn>10911VQS2006.txt</fn>
Tlhahlobo ye e na le dikarolo tše THARO e lego A, B le C.
Hlokomela seo o swanetšego go se dira karolong ye nngwe le ye nngwe.
Itswalanye le dipotšišo pele o ka di araba.
Šomiša polelo ya maleba ye e hlwekilego.
Tatelano ya dikarabo e swane le ya dipotšišo.
Karabo ya potšišoye nngwe le ye nngweethongwe letlakaleng la yona.
Bala ditemana tšeo di latelago ka šedi gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Beke morago ga fao ka leba gae. Ka hwetša Papa a ntšhitše mokhino wo mokaaka a nthabetše. Ka se tsebe gore nka ba botša eng ge Papa a re: "Re šadile re go kgopelela sego sa meetse, ngwanaka."
Papa, go ka se kgonege.
Go ka se kgonege eng?
Ke hweditše mosadi Gauteng.
Potsa! O ka se e leke yeo taba, Pholo. Magadi ga a bušwe.
Gape nna ge ke ratana le Selina ke be ke sa re ke tlo mo nyala. Ga ke mo rate.
Ke mang yoo a rilego o a mo rata?
Ke mang yoo a rilego motho o nyala yoo a mo ratago?
Selina ke ngwetši ya lapa le. O ka se tlo re tlišetša mathumaša ao re sa tsebego gore a gwaša a etšwa kae. Mosadi wa gae o lokile ka gore o na le matsogo le tlhompho.
bile ga a tšhabe go belega. Ke yola o šetše a go belegetše bana ba bahlano pele o mo nyala.
Fela nna ke nyakago nyala mosadi wa go rutega, Papa.
Nagana gabotse, ngwanaka.
Ke ile ka inagana gabotse gomme kgwedi morago ga fao, ke ge ke ngwalela batswadi ba ka gore ke tlo ba tlela le ngwetši ya dikoti marameng. Ya be nke Papa a ka gafa.
Ke kwa gore kuagae o be a thula maboto ka hlogo, a re go na le yoo a loilego morwagwe. Motho a le šupa le le mo a re ka lapeng la gagwe ga se boralokelo bja dipudi. Ka re mmapelo o ja serati.
Go se gwa ya kae, ke ge ba re ke tliše ngwetši e bonwe. Ra re ka nako ya bofelo bja beke ye nngwe, ra re pote! Letšatšing la ge re tla sepela, Mmina a hlwa a hlakantšha mabenkele a Gauteng ka mokaanyakana lediaparo gore a se lebelelege bjalo ka mokgekolo. A le dipotsotso ngwana, melomo o tloga o e bona gore ke ya serutegi, e hlalefile! Ka tsebagore masoganaa kua gae a go hlwela mpampa a ilo ntholela dikefa. Go fihleng ga renamma o ile a fetša lebaka le letelele a eme bjalo ka moloi a swaregile, a kgotsa yoo go thwego ke ngwetši ya gagwe.
Makoti wagona a sa fetše go bolela eka ke seyalemoya. Ke lekile go mo kgala gore a itshware ka ge leleme le letelele ka bogadi le sa nyakege, fela Mmina o ka re motho a be a longwa ke leleme. Etse mmotu le wona šoo thwantšhwa letšatši ka moka.
Aowa, ba be ba etetšwe!
Yo ke yena makoti wa lena.
Ke morwedi wa mang yena yo" a realo Papa yoo e bego nke bjale pefelo e fokotšegile. Mojasagagwe. Ba agile kua Protea North Soweto." "Ba Mojasagagwe yola wa go ratha tladi, wa kua Moletši" "Ga ke tsebe, Mma," gwa ikarabela Mmina eka o hlabegile pelong. "Bjale o a šoma Ke ra ka gore manala ke a matelele." Gwa hlasela Papa. "Na Pholo ga a go botša gore o tla batswading ba gagwe?
Ge Mma a realo, Mmina a thwantšha mmotuka mokgwana woo o ilego wa laetša o ferola Mma dibete. O mpoditše, Papa, goba o be a mpotša maaka ga le batswadi ba gagwe?
Fao ke ile ka mo fetola ka re: "Ao, na ke phošo ge motho a apere tša selemo" Ke be ke šetše ke tlapetšwe ke dipotšišo tša bona tša go lapiša?
Sefetole Papago abolela, Pholo. Ke Mma a kgalema ka bogale.
makokwana a bommammati! Na ba re thuto e hlaswa mekgwana ya ditšhila?
Mohlomongwe o a rereša o rutegile, ka gore šoo o ntšheditše dirotswana ka ntle.
Ke ile ka leka go tšeiša mehlamu yeo phefo gore re fediše tshele yeo e bego e thoma go agelela. Ditema di ile tša gana go hlakana ge Mmina thoma go sekiša megokgo.
Na mosadi yo Pholo a ikgethetšego yena ke mang, le gona gagabo ke kae?
Na kgopolo ya gore batswadi ba Pholo ba mo ntšhetše magadi ntle le go rerišana leyena odumelelana gobao ganana le yona Šitlela kgopolo ya gago ka mabaka a MABEDI a go kwagala?
Feleletšadiema tšeo be o laetšegore mo temeng ye o e badilego ka fa godimo di gatelela taba efe?
Ngwana llela nakana...
MmagoPholo o re: Na thuto e hlaswa mekgwana ya ditšhila Re nyetlele mekgwana ye MENE ye e ka bago ya ditšhilayeo Mmina a latofatšwago ka yona?
Pholo le tatagwe ba fapana ka dikgopolo mabapi kgetho ya mosadi.
Go ya ka wena, o be o tla eletša Pholo go nyala Selina goba Mmina Šitlela kgetho ya gago ka mabaka a MABEDI?
KAKARETŠO POTŠIŠO 2 Go ya ka thuto ye ngaka Ramatsapola a e filego Mokgadifela, na go rengwa ke hlogo go ka hlolwa ke eng Ngwala dintlha tše TSHELA tšeodi tšwelelago poledišanong ye?
Ngaka Ramatsapola o lebile phapošing ya gagwe ya go alafela moo go nago le balwetši ba mmalwa. Yo a lego ka phapošing ya go hlahlobela ke Mokgadifela.
Mokgadifela: Ke rengwakehlogo ye e sa folego, le ge ke enwa dipilisi tša hlogo tša mehutahuta, ga e fole.
Ngaka Ramatsapola: Go rengwa ke hlogo go ka hlolwa ke go gobala hlogong. Hlogo ya mohuta wo e go swara lebaka la go feta matšatši a mahlano, o ba le phišo ya godimo mmeleng, mohlomong polelo eba bothata go wena goba o lebala ka mokgwa woo e sego wa tlwaelo. O dirile gabotse wa phakišetša go tla ngakeng. O a tseba gore ke eng Mokgadifela, go rengwa ke hlogo go go tseneletšego bo bitšwa Migrane ka sejahlapi. Hlogo ya mohuta wo e ka swara batho go tloga mengwageng ye mehlano go ya go ye masomehlano.
Go rengwa ke hlogo ka morago ga mengwaga ye masomehlanoe ka ba taetšo ya malwetši ao e ka bago thlobaboroko bjalo ka go hwa lehlakore (Stroke). Goba tikologong yeo e hlolago kgatelelo ya monagano ye re atišago go e bitša seterese, e ka hlola go rengwa ke hlogo ya migrane. Bolwetši bja go rengwa ke hlogo bo ka tlišwa ke mehuta ye mengwe ya dijo. Go bohlokwa gore motho a hlokomele gore ke dijo dife tšeo a rego go di ja, a hlaselwe ke hlogo. Dijo tša go swana le dinkgwa tšeo di bedišitšwego bjalo ka pizza le tše dingwe, dipanana, teye goba kofi le dinotšididi ge di nwewa ka bontši di ka hlola go rengwa ke hlogo. Gape le dišomišwa tša kagae bjalo ka bohandiandy, javele, dinkgiša monate leditlolo tša meriri di ka hlolagorengwa ke hlogo. Ge o rengwa ke hlogo e ka ba taetšo ya mehutahuta ya malwetši a go swana le mpshikela, mokhuhlwane, le kgonagalo ya phetelo ka bjokong goba kankere. Se segolo seo ngaka e swanetšego go se dira ke go lekago nyakišiša seo se hlolago go rengwa ke hlogo gomme a go fe dihlare tša maleba. Sa molwetši ke go tšea dihlare tšeo go ya ka moo a laetšwego ka gona.
Mokgadifela: Ke a leboga ngaka ka go mpha thuto yeo e tseneletšego ka ga go rengwa ke hlogo.
Lepogo yo a fihlilego lefelong la go rekiša nama ge letšatši le hlaba, o re ga a kwešišeleleme la mong wa leselaga.
Ngwala sekafoko seo se hlaolago Lepogo.
Ngwala sekafoko seo se laetšago nako yeo Lepogo a fihlilego ka yona.
Go rekiša (ledirani) nama.
Bala temana ye e latelago ka šedi gomme o ngwalolle mafoko ao a ngwadilwego ka boso, o lebantšhe le lengwe le le lengwe le seema sa maleba go tšwa go tše di filwego ka fa fase.
Ruri ke nnete gore ge motho a nyaka selo o swanetše go ithagaraga go fihlelela a se hwetša. Batswadi ba Radipudi bona ba be ba re ga go tefo ya go fela o roma ngwana wa gago. Radipudi o rile go tenwa ke bokgope, a tsebiša batswadi gore o nyaka go nyala gaLediga. Le ge batswadi ba be ba sa rate lapa leo, ba ile ba ikhomotša ka gore ge motho a gana dikeletšo tša bona, ba tlamo tlogelaa itsentšha mathateng. Ke nnete ba ile ba mo tlogela morago ga gore kgetho ya gagwe e mo tlabe, batswadi ba mo swarela ba reodirile phošo bjalo ka mang le mang. Ngwanabo Radipudi o rilego thulwa kekoloi tšatši lela batswdi ba gagwe ba sego, a hloka motho yo a ka mo išago sepetlele le ge koloi ya tatagwe e be e šetše e bitšwa ambulantshe motsaneng woo.
Ngwana ga a tswalwe ke mogopo.
Kgetha diema tše tlhano go tšwa go tšeo o di filwegokagodimo gommeohlame mafoko a go kwagala ka tšona go laetša ge o di kwešiša.
Mokgadifela le Selaelo ba be ba ekga morogo serapaneng mmeba tloga bao bolaile. "Mosadi yola a ka go tšola diaparo ka leleme, wa šala oponoka" a realo Mokgadifela a eletša Selaelo. Mogwera! Gwa makala Selaelo, a thwantšha mmotu modumo wa ntshe ophuleletšaditsebe bjalo ka mosebe. Naa ga se wena malobanyana mo o bego o nkganetša ge ke re mosadi yo ke motho ka ge ba bangwe ba hlokwa. O tshwenya kudu ge a khoše, ka gore o goeletša mahlapa go fihlelela megalatšhika e ngongorega.
Laetša gore mafoko ao a ntshofaditšwego le lengwe le le lengwe le tšweletša mohuta ofe wa sekapolelo.
Itlhamele mafoko ao mo go ona o šomišago mehuta ya dikapolelo tše di tšweleditšwego ke mafoko ao antshofaditšwego temaneng ya ka godimo.
Monna wa mmele (bonnyane bja lenyatšo) wa go nyatšega yo a aperego hempe yekhubedu (mmala wo o sego wa tsenelela) e be e le motho yo a laolago kgwele ya maoto maabane. O file sebapadi se se thibago dino ka matsogo kgweleng ya maoto karata ye khiwibidu. Kgarebe (taetšo ya lerato) ya monna yoo, ye o ka rego ga e ye ntlwaneng ye go ithušetšwago ka gona, e thopa (lefetile) sefoka. Tsotsi eile ya ba betha ka leleme ya napa ya tsena ka monga wa seloko. Morago ga sebakanyana tsotsi e tlile e gapa (tirwa) ke maphodisa.
Ngwala mantšu ao a ntshofaditšwego go ya ka fao a swanetšego go ba ka gona o latela tlhalošo ye e filwego ka mašakaneng.
Ngwala lentšu le TEE sebakeng sa ao a thaletšwego go tšwa temaneng ya ka godimo.
Ge (di goroga/ digoroga) o (di fe / dife) meetse pele o dihlahlela. Naa ke dikgomo di fe - dife tšeo ba tlogo nyala ka tšona O se ke / seke wa ithuta go baletšana le badišana?
Ngwalolla temana ya ka godimo o kgetha lentšu la maleba ka mašakaneng go laetša ge o tseba mopeleto wo o nepagetšego wa mantšu a.
Legopo o bolaya kgomo ka lešaka ka ge e rarame. Yena o thuša ke monna yo a sa kwego leleme la gagwe. Monna yoo o ile a ba bolaya la pitšana ka go utswa nama morago ga go fiwa magopelo. Barwa ba Lepogo ba ile ba kgetha go ja leleme ka ge ba le rata. GapeMosadi waLepogoo bolaya mabele ngwaga ka ngwaga. Fela baagišane ba lla ka gore mosadi wa Lepogo o na le leleme le letelele.
Mantšu ao a ntshofaditšwego a na le mopeleto wo o fošagetšego. Ngwala mopeleto wa nnete go dira gore temana e kwagale.
bolaya lelemeTlhalošo ya mantšu a le e šutišitšwe. Efa tlhalošo ye e tšweletšwago ke mantšu a, makgeng a mararo mo temaneng ya ka godimo.
<fn>10912VMF2006.txt</fn>
Letšatši le ka se wele godimo ga lefase ka gore ga go na maatla a boima ao a ka le gogelago godimo ga lefase ka ge le le kgole le lefaufau la lefase. Lona le eme felo go tee gomme lefase le dikologa letšatši.
Ke planete ya boraro go tloga letšatšing.
Legapi leo le bitšwago O-Zone le le re šireletšago mahlaseding / phišong ya letšatšile (bulegile / phulegile / phatlogile) / ka gona metsu ye bogale ya letšatši e kgona go šuhla šwahla.
La go hlabela ole orele-ka gore letšatši le tliša borutho lego iketla.
O makatšwa kege lebonala go tloga bohlabela go fihla bodikela eupša go sa bonale gore le a šuta; ka ge e le lefase leo le dikologago letšatši.
Bo ka fedišwa ke ge batswadi ka moka ba thušana ka go šoma gape le gore batho ba se ke ba ba le bana ba bantši; ka ge ba tla šitwa ke go ba hlokomela.
Basadibao ba tšwago thopantlong banale kgotlelelo, ga ba ngadišwe ke mathata e bile ga ba tšwafe go belega; mola bontši bja ba sa yago ba sa kgone go kgotlelela mathata a bogadi, ke ka mo tlhalo e atilego ka gona lehono gape ga ba be le bana ba bantši.
Go betha bao ba bollago, go hloriša le go ba šomiša mešomo ye boima bjalo ka makgoba le gore bošego ba lala ba eme ka maoto ba sa robale.
Basadi ba leka ka gohle, ba šoma ka thata gore ba kgone go godiša bana ba bona.
Gore ge koma e hlagile ka ge e le setšo, rabadia le ba bangwe ba ba thušanago nabo; ba rutwe ditsela tša go hlweka le go bea badikana lefelong le borutho gape go be le ngaka ya sekgowa le baoki go lekola seemo sa badikana gore ba babalegile goba ba ka fiwa thušo efe go thibela malwetši le mahu.
Sereti se tumiša thopantlo gore e ruta molao gomme ka yona malapa a tia, gape le gore tšeo di dirwago mo go yona di hlokofatša goba go kweša ba ba bollago bohloko.
Sereti se botša magagabo gore o lokologile gape o tšwele mathateng a lenyalo leo a bego a le ka gare ga lona la go fiša le go laolwa ke mosadi; le gore o hlakile lebaka le letelele ka gona o mmušeditše ga gabo.
Sereti se hlaloša gore ga a sa nyaka go kwa selo ka mosadi yo a bego a mo nyetše o tla bea magadi a mangwe ao a tlago nyala mosadi yo mongwe.
Le tšweletša lethabo, tsela yeo a ba bitšago ka yona ga e laetše tlalelo.
Ya mothalotheto. Lehono ge a sepetše, go lokile. Ya lentšu - lehono / sepetše / go lokile.
Sereti se be se ka laetša gore monna ke yena a se ke a dumela ge mosadi yo a mmeela molao. Gape o be a se a swanela go homola ge ditaba di sa sepele gabotse a tsebiše batswadi ba gagwe, gore ba mo kgale. Ge a pala go bitšwe ba bogwe go boledišanwe pele, a mo raka.
Nteki ke mosadi wa sefororo, wa go hloka tlhompho, wa go se obamele ditaelo, le go rata go laola.
Ba ka ba ba tšhaba boikarabelo bja go ba le lapa le go hlokomela bana goba go tšhaba mathata a mangwe a lenyalo. Karabo / boikgopolelo bja maleba bo tla abelwa meputso.
Morutiši o fahloša bana ka go ba ruta go ba fa bohlale le go ba hlahla ka dikeletšo tša maleba gore ba tle ba kgone go ikgethela mešomo yeo ba e nyakago ge ba šetše ba godile; le go ba ruta mekgwa ye mebotse ya setho.
Barutiši ba tloga ba šoma ka thata ge ba ruta bana ke ka fao dipoelo tša dithuto di kaonafalago ngwaga ka ngwaga. Karabo yeo e amogelegago e tla abelwa meputso.
Go tshwela mare diatleng - morutiši o swanetše go šoma / ruta ka go tsenelela gore barutwana ba tloge ba kwešiša.
Karabo ya maleba e tla abelwa moputso. Ee! Ka gobane o hlahla setšhaba ka mahlakoreng ka moka.
Se šupa gore ba be le tsebo ye ntši le gore mohla barutwana ba šoma ba thuša setšhaba le magagabobona.
Le emetše thuto yeo morutiši a nago le yona le tsebo ka ga tšeo a swanetšego go di ruta barutwana ba gagwe.
Thetogale / thetotunišo ya setšo. Thetotumišo ya segologolo - sereti se itumiša ka diatla tša gagwe tše botse tša go šoma ke ka fao a hwetšago le moputso wa go bonala.
Bontši bja batho ba rata batho bao ba tagilego ka mmala ga ba lebelele kudu dipopo tša motho pele ba ka re o befile. Kgopolo ya maleba e tla putswa.
E gangwa ke mang ge e sa gangwe ke nna setlogolo sa ditau mminanoko. Gobane ge swahlana e tšeatšea e tla nnyaka e sa fetše. Ka ge go thwe bja ka boso bo pipa seetša sa lebone bošego.
Kgopolo yeo ga e felele mothalothetong wona woo eupša e tšwela pele mo go o latelago.
Basadi bao ba bego ba re Molebaleng ga a botse, boso bja gagwe bo topetše le gore a se bolele le barwedi ba bona ba ile ba nyamišwa ke ge a ile a ratwa ke kgarebe ye botse ya go tšwa le ka lapeng la bahumi.
Go kgaogana le bona ka tšwela pele ka bophelo bja ka ntle le boinyatšo. Kgopolo ya maleba e tla abelwa moputso.
Yeo ke taba ye mpe ka gore mmapelo o ja serati o ka se phele le motho o sa mo rate. Kgopolo ya maleba e tla putswa.
Mmatlala o be a tšhaba gore molao o ka amoga Lekope dithoto ka moka ka gona yena a ka se boelwe ke selo ka ge a mo ratela tšhelete ya gagwe.
Mmatlala o eleditše Lekope gore a time Mologadi ditshwanelo, a dule a kgathotše mahlong le gona a puruputše dikhutlwana tša ntlo ge e ba a ka hwetša diphuthelwana tša meratišo; le gore a se ke a betha Mologadi le ge a ka selekega bjang.
Molao o swanetše go tiiša letsogo ba tsebe gore ge ba dira bjalo ba lebanwe ke kotlo ye boima bjang. Kgopolo ya maleba e tla abelwa moputso.
Lekope ga a bohlale, o be a tla lemoga gore Mmatlala o hlalefile go fetiša tekanyo a mo tlogela, gape ke lefšega, o tšhošwa ke go kwa gore Mologadi o tšwa gaMatonya.
Kgomo e gapša le namane se šupa gore ge Lekope a nyetše Mmatlala ka bana le yena ke bana ba gagwe.
Modu wa ntwa o hlotšwe ke ge Mmatlala a robetše malalatle Hoteleng ya Mojasagagwe; le gore a bonwa nae ke Modupi, gomme Lekope o be a fela a bona le Mokalabi a kgaolakgaola ka gaboMmatlala a sa fetše.
O ra gore o nyaka ge Mmatlala a mmelegela bana.
Mokalabi o be a mo eleditše gore o mo reketše ntlo kua Bulawayo motseng wa Morningside; le gore o tlile go ba tšea le gore a se ke a mo (alela / robala le Lekope); le gore ge Lekope a ka mo iša seatla o tla mo tloša tseleng.
Modupi o be a tlile go apiša Mmatlala gore a tle a tlogele tatagobona, mohlomongwe a ka boela go Mologadi.
Aowa ye ga se kgato ya maleba ka ge Mmatlala a be a tseba gore ga ba na selo le gona ba rakilwe ka lebenkeleng. Karabo yeo e amogelegago e tla putswa.
Modupi o ile a re ge a thoma go fereya Mmatlala a thoma go mo hlapaola gwa tsoga lešata leo le dirilego gore Pebetse a tle a hubaka a raka Modupi.
Modupi o be a sa ya modirong ka ge Lekope a ba rakile ka lebenkeleng a re ba a mo lobiša / utswa / senyetša.
Balekwa ba tla abelwa meputso ge ba kgonne go ala dintlha gabotse le go tšama ba šitlela ka mehlala ya maleba le go šomiša polelo gabotse; bj.k.
Lerato la Lekope le Mmatlala le tlišwa ke megabaru bobedi bja bjona; yo mongwe ke ya tšhelete mola yo mongwe e le ya go rata basadi. Mmatlala ge a hlohleletša Lekope gore a boele ka gae gore Lekope a se lobe dithoto ka gore yena a ka se hwetše selo. O hlohleletša Lekope go hlala gore dithoto tša Lekope di boe le yena. O pataganya Lekope le Mokalabi gore a tšwele pele ka go gama Lekope. Mmatlala o bea tšhelete ya Lekope polokelong ka maina a bana. O hlohleletša Lekope go mo agela ntlo, Pebetse o mmotša gore a e ngwadiše ka yena, le yena Pebetse ba mo agele ya gagwe. Mokalabi o hlohleletša Mmatlala go gama Lekope Mmatlala o ba le bothata ge barwa ba Lekope ba otlela ditaxi tše mpsha. Pebetse o amogela Mokalabi ka ga gagwe a tseba gore Lekope o mo nyaletše. Nadinadi le yena o botša Lekope gore o bone Mologadi ga Matonya-ge a kgopelwa go ba hlatse o a latola o re ga se yena a thubelago Lekope motse. Mokalabi le Mmatlala ba hula Lekope dithoto ka moka ba tshela mollwane ba leba Bokgalaka. bj.bj.
Kwena o be a tlile ka morero wo mobe wa polao, a laletše Ariel Meso, a mo letetše ge a boa, a fihle a kokote gomme a mmolaye ka ge a mo tšeela lekgarebe la gagwe Bubbles Noko yo a bego a tšhabetše naye Majaneng.
Sindikheithi se ile ge se lemoga maikemišetšo a Kwena ba nyaka batho bao ba tla mo dišago gore a se ke a šulafatša Ariel ka gore Bubbles o tla ya maphodiseng.
Mmušo o ka thwala makala a praebete go thušana le maphodisa gape le go fela ba kgopela Letona la Tšhireletšo ya naga go thušana le maphodisa mebileng ya naga go puruputša dithunya gomme ba tiiše hlokofatšo go bao ba di swerego. Kgopolo ya maleba e tla abelwa meputso.
Ba ile go lemoga gore Kwena o a hwa, ba tšea sethunya seo a bego a tlile go bolaya Ariel ka sona gomme ba tloga mo phakeng ka bjako.
Ke mošomo o mobe wa go thwalelwa go bolaya, o kotsi kudu gape wo o beago maphelo a bona kotsing nako efe kapa efe. Kgopolo yeo e amogelegago e tla abelwa meputso.
Maphodisa a be a dira dinyakišišo ka ge go bile le thuntšhano gare ga maloko a Sindikheithi le Bubbles mmileng wa Mokwele; e bile ba gobetše bjalo ka Thoba.
Batho ba ka ba ba tšhaba polokego goba tšhireletšego ya bona le malapa a bona go dinokwane tšeo di omilego matswalo gore di ka ba bolaya. Kgopolo yeo e amogelegago e tla abelwa meputso.
Aowa, mathomong ga se tša ba tšwela mohola ka ge go se na motho yo a bonego tiragalo ye gabotse le batho bao ba bego ba thuntšhana ka ge e be e le bošego.
Go be go segwa Sontaga Maake ka baka la dipopo tša gagwe tša senna mola e le mosadi le ka go apara diaparo tša go onala le go se apare dieta maotong; le lentšu le lekoto le legolo le go se tsebe selo ka maina a difatanaga.
Ke ka lebaka la gagwe ge a dumetše tšhišinyo ya Mokaba ge a re go nyakišišwe baneng ba Pula le yena a dumela ka gona o a selekiša. Karabo yeo e amogelagago e tla abelwa meputso.
Bubbles o be a ka botšiša gore ba bo lemogile bjang gomme a yo tsebiša maphodisa a kgauswi ka tlhaselo yeo goba a tšhaba le Ariel. Boikgopolelo bja maleba bo tla abelwa moputso.
Mabusha o ile ge a boa a kwa Noko ge a hlathollela morwediagwe ditaba ka moka, gomme ntle le go senya nako a thuntšha Noko a mmolaya.
Balekwa ba tla abelwa meputso ge ba kgonne go hwanyolla dintlha ka moka tšeo di amanago le ditiro tša Noko, le go kgona go fahlela ka mehlala ya maleba le tšhomišo ye botse ya polelo. bj.k. matseno a go kwala le thumo ye botse.
Matseno-noko ke phoofolo ya go hlaba ka meetlwa; ka gona Noko le yena o hlaba bana ba gagwe-Karabo le Bubbles le go ba wetša mathateng le dinaleng tša Sidikheithi. Noko o hlaba Bubbles ge a botša kgaetšediagwe e lego rakgadi wa Bubbles gore Karabo ke moletaleina-Bubbles o a kgopišega o khuta ka lepokising la malahla. Noko o hlaba Karabo ge a mmotša gore o lobile legae le motswadi a tšwe a sepele-taba ye e kweša Karabo bohloko. Ge a bona sengwalwa phapošing ya Karabo ga a emele Karabo pele gore a tle a mmotšiše o tsebiša Mabusha ka sona-ka gona Karabo o tsena gare ga leraga la go fiša. Sindikheithi e rata go bolaya Karabo eupša Noko o hlaba Sindikheithi ka go phološa Karabo dinaleng tša lehu. Noko o gogela Bubbles ditabeng tša sengwalwa gore a ye go se lokolla-go boima go se hwetša eupša o gatelela gore a boelele. Taba ya sengwalwa e babišetša Bubbles bophelo. Noko o tlatšana le maloko a mangwe a Sindikheithi gore Bubbles a kgathe tema morerong wa polao ya Ariel Meso. Ba fa Bubbles sethunya le Gholf gore a ye le sona mmileng wa Mokwele-go thuša polaong.
Bubbles o thuntšhana le Sindikheithi-se se bea Bubbles kotsing ya go bolawa ke Sindikheithi le go swarwa ke maphodisa ka lebaka la Noko.
Sindikheithi e nyakana le Bubbles gore a bolawe.
Mokaba-bophelo bja morwediagwe bo ba kotsing gape.
Sindikheithi e ya go hlasela Bubbles le Ariel fela ka thušo ya maphodisa ba a phološwa.
Polawa ke mong ga e na lebelo.
<fn>10912VMS2006.txt</fn>
A lebelele mesepelo le mediro yagagwe. A inntšhe diphošo tša gagwe pele a ka bona tša ba bangwe.
O ragore mohlomongwe o dira tše di sa lokago.
Ee! Ka gore ga go na motho yo a se nago le diphošo.
Tšhwene ga e ipone makopo, se ra gore motho ga nke a bona diphošo tša gagwe.
Ba ka eletšwa ka Mangwalo a Makgethwa goba go išwa go baruti ba ba eletše. Kgopolo ya maleba e tla abelwa moputso.
Batho babeba sa tsebe leina la gagwe. Bana ba sekolo ba fa barutiši maina.
Re a lla eupša re a thaba ge a kile a ba gona.
O ra gore o hlokofetše / o ile badimong.
Aowa ga se tshwanelo ka gore motho yo mongwe le yo mongwe o swanetše go tsebja ka botlalo. Kgopolo ya maleba e tla putswa.
Koma re bola kgororwane khupamarama re hwa nayo, se laetša gore ga se a ka a tsebiša goba go botša batho ba leina la gagwe.
Ke ntlo yeo bjale / basetsana ba welago ka go yona.
Aowa - ka gore koma ya lehono ke ya thuto ga go sa le bohlokwa go wela. Karabo / kgopolo ya maleba e tla abelwa meputso.
Go kgotlelela mathata. Go phedišana le banna ba bona. Go kgotlelela go belega.
Go wetša / hlokomela bao ba welago / rupago. Go ba ruta tša koma.
Batho ge ba phela mmogo ba kgona go thušana gabotse.
Go šoma ga boima bjalo ka makgoba ntle le go kwelwa bohloko. Go bethwa ka ngwakong wo. Go lala ba eme go sa robalwe.
Go aga lefelo leo le šireleditšwego gabotse pele koma e hlaga. Go hlweka. Go šomišana le ba Kgoro ya tša Maphelo.
Ka palamonwana ye...
Go batho bao ba itlhomphago le go hlompha ba bangwe e kgona go thibela metsenyetša. Kgopolo ya go kwala e tla abelwa moputso.
Ke re moepathutse, ke tshwanelo a kodimele.
Ee! Ke tshwanelo ka gore ba bangwe ba ka tla ba mo tšeela ge a ka se dire bjalo. Kgopolo ya maleba e tla putswa.
O laetša bohlokwa bja mosadi mo bophelong bja monna; gore ntle le mosadi a ka se kgone go aga lapa.
Ee! Ka gore ge o nyaka go hwetša selo seo o se ratago / nyakago o swanetše go kgotlelela go fihla ge o atlega. Karabo ya maleba e tla putswa.
'Ke mpho ya lerato la ka!'
Ee! Ka go realo lekgarebe le tla kgona go bona ge e le gore lesogana leo le tla kgona go mo hlokomela mohla ba na le lapa. Kgopolo ya maleba e tla putswa.
Se laetša gore sereti se ile sa kgotlelela ka mo se ka kgonago.
wa ka. Wa gago.
Thetotumišo ya segologolo.
Tshebi ya dira ga e bolawe - motho ge a go thušitše ga wa swanela go mo fetogela bjalo ka ge a ile a fetogelwa ka la gore ga a swanela go ja tša difokeng.
Ee! O ka tšwetšwa pele ka ge naga e sa robala, batho ba go lweša mebušo e le ba bantši.
Ka re kgoši šikiša dira le molapo, mphago wa dira ke meetse.
Ba ile ba fenywa / bolawa gabonolo.
Lerumo le eja nama ya motho le sa khore - se šupa gore batho ba be ba bolayana ka bontši.
Leina la gagwe ke Tshebi. Mošomo wa gagwe ke wa go ba tlhodi, wona o o thomile ga kgoši Thulare' mo a ilego a lebogwa ka morwedi wa kgoši.
Ka go mo fa morwedi wa gagwe.
Batho ba ile ba mo fetogela ba thoma go mo tsota ge a eja tša difokeng, mola e le molata.
3.1.3 Lebenkeleng / kantorong ya Lekope. Go fereya / Loša / kgea / apiša Mmatlala. Ee! Ka gore Modupi o be a nyaka go kgonthišiša kamano ya Lekope le Mmatlala Kgopolo ya maleba e tla putswa.
Aowa! Ka gobane ga di rarolle bothata eupša di godiša ntwa. Kgopolo ya maleba e tla putswa.
O be a romilwe ke Mologadi le barwa gore a bolele naye a boe ka gae.
Ga a kgotsofatšwe ke go ba le mosadi o tee.
Aowa! E ka se šome ka gore bophelo bja lehono ke tšhelete ka gona monna a ka se kgone go hlokomela bana le basadi bao gabotse. Kgopolo ya go kwala e tla putswa.
Ga se gwa mo tšwela mohola ka gore Lekope o ile a se boele ka gae.
Ke be ke tla tšwa ka mo tlogela gona fao ka ge e le yo mogolo, ka se mo roge. Kgopolo ya maleba e tla putswa.
Ke be ke tla mo iša go boramelao goba go badirelaleago gore ba ntšwele thušo. Kgopolo ya go kwala e tla putswa.
Lekope o na le mafotle, le gona ke motho yo a rego le ge a bona nnete a ikamologanya le yona.
O be a ile go kgopela Nadinadi gore a tle a be hlatse ya gagwe ge a hlala Mologadi.
O ra gore ga a sa ema le yena o mo fetogetše ka ditaba tše a mmoditšego tšona, o lwa le yena.
Aowa! Mologadi ke mosadi wa go itlhompha le gona a ka se mo swantšhe le Mmatlala.
Nadinadi o gana ge Lekope a re ditaba tšeo a mmoditšego tšona ka Mologadi di mo phumela lapa.
Ba ka eletšwa gore ba ithute go homola le go se tšame ba bolela ditaba tša batho. Kgopolo ya maleba e tla putswa.
O re ruta gore re se tšame re tšea ditaba mekgotheng le gona motho o swanetše go naganišiša gabotse pele a dira selo.
Ka le le latelago o ile a ya ga Lekope go yo tsebiša Mologadi gore Lekope o mo rogile.
O fela a botša Mmatlala gore a tope se a se ratago ka lebenkeleng. O godišetša Mmatlala bana fela ga a belegele Lekope bana. O fa Mmatlala tšhelete ka mo a ratago. O tšeišwa maeto a mošamawatle ngwaga ka ngwaga. O rekišwa difatanaga tša go bitša. O agela Mmatlala ntlo ya mabonwa. O agela Pebetse ntlo. Mmatlala o boloka tšhelete ka maina a bana ba gagwe le Mokalabi. O mo hula tšhelete ka go e šomiša le Mokalabi e bile o fa le mmagwe. O mo hula dithoto tša lebenkele le tša ntlo. O mo hula le sefatanaga o ya Bokgalaka.
O be a tšhabišitšwe ka ge sindikheithi e be e nyaka go mmolaya.
Ee! Ka gore bophelo bja ka bo be bo tla šireletšega. Kgopolo ya maleba e tla putswa.
Karabo o lekilwe ba nyaka go mo gafiša. Karabo o ganelela go sepela le batho bao ba mo loilego.
O be a hlokofetše.
Bubbles o be a mo thuntšhitše kua Mokwele, ge ba be ba leka go bolaya Ariel.
Champ le Sello ba be ba tlile go diša Kwena gore a se ke a bolaya Ariel. Kwena o be a tlile go lalela Ariel gore a mmolaye.
O be a tseba gabotse gore seo a bego a tlile go se dira se kgahlanong le Sindikheithi.
Aowa! Ka gore go bolaya motho ke sebe le gona o be a se na tshwanelo ya go huduša bophelo bja Ariel.
Champ le Sello ba ile ba mo lemoga gomme ge ba leka go mo tšeela sethunya ka phošo sa thuntšha Kwena sa mmolaya.
Ke taba ya manyami ge Kwena a hlokofetše. Karabo ya maleba e tla putswa.
Go yo lata sengwalwa.
Aowa. Ke be ke tla ba botša gore ba ikele ka ge ditaba tša sengwalwa e le tša bonokwane. Kgopolo ya go kwala e tla putswa.
Ka gore ke lekgarebe le le botse mohlomongwe a ka tanya Meso ka bobotse bja gagwe.
Bašomedi ba komišinare ba be ba hlokomologile molokoloko wa batho gomme ba itshwaretše magang fela ge Bubbles a fihla ba mo thuša.
Batho ba swanetše go tsebagatša maitshwaro a bašomedi go bengmešomo. Kgopolo ya maleba e tla putswa.
Ariel ke lesogana la go rata nnete, o bohlale, o na le sebete ga a tšhošetšege gape ga a na bofokodi.
Ba be ba sa tlo ahlaahla ditaba tša lenyalo la bona.
Karabo o kwa sephiri sa botatagwe, o ngwala ka sona. iša sengwala go Ariel Meso. Ge Bubbles a yo lata sengwala, Meso o ba le phišego o a se bala. Sindikheithi e šomiša Bubbles go eka Ariel eupša lerato le tanya yena. Sindikheithi e rera go bolaya Ariel mmileng wa Mokwele eupša go gobatšwa bona.
Kwena o lalela Ariel gore a mmolaye eupša go hwa yena. Sindikheithi e ya go hlasela Majaneng eupša Noko o lemoša Bubbles. Mabusha o bolaya Noko fela Bubbles o tseba nnete. Maphodisa a hlasela Sindikheithi kua Majaneng gomme maloko ka moka a sona a a swarwa.
<fn>10912VMS2007.txt</fn>
Sereti se ruta batho gore ba kgotsofale, ba tlogele go balabala le dipelaelo ka mo ba bopegilego ka gona ka ge ba bangwe ba hlokile mahlatse e le digole.
Batho ga re lekane re se meno - se šupa gore re ka se swane ge re le batho mo bophelong, go tlaba le ba ba kaonego re phala molale rena re phala ba bangwe.
Se bohlokwa go di feta ka mokakege o se sefofu, o kgonago bona; ka gore bofofu ke bogole bjo bošoro kudu ka ge go se selo le se tee mo bophelong bja gago se o se bonago, se botse le se kotsi go wena.
Ba diphateng tšabolwetši badula ba robetše ga ba kgone go itirela selo.
Batho ba se hlwe ba ba gona ditseleng le tsela ya se hlwe e šomišwa ka ge ba tla ribegwa ka fase ga mobu / tsela.
Aowa ka gore sereti se hlohleletša tsela gore e senyege le gore batho ba ribegwe ke tsela gore ba se hlwe ba bonwa go yona.
Bahlapetšatsela ba tshwenya baotledi ka go kgopela maritsana a nnothisi ge ba sa ngwaledithekete tša kotlo ge go nale phošo yeo ba e dirilego. Bathoba ka tsebiša maphodisa ka bahlapetšatsela bao gore ba otlwe goba ba rakwe. Se sengwe ke gore go tlišwe melao ye boima ya go hlokofatša bao ba tshelago molao. Kgopolo ya maleba e tla putswa.
Go ala dithapo tša go swara lebelo la mootledi ditseleng tše dikgolo le tše dinnyane tšatši ka tšatši. Go bea dikhamera mebileng yeo go hlolegago dikotsi ka bontši. Go tšeela bahlokašedi dilaesense tša go otlela. Go bonagatšwe ditsela tša pabalego ditseleng ka bophara bj.bj. Kgopolo le lenaneo leo le amogelegago le tla abelwa meputso.
Sereti se šupa gore tsela ga se ya otlologa thwii e tšama e kgopama e dikologe go ya ka popego ya naga ye e betlilwego go yona.
Go botegelana le go botšana nnete. Go thekgana mafokoding le mathateng le go eletšana. Kgopolo ya maleba e tla putswa.
Makgarebe a bjalo a ka se ratwe ke motho ka ge ba na le mekgwa ye mebe gape ba tšama ba bjala le malwetši gohlegohle. Kgopolo ya maleba e tla abelwa meputso.
Ka geno o mofetakatsela lehono Ka gešo o motlelaruri ngwana'Phahla. Sereti se šupa gore o tla ya gagabo ka sewelo / e tla ba moeng ka ge a tla be a dula le yena.
Ga o sa le wa rena, o wa ka! Ga o sa le wa mmago o wa mma! Sereti mo se šupa gore o mo nyetše ke wa gagwe gape o laolwa kgorong ya gabo goba bogadi bja gagwe.
Sereti se reketše Raesibe palamonwana ya go bitša ye botse. Ga se a late ya theko ya fase, ka gona seo se tiišetša gore ga se ngame; ka ge a efa moratiwa wa gagwe mpho ye botse.
Sereto se se re botša ka sereti le lekgarebe leo a bego a le rata eupša le sa kwešiše. Mafelelong ge ba kwane o mo rekela palamonwana le go mo tliša kgorong ya gabo.
Raesibe ke setswatswa sa lekgarebe Raesibe ke lekgarebe le lebotse.
Meetse goba marothodi a meetse a go tonya a rotha go tšwa maswikeng a thaba gomme a kgahle a tiye pele a rothela fase gomme a lekelele moyeng.
Sereti se šupa gore batho ba bantši ba rata botse bja tšona gomme ba etela mafelo a go swana le ona go tlo ithabiša. Kgopolo / karabo ya maleba e tla putswa.
Di kgabiša naga ka botse bja tšona Di goka tša boeti gomme tša tsenya tšhelete ka nageng. Di ka dirišwa go fehla mohlagase.
Sereti se na le kgahlego go diphororo; se a di rata ka botse bja tšona. Kgopolo ya maleba e tla putswa.
Diphororo ke tše botse gape di goka batho ba bantši go tla go iketla go tšona ka ge le sereti se re 'le ipileditše tšema la baratani'. Ge meetse a tšona a tšhologela fasefase a ntšha modumo a fihla a dira maphoto a mabotse ao a gogago leihlo la mmogedi.
Motho yo o bile le mohola wo mogolo wa go hlahla setšhaba ka kakaretšo, lerato le go šoma ka thata go setšhaba sa Kgalauwane. A thuša ka dikeletšo tša go phadima ka mahlakoreng ka moka bj.k. dikerekeng, makgotleng a bafsa bjalobjalo.
Lehutšo le kaaka legonono. Se šupa gore tshepo yeo motho a bago le yona e no lekana le pelaelo yeo a ka bago nayo-ka seo a se nyakago.
Koma re bola kgororwane khupamarama re hwa nayo-Mathibolle o be a sa botše motho ka leina la gagwe ka gona le sa tsebje ke motho; a tsebega ka maina a šele.
Seretwa ka ge se be se hlakahlakana le batho ba go fapana bjalo ka bafsa, barutwana, batswadi le diphuthego tša dikereke le go ba thuša ka dikeletšo ke mo a a filwego gona gape le batho bao a phetšego nabo Tubatse.
Ke mekgwa ye mebe ka ge gantši ba fa batho maina a go ba nyefola. Motho o swanetše go bitšwa ka leina la gagwe la nnete gore a tle a kgone go tsebega.
Sereti se šupa gore lehu le tšere batho ba bohlokwa ba go ba le mohola mo bathong.
Mmatlala o ile a agiša Lekope ntlo a be a agela le mmagwe; a tšea tšhelete ya Lekope a e bea polokelong ka maina a bana ba gagwe; a reka le diaparo tša go bitša le dijo tša matsaka a sa babalele tšhelete ya Lekope; go fihla ge a mo hula thoto ka moka.
Lekope o tlelwa ke kgopolo ya gore Mologadi o nyaka go mo loya ka gona o fa Mologadi sekgose o thothela ka ga Seripa.
Batho ba ka lemošwa gore motho yo mongwe le yo mongwe ge a phela o tla no fela a gahlana le mathata ka gona a ka leka ditsela tša go a efoga ntle le go ya dingakeng ka ge le bona ba palelwa ke a bona.
Batswadi ba basetsana ba ka kgala le go lemoša barwedi ba bona gore ke taba ya bogoboga; goba go tšea magato a boima a molao go hlokofatša banna ba mohuta wo ka ge ba gatikela ditokelo tša bana. Karabo ya maleba e tla abelwa meputso.
Modupi o be a gopola goba a akanya gore Mmatlala o tla mo fa šedi a tlogela Lekope ka tsela yeo o tla boela ka gae go mmagwe.
Aowa. Ye e be se kgato ya maleba ka ge a be a tloga a tseba gabotse gore Mmatlala o gokwa ke tšhelete go Lekope ka gona e be e no ba go itshwenya ka lefeela kudu ka ge le go šoma a be a se sa šoma. Kgopolo ya maleba e tla abelwa meputso.
Monna ke thaka o a naba / monna ga a khorišwe ke mogopo o tee-seema se se šupa gore Modupi o be a sa kgotsofale ka mosadi wa gagwe fela ka gona o nyaka le Mmatlala.
Batho ba tsenwa ke malwetši mola ba bangwe ba thubegelwa ke malapa goba gona go bolawa ke balekani ba bona. Boikgopolelo bja maleba bo tla fiwa meputso.
Pebetse o ile ge a ekwa mašata; Mmatlala a hlapaola Modupi a tla a kitima gomme a raka Modupi bjalo ka mpša.
Mokalabi. Ka ge a hwetša bana ba godile e bile le Mmatlala a hweditše monna wa go ba le tšhelete ba kgona le go robala dihoteleng ka tšhelete ya Lekope.
Go tlogela go balabala le go ja merogo le dikenywa gape le go fela o thobolla mmele kgafetšakgafetša. Kgopolo ya maleba e tla putswa.
O šupa gore Modupi a se ke a kgonetša tatagwe ka ge le yena a sa tsebe gore ka moso di ka mo hlagela tšeo di hlagetšego Lekope.
Lekope o be a lora rakgoloagwe kgafetšakgafetša a mo hlaba ka dipotšišo gore o lahlile bana ba gagwe kae ge a le mo a dulago gona.
Balekwa ba tla abelwa meputso ge ba kgonne go ala dintlha ka tatelano le go šomiša polelo ka bokgwari le go fela ba tswaka ka dintlha tša maleba bj.k. Mologadi o leka go boledišana le Lekope eupša ga a kwešiše o bitša Mologadi ka mainaina a go mo nyatša le go mo nyefola. Barwa ba gagwe ba leka go boledišana naye le gona o ba foša ka mae a go bola. Thomo o leka ka makga a mantši go bontšhana naye eupša o a pala. Lekope o thothela ga Seripa Nadinadi le MmaNadinadi ge ba mo roga ka Mmatlala ga a lemoge phošo yeo e bonwago le ke batho ka ntle. Lekope o hlala Mologadi o nyala Mmatlala. Ba ga Seripa ba mo gama ka mo ba ka kgonago. Mokalabi o boa Bokgalaka Mmatlala o fetogela Lekope bjalo ka leobu. Mokalabi o hlohleletša Mmatlala go hula Lekope. Mmatlala o robala malalatle, o hloriša Lekope. Lekope o tsenwa ke bolwetši o išwa bookelong-ga a hlolwe ke motho. Mmatlala o iša bana Bokgalaka ntle le go botša Lekope. Lekope ge a sa ile bookelong Mmatlala o mo hula thoto ya ntlo, lebenkele le sefatanaga. Ge a boa bookelong o hwetša ngwako le lebenkele di ahlame. Lekope o ganne dikeletšo e bile popotela lehono o wetše leretheng la go fiša la masetlapelo.
Noko o be a lekile go boledišana le Bubbles ka go fetogela Sindikheithi eupša a ngangabala.
Ke lekgarebe la senganga, wa go hloka nnete goba moradia le go hloka kwešišo.
O šupa gore yena le Sindikheithi ba setle ba wela diatleng tša maphodisa goba gona go swarwa ba ya kgolegong.
Mantšu a ga se a mo tšwela mohola ka gore Mabusha o ile a lemoga gore o ba tšhela phori mahlong ke ka fao a ilego a mo diša ka letšatši la tlhaselo.
Karabo o ile a ngwala sengwalwa ka sephiri sa Sindikheithi gomme a se iša go Ariel Meso gore a se gaše moyeng.
Karabo o be a tlišitšwe ke Noko go tlo mo khutiša ka ge Sindikheithi e be e nyaka gore a bolawe; yena a ba lefa ye ntši go phološa bophelo bja Karabo.
Mabetlela o ile a botša Bubbles gore Karabo o loilwe le gona o ganelela go sepela le batho bao ba mo lekilego ba nyaka go mo gafiša le go mo dira segole o sa ya go mo nyakela dingaka kua Tswetla.
Karabo o be a lemogile lerato la tatagwe go yena ka go mo phološa dinaleng tša lehu; a bona diphošo tša gagwe a ikemišetša go fetoga.
Karabo o be a tšwa go Ariel Meso kua Radio Alpha; go sona go utollwago sephiri sa bona.
Difahlego di šorofetše bjalo ka mabitla-Kekana o leka go laetša pefelo le tlalelo difahlegong tša bannabagolo bao.
Ba be ba tlile go sekiša Karabo mabapi le diteng tša sengwalwa.
Batho bao ba tsebago ka diSindikheithi ba swanetše go tsebiša maphodisa gore le bao ba bego ba tlo latela ba bone kotsi; gape mmušo o ka thwala matseka a praebete bao mošomo wa bona e lego go nyakišiša ditiro tše bjalo.
Balekwa ba tla putswa ge ba laeditše bokgoni bja go ala dintlha gabotse le go di šitlela ka mehlala ya maleba le go šomiša polelo gabotse bj.k.
Ariel o boetša Bubbles fase kua ga komišinare mola a obamelwa go tšwa mahlakoreng ka moka. Ariel o bala sengwalwa sa karabo eupša o tšea sephetho sa go se se gaše ka ge go dirišitšwe maina a nnete. O gana Bubbles ka sengwalwa o re o nyaka Karabo. Ge Bubbles a boelela gape o gana ka sona-se mo fa tlhohlo ya go se bala. Go utswiwa ga sengwala a o lemoga gabotse gore ke morero wa Bubbles gomme o a mo lemoša. O lemoga gore Bubbles o mo tšhošetša ka Sindikheithi ka gona o lemoga gore Bubbles o na le mokgwa. O ipatametša kgauswi le Bubbles gore a kgone go mo nyakišiša. Nako le nako ge a na le Bubbles o mo sekiša ka ditaba tša Sindikheithi. Ge Bubbles a tla ka leano la go adimana difatanaga le lesogana tsoko o sekiša Bubbles gore o tsebile bjang gore o jewa leonyane. O tsena Bubbles tsebeng ka go dula a mo fatolla gore a hwetše nnete le ge ba le Majaneng. Bubbles o a ineela o botša Ariel nnete, o lapišitšwe ke go phela ka maaka.
<fn>10912VQF2005.txt</fn>
Lephephe le le arotšwe ka dikarolo tše THARO; e lego A, B, le C.
Potšišo 1 e arabja ke balekwa ka moka.
Mo potšišong ya 2, go ditsopolwa tše NNE tšeo o di filwego, kgetha tše PEDI fela.
Ge o arabile ditsopolwa go karolo B, o tla araba ye telele go karolo C k.g.r. o swanetše go ba le karabo ya ditsopolwa le ye telele.
THETO POTŠIŠO 1 Potšišo ye e arabja ke balekwa ka moka.
Ba gopola ba tseba matšo le maboo,.
Efa mohuta wasereto se o be o hlaloše gore ke ka lebaka la engo rekesa mohuta woo.
Mantšu a alfa le omega a šupa eng go ya ka sereto se?
Na hlogo ya sereto se e tsebega ka eng?
Megokgo ye e ukangwago mo seretong se e ka ba e hlolwa ke eng?
Batho baba ukangwago mo ke bomang?
Ge o bona dikgopelo tša bona di ile tša sekegelwa tsebe Efa boikgopolelo bja gago?
Efa mohlala wa sekapolelo seo se tšweletšwago mothalothetong wa 6 o be o laetše gore se šomišitšwe bjang.
Efa mohlala o TEE wa poeletšoyamothalotheto.
Kgetha ditsopolwa tše PEDI fela.
Efa maikutlo a sereti go ya ka ditematheto tše.
Ntšha mothalotheto wo o tšweletšago poeletšo ya tumammogo o be o e thalele.
Efa seswantšhokgopolo seo se tšwelelago temathetong ya mathomo.
Efa mohlala wa sekapolelo seo se tšwelelago mothalothetong wa bobedi.
Efa mehola ye MEBEDI ya seretwa.
Sereti se kgopela seretwa gore se dire eng Efa dintlha tše PEDI?
Na o kwana le sereti ge se efa seretwa dikeletšo tšeo o di filego ka go 2.1.7 Efa boikgopolelo bja gago?
Efa moko wa sereto se ka boripana ka methaladi ye MENE.
Ge e le bokgope, le maledung bo a dula. Le tšešo ga ke sa di nyaka, di tla mpakela senyama. Ke tla kokotlela, ka ba ka kokotletša; Lehono ge a sepetše, go lokile!
Ke Mmopi a kwelego sello sa ka. O mpone ge ke dutše magala, a ntšhokela; O mpone ge ke tšholla ya madi mahlong, a se rate; Lehono ge a sepetše, go lokile!
Ke sello sa eng seo se ukangwago mo mothalothetong wa 5?
Na o bona legato leo le tšerwego ke sereti e le la maleba Efa boikgopolelo bja gago?
bokgope le maledung bo a dulaSereti se šupa eng ge se re?
tšaboNa wena o a dumela ge sereti se re di tla mmakela senyama Thekga karabo ya gago?
Ge o lebeletše motho yo go thwego ge a sepetše go lokile, o tla boa Efa lebaka la karabo ya gago?
Bothata bjo bo tšwelelago seretong se, o bona bo ka rarollwa bjang Efa kgopolo ya gago?
Ke magato afe ao a bego a ka tšewa ke sereti go efoga bothata bjo a bego a lebane nabjo Efa dintlha tše PEDI?
Ntšha mothalotheto wo o laetšago gore sereti se be se otile, o be o hlaloše gore o be a otišwa ke eng.
Efa mehlala ye MEBEDI ya poeletšo.
Efa morumokwano wo o tšwelelago mo ditemathetong tše o be o fe le mohlala wa wona.
Bala setsopolwa se se latelago, o tle o tsebe go araba dipotšišo tše di latelago.
Se mo segeng ke motho, O belegwe ke batho, A hloka mahlatse bja ka nna le wene, A diila maru a lerato le tlhokomelo, Goba ba mmelegi ba hlalane, Ba se sa tšeelana mello, Ba mmolaiša phefo ya kgakanego, A itira setseketseke, Goba a fetwa ke riba la bophelo. O fetogile mohlaki, A nyentšha bontši, A nkgela meloko bokapodile, Phetšong a ingala, A ba mohlokaboyo mošiabatho.
Ka methaladi ye e ka bago ye MEBEDI, efa tlhalošo ya lelalaphaephe.
Ge o bona ke ka lebaka le eng ge batho ba be ba šišingwa motho yo Efa dintlha tše PEDI o šomiša boikgopolelo bja gago?
diila phefoMantšu a le a šupa eng go ya ka sereto se?
Na wena ge o be o le lelalaphaephe o be o tla dirang gore o tšwe mathateng Efa kgopolo ya gago?
Mo batswading ba lelalaphaephe ke ofe yo a swanelwago ke go mo fa maru a lerato le tlhokomelo Thekga karabo ya gago?
Efa mohlala wa sekapolelo wo o tšwelelago mothalothetong wa 9.
Efa mohlala wa poeletšo ya tumammogo o be o e thalele.
Go ya ka sereto se lelalaphaephe ke ngwana goba motho yo mogolo Šitlela karabo ya gago ka go tsopola mothalotheto wo o tiišetšago karabo ya gago?
Na molaetša wa sereto se ke ofe?
Efa mohuta wa sereto se.
Bala setsopolwa se se latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo tše di latelago.
Sa gago sello se amogetšwe, Sa ka le sona wa amogela, Tša ka ditiro ke lekile; Ke rata go tiišetša la rena, Lona la nnete lerato.
Mathata re lekile, Kgotlelelo ya hlokega, Maimeng ra leka; Le ge go padile, Ya gago kholofelo e kae?
Sello seo se ukangwago mothalothetong wa 1 se ka be se hlotšwe ke eng Efa kgopolo ya gago?
Ge o bona maikutlo a sereti ke afe mabapi le motho yo a bolelago ka yena mo seretong se Hlaloša?
Efa seema seo se ka emelwago ke mothalotheto wa 1 o be o laetše le tšhomišo ya sona.
Sereto se se hlohleletša eng ge o bona?
Ka dintlha tše NNE efa semelo sa motho yo a retwago fa.
Na o be o ka thuša batho ba go rarolla mathata a bona bjang Efa boikgopolelo bja gago?
Ge o be o le sereti o be o tla dira eng gore motho yo a dire tše o di nyakago Efa kgopolo ya gago?
Efa mohuta wa sereto se, o be o fe lebaka la gore ke eng o re ke sa mohuta woo.
Ka methaladi ye MERARO efa moko wa sereto se.
Kgetha potšišo e TEE mo karolong ye.
A mo swina ngwanana' thakana - M.
Segola: : Se ipolaiše pelo, Mma, tšohle di tla loka.
Mologadi: : Le se ke la mo dira selo hle, banake! Le se itšeele madimabe a gagwe laikgaphetša ka ona. Modimo o tla mo otla. Letšwa la tšhiwana le bewa ke Modimo.
Modupi: : Re ka se mo lese, Mma. Ge tate a ka se theeletše se re tlogo boledišana le yena ka sona, re ka se mo tlogele. Ai, e be e le selo mang na! Le mmagwe o šetše a ipona e le mmalebenkele a eja a šadiša. Le ge o gahlana naye a ka se go dumediše. Badiitšana bao, ba nyaka go ikweša bohumi ka rena. Ke re re tlo mo swina yola!
Mologadi: : Se tšewe ke madi, Modupi. Ba tlogele ba le bjalo. Rena a re hutšeng fela gore tatagolena o tla re ge re bolela naye a re sekegela tsebe. Tša go lwa di ka se rarolle mathata a rena. Lena tsogelang go rangwane Thomo le mo tsebiše gore ke nyaka go mmona.
Modupi: Go lokile, Mma. Re tla phetha ka moo o kgopelago.
Segola: Go sa na le tabanyana ye nngwe yeo ke nyakago go e tseba go lena, Mma.
Segola le Modupi ba be ba kgopela Mologadi eng?
Na seo ba bego ba dira kgopelo ye ka sona ba ile ba atlega?
letšwa la tšhiwana le bewa ke ModimoMologadi o šupa eng ge a re:?
Efa dintlha tše PEDI tšeo di ilego tša hlagela Lekope go tiišetša mantšu a Mologadi ka go 3.1.3.
Na o be o ka thuša Mologadi bjang mo bothateng bja mohuta wo Efa kgopolo ya gago?
Ge o bona barwa ba Lekope ba swanetše go tšea legato lefe go kgaoganya Lekope le Mmatlala Efa kgopolo ya gago?
Na ke eng seo se bego se diriša Lekope bošaedi bjo?
Ge o be o le mogwera wa Mmatlala o be o tla mo eletša bjang?
Nadinadi: Ke a tloga bjale, le šale le inagana. Ga ke rogwe ke tše di se nago meno. Wa ka o tla kitima mekgotheng a itšwele, tadi e amuša tatšana!
Modupi: Ijoo! Lehono gona re kwa diphiri.tsoga?
Naninadi: : O tla bona mmago, mošaa, tšwela pele o nthoge. Mpho! (O tshwa mare). O tla di bona..
Mologadi: Sepela le dithuri tšeo tša gago. Nna o ka se nkgone. O tlogele bana ba ka, ka gore le tlwaetše go dira bana ba batho dithuri tša go le šomela!
Nadinadi: : O go swinne Lekope! O tla šala o eja nta o šeba ka legai..
Segola: (O lebeletše mmagwe): O se ke wa tshwenyega, Mma. Bale ba ka se dire selo. Ge e le tate yena, o wetše masobelong a motšoko. Selo sela a rego ke mosadi se tlo mmintšha mmantshegele.
Modupi: Ke nkajamonkanona! Yena o nyaka go hula mokgalabje yo morago ga moo a mo lahlele kua bjalo ka sesohlo.
Nadinadi o be a tlile go dirang ga Lekope?
Ge o be o le Mologadi o be o tla dirang ge Nadinadi a go tšhela ka ditaba tše o di filego ka go 3.1.9 Efa kgopolo ya gago?
itšwele Nadinadi o šupa eng ge a re:?
Na o a dumela gore dilo tšeo Nadinadi a di bolelago a ka di dira Fahlela?
Ka methaladi ye MEBEDI, efa semelo sa Nadinadi.
Serudu o go rutang ka batho ba go swana le boNadinadi?
Taba ye ya Nadinadi e godiša bothata bja tiragatšo ye bjang?
Pebetse: Bjale ge boNadinadi ba topa tša fase bjale o tla mo fa eng?
Mmatlala: Yena o a tseba. BoNadinadi ke dikwefa tša kgale. Go ka se makatše ge le mošwang wa matuba a ka o rekiša ka kua gae.
Pebetse: A ye kua! Ditšhweu di tla mo topa a yo ja lekokoro.
Mmatlala: Ijo, Mma, re duletše dikgang mokhwi, ke lebetše le go išetša Lekope dijo tša mosegare.
Pebetse: Dira ka pela, ngwanaka. Monna o thopša ka mpa le lerato. Ge o ka se dire bjalo, dithaka di tla mo thaula wa swaba.
Mmatlala: Go lokile, Mma, e re ke dire ka pela. (Mmatlala o a tšwa).
Pebetse: : Lehono gona ke mmoditše. Ge e le mosadi o tla gara thetho. Go ja go ganwa ke mang Ba tla re go aga ntlo ya bona, ba be ba nkagela ya ka. Legona ke nyaka gore ba e age kgole le mefefa ye. O a aketša Lekope o wetše ka mokhwi.. Re tla mo gama a be a fuša!?
lehono gona ke mmoditšePebetse o re: . Mmatlala Efa dintlha tše NNE?
Efa semelo sa Pebetse go ya ka setsopolwa se.
Batswadi ba go swana le Pebetse o ka ba thuša bjang gore ba lahle mekgwa ya bona Efa kgopolo ya gago?
Mmatlala o ile a dira eng morago ga poledišano ye?
Re tla mo gama a be a fuša Efa ntlha e TEE yeo e tiišetšago gore mantšu a a Pebetse e bile therešo: !
PALOMOKA YA KAROLO YA B: Poledišano le Polelonoši ke ditlabelo tše bohlokwa tša tiragatšo. Na o bona eke Serudu o etše taba ye hloko ge a hlama tiragatšo ye Re alele?
Ge o arabile ditsopolwa karolong ya B, o tla araba ye telele karolong ye.
Ke eng, o a lwala Rragwe a mmotšiša ge a mmona morago ga ge a goroga gae?
Hlogo. Ke rengwa ke hlogo e šoro. Bubblesa re go araba bjalo aipotšišagore keeng a hwetša a swanetše go phela kamaaka ka mokgwa wo go feta nakong ka mokaya bophelo bjo bo fetilego.
Ka methaladi ye MEBEDI, Hlaloša gore o be a ile ka morero ofe go lefelo leo o le filego ka go 4.1.1.
Bubbles o be a letšwa ke eng Hlaloša?
Morago ga fa Bubbles o ile a dira eng seo se ilego sa nyamiša rragwe?
Na o bona Bubbles a tšere legato la maleba ka go dira seo Efa boikgopolelo bja gago?
Morago ga ge Bubbles a seno mo hlalošetša ka fao a sepetšego ka gona Noko o ile a dirang?
Ge o lebeletše, Noko o bona e le motswadi yo o ka mo fago dikeletšo ka bana ba gagwe Efa kgopolo ya gago?
Ga o bolele selo wena! Eya o yo tšea morwediago a tle go thuša morerong wo." A ba akaretša ka moka bjale: "Le na le barwedi le lena, eyang le ba tšee go tlo le thuša." A re go realo a tšwa ka phapošing yeo ba kgobokanego ka go yona, a tloga ka sekgame, a ya go inotlelela kaphapošing ya gagwe.
Banna ba šala ba lebelelane. Lethabo la go hwetša sengwalwa le be le sentše ke go kwa ka tseboyaAriel Meso, kamokgwa wo Bubblesa rilego go fihla a ba botša.
Ke mang yo go thwego ga a bolele selo?
Bubbles o swanetše go thuša ka eng?
Ge o be o le Bubbles o be o tla thuša Efa lebaka la karabo ya gago?
Banna ba bangwe bao ba bego ba le gona ke bomang?
Ntšha maikutlo a gago mabapi le motswadi wa go swana le Noko.
Na sindikheithi e ile ya atlega morerong wo o ukangwago mo setsopolweng se Hlaloša?
Sengwalwa sindikheithi e se hweditše bjang?
O re ga go yo a ka re naganelago gore re ka ba re tlile go wona Ariel a botšiša ka pelaelo?
Aowa. Ga ba tsebe selo ka wona. Bubbles a bolela ka boitshepho.
Gwa latela setunyana.
Bubbles, felo mola re be re reilwe, re no wela molabeng.
Bubbles le Ariel ba be ba ya go dirang Majaneng?
Go ya ka karabo yeo o e filego ka go 4.1.15 efa mabaka a MABEDI ao a ba gapeleditšego go ya lefelong le.
Hlaloša seo se diragetšego pele ba leba Majaneng.
Sindikheithi e ile ya tseba bjang gore ba ile Majaneng?
Morago ga go lemoga lefelo le ba tšere magato afe Efa dintlha tše PEDI?
Go tseba ga Sindikheithi ka Majaneng go rarolla bothata bja paditseka ye bjang?
Kekana o kgonne go kgetha baanegwa ba madi le nama bao ba emetšego bophelo bja nnete. Go tiiša kgopolo ye, ala semelo sa Bubbles.
<fn>10912VQF2006.txt</fn>
Badišiša ditaelo ka šedi.
Lephephe le learotšwe ka dikarolo tše THARO; e lego A, B le C.
Potšišo 1 e arabja ke balekwa ka moka.
Potšišo 2 araba ditsopolwa tše PEDI fela.
Karolong ya B ge o kgethile ditsopolwa, o tla araba ye telele go karolo C; goba ge o kgethile ye telele go karolo B, go karolo C e tlaba ditsopolwa.
Potšišo ye e arabja ke balekwa ka moka.
O swerwe ke eng wena letšatši towe O ikadieditše ka eng kua lefaufaung O reng o sa wele keno fase Wa pšhatlagana ra go bona?
Bohlabela gona o a hlaba, Bodikela gona wa dikela. Go reng re sa go bone ge o sepela; Wena seemagale wa neng le neng?
Bodikela o robala nnga efe Kae le mang ka ga mang Yo a sa tšhabeng retha la gago Wena tšhiritšhiri ya gaModjadji?
Na lefase ke planete ya bokae go tloga letšatšing?
Go ya ka karabo yeo o e filego ka go 1.2 ge o bona ke ka lebaka la eng ge letšatši le fiša kudu mehleng yeno Hlaloša?
Hlaba seema se se lebanego lehlogoyasereto se le gore ke ka lebaka laeng se hlamilwe ka lona.
Ka methaladi ye MEBEDI, hlaloša seo sereti se ratago go se tseba ka mothalotheto wa 7 ge a re; re sa go bone geo sepela.
Efa mothalotheto wo o nago le poeletšo ya tumammogo o be o e thalele.
POTŠIŠO 2 Senakangwedi 5. - D.M. Mampuru Araba ditsopolwa tše PEDI fela go ditsopolwa tše nne tšeo o di filwego; o sa lebale go nomora go ya ka ditsopolwa tšeo o di kgethago.
Badišiša ditematheto tše ka šedi gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Mosadi bja ka tšhwene e lewa mabogo.
ba godiša matswiane ka tša phakuSereti se re . Ka methaladi ye MEBEDI, hlaloša gore bothata bjo o bona bo ka fedišwa ke eng. Ka methaladi ye MENE laetša phapano gare ga basadi ba ba tšwago thopantlong le bao ba sa yago go yona o lebeletše diteng tša sereto se.
Go ya ka diteng tša sereto se go na le dilo tše dingwe tšeo mokgatlo wa ditokelo tša botho o ka ngongoregago ka tšona. Ka methaladi ye MERARO re alele tšona.
mosadi ke tšhwene o lewa mabogo2.1.4 Efa tšhomišo ya seema se mo temathetong ye.
Ka methaladi ye MEBEDI hlaloša gore o be o tla eletša bjang Letona la tša Maphelo mabapi le dikoma.
Ka boripana methaladi ye MEBEDI, efa moko wa sereto se.
Bala ditematheto tše ka šedi gore o kgone go fetola dipotšišo tše di latelago.
Ge a sepetše go lokile Banna wee ! Etlang, mogagabolena, o ipešotše! Ke iphetile, ka tšea ngwanana, ka lahlela go mmagwe! O boetše letsweleng go rutwa bosadisadi; Lehono ge a sepetše, go lokile!
Ge e le bokgope, le maledung bo a dula. Le tšešo ga ke sa di nyaka, di tla mpakela senyama. Ke tla koketlela, ka ba ka kokotletša; Lehono ge a sepetše, go lokile!
mogagabolena o ipešotšeSereti se šupa eng ge se re Ka methaladi ye MENE hlaloša mantšu ao o ithekgile ka diteng tša sereto?
kokotletšaLentšu le le go hlalošetša eng ka sephetho seo se tšerwego ke sereti Hlaloša ka methaladi ye MEBEDI?
Banna wee!Lelahlelwa le le tšweletša maikutlo afe a sereti?
Efa mohlala o TEE wa poeletšo.
Ka methaladi ye MENE, laetša dikgato tšeo nkabego di tšerwe ke sereti pele a bušetša mosadi yo gagabo.
Go ya ka mo o ithutilego sereto se, re alele semelo sa Nteki, ka methaladi ye MEBEDI.
Na ge o bona batho bao e bago dikgope ba dirwa ke eng Efa boikgopolelo bja gago?
Bala ditematheto tše o tle o kgone go araba dipotšišo ka morago.
Morutiši Swara, o tiiše, o se nyefiše, morutabana! Ba tšhelele gore dihlogo di falale! Gorulla boteng bjago, go tloga makgaritleng! Gore le mohla o bitšwa, e re go ba ditaola o rutile.
Di retwa di boa mokatong, morutiši! Re tla go leboga go sele, montsošabošego! Re tla go itiela magoswi mohla re fula dienywa mereng yago. Mmetlabokamoso, go sele, tshwela mare diatleng!
Ka boripana methaladi ye MERARO laetša ka mo morutiši a lego bohlokwa ka gona.
gorulla botengNa ge o bona barutiši ba bjalo ka ge sereti se kgopela Šomiša boitemogelo bja gago bjalo ka morutwana; ka methaladi ye MERARO?
Ntšha seka mothalothetong wa 8 o be o laetše tšhomišo ya sona.
Efa mohlala wa morumokwano wo o tšwelelago seretong se.
Na wena o na le kgahlego go modiro wo wa borutiši Fahlela karabo ya gago ka methaladi ye MERARO?
dihlogo di falale, le re fula dienywa mereng yago Sereti se šupa eng ge se re?
ditaolaLentšu le le emetše eng go ya ka tšhomišo ya lona mo seretong se?
Bala ditematheto tše ka šedi gomme o arabe dipotšišo tše di latelago.
Molebaleng Kgomo e a tshwa! E gangwa ke mang E gangwa ke mang ge e sa gangwe ke nna Setlogolo sa ditau mminanoko, Nna le leso lesogana go thwego mo lebaleng ga a botse, O tloge a phalwale ke tšhwene ka botse, O dio bonala ka meno go sega gore ke motho?
Basadi ba ile ba mpona ba itia dinxa ba sa fetše. Dinxa ba di itia ba na le barwedi ba bona, Dihlogo ba di bolaiša go tšokotšwa Ba re ka wa go ja bogobe. Ye e ka ratago nna kgarebe e itirela morwalo, Gobane ge swahlana e tšeatšea e tla nnyaka e sa fetše, Ka ge go thwe bja ka boso bo pipa seetša sa lebone bošego.
Na mohuta wo wa sereto o bitšwang Fahlela karabo ya gago o lebeletše diteng tša sereto se, ka methaladi ye MEBEDI fela?
Bontši bja batho, boso ba bo tswalanya le bokobo. Na wena o kwana le seo Ka methaladi ye MEBEDI, re alele kgopolo ya gago?
Tsopola methalotheto yeo e tšweletšago kelelathalo o be o fe lebaka la karabo ya gago.
Ka boripana methaladi ye MERARO, hlaloša seo se ilego sa nyamiša bahloi ba Molebaleng.
Ge o be o le Molebaleng o be o tla dirang ge batho ba go bolela ka mokgwa wo Efa kgopolo ya gago?
Efa mehlala ye MEBEDI ya poeletšo ya mantšu.
Ntšha mafahla a gago mabapi le batswadi bao ba ratago go kgethela bana ba bona balekani.
Ge o kgetha potšišo ye telele mo karolong ye; o tla araba ditsopolwa go Karolo C. Goba ge o kgethile ditsopolwa o tla araba ye telele go Karolo C.
A mo swina ngwanana'thakana - M.S.
Mmatlala : Molao wa Sekgowa o go bona molato wa go ngwegela lapa le go efoga boikarabelo bja go fepa lapa. Ka fao, dilo ka moka ba tla di gafela Mologadi.
Lekope : Afaeya Na o rerešitše ge o realo?
Mmatlala : Go dio ba bjalo. Ge o sa nkgolwe o ka botšiša ramelao yo mongwe le yo mongwe, o tla go botša. Ge ke re o boele ka gae ke ra gore, go tšwe yola Mologadi gore o tle o kgone go mo phala ka polelo pele ga molao.
Lekope : Le bjale ga ke go swaregabotse! Leano la gago ga le tloge le dula gabotse mafahleng a ka.
Mmatlala : Ge a ka re ge o fihla a tšwa, gona o tla be a ithakile gomme o tla lewa ke molato, wena wa boa le dithoto tša gago ka moka. Na o a nkwešiša bjale?
Lekope : Leo le lona ke leano le lebotse. Poifo ya ka ke gore na a ka sentšhelele, ka gore šowe o šetše a etšwa go boa go boMatonya?
Mmatlala : Le gatee. O tla nagana nke meratišo ya gagwe e a šoma a sa tsebe gore wena o mo reetše moreo.
Ka methaladi ye MEBEDI, hlaloša gore Mmatlala o be a gapeletšwa ke eng ge a botša Lekope gore a boele ka gae.
Ka boripana methaladi ye MERARO efa dikeletšo tšeo Mmatlala a di filego Lekope morago ga mo.
Ge o bona bothata bjo bja banna ba go hloka maikarabelo le go ngwegela malapa a bona bo ka thibelwa bjang Efa kgopolo ya gago?
Efa semelo sa Lekope go ya ka setsopolwana se ka methaladi ye MEBEDI go iša go ye meraro.
Lekope Mmatlala Lekope Mmatlala Lekope Mmatlala Lekope Mmatlala Lekope : : : : : : : :: Ge e se mokgonyana wa gagwe, o reng a sa fele ka kua geno O tlile go bona bana O na le bana le mmago Segwaela tena, o se ke wa roga mma! Gape bana bale ba lego ka kua ga Seripa ke bana ba rena. Mps! Ngwana o ka ba le yena ge o itebeletše Ga go selo mo, ngwana a ka se be le ngwana. Afa o kwa gore o a nthoga Mmatlala O ntira lešilo ke a bona. O re ga ke tsebe gore o metša diemadirile tšeo tša lena gore o be mošiši go ya go ile Ga ke ngwana, Mmatlala! O a ntlholela ke a bona. Ge o re diemadirile o kile wa mpha tšona Ke go fa tšona ke a gafa Nna ke tsoma peu ya ka e mela, ga ke swane nago?
bana bale ba legoHlaba seema seo se hlatselago mantšu a a Lekope ka kua ga Seripa ke bana ba rena. O be o hlatholle gore se šupa eng.
Ka methaladi ye MENE; hlaloša seo se hlotšego modu wa ntwa.
ke tsoma peu ya ka e melaLekope o šupa eng ge a re?
Ka methaladi ye MEBEDI, hlaloša gore ke eng seo se filego Mmatlala makoko a go bolela le Lekope ka tsela ye?
Efa maina a bana ba ba ukangwago mo poledišanong ye.
Pebetse : Go lokile ke tla go biletša yena. .
Modupi : A mogarigatšana wa mosadi baetena! Lehono o itira tše nkego ga a ntsebe. Ge a le bjalo ga a fele ka kua lebenkeleng la tate. Ge e le gore yena le mofefanyana yo wa gagwe ba bona nkeba tlo ja lehumo lešo, ba iphorile. Ba tla le ja ke hwile. (A ngunanguna) (O kwa mošito wa dinao o a homola.
Mmatlala : Re lotšhitše, Buti!
Modupi : Go lotšha rena, Kgaetšedi. Le be le sa thabile gommeSetunyana?
Mmatlala : Aowa, re a leka. Re ka kwa go lena?
Modupi : Re gona. Re ipolaelwa ke bodutu.
Modupi : Molato ga o gona. A ke re ge motho a tlwaetše go tsogela modirong mohlang a se a ya go a tšwafiša?
Efa lebaka la ketelo ya Modupi lapeng la ga Seripa.
Go ya ka karabo yeo o e filego ka go 3.1.10, o bona Modupi a tšere kgato ya maleba Hlaloša?
Ka boripana, methaladi ye MERARO hlaloša gore morago ga mo go ile gwa direga eng?
Ke ka lebaka la eng ge Modupi a be a sa ya modirong Hlaloša?
Megabaru le bokadikadi ke ditlabelo tša mongwadi ge a hlama tiragatšo ye. Tiiša kgonthe ya kgopolo ye ka go tšama o loiša dintlha tša gago ka mehlala ya maleba.
O se lebale taelo ya go kgetha dipotšišo.
Ka boripana, hlaloša seo se beago Kwena lefelong le.
Champ le Sello bona ba be ba nyaka eng mo Hlaloša?
Dithunya ke tlhobaboroko le mothopo wa bosenyi Afrika-Borwa. Ka methaladi ye MERARO laetša kgato tšeo mmušo o ka di tšeago go thibela bothata bjo.
Morago ga tiragalo ye Champ le Sello ba ile ba dira eng?
Efa maikutlo a gago mabapi le mošomo wo o dirwago ke Champ le Sello.
Ga ke tsebe selo kamaina a difatanaga, Morena. A bolelakago se inyatše le gatee.
Bathong ba lego ka morago gwa tsogela godimo lethinyathinyego la lesego le go bobola.
Homolang lena moo!" Lephodisa la kgalema ka bogale: "Le sega eng O a le phala, o na le thušo. Ke fihlile mo ka le botšiša gore ke mang a bonego se se diregilego, la homola. Le homole le bjale, ke nyaka go kwa yena. Ge go na le yo a ratago go bolela a tle mogo thuša?
Hlalošagore ke ka lebaka la eng gemaphodisa a be a dira dinyakišišo.
Batho ba bantši ba tšhaba go ba dihlatse. Na ge o bona ba tšhaba eng Hlaloša?
Na dinyakišišo tše di ile tša ba tšwela mohola?
Ka boripana hlaloša seo se bego se segiša batho bao ba kgalwago fa.
Noko o ile a se sa dikadika akitimelamogaleng. O be a bonagore mohlomongwe a ka se sahwetša sebaka se sengwe gapesa go feta se go ka leka go ikgokaganya le Bubbles ka mogalantšu.
Bubbles, oo Morena! Ke leboga ge ke go hweditše lebakeng le. Bona, sebakaga se go sa gore nkabolela lebaka le letelele. Tabayaka ke ye, tseba o mo kotsing. Basindikheithi ba lemogile bokhuto bjoo bja gago.
Eng! Bubbles a realo ka makalo ka thoko yela ya mogala.
Basindikheithi ba lemogile bokhuto bjoo bja gago Efa maikutlo a gago ka Noko ge a re.
Ge o be o le Bubbles o be o tla dirang morago ga poledišano ye Efa boikgopolelo bja gago?
Hlaloša seo se diragetšego morago ga poledišano ye.
Kekana ke sekgwari sa go rea baanegwa maina go ya ka meragelo ya bona. Go tiišetša kgopolo ye; ahlaahla tema yeo e kgathwago ke Noko mo pading ye.
<fn>10912VQS2006.txt</fn>
Lephephe le le arotšwe ka dikarolo tše THARO; e lego A, B, le C.
Potšišo 1 e arabja ke balekwa ka moka.
Mo potšišong ya 2, go ditsopolwa tše NNE tšeo o di filwego, kgetha tše PEDI fela.
Ge o arabile ditsopolwa go karolo B, o tla araba ye telele go karolo C k.g.r. o swanetše go ba le potšišo ya ditsopolwa le ye telele.
THETO POTŠIŠO 1 Potšišo ye e arabja ke balekwa ka moka.
Iphofore mo mahlong o itebelele ka meetseng, Ithinthe marole le dipatswana tša bošilo le seetseng, Itshwaye monaganong peloo iša dikgopolo matsogong, Itlhahlofe le mesepelo le mediro ya gago ge o le malaong, Ipotšišetše magagenong ge go pala gobane ga o ipone maribeng, Mohlomongwe gona moo mahlakoreng o entšwe di bodilego.
Ge o iphorile ka letswalo la bophethegi le botsoro, Ge o ikantšha monwana ka la gore mahlo ohle a realo, Gona se ahlole, eletša, efa mohlala o efoge lentšu la Gagwe, Gape mesepelo le ditiro di apa api-api go feta mantšu a kahlolo, Gape ge o homotše phadimong ya mediro le mesepelo, Gape ge o homotše phadimong ya mediro le mesepelo, Gape ge o rokile wa gago molomo yona e bolelela godimodimo, Gape ga o kitimela go ahlolamahlo ohle a go wela godimo, Gape ge o bolela ka boahlodi, ruri o tla ahlolwa.
Na sereti se kgopela moahlodigore a dire eng Efadintlha tše PEDI?
Na o kwana le sereti go ya ka karabo yeo o efilegoka go 1.2 Efa lebaka la karabo ya gago?
Ngwala seema seo se tšwelelago mo mothalothetong wa 5 o be o laetše tšhomišo ya sona.
Batho bago swana lebao sereti se ba hlalošago mo bakathušwa bjang Efa kgopolo ya gago?
Efa mohlala o TEE wa morumokwano.
Kgetha ditsopolwa tše PEDI fela.
Badišiša setsopolwa se ka šedi gore o tle o kgone go araba dipotšišo tše di se latelago: 2.1.4 Efa mehlala ye MEBEDI ya poeletšo go tšwa ditemaneng tše.
Se ile senatla, Senatlasa mainamantši, Mangwe a a reilwego ke ditšhwene thabeng, Mangwe a a reilwego ke dihlapi Tubatse. Ba gagwe badikana ba mmitša seferefetlane, Ka ge la gagwe leina e le kgororwane. Re a lla eupša re a thaba ge a kile a ba gona, lehutšo le gona, Wa go swana naye o tla ba gona.
Lehu gomela, Batho ga se dikgokonyane. Ge e le mere o remile, O remile le mehweleretshipi. Robala ka khutšo natla se boago Mogodumo, Thato go phethegile ya Yogodimodimo.
Efa histori ya senatla se se retwago fa, ka methaladi ye MEBEDI. Ke ka lebaka la eng ge motho yo a na le maina a mantši Efa dintlha tše PEDI?
badikanaLentšu le le šupa eng go ya ka sereto se?
Ntšha mothalothetowo o tšweletšago neelano ya malatodi obeo thalele mantšu a a latolanago.
Efa tšhomišo ya lentšu le ile go tšwa go mothalotheto wa 1.
Na o bona e le tshwanelo gore batho ba se tsebe leina la motho yo a retwago fa Ntšha sa mafahleng a gago?
Efa mohlala wa morumokwano go tšwa temathetong ya mathomo.
Mantšu a kgororwane le lehutšo a emetše diema. Di ngwale ka botlalo o be o laetše le tšhomišo ya tšona.
Thari ya atafala faseng.
Na thopantlo ke eng Hlaloša?
Ge o bona tše di dirwago thopantlong di ka tšwetšwa pele le mehleng yeno Fahlela?
Melaotheo yeo e ukangwago mo seretong se ke efe Efa ye MERARO?
Efa mošomo wo bohlokwa wa baditi.
Efa tšhomišo ya seema seo se tšwelelago mothalothetong wa 12.
Ke ka lebaka la eng ge banenyanaba hloilethopantlo Efa dintlha tše THARO?
Ke dikeletšo difetšeo o ka di fago balaodi ba thopantlo go kaonafatša maemo a tša maphelo Efa dintlha tše PEDI?
Efa mehlala ye MEBEDI ya morumokwano.
Ke lekile ke re ke monna, ke llela teng, Ke re moepathutse, ke tshwanelo a kodimele, O sa bone bohloko pelong ya ka, o gana.
Lehono ke re: "Ka palamonwana ye, o tla ba wa ka!"
E tšee, o e rwale monwaneng, ke go file!
Ke mefirimebedi e kgonago go lla!
Ke nna wa bobedi, o wa mathomo mphiri.
O wa ka, ke wa gago lehono, Raesibe!
Efa hlogo ya sereto se.
Na o bona palamonwana e kgona go thibela metsenyetša Efa boikgopolelo bja gago?
Ntšha mothalotheto wo o hlatsago gore sereti se ile sa leka ka gohle le ge Raesibe a bea mo gana.
O bona e le tshwanelo gore lesogana le ageletše motšhidi Efa kgopolo ya gago?
Ke ka lebaka la eng ge sereti se re Raesibe ke mphiri wa mathomo?
Ge o be o le sereti o be o tla tšea lebaka le letelele o fereya Raesibe Efa lebaka la karabo ya gago?
Tsopola mantšu a a tiišetšago gore sereti se ntšhitšedipute.
Na ge o bona ke tshwanelo gore lekgarebe le fiwe dipute Fahlela karabo ya gago?
Efa mehlala ye MEBEDI ya morumokwano.
Tsopola mothalotheto wo o hlatsago gore sereti se be se hlobaetšwa ke Raesibe.
Efa tšhomišo ya seema seo se tšwelelago mothalothetong wa 4.
Ntšha neelano ya malatodi yeo e tšwelelago temathetong ya bobedi.
Bala setsopolwa se se latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Kgomo e a tshwa! E gangwa ke mang E gangwa ke mang ge e sa gangwe ke nna Tshebi ya dira maphuthaditšhaba. Nna motho wa boseilaboroko bohlokasetseka, Nna ngwana wa ditsebe le mahlo a mantši. Nna sekwale sebonakgamping ya leswiswila maru, Moo boramahlwanamaitirelo ba thulago dihlare, Madi a tšhologa wa mošwang wa pudi sebolawa Ke wa madi a mantši monna?
Ga ke ithute go tšwara phaga ke kgale ke di gagola matlalo, Ke ile ka thuša la Thulare lešaba mohlang le dikologwa ke phiri ya makakola ya feta nku di a timela; Mohlang wola lerumo le eja nama ya motho le sa khore, Mohlang wola wa ge lešaba le fetšana botala, Dikgomo le basadi go thopa bagale ntweng. Moo ke ilego ka dinao ka ema ka loma kgoši tsebe, Ka re kgoši šikiša dira le molapo, mphago wa dira ke meetse; Moo manaba a go golwa bjalo ka tšie segongwane Mohlang wola wa belebeletšieng.
Efa mohuta wa sereto se.
Hlaba seema ka go šomiša leina la sereti o be o fe le tšhomišo ya sona go ya ka lefetla la sereto se.
Na modiro wo o dirwago ke sereti o ka tšwetšwa pele le lehono Hlaloša?
Efa mohlala wa kelelothalo go tšwa temathetong ya bobedi.
golwaLentšu le le dirišitšwe bjang mo seretong se?
Efa mohlala wa sekapolelo go tšwa go mothalotheto wa 14, o be o laetše le tšhomišo ya sona.
Ka methaladi ye MERARO, efa histori ya sereti.
Kgoši e ile ya leboga sereti bjang?
Go ya ka karabo yeo o e filego ka go 2.4.8 hlaloša seo se ilego sa direga morago ga moo.
Kgetha potšišo e TEE karolong ye.
POTŠIŠO 3 A mo swina ngwanana'thakana - M.
Lekope: Aowa, ke ile ke bonane le boramelao pele ba mphe dikeletšo pele ke e iša ga Komosasa.
Mmatlala: Go lokile. Nnaena ke tla emela wena. (). Ke go bone a ke boele ka gae.
Lekope: Ke leboga dikeletšo tša gago. Ke tla lala ke di šila. Feta ka kua lebenkeleng o tope seo o se kganyogago. (). NgwanenyanaBa atlana, Mmatlala o a tšwa yo, o reng a bolela ditaba tše dikgolo ka tsela ye E sego gore le yena ke tla re go mo nyala a ntira se a rego ke dire Mologadi Dikgopolo tša gagwe di a mo feta. O swanetše a rerišane taba ye le mmagwe. Fela Mologadi le yena o ntshentše pelo. Bjale Modupi yena o be a nyakang go Mmatlala Ke gore ba nthera le mmabo! Eya! Ke loketše maoto ka legapaneng. Basadi, o ba tšhabe! Ke balotšana ka moka ga bona?
Lekope le Mmatlala ba boledišana ba le kae?
Modupi o be a ile go dirang go Mmatlala?
Go ya ka karabo yeo o e filego ka go 3.1.2 o bona e be e le kgato ya maleba Efa kgopolo ya gago?
Ke eng seo Mmatlala a rego Lekope a se dire Mologadi Efa dintlha tše THARO?
Lekope o re: ke tla re go mo nyala a ntira se a rego ke dire Mologadi Na ke eng tšeo Mmatlala a ilego a di dira Lekope Efa dintlha tše PEDI?
Na ge o be o le Lekope o be o tla tšea dikeletšo tša Mmatlala Thekga karabo ya gago?
Lekope: O rerešitše. Bjalempotše. Na go na le molato ge monna aipoeletša Segageno se reng?
Thomo: Sona se re monna gaa horišwe ke mogopo o teyana!
Lekope: Iše Morena! Ntlogele ge, ke phethile la bomakgolokhukhu.
Thomo:O leka go tšeiša taba ye kgolo ye phefo, mogolle. O reng wa re o phetha segageno, wa hloka le go ntoma tsebe O tšo kgopelelwa ke bomang lešaetšana leo?
Lekope: Ke go lome tsebe gore o tle o direng?
Thomo: Matladi a Mošate! O sa mphotlela ga o mphetole. O reng o phetha la mogologolo ka go šiela Ge o tsoma mogopo wa bobedi, o reng o pšhatla wa kgale?
Lekope: Na o thomile neng go ba ramelao, moisana tena?
Thomo: Ga ke yena.
Ke eng se se beago Thomo lefelong le?
Lekope o šupa eng geare monna ga a horišwe ke mogopo o teyana?
Go yakatlhalošo yeo o e filego ka go3.1.8 obona taba yee ka šoma le lehono Efa boikgopolelo bja gago?
Na ge o be o le Thomo o be o tla dirang ge Lekope a go fotlela Efa kgopolo ya gago?
Ka methaladi ye MEBEDI efa semelo sa Lekope go ya ka setsopolwa se.
Nadinadi: (O fela pelo): O reng o ka re o tlile ka maatla monna Afa o a tseba gore noga ga e latelelwe moleteng wa yona O nnyaditšegakaakang Bala mantšu a gago?
Lekope: (Ka šiši): Ke sa boeletša mošaa, ke re o tweša! O mophelephethe! Ke kgale ke go bona gore o nyaka go ntshenyetša lapa.
Nadinadi: (O tšewa ke sempelwane): Go lokile ge e le gore ke be kenyaka go go senyetša lapa. Ntšha mokgwa, mošaa! Nka topelwa ke bofšega.
Lekope: Eya! Lehono gona o mpontšhitše mabala a gago. O leobu! O ye o tšee mmalegogwana yola kamola o tle o dule le yena kamo ka gore ke lemogile gore wena le yena le ntepa le lešago. (MmaNadinadi o tsošwa ke lešata o bitša monna a le ka kamoreng).
Mmanadinadi: TatagoNgwato, na o bolela le mang le ntlhora boroko bjalo?
Naninadi: (O a goelela): Tsoga o tle ka keno, mogatšaka. Motho šo o mmeletše meno a ka godimo.
Lekope o be a nyakang ga Nadinadi?
Ka methaladi ye MEBEDI, hlaloša seo Nadinadi a ilego a se botša Lekope pele ga mo.
Nadinadi o šupa eng ge a re Lekope o mo meletše meno a ka godimo?
Mmalegogwana yo Lekope a bolelago ka yena ke mang?
Go ya ka karabo yeo o e filego ka go 3.1.17 na o kwana le Lekope ge a re ke mmalegogwana Fahlela karabo ya gago?
Efa modu wa ntwa magareng a Lekope le Nadinadi.
Go yakasetsopolwa se, Serudu o go rutang ka batho ba go swana le Lekope?
Nadinadi o ile a dira eng morago ga poledišano ye?
"Lekope ke kgomo yeo e tšhungwago ke maswi." Tiiša kgopolo ye ka go laetša kgato ka kgato ka fao a ilego a gangwa ka gona go fihla ge a fuša.
Ge o kgethile ditsopolwa go karolo B, o tla kgetha ye telele mo karolong ye.
Fela ga se a šala a re tshwenya yo Karabo ka mo re bego re mo tšhogile ka gona. Gape re be re phela re mo dišitše bošego le mosegare re tšhoga gore a ka no leka go tšhaba. Fela ga se a tshwenya. Ga ke tsebe gore o be a no bona gona ge a phela a dišitšwe naa a napa a no nyama gore fa ga go makatika a a ka a lekago a tšwelelela.
Go ka no ba bjalo.
Ke kwele rrago a re o be a ba swarišitše bothata kua gae, gobane a sa laolege mesepelo.
Le ra ka eng?
Efa maina a batho ba ba boledišanago mo.
Ba be ba boledišana ba le kae?
Go tlile bjang gore Karabo a ikhwetše a le lefelong le Hlaloša?
Ge o be o le Karabo o be o tla dumela go tlišwa lefelong le Efa kgopolo ya gago?
Motho yo Karabo a tlišitšwego go yena o be a boditšwe eng ka yena?
Efa dintlha tše PEDI.
Noko o be a le kae lebakeng le?
O rile ge a šala a ema ya ba maisa ale a mabedi a bile a fihla go tlo bona gore molato ke eng. O tee e be e le Champmola modirišani wa gagwe yo mofsa a bitšwa Sello. "Hooho, ke motho o wele," gwa bolela yena Champ a totšha Kwenaka totšhe ye e lego ka seatleng sa gagwe.
Nxenxenxe, ga wa gobala Ke Sello a batamela Kwena?
Mm-mm. Ke Kwena a hupile lenala gore a se lemogwe.
Gona go kaone. Bana ba ba epa melete, mme e ka gobatša batho.
Modirišani wa Champ wa kgale o be a le kae?
Ka methaladi ye MEBEDI, hlaloša seo se mmeilego lefelong leo o le filego ka go 4.1.7.
Ke ka lebaka la eng ge Kwena a be a sa rate go lemogwa?
Ge o bona Kwena o be a tšere sephetho sa maleba Efa kgopolo ya gago?
Morago ga poledišano ye go ile gwa direga eng Hlaloša?
Maikutlo a gago ke afe mabapi le karabo yeo o e filego ka go 4.1.12?
Ka mokgwa wo o dutšego o nkgopotša tšatši la mathomo ge ke go bona nakong yela kua kgašong. Ariel o ile a mmotša.
Ariel e be e se tšatši la mathomo ge re kopana kua kgašong. O lebala bjalo ka kgogo. Ke gore ga o sa gopolale gatee katšatši lela kua dikantorong tša komišinare?
Phatla ya Ariel ya tšwa mašošo: Komišinare! Eng?
Na a ke re ke wena yola wa go hloka mekgwa wa go re tlaletša mašata nna le klereke yela?
Efa lebaka leo le išitšego Bubbles kua kgašong.
Wena ge o be o le Bubbles o be o tla dumela go ya Thekga karabo ya gago?
Go ya ka karabo yeo o e filego ka go 4.1.15 o bona lebaka e le lefe ge go ile gwa kgethwa Bubbles?
Ke ka lebaka le eng ge Ariel a ile a hlaba mašata ga Komišinare Hlaloša?
Bothata bjo bo hlotšego gore Ariel a hlabe mašata bo ka fedišwa bjang Efa boikgopolelo bja gago?
Ka methaladi ye e ka bago ye MERARO, efa semelo sa Ariel.
Ke eng seo Ariel le Bubbles ba bego ba sa tšo boledišana ka sona pele ga poledišano ye?
Sekhukhuni se bonwa ke sebataladi" ." Tiiša seema se ka go re alela ka fao bobe bja paditseka ye bo utolotšwego ka gona, o tšama o rothetša ka mehlala ya maleba.
<fn>10913VMF2005.txt</fn>
Mokgwa wa go lekola taodišo ya go ba le hlogo.
DITENG [15] Peakanyo: Matseno, mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše difsa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba.
14-15 Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša mogopolo wo o butšwitšego. 9-13 Peakanyo ye e nago le bohlatse, matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Tshekatsheko ya hlogo e laetša tše dingwe tša boikgopolelo. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Bontši bja ditlamorago di tšweleditšwe. 6-8 Tše dingwe tša bohlatse bja peakanyo di a tšwelela, matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, eupša hlogo e sekasekilwe ka mokgwa wa bošaedi. 0-5 Ga go na bohlatse bja peakanyo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba. Hlogo e sekasekilwe ka bošaedi.
9-10 Ditemana tše di hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Lebelo le le lekanego le selaganya kanego ka moka. Ditiragalo di agwa go iša sehloweng. 8-7 Ditemana tše di lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 6-5 Maitekelo a ditemana, eupša go na le tlhaelelo ya nyalelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 0-5 Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO [15] Rejistara, segalo, boitemogelo bja batheeletši, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko, mopeleto le maswaodikga. 14-15 Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego, tlhamego ya mafoko ya maleba, mopeleto le maswaodikga, tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba. 9-13 Polelo ye e laolegago ya mafoko a a feleletšego. Bontši bja tlotlontšu, tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomišo ya polelo. Bokgoni bjo bo itšego bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. 6-8 Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišo ya polelo, mopeleto le maswaodikga. Rejistara di šomišitšwe gabotse go ya ka mabaka, eupša go bile tlhaelelo ya bokgoni bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane. 0-5 Go na le tlhaelelo ya tšhomišo ya mafoko ye e sa Iebanego, mafoko a a sa felelago ke a a hlakahlakanego. Go hloka tshedimošo ga tšhomišo ya go anega. Tlhamelelo ya tlotlontšu tlhamego ya mafoko ye e fokolago, diphošo tše ntši tša polelo, mopeleto le maswaodikga.
Mokgwa wa go lekola Taodišo ya go hloka hlogo.
DITENG [15] Peakanyo: Matseno, mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše difsa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba.
14-15 Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša mogopolo wo o butšwitšego. 9-13 Peakanyo ye e nago le bohlatse, matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Tshekatsheko ya hlogo e laetša tše dingwe tša boikgopolelo. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Bontši bja ditlamorago di tšweleditšwe. 6-8 Tše dingwe tša bohlatse bja peakanyo di a tšwelela, matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, eupša hlogo e sekasekilwe ka mokgwa wa bošaedi. 0-5 Ga go na bohlatse bja peakanyo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba. Hlogo e sekasekilwe ka bošaedi.
7-8 Ditemana tše hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Lebelo le le lekanego le selaganya kanego ka moka. Ditiragalo di agwa go iša sehloweng. 5-6 Ditemana tše di lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 3-4 Maitekelo a ditemana, eupša go na le tlhaelelo ya nyalelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 1-2 Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO [15] Rejistara, segalo, boitemogelo bja batheeletši, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko, mopeleto le maswaodikga. 14-15 Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego, tlhamego ya mafoko ya maleba, mopeleto le maswaodikga, tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba. Rejistara e šomošitšwe ka bokgoni. Bohlale bja tšhomišo ya segalo bo godimo ga taodišo. 9-13 Polelo ye e laolegago ya mafoko a a feleletšego. Bontši bja tlotlontšu, tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomišo ya polelo. Bokgoni bjo bo itšego bja tšomišo ya segalo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. 6-8 Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišo ya polelo, mopeleto le maswaodikga. Rejistara di šomišitšwe gabotse go ya ka mabaka, eupša go bile tlhaelelo ya bokgoni bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane. 0-5 Go na le tlhaelelo ya tšhomišo ya mafoko ye e sa Iebanego, mafoko a a sa felelago ke a a hlakahlakanego. Go hloka tshedimošo ga tšhomišo ya go anega. Tlhamelelo ya tlotlontšu tlhamego ya mafoko ye e fokolago, diphošo tše ntši tša polelo, mopeleto le maswaodikga.
Atrese Madume Mafelelo/Bofelo SEBOPEGO 1. ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse (Khoneng ya letsogo la go ja godingwana) Ga go šomišwe maswaodikga Letšatšikgwedi le ngwalwa ka mantšu: Mohlala: 14 Aporele 2004 2. go šomišwe Thobela/Morena. Go šomišwe maswaodikga. Madume a ngwalwa ka letsogong la nngele mothalading o tee ka fase ga atrese ya mongwalelwa. 3. : Go šomišwe tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo bo laetše boikokobetšo, Mohlala: Wa lena. O šomiše leina la gago ka botlalo k.g.r. leina le sefane. Ga go šomišwe maswaodikga.
DITENG: O se fapoge tabeng ye o swanetšego go ngwala ka yona. Diteng e be tše di kgahlišago Go laetšwe kwešišo ya hlogo yeo go ngwalwago ka yona. Morero wa lengwalo o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO Temana ye nngwe le ye nngwe e hlaloše ditaba tša yona. Mafoko a be a a hlamilwego gabotse le tšhomišo ya maleba ya maswaodikga. Mopeleto le tlotlontšu e be tša maleba. Segalo e be sa maleba. E se be ya matšhošetši, le ge e le ye bogale eupša e be ye e laetšago tlhompho.
Atrese Madume Mafelelo/Bofelo SEBOPEGO ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse (Khoneng ya letsogo la go ja godingwana) Ga go šomišwe maswaodikga. Letšatšikgwedi le ngwalwa ka mantšu: Mohlala: 3 Matšhe 2004 a ngwalwa ka letsogong la nngele mothaladi o tee ka fase. : Go šomišwe tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo bja laetša segwera magareng ga mongwadi le mongwalelwa. O šomiša leina la gago wena mongwadi/Sereto sa gago o šomiše maswaodikga.
DITENG O se fapoge tabeng ye o swanetšego go ngwala ka yona. Diteng e be go ya ka dinyakwa tša lengwalo. Go laetšwe kwešišo ya seo go ngwalwago ka sona. Morero wa lengwalo o fihlelwe.
SETAELE LE POLELO Temana ye nngwe le ye ngwe e hlaloše ditaba tša yona.
Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ditekolo ka botlalo.
Sebopego sa maleba le botelele bjo bo phethagetšego sa sengwalwana. Botelele sengwalwa. Botelele bjo bo amogelegago. hlaotšwego sa sengwalwa. Botelele bjo sa sengwalwa. Sengwalwa se se telele lekanetšego go ya ka bjo bo lekanetšego. bo sa lekanelago. kudu/se sekopana kudu.
mohuta wa sengwalwana.
B. DITENG [4] Momarelo ya hlogo Hlogo ye e hlalošitšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero. Hlogo ye e hlalošitšwego ka bophara. O tšweleditše morero. Hlogo ye e hlalošitšwego eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši. O dikologa seolo.
C.SETAELE & POLELO Tlhamo ya mafoko le Tlhamo ya mafoko le Gannyane go hlaotšwe Sebopego le segalo tšeo segalo tše di tlogago di segalo tše di laolegago. sebopego le segalo. Go di sego tša maleba.
Rejistara, segalo, lebane le sengwalwa. Mafoko a a feleletšego ao ralala le mafoko ao a sa Tlhamo ya mafoko, tlhamo ya mafoko, Nyalelano ya mehuta ya bontši bja ona go felelago. Diphošo tše mopeleto, polelo le mopeleto mafoko. šomišitšwego polelo ya mmalwa tša polelo, maswaodikga tšeo di maswaodikga, Polelo ye e hlwekilego ya maleba, maswaodikga le mopeleto le fokolago.
tšhomišo ya polelo. go hloka diphošo. mopeleto. Go šomišitšwe maswaodikga.
mehuta ya mafoko gabotse.
Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ditekolo ka botlalo.
Sebopego sa maleba phethagetšego sa sengwalwa. Botelele bjo hlaotšwego sa sa sengwalwa.
le botelele bjo bo sengwalwana. Botelele bo amogelegago. sengwalwa. Botelele bjo Sengwalwa se se telele lekanetšego go ya ka bjo bo lekanetšego bo sa lekanelago kudu/se sekopana kudu.
mohuta wa sengwalwana.
Momarelo ya hlogo ka botlalo le maleba. ka bophara.
Bokgoni bja go tšweletša morero. tšweletša morero. O a atlega go tšweletša morero. bušeletša gantši. O dikologa seolo.
C. SETAELE & POLELO Tlhamo ya mafoko le Tlhamo ya mafoko le Gannyane go hlaotšwe Sebopego le segalo tšeo segalo tše di tlogago di segalo tše di laolegago. sebopego le segalo. Go di sego tša maleba.
Registara, segalo, lebane le sengwalwa. Mafoko a a feleletšego ao ralala le mafoko ao a sa Tlhamo ya mafoko, tlhamo ya mafoko, Nyalelano ya mehuta ya bontši bja ona go felelago. Diphošo tše mopeleto, polelo le mopeleto mafoko. Polelo ye e šomitšitšwego polelo ya mmalwa tša polelo, maswaodikga tšeo di maswaodikga, hlwekilego ya go hloka maleba, maswaodikga le mopeleto le maswaodikga fokolago.
tšhomišo ya polelo. diphošo. mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse.
Sebopego sa maleba phethagetšego sa sengwalwa. Botelele bjo hlaotšwego sa sa sengwalwa.
le botelele bjo bo sengwalwana. Botelele bo amogelegago. sengwalwa. Botelele bjo Sengwalwa se se telele lekanetšego go ya ka bjo bo lekanetšego bo sa lekanelago. kudu/se sekopana kudu.
mohuta wa sengwalwana.
Momarelo ya hlogo ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša ka bophara. O tšweleditše morero. eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. bušeletša gantši. O morero.
D. SETAELE & POLELO Tlhamo ya mafoko le Tlhamo ya mafoko le Gannyane go hlaotšwe Sebopego le segalo tšeo segalo tše di tlogago di segalo tše di laolegago. sebopego le segalo. Go di sego tša maleba.
Registara, segalo, tlhamo lebane le sengwalwa. Mafoko a a feleletšego ao ralala le mafoko ao a sa Tlhamo ya mafoko, ya mafoko, mopeleto maswaodikga, tšhomišo Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e bontši bja ona go šomitšitšwego polelo ya felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di ya polelo. hlwekilego ya go hloka maleba, maswaodikga le mopeleto le maswaodikga fokolago.
diphošo. mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse.
Polelo e be ya maatlakgogedi Peakanyo ya mantšu ya go goga mmadi.
E be sa maleba Peakanyo ya dintlha tše di filwego tša diteng di be tša tsela ye e amogelegago.
Polelo e be ya maatlakgogedi Peakanyo ya mantšu ya go goga mmadi.
Polelo e be ya maatlakgogedi Peakanyo ya mantšu ya go goga mmadi.
Motlalepula o kwele gore Sekwala o swerwe. O be a bolawa/a tšhaba go bolawa ke tlala.
Ee! ka ge e le mosadi wa gago o mo tshepa. Aowa! ka gore ge o le monna ga wa swanela go dula bogweng. Kgopolo ya go kwala e tla putswa.
O ile a utswetša Lombard; pasa ya kgatliwa. O ile a swarwa ka lebaka la bohodu ge a etšwa kgolegong ke ge a gwahlafetše.
O rile ge a le Tlhabane a thoma go babja, tšhelete yeo a rekišitšego diruiwa ka yona le yona e fedile, ba bangwe ba mo hlanogela.
Go nyakelwa mosadi.
Motho ga a swanela go nyakelwa molekani. Karabo ya go kwala e tla putswa.
Ke hlakišwa ke pasa.
Sofonea o be a tshwenya Lesogana la ga Ramaeba a re o nyaka pasa ya gagwe ga a kgone go šoma.
Bašemane ba ile ba boa madišong ba tšhaba ba re ba bone Sofonea a phetheletše dikgomo. Kgaetšedi wa Sofonea o ile a bona Sofonea a etla ka tsela gomme ge a mo goelela a tšhaba. Batho ba be ba mmona le kua mašemong.
Ya ge toro ya Mosima e bile therešo ka go hwetša dilwana tša ngwana le pampiri tšhelete.
Aowa! ka ge taba ye bjalo e sa kgonagalekudu ka ge lebati le notletšwe.
Kgopolo ya maleba e tla putswa.
O no lla ka gore o rengwa ke hlogo gomme hlogo ya mo tšea.
O ile a huduga.
Sefaka ka ge e bee le rangwane'a Kgoši, o be a fela a lemoša bakgomana ba bangwe gore batlogele go lahletša kgoši le ge adiradiphošo ba no dumela. Ka gona go rata nnete ba ile ba mo hloya ba mo hlokofatša ka go bolaya bana ba gagwe.
Sefaka ga a dikedike ge a sa rate selo, obotša motho serokaphatla le gona o rata nnete.
Balekwaba tla putswa ge bakgonne go tšweletšabokgoni bja go ngwala dintlha ka tatelano le go kgonago šitlela ka mehlala ya maleba bj.k.
Sekwala o thwalwa lebenkeleng la Lombard.
O thoma go bona lešoba la go itirela tšhelete.
Ditseno di theogile kudu.
Lombard o mmeela molaba gomme o a swarwa.
Pasa e a kgatliwa.
O thwalwa gape klapong.
O thoma go utswa dipoleiti a di rekiša.
Balaodiba hwetša go hlaela tše makgolopedi.
O a swarwa, o ya kgolegong lebaka la dikgwedi tše senyane.
Dinkwenyana tšela tše botsana di llwe ke rena botšhwene.
O be a lle banaba dinkwe a tšhaba gore di ka tla tšammolaya.
Ditšhwene di ile ge di opela dinkwe tša befelwa gomme tšahlaseladitšhwene.
Dinkwenyana tšela tše botsana ga se tša lewa ke renabotšhwene.
Ka phukubje, o re ruta gore re hlokomele ge motho a go botša gore o dire selo; o se senke pele.
Ka ditšhwene, ore lemošagore re tlogele go gokwa ke dijo le go naganišiša pele o dira selo.
Ee! digole di ka mehuta ye mentši fela sa mohuta wo se ka se phele.
O ile ge a kgokologa a šetše mosadi morago a nwelela ka meetseng matwetwe a re ngwetši e mo opelele košana gomme a tšwa ka meetseng e le motho yo a feletšego.
Aowa e ka se direge kgopolo ya go kwala e tla abelwa moputso.
Ya go neelana dikgomo.
O be a duma dikgomo tša Mašilwane ka ge dibe di le' botse, di na le maswi a mantši di phalatšagagwe.
Nonyana e ba tsebišitše ka go opelakošana.
Balekwaba tla abelwa meputso ge ba laeditše bokgoni bja go aladintlha le go kgona go di fahlela bj.k.
Matheetšabohle le banenyana.
Matheetšabohle le bakgalabje.
Matheetšabohle, basadi le bakgekolo.
Matheetšabohle le monna wa motsomi.
Go tšea dikeletšo tšabathoba ka godimo ka moka.
Ga a boelwe ke selo ka lebaka la go se kgone go itšeela sephetho.
<fn>10913VMF2006.txt</fn>
Mokgwa wa go lekola taodišo ya go ba le hlogo.
DITENG [15] Peakanyo: Matseno, mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše difsa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba.
14-15 Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša mogopolo wo o butšwitšego. 9-13 Peakanyo ye e nago le bohlatse, matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Tshekatsheko ya hlogo e laetša tše dingwe tša boikgopolelo. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Bontši bja ditlamorago di tšweleditšwe. 6-8 Tše dingwe tša bohlatse bja peakanyo di a tšwelela, matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, eupša hlogo e sekasekilwe ka mokgwa wa bošaedi. 0-5 Ga go na bohlatse bja peakanyo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba. Hlogo e sekasekilwe ka bošaedi.
9-10 Ditemana tše di hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Lebelo le le lekanego le selaganya kanego ka moka. Ditiragalo di agwa go iša sehloweng. 8-7 Ditemana tše di lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 6-5 Maitekelo a ditemana, eupša go na le tlhaelelo ya nyalelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 0-5 Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO [15] Rejistara, segalo, boitemogelo bja babadi, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko, mopeleto le maswaodikga. 14-15 Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego, tlhamego ya mafoko ya maleba, mopeleto le maswaodikga, tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba. Rejistara e šomošitšwe ka bokgoni. Bohlale bja tšhomišo ya segalo bo godimo ga taodišo. 9-13 Polelo ye e laolegago ya mafoko a a feleletšego. Bontši bja tlotlontšu, tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomišo ya polelo. Bokgoni bjo bo itšego bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. 6-8 Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišo ya polelo, mopeleto le maswaodikga. Rejistara di šomišitšwe gabotse go ya ka mabaka, eupša go bile tlhaelelo ya bokgoni bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane. 0-5 Go na le tlhaelelo ya tšhomišo ya mafoko ye e sa Iebanego, mafoko a a sa felelago ke a a hlakahlakanego. Go hloka tshedimošo ga tšhomišo ya go anega. Tlhamelelo ya tlotlontšu tlhamego ya mafoko ye e fokolago, diphošo tše ntši tša polelo, mopeleto le maswaodikga.
Mokgwa wa go lekola Taodišo ya go hloka hlogo.
DITENG [15] Peakanyo: Matseno, mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše difsa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba.
14-15 Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša mogopolo wo o butšwitšego. 9-13 Peakanyo ye e nago le bohlatse, matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Tshekatsheko ya hlogo e laetša tše dingwe tša boikgopolelo. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Bontši bja ditlamorago di tšweleditšwe. 6-8 Tše dingwe tša bohlatse bja peakanyo di a tšwelela, matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, eupša hlogo e sekasekilwe ka mokgwa wa bošaedi. 0-5 Ga go na bohlatse bja peakanyo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba. Hlogo e sekasekilwe ka bošaedi.
7-8 Ditemana tše hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Lebelo le le lekanego le selaganya kanego ka moka. Ditiragalo di agwa go iša sehloweng. 5-6 Ditemana tše di lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 3-4 Maitekelo a ditemana, eupša go na le tlhaelelo ya nyalelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 1-2 Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO [15] Rejistara, segalo, boitemogelo bja batheeletši, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko, mopeleto le maswaodikga. 14-15 Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego, tlhamego ya mafoko ya maleba, mopeleto le maswaodikga, tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba. Rejistara e šomošitšwe ka bokgoni. Bohlale bja tšhomišo ya segalo bo godimo ga taodišo. 9-13 Polelo ye e laolegago ya mafoko a a feleletšego. Bontši bja tlotlontšu, tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomišo ya polelo. Bokgoni bjo bo itšego bja tšomišo ya segalo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. 6-8 Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišo ya polelo, mopeleto le maswaodikga. Rejistara di šomišitšwe gabotse go ya ka mabaka, eupša go bile tlhaelelo ya bokgoni bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane.
Atrese Madume Mafelelo/Bofelo SEBOPEGO 1. ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse (Khoneng ya letsogo la go ja godingwana) Ga go šomišwe maswaodikga Letšatšikgwedi le ngwalwa ka mantšu: Mohlala: 14 Aprele 2004 2. go šomišwe Thobela/Morena. Go se šomišwe maswaodikga. Madume a ngwalwa ka letsogong la nngele mothalading o tee ka fase ga atrese ya mongwalelwa. 3. : Go šomišwe tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo bo laetše boikokobetšo, Mohlala: Wa lena. O šomiše leina la gago ka botlalo k.g.r. leina le sefane. Ga go šomišwe maswaodikga.
DITENG: O se fapoge tabeng ye o swanetšego go ngwala ka yona. Diteng e be tše di kgahlišago Go laetšwe kwešišo ya hlogo yeo go ngwalwago ka yona. Morero wa lengwalo o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO Temana ye nngwe le ye nngwe e hlaloše ditaba tša yona. Mafoko a be a a hlamilwego gabotse le tšhomišo ya maleba ya maswaodikga. Mopeleto le tlotlontšu e be tša maleba. Segalo e be sa maleba. E se be ya matšhošetši, le ge e le ye bogale eupša e be ye e laetšago tlhompho.
Atrese: Madume: Mafelelo/Bofelo SEBOPEGO ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse (Khoneng ya letsogo la go ja godingwana), ga go šomišwe maswaodikga. Letšatšikgwedi le ngwalwa ka mantšu: Mohlala: 3 Matšhe 2004 Leina la mogwera fela / Sereto sa gagwe ga go šomišwe maswaodikga. Madume a ngwalwa ka letsogong la nngele mothaladi o tee ka fase. : Go šomišwe tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo bja laetša segwera magareng ga mongwadi le mongwalelwa. Šomiša leina la gago wena mongwadi/Sereto sa gago o se šomiše maswaodikga.
DITENG O se fapoge tabeng ye o swanetšego go ngwala ka yona. Diteng e be tše di kgahlišago. Go laetšwe kwešišo ya seo go ngwalwago ka sona. Morero wa lengwalo o fihlelwe.
SETAELE LE POLELO Temana ye nngwe le ye ngwe e hlaloše ditaba tša yona.
Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ditekolo ka botlalo.
Sebopego sa maleba le botelele bjo bo phethagetšego sa sengwalwana. Botelele sengwalwa. Botelele bjo bo amogelegago. hlaotšwego sa sengwalwa. Botelele bjo sa sengwalwa. Sengwalwa se se telele lekanetšego go ya ka bjo bo lekanetšego. bo sa lekanelago. kudu/se sekopana kudu.
mohuta wa sengwalwana.
B. DITENG [4] Momarelo ya hlogo Hlogo ye e hlalošitšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero. Hlogo ye e hlalošitšwego ka bophara. O tšweleditše morero. Hlogo ye e hlalošitšwego eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši. O dikologa seolo.
C.SETAELE & POLELO Tlhamo ya mafoko le Tlhamo ya mafoko le Gannyane go hlaotšwe Sebopego le segalo tšeo segalo tše di tlogago di segalo tše di laolegago. sebopego le segalo. Go di sego tša maleba.
Rejistara, segalo, lebane le sengwalwa. Mafoko a a feleletšego ao ralala le mafoko ao a sa Tlhamo ya mafoko, tlhamo ya mafoko, Nyalelano ya mehuta ya bontši bja ona go felelago. Diphošo tše mopeleto, polelo le mopeleto mafoko. šomišitšwego polelo ya mmalwa tša polelo, maswaodikga tšeo di maswaodikga, Polelo ye e hlwekilego ya maleba, maswaodikga le mopeleto le fokolago.
tšhomišo ya polelo. go hloka diphošo tša mopeleto. Go šomišitšwe maswaodikga.
polelo. mehuta ya mafoko gabotse.
Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ditekolo ka botlalo.
Sebopego sa maleba phethagetšego sa sengwalwa. Botelele bjo hlaotšwego sa sa sengwalwa.
le botelele bjo bo sengwalwana. Botelele bo amogelegago. sengwalwa. Botelele bjo Sengwalwa se se telele lekanetšego go ya ka bjo bo lekanetšego bo sa lekanelago kudu/se sekopana kudu.
mohuta wa sengwalwana.
Momarelo ya hlogo ka botlalo le maleba. ka bophara.
Bokgoni bja go tšweletša morero. tšweletša morero. O a atlega go tšweletša morero. bušeletša gantši. O dikologa seolo.
C. SETAELE & POLELO Tlhamo ya mafoko le Tlhamo ya mafoko le Gannyane go hlaotšwe Sebopego le segalo tšeo segalo tše di tlogago di segalo tše di laolegago. sebopego le segalo. Go di sego tša maleba.
Rejistara, segalo, lebane le sengwalwa. Mafoko a a feleletšego ao ralala le mafoko ao a sa Tlhamo ya mafoko, tlhamo ya mafoko, Nyalelano ya mehuta ya bontši bja ona go felelago. Diphošo tše mopeleto, polelo le mopeleto mafoko. Polelo ye e šomitšitšwego polelo ya mmalwa tša polelo, maswaodikga tšeo di maswaodikga, hlwekilego ya go hloka maleba, maswaodikga le mopeleto le maswaodikga fokolago.
tšhomišo ya polelo. diphošo tša polelo. mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse.
Sebopego sa maleba phethagetšego sa sengwalwa. Botelele bjo hlaotšwego sa sa sengwalwa.
le botelele bjo bo sengwalwana. Botelele bo amogelegago. sengwalwa. Botelele bjo Sengwalwa se se telele lekanetšego go ya ka bjo bo lekanetšego bo sa lekanelago. kudu/se sekopana kudu.
mohuta wa sengwalwana.
Momarelo ya hlogo ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša ka bophara. O tšweleditše morero. eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. bušeletša gantši. O morero. Diteng ga se tša dikologa seolo. maleba.
C.SETAELE & POLELO Tlhamo ya mafoko le Tlhamo ya mafoko le Gannyane go hlaotšwe Sebopego le segalo tšeo segalo tše di tlogago di segalo tše di laolegago. sebopego le segalo. Go di sego tša maleba.
Rejistara, segalo, tlhamo lebane le sengwalwa. Mafoko a a feleletšego ao ralala le mafoko ao a sa Tlhamo ya mafoko, ya mafoko, mopeleto maswaodikga, tšhomišo Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e bontši bja ona go šomitšitšwego polelo ya felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di ya polelo. hlwekilego ya go hloka maleba, maswaodikga le mopeleto le maswaodikga fokolago.
diphošo tša polelo.. mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse.
Polelo e be ya maatlakgogedi Peakanyo ya mantšu ya go goga mmadi.
E be sa maleba Peakanyo ya dintlha tše di filwego tša diteng di be tša tsela ye e amogelegago.
Polelo e be ya maatlakgogedi Peakanyo ya mantšu ya go goga mmadi.
Polelo e be ya maatlakgogedi Peakanyo ya mantšu ya go goga mmadi.
E be sa maleba Peakanyo ya dintlha tše di filwego tša diteng di be ka tsela ye e amogelegago, ya ge go ngwalwa karata.
Polelo e be ya maatlakgogedi Peakanyo ya mantšu ya go goga mahlo a mmadi.
Phiri e be e kgahlilwe ke maano ao a dirišitšwego ke phukubje a go hwetša dihlapigabonolo.
Batho ba ka thibela tlaišo ya diphoofoloka gotsebiša ba tšhireletšo ya diphoofolo goba ba S.P.C.A. le ge e le maphodisagore di tlošwe di bewe lefelong la tšhireletšo.
Phukubje e ile go bona rakariki a tšwelela ya robala tseleng tšeo e kego e hwile gomme rakarikana a e topa a e lahlela ka morago. Ge e bona dihlapi ya thomago di lahlela ka e teeka e tee tseleng, ya fologa ya di topa- rakarikana ge a fihla gae kegego se na le hlapi le e tee.
Batho ba ka buladiprojeke tša gobjala merogo le digwere gomme ba rekiša gore ba kgone go raka tlala, goba tša go hlatswetša batho difatanaga goba tša go kgoboketšadipampiri ba di rekiše gore di ye go šomišwa gape bona ba ikhweletše tšhelete.
Kgopolo ya maleba e tla abelwa meputso.
Batho ba go swana lephukubje baatileka gore go na le bao ba hulago batho mesong ge ba tsogela medirong kudu sehleng sa marega ka ge e sa leleswiswi; gape le ba go hula bathoditšhelete metšheneng ya dipankabj.bj.
Dikarabo tša maleba di tla abelwa meputso.
Aowa. Phukubje ga se yaroma phiri go yo patlama tseleng; ke ka lebaka la botlatla le megabaru le go se rate go phalwa ge e gobaditšwe ke rakariki, le yona kgopolo ya go itefeletša e sa laetša botlaela.
Kgopolo yeo e amogelegago e tla putswa.
Rakariki ke monna wa megabaru wa go se rate go fetwa ke selo. Gape ga a na kwelobohloko, o šoro, o na le moyawa go itefetša, eupša o tšweletša botlatla bja gagwe ka go itefetša ka tsela yeo e sego yona.
Rakariki -o rerutagore re se tšame re topa dilo ka ge di ka re hlagišetša mathata.
Phukubje -mo bophelong re hlokomele ka ge gonale batho ba go phela ka go hlalefetša ba bangwe.
Phiri- ge o le motho o swanetše go naganišiša gabotse pele o dira selo le ge yo mongwe a tšweletše go sona, o se se latele kudu ge e le se sempe.
Dipoloko tša bošego, ka šakeng le ka lapeng di ka lahlwa ka ge e le taba ya go befa go bolokela motho ka gae.
Go fihlela batho lehu la kgoši e lego moetapele wa setšhaba ga se tshwanelo, batho ba swanetše go tseba le go boloka moetapele wa bona.
Go bolaya mokgomana gore e be mosamelowa kgoši ke taba ye sehlogo e swanetše go lahlwa, ka gore motho a ka se hwele yo mongwe.
Go boloka mohu ka pela ke taba yeo e ka lotwago, ya tšwetšwa pele le lehono ka ge e tla fokotša ditshenyegelo tša poloko-Go tata mohu ka mokgopa wa kgomo go ka lahlwa ka ge mehleng yeno go na le mapokisi.
Go laelwa molekani yo mongwe ke ba bogadi morago ga lehu ga se taba ye botse ka ge mo gongwe motho yoo o ka se mo rate.
Go se dumelele mohlologadi go sepelasepela morago ga lehu le gore dipula di ka senego ka lahlwa ka ge lehu le se na kamano le dipula. eupša gape e ka lotwa gore mosadi a ilele monna wa gagwe.
Go nyaka dingaka tša gohlatswa sefifi go kalahlwa ka ge eno ba go itapiša ka lefela le go itobiša ka gore o tla nyaka dilefa.
Rameriri le bagwera bagagwe ba be baromilwe ke bathotsoko go tlo bolaya Moraba bošegong bjoo.
Ke taba ye mpe ruri ya go dumela godira taba ya mohuta woo;ka gore o ka tsena kotsing wa swarwagobagwabolawa wenale gona e tla go hlokiša khutšo bophelong bja gago ka moka.
Bo ka thibelwa ke gore ge batho ba go kgopela go bolaya motho yo mongwe, o tsebiše maphodisa ka morero wo le go gana go gogelwa tabeng tše bjalo.
Boikgopolelo bja maleba bo tla abelwa meputso.
Ka go se notlele ngwako ka ge e be e le bošego, ke ka fao boRameriri ba kgonnego go tsena.
T.T. o ile a leka go tšwa ka mo ngwakong, Rameriri a mo thibela gomme ba mohlasela, agobatšwa ke thipa ya Rameriri ka seatleng, morago ba mo tlogela a dutla madi ya re ge a re o ya go MmaPhuti a hlakanetšwa ke dimpša a boela morago.
Ke be ke tla ya go swariša batho ba kudu ka geba mogobaditše ba bile ba hlalošitšegore ba be ba tlile ka morero wa go bolaya Moraba; le go huduga lefelong le.
Kgopolo ya maleba etlaabelwa meputso.
Rameriri le bagwera bagagwe ba ile ba bolaya Tšhidi kathipa, yooe bilego a bego a ba tlwaetše; ka gona T.T. o ile a tšhoga kudu ka ge le yena a ile a hlaselwa ke dikebekwa.
Go ka dirwa ditšhupetšo legosaeniša batho bao basa thekgego molao wo; meagong ka moka ya mmušo gwa išwa dimemorantamo le go kgoro ya maphodisa go laetša mmušo gore o fa dikebekwa maatla ka go tseba gore bona ba ka se bolawe.
Bagwera ba Rameriri ba ile ba hlabjakadithipa ba bolawa;ge e le Rameriri yena a babja lebaka le letelele a palela dingaka mafelelong a hlokofala a latela bagwera ba gagwe ba bararo.
T.T. ke lesogana la go hloka kgotlelelo le go rata go ngala. Gape ke lefšega ge a kwele sago tšhoša ogopola goboelagae.
O ba le bagweraba bantši gomme ba kganyoga gore abafe diphahla tša lebenkele ka thekoya fase.
Sekwala o lefša tšhelete ya go bonala ke Lombard eupša ga a kgotsofale o hweditše lešoba la go itirela tšhelete.
O beakanya lebagwera ba gagwegoreba mofe lenaneo pele ga nako a kgone go ba lokišetša diphahla tšeo.
Bagwera ba Sekwala ba lefela tšedinnyane a pataganye le tšeo batlogo di lefela Lokheišeneng, e ba tšhelete ya gagwe.
Lombard o mo reela molaba ka Segwai o a swarwa.
O bonwa molato pasa ya gagwe e a kgatliwa o rakwa tikologong ya Borwa ka moka.
Ge a boetše gae o rekišaleruo la mmagwe, ge a re ke a mo kgala o re ke tša gagwe; o lwa le mmagwe o a mo ngadiša.
O hwetša mošomo thokong ya Marowe.
O fiwa boikarabelo bja go hlokomela meago le dibjana tša klapo.
Sekwala o dula a nnoši klapong ka ge beng ba gagwe ba etla ka sewelo.
Sekwala o lekega gape, o bona lešoba le lengwe gape la go itirela tšhelete.
O rekiša dipoleiti tša klapo, di rekwa ka bontši.
Balaodiba klapo batla go bala dibjana bahwetša di hlaela ka makgolo a mabedi le lesome le metšo ye mene.
O ba iša mo a dibeago, ba hwetša go šetše tšemasometshela le tše tharo.
O a golegwa o dula kgolegong dikgwedi tše senyane.
<fn>10913VMS2006.txt</fn>
Mokgwa wa go lekola Taodišo ya go ba le hlogo.
DITENG [15] Peakanyo: Matseno, mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše diswa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba.
14-15 Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša mogopolo wo o butšwitšego. 9-13 Peakanyo ye e nago le bohlatse, matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Tshekatsheko ya hlogo e laetša tše dingwe tša boikgopolelo. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Bontši bja ditlamorago di tšweleditšwe. 6-8 Tše dingwe tša bohlatse bja peakanyo di a tšwelela, matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, eupša hlogo e sekasekilwe ka mokgwa wa bošaedi. 0-5 Ga go na bohlatse bja peakanyo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba. Hlogo e sekasekilwe ka bošaedi.
9-10 Ditemana tše di hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Lebelo le le lekanego le selaganya kanego ka moka. Ditiragalo di agwa go iša sehloweng. 8-7 Ditemana tše di lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 6-5 Maitekelo a ditemana, eupša go na le le tlhaelelo ya nyalelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 0-5 Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO [15] Rejistara, segalo, boitemogelo bja batheeletši, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko, mopeleto le maswaodikga. 14-15 Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego, tlhamego ya mafoko ya maleba, mopeleto le maswaodikga, tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba. 9-13 Polelo ye e laolegago ya mafoko a a feleletšego. Bontši bja tlotlontšu, tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomošo ya polelo. Bokgoni bjo bo itšego bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. 6-8 Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišso ya polelo, mopeleto le maswaodikga. Registara di šomišitšwe gabotse go ya ka mabaka, eupša go bile tlhaelelo ya bokgoni bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane. 0-5 Go na le tlhaelelo ya tšhomišo ya mafoko ye e sa Iebanego, mafoko a a sa felelago ke a a hlakahlakanego. Go hloka tshedimošo ga tšhomišo ya go anega. Tlhamelelo ya tlotlontšu tlhamego ya mafoko ye e fokolago, diphošo tše ntši tša polelo, mopeleto le maswaodikga.
Mokgwa wa go lekola Taodišo ya go hloka hlogo.
DITENG [15] Peakanyo: Matseno, mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše diswa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba.
14-15 Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša mogopolo wo o butšwitšego. 9-13 Peakanyo ye e nago le bohlatse, matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Tshekatsheko ya hlogo e laetša tše dingwe tša boikgopolelo. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Bontši bja ditlamorago di tšweleditšwe. 6-8 Tše dingwe tša bohlatse bja peakanyo di a tšwelela, matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, eupša hlogo e sekasekilwe ka mokgwa wa bošaedi. 0-5 Ga go na bohlatse bja peakanyo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba. Hlogo e sekasekilwe ka bošaedi.
7-8 Ditemana tše hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Lebelo le le lekanego le selaganya kanego ka moka. Ditiragalo di agwa go iša sehloweng. 5-6 Ditemana tše di lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 3-4 Maitekelo a ditemana, eupša go na le tlhaelelo ya nyalelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 1-2 Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO [15] Rejistara, segalo, boitemogelo bja batheeletši, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko, mopeleto le maswaodikga. 14-15 Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego, tlhamego ya mafoko ya maleba, mopeleto le maswaodikga, tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba. Registara e šomošitšwe ka bokgoni. Bohlale bja tšhomišo ya segalo bo godimo ga taodišo. 9-13 Polelo ye e laolegago ya mafoko a a feleletšego. Bontši bja tlotlontšu, tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomišo ya polelo. Bokgoni bjo bo itšego bja tšomišo ya segalo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. 6-8 Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišo ya polelo, mopeleto le maswaodikga. Registara di šomišitšwe gabotse go ya ka mabaka, eupša go bile tlhaelelo ya bokgoni bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane. 0-5 Go na le tlhaelelo ya tšhomišo ya mafoko ye e sa Iebanego, mafoko a a sa felelago ke a a hlakahlakanego. Go hloka tshedimošo ga tšhomišo ya go anega. Tlhamelelo ya tlotlontšu, tlhamego ya mafoko ye e fokolago, diphošo tše ntši tša polelo, mopeleto le maswaodikga.
Madume go šomišwe Thobela/Morena. Go šomišwe maswaodikga.
Madume a ngwalwa ka letsogong la nngele mothalading o tee ka fase ga aterese ya mongwalelwa.
Mafelelo/Bofelo: Go šomišwe tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo bo laetše boikokobetšo, Mohlala: Wa lena.
O šomiše leina la gago ka botlalo k.g.r. leina le sefane.
O se fapoge tabeng ye o swanetšego go ngwala ka yona.
Go laetšwe kwešišo ya hlogo yeo go ngwalwago ka yona.
Morero wa lengwalo o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO Temana ye nngwe le ye nngwe e hlaloše ditaba tsa yona. Mafoko a be a a hlamilwego gabotse le tšhomišo ya maleba ya maswaodikga. Mopeleto le tlotlontšu e be tša maleba. Segalo e be sa maleba. E se be ya matšhošetši, le ge e le ye bogale eupša e be ye e laetšago tlhompho.
Aterese Madume Mafelelo/Bofelo SEBOPEGO ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse (Khoneng ya letsogo la go ja godingwana) Ga go šomišwe maswaodikga. Letšatikgwedi le ngwalwa ka mantšu: Mohlala: 3 Matšhe 2004 a ngwalwa ka letsogong la nngele mothaladi o tee ka fase. : Go šomišwe tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo bja laetša segwera magareng ga mongwadi le mongwalelwa. O šomiša leina la gago wena mongwadi/Sereto sa gago, o šomiše maswaodikga.
DITENG O se fapoge tabeng ye o swanetšego go ngwala ka yona. Diteng e be tše di kgahlišago. Go laetšwe kwešišo ya seo go ngwalwago ka sona. Morero wa lengwalo o fihlelwe.
SETAELE LE POLELO Temana ye nngwe le ye ngwe e hlaloše ditaba tša yona.
Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ditekolo ka botlalo.
Sebopego sa maleba le botelele bjo bo phethagetšego sa sengwalwana. Botelele sengwalwa. Botelele bjo bo amogelegago. hlaotšwego sa sengwalwa. Botelele bjo sa sengwalwa. Sengwalwa/se ka ba se lekanetšego go ya ka bjo bo lekanetšego. bo sa lekanelago. se telele kudu/se se mohuta wa kopana.
B. DITENG [4] Momarelo ya hlogo Hlogo ye e hlalošitšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero. Hlogo ye e hlalošitšwego ka bophara. O tšweleditše morero. Hlogo ye e hlalošitšwego eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši. O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalošitšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša dintlha.
C.SETAELE & POLELO Tlhamo ya mafoko le Tlhamo ya mafoko le Gannyane go hlaotšwe Sebopego le segalo tšeo segalo tše di tlogago di segalo tše di laolegago. sebopego le segalo go di sego tša maleba.
Rejistara, segalo, lebane le sengwalwa. Mafoko a a feleletšego ao ralala le mafoko ao a sa Tlhamo ya mafoko, tlhamo ya mafoko, Nyalelano ya mehuta ya bontši bja ona go felelago. Diphošo tše mopeleto, polelo le mopeleto mafoko. šomitšitšwego polelo ya mmalwa tša polelo, maswaodikga tšeo di maswaodikga, tšomišo Polelo ye e hlwekilego ya maleba, maswaodikga le mopeleto le fokolago.
ya polelo. go hloka diphošo. mopeleto. Go šomišitšwe maswaodikga.
mehuta ya mafoko gabotse.
Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše bontsi Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ditekolo ka botlalo.
Sebopego sa maleba phethagetšego sa sengwalwa. Botelele bjo hlaotšwego sa sa sengwalwa.
le botelele bjo bo sengwalwana. Botelele bo amogelegago. sengwalwa. Botelele bjo Sengwalwa se se telele lekanetšego go ya ka bjo bo lekanetšego bo sa lekanelago kudu/se sekopana kudu.
mohuta wa sengwalwana.
B.DITENG [4] Momarelo ya hlogo Hlogo ye e hlalošitšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero. Hlogo ye e hlološitšwego ka bophara. O tšweleditše morero. Hlogo ye e hlalošitšwego eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši. O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalošitšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša dintlha.
C. SETAELE & POLELO Tlhamo ya mafoko le Tlhamo ya mafoko le Gannyane go hlaotšwe Sebopego le segalo tšeo segalo tše di tlogago di segalo tše di laolegago. sebopego le segalo go di sego tša maleba.
Rejistara, segalo, lebane le sengwalwa. Mafoko a a feleletšego ao ralala le mafoko ao a sa Tlhamo ya mafoko, tlhamo ya mafoko, Nyalelano ya mehuta ya bontši bja ona go felelago. Diphošo tše mopeleto, polelo le mopeleto mafoko. Polelo ye e šomišitšwego polelo ya mmalwa tša polelo, maswaodikga tšeo di maswaodikga, hlwekilego ya go hloka maleba, maswaodikga le mopeleto le maswaodikga fokolago.
tšhomišo ya polelo. diphošo. mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse.
Sebopego sa maleba phethagetšego sa sengwalwa. Botelele bjo hlaotšwego sa sa sengwalwa.
le botelele bjo bo sengwalwana. Botelele bo amogelegago. sengwalwa. Botelele bjo Sengwalwa se se telele lekanetšego go ya ka bjo bo lekanetšego bo sa lekanelago. kudu/se sekopana kudu.
mohuta wa sengwalwana.
Momarelo ya hlogo ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša ka bophara. O tšweleditše morero. eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. bušeletša gantši. O dintlha.
C. SETAELE & POLELO Tlhamo ya mafoko le Tlhamo ya mafoko le Gannyane go hlaotšwe Sebopego le segalo tšeo segalo tše di tlogago di segalo tše di laolegago. sebopego le segalo go di sego tša maleba.
Rejistara, segalo, lebane le sengwalwa. Mafoko a a feleletšego ao ralala le mafoko ao a sa Tlhamo ya mafoko, tlhamo ya mafoko, Nyalelano ya mehuta ya bontši bja ona go felelago. Diphošo tše mopeleto, polelo le mopeleto mafoko. šomišitšwego polelo ya mmalwa tša polelo, maswaodikga tšeo di maswaodikga, Polelo ye e hlwekilego ya maleba, maswaodikga le mopeleto le fokolago.
tšhomišo ya polelo. go hloka diphošo tša mopeleto. Go šomišitšwe maswaodikga.
polelo. mehuta ya mafoko gabotse.
A. SEBOPEGO [1] Hlogo ye e tšweletšago dintlha ka botlalo ka moitsebiši.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo.
A. SEBOPEGO [2] Sebopego se se phethagetšego sa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego. Sebopego se sebotse sa sengwalwa. Botelele bjo bo amogelegago. Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Botelele bjo bo sa lekanelago. Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa. Sengwalwa se se telele kudu/se sekopana kudu.
Hlogo ye e hlalošitšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero. Hlogo ye e hlalošitšwego ka bophara. O tšweleditše morero. Hlogo ye e hlalošitšwego eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši. O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalošitšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša dintlha.
Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane le sengwalwa. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšeo di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
C. POLELO LE SETAELE [3] Polelo e be ya maatlakgogedi Peakanyo ya mantšu ya go goga mmadi.
O be a tlile go nyaka mošomo.
T.T. ke motho wa go fela pelo, wa go hloka kgotlelelo gape o na le bofšega.
Moraba, e ba romilwe gore ba tle ba mmolaye.
Batho ba tlogele go reka batho go bolaya ba bangwe le go tlaleya batho ba mohuta woo maphodiseng.
Kgopolo ya maleba e tla putswa.
Rose ke motho yo mobe wa go ba le megabaru.
Karabo ya go kwala e tla putswa.
Kgopolo ya maleba e tla putswa.
Ya go felegetša Marula.
O ile a feleletša a robetše rumung ya Marula, gomme ba thoma go dula mmogo.
Mosadi wago rata tšhelete, wa mahlale le go hlalefelathoko, wago hloka kwelobohloko.
Ka go mo eletša gore a boe le mosadi wa gagwe gae a dule naye.
Kgopolo ya go kwala e tla putswa.
Ba kotsi ke dinwamadi, ba swanetšego swarelwa kgole/ba hlokomelwe.
MmaSerwadi o ya go Feus go reka ditonki tšeo di tla mo tswalelago dimeila.
Ditonki ge di seno tswala go hwetšwa e le ditonkana e sego dimeila.
MmaSerwadi o boelela go Feus fela o šitwa ke go mo thuša ka ge a rwaletšwe bookelong ka lebaka la go ragwa ke kgomo.
Feus o a hlokofala - MmaSerwadi ge a boelela o hwetša go phatlalatšwa thoto ya Feus.
Ba mo fa ditonki tše dingwe gape.
Sefala o tshepiša mmaSerwadi gore otla mo fa dinku tše tharo.
MmaSerwadi o mo fa ditonki tše tharo eupša Sefala o radia mosadi yo o mo fa nku e tee.
Ge a ya ga Sefala o hwetša a swerwe.
MmaSerwadi o lobile, ke ditonki tša go tšwala dimeila ke Sefala ka mo.
Aowa ga arate lapa la gagwe ka goreba be ba swanetšego emela yena ba se na tokologo ya go ipshina ka dikenywa.
Karabo ya go kwala e tla abelwa moputso.
O hlabetšwe mokgoši ke mogogonope wa gagwe.
Ke wa gore o nyaka Mokadiathola, lapa la gagwe le fedile ka ge Basadi le bana ba lle dikenywa.
Go se theeletše goba go tshela molao.
Go tlogela melao ye ya go se tsebalege le go fa lapatumelelo ya gokga/fula dikenywa.
Bohlale bja Phukubje.
O be a sa rate tau a re akathabela ge e ka hwa.
Gore o be a ile go nyakela Tau sehlare sa go mo alafa.
Ba ka lemošwa ka kotsi yeo e ka ba welago ge ba ka se lahle.
Kgopolo ya maleba e tla putswa.
Phiri e ile ya bitšwa gomme ya bolawa, tau a apara letlalo la yona.
Mahlale a ja mong.
Ka ge ba beba fihlela bana lehu legore phiri ke phoofolo ya go sepela bošegoba botša bana gore ke yona e ba tšerego.
Mabu a utswitšwe - ka gore ke mong wa naga/mohu.
Monna o bolokwa ba lešakeng.
mosadi o bolokwa ka lapeng.
Ka gore lešaka ke la monna mola lapa e le la mosadi.
Aowa! ka gore gonabjale bathoga ba sa dula go swana le kgale.
Balekwa ba tla abelwa meputso ge ba kgonne go ala dintlha ka moka le go šomiša polelo le go fa mehlala gabotse; bj.k.
Phukubje o ithobatša tseleng.
Rakariki o topa phukubje ka lebaka la botlatla le ge a sabone gore e bolailwe ke eng; le go tshwenywa ke megabaru ya go se rate go feta selo.
Phukubje o utswa dihlapi - rakarikana o lobile ka lebaka la botlaela le megabaru.
Phiri o hlalošetšwa ka mokgwa wo dihlapi di hweditšwego ka gona.
Ka botlaela ka le le latelago e ithobatša tseleng.
Rakarikana o ebetha wo šoro - e gobala la go šiiša ka lebaka la megabaru.
<fn>10913VMS2007.txt</fn>
Mokgwa wa go lekola taodišo ya go ba le hlogo.
DITENG [15] Peakanyo: Matseno, mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše difsa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba.
14-15 Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša mogopolo wo o butšwitšego. 9-13 Peakanyo ye e nago le bohlatse, matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Tshekatsheko ya hlogo e laetša tše dingwe tša boikgopolelo. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Bontši bja ditlamorago di tšweleditšwe. 6-8 Tše dingwe tša bohlatse bja peakanyo di a tšwelela, matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, eupša hlogo e sekasekilwe ka mokgwa wa bošaedi. 0-5 Ga go na bohlatse bja peakanyo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba. Hlogo e sekasekilwe ka bošaedi.
9-10 Ditemana tše di hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Lebelo le le lekanego le selaganya kanego ka moka. Ditiragalo di agwa go iša sehloweng. 8-7 Ditemana tše di lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 6-5 Maitekelo a ditemana, eupša go na le tlhaelelo ya nyalelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 0-5 Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO [15] Rejistara, segalo, boitemogelo bja babadi, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko, mopeleto le maswaodikga. 14-15 Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego, tlhamego ya mafoko ya maleba, mopeleto le maswaodikga, tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba. Rejistara e šomošitšwe ka bokgoni. Bohlale bja tšhomišo ya segalo bo godimo ga taodišo. 9-13 Polelo ye e laolegago ya mafoko a a feleletšego. Bontši bja tlotlontšu, tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomišo ya polelo. Bokgoni bjo bo itšego bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. 6-8 Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišo ya polelo, mopeleto le maswaodikga. Rejistara di šomišitšwe gabotse go ya ka mabaka, eupša go bile tlhaelelo ya bokgoni bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane. 0-5 Go na le tlhaelelo ya tšhomišo ya mafoko ye e sa Iebanego, mafoko a a sa felelago ke a a hlakahlakanego. Go hloka tshedimošo ga tšhomišo ya go anega. Tlhamelelo ya tlotlontšu tlhamego ya mafoko ye e fokolago, diphošo tše ntši tša polelo, mopeleto le maswaodikga.
Mokgwa wa go lekola Taodišo ya go hloka hlogo.
DITENG [15] Peakanyo: Matseno, mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše difsa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba.
14-15 Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša mogopolo wo o butšwitšego. 9-13 Peakanyo ye e nago le bohlatse, matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Tshekatsheko ya hlogo e laetša tše dingwe tša boikgopolelo. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Bontši bja ditlamorago di tšweleditšwe. 6-8 Tše dingwe tša bohlatse bja peakanyo di a tšwelela, matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, eupša hlogo e sekasekilwe ka mokgwa wa bošaedi. 0-5 Ga go na bohlatse bja peakanyo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba. Hlogo e sekasekilwe ka bošaedi.
7-8 Ditemana tše hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Lebelo le le lekanego le selaganya kanego ka moka. Ditiragalo di agwa go iša sehloweng. 5-6 Ditemana tše di lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 3-4 Maitekelo a ditemana, eupša go na le tlhaelelo ya nyalelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. 1-2 Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO [15] Rejistara, segalo, boitemogelo bja batheeletši, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko, mopeleto le maswaodikga. 14-15 Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego, tlhamego ya mafoko ya maleba, mopeleto le maswaodikga, tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba. Rejistara e šomošitšwe ka bokgoni. Bohlale bja tšhomišo ya segalo bo godimo ga taodišo. 9-13 Polelo ye e laolegago ya mafoko a a feleletšego. Bontši bja tlotlontšu, tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomišo ya polelo. Bokgoni bjo bo itšego bja tšomišo ya segalo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. 6-8 Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišo ya polelo, mopeleto le maswaodikga. Rejistara di šomišitšwe gabotse go ya ka mabaka, eupša go bile tlhaelelo ya bokgoni bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane.
Atrese Madume Mafelelo/Bofelo SEBOPEGO 1. ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse (Khoneng ya letsogo la go ja godingwana) Ga go šomišwe maswaodikga Letšatšikgwedi le ngwalwa ka mantšu: Mohlala: 14 Aprele 2004 2. go šomišwe Thobela/Morena. Go šomišwe maswaodikga. Madume a ngwalwa ka letsogong la nngele mothalading o tee ka fase ga atrese ya mongwalelwa. 3. : Go šomišwe tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo bo laetše boikokobetšo, Mohlala: Wa lena. O šomiše leina la gago ka botlalo k.g.r. leina le sefane. Ga go šomišwe maswaodikga.
DITENG: O se fapoge tabeng ye o swanetšego go ngwala ka yona. Diteng e be tše di kgahlišago Go laetšwe kwešišo ya hlogo yeo go ngwalwago ka yona. Morero wa lengwalo o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO Temana ye nngwe le ye nngwe e hlaloše ditaba tša yona. Mafoko a be a a hlamilwego gabotse le tšhomišo ya maleba ya maswaodikga. Mopeleto le tlotlontšu e be tša maleba. Segalo e be sa maleba. E se be ya matšhošetši, le ge e le ye bogale eupša e be ye e laetšago tlhompho.
Atrese: Madume: Mafelelo/Bofelo SEBOPEGO ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse (Khoneng ya letsogo la go ja godingwana), ga go šomišwe maswaodikga. Letšatšikgwedi le ngwalwa ka mantšu: Mohlala: 3 Matšhe 2004 Leina la mogwera fela / Sereto sa gagwe ga go šomišwe maswaodikga. Madume a ngwalwa ka letsogong la nngele mothaladi o tee ka fase. : Go šomišwe tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo bja laetša segwera magareng ga mongwadi le mongwalelwa. šomiša leina la gago wena mongwadi/Sereto sa gago o se šomiše maswaodikga.
DITENG O se fapoge tabeng ye o swanetšego go ngwala ka yona. Diteng e be tše di kgahlišago. Go laetšwe kwešišo ya seo go ngwalwago ka sona. Morero wa lengwalo o fihlelwe.
SETAELE LE POLELO Temana ye nngwe le ye ngwe e hlaloše ditaba tša yona.
Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ditekolo ka botlalo.
Sebopego sa maleba le botelele bjo bo phethagetšego sa sengwalwana. Botelele sengwalwa. Botelele bjo bo amogelegago. hlaotšwego sa sengwalwa. Botelele bjo sa sengwalwa. Sengwalwa se se telele lekanetšego go ya ka bjo bo lekanetšego. bo sa lekanelago. kudu/se sekopana kudu.
mohuta wa sengwalwana.
B. DITENG [4] Momarelo ya hlogo Hlogo ye e hlalošitšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero. Hlogo ye e hlalošitšwego ka bophara. O tšweleditše morero. Hlogo ye e hlalošitšwego eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši. O dikologa seolo.
C.SETAELE & POLELO Tlhamo ya mafoko le Tlhamo ya mafoko le Gannyane go hlaotšwe Sebopego le segalo tšeo segalo tše di tlogago di segalo tše di laolegago. sebopego le segalo. Go di sego tša maleba.
Rejistara, segalo, lebane le sengwalwa. Mafoko a a feleletšego ao ralala le mafoko ao a sa Tlhamo ya mafoko, tlhamo ya mafoko, Nyalelano ya mehuta ya bontši bja ona go felelago. Diphošo tše mopeleto, polelo le mopeleto mafoko. šomišitšwego polelo ya mmalwa tša polelo, maswaodikga tšeo di maswaodikga, Polelo ye e hlwekilego ya maleba, maswaodikga le mopeleto le fokolago.
tšhomišo ya polelo. go hloka diphošo tša mopeleto. Go šomišitšwe maswaodikga.
polelo. mehuta ya mafoko gabotse.
Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ditekolo ka botlalo.
Sebopego sa maleba phethagetšego sa sengwalwa. Botelele bjo hlaotšwego sa sa sengwalwa.
le botelele bjo bo sengwalwana. Botelele bo amogelegago. sengwalwa. Botelele bjo Sengwalwa se se telele lekanetšego go ya ka bjo bo lekanetšego bo sa lekanelago kudu/se sekopana kudu.
mohuta wa sengwalwana.
Momarelo ya hlogo ka botlalo le maleba. ka bophara.
Bokgoni bja go tšweletša morero. tšweletša morero. O a atlega go tšweletša morero. bušeletša gantši. O dikologa seolo.
C. SETAELE & POLELO Tlhamo ya mafoko le Tlhamo ya mafoko le Gannyane go hlaotšwe Sebopego le segalo tšeo segalo tše di tlogago di segalo tše di laolegago. sebopego le segalo. Go di sego tša maleba.
Rejistara, segalo, lebane le sengwalwa. Mafoko a a feleletšego ao ralala le mafoko ao a sa Tlhamo ya mafoko, tlhamo ya mafoko, Nyalelano ya mehuta ya bontši bja ona go felelago. Diphošo tše mopeleto, polelo le mopeleto mafoko. Polelo ye e šomitšitšwego polelo ya mmalwa tša polelo, maswaodikga tšeo di maswaodikga, hlwekilego ya go hloka maleba, maswaodikga le mopeleto le maswaodikga fokolago.
tšhomišo ya polelo. diphošo tša polelo. mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse.
Sebopego sa maleba phethagetšego sa sengwalwa. Botelele bjo hlaotšwego sa sa sengwalwa.
le botelele bjo bo sengwalwana. Botelele bo amogelegago. sengwalwa. Botelele bjo Sengwalwa se se telele lekanetšego go ya ka bjo bo lekanetšego bo sa lekanelago. kudu/se sekopana kudu.
mohuta wa sengwalwana.
Momarelo ya hlogo ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša ka bophara. O tšweleditše morero. eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. bušeletša gantši. O morero. Diteng ga se tša dikologa seolo. maleba.
C.SETAELE & POLELO Tlhamo ya mafoko le Tlhamo ya mafoko le Gannyane go hlaotšwe Sebopego le segalo tšeo segalo tše di tlogago di segalo tše di laolegago. sebopego le segalo. Go di sego tša maleba.
Rejistara, segalo, tlhamo lebane le sengwalwa. Mafoko a a feleletšego ao ralala le mafoko ao a sa Tlhamo ya mafoko, ya mafoko, mopeleto maswaodikga, tšhomišo Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e bontši bja ona go šomitšitšwego polelo ya felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di ya polelo. hlwekilego ya go hloka maleba, maswaodikga le mopeleto le maswaodikga fokolago.
diphošo tša polelo.. mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse.
MOKGWA WA TEKOLO [20 ÷ 2 = 10] Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihleletše ditekolo go felelela.
SEBOPEGO [6]A. Sebopego sa maleba le botelele bjo bo lekanetšego go ya ka mohuta wa sengwalwana. Sebopego se se phethagetšego sa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego. 4 Sebopego se sebotse sa sengwalwa. Botelele bjo bo sa lekanelago. 3 Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Botelele bjo bo sa lekanelago. 2 Ga se go latelwe sebopego sa sengwalwa. Sengwalwa ke se setelele kudu / se sekopana kudu.
DITENG [4]B. Momarelo ya hlogo Hlogo ye e hlolositšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero. Hlogo ye e hlalositšwego ka bophara. O tšweleditše morero. Hlogo ye e hlalositšwego eupa o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši. O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalositšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
SETAELE & POLELO [10]C. Rejistara, segalo, tlhamo ya mafoko, mopeleto, maswaodikga, tšhomišo ya polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane sengwalwa. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšeo di sego tšeo di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
Polelo e be ya maatlakgogedi Peakanyo ya mantšu ya go goga mmadi.
Nonwanetsholo. E kgala bohwirihwiri, botweša le lenyatšo le go se kgone go inaganela gabotse.
Tau e ile ya kgopela diphoofologore di ye go mo nyakela sehlare seo se ka mo fodišago ka gore e a babja; le gore yo a ka se hwetšago o tla mo fa karolo ya mmušo wa gagwe.
Batho ba go ba le lenyatšoba ka fiwa maemo agonyaka maikarabelo le go šoma le sehlopha sa batho gore ba kwe gore go bohloko bjang go nyatšwa ge o eteletše batho pele.
Tau e be e swanetše go bitša phiri le phukubje e ba beye felo gotee e kgopele phiri gore e bušeletše mantšu ao e a boletšego, mo pele ga phukubje gore phukubje e kgone go iphetolela gore e tle e kgone go bona wa nnete le wa maaka.
Boikgopolelo bja maleba bo tla abelwa moputso.
Ba ka thušwa ka go lemošwa le go rutwa gore go dira dilo tša mohuta woo go kotsi go bona le ba malapa a bona ka ge ba ka gobala, ba bolawa goba go bolaiša ba bangwe.
Kgopolo yeo e amogelegago e tla abelwa moputso.
Phukubje e be e se gona ka ge e ile ya re a ka thabela gore Tau e hwe, diphoofolo di tle di kgone go phela ka boiketlo.
Molato otla fegwa taukage e se na bohlatse moditabeng tšeo a di botšwago ke phukubje le gona e se na tokelo ya go bolaya phiri. Phukubje yona e ka otlwa ka kotlo e kgolwane ka ge e bile le tlhohleletšopolaong ye ka go bolela maaka.
Boikgopolelo bja maleba bo tla abelwa meputso.
Mahlale a ja mong - phiri e bolailwe mola e be e nyaka go bolaiša phukubje ka tau;goba go e tsenya mathatengbjalo madimabe a wetše yona.
Matseno: Keleketla! Kgalekgale ka ngwaga wa mpo le tšhikidi.
Mokadiathola o tšea leeto o laya basadi le bana gore ba se kgwathe dikenywa tša gagwe.
Basadi ba šitwa ke go itshwara ba fula dikenywa ka go di utswa ba ja le bana.
Lapa la Mokadiathola le rapalala ka moka.
Mogogonope wa gagwe o mo hlabela mokgoši.
Mokadiathola o ba tswapinya ka sehlare gomme ba a phafoga.
Ke ka lebaka la bojato bja gagwe le bohodu bja basadi ba gagwe ge ditaba di eme ka lehlakore leo.
Nonwaneng ye Makopo o kgala botlaela le go se kwe ge o botšwa taba bjalo ka tonki.
Tau o bitša pitšo ya maphoofolo ka moka go tlo di thea maina.
Diphoofolo ka moka di kwana le kakanyo ya tau.
Tau e fa diphoofolo ka moka maina.
Diphoofolo di tšama di kgantšhetšana ka botse bja maina a tšona tonki yona e šetše e lebetše la yona.
Morago ga matšatšinyana tau e bitša diphoofolo gape; e di tsebiša gore e tlile go di botšiša maina a tšona ka e tee ka e tee.
Diphoofolo tša mo fetola di bolela maina a tšona ge di botšišwa.
Tau ge a fihla go tonki ya šitwa ke go elelwa la yona gomme tau ya befelwa ya goga tonki ka ditsebe gabohloko ka lebaka la go se kwe le botlatla bja yona.
Mpapaletšeng. Yeo e ka nyalelanago le diteng e ka ba Madimabe ga a hlapše.
Karabo ya go kwala e tla abelwa moputso.
Phošo ya MmaSerwadi ya mathomo ke ya go reka ditonki a kwele ka mabarebare a gore di tla mo tswalela dimeila a se na bonnete ka taba yeo.
Phošo ye nngwe ya MmaSerwadi ke ya go fa Sefala ditonki, a sa mo tsebe, le go dumela gore a sepele natšo a sešo a hwetša dinku.
Phošo ye nngwe ke ya gore ge a boela ga Feus a dumela ge ba mo fa ditonki gape mola a be a sa di nyake.
MmaSerwadi o be a swanetše gore a boela go Feus a fiwe seripa sa tšhelete yeo a rekilego ditonki ka yona.
Sefala o be a tla laelwa go tliša dinku pele a ka fiwa ditonki.
O be a tla eletšwa go gana ditonki tšeo a upše a fiwe mohuta wo mongwe wa leruo goba a bušetšwe tšhelete ya gagwe ka moka.
Kgopolo / dikarabo tšeo di amogelegago di tla abelwa meputso.
Sefala o be a na le boradia e le lehodu a se na selo ka fao o be a ka se be le tšhelete yeo ka gore nkabe a mo file ntle le go hlwa a bolela gore a ka se palelwe ke tšhelete ya pese.
MmaSerwadi o ya polaseng ya Feus o reka ditonki ka nepo ya gore di tla mo tswalela dimeila eupša di tswala ditonki gape.
Ge a boelela polaseng o hwetša Feus a rwalelwa bookelong ka go ragwa ke kgomo ka gona ga a hwetše thušo o boela gae; ge a tlile go boelela o hwetša a hlokofetše o fiwa ditonki gape.
Sefala le yena o a mo radia, o mo fa nku e tee bakeng sa tše tharo; ge a ya go Sefala o tshepiša go mo lokišetša eupša ga a ye go MmaSerwadi. Ge MmaSerwadi a boelela o hwetša a swerwe, o lobile.
MmaSerwadi o be a ka bitša banna ba motse wa gabo go mo thuša goba go mo eletša gore a mo swariše gore a tle a kgone go mo lefa.
Boikgopolelo bja maleba bo tla abelwa meputso.
Sefala ke monna wa maaka wa go kgona go pheleya motho, gape o a utswa, e bile ke motho wa go se phethagatše ditshepišo tša gagwe.
Sefala o ile a swarwa ke maphodisa go thwe o utswitše dikgomo tša maburu.
Balekwa ba tla abelwa meputso ge ba kgonne go ntšha dintlha ka moka le ka tatelano ya tšona bj.
Marula o phela mafelong a ditokofela, o gahlana le Pekwa.
Marula le Pekwa ba tshepišana go fegeletšana; ka tšatši le go fegeletšwa Marula Pekwa ga a gome o lala a robetše rumung ya Marula.
Pekwa o hudugela polaseng ya Malekopo o dula le Marula.
Marula ga a sa romela ka tshwanelo, Pekwa o laola tšhelete ya gagwe - diaparo tša bana ba Marula le dilwana tše dingwe di rekwa ke yena.
O dira ditokofela ka tšhelete ya Marula, a se e buše ka morago ga Setokofela.
Malekopo o botša Marula gore ga a sa nyaka go bona Pekwa mo polaseng ya gagwe - eupša ga a boele mo a tšwago.
Malekopo o raka Marula - Marula o lahlegelwa ke mošomo; ka lebaka la Pekwa.
Pekwa o fetogela Marula, o fetoga seepamokoti sa gagwe o mo rekišetša bjala.
Marula o hlagaletšwe; batho ba botšiša Pekwa gore ke mang yo wa go apara mankgeretla. Pekwa a lewa ke dihlong a ya go rekela Marula sutu gomme a mo laya gore a e apare fela ge go na le diphathi.
<fn>10913VQF2005.txt</fn>
Lephephe le le na le dikarolo tše THARO e lego A, B le C.
Mo go karolo C, kgetha puku e TEE fela Go tseba mang goba?
Kgetha potšišo ya ditsopolwa goba ye telele go tšwa pukung ye o e kgethilego.
Bala dipotšišo ka moka, ka šedi pele o thoma go ngwala.
Kgetha e TEE ya ditaodišo tše di latelago, gomme o ngwale taodišo ya botelelebja matlakala a MABEDIka yona.
Diphetogo tše di bilego gonamengwageng ye lesome ya pušo ya setšhaba ka setšhaba.
Bophelo bja bafsa matšatšing a lehono.
Dikolo re a di tseba, tša matšatši a tšona aowa ruri.
Kgetha se tee sa diswantšho tše di latelago, o se fe hlogo gomme o ngwale taodišo ya maleba ka sona.
Bjalo ka yo mongwe wa bao ba amilwegokeditaba tše di tšweletšwago seswantšhong se, hlama hlogo ya maleba o iphetolele go se se tšwelelago mo.
Ngwala lengwalo le TEE go ao a latelago. Botelele bja lona, go akaretšwa atrese, madume mmele le thumo, di tlale letlakala le TEE.
Ngwalela lekgotla la sekolo lengwalo moo morwa wa gago a tsenago sekolo gona, o ipelaetše ka morutiši yo a sa phethagatšego mošomo wa gagweka tshwanelo.
O sa tšwa go amogela tsebišo ya gore o na le twatši ya HIV. Ngwalela mogwera wa gago lengwalo o mo tsebiše ka taba ye.
Kgetha se TEE sa dingwalwana tše tharo tše di latelago o ngwale ka sona, botelele bo be go ya ka dinyakwa tša sona.
Ngwala poledišano ye e tla otlollago polelo ye e filwego ke se sengwe sa diboledi mo seswantšhong se.
Lebelela seswantšho se ka šedi, o ngwale pego ya maleba ka ga ditiragalo tša letšatšing le.
O mongwaledi wa lekgotla lasekolo moo ngwana wa gago a tsenago sekolo gona. Le swere kopanomoo letsebišwago ka diphetogo tša mo sekolong. Re ngwalele metsotso ya kopano yeo.
Kgetha se TEE sa dingwalwana tše dikopana tše di latelago, o ngwale ka sona.
O sa tšwa go aga lefelo la maikhutšo motseng wa geno kgauswi le noka. Thala sehlabelamokgoši seo se tlago go gogela baeng lefelong leo.
O yo mongwe wa maloko a lekgotla la Batlabatlile. Go na le kopano ya tšhoganetšo yeo maloko a swanetšegogo eswara. Ba romele memo yeo e nago le lenaneothero ka fekese.
O memilwe go tla lenyalong la mogwera wa gago. Re thalele karata ya memo ye o e amogetšego.
DIKANEGELOKOPANA POTŠIŠO 5 Go Tseba Mang - H.H.
Efa hlogo ya kanegelo ye.
Sekwala o be a le kae ge a ngwalelwa lengwalo le?
Ka methaladi ye MEBEDI hlaloša mabaka ao a gapeleditšego Motlalepula go boela mošomong.
Na ge o be o le Sekwala o be o tla tšea kgopelo ya Motlalepula Efa kgopolo ya gago?
Efa mabaka a MABEDIao a dirilego gore Sekwala a se sa šoma.
Ka methaladi ye MERARO hlaloša seo se ilego sa direga ka Sekwala morago ga mo.
Ka beke ya boraro lengwalo la fihla.
Lengwalo la lena ke leamogetše le ditabake dikwele. Kea leboga ka mo le gopotšego ka gona. Ge e ka ba Mosima ga se a forana le motho, gona ke kgopela goreditaba di lebane le yena ge a kwišiša. Ke tla leta karabo go lena mabapi le taba yeo, gomme ge go lokile ke tla kgopela matšatšinyana ka tla ka noši ke boledišanele yenare lebelelanemahlong.
Ke a holofela le sa thabile ka gae.
Wa lena ka mehla.
Sofonea o be a ngwala lengwalo le a le kae?
Efa setlwaelo sa setšo seo se tšwelelago kanegelong ye.
Go ya ka karabo yeo o e filego ka go 5.1.8 efa maikutlo a gago mabapi le setlwaelo seo.
Efa hlogo ya kanegelo ye.
Ke ka lebaka la eng e filwe hlogo ye go ya ka karabo yeo o e filego ka godimo?
Efa ditiragalo tše dingwe tše THARO tšeo di ilego tša direga ka Sofonea.
Ke tiragalo efe yeo e ilego ya gapeletša batswadi ba Sofonea go bitša matwetwe Hlaloša ka methaladi ye MEBEDI fela?
Na o dumela gore seo o se ngwadilego ka go 5.1.13 se ka direga Efa kgopolo ya gago?
Keke...boletše...gore ba tla...mmolaya ngwanaka; šoo ka nnete...ba...ba mmolaile, ke šetše ke le fela, nkego ga se ka ka ka ba le ngwana. O ka mo fiwa ke mang ngwana Aowa, bjale ba fedile ta! ta! ta! ke šetše ke ikgonere?
Ba gaSefaka Rampai batsogile baboloka morwedi wa bona eka ba a lora; ba legaregamasetlapelo agošiiša. Maabaneaa maabanebane o be a thabile, a bapala le bagwera ba gagwe bao a bego a bile a ba etile pele. Lehono o homotše go iša go sa felego. Tšona tše di iša kae batho tenang Ge nka be a je mpholo go be go tlakwagala, mohlomongwe: Eupša ga aja selo sa motho; le meetse ge a be a nyaka go a nwa o be a eya ka gabo a nwa a ka motšegeng wabo. Ngwana ruri o llwe ke aretse?
Ngwana yo a ukangwago mo ke mang?
Ka methaladi ye MEBEDI, hlaloša ka fao a hlokofetšego ka gona.
Bana ba Sefaka ba bangwe ba hlokofetše bjang?
Morago ga lehu la ngwana yo Sefaka o tšere legato lefe?
Ka methaladi ye MEBEDI, hlaloša gore ke ka lebaka la eng ge Sefaka a be a felelwa ke bana.
Ka methaladi ye MEBEDI, efa semelo sa Sefaka.
Lehodu la kgale le hwa le swere tsela. Go tiiša kgopolo ye, kgato ka kgato laetša ka fao Sekwala a itshwerego ka gona go fihla ge a lahlelwa kgolegong.
Badišiša ditsopolwa tše gore o tle o kgone go araba dipotšišo tše di di latelago.
Ka letšatši le le beilwego la mokete, phukubje ya napayatšwa lesolo. Ge e ntše e sepela, ya bona ditšhwene di iketlile di bapala moriting wa mohlare, tše dingwe di fela di kadiela ka makala. Aowago be go tloge go iketlilwe e le gae.
Thobela bagešong. Le na le mantšu a monate ruri. A ntlhakanya hlogo. Ke bile ke le kgopela gore le ntumelele gore ke le rute dikošana tše mmalwa gore le tle le di opele moketeng wo mogolo wo o tla swarelwago kua fasefase motseng wa dinkwe. Gokwala goree tla be e se dijo, e se dijo.
Ke bomang ba ba nago le mantšu a monate?
Efa diteng tša košana yeo phukubje a ba rutilego yona.
Ka methaladi ye MEBEDI, hlaloša gore phukubje o be a gapeletšwa ke eng go ruta batho ba košana.
Hlaloša seo se ilego sa direga ka letšatši la mokete.
Ka morago ga mokete phukubje e fetotše koša. Efa diteng tša yona.
Makopo o go ruta eng ka moanegwa wa go swana le phukubje le bao ba rutilwego košana?
Go se na selo e le hlogo ye fela.
Mmagwe a se botše motho ka ngwana yo.
A tšhaba gore go ka thwe ke yena moloi.
Ke moloi a bolawe gotee lengwana wa gagwe wa sehlola.
A ikhomolela a re: Kempho ya badimo!
Go ile, go ile hlogo ye ya gola.
Mmagwe a mo nyakela mosadi.
A be a mo nyakela gape wa bobedi.
Malome, majadihlogo le yena a okeletša motlogolo.
A mo fa motswalagwe gore e be mosadi wa boraro.
Leina la ngwana yo ke mang?
Na o a tshepa gore motho a ka belega ngwana wa mohuta wo Efa kgopolo ya gago?
Efa ditumelo tše PEDI tšeo di tšwelelago setsopolweng se.
Efa ditlwaelo tše THARO tšeo di tšwelelago mo setsopolweng.
Ngwana yo o ile a felela kae Hlaloša ka methaladi ye MEBEDI?
Ge o lebeletše taba ya mohuta wo e ka direga Efa boikgopolelo bja gago?
Mašilo a tlelwa ke megopolo ye mebe.
E mo tlela bakeng sa lehufa.
Eupša a se tsebe gore a mmolaye bjang.
Tšatši le lengwe ge ba le madišong.
Mašilo a re: "A re ye go noša dikgomo kua nokeng."
Ba gapa mehlape ba leba nokeng go yo noša.
Mašilo a re mola dikgomo di ipshina kago nwa meetse.
Go ya ka karabo yeo o e filego ka godimo, Mašilo o be a gapeletšwa ke eng go tšweletša taba ye?
Morago ga mo go ile gwa direga eng ka Mašilo?
Dinonwane tša Makopo di kgala botlaela. Go tiiša kgopolo ye; sekaseka nonwane ya Matheetšabohle o tshwenyegile, o tšama o šitlela ka mehlala ya maleba.
<fn>10913VQF2006.txt</fn>
Lephephe le le na le dikarolo tše THARO e lego A, B le C.
Tloga o tsinkela dihlogo le diswantšho ka šedi, pele o ka dira kgetho ya maleba.
Mo go karolo ya C, kgetha puku e TEE fela Go tseba mang goba Moepathutse?
Kgetha potšišo ya ditsopolwa goba ye telelego tšwa pukung ye o e kgethilego.
Bala dipotšišo ka moka, ka šedi pele o thomagongwala.
Kgetha e TEE ya ditaodišo tše di latelago, gomme o ngwale taodišo ya botelele bja matlakala a MABEDIka yona.
Mmalo! Batho ba tla ba fela letšatšing la 26 Disemere ka ngwaga wa 2004 ge tsunami e ba hlasela. Tia di lle.
Tšhireletšo ya badudi ba naga e matsogonga mmušo wa naga yeo. Laodišaka ga matsapa ao Afrika-Borwae a dirago go kgonthiša kgopolo ye ya ka godimo.
Bafsa ba matšatšing a, bophelo bo tloga bo ba emetše ka maoto. Etla natšo.
Dikolo re a di tseba, se sona.. . Aowa ruri!
Kgetha se TEE sa diswantšho tše di latelago ka šedi, o se fe hlogo gomme o ngwale taodišo ya maleba ka sona.
Bjalo ka yo mongwe wa baoba amilwego ke ditaba tše di tšweletšwago seswantšhong se, hlama hlogo ya maleba o iphetolele go se se tšwelelago mo.
Hlama hlogo ya maleba mme o re alele ditaba ka ga yona.
Ngwala lengwalo le TEE go ao a latelago. Botelele bja lona, go akaretša atrese, madume, mmele le thumo di tlale letlakala le TEE.
O sa tšwa go amogela molaetša wa gore morwedi wa gago a ka se fiwe dipoelo tša gagwe tša mafelelo a ngwaga ka ge a se a lefela sekolofisi.
Ngwalela lekgotla la sekolo lengwalo oba tsebiše maemo aditaba ao a dirilego gore o se obamele maikarabelo a gago.
O tšwa moletlong moo ba gabomogwerago ba ilego ba go swaragabotse ka gona.
Ngwalela mogwera wa gago lengwalo o mmegele ka ga tšohle tše di go thabišitšegoge o le moletlong woo.
Kgetha se TEE sadingwalwana tše tharo tše di latelagoo ngwale ka sona.
O yo mongwe wa maphodisa ao a tšwago go swara bakgopedi ba mebileng. O boledišana le yo mongwe wa bona o rata go kwešiša seose mo rometšego mmileng go yo kgopela lebaka e le ge o rata go mo tšwela thušo.
Ngwala poledišano ya lena, botelele bja yona e be letlakala le TEE fela.
Lebelela seswantšho se ka šedio ngwale pego ya maleba kaga ditiragalo tša letšatšing le.
Ngwala polelo ye e ka bago e filwe ke monna yo lefelong leo le bontšhwago a le go lona, ka morago ga mantšu ao a a filego. Botelele bja polelo e be letlakala le TEE fela.
Kgetha se TEE sa dingwalwana tše dikopana tše di latelago, o ngwale ka sona. Botelele bja sona bo tla ba go ya ka dinyakwa tša sona.
O sa tšwa go bula kgwebo mo motseng. Thala sehlabelamokgoši seo se tlago go gogela baeti lefelong leo.
O hweditše thekethe go tšwa go balaolasephethephethe ka ge o be o otlela ka lebelo la godimo.
Ba romele fekese yeo o hlalosago mabaka ao a go gapeleditšegogo tshela molao wa tsela.
Re thalele karata ya memo yeo o tlogo laletša batho ka yona.
Phiri a ya a patlama tseleng bjalo ka ge phukubje a ile a dira. Karikana ya tšwelela. Karikana ge e le kgauswi, phiri ka botlatla a tsoša hlogo gore a e bone gore e tlo feta kaegore e se re mohlomongweyamo gata. Kganthe radihlapi kgale a bone phiri. O rile go fihla mo phiri e patlamego a emiša ditonki, a fologa a swere sebepi. A gaša phiri gabedi gararo, a mmoeletša gape. Phiri a re ke beta pelo, fela gwa fihla moo a sa hlwego a kgotlelela. Ya ba monna ke gona ge a mo latswa ka sebepi a sa emiše dirope tše, mokokotlo, le hlogo ye, a sa hlwe a kgetha. Phiri o rile go kwa di fiša, a ragoga a tsena lešoka.
Efa lebaka leo le hlohleleditšego phiri go yo patlama tseleng.
Rakariki o bethile phiri wo šoro. Bothata bjo bja tlaišo ya diphoofolo bo ka thibelwa bjang Efa boikgopolelo bja gago?
Hlaloša ka boripana seo se ilego sa hlagela rakariki pele ga mo.
Bothata bjo bo tšwelelago nonwaneng ye bo hlolwa ke tlala. Ka methaladi ye MERARO laetša ditsela tšeo batho ba ka di latelago go fediša tlala ntle le bosenyi.
Batho ba go swana le phukubje ba atile kudu metseng ya ditoropong. Dumela / ganetša o lebeletše batho ba profense ya Gauteng.
Na kgopolo ya phiri ya go itefeletša o bona e le ya maleba Efa boikgopolelo bja gago?
Ka boripana methaladi ye MERARO efa semelo sa rakariki go ya ka diteng tša nonwane ye.
Lehlaku le lefsa le ema ka le letala. Tiiša seema se ka go sekaseka ditlwaelo tša setšo tšeo moloko wa lehono o ka di lotago le tšeo o ka di lahlago o tšama o šitlela ka mabaka a go nweša meetse a mokgako.
Rameriri': Ya, man, o nyaka go re dira mahodu he?
O be a bolela bjalo a hwibiditše mahlo a tomoletše Tompane, mo motho wa batho a bilego a makala ka go tšhoga. Go senyegile kae bjale Go tseba mang?
Efa lebaka leo le beago Rameriri le bagwera ba gagwe mo.
Efa maikutlo a gago mabapi le karabo yeo o e filego ka go 6.1.1. o be o tšweletše keletšo ya gago go batho ba go swana le boRameriri.
Ka boripana hlaloša gore bothata bja mohuta wo bo ka thibelwa bjang Efa boikgopolelo bja gago?
Efa diphošo tše PEDI tšeo di dirilwego ke T.T. pele ga mo.
Ka methaladi ye MENE hlaloša seo se ilego sa direga morago ga polelo ye ya Rameriri le bagwera ba gagwe.
Ge o be o le T.T. o be o tla tšea magato afe morago ga tiragalo yeo o e filego ka go 6.1.5 Efa boikgopolelo bja gago?
Tšweletša bosenyi bjo bo ilego bja dirwa ke Rameriri le bagwera ba gagwe bjo bo dirilego gore T.T. a tlelwe ke kgopolo ya go boela gae.
Mmušo wa Afrika-Borwa o šireletša batho ba go swana le boRameriri go kotlo ya lehu mola bona ba bolaya. Na o ka thuša bjang gore molao wo o fetolwe Efa kgopolo ya gago?
Ka boripana hlaloša gore pheletšo ya Rameriri le bagwera ba gagwe e bile ye bjang.
Ka methaladi ye MERARO, re alele semelo sa T.T. ka botlalo.
Monwana wa go tlwaela go gora ke nkgopo. Tiišetša kgopolo ye ka go laetša kgato ka kgato tema ye e kgathwago ke Sekwala, o tšama o šunyetša mehlala ya maleba go thekga seo o se ngwalago.
<fn>10913VQS2006.txt</fn>
Lephephe le le na le dikarolo tše THARO e lego A, B le C.
Tloga o tsinkela dihlogo le diswantšho ka šedi, pele o ka dira kgetho ya maleba.
Mo go karolo ya C, kgetha puku e TEE fela Go tseba mang goba Moepathutse?
Kgetha potšišo ya ditsopolwa goba ye telelego tšwa pukung ye o e kgethilego.
Bala dipotšišo ka moka, ka šedi pele o thomagongwala.
Kgetha e TEE ya ditaodišo tše di latelago, gomme o ngwale taodišo ya botelele bja matlakala a MABEDIka yona.
Ke nnete gore tše dingwe tša ditiragalo ka dinagamabaping di swanetše go elwa hloko.
Maitshwaro a batho ba matšatši a lehono go batho ba bangwe.
Ngwala taodišo yeoe felelago ka gore:ke tšona dipolitikitša matšatši a re phelago go ona.
Leano la mmušo la "Batho pele" le tloga le hola setšhaba dikantorong tša mmušo ka bophara. Tia di lle.
Kgetha se TEE sa diswantšho tše di latelago ka šedi, o se fe hlogo gomme o ngwale taodišo ya maleba ka sona.
Lebelela seswantšho se se latelago ka šedi, o se fe hlogo ya maleba gomme o ngwale taodišo ka sona.
Lebelela seswantšho se ka šedi, o ngwale ka ga ditiragalo tša letšatšing leo.
Ngwala lengwalo le TEE go ao a latelago. Botelele bja lona, go akaretšwa aterese, madume mmele le thumo, di tlale letlakala le TEE.
Ngwalela lekgotla la motse wa geno lengwalo, o ngongorege kabakgopedi ba mebileng bao ba kgopelago thušo ya tšhelete ba gokere bana.
Ngwalela mogwera wa gago lengwalo, o mo leboge ka fao a go thušitšego go tšwelela dithutong tša gago tša marematlou.
Kgetha se TEE sa dingwalwana tše tharo tše di latelago, botelele bo be go ya ka dinyakwa tša sona.
O yo mongwe wa baetapele ka dikgolegong. O hweditše polelo ye e fiwago ke yo mongwe wa bahlapetšiba bagolegwa. Dula fase le baetapele ba bangwe le ngwale memorantamo wo le o lebišago go molaodi wa dikgolego le belaele ka maitshwaro a bahlapetši ba.
Oooh! Ditaba di sepela ka tsela ye Ke kwele!?
O moletakgoro wa motšwaoswere ka ge moletakgoro wa lefelo le a ile matšatšing a maikhutšo. Ngwala tšeo di diragetšego matšatšing a MAHLANOa go feta ka pukung ya letšatši ka letšatši.
Polelo ya mopresidente letšatšing le, e tlile le matsapa a go leka go tliša kaonafalo ya maphelo a Maafrika Borwa. Re allele polelo ye e tlago go ahlaahla matsapa a, le ka moo a tla fetolago maphelo a batho ka gona.
Kgetha se TEE sa dingwalwana tše dikopana tše di latelago.
O satšwa go bona sehlabelamokgoši sa mošomowo o tlogago o na le maitemogelo go wona ka kuranteng ya Seipone. Re thalele boitsebišo (CV) bjo o tlogo bo romela bengmošomo.
O sa tšwa go bala puku ye mpsha mo lekaleng la bongwadi. Ngwala tshekatsheko/phetleko ya puku yeo.
Mogwerawagago yo a sa tšwago go tšhathangwagola, o sa tšwa gošegofatšwa ka leitšibolo la lesogana.
POTŠIŠO 5 DIKANEGELOKOPANA Go Tseba Mang - H.H?
O tswa kae ntate O batla mang mosadi yoo a lebelela sutukheisi ya T.T?
T.T.: "Ke tšwa gae; ke nyaka mmane."
Efa hlogo ya setsopolwa se o be o fe le lebaka leo le gapeleditšego mongwadi go efa ka tsela ye.
Ngwala maina a T.T. ka botlalo.
Hlaloša seo se gapeleditšego T.T. go tla mo.
Ka methaladi ye MEBEDI, efa semelo sa T.T.
Efa tiragalo yeo e ilego ya šulafatša T.T. ge a le lefelong le.
Go be go nyakwa mang ge T.T. a tla ba a šulafatšwa, le gona ka lebaka la eng?
Go ya ka karabo yeo o e filego ka go 5.1.6 o bona bothata bja mohuta wo bo ka fedišwa bjang Efa kgopolo ya gago?
Rose a dira bjalo, gomme ya re ka letšatši la mafelelo la kgwedi MmaPhakwea laelana le beng ba gagwe le mogweragwe, ka la pele la kgwedi ye e latelago a napa a šala gae - go khutša. Ba gaRobowitsky ba be ba fela ba botšiša Rose gore MmaPhakwe o bjang gomme letšatši le a letšego a filwe ngwana wa mošemane ka lona ba ile ba tsebae sa le gosasa; ba thaba kudu, ba ba ba mo romela matšoba a mabotse a mebalabala ye e tagilego. MmaPhakwe a fetša kgwedi tše pedi gape ka morago ga ge ngwana a belegilwe.
Nakong yeo ya ge MmaPhakwe a se gona Rose o be a dira mešomo ka moka yeo e lebanego mothuši ka lapeng: a apea, a sole, a hlatswe diaparo tšabona letša bana; aala malao a bana le a ba bagolo.
Leina la MmaPhakwe ke mang?
Ka boripana mothaladi o TEE LE SERIPA hlaloša seo se ilego sa dirwa ke Rose.
Taba yeo Rose a e dirilego e ile ya fela bjang Hlaloša?
Efa kgopolo ya gago mabapi le seo Rose a se dirilego.
Bothata bjo bo tšweletšwago mo setsopolweng se bo ka fedišwa ke eng ge o bona Efa kgopolo ya gago?
Pekwa: Afa ee?
Pekwa a se diegego dumela taba yeo, fela ge ba fihla kgauswi le mo Marula a dulago, gwa bonala gore mosadi yo ge a sa dire ka boomo, o gokwa kese sengwegommega arate go goma. Marulao rile ke goga maoto gwa se thuše selo, a ba a bona ba fihla rumung ya gagwe, a notlolla, gomme ba tsena. Pekwa o be akhutišitše semetlana kaekae mo go yena; a se ntšha gomme ba thoma go boela ba nwa gonaka fao rumung yaMarula. Ge a swanetše gorebjale a tloge, Pekwa a re: Na o dula le mang ka mo?
Marula: "Le mosadi wa ka."
Pekwa: O na le maaka; o kae?
Marula: "O gona o sa ile ka mo gaMaina go bona rakgadiagwe o a babja."
Mosadi yo Marula a bolelago ka yena ke mang?
Ke taba efe yeo Pekwa a ilego a e dumela?
Morago ga mo go ile gwa direga eng?
Setsopolwa se se tsopotšwe kanegelong efe?
Na Pekwa e be e le mosadi yo mobjang Efa semelo sa gagwe?
Na o be o ka thuša Marula bjang go tšwa dinaleng tša Pekwa Efa kgopolo ya gago?
Ramokgopa o go rutang ka baanegwa ba go swana le Pekwa?
Mpapaletšeng 'Madimabe ke selo sa go makatša: ge a ka go wela, a fela a latelana'. Go tiiša mantšu a, sekaseka kanegelo ye: ; o tšama o lahlela mehlala go tiiša seo o se ngwalago.
Badišiša ditsopolwa tše di latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo tše di di latelago.
Le ge ba re Mokadiathola o ne lemahlo a bogale, a kase bone. Gape re tla ya e le mantšiboa gore bompheane ba se re bone, gwa realo Mosebjadi.
Ka nnete mantšiboa ba ya ka babedi ba swere leselwana ba fulela dikenywa ka go lona, gommebabitšana le kabana, ba jela dikenywa tšela ba le ka lapeng le legolo.
Kganthegeba fula dikenywa mogogonope wa Mokadiathola o babone. Ge ba feditše ba ipshinne kadikenywa, ba makala ba wela fase ka moka ba rapalala, ba šitwa go ema.
Mosebjadi o be a bolela le mang?
Mokadiathola o ba boditše eng pele a sepela?
O bona Mokadiathola a rata lapa la gagwe go ya ka karabo yeo o e filego ka godimo Fahlela?
Mokadiathola o tsebile bjang gore lapa la gagwe le wetšwe?
Ka methaladi ye MEBEDI, efa diteng tša molaetša wo o o filego ka go 6.1.4.
Nonwane ye e kgala eng Efa dintlha tše PEDI?
Ge o be o le Mokadiathola o be o tla dira eng morago ga tiragalo ye Efa kgopolo ya gago?
Morago ga fao ya ba semphetekegofete ge maphoofolo a ya go nyakela taupheko yabolwetši.
Bošego mola go robetšwe, phiri ya khukhuna ya ya go tau ya re: "Morena, ke tseba gabotse gore ke a go fošetša ka go tlo go tsoša bošego o ithobaletše, ebile o fokola. Fela ke bone go se ka mo nka dirago."
Ke go theeditše ngwanaka, bolela, gwa laela tau.
Mosegare ge re kgobokane o boletše gore o thabišwa ke gere tlile ka moka. Eupša ga se o lemoge gore phukubje ga a gona.
Banna! Phukubje o be a se gona?
Efa hlogo ya nonwane ye.
Ke mang yo a ilego a rongwa go yo bitša phukubje?
Ke ka lebaka la eng ge phukubje a be a se gona?
Phukubje o ile a fa tlhalošo efe ge a goroga?
Batho ba go swana le phiri, ke ba bantši. Na ba ka thušwa bjang Efa kgopolo ya gago?
Hlaloša seo se ilego sa direga morago ga tlhalošo ya phukubje.
Ke seema sefe seo se ka hlabelwago phiri?
Nonwane ye ke ya mohuta mang?
Mo setšong sa Sesotho, dipoloko tša batho di a fapana. Poloko ya kgoši ga e swane le ya motho fela. Le ya monna ga e swane le ya mosadi. Gape ya motho yo mogolo ga e swane le ya ngwana.
Ge mothofela a hlokofetše, Basotho ba re: "O tšerwe ke phiri," gomme ba phula nthoba lefaong, ba botše bana ba re:"Ke gona mo phiri e šwahlilego bošego ge e tlo tšea rangwaneago." Ba bagolo ba leka ka maatla gore bana ba se keba tseba gore go diregile eng, gomme dilo tše dintši tše di amanago le lehu ka lapengdi dulwa ka marago.
Ke ka lebakala eng ge motho a hlokofetše go thwe o tšerwe ke phiri?
Efa mmolelwana wo o dirišwago ge go hlokofetše kgoši o be o hlaloše gore ke ka lebaka la eng ba realo.
Ge o bona ke ka lebaka la eng ba bolokwa ka tsela yeo Efa dintlha tše PEDI?
O bona ditlwaelo tša mohuta wo di ka latelwa le mehleng yeno Efa kgopolo ya gago?
Phukubje le Phiri Dinonwaneng tše dintši tša Makopo megabaru le botlaela di a bapetšwa. Go tiišetša kgopolo ye sekaseka nonwane ya.
<fn>10921VMF2005.txt</fn>
Ke go hlokofalelwa ke batswadi babona.
Ke gore ba tlo ja eng tšatši le lengwe le lelengwe/Go hloka dijo tša letšatši.
Ke tseba gore bokamoso bja ka bo feta taba ya go nyaka diaparo.
Dumisani o tshepa go re e tla ba mofofiši wa difofane.
Ga ba thoma bonokwane.
Ba na le tshepo ya gore dilo di tla loka/se sebotse se tlo tla ka lehlakoreng la bona.
Khaya o re e tla ba molokiši wamotlakase.
Ee, o ka thuša, ba fiwe tšhelete ya mphiwafela. (Karabo ya maleba go tšwa morutwaneng e tla amogelwa).
Ba a tseba gore dijo ba tla di hwetša letšatši le lengwe le le lengwe.
Tšhuana yeo e sa hwego e letile monono.
Ke goreseo, se sedirwago ke bašemane ba, se tla bontšha le bangwe gore ge o hlaka ga wa swanela go felelwa ke maatla, o dula o na le tshepo le ge go le boima. (Dikarabo tša maleba di tla amogelwa).
O šetše o tseba gore o rata go ba eng mafelelong/O e hwetša go tšwa ka Bibeleng. (Dikarabo tša maleba di tla amogelwa).
Le ge o ka hlaka o se nagane gore go itahlela ka diokobatšing le digalagaleng, go tla kaonafatša maemo a ditaba.
A: Dintlha di be 7 Go thwe go thoma ka Labohlano 9 Mei 2003. Bareki baswanetše go tla le mekotlana yeo ba tlogorwala ka yona. Go thoma kalona letšatšakgwedi le la ka godimo o tlo rekišetšwa yona mekotlana yeo.
Mmušo o leka go thibela tšhilafalo ya tikologo.
Di bile gare ga makala a mmalwa. Batho ba tlo boela go mokgwa wa bogologolo.
C: Botelele : Methaladi ye lesome fela.
Bafsa ba sepedišanatsela mmogole mmušo. Bakwešišamaikemišetšo a babuši ka moka. Ga ba tšwafe go ithuta melao ye mefsa le ditlwaelo. Se ba sa kwanego le sona ke go gataka ditokelo tša batho ba bangwe.
Monna ga a gate a gatoga a lebile monyanyeng. Gaa bonegore o tla be a kitimela eng ka ge a sa nyake ba mo fa bjala. Monna yo o tloga a sa rate bjala ka pelo ya gagwe ka moka. Gona o tla baa sa rutebanaseseswanetšego.
o tle a thome...
ba tle ba lle...
ba fele ba thibile...
ba fele ba tšwela...
ba fela ba itshola...
Moya Mohlala: Moya wo ke wo montši.
<fn>10921VMF2006.txt</fn>
O ba motloga pele ge o šetše othoma go šoma. O bamaemonga makaone ge go kgethwa yo a ka thwalwago.
O ba le boitshepo go se o se dirago.
O tla be o šetše o na le maitemogelo a seo o se dirago.
Go ka direga gore o se ipshine ka mošomo wa gago. O ka hwetša o kgethile mošomo wo o sa o ratego.
Go dira modiro wa nakwana o ntše o sa kgonthišiša tsela yeo o e kgethilego.
Go šoma le motho yo a šomago mošomo woo o nago le kgahlego go wona.
Go ithaopela go šomela mekgatlo ya setšhaba yeo e sego ya mmušo.
Ba ka go thekga / thuša go lengwalo la gago la boitsebišo.
Go ka ba bonolo go thwalwa fao ka lebaka la tsebo ye o tla bego o na le yona.
Ge o ka šoma fao go tla ba bonolo go tlwaela mošomo wa gago.
Go batho bao ba dirago modiro wa go swana le woo o o kgethilego.
O ka bala tšohle ka ga mošomo woo le khamphani yeo o bonago e dira mošomo wo o nago le kgahlego go wona.
Taba ye e ka go thuša go ikgotsofatša gore o dirile kgetho ya maleba.
Ee. Ka ge o tlokgahlale beng mošomo, ka mošomowa gago wo mobotse. Gantšige odira selo se o se ratago o se dira gabotse.
Ka gore ge o thomadilogoba mošomo wagago go tloga kgale mola o o thomago go nagana ka wona.
Thušo gantši o e hwetša go batho bao ba lego kgauswi le wena.
Moputso wa motho wa boraro.
Botelele - methaladi ye šupa.
Tšhomišo ya mafoko a molekwa.
Bophelo bjo bo ka matsogong arena e sego a dingaka fela.
Mahloko le malwetši re ka di thibela ge re ka fetola maitshwaro a rena.
Ga nke re hlokomela mebeleyarena.
Re šoma nako ye telele, ga re itšhidulle, re nwa madila kudu, re kgoga motšoko kudu le goba le matshwenyego a monagano.
Bophelo bja mohuta wo bo fokotša mebele ya rena.
Re ka welwa ke malwetši a go swana le a pelo, setrouku, swikiri le a mangwe.
Ba mekgatlo ya maphelo ba na le mananeo a a ka re thušago.
Tše ka moka di ka fetolwa le go fedišwa ke tsela yeo re phelago ka yona.
Ge o nyaka go tšwelela mphatong wa marematlou o swanetše go tsoga borokong.
Ngwana yo o kgona go swaradithutotša gagwe ka pela.
Mme o kgona go loga legogwa.
Malose ga a nwe o a tšhela bjaleng.
O ile lewatle go yo hlapa tša ngwaga wa go feta.
a se tsoge ka masa.
a se palelwe ke go swara.
bjale a ka se loge maano.
a ka se tšhele meetse.
go se timole phišo.
Na dikolo di bulwa neng?
O sepetše maabane afa o tlo boa?
Ba mo romile gore a reke bupi, a o tla kgona go bo rwala?
Hleng o ka re a ka se apee tša butšwa?
Tše, yeo, mola, fa, mono, mo, ye (a tshela fela go a).
Ba itše go fihla, ba amogelwa ka diatla tše pedi. Ba be ba rwaleletše dinamune, mahea le marotho. "Dulang fase magagešo!" "Re filwe fofo ke ba lapa." Re tla enwa ka tatelano ye: bana, dikgarebe le masogana.
<fn>10921VQF2005.txt</fn>
Lephephe le le na le dikarolo tše THARO e lego A, B le C.
Araba dipotšišo ka mo o laetšwego karolong ye nngwe le ye nngwe.
Dinomoro tša dikarabo tša gago di sepelelane le tsa ka lephepheng la dipotšišo.
Šomiša polelo ya maleba ye e hlwekilego mabakeng ka moka.
Letšatši le lengwe le le lengwe le ile la thoma go ba boima ka ge ba sa tsebe gore sa go ya ka maleng ba tla se hwetša kae. Khaya o na le mengwaga ye 18, gommegaa yesekolong ka ge a se na diaparo tša sekolo. Dumisani yena o tlogetše go bapala kgwele ya maoto ka ge a se na, dieta tša kgwele ya maoto. Le ge bašemane ba na le mathata, ga ba nagane go phela bophelo bja bonokwane.
Dumisani o sa tšo thoma go adima R6,50 go moagišani letšatši ka letšatši. Ka tšhelete yeo ae hwetšago o reka dinyakwa tšabona. Teye ga ba kgone go e reka, fela moagišani wa bona o fela a ba fa.
Ge batswadi ba bona ba sa phela ba be ba tseba gore ba tlo ja letšatši le lengwe le le lengwe. Khaya o ile a tlogela sekolo ka ge mollo wa setofo sa phariri o tšhubile borokgo bja gagwe bja mathomo lemafelelo bjago ya sekolong. Sekolong sa gagwe ga ba nyake motho yo a sa aparego diaparo tša sekolo. Ge a eya sekolong, gantši o be a eya a sa ja. Ge go be go na le dijonyana, o be a eja tšeo ba laletšego katšona. E be e se gantši go šala dijo, ka gebaswanetše go seketša ge ba apea.
Ga go bonolo go theeletša ka phapošing o swerwe ke tlala. Ka nako ye nngwe go be go eba boima gore, a be a adime le ge e le 50c go reka seenywa. Dumisani yena o thušwa le ke dijo tšeo ba di fiwago sekolong. Le ge a tlogetše go bapala kgwele ya maoto, seo ga se sa mo nola mooko ka gore o tšwile maemo a bobedi phadišanong ya dikolo ya go kitima mo bekeng ya go feta. Hlogo yasekolo sa bona o re bašemane ba, ke kgothatšo go batho ba bantši.
Batho ba mo motseng ba a ba makalela gore ba phela ka eng. Ge o ka kopana le bona o tla bona, o tla sokwa. Batho ba bantši ga ba tsebe ka tsela yeo bašemanebaba hlokagoka gona. Ge nkabe e le bana ba bangwe, nkabe kgale bathomile bonokwane, go nwa, le go šomišadiokobatši, felabaga ba dire bjalo. Bana ba ba kgotleletše sekolo ka gore ba kgona go bona gore bokaone bo sa etla.
Le ge go le boima, ba tshepa gore Modimo o gona o tla ba gaugela. Ba re ba balaBibele letšatši le lengwe le le lengwe. Ba na le tumelo, le Bibele e baruta ka botse le bobe. Ba kgolwa gore go na le se sebotse seo se tlo go tla ka thokong yabona, bjaloka mošomo. Bobedi bja bona ba rata go thala, gommeba nagana gore ka letšatši le lengwe ba tla rekiša diswantšho tšeo tša bona.
Dumisani o re o tshwenywa kego hlwa a nagana gore naa kamoswane ba tlo ja eng, le gore a naa o tla ba le tšhelete ya sekolo ngwaga wo o tlago O tshepa gore katšatši le lengwe o tla kgonago ithutela go ba mofofiši wa difofane. Khaya yena o nagana gore o tlo ba motho wa go lokiša motlakase, go swana le tatagwe. Ka nako ye nngwe o be a sepela le bona (bašemane) mošomong. O be a ba ruta dilwanalwana tše nnyane ka motlakase. Khaya o re ke seo a se hlologelago?
Ke eng seo se napilego sadira gorego be boima le go feta?
Wena geo bona, o ka tlogela sekolo ge o sena diaparo tša sekolo Fahlela karabo ya gago?
Khaya o tlogetše sekolo, Dumisani o tlogetše go bapala kgwele ya maoto, go ya ka wena o ka dira eng ge go eba boima kudu bophelong bja gago?
Ngwaladilo tše THARO tšeo dikgahlišago ka bašemane ba babedi ba.
Na wena o bona mmušo o ka thuša tabeng ya Dumisani le Khaya Fahlela ka mabaka a gago?
Goswana le Dumisani le Khaya, ke eng seo bana ba felago ba se nagana ge batswadi babona ba sa phela?
Hlama seema sa maleba seo se sepelelanago le bophelo bja bašemane ba ka lentšwana le, tšhuana.
Hlogo ya sekolo o ra go reng ge a re: ke kgothatšo ya batho ba bantši?
Naa Dumisanige o bona o hwetša kae tutuetšo ya go tšwela pele ka bophelo ka mafolofolo a makaa!
Maitshwaro a mabotsea Dumisani le Khaya malebana le diokobatši, go nwa le bonokwane di re ruta eng?
Efa taba ye e laetšwago ke seema se: 'Rutang bana ditaola le se ye le tšona badimong' mo temaneng ya mafelelo ya ditemana tše o di badilego ka fa godimo.
Akaretša sengwalwase ka temana ya methaladi ye e ka bago ye LESOMEfela.
Go thoma ka Labohlano9 Mei 2003 bareki ba swanetše gore ge ba yo reka ba sepele lemekotlana ya bonaya go rwala kagobane batla rekišetšwa mekotlaya diplastiki. Mekotlana yapeleya diplastiki ga e sa le molaong. Ke kafao mmušo o lekago go lwantšha tšhilafalo ya tikologo. Ditaba tše di tla ka morago ga dipoledišano makgathengammušo, borakgwebo le bašomi. Mekotlanaya kgale e ka se sa šomišwa. Go tla šomišwa ye mefsa ya bokoto bjago feta ya pele gore e kgone go ka šomišwa gape, yonae tla bitša 46c. Mekotlana ya peleng e tliša tšhilafalo ya tikologo ka kudu metseng ya rena.
Batho ba tlo boela mokgweng wa bogologolo wa go rwala tšeo ba di rekilego. Batho ba amogotše taba ye ka dikgopolo tše di fapanego. Ba bangwe bare, se se tla thuša go thibela tšhilafalo ya tikologo mola ba tlo swanelwa ke go tsentšha seatla potleng ge ba nyaka go rwala tšeo ba di rekilego go swana le pele. Ditaba tše di tla oketša tšhelete yeo go rekwago ka yona. Ba bangwe bare, mmušo nkabe o nyakile mokgwa wo mokaone wa tšheleteya fasana go lwantšhatšhilafalo ya tikologo.
Bafsa ba sepediša (ledirani) tsela mmogo le mmušo. Ba kwa (ledirišiši) maikemišetšo a babuši ka moka. Ga ba tšwafe go ruta (leitiri) melao ye mefsa le ditlwaelo. Se ba sa kwanego le sona ke go gata (lediraki) ditokelo tša batho ba bangwe.
Bala temana ye e latelago ka šedi, gore o kgone go tlo araba dipotšišo.
Monna o gata a gatoga a lebile monyanyeng. O bona gore o tla be a kitimela eng ka ge a nyaka ba mo fa bjala. Monna yo o tloga a rata bjala ka pelo ya gagwe ka moka. Gona, o tla ba a ruta bana se se swanetšego.
Ga o kwane le polelo ya ka godimo. E ngwalolle o ganetše dikarolo tše di thaletšwego.
Bala temana ye e latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo tše di latelago.
Ngwana wa sekolo ge a tlo tšwelela o tle a thome go ithuta ge ngwaga o thoma. Bao e bago dikolobe tša morago ba tle ba lle mafelelong. Ba bangwe ba palelwa o ba boditše ba fele ba thibile ditsebe lege ba kwele, ebile ba fele ba tšwelapeleba itirele metlae le mo go sego gwa swanela, ba re ba tle ba bone batho ba tšwelela dithutong ba se ba bale puku. Bana ba fela ba itshola mafelelong.
Temana ye o e badilego e laetša dilo tše di tlwaetšwego go dirwa e lego modirišotlwaelo. Ngwalolla a MAHLANO ao go ona go tšweletšwago modirišo wo, go laetša ge o o kwešiša.
Motho ge a šomile letšatšing nako ye telele o na lego kwa hlogo ya gagwe eopa. Leleme le lona le tlala legano ge o swerwe ke lenyora kudu. Motho wa ntshe o hwetša a phadima kudumela o ka re o itloditše makhura. Moya o tliša bokaone mmeleng ge go fiša kudu.
Ke leina lefe go ao a thaletšwego le le ka šomišwago ka bontši. Hlama lefoko ka lentšu le.
Ngwalolla temana ya ka godimo, o šomiša mantšu a a latelago legatong la ao a ntshofaditšwego: mogau; gona; sethitho; botšiditšana; lebaka. Ngwalolla mantšu ao, o a lebantšhe le ao o a tswalanyago le ona.
Šomiša lentšu le le kaone bakeng sa dira mo temaneng ya ka tlase. Ngwalolla temana. Nako ya monyanya e fihlile. Mme o dira legogwa leo a tlo fago ngwana wa gagwe mpho ge a nyala. Ngwanenyana o dira lapa gore le bogege. Bao ba tšwafago ba itira o ka re ba a šoma, ba no dira thankga. Ga bo monyadi le monyadiwa ba lokišetša go tlo pheta mo ba swanetšego, ba se tlo dira molato. Badišana bona ga ba longwe ke nta, ba ipapalela ka go dira dikgongwana ka letsopa.
Badišiša tema ye e latelago gomme o ngwale ditlhaka tše kgolo mo go swanetšego. (Thalela mo o di šomišitšego).
Bana mo sebitiela ba tsenasekolo. Yo mongwe wa bagwera ba ka ke dikeledi yo a goletšego mahwelereng. Yena o tšwa botlokwa fela bohle re basotho ba leboa ba ba tšwago limpopo.
<fn>10921VQF2006.txt</fn>
Lephephe le le na le dikarolo tše THARO.
Araba dipotšišo ka moo o laetšwego karolong ye nngwe le ye nngwe.
Dinomoro tša dikarabo tša gago di sepelelane le dipotšišo tša ntshe.
Šomiša polelo ya maleba ye e hlwekilego mabakeng ka moka.
Badišiša ditemana tše gomme o arabe dipotšišo ka moka tše di latelago.
Ditsebi tša go thwalwa ga batho mešomong di eletšabatho ka bohlokwa bja go itokišetša go kgethamošomo. Di bolelakaditsela tšeo motho a ka hwetšago tsebo ya maleba mabapi le diintasteri e bile ba thuša ka ga mešomo ye motho a nyakago go e dira. Tše ka moka di laetša gore tlogatloga e tloga kgale modiša wa kgomo o tšwa natšo šakeng mabapi le tša go nyaka mošomo.
Ge go kgonega o ka thišiša nako ya go thoma mošomong. Lebaka e le go dira mošomo wa nakwana ge o ntše o kgonthišiša le go nyakišiša gore o ka tšea tsela efe. Mešomo ya nakwana e go fa nako yeo o ka e šomišago go itokišetša mošomo woo o bonago gore o ka o dira. Keletšo ye nngwe e ba gore o kgopele gore o ka šoma le motho yo a šomago mošomo woo o o kgethilego. Taba ye e go thuša go go fa tsebo ya gore mošomo woo ke wo mo bjang.
Ka ye nngwe nako o ka ithaopa go šomela setšhaba goba mekgatlo yeo e sego ya mmušo moo o dirago mošomo wa go swana le woo o o nyakago, goba o o kgethilego. Ge o šetše o šomile moo sebakanyana o ka kgopela gore ba go thuše go ngwala lengwalo la gago la boitsebišo. Go ngwala lengwalo la maswanedi go ka thuša go efoša go senya nako ya gago le ya beng dikhampani ge go tla be go kgethwa bao ba swanetšego go thwalwa, go tšwa go mangwalo a di kgopelo tša mošomo. Maemo a, gape a tla kaonafatša maitekelo a gagoa go hwetša mošomo wo mo kaone le wo o lefago gabotse.
Tsela yenngwe e ka ba ya go šomiša batho bao ba dirago mošomo wa go swana lewo o nago le kgahlego go wona. Botšiša batho ka tše ba didirago letšatši ka letšatši mabapi le mošomo woo o o kgethilego. Ka seo tla be ophetha lela la gore ngwana yo a sa llego o hwela tharing. Mo maemong a o tla be a ithuta go tsenelela ka ga ditsela tša maleba ka gamošomo woo. Mohlomongwe oka tsebanale batho baoba ka go holago, go bona lešobana la go šomela yona khamphani yeo. Gore ditekonyakišišo di atlege go bohlokwa go itokišetša ka tshwanelo;ebile go bohlokwa go ka bala tšohleka ga mošomo woo o nago le kgahlego go wona, le ka ga khampani yeo o tla bego o dira diteko go yona.
Boitsebelo o ka bo hwetša go batho bao o phelago le bona bjalo ka batswadi, bagwera, baagišani le baetapele ba setšhaba le ba bangwe ba badirišanikawena ka ge mahlaku go eswa mabapi. O ka botšiša batho ba bantši bao ba tsebago mošomo wo ka ga kgetho ya mošomo. Gape o ka nyakišiša gore ba dira eng le gore ba ikwa bjang ka mešomo ya bona. Ba bangwe ba ka be ba go kopantšha le batho ba go dira mošomo woo. Go bolela le batho bao ba dirago mošomo wo o sepelelanagole wo, o oketša tsebo yagago le boitshepo. Ditsebi di fela di bolela gore ge o tseba bathobabantši bao ba dirago mošomo woo nago lekgahlegogo wona, o ka holegakagorego ba bonolo gore o ka hwetša mošomo. Ditsebi tše dingwe di eletša batho go dira teko ya bokgoni yeo dipoelo tša gona di tla ba thušago. Kgetho ya maleba ya mošomo wa gago e tla diragore o ipshinekamošomo wa gago.
Go ya ka ditsebi ke ka lebaka la eng go le bohlokwa go dira boitokišetšo mabapi le mošomo wo o o kgethilego?
Ka ntle ga karabo ya ka godimoefa mabaka a MABEDI ao okaholegago ka gona go ba le tsebo ya mošomo woo pele o thoma go šoma.
Ke bothata bofe bjoo ka kopanago le bjona geo ka thoma ka go šomao se na tsebo le ye nnyane ka ga mošomo woo o o kgethilego?
Ngwala ditsela tše THARO tšeoo ka di šomišago go hwetšatsebokamošomo woo o o kgethilego.
O ka holegabjang ge o dira mošomo wa boithaopo gomekgatlo ye e sego ya mmušo.
Mehola ya gotsebakagakhampani yee sepelelanago le mošomo wo oo kgethilego ke efe Efa mehola ye MEBEDI?
Ge o dira dinyakišišo ka gamošomo wo o okgethilego o ka hwetša thušo kae Ngwala mafelo a MABEDI?
Ke ka baka la eng goyakawenago le bohlokwa go botšiša bathobabantši bao ba dirago mošomo wo o o nyakago?
Go ya ka wena naa go bohlokwa go ipshina ka mošomo wa gago Fahlela karabo ya gago?
Seema se sa 'tlogatloga e tloga kgale modiša wa kgomo o tšwa natšo šakeng' se sepelelana bjang le ditemana tše tša ka godimo.
Hlaloša ka boripana diema tšeo di thaletšwego ditemaneng tša ka godimo.
Akaretša ditemana tše di latelago ka temana ya methaladi ye ŠUPA fela.
Saense le dihlare di laeditše gore malwetši le mahloko a mantši a ka thibelwa ka go fetola tsela yeo re phelago ka yona. Taba yeo e thabišago ke gore, bophelo ka kakaretšo ga bo ka matsogong a dingaka fela le rena re na le kabelo maphelong a rena. Bontši bja batho re na le mokgwa wa go se hlokomele mebele ya rena go fihla ge e ipega ka bolwetši. Re šoma nako ye telele re eja dijo tšeo di se nago phepo re sa itšhidulle, re enwa, re kgoga kuduebile re dula re tshwenyegile menaganong.
Go phela ka tsela ye go fokotša mebele ya rena. Re fela re makala ge yo mongwe wa rena a ewa ebileaidibala ka lebaka labolwetši bja pelo goba setrouku, a be a išwe bookelong. Ke tše ntši tše re ka di dirago go thibela se, goba go fetoša bophelo bja go swana le bjo. Ba mekgatlo ya tša maphelo ba re ba ka re thuša go fetoša seemo se sa ditaba. Mekgatlo ye ga e bolele fela e nale mananeo ao a ka go thušago thwii. Seo se lebeletšwego ke ba mekgatlo ye ke go beakanya tsela yeo re ka phelago ka yona go lebeletšwe go se itšhidulle, mmele wo mogolo, go se je dijo tša maleba, go kgoga, madi a magolo, swikiri mmeleng le kholesterole.
Bala temana ye e latelago gore o tle o kgone go fetola dipotšišo.
Motsomi o ile a tsoga ka masa, go yo tsoma fela a palelwa ke go swara le mmutlana wa lešidi. Ke maano afe ao a tlago a loga Ge a fihla gae a tšhela meetse a hlapa go timola phišo ya letšatši?
Ntšha mantšu ao a thaletšwego gomme o a šomiše mafokong ao o itlhametšego ona go tšweletša ditlhalošo tše di fapanego le tše di lego temaneng ye.
Phetla kganetšoNgwala dikafoko tše di latelago ka.
3.2.3 3.2.4 3.2.5 a tsoga ka masa. a palelwa ke go swara. bjale o tla loga maano. o tla tšhela meetse. go timola phišo.
Bala temana ye o tle o kgone go fetola dipotšišo.
Morutiši o thoma go ngwala maina a bona bjalo ka ge ba tsenaka phapošing. Ba feleletše. Ee...go reng Na bjalegorenga thomolla go ba ngwalolla lefsa Afa mahlo akaa mpontšha tšonaHleng ka mo letsogong lammagojao ngwadilemainaabasetsana molaka go lampati a ngwadile a bašemane. Na o direla eng bjaloA ga se gona go ba bea ka dihlopha?
Ngwalolla mabotšiši a MANE fela ao a šomišitšwego temaneng ya ka godimo.
Kgetha mabotšiši a MARARO fela go ao a filwego karabong ya 4.1, gomme o itlhamele mafoko a go kwagala ka ona.
Bala temana ye e latelago gore o tle o kgone go fetola dipotšišo.
Ditloo tše ga di butšwe. Kgarebe yeo e di apeilego ke lešaedi. Ditloo tše di apeilwego di rekwa mola lebenkeleng laMothupi. Dikgarebe tša dithotho di no reka gonamo, go ba bangwegoyafale go swana legoyamošate. Mengwageng yebarekiši ga basarekiša mono kudu ka gorekgwebo e theogile kudu.
Ngwala mašupi a tshela fela ao a šomišitšwego temaneng ya ka godimo.
Ngwala maina ao a ntshofaditšwegoka nyenyefatšo.
Ba itše go fihla ba amogelwa ka diatla tše pedi ba be ba rwaleletše dinamune mahea le marotho. Dulang fase magagešo. Re filwe fofo ke ba lapa Re tla enwa ka tatelano ye bana dikgarebe le masogana.
<fn>10922VMF2005.txt</fn>
Sereti se itheta ka boroto bja gagwe le ge a se a bopega.
Go tlogetšwe lentšu le molomo.
Ke go šoma.
Mang le mang o bopilwe ka sebopego sa Modimo.
Maele a maleba a tla putswa.
Ke bokobo bja sereti.
Ee! E hlaola yo a nyetšwego go bao ba sego ba nyalwa / Aowa!
Setswatswa sa go tswalwa.
Kodimela moepathutse ga go lehumo le tšwago kgauswi. Ge o nyaka selo o kgotlelele go fihlela o se hwetša.
Kgotlelelo e tswala katlego.
Ka palamonwana ye.
Go ruta ka pelo ka moka.
Go begela ba molao. Go boledišana le bona.
Ga go bokamoso ntle le thuto. Kgopolo ya maleba e tla putswa.
Sereto se se bolela ka mohola wa morutiši setšhabeng.
Go hloka hlogo. Ga se a hlalefa.
A fe ngwana nako ya go bala.
Badudi ba motse. Ba llela Mathibolle yo a bego a ba thuša bjale o hlokofetše.
thuto... thuto. E šomišitšwe go tšweletša mošito.
Lehu ke kobo re a apolelana.
O be a efa maele dikerekeng, setšhabeng Gotee le makgotleng a bafsa.
Go hlalefiša batho.
Ee! Ka ge re mo rata Aowa! Kgopolo ya maleba e tla putswa.
Segola le Modupi.
Aowa! Lekope o be a ba raka kgwebong gore a šale a iketilile le Mmatlala kgwebong.
O ratana le makgarebe a masogana a mangwe.
Ga e senye e sa agela. Baratani ke balwi, balwi ke baratani / Maele a maleba a tla putswa.
O ile go nyaka meratišo go ngaka Matonya.
O ya go dira meriri.
Kopa le Kgadi.
Aowa: O mmitša seitlošabodutu.
O agetše Pebetse ntlo ya kgoparara. O be a lala malalatle O tšhabetše Bokgalaka le dithoto tša Lekope.
Popotela e sa kwego e wetše retheng la mohwelere. Ngwana llela naka ya mokhura sehla o mo neele.
O išitše Lekope bookelong. A tšhabela Bokgalaka.
Ee! Ka ge a be a mo rata. Aowa! Ka gore o mo tšhabetše kgale.
Mmatlala o fenya Lekope. O na le mahlapa.
Karabo e tla akaretša tše bjalo ka: -Mmatlala o nyaka Lekope a mo agele ntlo ya kgoparara go tee le mmagwe. -Mmatlala o nyaka Lekope a boloke ditšhelete ka maina a bana. -O ya maeto a kgole ka ditšhelete tša Lekope. -O lala malalatle. -O phela a roga Lekope. -O kgoromeletša Lekope malaong gore a hwele ruri. -Ge Lekope a le bookelong ga a ye go mo hlola. -O rwala dithoto tša ka ntlong le tša kgwebo. -O tšhabela Bokgalaka. -A mo swina ngwanana a thakana.
Bašomedi ba komišinare ba sa thuše batho. Ba be ba swere magang ka dipere.
Bengmošomo ba tsebišwe ka seo. Ba fokoletšwe mašeleng / kgopolo ya maleba e tla putswa.
Go tla go lokiša dipampiri tša ge a sa tšwa go hlokofalelwa ke tatagwe.
Mogaši / Mohlahli wa diterama.
Thandi ke ngwana wa Pula yo e lego mogwera wa Bubbles. O lemoga gore Thandi a ka tseba, ka lebaka la poledišano ya bona mogaleng.
Aowa. O be a leka gore Thandi a mo hlomogele pelo a mmotše nnete.
Ke be nka mo šireletša. Kgopolo ya maleba e tla putswa.
Sindikheithi e thoma go tseba mo Ariel le Bubbles ba lego gona. Se se dira gore ba ikemišetše go ba bolaya ntle le go diega.
Go ya go tšea sethunya. Sa go tlo bolaya Noko yo a reollago Bubbles sefung sa lehu.
O mo rometše Tzaneen ka la gore ga a phele gabotse mogopolong, o alafišwa.
Ee! Ka gore o rata ngwana wa gagwe. Kgopolo ya maleba e tla putswa.
Go lemoga gore Mabusha o mo kwele poledišanong ya gagwe le Bubbles.
Karabo e tla akaretša dintlha tše di latelago: -Go se šome ka botshephegi ga bašomedi ba komišinare go bonwa ke Ariel, a go kgala. -Mothuntšhano mmileng wa Mokwele go bonwe ke Sontaga Maake. -A senollela maphodisa tšeo a di bonego. -Go iphihla ga Bubbles le Ariel Majaneng go senolotšwe ke Thandi morwedi wa Pula. -Ge a fela a ekwa mmagwe a bolela le Bubbles mogaleng. -Gore Lekope o rata Karabo go feta Bubbles, go utollotšwe ke poledišano magareng ga Noko le rakgadi wa Bubbles. -Seo se dira gore Bubbles a šome ka thata go thopa pelo ya tatagwe. -Go se tshephalege ga Noko go utollwa ke Mabusha poledišanong ya Noko le Bubbles. -Sephiri sa sindikheithi se utollwa ke ge Bubbles, a leletša maphodisa mogala go ba botša ka bophelo bja Sindikheithi. -Sindikheithi ka moka e a swarwa.
<fn>10922VMF2006.txt</fn>
Diphedi ka moka di gatile tseleng. -Go ya ka sereto go tlapinya ke go gata.
Se šomišitšwe go tšweletša ka fao tsela e gatakwago ntle le go ikarabela goba go itefeletša.
Go oketša dikotlo tša batshelamolao ditseleng. -Bahlapetšatsela ba go nyaka pipamolomo ba otlwe. -Difatanaga tša go se be boemong bjo kaone di tlošwe tseleng. -Boikgopolelo bja maleba bo tla putswa.
Ba otopedi: ke batho ka ge ba na le maoto a mabedi. -Bolengwanapedi ke dinoga ka ge di na le malengwana a mabedi.
Ka tsela merwaloe rwalega gabonolo go ya le go tšwa dinagengtša go fapana.
Boikgopolelo bja maleba bo tla putswa.
A hlomphe barutiši ka ge ba mmetlela bokamoso. -Go bonolo go hwetša mešomo geo hweditše thuto go tšwa barutišing. -Barutiši ga ba hloye ngwana eupša bahloyamekgwayagagwe. -Kgopolo ya maleba e tla putswa.
Batswadi ba swanetše go tla dikolong ge babitšwa mabapi le mathata a bana ba bona. -Batswadi ba thušebana ka mešomo yagae yeo bana ba e filwego dikolong. -Ba rute bana tlhompho -Banabafiwe sebaka sago ithutage ba le gae -Kgopolo ya maleba e tla putswa.
ntle le barutiši setšhaba se ka ba leswiswing. -mang le mang yo a atlegilego, o fetile matsogong a morutiši. -kgopolo ya maleba e tla putswa.
Ke -"Ke" e boeleditšwe methalothetong ya go latelana ka mathomong.
Ee! -Gantši ge lesogana le nyaka go loša lekgarebe, le lebelela kudu leo le sego la rwala palamonwana. -Palamonwana e botsefatša diatla.
Sereti se hlaloša ka fao sedirišago palamonwanago tiiša lerato la gagwego moratiwa wa gagwe ka gona. -Go ya ka sereti boleng bja palamonwana yeo bo lekantšhwa le botse bja lekgarebe leo. -Sereti se bona botse bja palamonwana bo swana le botse bja lekgarebe la gagwe.
Kgotlelelo e tswala katlego. -Mehlopi ka moka e a na.
Go se sa kwana.
Go begela maphodisa / Go begela badirelaleago. -Go boledišana le batswadi ba bana seyalemoyeng -Kgopolo ya maleba e tla putswa.
Le bitšwa setseketseke ka ge e le motho wa go ya godimo le fase ntle le lebaka.
Aowa: -Go itia motswadi o le ngwana ke go nyatšiša motswadi wa gago batswadi ba bangwe. -Go itia motswadi ke go ipakela madimabe.
Nka mmiletša ba gabo ra tla ra boledišana -Nka tsebiša baruti ge re le badumedi gore ba tle ba re agiše.
Mologadi o be a nyaka gore Thomo a lemoše Lekope gore a se raloke ka lapa la gagwe.
Lekope go Mmatlala ka ge e le morwarragwe.
šala dikgwebong. -Mmatlala o be a lala malalatle -O be a hlapaola Lekope ka la gore ke moradu.
Ee! -Ka setšo ge go na lebothata ka lapeng ditaba di fiwa ba ka gaepele go thuša go di ralolla.
Dithoto ka moka di be di tšerwe ke Mmatlala. -Sekhutlwaneng go bego le dikobjana tša Lekope.
Lekope o be a lora badimo ba mmotšiša gore na lapa la gagwe le kae ge a le bookelong. -Seo se lemoša Lekope gore le ge a ka hlokofala a ka se amogelwe dikgorong tša gabo.
Karabo e tla akaretša dintlha tše latelago: -Lekope o bethwa hlogo ka leswika ge a etšwa goNadinadiyo a nyakago go mo dira tlhatse ya gore o bone Mologadi ka ga Matonya a itiya bola, gore a be le lebaka la go kwagala ge a dula le Mmatlala.
Ge Lekope aeya gaboMmatlala, Mmatlala o mo gapeletša go boela go Mologadi, -Seo se laetša gore o ikgogoletše magala hlogong ka ge a rakwa ke Mmatlala yo a mo senyeditšego lapa.
Mmatlala o nyaka Lekope a agele Pebetse ntlo ya mabonwa ka ditšhelete tša kgwebo.
Mmatlala le yena o nyaka go agelwa ntlo ke Lekope, ba tšwe ka bogwe.
O senyaditšhelete ka diaparo tša maemo le go ya maeto a matelele.
Ge Lekope a nyaka go tseba gore o be a le kae, o mmotša gore meriring go begole batho ba bantši, ka gona a se fetše ka pele a lala fao.
Ge Lekope a nyaka go tseba moo bana ba ilego o re na ge o le moradu bjalo ngwana a ka ba le ngwana?
Mmatlala o phela ka go hlabaLekope ka mantšu, kala goreo sa rata Mologadi ka ge a mo agetše kgwebo ya maswi, mola bana a ba fa ditšhelete tša go reka dithekisi ba sa fetše.
Ge Lekope a le bookelong Mmatlala ga a ye go mo hlola.
Mmatlala o mo hula diphahlo tša kgwebo le tša ka ntlong.
Mmatlala o tlogela ntlo e se na selo.
Karabo o be arakilwe dikgwebong le ka gae. -Karabo o be a file mogwera wa gagwe sefatanaga sa tatagwe go se otlela mola ba tagilwe. -Seo sa hlola gore sefatanaga se we ba gobale. -O thomile go lemoga gore tatagwe o tlo rata Bubbles go mofeta.
Karabo o ngwadile sengwalwa ka bophelo bja sindikheithi yeo e bego e ikhumiša ka bofora.
O rometše sengwalwa seo go Ariel yo a šomago seyalemoyeng gore se gašwe moyeng, sindikheithi eswarwe yeo tatagwee lego leloko.
Ke be ke tla mo nyakela badirelaleagoba mo femaele ka tšabophelo -Ke be ke tla mo iša lefelong la bao bjala bo šetšego bo le mading gore ba mo thuše. -Ke be ke tla boledišanale Karabo ke na le yo mongwe wa baleloko gore a tlogele mekgwa ya gagwe.
Bubbles obe a nyakage sengwalwa se ka se gašwe moyeng ka ge maemo a sindikheithi a be a tla ba kotsing.
Ka ge sindikheithi e le kotsi, nka begela maphodisa kudu ge a tshephiša gore nna mmegi ke tlabolokega.
Bubbles o re mesong ya ge Karabo a tlo itšeela sengwalwa o ile a thelela ka bohlapelong a wa, a gobala, a ya bookelong.
Mabusha o ile a batamela kgauswi le lebati go kwa poledišano ya Noko ge a tšhabiša Bubbles. -Mabusha o ile a boela sefatanageng go yo tšea sethunya -Ka sethunya seo o ile a thuntšha Noko a mmolaya.
NOKO: O na le megabaru: -Re bona ge a ikgweranya le sinditheithi yeo e humago ka bofora. -Seo se dira gore le yena a nyake go huma ka pele.
Majaneng gore a se bolawe.
O be a se a swanela go begela sindikheithi gore Karabo o ngwadile sengwalwa ka siphiri sa bona.
Re bona ge a kgona go reka difilimi tša sebjalebjale tšeo di ka goketšago babogedi gore e be mokgeregelwa.
Karabo go phala yena ka ge a wišitše dikgwebo.
Mokwele, a ba a mo šireletša gore a se bolawe, a ba a mo tšhabišetša Majaneng.
Re bona ge a otlediša mogwera sefatanaga mola ka moka ba tagilwe.
Ge a le nnoši o re ke tla ba lentšha. Ke tla hlapela sediba seo ba ikgantšhago ka sona.
Ga a dumele go gogwa ka nko ke Bubbles, seo se bonala ditorong ge Bubbles a mmitša kgomo yeo e swanetšego go dišwa ka sefepi.
Re bona ge a tsenelela Bubbles ka dipotšišo go fihla ge a phula gore ke leloko la sindikheithi gotee le tatagwe le ge a se a tšweletšwa sengwalweng.
O lemogile gore Noko a ka se no lahlela bana ba gagwe menong a sindikheithi gabonolo.
O kgonne go lemoga gore Bubbles o Majaneng poledišanong ya Noko le Thandi.
Majaneng ka mogala.
Re bona ge a thuntšha Noko ge a ekwa gore Noko o tšhabiša Bubbles gore a se bolawe ke sindikheithi.
<fn>10922VQF2005.txt</fn>
Badišiša ditaelo ka šedi.
Lephephe le le arotšwe ka dikarolo tše THARO, e lego, A, B, le C.
Karolong ya A, o filwe ditsopolwa tše NNE, araba dipotšišo go tšwa ditsopolweng tše PEDI fela.
Karolong ya B le C kgetha potšišo e TEE fela go ye nngwe le ye nngwe ya tšona.
Kgetha potšišo e TEE ye telele le e TEE ya ditsopolwa.
Ba re ka wa go ja bogobe.
Ka ge go thwe bja ka boso bo pipa seetša sa lebone bošego.
Bokobo bja sereti bo swantšhwa le phoofolo efe seretong se?
Ke mohuta ofe wa sereto Efa lebaka la karabo ya gago?
Ke sekapolelo sefe seo se šomišitšwego mothalothetong wa bone Efe lebaka la karabo ya gago?
Efa mohlala wa pheteletšo temathetong ye.
Go ya ka sereto se, ke eng seo se botsefatšago monna?
Ke maele afe ao o ka a fago mogwera wa gago wa go se bopege ge a segwa ke batho?
Efa mabaka a MABEDIao a dirilego gore basadi bao ba bego ba sega sereti ditshetlo di hwe le melodi.
Ke ka lebaka la eng basadi ba be ba itia dinxa ba sa fetše?
Bala setsopolwa se se latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Raesibe, ngwana wa pelo ya ka! Ngwana wa Hlapogadi, setswatswa sa go tswalwa; O kgodu e tšwago rotseng laPhahla; Molebeledi ke yena a hlaelago Raesibe a Phala Moji yena o itatswa le dijabana. Ngwana a Phahla o topile bose bja fase lohle, Bile ke re: "Ka palomonwana ye, o tla ba wa ka!" O nthemišitše hlogo dikgwedikgwedi; O ntlhokišitše maroko, mašegošego; O nthaketše lethabo, matšatšitšatši; Ke lekile ke re ke monna, ke llela teng, Ke re moepathutse, ke tshwanelo a kodimele, O sa bone bohloko pelong ya ka, o gana, Lehono ke re: "Ka palamonwana ye, o tla ba wa ka!"
Na palamonwana e na le mohola Efa lebaka?
Tsopola mohlala wa tlogelo seretong se o be o fe lebaka la karabo ya gago.
Efa dintlha tše PEDI go laetša gore sereti se be se sa ipshine ka bophelo.
Tsopola go tšwa temathetong ya pele go laetša gore motho yo e be e le sethakga.
Efa tlhalošo ya seema se se lego mothalothelong wa 12. O be o se ngwale ka botlalo.
Ke maele afe ao o ka afago baratani ba gore ba kgotlelelane?
Efa hlogo ya sereto se.
Bala setsopolwa se se latelago ka šedi gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Di retwa di boa mokatong, Morutiši! Re tla go leboga go sele, montsošabošego! Re tla go itiela magoswi mohla re fula dienywa mereng yago. Mmetlabokamoso, go sele, tshwela mare diatleng! Mahloyawena o hlokahlogo, morutiši, O ipolaiša go robja ke hlogo, a sa e šomiše Gobane ka wena, re kgona go itebanya le Mošweu, ra khora. Ka wena matšibogo ka moka a theogelwa.
Go tshwela mare diatleng ke go dira eng?
Ke eng seo o ka se dirago ka barutiši ba go se tshwele mare diatleng Efa dintlha tše PEDI?
O ka eletša bjang ngwana wa go tšhaba sekolo gore a bone mohola wa thuto Efa dintlha tše PEDI?
Mošweu yo go bolelwago ka yena seretong se ke mang?
Ka methaladi ye MEBEDI efa moko wa sereto se.
Efa seka se se dirišitšwego temathetong ya bobedi gotee le tlhalošo ya sona.
Motswadi a ka thušana bjang le morutiši gore bokamoso bja moithuti e be bjo bo phadimago?
Bala setsopolwa se se latelago ka šedi gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Rena ba Kgalauwane Lefakong, Kgorong ya maebadigolo, Re ithwele megono, Re itshwere dihlaa, Ka senatla Mathibolle Yo a ilego gona boyabatho.
Ke bomang bao ba ithwelego megono le gona ka lebaka la eng?
Efa mohlala wa morumokwanothumo le tšhomišo ya wona.
Ke seema sefe se o ka se hlabelago baKgalauwane gore ba homotšege?
Ka dintlha tše PEDI, re botše gore Mathibolle o be a thuša setšhaba bjang?
Go ya ka sereto se go thibolla megopolo bososwaneng ke go dira eng?
O bona e le tshwanelo, gore ge motho a ile boyabatho a llelwe Efa kgopolo ya gago?
Lekope: Mologadi: Lekope: Mologadi: Lekope: Mologadi: Lekope: Mologadi: Lekope: (): Ke kgale ke bona gore taba ye e tla fihla kgole. (): Na ke taba efe yeo o bolelago ka yona Ai! Ke a bona ba nkganyogela lehu! (): Na o bolela ka bomang, Peba Ke ra tšona dihlolanyana tše tša gago. Mašakwe! Nna ka ba le dihlola Na o nyaka go reng, monna tena! (): Itlhokomele, o se ke wa mpitša monna tena! (): Ke go bitše mang ka gore šefa o re ke na le dihlola. O reng o sa phule sekutu boladu bja tšwa (): Hlwaya tsebjanatšeo tša gago. Ke re ke lapile. Ba ntshenyeditše go lekane?
Dihlolanyana tše Lekope a bolelago ka tšona setsopolweng ke bomang?
Na o dumela gore batho bao o ba filego ka go 2.1.1 ba be ba senyetša Lekope Efa lebaka?
Mologadi o šupa eng ge a re Lekope o gatela masogana mašemo?
Ke maele afe ao o bego o ka a fa Lekope le Mologadi, gore ditaba tša bona di boele sekeng Efa dintlha tše PEDI?
Morago ga poledišano ye Mologadi o tšere magato afe gore lapa la gagwe le bolokege?
Modupi: O sa di bolela, Rangwane. Maloba re be re le kopanong ya boraditaxi mola hoteleng ya Mojasagagwe. Mantšiboa ge re eja mola, ke bona a tsena le moisa yo mongwe yo motelele.
Molagadi: Ke mmoditše Lekope ka re o tla mo swina ngwanana'thakana. Ga se wa kwa gore ke mang yena moisa yoo a jago ditšhelete tšhelete tša ka le yena?
Modupi: Gape ditaba di bothata ke a le botša!
Thomo: O ra bjang monna Modupi Gape ga se wa fetola potšišo ya mmago?
Modupi: Mologadi: Yena moisa yoo go kwala gore ke rrago bana ba gagwe. Aowi! O tsupologa kae bjale mokadikadi yoo?
Mmatlala ge a laela Lekope o ile o ya kae?
Efa maina a bana ba go bolelwago ka bona setsopolweng.
Ge o bona Mmatlala o rata Lekope?
Efa dintlha tše PEDI tšeo di laetšago gore Lekope o ile a swinwa ke ngwana'a thakana.
Hlabela Lekope seema seo se swanelago mediro ya gagwe go ya ka setsopolwa.
Lekope: Mmatlala o mphetola bjang O a tseba, nka go šoporogantšha gonabjalewa šulelwa. (O tsoga malaong o dula ka marago)?
Mmatlala: O mo kgoromeletša malaong gape: Robala sehlola tena sa Mokgolabje. Ge o le marapo ka tsela ye o tla nthoma kae Lekope o leka go ema kabjako o swarwake sehlabi, o wela fase, oa idibala. Ijo, motho wa batho! O tla hwela diatleng tša ka! Ijo! Ke tla swarwa ba re ke mmolaile, Go kokota motho, Mmatlala o ya lebating o hwetšae le mmagwe. Tsena ka pela, Mma?
Pebetse: (O itiwa ke letswalo): O reng o fegile mahlo phatleng ka tsela ye, Mmatlala?
Efa modu wa ntwa ya Lekope le Mmatlala go ya ka poledišano ye.
Mmatlala yena o ile a dira eng ka morago ga poledišano ye?
Na o bona Mmatlala a dirile gabotse ka go amogela Mokalabi pelong ya gagwe Efa lebaka?
Efa semelo sa Mmatlala go ya ka poledišano ya gagwe le Lekope.
"Sefatamollo se a iphatela". Sekaseka kgopolo ye o lebeletše phedišano magareng a Mmatlala le Lekope.
Araba potšišo e TEE karolong ya C.
Lentha la Ariel le ile la diragore bašomedi bao ba babedi ba retologe go mo lebelela. Gomme lebakeng le ba dirago bjalo kua mojako go ile gwa tsena mošomedi yo mongwe gape wakantorong tše. O be a tsena a etetšana le lekgarebe la seemakadinao le leswana la go bogega. Mohuta wa makgarebe a o hwetšago diswantšho tša ona di kgabišitše maphephe a apešago dimakasine. Mošomedi yo a nago nalo o be a tsena ka mokgwa wo nkego o etetša morwedi wa kgoši.
Ke ka lebaka la eng Ariel a bethile lentha Efa dintlha tše PEDI?
Ge o lebeletše bothata bja bašomedi ba ba setšhaba bja go se thuše setšhaba bo ka rarollwa bjang?
Ariel o be a tlile go dira eng mo dikantorong?
Bubbles o ile a leba kae morago ga go tloga ga komišinare?
Ariel o be a tumile ka mošomo ofe?
Ke nyaka sesi Bubbles.
Pelo, ya ka e bohloko, ngwanaka o timetše, ge ke mo nyaka ga ke mmone. Gore ke lle o a tseba.
Akga o se ke wa ba wa lla mo, batho ba tla go sega ba re o setlaela, gape banna ga ba lle. Thandi a realo a kukile nkwana ya gagwe ye nnyane, a rotošeditše sefahlego sa nkgokolwana se se hlabana sa mahlo a magolo a go phadima go Noko.
Ke ka lebaka la eng Noko a dirišitše Thandi go hwetša mo, Bubbles a iphihlilego?
Kgopolo ya go fatišiša Noko e tlile ka mang?
Na Noko ge a bolela le Thandi o be a lla Efa kgopolo ya gago?
Ge o le Noko, morwedi wa gago a nyakwa gore a bolawe o ka dira eng?
Kutollo ye Noko a e dirilego go Thandi e rarolla bjang bothata bja paditseka ye Hlaloša ka methaladi e MEBEDI?
Le ge a sa tsebalege ke benka se kgone go mo neela lehung, ke segole sa ka." A tšea moya. "Bubbles " Mahlo a Noko a swara go šutha ga moriti mojakong...
Ge a lebelela a lemoga Mabusha yo a bego a šuta a ya ka ntle ga ngwako gape.
Bubbles" Ke Noko a fegelwa, "ke swerwe. Go tlile go tsebega gore ke go lemošitše." "Tate, le bolela ka eng?
Ka methaladi ye MEBEDI hlaloša gore ke ka lebaka le eng Mabusha a ile a boelela sefatanageng?
Ka methaladi ye MEBEDI hlaloša gore na Noko o tšere magato afe go šireletša bophelo bja Karabo?
Go ya ka karabo ye o e filego go 3.1.13, a o bona Noko a tšere kgato ya maleba?
Ke eng seo se dirilego gore Noko a fegelwe setsopolweng se?
GOBA PALOMOKA YA KAROLOYA C: PALOMOKA: 3.1.16 Bubbles o be a boledišana le Noko ka mogala a le kae "Le ge o ka e buela leopeng magokobu a a go bona". Tiiša kgopolo ye ka go sekaseka diteng tša paditseka ye "Nnete Fela"?
<fn>10922VQF2006.txt</fn>
Badišiša ditaelo ka šedi.
Lephephe le le arotšwe ka dikarolo tše THARO, e lego ya A, B, le C.
Karolong ya A, o filwe ditsopolwa tše NNE, araba dipotšišo go tšwa ditsopolweng tše PEDI fela.
Karolong ya B le C kgetha potšišo e TEE fela go ye nngwe le ye nngwe ya tšona.
Kgetha potšišo e TEE ye telele le e TEE ya ditsopolwa.
Araba ditsopolwa tše PEDI fela karoleng ye.
Gore kgololo le thoko efe di go gololela.
Khutšo o e hwetša neng?
Efa, tlhalošo ya maleba ya lentšu le 'tlapintše' go ya ka fao le šomišitšwego seretong.
Ke sekapolelo sefe seo se šomišitšwego mothalothetong wa pele wa sereto se Hlaloša le tšhomišo ya sona?
Ke maele afe ao o ka a fago Tona ya tša dinamelwa go fokotša dikotsi ditseleng Efa dintlha tše THARO?
ba otopedi le bolengwanapedi. Sereti se šupa eng ka mantšu a?
Ge o bona tsela e na le mohola Fahlela karabo ya gago ka dintlha tše THARO?
Bala setsopolwa se se latelago gore o tle o kgone go araba dipotšiso.
Di retwa di boa mokatong, morutiši! Re tla go lebogo a sele, montsošabošego! Re tla go itiela magoswi mohla re fula dienywa mereng ya gayo Mmetlabokamoso, go sele, tshwela mare diatleng!
Mohloyawena, o hloka hlogo morutiši, O ipolaiša go robja ke hlogo a sa e šomiše Gobane ka wena, re kgona go itebanya le mošweu, ra khora. Ka wena matšibogo ka moka a theogelwa.
Ke maele afe o ka a fago mogwera wa gago yo a nyatšago barutiši Efa dintlha tše THARO?
Ge o le motswadi o ka thuša barutiši bjang go ba nolofaletša mošomo Hlaloša ka dintlha tše THARO?
Ka methaladi e MEBEDI, efa kgopolo ya gago mabapi le barutiši.
Ngwala seema se se lego mothalothetong wa 2 ka botlalo, o be o fe le tlhalošo ya maleba ya sona.
Tsopola mohlala wa poeletšotumammogo temathetong ya bobedi o be o e thalele.
Bala setsopolwa se se latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
E tšee, o e rwale monwaneng, ke go file! Ke mpho ya lerato la ka, go wena, Raesibe, Ke leswao lešo, tsebeng yago, Raesibe, Ke mefirimebedi e kgonago go lla! Ke nna wa bobedi, o wa mathomo mphiri, Ka palamonwana ye, motsenyetša ga a sa nyakega. O wa ka, ke wa gago lehono, Raesibe!
E lebelele e tla go sebela sa pelong ya ka! Go tšea kgang le naledi fa, ga yona, ga o go bone Botse bja lona bo swana le theko ya yona; Ke Gauta, letlapahlokwa, yeo Raesibe! Ke sona seageletšarato la gago le nna; Ka botse e swana nago, e lebeledišiše! E no ba e senya ka go se buše moya?
Efa mohlala wa morumokwanothomi temathetong ya pele ya sereto se, o be o fahlele karabo ya gago ka lebaka.
A palamonwana e na le mohola Thekga karabo ya gago ka mabaka a MABEDI?
Ke kotsi efe yeo e ukangwago ke sereti mabapi le motsenyetša seretong se Hlaloša ka methaladi ye MEBEDI?
Ka boripana, efa moko wa sereto se.
Ke maele afe o ka a fago baratani ba gore le ka dinako tša mathata ba kgotlelelane Efa dintlha tše PEDI?
Bala setsopolwa se gore o tle o kgone go araba dipotšišo tše di se latelago.
Se mo segeng ke motho, O belegwe ke batho A hloka mahlatse bja ka nna le wene. A diila maru a lerato le tlhokomelo, Goba ba mmelegi ba hlalane, Ba se sa tšeelana mello, Ba mmolaiša phefo ya kgakanego, A itira setseketseke, Goba a fetwa ke riba la bophelo. O fetogile mohlaki, A nyentšha bontši, A nkgela meloko bokapodile.
Go ya ka mothalotheto wa 6, go se sa tšeelana mello ke goreng?
O ka dirang go fokotša palo ya malalaphaephe setšhabeng Efa dintlha tše THARO?
Ke phošo gore malalaphaephe a ikgopelele mašeleng mebileng Fahlela karabo ya gago ka dintlha tše THARO?
Efa molaetša wa sereto se ka methaladi ye MERARO.
Ke ka lebaka la eng lelalaphaephe le bitšwa setseketseke?
Araba potšišo e TEE karolong ya B.
Modupi Mologodi (): Nna le se ke la mpala fao. Ga ke sa nyaka go bolela selo le yena. Ke feditše ka yena. Ebile ke nyaka go tloga mo gae ke yo dula moo a ka se mponego. Ge nka fela ke mmona ke tla be ka dira phošo. (): Hle ngwanaka, se iše pelo mafiša. A re mo lekeng, mohlomongwe a ka fetola megopolo a buša a ba motho.
Ke diphošo dife tšeo Modupi a bego a bona gore o tla feleletša a di dirile?
Go ya ka wena ke tshwanelo gore ngwana a iše motswadi seatla Fahlela karabo ya gago?
Ge o be o le Lekope o be o ka dirang Mologadi ge o lemogile gore o go tšheletše meratišo dijong Hlaloša ka methaladi ye MERARO?
Lekope Thomo Lekope Thomo Lekope Thomo : : : : : : O rerešitše. Bjale mpotše. Na gona le molato ge monna a ipoeletša Segageno se reng Sona se re monna ga a horišwe ke mogopo o teyana! Iše Morena! Ntlogele ge, ke phethile la bomakgolokhukhu O leka go tšeiša tabo ye kgolo ye phefo, mogolle. O reng wa re o phetha segageno, wa hloka le go ntoma tsebe O tšo kgopelelwa ke bomang lešaetšana leo Ke go lome tsebe gore o direng Matladi a mošate. O sa mpotlelaga o mphetole. O reng o phetha la mogologolo ka go šiela Ge o tsoma mogopo wa bobedi, o reng o pšhatla wa kgale?
Ke ka lebaka la eng Mologadi a romile Thomo go yo boledišana le Lekope Efa dintlha tše PEDI?
Ke diphošo dife tše THARO tšeo di bego di laetša gore Mmatlala ga se a ikemišetša go aga motse le Lekope?
A o bona e le tshwanelo gore Thomo a tsene ditaba tša Lekope Fahlela ka methaladi ye MEBEDI?
Lekope Modupi Lekope Thomo Lekope : : : (): Aowi! Nkane nke le mpušetša ka mola mollong wa Makiri Nkweleng bohloko hle! Aowa tate. Re nyaka gore o tsene o tšee diaparo tša gago re ye gae. (): Ke tsena lemang bjale Ao, warra! Na o tšhaba go tsena lapengla gago Ngwanenyana yola o nyakile go mpolaya. Tsena le nna hle?
Ge o be o le Mologadi o be o ka amogela Lekope gape pelong ya gago Efa boikgopolelo bja gago ka methaladi ye MEBEDI?
Ka dintlha tše THARO re alele seemo sa ntlo ya Lekope ge a boa bookelong.
Ke karolo efe yeo e kgathilwego ke badimo ge Lekope a le bookelong Hlaloša ka dintlha tše THARO?
Hlaloša kgato ka kgato ka fao Lekope a ikgogoletšego magala hlogong ka go tlogela lapa la gagwe le Mologadi, a ratana le Mmatlala ka gona.
Araba potšišo e TEE karolong ya C.
Ke tla mo lentšha moraranyana yo! Ke re ke tla mo lentšha". A bolela a hunne diatla a le malaong a lebeletše leswiswing ka pefelo." "Ka bobedi bja bona, yena le mokgalabenyanayo ba rego ke rragwe; ke tla ba laya. Ba ka kgonwa ke gore motho a kgotlele se ba ikgantšhago ka sona se ba swabe re swane.
Karabo o be a befeditšwe ke eng setsopolweng se Hlaloša ka methaladi ye MEBEDI?
Ka methaladi ye MEBEDI hlaloša ka fao Karabo a kgotletšego sediba sa Bubbles le Noko ka gona.
Ge o be o le Noko o be o ka thuša Karabo bjang ka go mmušetša tseleng ya setho Efa dintlha tše THARO?
Bubbles o no re ge a feleletša go feta sefatanaga seo Ariel a retolla dihlogo tša ba lego kgauswi ka go goa a wa. Go be go bonala a rile ge a theoga tselanathokong go wela tseleng pele ga sefatanaga sa gagwe, a se gate gabotse ka dieta tšeo tše telele tša gagwe, leoto la phereketša a lahlegelwa ke bogato a wa. O be a nabile, a swere leoto, sefahlego se ngwadilwe bohloko fela.
Bubbles le Ariel ba be ba gahlanetše lefelong lefe Ka morero ofe?
Leano la Bubbles la go wa e be e le lefe Hlaloša ka methaladi ye MEBEDI?
Ge o šetše o kwele ka mesepelo ya sindikheithi, o ka dirang gore e se tšwele pele Hlaloša ka methaladi ye MEBEDI?
Go ya ka Bubbles ke eng seo se paledišitšego Karabo go tlo itšeela sengwalwa ka boyena Hlaloša ka methaladiye MEBEDI?
Fela ga se a šala a re tshwenya yo Karabo ka mo re bego re mo tšhogile ka gona. Gape re be re phela re mo dišitše bošego le mosegare re tšhoga gore a ka no leka go tšhaba. Fela ga se a tshwenya. Ga ke tsebe gore o be a no bona ge a phela a dišitšwe naa, a napa a no nyama gore fa ga go makatika a a ka lekago a tšwelela.
Hlaloša ka methaladi ye MERARO gore go ile gwa direga eng ge Mabusha a lemoga gore Noko a boledišana le Bubbles mogaleng?
Ka methaladi ye MEBEDI re alele gore naa Noko o kwane bjang le Mabetlela gore a mo swarele Karabo.
Hlaloša ka fao Bubbles a tsebilego ka gona gore Karabo o kae, le gore o ile a ikwa bjang ge a lemogile gore Karabo o sa phela.
<fn>10923VMF2005.txt</fn>
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo. Moithuti o paletšwe ke go fihlelela bontši bja ditekolo.
DITENG -[10]YA HLOGO -[8] YA SESWANTŠHO Peakanyo: Matseno, mafelelo. Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše difsa ka go sekaseka taba.
Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša magopolo wo o butšwitšego Peakanyo ye e nago le bohlatse, matseno le bohlatse, matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Tshekatsheko ya hlogo e laetša tše dingwe tša boikgopolelo. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Bontši bja ditlamorago bo tšweleditšwe Tše dingwe tša bohlatse bja peakanyo di a tšwelela, matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, eupša hlogo e sekasekilwe ka mokgwa wa bošaedi. Ga go na bohlatse bja peakanyo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba. Hlogo e sekasekilwe ka bošaedi.
Ditemana tše di hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Lebelo le le lekanego go selaganya kanego ka moka. Ditiragalo di a gwa go iša sehloweng. Ditemana tše di lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano, le nyalelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. Maitekelo a ditemana, eupša go na le tlhaelelo ya nyalelano magareng a ditemana, kgodišo ya hlogo ga se ye e kgotsofatšago. Go fela go širela. Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO -[10] Rejistara, segalo, boitemogelo bja batheeletši, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko mopeleto, maswaodikga.
Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego, tlhamego ya mafoko ya, maleba mopeleto le maswaodikga tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba Polelo ye e laolegago ya mafoko a a feleletšego. Bontši bja tlotlontšu tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomišo ya polelo. Bokgoni bjo bo itšego bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišo ya polelo, mopeleleto le maswaodikga. Rejistara di šomišitšwe gabotse go ya ka mabaka, eupša go bile le tlhaelelo ya bokgoni bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane. Go na le tlhaelelo ya tšhomišo ya mafoko ye e sa lebanego, mafoko a a sa felelago ke a a hlakahlakanego. Go hloka tshedimošo ga tšhomišo ya go anega. Tlhamego ya mafoko ye e fokolago diphošo tše ntši tša polelo, mopeleto le maswaodikga.
Hlogo ya maleba le seswantšho Hlogo ye e nyakilego go ba yona. Hlogo ya go se sepelelane seswantšho.
SEBOPEGO 1. Atrese ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse (Khoneng ya letsogo la go ja godingwana) Ga go šomišwe maswaodikga. Letšatšikgwedi le ngwalwa ka mantšu. Mohlala: 30 Aporerele 2004 2. Aterese ya mongwalelwa e ngwalwa gabotse ka letsogong la nngele. Ga go šomišwe maswaodikga. Ga go ngwalwe letšatšikgwedi. 3. Madume: Go šomišwe Thobela / Morena. Go se šomišwe maswaodikga. Madume a ngwalwa ka letsogong la nngele mothaladi o tee ka fase ga atrese ya mongwalelwa 4. Hlogo ya taba e ngwalwa ka fase ga madume a tshetše mothaladi o tee, gomme ya thalelwa. 5. Mafelelo/Bofelelo: Go šomišwa tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo bja laetša boikokobetšo. Mohlala: Wa lena. O šomiša leina la gago ka botlalo leina le sefane. Ga o šomiše maswaodikga.
DITENG O se fapoge tabeng ye o swanetšego go ngwala ka yona. Diteng e be tše di kgahlišago. Go laetšwe kwešišo ya seo go ngwalwago ka sona. Morero wa lengwalo o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO Temana ye nngwe le ye nngwe e hlaloše ditaba tša yona. Mafoko a be a a hlamilwego gabotse le tšhomišo ya maleba ya maswaodikga Mopeleto le tlotlontšu e be tša maleba. Tšhomišo ya polelo e be ye e laetšago tlhompho.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felelela.
A. SEBOPEGO - [6] Sebopego sa maleba le botelele bjo bo lekanetšego go ya ka mohuta wa sengwalwana.
Sebopego se se phethagetšego sa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego. Sebopego se sebotse sa sengwalwa. Botelele bjo bo amogelwago. Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Botelele bjo bo sa lekanelago Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa. Sengwalwa se setelele kudu / se sekopana kudu.
Hlogo ye e hlalošitšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero. Hlogo ye e hlalositšwego ka bophara. O tšweleditše morero. Hlogo ye e hlalošitšwe, eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši. O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalošitšwe gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
Rejistara, segalo, tlhamo ya mafoko, mopeleto, maswaodikga, tšhomišo ya polelo.
Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane sengwalwa. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšeo di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
E goge mahlo le maikutlo. E tliše khuduego Efa ntlha-kgolo ya athikele. Tšomišo ya lebaka la bjale.
Pego ye araba dipotšišo tša mang Neng Eng Kae Bjang Le ka lebaka la eng Ditlhalošo le diteng di fiwe. E ka ngwalwa ka dikholomo goba ge e theilwe godimo ga dingwalo, dintlha tša maleba di fiwe. Boikgopolelo ga bo nyakege / šomišwe?
Ditemana: Temana ya matseno e tliše ditaba ka moka tše bohlokwa. Ditemana tše dingwe di tlaleletša ditaba. E ngwalwa ka lebaka le fetilego, gape ka motho wa boraro (bjalo ka yena, bona). Mafoko a tlhamilwego gabotse le tšhomišo ya maswaodikga ya maleba. Batho ba ba tsopotšwego go šomišwe poleloseboledi (Direct speech) le tšhomišo ya maleba ya maswaodikga. Mopeleto le tlotlontšu tša maleba. Boitlhalošo bjo bo lokologilego. Segalo se be sa magareng. Polelo / ya maikutlo e tšweletšwe gannyane goba e se šomišwe.
Sekwala o be a tswaka diphahlo tša go lefelwa letša go se lefelwe.
O kgatletšwe pasa gore a se sa bowa makgoweng a ye gae.
Go mmega go badirelaleago.
O be a dula le mosadi wa sephiring mošomong -O be a sa hlokomele lapa lagagwe.
Pekwa o fenya Marula.
Sebakeng sa go phethagatša seo o mo fa nku e tee.
Sefala ge a begela mosadi wa gagwe o re o šetše a lefetše ditonki ka moka.
Seo se laetša bohodu bja gagwe.
O tswaka diphahlo tša go lefelwa le tša go se lefelwe.
Ka go tseba gore Sekwala o tla ba tlaleletša ka thoto ya go se lefelwe.
Monwana wa tlwaela go gora ke nkgopo.
Se se dira gore Sekwala le ge a hweditše mošomo 'clubeng' a no fela a utswa.
Aowa! Seo se ra gore ke sejato. Ee!
Segwera se ile sa senyega ka ge phiri e nagana gore phukubje ee bethišitše.
Ka ge a be a sa befeditšwe ke phukubje / -O bone e tsoša molala ge a tšwelela.
Ka moka ba se namele tonki, ka ge e tla lapa.
Go na lebatho ba go se kgone go itšeela sephetho bophelong.
Matseno: - A thoma ka mokgwa wa tlwaelo.
Pela e tliša sa go se tlwaelege ka ge e tsoma le mpša mola e sa je nama.
Thulano: E tšwelela ge pela e tlogeladinama tša mpša kaa gore e ya go sela.
Mpša e kitimiša pela le go e swara mosela.
<fn>10923VMF2006.txt</fn>
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela bontši bja ditekolo.
Peakanyo: Matseno mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše diswa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba.
Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša mogopolo wo o butšwitšego. Peakanyo ye e nago le bohlatse, matseno le bohlatse, matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Tše dingwe tša bohlatse bja peakanyo di a tšwelela, matseno ao a se nang maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, hlogo e sekasekilwe ka mokgwa wa bošaedi. Ga go na bohlatse bja peakanyo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba. Hlogo e sekasekilwe ka bošaedi.
Ditemana. Tšweletšo/kgodišo ya hlogo Nyalelano ya ditemana. Lebelo la kanego Tatelano ya ditiragalo. Ditemana tše di hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Ditiragalo di agwa go tša sehloweng. Ditemana tše di lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano, le nyalelano ya maleba. Go na le tlhaelelo ya nyalano magareng a ditemana, kgodišo ya hlogo ga se ye e kgotsofatšago. Go fela go širela. Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
Rejistara, segalo, boitemogelo bja batheeletši, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko mopeleto, maswaodikga. Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego, tlhamego ya mafoko ya, maleba mopeleto le maswaodikga tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba. Mafoko a a feleletšego. Tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomišo ya polelo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišo ya polelo, mopeleto le maswaodikga. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane. Go na le tlhaelelo ya tšhomišo ya mafoko ye e sa lebanego, mafoko a a sa felelago ke a a hlakahlakanego. Go hloka tshedimošo ga tšhomišo ya go anega. Tlhaelelo ya tlotlontšu. Tlhamego ya mafoko ye e fokolago diphošo tše ntši tša polelo, mopeleto le maswaodikga.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela bontši bja ditekolo.
Peakanyo: Matseno mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše difsa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba.
Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša mogopolo wo o butšwitšego. Peakanyo ye e nago le bohlatse, matseno le bohlatse, matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Tše dingwe tša bohlatse bja peakanyo di a tšwelela, matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, hlogo e sekasekilwe ka mokgwa wa bošaedi. Ga go na bohlatse bja peakanyo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba. Hlogo e sekasekilwe ka bošaedi.
Ditemana. Tšweletšo/kgodišo ya hlogo Nyalelano ya ditemana. Lebelo la kanego Tatelano ya ditiragalo. Ditemana tše di hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Lebelo le le lekanego go selaganya kanego ka moka. Ditiragalo di agwa go tša sehloweng. Ditemana tše di lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano, le nyalelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. Maitekelo a ditemana, eupša go na le tlhaelelo ya nyalano magareng a ditemana, kgodišo ya hlogo ga se ye e kgofatšago. Go fela go širela. Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
Rejistara, segalo, boitemogelo bja batheeletši, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko mopeleto, maswaodikga. Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego, tlhamego ya mafoko ya, maleba mopeleto le maswaodikga tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba. Mafoko a a feleletšego. Tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomišo ya polelo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišo ya polelo, mopeleto le maswaodikga. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane. Go na le tlhaelelo ya tšhomišo ya mafoko ye e sa lebanego, mafoko a a sa felelago ke a a hlakahlakanego. Go hloka tshedimošo ga tšhomišo ya go anega. Tlhaelelo ya tlotlontšu. Tlhamego ya mafoko ye e fokolago diphošo tše ntši tša polelo, mopeleto le maswaodikga.
SEBOPEGO 1. Atrese ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse (Khoneng ya letsogo la go ja godingwana). Ga go šomišwe maswaodikga. Letšatšikgwedi le ngwalwa ka mantšu. Mohlala: 3 Matšhe 2004. 2. Madume: Leina la mogwera fela / Sereto sa gagwe Ga go šomišwe maswaodikga. Madume a ngwalwa ka letsogong la nngele mothaladi o tee ka fase ga atrese. 3. Mafelelo / bofelo go šomišwa tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo bja laetša segwera magareng ga mongwadi le mongwalelwa. O šomša leina la gago wena mongwadi / Sereto sa gago ga o šomiše maswaodikga.
DITENG O se fapoge tabeng ye o swanetšego go ngwala ka yona. Diteng e be tše di kgahlišago. Go laetšwe kwešišo ya seo go ngwalwago ka sona. Morero wa lengwalo o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO Temana ye nngwe le ye nngwe e hlaloše ditaba tša yona. Mafoko a be a a hlamilwego gabotse le tšhomišo ya maleba ya maswaodikga. Mopeleto le tlotlontšu e be tša maleba. Segalo e be sa maleba se se laetšago segwera/kwelobohloko/go amega/go hlohleletša/go nyama/go thaba kudu bj.bj.
SEBOPEGO 1. Atrese ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse (Khoneng ya letsogo la go ja godingwana). Ga go šomišwe maswaodikga. Letšatšikgwedi le ngwalwa ka mantšu. Mohlala: 30 Aporele 2004. 2. Aterese ya mongwalelwa e ngwalwa gabotse ka letsogong la nngele Ga go šomišwe maswaodikga Ga go ngwalwe letšatšikgwedi 3. Madume: Go šomišwe Thobela/Morena. Go se šomišwe maswaodikga Madume a ngwalwa ka letsogong la nngele mothaladi o tee ka fase ga atrese ya mongwalelwa. 4. Hlogo ya taba e ngwalwa ka fase ga madume o tshetše mothaladi o tee, gomme ya thalelwa. Madume a ngwalwa ka letsogong la nngele mothaladi o tee ka fase ga atrese. 5. Mafelelo / bofelo go šomišwa tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo bja laetša kamano gare ga mongwadi le mongwalelwa. O šomiša leina la gago wena mongwadi / Sereto sa gago.
DITENG O se fapoge tabeng ye o swanetšego go ngwala ka yona. Diteng e be tše di kgahlišago. Go laetšwe kwešišo ya seo go ngwalwago ka sona. Morero wa lengwalo o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO Temana ye nngwe le ye nngwe e hlaloše ditaba tša yona. Mafoko a be a a hlamilwego gabotse le tšhomišo ya maleba ya maswaodikga.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
Sebopego se se phethagetšego sa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego Sebopego se sebotse sa sengwalwa. Botelele bjo bo amogelwago Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Botelele bjo bo sa lekanelago Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa.
Hlogo ye e hlalositšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero Hlogo ye e hlalositšwego ka bophara. O tšweleditše morero Hlogo ye e hlalositšwego, eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalositšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
C SETAELE & POLELO - [5] 4-5 Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. 3 Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. 2 Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo 1 Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane sengwalwa. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšego di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
Sebopego se se phethagetšego sa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego Sebopego se sebotse sa sengwalwa. Botelele bjo bo amogelwago Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Botelele bjo bo sa lekanelago Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa.
Hlogo ye e hlalositšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero Hlogo ye e hlalositšwego ka bophara. O tšweleditše morero Hlogo ye e hlalositšwego, eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalositšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
C SETAELE & POLELO - [5] 4-5 Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. 3 Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. 2 Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo 1 Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane sengwalwa. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšeo di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
4 Sebopego se se phethagetšego sa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego 3 Sebopego se sebotse sa sengwalwa. Botelele bjo bo amogelwago 2 Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Botelele bjo bo sa lekanelago 1 Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa.
Hlogo ye e hlalositšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero Hlogo ye e hlalositšwego ka bophara. O tšweleditše morero Hlogo ye e hlalositšwego, eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalositšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane sengwalwa. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšego di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
Sebopego se se Sebopego se sebotse sa Sebopego se se Ga go a latelwa botelele bjo bo phethagetšego sa sengwalwa. hlaotšwego sa sengwalwa. sebopego sa sengwalwa.
lekanetšego go ya ka sengwalwana.
Hlogo ye e hlalositšwego Hlogo ye e hlalositšwego Hlogo ye e hlalositšwego, Hlogo ye e hlalositšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša ka bophara. O tšweleditše morero eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero O bušeletša gantši morero.
O dikologa seolo. maleba.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane sengwalwa. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšego di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
O be a nea bagwera ba gagwe diphahlo ka theko ya tlase yeo ba tlo lefago yena e sego monglebenkele.
Kotlo ya lehodu e swanetše go ba ya godimo.
Kgopolo ya maleba e tla putswa.
Sekwala ka ge abe a tlwaetše go utswetša Mna.
E be e leyabofefo kudu ka ge a ile ano tšwela pele le goutswa.
Ketlammotšagore motho ke motho ka batho.
A amogele dingwetši tša gagwe ka ge di tlile go mo godišetša kgoro.
Barwa ba Phala ba be ba re ge ba iketlile le basadi ba bona, baba botše gore mmagobona o re ke bana ba badiidi, bao ba tlilego ka go ja.
Ditlogolo tša gagwe di be di no fela di mo laela ge ba eya go dira mešomo ya letšatši ka la gore o sa phela.
Barwa bao ba be ba swanetše go yo nyaka leloko la bobona gore ba tle ba ba thuše go rarolla bothata bjoo.
Gantši boloi bo hlolwa ke lehufa.
Sofonea ge a šoma o be a romela gae kgafetša diyamaleng le tše dingwe.
Ka morago ga lenyalo la gagwe Sofonea o be a fela a lla mmele.
Bolwetši bjoo bo ile bja ba bja mo tšea.
Le ge a hlokofetše, go be go felwa go bolelwa gore batho ba bone Sofonea mašemong.
Morwedi wa Sofoneaobea phela a sega a lebeletšemojako wa ntlo bošego ka leswiswi, tše o ka rego o bona motho.
Dingaka tša setšo le tšona di bedi hlatsela gore dithoto tšeo di tla le yena Sofonea.
Ba bangwe ba be ba fela ba bolela gore Sofonea ba mmone sethokgweng.
Ka ge e le yena a e išitšego ga komišinare.
Ba lapa la Mokadiathola ba ile go ja dienywa, ba rapalala ka moka ba idibala.
Ke tla ba lemoša kotsi ya go tshela molao bophelong.
Kgopolo ya maleba e tla putswa.
wona, o ile wa hlabela setšhaba mokgoši, gorebao ba bonego Mokadiatholaba mmotše gore lapa la gagwele fedile.
Phukubje e be e jele bana ba dinkwe tšeo di nyakago, go e bolaya.
Bjale e be e nyaka go rweša ditšhwene molato ka go di ruta koša yeo e bolelago gore ke ditšhwene di bolailego bana ba dinkwe.
Phukubje e be e nyaka go tsenya ditšhwene mathateng ka la gore ke tšona tšeo di bolailego bana ba dinkwe.
Ke be ke tla biletša phukubje lekgotla go sekišwa ka seo e se dirilego.
Ke be ke tla kgopela kgoro gore e fe phukubje kotlo ye boimanyana.
Ke beketlahlalošetša dinkwe ka botlalo maradiaa phukubje gore go otlwe yona.
Kgopolo ya maleba e tla putswa.
Ga a thome ka mokgwa wa go tlwaelega e lego 'kgalekgale'.
Leina la moanegwathwadi le a tšwelela e lego Matheetšabohle.
Bothata bjo moanengwathwadi a lebanego nabjo bo tšwelela temeng ya pele.
Ka ge o tla feleletša o le mathateng.
Mo poeletšo yamantšu ga e tšwelele ka botlalo, ge e se fela lefoko le ba a sepela, ba a sepela.
Wona a felela ka mokgwa wa go tlwaelega, e lego "Nonwane e felela mo".
<fn>10923VQF2005.txt</fn>
Bala dipotšišo ka tlhokomelo gore o tle o kgone go fa dikarabo tša maleba.
Nomoradikarabo gore di sepelelane le dipotšišo tša tšona.
Kgetha e TEE ya dihlogo tše di filwego goba seswantšho se se filwego. Ngwala taodišo ye e ka tlalago letlakalale TEE le SERIPA go ya go a MABEDIka hlogo goba seswantšho se o se kgethilego.
Go se itlwaetše go bala ga bana ba rena ke tlhobaboroko.
Bana ba ba dulago mebileng ke taetšo ya gore botho bo hweletše.
Tlhokego ya mešomo ke tlhobaboroko.
Mmetlašapo la tlala o betla a lebišitše wa gabo.
Lebeledišiša seswantšho se se latelago o itlhamele hlogo ya maleba ka sona, o ngwale ka botlalo seo se go tlelago monaganong ge o bona tiragalo ye.
Kgetha se tee sa dingwalwa tše o ngwale botelele bja letlakala le TEE ka sona.
O mongwaledi wa lekgotla la baithuti.
O moemedi wa lefelo la mo o dulago motseng wa geno. Ngwalela ratoropo wa geno memorantamo o belaele ka ga ditšhila tša mo o dulago kage di se sa rwalwa ke lori ya matlakala.
O morutiši, gomme o filwe mošomo wa go laletša dikolotše dingwe go tla go keteka le lena dipoelo tše di kgahlišago tša sekolo sa geno. Ngwala Karata ya memo (Di bontšhwa di le ka gare ga karata) go ya dikolong tšeo.
Ngwalafekese ye e yago go ngwaneno moše wa mawatle, o mo tsebiše ka ga lehu leo le hlagilego ka geno.
KANEGELOKOPANA POTŠIŠO 4 Go Tseba Mang- H.H?
Setšhene Mampudi a lebelela Sekwala: Diphahla tše ke tša mang Wena o di tšere kae O na Ie lebenkele Kae Dipotšišo tše tša tla motšitšitši mo Sekwala a ilego a seke a kgonagoaraba Ie e tee ya tšona. Mogopolo wa gagwewa thalathala Ie seporo sa setimela sa go ya gagabo kua mpeng ya thaba tša Leralleng; a bona mmagwe Ie kgaitšediagwe Ie batho ba motse wa gabo bao a sa ba gopolago. A makala gore na o tla ba a ba bona gape naa; Ie ge setšhene Mampudi a re o a mo swara, o išitše diatla tša gagwe a sa tsebe gore o dirang. Monna wa teksi o dio makala ge boSekwala ba tšwa ka ngwakong ba letša korostina?
Ka methaladi ye MEBEDI hlaloša ka fao Sekwala a bego a hwetša diphahlo lebenkeleng la Morena Lombard ka gona.
Efa seema seo se swanelago ditiro tša Sekwala gotee le tlhalošo ya sona.
O ka thibela bjang bosenyi bjo bo dirwago ke boSekwala?
letša korostinaGo ya ka setsopolwa go ke go dira eng?
Ka mothaladi o TEE hlaloša ka fao Sekwala a ahlotšwego ka gona kgolegong.
Thipe! Nke o tle keno. Tšea! Ke go reketše sutu. O ntheeletše gabotse; ke sego bone o e apere mo gare ga beke o hlwa o sutile o ka reoa bereka. O e apare fela ka Mekibelo le Disontaga, le gona ge go na le phathi. Ke go bone o e apere gare ga beke o tla ntseba gabotse. Nke o e lekantšhe re bone fela ge e tla go lekana. Marula a phutholla sutu yela ya botalamorogo a e lekantšha. Banna ke saese 45 mola yena a ka lekanwa ke 38. Borokgo o swanetše go bo mena gabedi, le matsogo bjalo. Baki yona ke jasebaki.
4.1.8 Ke go bone o e apere gare ga beke o tla ntseba gabotse. Ge o le mosadi wa Thipe o ka dira eng gore Thipe a go hlokomele Efa dintlha tše PEDI. Efa mabaka a MABEDI ao a hlotšego go rakwa ga Thipe mošomong?
4.1.11 4.1.12 Ka methaladi ye MEBEDI hlaloša taba yeo e ferehlilego maikutlo a dingwetši. Efa maikutlo a gago mabapi le lenyalo la 'fatenset'. Ke eng seo se dirilego gore ditlogolo tša MmaPhala di itiše lebaka le le telele baagišaneng Ke seema sefe se o ka go se hlabela MmaPhala gore a tsebe bohlokwa bja motho?
"Letsogo la molao ke le letelele".
Kgauswi Ie sefero seo go be go metše mohlare wo mogolo wa dikenywa tše dibosebose. Mohlare wa gona o be o bušwa Ie go laolwa ke mong, Mokadiathola ka noši. Go be go se motho yo a dumelelwago go kgwatha dikenywa tša wona ge di budule, yo mogolo goba yo monyenyane. Ke yena Mokadiathola ka noši a bego a na Ie maatla a go kgethela bana Ie basadi ka nako ya gagwe. Nakong ya ge mohlare o thomile go butšwaMokadiathola o be a hlwakgauswi Ie mohlare wo, go kgonthiša gore ga go batamele motho moo.
Na o bona e le tshwanelo gore mohlare wa Mokadiathola o lewe fela ge a le gona Efa lebaka la karabo ya gago?
Mokadiathola o tsebile bjang gore lapa la gagwe le wetšwe ke bothata?
Ka methaladi e MEBEDI hlaloša gore Mokadiathola o rarolotše bothata bjo bo wetšego bana le basadi ba gagwe bjang?
Mongwadi o go ruta eng ka baanegwa ba: Mokadiathola le Pheladi?
Ke maele afe a o bego o ka a fa ba lapa la Mokadiathola gore ba se wele mathateng Efa kgopolo e TEE?
Phoofotšwana ye phukubje ga e na nnete. O ka no hwetša e sa hwa e nyaka go dira boradia." Ke monyekarikana.A tšea sebepi a latswa phukubje gabedi gararo, ya se ke ya itšhišinya ya fela e rapaletše. "Aowa, ye yona e hwile ka nnete. Fela e ka be e bolailwe ke eng Ga go bonale madi goba ntho!" A ipotšiša, eupša a hloka karabo. A e rwala a e lahlela ka morago ga karikana?
Ke ka lebaka la eng phukubje e be e robetše tseleng.
Ke botlaela bofe bjo phiri a go bo dira ge a ekwa ka fao phukubje e atlegilego ka gona?
Efa kgopolo ya gago mabapi le segwera sa phukubje le phiri, ka morago ga ge phiri e bethilwe.
Ke ka lebaka la eng mongkariki a ile a holofela go betha phiri?
Ba sešo ba fihla kgole, ba gahlana Ie monna yo mongwe a etšwa go tsoma. Le yena a makala go bona batho ba babedi ba nametše pokolo, ebile e lekeleditše IeIeme ka go lapa. Ge a ba bona a re: Aowa hle, banna! Le ka napa la tlaiša phoofolo ka mokgwa wo Banna ba babedi ba dinatla godimo ga polokwana Aowa, Ie ge ba reng! Ke ge nkabe le ka fologa pokolo gomme Ia e šikara magetleng!?
Ke eng seo se gapeleditšego Matheetšabohle le morwa wa gagwe go ya godimo le fase le tonki 5.1.11 Ge o be o le Matheetšabohle, o be o tla tšea keletšo efe go tšeo o di filwego Efa lebaka. 5.1.12 Tonki ya Matheetšabohle e feleditše kae 5.1.13 Mongwadi o go ruta eng ka batho ba go swana le boMatheetšabohle Karabo ya gago e akaretše methalo ye MEBEDI?
Sekaseka nonwane ya go ya ka dikokwane tše di latelago tša go sekaseka nonwane, o fela o šitlela ka mehlala ya maleba: Mosela wa Pela o kae?
Matseno. 5.2.2 Poeletšo ya mantšu 5.2.3 Baanegwa. 5.2.4 Thulano. 5.2.5 Mafelelo.
<fn>10923VQF2006.txt</fn>
Bala dipotšišo ka tlhokomelo gore o tle o kgone go fadikarabo tša maleba.
Lephephe le le na le dikarolo tše THARO fela.
Mo go KaroloAkgethapotšišo e TEE fela.
Mo go Karolo B kgetha dipotšišo tše PEDI fela.
Mo go KaroloC kgethapotšišo, e TEE fela, yeo e ka tšwago go: Go tseba mang goba go Moepathutse?
Nomoradikarabo gore di sepelelane le dipotšišo.
Kgetha e TEE ya dihlogotše di filwego. Ngwala taodišo ye e ka tlalago letlakala le TEE le SERIPA go ya go a MABEDIka hlogo gobaseswantšho se o se kgethilego.
Seo ke se ratago ka thuto ya matšatši a lehono.
Lebeledišiša seswantšho se se latelago o itlhamelehlogo ya maleba ka sona, gomme o re alele ka botlalo seo se go tlelago monaganong ge o bona tiragalo ye.
Kgetha se TEE sa dingwalwa tše di latelago. Botelele bo be go ya ka dinyakwa tsa sona.
O ile moše wa mawatlegommeo sa le fao, motswadi wa gago a hlokofala.
O šoma femeng ye itšego. Bjale mabaka a go gapeletša gore o tlogele go šoma fao nako yona yeo. Ngwalela beng feme lengwalo o kgopele gore ba go lokolle o kgone go yo šoma mo gongwe.
O hlogo ya sekolo se se phagamego motseng wa geno. Ngwalela ba lekala la thuto memorantamo o ba lemoše ka bothata bjo bo tlišwago ke go tšeanako ga mmušo go fa dikolo dikgoba tša barutiši.
O morutwana yo a tšweletšego ka dihlora mphatong wa marematlou ngwaga wa go feta. Ngwala polelo yeo o tlogoefa moletlong wabaithuti ba marematlou o ba kgothatša le go babontšha gore wena o kgonnebjang go tšwelela ka tsela ye.
Kgetha se TEE sa dingwalwana tše, o ngwale ka sona go ya ka taelo ya potšišo.
O modulasetulo wa lekgotla la baithuti sekolong sa geno. Ngwala tsebišo yeo e lebanego badirišanikawena o ba tsebiša ka ga kopano ya tšhoganetšo yeo o swanetšego go e swara le bona.
O lemogile tshwaro ye mpe ya bašomi yeo o ebonego khampaningya geno. Ngwalela ba ofisi yeo e ba okametšego e-mail o ba lemoše ka tabaye.
Badišiša ditsopolwa tše ka šedi gore o tle o kgone go araba dipotšišo tše di di latelago.
Setšhene Mampudi a lebelela Sekwala: Diphahla tše ke tša mang Wena o di tšere kae O na le lebenkele Kae Dipotšišo tšeo tša tla motšitšitši mo Sekwala a ilego a se ke a kgona go araba le etee ya tšona. Mogopolo wa gagwe wa thalathala le seporo sa setimela sa go ya gagabo kwa mpeng ya thaba tša leralleng, a bona mmagwe le kgaetšediagwe le batho ba motse wa gabo bao asa ba gopolago. A makala gore na o tla ba a ba bonagape naa; le ge Setšhene a re o a mo swara, o išitše diatlatša gagwe a sa tsebegoreo dirang?
Hlaloša ka methaladi ye MERARO ka fao Sekwala a bego a hula Mna.
Ge o bona taba ye ya bohodu e ka thibelwa bjang?
Monwana wa tlwaela go gora ke nkgopo.
MEBEDI gore seema se se swanelana bjang le ditiro tša Sekwala.
Go ya ka wena kotlo yeo Sekwala a e filwego kgorong ya tsheko e be e mo swanetše Efa lebaka?
Masogana a gaPhala amabedi amafelelo Ie ona atšeabasadi. Mokgekolo a ba nyalela, eupša a bolela mantšu a go hlaba: "Ba tšeeng bana ba badiidi ba, ba tIe ba je ka gore ka gabobona ba bolawa ke tlala. Ge e le mo ba tla tla ba ikgonere ba se na se ba se swerego. A ba tIe!" Mantšu ao Ie ge MokgekoloMmaPhala a sa ka a a bolela ditsebeng tša ngwetši tšeo tša gagwe, Iegeaile afolletša mohla ba gorogago, eupša banna ba bonabaile ba ba botša ona mehleng yeo ya lerato la go fiša wa mollo. Bona ba bolela tše e rego ke metlae, eupša basadi ka gobane ba fela ba boloka ditabanatabana dipelongtša bona, Ie mantšu ao ba a boloka, ba fela ba gopotša bagatša ba bona.
O be okaeletša bjang MmaPhala gore a phedišane le dingwetši tša gagwe gabotse Efa dintlha tše THARO?
Ke phošo efe yeo barwa ba Phalaba go e dira ge ba na le basadi ba bona Hlaloša ka methaladi ye MEBEDI?
Ge o bona barwaba MmaPhala ba dirile gabotse ka go tlogela mmagobona Efa lebaka?
Boloibo kgatha tema pukung ya Ramokgopa. Fahlela kgopoloye ka go sekaseka diteng tša Ke hlakišwa ke pasa o lebeletše bophelo bja Sofonea.
Ge a feditše go ba layaa wela tselašoleee! Ge Mokadiathola a ile, go bile go fetile matšatšinyana, basadi ba gagwe ba šala ba fela pelo ge bana ba ba llela ba kgopela go fulelwadikenywa tša mohlare wola. Ba lekile go obamela molao wa monna wa bona, fela ka tšatši Ie lengwe mongwe wa bona a ya go yo mongwe wa bagadikana ba gagwe are: Aowa hIe, Mosebjadi, re ka napa ra hlwa re llelwa ke bana dikenywa re di bona di budule ka mokgwa wo Nna ke na Ie leano mabapi Ie dikenywa tše.?
5.1.3 Hlaloša ka methaladi ye MEBEDI gore go ile gwa direga eng morago ga ge ba lapa la Mokadiathola ba jele dienywa. Ge o be o le Mokadiathola o be o ka dirang ge ba motse wa gago ba tshetše molao wa gago Efa dintlha tše THARO. A o bona Mokadiathola a rata lapa la gagwe Fahlela ka methaladi ye MEBEDI?
Efa leina la phoofolo yeo e bonego mahlomola ao a hlagilego ka ga Mokadiathola, o be o hlaloše ka fao e ilego ya thuša ka gona.
Thobela bagešong. Le na Ie mantšu a monate ruri. A ntlhakanya hlogo. Ke bile ke Ie kgopela gore Ie ntumelele gore ke Ie rute dikošana tšemmalwa gore Ie tIeIe di opele moketeng wo mogolo wo o tla swarelwago kua fasefase motseng wa dinkwe. Go kwala gore e tla be e se dijo, e se dijo. Gape go ja go bose.
5.1.7 5.1.8 Efa leina la phoofolo yeo e bego e ruta ditšhwene dikoša, o be o hlaloše morero wa yona wa go dira seo. Batho gantši ba thakgatšwa ke go tsenya ba bangwe mathateng. Hlaloša kgopolo ye o lebeletše diteng tša setsopolwa se. Ge o be o le tšhwene o tsentšwe mathateng ao a sa go amego ke ye nngwe ya diphoofolo, o be o tla dirang Hlaloša ka methaladi ye MERARO. Setsopolwa se se tsopotšwe go tšwa nonwaneng efe?
<fn>2000-04-sepedi.txt</fn>
MOLAO Go phethagatša karolo ya 9 bala le Ntlha ya 23 ya Šetulu sa 6 ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa, 1966, gore go kgonwe go thibela le go šitiša kgethollo yeo e sa lokago le tlhorišo; go tšwetša pele tekatekano le go fokotša kgethollo yeo e sa lokago; go thibela gomme go šitiša dipolelo tša lehloyo; gomme go lokišetša ditaba tšeo di kopantšhago.
Motheo wa go lekodišiša maemo a ka katlego, o ka Molao-theong woo gare ga tše nngwe o tšwetšago pele bohlokwa bja seriti sa batho, tekatekano, tokologo, le toka leagong setšhabeng seo se sa kgethollego go ya ka mmala, bong, mo batho ka moka ba ka phelago ka katlego. Afrika- Borwa le yona e na le boitlamo bja boditšhabatšhaba ka fase ga dikwano le molaosetlwaedi wa boditšhabatšhaba ka lehlakoreng ka ditokelo tša botho tšeo di tšwetšago pele tekatekano le go thibela kgethollo yeo e sa lokago.
Dikgoro tša tsheko tša tekatekano le baofisiri ba baswaraditulo Karolo ya 16 e tšeetšwe legato ke karolo ya 1 ya Molao wa 52 wa 2002 go tloga ka la 15 Janeware 2003.
Magato a moswananoši a go tšwetša pele tekatekano mabapi le morafe, bong, le bofokodi.
Phethagatšo ya Molao Karolo ya 31 e tšeetšwe legato ke karolo ya 3 ya Molao wa 52 wa 2002 go tloga ka la 15 Janeware 2003.
maemo a lenyalo' e akaretša maemo goba maemo a go se nyale/ nyalwe, lenyalo, go hlalwa, bohlolo goba go ba kama-nong ya lerato, go sa šetšwe gore le motho wa bong bja go swana oba bja go se swane, go akaretšwa le boitlamo bja go thekgana kamanong.
Molao wo' e akaretša molao ofe goba ofe woo o dirilwego go latela Molao wo.
Tona' e hlaloša Tona ya Toka le Tlhabollo ya Molaotheo; Letšatši la go thoma go šoma ga karolo ya 1: ka la 1 Setemere 2000.
go nolofatša tshepedišano le ditshwanelo tša molao wa boditšhabatšhaba go akaretšwa ditshwanelo tša kgwerano go latela gare ga tše nngwe, Kgwerano mabapi le Phedišo ya Mehuta ka moka ya Kgethollo ya Merafe le Kgwerano ya Phedišo ka Mehuta ka moka ya Kgethollo kgahlanong le basadi.
Letšatši la go thoma go šoma ga karolo ya 2: ka la 1 Setemere 2000.
Ketapele, dilo, le Melao ya tlhahlo ya Molao wo, tšeo di phethagatšago mafolofolo morero le dilo tša Molao wo.
Motho ofe le ofe yoo a dirišago goba a tlhathollago Molao wo, o swanetše go šetša diteng tša kgakgano le morero wa Molao wo.
Letšatši la go thoma go šoma ga karolo ya 3: ka la 1 Setemere 2000.
go hlabollwa ga bokgoni bjoo bo ikgethilego le tsebo ya batho bao ba phethagatšago Molao wo gore go kgon-thišišwe phethagatšo le taolo ya ona ka botlalo.
a Go ba gona ga kgethollo le tlhokego ya tekatekano, kudu malebana le morafe, bong, bofokodi dithulaganyong ka moka tša bophelo ka baka la kgethollo yeo e sa lokago ya kgale le ya bjale yeo e tlišitšwego ke bokoloniale, lenaneo la aparteiti le bopatriareka, le b tlhokego ya go tšea magato a go fediša kgethologanyo ya mohuta woo le tlhokego ya tekatekano makaleng ka moka.
Letšatši la go thoma go šoma ga karolwana ya : ka la 1 Setemere 2000.
Molao wo, o tlama Mmušo le batho ka moka.
Ge thulano efe goba efe yeo e amanago le taba ye e šongwago Molaong wo e tšwelela magareng a Molao wo le dimamat-letšo tša molao wo mongwe, ntle le Molaotheo goba Molao wa Palamente woo o fetošago wo ka bjako, dimamatletšo tša Molao wo di swanetše go tšwela pele go šoma.
Molao wo ga o ame motho ofe goba ofe yoo a angwago ke Molao wa Tekatekano ya Mošomong wa 1998 (Molao wa 55 wa 1998).
Letšatši la go thoma go šoma ga karolo ya 5: ka la 1 Setemere 2000.
Mmušo goba motho ofe goba ofe, ga se a swanela go kgetholla motho yo mongwe ka mokgwa woo o sa lokago. Letšatši la go thoma go šoma ga karolo ya 6: ka la 1 Setemere 2000.
go ganetšwa phitlhelelo ya dibaka, go akaretšwa phitlhelelo ya ditirelo, goba dibaka tša dikonteraka tša ditirelo goba go palelwa ke go tšea magato a go kwagala go amogeleng dinyakwa tša batho ba mohuta woo.
tlhokego ya tekatekano ya dibaka tša phitlhelelo tša basadi ka baka la mešomo yeo e arotšwego go ya ka bong.
go palelwa ke go fokotša mapheko, ao a fokotšago goba go beela batho bao ba nago le bofokodi mellwane go ipshineng ka dikgoba tša go swana goba go palelwa ke go amogela dinyakwa tša batho ba mohuta woo.
go tšwetša pele goba go kwalakwatša lehloyo.
Ntle le go hlaola ditharollo tša mohuta wa leago ka fase ga Molao wo, kgoro ya tsheko e ka re, go latela karolo ya 21 (n) gape moo go swanetšego, ya romela molato wo mongwe le wo mongwe woo o bolelago ka phatlalatšo, kwa-lakwatšo, polelo ya phatlalatša goba go bolela ka polelo ya lehloyo go ya ka moo go akantšwego karolwaneng ya , go Molaodi wa Botšhotšhisi bja Setšhaba bjoo bo nago le maatla a boahlodi a go phethagatša tshepedišo ya tsheko ya bosenyi go latela molaosetlwaedi goba melao ya maleba.
Ga go na motho yoo a ka tlhorišago yo mongwe.
go phatlalatša goba go laetša kwalakwatšo efe goba efe goba tsebišo, Yeo e ka tšewago goba ya kwešišwa e le yeo e laetšago mai-kemišetšo a go bonala a go kgetholla motho ofe goba ofe: Ge fela go na le tlamego tlhagišong ya bokgabo, dithuto le dinyakišišo tša saentshe, pego yeo e lokilego yeo e lego kgahlegelong ya setšhaba goba phatlalatšo ya tshedimošo efe goba efe, kwalak-watšo goba tsebišo go latela karolo ya 16 ya Molaotheo, ga di thi-belwe ke karolo ye.
moarabi o swanetše go laetša ka mabaka pele ga kgoro ya tsheko gore ga se gwa ba le kgethollo yeo e diregilego; goba moarabi o swanetše gore a laetše gore maitshwaro ga se a ithekga godimo ga le lengwe la mabaka ao a ileditšwego.
ge lebaka le tee goba a mantši ao a tšweletšego tema-neng ya (b) ya tlhalošo 'mabaka ao a ileditšwego' le ka hlangwa; gape ii ntle le ge moarabi a ka laetša gore kgethollo yeo e lokile.
Ga se kgethollo yeo e sa lokago go tšea magato ao a lokišeditšwego go šireletša goba go tšwetša pele batho goba magoro a batho bao ba bilego le poelamorago ka baka la kge-thollo yeo e sa lokago goba maloko a dihlopha tša mohuta woo goba magoro a batho.
ge e le gore kgethollo e tlišitše phapano magareng a batho ka tokafalo go latela kelo yeo e lemogilwego yeo e nago le mohola tirong yeo e amegago.
rera ka ga poelamorago yeo e tšwelelago go, goba yeo e amanago le mabaka ao a ileditšwego; goba ii amogela tšeo di fapafapanego.
Mabapi le polelo ya lehloyo le tlhorišo, karolo ya 14 ga e šome.
Temana ya (c) e tšewa legato ke karolo ya 28 ya Molao wa 55 wa 2003 go tloga ka la 31 Matšhe 2005.
d hlogo ya selete sa taolo go ya ka kakanyo ya temaneng ya c e swanetše gore, go latela karolwana ya 2, a kgethe ka lengwalo magistrata ofe goba ofe goba motlatša mag-istrata bjalo ka moswarasetulo wa kgoro ya tsheko ya tekatekano.
pele ga letšatši la go thoma go šoma ga karolo ya 31; goba go ya ka moo go akantšwego karolong ya 31 , Gape yoo leina la gagwe le tsentšwego lenaneong leo e akantšwego karolwaneng ya (a), a ka kgethwa ka mokgwa wo go latela karolwana ya.
go tšea magato ka moka methopong yeo e hwetšagalago go kgetha moswarasetulo o tee wa kgoro ye nngwe le ye nngwe ya tekatekano wa kgoro ye nngwe le ye nngwe ya tsheko ya tekatekano yeo e lego ka lefelong la gagwe la tokelo ya boahlodi; gape go tsebiša Molaodipharephare ntle le tikatiko ka ga moahlodi, magistrata, goba magistrata wa tlaleletšo yoo a phethilego dithuto tša tlhahlo go ya ka moo go akantšwego karolong ya 31 le goba yoo a kgethilwego go latela karolwana ya.
phethilego dithuto tša tlhahlo go ya ka moo go akantšwego karolong ya 31 le ; goba kgethilwego go ba moswarasetulo wa kgoro ya tsheko ya tekatekano go latela karolwana ya.
Moswarasetulo o swanetše go phetha mešomo gomme go phethagatša mabaka ao a mo filwego ka fase ga Molao wo goba molao ofe goba ofe.
Karolo ya 16 e tšerwe legato la karolo ya 1 ya Molao wa 52 wa 2002 go tloga ka la 15 Janeware 2003.
šomelago go yona phethagatšong ya mešomo ya yona le gore ke mang yoo a swanetšego go phetha mošomo woo go ya ka kgetho.
wa 2002 go tloga ka la 15 Janeware 2003.
b Ge klereke ya kgoro ya tsheko ya tekatekano e sa kgone go šoma goba ge go se na klereke yeo e thwetšwego goba yeo e kgethetšwe kgoro efe goba efe ya tsheko ya tekatekano ka fase ga temana ya a, moswarasetulo a ka re ntle le karolwana ya 2, a kgetha moofisiri ofe goba ofe ka Kgor-ong yoo a nago le bokgoni go ba klereke ya motšwaoswere lebakeng leo klereke yeo e boletšwego e palelwago ke go šoma go fihlela go thwalwa klereke goba e kgethwa ka fase ga temana ya a, go latela maemo a ditaba.
wa 2002 go tloga ka la 15 Janeware 2002.
pele ga letšatši la go thoma go šoma ga karolo ya 31; goba go ya ka moo go akantšwego karolong ya 31 , Gape yoo leina la gagwe le tsentšwego lenaneong leo e akantšwego karolwaneng ya , a ka thwalwa goba go kge-thwa ka fase ga molawana wa (a).
go tloga ka la 15 Janeware 2003.
phethilego thuto ya tlhahlo go ya ka moo go akantšwego karolong ya 31 ; goba kgethilwego goba a thwetšwego go ba klereke ya kgoro ya tsheko ya tekatekano go latela karolwana ya (a).
Karolwana ya e tlaleleditšwe ke karolo ya 2(b) ya Molao wa 52 wa 2002 go tloga ka la 15 Janeware 2003.
Molaodipharephare a ka re, go latela maemo a mohuta woo go ya ka moo a kgethago, ka lengwalo a fetiša maatla ao a a filwego go latela karolo go moofisiri yoo a thwetšwego ke kgoro eupša ka se amogwe maatla ao a mo filwego gomme a ka fetoša goba go beela thoko sephetho sefe goba sefe sa go dirwa ke kemedi phethagatšong ya maatla a mohuta woo.
Karolwana ya e tlaleleditšwe ke karolo ya 29 ya Molao wa 55 wa 2003 go tloga ka la 31 Matšhe 2005.
Go ba gona ga dihlatse le go lefša ga ditefelo tša dihlatse mela-tong yeo e tšwelelago phethagatšong ya Molao wo, e swanetše go tla phethwa ke Tona ka mokgwa woo o kgethilwego.
kgapeletšo ya ditatofatšo tša go se latele ditaelo tša kgoro ya tsheko, mabapi le go šitišwa ga phethagatšo ya kahl-olo goba ditaelo le tša go nyatša kgoro ya tsheko tokelo ya boahlodi go latela karolwana ya, gape ge e le gore ga go na thulaganyo ye nngwe yeo e dir-ilwego, ka fase ga karolo ya 30 ya Molao wo.
Ditshepedišo ka moka tšeo di lego pele ga kgoro ya tsheko di swanetše go dirwa ka kgorong ya tsheko ya mang le mang, ntle le ge kgoro ya tsheko e ka laela ka tsela ye nngwe kgahlegelong ya taolo ya toka.
aGo latela temana ya b, ka Molaong wo ga go selo seo se thibelago kgoro ya tsheko ya magistrata yeo e šomago bjalo ka kgoro ya tsheko ya tekatekano go ntšha taelo go latela kakanyo ya karolo ya 212, yeo e fetago tšhelete ya boahlodi ya kgoro ya tsheko ya magistrata, moo taelo e swanetšego go romelwa ka mokgwa woo o kgethilwego go moahlodi wa Kgorokgolo ya tsheko yeo e nago le taolo ya boahlodi gore go tiišetšwe.
b Go šoma ga temana a, mabapi le tiišetšo ya taelo, go fegilwe go fihla ge aphili ye nngwe le ye nngwe yeo e akantšwego karolong ya 23 e phethilwe.
Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika-Borwa, goba Khomišene ya Ditekatekano tša Bong.
Motho yoo a nyakago go diragatša tshepedišo go latela goba ka fase ga Molao wo, o swanetše gore ka tsela yeo e kgeth-ilwego, a tsebiše klereke ya kgoro ya tsheko ya tekatekano ka ga maikemišetšo a go dira seo.
a Klereke ya kgoro ya tsheko ya tekatekano e swanetše gore, mo nakong yeo e beilwego morago ga go amogela tsebišo ya mohuta woo, e romele taba yeo go moswarasetulo wa kgoro ya tsheko ya tekatekano yeo e amegago, yoo a swa-netšego gore ka nako yeo e beilwego a tšee sephetho sa ge e le gore taba yeo e tla theeletšwa ka kgorong ya tsheko ya tekatekano goba ge e le gore e swanetše go išwa lefelong le lengwe la maleba, setheong sa kgoro ya tsheko, bonamodi goba lekgotla le lengwe (leo le hlalošwago e le lekgotla leo le šielanago) leo go ya ka kgopolo ya moswarasetulo, le ka šomanago botse le taba yeo malebana le maatla le mešomo ya lekgotla leo la tšhielano.
b Ge moswarasetulo a tšea sephetho sa gore taba ye, e swa-netše go theeletšwa kgorong ya tsheko ya tekatekano, moswarasetulo o swanetše go romela taba ye go klereke ya kgoro ya tsheko ya tekatekano yoo a swanetšego gore ka nako yeo e beilwego a kgethe letšatši la go theeletšwa ga taba ye.
dikgopolo tša badiragatši ba taolo lekgotleng le lengwe le le lengwe leo le akantšwego la tšhielano.
aGe moswarasetulo a ka tšea sephetho sa gore taba e swa-netše go išwa lekgotleng la tšhielano, o swanetše gore ka mokgwa woo o kgethilwego a dire molao moo a laelago klereke ya kgoro ya tsheko ya tekatekano go fetišetša taba yeo lekgotleng la tšhielano leo le boletšwego ka taolong.
b Ge a dira taelo go latela kakanyo temaneng ya a, mos-warasetulo a ka mamatletša taelong ditshwayatshwayo dife goba dife tšeo a bonago go le bohlokwa gore lekgotla la tšhielano le di fe šedi.
Morago ga o amogela taelo yeo e boletšwego karolwaneng ya , klereke ya kgoro ya tsheko ya tekatekano e swanetše go fetiša taba le go tsebiša dihlopha ka taba ya phetišo ka mokgwa woo o kgethilwego.
Morago ga go amogela taba yeo e fetišeditšwego go lona, lek-gotla la tšhielano leo le amegago le swanetše go šomana le taba yeo ka bjako le bokgoni go latela maatla le mehola ya lona.
le palelwa ke go šoma ka taba yeo ka nako yeo e kwagalago go ya ka mabaka; goba ga le kgone go rarolla taba ka tsela yeo e kgotsofatšago sehlopha se tee goba dihlopha ka bobedi gomme se sen-gwe sa dihlopha tšeo tše pedi se dira kgopelo, lekgotla la tšhielano le swanetše gore ka tsela yeo e kgeth-ilwego, le romele taba yeo morago kgorong ya tsheko ya tekatekano yeo e tšwago go yona, gore e ahlolwe ka nako yeo e beilwego go tloga letšatšing leo e bušeditšwego kgorong ya tsheko ya tekatekano.
Mmušo le dihlongwa tša molaotheo ba swanetše gore ka pela ka moo go kgonegago ka gona o thuše motho ofe goba ofe yoo a nyakago go thomiša ka tshepedišo go latela, goba ka fase ga Molao wo, gare ga tše nngwe ka go kgonthišiša gore motho o romelwa go modiredi wa mmušo wa maleba, gore go tle go tšewe magato a maleba tšwetšopeleng ya taba yeo go bolelwago ka yona.
Kgoro ya tsheko ya tekatekano yeo ditshepedišo di tlišitšwego pele ga yona go latela, goba go ba ka fase ga molao wo, e swanetše go dira dinyakišišo ka mokgwa woo o kgethilwego gomme e phethe ge e le gore kgethollo yeo e sa lokago, polelo ya lehloyo goba tlhorišo go latela maemo a ditaba, e diregile go ya ka mabarebare.
taelo ya go kwana le mamatletšo efe goba efe ya Molao.
Taelo yeo e dirilwego ke kgoro ya tsheko ya tekatekano go latela, goba go ba ka fase ga Molao wo, e na le maatla a kgoro ya tsheko yeo e boletšwego a dirilwe ka tsela ya leago moo go swanetšego.
ditshepedišo dife goba dife pele ga yona tša go ya seh-longweng sefe goba sefe sa molaotheo goba setheo sa maleba sa monagano, poelanyo goba ditherišano.
Kgoro e na le maatla ka moka a tlaleletšo ao a lego bohlokwa goba a nago le khuetšo go phetagatšeng mešomo ya yona go akaretšwa maatla a go fa ditaelo tša poledišano goba thibelo.
Tshepedišo ye nngwe le ye nngwe go latela, goba ka fase ga Molao wo, kgoro ya tsheko e ka re ka kgopelo ya motho yo mongwe wa ba babedi, ka kgetho ya yona ge moswarasetulo a e tšea go ba taba yeo e nago le kgahlegelo ya toka, ya laela motho o tee goba ba babedi bao ba lebanego e bile ba na le kgahlego gore ba tle ba thuše bjalo ka basekaseki.
Basekaseki bao ba kgethilwego go latela karolwana ya go latela karolwana ya ba tšewa go ba maloko a kgoro ya tsheko ka Morero wa Molao wo.
Taba ye nngwe le ye nngwe ya molao yeo e tšerwego sephet-hong sa tshepedišo yeo e amegago, potšišo efe goba efe ya ge eba taba ya sephetho ke taba ya molao, di swanetše go phet-hwa ke moswarasetulo ka mokgwa woo o kgethilwego.
Ditabeng ka moka tša go humanwa goba sephetho sa bontši bja maloko a kgoro ya tsheko ke go humanwa goba sepetho sa kgoro gomme moo go nago le mosekaseki o tee dipoelo goba sephetho sa kgoro ke sona se šomago.
a laela gore tshepedišo e thome ka leswa; goba iii ge mosekaseki a se gona, a fege tshepedišo gore go emelwe go ba gona ga mosekaseki.
b Moswarasetulo o swanetše go fa mabaka a taelo efe goba efe yeo e boletšwego karolwaneng ya i or ii.
ge motho yoo a lego tshepedišong a sa thušwe ke moemedi wa semolao; gape ii ge moswarasetulo a na le kgopolo ya gore basekaseki bao ba amegago ba bile le phitlhelelo yeo e fošagetšego.
klereke ya kgoro ya tsheko ya tekatekano e swanetše gore ka pela ka moo go ka kgonegago ka gona e romele mabaka ao le rekhotho kgorong ya tsheko ya aphili yeo e amegago gore go dirwe tshekatsheko ka mokgwa woo o kgethilwego.
Kgoro ya tsheko ya aphili e na le maatla a go tiišetša dip-hitlhelelo tša mohuta woo goba go dira taelo ya maleba malebana le phitlhelelo ya mohuta woo ka tsela ya gore, go ya ka kgopolo ya kgoro ya tsheko ya aphili, nkabe e dirile seo go ya ka mabaka.
Motho ofe goba ofe yoo a befedišitšwego ke taelo yeo e dir-ilwego ke kgoro ya tsheko ya tekatekano go latela, goba, go ba ka fase ga Molao wo, a ka re, ka nako yeo e beilwego ka mokgwa woo o kgethilwego, a dira aphili kgahlanong le taelo ya mohuta woo Kgorongkgolo ya tsheko yeo e nago le maatla a boahlodi, goba Kgorongkgolo ya tsheko ya Aphili, go ya ka seemo sa ditaba.
Aphiling, Kgorokgolo ya tsheko goba Kgorokgolo ya tsheko ya Aphili, go ya ka seemo sa ditaba, e ka dira taelo ka teba yeo go ya ka moo e bonago go swanetše.
Tsheko ya Molaotheo, a dira aphili thwii Kgorong ya Tsheko ya Molaotheo.
Ge go na le diphetho tšeo di thulanago, tšeo di dirilwego ke maswaraditulo ditabeng go ya ka temana ya (b) ya tlhalošo ya 'mabaka ao a ileditšwego', Tona a ka romela molato woo o boletšwego Kgorongkgolo ya Tsheko ya Aphili goba Kgorong ya Tsheko ya Molaotheo gore e phethwe gona.
aGe moswarasetulo ka kgorong ya tsheko ya magistrata a tšea sephetho, a lebana le mabaka a kgethollo ao a boletšwego temaneng ya b ya tlhathollo ya 'mabaka ao a ileditšwego' sephetho se swanetše gore, morago ga ge se tšerwe ka tsela yeo e kgethilwego, se romelwe Kgorong-kgolo ya Tsheko yeo e nago le tokelo ya boahlodi gore se sekasekwe.
Kgorokgolo ya Tsheko yeo go bolelwago ka yona, e swa-netše gore morago ga go lebeledišiša mabaka ao a boletšwego karolwaneng ya (a) e dire taelo efe goba efe go latela Molao wo go ya ka moo e bonago go swanetše.
Go diragatšwa ga karolwana ya (a) go fegilwe go fih-lela ge aphili yeo e akantšwego karolong ye, e phethilwe.
Mmušo o na le mošomo le maikarabelo a go tšwetša pele le go fihlelela tekatekano.
Batho ka moka ba na le mošomo le maikarabelo a go tšwetša pele tekatekano. Letšatši la go thoma go šoma ga karolo ya 24: le tla tsebagatšwa.
go hlongwa masolo a tshedimošo go tsebagatša Molao wo.
Khomišene ya Afrika-Borwa ya Ditokelo tša Botho le dih-longwa tše nngwe tša maleba tša molaotheo, di ka re godimo ga mešomo ye mengwe go latela Molaotheo goba molao ofe goba ofe, ya kgopela karolwana efe goba efe yeo e welago ka fase ga tlhalošo ya Mmušo goba motho ofe goba ofe go tliša tshedimošo mabapi le magato ao a amanago le phitlhelelo ya tekatekano go akaretšwa, moo go swanetšego ka tiro ya peo-melao goba bokhuduthamaga le go sepelelana le melao, melao ya go šoma le mananeo.
kgopelo ya go tšwa Kgorong ka mokgwa woo o kgeth-ilwego, dipego tša nako le nako ka ga palo ya melato le mehuta le dipoelo tša yona.
go fediša mokgwa ofe goba ofe wa kgethollo goba go diragatša tlhokego ya tekatekano molaong ofe goba ofe, leanong, tirong yeo tona a rwelego maikarabelo a yona; gomme go beakanya gomme go phethagatša maano a tekatekano ka mokgwa woo o kgethilwego moo diteng tša gona di swanetšego go ba le nako yeo e beetšwego phethagatšo ya maano a mohuta woo, ao a dirilwego ka therišano le Tona ya Matlotlo.
a Maano a tekatekano a swanetše, gore mo mengwageng ye mebedi morago ga go thoma go šoma ga Molao wo, a romelwe Khomišeneng ya Afrika-Borwa ya Ditokelo tša Botho gore a šongwe ka mokgwa woo o kgethilwego.
b Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika-Borwa ya Tekatekano ya Bong ge go šongwa ka maano ao a boletšwego temaneng ya a.
Letšatši la go thoma go šoma ga karolo ya 25: le tla tsebagatšwa.
Maikarabelo a batho bao ba šomago setšhabeng go tšwetša pele tekatekano.
go diragatša gomme go hlokomela maano a tekatekano, melao ditsela tša taolo tšeo di thomilwego ke bona; gomme go dira dipego nako le nako go ya bolaoding bjoo bo hloko-metšego goba dihlongweng tšeo di filwego melaong moo go swanetšego. Letšatši la go thoma go šoma ga karolo ya 26: le tla tsebagatšwa.
Go latela karolo ya 26, batho ka moka ba mekgatlo yeo e sa welego taolong ya mmušo makgatlo ya setšhaba le dih-longwa tša setšo, di swanetše go tšwetša pele tekatekano kamanong ya tšona le ditheo tše nngwe mešomong ya tšona ya setšhaba.
Tona o swanetše go tlhama melawana yeo e amanago le Melao ye mengwe yeo nyakago dikhamphani, closed corpora-tions, tirišano, diklapo, mekgatlo ya dipapadi, ditheo tša moswananoši tša khophoreite, le mekgato moo go swanelago ka mokgwa woo o sepelelanago le bogolo, methopo, le khuetšo go lokiša maano a tekatekano gomme go a rula-ganya goba go latela melao ya tiro yeo e kgethilwego goba go bega setheong goba sehlongweng magato a go tšwetša pele tekatekano.
Ge go ka re ka nako ya tsheko gore go bile le kgethollo yeo e sa lokago mabapi le morafe, bong, goba bofokodi, e le gore kgethollo yeo e kgathile tema go dirweng ga bosenyi bjoo, seo se swanetše go tšewa e le mabaka a hlohleletšo malebana le ge go fiwa kahlolo.
Khomišene ya Afrika-Borwa ya Ditokelo tša Botho e swanetše gore, ka pegong ya yona yeo e boletšwego karolong ya 15, ya Molao wa Khomišene ya Ditokelo tša Botho, 1994 (Molao wa 54 of 1994), e akaretše tshekatsheko tsela yeo kgethollo yeo e sa lokago e diregilego ka mabaka a morafe, bong, bofokodi, ka mono Repabliking, ditlamorago tša yona le dikeletšo mabapi le gore mathata a a ka rarollwa bjang.
tšwetša pele tekatekano malebana le morafe, bong le bofokodi.
go nyaka maanotiragatšo mabapi le tšwetšopele le phitlhelelo ya tekatekano malebana le morafe, bong le bofokodi; gomme iv go nea sebaka phedišo ya kgethollo yeo e sa lokago le tšwetšopele ya tekatekano ka lehlakoreng la morafe, bong, le bofokodi.
Ntle le go tloša dimamatletšo tša Molao wo ka kakaretšo, Šetulu sa Molao wo yeo e dirilwego ka maikemišetšo a go laetša gomme go gatelela ditiro tše nngwe tšeo di lego, goba di ka bago di sa loka, tšeo di phatlaladitšwego gomme go nyakega gore di fiwe šedi.
Letšatši la go thoma go šoma ga karolwana ya : ka la 1 Setemere 2000.
Mmušo o swanetše gore, moo go lebanego, o kgonthišiše gore peomelao le magato a mangwe a, a tšewa go šetša ditiro tšeo di boletšwego karolwaneng ya 1.
Letšatši la go thoma go šoma ga karolwana ya : le tla tsebagatšwa.
Tona o swanetše gore ka dikeletšo tša Komiti ya Tshekatsheko ya Tekatekano, nako le nako a sekaseke bohlokwa bja ditiro tšeo di lego ka gare ga Šetulu ka maikemišetšo a go katološa, fetoša, fapanya goba go fetola lenaneo la ditiro Šetulung.
Letšatši la go thoma go šoma ga karolwana ya : ka la 1 Setemere 2000.
a šetša le go fediša ditiro tše; gomme thuša batho tlhathollong ya boitemogelo le ditiro. Letšatši la go thoma go šoma ga karolwana ya : ka la 1 Setemere 2000.
Lenaneo la mehlala ya ditiro ka Šetulung ga le a nepagala gomme le swanetše go dula le fiwa šedi le go sekasekwa ke Komiti ya Tshekatsheko ya Tekatekano nako le nako.
Letšatši la go thoma go šoma ga karolwana ya : Setemere 2000.
taba ye nngwe le ye nngwe yeo go lego bohlokwa go e bea gore go fihlelelwe dilo tša Molao wo.
Molawana ofe goba ofe woo o dirilwego ka fase ga karolo ye, woo o ka feleletšago o hloletše Mmušo tshenyagalelo ya ditšhelete o swanetše go dira go rerišanwa le Tona ya Ditšhelete.
Molawana woo o dirwago ka fase ga karolo ye, o ka dira gore motho ofe goba ofe yoo a robago mamatletšo ya ona, goba a palelwa ke go o latela, o latofatšwa ka bosenyi gomme ge a ka bonwa molato o tla fiwa kotlo goba go dula kgolegong lebaka leo le sego ka godimo ga dikgwedi tše pedi.
aMolawana ofe goba ofe woo o dirilwego ka fase ga katolo ye, o swanetše go alwa Palamenteng mo lebakeng la matšatši a 30 pele o phatlalatšwa ka Kuranteng ya Mmušo ge e le gore Palamente e tla ba e dutše ka nako yeo.
b Ge e le gore Palamente e tla ba e sa dula go latela tema-neng ya a, melawana e swanetše go fiwa Sepikara sa Palamente mo matšatšing a A 30 pele ga go phatlalatšwa ka Kuranteng ya Mmušo.
Melawana yeo e dirilwego go latela karolo ye, kudukudu karolwana ya (a) malebana le tshepedišo dinyakišišong, e swanetše gore ka moo go kgonegago, e kgonthišiše gore go phethagatšwa ga Molao go bonolo, go lokile, ebile go a išega ka mašeleng.
Go dutše go na le karolo ya 16 ga go na tshepedišo yeo e ka thongwago ka kgorong ya tsheko efe goba efe ntle le ge moswarasetulo le klereke e tee goba tše pedi ba le gona.
Tona o swanetše go dira gore Molao o hwetšagale ka maleme ka moka a semmušo ka mokgwa woo o kgeth-ilwego mo lebakeng la mengwaga ye mebedi morago ga ge Molao wo o se na go thoma go šoma.
Molaodipharephare wa Kgoro o swanetše go tšea magato ao a kwagalago methopong ka moka yeo e hwetšagalago kgorong go kgonthišiša gore klereke e a hwetšagala kgorong ye nngwe le ye nngwe ka gare ga Repabliki.
tlhahlo ya diteng tša leago ya baswaraditulo; le dikelo tša go swana, maemo le tshepedišo di swanetše go elwa hloko ke baswaraditulo phethagatšong ya mešomo ya bona le tiragatšong ya maatla a bona.
Moahlodimogolo o swanetše gore ka therišano le Khomišene ya Ditirelo tša Boahlodi, Khomišene ya Bomagistrata le Tona, ba diragatše dithuto tša tlhahlo tšeo di akantšwego karolwaneng ya.
tlhahlo ya diteng tša leago ya diklereke; le dikelo tša go swana, maemo le tshepedišo di swanetše go elwa hloko ke baswaraditulo phethagatšong ya mešomo ya bona.
Tona o swanetše go ala pego ka Palamenteng, go ya ka moo go beilwego, malebana le diteng le phethagatšo ya dithuto tša tlhahlo tšeo di boletšwego dikarolwaneng tša 4 le 5.
Karolo ya 31 e tšeetšwe legato ke karolo ya 3 ya Molao wa 52 wa 2002 go tloga ka la 15 Janeware 2003.
leloko la Lekgotla la Bosetšhaba la Diprobentshe. Letšatši la go thoma go šoma ga karolo ya 32: ka la 1 Setemere 2000.
e na le maatla le mešomo go ya ka moo go beilwego.
Komiti ya Tshekatsheko ya Tekatekano e ka dira mešomo ya yona le tshepedišo dikopanong go ya ka moo e bonago go lokile.
Maloko a Komiti ya Tshekatsheko ya Tekatekano yeo e boletšwego karolong ya 32(a), (d) le (e) a kgethwa lebaka la mengwaga ye mehlano gomme a ka kgethwa gape ge nako ya ona ka kantorong e fedile.
Mabaka a mangwe a go kgethwa ga maloko a Komiti ya Tshe-katsheko ya Tekatekano a go ya ka mo go beilwego.
Mošomo wa bolaodi woo o amanego le go phethwa ga mešomo ya Komiti ya Tshekatsheko ya Tekatekano, o swa-netše go phethwa ke baofisiri bao ba kgethilwego Molaodip-harephare wa Kgoro.
Maloko a Komiti ya Tshekatsheko ya Tekatekano a loketšwe ke moputso, diputseletšo le dikholego tše nngwe tšeo di kge-thilwego ke Tona ka therišano le Tona ya Ditšhelete. Letšatši la go thoma go šoma ga karolo ya 33: ka la 1 Setemere 2000.
Komiti ya Tshekatsheko ya Tekatekano e swanetše gore, ngwageng o tee e nyakišiše, gomme go romela dikeletšo tše bohlokwa go Tona.
Letšatši la go thoma go šoma ga karolwana ya : ka la 1 Setemere 2000.
seo se thibelago kgoro ya tsheko go tšea sephetho sa gore lebaka le, ke le lengwe la mabaka a temana ya (b) la tlhalošišo 'mabaka ao a ileditšwego' goba a akareditšwe ka go le lengwe la mabaka ao a lego lenaneong temaneng ya (a) ya tlhalošišo ya 'mabaka ao a ileditšwego'.
Molao wo o bitšwa Molao wa Tšwetšopele ya Tekatekano le Thibelo ya Kgethollo yeo e sa Lokago wa 2000, gomme o thoma go šoma go tloga letšatšing leo le beilwego ke Mopres-idente ka kgoeletšo ka Kuranteng ya Mmušo.
Go ka beiwa matšatši ao a fapafapanego malebana le dimamatletšo tšeo di fapafapanego tša Molao wo.
Go dira mapheko a maitirelo a phitlhelelo ya dikgoba tša mešomo go šomišwa magato a itseng a go kalatša le tshe-pedišo ya go kgetha.
Go diriša batho, tlhabollo, tšwetšopele, le ditiro tša go lota tšeo di kgethollago ka tsela yeo e sa lokago kgahl-anong le batho bao ba tšwago dihlopheng tšeo di lem-ogilwego ka mabaka a kiletšo.
Go palelwa ke go hlompha tana ya moputso wa go lekana wa mošomo wa go lekana.
Go tšwetša pele bogolo bja phapano ya go makatša go tšwa kgethollong ya kgale yeo e sa lokago.
Go kgetholla barutwana ka mokgwa woo o sa lokago dihlongweng tša thuto, go akaretšwa barutwana bao ba nago le dinyakwa tše di ikgethilego.
Go gana ka thušo ya barutwana ya ditšhelete, dibasari, goba mohuta wo mongwe wa thušo ya barutwana bao ba kgethilwego ka mabaka a kiletšo.
Go palelwa ke go amogela ka tsela ya go kwagala le phethagatšo mehutahuta thutong.
Go dira gore batho ba be boitekelong bja kalafo ntle le go tsebišwa goba go dumela.
Go gana goo go sa lokago goba go ganetša motho ofe goba ofe phitlhelelo ya dinolofatši tša maphelo tšeo di kgonwago go fihlelelwa ke batho ka moka.
Go gana go aba kalafo ya tšhoganetšo go batho ba sehlo-pha se itseng seo se bontšhitšwego ke le lengwe goba mabaka a mantši ao a ileditšwego.
Go gana go fa motšofadi ditirelo tša maphelo tša go kwagala.
Mengwako, madulo, naga le thoto go ntšhwa batho madulong ka boithatelo ka lebaka goba mabaka ao a ileditšwego.
go ganetša motho selo ka baka la morafe goba maemo a bophelo.
Kgethollo yeo e sa lokago ka go fa dibondo tša meng-wako, dikadimo, goba thušo ya ditšhelete yeo e itheilw-ego godimo ga morafe, bong goba mabaka a mangwe ao a ileditšwego.
Go palelwa ke go amogela dinyakwa tše di ikgethilego tša batšofadi.
Go ganetša ka tsela yeo e sa lokago ka lebaka goba mabaka ao a ileditšwego, go nea goba go dira gore motho ofe goba ofe a kgone go hwetša pholisi ya inšurantshe.
Kgethollo yeo e sa lokago kabong ya dikholego, dinolo-fatši le ditirelo tšeo di amanago le inšurantshe.
Go hlolela motho goba batho poelamorago ka tsela yeo e sa lokago, go akaretšwa go gana go aba ditirelo ka mokgwa wa go se kwagale, go batho fela ka baka la maemo a bona a HIV/AIDS.
Go kgetholla ka tsela yeo e sa lokago motho ofe goba ofe sekhwameng sa go rola modiro goba go amogeleng dik-holego go tšwa sekhwameng ka lebaka le tee goba a mantši ao a ileditšwego.
Kgetholla ka tsela yeo e sa lokago kgahlanong le maloko goba baamogedi ba sekhwama sa borolatiro.
Go laetša ka tsela yeo e sa lokago ya kgethollo gore ke mang yoo a swanetšego go mengwa go ba modirišane bodirišaneng bjoo bo go bolelwago ka bjona.
Go imetša ka mabaka ao a beago mellwane goba go ganetša go tsenwa profešeneng ya batho ba go tšwa dihlopheng tšeo e lego gore go ya ka histori di be di phaetšwe thoko.
Go beela mellwane ka tsela yeo e sa lokago goba go ganetša maloko phitlhelelo ya dikholego goba dinolofatši ka lebaka la mabaka ao a ileditšwego.
Go ganetša ka tsela yeo e sa lokago, goba go palelwa ke go aba dithoto goba ditirelo goba go dira gore dinolofatši di hwetšagale go motho ofe goba ofe goba sehlopheng sa batho ka lebaka le tee goba a mantši a mabaka ao a ileditšwego.
Go imetša mabaka goba ditlwaelo tšeo di hlohleletšago mafeleletšo a kgale tša kgethollo yeo e sa lokago goba go kgethollwa goo go amanego le phitlhelelo ya methopo ya ditšhelete.
Go bea mellwane ka tsela yeo e fokotšago phitlhelelo ya dibaka tša dikonteraka tša go aba dithoto le ditirelo ka tsela yeo e sa lokago.
Go ganetša ka tsela yeo e sa lokago go lekola kgopelo ya motho ya go ba setho sa mokgatlo goba klapo ka lefe goba lefe la mabaka ao a ileditšwego.
Go ganetša leloko botseno goba go le ganetša phitlhelelo ya kholego efe goba efe yeo e abilwego ke mokgatlo goba klapo.
Go palelwa ke go tšwetša pele go tswakanya batho ge go kgethwa dikemelo tša dihlopha.
<fn>2008 Maintenance Sepedi.txt</fn>
Ke hwetša bjang tšhelete ya tlhokomelo?
Seo o swanetšego go se tseba!
Ke tlo tseba bjang gore tšhelete e lefetšwe?
Ka mehla o swanetše gore o letše mogala pele o e ya go Kgorotsheko, go kgonthiša gore tšhelete e lefetšwe.
Ge e le gore tšhelete ga se ya lefelwa, Kgorotsheko e tla leka pele go nyakišiša gore tšhelete e lefetšwe goba aowa, gomme ge e sa lefelwa, o tla botšwa seo o swanetšego go se dira.
Ke swanetše go ema sebaka se sekae gore ke lefelwe tšhelete?
Motho yo a rwelego maikarabelo o swanetše go lefela go kgorotsheko gore o kgone go lefelwa.
Tefelo e ka se kgone go nyakišišwa ka lebaka la gore go filwe nomoro yeo e sego ya nnete ya tšhupetšo.
Gopola gore ge tšhelete e lefetšwe KA TŠHEKE ka mo gare ga akhaonte ya gago ya panka, tšhelete e tla BA GONA FELA ka morago ga matšatši a a ŠUPAGO.
Gopola gore go bolokegile gape go bonolo go diriša akhaonte ya panka go e na le gore tefelo e dirwe go Kgorotsheko ka kheše goba ka taelo ya thopelo.
Ke magato afe ao ke swanetšego go a tšea ge ke sa amogele tšhelete ka gare ga akhaonte ya ka ya panka?
Kgopela setatamente seo se hlalošago ka botlalo (e sego setatamente se se kopana) sa akhaonte ya gago ya panka go tšwa khaonthareng ya panka ya kgauswi le wena goba go ATM.
Iša setatamente sa gago gotee le pukwana ya gago ya boitsebišo (ye tala goba ye sehla) go Kgorotsheko.
Kgorotsheko e tla ntšha tagafala go thoma tatofatšo ya bosenyi kgahlanong le motho yo a rwelego maikarabelo a tefelo.
Ge e le gore ke nna motho yoo a lefelago tšhelete ya Tlhokomelo, ke swanetše go dira eng?
Taelo ya thopelo - khamphani yeo o e šomelago e tšea tšhelete thwii go tšwa mogolong wa gago.
Tefelo ya kheše - o ka ya go Kgorotsheko gomme wa lefela tšhelete mo khaonthareng.
Tefelo thwii ka akhaonteng ya panka - o dira peeletšo ka akhaonteng ya panka ya motho yoo a swanetšego gore a hwetše tšhelete.
Mohuta wa gago wa tefelo o swanetše go rekhotwa mo go Taelo ya Kgorotsheko.
Nomoro ya Tšhupetšo yeo e filwego ke Kgorotsheko e swanetšwe e tšweletšwe ge o dira tefelo thwii ka akhaonteng ya panka goba khaonthareng.
Ka mehla o fekse bohlatse bja tefelo (setlankana sa peeletšo goba rasiti) go Kgorotsheko ge o lefela thwii ka akhaonteng ya panka ya Kgorotsheko.
Ke swanetše go dira eng ge akhaonte ya panka yeo tšhelete e bego e swanetše go lefelwa ka go yona e tswaletšwe?
Efa Kgorotsheko dintlha tše diswa tša panka.
Mohlankedi wa Tlhokomelo go Kgorotsheko o tla eletša molatofatšwa ka ga dintlha tše diswa tša gago tša panka le tšhelete ye a e kolotago.
Dintlha tše diswa tša panka di tla rekhotwa ka faeleng ya tšhelete ya tlhokomelo.
Go diragala eng ge motho yo a amogelago tšhelete ya Tlhokomelo a ka lwala, a golofala, a hlokofala goba a ya ka ntle ga naga?
Mo lebakeng la lehu, motho yo a rwalago maikarabelo a thoto ya mokgopedi goba mohlokomedi wa ngwana, o fiwa tumelelo ya go amogela tšhelete.
Mo lebakeng la bolwetši, bogole goba motho yoo a filwego tumelelo a le ka ntle ga naga, motho yo amegago semolao o swanetše go kgethwa. Se se ka dirwa ka go tšweletša tokumente ya Maatla a Ramolao yeo e fago tumelelo go motho yo a amegago go amogela tšhelete ya tlhokomelo.
O ka ikgopanya le Kgoro ya Tlhabollo ya Leago (Modirelaleago) go hwetša thušo.
Ke swanetše go leba kae ge ke nyaka go hwetša ditokelo tša Tlhokomelo le Phihlelelo?
Go hwetša tshedimošo ka botlalo ka ga Tlhokomelo le Phihlelelo, ikopanye le Ramolao wa Lapa.
Kgorotsheko e bulwa neng?
Ke swanetše go leba kae ge ke fihla go Kgoro tsheko?
Ka mehla o lebe pele go Teske ya Tshedimošo gore o laetšwe lefelo la maleba.
Ke nyaka bjang tšhelete ya Tlhokomelo?
Ditokelo tša ka ke dife?
Ke maikarabelo a batswadi ka bobedi ga bona gore ba hlokomela ngwana wa bona ka ditšhelete.
Se se akaretša ditšhelete tša go lefela dijo, diaparo, madulo, tlhokomelo ya maphelo le thuto.
Bobedi bja batswadi bo ikarabela go hlokomela ngwana, go sa kgathalege gore o belegwe ka gare goba ka ntle ga lenyalo.
Motho yo a nago le maikarabelo a go lefela tšhelete ya tlhokomelo o na le tokelo ya go tšweletša ngongorego kgahlanong le taelo ya tlhokomelo.
Ge motho yo a rwalago maikarabelo a tlhokomelo a sa lefele, go ka tšweletšwa ngongorego go Kgorotsheko ya Tlhokomelo.
Mo lehlakoreng la tlhalano, molekani wa peleng o lokelwa go hwetša tšhelete ya tlhokomelo ge e le gore e be e akareditšwe bjalo ka karolo ya tshepedišo ya tsheko ya tlhalano.
Nka ya neng Kgorong ya tsheko ya Tšhelete ya Tlhokomelo?
Ge Kgorotsheko ya Tlhalano e dirile taelo, go bula faele gore kgorotsheko e tsebiše motho yo a amegago gore ditefelo di swanetše go dirwa neng, goba kae.
Ge o dira kgopelo ya koketšo goba phokotšo ya Taelo ya Tšhelete ya Tlhokomelo ye e lego gona.
Ke swanetše go ya Kgorongtsheko efe ge ke nyaka go dira kgopelo ya tšhelete ya Tlhokomelo?
Hle, ikgokaganye le Kgorotsheko ya kgauswi le wena ka mogala ka ge ba tla kgona go go thuša ka tshedimošo ya maleba. (Kgorotsheko ya Selete yeo ngwana goba motho yo a swanetšego go amogela thušo ya tlhokomelo a dulago go yona).
Ke ka baka la eng ke nyaka tšatšikgwedi la Tsheko?
Go fa Kgorotsheko sebaka sa go tsebiša motswadi yo a amegago go ba gona mo theeletšong.
Ke ka baka la eng go le bohlokwa gore maloko ka moka a tle Kgorong ya tsheko?
Ke go fihlelela tumelelano ya gore ke bokae bjo bo swanetšwego go lefelwa bjalo ka tšhelete ya Tlhokomelo le gore ke bokae yeo motho yo a swanetšego go lefa a ka e kgonago.
Ke eng seo ke swanetšego gore ke se diriše bjalo ka Nomoro ya Tšhupetšo?
Ke tla ema sebaka se sekae pele Taelo ya Kgorotsheko e dirwa?
Se se laolwa ke tirišano magareng ga maloko a mabedi. Ge maloko a ka fihlelela tumelelano; tefo ya mathomo e tla dirwa go ya ka moo e laeditšwego ke Taelo ya Kgorotsheko.
Ke ditsela dife tša go fapana tšeo nka hwetšago tšhelete ya Tlhokomelo ka tšona?
Taelo ya Thopelo - khamphani e tšea tšhelete go tšwa thwii mogolong wa motho yoo a swanetšego go lefela tšhelete ya tlhokomelo gomme ya e lefela gare ga akhaonte ya panka ya Kgorotsheko.
Tefelo ya Tšhelete - o amogela tšhelete thwii go tšwa khaonthareng.
Tsela ye kaone ya go hwetša tšhelete ya Tlhokomelo ke tefelo thwii ka akhaonteng ya gago ya panka.
Ga o gapeletšege go tšea leeto la go ya Kgorong ya Tsheko.
Ga go be le ditshenyagelo tša senamelwa.
Ga o senyagalelwe ke nako ya go ya mošomong.
ke eng seo ke swanetšego go se tšea ge ke eya fao?
ke swanetše go dira bjang kgopelo ye?
Nomoro ya Pukwana ya Boitsebišo le seswantšho sa motswadi/motho yo a swanetšego go lefela tšhelete ya tlhokomelo.
Setatamente sa panka ge eba o na le akhaonte ya panka.
Ditokumente tša go hlatsela ditshenyagalelo tše, mohlala, mokitlana wa meetse le mabone, dilipi tša dijo, mekitlana ya diaparo, bj.bj.
Ditlankana tša bjale tša tefo tša maloko a mabedi ao a amogelago moputso wa mafelelo a kgwedi.
Atrese ya bodulo ya motho yo a swanetšego go lefela tšhelete, atrese ya maloko a lapa (maloko a kgauswi) goba atrese ya mošomo.
Tšatšikgwedi la tefelo.
Eya Kgorong ya Tsheko gomme o tlatše foromo ya kgopelo.
Kgorotsheko e tla go fa tšatšikgwedi leo wena le molatofatšwa (motswadi yo mongwe) le tla tlago Kgorotsheko ka lona.
Kgorotsheko e tla fa molatofatšwa Dipampiri tša tlaleo gore a tle Kgorotshekong ka tšatšikgwedi le itšego.
Ke ditshenyagalelo dife tšeo di ka ngwalwago bjalo ka dinyakwa tša ngwana?
O tla swanela go tla le ditokumente tša go thekga ye nngwe le ye nngwe ya ditshenyagalelo tšeo, go se go bjalo KGOROTSHEKO E KA SE THOMIŠE KA DITSHEPEDIŠO, bjk. ditlankana tša tefelo, tšhupamolato ya mohlagase, ditšhelete tša sekolo le dirasiti tša ditshenyagalelo tša kalafo.
A naa ke swanetrše go sepela leeto go ya Kgorong ya tsheko?
Ka mehla tiela Kgorotsheko mogala pele o ka ya go yona go kgohthiša gore Kgorot-sheko ye o yago go yona key a maleba.
Kgonthiša gore o na le ditlabelo ka moka tša tshedimošo ya maleba ka letšatši leo.
Tseba gore molatofatšwa (motswadi yo mongwe) o swanetše go ba le wena ka letšatši leo.
<fn>2008 PoliticalPardon_TOR_Sepedi.txt</fn>
GOMME KA GE pele ga go thoma ga mehla ye meswa ya Molaotheo gomme ka morago, melao ya tebalelo le tokollo go dikotlo e ile ya dirwa semolao le go šomišwa go fediša maikarabelo a bosenyi (gomme mabakeng a mangwe a segae) le/goba go phumula/go fediša dikahlolo tša bosenyi tša batho bao ba dirilego melato pele ga 1994 ka baka la diphapano tša peleng, [ka ditebanyo tša sepolotiki] go tšwa go dipego tša bosenyi, bjalo ka dikarolo tša molawana, woo o bitšwago, Molao wa Tokollo go dikotlo (Molao wa 1990), Molao wa Tokollo go dikotlo wa tlaleletšo (Molao wa 15 wa 1992) le Molao wa Tšwetšopele ya Kopano ya Bosetšhaba le Poelanyo, 1995 (Molao wa 34 wa 1995)("Molao wa Khomišene ya Therešo le Poelanyo (TRC)"), o fedile gomme ga e ka se sa dirišwa go šomana ka taba ye go bolelwago ka yona gabjale.
GOMME KA GE Karolo 84 (j) ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa 1996 (Molao wa 108 wa 1996) bjale ka ge e fetošwe e hlagiša go Mopresidente " o ma le maikarabelo go swarela goba go lebalela basenyi goba go tloša ditefo, dikotlo goba dikamogo tša bona ".
GOMME KA GE Mopresidente a begile tokollo ye e kgethegilego ya go humana go fedišwa ga ditaba tšeo di amanago le dikahlolo tša batho bao go gononwago gore ba dirile melato ka ditiro tša tebanyo ya sepolotiki.
Polotiki seo se nago le baemedi ba mekgatlo ya sepolotiki se a hlongwa.
Tulong ya mathomo ya polotiki, maloko gare ga bona ba swanetše go kgetha a Modulasetulo yoo a tlago sepediša dikopano tša Sehlopha sa Bakgathatema.
Go amogela dikgopelo ka moka tšeo di hlaotšwego bakeng sa tebalelo go tšwa go Kgoro ya Toka le Tlhabollo ya Molaotheo.
Go kgonthišiša gore kgopelo ye nngwe le ye nngwe e fetšwa ka mokgwa wo o laeditšwego.
Go akanyetša kgopelo ye nngwe le ye nngwe bakeng sa tebalelo le go dira ditigelo go Mopresidente.
Sehlopha sa Bakgathatema. e swanetše go tšwetšapele melawana le ditshepedišo tša yona ka go sekaseka kgopelo ye nngwe le ye nngwe ka mabaka a go dira ditigelo go Mopresidente go ya ka kgopelo ye nngwe le ye nngwe.
Sehlopha sa Bakgathatema.e swanetše go ikgokaganya le Kgoro ya Toka le Tlhabollo ya Molaotheo ka ga melawana le ditshepedišo tša yona go ka gare ga matšatši a lesomenne go tloga ka tulo ya bona ya mathomo.
Kgoro ya Toka le Tlhabollo ya Molaotheo e tla fana ka thekgo ya tshepedišo gole thekgo ya bongwaledi Sehlopha sa Bakgathatema.
Tulo ya Sehlopha sa Bakgathatema e tla ba swarelwa ka Kapa goba lefelong le lengwe le le lengwe leo le tlago laetšwa ke Sehlopha sa Bakgathatema ka ditherišano le Kgoro ya Toka le Tlhabollo ya Molaotheo.
Gago leloko leo le tlago putseletšwa bakeng sa ditirelo ka go Sehlopha sa Bakgathatema.
Kgoro ya Toka le Tlhabollo ya Molaotheo e tla ba le maikarabelo a ditshenyagalelo tša go sepetša dilo le tša leeto tša maloko a Sehlopha sa Bakgathatema.
Dipeakanyo ka moka tša go amanago le go sepetša dilo tšeo di amanago le mošomo wa Sehlopha sa Bakgathatema di tla dirwa ke mohlankedi yo a kgethilwego ka gare ga Kgoro ya Toka le Tlhabollo ya Molaotheo.
Sehlopha sa Bakgathatema e tla ba gona sebaka sa go tloga ka tšatšikgwedi la kopano ya yona ya mathomo go fihlela go tšatšikgwedi leo mošomo wa yona o fetšwago, matšatšikgwedi ka bobedi a akareditšwe, le le latelago ga le a swanela go ba ka morago ga 30 Lewedi 2008.
Ba obamela dinyakwa le ditshepedišo tšeo di laeditšwego peleng go ya ka fao di hlalošitšwego ka go fomo ya kgopelo, ba ka dira kgopelo ya tebalelo go Mopresidente ka mokwa wo o laeditšwego.
kgopelo ya gagwe ya tebalelo e tla le afidabiti goba tiišetšo ye e laeditšwego yeo e hlatsetšwego goba e tiišeditšwego ke motho yo a dumeletšwego ke mokgatlo wa polotiki, institušene, mokgatlo goba sehlopha sa tokologo, yeo ka go yona e go tiišeditšwego gore molato wo go bolelwago ka wona, goba tiro ya taelo, taelo, taetšo, keletšo, leano goba protšeke ya gona, goba legatong la, goba ka tumelelano, goba go tšwetšapele dikgahlego tša, go tšwetša pele goba go phethagatša dipholisi, ditebanyo goba dikgahlego tša, yona, phathi ye go bolelwago ka yona, mokgatlo, institušene, mokgatlo goba sehlopha sa tokologo seo mokgopedi e bego e le leloko, moemedi goba mothekgi wa sona.
GA A dumelelana le dinyakwa ka moka tša motheo tšeo di laeditšwego ka goba pele ga dikgwedi tše tharo tša pele ga "monyetla" o fela.
Ke fela dikgopelo tšeo di tladitšwego gabotse e bile ka botlalo ka mokwa wo o laeditšwego, go akaretšwa le go fomo yeo e beakanyeditšwego labaka le la tebalelo ye e kgethegilego ya "monyetla", yeo e tlago akanywa.
Ke fela dikgopelo tšeo di dirilwego ke motho ka noši tšeo di tlago akanywa. Kgopelo e swanetše go dirwa ke mokgopedi ka noši go ya ka fao go laeditšwego gomme e romelwe go Kgoro ya Toka le Tlhabollo ya Molaotheo.
Phathi ya Dipolotiki yeo mokgopedi e lego leloko la yona le yona e ka romela kgopelo legatong la gagwe go lego go Kgoro ya Toka le Tlhabollo ya Molaotheo.
go tiišetša ka fase ga keno gore mabaka ao a gononwago gore melato e dirilwe ka fase ga wona a sepelelana le ditiragalo tša sepolotiki/ditiro tšeo phathi ya dipolotiki e bego e le karolo ya tšona.
Ditigelo ka moka malebana le dikgopelo tša tebalelo di swanetše go romelwa go Mopresidente.
Tigelo ka Sehlopha sa Bakgathatema e tla dirwa go ya ka kgopelo ye nngwe le ye nngwe ya tebalelo.
Tigelo yeo e dirilwego ke Sehlopha sa Bakgathatema go ya ka kgopelo ya tebalelo e swanetše go laetša dikakanyo ka bontši gammogo le ka bonnyane tša maloko, ge e ba di gona, go ya ka kgopelo ye nngwe le ye nngwe.
Mopresidente o na le maatla a go gana ditigelo tšeo di dirilwego ke Sehlopha sa Bakgathatema.
Mopresidente ka morago ga go sekaseka ditigelo tšeo di dirilwego ke Sehlopha sa Bakgathatema, o na le maatla a go fa goba go gana kgopelo ya tebalelo.
Ga go motho yo a nago le tokelo ya go lebalelwa ke Mopresidente.
Go fa motho yo mongwe le yo mongwe go ka hlola phedišo ya kahlolo le pego ya bosenyi ya molato go ya ka fao a filwego tebalelo ka gona.
<fn>2008_tradcourts_pfrmw_sepedi.txt</fn>
KGAOLO 1: MATSENO 5 1.1Bohlokwa bja institšušene ya boetapele bja setšo go tlišeng khutšo ditšhabeng tša magoši 6. 1.2Pono le maikemišetšo a tlhako ya pholisi 7 1.
KGAOLO 5: DITLHOHLO TŠE DI TLOGO RAROLLWA KE TLHAKO YA PHOLISI YA23 5. Matseno 24 5.2Go hlompha dikokwane tša molaotheo wo mofsa 24 5.3Go phethagatša mešomo ya semolao ka baetapele ba setšo 24 5.4Dikarolo tša tshepetšo ya molao wa setšo 25 5.
Boetapele bja setšo bo kgatha tema ye bohlokwa ditšhabeng tša magoši malebana le tshepetšo ya toka. Ke karolo ya bohwa bja setšo bja batho ba Afrika gomme boetapele bjoo bo dumeletšwe ke Molaotheo.
Molao wa setšo o bile gona go tloga nakong ya bogologolo gomme o dumelelwa ke melao ya Afrika-Borwa. Palo ye kgolo ya batho bao ba dulago ditšhabeng tša magoši ba latela melao ya setšo gomme ba hlompha Dikgoro tša Setšo tšeo di šomišago mohuta wo wa molao wo. Tekano ya batho ba dimilione tše 14 ba bopa karolo ya ditšhaba tša magoši diprofenseng ka moka tša Afrika-Borwa ntle le Kapa Bodikela.
Institšušene ya boetapele bja setšo e kgatha tema ye kgolo go hlohleletšeng tswalano ye botse le khutšo ditšhabeng. Mo mohuteng wow a tshepetšo ya toka, baetapele ba setšo ba rarolla diphapano ka Dikgoro tša Setšo (Dikgoro/Makgotla). Bohlokwa bja Dikgoro tša Setšo bo theilwe godimo ga lebaka la gore di kgauswi le ditšhaba gomme di šomiša polelo le mekgwa ye e kwešišwago ke ditšhaba go feta yeo e šomišwago ke dikgorotsheko tša semmušo. Moetapele wa setšo le ntona ya gagwe ba dula kgorong, ba theetša bohlatse bja balli le "balatofatšwa" gomme ba rarolla diphapano go ya ka mekgwa le ditlwaelo tša setšo tše di šomišwago setšhabeng seo. Go fapana le dikgorotsheko tša semmušo, Dikgoro tša Setšo ga di latele melao ye e ngwadilwego. Di hlahlwa ke setšo le ditlwaelo tša setšhaba seo di lego go sona. Ka tsela ye, toka e phethagatšwa gabonolo le ka pela.
Ngwako wa Bosetšhaba wa Baetapele ba Setšo o hlomilwe go ya ka Molao wa Ngwako wa Bosetšhaba wa Baetapele ba Setšo, Molao wa 1997 (National House of Traditional Leaders Act of 1997) gomme o šoma maemong a bosetšhaba. Lenaneo le le latelago le bontšha boemo bja Mengwako ya Baetapele ba Setšo maemong a Profense le a Selegae.
Setšhaba se sengwe le se sengwe se se bušwago ke moetapele wa setšo, go hlomilwe lekgotla la setšo.
Pono ya tlhako ya pholisi ye ke go kgonthišetša bohlokwa bja institšušene ya boetapele bja setšo tshepetšong ya toka, ka gona e kaonafatša phihlelelo ya toka le go kaonafatša maphelo a bohle.
Maikemišetšo a magolo a pholisi ye ke go nyalanya melao ya setšo le Molaotheo.
Molao wa Taolo ya Bathobaso, e lego motheo wa kgethologanyo ya batho, o fediošitšwe ka Nofemere ya 2005.2 Se se hlotše gore go be le molao wo o tsenywago legatong la woo gore go laolwe mešomo ya baetapele ba setšo mo tshepetšong ya toka. Tše dingwe tša diteng tša Molao wa Taolo ya Bathobaso di ile tša tlogelwa di šomišwa go fihla ka 30 June 2008. Tlhako ya pholisi ye e hlalošwago mo sengwaleng se e ikemišeditše go bopa motheo wa molao wo o ukangwago wa go hlaloša maikarabelo le mešomo ya baetapele ba setšo tshepetšong ya toka.
Pholisi ye e hlamilwe morago ga go dira dinyakišišo tše tseneletšego, papetšo ya tshepetšo ya melao ye mengwe, mmogo le go ikopanya le baetapele ba setšo, dikgoro tša mmušo tše di rwelego maikarabelo a merero ya setšo, mmogo le bakgathatema ba bangwe lefapheng la melao ya setšo. Tona le bahlankedi ba bangwe ba ile ba etela India le Botswana go ithuta ka tshepetšo ya melao ya setšo. Tshedimošo ye nngwe e hweditšwe khonferenseng ya boditšhabatšhaba ya malebana le diinstitšušene tša setšo, ye e bego e swerwe kua Durban ka Mei 2007, le Khonfereseng ya Bomasetrata, ye e bego e swaretšwe Midrand ka Setemere 2007. Mo dikhonferenseng tše diboledi tša bosetšhaba le tša boditšhabatšhaba di ile tša abelana ka maitemogelo a tšona malebana le diinstitšušene tša setšo mmogo le tema yeo e kgathwago ke diintitšušene tše tshepetšong ya toka.
Dikgetho tša temokrasi tša 1994 di tlišitše temokrasi. Sona se se hlotše gore go be le tekololefsa ya melao yeo e bilego gona pele ga 1994. Pholisi ye e nepiša tema le mešomo ya baetapele ba setšo tshepetšong ya toka mo nakong ya temokrasi.
Institšušene ya boetapele bja setšo e swere maemo a bohlokwa kudu bophelong bja Maafrika, le mo dipolitiking tša Afrika-Borwa, ge go lebelelwa histori. E tiišetša go lotwa ga setšo, mekgwa le ditlwaelo tša batho ba Afrika, mola ka go le lengwe e bontšha mekgwa ya peleng ya phedišano le pušo ya setšhaba. Le ge go le bjalo, ge Afrika-Borwa e dumella Molaotheo wa Lebakanyana, gomme ka morago go dumellwa Molaotheo wa 1996, batho ba rena ba goeleditše Repabliki ya Afrika-Borwa go ba Naga ye e ikemetšego ya temokrasi, ye e theilwego godimo ga dikokwane tša melaokakaretšo, go akaretšwa le tlhompho ya Molaotheo bjalo ka molao wo mogologolo. Se e bile seka sa ira ye mpsha.
Morago ga dikgetho tša 1994, mmušo wo mofsa o ile wa swaragana le go tliša diphetogo mo nageng ya Afrika-Borwa. Seo se ile sa akaretša go fetoša diinstitšušene tša mmušo gore di sepelelane le tshepetšo ya temokrasi le dikokwane tša molaotheo tše bjalo ka tekatekano le go se kgetholle. Ye nngwe ya diintitšušene tšeo e bile boetapele bja setšo. Go no swana le baetapele ba kgale mo kontinenteng ya Afrika, re ile ra lebagana le tlhohlo e tee ya go hlaloša mešomo le tema ye e ka kgathwago ke institšušene ya boetapele bja setšo mo mmušong wo mofsa. Molaotheo wo mofsa o hlomile motheo wa seo gomme o fa mmušo wo mofsa maatla a go hlama molao lebellana le taba ye.
kaonafatša bokgoni le go dira gore Dikgoro tša Setšo di kgone go fihlelelwa gabonolo; le go bontšha magomo a Dikgoro tša Setšo melatong ya bosenyi le go hlama ditsela tša go laola Dikgoro tša Setšo.
Mafokodi a mekgwa ya setšo ya tshepetšo ya toka a swanetše go lokišwa gore mekgwa yeo e nyalelane le dinyakwa tša Molaotheo wo mofsa.
Mo kgaolong ye e latelago (Kgaolo 2), go hlalošwa ka tema ye e kgathilwego ke boetapele bja setšo mo historing. Kgaolo ye e lebane le go bontšha le go hlaloša tema ye e kgathilwego ke boetapele bja setšo mo tshepetšong ya toka pele ga go tsenywa tirišong Molaotheo. E hlaloša ka boripana nakong ya bokoloniale, nakong ya mmušo wa kgethologanyo, go akaretšwa le nakong ya mebušo ya dinagamagae le dinaga tša go ipuša, le nako ya pele ga molaotheo wo mofsa.
Kgaolo 3 e nepiša papetšo ya tshepetšo ya toka ka boetapele bja setšo dinageng tše hlaotšwego tša Afrika le dinaga di se kae tša bodikela, mmogo le dipharologantšo tša tšona tše di swanago le melao ya boetapele bja setšo bja Afrika-Borwa. Kgaolo 4 e hlaloša diphetogo tše di tlišitšwego ke diphetogo, mola Kgaolo 5 yona e efa tebelelo ya ditlhohlo tše boetapele bja setšo bo lebanego natšo mo nakong ye ya temokrasi. Kgaolo ya mafelelo (Kgaolo 6) e hlaloša dikgetho tša pholisi tše di swanetšego boetapele bja setšo bja Afrika-Borwa gomme e fana ka tlhako ya molao wo o lebanego le godiragatša tlhako ya pholisi ye.
Kgaolo 7 ke thumo yeo ka boripana e hlalošago magato ao a gatilwego go ikopanya le bakgathatema nakong ya ge go hlangwa pholisi ye.
Tema ya diinstitšušene tša setšo tshepetšong ya toka e thomile nakong ya bogologolo. Bennet3 o hlaloša gore institšušene ya boetapele bja setšo e hlolegile nakong ya ge ditšhaba tše di nago le tumelo ya go swana le kgoši e tee di fiwa naga yeo di ka agago go yona le go fudiša maruo a tšona. Moetapele wa setšhaba o be a bonwa bjalo ka moetapele wa mmušo wa setšo gomme ka fase ga moetapele yoo go be go na le makala a mabedi a pušo: hlogo ya setsha le hlogo ya lapa. Moetapele o kgathile tema ye bohlokwa mererong ka moka ya bophelo bja setšhaba, go thoma ka tlhabollo ya naga go ya go eteng pele mašole nakong ya dintwa le tharollong ya diphapano mo setšhabeng. Mmušo wa setšo o be o fapana le mebušo ya selehono ya temokrasi. Mmušo wa setšo o be o se na kokwane ya go farologanya maatla gomme mešomo ya yona e be e akaretša merero ya boahlodi, tshepetšo ya toka le tlhamo ya melao.4 Tema ya institšušene ye e bohlokwa gore go kwešišwe ditlhohlo tše di lebanego le institšušene ye ka fase ga temokrasi ye re phelago go yona. Go dumelwa gore, ga kakaretšo, tshepetšo ya toka ka Dikgoro tša Setšo e be e dumeletšwe ka gobane kgoro yeo e be e otla bao ba bego ba tshela melao ya setšo yeo batho ba bego ba phela ka fase ga yona.
Mmušo wa bokoloniale o ile wa fetoša mokgwa wa tshepetšo ya toka ka Dikgoro tša Setšo. Mmušo wa bokoloniale le wa kgethologanyo e ile ya tsena tshepetšo yeo ka bogare ka go hloma dikgorotsheko tše di lebanego le Bathobosa fela. Tumello ya "Dikgorotsheko tša Magoši" nakong ya bokoloniale e ile ya bonwa bjalo ka karolo ye bohlokwa ya tshepetšo ya mmušo wa bokoloniale ka fase ga pholisi ya taolo ye e sego ya malebiša.5 Ntle le go šomišwa bjalo ka sedirišwa sa go fihlella dinepo tša bokoloniale, pholisi ya taolo ye e sego ya malebiša e be e theilwe godimo ga kgopolo ya gore go be go na le phapano ya setšo gare ga Bathobaso le makoloniale gomme yona phapano yeo e ile ya dira gore merero ya taolo ya Bathobaso e sepetšwe go fapana le ya Bathobašweu.
Go ya ka Olivier, mafelelong a nako ya mmušo wa Bokoloniale wa Maisemane mo Afrika (gare ga 1957 le 1967), go be go tsentšwe tirišong mokgwa wa tshepetšo ya molao wa go bitšwa 'legal dualism'. Wo ke mokgwa wa tshepetšo ya molao wo o kopantšego melao ya bodikela le ya setšo.
Le ge e le gore Maafrika a šomišitše dikgorotsheko tše nakong yeo, go be go na le dipelaelo malebana le go šoma ga tšona. Dikgorotsheko tše, go no swana le merero ye mengwe ya ditšhaba tša Afrika, di be di laolwa ke banna. Kgethologanyo go ya ka bong e bile taba ye go belaelwago ka yona. Mo ditšhabeng tše dingwe basadi ba be bas a dumelelwe go eta pele goba go kgatha tema "Dikgorotshekong tša Magoši", ntle le ge e be e le basekišwa, eupša seo le sona se be se dumellwa ge fela ba thušwa ke banna.8 "Dikgorotsheko tša Magoši" di be di bonwa di le bohlokwa ebile di thuša tharolong ya diphapano ka lebelo ka ge di be di fihlelelwa gabonolo, di sa bitše kudu (gabotse di be di sa lefiše).
Morago ga go kopanywa ga mebušo ye mene ya bokoloniale ka 1910, "Dikgorotsheko tša Magoši" di ile tša šomišwa go hlohleletša kgethollo ya semorafe. Ga se nke tša dumellwa semmušo go fihla ka 1927. Pholisi ya Maisemane ya taolo ye e sego ya malebiša e ile ya šomišwa go laola le go fetoša maatla a tšona dikgorotsheko tšeo.
Morago ga gore go tsenywe tirišong Molao wa Taolo ya Bathobaso, "Magoši" a bile dišomišwa tša mmušo, a laola le go sepetša dikgorotsheko, a se hlwe a šomišwa ke ditšhaba tša bona.
di be di abelwa maatla ao a bego a kgontšha mmušo wa nakong yeo go šomiša "Magoši" le "Dikgorotsheko tša Magoši" go ikhola.
Yona nakong yeo ditlwaelo tša setšo tša kgoši ya go buša ka tlase ga dikeletšo tša bakgoma le bakgomana ba mošate di ile tša fetošwa gomme tša tšeelwa legato ke mokgwa woo go wona "Magoši" a ilego a bewa ka tlase ga tlhokomelo ya 'Lietenant-General' gomme ka morago ya ba Presidente ya Naga yeo e bego e swere maemo a go ba Kgošikgolo nakong ya mmušo wa bokoloniale le wa kgethologanyo. Gore go be le taolo, go ile gwa hlongwa mokgwa woo ka fase ga wona Bokomišenare ba dikgorotsheko (tšeo di bego di sepetšwa ke Babašweu) ba ilego ba šoma bjalo ka dikgorotsheko tša boipelaetšo kgahlanong le diphetho tša "Magoši".
Taba ye ya go tseneyeletša Dikgoro tša Setšo ka gare ga dikgorotsheko tša bosetšhaba e dirile gore go be le tshepetšo ya molao go ya ka mekgwa ye mebedi, ke gore melao ya Bodikela le ya setšo. Dikgorotsheko tša mohuta wa Bodikela di be di sepetša toka go ya ka "molao wa naga", mola e le gore "Dikgorotsheko tša Magoši" le dikgorotsheko tša Bokomišenare di be di sepetša toka go ya ka molao wa setšo. Taba ye e ile ya bea "Dikgorotsheko tša Magoši" maemong a fase ge di bapetšwa le dikgorotsheko tša semmušo le ge e le gore melao ye e bego e šoma e be e bontšha nke dikgorotsheko tšeo di a lekana. Le ge go le bjalo, batho ba bantši ba ile ba no ba le dikgopolo tša gore "Dikgorotsheko tša Magaši" ke tša maemo a fase.
Go hlongwa ga mebušo ya dinagamagae le dinaga tša go ipuša go tlišitše diphetogo mokgweng wa tshepetšo ya Dikgoro tša Setšo. Dinagamagae le dinaga tša go ipuša di filwe maatla a lo laolwa dikgorotsheko tša tšona tša setšo. Se se dirile gore dinagamagae tša go fapana le dinaga tša go ipuša di be le mekgwa ya go fapana ya "Dikgorotsheko tša Magoši" tšeo di bego di huetšwa ke ditšo le ditlwaelo tša ditšhaba tša tšona.
Kua Transkei le Zululand tša maloba, "Dikgorotsheko tša Magoši" di be di na le maatla a go swana gomme di be di na le taolo ya go swana le ya dikgorotsheko tša bomasetrata. Boipelaetšo go tšwa dikgorong tša setšo kua Transkei ya maloba bo be bo lebišwa go taolo ya selete moo dikgoši le dikgošigadi di bego di na le baemedi.
Kua Bophuthatswana bja maloba, go ya ka Molao wa Dikgoro tša Setšo tša Bophuthatswana Bophuthatswana Traditional Courts Act, 1979 Act 29 of 1979, maatla a go sepetša melato bosenyi le setšo e be e le maikarabelo a mekgahlo ya setšo mebušo ya setšo eupša e sego moetapeleng o tee wa setšo. Boipelaetšo bo be bo romelwa kgorotshekong ya go ikgetha ye e lego seleteng se sengwe le se sengwe sa masetrata, yeo e bego e bopša ke masetrata le maloko a mabedi a tlaleletšo e lego ditsebi go tšwa ditšhabeng tše di dulago seleteng seo.
Kua Ciskei ya maloba, "Magoši" le mantona a be a na le maatla a go sepetšha ditsheko tša go ama melato ya bosenyi le setšo.
Kua Gazankulu, Lebowa le Qwaqwa tša maloba, go be go šomišwa Molao wa Taolo ya Babaso. Go ya ka Molao wo, Tona e file "Magoši" le mantona maatla a tshepetšo ya toka.
Dikgoro tša Setšo di tšwetše pele go šoma ka fase ga melao ya Molao wa Taolo ya Babaso (Black Administration Act) le melao ye mengwe ya Diprofense. Molaotheo o dumella go ba gona le go šoma ga dikgorotsheko tšeo, ge fela di šoma go ya ka Molaotheo gomme go se go be le phetošo ya molao wo o di laolago. Molao wa Taolo ya Babaso o fetošitšwe gore go tlošwe dikarolo tšeo dib ego di le kgahlanong le diteng tša molaotheo, bjalo ka kgalemo ka go otla. Go hweditšwe gore kgalemo ka go otla e be e le kgahlanong le Bili ya Ditokelo. Tokelo ya go lahlela motho kgolegong ka sephetho sa kgorotsheko ya taolo ya selete kua Transkei ya maloba le yona go hweditšwe gore ga se ya tshwanelo ka ge go se go latelwe magato a maleba.
Tharollo ya diphapano ka ntle ga kgorotsheko ke selo se sefsa. Ditšhaba go ralala lefase, go akaretšwa le ditšhaba tša setlogo mo Afrika-Borwa, ke kgale di šomiša mekgwa ya go rarolla diphapano. Melao ya setšo ya Botswana, Malawi, India, Australia Borwa le Canada e ile ya sekasekwa gore go kgone go hlongwa kgoro ya setšo ye e sepelelanago le maemo a Afrika-Borwa.
Tshekatsheko ya papetšo ya tshepetšo ya Dikgoro tša Setšo tša Botswana, Malawi le India e tšweletšwa ka boripana bjalo ka setshwantšho seo Afrika-Borwa e ka ithutago se sengwe mo go sona.
Botswana e šomiša mehuta ya kgorotsheko ka bobedi. Dikgoro tša Setšo di šoma mmogo le dikgorotsheko tša semmušo. Tšona di hlongwa ke Tona ya Mebušo ya Selegae go ya ka Molao wa Dikgoro tša Setšo (Customary Courts Act), 1974. Dikgorotsheko tše di na le maemo a mararo: Mokomišenara wa Kgoro ya Setšo, Kgorotsheko ya Boipelaetšo le Dikgoro tša Setšo.
Mo maemong a tlase a tharollo ya diphapano tša setšo go na le lapa, leo le bopšago ke monna, mosadi wa gagwe le bana. Batho ba gantši ba leka go rarolla diphapano tša bona tša selapa. Ge seo se pala, batho bao ba ka tlišwa pele ga maloko a lešika, ao gantši a bopšago ke maloko a malapa a mangwe mo lefelong le tee. Maemo a mangwe ke a sehlopha sa maloko, seo se bopšago ke malapa a mantši ao a tswalanego ebile a dula mmogo mo karolong e tee ya motse. Ge lapa goba malapa a beakantšego gore a dule mmogo mo yuniting ye e rulagantšwego gabotse ya tshepetšo ya selegae, seo se bitšwa setsha. Ditsha di ka tlase ga taolo ya moetapele, yo maemo a gagwe gantši e bago ntona. Mo merafeng ye megolo bjalo ka Bangwaketse le Bamangwato, mantona a elwa (go tloga go A go ya go ka setšhaba sa mathomo, le go tloga go A go ya go K mo go wa bobedi). Mo merafeng ye mengwe, bjalo ka Bakwena, Batawana le Bamalete, go na le baetapele le mantona. Malebana le Bakwena, mantona a elwa go tloga go A go ya go C. A mangwe le a mangwe a maemo a a taolo ya setšo a na le maatla a semolao, ao a a kgontšhago go rarolla diphapano. Dikgorotsheko tše di sa elweng hloko tša baetapele gantši di bitšwa Dikgorotsheko tša Mantona a Boipelaetšo, se se ka no ba se hlohleleditšwe ke karolo 3 ya Molao wa Dikgoro tša Setšo.
Dikgoro tša Setšo di eteletšwe pele ke dipresitente gomme di hlomilwe ke Tona ya Mebušo ya Selegae, di šoma kudu mo mafelong a metsesetoropong (Gaborone, Francistown, Lobatse, Selebi-Pikwe, Bjaneng, Ghanzi le Kasane). Dikgorotsheko tše di šoma ka melato ye mennyane ye e amanago le lefase, merero ya manyalo le diphapano tša malebana le thoto. Batšwantle ba ka sekišwa mo dikgorong tša setšo. Kemedi ya semolao ga ya dumelelwa mo dikgorong tša setšo gomme ga go melao ye e rileng ya bohlatse. Baahlodi ba setšo, ba ba kgethilwego ke moetapele wa setšhaba goba ba kgethilwe ke setšhaba, ba tšea sephetho mabapi le kotlo, yeo motho a ka ipelaetšago kgahlanong le yona ka tshepetšo ya dikgorotsheko tša selegae. Mehuta ya diphetho tše di fihleletšwego mo dikgorong tša setšo e fapana kudu. Mo mabakeng a mangwe baahlodi ba setšo ba ka fetola dikotlo tše bjalo ka go bethwa ka kgati mo pepeneneng.
Go na gape le dikgorotsheko tša semmušo tše di hlomilwego ke Tona ya Mebušo ya Selegae go ya ka Molao wa Dikgoro tša Setšo. Molao wo o hlaloša maatla a dikgorotsheko tše go ya ka seo se hlotšego tiragalo ye e amegago, le ditekanyetšo tša tšona go ya ka mellwane ya naga. Molao wo o hlaloša gape le molaotheo wa kgorotsheko yeo, tatelano gareng ga maloko a yona le maatla le mešomo ya yo mongwe le yo mongwe yo o ka kgethwago go šoma bjalo ka molekodi.
Malawi, yeo e sa tšogo thoma lesolo la go lekola lefsa sebopego sa dikgorotsheko tša yona gomme e ikemišeditše go nyalanya melao ya tshepetšo ya toka, e na le mokgwa wo o kgahlišago wa melao ya setšo. Naga ye e hlomile diforamo tša setšo tša toka, gomme di šoma ka tlase ga mafelo a dikgorotsheko ao go begwago a ka ba a le 24 000, maemong a lefelo le tee. Diforamo tše tša toka, tše di šomago ka tlase ga mafelo a dikgorotsheko a 217 a eteletšwego pele ke bomasetrata, go begwa di kgona go swaragana le melato ya diphapano ya magareng ga 80% le 90%.
Diphapano tše di tlwaelegileng tše di tlišwago pele ga mafelo a setšo a toka ke diphapano tša ka malapeng, diphapano tša merreo ya mafase le ya dithoto.
Diforamo tša toka tša setšo di lebagana le diphapano tša maemong a metse gomme di fetišetša diphapano mafelong a maleba a dikgorotsheko ge di palelwa ke go rarolla diphapano tšeo.
Le ge e le gore tshepetšo ya kgorotsheko kua India e beakantšwe gabotse, ya seriti sa maemo a godimo, dikgorotsheko tše di lebagane le mathata a magolo a mane: palo ya dikgorotsheko le baahlodi mo maemong ohle ke ya tlase kudu, go bile le koketšego ya kelelo ya melato mo mengwageng yeno ka lebaka la ditiragalo tše di fapanego tše di tsentšwego tirišong ke mebušo ya bogareng le ya dinaga, ditshenyegelo tše di amegago go tšhotšhiseng goba go šireletšeng molato mo kgorotshekong ya molao ke tša godimo kudu ka lebaka la ditefelo tša godimo tša dikgorotsheko, ditefelo tša baahlodi le ditefelo tše dingwe, gomme go na le tiego ye kgolo mo go tšeeng sephetho ka melato, gomme se se tliša mokgobo wo mogolo wa melato ye e sa fetšwago dikgorotshekong tšohle.
Go ba boima go bahloki go tšhotšhisa goba go šireletša melato ya bona ka lebaka la ditefelo tša godimo. Baahlodi ba Kgorotsheko ya Godimo le dikgorotshekokgolo ba bontšhitše gore go swanetše go ba le tirelo ya semolao ye e sa lefelwego ya go abelwa bahloki. Mekgwa ye mengwe ye e šomišwago ke Lok Adalat (dikgorotsheko tša batho), moo toka e phethwago ntle le go gatelela ditshepetšo tše tseneletšego tša semolao.
Tshepetšo ya Lok Adalat e thomilwe kua Gujarat ka Matšhe 1982 gomme gabjale e katološeditšwe nageng ka moka. Go tšwelela ga tshepetšo ye e be e le karolo ya leano la go imolla morwalo wa melato ye e sa dutšego e emišitšwe dikgorotshekong. Dikgorotsheko tše di hlomilwe go swaragana le melato ye e sa emišitšwego le go thušo baipelaetši.
Palamente ya India e ile ya tsenya tirišong Molao wa Bothati bja Ditirelo tša Semolao (Legal Services Authorities Act), 1987, gomme a mangwe a maikemišetšo a Molao wo e be e le go rulaganya Lok Adalat go kgona go kgonthiša gore phethagatšo ya tshepetšo ya semolao e hlohleletša toka go ya ka dibaka tša go lekana. Molao o amogela semolao tharollo ya diphapano ka tsela ya tumellano ka Lok Adalat. Kgopolo ye e tšwa mo tshepetšong ya Panchayats, yeo medu ya yona e lego mo historing ya India.
Baipelaetši ba hwetša dipoelo tše botse mo go Lok Adalat. Ga go ditefelo tša kgorotsheko ebile le ge molato o šetše o tsentšwe ka kgorongtsheko ye e tlwaelegilego, tšhelete ye e lefetšwego e bušwa ge molato o phethilwe maemong "a go se lefele tšhelete ya kgorotsheko". Ga go tiragatšo ya kgapeletšo ya melao ya tshepetšo le Molao wa Bohlatse ge go lekolwa bohlatse bja molato. Le ge e le gore mahlakore a a fapanago a ka emelwa ke boramolao, a ka ikopanya le moahlodi wa Lok Adalats ka tokologo go ena le gore a ye kgorongtsheko ya semmušo pele a ka ya Lok Adalat. Sephetho sa Lok Adalat se bofa mahlakore ka moka gomme tshepetšo ya yona e kgona go diragatšwa ka tshepetšo ya maleba ya semolao.
Ga go boipelaetšo bjo bo ka dirwago kgahlanong le sephetho ya Lok Adalat, mola e le gore dikgorotshekong tša semmušo go na le sebaka sa go ipelaetša foramong ya godimo kgahlanong le sephetho sa kgorotsheko, e lego sona se se hlolago gore go be le tiego mo tharollong ya diphapano.
Go hlongwa ga bogoši go tiišetšwa ke Karolo 270 ya Molaotheo wa Repabliki ya Ghana, 1992. Molao wa Bogoši wa 1970 (Molao 370) o laola bogoši kua Ghana gomme o šomišwa go hloma Dikgoro tša Setšo, ga mmogo le Mengwako ya Bosetšhaba ya Baetapele ba Setšo. Mengwako ya Bosetšhaba ya Baetapele ba Setšo, Mengwako ya Dilete ya Baetapele ba Setšo, le Dikgoro tša Setšo di na le dikomiti tša baahlodi tše di nago le maatla a go tšea sephetho le go rarolla diphapano tše di amago bogoši.
Le ge bogoši bo amogelwa, Dikgoro tša Setšo di ile tša emišwa ka morago ga boipušo. Bogoši ga bo na maatla a semolao, tshepetšo goba boahlodi. Le ge go le bjalo, dikgoši di sa na le maatla, tlhompho le khuetšo maemong a selegae, le go phethagatša mešomo ya go swana le ya semolao. Dikgoši le Dikgoro tša Setšo di okeditše maatla a tšona go feta merero ye e amanago le bogoši go ya go merero ya malapa le dithoto, go akaretša tlhalo, tlhokomelo ya bana le diphapano tša merero ya naga. Di tšea sephetho ka melato ye e bitšwago efisem ke Akans (merero ya praebete) goba ya selegae (e sego ya bosenyi). Bohlokwa bja tshepetšo ya kgoro ya setšo bo hlalošwa gabotse mo molaong wa melato ya Ghana, gomme molao wa setšo le wona o gatelelwa mo dikgorongtsheko tša didika le tše dingwe, go lebeletšwe mohuta wa phapano.
Moahlodimogolo wa Repabliki ya Ghana, Moahlodi George Kingsley Acquaho ile a gopotša batheeletši ba gagwe gore "makgoši ke bahlokomedi ba naga, gomme ba rarolla diphapano tše ntši tša merero ya naga. Ka go realo, magoši a dula e le 'baahlodi ba kgetho' go batho ba bantši, kudu dinagamagaeng. Ba rarolla gape le diphapano tše dingwe tša selegae le tša molao wa setšo mo mafelong a bona. Go se be ga semmušo ga boahlodi bjo go dira bo sepetše toka gabono le gore batho ba bantši ba rate mokgwa wow a tharollo ya diphapano ka gobane ba bona tshepetšo ye e le ya bona, e sego se sengwe se ba se gapeletšwago."
Baetapele ba setšo ba sa ntše ba na le maatla a semolao a ba tšwelago pele ka go a phethagatša go sa lebelelwe go fedišwa ga Dikgoro tša Setšo mo mengwageng ya mathomo ya boipušo. Ngaka Seth Twum o šišintše gore ka lebaka la ge baetapele ba setšo ba sa dutše ba šomiša maatla a magolo mo balateding ba bona gomme go fihlelela dikgorotsheko tše di tlwaelegileng go le boima ebile go nyaka tšhelete ye ntši, tshepetšo ya Dikgoro tša Setšo, bjalo ka ge e hlomilwe ka tlase ga Native Jurisdiction Ordinance , e swanetše go hlongwa gape.
Le ge Molaotheo o sa amogele kgoro ya setšo, baetapele ba setšo le Dikgoro tša Setšo ba okeditše mošomo wa bona ka merero ye e amanago le bogoši fela go akaretša diphapano tša malapa le merero ya naga go akaretša tlhalo, tlhokomelo ya bana le lefase. Kgoro ya Toka le Kgoro ya Ramolaopharephare di tlo fa keletšo ya malebana le go hlongwa lefsa ga tshepetšo ya Dikgoro tša Setšo tše di hlomilwego ka fase ga molao wa Native Jurisdiction Ordinance . Tlhahlo ya malebana le ADR le merero ye mengwe ya semolao e tiišeditšwe gomme tlhako ya maleba ya semolao e hlongwa go thekgana le tshepetšo ye bohlokwa ye. Ka go lemoga mošomo wo bohlokwa wo, makala a bjalo ka Panka ya Lefase a thekga tlhahlo ya magotsi malebana le molao wa motheo le mekgwa ya ADR. Se se thušitše go tliša diphetogo kua Ghana.
Mo athekeleng ye e lego mo go Information Bulletin ye e phatlaladitšwego ke Mmušo wa Australia Borwa, John Tomaino o ngwadile gore Dikgoro tša Setšo kua Australia Borwa, tše e lego tšona tša mathomo go hlongwa bjalo ka tša teko ka 1999, di bile gona ka lebaka la go hloka tshepo mo tshepetšong ya semolao ya semmušo. Batho ba setšhaba sa setlogo (aboriginal people) ba ile ba gopola gore bona, bjalo ka baipelaetši, ba na le seabe se senyane mo tshepetšong ya toka ka kakaretšo, kudu mo tabeng ya go fiwa kotlo. Ba ile ba lemoga le gore dikgorotsheko di kgetholla batho go ya ka setšo, di kgapela thoko gomme di sa amogele gabotse setšhaba le dihlopha tša malapa. O hlaloša dilo tše dingwe tše di dirilwego go fokotša letšhogo la batho ba setlogo. Mafapha ka moka, go akaretšwa le bomasetrata, a ile a ba mo maemong a a swanago ebile a ba kgauswi le batho go kgona go boledišana ka tokologo. Masetrata o dula le leloko le setšhaba sa batho bao ba setlogo yo a nago le tsebo ye e tseneletšego ka setšo sa batho bao gomme yena o eletša Dikgorotsheko ka merero ye e itšego. Go šomišwa kudu tshedimošo ye e hweditšwego pele ga kotlo, go akaretšwa le dipego ka ga dinyakišišo tša beili, go bopa diphetho tša kotlo. Mmušo le makala a e sego a mmušo a ba gona go thekga badiriši, go bula dibaka tša tshokollo. Bomasetrata ba ba theetšago melato ya Dikgorotsheko bah lama pego ka tšhomišano le batho ba morafe woo, gomme se se thuša go bopa tsebo ye e tletšego ka ga merero ya lephelo la morafe woo gomme se se dira gore diphetho tše di tšewago malebana le kotlo ye e fiwago e ba tša boleng bja godimo.
Le ge e le gore tshepetšo ya Dikgoro tša Setšo tša Australia e nyakile go swana le tshepetšo ya Dikgoro tša Setšo tša Afrika-Borwa, dintlha tše di swanago ke tša malebana le go dumella setšo, go kgatha tema ka bohle bao ba tsenelago tsheko le mokgwa wa go phethagatša toka.
Go no swana le Australia Borwa, go bile le tšwelelo ye kgolo ya tshepetšo ya Dikgoro tša Setšo kua Canada. Tshepetšo ya Canada e theilwe kudu godimo ga toka go feta go nyalanya setšo le tshepetšo ya dikgorotsheko tša semmušo.
Aboriginal Justice, Identity and Community , mongwadi o tšweletša ngangišano ya malebana le melao ya Canada, ya gore a ka setšo, toka e be e theilwe godimo ga fodiša, go bušetša gomme e se ye e lebanego le go otla.
Pušetšo ya toka e fana ka tsela ya go phethagatša toka go batho ba setlogo. Ba nyaka go tšwa mo diteoring tše di sa hlalošegego, tše di itshamilego godimo ga dikgopolotheo ebile di dira gohle tša toka mo setšong se se ikaegileng ka Yuropa go ya go go hlaloša toka go ya ka temogo ya kitso ya bona, setšo le meono. Mohuta wo wa toka o lebane le go ithuta gape 'gore re swanetše go ba bjang' le 'go ithuta gape le maikarabelo a rena a setšo' O akanywa bjalo ka phodišo ka gobane go hloka khutšo setšhabeng le bosenyi di tšewa bjalo ka bolwetši meoyeng ya batho, maikutlong le mebeleng ya setšhaba gomme di swanetše go alafša ka mekgwa ya setšo. Karolo ya morero wo e amana le go boelanya molatofatšwa le letswalo la gagwe ka maele go tšwa go batho ba bagolo goba maloko a mangwe a setšhaba. E akaretša go boelanya motho yoo goba lapa le le phošeditšwego ka molatofatšwa a amogela maikarabelo le tshiamiso. Se se matlafatsa batho go thuša mo go loteng toka ga setšhaba le maloko a mangwe a setšhaba.
Go kgona go fihlelela maikemišetšo a pusetšo ya toka, Canada e hlomile Projeke ya Khansele ya Setšhaba e le thulaganyo ya karoganyo, ka maikemišetšo a go dirolola dikiletšo tše di pateleditsweng mo go bao ba šetšeng bao ba šetšeng ba le kwa tlase mo mererong ya leago, go tila seabe se se bohloko le setshwano sa bosenyi sa kgolegelo, go tlamela batsayadiphetho ka mehuta ye e fapanego e ba ka tlhophang mo go yona, go tlamela ka toka bjo bo kgotsofatsang batswasetlhabelo le setšhaba, go swaragana le dintlha tša leago, ikonomi le tša sebele tše di nyalelanago le bosenyi go lebilwe segolo tše di ikaegileng ka kotlo.
Maitemogelo a Australia Borwa le Canada a maleba mo makgorongtsheko ebile a gatelela dintlha tša toka tše di swanetšeng go nyalelana le mehuta ye ya toka.
Go a bonala go tšwa mo tshekatshekong ya ka mo godimo gore go na le diswantšho tša tharollo ya diphapano mo ditšhabeng tša setlogo mo Afrika, Asia, Australia le Canada. Le ge go le bjalo, potšišo ye e tšwelelago ke gore a dimmotlolo tše ka moka di ka swanela dikgorotsheko tša rena tša setšo?
Mmotlolo wa Botswana o dira gore go be le nyalano magareng ga tshepetšo ya dikgorotsheko tša semmušo le tshepetšo ya Dikgoro tša Setšo.
Mmotlolo wa Malawi o dumella bomasetrata e sego baetapele ba setšo go sepetša diforamo tša toka tša setšo.
Mmotlolo wa India o dumella mahlakore a a fapanego go emelwa ke boramolao ba bona ebile o ithekgile fela godimo ga mokgwa o tee wa tharollo ya diphapano.
Kua Ghana boetapele bja setšo ga bo phethe mešomo ye e sepelelanago le moloa goba boahlodi.
Kua Australia le Canada bomasetrata e sego baetapele ba setšo ba sepetša Dikgoro tša Setšo.
Ka mo godimo, t 81-82.
Molaotheo o dumella institšušene, maemo le mešomo ya boetapele bja setšo go ya ka molao wa setšo, eupša go ya ka fao Molaotheo o hlalošago ka gona. O dumella boetapele bja setšo go sepetša molao wa setšo go ya ka dinyakwa tša melao le ditlwaelo tša maleba.
Nakong ya ditheetšo go ile gwa tša lahlelwa ntle tšhišinyo ya gore Molaotheo o paletšwe ke go hloma Dikgoro tša Setšo (ka ge go nyakega go ya ka Kokwane XIII ya Molaotheo). Ka tlase ga Molaotheo wa mafelelo Dikgoro tša Setšo di hlalošwa bjalo ka 'dikgorotsheko tše di hlomilwego goba tše di dumeletšwego go ya ka molao wa Palamente'. Le ge go le bjalo, ka lebaka la gore baetapele ba setšo ba na le maatla a semolao, go bontšhitšwe gore, bjalo ka baahlodi, gab a ikemela goba ga ba kgone go se tšee lehlakore, bjalo ka ge go nyakega go ya ka di-FC 156 . Mo go Bangindawo le ba bangwe v Moetapele wa Taolo ya Selete sa Nyanda le ba bangwe 1998 SA 262 (Tk), balli ba šomišitše taba ye go thibela Dikgorotsheko tša Selete tša Transkei. Kgorotsheko ya Godimo e phaetše kganetšo yeo thoko ka mabaka a gore diteko tša setlwaedi tša melao ya setšo malebana le go ikemela le go se tšee lehlakore di be di sa šome fao. E bontšhitše gore mo Afrika, le ge go se na le phapano ye e kwagalago gare ga mešomo ya khuduthamaga ya mmušo, lekgotlatheramelao le boahlodi, ga go Moafrika yo a ka bago le pelaelo ya gore baetapele ba setšo ba tšea lehlakore ka gobane ban a le maatla a khuduthamaga.
Mo go Mhlekwa v Ntona ya Taolo ya Selete sa Tembuland; Feni v Moetapele wa Taolo ya Selete sa Bodikela sa Tembuland 2001 SA 574 (Tk); 2000 BCLR 979 (Tk), kgorotsheko e ganeditše sephetho sa malebana le Dikgorotsheko tša Selete. Kgorotsheko e boletše gore ye mengwe ya mešomo e be e ama ditaba tša go hlakahlakana tša setšhaba gomme ka go realo e ka dira gore batho ba gopole gore go na le tswalano gare ga kgorotsheko le khuduthamaga. Mo ditemaneng 616 - 7 le 1017 - 18 kgorotsheko e boletše gore baetapele ba setšo ga ba fiwe tšhireletšo ye e fiwago bahlankedi ba bangwe ba toka go ya ka karolo 177 ya Molaotheo. Molato wa Mhlekwa ga se wa fenya molato wa Bangindawo, wo o bego o lebane fela le maatla a melato ya segae. Go ya ka Bennet23, sephetho seo ke sa maleba ka gobane mo melatong ya segae, taba ya nyalelano le Molaotheo e swanetše go lekolwa go ya ka go kgona go fihlelela toka. Go fediša maatla a semolao a baetapele ba setšo e tla ba go tima ditšhaba tša dinagamagae sebaka sa go fihlelela dikgorotsheko tša tikologo moo diphapano tša bona di rarollwago ntshe. Molato wa Mhlekwa o tiišeditše kakanyo ya South African Law Reform Commission ka ga Dikgoro tša Setšo le mešomo ya boahlodi ya baetapele ba setšo mo pampiripoledišanong ya yona malebana le magomo a Dikgoro tša Setšo a go sepetša ya melato ya bosenyi. Komišene e ratile gore go tšwelwe pele ka Dikgoro tša Setšo. Komišene e ngangile ka gore menagano ya malebana le go ikemela le go se tšee lehlakore e be e se bohlokwa go lekana le go lokologa ga tšona kgahlanong le go tsenweng gare ke khuduthamaga. Bjo ke bothata bjo bo atilego kudu melatong ya bosenyi, moo bahlankedi bao ba sepetšago melato yeo ba ka bonwa bjalo ka ba ba tšeago lehlakore, mola ka go le lengwe e le bona "balli", "batšhotšhisi" le "baahlodi"25.
Go ya ka dinyakišišo tša Barbara Oomen26 tše di dirilwego tikologong ya Sekhukhune, maloko a setšhaba tikologong yeo a rata Dikgoro tša Setšo go feta dikgorotsheko tša semolao goba tša bomasetrata.27 Dipersente tše 65 tša bao ba arabilego dipotšišo tša malebana le "Dikgorotsheko tša Magoši" di rata gore diphapano goba melato ya bona e ahlolwe dikgorong tša setšo. Se se bontšha gore batho ba go dula dinagamagaeng ba thabela tsela yeo melato ya bona e sekwago ka gona ka gobane yona tsela yeo e kgonthiša gore melato e phethwe ka bonako. Taba ye nngwe ye e dirago gore batho ba rate Dikgoro tša Setšo ke gore di šomišza polelo yeo e kwešišwago ke setšhaba seo se amegago.
Ye mengwe ya melato ye e sekwago dikgorong tša setšo ke ya bohodu, tlhorišo, tshenyo ya thoto, merero ya naga, tlhorišo ya ka malapeng, boloi, merero ya manyalo le maroga, mola e le gore molato wo o tlwaelegilego kudu o ama tshenyo ya dibjalo ka diruiwa, go imiša mosadi wa monna yo mongwe, go imiša mosetsana goba mosadi yo monnyane, le diphapano tša malebana le magadi.
Tikologong ya Sekhukhune, yo mongwe wa bomasetrata o bontšhitše gore tikologo yeo ke ye nngwe ya tše di tšwafišago kudu gore motho a ka šoma go tšona ka lebaka la gore batho ba rarolla melato ya bona ka malapeng a bona.28 O boletše gore yena o šoma gatee fela ka beke ge a swaragane le melato ya tlhorišo le bohodu gomme, go no swana le badirišanimmogo ka yena, o romela melato ya go ama merero ya melao ya setšo, merero ya naga, dintwa tša ba leloko le maroga go "Kgorotsheko ya Magoši".
Morago ga gore go be le mmušo wo mofsa go ile gwa lemogwa gore go fetoša melao ye e bilego gona pele ga 27 Aprele 1994 go tlo kgonega mo lebakeng le letelele.
a Melao ye e lego gona nakong ya ge Melaotheo ye e tsenywa tirišong e tlo tšwela pele go šoma ditikologong tšeo e bego e šomišwa go tšona pele ga ge go tsenywa tirišong Molaotheo wa Lebakanyana le Molaotheo wa mafelelo, gomme go tla ba bjalo go fihlela ge melao yeo e fetošwa goba e fedišwa ke bolaodi bja maleba.
b Moo go nyakegago, mošomo wa tshepetšo ya melao ye e lego gona o tlo fiwa bolaodi bja maleba maemong a maleba a mmušo, bjalo ka ge go hlalošwa ke melaotheo ka bobedi. Lebaka ke gore bobedi Molaotheo wa Lebakanyana le Molaotheo wa mafelelo e dumella gore maatla a theramelao a fetišetšwe maemong a go fapana a mmušo. Maatla a mmušo wa bosetšhaba le wa diprofense a go hlama melao a bontšhitšwe gabotse. Kgopolo yeo e be e se ya hlalošwa gabotse nakong ya pele ga 1994. Godimo ga moo, dinagamagae tša maloba le tšona di bile le melao ya tšona, yeo e tšwetšego pele go šoma ka morago ga 27 Aprele 1994 gomme e ile ya swanela go šomišwa maemong a a fapanego a mmušo, eupša e sego fela moo e bego e šomišwa gona peleng.
c Kgorotsheko ye nngwe le ye nngwe, go akaretšwa le dikgorotsheko tša magoši tšeo di bego di le gona ge Molaotheo wo mofsa o tsenywa tirišong, di tlo tšwela pele go šoma go ya ka molao wa malebana le tšona, ntle le ge e le gore melao yeo e fetošitvwe goba e fedišitšwe.
Oomen, ka mo godimo p 207. 29 Oomen, p 206. 30 Karolo 229 ya Molaotheo wa Lebakanyana le ntlha 2 ya Šetulo 6 ya Molaotheo wa mafelelo. 31 Karolo 235 ya Molaotheo wa Lebakanyana le ntlha 14 ya Šetulo 6 ya Molaotheo wa mafelelo. 32 Šetulo 6 ya Molaotheo wa Lebakanyana le Šetulo 4 le 5 tša Molaotheo wa mafelelo.
Le ge e tšweletše go ba gona ka tlase ga nako ya temokrasi, tshepetšo ya Dikgoro tša Setšo e tšwelela go itemogela ditlhohlo tša molaotheo le tša tiragatšo. Ditatofatso tša tšhomišo ye mpe ya molao ka baetapele ba bangwe ba setšo, go kgetholla go ya ka bong le go hlokomologa basadi dikgorong tša setšo le go tšea lehlakore kgahlanong le baipelaetši goba mahlakore a basadi mo ditshepetšong go senya seswantšho sa dikgorotsheko tše. Ditlhohlo tše di tšwelelago mo Dikgorotshekong tše nnyane tša tshepetšo ye le ditlwaelo tše dingwe tša molaotheo di tsamaelana le tshepetšo ya semmušo ya toka, kgaogano le go se swane le tlhokego ya kgatelelo ya diphetho tša Dikgoro tša Setšo di hlalošwa mo ditemaneng tše di latelang.
Go thoma ga lebaka le lefsa la molaotheo go fedišitše molawana wa bogolo/bogodimo bja palamente.
Seriti sa botho, go fihlelela tekatekano le tšweletšo ya ditokelo tša botho le kgololosego.
Go se kgetholle go ya ka mmala le bong.
Bogolo bja Molaotheo le tshepetšo ya molao.
Ka lebaka la seo, Molaotheo ke molao wa godimodimo wa Repabliki gomme ga go molao goba maitshwaro a a sa nyalelanego le wona ao a tlogo dumelelwa.
Bili ya Ditokelo e tlo ba lentšu la mafelelo malebana le temokrasi mo Afrika-Borwa.
šireletša, go hlohleletša le go phethagatša ditokelo tše di lego ka gare ga Bili ya Ditokelo.
Tlhohlo ye kgolo ye e lebaganego boetapele bja setšo ke go momaganya ditlwaelo tše dingwe tša boetapele bja setšo tše di tšwelelago mo ditšong le ditlwaelo le Molaotheo, bjalo ka tekatekano le phedišo ya kgethollo go ya ka mmala, bong le bogolo. Mohlala, diteng tša Molao wa Tshepetšo ya Babaso, tše di bolelago gore baetapele ba setšo ba swanetše go theetša melato ya leago magareng ga bathobaso le melato ya bosenyi yeo molatofatšwa wa yona e lego mothomoso, di bontšha kgethollo ka mmala. Tema le mešomo ya boetapele bja setšo mo tshepetšong ya toka di swanetše go bonwa go ya ka tshedimošo ye.
Taba ye nngwe ye bohlokwa mo tshepetšong ya Dikgoro tša Setšo ke kotlo ya kgati. Dikgoro tša Setšo di sa šomiša kotlo ya kgati.
Molaotheo o nyaka gore bahlankedi bohle ba boahlodi ba ba kgethilwego mo kgorotshekong ye nngwe le ye nngwe e be le basadi goba banna ba ba nago le maitemogelo a maleba gape e le batho ba bokgoni bja maleba. Go thwalwa, go hlatlošwa, go fetišwa, go kobiwa goba go kgalengwa kgahlanong le bahlankedi bao ba boahlodi go swanetše go phethagatšwa ntle le go tšea lehlakore. Pele bahlankedi ba boahlodi ba ka phetha mešomo ya bona, ba swanetše go dira keno goba go dumela go ya ka moo Molaotheo o hlalošago ka gona, gore ba šireletša le go hlompha Molaotheo.
Le ge baetapele ba setšo ba filwe mešomo ya boahlodi ka tlase ga Molao wa Tshepetšo ya Babaso, seo ga se bolele gore ba wela ka tlase ga tlhalošo ya mohlankedi wa baahlodi yo a hlalošwago ke Molaotheo. Bahlankedi ba boahlodi ke baahlodi le bomasetrata ba ba kgethilwego go ya ka Molaotheo le Molao wa Bomasetrata. Baetapele ba setšo ga ba kgethelwa maemo a boahlodi, eupša ba hlatlogela setulong sa bogoši. Ka go realo, dinyakwa tša malebana le mangwalo a dithugo, go lokela mošomo le go ba motho wa maleba, le tlhatlošo le go kobiwa ga bahlankedi ba boahlodi ga di šome mo baetapeleng ba setšo.
Karolo 2 ya Molaotheo. 34 Karolo 7 ya Molaotheo. 35 Karolo 35 ya Molao wa Taolo ya Bathobaso o hlaloša "mothomoso" bjalo ka leloko la mmala goba setšhaba sa Afrika. 36 Molao 90 wa 1993.
Molaotheo wa 1993 o bolela ka go phethagatšwa ga tshepetšo ya toka mo profenseng ge molao woo o wela ka tlase ga lefelo la mošomo le le hlalošitšwego mo Karolong 6 ya Molaotheo wa 1993. "Boetapele bja setšo" le "molao wa setlogo le wa setšo" di be di le magareng ga mafelo a mošomo. Melao ye mmalwa ya tshepetšo ya kgorotsheko e fetišeditšwe diprofense tša maleba.
Gore go be le sete e tee ya melao ye e tlogo šoma maemong a bosetšhaba (e sego bjalo ka melao ya RSA ya maloba le melao ya dinagamagae ye e bego e šoma ka maikemišetšo a tee mo dikarolong tše di fapanego tša naga), morago ga 1994 mafapha a mantši a bosetšhaba a be a hlohleletša molao wa go hlaloša melao ye a bego a na le maikarabelo a yona (k.g.r. melao ya dinagamagae tša maloba le melao ya RSA ya maloba). Tlhalošo ye ya melao e phumotše melao ya dinagamagae tša maloba, ye e bego e sa šoma mo dikarolong tšeo, gomme molao wa RSA wa maleba o ile wa diragatšwa go ralala le naga. Le ge go le bjalo, ga go makatše gore se ga se a ka sa diragala ka melao ye e nyalelanago le seabe le mešomo ya baetapele ba setšo mo tshepetšong ya toka. Se se bile gona ka lebaka la go hlakahlakana ga dintlha tše di rilego, mmogo le taba ya gore morero wa go nyalanya institšušene ya boetapele bja setšo le lebaka le lefsa la Molaotheo o tlo swanela ke go lekolwa gape gore dipholisi di tledi kgone go tliša melao ye mefsa.
Go kgonthiša gore go šongwa ka melao ye e fapanego ye e bego e le gona ka 27 Aprele 1994 mo maemong a maleba a mmušo, bjalo ka ge go hlalošwa mo Molaotheong wa Nakwana, tshepetšo ya melao ye mmalwa e ile ya phatlalatšwa (maemong a bosetšhaba a pušo goba maemong a profense). Mo tiragalong yeo, tshepetšo ya melao ka moka ye e filego šedi mešomo ya baetapele ba setšo mo tshepetšong ya toka, ye ka nako yeo e bego e phethagatšwa maemong a profense, e ile ya romelwa nakwana maemong a bosetšhaba ka fase ga Tona ya Toka. Moragonyana ga moo, tshepetšo ya ye mengwe ya melao ye e ile ya bušetšwa diprofenseng tše di fapanego. Melawana ye mmalwa e ile ya dula e le ka tlase ga botsamaiši bja Tona ya Toka le Tlhabollo ya Molaotheo.
Bontši bja melao ye e boletšwego ka mo godimo ye e laolago tema le mešomo ya baetapele ba setšo mo tshepetšong ya toka, ye gabjale e sepetšwago ke diprofense tše di fapanego, e thomile mo nakong ye e hlotšwego ke dikarolo 12 le 20 tša Molao wa Taolo ya Bathobaso le melao ye mengwe ye e fetišitšwego ka nako ya mebušo ya dinagamagae. Le ge go le bjalo, go na le gore go tšwewe mo Molaong wa Tshepetšo ya Bathobaso. Mo diprofenseng dingwe, maatla a baahlodi a filwe baetapele ba setšo ba godimo, mola go tše dingwe diprofense maatla ao a filwe mantona le makgotla a setšo.
Mohlala, kua Profenseng ya Leboa Bodikela (Bophuthatswana bja maloba), maatla a go swaragana le merero ya bosenyi le ya leago bo a filwe moetapele wa setšhaba e sego baetapele ba setšo ba ba rilego. Boipelaetšo go tšwa boetapeleng bja setšo bo rmelwa kgorotshekong ye e ikgethilego mo tikologong ye nngwe ya masetrata, ye e nago le masetrata le maloko a mabedi a tlaleletšo (ditsebi go tšwa mo setšhabeng sa tikologo yeo). Kua Ciskei ya maloba, dikgoši le mantona a na le taolo ya go swaragana le merero ye e tšwelelago mo molaong wa setšo ka lebaka la go kgethwa ga bona bjalo ka baetapele ba setšo. Boipelaetšo go tšwa go baetapele ba setšo bo romelwa bolaoding bja kgaolo, moo dikgoši le mantona a nago le boemedi.
Le ge go na le thekgo ye kgolo ya mohuta wa setšo wa toka, go na le batho ba ba sa thabelego Dikgoro tša Setšo, ba re dkgoro tšeo ga di phethagatše dinyakwa tša bona, kudu mo lebakeng le lefsa. Ditatofatšo tša tšhomišo ye mpe ya maatla a baahlodi ka bangwe ba baetapele ba setšo, kgethollo go ya ka bong, go hlokomologwa mo go tšweletšego ga basadi le go tšea lehlakore kgahlanong le baipelaetši goba mahlakore a basadi mo tshepetšong ya toka di senya seswantšho sa dikgorotsheko. Nakong ya ge mosadi a nyalane le mosadi (monna) yo mongwe gore a belegele molekani wa gagwe bana, o ile a aomanywa ka la gore bjalo ka mosadi yo a nyetšwego, ga a swanela go bolele a eme ka maoto.
Le ge institšušene ya boetapele bja setšo le Dikgoro tša Setšo di bopile karolo ya se sengwe sa makala a a bego a šomišwa ke mmušo wa kgethologanyo go phethagatša tshepetšo ye e kgaoganyang Bathobaso, a be a sa hwetše matlotlo ka botlalo go tšwa mmušong. A be a tshepile ditefelo tša setšhaba le dikotlo tše di bego di fiwa ke Dikgoro tša Setšo, bjalo ka ge di be di bitšwa, go kgona go iphediša. Mo lehlakoreng le lengwe, dikgorotsheko tša Bokomišenara di be di hwetša matlotlo go tšwa mo mmušong gomme bokomišenare ba bašweu ba ba bego ba etetše pele baetapele ba setšo ba ile ba fiwa tefelo ye nngwe e le wa go šitišwa mo mabakeng a bona. Taba ya gore morero wo o dutše o phethagala le ge go se matlotlo a lekaneng a semmušo ke bohlatse bja gore setšhaba se ithekgile godimo ga tshepetšo ye. Ke morago fela ga go amogelwa ga boetapele bja setšo ka tshepetšo ya Molaotheo mo mmušo o bego ya tlamela ka ditlabelo, segolo go tšwa mo mebušong ya diprofense ye e phethagatšago tshepetšo ya toka. Se bohlokwa ke maikarebelo a a bego a sepelelana le thušo ya matlotlo. Taba ye e be e se gona mo nakong ya kgethologanyo. Go be go sa hlokege gore go hlongwe tshepetšo ya go dira dipegelo ka ga go amogela le go šomiša ditefelo tša setšhaba, gomme ditefelo tša "Dikgoši", mantona le maphodisa a setšhaba di be di fiwa šedi go feta dikgahlego tša setšhaba.
Ga gwa dirwa dithulaganyo dife goba dife tša go lokišetša boetapele bja setšo tshepetšo ye mpsha ya Molaotheo. Mekgwa le ditlwaelo tše di tlileng le tshepetšo ya temokrasi e be e le tše mpsha mo mekgweng ya setšo ya go dira dilo. Go swarwa ga tšhelete ye e lego ditefelo tša setšhaba go ile gwa šuthišwa mo baetapeleng ba setšo gomme matlotlo a ile a hlokomelwa ke makala a mmušo. Merero ya mmušo e ile ya nyalelana le Mengwako ya Baetapele ba Setšo ya bjale. Lefapha la setšo le be le se na bašomi ba ba nago le bokgoni go thuša nakong ya phetišetšo tshepetšong ya temokrasi. Ba bangwe ba batho ba ba ithaopilenog mo dikgorong tša setšo ba ile ba se tsenywe mo mešomong ya mmušo ka lebaka la ge ba se na mangwalo a dithuto a a nyakegago.
Kotlo ya kgati, e lego ye nngwe ya dikotlo tše di tlwaelegilego tše di bego di šomišwa ke Dikgoro tša Setšo, e ile ya tlogelwa ka lebaka la ge e le kgahlanong le tokelo ya seriti sa botho mo Biling ya Ditokelo, gomme tšhomišo ya maphodisa a setšhaba bjalo ka bahlankedi ba khutšo e ile ya fedišwa ka lebaka la ge e nyalelana le mešomo ya maphodisa, se se filwego maatla a go swarwa ke pušo. Go fedivwa ga mekgwa ya kgatelelo ntle le go tsenywa tirišong ga mekgwa ye mengwe ye e bego e nyalana le Molaotheo, go ile gwa fokotša bokgoni bja Dikgoro tša Setšo.
Molaotheo o ile wa tsenya makala a bjalo ka Komišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika-Borwa, Komišene ya Tekatekano ya Bong le Mošireletši wa Setšhaba tše di nago le maikarabelo a Molaotheo go nyakišiša kgatako ya ditokelo tša botho mo Molaotheong. Makala ao a ile a fiwa mešomo ya tharollo ya diphapano tše di hlolwago ke go se hlomphe tše dingwe tša ditokelo tše di tšwelelago mo Biling ya Ditokelo gomme a šomišana le Dikgoro tša Setšo mo mabakeng a mangwe.
Go na gape le tlhahlamano mo maikarabelong a Dikgoro tša Setšo le dikgorotsheko tša bomasetrata mo mererong ye mengwe, mohlala ke bohodu bjo bonyane le go rogana, gomme se se bontšha nyakego ya foramo ya maleba. Se se ile sa tšwela pele go fokotša tema ya Dikgoro tša Setšo bjalo ka bahlokomedi ba maitshwaro a mabotse le setšo mo setšhabeng.
i Go ile gwa tšwelela phapano ka Agostose 1997 kua motseng wo o bitšwago Mononono setšhabeng sa Bakgatla-ba-Kgalefa wo o welago ka tlase ga taolo ya Kgoši Pilane. Mosadi o ile a hlokofalelwa ke monna wa gagwe gomme a gana go mo ilela bjale ka ge e le setlwaedi gore a tšhele sehlare sa go bitšwa mogaga mo tselaneng ya gagwe nako le nako ge a etšwa ka sefero sa gagwe. O ile a gana go dira bjalo ka lebaka la tumelo ya gagwe ye e sa dumellanego le setšo seo. O ile a tlišwa pele ga boetapele bja setšo gomme a ahlolelwa go dula ka ga gagwe dikgwedi tše 12. Mohlologadi mo motseng wa Mononono o ile a tseba gore ge a phela gareng ga Bakgatla-ba-Kgalefa, o swanela go latela setšo sa Bakgatla. Le ge go le bjalo, Molaotheo wa Afrika-Borwa o bolela gore batho ba ka phethagatša ditokelo tša bona. Bothata bjo ke bjo bogolo ka gobane bo ama mehuta ye mebedi ya ditumelo. Mohlologadi yo o ile a ikwetša a le mathateng ka lebaka la thulano ya setšo sa monna wa gagwe le tumelo ya gagwe. Go oketša bothata bjo, setšhaba sa Bakgatla se ile sa mo ahlolela go dula ka ga gagwe sebaka sa dikgwedi tše 12 ntle le go latela tumelo ya gagwe.
Tshekatsheko ya molato e ile ya dirwa ke Barbara Oomen mo tikologong ya Sekhukhune. E be e sekaseka phapano ye e hweditšwego kua Sekhukhune Kgorong ya Mamone magareng ga malapa a mabedi, lapa la Magakala le la Monagedi. Mo molatong wo monna wa go tšwa Magakala o ile a tšhošetša go bolaya mosadi wa gagwe. Lapa la gabo mosadi le ile la romela lengwalo kgorong ya moetapele yo mogolo wa setšo. Poledišano e ile ya šišinya gore monna yo o swanetše go hlompha mosadi wa gagwe; ga a swanela go hloriša mosadi wa gagwe le gore ba swanetše go phela ka khutšo. Mafelelong Morena Magakala o ile a amogela diphošo tša gagwe. Mo go fiweng kotlo, go ile gwa ba le go se dumellane magareng ga mahlakore ka bobedi. Ba bangwe ba ile ba nyaka gore a otlwe ka kgati, mola ba bangwe ba ile ba nyaka gore a lefišwe.
Molato wa boraro, ka Barbara Oomen gape, o ile a hlahloba molato wa Jerry Lethamaga. Morena Lethamaga e be e le mothekgi wa Morena Mohlahla, yo a bego a elwa le mmagokgoši ka lebaka la setulo sa bogoši mo mengwageng ye mentši ya go feta. Bjalo ka ntona ya gagwe, o ile a thoma go hloma setsha kua Mokwete, mo go bego go na le ntona ye nngwe ye e kgethilwego ke kgoši. Ka Mei 1999, Morena Lethamaga o ile a išwa kgorong, a bethwa le go tlemellwa mohlareng wa meetlwa gore a longwe ke ditšhošwane tše khubedu. Gape o ile a lefišwa R3 500 gomme batho ba a bego a ba file ditsha ba ile ba laelwa go tšwa ka motse. Morena Lethamaga o ile a bula molato kgahlanong le Momone.
Go tšwa mo melatong ye ya ka godimo, go a bonala gore tlhako ya pholisi ye e swanetše go lebagana le ditlhohlo tše di rileng mo dikgorong tša setšo, bjalo ka mehuta ya melato ye e bulwago, dikotlo tše di fiwago, tšhomišo ya mekgwa ye e fapanego ya go rarolla diphapano le pušetšo ya toka, tekatekano ya bong, le kotlo ka kgati.
Seabe sa institšušene ya boetapele bja setšo mo tshepetšong ya toka ga se fela ka ga tharollo ya diphapano. Seabe se se menagane gabedi, e leng seabe sa go thoma go tšweletša tswalano ye botse ya setšhaba, go nna mmogo, khutšo le maemo a edileng; le ii seabe sa go tsiboga go rarolla diphapano tše di tšwelelago.
Ditlwaelo tša setšo, tše di tšwago mo molaong wa setšo le ditlwaelo ke ye e kgethegileng mo ditšhabeng tša setšo. Mo ditlwaelong tšeo go na le ditlwaelo tša setšo tše di hlohleletšang tswalano ye botse ya setšhaba, go dula mmogo, khutšo le maemo a edilego, ka dinako tše dingwe seo se bitšwa botho, ka go tsenya tlhompho ye e tseneletšego ya molao le khutšo, mo lehlakoreng le lengwe, le thata ka go le lengwe. Institšušene ya boetapele bja setšo e ntse ka gale e le mohlokomedi wa meono e gomme se swanetše go tšwelela bjalo. Setheo se sa boetapele bja setšo se hlomilwe go nna le seabe se se bohlokwa thata mo phetolong le tlhabollong ya meono le ditlwaelo tse.
Go na le dinako tša dithulano tša nnete goba tše di belaelwang magareng ga mengwe ya meono le ditlwaelo le meono ye e leng mo Molaotheong. Dithulano tše di šupa tlhokego ya go tšwelela go hlabolla molao wa setšo gore o nyalane le meono ya Molaotheo. Molaotheo o nyaka gore dikgorotsheko tšohle, diforamo goba makgotla, ge di ranola molao ofe fela le ge di hlabolla molao wa tlwaelo goba molao wa setšo, di hlohleletše mowa le ditlamelo tša Bili ya Ditokelo.
Ditlwaelo ka kakaretšo le ditiragalo tša setšo di tsebega ka go aga le go tšweletša bongwe, bjalo ka dikopano tša bontši go rapelela khutšo goba pula goba go dira meletlo ya phepafatso morago ga gore masetlapelo a wele setšhaba goba go ikobela matšatši a rileng goba mafelo a ngwaoboswa go keteka ditiragalo tša histori (bjalo ka Letšatši la Shaka).
Tšweletšo ya meono ya malapa, maikarabelo a botswadi le tsošološo ya maitshwaro, ka momagano le ditheo tša maleba tša lekala ka katlaatlelo.
Thibelo ya bosenyi, ka tšhomišano le SAPS le ditheo tše dingwe tša go diragatša molao, mohlala, Diforamo tša Sepodisi sa Baagi le Diforamo tša Tshireletso ya Baagi.
Institšušene ya boetapele bja setšo se ka tšwelela go nna le seabe mo go tsenyeng tšhomišong dipholisi le dithulaganyo tše di nang le seabe mo tshepetšong ya toka. Mohlala, dithulaganyo tše bjalo ka Tšhata ya Batšwasehlabelo, institšušene ya boetapele bja setšo se ka kgontshiwa go matlafatsa ditšhaba tša setšo ka matsholotsiboso go šomiša ditshwanelo le dithata tša bona tše di lego ka gare ga Tšhata.
Tshepetšo ya kgorotsheko e swanetše go hlohleletša le go somarela meono ya toka ya SeAfrika, ye e ikaegileng ka poelano le toka ba pusetšo. Molaotheo o šireletša ditshwanelo tša setšo le setheo sa boetapele bja setšo. Baetapele ba setšo, ka bobona ke bahlokomedi ba setšo le ditlwaelo tse. Go abiwa ga seabe le ditiro tša institšušene ya boetapele bja setšo go swanetše ga dirwa ka tsela ye e somarelang meono e institšušene ya boetapele bja setšo e theilweng mo go yona.
Dikgoro tša Setšo di fapana le dikgorotsheko tša semmušo ka gore tšona di fihlelelwa gabonolo, a dira go busetsa le go bofaganya kamano magareng ga batho ba setšo, gape di bonala thata, ka tsela ye e sa gobeleleng ya go tsaya diphetho ye baagi ba nang le seabe mo go yona. Dikgorotsheko tša semmušo, mo lehlakoreng le lengwe, di latela melao ye e thata gomme di lebile ipušolosetšo.
Mooko wa tshepetšo ya kgoro ya setšo o mo go nneng le seabe ga baagi mo go rarolleng diphapano. Se se fapana le tshepetšo ya kgorotsheko ya semmušo mo diphapano di fetišetšwang kwa dikgorotsheko go sekasekwa ke bahlankedi ba baahlodi ba ba fetišang dikatlholo tše di seng bonolo go tlhaloganngwa. Mekgwa ya setšo ya tharollo ya diphapano e be e amogelega dikgorotshekong ka lebaka la gore di ena le kwešišo ya kgopolo ya Bodikela ya toka. Ditšhaba di be di kopana mo makgorongtsheko go rarolla diphapano tša tšona, gomme kgoši, bjalo ka ge Sachs a hlaloša, e be e šoma bjalo ka seboleledi sa bakgorotsheko ba gagwe, ba morago ba batlang go tsholetsa le go tshegetsa go hlongwa ga meono mo morafeng.
Mo bokaelong jo, kgoši ye e molemo e be e lemogwa e seng ka letshogo le a ka le tsenyang goba bogolo bjo a ka bo šupang, gomme ka nonofo ya gagwe mo go tlhaloseng toka bja setšhaba se se swanang, bo bo akaretšang melao le melawana ye e amogelwang ke bohlemo dikgotlhannyeng tše di rileng ka tsela ye e lolameng
Molaotheo o na le "maatla a mongwe le mongwe ya go rarolla bothata bope bjo bo ka rarabololwang mo tiragatšong ya molao ka ditheetso tša bohle tše di sa gobeleleng mo kgorotsheko kgotsa, fa go kgonega, foramo nngwe ye e ikemetseng ebile e sa tsee lehlakore". Go ya ka Molaotheo, mohuta mongwe le mongwe wa lekgotsa goba foramo o ka hlongwa go rarolla diphapano tše di rileng, fa fela kgorotsheko goba foramo yeo e fihlelela ditlhokego tše di leng mo Molaotheong tša go ikemela le go se tsee lehlakore.
Boetapele bja setšo bo ntse bo tsamaisa toka mo ditšhabeng tša setšo mo dingwagakgolong tše dintsi. Pele ga paka ya bokoloniale, diphapano tša leago le bosenyi di be di rarabololwa ka go šomiša molao wa setšo mo bokaelong bja kopano ya kgorotsheko, le le eteletsweng pele ke moetapele wa setšo. Le ge diphetho di be di dirwa ka mokgwa wa ditherisano tša temokrasi, tshepetšo ye e be e sa fihlelele temokrasi ya nnete ye e tletšego bjalo ka e tlhaloganngwa go ya ka kgopolo ya sešweng, segolo ka lebaka la gore basadi mo ditlwaelong tše dingwe tša setšo ba ile ba sa letlwe go le go buisana mo teng ga kgorotsheko.
Molao wa bosetšhaba o swanetše go letla ditheo tša setšo goba diforamo tše di nnang bjalo ka Dikgoro tša Setšo a kwa go ona baetapele ba setšo ba diragatšang seabe le ditiro tše di amanang le tshepetšo ya kgorotsheko. Molao wo o solofelwang o swanetše go tlamela ka ditsela tše di swanetšeng go latelwa ke Dikgoro tša Setšo.
Dipholisi tše di šišinywago mo tlhakong ye di nyaka go dumellana le ditsela tše tša setšo tša go sepetša toka tše di ithekgilego godimo ga ditlwaelo tša ditšhaba tša setšo. Tshepetšo ye ga e eme legatong la tshepetšo ya baahlodi. E nyalana le go thekga tshepetšo ya baahlodi. Ka go realo o swanetše go hlokomela go ranola melawana ya tshepetšo ya setšo ya toka mo bokaelong bja tsela ya maleba bjalo ka ge e šomišwa goba go hlaoganya tshepetšo ya kgorotsheko ya setšo. Mohlala, molatofatšwa, bjalo ka a tlhalosiwa ke Molao wa Tshepetšo ya Bosenyi (Criminal Procedure Act), 1977, o na le bokao bjo bo fapanego le bja molatofatšwa go ya ka bokaelo bja tshepetšo ya setšo ya toka. Mo bokaelong jo, molatofatšwa mo tshepetšong ya toka bja bosenyi o tshwanelwa ke kemedi ya semolao, fa molatofatšwa mo tshepetšong ya setšo ya toka a sa tshwanelwa ke kemedi eo.
Dipholisi tše di ikemišeditše go oketša phihlelelo ya toka ke dihlopha tša leago tše di sa direlweng ka botlalo goba ntle le go tšea lehlakore ga tshepetšo ya kgorotsheko ya semmušo - ka go dira bjalo go fokotša ditheko le nako ye e tsewang go rarolla diphapano tše dinnye. Fa meono ya setšhaba e tšwelela thata mo melaong le ditsela tša tharollo ya diphapano, ditsela tše di tla bona tlhompho ye kgolo go tšwa mo malokong a setšhaba.
Tshepetšo ya kgoro ya setšo e thoma maemong a lapa goba a selegae. Batho ba bagolo ka mo lapeng ba ka leka go rarolla diphapano. Ge ba sa kgone go dira bjalo, ba e isa kwa maemo a selegae (ntona). Tharollo ya diphapano kwa maemong a lelapa goba a selegae e laolwa ke molao wa setšo. Go isa morero kwa kgorong ya setšo ka gale go bonwa e le sengwe sa bofelo, gomme go dirwa bjalo fela fa maiteko a mathomo a go rarolla phapano e a reteletswe.
Ka kakaretšo, molato o romelwa fela kgorong ya setšo ge ditsela tše dingwe di padile. Mongongoregi o thoma kwa maemong a lelapa gomme fa e sa rarabologe kwa maemong ao, e romelwa kwa go ntona go bona tharollo. Fa Molato wo o sa rarabololwe ke ntona, e fetišetšwa go moetapele o mogolo wa setšo yo o bitsang kgorotsheko. Dingongorego le diphapano di reediwa kwa dikantorong tša boetapele bja setšo, e ka nna kwa kantorong ya kgoši goba kwa phaposing ya bothati. Dingongorego tše di a reediwa gomme ka kakaretšo di akaretša dipoledišano magareng ga mahlakore a amegang go akarediwa le moetapele wa setšo le maloko a mangwe a kgorotsheko. Ba dumalana ka tsela ya go rarolla phapano gomme ba batle tumalano ya mahlakore ohle. Fa go sa fihlelelwa tumalano, e nna theetso ya semmušo fa pele ga kgoro ya setšo.
Kopano ya kgorotsheko a bulegetse maloko a setšhaba, ebile ba letlwago tshwaela le go botsa mahlakore ohle dipotšišo. Kwa bokhutlong bja tsheko, moetapele wa setšo o bolela sephetho sa kgorotsheko. Kwa mafelong a baetapele ba setšo ba bagolo ba leng ka tlase ga kgoši goba kgošigadi, go sa ntse go na le tshwanelo ya go ipelaetša kgahlanong le sephetho sa kgorotsheko kwa go kgoši goba kgošigadi.
Tharollo ya phapano mo maemong a ntona e laolwa ke molao wa setšo. Molao wo o solofetsweng, ka go realo, o tla laola tharollo ya diphapano fa fela phapano yeo e fetišetšwa kwa kgorong ya setšo.
Mo historing, baetapele ba setšo ba na le ditsela tša go rarolla diphapano, tše di bego di na le katlego mo go rarolleng mathata mo ditšhabeng tša magaeng. Maikemišetšomagolo a Dikgoro tša Setšo ke go fihlelela poelano magareng ga mahlakore ka moka.
Le ge e le kgonthe gore fa kgoro ya setšo le sekaseka phapano, le neela "kahlolo" (k.g.r. go bona motho molato goba aowa), ke nnete gore maikemišetšo a magolo a ditiragalo ke go rarolla phapano le go lokiša kamano ye e itekanetseng magareng ga mahlakore ka bobedi. Dintlha tša toka bja pusetšo tše di tšwelelago e kete ke itlhamelo mo tshepetšong ya toka bja semmušo, di ntse di le teng go tloga bogologolo mo tshepetšong ya toka bja setšo.
Go fapana le dikgorotsheko tša semmušo mo bomasetrata le baahlodi ba thapiwang go dira ka ditiro tše di rileng tša baahlodi, institšušene ya boetapele bja setšo se na le ditiro tše dingwe tše di fapanego tša setšo le ngwao, tše se di reboletsweng ke molao. Baetapele ba setšo ga ba thapelwe maemo ka lebaka la bokgoni goba nonofo, fela ba tlhatlogela mo setulong sa bogoši ka tsalo. Ga ba tlhophiwe, gomme ke "baetapele ka tsalo".
Baetapele ba setšo ba diragatša seabe le ditiro tša bona kgauswi le setšhaba. Molao wa Letlhomeso la Boetapele bja Setšo le Pušo (Traditional Leadership and Governance Framework Act) o ipelaetša go pušo go tlamela ka ditlabelo tše di hlokegang gore baetapele ba setšo ba diragatše ditiro tša bona. O tlamela ka gore ditheo tšohle tša mmušo di swanetše go kgonthiša gore go abiwa ga seabe goba tiro nngwe le nngwe kwa setheong sa boetapele bja setšo go tla le ditlabelo tše di hlokegang, gomme go swanetše ga kgonthiša gore tsela ye e siameng ya go naya dipegelo e hlomilwe. Go bohlokwa go tlamela ka tikologo ye e tla thusang go hlohleletša tsela ye e momaganeng mo tiragatšong ya seabe le ditiro ye e tla kgabaganyang makala ohle a pušo. Mo bokaelong jo, Lefapha la Toka le Tlhabollo ya Molaotheo le solofelwa go tlamela ka dinonofo le ditlabelo tše di tla hlokegang mo go diragatseng seabe le ditiro tša baetapele ba setšo mo tshepetšong ya toka, bjalo ka ditlabelo tše bohlokwa go tlamela ka tlhahlo le thekgo ya botsamaisi go Dikgoro tša Setšo.
Ka 1999, South African Law Reform Commission e dirile dinyakišišo go kopanya melao ya go fapana yeo e laolago Dikgoro tša Setšo ka maikemišetšo a go e nyalelanya le dikokwane tša temokrasi le tše dingwe tše di sepelelanago le Molaotheo. Dinyakišišo tšeo di hlotše kgatišo ya pampiripoledišano ya go bitšwa Traditional courts and the judicial functions of traditional leaders. Morago ga kgatišo ya pampiri ye go bile le dikopano tše ntši maemong a bosetšhaba, diprofenseng le maemong a selegae. Mafelelong go bile le pego ya mafelelo mmogo le molaokakanywa.
Kgoro e swanetše go hlama molao wa go dumella go hlongwa ga Dikgoro tša Setšo go šoma ka melato ya bosenyi le ya segae, bjalo ka ge Molao o hlaloša, gomme go swanetše go bewe magomo a malebana le matlotlo a tšona.
Molao o swanetše go dumella boemedi bja basadi dikgorong tša setšo.
Boemedi bja semolao ga se bja swanela go dumellwa melatong ye e sekwago dikgorong tša setšo.
Dikgoro tša Setšo di swanetše go fiwa maatla a go fa dikotlo le dikotlo tše di fegilwego.
Balli melatong ye e sekwago dikgorong tša setšo ba swanetše go ba le tokelo ya go iša melato ya bona dikgorotshekong tša semmušo.
Go ipelaetša kgahlanong le diphetho tša Dikgoro tša Setšo go swanetše go laolwa ke kgoro ya setšo ya boipelaetšo yeo e hlomilwego go šomana le melato ya boipelaetšo.
Diphetho tša Dikgoro tša Setšo di swanetše go kgona go šomišwa ka dikgorotshekong tša bomasetrata.
viii Bongwaledi bja Dikgoro tša Setšo bo swanetše go hlongwa profenseng ye nngwe le ye nngwe go fa thekgo ya tshepedišo dikgorong tša setšo mo profenseng.
Mola e le gore pego ye e na le ditigelo tše di lebanego le go fetoša le go tiišetša Dikgoro tša Setšo, tše dingwe tša ditigelo tša pego ye, kudu tšeo di sepelelanago le go phethagatšwa ga diphetho tša go fegwa ga dikotlo, boipelaetšo le go lota direkoto tša kgorotsheko, di theilwe godimo ga dikgorotsheko tša semmušo gomme di ka bonwa nke ga di sepelelane le mekgwa ya Seafrika ya tshepetšo ya toka.
Tona e swanetše go thwala dikgoši, dikgošigadi goba baetapelebagolo ba setšo bjalo ka basepediši ba Dikgoro tša Setšo mo tikologong tša bona.
Molao wa bosetšhaba o swanetše go hlaloša gore go thalwa moo e be be ga go ngwalwa. Go tsenela mananeo a tlhahlo e swanetše go ba ye nngwe ya dinyakwa tša go thwalwa ga baetapele bao bjalo ka basepediši ba dikgoro. Re sa le fao, molao woo o swanetše go dumella go kgontšha go rodišwa mošomo ga baetapele bao ge e le gore ba šomiša bošaedi maatla ao ba a filwego.
Ntona goba leloko la lapa la bogoši le lona le ka kgethwa bjalo ka mosepediši wa kgoro yo a tlogo phetha mešomo ya moetapelemogolo ge moetapele wa maleba a se gona.
Ga go na magato ao a kgonthišago gore baetapele ba setšo ba phetha mešomo ya bona ya go sepetša dikgoro go ya ka molao. Go hlokega ga molao wo o kgonthišago gore baetapele ba setšo ba phetha mešomo yabona ya go sepetša dikgoro go ya ka dinyakwa tša Molaotheo go hlola mathata a mantši. Bjalo ka ge molao wa bosetšhaba o gapeletša baahlodi le bomasetrata go dira keno pele ga mohlankedimogolo wa molao, molao woo o swanetše go gapeletša baetapele ba setšo go dira keno pele ga masetrata wa kgorotsheko ye e lego tikologong ya moetapele yow a setšo.
Molao wa bosetšhaba o ka dumella go hlongwa ga molawana wa maitshwaro wa baetapele ba setšo bao ba kgethetšwego tshepetšo ya toka dikgorong tša setšo, gomme molawana woo o swanetše go hlaloša magato ao a tlogo tšewa ge moetapele wa setšo a ka o tshela. Magato ao a ka akaretša ditigelo tša go tsenela tlhahlo goba go tšeelwa maatla ao a go sepetša toka kgorong ya setšo.
Baetapele ba setšo ba swanetše go tsenela lenaneo la tlhahlo ya ditokelo tša botho, go fapana ga ditšo tša batho gore ba kgone go thwalwa bjalo ka bao bat logo sepetša toka dikgorong tša setšo. Tlhahlo e swanetše go fiwa le mantona goba maloko a mangwe a lapa la mošate ao a kgethilwego go sepetša toka.
Molao o swanetše go dumella mananeo a tlhahlo (ka tšhomišano le Justice College) ao a ka thušago Dikgoro tša Setšo go šoma gabotse. Mananeo ao a tlhahlo a swanetše go akaretša thuto ya ditokelo tša botho, go fapana ga ditšo tša batho le tlhalo ya tša leago.
Nakong ya go feta, Dikgoro tša Setšo di be di bonwa bjalo ka tšeo di swanetšego go rera melato ya setšo fela. Melao ya setšo ke melao ye e sego ya ngwalwa gomme e fapana go ya ka ditšhaba. Melao ya setšo e bopša ke ditlwaelo, melao, diinstitšušene le maitshwaro ao a latelwago ke setšhaba sa kgoši.
Phapano gare ga melato ye e theilwego godimo ga melao ya setšo le ye e theilwego godimo ga melao ya setlwaedi ga e hlalošege gabono. Go ya ka Sachs, mellwane gare ga ditlwaelo le molao wa setšo ga e bonale gabonolo. O hlaloša gore le ge e le gore mareo a a šomišwa ka go fapana mo Molaotheong, a ka bonwa bjalo ka ao a šomišwago ntle le go bontšha pahapano ya ona.
Bobedi bja mareo ao bo swanetše go nyalanywa le dikokwane tša Molaotheo. Nakong ya kgethologanyo a be a šomišwa ka go fapana. Lehono ga go lebaka la go ganeša gore go a amogelwe le go dumela gore lefe goba lefe la mareo ao le metšwe ke le lengwe. Godimo ga moo, bobedi bja ona bo angwa ke molao; le ge e le gore molao wa setšo le molao wa segae e be e le gona, ga e sa le gona lehono.
Go fetišetša maatla a go sepetša toka dikgorong tša setšo go ka tsoša ditlhohlo tša go lebana le molaotheo. Go na le phapano gare ga melato ye e theilwego godimo ga molao le ditlwaelo tša setšo le yeo e theilwego godimo ga molao wa setlwaedi. Go ya ka dinyakišišo, ga go na melato ya melao ya setšo ye e fapanago le ya melao ya setlwaedi. Lebaka la se ke gore melao ya setšo gay a ngwalwa gomme e fapana go ya ka ditšhaba. Le ge e le gore melatong ya segae go na le diphapano tše dingwe tše di theilwego godimo ga molao wa setšo, go a nyakega gore go lekodišišwe gore Dikgoro tša Setšo di ka fiwa maatla a makaakang malebana le tshepetšo ya toka melatong ya segae le ya setšo. Go fetišetša maatla a tshepetšo ya toka dikgorong tša setšo go swanetše go sepelelana le Molaotheo.
Go bohlokwa gore Dikgoro tša Setšo di fiwe maatla a go theetša melato ye e sego ye megolo ya bosenyi le melato ye mennyane ya segae ya malebana le melao ya setšo le ya bosenyi.
Dikgoro tša Setšo di swanetše go theetša melato yeo e dirilwego mo tikologong yeo kgoro yeo e lego go yona.
Tona o swanetše go fela a tšea sephetho, ka go dira tsebišo ka Kuranteng ya Mmušo (Government Gazette), malebana le gore ke melato efe ye e amago tšhelete ye e ka theetšwago ke Dikgoro tša Setšo. Melato ye megolo ye bjalo ka tlhorišo ya ka malapeng ga ya swanela go theetšwa dikgorong tša setšo.
Ka lebaka la gore Afrika-Borwa ga e na le sebopego se tee sa melao ya setšo, Dikgoro tša Setšo di tlo no tšwela pele go lebana le ditlhohlo tša go se tsebe gore ke ofe wa melao ya setšo wo o swanetšego go šomišwa molatong wo o sekwago. Ka tlwaelo melato yeo e phethwa ka go fihlella tumellano gare ga mahlakore ao a amegago molatong wooe. Ge e le gore mahlakore a a amegago molatong ga a fihlelle tumelellano, molao wo o tlogo šomišwa e tlo ba wo o šomišwago ke kgoro ya setšo tikologong yeo go sekelwago go yona, goba molao wo molato woo o sepelelanago le wona.
Dikgoro tša Setšo ga se di swanele go fa kotlo ya go romela motho kgolegong goba kotlo ye e fegilwego.
Go ya ka histori, baetapele ba setšo ba ka hloma dikiletšo tše bjalo ka go raka motho mo motseng. Le ge go le bjalo, dikiletšo tša mohuta woo ga di sepelelana le Molaotheo.
Dikgoro tša Setšo di ka fa kotlo ya tefo ya tšhelete. Dikgoro tša Setšo di be di šoma go tliša poelano setšhabeng go ena le go otla motho. Kotlo e bonwa bjalo ka kamogelo ya molato gomme yona e kgethwa ke molatofatšwa.
Ge motho a lemoga gore o na le phošo, goba ge go le molaleng go yena gore maloko a gabo a mmona molato, a ka ipona molato ka go lefa ka nku, pudi le ge e le kgomo go dumela molato wa gagwe le go kgopela tshwarelo. Taba ye ya go ithema ga motho e fela e latelwa dikgorong tša mantona, go bontšha go dumela molato ga molatofatšwa. E tsebega bjalo ka tšhelete ya go ikgopella tshwarelo gomme e bontšha kgoro gore motho o a itshola. Ge e le gore kotlo yeo motho a iphago yona ga e amogelwe ke maloko a kgoro, se ke sešupo sa gore molatofatšwa yoo ga a tloge a itshola, gomme kgoro e ka oketša kotlo yeo; mola ka go le lengwe kotlo e ka fokotšwa ge motho a ka ipha kotlo ye boima.
Dikgoro tša Setšo di swanetše go fiwa maatla a go tsenya dikiletšo tša maleba mo setšhabeng, kudu dikiletšo tšeo di lebanego le pušetšo ya toka, go sepelelana le mošomo wa baetapele ba setšo. Go ya ka histori, baetapele ba setšo ba be ba na le maikarabelo a go tliša khutšo le phedišano ye botse ditšhabeng tša bona. Molao wo o laolago dikgoro tša tekatekano o ka fa maele a maleba mo tabeng ye, mohlala, gore tshwarelo e kgopelwe goba gore go laelwe gore molatofatšwa a lefe molli ditshenyegelo tšeo di ka bego di bile gona.
Molao wa bosetšhaba o swanetše go fa Tona maatla a go tšea sephetho malebana le kotlo ya godimo ye e ka fiwago ke kgoro ya setšo. Kotlo yeo e swanetšo go bay a tšhelete. Dikotlo tša malebana le tahlegelo e swanetše go ba ka tsela ya tšhelete goba leruo. Ditšhelete tše di lefšago bjalo ka kotlo di swanetše go ba letseno la mmušo gape di swanetše go šomiša ka moo go nyakegago.
Mo nakong ya temokrasi lekala la maphodisa a setlwaedi leo le bego le šoma go phethagatša diphetho tša Dikgoro tša Setšo le fedišitšwe. Wo mongwe wa mešomo ya maphodisa ao e be e le go fa ditsebišo, go laela maloko a setšhaba go ya kgorotshekong le go phethagatša diphetho tša kgorotsheko. Ka ge e le gore maphodisa a mohuta woo ga a sa le gona, go bohlokwa gore go be le bao bat logo phetha mošomo woo.
Ditokelo tša go ba le moemedi wa semolao ka kgorotshekong ya semmušo e tiišetšwa ke karolo 35 ya Molaotheo gomme tokelo ye e ka se hlokomologwe. Le ge go le bjalo, dikgorong tša setšo tokelo ya go ba le moemedi wa semolao ga e šome ka gobane dikgoro tšeo di fapana le dikgorotsheko tša semmušo tše di hlomilwego go ya ka Molaotheo karolo 353c. Nepo ya kgoro ya setšo ga se go otla, eupša ke go tliša khutšo le poelano setšhabeng.
Ga ke šišinye gore dikgoro tša ditšhaba tša dinagamagae, tšeo di etilwego pele ke baetapele ba setšo gomme di šoma go ya ka melao ya setšo, di fiwe maatla a go lahlela batho kgolegong. Gape ga ke šišinye gore di dumelelwe go phethagatša kotlo ya kgati. Ge e le gore go na le motho yo a tšhošetšwago ka tahlegelo ya tokologo, molao o swanetše go šomišwa, ke gore go be le baemedi ba semolao, ditatofatšo, mokgwa wa boipelaetšo. Seo ke se se nyakwago ke Molaotheo. Eupša go rarolla diphapano tša malapa le baagišani le go rarolla melato ya tlhorišo le bohodu go nyaka mekgwa ye nngwe.
Boemedi bja semolao ga se bja swanela go dumellwa ka gobane Dikgoro tša Setšo ga di šomane le dipotšišo tše di tseneletšego tša go hlohla mabjoko tšeo di nyakago boramolao gore ba di hlatholle.
Gantši dikahlolo le diphetho tša Dikgoro tša Setšo di theilwe godimo ga tumello ya molli/molatofatšwa, gomme diphetho tšeo di fihleletšwego di tšewa bjalo ka tša setšhaba ka gobane batho bohle ba kgatha tema tharollong ya diphapano. Ka go realo, taba ya boipelaetšo ga e be goba tshepetšong ya Dikgoro tša Setšo. Yona e tlile ka melao ya bokoloniale le ya kgethologanyo moo mokgwa wa mmušo wa bodikela o ilego wa šomišwa go laola boetapele bja setšo. Boipelaetšo bo ditela tshepetšo ya toka.
Mo mabakeng a a ikgethilego boipelaetšo bja go ya go kgorotsheko ya masetrata wa maleba bo swanetše go dumellwa kgahlanong le taelo ya go lefela kotlo ya ditšhelete tše telele.
Diphetho tša Dikgoro tša Setšo di swanetše go kgona go lekolwa ka lefsa ke kgorotsheko ya masetrata gomme mabaka a tekololefsa a swanetše go bontšhwa mo molaong. Mabaka ao a swanetše go akaretša go hloka maatla a semolao ga kgorotsheko, go se sepetše dilo ka tshwanelo le go tšea lehlakore.
Go swanetše go kgonega gore melato e romelwe go tšwa kgorong ya setšo go ya kgorotshekong ya semmušo, ge e le gore go ya ka kgoro ya setšo molato woo ke wo mogolo mo ebilego o swanetše go sekwa ke kgorotsheko ya semmušo.
Gape go swanetše go kgonega gore melato e romelwe go tšwa kgorotshekong ya semmušo go ya kgorong ya setšo, ge e le gore go ya ka motšhotšhisi molato woo ke wo o swanetšego go sekwa kgorong ya setšo.
Dikgoro tša Setšo di swanetše go šomišwa bjalo ka mafelo a go romela melato ye e tšwago dikgorotshekong tša semmušo, gomme tšona di swanetše go šomiša mokgwa wa tshepetšo ya toka ka go šomiša mohuta wo mongwe wa go rarolla mathata goba melato.
Go kgatha tema ga motšwasehlabelo le koketšego ya go kgotsofala: Dikgorotsheko tša setlwaedi di bonwa bjalo ka tše di fago šedi mosenyi gomme motšwasehlabelo yena a sa hlokomelwe ka ge bosenyi e le molato kgahlanong le mmušo. Masolo a pušetšo ya toka a nepiša bobedi motšwasehlabelo le mosenyi.
Go amogela maikarabelo: Poledišano gare ga mosenyi le motšwasehlabelo e fa mosenyi sebaka sa go dumela diphošo tša gagwe le go rwala maikarabelo a go lokiša diphošo tšeo.
Go fokotšega ga go boeletša go dira melato: Dinyakišišo tše di dirilwego di bontšha gore go boeletša go dira melato go fokotšwa ke pušetšo ya toka, ge go bapetšwa le mekgwa ya setlwaedi ya tshepetšo ya toka.
Mokgwa wa go rarolla mathata a bosenyi: Tema ye e kgathwago ke maphodisa dikhonferenseng tša pušetšo ya toka e thuša maphodisa le makala a mangwe a phethagatšo ya toka go kwešiša seo se dirago gore batho ba senye le gore bosenyi bjoo bo ka nyakišišwa bjang.
Maatla a a okeditšwego: Go fa bakgathatema tshepetšong ya molao wa bosenyi sebaka sa go kgatha tema le go tšea diphetho dikhonferenseng tša pušetšo ya toka go a matlafatša.
Motheo wa pušetšo ya toka ke gore diphetho tša malebana le mekgwa ya go šomana le ditlamorago tša bosenyi di fihlelelwe morago ga gore bakgathatema ba fe dikakanyo tša bona. Morago ga tšhomišano ye sephetho sa sehlopha se a tšwelela gomme se a phethagatšwa. Ka tsela yeo dihlopha tše kgolo (basenyi, batšwasehlabelo le maphodisa) di kgona go bona gore ke bona beng" ba diphetho tša khonferense".
Boetapele bja setšo, ka Dikgoro tša Setšo, bo na le seabe se segolo mo go momaganyeng le go phethagatšeng thulaganyo ya toka ya pusetšo mo tharollong ya diphapano.
Molao o swanetše go tlamela ka tlhago le bogolo bja direkoto tše di swanetšego go tsholwa mo tshepetšong ya Dikgoro tša Setšo. Direkoto tše di swarwago di swanetše go lekana mo e lego gore di tšweletša diphetho le mabaka a diphetho tša kgoro ya setšo (go dumella go diragatšwa ga tshwanelo efe, mohlala, ditshwanelo tša go ipelaetša kgahlanong le ditaelo tše di rileng tša kgorotsheko goba tshwanelo ya go nyaka gore tshepetšo ya kgorotsheko e lekolwe lefsa).
Ka thuto ya ditokelo tša botho le mananeotlhahlo a leago, baetapele ba setšo ba swanetše go hlompha kokwane ya tekatekano ya bong ge ba swaragane le melato ya diphapano tše di amago basadi le maloko a mangwe a setšhaba, le gore ba hlomphe ditokelo tše di hlalošwago ka gare ga Bili ya Ditokelo.
Le ge e le gore ditšhabeng tše dingwe go na le maitekelo a go fediša kgethollo ya basadi makaleng a kgoro ya setšo, go sa na le ditiragalo tša kgethollo go ya ka bong le go se hlomphe basadi mo tshepetšong ya toka dikgorotshekong tše dingwe tša setšo.
Molao wo o laolago Dikgoro tša Setšo o swanetše go tiišetša tokelo ya tekatekano ya bong ye e hlalošwago Molaotheong gomme molao woo o tšweletše mananeo ao a tlogo kgonthiša go kgatha tema ga basadi, bafsa le batho ba ba golofetšego dikgorong tša setšo.
Tshepetšo ya toka ke maikarabelo a bosetšhaba, seo e le polelo ya gore ga go na maikarabelo ao a tlogo fetišetšwa ke Molaotheo mebušong ya profense goba ya selegae malebana le tshepetšo ya toka. Diprofense di rwele maikarabelo a merero ya molao wa setlogo le wa setšo, go ya ka Kgaolo 12 ya Molaotheo, gomme ga di na maikarabelo a merero ye e sepelelanago le tshepetšo ya toka bjalo ka ge go hlalošitšwe mo Kgaolong 8 ya Molaotheo.
Go bohlokwa go hlama molao wa bosetšhaba wo o tlogo kgonthiša gore go ba le maemo a go swana mo nageng ka bophara.
Dithulaganyo tša phetišetšo di bohlokwa gore go phethagatšwe diphetogo tša Dikgoro tša Setšo tše di hlalošwago mo pholising ye gomme tšona di tlo dirwa go ya ka molao wo o ukangwago. Tše di latelago ke dilo tšeo di lebanego le go fetošwa.
Ka lebaka la go fetišetša melao ya dinagamagae tša maloba diprofenseng tša go fapana ka 1994, melao ya go fapana e šomišwa diprofenseng tša go fapana mo Repabliking ya Afrika-Borwa. Tše dingwe tša diprofense di fetošitše melao ya tšona, mola e le gore melao ye mengwe ye e šomišwago dikarolong tše dingwe tša Mpumalanga le Kapa Bohlabela, e lego KwaNdebele Traditional Hearings of Civil and Criminal Cases Act, 1984, le Regional Authorities Courts Act, 1982, e be e se ya fiwa Mpumalanga le Kapa Bohlabela. Go nyakega Molao o tee wa Palamente wo o tlogo laola mešomo ya baetapele ba setšo tšhepetšong ya toka. Se se tlo gapeletša gore go fedišwe melao yeo e šomišwago ke mmušo wa bosetšhaba le melao ye mengwe ya diprofense yeo e laolago mešomo ya baetapele ba setšo tshepetšong ya toka gomme e le yeo e se kego e fetošwa ke makgotlatheramelao a diprofense tšeo. Go nyakega gore go be le taolo ye botse ya go fedišwa ga melao yeo gore go kgone go ba le tsela ye botse ya go tsenya tirišong Molao o tee wa Palamente wo o tlogo šomišwa mo Afrika-Borwa ka moka. Diprofense di swanetše go fiwa nako ye e lekanego go fetoša melao yeo ya tšona.
Ge go fetošwa melao ye e sepelelanago le mešomo ya baetapele ba setšo, go tlo nyakega gore Dikgoro tša Setšo di fiwe nako ya go fetša melato yeo di swaraganego le yona go ya ka melao yeo e bego e le gona ge melato yeo e dirwa. Melato ya boipelaetšo ye e šaletšego morago goba ye e bego e se ya theetšwa pele ga ge melao ye mefsa e tsenywa tirišong e swanetše go phethwa go ya ka melao ye e bego e le gona pele ga Molao woo wo mofsa.
Gore go kgonthišwe tšwelopele, baetapele ba setšo bao ba thwaletšwego go theeletša melato ya diphapano tša setšhaba le ya bosenyi gomme go thwalwa ga bona go se go fetošwe ke molao wo o itšego go ya ka Molao wa Taolo ya Babaso (Black Administration Act, 1927) goba molao wo mongwe, ba swanetše go dumelelwa go tšwela pele go theetša melato ya diphapano bjalo ka bahlenkedi ba toka go fihlela ba fišwa mešomo ye mefsa go ya ka molao wo mofsa. Baetapele bao ba setšo ba swanetše go tsenela tlhahlo ya maleba gomme ba dire boikano gore ba kgone go tšwela pele ka mešomo ya bona. Baetapele bao ba setšo ba swanetše go fiwa nako ye e lekanego go tsenela tlhahlo le go dira keno. Nako yeo e swanetše go ba ye e lekanyeditšwego gore bao ba amegago tlhahlong yeo ba kgone go fihlelela dinyakwa tša nako ya bjale.
Tlhako ya pholisi ye e ikemišeditše go tsošološa le go tiišetša tshepetšo ya toka ka Dikgoro tša Setšo e lego selo se bohlokwa go fihlelelweng ga toka ka bohle. Sengwalo se ke dipoelo tša dinyakišišo tše di tseneletšego le dikopano tše di swerwego le bakgathatema ka mo nageng le dinageng tša ntle malebana le tshepetšo ya toka. Ke motheo wa molao wo mofsa wo o šišinywago wa malebana le go tsenya tirišong diteng tša Molao wa Tlhako ya Boetapele le Pušo ya Setšo (Traditional Leadership and Governance Framework Act), wo o gapeletšago Kgoro, bjalo ka lekala la mmušo, go rweša institšušene ya boetapele bja setšo maikarabelo a a itšego a go sepetša toka. Molaokakanywa wa Dikgoro tša Setšo o tlo boledišanwa Palamenteng gore go tiišetšwe diteng tša pholisi ye.
Khonferense ya bosetšhaba ya Bomasetrata ye e bego e rulagantšwe ke Kgoro ye ka Setemere 2007 gomme e tsenetšwe ke batho ba go feta 500, go akaretšwa le baahlodibagolo, bomasetrata le Ditona mmogo le bahlankedi ba toka go tšwa dinageng tša SADC, e boledišane, go ye nngwe ya dikomišene tša yona, ka bohlokwa bja tema ya baetapele ba setšo go hlohleletšeng tswalano ye botse setšhabeng le go rarolleng diphapano. Khonferense ye e bone magato ao a tšerwego malebana le molao le pholisi ye bjalo ka a bohlokwahlokwa ao a ka thušago go tlišeng tswalano ye botse setšhabeng mo dinageng tše di fetilego dintweng.
Khonferense, ye e bego e le mathomo a poledišano ye bohlokwa malebana le tema ya Dikgoro tša Setšo, e latetšwe ke dikopano tša gare ga Kgoro ye le Ngwako wa Bosetšhaba le Mengwako ya Diprofense ya Boetapele bja Setšo gore go boledišanwe ka magato ao a ka tšewago go hlama motheo wa molao wo o ukangwago.
Ka 23 Nofemere 2007 kua Durban (moo baemedi ba baetapele ba setšo go tšwa profenseng ya KwaZulu-Natala ba bego ba le gona); and vii Ka 12 - 13 Disemere 2007 go la Gauteng moo baemedi ba Ngwako wa Bosetšhaba wa Boetapele bja Setšo le baemedi ba Ngwako wo mongwe le wo mongwe wa Boetapele bja Setšo Profenseng ba ilego ba kopana le Kgoro go boledišana ka pegokakaretšo malebana le ditshwayatshwayo tšeo di dirilwego diwekšopong tša diprofense, mmogo le Molaokakanywa ka ga Dikgoro tša Setšo.
Ngwako wa Bosetšhaba wa Boetapele bja Setšo o be o na le baemedi go ye nngwe le ye nngwe ya diwekšopo tšeo dib ego di rulagantšwe ke maloko a Komiti ya Tlhabollo ya Molaotheo ya Ngwako wa Bosetšhaba wa Boetapele bja Setšo. Wekšopo ye nngwe le ye nngwe e butšwe semmušo ke Modulasetulo wa Ngwako wa Boetapele bja Setšo Profenseng yeo. Ntle le baemedi ba boetapele bja setšo profenseng ye nngwe le ye nngwe, baemedi ba baahlodi, lekala la botšhotšhisi, diinstitšušene tšeo di welago Kgaolong ya 9 le Mokgahlo wa Afrika-Borwa wa Mebušo ya Selegae (SALGA) le bona ba be ba laleditšwe, gomme ba kgathile tema dipoledišanong tšeo di bilego gona. Makala a mebušo ya profense ao a rwelego maikarabelo a merero ya setšo le ona a kgathile tema diwekšopong tšeo.
magato ao a latetšwego go fihla go phethwa tlhako ya pholisi le molao wa setšo wa tshepetšong ya toka gore go be le nyalelano le Molaotheo, bjalo ka ge go hlalošitšwe Kgaolong 1.
ditlhohlo tše di lebanego le mokgwa wa bjale wa tshepetšo ya toka ka Dikgoro tša Setšo, bjalo ka ge go hlalošitšwe Kgaolong 5.
merero ye e hlophilwego gore e fiwe šedi ya pholisi ye, bjalo ka ge go hlalošitšwe Kgaolong 6.
Dihlotswana tša ditherišano (dikomišene) tšeo di boledišanego ka botlalo ka merero yeo e nyakago šedi ya pholisi.
Pego ka komišene ye nngwe le ye nngwe le ditherišano tše dingwe.
go tiišetša bohlokwa bja mešomo le tema ye e kgathwago ke institšušene ye boetapele bja setšo tshepetšong ya toka; le go nyakišiša ka merero ye mengwe ye e nyakago šedi ya pholisi ye.
Morago ga wekšopo ye nngwe le ye nngwe bakgathema ba ile ba kgopelwa le go hlohleletšwa go ikopanya le makala a mangwe ao a thekgago boetapele bja setšo mafelong a bona go boledišana ka ditaba tše le go romela ditshwayatshwayo tša bona go Kgorong ye ya mmušo.
Go ya ka ditshwayatshwayo tšeo di rometšwego, go banagetše gore go na le kwano mo mererong ye mentši ya go sepelelana le Dikgoro tša Setšo, gareng ga tšona, go laeditšwe gore moetapele wa setšo yo a tlogo šoma bjalo ka mohlankedi wa toka kgorotshekong ya setšo e be yo a tsenetšego lenaneo la tlhahlo, go hlangwa ga melawana ye e tlogo laola maitshwaro a baetapele ba setšo bao ba tlogo swaragana le merero ya tshepetšo ya toka, go dira gore mo tshepetšong ya toka ka boetapele bja setšo go be le lekala la go šomana le boipelaetšo, gore motho a se emelwe ke ramolao mo tshepetšong ya toka ka boetapele bja setšo le gore go hlongwe mananeo a go hlohletša tekatekano ya bong. Le ge go le bjalo, go be go na le dikakanyo tše mmalwa tše di fapanago go ya ka diprofense. Go fa mohlala, diprofense tše dingwe di šišintše gore boipelaetšo bo swanetše go romelwa dikgorotshekong tša bomasetrata.
Dikakanyo ka moka tše di rometšwego nakong ya diwekšopo le ka morago ga fao di filwe šedi ge go hlopša ditšhišinyo tše di lego ka mo pholising ye.
<fn>92900VME2008Rubrics.txt</fn>
Moithuti : Meputso: [50] Khoutu 7 O kgonne go fihlelela ditekolo ka dihlora 80 -100% Khoutu 6 O fihleletše ditekolo ka botlalo. 70 - 79% Khoutu 5 O kgonne go fihlelela bontši bja ditekolo. 60 - 69% Khoutu 4 O fihleletše bontši bja ditekolo. 50 - 59% Khoutu 3 O lekile go fihlelela bontši bja ditekolo. 40 - 49% Khoutu 2 O fihleletše tše dingwe tša ditekolo 30 - 39% Khoutu 1 O paletšwe go fihlelela ditekolo.
boitemogelo bja batheeletši le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko le mopeleto, maswaodikga.
THULAGANYO LE PADIŠIŠO Sengwalwa se laetše bohlatse bjo bo tletšego bja taodišo ye e badilwego le go rulaganywa. Padišišo e fokotše diphošo taodišong.
Moithuti : Meputso: [20] Khoutu 7 O kgonne go fihlelela ditekolo ka dihlora 80 -100% Khoutu 6 O fihleletše ditekolo ka botlalo 70 - 79% Khoutu 5 O kgonne go fihlelela bontši bja ditekolo 60 - 69% Khoutu 4 O fihleletše bontši bja ditekolo 50 - 59% Khoutu 3 O lekile go fihlelela bontši bja ditekolo.
Sebopego sa maleba le botelele bjo bo lekanetšego go ya ka mohuta wa sengwalwana.
SETAELE LE POLELO Retšistara, segalo, mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko le mopeleto, maswaodikga le tšhomišo ya polelo.
Hlogo e ngwalwe ka ditlhaka (fonte) tše kgolo. Go thala phoustara/papetla gopola ka mohuta wa mongwalo wo o yago o šomiša. O ka šomiša wa moseka goba wa mehleng. Maletere gotee le mantšu a fetafetana ka bogolo. Mantšu a mangwe a ntshofatšwe goba a kotofatšwe. Go dirišwe bontle, mekgabišo goba dithalwa tša go fapana. Molaetša o be ka mokgwa wa dintlha Molaetša e be wa maleba. Retšistara e be ya maleba.
Tša mo kae Mabapi le eng Di tšwelela ka mokgwa wa ntlha ka ntlha. E be tšeo di kgonagalago E be tša malebana le lefelo, gammogo le baamogedi ba tshedimošo?
Go be le hlogo ya seo go tlogo tsebišwa ka ga sona.
Go be le tshedimošo ka botlalo.
Taetšo ya letšatši, lefelo le nako ge di nyakega.
Go be le morero.
Karata/Poskarata: Ela hloko tše di latelago: Tšatšikgwedi Nako Lefelo Morero Retšistara le polelo e be tša maleba E be ka gare ga lepokisana Fonte ya maleba Go be le taetšo ya mahlakore a mabedi (mohlala: lehlakore la leina le aterese le lehlakore la molaetša).
Ditšhupetšo Go ka dirišwa dikhutlonne (mohl. Bodikela, Leboa, bj.bj.) Maswao a tsela, meago, maporogo le tše dingwe. Go lebelelwe bokgoni bja go laetša. Retšistara ya maleba, Ngwala ka tsela ya dintlha. Ngwala ka boripana/ kopana, eba thwii! le ka go latelana. Kgetha tsela ye bonolo gomme o fe maina a mebila goba dinomoro tša yona. Moo go nago le dikatšhupetšo tšeo di ka thušago ditšhupetšo, bolela ka tšona.
Pukutšatši Tšatšikgwedi Ngwaga Dinako - go ya ka ditiragalo Ditiragalo tša letšatši/matšatši Retšistara ya maleba. Diteng di nyalelane le hlogo.
<fn>92901VFM2007.txt</fn>
Memorantamo wa go swaya KAROLO YA A, B LE C.
Mokgwa wo mamogolo a bego a swere bana ka gona o dirile gore ba ithute go iphediša/ Bošuana le tlaišo ya mamogolo wa bona tša bula Mpho hlogo gore a kgone go ka iphediša.
Ke ka lebaka la go ba le lehufa la go bona boMpho ba hwetša tšhelete ya mmušo ebile ba tsena sekolo.
Ge a gapeletšega, ge a se na yo a mo thušago go lefa sekolo.
Ke ba kwela bohloko ka ge go hlokomela lapa o le ngwana e le mošomo wo boima.
Ke be ke tla mo šutelela Ka mo swariša Ka botša barutiši/ badirelaleago.
O se ke wa ingala ge o le mathateng, kgotlelela le wena le tla go hlabela wa le orela.
Go ja dijo tša maleba. Go itšhidulla.
Tša maphelo/ Tlhokomelo ya mmele. E laetša ka moo motho a ka itlhokomelago gore a phele gabotse.
Ke tshwanelo gore motho a itlhokomele, go phefa malwetši le mathata a bophelo.
Ge o filwe dihlare o di nwe go ya ka ditaelo. O se ke wa nwa dihlare tše e sego tša gago le ge o ka ba o bolawa ke bolwetši bja go swana le bja mong wa dihlare.
Ge o ka tseba tše o swanetšego go di dira go phefa malwetši a rileng, go kaone go di dira go na le go tlo katana le bolwetši bjo bo tla bego bo šetše bo sentše mmele. Karabo ye nngwe le ye nngwe ya go fahlelwa ka maleba e tla amogelega.
Ba bjale merogo le mehlare ya dienywa ka gae.
Go abela bana dijo tša mphiwafela sekolong le bahloki ka magae.
A se se re ba a tshwenya.
A se se re ba a seleka.
Mohlomongwe o ka hwetša yena a be a fetiša bona ka go seleka bofseng bja gagwe.
Ge e kabe e se ka lerato la Modimo mohlomongwe a ka be a se sa phela, gomme seo se be se tla dira gore batswadi ba se tsene ka kgoro ya legodimo.
Ge e be e se ka lerato la batswadi le dikgaogelo tša Modimo ruri nkabe e le kgale a iketše badimong.
Moithuti a ngwale ka motho wa boraro.
Fonte ye kgolo e thuša go goga šedi ya babadi mola fonte ye nnyane e thekga molaetša wo o tšweletšwago ke hlogo.
Sebaka sa phokoletšo ya dipersente tše lesome ge batho ba etla ka dihlopha tša leome lesome.
Barutiši le baithuti ba be le tsebo gammogo le kwešišo mabapi le tshepidišo ya kgatišo ya ditšweletšwa.
Bana ba masea ba šetše le batswadi gae.
Se gatelela boso bja roko mo leswiswing/ maemo ao mosadi a bego a le go ona.
Go gatelela go se tshepege le go se sepelege nakong yeo.
Go gatelela gore ke yena yoo a sa kwego.
Tuu! Mohlala - Morutiši o rile go tsena ra re tuu!.
Re be re sa tsebe gore Mokgadi o tla tsoga e le mohlologadi.
Moruti/ dirutegi/ thuto/ morutiši.
Go laetša kamano/ tswalano. Rena/bona/ sekolo.
Ka gore - le laetša lebaka.
<fn>92901VFQ2007.txt</fn>
MEPUTSO: 80 NAKO: 2 diiri Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 9.
Lephephe le arotšwe ka diripa tše THARO e lego A, B le C.
Araba dipotšišo tša tšona ka moka.
Araba dipotšišo go ya ka moo o laelwago ka gona.
Itswalanye le dipotšišo pele o ka thoma go di fetola.
Tatelano ya dikarabo e swane le ya dipotšišo.
Thoma potšišo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng le lefsa.
Thalela go bontšha mafelelo a dikarabo tša potšišo.
Ngwala ka bothakga le mopeleto wo o amogelegago.
Mpho e be e le ngwanenyana wa mengwaga ye lesomešupa yo a bego a tsena sekolo a dira Kreiti ya lesome. Ka madimabe Mpho o ile a hlokofalelwa ke batswadi e sa le yo monnyane, gomme a swanelwa ke go hlokomela moratho wa gagwe. Kua sekolong bana ba batho ba be ba ehlwa ka tlala ba duma bana ba bangwe ge ba eja mefago ya bona.
Yo mongwe wa barutišigadi o ile go lemoga mathata ao Mpho a lego go ona, a napa a mo eletša gore a upše a etele dikantoro tša Badirelaleago go yo kgopelela moratho wa gagwe tšhelete ya mphiwafela. Aowa, ka ge masa a se na swele, le yena le ile la mo hlabela tšhiwana ya batho a humana tšhelete yeo. Mamogolo wa gagwe o ile go kwa se a thabela bana ba ngwanabo gomme a ba kgopela gore ba tle go dula le yena ka ge a be a agile kgauswi le sekolo seo boMpho ba tsenago go sona. Yena o ile a ruta Mpho gore tšhelete ya mphiwafela e lefelwe ka pankeng gore a se hlwe a thiša sekolo a eya go gola o ka re ke mokgekolo.
Nkokgolo go se dupe, seo se rile go direga Mamogolo a thoma go fetoga. O tsebe karata ya panka e be e swarwa ke yena. E be e re ge bana ba kgopela tšhelete ya go reka se le sela a galefa bjalo ka mpšhe e tšeetšwe mae. O ra gona go šala le borangwane Tšhiwana tša batho di rile go bona se tša loga maano a go boela ka gabotšona. Mpho o ile a bona bokaone e le go dira kgwebo ye nnyane gore a kgone go oketša tšhelete ya mphiwafela gore ba kgone go lefela ditirelo tša mmasepala, go reka dijo le go lefela dithuto. O ile a thoma go rekiša malekere le dilwanalwana tše dingwe kua sekolong moo le gona tšatši le lengwe a bego a topišwa dipampiri go thwe ke malekere a gagwe ao a tlatšago sekolo ditšhila. Gae gona o be a rekiša atšha, disimba le ona malekere.
Ka Mokibelo o be a tsoga e sa le bošego a phaphathiša 'makwinya'. O be o tla bona ka molokoloko wa batho ge ba tlile go reka. O tsebe tše ka moka di be di sa hlokiše Mpho nako ya go bala. Ge o kokota o be o tla amogelwa pele ke puku yeo e bego e tšwelela pele ga gagwe. Kgwebo ya Mpho e ile ya tšwela pele ka mokgwa wo o makatšago. Motswadi yo mongwe wa kwelobohloko o ile a kwana le Mpho gore ba tla thušana ya ba ge a mo imolotše. Batho ba motse ba kgotsa ba bangwe ba ba ba bula wa go ja bogobe ba botšiša gore a ke gona ge ba re tšhiwana e sa hwego e leta monono?
Efa lebaka leo le dirilego gore Mpho a ithomele kgwebo ya gagwe?
Ge o lebeletše Mpho o ka re ke ngwana wa mohuta mang Efa ntlha tše pedi?
Na e ka ba hlogo ye e amana bjang le diteng tša yona?
Akanya lebaka leo le dirilego gore Mamogolo wa Mpho a ba sware ka tsela yeo a ba swerego ka yona.
A o dumelelana le taba ya gore baithuti ba bule dikgwebo e le tsela ya go iphediša?
Maikutlo a gago ke afe mabapi le bana ba go swana le Mpho Fahlela karabo ya gago?
Wena ge o be o le Mpho o be o tla dirang ge o bona Mamogolo wa gago a dira se Efa dintlha tše pedi?
Na mongwadi o šupa eng ge a re tšhiwana ye e sa hwego e leta monono?
Re phela mehleng ya malwetši a mantši a go se kwešišege. Go nyaka gore motho a itlhokomele go phefa malwetši ao. Se motho a ka se dirago ke go ja dijo tša maleba, tša phepo. Motho o swanetše go kgonthišiša gore dijo tše a di jago di apeilwe ka tshwanelo, e sego go dula o eja dijo tša go apewa ka nakwana ka mehla. Dijo tša go apewa ka nakwana nako ye nngwe ga di butšwe gabotse goba di budušwa ke dikhemikhale tšeo di tšhetšwego go tšona. Se se ba le seabe se segolo maphelong a batho ba go di ja ka mehla.
Motho o swanetše go hlokomela gore le mmele wa gagwe o se ke wa feta tekano ka gore se le sona se hlola malwetši a go se fole. Motho o swanetše go ikgweranya le dijo tša go swana le merogo ya go fapafapana, dienywa tša mehutahuta, maswi le tše dingwe. Tšeo motho a swanetšego go di katoga ke dijo tša makhura, tša go ba le letswai le lentši le swikiri ye ntši. Go bohlokwa go nwa meetse a mantši letšatši ka letšatši gore ditšhila di tšwe mmeleng. Sa motho ke go se ikimeletše, a emaeme go šikinya mmele. Motho a ka šidulla mmele ka go kitima, go dira dithaloko tša go fapafapana le go swaragana le mešongwana ye e rileng.
Motho a se ke a ja ka lebelo, a sohle dijo a be a di metše ka go nanya gore di šilege gabotse. Ge motho a ka ja gabotse a ba a itšhidulla, a ka se phefe malwetši fela, o tla lebelelega gabotse a ba yo a phedilego. Go bohlokwa go hlokomela mmele ka kakaretšo. Motho o swanetše go etela ngaka go hlahlobja mmele ka kakaretšo go swana le mahlo, meno le tše dingwe. Ka go dira bjalo motho o tla be a phethagatša la gore 'Thibela bolwetši e phala kalafo'.
Efa dintlha tše tharo go tšwa temaneng tšeo di ka dirago gore motho a phele gabotse?
Na temana ye e swanelwa ke hlogo efe Fahlela karabo ya gago?
Ke eng seo se ka diregelago motho wa go ja se sengwe le se sengwe a se na le taba le gore se lokile goba aowa?
Maikutlo a gago ke afe mabapi le kgopolo ye e tšweletšwago ke temana ye?
Ge nka be o le mošomedi wa tša Kgoro ya tša Maphelo, ke keletšo efe yeo o tla e fago batho mabapi le go itlhokomela ntle le tšeo di tšwelelago mo temaneng Efa tše pedi?
Na o kwana le tlhalošo ya seema se: 'Thibela bolwetši e phala kalafo' bjalo ka ge se dirišitšwe mo temaneng. Fahlela karabo ya gago.
Ke ka lebaka la eng dienywa le merogo di le bohlokwa mo bophelong bja motho Efa mabaka a mabedi?
Ke tema efe yeo e kgathwago ke mmušo go thibela phepompe bathong?
Akaretša sereto se se latelago ka mantšu a gago. Ngwala ka tsela ya dintlha. Kakaretšo e se fete mantšu a 80 - 90.
Bogotlaneng ke fao ke thomilego.
Ge ke sa le ka go tša lena digokaro?
Etšwe tša ka ke sa di tsebe le gannyane.
Go nthua go fihlela lehono le be le ka se ke?
A ke se hlwe ke le tshwentše le gannyane.
Nka be ke le kae ge le bona lena?
E tsopotšwe go tšwa go: Matsepe, O.K.
Itswalanye le papatšo ye gomme o arabe dipotšišo mabapi le yona.
Etelang ntlo ya kgatišo go tla go inweša a mokgako, le bone ka moo kgatišo e sepedŠšwago ka gona. Tšhelete ya go tsena ke R5,00 ye e se nago motšhelo motho ka o tee.
Ge le etla ka dihlopha tša lesome le tla fiwa phokoletšo ya dipersente tše lesome motho ka o tee, le yona ga e na tšhelete ya motšhelo.
Ke mang yo a nyakago go šalela morago matšatšing a lehono a theknolotši ge e se yo a sa nyakego diphetogo?
Le orele le sa go hlabetše ka gobane ga o tsebe gore la gosasa le go swaretše eng.
Ke khuetšo efe yeo e tlišwago ke phapano ya tirišo ya fonte.
Efa leina la sekapolelo seo se tšweletšwago ke mohuta wo wa lefoko mo go 'ke mang yo a nyakago go šalele '?
Efa tlhaloso ya sekafoko se: Inweše a mokgako.
Mmapatši o šomišitše mokgwa ofe wa maatlakgogedi go goga šedi ya barutiši le baithuti go etela lefelo leo?
Na mohoIa wa go etela lefelo la kgatišo ke ofe?
Efa molaetša wo o tšweletšwago ke papatšo.
Ke ka lebaka la eng go filwe atrese mafelelong a papatšo?
Bana ba šetše ba robetše. Ba robetše ka tlala bana ba batho. Mosatšana yo ba rego ke Mmabona o gorogile ka masa. O be a apere roko ye ntsho mo leswiswing eke ke moloi.
Go tšwa temaneng ye, ntšha lethuši gomme o le šomiše lefokong bjalo ka lediri.
Mohola wa nyenyefatšo ya lentšu le: 'mosatšana' ke ofe?
Efa seripa sa polelo seo se thaletšwego.
Tliša mohola wa lentšu le 'ye ntsho' go ya ka moo le šomišitšwego temaneng.
Na sekapolelo seo se šomišitšwego mo lefokong la mafelelo se gatelela eng?
Ngwalolla lefoko le ka kganetšo: 'Bana ba robetše ka tlala'.
Ge o le thitšhere o se ke wa namela pese pasetopo bošego, ba ka go makatša. Gape ba re bošego ga bo rone nta. Mašošo yena ka go se kgolwe, a no ikemela fao a letile pese. O ile go re mma wee, gwa re tuu! Re be re sa tsebe gore Mokgadi e tla be mosadi wa go hlokofalelwa ke monna ge le hlaba.
Mantšu a a latelago a adimilwe malemeng a mangwe. A ngwale ka sepedi.
Na seema se 'bošego ga bo rone nta' se re lemoša eng bophelong?
Ke ka lebaka la eng leina le 'Mašošo' le šomišitšwe le lešalašala ka nako e tee?
Ntšha leekiši leo le tšwelelago mo temaneng o be o le šomiše lefokong.
Ngwalolla lefoko la mafelelo gomme o ngwale lentšu le tee sebakeng sa ao a thaletšwego.
Itswalanye le temana ye gomme o arabe dipotšišo ka yona.
Dikolong tša rena baithuti ba mephato ya godimo ba swanetše go ruta baithuti ba mephato ya fase go dira mešomo ya sekolo. Ge dikolo di bulwa baithuti ba ye dikolong ka moka ka gore ge ba ka ba bommathinyane, ba tla loba dithuto, baithuti ba mohuta woo, ba tla duma bagwera ba bona e le dirutegi.
Bopa mainamatšo a mabedi ka lediri le, ruta.
Mošomo wa lerui ke ofe polelong Ntšha lerui mo temaneng?
Efa mešomo ye e phethwago ke makopanyi a a thaletšwego go ya ka mokgwa wo a dirišitšwego ka gona mo temaneng.
Mongwaledi wa lekgotla la baithuti sekolong sa geno ga a tsebe SepedŠ gabotse. Bala metsotso yeo a e ngwadilego gomme o phošolle mo go nago le diphošo. Kgetha a mararo o a phošolle.
Kopano e butše ka tapelo, modulasetulo o amogetše maloko ao a lego gona gomme gwa tšweletšwa ditswarelo tša bao ba paletšego go fitlha.
<fn>92901VME2007.txt</fn>
Memorantamo wa go swaya karolo A, B le C.
Mokwepa ga a na mekgwa ye mebotse/ khutšo ke ngwana wa go loka wa maikemišetšo.
Ba tla fetša ba tlogetše sekolo/ ba utswa/ ba swerwe.
Ba botšwe tsebe go kwa.
Ba biletšwe batswadi ba bona.
Mathata a ka gae.
Monna ke motho le yena o swanetše go lla ge a ekwa bohloko.
Go se theeletše go ka go tsenya mathateng.
Gore maaka a kotsi ga se a swanelwa ke go bolelwa ebile ga a thuše ka selo.
O ka bethwa goba wa bolawa.
Lethabo o rata maaka mola Matsobane a rata boradia.
Aowa ga se masogana ka moka ba bangwe ba bolela nnete.
Sebotsana sa ka se ka tšweletša go jaletša le go dira gore a kwane le tša gagwe..
A ka dira gore o dumelele selo seo se se nago mohola.
A ka mo lwantšha/ a mo gobatša/ a mo kgala/ a mo hloya go ya go ile.
Go mo rata/ go ithopela yena/ go mo senyetša/ go bona ge e ba o hlalefile.
Mehleng yeno baruti ba a thulana, ga ba kwane.
Moruti Tsantsabatho, moetapele wa phuthego ya Legoleng o be a iketlile le phuthego ya gagwe ya go se mo tshwenye.
Go tlile Moruti Dialla yo a ferehlilego phuthego, a e hlakahlakanya.
Phuthego e ile ya tsielega, ya tlala ka dipalabalo.
Phuthego e ile ya ba ya ngwathagana.
Moithuti a ngwale ka motho wa boraro.
Tšhomišo ya methaladi go ya ka ditaelo.
Tšhomišo ya methaladi go ya ka taelo le boitlhamelo.
Sekoloto se gona batho ba se palelwe ke go reka dilo tša meago ka lebaka la go hloka tšhelete ye e lekanego/ Sekoloto se gona batho ba se palelwe ke go aga ka lebaka la go hloka tšhelete ye e lekanego.
Font ye kgolo e goga šedi ya babadi Fonte ye nnyane e thekga molaetša.
Ya go gweba ka dilo tša meago.
24 e bonala go feta ge nkabe go dirišitšwe mantšu. Motho ge a e bona o gopola sekoloto sa dikgwedi tše 24.
Ka mokitlana o lefa gannyane ga nnyane nako ye telele wa ba wa lefa le manamanyana. K a go lefa tšhelete ka moka o lefa ga tee gomme wa se lefe manamanyana.
Tiro e dirwa go mong ka boyena.
Leswao la potšišo.
Lehlaodi- rakgadi o ja apola ye kgolo.
Lwala- leswika leo go šilelwago godimo ga lona.
mebila- mafoko ao a tlhamilwego ka tsela ya maleba a tla amogelwa; mohlala mebile e tletše ka meetlwa.
Tiro e sa tlile go dirwa.
Go begwa gore bakgalabje ba gorogile bošego.
Go botšwa bakgalabje gore batho ba bangwe ba gorogile bošego.
Go gatelelwa gore bakgalabje ba gorogile bošego.
Go botšišwa nako yeo bakgalabje ba gorogilego ka yona.
Befelwa, bohloko, galefa, bogale, thušana/emelelana, ikgopolela/inaganela, kwano, kwelobohloko, tshwarelano, lerato, moya wa phadišano, swele, tshwarelo le a mangwe.
<fn>92901VME2008.txt</fn>
MEMORANTAMO wa go swaya karolo ya A, B LE C.
Ka ditsela tša go fapana: go rekelana maloba, dimonamonane le dikarata / Ka go ya mafelong a go jela gomme ba ja mmogo.
Le thomile Roma ka maikemišetšo a go fediša maratwana a bofora Bakristeng ba bafsa.
Ka Lupercalia go na le go dira dihlabelo ka dipudi le dimpša / thaloko ya Lupercalia mola ka letšatši la baratani, baratani ba laetšana maikutlo a bona ka go rekelana dimpho.
Gore batho ba keteke letšatši le ba kwešiša tlholego ya lona.
Ke dikgopolelo - mongwadi o tšweletša maikutlo a batho ba bangwe ka letšatši le.
Balekwa ba tla tšweletša maikutlo a bona a go fapana. Mohlala: Bangwe ba ka thabela kamano ye gomme ba le keteka mola bangwe ba ka se kgahlwe ke kamano ye gomme ba lesa go le keteka.
Balekwa ba tla laetša mekgwa ya go fapana yeo ba ketekago letšatši le ka gona. Mohlala : Ka go apara diaparo tša mmala wa lerato e lego bošweu le bohwibidu/ go ya go robala mafelong a go ithabiša.
Dikgwebo tše dingwe di rekelwa kudu ka latšatši le / Letšatši le le godiša dikgwebo tša bona.
Balekwa ba tla fa dikakanyo tša bona mabapi le kgopolo ye. Mohlala : Ba go kwana le kgopolo ye ba ka fahlela ka gore re tla ba le nako ye ntši (lešatši ka moka) go keteka letšatši le. Ba go se kwane le kgopolo ye ba ka fahlela ka gore ditiragalo ke tše ntši, ge di ka ba le matšatši ka moka matšatši a gona ya ba maikhutšo, matšatši a mošomo e tla ba a mannyane..
Go fahlošana mabapi le kgatelopele ntweng kgahlanong le kgatelelo / Tšhomišano ntweng ya tokologo.
Tau tša hloka seboka, di šitwa ke nare e hlotša. Batho bao ba sa šomego mmogo ba palelwa le ke dilo tše boleta.
Go ntšhiwa tseleng ya katanelo ya tokologo / Go hlokomela maele ao ba a fiwago ke mekgatlo ye mengwe.
Go thopa dipelo /maikutlo / šedi ya batheeletši.
Ba gate gabotse gobane ge ba ka se dire bjalo ba tla otlwa.
Balekwa ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana. Mohlala: Ee , ke baetapele ba ka moso Aowa, ga ba na kabelo mo go ekonomi.
Balekwa ba tla tšweletša dikgopolo tša go fapana. Mohlala: Ba šome ka maatla, ditiro tša bona e be mohlala go baithuti. Ba latele dikeletšo tša go agiša Ba šomišane le ba taolo / balaodi ba diyunibesithi Ee , polelo ya gagwe e be e kgahla / kwešišwa ke batlakopanong/ Mongwadi o re ke polelo yeo e bego e le dipelong le megopolong ya batlakopanong.
Dikarabo tša balekwa di tla fapana go ya ka boikgopolelo bja bona. Aowa Kagolefsa ga e gona gobane baithuti ba sa tlaišega dithutong Baithuti ba sa gapeletšwa go latela dithuto tša go ba dira banyaki ba mošomo. Baithuti babaso ba sa šoma ntle le ba Makgowa (mehlobo ye mengwe) Ee Baithuti ba bolela dingongorego tša bona ka tokologo. Baithuti ba basetsana ba fiwa boetapele.
O ikwa a sa kgone go bolela sekgowa ka ge a hlokile monyetla wa go ithuta go bolela sekgowa.
Mmagwe o lekile go mo hlohleletša ka go mo laetša ka mo a itekago.
Ge go fihla nako ya gagwe ya go bolela letšhogo la gagwe le ile la golela godimo.
Polelong ya gagwe o hlalošitše mabaka a go mo palediša go bolela.
Mafelelong moahlodimogolo a laetša go kwešiša bothata bja gagwe..
Molekwa a ngwale ka motho wa boraro.
Kadimo ya tšhelete.
Batho ba na le tlhaelelo ya mašeleng go ya ka dinyakwa tša bona / Borakgwebo ba mohuta wo ba jabetša batho ka gore re tla le adima tšhelete / Kgwebo tša mohuta wo di hwetša tswalo ye ntši. Mohlala: 10 %.
Go goga šedi le kgahlego ya batho.
Mohlala:- Ba bangwe ba tla re papatšo ya A ka gore ga e dire dinyakišišo le ba Biro ya krediti.
Maikutlo a balekwa a tla fapana go ya ka dikgopolo tša bona. Mohlala: Motho ge a tlwaetše go adima tšhelete mafelong a mohuta wo, ga a sa kgona go ikemela go phethagatša dinyakwa tša gagwe, o phela ka go adima.
Sefoa le sefofu Balekwa ba tla laetša maikutlo a go fapana Mohlala : Go ba kwela bohloko ka ge ba se ba itekanela / ba sa swane le batho ba bangwe.
Modirišogore- o bonala ka tšhomišo ya lekopanyi gore.
Mantefo yo a belegwego e se sefoa ebile e se sefofu.
Le šomišitšwe go laetša lephethi/ tiro e phethilwe.
Sehlalefi Balekwa ba tla tšweletša mafokonolo a go fapana. Mohlala: Lefoko le laetše: sediri, tiro le sedirwa.
Ntlhalefetša - Le laetša gore modiro o dirwa ke yo mongwe gomme wa wela godimo ga sedirwa.
Ngwana yo a sa llego o hwela tharing. Se šomišitšwe go laetša bohlokwa bja go bolela ge o na le mathata gore o thušege.
Go laetša kganetšo.
Tshwenywa / hlakišwa Baithuti ba tla hlama mafoko a bona. Mohlala : Go hlakišwa ke ba geno go bohloko.
Lehlaodi la sebopego / seemo.
Ya go šupa go kgona / go ba le mabjoko/ bohlale ya go šupa taba ye go bolelwago ka yona/ taba kgolo.
Ge re fihla ba re boditše gore moletlo ke gona o thoma. Mosima o be a le botse bjalo ka lengeloi.
<fn>92901VQE2007.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 10.
Lephephe le, le arotšwe ka diripa tše THARO e lego A, B le C.
Araba dipotšišo tša tšona ka moka.
Araba dipotšišo go ya le ka moo o laelwago ka gona.
Itswalanye le dipotšišo pele o ka thoma go di fetola.
Tatelano ya dikarabo e swane le ya dipotšišo.
Ngwala ka bothakga, o šomiše polelo ya maleba ye e hlwekilego.
Thoma potšišo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng le lefsa.
Thalela go bontšha mafelelo a dikarabo tša potšišo.
Ngwala ka bothakga le mopeleto wo o amogelegago.
Ke Labohlano sekolong se se phagamego sa Makhutšo. Ka ntlwaneng yaboithomelo go kwala mašatana ao a batho bao ba bolelelago fase. KeMokwepa, Khutšo le ba bangwe. Khutšo o ile ka fao ka go bitšwa kemušana wo o bego o kuelela ka moo ntlwaneng.
MOKWEPA: Dumela monna K. KHUTŠO : Šiao! Segogoba ka mpa.MOKWEPA: Hei! La lehono lona le tla ntšha kwena bodibeng. KHUTŠO : Ga ke tsebe gore wena le tla dirang ka wena. Mo gongwe le tlile go go ntšha ka phapošing mosegare ka moka.
MOKWEPA: O ra bjang monna Khutšo Kganthe nna ke fapana bjang le lena Bona mo, gape o se ke wa itira yo mokaone ka nna?
KHUTŠO : Ruri ke nnete ge ba re leina lebe seromo. Ke gore o nagana gore ga re di bone tše o di dirago O dula o kgobokantše sehlopha sa baithuti o ba kgogiša le go ba rekišetša lebake le la gago leo mafelelong le ba dirišago tša phaku?
MOKWEPA: Wena K o nagana gore ge o le leloko la Lekgotlakemedi la baithuti o hlogo ya sekolo se. Batho ba ga ba gapeletšwe ke motho, ba bitšwa ke monkgo wo bosana wo wa lona. (O šetše a kgogile, e bile o letša molotšana ka mokgwa wa go ikgantšha.) Ke ditala tša thaba ya Leolo, o se re ke lebake le ka go bakela ditaba. Tšea o leke monna K o tle o kwe menate.Tšea!
KHUTŠO : Ehuu! Tšatši le lengwe o ka se di gadikele go di phura ke a go botša. O tla swarwa ke go botše. Ga o ipone gore o gaša mpholo felo fa Go tšwelela mošemane yo mongwe a lla. Ke yo mongwe wa bareki, o dutla madi?
MOKWEPA: O golola o reng wena sethotho ke wena! Monna ga a lle man, monna ke nku. Morutiši o kwele lešatana leo gomme a tlogela go ja a batamela ka fao. O gapa sehlophana seo o tsena le sona ofising ya hlogo ya sekolo.
Mokwepa o šupa eng ge a re: 'la lehono le tla ntšha kwena bodibeng?
Ke eng seo se tlišitšego Khutšo ntlwaneng ya boithomelo?
Na wena ge o bona Mokwepa le Khutšo ba fapana ka tsela efe?
O bona e ka baithuti ba go swana le boMokwepa ba tla felela kae mabapi le tša thuto?
Baithuti ba go swana le boMokwepa go ka dirwa eng ka bona ge ba ka humanwa Efa ntlha tše PEDI?
Ke ka lebaka la eng baithuti ba wela kotsing ya go šomiša diokobatši Efa mabaka a MABEDI?
Khutšo o šupa eng ge a re: 'Leina lebe seromo'?
Na o dumelelana le tlhalošo ya mmolelwana wa go re: 'monna ga a lle, monna ke nku'?
Ke thuto efe yeo e tšweletšwago mo temaneng ye?
Bagologolo ba be ba bolela nnete ge ba re molomo o tshela noka e tletše. Motho a ka go botša ge yena a ka go rekela setimela. Maabane ke gona ke boneng gore maaka ga se makhura. Re be re ile moletlong wa baithuti wo o bitšwago wa go ripa ditlaboswane mesela wo o diretšwego baithuti ba kreiti ya seswai bao ba tšwago praemari. Go na fao makgarebe a be a ntšhitše ka ga tšhwene, a tloga a swanelwa e le ruri. A ntšhitše mebala ka moka. Masogana le wona a be a lahlela mabaka ka moka ao a ka dirago gore ba thope dipelo tša makgarebe. O tla kwa yo mongwe a re yena ke morutiši mola a sa ntše a bušeletša kreiti ya lesome. Lekgarebe le tla no makala le kopana le yena ka phapošing ka Mošupologo. Ge e le Kholofelo e be e le letšobana ka sekhethe se se šweu le sekhipha sa mebala ya dipitsi. Maaka a thoma ge mahlo a masogana ka moka a gogega. Lethabo o ile a ikwa a fišwa ke lerato. A lemoga gore ge a ka se dire bjalo, dithaka di tla mo eta ka pele. Ke moka a ya go ipobola. O fihlile a re: 'sebotsana saka sa go hlapa ka maswi, kgarebe ya nko ya lenono, kgarebe ye swana seema ka maoto, ge ke go bona ke tlala ka lerato. Ke nagana le go lata sefatanaga sa ka sa 4 x 4, seo batswadi ba ntheketšego ka letšatši la matswalo.
Lethabo o kaone ka maaka. Go na le batho bao maaka ba a tšwelago sekolong. Motho wa gona a ka go rekišetša molora wa sekerete wo o tla šalago o go tlabile o sa tsebe gore o tla o iša kae. Maaka le kgale a be a dutše a bolelwa, eupša motho wa gona ga a felele felo. Ka nako o tla lemogwa gomme a bethwa goba le gona go bolawa. Ee! A ka bolawa, kudu ge a ka šomiša maaka a gagwe go senyetša batho ba bangwe.
Ka nako yela ya ge go sa dišwa dikgomo, bašemane ba be ba rata go raloka dithaloko tša go fapana. Malesela e be e le yo mogolo mo bašemaneng ebile a e na le lekgarebe. Kganthe Matsobane - yo mongwe wa badiša -o be a mo hufagela. O ile a loga maano a maaka gore Malesela a kgaogane le lekgarebe leo. Yena o ile a botša lekgarebe leo gore Malesela ke setlaela sa mafelelo. A re ge ba le madišong ba hlwa ba mo namela letšatši ka moka. A buša a re ge a sa kgolwe, a tle a ba bone ge ba mo nametše. Malesela ka go se tsebe selo o ile a dumela gore yena a namele yo mongwe gare ga sethokgwa ge ba dutše ba le gare ba bapala. Matsobane o ile a re yena o tla namela ge ba le fao go tlago batho. Malesela a dumela ka go se tsebe selo. Ba rile ga ba feta fao go bego go sepela makgarebe, ya ba ke ge Malesela a nametšwe a kitima ka lebelo le legolo, mogala Matsobane a emiša letsogo go laetša lekgarebe leo gore ke nnete seo a bego a se bolela. Malesela o rile ge a fihla gae lekgarebe la mo phuthela.
Ntle le go diša, ke eng se sengwe seo bašemane ba se dirago kua madišong?
Diema tšeo di kotofaditšwego di šupa eng?
Kotsi ya go bolela maaka ke efe?
Phapano gare ga Lethabo le Matsobane ke efe go ya ka temana ye?
Go ya ka temana ye, masogana a, a bontšhwa e le batho ba ba bjang E kaba masogana ka moka a bjalo Efa kgopolo ya gago?
O kwešiša eng ka mmolelwana wo o thaletšwego?
Ge o lebeletše Matsobane o tla dira eng ka Malesela mohlang a lemogago gore o be a bapala ka yena?
Temana ye e re ruta eng?
Akaretša temana ye e latelago ka mantšu a gago. Kakaretšo e be mantšu a 80 - 90.
Di thušang dipelaelo bana bešo Di thušang dipelaelo tšeo di hlokago ntlha le thito gobane di hlokiša batho boroko le boiketlo Ao ke mantšu a Moruti Tsantsabatho a bego a a kgotholela phuthego ya gabo ya Legoleng yeo e bego e phela ka diphapang tša go se fele. Diphapang tše gabotsebotse go be go sa tsebe motho gore modu wa tšona ke ofe, ge e se fela gore bao ba bego ba le ka godimo ba be ba ruthana ka kudukudu. Go ruthana ga mohuta wo gantši go hlolela batho dipolelo le dipalabalo tšeo mafelelo a tšona e lego go kotimetša ba bangwe ka legageng la ntshororo?
Phuthego ya Legoleng gabotse ge re rata go dio bolela nnete, e be e le phuthego ya go itheeletša, ya go rata go ipopona bjalo ka ngwetši e kwakwaletše setulong sa bongwetši. Ga se phuthego ya go rata leparapara, ya go tšea kgang le pere. E a itlhompha e bile e a ipabalela. Le ge go le bjalo, matšatši a, baruti ba kgitlana ka dijabana, ba purunyana ka meletse ka fao phuthego e sa kwešišego le gannyane. Ka mokgwa wo ba dirago ka gona ba šetše ba fetošitše phuthego le kereke lepatlelo leo ba beabeanago ka go lona.
Moruti Tsantsabatho ke yena hlogo ya phuthego ye ya Legoleng. Ga se motho wa tshele le bosodi. Matšatšinyana a go feta ba tseneletšwe le go hlagelwa ke seboko sa nkgatswiela, seboko seo se iphetošitšego phehli ya go fehla khutšo ya phuthego. Seboko se se bolelwago fa ke mang ge e se Moruti Dialla yo a bego a rata lesebo le dipolelwana tša ka mahwafeng tšeo di bego di duba megopolo ya batho.
Mola Dialla a falalelago phuthegong ya Legoleng, ga ba ka ba hlwa ba latswitše khutšo. Magareng a bona go be go phelwa ka dipelaelo le mepopodumo yeo e bego e tswakatswakane le ditlalelo tša mehuta. Dialla ka nama o be a tloga a re ge a bolela a re Moruti Tsantsabatho a fologe setulo sa boruti, go namele yena.
Mantšu a 'Aga lehono, o lefe gosasa' a tliša kgopolo efe go bareki?
Ke ka lebaka la eng melaetša e ngwalwa ka difonte tša go fetafetana?
Kgwebo yeo e kwalakwatšwago ke ya mohuta mang?
Ke ka lebaka la eng 24 e se ya ngwalwa ka mantšu?
Phapano ke eng gare ga go reka ka mokitlana le go lefa tšhelete ka moka?
Mmapatši o ra go reng ge a re lebenkele la gagwe le 'šišitše'?
Ntšha mahlathi a nako a mabedi ao a latelanago, o be o bolele gore a šupa eng ge a dirišitšwe ka tsela yeo.
Laetša phapano ya ledirolli le leitiri go ya le ka mokgwa wo a dirišitšwego.
Lebopi la lebotšiši leo le tšwelelago mo le dirišitšwe le eng gore le hlame potšišo ya go kwagala?
Lentšu le 'mošemanyana', bjalo ka ge le dirišitswe mo poledišanong ye, le supa eng?
Ke mohuta ofe wa retšistara wo o dirišitšwego mo?
Efa mohuta wa leba wo o tšwelelago mo , o be o tsopole le mohlala wa lona.
Ngwala khutsofatšo ya PMK ka botlalo.
Lebeledišiša diswantšho tše , o bale le temana gomme o arabe dipotšišo tša tšona.
Banna ba swanetše go ja matapola a magologolo, basadi ba ka no ja a mannyane, lebaka e le gore ge basadi ba ka ja matapola a magologolo go feta a banna, Ijoo! nna joo! Basadi ba batho ga ba le bona. Segologolo se boletše sa re: ' tša etwa ke ye tshadi pele, di wela ka leweng'. Basadi ga ba tsebe selo; ba tseba tšhilo le lwala fela.
4.2.3 4.2.4 4.2.5 Ke mokgwa ofe wo o dirišitšwego mo wa go laetša bogolo bja dilo Efa seripa sa polelo seo se dirišitšwego mo, go laetša phapano ya ditapola o be o hlame lefoko ka mohlala wa seripa seo sa polelo. Ke mohuta ofe wa khuduego ya maikutlo wo o tšwelelago mo Khuduego yeo e laetša eng Efa mešomo ya didirišwa tša setšo tšeo di thaletšwego. Lehlathi la felo 'leweng', le tšwa go leina lefe?
Diphadišano tša lefase tša kgwele ya maoto di tla swarelwa nageng ya Afrika-Borwa ka ngwaga wa 2010. Ekonomi ya naga e tla kaonafala ka gore baeti ba go tšwa dinageng tša mafase a ka ntle ba tla tla ka bontši. Borakgwebo ba itokiša e sa le nako gore dikgwebo tša bona di tle di bune. Go agiwa mapatlelo, dipata le tšona di a lokišwa.
Ngwala lefoko le le kotofaditšwego ka tirwa.
Ngwala leadingwa leo le thaletšwego mo temaneng ka Sepedi o be o le diriše lefokong go laetša kwešišo ya gago.
Lethuši leo le dirišitšwego le laetša eng?
Tsopola mafoko a mabedi ao a lego ka lebaka le letlago.
Bakgalabje ba gorogile bošego.
Bakgalabje, ba gorogile bošego.
Bakgalabje bona ba gorogile bošego.
Bakgalabje ba gorogile bošego?
Lebeledišiša seswantšho se se latelago, gomme o arabe dipotšišo go ya le ka moo o bonago ka tebelelo ya gago le tšhomišo ya kgethologanyo.
Hlama mafoko a mane ao a tšweletšago tšhomišo ya polelo ye e nago le khuduego ya maikutlo le kgethologano mabapi le seo se diregago seswantšhong se.
Thalela mantšu(madiri) ao a tšweletšago khuduego/maikutlo ao.
<fn>92901VQE2008.txt</fn>
Lephephe le arotšwe ka diripa tše THARO e lego A, B le C.
Araba dipotšišo tša tšona ka moka.
Araba dipotšišo go ya ka moo o laelwago ka gona.
Itswalanye le dipotšišo pele o ka thoma go di fetola.
Tatelano ya dikarabo e swane le ya dipotšišo.
Thoma potšišo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng le lefsa.
Thalela go bontšha mafelelo a dikarabo tša potšišo.
Ngwala ka bothakga, o šomiše polelo ya maleba ye e hlwekilego.
Bala ditemana tše di latelago gore o kgone go araba dipotšišo tša go di latela.
Le boile gape letšatši la baratani la 14 Feberware. Ka ditoropong tše kgolo le tše nnyane theko go kitima ya maloba, dimonamonane le dilwanalwana tša go thabiša. Go reka masogana ka maikemišetšo a go thabiša bao ba ba ratago goba ba ba kganyogago. Mafelong a go jela go tla be go tletše, go dutšwe ka bobedi ka bobedi go lalelwa moo. Dimpho ka letšatši le, di romelwa bathong ka tsela tša go fapana. Dingwe di romelwa ba sa laetše maina a baromedi. Letšatši le, eba letšatši la go laetša sa mafahleng a bona.
Letšatši le le theeletše mokgethwa wa kereke ya Katolike yo a ka bago a se a ka a ba Moafrika goba Moroma. Mohlomongwe le go ba gona ga se a ka a ba gona. Setlogong sa letšatši le, le be le šomišwa go fediša maratwana a bofora Bakristeng ba bafsa nageng ya Roma mengwaga ye e ka bago 1 700 ya go feta. Se se dirilwe ke Mopapa Gelasius 1 yo a bego a rata go fediša meletlo ya baditšhaba yeo e bego e tšwela pele le nakong ya Bakriste. Le lengwe la meletlo ye ke 'Lepercalio' letšatši leo e lego segopotšo go modingwana wa kgale wa Roma Lupercus. Ba tšere se go Bagerika bao ba bitšago modingwana wa bona Pan. Pan ke modingwana wa badiša, dikota le dikgwa. Ke sebopša seo seripa sa sona e lego motho, mola seripa se sengwe e le pudi. Go na le taba ya gore modingwana wo o tswalane le sehlopa sa diphedi tšeo e lego dikabatho le dikadiphoofolo tšeo di dulago kgole ka sekgweng moo di jago, di nwago ebile di dirago tšohle tša tlhago.
Letšatši la 'Lupercalia' le bile bošego bja di 15 Feberware, moo go dirwago sehlabelo ka go bolaya dipudi le dimpša. Mekgopa ya diphoofolo tša sehlabelo e be e segwa ya aparwa ke banna le masogana gomme ba kitima le mebila. Go be go na le thaloko ya 'Lupercalia'. Yona e dumelela mokgathatema wa lesogana go ithopela lekgarebe ngwaga ka moka ka go topa leina la gagwe ka gare ga maina a makgarebe ao a loketšwego ka sebjaneng. Se e be e eba keteko ya lerato. Le be le tumile mo go bego go tla ba bothata go le fediša ka ntle le go hlola go se kgotsofale bathong. Mopapa Gelasius 1 a napa a lokela moketeko wa baditšhaba tšhupamabakeng ya Bakriste. Letšatši la 14 Feberware ya napa ya ba letšatši la go keteka boikgafo leratong le lekgethwa.
Go ya ka dipolelo tša kgale, go na le bahwelatumelo ba Bakriste bao ba dirilego dihlabelo ka maphelo a bona gare ga kgwedi ya Feberware. Go na le dipego tše tharo ka ga bahwelatumelo ba go bitšwa 'Valentine'. Yo mongwe e be e le Moroma, yo mongwe e le Moafrika mola yo mongwe a etšwa Teni moo e bego e le Mopišopo.
Ka moka ba bolailwe ka morago ga go dira ditiro tše maatla tša boikgafo tša Bakriste. Kgopolo ye ya lerato e ile ya napa ya fetišetšwa Bokristeng, fela gwa se sa ba le go kitima le mebila le go tsenela papadi ya go ithopela basadi ka go topa maina a bona ka sebjaneng. Se sa napa sa fetoga nako ya go nyaka boikgafo go baratani.
Go bile bjalo mengwagangwaga go fihlela kgwebo e godiša letšatši le go tloga moo go ba la ditšhabatšhaba. Le thomile US ka melaetša ya dikarata. Ge mengwaga e tšwela pele, dikarata tša se sa laetša tlhompho, keteko ya lona ya otlollwa le maikemišetšo a bakgathatema a nyaka go swana le a keteko ya 'Lupercalia'. Ga bjale letšatši le, le fetogetše go ba letšatši la baratani. Kereke ya Roma e ile ya napa ya tloša leina la St Valentine maineng a bakgethwa. Ka ngwaga wa 1969 kereke e ile ya nyakišiša, gwa hwetšwa gore ga go na bohlatse bja go kgodiša gore Valentine o kile a ba gona, le gore e be e le yo mongwe wa bakgethwa. Letšatši le, le ketekwa lefaseng ka bophara. Le ketekwa ka tlhompho, ga go sa na go kitima mebileng le go tsenela dipapadi tša go ithopela basadi.
Go ya ka temana ye, batho ba keteka bjang letšatši la 14 Feberware?
Hlaloša tlholego ya letšatši le la baratani.
Laetša phapano gare ga keteko ya Lupercalia le letšatši le la baratani.
Na o bona maikemišetšo a mongwadi e le afe go tšweletša temana ye?
Na wena ge o bona, se se hlalošwago mo temaneng ke dintlha goba ke dikgopolelo Fahlela karabo ya gago?
Maikutlo a gago ke afe mabapi le kamano gare ga Lupercalia letšatši la baratani?
Na wena o keteka bjang letšatši le la baratani?
Ke ka baka lang borakgwebo ba bangwe ba ka se kwane le gore letšatši le le fedišwe?
Efa kakanyo ya gago mabapi le kgopolo ya gore mmušo o tšee letšatši le go ba la maikhutšo go swana le 16 June, letšatši la basadi le a mangwe.
Bala ditemana tše di latelago gore o kgone go araba dipotšišo tša go di latela.
Bagwera dumelang, lena dikudumela le meokgo ya Afrika ye swana! A hleng nke re lešitšwe molebatša gomme lehono re fetogile balebadi Re a tseba gore ge re kgobokane mo ka moka ka moya o tee, go na le mekgahlo yeo e ka dirago gore re tšwane ge re sa hlokomele' a realo a bolela a tiišetša ka diatla, Pholo a ratha bjalo ka legadima la manyokenyoke. Kopanong ye go be go kgobokane baemedi ba baithuti ba diYunibesithi go tla go fahlošana mabapi le kgatelopele ntweng kgahlanong le kgatelelo ya mmušo wa go etwa pele ke bommakaepea?
Karolo ya rena yeo e lego bothata bjo bogolo ke mmušo wo o se nago ditsebe, eupša o nago le molomo le maatla a go re kgalema. Mo re kopane bjalo ka dinoka tšeo di nyakago tsela ya go leba lewatle. Ke lewatle leo go lona re tlogo hlapa madimabe bjalo ka setšhaba. Re setšhaba sa moloko wo mofsa wo o nyoretšwego tokologo. Ga re gane go adimana dikgopolo tše bohlokwa le bengkarena; re gana go dirwa dinkokoi le bašomedi ka thuto. Go rena thuto ke bohwa bja setšhaba. Boikgantšho bja rena bo tšwa botebong bja dipelo, ke boikgantšho bja go bona tokologo nakong ya rena ya bophelo. Re tlile fa go tiiša kopano ya Maafrika, kopano ya gore re bolele ka lentšu le tee bjalo ka baithuti. Maikemišetšo a rena ke gore ka seboka re kgaole diketwane tšeo di re tlemilego, di re šitišago go fofela godimodimo marung. Seriti sa rena bjalo ka setšhaba seo se kgaogantšwego ga se tlo kokobetšwa, sa ribegwa botho le setho. Ka fao, a re beng molomo wa lehlabula kagong le tokollong ya meoya yeo e kwešitšwego bohloko. Tau tša hloka seboka ! Ke lahlela la bošuana ke realo bana ba tšiekgalaka! Phenyo mehleng ya rena ya bophelo! Pele ka molokomofsa! Pele!
Ge a fologa serwaolong, Morongwa go be go bonala ebile go kwala gabotse gore o itiretše leina. E be e se leina la gagwe fela leo le bego le retwa eupša kabelo yeo e dirilwego ke balaletšwa kudu baithuti ba Yunibesithi ya Motlalakganya. Go bolela therešo, polelo ya Morongwa le Pholo, ke polelo e tee yeo e beilwego ka mantšu le melomo ya go fapana. Ke polelo yeo e bego e le dipelong le megopolong ya batlakopanong. Ke sello sa setšhaba. Ke megokgo ya pelo tšeo di hlabilwego ke lebolela.
Ke eng seo se ahlaahlwago ke baithuti?
Kopano ye, e swaretšwe kae?
Feleletša seema se: Tau tša hloka seboka , o be o fe tlhalošo ya sona.
Ke mathata afe ao batlapitšong ba swanelwago ke go a šetša?
Ka go diriša mantšu a bjalo ka 'bagwera dumelang' 'phenyo mehleng ya rena ya bophelo!' 'Pele ka molokomofsa! Pele', seboledi se rata go ama batheeletši ka sebopego mang?
Ka mmolelwana wo 'ke mmušo wo o senago ditsebe, eupša o nago le molomo le maatla a go re kgalema' seboledi se rata gore batlapitšong ba itshware ka mokgwa ofe ge ba lebane le mmušo wo?
Bafsa ba tšweletšwa e le bohwa bja setšhaba. Na o dumelelana le kgopolo ye Fahlela?
Wena bjalo ka moithuti ke maele afe ao o ka a fago baetapele ba baithuti?
Go ya ka polelo ya Morongwa, o bona a emetše baithuti gabotse Fahlela karabo ya gago?
Ge o lebeletše kopano ye, o bona go bile le kagolefsa mafelong a dithuto tša godimo Fahlela?
Bala ditaba mabapi le polelo ya Mapito, gomme o e akaretše ka mantšu a gago.
Kakaretšo e se fete mantšu a 60 go ya go a 70.
Mapito o be a sa dudišege a emaema le phapoši ya gagwe. Ke ge mafelelong a ntšha mantšu a go re: 'Nka se kgone mma, ruri ke tloga nka se kgone.' Ke ge mmagwe a mmotšiša gore a ka se kgone eng Mapito o hlalošeditše mmagwe gore ke letšatši la phadišano ya go fa polelo ka Sekgowa gomme yena a ka se kgone. O hlalošitše gore o kwešiša Sekgowa kudu ge batho ba sa bolele ka lebelo. Ge yena a swanetše go bolela Sekgowa, o tloga a palelwa kudukudu. Mmagwe a mo kgothatša ka go mmotša ka moo a mmonego a šoma ka maatla, ka moo a phelago a theeletša Sekgowa seyalemoyeng, a bile a bolela Sekgowa le malomeagwe. Mmagwe o makatšwa ke ka moo Mapito a tšhogilego ka gona. O re 'O tšhogile kudu gore o ile go palelwa. Ke ngwanaka ke a mo tseba, o hloile go palelwa'?
Nako ye Mapito a bitšwa go tlo fa polelo ya gagwe, ke ge baahlodi ba šetše ba theeleditše Tshepo le Madibuseng bao Mapito a kwelego ba boletše ka bokgwari. Mapito o be a sa kwešiše gore yena a ka kgona bjang bjalo ka bona. O ile a emelela ka go thothomela, a nagana le go tšhaba fela a itahlela sefaleng pele ga baahlodi. O ile ke a bolela gwa pala, mafelelong a kgona go re ka Sekgowa: 'Tshwarelo, ga ke kgolwe gore ke tla fa polelo ya ka lehono. Sekgowa ke polelo ye botse go swana le polelo ya ka ya Sepedi. Fela go nna, se bohlokwa ka go ithuta polelo ye nngwe ke go kgona go e bolela. Bothata ke gore Makgowa ke a mannyane tikologong ya gešo, ka gona ga re na nako ya go ithuta go bolela Sekgowa.'
Go bile le setu ka morago ga polelo ya Mapito, ke ge moahlodimogolo a emelela a re: 'Re leboga go tshepagala ga gago Mapito. O boletše go tšwa botebong bja pelo ya gago le gona o boletše Sekgowa se se botse. Ke lemogile diphošo tše pedi fela polelong ya gago. Ka go hloka mahlatse, o be o sa bolele ka hlogo yeo o e kgethilego. Ka gona re a go kgaola. Ke rata go go eletša gore re lemogile pelaelo ya gago mabapi le tlhokego ya sebaka sa go ithuta go bolela Sekgowa Mapito. Nke o boledišane le morutiši wa gago le barutwanakawena mabapi le taba ye gomme o bowe go rena ka ditšhišinyo.'
Itswalanye le dipapatšo tša A le B, gomme o arabe dipotšišo mabapi le tšona.
O KA FIHLELELA DITORO TŠA GAGO diofising tša NKADIME KE BUŠE. Re adima batho ba go swana le wena TŠHELETE gore ba fihlelele ditoro tša bona.
ntlo ya KGOPARARA goba go iša ngwana YUNIBESITHING?
E tla ga NKADIME KE BUŠE o adime tšhelete ye e tswalago ka 10% kgwedi ye nngwe le ye nngwe.
NA O NA LE MATHATA A TŠHELETERena ba ga THUŠO ENTERPRISE re tla rarolla bothata bja gago ka LEBELO. O ka adima tšhelete ya go fihla go R100 000,00. Re tla dira dinyakišišo le ba Biro ya Krediti pele o fiwa tšhelete?
Ke eng se se bapatšwago mo?
Ke ka lebaka la eng kgwebo ya mohuta wo e atile ka tsela ye?
Na bohlokwa bja tirišo ya maswao dipapatšong tše ke bofe?
Ke ka lebaka la eng babapatši ba ntshofaditše lekakapa, kgoparara, le yunibesithing?
Ge o lebeletše dipapatšo tše tše pedi, ke papatšo efe yeo e tla kgeregelwago ke batho Thekga kgetho ya gago?
Tšweletša maikutlo a gago mabapi le go adima tšhelete mafelong a go swana le a a lego dipapatšong tše pedi tšeo.
Bala temana ye e latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Mantefo yo a belegwego e le sefofu ebile e le sefoa, o tšere nako a lwela kgethollo bophelong bja gagwe. Batho ba be ba nagana gore a ka ba šomela gomme bona ba se mo lefe. Ge a bolela o re 'Ba nagana gore ka gore ke sefofu ebile ke sefoa, ke swanetše go ba setlatla. Ge motho a leka go ntlhalefetša, ke a itwela. Ke šetše ke išitše ba bantši ba go šomelwa ba se lefe go ramolao, ya ba gona ba lemogago gore ga ke setlaela.'
Ntšha mantšu ao a laetšago tšhomišo ya maatla a kgethologanyo bathong mo temaneng gomme o laetše maikutlo a gago mabapi le batho ba mohuta woo.
Ntšha lefoko leo le laetšago polelotebanyi ya Mantefo le mohola wa yona.
Efa leina la modirišo wo o tšwelelago mo temaneng ye gomme o buše o fe lebaka go thekga karabo ya gago..
Ngwala lefoko le le thaletšwego ka kganetšo.
Na lentšu le 'išitše', le šoma mošomo ofe go yašomišitšwego mo temaneng?
Ngwala lelatodi la lentšu le 'setlaela' gomme o bope lefokonolo/ lefokotee ka lona.
Tsopola mohola wa lentiri o be o laetše tšhomišo ya lona go ya ka moo le šomišitšwego mo temaneng.
Itswalanye le temana ye gomme o arabe dipotšišo ka yona.
Gona le tše dingwe tše o ka di dirago go thibela go hlorišwa. Itshepe! O se ke wa dumela se mohloriši wa gago a se bolelago ka wena. O a tseba gore o motho yo mogolo. O se ke wa homola, aowa, bolela le yo mongwe yo o mo tshepago. Gape ngwana yo a sa llego o hwela tharing. Gopola, ge go se na yo a tsebago ka bothata bja gago, bo ka se rarollege.
Tsopola seema temaneng o laetše bohlokwa bja sona bophelong.
Ntšha leamanyidiri go tšwa temaneng gomme o laetše gore ke ka baka la eng le bitšwa leamanyidiri.
Efa mohola wa lelahlelwa le le dirišitšwego temaneng.
Efa lehlalosetšagotee la 'hlorišwa' gomme o ngwale lefoko la go kwagala ka lona.
Tsopola lefoko la go laetša taelo go tšwa temaneng gomme o le ngwale ka kganetšo.
Ke mohuta ofe wa lehlaodi wo o šomišitšwego go hlaola leina mo temaneng?
Itswalanye le temana ye gomme o arabe dipotšišo mabapi le yona.
Morena moswaramarapo, hlogo ya sekolo, batswadi, baeng ba go tšwa kgole le kgauswi, barutiši le bana ba sekolo, ntumeleleng ke leboge sebaka se ke se filwego pele ke re go lena , madume.
Tšweletša ditsela tše pedi tša tšhomišo ya lentšu le 'hlogo' ka tsela ye e fapanego le ka mo e šomišitšwego mo temaneng.
Efa botshadi bja leina le 'morena' gomme o hlame lefoko la go kwagala ka lona.
Temana ye e šišitše ka diphošo. E phošolle.
Ge re fitlha ba re boditše go re moletlo ke gona o thoma.mosima o be a le botse bjale ka lengeloi.
<fn>92902VMS2009.txt</fn>
Ke mang yo lefasetereng la ka mosadi O tšwa kae mola monna ka fa a phela Nna le wena, go amogetšwe mang pele fa?
A gatelela gore monna o be a tseba gore mosadi o na le monna yo mongwe.
A manyami / a go kwa bohloko. -O kwele bohloko gobane mosadi wa gagwe o ratana le monna yo mongwe.
Lehono ke a sepela ke tennwe / Lehono ke a tloga ga ke sa nyaka selo.
Aowa. A ka fetelwa ke bolwetši bja HIV/AIDS / Ge a na le malwetši a thobalano o tla fetetša ba bangwe.
Makalo. Monna o makaletše seo a se bonago lefasetereng.
Basadi ge ba šila.
Ee, ga o gona. Ke poeletšo ya mantšu fela mafelelong.
Basadi ba a šila gomme ba opela koša go ya ka modumo woo o tšweletšwago ke tšhilo. Ba re ge o tlile le mabele a mantši o tla šila lebaka le letelele.
Magaeng / Setšo / Go šilwa magaeng gantši.
Ba tsene sekolo sa bošego, ba tsentšhe letsogo mešomong yeo e bego e le ya banna fela-go aga ditsela bj.bj. / Go agwe mafelo a ditšhilo.
O šomišitše mantšu ka ge gantši ge go šilwa, go opelwa. Modumo wa tšhilo ge e ripitla mabele o ka fetoga seletšo.
Ee, o atlegile ka ge gwaa e le modumo wo o kwagalago ge tšhilo e šila mabele.
Ke go nyalwa mosadi wa bobedi.
Mmatlala o ratana le Lekope e le monna wa lapa. Barwa ba Lekope ba tšea Mmatlala bjalo ka mmalegogwana ka fao ba a mo loša go leka go mo kgeloša go yena.
Molwantšhwa Pebetse le Mmatlala -ga ba rate ge a ratana le tatagobona, o thuba motse wa Lekope.
Molwantšhi Mologadi, Segola Thomo le Modupi -O lwela gore lapa labo le se thubege. O leka go kgeloša pelo ya Mmatlala go Lekope.
Nka mo lwantšha / nka se thabišwe ke seo ka gore o nntšha dijo ka ganong.
Hlogo ya papadi ye e re "A mo swina ngwanana' thakana" Ditiragalong re bona ka nnete Mmatlala a swinne Lekope ka go mo tšeela tšohle.
Nadinadi o re Lekope o swana le mosadi -ke thopadimolaleng. Se se ra gore basadi ga ba kgone go swara sephiri ba phalwa ke banna.
Ga a na sephiri / Ke monna ka ge banna ba hlokwa.
E a bapalega ka ge ba bolela fela / poledišano fela / poledišano ya baanegwa ga se e telele. / Tikologo e a bapalega.
O ra gore a se ke a mo dumiša ditaba.
Ke bona ka gore ba hlohleleditše Mologadi go ya ga Matonya, ba ba ba hlohleletšana go yo loša Mmatlala.
Ke be ke tla inyatša ka bona gore ke ratana le motho yoo e sego thaka ya ka. Go ka tšweletšwa le maikutlo a maemo go ya ka dikgopolo tša baithuti.
Kgwekgwe ke molaetša woo mongwadi a o tšweletšago mo pukung. Mongwadi o šomiša kgwekgwe go lemoša, go kgala le go tšweletša se sengwe ka bophelo. Mongwadi a ka šomiša morero go utulla se sengwe ka baanegwa, tikologo, phedišano, bj.bj. morero o ka utulla bofokodi, bokgoni, bohwirihwiri, go se tshephagale ga batho mabakeng a go fapana. Morero gape o ka šomišwa go sokolla dikgopolo tša batho mabapi le tša lenyalo, segwera, boagišane, bodumedi, badimo, bj.bj.
Lekope o nyetše mosadi, Mologadi, gomme ba na le bana, Modupi le Segola. Lekope o thoma go ratana le Mmatlala. Mmatlala o bintšha Lekope ka leoto le tee.
Lekope o itlišeditše mathata ka go ratana le Mmatlala a hlala Mologadi. Mmatlala o senyetša Lekope tšhelete gomme mafelelong o mo tšeela le thoto. Lekope o a itshola e bile o re ga a sa nyaka go bona Mmatlala, o re: "O moloi o nyakile go mpolaya." Mantšu a a Lekope a tšweletša morero wa tiragatšo ye. Lekope o ratana le Mmatlala a tseba gore o na le bana le Mokalabi. Lekope le Mmatlala ba saena ga komišinare. Tšatši le lengwe Lekope o botšiša gore bana ba kae. Mmatlala o araba ka gore: "Ke re tate wa bona o ba tšere, ba kua Bokgalaka." Se se laetša gore batho ba go tšhaba ka baka la mathata a dipolotiki ba boa gae. Mokalabi o boile gomme o tšere bana ba gagwe. Go nyala mosadi wa monna yo mongwe a le mathateng ga go a loka ka gore ge mathata a fela o boela go monna wa gagwe. Lekope o re go Mmatlala: "Mokgonyana yo mokaone o boile bokgolwa bjale le bona gore ga ke selo." Karabo ya maleba e tla putswa.
Le ge o ka e buela leopeng, magokobu a a go bona. Botseka: bosenyi / molato; nyakišišo; kotlo Bubbles ke yena a tshephilwego gore o tla lata sengwalwa. Ke yena a tsebago ka bohlokwa bja sengwalwa. Ke yena a fetšago a hlanogetše sehlopha gomme a utolla sephiri ka go bolela nnete fela.
Aowa. Ga se yena a se ngwadilego goba a se išitšego. Sengwalwa ke sephiri sa sindikheiti gomme se swanetše go latwa. Ee. Go timetša mehlala.
Wa go befelwa ka pela. Wa go fela pelo ka pela.
Taba ye e godiša thulano ka tsela ye: Bubbles o befediša sindikheiti ka go thuntšha Thoba le Champ. Bubbles o tšhabiša le go šireletša Ariel yoo a tsebago gore o tseba sephiri sa sindikheiti. Sindikheiti bjalo e mohlaleng wa batho ba babedi, bothata bo a gola.
A go tenega goba a pefelo ka ge a tseba gore Thoba le Champ ba tlo bolaya Ariel.
 O kwele a bolela le Bubbles yoo maloko a sindikheiti a tsebago a se na kopana le yena gore a ye maphodiseng. Ba tšhabe sindikheiti e tlo ba bolaya. O kwele a botša Bubbles gore a mo kgopelele tshwarelo go Karabo yoo a lego ga Mabetlela eupša sindikheiti e tseba a hwile?
Ke bagwera ebile ke maloko a sindikheiti.
Ke tikologo ya sebjale ka gore go na le disinema, go otlelwa dikoloi tša mabonwa, go swarwa dithunya gomme ditiro le dimelo tša baanegwa ba padi ye di sepelelana le yona tikologo ye.
Mabusha o thuntšha Noko gomme Noko o a hlokafala.
Ba swanetše ba swarwe ba išwe kgolegong. Molao o ba tšeela dithunya.
Bubbles o botša Ariel nnete yohle. Maloko a sindikheiti a ile a swarwa. Noko o a bolawa. Bubbles o lata Karabo ga Mabetlela. Go foka moya wa go kwana le wa lethabo gare ga Karabo le Bubbles.
Tema yeo e kgathwago ke moanegwa e tšweletša semelo. Semelo e ka ba mekgwa yeo moanegwa a e šomišago go hwetša seo a se nyakago. Bubbles le yena o šomiša mekgwa go hwetša seo a se nyakago.
Seo moanegwa a se bolelago. Seo moanegwa a se dirago.
Seo baanegwa ba bangwe ba se bolelago ka yena.
Sindikheithi e thea molaba a mmileng wa Mokwele.
Maloko a Sindikheithi a a swarwa.
Dikarabo tša maleba di tla putswa.
Ee. MmaDineo o be a nyaka go roma Mabitša gomme Mpho a kgopela gore go rongwe yena.
Manyami. -Ga Tšhelopo go a lliwa gobane Mpho o hlokafetše.
Mpho o thutšwe ke koloi gomme ahlokafala.
Mokgalabje wa paesekelao ile a gopola seo se diragetšego ngwaga wa go feta. Koloi e ile ya thula Mpho gomme ya se eme. O e bone gabotse ka gore o be a fetša go bolela le Mpho.
Ee. Batho ba go thula batho ka baka la go otlela ka lebelo ba swanetše go išwa kgolegong nako e telele, ba be ba tšeelwe mangwalo a go otlela. Lebaka la maleba le tla putswa.
Le ge o ka e buela leopeng magokobu a tla go bona.
Ga gona gore o ka dira selo se sebe go ba se sebotse wa se bonwe. Karabo ya maleba e tla putswa.
Ke ya magaeng. Go sa iwa nokeng go giwa meetse. Go iwa sethokgweng go rema mašaša. Ba ntše ba dula dintlwaneng tša mabu / dirantabole.
Gabot e. Ba rile go kwa seo se diragaletšego ngwana wa Sefolo, Albertina, ba phalalela gaSefolo go botšiša gore go diregile eng.
Ke taba ya gore Albertina o boa bošego ka gae a je magobe ka moraleng ba kgone go lota mohlala wa leoto la gagwe go fihla magahlanong a ditsela.
Ee, ka gore Albertina yo a nweletšego ka nokeng o ile a nyakwa, a se ke a bonwa gore a bolokwe, go ra gore ga a na lebitla.
Aowa, dikgomo ke tša go ntšha magadi e sego tša go išwa bogadi, ge go dirwa bjalo go laetša lenyatšo le gore ba ka se kgone go fepa ngwetši.
O be a bolela mantšu a go hlaba a re ke badiidi ba bolawa ke tlala gomme ba tletše go ja ka lapeng la gagwe.
Thulano ya mafelele a lebane le: ge ditlogolo di boa madišong di hwetša koko wa bona a hlokafetše. Dingwetši di be di mo ngadile a se na mohlokomedi.
Motho ga a lahle mekgwa goba ditiro tša gagwe.
MmaSerwadi. Feori e lebane le thulano. Bala ka ga thulano go hwetša dintlha tšeo di lebanego le potšitšo ye. Thulano ke karolo yeo go yona baanegwa ba fapanago gona. Ba ka lwa ka matsogo goba ka mantšu moo ba bonwago le go kwewa ke mang le mang. (Thulano ya ka ntle). Gape baanegwa ba ka thulana ba nnoši - a gagwe. (Thulano ya ka gare).
MmaSerwadi o iphediša ka ditonki.
Sefala o fihla ga MmaSerwadi a nyakana le ditonki tšeo di rekišwago.
MmaSerwadi o rekiša tonki R15 ka e tee.
Sefala o re ga a na tšhelete eupša o tla lefa ka dinku tšeo a di tlogetšego gae.
ga ditonki tše tshela.
O tloga le bašemane ba lata dinku.
Bašemane ba boa le nku e tee.
ditonki ka tšona.
MmaSefala o laodišetša MmaSerwadi ka bophelo bja Sefala.
Sefala le bagwera ba phela ka go utswa diruiwa tša makgowa ba di rekiša.
MmaSefala o rekiša tonki ye nngwe ka tlala.
Sefala le bagwera ba a swarwa.
Sefala o dula weithinthrae lebaka le letelele.
Karabo tša maleba di tla putswa.
<fn>92903VFQ2007.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 5.
Bala dipotšišo ka tlhokomelo gore o se hlahlathe.
Araba potšišo e TEE fela karolong ye nngwe le ye nngwe.
Thoma potšišo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng la yona.
Ngwala ka bothakga le mongwalo wa go balega.
Taodišo e rulaganywe ka lenaneo la go swana le mmepe wa monagano goba lenaneo leo le ka go thušago go rulaganya. O tla fiwa meputso ya go rulaganya le palobohlatse.
Hlokomela morero le sebopego sa sengwalwa se sengwe le se sengwe go ya ka go fapana ga dinyakwa tša sona.
Dingwalwa ka moka di ngwalwe ka Sepedi.
Kgetha E TEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale taodišo ya botelele bja mantšu ao e ka bago a 200 go iša go a 250.
Bafsa ba lehono ba iphetotše manaba a setšhaba metseng ya gabobona. Tšweletša maikutlo a gago mabapi le kgopolo ye.
Tiragatšo ya sefaleng yeo ke ipshinnego ka go e bogela.
Motho yo a nkgahlago, yo ke dumago go swana le yena bophelong.
Lebeledišiša seswantšho se se latelago o re alele dikgopolo tša gago. Efa taodišo ya gago hlogo ya maleba.
Araba potšišo E TEE go tše nne tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 120 go iša go a 150.
Yo mongwe wa leloko la lekgotla la lena la polokano o ithobaletše.
mongwaledi wa lekgotla leo ngwala tša bophelo bja mohu.
Badudi ba motse wa geno ba be ba swere kopano yeo go yona ba bego ba ngongoregela ditsela tšeo di sa sepelegego, tlhokego ya meetse le bohodu bjo bo atilego mo motseng. Ngwalelang mokhanselara wa motse wa geno memorantamo wa dingongorego tšeo.
Toropong ya geno ga go na kgatišobaka yeo e ngwadilwego ka leleme la geno la SepedŠ. Ngwalela morulaganyi wa kgatišobaka lengwalo o mo kgopele gore a tšweletše kgatišobaka ye e lego ka leleme la Sepedi tikologong ya geno.
Tlhaelelo le hlokego ya diokobatši tša diARV ke tlhobaboroko nageng ka bophara. Ngwalela Tona ya tša Maphelo lengwalo o laetše boipelaetšo mabapi le taba ye.
Araba potšišo E TEE go tše tharo tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 80 go iša go a 100.
Letšatši la go kgetha maloko a mafsa a lekgotla la baithuti le fihlile. Wena bjalo ka mongwaledi wa lekgotla leo le rolago modiro, ngwala ditaelo tša tshepedišo ya dikgetho.
Go na le tlhaelelo ya tšhelete lekgotleng la baithuti. Go leka go rarolla se, lekgotla le akantše go swara phadišano ya bommasebotsana sekolong sa geno. Bjalo ka mongwaledi wa lekgotla, hlama papetla go kwalakwatša phadišano ye.
Ngwala letlakala leo go lona o bapatšago kgwebopotlana ya gago ka nepo ya go goketša bareki.
<fn>92903VME2007.txt</fn>
Moithuti : Meputso: [50] Khoutu 7 O kgonne go fihlelela ditekolo ka botlalo. 80 -100% Khoutu 6 O fihleletše ditekolo ka botlalo. 70 - 79% Khoutu 5 O fihleletše bontši bja ditekolo. 60 - 69% Khoutu 4 O lekile go fihlelela bontši bja ditekolo. 50 - 59% Khoutu 3 O fihleletše tše dingwe tša ditekolo. 40 - 49% Khoutu 2 O lekile go fihlelela bontši bja ditekolo. 30 - 39% Khoutu 1 O paletšwe go fihlelela ditekolo.
SETAELE LE POLELO: Registara, segalo, boitemogelo bja batheeletši le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko le mopeleto, maswaodikga.
KGATIŠO LE PALOBOHLATSE Sengwalwa se laetše bohlatse bjo bo tletšego bja taodišo ye e badilwego le go rulaganywa. Palobohlatse e fokotše diphošo taodišong.
Mamarelo ya hlogo.
Sebopego sa maleba le botelele bjo bo lekanetšego go ya ka mohuta wa sengwalwana.
SETAELE LE POLELO Retšistara, segalo, mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko le mopeleto, maswaodikga le tšhomišo ya polelo.
Hlogo e ngwalwe ka ditlhaka tše kgolo Molaetša o be ka mokgwa wa dintlha Molaetša e be wa maleba Retjistara e be ya maleba.
Tša mo kae Mabapi le eng Di tšwelela ka mokgwa wa ntlha ka ntlha. E be tšeo di kgonagalago E be tša malebana le lefelo, gammogo le babamogedi ba tshedimošo?
Ditšhupetšo Go ka dirišwa dikhutlonne (mohl. Bodikela, Lebowa, bj.bj.) Maswao a tsela, meago, maporogo le tše dingwe. Go lebelelwe bokgoni bja go laetša.
<fn>92903VMS2009.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a memorantamo ke.
Moithuti: O kgonne go fihlelela ditekolo ka dihlora O fihleletše ditekolo ka botlalo. O go fihlelela bontši bja ditekolo. kgonne O bontši bja ditekolo. fihleletše O go fihlelela bontši bja ditekolo.. lekile O fihleletše tša ditekolo. tše dingwe O go fihlelela ditekolo.
tlotlontšu, tlhamo ya mafoko le mopeleto, maswaodikga.
badilwego le go rulaganywa.
Padišišo e fokotše diphošo taodišong.
Moithuti: O kgonne go fihlelela ditekolo ka dihlora O fihleletše ditekolo ka botlalo O go fihlelela bontši bja ditekolo. kgonne O bontši bja ditekolo. fihleletše O go fihlelela bontši bja ditekolo. lekile O fihleletše tša ditekolo.
Go se tšwe tseleng.
Moithuti: O kgonne go fihlelela ditekolo ka dihlora O fihleletše ditekolo ka botlalo O go fihlelela bontši bja ditekolo. kgonne O bontši bja ditekolo. fihleletše O go fihlelela bontši bja ditekolo. lekile O fihleletše tša ditekolo.
Nyalelano ya ditemana/Go se tšwe tseleng.
bjo bo lekanetšego go ya ka mohuta wa sengwalwana.
le mopeleto, maswaodikga le tšhomišo ya polelo.
Dinako - go ya ka ditiragalo.
Ditiragalo tša letšatši/matšatši.
Lengwalo le lebišwe go Moretšistara wa Yunibesithi.
Balekwa ba tšweletše mabaka a a kgodišago a bokgoni le tsebo yeo ba nago le yona dithutong tša marematlou (kreiti ya 12).
Retšistara le segalo e be tše di fodilego, tša semmušo.
Sebopego le botelele tša maleba.
Sebopego/tlhamego e tšweletša poledišano ka mokgwa wa potšišo le karabo.
Leswao la kgorwana le laetšwe ka morago ga leina la seboledi /motho yo a bolelago.
Modulasetulo a tsebiše mmotšišwa go lekgotla.
Dipotšišo di lebane le sererwa.
Dipotšišo e be tše kopana, tše di hlohleletšago.
Mmotšišwa a kgopelwe go katološa dikarabo tša gagwe.
Retšistara e be ya semmušo, polelo le segalo e be tša maleba.
Potšišotherišano e tšweletše boithabišo gomme go foke moya wa go tshepano le boiketlo.
Sebopego: Go boledišanwa ka go šielana.
Leswao la kgorwana ka morago ga leina la seboledi.
Polelo e lebane le hlogo.
Taetšo ya maemo a seboledi e ngwalwa ka mašakaneng.
Hlogo ya taba yeo e begelago babadi ka seo se anegwago.
Hlogo ya taba e be yeo e gogago mahlo a babadi.
Kanegelo e tšweletšwe ka ditemana tše pedi goba tše tharo tše kopana.
Ditemana tše dingwe di hlaloše diteng, mola tše dingwe di hlaloša ditaba tša bokamorago.
Tšhišinyo e ka šomišwa bjalo ka temana ya mafelelo ya go tswalela.
Polelo e be ye e tsošago maikutlo le go hlohleletša.
Mafelelong efa ka botlalo leina le boitsebišo bja motho yo a ka kgokaganywago go ka fa ditaba ka botlalo ge go hlokega.
<fn>92903VQE2007.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 5.
Lephephe le, le na le dikarolo tše tharo e lego A, B le C.
Bala dipotšišo ka tlhokomelo gore o se hlahlathe.
Araba potšišo e TEE fela karolong ye nngwe le ye nngwe.
Thoma potšišo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng LE LEFSA.
Ngwala ka bothakga le mongwalo wa go balega.
Taodišo e rulaganywe ka lenaneo la go swana le mmepe wa monagano goba lenaneo leo le ka go thušago go rulaganya o tla fiwa meputso ya go rulaganya le palobohlatse.
Hlokomela morero le sebopego sa sengwalwa se sengwe le se sengwe go ya ka go fapana ga dinyakwa tša sona.
Dingwalwa ka moka di ngwalwe ka Sepedi.
Kgetha e TEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale taodišo ya botelele bja mantšu ao e ka bago a 350 go iša go a 400.
Ge nka ba moetapele wa lekgotlakemedi la baithuti.
Molaotheo wa taolo ya dikolo wa Afrika Borwa o thulana le kgethologanyo ka dikolong. Tiiša taba yeo.
Seswantšhong se se latelago baswa ba bonala ba thobile kgobe ka mootlwa. Phurulla sa mafahleng a gago mabapi le tšeo e felago e eba ditlamorago tša mathabo a mohuta wo.
Phamokate le Twatši ya go Bolaya Mašole a Mmele (PMK/ TBMM) ke tlhobaboroko nageng ya rena.
Tšhelete ya go fiwa bommagobana ke Mmušo e thuša e le ruri. Na o kwana le seo Etšwa tema?
Araba potšišo e TEE go tše nne tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 180 go iša go a 200.
Go na le kwalakwatšo ya mošomo wa bongwaledi kuranteng ya 'City Press'. Ngwala lengwalo la boitsebišophelo (CV) leo o tlogo le romela atereseng yeo e filwego kuranteng.
Hlogo ya sekolo sa geno e go boditše serokaphatla gore a ka se lokolle dipoelo tša barutwana pele go lefša tšhelete ya sekolofisi. Bjalo ka mongwaledi wa lekgotla la baithuti, ngwalela molaodi wa sedikothuto sa geno, o mo hlalosetše taba ye.
O seboledisegolo moletlong wa matswalo a mogwerago. Ngwala polelo ya gago ka botlalo.
Go be go na le kopano ya kgothekgothe sekolong sa geno moo go bego go bolelwa ka bohodu bjo bo diregago ka gare ga jarata ya sekolo. Bjalo ka mongwaledi wa lekgotlataolo la sekolo, ngwala lenaneothero le metsotso ya kopano yeo.
Araba potšišo e TEE go tše tharo tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 100 go iša go a 120.
Ke wena molaodipharephare wa khamphani ya go tšweletša dibjana tša mabaibai. Gona mo khamphaning ya lena, go na le sekgoba sa mošomo wa go taka dibjana. Kwalakwatša sekgoba sa mošomo woo wa botaki kuranteng.
Batswadi ba gago ba go direla moletlo wa ditebogišo le go go fa tlhohleletšo ge o tšweleletše diphadišanong dipapading tša 'chess' tša naga tšeo di bego di swaretšwe toropong ya Tzaneen. Ngwala karata ya memo yeo o memago bagwera le meloko go tla go thaba le wena.
Ka mehla ge o tsena ka dintlwaneng tša boithomelo mo sekolong o kwa monkgo wa muši wo o makatšago. Ka morago ga dinyakišišo o hweditše gore go na le sehlopha sa baithuti seo se šomišago le go rekiša diokobatši mo sekolong. Hlama phoustara yeo e nago le tshedimošo ka kotsi ya tšhomišo ya diokobatši.
<fn>92903VQE2008.txt</fn>
Lephephe le arotšwe ka dikarolo tše THARO e lego A, B le C.
Bala dipotšišo ka tlhokomelo gore o se hlahlathe.
Araba potšišo e TEE fela karolong ye nngwe le ye nngwe.
Thoma potšišo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng la yona.
Ngwala ka bothakga le mongwalo wa go balega.
Taodišo e rulaganywe ka lenaneo la go swana le mmepe wa monagano goba lenaneo leo le ka go thušago go rulaganya. O tla fiwa meputso ya go rulaganya le padišišo.
Hlokomela morero le sebopego sa sengwalwa se sengwe le se sengwe go ya ka go fapana ga dinyakwa tša sona.
Dingwalwa ka moka di ngwalwe ka Sepedi.
Kgetha e TEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale taodišo ya botelele bja mantšu ao e ka bago a 250 go iša go a 300.
Lehono ke tsogile lefaseng leo le rego go nna, 'E ba yo o nyakago go ba yena.' Tšweletša dikgopolo tša gago.
Na bosenyi bo tla fokotšega bjang nageng ya gaborena ge bo dirwa le ke batho ba maemo le dirutegi Hlaloša?
Go fedišwa ga thupa dikolong go hlola dipoelo tša fase ditlhahlobong tša marematlou. Na o kwana le kgopolo ye Tia di lle?
Tekatekanyo ya bong e bonala e tliša diphetogo nageng ya Afrika-Borwa. Wena o reng?
Diokobatši di na le ditlamorago tša go se kgahliše. Tiiša kgonthe ya taba ye.
Araba potšišo e TEE go tše nne tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 120 go iša go a 150 (diteng fela).
O be o le leihlo la kuranta ya Ntshebele holong ya motse wa geno. Bjale ngwala pego yeo go yona o hlalošago ka fao moletlo wa go kgetha mmasebotsana o sepetšego ka gona.
O mongwaledi wa Lekgotlakemedi la baithuti sekolong sa geno. Ngwala poledišano gare ga gago le hlogo ya sekolo mabapi le go tliša didirišwa tšeo di tla dirišwago le ke baithuti bao ba sa itekanelago.
Le be le ile go boloka yo mongwe wa baithuti ba sekolo sa lena yo a hlokofetšego kotsing ya sefatanaga. Bjalo ka mogwera, o ile wa kgopelwa go bala tša bophelo bja mohu ka letšatši la poloko. Re alele tšeo di bego di tšwelela lenaneong leo.
O moetapele wa lekgotla la baithuti gomme o kgopetšwe go fa polelo moletlong wa go keteka letšatši la bafsa la 16 June. Ngwala polelo yeo o tlogo efa letšatšing leo.
Araba potšišo E TEE go tše tharo tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 80 go iša go a 100.
Ngwala ditšhupetšo tša go hlalošetša mothotsoko tsela ya go tloga leselageng go ya paesekopong a sepela ka mmila wa Sehlogo thwii! Go fihla go wa Leratong.
Mmila wa Sehlogo...
Mmila wa Diorelo...
Mmila wa Lehlaku...
Mmila wa Tiro...
O etetše Engelane la mathomo. Ngwalela mogwera wa gago molaetša wa poskarata.
Motswadi wa gago ke moroki wa diaparo tša fešene tša basadi. Ngwala papatšo ya go ba le maatlakgogedi o bapatše kgwebo yeo.
<fn>92911VMF2006.txt</fn>
O ra gore yena le bana ga ba je naa?
E. Ge motho a go dirile bošula, ga o ipušeletše, la gagwe letšatši le tla tla.
Ya gore ge o dira motho yo mongwe se sebe, le wena se ka go hlagela ka moso.
Ba kgonne go fokotša go keka ga AIDS ka dipersente tšemasome a mararo.
Go kgoboketša masolo a go hlokomela bana bao ba fetetšwego ke HIV, tšhelete.
Dimilione tše šupa tša diranta.
Aowa HIV / AIDS ke bolwetši bja yo mongwe le yo mongwe, yo mogolo le yo monnyane, mohumi goba modiidi le batho ba mebala ka moka.
Ge ba ile ba tsebagatša maemo a AIDS a bana ba bona.
Ee / Aowa Lebaka la go kwala la balekwa le tla amogelwa.
Go itlhokomela gore o se fetelwe ke twatši ya HIV.
A. Dintlha tše di latelago tše šupa di ka amogelwa.
MmagoSelina, Raesetša o anega sebeba letšatši ka letšatši. O se thuntšhetša ka dihlare gore se se nkge E bile mošomo wa dibeke tše pedi Ge se omile o bitša Selina O mo laela gore a yo bapatša motsoko wa banna ka sona kua Virginia O mo laetše go Motsie, foromane ya moepo wa Welkom, gore a mo thuše O tla mo hweletša madulo ka lekheišeneng go fihlela a fetša mošomo, a mo leboge a tle gae.
B. Meputso ye meraro e tla abelwa bokgoni bja go akaretša dintlha.
Ke a ja gore ke khore Rehlwa reba kitimiša ge ba feta mo.
A go makala.
Khubi Manyama o rata mmino. Re tla be re mmogetše ge a opela kua lepatlelong ka Mokibelo. Dipina tša gagwe di kgothatšabatho ba bantši. Re tla mo thekgaka go reka didiski tša gagwe. Ka tsela ye o tšwela pele ya ba seopedi sa maemo a godimo.
<fn>92911VQF2005.txt</fn>
Tlhahlobo ye e na Ie dikarolo tše THARO, A, B le C.
Bala dipotšišo ka tlhokomelo gore o se hlahlathe.
Araba dipotšišo ka moo o laetšwego.
Ngwala ka bothakga ka mongwalo wa go balega.
Bala dikarolwana tše di latelago gore o kgone go araba dipotšišo.
Moisa šo wa difaka tša mahuto tša go fufula boya, ba ba mo tsebago ba re ke Kose. Ruri ga a reudubanye ka pese ge a e otlela eka o tla tloga are hlakanya le mobu. Mola monamedi a tšeago thekethe, Kose o tla ubula pese monamedi le go dula asešo a dula gore a folagane fase ka marago. Bontši bja baisa ba ba namelago pese, ba tlogela merwalo ka ntle e le ge ba tshepile go eamogela go tšwa go bafelegetši ka mafasetere. O tla kwa motho a re: " Hoo, merwalo, hoo, nkemele ke sa nwa bjala." Ona mabjala ao ke ona a a befedišago Kose le go feta.
Mokgekolo šo ka mo pele ga ka, o šia le go rola pitša ye a e rwelego hlogong ka go bona ka moo pese e hwidinyegago ka gona. Godimo ga fao o dutše fase motho wa batho. Diaparo tša gagwe di fetogile lešela la go iphumula dieta tša masogana. Ge re etla gaMoloi, Kose a fologa ka mo abego a dutše ka gona ge a otlela, a tsena ka peseng , e le ge a raka le go fopha ka dintahle basadi bao ba bapatšago mabjala ka moo. Ka morago ga fao lesogana tsoko la go swanelwa ke diaparo la reka dithekethe le sa fetše o se re le rekela le bagwera bao ba satšhabešago ba rotoga gae mola ba bangwe ba laelana le metswalo ba sa fetše. Gona moo Kose a kitimpela ka fase a hwetša yo mongwe wa masogana ao a sanwameetse ka ketleleng gomme a raga ketlela kafase mo molomo wa yona o ilego wa felela leganong la monwi. Ge monwia etshwaketlele gwa latelabjala. Kose a famola dinko, a etša pere mola lesogana le etša leobu.
Mo itie, mo goge! Batho bao Kose a bego a šetše a ba selekile ba thoma go goeletša ka peseng. Ba letša melodi e le ge masogana a nkgišetšana mahwafa. Mola lesogana le lapile, la lesa Kose, gomme a namela ka peseng ya gagwe a swabile.
O reng o sa mo itie na, selo sela se re tshwentše kudu mo tseleng?
Re ya gagabo, a ka re go fihla ntshe a nthapeladira. Ke leboga ge a ipone phošo, le gona ke sa mo ntšha madi. Gwa fetola lesogana lela.
Kose ga se a ka a hlwa a lapišane le batho. Ge go tliwa Manoe, go ile gwa belaela batho ba kapesenggore banamedi ba a ba ditela. Ka ge e be e le nako ya merulabanamedi ba tsena ba dutile magapa a selehono a dipolasetiki. Ka ge letšatši le be le fiša kudu, le lengwe la magapa ao le ile la thoma go kokomoga. Ge mong wa lona a bona seo, a bona gore go kaone go kgopela mogagabo gore a le lahlele ka ntle ka lefasetere. Legapa le ile la gana go swarwa kadimpagomme la napala thunya, la gaša batho ka morula wola wa go bela nkego mae a diruwe. Batho ba ile ba hlaba mokgoši wa go kgotsa le pefelo mo pese eilego yabaya ema. Mongwa legapa a napa a gogelakepisi mahlong a širela ka muši wa sekerete ya ke le go kwa ga a kwe.
E nolofaditšwe go tšwa go - Dipheko: I.T.
Mootledi wa pese ke mang?
Na o kgahlwa ke maitshwaro a gagwe Efa lebaka?
Ka dintlha tše PEDIhlaloša gore mootledi ke motho wa mohutamang.
Polelo ya Seswana e re: Senamelwa se a letwa. Efa maitshwaro a banamedi ba pese mabapi le taba ye.
Mootledi wa pese o ile a dira taba ya sehlogo, kudu e bile e dirwa godimo ga basadi. Ke efe?
Magareng ga mootledi le lesogana, go fentšwe mang?
Na temana ye e re ruta eng?
Ga se ba ka ba tseba mmagobona.
Bana ba bannyane ba babedi ba ile ba tlogelwa ke mmagobona ka morago ga ge a sena go tšhabela molekani wa gagwe yo a bego a mo hloriša. Gonabjale ba hlokometšwe ke moagišani, yo le yena e lego motšofadi.
Koko Lesedi Motloung wamengwaga ye59ofetogile mmagoThabile le Tebatšo . Koko o re o tsebile mmagobona bjale ka ge e be e le moagišani. Yena o be a ehlwa a mmotšagore tatagobana ba o a mo itia. Ka le lengwe la matšatši, bjaleka mehleng, o ileatla go yena kasello seo. Koko o lekile go mo kgothatša, fela ka le le latelago a timelela a se hlwe a bonala. Yena o be a tlogetše bana bao kagakoko Lesedi Motloung. Go ile gwa kwagala gore mosadi yoo phela bophelo bja "dihobo" kua mekgotheng . Mosadi yo o re o be a kgotleletše bošula bjo ka lebaka la bana.
Koko Motloung o re bana ba ga ba na disetifikeiti tša matswalo. Ge a kgopela thušo go nyakegabohlatsebja kliniking bjo bo laetšago gore ba belegwe nengMmagobonale yena ga a na pasa. Tatagobona le yena ga se modudi wa mono Afrika-Borwa. O tšwa Maputo. Bana ga ba tsene sekolo. Godimo ga fao o leka go ba fepa le go ba apeša, fela o a hlaelelwa. Le ge koko a hloka, o re o ikemišeditše go ba thuša ka moo a ka kgonago ka gona ge a sa ntše a phela?
Go ya ka temana ye, tatagobana ba o dirile taba yeo e lego kgahlanong le ye mengwe ya melao ya naga ya geno. Ke tabaefe?
Ge nkabe o le moetapele wanaga ya geno, o be o ka dira eng ka mothowa go swana le tatagobana ba?
Na sephetho se se tšerwego ke mmagobana se a amogelega Fahlela karabo ya gago?
Sepedi se re: Lebitla la mosadi ke bogadi. Gana goba o dumele seo mmolelo wo o se bolelago, o fe lebaka la karabo ya gago.
Na bophelo bjadihobo ke bjo bobjang Hlaloša?
Ke thuto efe yeo re ithutago yona ka temana ye?
Mosadi : Ngwanešo, go reng Nkane o le ka tsela ye Gape ga go sa na motho mo. O gwahlafaditšwe ke eng?
Molwetši : Ge nka tloga nka ikhutša bohloko bjo. Ga ke sa kgona.
Mosadi : O se bolele bjalo samma, re sa go rata.
Molwetši : Ga ke sa na maano, ngwanešo. Nka se fole.
Monna : Gape bjo ke bolwetši bjo šoro kudu. Ga bo fole, ga bo na kalafo.
Mosadi : A re beng le tshepo. A re tieng maatla. Ka letšatši le lengwe kalafo e tlo hwetšwa.
Ge nka tloga.
Ga go sa na mothoGo ya ka polelo ya mosadi, ke go reng go re:.
Go ya ka polelo ya monna, naa molwetši yo a ka no ba a swerwe ke bolwetši bofe?
Efa lebaka la karabo ya gago ya mo go 1.17.
Efa bolwetši bjo bongwe bjo o bo tsebago bja go palela dingaka go bo fodiša ntle le bja mo go 1.18..
Bala temana ye e latelago gomme o re ka dintlhatše LESOME tšeo ye nngwe le ye nngwe ya tšona esa fetego methaladi ye mebedi, o akaretše diteng tša yona mabapi le bophelo bja Naledi. Laetša bokgoni ka go šomiša tlotlontšu ya gago, o sa šomiše mafoko ao a šomišitšwego ka temaneng.
Naledi ke motho yo mofsa, o na le mengwaga ye masomepedinne. O sa na le kgahlego dilong tša bofsa. O rata lapa la gagwe kudu, eupša ka lehlakoreng le lengwe o na le sekgopi se se iphihlilego gore o fetilwe ke boipshino bja bofsa ka gea nyetšwe ka pela . Yena le Lesiba ba gahlane sekolong e sa le baithuti mme a šitwa ke go feleletša dithuto tša gagwe ka ge a ile a ba bothateng bja go ithwala. Go tloga fao go ile gwatla lenyalo leoa ilego a le thabela. O be a bona a šiile dithaka tša gagwe ka tema, a na le maemo a makaone. Morago bana ba ba latelago wa pele ba tla ka lebelo le legolo. Mošomo wa go ba godiša ya ba o montši, wathoma go mo imela. Go bonala e ka lenyalo le mo timile nako ya go ipshina ka bokgarebe le dithaka tša gagwe. Ka go realo o ithwešitše jokoye asešogo alekana go e rwala. Ge a lebelela dithaka tšagagwe lebakeng le di ipshina ka bokgarebe.
Ga ba tsebe maikarabelo le maima a mosadi wa lapa mme ka mešomo ke baoki le barutiši. Bjale o napa a iponagore o fofile moropa o sešo wa lla. O kwa bohloko go fetiša tekano. Go yena go šetšefela " nkabe" Seo sediregilego se diregile, felabohlale bo tšwa lebading.
Bala temana ye e latelago gore o kgonego araba dipotšišo.
Morena Seboko o tla gae gatee ka ngwaga. Morwa wa gagwe o phela bjalo ka yena. O ipshina kudu ge re mo fepela bana.
Lediredi ke lediri leo le laetšago gore yo mongwe o direla yo mongwe modiro. Tsopola lediri la mohuta woo go tšwa temaneng.
Bopa leina ka lediri le fepa.
Šomiša leina le o le bopilego go 3.2, lefokong le le nepagetšego.
Temaneng go na le lefoko leo go lona go tšwelelago papišo.
Tsopola lefoko leo.
Go bapetšwa eng le eng?
Lehlathi ke lentšu le le hlalošago gore modiro o diregile bjang, neng, kae Tsopola go tšwa temaneng, mantšu a a laetšago gore: 3.5.1 (a) modiro o diregile neng (b) modiro o diregile bjang?
kudu3.5.2 Šomiša lehlathi lefokong le le nepagetšego.
Bala temana ye e latelago gore okgonego araba dipotšišo.
Ge a ka ja re tla thaba ka gore seo setla laetša bokaone. Bolwetši bo mofeditše, go šetšehlogo fela. O be a lwalela go tloga. Se se safelego sea hlola. O tla fola.
Lentšu lele ntshofaditswegogo tšwa temaneng le šoma go kopanya mafoko.
Ngwalolla lefoko le le thaletšwego go tšwa temaneng, gomme o šomiše lekopanyi le lengwe sebakeng sa ka gore. Tlhalošo e swane le ya lefoko le le thaletšwego.
Ge a ka ja re tla thaba, efela ge a ka se je re tla Ngwalolla karolo ya bobedi ya lefoko o tlaleletše ka lelatodi la maleba.
Šomiša lelatodi la mo go 4.1.2 lefokong le le nepagetšego.
Temaneng ye go tšwelela polelo ya pheteletšo.
Tsopola polelo yeo.
Polelo ya mo go 4.2.1 e ra go reng?
Go tšwa temaneng, tsopola sekafoko se se laetšago gore o a fola.
se a hlolaSe se sa felego.
Ngwala lefoko le le latelago, ka lebaka le le fetilego: O tla fola.
Bala temana ye e latelago okgone go araba dipotšišo.
Se mo itie! Ba letša melodi e le ge masogana a nkgišetšana mahwafa ka peseng.
Ngwala lefoko le le thalešwego go tšwa temaneng ka tumelo.
Tsopola go tšwa temaneng sekafoko se se laetšago go bethana.
Ngwala botee bja lentšu le mahwafa.
Tsopola go tšwa temaneng, sekafoko se se laetšago moo modiro o diregilego gona.
Lefoko le se mo itie le laetša lentšu lefe go ao a filwego ka fa fase?
Ngwalolla lefoko le le latelago ka lebaka la letlago. Ba letša melodi.
<fn>92911VQF2006.txt</fn>
Lephephe le le arotšwe ka dikarolo tše THARO, A, B le C.
Araba dipotšišo ka mo o laetšwego.
Ngwala ka mongwalo wa go balega.
Bala ditsopolwana tše di latelago ka šedigore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Se se ilego sa šošobantšha pelo yaDisego ka maswabi letšatšing le le latelago ke go lemoga gore Mogafi ga a ipshine mmeleng. O be a tsetla, mahlo a šweufetše, a bile a gohlometše o ka rekeamphukudu, mmele o fiša tšhiritšhiri a bile a ekwaphefo go dutše go fiša. O be a rilegolapišwake setulo le tafolaa sekama sofeng bošego ka moka, a sametše nama ye a tlilego a e swere. Ntle le go emela gore a ipalabale, Disego ka tlabego a be a šetše a mmotšiša se se mmabago. "Mogatšaka, ke a babja". Ge a realo a metša mare ka lešata kodung ya go godišwa ke go ota ga molala. Lentšu le lona le tšwa ka boima, ebile le thothomela. "Molato" Sefahlego sa Disego se bilogile, o hlafile. O ile a rarelararela ka go tšhabagophula sekaku boladu, a no felaa rile mmele. Disego o be a šetše a bone gore Mogafi o bolawa ke eng. Mogafi o rile go hlaloša bolwetši ya ba o thenkgolotše mahlapa ao o ka rego o tšere letšatši ka moka a a lokiša. A re go mo hlapaola a mo furalela a ikela boratwakepelo. O rile ge a fularela a re: "O tla hwela gona moo o pharamego ntshe. Bitša basadi ba gago ba tle ba go thuše. O be o ba fepa, nna le banake re bolawa ke tlala. Kgane rena ga re na mala le megodu Ge Disegoasepetše, mantšu a bohlokoaboa kgopolong ya gagwe. Ona e be e lea go re: "Bobe ga bo bušeletšwe kabobe. Mantšu a a ile a hlaba pelo ya Disego ka bogale. Ge a fihla seferong sa mogwera wa gagwea setsene, eupša a ikgata mohlala. Go fihleng ga gagwe ka ngwakongDisego a kukamonna wa gagwe a mo robatša mpeteng ka go hlekesetša. Ka morago a mo apeela dijo, a ba a mo rulaganyetša tša kalafo?
O be a bolela le yena ka lerato le kwelobohloko ka mokgwa wo a ilego a makatša Mogafi. E sale a tsoga bolwetšingbjoo, Mogafi o rata lapa la gagwe le go hlompha lenyalo lego botegela mosadi ka mokgwa wo a ilego a makatša le batho ba Tlhalanong.
Ke eng se sebe seo Mogafi a bego a se dira?
Disego o ra eng ge a re yena le banaba gagwe gaba na mala lemegodu naa?
Disego o ile a thenkgolla mahlapa. Na wena o bona go lokile go dira bjalo Thekga karabo ya gago ka lebaka lago kwagala?
Boratwakepelo ke kae?
Bobe ga bo bušeletšwe ka bobe. Na wena taba ye o e bona bjang?
Na obona okare thuto ye Mogafi a ithutilego yona go ya ka temana ye ke efe?
Efa ditlhalošo tša mebolelwana ye e thaletšwego go ya ka mo e šomišitšwego ka gona mo temaneng.
Baetapele ba mekgatlo ya go fapana, Nelson Mandela le Mangosuthu Buthelezi, ba hlokile mahlatse a go šielana nako ya go phološa maphelo a batho ka nako yela ya dikgaruru kua KwaZulu Natal.
Morago ga nakoye teletšana, batswadi ba babedi ba ba ile ba kopana bohlokong bja go lahlegelwa ke bana ka lebaka la HIV/AIDS. Bolwetši bjo bo kotsi, bo bolaya diketekete tša Maafrika-Borwa. Buthelezi o re mola dinaga tša Asia di hlokofatšwa ke "tsunami", ba bangwebafetšwa kebolwetši bjo.
Tekanong ya dikgwedi tše tshela ngwagola, Buthelezi o ile a lahlegelwa ke morwa wa gagwe Nelisuzulu wa mengwaga ye masomehlanotharo, le morwedi wa gagwe Mandisi, wa mengwaga ye masomenneseswai. Yena o ile a bolela phatlalatša gore ba hlokofetše kalebaka la AIDS. Yena ebile yo mongwewaboradipolitiki bao ba ilego ba romela matshedišo go Mandela, yo le yena a tlogetšwego ke morwa wa gagwe, Makgatho, wa mengwaga ye masomehlanonne, ka AIDS. Buthelezi o re go bohlokwa go lwantšha HIV le AIDS kagore bolwetši bjo ga se bja hlwabo hwetša kalafo. O re o hlohleleditšwe ke batho ba Uganda, bao ba kgonnego go fokotša bohloko bja AIDS ka dipersente tše masometharo (30%). Batho ba bantši ba ba phelago ka HIV le AIDS, ba ile ba ba leboga ge ba tšweleditše maemo a bona nyanyeng. O bolela gore yena le Mandela ba itokišeditšego lwantšha taba ye.
Boradipolitiki ba go bolelwago ka bona mo temaneng ke bomang?
Ke taba efe yeo bobedi bja bona ba ikemišeditšego go e lwantšha?
Na batho ba Uganda ba dirile eng?
Baetapele ba ba ile ba tsenela moletlo wa mokgatlo ofe?
Maikemišetšo a mokgatlo wo mo go 1.12 ke eng?
Efa tekano ya tšhelete yeo e ilego ya kgoboketšwa moletlong woo.
HIV/AIDS ke bolwetši bja batho ba bagolo go ya ka setsopolwa se.
batho ba mengwaga ya ka godimo ga 40.
Na o kwana le taba ye Efa lebaka la karabo ya gago?
Mandela le Buthelezi ba dirile eng, seo batho ba ilego ba ba leboga ka sona?
Na wena o ka dira taba ye ba e dirilego Efa lebaka la karabo ya gago?
Go ya ka dipalopalo, ka ngwaga wa 2010 batho bao ba fetetšwego ke twatši ye e tla be e le ba bantši kudu.
Na o bona o ka re go ka dirwa eng gore palo ye e fokotšege?
Akaretša ditemanatše di latelago ka dintlha tše ŠUPA, mabapi le taba ye e kilego ya dirwa ke Selina le mmagwe.
Tšatši le lengwe le le lengwe ka masa, Raesetša o be a tsoga e sa le bošego a anega sebeba seo, mantšiboa ge le wela a se tsenya ka ntlong a se thuntšhetša ka mešukutšwane ya gagwe. A dira bjalodibeke tše pedi, kayaboraro kege sebeba se omeletše se sa hlwesena le monkgo, se le bjalokapampirigoba mokgopa wo o šogilwego, ge e se hlogo fela.
Raesetša mola a bonago gore sebeba se loketše mošomo wa sonaya re mantšiboa a mangwe a bitša Selina arego yena: Phasela yela yarenae lokile, ngwana'ke. O tla swanela gore bjalo o rwale motšoko wa gago o yo o bapatša Virginia, kua lefaseng la Repabliki ya Afrika-Borwa. Ke kwa gore go na le therešo ya gore o ka se boe fela. Go na le mokgalabje yo mongwe wa Mohlakwana gona moo dikompong, yo e lego foromane ya ntshe; leina la gagwebareke Motsie. Yena ke mo tsebela meepong ya Welkom moo le gona a bego a le foromane. Wena ge o fihla go yena o mmotše fela gore o romilwe ke nna. Yena o tlo go lokišetša ditaba kamoka. O tlo go hweletšamadulo lokheišeneng mo o tlagotšwa o dutše ntshe go fihlela a fetša go rekiša motšoko. Ge a feditše o tla moleboga ka bonnyane, wa goma wa tla gae.
Bala temana ye e latelago ka šedi gore o kgone go araba dipotšišo.
Mantšu a a re botšago ka nako, felo goba mokgwa wo modiro o diregilego ka wona ke mahlathi, tsopola go tšwa temaneng, dihlophantšu tše pedi tša mahlathi o be o laetše gore se sengwe le se sengwe ke sa mohuta mang.
Bala temana ye e latelago ka šedi gore o kgone go araba dipotšišo.
Ba a lema gore ba hwetše dijo. Lena le hlwa le dutše le sa dire selo Aowi! Ga se go tšwafa ke bolwetši?
Dikafoko tše di thaletšwego ke medirišo.
Itlhamele lefoko le TEE leo le tšweletšago o tee wa medirišo ya mo go 4.1.1.
Go tšwa temaneng, ngwala sekafoko se se ntshofaditšwego ka tumelo.
Ke sekapolelo sefe se se šomišitšwego mo polelong ye: Ga se go tšwafa ke bolwetši.
Polelo yeo e ra go reng?
Lelahlelwa le hlaloša maikutlo a motho.
a Ke maikutlo afe a a hlalošwago ke aowi! go tšwa temaneng?
Bala temana ye e latelago ka šedi gore o kgone go araba dipotšišo.
Go thwe mosadi yola o be a tsoga bošego. O be a tshepile thuri yeo ya gagwe ye e rego ge e bona letšema mosegare e nape e ntšhe ka ga tšhwene.
Temaneng ya ka godimo go tšwelela mantšu ao a šomišeditšwego go šupa. Tsopola lešupi leole šupago seloseo se lego kgole kudu le seboledi.
Kgetha karabo ye e nepagetšego.
A. O be a loya.
B. O be a tsogela mošomong.
C. O be a hloka.
Tsopola lentšu le e lego lelatodi la bošego go tšwa temaneng.
Šomiša polelo ye go ntšha ka ga tšhwene mo lefokong le le nepagetšego go laetša gore o kwešiša tlhalošo ya yona.
<fn>92912VMF2006.txt</fn>
Gore ge re le batho batswadiba hlalane re se iphetošeditseketseke -Re se ke ra ingala -Re se šie go kgopela thušo bathong.
Sereto se bolela ka meriti ye mebedi yeo e lego lefastereng la Moreti. Meriti ye e ntshofatša pelo ya moreti ka gobane e swana.
Ka gore ga o tsebe gore o ya kae?
TERAMA POTŠIŠO 2 A mo swina ngwanana' thakana - M.S.
Ee / Aowa, ka gobane ga a mo roge -O selekišwa ke gore e le ngwana wa Lekope -Balekwa ba tla thekga dikarabo tša bona.
Ee / Aowa, o be a tlo kgopela lerato -O be a tlo fereya Mmatlala -Balekwa ba tla fahlela.
Gore ba tlo boledišana le yena.
Ee / Aowa, ka gore banyalaniba swanetše go arogantšhwa ke lehu. Balekwa ba tla fa dikgopolo tša bona.
Go tlo boledišana le yena -Ba lapa la gagwe.
Ee / Aowa, o tloga a e gopola gabotse / o be a dira ka boomo Balekwa ba tla fahlela dikarabo tša bona.
PADI POTŠIŠO 3 Nnete fela - M.A.
Ee / Aowa, Nka mmontšha diphošo gomme ka mo lebalela Balekwa ba tla ntšha maikutlo a bona.
Go re ba bolaye T.T.
Ee / Aowa, ka gobane taue be sa hwa Balekwa ba tla fahlela.
<fn>92912VQF2005.txt</fn>
Lephephe le arotšwe ka dikarolo tše TLHANO, e lego A, B, C, D le E.
Karolo ye nngwe le ye nngwe e na le ditsopolwa tše NNE tšeo di nago le meputso ye 40.
Araba dipotšitšo tše PEDI go tšwa dipukung tše PEDI tše o ithutilego tšona.
Ngwala ka bothakga le ka mongwalo wa go balega.
Bala ditsopolwa tše di latelago ka tsinkelo gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Goba a fetwa ke riba la bophelo.
Na lelalaphaephe ke eng ge o bona?
Na maikutlo a moreti ke afe seretong se?
Thuto ye re e hwetšago mo ke efe?
Malalaphaephe a ka tlošwa bjang mebileng Efa tsela tše PEDI?
Ntšha morumokwano wa mathomo mo temathetong ye.
Tsopola mothalotheto wo ohlalošago gore seretwa se itira setlaela.
Na ke tshwanelo gore ge motho a na le mathata a iphetoše mohlaki Efa kakanyo ya gago?
Ke bomang bao ba bolaišago seretwa phefo ya kgakanegole gona ke ka lebaka la eng ba dira bjalo?
O kwana le dikgopolo tša lelokole tšeo di tšwelelagomo mothalothetong wa mafelelo Efa kakanyo ya gago?
Mponele ngwanaka O be o le kae ngwanešo, Ge bangwe re matlafatšwa. A gago mahlatse o šietšeng Gobane a rena re phuhlame nao. Go tšwa go a boKubu le boKwena?
Ge e le wa ka o bonagetše, Sa ka sereto se retilwe, Thari ke boile ka ye kgolo. Wa gago o kae mosadi, Metangtang yona o feditše.
Gabotsebotse sereto se se bolela ka eng?
a rena re phuhlame naoSereti se ra go reng ge se re:?
ge e le wa ka o bonagetšeSereti ge se re: se šupa eng?
Go bose go retwa. Na ba kile ba go reta, o be o dirile eng?
Na thari ye kgolo ye a boilego ka yona ke efe?
Metangtang ye go bolelwago ka yona mo ke eng, le gona e amana bjang le seretwa?
mponele ngwanakaNa ke tshwanelo gore seriti se bolele mantšu a Kgopolo ya gago ke efe tabeng ye?
Meritimebedi Meriti ye mebedi lefasetereng la ka! Mongwe moriti, mong o tsebja ke mosadi; Ke moriti, o swana le mong wa wona Ka bokopana, le ka boso, ba a swana Ka kgang le ka swele, ba a swana Ka boradia, le bobe, ga ba fapane felo.
meriti ye mebedi lefasetereng la kaNa moreti o bolela ka eng ge a re:?
Na moriti wo wa bobedi o tshwenya moreti ka eng Efa dintlha tše PEDI?
Ke ka lebaka la eng moriti woo o sa swane le moreti?
Efa dintlha tše THARO go tšwa temaneng tšeo di bontšhago gore meriti ye e a swana.
Koša ye e opelwa neng le gona e opelwa ke bomang?
Ntšha mothalotheto wo o nago le poeletšo ya tumanoši o be o hlaloše gore e šoma eng?
A mo swina ngwana na 'thakana - M.S.
Bala ditsopolwa tše di latelago ka tsinkelo gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Modupi (O a)ngaletša : O tla nkgopola. O mpona botlaela. Le ipeile pele ga bakgalabjana, rena masogana re le gona.
Mmatlala O itiwa ke : O reng Modupi! O re bakgalabje ba reng?
Modupi ()O a mo gegea : O reng o phapharega, kgane ke rileng?
Mmatlala ()Ka phišego : O se ke wa ikgakantšha! Bolela, o re bakgalabje ba reng?
Modupi : Na ke mathomo o ekwa lentšu la mokgalabje?
Mmatlala : Mpsm! O na le taba ke a go bona mošemane tena!
Modupi : Se mpitše mošemane. Mokgwa o nago, ngwanenyana tena. Nna ke be ke tletše fela tša lerato. Tšeo tša gago tša go tšhošwa ke bakgalabje ga di nkame le gatee. Ke go botša fela gore ke a go rata, ke moka. Sa gago ke go šala o inagana, o tle o mphetole.
Mmatlala : Ke a le leboga leratwana leo la gago la šeleng! Le phetolo o tla e fiwa ke mpša. Rena boMmatlala ga re ratane le digatamerokwana tša go swana nago.
Ke mang yo a rego Modupi ke segatamerokwana le gona ka lebaka lefe?
A ke taba ye botse ge Modupi are onyaka Mmatlalaa eba mosadi wa go tloša bodutu Fahlela karabo ya gago?
Ke ka lebaka la eng Mmatlala a bitša Modupi mošemane?
Na o bona Modupi taba ya go bitšwa mošemane e mo thabiša?
Na Mokgalabjeyogobolelwago ka yena mo ke mang ebile o tswalane bjang le Modupi?
Segola : Hle Mma, anke o re botše se tate a go dirilego sona. O se ke wa re theletša pelo.
Modupi ()O fela pelo : Le reng le duletše go bolela ka dika, Mma Kgane ga le nyake go re botša se se diragetšego?
Mologadi : Ke a nyaka, banaba ka. Ke balabadišwa ke go tlalelwa le bohloko bja pelo. Tate wa lena o tloga a hlabile pelo ya ka ka lerumo.
Segola : Nna ke bona nke ge o ka re botša se se go tshwenyago, o tla imologa.
Mologadi ()Ka bofokodi : Tata lena o ile!
Modupi ()Ka letšhogo : Neng?
Segola : Nna ga ke kwešiše le gatee, Mma. Na o ra gore o ile boyabatho?
Mologadi : Aowa ngwanaka, se nkwele thoko. Ke šupa gore le ka se sa mmona ka mo gae.
Modupi ()ka kimologo : Oo, ke be ke tšhogile ke re mma o re o ile sannodi. Bjale ke ka lebaka la eng re ka se sa mmona?
Mologadi : Ee, le ka se sa mmona. O re o feditše ka nna le lena, re tla šala re di bona.
Ngwanenyana yo go bolelwago ka yena mo ke mang?
Na Segolao tšweletšwabjalo ka motho wa mohuta mang Hlaloša ka dintlha tše PEDI?
Modupi o be a tšhogile, na o be a tšhošitšwe ke eng?
Ge nkabe o le Mologadi, o hlagetšwe ke bothatabja go swana le bjo a lego go bjona o tla begela bana ba gago bjang Hlaloša?
Mmatlala Pebetse Mmatlala Pebetse () O bolela a nnoši : : : : Ijo, Mma, re duletše dikgang mokhwi ke lebetše le go išetša mosegare. Dira ka pela, ngwanaka. Monna o thopša ka mpa le leradire bjalo, dithaka di tla mo thaula wa swaba. Go lokile, Mma, e re ke dire ka pela. (Lehono gona ke mmoditše. Ge e le mosadi o tla gara thganwa ke mang Ba tla re go aga ntlo ya bona, ba be bka. Le gona ke nyaka gore ba e age kgole le mefefa ye. Lekope o wetše ka mokhwi (O šupa ka gare ga seatla.) a be a fuša! () Mmatlala o a tšwa Oa tšwa tša Lekope dijo to. Ge o ka se) etho?
Ke dikeletšo dife tše PEDI tšeo Pebetse a neago Mmatlala mabapi le Lekope?
Ge o ka ba le motswadi wa go swana le Pebetse o ka thaba Ntšha maia gago?
Lekope o wetše ka mokhwiPebetse o ra bjang ge a re:?
Ge o bona dithaka ke eng?
Ke dilo dife tše PEDI tšeo Pebetse a rego Lekope le Mmatlala ba swanego di dira?
Go gama motho a be a fuša ke go dirang?
Pebetse : Le dihlong ga o natšo, o re 'pee'. Na o lebetše gore Lekope o go nyetše?
Mmatlala ()Ka mereba : O nnyetše eupša ga a nthate, o sa ntše a rata mokgekolwana yola wa gagwe.
Pebetse : Ga go na le monnayo a ka rego a sa go rate a go direla tšeo Lekope a go direlago. O ka holofela selo seo se diogo tšwelelase akga matsogo, se tla go fa eng?
Mmatlala : Mma nna le Mokalabi re šetše re kwane gore re yo dula kua Bokgalaka.
O rekile ntlo ya kgoparara ya go phala ditšhila tšela Lekope a nkagetšego.
Pebetse O nolegile : Lehono gona o mpontšhitše gore gao selo, ngwanaka, o hloka tebogo.
moko Mokgalabje wa batho o tla betwa ke pelo.
Mmatlala : Ga ke na le taba le yena. Ga e mmete.
Mologadi bohloko ge a mo tlogela. Le nna ke nyaka go mo tlogela. Le nna ke nyaka go mo hlaba ka lerumo leo a hlabilego mosadi yola wa batho.
Pebetse : O moloi, ngwanaka. Ga o na lešoko la bosadi! Modimo o tla go otla.
Go reng Mmatlala a itebatša gore Lekope o mo nyetše?
A ke nnete gore Lekope ga a rate Mmatlala Fahlela karabo ya gago?
Go ya ka temana ye Pebetse o bonala e le mosadi yo mobjang Efa dintlha tše PEDI?
Pebetse a re Lekope o tla betwa ke pelo ka lebaka lefe?
Ke ka lebaka la eng Modimo a tla otla Mmatlala Hlaloša?
Bala ditsopolwa tše di latelago ka tsinkelo gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Rakgadiatšona o ile a ba kgothatša, ka gore kgang ke ge ba na le bona bao ba babedi, ga go swane le fela, gobane ba bantši ba hloka le o tee wo ba ka ikhomotšago ka yena. "Ke nnete ruri." Noko a realo a mo tlatša: "Ke re ge e šetše pelo ya ka e nyaka go ya kgole, ka boa ka homotšega, gobane ka yo Karabo ke na le molotaleina, ga ke fela. Ke thome ke leboge ge ke na le yena gobane ke phumotšwe megokgo. Gona moo ke napile ke lesa go balabala gantši. Ke bone gore thapelo tša ka di arabilwe ka Karabo." Bubbles yo a bego a le ka phaphošingye elatelago o rile ge a ekwapolelo yeo ya mo tsena pelong. Monaganong wa gagwe le ge e le ngwana a ilalo o ile a no kwešiša gore mahlong a tatagwe Karabo ke yena ngwana yo bohlokwa go feta yena. Ke gore yena ga se ngwana wa selo. Mmalo! Bubbles o rile go ela hloko taba tše a tšwela ntle a ya go khuta ka lepokising la malahla, a fihla a lla ka mokgwa wo a sa kago a lla ka gona pele.
Na go lokile gore mojalefa e be ngwana wa mošemane Efa boikgopolelo bja gago?
Noko o re o a homotšega, na o homotšwa ke eng?
Noko o ra go reng ge a re: Ke na le molotaleina?
Na molotaleina yo ke mang?
O bona e le tshwanelo gore Bubbles a re go kwa polelo ya rakgadiagwe e mo tsene pelong?
Ke taba efe yeo e dirilego gore Bubbles a ye go khuta ka lepokising la malahla?
Ge e be e le wena Bubbles o ekwa taba tše bjalo o be o ka yo khuta Ntšha maikutlo a gago?
Go bolela therešo, Karabo o be a tšhogile go tlo tšwa ka gae a yo iponela, ga a bonegore o tla kgona bjang. Ke seo a thomilego go ba le lehloyo go tatagwe go mo kgoromeletša ntle bjalo. Ka mehla matšatšing a a fetilego o be a sepela ka maikutlo a polokego ka go tseba gore yena o na le lefa. Tatagwe obolaile polokego yeo ka go mmotšaserokaphatlagore go yena a ka se sa hwetšaselo. O bea ikwa a šetšenyanyeng a bona lefase le mo menogetše. Sese be se sa tsotiše fela, se be se mo tsentšhitše gape le lehufa ka lefa leo yena a ka se le hwetšego.
Ka lehloyo la gagwe go tatagweobea satshwenyege. Eupša ka lehufa gonao be a beega sebakabakeng. Yena le Bubbles ka mehla ba gogišane gabotse. Le ge ka nako a hwetša a na le mo a solago boitshwaro bja kgaetšediagwe fela e be e se mo a ka felelwago ke maikutlo a borutho go yena. O be a kwa a nyama go hufagela se a tlilogo go se hwetša, fela maikutlo ao a be a le maatla go no lekana le a lehloyo go tatagwe.
Ge e be e le wena Karabo o le mo mathateng a go swana le a a lego go ona o be o ka hloya tatago Efa maikutlo a gago?
Karabo o be a sepela ka maikutlo a polokego ka lebaka lefe?
Ka dintlha tše PEDI re botše gore go diregile eng?
Karabo o ikwa a le nyanyeng ka seo tatagwe a mmotšago sona. A o dumelelana le taba ye Fahlela karabo ya gago?
Ke tla le lwela le bjale. Le ka se lobe go swana lesinema yela gobane nnaga ke swane le wena." A bolelaa budulala ka boikgantšho. "Osa tlilo go nyama gobane se o se kganyogago se kasedirege, o tla bona." Ka seo sebaka Kwena a fihla go yena a mo tšea a tšwa naye.
Bubbles a lebeledišišatulo ye Kwenaa mo tlišitšego go yona ye mo ntle gamotse. Mme a šetša naga ye e tšhephilego ka letago la selemo. Magodimo a hlwekilego a le botalengbjo bo tebilego. Letšatši le šuta ka boiketlo nke le lakalela go ya bodikela. Le lešoka le ba dukologile ka gohle go fihla bogomaponong. Botse bja tulo ye o ile a bo bona, fela e be e se bjo bo ka thakgatšago pelo ya gagwe. Mme ka go hloka lethaboaretologela go Kwenayo adutšego a folaka setu.
Na Bubbles le Kwena ba tswalane bjang?
Bubbles a re o tla le lwela le bjale, na o lwela eng?
Na sinema ye e lobišitšwe ke mang le gona ka lebaka la eng?
O bona seo Bubbles a ikgantšhago ka sona se tla felela a se phološitše Efa kakanyo ya gago?
A seo Kwena a se dirago go Bubbles se a swanela Efa maikutlo a gago?
Kwena o be a išitše Bubbles kae?
Hlaloša lefelo leo Kwena le Bubbles ba lego go lona ka dintlha tše PEDI.
Ke ka lebaka la eng Bubbles a hloka lethabo?
Mme le morago ga lehu la mogatšagwe Pula o sa swere ka tselayona yeo. Go dutše ba leloko go wona go fihla kgwedi tšepedi tša go fetage batho bao ba tloga ba hweditše legaele e lego labona bjale. Bjale Pula o naganne go o šomišabjalo kalefelo le a ka felago a rekanako ya maikhutšo a ya go khutša go lona.
Kgwedi ya go feta Pula o ile a fa Bubbles senotlelo se sengwe sa ngwako woo ka mantšu a: Ka nako ye o kwago o rata go itiwa ke moya kgakala le Pelindaba, o ka ya wa šomiša ngwako wola. Le wona o tla rata go tloga bodutu ka go hwetša baeng. Ke tšo o tsošološa ke legae le thabišago, o a tseba. Ga ke kgolwe le Kwenaa ka ba le ngongorego efe go fetša nako go wona. O na le tšohle tše a ka di thabelago go swana le mogalantšu le mohlagase, ešita le thelebišene.
Ge o bona Pula o šomišetša ngwako woo go dirang?
Ke ka lebaka la eng Pula a efa Bubbles senotlelo sa ngwako woo?
Na o kwana le Pula ge a re ngwako wo o tla tloga bodutu ka go hwetša baeng Fahlela karabo ya gago?
Go ya ka temana ye o ka hlaloša Pula e le motho yo bjang?
Ke dilo dife tše THARO tšeo di ka dirago Kwena a thabele ngwako woo?
Aowa, o be a se gona.
Kgoši, nna ke kwelephukubjea bolela gore a ka thabela gore o hwe, diphoofolo di kgone go phela ka boiketlo.
Ke mo tau e ilego ya befelwa, mariri a be a emela godimo.
Ke mantšu ao a boletšwego ke phukubje ao Go lokile phiri, sepela. Phukubje o tla ntseba gore ke nna mang?
Na ke tshwanelo gore o sebe ka mogwera wa gago bjalo ka ge phiri a dirile ka phukubje Ntšha maikutlo a gago?
Ke ka lebaka la eng mahlo a tau a se sa le bogale bjalo ka kgale Efa mabaka a MABEDI?
Ke tshwanelo gore Phukubje a nyatše molao wa kgoši ya diphoofolo Efa kgopolo ya gago?
Efa mabaka a MABEDIao a dirago gore tau ge e befetšwe mariri a emele godimo.
Tau o ra go rengge a re phukubje o tla ntseba gore ke nna mang?
Ge diphoofolo di sepetše, tau ya tlelwa ke kgopolo ye nngwe "O a tseba ke lebetše taba ye bohlokwa! Nkabe ke boditše diphoofolo gore ke sa tlo di bitša gape go di botšiša mabitšo gore go se be le kgakanego." Morago ga matšatšinyana Kgoši Tau a bitša pitšo ye nngwe gape. Erile mola diphoofolo di kgobokane leboelela a di begela a re "Lehono ga ke a tla go le abela mabitšo. Modiro woo o phethilwe maloba. Kerata go lebotšišamabitšoa lena kao tee ka o tee go bona gele sa ntše le a elelwa." Ka nnete tau a thoma ka phoofolo e tee, e tee. Tša mo fetola di bolela mabitšo a tšona. Ge a fihla go tonki, tau a re: Agaa, wena! Mphe lebitšo la gago! Tonki ya palelwa ke lebitšo la yona. Tau a befelwa a thoma go goga tonki ka ditsebe ka baka la go se kwe le go se theetše le botlatla bja yona. Tau a di goga, a di taramolla. Ka nako yeo ke ge tonki e goelela ka go kwa bohloko?
Go tšere nako ye kaakang gore Tau e bitše pitšo?
Modiro wo Tau a bego a ophethilemaloba ke ofe?
Ke lebaka lefe leo le dirilego gore tonki ba egogeka ditsebe?
Ge mmutla a ntše a sepela bjalo a itheta, a hwetša botšhweneba apeile bjala. A ba laela gore ba bo kgothole. Botšhwene yabalekgakgathokgatho ba ntše ba lla ba nagana gore ke kgoši ya diphoofolo, tau. Ke mo mmutla a napilego a tšea bogoši bja diphoofolo ka mokgopa wa tau, a bitša diphoofolo ka moka go di fa molao wa gore ge di ile go sela le go tsoma, di boe ge letšatši le sobela. Tšatši le lengwegegoyo selwa, hlong are: Nna kea lwala, ketla hlwamo gaeke itheeleditše.
Ke mmutla ke fenya botau Mmutla o be a itebetše, gomme a tšwele ka mokgopeng a ipoeletša gantšintši. O rile ge a bona meriti e ewa, aboela ka mokgopeng kago tseba gore maphoofolo ka mokaa batametšego boa.
O bona Mmutla a dirile gabotse ge o re ditšhwene di kgothole bjala Ntšha maikutlo a gago?
Mmutla o thopile bogoši bja maphoofolo bjang?
Ke molao ofe woo Mmutla a o filego maphoofolo?
Na ke taba ye botse go fora batho bjalo ka ge Mmutla o dirile ka botšhwene?
Efa kgopolo ya gago.
Ke lebaka lefe leo le dirilego gore hlong e šale gae?
Ka nnete Mmutla o fenya botau. Kgopolo ya gago ke efe mabapi le taba ye?
Thuto ye re e hwetšago mo ke efe?
Efa košana e tee yeo wena o e tsebago ka methaladi ye mebedi.
Ka letšatši le lengwe Matheetšabohle a bitša morwa wa gagweabolela naye a re: "Monna, bosasa nna le wena re swanetše go wela tsela. Re ka se kgone go bolawa ke tlala mola re na le tonki. Re swanetše go e bapatša gore re kgone go hwetša sa go ja." Ge letšatsi le ntšha nko ke ge Matheetšabohle le morwa wa gagwe ba le tseleng go ya go bapatša tonki yela. Ba be ba e gapa. Ba se ba fihle kgole ba gahlana le banenyana ba tšwa nokeng. Bona ba thoma go šupa Matheetšabohle le morwa wa gagwe ba ba sega ba re: "Bonang batho ba ditlaela! Ka babedi ba sepela ka dinao mola ba gapa tonki. Nkabe mongwe wa bona a e namele, mongwe a sepela ka dinao, ka morago yola a bego anametše a fologego namele yo a bego a sepela ka dinao, bjalo-bjalo." Matheetšabohle a lewa ke dihlong ge a ekwa dikwero tšeo, a tšea morwa a mo lahlelagodimo ga tonki, gomme ba sepela.
Matheetšabohle le morwa ba wela tsela ba ya kae?
Ke lebaka lefe leo le ba gapeletšago gore ba wele tsela?
Maikemišetšo a bona gabotse ke afe?
Na ke taba ya maleba gore wena o be matheetšabohle Efa kakanyo ya gago mabapi le taba ye?
Ge o bona batho ba ba be ba ba kganyogela go dira tše botse Fahlela karabo ya gago?
Go reng banenyana ba ba bitša ditlaela?
Ke maele afe ao banenyana ba ilego ba ba fa wona Efa a MABEDI?
DIKANEGELOKOPANA POTŠIŠO 5 Go tseba mang - H.H?
Bala ditsopolwa tše ka tlhokomelo gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Golaetšagore gona le se sengwe se selaolago tše tša bophelo. Kgane banna, Basotho ba loile lapa le la gaFeus Aowa, go thweMakgowa ga a loiweke dihlare tša Basotho. Kgane o loilwe ke Makgowa a mangwe Aretse, fao a ka se tsebe. Ee, bophelo bo a makatša?
Le ge ditsela di be di sa tsebalege kudu, mo Saki a ilego a gata poriki gore a fete botse, MmaFeus a bona ekao senya nako. A re:"Saki, o a diega. O bona eka ke a swaswage ke re phakiša Ke tseba se ke se bolelago. Kitima!" Geba tsena tseleng ya sekontiri kua All Days, MmaFeus a re: "Saki, gata!" A realoka lentšu la go thuthumela, a lebeletše monna wa gagwe a fetoga mmala a eba yo motala, a bile a pitikama ka mokgwa woo šokišago. Ge ba sa tšo feta Dendron ba gata dithapo tša go rea ba lebelo, gomme maphodisa a tsela a ba emiša. Ba garolagarola Saki wabatho ka mantšu a bogale, eupša ge ba bona mohumagadi wa Lekgowa ka kua morago, a bile a ba laetša monna yo a rapaletšego setulong, bogale bja kokobela, MmaFeus a ba hlalošetša ka bokopana sese dirago gore bakitimebjalo, gomme lebona ge ba lebelela monna yoo wa molwetšiba kwišiša lebelo leo?
Na o kgolwa gore boloi bo gona Maikutlo a gago ke afe mabapi le taba ye?
Ge o bona MnaFeus o loilwe goba bjang Efa tlhalošo ya gago o lebeletše ka moo MmaFeus a rego Saki a kitimiše mmotoro?
O bona e le tabayee lokilego gore motho akitimiše mmotoro ka lebelo la go feta leo ba le beilego tseleng Fahlela karabo ya gago?
Ge Saki a kitimiša mmotoro bjalo o ya kae le gona o ya go dirang?
A ke tshwanelo gore maphodisa a tsela a garolegarole Saki ka tsela ye ge a be agatile dithapo tša lebelo Maikutlo a gago ke afe tabeng ye?
Ge nkabe maphodisa a se a bona mosadi walekgowaa na le Saki, o bea tla hlagelwa ke bothata bofe?
Ngwako wa Mmane MmaPhuti e be e le wa phapoši tše pedi, gomme go yona go dula batho ba lesometharo; T.T. etlo ba walesomenne, gomme e tlo ba bothata kagobanegego robalwago swanetše go tlošwa ditulo, di kgophelwe felo gotee gore ba kgone go ala, go tingwe mabone go kgone go robalwa. Ge go dutšwe go dutšwe, ge go robalwa go a robalwa. Mantšiboa ao MmaneMmaphuti a lemoga bothata, gomme a boledišana le Rraphuti gore yo ngwanangwanabo a ka mpa a yo dula le masogana a mangwe a gabo ka kua moše ga mmila wa bone gore a kgone go lokologa ka ge a sa tlwaela go robala ka mokwawo. Mo ba bego ba dula go be go lekaone, le gona bana ebe esa le ba banyenyanebasa tshwenye. Gosasaba tsoga ba tšhela T.T. ka tšona. Ka ge a letše a di bone a dumela.
Ge e be e le wena ba go kgaogantšhitše le merwalo ya gagwe o be o tla dirang?
Kua ga Mmane Mma Phuti ba be balebane le bothata bofe?
Go fokotša bothata T.T. o ile a išwa kae?
Ge e be e le wena T.T. o bone seemo sa lapa la Mmaphuti o be o ka dirang Ntšha maikutlo a gago?
Mohla mokgekolo MmaPhala abolokwa batho e bileba bantši, le ba go tšwa Borwabatlile ka pese ya 'Arrow Coaches', eupša ba swanela go iša setopo sa gagwe ka go morwa yo mongwe ka gobane ka mo ga gagwe go be go metše mabjang, barwa ba lewa ke dihlong ge bagwera ba bona le metswalele le batho ba diswaethe tša bona ba tlo bona go hloka tlhokomelo ga bona le basadi ba bona go mosadi yoo ba tswetšego, a ba godiša, ya ba ya ba banna ba ba nago le malapa a bona.
Ge dibotse di tla se lebane go tseba mang?
Mashilo le morathoagwe bjale ba kgodišong ya basadi bale kokoabona a bego a hlwa a re ke bana ba badiidi. A ruri ba tla godišwa ka tlhokomelo Na ba tla godišwa ka lerato ke bomogatšamalomeabona Go tseba mang?
Go reng barwa ba MmaPhala ba sa iše setopo sa mmabona ka lapeng la gagwe Efa mabaka a MABEDI?
A o bona e le tshwanelo go hlokomela batswadi ba rena Fahlela karabo ya gago?
Ge batswadi ba sa fiwe tlhokomelo ya maleba, ba ka išwa kae?
O bona Mašilo le Morathoagwe ba tla godišwa ke bomogatšamalomeabona gabotse Efa kgopolo ya gago?
Go bitša batho badiidi ga se taba ye botse. A le wena o e bona bjalo Tiiša goba o ganetše kgopolo ye?
Ga re tsebe gore le la nankhonomolato wa boSefala o tla kae kagoregee le ya Sefala melato e dio namelana ka godimo, e dira mankutukutu godimo ga gagwe. Ge e le ditonki Mmasefala o šetše a rekišitše tše pedi a sela tlala, e nngwe e hwile, gomme ka mo go bonalago ka gona le tšona tšeo tšagošala otla sela tlala ka tšona. MmaSefala o na lebana ba bararo ka wa lesea. Goba ditonki di tla rego fela a no dula a bolawa ke tlala, goba o tla re go bonatlala a boela gagabo gonyakathušo -ga re tsebe. Kamokgwa wa Mmasefala a laodišago kagona Sefala o tla dula lebaka le letelele gona kua boyabanna. Ba tlo dula nako e telele weithinthrae ba sa nyaka direkhoto tša bona, gomme ge dipampiri di boile, di re ba hwetšwa molato, ba tlo ahlolelwa lebaka le letelele tšhankaneng. Go fihlela neng Ga go tsebe motho. Go tseba mang?
O bona go swanelegile gore motho a ahlolelwe melato yeo a sego ya gagwe?
Thekga karabo ya gago.
Ke ka lebaka la eng MmaSefala a rekišitše ditonki tše PEDI.
Ke ditonki tše kae tšeo di hwilego?
Ge e be e le wena MmaSefala o be o tla dirang mohla ditonki di fela?
Na Sefala o ile kae le gona ka lebaka la eng?
Ke ka lebaka la eng Sefala a tla dula lebaka le letelele kua weithinthrae?
Ge e be e le wena MmaSefala o bona gore Sefala o tla dula lebaka le letelele moo a ilego o be o tla dirang Efa kakanyo ya gago?
<fn>92912VQF2006.txt</fn>
Lephephe le arotšwe ka dikarolo tše TLHANO, e lego A, B, C, D le E.
Araba dipotšišo tše PEDI fela go tšwa dipukung tše PEDI tše o ithutilego tšona.
Ngwala ka bothakga le ka mongwalo wa go balega.
Bala ditsopolwa tše di latelago ka tsinkelo gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Goba a fetwa ke riba la bophelo.
Efa mabaka a MABEDIao a ka dirago gore batswadi ba hlalane.
Na okwana le taba ya gore batswadi ba bolaiše ngwana wabona phefo ya kgakanego?
Ge e be e le wena lelalaphaephe obe o ka iphetoša setseketseke Thekga karabo ya gago?
Ntšha morumokwano wa mathomo.
Sereto se se re ruta eng Efa dintlha tše PEDI?
Meritimebedi lefastereng la ka! Mongwe moriti, mong o tsebja ke mosadi, Ke moriti, o swana le mong wa wona. Ka bokopana, le ka boso, ba a swana; Ka kgang, le ka swele, ba a swana; Ka boradia, le bobe, ga ba fapane felo. Moriti tenang, o ntshofatša pelo ya ka, e šweufetše!
Ge o bona meriti ye mebedi lefastereng la moreti ke ya bomang?
Na moreti o re moriti wa bobedi o tsebja ke mang?
Ge o be o le wena moreti, o be o ka tshwenywa ke moriti wa bobediNtšha maikutlo a gago?
Na moreti le seretwa ba swana ka engEfa ntlha e TEE?
Akaretša methalotheto ye ka methaladi ye MEBEDI.
Go bohloko bjang, go phela mmung! Go bohloko bjang, go bitšwa ke Yena godimo! Go bohloko bjang, go sepela swiswing Go bohloko bjang, go šupšašupša, o le motho! Go bohloko bjang, go bitšwa phoofolo! Go bohloko bjang, go bose bjang, go bitšwa motho?
Ke ka lebaka la eng go le bohloko go sepela swiswing?
O tla be o dirileng ge batho ba go šupašupa?
Na o ka ikwa bjang ge batho ba go bitša phoofolo?
O kwana le moreti ge a re go bose go bitšwa motho Ntšha maikutlo a gago?
Re re gwa, gwa, gwa.
Wa be wa fetša neng?
Ge go šilwa bjalo go šilwa eng?
Batho bao ba šilago ba šilela kae?
Ntšha mothalotheto wo o nago le poeletšo ya tumanoši mo temathetong ya pele, o be o e hlaloše.
Na košana ye e opelwa neng?
Na o ka fetša go šila ka pela ge go diregileng?
Ge e le wena o šila gomme o sa fetše ka pela o ka dirang?
A mo swina ngwanana'thakana - M.S.
Bala ditsopolwa tše di latelago ka šedi gore o tle okgone go araba dipotšišo.
Mmatlala : Ke a leboga leratwana leo la gago la šeleng! Le phetolo o tla e fiwa ke mpša. Rena boMmatlala ga re ratane le digatamorokwanatša go swana nago.
Modupi : Gape o a nthoga ge o realo. O kgethe mantšu ge o bolela le batho. O tsebe gore le nna ke tla tšofala ka ba mohumi. Ke tla bona ge o ka se nthate.
Mmatlala : Batho! Na o a gafa na?
Modupi : Ee, ke a gafa, ga ke gafe. Mohlomongwe bogaswi bo tsene wena. Mekgwa le dipolelo tša gago ke tša motho yo a gafago.
Mmatlala : (): Na o tletše go tlo nthoga ka mo gešo (?
Pebetse : Hei, hei! Segwaelaphaga tena! Ntšwele motse! Na o nyatša lenyatšo le le bjang mo o hlapaolago ngwanaka pele ga ka le gona ka gabo Ga se mantlwantlwaneng ka mokhwi. Tšwaa?
Modupi : (): Tshwarelo, Mma, re be re sa rogane. Re be re fo itshwarela dikgang tša sethaka.
Pebetse : (): Lesele tena, etšwa se hlwe o nkahlametše. Le palelwa ke malapana a lena mo le tlo senyetša bana ba rena nyalo. Tšwa o sepele! (.
Ke ka lebaka la eng Mmatlala a leboga lerato la Modupi?
Na lerato la šeleng ke le le bjang?
Ge o be o le Modupi o ekwa Mmatlala a go araba bjalo o be o ka dirang Efa kgopolo ya gago?
A ke tshwanelo gore Mmatlala a selekege ge Modupi a bolela le yena?
Na Pebetse ke motswadi wa mohuta mang Efadintlha tše PEDI?
Na ke nnete gore Modupi o be a hlapaola Mmatlala Fahlela?
Mologadi Modupi Mologadi Modupi Mologadi Modupi : : : : : : (): Aowa, ge, Modupi! Le tla thoma tatago bjang mola a re ga a sa nyaka go kwa selo ka lena Se tshwenyege ka ditsela tša go mo thoma. Re gotše re banna re tla itebanya naye. Lena re dumeleleng gore re mmitše a tle ka mo gae re tlo rerišana le lena ka bobedi ka ga taba ye. (): Lena le tlo rerišana le rena ka taba ye Gape seo ke bohlola, bana ba ka. Le kile la bona kae se sebjalo se dirwa Le se re tsentšhe mahlo a batho. (): Mma, o ka re ga o kwešiše. Nna le yo Segola, re leka go thibela bona bohlola bjo o bolelago ka bjona. A ke re ka Sesotho ke bohlola go hlala (): Gona go bjalo. Agaa! Bjale rena re leka go bipa le go thibela kgobogo ye gore pele e aparela naga ka moka, re e kgaole medu. Ga re nyake go tsenwake mahlo a batho?
Ke mang yo ba rego o swanetše ke go bitšwa?
Na ke tshwanelo gore bana ba sekiše batswadi ba bona Fahlela o lebeletše Modupi?
A o kwana le Modupi ge are go hlala ke bohlola Kgopolo ya gago ke efe mabapi le taba ye?
Thomo : Gomme go dio ba bjalo, mogolle. Go se bonale ga gago go hlotše kgakanego ka lapeng.
Lekope : (): Eya! Ke a nyakwa ge ke ilalo Ebago se segolo ge ba go roma, ba ile ba nnyakelang?
Thomo : Iša matswalo fase. Peba, ke go solele tše di ntlišitšego fakhwi.
Lekope : (): Ai, le wena o senya ka go retelega. Thula sekutu se, boladu bo tšwe.
Thomo : Go lokile. (O tloša sehuba mogolong) Yola Ngwatomosadi le barwa ba gago, ba re ga o sa bonala ka gae. Ba...
Lekope : (): Ba reng?
Thomo : (): Aowa, mogolle! Kahle! A ke re o ile ke thule sekutu Boladu bo sa hupetše, mphe sebaka ke bo menye bo tšwe ka moka?
Lekope : Nxa! E sego gore le wena ge o le mo o tlo mpotša ditšiebadimo Tšwela pele, ge?
Thomo : Agenkeke! Ke sa realo. Go thwe ge o le bjalo, mogolle, o fetogile mokgalabje sebekangwetši ka fale ga Seripa. Go kwala gore le mogopo o šetše o na le wona.
Lekope : (): Ba di tšea kae ditšiebadimo tšeo?
Thomo : Nna ke di hwetša ka lapeng. Mo di tšwago gona nka se tsebe. (.) Anke o mphetiše mokhwi, mogolle. Na ke therešo gore o tsošitše lešaetšana ka ga Seripa?
Ebago se segolo Lekope o nyakelwang le gona o nyakwa ke bomang?
Lebaka la gore Lekope a ntšhe mahlo ke lefe?
Thomo o ra go reng ge a re Lekope ke mokgalabje sebakangwetši?
A ke tshwanelo gore Thomo a sekiše mogolwagwe Thekga karabo ya gago?
Lekope : Ge o mpona ke lefa, thaka, ke mohlaleng wa taba yela wa go ke wa ntshebela yona.
Nadinadi : (): Ke taba efe yeo ke ilego ka go sebela yona, Peba Gape nnaga ke sa e gopola ka gore ditaba tša ka le wena ga di fele?
Lekope : Ao, thaka! O ra gore o šetše o lebetše ka pela bjalo?
Nadinadi : Ruri, warra ga ke sa e elelwa. Hle nkgopotše yona?
Lekope : Ke ra taba yela ya mosadi wa gešo le ngakana yela ya mošemane, le rego ke Matonya.
Nadinadi : Oo! O ra tabanyana yela! Gape nna ga ka e tšea e ka ba ye bohlokwa. Kgane go diregileng ka bona?
Lekope : (): Na o bolela bjang, Tlou Taba ye kaaka wa re ke tabana Gape ke yona e nthubelago lapa?
Nadinadi : Banna, Malope! Na o boditše mosadi taba yela, mola re be re fo hlamola tša segwera?
Lekope Nadinadi : : Ge o mpotša yona o be o re ke e homolele O tloga o le lešilo, moisana tena! Ge o le fa o nyaka go nkgogela ka ditabeng tša lapa la gago?
Na ke taba efe yeo Lekope a rego o mohlaleng wa yona?
Ke ka lebaka la eng Lekope a latelela Nadinadi ga gagwe?
A o bona o ka re Nadinadi o tloga a lebetše taba yeo Lekope a mmotšišago yona Fahlela karabo ya gago?
Go reng Nadinadi a sa tšee taba yeo e le ye bohlokwa. Efa kgopolo ya gago.
Lekope a re taba ye e mo thubela lapa Wena o reng?
Bala ditsopolwa tše di latelago ka tsinkelo gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Hle Tate Ke Bubbles ka go rapeletša gape.
Go lokile. Ka baka la gago, la gago fela, ke tla mo lesa yo Karabo go fihla a fola leoto le la gagwe. Efela morago ga moo, o a nkwa Bubbles, ga ke sa nyaka go kwa selo le gannyane. O a tšwa ka mo gae! O a tloga!
GeBubbles a tlogaka fao a yakaphapošing ya gagwe lethabo leoke la ge a atlegile go rapelela kgaetšediagwe. Lebaka e be e le ge mamohla a bone katlego ya se a dutšego a se katanela ka mahlo, a ekwa ditsebeng a ba a e kgathola. Katlego yeo ke ya eng mme ge e se ya go wa ka mpa fase ga Karabo. Mantšuatatagwe e be e no ba dinose pelong ya gagwe. Gobane a bontšhagore go setsebalege ga Karabo go lemogilwe mogo se sa nago pelaelo ka bjona bjale. Mo e lego gore tatagwe o mo tšwele ga a sa na kabelo efe ye a ka hlwago a sa e hwetšabohwengbja kamoso bja lapale. Leo e be e le lebaka le le lekanego gore Bubbles a ikwe a sepela marung nakong ye. Gobane taba ya gore keyena mojalefawa lapa le e be e tiišeditšwe mantšung a tatagwe mamohla.
Ke eng seo se gobaditšego Karabo leoto?
Na Bubbles yena o thabišitšwe ke eng?
Ge o le Bubbles o be o ka thabišwa ke mantšu ao Noko a a botšago KaraboThekga karabo ya gago?
Ke ka mokgwawooKarabo atsebilego sephiri saborragwe kagona. Sona ebe ele sa bonokwanebjo ba bangwe ba bo bitšago gore kego fofiša khaete. BoNoko e be e le sindikheiti ye e lego bomakgone a bjona. Maloko a sindikheiti a be a bula diakhaonte tše mmalwa makaleng a dipanka ka fase ga maina a a fapafapanego. Gomme a fana ditšheke tša tšhelete ye ba se nago nayo ka pankeng fela ka bofora ba kgona go e ntšha. Noko le Mabusha e be e no ba maloko fela, dikomangkanna tša disindikeiti e be e le ba bangwe ba e bilego ba sa dule monoTshwane kamoka. "Go na le yo o kilego wa mo sebela ka taba ye mola odirago kutollo ye" gwa botšiša Noko ge Karabo a seno hlatholla gore o tsebile bjang. "Aowa." "O a rereša Re ka tshephišwa ke eng gore go bjalo" Ke Mabusha ka tiišo. "Na le ka be le se la ekwa e fofa moyeng ka mo ntle" Ke Karabo. Morago ga go naganišiša polelo yeo gwabonala bakgalabje bao ba kgotsofala?
Na Karabo o tsebile bjang sephiri sa botatagwe?
Bakgalabje ba be ba kgotsofaditšwe ke eng?
Ge o be o le Karabo o le mo bothateng bjo bo kaaka obeo ka bolela nnete Fahlela karabo?
Ariel o ile a tloga a beasengwalwagodimo ganko ya sefatanaga sa gagwe ahlaganela go yena. Ge a sa lebeletše go thušana le Bubbles fale, lesogana letšweletšego le phakiša le batho bao ba fetago moo le ile go fihla sefatanageng seo la tšea sengwalwa sela gabonolo mo nkego ke motho a tšea selo sa gagawe, la retologa la boela morago ka mokgwa wona wo le tlilego ka wona.
Ariel o bone tiragalo yeo ka moselana wa leihlo e šetše e felelela. Ge a re e re ke bone gabotse ya ba ke nako ye lesogana lela le potela le khutlo ya moago wa Hellas. O ile a tlola a tlogela Bubbles a leba gona mola lehodu le ilego. E bile boitapišo bja lefeela ka thokong ya gore aka dira gore lehodu leo le swarwe. Gobane o rilege a potologa khutlongyaba lehodu lela le fihlilesefatanageng se sengwe kua pejana, la tsena sa tloga. Sa tloga ka mokgwa wo mang le mang a ka thailago gore bjang, ka lebelo.
Ke mabaka afe a MABEDIao a dirilego gore Ariel a bee sengwalwa godimo ga nko ya sefatanaga?
Ge o be o le Ariel gomme o bona mo sengwalwa se ilego o be o ka itapiša go se latela Efa boikgopolelo bja gago?
Na ke taba ye botse gore o tšee selo seo e sego sa gago bjalo ka ge lesogana le le dirile Ntšha maikutlo a gago?
Na lesogana leo le ile la felela kae?
Go reng sefatanaga seo lesogana le le se nametšego se tloga ka lebelo Fahlela?
Le ge le kabolelaka mehuta fela go wo morero wonanka se ke, go ka no tlasese tlago!
Bubbles o swanetše hle. Ke Kwena gaboleta.
Megokgo ya thoma go falala, a hlaloša lentšu:Ke re nka se ke, yang le mmolayeng ka bolena! Ga ke kgathale ka yena.
Ga o bolele selo wena! Eya o yo tšea morwediago a tle go thuša morerong wo." A ba akaretša ka moka bjale: "Le na le barwedi le lena, eyang le ba tšee go tlo le thuša." A re go realo atšwa kaphapošing yeo ba kgobokanego ka go yona, a tlogaka sekgame, a ya go inotlelela ka phapošing ya gagwe.
Ke mang yo Bubbles a rego ba ye ba mmolaye ka bobona gona motho yo o bolaelwang?
Ke morero ofe woo Bubbles a rego a ka se o dire?
DIKANEGELOKOPANA POTŠIŠO 4 Go tseba mang: - H.H.
Bala ditsopolwa tše ka tlhokomelo gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
T.T bjale a tšhoga e le ka nnete. A ema, a dula, a lebelela lefasterenyana la phapoši a bona le le kgolekgole, ebile yo mongwe o kgauswi ga lona go feta yena. A femela godimo. Rameriri a ema a mmatamela. T.T a ba a emiša diatla, go rapelela bophelo, a re: "Hle ke a rapela, nteseng hle!"
Ke lebaka lefe leo le diragogore T.T a eme monyako?
Ge o be o le T.T oekwakamorero wo wa boRameriri o be o ka dirang Efa kgopolo ya gago mabapi le taba ye?
Ka ge boRameriri ba be ba sa hwetšaMoraba, sephetho sa bona e bile sefe?
Go reng T.T a hemela godimo ka tsela ye?
Ke lebaka lefe leo le diragogore T.T a kgopše ke setulo?
Ge ba lebile gaMashashane a hwetša Lekgowa le ruile dipere gommea mo rekišetša tše pedi tša dipoo anapa a namelaye nngwe a gapa mohlapewagagwe. Sefateng sa Mogadimogolo monna yoo wa gaPhala a hwetša le lengwe Lekgowa le ruile dinku a reka tše nne a napa a tla a goroga le tšona Mphakane. Ka gaPhala gwa napa gwa ba le mašaka a diruiwa tša mehutahuta, tše dingwetša tšona tše bjalo ka dipere disa tlwaelega nageng yeo. A homola morwa Phala a re tu!
Na tatagoMatomefela o be a šoma kae le gona o be a šoma mošomo wa mohuta ofe?
Ka ntle le tšhelete, na ke eng se sengwe seo atlilego le sona?
TatagoMatomefela o ile a dirang ka tšhelete yeo a bego a e bolokile?
Ge e be e le wena tatagoMatomefela o be o ka dirangka tšhelete yeo o tla bego o e bolokile?
Ke diphoofolo difetšeo di bego di sa tlwaelega mo nageng ya botatago-Matomefela.
Polaseng yeo ya gaFeus MmaSerwadi o hweditše go tlile ratswala mohu Mna. Feus, a tlile go phatlalatša phahla ya mokgonyana wa gagwe ka gobane morwediagwe o be a se sa ratago dula fao, lego phetha melato ye ae tlogetšego esa phethega.
Mmereki: "Ke yena yo, Morena."
Mokgalabje: Ana le re o rekile tše kae Gakere ke tše di selelago Ga go bjalo?
Mmereki: "Go bjalo, Morena. Di a selela."
Mokgalabje: "Mmotše o tlo humana tše dingwegape tše di selelago."
Ba re ba go fa tše dingwe gape tše di selelago godimo ga tšela mong wa ka a ilego a go rekišetša tšona. Ke a bona ke ka baka la gobane go sa phethega ka mokgwa wo le bego le kwane ka gona.
Na mokgalabje yo go bolelwago ka yena mo temaneng ye ke mang?
Ke mabaka afe a MABEDIa a dirilego gore a tle polaseng ye?
MmaSerwadi yena o tlile go dirang?
Na MmaSerwadi o be a rekile ditonki tše kae?
Mokgalabje yo yena o ikemišeditše go mo nea tše kae gape?
Go reng MmaSerwadi a be a rekile ditonki tše?
Matšatši a mararo batho ba tikologo yeo le ba metse ye e begoe le gona tikologong ya dikilometaratšemasometharo, ga ba ka ba diraselo ntle lego thuša ka mo ba kgonago, go nyakišabagaSefolo morwediabona. Ba babafihla mo Mogalakwenae tšhollelago meetseayona ka nokeng yaUdi, ya ba gonamo ba bonago gore ga go thuše selo ka gobanego ba gona meetse a Mogalakwenae be e se a mantši moo aka bago a tšea motho go mo fihliša fao, ka gore go gongwe le dikgato tša maoto a be a sa di khupetše. Aowa, ruri taba ye e a makatša. Ge ba boetše gae ba hlobogile, gwa thoma go dumaduma gore Ratshidi o tseba se ka ga mosetsana wa gaSefolo. Taba yeo ya ba ya fihla ditsebeng tša Sefolo, moo a bilego a re tšatši le lengwe go dutšwe a tšea selepe a re o rema Ratšhidi. Monna yoo wa batho amakala kudu kagobanee bile yenamonna wa mathomo wago leka go nyaka ngwana yoo ka meetseng. A o bewa molato ka ge a dirile bjalo?
Na ke matšatši a makae ao ba gaSefolo le ba metse ya kgauswi ba a tšerego go nyaka morwedi wa bona?
Ke lebaka lefe leo le sa kgodišego gore meetse a noka ye a ka tšea motho?
Go reng go dungwadungwa ka Ratšhidi?
Ge o be o le Sefolo o ekwa ditaba tšeo di bolelwago ka Ratšhidi o be o ka dirang?
Nonyana ya šika naye e opela košana ya yona.
Ge Mašilo a fihla gae bagolo ba re: Na Mašilwane o kae?
Ke mo letile ka be ka bea fase ke bona le phirima.
Go sa maketšwe nonyana yela ya boa.
Ya thoma go opela košana yela ya yona.
Bagolo ba thoma go tšhoga.
Ke ka lebaka la eng bagolo ba be ba botšiša Mašilo gore Mašilwane o kae?
Na ke tshwanelo go bolela maaka bjalo ka ge Mašilo a dirile Fahlela karabo ya gago?
Lebakeng le go reng nonyana e be e opela košana?
Ge o bona bagolo ba tšhošitšwe ke eng?
E re wena ke go botše leano la ka pele. Re ka se nape ra fula mohlare ka moka. Re tla topa kenywa etee mo, ra topa ye nngwe mola, gore mothoa sebone gore go dikenywatše futšwego. Le ge ba re Mokadiathola o ne lemahlo a bogale, a kase bone. Gape retlaya e le mantšiboagore bompheane ba se re bone, gwa realo Mosebjadi. Ka nnete mantšiboa ba ya kabababedi ba swere leselwanaba fulela dikenywa ka go lona, gomme ba bitšana le ka bana, ba jela dikenywa tšela ba le ka lapeng le legolo. Kganthe ge ba fula dikenywa mogogonope wa Mokadiathola o ba bone. Ge ba feditše ba ipshinne ka dikenywa, ba makala ba wela fase ka moka ba rapalala, ba šitwa go ema.
Na basadi ba Mokadiathola ba logišana leano lefe?
Go reng ba phethagatša leano la bona maitšiboa?
Ba ile ba bonwa ke mang ge badira ditaba tše?
Ba ile ba makatšwa ke eng?
Yola ge a goroga lapeng.
A makatšwa ke koša ge e galagala!
Hlogo e tletše lapa e binabina!
A re kgare lau a kitimela go matswale.
Ka pelong e le letšhogo fela.
A re lehono gona ke bone mehlolo.
Kganthe hlogo yela e mo šetše nthago.
E mo šetše nthago e pshikologa bjalo ka boloko bja khunkhwane.
Gabotse ngwetši e be e ile go dirang gae?
Ngwetši e ile ya makatšwa ke eng ga e goroga?
Go reng ngwetši e tšea kgare ka lebelelo?
Ge o be o le ngwetši o bona tiragalo ye, o be o ka dirang?
Ke lebaka lefe leo le dirago gore ngwetši e tšhabe?
šetšwe ke hlogo yeo morago o be o ka dirang?
Tau le mmutla tšakwana.Tša thoma go epa molete. Ge di feditše, tauya kanama ka moleteng, mmutla wa e khupetša, wa lesa hlogo e le ka ntle. Tau ya šena meno, gomme mmutla wa re go tau: "Wena o se felepelo. O letele phoofoloye o e ratago ya go nona, gomme o tle o sware yona o ipshine ka nama."
Morago ga moo mmutla wa tlogawa tsena sekgweng wa hlaba mokgoši ware: "Helenke! Helenke! Maphoofolo ka moka, tsebang gore molao o hwile! Re tla bapala re iketlile!"
Nare le yona ya tla ya raga meno a tau. E rile e sa re ke a boeletša, tau ya ragoga ya e swara, yaebolaya. Gona fao gwa tupa lerole, gemaphoofolo a tšhaba.
Go reng mmutla o hlaba mokgoši?
Na ke nnete seo mmutla o se bolelago Fahlela?
Ge o be o le yo mongwe wa maphoofolo o be o ka raga meno a tau. Ntšha maikutlo a gago.
Ke phoofolo efe yeo e ilego ya swarwa ke tau?
Ge maphoofolo a bona phoofolo ye nngwe e swarwa ke tau wona a ile a dirang?
<fn>92913VMF2006.txt</fn>
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela bontši bja ditekolo.
Peakanyo: Matseno mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše difsa ka go sekaseka taba. Molaetsa wa maleba.
Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša mogopolo wo o butšwitšego. Matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Bontši bja ditlamorago di tšweleditšwe. Matseno ao a se naga maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba.
Ditemana. Tšweletšo/kgodišo ya hlogo Nyalelano ya ditemana. Lebelo la kanego Tatelano ya ditiragalo. Ditemana tše di hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Ditiragalo di agwa go tša sehloweng. Ditemana tše di lekanetšego. Mošito le lebelo ke tša maleba. Maitekelo a ditemana, eupša go na le tlhaelelo ya nyalano magareng a ditemana, kgodišo ya hlogo ga se ye e kgofatšago. Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
Rejistara, segalo, boitemogelo bja batheeletši, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko mopeleto, maswaodikga. Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego. Tlhamego ya mafoko ya maleba. Tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba. Rejistara e šomišitšwe ka bokgoni. Bohlale bja tšhomišo ya segalo bo godiša taodišo Polelo ye e laolegago ya mafoko a a feleletšego. Tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomišo ya polelo. Bokgoni bjo bo itšego bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišo ya polelo, mopeleto le maswaodikga. Rejistara di šomišitšwe gabotse go ya ka mabaka, eupša go bile le tlhaelelo ya bokgoni bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane. Go na le tlhaelelo ya tšhomišo ya mafoko ye e sa lebanego, mafoko a a sa felelago ke a a hlakahlakanego. Tlhaelelo ya tlotlontšu. Tlhamego ya mafoko ye e fokolago diphošo tše ntši tša polelo, mopeleto le maswaodikga.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela bontši bja ditekolo.
Peakanyo: Matseno mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše diswa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba.
Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša mogopolo wo o butšwitšego. Matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Bontši bja ditlamorago di tšweleditšwe. Matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba.
Ditemana. Tšweletšo/kgodišo ya hlogo Nyalelano ya ditemana. Lebelo la kanego Tatelano ya ditiragalo. Ditemana tše di hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Ditiragalo di agwa go tša sehloweng. Ditemana tše di lekanetšego. Mošito le lebelo ke tša maleba. Maitekelo a ditemana, eupša go na le tlhaelelo ya nyalano magareng a ditemana, kgodišo ya hlogo ga se ye e kgofatšago. Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
Rejistara, segalo, boitemogelo bja batheeletši, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko mopeleto, maswaodikga. Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego. Tlhamego ya mafoko ya, maleba Tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba. Registara e šomišitšwe ka bokgoni. Bohlale bja tšhomišo ya segalo bo godiša taodišo Polelo ye e laolegago ya mafoko a a feleletšego. tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomišo ya polelo. Bokgoni bjo bo itšego bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišo ya polelo, mopeleto le maswaodikga. Registara di šomišitšwe gabotse go ya ka mabaka, eupša go bile le tlhaelelo ya bokgoni bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane. Go na le tlhaelelo ya tšhomišo ya mafoko ye e sa lebanego, mafoko a a sa felelago ke a a hlakahlakanego. Tlhaelelo ya tlotlontšu. Tlhamego ya mafoko ye e fokolago diphošo tše ntši tša polelo, mopeleto le maswaodikga.
SEBOPEGO 1. Atrese ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse (Khoneng ya letsogo la go ja godingwana). Ga go šomišwe maswaodikga. Letšatšikgwedi le ngwalwa ka mantšu. Mohlala: 3 Matšhe 2004. 2. Madume: Leina la mogwera fela / Sereto sa gagwe Ga go šomišwe maswaodikga. Madume a ngwalwa ka letsogong la nngele mothaladi o tee ka fase ga aterese. 3. Mafelelo / bofelo go šomišwa tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo bja laetša segwera magareng ga mongwadi le mongwalelwa. O šomša leina la gago wena mongwadi / Sereto sa gago-ga o šomiše maswaodikga.
DITENG O se fapoge tabeng ye o swanetšego go ngwala ka yona. Diteng e be tše di kgahlišago. Go laetšwe kwešišo ya seo go ngwalago ka sona. Morero wa lengwalo o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO Temana ye nngwe le ye nngwe e hlaloše ditaba tša yona. Mafoko a be a a hlamilwego gabotse le tšhomišo ya maleba ya maswaodikga. Mopeleto le tlotlontšu e be tša maleba. Segalo e be sa maleba se se laetšago segwera/kwelobohloko/go amega/go kgothaletša/go nyama/go thaba kudu bj.bj.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa.
Hlogo ye e hlalositšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero Hlogo ye e hlalositšwego ka bophara. O tšweleditše morero Hlogo ye e hlalositšwego, eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalositšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
C SETAELE & POLELO - [6] 6 Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. 4-5 Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. 2-3 Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo 1 Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane sengwalwa. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšego di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
Sebopego se se phethagetšego sa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego Sebopego se sebotse sa sengwalwa. Botelele bjo bo amogelwago Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Botelele bjo bo sa lekanelago Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa.
Hlogo ye e hlalositšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero Hlogo ye e hlalositšwego ka bophara. O tšweleditše morero Hlogo ye e hlalositšwego, eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalositšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
C SETAELE & POLELO - [4] 4 Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. 3 Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. 2 Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo 1 Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane sengwalwa. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšego di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
Sebopego se se phethagetšego sa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego Sebopego se sebotse sa sengwalwa. Botelele bjo bo amogelwago Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Botelele bjo bo sa lekanelago Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa.
Hlogo ye e hlalositšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero Hlogo ye e hlalositšwego ka bophara. O tšweleditše morero Hlogo ye e hlalositšwego, eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalositšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane sengwalwa. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšego di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
MOKGWA WA TEKOLO [20] KGATO YA (LEVEL) 4 Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. KGATO YA (LEVEL) 3 Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. KGATO YA (LEVEL) 2 Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo KGATO YA (LEVEL) 1 Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
Sebopego se se phethagetšego sa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego Sebopego se sebotse sa sengwalwa. Botelele bjo bo amogelwago Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Botelele bjo bo sa lekanelago Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa.
Hlogo ye e hlalositšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero Hlogo ye e hlalositšwego ka bophara. O tšweleditše morero Hlogo ye e hlalositšwego, eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalositšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane sengwalwa. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšego di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
Sebopego se se phethagetšego sa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego Sebopego se sebotse sa sengwalwa. Botelele bjo bo amogelwago Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Botelele bjo bo sa lekanelago Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa.
Hlogo ye e hlalositšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero Hlogo ye e hlalositšwego ka bophara. O tšweleditše morero Hlogo ye e hlalositšwego, eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalositšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felela.
Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane sengwalwa. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšego di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
<fn>92913VQF2005.txt</fn>
Tlhahlobo ye e na le dikarolo tše THARO, e lego A, B, le C.
Araba potšišo e TEE fela go tšwa karolong ye nngwe le ye nngwe.
Bala dipotšišo ka moka ka šedi pele o thoma go ngwala.
Araba dipotšišo ka moo o laetšwego.
Ngwala ka bothakga ka mongwalo wa go balega.
Kgetha e TEE ya dihlogo goba seswantšho se se latelago, gomme o ngwale taodišo ye e ka bago mantšu a 250 - 300 (1½ - 2 matlakala) ka yona.
Motho ge a tlwaetše mekgwa ya gagwe, go bothata go e lahla. Ngwala taodišo ka seema se, go laetša polelo ye e filwegoka fa godimo. Se monwana nkgopo se tlwaetše go gora.
Bophelo bja kgale bo boima, bo phalwa ke bja bjale.
Kgetha lehlakore leo o kwanago le lona, o ngwale ka lona.
O bona o ka re tše dingwe tša dilo nageng ya geno ga di sepele ka tshwanelo. Ngwala taodiso ye mo go yona o laetšago ka mokgwa wo o ka kaonafatšago maemo a dilo. Hlogo ya yona e be: Ge nka ba Tona ya Merero ya Selegae.
Go itaola ga baithuti dikolong.
Lebelela seswantšho se se latelago, o se fe hlogo ya maleba, gomme o ngwale taodišo ya go kwagala ka diteng tša sona.
Kgetha se TEE sadingwalwa tše di latelago gomme o ngwaleletlakala le tee kaseo se nyakegago. Botelele bo tla laolwa ke mohuta wa sengwalwa se o se kgethilego.
Kageno le hudugetše lefelong lelengwe eupša mogwera wa gago wa potego ga a tsebe.
Mo ngwalele lengwalo gomme o mo tsebiše ka taba ye, o be o mo anegele ka seo o ipshinago ka sona.
Mmago ga a kgahlwe ke ka mokgwawo oaparagokagona. Ke kgale akgotleletše bjale lehono o nyaka go boledišana le wena ka taba ye.
Ngwala poledišano magareng ga gagwe le wena ka ga taba ye.
Gosasa ke letšatši la taelano ya hlogo ya sekolo, Morena Phadu, yo a yago go ikhutša. Ka lebaka la bokgoni bja gago bja go bolela, baithuti ba go kgethile gore o tle o fe polelo legatong la bona.
Ngwala polelo yeo o tla e fago gosasa mo taelanong yeo.
Kgetha se TEE sa dingwalwanatše gomme ongwaleletlakalale teeka sona. Botelele bo tla laolwa ke mohuta wa sengwalwana se o se kgethilego.
Ngwala memorantamo wa dipelaelo, wo le tla o išago Seteišeneng sa Maphodisa.
Go lokiša pese ya sehlopha.
Go lokišetša leeto la go ya Kapa.
Ngwala metsotso ya kopano yeo.
O rata go etelamotswala'go mafelelong abeke, fela ga o tsebe lefelo le adulago go lona. Mo ngwalele thelekramo gomme o mo kgopele gore a tle a go tšee boemapese.
<fn>92913VQF2006.txt</fn>
Ngwala ka bothakga.
Araba dipotšišo ka mo o laetšwego.
Kgetha e TEE ya dihlogo goba seswantšho se se latelago gomme o ngwale taodišo ye e ka bago matlakala a mabedi (mantšu a 450-500) ka yona.
O lebeletše seswantšho sa motho yo mongwe yo o mo tšeago gore ke mohlala bophelong bja gago. Hlaloša motho yo gomme o hlathollegoreke ka baka la eng a le bohlokwa ka tsela ye go wena. Hlogo: Motho yo ke mo lebeletšego go ba mohlala bophelong bja ka.
Peakanyo ya lapa e bohlokwa kudu bophelong. Go se beakanye go kotsi kudu ka gore go senya dilo tše dintši. Ngwala taodišo ye ka yona o alago lego tšweletša mabaka a go kwagala mabapi le taba ye. Hlogo: Kotsi ya go se beakanye lapa.
Kgatelelo ya dithaka ke nthla ye kgolo ye e hlolago tšhomišompe ya diokobatši go bafsa balehono. Ngwala taodišo yeo e gatelelago ntlha ye. Hlogo ya gago e be: Tšhomišo ya diritifatši go bafsa.
O kilewa hlagelwa ke tabayago makatša bophelong bjagago. Laodiša taba yeo. Hlogo: Letšatšing leo ditaba ga se tša ntshepelela ka tshwanelo.
Molao wa go ntšha dimpa o amogetšwe mo Afrika-Borwa. Tiragalo ye e ka tliša thulano bjang bokamosong bja Afrika-Borwa Tšea kgang ka taba ye. Hlogo: Ditlamorago tše di sa letelwago tša go ntšha dimpa mo Afrika-Borwa?
Lebelela seswantšho se se latelago gomme o ale dikgopolo tša maleba mabapi le sona.
Kgetha se TEEsa dingwalwana tše di latelago gomme o ngwale mantšu a180-200 ka sona.
Batswadi ba gago ba go reketše mpho ye botsebotse yeo o sa kgolwego mahlo a gago ge o e lebelela. Ba ngwalele lengwalo o ba leboge.
Yo mongwe wa meloko ya gago o hlokofetše. Magageno a go kgopetše gore o ba thuše ka ge o tseba mohu ka botlalo. Ngwala tša bophelo bja mohu yoo.
Badudi ba motse wa geno ba hlakišwa ke mahodu ao a bautswetšagodikoloi le go ba thubela ka dintlong. Maphodisa asepela kago nanyage a tsomana le mahodu a. Ngwalela molaodi wa seteišene sa maphodisa memorantamo gomme o belaele ka ga tiragalo ye.
Kgetha se TEE sa dingwalwa tše di latelago gomme o ngwale mantšu a 180-200 ka sona.
Go na ledilwana tše oratago go di rekiša. Ngwalela kuranta ya Sowetan papatšo ye e kgethilwego gomme o bapatše didirišwa tše.
Sekolong sa gago le memilwe ke ba Putco go tla moletlong wa go aba difoka tša dipoelo tša marematlou tša ngwagola. Le kgopetšwe go araba ka pela gore le amogela memo, le gore go tla batho ba ba bakae. Ngwalela morulaganyi wa meletlo phetolo yeo o e romelago ka fekese.
Moratho wa gago o a nyalwa kgweding ye e tlago. Thala karata ya go mema meloko le bagwera go tla moletlong woo.
<fn>92921VMF2006.txt</fn>
Aowa, bosenyi bo fetile ka maphelo a badudi ba bantši mo motseng wo.
Ke mpša ye a bego a ile go efa dijo.
O be a tlaletšwe, a tšhogile.
Go bitša maphodisa, dikgopolo di tla fapana.
Go mo phološa.
Monna o tšhomilwe go fihla a neela moya.
bMonna o tlaiša bana ka thobalano.
Ke ya go tlaiša bana ka thobalano.
Lehufa/mona di tliša dipolayano.
Go fetogela motho.
Thunya motho/go bolaya ka go mo thunya gantši.
Ngwaga o a fela / a feta.
Aowa, bokaone o mo tlogele o nyake yo mongwe. Maikutlo a tla fapana.
Go rothotha motho ka sethunya. / Go nešetša motho sefako sa dikolo.
Ke sa tshwantšhanyo.
Aowa, di tlogela batho ba sa tšhogile.
Palo ya basadi maemong a godimo e fase.
Temokrasi e gona fela, maemo a basadi a sa nyaka tlhokomelo.
Khomišene ya tša tekano ya bong e nyaka gore maemo a fetoge.
Palo ya basadi mešomong ya bolaodi e kaonafatšwe.
Mafelo a go hlokomela bana mešomong a be gona.
Ge go na le diphetogo mešomong, batho ba ka hlomphana.
Basadi ba bewe ditulong tša bohlapetši le go laola.
Melao e fediša kgatelelo.
Temokrasi e tlišitše tokologo.
Molao o tla matlafatša basadi.
<fn>92921VMS2006.txt</fn>
Monna yo o thuntšhitše le go bolaya mmelaelwa yo a rego o katile moratiwa wa gagwe.
Ee goba Aowa, mabaka a maleba a tla amogelwa.
Maikutlo a go fapana mabapi le temana a tla amogelwa.
Mekgatlo ya bomme e befedišwa ke sephetho sa kgoro ya tsheko.
Go ya ka moahlodi ga go bopaki bjo bo kgotsofatšago.
Ba ka romelwa kgolegong. maikutlo a tla fapana.
Go thwalwa lebakanyana ka ge bašomi bangadile mošomo.
Ga se tabaye botse le bona ba na le ditokelo bjalo ka mang le mang.
Ke makga a mararo a begela maphodisa mathata a gagwe.
Moahlodi o mmitša phaga ka go fiša le go foufatša monna.
Go ya ka mo a bego a tlaišwa ka gona ga se phaga o be a itšhireletša.
Ee / Aowa, dikgopolo tša maleba di tla amogelwa.
Theknolotši e bohlokwa matšatšing a lehono.
Ka lebaka la theknolotši, bophelo bo bonolo kudu.
Re na le mehutahuta yadiselula.
Rešomiša re le mafelong a go fapana.
Motho o kgona le go lebelela ditšhelete polokelong.
Megalantšu ye, e a swarega o ka e kadietša molaleng goba wa e lokela ka sekhwameng.
Le ka sefatanageng e na le mo ebewago gona.
Ye mengwe matšatši a e kgona le go tšea diswantšho.
Thaka ye mpsha e kgahlega kudu ka tšhomišo ye ya thekenolotši.
A feletše ka sutu ye talatala.
Re tloga re ipshinne kudukudu.
Dijo di be di se bose.
Lehlathi la nako: maabane.
Lehlathi la mokgwa: gabotse.
Ntlo e agilwe ke tate.
b Ke be ke ithuta.
Thomo ke malome wa ka.
Mo khathuning ya pele banna ba a kitima.
Monna yo mokopana o a kitima.
Mootledi o na le hlogo ye kgolo.
Sefatanaga ke se sešweu. Mafoko a maleba a balekwa a tla amogelwa.
Leba la tswalano.
Naa o na le lengwalo la go otlela O sa re lengwalo?
<fn>92921VMS2007.txt</fn>
Mathata a pitlagano dikolong. / a go tlala kudu ga dikolo.
Ke a dinamelwa tša go iša barutwana dikolong.
Ke palo ya barutwana ba e ka bago 5000.
Ba re lekala la thuto ga le ba lefe ka tshwanelo.
Ke go sepela leeto le letelele la go ya sekolong.
Barutwana ba sepela ka maoto.
Ke palo ya godimo yabana bago se kgone go balale go ngwala.
Ee, mabaka a a kwalago.
Mo ba dulagoga gona dikolo tša maleba.
O fane ka ofisi ya gagwe.
bPhapoši ya barutiši e šomišitšwego ba phapoši ya barutwana.
Aowa, ba sa ema methaladi ye metelele ge ba tlile go ngwadiša bana.
Dikgopolo tšago fapanadi tla amogelwa. Mmušo o age diphapoši tšago lekana.
Aowa, barutiši ga ba kgone go thušabana kaotee ka o tee gabotse.
Go tlala kudu.
Go tšwafiša/go fetša maatla.
Mokutwana wa Mmaleruo o be o e swa.
Mosadi o lekile go tšhela mollo ka meetse.
Bothata ke go aga mekutwana e hlomagane.
Mollo o hlotšwe ke kerese ka ge go se na mohlagase.
Batho ba šetše ba se na selo.
Ba eleditšwe go kgoboketša mašeleng.
Go šomiša motlakase go kaone go na le didirišwa tše dingwe.
Mmušo o leka ka maatla go thuša batšwasehlabelo.
Ge mekutwana e ka fedišwa, mohlomongwe mathata a mohuta wo a ka fokotšega.
Mokgalabjana / mokgalabjenyana.
Sona se se looditšwego se rema tšona gabotse.
Mokgalabje Motshumi ga se a ba sefofu / ga se a be sefofu / a se a ba sefofu.
ga se / a se.
Ke nyaka go bolela le mošemane yo mogolo.
Meetse a matalaa na le ditwatši.
Malome wa Thato ke yo mošoro.
Leekiši ke lentšu leo le ekišago mokgwa wo lediri le šomišitšwego ka gona lefokong.
Matsobane ke yo mosehla o re sehlee!
Maabane ke kwele šwahlašwahla! mola bjanyeng.
Selemo letšatši le fiša tšhiritšhiri!
Mma o itše ge are gadi! a mpona. (Mafoko a a filwego ka fa godimo ke mehlala fela, ao go tšwa go onago tla tšewago a mararo fela. Mafoko a go kwagala a balekwa a tla amogelwa).
6.2.2 Lesetša o tla ngwalela Mokgaetši lengwalo. Mmagwe o tla mo epiša molete.
<fn>92921VQF2005.txt</fn>
Tlhahlobo ye ena le dikarolo tše tharo, A, B le C.
Bala dipotšišo ka moka ka šedi pele o thomagongwala.
Araba dipotšišo ka mo o laetšwego.
Nomora dikarabo tša gago bjalo ka dipotšišo tša tšona.
Šomiša polelo ya maleba mabakeng ka moka.
Ijonnaijoo! Nalefasele wetšwe ke leuba lefe Gošarakanekae A badimobare furaletše A ga re sa ba phasa gabotse Le nyaka go lobja bjanglena badimo ba rena Ya nko ye meetse ga lesa erata Afa le tloga le nyaka yona yasethole Mohlomongwe le ka tliša letšididi nageng ya lena. Le reng la palelwa ke go ka bontšha ditlogolo tša lena tsela Diaparo ke mankgeretla, mahlo a tuka malakabje, mmele o etša tšie ya letlorontlope, lebala sefahlegong le etša sekontiri. Nyakang dikgonyo gomme ke kgonyetše leuba le ka gare ga ntlongswiswi?
Ge o re dike, mahlo a go šupetša sehlophana sa digatamarokgwana. Ke tabakgolo efe ye ba e rerago Tabakgolo ke patše ye go boledišwanago ka yona. Rabadia wa gona o apere tšhirabagogadi gomme o tlišetšwa peipi e tletšedikata. O e gogaadutše angunanguna. Bagwera ka yena ba mo lebeletše ka kgopolo ya gore o tla ba hlahlelela mola a kgebile?
Lesogana le lethari, ba tennwe ke mošwang wa matuba. Go kgeregetšwe diokabatši tše mpsha. Ba bangwe ke dimamathane tša bagwebi ba tšona, bona basepediši ba ditagi tše mola ba bangwe e le bona dinkgwete. Ba tloga ba tseba gore ya go ratwa kudu ke efe. O tla kwa ge ba di reta ka maina a tšona. "Mandrax", Khokheine, le Mofeine ke tše dingwe tša go ratwa ke dithwadi.
Bašomiši ba diokobatši tše ba feletša kae Lehugo bona le tla ka ponyo ya leihlo. Mešomo le ditalente di a hwelela ka baka la tšona ditagi. Tše ke tša maemo a godimo. Rena ditšhiololo re fokaetša ka mampuru, mpampa. Mpa e tloga e itiwa ka lenono ge re hweditše tšona tšeo. Mosepelo ke go tlarea le go pharuma go iwa ka mo le ka mo. Polelo e golela godimo gomme sejahlapi se tšwa ka dinko. Gorealo ke go laetša tlhompho ka gee le meetse a re a fiwago ke batala ba rena. O a phoša, ga se ba re furalela. Ba tloga ba re file bohlale bja go tliša lethabo mmeleng wa rena?
Lethabo le le hlakanego le lehu ke tšona di aparetšego lefase. Mahlale a tloga a šitile beng. Ba file diokobatši sefahlego se sebeka ge bjalemang le mangyo a bolelago ka diokobatši a tšewa bjalo ka yo a di šomišago bošaedi.
Na lefase le wetšwe ke leuba la eng?
Mongwadi o ra eng ge a re go šarakane kae?
Batho babaphelago ka diokobatši ba lebelelega bjang Efa mafoko aMARARO ao a hlaolago batho ba?
Mongwadi o re; rabadia o apere tšhirababogadi. Sekafoko se se hlaloša eng?
Bagwebi mo temaneng ye ba gweba ka eng?
Go ya ka temana ye, mošomo wa dimamathane ke ofe?
Dimamathane tše di reta diokabatši ka maina afe?
Mešomo le ditalente tša bašomiši ba diokobatši tše dia hwelela, ke ka lebaka la eng?
Ditšhiololo ke batho ba mohuta mang?
Go ya ka wena o bona e le tshwanelo gore bana ba šomiše diokobatši?
Go reng mongwadi a re mahlale a paletše beng?
Ditlamorago tša tšhomišo ya diokobatši ke dife Efa tše THARO fela?
Ke nnete / ga se nnete gore diokobatši le bjala ke kgwebo ye botse ka go re batho ba kgona go iphediša ka tšona. Kgetha karabo e tee o fe mabaka a MABEDI akarabo ya gago.
Ntšha lelahlelwa la go laetša go tšhošwa ke se sengwe mo temaneng ya ka godimo.
dintlha tše lesomeBala ditemana tše di latelago gomme o di akaretše ka.
Bokgobapuku ke lefelo leo go lona go bolokwago tshedimošetšo yeo e ngwadilwego ka gare ga dipuku. Lefelo le ge o tsena go lonao swanetše o ntšhe karata ya boitsebišo ke gona ba tlogo go bulela dikgoro wa tsena. Go na le mehuta ka moka ya dipuku. Go na le dipuku tša metlae, tša thutaphedi, tša dinonwane le tša mešomo ka go fapana ga yona. Go na le dikuranta tša maleme ka moka tša go ba le tshedimošetšo ya ditaba tša lefase.
Go na le bathuši ka gare ga bokgobapuku gomme bona ba thuša batho bao ba sa tsebego selo ka lefelo le. Matšatši a lehono dilo di fetogile. Thekenolotši e šomišwa kagonyakadipuku ka khomputara. Le tšona dipuku tšeo o ka se tšwe ka tšona ntle le molao, ge o ka dira seo di hlaba mokgoši gomme wa swarwa.
E be e le Saterdag, Mokgadi o botša bana ba gagwe gore ba itokiše ba ye mabenkeleng ka meriti. Bana ba thabišitšwe ke taba yeo. Morago ba kama meriri ya bona gabotse lerole la thunya ge bagopotše tereneng.
Maadingwa ke mantšu a a tšwago dipolelong tše dingwe. Kgetha maadingwa a MABEDI mo temaneng ye.
Leitiri leitokiše le tšwa lediring lefe?
Lehlathi la nako.
Lehlathi la felo.
Lehlathi la mokgwa.
Lerole le tšhetše batho.
Ba ile ba sepela / wela tsela.
Lerole le tletše gohle gababone tsela.
Ba thabišwa ke taba yeo.
Morago ba kama meriri ya bona.
Ngwala sekafoko se ka kganetšo: Bana ba thabišwa ke taba yeo.
Efa modirišo wa lefoko le le thaletšwego mo temaneng ya ka godimo.
Nomoro ya ke leina, efa leina leo o be o le šomiše lefokong go laetša kwešišo.
Ge o re kgogo ke sethojana ke ya mohuta mang?
Efa leina la setho sa kgomo se se laeditšwego ka nomoro.
Seswantšhong se se laetša lefelo le re le hwetšago mo go dirwago eng Efa mabaka a MARARO?
Nomoro ya , monna o gama kgomo. Fetolela lefoko le go tirwa.
Re na le bana ba bararo mo seswantšhong, ba bitšwa eng?
<fn>92921VQF2006.txt</fn>
Karolo ya A: Tekatlhaologanyo.
Karolo ya B: Kakaretšo ya ditemana.
Karolo ya C: Thutapolelo.
Nomora dikarabo tša gago bjalo ka dipotšišo tša tšona.
Araba dipotšišo ka moka.
Tše ke tše dingwe tša ditiragalo tše di amago bagwera, meloko lebadudi ka moka. Ngwaga wa 2004 o tlišitše masetlapelo go bathobabantši ka mono Afrika-Borwa.
Dikotsi tša masetlapelo le dintwa tše di sa kwešišagalego, di fetile ka maphelo a badudi ba bantši momotseng wa Tshwane, ngwagengwa2004. Mpšae swanetše go ba mogwera yo mogolo wa motho efela ga go a ba bjalo go monna yo mongwe wa mengwaga ye masomeseswai. Monna yo o be a ile go fepa dimpša bjalo ka mehleng, sa go makatša ke ge dimpša di mo hlanamela gomme tša mo rathagantšha. Masetlapelo a ge a direga, ke ge molekani wa gagwe a eme kaletšhogo le tlalelo a palelwa ke go thušamonna go tšwa dinaleng tša lehu.
Masetlapelo a mangwe ke a monna yo a tšhumilwego go fihlela a neela moya. Yena go dumelwa ge a be a swerebohlatse bjo bo bego bo tla dira gore basenyi ba ba bantši ba swarwe. Monna yo mongwe yo go dumelwago abeatlaiša banabamagareng a mengwaga ye lesome le lesomepedi kathobalano, o ile a llelwa ke ditšhipi pele ngwaga wo wa 2004o e ya swiswing.
Nakong tšedingwe dintwa le diphapano garenggabaratani dihloladipolayano, mohlomongwe ke ka lebaka la lehufa. Mosadi tsoko yo a bego a šoma lebenkeleng le lengwe go la Tshwane, o ile a latelelwa ke molekani wa gagwe yo a ilego a re ntle le polelo a mo nešetša sefako sa dikolo, gomme a neela moya.
Modudi yo mongweyo abego a sepelaka sefatanagao ilea rothothwa ke bathotsoko ka dithunya, le ge a ile a leka go tšhaba o ile a hlokofala. Seo se ile sa tliša letšhogo le poifo go ba lapa. Bana bao ba bonego tiragalo ye, ba be ba letlalelong ka geba lemoga gore bophelo bja matšatši a reswana le dinonyana, re no dula retšhaba. Ditiragalo tša mohuta wo di re lemoša gore bosenyi bo ka diragalelamang le mang, nenggoba neng, kae goba kae.
Go ya ka diteng tša temana ya pele badudi ba motse wa Tshwane a naa ba ipshinne kangwaga wa 2004 Efa lebaka la karabo ya gago?
Mo temaneng ya A, monna yo go bolelwago ka yena o rathagantšwe ke eng?
Monna yo o be a na le mengwaga ye mekae?
Ke ka lebaka la eng molekani wa gagwe a be a sa mo thuše?
Na wena ge nkabe e le wena obeo tla dira eng go thušamo tiragalong ye ya masetlapelo?
Sekafoko se: go tšwa dinaleng tša lehu, se hlaloša eng go ya ka temana?
Ke ditiragalo dife tše PEDI tšeo go bolelwagokatšona mo go B?
Mo ditiragalong tša mo go 1.7, ke efe yeo e tlogelago bana ba le tlalelong / ba hlakahlakane ka letšhogo?
Ke eng seo se hlolago dipolayano gare gabaratani?
Go hlanamela motho.
Go nešetša sefako sa dikolo.
Go neela moya.
Na ge o sa hlwe o ratana le motho, o swanetše go mmolaya Efa karabo le maikutlo ao a tla amogelegago?
Go ya ka tema ya C, ke tiragalo efe yeo e tšhošitšego bana?
re swana le dinonyanaMmegi wa ditiragalo o re, . mang seo?
Na ditiragalo tše di filwego mo ditemaneng tše di a lebalega Efa mabaka a go kwagala?
Bala ditemana tše di latelago gomme o di akaretše ka go fa dintlha tše lesome.
Palo ya basadi bao ba šomago mešomo ya godimo mafelong a a fapanego, e fase kudu ge e bapetšwa le ya banna. Seo se ra go re le ge temokrasi e le gona, maemo a basadi ga se a fetoge. Mahlatse ke gore, khomišeneyatša tekano ya bongesatšwagophatlalatšagore seemo se sa ditaba se fedišwe.
Go ya ka khomišene ye, basadi ba swanetše go bewa ditulong tša go ba bahlapetši goba balaodi. Seo se tla gapeletša gore diiri tša mošomo e be tše di nolofatšwago. Molao o gatelela gore go be le mafelo a go hlokomela bana mafelong a mešomo.
Beng mediro ba swanetšegošomiša molao wo. Khomišenee lemogile gore ke palonyana ye nnyane fela yabasadi bao ba legomaemong a bolaodi. Molao wo o gatelela gorebatho ba se kgethollwe go ya ka bong. Ge diphetogo di ka ba gona mešomong, batho bohle ba ka phela gabotse ka boiketlo ba sa lebelelane ka lenyatšo.
Melao e fedišakgatelelo ya batho. Temokrasi yona e tlišitše tokologo ya batho bohle. Molao o tla matlafatša basadi, digole le bao ba bego ba sa swarwa gabotse.
La lebaka la bjale.
La lebaka le le fetilego.
La lebaka le letlago.
Ngwala lefoko le ka tirwa: Molao o tla matlafatša basadi.
Matome o a tseba gore o na le leihlo le tee efelao sepela bošego. Ga se a bolla efela o rata basadi. O dirwa ke gore o tšhaba go diša. Basadi ba le bona ba tla feletša ba se ba nyalwe.
Basadi ba go se nyalwe O tšhaba go diša O na le leihlo le tee Ga se a bolla.
Mošemane yo o ntena kudu wa tseba. O bolela gampe ka kgarebe yeo ke nyakago go e nyala. Mologadi ke motho wa ka, nka se mo tlogele le gatee. O tagwa ke purapura ye a sa tšwago go e apara.
Ngwalolla mantšu ao a thaletšwego mo temaneng ya ka godimo o a tliše ka nyenyefatšo.
Tsopola sekafoko se se bontšhago go gana (kganetšo)mo temaneng.
Šomiša lentšu le tseba mafokong a mabedi go laetša ge le ena le ditlhalošo tše pedi.
Ke ile ke sa swerwe ke boroko, ka kwa modumo wa sethunya, ka nyaka go tšwela ntle, efela ka tšhoga. Tate o tlwaetše go lebelela ka letsikangope bošego. Ke hlwa ke mmona a dira bjalo.
Go tšwa temaneng ya ka godimo, go šomišitšwe mathuši a mane, le lengwe le lengwe le lediri leo le ntshofaditšwego. Ngwalolla mathuši ao.
Lentšu lele ntshofaditšwegoe lego 'boroko'mo temaneng ke leinakgopolo, hlama lefoko ka lona.
<fn>92921VQS2006.txt</fn>
Tlhahlobo ye ena le dikarolo tše tharo, A, B le C.
Bala dipotšišo ka moka ka šedi pele o thoma gongwala.
Araba dipotšišo ka mo o laetšwego.
Nomora dikarabo tša gago bjalo ka dipotšišo tša tšona.
Šomiša polelo ya maleba mabakeng ka moka.
NA KE YONA TOKA Monna o bonwa molato ka go šireletša Moratiwa wa gagwe.
Monna wa mengwaga ye masomepeditharo o rometšwe kgolegongmengwagayemasomepedi ke kgoro ya tsheko yaTshwane. Se se tla ka morago ga ge a sena go thuntšha le go bolaya mmelaelwa yoo a katilego moratiwa wa gagwe. Ge moahlodi a ruma molato wo, yena o rile ga go motho yoo a dumeletšwego go itšeelamolao matsogong gomme monnayo etla ba mohlala go ba bangwe.
Monna wa go kata ngwana wa gagwe ga a bonwe molato.
Bontši bja batho, kudu basadi ba mekgatlo ya bomme bo befedišitšwe o šoro ke kgoro ya tsheko ya Gauteng yeo e sa bonago monna yo a latofatšwago ka go kata ngwana wa gagwe wa mengwaga ye meraro molato. Goya ka moahlodi, bopaki bjo bo tšweleditšwego pele gakgoro ga bo kgodiše le gatee. Ka fao'kgoro ga e bone monna yoo waKgobe molato'.
Ba ba hlokofatšago matšwantle baromelwa kgolegong.
Bahlokofatši ba latofatšwa ka go gobatša batšwantle bao ba thwetšwego nakwana ye nnyane sebakeng sa bona bašomedi ba, ka ge ba ngadile mošomo. Ge ba efa bopaki, bašomedi ba ba re ba dirile se ka ge batšwantle ba ba tšeela mešomo.
Mosadi wa go fiša monna wa gagwe o romelwa kgolegong.
Mosadi o tšweletše pele ga kgoro ya tsheko ka tatofatšo ya go foufatša mogatšagwe ka go mo fiša ka meetse a go bela. Go ya ka bopaki bjo bo tšweleditšwego kgorong ya tsheko, ke makga a mararo moo mosadi yo a ilego abegela maphodisa gore monna wa gagwe o amo tlaiša, fela ga go seo sedirilwego ka bothata bjo. Moahlodi o ile a sola mosadi ka bogale, a mo hlaloša bjalo ka phaga ye sehlogo yeo e sa swanelago go phela le batho.
Monna yo go bolelwago ka yena mo temaneng ya pele o be a na le mengwaga ye mekae?
Go reng kgoro e mo romela kgolegong?
Na wena ge o be o le monna yo nkabe o dirile seo a se dirilego Efa lebaka la go kwagala?
Go ya ke wena, kahlolo ya moahlodi ke yeo e kgotsofatšago Fahlela?
Temeng ya bobedi, ke eng seo se befedišago mekgatlo ya bomme?
Moahlodi o reng a sa bone monna molato ka seo a se dirilego?
Banna ba go swana le ba, rena re lesetšhaba re ka dirang eng ka bona?
Ke eng seo se bakilego go hlokofatšwa ga matšwantle?
Na o bona e le tshwanelo go bitša batho ba ka maina ao e sego a tshwanelo Efa lebaka la karabo ya gago?
Temeng ya mafelelo ke eng seo se hlotšego go foufala ga monna yo?
Mosadi o begile mathata a gagwe gakae maphodiseng?
Go reng moahlodi a bitša mosadi yo phaga?
A mosadi yo ke phaga goba o be a leka go itšhireletša. Ntšha maikutlo a gago.
Na go ya ka wena, maphodisa a dira mošomo wa bona?
Matšatšing a re phelago mo go ona re phela ka theknolotši. Bophelo bo bonolo kudu ka gore le yona megalantšu e fetogile. Re na le mehutahuta ya diselula bjalo ka Cell-C, VodaCom le bo MTN. Megalantšu ye yaletheka e tloga e reholakudu. Ge e sa thoma obe o tlabega go bona motho a bolela a nnoši ebile a sega o ka re ga a tšee gabotse.
Mehuta ye ya megala e bohlokwa ka gore motho o kgona gore a nametše sefatanaga a bolele le motho yo mongwe a lekgolekgole. O kgona le go lebelela ditšhelete tša gago ka polokelong ka ditatamente ntle le go ya gona. Yona e kgahliša ka gore e a swarega le gona ga e boimao ka e lokela ka potleng, o ka e kadietša lethekeng, molaleng, wa e lokela ka sekhwamenggoba wa e swara ka seatla.
Mothole ge a le ka bohlapelong / botshwelamareo hwetšaadutše abolela ka mogalantšu. Le ge e ka ba bošego motho a le ka dikobong, ke re le ge motho a apeile ka moraleng / khitšhing o hwetša thaka yempsha motho wa gona a hudua ka letsogo le tee le lengwe le swere selula. Go romelanwa melaetša, ya megala, mola ye mengwee kgona le go swantšha motho.
O be a feletše ka sutu Maabane re be re keteka moletlo wo mogolo. Malose o be a apere gabotse kudu, o ka re monyadi. ye tala ya go sepelelana le mebala ye metala ye e tšwelelago mo hempeng. Dijo, di be di le bose, Aowa! re tloga re ipshinne kudu. 3.1 Mo Sepeding re fela re šomiša poeletšo ya lentšu: Mohlala: Baeng ba tšwa kgole (kgolekgole) Ngwalolla mafoko a a latelago o boeletše mantšu a a thaletšwego: 3.1.1 A feletše ka sutu ye tala. 3.1.2 Re tloga re ipshinne kudu. 3.2 Ngwala sekafoko se ka kganetšo: Dijo di be di le bose.
Lehlathi la nako.
Lehlathi la mokgwa.
Leina le monyadi le tšwa lediring lefe?
Ntšha lethuši la lediri mo lefokong le le ntshofaditšwego o be o fe lediri leo le le thušago.
Gagešo re dula ntlong ye kgolo. Ntlo ye e agilwe ke tate. Ke be ke ithuta go aga ge ke be ke thuša rangwane Thomo, ngwagola ge a be a agantlo ya gagwe mola Polokwane.
Ngwalolla mantšu a a laetšago tše di hlalošitšwego ka fa fase.
a Gore mošomo o phethilwe.
b Gore motho o itiretše se sengwe.
a Ntlo ye e agilwe ke tate.
b Ke be ke thuša rangwane go aga ntlo ya gagwe mola Polokwane.
Lefoko le ke mohuta ofe wa modirišo 'Ntlo ye e agilwe ke rangwane Thomo.?
Temaneng ya ka godimo re na le mehlala ye mebedi ya mainaina. A šomiše mafokong a go kwagala.
2 O sa re lengwalo Ke na le a O a lala o a šala gona Thobela, la go otlelamararo. La go swara dihlapi, moo, nna ke tšwela re kgopela la lenyalo le la go kolobetšwa?
Ke lentšu lefe leo le laetšago go dumediša?
Sekafoko se: 'o na le lengwalo', ke leba la mohuta mang?
Ka ntle le lengwalo la go otlela, efa mangwalo a mabedi felaao mootledi a rego o na le ona.
Go kgopela maoto ke go dira eng?
Go kgopela maoto a motho.
Go kgopela tsela.
Go kgopela thušo / go nametšwa.
Ngwalolla go tšwa dikhathuning mantšu ao a laetšago go botšiša.
Ngwala sekafoko se, ka letlago.
<fn>92922VMF2005.txt</fn>
Le lengwe ke le le nnyane, le a hlakiša le a tekateka le lengwe le hloka magomo, le wele khutšo le humile.
1.15 Sereti se befetšwa ke moriti wa sona ka ge o dula o mo šetše morago mola o sa mo rate.
TERAMA POTŠIŠO 2 A mo swina ngwanana'thakana - M.
Ee, ka ge ba di šometše ka moka Aowa, ke tša yo a di rekilego Kgopolo ya maleba e tla amogelwa.
O ya ga Mmapitšana go yo breida moriri.
PADI Nnete fela - M.A.
Ee, keka lebaka la eng go šoma yena a nnoši molale bona bana le bana?
DIKANEGELOKOPANA POTŠIŠO 5 Go tseba mang - H.H.
<fn>92922VMF2006.txt</fn>
Ga se tshwanelo, o swanetše go thušwa. Kgopolo ya maleba e tla amogelwa.
Re se ke ra sega batho ba bangwe Re upše re ba thuše.
Nka leka go bolela le bona, nka kgopela thušo melokong.
Ke motho yo a sa lokago.
Ke kgale ke bona gore moriti wa bobedi o gona.
Yena o tla ge ba feditše go ipshina.
O ile a sepela.
Aowa, ba swanetše go boledišana. Kgopolo ya maleba e tla amogelwa.
O hlaswa mong wa gagwe Ge a mmatamela o a tšhaba.
Thetosello. Moreti o belaetšwa ke ka moo moriti wa gagwe o sa mo ratego ka gona.
Ke be ke tla no kgotlelela ka ge ke mo rata.
Ke go hloka ngwana gomme a roma ba ba bangwe.
O be a belege / a na le ngwana.
Moreti e be e le kgale a enwa dihlare.
A se ke a hlwe a roma bana ba batho.
TERAMA POTŠIŠO 2 A Mo Swina Ngwanana' Thakana - M.S.
Mologadi o be a etšwa go nyakela Lekope dihlare ga Matonya / o be a re Mologadi o nyaka go mo loya.
Ke be ke tla leka go ba eletša.
PADI POTŠIŠO 3 Nnete fela - M.A.
Ariel o ile gokwamokgoši, a bea sengwalwa godimo ga koloi a kitimela go thuša, mošemane tsoko a feta a topa sengwalwa.
O be a nyaka go tseba gore ba gaNokobatlakhutšana bjang le Masindikheithi. O be a nyaka go tseba gore Masindikheithi a nagana eng ka yena.
Ke taba ya gore Ariel o bontšha kgahlego go yena.
Aowa, ba swanetše go botšišana thwii.
O be a tšhabile le Ariel ebile athuntše yo mongwe wa leloko.
O be a mo rata.
O ile ge baenwameetse, bakeng sago goga Mašilwane ge a feditšego nwa, yena a mo kgoromeletša ka meetseng.
O be a nagana gore o tla tšea dikgomo tša gagwe.
Monna wa lešoko.
Aowa, tšatši leo o ile a loba dihlapi gommedi ka se boe.
Mpša e ka se kgone go notlolla mojako.
Ke yena Albertina.
Mpšane o be a tšere hempe go T.T.
Barwa ba be ba hlaba diruiwa Tše dingwe ba di rekiša.
<fn>92922VMS2007.txt</fn>
Aowa, ge o ka gapeletšwa go rata selogo la se be bose / kgopolo ya maleba e tla amogelwa.
O tla leka le ge a bona gore khutšo e ka se sa ba gona ka lapeng le.
Ke be ke tla boledišana le yena ra rarolla bothata bjo ka borena.
Ee, ge a ka botšiša a ka hwetša nnete ya taba ye.
Ee, monna ke hlogo ya lapa ke yena a swanetšego go tšea sephetho sa mohuta wo.
Ee, gore ba kgone go iphediša le bona.
Karabo o ile a kgopela mogwera gore a ye le Bubbles pontšhong.
Mantšu ao a bego a kwagala ka phapošingtulelo.
Gore go se ke gwa ba le motho yo a išago seatla a fula dikenywa.
Gore mohlare wa gagwe o tla šala o dišitšwe ke mang.
A re yena ke nama e nnyane tau a ka se khore.
DIKANEGELOKOPANA Go tseba mang - H.H?
Ge a hlokile dinku, o tla gapa ditonki tša gagwe.
<fn>92922VQF2005.txt</fn>
Lephephe le arotšwe ka dikarolo tše TLHANO e lego, A, B, C, D le E.
Dipotšišo di botšišitšwe go tšwa dipukung tše tlhano.
Karolo ye nngwe le ye nngwe e na le ditsopolwa tše nne tšeo di nago le meputso ye 40.
Araba dipotšišo tše PEDI fela go tšwa dipukung tšeo o ithutilego tšona.
Ngwala ka bothakga le mongwalo wa go balega.
Bala ditsopolwa tše di latelago ka tlhokomelo gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Leno lefase, le a felela! Leno lefase, ke le lennyane! Leno lefase, le a hlakiša! Leno lefase, le a tekateka! Leo le lego gona, gona, ke lefasefase!
Leo le lego gona, godimo, le hloka magomo; Leo le lego gona, kua pele, le wele khutšo; Leo le lego gona, boyong bja rena, le humile; Go leo bohle, ba dula ba thabile. Leo le lego gona, gona ke lefasefase!
Mojanta, se tshwenyege, buša pelo! Go leo re lebilego, gona, bohle re dikhorane. Kgoši ya gona ke e tee; ya mosa le mogau; Leo le lego gona, mahloko ga a tsebje; Leo le lego gona, gona lehu ke lephelo.
Sereti se bolela ka mafase a mabedi a a fapanago, na a fapana bjang Tšweletša diphapano tše pedi tše pedi?
Ke ka lebaka la eng ba relefase leo ke lefasefase Efaboikgopolelo bja gago?
Hlaloša mothalotheto wa mafelelo.
Na dikgoši tša lefase leo ke tše kae legona ke bomang?
Go bohloko bjang?
Go bohloko bjang go phela!
Go bohloko bjang go phalwa, o le motho!
Go bohloko bjang go phela sephoofolo!
Go botse bjang go phela setho?
Go bohloko bjang go diša motho!
Go bose bjang go diša diphoofolo!
Go bohloko bjang, go buša, o sa buše!
Go bose bjang go buša, o sa bušwe!
Go bohloko bjang, go rata, o sa rate!
Go bose bjang go ratwa, o sa rate!
Go bohloko bjang ke sereto sa mohuta mang Efa lebaka la karabo ya gago?
Na o dumelelana le taba ya gore go phela go bohloko Efa boikgopolelo bja gago?
Na motho ge a phela sephoofolo ke ge a phela bjang?
Na mohola wa poeletšo ya sekafoko se go bohloko bjang ke ofe?
Meriti ye mebedi lefasetereng la ka!
Ke moriti, o swana le mong wa wona.
Moriti tenang, o ntshofatša pelo ya ka, e šweufetše!
Nna le wena, go amogetšwe mang pele fa?
Ke mang yo, lefastereng la ka, mosadi?
O tšwa kae mola monna ka fa, a phela?
Nna ke wa go kokona marapo le melatša.
Lehono ke wela tsela, ke kgotšwe.
Na pelo ya sereti e be e šweufaditšwe ke eng, gape e ntshofatšwa ke eng?
Na sereti se bona kae moriti wa bobedi gona ke wa mang?
Na sereti se ile go tenwa ke moriti sa fetša ka go dirang?
Wena o bona sereti se tšere sephetho se sekaone Thekga karabo ya gago?
Wena mantsho, go nna o nyakang. O a ntlhaswa eupša o rata go ntšhala morago. Ge ke go batamela, o a katologa; Ge ke go swara, o a tšhaba; Ge ke go lelekediša, o epela dinala fase. La gago lebelo, mpšhe ke ngwana. O wa ka, eupša lebelong o a ntšhia, Eupša ka sekgalela o khuta ka fase ga ka, O re le fefile, o tšhabele ka bohlabela, ke go šire. Mohla' pula o tsena mpeng ya ka, ke no ikhomolela. Ke se ke ke go tshwenya, ka ge o le wa ka. Ka nnete selo sa ka, o kgano, mošikologaseolo! Ke go hlagoletše, leokana, bjale o a ntlhaba Ke go alafile, molwetši, bjale o roga ngaka?
Akaretša moko wa sereto se ka methaladi ye MEBEDI.
Ke dilo dife tšeo moriti o ratago go di dira sereti Efa tše PEDI?
Tšweletša maikutlo a sereti?
Ge wena o be o le sereti o be o tla ikwa bjang?
TERAMA POTŠIŠO 2 A mo swina ngwanana'thakana - M.S.
Bala ditsopolwa tše di latelago ka tlhokomelo gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Mmatlala: Ke bona mathata fela, Mma. Batho bale ba nyalane go ya ka molao wa go hlakanela dithoto. Ge ba hlalana ba swanetše go abagana dithoto tša bona. Nna ke tla dirang ka mokgalabje yo a se nago selo Gape ke nyaka gore a godiše bana ba le rena a re šaparolle ka mo gae. Ai, dilo tše di hlotšwe ke Mokalabi a dio ipha naga. Le mo a lego gona ga ke tsebe gore o sa phela na. Mohlomongwe ke yo mongwe wa bao ba bolailwego kua mellwaneng ge ba leka go boela gae?
Pebetse: Mmatlala, tlogela Mokalabi o se hlwe o tshwenyega ka yena. Modimo o be a sa rate ge le nyalana. Mosadi yola yena o tlo lewa ke molato, o loile monna.
Mmatlala: Ga go na kgonthe moo, Mma. Le gona molao ga o amogele dilo tša boloi. Lekope a ka bonwa molato wa go tlogela lapa la gagwe.
Mmatlala: Ee. Motho ge a hlala ga a swanela go tšwa ka lapeng pele molato ofeta.
Pebetse: Atšhii! Melaonyana yeo ya lena ke ya bogaswi. Motho a ka dula le noga ka moleteng o tee Gape e tla mo loma ka sekgauswi?
Mmatlala: Le ge go ka ba bjalo, o swanetše go dula go fihla molato o feta. Matšatši a go bothata le go feta.
Mmatlala: Ba ka no re dikgwebo le ntlo di rekišwe bahlalani ba abagane tšhelete ka go lekana. Bjale nna ke tla boelwa keng?
Pebetse: Gona mo tlogele a ipoelele ka ga gagwe. Inyakele lesogana le lengwe. O setlaela ke go bone. Mosadi ge a nyaka go thopa pelo ya monna ga a tsagatsage.
Mmatlala: Se ngaletše, Mma. Monna yo ke a mo rata. Ge a ka sepela ke tla lefela Mokgadi le Kope ka eng kua sekolong ka gore ke tlogetše modiro le gona tatagobona o llwe ke aretse?
Pebetse: Tlogela go balabala katša bošilo. Wena lwela gore Lekope atlogele molotšana yola wa mosadi. Monna o tšewa basading ke go botše!
Mmatlala o re o nyaka Lekope a mo direle eng Efa tše PEDI?
Na okwana le taba ya gore ge batho bahlalana ba abagane dithoto Fahlela karabo ya gago o lebeletše Lekope le Mologadi?
Na okwana le kgopolo ya gore monna o tšewa basading Thekga kgopoloya gago ka lebaka?
O bona e ka ke ka lebaka la eng molao o sa amogele dilo tša boloi Efa boikgopolelo bja gago?
Mmatlala: Ke ile ka ya ga mmapitšana ke yo breida moriri.
Mokalabi: Ge o realo o ra gore o swanetše go boela morago gonabjale?
Mmatlala: Ga ke tsebe gore ke reng. Nka se direphošo ge ke robala mo le wena?
Mokalabi: Ke phošo ya eng Kganega o sa nthata o rata mokgalabje yola go mpheta Keng seo se go gapeletšago go boela gae mola re rekile polase Anke le yena a kwe gore go bjang go tlogelwa nyanyeng ke motho yo o mo ratago. Mokgekolo wa batho šole le lehono o sa hloka yoo a mo hlahlelelago dikgomo ge di šwahla. A a ye a itloše bodutu le yena?
Mmatlala: Ijo! Mokalabi, o tloga o ipethile sefega. Ga o sa nyaka ke go katoga, eupša o sa tšo bolela gore o boela Bokgalaka le gona motho ga a tšee dikano tša lenyalo gabedi.
Mokalabi: Gape wena le mokgalabjana yola wa gago le bile dihlola. Le ikanne gabedi lenyalong.
Na ke tshwanelo gore Mmatlala a robale malalatle Thekga karabo ya gago?
Na Mmatlala o be a tlogile gae a re o ya kae Le gona a eya go dirang?
O bona e le kgopolo ye botse gore Lekope a kwešwe gore go bjang go tlogelwa nyanyeng ke mothoyoo mo ratago Tiiša karabo ya gagokalebaka?
Thomo: Go itšhupa bjalo ka gore o fedile go šetše hlogo fela. Marokgo a šetše o ka re o tlemile ngatana ya dikgong.
Mologadi: Ijoo, monna wa ka!
Modupi: Mma le yena! Mothoyolake moipolai. Mo tlogele atle a tsebe gore ke lefaseng mo ga se gabomotho.
Thomo: Se tloge ka maatla, ngwanaka. Theeletša ke le anegele.
Modupi: Tshwarelo, Rangwane.
Thomo: Gona moo re a dumedišana, re botšišana matsogo. Gona fao a napa a mpotša ka ga koma yeo a e bollago.
Thomo: O dutše legala la mohwelere ka marago. O re yola mogatšagwe ga a sa robala ka gae. O ya mo a ratago a sa mmotša.
Ge o akanya Lekope a ka ba a otišwa ke eng?
Na ke nnete gore Lekope ke moipolai Fahlela karabo ya gago o lebeletše pheletšo ya gagwe?
Na ke therešo gore motho wa go swana le Lekope ge a le mathateng a tlogelwe go thwe a tle a tsebe gore mo ke lefaseng Efa boikgopolelo bjagago o lebeletše ditiro tša gagwe?
Thomo o ra go reng ge a re Lekope o dutše legala la mohwelere ka marago?
Temana ye e tšweletša Mologadi e le mosadi wa mohuta mang?
Mologadi: Na monna yo o re bontšhang lehono Bolwetši bjo bja gagwe bo tlabebja mo tšea?
Thomo: Tlogela go balabala. Tsena Ngwatomosadi ga re sa na le nako, re gomele bookelong. Thopadimolaleng, o tla šala o notlela.
Thopadimolaleng: Go lokile. (Ba a tloga ba boela sepetlele).
Thomo: Otlela ka pela, Modupi.
Lekope: (Ka bofokodi). Thomo le nkiša kae?
Thomo: Iketle warra, re go iša sepetlele.
Lekope: (Ka go rapela): Aowa! Aowa hle, warra! Le se ke la mpušetša sepetlele. Mologadi o kae Mologadi: Ke nna yo?
Lekope: Nkiše ka gae, Mogatšaka. Ke nyaka go hwela ka ngwakong wa rena. Ngwannyana yola a ka boa a tla a mpheleletša.
Thomo: Lekope: Modupi: O tla thušwa ke mang kua gae ka gore ga go na le ngaka (): Hle, Malope, nkiše gae, ga ke nyake go hwela bookelong. A re mo išeng gae, Rangwane. A ka re go hwela sepetlelea re hlolela mathata ka go se re robalele?
Thomo: Go lokile, ngwanaka, retologela gae. ().
Maloba Lekope o be a bitša Mologadi molotšana, lehono o mmitša mogatšagwe, na o bona taba ye e le therešo Thekga karabo ya gago o lebeletše seemo seo Lekope a lego go sona?
Na ke therešo gore balwetši ba lokollwe sepetlele ba sa fola e le ge ba re ba nyaka go hwela ka ga bona Efa boikgopolelo bja gago o lebeletše ba lapa la Lekope?
Wena ge o be o le Mologadi o be o ka amogela Lekope ka atla tše pedi Fahlela karabo ya gago o lebeletše ditiro tša Lekope?
A mo swina ngwanana'thakanaHlogo ya taba pukung ye e re , o bona Mmatlala a swinne Lekope Hlaloša ka ntlha tše PEDI?
Bala ditsopolwa tše di latelago ka tlhokomelo gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Ngwagola pakeno, Karabo yo a bego a dula Gauteng lebakeng leo o kile a tla gae mafelelong a bekeye nngwe go tlo ba hlola matsogo. Mantšiboa a Mokibelo rrabo o ile a bontšha a sa ba nyake moo gae, yena le Bubbles. O ile a ba thetsetša go ya pontšhong. Karabo o be a sa rate go ya. Fela ka go bona phišego ya mokgalabje o ile a se rate go mo nyamiša ka gore o be a sa tšo mo thakgatša ka go motlatša go reka sefatanaga se sefsa. Ka fao o ile a se gane. Efela o rile ge a seno tloga gae le Bubbles a ya go mogwera wa gagwe a mo kgopela gore a felegetše Bubbles pontšhong yeo. A ba neela sefatanaga, yena a gomela gae kathekisi. A potologa ngwako ka morago a tsena ka phapošing ya gagwe ka lefasetere le a le tlogetšego le butšwe ge a tlogamankgapele. A tsena dikobong. O be aikemišeditše go robala. Fela mantšu a lego ditabengka phapošingtuleloaile amo hlobaboroko.
Na Karabo o be a tlile go dirang gae?
Ke ka lebaka la eng Noko a be a sa nyake bana ba gagwe ka gae mantšibueng ao?
Go laetša gore o be a sa ba nyake o ile a dirang?
Na Karabo o ile a fihla pontšhong Fahlela karabo ya gago?
A o bona e le kgopolo ye kaone gore ge motho a ile a go thušaka sesengwe, o mo leboge ka go no dumela go dira se sengwe le se sengwe se a go kgopelago le ge o sa nyake Tiišakaraboya gago ka lebaka?
Megokgo ya thoma go falala, a hlatloša lentšu: Ke re nka se ke, yang le mmolayeng ka bolena! Ga ke kgathale ka yena.
Ga o bolele selo wena! Eya o yo tšea morwediago a tle go thuša morerong wo." A ba akaretšaka moka bjale: "Le na le barwedi le lena, eyang le ba tšeego tlo le thuša." A re go realo a tšwa ka phapošing yeo ba kgobokanego ka go yona, a tloga ka sekgame, a ya go inotlelela ka phapošing ya gagwe.
O swanetše go bolela naye Noko, o mmotše mabaka go fihla a tsenwa ke tlhaologanyo gape. Gobanennete re ka se kgone go dira ntleleyena: gwa bolela Mokaba, mme a iša pele: "Le wena Kwena, šomiša maatla ka moka a lerato la gagwe go wena le go fago ona godimo ga gagwe, o mo thetše a tle a thuše gape."
Ke ka lebaka la eng Bubbles a tšholla megokgo Efa kakanyo ya gago?
Ke mang yo a swanetšego go bolawa gona o bolaelwa eng?
Na o bona Bubbles a tlile ka kgopolo ye kaone ge a re le bona ba tle le barwedi ba bona ba tle go thuša Fahlela karabo ya gago?
Temana ye e tšweletša Bubbles e le motho wa mohuta mang?
Ke maatla a mohuta mang ao Kwena a bego a swanetše go a šomiša?
Ke ka lebaka la eng Kwena a be a swanetše go thetša Bubbles?
Bubbles o be are go gopolaseo a lle le go feta. E be e lebothatabjo bo sa laodišegego go tanyega leratong. E be e ka lefase le palege a tsene mongeng wa lona go khutela dilo tše ka moka. A tšhabele therešo. Therešo ya gore o rata lesogana lea swanetšego go le gapela polaong ya lona. Therešo ya gore basindikheithi ba ka se thankgatšwe ke taba ye, Kwena leyena, mmalo! Le yena ka boyena ga a rate, mmogo le ditabatše kamoka tšedi tlišitšwego kebohlogothata bja Karabo. Ke seo a llago ka tsela ye, gobane ke tše ntši tše di mo letšago.
Ke therešo efe yeo Bubbles a nyakago go e tšhabela?
Ke ka le baka la eng a be a nyaka go tšhabela therešo ye?
Kwena le Masindikheithi ba be ba ka se thakgatšwe ke taba ye. Efa lebaka la yo mongwe le yo mongwe la go se thakgale.
Ke ka lebaka la eng ba reditaba tše di tlišitšwe ke bohlogothata bja Karabo?
O tsebe ge gore bothata bjo o tšhabago maphodisaka bjona ke dipapadišanetša bana go bjo sindikheithi e tlilego go go tsentšhaka garega bjona ge o no fela o ikgafiša ka tsela yona ye
Ke go nyaka mo gae mo ka pela, wa kwa?
Tate, taba ya ka ke ye: Ke go tsebiša gore ge e le Ariel Meso o tlilo sepelamo a ratago. Mme ge e le ya maphodiseng, nna le lena re a swana, re na le ditaba tše re sa nyakego maphodisa a ka di tseba le gatee.
Efa lebaka le le dirago gore Bubbles a tšhabe maphodisa, le leo le dirago gore a tšhabe masindikheithi.
Na ke therešo gore bothata bja Bubbles le maphodisa ke papadišane ge bo bapetšwa le bjo a nago le bjona le masindikheithi Thekga karabo ya gago ka go bapetša mathata a Bubbles le dihlopha tše?
Na Bubbles o be a dirile eng ge ba re o a ikgafiša?
Ke ditaba dife tšeo Bubbles a rego o swana le botatagwe ka tšona, tšeo ba sa nyakego maphodisa a di tseba?
Bala ditsopolwa tše di latelago ka tlhokomelo gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Ke mo mmutla a napilego a tšea bogoši bja diphoofolo ka mokgopa wa tau, a bitša diphoofolo ka moka go di fa molao wa gore ge di ile go sela lego tsoma, di boe ge letšatši le sobela.
Tšatši le lengwe ge go yo selwa, hlong a re: Nna ke a lwala, ke tla hlwa mo gae ke itheeleditše.
Mmutla o be o itebetše, gomme o tšwele ka mokgopeng a ipoeletša gantšintši. O rile ge a bonameriti e ewa, a boelaka mokgopeng ka go tsebagore maphoofolo ka moka a batametše go boa.
Na mmutla o tšere kae mokgopa wa tau?
Ke molao ofe wo mmutla a o filego diphoofolo gona ke ka lebaka la eng a di file wona?
Na mosegare ge go sepetšwe mmutla o be a dirang?
Na košana ye e opelwago ke mmutla e tšweletša semelo sefe Efa tše PEDI?
Ka tšatši le lengwe mpša ya ya go tsoma e nnoši gomme ya laela pela ya re: Warra, lehono ke bona gore ke tla no ya go tsoma ke nnoši. Wena o tla šala mo gae o dišitše dinama tše dilego mo gae gorediphoofolo tšedingwe di se re bolaye hlogo ye ntsho. Re a kwana?
Aowa, Pela ya se bone molato, ya šala gae. E rile e šetše e le kgale mpša e sepetše, pela ya kwago kokotwa mo mojako. Ge e phafoga ya bona mogale 'a phukubje a šetše a eme mo pele, melomo e sehlefetše, a šokiša, go bonala gore o swerwe ke tlala, le gona o lapile.
Ke lebaka lefe leo le dirilego gore mpša e ye go tsoma e nnoši?
Ke mang yo a bego a kokota mojako, gona o be a tlile go dirang?
Ka dintlha tše PEDI hlaloša seemo seo phukubje e bego e le go sona ge e fihla go pela.
Ge o be o le pela o beo tla dirang gemotho a kgopela dijo a le seemong seo phukubje a bego a le go sona?
Na wena o ka swana le pela wa leta dijo tšeo o sa di jego Thekga karabo ya gago o lebeletše pheletšo ya segwera sa mpša le pela?
Kgalekgale phukubje le phiri e be e le bagwera ba bohloko ba go ntšhana sa inong. Ba be ba hlwa ba tsoma mmogo, ba tšere mehlamo mmogo, le diphiri ka moka ba botšana.
Ka tšatši le lengwe ge ba boile go tsoma, phiri ya re go phukubje: "Warra, lehonogare a sepela gabotse. Bona re botogare swere mebutla emebetšana fela. Nna ke bonagore ge re tsomare le ba babedi, ga re tšwe tema. Ka gona bokaone kegore genna ke eya thokoye, wena olebethoko ye nngwe. Letšatši le tla re ge le rapama, ra gahlana, rabontšhana seo rehlwilego resedira."
Ke dilo dife tše THARO tšeo phukubje le phiri di bego di di dira mmogo?
Tšatši leo ba rego ga ba sepela gabotse go tsomeng, ba be ba boile le eng?
Na o kwana le kgopolo ya phiri ya gore ba se ke ba šalana morago ge ba tsoma Thekga karabo ya gago ka lebaka?
Ge e dutše e sela bjalo, ya hwetša dinkwenyana tše di bego di šiilwe ke bommatšo ba ile go sela. Phukubje ya lebelela dinkwenyana tšeo gomme ka mogopolongwa yona ya re: "Lehono gona ke lehono. Tlalae iphile maatla, dinkwenyana tše nka se di fete".
Ya batamela dinkwenyana tšela gore e kgonthiše ka bommatšo.
Na batlogolo ge nke le bodutšwana bjalo le šetše le nnoši, batswadi ba thoko efe?
Dinkwenyana tšela ka go se nagane selo tša botša phukubje gore bommatšo ba sa ile kgojana go yo sela. Phukubje ka pelong ya re: Mmulu! Go ntšwela kae?
Ya sehlwe e senya nako ya hlasela dinkwenyana tšela, ya di bolaya yadi ja.
Mola e feditše ya leba nokeng go ya go nwa meetse. Ge e šetše e le sebakanyana e nwele meetse, ebile e sa khuditše ka tlase ga mohlare leribeng la noka, gwa tšwela dinkwe di nyaka bana ba tšona.
Na ke nnete gore batswadi ba tlogele bana ba nnoši ka gae Thekga karabo ya gago o lebeletše seo se hlagetšego dinkwenyana?
Ke kgopolo efe yeo e ilego ya tlela phukubje ge e bona dinkwenyana tšeo?
Efa keletšo go batswadibaoba tlogelago bana ba nnoši o be ofe le bana bao bašalago ba nnoši ka gae?
Ke mafelong afe moo batswadi ba ka tlogelago bana ba bona ge ba sa kgone go itšhalela nabo Efa a MABEDI?
Ke mabaka afe a MABEDI ao a ka dirago gore motswadi a šie bana ba bannyane bannoši kagae?
DIKANEGELOKOPANA POTŠIŠO 5 Go tseba mang - H.H.
Bala ditsopolwa tše di latelago ka tlhokomelo gore o kgone go araba dipotšišo.
Saki o otlela ka lebelo ka mo a kgonago, a tšama a gopola gore ke nywaga e lesome a bereka ba gaFeus, eupša le ka mohla o tee ga se a gopola gore ka tšatši le lengwe a ka ba a bea la gagwe setulong sa sefatanaga se sengwe sa lapa la mongwa gagwe. Ba šetše ba bile lemebotoro e mehlanomola a thomago go ba bereka, wo ke wa boselela, eupša le tšatši le tee ga se a ka a laelwago ntšhawo mongwe wa yonaka karatšheng le ge a ya go e hlatswa. Monna yo ke mohumi, gomme o tšhentšha mebotoro ka morago ga nywaga e mebedi. A ba a makala kudu ka gobane yo mong wa gagwege a be a betha mosotho o be o ka re o betha selo fela se se se nago madi le bophelo, se se sa kwego bohloko. Saki o be a sa kea gopola goremonna yo le yena a kakwa bohloko, bjalo ka ge a bonala a ekwa bohloko, mo a bilego a rapaletše ka kua setulong sa kanthago. Na le yena a ka dumelela mosotho go otlela mmotoro wa gagwe wa ka gae Hm! Bophelo ke selo sa go makatša e le ruri, bo fetoša mokgwa wa batho le ge ba be ba sa ikemišetša bjalo. Go laetša gore go na le se sengwe se se laolago tše tša bophelo?
Ke ka lebaka la eng Saki a be a makatšwa ke taba ya ge a kgopetšwe go otlela koloi ya ga Feus?
Lebaka la gore MmaFeus a kgopele Saki go otlela koloi yena a le gona ke lefe?
Na e ka ba Morena Feus o be a rata Basotho Tiiša karabo ya gago ka lebaka?
Ke ka lebaka la eng Saki a be a sa gopole gore morena Feus le yena a ka kwa bohloko?
Na ke therešo gore bophelo bo fetoša mekgwa ya batho le ge ba be ba sa ikemišetša Fahlela karabo ya gago o lebeletše ditaba tša ka ga Feus?
Mokgekolo a sehlwea kalapišana le bona, eupša a ba abela dikarolo tšabona tša diruiwa gomme a ba lokolla, a šala le morwediagwe le bana ba gagwe ba babedi ba bašemane, le sona sekamokgonyanaselasa go dula lemorwediagweka lenyalo la fatenset. Athe na le gona kua magaeng fatenset e gona Go ile gwa makatša batho, eupša ba no ngunanguna ba sa hlaboše ka gobane bahumi ba a tšhabja?
Ngwageng wo o latelago monna yola wa go dula le Sewela a bona gore taba ya go dula ka lapeng le ga e kwagale. O tla reng go dula ka lapeng le beng ba lapa mola bona ba letšwetše A napaa laelana le Sewela le mokgekolo are o ya go tsoma mošomo Makgoweng?
Makgoweng oya go nyakang O hlokangmo Lapana ga le botsele na le monna a no fela a popoduma ka ngwakong Lapana la basatšana le ka phetha dilo ka moka?
Morwa Sethula a phegelela ka gobane le bona bana babaSewela ba babedi ga se ba gagwe. Yena ga a na peu ka lapeng leo, ga a ntšha selo se se ka mo tlemelelago lapeng. A sepela, ya ba ke ge a ile, le la nankhono.
Ke ka lebaka le eng ba bitša morwa Sethula sekamokgonyana?
Na ke therešo gore bahumi ba a tšhabja Fahlela karabo ya gago o lebeletše taba ya fatenset ya Sewela?
A kgopolo ya gago ke efe mabapi le taba ye ya fatenset?
Na o kwana le taba ya gore lapa le botse le na le monna a no fela a popoduma ka ngwakong Thekga karabo ya gago o lebeletše taba ya morwa Sethula?
Ke ka lebaka la eng morwa Sethula a no phegelela go ya Makgoweng le ge NgwanaMmila a leka go mo thibela Efa mabaka a MABEDI?
O bona kgopolo ya morwa Sethula ya go ya go tsoma mošomo e le ye kaone Thekga karabo ya gago?
MmaSefolo: "O ka re a ka hwa le pelo e mpe yeo ya gagwe".
Sefelo: "O bolela tše nkego wena o ka se hwe".
MmaSefolo: "Ee, ke a tseba gore mang le mango tlo hwa lehu la tlhago, fela yena o tlo bolawa ke dihlogo tše tša batho ba a ba bolailego."
Sefolo: "O bolaile bomang O tla swarwa ge o ka no fela o bolela ka mokgwa wo"?
Mmasefolo: "Mo a lego gona o tšhogile gore o tla hwa. Gape babolaiga se go tšhaba go hwa, o tla hwetša a dio balabala a se sa tsebale se a se bolelago, a dio rarela. Nna le ge a ka hwa ka ga gagwe nka seye".
Sefelo: O tla reng go se ye Ga ke re o tla ba o yo bona gore na ke nnete ge ba re o hwile?
Mmasefolo: "Nka se ye".
Bekeng ye e latelago gwa begwa lehu la Rapuane ka mošupologo, ka Labobedi ba reo gona. Mmasefolo a re: O tla no hwa a tsoga ka gore ga a rate go tlogela dithuri tša gagwe. Mogongwe tše di hwilego di mo thibela ditsela kwa pele.
Na ke mang yo MmaSefolo a rego o ka re a ka hwa, le gona ke ka lebaka la eng a mo lakaletša bobe gakaaka?
A ke therešo gore babolai ba tšhaba go hwa Efa boikgopolelo bja gago?
O bona eka ke therešo ge Mmasefolo a re le ge motho yo a ka hwa yena a ka se ye ka ga gagwe Tiiša karabo ya gago ka lebaka?
Sefolo yena o re ke lebaka lefe le le ka dirago gore a ye lapeng la mohu yoo?
Mmasefolo o re ke mabaka afe a MABEDI ao a ka dirago gore motho yo a hwe a tsoga?
Ge ba sa le gona moo MmaMpšane a tšwa ka ngwakong, T.T. a ba a dio bona gore bjale di tla loma le barafi, a thoma go laela: "Ke sa realo, mma: tše ke bego ke di tletše di padile; re tla no di bona ka moso ša ..."
T.T a baa kwapeloya gagwe e rekhithi! E wela madulong, a ekwa gore legea ka tšhobolwa bjang lebjang fela a humanatšhelete yago namela go ya Borwa a ka ipitša wa mahlatse. A amogela, gomme a re: "Ke a leboga, mma. Le ka moso."
MmaMpšane: Ke yona tšheletiana ye o ka diogo go re tsošetša yona mašego?
Ranta e tee le disente O diila go gokaakang na Tšea šiuwe?
Mantšu ao a mafelelo T.T. o a kwele a šetše a le seferong, ya ba o tšea paesekela yagagwe o a sepela.
Ke ka lebaka la eng T.T. a re go bona Mmampšane a laela.
Ke eng seo se bego se dira gore pelo ya T.T. e boele madulong le ge a be a tšhobolwa gakaaka?
Temana ye e tšweletša Mmampšane e le mosadi wa mohuta mang?
<fn>92922VQF2006.txt</fn>
Lephephe le arotšwe kadikarolo tše TLHANO e lego A, B, C, D le E.
Karolo ye nngwe le ye nngwe e na le ditsopolwa tše NNE tšeo di nago le meputso ye 40.
Araba dipotšišo tše PEDI fela go tšwa dipukung tšeo o ithutilego tšona.
Ngwala ka bothakga ka mongwalo wa go balega.
Bala ditsopolwa tše di latelago ka tlhokomelo gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Ke eng seo se ka dirago gore seretwa se segwe ke batho?
Na ke tshwanelo gore motho wa go swana le yo a segwe Thekga karabo ya gago?
Na ke thuto efe yeo moreti a ratago go re fa yona mo seretong se?
Ge o be o le lelalaphaephe o be o tla dirang ge o bona batswadi ba fapana Efa dintlha tše PEDI?
Ka boradia, le bobe, ga ba fapane felo.
Moriti tenang, o ntshofatša pelo ya ka, e šweufetše!
Nna le wena, go amogetšwe mang pele fa?
Ke mang yo, lefastereng la ka, mosadi?
O tšwa kae mola monna ka fa a phela?
Nna ke wa go kokona marapo le melatša.
Lehono ke wela tsela, ke kgotšwe.
Na mothalotheto wa mathomo o tšweletša semelo sefe sa seretwa?
Ngwalolla mothalotheto wo ohlalošago gore moreti kelebakanyana ana le pelaelo ya gore moriti wa bobedi o gona.
Na moreti o ile a tšea sephetho sefe?
Na o bona sephetho seo se tšerwego ke moreti go 1.8 e le se sekaone Thekga karabo ya gago?
Wena mantsho, go nna o nyakang?
Ge ke go lelekediša, o epela dinala fase.
La gago lebelo, mpšhe ke ngwana.
O re le fefile, o tšhabele ka bohlabela, ke go šire.
Ke mang yo a rakwago?
Efa mabaka a MABEDIao a dirago gore motho yo a rakwe.
Sereto se ke sa mohuta ofe Thekga karabo ya gago?
Ge o be o le moreti o be o tla dirang ge motho yo o mo ratago a go swara ka tsela ye?
O be o le kae ngwanešo, Ge bangwe re matlafatšwa. A gago mahlatse o šietšeng Gobane a rena re phuhlame nao. Go tšwa go a boKubu le boKwena?
Ge e le wa ka o bonagetše, Sa ka sereto se retilwe, Thari ke boile ka ye kgolo. Wa gago o kae mosadi, Metangtang yona o feditše.
Na phošo ye kgolo ya seretwa ke efe ge se sotlwa ka tsela ye?
Na e ka ba moreti o be a retwa ka lebaka la eng?
Mothalotheto wa seswai o gatelela taba efe?
O ka eletša bjang seretwa tabeng ye Efa dintlha tše PEDI?
Bala ditsopolwa tše di latelago ka šedi gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Lekope: Mmatlala: Lekope: Ntheeletše gabotse, Moratiwa. Goba ba re ke wena o ntlhohleletšago goba ba leka go dirang, ga go sa na le seo se kampušetšang go Mologadi. Ke monna ga kerate go bona gabedi. O a bolela, Papa, fela ke na le poifo. Letswalo la ka ga le mpee fase. Na ge o ka hwetša seo Nadinadi a go boditšego e se nnete o tla reng Theeletša mo, Mmatlala. Monna yola ke mogwera wa ka yo mogolo. A ka se ntahletše. Ge a re o mmone ke tloga ke kgolwa?
Mmatlala: Ai, le ge go le bjalo, letswalo la ka le ntlhokiša khutšo. Ditaba tša mabarebare ga ditshepiše.
Mmatlala: Mohlomongwe kesona seo se mpethišago letswalo. Ke tloga ke boifa baloi kudu. (Setunyana.) Masogana ale a gagwe ona ga o bone a ka ba le mokgwa le rena?
Lekope: Atšhi! Bao ke bannamolomo. Sa bona ke go hlwa ba tagilwe. Ga ba tsebe gore gonabjale ge ke ba rakile ka lebenkeleng ba tla hwetša kae tšhelete ya go reka digalagala tšeo tša bona.
Mmatlala: Bjale o bona nke taba ye ya ka le wena e tla feletša kae?
Lekope (O a tširoga): Hlatholla, ga ke go kwešiše.
Mmatlala: Ke šupa gore nna le wena re ka se kgone go dula mmogo re sa nyalana. Le gona re ka se kgone go nyalana o se be wa hlala Mologadi. O tsebe gore molato o tlo go ja ge e le wena o ngadilego legae la gago.
Go be go diregile eng ge Lekope a tla re ga a nyake go bona gabedi?
Mmatlala yena o be a na le poifo ya eng ka ditaba tša Nadinadi?
Modupi: Ke thutše kota ka phatla, warra. Mokadikatšana yola wa mokgalabje ga a rate go kwa selo kanna.
Modupi: Gape o nnyaditše kudu. O tloga a ntšotše marokgo. O re nna ga ke mohuta wa gagwe, le gona ke segatamorokwana. O re ga ke a mo swanela le gona yena ga a nyake segadikana ka ge a se a fetwa ke nyalo. Ge ke rata nka dio llela go masolelwa a a tletšego motse wa gešo.
Segola: Ao, warra! Na le wena o be o mo holofetša lenyalo?
Modupi: Le gatee. Ke tloga ke mmoditše go tloga mathomong gore ke nyaka e eba montšhatšhego.
Modupi: Ga a nyake go kwa selo. Ka be ka duma genka be re ile ra kwana ka go mo papatla ra tlogela tše ntši. Ke thibetšwe ke wena!
Segola: Aowa, warra. Gape re kwane ka taba ye. Ke belaela gore o ile a lemoga ka pela gore o tseba se sengwe ka ga gagwe le mokgalabje yola. Mohlomongwe o šetše a mmoditše le gore o re rakile ka kua lebenkeleng la gagwe. () Bjale o bona nke leano le lengweSetunyana.
Modupi: Na wena ga o sa mo leka?
E ka ba Modupi o šupa eng ge a re o thutše kota ka phatla?
Na o bona kgopolo ya go papatla Mmatlala e be e le ye kaone Thekga karabo ya gago?
Ka tšhegamo Ke ile ge ke batamela lebating ka kwa nke go bolela batho. Se ke se topilego ke ge ke ekwa Thomo a botšiša Lekope gore na o tla kgona go fihla gae gosasa mantšiboa.
Pebetse: Basadi! Ke gore o romilwe go tlo mmitša. Ge a ka mo theeletša le yena e tla be e le setlaela ruri.
O tshwenyegile Re tlo dira bjang, Mma Batho bale o ka reba ntweng. Ba leka ka mešogofela go re aroganya?
Pebetse: Ašii! Ba ka se beše. Ekwa nna mmago, ngwanaka. Monna o bušwa ke lerato le dijo. Wena se ikopiše hlogo. Mo apeele dijo tša matsaka, o mo hlatswetše diaparo a hlweke, o nape o mo fe lerato. Ge o dirile bjalo gona o tla be o upile ponyane.
O ediša sefahlogo: O realo, Mma Gape ke hweditše a fetogile, sefahlogo se tletše manyami. Le ge ke myemyela o ka re ke a mo seleka. Setu. Bjale ge a ka re o boela mosadingwa gagwe ke reng?
Pebetse: Setshwenyege, o tlabeaboela go wena. Wena mo hlohleletše gore a hlale mosadi yola wa gagwe. Ge o dirile bjalo gona le tla dula ka a mabedi. O tla ba mogatša' mohumi, ngwanaka. O tla ja o lahla, o apara ka go rata.
Ke mang yo Pebetse a rego o romilwe go bitša Lekope, le gona o romilwe ke mang?
Na ke therešo gore monna o bušwa ke lerato le dijo Fahlela karabo ya gago?
Ke dilo dife tše PEDI tšeo Pebetse a rego Mmatlala a di direle Lekope gore a se ke a hlwa a gopola gae?
Pebetse o re Mmatlala ge a ka kgona go hladiša Lekope o tla phela bophelo bjo bo bjang?
Nadinadi: Lekope, o se ke wa ntira mošemanyana. O boletše maaka mosading wa gago gore ke mo hweditše a itia bola ka kua ga Matonya. O tlile ka ga ka wa nthogaka. Ebago o nyakang go nna?
Lekope (Ka šiši): Mpheane towe, o mphumetše lapa ka molomowagago wo motelele. Ako mpotše mo kantorong ya kao nyakang Ke nyakile go gobatšwa ke batho ka baka la gago. Mphologe, Nadinadi, o ntshenyeditše go lekane?
Nadinadi: O tsenwe ke malopo, moisa tena! Mmadibekwane yola o go lešitše tahlane! O a tlarea, ga otsebe le mo o yago.
Thomo (O tshwenyegile): Na le hloma bjang, banna Anke le itshware senna le bolele ye elego taba. Gonabjale le hlabile lešata, le re kweša le dinonyana?
Lekope: O se ke wa tsena ditaba tše, Thomo. Ga o di tsebe. Monnayo ontšadirethe. Mmotše a ntšwele motsepele ke selekega kudu.
Nadinadi: O tla ntirang, letšopša tena?
Ke melato efe ye MEBEDI yeo Nadinadi a e fegago Lekope?
Lekope yena o fegaNadinadi melato efe Efa ye MEBEDI?
PADI POTŠIŠO 3 Nnete fela - M.A.
Bala ditsopolwa tše di latelago ka šedi gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Ariel a fofiša taba yeo ka go re: "Leoto la gago le bjang E re ke bone," a ya fase go hlahloba leoto leo la Bubbles, "ge le le bohloko o ka se otlele gape. Re tla tloga mmogo ka sa ka, ga go ka tsela ye nngwe. O tla fihla o romela yo mongwe go latasefatanagase sa gago." Go be go na le kwagalo ya kgotsofalo ge a bolela lefoko la morago?
Le ge leoto leo le be le sa ruruga le be le le bohloko. E be e le la nngele le thinyegilego. Mme Bubbles o be a tseba gore nnete a ka se iketle go otleleng ge a ka leka. Fela ka mokgwa wo a bego a thakgetše ka gona, o be a sa kwe bohloko bjoo selo.
Aowa," ke Ariel ka tiišo, "ga ke nyake kotsi ye nngwe gape, o a bona mamohla ke tšatši la ditiragalo. La mathomo ke kgaetšediago, o a thedimoga, go tla wena, sengwalwa le sona se a utswiwa- aowa, go lekane." A oketša a bolela ka go gatelela "O sepela le nna.?
Ba re Bubbles le ge a be a ekwa bohloko o be a thakgetše kudu. Na o be a thakgaditšwe ke eng?
Ka ntle ga go thinyega ga Bubbles, go be go diragetše eng ge Ariel a tla re ke letšatši la ditiragalo?
Go e nyakišiša go be go ragore a se swarele Bubbles kgole gobane ka mokgwa woo a ka mmona bjang. O be a swanetše go dira gore a be kgauswi le yena. Yeo e be e le taba ye e amogelegago go Ariel. Gobane ka yona o be a bona a ka kgona go phetha merero ye mentši ye mogopolo wa gagwe e šišitšego ka yona mabapi le lekgarebe le. O be a nyaka go tseba gore ba ga Noko ba tlilo khutšana bjang le batšhabiši bao ba Karabo. O be a swanetše go dira gore a be kgauswi le dinokwane tšeo a tle a tsebe gore ba nagana eng kayena bjale ka ge a tseba gore a ka no bakotsing nako efe leefe kabona. Gomme tšeo di be di ka kgonega ge a ka batamela Bubbles. Se sengwe gape se mo fišago kudu e be e le taba yela yagore o rata go bona Bubblesa wele pele ga gagwe. O be a belaela go mo thapiša, a thubakanye boikgantšhonyana bjolabja gagwe, a mo dudišemo boMotlatšo ba lego gona. Ge seo se se nke se direge o be a ekwa a ka se thakgale. Ee, morago ga seo gona o be a ka no mo lesa a ya mo a ratago. Eupša pele gamoo gona o be a ka se mo lese ka khutšo.
Ariel o re o tla dirang ka Bubbles ge yena a hweditše se a se nyakago?
Temana ye e tšweletša Ariel ele motho wa mohuta mang?
Ge nako e dutše e tšwela pele moo Bubbles o ile a ikwa a lokologa le go feta pele. Mokgwa e be e le gore o ikhweditše a kgahlwa ke tše ntši nakong ye. Ba be ba dikologilwe kebobotse. Efela go be go se botse bjo bo phalago boitshwaro bja Ariel go yena lebakeng le. O be a tloga a laetša se yena Bubbles a ratago a se laetša, e lego go ba le kgahlego godimo ga gagwe. O be a mo lebelela ka mokgwa wo o tiišetšago seo. A bolela le go itshwarabjalo mo go sa belaetšego gore se Kwenaa bego a se bolela e be e le nnete. Se se be se lekane go dira gore Bubbles a ikwe a le tseleng ya katlego. Maikutlo ao a ile a mo ruthofatša. A thoma go se sa bonaAriel bjalo kabothatagoetšapele. Mme bjalo ka maikutlo a gagwe lemahlo a gagwe a ile a thoma go ruthofala ge a gadima Ariel. O be a ikwa a na le maatla go dira ka mo morero wa gagwe o nyakago ka gona. Mme a kgona go gata go mo hlaswa ga gagwe a fetola kgahlego ya Ariel ka mokgwawo o swanetšego goya ka morero woo.
Se se kgahlišago ka bao ba babedi ke gore ntweng ye yabona ya go thetšana lego thubana lebakeng le yo mongwele yo mongwe wabona o be a kgotsofala ka kgatelopele ye a e bonago ka yo mongwe go se ba se tsomago.
Ke eng seo se bego se dira gore Bubbles a ikwe a lokologa le go feta pele Hlaloša o lebeletše maitshwaro a Ariel?
Na ke tshwanelo gore batho ba forane ge ba nyaka go tseba se sengwe ka yo mongwe Efa boikgopolelo bja gago?
O kaeletša bjang batho ba go swana le Ariel le Bubblestabeng yago nyaka go hwetša ditaba tša yo mongwe ka boradia?
A bonago bjale gore sindikheithi e feditše ka go rata go khutšana le Bubbles kapolao, o be a hwetšae le ga gagwegore a direka mo a ka kgonago go phološa morwediagwe. O ile a ya a sebotša Kwena morero wa bao basindikheithi ba bangwe. Kwena o ile a thulana le taba yeo ka ntle le tikatiko.
Na Bubbles o be a dirile eng ge sindikheithi e nyaka go mmolaya?
Ke ka lebaka la eng Kwena a be a thulana le taba ya polao ya Bubbles?
Kwena o be a kgolwa gore Bubbles a ka dira eng ge go ka bolawa Ariel?
Ke molao ofe wa sindikheithi woo Kwena a bego a nyaka go o tshela?
Ke ka lebaka la eng sindikheithi e be e beile molao o?
Bala ditsopolwa tše di latelago ka šedi gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Ya ba ge Mašilwane a ganne taba ya Mašilo Nkano. Mašilo a tlelwakemegopolo ye mebe... Nkano.E mo tlela bakeng sa lehufa... Nkano.A phetha ka gore a bolaye Mašilwane... Nkano. Eupša a se tsebe gore a mmolaye bjang... Nkano.Tšatši le lengwe ge ba le madišong... Nkano. Mašilo a re: "A re ye go noša dikgomo kua nokeng."... Nkano. Ba gapa mehlape ba leba nokeng go yo noša... Nkano. Mašilo a re mola dikgomo di ipshina ka go nwa meetse... Nkano.A re go Mašilwane: "Le rena a re timole lenyora."... Nkano."E re go nwe nna pele Mašilwane."... Nkano."Ge ke feditše go tla nwa wena."... Nkano."O tla ntshwara ka maoto gore ke se wele ka bodibeng."... Nkano."Ke tla re mola ke feditše ka swara wena ka maotogore o nwe."... NkanoMašilwane a swaraMašilo gore a nwe... Nkano. Ge Mašilo a feditše a swara Mašilwanemaoto gore a nwe... Nkano. Kganthe o tseba se a se gopotšego ka pelong... Nkano. Mašilwane ge a nwele a re: "Nkgoge, go lekane ke nwele!"... Nkano.
Mašilwane a goelela, gwa se thuše selo.
Ke lebaka lefe leo le dirilego gore Mašilo a tlelwe ke megopolo ye mebe?
Taba ye mpe yeo e tlilego mogopolong wa Mašilo ke efe?
Hlaloša ka methaladi ye MEBEDI gore Mašilo o ile a phethagatša bjang kgopolo ye?
Ke ka lebaka la eng Mašilo a be a thabetše lehu la ngwanabo?
Le ge ba re Mokadiathola o ne le mahlo a bogale, a ka se bone.
Ka nnete mantšiboa ba ya ka ba babedi ba swere leselwana ba fulela dikenywa ka go lona, gommeba bitšana leka bana, ba jela dikenywa tšela ba le ka lapeng le legolo.
Kganthe ge ba fuladikenywamogogonope wa Mokadiathola o ba bone. Ge ba feditše ba ipshinne kadikenywa, ba makala ba wela fase ka moka ba rapalala, ba šitwa go ema.
Ke nna mogogonope motsošabatho ka masa!
Tša masa ga di fele!
Lapa la Mokadiathola le fedile!
Basadi le bana ba lle dikenywa!
Motse o fedile!
Koša ye ya mogogonope e ile ya tlaba batho ba motse woo. Banna ba kgobokana kgorong go rerišana ka taba ya mogogonope, gomme gwa kwanwagore baphatlalale le metse ba nyake Mokadiathola. Nnetenete ba mo hwetša motseng wo mongwe, ba mmegela dimaka tše di boletšwego ke mogogonope wa gagwe. A se hlwe a senya sebaka, a nanoga a leba gae.
Ke ka lebaka la eng basadi ba Mokadiathola ba be ba fula dikenywa mantšiboa?
Na go ile gwa diregang moragoga gore ba je dikenywa tšeo?
Ke eng seo se laetšago gore košana ya mogogonope e ile ya thuša?
Mokadiathola o ile go begelwa ditaba tše a dirang?
Temana ye e tšweletša semelo sefe sa Mokadiathola?
Tšatši le lengwege go yo selwa, hlong a re: "Nna ke a lwala, ke tla hlwa mo gae ke itheeleditše."
Ke mmutla ke fenya botau.
Mmutla o be a itebetše, gomme a tšwele ka mokgopheng a ipoeletša gantšintši. O rile ge a bona meriti e ewa, a boela ka mokgopeng ka go tseba gore maphoofolo ka moka a batametše go boa.
Mathapama ge maphoofolo a boile, hlong a tšea tše a hlwilego a di bona, a ba solela. Ya ba semaka se segolo.
Mmutla a šala a boeletša tšela a go didira maabane.
mathulakgeru a ba gaša ka tšona, a re: "Re hlwa re forwa mo, re tšhošwa ke morwa' Masekane ka mokgopa wa tau!"
Ya ba gona ge morwa' Masekane a bonetšwe ke maphoofolo. A nama a tsoša lebelo a tšhaba. Go fihlela le lehono mmutla o phela ka go tšhaba, o tšhaba go swarwa lego bolawa bakeng sa mahlajana le boforabja gagwe. Tša kadi ke tšeo!
Ke ka lebaka la eng hlong a ile a šala gae ge go yo selwa?
Ke semaka sa mohuta mang seo se ilego sa bonwa ke hlong tšatšing leo?
Ke ka lebaka la eng mmutla a ile a boela ka mokgopeng ge letšatši le wela?
Lebaka leo le dirilego gore diphoofolo di kwane gore sehlorana se šale gae ke lefe?
Mmutla o ile go bona gore o lemogilwe wa dirang?
Phiri ka go se rate go phalwa a ikemišetša gore le yena ka le le latelago otla ya a ekiša phukubje mola tseleng. Gwa kwanwa, ya ba molomo wa lehlabula. Kganthe radihlapi mo a lego gona o befetšwe e le ruri. O rile go goroga gae, a hwetša phukubje a iketše le dihlapi tšela tša gagwe. Mantšiboeng a gona o ile a be a hutšwetša bogobe ka meetse ka go hloka sešeba. A rogana, a rogana, a kgebiša pelo a re: "Fela ke tseba gabotse gore phukubje o tla boa gape. Eupša a dule a tseba gore pitša ya maano ga e apeiwe gabedi." Ka le le latelago phiri ka botlaela a leba tseleng. Mola nkabe a lebadiše, lebadi la radihlapi le fole pele! Bojato bo a tshwenya! Phiri a ya a patlama tseleng bjalo ka ge phukubje a ile a dira. Karikanaya tšwelela. Karikana ge e le kgauswi, phiri ka botlatla a tsoša hlogo gore a e bone gore e tlo feta kae gore e se re mohlomongwe ya mo gata. Kganthe radihlapi kgale a bonephiri. O rile go fihla mo phiri e patlamego a emiša ditonki, a fologa a swere sebepi. A gaša phiri gabedi gararo, a mmoeletša gape. Phiri a re ke beta pelo, fela gwa fihla moo a sa hlwego a kgotlelela. Ya ba monna ke gona ge a mo latswa ka sebepi a sa emiše dirope tše, mokokotlo, le hlogoye, a sa hlwe a kgetha. Phiri orile go kwa di fiša, a ragoga a tsena lešoka. A napa a nyakana le phukubje gore a itefeletše a thubele pelo godimo ga gagwe. O rile go mo hwetša moriting wa morula, a re: "Monna, o mpotša maaka! Bona gore ke bjang kago bethwa ke motho ka sebepi!"
Na phiri o be a ile go dirang tseleng?
Ke lebadi la eng leo radihlapi a bego a na le lona?
Ke ka lebaka la eng phiri a ile a emiša hlogo ge karikana e batamela?
Radihlapi o ile a dirang ge a fihla go phiri?
Fahlela karabo ya gago.
DIKANEGELOKOPANA POTŠIŠO 5 Go tseba mang - H.H?
Bala ditsopolwa tše di latelago ka šedi gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Sefolo: O ra ge re ka dirang Ga ke re o bone batho ba Modimo ba nyakile gohle kamo nokeng le go ya kuagodimo e tšwago, gomme ga go bonale selo. Kgane wenao gopolang?
MmaSefolo: "O a tseba se se mmakatšago ke gore ge re beile dijo ka mola moraleng mantšiboa gosasa di tsoga di se gona. Nna ke a belaela. Ruri ke a belaela, le ge o ka se nkgolwe, ke a belaela."
Sefolo: "Ga o tsebe se o se bolelago. O ra gore " A lebelela mogatšagwe gona ka moo leswiswing le ge a be asa mmone, a ikhomolela.
MmaSefolo: "Ee, geke realo keragore morale re a o notlelage re eya go robala. Dimpša di ka se tsene ka mola. Taba ye e a mpelaetša. Nke o sepele le bannao botšiše. Re tla no dula ka mo gae rekgomolelane mahlo kganthe batho ba re senyetša motse. Ke a go rapela hle, mogatšaka; sepela le batho. Ga re tsebe; mohlomongwe o ka kwa se sengwe."
Ba gaSefolo ba robala. Go robala re ra gore ba se sa bolela ka gobane boroko bjona ba bebase sa bo patage e sa lego tloga mohlangwola. Ba tsogile e sa le gosasa, bobedi bja bona ba leba moraleng, gomme ba hwetša lebati le sa kgontšwe bjalo ka mehleng. MmaSefolo a kgonyolla ba tsena ba gotetša lebone. A re: Ga o bone Ke be ke tlogetše bogobe ka mo poleiting ye ke bile ke khurumetše; ga bo gona. Wena ge o gopola o ra gore bo llwe ke eng Mpša Ya boela ya khurumela, ya kgonyolla lebati ya re ge e etšwa ya kgonya gape Gopola, Sefolo. O gopole kudukudu, o se tšee taba ye wa e dira metlae.?
Na ke taba efe yeo e bego e makatša Mmasefolo?
O be a nagana gore go swanetšego dirwe engkataba ye?
Ke eng seo se bego se ganetša Mmasefolo kgopolong ya gagwe ya gore bogobe bo jelwe ke mpša Efa tše PEDI?
Matšašing a alatelago kgaitšedi ya MmaSerwadi le mogweragwe batlaba nyakanku tša bona ka gea ileababotšagoreditonki o di rekišitše a reka dinku ka tšona. Ka beke ya boraro mola Sefala a tlogago le ditonki MmaSerwadi a ba a dio emelelaa lata Sefalagore a mo fe dinku tšela tša go šala. Ge a fihla fao a mo hwetša Sefala. Monna wa leleme la boreledi, gommea re; "Mma, ruri kego phošeditšekudu; fela e se kaboomo. Geke le bjalo ke mo bothateng bjo bogolo. Maloba mo monna o tlile a rekišakgomo a re o nyaka dinku. Ka mo nea nku tše 6 a sepela. Bjale maabane o tlile le maphodisa mo, ba le mohlaleng wa kgomo yela a go nthekišetša yona; o re nna ke e utswitše mola a nthekišeditše yona. Ke thušitšwe fela ke gore a fihla mo ke be ke na le banna ba kgoro, gomme le bjale ke bona ba neilego maphodisa bohlatse tabeng yeo. Nka be e se be bona le bjale ba ka beba ntshwere. Kgomo yeo ba e gapile. Go šetše nna gore ke yo gapa nku tša ka."
MmaSerwadi: Wa reng o sa sepela le bona ka nako yona yeo?
Na dinku tše di nyakwagodi be di le kae, gona gotlile bjang goredi be fao?
MmaSerwadi o ile a dirang ge a bona monna wa go reka ditonki a sa boe?
T.T.: "Aowa, kebe ke tlilo tšeatšhelete ye Mpšane a nkolotagoyona "MmaMpšane: "Tšhelete Tšhelete Mpšane o bereka kae O na letšhelete O mo file yona neng E le ya eng O re tsoša bošego bjo o nyaka tšhelete go motho wa go se bereke Re tla gobona gore o tla e tšea kae." Go Mpšane: "O a bereka wena, o tšama o tšea dikoloto go batho O tla patela ka eng E be e letšhelete yaeng Mpotše! Ke tšhelete ya eng ye ke sa e tsebego Mpotše!"Mpšane: "Ke ya hempe yela ...?
MmaMpšane: Hempe yela ya kgalekgale Na o e patelela gakae?
Ga ke re ke go file tšhelete wa re o ya go patelelahempe go Tompane?
O tšere ye nngwe gape Mpontšhe! E kae?
Mpšane: "Ke yona yela, mma. Ga ke a tšea ye nngwe."
Na T.T. o be a tšea kae tšhelete?
Na o bona Mampšane e le mosadi wa mohuta mang Efa boikgopolelo bja gago?
Ke eng seo se bego se befediša Mampšane mabapi le sekoloto se Efa dintlha tše PEDI?
Barwa bamokgekolo kagobaneba be ba dutše gaebasabereke Makgowa, ba tsenelela diruiwa tšela, ba hlaba, tše dingwe ba rekiša ba itherela melato ya bona ka tšona, mo mokgekolo a bilego a lahlwa ke leleme tšatši le lengwe a re: Ka Mmila a ntswetše! Le tla fetša thoto ye ya ka. Le reng le tseneletše dilo o ka re ga di na mong Le tseneletše leruo le la ka tše o ka rego ke la lena. Aowa! Nka se kgone. Go kaone le be le tša lena, le bapale ka tšona le iketlile. Ka mokgwa wo nka se kgone.?
Taba yeo ya napa ya ferehla maikutlo a dingwetši, tša tsenelela barwa ba mokgekolo. Go dula ka fao e no ba go hlwa dipolelong tše di sa felego. Ka dikgwedi tše di latelago gwa fethekgwa gwa foromiwa ditena gwa hlongwa matlemagwa ba gwa rulelwa, gomme barwaba babedi ba laela mokgekolo gore bjale ba thothela ka malapeng a bona.
Ke dilo dife tše PEDI tšeo di ilego tša befediša Ngwanammila mabapi le leruo la gagwe?
Ka dintlha tše PEDI hlaloša mantšu a Ngwanammila ge a bona seo se diragalago go 5.12.
Na barwa ba Ngwanammila bona ba ile ba tšea sephetho sefe?
<fn>92923AMS2006.txt</fn>
Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ditekolo ka botlalo. bontši bja ditekolo. dingwe tša ditekolo fihlelela bontši bja ditekolo.
Peakanyo: Matseno mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše diswa ka go sekaseka taba. Molaetsa wa maleba.
Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša mogopolo wo o butšwitšego. Peakanyo ye e nago le bohlatse, matseno le bohlatse, matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Tshekatsheko ya hlogo e laetša tše dingwe tša boikgopolelo. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Bontši bja ditlamorago di tšweleditšwe. Tše dingwe tša bohlatse bja peakanyo di a tšwelela, matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, eupša hlogo e sekasekilwe kamokgwa wa bošaedi. Ga go na bohlatse bja peakanyo. Ga go na matse nole mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba. Hlogo e sekasekilwe ka bošaedi.
Ditemana tše di hlamilwego Ditemana tše di Maitekelo a ditemana, eupša Ga go na ditemana.
Tšweletšo/kgodišo ya hlogo Nyalelano ya ditemana. Lebelo la kanego Tatelano ya ditiragalo.
ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyo. Lebelo le le lekanego go selaganya kanego ka moka. Ditiragalo di agwa go tša lekanetšego, hlogo e sekasekilwe katatelano, le nyalelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. go na le tlhaelelo ya nyalano magareng a ditemana, kgodišo ya hlogo ga se ye e kgofatšago. Go fela go širela. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO [15] Registara, segalo, boitemogelo bja batheeletši, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko mopeleto, maswaodikga.
Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego, tlhamego ya mafoko ya maleba, mopeleto le maswaodikga, tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba Polelo ye e laolegago ya mafoko a a feleletšego. Bontši bja tlotlontšu, tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomišo ya polelo. Bokgoni bjo bo itšego bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišo ya polelo, mopeleto le maswaodikga. Registara di šomišitšwe gabotse go ya ka mabaka, eupša go bile le tlhaelelo ya bokgoni bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane. Go na le tlhaelelo ya tšhomišo ya mafoko ye e sa lebanego, mafoko a a sa felelago ke a a hlakahlakanego. Go hloka tshedimošo ga tšhomišo ya go anega. Tlhaelelo ya tlotlontšu. Tlhamego ya mafoko ye e fokolago diphošo tše ntši tša polelo, mopeleto le maswaodikga.
Leina le latelwa ke tšhomišo ya maleba ya maswaodikga, mohlala kgorwana / kolone - Matome: Ga go šomišwe ditsebjana. Ditiro tša baanegwa ba ba bapalago poledišanong, di a hlalošwa tša bewa ka mašakaneng. Nako, lefelo le mabaka tša poledišano di fiwe.
Dimelo di laetšwa gabotse ka polelo ya baanegwa le ka mokgwa woo ba bolelago, ka gona. Ditiragalo di hlalošwe gomme di laetše kgonagalo le go kgodiša. Ge di theilwe godimo ga dingwalo, go tlišwe dintlha tša maleba. Tlhlaloso ya ditiro le maikutlo a baanegwa e be tše di hlapilego.
Mafoko a a hlamilwego gabotse le tšhomišo ya maswaodikga ya maleba. Mopeleto le tlotlontšu tša maleba. Rejistara, le tlotlontšu e be tše di loketšego baanegwa. Segalo se lebane le diteng.
Aterese ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse khoneng ya letsogo la go ja godingwana. Ga go šomišwe maswaodikga. Letšatšikgwedi le ngwalwa ka mantšu mohlala 6 Agostose 2002. Go ngwalwa aterese ya pampiri / kgatišobaka gabotse, ka sekgowa aterese, ka letsogong la nngele o tshetše mothaladi. Ga go šomišwe maswaodikga. Madume: Morena goba Thobela. Madume a ngwalwa ka letsogong la nngele ka fase ga aterese ya bobedi. Kakaretšo / Hlogo ya lengwalo e ngwalwa mothalading wo o tshetšwego gomme ya thalelwa. Mafelelo / bofelo: Go šomišwa tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo ya ba ba boikokobetšo mohlala wa lena. Leina le ngwalwa ka botlalo. Ga go šomišwe maswaodikga.
O se fapoge tabeng. Diteng e be tše di kgahlišago tša motswako. Dintlha tša maleba. Go laetšwe kwešišo ya hlogo yeo e anegwago. Morero wa lengwalo o fihlelelwe.
Ditemana. Temana ye nngwe le ye nngwe e hlaloše ditaba tša yona. Mafoko e be a a hlamilwego gabotse le tšhomišo ya maleba ya maswaodikga. Mopeleto le tlotlontšu tša maleba. Tšhomišo ya rejistara ya maleba (semolao / formal). Tšhomišo ya Segalo ya maleba. E se be ya matšhošetši, le ge e le ye bogale eupša e be ye e laetšago tlhompho.
Sebopego se se Sebopego se sebotse sa Sebopego se se hlaotšwego Ga go a latelwa sebopego botelele bjo bo lekanetšego go ya ka phethagetšego sa sengwalwana. sengwalwa. Botelele bjo bo amogelwago sa sengwalwa. Botelele bjo bo sa sa sengwalwa. Sengwalwa se setelele kudu mohuta wa Botelele bjo bo lekanetšego lekanelago. / se sekopana kudu.
Hlogo ye e hlalošitšwego ka botlalo le maleba. Hlogo ye e hlalositšwego ka bophara. Hlogo ye e hlalošitšwego.
Bokgoni bja go tšweletša O tšweleditše morero tšweletša morero. atlega go tšweletša morero.
morero. O bušeletša gantši. O dikologa seolo. Diteng ga se tša maleba.
Moithuti o fihleletše ditekolo Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ka botlalo bja ditekolo dingwe tša ditekolo fihlelela ditekolo go felelela.
Sebopego se se Sebopego se sebotse sa Sebopego se se hlaotšwego Ga go a latelwa sebopego botelele bjo bo phethagetšego sa sengwalwa. sa sengwalwa. sa sengwalwa.
lekanetšego go ya ka sengwalwana. Botelele bjo bo amogelwago Botelele bjo bo sa Sengwalwa se setelele kudu mohuta wa Botelele bjo bo lekanetšego lekanelago / se sekopana kudu.
Hlogo ye e hlalošitšwego ka Hlogo ye e hlalošitšwego ka Hlogo ye e hlalošitšwego. Hlogo ye e hlalošitšwego botlalo le maleba. bophara.
Bokgoni bja go tšweletša morero O tšweleditše morero tšweletša morero O bušeletša gantši atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
Moithuti o fihleletše ditekolo Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ka botlalo bja ditekolo dingwe tša ditekolo fihlelela ditekolo go felelela.
Sebopego se se phethagetšego sa Sebopego se sebotse sa sengwalwa. Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa.
lekanetšego go ya ka sengwalwana. Botelele bjo bo amogelwago Botelele bjo bo sa Sengwalwa se setelele kudu mohuta wa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego lekanelago / se sekopana kudu.
Hlogo ye e hlalositšwego ka Hlogo ye e hlalošitšwego ka Hlogo ye e hlalošitšwego. Hlogo ye e hlalošitšwego botlalo le maleba. bophara.
Bokgoni bja go tšweletša morero O tšweleditše morero tšweletša morero O bušeletša gantsi atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
Moithuti o fihleletše ditekolo Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ka botlalo bja ditekolo dingwe tša ditekolo fihlelela ditekolo go felelela.
Sebopego se se phethagetšego sa Sebopego se sebotse sa sengwalwa. Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa.
lekanetšego go ya ka sengwalwana. Botelele bjo bo amogelwago Botelele bjo bo sa Sengwalwa se setelele kudu mohuta wa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego lekanelago / se sekopana kudu.
Hlogo ye e hlalošitšwego ka Hlogo ye e hlalošitšwego ka Hlogo ye e hlalositšwego. Hlogo ye e hlalošitšwego botlalo le maleba. bophara.
Bokgoni bja go tšweletša morero O tšweleditše morero tšweletša morero O bušeletša gantsi atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
<fn>92923VMF2005.txt</fn>
Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ditekolo ka botlalo. bontši bja ditekolo. dingwe tša ditekolo fihlelela bontši bja ditekolo.
Peakanyo: Matseno mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše diswa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba.
Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago ebile bo bulela le mabaka a mangwe a a kgonagalago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Dikgopolo tša go laetša mogopolo wo o butšwitšego laetša. Peakanyo ye e nago le bohlatse, matseno le bohlatse, matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Tshekatsheko ya hlogo e laetša tše dingwe tša boikgopolelo. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Bontši bja ditlamorago di tšweleditšwe. Tše dingwe tša bohlatse bja peakanyo di a tšwelela, matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, eupša hlogo e sekasekilwe kamokgwa wa bošaedi. Ga go na bohlatse bja peakanyo. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba. Hlogo e sekasekilwe ka bošaedi.
Ditemana tše di hlamilwego Ditemana tše di Maitekelo a ditemana, eupša Ga go na ditemana.
Tšweletšo/kgodišo ya hlogo Nyalelano ya ditemana. Lebelo la kanego Tatelano ya ditiragalo.
ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyao. Lebelo le le lekanego go selaganya kanego ka moka. Ditiragalo di agwa go tšwa lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano, le nyalelano ya maleba. Mošito le lebelo ke tša maleba. go na le tlhaelelo ya nyalano magareng a ditemana, kgodišo ya hlogo ga se ye e kgotsofatšago. Go fela go širela. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo tso ga se o fihlelelwe.
Registara, segalo, boitemogelo bja batheeletši, le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko mopeleto, maswaodikga. Polelo ye e tlogago e le ya maemo a godimo ya tlotlontšu ya maleba, tšhomišo ya mafoko a a fapanego, tlhamego ya mafoko ya maleba, mopeleto le maswaodikga le tšhomišo ya polelo ye e nonnego ya maleba Polelo ye e laolegago ya mafoko a a feleletšego. Bontši bja tlotlontšu, tlhamego ya mafoko ya maleba, diphošo tše mmalwa tša tšhomišo ya polelo. Bokgoni bjo bo itšego bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o tšweleditšwe. Maitekelo a tšhomišo ya mafoko, tlotlontšu ye e lekanego, mafoko a mantši ke a a lebanego. Diphošwana tša tšhomišo ya polelo, mopeleto le maswaodikga. Registara di šomišitšwe gabotse go ya ka mabaka, eupša go bile le tlhaelelo ya bokgoni bja tšhomišo ya segalo. Morero wa taodišo o fihleletšwe gannyane. Go na le tlhaelelo ya tšhomišo ya mafoko ye e sa Iebanego, mafoko a a sa felelago ke a a hlakahlakanego. Go hloka tshedimošo go tšhomišo ya go anega. Tlhaelelo ya tlotlontšu. Tlhamego ya mafoko ye e fokolago diphošo tše ntši tša polelo, mopeleto le maswaodikga.
Atrese ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse khoneng ya letsogo la go ja godingwana. Ga go šomišwe maswaodikga. Letšatšikgwedi le ngwalwa ka mantšu mohlala 6 Agostose 2002. Go ngwalwa aterese ya pampiri / kgatišobaka gabotse, ka sekgowa aterese, ka letsogong la nngele o tshetše mothaladi. Ga go šomišwe maswaodikga. Madume: Morena goba Thobela. Madume a ngwalwa ka letsogong la nngele ka fase ga aterese ya bobedi. Kakaretšo / Hlogo ya lengwalo e ngwalwa mothalading wo o tshetšwego gomme ya thalelwa. Mafelelo / bofelo: Go šomišwa tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo ya ba boikokobetšo mohlala wa lena. Leina le ngwalwa ka botlalo. Ga go šomišwe maswaodikga.
O se fapoge tabeng. Diteng e be tše dikgahlišago tša motswako. Dintlha tša maleba. Go laetšwe kwešišo ya hlogo yeo e anegwago. Morero wa lengwalo o fihlelelwe.
Ditemana. Temana ye nngwe le ye nngwe e hlalose ditaba tša yona. Mafoko e be a a hlamilwego gabotse le tšhomišo ya maleba ya maswaodikga. Mopeleto le tlotlontšu tša maleba. Tšhomišo ya rejistara ya maleba (semolao / formal). Tšhomišo ya Segalo ya maleba. E se be ya matšhošetši, le ge e le ye bogale eupša e be ye e laetšago tlhompho.
Sebopego se se Sebopego se sebotse sa Sebopego se se hlaotšwego Ga go a latelwa sebopego botelele bjo bo lekanetšego go ya ka phethagetšego sa sengwalwana. sengwalwa. Botelele bjo bo amogelwago sa sengwalwa. Botelele bjo bo sa sa sengwalwa. Sengwalwa se setelele kudu mohuta wa Botelele bjo bo lekanetšego lekanelago. / se sekopana kudu.
Hlogo ye e hlalošitšwego ka botlalo le maleba. Hlogo ye e hlalošitšwego ka bophara. Hlogo ye e hlalošitšwego.
Bokgoni bja go tšweletša O tšweleditše morero tšweletša morero. atlega go tšweletša morero.
morero. O bušeletša gantši. O dikologa seolo. Diteng ga se tša maleba.
Moithuti o fihleletše ditekolo Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ka botlalo bja ditekolo dingwe tša ditekolo fihlelela ditekolo go felelela.
Sebopego se se phethagetšego sa Sebopego se sebotse sa sengwalwa. Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa.
lekanetšego go ya ka sengwalwana. Botelele bjo bo amogelwago Botelele bjo bo sa Sengwalwa se setelele kudu mohuta wa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego lekanelago / se sekopana kudu.
Hlogo ye e hlalošitšwego ka Hlogo ye e hlalošitšwego ka Hlogo ye e hlalošitšwego. Hlogo ye e hlalošitšwego botlalo le maleba. bophara.
Bokgoni bja go tšweletša morero O tšweleditše morero tšweletša morero O bušeletša gantši atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
KARATA YA TALETŠO 3.2 Lengwalo la boitsebiso. C.
Moithuti o fihleletše ditekolo Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ka botlalo bja ditekolo dingwe tša ditekolo fihlelela ditekolo go felelela.
Sebopego se se phethagetšego sa Sebopego se sebotse sa sengwalwa. Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa.
lekanetšego go ya ka sengwalwana. Botelele bjo bo amogelwago Botelele bjo bo sa Sengwalwa se setelele kudu mohuta wa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego lekanelago / se sekopana kudu.
Hlogo ye e hlalošitšwego ka Hlogo ye e hlalošitšwego ka Hlogo ye e hlalošitšwego. Hlogo ye e hlalošitšwego botlalo le maleba. bophara.
Bokgoni bja go tšweletša morero O tsweleditše morero tšweletša morero O bušeletša gantši atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
Moithuti o fihleletše ditekolo Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ka botlalo bja ditekolo dingwe tša ditekolo fihlelela ditekolo go felelela.
Sebopego se se phethagetšego sa Sebopego se sebotse sa sengwalwa. Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa.
lekanetšego go ya ka sengwalwana. Botelele bjo bo amogelwago Botelele bjo bo sa Sengwalwa se setelele kudu mohuta wa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego lekanelago / se sekopana kudu.
Hlogo ye e hlalošitšwego ka Hlogo ye e hlalositšwego ka Hlogo ye e hlalošitšwego. Hlogo ye e hlalošitšwego botlalo le maleba. bophara.
Bokgoni bja go tšweletša morero O tšweleditše morero tšweletša morero O bušeletša gantši atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
Moithuti o fihleletše ditekolo Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ka botlalo bja ditekolo dingwe tša ditekolo fihlelela ditekolo go felelela.
Sebopego se se phethagetšego sa Sebopego se sebotse sa sengwalwa. Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa.
lekanetšego go ya ka sengwalwana. Botelele bjo bo amogelwago Botelele bjo bo sa Sengwalwa se setelele kudu mohuta wa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego lekanelago / se sekopana kudu.
Hlogo ye e hlalošitšwego ka Hlogo ye e hlalošitšwego ka Hlogo ye e hlalošitšwego. Hlogo ye e hlalošitšwego botlalo le maleba. bophara.
Bokgoni bja go tšweletša morero O tšweleditše morero tšweletša morero O bušeletša gantši atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
<fn>92923VMF2006.txt</fn>
Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ditekolo ka botlalo. bontši bja ditekolo. dingwe tša ditekolo fihlelela bontši bja ditekolo.
Peakanyo: Matseno mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše diswa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba.
Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Tshekatsheko ya hlogo e laetša tše dingwe tša boikgopolelo. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Bontši bja ditlamorago di tšweleditšwe. Matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, eupša hlogo e sekasekilwe kamokgwa wa bošaedi. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba.
Ditemana. Tšweletšo/kgodišo ya hlogo Nyalelano ya ditemana. Lebelo la kanego Tatelano ya ditiragalo.
Ditemana tše di hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyao. Ditiragalo di agwa go tšwa sehloweng. Ditemana tše di lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano, le nyalelano ya maleba. Maitekelo a ditemana, eupša go na le tlhaelelo ya nyalano magareng a ditemana, kgodišo ya hlogo ga se ye e kgotsofatšago. Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
Rejistara, segalo, tlhamo ya mafoko, mopeleto, maswaodikga, tšhomišo ya polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane sengwalwa. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo polelo. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomitšitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
SEBOPEGO 1. Atrese ya mongwadi le letšatši di ngwalwe gabotse (Khoneng ya letsogo la go ja godingwana). Ga go šomišwe maswaodikga. Letšatšiko le ngwalwa ka mantšu, Mohlala: 3 Matšhe 2004 2. Madume: Leina la mogwera fela/ Sereto sa gagwe Ga go šomišwe maswaodikga Madume a ngwalwa ka letsogong la nngele mothaladi o tee ka fase ga aterese. 3. Mafelelo/ Bofelo go šomišwa tlhakakgolo ya mathomo, gomme bofelo bja laetša segwera magareng a mongwadi le mongwalelwa. O šomiša leina la gago wena mongwadi/ Sereto sa gago ga o šomiše sefane.
DITENG -O se fapoge tabeng ye o swanetšego go ngwala ka yona. -Diteng e be tse di kgahlišago. -Go laetšwe kwešišo ya seo go ngwalwago ka sona. -Morero wa lengwalo o fihlelelwe.
SETAELE LE POLELO -Temana ye nngwe le ye nngwe e hlaloše ditaba tša yona. -Mafoko a be a a hlamilwego gabotse le tšhomišo ya maleba ya maswaodikga. -Mopeleto le tlotlontšu e be tša maleba. -Segalo e be sa maleba se se laetšago segwera/kwelobohloko/ go kgothaletša/ go nyama/ go thaba kudu bj. bj.
MOKGWA WA TEKOLO [20] A. SEPOPEGO [6] -Sebopego sa maleba le botelele bjo bo lekanetšego go ya ka mohuta wa sengwalwana. KGATO YA (LEVEL) 4 6 Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Sebopego se se phethagetšego sa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego LENANEOTHERO KGATO YA (LEVEL) 3 KGATO YA (LEVEL) 2 KGATO YA (LEVEL) 1 4-5 2-3 1 Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo. Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felelela. Sebopego se sebotse sa sengwalwana. Botelele bjo bo amogelwago. Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa. Sengwalwase setelele kudu/ se sekopana kudu.
C. SETAELE LE POLELO [10] -Momarelo ya hlogo. -Rejistara, segalo, tlhamo ya mafoko, mopeleto maswaodikga, tšhomišo ya polelo. 10-8 Hlogo ye e hlalošitšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane le sengwalwana. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. 6-7 3-5 1-2 PALOMOKA: [20] Hlogo ye e hlalošitšwego ka bophara. O tšweleditše morero. Hlogo ye e hlalošitšwego, eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši. O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalošitšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšeo di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo. Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felelela.
A. SEPOPEGO [6] -Sebopego sa maleba le botelele bjo bo lekanetšego go ya ka mohuta wa sengwalwana.
Sebopego se se phethagetšego sa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego Sebopego se sebotse sa sengwalwana. Botelele bjo bo amogelwago. Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa. Sengwalwase setelele kudu/ se sekopana kudu.
Momarelo ya hlogo. Hlogo ye e hlalošitšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero. Hlogo ye e hlalošitšwego ka bophara. O tšweleditše morero. Hlogo ye e hlalošitšwego, eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši. O dikologa seolo. Hlogo ye e hlalošitšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
C. SETAELE LE POLELO [10] -Rejistara, segalo, tlhamo ya mafoko, mopeleto maswaodikga, tšhomišo ya polelo.
Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane le sengwalwana. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšeo di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo. Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felelela.
A. SEPOPEGO [6] -Sebopego sa maleba le botelele bjo bo lekanetšego go ya ka mohuta wa sengwalwana.
Sebopego se se phethagetšego sa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego Sebopego se sebotse sa sengwalwana. Botelele bjo bo amogelwago. Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa. Sengwalwase setelele kudu/ se sekopana kudu.
C. SETAELE LE POLELO [10] -Momarelo ya hlogo. 10-8 Hlogo ye e hlalošitšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero. 6-7 Hlogo ye e hlalošitšwego ka bophara. O tšweleditše morero. 3-5 Hlogo ye e hlalošitšwego, eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši. O dikologa seolo. 1-2 Hlogo ye e hlalošitšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
Rejistara, segalo, tlhamo ya mafoko, mopeleto maswaodikga, tšhomišo ya polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane le sengwalwana. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšeo di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo. Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felelela.
Sebopego sa maleba le botelele bjo bo lekanetšego go ya ka mohuta wa sengwalwana. Sebopego se se phethagetšego sa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego. Sebopego se sebotse sa sengwalwana. Botelele bjo bo amogelwago. Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa. Sengwalwase setelele kudu/ se sekopana kudu.
B. DITENG - [4] -Momarelo ya hlogo 4 Hlogo ye e hlalošitšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero 3 Hlogo ye e hlalošitšwego ka bophara. O tšweleditše morero 2 Hlogo ye e hlalošitšwego. eupša o paletšwe ke go tšweletša morero O bušeletša gantši O dikologa seolo 1 Hlogo ye e hlalošitšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
Rejistara, segalo, tlhamo ya mafoko, mopeleto, maswadikga, tšhomišo ya polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane le sengwalwana. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšeo di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
E ngwalwa ka motho wa pele. Nna/Ke.
Maitshwaro a gago go tiragalo/batho.
Ditiro ka moka tše di kgonegago le tše di sa kgodišego. Go tlišwe tša nnete.
Go hlokomedišišwe ditaba ka botlalo. (pukutšatši e ngwalwa letšatši ka letšatši, ke ka moo diteng di lego bohlokwa).
Ditemana e be tše kopana, e be ye tee.
Matseno a matelele, temana ye nngwe le ye nngwe e be le moko wa yona.
Mafoko a tlhangwe gabotse. Maswaodikga a šomišwe ka tsela ya maleba.
Mopeleto e be wa maleba.
Segalo e be se se lebanego: (Go be le tshegišo, kgahlego, tshekatsheko le mafolofolo goba phišego tša maleba).
<fn>92923VMS2007.txt</fn>
Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ditekolo ka botlalo. bontši bja ditekolo. dingwe tša ditekolo fihlelela bontši bja ditekolo.
Peakanyo: Matseno mafelelo Maitemogelo a go akanya le go bopa dikgopolo tše diswa ka go sekaseka taba. Molaetša wa maleba.
Matseno a a gogago mahlo a mmadi, mafelelo a tliša bofelo bja kanego bjo bo kgotsofatšago. Molaetša wa maleba go ya ka hlogo. Matseno le mafelelo tše di loketšego modiro. Tshekatsheko ya hlogo e laetša tše dingwe tša boikgopolelo. Go na le moo go felago go eba le ditaba tša go kgahliša. Bontši bja ditlamorago di tšweleditšwe. Matseno ao a se nago maatlakgogedi, mafelelo ao a fokolago. Maitekelo a boikgopolelo, eupša hlogo e sekasekilwe kamokgwa wa bošaedi. Ga go na matseno le mafelelo. Ga go na boikgopolelo le boitemogelo bja tša bophelo ka kakaretšo. Dikgopolo ke tše di lego phaphi le hlogo ya taba.
Ditemana. Tšweletšo/kgodišo ya hlogo Nyalelano ya ditemana. Lebelo la kanego Tatelano ya ditiragalo.
Ditemana tše di hlamilwego ka bokgoni. Tatelano ya ditiragalo tša tlhaologanyao. Ditiragalo di agwa go tšwa sehloweng. Ditemana tše di lekanetšego, hlogo e sekasekilwe ka tatelano, le nyalelano ya maleba. Maitekelo a ditemana, eupša go na le tlhaelelo ya nyalano magareng a ditemana, kgodišo ya hlogo ga se ye e kgotsofatšago. Ga go na ditemana. Ditemana ga di nyalelane go godiša hlogo. Go tloga go timetša. Morero wa taodišo ga se o fihlelelwe.
Rejistara, segalo, tlhamo ya mafoko, mopeleto, maswaodikga, tšhomišo ya polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane sengwalwa. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo polelo. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomitšitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tsa polelo, mopeleto le maswaodikga. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
Leina la latelwa ke tšhomišo ya maleba ya maswaodikga, mohlalakgorwana/ Matome: Ga go šomišwe ditsebjana. Ditiro tša baanegwa ba ba bapalago poledišanong, dia hlalošwa tša bewa ka mašakaneng. Nako, lefelo le mabaka tša poledišano di fiwe.
Dimelo di laetšwa gabotse ka polelo ya baanegwa le ka mokgwa woo ba bolelago ka gona. Ditiragalo di hlaloše gomme di laetše kgonagalo le go kgodiša. Ge di theilwe godimo ga dingwalo, go tlišwe dintlha tša maleba. Tlhalošo ya ditiro le maikutlo a baanegwa e be tše di hlapilego.
Mafoko a a hlamilwego gabotse le tšhomišo ya maswaodikga ya maleba. Mopeleto le tlotlontšu tša maleba. Rejistara le tlotlontšu e be tše di loketšego baanegwa. Segalo se lebane le diteng.
E goge mahlo le maikutlo. E tliše khuduego. Efa ntlha-kgolo ya athikele. Tšhomišo ya lebaka la bjale.
Pego e arabe dipotšišo tša mang Neng Eng Kae Bjang Le ka lebaka la eng Ditlhalošo le diteng di fiwe. E ka ngwalwa ka dikholomo goba ge e theilwe godimo ga dingwalo, dintlha tša maleba di fiwe. Boikgopolelo ga bo nyakege/ šomišwe?
Ditemana: Temana ya matseno e tliše ditaba ka moka tše bohlokwa. Ditemana tše dingwe di tlaleletša ditaba. E ngwalwa ka lebaka le fetilego, gape ka motho wa boraro (bjalo ka yena, bona). Mofoko a hlamilwego gabotse le tšhomišo ya maswaodikga ya maleba. Batho ba ba tsopotšwego go šomišwe poleloseboledi (Direct speech) le tšhomišo ya maleba ya maswaodikga. Mopeleto le tlotlontšu tša maleba. Boitlhalošo bjo lokologilego. Segalo se be sa magareng. Polelo/ ya maikutlo e tšweletšwe gannyane goba e se šomišwe.
Sebopego sa maleba le botelele bja tshwanelo. Sebopego sa maleba efela dintlha ga di lekana botelele bjo bo sa lekanago.
Leina la mokgatlo. O tšwa go: O ya go: Letšatšikgwedi Faele: Molaetša: M.M. Morwa Mongwadi MEPUTSO: [12] L.B.
O se fapoge tabeng. Dintlha e be tša maleba. Go laetšwe kwešišo ya hlogo. Morero wa memorantamo o fahlelwe.
Mafoko e be a a hlamilwego gabotse. Mopeleto le tlotlontšu tša maleba. Tšhomišo ye botse ya polelo.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo. Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felelela.
A. SEPOPEGO [6] -Sebopego sa maleba le botelele bjo bo lekanetšego go ya ka mohuta wa sengwalwana.
Sebopego se se phethagetšego sa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego Sebopego se sebotse sa sengwalwana. Botelele bjo bo amogelwago. Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa. Sengwalwase setelele kudu/ se sekopana kudu.
C. SETAELE LE POLELO [10] -Momarelo ya hlogo. 10-8 Hlogo ye e hlalositswego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero. 6-7 Hlogo ye e hlalošitšwego ka bophara. O tšweleditše morero. 3-5 Hlogo ye e hlalošitšwego, eupša o paletšwe ke go tšweletša morero. O bušeletša gantši. O dikologa seolo. 1-2 Hlogo ye e hlalošitšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
Rejistara, segalo, tlhamo ya mafoko, mopeleto maswaodikga, tšhomišo ya polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane le sengwalwana. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšeo di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
Moithuti o fihleletše ditekolo ka botlalo. Moithuti o fihleletše bontši bja ditekolo. Moithuti o fihleletše tše dingwe tša ditekolo. Moithuti o paletšwe ke go fihlelela ditekolo go felelela.
Sebopego sa maleba le botelele bjo bo lekanetšego go ya ka mohuta wa sengwalwana. Sebopego se se phethagetšego sa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego. Sebopego se sebotse sa sengwalwana. Botelele bjo bo amogelwago. Sebopego se se hlaotšwego sa sengwalwa. Ga go a latelwa sebopego sa sengwalwa. Sengwalwase setelele kudu/ se sekopana kudu.
B. DITENG - [4] -Momarelo ya hlogo 4 Hlogo ye e hlalošitšwego ka botlalo le maleba. Bokgoni bja go tšweletša morero 3 Hlogo ye e hlalošitšwego ka bophara. O tšweleditše morero 2 Hlogo ye e hlalošitšwego. eupša o paletšwe ke go tšweletša morero O bušeletša gantši O dikologa seolo 1 Hlogo ye e hlalošitšwego gannyane, moithuti ga se a atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
Rejistara, segalo, tlhamo ya mafoko, mopeleto, maswaodikga, tšhomišo ya polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di tlogago di lebane le sengwalwana. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ya e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. Tlhamo ya mafoko le segalo tše di laolegago. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya mafoko gabotse. Gannyane go hlaotšwe sebopego le segalo. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. Sebopego le segalo tšeo di sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
Moithuti o fihleletše ditekolo Moithuti o fihleletše bontši Moithuti o fihleletše tše Moithuti o paletšwe ke go ka botlalo bja ditekolo dingwe tša ditekolo fihlelela ditekolo go felelela.
Sebopego se se Sebopego se sebotse sa Sebopego se se hlaotšwego Ga go a latelwa sebopego botelele bjo bo phethagetšego sa sengwalwa. sa sengwalwa. sa sengwalwa.
lekanetšego go ya ka sengwalwana. Botelele bjo bo amogelwago Sengwalwa se setelele kudu mohuta wa sengwalwana. Botelele bjo bo lekanetšego / se sekopana kudu.
Hlogo ye e hlalošitšwego ka Hlogo ye e hlalošitšwego ka Hlogo ye e hlalošitšwego. Hlogo ye e hlalošitšwego botlalo le maleba. bophara.
Bokgoni bja go tšweletša morero O tšweleditše morero tšweletša morero O bušeletša gantši atlega go tšweletša morero. Diteng ga se tša maleba.
Rejistara, segalo, tlhamo ya mafoko, mopeleto, maswaodikga, tšhomišo ya polelo tše di tlogago di lebane le sengwalwana. Nyalelano ya mehuta ya mafoko. Polelo ye e hlwekilego ya go hloka diphošo tša polelo. tše di laolegago. Mafoko a a feleletšego ao bontši bja ona go šomišitšwego polelo ya maleba, maswaodikga le mopeleto. Go šomišitšwe mehuta ya segalo. Go ralala le mafoko ao a sa felelago. Diphošo tše mmalwa tša polelo, mopeleto le maswaodikga. sego tša maleba. Tlhamo ya mafoko, mopeleto, polelo le maswaodikga tšeo di fokolago.
<fn>92923VQF2005.txt</fn>
Tlhahlobo ye e na le dikarolo tše tharo A, B le C.
Bala dipotšišo ka moka ka šedi pele o thoma go ngwala.
Nomora dikarabo tša gago bjalo ka dipotšišo tša tšona.
Šomiša polelo ya maleba mabakeng ka moka.
Kgetha e TEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale taodišo ya letlakala le TEE ka yona.
Tswalano magareng ga balwetši ba HIV/AIDS le setšhaba ka kakaretšo.
Ditlamorago tša koma ya setšo mo Afrika-Borwa.
Hlogo: Mekgwa yeo e tlago fediša dikotsi mebileng.
Matšatši a lehono re bona banna ba rata goiphetola basadi, baapara diroko lego tlola ka dipuere bare ke ditokelo. Na o kwana/gananale maemo a?
Matšatši a le ngwala diportfolio dikolong, na o bona di kaonafatša maemo a dipoelo tša ditlhahlobo tša marematlou goba ga di na mohola?
Hlogo: Diportfolio di na le mohola / Diportfolio di re senyetša nako.
Kgetha se TEE sa dingwalwana tše di latelago gommeo ngwale ka sona. Botelele bo tla laolwa ke dinyakwa tša sengwalwana se sengwe le se sengwe.
Ge o fetša mphato wa marematlou o nyaka go tšweletša dithuto tša gago pele, efela ga o na tšhelete.
Ngwalela ba thušo ye mašeleng lengwalo o kgopele thušo gore o tle o kgone go holega.
O kgopetšwe go fapolelo moletlong wa mogwera wagago ge a feditše mengwaga ya lesomeseswai.
Ngwala polelo ye otlae fago moletlong woo. Botelele bja yona e be letlakala le tee fela.
Sehlopha sa kgwele ya matsogo (Rugby) se tlile go swara kopano ka Mokibelo mo se tlilego go boledišana ka ga go kgetha mohlahli wasona yo mofsa.
Ngwala lenaneothero la kopano yeo.
Kgetha se TEEsa dingwalwana tše di latelago gomme o ngwale ka sona.
Sekolong sa geno sa Thabaswana go tlile go swarwa moletlo wa dikapešo tša dialoga.
Ngwalela lekgotla la batswadi la sekolo (S.G.B.) karata ya taletšo.
O bone mo kuranteng gore balekgotla la motse kua Limpopo ba nyaka mongwaledi gomme wena o na le kgahlego ka mošomo wo.
Ngwala (CV) lengwalo la boitsebišo ye o tla ba romelago gokgopela mošomo wo.
Wena le mogwera wa gago le be le le dipontšhong tša mafapha a thuto kua Tshwane mo diyunibesithi le ditheknikone di bego di bontšha le go hlaloša tšeo go ithutwago tšona mafapheng a tšona ka go fapana.
postaraThala ye e laeditšwego ke le lengwe la mafapha a thuto leo le go kgahlilego.
<fn>92923VQF2006.txt</fn>
Nomora dikarabo tša gago bjalo ka dipotšišo tša tšona.
Se fetiše botelele bjo o bo filwego.
Kgetha e TEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale taodišo ya botelele bja letlakala le TEE ka yona.
Tsunami e emišitše lefase ka maoto.
Kgwebo ya go gweba ka mmele e tlile ka mmetela.
Tlhago ke bohwa bja rena.
Matšatši a ka a bonnyaneng.
Dipolelo tše di sa wišego pelo mabapi le kabo ya madi.
Maemo a ekonomi ya Afrika-Borwa ge a bapetšwa le a mafase a mangwe.
Kgetha se TEE sa dingwalwana tše di latelago gommeo ngwale ka sona. Botelele bo tla laolwa ke dinyakwa tša sengwalwa se o se kgethilego.
O be o tsenetše phadišano mo seyalemoyeng yeo e bego e thekgwa ke ba lekala la tšhireletšo ya tlhago. Gomme o thopile sefoka sa diranta tše dikete tše pedi (R2000.00).
Ngwalela mogwera wa gago lengwalo o mmotše ka mo o ikwago ka gona.
Go tlile go ba le kopano ya kgothakgothe/kakaretšo mo Diepkloof. Badudi ba nyaka go kgoboketša mašeleng a go thuša go agela bana lefelo la go itšhidulla (Gymnasium).
Ngwala lenaneothero la kopano yeo ka botlalo.
Batswadi ba gago bafeditše mengwaga ye masometharo ba nyalane gomme ba nyakago dira moletlo wa go leboga ge ba bile mmogogo fihlagonabjale. Ba go kgopetše go mema bagwera le meloko.
Ngwala karata ya taletšo ya moletlo wo.
Kgetha se TEE sa dingwalwana tše di latelago gommeo ngwale ka sona. Botelele bo tla laolwa ke dinyakwa tša sengwalwa se o se kgethilego.
Wena le mogwera wa gago le kgethilwe go emela Afrika-Borwa diphadišanong tša mminokua Jeremane. Le bele swerekopano sekolong mabapi le leeto la lena.
Ngwala metsotso ya kopano yeo ka botlalo.
Ba lebenkele la Tsenangkamoka ba go file lenaneo la bona la thekofase yeo e tlilego go ba gona mo kgweding ya Disemere.
Ngwala sehlabelamokgoši (advertisement) o kwalakwatše thekofase yeo mo kuranteng gore batho ba e tsebe.
Ka letšatši la baratani o ikhweleditše mogwera wa potego, le bjale ga se o be o kgolwe mahlo a gago ka mo le ratanago ka gona.
pukutšatšing ya gagoNgwala ka mo ka ga ditaba tša go tloga letšatši leo le kopanego ka lona go akaretša matšatši a mahlano ao a latelago letšatši le le kopanego ka lona.
<fn>92923VQS2006.txt</fn>
Tlhahlobo ye e na le dikarolo tše tharo A, B le C.
Bala dipotšišo ka moka ka šedi pele o thoma go ngwala.
Nomora dikarabo tša gago bjalo ka dipotšišo tša tšona.
Šomiša polelo ya maleba mabakeng ka moka.
Kgetha e TEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale taodišo ya botelele bja letlakala le TEE ka yona.
Afrika-Borwa e itemogetše maemo a mašoro a komelelo gomme seo se gakatša maemo a ekonomi.
Hlogo: Komelelo e phuhlamiša ekonomi ya naga.
Ngwala taodišo ye e felelago ka mantšu a: Ke lahlile, mmanenka se sa tsoga ke mmoditše taba.
Tšhomišo ya tšhelete ye mmušo o fago bana ba go hloka botatagobona.
Naga ye botse e bopša ke bafsa ba yona / Bafsa ga ba na kabelo go bopeng ga naga ye botse.
Kgetha se TEE sa dingwalwana tše di latelago gommeo ngwale ka sona. Botelele bo tla laolwa ke dinyakwa tša sengwalwana se sengwe le se sengwe.
Go hloka mešomo ke tlhobaboroko ka mono Afrika-Borwa. Thato le Theko ba logišana maano a go ithomela kgwebo.
Thato: Monna Theko, ka gere na le tšhengwana ya merogo leditamati tše dibotse, re ka di rekiša kua faporiking ya go dira dijo tša ka malekaneng.
Theko: Mogwera, wenaebile o be oithuta dithutotša kgweboge re dira marematlou. Lepokisi la ditamati re ka le bitša R20.00. Letšatši le lengwe re ka ikhwetša re balwa le borakgwebo, go tseba mang?
Tšweleletša poledišano ye ya bona pele.
Sehlopha sa Bafanabafana se lahlegetšwe diphadišanong tša sebjana sa Afrika.
Ngwalela mogwera wa gago Matome e lego mokapotene wa sehlopha lengwalo o mo kgothatše gore a se felelwe ke maatla.
Komiti ya go lokišetša moletlo wa mafelelo a ngwaga wa baithuti ba Marematlou e be e swere kopano ka letšatši la di 27 Agostose 2004.
Ngwala metsotso ya kopano yeo ka botlalo.
Kgetha e TEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale ka yona. Botelele bo tla laolwa ke dinyakwa tša sengwalwana se sengwe le se sengwe.
Le tlile go swara diphadišano tša ngwaga ka ngwagakgwedi ye e latelagotša mmino wa setšo.
Romela dikolo tše le tlilego go phadišana le tšona fekese go ba botša ka phadišano yeo.
Mogwera wa gago o re tlogetše / hlokofetše. Ngwala ka tša bophelo bja gagwe.
Thala postara ye e laeditšwego ke le lengwe la mafapha a thuto leo le go kgahlilego.
Lefelo leo ngwako o agilwego go lona.
Bogolo bja ngwako.
Theko ya ngwako.
Ke mang yo a rekišago ngwako?
<fn>98402VMS2009.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a memorantamo ke.
Diteng d i laetša kwešišo ya go kgahliša ya d itaba.
filwe ka botlalo.
Bohlatse b ja temogo ye e tseneletšego ya p olelo.
O šomišitše melao ka -O šomišitše melao -O šomišitše melao ye -O šomišitše moka ya maleba ya ya maleba ya se- mentši ya maleba ya dikgopolo tša go sebopego. bopego. sebopego.
Polelo ya -Setšweletšwa se -Setšweletšwa se hlami- dinyakwa tša setšweletšwa mo hlamilwe gabotse lwe gabotse ebile ke sa sebopego.
gontši ke ya maleba ka maleba kudu. maleba. -Tlhamego ya ebile e hlamilwe -Tlotlontšu e nepa- -Tlotlontšu e tloga e ne- setšweletšwa e gabotse.
Tlotlontšu mo gohle e ka morero, rero, baamogedi ba kgotsofatša. Diphošo nepagetše go ya ka baamogedi ba tshedimošo le kamano. ga di thibele kelo ya morero baamogedi tshedimošo le -Setaele se tloga se ne- dintlha.
ba tshedimošo le kamano. pagetše. -Tlotlontšu e nyakile kamano.
Setaele mo gontši se getše kudu.. se se na le phošo go ka morero, nepagetše.
Setšweletšwa se se na le ge e ka ba šitšwe le go ntšhwa tshedimošo le tloga se hloka phošwana go lae- diphošo. kamano.
phošwana go laetša tša gore se -Botelele ke bja maleba -Setaele se nyakile se gore se badišišitšwe badišišitšwe le go go ya ka ditaelo. nepagetše.
le go ntšwa diphošo. ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja -Botelele ke bja na le diphošo le ge maleba go ya ka maleba go ya ka se laetša go ditaelo. ditaelo badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Melao ye mengwe ye bohlokwa e tlogetšwe.
Setšweletšwa se hlamegile gabotsenyana, se na le diphošo tše ntši.
Tlotlontšu e lekanetše ebile ga se ya swanela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setšweletšwa se na le diphošo tše ntši le ge se laetša se badišiši-tšwe le go ntšhwa diphošo.
Bokgoni bja go išega.
O šomišitše melao ya sebopego ya go se kwešišege.
Tlhamego ya setšweletšwa e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšue nyaka phošollo ya go tsenelela le gona ga e a lokela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele ga se sepelelane le ditaba.
Setšweletšwa se tletše diphošo le ge se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba.
Bokgoni bja go hlaelela kudu.
Ga se a šomiša melao ya maleba ya sebopego.
Tlotlontšu e a hlakahlakanya ebile ga se ya lokela morero.
Setaele ga se sepelelane le ditaba.
Ga go na bohlatse bja go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Tsebo ye botsebotse ya dinyakwa tša setšweletšwa. -Moithuti o hlokometše tebelelo ditaba, ga a tšwe tseleng. -Nyalelano ya diteng le dikgopolo, -Setšweletšwa se na le dintlha tša go thekga ditaba. -Bohlatse bja peakanyo le sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudukudu.
Tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa. -Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga go na le go tšwa tseleng. -Nyalelano ya diteng le dikgopolo ke ya godingwana, di na le dintlha tša go thekga setšweletšwa. -Bohlatse bja peakanyo le sengwa lwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudu.
Tsebo ya go kwagala ya dinyakwa tša setšweletšwa. -Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, o tšwele tseleng gannyane. -Setšweletšwa se tloga se nyalelana ka diteng le dikgopolo. -Bohlatse bja peakanyo le sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse.
Tsebo ya go kgotsofatša ya dinyakwa tša setšweletšwa. -Moithuti o tšwele tseleng, fela se ga se thibele tlhalošo. -Setšweletšwa se nyakile go nyalelana ka diteng le dikgopolo, se na le dintlha tše dingwe tša go thekga ditaba. -Bohlatse bja peakanyo le Sengwalwa kakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go amogelega sa lelemetlaleletšo la bobedi.
Tsebo ya magareng ya dinyakwa tša setšweletšwa. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo e tshetshe.. -Moithuti o tšwele tseleng, hlalošo ga e kwagale gabotse. -Nyalelano ya go lekanela ya dikgopolo le diteng. -Bohlatse bja peakanyo le sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa magareng sa go hlamega sa lelemetlaleletšo la bobedi. Bokgoni bjo bo lekanego.
Tsebo ya go lekanela ya dinyakwa tša setšweletšwa. Dikarabo tša me šomo di laetša tebelelo ya go leka nela. -Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e tšwelele mo gontši. -Nyalelano ya setšweletšwa e lekane tše kudu -Ga go na bohlatse bja peakanyo/ sengwalwakakanywa sa mathomo . Bokgoni bja go išega.
Ga go na tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa. -Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo e no se kwagale ka gohle. -Setšweletšwa se šarakane ebile se a hlakahlakanya. -Ga go na peakanyo/ sengwalwakakanywa sa mathomo. --Setšweletšwa se hlagišitšwe ka bofokodi Bokgoni bja go hlaelela kudukudu.
Bokgoni bjo bobotse Bokgoni bjo bobotse Bokgoni bjo bobtse Bokgoni bja go Bokgoni bjo bo Bokgoni bja go Bokgoni bja go kudu go fetiša kudukudu kudu. kgotsofatša lekanego. išega. hlaelela kudukudu.
O šomišitše melao ka moka ya maleba yaSEPEDI LELEMETLALELETŠO -O šomišitše melao ya maleba ya se--O šomišitše melao e mentši ya maleba ya -O šomišitše dikgopolo tša go kgotsofatša tša -Se na le dikgopolo tša magareng tša -O šomišitše melao ya sebopego ya go se-Ga se a šomiša melao yamaleba ya sebopego.LA BOBEDI bopego. sebopego. dinyakwa tša sebopego. dinyakwa tša kwešišege. sebopego.
gontši ke ya maleba ka maleba kudu. maleba. tsofatša. Diphošo ga di Bohlokwa e fokola ebile go boima fokola ebile e ebile hlamilwe -Tlotlontšu e nepa- -Tlotlontšu e tloga e ne- thibele kelo ya dintlha. tlogetšwe. go e latela . šarakane.
rero, baamogedi ba kgotsofatša go ya ka hlamegile phošollo ya go hlakahlakanya ebile ga ne-pagetše go ya ka gedi ba tshedimo tshedimošo le kamano.
morero, baamogedi ba gabotsenyana, se na tsenelela le gona ga e se ya lokela morero.
morero. bbaamogedi šo le kamano.
tshedimošo le kamano. le diphošo tše ntši.
Setaele se nyakile se -Tlotlontšu e baamogedi ba sepelelane le ditaba.
Setšweletšwa se tloga nepagetše.
Setšweletšwa se sa na ya swanela morero, kamano.
go badišišwa le go nepagetše.
šitšwe le go ntšhwa laetša go badišišwa letshedimošo le sepelelane le ditaba.
go ntšhwa diphošo. kamano.
Setšweletšwa se maleba.
Botelele ke bja maleba -Setaele se na le tletše diphošo le ge se gore se badišiši tšwe le go ntšwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
go ya ka ditaelo.
go ya ka ditaelo. diphošo.
Setšweletšwa se na ntšhwa diphošo.
le diphošo tše ntši le ge se laetša se -Botelele ga se bja maleba.
badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Tsebo ye botsebotse ya dinyakwa tša setšweletšwa. -Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga a tšwe tseleng. -Nyalelano ya diteng le dikgopolo, setšweletšwa se na le dintlha tša go thekga ditaba. -Bohlatse bja peakanyo le sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudukudu.
Tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa. -Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga go na le go tšwa tseleng. -Nyalelano ya diteng le dikgopolo ke ya godingwana, di na le dintlhatša go thekga setšweletšwa. -Bohlatse bja peakanyo le sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudu Bokgoni bjo bobotse kudukudu..
Tsebo ya go kwagala ya dinyakwa tša setšweletšwa. -Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, o tšwele tseleng gannyane. -Setšweletšwa se tloga se nyalelana ka diteng le dikgopolo.. -Bohlatse bja peakanyo le sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse. Bokgoni bjo bobotse kudu.
Tsebo ya go kgotsofatša ya dinyakwa tša setšweletšwa. -Moithuti o tšwele tseleng, fela se ga se thibele tlhalošo. -Setšweletšwa se nyakile go nyalelana ka diteng le dikgopolo, se na le dintlha tše dingwe tša go thekga ditaba. -Bohlatse bja peakanyo le sengwalwakakanywasa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go amogelega sa lelemetlaleletšo la bobedi.
Tsebo ya magareng ya dinyakwa tša Setšweletšwa.. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo ye tshese.. -Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e kwagale gabotse. -Nyalelano ya go lekanela ya dikgopolo le diteng. -Bohlatse bja peakanyo le sengwalwa kakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa magareng sa go hlamega sa lelemetlaleletšo la bobedi. Bokgoni bjo bo lekanego.
Tsebo ya go lekanela ya dinyakwa tša setšweletšwa. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo ya go lekanela. -Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e tšwelele mo gontši. -Nyalelano ya setšweletšwa e lekanetše kudu -Ga go na bohlatse bja peakanyo/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go amogelega Bokgoni bja go išega.
Bokgoni bja go hlaelela kudu.
Ga go na tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa. -Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo e no se kwagale ka gohle. -Setšweletšwa se šarakane ebile sea hlakahlakanya. -Ga go na peakanyo.
Sengwalwakakanywa sa mathomo.
Lengwalo la go ya go morulaganyi.
Ke lengwalo la semmušo.
Mongwadi o ntšha dikgopolo tša gagwe.
Ngwala fela dintlha tša maleba.
Thekga dikgopolo tša gago ka dintlha tša maleba.
Batho ba babedi ba a boledišana.
Lefoko la seboledi le araba seo se boletšwego ke seboledi se sengwe.
Leina la seboledi le latelwa ke kgorwana gomme di ngwalwa ka letsogong la nngele.
Dintlha tša tlaleletšo, go swana le go laetša maemo a seboledi, di ngwalwa ka mašakaneng.
Polelo e sepelelane le hlogo yeo go bolelwago ka yona le tswalano gare ga diboledi.
Tshela mothalo ka morago ga mantšu a seboledi se sengwe le se sengwe.
E hlaloše serekišwa ka tsela ya go kgahliša.
E lebantšhe sehlopa se rileng sa batho.
E be e boleta.
E be le diswantšho tša go goga šedi.
Papatšo e be le hlogo.
Go šomišwe difonte tša go fapana.
Go bonale gore go bapatšwa eng.
E fe tshedimošo ka botlalo mabapi le setšweletšwa/ seo se bapatšwago.
Go be le hlogo ya seo go tlogo tsebišwa ka ga sona.
Go be le tshedimošo ka botlalo.
Taetšo ya letšatši, lefelo le nako ge di nyakega.
Go be le morero.
Maswao a tsela, meago, maporogo le tše dingwe.
Go lebelelwe bokgoni bja go laetša ditšhupetšo.
Tsela ya mathomo.
A ka tsena ka mmila wa Moeng, fao mmila o felelago a tsena go wa Rabasotho ka letsogong la nngele. A feta wa Monare le wa Malope, ge a fihla go waO.R Tambo o tla lebana ledifeme, a tšea ka la go ja, mopolokong ya go latela ke mabala a pontšho.
Tsela ya bobedi.
A ka tsena ka mmila wa O.K Matsepe a putla wa Monare le wa Malope, ge a fihla ka O.R Tambo a leba letsogong la go ja. Poloko ya mathomo ke ya difeme yona e latelwa ke mabala a pontšho.
Tsela ya boraro.
A ka tsena ka mmila wa Monare, a feta wa Sekwati wa go putla. Ge a fihla Rabasotho a tšea ka letsogo la nngele, a tshela mmila wa Malope.
A tsena mmileng wa O.R Tambo gomme a nyoga. A feta difeme a tsena mabaleng a pontšho.
Tsela ya bone.
A ka tsena ka mmila wa Monare, a putla mmila wa Rabasotho, a ngaya matamo ka tsela ya go šomišwa ke basepelakamaoto. Mo tsejana e felelago o tla lebana le mabala a pontšho.
Laetša leina la puku, mongwadi le mophatlalatši.
Laetša tabakgolo ya puku (sererwa).
Tšweletša bokgoni / Go palelwa ga mongwadi.
E a kwešišega.
E ka fetolelwa go filimi-e ka bapalega.
Ka boripana ahlaahla thulaganyo, tikologo le baanegwa.
<fn>BIDJul07Sep.txt</fn>
Ka ngwaga wa 1998, Kgoro ya Merero ya Meetse le Kagodithokgwa, e ile ya fetša nyakišišo ka ga ditsela tše kaone, tšeo ka tšona taolo ya meetse ao a le o gona, go ka dirišwa ke setšhaba le tša-tlhabollo ya ikonomi, tikologong ya Nokakgolo ya Letaba, e ka bago gona. Ka morago ga gore go lemogwe gore ditšweletši tša meetse a Nokakgolo ya Letaba ga di kgone go fihlella nyakego, go ilwe gwa lebelelwa ditsela tše dingwe tša go kaonafatša seemo se: tlhokego ya meetse ka malapeng, koafalo ya šeemo sa tlhago sa noka le diphidi le dibjalo tša noka ye, le hlaetšo ya nošetšo ya tša temo. Lege tše dingwe tša ditsela tšeo di ka thušago di sa tlwaelega, ebile di tliša diphaphano, tšona di be di swanela go lebelelwa mohola.
Kaonafatšo ya taolo meetse kamoka moo nošetšwa temo a dirišwago.
Phokotšo ya kabelo ya meetse a nošetšo temong Go ile gwa lebedišišwa mafelo a meetse go seketšwago gona ago swana le Hobson'sChoice nokeng ya Letsitele, mafelong a fapanego nokengkgolo ya Letaba. Go ile gwa hwetšwa gore kago ya letamo lefolong la Nwamitwa, le ge e se tsela e kaone-kaone, le go rotošwa ga lebota la Letamo laTzaneen, ke tšona tsela tše kaone dika thušago. Dipoelo tša dinyakišišo tša pejana, e bile gore keletšo yeo e ka thekgwago, ke kago ya letamo le legolo kua Nwamitwa mmogo le magato a go laola tšhomišo ya meetse a makaone. Tlhatlhošo ya letamo la Tzaneen, ka kgopolo ya phokotšo ya kgatelelo le ditlamorago tša go tlišwa ke tlhaelo ya meetse go tša temo ke legato leo leka elwago šedi ya goya ka maikutlo ge go lebeletšwe seemo.
Kgoro ye, e boetše e lebedišiša lego kaonafatša tsebo ya ditloko tša lefelo le Ditekolo tša ka morago ga tšela tša mathomo dia dirwa go kgonthišiša le go tiišetša gore dintlha tšela tša mathomo di sa le tlhokogeng ya lenaneo le gore di tla tšwetšwa bjang pele.
Dikgato tše di farologanego tšeo, di ka nyakišišwago diakaretša kago ya letamo le legolo mo nokengkgolo ya Letaba mo lifelong la Nwamitwa, ka tlase goba go latela makopano a noka ya Nwamanzi le ya meetse, karošo ya ditsela go tšhirogela kago ya letamo, kago ya tša go rwala meetse ka bontši le mafelo a tlhatlhello. Ya meetse go tloga letamong go ya baaging ba kgauswi le gogola letamo la Tzaneen. Tumelelo ya tikologo go ya ka karolo 24 ya molao wa Taolo ya tša Tikologo wa setšhaba, molao 107 wa 1998 le melao e mengwe, e ya nyakega pele go ka thongwa ka karolo ya dikago. Tekolo ya Seabe go Tikologo e thomile ka Juni 2007 mme e letetšwe go fela ka mafelelong a 2008.
Naga-mabapi le Nokakgolo ya Letaba e wela sehlopheng sa mafelo a ka tlase Luvubu - Letaba ye e lego lekgotla la tša taolo tša ya meetse. Karolo ye, ke ye ngwe ya makgotla taolo a tša meetse a a lesomesenyane mo Afrika Borwa. Mafelo ao go dulago batho, tšweletšo ya tša temo le tša boeti go ya Serapeng sa diphoofolo sa Kruger National Park le meedi ka mafelong a ka Drakensburg, tšona di tliša kgatello ye kgolo go kabo ya meetse go tšwa go Nokakgolo ya Letaba. Kabo ya meetse moo ga e sa kgonega ntle le tlhaelelo le go matlafetšwa. Ka baka la go lebagana le hlokego ya meetse eo e thatafalago ka mehla, bao ba šomišago meetse ka mehla ba tša temo, dithokgwa, malapa le diintasteri ba dula ba phadišana go humana meetse pele ga ba bangwe gore ba phele. Bona ba tšea magato ao e sego a tlwaelo go phomelela. Se se dirile gore lenaneo-tlhago la dinoka le fokotšege ka mehla.
Go ya ka histori ya naga ye ya Letaba, e be e se naga yeo go bego go lebeletšwe gore e tlabe e abela mafelo a mangwe meetse. Naga e be e se ya abelwa meetse go tšwa go tša kabo tša meetse tšeo di lego gona. Sešego sa meetse sa Letaba se ile sa dirwa gore e tšwe e le thušo ya nakwana go tlhokego. Bontši bja meetse a dimillione tše 14,8 m3 ka ngwaga a be a etšwa letamong la Tzaneen, go ya serapeng sa diphofoolo sa Kruger National Park. Eupša meetse ao ga se a fihla le go ya ka thulaganyo.
Ka morago ga molao wa Tša Meetse a Šetšhaba (Molao 36 wa 1998 NWA), Kabelo goba tsheketšo ya meetse gore a dirišwe ke batho le go seketša tlhago, e dirile gore tirišo ya meetse e lebelelwe ka leswa le yona taolo ya wona mo Nokengkgolo ya Letaba. Mathomong go be go gatelelwa mekgwa yeo e bego e ka imolla hlaelo ya Nokakgolo ya Letaba. Kgato ye e hloka gore e okeletšwe ka leano la go thuša gore dikagwa tša kabo ya meetse di laolwe ka tsela ya gore di thuše go ya ka tsela ye e bolokegilego. Dikgato tše tša tlatšeletšo ya meetse ao a tšwago nokeng ya Letaba, di akaretša kago ya letamo mo Nokengkgolo ya Letaba lefelong la Nwamitwa ka tlase ga fao noka ya Nwanedzi e gahlanago le Nokakgolo ya Letaba ka lehlakoreng la ka fao meetse a elelago le go godišwa ga Letamo La Tzaneen go ya godimo. Dikago tše ntšhi tša go hlwekiša meetse go a sepediša le go a seketša, gore a tle a šomišwe malapeng, ke karolo kgolo ya ditšhišinyo tša hlabollo. Kudu go lebeletšwe tlhokego ya meetse setšhabeng seo se golago/atago, tšošološo le tšhireletšo ya tlhago ke seo se beakantšwego. Tše di akaretša serapa sa diphofoolo sa Kruger National Park le go thekga nošetšo ya temothui le balemi potlana.
Letamo leo la Nwamitwa le bogolo bja 1400 km2. Lona le tlo tšhelela meetse a palomagareng ya tšhelelo ya dilitara (m3) tše dimillione tše 122,6 ka tlase ga maemo a tlwaelo. Letamo la bogolo bja go swara meetse a dimillione tša dilitara (m3) le tla kgonagatša koketšego ya dilitara tše e ka bago dimillione tše 47 m3 ka ngwaga. Še ke ge go akaretšwa kelelo ya meetše ka nako yeo ya ditekolo tša mathomo. Tša temo ya dienywa (tšeo di phelago ka nošetšo) le dikgwebo tše di amanago le tšona tša temo di nea batho mešomo. Dikgoba tša mešomo tše e lego tše nnyane ka palo di phegišana kudu. Bontšhi bja batho ga bo šome gomme bao ba nago le meloko dinaga makgoweng ba tshepile bona. Badudi ba metsana ye mentšhi ye e mabapi ga ba na phihlelelo ya meetse a a hlwekilwego. Bona ba tshepile meetse a a sego a hlweka gomme a šorofala ka mehla le malwetši a a ba hlasela. Godimo ga tšohle tše, tlhabologo ya setšhaba le ikonomi di gatellega ka baka la tša boeti tšeo di ithekgilego ka go ba gona -ga-meetse go a sego gona, ka lebaka la hloko ya dikabo tša meetse tše di se nago maatla.
Protšeke ya tlhabollo ya meetse a nokakgolo ya Letaba, ke kgato e kgolo ye tlilego ka ba Kgoro ya Merero ya Meetše le Kagodithokgwa go thekga leano la tlhabollo la Mmušo wa Profense ya Limpopo la wona la tlhabollo ya porofense.
Go oketša meetse a a bolokegilego goya malapeng le diintastering.
Go fokotša kiletšo ya tšhomišo ya meetse ye e bago kgafetša, sebaka le gona ka maatla.
Go oketšega ga kgonagolo ya gore moruo wa naga o fitlhelle batho ka tshwanelo.
Dikago tša kabo ya meetse ditlo dira kgonagalo ya polokego ya lenaneo-tlhago la dinoka. Se se tla kgonagala ka go kaonafatša taolo ya dikago tša meetse. Tlhabollo ya Nokakgolo ya Letaba e akaretša dikarolo tša dikagwa le diponelo pele tše dingwe.
Pabalelo ya meetse le taolo ya nyakego, mmogo le go bušeletša tirišo ya meetse le tšhomišo gape.
Se se tla dira gore tšhomišo ya meetse ka šedi eya oketšega gomme tšhomišo ya nakwana ya meetše mo nageng le yona e a kaonafala.
Ge gobe go nyakišišwa mengwageng ya bo-masomesenyane le ditshekatshekong tšeo disa tšogo go dirwa, go hweditšwe gore meetse a gotšwa mobung ga se ona fela aka kgotsofatšago tlhokego ye e oketšegago ka metlha. Ona aka dirišwa ka malapeng -go nošetša dirapana, go tlhatšwa le ga apeya. Mo nageng tlhotlholetšo ya go šomiša meetse a ka godimo le a a ka fase ga mobu sa mmaletee e swanetše go gatellwa.
Koketšego ya didiba le dipetse le meetse e swanetše go gola. Go swanetše gwa gatellwa tlhweko ya meetše ka go hlapetša. Kgoro e tla fa maele go ba taolo bo tikologong ye.
Tshekatsheko ye, e tlo ela hloko gore phetogo, ye e tlago latela go aga dikagwa lego phetagatša khwetšego ya meetse, e ama bjang ikonomi ya selete le kakaretšo kagare ga Afrika Borwa. Go tla lebelelwa intasteri yeo e šwanelwago ke go abelwa meetse ka bontšhi. Go tla lekolwa dipolelo tša ikonomi tše dika hlagago ka go abela Mozambiki go tšwa go Tlhabollo.
Bašomiši ba meetse mo lenaneong-noka le, bogologolo bao ba holago ke letamo la Tzaneen, ba laetšwe go šomisa meetse ka go seketša ka mehla. Nakong ya bjale, kabelo ye e ileditšwe go fihla go diperesente tše 50 ka baka la komelelo ya meetse ao a lego tlase go a o a šwanetšego. Taba e tliša kgatelelo tlhagišong ya dienywa le ikonomi ya batho seleteng se. Ba tsa temo ba thušwa ke thekenolotši yeo go yona ba beyeleditšego tšelete ye ntšhi. E bile ba thušwa le ke baloodi bao ba lefago kudu. Še ke gore ba kaonafetše tšhomišo ya meetse le dipoelo.
Go swanetše go boledišana le bao ba bušago ba bangwe gore ba tšee karolo legore ba kgone gore ba dire dipeakanyo tšeo di akaretšago protšeke ye dithulaganyo le dipeakanyo tša bona tšeo di sa tlago. Se se akaretša mebušo-selegae yeo e tla botšwago gore ba swanetše go akaretša tlhabollo ye, ge ba rulaganya mananeo a Tlhabollo-kakaretšo gore ba tle ba kgone go abelwa meetse ao a yago dipomping tša metseng ya bao ba bušago.
Bona, ka tšhomišano le Kgoro Ya Merero Ya Meetše Le Kagodithokgwa ba tla mohola wa go kgonthišiša gore, mo tshepelong ya nako, ka moka doporojeke tšeo ditlogo tšwelela ka baka la go tšwetša pele porotšeke ye, di tla še phuhlame le gore bontšhi bja batho bo tla bona thušo go protšeke ye e šekašekwago ya go aga letamo le tše dingwe.
Diagwa di tla tšea tšhelete ya go feta dimilione tše R1500 tša diranta. Matlotlo a tla tšwa go dikgwebo tša thoko le gotšwa go lefapha la matlotlo.
Kgoro Ya Merero Ya Meetše Le Kagodithokgwa e tla rerišana dinaga mabapi, go ya ka melao ye bušago ditšhaba-tšhaba.
donoka ka thokong ya kelelo ya Nwamedzi. Lebota le akanywago le tloba bogodimo bja dimithara tše 36, le agiwa ka khonkhorite ka thoko ya noka moo go tlobago pulelo ya meetse le go ka dira gore a kgone goka fallela ka ntle ga lebota leo ge ale a mantši. Mathoko a tlo ageletšwa ka mabu. Tamo le, ka ge le kgona go swara meetse a dilitara tše dimilione tše 144 (Tzaneen dilitara tše 157,5) le tla kaonafatša seemo ka dilitara tše dimilione tše 47ka ngwaga.
Bogolo bja letamo mafelelong, bo tla ya ka dinyakišišo tša setegeniki le bja matlotlo go ya ka dintla tša dinyakišišo sa Lekgotla la tšhekatšheko. Letamo le tla agiwa gore go kgonagale dinyakwa tša kgonagatša peo-meetše Nokengkgolo ya Letaba, kudu ka tlhakoring la kellelo ya meetše.
Tšela ya R529 le tše dingwe ditlo šuthišwa go kgonagatša kago ya letamo. Ditšhuthišo tša ditšela ditla dirwa ka tšhomišano le beng naga le ba taolo ya ditšela tša porofentše. Go tla tšewa šedi dikamego tša naga tšeo di nyakišišwego ke tekolo ya šeabe go tikologo.
Go bile le tšhišinyo ya gorotošwa ga lebota la letamo la Tzaneen go fihla go peo-meetse yadilitara tšeo di kabago dimilione tše 203. Še, še tla oketša kelelo ya meetše ka diporešente tše 6, gotloga go dilitara tše 60 milione goya go 64 milione ka ngwaga. Še bohlokwa kudu ke gore letamo le tlo šomišwa gore go be le phokotšego ya dikiletšo tša tšhomišo ya meetse ya kgafetša le kgalefo go balemi ba dienywa.
Nyakišišo e tla dirwa ka ga diagwa tša go hola ka meetse a mantši, go swana le dipeipi, lefelo la go hlwekiša meetse le fao a pompiwago le šeketšwa. Dišego tša meetse di tla agwa go kgontšha ba taolo ya meetse go aba meetši go batho le dikgwebo.(Lebele seswantšho sa 5 mo mmapeng). Dikagwa ka moka di tla kampelwa ka legora la tšhireletšo. Ditekanyo tša mafelelo di satlo dirwa, lege mafelo ago pompa meetse le dišego di akanywa go kaba bogolo bja šeripa sa le patlalo la kgwele ya maoto. Tlhokego ya mohlakgase e tla nyakišišwa ke Eskom.
Go tlaba le bobeo le boabo bja dipeterole letše swanago natšo tša dišipidi. Go tlaba le bobeyo bja tša go aga.
Lenaneo la tšhekatšheka le tla tšwela pele samale tee le kgopelo ya thota mabu meleteng yeo go epilwego diminerala le tše dingwe go yona. Tumelelo e swanetše go humanwa go ba kgoro ya Diepšwa le tšweletšwa tša oli mafelo ao melete e lego gona a tla tsebega go ntše go dirwa dinyakišišo.
Fa tshwayatshwayo ka ga dikhwetšo le seabe sa tekolo.
Tekolo ya Seabe go Tikologo etla tšea šedi ye e hlokegago go kamoka tšeo di bolelwago letlaleng la bobedi . Dinyakišišo ga nyakege goya ka melawana ya Kgoro ya taolo ya Tikologo eupša di hlahla Tekolo ya Seabe go Tikologo ya kamego ya tikologo ka ga ditsela tšeo farologanego ba ka dilatelago le go kgona go se aroge go tshekatsheko. Se se tla kgonthišiša gore Tekolo ya Seabe go Tikologo e latedišiša boteng bja protšeke ya Letaba.
Papatšo dikuranteng tša kgole le kgauswi go bontha monyetla wa go tšea karolo.
Lengwalo la go tsebiša ka tšwelopele le swanetše go phatlalatša . Le ditšebišo ka goba gona ga temošo ya nakwana ya thulaganyo; ditletlebo le tšebišo ya phetolo.
Go iša ga lengwalo la tsebišo ka ga peakanyo ya dikgato goya kanako.
Lengwalo la kgatelopele go batšeakarolo.
Batšeakarolo ba begelwa ka kgatelopele.
Phatlalatšo pego ya nakwana ya kamego ya tikologo yeo akaretšago pego ka ditletlebo le diphetolo tša tšona gore go ntšhwe maikutlo.
Dikopano tšeo di akaretšago bohle, le tša go se iletše kua Tzaneen, le lefelong le lengwe dinageng mabapi le projeke go bega ka dipoelo tša Tekolo ya Seabe go Tikologo [EIA] go kwa maikutlo a batšea karolo.
Ka morago ga amogela tumelelo ya tikologo ya projeke e lego lengwalo la go tšea sepheto [ROC] batšeakarolo ba swanetše go tšebišwa ka sephetho le ka moo ba ka ipelaetšago kgahlanong le sephetho seo.
<fn>Constitionalcourt. Constitution.2009-02.nso.txt</fn>
maswanedi bjalo ka setšhaba se se ikemetšego ka noši ditšhabeng tša lefase ka bophara.
E ke Morena a ka boloka setšhaba sa gešo.
Nkosi Sikelel' iAfrika. Morena boloka setjhaba sa heso.
God seën Suid-Afrika. God bless South Africa.
Mudzimu fhatutshedza Afurika. Hosi katekisa Afrika.
Seriti sa setho, phihlelelo ya tekano le tšwetšopele ya ditokelo tša botho le ditokologo.
Go se kgetholle batho go ya ka mmala le bong.
Bogolo bja Molaotheo le pušo ya molao.
maikarabelo, boikarabelo le tokologo.
Go na le boagi bjo bo swanago bja Afrika-Borwa.
go phetha mediro le maikarabelo a bona a boagi ka go lekana.
Molao wa setšhaba o swanetše go beakanyetša khwetšagalo, tahlegelo le pušetšo ya boagi.
Koša ya setšhaba ya Repabliki e laolwa ke Mopresidente ka tirišo ya kgoeletšo.
botalalerata bjalo ka ge go hlalošitšwe ebile go thadilwe šetulong 1.
SeVenda, SeTsonga, Seafrikanse, Seisimane, Setebele, Sethosa le SeZulu.
le go tšwetša pele tirišo ya maleme a.
šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo.
mangwe, e swanetše go laola le go hlokomela tirišo ya maleme a semmušo.
swanago gomme a dirišwe ka tekatekano.
dikelo tša temokrasi tša tlhomphano ya setho, tekatekano le tokologo.
tšeo di lego ka go Molao wa Ditokelo.
goba yeo e ukangwego mo karolong ya 36 goba mo gongwe mo Molaong wo.
khuduthamaga, lekgotlatoka, le makala ka moka a mmušo.
tshwanelo ye nngwe le ye nngwe yeo e gapeletšwago ke tokelo yeo.
gabotse le karolwana 36(1).
ka mohuta wa ditokelo le dinyakwa tša motho yoo wa semolao.
le kholego tše di lekanago tša molao.
kgethollo a ka tšewa.
tumelo, šetšo, polelo le matswalo.
go ya ka mabaka ao a tšweleditšwego go karolwana (3).
hlangwa gore o thibele goba go šitiša kgethollo ye e sa nyakegego.
ya toka, ntle le ge go tšweleditšwe gore kgethollo yeo ke ya toka.
hlomphiwe le go šireletšwa.
Motho mang le mang o na le tokelo ya go phela.
wa go nyefola.
go se dirwe maitekelo a saense goba kalafo ntle le kwešišo le tumelelano.
tsenatseno dikgokaganong tša bona tša sephiri.
tumelo le kgopolo.
tsenelo ya merero yeo ga se ya kgapeletšo.
seo se latelwago ke batho bao ba latelago tumelo ye itšego.
melawana ye mengwe ya Molaotheo.
tokologo ya tša thuto le dinyakišišo tša saense.
mme e tsošago tlhohleletšo ye e ka hlolago kotsi.
ditšhupetšo, go gwaba, le go ngongorega.
Mang le mang o na le tokokologo ya go kwana le ba bangwe.
go tšwela phathi ya dipolitiki goba maikemišetšo a yona lesolo.
lokologilego tša ka mehla tša theramolao ye e hlomilwego go ya ka Molaotheo.
go ba nkgetheng ditirelong tša setšhaba mme, ge a kgethilwe, a tšee maemo ao.
Ga go moagi yo a swanetšeng go amogwa boagi.
Mang le mang o na le tokologo ya mosepelo.
Mang le mang o na le tokelo ya go tloga Repabliking.
kae moo a ratago Repabliking ka bophara.
Moagi mang le mang o na le tokelo ya go ba le pasporoto.
kgwebo, mošomo goba profešene.
Mang le mang o na le tokelo ya go swarwa gabotse dikamanong tša modiro.
go kgatha tema medirong le mananeong a setlamo sa bengmešomo.
go hloma le go ba maloko a federeišene.
tokelo ya go tsenela ditherišano ka seboka.
sepelelana le karolo 36 (1).
hwetšwago ka ditumelelanong ka seboka.
Kgoalong ye, phokotšo yeo e swanetše go sepelelana le karolo 36 (1).
tlhago ka nepo ya go tšwetša pele tlhabollo ye e bonalago ya ekonomi ya setšhaba.
ba o kwanetšwe ke bao ba amegago goba o rerilwe goba o amogetšwe ke kgorotsheko.
lebaka la kamogo semmušo.
thoto ga e ame naga fela.
baagi go ikhweletša lefase ka motheo wa toka.
bodulo bjo bo tiišitšwego ke molao goba go hwetša thušo ye nngwe yeo e lego ya maswanedi.
ye e nago le toka.
Palamente e swanetše go bea molao wo o ukangwego karolwaneng ya (6).
Mang le mang o na le tokelo ya go ba le bodulo bjo bo lekanego.
kgonago ka gona, go phethagatša tokelo ye kgato ka kgato.
mabaka ka moka a a amegago.
magaeng ka boithatelo.
ba itshepilego bona, thušo ya selapa yeo e swanetšego.
fihlelela phethagatšo, kgato ka kgato, ya ye nngwe le ye nngwe ya ditokelo tše.
Ga go motho yo a swanetšego go ganwa ka kalafo ya tšhoganetšo.
a swarwe ka mokgwa wo, le ka mabakeng ao a tšeago šedi ya bogolo bja ngwana yoo.
dithulano tšeo go dirišwago dibetša go tšona.
sengwe mererong ye mengwe le ye mengwe ye e amago ngwana yoo.
Mo karolong ye lentšu le "ngwana" le šupa motho yo a lego ka fase ga mengwaga ye 18.
magato a maswanedi go dira gore e hwetšwa kgato ka kgato le gona e ka fihlelelega.
semmušo a boikgethelo mo mafelong a thuto a setšhaba moo thuto yeo e tlogago e kgonagala.
go lota maemo a thuto ao a sego ka fase ga ao a lego dihlongweng tša thuto tša setšhaba.
mabaka a itšego a Molao wa Ditokelo.
ye mengwe ya setšhaba.
kgahlanong le dipeakanyetšo tše dingwe tša Molao wa Ditokelo.
phethagatšwe goba go šireletšwe tokelo efe goba efe.
dikgato tše di swanetšego go imolla mmušo mathateng a taolo le ditšhelete.
kwalago, gomme e sepedišwago ka tsela ye maleba ya semolao.
go fiwa mabaka ao a ngwadilwego.
go tšwetša pele tshepedišo ye e phethagetšego.
foramong ye nngwe ye e ikemetšego mme e sa tšeego lehlakore.
go lokollwa kgolegong ge dikgahlego tša toka di dumela, go ya ka mabaka a a kwalago.
ngaka yeo a ikgethelago yona.
kgorokgolo ya tsheko.
swanetše go fiwa ka polelo yeo motho yoo a e kwešišago.
se be le toka goba gore e be le bosodi.
mokgwa woo o sa šitišego phihlelelo ya maikemišetšo ao.
kgoeletšo yeo e a tsomega go tliša khutšo le kagišo.
tšea sephetho sa go katološa kgoeletšo.
maemo a tšhoganetšo ka dikgwedi tše sa fetego tše tharo ka nako e tee.
bontši bja dibouto tša maloko a Kgobokano ya Setšhaba.
latelago e swanetše go tšewa ke 60 persente ya maloko a Kgobokano ya Setšhaba.
ya setšhaba kgobokanong ya palamente.
maemo a tšhoganetšo.
o phatlaladitšwe ka Kuranteng ya Mmušo wa naga ka pela morago ga go hlongwa.
ka thoko ga karolo yeo go Kholomo 3 ya lenaneo leo.
be yeo e sa lokago.
gagwe o swanetše go tsebišwa ka go golegwa ga motho yoo.
tšhoganetšo ao a golegilwego ka tlase ga wona.
phethagatša khutšo le toka.
tshekong yeo, le go dira dikgopelo kgahlanong le go tšwetšwa pele ga go golegwa ga gagwe.
ona o hlalošago mabaka a go tšwela pele ka kgolego ya motho yoo,.
swarwa ga motho yoo.
go kwala a gore motho yoo a golegwe gape.
ba golegilwe ka baka la phapano ya marumo ya ditšhabatšhaba.
tsebagatšwa ga ditokelo tšeo.
mokgatlo wo o emelago dikgahlego tša maloko a wona.
go ka šetša molao wa dinaga tše dingwe.
maikemišetšo le sephetho sa Molao wa Ditokelo.
di nyalelana le Molao wo.
yeo e ikemego, e šomišanago ebile e tswalanego.
ye gomme a sepediše mediro ya ona ka gare ga mellwane ya Kgaolo ye.
ka go efoga go tšeelana dikgato tša molao magareng a tšona.
diphapano magareng a makala a mmušo.
matsapa ka moka pele ga ge se ka kgopela kgoro ya tsheko go rarolla phapano yeo.
ka bušetša phapano yeo morago go ditho tša mmušo tšeo di angwago ke sephetho seo.
Khansele ya Setšhaba ya Diprofense.
hlangweng ga melao go ya ka tshepedišo yeo e beakantšwego ka Molaotheong.
tlase ga Molaotheo.
tša tšona di elwa hloko makaleng a mmušo wa naga.
e amago diprofense.
sego ya mehleng go ahlaahla merero ye bohlokwa.
go karolo ya 156.
Kgobokano ya Setšhaba.
dikgahlego tša profense ye nngwe goba naga ka bophara.
molao mabapi le morero wo o tšweleditšwego go Setulo 4.
gomme e swanetše go šoma go ya ka, ka mellwaneng ya, Molaotheo.
Dikomiti dife goba dife tša mohlakanelwa tše di theilwego go ya ka temana ya (b).
Kgobokano le Khansele bjalo ka ge ba na le tšona pele ga Kgobokano goba le Khansele.
le hlolago, ka kakaretšo, boemedi bja go lekalekana.
Kgobokano ya Setšhaba.
bja gagwe kgahlanong le kotlo bo šetše bo kwelwe goba go fihla ge nako ya boipiletšo e fetile.
Kganelo go ya ka temana ye e fela ka morago ga mengwaga ye mehlano motho a filwe kotlo.
le mabaka ao a beilwego ke molao wa naga.
di laelago go lahlegelwa ke go ba leloko.
Dikgoba Kgobokanong la Setšhaba di swanetše go tlatšwa go ya ka molao wa Setšhaba.
Molaotheo, go ya ka Šetulo 2.
Kgobopkano ya Setšhaba e kgethwa go šoma lebaka la mengwaga ye mehlano.
ge Kgobokano e se no phatlalala goba ge lebaka la yona le fedile.
thoko ka lona.
Kgobokano ye e latelago.
mengwaga ye meraro e fetile morago ga go kgethwa ga Kgobokano.
ga ge sekgala se tšweletše.
fela e sego go feta matšatši a 14 morago ga tsebišo ya dipoelo.
ipeela nako le lebaka la go dula le go ikhutša.
nakong ye nngwe le ye nngwe go tla go rera ditaba tšeo e sego tša mehleng.
se beakanyeditšwe mo melawaneng le ditaelong tša Kgobokano.
go tšwa malokong a yona.
Spikara, goba a kgethe moahlodi yo mongwe go dira seo.
se bjalo. Bontši bja maloko a Kgobokano bo swanetše go ba gona ge go tšewa sephetho.
malokong a yona bao ba ka swarago marapo go thuša Spikara le Motlatšaspikara.
bonnyane bja peditharong ya maloko a Kgobokano.
go thoma goba go rulaganya molao, ka ntle le Melaokakanywa ya ditšhelete.
godimo ga mokgatlo wo mongwe le wo mongwe wa mmušo.
kgahlego goba dihlongwa.
temokrasi ya kemedi le kgathotema, maikarabelo, ponagatšo le kamego ya setšhaba.
Moetapele wa Kganetšo.
se ntšhitšego goba ba se beilego pele ga kgobokano goba ye nngwe ya dikomiti tša yona.
Kopano ya setšhaba di ka beakanywa ke molao wa setšhaba.
dirwa thwii go tšwa Sekhwameng Sa Ditseno sa Setšhaba.
swanetšego, kganetšo ya go tsena goba go ntšhiwa ga motho ofe goba ofe.
ebile se sa utego selo.
profenseng ye nngwe le ye nngwe bjoo bo nago le maloko a lesome.
maloko a a tiišeditšwego a selelago a a kgethilwego go ya ka karolo ya 61(2).
ke Tonakgolo, e ba hlogo ya kemedi.
go kgetha baemedi ba go ya go ile go ya ka ditšhišinyo tša diphathi.
kgethegilego go ya ka mokgwa wo o sepelelanago le temokrasi.
go maloko a theramelao.
tokelo ya go ka kgethelwa go ba leloko la theramelao ya profense..
ya go ile, motho yoo o lahlegelwa ke boleloko bja theramelao.
theramelao morago ga kgetho ye e latelago.
ya go ile.
ka mabaka a melao ya setšhaba.
Molaotheo, go ya ka Šetulo 2.
yona le mabaka a yona a maikhutšo.
mehleng go tlo rera ditaba tše e sego tša mehleng.
seo se dumeletšwe go ya ka melawana le ditaelo tša Khansele.
Batlatšamodulasetulo ba babedi go tšwa baemeding ba yona.
kgonthišiša gore ye nngwe le ye nngwe e emelwa ka go latelana.
Modulasetulo, goba a ka kgetha moahlodi yo mongwe go phethagatša modiro woo.
o swara marapo kgethwong ya Batlatšamodulasetulo.
Modulasetulo le Batlatšamodulasetulo.
go tšwa go maloko a yona, badulasetulo go thuša Modulasetulo le Batlatšabadulasetulo.
boutetše go amogela taba yeo.
swana ye e tla fago boemedi bja diprofense maatla a go bouta legatong la tšona.
Khanseleng ya Setšhaba ya Diprofense, eupša ba ka se boute.
komiti ya Khansele.
nyakega mo ditherišanong tša Khansele ya Setšhaba ya Diprofense, fela ga ba swanela go bouta.
thoma le go rulaganya Melaokakanywa ya ditšhelete.
sehlongweng sefe goba sefe seo se nago le kgahlego.
ya kemedi le kgathotema, maikarabelo, ponagatšo le kamego ya batho.
taba e swanetšwe go phethwa go ya ka karolo ya 75.
ba di tšweleditšego, pele ga Khansele goba ye nngwe ya dikomiti tša yona.
Setšhaba ya Diprofense ke ditefo thwii go tšwa go Sekhwama sa Ditseno tša Setšhaba.
go tsena goba go tlošwa ga motho mang le mang.
sa temokrasi seo ebile se sa utego selo.
ditšhelete, o ka tšweletšwa mo Khanseleng ya Setšhaba ya diprofense.
Molaokakanywa go Khansele.
Molaokakanywa wo o amogetšwego ke Khansele o swanetše go fetišetšwa go Kgobokano.
fase ga tše tshelelago.
fase ga tše tshelelago.
ka ntle ga diphetolo tša Molaotheo le ditaba tše di amanago le diphetolo.
ga se phetolo yeo e nyakago go fetišwa ke Khansele.
go Modulasetulo wa Khansele ya Setšhaba ya Diprofense go hlagišwa Khanseleng.
Molaokakanywa o tsebišwa.
goba diprofense tše amegago.
fetišetšwa go Mopresidente go hwetša tumelelo.
go gana Molaokakanywa woo.
woo o swanetše go romelwa go Mopresidente go amogelwa.
tšea sephetho sa go se tšwele pele ka Molaokakanywa woo.
swanetše go romelwa go Mopresidente gore o amogelwe.
go gana Molaokakanywa.
go Mopresidente go tlo amogelwa.
fetotšwego gona o swanetše go romelwa go Mopresidente gore o amogelwe.
sebopego se sengwe sa Molaokakanywa.
peditharong ya maloko a yona.
gomme ge o ka fetišwa ke Kgobokano, o swanetše go išwa go Mopresidente go amogelwa.
romelwa go Mopresidente go tlo amogelwa.
tša maloko a yona.
bonnyane bja dibouto tše e ka bago peditharong tša maloko a yona.
swanetše go romelwa go Mopresidente gore o amogelwe.
go gana Molaokakanywa.
romelwa go Mopresidente go amogelwa.
go išwa go Mopresidente go amogelwa.
Sebopego se sengwe sa Molaokakanywa.
Molaokakanywa, gona Molaokakanywa woo o felelwa ke mohola.
e ka fetiša Molaokakanywa woo gona o swanetše go išwa go Mopresidente go amogelwa.
e ka o phasiša o swanetše go išwa go Mopresidente go amogelwa.
phasitše o ka romelwa go Mopresidente go amogelwa.
fetišwe ke Kgobokano, o felelwa ke mošomo.
ditšhelete lehlakoreng la mmušo wa profense.
maloko a Kgobokano di o thekga.
gore peditharong ya dibouto tša maloko a Kgobokano di a o thekga.
makgetho goba metšhelwana ya dithoto o bitšwa Molaokakanywa wa ditšhelete.
ditšhelete goba tefišo ya metšhelo, makgetho le metšhelwana.
rulagantšwego ke karolo ya 75.
Palamente e kago fetola Molaokakanywa wa ditšhelete.
Setšhaba ya Diprofense yo a kgethilwego ke boemedi.
bonnyane, baemedi ba bahlano ba Khansele ya Setšhaba ya Diprofense.
ga Molaokakanywa, a o bušetše morago go Kgobokano ya Setšhaba gore o senkwe lefsa.
Setšhaba ya Diprofense.
karolo 74(1), (2) goba 3(b) goba 76 e be e dirišitšwe go fetišweng ga Molaokakanywa.
a o fetišetše go Kgorotsheko ya Molaotheo go tšea sephetho ka ga bomolao bja wona.
Mopresidente o swanetše go o amogela le go o saena..
moka ga wona, goba karolo ya wona, ga o mo molaong.
saenela Molao woo.
kgopelo e na le kgonagalo ye e bonalago ya katlego.
Kgorotsheko ya Molaotheo e ka laela gore bakgopedi ba lefe ditshenyegelo.
o phatlaladitšwe goba go tloga nakong yeo o beilwego ke Molao.
Kgorotsheko ya Molaotheo go lotwa.
a tšwetše pele botee bja setšhaba le seo se ka godišago Repabliki.
ya go ba hlogo ya naga le ya khuduthamaga ya setšhaba.
Go swarela goba go gaugela basenyi goba go tloša ditefo, dikotlo goba dikamogo; le.
Go aba diala tša tlhompho.
Maatla a phethišo a Repabliki a beilwe ka diatleng tša Mopresidente.
melao ya setšhaba.
tšwa malokong a yona go ba Mopresidente.
matšatši a 30 morago ga ge sekgoba se bile gona.
ikana goba go itlama gore o tla botegela Repabliki le go šireletša Molaotheo go ya ka Šetulo 2.
sekgoba goba ge motho yo a latelago a kgethilwego go ba Mopresidente a thoma modiro.
go šitwa ke go phethagatša mešomo ya setulo sa gagwe.
Spikara, go fihlela ge Kgobokano ya Setšhaba e kgethile leloko le lengwe la yona.
Mopresidente wa Motšwaoswere o na le maikarabelo, maatla le mešomo ya Mopresidente.
Molaotheo go ya ka Šetulo 2.
Motlatšamopresidente le Ditona.
ya Setšhaba, o ba nea maatla le mešomo gomme o kgona le go ba raka mošomong.
a ka kgetha Ditona tše di sa fetego tše pedi go tšwa ka ntle ga Kgobokano.
mmušo Kgobokanong ya Setšhaba.
phethišo tšeo ba di filwego ke Mopresidente.
magetleng a bona.
ba thuše maloko a Kabinete, gomme o na le maatla a go ba raka.
ba Mopresidente ke Kgobokano ya Setšhaba a tšea marapo.
ikana go ya ka Šetulo 2.
boitshwaro woo o beilwego ke molao wa naga.
motho yo mongwe ka tsela yeo e sa lokago.
mongwe wa leloko le lengwe leo le šitwago ke go phetha mešomo woo.
Khansele ya Mmasepala.
o thoma go šoma ge Mopresidente a se no dira kgoeletšo semmušo.
dikgahlego tša profense ye nngwe goba nageng ka moka.
maleba go khuduthamaga ya setšhaba.
Molao wa setšhaba o ka laola tshepetšo yeo e theilwego karolong ye.
se na le ditlamorago tša semolao.
leo la Kabinete.
ka hwetšwa ke batho ka moka.
go amogelwa ke Palamente.
Mopresidente o tla swanela ke go thea Kabinete sefsa.
Kabinete le Batlatši ba bona, ba swanetše go rola modiro.
Mellwane ya diprofense ke yeo e bego e le gona ge Molaotheo o thoma go šoma.
maloko a yona e ka kgopela Palamente go fetola leina la profense yeo.
le ya molaotheo wa profense.
mabakeng ka moka ke molao woo o amago taba ye e lego lenaneong la Šetulo 4.
molao wa profense.
ka kakaretšo o tšweletšago dipoelo tša boemedi bja tekatekano.
Theramelao ya profense e bopša ke maloko a magareng ga a 30 le 80.
molao wa setšhaba.
kwelwe goba go fihla kahlolo e šetše e dirilwe.
temaneng ye go fela morago ga mengwaga ye mehlano morago ga ge kotlo e fedile.
ao a beilwego ke molao wa setšhaba.
Kgobokano e o tšeago gore ka wona, a ka lahlegelwa ke boleloko.
tša Molaotheo, go ya ka Šetulo 2.
Theremelao ya profense e kgethwa go ba mošomong mengwaga ye mehlano.
morago ga go phatlalatšwa ga theramelao goba go fela ga lebaka la yona la modiro.
morago ga nako ye dikgetho di ilego tša beelwa ka thoko.
mathomo la dikgetho tša theramelao ye e latelago.
mengwaga ye meraro e fetile morago ga go kgethwa ga theramelao e kgethilwe.
ge sekgoba se hlolegile.
tlo ahlaahla merero ye e ikgethago.
Theramelao e ka no phetha gore e ka kopanela kae ka mehla.
sekgoba, theramelao e swanetše go kgetha Spikara le Motlatšaspikara.
swara marapo ge go kgethwa Spikara.
Dispikara le Batlatšaspikara.
sephetho se se tšerwego.
malokong a yona baswaramarapo ba bangwe go thuša Spikara le Motlatšaspikara.
bja dibouto tše di dirilwego.
a thekgwa ke bonnyane peditharong ya dibouto tša maloko a theramelao.
ba ka se dumelelwe go bouta.
dikopano tša theramelao goba dikomiti tša yona.
thoma le go lokiša melao, ka ntle le Melaokakanywa ya ditšhelete.
go setho se sengwe le se sengwe sa mmušo profenseng.
bangwe bao ba nago le kgahlego.
kemedi le kgathotema, maikarabelo, ponagatšo le kamego ya setšhaba.
Moetapele wa Kganetšo.
a yona di ka no bewa go ya ka molao wa setšhaba.
ditefo tša maleba go tšwa go Sekhwama sa Ditseno sa Profense.
ganetša go tsena goba go ntšha motho ofe goba ofe.
setšhabeng se se lokologilego sa temokrasi.
kgethilwego ke Tonakgolo leo le ka tšweletšago Molaokakanywa wa ditšhelete ka theramelaong.
makgethwana goba metšhelo ya dithoto ke Molaokakanywa wa ditšhelete.
mabapi le ditšhelete, goba ditefišo tša makgetho, makgethwana goba metšhelo ya dithoto.
profense e kago fetola Molaokakanywa wa ditšhelete.
morago go theramelao go sekasekwa lefsa.
molaotheong ga wona.
gona Tonakgolo o swanetše go o amogela le go o saena.
yeo e begago gore ka moka goba karolo ya Molao wa profense ga o molaotheong.
kgopelo e na le kgonagalo ye kaone ya katlego.
atlega, Kgorotsheko ya Molaotheo e ka laela bakgopedi go lefa ditshenyegelo.
phatlalatšwa goba mo tšatšikgweding yeo e tlogo bewa go ya ka mabaka a Molao woo.
gore e o lote.
Bolaodiphethiši bja profense bo mo diatleng tša Tonakgolo ya profense yeo.
goba Molao wa Palamente.
matšatšing a 30 morago ga go romelwa go Khansele.
maatla ao a lebanego Khuduthamaga ya profense e nnoši.
Molaotheo wa profense ge e le gore molaotheo wa profense o šetše o phasišitšwe.
Khansele ya Mmasepala.
go thoma go šoma ge Tonakgolo a seno dira kgoeletšo.
ke Molaotheo goba molao wo mongwe le wo mongwe.
go goeletša referendamo profenseng go ya ka molao wa setšhaba.
go tšwa malokong a yona go ba Tonakgolo ya profense.
go ba moswaramarapo ge go kgethwa Tonakgolo.
Šetulo 3 e a šomišwa ge go kgethwa Tonakgolo.
matšatši a 30 morago ga tlholego ya sekgoba.
go ya ka Šetulo 2.
le kgetho tše di latelago tša Tonakgolo ga di tšewe bjalo ka pakatiro.
go šitwa go phetha mešomo ya gagwe.
go kgatha tema modirong ofe goba ofe wa setšhaba.
Spikara go fihlela ge theramelao e kgetha leloko le lengwe la yona.
Tonakgolo ya motšwaoswere e na le maikarabelo, maatla le mešomo ya Tonakgolo.
Molaotheo go ya ka Šetulo 2.
go maloko a theramelao ya profense..
gomme a ka no ba raka.
ba e filwego ke Tonakgolo.
theramelao mo phethagatšong ya mediro ya ona.
tlhokomelong ya ona.
go ya ka Šetulo 2.
wa maitshwaro wo o beakantšwego go ya ka molao wa setšhaba.
maatla a mangwe le a mangwe goba mošomo woo o gafilwego go ya ka molao.
go godiša botee bja ekonomi.
iša ditemošo tša yona go khuduthamaga ya phethagatšo ya profense.
Molao wa setšhaba o ka laola tshepetšo yeo e hlomilwego mo karolong ye.
se na le ditlamorago tša semolao.
fihlelelwa ke setšhaba.
Tonakgolo, Tonakgolo o swanetše go thea khansele lefsa.
Khuduthamaga a swanetše go rola modiro.
sehlongwa, karolo, bolaodi le maemo a kgoši ya setšo, moo go kgonagalago.
Kgorotsheko ya Molaotheo gore o hlatselwe.
gore sengwalwa ka moka se dumelelana le karolo 143.
molaotheo wa profense goba diphetošo tšeo di hlatsetšwego ke Kgorotsheko ya Molaotheo.
tlago bjalo ka ge go rerilwe go ya ka molaotheo woo goba diphetošo.
swanetše go bewa tlhokomelong ya Kgorotsheko ya Molaotheo go lotwa.
e welago mo lekaleng la tirišo le le tšwelelago mo go Šetulo 4.
ke molao wo o theilwego ke diprofense di ikemetše ka botšona.
tšhireletšo ya tikologo.
e šitiša tiragatšo ya morero wa ekonomi wa setšhaba.
Setšhaba ya Diprofense.
e sa šome.
le maatla ge fela molao woo o amogetšwe ke Khansele ya Setšhaba ya Diprofense.
sekasekwa mabakeng ka moka gore o amogetšwe ke Khansele.
a yona a go se amogele molao woo go bolaodi bjoo bo rometšego molao woo go yona.
o ukangwego karolong yeo.
mabapi le ditaba tše di ukangwego mo lekaleng la tirišo le le tšweleditšego ka go Šetulo 5.
ke wona o dirišwago sebakeng sa molao wa profense goba molaotheo wa profense.
e le gona.
efogago phapano, godimo ga tlhathollo ye itšego ye e hlolago phapano.
nageng ka moka ya Repabliki.
bokgoni goba tokelo ya wona ya go diriša maatla goba go phethagatša mešomo ya wona.
go hlohleletša setšhaba le mekgatlo ya setšhaba mererong ya mmušogae.
fihlelela maikemišetšo ao a tšweleditšwego mo karolwaneng ya (1).
go kgagtha tema mananeong a tlhabollo a setšhaba le a profense.
mešomo ya bona.
sa go ntšha maikutlo ka ga Molaokakanywa woo.
bommasepala tikologong ya wona.
tikologo ya wona.
tikologong ye e akaretšago mmasepala wa go feta o tee.
hlongwago mohuteng wo mongwe le wo mongwe.
bommasepala ge tikologo e na le bommasepala ba mehuta ya B le C.
maatla le mešomo gare ga mmasepala wa mohuta wo mongwe wa B le wa C.
ditirelo tša mmasepala ka tsela ya tekatekano le gore di be gona sebaka se setelele.
swanetšego go thewa ka profenseng.
go tšwetša pele tlhabollo ya mmušogae le bokgoni bja wona go ka itirela ka bowona.
bommasepala yeo e tšwelelago mo karolong ya 156(1).
godimo ga wona ke mmušo wa setšhaba goba wa profense.
yeo o nago le tokelo ya go e laola.
wa profense ga o na le maatla.
149,molawana woo o swanetše go tšewa o na le maatla ge fela molao wo o sa šome.
mmasepala o na le bokgoni bja go o laola.
ya wona ka tshwanelo.
temanyana (i) ya temana ye.
karolo ya mmasepala woo ya lenaneo la bakgethi bohle.
tša tekatekano tšeo di rekhotetšwego diphathi tšeo..
kgethilwego gomme bo šoma go latela tshepedišo le dikelo tša molao wa setšhaba.
lenaneo la setšhaba le le swanago la bakgethi.
o dirago kgetho go emelwa gabotse Khanseleng ya Mmasepala moo kgetho e dirwago gona.
mabaka ao a theilwego ke molao wa setšhaba.
ge go beakantšwe go ya ka molao wa setšhaba.
e ka thwala badiredi bao ba hlokegago go dira mešomo ya wona ka tshwanelo.
go oketša dikadimo.
ka ga taba ye nngwe le ye nngwe e ka dirwa.
maloko a yona.
bontši bja dibouto tše di dirilwego.
Molawana wo o šišinywago o phatlaladitšwe go hwetša maikutlo a setšhaba.
tlhomo, tlhamo, tshepetšo, maatla le mešomo ya dikomiti tša yona.
le mabaka a go kwala mme go šeditšwe mohuta wa morero woo o swerwego.
e ka laolwago go ya ka molao wa setšhaba.
ya ditshwanelo le ditokologo go Dikhansele le maloko a tšona.
kuranteng ya semmušo ya profense yeo.
kgopelwa ke mmasepala.
Melawana ya Mmasepala e swanetše go hwetšagala gabonolo bathong.
kgetha batho ba tlogo dula khomišeneng ya ditšhelete le metšhelo.
no kgethwa ka molao wa setšhaba goba wa profense ka gare ga mohlako wa molao wa setšhaba.
le go šoma gabotse ga dikgorotsheko.
tša mmušo tšeo di angwago ke taelo goba sephetho.
dikgotlakgolo goba tša boMmaseterata.
baahlodi ba bangwe ba senyane.
ba ba sego ka tlase ga ba seswai ka palo.
taba ye itšego e kgokagane le sephetho ka ga taba ya molaotheo.
Go hlatsela molaotheo wa profense go ya ka karolo 144.
seo se ka ba le maatla a molao.
le ye nngwe.
tlhathollo, tšhireletšo goba tirišo ya Molaotheo.
le palo ya baahlodi ba boipiletšo yeo e bewago go ya ka Molao wa Palamente.
palo ya bona e bewago ke Molao wa Palamente.
Kgorokgolo ya Boipiletšo e ka no tšea sephetho ka boipiletšo tabeng efe goba efe.
beakantšwego ke Molao wa Palamente.
taba efe goba efe yeo e sa fetišetšwago kgorongtsheko ye nngwe ke Molao wa Palamente.
molao wo mongwe le wo mongwe goba maitshwaro a Mopresidente.
ditshepedišo tša tšona, di swanetše go beakanyetšwa ka molaong wa setšhaba.
mangwe, go dumelela ditsebi go lokiša phošo yeo.
ditaelo tša Kgorotsheko ya Molaotheo ka ga go ba maswanedi ga Molao goba maitshwaro.
go Kgorotsheko ya Molaotheo.
šeditše kudu kgahlego ya toka.
gomme e le motho yo a itekanetšego wa kgobe, a ka kgethwa go ba mohlankedi wa toka.
e le moagi wa Afrika-Borwa.
Afrika-Borwa ge go thwalwa bahlankedi ba toka.
gomme go sa na le dikgoba tšeo di sa swanetšego go tlatšwa.
batho bao e bego e le baahlodi ka nako yeo ba kgethwago go Kgorotsheko ya Molaotheo.
Khomišene ya Tirelo ya Toka.
go itlama go ya ka Šetulo 2, gore ba tla thekga le go šireletša Molaotheo.
wa Kgorotsheko ya Molaotheo ge go na le sekgala goba ge moahlodi yo mongwe a se gona.
Molaotheo gammogo le Moahlodimogolo.
Kgorotsheko yeo moswarelamoahlodi a tlilego go šoma go yona.
e sa mpshafatšwego ye 12 eupša o swanetše go rola modiro ge a na le mengwaga ye 70.
Meputso, diputseletšo le dikholo tša baahlodi di ka no se fokotšwe.
ka sephetho seo se amogetšwego ke bonnyane peditharong ya maloko a yona.
seo e lego boipiletšo bja gore moahlodi yoo a rolwe modiro..
kgethilwego ke Tonakgolo ya profense ye e amegago.
o swanetše go ba kgetha.
tlhokego ya go netefatša gore bao ba kgethilwego ba emela boithutedi bjoo ka botlalo.
fihla ge a tlošwa sammaletee, goba go fihla ge go hlolega sekgala se sengwe palong ya bona.
a amogetšwa ke bao ba kgethilego goba ba ba hlaotšego.
Molaotheong le go molao wa setšhaba.
go ya ka karolwana (1)(h) le (i).
di swanetše go thekgwa ke bontši bja maloko a yona.
ditatofatšong tša bosenyi.
mešomo ya bjona ka ntle le letšhogo , kgaugelo goba kgethollo.
maikarabelo a lona godimo ga bolaodi bja botšhotšhisi.
molaong wa setšhaba.
Mošireletši wa Setšhaba.
Khomišene ya Ditokelo tša Botho.
Khomišene ya Tekano ya Bong.
Khomišene ya Dikgetho.
tšona ka ntle le poifo, go tšea lehlakore goba kgethollo.
tlhompho le go dira ditiro tša tšona gabotse.
dipego ka mediro le maikarabelo a tšona go Kgobokano ya Setšhaba bonnyane gatee ka ngwaga.
go tšea magato a maswanedi a go lokiša taba yeo.
Mošireletši wa Setšhaba ga a na le tshwanelo ya go nyakišiša diphetho tša kgorotsheko.
Mošireletši wa Setšhaba o swanetše go fihlelelwa ke batho bohle le baagi ka moka.
go ya ka molao wa setšhaba, a nyakago gore pego e be sephiri.
Mošireletši wa Setšhaba o kgethwa go ba mošomong wa gagwe mengwaga ye šupago.
go šetša le go netefatša gore ditokelo tša botho di a hlokomelwa mo Repabliking.
maphelo, dijo, meetse, boikago, thuto le tikologo.
ke molao wa setšhaba.
go tšwetša pele tlhompho ya ditokelo tša setšo, sedumedi le dihlopha tša maleme.
ya setšo goba dikhansele tša setšhaba goba ditšhaba mono Afrika-Borwa.
mešomong ya yona go Khomišene ya Ditokelo tša Botho go nyakišišwa.
Khomišene e na le maatla a tlaleletšo le mešomo ye e beilwego ke molao wa setšhaba.
go bontšha ka kakaretšo tlhamo ya bong ya Afrika-Borwa.
ya bong le tšhireletšo, tšwetšopele le kgonagalo ya tekano ya bong.
nyakišiša, go ruta, go goka, go eletša le go bega ka ga ditaba tše di amago tekano ya bong.
ke molao wa setšhaba.
ye e nyakago molao wa setšhaba goba wa profense gore e hlakišwe ke Mohlakišikakaretšo.
wo mongwe go amogela tšhelete ya go thuša setšhaba.
e beilwego ke theramelao ya setšhaba. Dipego ka moka di swanetše go dirwa pepeneneng.
setšhaba, yeo e tlogo ba ye kopana ka mo go kgonagalago.
ya ka molao wa setšhaba.
Khomišene ya Dikgetho e swanetše go bopša bonnyane ke batho ba bararo.
maloko le pakatiro ya go ba modirong di swanetše go bewa go ya ka molao wa setšhaba.
a emetšego setšhaba sa Afrika-Borwa.
le bong bja tlhamo ya Afrika-Borwa e swanetše go elwa hloko ge dikhomišene di beiwa.
Afrika-Borwa yoo a swanelago ebile e le wa maleba go tšea maemo a bohlankedi bjoo.
swanetše go hlokomelwa ge go kgethwa Mohlakišikakaretšo.
Khomišene ya Dikgetho.
ya bontši bja maloko a Kgobokano, ge ditigelo di ama kgetho ya leloko la Khomišene.
Kamogelo ya sephetho ke Kgobokano, e laela gore motho yoo a rolwe modiro wa gagwe.
boipiletšo gore motho yoo a rolwe modiro.
Maitshwaro a maleba a maemo a godimo a swanetše go lotwa le go tšwetšwa pele.
Ditirelo di swanetše go abja ka ntle le go tšea lehlakore, le kgethollo.
hlohleletšwa go kgatha tema mo go hlangweng ga morero.
Tshepedišo ya merero ya setšhaba e swanetše go ba le maikarabelo.
kwala ka nako.
di swanetše go bjalwa bathong.
kemedi ye e akaretšago.
medirong ya setšhaba.
mo ditirelong tša setšhaba.
tše di fapanego, ditaolo goba dihlongwa.
taolo ya merero ya setšhaba.
pele dikelo le metheo ya tshepedišo ya merero ya setšhaba mo ditirelong tša setšhaba.
a godimo mo tirelong ya setšhaba. Khomišene e swanetše go laolwa ke molao wa setšhaba.
šoma ga Khomišene.
Khomišene e ikarabela go Kgobokano ya Setšhaba.
mabapi le ditiro tša yona ka profenseng, le go theramelao ya profense yeo.
profense go ya ka karolwana (8)(b).
maloko a yona.
maloko a yona.
Molao wa Palamente o swanetše go laola tshepedišo ya peo ya dikomišenare.
taolo goba kabo ya ditirelo tša setšhaba.
ya bontši bja a maloko a yona gore komišenare yoo a tlošwe modirong wa gagwe.
sa go goeletša gore komišenare a tlošwe.
swanetšego go phethagatša ka potego merero ya semolao ya mmušo wa nako yeo.
gore motho yoo o thekga phathi ye itšego ya dipolitiki goba mabaka a yona.
le dikelo tše di dirišwago go tirelo ya setšhaba.
le kagišo, ba phele ka ntle le letšhogo le tlhaelelo le go tsoma bophelo bjo bokaone.
ditšhabatšhabeng, ka ntle le ge seo se dumeletšwe ke Molaotheo goba molao wa setšhaba.
Tšhireletšo ya setšhaba e ka fase ga taolo ya Palamente le khuduthamaga ya setšhaba.
tee ya sephodisa, le ditirelo dife goba dife tša botseka tše di hlomilwego go ya ka Molaotheo.
a itlhamilego a ka theiwa fela go ya ka molao wa setšhaba.
wa ditšhabatšhaba le dikwano tša ditšhabatšhaba tšeo di tlemago Repabliki.
go bonalago e tloga e se molaong.
tša tšwetšapele, ka tselana ye nngwe, dikgahlego tše itšego tša phathi ya dipolitiki.
setšhaba goba melawana le ditaelo tša Palamente.
kgalemilwego ka tshwanelo.
tšhomišo ya madira.
Leloko la Kabinete le swanetše go rwala boikarabelo bja madira a tšhireletšo.
mo phethagatšong ya boitlamo bja ditšhabatšhaba.
lebaka leo go akanywago gore a tlo šomišwa ka lona.
e nyakegago go ya ka karolwana (3) go komiti ya maleba ye e hlokometšego taba ye.
wa madira a tšhireletšo, gomme o swanetše go kgetha Molaodi wa madira a tšhireletšo.
kabinete le le rwelego boikarabelo bja tšhireletšo ka tlase ga bolaodi bja Mopresidente.
palo ya batho bao ba angwago.
šupago morago ga kgoeletšo.
e amogetšwe ke Palamente.
go šoma ka fase ga taolo ya leloko la Kabinete le le rwelego boikarabelo bja tšhireletšo.
a setšhaba, profense, le moo go lebanego, lekaleng la tikologo la mmušo.
lebeletšwe kudu dinyakwa tša diprofense.
thekga le go phethagatša molao.
diprofense mme le šeditše dinyakwa tša diprofense.
bosenyi le bophodisa ka profenseng.
ye e e abetšwego ka go morero wa setšhaba wa bophodisa.
e swanetše go dira ditigelo go setho sa Kabinete se amanego le bophodisa.
ukangwago goba molato woo o obilwego ke leloko la tirelo ya maphodisa ka profenseng.
taolo ya ditirelo tša maphodisa tša mmasepala.
nepagetšego ya tirelo ya maphodisa le tlemagano ye e nepagetšego gare ga makala a mmušo.
goba ye nngwe le ye nngwe ya dikomiti tša yona go fetola dipotšišo.
sepediša tirelo ya maphodisa.
wa profense ye nngwe le ye nngwe, morago ga go rerišana le khuduthamaga ya profense.
Komišenare ya Setšhaba.
a thupišo, godimo ga Komišenare yeo, go ya ka molao wa setšhaba.
go šoma ka fase ga tlhahlo ya setho sa Kabinete se hlokometšego bophodisa.
ya setšhaba, le gona go ya ka molao wa setšhaba.
goba monna bjalo ka hlogo ya tirelo ya botseka yeo e hlomilwego go ya ka karolwana (1).
ya ditirelo tšeo, goba a kgethe leloko la Kabinete go tšea boikarabelo bjoo.
maloko a yona.
di a amogelwa, fela ka taolo ya Molaotheo.
woo goba ditlwaelo tšeo.
lekaleng la selegae mo ditabeng tšeo di amago ditšhaba tša tikologo.
melao ya setšhaba e ka hloma khansele ya baetapele ba setšo.
beetšwego ka thoko ka mabaka a Molao wa Palamente..
beakanyeditšwe ka mo Molaotheong goba Molao wa Palamente.
bophara, ke sekoloto seo se lebanego Sekhwama sa Setšhaba sa Ditseno.
kabelong ya ditseno tšeo, le mabaka afe goba afe ao ka ona dikabelo tšeo di swanetšego go dirwa.
dingwe tša lebakanyana, le mabaka a mangwe ao a theilwego godimo ga kelo ye.
ditšhelete le ekonomi, dikoloto le karolo ya mang le mang.
le molao wa setšhaba.
sekoloto sa setšhaba ngwageng wo o latelago.
Dikelo le maemo a go swana a tša matlotlo.
go ya ka karolwana ya (1).
karolo ya 76(1) mme e beilwe ke melao le ditaelo tša mohlakanelwa tša Palamente.
e swanetše go phethagala matšatšing a 30 morago ga sephetho sa sešegotlotlo sa setšhaba.
tšweletša taba y a yona pele ga komiti.
la go itekanela, la ponagatšo, phadišano le gona la tsheketšo.
kgethollo ye e sego maswanedi.
ukangwego mo karolwaneng (2) a ka phethwago.
motiišetšwa a latela mabaka afe goba afe ao a beilwego molaong wa setšhaba.
ditigelo tšeo di dirilwego ke Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di etšwe hloko.
ka ga ditiišetšo tšeo o di dirilego.
mabapi le meputso diputseletšo le dikholo tše di ukangwego karolong ya (1).
ditigelo tša khomišene ye e theilwego go ya ka karolwana ya (2).
akaretšwa le bolaodi bja kgašo bjo ukangwego mo karolong ya 192.
swanetše go se kgetholle.
akaretšwa ao a lego lenaneong mo karolong ya 214(2).
batho ba bangwe ba senyane.
Maloko a Khomišene a swanetše go ba le boitsebelo bjo bo lebanego.
Maloko a šoma pakatiro yeo e beilwego go ya ka molao wa setšhaba.
tloša leloko modirong ka lebaka la go hloka maitshwaro, bofokodi goba go palelwa.
Khomišene e swanetše go begela Palamente le ditheramelao tša profense ka mehla.
dipeelano tša Molao wa Palamente.
swanetšego go dirišwa goba go phethagatšwa ka šedi ya mabaka ao a beilwego Molaong woo.
le tšhelete yeo e beetšwego ka thoko ka mabaka ka Molao wa Palamente.
beakanyeditšwe ka Molaotheong goba Molaong wa profense.
tšwa dikabelong tše dingwe tše di filwego go tšwa go ditseno tša mmušo wa setšhaba.
metšhelong le makgethong.
phetišetšo yeo e emišitšwe go ya ka dipeelano tša karolo 216.
laeditšwego ka Molaotheong.
metšhelo ya ditsha goba metšhelo ya ditšwantle.
ga ditigelo tša Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di etšwe hloko.
motšhelo wa theko, motšhelokakaretšo wa thekišo goba motšhelo wa ditšwantle.
molao wa setšhaba.
gare ga bommasepala bao ba nago le maatla le mehola ya tšhedišo ka tikologong e tee.
dife goba dife tša Komišene di etswe hloko.
di swanetše go lefša lebakeng la dikgwedi tše lesomepedi.
ge ditigelo tša Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di etšwe hloko.
khuduthamaga ya setšhaba.
e se fela ge kwano yeo e ukangwego mo go karolwana (3).
fela e swanetše go tšweletšwa pele ga Kgobokano le Khansele lebakeng le le amogelegago.
Molao wa Palamente.
Molaotheo wo o thoma go šoma.
le Molaotheo goba Molao wa Palamente.
feta tlhathollo yeo e sa sepelelanego le molao wa ditšhabatšhaba.
Gore go tle go tiišetšwe seemo sa temokrasi se se hlomilwego ke Molaotheo wo.
le tša diprofense ka tsela ya maswanedi le tekatekano.
ka ntle le tiego.
molao wo mongwe le wo mongwe, eupsa o sa akaretse kgorotsheko goba modiredi wa molao.
mmušo wa profense.
Molaotheo wo, le taba efe goba efe ye e amanago le phetogelo ye.
ga la 1 Janaware 1997.
ka bewa malebana le dipeakanyetšo tša go fapana tša Molaotheo.
ya nako yeo peakanyetšo e thomilego ka yona.
e phumotšwe go thoma lona tšatšikgweding leo.
dingwe le tše dingwe tša dipeakanyetšo tše pele ga letšatšikgwedi leo.
swana ka sewelo le Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa, di dula di le tirišong.
Mebala ya yona ke boso, gauta, botalamorogo, bošweu, bohwibidu-tšhilisi, le botalalerata.
bja seripa seo se se nago selo.
mafelelong a kota ya folaga e kgakilwe ka gauta.
ke bophara bja folaga ka tee-lesomehlanong.
Khutlotharo ya kgauswi le kota ya folaga ke ye ntsho.
wa go rapama ke wa botalalerata.
w ka ikgafela go tliša boitekanelo go Repabliki le go batho ka moka ba yona.
Lebakeng la kano: Ka bjalo Modimo Nthuše.
ao ke a tšeago a go ba Motlatšamopresidente wa Repabliki ya Afrika-Borwa, Nna, A.B.
w ikgafela go tliša boitekanelo go Repabliki le go batho ka moka ba yona.
Lebakeng la kano: Ka bjalo Modimo nthuše.
Lebakeng la kano: Ka bjalo Modimo nthuše.
boikgafelo bja ka ka moka.
Lebakeng la kano: Ka bjalo Modimo nthuše.
Khuduthamaga ya profense ya C.D.
mehola ya ofisi ya ka ka boikgafelo bjaka ka moka.
Ge a ikana: ka bjalo Modimo nthuše.
se na letšhogo, go kgetholla goba mona, go ya ka Molaotheo le Molao.
Ge a ikana: ka bjalo Modimo nthuše.
Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo.
swanetše go ikana/itlama go ya ka molao wa naga.
Motlatšaspikara wa theramelao.
goeletša gore go kgethwe bonkgetheng kopanong yeo.
e ukangwego go temana ya 9.
goba Spikara goba Motlatšaspikara wa theramelao.
ya kgetho goba ka go ngwala ka tsela ye nngwe le ye nngwe ya kamogelo.
a batho bao ba ilego ba kgethwa go ba bonkgetheng, fela ga a swanela go dumelela ngangišano.
ke yena a kgethilwego.
tša ba bangwe gore ke yena yo a kgethilwego.
gomme go boutwe gape go ya ka karolo 6.
na le nkgetheng yo a hwetšago dibouto tša go feta tša ba bangwe.
a swanetšego go ntšhiwa.
lefelong leo le beilwego ke modulasetulo.
e ka be e le ya mathomo ya dikgetho tšeo.
mokgwa woo go swanetšego gore go bouta go sepedišwe ka wona.
Molaotheo a laelago ka gona.
theramelao go oketšwa ka tee.
ya mašalela a tšona.
molao go theramelao ya profense.
Ditlabelo tša tlhokomelo ya ngwana.
Tlošo ya matlakala, mekgobo ya matlakala le dilahlwa tše thata.
Trafiki le go phaka.
molao wa Afrika Borwa bjalo ka lefelo leo le ipušago goba le ikemetšego ka bolona.
tshepelelano le Molaotheo wo mofsa.
o thoma go šoma, ka taolo ya Molaothoeo wo mofsa.
la semmušo go ya ka Molaotheo wo mofsa.
mohlankedi go ya ka mabaka a Molaotheo wo mofsa.
le le felelago ka la 30 Aprele, 1999 ka taolo ya karolo 49(4) ya Molaotheo wo mofsa.
tša Molaotheo wo mofsa.
go tšwela pele ka modiro wo go ya ka dipeelano tša Molaotheo wo mofsa.
tšhišinyo ya go hloka kholofelo go Mopresidente go ya ka karolo102(2) ya Molaotheo o mofsa.
Karolo 50(1) ya Molaotheo wo mofsa e fegilwe go fihla ka 30 Aprele 1999.
tlase ga Molaotheo wo mofsa.
Kgobokano ya Setšhaba ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
tee goba palo e sa lekane ya bao e bego e le basenatoro ba yona.
dikgetho tša diphathi.
Khansele ya Setšhaba.
bjalo ka baemedi ba go ya go ile go ya ka karolo ye.
šomišegago, ka taolo ya phethošo goba phumolo efe goba efe.
karolo 48 ya Molaotheo wa pele.
šoma, o tšwela pele ka mošomo wo go ya ka Molaotheo wo mofsa, fela go šetšwa karolwana (2).
mofsa di swanetše go tšewa bjalo ka ge go beakantšwe go Koketšo B ya Šetulo ye.
Molaotheo wo mofsa bjalo ka ge karolo yeo e balega go Koketšo B.
ya ka mabaka a Molaotheo wo mofsa le molaotheo ofe goba ofe wa profense wo o ka dirwago.
felago ka la 30 Aprele 1999.
dipeelano tša karolwana 8 ya Šetulo ye.
Molaotheo wo mofsa.
fihla kgethong ya bobedi ya theramelao ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
ka dirwago, fela ka taolo ya karolwana ya (2).
beakantšwe mo go Koketšo C ya Šetulo ye.
go šoma o swanetše go kwana le karolo 143 ya Molaotheo wo mofsa.
taelo ya Khuduthamaga ya khansele ya profense.
mmušo, taolo, tirelotšhireletšo goba sehlongwa se sengwe.
ya Diprofense mo matšatšing a 10 morago ga go phatlalatšwa ga kgoeletšo.
ikhweleditšego yona pele ga go fela.
goba efe yeo e tšewago ka tlase ga karolo ye, go tšewa gore e dirilwe ka fase ga temana ye.
lego ka fase ga khuduthamaga ya profense go ya ka karolo 14 ya Šetulo ye.
tshepelelano le Molaotheo wo mofsa.
Kgorotsheko ya Molaotheo ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
ka moo e beilwego ke karolo 176(1) ya Molaotheo wo mofsa.
Kgorokgolo ya tsheko ya Boipiletšo ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
Tsheko ya Bopiletšo ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
tlase ga Molaotheo wo mofsa, ka taolo ya phokotšo yeo e ukangwago mo karolwaneng ya (6).
hlaloswa bjalo ka kukamo go Kgorokgolo ya Tsheko.
dinyakwa tša Molaotheo wo mofsa.
be wa dirwa, ge e se fela ge kgahlego ya toka e tsoma ka tsela ye nngwe.
Palamente wo o ukangwago karolong ya 179 wa Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma.
tša karolo 179.
taolo ya karolwana (1).
ga a tlamega go boeletša kano ya modiro goba boitlamo ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
Boto ya dipolelo tša 'Afrika-Borwa ka moka'.
tshepelelano le Molaotheo wo mofsa.
dirilwego go ya ka karolo ya 75 ya Molaotheo wo mofsa.
ya 178(1)(i) ya Molaothoe o mofsa a beilwe.
tshepelelano le Molaotheo wo mofsa.
Molaotheo wo mofsa.
tloga tšatšikgweding leo Molaotheo wo mofsa o thomilego go šoma ka lona.
ukangwago karolong yeo o beilwe.
tše tharo morago ga ge molao wo o ukangwago karolong yeo o beilwe.
ya morero wo o ukangwego mo go karolo 2172.
legatong la yona mo Khanseleng ya Bosetšhaba ya Diprofense.
akaretša le mohola wa maatla a tšona.
leo Molaotheo wo mofsa o thomilego go šoma.
le gore tshedimošo yeo e nyakelwa tšhomišo goba tšhireletšo ya ye nngwe ya ditokelo tša bona.
ya ditokelo tša bona e amegago goba e tšhošetšwago.
leo Molaotheo wo mofsa o thomilego go šoma.
tshepelelano le Molatotheo wo mofsa.
dipeelano tša karolo 75 ya Molaotheo wo mofsa.
tshepelelano le Molaotheo wo mofsa.
swanela go kgethwa go ba leloko la Kgobokano ya setšhaba goba theramelao ya profense.
e fela mengwaga ye mehlano morago ga ge kotlo e phethilwe.
beakanya ka tsela ye nngwe.
yeo e fela.
phumolwe pele ga la 30 Aprele, 1999.
ya Palamente le ya Profense ye e beilwego pele ga ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma.
sa šutego e ngwadišwe ka leina la mmušo.
ye nnyane ya (1).
tšeo di nago le kgahlego.
angwago, goba mananeong a selete moo mananeo a setšhaba a sego a tlišwa.
phathi e tlogo laetša ka gona.
mo kgethong go ya ka dilete ka tsela ye e latelago:
phathi ye e ukangwego go ya ka dipeelano tša temana (a).
laeditšwe go ya ka dipeelano tša karolo 105 ya Molaotheo wo mofsa.
mananeo a profense a a lokišitšwego go ya ka Šetulo ye le molao wa setšhaba.
ya ka molao wa setšhaba, baemedi ba phathi ye nngwe le ye nngwe ka theramelaong.
go le bjalo leina la nkgetheng le tla tlošwa mo mananeong a mangwe.
tše ka tšwelelago: Ge fela tlaleletšo yeo e ka dirwa mafelelong a lenaneo.
yo e lego yo a latelago wa maswanedi le gona e le yo a hwetšagalago lenaneong.
Tšhišinyo ya go tlatša sekgala e tla neelwa Spikara e ngwadilwe.
14, ka moo go ka bago ka gona.
Mabaka a mangwe gape a tahlegelo ya boleloko bja ditheramelao.
motho yoo e sa hlwe e le leloko la phathi yeo e mo kgethilego bjalo ka leloko la theramelao.
ye nngwe go fetola leina la yona.
ba leloko la phathi yeo e le kgethilego, le itshwarele boleloko bja theremelao ye bjalo.
phathi efe goba efe e ikarole go ba diphathi tša go feta e tee.
Phumolo ya temana 24.
"'Molaotheo wo mofsa' o ra Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa, 1996;".
Phumolo ya temana 26.
pele ga ge a swarela goba a fega kotlo ya basenyi.
"(3) Dikarolwana (1) le (2) le tšona di šoma go Motlatšamopresidente wa Phethišo.".
"(a) Motlatšamopresidente wa Phethišo o beilwe ke Mopresidente;".
go maloko a Kgobokano.
malokong a Kgobokano.
go ba goba ga a rate go tšwela pele go ba leloko la Kgobokano.
ya gagwe ke Mopresidente.
Kgobokano ya Setšhaba ye e swerwego pele ga la 30 Aprele,1999 a tšea modiro.
e kgethilego motlatšamopresidente yoo.
tše di kgathago tema.
go bewa, le e tee.
ya dipalo potfolio ka potfolio.
ye e ukangwego temaneng ya (b).
mašalela a godimodimo.
tlatša, ge go nyakega, fela ka taolo ya temana (b), sekgala ka ofising ya Tona.
e lego setho sa phathi ya Mopresidente, gona sephetho sa Mopresidente se fiwa šedi.
a taetšo ye e fapantšwego.
a Molaotheo goba phišegelo ya mmušo wo kaone.
lego ka go kgopolo ya mmušo wa mohlakenelwa di tsoma go eba ka tsela ye nngwe.
le baetapele ba diphathi tše di kgathago tema ka Kabineteng, hloma diposo tša Batlatšatona.
Tona, yoo Motlatšatona a šomago legatong la gagwe.
tee le morero woo.
Batlatšamopresidente wa Phethišo le baetapele ba diphathi tše di kgathago tema.
10 a a beilwego ke Tonakgolo go ya ka karolo ye.
dingwe tše di kgathago tema.
sa Tonakgolo se agelwa morako.
motho yo e lego leloko la phathi ya Tonakgolo, gona sephetho sa Tonakgolo se fiwa šedi.
go ya ka dipeelano tša phapantšho.
Dikopano tša Khuduthamaga di swanetše go hlahlwa ke Tonakgolo ya profense.
bohlokwa bja pušo ye e kgontšhago.
mmušo wa profense le go merero ya wona.
o beilwego ke Khuduthamaga.
gore e tle e nyalelane le morero woo.
tema, le gona morago ga ditherišano le moetapele wa phathi ya leloko leo.
"(1) ka taolo ya karolo 218(1), Komišenare wa Porofense o tla rwala boikarabelo bja -".
ga Molaotheo woo o boletšwego.
sehlongwa se sengwe le se sengwe.
yo a ukangwego mo go karolwana (2) goba batho ba mohuta woo.
loka goba ge e sa kgotsofatše mabakeng a taba yeo.
"Molaotheo wo mofsa".
taolong ya mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe.
a Tšhireletšo a Setšhaba go ya ka ditaelo tša Tona ya Tšhireletšo.
e hwetšwago go yona.
<fn>ConstitutionalCourt. Constitution(2009).2010-10-13.nso.txt</fn>
Go tsebagatša Molaotheo wo mofsa wa Repabliki ya Afrika Borwa le go hlagiša ditaba tšeo di tlago ka morago.
Šetule 6A e tsentšwe ke karolwana 6 ya Molao wa Bolesome wa Go fetoša Molaotheo wa 2003 gomme ya fedišwa ke karolwana 6 ya Molao wa Bolesomenne wa Go fetoša Molaotheo wa 2008.
Šetule 6B, peleng e be e le šetule 6A, e tsentšwe ke karolwana 2 ya Molao wa Bolesomeseswai wa Go fetoša Molaotheo gomme ya fedišwa ke karolwana ya 5 ya Moolao wa Bolesome wa Go fetoša Molaotheo wa 2008.
Re dumela gore Afrika-Borwa ke ya batho bohle ba ba dulago go yona, re le ngata e tee le ge re fapana ka ditšo.
Aga Afrika-Borwa ye e kopanego ya temokrasi yeo e ka kgonago go tšea maemo a yona a maswanedi bjalo ka setšhaba se se ikemetšego ka noši ditšhabeng tša lefase ka bophara.
Eke Morena a ka boloka setšhaba sa gešo.
Nkosi Sikelel' iAfrika. Morena boloka setjhaba sa heso.
God seën Suid-Afrika. God bless South Africa.
Mudzimu fhatutshedza Afurika. Hosi katekisa Afrika.
(a) Seriti sa setho, phihlelelo ya tekano le tšwetšopele ya ditokelo tša botho le ditokologo.
Go se kgetholle batho go ya ka mmala le bong.
(c) Bogolo bja Molaotheo le pušo ya molao.
(d) Ditshwanelo tša batho ka moka ba bagolo tša go bouta, lenaneo la bakgethi le le swanago ka bophara, dikgetho tša ka mehla le pušo ya temokrasi ya makgotlantši, go kgonthiša maikarabelo, boikarabelo le tokologo.
Molaotheo wo ke molaomogolo wa Repabliki; molao goba maitshwaro ao a thulanago le wona ga a amogelege, gomme ditlemo tšeo di tšweletšwago ke wona di swanetše go phethagatšwa.
(1) Go na le boagi bjo bo swanago bja Afrika Borwa.
(b) go phetha mediro le maikarabelo a boagi ka go lekana.
(3) Molao wa setšhaba o swanetše go beakanyetša khwetšagalo, tlahlegelo le pušetšo ya boagi.
Koša ya setšhaba ya Repabliki e laolwa ke Mopresidente ka tirišo ya kgoeletšo.
Mebala ya fologa ya Repabliki ke boso, gauta, talamorogo, bošweu, bohwibidu le botalalerata bjalo ka ge go hlalošitšwe ebile go thadilwe šetulong ya 1.
(1) Maleme a semmušo a Repabliki ke Sesotho sa Leboa, Sesotho, Setswana, Seswati, Sevenda, Setsonga, Seafrikanse, Seisimane, Setebele, Sethosa le Sezulu.
(2) Ka go lemoga tirišo ya fase ye e hlotšego ke histori le maemo a maleme a setšo a batho ba rena, mmušo o swanetše go tšea magato a maleba a a bonalago go phagamiša maemo le go tšwetšapele tirišo ya maleme a.
(3)(a) Mmušo wa setšhaba le dipušo tša diprofense di ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a mmušo, gomme go elwa hloko tirišo, kgonagalo, ditshenyegelo, mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago; eupša mmušo wa setšhaba le pušo ye nngwe le ye nngwe ya profense di swanetše go šomiša bonyane maleme a mabedi a semmušo.
(b) Mebušo ya selegae e swanetše go ela hloko tirišo ya polelo le dikganyogo tša baagi ba yona.
(4) Mmušo wa setšhaba le dipušo tša diprofense, ka go šomiša magato a semolao le a mangwe, di swanetše go laola le go hlokomela tirišo ya tšona ya maleme a semmušo. Ntle le go phaela thoko mabaka a karolwana ya (2), maleme ka moka a semmušo a swanetše go fiwa maemo a a swanago gomme a dirišwe ka tekatekano.
(ii) Searabiki, Seheberu, Sanskrit le a mangwe a a dirišetšwago mabaka a sedumedi ka Afrika-Borwa.
(1) Molao wo wa ditokelo ke leswika la motheo la temokrasi Afrika Borwa. O akaretša ditokelo tša batho ka moka nageng ya rena gomme o tiišetša dikelo tša temokrasi tša tlhompho ya setho, tekatekano le tokologo.
(2) Mmušo o swanetše go hlompha, go šireletša, go tšwetšapele le go phethagaša ditokelo tšeo di lego ka go Molao wa Ditokelo.
(3) Ditokelo tšeo di lego ka Molaong wa Ditokelo di angwa ke mellwane yeo e hwetšwago goba yeo e ukangwego karolong ya 36 goba, goba go gongwe Molaong.
(1) Molao wa Ditokelo o ama melao ka kakaretšo gomme o tlama peomolao, khuduthamaga, lekgotlatoka, le makala ka moka a mmušo.
(2) Molawana wa Molao wa Ditokelo o tlama motho wa tlhago goba wa semolao ge, le go fihla, ge go kgonagala, go hlokomelwa mohuta wa tokelo goba mohuta wa tshwanelo ye nngwe le ye nngwe yeo e gapeletšwago ke tokelo.
(b) e ka dira melao ya molaosetlwaedi go fokoletša tokelo, ge e le gore phokoletšo e sepelelana le karolo ya 36(1).
Motho wa semolao o swanetše ke ditokelo tšeo di lego ka go Molao wa Ditokelo go ya ka mohuta wa ditokelo le mohuta wa motho yoo wa semolao.
(2) Tekatekano e akaretša go ba le boipshino bjo bo tletšego bja ditokelo ka moka le ditokologo. Go tšwetšapele phihlelelo ya tekano, magato a semolao le a mangwe ao a hlamilwego ka nepo ya go šireletša le go tšwetšapele batho goba dihlopha tša batho, tšeo di hlokišitšwego ke kgethollo ya go se loke a ka tšewa.
(3) Mmušo ga wa swanela go kgetholla thwii goba ka mokgwa wa tharedi motho mang goba mang, lebakeng le itšego goba mabakeng ao a akaretšago mohlobo, bong, kamano, boimana, seemo mabapi le lenyalo, morafe goba setšo, mmala, tshekamelo ya bong, bogolo, bogole, bodumedi, letswalo, tumelo, šetšo, polelo le matswalo.
Ga go motho yo a swanetšego go kgetholla thwii goba ka mokgwa wa tharedi motho yo mongwe ka lebaka le tee goba a mantši go ya ka karolwana ya (3).
(5) Kgethollo go ya ka lebaka le tee goba a mantši ao a tšweleditšwego go karolwana ya (3) ga se ya loka, ntle le ge go tšweleditšwe gore kgethollo yeo e lokile.
Motho mang le mang o na le seriti sa gagwe sa seng, le tokelo ya gore seriti sa bona se hlomphiwe le go šireletšwa.
Motho mang le mang o na le tokelo ya go phela.
(e) go se swarwe goba go se hlokofatšwe ka mokgwa wa sehlogo, wa go hloka botho goba wa go nyefola.
(c) go se dirwe diteko tša kalafo goba tša saense ntle le tsebo le tumelo ya bona.
Ga go motho yoo a swanetšego go dirwa lekgoba, mohlanka goba go šomišwa ka kgapeletšo.
(d) tsenatseno dikgokaganong tša bona tša sephiri.
(c) tsenelo ya yona ga se ya kgapeletšo ebile ke ya boithaopo.
ditshepedišo tša molao wa motho ka boyena le molao wa lapa ka fase ga setšo sefe goba sefe, goba seo se latelwago ke batho bao ba latelago tumelo ye itšego.
(b) Kamogelo go ya ka temana ya (a) e swanetše go sepedišana le karolo ye gammogo le melawana e mengwe ya Molaotheo.
(d) tokologo ya tša thuto le dinyakišišo tša saense.
(c) khuetšo ya lehloyo leo le itshamilego godimo ga mohlobo, morafe, bong goba bodumedi, leo le tsošago tlhohleletšo ye e ka hlolago kotsi.
Mang le mang o na le tokelo, ka khutšo ka ntle le go itlhama, go kgobokana, go dira ditšhupetšo, go gwaba, le go tliša dingongorego.
Mang le mang o na le tokelo ya tokologo ya go kwana le ba bangwe.
(c) go dira lesolo la phathi ya dipolitiki goba lebakeng la yona.
(2) Moagi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go kgatha tema dikgethong tše di lokologilego tša ka mehla tša lekgotlatheramelao leo le hlomilwego go ya ka Molaotheo.
(b) go ba nkgetheng ditirelong tša setšhaba gomme, ge a kgethilwe, a tšee maemo ao.
Ga go na moagi yo a swanetšego go amogwa boagi.
(1) Mang le mang o na le tokologo ya mosepelo.
(2) Mang le mang o na le tokelo ya go tloga Repabliking.
(3) Moagi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go tsena, go ba gona le go dula kae le kae ka Repabliking.
(4) Moagi mang le mang o na le tokelo ya go ba le pasporoto.
Moagi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go ikgethela kgwebo ya gagwe, mošomo goba profešene ka tokologo. Ditiro tša kgwebo, mošomo goba profešene di ka laolwa ke molao.
(1) Mang le mang o na le tokelo ya go swarwa gabotse dikamanong tša modiro.
(c) go ngala mošomo.
(b) kgatha tema medirong le mananeong a mekgatlo ya bengmešomo.
(c) go hloma le go ba maloko a fetereišene.
(5) Yunione ye nngwe le ye nngwe ya bašomi, mokgatlo wa bengmešomo le mongmošomo ba na le tokelo ya go tsenela ditherišano ka seboka. Molao wa setšhaba o ka bewa go laola ditherišano ka seboka. Bogolo bjoo molao o ka direlago tokelo mollwane mo Kgaolong ye, mollwane woo o swanetše go sepelelana le karolo ya 36 (1).
(6) Molao wa setšhaba o ka amogela dipeakanyo tša tšhireletšo tša yunione tšeo di hwetšwago ka ditumelelanong tša seboka. Bogolo bjoo molao o ka direlago tokelo mollwane mo Kgaolong ye, mollwane woo o swanetše go sepelelana le karolo ya 36 (1).
(1) Ga go motho yo a swanetšego go tšeelwa thoto ntle le go ya ka molao woo o amago mang le mang, le gona ga go molao woo o swanetšego go dumelela go tšeelwa ga thoto ka go rata.
go ya ka go lefa, seroto seo e lego gore nako le mokgwa wa tefo wo e lego gore o ka ba o kwanetšwe ke bao ba amegago goba o rerilwe goba o amogetšwe ke kgorotsheko.
(b) thoto ga e ame naga fela.
(5) Mmušo o swanetše go tšea magato ao a kwagalago a peomolao le a mangwe, ka maatla a wona, go tliša maemo ao a tla kgontšhago baagi go ikhweletša lefase ka go lekana.
(6) Motho goba setšhaba seo bodulo bja sona bo tekatekišwago ke melao ya peleng ya kgethollo ya semorafe goba ditiro, se swanetše, go ya ka Molao wa Palamente, go hwetša bodulo bjo bo tiišitšwego ke molao goba go hwetša thušo e nngwe yeo e swanago ya peakanyoleswa.
(7) Motho goba setšhaba seo se amogilweng naga morago ga la 19 Juni 1913 ka lebaka la melao ya peleng ya kgethollo ya semorafe goba ditiro, se swanetše, go ya ka Molao wa Palamente, go bušetšwa naga yeo goba go hwetša peakanyoleswa ye e lekanego.
(8) Ga go tlhagišo efe goba efe ya karolo ye yeo e ka thibelago mmušo go tšea magato a semolao le a mangwe go hwetša naga, meetse le dikaboleswa tše dingwe tša go swana le tšona, nepo e le go bekanyaleswa dipoelo tša kgethollo ya semorafe, ge fela e le gore phapogo efe goba efe ditlhagišong tša karolo ye di sepelelana le ditlhagišo tša karolo ya 36(1).
(9) Palamente e swanetše go bea molao wo o ukangwego karolwaneng ya (6).
(3) Ga go motho yo a swanetšego go ntšhwa ka ngwakong wa gagwe goba ngwako wa gagwe o phušulwe ntle le taelo ya kgorotsheko yeo e dirilwego ka morago ga go ela hloko mabaka ka moka a a amegago. Ga go molao wo o swanetšego go dumelela go ntšhiwa ga batho magaeng ka boithatelo.
tšhireletšo ya tša leago, go akaretšwa, ge e le gore ga ba kgone go ithuša ka bobona le bao ba ba tshepilego, thušo ya selegae yeo e swanetšego.
(2) Mmušo o swanetše go tšea magato a maleba a semolao le a mangwe, ka maatla a wona, go fihlela phethagatšo ya kgato ka kgato ya ye nngwe le ye nngwe ya ditokelo tše.
(3) Ga go motho yo a swanetšego go ganwa ka kalafo ya tšhoganyetšo.
go se šomišwe thwii dithulanong tšeo go itlhamilwego gape le go šireletšwa mabakeng a dithulano tšeo go itlhamilwego.
(2) Dikgahlego tša ngwana di bohlokwa kudu mererong e mengwe le e mengwe ye e amago ngwana yoo.
(3) Mo karolong ye lentšu le "ngwana" le šupa motho yo a lego ka fase ga mengwaga e 18.
(b) go tšwetša pele thuto yeo mmušo, go ya ka mabaka a a kwešišegago, o swanetšego go tšea magato a maswanedi go dira gore e hwetšwagale le go fihlelelwa.
(2) Mang le mang o na le tokelo ya go hwetša thuto ka leleme la semmušo goba maleme a boikgethelo bja bona dihlongweng tša thuto tša setšhaba moo thuto yeo e tlogago e kgonagala.
(c) phišegelo ya go nyaka go beakanyaleswa ditlamorago tša melao ya maloba ya kgethollo ya semorafe le mekgwa.
(c) go lota maemo a thuto ao a sego ka fase ga ao a lego dihlongweng tša thuto tša setšhaba.
(4) Karolwana ya (3) ga e thibele dithušo tša mmušo dihlongweng tše di ikemetšego tša thuto.
Mang le mang o na le tokelo ya go šomiša leleme la gagwe le go kgatha tema bophelong bja setšo sa kgetho ya gagwe, efela ga go yo a diragatšago ditokelo tše a ka dirago bjalo ka tsela ye e lego kgahlanong le mabaka a itšego a Molao wa Ditokelo.
go hloma, go itswalanya le go lota setšo, bodumedi le ditlemagano le mekgatlo e mengwe ya setšhaba.
(2) Ditokelo karolwaneng ya (1) di ka no se šomišwe ka tsela yeo e tla bago kgahlanong le ditlhagišo tše dingwe tša Molao wa Ditokelo.
(b) tshedimošo efe goba efe yeo e swerwego ke motho o mongwe yeo e tsomegago gore go phethagatšwe goba go šireletšwe tokelo efe goba efe.
(2) Molao wa setšhaba o swanetše go bewa gore go phethagatšwe tokelo ye gomme o ka fa magato a maleba go imolla mmušo mathateng a taolo le a ditšhelete.
(1) Mang le mang o na le tokelo ya go hwetša kgatotaolo yeo e lego molaong, ye e kwalago, yeo e sepedišwago ka tsela ya maleba.
(2) Mang le mang yo ditokelo tša gagwe di amilwego gampe ke kgatotaolo o na le tokelo ya go fiwa mabaka ao a ngwadilwego.
(c) go tšwetšapele taolo ye e šomago gabotse.
Mang le mang o na le tokelo ya gore phapano efe goba efe yeo e ka rarollwago ka tirišo ya molao, e theetšwe phatlalatša pele ga kgoro ya tsheko goba, moo go kgonegago, lekgotla goba foramong e nngwe ye e ikemetšego ya go se tšeye lehlakore.
(f) go lokollwa kgolegong ge dikgahlego tša toka di dumela, go ya ka mabaka a a kwalago.
(iv) ngaka yeo a ikgethetšego yona.
(o) go dira boipiletšo bja, goba go lekola lefsa ka kgorokgolo ya tsheko.
(4) Neng le neng ge karolo ye e nyaka gore tshedimošo e fiwe motho, tshedimošo yeo e swanetše go fiwa ka leleme leo motho a yoo a le kwešišago.
(5) Bohlatse bjo bo hweditšwego ka tsela yeo e ganetšanago le tokelo efe goba efe ye e lego ka go Molao wa Ditokelo bo swanetše go phaelwa thoko ge e le gore go amogela bohlatse bjoo go tla dira gore tsheko e se be le toka goba mohlomongwe bo be kgahlanong le tirišo ya toka.
(e) mokgwa woo o sa šitišego phihlelelo ya maikemišetšo ao.
(2) Ka ntle le ge go hlagišitšwe karolwaneng ya (1) goba ditlhagišong tše dingwe tša Molaotheo, ga go molao wo o swanetšego go direla tokelo yeo e tiišeditšwego ka go Molao wa Ditokelo mollwane.
(b) kgoeletšo e hlokega go tliša khutšo le kagišo.
(b) mo matšatšing ao a sa fetego 21 go tloga letšatšing la kgoeletšo, ntle le ge Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e ka tšea sephetho sa go katološa kgoeletšo. Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e ka tšea sephetho sa go katološa maemo a tšhoganetšo ka dikgwedi tše sa fetego tše tharo ka nako e tee. Katološo ya mathomo ya kgoeletšo ya tšhoganetšo e swanetše go tšewa ka sephetho seo go dumelelwanego ka sona ke bontši bja dibouto tša maloko a Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka. Katološo ye nngwe le ye nngwe yeo e latelago e swanetše go tšewa ke bouto ya bonyane diperesente tše 60 tša maloko a Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka. Sephetho seo se tšewago go ya ka temana ye se swanetše go tšewa fela morago ga ngangišano ya phatlalatša ya setšhaba Kgobokanong ya Palamente.
(c) molao ofe goba ofe wo o dirilwego goba kgato ye e tšerwego go latela kgoeletšo ya maemo a tšhoganetšo.
(iii) o phatlaladitšwe ka Kuranteng ya Mmušo wa setšhaba ka pela ka mo go kgonegago morago ga go bewa.
(c) go fapoga go gongwe le go gongwe karolong yeo e ukamilwego kholomong ya 1 ya Lenaneo la Ditokelo tšeo Go sego gwa Swanelwa go Fapoga go Tšona, go bogolo bjo bo bontšhwago go lebana le karolo ya kholomo ya 3 ya lenaneo.
karolwana tša (1)(i) mabapi le bana ba mengwaga e 15 le ka fase.
karolwana ya(5) mabapi le tlogelo ya bohlatse ge e le gore go amogela bohlatse bjoo go tla dira gore tsheko e se be le toka.
(a) Leloko la lapa la motho o mogolo goba mogwera wa motho yo a golegilwego o swanetše go tsebišwa ka pela ka moo go kgonegago, a tsebišwe gore motho yoo o golegilwe..
(b) Tsebišo e swanetše go gatišwa ka Kuranteng ya Mmušo ya setšhaba pele ga ge matšatši a mahlano a morago ga ge motho a swerwe a fela, a bolela leina la mogolegwa le lefelo la kgolego le go bolela ka magato a tšhoganetšo ao motho yoo a golegilwego ka fase ga wona.
(c) Mogolegwa o swanetše go dumelelwa go ikgethela, le go etelwa nako ye nngwe le ye nngwe ye e kwalago, ke ngaka.
(d) Mogolegwa o swanetše go dumelelwa go ikgethela, le go etelwa nako ye nngwe le ye nngwe ye e kwalago, ke ramolao.
(e) Kgorotsheko e swanetše go lekodišiša mabaka a kgolego ka pele ka moo go kgonegago, e fela e sego morago ga matšatši a 10 morago ga gore motho yoo a golegwe, gomme kgorotsheko e swanetše go lokolla mogolegwa ka ntle le ge go hlokega go tšwelapele ka go golega go tliša khutšo le molao.
Mogolegwa yo a sa lokollwego go ya ka tekolo ya ka fase ga temana ya (e), goba yoo a sa lokollwego go ya ka tekolo ya temana ye, a ka dira kgopelo go kgorotsheko go lekodišiša lefsa go tšwelapele ka kgolego ya gagwe nako ye nngwe le ye nngwe morago ga ge matšatši a 10 a tekolo ya pele a fetile, gomme kgorotsheko e swanetše go lokolla mogolegwa ntle le ge go sa hlokega go tšwelapele ka kgolego go tliša khutšo le toka.
Mogolegwa o swanetše go dumelelwa go tšwelelapele ga kgorotsheko efe goba efe ka sebele pele kgorotsheko yeo e lekodišiša maemo a gagwe a go golegwa, go emelwa ke ramolao tshekong yeo, le go dira dikgopelo kgahlanong le go tšwetšwapele ga kgolego ya gagwe.
Mmušo o swanetše go tšweletša mabaka ao a ngwadilwego pele ga kgorotsheko ao ka ona o hlalošago mabaka a go tšwetšapele kgolego ya mogolegwa yoo, ebile o swanetše go fa khopi ya mabaka ao go mogolegwa bonyane matšatši a mabedi pele kgorotsheko e lekola lefsa go swarwa ga motho yoo.
(7) Ge kgorotsheko e lokolla mogolegwa, motho yoo ga a swanela go golegwa gape mabakeng ao a swanago le ao a bego a golegilwe ka ona, ntle le ge mmušo o ka tliša mabaka a go kwagala a go golega motho yoo gape.
(8) Dikarolwana tša (6) le (7) ga di šomišwe bathong bao e sego baagi ba Afrika Borwa bao ba golegilwego ka lebaka la phapano ya ntwa ya boditšhabatšhaba. Eupša mmušo o swanetše go obamela maemo ao a tlamago Repabliki ka fase ga molao wa setho wa boditšhabatšhaba mabapi le kgolego ya batho bao.
Mang le mang yoo a ngwadilwego karolong ye o na le tokelo ya go ya go kgorotsheko ya maswanedi moo a tlogo bega gore tokelo ya ka Molaong wa Ditokelo e tshetšwe goba e nyaditšwe, le kgorotsheko e ka mo fa kimollo yeo e swanetšego, go akaretšwa le go tsebagatšwa ga ditokelo tšeo.
(e) mokgatlo wo o emelago dikgahlego tša maloko a wona.
go ka no diriša molao wa dinaga tše dingwe.
(2) Ge go hlathollwa molao ofe goba ofe, le ge go dirwa molaotlwaelo goba molao wa setšo, kgorotsheko efe goba efe, kgorotshekišo efe goba efe ya setšo goba foramo di swanetše go tšwetšapele phišego, sephetho le maikemišetšo a Molao wa Ditokelo.
(3) Molao wa Ditokelo ga o ganetše go ba gona ga ditokelo tše dingwe goba ditokologo tšeo di amogelwago goba di fiwago ke molaotlwaelo, molao wa setšo goba molao, ge fela di nyalelana le Molao wo.
(1) Mo Repabliking, mmušo o theilwe e le wa setšhaba, wa profense le wa selegae, yeo e ikemego, e šomišanago ebile e tswalanego.
(2) Makala ka moka a mmušo a swanetše go obamela le go latela melao yeo e lego Kgaolong ye gomme a sepediše mediro ya ona ka gare ga mellwane ya Kgaolo ye.
(vi) go efoga go tšeelana dikgato tša semolao magareng ga tšona.
(b) go beakanyetša mekgwa le ditshepedišo tša maswanedi tša go nolofatša tharollo ya diphapano magareng ga dikgoro tša mmušo.
(3) Setho sa mmušo seo se nago le phapano ya gareng ga dikgoro tša mmušo se swanetše go leka ka moo se ka kgonago go rarolla phapano yeo ka go tšea mekgwa le ditshepedišo tšeo di beetšwego mabaka ao, gomme se tšee matsapa ka moka pele ga ge se ka kgopela kgorotsheko go rarolla phapano yeo.
(4) Ge kgorotsheko e se ya kgotsofala gore ga se go phethwe dinyakwa tša karolo ya (3), e ka bušetša phapano yeo morago go ditho tša mmušo tšeo di amegago.
(1) Mo Repabliking, mmušo o theilwe e le wa setšhaba, wa profense le wa selegae, yeo e ikemego, e šomišanago ebile e tswalanego.
(2) Makala ka moka a mmušo a swanetše go obamela le go latela melao yeo e lego Kgaolong ye gomme a sepediše mediro ya ona ka gare ga mellwane ya Kgaolo ye.
(vi) go efoga go tšeelana dikgato tša semolao magareng ga tšona.
(b) go beakanyetša mekgwa le ditshepedišo tša maswanedi tša go nolofatša tharollo ya diphapano magareng ga dikgoro tša mmušo.
(3) Setho sa mmušo seo se nago le phapano ya gareng ga dikgoro tša mmušo se swanetše go leka ka moo se ka kgonago go rarolla phapano yeo ka go tšea mekgwa le ditshepedišo tšeo di beetšwego mabaka ao, gomme se tšee matsapa ka moka pele ga ge se ka kgopela kgorotsheko go rarolla phapano yeo.
(4) Ge kgorotsheko e se ya kgotsofala gore ga se go phethwe dinyakwa tša karolo ya (3), e ka bušetša phapano yeo morago go ditho tša mmušo tšeo di amegago.
(b) Khansele ya Setšhaba ya Diprofense.
(2) Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka le Khansele ya Setšhaba ya Diprofense mo go hlangweng ga melao go ya ka tshepedišo yeo e beakantšwego ka Molaotheong.
(3) Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e kgethelwa go emela batho le go kgonthišiša pušo ka batho ka tlase ga Molaotheo. E dira seo ka go kgetha Mopresitente, ka go hloma lekgotla la setšhaba moo go ahlaahlwago merero ya setšhaba, ka go hlama melao le go sekaseka le go hlokomela ditiro tša khuduthamaga.
(4) Khansele ya Setšhaba ya Diprofense e emela diprofense go kgonthišiša gore dikgahlego tša tšona di elwa hloko makaleng a mmušo wa naga. E dira se ka go kgatha tema tlhamong ya melao ya setšhaba le ka go hloma foramo ya setšhaba moo go ahlaahlwago merero ya setšhaba yeo e amago diprofense.
(5) Mopresidente a ka bitša Palamente go tsenela pitšo yeo e sego ya mehleng nako ye nngwe le ye nngwe go ahlaahla merero ye bohlokwa.
(6) Tulo ya Palamente ke Cape Town, e fela Molao wa Palamente, wo o hlamilwego go ya ka karolo ya 76 (1) le ya(5) o ka tšea sephetho sa gore tulo ya Palamente e be lefelong le lengwe.
(c) a mebušoselegae, a magetleng a Dikhansele tša Bommasepala, bjalo ka ge go hlagišitšwe karolong ya 156.
(iii) go šetša, go ya ka karolo ya 75, molao ofe goba ofe wo o hlamilwego ke Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka.
(e) go thibela tiro ya go se kwagale ye e tšerwego ke profense mme e ka amago gampe dikgahlego tša profense e nngwe goba naga ka bophara.
(3) Molao mabapi le taba yeo e tlogago e tsomega go, goba ka sewelo go, tiragatšo e kaone ya maatla ao a amago morero ofe goba ofe wo o tšweleditšwego Šetulong ya 4 ke, go mehola ka moka, molao mabapi le morero wo o tšweleditšwego Šetulong ya 4.
(iv) dikomiti dife goba dife tša mohlakanelwa tše di hlomilwego go ya ka temana ya (b).
(2) Maloko a Kabinete, maloko a Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka le baemedi ba Khansele ya Setšhaba ya Diprofense ba na le ditokelo le dikgahlego pele ga komiti ya mohlakanelwa ya Kopano ya Maloko a Palamente le Khansele bjalo ka ge ba na le tšona pele ga Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka goba le Khansele.
Karolwana ya (1) e fetotšwe ke karolwana ya Molao wa Bolesome wa Go fetoša Molao wa 2003 le karolo 1 ya Molao wa Bolesomehlano wa Go fetoša Molao wa 2008.
(2) Molao wa Palamente o swanetše go hlagiša molao wa go bala woo o laolago palo ya maloko a Kopano ya Setšhaba ya Maloko a Palamente.
Karolwana ya (1) e fetotšwe ke karolwana ya 1 ya Molao wa 2 wa 2003.
(e) mang le mang, morago ga ge karolwana ye ya molao e se no tsena tirišong, a ka bonwago molato gomme a romelwa kgolegong nako ya go feta dikgwedi tše 12 ka ntle le kgetho ya go lefa faene, Repabliking goba ka ntle ga Repabliki ge e le gore tiro yeo e be e ka ba molato Repabliking; efela go se na yoo a swanetšego go tšewa bjalo ka motho yo a golegilwego go fihla ge boipiletšo bja gagwe kgahlanong le kotlo bo šetše bo kwelwe goba go fihla ge nako ya boipiletšo e fetile. Go se sa dumelelwa go ya ka temana ye go fela ka morago ga mengwaga e mehlano morago ga ge kgolego e fedile.
(2) Motho yo a se nago ditshwanelo tša go ba leloko la Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka go ya ka karolwana ya (1)(a) goba ya (b) a ka ba nkgetheng wa Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, go e ya ka mellwane ye itšego goba mabaka ao a beilwego ke molao wa setšhaba.
(c) a tlogela go ba leloko la phathi yeo e kgethilego motho yoo bjalo ka leloko la Kopano ya Maloko ka Moka a Palamente, ntle le ge leloko leo ebile leloko la phathi e nngwe go ya ka Šetulo ya 6A.
Karolwana ya (3) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 2 ya Molao wa 2 wa 2003.
(4) Dikgoba ka go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka di swanetše go tlatšwa go ya ka molao wa naga.
Pele maloko a Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka a ka thoma go phethagatša mešomo ya ona ka Kopanong ya Maloko a Palamente ka Moka, a swanetše go ikana goba go itlama go botegela Repabliki le go obamela Molaotheo go ya ka Šetulo 2.
(1) Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e kgethwa lebaka la mengwaga e mehlano.
(2) Ge Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e ka phatlalatšwa go ya ka Karolo ya 50, goba ya phatlalala ge lebaka la yona le fedile, Mopresitente, ka kgoeletšo, o swanetše go bitša le go bea matšatšikgwedi a dikgetho, tšeo di swanetšego go swarwa ka gare ga matšatši a 90 ka morago ga ge Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e se no phatlalalatšwa goba ge lebaka la yona le fedile. Kgoeletšo yeo e ipeletšago goba e beago matšatšikgwedi a dikgetho e ka dirwa pele goba morago ga go fela ga lebaka la Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka.
Karolwana ya (2) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 1 ya Molao wa 2 wa 1999.
(3) Ge dipoelo tša dikgetho tša Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka di sa begwe ka gare ga nako ye e beilwego go ya ka Karolo ya 190, goba ge dikgetho di ka phaelwa thoko ke kgorotsheko, Mopresitente, ka kgoeletšo, o swanetše go bitša le go bea letšatši la dikgetho tše dingwe, tšeo di swanetšego go swarwa ka gare ga matšatši a 90 a go fela ga nako yeo goba ga letšatšikgwedi leo dikgetho di phaetšwego thoko ka lona.
(4) Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e dula e na le maatla a go šoma go tloga letšatšing leo e phatlaladitšwego ka lona, goba ge lebaka la yona le fedile, go fihla letšatši la pele ga letšatši la mathomo la dikgetho tša Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka.
(b) mengwaga e meraro e fetile morago ga go kgethwa ga Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka.
(b) Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e palelwa ke go kgetha Mopresidente o mofsa ka gare ga matšatši a 30 morago ga ge sekgoba se tšweletše.
(1) Morago ga dikgetho, go dula la mathomo ga Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka go swanetše go direga nakong le letšatšikgwedi leo le beilwego ke Moahlodimogolo, efela e sego go feta matšatši a 14 morago ga pego ya dipoelo tša dikgetho. Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e ka ipeela dinako tša yona tša go dula le tša maikhutšo.
Karolwana ya (1) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 1 ya Molao wa 34 wa 2001.
(2) Mopresitente a ka bitša Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka go tla tulong ye e sego ya mehleng nakong ye nngwe le ye nngwe go tla go rera ditaba tšeo e sego tša mehleng.
(3) Go dula ga Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka di dumeletšwe mafelong a mangwe ao e sego tulong ya Palamante fela ge go lebeletšwe dikgahlego tša setšhaba, tšhireletšo goba boiketlo, le fela ge se se hlagišitšwe melawaneng le ditaelong tša Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka.
(1) Ge e dula la mathomo morago ga go kgethwa, goba ge go tsomega go tlatša sekgala se se itšego, Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e swanetše go kgetha Spikara le Motlatšaspikara go tšwa malokong a yona.
Moahlodimogolo o swanetše go swara marapo ge go kgethwa Spikara, goba a kgethe moahlodi o mongwe go dira seo. Spikara sona se swara marapo ge go kgethwa Motlatšaspikara.
Karolwana ya (2) e tšeetšwe legato ke 2 ya Molao wa 34 wa 2001.
(3) Tshepedišo yeo e beilweng go Karolo ya A ya Šetulo 3 e šomišwa ge go kgethwa Spikara le Motlatšaspikara.
(4) Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e ka tloša Spikara goba Motlatšaspikara mošomong ka go tšea sephetho se se bjalo. Bontši bja maloko a Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka bo swanetše go ba gona ge go tšewa sephetho.
(5) Go ya ka melawana le ditaelo tša yona, Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e ka kgetha batho bao ba ka swarago marapo go tšwa malokong a yona go thuša Spikara le Motlatšaspikara.
(c) ditaba ka moka tšeo di lego pele ga Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka di phethwa ka bontši bja dibouto tšeo di dirilwego.
Mopresitente le leloko le lengwe le le lengwe la Kabinete leo e sego leloko la Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka ba ka, go e ya ka melawana le ditaelo tša Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, tsenela le go bolela ka Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, efela ga se ba swanela go bouta.
Karolo ya 54 e tšeetšwe legato ke karolwana ya 3 ya Molao wa 34 wa 2001.
(b) thoma goba go rulaganya melao, ka ntle le Melaokakanywa ya ditšhelete.
(ii) lefapha le lengwe le le lengwe la mmušo.
(d) go amogela dingongorego, dikgopelo goba ditšhišinyo go tšwa go batho ba bangwe bao ba nago le kgahlego goba dihlongwa.
(b) hlama melawana le ditaelo tšeo di amago mešomo ya yona, go lebeletšwe temokrasi ya kemedi le go kgatha tema, maikarabelo, ponagatšo le go ba le seabe setšhabeng.
kamogelo ya moetapele wa phathi e kgolo ya kganetšo ka Kopanong ya Maloko a Palamente ka Moka bjalo ka Moetapele wa Kganetšo.
Karolwana ya (1) e fetotšwe ke karolwana ya 4 ya Molao wa 34 wa 2001.
(2) Ditshwanelo le ditokologo tša Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, maloko a Kabinete le maloko a Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka di tla laolwa ke molao wa naga.
(3) Meputso, diputseletšo le mehola tšeo di lefelwago maloko a Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka di dirwa thwii go tšwa Sekhwameng sa Ditseno tša Setšhaba.
(ii) go beakanyetša go phuruphutšwa ga motho o mongwe le o mongwe, mo go swanetšego, kganetšo ya go tsena ka, goba go ntšhiwa ga motho ofe goba ofe.
(2) Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e ka se kgetholle batho, go akaretšwa boraditaba, tulong ya komiti ka ntle le ge seo se kwešišega ebile go le molaong go dira bjale setšhabeng seo se lokologilego sa temokrasi.
profenseng ye nngwe le ye nngwe bjoo bo nago le maloko a lesome.
(b) maloko a go ya go ile a tshelelago ao a kgethilwego go ya ka karolo ya 61 (2).
(3) Tonakgolo ya profense goba ge Tonakgolo a se gona, leloko la kemedi ya profense leo le kgethilwego ke Tonakgolo, le etapele kemedi.
(1) Diphati tšeo di emetšwego ka lekgotlapeamelaong la profense di na le tokelo ya go ba le baemedi boemeding bja profense go ya ka dipalapalo tšeo di beilwegoo go Karolo ya B ya Šetulo 3.
(ii) go kgetha baemedi ba go ya go ile go ya ka ditšhišinyo tša diphathi.
(ii) kgetha baemedi ba go ya go ile go ya ka ditšhišinyo tša diphathi.
(3) Molao wa naga wo o ukangwego karolwaneng ya (2)(a) o swanetše go netefatša go kgathatema ga diphathi tše dinnyane go bobedi go bopeng ga boemedi bja go ya go ile le bjo bo kgethegilego go ya ka mokgwa wo o sepelelanago le temokrasi.
(4) Lekgotlapeamelao, ka tumelelo ya Tonakgolo le baetapele ba diphathi tšeo di nago le tshwanelo ya go ba le baemedi bao ba kgethegilego baemeding ba profense, le swanetše go kgetha baemedi bao e ba kgethegilego, go ya ka moo go tlogo nyakega nako le nako, go tšwa go maloko a lekgotlapeamelao.
(1) Motho yo a kgethilwego go ba moemedi wa go ya go ile o swanetše go ba le tokelo ya go ka ba leloko la lekgotlapeamelao la profense.
(2) Ge motho yoo e lego leloko la theramelao la profense a kgethwa go ba moemedi wa go ya go ile, motho yoo o lahlegelwa ke boleloko bja lekgotlapeamelao.
letšatši pele ga go kgethwa ga baemedi ba go ya go ile go ya ka karolo ya 61 (2)(b)(ii) ge e dirišwa.
Karolwana ya (3) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 2 ya Molao wa 21 wa 2002.
a se gona Khanseleng ya Setšhaba ya Diprofense, ka ntle le tumelelo moo e lego gore melawana le ditaelo tša Khansele di laela go lahlegelwa ke setulo sa go ba moemedi wa go ya go ile.
(5) Dikgoba tšeo di bago gona gare ga baemedi ba go ya go ile di swanetše go tlatšwa go ya ka mabaka a melao ya naga.
(6) Pele ga ge baemedi ba go ya go ile ba ka thoma go phetha mešomo ya bona Khanseleng ya Setšhaba ya Diprofense, ba swanetše go ikana goba go itlama go botegela Repabliki le go obamela Molaotheo, go ya ka Šetulo 2.
(1) Khansele ya Setšhaba ya Diprofense e ka rulaganya dinako le lebaka la ditulo tša yona le mabaka a yona a maikhutšo.
(2) Mopresidente a ka bitša Khansele ya Setšhaba ya Diprofense, go tla tulong yeo e sego ya mehleng go tlo rera ditaba tše e sego tša mehleng.
(3) Go dula ga Khansele ya Setšhaba ya Diprofense mafelong a mangwe ntle le Palamenteng go ka dumelelwa fela mabakeng a dikgahlego tša Setšhaba, tšhireletšo goba boiketlo, gape ge fela seo se dumeletšwe go ya ka melawana le ditaelo tša Khansele.
(1) Khansele ya Setšhaba ya Diprofense e swanetše go kgetha Modulasetulo le Batlatšamodulasetulo ba babedi go tšwa baemeding ba yona.
(2) Modulasetulo le o tee wa Batlatšamodulasetulo ba kgethwa go tšwa go baemedi ba go ya go ile lebaka la mengwaga e mehlano ka ntle le ge lebaka la bona la go ba baemedi le fela pejana ga moo.
(3) Motlatšamodulasetulo o mongwe o kgethwa lebaka la ngwaga o tee, gomme o swanetše go latelwa ke moemedi yo a tšwago profenseng e nngwe, gore profense ye nngwe le ye nngwe e emelwe ka go šielana.
(4) Moahlodimogolo o swanetše go swara marapo kgethong ya Modulasetulo, goba a ka kgetha moahlodi o mongwe go phethagatša modiro woo. Modulasetulo o swara marapo kgethong ya Batlatšamodulasetulo.
Karolwana ya (4) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 5 ya Molao wa 34 wa 2001.
(5) Tsela ya tshepedišo ye e beilwego go Karolo ya A ya Šetulo 3 e dirišwa kgethong ya Modulasetulo le Batlatšamodulasetulo.
(6) Khansele ya Setšhaba ya Diprofense e ka tloša Modulasetulo goba Motlatšamodulasetulo setulong.
(7) Go ya ka melawana le ditaelo tša yona, Khansele ya Setšhaba ya Diprofense e ka kgetha, go tšwa go baemedi, badulasetulo go thuša Modulasetulo le Batlatšabadulasetulo.
(b) ditaba ka moka tšeo di lego pele ka Khansele ya Setšhaba ya Diprofense di dumelelwa ge bonyane bja diprofense tše hlano bo boutetše go amogela taba yeo.
(2) Molao wa Palamente, wo o dirišwago go ya ka tshepedišo ye e beilwego go ya ka karolwana ya (1) goba karolwana ya (2) tša karolo ya 76, o swanetše go tliša tshepedišo ya go swana moo e lego gore makgotlapeamelao a diprofense a fa baemedi ba tšona maatla a go bouta legatong la tšona.
(1) Maloko a Kabinete le Batlatšatona ba ka tsenela le gona ba ka bolela ka Khanseleng ya Setšhaba ya Diprofense, eupša ba ka se boute.
(2) Khansele ya Setšhaba ya Diprofense e ka nyaka gore leloko la Kabinete, Motlatšatona goba mohlankedi wa khuduthamaga ya naga goba wa khuduthamaga ya profense go tsenela kopano ya Khansele goba komiti ya Khansele.
Baemedi ba nakwana ba ba sa fetego lesome bao ba kgethilwego ke dipušoselegae go ya ka karolo ya 163, go emela magorwana a go fapana a bommasepala, ba ka kgatha tema ge go nyakega mo ditherišanong tša Khansele ya Setšhaba ya Diprofense, eupša ba ka se boute.
ya thoma goba ya rulaganya go hlama molao wo o welago ka gare ga lefelo la tirišo leo le lego Šetulong 4 goba melao e mengwe yeo e ukangwego karolong ya 76(3), eupša e ka se kgone go thoma le go rulaganya Melaokakanywa ya ditšhelete.
(d) go amogela dingongorego, dikgopelo goba ditšweletšwa bathong bafe goba bafe goba sehlongweng sefe goba sefe seo se nago le kgahlego.
(b) hlama melawana le ditaelo tšeo di amago mešomo ya yona, go lebeletšwe temokrasi ya kemedi le go kgatha tema, maikarabelo, ponagatšo le go ba le seabe setšhabeng.
go kgathatema ditherišanong tša Khansele ya Setšhaba ya Diprofense le dikomiti tša yona tša diphathi ka moka tše nnyane tše di emetšwego Khansele ya Setšhaba ya Diprofense, ka tsela yeo e sepelelanago le temokrasi, nako le nako ge taba e swanetše go phethwa go ya ka karolo ya 75.
(2) Ditshwanelo le ditokologo tša Khansele ya Setšhaba ya Diprofense, tša baemedi ba Khansele ya Setšhaba ya Diprofense le tša batho ba ba ukangwego ka dikarolong tša 66 le 67 di tla laolwa ke molao wa naga.
(3) Meputso, diputseletšo le mehola tšeo di lefelwago maloko a Khansele ya Setšhaba ya Diprofense a go ya go ile di dirwa thwii go tšwa Sekhwameng sa Ditseno tša Setšhaba.
(ii) go beakanyetša go phuruphutšwa ga motho o mongwe le o mongwe, mo go swanetšego, kganetšo ya go tsena ka, goba go ntšhiwa ga motho ofe goba ofe.
(2) Khansele ya Setšhaba ya Diprofense e ka se kgetholle batho, go akaretšwa boraditaba, tulong ya komiti ka ntle le ge seo se kwešišega ebile go le molaong go dira bjale setšhabeng seo se lokologilego sa temokrasi.
(1) Molaokakanywa wo mongwe le wo mongwe o ka tšweletšwa Kopanong ya Maloko a Palamente ka Moka.
(b) Molaokakanywa wo o hlagišago melao ye e ukangwego karolong ya 214.
Karolwana ya (2) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 1 (a) ya Molao wa 61 wa 2001.
(3) Molaokakanywa wo o ukangwego Karolong ya 76(3), ka ntle le Molaokakanywa wo o ukangwego dikarolwaneng tša (2)(a) goba (b) ya karolo ye, o ka tšweletšwa Khanseleng ya Setšhaba ya Diprofense.
Karolwana ya (3) e tšeetšwe legato ke karolwana ya1 (b) ya Molao wa 61 wa 2001.
(4) Ke fela leloko goba komiti ya Khansele ya Setšhaba ya Diprofense ye e ka tšweletšago Molaokakanywa ka Khanseleng.
(5) Molaokakanywa wo o amogetšwego ke Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka o swanetše go fetišetšwa go Khansele ya Setšhaba ya Diprofense ge e le gore o swanetše go lekolwa ke Khansele. Molaokakanywa wo o amogetšwego ke Khansele o swanetše go fetišetšwa go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka.
(b) Khansele ya Setšhaba ya Diprofense, ka thekgo ya dibouto tša diprofense tša bonyane diprofense tše tshelelago.
(b) Khansele ya Setšhaba ya Diprofense, ka thekgo ya dibouto tša bonyane diprofense tše tshelelago.
(iii) e fetoša tlhagišo ye e amago thwii taba ya profense.
(4) Molaokakanywa wo o fetošago Molaotheo o ka se akaretše ditlhagišo tše dingwe ka ntle le diphetošo tša Molaotheo le ditaba tše di sepelelanago le diphetošo.
(c) go hlagiša, go ya ka melawana le ditaelo tša Khansele ya Setšhaba ya Diprofense, ditlhalošo tšeo go Khansele go tla go ngangišanwa ka tšona setšhabeng, ge e le gore phetošo yeo e šišinywago ga se phetošo yeo e nyakago go amogelwa ke Khansele.
(b) go ya ka diphetošo tšeo di ukangwego karolwaneng ya (1), (2), goba (3)(b), go Modulasetulo wa Khansele ya Setšhaba ya Diprofense go hlagišwa Khanseleng.
(b) tlhagišo ya wona ka go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, ge e le gore Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e maikhutšong ge Molaokakanywa o tsebiša.
(8) Ge e le gore Molaokakanywa wo go bolelwago ka wona mo karolwaneng ya (3)(b), goba karolong ye nngwe le ye nngwe ya Molaokakanywa, o ama fela profense goba diprofense tše itšego, Khansele ya Setšhaba ya Diprofense e ka se fetiše Molaokakanywa goba karolo ye e lebanego ya wona ka ntle le ge o dumeletšwe ke lekgotlapeamelao goba makgotlapeamelao a profense goba diprofense tše amegago.
(9) Molaokakanywa wo o fetošago Molaotheo woo o šetšego o fetišitšwe ke Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka gomme, moo go hlokegago, ke Khansele ya Setšhaba ya Diprofense, o swanetše go fetišetšwa go Mopresitente go amogelwa.
(iii) gana Molaokakanywa woo.
(b) Ge Khansele e ka fetiša Molaokakanywa ka ntle le go šišinya diphetošo, Molaokakanywa woo o swanetše go romelwa go Mopresitente go amogelwa.
(ii) tšea sephetho sa go se tšwelepele ka Molaokakanywa woo.
(d) Molaokakanywa wo o fetišitšwego ke Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka go ya ka temana ya (c) o swanetše go romelwa go Mopresidente go amogelwa.
(c) taba yeo e phethwa ka bontši bja dibouto tšeo di dirilwego, eupša ge go na le tekano ya palo ya dibouto mahlakoreng ka moka a taba, moemedi yo a swerego marapo o swanetše go dira boutu ya makgaolakgang.
(b) Ge Khansele e fetiša Molaokakanywa ka ntle le diphetošo, Molaokakanywa o swanetše go romelwa go Mopresitente go amogelwa.
(c) Ge Khansele e ka fetiša Molaokakanywa woo o fetotšwego, Molaokakanywa woo o fetotšwego o swanetše go fetišetšwa go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, gomme Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e ka fetiša Molaokakanywa woo o fetotšwego, o swanetše go romelwa go Mopresitente gore o amogelwa.
(iii) sebopego se sengwe sa Molaokakanywa.
(e) Ge Komiti ya Bolamodi e sa kgone go dumelelana ka gare matšatši a 30 morago ga ge Molaokakanywa o fetišeditšwe go yona, Molaokakanywa woo o tla felelwa ke mošomo ka ntle le ge Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e ka fetiša Molaokakanywa woo gape, e fela ka thekgo ya dibouto tša bonyane peditharong ya maloko a yona.
(f) Ge komiti ya Bolamodi e dumelalana ka Molaokakanywa ka ge o fetišitšwe ke Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, Molaokakanywa woo o swanetše go fetišetšwa go Khansele, ge Khansele e ka fetiša Molaokakanywa woo, gona Molaokakanywa woo o swanetše go romelwa go Mopresitente go amogelwa.
(g) Ge komiti ya Bolamodi e dumelelana ka Molaokakanywa ka ge o fetišitšwe ke Khansele, Molaokakanywa woo o swanetše go fetišetšwa go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, ge o ka fetišwa ke Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, o swanetše go romelwa go Mopresitente go amogelwa.
(h) Ge komiti ya Bolamodi e dumelelana ka sebopego se sengwe sa Molaokakanywa, sebopego seo sa Molaokakanywa se swanetše go fetišetšwa go bobedi Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka le go Khansele, ge o ka fetišwa ke Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka le Khansele, gona o swanetše go romelwa go Mopresitente go amogelwa.
(i) Ge Molaokakanywa wo o fetišeditšwego go Khansele go ya ka temana ya (f) goba (h) o sa fetišwe ke Khansele, Molaokakanywa woo o felelwa ke mošomo ka ntle ga ge Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e ka o fetiša gomme ka thekgo ya bonyane bja dibouto tše e ka bago peditharong tša maloko a yona.
(j) Ge Molaokakanywa wo o fetišeditšwego go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka go ya ka temana ya (g) goba (h) o sa fetišwe ke Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, Molaokakanywa woo o felelwa ke mošomo, e fela Molaokakanywa ka ge o fetišitšwe ke Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka peleng o ka fetišwa gape ke Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, e fela ka thekgo ya bonyane bja dibouto tše e ka bago peditharong tša maloko a yona.
(k) Molaokakanywa wo o fetišitšwego ke Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka go ya ka temana ya (e),(i) goba (j) swanetše go romelwa go Mopresitente go amogelwa.
(b) Molaokakanywa woo o fetišitšego ke Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka go ya ka temana ya (a)(i) o swanetše go romelwa go Mopresitente go amogelwa.
(c) Ge Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e ka fetiša Molaokakanywa woo o fetotšwego, Molaokakanywa woo o fetotšwego o swanetše go fetišetšwa go Khansele, gomme ge Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e ka fetiša Molaokakanywa woo o fetotšwego, o swanetše go romelwa go Mopresitente gore o amogelwa.
(iii) sebopego se sengwe sa Molaokakanywa.
(e) Ge Komiti ya Bolamodi e sa kgone go dumelelana ka gare matšatši a 30 morago ga ge Molaokakanywa o fetišeditšwe go yona, Molaokakanywa woo o tla felelwa ke mošomo.
(f) Ge Komiti ya Bolamodi e dumelalana ka Molaokakanywa ka ge o fetišitšwe ke Khansele, Molaokakanywa woo o swanetše go fetišetšwa go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, ge Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e ka fetiša Molaokakanywa woo, Molaokakanywa woo o swanetše go romelwa go Mopresitente go amogelwa.
(g) Ge Komiti ya Bolamodi e dumelelana ka Molaokakanywa wo o fetošitšwego ka ge o fetišitšwe ke Kopano ya Maloko a Plamenete ka Moka, Molaokakanywa woo o swanetše go fetišetšwa go Khansele, ge o ka fetišwa ke Khansele, o swanetše go romelwa go Mopresitente go amogelwa.
(h) Ge Komiti ya Bolamodi e dumelelana ka sebopego se sengwe sa Molaokakanywa, sebopego seo sa Molaokakanywa se swanetše go fetišetšwa go bobedi Khansele le go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, ge o ka fetišwa ke Khansele, o swanetše go romelwa go Mopresitente go amogelwa.
(i) Ge Molaokakanywa wo o fetišeditšwego go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka go ya ka temana ya (f) goba (h) o sa fetišwe ke Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, Molaokakanywa woo o felelwa ke mošomo.
(f) karolo ya 197.
(b) ukangwego Kgaolong ya 13, yeo e akaretšago tlhagišo ye nngwe le ye nngwe yeo e amago dikgahlego tša ditšhelete tša lekala la profense la mmušo.
Temana ya (b) e tšeetšwe legato ke 1 ya Molao wa 3 wa 2003.
(i) Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e tšea Molaokakanywa bjalo ka ge o ukangwa karolwaneng ya (1)(g) goba (h), Molaokakanywa woo o ka fetišwa fela ge bontši bja dibouto tša maloko a Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka di o thekga.
(ii) ge Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e lekola le go lekodišiša Molaokakanywa wo o ukangwago karolwaneng (1)(e), (i) goba (j), Molaokakanywa woo o ka no fetišwa fela ge e le gore peditharong ya dibouto tša maloko a Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka di o thekga.
(6) Karolo ye ga e ame Melaokakanywa ya ditšhelete.
(d) o dumelela ditefedišothwii go tšwa go Sekhwama sa Setšhaba sa Ditšhelete, ntle le ge Molaokakanywa wo o ukangwego karolong ya 214 o dumelela ditefedišo thwii.
(d) go dumelela ditefedišothwii go tšwa go Sekhwama sa Setšhaba sa Ditšhelete.
(3) Melaokakanywa ka moka e swanetše go lekolwa go ya ka tshepedišo ye e beilwego ke karolwana ya 75. Molo wa Palamente o swanetše go hlagiša tshepedišo Go fetoša Melaokakanywa ya ditšhelete pele ga Palamente.
Karolo ya 77 e tšeetšwe legato ke karolwana ya 2 ya Molao wa 61 wa 2001.
(b) moemedi o tee go tšwa boemeding bja profense ye nngwe le ye nngwe ka go Khansele ya Setšhaba ya Diprofense, yo a kgethilwego ke boemedi.
(b) bonnyane bja baemedi ba bahlano ba Khansele ya Setšhaba ya Diprofense.
(1) Mopresitente o swanetše go amogela le go saena Molaokakanywa wo o fetišitšwego go ya ka Kgaolo ye goba, ge Mopresitente a na le kgonono ka go ba molao ga Molaokakanywa, a o bušetše morago go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka gore o lekolwe lefsa.
(2) Melawana le ditaelo tšeo di kopanetšwego di swanetše go hlagiša tshepedišo ya go lekola Molakakanywa gape ke Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka le go kgatha tema ga Khansele ya Setšhaba ya Diprofense ka tsepedišong.
(b) karolo ya 74(1), (2) goba 3(b) goba 76 e be e dirišitšwe go fetišweng ga Molaokakanywa.
(b) a o fetišetše go Kgorotsheko ya Molaotheo go tšea sephetho ka ga go ba molaong ga wona.
(5) Ge Kgorotsheko ya Molaotheo e ka fetša ka gore Molaokakanywa o mo molaong, Mopresidente o swanetše go o amogela le go o saena.
(1) Maloko a Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka a ka dira kgopelo go Kgorotsheko ya Molaotheo go fiwa taelo ya gore Molao wa Palamente, wo o fetišitšwego ke Kgobokano, ka moka ga wona, goba karolo ya wona ga e molaong.
(b) e swanetše go dirwa matšatšing a 30 morago ga ge Mopresidente a amogetše le go saenela molao woo.
(b) kgopelo e na le kgonagalo ye e bonalago ya katlego.
(4) Ge kgopelo e se ya atlega, ebile e ile ya se be le kgonagalo ye e bonalago ya katlego, Kgorotsheko ya Molaotheo e ka laela gore bakgopedi ba lefe ditshenyegelo.
Molaokakanywa wo o amogetšwego le go saenelwa ke Mopresidente e ba Molao wa Palamente, ebile o swanetše go phatlalatšwa ka pela gomme o thoma go šoma le seemetseng ge o phatlaladitšwe goba go tloga nakong yeo o beilwego ke Molao.
Khopi ya Molao wa Palamente yeo e saennwego ke bohlatse bjo bo feletšego bja ditlhagišo tša Molao gomme, morago ga go phatlalatšwa, o swanetše go išwa go Kgorotsheko ya Molaotheo go lotwa.
(c) o tšwetšapele botee bja setšhaba le seo se ka tšwetšago Repabliki pele.
(1) Mopresidente o na le maatla ao a a filwego ke Molaotheo le melao, go akaretšwa yeo e nyakegago go phethagatša mešomo ya go ba Hlogo ya Mmušo le hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba.
(k) Go aba diala tša tlhompho.
Tsebišo: Diala tša tlhompho di abilwe ka gare ga Kuranta ya Mmušo 24155 ya 6 Desemere, 2002 le Kuranta ya Mmušo 25213 ya 25 Julae, 2003.
(1) Maatlaphetiši a Repabliki a filwe Mopresitente.
phethagatša mediro e mengwe le e mengwe ya phethišo yeo e hlagišwago ka go Molaotheo goba ka go melao ya setšhaba.
(1) Tulong ya yona ya mathomo morago ga go kgethwa ga yona, le ge go tsomega go tlatša sekgoba, Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e swanetše go kgetha mosadi goba monna go tšwa malokong a yona go ba Mopresitente.
(2) Moahlodimogolo o swanetše go sepediša dikgetho tša Mopresidente, goba a kgethe moahlodi o mongwe go dira bjale. Tshepedišo ye e beilwego go Karolo ya A ya Šetulo 3 e šomišwa ge go kgethwa Mopresitente.
Karolwana ya (2) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 6 ya Molao wa 34 wa 2001.
(3) Dikgetho tša go tlatša sekgoba mo kantorong ya Mopresitente di swanetše go swarwa nakong le letšatšikgwedi leo le beilwego ke Moahlodimogolo, eupša e sego matšatši a go feta a 30 ka morago ga ge sekgoba se bile gona.
Karolwana ya (3) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 6 ya Molao wa 34 wa 2001.
Ge a kgethilwe go ba Mopresitente, motho o lahlegelwa ke go ba leloko la Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka gomme mo matšatšing a mahlano, o swanetše go amogela modiro wa gagwe ka go ikana goba go itlama gore o tla botegela Repabliki le go obamela Molaotheo go ya ka Šetulo 2.
(1) Pakatiro ya Mopresitente e thoma ge a thoma modiro gomme e felela ge go eba le sekgoba goba ge motho yo a latelago a kgethilwe go ba Mopresitente a thoma modiro.
(2) Ga go motho yo a swanetšego go dula setulo sa Bopresitente makga a go feta a mabedi, eupša ge motho a kgethwa go tlatša sekgoba ka kantorong ya bopresitente; sebaka sa magareng a go kgethwa ga gagwe le go kgethwa ga Mopresidente yo a latelago ga se tšewe bjalo ka pakatiro.
(c) go šitwa ke go phethagatša mešomo ya setulo sa gagwe.
(2) Mang le mang yo a tlošitšwego setulong sa Bopresitente go ya ka karolwana ya 1(a) goba (b) a ka se neelwe ditshwanelo tša kantoro yeo, le gona ga a swanela go šoma mošomo ofe goba ofe wa setšhaba.
(b) Tona yeo e kgethilwego ke Mopresidente.
(d) Spikara, go fihlela ge Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e kgethile le lengwe la maloko a yona.
(2) Mopresidente wa Motšwaoswere o na le maikarabelo, maatla le mešomo ya Mopresitente.
(3) Pele a tšea maikarabelo, maatla le mediro ya Mopresitente, Mopresitente wa Motšwaoswere o swanetše go ikana goba go itlama gore o tla botegela Repabliki le go obamela Molaotheo go ya ka Šetulo 2.
(4) Motho yoo, bjalo ka Motlatšamopresitente a ikannego goba go itlama go botegela Repabliki o swanetše go boeletša tshepedišo ya kano go itlama nako ye nngwe le ye nngwe ya go latelana bjalo ka Motlatšamopresitente nakong yeo e felelago ge motho yo a kgethilwego bjalo ka Motlatšamopresitente yo a latelago a thoma modiro.
Karolwana ya (4) e okeditšwe ke karolwana ya 1 ya Molao wa 35 wa 1997.
(1) Kabinete e bopša ke Mopresidente, bjalo ka hlogo ya Kabinete Motlatšamopresitente le Ditona.
(2) Mopresitente o kgetha Motlatšamopresitente le ditona go tšwa malokong a Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, o ba nea maatla le mešomo gomme o kgona le go ba raka mošomong.
(c) a ka kgetha Ditona tše di sa fetego tše pedi go tšwa ka ntle ga Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka.
(4) Mopresitente o swanetše go kgetha leloko la Kabinete go ba moetapele wa merero ya mmušo ka go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka.
(5) Motlatšamopresitente o swanetše go thuša Mopresitente go phetheng ga mešomo ya mmušo.
(1) Motlatšamopresidente le Ditona ba na le maikarabelo a maatla le mešomo ya phetišo yeo ba e filwego ke Mopresitente.
(2) Maloko a Kabinete a na le maikarabelo a mohlakanelwa le ka bonoši phethagatšong ya mešomo ya bona.
(b) fa Palamente dipego ka botlalo le gona nako le nako, ka ga merero ye e welago taolong ya bona.
ebile a ka ba raka.
(2) Batlatšatona bao ba kgethilwego go ya ka karolwana ya (1)(b) ba na le maikarabelo go Palamente go diragatšeng ga maatla a bona le go diriša mediro ya bona.
Karolo ya 93 e tšeetšwe legato ke karolwana ya 7 ya Molao wa 34 wa 2001.
Ge dikgetho tša Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka di swarwa, Kabinete, Motlatšamopresitente, Ditona le Batlatšatona ba dula ba na le maatla a go šoma go fihla motho yoo a kgethilwego go ba Mopresitente ke Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka ye e latelago a thoma modiro.
Pele ga ge Motlatšamopresitente, Ditona le Batlatšatona ba ka thoma go phethagatša mešomo ya bona, ba swanetše go ikana le go itlama go botegela Repabliki le ka go obamela Molaotheo go ya ka Šetulo 2.
(1) Maloko a Kabinete le Batlatšatona ba swanetše go itshwara go ya ka mokgwa wa boitshwaro woo o beilwego ke molao wa naga.
(c) go šomiša maemo a bona goba tshedimošo yeo ba e filwego go ikhumiša goba go hola motho yo mongwe ka tsela yeo e sa lokago.
(b) maatla goba mošomo ofe goba ofe woo filwego leloko le lengwe ke molao.
Mopresitente a ka abela leloko la Kabinete maatla a itšego goba mošomo wo mongwe le wo mongwe wa leloko le lengwe leo le sego gona mošomong goba leo le šitwago ke go diragatša maatla ao goba go phetha mošomo woo.
Leloko la Kabinete le ka abela maatla a itšego goba mošomo ofe goba ofe wo o swanetšego go diragatšwa goba go phethagatšwa go ya ka Molao wa Palamente go leloko la Khansele ya Khuduthamaga ya profense goba go Khansele ya Mmasepala.
(c) o thoma go šoma ge Mopresitente a se no dira kgoeletšo.
(iv) go thibela profense yeo go tšea magato ao a sa kwagalego ao e ka bago ditšhitišo go dikgahlego tša profense ye nngwe goba nageng ka moka.
Karolwana ya (1) e fetošitšwe ke karolwana ya 2 (b) ya Molao wa 3 wa 2003.
(c) Khansele e swanetše, ge tsenogare e ntše e tšwelapele, go lekola lefsa tsenogare nako le nako e bile e ka dira ditigelo tše itšego tša maleba go khuduthamaga ya setšhaba.
Karolwana ya (2) e tšeetšwe legato ke 2 (c) ya Molao wa 3 wa 2003.
(3) Molao wa setšhaba o ka laola tshepedišo yeo e theilwego karolong ye.
Karolo 100 fetošitšwe ke 2 (a) ya Molao wa 3 wa 2003.
(b) se na le ditlamorago tša semolao.
(2) Sephetho se se ngwadilwego sa go tšewa ke Mopresitente se swanetše go saenelwa gape ke leloko le lengwe la Kabinete ge e le gore sephetho seo se ama mošomo wo o abetšwego leloko leo la Kabinete.
(3) Dikgoeletšo, melawana le didirišwa tše dingwe tša melawana ye mengwe di swanetše go hwetšwagala setšhabeng ka moka.
(b) amogelwa ke Palamente.
(1) Ge Kopano ya Maloko a Palamenete ka Moka, ka bouto ye e thekgwago ke bontši bja maloko a yona e ka fetiša tšhišinyo ya go hloka kholofelo go Kabinete, go sa akaretšwe Mopresitente, Mopresitente o tla swanela ke go bea Kabinete lefsa.
(2) Ge Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka ka bouto ye e thekgwago ke bontši bja maloko a yona e ka fetiša tšhišinyo ya go hloka kholofelo go Mopresitente, Mopresitente le maloko a mangwe a Kabinete le Batlatši ka moka ba bona, ba swanetše go rola modiro.
Temana ya (g) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 3 ya Molao wa 3 wa 2003.
(2) Mellwane ya diprofense ke yeo e bilego gona ge Molaotheo o thoma go šoma.
(c) go abela maatla a mangwe le a mangwe a molao wa yona go Khansele ya Mmasepala profenseng yeo.
(2) Lekgotlapeamelao la profense, ka sephetho seo se tšerwego ka thekgo ya bonyane bja doboutu tša peditharong ya maloko a yona, e ka kgopela Palamente go fetoša leina la profense yeo.
(3) Lekgotlapeamelao la profense le tlangwa ke Molaotheo fela, gomme ge le fetišitše molaotheo wa profense ya yona, gona e tlangwa le gape ke molaotheo woo, ebile e swanetše go ya ka, ka gare ga mellwane ya Molaotheo le ya Molaotheo wa profense.
(4) Molao wa profense mabapi le taba yeo e tlogago e le bohlokwa, goba e lebanego le phethagatšo ya maleba ya maatla ao a amago taba efe goba efe yeo e lego go Šetulo 4, mabakeng ka moka ke molao woo o amago taba ye e lego go Šetulo 4.
(5) Lekgotlatheramelao la profense le ka digela Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka molao woo o amago taba ye e lego ka ntle ga maatla a lekgotlapeamelao, goba taba yeo e lego gore Molao wa Palamente o laola molao wa Profense.
(d) o feleletša, ka kakaretšo, ka boemedi bja tekatekano.
Karolwana ya (1) e fetošitšwe ke karolwana ya 3 ya Molao wa 2 wa 2003.
(2) Lekgotlapeamelao la profense le bopša ke maloko a magareng ga a 30 le 80. Palo ya maloko, yeo e ka fapanago go ya ka profense, e swanetše go bewa go ya ka fomula yeo e beilwego go ya ka molao wa naga.
(e) mang le mang yo, morago ga go thoma go šoma ga karolo ye, a bonwago molato a romelwa kgolegong nako ya go feta dikgwedi tše 12 ntle le go ikgethela go lefa faene Repabliking goba ka ntle ga Repabliki, ge e le gore mediri yeo ya molato e be e tšewa bjalo ka molato ka Repabliking, efela ga go na motho yo a ka tšewago bjalo ka yo a rometšwego kgolegong go fihla boipiletšo bja gagwe kgahlanong le kotlo bo šetše bo kwelwe goba go fihla ge kahlolo e šetše e dirilwe. Go lahlegelwa ke ditshwanelo tše di lego temaneng ye go fela morago ga mengwaga ye mehlano morago ga ge kotlo e fedile.
(2) Motho yo a se nago le tshwanelo ya go ba leloko la lekgotlapeamelao la profense go ya ka karolwana ya (1)(a) goba (b) a ka ba nkgetheng wa lekgotlapeamelao, go hlokometšwe mellwane ye itšego goba mabaka ao a beilwego ke molao wa naga.
(c) a sa hlwe a na le ditshwanelo tša go ba leloko la phathi yeo e mo kgthilego bjalo ka leloko la lekgotlapeamelao, ntle le ge leloko leo e le leloko la phathi e nngwe go ya ka Šetulo ya 6A.
Karolwana ya (3) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 4 ya Molao wa 2 wa 2003.
(4) Dikgoba ka go lekgotlatheramelao la profense di swanetše go tlatšwa go ya ka molao wa naga.
Pele ga ge maloko a lekgotlapeamelao la profense a thoma go phethagatša mešomo ya bona, ba swanetše go ikana le go itlama go botegela Repabliki le ka go obamela Molaotheo go ya ka Šetulo 2.
(1) Lekgotlapeamelao la profense le kgethwa go ba mošomong mengwaga e mehlano.
(2) Ge lekgotlapeamelao la profense le phatlalatšwa go ya ka karolo ya 109, goba ge lebaka la go ba modirong ga lona go fihla mafelelong, Tonakgolo ya profense, go ya ka kgoeletšo, o swanetše go bitša le go bega matšatšikgwedi a dikgetho, tšeo di swanetšego go swarwa mo matšatšing a 90 morago ga go phatlalatšwa ga lekgotlapeamelao goba ge go ba modirong ga lona go fihla mafelelong. Kgoeletšo yeo e ipiletšago e beago matšatšikgwedi a dikgetho e ka dirwa pele goba morago ge go ba modirong ga lekgotlapeamelao go fihla mafelelong.
Karolwana ya (2) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 1 ya Molao wa 3 wa 1999.
(3) Ge dipoelo tša dikgetho tša lekgotlapeamelao la profense di sa begwe mo nakong ye e beilwego mo karolong ya 190, goba ge dikgetho di ka beelwa ka thoko ke kgorotsheko, Mopresidente, ka kgoeletšo, o swanetše go bitša le go bega matšatšikgwedi a dikgetho tše dingwe, tšeo di swanetšego go swarwa mo matšatšing a 90 morago ga go fela ga nako ye e beilwego goba morago ga nako ye dikgetho di ilego tša beelwa ka thoko.
(4) Lekgotlapeamelao la profense le dula le na le maatla a go šoma go tloga nako ya ge e phatlalatšwa goba ge nako ya lona ya go šoma e fihla mafelelong go fihla letšatši pele ga letšatši la mathomo la dikgetho tša Lekgotlapeamelao le le latelago.
(b) mengwaga e meraro e fetile morago ga go kgethwa ga lekgotlapeamelao.
(b) lekgotlapeamelao le palelwa ke go kgetha Tonakgolo ye mpsha mo matšatšing a 30 morago ga ge sekgoba se hlolegile.
(1) Ka morago ga dikgetho, tulo ya mathomo ya lekgotlapeamelao la profense e swanetše go direga ka nako le letšatši leo le laotšwego ke moahlodi yoo a beilwego ke Moahlodimogolo eupša e se be matšatši a 14 morago ga ge dipoelo tša dikgetho di begilwe. Lekgotlapeamelao la profense le ka no tšea sephetho ka ga nako le lebaka la go dula go gongwe ga lona le dinako tša lona tša maikhutšo.
Karolwana (1) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 8 ya Molao wa 34 wa 2001.
(2) Tonakgolo ya profense e ka no bitša lekgotlapeamelao go tla pitšong yeo e sego ya mehleng go tlo ahlaahla merero ye e ikgethago.
(3) Lekgotlapeamelao le ka no tšea sephetho sa gore le ka kopanela kae ka mehla.
(1) Ge e dula la mathomo morago ga go kgethwa, goba ge go tsomega go tlatša sekgala se se itšego, lekgotlapeamelao la profense le swanetše go kgetha Spikara le Motlatšaspikara go tšwa malokong a yona.
Moahlodi yo a rometšwego ke Moahlodimogolo o swanetše go swara marapo ge go kgethwa Spikara. Spikara sona se swara marapo ge go kgethwa Motlatšaspikara.
Karolwana ya (2) e tšeetšwe legato ke 9 ya Molao wa 34 wa 2001.
(3) Tshepedišo yeo e beilweng go Karolo ya A ya Šetulo 3 e šomišwa ge go kgethwa Spikara le Motlatšaspikara.
(4) Lekgotlapeamelao la profense le ka tloša Spikara goba Motlatšaspikara mošomong ka go tšea sephetho se se bjalo. Bontši bja maloko a lekgotlapeamelao la profense ba swanetše go ba gona ge go tšewa sephetho.
(5) Go ya ka melawana le ditaelo tša yona, lekgotlapeamelao la profense le ka kgetha batho bao ba ka swarago marapo go tšwa malokong a lona go thuša Spikara le Motlatšaspikara.
(c) ditaba ka moka tšeo di lego pele ga lekgotlapeamelao la profense di phethwa ka bontši bja dibouto tšeo di dirilwego.
(b) a ka dira bouto ya ngangišano ge taba e swanetše go phethwa ka thekgo ya dibouto tša bonyane bja peditharong ya maloko a lekgotlapeamelao la profense.
Ditokelo tša baemedi ba go ya go ile ba makgotlapeamelao a diprofense ba go ya go Khansele ya Setšhaba ya Diprofense ba ka tla, ebile ba ka bolela ka, makgotlapeamelao a diprofense a tšona le dikomiti tša yona, efela ba ka se boute. Lekgotlapeamelao le ka nyaka moemedi wa go ya go ile go tla ka lekgotlapeamelaong goba dikomiting tša lona.
(b) thoma goba go rulaganya melao, ka ntle le Melaokakanywa ya ditšhelete.
(ii) lefapha le lengwe le le lengwe la profense la mmušo.
(d) go amogela dingongorego, dikgopelo goba ditšhišinyo go tšwa go batho ba bangwe bao ba nago le kgahlego goba dihlongwa.
(b) hlama melawana le ditaelo tšeo di amago mešomo ya yona, go lebeletšwe temokrasi ya kemedi le go kgatha tema, maikarabelo, ponagatšo le go ba le seabe setšhabeng.
kamogelo ya moetapele wa phathi e kgolo ya kganetšo ka go lekgotlapeamelao bjalo ka Moetapele wa Kganetšo.
se sengwe le se sengwe seo se utullotšwego ka lebaka la seo ba se boletšego, ba se tšweleditšego pele goba ba se išitšego go lekgotlapeamelao goba go e nngwe ya dikomiti tša lona.
(2) Ditshwanelo le ditokologo tše dingwe tša lekgotlapeamelao le maloko a lona di tla laolwa ke molao wa naga.
(3) Meputso, diputseletšo le mehola tšeo di lefelwago maloko a lekgotlapeamelao la profense di dirwa thwii go tšwa Sekhwameng sa Profense sa Ditšhelete.
(ii) go beakanyetša go phuruphutšwa ga motho o mongwe le o mongwe, mo go swanetšego, kganetšo ya go tsena ka, goba go ntšhiwa ga motho ofe goba ofe.
(2) Lekgotlapeamelao la profense le ka se kgetholle batho, go akaretšwa boraditaba, tulong ya komiti ka ntle le ge seo se kwešišega ebile go le molaong go dira bjale setšhabeng seo se lokologilego sa temokrasi.
Ke fela maloko a Khuduthamaga ya profense goba komiti goba leloko la lekgotlapeamelao la profense leo le ka tšweletšago Molaokakanywa ka go lekgotlapeamelao, gomme ke fela leloko la Khuduthamaga le le rwelego maikarabelo a merero ya ditšhelete tša profense le le ka tšweletšago Molaokakanywa wa ditšhelete ka go lekgotlapeamelao la profense.
(d) o dumelela ditefedišothwii go tšwa go Sekhwama sa Profense sa Ditšhelete.
(d) go dumelela ditefedišothwii go tšwa go Sekhwama sa Profense sa Ditšhelete.
(3). Molao wa profense o swanetše go hlagiša tshepedišo yeo lekgotlapeamelao la profense le ka fetošago Molaokakanywa ya ditšhelete.
Karolo ya 120 e tšeetšwe legato ke karolwana ya 3 ya Molao wa 61 wa 2001.
(1) Tonakgolo e swanetše go amogela le go saena Molaokakanywa wo o fetišitšwego ke lekgotlapeamelao la profense go ya ka Kgaolo ye goba, ge Tonakgolo a na le kgonono ka go ba molaong ga Molaokakanywa, a o bušetše morago go lekgotlapeamelao gore o lekolwe lefsa.
(b) a o fetišetše go Kgorotsheko ya Molaotheo go tšea sephetho ka ga go ba molaong ga wona.
(3) Ge Kgorotsheko ya Molaotheo e ka fetša ka gore Molaokakanywa o mo molaong, Tonakgolo e swanetše go o amogela le go o saena.
(1) Maloko a lekgotlapeamelao la profense a ka dira kgopelo go Kgorotsheko ya Molaotheo go fiwa taelo ya gore Molao wa profense ka moka ga wona, goba karolo ya wona ga e molaong.
(b) e swanetše go dirwa matšatšing a 30 morago ga ge Tonakgolo a amogetše le go saenela molao woo.
(b) kgopelo e na le kgonagalo ye e bonalago ya katlego.
(4) Ge kgopelo e se ya atlega, ebile e ile ya se be le kgonagalo ye e bonalago ya katlego, Kgorotsheko ya Molaotheo e ka laela gore bakgopedi ba lefe ditshenyegelo.
Molaokakanywa wo o amogetšwego le go saenelwa ke Tonakgolo e ba Molao wa profense, ebile o swanetše go phatlalatšwa ka pela gomme o thoma go šoma le seemetseng ge o phatlaladitšwe goba go tloga nakong yeo o beilwego ke Molao.
Khopi ya Molao wa profense yeo e saennwego ke bohlatse bjo bo feletšego bja ditlagišo tša Molao woo gomme, morago ga go phatlalatšwa, o swanetše go išwa go Kgorotsheko ya Molaotheo go lotwa.
(1) Maatlaphetiši a profense a filwe Tonakgolo ya profense yeo.
diragatša melao ka moka ya naga ka gare ga mollwane wa yona wa mešomo woo o beilwego ka go Šetulo 4 goba 5 ka ntle le ge Molaotheo goba Molao wa Palamente o hlagiša ka tsela e nngwe.
laola ka profenseng, melao ya naga ka ntle ga mellwane ya yona ya mešomo yeo e beilwego ka go Šetulo 4 goba 5, taolo yeo e filwego khuduthamaga ya profense go ya ka Molao wa Palamente.
phethagatša mediro e mengwe le e mengwe yeo e filwego khuduthamaga ya profense go ya ka Molaotheo goba ka Molao wa Palamente.
(3) Profense e na le maatla a phetišo go ya ka karolwana ya (2)(b) fela go fihla moo profense e nago le bokgoni bja taolo bja go tšea maikarabelo gabotse. Mmušo wa setšhaba, ka go diriša molao le dikgato tše dingwe, o swanetše go thuša diprofense go hlabolla bokgoni bja taolo bjo bo nyakegago mo phethagatšong ya bolaodi, e lego go phetheng mediro yeo e laeditšwego go karolwana ya (2).
(4) Phapano e nngwe le ye nngwe mabapi le bokgoni bja profense bja taolo ya merero ka moka e swanetše go romelwa go Khansele ya Setšhaba ya Diprofense gore e rarollwe mo matšatšing a 30 morago ga go romelwa go Khansele.
(5) Go ya ka Karolo 100, go tsenywa tšhomišong ga molao wa profense mo profenseng ke maatla ao a lebanego Khuduthamaga ya profense e nnoši.
(b) Molaotheo wa profense ge e le gore molaotheo wa profense o šetše o fetišitšwe.
Leloko la Khuduthamaga ya profense le ka abela maatla a itšego goba mošomo ofe goba ofe wo o swanetšego go diragatšwa goba go phethagatšwa go ya ka Molao wa Palamente goba Molao wa profense, go Khansele ya Mmasepala.
(c) o thoma go šoma ge Tonakgolo e se no dira kgoeletšo.
(1) Tonakgolo ya profense e na le maatla le mešomo tšeo a di filwego ke Molaotheo le melao.
Ge e dula la mathomo morago ga go kgethwa, goba ge go tsomega go tlatša sekgala se se itšego, lekgotlapeamelao la profense le swanetše go kgetha Spikara le Motlatšaspikara go tšwa malokong a yona.
Moahlodi yo a rometšwego ke Moahlodimogolo o swanetše go swara marapo ge go kgethwa Spikara. Spikara sona se swara marapo ge go kgethwa Motlatšaspikara.
Karolwana ya (2) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 10 ya Molao wa 34 wa 2001.
(3) Dikgetho tša go tlatša sekgoba ka kantorong ya Tonakgolo di swanetše go swarwa nako le letšatšikgwedi tšeo di beilwego ke Moahlodimogolo, e fela e sego ka morago ga matšatši a 30 morago ga ge sekgoba se hlolegile.
Karolwana ya (3) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 10 ya Molao wa 34 wa 2001.
Tonakgolo ye e kgethilwego e swanetše go thoma modiro mo matšatšing a mahlano morago ga go kgethwa, ka go ikana goba go itlama gore o tla botegela Repabliki le go obamela Molaotheo go ya ka Šetulo 2.
(1) Pakatiro ya Tonakgolo e thoma ge Tonakgolo e thoma modiro gomme e felela ge go eba le sekgoba goba ge motho yo a latelago a kgethilwe go ba Tonakgolo a thoma modiro.
(2) Ga go motho yo a swanetšego go dula setulo sa BoTonakgolo makga a go feta a mabedi, eupša ge motho a kgethwa go tlatša sekgoba ka kantorong ya botonakgolo; sebaka sa magareng a go kgethwa ga gagwe le go kgethwa ga Tonakgolo yo a latelago ga se tšewe bjalo ka pakatiro.
(c) go šitwa ke go phethagatša mešomo ya setulo sa gagwe.
(2) Mang le mang yo a tlošitšwego setulong sa BoTonakgolo go ya ka karolwana ya 3 (a) goba (b) a ka se neelwe ditshwanelo tša kantoro yeo, le gona ga a swanela go šoma mošomo ofe goba ofe wa setšhaba.
(a) Leloko la Khuduthamaga ya profense leo le kgethilwego ke Tonakgolo.
(b) Leloko Khuduthamaga ya profense leo le kgethilwego ke maloko a mangwe a Khuduthamaga.
(c) Spikara, go fihlela ge lekgotlapeamelao la profense le kgethile le lengwe la maloko a lona.
(2) Tonakgolo ya Motšwaoswere e na le maikarabelo, maatla le mešomo ya Tonakgolo.
(3) Pele a tšea maikarabelo, maatla le mediro ya Tonakgolo, Tonakgolo ya Motšwaoswere o swanetše go ikana goba go itlama gore o tla botegela Repabliki le go obamela Molaotheo go ya ka Šetulo 2.
(1) Khuduthamaga ya profense e bopša ke Tonakgolo, bjalo ka hlogo ya Khuduthamaga, le maloko ao a sego ka fase ga ba bahlano bao ba sa fetego ba lesome bao ba kgethilwego ke Tonakgolo go tšwa go maloko a lekgotlapeamelao la profense.
(2) Tonakgolo ya profense e kgetha maloko a Khuduthamaga, o ba nea maatla le mešomo gomme o kgona le go ba raka mošomong.
(1) Maloko a khuduthamaga ya profense ba na le maikarabelo a mešomo ya phetišo yeo ba e filwego ke Tonakgolo.
(2) Maloko a Khuduthamaga ya profense a na le maikarabelo a mohlakanelwa le ka bonoši go lekgotlapeamelao phethagatšong ya maatla a bona le go diragatša mešomo ya bona.
fa lekgotlapeamelao dipego ka botlalo le gona nako le nako, ka ga merero ye e welago taolong ya bona.
Ge dikgetho tša lekgotlapeamelao la profense di swarwa, Khuduthamaga le maloko a yona ba dula ba na le maatla a go šoma go fihla motho yoo a kgethilwego go ba Tonakgolo ke lekgotlapeamelao leo le latelago a thoma modiro.
Pele ga ge maloko a Khuduthamaga ya profense a thoma go phethagatša mešomo ya bona, ba swanetše go ikana le go itlama go botegela Repabliki le ka go obamela Molaotheo go ya ka Šetulo 2.
(1) Maloko a Khuduthamaga ya profense ba swanetše go itshwara go ya ka mokgwa wa boitshwaro woo o beilwego ke molao wa naga.
(c) go šomiša maemo a bona goba tshedimošo yeo ba e filwego, go ikhumiša goba go hola motho yo mongwe ka tsela yeo e sa lokago.
(b) maatla goba mošomo ofe goba ofe woo o filwego leloko le lengwe ke molao.
Tonakgolo ya profense a ka abela leloko la Khuduthamaga maatla a itšego goba mošomo wo mongwe le wo mongwe wa leloko le lengwe leo le sego gona mošomong goba leo le šitwago ke go diragatša maatla ao goba go phetha mošomo woo.
thibela Khansele yeo ya Mmasepala go tšea magato ao a sa kwagalego ao e ka bago ditšhitišo go dikgahlego tša mmasepala o mongwe goba nageng ka moka.
(c) go phatlalatša Khansele ya Mmasepala le go kgetha molaodi go fihlela ge Khanseele e mpsha ya Mmasepala go begilwe gore e kgethilwe, ge e le gore mabaka ao e sego a tlwaelo e dumelela seo.
(c) Khansele e swanetše, ge tsenogare e ntše e tšwelapele, go lekola lefsa tsenogare nako le nako e bile e ka dira ditigelo tše itšego tša maleba go khuduthamaga ya profense.
(b) go amogela ditekanyetšo tša motšwaoswere goba magato a go tšweletša ditseno go thuša go šoma ga go tšwelapele ga mmasepala.
(c) ge Khansele ya Mmasepala e sa phatlalatšwe go ya ka temana ya (b), ya tšea maikarabelo a go diragatša magato a go tšweletša ditseno moo e lego gore mmasepala o ka se goba wa se diragatše magato a go tsoga gape.
mo matšatšing a šupa ka morago ga ge tsenogare e thomile.
(7) Ge khuduthamaga ya profense e ka se kgone goba e sa goba e sa diragatše maatla a yona gabotse goba e sa phethagatše mešomo yeo e beilwego karolwaneng ya (4) goba ya(5), khuduthamaga ya setšhaba e swanetše go tsenagare go ya ka karolwana ya (4) goba ya(5) legatong la khuduthamaga ya profense ye e amegago.
(8) Molao wa setšhaba o tla laola tiragatšo ya karolo ye, go akaretša tshepedišo ye e hlamilwego ke karolo ye.
Karolo ya 139 e tšeetšwe legato ke karolwana ya 4 ya Molao wa 3 wa 2003.
(b) se na le ditlamorago tša semolao.
(2) Sephetho se se ngwadilwego sa go tšewa ke Tonakgolo se swanetše go saenelwa gape ke leloko le lengwe la Khuduthamaga ge e le gore sephetho seo se ama mošomo wo o abetšwego leloko leo.
(3) Dikgoeletšo, melawana le didirišwa tše dingwe tša melawana ye mengwe ya profense di swanetše go hwetšagala setšhabeng ka moka.
(b) amogelwa ke lekgotlapeamelao la profense.
(1) Ge lekgotlapeamelao la profense, ka bouto ye e thekgwago ke bontši bja maloko a yona e ka fetiša tšhišinyo ya go hloka kholofelo go Khuduthamaga ya profense, go sa akaretšwe Tonakgolo, Tonakgolo e tla swanela ke go bea Khuduthamaga lefsa.
(2) Ge lekgotlapeamelao la profense, ka bouto ye e thekgwago ke bontši bja maloko a yona e ka fetiša tšhišinyo ya go hloka kholofelo go Khuduthamaga ya profense, Tonakgolo le maloko a mangwe a Khuduthamaga ba swanetše go rola modiro.
Khuduthamaga ya profense le tla fetiša molaotheo wa profense goba, ge go kgonega, la fetoša molaotheo, ge bonyane bja peditharong ya maloko a lona ba boutela go amogela Molaokakanywa.
(b) sehlongwa, tema, taolo le maemo a kgoši ya setšo, ge go kgonega.
(ii) ka ntle ga maatla le mešomo yeo e filwego profense ke dikarolo tše dingwe tša Molaotheo.
(1) Ge lekgotlapeamelao la profense le phasišitše goba e fetošitše molaotheo, Spikara sa lekgotlapeamelaose o swanetše go neela sengwalwa seo sa molaotheo goba diphetošo tša molaotheo go Kgorotsheko ya Molaotheo gore o hlatselwe.
(b) gore sengwalwa ka moka se dumelelana le karolo ya 143.
(1) Tonakgolo ya profense e swanetše go amogela le go saena sengwalwa sa molaotheo wa profense goba diphetošo tšeo di hlatsetšwego ke Kgorotsheko ya Molaotheo.
(2) Sengwalwa seo se amogetšwego le go saenwa ke Tonakgolo se swanetše go phatlalatšwa kuranteng ya Mmušo gomme se tsene tirišong ge se seno phatlalatšwa goba nakong ye sa tlago bjalo ka ge go rerilwe go ya ka molaotheo woo goba diphetošo.
(3) Sengwalwa se se saennwego sa molaotheo wa profense goba diphetošo tša molaotheo ke bohlatse bjo bo feleletšego bja ditlhagišo tša sona gomme, ka morago ga phatlalatšo, se swanetše go išwa go Kgorotsheko ya Molaotheo go lotwa.
(1) Karolo ye e dirišwa mo phapanong gare ga melao ya naga le ya profense ye e welago lekaleng la tirišo le le tšwelelago go Šetulo 4.
(a) Molao wa naga o swaragane le morero woo o ka se kgonego go laolega ka tshwanelo ke molao wo o theilwego ke diprofense di ikemetše ka botšona.
(iii) melawana ya setšhaba.
(vi) tšhireletšo ya tikologo.
(b) e šitiša tiragatšo ya molawana wa ekonomi ya setšhaba.
(4) Ge go na le ngangišano mabapi le tlhokego ya molao wa naga morerong wo o tšweleditšwego karolwaneng ya (2)(c) gomme ngangišano yeo ya tlišwa pele ga kgorotsheko go rarollwa, Kgorotsheko e swanetše go hlompha tumelo goba go ganwa ga molao ke Khansele ya Setšhaba ya Diprofense.
(5) Molao wa profense o na le maatla godimo ga molao wa naga ge karolwana ya (2) goba (3) e sa šome.
(6) Molao wo o hlamilwego go ya ka Molao wa Palamente goba Molao wa profense o ka ba le maatla ge fela molao woo o amogetšwe ke Khansele ya Setšhaba ya Diprofense.
(7) Ge Khansele ya Setšhaba ya Diprofense e sa tšee sephetho mo matšatšing a 30 a tulo ya yona ya mathomo morago ga ge molao woo o tlišitšwe go yona, molao woo o swanetše go swanetše go sekasekwa mabakeng ka moka gore o amogetšwe ke Khansele.
(8) Ge Khansele ya Setšhaba ya Diprofense e sa amogele molao woo o umakilwego, karolwaneng ya (6), mo e swanetše, matšatšing a 30 a go tšea sephetho ga yona, mabaka a yona a go se amogele molao woo go bolaodi bjoo bo rometšego molao woo go yona.
(c) taba yeo e lego lekaleng la tirišo leo le lego lenaneong la Šetulo 4, karolong ya 146 o šoma bjalo ka ge nke tlhagišo yeo e amegago ya molaotheo wa profense ke molao wa profense wo o ukangwego karolong yeo.
(2) Molao wa naga wo o ukangwego mo karolong ya 44(2) o laola molao wa profense wa mabapi le ditaba tše di ukangwego mo lekaleng la tirišo le le tšweleditšego ka go Šetulo 5.
Ge ngangišano mabapi le phapano e ka se rarollwe ke kgorotsheko, molao wa naga ke wona o dirišwago sebakeng sa molao wa profense goba molaotheo wa profense.
Sepheto sa kgorotsheko sa gore molao o na le maatla go feta o mongwe ga se bolaye molao woo o hlokago maatla, fela molao woo o no se šome nakong yeo ge phapano yeo e ntše e le gona.
Ge go sekasekwa phapano yeo e lego pepeneneng magareng ga molao wa naga le wa profense, goba gare ga molao wa naga le molaotheo wa profense, kgorotsheko ye nngwe le ye nngwe e swanetše go sekamela tlhathollong yeo e kwalago ya molao goba molaotheo yeo e efogago phapano, godimo ga tlhathollo ye itšego ye e hlolago phapano.
(1) Lekala la mmušo wa gae le bopilwe ke bommasepala bao ba swanetšego go hlongwa nageng ka moka ya Repabliki.
(2) Bolaodi bja phethišo le bja go hlama melao bja mmasepala bo beilwe godimo ga Khansele ya Mmasepala.
(3) Mmasepala o na le tokelo ya go buša, ka bokgoni bja wona, go laola merero ya pušoselegae ya batho ba wona, go ya ka melao ya naga le ya diprofense, bjalo ka ge go laeditšwe ka molaotheong.
(4) Mmušo wa naga le wa profense ga ya swanela go nyatša goba go šitiša mmasepala bokgoni goba tokelo ya wona ya go diriša maatla goba go phethagatša mešomo ya wona.
(e) go hlohleletša setšhaba le mekgatlo ya setšhaba go tšea karolo mererong ya pušoselegae.
(2) Mmasepala o swanetše go leka, go ya ka bokgoni bja wona bja ditšhelete le bja taolo, go fihlelela maikemišetšo ao a tšweleditšwego karolwaneng ya (1).
(b) kgatha tema mananeong a tlhabollo a setšhaba le a profense.
(1) Mmušo wa naga le dipušo tša diprofense, ka molao le ditsela tše dingwe, e swanetše go thekga le go kgwahliša maatla a bommasepala go laola merero ya bona, go diriša maatla le go phetha mešomo ya bona.
(2) Molaokakanywa wa naga goba wa profense wo o amago maemo, dihlongwa, maatla goba mediro ya pušoselegae o swanetše go phatlalatšwa go sekasekwa ke setšhaba pele o ka tsebišwa Palamenteng goba go lekgotlapeamelao la profense, ka tsela yeo e kgontšhago bommasepala ba pušoselegae bao ba ipopilego, le batho ba bangwe bao ba nago le kgahlego go ba le monyetla wa go ntšha maikutlo ka ga Molaokakanywa woo.
(a) Mohuta wa A: Mmasepala wo o nago le taolophethišo le melao ye ikgethago ya bommasepala tikologong ya wona.
(b) Mohuta wa B: Mmasepala wo o abelanago taolophethišo le melao ya bommasepala tikologong ya wona le mmasepala wa mohuta wa C wa mmasepala wo o welago ka fase ga tikologo ya wona.
(c) Mohuta wa C: Mmasepala wo o nago le taolophethišo le melao ya bommasepala mo tikologong ye e akaretšago mmasepala wa go feta o tee.
(2) Melao ya naga e swanetše go hlatholla mehuta ye e fapanego ya bommasepala ye e ka hlongwago mohuteng wo mongwe le wo mongwe.
(c) go latela karolo ya 229, o dire dipeakanyetšo tša karoganyo ya maatla le mešomo bommasepala ge tikologo e na le bommasepala ba mehuta ya B le C. Karoganyo ya maatla le mešomo magareng a mmasepala wa mohuta wa B le wa C e ka no fapana le karolelano ya maatla le mešomo gare ga mmasepala wa mohuta wo mongwe wa B le wa C.
(4) Melao ye e ukangwego karolwaneng ya (3) e swanetše go šetša tlhokego ya kabo ya ditirelo tša mmasepala ka tsela ya tekatekano le ya sebaka se setelele.
(5) Melao ya profense e swanetše go laetša mehuta ye e fapanego ya bommasepala yeo e swanetšego go thewa ka profenseng.
(b) tšwetšapele tlhabollo ya pušoselegae le go kgontšha bommasepala go phethagatša mešomo le go laola merero ya wona.
(iii) go beakanyetša peakanyolefsa ya mellwane ya mmasepala moo e lego gore e nngwe ya diprofense tšeo di amegago e tloša thekgo ya yona ya mollwane wa mmasepala woo o beilwego go ya ka temana ya (a) .
Karolwana ya (6A) e tšentšwe ke karolwana ya 1 ya Molao wa 87 wa 1998.
(7) mmušo wa naga, go latela karolo ya 44, le dipušo tša profense di na le maatla a go hlama melao le a phetišo go kgontšha go šoma gabotse ga bommasepala mešomong ya yona go ya ka merero yeo e beilwego Dišetulong tša 4 le 5, ka go laola tirišo ya maatla a phetišo a bommasepala ao a ukangwego karolong ya 156 (1).
(b) morero ofe goba ofe woo o o filwego ke molao wa naga goba wa profense.
(2) Mmasepala o ka dira le go laola melawana ya bommasepala go sepediša gabotse merero yeo o nago le tokelo ya go e laola.
(3) Go ya ka taelo ya Karolo ya 151 (4), molawana wo o thulanago le molao wa naga goba wa profense ga o na le maatla. Ge e le gore go na le thulano gare ga molawana le molao wa naga goba wa profense woo o sa šomego ka lebaka la thulano ye e šupilwego karolong ya 149, molawana woo o swanetše go tšewa o na le maatla ge fela molao wo o sa šome.
(b) mmasepala o na le bokgoni bja go o laola.
(5) Mmasepala o na le tokelo ya go šomiša maatla afe goba afe ao a amanago le morero wo o swanetšego wa, o sepelelanago le, go dira mešomo ya wona ka tshwanelo.
(ii) maloko ka bobedi ao a kgethilwego go latela tema (a) le maloko ao a kgethilwego go ya ka temana (i) ya temana ye.
Karolwana ya (1) e tšeetšwe legato ke 1 (a) ya Molao wa 18 wa 2002.
(b) boemedi bja tekatekano bjalo ka ge go laeditšwe temaneng ya (a) go hlakantšhitšwe le tshepedišo ya boemedi bja diwate go ya ka karolo ya mmasepala woo ya lenaneo la bakgethi bohle.
(3) Mokgwa wa dikgetho go ya ka karolwana y (2) o swanetše go feleletša, ka kakaretšo, go boemedi bja tekatekano.
Karolwana ya (3) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 1 (b) ya Molao wa 18 wa 2002.
(4)(a) Ge mokgwa wa dikgetho o akaretša boemedi bja diwate, gona go segwa ga mellwane ya diwate go swanetše go dirwa ke taolo ye e ikemetšego bjo bo kgethilwego go ya ka, le go go šoma go latela tshepedišo le dikelo tša molao wa naga.
(b) Ge mollwane wa mmasepala o laotšwe go ya ka karolo ya 155 (6A), wate yeo e segilwego ka gare ga mollwane woo wa mmasepala o ka se fihle mollwaneng wa diprofense tšeo di amegago.
Karolwana (4) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 2 ya Molao wa 87 wa 1998.
(5) Motho a ka bouta mmasepaleng fela ge a ngwadišitšwe karolong yeo ya mmasepala go lenaneo la setšhaba le le swanago la bakgethi.
(6) Molao wa naga wo o ukangwego karolwaneng ya (1)(b) o swanetše go hloma lenaneo leo le dumelelago diphathi le dikgahlego tše di laeditšwego go Khansele ya Mmasepala yeo e dirago kgetho, go emelwa ka toka Khanseleng ya Mmasepala moo kgetho e dirwago gona.
(e) leloko la Khansele e nngwe ya Mmasepala; eupša kiletšo ye ga e ame leloko la Khansele ya Mmasepala leo le emetšego Khansele yeo Khanseleng ya Mmasepala wo mongwe wa mohuta o šele.
(2) Motho yo a se nago le tshwanelo ya go ba leloko la Khansele ya Mmasepala go ya ka karolwana ya (1)(a), (b), (d) goba (e) a ka ba nkgetheng wa Khansele, go hlokometšwe mellwane ye itšego goba mabaka ao a beilwego ke molao wa naga.
Mešomo ka go Khansele ya Mmasepala e swanetše go tlatšwa go ya ka molao wa bosetšhaba.
Karolwana (3) e okeditšwe ke karolwana 4 ya Molao wa Bomasomehlano wa Go fetoša Molaotheo wa 2008 le Molao wa Bomasometshela wa Go fetoša Molaotheo wa 2009.
(1) Pakatiro ya Khansele ya Mmasepala ga ya swanela go feta mengwaga e mehlano bjalo ka ge go beakantšwe go ya ka molao wa naga.
(2) Ge Khansele ya Mmasepala ae phatlaladitšwe go ya ka molao wa naga, goba nako ya wona e fedile, dikgetho di swanetše go swarwa mo matšatšing a 90 a letšatšikgwedi leo Khansele e phatlaladitšwego ka lona goba ge nako ya wona e fedile.
(3) Khansele ya Mmasepala, ka ntle le Khansele yeo e phatlaladitšwego go latela tsenogare go ya ka karolo ya 139, e tšwelapele go ba le tshwanelo ya go šoma go tloga nako yeo e phatlalatšwago ka yona goba ge nako ya wona e fela, go fihlela ge Khansele e mpsha ye e kgethilwego go begilwe gore e kgethilwe.
Karolo ya 159 e tšeetšwe legato ke karolwana 1 ya Molao wa 65 wa 1998.
Letšatšikgwedi la go thoma temaneng ya (b): 30 Juni 1997.
(d) thwala badiredi bao ba hlokegago go dira mešomo ya wona ka tshwanelo.
(d) go oketša dikadimo.
(3)(a) Bontši bja maloko a Khansele ya Mmasepala bo swanetše go ba gona pele bouto ka ga taba ye itšego e ka dirwa.
(b) Merero ka moka ye e amago ditaba tše di ukamilwego karolwaneng ya (2) di laolwa ke sephetho seo se tšerwego ke Khansele ya Mmasepala yeo e thekgwago ke bouto ya bontši bja maloko a yona.
(c) Merero e mengwe ka moka ye e lego pele ha Khansele ya Mmasepala e ahlolwa go ya ka bontši bja dibouto tše di dirilwego.
(b) molawana wo o šišinywago o phatlaladitšwe go hwetša ditshwayo tša setšhaba.
(c) bogolo bja komitiphethišo goba komiti e nngwe le ye nngwe ya Khansele ya Mmasepala.
(c) tlhomo, tlhamo, tshepetšo, maatla le mešomo ya dikomiti tša yona.
(7) Khansele ya Mmasepala e swanetše go sepediša mediro ya yona ka tsela ye e lego pepeneneng, le goba e ka no emiša dikopano tša yona goba tša dikomiti tša yona, ge fela go na le mabaka a go kwala mme go šeditšwe mohuta wa morero woo o swerwego.
(c) e ka laolwago go ya ka molao wa naga.
Molao wa profense wo o lego ka gare ga tlhako ya molao wa naga o ka fa tumelelo ya ditshwanelo le ditokologo go Dikhansele tša Mmasepala le maloko a tšona.
(1) Molawana wa mmasepala o ka šomišwa fela ge e le gore o šetše o phatlaladitšwe kuranteng ya semmušo ya profense yeo.
(2) Kuranta ya mmušo ya profense e swanetše go gatiša molawana wa mmasepala ge e kgopelwa ke mmasepala.
(3) Melawana ya Mmasepala e swanetše go hwetšagala gabonolo bathong.
(iii) kgatha tema tshepedišong yeo e hlalošitšwego ka go molao wa naga wo o ukamilwego karolong ya 221 (1)(c).
Temana ya (b) e tšeetšwe legato ke karolwana 4 ya Molao wa 61 wa 2001.
Ditaba ka moka mabapi le pušoselegae tšeo di sego tša ukangwa ka Molaotheong di ka no hlalošwa ke molao wa naga goba molao wa profense ka gare ga tlhako ya molao wa naga.
(1) Maatla a boahlodi a Repabliki a beilwe go dikgorotsheko.
(2) Dikgorotsheko di ikemetše ka botšona gomme di ikarabela go Molaotheo le go molao, woo di swanetšego go o diriša ka ntle le kgethollo le go se tšhabe selo, go emela sepitša goba lehufa.
(3) Ga go motho goba setho sa mmušo seo se swanetšego go šunya nko modirong wa dikgorotsheko.
(4) Ditho tša mmušo, ka tirišo ya dikgato tša semolao goba tše dingwe, di swanetše go thuša le go šireletša dikgorotsheko go kgonthišiša go ikemela ka noši, go se kgetholle, seriti, phihlelelo le go šoma gabotse ga dikgorotsheko.
(5) Taelo goba sephetho seo se tšerwego ke kgorotsheko se tlema batho ka moka le ditho tša mmuŠo tšeo taelo le sephetho di di amago.
(e) Kgorotsheko efe goba efe yeo e hlomilwego goba ye e amogelwago ke Molao wa Palamente, go akaretša kgoro ye nngwe le ye nngwe ya maemo a go swana le a Dikgorokgolo tša Tsheko goba Dikgorotsheko tša boMmaseterata.
(1) Kgorotsheko ya Molaotheo e bopša ke Moahlodimogolo wa Afrika Borwa, Motlatšamoahlodimogolo le baahlodi ba bangwe ba senyane.
Karolwana ya (1) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 11 ya Molao wa 34 wa 2001.
(2) Taba yeo e lego pele ga Kgorotsheko ya Molaotheo e swanetše go theeletšwa ke bonyane baahlodi ba seswai.
(c) e ka tšea sephetho sa mafelelo mabapi le gore taba e molaotheong goba mabapi le gore taba ye itšego e sepelelana le sephetho ka ga taba ya molaotheo.
(f) hlatsela molaotheo wa profense go ya ka karolo ya 144.
(5) Kgorotsheko ya Molaotheo e tšea sephetho sa mafelelo mabapi le ge eba Molao wa Palamente, Molao wa profense goba maitshwaro a Mopresitente a Molaotheong, gomme e swanetše go tiišetša taelo ya taelo ya mabapi le go se loke yeo e filwego ke Kgorokgolo ya Tsheko ya Boipiletšo, Kgorokgolo ya Tsheko goba kgoro ye nngwe le ye nngwe ya maemo a go swana le a tšona, pele taelo yeo e ka ba le maatla a itšego..
(b) go dira boipiletšo thwii go Kgorotsheko ya Molaotheo go tšwa go kgorotsheko e nngwe le e nngwe.
(7) Taba ya Molaotheo e akaretša morero o mongwe le wo mongwe wo o akaretšago tlhathollo, tšhireletšo goba tirišo ya Molaotheo.
(1) Kgorokgolo ya Tsheko ya Boipiletšo e na le Presitente, Motlatšapresitente le palo ya baahlodi ba boipiletšo bao ba laolwago go ya ka Molao wa Palamente.
Karolwana ya (1) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 12 ya Molao wa 34 wa 2001.
(2) Taba yeo e lego pele ga Kgorokgolo ya Tsheko ya Boipiletšo e swanetše go ahlolwa ke palo ya baahlodi yeo e laolwago go ya ka Molao wa Palamente.
Karolwana ya (2) e tšeetšwe legato ke 12 ya Molao wa 34 wa 2001.
(3) Kgorokgolo ya Tsheko ya Boipiletšo e ka no tšea sephetho ka boipiletšo bofe goba bofe.
taba ye nngwe le ye nngwe yeo e ka romelwago go yona go ya ka mabaka ao a hlalošwago ke Molao wa Palamente.
(b) taba efe goba efe yeo e sego ya fetišetšwa go kgorotsheko e nngwe ke Molao wa Palamente.
Dikgorotsheko tša Bommaseterata le dikgorotsheko tše dingwe di ka tšea sephetho ka taba ye nngwe le ye nngwe yeo e laolwago ke Molao wa Palamente, eupša kgorotsheko ya maemo a ka fase ga a Kgorokgolo ya Tsheko ga se ya swanela go dira dinyakišišo goba go tšea sephetho ka ga go ba molaotheong ga molao wo mongwe le wo mongwe goba maitshwaro a Mopresitente.
Dikgorotsheko ka moka di šoma go ya ka molao wa naga, gomme melawana le ditshepedišo tša tšona di swanetše go hlagišwa ka molaong wa naga.
(ii) taelo ye e fegago pego ya go se be tshepedišong lebakeng le maemong a mangwe le a mangwe, go dumelela taolo ya bokgoni go lokiša phošo yeo.
(2)(a) Kgorokgolo ya Tsheko ya Boipiletšo, Kgorokgolo ya Tsheko goba kgorotsheko ya maemo a a swanago le a tšona e ka ntšha taelo mabapi le go ba molaotheong ga Molao a Palamente, Molao wa Profense goba maitshwaro a mangwe le a mangwe a Mopresitente eupša taelo ya mabapi le taba ye e sa sepelelanego le Molaotheo ga e na maatla ka ntle le ge e tiišetšwa ke Kgorotsheko ya Molaotheo.
(b) Kgorotsheko ye e fago taelo ya mabapi le taba ya go se sepelelane le molaotheo e ka ntšha thibelo ya nakwana goba kimollo ya nakwana go yo a amegago, goba e ka emiša tshepedišo nakwana go sa letetšwe sephetho sa Kgorotsheko ya Molaotheo ka ga go ba molaong ga Molao goba maitshwaro.
(c) Molao wa naga o swanetše go hlagiša phetišetšo ya taelo ya taba ya go se sepelelane le molaotheo go Kgorotsheko ya Molaotheo.
(d) Motho mang le mang goba setho se sengwe le se sengwe sa mmušo seo se nago le kgahlego ye e lekanego, se ka dira boipiletšo, goba sa kgopela thwii go Kgorotsheko ya Molaotheo go tiišetša goba go fapanya taelo ya taba ya go se sepelelane le molaotheo ke kgorotsheko go ya ka karolwana ye.
Kgorotsheko ya Molaotheo, Kgorokgolo ya Tsheko ya Boipiletšo le Dikgorokgolo tša Tsheko di na le maatla ao a abetšwego a go šireletša le go laola ditshepetšo tša tšona, le go hlabolla molaokakaretšo, di lebeletše kudu kgahlego ya toka.
(1) Mosadi goba monna yo mongwe le yo mongwe yo a nago le tshwanelo a loketše le go swanela, a ka thwalwa go ba mohlankedi wa toka. Motho ofe goba ofe yo a tla thwalwago Kgorongtsheko ya Molaotheo o swanetše go ba gape moagi wa Afrika Borwa.
(2) Go bohlokwa gore boahlodi bo laetše ka bophara tlhamego ya morafe le bong ya Afrika Borwa ge go thwalwa bahlankedi ba toka.
(3) Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya naga, morago ga go rerišana le Khomišene ya Ditirelo tša Toka le baetapele ba diphathi tšeo di emetšwego ka go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, o thwala Moahlodimogolo le Motlatšamoahlodimogolo le morago ga go rerišana le Khomišene ya Ditirelo tša Toka, o thwala Presitente le Motlatšapresitente wa Kgorokgolo ya Tsheko ya Boipiletšo.
Karolwana ya (3) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 13 ya Molao wa 34 wa 2001.
(a) Khomišene ya Tirelo ya Toka e swanetše go rulaganya lenaneo la bonkgetheng gotee le maina a mangwe a mararo go feta palo ya bao ba swanetšego go thwalwa, gomme e fe Mopresitente lenaneo leo.
(b) Mopresitente a ka thwala baahlodi go tšwa lenaneong leo, gomme o swanetše go tsebiša Khomišene ya Tirelo ya Toka, ka mabaka, gore go reng ge maina a mangwe a sa amogelege gomme go sa na le dikgoba tšeo di sa swanetšego go tlatšwa.
(c) Khomišene ya Tirelo ya Toka e swanetše go oketša lenaneo ka maina a bonkgetheng ba bangwe gomme Mopresitente o swanetše go tlaša dikgala tše di šetšego go tšwa lenaneong leo la koketšo.
Karolwana ya (4) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 13 ya Molao wa 34 wa 2001.
(5) Ka dinako tšohle, bonnyane maloko a mane a kgorotsheko ya Molaotheo e swanetše go ba batho bao e bego e le baahlodi ka nako yeo ba kgethwago go Kgorotsheko ya Molaotheo.
(6) Mopresitente o swanetše go kgetha baahlodi ba dikgorotsheko ka moka ka keletšo ya Khomišene ya Tirelo ya Toka.
(7) Bahlankedi ba bangwe ba semolao ba swanetše go kgethwa go ya ka Molao wa Palamente woo o swanetšego go netefatša gore kgetho, tlhatlošo, tšhutišo goba go raka ga, goba go tšeelwa magato a kgalemo kahlolong, le bahlankedi ba ba tša toka go dirwa ka ntle le mogau goba lehloyo.
(8) Pele ga ge bahlankedi ba ka thoma go dira mešomo ya bona, ba swanetše go ikana goba go itlama go ya ka Šetulo 2, gore ba tla thekga le go šireletša Molaotheo.
(1) Mopresitente a ka thwala mosadi goba monna go ba moahlodi wa motšwaoswere wa Kgorotsheko ya Molaotheo ge go na le sekoba goba ge moahlodi o mongwe a se gona. Go thwalwa g swanetše go dirwa ka tumello ya leloko la Kabinete leo le nago le maikarabelo a tirišo ya molao yo a šomišanago mmogo le Moahlodimogolo.
Karolwana ya (1) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 14 ya Molao wa 34 wa 2001.
(2) Leloko la Kabinete leo le nago le maikarabelo a tiragatšo ya molao o swanetše go thwala baahlodi ba mošwaoswere go ya dikgorotsjhekong tše dingwe ka morago ga go rerišana le moahlodi wa godimo wa kgorotsheko moo moahlodi wa motšwaoswere a tlilego go šoma gona.
(1) Moahlodi wa kgorotsheko ya Molaotheo o kgethwa go šoma mo mengwageng e sa mpshafatšwego ye 12 eupša o swanetše go rola modiro ge a na le mengwaga ye 70, go eya ka gore ke efe e tlago pele, ka ntle le ge Molao wa Palamente o katološa pakatiro ya Mahlodi wa Kgorotsheko ya Molaotheo.
Karolwana ya 1 e tšeetšwe legato ke karolwana 15 ya Molao wa 34 wa 2001.
(2) Baahlodi ba bangwe ba swara modiro go fihla ba rolwa modiro go ya ka Molao wa Palamente.
(3) Meputso, diputseletšo le dikholo tša baahlodi di ka no se fokotšwe.
(b) Kopano ya Maloko a Palamenete ka Moka e dira boipiletšo bja gore moahlodi yoo a tlošwe setulong, go ya ka sephetho seo se amogetšwego ke bonnyane peditharong ya maloko a yona.
(2) Mopresitente o swanetše go tloša moahlodi setulong ge go se na go amogelwa sephetho seo e lego boipiletšo bja gore moahlodi yoo a rolwe modiro.
(3) Mopresitente, ka keletšo ya Khomišene ya Ditirelo tša Toka, a ka no kgaotša nakwana mošomo wa moahlodi yoo a sa nyakišišwago go ya ka karolwana ya (1).
Temana ya (b) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 16 (a) ya Molao wa 34 wa 2001.
(k) ge go sekasekwa merero yeo e amanago le Kgorokgolo ya Tsheko ye itšego, Moahlodimopresitente wa Kgorotsheko yeo le Tonakgolo goba mohlatlolani yo a kgethilwego ke yo mongwe le yo mongwe wa bona.
Temana ya (k) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 2 ya Molao wa 65 wa 1998.
(2) Ge palo ya batho bao ba šišintšwego mo gare ga boithutedi bja baboleledi go ya ka ditaelotša karolwana (1)(e) goba (f) e lekana le ya dikgoba tše di swanetšego go tlatšwa, Mopresitente o swanetše go ba kgetha. Ge palo ya batho bao ba šišintšwego e feta palo ya dikgoba tšeo di swanetšego go tlatšwa, Mopresitente, morago ga go rerišana le boithutedi bja maswanedi, o swanetše go kgetha ba ba lekanego bao ba šišintšwego go tlatša dikgoba, go hlokomelwa tlhokego ya go netefatša gore bao ba kgethilwego ba emela boithutedi bjoo ka botlalo.
Maloko a Khomišene a a kgethilwego ke Khansele ya Setšhaba ya Diprofense a šoma go fihla ge a tlošwa sammaletee, goba go fihla ge go hlolega sekgala se sengwe palong ya bona. Maloko a mangwe ao a kgethilwego goba a hlaotšwego go ba khomišeneng, a šoma go fihla ge a amogetšwa ke bao ba kgethilego goba ba ba hlaotšego.
(4) Khomišene ya Ditirelo tša Toka e na le maatla le mešomo tseo e di abetšwego mo Molaotheong le go molao wa naga.
(5) Khomišene ya Tirelo tša Toka e ka eletša mmušo wa setšhaba ka ga morero wo mongwe le wo mongwe wo o amanago le toka goba tshepedišo ya toka; eupša ge e sekaseka morero wo mongwe ka ntle le kgetho ya moahlodi, e swanetše go dula ka ntle le maloko ao a kgethilwego go ya ka karolwana ya (1) (h) le (i).
(6) Khomišene ya Ditirelo tša Toka e ka rera thulaganyo ya yona, eupša diphetho tša Khomišene di swanetše go thekgwa ke bontši bja maloko a yona.
(7) Ge moahlodimogolo goba Mopresitenete wa Kgorokgolo ya Tsheko ya Boipiletšo a palelwa nakwana go šoma Khomišeneng, Motlatšamoahlodimogolo goba Motlatšamopresitente wa Kgorokgolo ya Tsheko ya Boipiletšo, ka ge go le ka gona, a šoma bjalo ka mohlatlolani wa gagwe ka Khomišeneng.
Karolwana ya (7)e tlaleleditšwe ka karolo ya 2 (b) ya Molao wa 65 wa 1998 ebile e tšeetšwe legato ke karolwana 16 (c) ya Molao wa 34 wa 2001.
(8) Mopresitente le batho bao ba kgethago, ba a kgetha goba ba thwala maloko a Khomišene go ya ka karolwana ya (1)(c) , (e) , (f) le (g) , ba ka, ka tsela ya go swana ba kgetha, ba kgethela goba ba thwala mohlatlolani wa yo mongwe le yo mongwe wa maloko ao, go šoma ka Khomišeneng nako le nako ge leloko le le amegago le palelwa nakwana ke go šoma ka lebaka la go palelwa ke mošomo goba ge a se gona ka Repabliking goba ka mabaka a mangwe a go kwala.
Karolwana ya (8) e tlaleleditšwe ka karolo ya 2(b) ya Molao wa 65 wa 1998.
(b) Balaodi ba Botšhotšhisi bja Setšhaba le batšhotšhisi bjalo ka ge go laeditšwe Molaong wa Palamente.
(2) Bolaodi bja botšhotšhisi bo na le maatla a go tliša ditatofatšo tša melato ya bosenyi legatong la naga, le go dira mediro ye e nyakegago yeo e sepelelanago le go tšea magato ditatofatšong tša bosenyi.
(b) ba na le maikarabelo a go tšhotšhisa makaleng a a itšego, fela go laolwa ke karolwana ya (5).
(4) Molao wa naga o swanetše go netefatsa gore bolaodi bja go botšhotšisi bo diragatša mešomo ya bjona ka ntle le letšhogo, kgaugelo goba kgethollo.
(iii) Motho yo mongwe le yo mongwe goba bao ba amegago bao Molaodi wa Setšhaba a bonago ba swanetše.
(6) Leloko la Kabinete leo le nago le maikarabelo taolong ya merero ya toka le swanetše go šomiša maikarabelo a lona a mafelelo godimo ga bolaodi bja botšhotšhisi.
(7) Ditaba ka moka tšeo di sepelelanago le bolaodi bja botšhotšhisi di swanetše go laolwa ke molao wa naga.
go kgatha tema ga batho ka ntle le bahlankedi ba toka go tšea diphetho ka kgorong ya tsheko.
(a) Mošireletši wa Setšhaba.
(b) Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa.
Temana ya (b) e fetošitšwe ke karolwana 4 ya Molao wa 65 wa 1998.
(c) Khomišene ya Tšwetšopele le Tšhireletšo ya Ditokelo tša Ditšo, Bodumedi le Maleme a Ditšhaba.
(d) Khomišene ya Tekatekano ya Bong.
(f) Khomišene ya Dikgetho.
(2) Dihlongwa tše di ikemetše ka noši, gomme di laolwa fela ke Molaotheo le molao, ebile di swanetše go se tšee lehlakore le go šomiša maatla a tšona le go dira mešomo ya tšona ka ntle le poifo, go tšea lehlakore goba kgethollo.
(3) Ditho tše dingwe tša mmušo, ka go šomiša magato a semolao le magato a mangwe, di swanetše go thuša le go šireletša dihlongwa tše go kgonthiša boikemelanoši, go se tšee lehlakore, tlhompho le go dira mešomo ya tšona gabotse.
(4) Ga go motho goba setho sa mmušo seo se swanetšego go tsenatsena mešomong ya dihlongwa tše.
(5) Dihlongwa tše di ikarabela go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka fela, gomme di swanetše go dira dipego ka mešomo le maikarabelo a tšona go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka bonnyane gatee ka ngwaga.
(c) go tšea magato a maswanedi a go lokiša taba yeo.
(2) Mošireletši wa Setšhaba o na le maatla le mešomo ya tlaleletšo yeo e beilwego ke molao wa naga.
(3) Mošireletši wa Setšhaba ga a na le tshwanelo ya go nyakišiša diphetho tša kgorotsheko.
(4) Mošireletši wa Setšhaba o swanetše go fihlelelwa ke batho bohle le ditšhaba ka moka.
(5) Pego ye nngwe le ye nngwe yeo e dirwago ke Mošireletši wa Setšhaba e swanetše go bewa pepeneneng moo e ka lekolwago ke batho, ka ntle le ge mabaka ao a sego a tlwaelega, go laolwa go ya ka molao wa naga, a nyaka gore pego e be sephiri.
Mošireletši wa Setšhaba o thwalwa lebaka la go se mpshafatšwe la mengwaga e šupago.
(c) hlokomela le go lekola gore ditokelo tša botho di a obamelwa ka Repabliking.
(3) Ngwaga ka ngwaga Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa e swanetše go kgopela ditho tša mmušo tše di amegago go fa Khomišene tshedimošo ka ga magato ao di a tšerego go kgonthišiša phethagatšo ya ditokelo tšeo di lego Molaong wa Ditokelo tše di amago kago ya dintlo, tlhokomelo ya tša maphelo, dijo, meetse, tšhireletšo ya setšhaba, thuto le Tikologo.
(4) Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa e na le maatla a tlaleletšo le mešomo yeo e beilwego ke molao wa naga.
Karolo ya 184 e fetošitšwe ke karolwana ya 4 ya Molao wa 65 wa 1998.
(c) go eletša ka ga go hlongwa goba go amogelwa ga, go ya ka molao wa naga, khansele ya ditšo goba khansele e nngwe goba dikhansele tša setšhaba goba ditšhaba tša Afrika-Borwa.
(2) Khomišene e na le maatla, bjalo ka ge go beilwe molaong wa naga, ao a swanetšego go kgona go fihlelela maikemišetšomagolo a yona, go akaretšwa maatla a go hlokomela, go nyakišiša, go ruta, go goketša, go eletša le go bega ka ga merero ye e amago ditokelo tša ditšo, bodumedi le ditšhaba tša maleme.
(3) Khomišene e ka bega taba ye nngwe le ye nngwe yeo e welago maatleng le mešomong ya yona gore Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa e di nyakišiše.
Karolwana ya (3) e fetošitšwe ke karolwana ya 4 ya Molao wa 65 wa 1998.
(4) Khomišene e na le maatla a tlaleletšo le mešomo ye e beilwego ke molao wa naga.
(1) Palo ya maloko a Khomišene ya Tšwetšopele le Tšhireletšo ya Ditokelo tša Ditšo, Bodumedi le Maleme a Ditšhaba le go thwalwa ga bona le pakatiro di swanetše go bewa ke molao wa naga.
(b) go bontšha ka kakaretšo sebopego sa bong Afrika Borwa.
(1) Khomišene ya Tekatekano ya Bong e swanetše go tšwetšapele tlhompho ya tekatekano ya bong le tšhireletšo, tšwetšopele le phihlelelo ya tekatekano ya bong.
(2) Khomišene ya Tekatekano ya Bong e na le maatla, bjalo ka ge go beilwe ke molao wa naga, a a hlokegago go dira mešomo ya yona, go akaretšwa maatla a go hlokomela, go fatišiša, go nyakišiša, go ruta, go goketša, go eletša le go bega ka ga ditaba tše di amago tekatekano ya bong.
(3) Khomišene ya Tekatekano ya Bong e na le maatla a tlaleletšo le mešomo ye e beilwego ke molao wa naga.
(c) sehlongwa se sengwe le se sengwe goba kemedi ye nngwe le ye nngwe ya tša tšhupamatlotlo ye e kgopelwago ke molao wa naga goba wa profense gore e hlakišwe ke Mohlakišikakaretšo.
(b) sehlongwa se sengwe le se sengwe seo se dumeletšwego go ya ka molao o itšego go amogela tšhelete ya go thuša setšhaba.
(3) Mohlakišikakaretšo o swanetše go tliša dipego tša tlhakišo go lekgotlapeamelao le lengwe le le lengwe leo le nago le kgahlegothwii tlhakišong, le go taolo ye nngwe le ye nngwe ye e beilwego ke molao wa naga. Dipego ka moka di swanetše go tlišwa setšhabeng.
(4) Mohlakišikakaretšo o na le maatla a tlaleletšo le mešomo ye e beilwego ke molao wa naga.
Mohlakišikakaretšo o swanetše go thwalwa pakatlengwa ya go se mpshafatšwe ya mengwaga ya magareng ga e mehlano le e lesome.
(c) phatlalatša dipoelo tša dikgetho tšeo mo nakong ye e swanetšego go bewa ke molao wa naga ebile e lego yeo e lego e kopana ka mo go kgonagalago.
(2) Khomišene ya Dikgetho e na le maatla a tlaleletšo le mešomo ye e beilwego ke molao wa naga.
Khomišene ya Dikgetho e swanetše go bopša ke bonyane bja batho ba bararo. Palo ya maloko le pakatiro ya bona di swanetše go bewa ke molao wa naga.
Molao wa naga o swanetše go hloma bolaodi bjo bo ikemetšego go laola kgašo go ya ka dikgahlego tša setšhaba, le go kgonthišiša go hloka bomenetša le maikutlo a a fapanego ao a emetšego setšhaba sa Afrika Borwa ka bophara.
(c) go latela dinyakwa tše dingwe tše itšego tšeo di beilwego ke molao wa naga.
(2) Tlhokego ya gore Khomišene ye e hlomilwego ke Kgaolo ye go laetša ka bophara morafe le bong bja sebopego sa Afrika Borwa e swanetše go elwa hloko ge maloko a thwalwa.
(3) Mohlakišikakaretšo e swanetše go ba mosadi goba monna yoo e lego moagi wa Afrika Borwa yoo e lego motho wa maswanedi ebile e le wa maleba go tšea mošomo woo. Tsebo ye ikgethago ya, goba maitemogelo, bohlakišing, ditšhelete tša mmušo le taolo ya setšhaba di swanetše go hlokomelwa ge go kgethwa Mohlakišikakaretšo.
Temana ya (a) e fetošitšwe ke karolwana ya 4 ya Molao wa 65 wa 1998.
(c) Khomišene ya Dikgetho.
(ii) ya bontši bja maloko a Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, ge ditigelo di ama go thwalwa ga leloko la Khomišene.
(6) Go ba le seabe ga setšhaba mo tshepedišong ya ditigelo go ka no beakanyetšwa bjalo ka ge go ukangwe karolong ya 59 (1)(a) .
(c) go tšea sephetho ke Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, e laela gore motho yoo a rolwe modiro.
(b) leloko la khomišene se swanetše go amogelwa ka thekgo ya bouto ya bontši bja maloko a Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka.
(b) o swanetše go rola motho modiro morago ga ge Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e se no tšea sephetho sa gore motho yoo a rolwe modiro.
(a) Maitshwaro a maleba a maemo a godimo a seprofešene a swanetše go tšwetšwapele le go diragatšwa.
(b) Tirišo ya methopo ka bokgoni, tsheketšo le go šomišwa ga methopo ka maleba go swanetše go tšwetšwapele.
(c) Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go sekamela kudu ka lehlakoreng la tlhabollo.
(d) Ditirelo di swanetše go abja ka ntle le go tšea lehlakore, ntle le kgethollo, ka tekatekano le go hloka go sekamela ka go gongwe.
(e) Dinyakwa tša batho di swanetše go hlokomelwa gomme Setšhaba se swanetše go hlohleletšwa go kgatha tema go hlangweng ga melawana.
(f) Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go ba le maikarabelo.
(g) Ponagatšo e swanetše go dirwa ka go fa setšhaba tshedimošo ya ka pele, ye e fihlelelwago ya maswanedi.
(h) Ditiro tša taolo ye e nepagetšego ya badiredi le ya tlhabollo ya tša boiphedišo, kgodišong ya bokgoni bja batho, di swanetše go bjalwa.
(i) Taolo ya merero ya setšhaba e swanetše go emela batho ba Afrika-Borwa ka bophara, le ditiro tša thwalo le tša taolo ya bahlankedi tšeo di swanetšego go thewa godimo ga bokgoni, tebano, go se kgetholle, le go nyaka go lokiša go se lekalekane ga matšatši a a fetilego go kgona go beakanyalefsa ditshekamo tša nako ye e fetilego go fihlelela kemedi ka bophara.
(c) dikgwebong tša setšhaba.
(4) Go thwalwa ga palo ya batho taolong ya merero ya setšhaba go lekola maikemišetšo ga se gwa šikologwa, eupša molao wa naga o swanetše go laola dithwalo tšeo mo ditirelong tša setšhaba.
(5) Melao ye e laolago taolo ya merero ya setšhaba e ka no fapantšha gareng ga mafapha ao a fapanego, ditaolo goba dihlongwa..
(6) Mekgwa le mešomo ya mafapha ao a fapanego, ditaolo le dihlongwa tša tshepedišo ya merero ya setšhaba ke mabaka a maleba ao a swanetšego go šetšwa mo melaong yeo e laolago taolo ya merero ya setšhaba.
(1) Go na le Khomišene e tee ya Ditirelo tša Setšhaba ya Repabliki.
(2) Khomišene e ikemetše ka noši, ebile e swanetše go hloka tlhao, gomme e swanetše go diriša maatla a yona le go phethagatša mešomo ya yona ka ntle le poifo, sepitša goba kgethollo kgahlegong ya go diragatša taolo ya setšhaba ye e šomago gabotse le ka bokgoni le maitshwaro a profešene a maemo a godimo tirelong ya setšhaba. Khomišene e swanetše go laolwa ke molao wa naga.
(3) Ditho tše dingwe tša mmušo, ka magato a semolao le tše dingwe, di swanetše go thuša le go šireletša Khomišene go kgonthišiša go ikemela ka bonoši, go hloka tlhao, tlhompo le go šoma gabotse ga Khomišene. Ga go motho goba setho sa mmušo seo se swanetšego go tsenatsena mešomo ya Khomišene.
(iv) go eletša ditho tša mmušo wa setšhaba le tša profense mabapi le ditiro tša bašomi tirelong ya setšhaba, go akaretšwa le tšeo di amago go kalatšo, go thwala, tšhutišo, go raka le mabaka a mangwe a mešomo ya bašomi ka tirelong ya setšhaba.
(g) go diriša goba go phathagatša maatla a tlaleletšo goba mešomo ye e beilwego ke Molao wa Palamente.
Temana ya (g) e tlaleleditšwe ka karolo ya 3 ya Molao wa 65 wa 1998.
(5) Khomišene e ikarabela go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka.
(b) mabapi le ditiro tša yona ka profenseng, go lekgotlapeamelao la profense yeo.
(b) Komišenare e tee ka profenseng ye nngwe le ye nngwe yeo e kgethilwego ke Tonakgolo ya profense go ya ka karolwana ya (8)(b) .
(ii) e amogetšwe ke Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka ka sephetho se se tšerwego ka thekgo ya bouto ya bontši bja maloko a yona.
(ii) e amogetšwe ke Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka ka sephetho se se tšerwego ka thekgo ya bouto ya bontši bja maloko a yona.
(9) Molao wa Palamente o swanetše go laola tshepedišo ya go thwala ga dikomišenare.
(b) motho wa maswanedi wa go a itekanetšego wa tsebo ya, goba maitemogelo a, tshepedišo, taolo goba kabo ya ditirelo tša setšhaba.
go tšea sephetho ke Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka goba lekgotlapeamelao la profense yeo, di laela ka thekgo ya bouto ya maloko a yona gore komišenare yeo e rolwe modiro.
(b) Tsebišo ye e ngwadilwego ke Tonakgolo ya gore lekgotlapeamelao la profense le tšere sephetho sa gore komišenare e rolwe modiro.
Dikomišenare tše di ukangwego karolwaneng ya (7)(b) di ka diriša maatla le go phethagatša mešomo ya Khomišene diprofenseng tša tšona ka ge go beilwe ke molao wa naga.
(1) Ka gare ga tshepedišo ya merero ya setšhaba go na le tirelo ya Setšhaba ya Repabliki, yeo e swanetšego go šoma le go bopša go latela molao wa naga, gomme ye e swanetšego go phethagatša ka potego merero ya semolao ya mmušo wa nako yeo.
(2) Dipeelano le mabaka a thwalo tirelong ya setšhaba di swanetše go laolwa ke molao wa naga. Bašomedi ba swanetšwe ke diphenšene tša maleba bjalo ka ge go laolwa ke molao wa naga.
(3) Ga go na le mošomedi wa setšhaba yo a swanetšego go direlwago sepitša goba a kgethollwa fela ka gore motho yoo o thekga phathi ye itšego ya dipolitiki goba mabaka a yona.
(4) Mebušo ya diprofense e na le maikarabelo a go kalatša, go thwala, tlhatlošo, tšhutišo le go raka maloko a tirelo ya setšhaba ditaolong tša yona go ya ka tlhako ya go swana ya melao le dikelo tše di dirišwago go tirelo ya setšhaba.
(a) Tšhireletšo ya setšhaba e swanetše go bontšha maikemišetšo a MaAfrika Borwa, bjalo ka batho ka sebele le bjalo ka setšhaba, go phela bjalo ka batho bao ba lekanago, ba go phela ka khutšo le kagišo, ba go phela ka ntle le letšhogo le tlhaelelo le go tsoma bophelo bjo bokaone.
ditšhabatšhabeng, ka ntle le ge seo se dumeletšwe ke Molaotheo goba molao wa naga.
(c) Tšhireletšo ya setšhaba e swanetše go dirwa go latelwa molao; go akaretšwa le molao wa boditšhabatšhaba.
(d) Tšhireletšo ya setšhaba e ka fase ga taolo ya Palamente le khuduthamaga ya setšhaba.
(1) Ditirelo tša tšhireletšo tša Repabliki di bopilwe ke lesolo le tee la sešole, tirelo e tee ya sephodisa, le ditirelo dife goba dife tša bohlodi tše di hlomilwego go ya ka Molaotheo.
(2) Mašole a tšhireletšo ke lesolo le nnoši la bošole ka Repabliking.
(3) Ka ntle le ditirelo tša tšhireletšo tšeo di hlomilwego ke Molaotheo, mekgatlo goba ditirelo tše di itlhamilego di ka tlongwa fela go ya ka molao wa naga.
(4) Ditirelo tša tšhireletšo di swanetše go bopša le go laolwa go ya ka molao wa naga.
(5) Ditirelo tša tšhireletšo di swanetše go phethagatša, gomme di be di rute le go gapeletša gore maloko a tšona a phethagatše go ya ka Molaotheo le molao, go akaretšwa molaosetlwaedi wa boditšhabatšhaba le dikwano tša boditšhabatšhaba tšeo di tlamago Repabliki.
(6) Ga go leloko lefe goba lefe la tirelo ya tšhireletšo leo le swanetšego go obamela taelo yeo go bonalago e tloga e se molaong.
tša tšwetšapele, ka mokgwa wa go tšea lehlakore, dikgahlego tše itšego tša phathi ya dipolitiki.
(8) Go diragatša metheo ya ponagatšo le maikarabelo, dikomiti tša palamente tša diphathintši, go hlokomela ditirelo tša tšhireletšo ka tsela yeo e beilwego ke molao wa naga goba melawana le ditaelo tša Palamente.
(1) Mašole a tšhireletšo a swanetše go bopša le go laolwa bjalo ka sešole seo se itshwerego gabotse.
(2) Maikemišetšomagolo a mašole a tšhireletšo ke go phemela le go šireletša Repabliki, seriti sa mellwane ya yona le batho ba yona go ya ka Molaotheo le metheo ya molao wa boditšhabatšhaba yeo e laolago tšhomišo ya madira.
(1) Leloko la Kabinete le swanetše go rwala maikarabelo a mašole a tšhireletšo.
phethagatšong ya boitlamo bja boditšhabatšhaba.
(d) nako yeo go emetšwego gore a tlo šomišwa ka yona.
(4) Ge Palamente e sa dule mo matšatšing a šupago morago ga go šomišwa ga mašole bjalo ka ge go ukangwe karolwaneng ya (2), Mopresitente o swanetše go tšweletša tshedimošo ye e nyakegago go ya ka karolwana ya (3) go komiti ya maleba ye e hlokometšego taba ye.
(1) Mopresitente, bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba ke Molaodimogolo wa mašole a tšhireletšo, gomme o swanetše go kgetha Molaodi wa Sešole wa mašole a tšhireletšo.
(2) Taolo ya mašole a tšhireletšo e swanetše go phethagatšwa go ya ka ditaelo tša leloko la kabinete le le rwelego maikarabelo a tšhireletšo ka tlase ga bolaodi bja Mopresitente.
(c) palo ya batho bao ba amegago.
(2) Ge Palamente e sa dule nakong yeo maemo a tšhireletšo a goeletšwago, Mopresitente o swanetše go biletša Palamente tulong ye e sego ya mehleng mo matšatšing a a šupago morago ga kgoeletšo.
(3) Kgoeletšo ya seemo sa tšhireletšo ya setšhaba e a fela ntle le ge go amogetšwe ke Palamente mo matšatšing a šupago morago ga kgoeletšo.
Bongwaledi bja tšhireletšo ya baagi bo swanetše go hlomiwa go ya ka molao wa naga go šoma ka fase ga taolo ya leloko la Kabinete le le rwelego maikarabelo a tšhireletšo.
(1) Tirelo ya Setšhaba ya maphodisa e swanetše go hlangwa gore e šome mo makaleng a setšhaba, profense, le moo go lebanego, lekaleng la tikologo la mmušo.
(2) Molao wa naga o swanetše go beakanya maatla le mediro ya tirelo ya maphodisa gomme o kgontšhe tirelo ya maphodisa go phethagatša maikarabelo a yona ka bokgoni, go lebeletšwe kudu dinyakwa tša diprofense.
(3) Maikemišetšo a tirelo ya maphodisa ke go thibela, go lwantšha le go nyakišiša bosenyi, go lota kagišo ya setšhaba, go šireletša le go boloka baagi ba Repabliki le dithoto tša bona le go thekga le go phethagatša molao.
(1) Leloko la Kabinete le swanetše go rwala maikarabelo a bophodisa gomme le swanetše go rulaganya molaotshepetšo wa setšhaba wa bophodisa morago ga go rerišana le mebušo ya diprofense go mme le hlokometše dikgahlego le dinyakwa tša diprofense ka ge go laolwa ke khuduthamaga ya profense.
(2) Molaotshepetšo wa setšhaba wa bophodisa o ka fa peakanyetšo ya melaotshepetšo ya go fapana mabapi le diprofense tša go fapana morago ga go ela hloko dinayakwa tša bophodisa le ditlapele tša diprofense tše.
(e) go kgokagana le leloko la Kabinete leo le rwelego maikarabelo bja sephodisa mabapi le bosenyi le bophodisa ka profenseng.
(c) ye e e abetšwego ka go molaotshepetšo wa setšhaba wa bophodisa.
(b) e swanetše go dira ditigelo go setho sa Kabinete se amanego le bophodisa.
(6) Ge e amogela ngongorego ye e tšwago go khuduthamaga ya profense, mokgatlo wo o ikemego ka noši wa dingongorego tša maphodisa, o swanetše go nyakišiša bosenyi bjoo bo ukangwago goba molato woo o obilwego ke leloko la tirelo ya maphodisa ka profenseng.
(7) Molao wa naga o swanetše go beakanyetša tlhako ya go hloma, maatla, mešomo le taolo ya ditirelo tša maphodisa tša bommasepala.
(8) Komiti ye e hlamilwego ke leloko la Kabinete le maloko a Khuduthamaga tše di nago le maikarabelo a maphodisa e swanetše go thewa go kgonthišiša tlemagano ye e nepagetšego ya tirelo ya maphodisa le tlemagano ye e nepagetšego ka gare ga makala a mmušo.
(9) Lekgotlapeamelao la profense le ka nyaka gore komišenare wa profense go tšwelela pele ga yona goba ye nngwe le ye nngwe ya dikomiti tša yona go fetola dipotšišo.
(1) Mopresitente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba o swanetše go bea monna goba mosadi bjalo ka Komišinare ya Setšhaba wa tirelo ya maphodisa, go laola le go sepediša tirelo ya maphodisa.
(2) Komišinare ya Setšhaba o swanetše go laola le go sepediša tirelo ya maphodisa go ya ka morero wa setšhaba wa bophodisa le ditaelo tša leloko la Kabinete le le rwelego boikarabelo bja bophodisa.
(3) Komišenare ya Setšhaba, ka tirišano le khuduthamaga ya profense, o swanetše go kgetha mosadi goba monna go ba Komišenare ya profense yeo, efela ge Komišenare ya Setšhaba le khuduthamaga ya profense di palelwa ke go kwana ga go thwalwa ga Komišinare, leloko la Kabinete leo le rwelego maikarabelo a bophodisa le swanetše go ba motseta gareng ga bao ba amegago.
(b) ka maatla a Komišenare ya Setšhaba, go laola le go sepediša tirelo ya maphodisa go ya ka karolwana ya (2).
(5) Komišenare wa profense o swanetše go bega go lekgotlapeamelao la profense ngwaga ka ngwaga mabapi le bophodisa ka profenseng, gomme o swanetše go romela khopi ya pego go Komišenare ya Setšhaba.
(6) Ge Komišenare ya profense e se sa tshepša ke khuduthamaga ya profense, khuduthamaga yeo e ka hloma ditshepedišo tša maleba tša go mo tloša goba go mo šutiša, goba go tšea magato a kgalemo, kgahlanong le Komišenare yeo, go ya ka molao wa naga.
Bongwaledi bja maphodisa a baagi bo swanetše go hlomiwa go ya ka molao wa naga go šoma ka fase ga taolo ya leloko la Kabinete le le rwelego maikarabelo bja bophodisa.
(1) Tirelo efe goba efe ya bohlodi, ka ntle le karolo ya bohlodi ya madira a tšhireletšo goba tirelo ya maphodisa, e ka hlongwa fela ke Mopresitente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba, le gona fela go ya ka molao wa naga.
(2) Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba o swanetše go be a mosadi goba monna bjalo ka hlogo ya tirelo ya bohlodi yeo e hlomilwego go ya ka karolwana ya (1), ebile o swanetše go rwala maikarabelo a sepolitiki taolong le tšhupetšong ya ditirelo tše, goba go kgopela leloko la Kabinete go rwala maikarabelo ao.
(b) tlhokomelo ya baagi mabapi le ditirelo ka mohlahlobi yo a beilwego ke Mopresitente, bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba, gomme a amogetšwe ke sephetho se se tšerwego ke Kopano ya Maloko a Palamente ka moka ka bouto ya bonyane ye e thekgwago ke peditharong ya maloko a yona.
(1) Dihlongwa, maemo le bohlokwa bja boetapele bja setšo, go ya ka molaosetlwaedi, di a amogelwa, fela ka taolo ya Molaotheo.
(2) Pušo ya setšo yeo e latelago molaosetlwaedi, e ka dumelelwa go šoma, fela e swanetše go latela molao wa naga le ditlwaelo, go akaretšwa le go fetolwa goba go phumolwa ga molao woo goba ditlwaelo tšeo.
(3) Dikgorotsheko di swanetše go šomiša molaosetlwaedi ge fela e le gore molao woo ke wona o šomago tabeng yeo; ka taolo ya Molaotheo le molao wo mongwe le wo mongwe wo o amago molaosetlwaedi.
(1) Molao wa naga o ka beakanya tema ya boetapele bja setšo bjalo ka sehlongwa lekaleng la tikologo ditabeng tšeo di amago ditšhaba tša Tikologo.
(b) molao ya naga o ka hloma khansele ya baetapele ba setšo.
(1) Go na le Sekhwama sa Ditseno sa Setšhaba seo ka go sona ditšhelete ka moka tše di amogetšwego ke mmušo wa naga di swanetšego go lefelwa gona, ka ntle le tšhelete yeo e beetšwego ka thoko ka mabaka a Molao wa Palamente.
(b) bjalo ka tefešothwii yeo e lebanego Sekhwama sa Ditseno sa Setšhaba, ge beakanyeditšwe ka Molaotheong goba Molao wa Palamente.
(3) Kabelo ya go lekana ya profense go tšwa ditsenong tšeo di kgobokeditšwego setšhabeng ka bophara, ke tefišothwi yeo e lebanego Sekhwama sa Setšhaba sa Ditseno..
Letšatšikgwedi la go thoma la karolo ya 213: 1 Janaware 1998.
dikabelo tše dingwe tše itšego tša go ya go diprofense, pušoselegae goba bommasepala go tšwa kabelong ya ditseno go tšwa go mmušo wa setšhaba, le mabaka afe goba afe ao ka ona dikabelo tšeo di ka dirwago.
nyakego ya matšato mo boikarabelong bja mabaka a tšhoganetšo goba dinyakwa tše dingwe tša lebakanyana, le mabaka a mangwe ao a theilwego godimo ga kelo ya go swana le ye.
Letšatšikgwedi la go thoma la karolo ya 214: 1 Janaware 1998.
(1) Ditekanyetšo tša setšhaba, tša diprofense le tša bommasepala le tshepetšo ya tekanyetšo di swanetše go hlohleletša ponagatšo, maikarabelo, le taolo ye e swanetšego ya ditšhelete tša ekonomi, dikoloto le lefapha la setšhaba.
(c) gore ditekanyetšo tša ditšhelete lefapheng le lengwe le le lengwe la mmušo le swanetše go laetša methopo ya ditseno le ka tsela yeo ditshenyegelo tše di šišintšwego di tlogo sepelelana le molao wa naga.
(c) taetšo ya maikemišetšo mabapi le go adima le mekgwa e mengwe ya maikarabelo a setšhaba e tla godiša sekoloto sa setšhaba ngwageng wo o latelago.
Letšatšikgwedi la go thoma la karolo ya 215: 1 Janaware 1998.
(c) dikelo le maemo a go swana a tša sešegomatlotlo.
(2) Sešegotlotlo sa setšhaba se swanetše go diriša go latela magato ao a beilwego go ya ka karolwana ya (1), gape se ka thibela phetišetšo ya ditšhelete go ya go lefapha la mmušo ge e le gore lefapha leo la mmušo le ka dira ditlotlo tše šoro tša magato ao.
Karolwana ya (2) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 5 (a) ya Molao wa 61 wa 2001.
(b) se ka dirišwa semeetseng fela se tla felelwa ke maatla go tloga letšatši leo se dirilwego ka ntle le ge Palamente e amogela ka go latela tshepedišo yeo e swanago le yeo e hlomilwego go ya ka karolo ya 76(1) mme e beilwe ke melao le ditaelo tša mohlakanelwa tša Palamente. Tshepedišo ye e swanetše go phethagala matšatšing a 30 morago ga sephetho sa sešegotlotlo sa setšhaba.
Karolwana ya (3) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 5 (b) ya Molao wa 61 wa 2001.
(4) Palamente e ka mpshafatša sephetho sa go thibela phetišetšo ya ditšhelete lebaka le le sa fetego matšatši a 120 ka nako e tee, go latelwa tshepedišo yeo e hlomilwego go ya ka karolwana ya (3).
(b) profense e swanetše go fiwa sebaka sa go fetola ditatofatšo kgahlanong le yona, le go tšweletša taba ya yona pele ga komiti.
Letšatšikgwedi la go thoma la karolo ya 216: 1 Janaware 1998.
(1) Ge setho sa mmušo makaleng a setšhaba, a profense goba a tikologo goba sehlongwa se sengwe le sengwe se se laeditšwego mo molaong wa naga, se tšea dikontraka tša diphahlo goba tša ditirelo, gona se swanetše go dira bjalo go ya ka tshepedišo yeo e nago le maswanedi, ya go lekanela, ya ponagatšo, ya phadišano le ya tsheketšo.
(b) tšhireletšo goba tšwetšopele ya batho, goba dihlopha tša batho tšeo di hlokišitšwego ke kgethollo ye e sego maswanedi.
(3) Molao wa naga o swanetše go bea tlhako yeo e lego gore molaotshepetšo wo o ukangwego karolwaneng ya (2) o swanetšego go phethagatšwa.
Karolwana ya (3) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 6 ya Molao wa 61 wa 2001.
(1) Mmušo wa setšhaba, mmušo wa profense goba mmasepala o ka tiišetša kadimo ge fela motiišetšwa a latela mabaka afe goba afe ao a beilwego molaong wa naga.
(2) Molao wa naga wo o ukangwego go karolwana ya (1) o ka dirišwa fela morago ga ge ditigelo tšeo di dirilwego ke Khomišene ya Ditšhelete le Matlotlo di etšwe hloko.
(3) Ngwaga ka ngwaga, mmušo wo mongwe le wo mongwe o swanetše go phatlalatša pego ka ga ditiišetšo tšeo o di filego.
(b) magomo a ka godimo a meputso, diputseletšo goba dikholego tša maloko a lekgotlapeamelao la profense, maloko a Dikhuduthamaga le maloko a Dikhansele tša Bommasepala tša maemo a a fapanego.
(2) Molao wa naga o swanetše go hloma Khomišene ye e ikemetšego go dira ditigelo mabapi le meputso, diputseletšo le dikholego tše di ukangwego karolwaneng ya (1).
(3) Palamente e ka fetiša molao wo o ukangwago karolwaneng ya (1), fela morago ga go ela hloko ditigelo tša khomišene ye e theilwego go ya ka karolwana ya (2).
(4) Khuduthamaga ya setšhaba, khuduthamaga ya profense, mmasepala goba bolaodi bjo bongwe le bjo bongwe bja maswanedi bo ka phethagatša molao wa naga wo o ukangwego karolwaneng ya (1) fela morago ga go ela hloko ditigelo tša khomišene ye e hlomilwego go ya ka karolwana ya (2).
(5) Molao wa naga o swanetše go hloma ditlhako tše ka tšona o ka beakanyago meputso, diputseletšo le dikholego tša baahlodi, Mošireletši wa Setšhaba, Mohlakišikakaretšo, le maloko a khomišene ye nngwe le ye nngwe tšeo di beakanyeditšwego ka Molaotheong, go akaretšwa le bolaodi bja kgašo bjo bo ukangwego karolong ya 192.
(1) Go na le Khomišene ya Ditšhelete le Matlotlo ya Repabliking yeo e dirago ditigelo tšeo di ukangwego Kgaolong ye, goba ka mo molaong wa baga, go Palamente, makgotlapeamelao a diprofense le bolaodi bjo bongwe le bjo bongwe bjoo bo laetšwego ke molao wa naga.
(2) Khomišene e ikemetše ka noši gomme e laolwa fela ke Molaotheo le molao, gomme e swanetše go se tšee lehlakore.
(3) Khomišene e swanetše go šoma go latela Molao wa Palamente gomme, phetagatšong ya mešomo ya yona, e swanetše go hlokomela mabaka ka moka a a lebanego, go akaretšwa ao a lego lenaneong karolong ya 214(2).
(d) batho ba bangwe ba babedi.
Karolwana ya (1) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 7 (a) ya Molao wa 61 wa 2001.
(b) pušoselegae ya go šoma gabotse go thaleng ga lenaneo leo le ukangwego karolwaneng ya (1)(c) .
Karolwana ya (1A) e tsentšwe ke 7 (b) ya Molao wa 61 wa 2001.
(2) Maloko a Khomišene a swanetše go ba le bokgoni bjo bo lebanego.
(3) Maloko a šoma pakatiro yeo e beilwego go ya ka molao wa naga. Mopresitente a ka tloša leloko modirong ka lebaka la go hloka maitshwaro, go palelwa ke mošomo goba go se kgone.
Khomišene e swanetše go begela Palamente le makgotlapeamelao a profense ka mehla.
The South African Reserve Bank ke Pankakgolo ya Repabliki gomme e laolwa go ya ka Molao wa Palamente.
(1) Maikemišetšomagolo a South African Reserve Bank ke go šireletša maatla a theko ya tšhelete kgahlegong ya kgolo ya ekonomi ye e lekalekanego le ya go ya go ile ka Repabliking.
(2) The South African Reserve Bank, go fihlelela maikemišetšomagolo a yona, e swanete go phethagatša mešomo ya yona ntle le letšhogo, go rata goba tlhaolo; fela go swanetše go ba le ditherišano tša ka mehla gare ga Panka le leloko la Kabinete le le rwelego maikarabelo a merero ya ditšhelete.
Maatla le mešomoa ya South African Reserve Bank ke ao ka tlwaelo a dirišwago ke dipanka tša gare, maatla ao le mešomo di swanetšego go laetšwa ke Molao wa Palamente gomme a swanetšego go dirišwa goba go phethagatšwa ka šedi ya mabaka ao a beilwego go latela Molaong woo.
(1) Go na le Sekhwama sa Ditseno tša Profense ye nngwe le ye nngwe moo ditšhelete ka moka tše di amogetšwego ke mmušo wa profense di swanetšego go bewa ka go sona, ka ntle le tšhelete yeo e beetšwego ka thoko ka mabaka ka Molao wa Palamente.
(b) bjalo ka tefišothwii ya Sekhwama sa Ditseno tša Profense, ge seo se beakanyeditšwe ka Molaotheong goba ka Molaong wa profense.
(3) Ditseno tšeo di abetšwego pušoselegae go tšwa profenseng ka profenseng yeo, go ya ka karolo ya 214(1), ke tefišothwii ya Sekhwama sa Ditseno tša Profense yeo.
(b) ditseno tšeo di abilwego go tloga profenseng go ya go pušoselegae ka profenseng yeo go ya ka karolwana ya (3) di swanetše go lefelwa bommasepala ka profenseng yeo.
Karolwana ya (4) e tsentšwe ke karolwana ya 8 ya Molao wa 61 wa 2001.
Letšatšikgwedi la go thoma la karolo ya 226: 1 Janaware 1998.
(b) di ka amogela dikabelo tše dingwe go tšwa ditsenong tša mmušong wa setšhaba, ka mabaka goba ka ntle le mabaka.
(2) Ditseno tša tlaleletšo tše di kgobokeditšwego ke diprofense goba bommasepala ga di a swanela go ntšhiwa karolong ya tšona ya ditseno yeo e kgobokeditšwego ke setšhaba, goba go tšwa dikabelong tše dingwe tše di filwego go tšwa go ditseno tša mmušo wa setšhaba. Ka yona tsela yeo ga go tlamego ka thokong ya mmušo wa setšhaba go bušetša profense, goba bommasepala, tšeo di sa kgonego go kgoboketša ditšhelete tša go lekana le tekano ya bja tšona matlotlong le metšheleong.
(3) Karolo ya go lekana ya profense ya ditseno tše di kgobokeditšwego ke setšhaba e swanetše go fetišetšwa go profense ka ntle le tikatiko le gona ka ntle le phokotšo, ka ntle le ge phetišetšo yeo e thibetšwe go ya ka dipeelano tša karolo 216.
(4) Profense e swanetše go iphatela methopo efe goba efe yeo e e tsomago, go ya ka ditlhagišo tša molaotheo wa profense ya wona, tšeo e lego tlaleletšo go dinyakwa tša yona tšeo di ukangwego ka Molaotheong.
Letšatšikgwedi la go thoma la karolo ya 227: 1 Janaware 1998.
(b) ditefišo tša go lekana dikelong tša motšhelo, lekgetho goba motšhelo wa dithoto, tšeo di beilwego ke molao wa naga, sebakeng sa metšhelo ya mekgatlo ya ditseno, metšhelo ya theko, metšhelo ya ditsha goba metšhelo ya ditšwantle.
Temana ya (b) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 9 ya Molao wa 61 wa 2001.
(b) e swanetše go laolwa go ya ka Molao wa Palamente, woo o ka dirišwago fela morago ga ditigelo tša Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di etšwe hloko.
Letšatšikgwedi la go thoma la karolo ya 228: 1 Janaware 1998.
(b) ge o dumeletšwe ke molao wa naga, metšhelo ye mengwe, metšhelwana le metšhelo ya dithoto ye e swanetšego mmušogae goba karolong ya mmušogaee woo mmušotikologo woo o lego ka fase ga wona, eupša ga go mmasepala wo o ka tšhedišago motšhelo wa ditseno, motšhelo wa theko, motšhelokakaretšo wa thekišo goba motšhelo wa ditšwantle.
(b) a ka laolwa ka molao wa naga.
(3) Ge bommasepala ba babedi ba na le maatla a go swana a motšhelo le mešomo mabapi le tikologo e tee, karoganyo ye maswanedi ya maatla le mehola yeo e swanetše go dirwa go ya ka molao wa setšhaba.
(a) Tlhokego ya go latela metheo ya maleba ya metšhelo.
(b) Maatla le mešomo ye e phethagatšwago ke mmasepala wo mongwe le wo mongwe.
(c) Maatla a metšhelo a mmasepala o mongwe le o mongwe.
(d) Go kgona le go šoma gabotse ga go kgoboketša metšhelo, metšhelwana le metšhelo ya dithoto; le.
(4) Ga go seo se thibelago kabelano ya ditseno tše di kgobokeditšwego go ya ka karolo ye gare ga bommasepala bao ba nago le maatla le mešomo ya metšhelo ka tikologong e tee.
(5) Molao wa naga wo o ukangwego mo karolong ye o ka dirišwa fela morago ga ge pušoselegae le Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di rerišitšwe le ge ditigelo dife goba dife tša Khomišene di etšwe hloko.
Letšatšikgwedi la go thoma la karolo ya 229: 1 Janaware 1998.
(2) Molao wa naga wo o ukangwego karolwaneng ya (1) o ka dirišwa fela morago ga ge ditigelo tše itšego Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di etšwe hloko.
Karolo ya 230 e tšeetšwe legato ke karolwana ya 10 ya Molao wa 61 wa 2001.
Letšatšikgwedi la go thoma la karolo ya 230: 1 Janaware 1998.
(b) itlama le go tlama Khansele ya ka moso tirišong ya maatla a yona a go bea melao le a khuduthamaga go dira dikadimo goba go dira dipeeletšo tša mmasepala.
(2) Molao wa naga woo o ukangwego karolwaneng ya (1) o ka dirišwa fela morago ga ge ditigelo tše itšego tša Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di šetše di etšwe hloko.
Karolo ya 230A e tsentšwe ke karolwana ya 17 ya Molao wa 34 wa 2001.
(1) Ditherišano le go saena ga dikwano ka moka tša ditšhabatšhaba ke maikarabelo a khuduthamaga ya setšhaba.
(2) Kwano ya ditšhabatšhaba e tlama Repabliki fela morago ga ge e amogetšwe ka sephetho ka bobedi Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka le ka go Khansele ya Setšhaba ya Diprofense, ka ntle le ge e le kwano yeo e ukangwego mo go karolwana ya (3).
(3) Kwano ya ditšhabatšhaba ya mohuta wa teknikhale, ya taolo goba ya phethiši, goba kwano yeo e sa nyakego kamogelo goba tumelelo, ye e tsenetšwego ke khuduthamaga ya setšhaba, e tlama Repabliki ka ntle le kamogelo ya Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka le Khansele ya Setšhaba ya Diprofense, e fela o swanetše go begwa ka Kopanong ya Maloko a Palamente ka Moka le ka Khanseleng mo nakong ye e kwalago.
(4) Kwano efe goba efe ya ditšhabatšhaba e fetoga molao Repabliking ge e dirilwe molao go ya ka molao wa naga; efela pegelo ye e iphethagatšago ya kwano yeo e šetšego e amogetšwe ke Palamente ke molao mo Repabliking ka ntle le ge pegelo yeo e le kgahlanong le Molaotheo goba Molao wa Palamente.
(5) Repabliki e tlama ke dikwano tša ditšhabatšhaba tšeo di bego di e tlema nakong ya ge Molaotheo wo o thoma go šoma.
Molaosetlwaedi wa ditšhabatšhaba ke molao mo Repabliking ka ntle le ge o sa sepelelane le Molaotheo goba Molao wa Palamente.
Ge e hlatholla molao ofe goba ofe, kgorotsheko ye nngwe le ye nngwe e swanetše go sekamela tlhathollong efe goba efe ye e kwalago ya go sepelelana le molao wa ditšhabatšhaba go feta tlhathollo yeo e sa sepelelanego le molao wa ditšhabatšhaba.
Gore go tle go tiišetšwe seemo sa temokrasi se se hlomilwego ke Molaotheo wo. Palamente e ka amogela Melaokakanywa ya Ditokelo yeo e sepelelanago le dipeakanyetšo tša Molaotheo.
ka ge e laeditšwe ka go Molaotheo, ga e gafele ka thoko, ka gare ga tlhako ya tokelo ye, kamogelo ya kgopolo ya boipopo ya setšhaba sefe goba sefe seo se aroganago setšo se tee le bohwa bja polelo, ka gare ga naga ya Repabliki goba ka tsela ye nngwe, yeo e laetšwago ke molao wa naga.
Go godiša temokrasi ya diphathintši, molao wa naga o swanetše go beakanyetša thekgo ya ditšhelete ya diphati tša dipolitiki tšeo di kgathago tema makgotlapeamelaong a setšhaba le a diprofense ka tsela ya go lekana le ya tekatekano.
Ditshwanelo ka moka tša Molaotheo di swanetše go phethagatšwa ka mafolofolo le gona ka ntle le tiego.
(b) go šomiša maatla afe goba afe goba go phethagatša mošomo ofe goba ofe wa setho sefe goba sefe sa khuduthamaga maemong a boemedi goba boromedi.
Ge go na le phapano magareng ga dingwalwa tša Molaotheo, gona sengwalwa sa Seisimane se tla šoma.
Šetulo 6 e šoma phetišetšong go maemo a mafsa a molaotheo ao a hlomilwego ke Molaotheo wo, le taba efe goba efe ye e amanago le phetišetšo yeo.
Melao yeo e ukangwego go Šetulo 7 e phumotšwe, go šeditšwe karolo ya 243 le Šetulo 6.
(1) ) Molao wo o bitšwa Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa, wa 1996, gomme o thoma go šoma ka bonako ge letšatšikgwedi leo le beilweng ke Mopresitente ka kgoeletšo, fela e sego letšatšikgwedi la morago ga la 1 Julae 1997.
(2) Mopresitente a ka bea matšatšikgwedi a go fapana pele ga ge letšatšikgwedi leo le ukangwego karolwaneng ya (1) go ya ka ditlhagišo tša go fapana tša Molaotheo.
(3) Ka ntle ga ge dikagare di laetša ka tsela e nngwe, tšhupetšo tlhagišong ya Molaotheo mabapi le nako yeo Molaotheo o thomilego go šoma e swanetše go hlalošwa bjalo ka tšhupetšo ya nako yeo tlhagišo yeo e thomilego go šoma ka yona.
(4) Ge letšatšikgwedi la go fapana le beilwe mabapi le tlhagišo efe goba efe ya Molaotheo go ya ka karolwana ya (2), peakanyetšo ye nngwe le ye nngwe yeo e lebanego nayo ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa, 1993 (Molao wa 200 wa 1993), yeo e ukangwego mo kgoeletšong, e phumotšwe go thoma lona letšatšikgweding leo.
(5) Dikarolo tša 213, 214, 215, 216, 218, 226, 227, 228, 229 le 230 di tsena tirišong ka la 1 Janaware 1998, eupša se ga se thibele go tsentšhwa ga molao wo o holofetšweng mo go tše dingwe le tše dingwe tša dipeakanyetšo tše pele ga letšatšikgwedi leo. Go fihla mo letšatšikgweding leo, ditlhagišo tše dingwe le tše dingwe tšeo di swanago le tše le tšeo di swanago ka sewelo le ditlhagišo tša Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa, wa 1993, di dula di le tirišong.
(1) Folaga ya setšhaba e khutlonnethwii ka sebopego; botelele bja yona bo feta bophara gatee le seripagare.
(2) Mebala ya yona ke boso, gauta, botalamorogo, bošweu, bohwibidu bja tšhilisi, le botalalerata.
(3) E na le mokgako wa o motalamorogo wa sebopego sa Y woo bophara bja wona bo fetwago ke folaga ka teehlanong. Methaladi ya gare ya mokgako e thoma dikhutlong tša godimo le tša ka tlase kgauswi le kota ya folaga, ya hlakana gare ga folaga, gomme ya tšwelela ka go rapama go leba bogareng bja seripa seo se se nago selo.
(4) Mokgako wo motalamorogo o rumilwe ka godimo le ka fase ka bošweu, gomme go ya mafelelong a kota ya folaga e kgakilwe ka gauta. Mokgako wo mongwe le wo mongwe o fetwa ke bophara bja folaga ka tee-lesomehlanong.
(5) Khutlotharo ya kgauswi le kota ya folaga ke ye ntsho.
(6) Mokgako wa go rapama wa ka godimo ke wa bohwibidu bja tšhilisi gomme wa ka tlase wa go rapama ke wa botalalerata. Mokgako wo mongwe wo mongwe ke teetharong ya bophara bja folaga.
Šetutulo 1A e tsentšwe ke karolo 4 ya Molao wa Bolesomepedi wa Go fetolwa ga Molaotheo wa 2005 gomme ya emelwa ke karolo ya 1 ya Molao wa Bolesometharo wa Go fetoša Molaotheo wa 2007 le Molao wa Bolesometshela wa Go fetoša Molaotheo wa 2009.
Kgaoganyo ya Profense ya Kapa Bodikela e emelwa ke Molao wa Bolesometharo wa Go fetolwa ga Molaotheo wa 2007.
Kgaoganyo ya Profense ya Gauteng e fetiolwa ke Molao wa Bolesometshela wa Go fetoša Molaotheo wa 2009.
Tšhupetšo go Mmepe wa 4 e emelwa ke karolo 1(a) Molao wa Bolesometshela wa Go fetoša Molaotheo wa 2009.
Kgaoganyo ya Profense ya Leboa-Bodikela e fetolwa ke Molao wa Bolesometshela wa Go fetoša Molaotheo wa 2009.
Tshupetšo go Mmepe wa 5 2009.
Šetulo 2 e fetošitšwe ke karolwana ya 2 ya Molao wa 35 wa 1997 (Seisemane fela) gape e tšeetšwe legato ke karolwana ya 18 ya Molao wa 34 wa 2001.
Pele ga mang le mang yo a kgobakanego mo, e bile ke kwešiša bohlokwa bja maikarabelo ao ke a tšeago a go ba Mopresitente/Mopresitente wa motšwaoswere wa Repabliki ya Afrika Borwa, Nna, A.B.
Lebakeng la kano: Ka bjalo Modimo Nthuše.
Pele ga mang le mang yo a kgobakanego mo, e bile ke kwešiša bohlokwa bja maikarabelo ao ke a tšeago a go ba Mopresitente/Mopresitente wa motšwaoswere wa Repabliki ya Afrika Borwa, Nna, A.B.
Lebakeng la kano: Ka bjalo Modimo Nthuše.
Nna, A.B., ke ikana/itlama ka mmakgothe gore ke tla botegela Repabliki ya Afrika Borwa, gomme ke tla obamela, ka sekegela, ka lota Molaotheo le melao e mengwe ka moka ya Repabliki; ke ikana gore ke tla phethagatša mešomo ya ka bjalo ka Tona/Motlatšatona ka tlhompho le seriti; ke tla ba moeletši wa nnete le potego; nka se utolle phatlalatša goba ka tharedi taba efe goba efe yeo ke e filwego; le go phetha mešomo ya maemo a ka ka mafolofolo le ka bokgoni bja ka ka moka.
Lebakeng la kano: Ka bjalo Modimo Nthuše.
Nna, A.B., ke ikana/itlama ka mmakgothe gore ke tla botegela Repabliki ya Afrika Borwa, gomme ke tla obamela, ka sekegela, ka lota Molaotheo le melao e mengwe ka moka ya Repabliki; ke ikana ka mmakgonthe gore ke tla phethagatša mešomo ya ka bjalo ka leloko la Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka/leloko la go ya go ile la Khansele ya Setšhaba ya Diprofense/ leloko la lekgotlapeamelao la profense ya Temokrasi ya Molaotheo ka bokgoni bja ka ka moka.
Lebakeng la kano: Ka bjalo Modimo Nthuše.
(2) Batho bao ba tlatšago dikgoba tše di tšweletšego ka go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, boemeding bja go ya go ile bja Khansele ya Setšhaba ya Diprofense goba lekgotlapeamelao la profense ba ikana/itlama go ya ka karolwana ya (1) pele ga modulasetulo wa Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, Khansele goba lekgotlapeamelao.
Nna, A.B., ke ikana/itlama ka mmakgothe gore ke tla botegela Repabliki ya Afrika Borwa, gomme ke tla obamela, ka sekegela, ka lota Molaotheo le melao e mengwe ka moka ya Repabliki; ke ikana gore ke tla phethagatša mešomo ya ka bjalo ka Tonakgolo/Tonakgolo ya Motšwaoswere/ leloko la khuduthamaga ya profense ka tlhompho le seriti; ke tla ba moeletši wa nnete le potego; nka se utolle phatlalatša goba ka tharedi taba efe goba efe yeo ke e filwego; le go phetha mešomo ya maemo a ka ka mafolofolo le ka bokgoni bja ka ka moka.
Lebakeng la kano: Ka bjalo Modimo Nthuše.
Nna, A.B., ke ikana/itlama ka mmakgothe gore, bjalo ka Moahlodi wa Kgorotsheko ya Molaotheo/Kgorokgolo ya Tsheko ya Boipiletšo/ Kgorokgolo ya Tsheko/ Kgorotsheko ya EF, ke tla botegela Repabliki ya Afrika-Borwa mme ke tla latela le go šireletša Molaotheo; le tokelo tša botho tse di bitietšwego ka go wona, gomme ke tla šomiša toka go batho bohle ka go swana, ke se na letšhogo, go kgetholla goba mona, go ya ka Molaotheo le Molao.
Lebakeng la kano: Ka bjalo Modimo Nthuše.
(2) Motho yo a beilwego maemong a Moahlodimogolo efela e se moahlodi ka nako yeo a bewago maemong a gagwe o swanetše go ikana/itlama pele ga Motlatšamoahlodimogolo, goba ge moahlodi yoo a segona, moahlodi wa go latela wa maemo a godimodimo wa Kgorotsheko ya Molaotheo yo a lego gona.
(3) Bahlankedi ba toka, le bahlankedi ba motšwaoswere ba toka, bao e sego baahlodi, ba swanetše go ikana/itlama go ya ka molao wa naga.
le karolwana ya 3 ya Molao wa Go fetolwa ga Molaotheo wa 2002.
(c) lekgotlapeamelao la profense le kopana go tlo kgetha Tonakgolo ya Profense goba Spikara goba Motlatšaspikara wa lekgotlatheramelao.
Motho yoo a swerego marapo mo kopanong ye e angwago ke Šetulo ye o swanetše gogoeletša gore go kgethwe bonkgetheng kopanong yeo.
(1) Kgetho e swanetše go dirwa foromong yeo e hlamilwego go ya ka melawana yeo e ukangwego go temana ya 9.
(c) ke maloko a mabedi a lekgotlapeamelao leo, ge go swanetše go kgethwa Tonakgolo ya Profense goba Spikara goba Motlatšaspikara wa lekgotlapeamelao.
(3) Motho yo a kgethilwego o swanetše go laetša kamogelo ya kgetho ka go saena foromo ya kgetho goba ka go ngwala ka tsela ye nngwe le ye nngwe ya kamogelo.
Mo kopanong yeo e angwago ke Šetulo ye, Modulasetulo o swanetše go tsebiša maina a batho bao ba ilego ba kgethwa go ba bonkgetheng, efela ga a swanela go dumelela ngangišano ye itšego.
Ge go kgethilwe nkgetheng o tee fela, modulasetulo o swanetše go bega motho yoo gore ke yena a kgethilwego.
(c) modulasetulo o swanetše go tsebiša nkgetheng yoo a hweditšego dibouto tše dintši go feta tša ba bangwe gore ke yena yo a kgethilwego.
(1) Ge go se na nkgetheng yoo a hweditšego dibouto tša go feta tša ba bangwe, nkgetheng yoo a nago le dibouto tše dinnyane go fetwa ke tša ba bangwe o swanetše go tlošwa, gomme go boutwe gape go ya ka karolo 6. Tshepedišo ye e swanetše go bušeletšwa go fihla go na le nkgetheng yo a hwetšago dibouto tša go feta tša ba bangwe.
(2) Ge go šomišwa seka-temana ya (1), gomme go na le bonkgetheng ba babedi goba go feta bao ba nago le dibouto tše dinnyane motho ka o tee ka o tee, go swanetše go swarwa bouto ye nngwe mabapi le bonkgetheng bao, e fele e bušeletšwa go fihlela go tšweletše gore ke nkgetheng ofe yo a swanetšego go ntšhiwa.
(1) Ge go kgethilwe fela bonkgetheng ba babedi, goba ge go šetše bonkgetheng ba babedi morago ga go ntšhiwa ga ba bangwe, gomme bonkgetheng bao ba babedi ba hwetša palo ya dibouto tša go lekana, gona kopano ye nngwe e swanetše go swarwa magareng a matšatši a šupa lefelong leo le beilwego ke modulasetulo.
(2) Ge kopano e nngwe gape e ka swarwa go ya ka karolwana (1), tshepedišo yeo e laeditšwego mo šetulong ye e swanetše go latelwa kopanong yeo, go no swana fela le ge e le gore kopano yeo e ka be e le ya mathomo ya dikgetho tšeo.
(d) ka mokgwa woo go bouta go swanetšego go sepedišwa ka gona.
(2) Melawana ye e swanetše go tsebišwa ka tsela yeo Moahlodimogolo a laelago ka gona.
Temana ya 9 e tšeetšwe legato ke karolwana ya 19 ya Molao wa 34 wa 2001.
1. Palo ya baemedi mo go boemedi bja profense Khanseleng ya Setšhaba ya Diprofense moo phathi e nago le tokelo, e swanetše go laetšwa ka go atiša palo ya ditulo yeo phathi e nago natšo ka go theramelao ya profense ka lesome mme dipoelo di arolwe ka palo ya ditulo ka go theramelao go oketšwa ka tee.
2. Ge palelo go ya ka temana 1 e tliša mašalela ao a sego a balelwa go baemedi bao ba filwego phathi go ya ka temana ye, gona mašalela ao a swanetše go phenkgišana le mašalela a go swana nawo a go tšwa go phathi efe goba efe goba diphathi, mme baemedi bao ba sego ba abelwa ditulo mo boemedinbg, ba swanetše go fiwa phathi goba diphathi ka go latela palokgolo ya mašalela a tšona.
lekgotlapeamelao le swanetše go aba baemedi bao ba sego ba abja ka boemeding bja phathi goba bja diphathi tša go ba le mašalela a go swana ka tsela yeo e sepelelanago le temokrasi.
Temana ya 3 e okeditšwe ka karolo ya 2 ya Molao wa Bone wa Go fetoša Molaotheo wa 1999 ebile o tšeetšwe legato ke karolo ya 3 ya Molao wa Bosenyane wa Go fetoša Molaotheo wa 2002 le karolo 5 (a) ya Molao wa Bolesomenne wa Go fetoša Molaotheo wa 2008.
Ge e le gore diphathi tša go feta e tee tšeo di nago le kabo ye e swanago di ngwadišitše ka nako tša dikgetho tša peleng tša lekgotlatheramolao le le amegago, lekgotlatheramolao le le amegago le swanetše go aba dikemedi tšeo di sego tša išwa go baemedi ba phathi ka mokgwa wa kabo ye e swanago woo o sepelelanago le temokrasi.
Maphodisa, go fihla ka mo dipeakanyetšo tša Kgaolo ya 11 ya Molaotheo di fago maatla a go bea molao go theramelao ya profense.
Diketswana, diketswana tša go fetišetša dithoto, ditšhireletšaboemakepe, mafelo a go namela le maemakepe go sa a karetšwe taolo ya go sepetša ka dikepe ga ditšhabatšhaba le ga setšhaba le ditaba tšeo di amanago natšo.
Trafiki le go phaka.
le karolo ya 20 ya Molao wa Botshela wa Go fetolwa ga Molaotheo wa 2001.
'Molaotheo wa peleng' o ra Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa, wa 1993(Molao wa 200 wa 1993).
(b) go sepelelana le Molaotheo wo mofsa.
(b) go tšwelapele ka go dirišwa ke bolaodi bjo bo bego bo o šomiša ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, ka taolo ya Molaothoeo o mofsa.
(f) go leleme goba maleme a semmušo, e swanetše go hlathollwa bjalo ka leleme lefe goba lefe la semmušo go ya ka Molaotheo wo mofsa.
(1) Motho mang le mang yoo e bego e le setho goba mohlankedi wa Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, e ba leloko goba mohlankedi wa Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka ka tlase ga Molaotheo wo mofsa, mme o tšea maemo a gagwe bjalo ka leloko goba mohlankedi go ya ka mabaka a Molaotheo wo mofsa.
(2) Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka bjalo ka ge e hlamilwe go ya ka karolwana ya (1) e swanetše go tšewa bjalo ka ge e kgethilwe ka tlase ga Molaotheo wo mofsa pakatiro ye e felelago ka la 30 Aprele, 1999.
(3) Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e bopilwe ka maloko a 400 lebaka ka moka la pakatiro ya yona le le felelago ka la 30 Aprele, 1999 ka taolo ya karolo ya 49(4) ya Molaotheo wo mofsa.
(4) Melawana le ditaelo tša Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka tše di bego di šoma ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, di tšwelapele ka go šoma, ka taolo ya phetogo efe goba efe goba phumolo.
(1) Modiro ofe goba ofe wo o sego wa phethwa ka go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka pele ga ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, o swanetše go tšwetšwa pele go ya ka dipeelano tša Molaotheo wo mofsa.
(2) Modiro ofe goba ofe wa Senate wo o sego wa fela ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, o swanetše go gafelwa go Khansele ya Setšhaba ya Diprofense, mme Khansele e swanetše go tšwelapele ka modiro wo go ya ka Molaotheo wo mofsa.
(1) Ga go dikgetho tša Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka tšeo di ka swarwago pele ga 30 Aprele 1999, ka ntle le fela ge Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e phatlaladitšwe go ya ka karolo 50(2) morago ga tšhišinyo ya go hloka kholofelo go Mopresidente go ya ka karolo ya 102(2) ya Molaotheo wo mofsa.
(2) Karolo ya 50(1) ya Molaotheo wo mofsa e fegilwe go fihla ka 30 Aprele 1999.
(c) godimo ga go tlatšwa ga dikgala ka go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, le go tlaleletšo, tekolo le tirišo ya mananeo a diphathi mo go tlatšweng ga dikgala, go fihla go kgetho ya bobedi ya Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
(4) Karolo ya 47(4) ya Molaotheo wo mofsa e fegilwe go fihla go eba le kgetho ya bobedi ya Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
(b) ba ka no kgetha batho ba bangwe bjalo ka baemedi ba go ya go ile ge fela go se na le o tee goba palo e sa lekane ya bao e bego e le basenatoro ba yona.
(3) Lekgotlapeamelao la profense le swanetše go bea baemedi ba lona ba go ya go ile go ya ka dikgetho tša diphathi.
(4) Dikarolwana tša (2) le (3) di šoma fela go peo ya mathomo ya baemedi ba go ya go ile go Khansele ya Setšhaba ya Diprofense.
(5) Karolo ya 62 (1) ya Molaotheo wo mofsa ga e šome go kgetho le peo ya basenatoro ba peleng bjalo ka baemedi ba go ya go ile go ya ka temaneng ye.
(6) Melawana le ditaelo tša Senate tšeo di bego di šoma ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, di swanetše go dirišwa mabapi le mediro ya Khansele ya Setšhaba ya Diprofense go fihla moo di ka šomišwago, ka taolo ya phethošo goba phumolo efe goba efe.
(1) Mosenatoro wa pele yo a sa kgethwago go ba leloko la go ya go ile la Khanseleya Setšhaba ya Diprofense o na le tshwanelo ya go ba leloko la go felela, la go ba le bouto ka theramelaong ya profense yeo motho yoo a kgethilwego go yona bjalo ka mosenatoro go ya ka karolo ya 48 ya Molaotheo wa peleng.
(2) Ge mosenatoro wa pele a ikgethela go se be leloko la lekgotlapeamelao ya profense gona o tšewa bjalo ka motho yo a lebogilego modiro letšatši pele ga ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma.
(3) Moputso, diputseletšo le dikholo tša mosenatoro wa pele yo a beilwego go ba moemedi wa go ya go ile goba leloko la lekgotlapeamelao ya profense ga a swanela go fokotšwa ka lebaka fela la peo yeo.
(1) Mang le mang yoo e bego e le Mopresitente, Motlatšamopresitente wa Phethišo, Tona goba Motlatšatona ka tlase ga Molaotheo wa peleng ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, o tšwelapele ka mošomo wo go ya ka Molaotheo wo mofsa, fela go šetšwa seka-temana ya (2).
(2) Go fihlela ka la 30 Aprele 1999, dikarolwana tša 84, 89, 90, 91, 93 le 96 tša Molaotheo wo mofsa di swanetše go tšewa bjalo ka ge go beakantšwe go Koketšo B ya Šetulo ye.
(3) Karolwana ya (2) ga e ganetše Tona yoo e bego e le mosenatoro ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, go tšwelapele bjalo ka Tona ye e ukangwego mo karolong ya 91(1)(a) ya Molaotheo wo mofsa bjalo ka ge karolo yeo e balega go Koketšo B.
(1) Mang le mang yo e bego e le mohlankedi wa lekgotlapeamelao ya profense ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, e ba leloko goba mohlankedi wa theramelao ya profense yeo ka tlase ga Molaotheo wo mofsa, mme o dula modirong wa gagwe bjalo ka leloko goba mohlankedi go ya ka mabaka a Molaotheo wo mofsa le molaotheo ofe goba ofe wa profense wo o ka dirwago.
(2) Lekgotlapeamelao la profense bjalo ka ge e hlamilwe go ya ka dipeelano tša karolwana ya (1), e swanetše go tšewa bjalo ka ge e kgethilwe ka tlase ga Molaotheo wo mofsa pakatirong yeo e felago ka la 30 Aprele 1999.
(3) Lebakeng ka moka la pakatiro ya yona yeo e felago ka la 30 Aprele 1999, ka taolo ya karolo ya 108(4), lekgotlapeamelao la profense le bopša ke palo yeo e bewago ke theramelao ka tlase ga Molaotheo wa pele le palo ya basenatoro ba pele bao e bilego maloko a lekgotlapeamelao go ya ka dipeelano tša karolwana 8 ya Šetulo ye.
(4) Melawana le ditaelo tša lekgotlapeamelao ya profense tšeo di bego di šoma ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, di tšwelapele ka go šoma, ka taolo ya phetošo goba phumolo efe goba efe.
(c) mo go tlatšweng ga dikgala ka go lekgotlapeamelao, le tlaleletšo, tekolo le tirišo ya mananeo a diphathi a go tlatša dikgala, go fihla mo go bago le kgetho ya bobedi ya lekgotlapeamelao ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
(2) Karolo 106 (4) ya Molaotheo wo mofsa e fegilwe malebana le lekgotlapeamelao la profense go fihla kgethong ya bobedi ya lekgotlapeamelao ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
(1) Mang le mang yo e bego e le Tonakgolo goba leloko la Khuduthamaga ya profense ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, o tšwela pele le go ba maemong a gagwe go ya ka dipeelano tša Molaotheo wo mofsa le molaotheo wo mongwe le wo mongwe wa profense wo o ka dirwago, fela ka taolo ya karolwana ya (2).
(2) Go fihla ge Tonakgolo a thoma modiro morago ga kgetho ya mathomo ya lekgotlapeamelao la profense ka tlase ga Molaotheo wo mofsa, goba profense e dira molaotheo wa yona, seo se tlago pele ga tšona, karolo ya 132 le 136 tša Molaotheo wo mofsa di swanetše go tšewa bjalo ka ge di beakantšwe mo go Koketšo C ya Šetulo ye.
Molaotheo wa profense woo o amogetšwego pele ga ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma o swanetše go kwana le karolo ya 143 ya Molaotheo wo mofsa.
(1) Molao mabapi le taba yeo e welago ka go lekalatirišwa leo le lego lenaneong la Šetulo 4 goba 5 go Molaotheo wo mofsa, woo, ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, o bego o dirišwa ke bolaodi bjoo bo lego, ka gare ga khuduthamaga ya setšhaba, o ka gafelwa ke Mopresitente, ka kgoeletšo, go bolaodi bjo bo welago ka fase ga khuduthamaga ya profense ka taelo ya Khuduthamaga ya khansele ya profense.
a ka laola taba efe goba efe yeo e nyakegago ka baka la kabo yeo, go akaretšwa tšhutišo goba kadimo ya badiredi, goba tšhutišo ya dithoto, dikoloto, ditokelo le ditlamego, go ya go goba go tšwa go khuduthamaga ya setšhaba goba ya profense goba kgoro ye nngwe le ye nngwe ya mmušo, taolo, tirelotšhireletšo goba sehlongwa se sengwe.
(3)(a) Khopi ya kgoeletšo ye nngwe le ye nngwe ye e tšwelego go ya ka dipeelano tša karolwana ya (1) goba (2) e swanetše go neelwa Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka le Khansele ya Setšhaba ya Diprofense mo matšatšing a 10 morago ga go phatlalatšwa ga kgoeletšo.
(ii) tokelo goba tshwanelo ye e hweditšwego goba tshwanelo goba tlamego ye e ikhweleditšego yona pele ga go fela.
(4) Ge molao o abilwe go ya ka karolwana ya (1), kukamo efe goba efe ka molaong go bolaodi bjoo bo o šomišago, e swanetše go hlalošwa bjalo ka kukamo ya bolaodi bjoo bo abetšwego molao woo.
(5) Kabo efe le efe ya molao ka fase ga karolo ya 235 (8) ya Molaotheo wa peleng, go akaretšwa phetošo efe goba efe, kamantšho goba phumolo le tirišolefsa ya molao ofe goba ofe le kgato efe goba efe yeo e tšewago ka tlase ga karolo ye, go tšewa gore e dirilwe ka fase ga temana ye.
(1) Bolaodi bjo bo lego ka gare ga khuduthamaga ya setšhaba bjoo bo laolago molao ofe goba ofe wo o welago ka ntle ga maatla a go dira melao a Palamente, ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, ba fela ba na le maatla a go laola melao yeo go fihla ge e abetšwe bolaodi bjo lego ka fase ga khuduthamaga ya profense go ya ka karolo ya 14 ya Šetulo ye.
(2) Karolwana ya (1) e fela mengwaga ye mebedi morago ga go thoma go šoma ga Molaotheo wo mofsa.
(b) go sepelelana le Molaotheo wo mofsa.
(2)(a) Kgorotsheko ya Molaotheo yeo e hlomilwego ke Molaotheo wa peleng e fetoga Kgorotsheko ya Molaotheo ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
Karolwana ya (b) e ntšhitšwe ke karolwana ya 20 (a) ya Molao wa 34 wa 2001.
(3)(a) Karolo ya Boipiletšo ya Kgorokgolo ya Tsheko ya Afrika Borwa, e ba Kgorokgolo ya Tsheko ya Boipiletšo ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
Karolwana ya (b) e ntšhitšwe ke karolwana ya 20 (a) ya Molao wa 34 wa 2001.
(b) Mang le mang yo a lego maemong goba go akanywa gore o maemong a Moahlodimopresitente, Motlatšamoahlodimopresitente goba moahlodi wa kgorotsheko ye e ukangwego mo temaneng ya (a) ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, e ba Moahlodimopresitente, Motlatšamoahlodimopresitente goba moahlodi wa kgoro ye bjalo ka tlase ga Molaotheo wo mofsa, ka taolo ya phokotša yeo e ukangwago mo karolwaneng ya (6).
(c) Karolo ya profense goba ya tikologo ya Kgorokgolo ya Tsheko ya Afrika Borwa goba Kgorokgolo ya Tsheko ya nagalegae goba karolokakaretšo ya kgorotsheko yeo, e swanetše go hlaloswa bjalo ka kukamo go Kgorokgolo ya Tsheko.
(6)(a) Ka pelapela ka moo go kgonegago ka morago ga ge Molaotheo wo mofsa o seno thoma go šoma, go akaretšwa le dibopego, tlhamo, go šoma le maatlataolotoka le melao ka moka ya maleba, di swanetše go fokotšwa ka nepo ya go hloma lenaneo la toka leo le kwanago le dinyakwa tša Molaotheo wo mofsa.
(b) Leloko la Kabinete le le rwelego maikarabelo a taolo ya toka, morago ga ditherišano le Khomišene ya Tirelo ya Toka, le swanetše go laola phokotšo yeo e ukangwago mo go temana ya (a).
(iv) Motlatšamoahlodimogolo, e ba Motlatšamopresitente wa Kgorokgolo ya Tsheko ya Boipiletšo ka ge go ukangwa karolong ya 168 (1) ya Molatheo o mofsa.
(b) Melawana ka moka, melao goba ditaelo tšeo di dirilwego ke Mopresitente wa Kgorotsheko goba Moahlodimogolo di šoma ka pele pele ga ge Molao wa Phetošo ya Molaotheo wa Afrika Borwa, wa 2001, o šoma, o tšwelapele go šoma go fihlela ge o phumolwa goba o fetošwa.
(c) Ka ntle le ge e sa sepelelane le dikagare goba e tloga e sa swanela, kukamo mo molaong ofe goba ofe goba tshepetšo go Moahlodimogolo goba go Mopresitente wa Kgorotsheko ya Molaotheo, o swanetšwe go hlathollwa bjalo ka kukamo go Moahlodimogolo ka ge go ukangwe karolong ya 167 (1) ya Molaotheo wo mofsa.
Karolwana ya (7) e okeditšwe ke karolwana ya 20 (b) ya Molao wa 34 wa 2001.
Ditshekišo ka moka tšeo di bego di sa tlo tlišwa go kgorongtsheko ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, di swanetše go fetšwa bjalo ka ge nke Molaotheo wo mofsa ga se wa be wa dirwa, ge e se fela ge kgahlego ya toka e tsoma ka tsela ye nngwe.
(1) Karolo ya 108 ya Molaotheo wa pele e dula e na le maatla go fihla ge Molao wa Palamente wo o ukangwago karolong ya 179 wa Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma. Karolwana ye ga e ame peo ya Molaodikakaretšo wa Botšhotšhisi bja Setšhaba go ya ka dipeelano tša karolo ya 179.
(2) Mosekiši yo a bego a le maemong ao ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, o tšwela pele ka modiro wa gagwe go ya ka dipeelano tša molao tše di šomago kantorong yeo, ka taolo ya karolwana ya (1).
Motho yoo a tšwelago pele ka modiro wa gagwe go ya ka dipeelano tša Šetulo ye mme a tšerego kano ya modiro goba a dirile boitlamo bja mmakgonthe ka tlase ga Molaotheo wa pele, ga a tlamega go boeletša kano ya modiro goba boitlamo ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
Temana ya (b) e fetošitšwe ke karolwana ya 4 ya Molao wa 65 wa 1998.
(h) Boto ya Maleme ka Moka a Afrika Borwa.
(b) tshepelelano le Molaotheo wo mofsa.
(3) Dikarolo tša 199 (1), 200(1), (3) le 5 go fihla go (11) le 201 go fihla go 206 tša Molaotheo wa pele di tšwelapele ka go šoma go fihlela ge di phumotšwe ke Molao wa Palamente wo o dirilwego go ya ka karolo ya 75 ya Molaotheo wo mofsa.
(4) Maloko a Khomišene ya Tirelo ya Toka ao a ukangwego karolong ya 105 (1)(h) a Molaotheo wa pele a emiša go ba maloko a Khomišene ge maloko ao a ukangwego mo karolong ya 178 (1)(i) ya Molaothoe o mofsa a beilwe.
tshepelelano le Molaotheo wo mofsa.
(b) Dikarolo tša 184A le 184B (1)(a), (b) le (d) tša Molaotheo wa pele, di tšwela pele ka go šoma go fihlela ge di phumotšwe ke Molao wa Palamente wo o dirlwego go ya ka karolo ya 75 ya Molaotheo wo mofsa.
(1) Moo Molaotheo wo mofsa o nyakago go beiwa ga molao wa naga goba wa profense, molao woo o swanetše go dirwa ke bolaodi bjo bo lebanego lebakeng le swanetšego go tloga tšatšikgweding leo Molaotheo wo mofsa o thomilego go šoma ka lona.
(2) Karolo ya 198(b) ya Molaotheo wo mofsa e ka no se dirišwe go fihla ge molao woo o ukangwago karolong yeo o beilwe.
(3) Karolo ya 199(3)(a) ya Molaotheo wo mofsa e ka no se dirišwe pele ga go fela ga dikgwedi tše tharo morago ga ge molao wo o ukangwago karolong yeo o beilwe.
(4) Molao wa setšhaba wo o ukangwago mo karolong ya 217(3) ya Molaotheo wo mofsa o swanetše go bewa lebakeng la nywaga ye meraro go tloga tšatšikgweding leo Molaotheo wo mofsa o thomilego go šoma, fela go se be gona ga molao wo nakong yeo ga go thibele tšhomišo ya morero wo o ukangwego mo go karolo 217(2.
(5) Go fihla ge Molao wa Palamente wo o umakilwego mo karolong 65(2) ya Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma , lekgotla la profense ye nngwe le ye nngwe, le ka itlhamela ditshepetšo tša lona go ya ka mabaka ao e lego gore maatla a abelwa baemedi ba lona go ka dira bouto legatong la yona mo Khanseleng ya Bosetšhaba ya Diprofense.
(6) Go fihla ge peomolao ye e ukangwego mo karolong 229(1)(b) ya Molaotheo wo mofsa e thoma go šoma, mmasepala o sa ntše o ka tšwelapele go lefiša lekgetho le lengwe le le lengwe, makgethwana le makgetho a dithoto ao o dumeletšwego go a lefiša ge Molaotheo o thoma go šoma.
(1) Go sa lebelelwe ditlhagišo dife goba dife ya Molaotheo wo mofsa gape ntle go sa lebelelwe phumolo ya Molaotheo wa peleng, ditlhagišo ka moka tšeo di amanago le tshwarelo yeo e lego ka Molaotheong wa pele ka tlase ga hlogo ya 'Kopano ya Setšhaba le Poelano' di tšewa gore ke karolwana ya Molaotheo wo mofsa maikemišetšong a Tšwetšopele ya Molao wa Kopano ya Setšhaba le Poelano, wa 1995 (Molao wa 34 wa 1995), bjalo ka ge di fetošitšwe, go akaretša le mohola wa maatla a tšona.
(2) Mabakeng a karolwana ya (1), letšatšikgwedi la '6 Desemere 1993' moo le tšwelelago ka tlhagišong ya Molaotheo wa peleng ka tlase ga hlogo ya 'Kopano ya Setšhaba le Poelano', e swanetše go balwa bjalo ka '11 Mei 1994'.
Karolwana ya (2) e okeditšwe ke karolwana ya 3 Molao wa 35 wa 1997.
(1) Molao wa setšhaba wo o ukangwago mo go ya karolo 9(4), 32(2) le 33(3) ya Molaotheo wo mofsa o swanetše go bewa lebakeng la nywaga ye meraro go tloga tšatšikgweding leo Molaotheo wo mofsa o thomilego go šoma.
(1)motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go fihlelela tshedimošo ka moka ye e swerwego ke mmušo goba setho se sengwe le se sengwe lekaleng lefe goba lefe la mmušo ge e le gore tshedimošo yeo e nyakelwa tšhomišo goba tšhireletšo ya ye nngwe ya ditokelo tša bona.
kgatotaolo yeo e e swanetšego mabapi le mabaka ao a filwego go yona moo efe goba efe ya ditokelo tša bona e amegago goba e tšhošetšwago.
(3) Dikarolo 32(2) le 33(3) tša Molaotheo wo mofsa di a fela ge molao woo o ukangwago mo dikarolong tše, ka go latelana, o sa bewe lebakeng la nywaga ye meraro go tloga tšatšikgweding leo Molaotheo wo mofsa o thomilego go šoma.
(c) tshepelelano le Molatotheo o mofsa.
(2) Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba le Dikhomišene tša tirelo ya diprofense tše di ukangwego mo go Kgaolo 13 ya Molaotheo wa pele, di sa tšwela pele ka go šoma go ya ka dipeelano tša Kgaolo yeo le molao woo o di amago bjalo ka ge nke Kgaolo yeo ga se be ya phumolwa, go fihla ge Khomišene le dikhomišene tša tirelo ya diprofense di fedišwa go ya ka dipeelano tša karolo 75 ya Molaotheo wo mofsa.
(b) tshepelelano le Molaotheo wo mofsa.
sekwebo mono Repabliking sa dikgwedi tša go feta 12 ka ntle le go fiwa kgetho ya faene, ga a swanela go kgethwa go ba leloko la Kopan ya Maloko a Palamente ka Moka goba lekgotlapeamelao la profense.
(b) e fela mengwaga ye mehlano morago ga ge kotlo e phethilwe.
Karolwana ya (a) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 5 (a) ya Molao wa 65 wa 1998.
moetapele wa setšo wa setšhaba seo se latelago lenaneo la melao ya setšo mme a dulago nageng ye e lego ka fase ga khansele ya tikologo ya phetišetšo goba khansele ya phetišetšo ya Tikologo goba khansele ya baemedi ba phetišetšo, tšeo di ukangwago mo go Molao wa Phetišetšo wa Pušoselegae wa 1993, mme a hlaotšwego mo go karolo ya 182 ya Molaotheo wa peleng, ka maemo a gagwe, o na le tokelo ya go ba leloko la khansele go fihlela ge Khansele ya Mmasepala yeo e ntšhago Khansele yeo e begilwego gore e kgethilwe ka morago ga dikgetho tša mathomo tša kakaretšo tša Dikhansele tša Bommasepala morago ga go thoma go šoma ga Molaotheo o mofsa.
Karolwana ya (b) e tšeetšwe legato ke karolwana ya 5 (a) ya Molao wa 65 wa 1998.
(2) Karolo wa 245 (4) ya Molaotheo wa pele e tšwela pele go šoma go fihlela ge tirišo ya karolo yeo e fela. Karolo ya 16(5) le (6) ya Molao wa Phetišetšo wa Pušoselegae, wa 1993, e ka no se phumolwe pele ga la 30 Aprele, 2000.
Karolo ya (2) e fetošitšwe ke karolwana ya 5 (b) ya Molao wa 65 wa 1998.
Dikarolo tša 82 le 124 tša Molaotheo wo mofsa ga di ame go lotwa ga Melao ya Palamente goba Melao ya diprrofense ye e beilwego pele ga ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma.
(1) Ka go tšweletšwa ga lengwalo la bohlatse ke bolaodi bofe goba bofe bjo nago le maswanedi a gore thoto ye e sa šuthego e lego ya mmušo e beilwego taolong ya mmušo wo o itšego go ya ka karolo ya 239 ya Molaotheo wa peleng, mongwadiši wa dithoto o swanetše go ela hloko dingwadišo goba ditshaeno goba mongwadiši ofe goba ofe yo a nago le maswanedi, lengwalo la thoto goba dingwalo tše dingwe tša gore thoto yeo e sa šuthego e ngwadišwe ka leina la mmušo.
(2) Ga go motšhelo, tefo goba tefišo ye nngwe ye e ntšhiwago mabapi le go ngwadišwa go ya ka karolwana ya (1).
'1. Diphathi tšeo di ngwadišitšwego go ya ka molao wa naga gomme di phenkgišanago dikgethong tša Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, di tla kgetha bonkgetheng ba tšona ba kgetho ye mo lenaong la bonkgetheng le le lokišitšwego go ya ka Šetulo ye le molao wa naga.'.
(a) Seripagare sa ditulo go tšwa go mananeo a selete ao a tlišitšwego ke diphathi tše di angwago, ka palo ye e beilwego ya ditulo mme e beetšwego selete se sengwe le se sengwe ka thoko go ya ka mo go beakantšwego ke Khomišene ya dikgetho ye e latelago ya Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, go hlokometšwe go hwetšagala ga difiwa tšeo di botegago mabapi le babouti, le baemedi ba diphathi tšeo di nago le kgahlego.
(b) Seripagare se sengwe sa ditulo go tšwa go mananeo a setšhaba ao a tlišitšwego ke diphathi tše di angwago, goba mananeong a selete moo mananeo a setšhaba a sego a tlišwa.'.
'3. Mananeo a bonkgetheng a a tlišitšwego ke phathi, ka moka a tla ba le maina a a sa fetego palo ya bonkgetheng ba lekanago le palo ya ditulo ka go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, gomme lenaneo le lengwe le le lengwe la mohuta wo, le tla laetša maina a ka tatelano ya kgethopele go ya ka moo phathi e tlogo nyaka ka.'.
5. Ditulo tše di ukangwego mo temaneng ya 2 (a) di tla abelwa diphathi tšeo di phenkgišanago mo kgethong go ya ka dilete ka tsela ye e latelago:
'(a) khouta ya dibouto setulo ka setulo e tla laolwa ke go arola palomoka ya dibouto tše di dirilwego setšhabeng ka bophara ka palo ya ditulo ka go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, le e tee, mme le dipoelo go tlatšwa ka tee, go sa hlokomelwe dipalophatlo, e tla ba khouta ya dibouto setulo ka setulo.'.
(b) Khouta ye e fetošitšwego ya setulo ka setulo e tla laetšwa ka go arola palomoka ya dibouto tše di dirilwego setšhabeng ka bophara, go ntšhiwa palo ya dibouto tše di dirilwego setšhabeng ka bophara go thekgwa phathi yeo e ukangwego temaneng ya (a), ka palo ya ditulo ka go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, go tsenywa tee, go ntšhiwa palo ya ditulo tšeo mafelelong di abelwago phathi ye e ukangwego go ya ka temana ya (a).
'10. Palo ya ditulo ka go lekgotlapeamelao le lengwe le le lengwe la profense e tla ba bjalo ka ge e laolwago go ya ka karolo ya 105 ya Molaotheo wo mofsa.'.
'11. Diphathi tšeo di ngwadišitšwego go ya ka molao wa naga mme di tsenetšego kgetho ya theramelao ya profense, di tla kgetha bonkgetheng ba kgetho yeo ya profense go tšwa go mananeo a profense a a lokišitšwego go ya ka Šetulo ye le molao wa naga.'.
(1) Morago ga ge palo ya dibouto e phethilwe, palo ya baemedi ba phathi ye nngwe le ye nngwe e laeditšwe mme dipoelo tša dikgetho di begilwe go ya ka karolo ya 190 ya Molaotheo wo mofsa, khomišene e tla, mo matšatšing a mabedi morago ga tsebišso ya mohuta woo, kgetha go tšwa lenaneong le lengwe le le lengwe la bonkgetheng, le le phatlaladitšwego go ya ka molao wa setšhaba, baemedi ba phathi ye nngwe le ye nngwe ka theramelaong.
(2) Morago ga peo go ya ka dipeelano tša karolwana (1), ge leina la nkgetheng le tšwelela godimo ga lenaneo la go feta le tee la Kgobokano ya Setšhaba goba mo maneneong a Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka le a lekgotlapeamelao la profense (ge kgetho ya Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka le ya Lekgotlapeamelao La Profense di swerwe nakong e tee), nkgetheng yo bjalo o lebanwe ke go bewa bjalo ka moemedi makgeng a go feta le tee, phathi yeo e tšweleditšego mananeo a mabjalo, mo matšatšing a mabedi morago ga pego ye bjalo, e tla laetša Khomišene gore nkgetheng yo bjalo o swanetše go bewa kae goba nkgetheng yoo o tla šoma ka theramelaong efe, go ya ka mo go ka bago ka gona, mme ge go le bjalo leina la nkgetheng le tla tlošwa mo mananeong a mangwe.
(3) Go tloga moo Khomišene e tla phatlalatša maina a baemedi ka go theramelao goba makgotlapeamelao.'.
(b) moemedi o bewa bjalo ka moromelwa wa go ya go ile wa Khansele ya Setšhaba ya Diprofense;
tše ka tšwelelago: Ge fela tlaleletšo yeo e ka dirwa mafelelong a lenaneo.'.
Dikgala tše 23.
yo e lego yo a latelago wa maswanedi le gona e le yo a hwetšagalago lenaneong.
(2) Tšhišinyo ya go tlatša sekgala e tla neelwa Spikara e ngwadilwe.
14, ka moo go ka bago ka gona.'.
23A. Mabaka a mangwe gape a tahlegelo ya boleloko bja lekgotlapeamelao.
(1) Motho o lahlegelwa ke boloko ka go theramolao ye e angwago ke Šetulo ye ge motho yoo e sa hlwe e le leloko la phathi yeo e mo kgethilego bjalo ka leloko la lekgotlapeamelao.
(2) Go sa šetšwe temana (1) phathi efe le efe ya dipolitiki ye e lego gona, e ka kgona nakong ye nngwe go fetola leina la yona.
ba leloko la phathi yeo e le kgethilego, le itshwarele boleloko bja lekgotlapeamelao le bjalo.
(b) phathi efe goba efe e ikarole go ba diphathi tša go feta e tee.'.
Phumulo ya temana ya 24.
'Molaotheo wo mofsa' o ra Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa, wa 1996;'.
16. Phumulo ya temana ya 26.
(g) pele ga ge a swarela goba a fega kotlo ya basenyi.'.
'(3) Dikarolwana tša (1) le (2) le tšona di šoma go Motlatšamopresitente wa Phethišo.'.
3. Temana ya (a) ya karolo ya 90 (1) ya Molaotheo wo mofsa e tšwewa gore e balega ka tsela ye.
'(a) Motlatšamopresitente wa Phethišo o beilwe ke Mopresitente;'.
ditona tše di sa fetego e tee yeo e sego leloko la Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka mme a beilwe go ya ka dipeelano tša karolwana (13), ge fela Mopresitente, a dira ka ditherišano le Batlatšamopresitente ba Phethišo le baetapele ba diphathi tšeo di kgathago tema, a bona gore peo ya Tona ye bjalo e tloga e nyakega.
(2) Phathi ye nngwe le ye nngwe ye e nago le ditulo tše di sego ka fase ga 80 ka go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e na le tokelo ya go kgetha Motlatšamopresitente wa Phethišo go tšwa go maloko a Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka.
(3) Ge go se na le phathi goba phathi e tee e na le ditulo tše 80 goba ditulo tša go feta ka go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, phathi ye e nago le palo ye kgolokgolo ya ditulo le phathi yeo ya bontši bja bobedi bja ditulo nngwe le nngwe e na le tokelo ya go kgetha Motlatšamopresitente wa Phethišo go tšwa malokong a Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka.
(4) Ge a kgethilwe, Motlatšamopresitente wa Phethišo a ka kgona go ikgethela gore o nyaka go ba goba ga a rate go tšwela pele go ba leloko la Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka.
(5) Motlatšamopresitente wa Phethišo a ka šomiša maatla mme o swanetše go phetha mediro yeo e abetšwego ofisi ya Motlatšamopresitente wa Phethišo ke Molaotheo goba e abetšwego ofisi ya gagwe ke Mopresitente.
go fihlela ge motho yo a kgethilwego go ba Mopresitente morago ga kgetho ya Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka ye e swerwego pele ga la 30 Aprele,1999 a tšea modiro.
(7) Sekgala ka kantorong ya Motlatšamopresitente wa Phethišo se ka no tlatšwa ke phathi yeo e kgethilego motlatšamopresitente yoo.
(8) Phathi yeo e nago le ditulo tše di sego ka fase ga 20 ka go Kgobokano ya Setšhaba yeo e tšerego sephetho sa go kgatha tema mo go mmušo wa mohlakanelwa, e na le tokelo ya go fiwa e tee goba tše pedi tša dipotfolio tša Kabinete tše go tšona Ditona tše di ukangwego go karolwana (1)(a) di ka bewago, ka tekanyetšo ya palo ya ditulo tšeo di swerwego ke phathi ka go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka, ka papetšo ya palo ya ditulo tšeo di swerwego ke diphathi tše dingwe tše di kgathago tema.
Khouta ya ditulo potfolio ka potfolio e swanetše go laetšwa ka go arola palomoka ya ditulo ka go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka tše di swerwego ke diphathi tše di kgathago tema ka moka ka palo ya dipotfolio malebana le Ditona tše di ukangwego karolwaneng ya (1)(a) di swanetšego go bewa, le e tee.
Dipoelo, go sa šetšwe desimale ya boraro le tše di latelago, ge di le gona, ke yona khouta ya dipalo potfolio ka pothefolio.
Palo ya ditulo tšeo di swanetšego go abelwa phathi ye e kgathago tema e hwetšwa ka go arola palomoka ya ditulo tše di swerwego ke phathi yeo ka go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka ka khouta ye e ukangwego temaneng ya (b).
Dipoelo, ka taolo ya temana (e), di laetša palo ya dipotflio tšeo di swanetšego go abelwa phathi.
Moo tirišo ya fomula ye go hlolago mašalela, ao a sa tsenego ka go palo ya dipothefolio tše di abetšwego phathi, mašalela ao a phenkgišana le mašalela a mangwe a go swana nawo a a tšwago go phathi ye nngwe goba diphathi, mme pothefolio efe goba efe goba dipothefolio tše di šalago di sa abja, di swanetše go abelwa phathi goba diphathi tšeo di angwago go ya ka tatelano ya mašalela a godimodimo.
(e) tlatša, ge go nyakega, fela ka taolo ya temana (b), sekgala ka ofising ya Tona.
(c) tirišo ya maatla a ukangwego temaneng (b) goba (e) ya karolwana ye e amago motho yo e lego setho sa phathi ya Mopresitente, gona sephetho sa Mopresitente se fiwa šedi.
(12) Ge taetšo ya kabo ya dipothefolio e fapantšwe ka tlase ga karolwana ya (10)(c), Ditona tše di amegago di swanetše go tlogela dipothefolio tša tšona, eupša di ka kgethwa gape, mo go kgonegago, go bewa dipotfoliong tše dingwe tše di abetšwego diphathi tša tšona go ya ka mabaka a taetšo ye e fapantšwego.
morago ga go rerišana le Motlatšamopresitente wa Phethišo, le baetapele ba diphathi tše di kgathago tema, a fediše peo ka tlase ga temana (a) ge go ka nyakega, go hlokometšwe mabaka a Molaotheo goba phišegelo ya mmušo wo kaone.
(14) Dikopano tša Kabinete di swanetše go hlahlwa ke Mopresitente, goba, ge Mopresitente a laela, ke Motlatšamopresitente wa Phethišo; ge fela motlatšamopresitente wa Phethišo a swara marapo dikopanong tša Kabinete ka tšhielano, ge e se ge mabaka a tšhoganetšo le moya wo o lego ka go kgopolo ya mmušo wa mohlakenelwa di tsoma go eba ka tsela ye nngwe.
(1) Mopresitente a ka, morago ga go rerišana le Motlatšamopresidente wa Phethišo le baetapele ba diphathi tše di kgathago tema ka Kabineteng, hloma diposo tša Batlatšatona.
(2) Phathi e na le tokelo ya go abelwa poso e tee go ba diposo tše pedi tša batlatšatona ka tekanyetšo ya go swana le go ya ka fomula ya go swana le ya ka moo dipotfolio di abjago ka gona ka Kabineteng.
(3) Ditlhagišo tša karolo 91(10) go fihla go (12), ka diphetogo tše di nyakegago, mabapi le Batlatšatona, mme mo tirišong ye bjalo kukamo mo karolong yeo go Tona goba potfolio, di swanetše go balwa bjalo ka kukamo go Motlatšatona goba poso ya motlatšatona, ka go latelana.
(b) kukamo efe goba efe mo molaong go Tona yeo e swanetše go hlaloswa gore e akaretša kukamo go Motlatšatona yo a šomago go ya ka modiro wo a o filwego ka tlase ga temana (a) ke Tona, yoo Motlatšatona a šomago legatong la gagwe.
5 Nako le nako ge Motlatšatona a se gona goba mabakeng afe goba afe a sa kgone go dire goba go phetha efe goba efe ya maatla goba mediro ya ofisi, Mopresitente a ka bea Motlatšatona yo mongwe le yo mongwe goba motho yo mongwe le yo mongwe go šoma sa motšwaoswere sa Motlatšatona yoo, e ka ba ka kakaretšo goba mo tirišong goba phetagatšong ya maatla a itšego goba mošomo..'.
(3) Ditona di na le maikarabelo mongwe le mongwe go Mopresidente le go Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka mabapi le tshepedišo ya dipotfolio, mme maloko ka moka a Kabinete le ona a na le maikarabelo ka seboka mo pethagatšong ya mediro ya bona ya mmušo wa setšhaba le merero ya wona.
(4) Ditona di swanetše go laola dipothefolio tša tšona go ya ka morero wo o beilwego keKabinete.
(5) Ge Tona e šitwa ke go laola pothefolio ya yona go ya ka morero wa Kabinete, Mopresitente a ka nyaka gore Tona yeo e amegago e dire gore taolo ya pothefolio ya gagwe e gate ka mošito o tee le morero woo.
(b) ge e le gore ke tona ye e ukangwego karolong ya 91(1)(b), morago ga go rerišana le Batlatšamopresitente Ba Phethišo le baetapele ba diphathi tše di kgathago tema.'.
(1) Khuduthamaga ya Profense e bopša ke Tonakgolo le maloko a a sa fetego a 10 ao a beilwego ke Tonakgolo go ya ka karolo ye.
(2) Phathi ye e nago le dipersente tše 10 tša ditulo tša theramelao ya profense yeo e tšerego sephetho sa go kgatha tema mmušong wa mohlakanelwa wa setšhaba, e na le tokelo ya go abelwa pothefolio goba go feta ka go Khuduthamaga ka tekanyetšo go ya ka palo ya ditulo tšeo di swerwego ke yona ka go theramelao ka papetšo le palo ya ditulo tše di swerwego ke diphathi tše dingwe tšeo di kgathago tema.
(c) Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka e swanetše go balwa bjalo ka kukamo go lekgotlapeamelao la profense.
(e) tlatša, ge go kgonega, go ya ka temana ya (b), sekgoba ka kantorong ya leloko la Khuduthamaga.
tirišo ya maatla a a ukangwego go temana (b) goba (e) ya karolwana yeo mme a ama motho yo e lego leloko la phathi ya Tonakgolo, gona sephetho sa Tonakgolo se fiwa šedi.
(6) Ge peakanyetso efe goba efe ya kabo ya dipothefolio e fapantšhitšwe ka tlase ga karolwana ya (4)(c), maloko ao a angwago a swanetše go tloga potfoliong tšeo eupša a ka kgethwa gape, moo go kgonegago, go bewa ka dipothefoliong tše dingwe le tše dingwe tšeo di filwego diphathi tša bona go ya ka dipeelano tša phapantšho.
(7) Dikopano tša Khuduthamaga di swanetše go etwa pele ke Tonakgolo ya profense.
(8) Khuduthamaga e swanetše go šoma ka tsela ye e lego gore e hlokomela bohlokwa bja go tsoma kwano ka moya wo o lego ka kgopolong ya mmušo wa mohlakanelwa, gammogo le bohlokwa bja pušo ye e šomago gabotse.'.
(3) Maloko a Dikhuduthamaga a ikarabela mongwe le mongwe go Tonakgolo le go thteramelao ya profense malebana le taolo ya dipotfolio tša bona, mme maloko a mangwe ka moka a Khuduthamaga, le wona bjalo, a ikrabela ka seboka mabapi le phethagatšo ya mediro ya mmušo wa profense le go melawana ya wona.
(4) Maloko a Dikhuduthamaga a swanetše go laola dipoptfolio tša ona go ya ka morero wo o beilwego ke Khansele.
(5) Ge leloko la Khuduthamaga le šitwa ke go laola potfolio ya lona go ya ka morero wa Khuduthamaga, Tonakgolo a nyaka gore leloko leo le amegago le kuke taolo ya potfolio ya lona gore e tle e nyalelane le molawana woo.
(6) Ge leloko leo le amegago le šitwa ke go ikamanya le nyakego ya Tonakgolo ka tlase ga karolwana(5), Tonakgolo a ka tloša leloko leo modirong morago ga go rerišana le leloko, mme ge leloko leo e se leloko la phathi ya Tonakgolo goba e se moetapele wa phathi ye e kgathago tema, le gona morago ga ditherišano le moetapele wa phathi ya leloko leo.'.
'(k) go hlongwa le go lotwa ga kagišo setšhabeng, mephato ya maphodisa e swanetše go dirišwa go thekga le ge e kgopelwa ke Komišinare wa Profense;'.
'(1) Go ya ka karolo ya 218(1), Komišenare wa Profense o tla rwala maikarabelo a-'.
'Ge fela karolwana ye le yona e tlo šoma godimo ga maloko a madira afe goba afe ao a neetšego lenaneo la ona la bahlankedi morago ga go thoma go šoma ga Molaotheo wa Afrika Borwa, 1993 (Molao wa 200 wa 1993), eupša pele ga go amogelwa ga sengwalwa sa molaotheo bjalo ka ge go ukangwe mo karolong ya 73 ya Molaotheo woo, ge lekgotla la dipolitiki leo e lego ka fase ga bolaodi le taolo ya lona goba yeo e amanego le yona mme e tšwetšago pele maikemišetšo a yona mo go Khansele ya Khuduthamana ya Phetišetšo mme a kgathilego tema mo dikgethong tša mathomo tša Kgobokano ya Setšhaba, le ditheramelaong tša Diprofense ka tlase ga Molaotheo woo o boletšwego.'.
'(2) Mašole a Tšhireletšo a Setšhaba a tla diriša maatla a ona mme a phethagatša mediro ya ona go thekga dikgahlego tša setšhaba fela go ya ka Kgaolo ya 11 ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa, wa 1996.'.
'(1) Tirelo ya setšhaba, kgoro ya mmušo, taolo goba tirelo ya tšhireletšo yeo pejana ga go thoma ga Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa, 1996 (moragonyana o bitšwago "Molaotheo wo mofsa"), di bego di phetagatša mešomo ya mmušo, di tšwela pele ka mediro ya tšona go ya ka dipeelano tša molao wo o šomago go yona go fihla ge e fedišwa goba e kopanywa goba e amantšhwa le sehlongwa se maleba goba e ntšhiwa ka phokotšo goba e tlemagantšhwa le sehlongwa se sengwe le se sengwe.'
(6)(a) Mopresitente a ka bea khomišene go lekola phetšo goba phetošo ya kwano, peo goba tšwetšopele goba kabelo ya pakatiro goba peelano ya tirelo goba dikholo tše dingwe, tšeo di hlolegilego magareng a 27 Aprele 1993 le 30 Setemere 1994 malebana le motho mang le mang yo a ukangwego mo go karolwana (2) goba batho ba mohuta woo.
(b) Khomišene e ka bušetša morago goba ya fetola kwano, peo, tlhatlošo goba kabo ge e sa loka goba ge e sa kgotsofatše mabakeng a taba yeo.
(c) ka go tloša 'Molaotheo wo,' mo e lego gona karolong ya 236, gomme gwa bewa 'Molaotheo wo mofsa'.
(ii) tshepedišo ye kaone ya profense ye nngwe le ye nngwe go šomana le merero yeo e welago taolong ya mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe.
'(i) dihlongwa tšeo di ukangwego karolong ya 236(1), ka ntle le masolo a mašole, di tla ba magetleng a mmušo wa setšhaba, woo o tlogo šikara boikarabelo bja tšona ka thušano le mebušo ya diprofense ;'.
'(4) Ka taolo ya le go latela molao ofe goba ofe wo o šomago, dithoto, ditokelo, metšhelo ya dithoto le dikoloto tša madira kamoka tše di ukangwego karolong ya 224(2) di tla tšwa go Mašole a Tšhireletšo a Setšhaba go ya ka ditaelo tša Tona ya Tshireletšo.'.
Šetulo 6A e tsentšwe ke karolwana ya 6 ya Molao wa 2 wa 2003.
Ka mo Šetulong ye 'lekgotlapeamelao' le ra Kopano ya Maloko a Palamente ka Moka goba legotlapeamelao le lengwe le le lengwe la profense.
(1) Go ya ka karolo ya 4, leloko la lekgotlapeamelao la profense leo e bago leloko la phathi (phathi e mpsha) yeo e sego phathi yeo e kgethilego motho yoo bjalo ka leloko (phathi yeo e kgethago), e ka ba e le gore phathi e mpsha e kgathile tema ka dikgethong goba aowa, o tla tšwelepele go ba leloko la lekgotlapeamelao ge leloko leo, e ka ba ka boyena goba gammogo le o tee goba maloko a mangwe ao, nakong yeo e ukangwego go karolwana ya 4 (1)(a) goba (b) , ba se sa ba maloko a phathi yeo e kgethago, ba emela dipersente tšeo di sego ka fase ga 10 tša palomoka ya palo ya ditulo tšeo di swerwego ke phathi yeo e kgethago ka lekgotlapeamelaong leo.
(2) Setulo seo e swerwego ke leloko leo le ukangwego go karolwana ya (1) se tšewa gore se abetšwe phathi e mpsha yeo leloko le e emelago.
(b) arogana ka diphathi tša go feta e tee goba ya arogana le karogano ye nngwe le ye nngwe e ka kopana le phathi e nngwe, e ka ba phathi yeo e kgathile tema ka dikgethong goba aowa, ge maloko a karogano ao a tlogelago phathi ya peleng a emela ba emela dipersente tšeo di sego ka fase ga 10 tša palomoka ya palo ya ditulo tšeo di swerego ke phathi ya peleng ka go lekgotlapeamelao leo.
(2) Ge phathi e kopana le phathi e nngwe goba e arogana ka diphathi tša go feta e tee goba ya arogana le karogano ye nngwe le ye nngwe e ka kopana le phathi e nngwe go ya ka karolwana ya (1), maloko ao a amegago a tšwelapele go ba maloko a lekgotlapeamelao leo le ditulo tšeo di swerwego ke bona di tšewa bjalo ka tšeo di abetšwego phathi yeo ba e emelago go latela kopano efe goba efe, karogano goba karogano le Kopano yeo e ukangwego karolwaneng ya (1).
(b) mo nakong ya matšatši a 15 go tloga letšatšing la mathomo go ya letšatšing la bolesomehlano la Setemere ngwageng wa bone wo o latelago letšašikgwedi la dikgetho tša lekgotlapeamelao.
(2) Lebakeng la karolwana ya (1) 'ngwaga' o ra nako ya matšatši a 365.
ka ntle ga tumelo ye e ngwadilwego ya leloko leo le amegago.
(4) Phathi yeo e sego ya ingwadišago go ya ka molao wo itšego wa boingwadišo bja diphathi tša dipolotiki e tšewa bjalo ka phathi lebakeng la Šetulo ye, efela phathi yeo e swanetše go dira dikgopelo tša bingwadišo bjalo ka phathi go ya ka molao wo itšego mo nakong yeo e ukangwego karolwaneng ya (1)(a) goba (b). Ge phathi e se ya ingwadiša mo dikgweding tše nne ka morago ga go fela ga nako yeo, e tšewa bjalo ka yeo e sa hlwago e le gona, gomme ditulo tšeo tša yona di swanetše go abelwa diphathi tšeo di šetšego go ya ka molao wo o amegago.
(1) Ka morago ga go fela ga nako yeo e ukangwago karolong ya 4 (1)(a) goba (b), sebopego sa lekgotlapeamelao seo se hlamilwego gape ka lebaka la maitshwaro a itšego go ya ka karolo ya 2 goba 3 se tšwelapele go fihlela dikgetho tšeo di latelago tša lekgotlapeamelao leo goba go fihlela sebopego sa lekgotlapeamelao se hlangwa gape go ya ka karolo ya 2 goba 3.
(2) Mo matšatšing a šupago ka morago ga go fela ga nako yeo e ukangwego karolong ya 4 (1)(a) goba (b) , phathi efe goba efe yeo e emetšwego ka lekgotlapeamelaong leo le ukangwego karolong ya (1) le swanetše go tliša lenaneo la bonkgetheng go Mongwaledi wa lekgotlapeamelao.
(b) leina la, le phathi yeo e emetšwego ke, leloko le lengwe le le lengwe.
mola maloko ao a amegago a tšwelapele go ba maloko a lekgotlapeamelao leo le ditulo tšeo di swerwego ke bona di tšewa bjalo ka tšeo di abetšwego phathi yeo ba e emelago go latela kopano efe goba efe, karogano goba karogano le Kopano yeo e ukangwego temaneng ye.
(2) Ditlhagišo tša dikarolo tša 4 (3) le (4) le karolo ya 5 gape di a šoma go ya ka karolwana ya (1), gomme kukamo efe goba efe ya nako yeo e ukangwego karolong ya 4 (1)(a) goba (b) e swanetše go tšewa bjalo ka kukamo ya nako yeo e ukanwgego karolwaneng ya (1).
Šetulo 6B, peleng e be e le Šetulo 6A, e tsentšwe ke karolwana ya Molao wa Boseswai wa Go fetoša Molaotheo wa 2002 , o fetotšwego ke karolwana ya Molao wa Bolesome wa Go fetoša Molaotheo wa 2003, ebile e nomorilwe gape ka karolo ya 6 ya Molao wa 2 wa 2003 gomme o phumotšwe ke Molao wa Bolesomenne wa Go fetoša Molaotheo wa 2008.
(1) Mokhanselara yoo a sa emelego wate o lahlegelwa ke go ba leloko la Khansele ya Mmasepala ge mokhanselara yoo, ka ntle le go ya ka dikarolo tša 2, 3 le 7, a lahlegelwa ke go ba leloko la phathi yeo e kgethilego mokhanselara yoo bjalo ka leloko la Khansele.
(b) a se a kgethwa ke phathi e fe goba efe bjalo ka nkgetheng wa dikgetho tša wate a e ba leloko la phathi.
ge mokhanselara yoo a ukangwego ditemaneng tša (a) le (b)(i), e ka ba ka boyena goba gammogo le o tee goba makhanselara a mangwe ao, nakong yeo e ukangwego go karolwana ya 4 (1)(a)(i) goba (b)(ii), ba se sa ba maloko a phathi ya peleng, ba emela dipersente tšeo di sego ka fase ga 10 tša palomoka ya palo ya ditulo tšeo di swerwego ke phathi ya peleng ka Khanseleng yeo.
(2) Setulo seo e swerwego ke leloko leo le ukangwego go karolwana ya (1)(a) se swanetše go tšewa gore se abetšwe phathi e mpsha yeo mokhanselara e bilego leloko la yona.
(b) e hweditšwe ke mokhanselara woo, ge e le gore mokhanselara woo ga se ya ba leloko la phathi e nngwe.
(b) arogana ka diphathi tša go feta e tee goba ya arogana le karogano ye nngwe le ye nngwe e ka kopana le phathi e nngwe, e ka ba phathi yeo e kgathile tema ka dikgethong goba aowa, ge maloko a karogano ao a tlogelago phathi ya peleng a emela ba emela dipersente tšeo di sego ka fase ga 10 tša palomoka ya palo ya ditulo tšeo di swerego ke phathi ya peleng ka go Khansele yeo.
(2) Ge phathi e kopana le phathi e nngwe goba e arogana ka diphathi tša go feta e tee goba ya arogana le karogano ye nngwe le ye nngwe e ka kopana le phathi e nngwe go ya ka karolwana ya (1), makhanselara ao a amegago a tšwelapele go ba maloko a Khansele ya Mmasepala le ditulo tšeo di swerwego ke bona di tšewa bjalo ka tšeo di abetšwego phathi yeo ba e emelago go latela kopano efe goba efe, karogano goba karogano le kopano yeo e ukangwego karolwaneng ya (1).
(b) mo nakong ya matšatši a 15 go tloga letšatšing la mathomo go ya letšatšing la bolesomehlano la Setemere ngwageng wa bone wo o latelago letšatšikgwedi la dikgetho tša Dikhansele tša Bommasepala.
eupša ga di šome ngwageng wo o felago ka la 31 Desemere 2002.
(b) Lebakeng la temana ya (1) 'ngwaga' o ra nako ya matšatši a 365.
ka ntle ga tumelo ye e ngwadilwego ya mokhanselara yo a amegago.
(1) Ka morago ga go fela ga nako yeo e ukangwago karolong ya 4 (1) (a, sebopego sa Khansele ya Mmasepala, seo se hlamilwego gape ka lebaka la maitshwaro a itšego go ya ka karolo ya 2 goba 3, se tšwelapele go fihlela dikgetho tšeo di latelago tša Makhanselara a Mmasepala ka moka goba go fihlela sebopego sa Khansele yeo ya Mmasepala se hlangwa gape go ya ka karolo ya 2 goba 3 goba go fihlela ge dikgetho tša tikologo di swarwa moo Khanseleng ya Mmasepala.
(a) Khansele ya Mmasepala yeo e ukangwago karolong ya 5 yeo e kgethago maloko a Khansele e nngwe ya Mmasepala, ka ge go ukangwe karolong ya 157 (1)(b), e swanetše gore mo matšatšing a 15 a go fela ga nako yeo e ukangwego karolong ya 4 (1)(a)(i) goba (ii) e šomiše gape tshepedišo yeo e ukangwego ka molaong wa naga ya go kgetha maloko ao go emela Khansele yeo e kgethago.
(ii) Mmasepala wa Legoro la C wo o ukangwego karolong ya 5 o swanetšwe go hlangwa gape go ya ka molao woo o amegago ka morago ga ge dikgetho ka moka tšeo di ukangwego temaneng ya (a) di dirilwe go ya ka mmasepala woo wa Legoro la C.
mola makhanselara ao a amegago a tšwelapele go ba maloko a khansele yeo le ditulo tšeo di swerwego ke bona di tšewa bjalo ka tšeo di abetšwego phathi yeo ba e emelago go latela kopano efe goba efe, karogano goba karogano le kopano yeo e ukangwego temaneng ye.
(2) Ditlhagišo tša dikarolo tša 4 (2), 5 le 6 di a šoma go ya ka karolwana ya (1), gomme kukamo efe goba efe ya nako yeo e ukangwego karolong ya 4 (1)(a)(i) goba (i) e swanetše go tšewa bjalo ka kukamo ya nako yeo e ukangwego karolwaneng ya (1).
Dikgoba ka Khanseleng ya Mmasepala di swanetše go tlatšwa go ya ka molao wa naga.
Karolo ya 9 e phumotšwe ka karolo ya 5 ya Molao wa 2 wa 2003.
Hlokomela: Nomoro ye e tšwelelago ka morago ga tlhalošo, ke nomoro ya karolo yeo tlhalošo e hwetšwago go yona.
<fn>DAC-NLS. Aanhef.2009-03.nso.txt</fn>
Aga Afrika-Borwa ye e kopanego ya temokrasi yeo e ka kgonago go tšea maemo a yona a maswanedi bjalo ka setšhaba se se ikemetšego ka noši ditšhabeng tša lefase ka bophara.
E ke Morena a ka boloka setšhaba sa gešo.
Nkosi Sikelel' iAfrika. Morena boloka setjhaba sa heso. God seën Suid -Afrika. God bless South Africa. Mudzimu fhatutshedza Afurika. Hosi katekisa Afrika.
(a) Seriti sa setho, phihlelelo ya tekano le tšwe tšopele ya ditokelo tša botho le ditokologo.
Go se kgetholle batho go ya ka mmala le bong.
Bogolo bja Molaotheo le pušo ya molao.
Ditshwanelo tša batho ka moka ba bagolo tša go bouta, lenaneo le le swanago ka bophara la bakgethi, dikgetho tša ka mehla le pušo ya temokrasi ya makgotlantši, go kgonthiša maikarabelo, boikarabelo le tokologo.
Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki; molao goba maitshwaro ao a thulanago le wona ga a amogelege, gomme ditlemo tšeo di tšweletšwago ke wona di swanetše go phethagatšwa.
Go na le boagi bjo bo swanago bja Afrika-Borwa.
lebanwe ke ditokelo, ditshwanelo, le dikholo tša boagi ka go lekana; le (b) go phetha mediro le maikarabelo a bona a boagi ka go lekana.
Molao wa setšhaba o swanetše go beakanyetša khwetšagalo, tahlegelo le pušetšo ya boagi.
Koša ya setšhaba ya Repabliki e laolwa ke Mopresidente ka tirišo ya kgoeletšo.
Mebala ya fologa ya Repabliki ke boso, gauta, talamorogo, bošweu, bohwibidu le botalalerata bjalo ka ge go hlalošitšwe ebile go thadilwe šetulong 1.
Maleme a semmušo a Repabliki ke Sesotho sa Leboa, Sesotho , Setswana, SeSwati, SeVenda, SeTsonga, Seafrikanse, Seisimane, Setebele, Sethosa le SeZulu.
Ka go lemoga tirišo le maemo a tlase a maleme a gaborena a setšo, tše di hlotšwego ke histotri ya rena, mmušo o swanetše go tšea magato a maleba a a bonalago go phagamiša maemo le go tšwetša pele tirišo ya maleme a.
Mmuso wa setšhaba le mebušo ya diprofense e ka šomiša maleme a a itšego a semmušo mabakeng a semmušo, gomme go elwa hloko tirišo, kgonagalo, ditshenyegelo, mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo tša Setšhaba ka moka goba tša profense ye e amegago, eupša mmušo wa setšhaba le mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanetše go šomiša bonnyane maleme a mabedi a semmušo.
Mebušo ya selegae e swanetše go ela hloko tirišo ya pole lo le dikganyogo tša baagi ba yona.
Mmušo wa setšhaba le Mebušo ya diprofense, ka go šomiša magato a semolao le a mangwe, e swanetše go laola le go hlokomela tirišo ya maleme a semmušo. Ntle le go phaela thoko mabaka a karolo ya (2), maleme ka moka a semmušo a swanetše go fiwa maemo a a swanago gomme a dirišwe ka tekatekano.
Searabiki, Seheberu, Sanskrit le a mangwe a a dirišetšwago mabaka a sedumedi ka Afrika-Borwa.
Molao wo wa ditokelo ke wona leswika la motheo la temokrasi mono Afrika-Borwa. Molao wo o akaretša ditokelo tša batho ka moka nageng ya rena mme wa tiišetša dikelo tša temokrasi tša tlhomphano ya setho, tekatekano le tokologo.
Mmušo o swanetše go hlomph a, go šireletša, go tšwetša pele le go phethagaša ditokelo tšeo di lego ka go Molao wa Ditokelo.
Ditokelo tšeo di lego ka Molaong wa Ditokelo di angwa ke mellwane yeo e hwetšwago goba yeo e ukangwego mo karolong ya 36 goba mo gongwe mo Molaong wo.
8 (1) Molao wa Ditokelo o ama melao ka kakaretšo gomme o tlama pewomolao, khuduthamaga, lekgotlatoka, le makala ka moka a mmušo.
molawana wa Molao wa Ditokelo o tlama baagi ba tlhago goba motho wa semolao, ge e le gore, goba ka moo go kgonagalago, go hlokomelwa mohuta wa tokelo goba mohuta wa tshwanelo ye nngwe le ye nngwe yeo e gapeletšwago ke tokelo yeo.
e ka tšwetša pele melawanatlw aelo go fokotša tokelo ge e le gore phokotšo e sepelelana gabotse le karolwana 36(1).
Motho wa semolao o swanetše ke ditokelo tšeo di lego ka go Molao wa Ditokelo go ya ka mohuta wa ditokelo le dinyakwa tša motho yoo wa semolao.
Batho bohle ba a lekana pele ga molao, gomme ba swanetše go hwetša tšhireletšo le kholego tše di lekanago tša molao.
Go lekana go akaretša go ba le boipshino bjo bo tletšego bja ditokelo ka moka le ditokologo. Go tšwetša pele phihlelelo ya tekano, magato a semolao le a mangwe ao a hlamilwego ka nepo ya go šireletša le go tšwetša pele batho goba dihlopha tša batho, tšeo di šareditšwego ke kgethollo a ka tšewa.
Mmušo ga wa swanela go kgetholla thwii goba ka mokgwa wa tharedi motho mang goba mang, lebakeng le itšego goba mabakeng ao a akaretšago mohlobo, bong, boimana, seemo mabapi le lenyalo, morafe goba setšo, mmala, tshekamelo ya bong, bogolo, bogole, bodumedi, letswalo, tumelo, šetšo, polelo le matswalo.
Ga go motho yo a swanetšego go kgetholla thwii gob a ka bomenetša motho yo mongwe go ya ka mabaka ao a tšweleditšwego go karolwana (3). Molao wa setšhaba o swanetše go hlangwa gore o thibele goba go šitiša kgethollo ye e sa nyakegego.
Kgethollo go ya ka lebaka goba ka mabaka ao a tšweleditšwego go karo lwana (3) ga se ya toka, ntle le ge go tšweleditšwe gore kgethollo yeo ke ya toka.
Motho mang le mang o na le seriti sa gagwe sa seng, le tokelo ya gore seriti seo se hlomphiwe le go šireletšwa.
Motho mang le mang o na le tokelo ya go phela.
go se swarwe goba go se hlokofatšwe ka sehlogo, ka go hloka botho goba ka mokgwa wa go nyefola.
go se dirwe maitekelo a saense goba kalafo ntle le kwešišo le tumelelano.
Ga go motho yoo a swanetšego go dirwa lekgoba, mohlanka goba go šomišwa ka kgapeletšo.
tsenatseno dikgokaganong tša bona tša sephiri.
Mang le mang o na le tokelo ya bolokologi bja letswalo, bodumedi, monagano, tumelo le kgopolo.
tsenelo ya merero yeo ga se ya kgapeletšo.
ditshepedišo tša motho ka boyena gotee le molao wa lapa go latela setšo se itšego goba seo se latelwago ke batho bao ba latelago tumelo ye itšego.
Kamogelo go ya ka temana ya (a) e swanetše go sepedišana le karolo ye gammogo le melawana ye mengwe ya Molaotheo.
tokologo ya tša thuto le dinyakišišo tša saense.
khuetšo ya lehloyo leo le itshamilego godimo ga mohlobo, morafe bong goba bodumedi, mme e tsošago tlhohleletšo ye e ka hlolago kotsi.
Mang le mang o na le tokelo, ka khutšo ka ntle le go itlhama, go kgobokana, go dira ditšhupetšo, go gwaba, le go ngongorega.
Mang le mang o na le tokokologo ya go kwana le ba bangwe.
go tšwela phathi ya dipolitiki goba maikemišetšo a yona lesolo.
Moagi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go kgatha tema dikgethong tše di lokologilego tša ka mehla tša theramolao ye e hlomilwego go ya ka Molaotheo.
(b) go ba nkgetheng ditirelong tša setšhaba mme, ge a kgethilwe, a tšee maemo ao.
20. Ga go moagi yo a swanetšeng go amogwa boagi.
Mang le mang o na le tokologo ya mosepelo.
Mang le mang o na le tokelo ya go tloga Repabliking.
Moagi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go tsena go ba gona le go dula kae le kae moo a ratago Repabliking ka bophara.
Moagi mang le mang o na le tokelo ya go ba le pasporoto.
Moagi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go ikgethela, ntle le kgapeletšo, kgwebo, mošomo goba profešene. Ditiro tša kgwebo, mošomo goba profešene di ka laolwa ke molao.
Mang le mang o na le tokelo ya go swarwa gabotse dikamanong tša modiro.
go kgatha tema mererong le mananeong a setlamo sa bašomi; le (c) go straeka.
(b) go kgatha tema medirong le mananeong a setlamo sa bengmešo mo.
go hloma le go ba maloko a federeišene.
Setlamo se sengwe le se sengwe, Mokgatlo wa bengmešomo le mongmošomo ba na le tokelo ya go tsenela ditherišano ka seboka. Molao wa setšhaba o ka bewa go laola ditherišano ka seboka. Bogolo bjoo molao o ka fokotšago tokelo mo Kgaolong ye, phokotšo yeo e swanetše go sepelelana le karolo 36 (1).
Molao wa setšhaba o ka amogela dipeakanyetšo tša tšhireletšo tša setlamo tšeo di hwetšwago ka ditumelelanong ka seboka. Bogolo bjoo molao o ka fokotšago tokelo mo Kgoalong ye, phokotšo yeo e swanetše go sepelelana le karolo 36 (1).
go lota le go hlabolla ekholotši ye e tlogo tšea lebaka le letelele le tirišo ya ditlabelo tša tlhago ka nepo ya go tšwetša pele tlhabollo ye e bonalago ya ekonomi ya setšhaba.
Ga go motho yo a swanetšego go tšeelwa dithoto ntle le go ya ka molao woo o amago mang le mang, le gona ga go molao woo o swanetšego go dumelela go tšewa ga dithoto ka šiši.
go ya ka pušetšo, seroto seo e lego gore le nako le mokgwa wa tefo wo e lego gore o ka ba o kwanetšwe ke bao ba amegago goba o rerilwe goba o amogetšwe ke kgorotsheko.
lebaka la kamogo semmušo.
(b) thoto ga e ame naga fela.
Mmušo o swanetše go tšea magato a a kwa galago a pewomolao le a mangwe, ditlabakelong tša wona, ka moo go kgonegago ka gona go tiišetša mabaka a a tla kgontšhago baagi go ikhweletša lefase ka motheo wa toka.
Motho goba badudi bao bodulo bja bona bo tekatekišwago ke melao goba tšhomišo ya melao ya kgale ya kgethollo, ba swanetše, go ya ka Molao wa Palamente o laolago, go hwetša bodulo bjo bo tiišitšwego ke molao goba go hwetša thušo ye nngwe yeo e lego ya maswanedi.
Motho goba badudi bao ba amogilweng naga morago ga 19 June 1913 ka baka la melao goba tšhomišo ya melao ya kgethollo go ya ka mmala ba na le tshwanelo, go ya ka moo Molao wa Palamente o laolago ka gona, go hwetša naga ya bona gape, goba go hwetša thušo ye nngwe ye e nago le toka.
Ga go pegelo efe goba efe ya karolo ye yeo e ka thibelago mmušo go tšea magato a semolao le a mangwe go hwetša naga, meetse le ditokišo tše dingwe tša go swana le tšona, nepo e le go phošolla ditlamorago tša kgethollo ya batho go ya ka mmala tša nako ye e fetilego, ge fela e le gore phapogo efe goba efe dipeakanyetšong tša karolo ye di sepelelana le dipeakanyetšo tša karolo 36(1).
Palamente e swanetše go bea molao wo o ukangwego karolwaneng ya (6).
Mang le mang o na le tokelo ya go ba le bodulo bjo bo lekanego.
kgonago ka gona, go phethagatša tokelo ye kgato ka kgato.
gagwe o phušulwe ntle le taelo ya kgorotsheko yeo e dirilwego ka morago ga go ela hloko mabaka ka moka a a amegago. Ga go molao wo o swanetšego go dumelela go ntšhiwa ga batho magaeng ka boithatelo.
Tlhokomelo ya tša maphelo, dijo, meetse le tšhireletšo ya leago 27.
tšhireletšo ya tša leago, go akaretšwa, ge e le gore ga ba kgone go ithuša ka bopona le bao ba itshepilego bona, thušo ya selapa yeo e swanetšego.
Mmušo o swanetše go tšea magato a semolao le a mangwe, ka mo o ka kgonago, go fihlelela phethagatšo, kgato ka kgato, ya ye nngwe le ye nngwe ya ditokelo tše.
Ga go motho yo a swanetšego go ganwa ka kalafo ya tšh oganetšo.
a swarwe ka mokgwa wo, le ka mabakeng ao a tšeago šedi ya bogolo bja ngwana yoo.
go se šomišwe thwii dithulanong tšeo go itlhamilwego, le go šireletšwa mabakeng a dithulano tšeo go dirišwago dibetša go tšona.
sengwe mererong ye mengwe le ye mengwe ye e amago ngwana yoo.
(3) Mo karolong ye lentšu le "ngwana" le šupa motho yo a lego ka fase ga mengwaga ye 18.
go tšwetša pele thuto yeo mmušo, go ya ka mabaka a a kwešišegago o swanetšego go tšea magato a maswanedi go dira gore e hwetšwa kgato ka kgato le gona e ka fihlelelega.
Mang le mang o na le tokelo ya go hwetša thuto ka polelosemmušo goba maleme a semmušo a boikgethelo mo mafelong a thuto a setšhaba moo thuto yeo e tlogago e kgonagala.
phišegelo ya go nyaka go phošolla ditlamorago tša melao ya maloba ya kgethologanyo le mekgwa.
go lota maemo a thuto ao a sego ka fase ga ao a lego dihlongweng tša thuto tša setšhaba.
Karolwana (3) ga e thibele dithušo tša mmušo mo dihlongweng tše di ikemetšego tša thuto.
Mang le mang o na le tokelo ya go šomiša polelo ya gagwe le go kgatha tema mererong ya setšo sa boikgethelo, fela ga go yo a swanetšego go dira tše ka tsela ye e lego kgahlanong le mabaka a itšego a Molao wa Ditokelo.
go hloma, go itswalanya le go tšweletša pele setšo, bodumedi le ditlemaga no le mekgatlo ye mengwe ya setšhaba.
kgahlanong le dipeakanyetšo tše dingwe tša Molao wa Ditokelo.
tshedimošo yeo e swerwego ke motho yo mongwe yeo e tsomegago gore go phethagatšwe goba go šireletšwe tokelo efe goba efe.
Molao wa setšhaba o swanetše go bewa gore go phethagatšwe tokel o ye gomme o fa dikgato tše di swanetšego go imolla mmušo mathateng a taolo le ditšhelete.
Mang le mang o na le tokelo ya go hwetša kgatotaolo yeo e lego molaong, ye e kwalago, gomme e sepedišwago ka tsela ye maleba ya semolao.
Mang le mang yo ditokelo tša gagwe di amilwego gampe ke kgatotaolo o na le tokelo ya go fiwa mabaka ao a ngwadilwego.
go tšwetša pele tshepedišo ye e phet hagetšego.
Mang le mang o na le tokelo ya gore phapano efe goba efe yeo e ka rarollwago ka tirišo ya molao, e theetšwe phatlalatša pele ga kgoro ya tsheko goba moo go kgonegago, lekgotla goba foramong ye nngwe ye e ikemetšego mme e sa tšeego lehlakore.
go lokollwa kgolegong ge dikgahlego tša toka di dumela, go ya ka mabaka a a kwalago.
ngaka yeo a ikgethelago yona.
ya go dira boipiletšo, goba go lekola lefsa ka mo molato o sepedišitšwego ka gona ke kgorokgolo ya tsheko.
Neng le neng fe karolo ye e nyaka gore tshedimošo e fiwe motho, tshedimošo yeo e swanetše go fiwa ka polelo yeo motho yoo a e kwešišago.
Bohlatse bofe goba bofe bjo bo hweditšwego ka tsela yeo e ganetšanago le Molao wa Ditokelo bo swanetše go phaelwa thoko ge e le gore go bo amogela go šitiša tsheko yeo gore e se be le toka goba gore e be le bosodi.
mokgwa woo o sa šitišego phihlelelo ya maikemišetšo ao.
Ka ntle le lebaka le lego karolwaneng ya (1) goba ditaelong tše dingwe tša Molaotheo, ga go molao wo mongwe wo o swanetšego go fokotša tokelo yeo e tiišeditšwego go Molao wa Ditokelo.
kgoeletšo yeo e a tsomega go tliša khutšo le kagišo.
mo matšatšing a a sa fetego 21 go tloga tšatšing la kgoeletšo, ntle le ge Kgobokano e ka tšea sephetho sa go katološa kgoeletšo. Kgobokano ya Setšhaba e ka tšea sephetho sa go katološa maemo a tšhoganetšo ka dikgwedi tše sa fetego tše tharo ka nako e tee. Katološo ya mathomo ya kgoeletšo ya tšhoganetšo e swanetše go tšewa ka sephetho seo go dumelanwego ka sona ke bontši bja dibouto tša maloko a Kgobokano ya Setšhaba. Katološo ye nngwe le ye nngwe yeo e latelago e swanetše go tšewa ke 60 persente ya maloko a Kgobokano ya Setšhaba. Sephetho seo se tšewago go ya ka temana ye se swanetše go tšewa fela morago ga ngangišano ya phatlalatša ya setšhaba kgobokanong ya palamente.
molao ofe goba ofe wo o dirilwego goba kgato ye e tš erwego go latela kgoeletšo ya maemo a tšhoganetšo.
o phatlaladitšwe ka Kuranteng ya Mmušo wa n aga ka pela morago ga go hlongwa.
Phapogo ye nngwe le ye nngwe go tšwa go karolo yeo e umakilwego mo go Kholomo 1 ya lenaneo la Ditokelo tšeo go sa swanelwago go fapoga go tšona, go fihlela moo go bontšhwago ka thoko ga karolo yeo go Kholomo 3 ya lenaneo leo.
karolwana (4); le - karolwana (5) mabapi le tlogelo ya bohlatse ge e le gore go fa bohlatse bjoo go ka dira gore tsheko e be yeo e sa lokago.
Leloko la gabo motho yo a golegilwego leo e lego motho yo mogolo, goba mogwera wa gagwe o swanetše go tsebišwa ka go golegwa ga motho yoo.
Tsebišo e swanetše go tšweletšwa ka Kuranteng ya Mmušo pele ga matšatši a mahlano fela morago ga ge motho a swerwe, go hlagišwa leina la mogolegwa, lefelo le mabaka a tšhoganetšo ao a golegilwego ka tlase ga wona.
Mogolegwa o swanetše go dumelelwa go ikgethela le go etelwa ke ngaka dinakong tše di lebanego.
Mogolegwa o swanetše go dumelelwa go ikgethela le go etelwa ke ramelao dinakong tšeo di lebanego.
Kgorotsheko e swanetše go lekodišiša mabaka a kgolego ya motho ka ntle le tikatiko pele go feta matšatši a 10 morago ga gore motho yoo a golegwe, e bile kgorotsheko e swanetše go lokolla mogolegwa ka ntle le ge go golegwa ga gagwe go tsomega go phethagatša khutšo le molao.
phethagatša khutšo le toka.
Mogolegwa o swanetše go dumelelwa gore a itšweletše ka sebele kgorong ya tsheko efe goba efe yeo e lego gare e lekodišiša maemo a gagwe a go golegwa, le go emelwa ke ramolao tshekong yeo, le go dira dikgopelo kgahlanong le go tšwetšwa pele ga go golegwa ga gagwe.
Mmušo o swanetše go tšweletša mabaka a a ngwadilwego pele ga kgoro ya tsheko ao ka ona o hlalošago mabaka a go tšwela pele ka kgolego ya motho yoo,. gomme khopi ya mabaka ao e swanetše go fiwa mogolegwa matšatši a a sego ka fase ga a mabedi pele kgoro e lekola lefsa go swarwa ga motho yoo.
Ge kgoro ya tsheko e lokolla mogolegwa, motho yoo ga a swanela go golegwa gape mabakeng ao a swanago le ao a bego a golegilwe ka ona, ntle le ge mmušo o ka tliša mabaka a go kwala a gore motho yoo a golegwe gape.
Dikarolwana (6) le (7) ga di šomišwe bathong bao e sego baagi ba Afrika -Borwa, gomme ba golegilwe ka baka la phapano ya marumo ya ditšhabatšhaba. Eupša mmušo o swanetše go obamela ditekano tša molao wa setho wa ditšhabatšhaba kgolegong ya batho ba ba swanago le bao.
Mang le mang yoo a ngwadilwego karolong ye o na le tokelo ya go ya go kgorotsheko ya maswanedi moo a tlogo bega go nyatšwa ga ditokelo tša gagwe tše di lego Molaong wa Ditokelo, le kgoro ya tsheko e ka mo fa tharollo yeo e swanetšego, go akaretšwa le go tsebagatšwa ga ditokelo tšeo.
mokgatlo wo o emelago dikgahlego tša maloko a wona.
e swanetše go hlokomela molao wa ditšhabatšhaba; le (c) go ka šetša molao wa dinaga tše dingwe.
Ge go hlathollwa molao ofe goba ofe, le ge go tšwetšwa pele "common law" goba molao wa setšo goba molao, kgoro efe goba efe ya tsheko e swanetše go tšwetša pele phišego, maikemišetšo le sephetho sa Molao wa Ditokelo.
Molao wa Ditokelo ga o ganetše go ba gona ga ditokelo tše dingwe goba ditokologo tše dingwe tšeo di amogelwago goba di fiwago ke molaosetlwaedi, goba molao, ge fela tšeo ka moka di nyalelana le Molao wo.
Mo Repabliking, mmušo o theilwe e le wa setšhaba, wa profense le wa tikologo, yeo e ikemego, e šomišanago ebile e tswalanego.
Makala ka moka a mmušo a swanetše go obamela le go latela mabaka a a lego Kgaolong ye gomme a sepediše mediro ya ona ka gare ga mellwane ya Kgaolo ye.
ka go efoga go tšeelana dikgato tša molao magareng a tšona.
diphapano magareng a makala a mmušo.
go rarolla phapano yeo ka go tšea magato ka moka a a kwalago, go leka go rarolla phapano yeo ka go šomiša mekgwa le ditshepedišo ka moka tšeo di beetšwego lebaka leo, gomme se tšee matsapa ka moka pele ga ge se ka kgopela kgoro ya tsheko go rarolla phapano yeo.
ka bušetša phapano yeo morago go ditho tša mmušo tšeo di angwago ke sephetho seo.
Khansele ya Setšhaba ya Diprofense.
Kgobokano ya Setšhaba le Khansele ya Setšhaba ya Diprofense di kgatha tema mo go hlangweng ga melao go ya ka tshepedišo yeo e beakantšwego ka Molaotheong.
Kgobokano ya Setšhaba e kgethelwa go emela batho le go kgonthišiša pušo ka batho ka tlase ga Molaotheo. E dira seo ka go kgetha Mopresidente, ka go hloma lekgotla la setšhaba moo go ahlaahlwago merero ya sona, ka go hlama melao le go sekaseka le go hlokomela ditiro tša khuduthamaga.
Khansele ya Setšhaba ya Diprofense e emela diprofense go kgonthišiša gore dikgahlego tša tšona di elwa hloko makaleng a mmušo wa naga. E dira se ka go kgatha tema tlhamong ya melao ya setšhaba le ka go hloma foramo ya setšhaba moo setšhaba se ka lekodišišago merero yeo e amago diprofense.
Mopresidente a ka bitša Palamente nakong ye nngwe le ye nngwe go tsenela pitšo yeo e sego ya mehleng go ahlaahla merero ye bohlokwa.
(a) Tulo ya Palamente ke Cape Town, fela Molao wa Palamente, wo o hlamilewego go ya ka karolo ya 76 (1) le ya (5) o ka tšea sephetho sa gore tulo ya Palamente e lefelong le lengwe.
a mebušogae, a magetleng a dikhan sele tša bommasepala, bjalo ka ge go beakantšwe mo go karolo ya 156.
go šetša, go ya ka ka rolo ya 75, molao wo mongwe le wo mongwe wo o hlamilwego ke Kgobokano ya Setšhaba.
go thibela ditiro tša go se kwagale tše di ka tšewago ke profense mme di ka amago gampe dikgahlego tša profense ye nngwe goba naga ka bophara.
Molao mabapi le taba yeo e tlogago e tsomega go, goba ka sewelo go, phethagatšo ya maatla a a amago morero ofe goba ofe wo o lego lenaneong la Šetulo ya 4, go mehola ka moka, molao mabapi le morero wo o tšweleditšwego go Setulo 4.
Ge e šomiša maatla a yona a go dira melao, Palamente e tlengwa ke Molaotheo fela, gomme e swanetše go šoma go ya ka, ka mellwaneng ya, Molaotheo.
Dikomiti dife goba dife tša mohlakanelwa tše di theilw ego go ya ka temana ya (b).
Maloko a Kabinete, maloko a Kgobokano ya Setšhaba le baemedi ba Khansele ya Setšhaba ya Diprofense ba na le ditokelo le dikgahlego pele ga komiti ya mohlakanelwa ya Kgobokano le Khansele bjalo ka ge ba na le tšona pele ga Kgobokano goba le Khansele.
le theilwego godimo ga rolo ya mang le mang ya go bouta ya setšhaba; (c) le fago bogolo bja minimamo bja go bouta bja nywaga ye 18; gomme (d) le hlolago, ka kakaretšo, boemedi bja go lekalekana.
Molao wa Palamente o swanetše go beakanyetša fomula ya go laetša palo ya maloko a Kgobokano ya Setšhaba.
mang le mang yo kgorotsheko ya Repabliki e mmegilego gore ga se a felela monaganong; goba.
mang le mang yoo ge karolwana ye ya molao e se no tsena tirišong a ka bonwago molato gomme a romelwa kgolegong nako ya go feta dikgwedi tše 12 ka ntle le go ikgethela go lefa faene, Repabliking goba ka ntle ga Repabliki ge e le gore tiro yeo e be e ka ba molato Repabliking; eupša ga go yoo a swanetšego go tšewa bjalo ka molatofatšwa go fihla boipiletšo bja gagwe kgahlanong le kotlo bo šetše bo kwelwe goba go fihla ge nako ya boipiletšo e fetile. Kganelo go ya ka temana ye e fela ka morago ga mengwaga ye mehlano motho a filwe kotlo.
Motho yo a sa dumelelwago go ba leloko la Kgobokano ya Setšhaba go ya ka karolwana ya (1)(a) goba (b) a ka ba nkgetheng wa Kgobokano, fela go swanetše go hlokomelwa mapheko le mabaka ao a beilwego ke molao wa naga.
a sa be Kgobokanong ntle le tumelelo mabakeng ao melawana le ditaelo tša Kgobokano di laelago go lahlegelwa ke go ba leloko.
Dikgoba Kgobokanong la Setšhaba di swanetše go tlatšwa go ya ka molao wa Setšhaba.
Pele maloko a Kgobokano ya Setšhaba a ka thoma go phethagatša mešomo ya ona Kgobokanong, a swanetše go ikana goba go itlama go botegela Repabliki le go obamela Molaotheo, go ya ka Šetulo 2.
49. (1) Kgobopkano ya Setšhaba e kget hwa go šoma lebaka la mengwaga ye mehlano.
Ge Kgobokano ya Setšhaba e ka phatlalatšwa go ya ka Karolo ya 50, goba ya phatlalala ge lebaka la yona le fedile, Mopresidente, ka kgoeletšo, o swanetše go bitša le go bea matšatšikgwedi a kgetho yeo e swanetšego go swarwa lebakeng la matšatši a 90 ka morago ga ge Kgobokano e se no phatlalala goba ge lebaka la yona le fedile.
Ge dipoelo tša dikgetho di sa tsebišwe magareng a nako ye e beilwego go Karolo ya 190 goba ge dikgetho di ka phaelwa thoko ke kgorotsheko, Mopresidente, go ya ka kgoeletšo, o swanetše go goeletša le go bea letšatši la dikgetho tše dingwe, tšeo di swanetšego go swarwa magareng a matšatši a 90 a go fela ga lebaka leo goba ga letšatši leo dikgetho di phaetšwego thoko ka lona.
Kgobokano ya Setšhaba e dula e na le maatla a go šoma go tloga letšatšing leo e phatlaladitšwego ka lona, goba go fela ga lebaka la yona, go fihla letšatši pele ga dikgetho tša Kgobokano ye e latelago.
mengwaga ye meraro e fetile morago ga go kgethwa ga Kgobokano.
Kopano e palelwa ke go kgetha Mopresidente yo mofsa lebakeng la matšatši a 30 morago ga ge sekgala se tšweletše.
51 (1) Morago ga dikgetho, go dula la mathomo ga Kgobokano ya Setšhaba go swanetše go phethagala letšatšing leo le beakantšwego ke Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo, fela e sego go feta matšatši a 14 morago ga tsebišo ya dipoelo. Kgobokano ya Setšhaba e ka ipeela nako le lebaka la go dula le go ikhutša.
Mopresidente a ka bitša Kgobokano ya Setšhaba go tla pitšong ye e sego ya mehleng nakong ye nngwe le ye nngwe go tla go rera ditaba tšeo e sego tša mehleng.
Ditulo tša Kgob okano ya setšhaba di dumeletšwe mafelong a mangwee sego tulong ya Palamanete fela ge go lebeletšwe dikgahlego tša setšhaba, tšhireletšo goba boiketlo, le fela ge seo se beakanyeditšwe mo melawaneng le ditaelong tša Kgobokano.
Ge e dula la mathomo morago ga go kgethwa, goba ge go tsomega go tlatša sekgala se se itšego, Kgobokano ya Setšhaba e swanetše go kgetha Spikara le Motlatšaspikara go tšwa malokong a yona.
Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo o swanetše go swa ra marapo ge go kgethwa Spikara, goba a kgethe moahlodi yo mongwe go dira seo. Spikara sona se swara marapo ge go kgethwa Motlatšaspikara.
Tshepedišo yeo e beilweng go Karolo A ya Šetulo 3 e šomišwa le ge go kgethwa Spikara le Motlatšaspikara.
Kgobokano ya Setšhaba e ka tloša Spikara goba Motlatšaspikara ka go tšea sephetho se se bjalo. Bontši bja maloko a Kgobokano bo swanetše go ba gona ge go tšewa sephetho.
malokong a yona bao ba ka swarago marapo go thuša Spikara le Motlatšaspikara.
ditaba ka moka tšeo di lego pele ga Kopa no di phethwa ka bontši bja dibouto tšeo di dirilweng.
a ka dira bouto ya ngangišano ge taba e swanetše go phethwa ka thekgo ya dibouto tša bonnyane bja peditharong ya maloko a Kgobokano.
go thoma goba go rulaganya molao, ka ntle le Melaokakanywa ya ditšhelete.
godimo ga mokgatlo wo mongwe le wo mongwe wa mmušo.
go amogela dingongorego, dikgopelo goba ditšhišinyo go tšwa go batho bao ba nago le kgahlego goba dihlongwa.
Dithulaganyo tša ka gare, ditherišano le ditshepedišo tša Kgobokano ya Setšhaba 57.
hlama melawana le ditaelo tšeo di amago mešomo ya yona, go lebeletš we gagolo temokrasi ya kemedi le kgathotema, maikarabelo, ponagatšo le kamego ya setšhaba.
Moetapele wa Kganetšo.
mabapi le se sengwe le se sengwe seo se utolotšwego ka baka la seo ba se boletšego, ba se ntšhitšego goba ba se beilego pele ga kgobokano goba ye nngwe ya dikomiti tša yona.
Ditshwanelo le ditokologo tša Kgobokano ya Setšhaba, maloko a kabinete le maloko a Kopano ya setšhaba di ka beakanywa ke molao wa setšhaba.
dirwa thwii go tšwa Sekhwameng Sa Ditseno sa Setšhaba.
go beakanyetša go phuruphutšwa ga motho yo mongwe le yo mongwe, mme mo go swanetšego, kganetšo ya go tsena goba go ntšhiwa ga motho ofe goba ofe.
Kgobokano ya setšhaba e ka se kgetholle batho, go akaretšwa boraditaba, tulong ya komiti ka ntle le ge seo se kwešišega ebile se hlalosega go dirwa bjalo mo setšhabeng sa temokrasi seo ebile se sa utego selo.
Khansele ya Setšhaba ya Diprofense e bopša ke boemedi bo tee go tšwa profenseng ye nngwe le ye nngwe bjoo bo nago le maloko a lesome.
maloko a a tiišeditšwego a selelago a a kgethilwego go ya ka karolo ya 61(2).
Tonakgolo ya profense goba ge a se gona, leloko la kemedi ya profense leo le kgethilwego ke Tonakgolo, e ba hlogo ya kemedi.
go kgetha baemedi ba go ya go ile go ya ka ditšhišinyo tša diphathi.
Molao wa setšhaba wo o ukangwego mo karolwaneng ya (2)(a) o swanetše go netefatša kgathotema ya diphathi tše dinyenyane mo popong ya boemedi bja go ya go ile le bjo bo kgethegilego go ya ka mokgwa wo o sepelelanago le temokrasi.
Theramelao, ka tumelelo ya Tonakgolo le baetapele ba diphathi tšeo di nago le tshwanelo ya go ba le baemedi bao e sego ba mehleng Khanseleng ya Setšhaba ya Diprofense, di swanetše go kgetha baemedi bao e sego ba mehleng, go ya ka moo go tlogo nyakega nako le nako, go tšwa go maloko a theramelao.
62 (1) Motho yo a kgethilwego go ba moemedi wa go ya go ile o swanetše go ba le tokelo ya go ka kgethelwa go ba leloko la theramelao ya profense..
Ge motho yoo e lego leloko la theramelao ya profense a kgethwa go ba moemedi wa go ya go ile, motho yoo o lahlegelwa ke boleloko bja theramelao.
Baemedi ba go ya go ile ba kgethwa lebaka le le felago pejana ga tulo ya mathomo ya theramelao morago ga kgetho ye e latelago.
ge ka ntle ga tumelelo a sa iponaganetše Khanseleng ya Setšhaba ya Diprofense, mabakeng ao melawana le ditaelo tša Khansele di laetšago go lahlegelwa ke setulo sa go ba moemedi wa go ya go ile.
Dikgala tšeo di bago gona gare ga baemedi ba go ya go ile di swanetše go tlatšwa go ya ka mabaka a melao ya setšhaba.
Pele ga ge baemedi ba go ya go ile ba ka thoma go phetha mešomo ya bona Khanseleng ya Setšhaba, ba swanetše go ikana goba go itlama go botegela Repabliki le go obamela Molaotheo, go ya ka Šetulo 2.
Khansele ya Setšhaba ya Diprofense e ka rulaganya dinako le lebaka la ditulo tša yona le mabaka a yona a maikhutšo.
Mopresidente a ka bitša Khansele ya Setšhaba ya Diprofense, go tla tulong yeo e sego ya mehleng go tlo rera ditaba tše e sego tša mehleng.
Go dula ga Khansele ya Setšhaba ya Diprofense mafelong a mangwe ntle le Palamenteng go ka dumelelwa fela mabakeng a dikgahlego tša Setšhaba, tšhireletšo goba boiketlo, gape ge fela seo se dumeletšwe go ya ka melawana le ditaelo tša Khansele.
Khansele ya Setšhaba ya Diprofense e swanetše go kgetha Modulasetulo le Batlatšamodulasetulo ba babedi go tšwa baemeding ba yona.
go ile lebaka la nywaga ye mehlano ka ntle le ge lebaka la bona la go ba baemedi le fela pejana ga moo.
Motlatšamodulasetulo yo mongwe o kgethwa nako ya ngwaga o tee fela, gomme o swanetše go latelwa ke moemedi yo a tšwago profenseng ye nngwe, go dira bjalo e le go kgonthišiša gore ye nngwe le ye nngwe e emelwa ka go latelana.
Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo o swanetše go swara marapo kgethong ya Modulasetulo, goba a ka kgetha moahlodi yo mongwe go phethagatša modiro woo. Modulasetulo o swara marapo kgethwong ya Batlatšamodulasetulo.
Tsela ya tshepedišo ye e beilwego go Karolo A ya Šetulo 3 e dirišwa kgethong ya Modulasetulo le Batlatšamodulasetulo.
Khansele ya Setšhaba ya Diprofense e ka tloša Modulasetulo goba Motlatšamodulasetulo setulong.
Go ya ka melawana le ditaelo tša yona, Khansele ya Setšhaba ya Diprofense e ka kgetha, go tšwa go maloko a yona, badulasetulo go thuša Modulasetulo le Batlatšabadulasetulo.
taba efe goba efe e tla tšewa e amogetšwe ge bonnyane bja diprofense tše tlhano bo boutetše go amogela taba yeo.
Molao wa Palamente wo o hlamilwego go ya ka tshepedišo ye e beilwego go ya ka karolwana ya (1) goba karolwana ya (2) tša karolo ya 76, o swanetše go tliša tshepedišo ya go swana ye e tla fago boemedi bja diprofense maatla a go bouta legatong la tšona.
Khanseleng ya Setšhaba ya Diprofense, eupša ba ka se boute.
mohlankedi wa khuduthamaga ya naga goba ya profense le tsenele pitšo ya Khansele goba ya komiti ya Khansele.
Baemedi ba nakwana ba ba sa fetego lesome gomme ba kgethilwego ke mebušogae go ya ka karolo 163 go emela magorwana a go fapana a bommasepala , ba ka kgatha tema ge go nyakega mo ditherišanong tša Khansele ya Setšhaba ya Diprofense, fela ga ba swanela go bouta.
ya thoma goba ya rulaganya go hlama molao wo o welago lehlakoreng la tirišo le le lego šetulong 4 goba melao ye mengwe yeo e ukangwego karolong ya 76(3) eupša e ka se kgone go thoma le go rulaganya Melaokakanywa ya ditšhelete.
sehlongweng sefe goba sefe seo se nago le kgahlego.
Dithulaganyo tša ka gare, ditherišano le ditshepedišo tša Khansele ya Setšhaba 70.
dira melawana le ditaelo tšeo di amago mešomo ya yona, go lebeletšwe kudu temokrasi ya kemedi le kgathotema, maikarabelo, ponagatšo le kamego ya batho.
go kgatha tema ditherišanong tša Khansele le dikomiti tša yona, ga diphathi tše nnyane ka moka tša dipolitiki tše di emetšwego ka Khanseleng, ka tsela yeo e sepelelanago le temokrasi, ge taba e swanetšwe go phethwa go ya ka karolo ya 75.
se sengwe le se sengwe seo se utolotšwego ke tše dingwe tša ditaba tšeo ba di boletšego, ba di tšweleditšego, pele ga Khansele goba ye nngwe ya dikomiti tša yona.
Ditshwanelo tše dingwe le ditokologo tša Kh ansele ya Setšhaba ya Diprofense, baemedi ba Khansele le batho bao ba ukangwego mo dikarolong tša 66 le 67, di ka rulaganywa ka molao wa setšhaba.
Meputso, diputseletšo le dikholo tše di lefšago maloko a go ya go ile a Khansele ya Setšhaba ya Diprofense ke ditefo thwii go tšwa go Sekhwama sa Ditseno tša Setšhaba.
go tsena goba go tlošwa ga motho mang le mang.
tulong ya komiti ka ntle ga ge seo se kwešišega ebile se hlalosega go dirwa bjalo mo setšhabeng sa temokrasi seo ebile se sa utego selo.
rwelego maikarabelo a merero ya ditšhelete ya setšhaba le le ka tšweletšago Molaokakanywa wa ditšhelete Kgobokanong.
Molaokakanywa wo o ukangwego mo go Karolo 76(3), ka ntle le Molaokakanywa wa ditšhelete, o ka tšweletšwa mo Khanseleng ya Setšhaba ya diprofense.
Ke fela leloko goba komiti ya Khansele ya Setšhaba ya Diprofense ye e ka tšweletšago Molaokakanywa go Khansele.
Molaokakanywa wo o amogetšwego ke Kgobokano ya Setšh aba o swanetše go fetišetšwa go Khansele ya Setšhaba ya Diprofense, ge e le gore o swanetše go lekolwa ke Khansele, Molaokakanywa wo o amogetšwego ke Khansele o swanetše go fetišetšwa go Kgobokano.
Khansele ya Setšhaba ya Diprofense e thekgwa ke dibouto tša diprofense tše di sego ka fase ga tše tshelelago.
fase ga tše tshelelago.
Molaokakanywa wo o fetolago Molaotheo o ka no se akaretše dipeakanyetšo tše dingwe ka ntle ga diphetolo tša Molaotheo le ditaba tše di amanago le diphetolo.
go hlagiša, go ya ka melawana le ditaelo tša Khansele ya Setšhaba ya Diprofense, ditlhalošišo tšeo go Khansele ya ngangišano ya setšhaba, ge e le gore phetolo yeo e šišinywago ga se phetolo yeo e nyakago go fetišwa ke Khansele.
go Modulasetulo wa Khansele ya Setšhaba ya Diprofense go hlagišwa Khanseleng.
Molaokakanywa o tsebišwa.
Ge e le gore Molaokakanywa wo go bolelwago ka wona mo karolwaneng (3)(b), goba karolong ye nngwe le ye nngwe ya Molaokakanywa, o ama profense goba diprofense tše itšego fela, Khansele ya Setšhaba ya Diprofense e ka se kgone go fetiša Molaokakanywa goba karolo ye e lebanego ya wona ka ntle le ge o dumeletšwe ke theramelao goba ditheramelao tša profense goba diprofense tše amegago.
Molaokakanywa wo o fetolago Molaotheo woo o šetšego o fetišitšwe ke Kgobokano ya Setšhaba gomme, moo go hlokegago, ke Khansele ya Setšhaba ya Diprofense, o swanetše go fetišetšwa go Mopresidente go hwetša tumelelo.
go amogela Molaokakanywa ka go laolwa ke diphetogo tše di šišintšwego ke yona; goba (iii) go gana Molaokakanywa woo.
Ge Khansele e fetiša Molaokakanywa ka ntle le go šišinya diphetogo, Molaokakanywa woo o swanetše go romelwa go Mopresidente go amogelwa.
fetiša Molaokakanywa gape, ka diphetogo goba ka ntle le diphetogo; goba ka go (ii) tšea sephetho sa go se tšwele pele ka Molaokakanywa woo.
Molaokakanywa wo o fetišitšwego ke Kgobokano ya Setšhaba go ya ka temana ya(c) o swanetše go romelwa go Mopresidente gore o amogelwe.
taba yeo e phethwa ka bontši bja dibouto tšeo di dirilw ego, eupša ge go na le tekano ya dibouto mahlakoreng ka moka, moemedi yo a swerego marapo o swanetše go tšweletša bouto ya makgaolakgang.
go fetiša Molaokakanywa wo o fetotšwego; goba (iii) go gana Molaokakanywa.
Ge Khansele e fetiša Molaokakanywa ka ntle le diphetogo gona o swanetše go romelwa go Mopresidente go tlo amogelwa.
o swanetše go išwa go Kgobokano, gomme ge Kgobokano e ka fetiša Molaokakanywa woo o fetotšwego gona o swanetše go romelwa go Mopresidente gore o amogelwe.
sebopego se sengwe sa Molaokakanywa.
mošomo, ka ntle le ge Kgobokano e ka fetiša Molaokakanywa woo gape, e na le thekgo ya peditharong ya maloko a yona.
Ge komiti ya Bolamodi e dumelalana ka Molaokakanywa le diphetogo tša wo na bjalo ka ge o fetišitšwe ke Kgobokano, Molaokakanywa woo o swanetše go išwa go Khansele, ge Khansele e ka fetiša Molaokakanywa woo, gona o swanetše go romelwa go Mopresidente gore o amogelwe.
Ge komiti ya Bolamodi e dumelelana ka Molaokakanywa le diphetogo tša wona bjalo ka ge o fetišitšwe ke Khansele, Molaokakanywa woo o swanetše go romelwa go Kgobokano, gomme ge o ka fetišwa ke Kgobokano, o swanetše go išwa go Mopresidente go amogelwa.
Ge komiti ya Bolamodi e dumelelana ka Molaokakanywa woo ka sebopego se sengwe sa Molaokakanywa, sebopego seo se sengwe, se swanetše go romelwa go Kgobokano le go Khansele ya Setšhaba gomme, ge o ka fetišwa ke Kgobokano le Khansele, gona o swanetše go romelwa go Mopresidente go tlo amogelwa.
ga o fetišwe ke Khansele, Molaokakanywa woo o ga o sa na mohola ka ntle ga ge Kgobokano ya Setšhaba e ka o fetiša gomme o thekgwa ke bonnyane bja dibouto tše e ka bago peditharong tša maloko a yona.
Ge Molaokakanywa wo o rometšwego Kgobokano go ya ka temana (g) goba (h) o sa fetišwe ke Kgobokano, Molaokakanywa woo o ga o sa na mohola, eupša Molao woo ka ge le mathomong o fetišitšwe ke Kgobokano, Kgobokano e ka no o fetiša gape, eupša o thekgwa ke bonnyane bja dibouto tše e ka bago peditharong tša maloko a yona.
Molaokakanywa wo o fetišitšwego ke Kgobokano go ya ka temana (e), (i) goba (j) o swanetše go romelwa go Mopresidente gore o amogelwe.
go gana Molaokakanywa.
Molaokakanywa wo o fetišitšwego ke Kgobokano go latela temana (a)(i) o swanetše go romelwa go Mopresidente go amogelwa.
Ge Kgobokano e ka fetiša Molaokakanywa wo o fetotšwego, Molaokakanywa woo wa diphetogo o swanetše go romelwa go Khansele, gomme ge o ka fetišwa ke Khansele o swanetše go išwa go Mopresidente go amogelwa.
Sebopego se sengwe sa Molaokakanywa.
Ge komiti ya Bolamodi e šitwa ke go dumelelana mo matšatšing a 30 a go romelwa ga Molaokakanywa, gona Molaokakanywa woo o felelwa ke mohola.
Ge komiti ya Bolamodi e dumela Molaokakanywa bjalo ka ge o fetošitšwe ke Khansele, Molaokakanywa woo o swanetše go romelwa go Kgobokano, gomme ge Kgobokano ya Setšhaba e ka fetiša Molaokakanywa woo gona o swanetše go išwa go Mopresidente go amogelwa.
Ge komiti ya Bolamodi e dumela Molaokakanywa wo o fetotšwego ka moo o fetišitšwego ke Kgobokano ya Setšhaba, o swanetše go romelwa go Khansele ya Setšhaba gomme ge Khansele e ka o phasiša o swanetše go išwa go Mopresidente go amogelwa.
Ge komiti ya Bolamodi e dumelelana ka ga Molaokakanywa ka sebopego se sengwe, sona sebopego seo ke sona se swanetšego go romelwa go Khansele le Kgobokano gomme ge o phasitše o ka romelwa go Mopresidente go amogelwa.
Ge Molaokakanywa wo o rometšwego go Kgobokano go ya ka temana (f) goba (h) o sa fetišwe ke Kgobokano, o felelwa ke mošomo.
wo o ukangwago go gongwe mo Kgaolong 13, ebile o ama dikgahlego tša merero ya ditšhelete lehlakoreng la mmušo wa profense.
ge Kgobokano ya Setšhaba e tšea Molaokakanywa bjalo ka ge o ukangwa mo karolwaneng (1)(g) goba (h), Molaokakanywa woo o ka fetišwa fela ge bontši bja dibouto tša maloko a Kgobokano di o thekga.
gore peditharong ya dibouto tša maloko a Kgobokano di a o thekga.
makgetho goba metšhelwana ya dithoto o bitšwa Molaokakanywa wa ditšhelete. Molaokakanywa wa ditšhelete o ka no se amane le merero ye mengwe ka ntle le mererwana ye e amanago le ditšhelete goba tefišo ya metšhelo, makgetho le metšhelwana.
rulagantšwego ke karolo ya 75. Molao wa Palamente o swanetše go beakanya tsela yeo ka yona Palamente e kago fetola Molaokakanywa wa ditšhelete.
moemedi o tee go tšwa boemeding bja profense ye nngwe le ye nngwe ka go Khansele ya Setšhaba ya Diprofense yo a kgethilwego ke boemedi.
bonnyane, baemedi ba bahlano ba Khansele ya Setšhaba ya Diprofense.
Mopresidente, o swanetš e go amogela le go saena Molaokakanywa wo o fetišitšwego go ya ka Kgaolo ye, goba ge Mopresidente a na le kgonono ka go ba molaotheong ga Molaokakanywa, a o bušetše morago go Kgobokano ya Setšhaba gore o senkwe lefsa.
Melawana yeo e kopanetšwego e swan etše go beakanyetša tshepedišo ya, le mokgwa wa, kgathotema mo tekodišišong ya Molaokakanywa ke Kgobokano ya Setšhaba le Khansele ya Setšhaba ya Diprofense.
karolo 74(1), (2) goba 3(b) goba 76 e be e dirišitšwe go feti šweng ga Molaokakanywa.
a o fetišetše go Kgorotsheko ya Molaotheo go tšea sephetho ka ga bomolao bja wona.
Ge Kgorotsheko ya Molaotheo e ka phetha ka gore Molaokakanywa o mo molaong, Mopresidente o swanetše go o amogela le go o saena..
Maloko a Kgobokano ya Setšhaba a ka dira kgopelo go Kgorotsheko ya Molaotheo go fiwa taelo ya gore Molao wa Palamente, wo o fetišitšwego ke Kgobokano, ka moka ga wona, goba karolo ya wona, ga o mo molaong.
e swanetše go dirwa mo matšatšing a 30 morago ga ge Mopresidente a amogetše le go saenela Molao woo.
kgopelo e na le kgonagalo ye e bonalago ya katlego.
Ge kgopelo e se ya atlega, ebile e be e se na le kgonagalo ye e bonalago ya katlego, Kgorotsheko ya Molaotheo e ka laela gore bakgopedi ba lefe ditshenyegelo.
Palamente, ebile o swanetše go phatlalatšwa ka pela gomme o thoma go šoma le seemetseng ge o phatlaladitšwe goba go tloga nakong yeo o beilwego ke Molao.
Khopi ya Molao wa Palamente yeo e saenetšwego ke bohlatse bjo bo feletšego bja dipegelo tša Molao, gomme, morago ga go phatlalatšwa semmušo, o swanetše go išwa go Kgorotsheko ya Molaotheo go lotwa.
a tšwetše pele botee bja setšhaba le seo se ka godišago Repabliki.
Mopresidente o na le maatla le mešomo yeo e beilwego matsogong a gagwe ka Molaotheo le melao ye mengwe, go akaretšwa maatla ao a nyakegago go phethagatša mešomo ya go ba hlogo ya naga le ya khuduthamaga ya setšhaba.
Go swarela goba go gaugela basenyi goba go tloša ditefo, dikotlo goba dikamogo; le.
Go aba diala tša tlhompho.
Maatla a phethišo a Repabliki a beilwe ka diatleng tša Mopresidente.
go phethagatša mediro ye mengwe le ye mengwe ya phethišo go ya ka Molaotheo goba melao ya setšhaba.
tšwa malokong a yona go ba Mopresidente.
Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo o swanetše go sepediša dikgetho tša Mopresidente, goba a kgethe moahlodi yo mongwe gore a be modulasetulo ge go kgethwa Mopresidente. Tshepedišo ye e beilwego go Karolo A ya Šetulo 3 e šomišwa ge go kgethwa Mopresidente.
Kgetho ya go tlatša sekgala mo kantorong ya Mopresidente e swanetše go swarwa nakong le letšatšikgwedi leo le beilwego ke Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo, eupša e sego matšatši a 30 morago ga ge sekgoba se bile gona.
Ge a kgethilwe go ba Mopresidente, motho o lahlegelwa ke go ba leloko la Kgobokano ya Setšhaba gomme mo matšatšing a mahlano o swanetše go amogela mošomo wa gagwe ka go ikana goba go itlama gore o tla botegela Repabliki le go šireletša Molaotheo go ya ka Šetulo 2.
sekgoba goba ge motho yo a latelago a kgethilwego go ba Mopresidente a thoma modiro.
eupša ge motho a kgethwa go tlatša sekgoba seo se hlolegilego sa bopresidente, sebaka sa magareng a go kgethwa ga gagwe le go kgethwa ga Mopresidente yo a latelago ga se tšewe bjalo ka pakatiro.
go šitwa ke go phethagatša mešomo ya setulo sa gagwe.
Mang le mang yo a tlošitšwego setulong sa Bopresidente go ya ka karolwana ya 1(a) goba (b) a ka se neelwe ditshwanelo tša ofisi yeo, le gona ga a swanela go šoma mošomo ofe goba ofe wa setšhaba.
Spikara, go fihlela ge Kgobokano ya Setšhaba e kgethile leloko le lengwe la yona.
Mopresidente wa Motšwaoswere o na le maikarabelo, maatla le mešomo ya Mopresidente.
Pele a tšea maikarabelo, mediro le mešomo ya Mopresidente, Mopresidente wa Motšwaoswere o swanetše go ikana goba go itlama gore o tla botegela Repabliki le go obamela Molaotheo go ya ka Šetulo 2.
Kabinete e bopša ke Mopresidente, bjalo ka hlogo ya Kabinete, Motlatšamopresidente le Ditona.
Mopresidente o kgetha Motlatšamopresidente le ditona go tšwa malokong a Kg obokano ya Setšhaba, o ba nea maatla le mešomo gomme o kgona le go ba raka mošomong.
(c) a ka kgetha Ditona tše di sa fetego tše pedi go tšwa ka ntle ga Kgobokano.
Mopresidente o swanetše go kgetha leloko la Kabinete go ba moetapele wa merero ya mmušo Kgobokanong ya Setšhaba.
Motlatš amopresidente o swanetše go thuša Mopresidente go phetheng mešomo ya mmušo.
Motlatšamopresidente le Ditona ba na le maikarabelo a maatla le mešomo ya phethišo tšeo ba di filwego ke Mopresidente.
Maloko a Kabinete a na le maikarabelo ka seboka le ka bonoši phethagatšong ya mešomo ya bona.
go fa Palamente dipego ka botlalo le gona nako le nako, ka ga merero ye e welago magetleng a bona.
Mopresidente a ka thwala Batlatšatona go tšwa go maloko a Kgobokano ya Setšhaba gore ba thuše maloko a Kabinete, gomme o na le maatla a go ba raka.
Ge dikgetho tša Kgobokano ya Setšhaba di swarwa, Kabi nete, Motlatšamopresidente, Ditona le Batlatšatona ba dula ba na le maatla a go šoma go fihla motho yoo a kgethilwego go ba Mopresidente ke Kgobokano ya Setšhaba a tšea marapo.
Pele ga ge Motlatšamopresidente, Ditona le Batlatšatona ba ka thoma go phethagatša mešomo ya bona, ba swanetše go ikana go botegela Repabliki le ka go latela Molaotheo, ka go ikana go ya ka Šetulo 2.
Maloko a Kabinete le Batlatšatona ba swanetše go itshwara go ya ka mokgwa wa boitshwaro woo o beilwego ke molao wa naga.
go šomiša maemo a bona goba tshedimošo yeo ba e filwego go ikhumiša goba go hola motho yo mongwe ka tsela yeo e sa lokago.
maatla goba mošomo ofe goba ofe woo o lego matsogong a leloko le lengwe go ya ka molao.
Mopresidente a ka abela leloko la Kabinete maatla goba mošomo wo mongwe le wo mongwe wa leloko le lengwe leo le šitwago ke go phetha mešomo woo.
Leloko la Kabinete le ka abela maatla goba moš omo ofe goba ofe wo o swanetšego go phethagatšwa go ya ka Molao wa Palamente go leloko la khuduthamaga ya profense goba go Khansele ya Mmasepala.
o thoma go šoma ge Mopresidente a se no dira kgoeletšo semmušo.
go thibela profense yeo go tšea magato ao a sa kwagalego ao e ka bago ditšhitišo go dikgahlego tša profense ye nngwe goba nageng ka moka.
maleba go khuduthamaga ya setšhaba.
Molao wa setšhaba o ka laola tshepetšo yeo e theilwego karolong ye.
se na le ditlamorago tša semolao.
Sephetho se se ngwadilwego sa go tšewa ke Mopreside nte se swanetše go saenelwa gape ke leloko le lengwe la Kabinete ge e le gore sephetho seo se ama maatla ao a abetšwego leloko leo la Kabinete.
Dikgoletšo, melawana le didirišwa tše dingwe tša melawana ye mengwe di swanetše go ka hwetšwa ke batho ka moka.
go ahlaahlwa ka Palamenteng; le (b) go amogelwa ke Palamente.
Ge Kgobokano ya Setšhaba, ka bouto ye e thekgwago ke bontši bja maloko a yona, e ka fetiša tšhišinyo ya go hloka kholofelo go Kabinete, go sa akaretšwe Mopresidente, Mopresidente o tla swanela ke go thea Kabinete sefsa.
Ge Kgobokano ya Setšhaba ka bout o ye e thekgwago ke bontši bja maloko a yona e ka fetiša tšhišinyo ya go hloka kholofelo go Mopresidente, Mopresidente le maloko a mangwe a Kabinete le Batlatši ba bona, ba swanetše go rola modiro.
Mellwane ya diprofense ke yeo e bego e le gona ge Molaotheo o thoma go šoma.
go abela maatla a mangwe le a mangwe a molao go Khansele ya Mmasepala mo profenseng yeo.
Theramelao ya Profense ka sephetho seo se thekgwago bonnyane ke peditharong ya maloko a yona e ka kgopela Palamente go fetola leina la profense yeo.
Theramolao ya profense e tlangwa ke Molaotheo fela, gomme ge e hlomile molaotheo wa profense ya yona gona e tlangwa le ke molaotheo woo, ka gare ga mellwane yeo ya Molaotheo le ya molaotheo wa profense.
Molao wa profense mabapi le taba yeo e tlogago e le bohlokwa, goba e lebanego le, phethagatšo ya maleba ya maatla a a amago taba efe goba efe yeo e lego lenaneong la Šetulo 4, mabakeng ka moka ke molao woo o amago taba ye e lego lenaneong la Šetulo 4.
Theramelao ya profense e ka digela Kgobokano ya Setšhaba molao woo o amago taba ye e lego ka ntle ga bolaodi bja theramelao, goba taba yeo e lego gore Molao wa Palamente o laola molao wa profense.
ka kakaretšo o tšweletšago dipoelo tša boemedi bja tekatekano.
Theramelao ya profense e bopša ke maloko a magareng ga a 30 le 80. Palo ya maloko, yeo e ka fapanago go ya ka profense, e swanetše go bewa go ya ka fomula yeo e beilwego go ya ka molao wa setšhaba.
mang le mang yo morago ga go thoma go šoma ga karolo ye, a bonwago molato a romelwa kgolegong nako ya go feta dikgwedi tše 12 ntle le go ikgethela go lefa faene, Repabliking goba ka ntle ga Repabliki, ge e le gore kgato yeo ya molato e be e tšewa bjalo ka molato ge nka be e diregile ka Repabliking, eupša ga go yo a swanetšego go tšewa bjalo ka motho yo a rometšwego kgolegong go fihla boipiletšo bja gagwe kgahlanong le kotlo bo šetše bo kwelwe goba go fihla kahlolo e šetše e dirilwe. Go lahlegelwa ke ditshwanelo tše di lego temaneng ye go fela morago ga mengwaga ye mehlano morago ga ge kotlo e fedile.
Motho yo a ka se bego leloko la theramelao ya profense go ya ka karolwana (1)(a) goba (b) a ka ba nkgetheng go theramelao, fela go swanetše go hlokomelwa mapheko goba mabaka ao a beilwego ke molao wa setšhaba.
a sa be gona kopanong ya theramelao ka ntle le tumelelo ka mabaka a ditaelo le molao wo Kgobokano e o tšeago gore ka wona, a ka lahlegelwa ke boleloko.
Dikgoba mo go theramelao ya profense di swanetše go tlatšwa go ya ka molao wa setšhaba.
Pele maloko a theramelao ya profense a ka thoma go phethagatša mešomo ya ona theramelaong, a swanetše go ikana goba go itlama go botegela Repabliki le go obamela ditaelo tša Molaotheo, go ya ka Šetulo 2.
Theremelao ya profense e kgethwa go ba mošomong mengwaga ye mehlano.
Ge theramelao ya profense e phatlalatšwa go ya ka karolo 109, goba ge lebaka la go ba modirong ga yona go fihla mafelelong, Tonakgolo ya profense, go ya ka kgoeletšo, e swanetše go bitša le go bea matšatšikgwedi a dikgetho, tšeo di swanetšego go swarwa mo matšatšing a 90 morago ga go phatlalatšwa ga theramelao goba go fela ga lebaka la yona la modiro.
Ge dipoelo tša dikgetho tša theramelao ya profense di sa begwe mo nakong ye e bei lwego mo karolong 190, goba ge dikgetho di ka beelwa ka thoko ke kgorotsheko, Mopresidente, go ya ka kgoeletšo, o swanetše go bitša le go bega matšatšikgwedi a dikgetho tše dingwe, tšeo di swanetšego go swarwa mo matšatšing a 90 morago ga go fela ga nako ye e beilwego goba morago ga nako ye dikgetho di ilego tša beelwa ka thoko.
Theramelao ya profense e dula e na le maatla a go šoma go tloga nako ya ge e phatlalatšwa goba nako ya yona ya go šoma e fihla mafelelong, go fihla letšatši pele ga letšatši la mathomo la dikgetho tša theramelao ye e latelago.
(b) mengwaga ye meraro e fetile morago ga go kgethwa ga theramelao e kgethilwe.
ge sekgoba se hlolegile.
Ka morago ga dikgetho, tulo ya mathomo ya theramelao ya profense e swanetše go direga ka nako le letšatši leo le laotšwego ke moahlodi yoo a beilwego ke Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo, eupša e se be matšatši a 14 morago ga ge dipoelo tša dikgetho di begilwe. Theramelao ya profense e ka no tšea sephetho ka ga nako le lebaka la ditulo le maikhutšo.
Tonakgolo ya profense e ka no bitša theramelao go tla pitšong yeo e sego ya mehleng go tlo ahlaahla merero ye e ikgethago.
Theramelao e ka no phetha gore e ka kopanela kae ka mehla.
Mo kopanong ya mathomo, morago ga go kgethwa, goba ge go hlokega, go tlatša sekgoba, theramelao e swanetše go kgetha Spikara le Motlatšaspikara.
Moahlodi yo a beilwego ke Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo o swanetše go swara marapo ge go kgethwa Spikara. Spikara sona se swara marapo ge go kgethwa Motlatšaspikara.
Tshepedišo yeo e tšweleditšwego mo Karolong A ya Šetulo 3 e šoma ge go kgethwa Dispikara le Batlatšaspikara.
Theramelao ya profense e ka tloša Spikara goba Motlatšaspikara modirong go ya ka sephetho se se tšerwego. Bontši bja maloko a theramelao bo swanetše go ba gona ge sephetho se amogelwa.
Go ya ka melawana le ditaelo tša yona, theramelao ya profense e ka kgetha go tšwa malokong a yona baswaramarapo ba bangwe go thuša Spikara le Motlatšaspikara.
ditaba ka moka tšeo di tlišitšwego pele ga theramelao ya profense di phethwa ke bontši bja dibouto tše di dirilwego.
a ka dira bouto ya ngangišano ge go swanetše go tšewa sephetho ka ga taba yeo gomme a thekgwa ke bonnyane peditharong ya dibouto tša maloko a theramelao.
Baemedi ba go ya go ile ba diprofense Khanseleng ya Setšhaba ya Diprofense ba ka no tsenela, goba ba ka no bolela mo ditheramelaong tša profense tša bona le dikomiti tša tšona, eupša ba ka se dumelelwe go bouta. Theramelao e ka no nyaka gore moemedi wa go ya go ile a tsenele dikopano tša theramelao goba dikomiti tša yona.
thoma le go lokiša melao, ka ntle le Melaokakanywa ya ditšhelete.
go setho se sengwe le se sengwe sa mmušo profenseng.
bangwe bao ba nago le kgahlego.
Dithulaganyo tša ka gare, Ditherišano le ditshepedišo tša ditheramelao tša Diprofense 116.
go dira melawana le ditaelo mabapi le merero ya yona, go hlokometšwe temokrasi ya kemedi le kgathotema, maikarabelo, ponagatšo le kamego ya setšhaba.
go amogela moetapele wa phathi ye kgolwane ya kganetšo ka t heramelaong bjalo ka Moetapele wa Kganetšo.
se sengwe le se sengwe seo se utolotšwego ka baka la seo ba se boletšego mo, ba se tšweleditšego pele ga, goba ba se tlišitšego go theramelao goba ye nngwe le ye nngwe ya dikomiti tša yona.
Ditshwanelo tše dingwe le ditšhireletšo tše dingwe tša theramelao ya profense le maloko a yona di ka no bewa go ya ka molao wa setšhaba.
Meputso, diputseletšo le dikholo tše di lefiwago maloko a theramelao ya profense ke ditefo tša maleba go tšwa go Sekhwama sa Ditseno sa Profense.
go beakanyetša phuruphutšo ya motho mang goba mang, le mo go nyakegago, go mo ganetša go tsena goba go ntšha motho ofe goba ofe.
Theramelao ya profense e ka no se kgone go tlogela setšhaba, go akar etšwa le boraditaba, tulong ya komiti ka ntle ga ge seo se kwešišega ebile e le tshwanelo go dira bjalo pepeneneng mo setšhabeng se se lokologilego sa temokrasi.
Ke maloko fela a Khuduthamaga ya Profense goba komiti goba leloko la theramelao ya profense bao ba ka tšweletšago Molaokakanywa theramelaong; eupša ke leloko fela la Khuduthamaga ya profense leo le rwelego boikarabelo mererong ya ditšhelete, goba leo le kgethilwego ke Tonakgolo leo le ka tšweletšago Molaokakanywa wa ditšhelete ka theramelaong.
Molaokakanywa wo o lekanetšago ditšhelete goba wo o beago makgetho le makgethwana goba metšhelo ya dithoto ke Molaokakanywa wa ditšhelete. Molaokakanywa wa ditšhelete o ka no se šomane le morero wo mongwe ka ntle le mererwana ye e lebanego wona mabapi le ditšhelete, goba ditefišo tša makgetho, makgethwana goba metšhelo ya dithoto.
Molao wa profense o swanetše go beakanyetša tshepedišo yeo ka yona theramelao ya profense e kago fetola Molaokakanywa wa ditšhelete.
Tonakgolo ya profense e swanetše go amogela le go saena Molaokakanywa wo o phasišitšwego ke theramelao ya profense go ya ka ditaelo tša Kgaolo ye goba, ge e le gore Tonakgolo o na le dingongorego ka go ba molaotheong ga Molaokakanywa, a ka no o bušetša morago go theramelao go sekasekwa lefsa.
go o romela go Kgorotsheko ya Molaotheo gore go tšewe sephetho mabapi le go ba molaotheong ga wona.
Ge Kgorotsheko ya Molaotheo e ka phetha ka gore Molaokakanywa woo o molaotheong, gona Tonakgolo o swanetše go o amogela le go o saena.
Maloko a theramelao ya profense a ka kgopela Kgorotsheko gore go tšwe taelo yeo e begago gore ka moka goba karolo ya Molao wa profense ga o molaotheong.
kgopelo e na le kgonagalo ye kaone ya katlego.
Ge Kgopelo e se ya atlega goba ge e le gore e be e se na le dikgonagalo tše botse tša go atlega, Kgorotsheko ya Molaotheo e ka laela bakgopedi go lefa ditshenyegelo.
Molaokakanywa wo o amogetšwego le go saenelwa keTonakgolo ya profense e ba Molao wa profense, mme o swanetše go phatlalatšwa ka pela o be o thome go šoma ge o se no phatlalatšwa goba mo tšatšikgweding yeo e tlogo bewa go ya ka mabaka a Molao woo.
Kopi ya Malao wa profense yeo e saenetšwego ke bohlatse bjo bo tletšego bja ditšweletšo tša Molao woo gomme, morago ga phatlalatšo, e swanetše go fiwa Kgorotsheko ya Molaotheo gore e o lote.
Bolaodiphethiši bja profense bo mo diatleng tša Tonakgolo ya profense yeo.
go phethagatša modiro ofe goba ofe woo o fološeditšwego go yona go ya ka Molaotheo goba Molao wa Palamente.
Profense e na le bolaodiphetheši go ya ka karolwana (2)(b) fela go fihla moo profense e nago le bokgoni bja taolo bja go tšea boikarabelo gabotse; Mmušo wa setšhaba, ka go diriša molao le dikgato tše dingwe, o swanetše go thuša diprofense go hlabolla bokgoni bja taolo bjo bo nyakegago mo phethagatšong ya bolaodi, e lego go phetheng mediro yeo e laeditšwego go karolwana (2).
Phapano ye nngwe le ye nngwe mabapi le bokgoni bja profense bja taolo ya merero ka moka e swanetše go romelwa go Khansele ya Setšhaba ya Diprofense gore e rarollwe mo matšatšing a 30 morago ga go romelwa go Khansele.
Go ya ka Karolo 100, go tsenywa tšhomišong ga molao wa profense mo profenseng ke maatla ao a lebanego Khuduthamaga ya profense e nnoši.
Molaotheo wa profense ge e le gore molaotheo wa profense o šetše o phasišitšwe.
Leloko la khuduthamaga ya profense le ka no aba maatla goba modiro wo o swanetšego go phethagatšwa goba go dirwa go ya ka Molao wa Palamente goba Molao wa profense go Khansele ya Mmasepala.
go thoma go šoma ge Tonakgolo a seno dira kgoeletšo.
Tonakgolo ya profense e na le maatla le mešomo yeo e filwego kantoro ya gagwe ke Molaotheo goba molao wo mongwe le wo mongwe.
go bitša theramelao go tla pitšong ye e sego ya mehleng gore e tlo rera merero ye ikgethago;.
go goeletša referendamo profenseng go ya ka molao wa setšhaba.
Mo tulong ya yona ya mathomo morago ga go kgethwa, le nakong ye nngwe le ye nngwe ge go hlokega go tlatša sekgoba, theramelao e swanetše go kgetha mosadi goba monna go tšwa malokong a yona go ba Tonakgolo ya profense.
Moahlodi yo a kgethilwego ke Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo o swanetše go ba moswaramarapo ge go kgethwa Tonakgolo. Tshepedišo ye e beilwego mo go Karolo A ya Šetulo 3 e a šomišwa ge go kgethwa Tonakgolo.
Kgetho ya go tlatša sekgoba kantorong ya Tonakgolo e swanetše go swarwa ka nako le tšatšikgwedi leo le beilwego ke Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo, eupša e sego matšatši a 30 morago ga tlholego ya sekgoba.
Tonakgolo ye e kgethilwego e swanetše go tšea maemo a yon a matšatšing a mahlano ge e seno kgethwa, ka go ikana le go itlama gore e tla botegela Repabliki le go obamela Molaotheo go ya ka Šetulo 2.
Pakatiro ya Tonakgolo e thoma ge Tonakgolo a tšea maemo a gagwe gomme a fela ge sekgoba se hlolega goba ge motho yo mongwe yo a kgethilwego go ba Tonakgolo a tšea maemo ao.
Ga go motho yo a swanetšego go ba Tonakgolo go feta pakatiro tše pedi tša botonakgolo; eupša ge motho a kgethwa go tlatša sekgoba kantorong ya Tonakgolo, nako gare ga kgetho tšeo le kgetho tše di latelago tša Tonakgolo ga di tšewe bjalo ka pakatiro.
tshelomolaotheo goba molao, moo go sa lokago; (b) tshwarompe ya Molaotheo goba molao; goba (c) go šitwa go phetha mešomo ya gagwe.
Mongwe le mongwe yo a rotšwego modiro wa boTonakgolo go ya ka karolwana (3)(a) goba (b) ga a swanela go amogela dikholo dife goba dife tša kantoro yeo, gomme ga a swanela go kgatha tema modirong ofe goba ofe wa setšhaba.
Leloko la Khuduthamaga leo le kgethilwego ke maloko a mangwe a Khuduthamaga; (c) Spikara go fihlela ge theramelao e kgetha leloko le lengwe la yona.
Tonakgolo ya motšwaoswere e na le maikarabelo, maatla le mešomo ya Tonakgolo.
Pele a ka tšea maikarabelo, ditshwanelo goba mešomo ya Tonakgolo, Tonakgolo ya Motšwaoswere e swanetše go ikana goba go itlama gore e tla botegela Repabliki le go obamela Molaotheo go ya ka Šetulo 2.
Khuduthamaga ya Profense e bopša ke Tonakgolo bjalo ka hlogo ya Khansele le maloko a a sego ka fase ga hlano eupša a sa fetego lesome ao a beilwego ke Tonakgolo go tšwa go maloko a theramelao ya profense..
Tonakgolo ya profense e bea maloko a Khuduthamaga ya aba maatla a bona le mediro gomme a ka no ba raka.
Maloko a Khuduthamaga ya Profense a na le boikarabelo godimo ga mediro yeo ba e filwego ke Tonakgolo.
Maloko a Khuduthamaga ya profense a na le maikarabelo ka seboka le motho ka noši go theramelao mo phethagatšong ya mediro ya ona.
a fe theramelao dipego ka botlalo le gona nako le nako mabapi le merero ye e lego tlhokomelong ya ona.
Ge kgetho ya theramelao ya profense e swarwa, khuduthamaga le maloko a yona a šala a šoma go fihla ge motho yoo a kgethilwego go ba Tonakgolo ya theramelao ye e latelago a tšea marapo.
Pele ga ge maloko a Khuduthamaga ya Profense a ka thoma ka go phetha mešomo ya ona, a swanetše go ikana goba go itlama gore a tla botegela Repabliki gomme a obamela Molaotheo, go ya ka Šetulo 2.
Maloko a Khuduthamaga ya Profense a swanetše go itshwara go latela mokgwa wa maitshwaro wo o beakantšwego go ya ka molao wa setšhaba.
go šomiša maemo a bona le tshedimošo yeo ba e filwego go ikhum iša goba go hola motho yo mongwe.
maatla a mangwe le a mangwe goba mošomo woo o gafilw ego go ya ka molao.
go godiša botee bja ekonomi.
Khuduthamaga e swanetše go lekola gape tsenatseno yeo kgafetšakgafetša gomme e ka iša ditemošo tša yona go khuduthamaga ya phethagatšo ya profense.
Molao wa setšhaba o ka laola tshepetšo yeo e hlomilwego mo karolong ye.
se na le ditlamorago tša semolao.
Sephetho seo se ngwadilwego sa Tonakgolo se swanetš e go saenelwa ke leloko le lengwe la Khuduthamaga ge e le gore sephetho seo se amana le mošomo woo o abetšwego leloko leo le lengwe.
Dikgoeletšo, ditaelo le didirišwa tše dingwe tša melawana ya profense di swanetše go fihlelelwa ke setšhaba.
Ge theramelao ya profense, go ya ka bouto ye e thekgwago ke bontši bja maloko a yona, e phasiša tšhišinyo ya go hloka kholofelo go Khuduthamaga ya profense go sa akaretšwe Tonakgolo, Tonakgolo o swanetše go thea khansele lefsa.
Ge theramelao ya profense, ka sephetho seo se tšerwego ke bontši bja maloko a yona, e ka fetiša tšhitšhinyo ya go hloka kholofelo go Tonakgolo, Tonakgolo le maloko a mangwe a Khuduthamaga a swanetše go rola modiro.
sehlongwa, karolo, bolaodi le maemo a kgoši ya setšo, moo go kgonagalago.
ka ntle ga maatla le mešomo ye e abetšwego diprofense ke dikarolo tše dingwe tša Molaotheo.
Ge theramelao ya profense e phasišitše goba e fetošitše molaotheo, Spikara sa theramelao se swanetše go neela sengwalwa seo sa molaotheo goba diphetošo tša molaotheo go Kgorotsheko ya Molaotheo gore o hlatselwe.
gore sengwalwa se phasitše go ya ka karolo 142; le (b) gore sengwalwa ka moka se dumelelana le karolo 143.
Tonakgolo ya profense e swanetš e go amogela le go saena sengwalwa sa molaotheo wa profense goba diphetošo tšeo di hlatsetšwego ke Kgorotsheko ya Molaotheo.
Sengwalwa seo se amogetšwego le go saenwa ke Tonakgolo se swanetše go phatlalatšwa mo kuranteng ya Mmušo gomme se tsene tirišong ge se seno phatlalatšwa goba nakong ye sa tlago bjalo ka ge go rerilwe go ya ka molaotheo woo goba diphetošo.
Sengwalwa se se saennwego sa molaotheo wa profense goba diphetošo tša molaotheo ke bohlatse bjo bo feleletšego bja dithulaganyetšo tša sona gomme, ka morago ga phatlalatšo se swanetše go bewa tlhokomelong ya Kgorotsheko ya Molaotheo go lotwa.
Karolo ye e dirišwa mo phapanong gare ga melao ya setšhaba le ya profense y e e welago mo lekaleng la tirišo le le tšwelelago mo go Šetulo 4.
Molao wa setšh aba o swaragane le morero woo o ka se kgonego go laolega ka tshwanelo ke molao wo o theilwego ke diprofense di ikemetše ka botšona.
tšhireletšo ya tikologo.
e šitiša tiragatšo ya morero wa ekonomi wa setšhaba.
Ge go na le ngangišano mabapi le tlhokego ya molao wa setšhaba morerong wo o tšweleditšwego karolwaneng (2)(c) gomme ngangišano yeo ya tlišwa pele ga Kgorotsheko go rarollwa, Kgorotsheko e swanetše go hlompha tumelo goba go ganwa ga molao ke Khansele ya Setšhaba ya Diprofense.
e sa šome.
Molao wo o hlamilwego go ya ka Molao wa Palamente goba Molao wa Profense o ka ba le maatla ge fela molao woo o amogetšwe ke Khansele ya Setšhaba ya Diprofense.
Ge Khansele ya Setšhaba ya Diprofense e sa tšee sephetho mo matšatšing a 30 a tulo ya yona ya mathomo morago ga ge molao woo o tlišitšwe go yona, molao woo o swanetše go sekasekwa mabakeng ka moka gore o amogetšwe ke Khansele.
Ge Khansele ya Setšhaba ya Diprofense e sa amogele molao woo o umakilwego, mo karolwaneng ya (6), mo e swanetše, matšatšing a 30 a go tšea sephetho ga yona, e romele mabaka a yona a go se amogele molao woo go bolaodi bjoo bo rometšego molao woo go yona.
taba yeo e lego lekaleng la tirišo leo le lego lenaneong la Šetulo 4, karolong ya 146 e šoma bjalo ka ge nke peakanyetšo yeo e amegago ya molaotheo wa profense ke molao wa profense wo o ukangwego karolong yeo.
Molao wa setšhaba wo o ukangwego mo karolong ya 44(2) o laola molao wa profense mabapi le ditaba tše di ukangwego mo lekaleng la tirišo le le tšweleditšego ka go Šetulo 5.
Ge ngangišano mabapi le phap ano e ka se rarollwe ke kgorotsheko, molao wa setšhaba ke wona o dirišwago sebakeng sa molao wa profense goba molaotheo wa profense.
Sepheto sa kgorotsheko sa gore molao o na le maatla go feta o mongwe ga se bolaye molao woo o hlokago maatla, fela molao woo o no se šome nakong yeo phapano yeo e ntšego e le gona.
Ge go sekasekwa phapano yeo e lego pepeneneng magareng a molao wa setšhaba le wa profense, goba gare ga molao wa setšhaba le molaotheo wa profense, kgorotsheko ye nngwe le ye nngwe e swanetše go sekamela tlhathollong yeo e kwalago ya molao goba molaotheo yeo e efogago phapano, godimo ga tlhathollo ye itšego ye e hlolago phapano.
Lekala la mmušo le bopilwe ka bommasepala bao ba swanetšego go hlongwa nageng ka moka ya Repabliki.
Bolaodi bja phethišo le bja go hlama melao bja mmasepala bo beilwe godimo ga Khansele ya Mmasepala..
Mmasepala o na le tokelo ya go buša ka bokgoni bja wona, go laola merero ya batho ba wona, go ya ka melao ya setšhaba gammogo le ya diprofense, bjalo ka ge go laeditšwe ka molaotheong.
Mmušo wa naga le wa profense ga ya swanela go nyatša goba go šitiša mmasepala bokgoni goba tokelo ya wona ya go diriša maatla goba go phethagatša mešomo ya wona.
go hlohleletša setšhaba le mekgatlo ya setšhaba mererong ya mmušogae.
Mmasepala o swanetš e go leka, go ya ka bokgoni bja wona bja ditšhelete le bja taolo, go fihlelela maikemišetšo ao a tšweleditšwego mo karolwaneng ya (1).
go kgagtha tema mananeong a tlhabollo a setšhaba le a profense.
le go kgwahliša maatla a bommasepala go laola merero ya bona, go diriša maatla le go phetha mešomo ya bona.
Molaokakanywa wa naga goba wa profense wo o amago maemo, dihlongwa, maatla goba mediro ya mebušo ya selegae o swanetše go phatlalatšwa go sekasekwa ke setšhaba pele o ka tsebišwa Palamenteng goba go theramelao ya profense, ka tsela yeo e kgontšhago mebušo ye e ipopilego ya selegae, bommasepala, le batho ba bangwe bao ba nago le kgahlego go ba le sebaka sa go ntšha maikutlo ka ga Molaokakanywa woo.
Mohuta wa A: Mmasepala wo o nago le taolophethišo le melao ye ikgethago ya bommasepala tikologong ya wona.
Mohuta wa B: Mmasepala wo o abelanago taolophethišo le melao ya bommasepala tikologong ya wona le mmasepala wa mohuta wa C wo mmasepala wo o welago ka fase ga tikologo ya wona.
Mohuta wa C: Mmasepala wo o nago le taolophethišo le melao ya bommasepala mo tikologong ye e akaretšago mmasepala wa go feta o tee.
Melao ya setšhaba e swanetše go hlatholla mehuta ye e fapanego ya bommasepala ye e ka hlongwago mohuteng wo mongwe le wo mongwe.
go ya ka karolo 229, o dire dipeakanyetšo tša karoganyo ya maatla le mešomo go bommasepala ge tikologo e na le bommasepala ba mehuta ya B le C. Karoganyo ya maatla le mešomo makgatheng a mmasepala wa mohuta wa B le wa C e ka no fapana le karolelano ya maatla le mešomo gare ga mmasepala wa mohuta wo mongwe wa B le wa C.
Melao ye e ukangwego mo karolwaneng (3) e swanetše go šetša tlhokego ya kabo ya ditirelo tša mmasepala ka tsela ya tekatekano le gore di be gona sebaka se setelele.
Melao ya profense e swanetše go laetša mehuta ye e fapanego ya bommasepala yeo e swanetšego go thewa ka profenseng.
go tšwetša pele tlhabollo ya mmušogae le bokgoni bja wona go ka itirela ka bowona.
Mmušo wa Setšhaba, go ya ka karolo 44, le mebušo ya diprofense e na le maatla a pewomolao le a phethišo go kgonthiša gore bommasepala ba dira mešomo ya bona gabotse go ya ka mabaka a a tšwelelago go Šetulo 4 le 5, ka go laola mešomo ya khuduthamaga ya bommasepala yeo e tšwelelago mo karolong ya 156(1).
morero ofe goba ofe woo mmušo wa mmasepala o o abetšwego goba o filwego maatla godimo ga wona ke mmušo wa setšhaba goba wa profense.
Mmasepala o ka dira le go laola melawana ya bommasepala go sepediša gabotse merero yeo o nago le tokelo ya go e laola.
Go ya ka taelo ya Karolo 151 (4), molawana wo o thulanago le molao wa setšhaba goba wa profense ga o na le maatla. Ge e le gore go na le thulano gare ga molawana le molao wa setšhaba goba wa profense woo o sa šomego ka baka la thulano ye e šupilwego karolong ya 149,molawana woo o swanetše go tšewa o na le maatla ge fela molao wo o sa šome.
morero woo o ka laolwa gabotse mmušong wa selegae; gomme (b) mmasepala o na le bokgoni bja go o laola.
Mmasepala o na le tokelo ya go šomiša maatla a mangwe le a mangwe go dira mešomo ya wona ka tshwanelo.
maloko ao a kgethilwego go latela temana (a) le maloko a kgethilwego go ya ka temanyana (i) ya temana ye.
boemedi bjo bo lekanyeditšwego bjalo ka ge go laeditšwe mo temaneng (a) go hlakantšhitšwe le tshepedišo ya boemedi go ya ka madulo (wards) bjo bo theilwego godimo ga karolo ya mmasepala woo ya lenaneo la bakgethi bohle.
Mokgwa wa dikgetho go ya ka karolwana (2) o swanetše go netefatša gore palomoka ya maloko ao a kgethilwego go tšwa phathing ye nngwe le ye nngwe e laetša palomoka ya diboutu tša tekatekano tšeo di rekhotetšwego diphathi tšeo..
Ge mokgwa wa dikgetho o akaretša boemedi go ya ka madulo, gona go segwa ga mellwane ya ditulo go swanetše go dirwa ke bookamedi bjo bo ikemetšego ka noši bjo bo kgethilwego gomme bo šoma go latela tshepedišo le dikelo tša molao wa setšhaba.
Motho a ka bouta mmasepaleng fela ge a ngwadišitšwe karolong yeo ya mmasepala ya lenaneo la setšhaba le le swanago la bakgethi.
Molao wa setšhaba wo o ukangwego karolwa neng (1)(b) o swanetše go hloma lenaneo leo le dumelelago mokgatlo le dikgahlego tše di laeditšwego mo go Khansele ya Mmasepala woo o dirago kgetho go emelwa gabotse Khanseleng ya Mmasepala moo kgetho e dirwago gona.
leloko la Khansele ye nngwe ya Mmasepala; eupš a thibelo ye ga e ame leloko la Khansele ya Mmasepala leo le emetšego Khansele yeo Khanseleng ya Mmasepala wo mongwe wa mohuta o šele.
Motho yo a se nago le tokelo ya go kgethwa go ba leloko la Khansele go ya ka karolwana (1)(a), (b), (d) goba (e) e ka no ba nkgetheng wa Khansele, ka go laolwa ke dikiletšo goba mabaka ao a theilwego ke molao wa setšhaba.
Pakatiro ya Khansele ya Mmasepala ga ya swanela go feta mengwaga ye mene, bjalo ka ge go beakantšwe go ya ka molao wa setšhaba.
e ka thwala badiredi bao ba hlokegago go dira mešomo ya wona ka tshwanelo.
go oketša dikadimo.
Bontši bja maloko a Khansele ya Mmasepala bo swanetse go ba gona pele bouto ka ga taba ye nngwe le ye nngwe e ka dirwa.
Merero ka moka ye e amago ditaba tše di ukamilwego karolwaneng (2) di laolwa ke sephetho seo se tšerwego ke Khansele ya Mmasepala yeo e thekgwago ke bouto ya bontši bja maloko a yona.
Merero ye mengwe ka moka ye e lego pele ha Khansele ya Masepala e ahlolwa go ya ka bontši bja dibouto tše di dirilwego.
Molawana wo o šišinywago o phatlaladit šwe go hwetša maikutlo a setšhaba.
tlhomo, tlhamo, tshepetšo, maatla le mešomo ya dikomiti tša yona.
Khansele ya Mmasepala e swanetše go sepediša mediro ya yona ka tsela ye e lego pepeneneng, le goba e ka no emiša dikopano tša yona goba tša dikomiti tša yona, ge fela go na le mabaka a go kwala mme go šeditšwe mohuta wa morero woo o swerwego.
e ka laolwago go ya ka molao wa setšhaba.
Molao wa profense wo o lego ka gare ga tlhamo ya molao wa setšhaba o ka fa tumelelo ya ditshwanelo le ditokologo go Dikhansele le maloko a tšona.
Molawana wa mmasepala o ka šomišwa fela ge e le gore o šetše o phatlaladitšwe kuranteng ya semmušo ya profense yeo.
Kuranta ya mmušo ya profense e swanetše go gatiša molawana wa mmasepala ge e kgopelwa ke mmasepala.
Melawana ya Mmasepala e swanetše go hwetšagala gabonolo bathong.
go bea baemedi go kgatha tema Khanseleng ya Setšhaba ya Diprofe nse; le go (iii) kgetha batho ba tlogo dula khomišeneng ya ditšhelete le metšhelo.
Ditaba ka moka mabapi le mmušogae tšeo di sego tša ukangwa mo Molaotheong di ka no kgethwa ka molao wa setšhaba goba wa profense ka gare ga mohlako wa molao wa setšhaba.
Dikgoro tša tsheko di ikemetše ka botšona gomme di ikarabela go Molaotheo le go molao, woo di swanetšego go o diriša ka ntle le kgethollo le go se tšhabe selo, go emela sepitša goba lehufa.
Ga go motho goba mokgatlo wa mmušo wo o swanetšego go šunya nko mo modirong wa dikgorotsheko.
Ditho tša mmušo, ka tiriš o ya dikgato tša semolao goba tše dingwe, di swanetše go thuša le go šireletša dikgorotsheko go kgonthišiša go ikemela ka noši, go se kgethollo, tlotlo, phihlelelo le go šoma gabotse ga dikgorotsheko.
Taelo goba sephetho seo se tšerwego ke kgoro tsheko se tlema batho ka moka le ditho tša mmušo tšeo di angwago ke taelo goba sephetho.
kgorotsheko efe goba efe yeo e hlomilwego goba ye e amogelwago ke Molao wa Palamente, yeo e ka akaretšago kgoro ye nngwe le ye nngwe ya maemo a go swana le dikgotlakgolo goba tša boMmaseterata.
Kgorotsheko ya Molaotheo e bopša ke Mopresidente, Motlatša -mopresidente le baahlodi ba bangwe ba senyane.
Taba yeo e lego pele ga Kgorotsheko ya Molaotheo e swanetše go theeletšwa ke baahlodi ba ba sego ka tlase ga ba seswai ka palo.
e ka tšea sephetho sa mafelelo go bona ge e le gore taba e molaotheong goba ge e le gore taba ye itšego e kgokagane le sephetho ka ga taba ya molaotheo.
Go hlatsela molaotheo wa profense go ya ka karolo 144.
Kgorotsheko ya Molaotheo e tšea sephetho sa mafelelo mabapi le go ba molaong ga Molao wa Palamente, Molao wa profense goba maitshwaro a Mopresidente a Molaotheong goba aowa, gomme e swanetše go tiišetša taelo ya thibelo yeo e filwego ke Kgorokgolo ya boipiletšo, Kgotlakgolo goba kgoro ye nngwe le ye nngwe ya maemo a go swana le a tšona, pele sephetho seo se ka ba le maatla a molao.
go dira boipiletšo thwii go Kgorotsheko ya Molaotheo go tšwa go kgorotsheko ye nngwe le ye nngwe.
Taba ya Molaotheo e akaretš a morero wo mongwe le wo mongwe wo o akaretšago tlhathollo, tšhireletšo goba tirišo ya Molaotheo.
168 (1) Kgorokgolo ya Boipiletšo e bopša ke Moahlodimogolo, Motlatša -moahlodimogolo le palo ya baahlodi ba boipiletšo yeo e bewago go ya ka Molao wa Palamente.
Taba yeo e lego pele ga Kgorokgolo ya Boipiletšo e swanetše go ahlolwa ke baahlodi bao palo ya bona e bewago ke Molao wa Palamente.
Kgorokgolo ya Boipiletšo e ka no tšea sephetho ka boipiletšo tabeng efe goba efe.
taba ye nngwe le ye nngwe yeo e ka romelwago go yona go ya ka mabaka ao a beakantšwego ke Molao wa Palamente.
taba efe goba efe yeo e sa fetišetšwago kgorongtsheko ye nngwe ke Molao wa Palamente.
Dikgorotsheko tša Bomaseterata le tše dingwe di ka tšea sephetho ka taba ye nngwe le ye nngwe yeo e rerilwego ke Molao wa Palamente, eupša kgorotsheko ya maemo a ka fase ga a kgotlakgolo e ka no se dire dinyakišišo goba gona go tšea sephetho ka ga go ba molaotheong ga molao wo mongwe le wo mongwe goba maitshwaro a Mopresidente.
Dikgorotsheko ka moka di šoma go ya ka molao wa setšhaba, gomme melawana le ditshepedišo tša tšona, di swanetše go beakanyetšwa ka molaong wa setšhaba.
taelo yeo e kgaotšago pego ya phokodišo mo pakeng goba maemong a mangwe le a mangwe, go dumelela ditsebi go lokiša phošo yeo.
(a) Kgorokgolo ya Tsheko ya Boipiletšo, Kgotlakgolo goba kgorotsheko ya maemo a a swanago le a tšona e ka ntšha taelo malebana le go ba molaotheong ga Molao a Palamente, Molao wa Profense goba maitshwaro a mangwe le a mangwe a Mopresidente, eupša taelo ye e nago le bofokodi molaotheong ga e na maatla ka ntle le ge e tiišetšwa ke Kgorotsheko ya molaotheo.
Kgorotsheko ye e fago taelo ya go hloka maatla goba phokodišo ya molaotheo e ka ntšha thibelo ya nakwana goba kimollo ya nakwana go phathi, goba e ka emiša nakwana go sa letetšwe ditaelo tša Kgorotsheko ya Molaotheo ka ga go ba maswanedi ga Molao goba maitshwaro.
Molao wa setšhaba o swanetše go rulaganyetša thomelo ya taelo ya phokolo ya semolao go Kgorotsheko ya Molaotheo.
go tiišetša goba go fapanya taelo ya phokodišo semolaotheo ga kghorotsheko go ya ka karolwana ye.
Kgorotsheko ya Molaotheo, Kgorokgolo ya Boipiletšo le Dikgotlakgolo di na le maatla ka botšona a go šireletša le go laola ditshepetšo tša tšona, le go hlabolla molaokakaretšo, di šeditše kudu kgahlego ya toka.
Mosadi goba monna yo mongwe le yo mongwe yo a nago le mangwalo a maleba gomme e le motho yo a itekanetšego wa kgobe, a ka kgethwa go ba mohlankedi wa toka. Motho ofe goba ofe yo a swanetšego go kgethwa go ba Kgorongtsheko ya Molaotheo o swanetše go ba e le moagi wa Afrika-Borwa.
Go bohlokwa gore boahlodi bo laetše ka bophara tlhamo ya morafe le bong ya Afrika-Borwa ge go thwalwa bahlankedi ba toka.
Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya naga, morago ga go rerišana le Komišene ya Ditirelo tša Toka le baetapele ba diphati tšeo di emetšwego ka go Kgobokano ya Setšhaba, o kgetha Mopresidente le Motlatšamopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo; gomme morago ga go rerišana le Komišene ya Ditirelo tša Toka, o kgetha Moahlodimogolo le Motlatšamoahlodimogolo.
Khomišene ya Tirelo ya Toka e swanetše go rulaganya lenaneo la bonkg etheng gotee le maina a mangwe a mararo go feta palo ya bao ba swanetšego go bewa, gomme e fe Mopresidente lenaneo leo.
Mopresidente a ka kgetha baahlodi go tšwa lenaneong leo, gomme o swanetše go tsebiša Khomišene ya Tirelo ya Toka ka mabaka gore go reng ge maina a mangwe a sa amogelege gomme go sa na le dikgoba tšeo di sa swanetšego go tlatšwa.
Khomišene ya Tirelo ya Toka e swanetše go oketša lenaneo ka maina a bonkgetheng ba bangwe gomme Mopresidente o swanetše go tlaša dikgala tše di šetšego go tšwa lenaneong leo la koketšo.
Ka nako tšohle, bonnyane maloko a mane a kgorotsheko ya Molaotheo e swanetše go ba batho bao e bego e le baahlodi ka nako yeo ba kgethwago go Kgorotsheko ya Molaotheo.
Mopresidente o swanetše go kge tha baahlodi ba dikgorotsheko ka moka ka keletšo ya Khomišene ya Tirelo ya Toka.
Bahlankedi ba bangwe ba boahlodi ba swanetše go kgethwa go ya ka Molao wa Palamente woo o swanetšego go netefatša gore kgetho, tlhatlošo, tšhutišo goba go raka ga, goba go tšeelwa magato a kgalemo kahlolong, le bahlankedi ba ba tša toka go dirwa ka ntle le mogau goba lehloyo.
Pele ga ge bahlankedi ba ka thoma go dira mešomo ya bona, ba swanetše go ikana goba go itlama go ya ka Šetulo 2, gore ba tla thekga le go šireletša Molaotheo.
Mopresidente a ka kgetha mosadi goba monna go ba moahlodi wa motšwaoswere wa Kgorotsheko ya Molaotheo ge go na le sekgala goba ge moahlodi yo mongwe a se gona. Kgetho e swanetše go dirwa ka keletšo ya leloko la Kabinete leo le nago le maikarabelo tshepedišong ya tša toka gomme a dira bjalo ka kwano le Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo gammogo le Moahlodimogolo.
Leloko la Kabinete leo le rwelego maikarabelo tshepedišong ya tša toka le ka kgetha baahlodi go ya dikgorongtsheko tše dingwe morago ga go rerišana le moahlodimogolo wa Kgorotsheko yeo moswarelamoahlodi a tlilego go šoma go yona.
Moahlodi wa kgorotsheko ya Molaotheo o kgethwa go šoma mo mengwageng ye e sa mpshafatšwego ye 12 eupša o swanetše go rola modiro ge a na le mengwaga ye 70.
Baahlodi ba bangwe ba swara modiro go fihla ba rolwa modiro go ya ka Molao wa Palamente.
Meputso, diputseletšo le dikholo tša baahlodi di ka no se fokotšwe.
Khomišene ya Ditirelo tša Toka e ka hwetša gore go na le se se mo šitišago, o tloga a palelwa ke modiro wa gagwe, goba ge a bonwa molato ka ga maitshwaro a sa lokago; gomme (b) Kgobokano ya Setšhaba e dira boipile tšo bja gore moahlodi yoo a tlošwe setulong, go ya ka sephetho seo se amogetšwego ke bonnyane peditharong ya maloko a yona.
Mopresidente o swanetše go tloša moahlodi setulong ge go se na go amogelwa sephetho seo e lego boipiletšo bja gore moahlodi yoo a rolwe modiro..
ge go sekasekwa merero goba ditaba tše itšego tše di amanago le profešene goba karolo ya Kgotlakgolo, Moahlodimopresidente wa karolo yeo le Tonakgolo goba mohlatlolani yo a kgethilwego ke Tonakgolo ya profense ye e amegago.
Ge palo ya batho bao ba šišintšwego mo gare ga boithutedi bja baboleledi go ya ka ditaelo tša karolwana (1)(e) goba (f) e lekana le ya dikgoba tše di swanetšego go tlatšwa, Mopresidente o swanetše go ba kgetha. Ge palo ya batho bao ba šišintšwego e feta palo ya dikgoba tšeo di swanetšego go tlatšwa, Mopresidente, morago ga go rerišana le boithutedi bja maswanedi, o swanetše go kgetha ba ba lekanego bao ba šišintšwego go tlatša dikgoba, go hlokomelwa tlhokego ya go netefatša gore bao ba kgethilwego ba emela boithutedi bjoo ka botlalo.
Maloko a Khomišene a a kgethilwego ke Khansele ya Setšhaba ya Diprofense a šoma go fihla ge a tlošwa sammaletee, goba go fihla ge go hlolega sekgala se sengwe palong ya bona. Maloko a mangwe ao a kgethilwego goba a hlaotšwego go ba khomišeneng, a šoma go fihla ge a amogetšwa ke bao ba kgethilego goba ba ba hlaotšego.
Khomišene ya Tirelo ya Toka e na le maatla le mešomo tseo e di abetšwego mo Molaotheong le go molao wa setšhaba.
Khomišene ya Tirelo ya Toka e ka eletša mmušo wa setšhaba ka ga morero wo mongwe le wo mongwe wo o amanago le toka goba tshepedišo ya toka; eupša ge e sekaseka morero wo mongwe ka ntle le kgetho ya moahlodi, e swanetše go dula ka ntle le maloko ao a kgethilwego go ya ka karolwana (1)(h) le (i).
di swanetše go thekgwa ke bontši bja maloko a yona.
Balaodi ba ba Botšhotšhisi bja Setšhaba le batšhotšhisi bjalo ka ge go laeditšwe Molaong wa Palamente.
Bolaodi bja botšhotšhisi bo na le maatla a go tliša ditatofatšo tša melato ya bosenyi, legatong la naga , le go dira mediro ye e nyakegago yeo e sepelelanago le go tšea magato ditatofatšong tša bosenyi.
Molao wa setšhaba o swanetše go netefatsa gore bolaodi bja go tšhotšisa bo phetha mešomo ya bjona ka ntle le letšhogo , kgaugelo goba kgethollo.
Motho yo mongwe le yo mongwe goba phathi yeo Molaodi wa Setšhaba a bonago e le maleba.
Leloko la Kabinete leo le nago le maikarabelo mererong ya toka le swanetše go šomiša maikarabelo a lona godimo ga bolaodi bja botšhotšhisi.
Merero ka moka yeo e sepelelanago le bolaodi bja tshekišo e swanetše go laetšwa molaong wa setšhaba.
Mošireletši wa Setšhaba.
Khomišene ya Ditokelo tša Botho.
Khomišene ya Tšwetšopele le Tšhireletšo ya ditokelo tša setho, sedumedi le Dihlopha tša Maleme.
Khomišene ya Tekano ya Bong.
Khomišene ya Dikgetho.
Dihlongwa tše di ikemetše ka noši, gomme di laolwa fela ke Molaotheo le molao, ebile di swanetše go se tšee lehlakore di buše di šomiše maatla a tšona le go phethagatša ditoro tša tšona ka ntle le poifo, go tšea lehlakore goba kgethollo.
Ditho tše ding we tša mmušo, go šomiša magato a semolao le magato a mangwe, di swanetše go thuša le go šireletša dihlongwa tše go kgonthiša boikemelanoši, go se tšee lehlakore, tlhompho le go dira ditiro tša tšona gabotse.
dipego ka mediro le maikarabelo a tšona go Kgobokano ya Setšhaba bonnyane gatee ka ngwaga.
go tšea magato a maswanedi a go lokiša taba yeo.
Mošireletši wa Setšhaba o na le maatla le meš omo ya tlaleletšo yeo e beilwego ke molao wa setšhaba.
Mošireletši wa Setšhaba ga a na le tshwanelo ya go nyakišiša diphetho tša kgorotsheko.
Mošireletši wa Setšhaba o swanetše go fihlelelwa ke batho bohle le baagi ka moka.
Pego ye nngwe le ye nngwe yeo e dirwago ke Mošireletši wa Setšhaba e swanetše go bewa pepeneneng moo e ka lekolwago ke batho, ka ntle le mabakeng a ikgethago, go sekasekwa go ya ka molao wa setšhaba, a nyakago gore pego e be sephiri.
Mošireletši wa Setšhaba o kg ethwa go ba mošomong wa gagwe mengwaga ye šupago.
go šetša le go netefatša gore ditokelo tša botho di a hlokomelwa mo Repabliking.
Ngwaga ka ngwaga Khomišene ya Ditokelo tša Botho e swanetše go kgopela ditho tša mmušo go fa Khomišene tshedimošo ka ga magato ao di a tšerego go kgonthišiša phethagatšo ya ditokelo tšeo di lego Molaong wa Ditokelo tše di amago kago ya dintlo, tlhokomelo ya tša maphelo, dijo, meetse, boikago, thuto le tikologo.
Khomišene ya Ditokelo tša Botho e na le maatla a tlaleletšo le mešomo yeo e beilwego ke molao wa setšhaba.
go tšwetša pele tlhompho ya ditokelo tša setšo, sedumedi le dihlopha tša maleme.
ya setšo goba dikhansele tša setšhaba goba ditšhaba mono Afrika -Borwa.
Khomišene e na le maatla bjalo ka ge go beilwe molaong wa setšhaba, ao a hlokegago go kgona go fihlelela maikemišetšomagolo, go akaretšwa le maatla a go hlokomela, nyakišiša, ruta, go goka, go eletša, le go bega ka ga merero ye e amago ditokelo tša dihlopha tša setšo, bodumedi le maleme.
Khomišene e ka bega morero wo mongwe le wo mongwe wo o welago mo maatleng le mešomong ya yona go Khomišene ya Ditokelo tša Botho go nyakišišwa.
Khomišene e na le maatla a tlaleletšo le mešomo ye e beilwego ke molao wa setšhaba.
Palo ya maloko a Khomišene ya Tšwetšopele le Tšhireletšo ya Ditokelo tša Setšo, Bodumedi le Dihlopha tša Maleme le kgetho ya bona le pakatiro di swanetše go laolwa ke molao wa setšhaba.
go bontšha ka kakaretšo tlhamo ya bong ya Afrika-Borwa.
Khomišene ya Tekano ya Bong e swanetše go tšwetša pele tlhompho ya tekano ya bong le tšhireletšo, tšwetšopele le kgonagalo ya tekano ya bong.
Khomišene ya Tekano ya Bong e na le maatla, bjalo ka ge go beilwe ke molao wa setšhaba, a a hlokegago go diragatša mešomo ya yona, go akaretšwa maatla a go hlokomela, go nyakišiša, go ruta, go goka, go eletša le go bega ka ga ditaba tše di amago tekano ya bong.
Khomišene ya Tekano ya Bong e na le maatla le, mešomo ye e okeditšwego ye e beilwego ke molao wa setšhaba.
sehlongwa se sengwe le se sengwe goba kemedi ye nngwe le ye nngwe ya tšhupamatlotlo ye e nyakago molao wa setšhaba goba wa profense gore e hlakišwe ke Mohlakišikakaretšo.
sehlongwa se sengwe le se sengwe seo se dumeletšwego go ya ka molao wo mongwe le wo mongwe go amogela tšhelete ya go thuša setšhaba.
Mohlakišikakaretšo o swanetše go tliša dipego tša tlhakišo go theramelao ye nngwe le ye nngwe yeo e nago le dikgahlego tše maleba mo tlhakišong, le go taolo ye nngwe le ye nngwe ye e beilwego ke theramelao ya setšhaba. Dipego ka moka di swanetše go dirwa pepeneneng.
Mohlakišikakaretšo o na le maatla le mediro ye e okeditšwego ye e beilwego ka molao wa setšhaba.
sa mpshafatšwego, ya magareng a mengwaga ye mehlano le ye lesome.
go phatlalatša dipoelo tša dikgetho tšeo mo nakong ye e tlogo bewa ke molao wa setšhaba, yeo e tlogo ba ye kopana ka mo go kgonagalago.
ya ka molao wa setšhaba.
Khomišene ya Dikgetho e swanetše go bopša bonnyane ke batho ba bararo. Palo ya maloko le pakatiro ya go ba modirong di swanetše go bewa go ya ka molao wa setšhaba.
Molao wa Setšhaba o swanetše go hloma bolaodi bjo bo ikemetšego go laola kgašo go ya ka dikgahlego tša setšhaba, le go kgonthišiša tokologo le maikutlo a a fapanego ao ka bophara a emetšego setšhaba sa Afrika -Borwa.
Tlhokego ya gore dikhomišene tš e di theilwego ke Kgaolo ye di laetše ka bophara morafe le bong bja tlhamo ya Afrika-Borwa e swanetše go elwa hloko ge dikhomišene di beiwa.
Mohlakišikakaretšo e swanetše go ba mosadi goba monna yoo e lego moagi wa Afrika-Borwa yoo a swanelago ebile e le wa maleba go tšea maemo a bohlankedi bjoo. Tsebo ye ikgethago ya, goba maitemogelo mo bohlakišing, ditšhelete tša mmušo, le taolo ya setšhaba di swanetše go hlokomelwa ge go kgethwa Mohlakišikakaretšo.
Khomišene ya Ditokelo tša Botho (b) Khomišene ya Tekano ya Bong; le (c) Khomišene ya Dikgetho.
ya bontši bja maloko a Kgobokano, ge ditigelo di ama kgetho ya leloko la Khomišene.
Kamogelo ya sephetho ke Kgobokano, e laela gore motho yoo a rolwe modiro wa gagwe.
o swanetše go ntšha motho modirong ge Kgobokano e se no amogel a sephetho sa boipiletšo gore motho yoo a rolwe modiro.
Maitshwaro a maleba a maemo a godimo a swanetše go lotwa le go tšwetšwa pele.
Tshepedišo ya merero ya setšhaba e swanetše go sekamela kudu ka lehlakoreng la tlhabollo.
Ditirelo di swanetše go abja ka ntle le go tšea lehlakore, le kgethollo.
Dinyakwa tša batho di swanetše go hlokomelwa gomme Setšha ba se swanetše go hlohleletšwa go kgatha tema mo go hlangweng ga morero.
Tshepedišo ya merero ya setšhaba e swanetše go ba le maikarabelo.
Ponagatšo e swanetše go tiišetšwa ka go fa setšhaba tshedimošo ye e fihlelelegago ya go kwala ka nako.
Taolo ye e nepagetšego ya badiredi le tlhabollo ya tša boiphedišo, kgodišong ya bokgoni, di swanetše go bjalwa bathong.
Tshepedišo ya merero ya setšhaba e swanetše go emela batho ba Afrika -Borwa ka bophara, thwalo le taolo ya bahlankedi di swanetše go thewa godimo ga bokgoni, tebano, go se kgetholle, le go nyaka go lokiša go se lekalekane ga matšatši a a fetilego go kgona go hwetša kemedi ye e akaretšago.
medirong ya setšhaba.
Go thwalwa ga batho ba mmalwa tshepedišong ya merero ya setšhaba go l ekola maikemišetšo ga se gwa šikologwa, eupša molao wa setšhaba o swanetše go laola dithwalo tšeo mo ditirelong tša setšhaba.
Melao ye e laolago tshepedišo ya merero ya setšhaba e ka no fapantšha gare ga dikarolo tše di fapanego, ditaolo goba dihlongwa.
merero ya setšhaba ke mabaka a maleba ao a swanetšego go šetšwa mo melaong yeo e laolago taolo ya merero ya setšhaba.
pele dikelo le metheo ya tshepedišo ya merero ya setšhaba mo ditirelong tša setšhaba.
a godimo mo tirelong ya setšhaba. Khomišene e swanetše go laolwa ke molao wa setšhaba.
šoma ga Khomišene.
tirelong ya setšhaba, go akaretšwa le tšeo di amago thwalo, peo, tšhutišo, thako le mabaka a mangwe.
Khomišene e ikarabela go Kgobokano ya Setšhaba.
mabapi le ditiro tša yona ka profenseng, le go thera melao ya profense yeo.
profense go ya ka karolwana (8)(b).
e amogetšwe ke Kgobokano ka sephetho se se tšerwego ka thekgo ya bouto ya bontši bja maloko a yona.
e amogetšwe ke theramelao ka sephetho se se tšerwego ka thekgo ya bouto ya bontši bja maloko a yona.
Molao wa Palamente o swanetše go laola tshepedišo ya peo ya dikomišenare.
e le motho yo a itekanetšego wa mabobo ka tsebo ya, goba boitsebelo go, tshepedišo, taolo goba kabo ya ditirelo tša setšhaba.
go tš ewa ga sephetho ke Kgobokano goba Theramelao ya profense ka thekgo ya bouto ya bontši bja a maloko a yona gore komišenare yoo a tlošwe modirong wa gagwe.
Tsebišo ye e ngwadilwego ke Tonakgolo ya gore theramelao ya profense e tšere sephetho sa go goeletša gore komišenare a tlošwe.
Dikomišenare tše di ukangwego go karolwanba (7)(b) di ka diriša maatla le go phethagatša mehola ya khomišene ka diprofenseng tša tšona go ya ka moo molao wa setšhaba o laelago.
Ka gare ga tshepedišo ya merero ya setšhaba go na le tirelo ya Setšhaba ya Repabliki, yeo e swanetšego go šoma le go bopša go latela molao wa setšhaba, gomme e swanetšego go phethagatša ka potego merero ya semolao ya mmušo wa nako yeo.
Ditaelo le mabaka a thwalo mo tirelong ya setšhaba di swanetše go laolwa ke molao wa setšhaba. Bašomedi ba swanetšwe ke diphenšene tša maleba bjalo ka ge di laolwa ke molao wa setšhaba.
gore motho yoo o thekga phathi ye itšego ya dipolitiki goba mabaka a yona.
le dikelo tše di dirišwago go tirelo ya setšhaba.
batho mongwe le mongwe le bjalo ka setšhaba, go phela bjalo ka balekani, ba go phela ka khutšo le kagišo, ba phele ka ntle le letšhogo le tlhaelelo le go tsoma bophelo bjo bokaone.
Maikemišetšo a go phela ka khutšo le kagišo a thibela moagi yo mongwe le yo mongwe wa Afrika-Borwa go kgatha tema dithulanong tša marumo, nageng ya rena goba ditšhabatšhabeng, ka ntle le ge seo se dumeletšwe ke Molaotheo goba molao wa setšhaba.
Tšhireletšo ya setšhaba e swanetše go dirwa go latelwa molao; go akaretšwa le molao wa ditšhabatšhaba.
Tšhireletšo ya setšhaba e ka fase ga taolo ya Palamente le khuduthamaga ya setšhaba.
Ditirelo tša tšhireletšo tša Repabliki di bopilwe ke lesolo le tee la sešole, tirelo e tee ya sephodisa, le ditirelo dife goba dife tša botseka tše di hlomilwego go ya ka Molaotheo.
Ka ntle le ditirelo tša tšhireletšo tšeo di hlomilwego ke Molaotheo, makgotla ao a itlhamilego a ka theiwa fela go ya ka molao wa setšhaba.
Ditirelo tša tšhireletšo di swanetše go phethagatša, gomme di be di rute di be di gapeletše gore maloko a tšona a phethagatše go ya ka Molaotheo le molao, go akaretšwa molaosetlwaedi wa ditšhabatšhaba le dikwano tša ditšhabatšhaba tšeo di tlemago Repabliki.
Ga go leloko lefe goba lefe la tirelo ya tšhireletšo leo le swanetšego go obamela taelo yeo go bonalago e tloga e se molaong.
tša tšwetšapele, ka tselana ye nngwe, dikgahlego tše itšego tša phathi ya dipolitiki.
Go kgonthiš iša metheo ya ponagatšo le maikarabelo, dikomiti tša palamente tša diphathintši di swanetše go hlokomela ditirelo tša tšhireletšo ka tsela yeo e beilwego ke molao wa setšhaba goba melawana le ditaelo tša Palamente.
Madira a tšhireletšo a swanetše go bopša le go laolwa bjalo ka sešole seo se kgalemilwego ka tshwanelo.
Maikemišetšomagolo a madira ke go lwela le go šireletša Repabliki, maemo a naga ya yona le batho ba yona, go ya ka Molaotheo le metheo ya molao wa ditšhabatšhaba yeo e laolago tšhomišo ya madira.
Leloko la Kabinete le swanetše go rwala boikarabelo bja madira a tšhireletšo.
mo phethagatšong ya boitlamo bja ditšhabatšhaba.
lebaka leo go akanywago gore a tlo šomišwa ka lona.
Ge Palamente e sa dule mo matšatšing a šupago morago ga go šomišwa ga madira bjalo ka ge go ukangwe mo karolwaneng ya (2), Mopresidente o swanetše go tšweletša tshedimošo ye e nyakegago go ya ka karolwana (3) go komiti ya maleba ye e hlokometšego taba ye.
Mopresidente, bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba ke Molaodimogolo wa madira a tšhireletšo, gomme o swanetše go kgetha Molaodi wa madira a tšhireletšo.
Taolo ya madira a tšhireletšo e swanetše go phethagatšwa go ya ka ditaelo tša leloko la kabinete le le rwelego boikarabelo bja tšhireletšo ka tlase ga bolaodi bja Mopresidente.
palo ya batho bao ba angwago.
Ge Palamente e se kopanong nakong yeo maemo a tšhireletšo a goeletšwago, Mopresidente o swanetše go biletša Palamente tulong ye e sego ya mehleng mo matšatšing a a šupago morago ga kgoeletšo.
Kgoeletšo ya seemo sa tšhireletš o e fela mo lebakeng la matšatši a a šupago, ka ntle le ge e amogetšwe ke Palamente.
Bongwaledi bja segae bja madira bo swanetše go hlomiwa go ya ka molao wa setšhaba go šoma ka fase ga taolo ya leloko la Kabinete le le rwelego boikarabelo bja tšhireletšo.
Tirelo ya Setšhaba ya maphodisa e swanetše go hlangwa gore e šome mo makaleng a setšhaba, profense, le moo go lebanego, lekaleng la tikologo la mmušo.
Molao wa setšhaba o swanetše go beakanya maatla le mediro ya tirelo ya maphodisa gomme o kgontšhe tirelo ya maphodisa go phethagatša maikarabelo a yona ka bokgoni, go lebeletšwe kudu dinyakwa tša diprofense.
Maikemišetšo a tirelo ya maphodisa ke go thibela, go lwantšha l e go nyakišiša bosenyi, go lota kagišo ya setšhaba, go šireletša le go boloka baagi ba Repabliki le dithoto tša bona le go thekga le go phethagatša molao.
Leloko la Kabinete le swanetše go rwala boikarabelo bja bophodisa gomme le swanetše go rulaganya morero wa setšhaba wa bophodisa morago ga go rerišana le mebušo ya diprofense mme le šeditše dinyakwa tša diprofense.
Morero wa setšhaba wa bophodisa o ka fa peakanyetšo ya merero ya go fapana mabapi le diprofense tša go fapana morago ga go ela hloko dinayakwa tša bophodisa le ditlapele tša diprofense tše.
go kgokagana le leloko la Kabinete leo le rwelego boikarabelo bja sephodisa mabapi le bosenyi le bophodisa ka profenseng.
ye e e abetšwego ka go morero w a setšhaba wa bophodisa.
e swanetše go dira ditigelo go setho sa Kabinete se amanego le bophodisa.
Ge e amogela ngongorego ye e tšwago go khuduthamaga ya profense, mokgatlo wo o ikemego ka noši wa dingongorego tša maphodisa, o swanetše go nyakišiša bosenyi bjoo bo ukangwago goba molato woo o obilwego ke leloko la tirelo ya maphodisa ka profenseng.
taolo ya ditirelo tša maphodisa tša mmasepala.
Komiti ye e hlamilwego ke leloko la Kabinete le maloko a Khuduthamaga ya Dikhansele tše di nago le boikarabelo bja maphodisa e swanetše gfo thewa go kgonthiša tlemagano ye e nepagetšego ya tirelo ya maphodisa le tlemagano ye e nepagetšego gare ga makala a mmušo.
Theramelao ya profense e ka nyaka gore komišenare wa profense go tšwelela pele ga yona goba ye nngwe le ye nngwe ya dikomiti tša yona go fetola dipotšišo.
Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba o swanetše go bea monna goba mosadi bjalo ka Komišinare wa Setšhaba wa tirelo ya maphodisa, go laola le go sepediša tirelo ya maphodisa.
Komišinare wa Setšhaba o swanetše go laola le go sepediša t irelo ya maphodisa go ya ka morero wa setšhaba wa bophodisa le ditaelo tša leloko la Kabinete le le rwelego boikarabelo bja bophodisa.
Komišenare wa Setšhaba o swanetše go kgetha mosadi goba monna go ba Komišenare wa profense ye nngwe le ye nngwe, morago ga go rerišana le khuduthamaga ya profense.
Komišenare wa profense o swanetše go bega go theramelao ya profense ngwaga ka ngwaga mabapi le bophodisa ka profenseng, mme o swanetše go romela kopi ya pego go Komišenare ya Setšhaba.
a thupišo, godimo ga Komišenare yeo, go ya ka molao wa setšhaba.
Go swanetše go hlongwa bongwaledi bja maphodisa bja segae go ya ka molao wa setšhaba go šoma ka fase ga tlhahlo ya setho sa Kabinete se hlokometšego bophodisa.
Tirelo efe goba efe ya botseka, ka ntle le karolo ya botseka ya madira a tšhireletšo goba tirelo ya maphodisa, e ka hlongwa fela ke Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba, le gona go ya ka molao wa setšhaba.
Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba o swanetše go bea mosa di goba monna bjalo ka hlogo ya tirelo ya botseka yeo e hlomilwego go ya ka karolwana (1). Gomme o swanetše go tšea boikarabelo bja sepolitiki go laola le go hlahla ye nngwe le ye nngwe ya ditirelo tšeo, goba a kgethe leloko la Kabinete go tšea boikarabelo bjoo.
tlhapetšo ya selegae ya mediro ya ditirelo tšeo ke mohlahlobi yo a beilwego ke Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya setšhaba, mme a amogetšwe ke sephetho se se tšerwego ke Kgobokano ya Setšhaba ka bouto ye bonnyane e thekgwago ke peditharong ya maloko a yona.
di a amogelwa, fela ka taolo ya Molaotheo.
woo goba ditlwaelo tšeo.
wona o šomago tabeng yeo; ka taolo ya Molaotheo le molao wo mongwe le wo mongwe wo o amago molaosetlwaedi.
Molao wa setšhaba o ka beakanya tema ya boetapele bja setš o bjalo ka sehlongwa lekaleng la selegae mo ditabeng tšeo di amago ditšhaba tša tikologo.
melao ya setšhaba e ka hloma khansele ya baetapele ba setšo.
Go na le Sekhwama sa Ditseno sa Setšhaba seo ka go sona ditšhelete ka moka tše di amogetšwego ke mmušo wa naga di swanetšego go tsenywa gona, ka ntle le tšhelete yeo e beetšwego ka thoko ka mabaka a Molao wa Palamente..
bjalo ka sekoloto thwii seo se lebanego Sekhwama sa Ditseno sa Setšhaba, mme go beakanyeditšwe ka mo Molaotheong goba Molao wa Palamente.
Kabelo ya maleba ya profense go tšwa ditsenong tšeo di kgobokeditšwego setšhabeng ka bophara, ke sekoloto seo se lebanego Sekhwama sa Setšhaba sa Ditseno.
kabo ye nngwe le ye nngwe go diprofense, mmušogae goba bommasepala go tšwa kabelong ya ditseno tšeo, le mabaka afe goba afe ao ka ona dikabelo tšeo di swanetšego go dirwa.
dingwe tša lebakanyana, le mabaka a mangwe ao a theilwego godimo ga kelo ye.
Ditekanyetšo tša setšhaba, tša diprofense le tša bommasepala le tshepetšo ya tekanyetšo di swanetše go hlohleletša ponagatšo, maikarabelo, le taolo ye e swanetšego ya ditšhelete le ekonomi, dikoloto le karolo ya mang le mang.
Gore ditekanyetšo tša ditšhelete mo karolong ye nngwe le ye nngwe ya mmušo e swanetše go laetša methopo ya ditseno le ka tsela yeo ditshenyegelo tše di šišintšwego di tlogo sepelelana le molao wa setšhaba.
taetšo ya maikemišetšo mabapi le go adima le mekgwa ye mengwe yeo e ka godišago sekoloto sa setšhaba ngwageng wo o latelago.
Dikelo le maemo a go swana a tša matlotlo.
Sešegotlotlo sa setšhaba, ka tumelelano ya leloko la Kabinete le le rwelego boikarabelo bja ditaba tša ditšhelete tša setšhaba, le ka kgona go emiša phetišetšo ya ditšhelete go ya mokgatlong wo mongwe wa mmušo ge fela go selwa kgafetšakgafetša dikgato tše di hlomilwego go ya ka karolwana ya (1).
e ka šomišwa semeetseng fela e tla felelwa ke maatla go tloga tšatši leo e dirilwego ka ntle le ge Palamente e amogela ka go latela tshepetšo yeo e swanago le yeo e hlomilwego go ya ka karolo ya 76(1) mme e beilwe ke melao le ditaelo tša mohlakanelwa tša Palamente. Tshepetšo ye e swanetše go phethagala matšatšing a 30 morago ga sephetho sa sešegotlotlo sa setšhaba.
Palamente e ka mpshafatša sephetho sa go t hibela phetišetšo ya ditšhelete lebaka le le sa fetego matšatši a 120 ka nako e tee, go latelwa tshepetšo yeo e hlomilwego go ya ka karolwana ya (3).
tšweletša taba y a yona pele ga komiti.
Ge setho sa mmuš o makaleng a setšhaba, a profense goba a selegae goba sehlongwa se sengwe le sengwe se se laeditšwego mo molaong wa setšhaba se tšea dikontraka tša diphahlo goba ditirelo, gona se swanetše go dira bjalo go ya ka lenaneo leo le lego maswanedi, la go itekanela, la ponagatšo, phadišano le gona la tsheketšo.
tšhireletšo goba tšwetšopele ya batho, goba dihlopha tša batho tšeo di šitišitšwego ke kgethollo ye e sego maswanedi.
Molao wa setšhaba o swanetše go kgetha mohlako wo go wona maikemišetšo ao a ukangwego mo karolwaneng (2) a ka phethwago.
Mmušo wa naga, mmušo wa profense goba mmasepala o ka tiišetša kadimo ge fela motiišetšwa a latela mabaka afe goba afe ao a beilwego molaong wa setšhaba.
Molao wa setšhaba wo o ukangwego go karolwana ya (1) o ka dirišwa fela morago ga g e ditigelo tšeo di dirilwego ke Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di etšwe hloko.
Ngwaga ka ngwaga, mmušo wo mongwe le wo mongwe o swanetše go phatlalatša pego ka ga ditiišetšo tšeo o di dirilego.
Molao wa setšhaba o swane tše go hloma Khomišene ye e ikemetšego go dira ditigelo mabapi le meputso diputseletšo le dikholo tše di ukangwego karolong ya (1).
Palamente e ka bea molao wo o ukangwago karolong ya (1), fela morago ga go ela hloko ditigelo tša khomišene ye e theilwego go ya ka karolwana ya (2).
Molao wa setšhaba o swanetše go hloma mohlako woo ka wona o ka beakanyago meputso diputseletšo le dikholo tša baahlodi, Mošireletši wa Setšhaba, Mohlakišikakaretšo, le maloko a khomišene ye nngwe le ye nngwe tšeo di beakanyeditšwego ka Molaotheong, go akaretšwa le bolaodi bja kgašo bjo ukangwego mo karolong ya 192.
Go na le Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo mono Repabliking yeo e dirago ditigelo tšeo di ukangwego mo go Kgaolo ye goba ka mo molaong wa setšhaba, go Palamente, ditheramelao tša diprofense le bolaodi bjo bongwe le bjo bongwe bjoo bo laetšwago ka molao wa setšhaba.
Khomišene e ikemetše ka noši gomme e laolwa fela ke Molaotheo le molao, m me e swanetše go se kgetholle.
akaretšwa ao a lego lenaneong mo karolong ya 214(2).
batho ba bangwe ba senyane.
Maloko a Khomišene a swanetše go ba le boitsebelo bjo bo lebanego.
Maloko a šoma pakatiro yeo e beilwego go ya ka molao wa setšhaba. Mopresidente a ka tloša leloko modirong ka lebaka la go hloka maitshwaro, bofokodi goba go palelwa.
Khomišene e swanetše go begela Palamente le ditheramelao tša profense ka mehla.
Pankakgolo ya Repabliki ke The South African Reserve Bank mme e laolwa go ya ka dipeelano tša Molao wa Palamente.
Maikemišetšo a magolo a South African Reserve Bank ke go šireletša maatla a theko a tšhelete gore go tle go be le kgolo ya ekonomi ya go lekalekana le go swarelela mono Repabliking.
The South African Reserve Bank, go fihlela maikemišetšo a go phetagatša mešomo ya yona ka go ikemela phethagatšong ya yona ya maikemišetšomagolo, e swanetše go phethagatša mehola ya yona ka boikemelo ka ntle le poifo, tlhaolo goba mona; fela go swanetše go ba le ditherišano tša ka mehla gare ga Panka le leloko la kabinete le le rwelego boikarabelo bja ditaba tša ditšhelete.
Maatla le mehola ya South African Reserve Bank ke ao ka tlwaelo a dirišwago ke dipanka tša gare, maatla ao le mehola di swanetšego go laetšwa ke Molao wa Palamente mme a swanetšego go dirišwa goba go phethagatšwa ka šedi ya mabaka ao a beilwego Molaong woo.
Go na le Sekhwama sa Ditseno sa Profense ye nngwe le ye nngwe moo ditšhelete ka moka tše di amogetšwego ke mmušo wa profense di swanetšego go bewa ka go sona, ka ntle le tšhelete yeo e beetšwego ka thoko ka mabaka ka Molao wa Palamente.
bjalo ka sekoloto seo se lebanego Sekhwama sa Ditseno sa Profense, ge seo se beakanyeditšwe ka Molaotheong goba Molaong wa profense.
Ditseno tšeo di abetšwego mmušogae go tšwa profenseng ka pro fenseng yeo, go ya ka dipeelano tša karolo 214(1), ke sekoloto se se lebanego thwii Sekhwama sa Ditseno sa profense yeo.
e ka amogela dikabelo tše dingwe go tšwa ditsenong tša mmuš o, ka mabaka goba ka ntle le mabaka.
Ditseno tša tlaleletšo tše di kgobokeditšwego ke diprofense goba bommasepala ga di a swanela go ntšhiwa karolong ya tšona ya ditseno yeo e kgobokeditšwego ke setšhaba, goba go tšwa dikabelong tše dingwe tše di filwego go tšwa go ditseno tša mmušo wa setšhaba. Ka yona tsela yeo ga go tlamego ka thokong ya mmušo wa setšhaba go bušetša profense, goba bommasepala, tšeo di sa kgonego go kgoboketša ditšhelete tša go lekana le bokgoni bja tšona metšhelong le makgethong.
Karolo ya maswanedi ya profense ya ditseno tše di kgobokeditšwego ke setšhaba e swanetše go fetišetšwa go profense ka ntle le tikatiko le gona ka ntle le phokotšo, ka ntle le ge phetišetšo yeo e emišitšwe go ya ka dipeelano tša karolo 216.
Profense e swanetše go iphatela methopo efe goba efe yeo e e tsomago, go ya ka dipeelano tša molaotheo wa profense, tšeo e lego tlaleletšo go dinyakwa tša yona tšeo di laeditšwego ka Molaotheong.
beilwego ke molao wa setšhaba, sebakeng sa metšhelo ya mekgatlo ya ditseno, metšhelo ya theko, metšhelo ya ditsha goba metšhelo ya ditšwantle.
di swanetše go laolwa go ya ka Molao wa Palamente, woo o ka dirišwago fela morago ga ditigelo tša Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di etšwe hloko.
ge o dumeletšwe ke molao wa setšhaba, metšhelo ye mengwe, metšhelwana le metšhelo ya dithoto ye e swanetšego mmušogae goba karolong ya mmušogaee woo mmušotikologo woo o lego ka fase ga wona, eupša ga go mmasepala wo o ka tšhedišago motšhelo wa ditseno, motšhelo wa theko, motšhelokakaretšo wa thekišo goba motšhelo wa ditšwantle.
Ge bommasepala ba babedi ba na le maatla a go swana a motšhelo le mehola mabapi le tikologo e tee, karoganyo ye maswanedi ya maatla le mehola yeo e swanetše go dirwa go ya ka molao wa setšhaba.
Ga go seo se thibelago kabelano ya ditseno tše di kgobokeditšwego go ya ka karolo ye gare ga bommasepala bao ba nago le maatla le mehola ya tšhedišo ka tikologong e tee.
Molao wa setšhaba wo o ukangwego mo karolong ye o ka dirišwa fela morago ga ge mmušogae woo rulagantšwego le Komisene ya Ditšhelete le Metšhelo e rerišitšwe mme ditigelo dife goba dife tša Komišene di etswe hloko.
di ka dirwa fela ge go nyakega tlaleletšo nakong ya ngwaga wa metšhelo; gomme (b) di swanetše go lefša lebakeng la dikgwedi tše lesomepedi.
Molao wa setšhaba wo o ukangwego mo karolwaneng (1) o ka dirišwa fela morago ga ge ditigelo tša Khomišene ya Ditšhelete le Metšhelo di etšwe hloko.
Ditherišano le tshaeno ya dikwano tša ditšhabatšhaba ke boikarabelo bja khuduthamaga ya setšhaba.
Kwano ya ditšhabatšhaba e tlema Repabliki fela morago ga ge e amogetšwe ka sephetho ka mo go bobedi bja Kgopbokano ya Setšhaba le ka go Khansele ya Setšhaba ya Diprofense, ge e se fela ge kwano yeo e ukangwego mo go karolwana (3).
Kwano ya ditšhabatšhaba ya mohuta wa teknikale, taolo goba phethišo, goba kwano yeo e sa nyakego kamogelo goba tumelelo, e tsenetšwego ke khuduthamaga ya setšhaba, e tlema Repabliki ka ntle le kamogelo ya Kgobokano ya Setšhaba le Khansele ya Setšhaba ya Diprofense, fela e swanetše go tšweletšwa pele ga Kgobokano le Khansele lebakeng le le amogelegago.
Kwano efe goba efe ya ditšhabatšhaba e fetoga molao Repabliking ge e dirilwe molao go ya ka molao wa setšhaba; fela pegelo ye e iphethagatšago ya kwano yeo e šetšego e amogetšwe ke Palamente ke molao mo Repabliking ntle le ge pegelo yeo e le kgahlanong le Molaotheo goba Molao wa Palamente.
Repabliki e tlengwa ke dikwano tša ditšhabatšhaba tšeo di bego di e tlema nakong ya ge Molaotheo wo o thoma go šoma.
Molaosetlwaedi wa ditšhabatšhaba ke molao mo Repabliking ka ntle le ge o sa sepelelane le Molaotheo goba Molao wa Palamente.
Ge go hlathollwa molao ofe goba ofe, kgorotsheko ye nngwe le ye nngwe e swanetše go sekamela tlhathollong efe goba efe ye e kwalago ya go sepelelana le molao wa ditšhabatšhaba go feta tlhathollo yeo e sa sepelelanego le molao wa ditšhabatšhaba.
Gore go tle go tiišetšwe seemo sa temokrasi se se hlomilwego ke Molaotheo wo. Palamente e ka amogela Melaokakanywa ya Ditokelo yeo e sepelelanago le dipeakanyetšo tša Molaotheo.
bohwa bja polelo, ka gare ga naga ya Repabliki goba ka tsela ye nngwe, yeo e laetšwago ke molao wa setšhaba.
Go godiša temokrasi ya diphathintši, molao wa setšhaba o swanetše go beakanyetša thekgo ya ditšhelete ya diphati tša dipolitiki tšeo di kgathago tema ditheramelaong tša setšhaba le tša diprofense ka tsela ya maswanedi le tekatekano.
Ditshwanelo ka moka tša Molaotheo di swanetše go phethagatšwa ka mafolofolo le gona ka ntle le tiego.
seo se šomišago maatla a setšhaba goba se phetagatšago modiro wa setšhaba go latela molao wo mongwe le wo mongwe, eupsa o sa akaretse kgorotsheko goba modiredi wa molao.
molao wo o bego o dirišwa g e Molaotheo o thoma go šoma mme o bego o dirišwa ke mmušo wa profense.
Ge go na le phapogo gare ga dingwalwa tša Molaotheo, gona go swanetše go kgethwa sa Seisimane.
Šetulo 6 e šoma mo phetelong go maemo a mafsa a semolaotheo ao a hlomilwego ke Molaotheo wo, le taba efe goba efe ye e amanago le phetogelo ye.
Melao yeo e ukangwego mo go Šetulo 7 e phumotšwe, go šeditšwe karolo ya 243 le Šetulo 6.
Molao wo o bitšwa Molaotheo wa Repabliki ya Afrika -Borwa, 1996, gomme o thoma go šoma ka tšatšikgwedi leo le beilweng ke Mopresidente ka kgoeletšo, fela e sego morago ga la 1 Janaware 1997.
Matšatšikgwedi a go fapana pele ga tšatšikgwedi le le ukangwago karolwaneng ya (1) a ka bewa malebana le dipeakanyetšo tša go fapana tša Molaotheo.
Ka ntle ga ge dikagare di laetša ka tsela ye nngwe, kukamo mo peakanyetšong ya Molaotheo mabapi le nako yeo Molaotheo o thomilego e swanetše go hlaloswa bjalo ka kukamo ya nako yeo peakanyetšo e thomilego ka yona.
Ge tšatšikgwedi la go fapana le beilwe mabapi le peakanyetšo efe goba efe ya Molaotheo go ya ka karolwana (2), peakanyetšo ye nngwe le ye nngwe yeo e lebanego nayo ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa, 1993 (Molao 200 wa 1993), yeo e ukangwego mo kgoeletšong, e phumotšwe go thoma lona tšatšikgweding leo.
Dikarolo 213 ,214,215,216,218,226,227,228,229 le 230 di tsena tirišong ka di 1 Feberware 1998, eupša se ga se thibele go tsentšhwa ga peomolao wo o holofetšweng mo go tše dingwe le tše dingwe tša dipeakanyetšo tše pele ga letšatšikgwedi leo. Go fihla mo letšatšikgweding leo, dipeakanyetšo tše dingwe le tše dingwe di swanago le tše di ka no bago di swana ka sewelo le Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa, di dula di le tirišong.
Folaga ya setšhaba e khutlonne ka sebopego; botelele bja yona bo feta bophara gatee le seripagare.
Mebala ya yona ke boso, gauta, botalamorogo, bošweu, bohwibidu -tšhilisi, le botalalerata.
E na le mokgako wa sebopego sa Y woo bophara bja wona bo fetwago ke folaga ka teehlanong. Methaladi ya gare ya mokgako e thoma dikhutlong tša godimo le tša ka tlase kgauswi le kota ya folaga, ya hlakana gare ga folaga, gomme ya tšwelela ka go rapama go leba bogareng bja seripa seo se se nago selo.
Mokgako wo motalamorogo o rumilwe ka godimo le ka fase ka bošweu, gomme go ya mafelelong a kota ya folaga e kgakilwe ka gauta. Mokgako wo mongwe le wo mongwe o fetwa ke bophara bja folaga ka tee-lesomehlanong.
Khutlotharo ya kgauswi le kota ya folaga ke ye ntsho.
Mokgako wa go rapama wa ka godimo ke wa bohwibidu bja tšhilisi gomme wa ka tlase wa go rapama ke wa botalalerata. Mokgako wo mongwe le mongwe ke teetharong ya bophara bja folaga.
Pele ga mang le mang yo a kgobakanego mo, e bile ke kwešiša bohlokwa bja maikarabelo ao ke a tšeago a go ba Mopresidente/Motlatšamopresidente wa Repabliki ya Afrika -Borwa, Nna, A.B.
w ka ikgafela go tliša boitekanelo go Repabliki le go batho ka moka ba yona. Lebakeng la kano: Ka bjalo Modimo Nthuše.
Pele ga mang le mang yo a kgobakanego mo, e bile ke kwešiša bohlokwa bja maikarabelo ao ke a tšeago a go ba Motlatšamopresidente wa Repabliki ya Afrika -Borwa, Nna, A.B.
gomme ka dira tšeo ka go šomiša tsebo le bokgoni bja ka, ka dira tšeo letswalo la ka le dumelelanago natšo.
w ikgafela go tliša boitekanelo go Repabliki le go batho ka moka ba yona. Lebakeng la kano: Ka bjalo Modimo nthuše.
Nna, A.B., ke ikana/itlama ka mmakgonthe gore ke tla botegela Repabliki gomme ke tla obamela, ka hlompha le go sekegela Molaotheo le melao ye mengwe ka moka ya Repabliki, ke ikana gore ke tla phethagatša mešomo ya ka bjalo ka Tona/Motlatšatona ka tlhompho le seriti; ke tla ba moeletši wa nnete le potego; nka se utolle phatlalatša goba ka tharedi taba efe goba efe yeo ke e filwego; le go phetha mehola ya mamemo a ka ka mafolofolo le ka bokgoni bja ka ka moka.
Lebakeng la kano: Ka bjalo Modimo nthuše.
Nna, A.B., ke ikana/itlama ka mmakgonthe gore ke tla botegela Repabliki gomme ke tla obamela, ka hlompha le go sekegela Molaotheo le melao ye mengwe ka moka ya Repabliki; ke ikana gore ke tla phethagatša mešomo ya ka bjalo ka leloko la Kgobokano ya Setšhaba/leloko la go ya go ile la Khansele ya Setšhaba ya Diprofense/ leloko la theramelao ya profense ya CD ka boikgafelo bja ka ka moka.
Lebakeng la kano: Ka bjalo Modimo nthuše.
Batho bao ba tlatšago dikgoba tš e di tšweletšego Kgobokanong ya Setšhaba, boemeding bja go ya go ile bja Khansele ya Setšhaba ya Diprofense goba theramelao ya profense ba ikana/itlama go ya ka karolwana (1) pele ga Modulasetulo wa Kgobokano, Khansele goba theramelao; bjalobjalo.
Nna, A.B., ke ikana/itlama ka mmakgonthe gore ke tla botegela Repabliki ya Afrika-Borwa le go obamela, go hlompha le go sekegela Molaotheo le melao ye mengwe ka moka ya Repabliki; mme ke ikana/itlama go dira mošomo wa ka wa Botonakgolo /leloko la Khuduthamaga ya profense ya C.D. ka tlhompho le seriti, go ba moeletši wa nnete le wa potego; nka se utolle diphiri tše ke di tsebago phatlalatša goba ka tsela ya tharedi; ke tla phethagatša mehola ya ofisi ya ka ka boikgafelo bjaka ka moka.
Ge a ikana: ka bjalo Modimo nthuše.
Nna, A.B., ke ikan/itlama gore, bjalo ka Moahlodi wa Kgorotshekelo ya Molaotheo/Kgoro Tsheko ya Boipiletšo ya ka Godimo/Kgoro ya Tsheko ya ka Godimo EF, ke tla botegela Repabliki ya Afrika-Borwa mme ke tla latela le go šireletša Molaotheo; le tokelo tša botho tse di bitietšwego ka go wona, gomme ke tla šomiša toka go batho bohle ka go swana, ke se na letšhogo, go kgetholla goba mona, go ya ka Molaotheo le Molao.
Ge a ikana: ka bjalo Modimo nthuše.
Motho yo a beilwego maemong a Moahlodimogolo wa Kgorotsheko Boipiletšo fela e se moahlodi ka nako yeo a bewago maemong a gagwe o swanetše go ikana/itlama pele ga Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo.
Bahlankedi ba toka, le bahlankedi ba motšwaoswere ba toka, bao e sego baahlodi, ba swanetše go ikana/itlama go ya ka molao wa naga.
Theramelao ya profense e kopana go tlo kgetha Tonakgolo ya Profense goba Spikara goba Motlatšaspikara wa theramelao.
Motho yoo a swerego marapo mo kopanong ye e angwago ke Šetulo ye o swanetše go goeletša gore go kgethwe bonkgetheng kopanong yeo.
Kgetho e swanetše go dirwa foromong yeo e hlamilwego go ya ka melawana yeo e ukangwego go temana ya 9.
maloko a mabedi a theramelao yeo, ge go swanetše go kgethwa Tonakgolo ya Profense goba Spikara goba Motlatšaspikara wa theramelao.
Motho yo a kgethilwego o swanetše go laetša kamogelo ya kgetho ka go saena foromo ya kgetho goba ka go ngwala ka tsela ye nngwe le ye nngwe ya kamogelo.
Mo kopanong yeo e angwago ke Šetulo ye, Modulasetulo o swanetše go tsebiša maina a batho bao ba ilego ba kgethwa go ba bonkgetheng, fela ga a swanela go dumelela ngangišano.
Ge go kgethilwe nkgetheng o tee fela, modulasetulo o swanetše go bega motho yoo gore ke yena a kgethilwego.
tša ba bangwe gore ke yena yo a kgethilwego.
Ge go se na nkgetheng yoo a hweditšego dibouto tša go feta tša ba bangwe, nkgetheng yoo a nago le dibouto tše dinnyane go fetwa ke tša ba bangwe o swanetše go tlošwa, gomme go boutwe gape go ya ka karolo 6. Tshepedišo ye e swanetše go bušeletšwa go fihla go na le nkgetheng yo a hwetšago dibouto tša go feta tša ba bangwe.
Ge go šomišwa temana ya (1),gomme go na le bonkgetheng ba babedi goba go feta bao ba nago le dibouto tše dinnyane motho ka o tee ka o tee, go swanetše go swarwa bouto ye nngwe mabapi le bonkgetheng bao, e fele e bušeletšwa go fihlela go tšweletše gore ke nkgetheng ofe yo a swanetšego go ntšhiwa.
Ge go kgethilwe bonkgetheng ba babedi, goba ge go šet še bonkgetheng ba babedi morago ga go ntšhiwa ga ba bangwe, gomme bonkgetheng bao ba babedi ba hwetša palo ya dibouto tša go lekana, gona kopano ye nngwe e swanetše go swarwa magareng a matšatši a šupa lefelong leo le beilwego ke modulasetulo.
Ge kopano ya go latela e ka swarwa go ya ka karolwana (1), tshepedišo yeo e laeditšwego mo šetulong ye e swanetše go latelwa kopanong yeo, go no swana fela le ge e le gore kopano yeo e ka be e le ya mathomo ya dikgetho tšeo.
mokgwa woo go swanetšego gore go bouta go sepedišwe ka wona.
Melawana ye e swanetše go tsebišwa ka tsela yeo Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo a laelago ka gona.
ka go theramelao ya profense ka lesome mme dipoelo di arolwe ka palo ya ditulo ka go theramelao go oketšwa ka tee.
Ge palelo go ya ka temana 1 e tliša mašalela ao a sego a balelwa go baemedi bao ba filwego phathi go ya ka temana ye, gona mašalela ao a swanetše go phenkgišana le mašalela a go swana nawo a go tšwa go phathi efe goba efe goba diphathi, mme baemnedi bao ba sego ba abelwa ditulo mo boemedinbg, ba swanetše go fiwa phathi goba diphathi ka go latela palokgolo ya mašalela a tšona.
Maphodisa, go fihla ka mo dipeakanyetšo tša Kgaolo ya 11 ya Molaotheo di fago maatla a go bea molao go theramelao ya profense.
Ditlabelo tša tlhokomelo ya ngwana.
Tlošo ya matlakala, mekgobo ya matlakala le dilahlwa tše thata.
Mabone a mebileng Trafiki le go phaka.
Mo šetulong ye, ka ntle le ge seo se sa sepelelane le dikagare -"nagalegae" e ra karolo ya Repabliki yeo pele ga ge Molaotheo wa go feta o thoma go šoma, e lekodišitšwego ka go molao wa Afrika Borwa bjalo ka lefelo leo le ipušago goba le ikemetšego ka bolona.
"Molaotheo wa peleng" e hlaloša Molaotheo wa Repabliki ya Afrika -Borwa, 1993(Molao wa 200 wa 1993).
go fetolwa goba go phumolwa go go itšego; (b) tshepelelano le Molaotheo wo mofsa.
go tšwela pele ka go dirišwa ke bolaodi bjo bo bego bo o šomiša ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, ka taolo ya Molaothoeo wo mofsa.
leleme goba maleme a semmušo, di swanetše go hlaloswa bjalo ka leleme lefe goba lefe la semmušo go ya ka Molaotheo wo mofsa.
Tonakgolo ya profense ka tlase ga Molaotheo wo mofsa, ge taolo ya molao woo e gafetšwe goba e filwe go ya ka mabaka a Molaotheo wa pele goba Šetulo ye go khuduthamaga ya profense.
4 (1) Motho mang le mang yoo e bego e le setho goba mohlankedi wa Kgobokano ya Setšhaba ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, e ba leloko goba mohlankedi wa Kgobokano ya Setšhaba ka tlase ga Molaotheo wo mofsa, mme o tšea maemo a gagwe bjalo ka leloko goba mohlankedi go ya ka mabaka a Molaotheo wo mofsa.
Kgobokano ya Setšhaba bjalo ka ge e hlamilwe go ya ka karolwana ya (1) e swanetše go tšewa bjalo ka ge e kgethilwe ka tlase ga Molaotheo wo mofsa pakatiro ye e felelago ka la 30 Aprele, 1999.
Kgobokano ya setšhaba e bopilwe ka maloko a 400 lebaka ka moka la pakatiro ya yona le le felelago ka la 30 Aprele, 1999 ka taolo ya karolo 49(4) ya Molaotheo wo mofsa.
Melawana le ditaelo tša Kgobokano ya Setšhaba tše di bego di šoma ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, di tšwela pele ka go šoma, ka taolo ya phetogo efe goba efe goba phumolo.
Modiro ofe goba ofe wo o sego wa phethwa ka go Kgobokano ya Setšhaba pele ga ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, o swanetše go tšwetšwa pele go ya ka dipeelano tša Molaotheo wo mofsa.
šoma, o swanetše go gafelwa go Khansele ya Setšhaba ya Diprofense, mme Khansele e swanetše go tšwela pele ka modiro wo go ya ka dipeelano tša Molaotheo wo mofsa.
Ga go dikgetho tša Kgobokano ya Setšhaba tšeo di ka swarwago pele ga 30 Aprele 1999, ka ntle le fela ge Kgobokano e phatlaladitšwe go ya ka karolo 50(2) morago ga tšhišinyo ya go hloka kholofelo go Mopresidente go ya ka karolo102(2) ya Molaotheo o mofsa.
Karolo 50(1) ya Molaotheo wo mofsa e fegilwe go fihla ka 30 Aprele 1999.
godimo ga go tlatšwa ga dikgala Kgobokanong, le go tlaleletšo, tekolo le tirišo ya mananeo a diphathi mo go tlatšweng ga dikgala, go fihla go kgetho ya bobedi ya Kgobokano ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
Karolo 47(4) ya Molaotheo wo mofsa e fegilwe go fihla go eba le kgetho ya bobedi ya Kgobokano ya Setšhaba ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
ba ka no kgetha batho ba bangwe bjalo ka baemedi ba go ya go ile ge fela go se na le o tee goba palo e sa lekane ya bao e bego e le basenatoro ba yona.
Theramelao ya profense e swanetše go bea baemedi ba yona ba go ya go ile go ya ka dikgetho tša diphathi.
Karolwana (2) le (3) di šoma fela go peo ya mathomo ya baemedi ba go ya go ile go Khansele ya Setšhaba.
Karolo 62 (1) ya Molaotheo wo mofsa ga e šome go kgetho le peo ya basenatoro ba pele bjalo ka baemedi ba go ya go ile go ya ka karolo ye.
šoma, di swanetše go dirišwa mabapi le mediro ya Khansele ya Setšhaba go fihla moo di ka šomišegago, ka taolo ya phethošo goba phumolo efe goba efe.
Mosenatoro wa pele yo a sa kgethwago go ba leloko la go ya go ile la Khansele ya Setšhaba ya Diprofense o na le tshwanelo ya go ba leloko la go felela, la go ba le bouto ka theramelaong ya profense yeo motho yoo a kgethilwego go yona bjalo ka mosenatoro go ya ka karolo 48 ya Molaotheo wa pele.
Ge mosenatoro wa pele a ikgethela go se be leloko la theramelao ya profense gona o tšewa bjalo ka motho yo a lebogilego modiro letšatši pele ga ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma.
Moputso, diputseletšo le dikholo tša mosenatoro wa pele yo a beilwego go ba moemedi wa go ya go ile goba leloko la theramelao ya profense ga a swanela go išwa fase ka baka la peo yeo.
Mang le mang yoo e bego e le Mopresidente, Motlatšamopresidente wa Phethišo, Tona goba Motlatšatona ka tlase ga Molaotheo wa pele ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, o tšwela pele ka mošomo wo go ya ka Molaotheo wo mofsa, fela go šetšwa karolwana (2).
Go fihlela ka la 30 Aprele 1999, karolwana tša 84, 89, 90, 91, 93 le 96 tša Molaotheo wo mofsa di swanetše go tšewa bjalo ka ge go beakantšwe go Koketšo B ya Šetulo ye.
Karolwana (2) ga e ganetše Tona yoo e bego e le mosenatoro ge Molaothoeo wo mofsa o thoma go šoma, go tšwela pele bjalo ka Tona ye e ukangwego mo karolong 91(1)(a) ya Molaotheo wo mofsa bjalo ka ge karolo yeo e balega go Koketšo B.
Mang le mang yo e bego e le mohlankedi wa theramelao ya profense ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, e ba leloko goba mohlankedi wa theramelao ya profense yeo ka tlase ga Molaotheo wo mofsa, mme o dula modirong wa gagwe bjalo ka leloko goba mohlankedi go ya ka mabaka a Molaotheo wo mofsa le molaotheo ofe goba ofe wa profense wo o ka dirwago.
Theramelao ya profense bjalo ka ge e hlamilwe go ya ka dipeelano tša karolwana ya (1), e swanetše go tšewa bjalo ka ge e kgethilwe ka tlase ga Molaotheo wo mofsa pakatirong yeo e felago ka la 30 Aprele 1999.
karolo 108(4), theramelao ya profense e bopša ke palo yeo e bewago ke theramelao ka tlase ga Molaotheo wa pele le palo ya basenatoro ba pele bao e bilego maloko a theramelao go ya ka dipeelano tša karolwana 8 ya Šetulo ye.
Melawana le ditaelo tša theramelao ya profense tšeo di bego di šoma ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, di tšwela pele ka go šoma, ka taolo ya phetošo goba phumolo efe goba efe.
mo go tlatšweng ga dikgala ka go theramelao, le tlale letšo, tekolo le tirišo ya mananeo a diphathi a go tlatša dikgala, go fihla mo go bago le kgetho ya bobedi ya theramelao ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
Karolo 106 (4) ya Molaotheo wo mofsa e fegilwe malebana le theramelao ya profense go fihla kgethong ya bobedi ya theramelao ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
Mang le mang yo e bego e le Tonakgolo goba leloko la Khuduthamaga ya profense ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, o tšwela pele le go ba maemong a gagwe go ya ka dipeelano tša Molaotheo wo mofsa le molaotheo wo mongwe le wo mongwe wa profense wo o ka dirwago, fela ka taolo ya karolwana ya (2).
Go fihla ge Tonakgolo a thoma modiro morago ga kgetho ya mathomo ya theramelao ya profense ka tlase ga Molaotheo wo mofsa, goba profense e dira molaotheo wa yona, seo se tlago pele ga tšona, karolo 132 le 136 tša Molaotheo wo mofsa di swanetše go tšewa bjalo ka ge di beakantšwe mo go Koketšo C ya Šetulo ye.
Molaotheo wa profense woo o amogetšwego pele ga ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma o swanetše go kwana le karolo 143 ya Molaotheo wo mofsa.
Molao mabapi le taba yeo e welago ka go lekalatirišwa leo le lego lenaneong la Šetulo 4 goba 5 go Molaotheo wo mofsa, woo, ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, o bego o dirišwa ke bolaodi bjoo bo lego, ka gare ga khuduthamaga ya setšhaba, o ka gafelwa ke Mopresidente, ka kgoeletšo, go bolaodi bjo bo welago ka fase ga khuduthamaga ya profense ka taelo ya Khuduthamaga ya khansele ya profense.
a ka laola taba efe goba efe yeo e nyakegago ka baka la kabo yeo, go akaretšwa tšhutišo goba kadimo ya badiredi, goba tšhutišo ya dithoto, dikoloto, ditokelo le ditlamego, go ya go goba go tšwa go khuduthamaga ya setšhaba goba ya profense goba kgoro ye nngwe le ye nngwe ya mmušo, taolo, tirelotšhireletšo goba sehlongwa se sengwe.
(a) Kopi ya kgoeletšo ye nngwe le ye nngwe ye e tšwelego go ya ka dipeelano tša karolwana ya (1) goba (2) e swanetše go neelwa Kgobokano ya Setšhaba le Khansele ya Setšhaba ya Diprofense mo matšatšing a 10 morago ga go phatlalatšwa ga kgoeletšo.
tokelo goba tshwanelo ye e hweditšwego goba tshwanelo goba tla mego ye e ikhweleditšego yona pele ga go fela.
Ge molao o abilwe go ya ka karolwana(1), kukamo efe goba efe ka molaong go bolaodi bjoo bo o šomišago, e swanetše go hlaloswa bjalo ka kukamo ya bolaodi bjoo bo abetšwego molao woo.
Kabo efe le efe ya molao ka fase ga karolo 235 (8) ya Molaotheo wa pele, go akaretšwa phetošo efe goba efe, kamantšho goba phumolo le tirišolefsa ya molao ofe goba ofe le kgato efe goba efe yeo e tšewago ka tlase ga karolo ye, go tšewa gore e dirilwe ka fase ga temana ye.
Bolaodi bjo bo lego ka gare ga khuduthamaga ya setšhaba bjoo bo laolago molao ofe goba ofe wo o welago ka ntle ga maatla a go dira melao a Palamente, ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, ba fela ba na le maatla a go laola melao yeo go fihla ge e abetšwe bolaodi bjo lego ka fase ga khuduthamaga ya profense go ya ka karolo 14 ya Šetulo ye.
Karolwana (1) e fela mengwaga ye mebedi morago ga go thoma go šoma ga Molaotheo wo mofsa.
phetošo goba phumolo efe goba efe ya molao woo; goba (b) tshepelelano le Molaotheo wo mofsa.
Kgorotsheko ya Molaotheo yeo e hlomilwego ke Molaotheo wa pele e fetoga Kgorotsheko ya Molaotheo ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
Mang le mang yo a lego maemong a Mopresidente, Motlatšamopresidente goba moahlodi wa Kgorotsheko ya Molaotheo ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma e ba Mopresidente, Motlatšamopresidente goba moahlodi wa Kgorotsheko ya Molaotheo ka fase ga Molaotheo wo mofsa, mme o tšwela pele ka modiro wa gagwe lebaka le le šetšego la pakatiro ya gagwe go ya ka moo e beilwego ke karolo 176(1) ya Molaotheo wo mofsa.
Kgorotsheko ya Boipiletšo ya Kgorotshekokgolo ya Afrika -Borwa, e ba Kgorokgolo ya tsheko ya Boipiletšo ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
Mang le mang yo a lego maemong a go ba Moahlodimogolo, Motlatšamoahlodimogolo goba moahlodi wa Karolo ya Kgorotsheko ya Boipiletšo ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, e ba Moahlodimogolo, Motlatšamoahlodimogolo goba moahlodi wa Kgorokgolo ya Tsheko ya Bopiletšo ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
tlase ga Molaotheo wo mofsa, ka taolo ya phokotšo yeo e ukangwago mo karolwaneng ya (6).
Kgorokgolo ya Tsheko ya nagalegae goba karolokakaretšo ya kgorotsheko yeo, e swanetše go hlaloswa bjalo ka kukamo go Kgorokgolo ya Tsheko.
(a) Ka pelapela ka moo go kgonegago, morago ga ge Molaotheo wo mofsa o seno thoma go šoma, go akaretšwa le dibopego, tlhamo, mehola le maatlataolotoka le melao ka moka ye maleba, di swanetše go fokotšwa ka nepo ya go hloma lenaneo la toka leo le kwanago le dinyakwa tša Molaotheo wo mofsa.
Ditshekišo ka moka tšeo di bego di sa tlo tl išwa kgorong ya tsheko ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, di swanetše go fetšwa bjalo ka ge nke Molaotheo wo mofsa ga se wa be wa dirwa, ge e se fela ge kgahlego ya toka e tsoma ka tsela ye nngwe.
Karolo ya 108 ya Molaotheo wa pele e dula e na le maatla go fihla ge Molao wa Palamente wo o ukangwago karolong ya 179 wa Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma. Karolwana ye ga e ame peo ya Molaodikakaretšo wa Botšhotšhisi bja Setšhaba go ya ka dipeelano tša karolo 179.
Ratshekišo yo a bego a le maemong ao ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, o tšwela pele ka modiro wa gagwe go ya ka dipeelano tša molao tše di šomago kantorong yeo, ka taolo ya karolwana (1).
Motho yoo a tšwelago pele ka modiro wa gagwe go ya ka dipeelano tša Šetulo ye mme a tšerego kano ya modiro goba a dirile boitlamo bja mmakgonthe ka tlase ga Molaotheo wa pele, ga a tlamega go boeletša kano ya modiro goba boitlamo ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
Boto ya dipolelo tša 'Afrika -Borwa ka moka'.
tshepelelano le Molaotheo wo mofsa.
Karolo 199 (1), 200(1), (3) le 5 go fihla go (11) le 201 go fihla go 206 tša Molaotheo wa pele di tšwela pele ka go šoma go fihlela ge di phumotšwe ke Molao wa Palamente wo o dirilwego go ya ka karolo ya 75 ya Molaotheo wo mofsa.
Maloko a Khomišene ya Tirelo ya Toka ao a ukangwego karolong ya 105 (1)(h) a Molaotheo wa pele a emiša go ba maloko a Khomišene ge maloko ao a ukangwego mo karolong ya 178(1)(i) ya Molaothoe o mofsa a beilwe.
tshepelelano le Molaotheo wo mofsa.
Karolo ya 184A le 184B(1)(a), (b) le (d) tša Molaotheo wa pele, di tšwela pele ka go šoma go fihlela ge di phumotšwe ke Molao wa Palamente wo o dirlwego go ya ka karolo 75 ya Molaotheo wo mofsa.
Moo Molaotheo wo mofsa o nyakago go beiwa ga molao wa setšhaba goba wa profense, molao woo o swanetše go dirwa ke bolaodi bjo bo lebanego lebakeng le swanetšego go tloga tšatšikgweding leo Molaotheo wo mofsa o thomilego go šoma ka lona.
Karolo ya 198(b) ya Molaotheo wo mofsa e ka no se dirišwe go fihla ge molao woo o ukangwago karolong yeo o beilwe.
Karolo 199(3)(a) ya Molaotheo wo mofsa e ka no se dirišwe pele ga go fela ga dikgwedi tše tharo morago ga ge molao wo o ukangwago karolong yeo o beilwe.
Molao wa setšhaba wo o ukangwago mo karolong ya 217(3) ya Molaotheo wo mofsa, o swanetše go bewa lebakeng la nywaga ye meraro go tloga tšatšikgweding leo Molaotheo wo mofsa o thomilego go šoma, fela go se be gona ga molao wo nakong yeo ga go thibele tšhomišo ya morero wo o ukangwego mo go karolo 217(2.
Go fihla ge Molao wa Palamente wo o umakilwego mo karolong 65(2) ya Molaotheo o mofsa o thoma go šoma , lekgotla la profense ye nngwe le ye nngwe, le ka itlhamela ditshepetšo tša lona go ya ka mabaka ao e lego gore maatla a abelwa baemedi ba lona go ka dira bouto legatong la yona mo Khanseleng ya Bosetšhaba ya Diprofense.
Go fihla ge peomolao ye e ukangwego mo karolong 229(1)(b) ya Molaotheo o mofsa e thoma go šoma, mmasepala o sa ntše o ka tšwelapele go lefiša lekgetho le lengwe le le lengwe, makgethwana le makgetho a dithoto ao o dumeletšwego go a lefiša ge Molaotheo o thoma go šoma.
Go sa lebelelwe peakanyetšo efe goba efe ya Molaotheo wo mofsa , ebile go sa tshwenyegwe ka phumolo ya Molaotheo wa pele dipeakanyetšo ka moka tšeo di amanago le tshwarelo tšeo di lego ka Molaotheong wa pele ka tlase ga " Kopano ya Setšhaba le Poelano" di tšewa gore ke karolo ya Molaotheo wo mofsa maikemišetšong a Molao wa Tšwetšopele ya Kopano ya Setšhaba le Poelano, wa 1995 (Molao wa 34 wa 1995), bjalo ka ge di fetotšwe, go akaretša le mohola wa maatla a tšona.
Molao wa setšhaba wo o ukangwago mo go ka rolo 9(4), 32(2) le 33(3) ya Molaotheo wo mofsa o swanetše go bewa lebakeng la nywaga ye meraro go tloga tšatšikgweding leo Molaotheo wo mofsa o thomilego go šoma.
"(1) motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go fihlelela tshedimošo ka moka ye e swerwego ke mmušo goba setho se sengwe le se sengwe lekaleng lefe goba lefe la mmušo ge e le gore tshedimošo yeo e nyakelwa tšhomišo goba tšhireletšo ya ye nngwe ya ditokelo tša bona."
ya ditokelo tša bona e amegago goba e tšhošetšwago.
dikarolong tše, ka go latelana, o sa bewe lebakeng la nywaga ye meraro go tloga tšatšikgweding leo Molaotheo wo mofsa o thomilego go šoma.
tshepelelano le Molatotheo wo mofsa.
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba le Dikhomišene tša tirelo ya diprofense tše di ukangwego mo go Kgaolo 13 ya Molaotheo wa pele, di sa tšwela pele ka go šoma go ya ka dipeelano tša Kgaolo yeo le molao woo o di amago bjalo ka ge nke Kgaolo yeo ga se be ya phumolwa, go fihla ge Khomišene le dikhomišene tša tirelo ya diprofense di fedišwa go ya ka dipeelano tša karolo 75 ya Molaotheo wo mofsa.
tshepelelano le Molaotheo wo mofsa.
Mang le mang yo, ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma, a bego a goga sekwebo mono Repabliking sa dikgwedi tša go feta 12 ka ntle le go fiwa kgetho ya faene, ga a swanela go kgethwa go ba leloko la Kgobokano ya setšhaba goba theramelao ya profense.
e fela mengwaga ye mehlano morago ga ge kotlo e phethilwe.
moetapele wa setšo wa setšhaba seo se latelago lenaneo la melao ya setšo mme a dulago nageng ye e lego ka fase ga khansele ya tikologo ya phetišetšo goba khansele ya baemedi ya phetišetšo, tšeo di ukangwago mo go Molao wa phetišetšo wa Mmušogae wa 1993, mme a hlaotšwego mo go karolo 182 ya Molaotheo wa pele, ka maemo a gagwe, o na le tokelo ya go ba leloko la khansele go fihla ka la 30 Aprele 1999 goba go fihla ge Molao wa Palamente o beakanya ka tsela ye nngwe.
Karolo 245 (4) ya Molaotheo wa pele e tšwela pele ka go šoma go fihla ge tirišo ya karolo yeo e fela. Karolo 16(5) le (6) ya Molao wa Phetišetšo wa Mmušogae, 1993, e ka no se phumolwe pele ga la 30 Aprele, 1999.
ya Palamente le ya Profense ye e beilwego pele ga ge Molaotheo wo mofsa o thoma go šoma.
wo o itšego ka go ya ka karolo ya 239 ya Molaotheo wa kgale, mongwadiši wa mangwalo a bong (dithoto), o swanetše go ela hloko dingwadišo goba ditshaeno goba mongwadiši ofe goba o fe yo a nago le maswanedi, lengwalobohlatse la bong goba dingwalo tše dingwe tša gore thoto yeo e sa šutego e ngwadišwe ka leina la mmušo.
ga go motšhelo, tefo goba tefišo ye e ntš hiwago mabapi le go ngwadišwa go ya ka temana ye nnyane ya (1).
"1. Diphathi tšeo di ngwadišitšwego go ya ka dipeelano tša molao wa setšhaba mme d i phenkgišanago dikgethong tša Kgobokano ya Setšhaba, di tla kgetha bonkgetheng ba tšona ba kgetho ye mo lenaong la bonkgetheng le le lokišitšwego go ya ka Šetulo ye le molao wa setšhaba."
Seripagare sa ditulo go tšwa go mananeo a selete a a tlišitšwego ke diphathi tše di angwago, ka palo ye e beilwego ya ditulo mme e beetšwego selete se sengwe le se sengwe ka thoko go ya ka mo go beakantšwego ke Khomišene ya kgetho ye e latelago ya Kgobokano, go hlokometšwe go hwetšagala ga difiwa tšeo di botegago mabapi le babouti, le baemedi ba diphathi tšeo di nago le kgahlego.
Seripagare se sengwe sa ditulo go tšwa go mananeo ao a tlišitšwego ke diphathi tše di angwago, goba mananeong a selete moo mananeo a setšhaba a sego a tlišwa.
"3. Mananeo a bonkgetheng a a tlišitšwego ke phathi, ka moka a tla ba le maina a a sa fetego palo ya bonkgetheng ba lekanago le palo ya ditulo ka go Kgobokano ya Setšhaba, mme lenaneo le lengwe le le lengwe la mohuta wo, le tla laetša maina a ka tatelano ya kgethopele go ya ka moo phathi e tlogo laetša ka gona.".
"5. Ditulo tše di ukangwego mo go temana ya 2 (a) di tla abelwa diphathi tšeo di phenkgišanago mo kgethong go ya ka dilete ka tsela ye e latelago:".
"(a) khouta ya dibouto setulo ka setulo e tla laetšwa ka go arola palomoka ya dibouto tše di dirilwego setšhabeng ka bophara ka palo ya ditulo ka go Kgobokano ya Setšhaba, le e tee, mme le dipoelo go tlatšwa ka tee, go sa hlokomelwe dipalophatlo, e tla ba khouta ya dibouto setulo ka setulo.".
Phetošo ya temana 7(3) ka go tloša temana ya (b) mme gwa bewa temana ye e latelago: "(b) Khouta ye e fetošitšwego ya setulo ka setulo e tla laetšwa ka go arola palomoka ya dibouto tše di dirilwego setšhabeng ka bophara, go ntšhiwa palo ya dibouto tše di dirilwego setšhabeng ka bophara go thekgwa phathi yeo e ukangwego temaneng ya (a), ka palo ya ditulo ka go Kgobokano ya Setšhaba, go tsenywa tee, go ntšhiwa palo ya ditulo tšeo mafelelong di abelwago phathi ye e ukangwego go ya ka dipeelano tša temana (a).".
"10. Palo ya ditulo ka go theramelao ye nngwe le ye nngwe ya profense e tla ba bjalo ka ge e laeditšwe go ya ka dipeelano tša karolo 105 ya Molaotheo wo mofsa.".
ya theramelao ya profense, di tla kgetha bonkgetheng ba kgetho yeo ya profense go tšwa go mananeo a profense a a lokišitšwego go ya ka Šetulo ye le molao wa setšhaba.
le ye nngwe e laeditšwe mme dipoelo tša dikgetho di begilwe go ya ka karolo ya 190 ya Molaotheo wo mofsa, khomišene e tla, mo matšatšing a mabedi morago ga tsebišso ya mohuta woo, kgetha go tšwa lenaneong le lengwe le le lengwe la bonkgetheng, le le phatlaladitšwego go ya ka molao wa setšhaba, baemedi ba phathi ye nngwe le ye nngwe ka theramelaong.
Morago ga peo go ya ka dipeelano tš a karolwana (1), ge leina la nkgetheng le tšwelela godimo ga lenaneo la go feta le tee la Kgobokano ya Setšhaba goba mo maneneong a Kgobokano ya Setšhaba le a theramelao ya profense (ge kgetho ya Kgobokano ya Setšhaba le ya Theramelao ya Profense di swerwe nakong e tee), nkgetheng yo bjalo o lebanwe ke go bewa bjalo ka moemedi makgeng a go feta le tee, phathi yeo e tšweleditšego mananeo a mabjalo, mo matšatšing a mabedi morago ga pego ye bjalo, e tla laetša Khomišene gore nkgetheng yo bjalo o swanetše go bewa kae goba nkgetheng yoo o tla šoma ka theramelaong efe, go ya ka mo go ka bago ka gona, mme ge go le bjalo leina la nkgetheng le tla tlošwa mo mananeong a mangwe.
Go tloga moo Khomišene e tla phatlalatša maina a baemedi ka go theramelao goba ditheramelao.
Phetošo ya temana 18 ka go tloša temana (b) mme gwa bewa temana ye e latelago: "(b) moemedi o bewa bjalo ka moromelwa wa go ya go ile wa Khansele ya Setšhaba ya Diprofense;".
tše ka tšwelelago: Ge fela tlaleletšo yeo e ka dirwa mafelelong a lenaneo.
yo e lego yo a latelago wa maswanedi le gona e le yo a hwetšagalago lenaneong.
Tšhišinyo ya go tlatša sekgala e tla neelwa Spikara e ngwadilwe.
Ge phathi yeo e emetšwego ka theramelaong e ka phatlalala goba ya hwa, maloko a yona a tlogela ditulo tša ona go ya ka temana ya 23A(1), ditulo tšeo di angwago di tla abelwa diphathi tše di šetšego ka go lekana bjalo ka ge nke ditulo tše bjalo di be di lobilwe go ya ka temana 7 goba 14, ka moo go ka bago ka gona.
Go tsenywa ga temana ye e latelago morago ga temana 23: Mabaka a mangwe gape a tahlegelo ya boleloko bja ditheramelao.
23A. (1) Motho o lahlegelwa ke boloko ka go theramolao ye e angwago ke Šetulo ye ge motho yoo e sa hlwe e le leloko la phathi yeo e mo kgethilego bjalo ka leloko la theramelao.
Go sa šetšwe temana (1) pha thi efe le efe ya dipolitiki ye e lego gona, e ka kgona nakong ye nngwe go fetola leina la yona.
Molao wa Palamente, o ka kgona, lebakeng le le kwalago morago ga ge Molaotheo wo mofsa o seno thoma go šoma, o bewe go ya ka karolo 76(1) ya Molaotheo wo mofsa go fetola temana ya 23 go beakanyetša tsela yeo go tlogo kgontšha leloko la theramelao, le le emišago go ba leloko la phathi yeo e le kgethilego, le itshwarele boleloko bja theremelao ye bjalo.
phathi ye e lego gona e ka kopana le phathi ye nngwe; goba (b) phathi efe goba efe e ikarole go ba diphathi tša go feta e tee.. 14. Phumolo ya temana 24.
ka go tsenya tlhalošišo ye e latelago morago ga tlhalošišo ya "lenaneo la setšhaba": "'Molaotheo wo mofsa' o ra Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa, 1996;".
Phumolo ya temana 26.
pele ga ge a swarela goba a fega kotlo ya basenyi.
Temana (a) ya karolo 90(1) ya Molaotheo wo mofsa e tšewa gore e balega ka tsela ye: "(a) Motlatšamopresidente wa Phethišo o beilwe ke Mopresidente;".
tona e tee yeo e sego leloko la Kgobokano ya Setšhaba mme a beilwe go ya ka dipeelano tša karolwana (13), ge fela Mopresidente, a dira ka ditherišano le Motlatšamopresidente wa Phethišo le baetapele ba diphathi tšeo di kgathago tema, a bona gore peo ya tona ye bjalo e tloga e nyakega.
Phathi ye nngwe le ye nngwe ye e nago le ditulo tše di sego ka fase ga 80 ka go Kgobokano ya Setšhaba e na le tokelo ya go kgetha Motlatšamopresidente wa Phethišo go tšwa go maloko a Kgobokano.
Ge go se na le phathi goba phathi e tee e na le ditulo tše 80 goba ditulo tša go feta ka go Kgobokano, phathi ye e nago le palo ye kgolokgolo ya ditulo le phathi yeo ya bontši bja bobedi bja ditulo nngwe le nngwe e na le tokelo ya go kgetha Motlatšamopresidente wa Phethišo go tšwa malokong a Kgobokano.
Ge a kgethilwe, Motlatšamopresidente wa Phethišo a ka kgona go ikgethela gore o nyaka go ba goba ga a rate go tšwela pele go ba leloko la Kgobokano.
Motlatšamopresidente wa Phethišo a ka šomiša maatla mme o swanetše go phetha mediro yeo e abetšwego ofisi ya Motlatšamopresidente wa Phethišo ke Molaotheo goba e abetšwego ofisi ya gagwe ke Mopresidente.
go fihlela ge motho yo a kgethilwego go ba Mopresidente morago ga kgetho ya Kgobokano ya Setšhaba ye e swerwego pele ga la 30 Aprele,1999 a tšea modiro.
Sekgala ka kantorong ya Motlatšamopresidente wa Phetišo se ka no tlatšwa ke phathi yeo e kgethilego motlatšamopresidente yoo.
Phathi yeo e nago le ditulo tše di sego ka fase ga 20 ka go Kgobokano ya Setšhaba yeo e tšerego sephetho sa go kgatha tema mo go mmušo wa mohlakanelwa, e na le tokelo ya go fiwa e tee goba tše pedi tša dipotfolio tša Kabinete tše go tšona Ditona tše di ukangwego go karolwana (1)(a) di ka bewago, ka tekanyetšo ya palo ya ditulo tšeo di swerwego ke phathi ka go Kgobokano ya Setšhaba, ka papetšo ya palo ya ditulo tšeo di swerwego ke diphathi tše dingwe tše di kgathago tema.
Khouta ya ditulo potfolio ka potfolio e swanetše go laetšwa ka go arola palomoka ya ditulo ka go Kgobokano ya Setšhaba tše di swerwego ke diphathi tše di kgathago tema ka moka ka palo ya dipotfolio malebana le Ditona tše di ukangwego karolwaneng ya (1)(a) di swanetšego go bewa, le e tee.
Dipoelo, go sa šetšwe desimale ya boraro le tše di latelago, ge di le gona, ke yona khouta ya dipalo potfolio ka potfolio.
ye e ukangwego temaneng ya (b).
Moo tirišo ya fomula ye go hlolago mašalela, ao a sa tsenego ka go palo ya dipotfolio tše di abetšwego phathi, mašalela ao a phenkgišana le mašalela a mangwe a go swana nawo a a tšwago go phathi ye nngwe goba diphathi, mme potfolio efe goba efe goba dipotfolio tše di šalago di sa abja, di swanetše go abelwa phathi goba diphathi tšeo di angwago go ya ka tatelano ya mašalela a godimodimo.
(e) tlatša, ge go nyak ega, fela ka taolo ya temana (b), sekgala ka ofising ya Tona.
tirišo ya maatla a ukangwego temaneng (b) gob (e) ya kar olwana ye e amago motho yo e lego setho sa phathi ya Mopresidente, gona sephetho sa Mopresidente se fiwa šedi.
Ge taetšo ya kabo ya dipotfolio e fapantšwe ka tlase ga karolwana (10)(c), Ditona tše di amegago di swanetše go tlogela dipotfoilo tša tšona, eupša di ka kgethwa gape, mo go kgonegago, go bewa dipotfoliong tše dingwe tše di abetšwego diphathi tša tšona go ya ka mabaka a taetšo ye e fapantšwego.
morago ga go rerišana le Motlatšamopresidente wa Phethišo, le baetapele ba diphathi tš e di kgathago tema, a fediše peo ka tlase ga temana (a) ge go ka nyakega, go hlokometšwe mabaka a Molaotheo goba phišegelo ya mmušo wo kaone.
Dikopano tša Kabinete di swanetše go hlahlwa ke Mopresidente, goba, ge Mopresidente a laela, ke Motlatšamopresidente wa Phethišo; ge fela motlatšamopresidente wa Phethišo a swara marapo dikopanong tša Kabinete ka tšhielano, ge e se ge mabaka a tšhoganetšo le moya wo o lego ka go kgopolo ya mmušo wa mohlakenelwa di tsoma go eba ka tsela ye nngwe.
Kabinete e swanetše go šoma ka tsela ye e lego gore e ela šedi moya wa go tsoma kwano wo o lego ka garee ga kgopolo ya mmušo wa mohlakanelwa gammogo le nyakego ya pušo ye e kgontšhago.
Mopresidente a ka, morago ga go rerišana le Motlatšamopresidente wa Phethišo le baetapele ba diphathi tše di kgathago tema ka Kabineteng, hloma diposo tša Batlatšatona.
Phathi e na le tokelo ya go abelwa poso e tee go ba diposo tše pedi tša batlatšatona ka tekanyetšo ya go swana le go ya ka fomula ya go swana le ya ka moo dipotfolio di abjago ka gona ka Kabineteng.
Dipeakanyetšo tša tša karolo 91(10) go fihla go (12), ka diphetogo tše di nyakegago, mabapi le Batlatšatona, mme mo tirišong ye bjalo kukamo mo karolong yeo go Tona goba potfolio, di swanetše go balwa bjalo ka kukamo go Motlatšatona goba poso ya motlatšatona, ka go latelana.
kukamo efe goba efe mo molaong go Tona yeo e swanetše go hlaloswa gore e akaretša kukamo go Motlatšatona yo a šomago go ya ka modiro wo a o filwego ka tlase ga temana (a) ke Tona, yoo Motlatšatona a šomago legatong la gagwe.
Nako le nako ge Motlatšatona a se gona goba mabakeng afe goba afe a sa kgone go dira goba go phetha efe goba efe ya maatla goba mediro ya ofisi, Mopresidente a ka bea Motlatšatona yo mongwe le yo mongwe goba motho yo mongwe le yo mongwe go šoma sa motšwaoswere sa Motlatšatona yoo, e ka ba ka kakaretšo goba mo tirišong goba phetagatšong ya maatla a itšego goba mohola.
(3) Ditona di na le maikarabelo mongwe le mongwe go Mopresidente le go Kgobokano ya Setšhaba mabapi le tshepedišo ya dipotfolio, mme maloko ka moka a Kabinete le ona a na le maikarabelo ka seboka mo pethagatšong ya mediro ya bona ya mmušo wa setšhaba le merero ya wona.
Ditona di swanetš e go laola dipotfolio tša tšona go ya ka morero wo o beilwego ke Kabinete.
Ge Tona e šitwa ke go laola potfolio ya yona go ya ka morero wa Kabinete, Mopresidente a ka n yaka gore Tona yeo e amegago e dire gore taolo ya potfolio ya gagwe e gate ka mošito o tee le morero woo.
ge e le gore ke tona ye e ukangwego mo go karolo (91)(1)(a), morago ga go reriš ana le Tona mme, ge Tona e se setho sa phathi ya Mopresidente goba e se moetapele wa phathi ye e kgathago tema, le gona ka morago ga ditherišano le moetapele wa phathi ya Tona yeo; goba (b) ge e le gore ke tona ye e ukangwego mo go karolo 91(1)(b), morago ga go rerišana le Batlatšamopresidente wa Phethišo le baetapele ba diphathi tše di kgathago tema.
Khuduthamaga ya Profense e bopša ke Tonakgolo le maloko a a sego ka fase ga 10 a a beilwego ke Tonakgolo go ya ka karolo ye.
Phathi ye e nago le dipersente tše 10 tša ditulo tša theramelao ya profense yeo e tš erego sephetho sa go kgatha tema mmušong wa mohlakanelwa wa setšhaba, e na le tokelo ya go abelwa potfolio goba go feta ka go Khuduthamaga ka tekanyetšo go ya ka palo ya ditulo tšeo di swerwego ke yona ka go theramelao ka papetšo le palo ya ditulo tše di swerwego ke diphathi tše dingwe tše di kgathago tema.
Kgobokano ya Setšhaba, e swanetše go balwa bjalo ka kukamo go theramelao ya profense.
tirišo ya maatla a a ukangwego temaneng ya (a), (c) goba (d)(ii) ya karolwana yeo, sephetho sa Tonakgolo se agelwa morako.
tirišo ya maatla a a ukangwego go temana (b) goba (e) ya karolwana yeo mme a ama motho yo e lego leloko la phathi ya Tonakgolo, gona sephetho sa Tonakgolo se fiwa šedi.
Ge peakanyetso efe goba efe ya kabo ya dipotfolio e fapantšhitšwe ka tlase ga karolwana (4)(c), maloko ao a angwago a swanetše go tloga potfoliong tšeo eupša a ka kgethwa gape, moo go kgonegago, go bewa ka dipotfoliong tše dingwe le tše dingwe tšeo di filwego diphathi tša bona go ya ka dipeelano tša phapantšho.
Dikopano tša Khuduthamaga di swanetše go hlahlwa ke Tonakgolo ya profense.
Khuduthamaga e swanetše go šoma ka tsela ye e lego gore e hlokomela bohlokwa bja go tsoma kwano ka moya wo o lego ka kgopolong ya mmušo wa mohlakanelwa, gammogo le bohlokwa bja pušo ye e kgontšhago.
(3) Maloko a Dikhuduthamaga a ikarabela mongwe le mongwe go Tonakgolo le go thteramelao ya profense malebana le taolo ya dipotfolio tša bona, mme maloko a mangwe ka moka a Khuduthamaga, le wona bjalo, a ikrabela ka seboka mabapi le phethagatšo ya mediro ya mmušo wa profense le go merero ya wona.
Maloko a Dikhuduthamaga a swanetše go laola dipoptfolio tša ona go ya ka morero wo o beilwego ke Khuduthamaga.
Ge leloko la Khuduthamaga le šitwa ke go laola potfolio ya lona go ya ka morero wa Khuduthamaga, Tonakgolo a nyaka gore leloko leo le amegago le kuke taolo ya potfolio ya lona gore e tle e nyalelane le morero woo.
Ge leloko leo le amegago le šitwa ke go ikamanya le nyakego ya Tonakgolo ka tlase ga karolwana (5), Tonakgolo a ka tloša leloko leo modirong morago ga go rerišana le leloko, mme ge leloko leo e se leloko la phathi ya Tonakgolo goba e se moetapele wa phathi ye e kgathago tema, le gona morago ga ditherišano le moetapele wa phathi ya leloko leo.
"(1) ka taolo ya karolo 218(1), Komišenare wa Porofense o tla rwala boikarabelo bja -".
neetšego lenaneo la ona la bahlankedi morago ga go thoma go šoma ga Molaotheo wa Afrika-Borwa, 1993 (Molao wa 200 wa 1993), eupša pele ga go amogelwa ga sengwalwa sa molaotheo bjalo ka ge go ukangwe mo karolong ya 73 ya Molaotheo woo, ge lekgotla la dipolitiki leo e lego ka fase ga bolaodi le taolo ya lona goba yeo e amanego le yona mme e tšwetšago pele maikemišetšo a yona mo go Khansele ya Khuduthamana ya Phetišetšo mme a kgathilego tema mo dikgethong tša mathomo tša Kgobokano ya Setšhaba, le ditheramelaong tša Diprofense ka tlase ga Molaotheo woo o boletšwego.
"(2) Madira a Tšhireletšo a Setšhaba a tla diriša maatla a ona mme a pjhethagatša mediro ya ona go thekga dikgahlego tša setšhaba fela go ya ka Kgaolo 11 ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa, 1996.".
"(1) Tirelo ya setšhaba, kgoro ya mmušo, taolo goba tirelo ya tšhireletšo yeo pejana ga go thoma ga Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa, 1996 (morago ga mo o bitšwa "Molaotheo wo mofsa"), di bego di phetagatša mešomo ya mmušo, di tšwela pele ka mediro ya tšona go ya ka dipeelano tša molao wo o šomago go yona go fihla ge e fedišwa goba e kopanywa goba e amantšhwa le sehlongwa se maleba goba e ntšhiwa ka phokotšo goba e tlemagantšhwa le sehlongwa se sengwe le se sengwe."
(6) (a) Mopresidente a ka bea khomišene go lekola phetšo goba phetošo ya kwano, p eo goba tšwetšopele goba kabelo ya pakatiro goba peelano ya tirelo goba dikholo tše dingwe, tšeo di hlolegilego magareng a 27 Aprele 1993 le 30 Setemere 1994 malebana le motho mang le mang yo a ukangwego mo go karolwana (2) goba batho ba mohuta woo.
Khomišene e ka bušetša morago goba ya fetola kwano, peo, tlhatlošo goba kabo ge e sa loka goba ge e sa kgotsofatše mabakeng a taba yeo.
ka go tloša "Molaotheo wo," mo e lego gona mo karolong ya 236, mme gwa bewa "Molaotheo wo mofsa".
tshepedišo ye kaone ya profense ye nngwe le ye nngwe go šomana le merero yeo e welago taolong ya mmušo wa profense ye nngwe le ye nngwe.
ka go tloša temanyana (i) ya karolwana (2)(a) mme gwa bewa temanyana ye e latelago: "(i) dihlongwa tšeo di ukangwego karolong 236(1), ka ntle le mefato ya madira, di tla ba magetleng a mmušo wa setšhaba, woo o tlogo šikara boikarabelo bja tšona ka thušano le mebušo ya diprofense;".
"(4) Ka taolo ya le go latela molao ofe goba ofe wo o šomago, dithoto, ditokelo, metšhelo ya dithoto le dikoloto tša madira kamoka tše di ukangwego karolong 224(2) di tla tšwa go Madira a Tšhireletšo a Setšhaba go ya ka ditaelo tša Tona ya Tšhireletšo.".
Hlokomela: Nomoro ye e tšwelelago ka morago ga tlhalošo, ke nomoro ya karolo yeo hlalošo e hwetšwago go yona.
<fn>DAC-NLS. Adv. ThomasProfile.2009-11-17.nso.txt</fn>
Mengwaga e lesometee go tloga mola a thwalwago gore a etepele Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba (OPP) go la Kapa Bohlabela, Adv. Nomsa Thomas o sa dutše a hlohleletšegile go dira bonnyane bjo bo tla go fetola maphelo a metse gore a be kaone.
Ka mafolofolo a gagwe Mmoleledi yo didredloko, ba a šomile go fetiša ka mo go bego go lebeletšwe go fa thušo go bao ba e nyakago.
"Ke ba le mafolofolo ge ke kgonne go fetoša go itlhoboga ga go šošobana ga sefahlego le tlalelo go ya go nywanyo ya kholofelo. E mpha lebaka la gore ke dule ke emetše letšatši leo le latelago go modudi yo a tlwaelegilego wa mo mmileng," A bolela bjalo. "Metse ya magae yeo re e šomelago e re bona bjalo ka baphološi ba bona ka kabo ya ditirelo."
Go tloga ka mengwaga ya ge e sa le yo monnyane kudu, Adv. Thomas e be e no ba motho yo a bego a ena le kgahlego ya go tsenya letsogo go kgopolo ya go ba le setšhaba seo se lokilego moo batho, ntle le go lebelela mmala wa bona goba tumelo ba tla go dula ka tokologo, ka menyetla ya go lekana ka go tikologo yeo e bolokegilego.
Gabotse, ke ka lebaka la go se be le tekatekano ga dilo tše dingwe ga mmušo wo o fetilego wa kgethologanyo wo o mo hlohleleditšego go hlokomedišiša mošomo ka mo lehlakoreng la molao.
O dumela gore Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba ke ye nngwe ya ditheo tšeo di nago le maikarabelo a magolo a go bona gore mmušo o raloka karolo ya wona ya go dira bonnete bja gore temokrasi e ya oketšwa le go bona gore e dula e le gona.
Mola e le gore Adv. Thomas o mo mogopolong wa gore karolo ya leanolegolo la Kantoro ye la go aga kgokagano yeo e šomago le ditho tše dingwe tša mmušo e bohlokwa, o ka bjako/pele go laetša gore kantoro e swanetše gore e, le ge go le bjalo, se ke ya kgetholla gape e be ye itaolago.
"OPP e swanetše go ba ye nngwe ya tše di tlišago phetogo ka mo go taolo ya mmušo yeo e tlago tliša khuetšo e botse ka go phethagatša seo e se bolelago ka go dira gore temokrasi e bonagale mo go baagi bao ba tlwaelegilego," a bolela bjalo.
Ka ge a phela a šoma, Adv. Thomas go boima go yena go hwetša nako ya go no dula a sa dire selo, le ge go le bjalo, ge a hwetša nako ya go iketla, o ipshina ka go bala le go gopola ka tša lefase
O na le kgahlego e ntši ka go ditaba tša phetogo mo kgauswi le motse wa gabo e bile o bapetše karolo e bohlokwa ka go tlhomo ya sehlopha sa thekgo sa HIV/AIDS, Vukume.
Tše dingwe tša ditlošabodutu tša gagwe ke go bapala sekwaše, thenisi, tšhese, rugby le morwa wa gagwe le go ya lefelo la boitšhidullo, a hlokometše kudu mo go boitšhidullo bja go fapana bja tatelano.
<fn>DAC-NLS.GEPF.2009-11-17.nso.txt</fn>
Mohlologadi wa mošomi yo a bego a šoma go Sekhwama sa Putsetšo e bago Compensation Fund o hweditše mehola ka botlalo ya phenšene ya monna wa gagwe yo a hlokofetšego kgwedi fela ka morago ga gore Mošireletši wa Setšhaba Lawrence Mushwana a tsene ka gare.
Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba (OPP) e thakgotše dinyakišišo tša yona ka go mabarebare a tiego yeo e sa kwagalego ka go tshepedišo ya tefo ya mehola ke Sekhwama sa Phenšene ya Bašomi ba Mmušo (GEPF) le Compensation Fund go molli, Mdi. M du Toit.
Se se diregile ka morago ga gore taba ye e fihle go OPP gore Mdi. Du Toit, yo gape a bego a thwetše ke Compensation Fund, a be a sa emetše go hwetša mehola yeo a bego a e kolotwa , dikgwedi tše tharo ka morago ga gore monna wa gagwe a hlokofale.
Mehola e be e se ya lefelwa le ge e le gore o tlišitše ditokumente ka moka tšeo di nyakegago go ya le ka mo go beetšwego ke Melao le Melawana ya Phenšene ya Bašomi ba Mmušo go GEPF le Compensation Fund.
Mehola yeo a bego a e kolotwa e be e le phenšene go tšwa go GEPF le putseletšo ya matšatši a llifi go tšwa go Kgoro ya Bašomi, yeo Compensation Fund e welago ka fase ga yona.
Ka morago ga dinyakišišo, go utolotšwe gore tiego e be e le ka lebaka la gore mohu o be a se a ingwadiša bjalo ka molefi wa motšhelo go ya le ka Molao wa Motšhelo wa Letseno wa 1962. Molao o nyaka gore motho o mongwe le o mongwe yo a hwetšago letseno leo le nyakago motšhelo leo le fetago palo ya godimo yeo e lekaneditšwego ya R120 000 ka ngwaga mo ngwageng wa tekolo go lefa motšhelo wa letseno. Maemo a mošomong a mohu le sekala sa mogolo di be di feta palo ye ya godimo yeo e lekaneditšwego.
Ka lebaka le, ditaelo tša motšhelo go ya le ka mehola ya poloko e ile ya ganwa ka nako ya ge e romelwa go Tirelo ya Motšhelo ya Afrika Borwa (SARS) ke GEPF, le ge go le bjalo, molli o ukama gore ga se nke a hwetša sengwalo seo se mo tsebišago ka seo go tšwa go GEPF.
Mabapi le mehola ya putseletšo ya matšatši a llifi, Kgoro ya Bašomi le yona go hweditšwe e le gore ga se ya latela melawana yeo e beilwego ya Sephetho sa 7 sa 2000 sa Khansele ya Kgohlaganyo ya Ditherišano tša Mmušo.
Sephetho se bontšha gore ka nako ya lehu, putseletšo ya matšatši a llifi e swanetše go lefelwa go bajalefa bao ba kgethilwego le gore ge go se na yo a kgethilwego, e swanetše go lefelwa go mogatša goba molekani wa bophelo wa mohu.
Ka morago ga tseno ka gare ya OPP, SARS e ile ya bea letšatšikgwedi la go tlo kopana le Mdi. Du Toit. Mo diiring tše 24 Mdi. Du Toit le mona wa gagwe yo a hlokofetšego ke ge ba šetše ba ngwadišitšwe bjalo ka balefi ba motšhelo e bile ditshekatsheko tšeo di bego di šaletše morago di ile tša tlišwa, tša bula tsela ya tefo ya mehola yeo a bego a e kolotwa.
Mehola ya phenšene ka morago e ile ya ba gona gore a e ntšhe kua pankeng le putseletšo ya matšatši a llifi e ile ya lefelwa ka go akhaonthe ya dithoto tša mohu.
"Moo e lego gore ditaelo tša motšhelo di gannwe ke SARS, GEPF e swanetše go dira bonnete bja gore bajalefa ba a tsebišwa ka tšhoganetšo go ba kgontšha gore ba ikgokaganye le kantoro ya bona ya SARS go phošolla mathata," Adv. Mushwana o boletše ka go ditigelo tša gagwe.
O tšwetšepele a eletša Kgoro ya Bašomi gore e dire bonnete bja gore melawana ya Sephetho sa 7 sa 2000 sa mabapi le tefo ya putseletšo ya matšatši a llifi a mošomi yo a hlokofetšego e ya obamelwa.
<fn>DAC-NLS. Lebowakgomo.2009-11-17.nso.txt</fn>
Badudi ba Diyuniti tša R le S ba lokheišene la Lebowakgomo go la Limpopo, ba bangwe ba bona ke kgale ba emetše dintlo tša lenaneo la Kagoleswa le Tlhabollo (RDP) go tloga ka 1996, kgauswinyana ba ka bona go ema nako e telele ga bona ba emetše bodulo go etla bofelong.
Se se latela nyakišišo ka Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba (OPP) ka ga go palela ga Kgoro ya Mmušo wa Selegae le Dintlo wa Limpopo go phethagatša tlemo ya yona ya go aga dintlo tša RDP go motse o.
Taba ye e tlišitšwe la mathomo gore e tle e lebelelwe ke OPP ke mokhanselara wa selegae, Mna Frans Letwaba, a tšea kgato legatong la badudi.
Balli ba dirile dikgopelo tša thušo tša dintlo ka 1996 go fihla ka 2006. Dikgopelo tša bona di ile tša dumelelwa ke Kgoro ka fase ga lenaneo la thušo ka tšhelete la dintlo leo le bitšwago Project Linked Subsidy.
Protšeke e abetšwe khamphani yeo e bitšwago COMDEV, yeo e paletšego ke go aga dintlo goba go fana ka didirišwa tša go aga. Go utolotšwe gore dintlo tše dingwe di be di agilwe ka go se felele e bile seripa fela sa didirišwa se be se abetšwe ba bangwe ba baamogedi.
Mabarebare a re Kgoro e paletše ke go aga dintlo goba go aba didirišwa tša go aga go balli gore ba kgone go aga dintlo tša bona.
Nyakišišo ya OPP e utolotše gore dikgopelo tša balli tša thušo ka tšhelete ya dintlo di be di dumeletšwe go tloga ka 1997 go fihla ka 2006.
Balli ba bangwe ba ile ba tšea sephetho sa go aga madulo ka ditšhelete tša bona, mola ba bangwe ba feleleditše dintlo tšeo di bego di se tša feleletšwa ka go šomiša didirišwa tša bona.
Mošireletši wa Setšhaba o digetše gore Kgoro e swanetše go agela baamogedi ka moka dintlo bao dikgopelo tša bona di bego di dumeletšwe ka goba pele ga 2006.
Kgoro e swanetše go fetša dintlo tšeo di bego di tlogetšwe le go aba didirišwa tša go aga go baamogedi ka moka bao ba bego ba dumeletšwe.
Go tšwelapele go ile gwa digelwa gore Kgoro e thuše balli bao ba šetšego ba thomile go aga dintlo tšeo e lego tša bona, eupša ba paletše ke go di feleletša le gore gape e lefe balli ka moka bao ba agilego dintlo tša bona ka ntle le thušo ya Kgoro, ka morago ga gore ba dumelelwe bjalo ka baamogedi.
<fn>DAC-NLS. ManualForThePublicServiceCommission.2009-03.nso.txt</fn>
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba ke institušene ya setšhaba yeo e ikemetšego e bile e sa tšee lehlakore, yeo e hlamilwego go ya ka Karolo ya 196 ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa, 1996. Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e filwe mošomo e bile e matlafaditšwe go, magareng ga tše dingwe, nyakišiša, okamela le go hlahloba mokgatlo le taolotshepetšo ya Tirelo ya Setšhaba. Thomo ye e akaretša tshekaseko ya katlego goba go se atlege ga mananeo a mmušo. Go golagana le maatla ao a boletšwego pejana, Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e gapeletšega go godiša magato a go netefatša tiragatšo ye hlwahlwa ka gare ga le go godiša boitlhompho le mekgwa ye mebotse ya taolotshepetšo ya setšhaba bjalo ka ge go beilwe ka go Molaotheo, go kgabaganya Tirelo ya Setšhaba.
Khomišene e hwetša taolelo ya yona go tšwa go karolo ya 195 le 196 ya Molaotheo, 1996. Karolo 195 e hlagiša mehola le ditheo tšeo di laolago taolotshepetšo ya setšhaba yeo e swanetšego go godišwa ke Khomišene.
maemo a godimo a maitshwaro a seporofešenale.
tšhomišo ya bokgoni, yeo e bolokago, ya go ba le mohola ya methopo.
tšweletšopele yeo e lebišitšego go taolotshepetšo ya setšhaba.
tirelo e swanetše go fiwa ka go se tšee lehlakore, ka kgotsofatšo, le go se šetše lehlakore le tee.
dinyakwa tša batho di swanetše go šetšwa, mme setšhaba se swanetše go hlohleletšwa go tšea karolo ka go hlama molaotshepetšo.
taolotshepetšo ya setšhaba e swanetše go ba le maikarabelo.
go hlola taolo ye botse ya methopo ya batho le tiragatšo ya tšweletšopele ya thutelabokgoni.
taolotshepetšo ya setšhaba ya thwalo mešomong le tiragatšo ya taolo ya bašomi yeo e beilwego godimo ga bokgoni , go se tšee lehlakore, tekatekano le tebišo ya go lokiša go se lekalekane ga nako yeo e fetilego.
go godiša boitlhompho le mekgwa ya taolotshepetšo ya setšhaba yeo e beilwego ka go karolo ya 195 ya Molaotheo, 1996 ka gare ga Tirelo ya Setšhaba ka moka.
go nyakišiša, okamela le go hlahloba mokgatlo, taolotshepetšo le mediro ya bašomi ya Tirelo ya Setšhaba, kudu go latela tlhompho le mekgwa yeo e beilwego ka go Karolo ya 195, ga mmogo le mekgwatshepetšo ya Tirelo ya Setšhaba.
kwano ya yona, goba kamogelo ya ngongorego efe goba efe.
go nyakišiša dingongorego tša bašomi mme e šišinye tharollo ya maleba ka go Tirelo ya Mmušo mabapi le ditiro tša semmušo goba ditlogelo le go digela dithušo tša maleba.
go lekola le go nyakišiša kobamelo ditshepedišong tšeo di amanago ka go Tirelo ya Setšhaba.
go eletša diitho tša mmušo tša bosetšhaba le tša profense mabapi le mešomo ka go Tirelo ya Setšhaba, go akaretša le yeo e amanago le kalatšo, thwalo, go šuthišwa, go rwakwa le mahlakore a mangwe a dikgoba tša mešomo tša bašomi ka go Tirelo ya Setšhaba.
Mafelo a a beakantšwe ka mananeo a mabedi, wona ke: Dinyakišišo & Ditshekatsheko tša HR; gammogo le Tlhokomelo le Tshekatsheko.
Tše dingwe tša dipego tše bohlokwa tšeo di hlagišitšwego ke Khomišene di akaretša Maemo a Tirelo ya Setšhaba, Dunyakišišo tša Dikgotsofalo tša Badudi, Go ela Mabokgoni a Mogala wa Bosetšhaba wa Kgahlanong le Bomenetša, le Tekolo ya Tlhako ya Molawana wa go Laola HIV le AIDS ka go Tirelo ya Mmušo.
Khomišene e hlamilwe go ya ka Karolo ya 196 ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa, 1996. Molaotheo o laela gore go be le Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e tee ya Repabliki ya Afrika Borwa yeo e nago le maloko a lesomenne, a mahlano a wona ao a thwetšwego ke Mopresidente ka thekgo ya Lekgotlatheramolao la Bosetšhaba, mola leloko le tee la profense ye nngwe le ye nngwe ya tše senyane le kgethwa ke Tona. Khomišene e na le maikarabelo go Lekgotlatheramolao la Bosetšhaba leo e swanetšego go bega go lona bonnyane ga tee ka ngwaga. E swanetše go bega gape ka mediro ya yona ka go diprofense, ka go Lekgotlatheramolao la Profense.
Go sepelelana le Molaotheo bjalo ka ge go bolelwa ka godimo, Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e hlangwa ke bakomišenare ba 14; k.g.r bakomišenare ba 5 bao ba lego Tshwane le mokomišenare o tee ka go profense ye nngwe le ye nngwe.
Bjalo ka ge go swanetše, Mopresidente, o kgethile maloko a lesomenne a Khomišene. A mahlano a maloko ao a Kantorokgolong Tshwane mme a senyane a ka go diprofense.
Mohumagadi MRV Mashigo.
Morena M Msoki, (Kapa Bohlabela).
Ngaka R Mgijima, (Gauteng).
Morena KE Mahoai, (Limpopo).
Sebopego sa mokgatlo wa Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba se hlamilwe godimo ga dilebišwa tša maanotshepetšo mme gwa latela mafelo a yona a tiragatšo.
Mošomo wa Khomišene o hlamilwe godimo ga mafelo a tiragatšo ao a tshelelago bjalo ka ge go bontšhwa ka tlase ga ntlha ya 1 ka godimo. Mafelo a a arogantšwe ka makala a mabedi a mešomo yeo e lebantšhitšwego, wo mongwe le wo mongwe o na le malebiša a wona. makala a mabedi a mešomo yeo e lebantšhitšwego e thekgwa ke Lekala la Tirelo ya Khophoreiti le Kgokagano ya Tikologo, yeo e fanago ka ditirelo tša taolotshepetšo le thekgo ka kakaretšo go makala a mabedi a mešomo yeo e lebantšhitšwego.
Lekala le le fana ka taolo ya kakaretšo le ya ditšhelete; bašomi le taolotshepetšo ya kabelo; ditirelo tša dikgokagano le thekenolotši ya tshedimošo le ditirelo tše dingwe tša thekgo tšeo di šomišwago go hlama molaotshepetšo.
Lekala: Ditirelo tša Kgwebo le Kamano ya Dilete di thuša ka taolo ya kakaretšo le ya ditšhelete; taolo ya tša bašomi le dipeakanyo; dotorelo tša boikgokaganyole theknolotši ya tshedimošo go Kantoro ya Khomišene e lego O/PSC.
Lekala: Dinyakišišo le Tshekatsheko tša Bašomi le kgontšha Khomišene go kaonafatša tswalano ya tšhomo le otiti ya taolotshepetšo ya setšhaba le dinyakišišo le go mediro ya go thibela bobodu; le go senkaleswa tiragatšo ya melaotshepetšo ya methopo ya batho ka go Tirelo ya Setšhaba.
Lekala: Tlhokomelo le Tekolo le hlama ketapele ya maemo a godimo ya Tirelo ya Setšhaba, pušo ye botse le kabelo ya tirelo yeo e kaonafetšego ka botšeakarolo bja setšhaba.
Molaodipharephare wa Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, Mohumagadi Odette Ramsingh, ke Mohlankedi wa Tshedimošo go ya ka Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo. Dintlha tša boikgokagano tša Mohumagadi Ramsingh ke: odetter@opsc.gov.za, Mogala (012) 352-1005.
a. Morena Mashwahle Diphofa, Motlatšamolaodi-pharephare: Tlhkomelo le Tekolo - Mashwahled@opsc.gov.
Dinyakišišo le Tshenkoleswa ya Methopo ya tša Batho - admils@opsc.gov.
c. Morena Dumisani Maphumulo, Motlatšamolaodipharephare: Ditirelo tša Khoporeiti le Dikgokagano tša Tikologo - dumisanim@opsc.gov.
d. Morena Humphrey Ramafoko, Molaodi: Dikgokagano & Ditirelo tša Tshedimošo -humphreyr@opsc.gov.
Tšhupatsela ya go šomiša Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo, 2000, e hwetšagala ka go Khomišene ya Afrika Borwa ya Ditokelo tša botho.
Tshedimošo mabapi le tlhahlo ya bašomi.
Dikgokagano le baabi.
Karolo ya 15 Tsebišo ya Kutollo ya Boithaopo e mpshafatšwa ngwaga ka ngwaga gomme e hwetšagala ka go websaete ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, www.psc.gov.za. Mpshafatšo ye e dumelelana le tlhagišo ya Karolo 15(2) ya Molao wa Phihlelelo ya Tšhedimošo. Tsebišo ya Karolo 15 ya PSC/OPSC fa phihlelelo ya, magareng ga tše dingwe, dipego ka moka tšeo di tsebagaditšwego mme tša hlagišwa pele ga palamente, ga mmogo le direkoto ka moka ka go websaete ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, ntle le gore motho a kgopele phihlelelo go ya ka Molao wo o bolelwago.
Go tla lemogwa gore direkoto tša diprofense tše dingwe le dipego tša kgoro tše itšeng tšeo di hlamilwego ke Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba di hwetšagala go tšwa go diprofense tša tšona le dikgoro e sego Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba. Go feta moo, pego ya ngwaga ka ngwaga ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, mangwalo a ditaba/dimakasine, dipostara, le diphamfolete, di hwetšagala ka mehla go tšwa go Ditirelo tša Dikgokagano & Tshedimošo ka Morena Ben De Villiers, go Bend@opsc.gov.za , goba Mogala. (012) 352-1059. Letlakala la dintlha la ditokomane tšeo di fihlelelwago ga bonolo le ka gare ga Tsebišo ya Karolo ya 15 yeo e hlalošwago ka godimo.
Ditshepedišo tšeo di swanetšego go latelwa mabapi le go fiwa ga goba go ganetšwa ga kgopelo ya tshedimošo do hwetšagala ka go Molwana wa OPSC ka ga Molao wa Tšwetšopelele le Phihlelelo ya Tshedinošo. Molwana o hwetšgala go websaete ya PSC go www.psc.gov.
Mokgopedi o swanetše go šomiša foromo ya (Foromo ya A) yeo e tsebagaditšwego ka go Kuranta ya Mmušo (Tsebišo ya Mmušo R187 ya 15 Feberware 2002).
Mokgopedi o swanetše go bontšha ge e le gore o nyaka kgatišo ya rekoto gob age e le gore o nyaka go itlela go inyakela rekoto mo dikantorong tša setho sa setšhaba (Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba). Ntle le fao, ge rekoto e se tokomane ya pampiri, e ka bogelwa ka mokgwa wo e kgopetšwego ka wona, ge go kgonagala.
Ge motho a kgopela phihlelelo ka mokgwa wo o itšeng (bjalo ka kgatišo ya pampiri, kgatišo ya elektroniki, bjalo bjalo) mokgopedi o swanetše go hwetša phihlelelo ka wona mokgwa woo, ntle le ge go dira bjalo go tsenatsenana ka mo go sa amogelegego le tshepetšo ya setho sa setšhaba seo se amegago (Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba), goba ge e le gore rekoto e ka senyega, goba tumelelo ya go gatiša tshedimošo e swerwe ke mmušo. Ge e le gore go ya ka mabaka ao a kwagalago, tumelelo e ka se fiwe ka mokgwa wo o kgopelwago fela e ka fiwa ka mokgwa wo mongwe, gona tefelo e swanetše go bewa go ya ka mokgwa wo mokgopedi a kgopetšego ka gona mathomong.
Ge, go hlakantšha le phetolo yeo e ngwetšwego ya kgopelo ya rekoto, mokgopedi o nyaka go kgopelwa ka ga sephetho ka mokgwa wo mongwe, bjalo ka mogala, seo se swanetše go bontšhwa.
Ge mokgopedi a kgopela tshedimošo legatong la motho yo mongwe, maemo ao ka wona kgopelo yeo e dirwago a swanetše go bontšhwa.
Ge mokgopedi a sa kgone go ngwala le go bala, goba a na le bogole, kgopelo ya rekoto e ka dirwa ka molomo. Mohlankedi wa tshedimošo o tla tlatša foromo legatong la mokgopedi yoo mme a mo fa kgatišo ya foromo yeo e tladitšwego.
Go na le ditefelo tša mehuta ye mebedi yeo e nyakegago go ya ka Molao, yona ke; tšhelete ya kgopelo le ya phihlelelo (go tsebagatša ka ga sephetho mabapi le go fana ka phihlelelo).
Mokgopedi yo a nyakago phihlelelo ya rekoto yeo e nago le tshedimošo ka ga motho yo a kgopelago phihlelelo ga a swanela go lefa selo. Mokgopedi yo mongwe yena o tla lefa R35 (yeo e lefšago go ditho tša setšhaba).
Mohlankedi wa tshedimošo o swanetše go tsebiša mokgopedi (ntle le mong wa tshedimošo) ka tsebišo, yeo ka yona a kgopelago tefelo ya tšhelete ya kgopelo (ge e le gona) le tšhelete ya peeletšo (ge e le gona) pele a lokiša kgopelo.
Mokgopedi a ka tsenya kgopelo ya ka gare, ge go lebane, goba kgopelo go kgorotsheko kgahlanong le thentara goba tefelo ya tšhelete ya kgopelo.
Morago ga gore mohlankedi wa tshedimošo a dire sephetho ka ga kgopelo, mokgopedi o swanetše go tsebišwa ka ga sephetho seo ka mokgwa wo mokgopedi a kganyogilego go tsebišwa ka wona.
Ge kgopelo e dumetšwe, gona phihlelelo e swanetše go lefelwa go ntšha rekoto leswa le go nyaka le peakanyo ya nako yeo e nyakegago go fetelela ka diiri go nyaka le go beakanya direkoto tšeo di tla ntšhiwago.
Phihlelelo ya rekoto e tla swarwa go fihlela mokgopedi a lefetše ditšhelete ka moka tšeo di nyakegago.
Mešomo ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, bjalo ka ge go beilwe ka go ntlha ya -1, e direla Kgotlatheramolao ya Bosetšhaba, Molaotlhakwa wa Profense, dikgoro tše dingwe tša mmušo le diinstithušene/mekgatlo ya setšhaba mme ga e abele thwii ditirelo go setšhaba. Efela, tshedimošo ye nngwe ka ga tirelo ya setšhaba, mohlala, maemo a tirelo ya setšhaba le tshenko ya kgotsofalo ya badudi ka ga ditirelo tša mmušo, e ka hwetšwa go Dikgokagano & Ditirelo tša Tshedimošo: Bend@opsc.gov.za . Setšhaba se na le Mogala wo o sa lefelwego wa Bosetšhaba wa Kgahlanong le Bobodu wa Tirelo ya Setšhaba (0800 701 701), wo o laolwago ke Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba.
Atrese ya Emeile: Mmatharim@opsc.gov.za goba Thatom@opsc.gov.
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e okamela le go hlahloba mananeo a tirelo ya setšhaba ka malebiša a go fana ka dikeletšo, mme mo go swanetšego, ya dira dinyakišišo go hwetša ditsela tša go kaonafatša kabelo ya tirelo ya setšhaba.
mananeo le tlhahlobo ya tshepetšo tšeo di akaretšago tlhahlobo yeo e tseneletšego ka ga nepagalo ya mananeo le tshepetšo ga mmogo le mananeo le tshepetšo, tšhomego ya mananeo le tshepetšo le peakanyo ya tšona le sebopego.
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e swara dinyakišišo tšeo di fapanego tšeo di hlamago dipego tšeo di hlagišwago ka go Kgotlatheramolao ya Bosetšhaba, Tlhakamolao ya Profense, le dikgoro ka go fapana. Dipego tše di sedimoša mekgwa ya go hlama molaotshepetšo le molaotlhakwa.
Ge go hlokagala, Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e hlama melawana goba ditšhupatsela tšeo di ka thušago go kaonafatša taolo le/goba kabelo ya ditirelo tša setšhaba. Dinakong tše dingwe, melawana yeo e lego gona le ditšhupatsela/melaotshepetšo di senkwaleswa go bapetšwa le diphetogo tša tiragatšo, sebopego ka go ditirelo tša setšhaba.
Go na le melaotshepetšo yeo e latelago gore batho ba bege goba ba lokiše melao yeo e sa nepagalago, yeo e sa lokago goba yeo e sego ya dumelelega goba dintlha tšeo di tlogetšwego ke Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba goba bašomedi ba yona.
Ditokišo tša melao goba go palelwa ga molao go ya ka Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo: bolaodi bja tshekoleswa ya ka gare mo mabakeng a Molao wo Modulasetulo wa Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba (dikarolo 74 - 77). Ge tokišo go tšwa go bolaodi bja tshekoleswa ya ka gare bo sa tšweletše mohola, kgopelo e ka tsenywa kgorong ya tsheko (dikarolo 78 - 82 tša Molao wa Tšwetšopele ya Phihlelelo ya Tšhedimošo).
Mošomi wa tirelo ya setšhaba a ka tsenya ngongorego goba pelaelo gore Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e nyakišiše mabapi le molao wa semmušo goba tšeo di tlogetšwego ka thoko ka go molao (dikarolo 35 tša Molao wa Tirelo ya Setšhaba, 1994). Melawana ya go tsenya dingongorego/dipelaelo tšeo e tsebagaditšwe ka go Kuranta ya Mmušo 23635 ya 19 Julae 2002 e hwetšala gape go websaete ya PSC , www.psc.gov.
Motho a ka tsenya ngongorego go mohlahlobi wa tša mešomo mabapi le kgononelo ya tlolo ya Molao wa Mekgwa ya Motheo ya Mošomo (Molao wa Nomoro ya. 75 wa 1997 - karolo ya 78(1)(a)), goba Molao wa Tekatekano Mešomong, 1998 (Molao wa Nomoro ya. 55 wa 1998 - karolo ya 34(e).
Motho a ka tsenya ngongorego go Mošireletši wa Setšhaba mabapi le molao wo o gononelwago gore ga se wa semmušo goba wa maleba goba tšeo di tlogetšwego ka thoko ka go molao (Molao wa Molaotheo le Mošireletši wa Setšhaba, 1994 (Molao wa Nomoro ya. 23 wa 1994).
Motho a ka tsenya ngongorego go Khomišene ya Afrika Borwa ya Ditokelo tša botho mabapi le molao wa semmušo goba tšeo di tlogetšwego ka thoko ka go molao tšeo di gononelwago go hlola tšhitišo le matšhošetši go ditokelo tša motheo (Molao wa Khomišene ya Ditokelo tša botho, 1994 (Molao wa Nomoro ya 54 wa 1994).
Go šireletšwa matšhošetšing a kutollo ya maitshwaro ao e sego a semolao ao a sa nepagalago a mongmošomo, goba mošomammogo, motho yo a amegago a ka latela ditshepedišo tša kutollo ka go Molao wa Tšhireletšego ya Kutollo (Molao wa Nomoro ya. 26 wa 2000).
Mošomo wa ditokišo tše dingwe tša semolao bjalo ka institušene ya tshepetšo ya tshenkoleswa ya tsheko ya tiragatšo ya taolotshepetšo go ya ka Molao wa Kgodišo ya Taolo ya Toka (Molao wa Nomoro ya 3 wa 2000).
8.2.1 Motho a ka kgopela mabaka a tiragatšo ya taolotshepetšo go ya ka Molao wa Kgodišo ya Toka ya Taolotshepetšo (Molao wa Nomoro ya 3 wa 2000) (karolo ya 5).
Motho a ka kgopela phihlelelo ya direkoto tša kgoro ya mmušo goba setho se sengwe sa setšhaba go ya ka Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo, 2000 (karolo ya 11).
8.3.1 Mošomi wa tirelo ya setšhaba, mo nakong ya mošomo wa gagwe wa semmušo, o na le maswanedi go ya ka Khoutu ya Maitshwaro ya bašomi ba tirelo ya setšhaba a go bega go bolaodi bja maleba, bofora, bobodu, tsogolekobong, taolotshepetšompe le mediro e fe goba e fe yeo e lego tlolo ya molao goba yeo e šitišago dikgahlego tša setšhaba. Mošomi, yo a palelwago ke go obamela se, o tla bonwa molato wa maitshwarompe. (Molawana wa B.3 le C.4.10 wa Kgaolo ya 2 wa Melawana ya Tirelo ya Setšhaba, 2001).
8.3.2 Maikarabelo a mongmošomo goba mošomi yo mongwe le yo mongwe go utolla maitshwaro a bonokwane le maitshwaro ao a sa nepagalago mošomong a hlohleletša Molao wa Tšhireletšego ya Kutollo, 2000 (Tlhalošo).
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e tla, ge go hlokagala, bea nakong le go tsebagatša manyuale wo o hlalošwago ka go karolwana ya (1) ya karolo ya 14, ka makga ao a sa fetego ngwaga.
go tsenywa ka go websaete ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, www.psc.gov.
<fn>DAC-NLS. Motsoaledi.2009-11-17.nso.txt</fn>
MEC wa mehleng wa Thuto ka Limpopo, Ngk. Aaron Motsoaledi, ga se a bonwa molato wa mabarebare a maitshwaro a go se amogelege ke Mošireletši wa Setšhaba Lawrence Mushwana go latela dinyakišišo ka go mabarebare a tšhomišo mpe ya maatla le tlolo ya tshepo.
Go be go e na le mabarebare a gore, ge e be e sa le hlogo ya dipolotiki ya Kgoro ya Thuto ya profense, Ngk. Motsoaledi o ile a kgetha baabi bao ba itšeng ba fenišara ya sekolo le diphapoši tša borutelo tša go thetha tšeo di ilego tša fiwa kontraka ka kgopelo ya gagwe gore di abe dithoto go Kgoro.
Molli o ile a tla gape ka mabarebare a gore baabi bao go boletšwego ka bona e be e le bagwera ba Ngk. Motsoaledi le gore o hweditše "mpho ya go turwa" ka sebopego sa sefatanaga go tšwa go o tee wa bona.
Go ya le ka molli, Kgoro, yeo mabarebare a rego e tšere dikgato go ya le ka ditaelo tša Ngk. Motsoaledi, e tlotše Melawana ya Taolo ya Kabo ya Dithoto, yeo e ntšhitšwego go ya le ka Molao wa Taolo ya Matlotlo a Mmušo (PFMA).
Mola e le gore dinyakišišo di hweditše e le gore mabarebare kgahlanong le MEC le ba bangwe ba bašomi go tšwa go Kgoro ya gagwe ga a na bohlatse, di bontšhitše gape gore Kgoro e be e se na pholisi ya go hwetša dithoto, bjalo ka ge go nyakwa ke PFMA.
"Go palelwa ga Kgoro ke go hloma le go phethagatša Mokgwa wa Taolo ya Kabo ya Dithoto wo o kgontšhago e bile o šomago gabotse, bjalo ka ge go nyakwa ke PFMA ke taba yeo e belaetšago kudu ," Adv. Mushwana a realo.
O ile a digela ka gore Kgoro e obamele PFMA, e hlome le go boloka mokgwa wa maleba wa go hwetša dithoto wo o sa tšeego lehlakore, wa tekatekano, wo o bonagalago, wo o nago le phenkgišano le go se ture.
<fn>DAC-NLS. Mphephu.2009-11-17.nso.txt</fn>
Motšofadi wa mengwaga e 86 wa go tšwa Limpopo, yoo tšhelete ya gagwe ya botšofadi e ilego ya fegwa mengwaga e meraro ya go feta ka lebaka la go hlakanela nomoro ya boitšhupo le motho yo mongwe go la Foreistata, ga bjale o wa nywanywa ge a le mo tseleng ya go ya lefelong la tefo, ditebogo go tseno ka gare ya Mošireletši wa Setšhaba.
Ms Nyasedza Sophia Mphephu wa motse wa Thononda go la Venda, tšhelete ya gagwe ya botšofadi e ile ya fegwa ke Eitšensi ya Tšhireletšo ya Leago ya Afrika Borwa (SASSA) ka Oktobere 2005 ka ntle le tlhalošo efe goba efe go yena. O ile a no fela a etela lefelo la tefo mengwaga e meraro, a boela morago a se a sware selo nako e nngwe le e nngwe.
Seemo, le ge go le bjalo, se ile sa fetoga go ba se se kaone go latela tseno ka gare ya Adv. Mushwana ka ge tšhelete ya phenšene ya Ms Mphephu e ile ya bušetšwa morago. O ile a hwetša tšhelete ka moka ya mengwaga e meraro yeo e bego e šaletše morago e bile go tšwelapele Mošireletši wa Setšhaba o ile a digela gore a be a lefelwe lešokotšo go tšhelete yeo e bego e šaletše morago. Ms Mphephu gape o ile a hwetša kabo ya diphuthana tša dijo dikgwedi tše tharo ka naka ya ge SASSA e be e rarolla bothata bja gagwe.
Bothata bja gagwe bo lemogilwe ke Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba(OPP) ka Mei 2008 ka morago ga gore kuranta ya selete go la Limpopo, Capricorn Voice, e phatlalatše taba ya gagwe. OPP ka tšhoganetšo e ile ya taboga ka go tšea kgato ya go hloma dinyakišišo tša yona ka go taba yeo.
Dinyakišišo di utolotše gore maitshwaro a SASSA e be se ao a amogelegago ka ge e le gore go be go se na lebaka leo le kwagalago la phego ya tšhelete ya thušo ya moamogedi. Go hweditšwe gape gore ga se gwa ba le mekgwa e mengwe ya go iphediša yeo e ilego ya bewa gore e phediše moamogedi le ba lapa la gagwe sebaka sa ge tšhelete ya thušo e fegilwe.
Go latela dikutollo, Adv. Mushwana o ngwaletše Mohlankedimogolophethiši wa SASSA, a digela gore phenšene ya Ms Mphephu e lefelwe le gore tšhelete yeo e bego e šaletše morago ya mengwaga e meraro e lefelwe le lešokotšo.
"Molaodiphethiši wa Selete wa SASSA go la Limpopo o swanetše go thwala sehlopha tšhomo , bjalo ka ge go šetšwe go thomilwe, go tla go nyakišiša ka ponyo ya leihlo taba ya ditšhelete tša leago tšeo di fegilwego ka lebaka la go hlakanela dinomoro tša boitšhupo," Adv. Mushwana a realo.
Gape o ile a digela ka gore SASSA e fe baamogedi, bao ditšhelete tša bona tša thušo di fegilwego, diphuthana tša dijo sebaka ka moka sa dinyakišišo gore ba kgone go iphediša ge eitšensi e sa rarolla bothata bjo bo hlotšego phego ya tšhelete ya thušo.
Adv. Mushwana gape o digetše gore SASSA e tle ka mekgwa ya go phetha dinyakišišo tša yona mo dikgweding tše tharo ka morago ga phego ya tšhelete ya thušo.
<fn>DAC-NLS. NewsInBrief.2009-11-17.nso.txt</fn>
Lephodisa la mehleng la mosadi le be le swanetše go lefelwa morago tšhelete yeo e gogilwego go tšwa go sekhwama sa gagwe sa phenšene bjalo ka karolo ya go hwetša morago sekoloto sa kgoro. Mošireletši wa Setšhaba Lawrence Mushwana o digetše gore molli a lefiwe tšhelete yeo e ena le lešokotšo, yeo e tla go balwa go tloga ka letšatšikgwedi leo e gogilwego ka lona go fihla ka letšatšikgwedi la tefo.
Se se tlile ka morago ga nyakišišo ke Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba e utolla gore tshepedišo yeo e beilwego ke Sekhwama sa Phenšene ya Bašomi ba Mmušo (GEPF) ka gare ga Manyuale wa Tshepedišo wa yona wa go hwetša morago sekoloto sa kgoro go ya le ka karolo 21(3) ya Molao wa Phenšene ya Bašomi ba Mmušo, 1996 (Molao wa GEP) ga se wa obamelwa.
Go tšwelapele go ile gwa utollwa gore sephetho sa go hwetša tšhelete morago ya sekoloto sa kgoro go tšwa go mehola ya phenšene ya molli ga se ya sepelelana le dinyakwa tša Karolo 3 tša Molao wa Tšwetšopele ya Taolo ya Toka ,2000 bjalo ka gona "tshepedišo ga se ya ba ya maleba".
Sepikara sa Seboka sa Maloko a Palamente o ile a kgopelwa go tšea magato kgahlanong le Motlatšatona wa Kgoro ya Merero ya Legae, Malusi Gigaba, go ba a se a obamela tlemo ya gagwe ya molaotheo ya go šomišana le Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba (OPP).
Se se tlile ka morago ga gore Mna. Gigaba a palele ke go šomišana ka nyakišišo le OPP ka go mabarebare a gore o rometše mogatša wa gagwe matšoba ka go šomiša tšhelete ya mmušo le gore o lefetše dithekethe tša sefofane le difatanaga tša go hirišwa go batho ba mmalwa mo mabakeng a mmalwa.
Go latela dinyakišišo, Mošireletši wa Setšhaba Lawrence Mushwana o digetše gore Sepikara se tšee magato a maleba go dira bonnete bja gore go palelwa ke go šomišana ga Mna Gigaba go a lebelelwa.
Mola e le gore nyakišišo e utolotše gore tshenyagalelo yeo e dirilego ke kantoro ya Gigaba mabapi le matšoba ao a rometšego mogatša wa gagwe e be e se ya maleba, e utolotše gore mabarebare a mabapi le ditshenyagalelo tša maeto tšeo di dirilego ke Kantoro ya Motlatšatona ga di na bohlatse.
Adv. Mushwana go tšwelapele o digetše gore Molaodikakaretšo wa Kgoro, Mavuso Msimang, a kaonafatše mekgwa ya taolo ya matlotlo ya kantoro ya Mna Gigaba.
Komiti ya Photfolio ya Palamente yeo e nago le maikarabelo go enetši e swanetše go hlokomela le go bega ka nako e botse le go lebelela phethagatšo yeo e šomago ya ditigelo tšeo di dirilego ke Molaodi wa Bosetšhaba wa Enetši wa Afrika Borwa (NERSA) ka Mei 2008 go latela nyakišišo ka go tlhaelelo ya mohlagase.
Ge a digela ka ga kgato ya tharollo go latela nyakišišo yeo e dirilego ke bona yeo e tlilego pele ka go ditiragalo tša ditlhaelelo tša mohlagase le go tšhaba ga nakwana ga mohlagase ka lebaka la "phokotšo ya nakwana ya mohlagase" ke setho sa mmušo sa kabo ya mohlagase, Eskom, Mošireletši wa Setšhaba Lawrence Mushwana o kgopetše Sepikara sa Seboka sa Maloko a Palamente go tšea magato maleba le se.
Karolo e kgolo ya Afrika Borwa e ile ya itemogela ditlhaelelo tša mohlagase le go tšhaba ga nakwana ga mohlagase ka lebaka la phokotšo ya nakwana ya kabo ya mohlagase go tloga ka Nofemere 2007 go fihla ka Janaware 2008.
"Dikelo hloko le dikakaretšo tšeo di dirilwego go tšwa go dinyakišišo e ile ya ba gore go ile gwa ba le go diega ka lehlakoreng la mmušo go kaonafatša bokgoni bja Eskom bja go fehla mohlagase e sa le ka nako le gore kgopelo ya tshwarelo go setšhaba e ile ya dirwa mabapi le se, go matshwenyego ao a hlotšego ke phokotšo ya nakwana ya kabo ya mohlagase," Adv. Mushwana a realo.
O tlaleleditše ka gore NERSA, bjalo ka mohlokomedi le modiragatši wa tlhako ya taolo yeo e beilwego ke Molao wa Taolo ya Mohlagase, 2006, e na le maatla le taolelo ya go dira bonnete bja gore ditigelo tšeo di dirilwego ka gare ga pego ya yona di a phethagatšwa le gore Eskom e obamela dipeelano tša laesense ya yona le dineelo tša maleba tša Molao.
<fn>DAC-NLS.PPMessage.2009-11-17.nso.txt</fn>
Ga bjale ke nnete yeo e tsebegago kudu gore naga ya rena , go swana le tše dingwe go ralala le lefase, e semmušo ka gare ga phuhlamo ya ekonomi. Phuhlamo ga bjale ke lentšu le le mpsha leo go bolelwago ka lona e bile ka tsela e tee goba ye nngwe re a amega ka moka ga rena ke tiragalo ye.
Ge re ntše re tšwelapele go kwa boima bjo bja masetlapelo a ekonomi , bjo bo re nyakago gore re šireletšege ka tšhelete , kantoro ya ka e tšwelapele go šogana le dingongorego tša go fegwa ga ditšhelete tša phenšene ya botšofadi. Baamogedi ba ditšhelete tše tša thušo ke batho ba bagolo, bao ba lego magareng ga dihlopha tšeo di lego kotsing ka mo nageng ya rena e bile gantši ba phela ka gare ga bodiidi.
Ye nngwe ya mathata a bjalo a go fegwa ga tšhelete ya thušo ya botšofadi ke ya motšofadi wa mengwaga e 86 Vho Mphephu wa Limpopo Profense, yoo tšhelete ya gagwe ya botšofadi e ilego ya fegwa sebaka sa mengwaga e meraro ka mabarebare a gore o hlakanetše nomoro ya boitšhupo le motho o mongwe go la Profense ya Foreistata.
Go latela tseno ka gare ya kantoro ya ka, tšhelete ya phenšene ya Vho Mphephu e ile ya bušetšwa morago e bile o hweditše tšhelete ka moka yeo e bego e šaletše morago. Go tšwelapele ke ile ka digela gore Eitšensi ya Tšhireletšo ya Leago ya Afrika Borwa , go la Limpopo, e thwale sehlopha tšhomo seo se tla go dira dinyakišišo ka ga ditaba tša go fegwa ga ditšhelete tša thušo, ka lebaka la mabarebare a go hlakanela dinomoro tša boitšhupo ka ge go bonala o ka re ke bothata bjo bo ipoeletšago. Phethagatšo ya ditigelo tše e tla lebelelwa ka leihlo la ntšhotšho.
Mola e le gore mmušo o bile le tšwelopele mabapi le kabo ya dintlo tša theko ya fase go bahloki mo mengwageng ye e fetileng, go sa na le ditlhohlo ka lehlakoreng lona leo. Kantoro ya ka ga bjale e nyakišišitše ngongorego ya badudi ba Diyuniti tša R le S go la Lebowakgomo, kgahlanong le Kgoro ya Mmušo wa Selegae le Mengwako ya Limpopo, ka go palela ke go aga le go fetša mengwako ya RDP ya setšhaba.
Ditigelo go tšwa kantorong ya ka e bile gore Kgoro e swanetše go aga le go fetša mengwako ya baamogedi ka moka bao dikgopelo tša bona di bego di šetše di dumeletšwe go ya le ka molao. Ka tlaleletšo, palo ya ditšhelete tša thušo go tšwa go mmušo tšeo e lego gore ga bjale di a fiwa di swanetše go šomišwa go thuša balli bjalo ka ge ele gore theko ya didirišwa tša go aga e oketšegile mo mengwageng yeo e fetileng.
Go bega bosenyi ka nnete go tla tliša dipoelo tša metse yeo e bolokegilego ka ge kantoro ya ka e nyakišišitše ngongorego ka molomatsebe kgahlanong le Ditirelo tša Maphodisa a Afrika Borwa (SAPS) ka go palela ke go hlompha tshepišo ya bona ya go lefa moputso wa R75 000 ka morago ga gore a fane ka tshedimošo yeo e ilego ya dira gore go be le tshwaro le kahlolo go molato wa bohodu. Ka morago ga nyakišišo, ke ile ka digela gore SAPS e lefe molli moputso wa go tlala bjalo ka ge ba tshepišitše le gore ka moso, SAPS e hlomphe ditefo tša meputso moo e lego gore ditshepišo di dirilwe.
Hle tlišang dingongorego tša lena, kantoro ya ka e ya hwetšagala mo mafelong a go fapana ka mo nageng e bile gape re na le nomoro ya mogala wa go se lefelwe, 0800 11 20 40 yeo o ka e šomišago go tsenya dingongorego. Re lebeletše go ba le kamano yeo e šomago le wena go tiiša temokrasi ya molaotheo wa rena.
<fn>DAC-NLS. Propaganda.2009-11-17.nso.txt</fn>
Mabarebare a gore ditšhelete tša setšhaba di šomišitšwe ke Kgoro ya Tlhabollo ya Leago ya Gauteng go tšwetšapele merero ya phathi ya dipolotiki a hlokile bohlatse, dinyakišišo ke Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba (OPP) di utolotše seo.
OPP e nyakišišitše taba ye e lego gore Leloko la Palamente le ngongoregile ka ga gore polelo e šupilwe go African National Congress (ANC) ya MEC wa mehleng, Kgaogelo Lekgoro ya polelo ya tekanyetšo, e be e se ya maleba e bile e se ya semolao. Karolo ya Polelo yeo e rulagantšwego e ile ya gatišwa bjalo ka kwalakwatšo ka gare ga kuranta.
Molli o ngongoregile ka gore kwalakwatšo e swana le tšwetšopele setšhabeng ya phathi ya dipolotiki yeo e lefetšwego ka ditšhelete tša setšhaba.
Le ge go le bjalo, nyakišišo e hweditše gore "e be se seo se sego sa tlwaelega goba e sego sa maleba " go dihlogo tša dikgoro tša dipolotiki go bolela ka boitemogelo bja diphihlelelo tša bona tša phathi ya dipolotiki yeo ba e emelago , ka nako ya ge ba e fa polelo/pego go makgotlapeamelao ka ga ditaba tšeo di nago le kgahlego go setšhaba.
"Kgoro e tlema ke molaotheo go tsebiša setšhaba ka ga go dira mošomo ga yona le gore ditšhelete tša setšhaba tšeo e di abetšwego di šomišitšwe bjang," pego ya OPP go latela nyakišišo yeo e boletšwego.
"Ditshenyagalelo tšeo di dirilwego tša go bea kwalakwatšo ka gare ga kuranta go tsebiša setšhaba ka ga diteng tša polelo ya MEC, di ka se tšewe bjalo ka tšeo di sego tša dumelelwa goba e sego tša maleba."
Mošireletši wa Setšhaba o hweditše gore tshenyagalelo yeo e dirilwego ya mabapi le kwalakwatšo ga se ya dirwa fela bjalo ka gona e ka se tšewe bjalo ka ye e se nago mohola le go ba ya tshenyo.
<fn>DAC-NLS.SAPSReward.2009-11-17.nso.txt</fn>
Mošireletši wa Setšhaba Lawrence Mushwana o kgopetše Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa (SAPS) go lefa molomatsebe, yo a thušitšego maphodisa le Bolaodi bja Bosekiši bja Bosetšhaba (NPA) go rarolla molato wa bohodu, moputso wo o tshepišitšwego wa R75, 000.
Ka morago ga go dira dinyakišišo ka go taba ye, Adv. Mushwana o kgopetše SAPS go emiša go dira ditshepišo tšeo ba sa di phethagatšego go balomatsebe ka ge se se tla dira gore leina la yona le tšhilafale. "Maitshwaro a a bea seswantšho sa yona (SAPS) go maemo ao a nyatšegago," a realo.
Molli o tlile go OPP ka 2007, mengwaga e meraro ka morago ga gore molato o phethwe, a sola gore SAPS go la Gauteng e paletše go mo lefa moputso.
Maphodisa a tshepišitše moputso go motho ofe goba ofe yo a ka thušago maphodisa le NPA go swara bagononelwa le go hwetša kahlolo ka go molatong o, wo o amilego go hulwa ga sefatanaga sa go sepetša tšhelete, polao le maitekelo a polao. Molli gape o file bohlatse ka gare ga kgorotsheko mo molatong o.
Moputso go kwala gore o lefilwe go SAPS ke Khulani Security, le ge e le gore tshepišo e dirilwe ke maphodisa legatong la khamphani ya tšhireletšo.
Molli o ile a bewa ka fase ga lenaneo la tšhireletšo ya dihlatse. Ka nako ya dinyakišišo, OPP e hweditše gore ka nnete molli o file SAPS tshedimošo yeo e dirilego gore go be le tshwaro le kahlolo ya bagononelwa ka go molato wa bohodu.
Go tšwelapele go utolotšwe gore ka nnete SAPS e paletše ke go lefa molli moputso wo go boletšwego ka wona.
Adv. Mushwana o rometše pego ya dikutollo tša gagwe le ditigelo go Tona Nathi Mthethwa wa Polokego le Tšhireletšo (gabjale e bitšwa ya Maphodisa) le go Mokhomišinare wa Maphodisa go la Gauteng Perumal Naidoo.
<fn>DAC-NLS. TurnAroundAgreement.2009-03.nso.txt</fn>
Baamegi ba tsena Tumelelanong ye ya Dikaonafatšo ka nako ya histori ya naga ya rena mola tlhohlo ya go laola tshepetšo ya phetogo ka mo gare ga Merero ya Selegae e le mo matsogong a rena. Ke nako ya ge dihlopha di lebane le ditlhohlo tše pedi tša go aga le go fetoša DHA ya bjale go ba Kgoro e mpsha ya Merero ya Selegae go kaonafatša bogolo, botebo, lenaneokgoparara, kgonagatšo, bokgoni le boleng bja kabo ya tirelo go ya le ka mešomo yeo e dirilwego ke DHA, mola e le gore e oketša thwalo le go kaonafatša tiro ya mošomo, tlhahlo le tlhabollo ya bokgoni, boleng le go boloka mešomo ya bašomi ba DHA, seo se lego bohlokwa go phetogo yeo e tla go atlega ya DHA.
Baamegi ba dumela gore ba abelana boikgafo bjo bo swanago go kgahlego yeo e lego ka bophara ya go šomela dinyakwa tša tlhabollo tša naga le Setšhaba sa Afrika Borwa. Ba tšwela pele go dumela gore Molaotheo o šireletša ditokelo tša batho ka moka ka mo go Repabliki le go tiišetša mekgwa ya maitshwaro ya temokrasi ya botho ya tlotlego, tekatekano le tokologo. Molaotheo o bea maikarabelo go Mmušo go hlompha, tšwetšapele le go phethagatša ditokelo ka moka bjalo ka ge di šireleditšwe ka mo go Molao wa Ditokelo.
Ka lebaka leo dihlopha di ngwadiša boikgafo bjo bo itšeng bja bona go kabo yeo e nago le mohola ya ditirelo tša mmušo ka mo go DHA, go bona gore ditirelo tšeo di hlokegago di abelwa ditšhaba le bašomiši go ya ka mešomo yeo e dirwago ke DHA, le taolo ya mmušo yeo e kgontšhago le tšhomišo ya godimo ya didirišwa. Go kitimiša kabo ya ditirelo go ya ka dikgopolo tša motheo tša taolo ya mmušo tšeo di thekgilwego ka gare ga Molaotheo le ka go Pholisi ya Batho Pele. Ka tlaleletšo, dihlopha di ngwadiša boikgafo bja tšona go hlola setšo sa tirelo ya mmušo yeo e botegago ka mo go DHA yeo e ikgafilego go taolo ya mmušo yeo e nago le maitshwaro, kobamelo go tshepedišo ya molao le tsela ya boitshwaro le go tšwetšapele mekgwa yeo e kgontšhago go boloka le go thibela bomenetša le taolompe.
Dihlopha go tumelelano ya dikaonafatšo ka gona di tiišetša le go ikgafa gore di tla hlomphana ka mantšu le ka ditiro, le go dula ka moya le lengwalo la tumelelano ye yeo e tla go laola dinepo, dikgopolo tša motheo le ditshepedišo tša taolo ya tshepetšo ya phetošo go aga Kgoro ya Merero ya Selegae e Mpsha.
"Diposo tša legoro la A " ke diposo tša maemo a 9 go fihla go a 12 ka mo go sebopego se se mpsha.
"Diposo tša legoro la B " ke diposo tša maemo a 8 le ka fase ka mo go sebopego se se mpsha, eupša ga di akaretše diposo tšeo di welago ka go legoro la A.
"Bokgoni" go ra gore motswako wa tsebo, bokgoni, boitshwaro le bokgoni bja tlhago tšeo motho a ka di šomišago mo mošomong, tšeo di bontšhago go kgona ga motho go ka fihlelela dinyakwa tša poso yeo e itšego.
"Molaotheo " o ra gore Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa Molao No. 108 wa 1996, ka ge o fetotšwe.
"DG" e emetše Molaodi-pharephare wa DHA goba moromelwa wa gagwe.
"DHA" e emetše Kgoro ya Merero ya Legae.
"Mongmošomo" go ra gore DHA.
"GPSSBC" e ra gore Khansele ya Ditherišano tša Kakaretšo tša Tirelo ya Mmušo.
"HR" e emetše bolaodi bogolo bja tša bašomi bja DHA.
"LRA" e emetše Molao wa Dikamano tša Bašomi No. 66 wa 1995, ka ge o fetotšwe.
"Tšhutišetšo mošomong" go ra gore tshepetšo ya go bea bašomi go tloga go poso e tee ka mo go sebopego sa kgale sa kgoro go ya go sebopego se sengwe ka mo go sebopego se se mpsha sa kgoro.
"NEHAWU" e emetše National Education Health and Allied Workers Union, mokgatlo wa go emela bašomi wo o ingwadišitšego.
"Peomošomong" go ra gore go bea mo go sebopego se se mpsha mošomi yo a lego gona ga bjale go poso.
"PSA" e emetše Public Service Association, mokgatlo wa bašomi wo o ingwadišitšego.
"Tumelelano ya Dikaonafatšo" goba "tumelelano" e ra tumelelano ye ya mohlakanelwa.
"TCF" e emetše Foramo ya Ditherišano tša Dikaonafatšo.
"Mošomi yo a sa bewa mošomong" goba "mošomi yo a swanetšego go bewa mošomong" ke mošomi yo a se sego a bewa mo go sebopego se se mpsha sa mokgatlo.
3.1 Mmušo wa Afrika Borwa o ikgafile go maatlafatša batho ba wona go tloga ka letšatši la bona la mathomo go fihla go matšatši a bona a mafelelo ka ditokumente tša nnete, le ka go thekga kgolo/go gola le tlhabollo ka go dumelela batho bao ba nago le bokgoni, baeti le babeeletši go thuša go ekonomi ya rena.
3.2 DHA e fana ka mehutahuta e mentši ya ditirelo go ralala le naga. Mohlala, ka go fana ka ngwadišo ya matswalo le mangwalo a boitsebišo, kgoro e dumelela batho go ba le phihlelelo go ditirelo tša motheo tša mmušo. E fana gape ka ditokumente tšeo di hlokegago go baeti bao ba nyakago go dira kgwebo ka mo nageng ye gape e nolofatša phalalelo ya batho bao ba nago le bokgoni bjo bo hlokegago ka mo nageng. Go hlokega ga bokgoni go bonwe bjalo ka lepheko le legolo go ka oketša tšweletšo le kgolo ya ekonomi. Ka moka ga yona , DHA e raloka karolo e bohlokwa ka go fana ka phihlelelo go ditirelo tša mmušo le go thekga kgolo ya ekonomi ka mo gare ga naga ye. Se se ra gore e swanetše go ba le bokgoni bja go ka aba ditirelo tše gabotse le ka bokgoni, ka go thekga Leano la Ekonomi leo le Potlakišitšwego e bile le Hlakanetšwela Afrika Borwa (ASGI-SA) le Leano leo le Kopanetšwego ka ga Khwetšo ya Bokgoni bjo bo Tlago Pele (JIPSA).
3.3 Ka dinepo tše ka moka ka mogopolong , mmušo o beeleditše didirišwa tše dintši ka mo go phetogo ye e feletšego ya DHA go Aga Kgoro e Mpsha ya Merero ya Legae gore o kgone go dira bonnete bja gore Kgoro e abelana ka ditirelo tšeo di kgonago go šomiša ke setšhaba , yeo e hlokago bomenetša e bile di beakantšwego gabotse go bašomiši ka moka ba yona go ya le ka maitshwaro le dikgopolo tša motheo tšeo di beilwego ka mo go karolo 195 (1) ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa.
3.4.3 go kaonafatša le go hlabolla boleng bja bašomi ka moka ba yona, go akaretša kudu kudu bašomi bao ba lego maemong a bolaodi.
3.5.2 go dira bonnete bja gore batho bao ba nago le bokgoni bja maleba goba bao ba tshephišago gore ba ka hwetša bokgoni bja maleba le gore bokgoni bo išwe maemong a maleba.
go dira bonnete bja gore batho bao ba nago le bokgoni bja maleba goba bao ba tshephišago gore ba ka hwetša bokgoni bja maleba le bokgoni bjo bo tla go hlabollwa mo bo sego gona/hlokegago mo sebakeng seo se tla go bewa ke DHA ka therišano le mošomi le/ goba mokgatlo wa gagwe wa go emela bašomi.
3.6.1 tshepetšo ya tšhuthišo ya bašomi bao ba thwetšwego mo maemong a 12 le ka fase ga moo go tloga go diposo tšeo di lego ka go sebopego sa kgale go ya go diposo tšeo di lego ka go sebopego se se mpsha gore e kgone go fihlelela dinepo tša tshepetšo ya Dikaonafatšo bjalo ka ge e hwetšwa ka gare ga tumelelano ye.
3.6.2 mekgwa, tshepetšo le tshepedišo tšeo di laolago ditlamorago tša tshepetšo ya Dikaonafatšo go bašomi , go akaretša tlhahlo le mananeo a tlhabollo le polokego ya mošomo le ditiišetšo tša tšhireletšo ya letseno.
3.6.3 go dira bonnete bja gore ga go na motho yo a thwetšego ke DHA yo a tlogo fokotšwa mošomong ka lebaka la tshepetšo ya dikaonafatšo.
4. MOllWANE WA TIRIŠO.
4.1 Tumelelano ye e šoma go bašomi bao ba thwetšwego ke DHA ka mo go maemo a 12 le a ka fase.
4.2.2 mekgatlo ya go emela bašomi yeo e lego karolo ya Tumelelano ye le bašomi ka moka bao ba welago ka fase ga mollwane wo o ingwadišitšego wa GPSSBC bao ba thwetšwego ka mo go DHA mo maemong a 12 le a ka fase.
4.2.3 go ya ka karolo 23 (1)(d) ya LRA, bašomi ka moka ba bangwe ba mongmošomo bao e sego maloko a mokgatlo wa go emela bašomi wo e lego karolo ya Tumelelano ye gape e le bao ba thwetšwego ka mo go DHA go maemo a 12 le a ka fase.
5.1 Dihlopha di swanetše go obamela maemo a boitshwaro ao a latelago ka dinako ka moka tša tshepetšo ya dikaonafatšo le peomošomong.
5.2.1 ba obamela melawana, ditlhahli le ditshepedišo tšeo di hwetšwago ka gare ga Tumelelano ye.
5.2.2 ba phatlalatše tshedimošo ka moka yeo e ithekgilego ka dinnete e sego dikakanyo.
5.2.3 ba katane le go fihlelela tumelelano moo diphetho di nyakegago.
5.2.4 ba dire ba lebeletše dikgahlego tše di kaone tša DHA, bašomi ba yona le ditlemo tša yona tša kabo ya tirelo.
5.2.5 ba sepetše dilo ka mokgwa wo o hlomphegago le ka botho magareng ga bašomišani.
5.2.6 go ya ka Karolo 16 ya LRA, ba se ke ba utolla tshedimošo yeo e lego sephiri.
ba bontšhe maikemišetšo a bona , boikgafo go le tlhohleletšo ya go aga DHA e mpsha.
5.2.8 ba fane ka tsebišo yeo e lekaneng gore dihlopha di ka se kgone go ba gona kopanong goba go fihlelela letšatšikgwedi la go tswalela , le gona ba tla tlogela go dira bjalo moo e lego gore go a širogega ka mabaka.
5.2.9 ba utolle pele thulano ya dikgahlego ka moka tšeo di ka bago gona le go intšha/go ipeela ka thoko moo e lego gore go ka ba le goba go ka bonala go ena le thulano ya dikgahlego.
Tshepetšo ya dikaonafatšo le tšhutišetšo mošomong e tla hlahla ke , magareng ga tše dingwe, dinepo le dikgopolo tša motheo tše di latelago.
6.1 go dira bonnete bja gore kabo ya ditirelo ga e šitišwe e bile e ke ye e beakantšwego mo nakong ya dikaonafatšo le tšhuthišetšo mošomong le go dira gore ba tlwaele dibopego tše di mpsha tša kgoro.
6.2 go nolofatša tšhomišo ye botse ya bašomi le go godiša tlhabollo ya bokgoni bja bona.
6.3 go dira gabotse, ka tsela ye e swanago ka mehla le ka mo go kwagalago.
6.4 go fana ka tshepetšo e botse e bile e bonala e le yeo e fokotšago dikleime le dikgakgano le go fana ka tiišetšo go bašomi ka pele ka mo go kgonegago.
6.5 Go boledišana le bašomi ka mehla go fokotša letšhogo le pelaelo le go hlohleletša ka kakaretšo botšeakarolo bjo bo nago le mohola ka mo go tshepetšo.
6.6 Go fa khuetšo go tlhabollo ya bokgoni ka mo go DHA le dinepo tša tekatekano ya thwalo mošomong le maano, le go di bea ka tatelano moo di hlokegago gona.
6.7 Go bea pele le go laola tšhuthišetšo ya bašomi bao ba lego gona ga bjale ka mokgwa o mobotse le ka mo go kgonegago.
6.8 Go fana ka tshepetšo yeo e lego gore DHA e tla ba le kgetho ya go bea mošomi mo gongwe le mo gongwe ka mo go Kgoro ka therišano le mošomi o bjalo goba mokgatlo wa go emela bašomi wa gagwe go ya le ka dinyakwa tša tshepedišo ya DHA.
6.9 Mošomi a ka se bewe go maemo a ka fase go feta ao mošomi o bjalo a lego go wona ga bjale.
6.10 Go išwa lefelong le lengwe ka mošomogo tla dirwa go ya le ka dipholisi le ditshepetšo tšeo di lego gona ga bjale tša go išwa lefelong le lengwe ka mošomo ka mo go Tirelo ya Mmušo.
6.11 Tšhuthišetšo mošomong e tla dirwa go ya tshedimošo ya bokgoni bja mošomi le ka kakanyo ya maleba ya kgopolo ya go swana mo go batamelanego.
6.12 Go fa boleng kgopolo ya motheo ya go tšwetšapele tšhomišano ka mo go DHA le go abelana tsebo ka go, magareng ga tše dingwe , ka go ka akaretša mabaka a mangwe ge go kopanywa/išwa bašomi ka go mafelo a mangwe mo ba ka swarago bokgoni goba ba ka hwetšago bokgoni mo sebakeng seo se kwagalago.
6.13 Go phethagatša kgopolo ya motheo yeo e rego bašomi bao ba lego go maemo a motšwa o swere le a tšhuthišetšo ya nakwana ya mošomo ga ba na le tokelo yeo e nago le maatla a go thwalwa sa ruri go diposo tšeo ka mo go sebopego se se mpsha.
6.14 Go dira bonnete bja gore didirišwa tše di lekanego di a fiwa gore phethagatšo ya Tumelelano ye e tle e nolofatšwe gabotse.
6.15 Go dira bonnete bja gore kabo ya tirelo e ya kaonafatšwa.
7.1 Bašomi ka moka ba diposo tša maemo a 12 go fihla go 9 ka mo go sebopego sa kgale ba swanetše go tsenela teko tša bokgoni ka setho seo se tsebegago e bile se dumeletšwe/dumelegilego gape ba ka nyakega gore ba tle ditekong tša poledišano.
7.2 Dipoelo tša teko ya bokgoni di tla šomišwa bjalo ka thulusi ya go hlabolla tlhahlo le dinyakwa tša tlhabollo tša mošomi.
7.3 Ge re lebeletše badiradikgopelo tša diposo dife goba dife tšeo di sego tša tlatšwa goba diposo tše di mpsha go ya ka Diposo tša Legoro la A , ke tlhokego gore modirakgopelo a tsenele teko ya bokgoni ka setho seo se tsebegago e bile se dumelelgilego gape modira kgopelo o tla nyakega gore a tle ditekong tša poledišano.
8.1 Ge diteng tša mošomo wa poso di fetošitšwe kudu, mohl. 50% goba go feta moo, poso e tla tšewa bjalo ka ge ele ya poso e mpsha le dikgopolo tša motheo tšeo di hlokegago go diposo tše dimpsha di tla šomišwa.
8.2 Mo e lego gore tiro ya teko ya mošomo e beile maemo a poso ka tsela ye e fapanego, dipholisi le ditshepetšo tšeo di lego gona ga bjale ka mo go Tirelo ya Mmušo di tla šomišwa.
8.3 Mošomi yo a swerego poso ga bjale yeo e fetotšwego e bile a se a fihlelela dinyakwa tša poso e mpsha o tla bewa go poso yeo e lego go maemo ao a swanago ka mo go Kgoro.
8.4 Tšhuthišetšo mošomong ya bašomi ka moka go tloga go sebopego sa kgale go ya go sebopego se se mpsha e tla tiišetšwa ka go ngwala ke DHA.
8.5 Mo e lego gore diposo ga se tše dintši tšeo e lego gore di gona ka mo go sebopego se se mpsha bjalo ka ge go fapana le sebopego sa kgale, teko ya bokgoni ga mmogo le tsela ya tshepedišo yeo e tla go bewa ke DHA ka therišano le mekgatlo ya go emela bašomi e tla šomišwa bjalo ka tsela ya tlhlaolo go phethagatša peomošomong. DHA e tla tsenela ditherišano le mekgatlo ya go emela bašomi ka mo go TCF moo e lego gore tsela ye go boletšwego ka yona e fetola dipeelano tša tiro ya mošomo ya bašomi.
8.6 DHA e tla ba le kgetho ya go ka bea mošomi mo gongwe le mo gongwe ka mo go Kgoro go ya le ka dinyakwa tša tshepedišo ka morago ga ditherišano le mošomi ka bo yena le/goba mokgatlo wa go emela bašomi wa gagwe . Ge ele gore go gana ga motho o bjalo ga se mo go kwagalago, ka morago ga moo DHA e ka hlagiša ditharollo tša maleba tšeo e nago le tšona ka nako yeo.
Go ya ka diposo tša legoro la B, ditlhagišo tša temana 6 ka mo godimo le tla šomišwa ka tlhokomelo ge go dirwa diteko tša bokgoni, tšeo e lego gore ga se tša maleba.
(b) fana ka tlhathollo le thušo go bašomi bao ba sa tlilego go bewa.
10.1.2 DHA e tla dira bonnete bja gore go ba le poledišano yeo e tšwelago pele go bašomi bao ba sa tlilego go bewa mabapii le ditiragalo ka go tshepetšo ya tšhuthišetšo mošomong.
10.1.3 Dikholofelo, dipelaelo goba ditaba dife goba dife tšeo di amago bašomi bao ba sa tlilego go bewa di swanetše go laolwa ka poledišano yeo e botegago, ya ka mehla gape e le yeo e lego molaleng.
11.1 Phanele ya Peomošomong e tla hlongwa go hlokomela phethagatšo ya tshepetšo ya tšhuthišetšo mošomong.
11.2.1 DG e tla bea bašomi ba ba hlano ba DHA , o tee wa bona e tla ba Modulasetulo wa Phanele ya Peomošomong. Ka tlaleletšo TCF e tla šišinya motlatša modulasetulo.
11.3.1 Mokgatlo wa go emela bašomi o mongwe le o mongwe wo o lego setho/karolo go Tumelelano ye o tla bea balebeledi ba ba bedi go phanele.
11.4.1 Go lebelela/gopola le go tšea sephetho ka ga ditaba tšeo di amago tšhuthišo ya bašomi go tloga go sebopego sa kgale go ya go se se mpsha.
11.4.2 Go mema motho ofe goba ofe go tla dikopanong tša Phanele goba ge go se bjalo e thuše Phanele ka go dira/lokolla ditlemo tša yona, ditshenyegelo ka gona, ge go le maleba/kgonega , di tla tšewa ke DHA.
11.4.3 Go fetiša diphetho ka moka tša tšhuthišo ya mošomo tšeo di tšerwego ke Phanele goba DG goba moromelwa wa maleba yo a dumeletšwego go bašomi bao ba amegilego.
11.4.4 Go dira dinyakišišo, le go iša pego go DG goba moromelwa yo a dumeletšwego ka ga ditaba dife goba dife tše dingwe tšeo e lego tša maleba go tshepetšo ya tšhuthišo mošomong.
11.4.5 Go hlokomela le go dira bonnete bja gore go na le tirišo ye botse gape ele yeo e sa fetogego ya tshepetšo ya tšhuthišo mošomong bjalo ka ge e akantšwe ke Tumelelano ye.
11.4.6 Go dira bonnete bja gore tshepetšo ya tšhuthišo mošomong e ya phethwa/fetšwa le go saenelwa.
11.5.1 Phanele e tla kopana ge go kwanwe gore go be bjalo , le gona ka dinako tše dingwe tšeo Modulasetulo a bonago/naganago go hlokega gore go be le kopano.
11.5.2 Dinyakwa tša khoramo go Phanele ke 50% go hlakantšha le o tee wa maloko a Phanele.
11.6.1 Modulasetulo wa Phanele o tla fiwa maikarabelo a go rulaganya dikopano tša Phanele.
11.6.2 Ka ntle le ge e le gore go kwanwe ka mokgwa o mongwe , ditsebišo tša kopano ye nngwe le ye nngwe , tšeo di swanetšego go akaretša dintlha tša lefelo, nako, letšastšikgwedi, lenaneothero, le tshedimošo goba ditokumente dife goba dife tšeo di thekgago tša maleba di swanetše go fetišetšwa go leloko le lengwe le le lengwe la Phanele le go batho ba bangwe le ba bangwe bao ba nyakegago goba ba nago le maswanedi a go tla kopanong , e sego ka morago ga matšatši a mabedi a mošomo pele ga letšatšikgwedi leo le šišintšwego la kopano.
11.7.1 Modulasetulo wa Phanele o swanetše go dira bonnete bja gore metsotso , dikhophi tša dipego ka moka le datha ya maleba yeo Phanele e tshephilego yona go ka fihlelela diphetho tša yona le phatlalatšo ya diphetho tša yona gore di lotiwa ka tshwanelo.
11.7.2.2 metsotso ya dikopano tša Phanele e phatlalatšwa go maloko ka moka mo matšatšing a mahlano a mošomo ka morago ga kopano ye nngwe le ye nngwe ya Phanele, ka ntle le ge ele gore Phanele e dumelelana ka tsela/mokgwa o mongwe.
11.7.3 Modulasetulo a ka bea mongwaledi/mongwadi wa metsotso.
11.8.1.1 Dira mešomo ya ge o le leloko la Phanele ka maikemišetšo a botshephegi, potego le ka tlhokomelo ye e kgotsofatšago.
11.8.1.2 Go dira ka mokgwa wo go bontšhago dikgahlego tše dikaone tša DHA le bašomi ba yona.
11.8.1.3 Ba itshware ka mokgwa wo e lego gore go sepelelana le dinyakwa tša melao ya go fapana, molao wa tlwaelo le dinyakwa tše dingwe tšeo di laolago tsela ya bašomi ba mmušo.
11.8.1.4 Go šireletša tshedimošo ya sephiri yeo a swanetšego go e uta mo go yena bjalo ka leloko la Phanele.
11.9.1.5 A be gona go kopano ye nngwe le ye nngwe ya Phanele, ka ntle le ge leloko le nyakwa/kgopelwa gore le itokolle goba le ntšhwe ka kopanong, goba o a khutšišwa ka lebaka la bolwetši, kgobalo goba ka lebaka la maemo a nnete a mangwe ao a bego a se a emelwa.
11.8.2.1 Ba swanetše go šireletša tshedimošo ya sephiri yeo a swanetšego go e uta mo go yena bjalo ka molebeledi goba Phanele le dikopano tša yona.
11.8.2.2 A ka se tšeyekarolo ka go goba go ferekanya/šitiša dikopano le ditshepetšo tša phanele.
11.8.3.1 Go utulla kgahlego ya gagwe goba ya praebete efe goba efe yeo e lego thwii goba e sego thwii yeo e lego gore leloko goba molebeledi goba mogatša wa gagwe, molekani, leloko la kgauswi la lapa, mogwera goba mošomimmogo ka kgwebo yeo ba ka bago le yona ka go taba efe goba efe yeo e tswalago le mošomi yoo a sekasekwago ke Phanele goba mošomi yo a dirilego tigelo ya tšhuthišetšo mošomong.
11.8.3.2 Go ikgogela morago go ditshepedišo tša Phanele mo morerong wo o seksekwago woo go wona leloko goba molebeledi a nago goba a ka bonwago gore o na le kgahlego, ka ntle le ge e le gore Phanele e tšea sephetho sa gore kgahlego ya leloko goba molebeledi ga e bohlokwa goba ga se ya maleba.
11.8.4 Ga go na leloko la Phanele leo le ka šomišago maemo a mošomong, ditokelo tšeo ba bangwe ba se nago le tšona goba tshedimošo ya sephiri yeo o e hweditšego bjalo ka leloko, go ikhola goba go hola motho ofe goba ofe yo mongwe ka tsela yeo e sego ya maleba.
12.1.1 Mošomi goba mokgatlo wa go emela bašomi, wo o šomago sebakeng sa maloko a bona, wo o lego karolo go Tumelelano ye wo o sa kgotsofalego ka ga sephetho sefe goba sefe seo se lego mabapi le peomošomong ya mošomi, goba karolo efe goba efe ya tshepetšo ka kakaretšol, a ka iša kganetšo go Phanele go ya ka ditshepedišo tšeo di beilwego ka mo fase.
12.1.2 Kganetšo e swanetše go ngwalwa le go ba le dintlha tšeo di lekanego go kgontšha Phanele go ka tšea sephetho seo se kwagalago.
12.1.3 Kganetšo e swanetše go dirwa mo matšatšing a mahlano a mošomo ka morago ga ge mošomi yoo a sa kgotsofalego a se no hwetša tsebišo yeo e ngwadilwego go tšwa go DHA ya sephetho sa peomošomong sa mabapi le mošomi yoo.
13.1 Ga go na diposo tšeo di tlago kwalakwatšwa go fihlela tshepetšo ya go nyalelanya le peomošomong e phethwa.
13.2 Ge go dirwa dipeomošomong tše bohlokwa kudu, dikwalakwatšo tša ka gare le tša ka ntle di ka bewa ka kgetho ya DHA moo e lego gore dinyakwa tša bokgoni bja poso ga bo sepelelane le bokgoni bja bašomi bao ba šuthišitšwego.
14.1 Dihlopha di tla rerišana ka kgopolo ya go hlabolla lenaneo leo le feletšego la tlhahlo le tlhabollo go hlabolla go kgona mošomo, bokgoni le tsebo ya bašomi ba DHA.
14.2.1 Tlhahlo ya tlhabollo ya bolaodi bja balaodi bao ba lego maemong a 9 go fihla go a 12, yeo e tla go beakanywa ke DHA.
14.2.2 Tlhahlo ka ga tlhokomelo ya badiriši go bašomi ka moka bao ba lego maemong a 8 le a ka fase le tlhahlo ya tlhabollo ya bohlokomedi bja bahlokomedi ka mo go maemo a.
Baamegi batla rerišana ka kgopolo ya go hlagiša pholisi le tshepetšo tša go kwešišega go laola tiro ya mošomo ya bašomi ba DHA bao ba thwetšwego mo go sebopego se se mpsha. Pholisi e swanetše go sepelelana le tlhako ya taolo ya go dira mošomo ya Tirelo ya Mmušo.
TCF e tla fiwa maikarabelo a go šoma ka ditaba ka moka tša kgokaganyo tšeo di lego mabapi le tumelelano ye.
Tumelelano ye e tla thoma ka letšatšikgwedi la tshaeno e bile e tla fela ka letšatšikgwedi leo le tla go bewa ke dihlopha tše di rerišanago.
18.1 Ge kganetšano e ama ditaba tša tšhuthišo mošomong, mošomi goba mokgatlo wa go emela bašomi wo e lego karolo go Tumelelano ye o swanetše gore o iše pele kganetšo go ya ka ditshepedišo tšeo di beilwego ka mo go temana ya 10.
18.2 Ge kganetšo e se ya rarollwa ka mo go kgotsofatšago, mošomi goba mokgatlo wa go emela bašomi wo o amegago go Tumelelano ye, o ka iša kganetšano ka ga tlhathollo goba tirišo ya Tumelelano ye go GPSSBC.
Ge ngangišano e amana le peomošomong ya mošomi, le gona ngangišano ye bjalo ga e wele ka fase ga tokelo ya boahlodi bja tiro yeo e sego ya loka ya mošomong, baamegi ba dumelelana go lebiša ngangišano ye bjalo go bolamodi bja praebete.
Baamegi ba tla tla kgetha Phanele ya baahlodi mabapi le se.
E saennwe le go fiwa letšatšikgwedi mo ka la letšatšikgwedi la.
<fn>DACB. SinneVanVertalersBatch12.1.0.0.DPS.2010-09-07.nso.txt</fn>
Kabo le thomelo ya motswakotii wa maswi go Polase ya Diteko ya Outeniqua.
Ke nyaka go bona mafelo a go abelana ka marobalo le djo tša go fihlola (B B) go tša maeto le dithabene tša motsesetoropo wa metsesetoropo.
Ba swanetše go ba mehlala le ditsela tša lenaneo la dinyakišišo le tlhabollo tša naga ka go Nanotheknolotši.
Morago ga gore molaokakanywa e be Molao, ditemana tša wona di bitšwa dikarolo.
Senthara ya taelo ye e kopantšwego ye mpsha e tla akaretša dipalo tša go lekana tša mašole a mmušo le marabele, le gona e tla šoma go phatlalatša batho bao ba hweditšego tlhahlo ya sešole go tšwa ka mahlakoreng ka bobedi.
Seemo sa tlhakahlakano go la Zimbabwe gape go nyaka tsinkelo ye e tseneletšego ya rena ka kudu.
Mantšu a ditebogišo ka mong a fetišeditšwe go Mohlahlobi Jack.
Amilcar Cabral o be a kwagala gabotse ge a be a re "Se fihle selo go tšwa go mašabašaba a batho ba rena."
Bakwalakwatši ba belaetše ka seo ba se bitšago ditefo tša godimodimo tše di lefišwago ke bobegaditaba.
Lekgata go tšwa go dienywa tša senamone, go swana le dinamune le diswiri, ka tekanyetšo efe goba efe di tla dira gore pini e kwale esiti kudu go diboko.
Aekhone ye e laetša gore faele ke tokumente ya Microsoft Word.
Dikhamphani tša inšorentshe tša dipremiamo tše di fetišago tekanyo tše di lefišwago bahlankedi ba sephodisa ka lebaka la ntlha ya go ba seemong sa kotsi ya godimo, di hlagišitšwe ke pelaelo go tšwa go bolaodi.
Go bega ga datha ya NHIS SA mo makaleng ka moka go swanetše go dirwa ka nako, ka nepagalo le go felelela.
Maemo a fasefase moo khuetšo ya mmakgonthe ya kabo ya ditirelo e itemogelwago.
Se se swanetše go rekotiwa, ka ge leswao le e le thušo ye bohlokwa ya go akanya osterase ye e latelago ya kgomo.
Diokobatši tše ba di hwetšago ba di swere di akaretša Khokheine, Lebake le LSD.
Tshepedišo ya go hlabela batho ka tšhwaana ya kenti ye e hlolago gore ba be le twantšho go malwetši a mangwe.
Dipoelo tša mathomo di laetša katlego ye kgolo kudu ka go kabelo ya dithunya.
Le ge e le gore batho bao ba dirilego ditatamente tše ga ba na lebaka lefe goba lefe la go bolela maaka.
Šišinya mošomi wa Khansele, go ba Naletšana ya Miliniamo [Millennium Megastar] gore bao ba šomago ka maatla, bao maitapišo a bona a ka se lemogwego, ba ka hlaolwa le go hlompšhwa.
Bao ba tlišitšego ditšhišinyo tše di akaretšago dintlha tše, k.g.r. ba obamelago molao, ga se ba swanelwa go tliša dikgopelo tša bona gape.
Khomišene ya Harms, go bonagetše ka morago, e be e lebagane le leboto.
Maloko a SSC a be a fiwa tshedimošo ya bjale ka tsela ya kgatišo ya tša Bohlodi ye e ikgethilego le ditekolo tša Bohlodi tša Bosetšhaba di be di bolokilwe go sepela le tshedimošo.
Nka se arabe potšišo efe goba efe malebana le Ikaneng.
Ke nagana gore motho a ka e bea bjalo ka ge Kritzinger a boletše, gore yo mongwe o mo swere ka ditlelafo tše di aparwago diatleng.
Ga go na leina la mošomiši le le hweditšwego ka go dathapeisi - gore go kgone go hlaolwa go tšwela pele o kgopelwa go abelana ka nomoro ya gago.
Kalafo le tšhomišo ya leboelela ya dibjalo ga se tša hlopšhwa bjalo ka ditheknolotši tše hlwekilego kudu.
Go netefatša gore tikologo ya lebopong ya Motse-Kapa e šireleditšwe le gore mokgwa wo o kopantšwego o mofsa go taolo ya lebopo o a nyakega.
Le ge e le gore re be re le šoma ka mafolofolo go mokgwa wa rena go diokobatši, gape re na le matseka ao a dirago diphatišišo tša diiri tše masomenne, go swara le go latofatša bagweba-ka-diokobatši le bašomiši.
Go bothata go gatelela khuetšo ye botse yeo kgwerano ye e bilego le yona; ditebogo kudu go ntlha ya gore bao ba e kwešišitšego e be e le ba go ba le ponelopele ba maemo a godimo.
Taolo ya payolotši - ka go šomiša dikhunkhwane le malwetši a a itšego a benggae go tšwa nageng ya setlogo ye šele.
Dipalopalo go ditirelo tša StatsOnline di abelane ka dikarabo tše di kgahlišago go dipotšišo tše.
Go diriša ka botlalo bokgoni bja tša temo bjo bogolo le go kaonafatša go tielela ga tikologo.
Mopresitente Kabila gape o tla fegeletšwa ke kemedi ya borakgwebo ba maemo a godimo.
Thandi, tsenya ditsebjana gore o kgone go nkwa - Ke tlile go go botšiša dipotšišo ka Seisimane, eupša o tla kgona go kwa ka polelo yeo o ikgethelago yona.
Ge nako ye e abetšwego dingangišano e le ye nnyane gomme seboledi se tšea go feta nako yeo e abetšwego, Modulasetulo o tla se lemoša ka seo ka potlako.
Re fetišeditše kgopelo go balaodi ba Zimbabwe, gomme ga se ra hwetša phetolo.
Lerole gabjale le fedile ka go iletšwa ga koša ya gagwe - le go amogela ga gagwe gore a ka ba a pentile Moindia yo mongwe le yo mongwe ka poraše ye e swanago.
E akaretša go kgontšha batho go tšea diphetho ka tsebo ye e tletšego mabapi le merero yeo e ba amago le go ba bea maemong ao ba ka kgonago go šomiša menyetla ya dibaka.
Ke ye nngwe ya dilo tše di tlišitšego mathata go setšhaba bjalo ka baruti le bothata bjo re itemogetšego bjona bjalo ka baruti.
Mafelelong go ile gwa ikopanywa le maphodisa le gona dikutollo tše šiišago tša netefatšwa.
Mohlomongwe, go swana le meloko ya nnete ya Gondwanaland, e lego kontinente ye kgolo, ga se ra ba le kgetho eupša go swara leeto mmogo.
Go fihlelela ditshenyegelo tše ntši tše e sego tša mogolo tše di lekalekanago tša dilo tše bohlokwa bjalo ka didirišwa tša go ruta, go sepela le mabaka le tlhokomelo, go nyakega dipeakanyetšo tša ditekanyetšo tše di okeditšwego ka dikarolong tše Ntsho tše kgolo kudu tša tshepedišo.
Motlatša Tona go tšwa Czech Republic o be a re etetše.
Dipolitiki ke kgwebo ya go kgaola mogolo gomme ke šupa se thwii.
Tlhahli ya Phethagatši ya Aarhus gabjale e a hwetšagala mo wepesaeteng ya tlwaelo.
Tshedimošo mabapi le ka moo o abelanago dipoelo go Sepetlele sa Tygerberg e ka ba ka ditheto goba dipelaelo.
Badudi, bao ba etilwego pele ke barutwana ba Sekolo sa Poraemari sa Rockford, ba beakanya go thomiša ka go bea leihlo tikologo.
Go tswalelwa ka ntle ga dikgoro, ka ntle ga ge go tswalelelwa ka ntle ga dikgoro e le go iphetolela go seteraeke.
Mekgatlo ye e etilego pele ya Afrika Borwa gabjale e sepetša dithuto/dikolo, go šupa gore go na le tlhahlo ya semmušo ye kaone ya talente ya baswa yeo e itšweletšago.
Mong o swanetše go tsebiša SAPS ka tahlegelo, ka go abelana ka nomoro ya tshenyo ya leina.
Kabo le thomelo ya motswakotii wa maswi go Polase ya Diteko ya Outeniqua.
Makalatirelo a sephodisa lefase ka bophara a gatelela nyakego ya tšhomišano mererong ya phethagatšo ya mešomo ya sephodisa.
Vish Suparsad o šometše Khansele ya Dipanka ka leanotshepedišo la lekala la tša go panka go abela batho bao ba itlhokelago ka phihlelelo ye kaone go tshepedišo ya go panka.
Ka nnete o rerišane thutakhemisi le nna gomme re thulane le go feta ka moo tsela ya khemikhale e bego e le ka gona.
Ga go na mapheko go feta le ka godimo ga ao a tšweleditšwego ka tokumenteng.
Re tla abela dihlongwa tša rena ka dithulusi tša tlhahlo gape bjalo ka Cape Administrative Academy.
UNCLOS ga e hlame mananeo afe goba afe a boditšhabatšhaba le gona gabotsebotse e emela seemo sa melawana ya molao wa boditšhabatšhaba wa dinaga go o obamela go mediro ye e amanago le tša lewatle.
Gabjalebjale re hlagišitše tsela ya go netefatša boleng go mešomo ye e amanago le kgwebo ka moka, ye e bitšwago Quality Council for Trade and Occupations.
Dipoelo di akaretša temogo ya nyakego ya go aga mabokamoso ao a kgotlelelago.
Ge ke itebanya le motšhotšhisi yo ka se, lešata la gagwe go ya ka nna le be le šoma go tiišetša dipelaelo tša ka mabapi le se.
Go ya ka kgopolo ya ka re ka se tsoge re e bone gape, e ka se tsoge e bile ekišitšwe, Hackett a bolela ka Sontaga.
Pego ye e abelana ka tshedimošo godimo ga tshenyo ya ka boomo ya setlabela sa sephethephethe.
Tše di nyaka gore go šoganwe le tšona le semeetseng gore go kgonwe go fetela pele mo go NEPAD.
Tlhamo ya Pratley putty ke yona e le noši ya Afrika Borwa go ya lefaufaung.
Hesketh King ke setlabela seo se thušwago ka ditšhelete se se laolwago ke Salvation Army ye e abelanago ka kalafo ya banna ba bagolo le bao e lego ba bafsa ba ba nago le bothata bja diokobatši goba bjalwa.
Ee, ga se ka bona lebaka lefe goba lefe la go dira seo ka nako yeo, se se be se theilwe godimo ga ditemogo tša go swana, go kgeloša tše di re tlišitšego mo re lego gona.
Ge e le gore mašakanabora a akareditše ditemogo tšeo di dirilwego nakong ya stediamo seo se se nago motho.
Tshedimošo ye e šomišwa go hlakanya dikabelo tša UIF tše di lefelwago go UIF.
Ka baka la ditšhitišo tša ekonomi, go na le nyakego ya go phatlalatša methopo ya maphelo ya setšhaba, bobedi ka tsela ya tikologo le ka tekanyetšo ya tlhokomelo.
Mmaraka wa Tšweletšo ya Merogo wa Philippi o akanyeditšwe go ya ka maemo a polokego ya dijo a boditšhabatšhaba le go akaretša ditlabela tša tshepetšo tše tiišeditšwego tša HACCP.
Burgundy ke selete sa beine se bohlokwa kudu go la France le gona ke se sengwe sa tše bohlokwa kudu mo lefaseng, gagologolo ge go bolelwa ka dibeine tša boleng.
Le ge go le bjalo, tshepedišo ya kakaretšo mo lefaseng gabotsebotse e hlaloša leswa lereo le tlwaetšo ya boipušo bja bosetšhaba.
Tshedimošo ya mabapi le ka moo go ka fihlelelwago Sepetlele sa Tygerberg ka mmepe le diiri tša go etela.
Datha e etšwe boima, go lebeletšwe gore se e be e le diphatišišo tša sampolo fela.
Dinyakišišo le diphatišišo tša tšhomišego tša dinyakwa tša bašomiši di swanetše go dirwa.
Gape nka rata go hlagiša tebogo ya Afrika ya kabelo ya Turkish Red Crescent Kizilay go masolo a thušo a boditšhabatšhaba go thekga kontinente ya Afrika.
Ke a mangwe a makala a go fapafapana ao a kgatilego tema ka go disamiti tše re ka go aga godimo ga tšona tša tlhomo ya lesolo la 'Rwala Maikarabelo'.
Hlogo ya ngwaga wo, "Ditemošo tša Maphelo ka Motsoko", e fa tshedimošo ka ditemošo tša maphelo tše di tšwelelago go dipakana tša disekerete bjalo ka ye nngwe ya ditšhireletšo tše maatla kudu kgahlanong le leuba la boditšhabatšhaba la motsoko.
Bohlatse bja Facie bja diteng tša rekote ya tokumente.
Ditherišano di tla thomiša ka potlako ka nepo ya go ruma tumelelano ya dithekišo.
Leselawatle e šupa seketswana sefe goba sefe goba selo se sengwe seo se kgonago go šomišwa bjalo ka mohuta sa tshepetšo goba mosepelo godimo goba ka fase ga meetse ka ntle ga seketswana sa go thala godimo ga maphoto goba seketswana sa go sesa.
Fikile Masiko, moemedi wa Young South African Women in Dialogue, o hlohleleditše Basadi go hwetša ditharollo ka tsela ya poledišano.
Ga se wa fetoša ponagalo ya senamelwa, ke fela dinomoro-polata?
Go latofatšwa gore ka tšatšikgwedi ye go bolelwago ka yona, mohlahlobi o ile go ngwako wo go dulago basetsana a swere mabotlelo a mabedi a bjalwa.
Laetša dikgoba/diphošo ka kabong ya ditirelo le go kgontšha dipoledišano mo kgatong ya Tikologo.
Le nna ke tloga ke tšweleditše maikutlo a ka kudu mabapi le tlhokego ya ditlabela le dithekgo tša ditšhelete tša kgwele ya maoto, ge go bapetšwa le rakpi le khrikhete.
TRP e nepile go kaonafatša polokego ka go intasteri ya dithekisi, le gona e abelane ka sebaka sa go bea intasteri ka fase ga molao.
Gagologolo, tšhupetšo ya tikologo go direkote tše ga e sepelelane ebile ga e gate ka mošito o tee le tlhako ya tikologo ya Stats SA.
Kgoro ya tša Maphelo ka gona, ka dinako ka moka, e hlohleletša dikamano tšeo di nago le khuetšo ka tsela ye e kgahlišago go maikemišetšo a yona a bosetšhaba.
Le ke lenaneo le le feleletšego, le le akaretšago go beakanywa ka tshwanelo ga ditlabela tša maphelo tša sepetlele, theknolotši ya tša maphelo le boleng bja ditirelo tša maphelo.
Ntwa ye e tšerego nako e telele ya tokologo ya ekonomi e thomišitšwe ka nako yeo.
Bakgopedi ba mošomo bao ba hlaotšwego ba tla tlamega go lefela ditshenyegelo tša bona tša mosepelo.
Ditahlegelo tše di ka bapetšwa go dintlha tše di akaretšago masetlapelo a tlhago bjalo ka mafula goba komelelo; bathopi; go utswa le go utswiwa ga dipuno, ditlabela, leruo, metšhene, bjbj. le go thubja ga magae.
Bao ba thwetšwego gabjale ga se ba swara maemo a Batlatša Balaodi-Pharephare a a dumeletšwego go la Kantorokgolo.
Le gona - go e bea gabotse - go ka se be le dikgogakgogano tše di bago gona.
E ka ba o e fetišitše ka lebelo goba e ka ba yeo e no ba fela kakanyo?
O se nwe meetse go tšwa thepeng, le ge e ba ka mafelong a boithabišo a maemo a godimo.
WCED e beakantše diphuthelwana tša methopo ya dithutišo go barutiši ka tšhomišano le diyunibesithi tša tikologo tše nne go aga tsebo ya diteng le mabokgoni a go ruta a barutiši bao ba se nago mangwalo le bao ba nago le mangwalo ao e sego a maswanedi.
E abelana ka mehutahuta ye e feletšego ya ditirelo tša balwetši ba ka ntle le tša tšhomišano, go tšwa go tša bobui le tša malwetši a meno go ya go malwetši a marapo le terapi ya polelo.
Mabapi le dipilipote tše pedi tše di kopantšwego mmogo, kwalakwatšo/papatšo e tla bontšhwa ka aksis ya tekatekano ye e tsepamego le tsela yeo sephephethe seo se tlago e e swerego.
Monna go bontšha o ka re o tlile ka tsela ya go ba tshephiša dibaka tša mešomo, go ba gokela lefelong le le itlhaotšego moo ba katwago gona.
Ya mafelelo e swanetše go ntšhetšwa go Kgoro ya Dinamelwa le ya Mešomo ya Setšhaba.
O boletše gore ke sa tšwa go bolela ka tsela ye e kwešišegago ka fase ga boikano gore theipi e theipilwe, ga se ka bolela seo.
Mo mafelelong a letlakala go na le akhaebe ya Melaokakanywatšhišinywa [Green Papers].
Klaemete e swana kudu le ya Afrika Borwa, ya dilemo tše di fišago kudu le marega a boruthwana go feta East Coast.
Sekolo se na le mehutahuta ya diokhestra tša dithapo, dipente tša phefo le okhestra ya simfone.
Ditumelelano tša kgwebo tše di mpshafaditšwego tše di lego tshedimošong le di-SLA tša dipeakanyo tša tsenelano tša bosetšhaba, tšwetšopele ya kgwebo le kabo ya ditirelo ye e kaonafaditšwego ya dipeakanyetšo tšeo.
Lefelo le le nago le khuetšo la boemafofane, go akaretšwa lehlakore la naga ya boemafofane.
Go tla ba le tiragalo ya setšo nakong ya mantšiboa mo Montecasino go la Johannesburg.
Mama, gape le wena o boletše gore o kwele gore Mamasela o be a le gona go tirelong ya bošego ya poloko ya Sonto.
Mmušo wa nakong ye e fetilego o hlokomologile ditšhaba tša gaborena mo Cape Flats.
Mokhomišenare wa go eniša o swanetše go tiišetša gore ba kgotsofetše mabapi le boitšhupo bja motho yo a abelanago ka bohlatse le gore will ke wili ya motho yo a abelanago ka bohlatse.
Ke na le bonnete bja gore go tla ba le ditiragalo tše dingwe tše e ka bago e se nnete.
Go letetšwe gore peo-marumo fase e tla phethagatšwa ka botlalo ka morago ga tharollo ya morero mabapi le tshwarelo.
Bodiidi bo fediša maemo a mangwe ao a sa nyakegego bjalo ka bosenyi, phepompe le go phatlalatšwa ga malwetši a go fetela.
O tlaleleditše ka gore Sebjana sa Lefase se ga se fela mabapi le kgwele ya maoto - se mabapi le maikarabelo a tša leago le "go tliša batho go ba felo gotee ".
Ke leboga kudu, ke ikwa e le gore o bile le lerato kudu ka go ba gona ga gago.
O tloga o nepile bjang ka dinako tšeo, o na le rekote?
Toropokgolo e na le lenaneo la tlhabollo le le matlafetšego leo le nago le nepo ya go ikgetha go phetogo ya klaemete - yeo e hlaotšwego bjalo ka tšhošetšo ye kgolokgolo go tikologo e le noši go lefase.
Ditoropo tše di welago ka fase ga taolo ya Mmasepala wa Tikologo wa Ngwathe di itemogela mathata ka ditirelo tša kabo ya meetse a mantši le gagologolo go ditoropo tša Edenville le Koppies.
Molao wo o beakanyetša gore go hlangwa ga khomišene go kwešiša le go beakanyaleswa mmušo-selegae mo go Cape Metropolitan Area.
Motho yo a latelago yo a tlilego go bolela ke Ann Mackay, yo a tšwago go protšeke ya Bao ba Phologilego ba Dikgaruru ya KwaZulu-Natal.
O hlohleleditše ditšhaba tše dintši go thekga foramo le go kgathatema ka mafolofolo ka go bea gabotse ya boyo bja tšona.
Ngwana o theletšwe ka segoleng, eupša a itemogela dikgobalo tše kotsi tša go kgoboga molaleng wa gagwe, ka morago ga moo mmagwe a tlogela go dira maitekelo a gagwe.
Tšwetša pele bašomi bao ba nago le bokgoni bja go fapafapana, go emelwa ka kakaretšo le go ba bonolo, ba ba kgontšhago mokgatlo go itokišetša ka potlako go tikologo ye e šomago ye e fetogago.
Tla sekolong e sa le mesong gomme o bonala a sa be le mafolofolo a go boela gae ka morago ga moo.
Ditshonto le ditlabela tša go swana malebana le phahlo ya bona bjalo ka ge e abetšwe maloko go maemo ao a bapetšwago a diponelopele tša ditiplomate.
Mo go ditemokrasi tše di theilwego, ofisi ya godimo e šireleditšwe le gona bao ba thwetšwego ba abelwa tshonto.
Moo e lego gore sešole se abelana ka ditlabela tša tšhomišo ka setšhaba di tla swanelwa ke go amogela ditlwaelo tša peo ya diporeisi ya maleba le ditefo tša bona tša go sepelelana le mmaraka tše di sepelelanago le melawana ya DOF.
Ke ithekgile ka bohlatse bja hlatse ye mabapi le seo.
Ditatofatšo gantši di lebanywa go mmušo, eupša go na le makala a mabedi ka go ditraskešene tše di sa lokago tše.
Isidima, ge e fetolelwa go tšwa go isiXhosa e ra gore "go kgontšha ditšhaba tše di hlomphegago".
Dikoša tša gagwe, "Aluta Continua" le "Gauteng" di be di bolela ka bokgafo bja gagwe go ntwa ya tokologo le gore lebaka la bašomi ba Afrika bao ba tlaišwago ka meepong ya gauta ya Afrika Borwa.
Ke tsebišitšwe gore baswa ba be ba toyi-toya ka gare ga pese.
Le ge go le bjalo, tselaphapani ya Southbound e tla dula e bulegile dinako ka moka.
Ka ntle ga se, seemo go la Iraq se a nyamiša le go ba befa go tšwela pele.
Go ikopantšwe le maphodisa a Gluckstadt le gona molato wa polao o butšwe.
Go diaparo le mašela le gona re phethagatša maanophethagatšo a bohlokwa.
Le gona ge ke be ke le moo ke hlatswa, hei, o a tseba ga ke kgethollo yo ga ka mmala, ka semorafe, eupša o a tseba ebile ke be nka se bolele leina.
Re lemoga ditokelo tša Iran ka fase ga NPT go tšwetša pele dinyakišišo, tšweletšo le tšhomišo ya enetši ya nyuklea go merero ya khutšo ka neelo go ditlamego tša yona tša NPT.
Bagononelwa ba babedi ba letetšwe go tšwelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Ingwavuma.
Dipoelo tša sepolitiki tša ponelopele ye ya go bonela kgole di ka lemogwa lehono ka tsela ya tielelo ya sepolitiki ye e phatlaletšego le matlafatšo ye e gatelago pele ya ditlwaelo tša temokrasi.
Ka lebaka la go se be le bonnete bja dipoelo tša melato ya kgorotsheko ya ka godimo, tahlegelo ye e kgonagalago go Sekhwana e ka se laetšwe bontši ka tsela ye e kwešišagalago.
Bahlomphegi ba bangwe ba go fapafapana go tšwa go Dikgoro tša Bosetšhaba le tša Tikologo gape ba tsenetše go khupollwa.
Re keteka fela go fela ga mengwaga ge e le gore re swere tsela ye e lebilego thoko ya maleba.
Nanotheknolotši ye e theilwego go dipeakanyetšo tša tlhwekišo ya meetse di ka fokotša go lebagana le malwetši ao a hlolegago ka meetseng bjalo ka kholera.
Ngwagakgolo wo o fetilego, setu se se belaetšago seo mafelelong se bipilego naga ya gaborena se ile sa fedišwa ke lešata la dithunya tša ntwa.
Go lebeletšwe phethagatšo ya gagwe ye e kgahlišago ya ekonomi, lekalatirelo la kelo la Moody le kaonafaditše kelo ya naga.
Dikgomo tše di lego kgauswi le go tswala dinamane ga se tša swanelwa go tshwenywa ka ge di tla leka go diegiša go tswala ge go na le bao di sa ba tsebego kgauswi le tšona goba ge di le lebane le maemo a tikologo ao a sa tlwaelegago.
Labohlano ke letšatši la mafelelo la lebelo la relay la matšatši a mararo go la Beijing.
Merero ya legae ye e amago gampe ditemogo tša Yuropa go Afrika Borwa bjalo ka mogwebišani go tša ekonomi le tša bokamoso bja naga di swanetše go hlaolwa ke batseta le go tlišwa pele go bewa šedi ke Mmušo.
Sehlophatšhomo sa sephodisa sa Garsfontein se ile go nyaka difatanaga tše di utswitšwego.
Ditšhelete di a nyakega fela mo go peakanyong ya lenaneokgoparara la ERM eupša gape le mo kaonafatšong ya ditshepedišo tša taolo ka mafelong a hlaelago.
Lynn Pascoe ye e boletšwego gore pulo ya kopano ya lehono ye e swaetšego go thoma ga kgato ye mpsha ka go nyako ya tharollo ya Western Sahara.
Go molaleng ka gona gore ditemokrasi tše pedi tše di tšwelelago tše di lebanwego le palo ya ditlhohlo tše mmalwa tša tlwaelo.
Tšhelete ya saposkripšene e ka se fetolwe ke Komiti-Phethiši nako le nako.
X e tla ra gore bobolokelo, kamora ye maatla, lepokisi le maatla, thili, retšistara ya tšhelete ya seatla, lepokisi la tšhelete ya seatla goba sebjana sefe goba sefe se sengwe sa tšhelete goba motšhene ofe goba ofe wa go frenka.
Ripa ditlabela gabotse go netefatša pitlaganyo ye botse le bonolo bja kabelo.
Go tloga moo lekala la Boahlodi bja tša Semolao le tšwetše pele go diriša setiši sa mošomo sa elektroniki le gona di-IPV di hlohleletšwa go e šomiša tšatši ka tšatši.
Go kaone go utolla ka dihlopha le go kgomarela go mekgotha ye e nago le leemaema ye e laetilwego gabotse.
Mokgoboketši wa Bohlodi bja tša Bosenyi a ka se bee leihlo bagononelwa ka temogo ye e sa šuthego, sefatanaga, tlhodi ya maoto, go rekota ga vidio goba go tšea dinepe go thekga dinyakišišo.
Šomiša dikgokaganyo le tshedimošo ka fase go hwetša tše ntši mabapi le CoastCare.
Profešene ya tša booki ke profešene ye e hlomphegago, ye e akaretšago bašomi ba seprofešenale ba baoki bao ba ikgafilego go tšwa ditšhabeng ka moka.
Ga se gwa swanelwa go ba le kgethollo ye ya poelo morago ka morago ga gore SANLAM e holege thwii go tšwa go kgethologanyo.
Ge e le gore monna ke sephedi sa moya, gona ka nnete mogopolo wa gagwe ke sebopego sa ka ntle, ye e sego sa mmele se se laolago sebopego sa mmele wa gagwe.
Oketša dikholego tša rena go tšwa go nyakego ya tsenelano ya dilete ye maatla ya mešomo ya tša boeti, ka go hlabolla masolo ao a kwalakwatšo ao a nepilego baširiši a go ikgetha.
Melawana ye mengwe ya tlaleletšo ke ya ka lebaka le dirišwa go maemafofane a ACL.
Re tšwela pele go bea leihlo seemo ka go se kgaotše ka tsela ya ponelopele ya rena go la Ramallah.
Ge ke fihla go la Sunset, bahlapetši ba Makgowa moo, ba be ba ntlhapaola kgafetšakgafetša ebile ba mpitša ka maina.
Ka lebaka la magato a potlako a mohlankedi wa sephodisa yo a bego a se mošomong le mošomimmogo wa gagwe, masogana a mabedi go tšwa go la Tshing ka ntle ga Ventersdorp ba ka kgolegong, ka morago ga go golegwa ka lebaka la go thuba ntlo le go utswa.
Ka gona se ke tšhomišanommogo magareng ya makala a mararo a a tšweletšego gomme re tla e tšwetša pele.
Tšhaena e rata go gatelela gore ga go na mmotlolo wo o sa fetogego goba wa motheo wo o ka dirišwago gohle wa pušo ye botse, pampiri e boletše bjalo.
Makga a mantši moraloki wa kolofo o nyaka nako ya go itlwaetša.
Lepatlelo le lengwe le le lengwe le na le sebopego sa go fapana ka gona melao kakaretšo ga se ya swanelwa go lebelelwa thwii ka go seemo se sengwe le se sengwe.
Go ntšha mahlo dinameng ga makala ka moka ao a amegago go hlotše gore go be le kanegelo ye ya katlego ebile SAPS Villieria e nyaka go leboga batho ka moka ba ba amegilego ka seabe sa bona.
Le gona o ka akanya gore ke mabotlelo a makae ao o a bonego a feta?
Maphodisa gape a utollotše dillathekeng tše tharo gammogo le diraloka DVD tše pedi.
Ge dilakalaka le tšona di swanetše go tšhumiwa goba go thuntšhwa go thoto ya setšhaba, tumelelo ya mong wa mabala ao e swanetše go hwetšwa pele.
Tšhatha ya SABC le yona e go nyakego ya go swana ge e le gore e swanetše go fiwa maatla a Palamente go dula e le mmegaditaba wa setšhaba.
Ditlabela di akaretša tsela ya ka thoko ga lefelo la go dula le thapile ye e nago le ditora le bokhuto bja dinonyana.
Thušo le yona e tla fiwa go dinyakišišo tše di sepelelanago le tlhabollo ya tša boeti le ekonomi.
E tla rwala maikarabelo legatong la tiro goba go tlogela gofe goba gofe ya mohuta woo.
Melao ye e beakantšwego ka tshwanelo e tla ama togaganyo ya ditirelo ya potlako le ye e šomago ka tshwanelo.
Le yona gape e lemoga gore ditšhitišo, tše bohlokwa tša tielelo ya tikologo, di ka hlola boitlhagišetšo.
Ipeakanye go phethagatša leanotshepedišo ka tshwanelo, ke tsela ya maleba le ka boikarabelo.
Se se tla dirwa ka tsela ya dihlongwa tša FET tša Thuto le Tlhahlo tše di Tšwetšwago pele tše di tla hlaolwago ke Yunibesithi ya Walter Sisulu le kgoro.
Melawana ya tlaleletšo ke ya ka lebaka le e dirišwa go maemafofane a ACSA.
E ka ba o tseba dika le kalafo ya go lebana le kgase ya go ntšha megokgo?
Ditaetši tša infleišene di baletšwe ka go šomiša dirotwana tša go fapafapana tša dijo, tša maima a go fapafapana ao a amanywago le ditšweletšwa go lebeletšwe naga yeo e amegago.
Kelo ya thušo ya ditšhelete ya praebete go tshenyegelo go mmušo mo dipapading.
Tshenyegelo ya Mmakgonthe mo go diprotšeke nakong ya mafelelo a kotara.
Ka lebaka la bohlokwa bja RDP, tshenyegelo godimo ga tšhireletšo e swanetše go bolokwa go maemo a maleba.
Diholo tša setšhaba di ka beeletšwa ke setšhaba ka tefo ya tšhelete go ditiragalo le meletlo ya go fapafapana.
Mmušo o tla diriša, ka tsela ya Dikgoro tša Merero ya Naga le Diminerale, methopo ye megolo ya go potlakiša tshepedišo ya go hlopšhwa ga mothopo wa datha wo o fihlelegago gabonolo.
Setšeadiswantšho le dillathekeng tše di utswitšwego di hweditšwe ge bašemane ba bane ba swerwe.
Ga go na mafelo a bodulo go bontši bja badudi/baagi.
Modumo ke dipoelo tša diphetogo tša kgatelelo mo moyeng, tše di hlolwago ke mororomelo goba mokurukuru.
Molato wa polao o nyakišišwa ke Matseka mo SAPS ya Mbongolwane.
Le ge go le bjalo, ga se gona mo karolong ye seo se thibelago makala go ganetšana gore go fihlelelwe tumelelano goba go fihlelela tumelelano yeo.
E ka ba se se kile sa šomišwa ke bjalo ka JOC go ya ka tsebo ya gago?
Nka se se hlaloše ka tsela yeo, bjalo ka yeo e lego "itlhamilego go fihla menong".
Dikgetho tše di utollwago tša mehuta ya dišaka tša tlaleletšo di laolwa ka tšhomišo ye e sego ya go dirišwa.
Lenaneo le nepile go malapa ao a hlokometšwego ke basadi, ao a bonwago ke mekgatlo ya badudi le Makhanselara a Wate ao a amegago, go ba ao a itopelago tša fase.
Maitekelo a mmalwa a dirilwe go hlaloša ka tsela ye e kwešišegago dipapadi le boithabišo.
Ga ke nyake go botšiša potšišo, eupša ke na le bonnete bja gore Mna Boinamo o nyaka go dira bjalo.
Tona Mapisa-Nqakula o boletše gore kgoro e dirile dipeakanyetšo tša gore balatedi ba kgwele ya maoto bao ba etelago ba abelwe di-visa tša ditiragalo tša dipapadi go sego di-visa tša motheo.
Ditšweletšwa tša petroleamo tše di hlwekišitšwego di sepetšwa ka tsela, seporo, diphaephe le ka go kopanywa ga tšona go tšwa mafelong a tlhwekišo a mabopong go ya mafelong a bobolokelo a ka nageng.
Molaotshepedišo wa merero ya ka ntle wa ka morago ga kgethollo ka gona e theilwe go leka go aga Afrika ye kaone le lefase le elago tlhoko le gona leo le lokilego kudu.
Tšweletšo le phatlalatšo ya karolo ya go omelela go mafela ka morago ga go dira matšoba.
O tsene sekolo sa gagwe sa poraemari go la Butterworth le go phetha mengwaga ya gagwe a le sekolong sa sekontari sa bašemane sa Roman Catholic, De la Salle College, go la East London.
Ditransekšene magareng ga diakhaonte le dikhwama tša ditekanyetšo tša tlaleletšo tša go fapafapana ga se tša tlošwa, eupša di bontšhwa bjalo ka ditšhutišetšo go diakhaonte le dikhwama tše dingwe tša ditekanyetšo tša tlaleletšo.
Ga go diphetišišo tša WHO goba ditlhahli tša Afrika Borwa tše di rekotilwego.
Dipeakanyo tša maemo a fase, tše di sa šomego gabotse goba di sego gona tša kgoboketšo ya ditlakala le tša tlhwekišo ya mekgotha.
Furu ya sešegong e kaone bjalo ka panka ya furu ka lebaka la gore furu e a bola nakong ya polokelo.
Seemo se se tiilego sa sepolitiki le ditseno tše di golelago godimo di kgahlanong le tlhohleletšo ya dithulano, le kgolo ya ekonomi ka kakaretšo ke tsela e le noši ya go thomiša ka twantšho ya bodiidi.
Ditlhahli tše gape di tla nolofatša tšhomišano magareng ga di-AHSC tša go fapafapana.
Ka tikologo ya boraro ya pontšho ya papadi ya metlae ya go ema-ka-maoto ye e swarwago kgwedi ka kgwedi ye e atlegilego kudukudu.
Go hlagiša kgathotema ya tikologo ye e oketšegilego ka go taolo ya methopo le go netefatša gore mananeo a tloga a e ba ao a hlomamego ka tsela ya tikologo le lephelo.
Ge a bolela le babegi ba ditaba, Holmes o boletše gore ga go na yo a ka lokollwago ka go kweša bohloko baagi le bašomi ba tlhakodišo: e ka se be marabele, le ge e ka ba mašole a mmušo.
Bakgopedi ba mošomo ka moka bao ba hlaotšwego ba tla tlamega ke go tsenela dipoledišano.
Papadi e dirile histori gabjale ka go dira gore papadi ya mathomothomo ya Afrika Borwa e bontšhwe thelebišeneng go Eurosport, e lego sathalaete ya dipapadi ye kgolokgolo ya Yuropa le netweke ya dikheibole.
Re kgopela tshwarelo godimo ga go le swarege gabotse gofe goba gofe go go ka bago go hlotšwe go fihla mo.
Di-CPM di hlangwa ke dipampiri tše di tlišitšwego ke batho bao ba nyakago go kgathatema go khonferense bao e ka bago maloko goba e ka se bego maloko ka kakaretšo.
Go tla ba le phetogelo ye kgolo kudu go tšwa go maemo a bogwebanoši.
Ditsela tše di be di le kotsi go swana le Old Klipfontein goba Old Crossroads ka moo di ka bego di le ka gona.
Bagononelwa ka mmotorong ba golegilwe le go tšwelela pele ga kgorotsheko ya Maseterata wa Secunda.
Etela karolo ya maloko go wepesaete ya SAPP go hwetša dintlha tša kgokagano.
Borakontraka ba gopotšwa gore ke fela kopano e tee ye e swanetšego go tsenelwa.
Diklaente tše bohlokwa tša SAWEN ke badudi bafe goba bafe ba Afrika Borwa ba basadi ba ba nago le goba ba laolago kgwebo bjalo ka karolo ya go tšweletša poelo, ka gona ba le seabe go kgolo ya ekonomi ya Afrika Borwa.
TAMA e ikemišeditše go hwetša dikwano tše mpsha le go hlama dikgwerano tša tšhomišano ke dikgwebišano tša kgwebo tša bokamoso.
Gore go hwetšwe seswantšho se se feleletšego sa seo se diregago mo memmasepaleng, tshedimošo ye ka moka e swanetše go kgoboketšwa, go kopanywa, le go sekasekwa.
Nka se rate go eta ke sepelasepela go bolela ka bophelo bja ka ntle le tefo.
Bagwera le bona ba sengwalwa sa ditaba sa Kalari sa kgafetšakgafetša, go hwetša go kopano le batho ba megopolo ya go swana le bona le go abelana dikgopolo gammogo le go amogela ditaletšo go dipulo tša dipontšho ka moka mo go Kalari.
Monna yo a bego a itira o ka re o sepetša ditirelo tša go upa ka malapeng o utswitše dibenyabje le sellathekeng go tšwa ntlong ya Reservoir Hills beke ye e fetilego ka Mošupologo.
Bašomi ba polase le bašomi ba ka malapeng ga ba akaretšwe ke Molao wa Meputso.
Mogononelwa o tee o bonwe a tloga lefelong ka potlako ka sefatanaga se se ntsho seo se sa tsebjego se go kgolwago gore ke sefatanaga sa go ngwega.
Go gononwa gore bagononelwa ba golegilwe nakong ya lesolo leo le etilwego pele ke bohlodi.
Go bolawa ga baswa ba bahlano bošegong bjo bo fetilego e bile tiro ye šoro, le gona re ipiletša go maphodisa go tšea magato ka potlako go thibela tšhollo ya madi ye e ka tšwelago pele.
Mna Modulasetulo ke tšea se ka tsela ye bjalo ka bohlatse bja mabarebare.
Ka moragonyana lesogana le le lahletšwe diatleng tša Col De Kock le gona ga se wa kwa selo ka lesogana le.
Re nyaka go tseba gore o nagana eng ka Dipapatšo.
Ke ntwa ye e hlangwago ke mohuta o moswa wa manaba.
Bašemane le basetsana ba bantši kudu go tšwa ditšhabeng tše di itlhokelago ba fetogela go diokobatši le dihlopha tša basenyi bjalo ka ditsela tša go ngwega go bophelo bja ka lapeng bjo bo tšhošago.
E ba lokolla go tšwa go sebopego sa taelo sa botho, tatelano ya theknolotši ye, le mokgatlo wa tša leago wo o amanago, ka moo o laetšago.
Go se go dirišwa go sengwalwa sa mmakgonthe se se positšwego go USENET.
Ga ke dumele gore Moprof Haysom o bone tokumente ye, aowa.
Tlhago ya go se matlafale le ya dithulano tša sepolitiki ka Kapa Bodikela.
Dinaga maloko go akaretša motšule wa tlhahlo mo go Interpol le ditirelo tša wona ka go lenaneo la tlhahlo la maleba go dihlongwa tša sephodisa le National Central Bureaus (NCB).
Sehlophatšhomo sa bakgathatema ba ba bantši se se nago le Jowsco, Kgoro ya tša maphelo ya bosetšhaba le ditirelo tša taolo tša tšhoganetšo tša Toropokgolo ya Johannesburg le hlomilwe go thuša kgoro.
Dihlongwa, ka tsela ya tshepedišo ya tekanyetšo, di swanetše go netefatša gore thušo ya ditšhelete ye e nyakegago e lebišwa go phethagatšo ya ERM.
Hlwekiša maphoto ka filthara kgafetšakgaefetša gomme o tloše dimateriale tše šele go tšwa go seroto se se ngangegilego.
Afrika Borwa e na le setšhaba se se golago ka lebelo le go phela bophelo bja setoropong eupša kgolo ya setšhaba e tla hlola gore go be le baagi ba dinagamagaeng ba dipalopalo tše tiilego.
Go dira le apolosteri/go rokwa ya ditulo tša dinamelwa tša sefatanaga, go sa lebelelwe mašela a a šomišwago, dilogwa, mokgopha, bjbj.
Sepetlele sa Bana sa Red Cross War Memorial se tla tšwela pele go abelana ka ditirelo tša phaetiatriki tša tlaleletšo tše feleletšego tša boikgafo tše di nago le mehutahuta ye e fapanego ye e lego ditsebi mafapheng a tšona.
Ga go na molao goba mmušo o mongwe wo o ka fetago dipeakanyetšo tša Molaotheo.
Tekanyetšo le marobalo a sehlopha, go akaretšwa ya bahlophi-ba-ka-morago, le tšona di gona.
Mo tirišong ye, mošomo wa rena bjalo ka maloko a palamente go tšwa mafelong a go fapafapana ao a hwetšwago kgolekgole o tloga o eba o bohlokwa kudu.
Ke go tlola molao go go huduša lapeng la gago ka lebaka la seemo sa gago sa bophelo.
Go bea marumo fase go la Lebanon go tshwaro le ge e le gore seemo se dutše se sa tielela le gannyane.
O se ke wa lahlela ditšhila ka meetseng goba go a tšhilafatša ka tsela efe goba efe ya mohuta o mongwe.
Ntlha ya fasefase ye e fihleletšwego ke lewatle nakong ya dipaka tša diphulawatle tša seruthwane tša tlwaelo.
Wepesaete ya LGTA e go hlohleletša go lekola Setatamente se gore o hwetše tshedimošo mabapi le ka moo Wepesaete ya LGTA e šireletšago tshedimošo ya gago.
Le ge go le bjalo, Iraq le yona e laetša tšhošetšo go Afrika Borwa ka ge e le ka fase ga tlhahlo ya mohlahli yo a belegetšwego Serbia wa maitemogelo, Bora Milutinovic.
Palo le mehutahuta ya dihlongwa tša ditšhaba tša tikologo di a kaonafatšwa.
Mehuta ya magareng ka kakaretšo e jega kudu le go ba monate go feta mehuta ya molatšatši.
Dipharologanyo tše ke tša tšatšikgwedi ya pele ga Khonferense ya Polokwane le gona ga di tloge di sa tlwaelega ka botlalo go mokgatlo wo o nago le histori ye e ikgantšhago ka yona ye e hlohleletšago dingangišano tše maatla.
Tlhohlo ge go le bjalo go šala ya kabo ya go netefatša gore maikemišetšo ao a beeleditšwego a tšwetšwa pele ka tsela ya maleba le gore re diteng tša mmakgonthe go ditokelo tše.
Ka gona e be e le tlhohleletšo ya gago ye e dirilego gore ba thomiše ka go dira se sengwe?
Pušološo ya go sekena ga mošomo wa bokgabo, thulaganyo, go gatiša, go phuthela le thomelo ya Kgatišobaka ya Cape Librarian ya tekano ya nako ya ngwaga o tee.
Tše ke dilo tša go swana le malokwane wa khrikhethe a di šomišago go palo ya dikgwele tše di poutšwego?
Boitlhagišetšo le matšato a gago bjalo ka bakgokaganyi di swanetše go hlohleletšwa go netefatša gore katlego ya poledišano ye magareng ga mmušo le batho.
Gabotsebotse, kakaretšo ye e kwešišegago ya naga e tloga e le ye e bewago pele kudu.
Ba arabile ka gore o bethilwe ke "Mamma".
E thekga diprotšeke tša nošetšo, go thuba maswika, go buna ka metšhene le peakanyo ya dijo, gammogo le tšhomišo ya dikgase tše phelago go tšweletšo ya enetši.
Ditlhahli tše e sego tša semolao di akaretša bao ba sa hlahlwago ka tshwanelo, ba šomago go ditikologo tše di sego ka fase ga taolo ya bona gomme ba paletšwe ke go mpshafatša dilaesentshe tša bona tša tlhahli tša boeti.
E ka ba e be e le wena motho a le noši ka mo kamoreng yeo ya motho yo a nyakanago le bokgoni?
Tlhabollo ya ngwana go ya ka dikgato tša ngwana yo a golago.
Ka go šoma mmogo go dira sense ya kgwebo ye botse, go boloka methopo le go re dumelela go bea šedi go maatla a rena mabapi le seo se tlogago se le bohlokwa.
Tekolo ya Kamego ya Tikologo e tla eta pele le go abelana ka tshedimošo go tlhabolloleswa.
Pitter, yo a amogetšego tsebišo ye, ka morago o ngwadile tsebišo go ya go HDIO, van Tonder, ye e balegago ka tsela ye - ka kgopelo lebelela mo botlaseng bja tokumente yeo.
O hlohleleditše badirišani ka moka ka go intasteri ya tša boeti go thuša ka go bega ditlhahli tša boeti tše e sego tša go ingwadiša ka moka.
Re Thuša Bana ba Rena [We Help Our Children] ke mokgatlo wo o theilwego godimo ga setšhaba wo o lego ka Borwa bja Durban, mo motsesetoropong wa Wentworth.
Nakong ya diwekšopo barutwana ba rutwa mabapi le ka moo go ngwalwago dikanegophelo, ka moo ba swanetšego go itshwara ka gona nakong ya dipoledišano le ka moo ba ka amogelago go se amogelwe.
Re tshepha gore phethagatšo ye e tlwaelegilego ya tumelelano ye di tla tšwelela mo ngwageng ka moka.
Gabotsebotse bontši bja seo gabotse se diregago gabjale mo Kontinenteng se gakantšhitše bao ba hlokago kholofelo.
Mo mafelong a dinagamagae go la Afrika Borwa, palo ye e ka lekanelago malapa a dimilione tše tharo ba gotša mollo wa dikgong go dinyakwa tša bona tša enetši, gantši mo mafelong ao a tswaleletšwego le ka ntle ga ditofo goba ditšhimele.
Tše di latelago ke dikgokaganyo go diprotšeke tše gabjale di tšwetšwago pele ka go MCM.
E no tsenya mantšu a gago a bohlokwa ka lepokising la sengwalwa la Mantšu a bohlokwa gomme o klike kunope ya Nyaka go bušetša lenaneo la dikgatišo ka moka tše di sepelelanago le lentšu le bohlokwa.
Dipapadi tša batho bao ba golofetšego di swanetše go 'lokologanywa' ka kudu ka moo go ka kgonegago go oketša boleng bja thekgo ya ditšhelete.
Ke thabile go bolela gore iiLwimi e šetše e ngwadilwe go rekote ya thereke ye e kgahlišago mo mengwageng ye mehlano ya mathomo ya go ba gona ga gago.
Gabjale o a botšišollwa mabapi le go timelela le lehu la ngwana.
Ka fao le gona go bjalo, e na le TICAD go tšwa moo ke sa tšwago go boa gona lehono.
Durban le mafelo a yona o tikologo e ikgantšha ka palo ya mafelo a poloko ya tlhago a bogolo bjo bonnyane go ya go a magareng.
E be e šupa fela go ba tirelo ya tlaleletšo le ya thekgo go thibela "burn-out" ya baabi ba tlhokomelo bao ba gapeletšwago go hlokomela metswalo ye e lwalago.
Ke tloga ke tshepha gore bafenyi bao ba tseneletšego le bao ba holofetšago go tsenela phadišano ya kanegelokopana lehono ba akaretša bobedi moya le maikemišetšo a mongwalo wa Steve Biko.
Mna Mokanseliri, tše dingwe tša ditoropo le mafelo a rena di theilwe maina a Sejeremane.
Lekala la praebete le bohlokwa mo go lemogeng dinepo tša DPP.
Go tlaleletša, dinaga tše mmalwa ga se tša tšwa di tiišetša Prothokholo ye.
Thušo ya ditšhelete ya mmušo go abelana ka bokgoni bja mananeokgoparara a bontši bjo bo okeditšwego bo beetšwe mellwane le go ba se tsepanywe ka tshwanelo go palo ye nnyane ya thušo ya ditšhelete ya peakanyetšo ya kago ye mengwako.
Go na le batho ba bantši bao ba lwalago, ba bangwe ba bona ba tla ineela go malwetši a go thibelega.
Le gona ka nnete Somalia e tšwela pele go ba lefelo la dikgohlano tše šoro.
Maitshwaro a a laetša gore o na le dintlha ka moka mo kgatong ye.
Tshepedišo yeo ka yona diphaephe tše mpsha tša mPVC di kgokagantšwego go diphaephe tša thomelo tše kgolo tše di lego gona.
Bahlankedi ba CPU ba phuruphuditše ntlo gomme ba hwetša mapokisi ao a tswaletšwego ka kamoreng.
Ka nnete e ka se be gore re hlamile SANEF gore re kgone go ba le meletlo ya ditee ye e sa kgethollego go ya ka mmala.
Bahlankedi ba ka bobedi ba šomile gabotse le ka potegelo go ANC mo maemong a bona a mafsa.
Tshwarelo, ke nyaka fela go bolela gore ga se Chile, ke Chili, mohlomongwe ge re ka nagana ka se sengwe se se fišago.
E nyakile go ba kholego ka botlalo go tšwa go dikilogramo (kg) tša mathomo tše mmalwa tša motswakotii wa oc.
Aowa, e be e bolela ka mošomo wa sepolitiki le go bona mošomo wa sepolitiki bjalo ka bosenyi.
Bašomi ba akaretša bahlahli bao ba abelanago ka tlhahlo go barutwana/bahlahlobiwa.
Ka gona, re gopola le go keteka mediro ye megolo le ya bonatla ya baswa ba naga ya gaborena mo ntweng ya rena ya tokologo.
Tše dingwe tša tše di akaretša tlhabollo ya sekolo ka moka, moithuti, morutiši le tlhabollo ya boetapele bja motswadi, ditheknolotši tša tshedimošo le dikgokaganyo le kaonafatšo ya mananeokgoparara.
Masea ao a belegwago ke bomma bao ba kgogago ke a mannyane kudu go feta ao a belegwago ke bomma bao ba sa kgogego.
Leina la pele la kholetšhe ya, Cwaka, le be le e tšwa go nokana ya Cwaka, leo le rago gore nokana ya go homola.
Lesolo la Mohlakanelwa la Lekala la Durban la Bosenyi bjo bo Rulagantšwego le la Thibelo ya Bosenyi le bile le katlego go swareng ga bagononelwabagolo ba go thuba Metšhene ya go Ntšha Tšhelete (ATM).
Dinyakišišo di feditšwe gomme bekeng ya go feta balatofatšwa ba bararo ba hweditšwe ba na le molato wa go kata go kgorotsheko ya Fochville.
Musiamo wa KwaMuhle o bontšha Durban e le toropokgolo ya Afrika yeo e nyakago ponagalo ka gare ga merero ya dipolitiki tše mpsha.
Ke tla mmušetša morago mo nakong ye e tlago go ya ka mešongwana ya Esikhaweni.
Yeo e tla be e lebeletše melao ya kgahlanong le trasete, go ikhumetša ka ekonomi ka mo nageng go be go se selo sa maleba le ge e le se se lokilego.
Ditšweletšwa tše ntši tša maswi a go ba le makhura a a tlwaelegilego a tlase di ka letelwa.
Dinyakišišo ka ga, ebile di akaretša tswadišo ya Simmentaler go Borwa bja Afrika.
Ge moithuti a go botša mathata a gagwe goba o gonona tlhorišo, bula foltara goba faele ya go bula molato.
Ge o gonona gore mohiriši o tshela molao, ikopanye le Western Cape Rental Housing Tribunal goba moemedi gore a go eletše.
Tona o retile ACSA ka ga dipoelo tše botse tša matlotlo go sa lebelelwa dihlotlo tša tikologo.
Gape, tlhalošo ya poelano ka pukuntšung ke go iketla goba go bušetša segwera.
Le go feta Stetiamo la Green Point, protšeke ya IRT e tlile go leka mabokgoni a gago.
Ee, gomme a ke bontšhe gore se ke nako ya GMT.
Kgonagalo ya kopantšho ya metšhene ye meraro, go akaretšwa le kelo ya mošomo wa o mongwe le o mongwe, e laeditšwe ka tlase.
Mokgwa wa tlwaelo bophelo bja Basotho bo ka be bo sa bonwa le gore ditlwaedi tše dintši di sa phethagatšwa ka botlalo.
Mosadi o boletše gore o thomile go gohlola ge a le leetong la go boela Singapore pejana mo bekeng ye, kgoro ya maphelo ya Singapore e boletše ka setatamenteng.
Pontšho ye e lego gona ka ga batho ba baHananwa ba Profense ya Leboa.
Tshepedišo ya datha yeo e swerwego bjalo ka tirelo ya thušo ka dikgopolo tša kgwebo go ikhola.
Ka ntle le dithulano ka ga tlhweko le tshephagalo ya datha, ditšhupetšo tše di latelago di abilwego ke Sehlopha sa Tekolo ya Lekala la Toka ye e Kopantšwego [Integrated Justice Sector Review Team] di a laela.
Borokgo bja selemo ka gempe ya matsogo a matelele le thai ka kefa ya modiro.
Naa o ka hlaloša maitshwaro a maphodisa bošegong bjola bjalo ka a go se amogelege?
Bjalo ka ge ke laeditše, re ikopantše le makala ka moka a badudi ba Zimbabwe ka tatelano, ka nako ye nngwe le go feta mmušo wa Zimbabwe.
O ka no e ngwadiša eupša ke sa ganana le potšišo.
Ga ke na bonnete, eupša o bonala a le seemong se se mpe.
Gonarathnam o goletše Grey Street, Durban, le barwarre ba bararo le dikgaetšedi tše tharo.
Tikologo ye e hlwekilego ya lebopong go ditšhaba tša Motse-Kapa.
Ka go tiragalo ye nngwe le ye nngwe dihlopha di a phegišana, le gona sešupanako, le gona di ahlolwa go ditlhohlo tše nne - lebelo, bokgoni, bokgabo, le taolo.
Go ya le ka moo ke gopolago ka gona ga se ba tšwewa ka kgang, eupša ba be ba rometšwe go fiwa tlhahlo ya bošole.
Ge e ba go na le go gola ga matswele le ditlhoko le goba go ruruga ga mokotlana wa setho sa bonna - bona ngaka.
Go ye nngwe ya dintlo tše di sego molaong, dikarolo tše fapanego, go akaretšwa le dithaere, tša dipaesekela tša maotwana a mane di hweditšwe.
Tšhomišo ya gago ya Wepe Saete ya SANCTR ke karolo ya kwano go dipeelano tšeo ka moka, mabaka, le ditsebišo.
Re botše ka boripana, ge e ba go na le dikgopolo tše fapanego tša motheo magareng ga Fabcos le Nafcoc, tšeo di filwego sebopego se seswa sa kgwebo.
Afrika le yona e tšere sephetho sa go lwela tekatekano ya bong.
Ka gona bohle ka moka ka tshwanelo le be le hlobotšwe le bethilwe.
Mo dinageng tše dingwe, kopantšho ya ngwadišo ya batho le seka sa diphatišišo tša magae e šomišetšwa go hwetša maemo a datha ya mmasepala magareng ga dipalo ya batho.
WINSA e na le dinepo bjalo ka mekgatlo ye mengwe ya basadi - se ke go kaonafatša kemedi ya fase ya basadi mo makaleng a bona.
Hlatse e laeditše gore o be a le lehlakoreng la leboa la lepatlelo le ge e le gore o be a se lefelong la bodulo, ka morago ga lefelo la go dula.
Hlogotaba ya wekšopo ye ke "Go dira RNCS kharikhulamo ya gago".
Ba swanetše go bontšha kgahlego ya nnete ya dipolitiki go fediša go se kwane.
Masea ao a belegwago ke bomma bao ba kgogago ke a mannyane kudu go masea ao a belegwago ke bomma bao ba sa kgogego.
Dikgopotšo tša fekese le mogala di šomišwa go latišiša tšeo di sa arabjago.
Batswadi bao ba nyakago go godiša bana ba e sego ba bona ba lekolwa ka tlhokomelo le go amogetšwa tlhahlo ye e tseneletšego go ba thuša ka thokomelo ya ngwana, taolo ya ngwana le mabokgoni a botswadi le ditlhohlo tšeo go kopanwago le tšona mo kgodišong.
Bjalo ka karolo ya go godiša "Ngwana wa Mosetsana" ntlha ya TWIB ka Techno-Girls, basetsanyana ba hlohleletšwa ka diwekšopo tša bosetšhaba go tsena le dula mo makaleng a saense le tekhnolotši.
Go kaonafatša segwera bjalo ka seo se hlomilwego go ya ka makala a ditikologo tše nnyane.
Kgopolo yeo e lego gona ka ditswalle tša Afrika Borwa le naga ye nngwe le ye nngwe, le ge go le bjalo, e nyaka šedi e kgolo.
O thopile sefoka go tšwa go baphegišani ka yena ba seswai bao ba bego ba emetše diprofense tša bona.
Dipapadi di thomile go tsebja ka lebelo go mehlobo ka moka ka nageng, le ge go le bjalo mo tlholegong ya tšona e be e sa le tša bašweu ka babogedi ba mahlahla ba bathobaso.
Se se hueditše Pan-Africanists ba bangwe ba bantši, go akaretšwa le bangwadi ba African-American, diopedi le badiragatši bao ba amogelago ponagalo ya bona le go lwela kgethollo ka mmala mo lefaseng.
Bonnyane bja batho bao ba re thušago, Solly Terblanche, yo a dutšego a re thuša mo ditheeletšong tša rena ka moka ka setšeamantšu.
Hle ntlhalosetše gore "opmerkings" botse go ra go reng.
Go bewa ka fase ga taolo ya mmušo go tla thibela go bolokwa ga ditokelo tša diminerale le go dumelela phihlelelo ye e lekanego le ya tekatekano go bao e ka bago babeeletši, gagologolo bengmeepo ba bannyane.
Go se kgone go fihlelela tšhelete ya go reka/aga ntlo ke bothata bjo bogolo.
Gape ditiro tša maphodisa go la Hanover Park di hlotše tše dingwe tša go golegwa le go thopa bobedi dithunya le diokobatši mo lefelong leo.
Ga go na senamelwa seo se tla šomišetšwago morero wa papatšo.
Motšwasehlabelo o tlogetšwe le makgolo'agwe Motsesetopropong wa Mlungisi ka ge mmagwe a be a le mošomong.
The Copperheads ba atlegile bohodung bja ka pela bjo bo nyalelanago le ditiragalo tša go utswa metato le ditshipi, ba bolokela mmasepala dimilione tša diranta.
Ge re be re rerišana le badudi, ba re file dinyakwa tša bona tše tharo tša godimodimo - mešomo, kabo ya mengwako, le polokego le tšhireletšo.
Ke rata go thuša le go iponagatša go tshepedišo ka moka.
Go na le ditsela tše pedi tšeo o ka nyakago PALS Online Catalogue ka hlogotaba.
Mo lebakeng le letelele šedi e filwe go tiišeletša thušo ya matlotlo go dinamelwa.
Lekala la setšhaba le akanyeditšwe go ithekga ka ditsenwa tša papatšo, mphiwafela, dimphiwafela, dithušo tša ditšhelete, thekgo ya ditšhelete, ditšhelete tša boleloko gomme le swanetše go šoma ka tsela ya go se dire tseno.
Go dira bong ya kemedi ya ekonomi ya dipalo tša batho ba Profense.
Dipuku tša go bala tšeo di šetšego le go tlišwa ga dingwalo go tla dirwa mo bekeng ye go ya ka dinyakwa tša Lefapha la Thuto la Bosetšhaba.
Go tšwa go hloka makalatirelo a bjalo ka dikgwebo tša tikologo, dikgoro tše dingwe tša mmušo, goba dihlongwa tša dithuto tša maemo a godimo.
E gona gape ka makgobapukung a mmasepala ke dikantorong tša khansele.
Go bontšhitšwe talente ge bašomi ba be ba binela morethetho ya dikoša tša mmino wa House le Kwaito.
Kabo ya ditirelo ya lekala la setšhaba le tla šetša go oketša dibaka tša mešomo ka tsela ya kago ka go šomiša bašomi, le go matlafatša ditšhaba ka kgathotema le tlhahlo.
Go thibela bathobaso go fihlelela dibaka tša thuto le mošomo.
Go lekola ka go putlaganya ga boleng bja ditšhila tšeo di hlotšwego ke boima bja ditšhila tšeo ya go go lahlwa le šwalalanywa.
Ge e phethagaditšwe ka botlalo, Civil Scanning Solution e tla aba dikholego tše mmalwa.
Bone bjo ka moka bo tla tšwelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Stilfontein lehono.
Bagononelwa ba golegilwe gomme ba tla tšwelela go kgorotsheko ka pela gomme bafaladi bao ba sego molaong ba tla išwa senthareng ya bafaladi ya Lindela gore ba beakanyetšwe go boela gae.
Ge e le gore seo ke bohlatse e ka ba o ka bo ganetša?
Dipharomolato kgahlanong le bagononelwa tša gore ba thubile ntlo gomme ba rwala ditlabelo ka koloi tšeo e lego tša mongntlo pele ga ge ba tšhaba.
Go ngwadišwa ga kgwebo ye mpsha go šetše go hlohleleditše kgoboketšo ye e tseneletšego kudu ya kgwebo.
Badiragatši ba bannyane ba Marasta ba rile bošegong bja go feta ba re gopotša ka ga tumo ya Afrika ya go feta gomme ba e boletšego gabotse gore ga re ya swanela go ba makgoba go tšwa mabitleng.
Impumelelo Innovations Award Trust e fa diprotšeke tše sa tlwaelegago, tšeo di akaretšago digwera le lekala la setšhaba leo le thekgago boleng bja maphelo a ditšhaba tšeo di dilago ka mekgwa ya go boitlhagišetšo.
Ke nnete, tše dingwe tša dilo ke boditšwe ke Mshoshovu.
E hlokomela fela morala wo mogolo esego dinyakwa tša phepo ka tsela ya tšhupu.
Ge phenkgišano ya dithentara ka moka feditšwe, kelo ya mošongwana e ya fokotšega gomme boima bo a theoga.
Ecotox go ya le ka moo ke tsebago ga se ya ka ya ba le kwano le sešole sa tšhireletšo.
Dinyakišišo ka ga tšweletšo ya swikiri di dirilwe seleteng sa Caprivi Strip.
Tsebong ya ka ye e tseneletšego le go dumela molatofatšwa, yo e be e le Braam.
O laeditše gore o tla ithuta mabapi kamano ka lehlakoreng la Dikgoši.
Gomme o boletše ka bašemane, le ba bakae bao le gopotšego go ya?
Ba ba nyakelwa makala a setšhaba le a praebete; bjalo ka borasaense, boraentšinere le borathekniki; le bjalo ka balaodi le bašomedi ba mmušo.
Tšhomišanommogo ye e Matlafetšego ya Mebušo-Selagae [Local Governments for Sustainability Partnership] e ikemišeditše go kgokaganya, go beakanya le go hlabolla maitekelo a pušo-selegae le go hlaola dibaka tša tšhomišano.
Botelele bja kalafo ke go netefatša gore bolwetši ga bo ipušeletše.
Yo mongwe le yo mongwe o swanetše go ba le dithuto tša maleba mo lefapheng le a ithutetšego lona.
Batho bao ba reketšwego diaparo, ke baswa ba babedi, Thabiso le Filly.
Mopresitente Mbeki le yena maabane o tsebišitše gape gore go tlo ba le kopano ye nngwe magareng ga Bangwaledi-Pharephare ba babedi ba MDC le kemedi ya Afrika Borwa.
Intasteri e kgopetšwe go ikopanya le Bongwaledi bja Non-Proliferation go ingwadiša.
Tšhušumetšo ya Lovedale le kgathotema ya yona go kaonafatšeng tumelo ye e tiilego mo tekatekanong ya batho ga e balege.
Mo kontinenteng ya Afrika, Mdi Makeba o iponagaditše bjalo ka mošireletši wa naga ya gabo, a gašago toka yeo e hlotšwego bathong ba Borwa bja Afrika mo ntweng ya kgahlanong le bokoloniale le kgatelelo.
Ga se ke go kwešiše gabotse, eupša seo se lokile ee.
Intasteri ya dihotele e letile go bona diphetogo tša maleba, ye e thibelago go šoma gabotse ga ekonomi yeo e hlotšego gore go be le batho ba se kaalo bao ba nyakago go tšea maeto.
E hlaloša ka moo phetogo ya leratadima e tla senyago le go gobatša tlhago.
Ba gapeleditšwe go goma maitekelong a go efoga bahlasedi.
Boleng bja thekišo ya gae ke mahala go boleng bja setimela gomme boleng bja diromelwantle ke mahala go boleng ka gare.
Bjalo re thoma ka tshepedišo ya go kagoleswa le tsošološo.
Dikgokagano tša ekonomi ya setšhaba: Molao wa dintlo, ka bogolo le tšhušumetšo ya boleng bja ntlo yeo e abjago go tielelo go dipolitiki tša setšhaba, tšweletšo le mekgwa le maitshwaro.
Mmasepala o dula o itlamile go netefatša gore badudi ba ARK bao ba le go gona ba fiwa dintlo gape ka tshwanelo le gore ditshepedišo tša maleba di a latelwa mo tshepetšong ya kabo gape ya dintlo.
Dingwalollo di fetišitšwe ka moka ka go swana, ka tsela ya go swana.
Re šoma mebileng le bakgathatema ba mmalwa mo mabakeng ka moka esego feela ge re eba le dikhonferense.
Thomelontle ye kgolo ya Afrika Borwa go ya Zimbabwe e akaretša ditlabela tša dithoto, gomme ditšwantle tša go tšwa Zimbabwe ke mašela le tšweletšo ya temo.
Dithereilara tša papatšo ke dikoloi tšeo morerokgolo wa tšona e lego go bontšha papatšo go tšona.
Bao ba šetšego ba otlilwe kudu esego fela ke ANC goba balaodi bengdinaga tše dingwe ga ba swanela go otlwa go-ya-go-ile.
Motšweletši wa ditšhupu tša ka gare tša dithaere tše di hlalositšwego ka godimo.
Seswantšho se laetša se sengwe sa ditšhupetšo tša letsogo tšeo di šomošwago mo tikologong go emiša thekisi.
Tikrii ya Honase ya B. Com ka go tša Ekonomi go tšwa Yunibesithing ya Kapa Bodikela.
Dingaka tša diphoofolo di be di le gona dibong tša mašole ebile di be di tlošitšwe go mebušo ya diprofense.
Ke ile go kgopela Ngaka Ramashala go laola go tšewa ga kano hle.
Ga go nyakege tshipi goba bora bjo bongwe le bjo bongwe bjoo bo ka rusago go ka šomišwa mabapi le dikhutlwana goba dikgopotšo dife goba dife.
Mareo a kakaretšo a šomišwa go hlaloša bosenyi kgahlanong le bana, ke tšhomišo ya lereo la go hlodia ditho tša thobalano le go hlodia ngwana.
Pego ya dinyakišišo go ya ka lesolo la go tšea phahlo.
Molaetša wa Mdi Mosia go ya go batšwasehlabelo ba dintwa tše amanago le bong e be e le go tšea ntlha ye nngwe le ye nngwe e nnyane ya seka sa tlhorišo gomme wa se fediša.
O tlaleleditše ka gore go swarwa ga tiragalo go be go tloga go le gabotse go kago ya setšhaba go la Jeremane, le go thuša go fetoša ditemogo tša lefase ka Majeremane.
Kanegelo yeo e fedilego ka kgotsofalo yeo e tla bago bohlokwa bjalo ka yeo e tla balelwago gape le go e bala o nnoši.
Go bala batho - Ke kabaganyo ya batho go ya ka mengwaga, bong, mmala, letseno, bjbj.
Dikgakollo go ya go khuetšo ye e Akareditšwego ya Ngwaga ka ngwaga ya Sekema ka dipeakanyo tša phetišetšo ya dikotsi, eupša ga di laole go ya Sekemeng.
Tekolo ya tlhabollo - go lekola gore ngwana wa gago o gola ka tshwanelo go lebeletšwe go sepela, go bolela, go swara dilo le bjalobjalo.
Go tiišeletša mešifa, metšhene ya go swiela ye mebedi e tla dirišwa, o mongwe o tla hlwekiša santa ka tlase ga lefase gomme o mongwe o tla hlwekiša ditsela tša basepela-ka-dinao.
Arch, seo re ya go go se dira ke gore Mna Piers Pigou o ile go botšiša Mna Cebukhulu tše dingwe tša dipotšišo gomme ke tla araba dipotšišo tše mmalwa tša Mdi Nicholson.
Ka morago ga go fologa o re o kitimetše lepatlelong?
Ditsejana tše pedi tša go bulega di tla lebiša go thuto ya profešene ya barutiši, ya mathomo ya tšona ke Tikrii ya tša Thuto [BEdegree].
Magomo a lebelo la tlasetlase le theošitše dikotsi tša go šiiša gammogo le palo ya tšona.
Go tloga go le lethabo le tlhompho go amogela bohle ka moka go BiNational Commission [BNC] ya bohlano magareng ga dinaga tša rena tše pedi.
Bjalo ka theknolotši e gatela pele, lefase ka moka le tšwela pele go sesefala.
Re swanetše go amogela gore go palelwa go rarolla seemo sa Darfur go na le khuetšo ye mpe go seemo ka moka sa Sudan.
Mna Peyaga, o kgopelwa go gatiša seo o se bolelago mo rekotong.
Backsberg le rekote ya histori ye e kopantšwego ya beine ye tshesane le tlhokomelo ya tlhago bjale e thoma go ba motšweletši wa SA wa beine go ikhweletša maemo a khabone ya magareng.
Kgokagano ye e kaonafetšego e a nyakega, kudukudu mo ditikolong tša tlhabollo ya bašomi, tlhahlo le go tšwetšopele ya ditshepedišo tša kgalemo ya maleba kgahlanong le bao ba phošitšego.
Go na le mešomo ya taolo ye mene ye e sego ya tlatšwa.
Go na le mafelo a mmalwa a batšofadi ao a thušwago ke mmušo ka ditšhelete kua Kapa Bodikela.
Ke holofela gore nakong yeo e tlago ke etela dikoro tša Voortrekker Hoogte gomme matšoba a tlhago a tla be a tšerwe ka botlalo.
Gape re ipiletša go Makgotlataolo a Dikolo (SGB) ao a nago le naga yeo e sa šomišwego go thoma ditherišano magareng ga ona le ditšhaba, le go lekola tšwetšopele ya dinyakwa mabapi le naga ka bona.
Dinyakišišo di laetša gore maemo a tšhilafalo ka gare go mafelo a a bodulo le wona gape a tloga a sa amogelege.
Kgopelo ya tumelelo lenaneo le arogantšwego goba peakanyo ya mmila wo moswa.
Go hloma segwera le setšhaba le bakgathatema go kaonafatša tshwaro ya maleba go bagolegwa le tlemaganoleswa le ditšhaba tša bobona.
Kgoboketšo ya ditaba yeo e tšwelago pele ya boraditaba ka ga tšhomišo ya methamphetamine, yeo e tsebegago ka Tik e šeditše kgogedi ye e mpshafaditšwego ka ga tšhomišompe ya diokobatši mo dikolong tša rena.
Re tšwela pele go fediša maemo a a dikgaruru ao a tšwelago pele.
Ditšhišinyo tše di lego ka mo tokumenteng ye di huetšwa ke boleng le dibaka tše di fapanego.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo ka moo o ka bulago ditokumente tša. pdf klika mo.
Tshepedišo ya peakanyo go ya ka khathaloko e dirwa go ya le ka melao ya maleba.
Ye e kile ya ba molao gape wa kakaretšo mo papading.
Se se rekota phetogo ya phesente ka gare ga CPI go mafelo a histori a mebasepalamegolo go tloga go nako ye nngwe go ya go ye nngwe.
Karolo ya akwatiki e amogetše bontši bja maitapišo a dinyakišišo gomme e ngwadilwe botse le go kwešišwa.
Tempele ya Shembe mo bogareng bja toropo e na le seripana sa naga yeo e sa hlabollwago yeo e nago le maswika a mašweu ao a laetšago mellwane ya yona.
Pego ye e na le dipoelo tša dipalopalo tša makalatirelo a go nyakela batho mešomo, mekgatlo ye e thwalago batho le ditirelo tša diinšorentshe tša bašomi.
Go e beakanya, Kgoro e ipshinne ka tšhomišano ye kgolo kudu go tšwa go Dikgoro tša Thuto tša Diprofense, gomme ya thabela ditshwayotshwayo le ditšhišinyo tša tšona.
Motho yo a fanago ka bohlatse o swanetše go saena wili pele ga dihlatse tša go kgona tše pedi goba go feta.
Gomme o be o le sebapadi sa mafolofolo kudu go dikhamphani ka botlalo tše di lego ka pele, diponagalo mo diprotšekeng tša sešole sa tšhireletšo go feta ge o itirela.
Go palelwa ga Airline Pilots Association go phatlalatša dikutollo tša bona, tšeo di tiišeleditšwego go nna ke baotledi ba bantši ba difofane, go swanetše go nyakišišwa.
Ke tla dumelela Wynand gape eupša o swanetše go botšiša potšišo ya gago gomme bjale a re dumelele Wynand.
A go be le tshephano ka lebaka la gore go hloka tshephano go tla ba le tšhitišo ye e tseneletšego go fihlelela dikwano.
Kontinente ya rena le dinaga tša rena tše pedi di bile le dilo tše dintši; re bone dilo di senyega ka e tee ka e tee le go fihla go kgakanego ya Chinua Achebe.
Mmasepala o kgobokeditše batho bao ba sa šomego go thuša ka go hlwekiša mebila le go thiba dikgoba ka go aba ditirelo.
Peakanyo ya taolo ya sephethephethe mo tikologong ye e phatlaletšego yeo e sepetšwago ke Toropokgolo ya Motse-Kapa, yeo ke boditšwego gore ke ye kgolo ka mo nageng.
Letseno leo le okeditšwego go dihlopha tša letseno la tlase di ka be le na le khuetšo ye kgolo lekaleng la dintlo ka go fetola nyakego ya moragorago ya dintlo go ya go nyakego ye e golelago godimo ya dintlo.
HSRC e swere dinyakišišo tša saense ya setšhaba yeo e lego mabapi le merero ya tlhabollo le phedišo ya bodiidi mo Afrika Borwa, tikologong le mo Afrika.
Ditshepedišo tšeo di swanetšego go šoma go leka go lota tšweletšo.
Mogononelwa wa bone gabjale o tšhabile gomme o nyakwa.
Molao wa Mmušo ke go tloša tshedimošo ya go timetša le go hlohleletša diporeisi tša enetšI gore di bontšhe ditshenyegelo ge go kgonega.
Go bolaya go akaretša tšweletšo ya ditšweletšwa tša go swana le matlalo le mekgopha e meswa, wulu ya go gogwa, mafofa goba fase, meno goba marapo.
Naa ba kgonne bjang mmaraka wa go swana le wa rena mo phadišanong ye kgolo ye go tšwa go baToyota, go tšwa go baMercedes?
Go a nyamiša gore tiragalo ye e diregile go sa le ka pela mo nakong ya maikhutšo.
Mabaka a ka moka a dira ntwa ya masetlapelo ya selete go ba ya mmakgonthe.
Tshepedišo ya mmakgonthe ya dinamelwa ke tsela ya go hlohleletša ekonomi ya rena ya selete mo tseleng ya kgolo ya godimo gomme ya go ya go ile, go re kgotšha go fihlelela dinepo tša tlhabollo ya rena, gwa realo Mokhanselara Thompson.
Sa pele go gana go amogela kgetho ya ntwa yeo e tšerwego ke ANC.
Ka kgopelo a re emišeng digalase tša bona go thousta go Mokhomišenaremogolo Kamphambe-Nkhoma.
Baadimiši ba ditšhelete ba ka swarwa ge ba hwetšwa ba swere dikarata tša ditefelo tšeo di šomišwago bjalo ka netefatšo ya dikadimišo.
Ke a leboga Mna Pienaar, Mna Ntsebeza o tla tšwela pele ka dipotšišo.
Ka dika tša ona gomme ge go kgonega, etela ngaka.
Ke kgopolo ya rena gore ditsebišo tša semmaletee tšeo di akaretšago dikgopolo tše di ka rerišanwa ge mmušo o be o ka ba le kgahlego ya go gapeletša mokgwa wo wa go akaretša.
Re a boledišana ebile re abelana tshedimošo le bakgathatema ka moka ba maswanedi ka tshwanelo go netefatša kgathotema le go tšeeng diphetho tše lebanego.
Lefelo leo o le laeditšego moo, ke leo o lahletšego mabotlelo a mabedi go tšwa go lona?
Go tiiša kwano ya leboa-boa go phihlelelo ya mmaraka wo golago le kgwebo ka kakaretšo le dikholego tša dipeeletšo, go dutšwe go kaonafatšwa neelwana ka tšhomišano ya ditheknolotši tša maleba.
Ke kgopišega kudu ka setatamente seo se dirilwego ke monna yo a lego ka letsogong la ka la goja ka go mpitša "martel gat", gomme ke nagana gore a gomiše seo ka pela.
Kantoro ye e dumela gore palo ya bagolegwa e swanetše go le gore etla fokotšwa ka moka.
Bahrain le lona ke legae le legolo go setšhaba se e tlogago e le se segolo sa go lelekwa nageng ya Afrika Borwa.
Go sehlefala e tla ba dika tša bolwetši, goba dipoelo tša go hloka phepo.
Dikatološo le diphetošo go meago ya mohuta wo bjalo ka ditirelo tše itlhaotšego le tšona gape di ya akaretšwa.
Mna Modulasetulo aowa, ka mokgwa woo o e beago ka gona e fošagetše.
Karogano magareng ga magato a a mabedi a tloga a feta go ba fela sehlalogantšhi.
Ke nagana gore seo re nyakago go se tseba go tšwa go wena, Mna Braizblatt, ke go tseba gore o kile wa ba le tshepedišo ya go šomana le dilo tš di sa begwago.
Mo dinakong tše sephethephethe ka moka se se yago ka toropongkgolo mo Hospital Bend se tla tšwelapele go leba bogare bja toropokgolo go bapa le De Waal Drive.
Khunkhwane ya Colophon ke sona sephedi se le noši seo se beilwego ka go mametletšo ye ke Afrika Borwa.
Tšohle tšeo ke le šišinyetšago tšona ke gore Mogolo wa Bohlodi bja Bahlankedi o be a le ka gare go mabapi le Project Jotta.
Go na le temošo yeo e golelago godimo lefaseng ka moka ya go ngwala ka go fihla gomme dinaga tše mmalwa di hlomile melao, yeo e hlohleletšwago ke tshedimošo ya OECD.
Go na le bontši bja dintlha tšeo di nyakago tlhokomelo ye kgolo.
O boletše gore o mongwe wa melato yeo a kgathilego tema e akaretša le go swarwa ga batšhotšhisi bao ba bego ba šunya nko go ramatlotlo kua pankeng.
Naga ya geno e be e le lefelo la gare la kopano go ye nngwe ya dikopano tšeo di ka se lebalwego tšeo di atlegilego tša lefase kgahlanong le kgetholo ka mmala yeo e sa ka go ya bonwa.
E hlamitšwe go kaonafatša boleng bja bophelo bja gago le phihlelelo ya ka pela ya tlhokomelo ya tša maphelo, dingaka tša praebete, go akaretša boimana le dithibelapelegi.
Mešongwana ya mengwe ya bagweba ka diokobatši e fihlile mafelelong mo Bohlabela bja Barkly.
Ditšhelete tša tikologo tša mebaraka ye mengwe yeo e hlabologago go swana le Turkey le Brazil di bone go gwahlafala go feta Ranta ya Afrika Borwa, o boletše.
Ke nagana gore rena re lego mo ka moka re swanetše go itlama-leswa go tiiša setšo sa ithuta le ruta.
Gomme ngwana a ka se tsebe mollwane go se, o tla dira sengwe le sengwe le seo se diregago Ruwanda, le seo se diregago Bosnia.
Sepetlele sa Lentegeur se abela batho ditirelo tša malwetši a monagano goba malwetši a monagano.
Ka protšeke ye, re holofela go fetola se ka moka ka gho hlohleletša le go hlahla baithuti ba rena, ka mekgwa ya maleba, go latela mananeo a nnete a PhD.
Gape ke laletša makhanselara ka moka mo ditikologong tše di angwago ke tšhomišompe ya diokobatši go tsenela kopano ye - ka mantšu a mangwe ke gore ditikologo ka moka.
Bengmešomo ba swanetše go netefatša gore tlhahlo yeo e laolwago ke tlhahlo e swarwa go bašomi ka moka, go šeditšwe mabokgoni le bokgoni bjo bo nyakegago, kgetho ya boiphedišo le dinyakwa tša tlhahlo ya mošomo wo itšego.
Re a go amogela Mokhomišenaremogolo ebile re leboga maduma go tšwa go Mopresitente Biya.
Senepe se laetša Molekgotlaphethiši (MEC) a lebeletše magareng ga bakgathatema.
Gape e be e le go pharologanyo ye e sa fiwego šedi ya Maafrika Borwa ka bobona go tšwa go dikontinente tše dingwe.
Korea ga se naga ye kgolo, le ge go le bjalo e na le boso bjoo bo fapanego kudu bjo bo fetogago ka maatla sehleng se sengwe le se sengwe.
Se segolo se se tshwenyago ke gore selekano sa kabo se tlase kudu go feta selekano sa phalalelo, yeo e ka dirago gore go be le kgatelopele yeo e tšwelago pele ya go sepetšwa ga dikgorotsheko.
David MacEnulty o tla bula phadišano bjalo ka moemedi wa tšhese fela go dira diphetogo.
Lota phahlo yeo e lekanego ya dijo tše bohlokwa tša ka ditshitswaneng tšeo di sa nyakego go tšidifatšwa.
Dipiskiti di tla oketša go diphahlo tša dijo tša naga tšeo WFP e thomilego go di phatlalatša mo mafelelong a beke go diketekete tša batho.
Ke gopotše gore re swanetše go lebelele se gore re tloše menagano le dikgopolo tše di fošagetšego ka ga gore se se mabapi le eng.
Ditefelo tša go lokiša di dirwa ke moreki gomme ga di akaretšwe ke mošireletši.
Fediša mafelo a botswalelo bja monang ka go fokotša palo ya meetse ao a emego, ka go phušeletša le go ntšha meetse mafelong ao a tletšego meetse.
Tšwelopele ya ditheknolotši, le phetogo ya mekgwa ya ditshenyagalelo go sepelelana le dikholofetšo tša ekonomi ya setšhaba le dikhuetšo, le go bapatša le mathomo a papatšo.
Ba babedi ba bao ba swerwego ba šoma mo Duiwelskloof Armed Response.
Hloma mekgwa le ditsela tša go rarolla diphapano tša mmušo wa mohlakanelwa.
Baithuti ba bantši gape ga ba ithute leleme la boraro, gomme bonnyane bana bao ba bolelago Seafrikanse le Seisimane ka profenseng ba bolela seXhosa.
Lenaneo le phethagaditšwe ke rakontraka wa ka fase yo a filwego mošomo ka diprofenseng.
Ditlabela tša go dirwa ka seramiki tša tafoleng, tša ka khitšing, le dilwana tše dingwe tša ka ntlong le dilwana tša ka ntlwaneng, go e na le tša letsopa goba tša china.
Sengwalwa se swanetše go tlišwa go bohlokwa bja tša temo go diphedi tše fapanego.
Go tlaleletša go tekolo le tsinkelo ka makala a go fapafapana a dihlopha tša mmušo le bakgathatema, Melawana ye e thadilwego e tla gatišwa go nyaka ditshwayotshwayo tša setšhaba.
Re swanetše go latela mohlala wa go aga setswalle sa ditšhaba tše kopanego.
Gomme gape ke re re na le moithutelabolwetši yo mogolo wa Mmušo yo a tiišeleditšego maatla a gagwe go fediša mešomo ya go nyamiša yeo e bego e itira o ka re ke tekolo ye e sa felelelago.
Ka boitlwaetšo, tšweletšo ya ditshepedišo tša tekanyetšo di ka thoma go hlakahlakana gomme di ka beakanya ka botlalo le ditaolo tše di fapanego tša maleba ka pela go tshepedišo.
Ge poledišano e fedile mofetoledi o fediša pitšo ka go bea fase lekopelwana la gagwe.
A ke fetše ka go tlaleletša ka thekgo yaka ka mantšu bohlale ao a felago a tsopolwa a mongwadi yo a sa tsebjego: "Monagano wa motho ga se wa ka wa tšweletša setlabelo sa lota mošomo go swana algebra".
Re fihlile maemong ao re tšerego ntle le tlhokomologo.
Magato a a fapanego a katološo ya BWS go ditšhaba.
Re kgopela tshwarelo ya gore re fihlile morago ga nako efela sephethephethe se be se sa šuthe magareng ga Pretoria le Johannesburg, Mna Ntsebeza.
Lehono šedi e go tlhabollo ya dinyakišišo le tlhabollo ya mekgwa ya ditheknolotši tša haetrotšene le sele ya makhura.
Go begilwe ka morago gore gabotse o be a lip-synching go lentšu leo le gatišitšwego pele la mosetsana yo mongwe.
Seo re bego re se dira, re be gwanta, re iša dimemorantamo, gomme ba tsena ba re thuntšha ka dintšhišamegokgo, ba re swara.
Mo molatong wa tlaišo ga se maitshwaro a mabotse gore mooki a fihle tsebo ka se.
Go boloka tekatekano magareng ga kgebo ya dihlare tša mešunkwane le paballo ya dimela tša rena.
Thušo ye ya ditšhelete e ka šomišwa mo legatong la bosetšhaba goba la profense.
Mmušo o itlamile go rarolla dipelaelo tše ka mokgwa wo feletšego ka gare ga sehlomo sa maano a tlhabollo ka kakaretšo bjalo ka ge di hwetšwa ka gare ga RDP le GEAR.
Ka morago ga go mo kata, ka gona monna o ile a mo lokolla.
Go tšwa go seo ke kgobokeditšego o be a le noši, naa o filwe ditsela tše dingwe tša go ikgokaganya le yena, walkie talkie yeo o e bonego?
Mogononelwa o tšweletše pele ga Kgorotsheko Maseterata wa Ermelo gomme ba filwe peile ya mahala.
Inšorense ya Lekala la boraro - Inšorense yeo e lefelago go lekala la boraro go ra gore yo mongwe yo a sa amegago thwii gomme yo a gobetšego mo kotsing.
Se se be e ra gore basadi ba bantši le bana ga ba sa ya ka tsela ye boima ya letšatši ka letšatši ya rwalela dikgong.
Go sa letilwe, tsela ye mpsa ya go putla e ile ya bulwa kgauswi le lepatlelo ka Labobedi.
Ka Oktobere mmušo o hlomile thentara ya metheo ye mmalwa ya dibaka tša peeletšo ka gare ga GSLWP, go ipiletša ba tlhagišo ya dikgahlego.
Bokgoni bja go kwešiša motheo wa mešomo ya go fapafapana ya makala tše bjalo ka tša Sethekniki, tša Semolao, tša Dipalopalo, tša Dinyakišišo, bjbj.
Sampolo ya motheo e tšerwe go tšwa go dathapeisi ya mafelo ao a hlathilwego gomme a hlaotšwego ka nako ya legato la thalo ya mellwane ya palo ya batho.
Ga re na kgopelo mo rekotong ya ketelo ya lapa la ga Bosch go la Mna William Bosch.
Ka gona Mmušo wa bosetšhaba o rwele maikarabelo a go ikopanya le mebušo ya dinaga tše dingwe goba mekgatlo ya mebušo ya mohlakanelwa.
Gape ba tla tšwelapele ka maatla go tšwelapele go nyakišiša dikgonagalo tše dingwe tše dingwe tša dikgokagano magareng ga thekišo ya diokobatši le dihlopha tše dingwe tša barekiši go la Gauteng.
Tekolo ya monagano yeo e akaretšago temogo ya tekolo le tša bophelo bja motho.
Ka tlwaelo, bogolo le ntlo ya lebopong ya boiketlo go Lebopo la Anstey.
Babegaditaba bao ba begago ka ditaba tša dikgetho gape ba tla kgona go fihlelela tshedimošo ya bjale go tšwa go ditiši tša kgetho naga ka bophara ka go šomiša dikhomphutha tšeo di beakanyeditšwego sa ruri tšeo di abilwego ke IEC.
Boraditaba bao ba tšeago ditaba tša dikgetho gape ba tla kgona go fihlelela tshedimošo ya bjale go tšwa go ditiši tša kgetho naga ka bophara ka go šomiša dikhomputhara tšeo di beakanyeditšwego sa ruri tšeo di abilwego ke IEC.
Ka gona seo se bego se le ka meropeng ke selo sa go swana bjalo ka ge a file Commandant de Bruin, ditšhupo tšeo tše tharo, se ga se kwagale.
Go fa le go tiragatšo ya dihlare tša go bolaya ngwang go laola kgolo ya merogo go bapa le Ditsela tša Profense mo tikologong ya Mointšinere wa Ditsela tša Tikologo, Oudtshoorn.
Mopresitente Mbeki o ile go tsenela Samiti ye go la Yokohama.
Samiti ya IBSA e tla lebelela gotišeletša tirišano ya mahlakoremararo go fedišeng mereo ya ditaba tša lefase go swana le botšhošetši, ditherišano tša mahlakori a mantši a kgwebišano, tlhabollo ya kakaretšo, dijo le tšhireletšo ya enetši.
Ba tla tšwelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Benoni ka pela ka ditatofatšo tša go swara lebake.
Borekišetšo bja sebjalebjale bja dijo bja lapa ka moka leo le nago le dikheri le dijo tša lewatleng.
Gape, tema ye bohlokwa ya Regional Economic Communities di be di laeditšwe ka go lota thekišo le tlhabollo kua pele.
Ka morago ga tshekišo ya Makuta ke boletše gore TRC e re file sebaka se se kaone sa go utolla nnete.
Borekišetšo bja dijo bja hotele yeo e nago le lenaneo la dijo la Bohlabela le tikologo ya sebjalebjale.
A re se leke go senya seo re šetšego re fihleletše.
Go hlahla gape methopo le dibaka go bao ba di hlokago.
Pakete e swanetše go ba le sekhurumelo sa go ba le sebopego sa maleba sa go konopela go kgontšha pakete go e kgonamiša ge etletše ntle le go falala goba go dutla.
MTN e tla ikgobokeletša diboute go phoustara ye nngwe le ye nngwe go nyakišiša phoustara ya go thopa.
Setšhaba se hlokofala ka mathata a leago seo se nyakago tharollo ya ka pejana.
Aowa, ga se ka tseba gore go ka be go na le balemoši goba aowa.
Go lokile, e sego ka tsela ye ge sekhutlo se tloga le fapana kudukudu le gona se sa tumišwe ka go fetišiša, eupša e sego ka kakaretšo le dikgokagano tše mohola go tšwa thwii go maphodisa.
Maboto a tla agwa ka ditena goba khonkriti, lebato la khonkriti goba ditlabakelo tše dingwe tše di sa tsenelelwego, tlhaka ya khonkriti ye e matlafaditšwego.
Dula o phafogile ka dinako tšohle, disenyi di ka be di khutile ka morago ga sekhutlo.
Karolo ye e latelago e utolla kgopolo ya taolo ye e logaganego ya lebopong.
Go tlaleletša se, mekgwa e utollotšwe go kgontšha di-SME fana ka ditefelo tša kwano go dibopego tša ditšhelete go fihlela dikadimišo tša bona di lefelwa.
Ge o nyaka go šišinya gore ka go bala dingwalollo tšeo botse di thulanago le sephiri sa gagwe, bjale seo a ngangišega.
Banna ba bane ba go itlhama ba swere motšheladipetrole ka dithunya gomme ba mo gaša ka lehulo la pherefere.
Palo ya godimodimo ya diphoustara tše di hlomeseditšwego go boemo bofe goba bofe bjo bohwefo bo tla beelwa mellwane go phoustara e tee.
Mokgobo wa dibetša go dumelwa o utswitšwe go tšwa Sebong sa Masole sa Lohatlha.
Boitlamo bjo bo amogetšwe ka lethabo ke dibilione tša bahloki le bao ba bego ba sa tlogetšwe ka ntle.
Efela re be re sa nyake go ba le yona ka tsela ye nngwe.
Mdi Molewa o laeditše gore profense e dirile dipalopalo tša dinyakišišo ka gare ga intasteri ya ditsela mo mengwagangwaga.
Sehlopha se se akaretša tšweletšo ya perela tše šomilwego, go ra gore tšeo di bjaletšwego go ntšha diphošo, epetšwego goba di bjetšwego.
Dipalopalo tša tlase tša batho bogareng bja ngwaga di akanywa ka ngwaga, profense, bong le ka mengwaga.
Bagononelwa bao ba swerwego ba tla tšwelela Kgorotsheko ya Maseterata wa Tzaneen.
Bjalo ka ge go kgonega go tlhokomelo e tšerwe go tliša kwešišo ye e swanago ka diphetolo tša seo se bopago R D.
Go a kgahliša gore di-OM di tla be di tseba mokgwa wo.
Dempsey ga se a be le bothata bofe goba bofe bja go lota mohlala wa ka, e ka ba ke be ke tšwile toropong, o be a tseba, o be a na le methopo ya go kgokagana le nna.
Dikakanyo tša GDP di tla pele ka mehla, gomme tša boeletšwa ka mehla go ya le bohlatse bjo bo tlaleleditšwego mo kotareng ye e latelago.
Go laetša gore maphodisa a na le tšhomišano ye botse le dikhamphani tša tšhireletšo Dir Mocwaledi a realo.
Ka gona go gakantšha gannyane ka moo tshepedišo sepetšego ka gona.
Tshedimošo ya maleba: Ke lebaka la bobedi yo Mna Mondlovu go ya ka dipego a mo katile.
Sekhwama sa Umsobomvu seo e lego sa tlhabollo ya baswa le tlhahlo se tla thoma go šoma ka morago ga ge Old Mutual e feditše ka tshepedišo ya yona ya phatlalatšo ya dišere.
Ke kgopela baemedi ba Tongaat-Hulett go tla ka pele, ka kgopelo hle.
Ka go sola manyalo a ka pele, kaonafatšo ya thuto ya basetsana, go tlwaetša dikamano tša go lekana, le ka go thekga phelego ye botse ya basadi le ditokelo tša bona, tšwelepele e dirilwe.
Mokaptene wa Brass Band, Thamsanqa Khuzwayo o boletše gore mokgatlo wo mongwe le mongwe goba sehlopha se lebane le mathata gomme le tšona di na le seripa sa tšona sa ditšhitišo.
Tshepedišo ya khutšo e tseleng gomme phetišetšo ya maatla legatong la mopresitente ka Aprele le laeditše gape tharollo ya Barundi ya go go gatela pele.
Kgato ya go dumelela batho go tseba lepatlelo e amogetšwe ke lethabo la bathekgi ba kgwele ya maoto bao bao ba bego ba sa kgone go uta lethabo la bona.
Go na le tsela go kgathotema ka bontši le mokgwa wo theilwego go ditebogo le go tloga mokgweng wa setšo wa go laela le go laola wa taolo ya lebopong.
Go na le tsela ya bjale ya lefase ka moka ya kanalentši, bjalo ka bontši bja dikanale tša boditšhaba tšeo di nyakago maemo mo mebarakeng e mmalwa yeo e golago mo lefaseng.
Lereo la "Sešole sa Batho " le be le tšwetšwa pele ka go tlhomo ya diyuniti tša boitšhireletšo le dihlopha tša twantšho, ka maloko a MK ao a lego ka nageng a šoma bjalo ka motheo.
Saamstaan o kgathile tema ye kgolo go kgobokanyeng ditšhaba ge go e ba le megwanto ya boipelaetšo le go kgoboketša batho go ditaba tša go swana le tše.
Ka go kgorotsheko go laela go bušetšwa ga ditokelo tšeo.
Ga se ya ikemišetša gore ditšhupetšo/dipapetšo tše di šomišetšwe go laola.
Se gape se hlaotšwe bjalo ka se sengwe sa dinyakwa tša rena tše bohlokwa go dinolofatši tše nyakilego go felela tšeo di lekotšwego, Tona Tshabalala-Msimang a realo.
Ba katile, ebile ba tšwela pele go bolela gore: "O tloga o le mathata mo motseng, o tšwela pele kata".
Re hlohleletša kopano ya batho-go-batho ka kabelano ya ditšo, thuto le dipapadi go swana le kaonafatšo ya tša boeti magareng ga dinaga.
Bea ka boripana, se se ra gore re swanetše go šoma ka maatla le ka kgotlelelo go tiišetša katlego ya African agrarian revolution.
Bontši bja mafelo ao a šireledišwego ke ao a beetšwego ka thoko ka baka la go hloka mokgwa wa tlhago wa kakaretšo le wa tsenelano.
Se sengwe seo se sa tlwaelegago ka bokgobapuku bjo ke gore bo na le bokgobapuku bja tša molao bjo bo tlabetšwego ka tshwanelo, bjo bo hwetšwago mo lebatong la fase bjo bo šomišwago ke lekala la tša semolao le setšhaba.
Re thabetše go tiišeletša Khansele ya Tšhireletšo gore maiteko ao a tšwelago pele a Bolamodi a theilwe godimo ga kamogelo ye ya ditšhišinyo tša motheo ke diphathi ka moka tša Ivory.
Mvimbio boletše gore ba thabela ka setu seo Foramo ya ECD e se dirago - "gomme re fa go hlompha seabe sa lena".
Ka go kgona go tšweletša balaetši ba theknolotši bao ka pejana ba ka e fetolelago go ba theknolotši ya sešole ge go kgonega.
Gomme Mna Rasafarti mo pegong ya gagwe, ke dumela gore le na khopi ya pego ya gagwe.
Mohlala wo o beilwego ke ditiši tše tše pedi ke wo ikgethilego, gomme o tloga o retega.
Keletšo ka peakanyo le phethagatšo ya dikokwane tša ditšhišinyo tša tlhabollo ya intasteri.
Lebelela go šomiša gape meetse a go hlapa a ka pafong le meetse a ka sinking ka serapaneng sa gago.
Tšhelete yeo toropokgolo e e senyago ga e dikologe feela le ekonomi ya tikologo, eupša gape le badudi ba toropokgolo ye.
Mookamedi wa ketapele o tla hlokomela kgokagano ya maleba magareng ga boemedi bja mmušo bjo bo amegilego go aba tumelelo, tumelelo ya magomo a a swanago le tebeleloleswa ya dikelo tša seabe sa tikologo le ditekolo.
Ka morago ga ge tefo ya go ema e dirilwe papatšišano e ka se gomišwe.
Gomme re ka se gapeletšwe ke kgopolo ya khansele ya gao ya semolao.
Mmušo wa Afrika Borwa o tsentše melao ye mentši ya go kaonafatša tlhahlo le tlhabollo ya mabokgoni go phakišetša go aga bokgoni bja maemo lefase le phadišano.
Bjalo ka ge mabokgoni a mantši a nyakega kalatšo e tla golela godimo go ya magatong a a fapanego go fihla ge ntla ya "bokgoni" e fihleletšwe.
Ke mokopafatši, feela ka nako yeo o nyakago thekgo.
Zakhona Zama yo a nago le mengwaga ye lesometshela o boletše gore kgatelopele e ntši e tlile setšhabeng sa gabo, a tlaleletša ka go re o be a hlomphilwe go hlatsela tiragalo ye kgolo ye ebile ye bohlokwa setšhabeng.
Diyunifomo le ditlabele di ka aparwa feela ke batlatši ge ba le mošomong.
Sello sa go hlaba pelo sa mosadi yo moswa sa mahlabi ka pejana se tlišitše kimollo ge a kgorometša la bofelo gore ngwana wa gagwe a belegwe.
Go hlongwa ga SANEF gape go tliša potšišo ya go gakantšha ya ge e ba mekgatlo le dihlongwa tšeo ka botšona di kgethollego go ya ka mmala di ka kaonafatša dipoelo tša kgethollo ya mmala.
Papadi e laeditše gore "ka bonnyane bja papatšo le nakwana ya go ketapele, badudi ba Kapa ba ka kopana gomme ba tlatša lepatlelo", a realo.
Kgoboketša meetse a pula go tlo a šomiša gape ka serapaneng goba go hlatswa koloi.
Ka morago o swanetše go ba o fihleletše lefelo la boamogelo bja batho gore o kgone go tsena ka lepatlelong.
Dikgokagano, taolo ya masetlapelo, nyakišišo le thušo le ditirišo tša boso tša Inmarsat di aba dikholego tše dintši go Afrika Borwa.
Ee, ka gona ba ile kua gomme ba ba le balatišamehlala ka lehlakoreng la borwa.
Molao wa peleng o be o, ka tlwaelo, sa rarolle tlhokomelo ya tša maphelo mo mošomong le mathata a phumolameokgo go bašomi ba meepong.
Nako ya bjale go nyaka gore ba lebelele dikgahlego tša badudi ba Kenya le Afrika ka kudu.
Able o amogetšwe sepetlele ka morago ga go lwala ge a be a tsenetše Sekolo sa Lebollo sa Verdwaal go la Itsoseng.
Šedi ye ikgethilego e swanetše go ba ya petšha dikgoro tša maleba tša profense tšeo di akareditšwego ka go DIMAFO mo lebakengh la tshepedišo ya Tshekatsheko ya IDP.
Se e tla mokgwa wa go thibela thekišo ya ditofo tša boleng bja go fokola le tše kotsi.
Pele o ka rutha ka nokeng, ka mehla netefatša gore ga go na le dikwena goba dikubu kgauswi.
Ditebogo go sehlopha, seo se ikemišeditšego le go itlama go tliša diphetogo mo Kanana.
Maloko a bobegaditaba a mengwa go tsenela phethišetšo ya mphjo ya tšhelete go Ditšhiwana tša go hlolwa ke Aids mo Cato Ridge.
Maphodisa a Ladysmith šomile ka thata go hlaola le go swara mogononelwa yo go tloga mola tiragalo ya mathomo e diregago.
O na le mabaka ka moka bolela maaka le go aketša ka yona.
Go molaleng go šetša mohola ge go lekolwa bobegaditaba bja praebete le bja setšhaba.
E elwa bjalo ka phetošo ya phesente ka go tšhupetšo ya poreisi ya modiriši.
Lenaneo la LED le lebeletše tše di lego ka godimo ge le hlangwa.
Bohlokwa bja Makala a Kgwebo go fedišeng mešongwana ya bomenemene go kgabaganya le profense, e bontšhitšwe ke dikatlego tšeo di fihleletšwego.
Ke išitše kantorong ya Mna Atwell ka pela.
Go tlaleletša, go bonala gho na le go swana ga mešomo ya DSR le ya mokgatlo wa dipapadi ka kakaretšo gagolo ya NSC.
Bohlokwa bja Makala a Kgwebo go fedišeng mešongwana ya bomenemene go kgabaganya le profense, e bontšhitšwe ke dikatlego tšeo di fihleletšwego.
Le ge go le bjalo, ba išitšwe lefelong leo le lego kgauswi le Nietverdient moo ba ilego ba hlabelwa ka dikhemikhale tša go ba robatša gomme ba tsenya ka thekising, yeo e ilego ya tšhungwa.
Ka seo ke re mema Mna Piedt go tšwa go boraditba go dira pego ya mathomo.
Tlhalošo ya mešongwana ye mengwe le ye mengwe ye megolo ya protšeke le mešongwana ye mennyane yeo e amanywago le protšeke ya lenaneokgoparara.
Dibopego di swantšhwa di lebelelane ka tumedišano le ka kwano.
Go emela bohlokwa bja tokologo le phihlelelo ye lekanago ya tshedimošo mo setšhabeng sa temokrasi.
Maloko a a hlomphegago, boeti bo emela sebaka go kgolo ya ekonomi le dikholego tša tikologo le dipalopalo tša batho.
Tlhwekišo le kgoboketšo ya ditlakala tša magaeng go badudi ba mekhukhung di dirwa ka tsela ya dikontraka tše di theilwego godimo ga badudi.
Baemedi bao ba tsenetšego samiti ya kgahlanong le go kata ba tšwa go Ditirelo tša Sephodisa sa Afrika Borwa, Mekgatlo ye e sego ya Mmušo le dihlongwa tša praebete.
Bagononelwa ka moka ba bahlano ba tla tšwelela pele ga Kgorotsheko ya Maseterata wa Benoni.
Kgonagalo ya yona ya go mela nakong ya lehlabula e godimo go feta ye ya cocksfoot.
Gabotse e tla ba go nyatša go bolela gore re phela dinakong tša go kgahliša.
Re šomela go setšhaba seo se dulago mafelong batho bao ba dulago go logaganego ga go ya go ile ka gare ga tlhabollo le mebasepala yeo e bušago ka gabotse.
Šomiša sebonegedi ge goba moratetšo ge o tšea diswantšho ka gare ga Kamora ya National Assembly.
Tšweleditše Melao ya Ditšhupetšo gomme ba bapatša Thentara ya go iša ntle modiro wa Tekolo ya Kelo ya Phethagatšo ya Mešomo.
Meetse a go šiwa ka morago ga go šomišwa, mohl. Ka magaeng, dirapaneng le difemeng.
E na le lenaneo la go bitšwa Thuto ya Tirelo "moo go nago le kgopolo ya dintlha tša taolo le kgopolo ya tlhokomelo," go realo Gelebe.
NNMC e tla hlola dibaka tša baentšinere ba bathobaso go tsenela molokoloko wa go abelana ka diintasteri tša go tšweletša nyuklea.
Lefelo la Kgolego ya Bogare ya Kgale le rekilwe ke Khansele ya Toropokgolo go hlabolla Senthara ya Khonferense.
Maphodisa a boletše gore ba tla tšwelapele go bea leihlo go bagwebi ba sego molaong bao ba rekišago dijeresi le diaparo tše dingwe tšeo di nago le leswao la seka sa Springbok mo go yona go se ka molao.
Phutha diaparo tša gago tšeo di hlatswitšwego, ka gona ga se wa swanelwa go di šidila.
CeI o mema baabi go tšweletša kgahlego ka go aba tharollo.
O se tlogele dijo le dino di sa hlokomelwa mo mafelong a setšhaba.
Dikisara tša go bewa thwii di na le maatla a mantši go feta tša go bewa ka go phekaganywa.
Go fana ka pego ye mesong ye, ke tla šetša mo mafelong a a latelago a bohlokwa bjalo ka ge a nyalelana le Dikgoro tšeo di bopago Seboka sa Leago.
Tumelelo e swanetše go hwetšwa go tšwa go Metro Electricity pele sebopego sengwe le sengwe sa papatšo se ka bewa go kota ya mohlagase.
Ga go bohlatse bjo bo šupago ntlha ya gore phalalelo ya baithuti go tšwa diprofenseng tše mabapi di amile gampe WCED.
Gape o ka tliša ditshwayatshwayo go kantorong ya gago ya khansele ya tlase ya selegae.
Naa re ka nyakišiša ge e ba go na le mokopafatši.
Go mokgobokano wa re kolota kgapeletšo ya tlama mmušo gape wo ke bolelago legatong la wona, go aga setšhaba se theilwego bathong.
Ke holofela gore mo matšatšing a mmalwa ao a latelago tše le ditaba tše dingwe tše dintši tšeo di tšhošetšago kontinente ya rena di tla šongwana le tšona ka maatla.
Ke lebogile kudu go tšohle ka moka tšeo o di boletšego mabapi le leeto le sa tšo feta.
Gantši o boletše ka gore "Tlhago e dirile boloi bja go dira bodulo go lefelo la yona le le botse", ka nnete ke lefelo la go bogega.
Bontši bja tlhaelelo ya diminerale, goba go selekalekane, go ama monono, gantši go tšweletša dika tše itšeng.
Mna Modulasetulo, go tloga go le molaleng go tšea sephetho se kgonegago gomme re amogela seo.
Bagononelwa ba tla tšwelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Vanderbiljpark kgauswinyana.
Phošollo ya dikwano -pele ga maikemišetšo a a tsebegago a makala e swanetše go be di ikemišeditše go e kopanya le tokumente ye e ngwadilwego.
Kua Impendhle le mafelong ao a nyalelanago le lona, mafela a swanetše go bjalwa pele ga bogare bja Nofemere, mola nako ya nnete ya go bjala cowpea e le Disemere goba ka moragonyana ga moo.
Go tla ba go se šetše ga ka go fetša ka ntle le go amogela bokgoni bja mošomo bja Mokhomišenare wa Ditokelo tša Botho le Bongwaledi bja gagwe.
Sehlopha sa melao le maitshwaro, yeo e kwanago le molao wa merero ya naga, e bile bohlokwa ge hlahleng tshepedišo ya go hlama molao go akaretšwa le tirišo ya wona.
Sammaletee, ba swanetše go kwešiša gore poledišano ya nnete ya bohlale e tšweletša maatla a phekgišano ya dikgopolo.
Bobedi Ditona di ipileditše go makala go fediša dikgohlano ka ditherišano.
Maswi ao o a rekago mabenkeleng a dijo a themišitšwe gomme phuthelwa ka gare ga setšhelo sa maswi seo se dumeletšwego.
Mošomo wo boima wa go nyakišiša melato ye o be o filwe Letseka Sepektere Nhlanhla Gwamanda wa Ditirelo tša Botseka tša Ladysmith.
Dilwana tša go swana le dipetše, diyunifomo, difinišara tša ka kantorong le tšeo motho a nago le tšona di tšerwe ka mafolofolo.
Peakanyoleswa ya rena le šedi ya maleba go leano la rena e tlišitše mathomo a go kgahliša ao a tšwelago pele.
Mananeo a thekgo a dijo a akaretša dikema tša phepo dikolong, disopo tša ka meraleng, bjbj.
Re na le palo ye ntši ya dikolo tša bahlohleletši mo temaneng ye.
Konopi ye e go dumelela go phethola mmepe ka go kgotla konopi, bjale kgotla go la nngele mo mmepeng gomme o sepediše sešupetšo sa legotlo o dutše o kokobeleditše konopi ya nngele ya legotlo.
Le ge a dula Pretoria, Mpete o ngwadišitše "dikhamphani" tša gagwe ka diatrese tša Mafikeng le Mmabatho.
Ka mokgwa wo, ga ra nyake batho tirelong ya mmušo bao ba bonago mmušo bjalo ka mohumiši wa ka pela wo o lego bjalo ka kgomo yeo e tlo go gangwa.
Ka nnete rena re abelana maitshwaro a go swana a motheo le setšhaba sa Cuba, ke go re toka ya leago, tekatekano le tokologo.
Ka kgopelo ela hloko gore kabelo ya ditaba ka mantšu e ka fapana le ya sengwalwa seo se phatlaladitšwego mo saeteng ye.
Maloko a a fapanego a leloko la Aphididae ba nwa sopo ya mahlare a mananana.
Ke a tseba gore molaodi wa ka Tonakgolo Mbhazima Shilowa o be a le mo maabane gomme ga se ka duma go bolela selo.
Ditaelo tša phuruphutšo le tšona di hweditšwe gomme tša šomišwa ka nako e tee le go golega.
Se hlohleleditše dingangišano tša seo se hlolago tshepho go dipalopalo tša semmušo.
Re swanetše go emana nokeng le mekgatlo yeo e thekgago melao yeo re swerego ka tshwanelo, gomme AAPSCOMS e tla eta pele.
Se se tla aba gabonolo ditshekatsheko tša tlhahlo ya baeti go ya ka melao ya moo ditlhahlo tša baeti di beilwego, dipalo tšeo di ngwadišitšwego le lefelo la ngwadišo.
Go laola tlhahlo ya bahlankedi ba mmušo go ya ka Molao.
Ke feela Molaodi wa Toropokgolo, Ramatlotlo wa Toropokgolo le Hlogo: Human Resources ke yona e dumeletšego dikgoba tše bohlokwa ka morago ga go tsinkelo ye tseneletšego ya ditiišeletšo.
Go na le phihlelelo yeo e fokolago ya setšhaba ya lebopong ka baka la maemo a lefase, tlhokego ya mananeokgoparara, mothaladi wo o laolwago ke mmušo, mohl. dithokgwa tšeo di bolokilwego.
Ka maitapišo a baetapele ba rena, Afrika gabjale etiišeleditše tlhongo ya lenaneothero la lefase gomme re dula re loketše go ema gomme ra akaretšwa.
Hlogotaba, "Re Bomang ", e kgethetšwe se kholokhiamo/ditherišano di tloga di le maleba kudu go diphetogo tšeo Maafrika Borwa le Brithania a kopanago le tšona lehono.
Go na le setswalle seo se fokolago magareng ga Portnet le Khansele ya Toropokgolo.
Ka Labone, bahlankedi-bagolo ba Kgoro ba tla etela lefelo la go šoma ka mabotlelo a plastiki a go lahlwa go dira a mangwe la Blackheath, Kapa Bodikela, leo le matlafatšago setšhaba sa tikologo.
Re leboga Brazil, Presidente ya Khansele ya Tšhireletšo go swara kopano ye bohlokwa ye ya go lekola maemo a Cote d'lvoire.
Bjale o tšweleditše ntlha ya seširo sa PA le modumo le RM yela, gomme seo ke sona?
Go molaleng gore maemo a theogela tlase esego feela go tlola mellwane eupša seleteng sa Darfur.
Maemafofane ka moka, go akaretšwa maemadihelikopthara, le maemafofane a sešole go šomišetšwa setšhaba, go tla nyaka gore a hwetše laesense.
Lieze ke leboga pego ya gago le nako ya gago.
Go tloga mola o re gaugetše ka kemedi yela ya go kgahliša, re beakanya go šomiša sebaka se go ithuta go tšwa go wena ka moo re ka bago benggae ba kamogelo ye botse.
Sa pele mošimišane ka nna wa moithuti ga a na tokelo ya semolao ya go tšwelela pele ga gago ka lebaka la klaente yeo e sego gona.
Maloko a swere monna letšatši ka morago ga ge a thuntše batho ba babedi tikolong ya Nkande kgauswi le Nqutu.
Norway e fodile ka lebopong la ka bodikela gomme e a tonya ka gare ga naga.
Bagononelwa ba babedi bao ba swerwego ba tla tšwelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Pretoria gosasa.
Re nyaka go gatelela gore ke tokelo ya Khansele go tšea diphetho go ema goba go ba kgahlanong le tshepedišo ya go fetola leina.
O swanetše go gopola gore Taipei ka nako yeo e be e le ka fase ga boetapele bja sešole.
Nyakišiša ditlhaselo tša nnete goba maitekelo a tlhaselo go badudi ba dipolaseng.
Go a re makatša gore pele re ka tliša molato wa rena, TRC e šetše e bolela ka dipolao ka kampeng ya rena.
Ge o boela ka koloing ya gago lokiša dinotlelo gabotse go notlolla koloi.
Difoltara di ka bulwa goba tša tswalelwa ka go kgotla leswao la hlakanya ntšha, seka sa foltara goba leina ka bolona.
Dinepo tša tshekaseko ya thekišo ke go hwetša dintlha tša papatšišano ya thekišo le seo seemo sa boleng bja thoto -dibopego tša sona dib ego di leka gona nakong ya papatšo.
Mmogo, Molaodi wa Mpša le monyaki wa mpša ba bopa sehlopha.
Togagano ya taolo ya bolahla ditlakala ka tirišano le Bongwaledi bja Basel Convention.
Lephodisa ga se la kgona go thuntšha ka lebaka la gore go be go na le basepala-ka-dinao le batho ba go bogela ba bantši tikologong yeo.
Wepe saete e tla hlohleletša kopafatšo yeo e nyakegago ya datha go hokomela tšwelopele ya tlhabollo ya Water Services Planning Reference Frameworks.
Mna Fish o boletše gore baswa bao ba kgathilego tema mo dikliniking tša tlhahlo e dirile gabotse.
Thekgo ya dikhopi tša dilipi tša panka tša depositi tša maleba tšeo di kgatlilwego setempe tšeo di nyakegago di akareditšwe.
Naa ke nnete gore tlhagong o goletše tikologong ya Hammersdale go la KwaZulu-Natal?
Diprotšeke ka moka tšeo di tsentšwego di laetša boitlhamelo, boikgafo le boitlamo go kabo ya ditirelo.
O se ke wa thabiša bakgopedi bao ba hlabologago ba mmileng le bagweba ka mmele.
Ditiragalo tša thibelo, gagolo kgahlanong le Saamstaan, eupša ke holofela gore histori e ngwadilwe, gore e be karolo ya rekoto.
Go a nyamiša gore ke lemoge mohola wa ka bjalo ka mothomošweu wa MoAfrka Borwa.
Maphodisa a thakgotše lesolo la go nyakana le bagononelwa bao ba tšhabilego.
Ke kgopela tshwarelo ge ke se ka tla le tšona eupša ke go abetše tšona bjalo ka ge o kgopetše gomme ke bone gannyane.
Go amogela semmušo boikgafo boleng bja New Partnership for Africa's Development ka tsela ya boetapele.
Setatamente se bolela gore o kwele gore Madondo o bethilwe sebakeng sa Mdi Madikizela Mandela.
Gabotse ditlhongo tše go tla nyaka gore di nyakišišwe le ditlamorago tšeo di etšwego.
Bathuba ka dintlong ba tšhabela maphodisa ka mehla gomme ba thoma go ba le makoko gomme ka nako ye nngwe ba boela morago lefelong le go tšea tšeo di šetšego nakong ya pele.
Ka ntle le datha ya boleng bja maleba, kelo ka moka e tla bay a boleng bja go se kgodiše.
Lekala la EMS le lona le kgokaganya le go kgathatema go ditlhongo tšeo di ikemišeditšego go rarolla dinyakego tša pheotlo ya mafolofolo go dikgopelo tša meepo ya santa tše di lebišitšwego tikologong ya Schaapkraal.
Gabotse, ga se nke ka tseba ka gore ke lokile ka mo morago mo dihlareng tša ka.
Sa bobedi kgokagano, polelo le therišano, ke ditsela tša go fediša dintwa gomme di swanetše go hlahlwa ke ba ka ntle ge go nyakega.
Maemo a bosenyi: Mna Maphanga o swerwe ka tatofatšo tše nne tša polao.
Dikoloto tša dinaga go dila tšeo di nago le dikoloto tša godimo di swanetše go phumolwa.
Ke fetiša mo merero ya go kata le HIV-AIDS.
Go thuša kgopolong ya kakaretšo le mmušo wo logaganego.
Mna Modulasetulo seo se fediša setatamente seo se hlatsetšwego lehono.
Mabaka a tšhupetšo ya sehlopha sa bašomi a tla thalwa ka tšhomišano le bakgathatema ba maleba le melokoloko ka moka ya mmušo.
Ka mabaka a tekanyetšo, e swanetše go tšewa bjalo ka karolo ya RDP go feta mošomo wa mehlang wa tšhireletšo.
Ka morago ga ge dikgopelo ka moka di amogetšwe, tshepedišo ya mathomo profense ya tlhaolo e tla thoma.
Re tla tšea magato a boima kudu mo tabeng ye.
Ka go hloka mahlatse, leleme le itlhaotšego la mereo ya ekonomi le tsenelela ngangišano ya rena go kgatelopele ya tlhabollo ya ditšhaba.
Naa go na le phaphano magareng ga mokgokaganyi le molaodi?
Mokgwa wa go kgontšha emplacement, sustenance le extraction ya baokamedi.
Ka letšatšikgwedi le tee, e fokoditše mahu a bomma ka dikotara tše tharo, le mahu a bana ba ka tlase ga mengwaga ye mehlano ka bobedi-boraro, a dipalo tša bjale.
Go se ye kae Durban e swanetše go hlweka, lefelo le le kaone ditebogo go maitekelo a Toropokgolo ao a nepilego go hlohleletša batho go kgoboketša mabotlelo a plastiki le ditšhila tšila tše dingwe morerong wo.
Aowa, ka letorokisi leo ke bego ke le ka gona go be go se na kopano le batho ba ka matorokong a mangwe goba ka pele ga lori.
Tsela ye kgolo e tla bapela le molapo go tlemaganya disenthara tša mešomo tšeo di t3welelago go ya leboa la toropokgolo yeo e akaretšago boemafofane bja boditšhaba bjo boswa bjoo bo hudugago.
Ke holofela gore ba bantši mo holong ba be ba ipotšiša potšišo ya gore ke ka baka la eng ke rometše ka bjako go Mangwalo a Makgethwa a Bakriste.
Ka tsela yeo e thomago go ba kotsi go maphelo a bona le tlhabollo.
Nepo ya rena ke go thuša go bea seemo maemong a mabotse le go itšhireletša kgahlanong le ditlamorago dife kapa dife tše mpe go tšwa go maemo a go se kgahliše a Zimbabwe.
Ke nagana gore ke akareditše dintlha tše tharo tšeo o di tšweleditšego Mna Ntsebeza.
Mokgwa wa karata ya PIN ya go tlaleletšwa ya go lefela megala, modemo le fekse ka moka e tla tsenywa.
Leeto la go ya INK le tla dumelela matseno a makopana go Toropokgolo ya Durban - histori le thutafase ya yona tše di amanago le ditikologo tša INK.
Go aba tirelo ya thekgo go bašomedi ba diphoofolo, dingaka le balemi mabapi le Ditirelo tša Kalafo le Dinyakišišo tša Epidemolotši tša go phulega ga malwetši a diphoofolo.
Bana ba ka bapala ka gare ga moela wo šilafetšego gomme ba tšea twatši.
Samiti e swanetše go kopanya mmušo le bagwera ba wona ba leago to kwantšha maitapišo a rena a bosetšhaba le methopo go phakišeng ga kgolo ya tlholo ya mešomo le go fediša bohloki.
Ga ke tsebe ka dipeakanyo dife le dife tše itšeng tša tšhireletšo ka ga Mopresitente Mugabe.
Go phumolwa ga dikoloto ka moka tša dinaga tša go dila tšeo di nago le sekoloto sa godimo.
Bakeng sa ngwana, ba hweditše mokotla wo moso wo o bego o tletše ka lebake.
Go nyantšha ke mokgwa wo mobotse wa go seketša wa go fepa lesea.
Dikamano tša bona tša mošomo di dumeletšwe ka molao ka gare ga tshepedišo ya komiti ya mošomo le dikgokagano go ya Molao wo ke šetšego ke o laeditše.
Kholostramo maswi a mathomo ao matswele a gago a thomago go a ntšha a hlwekiša mpa, gomme maswi a a hlwekile.
Magareng ga tše dingwe, Molaokakanywa wa IP woo o ukangwago o tla kgontšha kgoro ya ka go hloma Kantoro ya Intellectual Property Management go thekga bahlami le bampshafatši go laola IP tša bona.
Ka mantšu a mangwe, go swanetše go ba le ditharollo tša bosetšhaba go tlaleletša mokgwa wa selete, Holmes a fetša.
Go hwetša dintlha ka botlalo ka kgopelo ikopanye le lekala la Ditšhalelomorago la thušo ya mogaleng.
Bjalo ka ge go letetšwe, moya o be o tletše ka go hloka kholofelo le tahlego.
Go nolofatša ngwadišo le kaonafatšo ya dika tša ketapele ke Ketapele ya Mmušo (State Herald).
Ke ile go kgopela Ngaka Ramashala go sepetša kano.
Dipitšo tše sa ngwalwago tša Bongwaledi tša go re biletša go bolela ka ditšhišinyo tše kwagalago le tše bohlokwa tša go matlafatša gape mokgatlo le go thibela gore o se ke wa hwa lehu la tlhago.
Mmonwamolato o laeditše matseka moo ba utilego matlalo.
Dikgomo di tlogetše dijo tša tšona, tša thoma go fokola, le bonagala di gatelelegile.
Go tološa le hlwekiša makhura goba makhura a go jega a diphoofolo.
Bana bao ba fetwago ke lesolo la tlhabelo ba ka se šireletšege ka botlalo kgahlanong le twatši ya mooko.
Afrka Borwa, gammogo le segwera sa yona, e dirile tšwelopele e botse go lokišetšeng mošomo wa tsošološo ya Afrika le thibelo go tšwelopele ya tlhaolo ya kontinente.
Leloko la Senthara leo le kgathathilego tema tshepedišong yeo e tšwelago pele ya go kaonafatša bokgoni bja Bongwaledi bja ESAAMLG le go thuša ka kgoboketšo ya dipotšišo tše tlantšwego mo protšekeng ya tshepetšo ya ditšhelete.
Gape, re ipiletša go batho ba baswa go bontšha go maikemišetšo go tšwela pele ka dithuto tša bona, ka gona go tla ba le phokotšego ya palo ya godimo ya bao ba tlogelago sekolo le go se akaretšwe dithutong.
Hlengwa o boletše gore lebake le rwelwe ka bene go tšwa Kapa Bohlabela.
Ba hlahlwa ke Sehlophatšhomo sa ditona tše hlakanego mabapi le Tlhabollo ya Intasteri ya go Aga, peakanyo le tshepedišo ya dikopano e tseleng go hlama sebopego sa molao wa CIDB.
Ge e le gore mošomo goba seemo seo ke ka lebaka la go palelwa ga go obamela dinyakwa tša Molao, motho yoo a hlokometšego o swanetše go obamela dinyakwa tša Molao.
Go ya ka Moody, polokelo ya Motse-Kapa e hlomile melao ya tia ya thušo ya ditšhelete le karogano ya phahlo, go swana le dikgato tše kwalago tša taolo ya mokitlana.
Netefatša gore lefelo la bobolokelo le a tonya, le omile gomme le tsenya moya gabotse.
Mna Modulasetulo, ga ke tsebe ka ga dingwalollo tša mogala.
Tšea sebaledi sa metara gomme o ngwale dipalo ka moka mo godimo ga metara.
E kgatha tema e bohokwa ka go Khansele ya Tšhireletšo ya Ditšhaba tše Dikopanego, gomme bjale kudu ka go African Union le ka go ECOWAS.
Dula o tswaletše mabati a onto go fihla ge dijo di butšwitše gomme šomiša lebone la onto go lebelela dijo gape.
Klosari ye e hlaloša mareo ao a šomišwago ka gare ga Dikumente ya Dingangišano.
Tlhokomologo ya go tsebiša molli ka ditokelo tša gagwe goba tokelo.
Kutollo ye e dirile gore Maphodisa a Parkroad Police a gonone gore dihlophana tša basenyi ba na le skeema sa manyalo, moo ba nyadišago basadi ba Afrika Borwa ka ntle le tsebo ya bona.
Thekgano magareng ga bobedi bjo ke Service Station Rationalisation Plan ya boithaopo.
Mpho ye ga e šome go Boulders ka lebaka la saese ya yona e nnyane.
Sehlopha se se akaretša kgwebišano ya dikgwebjana ka setšweletšwa se sengwe le se sengwe ka kataloko le ka otara ya lengwalo.
Tsela ya mohlagase le ditshepetšo tše dingwe, di phuthetšwe ka diphapoši tša semeetseng.
Ke bolela se ke lemogile ntlha ya gore ba bangwe kua Abidjan ba ka sola se ke sa tšwago go se bolela bjalo ka tsenatseno yeo e sa amogelegego mererong ya Cote d'Ivoire.
Gomme gape o hlalositše mo ditlhaselong tše gore ma-Caprivi ba swanetše go ba le dithunya.
Micro finance ke lentšu le phatlaleletšego leo le hlalošago gore go adimiša tšhelete ka bonnyane.
Motho wa go makatša yo a fetilego mengwaga ye masome-seswai yo a dulago foteng ya tlase ga ka o mpha dikeletšo kgafetšakgafetša.
Gabjale e sa agwa eupša go na le kgokagano le wepe saete ya kgale yeo e sa lego bohlokwa.
Tlhabollo ya boitlhagišetšo ka tsela ya go hlangwa ga dikošana go theilwe godimo ga boleng bja maina a dikgwebo tše di amanago le eisteddfod.
Kgoro ya gagwe gabjale e swere Masolo a HIV Aids le ditemošo ka Tšhireletšo ya Bana go akaretša profense gammogo le mananeo a Matlafatšo go Makgotla a Sephodisa sa Badudi [Community Police Forums].
Ke no ba moya feela bjalo ka meboya e mengwe.
Ye ke ya diopedi ka moka tšeo di dulago seleteng sa Cape metro pole.
Lekala lel lengwe leo le segola akaretšwa ka go EAS le akaretša banamoledi ba ditšhelete.
Se se amanywa le ditshenyagalelo tša tšhireletšo tša go lokiša dintlo tšeo di sentšwego tšeo di sego tša lekanyetšwa le ditshenyagalelo tšeo di hlotšwego ke katološo ya protšeke ya kontraka.
Go kaonafatša taolo ya ditšhelete ka go lekala la setšhaba ka tsela ya thekgo ye e tšwelago pele ya dikaonafatšo tša tekanyetšo tše di amanago le maanotshepedišo le maanophethagatšo, dipego tša ngwaga ka ngwaga, dofomete tša ditatamente tša ditekanyetšo le go kaonafatša tekanyetšo ya dinepo.
Se se šupa moya o moswa wa khofelofelo le tielelo ya kontinente ya rena.
WCED e tšere sephetho sa go beakanya diwekšopo go latela kopano le dikemedi tša kgwebo le intasteri tšeo di gateletšego matshwenyego ya gore maermatlou ga o na le mabokgoni a a lekanego a go nyakana le mošomo.
Malebana le se, kwešišo ya seo se diregilego se tla thuša go fediša dikgopolo tše thulanago gomme ya batamela e tee ya histori yeo e amogelegago.
Gabjale ke ka mokwa wo a tsebilego go phedišano ka mmagwe.
Kua Stilfontein batho ba šupa ba swerwe ka ditataofatšo tšeo di fapanago go tloga go swara phahlo yeo go gononelwago gore e utswitšwe le megala ya koporo yeo go gononelwago gore e utswitšwe le go swara lebake le bohodu.
Go fana ka tlhathollelo yeo e okeditšwego go dira tšwelopele go ya go Dinepo tša Tlhabollo tša Miliniamo go meetse le kelelatšhila bjalo ka ge e tshedišwa mahlo mo Johannesburg le Kyoto.
A re ba amogeleng mo Afrika Borwa ka diatla tša setlwaedi tše borutho le ka fanfare.
Ka ntle le lena ka moka go ka be go se gwa kgonega go fihlelela phokotšego ya dikotsi.
A nke dikamano magareng ga Algeria le Afrika Borwa tšeo di dirilwego pele ka nako ya mathata gabjale di tšwele pele go matlafala gomme di laetše tsela kua pele.
Protšeke e nyaka go bea leswa lekala la Afrka Borwa la difofane go netefatša kgathotema lona mo mmarakeng wa lefase wa difofane.
Hloma National Gas Regulator bjalo ka mohlokomedi le mophethagatši wa sebopego sa taolo ya bosetšhaba.
Ge re dutše re tšwelapele ka go šetša polokego ya maleba ya ditekanyo tša ekonomi ye kgolo, ka gona re gopotše go fa šedi ye e tletšego go merero ye bohlokwa ya ekonomi ye nnyane.
Dingwalwa tša asphalt goba tša didirišwa tša go swana, mohlala, petroleamo pitumene goba sekontiri sa malahla.
Peakanyo ya bofelo e tla tlišwa gape Kabineteng go latela dikopano tšeo.
Re latile bommasepala, gomme lefelo la maleba le hweditšwe Durbanville.
Magare ge šomišetšwa go tlošwa ditedu go motho yo mongwe le mongwe a tla phumolwa lehulo ka pampiri ya go hlweka goba selo se sengwe le sengwe sa go hlweka sa go swana ka sebopego.
Mosepelo wa lebopong wa Meyara o thomile gape gomme o beakanyedišwe go thakgoga ka Labohlano le.
Virtual Breathalyser e gona mo wepesaete ya Kgoro ya Dinamelwa.
Re nyaka leboga Khomišene ya Nnete le Poelano go re akaretša mo wekšopong ya bona ya ka morago ga ditheeletšo.
O kgopetše Juta barutiši ba babedi feela go tšwa sekolong go etela Bangalore go hwetša kwešišo ya setšo sa bona.
Diromelwantle tše bohlokwa tša Afrika Borwa go ya Zimbabwe di na le didirišwa tša tšhelete, gomme ditšwantle tše bohlokwa go tšwa Zimbabwe ke mašela le ditšweletšwa tša temo.
Ee, eupša go na le mmala wo modipa mo piping.
Mmasepala wa Selete wa Amajuba ga o itlame go amogela bonnyanenyane goba thendara ye nngwe le ye nngwe.
Ke a tseba gore e be e le mohuta wo mongwe amphetamine gomme amphetamines di be di beakantšheditšwe dilo mo Afrika Borwa.
Go tsenya legatong le go mpshafatša sehlopha sa khansele sa pland le dikoloi.
Protšeke e šeditše tšweletšo ya didirišwa tšeo di šomišwago go ageng di-VIP mo metseng go akaretša ditena, lebato le mabato a marulelo.
E tšweletša dikarolwana le dinekethifi tša Lekala la Kgatišo go tšweletša dikgatišo tša ka gare, dinoutse tša baithuti le tatelano ya Ditlhahlo tša dikgatišo.
Kagoleswa ya Holo ya Strelitzia, Warner Beach: Dikhotheišene di swanetše go mengwa go mošomo, gomme ka morago kabelo ye kaone ya amogelwa.
Thwala Self-Drive Motor Home ye e tlabetšwego ka botlalo gomme o bone Borwa bja Afrika bjalo ka Legae la gago godimo ga Mabele.
Kwano ya go hlompha dikwano ka moka tša go nyaka tharollo ye e rerilwego.
Datha ya Afrika Borwa e laetša gore botši bja phalalelo go tloga dinagamagaeng go ya dinagasetoropong ke ga lebakanyana.
Go ditiragalo ka moka, dikgopelo di amogetšwe bjalo ka mošongwana di laolwa ke phaerotheknišene yo a nago le tsebo le gona setšhaba se lemošwa ka kotsi ya go bewa pepeneneng ya dikhrikhethe.
Dinyakišišo tša Horse mackerel di fedišitšwe ka baka la thušo ye e sa lekanago ya ditšhelete.
Mna de Kock ga ke abelane tlhalošo ya bohlomphegi le wena.
Mahodu a tšere dikoloi tše tshelelago, dikhomphutha, dithulusi, setšidifatši, maekro-obene, mabotlelo a kgase le ditšenereitara go tšwa ka dikamoreng ya polokelo gomme a tšhaba.
Samiti e swanetše go lebelela gape mo go hwetšweng ga methopo ya rena ya bohlale go gapeletša tše le dipotšišo tše dingwe.
Efela e be e le mosadi yoo a mmethilego mafahla.
Klika mo go hwetša letlakala la dikgoba ka StatsOnline gomme wa download dipapatšo ka botlalo.
At core, magato a mošomo a LFS a abela ditsela, thušo go ditseno tša mošomo go ditseno tša malapa, le dipalo tša tlhokego ya mešomo.
Se ke tlhalošo ye e phatlaletšego ya seo se tla direga mo Addis Ababa mo bekeng ye e latelago.
Ditšhitišo tša go ja tša go swana le go se dume go ja, go ja gannyane go se swane le mehleng le go phokotšego ya boima, goba ka lehlakoring le lengwe go ja go feta ka mehla gomme go tliša mmele.
Le ge go le bjalo ga se ba ka robala gabotse go tloga ka Labohlano, ka Sontaga mesong ba tabogela ka mabaleng go la Spruitview.
Maleatlane a Durban ke gore o ka thabela mafase a ka moka, ka gore mo ba dula gabotse, gagolo khutšo ye e tšweletšego.
Go fetola matšhogo ao a sego gona ka ga bokamoso magareng ga ba bangwe ba baagišani, re kgopetšwe go se bolele nnete.
Maloko a boraditaba gape ba tla fiwa sebaka sa go boledišana le tona, Moprof Levin le Ngaka Watson ka dipotšišo le karolo ya dikarabo.
Ye ke ye nngwe ya dintlha tšeo di nyamišago tšhomiša ye kgolo ya maemo a a dinamelwa tša bohle.
Belefe ye e sa gomelego morago ye e hlometšwego ka phaepheng ya ka ntle go tšwa pomping ye e lego magareng ga pompi le belefe ye e kgaoganyago tše go bolelwago ka tšona go temana ya b.
McCain o hutša go tšwelela go dula kudu go kgoneng ga gagwe go thopa diboute tša dikgetho tšeo Mosenatoro John Kerry a di thopetšego Democrats mengwaga ye mene ya go feta.
Tshekatsheko ya mekgwa ye mene e fapanego ya kelo ya maemo a naga mo Nagadimo ya Sourveld, bjalo ka thulusu ya katološo mo seleteng sa Underberg.
Tshekatsheko ya mošomo le tšweletšo ya bašomi bao ba sa etekanelago tsela ya papetšo ya tekatekano le bašomi bao ba etekanetšego.
Dipoelo tša yona di šomiša go kgoboketša diakhaonte tša bosetšhaba, go akaretša tshenyagalelo ya ditšweletšwa tša ka gae GDP le sebopego sa tshenyagalelo ya ditšhelete tšeo di beilwego.
Le ge a ka ba le sehlopha se tee le ka se mo tliše ka gare ga mošongwana wo o thulanago le yena.
Magato a tšhireletšo a swanetše go ithekga ka tlwaetšo ya maleba yeo e lego gona ya tikologo.
Badudi ba mekhukhung ga se ba swanelwa go tloga ba rweša maikarabelo a tšhilafatšo ya moya wo o tšwago go tšhomišo ya malahla moo mohlagase o sa hwetšagalego goba o sa fihlelelwego.
A re re dihlopha goba dibopego tša sešole ba swanetše go tsenelela, mekgwa ya go swana e a šomišitšwe.
Kgoro ga se ya lekanyetša seabe sa dikgoba tša mešomo mo mošomong wa yona.
Bjalo ka boemafofane bjo bongwe le bjo bongwe, bogorogelo bja boditšhabatšhaba ke bjo bo botse kudu.
Pretoria - Sehlopha sa Bosetšhaba sa Kgwele ya Maoto sa Spain, se se tsebegago ka La Roja, se tsebišitšwe ka Mantaga pele ga Sebjana sa Khonfenderaišene wa FIFA.
Sehlopha se se akaretša go adimiša ka tefo metšhene ya go aga le moentšinere wa selegae le ditlabelo tšeo di akaretšago dilori tša dikreine ntle le mootledi.
Bagale ba ntwa ya tokologo bao ba hlokofetšego go swana le Oliver Tambo, Chris Hani le ba bangwe ba bantši ba be ba tla holofela gore re se ke ra dira selo eupša go thuša bana ba rena.
Le bana bao ba hlabetšwego ka botlalo ba hwetša dikholego tša tlaleletšo go tšwa go masolo tlhabelo ya mašaba.
Ke fela kgwedi ya go feta moo mošomi a hlokofetšego ge lebato la khonkrithi le mo wela mo lefelong la go aga la lepatlelo la Peter Mokaba mo Polokwane, Limpopo.
Ka baka la gorelegato la seboko ke le tšhabago bohloko ge le šitelega, seripa sa kgatelelo ya dikhunkhwane tša palo ye balegago di ka be di hweditšwe ge go lengwa ka Setemere le Oktobere.
Gomme basepela-ka-dinao ba tšwetše pele go tshela sefero sela ba tsena ka lepatlelong, naa o gopola gore seo se ka be se kgahliša?
Ge mabjang le dinawa di hlakane o se fokotša kelo ya peu ya semela sefe goba sefe.
Go mpshafatša segwera sa tlwaelo sa China-Afrika, go hlabolla mohata wo moswa wa mokgwa wa tšhomišano wa China-Afrika le go aga lefase la khutšo ke mokgwa wa rena wa kabelano ya tšea sephetho le ponelopele ya histori.
Dikabelo tša Molao woo o nyakago ngwadišo ya selefouno le di-SIM karata o tla thoma go šoma mafelelong a ngwaga.
Ka kgopelo laetša tefo ya iri ya iri ya go aba ditirelo bjalo ka ge di hlalositšwe ka godimo.
Go tloga go le molaleng gore nnete ke tšhišinyo yeo e segišago le ya botlaela, gore ga ke tsebe ka moo Mdi Mandela a ka bego a amogetše seo gabonolo.
Phatlalatšo ya diokobatši ka badudi ba Nigeria a mabedi ka pejana a ile a fedišwa mo mafelelong a beke a go feta, ge ba be ba swarwa ke maloko a maphodisa a seteišene sa Marikana.
Go oketša bašomi kekgatho ya phethagatšo ya matšatši a a šupago a beke a mošomo mo Ditshokollong.
Dikarolo tše dingwe tša dilahlwa tša tshipi tšeo di sa hlwego di hlatswega gomme di hlaolwetšwe metšhene, ya dithulusi tša metšhene go šomana le tshipi ya go ripa, bjbj.
O be a e ra dikatšete tšeo a mo diretšego tšona.
Afrika e lebeletše bokamoso bja khutšo, polokego bja go tia.
Phanele ya go ruma e lebeletše go tlhongo ya mokgatlo wa Botee bja Afrika le New Partnership for Africa's Development.
Afrika Borwa e beeleditše go maitekelo a dikgwebo tša meepo kua Papua New Guinea.
Se se akaretša ka tee-tharong ya bahloki ba nnete ka moka kua KwaZulu-Natal.
Samiti ya Mokgahlo e amogetše ka borutho barerišani ba Zimbabwe, e šoma le Monolofatši, e feditše ditherišano tša mereo ka moka.
Ngwaga wo, MaAfrika Borwa a tla tlemagana ka tlase ga hlogotaba ya bosetšhaba, 'Swaranang - South Africans Caring Together for Basadi le Bana'.
Ke tšwela pele go kgopela Mmušo go fediša matshwenyego a bjale a ntwa le go se hlomphe molao le toka mo nageng ya rena.
Ka moka tše di beetšwego ka thoko le dikontraka tša ka fase di swanetše go hlongwa mo dikgweding tše tshela tša go thomišwa ga dikontraka.
Ge go nyakwa bokgoni, go bohlokwa go kwagala mabapi le dikamano le mešomo, bjalo ka ge se e le motheo wo dikwano le dikontraka di rerišanwago.
Mafelelong, Mokomišenare o kgopetše fediša diphaphano ka go dingwalwa tša polelo gomme a bea setsebi sa molao seo se bolelago polelo ya Searapo go thuša.
Mna Letsogo la Modulasetulo, ditaelo tša ka ke gore ke monkgo wa go hlaolege.
Bjale ke lethabo go nna go go tsebiša maloko a maswa a SANAC.
Mahu a sa tlwaelegago, malwetši le bogolofadi ke bothat bjo bogolo mo Afrika Borwa.
Tlhago le go tlišwa ga disamone tše do hlaloseditšwe moamogedi ka morago.
Pono ya gago ya letšatši le le kaone, e go fa maatla le kgotlelelo yeo e sa lekanywego.
Diesiti tšeo di lebeletšego goba dibeisi ga se tša swanelwa go lahlelwa ka tseleng ya kelelatšhila.
Government Motor Transport e laola tšhomišo ya difatanaga tša mmušo go la Kapa Bodikela.
Eupša e be e theipilwe gomme tšatši le lengwe e be e le mo theiping ye.
Tonakgolo, Tona le Meyara ba tla apara diputsu ba thuša ka go hlwekiša.
Palo ya bašomišani magareng ga City Engen, ACSA le dikgwebo tše dingwe mo tikilogong e šetše e hlomilwe.
Go tšwetše pele ka go thibela phatlalalo ya HIV AIDS go la KwaZulu-Natal.
Maloko a Glencoe SAPS a kitimetše go molli gomme ba swara mogononelwa.
Pego e fetša ka gore maemo a ga a sepedišane mo historing le maemong a bjale a tlhokomelo ya monagano.
Monna o be a tšwa go fetša kgoga peipi e tee gomme a tšhumile ya go latela ge Maphodisa a tla kgakganetša.
Goba, taolo ye nngwe le ye nngwe goba maitshwaro a tlhorišo go motšwasehlabelo, moo maitshwaro a a senyago, goba e ka hlola tshenyo ya ka pela go polokego, maphelo goba go phela gabotse goba motšwasehlabelo.
Yo a nyakago go hlola khutšo ga a thome ka go tšea marumo ao a lego kotsi go selete, Walid Muallem o boletše ka Labobedi.
Ditshepedišo tša ditšhelete di swanetše go šetša tlhokego ya methopo le balemi bao ba thomago, go bakgontšha go hwetša naga le dikabelo tša temo.
Gomme ka morago ga nako e kae gore matlafatšo e fihle le gore ke ba ba kae bao ba bego bale moo?
Kgokaganya mananeo a ka morago ga sekolo le a maikhutšo, Back-to-School Drives, dikopano tša batswadi le tlhahlo go dikologa thibelo ya bosenyi.
Re dirile se sengwe le se sengwe seo se kgonagalago go šireletša tokologo le toka tša dikgetho tše, gwa realo Mdi Tlakula.
Papetšo ya dipalo e hlophilwe gape ka baka la diphošo tša pele ga nako le go tliša statamente tšhomišo ya ditšhelete ka tlhago.
Mna Khomišenare ga ke tsebe ge e ba mokgobo wa gago wa pontšho o nomorilwe.
Maano a lebaka le le telele la mananeo a maleba le diprotšeke tša go tšwetša pele bokgoni bja dithuto, maemo le thušo ya maleme a Afrika.
Phuthela materiale wa mpete ka gare ga llaga ye tshesane ya ditšhila tša ka moraleng gomme tlogela diboko di ikabele beke feela.
Tshedimošo ya Maleba: Mna Ramogale le Mna Modiselle, go gongwe le go gongwe mo letlakaleng, go nyakwa ka ditatofatšo tša go swana.
Bohloki bjo bo tšwago go ekonomi, dipolotiki le mekgahlo ya leago ya setšhab.
Ya moragorago e swanetše go ntšhwa ke Kgoro ya Dinamelwa le Mešomo ya Ditšhaba.
Mohlomphegi Mospikara - Tekhnolotši ya Mehleng yeno e a nthabiša ebile, a ke se ke ka tšhaba go amogela se, ka mabaka a mngwe le nna se a ntšoša.
Ye ke tshepedišo ye dirilwego ke lekala la maphodisa go papadi ye nngwe le ye nngwe ka nako ya ka morithi pele phadišano e thoma.
Retšistara ya bosetšhaba ya dinyakišišo tša HERD tšeo di nyalelanago le maphelo di swanetše go hlongwa.
Go swara dinyakišišo tšeo di sego tša tsebišwa le diteloko tša ditlabelo tša go lokiša dijo go akaretša ditekolo tša dinako tša maleba tša go šoma.
Taolokakaretšo ya protšeke yeo e kgokaganyago mešongwana, go hokomela protšeke, tekanyetšo ya protšeke.
Go hlabolla thulano boetapeleng bja go nyaka tsebo ya go tiiša mabokgoni a motho wa magareng go nagana le go hlabolla diphetho.
Re lebelela pele ditlamorago tša MLC go batswadi le go lapa la go ithuta go bala le go ngwala le go hlohleletša tšwelopele ya go ithuta ga baithuti ba rena ba bannyane.
Naa o re go be go tletše kudu go palediša motho go tsena ka kgorwana yela?
FW de Klerk o itokolla bjalo moetapele wa National Party le go tšwa Palamenteng.
E nepagetše, eupša seo e tla ba mošomo wa mohlankediphethiši.
O ka kgetha go tlaleletša mašokotšo go peeletšo ya gago e ra gore e beeletše gape.
Tshedimošo yeo ke nago le yona taolong ya ka, e be e le gore Gen Knobel o be a se na kwelobohloko, ka gore ga se a ka a amogela gore re be re le karolo ya bašomedi ba gagwe.
Mekgatlo ye e lego kgahlanong le baferekanyi e swanetše go tšwetšwa pele go maemo a semorafe gore go kgone go thibela sekgoba sa sepolitiki seo se šomišwago bohlaswa ke bontwadumela go hloma mokgatlo wa bona.
Bafenyi le bao ba thopilego maemo a bobedi ka dihlophana tše nnyane, tša magareng le dikontraka tše kgolo ba amogetše difoka, disethifikheiti le mpho ya thušo ya ditšhelete.
Go kgathatema ga basadi go netefaditše gore BPA go akareditšwe ka gare ga melao ya mmušo, mananeo, gomme le ka tsela ya tekanyetšo.
Lethabo laka legolo la go ba mo bošegong bjo, ke go abelana le lena tiragalo ye ya mahlatse, e pentilwe, ke swanetše go dumela, ka noute e tee ye nnyane ya manyami.
Go ngwala, go tšweletša, go thumaša, go diragatša, Lisa le Aaron ba di dirile ka moka, go ralala le naga mengwaga ye mehlano, go hwetša boitemogelo le bophelo go swana le batsomi.
Mna Modulasetulo ke be ke sa tlo šogana le thwii le kahlolo ya Nugent.
Gape ke rata go tšea sebaka se go le leboga ka tšohle tšeo le le di dirago ka polelontši mo dikolong tša rena.
Gopola gore go na le ditshenyegelo tše di okeditšwego tša didirišwa ka ntle le ge mofenyi a ikemišetša go rulaganya seo go tšwa kgorong ya gagwe.
Kgoro e dira ditefelo go ya ka lenaneotheko la mathomo.
Ke tshepha gore dikakanyo tša gago mo di tla hlohleletša le go ba mohola.
Mammokramo - X-reyi ya matswele go lekola kankere ya letswele.
Gore o kgone go dira lefelo le le bolokegilego le go thibela koketšego ya bao ba swerego dibetša tša nyuklea ba swanetše go thoma go itlama tshepedišong ya kgato-ka-kgato go fedišeng dibo tša bona tša dinyuklea.
Magato a mangwe a tlhago a šeditše dinyakišišo, bodulo bja taolo, thuto, le go kalatša thušo ya bengnaga ba praebete.
Ke dumediša yo mongwe le yo mongwe wa lena mo lehono: ka moka bahlohleletši le baatlegi ba ba ikgethilego.
Bjale bašireletši ba ATS naa le ya lemoga gore ba apara bjang?
Ke a tšhoga gore tlotlontšu e ikepetše mo pegong ka nako ye.
Ditšwantle tše kgolo go tšwa Bulgaria di akaretša ditšweletšwa tša khemikhale, metšhene le didirišwa tša semotšhene, dikarolo tša difatanaga, ditšweletša merogo, dijo tša ka ditshitswaneng le mašela le dilwana tša di polastiki.
Go tšošološwa ga mananeokgoparara a ICT a Kgoro gammogo le go hwetšwa le tlhabollo ya tshedimošo ye e logagantšwego le dipeakanyo tša taolo.
Bjale re go lebogiša ka thušo ya gago mo protšekeng ye ka tša maphelo le tlhahlo ya go ya go ile.
UIP e nepile go hloma sebopego sa taolo ya selegae ya mabapi le mellwane ya maano a a itšeng yeo bengthoto le babeeletši ba kgathago tema.
Re rata go leboga Mongwaledi Kakaretšo ka pego ya gagwe ya bone ya tšwelopele ka ga Lesolo la Ditšhaba tše Dikopanego go la Cote d'lvoire.
Temošo e swanetše go tsebišwa ke balaodi go phethagatšeng ditšhišinyo tše, go phema maatla a taolo ao a sa nyakegego ao a ka go šitiša ditlhongo tša tlhabollo.
Maafrika Borwa ba swanetše go hlokomela go hwetša dilo tše swanago le kabelano ya maitshwaro.
Mogala wa thušo ya go se lefelwe e tla fana ka thušo le tshepho.
Boitlamo bja mmušo bja go oketša peeletšothwii go tshenyagalelo ya kago bo šitišwa ke mellwane ya motšhelo wa setšhaba.
Tokumente yeo reetšwego Dimphosiamo, Diseminare le Dikopano tša go Swana bjalo ka ge e dumeletšwe ke Kantoro ya Sebopego sa Pušo e hwetšagala wepesaeteng.
Thakgolo e swarelwa Bokgobapukung bja Setšhaba bja Cloetesville go la Stellenbosch.
E ruma ka go hlaola merero ye bohlokwa go phethagatša ya Lengwalo Tirelo ya Batšwasehlabelo Lengwalo la Batšwasehlabelo ba Ditiro tša Bosenyi go ya ka diphetho tša khonferense.
Lekala la Praebete la Tšhireletšo le laetša ditshepedišo tša phedišo ya kontraka ya mošomo.
Ditšwantle go tšwa Bulgaria: ditšweletša tša khemikhale, metšhene le didirišwa tša semotšhene, dikarolo tša difatanaga, ditšweletšwa tša merogo, dijo tša ka ditshitswaneng, mašela le dilwana tša polastiki.
Moeti yo a nyakago go tseba ka ga lehumo le karogano ya ditšo le maatlakgogedi a tlhago a mafelo a mantši ao a utamilego le ao a tsebegago gannyane.
Go tšwela pele, bangwadi ba swanetše go laetšwa le gore ba hwetšagale go kgonthiša diteng.
Gomme mabapi le tiragalo ye, go bile ntlo ye e swago ya Mna Chili.
Maatla a mohlahlofi a lotetšwe go phethagatša ditlhahlobo.
Maphodisa bjale a fetetše ngwakong go la Gqumeni Area moo ba sehlophana se sengwe se ilego sa swarwa.
Re beakantšha gape go hlola bio-economy go leka go fetola dipoelo tša dinykišišo go ya go ditšweletšwa.
Ge tša morago di be di thewa mo melaong ya seriti sa motho le ditokelo tša botho, tša pele di be di le pele go botho ka bo bjona.
Ba ke baemedi ba phethagatšo ya molao gore Senthara ya Tsebo ya Ditšhelete e tsenelane.
Šomiša onto ya maekroweibe, thoustara, kirili ya mohlagase, pitšakgatelelo, pane ya go gadika le lebotlelo la go ruthetša ge go kgonega, bjalo ka ge di šomiša mohlagase wo monnyane go feta mekgwa ye mengwe.
Dinagamagae tša naga ya rena di emela maemo a mabe a bohloki.
Re hlomphilwe kudu bjalo ka mmušo wa Afrika Borwa go ba benggae ba Palamente ya Afrika.
Go bolela se ke gore senthara ye e šoma gabotse, e tloga e le go kudutla ka kgonthe.
Se se tla šomišwa go tliša le go romela gape ntle ga dithoto tšeo.
Ga go sa tlo dumelelwa badudi ba sego molaong go dula mafelong a tlhokomelo ya tlhago.
Melaotshepedišo ya Kaonafatšo ya leago le mananeo a lokišetšwa gore a thome go maanotshepedišo le mananeo di tla beakanywa ka tsela ye e beilego šedi go bong le go rarolla dinyakwa tša go ikgetha le mathata a basadi.
Ga go dikabelo mo lefelong la go aga tšeo di dumeletšwego ka dinako tša sehloeng.
Tanelouta foromo ya kgopelo. pdf , e tlatše gomme o e bušetše go aterese ye e laeditšwego.
Taolo ya papatšo e fedišeditše go kgoboketšwa ga ditšhelete tša tlaleletšo tša lekala la EPZ gomme dikelo tša mašokotšo di laolwa ke mmaraka.
SAOM e tšwela pele go ipiletša go setšhaba sa boditšhaba go tšwela pele go thekga batho ba Congo ge ba tšwela pele ka kagoleswa ya ka morago ga dikgetho le tlhabollo.
Go hlaola molao wo mogolo, go tsebiša taolo ya maleba mabapi le thulano le go latela molao wo mogolo.
Efela, bagwera ba ka, dipharomolato tše di tsebalegago ga se maikemišetšo a khonferense ye.
Molokoloko wa diphoustara tše di tshelelago tšeo ye nngwe le ye nngwe e nago le ngwana goba moswa yo a fapanego di tla ba gona ka maleme a mararo.
Taolo ya Phetišetšo gape le yona e dirile setatamente sa gore Somaliland ke karolo ya bogolo bja Somalia.
Mekgobokgobo ya mapokisi ao a nago le malekere a go utswiwa le tee la ao a amogilwego ge go swarwa bagononelwa ba babedi ka ntle ga Potchefstroom.
Ka morago ga ge kgatišo ya menwana ya Mahlangu e tšerwe, go utullotšwe gore o be a nyakelwa bomenetša go la Brackendowns, Vereeniging le Hartswater.
Mmušo o tloga o tiišetša ka maatla tšhišinyo ya gore mananeo a tša leago ao a kgonago ya go nolofatša kamego ya tahlegelo ya mešomo ya sebopego e thalwe.
Toropokgolo ya Motse-Kapa e tla keteka letšatši le ka tiragalo go la Rylands Civic Centre.
Seo ke mafelelo a ditsopolwa go tšwa go Sephetho se se itšego, Modulasetulo.
Candice o okeditše maikutlo go morero wa matlafatšo ya basadi bao ba sa e tekanelago, ka mošomo wa gagwe le Telebišene ya Difoa.
Go latela tlhongo ya the industry-size distillation factory mo lefelong le, re ka bolela re sa tšhoge gore gabjale re fihleletše magato a bohlokwa go la Northern Cape Essential Oils Cluster initiative.
Botee bja Afrika bo e ipileditše go ditšhaba tša ekonomi ya selete go hloma dibopego tšeo.
Go be go na le pitlagano ya sephethephethe efela ba kgonne go tsena ka lepatlelong.
Mmušo o tla thuša gape MITB maitekelong a wona a go fihlelela mekgwa ya maleba le phethagatšo ya thušo ya ditšhelete yeo e nyakago bonnyane bja tshenyo ya methopo ka ga taolo le phethagatšo.
Ba lekala la go thopa thoto ba ka nyaka tšhelete gomme ba se fane ka rasiti.
Le ge go le bjale, go tla be go na le tšhitišo ya ditshenyagalelo ge go bapetšwa le terrestrial over-the-air delivery.
Thušo ya ditšhelete le letseno la thušo di lemogwa feela ge di amogelwa goba gabotse di amogelega ebile go na le tiišeletšo ye e kwagalago ya gore di tla be di amogetšwe.
Lekala la dinyakišišo ka nako yeo le tšwela pele ka dinyakišišo ka tirišano le setho sa go ba kgahlanong le borabele.
Yo mongwe le yo mongwe yo a ikgweranyago le ditiro tša bosenyi o tla otlwa ka tshwanelo.
Ke dumela gore re thekgile gagolo ka kabelo ya mananeo-kgoparara go diintasteri tše dintši kudu.
Afrika Borwa ka poledišano le Ditšhaba-Kopano le batšea-karolo ba tla bona ka moo ditaba tše di ka phakišetšwago ka gona.
Motlatša-tona, o ka bolela ka pitšo ya Mopresidente wa Iran ya gore Israel e sentšwe.
Naa re ka hwetša ge e ba ramolao yo a emetšego Gift Ntombeni o gona mo.
Thuto le go aga bokgoni ke karolo ya leano la tiišeletšo ya OCIPE.
Intasesteri ya kamogelabaeng, go akaretšwa dihotele, mabenkele a dijo, dipara, mafelo a boikhutšo le kgwebišano ya maeto.
Mmeeletši yo a dulago karolwaneng ya moago wo moswa woo o sa tšogo agwa mola go adimišwa karolo ye nngwe go ka se be maleba ka baka la gore moago ga se swanelwa go šomišetšwa kgwebišano.
Le kontraka ya go aga bogorogelo yeo e lego lenaneong ka botlalo, lebato le go tšhela khokhorithi magatong a bogorogelong le go sepela a feditšwe ka June.
Mmušo o tla netefatša gore ba tšea mešongwana e mennyane ba e fa borakgwebo ba bathobaso gomme ba se etiše dikhamphani tše laolwago ke bathobašweu pele.
Ditiragalo tše di fapananego tša lefase di swerwe gabonolo, go akaretšwa go bulwa ga Mogopo wa Lefase wa Krikhete le Mogopo wa Kolofo wa Mopresidente.
SAOM ga se ya ka ya lekola ditiragalo tše dingwe le tše dingwe tša diphošo mo tshepedišong ya go bouta.
Mafelelong e tla kopanywa le Kgorotsheko ya Bosenyi ya Afrika.
Ka morago ga go bolela seo, re kgopela gore o re botše kanegelo ya gago, yeo e tlogago e kgahliša efela gape e tiiša dikgonono tša rena mabapi Ditiragalo tše tša Trojan Horse.
Kabelo le kaonafatšo ya mabone a mmileng mo mafelong a a bohlokwa a leago go la Clairwood.
Mna Swartz o laotše Difoka tša Gala bošegong bja beke ye go hlompha bašomi mo lekaleng, moo dihlopha tše lesometee tša bathopi di hlomphilwego ka bokgoni.
Go araba taba ya Khalid Rashid ga mo lenaneong la mošongwana wa rena ka kakaretšo ka baka la gore ga se ra ka ra akaretšwa go ditaba tše di amanago le yona.
DEA T e tšweletše kudu mo mengwageng bjalo ka setsebi sa kgetho ya ditlhologelo ebile ba itšweleditše le go dinyakwa tša ka ntle bjalo ka kakaretšo ya boditšhaba yeo e thomile go tsebega kudu.
Ba na le kgokagano ye kgolo le badiriši ka sešoleng, le ge e ka ba ka bonnyane bja bašomi go bolaodi bja sešole, goba ka dikamano le DoD ya maleba.
Go matlafatšwa ga dikgwebišano tša tlhabolo ya dikgwebo tše Nnyane, tša Magareng le tše Kgolo ka tsela ya thekgo ya dialamedi tša ICT le disenthara tša boitlhagišetšo.
Ntle le pelaelo, seemo se se na le seabe, ka mabaka a mangwe, go tiišetša demokrasi ka nageng.
Hwetša thekgo ka baka la gore setšhaba se abelana le wena mathata a sona.
Ga se tša tia le gore ge di gatwa, di gomela morago gape.
Re dula re tiile ka gore mokgwa rena o ikepetše go bohwa bjo humilego ka boitemogelo bja maleba, tsebo ya dipotšišo le kahlolo ya setho.
Boikgantšho bja Afrika Borwa bo nepile go hlohleletša nyakego ya ditšweletšwa tše di dirilwego ka Afrika Borwa, go thuša ekonomi ya tikologo le hlola maemo ao a ka oketšago mešomo.
Go hloka mahlatse ke gore dikanegelo ka moka di gatišitšwe ge ke be ke se gona go Lekgotla la Kabinete pele ke fofela Liverpool ka morero ye mengwe.
O be o dutše o sa le ka ntle ga stediamo?
Molawana wo magareng ga tše dingwe o abelana la kotlo ya go lahla disekerete tše di tukago.
Ka gona ge motho yo mongwe le yo mongwe ka tlase ga taelo ya gago a gopotše go ntšha taelo ye esego molaong motho yoo o tla be a dirile ntle le molao.
Bathekgi ba bangwe, le ge go le bjalo, ba ka be ba beeleditše pakana ya kamogelabaeng ka PAPADI yeo e akaretšago go sepetšwa go ya go mosepediši wa bona wa maeto go feta lefelong leo le beetšwego go phaka go la Loftus Versfeld.
E abela letšatšikgwedi leo tšweletšo ya mafelelo e swanetše go abelwa, le go hlaloša ka ga dinako tše beetšwego legato le lengwe le lengwe la tlhamo le tlhabollo le dinako tša go tliša maeletstoune.
Naa ke pele ga tsheko ya Mbambo?
Le ge e le gore NEPAD e bile le ditsholo go fihla mo, e bonala e le kgauswi le go atlega go feta dikhuetšo tša pele tša OAU le maano go mabaka a a fapanego a dikamano tše tsenelanego.
Mabapi le methopo ya setšo le histori, mohl., go nwelela ga dikepe, Molao wa Digopotšo tša Bosetšhaba di tla tloga di tšeelwa legato ke Molaokakanywa wo o Thadilwego wa tša Bohwa.
Morero wo moswa wa kgopolo go mananeo ao a beakantšwego a tšhireletšo ya tirišo go fediša tšhalelomorago.
Ka kgonthe re holofela gore kopano ye e tla tloga e tiiša tlemagano.
AU e emišitše Mauritania go mešongwana ka moka efela go ya ka mabaka a melao ya rena re ba thušitše go ya pele maemong ao demokrasi e ka hlongwago gape.
Setsopolwa sa ditirelo se thekga gore mogolegwa yo a lego ka kgolegong a ka leta goba go se lete go tšwa go Mo-ofisiri wa Consular bjalo ka ge go gatišitšwe Wepesaeteng ya Kgoro yeo e ngwadilwego go yona.
Banna ba bane ba tšweletše kgorongtsheko ya Hartbeespoortdam maabane, go latela tshwaro ya bona ka merithi ya Labohlano leo le fetilego , mo tseleng ya magareng ga Hartbeespoortdam le Johannesburg.
Go latela ditšhišinyo ka ga tekanyetšo, merero ya tlaleletšo gape bjale e tla ahlaahlwa ke bakhanselara.
Ke manyami ka gore o ka no ba o le yo monnyane kudu go dira tše dingwe tša the out-figuring.
Sa pele, mmušo wo o ka se dumelele dintwa mo go intasteri yeo e hlaološago go tliša tirelo go ditšhaba tša profense ya rena.
Go mpshafatša le go kwantšha ditaolo tša peteroleamo le molao mo khontinenteng.
Gabotse, e hlola karogano ka baka la gore e thibela tshepedišo ya morethetho wa megalatšhika ya gago mo digobeng tša gago, ka gona mafelelong o tlo swarwa ke asphyxia.
Bjalo ka ge NEPAD e laeditše, re na le maatla, bohlale, boitlhamelo le tsebo ya go bopa Afrika yeo re e nyakago.
Ka gona ba thomile lenaneo la bosetšhaba leo le ikepetšego go dikgopolo kaonafatšo ng ya saense, saekholotši le saekhatheri bjalo ka tsela ya ka tlase ya go fediša mathata a batho ba Bašweu ba bahloki - gagolo MaAfrikanere bao ba hlokago kudu.
Botee bja Afrika le Ditšhaba-Kopano ba šoma kgauswi le kgauswi go maatlafatša gape tshepedišo ya dipolotiki le go tliša tharollo ye e rerišanwego go mathata a Darfur.
Dikholego di tloga di le molaleng gomme gape di le mohola go fetleng maemo a diekonomi tša rena.
Bagononelwa ba masome a mane le metšo ye e šupago ba swerwe ka profenseng ka moka ka ditatofatšo tše di fapanego tša bomenetša bja boleng bja tšhelete ya go feta diranta tše dimilione tšeo seswai.
Gomme ke mohuta wo wa thoto ya leago - botho bjoo - bjoo re bo nyakago ka kudu.
Ditumelelano tša mahlakori-mabedi magareng ga diyunibesithi goba dithekhnikhone le dikholetšhe tša thuto, mabapi le diyunibesithi le thekhnikhone tšeo di phethagatšago tiišeletšo ya boleng le mešomo ya go fana ka sethifikeiti.
Se ke kaonafalo ye bohlokwa bjalo ka ge lefelo la Mbongolwane e le leo letsebegago ka dintwa tša lona.
Difatanaga tše dintši di nyakile go ema thwii go lebelela pontšho.
Go ngwadiša ditlhahlo tšeo di tlemilwego ke Molao wa Boeti tšeo di nyakago gore re be le maswanedi, a maleba le go dira ka bohlale go ditlhologelo tša diklaente tša bona tše kaone ka molao.
Go kaonafatša kgokagano ya magareng ga dikgoro go tla nyaka gore e be ntlo ya dikgoro tše mmalwa, ka moka tšeo di nepilego go abelana ka maitemogelo a dinamelwa ao a kaonafaditšwego a badudi ba Motse-Kapa, gwa realo Thompson.
Go na le maikemišetšo ao re ikemego ka ona le ao le rena re a kaonafatšago.
Ke holofela go lebelela ditiragalong tše itšeng tšeo bohlatse bjaka bo nyakegago go tšona.
Histori ya pele ga bokoloniale bja Afrika e ruta gore mo ditšhabeng le mebušong, basadi ba eta pele tlhabollo gomme ba hlahla dinaga tša bona ka pono e kgolo.
Le ge e le gore seJeremane se thomile e sona se laolago, gabjale ke maleme-mabedi ka botlalo, bobedi seJeremane le Seisimane ke maleme ao a bolelwago.
Mašaledi a kgalekgale a batho ba mehleng a hweditšwe ka gare ga Mphoma wa Noka ya Klasies go la Kapa.
Baithuti ba tla šoma ka tlase ga tlhahlo ya Adam Madebe, yo a dirilego sehlwaseeme sa Kgosi Mogale.
O mohlahlobi wa Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa le gona o šomela go Setiši sa Maphodisa sa Jeppe?
Tsebišo ya katlego ya mophenkgišani le thomološo ya bona ya kabelo ya ditirelo.
Ke hlomphilwe kudu go bolela mantšu a mannyane mo nakong ya tiragalo ye bohlokwa ya go thakgola Northern Cape Essential Oils Cluster mo go la Onseepkans.
Setatamente se bolela gore Konare o latetše dikgatelopele tša bjale go la Zimbabwe ka šedi ye kgolo.
Senamelwa se be se gononelwa go yo šomišwa bjalo ka sa bagononelwa go tšhaba.
Ke rata go fetiša mantšu aka a ditebogo go ba karolo ya tiragalo ye kgolo ye le go kgona go hloma tirelo ya segwera ka go Tlhokomelo ya Maphelo ya Motheo mo go la Welkom lehono.
Baditirelo tša mollo ba dula ba le komana malala-a-laotšwe mo sehleng sa 'temošo ya mello'.
Ka nako ya mošomo wa ka ntle, mokgwa wa go uwauweletša pontšho o tla šomišwa ke ge mmontšhi a swara poledišano le mofetodi ge ba tlatša dipotšišo sammaletee.
Ba bararo, ba bane, na ba bonagala ba matlafaditšwe, batho bao?
Protšeke-ngangego ya bafaladi go ra gore motho yo a tshelago mellwane nako yeo e beetšwego go šoma ka protšeke ye itšeng yeo a e filwego ke mongmošomo wa gagwe.
Go na le tshepho ye e sa lekanywego le kholofelo yeo e beilwego mo mabokgoning a gago go eta pele batho ba Zimbabwe, mo leetong la bona la go pele go aga-leswa naga.
Didirišwa gape di šomišwa go aba tlhahlo ya kgakollo go bašomi ba baswa mo lefelong ka morago ga mnoo ba tla amogetšwa dioborolo tša go ba le moeno wa papadi ya kgwele ya maoto.
Fepa- gomme dinyakwa tša lefelo la mogopo wa meetse go mehuta ya dihlopha tša diruiwa.
Ke moloko wo o šoro kgahlanong le ditiro tša kgale, go akaretša le ditiro tšeo di tšwelago pele, di tiišetša tšwelo pele ya Afrika ya tswaloleswa ya yona.
Efela re ka bolela re tiile gore diphapano tše di laetša pušo esego go nyatša ditšhišinyo tšeo re lekago go di tšwetša pele.
O kgopela dikhopi wa tlatša foromo gomme wa e fa mohlankedi.
Ka mantšu a mangwe, go lokile gore wena o tšee lehlakori?
Michelle o dumela gore diphaka le mafelo a go bulega a setšhaba a ka fediša tekanelo ya maikarabelo a setšhaba le tlwaelo a lekala la kgwebo.
Go na le baithopi bao ba hlahletšwego Phapoši ya Thekgo ya Batšwasehlabelo ya Kwanonqaba.
Le ge e le gore bašomi ba dipolaseng ba tiišeleditše le go amogela mafelelo a tshepedišo ya "dop", yeo ka yona meputso elego karolo ya go lefela bjalwa, tšhomišompe ya bjalwa e lego tlhobaboroko.
Go dira gore ye mengwe ya melato ya sephethephethe e se sa ba bosenyi go dira gore tshepedišo ya kahlolo ya melato ya sephethephethe e tla ba ye mekopana, e bothata le ya go fetšega.
Moakanyetšo wa morulelo o swanetše go šetša dipula tše dikgolo, le go netefatša gore mesela ya meetse go ya mahlakoring a mabedi a tlasetlasea šoma gabotse.
Masomesome a diketekete tša badudi a tshephile naganyana yeo e omilego ka lebopong la leboa-bohlabela bja naga.
Foramo ya mafolofolo ya go tšwetša pele batho bao ba nago le bogolofadi.
Tšwelopele ya go feleletša Molao wa Dikamano tša gare ga Mafapha go hlola sebaka sa pono ya Comtask ya tshepedišo ye e kwalago ya dikgokagano tša mmušo go putlaganya ditikologo tše tharo gore e be nnete.
O boletše gore Afrika Borwa ga se ya ka ya kopana le tšhošetšo ya bohoduwatle ka boyona.
Maemo a lešika la bontši bja diphedi tša mohlobo wa bohlapi a bonwa bjalo ka a we a tlgago a fokola kudu.
Ka gare, bommasepala ba nyaka go tiišetša maemo a wona a letseno le go kaonafatša maano a wona a peakanyo le ditshepedišo tša tekanyetšo go hwetša methopo ka tshwanelo mo lebakeng la magareng.
Nepo ya go tšweletša protšeke le go lemoša maloko a setlamo.
Gape, ge o dutše o bolela ka go se dumelelane le boipiletšo bja go go iletša.
Lešoba la lebotong la ka ntle le diretšwe go thibela pula go tsena ka gare.
Diphathi ka moka gabjale di kgathatema ka mafolofolo lesolong la tshepedišo ya dipolotiki.
Mošomo wa borammino o a fapana, o ikepetše lefelong le a le ithutetšego lona.
Bafaladi ba ikopanya le metse ya bona ya dinagamageng, gantši ba swara tšhelete goba diphahlo, gomme ba fela ba boela gae dinagamagaeng ge ba tšwele pentšhene goba ba bafokoditše.
Ka tshwanelo, efela peniseline ka nnete ga se seokobatši sa bikgethelo ge go tliwa go kalafo ya sekutu sa mengwaga.
Naa e tlile bjang gore o be o šomišwa maemong ka go JOC kua Ellis Park?
Ke iša ditebogo go Modimo ka maatla a magolo ao a a laeditšego ka MaAfrika Borwa a mantši mabakeng a mabe.
Mo Sontageng se se fetilego, maphodiSa a nyakile go swara sehlopha motsaneng wa Seweding.
Gabjale tshedimošo e a latišwa mabapi le bathuši ba gagwe.
Ditiragalo di tšweletša seboka sa barutiši le baithuti, di laetša saense le letšatši la tša mošomo.
Sehlopha se se swanetše go laetša go ba didirišwa tše bohlokwa tša abelana mothopo le tielelo.
Ba boile ba nyaka go tlo fa dithuto, dišupo tša mahala le phoustara.
Ipshine ka difihlola tše monate tša go apewa ka gae mo nageng ye ya lethabo yeo e fanago ka mepete ya mafahla.
Moentšenere o hutša go šomiša go thuša mo mabaleng a go feta le tee.
Re gopotše go thuša mmasepala wa Hibiscus Coast ka go ba fa didirišwa tšeo di šomilego tša go lwantšha mollo.
Ka ntle le dipeakanyo tša mathomo tša boikgantšho, tšwelopele ye nnyane e dirilwe mo boikagelong bja pele.
Dipelaelo tše kgolo tše di letetšwego go hlathollwa ka go memorantamo di akaretša go diegišwa ga phethagatšo ya Occupation Specific Dispensation le maemo a mošomo ao a sa thabišego.
Khomišene ye nngwe le ye nngwe yeo e ikgethilego yeo e bontšhwago mo Sengwalwa sa XX e tla ba le Ditona tša maleba goba Ditona tše dingwe goba Batsetaphethi bao ba hlaotšwego ke Maloko a Mebušo ya Dinaga.
Tlhagišo ya Thuto ya Tlhabollo ya Dihlogo tša Dikgoro go tšwa dikolong tša poraemari le sekontari bjalo ka ge di kgethilwe ke di-EMDC tša tšona mo go la Cape Teaching Institute.
Tona ya maphelo, ketelo ya Moh Barbara Hogan lehono e tlišitše kholofelo ye nngwe ya go kaonafatšo ya tshepedišo ya tlhokomelo ya maphelo go la Freistata.
Diriršwa tše ratwago ke batšwasehlabelo di tloga di nale mohola wo o itšego go batšwasehlabelo ba ntwa ye e ithekgilego ka bong ka go kgontšha setatamente sa batšwasehlabelo go tšewa ka sephiring mo tikologong ye e fodilego.
Ga go makatše ditlapele tša mmušo wa selegae gape di fetogile ka nako ye.
Re amogela gape tirišano ya rena ya go tia le intasteri ya ditshipi tša go lahlwa yeo e šomišanago le Toropokgolo ka go hlwekiša intasteri, go bolela Van Dalen.
Seteišene sa mohlagase sa Tseleng ya kgale ya Dock mafelelong se tswaletšwe le go se sa hlokomelwa.
Go bea naga ya mmušo ka tlase ga lekala la praebete mo lebopong go fokotša phihleleo ya setšhaba.
Lekgotla le lebeledišitše tše dingwe tša tšhitišo tšeo di tlemago go putlaganya ekonomi ka moka le go hlaola ditamolo tše phatlaletšwego tšeo di nyakwago go fetiša ditumo tša "go tlošwa".
E katološitšwe mo lefelong leo le bonagalago gabotse go tšwa tseleng ya setšhaba.
Maloko a sephodisa a hweditše ditšidifatši tše pedi, mpete wa batho ba babedi le stofo ka gare ga bene.
Go tiragalo ye nngwe e sa le sona sehlopha seo sa kimollo go putla monna yo a belaetšago kgauswi le Bhoboza Caltex Garage.
Go na le dibaka tše di kgolo tša babeeletši mo mafelong a mantši a mešongwana.
Tšhalelomorago le go se fihlelele meetse a go makaone go dikarolo tše dingwe tša mmasepala gagolo mafelong a dinagamagaeng.
Ka gona ke kgopela, gomme ke gopola gore re swanetše go dumela ka moka gore re thekga gore TRC e lebelele go sekiša Siphiso Nkabinda le ba bangwe bao ba nago le yena.
Ka nako e tee, Mosepikara, mafelo a a latelago, mafelo a go ikopnya le sephodisa di ile tša hlongwa go la Lwandle le sefateng sa Sir Lowry.
Ditshepedišo tšeo di beetšwego ruri le ya maleba e ba gona go beakanyaleswa melao.
Ge a lemogile gore ba be kitelane ka dikolo, ka pejana o ile a ya seteišeneng sa maphodisa go bega tiragalo.
Go palelwa mo go be go sa belaetše gomme ke ye nngwe ya diphošo tše kgolo tšeo AHI e di dirilego.
Re fa baswa ba rena sebaka sa go hwetša mabokgoni bjo tseneletšego bja mošomo wa go aga, tlhabollo ya temo le tlhahlo ya khomputhara kua De Nova.
Go akaretša merero ye mmalwa go dikologa selete, musiamo o abela kakaretšo ya tlhabollo ya tikologo ya Pinetown go tšwa go histori ya pele go ya go dinako tša bjale.
Nepo ya MIP ke go hlohleletša peeletšo ka gare ga intasteri ya tšweletšo.
Baholegi ba bannyane ke ditšhaba tšeo di sego tša golega le batho ba baswa bao ba kgathago tema.
Diintasteri tša diminerale di swanetše go hlohleletšwa ka tsela ya tšhomišano ya dilete le dilete tše nnyane.
Phethagatša leano-tshepedišo go fokotša phesente ya maeto a phetošo ka dinamelwa tša madulo a motho o tee ka diphesente tše lesome mo mengwageng ye e šupago.
Go leka go hlaloša ka tsela ye yona ye bonolonolo, mmušo wa kgethollo o be o šupa maatla ka Makgowa, e sego boetapele, eupša ka taolo le bogolo.
Dipeakanyo tše di tsenelanago ka moka ka mo profenseng di tla kgokaganywa mo KwaZulu-Natal Provincial Nerve Centre.
Ke tla rata go le leboga gape ka go nkamaganya le yunibesithi ye e kgolo.
Mokgatlo wa AU gape o katana le tlhohlo ya ka moo go ka potlakišwago togaganyo ya sepolitiki le ekonomi tša kontinente ya rena.
Ka ntle ga ge dikgomo tša tshadi di ka bonwa di le mo sehleng di ka se ke tša hlabelwa tšhwaana ya go emara.
Ee, ebile ge o bala setatamente sa Eugene de Kock, Dirk Coetzee le batho ba bangwe, ka nnete o tla lemoga gore dilo di be di direga.
Ngaka Ramashala ye ke ya mafelelo pele re ka emelela go ya dijong tša matema.
Setšhaba se tla thušwa bokaone bjalo ka bobedi bakgopedi le bao ba thulanago ke dikgopelo.
Meyara o filwe maatla a go fetoša kelo ya peo ya mellwane.
Go tšwela pele ka go la goja go na le mabala a go poula le a khrikethe mola ka go ya go la nngele go na le seratswana sa Thutadimela se se botse.
Ba ile ba ba ba ntahlela ka letamong la go rutha le go ntšhouka ka mohlagase.
Ditlhohlo tša rena tša moragorago di akaretša leuba la "tik-tik", seokobatši se atile mo Cape Flats gabjale, le diphetogo ka go leano-phethagatšo la dihlopha go goketša baswa.
Go thomišwa ga ditlhahli tša leano-tshepedišo tša taolo le thibelo ya go se hlamege ga ditho ka tshwanelo, diphošo tša pelego le bogolofadi di thulana le go bulwa ga khonferense ye.
Go nyamelela ga dithekišetšano goba go aroganya go šupa gore diprotšeke di kgaogantšwe ka dikontraka tša boleng bjo bonnyanenyane gore go oketšwe dibaka tša dikhamphani tše nnyane go hwetša mošomo.
Diaparo tše o di aperego ka fase ga pipi, e ka ba ke yunifomo ya Tšhireletšo ya Marabe?
Go swarwa ga thoto ka go phaka ka potlako ka ntle ga mafastere a ntlo ya borobalelo - o tloga o bolokegile.
Makhanselara a abelwa ka diofisi tša wate tše e lego ditiši tša mošomo tše di tlogago di tlabetšwe ka tshwanelo.
Yena le sehlopha sa gagwe ba šomile ka bokgwari ka fase ga maemo a boima.
Tšea go ba o thwetšwe ka tsela ye e tlwaelegilego ke mongmošomo woo ka mo Rephabliking.
Dikakanyo tša fase tša gare ga ngwaga, sehlopha sa batho, bong le sehlopha sa mengwaga.
Go be go na gape le ditheo tše dingwe tša leano-phethagatšo la thibelo le lefsa leo Tona Uys a šoganego le lona le semeetseng - ka moka ga tšona di ithekgile go tšhuthišego ye kgolo ka go mekgwa ya maitshwaro ya batho ba rena.
Kgoboketšo ya Dihlapi ya Bosetšhaba ke maitekelo a mohlakanelwa magareng ga sehlongwa sa thuto ya godimo le South African Institute for Aquatic Biodiversity (SAIAB), yeo e laolago lefelo.
Ka morago ga dinyakišišo tše di tseneletšego tše di tšerego kgwedi ka Lekala la Bosenyi bjo Beakantšwego la Kimberley (Kimberley Organized Crime Unit), bafaladi bao e sego ba semolao ba babedi go tšwa Uganda ba swerwe ka go latofatšwa ka go ntšha mpa ka tsela ye e sego ya semolao.
Go no swana le letlakala la ka ntle, difatanaga tša Maphodisa a Afrika Borwa di ile tša kaonafatšwa le go tšwelela ka lehlakoreng le lengwe ka maswao ao e tlogago e le a maswa.
Ke mošomo wa rena go tliša dikgonagalo tše tšeo di nyoretšego go fihlelela bonnete.
Bagononelwa ka bobedi ba letetšwe go tšwelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Kwamsane.
Re tsebišitšwe gore tlhagišo ya ditheeletšo tše e ka se be mabapi le boikarabelo goba mabapi le go amogela bosodi, eupša mabapi le ditlhohleletšo le ditemogo.
Mo mafelong a magolo kudu ao a ka epšago ka seatla, terekere le mogoma wa tiski wo o nago le tlhahli ya selee-leotwana le ka šomišwa go fihlelela effect ya go swana.
Seemo se sa go se laolege se ka se dumelelwe go tšwelapele.
Ka go Tirelo ya Sephodisa ya Afrika Borwa dikuka gantši di šoma go ditlhakantswiki mo dihlongweng tša tlhahlo tša Sephodisa sa Afrika Borwa.
Go tloga mathomong a kago ya setšhaba sa rena sa temokrasi, re gateletše gore re nyakile setšhaba se se ithekgilego ka batho se se bopšago ke tshepedišo ye e etilwego pele ke batho ya phetošo.
Go kaonafatša kabo ya ditirelo ka bokgoni ga se tiragalo ya nako e tee, eupša ke tshepedišo.
Ke na le bonnete bja gore go fihla go legato le la mafelelo la phadišano e be e se fela go ngwatha-bo-fodile.
Banna ba bararo, ba babedi ba bona e le ma-Nigeria, ba tla tšwelela go Kgorotsheko ya Maseterata wa Fochville lehono, ka morago ga go golegwa ga bona maabane mesong ka tatofatšo ya go gweba ka diokobatši.
Go swana le Nosipho, morwedi wa bona o swanetše go ba a tsene fase ka dipuku tša gagwe tša sekolo legatong la go ba ka dikgorotshekong.
Mohlare wa sebjalebjale wo o swarwago go feta tekanyo o hlomile ke Toropokgolo ya Motse-Kapa go lwantšha tlhokego ya meetse ye e golelago godimo mo motsesetoropong.
Sephethephethe le sona se ka dula se le gona go De Waal Drive go tšwela pele go bogare bja toropokgolo.
Ke re ye ke bešene ya mmakgonthe ye e swaennwego ke de Bruin.
Mo lefelong le le tumilego kudu la Kapa, dinomoro tša taxa ya puku ya datha ye Khwibidu tše di filwego ke tša selete ka moka; dipalopalo tša ka thoko tša mafelo a fasana le a dithaba ga a gona.
Mašole a Tšhireletšo a laeeditše gore ba nyakile bontši bjo bo itšego ya yona bjalo ka didirišwa tše di ka šitišago.
Ka lebaka la ditlamorago tša Kinross, moepo le Mmušo di be di le tshwenyegile kudu go thibela NUM go botšiša dipotšišo mo dinyakišišong.
Go hloma lenaneo la thutišotiro le le beakantšwego leo le tla šomago bjalo ka neeletšo go netefatša kabelo ye e sa kgaotšego ya methopo ye e nago le bokgoni.
Ge e le gore o leka go tsena ka gare gomme o sa tsebe gore paakhoute goba leina la sephiri la gago ke dife, e ya mo go hwetša thušo.
Satšeri ya kaonafatšo ya bothata bja seflahlego seo se sa bogegego ke tshepedišo ye e nyakago tšhelete ye ntši kudu - gantši e nyaka thušo ya dingaka tša boditšhabatšhaba go šoma le ditsebi tša tikologo.
Ke botšiša gore ke ka lebaka la eng o se nke wa tshenyega go nyakišiša, o boditše Mna Magadhla gore o be o se na kgahlego.
Mmušo wo o bušago o be a tlamega go dumelela diphuruphutšo tša go kgabaganya mellwane.
Mmušo o tla diriša go efoga dikotsi le tsela ya tlhokomelo tše di lemogago mellwane ya tsebo ya bjale mabapi le ditlamorago tša tikologo tša diphetho goba dikgato.
Ka kakaretšo, AU Mediation e dumela gore kgatelopele ye kgolo e dirilwe malebana le kamogelo ya molao wo o beilwego ke Tumelelano ya Linas Marcoussis.
Leloko la Komiti ya Bogareng le Biro ya Sepolitiki ya SACP ka bobedi.
Ke moka re ile ra ya go dula ka tsela ya go dira sediko tekano ya metsotso ye mmalwa.
Lonmin le yona e abelane ka borale bja yona mo matšatšing a pejana a go hlatsela theknolotši.
Mmušo o dula o ikgafile go netefatša gore SAA e ba tirelo ya difofane ya ketapele ya boditšhabatšhaba.
Sehlopha se se akaretša go dirišwa ga maselago, go bolawa, go segwa goba go phuthelwa ga nama ya kgomo, dikolobe, dinku, dipudi, dipere, kgogo, mebutla, diphoofolo goba diruiwa tše dingwe.
Pego e abelana ka dipalopalo tše itšego go šupetša seo se tlogago se direga malebana le seo se e se šupago bjalo ka meputso ye e phatlalatšwago "ka go se lekane lego se lekalekane".
Tlhahlo e abelwa ka tsela ya diwekšopo tše di ikemišeditšego go sedimoša bakgathatema ka leano-tshepedišo la tikologo le ditlhako tša peakanyo ya tlhabollo.
Ka lebaka leo PetroSA e na le maano a a gatetšego pele a go reka go tšwa ntle LNG ya maatla gammogo le tšweletšo ya makhura.
Mehutahuta ya mediro ya diatla ya boleng tše di tšweleditšwego mo tikologong di ka hwetšwa ka go disenthara tše tša boeti.
Samiti ya Kgweranaditšhaba ye e swerwego go la Afrika Borwa ngwaga wo ye e bopšago ke bodiidi bja boditšhabatšhaba bjalo ka phošo ya dibopego ka go ekonomi ya lefase.
Mong wa lebenkele o tlile go mootledi wa sefatanaga gomme maphodisa a tlolela godimo ga bona.
Maloko a yona, bjalo ka Unilever, Standard Bank le Anglo American di tšweletša didirišwa tša tlwaetšo tše kaonekaone le bokgoni le go itokišetša go di abelana le dikgwebo le dikhamphani tše dingwe.
Monamedi o fologile gomme a tšhabela leswiswing mo lefelong la badudi ba mekhukhung la kgauswi.
Le rena gape re thekga go hlongwa ga tlhakišo ya leano-tshepedišo ka go DRC.
Palomoka ya mollwane wa kgwebo ke dipoelo tša kgwebo go sa akaretšwe ditshenyegelo tše fapanago tše di hlotšwego ke yona.
Hlama theo ya dipoledišano tše di nago le mohola magareng ga Mmušo le lekala la praebete go dibaka tša dikgwebišano tša lekala la mmušo le praebete tša lešaba-ka go peeletšo ya lekala la praebete.
Tlhokego ya šedi ye e fiwago kaonafatšo ya mananeokgoparara ka tikologong ye e hwetšwago go go botse go bile le seabe mo go phuhlameng ka kakaretšo ga kgwebo ya intasteri ka lefelong.
Bohlatse ke tlile go kgopela Mdi Burton go sepetša go tšea kano.
Ditemošo tša kakaretšo - Magato a thibelo ao a swanetšego go tšewa ke mang le mang go netefatša gore HIV Aids ga e phatlalatšwe.
E ka ba tsela ya tlhabollo le gona ka go lekana e ka ba tšhušumetšo ye e sa lokago go tokologo ya basadi ye e gapeletšwago.
Ke šetše morago seo Ramolao Semenyea a bego a se tšweletša.
FDI ka go realo e ikgafile ka noši go kgatha tema go ditheeletšo tša setšhaba.
Ka go realo se ke dinyakwa tša motheo tša go nolofatša kabo ya dintlo.
Le gona o a lemoga gore nakong ya dipapadi tša boditšhabatšhaba M-Net e šomiša lepokisi la go ela tlhoko gagologolo go morero woo?
Go hlongwa ga ditirelo tša bohlodi tša mpsha le tše di nago le bokgoni go lebeletšwe peakanyo ya bokgoni go swanetše go ba maikemišetšo magolo.
Tsela ye kaone ya go ruta thuto ya tša modiro e tloga e ngangišanwa go phatlalala.
Mmušo o thuša ka ditšhelete go swana le ditshenyegelo tša nošetšo tše di fokoditšwego, le ditshenyegelo tše di fokoditšwego tša dikhemikhale tša temo gape o hlohleleditše ditlwaelo tša tšhomišo ya naga tše di sa kgotsofetšego bjalo ka go lema mo mafelong a mellwane, go bjalo mohua o tee wa sebjalo, le go notšha ga go feta tekanyo.
Re swanetše go netefatša gore dithutišo tše go ithutilwego tšona go tšwa go tshepedišo ya boahlodi di fetišetšwa go batho ka bontši ka moo go ka kgonagalago.
Re hlagišitše lenaneo la tlhahlo go bao ba tsenetšego tlhahlo lekga la mathomo ka mo mmarakeng.
O rumile ka gore ditharollo e šala e le mantšu ao a se nago selo ge e le gore ga di phethagatšwe.
Mahodu a mabedi ao a latofatšwago ka go utšwa dikheibole a golegilwe mo mabaleng a Ditirelo tša Phošollo tša Zonderwater.
Diketekete tša dingaka tše e lego maloko a SAMA le tšona di swere megwanto ya boipelaetšo go la East London le Durban.
Ke nna G Fichardt yo a emelago Stallion Events le bašomi bafe goba bafe bao ba ka bitšwago.
Le gona go feta moo, bjalo ka ge o tiišeditšwe ka bohlatseng bja gago, se ke sefero sa difatanaga, ga se ya direlwa go šomišwa ke basepela-ka-dinao?
Tshedimošo go diprotšeke le dikgatišo tša CoastCare e ka hwetšwa ka fase.
Balekani ba basadi bao ba ithwelego ba swanetše go lemoga maikarabelo a bona le go se hlokomologe mešomo ya bona, Tona Uys a phetha ka go realo.
Mna Mnisi, ke metsotso ya gago ye mehlano gomme morago ga moo ke tla kgopela Tarien go bolela metsotso e mehlano gomme ka tšea dipotšišo.
Šireletša ngwana kgahlanong le tšhomišompe ka tsela ya Dikiletšo tša Ditaelo tša Tšhireletšo.
Spikara - Leloko la palamente le le kgethilwego go sepetša dikopano tša palamente le dingangišano.
Lenaneo la dikgokaganyo go mekgatlo ya mmušo ya go fapafapana, dikgoro, makala ao a welago ka fase ga taolo ya mmušo, di-NGO le makala a mangwe a mmušo.
O tshetše mellwane ya seo se kgethegilego, seo se sa ralokelwego.
Sekgoba sa setšhaba se se šomišegago sa tlhalošo ya maleba se swanetše go akaretšwa.
Se ke protšeke ya mathomo ya mohuta wa yona ye e lekwago go la Afrika.
Kopano e boeleditše tsela ya mmušo ye lokilego ya gore diokobatši tše di tloga di thuša go kaonafatša boleng bja bophelo bja bao ba lego mo seemong se se itšego sa tšwelopele ya AIDS, ge e laolwa ka tshwanelo.
Kgoro e abelana ka thekgo go dikgwebo tšeo e lego tša bathobaso ka tsela ye e sa kgaotšego ka go thuša ka go notlolla dikgwebišano le go oketša phihlelelo go matlotlo.
Boleloko bja nakwana bo a hwetšagala go bakgopedi bao ba šomišago makgobapuku ka ntle ga lefelo la bona ka mmasepala.
E ka ba re letetšwe go katološa lentšu le - ke šupa letsogo go balapa la Neweni?
Tikologo ka go ekonomi, go hlama dibaka tše kaone go badudi ka moka.
Polokego le tirišo ya dinamelwa tša bohle go fihlelela lenaneo la kaonafatšo le go fediša dithulano tša dithekisi, go tla phethagatšwa ka tsela ya RTMCC le ka go šomišana mmogo ga dikgoro le Kgoro ya Dinamelwa.
Batho ba lekile ka maatla nako ye telele kudu ba lwela temokrasi ka nageng ya gaborena.
Go neelana ka thušo ya ditšhelete go swanetše go tšwetša pele le go hlohleletša boikemo le tlhabollo ya ditšhaba, e sego go holofela go tlametlwa.
Go thibela dintwa tšeo ga e sa le taba ya go šireletša dinaga goba go šireletša bagwera, ke taba ya go šireletša botho ka bobjona.
Bontši bja rena bo llela ditšhuana tšeo di tlogetšwego di se na le o tee yo a ka di fepago.
African Component e mafelelong e amogetšwe bjalo ka karolo ya "Kgoeletšo ya Gleneagles".
Mokhomišenare wa Setiši sa Lichtenburg, Mookamedi-Mogolo Sibramoney Naicker, o hlagišitše ditebogišo tša nnete tša gagwe go maloko ao a kgathilego tema go mošomo wa bona wo o phadimago.
O na le matšatši a mararo ao o ka khanselago tumelelano ya kadimo ya tšhelete ye nnyane le moadimiši wa ditšhelete tše nnyane yo a ingwadišitšwego, ge e le gore o fetola monagano wa gago.
Ka lebaka leo, le ka lebaka la gore re Bomma ba Afrika bao ba tlošitšwego mala le bana ba Rwanda ba ma-Afrika bao ba kgaotšwego dihlogo, re swanetše gore re kwele go lekane.
Dinaga ka moka di kwešiša diplomasi ya ekonomi ka ditsela tša tšona ka ge ka moka di amega go hwetša mohola wo o bapetšwago wo o itšego wa tšona ka go lefase la kakaretšo.
Dipšalollo tša pelo, pshio, leapešaleihlo le sebete di dirwa mo dipetleleng tše.
Kgona go šogana ka tsela ya seprofešenale le dinyakišišo go tšwa sehlopheng sa tša boeti.
Re rerišane ka yona nakong ya Lekgotla le nakong ya tlhagišo ya Sehlopha sa IRPS.
Taelo ya ka ke gore go na le gape sefero mo kopanong ya Ove le Upper Railway.
Tše ke dinyakwa tše bohlokwa tša phedišo ya bomenetša, dithulano tša dikgahlego le bošaedi ka lekaleng la mmušo.
Ge diambulense tše dingwe di ka be di tlile, di tsene ka lebaleng le go tšwela ka ntle gape?
Khamphani ya Pilkington e thopile seteraeke sa khamphani ya rapara ya Afrika Borwa go la Howick, moo bjalo ka ge o ka ba le kgahlego ye nnyane ke tlogilego ke dirilego borutwatiro bja ka bja boentšinere.
TIA e tla ba sehlongwa sa mmušo se se tla kgontšhago tlhabollo, phetišetšo le kwalakwatšo ya theknolotši ya tikologo.
E tla lebelela gape ka moo makgotlataolo a sekolo a šomišago dikolofisi, le gona e tla swanelwa ke go phethwa mo mafelelong a Matšhe ngwaga wo o tlago.
Re lemoga dintlha tša kgatelelo ka gare ga tekanyetšo, gagologolo tšhireletšego ya tša leago le dingangišano malebana le maikarabelo a thušo ya ditšhelete go ditirelo tše ka tlwaelo di phethagatšwago ke mebasepala.
Thekgo ka sehlongwa ya go thala mananeo a tša leago e a nyakega.
Tlhokego ya thušo ya matlotlo ke ntlha ye bohlokwa ye e thibelago go tšwelela ga dikgwebo tše nnyane, tša magareng le tše kgolo (di-SMME) tše mpsha.
Gabjale leano la kgwebo le a thalwa gore le dumelelwe ke Kabinete ye e nyakago phetolo ya magareng ga dikgoro go leuba le.
Swanetše go laetša gore dipeakanyo tša matlotlo tše di šomago ka tshwanelo di gona moswaradipukutlotlo wa ramatlotlo yo a lekolago dipuku yo a ingwadišitšego.
Go feta nakong ya pele bokamoso bja bao ba gatetšego pele bo tloga bo kgoagantšwe go bokamoso bja badiidi.
Motho ka gare ga tikologo ya taolo ya Khansele, ge e le gore phedišo e nyaka go rwešwa maemo ao a sego ka go melawana.
Ba tšere dikhomphutha tše mmalwa go tšwa moagong le go ngwega lefelong ka sefatanaga sa go tšhaba.
Lesolo Kamogelo la Afrika Borwa [SA Welcome Campaign] le hlomilwe go eta pele go agwa ga setšhaba sa bao ba ratago tša boeti.
Ditetelo di begilwe go bobegaditaba bja bohle go lebaka le tee fela - ka lebaka la gore ke ditaba, ka lebaka la gore ke maarogi e sego molao.
Setšhaba sa Mamoslemo go kgabaganya lefase le ka go la Kapa Bodikela, gammogo le batho ba bantši bao e sego Mamoslemo, se tla keteka kgwedi ye kgethwa ya Ramadan mo dibekeng tše di tlago.
Mdi Shabangu, mošomi wa ka lapeng go tšwa Marloth Park kgauswi le Komatipoort, o boletše gore o be a nagana gore o tlile go hlokofala ge a e kwa meetse a kitimela ka gare ga ambulense.
Re na le maatla go no swana le bao ba lego bokoakoa magareng ga rena; diekonomi tša rena di gatetše pele go swana le tša bao ba lebaganego le bodiidi magareng ga rena.
Nepo ke go potlakiša kgatelopele ya botho ka tsela ya go ba le seabe go hlatlošitšwego le go ba ye e kgahlišago ka ditšhaba tše ntši ka go šomiša dinyakišišo tša saense bjalo ka setlabela sa morumo wa mafelelo.
Ka ditlabela tše di beakantšwego gabotse, dikgomo di ka hlabelwa ka lebelo le legolo le go bušetšwa mafulong a tšona.
Ka gona kamego ya kgauswi ya Kgoro ya ka ya Dipapadi go Stediamo sa Athlone se se hlabologago go tšwela pele bjalo ka lebala la maemo a godimodimo le bohlokwa.
Go swanetše go ba le sekhwama sa setšhaba se se hlalošago ka tsela ye e kwagalago le go ikgetha sa batho ba bagolo.
Ofisi ya Mopresitente e tla sepediša kabo ya mananeokgoparara a makaone mo go šomeng ka tshwanelo ga NHTL.
Nepo ya tšhoganetšo ke go hloma retšistara ye e abelago dintlha go dikgwebo tša mošomo wa lekala la mmušo, le gona yeo e swara datha ka phethagatšo ya dikgwebo tše.
Boemedi go boromiwa bja rena le magareng ga balaodi-bagolo di kaonafetše ka tsela ye e makatšago.
Nako ye e latelago ge potšišo ye e lebišwa go wena, o ka letša sefei go mokgwa wa tsebo wo o latelago.
Tarien, re nyaka setatamente sa gago le gona ka go ngwala bjalo ka ge re tla hwetša setatamente sa Paulus.
Dipoelo tša maano-tshepedišo tše ke gore theo ya bakgathatema bao ba nago le maswanedi e katološitšwe.
Kopanyo ye 'e bušeditšwego morago' e swanetše go hlohleletšwa: ke gore, batho bao e sego bagolofadi bao ba nyakago tlhahlo ya pele ga thwalo ba swanetše go akaretšwa ka gare ga disenthara tša tsošološo tša thutišotiro.
Mmasepala o tla tšwetšapele maemo a ditekanyetšo a a matlafetšego, leano-tshepedišo la matlotlo le le kwešišagalago le go babalela, gomme dikoloto tša yona di tla dula di laolega go sa kgathalege lenaneo la ditshenyegelo la letlotlo le le nago le phišegelo, wa laetša bjalo.
Mešomo ye ka moka e re fa lehutšo la gore referentamo e tla tšwela pele gabotse bjalo ka ge go beakantšwe.
Koketšego go dithoto tša protšeke le dibaka: Kgwebo e rekile sefatanaga sa thomelo seo se tlabetšwego ka setšidifatši.
Diphatišišo tša go laetša ditekanetšo tša bokgoni tša NWMS tša bahlankedi ba mmušo.
Ke kgethile molamo wa tlhago wa go dirwa ka kota wa kota ya tlhago bjalo ka seswantšho sa go emela Tshepho.
Go notlelwa mo hoteleng ya dinaletšana tše nne go thomile ka Labohlano ka morago ga gore modudi wa Mexico yo a dutšego moo e be motšwasehlabelo wa mathomo wa tiragalo ye e netefaditšwego ya bolwetši bja mokgohlane wa dikolobe bjo bo swarago batho bjo bo phulegilego Asia.
Se se tla nyaka go hlangwa ga leano-tshepedišo le le yona e kopantšwe ka tsela ye e kgotsofatšago.
Re kgathile tema dinako tšohle ka ditherišanong tše bjalo ka Afrika Borwa le gona re gateletše theo ya dipoledišano tša sepolitiki tša khutšo ka go tharollo ya thulano efe goba efe.
Go lokišwa ga ditšidifatš mo meagong ya profense ya go fapafapana ka gare ga selete sa bogare sa Motse-Kapa.
Kabinete e tšere sephetho sa go romela mantšu a yona a tlhobošo go Motlatša Tona Joe Matthews yo mosadi wa gagwe a hlokofetšego matšatši a mmalwa ao a fetilego.
DTP Component e šomiša softewere ya go ikgetha go tšwa go mehutahuta ya barekiši go dira Web Development le Desktop Publishing.
Hlama kabo ya methopo go leano-phethagatšo leo le tlaleletšago dikamano tša thušo ya ditšhelete le le lego gona la mekgatlo ye e sego ya mmušo.
Sethopo se botse se se beakantšwego gabotse, se se se nago le sekoro, e a nyakega ge go bjalwa mafulo.
Ge e le gore go a kgonagala, re nyaka gore tharollo e be ya khutšo le ya poelano.
Batho ba ba babedi ba tla ba le phihlelelo ye e sa beelwago mellwane go tshedimošo ya sephiri.
Maikemišetšo a dinyakišišo tše ke go nyakišiša bokgoni bja kaonafatšo ya dilete tša lebopo tša Kapa Bodikela.
<fn>DACB. SinneVanVertalersBatch13.1.0.1.DPS.2010-09-06.nso.txt</fn>
Go hlohleletša temo bjalo ka kgetho ya boiphedišo magareng ga bana bao ba tsenago sekolo.
Re lekile go hlaloša seo ka tsela ya go gatelela le ye e kwešišagalago ka moo re ka kgonago.
Dibolayadikhunkhwane tša mabung, tša go swana le tša khunkhwane ya mafela ye ntsho, di tla laola seemo sa seboko.
Mahodu a dikoporo a phatlaletše mo ditšhabeng ka go tloša dipeakanyo tša diphaephe tša meetse ka bophara go tšwa dintlong.
Nako ya basenyi ya go eta ba senya ya sehlopha Mqanduli gabjale e fihlile mafelelong ka tshwanelo bjalo ka ge Tsela ya Twantšho ya Bosenyi ka Botlalo [Zero Tolerance Crime Approach] e amogetšwe ke sephodisa sa Mqanduli.
Kaonafatša phethagatšo ya bašomi ka tsela ya go fokotša dinako tša go eta pele dipotšišo tša diklaente.
US Secretary of State Condoleezza Rice gabjale o mo leetong go la Middle East.
Ke be ke no kwa ke tshwenyega mabapi le go bolokega ga ka ka go tsena ka stetiamong.
Se ke kaonafatšo kgolo go bontši bja dikolo tša rena.
Go swanetše go gopolwa gore dilo tše mpe kgahlanong le baetapele e be e le tše ntši kudu.
Botiplomate bja rena bja ekonomi bo matlafatša botiplomate bja rena bja sepolitiki bjalo ka ge re tšwela pele, ka mantšu a Seme, go aga "bophelo bjo boswa bjo go akaretšago dikgato tša go fapafapana tše di lego gona tša godingwana, tša di hlakahlakanego".
Ramolao Visser o be o nyaka go thomiša ka setatamente sa go bula.
Dipego tša WFP tša gore diketekete tše masomesome tša batho di tšhabile South Ossetia mo matšatšing a mane ao a fetilego, bontši bja tšona bo ile dikarolong tše dingwe tša Georgia.
Phaephe ya go ema ya go ba le kunope ya go kgotlwa ya ka ntle goba setlabela sefe goba sefe se sengwe bjalo ka ge se ka phethwa/kgethwa ke phothofolio ya mananeokgoparara ya mmasepala goba sebeelamellwane flow/flow restrictor ya meetse mo maemong ao a kgethegilego.
Le gona ga e akaretše mešomo mo Mmušong wa Bosetšhaba le wa Pušoselegae.
Ka go mo gatelela monagano wo o šomago, ga go tlola ga tokelo ya go homola.
Bagononelwa ba hweditšwe ba swere VW Golf le dithunya tše pedi tše di se nago laesense le dibetša tše go dumelwago gore di šomišitšwe go dira bosenyi.
Bokgoni bja sehlongwa go phethagatša maatla ao a lego fetišeditšwego le maikarabelo ao a abetšwego.
Ge go tšewa sephetho, Tonakgolo Brown o ithekgile godimo ga maele a ramolao yo mogolo.
Ge e le gore re bolela ka go epolla bjbj., go tloga go nyaka tšhelete ye ntši kudu.
Go fapana le kakanyo ye nngwe ya tshedimošo ye e sego ya maleba, bobedi diphatišišo di a hlokomelwa, le go kaonafatšwa.
Ke ka fase ga mabaka ao abelanago ka ditšhišinyo tše di latelago.
Ka tsela ye, maitekelo a go tsena ka bogare a LAED a kgona go ba le kamego ye kgolo gannyane.
Mna Hendrikse pele o ka dula fase ke tlile go kgopela Mna Malan gore a go kgopele gore o tšee kano hle.
Kgonagalo ya go dumelela/amogela melato ka moka ya sephethephethe ka ntle ga go otlela ka go se šetše, ka bošaedile go hloka tlhokomelo, e tla nyakišišwa.
Ka gona, ke leboga kudu Ngaka Johan Koekemoer ge o tlile.
Motho o swanetše go tsenela tirelo ya sephodisa ya taolo ya setšhaba, dithutwana tša dimotšule tša twantšho le tša go ikgetha.
Re letetše gore dipoelo di tla ba le khuetšo ye e nyakegago kudu mo go maikutlo a babeeletši.
Lekala la Twantšho ya Bosenyi la Rustenburg, le lona le bile le bagononelwa ba lesome bao ba golegilwego.
Se ke karolo ya lesolo la kabo ya ditirelo la Siyabulela la Tonakgolo.
Ka gona PAS e na le maatla godimo ga tšhireletšo ya legae?
Tšhokopote, moseto wa aluminiamo le mahlapelo a mahlano di hweditšwe di swerwe ke mogononelwa.
Le gona digongwana tša go fapafapana di thomišitše go šoma go hola maloko a tšona a go fapafapana.
Ka morago ga go kopanywa le kereke ya Seisimane ya kgauswinyana go bopa Durban South Baptist Church ya bjale.
Ka gona lehono go swaya diphihlelelo tše bohlokwa tša leeto la rena go ya go nepo yeo ye kgolo.
Diakhaebe tša dikhonsolo le ditokumente di tla ba tše kgethegilego dinako ka moka le kae le kae moo di ka bago gona.
Go hlokomelwa/lokišwa ga ditšidifatši mo meagong ya profense ye e fapafapanego ka gare ga selete sa gare sa Motse-Kapa.
Go eta pele profense ye e botse eupša e hlakahlakanego ke mošomo wo boima kudu - ke maikarabelo a magolo kudu ao a rwešitšwego godimo ga magetla a rena ka moka.
Mohlomphegi Tonakgolo, re go leboga kudu ge o re hlomphile ka ketelo ya gago.
Dikarolokgetho tšeo di paletšwego ke go ba le boemedi, mohlala bana ba bannyane le batho bao ba fokolago monaganong kudu, di tla dumelelwa go emelwa ke dihlopha tše di nago le kgahlego.
Sefatanaga se ile sa kitimišwa ka gare ga Toropokgolo ya Durban gomme se ile ya tšhaba ka go šomiša Tsela ya Windermere.
Masea ao bommago ona ba kgogago nakong ya ge ba ithwele le bona ba fetelwa ke sehuba, mokhohlane, bronchitis le nyumonia go feta masea a mangwe.
Se se swanetše go lebišwa go fihlelela nyakego ye e etilwego pele ke batho, taolo ya methopo ye e tileletšego le go rarolla go hloka toka ga nako ye e fetilego le go hloka ditekatekano.
Go fa šedi ye kgolo ya ditharollo tše di kgonagalago go akaretšwa go tsena ka bogare ga tlhahlo le go gongwe go e sego ga tlhahlo.
MEC wa Ditirelo tša Leago le Twantšho ya Bodiidi Koleka Mqulwana o dirile tšhireletšo ya bana go ba ntlhakgolo ya teleledišišo go kgokagano ya gagwe le ditšhaba ka tsela ya ditshepedišo tša bjale tša Imbizo.
Marega a boruthonyana go la borwa mola sehla sa dipula e le Nofemere go fihla go Matšhe.
Go go swara ka tsela ya tlhompho le go go abela ka tshwarelo le tlhalošo ge dilo di sa sepele gabotse.
MRC le lekala la bosetšhaba leo le sepetšago dinyakišišo tše di nepilego go kaonafatša maphelo a Maafrika Borwa ka moka.
Go laola protšeke ya diprotšeke tša tšhomišo yeo e nyakago go šongwa ka diatla ye e sepelelanago le lenaneo la EPWP le dinyakwa tša kalo ya dipego tše di sepelelanago le yona.
Ge e le gore o na le moriri ofe goba ofe, gempe goba jeresi ya wulu di tla šoma gabotse.
Go tla swanelwa ke go loga maano a mekgwa ya go abelana ka ditšhelete ge e le gore nepo e swanetše go fihlelelwa.
Re phadimaka tokologo le boitshepho go hlama dikgopolo tša boitlhagišetšo.
Ke tshepha gore phethagatšo ya NCS e thomile go fihlelela phetho.
Go hlatloša methopo go tšwa go ditekanyetšo tša line tše di lego gona le go tšwa go dikhwama tše bjalo ka Sekhwama sa Mabokgoni sa Bosetšhaba ka tsela ya dikamano tša go šoma le tša mananeo le dikgoro tša mmušo.
Bagononelwa ba bararo bao ba golegilwego ke maphodisa ba dumetše ka botlalo gore tlhaselo e be e le na le bao ba etilwego pele.
Kgokagano magareng ga intasteri ya oli ye e sa hlotlwago le intasteri ya makhura a tlhago di swanetše go ba ka tsela ya ditherišano.
Netefatša gore gape o šira yuniti ya sefehlamoya ka ntle.
Šedi ye kgolo e swanetše go fiwa go Molao wa Tšhireletšo o moswa wo o dirišitšwego go taolo le kgalemo ya borakontraka ge ba romelwa mellwaneng ya tlaleletšo le SANDF.
Gabjale ye nngwe e tsentšwe go balapa: Khayalethu.
E re ke fetše ka go le lakaletša tše botse mo mešomong ye e remišago hlogo le go ba bohlokwa ye le lebanego le yona kua pele bjalo ka Maloko a Phanele ya APR.
Gabjale re hlamile komiti ya tšhomišano ya dikgoro go hlama Leanophethagatšo la Saense le Theknolotši tša Sekgoba.
Go diriša leboelela Igloos ya pampiri le dikhatepote le mabolokelo a mabotlelo a galase di hwetšwa go palo ya mafelo a mmalwa a a loketšego go kgabaganya Overstrand.
E be e le lekga la mathomo moo naga ka ntle ga Amerika e hweditšego poelo yeo mo go Intel International Science and Engineering Faire.
Didirišwa tša tiišetšo di tla bewa go Mongwaledi-Pharephapre wa Ditšhabakopano.
Gona e ka ba ba be ba apere diaparo dife goba dife tša tše itšego tša tšhireletšo goba ka dipipi goba se sengwe le se sengwe?
Go nolofatša le go kgokaganya dipeakanyo tša go šoma tša Toropokgolo bjalo ka benggae ba ofisi ya ICLEI Africa.
Mongwaledi-Pharephare o tshepha gore tharollo ye e rerišanwago e tla matlafatša pušo ya boditšhabatšhaba ya go se tšweletšwe ka bontši le go hutša gore dipoledišano di tla thomiša mo go ntlha ye ya bohlokwa bjo bogolo kudu.
Karolo ya motsetoropo wa Kapa Borwa go tšwa Plettenberg Bay go ya Mossel Bay e bontšha kgonagalo ya kgolo ye e makatšago kudu ye e nyakago peakanyo ye e kgokagantšwego le dipeeletšo tše nepilwego le go latelana ka tshwanelo.
Bjalo ka batho, le boradipolitiki, re swanetše go rarolla dikgohlano go la Darfur, Sarkozy o boletše ka morago ga go swara kopano mo mošate wa Elysee go la Paris.
Baswa bao ba fokolago monaganong ba ka dira kgopelo ya go tsenela lenaneo la Diwekšopo tša Tlhahlo tše di sa beelwago mellwane.
Šedi ye e se nago kwelobohloko e beilwe godimo ga ntlha ya bomenetša ka gare ga tirelo ya mmušo.
Ke tokologo ye ye e lego gore batho ka moka ba a e nyaka, yeo ditemokrasi ka moka di e tšwetšago pele.
Ditebogišo go maloko a bego a le mošomong go netefatša gore basenyi ba bangwe gape ba a otlwa.
Diketekete tša balwetši di tšholletšwe ka ntle go tšwa go dipetlele tša Mmušo, ka go šomiša mantšu a Mokhomišenare wa tša Maphelo wa peleng, le go ikopanya le maloko a lapa la bona ao a amegilego gampe.
Go na le maitekelo ao a sa fetogego mo dinakong ka moka a go ipelaetša kgahlanong le ditiro tša go hloka tše di hlohleletšwago.
Go theilwe godimo ga dipoelo tša tekolo ya dikotsi, Taolo ya ka Gare e lekola tekanelo le go šoma ka phethagalo ga ditaolo tša ka gare.
Maano a tla ba gona go tlatša dikgoba moo di tšwelelago gona.
Magae a go phaka a letetšwe go fihla go mafelo a tšona ao a hlaoletšwego mo dikgweding tše pedi tše di latelago.
Go swana le mašole ka moka a mangwe, MK e bile le melao mabapi le go šogana le marabele.
Peakanyo ya bobegaditaba bjalo ka ge e hlangwa gabjale e ithekgile kudu godimo ga letseno la papatšo.
SAPS e amogetše tsela ye e theilwego godimo ga dipoelo ye e sepelelanago le Molao.
Ngaka, o gopotšwa gore o bolela ka fase ga kano.
Tše dingwe tša melao di bolokilwe ka gare ga dimusiamo.
Samiti e laetše gore methopo ya Bongwaledi e swanetše go oketšwa le go nyalelanywa le mananeo ao a lego bohlokwa a SADC.
E tla tšewa go ba yeo e filwego laesense go ya ka Karolo ye.
Bobegaditaba bo swanetše go fihla pele ga nako gore go be le nako ya tshepedišo ya boingwadišo.
Kgoro e phethagaditše ka katlego leanophethagatšo la kalatšo le kgetho le le tiilego leo le netefaditšego tlhaolo le thwalo ya batho bao ba nago le talente ye e nyakegago kudu go Kgoro.
Leeto la go ikgetha la di-smme tše di kgathago tema go sealamedi sa tšweletšo le tla phethagatšwa.
Dikarolo tša go fapafapana tša badudi ba Afrika Borwa di nyaka mananeo a go fapafapana ka lebaka la ka moo mananeo a aroganywago ka gona, a šomago le go ipshina ka bobona.
Ka ge re fedišitše Khonferense ye, a re e sware leswa bjalo ka Khonferense ye e fapanego.
Ke be ke kgotsofaditšwe ke gore Mohlomphegi Baleka Mbete, Motlatša Spikara, o ile a bea šedi ya gago go ntlha ye bohlokwa ya Freedom Park.
Mopresitente o boletše gore diphihlelelo tše di tšwa go maanotshepedišo a a hlamilwego ke mmušo wa temokrasi go rarolla bohwa bja kgethollo ye e akaretšago ka botlalo, bjoo bo tlogilego boa ma dikarolo ka moka tša maphelo a batho ba rena.
Mekgwa ye e dumeletšwego go la Afrika Borwa ya go lema ka nepo ya go rekiša ga leokodi leo le palelago dikhunkhwane, leokodi leo le kgotlelelago dibolayadikhunkhwane, Soya ye e kgotlelelago dibolayadikhunkhwane, lefela le lešweu le le lesehla leo le palelago dikhunkhwane.
Bakgathatema ka moka bao ba kgethilego go tsenela dithutelatiro ba lefša putseletšo ke mongmošomo.
E tšweletše nakwana pele ga Kgorotsheko ya Matsulu Periodical go kgopela peile le boipobolo.
Hlama tikologo ya maleba go kaonafatšo ya phethagatšo ya mešomo ka mošomi.
Gabjale, go na le dipeakanyo tše pedi tša metswako ye e lego ya go ithuta go la Kapa Bohlabela mo lešoka la tša tlhago la Hluleka ka go Wild Coast le mo setšhabeng sa kgauswi sa Lucingweni.
Baetapele ba rata go fa dipolelo eupša balwelatokologo ba phutha digempe tš bona, gomme ba tsena fase go dira mošomo.
Afrika Borwa le Papua New Guinea ga di na diponelople tša go-ya-go-ile ka dinaga tša bona.
Thuto ya tlhabollo ye e tieletšego e swanetše go bontšha tlhompho le kgotlelelo, moo go ikopanya le ba bangwe go lego ba matlafatša, go abelana ka ditlhotlo le go fa mafolofolo.
Boraekonomi ba bantši nageng ya Amerika ba dumela gore melao ya kgahlano le potego e na le seabe se bohlokwa go ekonomi ye e šomago gabotse le boetapele bja Amerika ka go ekonomi ya lefase.
Bjalo ka Maafrika, re swanetše go ithuta go tšwa go le amanya Diaspora tša rena bjalo ka bahlahli, baokamedi, babeeletši le bengkgwebo.
Mokgopedi wa thentara yo a hwetšago palo ya godimodimo ya dintlha o tla abelwa kontraka.
Ke lebogiša Downtown Music Hub wo go borammino le diopedi tša Afrika Borwa.
Re kgoboketša/rekiša mehuta ya go fapafapana ya difenišara tša go sepela le mabaka, silibera ya segologolo le ya sebjalebjale, dibenyabje, dilo tša go pentwa, dišupanako, dihlabani, diseramiki, koporo le porase.
Go tsena sekolo gape le gona ke karolo ye bohlokwa ya tlhabollo go setšhaba sa lehono.
O boletše gore re swanetše go nyaka Sibusiso le go tla le yena pele go ofisi ya Winnie.
Ge e le gore dithušo tša ditšhelete di a nyakega tše di swanetšego go phethagatšwa pepeneneng go theilwe go ditsela tše go dumelwanego ka yona.
Balaodi ba Dipeeletšo ba bararo ba thwetšwe go laola karolo ya dikhwama tša dipeeletšo.
Statistics SA gantši e sepelelana le datha yeo e kgoboketšago mo go ekonomi, dipalopalo tša batho, bašomi le go profaela tša leago.
Bjalo ka ge go laeditšwe, setlwaedi se se tseneletše kudu go peakanyo ya rena ya leago.
Eupša o šomišitše le polelo, ke ra gore o amogela ntlha ya gore ka go kgopelo ye e lego ya gago le gona o šomišitše lentšu la "uittewis" go šupa go bolaya.
Gomme e amilwe gagologolo ke peu ya bonna ya pholo le kopanyo ka tsela ya thobalano.
Karolo ye e akaretša kabo ye ditirelo ye e amegago ka go goba ye e nyalelanago le tseno ka bogare ya matlotlo, eupša ga e amege go tseno ka bogare ya matlotlo ka botšona.
Mo ngwageng wa mafelelo kgoro e swere ditherišano tša go fapafapana go rarolla ponelopele le leanophethagatšo tša paka ye telele tša thuto ya Kapa Bodikela.
Ke ipiletša go Mmušo go netefatša gore dipušo-selegae go la Darfur di gopotšwa ka maitlamo a tšona ka fase ga tumelelano ya seemo sa mašole.
Go a kgonagala, re ile go bona Thembiso mo ditekong/tshekong.
Go gopoditšwe gore bodiidi, go hloka bodulo, tlala, tshenyo ya naga le phetogo ya klaemete ke matšhošetši go bohwa bjo.
Re ka fetela go ye ye nngwe, o boletše mabapi le balapa la Masoeko.
Tona, ge e le gore e dumelelana le Tona ya Matlotlo, e ka laetša.
Moeti e šupa motho ofe goba ofe yo e sego modudi wa go-ya-go-ile ka gare ga Port Natal-Ebhodwe Region.
Molaotheo o laetša gore e swanetše go phethwa mo dibekeng tše hlano.
Maloko a beakantše lešolo la go emiša difatanaga mo tseleng ya Ficksburg le go lemoga difatanaga tše di gononwago tše pedi.
Go šišinywa gore sengwalwa se bolokwe se hlwekile le go ba bonolo ka go šomiša difonte tše di abetšwego tša boitaolelo.
Dikgopelo tša dithentara tše di se nago disetifikheiti tše go hlatsela tefo ya motšhelo tša mmakgonthe di tla phaelwa ka thoko.
Go swana le sefatanaga di išitšwe go Setiši sa Maphodisa sa Sasolburg.
Ka gona e akaretša dikanegelo tše di kgahlišago tše e ka bago tlhohlo go dikgetho.
Ba tla tšwelela pele go Kgorotshekeko ya Maseterata ya Somerset West nako ye e sa fetšego pelo.
Ka gona, Rafah le ditsela tše dingwe ka moka di swanetše go bulwa, go sepelelana le ditumelelano tša maleba.
Ye nngwe ya tše ke mafelelo a Ntwa ya Megopolo [Cold War] le gona ka go realo ke kakanyo ka dinaga tše dingwe tše di swerego maemo a taolo ye kgolo ka go phethagatšo ya maatla lefaseng ka bophara.
Balaodi ba diprotšeke ba be ba amega mo tshepetšong ya tokollo ya naga ye e lego ka fase ga khansele ya diprotšeke.
Setšhaba le batšeakarolo ba bangwe bao e sego ba mmušo bao ba amegago; pušo; tikologo; le bong.
Kgwebišano e dula e le ye nngwe ya diphihlelelo tše bohlokwa mo tshepetšong ya tlhabollo ya kontinente.
Re kgopela gore re fokoletšwe bogale bja seetša gannyane hle, wena lesogana leo le lego moo godimo, ke a leboga.
Aowa, ga se ra leba thoko ya seporo sa setimela, re ile go la Noordgesig.
Basadi ba Afrika ba kgotleletše mathata a bodiidi le go hloka tekatekano.
Gomme ga se wa botšiša yo a ka bago a go kgopetše pipi yeo gore ke ka lebaka la eng o swanetše go ba se hlaolege bjalo ka Stallion?
Beijing e a fiša le go ba borutho nakong a selemo eupša e tonya kudukudu le go oma nakong ya marega.
Ee, dihlopha di be di sa sa dutše di itšhidulla ka nako yeo.
Ke boletše gore e ka ba karolo ya sehlopha se segolo sa organo-phosphates.
O boletše gore go bulwa lefsa ga lefelo le go tla netefatša gore bahlankedi ba sephodisa ba se gapeletšege go sepela maeto a matelele go ya diseleng tša kgolego tše di lego gona tša kgauswi.
Mohiri - Motho yo a se nago lefelo leo e lego la gagwe la bodulo eupša a le hirilego go tšwa go monglefelo go le šomišetša go sepetša kgwebo, bodulo goba morero ofe goba ofe o mongwe.
Mokgatlo wa Dinagakopano o tla abelana ka bahlankedi ba balaodi.
Se se ka akaretša ka tsela ye botse phetolo yeo ka moka re boletšego gore e hlama ditšhila tše ntši tše di sa hlakahlakanywago tšeo o ka bago o kile wa kwa bohloko go e theeletša.
Kopanyo ya didirišwa tša taolo le tša ekonomi di tla šomišwa go tšwetša pele boitaolo bja mafolofolo kudu le go šoma ka nepagalo le maikarabelo a mohlakanelwa.
Wate e be e emetšwe nakong ye e fetilego ke mokgatlo wa African National Congress le go hloka moemedi ka lebaka la go itokolla ga mokhanselara.
Tlholhleletšo go GCIS setlwaedi sa go ithuta go tšwa go maitemogelo a rena.
Kgolo ye e tieletšego mo maemong a godingwana go nyaka kaonafalo go ya go ekonomi ye e ithekgilego go tšwa ka ntle ye e nago le bokgoni.
Kabinete ya Profense e kopane lehono lekga la mathomo ngwaga wo le go bea šedi lenaneotshepedišo la bona mo go tiragalo ya bjale ya masetlapelo ka Profenseng le komelelo ye e befelago pele.
Kgopelo yeo e dumeletšwe ke National Assembly le Senate ka sephetho se se tšerwego ke bontši bja palomoka ya maloko a Dintlo tša kopano ya mohlakanelwa.
Maitekelo a go tsena ka bogare a moakanyetšo le go bea dilo go ya ka bohlokwa bja tšona tšeo di tla dirago phapano ye kgolo.
Ke nako ye telele kudu moo Maafrika e bego e le batšwasehlabelo bao ba solegago ba thulano le ntwa.
Baetapele ba sedumedi ba raloka karolo ye bohlokwa kudu le tema ye kgolo mo maphelong a ditšhaba tša gaborena.
Ka madimabe, kgokagano magareng ga makala a a mmušo le ao e sego a mmušo a go fapafapana e beetšwe mellwane.
Le ge e le gore mešunkwane ye e hlwekilego ga go na go beelwa mellwane ge o reka poo, ye e nago le bolwetši bja go swana le trichomoniasis, ke fela dipoo tše nnyane goba tswadišo e sego ka tsela ya tlwaelo [artificial insemination] tše di swanetšego go šomišwa.
Sefatanaga le thoto di phuruphutšwe go akaretšwa diaparo, bjalwa, disekerete, airtime le diboutšhara di thopilwe.  Ba hweditšwe gape ba swere dikrediti-karata tše di utswitšwego.
Go tloga mola a rolago modiro bjalo ka moraloki Moprofesara o gatetše pele ka go tšwetša pele thuto ya boiphedišo ya bolaodi ya katlego, gomme o tšwetše pele seriti se maatla sa go boloka dihlopha tše di lebanwego ke go rengwa ke selepe.
Dinyakišišo tša maitemogelo a Yuropa di ka se re šomiše bohlatswa ka potlako ka kwešišo efe goba efe yeo.
Re na le tshepho, ka go realo ya gore tshepedišo ye gatee le lekga la mafelelo, e tla fediša ditiro dife goba dife ya taolompe le bomenetša, ka ge e tloga e le sepetša dilo pepeneneng, MEC Mokonyane a ruma ka go realo.
Ka morago ga senthara ya Ithala fetogela go la goja le go tšwela pele go sediko sa sephethephethe moo re fetogelago ka go la goja go leba go Bejhani Road ye mpsha.
Mehuta ya dilo tša tlhago ke diphedi le dimela tše di bago gona ka tlhago mo lefelong.
Go fihla gabjale, khutšo le tielelo go akaretša Afrika di tšwelepele go re phefa.
Seemo sa boso, mohl. nakong ya maemo ao a tonyago leruo le nyaka dijo tše ntši gomme ge go fiša kudu, go ja dijo go a fokotšega.
Ka gona, go tloga go se bohlokwa le gona e lego kgahlanong le tšweletšo go mang le mang go hlohleletša go hloka nnete mabapi le tiragalo ya bosenyi bjo mo nageng ya gaborena.
Se ke karolo ya lenaneokgoparara leo le kwešišegago le tlwaetšo ya dipalopalo.
Le yena o boletše gore manaba a hlohleleditšwego gape phošo mabapi le setšhaba sa great Iranian seo se tlemaganego le go ikgafa go tšwetša pele ditlhologelo tša bona tše di phagamego.
Tlhahlo ya go tšwela pele e akaretša tlhahlo ya go ikgetha ka go lekala la maleba la saense ya forensiki.
Pathalione ya mathomo ya mašole a a hlahlilwego, Rapid Reaction Battalion, e amogetšwe ke Tona ya Tšhireletšo ya DRC, Chikez Diemu beke ye e fetilego.
Dihlabani tša cross bow le disete tša mesebo le tšona di ka rekwa ka ntle ga laesense.
Ye nngwe ya dintlhakgolo tša ngwagakgolo wa Afrika e swanetše go ba tokologo ya basadi.
Kgakanego ye e le lebanwego le mmušo wa bosetšhaba ke gore go tla tšwetšwa pele bjang go tielela ka ntle ga kgolo ya ekonomi ye e makatšago ka melawana ye boima.
Mo go tikologo ye mpsha moo bong bja dišere bja praebete go la ACSA e tla bago nnete, melao yeo khamphani e e šomišago e nyaka go lekolwa leswa.
Ditirelo tše di bapetšego tše di šomago ka phadišano, go nametša bananedi e sego ka kgapeletšo, gagologlo ka mafelong a Ditoropokgolo.
Mna Mopresitente, Mohumagadi Mongwaledi-Pharephare, Motseta d'Albis, baeng bao ba hlomphegago, ke ikwa ke hlomphilwe go fa polelo pele go Kamora ye e hlomphegago lehono.
Kapa Bodikela e na le mehutahuta ya dimela tše mentši tša moswananoši go swana le lavender, geranium, rosemary, le marigold tše di ka šomišwago ka ditsela tše ntši tša go fapapafana.
Dipolelo tše di filwego ke bahlankedi le boradipolitiki ba bantši ba mmušo wa bjale le wo o fetilego.
Ge a efa tshwayotshwayo ka pego, Tona Pandor o boletše gore tekololeswa ya leanotshepedišo e be e le ntlha ye bohlokwa ya mošomo wa mmušo ofe goba ofe.
Mošomo le ditokumente tša bona tše di thušago bafaladi gantši di be di sa amogelwe ke balaodi.
Didirišwa tša phihlelelo di tla bewa go Mongwaledi-Pharephare wa Ditšhabakopano.
Boloka seripagare sa materiale wo go mabu ao a tšhelwago ka pitšeng goba a fetišetšwago ka seratswaneng sa gago.
Kutollo/exploration ya mošomo e bile ye nnyane ka lebaka leo go tloga nakong yeo.
Mesepelo ya tša maeto go feta Mamba's Store Node go ema mo tseleng ya ka godimo ga Amaoti.
Disampolo di tšerwe go tšwa go tše tharo tša meropa ya plastiki ye botalalerata ye gomme gabjale di swerwe ke nna.
Thutabolwetši ya tša leago ya Motse-Kapa e a fetoga, o boletše bjalo.
Peakanyo ya phetolelo ya go tshebelo ya Kgoro ya Merero ya Setšo le Dipapadi.
E bile kimollo gore toka e tšwelele mo bekeng ye; Toropokgolo e begile gore e tla tšwela pele go thuša Wesgro ka ditšhelete.
Tšatši la mafelelo la ditlhahli tša maeto go romela bohlatse bja tšona go tekolo ya THETA, go katološitšwe go fihla mafelelo a Mei ngwaga wo o latelago.
Gabotsebotse, tše di bile le khuetšo go meketeko ya go aloša ya tlhago, mekgwa ya tlhago ya tharollo ya dithulano, le gona le ka pelo ka moka, mo go boitshepho bja batho ba rena.
Meyara Mahasela o tšere sebaka go hlohleletša bana mabapi le bohlokwa bja thuto, go ja dijo tša phepo le go hlompha batho ba bagolo.
Maitemogelo mo maemong a bolaodi-bogolo gagologolo go pušo-selegae a preferred.
Badudi ba mathomo e be e le batho ba go nyaka dikgong, gwa latela balemi, baruirui le barui ba dikgomo le ba go lema mašemo gomme ka moragorago tikologo ya fetoga go ba lefelo la maikhutšo le lefelo la bao ba rolago modiro.
Dinyakišišo tša mathomo di šišinya gore babolayi ba be ba le akanyeditšwe pele le go bonala ba tswalana le go se lefelwe go go latofatšwago ga mošomo o mongwe wa tlaleletšo wo molatofatšwa ao a dirilego mo ntlong.
Se batamele meetse ge e le gore go na le mabotlelo a matalalerata le hlapi ya tšeli ya ka lewatleng.
Ke thabile go tseba gabjale gore ge ke eme mo ge e ba se ke ya go kgethelwa goba ya phetho ya ntlha gore e be e se yena mokgokaganyi.
Go a nyamiša gore CATA e gwantele diofising tša ka lehono go fana ka memorantamo wa bona go nna.
Fomete ya motheo ya tshedimošo mo go wepesaete ye ke HTML.
A re thušeng barutwana ba rena go ba tlabela/thuša ka Mmetse le Thutamahlale.
Lehono ditiragalo tša sedumedi tša kgafetšakgafetša go akaretšwa moletlo wa go sepela godimo ga mollo wa ngwaga ka ngwaga o swaretšwe gona moo.
Le gona o kwele gore tše dingwe tša go se obamele melao gabotsebotse di hlagile moo.
Fokotša nyakego ya bokgoni bja tšweletšo ya maatla ya tlaleletšo ka go fokotša kgolo ya morwalo wa nako ya leemaema.
Ditirelo ka moka tše di abelwago ke Ombudsperson le Hlogo: Dinyakišišo di tloga di sa lefišwe le gatee.
Morago ga go bolela bjalo, ke na le kholofelo ya gore tshenyo ye kgolo ye e dirilwego ke pušo ye e fetilego e tla re hlohleletša go šoma ka maatla go fihlelela botee ka tsela ya dipapadi.
Ka morago ga ditheeletšo, re tla kitimela go bala pego ya gagwe, ka go nyaka go tseba gore ke ditsholo dife tšeo a di tšweletšago, ke ditumišo dife tšeo a di rekotilego.
E na le go bolela ka letlotlo la tša leago le go rarolla go se akaretšwe ga leago tša dihlopha tša go fapafapana.
Ka tirišong yeo, Bathobaso, le gona kudukudu basadi ba Bathobaso, ba hlophilwe mo botlaseng, mola Makgowa a tšwelela mo maemong a tša letseno la godimo.
Morago ga gore e phethwe, ithute/bala dikgetho tša leanophethagatšo ka fase le go ntlha ya dikgetho ka go maano a mošomo.
Thekgo ya SADC ya tshepedišo ya TFCA ke ye bohlokwa bjo bogolo kudu.
Maphodisa go la Batho a hlomile lesolo ka go nyakana le batho ka nepo ya go tloša bafaladi bao e sego ba semolao go tšwa setšhabeng sa bona.
Diphatišišo tše, tše di akaretšago sampolo ya diofisi tša maseterata, di kgoboketša tshedimošo malebana le melato ya bosenyi ye e rekotilwego, ditafatšo tša melato ya bosenyi tše di ntšhitšwego le dikahlolo tša melato ya bosenyi tše di rekotilwego.
Tšwetšo pele/kago ya karolo ya paediatriki le togaganyo ya sepetlele.
Go tloga go nyamiša gore CATA e kgethe go bea ditatofatšo tše itšego kgahlanong le nna ka memorantamong wa bona.
Kgopolo le yona e tloga e le ye maatla ya gore dihlopha tša go thunya tše mpe di thwalwe go tšwa magareng ga bona.
Go na le nyakego ya go lekodišiša pheletšo ya yona ka morago ga decommissioning.
Pitlagano ye e hlotšwego ke dipalopalo tše ntši kudu tša bagolegwa bao ba letetšego go sekišwa e phela e le bothata bjo bogolo.
Ka dipalopalo tša badudi ba go feta milione, Khayelitsha e tloga e hlokomologilwe mererong ya tlhabollo - ka tlhokego ya mešomo, bodiidi le tlhokego ya magae e le tše go itemogelwago tšona.
Gore go rarollwe dipelaelo tša ekonomi le leago ka nageng, go na le nyakego ya go huduga go tšwa go maanophethagatšo a ekonomi ye kgolo go ya go maanotshepedišo a ekonomi ye nnyane.
Go huduga go tloga go ekonomi ye e ithekgilego ka thušo ya go tšwa ka ntle go ya go ekonomi ye e ikemego ka noši.
Mo mathomong a kgwedi ye kemedi ya maemo a godimo kudu ya baemedi ba lesometee go tšwa go profense ya Zhejiang e etetše Palamente ya Profense ya Kapa Bodikela morago ga go laletšwa ke Mospikara Byneveldt.
Ka lebaka la mathata a dintlha tše ka moka tše di tšweletšego ka dikampeng, le gona magato a kgato a ile a hlaelela go maikemišetšo ao Mokgatlo o dutšego go nyoretšwe go a fihlelela.
Ka go šomiša boitšhupo bja phoofolo go mo rekota le phethagatšo ya bana ba gagwe ke tlwaetšo ya tlwaelo.
Ee, ke nnete, ke e bušeletša lekga la bobedi gape.
Le gona e be e ka ba ka tlhago go t3a ka fase ga taolo, e be a gateletšwe a amogetše setiši sa bona ka ntle ga pelaelo, ka ntle ga boitamolelo, ka ntle ga twantšho le gona ka ntle ga ntwa.
Ke moka e thalwa ka gare ga Molaokakanywa ka goba ka ntle ga diphetošo.
Basepedi ba bile le go emaema mo tseleng go hlohleletša ditšhaba/badudi go kwešiša bohlokwa bja go ikilela le go thekga baswa bao ba ikgafilego godimo ga boikilelo.
Mešomo ya kalafo ya KwaMakhutha le Isipingo peleng e be e le maikarabelo a Taolo ya Profense, dithoto le bašomi bao ba amegago.
E be e le leloko le le hlamilwego Transvaal Union Congress gabotsebotse e be e le, Mopresitente wa mathomo wa Transvaal Union Congress.
Ditiši tša OPAC tša go fapafapana di a hwetšagala bokgobapuku ka bophara ka ditaelo tše di kwagalago le tša kgato-ka-kgato tša ka moo go ka fihlelelwago le go šomiša dathapeisi.
Ka gona e a tšwelela le gona ya go lebelelega bjalo ka moraloki yo a timelelago mo sekrineng, ga e dire bjalo?
Tšhošetšo ya kgahlano le kago ya instasteri le go phuhlama ga ekonomi ka lebaka la go se šome gabotse ga lekala la tšweletšo leo re le hweditšwego, di rarollotšwe ka tsela ya diphetošo tša ditefo le intasteri.
Leka le go boloka go mafelo ao a goteditšwego mabone gabotse goba moo go nago le batho.
Go lebeletšwe gore mogolo wa gago ka moka ke bokae pele go gogwa ditšhelete tše dingwe gore letseno la ka lapeng la kgwedi ka kgwedi ke bokae.
Tlhahlo ya semmušo ya dimpša e bopa karolo ya kharikhulamo ya mafapha a bokgoni a go ikgetha.
Le ge go le bjalo e na le maikutlo a gore The Mercury le wona o swanetše go tšwetša pele "botšenalisme bja maikarabelo" le gona ga se ya swanela go tumiša ditaba ka go fetišiša ka ntle ga motheo ofe goba ofe.
Phetogo ya klaemete e tšwelela bjalo ka seo se hlohleletšago bontši bja mathata a le gona go na le kgonagalo ya gore e ka matlafatša diphetošo tše di makatšago tše di šetšego di le gona tše di diregago go kgabaganya kontinente.
Ka mantšu a mangwe se ke se sengwe seo motho a ka ahlolwago ka sona.
Kgonagalo ya mongdišere tša ditekatekano wa ACL e tla kaonafatša tsela ya go bea melao ya bjale ka ge go tla ba le phapano ye kgolo magareng ga molaodi le ACL.
Stetiamo se sefsa sa Green Point se fihleletše significant construction milestone ye nngwe, ka mošomo wo o thomišitšego wa go kuka dikheibole tša tlhaka ya stetiamo.
Magato a mantši kudu a amegile gigolo go tshepedišo go tšwa go kgorotsheko ya tiragalo ya mathomo go ya go kgorotsheko ya godimodimo ka mererong ya molaotheo.
Tsela ya ya ka moso ya IOR-ARC le leanophethagatšo tša paka ya magareng.
Sa mafelelo, malebo go baadi ba rena ba ditšhelete, Royal Danish Embassy ka thekgo ya bona ya protšeke ye - re tloga re ba leboga kudu.
Eupša tsinkelo ka tlhokomelo e utolla gore lehumo bjo bogolo bja go feta bja mathomo bjo bo sa dulego bo amogela go lemogwa ke batho.
Gomme ba bonala ba tloga iketlile kudu ge a be a se gona mo saeteng.
Aowa, ke nagana gore dintlha di dirilwe ka tsela ye tlogago e le bohlokwa le ye e kwagalago kudu, le gona ga ke nagane gore nka tlaleletša go seo.
Karabo nka tiišetša gore Mopresitente el-Bashir a ka se tsenele tlhomamišo.
Bahlankedi ba Senthara ya Tshedimošo ba ka thuša batho bao ba letšago megala ka Seafrikanse, Seisimane le seXhosa.
Maloko a North East Rand Dog Unit a swere banna ba babedi ba mengwageng ya bo masomepedi ka go ba ba swere diokobatši tše di sego molaong go la Boksburg North ka Labone.
Ka gona re dumetše gore kgwebo le khomese tša Afrika Borwa di tieleditše peakanyo.
Dikakanyo tša badudi tša gare ga ngwaga tša magareng ka ngwaga, profense, bong le sehlopha se mengwaga.
Palo ya dipušeletšo tša sethekniki tše nnyane go mollwane wa mmasepala di amogetšwe.
Toropokgolo le yona e hlaotše Mafelo a go bogela Dipapadi a Bohle (di-PVA) tše di kgonagalago tša sebjana sa lefase.
Ka gona re kgopelwa go bolela ge e ba re kgotleletše goba aowa.
Ge e le gore mosadi o na le dika tše itšego goba seela se se tlwaelegago sa peleng goba go na le ditaetšo tša bolwetši, a ka ba le diteko tša seela sa setho sa bosadi tša mahala go tlaleletša tše tše tharo.
Mortimer : Nka se arabe potšišo yeo ka nepagalo efe goba efe.
Tshwarelo, Moegamat, nka go botšiša ka go iketla.
Ka lebaka la go agwa ga stetiamo, go phaka go papadi ya Mokibelo go tloga go amile maphelo ka tsela ye kgolo.
O laeditše gore mmasepala le bakgathatema ba wona ka moka, baaba-ditirelo le badudi ba tloga ba makaditšwe ka botlalo ka bobedi sephetho le lebaka le hlotšego go tšewa ga sephetho seo.
E be e se batho bao ba aperego ye nngwe ya dipipi mohlomongwe?
Dithutelatiro tše di ngwadišitšwe/retšistarilwe lebakanyana le Kgoro ya tša Mešomo.
Diprofense le pušo-selegae di hlama sehlopha sa protšeke le go laetša maikemišetšo a a tšona phatlalatšo.
Phethagatša mošomo wo ka go dira gore go be maleba go tsena go karolo ye kgolo ya tsela.
Mogononelwa o tla tšwelela go Kgorotsheko ya Mmaseterata wa Benoni lehono.
Makala ka bobedi a kgethile di-SMME tše di tla kgathago tema go lenaneo.
Mohlomongwe re ka re be kgopetše Moprofesara Folb go re lekolela se.
Pelaelo e a tšwelela mabapi le maitshwaro a go hloka tlhokomelo ka diintasteri tšeo di šilafatšago le go lefa phumolameokgo ye nnyane.
Ee, e bušeletša setatamente se ke se dirilego pejana se se dirilwego go kgopelo ya gago ya mathomo.
Nyakišiša bokgoni bjo bo feleletšego bja mafulo ka nontšho go tšweletšo ye kaonekaone.
Kabo ya mananeokgoparara a netweke le hatwere go di-CHC tše di kgethilwego ka profenseng.
Gabjale maikutlo/kgopolo - le gona ke fetile go yona maabane feela, ke gore motho yo a nago le maikutlo a godimo le go tšea diphetho ntle le go gopodišiša ka tsela ye nngwe, yo a tlogago a tšea diphetho ntle le go gopodišiša le gatee.
Le gona wa swanelwa ke go rarela ka lebaka la gore turnstiles di be di notleletšwe, di be di tswaletšwe?
Maitlamo go tirelo ya setšhaba a tla dula a le gona go rena bjalo ka ge a kgethelwa ke IBA le go ya ka dipeakanyetšo tše di beilwego ke Bolaodi.
Ke boletše gore ga ke tsebe ka moo e tšweletšego ka gona, eupša re ile ra ya go nyaka dijesi, diyunifomo, eupša ga ke tsebe.
Dipalopalo di ka kgoboketšwa ka ditsela tše mmalwa tša go fapafapana: ka tsela ya go balwa ga batho, disampolo tša diphatišišo le diretšistara.
Dithomelontle tša motheo tša Bahrain go Afrika Borwa ke ditšhipi le ditlabela tša elektroniki.
Ke tlile go bušeletša go bala gape seo Mohlomphegi Justice Kriegler a se boletšego.
Diakhaebe tša makalatirelo ao a kgethegilego, le ditokumente ka moka ka kakaretšo tše e lego tša bona goba di swerwego ke bona di tla kgethega, kae le kae mo di hwetšwago gona.
Batho ba mafelelo ba San bao ba šetšego ba dula mo tikologong ya Kalahari ya Kapa Bodikela.
Sa mafelelo, e re ke re ke holofela gore Proteas e fenye papadi ye legatong la Afrika.
Bontši bja bao ba gobetšego e ka no ba e be e se bahlankedi ba sešole eupša ba be ba thwetšwe ke SAAF, gomme ka gona ba be ba ikamagantše thwii le boganka bja sešole sa nakong ya kgethollo.
Nna le Mna Falconer re tšere sephetho sa go šogana le yona ka tsela ye.
Taolo ye kaonekaone ya tshepetšo le peakanyo ya dijo tše di loketšwego ka ditshitswaneng go rekišwa le go bolokwa.
Go palelwa go go latofatšwago ga molaotheo ka National Assembly go fihlelela maatla a ditlamego tša molaotheo go bega molao go ba wo o sego wa mmakgonthe-go se be wa mmakgonthe go go latofatšwago go tšwa go go se obamelwe ga ditlamego tša molaotheo go nolofatša kamego ya setšhaba go tshepedišo ya peomelao.
Mo lefaseng la lehono, ga go naga ye e sa kgwathago ke maatla a kopanyo ya lefase.
Tlhagišo ya enetši sola ya phišo le ya seetša go la Cape Columbine.
Gantši ba fela ba beakanya mešomo ye e sego molaong ya naga ke sehlopha sa batho go merero ya bodulo.
Hugo o boletše gore bjang bja go šomišwa lebaleng bo a bjalwa kgauswi le Stellenbosch.
Maikemišetšo a asoseišene ke ditherišano tša ditumelelano tša tšweletšo ya dibetša ka bontši le peo-marumo-fase tša dinaga ka bontši.
Mmasepala wa Selete wa Amajuba ga o tlamege go amogela tšhišinyo ya fasefase goba ye nngwe le ye nngwe ya ditšhišinyo ka moka.
Sebjalwa sa molaba se swanetše go šomišwa bjalo ka furupeelwa pele ga ge moloko wa bobedi o tšwelela.
Bjalo ka Mokriste yo a porofetago ke tšea boikano bjo bjalo ka bjo bo tlamago mo go tumelo le maitshwaro a ka ka botlalo le gona ke lekile go e fihlelela ka kudu ka moo nka kgonago.
Maphodisa a hlomile lesolo la go nyaka baganonelwa bao ba ka lekanago ba bane go fihla go ba bahlano.
Tonakgolo o tšweleditše tokumente ye go dirilwego gore e hwetšagale go bakgathatema ka moka.
Maloko a setšhaba ao a nago le kgahlego a kgopelwa go apara ditrekesutu.
Tlhalošo ya Tšhišinyo: Ad alts tše di šišinywago go bodulo bjo bo lego gona go phetošetšo ya yona go Ntlo ya Kgorogelabaeng [Guest House].
Ga a šišinye gore e be e le karolo ya sehlopha se tlolago molao ka go wešetša sefero fase, ga a bolele seo.
Ka gona go a nyakega go lekodišiša ditatelano tša kaonafatšo, moo go nago le kgonagalo ya gore ka bokamoso bjo bo ka ukanywago, le go akanyetša ka tsela ya maleba, ka go ditlhaelelo tša ditsheneyegelo tša lehono.
Le ge e le gore di-REC tše tharo di be di šetše di tšweletše gabotse ka go tokelo ya bona, ba tla swanelwa ke go dumelana go melao ya tlwaelo.
Phedišo ya diasiti tša metswakotii goba methopo di swanetše go dirwa ke rakontraka wa go rwala ditlakala tša khemikhale yo a nago le laesentshe.
Re dira se e sego ka taelo go tšwa go ba bangwe eupša ka lebaka la gore re tloga re dumela go yona.
O ngwadile dipuku tše mmalwa ka Bertrand Russel, pukutheto, dingwalwa ka merero ya Sepolitiki, Bohlodi, Tšhireletšo, Meetse le tša Dithokgwa.
Tatelanyo ya tshenyegelo ya fase le mananeokgoparara a polokelo tše di laolwago ka tshwanelo go hlohleletša peeletšo ye optimum, go thibela tšhomišompe ya dikgwebonoši tša tlhago tše le go thibela go se akaretšwe ga batho bao ba tsenelago ba bafsa.
Ditshenyegelo tša mmakgonthe tša go fiša setopo sa mohu goba go se tsenya ka lebitleng.
Malebo go lenaneo la City's Open Space and Nature Conservation ka go lokiša le go hlokomela mananeokgoparara ka go mafelo a go phaka go bapela lebopo, go senya ka boomo ga se gwa tuma kudu.
Phetošo ye e akaretša dipeakanyo tše di akaretšago magato a lebakanyana a ge mebasepala e a hlangwa goba go kopanywa.
Morero wo o tla ba o hlamile mohlala wo o tla bago boima kudu go tšwetšwa pele le go hlama ditlhohlo tša UN SC mafelelong.
Kgathotema ya matlotlo ya lekala la phatlalatšo ya ditaba mo dinageng tše bjalo ka Fora, Jeremane, Italy, Australia le Canada di netefaditše thomelo ya filimi go babogedi ka kakaretšo ka tsela ya thelebišene.
Batho ba lesome ba go ba le mahlo a go sehlefala ba tla dirwa ophareišene mo sepetleleng ka ntle ga tefišo.
Diyuniti tša vitamine gantši di hlagišwa go ya ka boima bja active compound le go bitšwa i.u.
Baakanyi ba leruo bao letseno la bona le legolo le tšwago go kakanyo ya leruo.
Toropokgolo le yona e amogetše tekolo ya dipuku ye e thabišago go tšwa go Molekodipharephare wa dipuku ya ngwaga wa bohlano ka tatelano, le go tšwela pele go hwetša kelo ya godimodimo ya krediti ka nageng go tšwa go lekalatirelo la dikelo la boditšhabatšhaba la Moody.
Dipelaelo tša boradia le bomenetša di swanetše go begwa ka potlako go Ombudsperson le Hlogo ya Dinyakišišo.
Beke ya go feta go bonwe go fetšwa ga molato kgahlanong le Masilo, ge a be a ahlolelwa mengwaga ye mehlano, yo a latofaditšwego ka botlalo go mengwaga ye mene.
Mna Modulasetulo, ga ke dumele gore o tla gatelela kudu ntlha ye.
NYSP e tla raloka tema bjalo ka tsela ya go kaonafatša mabokgoni a baswa ba rena mola e le gore ba amega go maitekelo a tlhabollo ya setšhaba.
Go dirwa ga furupeelwa ga se gwa ithekga godimo ga boso go feta go dira furu.
Gabjale e ka ba e le bohlatse bja gago bja gore o fetile ka gare ga dikhafola?
Ke lebogela Morena le Mohlomphegi yo Mogolo bodulo bjo bobotse mo nageng ya gaborena.
Go leka go fetola ka tshwanelo go tšhošetšo ye, naga ya gaborena e ipileditše Mmušo go dira seokobatši sa AZT go hwetšagala mo maokelong a mmušo a tša maphelo.
Mna Mekgwe, ke nyaka gore re fapanye magareng ga dilo tše pedi.
Diphetho le ditetelo tša lekala la Kontinente di tla tsebišwa makala a maleba ke tshepdišo ya mokgatlo wa African Union go la Addis Ababa.
Go rekiša ditokelo tša go thea maina tša stetiamo, boentšinere bja polokelo ya ditshenyegelo le dithekišo tša dithekethe pele ga dipapadi di tla thuša go laola ditshenyegelo tša protšeke.
Re ntšhitše ditaelo tša maleba go mašole a le makala a mangwe a phethagatšo ya molao go dira se sengwe le se sengwe se bohlokwa go emiša le go golega babolayi.
Tlogela dikhurumelo mo dipitšeng ge o apea go boloka phišo le mollo/enetši.
Dikakanyo tša badudi tša gare ga ngwaga tša godimo ka ngwaga, profense, gong le sehlopha sa mengwaga.
Maphodisa a Siyabuswa a golegile yo mongwe wa bao ba nyakegago kudu mo tikologong ya bona.
Yena le Mna Zapatero ba nyaditše nyakego ya "tsela ye e kwešišagalago yeo e kgokaganyago phepo, tšhireletšo ya dijo, temo le kgwebo" go rarolla bothata bja dijo.
Maphodisa a Tseki a be a mo nyaka tekano ya mengwaga ye mehlano, go fihla ge letsela leo le rwelego maikarabelo le amogela tshedimošo ya gore o be a dula le go šoma mo Vinnies go la Ladybrand.
Aowa, ga ke fetoše tšhišinyo ya gore ke founela eng.
Ye ke tekanyetšo ya bone ya Mmušo wa Mekgatlo ye Mentši go tloga mola o thomago go buša.
Di-MPCC ga se dihlongwa tša setšhaba tša sepolitiki tše di laolwago ka go obamela ka tsela ye e tiilego ya ditheo tša Batho Pele, moo batho ba lego bohlokwa le gona kabo ya ditirelo e swanetšego go kaonafatša maphelo.
Mošomi ofe goba ofe a ka swanelwa ke go romelwa le go bega go ye nngwe le ye nngwe ya diofisi, ditepo goba mafelong a mošomo a Mmasepala ka gare ga tikologo ye e laolwago ke ona.
Ga go selo se se lego ka mo se se hlamago goba se ikemišeditšego go hlama kontraka goba tumelelano magareng ga GCIS le mošomiši ofe goba ofe yo a etelago wepesaete.
Ka go gatelela tema ye bohlokwa ya setšhaba/badudi ka go tšea diphetho le tlhabollo, CIVICUS ke lekala la boditšhabatšhaba le le ikemišeditšego go lemoga tema ye.
Tema ye bohlokwa ya ofisi ya tlhakišo ya dikwalakwatšo tša diminerale e swanetše go nyakišišwa.
A mangwe a maina ao e sego a nnete ao a bego a thopilwe e be e le Levi Strauss le Signet Marketing bjalo ka maina a rakpi le kgwele ya maoto.
Mešomo ye ya ditsela e tla nyaka gore e phethe pele go thomišwa ka kontraka ya motheo.
Tona ge e le gore molaotheo ga o dire peakanyetšo ya go fihliša mafelelong.
Le gona, bjalo ka ge go laeditšwe ka go kgopelo ya motheo le go hlathollwa ka botlalo ka tokumenteng ye, diphošo di dirilwe, tšeo re tlogago re itshola kudu ka tšona.
Dipoelo di tšweleditše kabo ya mešomo gagologolo magareng ga dikgwebo tše nnyane tše di tieletšego.
Moagišane wa gago, yo a nago le kgwebo ya go potolla difatanaga, go penta difatanaga le go lokiša mebotoro o tšhollela oli ka nokeng mo mafelelong a mokgotha wa gago.
Sebopego sa moakanyetšo le moago tša madulo a lebopong di tla sepelelana le dibaka le ditšhitišo tša bokgabo, ditirelo, dibopego tša dilo tše phelago, ekonomi, leago le setšo tša ditikologong le dileteng tša mabopo.
Dinyakišišo tša laporatori di tiišeleditše gore ka nnete dinyakišišo di hlatsetše go ba gona ga meningococcal meningitis.
Kabo le kago ya dimetara tše masometharo tša toro e kgolo ya kota ya sekepe ye e itshamilego ka boyona ka dithereyi tša dikheibole.
Ngwadišo ya elektroniki ka kgokaganyo ya inthanete ye mpsha le peakanyo ya kgopelo ya diphemiti di a hlamilwe.
Thentara ye e tla dumelela go kaonafatša go go bonagalago ga tlhwekišo ya meetse a a tšhilafetšego ka tikologong ya Tongaat.
Black Oystercatchers tše bophelo bja tšona bo lego kotsing ka tikologong ya lebopo gabjale di tswala ka tikologong ya lebopo ka lebelo le le golelago godimo.
Dipotšišo le dikarabo go dipotšišo tše di botšišwago kgafetšakgafetša go tšwa go ECDOE.
Go hlomela diphaephe go kgokaganya go sebopego sa ka gare go ya go setiši sa go pompa meetse ka sampo ya pompi.
Intasteri ya Kgokaganyo le tlhahlo, gammogo le balaodi ba tikologo le selete pele ga, le nakong ya tlhabollo ya mananeo a ditlakala ka kakaretšo a a logagantšwego.
Tše di a hwetšagala go ditlabela ka moka tša maphelo moo balwetši bao ba ikemišeditšego go fihlelela Kalafo ya Anti Retroviral le go dihlongwa tšeo dihlare di abjago.
Afrika Borwa e bile karolo ya maitekelo a selete le kontinente go thuša badudi ba Zimbabwe go rarolla mathata a bona le gona e thušitše ka go bolokwa khutšo go la Ethiopia Eritrea, DRC le Burundi.
Mokgopedi wa thendara yo a atlegilego o tla tsebišwa ka Nofemere.
Ditlamorago tše dingwe gape e be e le gore tema ye e kgathwago ke ditlabela tša tšhireletšo tša mmušo di be di gateletšwe go fetišiša gomme di se na mekgwa ye e lego gona ya go lekola go šoma ga tšona ka tshwanelo.
Ka lehlakoreng le lengwe, ga o na bao ba go abelago tlhohleletšo.
Ofisi ya Meyara wa Motse-Kapa e nyaka dibaka tša boemakepe/letšibogo tša tšhomišano ya protšeke ya magareng ga toropokgolo ya Motse-Kapa le Toropokgolo ya Rijeka.
Soobben e abilwe bošegong bja go feta go moletlo wa maemo a godimo wo o bego o swerwe go la International Convention Centre.
Gold Dust ye e thopilwego nakong ya phuruphutšo ya maphodisa a kgauswi go moepo wa gauta wa kgauswi le Mareetsane.
Malebana le polelo ntlha ye bohlokwa ke ka moo go ka laet3wago tlhagišo ye e kgonagalago go dinyakwa tša molaotheo tša tekatekano ya polelo le pharologanyo mo nakong ya kopanyo ya lefase le mathata a ditšhelete.
Go na le nyakego ya go kaonafatša tsebo le kalafo ya malwetši a menagano.
Lenaneo leo le theilwego godimo ga ditetelo leo le ikemišeditšego go abelana ka ditlabela tša go ithuta tša motheo, tsebo le mabokgoni, le leo le tlabelago bakgathatema ka mangwalo ao a amogelwago maemong a bosetšhaba.
Mokgahlo wa Enterprise Organisation o abelana ka thušo ya ditšhelete tša kheše go dikgwebo tše di amanago le tša boeti go la Afrika Borwa.
Re tseba gore phasepote yeo e tla tšeago batho bao ba phelago bodiiding go ba mo bophelong bjo bo botse le go kgatha tema, ke go ithuta ga maleba.
Maloko a sephodisa a šetše morago tshedimošo mabapi le ntlo ye go tšweletšwago diokobatši go yona go la Buccleuch.
Mešomo ye e ikemišeditše go boloka bobedi bao e sego maloko ba na le tshedimošo mabapi le mešomo ya sehlopha le go abelana ka thušo ya mmakgonthe malebana le maitekelo a go thibela tlhamo ka bontši ya dipeakanyo tša thomelo tša WMD.
Tema ye e kgathwago ke mogaši wa radio go la ZUR, o ka hlaloša bjang gore ka go tatelano ya SAA, e ka ba e be e le kgauswi le maemo a gago. tseno ka bogare.
Mo matšatšing a peleng, bontši bja dipšalollo di be di dirwa go dipetlele tša mmušo.
Safe Schools e ikepetše go tshepedišo ya kaonafatšo ya mananeo ye e nago le kamego go kgoro ya thuto ka botlalo.
Problem Building Strategy ye e sa tšwago go hlangwa e tšweleditšwe go fokotša palo ya meago ya bothata le ka go ditoropokgolo.
Go kgokaganya le karolo ya dikamano tša bašomi ba profense mo go merero ka moka ye e tšweleditšwego ka godimo.
The Congress of the People e swerwe go la Kliptown mo go lebala la kgwele ya maoto le bong bja lona e lego bja praebete.
Bobedi makala ba phethile tshepedišo ya kgetho ya bakgathatema go theilwe godimo ga tekolo ya khamphani ye nngwe le ye nngwe ka boyona.
Gona, e re ke thomiše gomme e ka ba Nikki goba Bobby a ka rata go tlaleletša go se.
O boletše gore go bile le maitekelo ao a paletšwego ao a ipušeletšago go kgokagana ka tsela ya go hwetša tharollo le dingaka.
Tšwetšapele mmušo wa kgwebišano ya boditšhabatšhaba ye e laolwago ke melao ka tsela ya World Trade Organisation.
Netefatša gore MTEF ya Mmasepala, tshedimošo mabapi le dikabelo go tšwa go makala a mangwe tša mmušo di akareditšwe ka go diphetošo dife goba dife tša leano la IDP.
Ditiši ka go North West gape di hlatsetše gore ge o šogana le basenyi, di dula di ikgafa ka moo di ka kgonago.
Bohlatse bo laetša gore palo ye e oketšegago ya boingwadišo bja batho ba bagolo ka go mananeo a go fapafapana ao a abjago ka tsela ya disenthara tša rena tša ABET, ao a tsebegago gagolo bjalo ka Disenthara tša go ituhta tša Setšhaba [di-CLC].
Dihlogo tša Dinaga le Mebušo di ipileditše go tlhomo ya Sekhwama sa Tlhabollo gore se potlakišwe.
Dikamano tša ekonomi tše matlafetšego magareng ga dinaga tše pedi di tla tšwela pele go ba le seabe go mešomo ya kgwebišano ye e kaonafaditšwego magareng ga direphabliki tše pedi.
Se se tla nolofatša kaonafatšo ye e sa kgaotšego ya nepagalo ya dikakanyo tša GDP.
Tiragalo ya ngwaga wo e tla ba ye kgolokgolo le ye kaonekaone le ge e le gore senthara ka bophara ya kopano e beeleditšwe.
Tsela ya motheo ya go pharologanya dinyakišišo le tlhabollo go tšwa go mešomo ye e nyalelanago, ke go ba gona ga ntlha ye e lebogegago ya go ba moswananoši go dinyakišišo le tlhabollo.
Mna Richardson, re rata go go netefatletša, ke tloga ke go theeleditše ka tlhokomelo ka ditlabela tša ka tša go thuša go theeletša.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo, ikopanye le Embassy ya Sultanate of Oman go la Pretoria.
Dihlongwa tša bana bao ba tlogago ba golofeše menaganong di be di tsebja bjalo ka 'disenthara tša tlhahlo'.
Hlama kholofetšo magareng ga Baswa le basadi mabapi le bokamoso.
Ge e le gore ga a boe ka Setemere, re tla swanelwa ke go lekola ge e ba go se be gona ga gagwe go thekgwa ka mabaka goba aowa, Senator Ngongo Luwowo a realo.
Bašomišanimmogo ba ka moka ba bile le seabe ka go abela ka seo ba nago le sona go dira gore letšatši le e be katlego ka moo re nyakilego le e ba ka gona.
Ke tla kgopela gore se se swanetše go phošolla ka lebaka la gore Mna Mealosa ke yena yoo a tlilego go nna.
Ka go ikwa a gatelegile le goba a nyamile, le gona ka dinako tše dingwe a na le megopologo ya go ipolaya.
Netafatša gore go na le ditemošo le ditsebišo mo go metšhene ye kotsi.
Ka tšhomišano le bakgathatema ka moka, DPW e tla katološa peakanyo ka tshwanelo le go hlohleletša phihlelelo ya tshedimošo ye e kaonafaditšwego.
Tšwela pele go dira bjalo ka phegelelo, le go ngwala fase tshedimošo ka moka ye e kgobokeditšwego.
Bjalo ka bao ba ratago kgatelopele, re tshwwenyega ka twantšho ya bodiidi?
O nameletše godingwana go ya sekgaleng sa ka morago ga setulo.
Makala ka moka ao a emetšwego ka go NEAF, le go ba le seabe go maitekelo a leanotshepedišo ka tsela ya ditshepedišo tša kgathotema tše beakantšwego ka tshwanelo.
Bagononelwa ba utswitše dillathekeng tše pedi le go tšhabela ka mahlakoreng a mabedi ao a fapanego.
Netefatša le go bea leihlo go aba ditirelo ga MCWH le ditirelo tša Lenaneo la Phepo le Logagantšwego.
Ditsebi tša sethekniki di tla go fa tshedimošo godimo ga hateraebe go laetša ge e ba tshedimošo efe goba efe malebana le go ntšha dimpa go go sego gwa semolao go go gononwago e ka hwetšwa.
Kantorokgolo ya taolo ya feme e hlophilwe ka fase ga sehlophana sa go swana le sa feme go ya ka mošomo wa yona wo mogolo.
E phethagatša mešomo ya go swana ya UNITA go la Afrika Borwa.
Dintlha tša tshepedišo ya kgopelo di hwetšagala mo go wepesaete ye SACE.
E ka ba batho, mekgatlo, bjalobjalo, bao ba lego moo ka morago ga dikota tša go nešwa dino tša ka leboa ba be ba kwešišega go batho ka go JOC?
Sekepe sa tšhireletšo ya tikologo ya letšibogo la mathomo ya Afrika Borwa - ka Julae ngwaga wo.
Sehlopha sa mmino wa setšo se tla raloka seletšo se se bitšwago "erhu", e lego seletšwa sa mathale a mabedi seo se bilego gona mengwaga ye e fetago ye sekete ye e fetilego.
A apere gempe ye e gatišitšwego folaga ya Afrika Borwa godimo ga yona, Didintle Gaopepe o boletše gore le ge e le gore o be a thekga sehlopha, o be a hutša gore ba itšhidullotše ka maatla gore Afrika Borwa e itumele.
Se bohlokwa kudukudu, ke kwešišo ya rena gore kgolo ya ekonomi ya dilete tše di hlabologago di ka kaonafatšwa ka tsela ye e bomagalago ke ditirelo tša sathalaete tša protepente tša theko ya fasana.
Letamo le le rutheditšwego, thelebišene, ditlabela tša tee ya kofi, kamora ya bodulo bja baeng, go ruthetša le difehlamoya ka dikamoreng ka moka.
O tšwetše pele ka go lebogiša maloko a komiti ya gagwe mahlatse ge a be a eya dikarolokgethong tša bona.
Kgoro ya City Parks e tšea Lesolo la Tlhwekišo ya Mehlare, bjalo ka karolo ya lesolo la Molaodi wa Toropokgolo go "go boela morago go dilo tša motheo".
Re kopana bošegong bja lehono go keteka tlhamo ya mokgahlo wo e sego wa semorafe wa SANEF.
Palo ya magareng ya bagolelwa bao ba phethago dikotlo tša bophelo ka moka e hlatlogile le go feta.
Tlhamo ya maanotshepedišo, ka gare ga tirišo ya lenaotshepedišo la dipapadi le boithabišo ya bosetšahaba, gammogo le makalatirelo a bohlokwa le difetereišene tša profense le makala a mannyane.
Le gona e ka ba ke khirišo goba khirišo ye nnyane ya motheo, e šoma ka tsela ya mohuta mang?
Tšwetšo pele ya tielelo ya ekonomi ye nnyane ke motheo mo go netefatšeng khutšo le kgatelopele go la Lesotho.
Ka go botšišwa dipotšišo, a ka ntšha tagafatšo ya go tšwelela ga dihlatse tšeo.
Kgotla le go lokolla khii ya Ctrl, gomme o kgotle nomoro goba tlhaka ya khii ya phihlelelo.
Tokumente ye e na le tshedimošo ya kgato-ka-kgato mabapi le seo o se dirago ge e le gore o amega mo kotsing ya sefatanaga.
Tša boeti le tšona di laetšwa ka tsela ya Inanda Heritage Trail.
Mna Odendal o tloga a boletše gore e be e le kholera ye ntši go hlola leuba le legolo kudu.
Le ge e le gore go bile le kaonafalo ye e bonalago, diphesente di tloga di sa le fase kudu.
E be e tloga e bile maitemogelo a 'nationalistic rivalry and totalitarianism' ao a dirilego gore o šome ka maatla go kopanyo ya Yuropa.
Maloko a uniti a bile kgahlanong le peile ka katlego go kgorotsheko ya Pedro.
Ye ke pontšho ye kaonekaone ya go lota mohlala go go botse ga tshedimošo ka maloko a gago le gona e tla tloga e tliša dipoelo tša katlego tše ntši, gwa realo Mokhomišenare O'Kelly.
Mmušo le batšeadiphetho ba bangwe ba ka no se bone ditlakala bjalo ka ntlha ye bohlokwa.
Dikrediti-karata tše lesomehlano di phuthetšwe ka gare ga foltara ya plastiki le go utwa ka gare ga khapoto.
Tumelelano ya go ikgaoganya go tšwa go setlabela sa go poswa se se sego molaong goba sa maponapona go saete ye.
Se se dirilwe gagologolo go netefatša gore boprofešenale bjoo ka go dira khirišo ya maemo a bona ka go boikemo bja DG bja ditona tše itšego ka fase ga bao ba beilwego le go šomelwa.
Baithuti ba a hlahlwa go hloma diratswana tša dibjalo sa balemi ba mmoba tša go fapafapana.
Setifikheiti sa Yellow Fever se a nyakega be balaodi ba Afrika Borwa go pušetšo ya phekse go tšwa dinageng tša South America.
Re tlile le sehlopha se bohlokwa sa baemedi go tšwa go la Argentina.
Ee, gabotsebotse ke fofetše go la Motse-Kapa, go Tona Magnus Malan le gona ke be ke swanetše go ala leano le yena malebana le go tla ga tlhaselo ya Gaborone.
Legae la setaele sa Yuropa la sebjalebjale la go ba le dikamora tše kgabišitšwego le go hlokomelwa tšatši ka tšatši tša maemo a godimo ye nngwe le ye nngwe.
Go bewa semmušo ga dikamano tša setiplomate go tšweletša tlhagišo ya dikamano tše maatla tša nako ye telele tša segwera le thekgano magareng ga batho ba Afrika Borwa le Palestine.
Go Kimberley, go agwa ga senthara ya khonferense, ye e nago le dibaka tša yona tša boeti, e tla tiišetša mošomo wa ekonomi ya tikologo le go kaonafatša Palomoka ya Tšweletšo ya Tikologo ya profense.
Ke dumela gore Mna Pretorius o mo letšeditše mogala nako yeo eupša ye ke tsela yeo ke gopolago seo se diregilego bokgauswi ka moo go ka kgonegago.
Ge mafelelong o tsena ka stetiamong, o fihlile kgauswi le sekhutlo sa go la leboa-bohlabela.
Ka nnete, mo tulong ya bona ya kgauswinyana baemedi ba setšhaba ba kontinente ya rena ba boledišane ka ditlhohlo tša NEPAD le tema yeo ba ka e ralokago bjalo ka maloko a palamente a Afrika.
O ka tliša khomphutha ya gago ya lepothopo bjalo ka ge go abelwa dintlha tša go pholaka.
Hlama mešomo le go tšweletša tšweletšo ya letseno la batho bao ba sa šomego ka tsela ya tšhomišo ya leboelela.
Nka se ganetše seo, go a kgonagala, ke no ba ke sa gopole tšatšikgwedi, ka gona nka se ganetše matšatšikgwedi go basis efe goba efe.
Ke leboga kudu le gona Mna Middleman, ka kgopelo dula fase.
Gabotsebotse, ye e be e le ye nngwe ya dintlha tše bohlokwa tše di ahlaahlilwego ke Mopresitente Mbeki nakong ya kopano ya gagwe le Mokanseliri Schroeder go la Berlin beke ye e fetilego.
Gomme o be o thabišitšwe ka seo se a se tsentšego bošego ka pukung ya gagwe?
Cape Teaching Institute, go la Kuilsriver, e hlomilwe mengwaga ye mene ye e fetilego.
Go fihla mafelelong re tiišeleditše Action Plan mo go Global Partnership.
Ntlha moo go yona phetogo ya klaemete ya potlako le ye kgolo di sa efogwego.
Go tloga bogareng bja go masomeseswai go ya pele, le gona go tšerwe sebopego sa ka gare se maatla.
Ke itumela ka gore Afrika e tšea magato a go ya pele ao a tšeago lehono mo legaeng la lebakanyana la Mahatma Gandhi.
Merero ya dikamano magareng ga mebušo ke maikarabelo a a sa akaretšego a Mmušo wa bosetšhaba.
Ka morago ga go mo kata, mogononelwa o išitše mohlokofatšwa lešakeng la tatagwe moo a mo tšhošeditšego ka go mmolaya ge a ka botša motho yo mongwe.
Go na le karogano ye e oketšegago ka lebelo mabpi le tšhomišo ya theknolotši magareng ga dinaga tše di hlabologago le tše di hlabologilego, tše di swanetšego go tswalelwa.
Mna Modulasetulo ke na le maswanedi a go nyankolla dilo tše di amanago le ditaetšo tša gore selo se sengwe se phošagetše.
Lefapha la Taolo ya WCED: Peakanyo e hlophile ditatelano tša diseminare go hlabolla kwešišo ye e swanago ya dintlha tše di amago thuto ya boleng.
Lenaneo le ikemišeditše go dira dikolo tša gaborena ka tsela ya bea maemong a maleba tikologo ya go ithuta.
Protšeke le yona e nyakišiša merero ya ditokelo tša leago, semolao le tša botho malebana le AIDS.
E hweditšwego go tšwa go Lao PDR Embassy efe goba efe ya ka dinageng tša ka ntle pele e fihla ka nageng.
Samiti e tiišeditše thuto bjalo ka motheo wa tlhabollo ye e tielelago.
Ponagalalo ya letlotlo ya mathomo ye nnyane e a nyakega, eupša e hwetšwa ka pejana.
Galase ya cast le ye e rotšwego, ka dipampiri goba diprofaele, e ka ba e na le sa go nwelela goba aowa, tše di bontšhago goba di sa bontšhego leyara, eupša di sa šongwago ka tsela ye nngwe.
Go no swana le sehlongwa sa SANDF e emela botee bja dibopego tša sešole, ka gona PampiriTšhišinywa ye e bontšha kwano ya bosetšhaba mo go leanotshepedišo la tšhireletšo.
Mission ya Christel House International ke go thuša bana go akaretša lefase ka bophara e fediša maitemogelo a bodiidi le go itshepha ka noši, go kgatha tema ka maloko a setšhaba.
Ge e le gore o na le ngwana yo a nago le bolwetši bja go wa go na le sebaka se segolo kudu sa gore a ka go alafa, gwa realo Uys.
Mo dinyakišišong go tšweletše gape gore "katone ya weekender ya dilitara tše hlano" ya alkoholo e bonala e le tlwalegilego kudu magareng ga bašomi ba polaseng mola tšhomišompe ya alkoholo magareng ga baswa e oketšega.
Tshela legato la pele ga go hlatswa la motšhene wa ga hlatswa ge e le gore diaparo ga di tloge di na le ditšhila.
Mopresitente Mbeki o tlogile mesong ye gomme o letetšwe gore o tla fihla Addis Ababa nako ye nngwe lehono.
Ge o ka be o lekile ka kgwele ya maoto go ba le dithekišo mo mafelong a mangwe a dithekišo, Computicket le a mohuta wona woo?
Ka morago ga go lekodišiša kgopelo ya molli le yo a tlwaetšego molatofatšwa, ka go latela ditaelo tša tlwaetšo di a ntšhwa ka molatong wo.
Nako ya Afrika e fihlile, a re dire tswalo lefsa le tsošološo gore e be dinnete ka tsela ya go tšea kgato.
Ditheeletšo le dipoelanyo di swarwa ka kudu ka moo go ka kgonagalago go fihla go ntlha ya pelaelo.
Gabjale ke tla fa sebaka go Mna Ntsebeza, yo a tlilego go sepetša go botšiša dipotšišo.
Jubie, e ka ba o tlile go tšea tiišetšo goba kano, go ya le gore ke efe.
Zille gape o lemošitše gore ge e le gore Motse-Kapa ga se wa swara seka-makgaolakgang, e la lahlegelwa ke dikholego go tšwa go Sebjana sa Lefase.
Le ge e le gore ke motho o tee yo mafelelong a dumeletšego leano ka tsela efe goba efe, ntlha ya gore o be e se BCO yo a beilwego e hlotše go ba le kutollo ya Kgorotsheko ya Boipelaetšo kgahlanong le mmasepala.
Ke a le lebogiša go khonferense ya lena ka moka le go hutša gore ditherišano tša lena di tla re tliša kgauswi le tekatekano ye bohlokwa ye re e nyakago yela ka moka re e nyoretšego.
Christel House ke lefelo la bana la go ithuta le go fihlelela katlego ka seriti.
Maikemišetšo ke go hlohleletša boitekolo bjo bo sa kgaotšego ka dikolo le kaonafatšo ya sekolo ye e gatelago pele.
Ditlamorago tše di sa kgaotšego tša dikamano ka moka tša peleng di tla akaretšwa ge go hlakanywa dikrediti tše bjalo go ya ka šere ya mmaraka bjalo ka ge a elwa ka diyuniti tše din ago le seabe tša tšweletšo.
Palo ya maeto a phetošetšano e šetše e dirilwe magareng ga Durban le Nantes.
Ka go klika gabedi go tšwa go letlakala la gae, o tla hwetša lenaneo la tshedimošo ya diatrese le tshedimošo ye nngwe ye bohlokwa ya bokgobapuku bjo bongwe le bjo bongwe.
Paka e hlaotšwe ka tšatšikgwedi ya go thomiša le go fetša ye e ka laetšwago ka go tlanya matšatšikgwedi goba ka go kgetha matšatšikgwedi ka tsela ya kunope ya go nyaka ya khalentare.
Mešomo ya tša meepo ya katlego e tšewa bjalo ka thwalo ya sehlopha sa taolo se šomago ka tshwanelo le ka bokgoni le bašomi ba tšwelešo bao ba nago le bokgoni.
Sa pele, dinku ke difudi tše di kgethago le gona di ka fula ka go kgetha, goba mohlomongwe go fula go fetišiša, bjang bja madišong bjo bo nyakegago, tša hlola kgonagalo ya go apoga ga naga.
Dilo tše di latelago ke dikakaretšo tša seemo sa tikologo ka go hlogo efe le efe ya pego.
Legoro la A le a lebogiša, le ke maatla a magologolo ka nako yeo, e ka ba go bjalo?
Yet e be e le ka fase ga mabaka ao, mohlala, Edward Blyden, yo mongwe wa foremost Pan-Africanists, a hlohleleditše kgopolo ya gore Maafrika a tšee maemo a maphelo a bona, a go ba beng ba bokamoso bja bona.
Sehlopha sefe goba sefe sa ka metseng ka bogologlo, se e sego sa mehlare ya vascular, k.g.r. ka ntle ga medu, dikota le mahlare.
Se se tla akaretša datha godimo ga dipalopalo tša ka fase, dilete le bjalobjalo.
Go na le peeletšo ye e sepelago ka boiketlo le ye e lebogegago ye e lego gona ka go dinaga tša rena tša go fapafapana.
Gabjale go na le baabi ba mmalwa ba ATS go la Afrika Borwa.
Ke boditšwe gore ke tšweletše sekete sa dikilogramo gomme tše di ile ka tsela ya ditšhanele tša matlotlo tša tlwaelo tša khamphani.
Kapa Bodikela e dula e le profense ye e hlokago meetse ka ntle ga dipula tše botse tša marega tše e bilego le tšona mo mengwageng ye mmalwa ye e fetilego.
Lesolo, a realo, le ikemišeditše go abela badiriši ka maele gammogo le go ba ruta ka ditokelo le ditlamego tša bona.
Profaele ya EE e kaonafetše le gona e tla tšwele pele go rarollwa ka tsela ya go faela dikgoba tše di lego gona.
Ehm, legora le le lego kgauswi le keiti ya mafelelo mo lehlakoreng la la letamo la go rutha.
SciFest Africa e ikemišeditše go fediša ditšiebadimo tše di tumilego le go tšweletša kwešišo ye mpsha malebana le thutamahlale, boentšinere le theknolotši, gagologolo magareng ga baswa.
Ditona tše di rwelego maikarabelo a enetši di amogetše tlhahli ya Peeletšo ya Lekala la Maatla ka maikemišetšo a go rarolla bokgoni bja maatla a kabelo ya mohlagase bjo bo fokotšegago ka seleteng.
Go laetša, go na le sebaka sa kgolo mo go bapatšeng letseno bjalo ka phesente ya GDP.
Memmasepala e rwele maikarabelo a kelo le tekolo ya thoto.
Memmasepala e kgoboketša le go kgokokanya tshedimošo mo go kabo ya ditirelo ka ditikologong tše fapanego tša yona.
Gape re na le boitshepho bja gore re phethagatša ka tsela ya ditšhišinyo ka tshwanelo tša Pego ya Ntsebeza.
Badudi ba Indonesia bao ba itemogetšego mathata go swana go hwetša tokologo ya bona ba kwešišitše seo re bego re itemogela sona.
Setšhaba sa Cypriot no doubt ba abelana ditoro le dinepo tše, gomme ka gona re go laletša gore o kgathe tema ka tsela efe goba efe, mo tsošološong ya kontinente ya rena.
Mmasepala wa Selete wa Amajuba ga o nyake go itlama go amogela thentara ya fasefase goba efe goba efe.
Mesong ye, re butše Samiti ya IBSA gomme ra rerišana godimo ga dintlha tše ntši tšeo di lebanego le dinaga tše tharo tša bašomišani, Borwa le lefase ka bophara.
Ya mathomo ke, ge o be o išwa go Jamba, ke gore ke ka Angola.
Bookamedi bja meepo ka mmušo bjo bo beakantšwego go tswalelwa mo mengwageng ye mehlano.
Gabjale Hanif e ka ba o šišinya go, naa o nyaka go dira eng.
Se se ka tšea sebopego sa phetišetšo ya Tshedimošo, maele go tšwa go ditsebi, dipeeletšo tša boikgafo, tšwetšopele ya Afrika le dilo tše e lego tša Afrika.
Re gwantetše mo mekgotheng go nyaka gore mmušo wa rena o abelane ka kalafo ya anti-retroviral mo dipetleleng tša mmušo.
Bohlatse bja dipalopalo bja ditšhišinyo tša diphetogo di tla akaretšwa gabonolo kudu.
Khansele e ka ka nako efe goba efe ya phatlalatša goba go hlama lefsa komiti.
Ka nnete, dikelo tša maatla di tla swanelwa ke go fokotšwa ka tsela ye e bonagalago ka tsela ya tshepedišo ya phokotšo ya maatla le peakanyolefsa.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo ka moo dikhwamatetameso tša praebete le dikhwama tša phenšene di šomago ka gona etela Black Sash le wepesaete ya maele a tša paralegal ya ETU.
Go kgoga motšoko ke ntlha ya kotsi le go feta ya mabaka a go fapafapana a maemo a go šitišwa le a kotsi.
Dikhamphani dife goba dife le goba khonsotia tše di arabilego go Kgopelo ya Tiišetšo ya mathomo di tla hlohleletšwa go tliša gape ditšhišinyo ka go tshepedišo ye e akaretšago le ya pepeneneng ya kgopelo ya go thentara ye mpsha.
Goba ba ka ela phapantšho ya go swana mo mafelong a go fapafapana ka nageng.
Bašomi ba seprofešenale ba mabokgoni a tša menagano ba na le tema ye bohlokwa ye ba e ralokago, gagologolo go nolofatša ditshepedišo tšeo di tla rarollago dikgakanego tša maikutlo.
Straatwerk, mokgatlo wo e sego wa mmušo (NGO) wa katlego ka bogareng bja toropokgolo, o abelana ka bahlwekiši ba bararo makga a mararo ka beke, go hlwekiša mafelo a matseno a Seratswana.
Diphoofolo tše kgolo di nago le mokgwa wa go tshwenya diphoofolo tše nnyane le go di phaela kgole le mafelo a bojelo.
Ba bane ba ba sa tšwa go hula ntlo go la Honeydew, a realo.
Go netefaditšwe gore Biro ya tša Boso e tšwelapele go ba e na le taolo ye e kgethilwego ye e abelanago ka ditirelo tša metereolotši go difofane, go ya ka maemo a ICAO le ditlwaelo tše di šišinywago.
Maphodisa gape a golegile motho wa go dira bomenetša yo a nyakegago go la Silverton, Pretoria beke ye.
Dikgokagano magareng ga alelokhemikhale le dintlha tša kgatelelo tše dingwe tša tikologo ya mohlare.
Dipoledišano tše di swerwego go netefatša kamego ya temogo ya le tshepedišo ya kgokagano.
Re bile le ditherišano tše di tseneletšego le Mopresitente, Tonakgolo le boetapele bja FPI.
Mogononelwa o latofaditšwe ke maitekelo a go bolaya le go swara dithunya tše di sego molaong le dihlabani.
Baetapele ba Iraq gantši ba bolela gore gab a nyake karogano ya naga, eupša re hweditše gore baetapele ba key Shia le Kurdish ban a le boitlamo bjo bonnyane go poelano ya naga.
Setsha se se sa thalwago ka tshwanelo, se hwetšwa go mabung a seloko sa lešabašaba le gona se na le disele tše pedi.
Ditebogišo go dikolo tše le batho bao ba šomilego gabotse bao ba kgethilwego go tsenela.
Le ge go le bjalo, re tla tšwela pele go thekga makala a rena Kapa Bohlabela a setšo, dikhaphani tša diaparo le mašela le tša go thea dihlapi, ka tsela ya mananeo a go tsea ka bogare a mannyane eupša a bohlokwa.
Boithalgišetšo bja kgodišo, boitlamo le go ba le sebete go Mmušo go tliša thomelopele.
Eupša lesogana le, ka morago ga go nkata, o ile a timelela lebakanyana.
Ka kgopelo o fele o iša mahlo go ditshwayotshwayo tša ka go kgopelo ya mathomo malebana le mediro ya Komiti ya Kahn.
Ka moya wa letsema, moo ka go wona tlwaetšo e abelanago ka tlhagišo go boithaopo, Kgoro e thwetše bahlankedi ba taolo ya tša go thea dihlapi ye e filwego tlhompho go tšwela pele go matlafatša bokgoni bja go obamela melao.
Kgatišo ye e fa badiriši maele ka moo o ka bolokago ka gona mohlagase le enetši.
Ke a leboga ge o ntaleditše go Kopano ya Maloko a Salga-Gauteng.
Mma o ile a lekola ngwana, eupša a se ke a bona selo seo se phošagetšego.
Re humile kudu ka moya wa go ba re tsebile lerato le gagwe le bokgoni bja gagwe.
Mohlankediphethiši wa protšeke, Henk Auret o boditše BuaNews gore ba thomišitše ka protšeke go hlama mmotlolo wa kgwebo wa balemi-potlana ka profenseng.
Gona ke mangy o a dirilego tšhireletšo ya stetiamo nakong ya ge go swiela go direga?
Go tloga go le bonagala gore maselago a mafelong ao a bonwago bjalo ka a quarantine le gore phoofolo efe goba efe ye e tsenago lefelo leo e se ke ya tloga go lona gape, k.g.r. e swanetše go bolawa.
Bagononelwa bao ba swerwego ba tla tšwelela ka go Kgorotsheko ya Maseterata wa Randburg nako ye e sa fetšego pelo.
Go tloga go sa makatše gore thušo ya ditšhelete ye nnyane ka mehla e be e le karolo ye kgolo go peakanyo ya thuto ya thutišatiro.
WSE e bopa karolo ya peakanyo ya bosetšhaba ya tekolo ya dikolo le go lebelela go mafelo ao a nepilwego a senyane.
Lefelo la mabitla la lapa, leo le laolwago ke trasete ya balapa, le ka seratswaneng.
Tšhišinyego ya lefase ya bjale ye kotsi e amile gagologolo tikologo ya intasteri, ye e lego gore ga e tloge e e etelwa kgafetšakgafetša ke baeti.
Dikantorokgolo tša African Standby Force ga se tša dumelelwana ke Assembly ya African Union.
Gabjale Tona Pandor o efogile poleo ya mabapi le metheo ya go ithuta.
Maloko a bobegaditaba a kopana ka pele ga photiamo go lentšu lefe goba lefe le mosepelo wa Mopresitente wa Naga.
Ka nageng ya Amerika, magato a tirotokišo a nyaka gore, moo bakgopedi ba mošomo ba nago mabokgoni ao a tlogago a swana, bengmošomo ba se sebaka batho bao ba tšwago dihlopheng tše di bego di hlokomologilwe.
Kowolsky e be e le motho yo a tlišago go tšwa ntle yo mogolo wa ditlabela tša motšhene ka gona e be e le gagolo ya go kopana le baabi.
Ditharollo tša bona go mafelo a ke gore di swanetše go tlošwa le go fedišwa.
Ka ntle ga ditemošo tša bahlankedi ba sephodisa, go tloga go sa bonagala gabotse gore setšhaba se gana dithoto tše di utswitšwego, le gona se tšwelapele go bega ditiragalo tša mohuta wo.
Go iponagatša go tloga go kgotsofaditše kudu mo mafelong ao a amilwego kudu ke seteraeke, ka dipalopalo tše di fetago tše di bego di letetšwe mo mafelong.
Setatamente se se latelago se amanywa le Ngaka Boraine mo kuranteng.
Mo nakong yeo Collision Unit commander, Mokaptene Dolf Otto, o be a thuša go dikotsi tše pedi tše kgolo ka tikologong ya Pietermaritzburg.
Ka lebaka le MIG e bea pele dinyakwa tša lenaneokgoparara la motheo tša malapa ao a itlhokelago ka tsela ya kabo ka bontši, lenaneokgoparara la kgokaganyo le la ka gare la ditirelo tša motheo.
Moprofesa Tamsanqa Kambule o abetšwe gauta ya Tlhompho ya Baobab, ka lebaka la tema ye a e kgathilego ye bohlokwa kudu go thuto ya mmetse, tlhabollo ya botho le tirelo ya setšhaba.
Diyuniti tše lekgolo le masome a mahlano di agilwe go tsenya bagwebi bao e sego ba semmušo bao ba ingwadišitšego ka mo tikologong ya kgauswi ya mmaraka wa mokgotha o mogolo wa Isipingo.
Nka tšea sebaka se go bolela ka moo ke thabilego ka gona go abelana le lena kamogelo ye ya Meyara wa Tshwane, Ngaka Gwen Ramokgopa.
Ctrl Shift lerungwana la fase goba lerungwana la godimo: Kgetha temana ya latela goba ye e fetilego.
Go hlatholla leswa ga digopotšo/dimonyumente tše di lego gona tša sebopego sa tharollo ya go se lekalekane go go fetilego ka go le lengwe, le tlhaolo ya bohwa bja sekoloniale bjo bo abelanwago bja rena.
Naa bogolo bja pelaelo ya gago e be e le efe gagologolo bjalo ka APS bošegong bjoo?
Magareng ga dilo tše re nyakago go di dira ke phethagatšo ya potlako ya ditebanywa tša Monterrey, go tlaleletša go phetha ka katlego Doha Round.
Godimo ga bohlatse bjo bo hweditšwego malebana le mešomo ya motho yo a hlokofetšego.
Sehlopha-tšhomo sa go bopša ke makala a go fapafapana se hlamilwe ka fase ga boetapele bja Metro Police go nyakišiša ditharollo tša go šireletša dithoto tša khansele kgahlanong le tshenyo ya ka boomo.
Efoga go phaphaila o sa dire selo - ge e le gore go phaphaila ga go feta motsotso o tee go kaone o time entšene, ge go bolokegile go dira bjalo.
Ka lebaka leo di-DG di etetše senthara ya baswa ka maikemišetšo a go matlafatša maanophethagatšo ao a logagantšwego a rena le go kaonafatša mananeo a thuto le bobotlana a bana ba.
Mokhomišenare wa Profense wa KwaZulu-Natal, Mokhomišenare Hamilton Ngidi, o lebogišitše maloko ka boikgafo le boitlamo bja bona mo go lwantšheng melato ya mohuta wo ka profenseng.
Matlafatšo ya bokgoni - Leanohethagatšo la go oketša mabokgoni a bahlankedi le bašomi ba mmušo.
Bapetša tša boeti le diintasteri tše dingwe tše hlalošitšwego go swana go dira gore dipalopalo tša yona di be tša maatla kudu.
Wate e be e emetšwe peleng ke mokgatlo wa Inkatha Freedom Party gomme ya tla ya hloka motho ka lebaka la go itokolla ga mokhanselara.
Lero leo le šomišwago go šupa tshedimošo ya diphedi tše di nago le lešika - palomoka ya go fapafapana ga mašika a diphedi.
Gape re ka mo tshepetšong ya ditokišo tša kakaretšo tša Disamiti tša Kgolo le Tlhabollo (di-GDS) go ya ka Manifesto wa Pušo-Selegae.
Maitekelo ao a tliša khutšo le poelano ka tsela ya pea marumofase ya potlako ka mo ntweng, gagologolo moo badudi bao ba se nago molato ba ikhwetšago ba le magareng ga marumo, gwa realo setatamente.
Boitlamo goba go rwala maikarabelo, ka ntle ga ge motho yo go bolelwago ka yena a dumetše go seo.
Go ahlaahla dipelaelo le Hlogo ya Kgolego, goba mohlankedi wa tša tshokollo wa ka fasana wa maleba, ka nepo ya go rarolla mathata ka gare.
Boloka tsela yeo osepelago go yona ka gae e se ya tšhirega kgahlanong le mafelo a go ituma a basenyi.
Kholego ye kgolo ya ye ke gore lebelo leo dipego di šogwago le tla oketšega ka tsela ye e makatšago, go netefatša gore tirelo ya boleng go Dihlogo tša Dikgolego le di-IPV.
Mangwalo a ditlhathollo tša thutišo a mafelelo a tla swanelwa ke go ngwadišwa le SAQA le tiišetšo ke Standards Generating Body ya maleba.
Tšhomišo ya Peakanyo ya Ditshenyegelo tša Paka ya Magareng ya go lekola ngwaga wa ditshenyegelo ka lekaleng la tša boagi e hweditše thekgo ye e phatlaletšego, le ge e le gore ba bangwe ba tšweleditše go hloka kholofelo mabapi le tirišo ya yona ka tlwaetšo.
Gabjale, ke feela Indian Ocean Tourism Organisation e nago le maemo a bookamedi.
O kgethile go šomela setšhaba ba rena - o ka se re nyamiše.
Dumelela setifikheiti sa gagwe sa go rola modiro go šomišwa ka tsela ya bomenetša.
Maloko a bobegaditaba a tla nyaka tumelelo ya Results Operation Centre go la Pretoria.
Maswao a tla šupa fela go go ba gona le go šoma ga tirelo ya tšhireletšo ya tša kgwebo, peakanyo ya alamo ya go thuba goba go bea leihlo le motse wa moagišani tša go swana goba sekema.
Kakanyo e tlile bjalo ka bohlatse bjo bongwe bja boemo bjo bo thabišago bjo bo oketšegago bja naga magareng ga babeeltši ba dinaga tša ka ntle ka go latela go hlatloga ga Vietnam go World Trade Organisation ngwaga wo.
Baetapele ba lefase ba laeditše gore ba a e nyaka, gomme le bana ba lefase ka nnete ba na le maswanedi a go e hwetša, UNICEF ya phetha ka go realo.
Tsenela kamano ya kontraka le bao ba tlišago go tšwa ntle, bareki goba borakgwebopotlana goba methopo ya borakgwebopotlana.
Go boloka goba go romela faele ye e nago le diphetošo goba ditshwayotshwayo tše di lotilwego mohlala.
Ge legae e le tlhako gagologolo ka go USA, bontši bja ditshenyegelo ke kota.
Ke tlile go mmotšiša, nkgolwe, ge ke hwetša sebaka.
Bea selo sa go tswalela mo belefe ye e šomago sa mohuta o mongwe le o mongwe wo o sa ganetšanego le meetse le lethopo ka go hlomela mollo ye e loketšwego ka kgokaganyo yeo.
Tshepedišo ye e abelanwago ke go tumelelano ya seboka ga e šome.
Ge batho ba sa šome, se se akaretša batho ba go nyaka mošomo bao ba feletšwego ke tshepho bao gabjale ba sa tšeago magato a mafolofolo go hwetša mošomo.
Ditšweletšwa tše bjalo ka sešepe sa go hlatswa, pampiri ya boithomelo le diserele di ka rekwa ka bontši, ka go boloka diphuthelwana, maeto a go ya mabenkeleng a go šomiša maatla le tšhelete!
Tiragalo e tla bona bakgathatema ba go fapafapana go akaretšwa Land Bank, ABSA, Empowerdex le Kgoro ya Kgwebo le Intasteri ba efa dipolelo.
Thušo ya gago go batho goba, ka ntle ga mabakeng a mangwe ao e sego a mantši, go abelana ka dithušo tša ditšhelete go sekhwama, goba ba le seabe mo go dikhwama tša go aga le tše di šomišetšwago go reka.
Se ke fela kakaretšo le matseno go hlogo tše di ka tlogago di nyakišišitšwego ka go tsenelela kudu le gona babadi ba ka tloga ba dira se ge ba ile ba lebelela lenaneo la dipuku le le kgethilwego le le sepelago mmogo.
Dikgwebo tše di ithaopilego nako ya tšona go swara diphatišišo tša sephiri tše di nepilego go hlama dinyakwa le ditemogo tša tšona ka area tšeo di hlahlilwego ka go lona.
Ke holofela gore ga o šupe bibi yeo e lego bohlatseng bja gago ge o re o e rekile go mošireletši yoo a bego a apere bibi?
Balemi, bobedi ba bao ba lego ba kgale le bao ba tšwelelago, gammogo le bašomi ba polasa le bona ba tla bolela.
Go hloma lefelo la kantoro ya setoropo yeo e fanago ka tšwetšopele ya kantoro bjalo ka tebelelo ya motheo ya tšwetšopele.
Merumo yeo e laeditšwego godimo ga matlakala a a wepe ke dihlahli gomme ga se dithekišo tša molao.
Go laetša maemo afe goba afe le dikgaoletšo tšeo di lebanego le laesense.
Ba tla ba baithaopi bao ba hlahletšwego ditirelo gomme ba kgona go bolela maleme a šele a go fapafapana.
Jakarta e sepetše leeto le letelele mo mengwageng ya lehono go ya ka hlweko, eupša dintlha tše mmalwa di hlokwa go elwa tlhoko.
Tše ke ditaba tše dikgolo tša go ama Mmušo ka ge go tla ba go hloka maikarabelo go rena go se ete pele ditemošo tšeo banyakišiši ba kalafi ba bego ba di dira.
SEEA e hlaloša kamano magareng ga tikologo ya tlhago le ekonomi.
Kantle le thekgo ya matlotlo ya KKNK< PGWC le yona e thuša go tsinkela magato a botšeakarolo go karolo-putla ya baboledi ba seAfrikanere ka seleteng.
Ke mang yoo a hlokomelago go ba gona ga dikhamphani tša tšhireletšo lepatlelong la dipapadi?
Ka fao ka morago ga baithuti ke fela kakaretšo go tšwa go diboledi.
Naga e swanetše go amega mo go lebeleleng mathata a.
Phatlalatšo ye e akaretša tshedimošo ka ga ditaetšo, dihlola le kalafo ya asthma.
Mošomo wa kgoro yak e go oketša R D yeo e lego gona le mošomo wa bothomi go "ditheknolotši tša theko ya tlase tša phatlalatšo" ka go thekga thomo ya kgokagano.
Mo Mmileng wa Quality, mollwane wa bophara wa leboa o fane ka dibaka tša go swana go kaonafatšo ya lefase, go akaretšwa maswika a magolo ao a hlopilwego.
A nka go emiša gomme nka kgopela, Denzil o ka thuša?
Se se akaretša go kaonafatša phihlelelo go matlotlo le tikologo ya taolo, le go matlafatša dithulaganyo tša instithušene ya rena ya NSI.
Go bohlokwa gore mathata a monontšho a laetšwe gabotse ka go dira teko ya mobu.
Mogala le instrumente, ntlha ya netewok ya IEC - e fane ka dikhomphuthara tša bong, khomputhara le segatiši seo se abelanwago.
Tshedimošo ka kakaretšo ka ga peeletšo go Afrika Borwa le tikologo ya kgwebo.
Ekonomi e sa ntše e le ka tlase ga kgatelelo ye ntši, go boletše Mna Dykes.
Kgethologanyo le kgatelelo ya semorafe ya batho ba bantši e laeditše histori ya naga.
Zooplankton le maemo a tikologo ka lefelong la meetse la lebopo la borwa bja Kapa.
Polio e hlolwa ke ditwatši tša kokwanahloko ya polio, yeo e hlaselago ditšhika, e dira gore o kwe o sena maatla goba o hwile mo leotong le goba letsogong gomme ge le le bohloko le go feta, go ka akareta mešifa ya go hema.
Moapei o swanetše go kgona go rulaganya dijo, go beakanya le go noketša dijo, go hlokomela bašomi ba ka boapeelong le go hlokomela bohlweki le go swara direkoto tsa di saplaya.
DSW e ikemišeditše go thuša bao ba nyakago ditlabelo tše dingwe tša matlakala.
Re swanetše go lwa gomme PAWO e swanetše go etapele ntwa yeo.
E hloka legato leo le išitšwego godimo la botee magareng ga dinaga ka moka tšeo di tšwelelago.
Karolo ya MFD Africa's Shred Shed e fana ka tirelo ya ka sephiring ya go nyameletša yeo e sepedišago pampiri ya kantoro ka kakaretšo.
Go iša pele, gantši go a hlokega go boloka dipeile tša sekwere ka tlase ga khupetšo.
Moo go kgonegago, tsenyo yeo e amogetšwego e loketšwe ka gare ga Peakanyo ya tšhelete.
Tšwetšopele y among le hlatlošo ya keletšo ya bodudi, mabokgoni a bophelo, mehola ya maitshwaro, dielemente tšeo di amanago le mešomo, go swana le peo ya mešomo le tlhahlo ya mešomo.
Re tla šoma go hwetšagape bohwa bja seAfrika, go hola kudu baswa ba rena.
Maloko a CPU ba tšere maitapišo a mantši go hwetša katlego ye.
Leano le le netefatša go akaretša maloko a metseselegae ka gare ga tshepetšo ya tlhamo ya pholisi.
Ke a tseba gore o be o le mohlankedi wa komišene ya Hoekstra.
Dibjana, ditlabelo tša ka kitšhi, ditlabelo tše dingwe tša ka ntlong le ditlabelo tša ka ntlwaneng ya boithomelo, tša porseleine goba china.
Nka se kgone go go fa yona ka tsela ye nngwe ye kaone ya go phala yeo e filwego ke Justice Kriegler.
Dino maphodi tše dintši di ile tša timelela gomme ga se a kgona go fetola malebana le maikarabelo.
Gape, re swanetše re tšweletše maikutlo a rena malebana le diphetolo tša baphošolli go ya ka moo go laeditšwego ka gare ga ditsopolwana tše tša diphošollo.
Go swana le ditoropokgolo tše ntši lefaseng ka moka, re eletša baeti gore ba dire thibelo pele ba ka etele Durban.
EO - Mohlomongwe o ka re fa kakaretšo ye kopana ka bophelo bja gago go tlogela ge o se no phetha dithuto tša gago Yunibething ya Natala mo mengwageng mengwageng ya masomešupa.
Lemoša baswa le setšhaba ka ga dikotsi tša diretebatši le tirišo ya tšona.
Bana ba rena ka moka ba swanetše go ipshina ka bokamoso bjo bobotse bjoo bo laetšago boithabišo go rena ka moka.
Re ikemišetša go hlatloša ditirišanommogo tše ntši go hlahla baithuti ba digrata tša godimo Afrika ka bophara.
Go nthabiša ka kudu go ba karolo ya gare ya moletlo wo wo bohlokwa kudu.
Seo se fetilego e ba tša go feta ka ge nako e phumula dikgopotšo tša tšeo e bego e le maitemogelo a bophelo.
Tirelo ya Musiamo e tla be e tsebagatša ka dikopano tša histori ya polelo dikolong ka lefelong la Caledon.
Ka nnete dikaonafatšo tša kabelo ya ditirelo di tla fihlelelwa ge tshepetšo ya molao e phethilwe.
Ke go leboga kudu gomme ke tla go bona go la New Delhi.
Kgetholla mehuta ya dithoto yeo e nyakago go se e akaretše go data ya phetišo.
Kgopelo ya tšhupetšo e tla romelwa le tefelo ya maleba go saete ka saete gomme e tla sepela le thulaganyo ya saete, karolo, kgodišo ya tšhupetšo, le diswantšho tša maleba.
Konferense ya boraditaba e tla ba gona nakong ya ketelo ya Tonakgolo le Molekgotlaphethiši Sekolong se se Phagamego sa Manyano.
Bahlankedi ba Toropokgolo ba tla be ba šoma le Kereke ya Katoliki go rulaganya tirelo yeo e kopanetšwego ya segopotšo, dintlha tšeo di tla phatlalatšwago.
Moentšinere wa sebopego wa Geremane o tlo fa maitemogelo a ka gare godimo ga thulaganyo le kago ya morulelo wa Lepatlelo la Green Point.
Gomme o be a na gape le disete tša pedi tša diatla go šomagana le dikhamphani tše pedi tša tšhireletšo?
Tefišo e direlwa kopantšho ya kgatelelo-gare le tsenyo ya tanka.
Se se swanetšwe se šupetšwe go lebeletšwe thulaganyo le dibopego tša sefatanaga.
E laetša gape le maemo ao a kgaoletšwago ao ka go ona ditokelo tše di ka ganetšwago.
Ge nkabe ke tsebile gore Mna Pretorius o bile le mmegi wa mohuta woo nkabe ke ikopantše le molaodi wa gagwe le yena.
Re itokišetša go tšea karolo ka pela ka go ekonomi ya bolefase.
Maitemogelo a kakaretšo ke gore mothopo wa hlapi ka go la Kapa Bohlabela o lapile.
Kotsi ya malaria magareng ga Mei le Nofemere: go ka hlokega Prophylactic.
Diphedi tša go ka ba tše makgolo a mabedi tša dinonyana di rekotilwe, bontši bja tšona e lego dinonyana tša meetse.
Ga bjale re na le tsela e tee, yeo e kopantšwego gabotse go fana ka thuto ya khwalithi go bohle.
Go nyakišiša dikgonagalo tša tlhlolo ya dipoelo tša meetse tšeo di sa letelego molao le go diragatša ditiro tša phošollo.
Tekolo ya Pholisi ya Boemadifofane bja Naga ya Afrika Borwa e šišintše gore karolo ye nnyane ya ACL e rekišetšwe mmeeletši wa leano go goga šedi ya tšhelete ya nagašele, theknolotši le mabokgoni a taolo.
Bohodu bja leruo ke ye nngwe ya ditlapele tša bosenyi mafelong a metseselegae a Harrismith go la Bohlabela bja Free State.
Beng ba dikepe tša Afrika Borwa ga ba ipshine ka mehola ya phadišano go swana le batšwantle ba bantši.
Taolo ya matlotlo ye mpe dikgorong tša go fapafapana e nyaditše bokgoni bja bona bja go abelana ka mešomo ya bona yeo e ba lebanego go ya ka thomelo.
Ke pono ya rena gore go ya ka dipoelo, bakgethi ba Zimbabwe ba nyaka boetapele bja naga gore bo šome mmogo go kago le tšwetšopele ya naga.
Modulasetulo wa Komiti ya Dipapadi tša Bosetšhaba Butana Komphela o boletše beke ye gore o na le Tshepo ya gore Matlotlo a Bosetšhaba a tla ba le tharollo yeo e ka se gobatšego ditoropokgolo tšeo di swarago dipapadi.
Maikemišetšo a tabakgolo ya tšwetšopele ya methopo ya botho ke go oketša motheo wa mabokgoni a batho bao ba šitišitšwego peleng lefelong la Bitou area, le go phahamisa menyetla ya mesomo.
Mongongoregi ga a swanelwa go dira poeletšo yeo e sa hlokagalego ya dintlha tša tswalelo.
Ke na le bonnete bja gore bontši ba baromiwa ba bone sengwalwana seo se tšweletšego ka gare ga ye nngwe ya dikuranta tša rena tša Sontaga, maabane, e ngwadilwego ke Guinness Ohazuruike, a e pego Kopanong ye.
Go hlokega taolo ye kaone ya tšhilafatšo ya moya go tšwa go intasteri le go fiša mmoba.
Kabelo ya diyunifomo tša bašomi ba ditirelo tša thekgo ba kakaretšo ya banna le basadi.
Ke kgopolo ye botse gore diphaepe tšeo di dutlago di lokišwe ka pela ka moo go kgonegago.
Diposo tšeo di bapaditšwego di thwala batho gore go hlatlošwe kemelo ka go tirelo ya sephodisa.
Karolo ye e fetleka karolo ya dintlo ka go diteng tša ekonomi ya makro.
Ke holofela gore o swanelwa ke go bea dinako tšeo di amanago le tshepetšo ya kamano yeo.
Go ya ka tikologo ya Durban, se se fana ka tšhireletšo yeo e bonagalago go sebaka seo se bulegilego sa tsela.
Sehlopha se se akaretša go hira ditlabelo tša senamelwa sa meetse, se se šupa dikepe tša papatšo, dikepe tša dintlo tšeo di se na go sesepediši.
YISS ke tharollo ya nako yeo e hlokago go kitimišwa.
Ke taba yeo e se na go ntlha le thito, Mna Modulasetulo, ka ntle le ge ke le phošo.
Protšeke ya Tlhokomelo ya Media e amane le kelo ya kakaretšo ya modiro wa media mo nakong ya lesolo.
Tirišogape ya dimateriale tšeo di dirišitšwego, tirišo ye kgolo ya methopo ya rena le tirišo ye kgolo ya dipeobakeng tšeo di ka mpshafatšwago di swanetše di akaretše karolo ya dikarabo tša rena.
Go fetšiša go se tsebe go bala le go ngwala ke ye nngwe ya ditlapele tša diprofense tše senyane tša Leano la Thuto ya Bosetšhaba, Tirisano.
Lephodisa la godimo la Afrika Bora, Mosupridente Piet Byleveld, o memilwe theeletšong ya porabete le Nelson Mandela.
Batho ba lesometshela, bao ba šupa e lego basadi, ba latofaditšwe ka go utswa maruo go la Hogsback le Kleinbulhoek bekeng ya go feta ka morago ga bohodu bja dinku le dikgomo.
Se se bjalo ka mehla - ka mantšu a mangwe protšeke efe goba efe ya banyakišiši e hlahlobja ke ditsebi go bona gore ga a hlokofatše diphoofolo.
Afrika Borwa e bea karolo ya thibelo go CRC go la Pretoria gotee.
Dipolaseng tše ntši botsomi bja botala bo bunwa gape bo fepa dikgomo tšeo di nyantšhago nako ye kopana mo ngwageng.
Mongwadiši o sepetša bontši bja mediro ya yona, yeo e akaretšago saete ya inthanete yeo e šomago.
Ba tlaišitše monna yoo a be go a sa nyake go ba fa mogalathekeng wa gagwe gabohloko.
Mmasepala o ka laela motho go emiša le go fetšiša modiro wa mohuta woo.
Barekiši ba mmarakeng ba dira gore maitemogelo a motho a go reka a be ao motho a ka se tsogego a a lebetše, ka ge ba bitša dithekišo tša bona gape ba ikama ka mokgwa wo mobotse ka ga ditšweletša tša bona.
O rile nako le nako ge naga e dira dikgetho tša khutšo, tšeo e lego tša tokologo gape di se nago dingongorego, go na le bakgethi ba bantši, gape re 'bontsha' (showcase) demokrasi.
Kgopelo ya tshwarelo kgahlanong le tefelo ya ramolao e lebišwa go Lekgotla la Molao la taetšo yeo e fetšišitšwego: tefelo yeo e dumelelanwego e hweditšwe e le maleba gape modirelwa o fihleletše.
Bašomi bao ba ithutago ba laetša mekgwatshepetšo ya phetšišo ya kontraka ya mošomo.
Ke re mošomo wa kgwebo ye kgolo ka go maikarabelo a leago e be e le wo monnyane.
Tiragatšo ye ya godimo e fihlelela badiriši ba bantši ba tsela ya soretše gomme e hola ditšhaba tše nnyane tša go se tsebe go bala le go ngwala.
Bjale, o re polasa ye e be e le kgauswi le Letamo la Roodeplaat.
Le ge peeletšo e le bothata, khwetšo ya ekonomi e na le seabe go maemo a sepolotiki ka mo nageng.
Tše di ka ngwalwa ka polokego gomme tša dirišwa mo nakong ye e tlago.
Dipalo go tšwa ngwageng wa go feta di dirišitšwe gape tša beakanywa ka koketšo.
Bagononelwa ba hweditšwe bas were megalathekeng ye mebedi gomme thipa ya hlapi le yona e hweditšwe.
Ke kgorotsheko efe, ke file bohlatse bja potšološo gammogo le kolato wa bosenyi, molato wa Surja.
Mahlakore a mabedi le ona a dumelelane go matlafatša tirišanommogo go lebelelana le ditaba tša tšhireletšo tšeo di se na go setšo.
Go abela Molaodi: Tlhahlo le Tšwetšopele ka tshedimošo go ya ka moo go kgopetšwego go thuša go laetša dinyakwa tša tlhahlo, batsenela ba thuto le ditaba tša go amana le tšona.
Go na le Honorary Consuls tše ntši nageng tše nnyane tša go swana le Italy.
Denmark ke ye nngwe ya dinaga tše kgolo tša kabelo kamanong le GDP ya bona, e abela persente e tee go thušo ya tšwetšopele.
Mello e tla thuntšhetšwa kgole ka moo go kgonegago go maokelo, dikliniki, diteišene tša ditirelo tše petrole, magae a batšofadi le a kalafo, mokgatlo wa diphoofolo le diinstithušene.
Ditaelo tšeo di thomago tiro yeo ka go yona go akaretšwago taetšo ya rente.
Sefatanaga se emišitšwe ke Karolo ya Taetšo le Tšhireletšo ya Difatanaga.
Gatelela konopo ya Ctrl gomme o kgotle nomoro goba tlhaka ya konopo ya phihlelelo.
Meyara gammogo le bahlankedi ba profense ba tla tsenela tshepelo ya gagwe ya ngwaga ka ngwaga.
Badudi ba hlohleletšwa go lahla ditlakala tša bona Diteišeneng tsa rena tše Dikgolo tša Phetišo goba mafelong a Tahlo a Mafelelo a Beke.
Ka setlabelo se se kgethegilego, Sekolo se se Phagamego sa Oval North se kgona go tšweletša selo se sengwe le se sengwe go tloga ka dithulusi go ya go dithulusi go mošomo wa go kgabiša gammogo le dibenyabenyane, gwa realo hlogo ya sekolo Mna Na-aim Kassiem.
Karolo ya thutwana e kgontšhitše batšeakarolo go abelana tshedimošo, dintlhakgolo le ditšhitiša.
Ka maemo a boditšhabatšhaba, dipeeletšo tša Afrika Borwa tša malahla ke tše sesame tša go ba le meroko ye mekoto, tšeo di di dirago gore di be bonolo gape gantši di rekega.
Rwala mokotlana wa gago mo molaleng gomme o putle mmele wa gago.
Ka fao ke tla rata go dira ditebelelo malebana le se.
Ga go le ye tee ya dipolelo tše tša maikutlo di ba go le seabe go mmušo.
Ba dirile kelo ya ditirelo yeo e bilego ye botse go swana le ka moo go laeditšwego ke beng dintlo.
Piletšo go ditaetšo go la Kapa Bodikela malebana le molawana wa bosetšhaba.
Re hloka maloko a bjalo a go ba le boitlamo ka mo gare ga tirelo, go boletše Sam Mocwaledi.
Go ya ka nyakišišo, se se ka akaretša tokišo ya sehla, moo go se lekalekane ga modiro woo o hlotšwego ke mabaka a sehla o ka kaonafatšwago go tšweletša mabaka a mangwe a makaone.
Maikemišetšo go ya ka kwešišo, e be e le go fokotša maemo a gagwe a bohlale le bokgontšhi ka go hlohleletša tshenyo ya bjoko.
Le amogetšwe mo Afrika Borwa le go Karolo ya Bobedi ya Komišene ya rena ya Boditšhaba -Bobedi.
Go kirimetša, ka moo go tšweletšago ditšhupetšo tša elektroniki, tšedo di sepelelanago le modumo woo o hlolago mokirimetšo.
Go ba maikarabelong a go lahla direkoto tša kgale goba tšeo di sa šomago tša Khansele.
Meropa yeo e se na go selo ka gare, e dirišetšwago go kaetša morwalo wa mannete, e ka bonagala gabotse.
Go sepetša ditiragalo tšeo di beakantšwego gape di ka elwago ka go dikabelo tša ditšhelete le mothopo go tikologo go fihlelela maikemišetšo ao a lebanego le batho, taolo ya mothopo le poelomorago ya dikgethologanyo tša peleng.
Go ya ka moo go hlalošitšwego ka gare ga laesense e arogantšwe goba e kopantšwe le thoto ye nngwe.
Ga ke na palo ya nnete eupša tekano ka botlalo ya tše pedi.
Tshedimošo ya saense yeo e phatlalatšwago ka dipuku, dipampiri le dipego, gammogo le Novitates tša dimuseamo.
Bašomi ba ka gae ba laetša mekgwatshepetšo ya phetšišo ya kontraka ya mošomo.
Afrika Borwa e laetša direkoto tša lefase ge go etla go ditshwaro tša ka pejana tša babolai ba batho ba bantši.
Go ba naga yeo e šomago gabotse ka tšwetšopele go godiša ditebelelo tša selegae gape go goga šedi ya batho ba bantši Profenseng.
Go netefatša gore baswariwa ka moka ba swara ka tlase ga maemo a botho, ba swarwa gabotse gomme ba lokišetšwa go kopana le setšhaba gape.
Direkoto tša gagwe di bolokwa ka tlhokomelo gomme thulaganyo ya gagwe ke ya maemo a godimo.
Dithulaganyo di beakantšwe go thomiša go la Kleinmond ka Tirišogape ya go swana go diprotšeke tša Mothopo le tšeo di lego gona go la Hermanus le Hangklip.
Seo se akareditšwe gomme sengwe le sengwe seo re nyakago go se bea pele ga Komišene.
Tabakgolo ya bjale e bontšhitše gore phetišo ya motho go ya go motho e a diragala gomme se se ke hlobaetšo go balaodi ba tša maphelo.
Ga bjalo le yona e na le tšhelete ye ntši kudu go maloko a mannyane.
Ge go šetšwa ngwaga wo o latelago, ke go fa le Dihlogo tša rena tša Naga ditebelelo tše mmalwa.
Palamente e tla tloga e thomiša ka ditheeletšo tša setšhaba malebana le se.
Dumelela Molaodi-Kakaretšo wa Profense go diragatša mošomo ofe goba ofe woo o lebanego le Molaodi-Kakaretšo go ya ka Molao wo.
Re nyaka gore dikolo tša rena tša tebelelo di be diketapele gape e be diinstithušene tša maemo a godimo.
Ke rata go leboga Chief Whips ge ba ntumeletše go dira se lehono.
Ke dira phokotšo ya ditlogo tše pedi tša bophelo bja gago.
Go tšwa go diteng tša histori ye, Sešole sa Tokologo ya Batho ba Azania se ile sa feletša se tšweleditše sebopego seo se šomago gabotse sa mokgatlo, woo e bego e le go bona tiragatšo ya go lwa kgahlanong le bosenyi.
Ka go pego yeo o ra gore Moh Mandela ka bohlokwa taba yeo o e boletše lehono.
Kopano ye e dumeletše Lengwalo la IOR-ARC, gomme ya laetša ditaba tša go balega tša taolo le tshepetšo.
Khupetšo ya naga e laela dibopego ka moka tša tlhago le tša go dirwa ka matsogo tšeo di khupetšago lefelo la kgauswi la materiale la lefase.
Ke nagana gore bobedi bja rena bo bile bja mafelelo go ema thwii godimo ga di khreiti.
Tumelelano ya Sethalwa malebana le Kwarantine ya Dibjalo e kgauswi le go phethwa mo nakong ye e tlago ya kamano ya ITEC.
Afrika e tšweleditše NEPAD bjalo ka lenaneo la yona la tšwetšopele leo le amago batho.
Go IDZ ye mpsha, kgopelo ya tumelelo ya tshepetšo ya IDZ e swanetše e sepele le kgopelo go laetša lefelo leo tumelelo ya Tshepetšo ya IDZ e nyakegago gona.
Tshepetšo ya kago ya NWMS e tšewa bjalo ka taba ya go tla pele.
E tla lwela gape go fihlelela tumelelano ya selete ya ka moo go laolwago dihlakahlakano ka go Borwa bja Afrika, go boletše Ngaka Mhlanga.
Go boela morago le go lebana le dipoko tša mafelo ao go bohlokwa ka go nthuša gore ke di robatše ka khutšo.
Ka dikgetho tše di tlago, kgolo ya temokrasi ya rena e amogela pono ye nngwe gape yeo e kgahlišago.
Tswalantšho ya lefelo ka go tsela ya tshepetšo ya selete e a gatelelwa.
Ge a fihla mengwaga ya boswa, bokgoni bja gagwe bo dirile gore a kgone go hwetša sebaka ka go Manhattan Brothers bao ba tumilego gape o bile moetapele ka go khwathete ya basadi ya Skylarks.
Go amantšwe taolo ya dikgofa le bolwetši bja ditšheri ka go KwaZulu-Natal.
Diprotšeke tša CDM di swanetše di akaretše gape dielemente tše itšego tša go ama setšhaba.
Thuto-gape ya bašomi ba ga bjale go ditaba tša go lebana le tokay a leago, bong, bosemorafe gammogo le molao go ya ka moo go laeditšwego ka gare ga molaotheo ke ntlha ye nngwe.
Badiriši ba ditlabelo tšeo di fetilwego ke nako ba tsebišwa ka lengwalo, emeile goba ka mogala.
Bjalo ka MaAfrika, re hloka tumelelano le badirišikanikarena ba Yuropa gore ditšhišinyo tše ka moka di tloga di nepagetše.
Legato la bobedi la go ikopanya go akaretša ditaba tša tefelo, go abelana lefa, dithulaganyo tša tšhireletšo, dithulaganyo tša tlhokomelo ya thibelo ya mollo, mmušo le go abelana maatla, bj.bj.
O re batho bao ba bego ba nyaka go nthuša, ba a nyatšwa felo fa?
Khansele ya Bosetšhaba ya Papatšo ya Temo e swanetšwe gore e amege go dihlopha tše di latelago: mekgwatshepetšo ya papatšo ya temo, balemi ba ditemo tše nnyane, kgwebo le intasteri tšeo di amanago le temo, gammogo le bareki.
Ka fao ke thabile kudu ka go ba gona ga badirišanikarena go tšwa kgorong ya ga bo rena.
Gomme wena, Bagolo, Dihlogo tša Naga le Mmušo, le dihlatse tše di phelago, bajalefa le bangwadi ba diphihlelelo tša Mokgatlo wa kontinente ya rena.
O hloka temogo yeo e bonagalago ya maitapišo a gago go swarelela fapriki ya leago gotee.
Se se thušitše gape ka tshepedišo ya phetošo le go peakanyoleswa ya sebopego sa khansele.
Ke tlo kgopela Moh Mary Burton go fetola potšišo ya gago.
Re swanetše re hlomphe gape le mošomo wa Koporasi ya Peeletšo ya Setšhaba, yeo e laolwago ke mohlankedi mogolo Brian Molefe.
Eupša ke be ke tla rata go kgopela gore o phakiše gore o kwagale mo dikarabong tša gago.
Mollwane o swanetšwe o tšweletšwe ke mong pele ga ge sehlopha se ka fihla saeteng.
O kgopelwa go kgotla godimo ga senepe go bula seswantšho seo se godišitšwego ka go lefasetere le leswa.
Ga lemoge gore e ile go Delta-G.
Eupša bafetleki ba bantši ga ba na bonnete bja gore kabelo ya OPEC e ka swarelela thekišo ya oli ka ge sephetho sa yona sa peleng sa go fokotša ditlamorago le seabe se se nnyane.
Se ke se bolelago fela ke gore ge e ka phatlalatšwa, gona ga ya swanelwa go phatlalatšwa ka seripa, gomme bohlatse ka moka bo swanetšwe bo bewe.
Molao ka botlalo o gona go dirwa tlhahlobo ya kgauswi dikantorong tša khansele le makgobapuku toropongkgolo ka bophara, le go wepesaete ya Toropokgolo kgotla fa.
Go araba kgopelo ya Mohlomphegi Melanie Verwoed go rena ka moka gore re theeletše le go kwa, re swanetše go ithuta go itumelela go boledišana.
DiCER ka moka tša disaete tše tharo di filwe ka go Kakaretšo mo mathomong a pampiri ye.
Lerumo la ka la go nngele la Ctrl goba la ka la go ja: Tshela lentšu ka moka ka nako.
Diteišene tša maphodiwsa di emetšwe mo kopanong yeo ye bohlokwa, yeo e laetšego Diforamo ka moka tša Sephodisa sa Setšhaba CPFs le diteišene tša sephodisa gogo thomiša ka ntwa "lesolo la go lwa kgahlanong le bosenyi".
Seteišene sa sephodisa sa Ennerdale se thakgotše leano le leswa la go lwantšha bosenyi leo le akaretšago tirišo ya go romela SMS.
Nka šišinya keteko go mmušo le batho ba Finland gammogo le tšwelopele ya segwera seo se hlomilwego kgale magareng ga mebušo ya rena le batho ba rena.
Moo go kgopetšwego ke Moentšinere, bareki ba hloka go fana ka dikarolo tša diteišene go taetšo ya Moentšinere.
Maloko a setšhaba a biditše maphodisa ge ba ekwa mosadi a goelela.
Ke fa legatong la Mna Brian Currin yoo e lego ramolao wa Jan Lourens.
E tšweletše gape ka dipalo tša godimodimo tša ngwaga go feta ka moo e ka bago e bile ka gona.
Nyakišišo e ikemišeditše go hlama ge eba CKB e be e eta pele gape e filwe kontraka ya Tsela ya Taolo ya Tokumente ka mabaka a gore e be e le khamphani yeo le go ya bathobaso.
Kantle le diputseletšo tša kgodišo ya leago, lenaneo le tla bona koketšo ya nako ya bophelo meagong ya profense le ditefelo tša godimo tša tlhokomelo di tla fokotšega.
Bontši bja dikwankwetla tše bo be bo sa phela, eupša bophelo bo be bo fapane nakong yeo.
Ngangišano ya 'Mohola wa Diprofense' ga se ya tšhwa e bopša gomme re lebagane le kotsi ya hloka bothata bja nnete mo mošomong wa lefase la karolo ya bosetšhaba maemo a tšwetšopele.
Ga bjale, palo ya baithuti ba dithuto tša digrata tša godimo bao ba atlegago ngwaga ka ngwaga go tšwa diinstithušeneng , kudukudu legato la bongaka, e tlase kudu ge e bapetšwa compared to that of developed countries.
Sefoka sa silibere go tirelo go tšwa go Mekgatlo ya Dihlahli tša Bosetsana ya Afrika Borwa.
A nka, ke maswabi, batšeadinepe, ke le file sebaka.
Ge o lahlegelwa ke mošomo o ka dira kleime ya tefelo go tšwa go inšorense ya batho ba go se šome.
Dikarolo tša ka moso di tla akaretša ditirelo tša inthanete le diphetišo le mmušo.
Go hlola le go tšweletša maikemišetšo a go direla: ka tsinkelo go gore go dirilwe bontši naa.
Ke maswabi, ke be ke ipotša gore le filwe Ngatana yeo e nomorilwego, ke kgopela tshwarelo.
Tikologo e swarwa ka go kholofelo ya setšhaba go batho bao ba tšweletšago tlhago ya setšhaba ya lewatle yeo e hlalošitšwego ka godimo.
Diprotšeke tše tlhano go tšwa go Masepala wa Makhuduthamaga o amogetše difoka go tšwa go Kgoro ya Limpopo ya Temo bjalo ka ditaetšo tša go kamogelo ya bokgathatema ka go ditanka tša fase ka mafelong a bona.
Go matseno a gago ke mantšu ao o a dirišitšego, o bile le ntlha yeo e tlilego pele ga nkao ya gore go be go se na selo theiping yeo, o se wa ka wa theeletša pele.
Bontši bja dintlo tša rena ga se tša thomiša ka go latela tšhutišo ya pholisi go tšwa go khwanthithi go ya go khwalithi ya dintlo.
Masome, ge e se makgolo, a dithunya di be di sa hwetšagale go tšwa go taolo ya Sephodisa sa Metropolitan.
Ga go molaong go bolaya motho ka maikemišetšo le go hloka molao Morena.
Mohlankedi wa nyakišišo Mosersanta Simon Kubheka o be a thabetše kahlolo.
Kgaolo ye e hlahlobile tlhago ya lebopo, mellwane ya yona gammogo le dikarolwana tše bohlokwa.
Kgoro ya Maphelo ya Profense ya Kapa Bodikela e lemogile gore go phatlalatšwa tshedimošo ya maaka malebana le tirišo ya dihlare tša antiretroviral.
Tsela ya mathomo ya go hlola phetogo yeo e nyakegago ke ka phetošo ya thuto.
Re fana ka tlhlokomelo ya tšhoganetšo le ya ka pela go dikarolo tša mekheniki meagong le dikarolong tša mmasepala.
Mehola ye mebotse ya bana le baswa e swanetšwe go eta pele medirong ka moka.
Ke nagana gore go maleba gore ditshwaetšo tša go phetha di dirwe ka seAfrikanere.
Go ya ka tlhopho ye, theko yeo e lego gona ya tiro e beilwe.
Molawana ofe goba ofe wa mohuta wo ga wa swanelwa go dumelelwa go tsena ka gare ga melawana ya temokrasi goba go hlohleletša karogantšho ya dipolotiki.
Dithutwana di dirilwe ka ga saese ya polotiki, le bokgabo bja ntwa.
Mmušo wa taolo ya hlaphi woo o diragaditšwego o fanago ka motheo wa go bopa NPOA go thea dihlapi.
Maemo a Bosenyi: Go latofatšwa gore Mna Zwane o robetše le morwedi wa gagwe wa lenyalo ka ntle le tumelelo ya gagwe.
Reka ditšweletšwa tšeo di dirilwego ka materiale wa go dirišwa gape, goba di phuthetšwego ka gare ga tšona.
Kabelo ya go dirwa ka go hlatloša tikologo ya maphelo ka bophara.
Ke nagana gore ke potšišo ye botse kudu gomme ka morago ga go fa ditshwaotshwao tše tharo ke tlo botšiša JB Makwasa go thuša go e araba.
Masepala woo o kgonago go fihlelela dinyakwa ka moka tša motheo tša setšhaba ka go hlatloša kgolo le tlhokomelo ya tšwetšopele go hlola bokgoni bago e fepa le go ikemela.
Ke nyaka go tseba gore nka diriša guillotine.
Ditharollo tša nako le tša maano ge ditaetšo di šupa go phihlelelo ya tlase.
Thuto e lebeletšwe gore e šome ka tsela ya go hloka moroko le dikgoro tše dingwe ka go aga kapitale ya leago ka profenseng le kabelo ya mohlala go leano leo le lebišago go tšwetšopele ya ekonomi.
Matlafatšo ya maikarabelo a leago, kamano ya karolo ya poraebete ka go matlafatšo, kaonafatšo le tšwetšopele ya Afrika.
Baadimiši ba ditšhelete ba ganetša baputseletšwa dithušo tša leago ka go ba fa kadimo ya ditšhelete ka tefelo ya godimo ya dinamane.
E thuša mebasepala ka thekgo yeo e sego molaong ge go diragala mathata a instithušene goba matlotlo.
Batsenelatirelo ba filwe sebaka sa go ikopanya le diprofešene ka go ba botšiša dipotšišo.
Melawana yeo e laeditšwego ka godimo e hlama taetšo ya bophara yeo ka go yona phetišo e swanetšwego e laolwe.
Lengwalwana le la ditaba le phatlaladitšwe gape ka lebaka la dikgopelo tšeo ke di filwego go hlaloša ka moo re šomago ka ditšhoganetšo ka morago ga mollo wag a bjale lefelong la ENGEN.
O tšwa o le lefelong la Ephatheni go la Richmond, gomme re a go amogela.
Re na le kholofelo ya gore Kopano e tla tšwela pele le gore go tla ba le kemedi ya go bonagala go netefatša gore e tla ba mohola.
Se se mmeile bjalo ka motho yo bohlokwa mo tshepetšong ya kopantšho ya dikarolo tše mmalwa tša bohlale tšeo di bilego gona ka tlase ga mmušo wa kgatelelo le pholisi ya yona ya Bantustan.
Gomme ngwaga go la Quatro, go swana le mengwaga ye lesome.
Kabelo ya tirelo ya Inthanete - khamphani yeo e lego molaong yeo e kopanyago batho goba dikgwebo le inthanete.
Gantši o lefela se ka tsela ya tefelo ya dikgao mo nakong yeo e beilwego.
Gore ba dumeletšwe go bega sengwe le sengwe le dilo ka moka - nnete goba maaka - kantle le tumelelo, ka thekgo go tšwa go baphošolli go ama setšhaba kudu.
Gomme seo mafelelong se tšweleditšwe gore ga se a fihla fao.
Tirišanommogo e fana ka maitemogelo ao a kgethegilego ka go taolo ya lepatlelo le papatšo ya kgwebo, go boletše Morne du Plessis, Modulasetulo wa Joint Venture le Molaodi wa Director Sehlopha sa SAIL.
Ka tsela ye, setlabelo seo se kgethegilego, modudi wa Inqaba Biotechnical Industries Pty Ltd, se tla dirišwa go thuša mediro ya platefomo ye.
Fana ka tshedimošo ye nngwe yeo e swanetšwego go šetšwa ge go dirwa go fagolwa.
Temperetšhara ya tlase e a kaonafatšwa gomme ntlha ya go letefatša ya temperetšhara ya godimo e a oketšwa.
Khansele ya Boditšhabatšhaba ya Papatšo ke direlwa ke sehlopha sa protšeke ya dikgoro tša ka gare yeo e laolwago ke GCIS.
Ka nnete, keg e re nyaka ditsela tše mpsha tša go lebagana le mathata a rena, ge re thoma go nagana sefsa, gore re kgona go agaleswa ditšhaba, ditšhaba le rena.
Ke mokgwa wa go lekanya le go bea tseleng intasteri gape le go netefatša gore dihlahli ka moka tša boetei di fihlelela maemo le dinyakwa tšeo di nyakegago.
Moithuti wa Saense ya Meago go tšwa Polokwane o boletše gore ke semaka gore basadi ka moka bao ba tsenago ka go intasteri ba agegile gape ba na le maatla.
Ke dilo tša kgale mola tikologo e bego e tšewa gore ke seswaro sa bohwa le bohumi.
Bjale pele laporatori ye go la Roodeplaat e tšweletšwa, o boletše ka ga Block C.
Re swanelwa go lwa le go se kwe gabotse go ka dinako tšohle.
O ka hwetša tshedimošo ka ga kgwebo le dikarolo tša intasteri bobeding bja profense le bosetšhab ka dikgorlo le ditho tša setšhaba tša go fapafapana.
Tony Blair o tla thekgwa ka mošomo wo ke sehlopha se sennyane sa ditsebi, seo se dulago Jerusalema, gore a tsenywe ke dinaga le instithušene tša tirišanommogo.
Setšweletšwa sefe goba sefe, ntšho, tahlego goba mašaledi tša tshepetšo goba modiro ofe goba ofe.
Go roga, tlaišo, tlhorišo, tšhošetšo goba ka tsela ye nngwe go ganetša ditokelo tša molao go swana le ditokelo tša sephiri goba go tsebega ga ba bangwe.
A re thomeng tshepetšo ye ya poledišano magareng a rena, ka pono ya go hlaloša gape le go lekola gape maemo a maAfrika le Diaspora ya seAfrika lefaseng.
Le ge go le bjalo, e bontšhitše sengwe sa maikutlo magareng ga bašweu mo nakong yeo, maikutlo ao a abelanwego ke bašweu go bašomi ba kuranta.
Go sa kgathalege ditšweletšo tše ka moka re sa ntše re lebane le poelomorago yeo e hlophago ya bodiidi le phatlalatšompe ya letseno le bohwa go ya ka moo go begilwego ke Biro ya UNISA ya Market Research.
Go utswa mekotlana go ka diragala kudu diteišeneng tša diterene le boemadifofane.
Senthara e hlatloša foramo ya dikolo ya setšhaba gomme e fana ka thušo go diprotšeke tša setšhaba.
Seripa seo se segolo sa go hlohleletša sa moswananoši ke tlholo ya setšhaba seo se sa kgethologanyego ka semorafe le bong go ya ka moo go bontšhitšwego ka gare ga Lengwalo la Tokologo.
Se se hweditšwe se tšwelela go phaepe yeo e lego kgauswi le senthara ya mokoti wa ka fase ga mobu.
Mang le mang yoo a nago le bothata bja tirišompwe ya madila le diretebatši o a dumelelwa.
Kgoro e dumelela mokgwa wa tirelo woo o abelanwago go tiragatšo ya MPRA.
Kgwedi ye nngwe le ye nngwe, Stats SA e phatlalatša data go dithekišo tša kgwebo ka go dikarolo tša go fapafapana tša mabenkele, difatanaga, le temo le tšweletšopele ya ditšweletšwa le dithekišo.
Basadi bao ba lego mmeleng ba lego maemong a kalafi ao a ba beago kotsing ya mogohlwane ba swanetšwe go hlabelwa legatong lefe goba lefe la boimana.
A tše ke dikanale tša koketšo tšeo di agilwego, leplanka leo re kwelego tše ntsi ka ga lona ka go disofa, di hlolago dintlha tša koketšo?
Ke ge fela ge kopantšho ye e hlomilwe pele tokelo e ka thongwa.
Thušo ya boditšhabatšhaba e swanetšwe go abelwa ka karolo go ya ka motheo wa senyakwa, e sego bjalo ka setlabelo sa polotiki go fetoša dipholisi tša mmušo, go boletše Molaodi Mogolo wa Oxfam International Jeremy Hobbs.
Yuniti e laola gape le phetleko ya dinyakwa tša tšwetšopele ya mabokgoni ka gare ga Kgoro.
Tona Ramatlakane le yena o ile a bolela le setšhaba seo se bego se kopane ka Nyanga ka morago moo a kgopetšego setšhaba go thuša maphodisa go fokotša bosenyi ditseleng tše kgolo le go dira gore go be le molao.
Se ke seo o ka se dirago ge motho yo a lego kgauswi le wena a na le tirišompe ya madiila goba diretebatši.
Baswari ba ditumelelo ba swanetše go dula bas were ditumelelo tša bona ka dinako tšohle.
Mmušo wa Afrika Borwa o lemogile gore go na le badudi ba Zimbabwe bao ba dulago ka Afrika Borwa bao ba sa amogelego diphenšene tša bona go tšwa go Mmušo wa Zimbabwe kgafetšakgafetša.
Bahlankedi ba Georgia ba re bonnyane bja dikete bo tšhabetše dikarolong tše dingwe tša Georgia go tšwa South Ossetia, eupša ngwadišo e swanetšwe go dirwa go hwetša palo ya nnete.
E re ga bjale ke boele go taba ya kgodišo ya ka ya thušo le malebana a yona go ditaba tšeo re be go re boledišana ka tšona.
Go šoma gammogo go hlohleletša diphošollo le phodišo go lebeletšwe makga a kabelo ya tirelo ka gare ga senthara.
Boloko bo šupa boitlamo ka badudi ba rena go dira gore Johannesburg e be toropokgolo ye botse go di feta ya sebjana sa lefase, go boletše MMC.
Sehla sa marega se thona ka Nofemere gomme se ba gona go fihlela Febereware.
Mafelelong a mmaraka a magolo a fase a direlwa ke barekiši ba mebila le mabenkele a dispaza a kgauswi.
Bafokeng ba na le mahlatse a go ba le dipoleini tša go fapafapana tša methopo ya sehlopha sa minerale wa polatinamo.
Go boletšwe gore SSR e amile gape tirišanommogo ye botse le baneeli, mekgatlo ya dikarolo tša diele, bj.bj.
Ditaba tšeo di tšwelelago go tšhetšo ya dikgopelo tša sešole ka Komiti ya Sešole.
Ditshwaotshwao: dikarolo tše ke tša tshedimošo ya tlaleletšo malebana le maemo a protšeko.
Afrika Borwa le yona e tšwela pele go thekga maitapišo a khutšo go la Cote d'Ivoire, tshwarelelo ya maitapišo go la Bodikela bja Sahara gammogo le go maatlafatša dikamano tša rena le dinaga tša Afrika.
Leswao la Under-canopy le ra gore leswao leo le fegilwego goba le kgomantšhitšwego ka tlase ga kanopi goba mathudi.
Go bohlokwa gore dihlogo tša go kgaogana di rerišanwe ka Notes Verbales tša go kgaogana ka ge diteseke tša dikarolo tša go fapana di šoma ka ditaba tša go fapana.
Go bohlokwa ka gobane kgoboketšo yeo e šomago gabotse ya tlhokomelo e na le bokgoni bja go kaonafatša seabe se se šoro sa bodiidi go dihlopha tšeo di lego kotsing tšeo re ratago gore di šome.
Khwetšo ya naga ye nngwe go hlatloša poloko ya ditlou diphakeng tše dingwe tša bosetšhaba ka Afrika Borwa, go akaretšwa mafelo a mangwe a poloko.
Go fihla ga bjale United States ya Amerika ga se ya ka ya dumelela Kopano.
Ka Afrika Borwa, phihlelelo ya media e fiwa batšasehlabelo, dimpimpi le maphodisa, eupša badiredi bao ba sepetšago thobalano ya bana ka go fana ka tlhokego ga ba šetšwe.
Tše di latelago ke dikakaretšo tša maemo a tikologo go tabakgolo ye nngwe le ye nngwe ya pego.
Le ge go le bjalo, go na le tšwelopele ya go bonagala malebana le se go godiša kholofelo malebana le mošomo wa basadi ka go ekonomi ya Afrika Borwa.
Kantoro ya motho wa go šomela Molao le Hlogo: Dinyakišišo di theilwe go la Durban Central East gomme mafelo a tirelo ao a welago ka tlase ga lefelo la molao goba la tšhomo ya masepala wa eThekwini.
Wepesaete e re fa sebaka sa go thoma dipoledišano malebana le mediro ye mebotse le mathata ka ga tlhamo ya kharikhulamo.
Ditšhutišo di diragala go tliša ditirelo tše ka tlase ga taolo e tee.
Dikotsi tšeo di sa amego difatanaga, mohlala maloko ao a nweletšego ge ba leka go tshela Zambezi le dinoka tše dingwe, go leba gae.
Go ya ka Alex Rugamba, mosepediši wa Sehlopha sa Motheo sa Afrika, motheo woo o šomago gabotse o tla tšwelela ka ditheko tša tlase, o lokolla matlotlo a selegae go tšwetšopele le hlohleletšo ya peeletšo ya ka ntle.
Batšweletši ba kgethwa go tšwa go datapeisi ya tšweletšo ka go šielana go ya ka ditšweletšwa tša bona le goba mabokgoni, tšeo fa di bitšwago ditirelo.
Maboto, lebato le hlaka ka ntle le dikgoba di kgonago go fihlelela dithei tša magotlo.
Pego ye ya tiragatšo e tsošološitšwe malebana le leboo la kgwedi tše pedi la go bega ka ga dihlopha go Kabinete.
CPIX e dirišwa ke Panka ya Resefe ya Afrika Borwa bjalo ka kelo ya tswalo yeo e lebeletšwego.
Tshepetšo ya kgetho ka DRC e bile le kakaretšo ye kgolo ka go media wa naga.
Batsenela ba kopano bao ba tsenelago WCAR ba swanetše go hwetša tumelelo ka nageng ya bona ya bodulo, yeo e tlago thuša ka phumulo ya ditlabelo tša media.
Mmogo le badirišanikarena ba leago, re dumelelane ka tšwetšopele ya mabokgoni a go fapafapana le lenaneo la khwetšo go fihlelela dihlaelo tšeo re ka bago le tšona.
Se se ra gore o tla lefišetšwa meetse ka moka ao a dutlago.
Sheila re tla go dumelela go fa setatamente se tee fela sa go tswalela.
Gomme o re o be o sa tsebe selo ka ga seo?
A gomme sefero sa go notlelwa se tla ba ka seemo sa go tswalelwa?
Ge o tee a fetša, yo mongwe o tsena ka pela, ee.
Go abelana ka tsela efe gobe efe yeo e ka kgonegago go dira gore Afrika Borwa e be naga ye botse.
A re dirile go lekane go ya ka moo MBF e boletšego nnete ka gona, go tšwetšapele taolo ya Bathobaso?
Tšhelete ya tebogo e rerišanwe le diyunione gore e befe bašomi ba diambulanse bjalo ka tefo ya go dumela ga bona go romelwa go Taolo ya Profense ya Kapa Bodikela.
Mo dibekeng tše mmala tša mathomo maseo gantši a kaka nako le nako ge ba se no ja.
Dinako tša protšeke le ge go le bjalo, ga di dumelele peobakeng ya ka pejana ya maswao ao a sentšwego.
Go na le go kota go go ntši ga bjang, ka ge se se ka fiša ka pela gomme sa gobatša diboko.
Dinaga tša rena di fetošitšwe go ba bohwa bja maatla a koloni.
Go ba leloko la Durban Expatriates, o kgopelwa go kgotla mo.
Putseletšo ya polotiki le ekonomi go naga ya rena le kontinente e ka se balelwe tefelo.
Ba kgonne go swara bagononelwa ka moka ba bararo gomme ba ba iša seteišeneng sa maphodisa.
Bagononelwa ba swerwer metsotso ka moragonyana Mmileng wa Reading, Actonville.
Go hhs tše mpe tšeo di baletšwego tšhelete go amogela tirelo ya mahala ya motheo go ya ka moo go laeditšwego ka gare ga pholisi ya ditirelo tša motheo.
Ee, mohlomongwe o swanetše go e hlopha gomme o e laetše ka botee bjalo ka taba ya ditshepedišo.
Dipego le dipolelo tša media tšeo di rometšwego di tla phatlatšwa go Senthara ya Media ke Sehlopha sa Media wa Mmušo sa Afrika Borwa.
Go nyantšha- moo ngwana a hwetšago fela lebese la letswele ka ntle le tše dingwe.
Go bona mošomo le maikarabelo a setšhaba sa sekolo sa seAfrika ka go fihlelela maikemišetšo a NEPAD.
Ke bothata bjoo re bo fetišetšago go baagišane b arena ka mo nageng ya rena.
Tšwelopele ka go kaonafatšo ya ditsela tša kgoboketšo le phatlalatšo ya tlhokomelo.
Motho yoo a nyetšego motswadi wa tlhago wa ngwana a ka thwala ngwana yoo, ke thwalo ya ngwana yo o mo hweditšego lenyalong.
Se ke molaetša woo sehlopha sa badudi bao ba amegago ba ratago go o fetiša go basenyi bao ba sepelagosepelago mebileng ye e itšego go la Bohlabela bja Bohlabela bja Newlands.
Go na le mahodu mo tikologong, ka fao bula mahlo.
Go mediro yeo e amago Mopresidente wa rena palo ya mekgatlo ya go swana le NIA le ACCU e bapala karolo ye bohlokwa kudu.
Ba lena bao ba se ba ka go ba ba ka Afrika Borwa peleng ba tla makatšwa ka boithabišo.
Seo se tla lebiša go 'phetošo ya tebo', ka diinstithušene di lebeletše mananeo a thuto a maemo a godimo go tahlegelo ya mananeo a thekniki le mošomo.
CIDB e bea maemo a bosetšhaba a kabelo yak ago le dikontraka ka tsela ya Molao wa Maitshwaro le go bea molaong papatšo ya kago yeo e theilwego godimo ga tiro ye botse.
Ga ra swanela go tšwela pele le go dumelela maemo ao mo go ona kgolo le tšwetšopele ya direkoto tša lefase le Afrika di bolelago molaetša wa poelomorago le tlhokego ya tšwelopele.
Baeti ba swanetše go phema mafelo a thulano a go swana le Leboabohlabela moo go na go le modiro wo montši wa wa borabela, bopantiti le batšwantle go tšwa CAR le Sudan.
Kgoro ya Maphelo e tla hlohleletša mananeo a tšwetšopele a ka morago ga sekolo sa bana a bana bao ba tsenago sekolo ka go dirišana le Kgoro ya Thuto.
Boemo bja lepatlelo bjoo bo godišitšwego bo tla dumelela phihlelelo yeo e lego bonolo gape e bolokegilego saeteng.
Sa pele, e lebiša go thibela FAS ka go ruta, go tsebiša le go eletša bomme ka ga go nwa ba le mmeleng.
Godimo ga tirišanommogo yeo e lego gona le masepala wa Bitou, re tšwela pele go akaretša tirišanommogo ya rena le masepala wa selete ka ditirelo tša dirapa tšeo di lebeletšego mekgatlo yeo e tšwelelago.
Tebelelo go flora, go šoma le Fynbos biome le mehuta ya yona ya go fapana ya mašemo.
E beilwe mafelelong a mafelo go lebana le Resefe ya Tlhago ya Hawaan, kgauswi le mabopo, mabenkele a go jela, mabenkele le ditirelo ka moka.
Maloko a Carnarvon SAPS a ile ka pela a latela dikoloi gomme a lemoša diteišene tša kgauswi tša sephodisa.
Dira temošo ya tswalano magareng ga HIV AIDS le tlhorišo yeo e lebaneng le bong.
Komelelo ya nako ye telele mo nakong ya pula e tšweletša kotsi ye kgolo.
Mo Polelong ya gagwe ya Bosetšhaba mathomong a ngwaga wo, Mopresidente Thabo Mbeki o swantšhitše dinako tša rena kholofelo bjalo ka "Age of Hope".
Go tšweletša maemo a mableba a thwalo go bašomi dikarolong tšeo di sa rulaganywago.
O boletše gape gore balaodi ba dithekisi ba ka se be le tahlegelo ya poelo goba mešomo.
Go eletšwa ka maatla gore dithibelo tša tetanus le bobedi bja Hepatitis A le B di swanetšwe go hlabelwa.
Re na le dipiri le digalagala fela, dino maphodi di gona ka lebenkeleng la ka kgauswi.
Re tla dira tlhalošo ka botlalo beke ye e latelago.
Re fana ka taetšo ya kakaretšo ya mafelo a marobalelo a Afrika Borwa ka moka.
Ditshepetšo tše di kopantšwego tša go diriša dihelikoptara go sepetša mašole a fase ka go mafelo go lwantšha bosenyi bjo kotsi.
Ka go realo, a re bolele ka ga tše dingwe tša dintla tšeo di šupilwego fa.
HIV AIDS e hloka dikarabo tša kakaretšo, tšeo di kopantšwego ka botlalo, go akaretšwa kabelo ya Ante-retrovirals le mananeo a go thibela phetetšo.
Tirelo yeo e lebanego le PHC, yeo e nago le diteko tšeo di kgaoletšwago, mohlala, disenthareng tša maphelo tša setšhaba.
Boemadifofane bja profense bo hweditšwe go tšwa go Dinaga tša go ikemela ka noši tša peleng le dinaga tša go ipuša.
Kgopelo ya taetšo e swanetšwe go romelwa le tefelo ya maleba go Mmušo wa Selegae.
Kopantšho le tshepetšo ya diphetho tša pholisi ya maleme le kabelo ya ditirelo tša maleme.
Kaonafatša phihlelelo go theknolotši le kgwebo ka moo o tla be o hlohleletša tikologo yeo e loketšego kgolo ya SMMEs le BEE.
Pampiri ye Tala ka ga kaonafatšo ya ditlwaelo e tlo lokollwa ka pejana go fiwa ditshwaotshwao.
Faepa ga e sohlege gape ke ye kopana, gape ga e fane ka nutriente le ye tee go kabelo.
Dikoketšo tša nako di hlotše gore bosenyi bjo bo dirwe ke batho kgahlanong le ba bangwe.
Ke fetša go saenela babotšološwi bao ba kgethilwego, gomme thwalo e tla tsebagatšwa mo nakong yeo e sa fetšego pelo.
E hlola lehu go batho ba bantši le bolwetši bja swikiri le ba madi a magolo gape e tšweletša tšwetšopele ya tiragalo ya bolwetši bja pelo.
Tlhamo ya uShaka ga e fetogefetoge le ditšwetšopele tše dingwe tša go thuba lefase, tša go swana le Senthara ya Boditšhabatšhaba ya Kopano, yeo e laetšago boetapele go ditoropokgolo tše dingwe tša Afrika Borwa go latela.
Palo ya dikantoro e phorophošitšwe bjalo ka karolo ya ditlhahlobo tša nako le nako.
Kamano ya seAfrika e tla itemogela kgolo yeo e kaonafaditšwego go tlogela ga bjale.
Pontšho yeo e boeletšwago ya mona yeo e hlolago phemo ye kotsi ya sephiri sa bangongoregi, tokologo, bonnete le goba tšhireletšo.
Ka go šoma ka boima le boitlamo, mohlankedi mogolo wa sephodisa sa Limpopo o fetile diphihlelelo tše ntši go feta ba mphato wa gagwe.
Bagononelwa ba bane bao ba bego ba bofilwe ba a lebelela ge dithapo tša koporo tšeo di utswitšwego le ditlabelo di laišwa go tšwa ka gare ga sefatanaga.
Le ge go le bjalo, pego ya bošego go tšwa go GM China e boletše gore maemo a go hloka tšhelete ga batswadi ba US a tla fokotšega go dikgwebo tša rena tša China go akaretšwa le ditshepedišo le dithekišo.
Tše ebile dipego tšeo di tlišitšwego, ke a nagana, bjalo ka karolo ya tokumente ya nyakišišo ka bophara go Mna Von Lieres.
Ge thutwana e ka fetela ka nakong ya dijo tša mosegare, dijo le dino di tla fiwa.
E lebeletše tshepetšo ya thuto gore e kgone go hlatloša mehola le maitshwaro malebana le tikologo mekgwa yeo e lebeletšwego gammogo le ka moo go ka dirwango.
Ge dibaka tša bagwebi di ka ba gona, dikgwebo le bagwebi bao ba nyakago go buna go Sebjana sa Lefase ba swanela go kwešiša le go latela molao.
Afrika Borwa e romela ka ntle bontši bja dimetale, ditšweletšwa tša khemikale, dijo tšeo di lokišitšwego le ditšweletšwa tša minerale go ya Myanmar le dithekišo tša ka gare ga naga tšeo bontši e lego dieta, mengatse, le ditšweletšwa tša merogo gammogo le tša metšhene go tšwa Myanmar.
Re ka se go nyamiše, re tla dira netefatša gore re phethagatša tshepišo ya rena go LOC le FIFA ya go fetša lepatlelo la dipapadi ka nako, o rile bjalo.
Ke tšea sebaka se sa Foramo go leboga batho ka moka bao ba tšerego karolo ka go Foramo ye.
Ditšheke di swanetšwe di lebišwe go Kgoro ya Dinamelwa le Mešomo ya Setšhaba.
O ile a tlaleletša ka gore mmušo o atlegile mo maikemišetšong a ona a go fetšiša bodiidi ka go thulaganyo le tiragatšo ya mananeo le ka go tshepetšo ya thulaganyo ya ditšhelete.
Ke kgopela tshwarelo, ga ka swanelwa go ba ke bolela le wena.
Kantoro ya IUCN e šomile ka go thekga pholisi le mošomo wa tiragatšo wa mmušo, gomme ba se nyake tefo.
Komišene ya Godimo ya Afrika Borwa go la Canberra, Australia, e ka kgokaganywa go botšišwa dipotšišo.
Mmušo o tla šoma go lebiša go klaemete yeo e loketšego babeeletši ka go karolo ya enetši ka taolo ye botse, yeo e sa šuthego gape e se nago sephiri, melao le diintrumente tše dingwe tša pholisi tša maleba.
Dithunya tšeo di tsenago ka Afrika Borwa go sepetšwa ka dinamelwa go lefase la Afrika Borwa go ya nageng ye nngwe ya Afrika go dirišwa ke batho moo tumelelo e ka fiwago.
Palopalo ya batho ya gare ga ngwaga e kamaka ka ngwaga, sehlopha sa batho, bong le sehlopha sa mengwaga.
Ka go realo, tahlegelo ye kgolo ya temo ya naga e bile gona.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo ikopanye le Consulate-General wa Repabliki ya Zimbabwe.
Esale go tlogela tlhamo ya Joint Bi-National Commission, re amogetše diketelo tše mmala tša maemo a godimo gomme yeo e sego ya kgale ke ketelo ya Tonakgolo Fradkov ka Matšhe ngwageng wo.
Molawana wa tšhomo o hlokwa go lokišwa go netefatša gore bašomi ba ka lewatleng bao ba thwetšwego ke beng ba SA le balaodi ba fiwa ditokelo tša go swana le tša bašomi ba bangwe.
Mohola wo mongwe wa rena wa go bapetša ke gore basadi ba na le hlohleletšo ye ntši ka malapeng, kudukudu go lebana le bana ba bannyane.
ETQA e ka, ka tumelelo ya SAQA, laela mešomo yeo e kgethilwego go moabi goba setho se sengwe, eupša e ka se fane ka maikarabelo a yona go SAQA.
Godimo ga dinyakwa tša ka godimo, maemadifofane ka go potfolio ya ACL a hlokega go šoma go ya ka maemo a ICAO le ditlwaelo tšeo di laeditšwego.
Go fihla go gongwe, se se lefelelwa ka taetšo ya maemo, tsela yeo dikarolo tša data tša go ba le dimelo tša go fapana di kopanywago go holega go tšwa go maatla a makala ka moka.
Maloko a Dinaga ao a se a bago a dira bjalo a kgopelwa go kaonafatša AEC Treaty goba go dumellana le yona ka pela ka moo go kgonegago.
Di buša digopotšo tša mehola, melao le mekgwa yeo e agilego botho nakong yeo e sa gopolwego.
Botšeakarolo bja HDSA go hwetša phetošo mo nakong ya mengwa ye mehlano ka motheo yoo o lebanego le khamphani o tla laetša ka gare ga karata ya kelo, yeo e kgomareditšwego fa bjalo ka Annexure A.
Bagononelwa ba kgonne go tsena ka ntlong ka go thuba lefasetere.
Se se ra gore ge eba o ka se kgone go lefela ditefelo tša gago tša kgwedi ka kgwedi, mohlankedi wa mekitlana a ka rekiša ditlabelo tšeo go bolelwago ka tšona.
Temana le diswantšho tše di šišintšwego di tla fiwa ka nako ya tlhalošo.
Kgwebo magareng ga Afrika Borwa le Slovakia e gotše gabotse mo mengwageng.
Setho sa setšhaba ke setho sa go ikemela ka noši, se laolwa ke mmušo ka seripa goba ka botlalo.
Ke a leboga gomme ge eba go na le dipotšišo ka morago.
Makhanselara a masepala wa selegae a gare a lokiša dithulaganyo tša poloko, tšeo di tla phethwago lehono.
Phetetšo e ba gona ge letlalo la motho le kgomagana le meetse ao a tshwaeditšwego, ao ka gare mehuta ye e itšego ya dikgopa tšeo di nago le schistosomes di phelago.
Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo o be a le gona ditshepedišong tša rena, go gatelela bogolo bja Molaotheo le molao wa sebaka woo o sego molaong.
Palo ya dipego tša ditiragalo tša media e tla ba taetšo ya temogo yeo e oketšegilego ya setšhaba.
Tiragatšo ya tumelelano ya tirišanommogo ya mengwaga-ntši e lebeletšwe gore e thome kotareng yeo e latelago.
Mna Modulasetulo, taba ye ga e ame Mna Currin le gatee.
Ka lebaka la gore maphelong a bona ka moka, ba lwetše dilo ka moka tšeo di bego di befile, di se gabotse gape di išago maemo a bona fase ka moka.
Ge o bona mohuta wo kotsi o eme, o kampe o boele ka mo thoko ya temošo.
Barutiši ba amogetše matšoba, dipongpong le ditšhokolete gammogo le mangwalo a go tšwa go batswadi ba ba lebogela kabelo ya bona ya thuto go bana ba bona.
Ba swanetše ba ipone bjalo ka baabi ba mohola bao ba dirago gore bangwe ba kitimiše ditšhelete tša bona.
Boleloko bja ngwaga ka ngwaga bo bitša go feta thekete ya paeskopo gannyane gomme bo fana ka ditiragalo tše ntšimo ngwageng tšeo di lapošago gape di thabišago.
Poelomorago e emelwa ke mafelo a peleng ao a se nago mabone a mebileng.
Khwanthithi ya diphedi tšeo di lebeletšwego le tše dingwe tšeo di tšerwego ka ntle le go phengwa ka tshwaro, di kgaoletšwago go ya ka persente ya TAC.
NEEP-GET ke karabo go gape e fana ka thekgo go dipholisi tše mpsha tša thuto ka gare ga diteng tša tlhako tša tikologo ya pholisi ya Afrika Borwa.
Lešoka le lengwe la diphoofolo, Kampa ya Noka ya Thakadu ke tirišanommogo ya boeti-ekonomi magareng ga boto le setšhaba sa Molatedi.
Tlhopho ya tefelo ke tsela yeo dithoto di tlišwago ka nageng ka yona go ya ka moo go hlophilwego ka tsela yeo e lego yona, goba ka moo e dirilwego goba e dirišetšwago.
Ke leboga kudu, o fana ka sebaka, ke a leboga.
Go diriša dipapadi tša sekolo gabotse bjalo ka taetšo ya talente le tšwetšopele.
Ke bile le tshepo ya go tlala go Ngaka Koekemoer, ya gore dikelo tša tšhireletšo ya gagwe di tla loka.
Godimo go tsenela ga ditokišo go sefero seo se lego gona sa go tsena sa kantoro ya Masepala wa Selete wa Amajuba.
O šomile gabotse Sepikitlere van der Mescht, gape re rata go go lebogela botshepegi bjoo o bo bontšhitšego setšhaba ka go hwetša sefatanaga seo se bego se utswitšwe gomme se gononelwa.
Dithereišano di phethilwe gomme taelo e beilwe go sekenara sa pele sa sekepe go la Durban.
Stilfontein e okeditše go lenaneo ka go swara mogononelwa o tee, yoo a bego a nyakwa malebana le molatlo wa tlaišo ka maikemišetšo a go gobatša mmele.
Meyara o laeditše gape mošomo wa gagwe wa go swarelela thekgo yeo e tiilego ya sepolotiki go tšwa legatong la Bogolo.
Gandhi le ba bangwe ba bantši ba tlogeletše rena le bana ba ka moso mogopolo le tirišo ya tlhokego ya dintwa.
Kgoro e tla re morago ga moo ya dira gore tokumente e be gona go maAfrika Borwa ka moka, bobedi go inthanete le ka khopi ya go gatišwa, go boletše Mtšana Machaka.
Dithutwana di be di swerwe magareng ga ditšhaba le bašomi ba tšhemo go hlohleletša tirišanommogo.
Kahlolo ya Moahlodi Navsa le Justice Nugent e be e le ka ga ditselatshepetšo gomme ke mošomo wa gago, nakong ya mokgwatshepetšo ofe goba ofe, go diragatša ditokelo tšeo..
Re na le tshepo ya gore instithušene ye, go akaretšwa sehlopha sa New Orleans, e tla dula e mpshafatša gape e aga leswa moya woo o emelago botho bjo bobotse.
Setifikeiti sa bodulo, go ya ka Melawana ya Bosetšhaba ya Kago, se filwe ke masepala, ka morago ga go phetha mošomo wa kago.
Masepala wa eThekwini o go mema go tla kopanong ya boraditaba go amogela Ladysmith Black Mambazo ge ba boa gae ka morago ga leeto leo le atlegilego la US.
Ge re ka fetogela go maikarabelo a leago Anglo American le sekhwama sa modulasetulo De Beer se kgobokeditšwego, kudu ka go thuto, ditlogo tše bohlokwa go tšwa go pholisi ya peleng le tlwaelo.
Temošo ye nngwe e tšwile malebana le mebotwana ya dikwae, yeo e tsebegago ka mahlasedi a mollo.
Koketxšo ya motšhelo wa maene wa gauta go mehuta ye mengwe ya dimaene.
Kantle go lehloyo la mong, kgapeletšo goba go nyaka, yeo e lebišitšwego kgahlanong le motšwasehlabelo wa mediro yeo e dirilwego.
United States ga sa ka ya saena goba ya dumelela Kopano ya Kgatelelo le kotlo ya bosenyi bja Kgethologanyo.
Wepesaete ye le Diteng di ka se tšweletšwe gape, tša kopiswa, tša kopollwa, tša rekišwa gape, tša etelwa goba ka tša senywa ka tsela ye nngwe ya mehola ya kgwebo ka ntle le tšweletšo ya maikutlo ya go ngwalwa ya Moabedi.
Le ge ekonomi ya gare e be e gola ka lebelo, rekoto ya yona ka go tšweletšo ya mešomo le phatlalatšo ya letseno e be e nyamiša.
Dinyakwa tša temo, dikgwa le boeti bjoo bo thelwego godimo ga tlhago di swanetšwe go lekanywa.
Go ya ka ditlhaselo tša ngwaga wa go feta tšeo di šiišago tša go se nyake batšwantle, sehlopha se latetše lenaneo leo el holofelago go maAfrika ka moka ka Afrika Borwa.
Go tšweletša lenaneo la kago go akaretša makara ka moka a mmušo.
Kitšhii yeo e feleletšego e fiwa setofo, sefuthumatši le setšidifatši.
Afrika Borwa e tla dira maitapitšo a go hlola le go diragatša dibaka tša g o matlafatša khutšo, le go fetela ka Israele le Palestina.
Bangwe ba ka nganga gore tše ka moka di bolaile toka ya rena yeo e hlomilweg.
O boletše gore bontši bja megala yeo e amogetšwego e tšwa go batho bao ba sotlegilego moyeng, ditšheleteng le mebeleng gammogo le bana ba batswadi bao ban a go le tlaišo..
Ngaka Knobel, nka go gopotša gore o sa ntše o le ka tlase ga boikano.
Ge nkabe o be o apere pipi, nka be e bile Viper?
Dinyakwa tšeo di lebanego le dithulusi, ditlabelo le ditsela di swanetšwe go laetšwa, mohlala, sefatanaga sa mong, setlabelo sa khomphuthara le lenaneo la moswanananoši ya ARCGIS.
Re ka se itshepele go ya go ile go barutiši ba kontraka le ba lebakanyana gore ba tlatše diposo tše.
Re hlohleletša ke boitlamo bjoo bo dirilwego ke Mopresidente Gbagbo le Tonakgolo Banny go šoma mmogo malebana le maikarabelo a bona go setšhaba.
Badudi ba kgopelwa go netefatša gore dithepe tša bona di dula di tswaletšwe gabotse mo nakong ye go phema tshenyo ge meetse a ka boya di sa butšwe.
Kgoro ya Matlotlo ya Bosetšhaba e magatong a mafelelo a go ngwadiša Boemasefofane bja King Shaka bja Boditšhabatšhaba bjalo ka Tirišanommogo ya Setšhaba - Poraebete.
Mebaraka lefaseng ka moka e bile le maitemogelo letšhogo la tlhokego ya tšhelete ya bolefase.
Dinyakišišo tša peleng di šetše di amantšha bagononelwa ba bararo le bohodu bja ka dintlong tša go ka ba tše nne.
A o na le setlabelo sa go theeletša fao ka gobane se ka go thuša.
Go boitlamo bjo bongwe le bjo bongwe re dira thulaganyo ka botlalo ya protšeke, ya bo le ditebelo gammogo le maikemišetšo.
Go ntšha le go romela ka ntle diela, mohlala, meši ya dikoloi.
Le ge go le bjalo, kaonafatšo e raloka karolo ya gare ka go leano.
Go oketša mananeo ao a lebeletšwego a phetošo ya maitshwaro go swana le lenaneo la thuto leo le theilwego godimo ga sekolo sa dithaka go baswa le laolwago ke Kgoro ya Thuto.
Dikgwebo tše ntši tšeo di sa thomago di hloka matlotlo go tšweletša kgopolo ye mpsha kgwebong.
Ka go laola phatlalatšo ya kgolo yeo e lego gona le go thibela tsebišo ye nngwe ya diphedi tše mspha, IASP e fane ka mešomo go dikaralo tše ntši tša bohloki tša setšhaba s arena.
Nontšha ka mobu ditšhila ka moka tša dijo ka ntle le nama le hlapi gammogo le dijo tša makhura.
Bili ya Kaonafatšo ya Dithaetlele tša Karolo, yeo e laolago ngwadišo le maikarabelo a melao go ya ka moo e tšwelelago go maloko a mangwe a ditho tša molao.
Maphodisa a Gingindlovu a tšwela pele go ganetša bosenyi ka ge se se thuša ka go iša fase ditiragalo tša bosenyi bjo bogolo.
Ge go lebeletšwe ditšwetšopele tša bolefase e sa le go tlogela Havana, kopano y arena lehono e tšere maemo a magolo a tšhupetšo.
Dikopano ke karolo ya tshepetšo ya Mopresidente yeo e tšwelago pele ya SADC go la Zimbabwe.
Bontši bja batho ba baswa go la Kapa Bodikela bao ba sa swarago bontši, ka ntle le mošomo, ka ntle le mabokgoni - le ka ntle le dintlo.
Mopresidente Calderon le Motlatša Mopresidente Mlambo-Ngcuka ba mpshafaditše boitlamo bja bjona go akaretša le go matlafatša ditswalano magareng ga Mebušo le batho ba Mexico gammogo le Afrika Borwa go hola dinaga tše pedi.
Nna le batho bao ba le go ka gare ga boto le taolo ya mokgatlo wa rena.
Thušo e gona go diketekete tša badudi ba dintlo tša Khansele bao ba palelwago ke go lefela ditefelo tša bona tša kgwedi ka kgwedi.
Gomme seo ke sebaka seo se lego gona seo peleng se bego se dirišwa bjalo ka phapoši ya JOC.
Kgonagalo ya phokotšo ya tšweletšo ye ntši ka OPEC e sa ntše e kala mebarakeng.
Ka gare ga lengwalwana le lengwe le le lengwe la ditaba, KEEG e go tlišetša dintlha tša tirišo ya emeile le inthanete.
Go ditiragalo tše tše pedi ga se gwa ba le dibili tša bobedi, go ya ka palo ye mpsha ya metara le matšatšikgwedi a bili.
Ka morago ga go nyaka ka gare ga sefatanaga ba hweditše Sethunya sa Taurus ka gare ga City Golf godimo ga setulo sa ka morago.
Bong bja poraebere bja ditokelo tša minerale bo gatelela modiro gammogo le sebaka sa dipono tšeo di išwago go diekonomi tša maene.
ZEC e swanetše go hlaloša titelego ka go tsebagatso ya dipoelo.
Ke thomile go ba le bolwetši bja mafahla (asthma), yeo ga bjalo ke na go le yona gape le madi a magolo.
Mna Malakoane, o ka kaonetša go fa bohlatse ka Sesotho goba Seisemane?
Go bonagala e ke go na le go se kwešiše gore re tlo ya go rekiša naga ka kakaretšo, yeo e lego ya dikolo tša peleng tša Model C.
Go na le sehlopha sa bona seo se rulagantšego go swara kampa gape.
Se ke tshedimošo yeo e fetišeditšwego go nna ka Ngaka Immelman.
Ka fao e be e le kakanyo ya ka gare ya RRI, ke phetho.
Ke ka lethabo go nna go amogela Mopresidente wa Repabliki ya Czech, maloko a Kabinete ya gagwe le baemedi ka moka ba kgwebo nageng ya rena ya letšatši le borutho.
Molaotheo o kgonthišiša gore tiro ya taolo e tla ba le mabaka, molao le mokgwatshepetšo.
Bagwera ba ba rategago ba Swedish, ke rata go leboga gape go ba le rena.
Go ka se be le batho ba bantši go feta ka moo re tlwaetšego re bonago ka go seswantšho sela?
Hlokomelo e swanetše go fiwa go poloko ya matlotlo a tlhamo ya dikhomputhara tša mmušo wa selegae le wa probense.
Mogononelwa o latofaditšwe ka molato wa tlhakolo e šoro gomme maphodisa ga bjale a tsomana le maloko a sehlopha ka moka.
Bohlokwa bja kopano ya rena lehono, magareng ga tše dingwe, ke gore re feleletša sediko sa mathomo sa Disamiti tša IBSA.
Komišene ya Dikgetho e na le maikarabelo a go laola dikgetho ka moka tša magareng.
Go fa ditirelo tša thekgo ya tlhahlo go Lekgota la go Dintlo tša go Rentišwa go kgona go šoma ka ditlhahlobo, dinyakišišo, poelanyo ya dingangišano le ditirelo tša bomagwaledi.
Lehono, mo dirapeng tše di botse tša Leeuwenhof, moo makgoba a šometšego marena a bona, bjale re swere lesedi leo le re fago tshepo.
Mmetse le saense di akaretšwa ka mehla bjalo ka 'ditlaleletšo' tšeo di fago kamano fela goba tsebo ya mošomo o itsego.
O tla hwetša kabelo ya thušo yeo e tla go lokollago gore o se ke wa lefela kabelo fela ge eba ga se wa itekanela mmeleng goba o golofaditšwe ke bolwetši.
Go ya ka setlwaedi se sekaonekaone sa ditšhabatšhaba, Panka ka mehla e boeletša dibopego tša poloko le tshwantšho tša tšhelete ya pampiri ka lebaka la gore Panka e ineetše go kgonthišiša gore setšhaba se be le moela wa go tshepagala.
Babelaelwa ba batshelela, bao ba bego ba swarwetšwe polao ya lephodisa kua Hluhluwe , ba lebeletšwe go ya Kgorong ya Tšheko ya Mtubatuba lehono.
Bjalo ka ge re le maloko a Palamente re swanetše go kgotsofatša dinyakwa tša batho ba Kontinente pele.
Ka fao, ka tsebo ya Mohlomphegi Leon, go be go se na potšišo ya go bouta ya go botšišwa ke ba United Nations Human Rights Council ya mabapi le Uzbekistan le Iran.
Go tšea magato kgahlanong le dikhamphane tša monngae le ba fa ditirelo bao ba sa latelego dikgopelo gomme ba tšwela pele ka go thuša baradia ka go šomiša matsha a bona.
Setšhaba sa Majuta seo se lego kua Durban se dula lefelong leo se lokologilego go kgahlano ya semitisimi.
Lebaka la diteko tša sengwe moo tšhomišo ya meetse e swanetšego go laolwa.
Ke itlama go ba le dikamano tša maano tša go tia le bakgatha tema ka moka ba kua eThekwini.
Mohlahlobi wa Lefokisi Manduleli Nomnganga o hweditše tsebo go tšwa go maloko a setšhaba mabapi le koloi le dinku tše pedi tšeo go belaelwago gore di ka ba di utswitšwe.
Ditsela tša ditefelo tša phethagatšo ya lebaka le letelele la NWMS di tla nyakišišwa le go tšweletšwa.
Ka morago ga ketelo ya meago e mmalwa yeo e kgethilwego, diprojeke di tla dirwa, go dumelela matsha a diswantšho.
Metale wo o mobotse o epšwa mmaeneng wa kua probenseng ya Leboa-Bodikela bja Afrika-Borwa.
Tlhago ya sehla sa intasteri ya tša boeti e na le mathata a thušo ya tekanelo le kago.
Naa go ka ba go na le tšhišinyo ya gore batho ba go ithutela mešomo ya bona ba dira mešomo ya bona bokaone?
Boithutelo bja Afrika-Borwa bo swanetše go fihlela maemo a lefase ka bophara ka go šomiša tshepetšo ya papetšo.
Dipharologantšho tše di hwetša kgalagadišo e kgolo ya maemo a gago a mo Central Karoo.
O be a eme ka ntle ga Kube ya Meetse, Mrn. Kitajima o boditše babega ditaba gore o ikwele a lokologile kua Beijing gomme dijo le dinolofatši tša Kua Olympic Village di be di lokile.
Ke kgetha polokego ya lapa laka go feta ditirelo tša ka go baagišane.
Ke boikokobetšo bjo bogolo kudu go ba banggae ba kgobokano ya histori yeo hlomphegago ya malapa a Afrika go tšwa mafaseng a go fapafapana ka bophara.
Ye ke tlhaselo ya boraro ya bosenyi bja go nyalelana le diretebatši tikologong ye.
Bogale bja bona le boikgafo bja nnete bja ntwa kgatlhanong le bosenyi bo tloga bo tumišitšwe kudu.
Go ba bjale ka ge e dirile, godimo ga dikgodišo ka moka, Afrika-Borwa e tsenetše sediko seo se telefaditšwego sa dithibelo le dingangabalo.
Mrn. Blatter o hlalositše gore kgwele ya maoto e be e le mabapi le morethetho le gore o kwele mošito wa Afrika ge a goroga ke ka tsela yeo a ilego a ikwa o kare a ka bina.
E šomiša ditlabelo tšeo di kgonago go tšhuma ka go itiriša go dira mollo woo o ka phatlalalago le go baka dikgobalo le dikotsi.
Dikarabo di hwetšagala go tshepetšo ya histori e thata ya go fa dipalopalo tša semmušo go ralala le Afrika ka bophara.
Ke la mathomo gore madulo a semmušo a sebjana sa lefase a tla akaretša madulo ao e sego a hotele.
Dipholisi tše mmalwa tša mmušo, melao le mengwako yeo e thekgago matlafatšo ya basadi ka botšona di šoma go tloša dikgopamo tšeo di tlišitšwego ke bokgoba, bokoloni le kgethologanyo.
Re swanetše go šomišana le COSATU go le hlokomela.
Ka boiteko bja go fetola dimusiamo, re tlhahlile Projeke ya Scrapbook bjalo ka karolo ya Oral History Program ka Setemere ngwagola.
Go eletšwa gore ditokumente tše di gatišwe godimo ga hard drive ya gago gomme o e bule moo.
Boineelo bja go kgonthišiša gore ditirelo tša dikeletšo tšeo di sepelelanago le maemo a botlalonyana tšeo di tšweleditšwego ke NACOSA di hwetšagala go ditšhaba ka moka, bo dirilwe.
Tseba gore banna ba dikarolo tše dingwe tša motse ba sa ntše ba sa amogele mehuta e bjalo ya dikhampheine, gape ba tlhagiša seo ka go hlokofatša basadi le bana ka nako ye.
Dimenerale, dimetale tša motheo, sesohlo sa legong, swikiri le dikarolo tša hlogo ya setimela.
Fifalo ya muši le mošidi yoo o lekeletšego ka gare ga metara ya khube ya moya wa lefaufau.
Sepheto sa digora tša go fepa le setšo sa sekokomoši sa isti di a eletšwa go kgonthišiša gore mogodu a a bela.
Ke tla thoma ka setsopolwa sa go tšwa dinyakišišong tša lehu la Steve Biko.
Go ya ka mabarebare a batho bao ba lego kgauswi le mananeo ao a nyakišišago ka ditho tša fosfate le diagente tša go fenya kankere di dirilwe, gomme le Presidente Mandela o be a tlo lebanywa.
O nagana gore o bone Nyala tikologong ya Mmila wa Currey?
Ka ge ke bile Afrika-Borwa ke ile ka lemoga gore kgethologanyo ya semerafe e tloga e sa šaletše nageng ya lena e botse.
Batho ba bangwe ba dumela gore go gola ga go nyalelane le kgotlelelo ya lebaka le le telele.
Na o nagana gore megala ya magare a mabedi ao a tlišitšwego mosegare a a lekana?
Sekolo se ka hwetša dipoelo tša godimo tša tšhelete ge se ka dumelelwa go rekiša dikarolo tša naga ya sona.
Lauren o thomile go ithuta go rutha maphothong dikgwedi tše nne tša go feta, gomme o holofela go dira tikologo e kgolo tšatši le lengwe.
O na le kgothatšo ya go pšhatla le kgotlelelo ya go tlapuletša.
Ga ke na bonnete bja seo potšišo ye e ka bago e na le sona mabapi le potšišo ya go diega.
E re ke lebogiše SAUS ka go hlongwa ga yona mengwaga e meraro.
Rena bjalo ka Khansele, re lemogile maitshwaro a mabjalo gomme re tla kitimišana le baradia.
Kgonthišiša gore sethibi sa raba sa lebati la obene se maemong a mabotse gomme lebati le tswalela ka maleba.
Tekanyetšo ya tšhelete e gotše go tloga ka sedirišwa sa taolo go fihla ka lepheko la taolo.
Ngaka Klapp, ke leboga kudu ge o kgonne o tla ka tsebišo e kopana.
Setšhaba sa Sikhona se etela lefelo ka kago kgafetša kgafetša go lebelela gore projeke e tlo fetšwa neng.
Mokgwa wa kaonafatšo ya dinamelwa tša setšhaba ke enngwe ya bohwa bjoo Afrika-Borwa e tla bo šireletšago ka go ba benggae ba ditirelo.
Re tseleng ya go kgonthišiša gore ga go motho yo mongwe yoo e sego mo-Afrika a ka fago hlaloso ya AFrika.
Aowa, se ga se seo ke se šišintšego.
Dinomoro tša Dipalopalo tša batho tša bjale di laetša gore boentšenere bja selegae bo šeditšwe kudu, gomme bja kago ya dintlo tša ka-gae ga bo šetšwe.
Ke rata go go leboga, buti'aka wa go tšwa Middelburg.
Na o botšišitše ge eba ke thušitše mokgatlo ka diyunifomo?
Bohlatse bja go bapetšwa bo šišinya gore mo go bonagalago mananeo a bofokisi a phethagatšwe ka maatla gomme basenyi ba swarwe, bosenyi le letšhogo la bosenyi di theoge.
Ka nnete bosenyi bo tloga bo kaonafetše dikarolong tše mmalwa.
Ge nka kgona go botšiša dipotšišo tše mmalwa ka ga Barbara ka kgopelo, hle.
Ditirelo tša Molao di laola le go kgotlaganya mešongwana ka moka ya molao Kgorong.
Ba phatlalatša ditaba bao ba dumeletšwego bao ba tlago le didirišwa tša sethekeniki mo Afrika-Borwa ba swanetše go feta go ba Taolo ya Khastamo kantle le ge mohlomongwe ba ka hwetša ATA Carnet.
Ee, pele ke tsena ka gare ga lepatlelo ke ile ka swanela ke go feta maphekgo.
Kgoro ya Thuto ya Kapa Bodikela e lemogile gore go na le sehlopha sa barutiši seo se se nago mešomo seo se bego se leka go rapa baithuti sekolong seo e sego sa semmušo kua Crossroads.
Thaba ye e namelwa ka magato, lethabo le fihlelelwa ka kgato ka kgato.
Mananeo a CDW ke a mangwe a mananeo ao a lebišitšego go bolela ka sekoti.
Direkhoto tša bohlwekišetšo di mabapi le go fetolela talente go bokgoni, di hlwekiša ditalente tša baswa.
Tshepetšo ya dilo ka moka tša tsebo ya go akaretša moketeko wa Letšatši la Tikologo la Afrika.
Dinoka tše dintši tše dikgolo di thibilwe bjalo ka matamo goba di na le dikimi tša meetse tšeo di gopolwago, gore di kgone go thuša entasteri, temo le bašomiši ba ka gae.
Polane ya fomete e kgolo ya go gatiša le ditirelo tša go gatiša tša setšhaba le kgoro ya bareki.
Mrn. Pretorius a be kopana gomme a arabe dipotšišo ka tebo.
Mohlomphegi, ke go neela segopotšo sa poso ya gago mo Afrika-Borwa.
O rile ge a fihla ntlong ya moagišane, o ile a mo forafora gore a tsene ka ntlong moo a ilego a thoma go moswaraswara gomme a mo kata.
Go dira papetšo ya maemo a thekgo le go lekodišiša se ka mehla.
Maikarabelo a go bona, ka go šomišana le ditšhaba tša bona, go tšweletša, go phatlalatša le go tlhama dipholisi tša dipolelo tša go fapafapana.
Primedia e akanyeditše khampeine ya phethagalo ya, Crime Stop, yeo e fihlelelago batho ka go šomišana le SABC go fihlelela setšhaba.
Sephetho ke gore, bothata bjo bo ka se rarollwe ke mmušo o le noši.
Go na le senyakwa sa go tiiša taolo ya kgolego ya Pollsmore.
E tla be e le dinyakišišo tša mileneamo tša difiwa-tša mothalotheo tša bana le bahloki.
Re tloga re lahlegetšwe kudu ka go kwa ditaba tša lehu la Profesara Mazisi Kunene.
Maphodisa a SAPS Organised Crime Unit a thušitšwe ke maphodisa a kua Kimberley Crime Combating Unit go latela mohlala wa tsebo yeo e filwego mabapi le go swara meala ya koporo ka go tshela molao gomme ba ile ba tšea magato kua Kuruman.
Le ge go le bjalo, ga go motho yo a ka lebalago batho bao ba phelago, bao ditaelo tša bona di re filego sebaka sa go kgona go bolela re le mo photiamong.
Lebelo le bokgoni bjoo dihlopha di dirilego mešomo ya tšona ka gona le laetša gore BNC e fihleletše maemo a godimo.
Projekeng ka moka, le tla ba le dikopano ga tee ka beke le molaodi wa lena wa projeke.
Kapt. Thebeyagae, molaodi wa Sun City Crime Prevention Unit, le koloi yeo e hweditšwego.
Gape mošomo o mogolo wa toloki ya rena ke go eletša batho bao ba sa bolelego polelo ya SeAfrikanse kua madulong a godimo a dikuranta ka seo se diregago.
Lenaneo la Thekgo ya tša Boeti la SMME: Mešomo ya tlhahlo le boteng bja Kago ya tša Boeti ya SMME e be swarwetšwe Dileteng ka moka tša Mmasepala.
Naa le wena ga o tsebe ka ga dinyakišišo tšeo di lebišitšwego go ba Lepatlelo la Johannesburg mabapi le tšhomišo ya seširo se se golo?
Gore go na le bohlatse bjo bo tiilego bja tshepetšo ya pipetšo ya taolo ya godimo kudu.
Re tla tšwela pele ka ditherišano tša rena le bašomišane ba rena bao ba kgethegilego go kgonthišiša gore ekonomi ya rena e tšwelapele, bjalo ka ge Rudolf Gouws a laotše.
Museamo o tlhahla bana ba sekolo bjalo ka batlhahli ba banyane bao ba fetšago ba tlhahla dihlopha tša dikolo tšeo di etelago.
Palo ya maemo a kaparo ya lepanta la setulo ke e kgolo kua Gauteng, KwaZulu-Natal le Kapa Bodikela.
Baruthi ba bahlano ba be ba gateletšwe ke moela wa go gagola kudu le maemo a mabe a go tshela maphotho ao a galefitšwego ke moya wa go tšutla wa bohlabela.
Mosadi o ile a swarwa gomme a golegwa kua Germiston SAPS.
Afrika-Borwa e šomile kudu ka paballo ya meetse, go boletše Profesara Asit Biswan, setsebi sa ditšhabatšhaba sa taolo ya meetse kua Johannesburg ka Labone.
Bareki ga ba swanela go tloša mapokisi ao a lego pepeneneng, diroto goba dikreiti tšeo di lego mollwaneng wa mmaraka.
Ke neelo go thuša ba Komišene ya Nnete le Poelano go kwešiša Sehlopha sa Argus seo se direlwago mošomo ke ba Independent Newspapers.
Mmušo wo ke kgale o dumela gore thuto e botse ke senotlelo sa go fediša bohloki metseng e mentši yeo e gateletšwego Kapa Bodikela ka moka ga yona.
Go fihlelela ditebanyo tša tšona tša maatlafašo ya lebaka le letelele le diphetogo ka go tšweletša le go thekga dikgwebo phonkgelela tšeo di tlhamilwego le go sepetšwa ke HDP.
Maano a beilwe pele go tšweletša balemi ba bannyane le go ba thuša ka phepo ya mo motseng ka go dira eThekwini le KwaZulu-Natal bogare bja tšweletšo ya dinawa.
Maemo a modumo wa Tikologo o hlalosa gore palo yeo e lego go metara ya maemo a modumo wa tširogo ya kopanyo yeo e tšeerwego go se na lešata...
Moleloko yoo e sego modulasetulo o swanetše go tsebiša modulasetulo ka lengwalo mabapi le go itokolla ga gagwe.
Motlatša Molaodi Kakaretšo Sindiswa Nhlumayo wa Kgoro ya Boeti le Ditaba tša Tikologo o kgopela bahlahli ba tša boeti gore ba thome ka go ditokumente tša maleba kua diofising tša Ditaba tša Gae pele ba ka bula dikgwebo tša bona.
Ditiro di swanetše go rekega ka theko, go fihlelelega gape di tlwaetšege go ya ka maemo a mo motseng.
Re tšeere sephetho sa go bopa se gore re kgone go bolela le batlhlahli goba barutiši mabapi le dingongorego tša rena tša thuto ya Bantu.
Re ile tsena ka gare ga dikamora tša lekgotla tša dikgwebo tše dikgolo le ba kgatha tema ba ditirišano tše kgolo mo nageng.
Go hwetša tsebo ya boso ya tšatši ka tšatši lebelela websaete ya Ditirelo tša Boso tša Afrika-Borwa, go hwetša tsebo ya tšatši ka tšatši ya maemo a go tshela maphotho lebelela Sharesurf goba Webcam ya rena ya North Beach.
Mabarebare a re mošomi wa kgale wa kgwebo ke mmeakanyi mogolo wa tlhakolo.
Godimo ga thebe go beilwe lerumo le molamo, di beilwe go tshela yuniti.
Dihlopha tše nne di tšhabile gomme tša leba mahlakoreng a go fapafapana, yo mongwe le yo mongwe o be a swere mokotla wa go katelwa dithedibere.
Ditlwaetšo tša mešomo tša dikamano tša ka gare di beilwe eupša di nyaka tšwelopele ya go fihlelela thupišo e botse, bošomedi ba fiwe tsebo le lefelo la mošomo la go beakanywa botse.
Ditirelo Thuši tša OHS, polokego, ngwadišo, go hlwekiša, tshwaro le taolo ya thoto.
Leka gore o se laiše morwalo o montši, dikoloi tša go rwešwa kudu ka morwalo di ja makhura a mantši.
Ka tsela yeo, ke tla rata go iša ditebogo tša rena go Mohlomphegi Phakalitha Mosisili, Tonakgolo ya Lesotho, yoo naga ya gagwe e šomilego mmogo le SADC go tšweletša dipoelo tša go swana.
Se se tla dumelela tebelelo ya maleba le taolo ya naga ya baseki.
Kua Burundi, Mmušo wa Phetogo o hwetša thekgo ya setšhaba se sentši ga nyane ga nnyane.
Go babalela le go laola ditlabelo tša bohwa bja batho ba EMA le Afrika-Borwa.
Boikokobetšo bja rena bo bega boitapišo bja go iša pele bja Seefsa bja go boledišana le mmušo gore o dumelele bašomi ba Baso gore ba be le kemelo thwii ditherišanong tša intasteri ya gare.
CBPWP e šoma le bommasepala go šupetša diarea tša tshepedišo le go hloma diprojeke.
Ke eme legatolng la Tona-Kakaretšo S J J Smit.
Bengmešomo ba swanetše go goga tšhelete ya UIF go bašomi gomme ba e lefele le ya bona e ye go UIF.
Kgoro ya Tona e saena dikeletšo tše, kudu motheo o tee wa boithutelo bja tlhako.
Dipoledišano di tla tshwarwa go ya ka ditaetšo tša D:HRM.
Spikara, ngwaga wo phethagatšo ya maano e tlo gatela pele ka maatla.
Bakeng seo, teko e ntši e lebišitšwe go pego ya botlalo ya ditiragalo le phegišano ya metse ya makgowa.
Demarche ya bobedi ya Presidente Mandela e bile: "Ga o tsebe seo batho ba ba bego ba se dira ntle le tsebo ya gago, ba hlokomele gomme o se fediše".
Ke swanetše go bolela gore, ye ga se fela intasteri yeo e golago ka lebelo mo Kapa Bodikela, e bonagala e le intasteri e botse kudu mo Kapa Bodikela.
MR: Aowa ke nagana gore e be e le bibi ya Stallion morena.
Thušo e filwe ya Dinyakišišo tša Forensiki ya go dira mošomo o itšeng wa Dinyakišišo tša Forensiki le rutana mabokgoni a mošomo.
Ditiro di beakanywa ka go aroganya mananeo a mabedi, e lego Diplomasi ya Setšhaba le Prothokholo.
Laola tšhelete ka moka yeo e amogetšwego, ngwala dikgopelo, retšistara ya batho bao ba tlilego le diforomo tša go se tle mošomong ka ka gare ga pukutšatši.
Go kgonthišiša gore tsebo ya tšweletšopele le tšhomišo ya GPPSTE e fiwa baswarakabelo kgafetšakgafetša.
Go bolela nnete dikhuduego kgahlanong le batho ba Afrika di tšwelapele ka go theoga kudu.
Re holofetše tsebišo ya Mongwaledi wa Khuduthamaga Dr Salamao ka morago ga diiri tše mmalwa gore laetša gore kopano yeo e okeditšwego ya Troika e tla swarwa neng.
Khuetša le go bolelela ditokelo gomme o beye ditlabelo tša didirišwa tša go lebelela dinyakwa tša ngwana.
Ke kgopela gore o mpotšiše ka sengwe seo se diregilego kua Joburg.
Beakanya sengwe - motho yo mongwe le yo mongwe yoo a ka fago polelo bj.j. morerong wa ngwaga wo le hlogo ya taba enngwe yeo e sepelelanago le mmotsoko bjalo ka motsoko le maphelo bj.bj.
Batho bao ba etelago Kapa Bodikela kua Afrika-Borwa ba hlohloletšwa go šomiša batlhahli ba tša boeti bao ba ngwadišitšwego molaong.
Ke thabile kudu go fiwa sebaka sa go hlagiša baithuti bao ba tšweletšego kudu go Lekala la thuto la Entšenere la UCT ka dimetale tša gotšwa Toropong ya Motse Kapa.
Mafokisi P Hay le Rolanda Hay ba eme kgauswi le thekisi yeo e šomišitšwego ka tlhakolo ya dithunya.
Re rata go tumiša Mmasepala wa Nelson Mandela Bay Metropolitan ka mošomo wo o dirilwego lepatlelong, go boletše Mrn. Khoza.
Palo ya dikgoba tša mošomo yeo e bego e beetšwe Sekolong sa Steinthal kua Tulbagh e theogile ka lebaka la palo e kgolo yeo e theogilego ya baithuti bao ba tsenago sekolo seo.
Probense e tla tšwela pele ka go thekga ditšhišinyo tša besetšhaba tša go thekga mafelo le dinaga tšeo di amilwego ke Tsunami, kudu mo Afrika.
Ba SAPS kua Edenburg ba swere bagononelwa ba bane maabane bošego ka ge ba Bapatša Patše.
Lebi ya tšhelete ya Tekanyetšo ka tlwaelo ke tšhelete ya lebi yeo e tlemilwego, yeo e bapetšwago ke Tonakgolo ya Dimenerale le Enetši ga mmogo le Tonakgolo ya Tšhelete.
E akareditše mafelo ao ga bjale a bopago Diprobense tša Gauteng, Mpumalanga le Limpopo.
Websaete yeo e ikemišeditšego ya tša maphelo e feditšwe gomme e tlo thoma go šoma ka Setemere.
Dimela tšeo di sa nyakegego di phatlalala go ralala le naga ka bophara.
Ge go šupetšwa sephetho, Ahmadinejad o rile ditiro tše bjalo di tla tliša dikgakgano go ditho tša ditšhabatšhaba gape di tla dira gore ditšhaba di se ba tshepe.
Dinaga lefaseng ka bophara di amogela mohola wa tšhomišano ya kgoboketšo ya difiwa tša boso, go abelana tsebo gomme ditirelo tša difiwa tša klaemete di tloga di nyakiwa kudu.
Area e nngwe yeo e lego bohlokwa go mpshafatša diintasteri tša rena le go tšweleletša poledišano ya megala le tsebo ya theknolotši, ke tšweletšo ya motlhagase le dikhabone tša haedro tša enetši.
Re phafogile kudu ka phethagatšo yeo e lego go rena ya seo ke dumelago gore ka nako tše dingwe e bitšwa phethagatšo ya motsemabapi.
Tebo ke go kgonthišiša gore lebese le la maleba le tšweletšwa le go phuthelwa ka maleba go fihlelela maemo ao a nyakegago.
Ge o ka kopana le mathata a sethekeniki a websaete, ka kgopelo hle ikopanye le Surendri Chetty.
Kgobokano ya mafelelo kua Geneva ya kgobokano e Kopana le Tonakgolo ga se e tšwelele.
Ke kgopela gore o boeletše gore ke kgone go go kwešiša botse.
Dithuto tše masomepedi-hlano di feditšwe dikolong ka moka tša praemari, tšeo di phagamego, le makala a dithuto tša godimo le mešongwana ya go ripa ka nyalelano.
O tlaleleditše gore meletlo yeo e sa beakanywago ka tshwanelo e ka tliša mathata a magolo toropong le intasteri.
Go thwalwa ga mo fa ditirelo go bopa setho sa lebenkele la ditirelo tša dinyakišišo tša ka gare tša kgoro ya Ditaba tša Naga, Dinayakišišo tša AD-HOC le dinyakišišo.
Tirelo e e dirwa ka Kgwedi ya Bohwa gomme lenaneo la bahlomphegi, ka tsela e nngwe le dirile ditirelo tša go makatša go dira gore Motse Kapa e be 'Legae la Bohle'.
Mengwaga e mentši batho ba Afrika-Borwa ba arabetše tlalelo ya bona le "mafelo a go laola tikologo ya bona" bjale ka ge e hlalositšwe ka gare ga pampiri ya ditšhišinyo seminareng ye.
Naa o tšea Mrn. Peyaga bjalo ka leloko la sehlopha sa gago sa molao.
Re holofela gore bothata bjo bo ka rarollwa ka pela ntle le go diega.
Motheo wa difiwa tša setšhaba o tla tšweletšwa ka tirišano ya bakgatha tema.
Ka morago setsebi se tla katološa thekeniki ya sona ya maitemogelo kudu, le mokgwa woo a rekhotilego dipoelo tša gagwe ka mokgwa wa saense.
Šetule ye e laetša ditefišo tša magomo tšeo di ka lefišwago go ya ka Molao wa go tshela melao yeo e beilwego Molaong wo.
Tšea palo e nngwe ya go bala metara gomme o ngwale meno ka moka ya metara.
Diphetogo tše bjalo di ka diragala ge dithoto di arogantšwe, teefaditšwe goba di thubilwe.
Gantši ke tlhophollo le hlathollo ya difiwa yeo e dirago tlhakahlakano tše dintši.
Lekala la tša meepo ke lona fela leo le laeditšego maemo a mabe a kgolo ao a akantšwego ngwaga ka ngwaga.
Kontraka e fa tumelelo ya go šomiša tsela goba netweke ka theko ya kontraka ya tendara.
Tefelo ye e beetšwe baswari ba pasporoto ya praebete ya ketelo ya semmušo ya Iran fela ka tumelelo ya Kgoro ya Tonakgolo ya Dinaga tša Ka ntle ya Iran.
Diphetogo tša kelo ya CPI le PPI ya maemo a infleišene mafelong a go fapafapana a palomoka ya sediko sa tšweletšo, phatlalatšo le thekišo ya dithoto le ditirelo.
Baeti ba tla imogela selemo sa komelelo le phišo gape go tla fela go ba le marega a go tonya.
Ditheko tšeo di hweditšwego go tswaletšwe di ka se tšeiwe.
Kelo ya ka pela ya bana le baswa bao ba kgahlanago le molao.
Dihlopha di be di na le maikarabelo a go kgonthišiša gore kheraetheria ya go kgetha mehuta ya merogo e be e phethagaditšwe ka biome enngwe le enngwe.
Sehlopha sa Phepo ya Nyuklea, seo ga bjale se laolwago ke Brazil, se šoma ka didirišwa tša tšhomišo-pedi tšeo di ka dirišwago dira khutšo goba go hloka khutšo.
Mošomo wa gagwe ke tsepelela go dinoko tša setšo le beine tša intasteri ya boeti.
Pušo ya tlemano e tla oketšwa, e lebišitšwe go tšhomišo e botse ya ditlabelo tša batho tšeo di hlokegago lekaleng la setšhaba le go hafola dingongorego tše 'boima'.
Dinaga ka bobedi bja tšona di lemoga gore dikamano tša rena tša ekonomi di a oketšwa kudu.
Mesong ya lehono maloko a Maphodisa a Ditirelo tša Tšhoganetšo a tšweletše ka go swar bagononelwa ba ba bedi morago ga ge ba thubile fifolete tše pedi kua Arboretum bošego.
Re amogela tumelelano magareng ga Eritrea le Ethiopia ya go thoma dipoledišano tša go rarolla mathata a bona a mollwane.
Sa pele, Etšensi e kgonne go kgonthišiša hlokego ya diphapano tša materiale wa dinyuklea tšeo di begilwego kua Iran.
Lehlakore la Afrika-Borwa le dumetše tšhišinyo ye gomme le dumetše go nolofatša bonnete bja tšhišinyo.
Joe Stiglitz o boletše gore tšwelelopele ga e mabapi le go tliša dithoto tša theko ya godimo go batho bao ba humilego ba metsetoropong gomme gwa tlogelwa bahloki ba šaparegile.
Litšhete ke seela seo se hlolegago ge matšhila a kopana le meetse goba seela se sengwe.
Ga tee molekodi wa ka le baemedi ba ka ba be ba swere diradio ga ke a ba le bothata bja go ba le yona le nna.
Le ge go na le mekgwa ya go lekanyetša, go swana le go budulela palomoka ya setšhaba ka kakanyo ya palomoka ya kgolo ya ngwaga ka ngwaga , maitapišomagolo a šomiša mokgwa wa bohlabani.
Lehono, bjalo ka ramatlotlo wa Mmasepala o mogolo wa Thekwini, Kumar o laola le go hlokomela kabotekanyetšo ya dibilione tše ntšintši mo legatong la badudi ka moka ba Thekwini-babaso le ba bašweu.
Ke sa nyake go lebega okare ga ke ne tšhomišanommogo, ke nagana gore yeo ke potšišo yeo Louis Watermeyer a ka e arabago, ga ke ne ditaba e le ruri mohlomphegi.
Holisimo ke pono ya lefase yeo e bonago dilo kamoka di kopane di hwetša tlhalošo tša tšona go tšwa go dilo tše dingwe ka bontši.
SARS e ka se sa phatlalatša diforomo tša tša letsogo go bao ba tsenyago dikhophi tša bona ka e-Faele.
Diprojeke tša ditirelo di beakantšwe gabotse gomme dielemente tše bohlokwa tša lenaneo di gatišitšwe gabotse.
O laodišitše diphethene le maemo a ntwa ya thobalano kua probenseng ya Borwa bja Kivu bjalo ka yeo e lego mpe go fetiša yeo a kilego a e bona mengwageng ye mene bjalo ka Mmegaditaba wa go Ikgetha.
MaAlbania ao a dulago Kosovo a laeditše gore dipoledišano di ka se thuše selo ka ge ba nyaka go ipuša feela e sego se sengwe.
Ke segopotšo gore toro ya Mopresidente Kenyatta ka ga Afrika yeo e lokologilego go bokoloniale e ile ya lemogwa.
Go thotha dipere tše fetetšego ke malwetši e dula e le ye ngwe ya dilokgolo tšeo di ka hlolago go hwa ga dipere tše ka fetelwago ke malwetši gomme gwa ama maemo a go iša ntle a Afrika-Borwa ga mpe.
Kgetho ya hwetša dipholo tša go tswala ka setopo e ka kgonagala ka diteko tša moloko wa dinamane.
Karolo ya bobedi ya RAP ke go thoma go bea bo malokwane maemong a kopano ya maloko.
E re ke kitimele go tlatša gore poledišano ye ga se e mpsha, eupsa seo e lego se sempsha ke maemo a go tšea karolo ga setšhaba, bapalamente, le magato a go fapafapana a selegae le a sepolotiki.
Molaetša wo o swere ditemana tšeo di šomago ka kakaretšo dibjalong le bjalo ya merogo mebotong, mo go tletšego, go segilwego, mekoti ya go adingwa, ditsela tšeo di beetšwego goba diarea tše dingwe tšeo di go ka bjalwago dimela.
Ke ile ka nagana gore go kaone gore ke etele Italy ka ge ke tla be ke le Malta gomme e kgauswi.
Ge o šomiša seomiši, omiša mokotla wo tletšego gomme o netefatše gore filthara e hlwekišitšwe ka morago ga go šomišwa go netefatša go dikologa ga moya.
Metsotso kakaretšo ya ditulo tša Khomišene e tla ngwalwa ka maleme ao a šomišwago.
Ke swabišwa ke maitshwaro a bašweu ba Afrika-Borwa gomme ke swabela go se be mahlahla ga ka ka go se ganetše go tlaišwa ga ditokelo tša badudi ba gešo ba Afrika-Borwa.
Bokgoni bja maano a tebanyo ya National Crime Prevention Strategy Centre bo tla akanywa mengwaga e meraro go iša go e mehlano yeo e tlago.
O sepetše pele morwa wa gagwe a ka fegwa ka baka la gore o itše ga a nyake go tla go lebelala lepokisi.
Afrika-Borwa e tla tšea karolo go Khonferense ya Ditokišetšo ya Matona ya TICAD IV ka gare ga kamano ya go godiša tlhabollo ya Afrika ka kgwebišano le Japan.
Memorantamo wa Kwešišano wa nakwana woo o adilego ka bophara dikarolo le maikarabelo a mmušo wa a bosetšhaba, wa diprobense le wa selegae di ngwadilwe.
Bana bao ba setšego ba fihla le mengwageng ya bona ya boswa, ba tlogetše sekolo go ya go šireletša bophelo le dithoto.
O be a serwe gomme molahlakore wa gagwe wa bosenyi o utollotše gore ke moradia woo a tsongwago.
E tla ba le seabe sa go swana le sa CS ka ntle le gore go se dule o sa iketla go ka ba gwa go feta CS.
Teropo e beakanya tekanyo kakaretšo ya theko ya dintlo tša mafelo a metropholithene.
<fn>DACB. SinneVanVertalersBatch14.1.0.1.DPS.2010-10-08.zu.txt</fn>
Izitatimende zezimali ezihloliwe kanye nezitatimende zamasheya zingacelwa enkampanini.
Ngikholwa wukuthi ukuqalisa ukusebenza kwe-NCS sekungasekupheleni.
Iskeni se-CAT, esisebenzisa ama-eksireyi, okokuhlonza imisebe ye-radiation kanye namakhompyutha ukukhiqiza imifanekiso yezindawo eziqondile emzimbeni.
Ngiyazi ukuthi abanye abantu, lapha sifaka nabaphenyi ezindabeni ezifaka uNkk Madikizela-Mandela nabo babiziwe ukuba beze ekulalelweni kwecala okufanayo kweKhomishana.
Kodwa, inqubomgomo yokuphepha nokuvikeleka ivamise ukuhlonzwa wuhlaka kanye nezinhlelo ze-NCPS.
Ukunikeza incazelo encane kwivelu ngokuthi ivelu yemali kuphela okukhulunywa ngayo.
Izimoto eziningi zama nse ukuze zibuke umbukiso.
Impi yokuthuthukisa i-Afrikha nezindawo eziyakhele ibonakala njengedidiyela izinto eziningi.
Wathi umnyango ngaleso sikhathi wawunisela kakhulu.
Abaqashwa kwezinye izindawo kumele babhekane nomthamo womsebenzi osuwandile.
Angikaze ngibambe iqhaza kunoma yiluphi ucwaningo olwenziwe e-Methaqualone.
Iqala ezingeni lephrojekthi, uma liqhathaniswa nezinga likazwelonke, ukuthi ukuncishiswa kokuphumayo kuyikho.
Kwacaca ukuthi isixazululo sokugcina ekubambisaneni kukahulumeni, umphakathi kanye ne-SAPS.
Ukudayisa, loku kufaka namasuphamakethe awuchungechunge, amakhemisi, iziteshi zikaphethiloli kanye nezindawo okuvame kuyo abavakashi.
Izinhloso eziqondile nokungafinyeleleka kuzo kumele zibekwe emazingeni ezifundazwe nawezifunda, kusetshenziswa uhlaka lwezinhloso zikazwelonke.
Ukuhlangabezana nalezi zinhloso ze-NEPAD kumele sibe nezakhiwo zezikhungo eziqinile emazingeni ezwekazi kanye nasezifundeni ezingaphansi kwamazwe.
Ngalezi zikhathi zonke izimoto ezinqwabelene ku-Hospital Bend zizoya ngasenkabeni yedolobha ngo-De Waal Drive.
Abantu abami ezinhleni ezinjalo kumele badedele labo abafike kuqala.
Kwakuwumgomo ukuthi kungabi nezinto ezinobuthi obunjengamakhemikhali ezingafakwa emabhanoyini akwamanye amazwe.
Amaphrojekthi kumele enziwe ezindaweni ezihlwempu nezindawo ezihlonzwe yizifundazwe.
Imali edingekayo ukufaka kabusha amapayipi, amathanki kanye nemigodi uma isifike esikhathini sokungasebenzi ngendlela.
Isikhwehlela esithathelwa ukucinga isifo sofuba kumele siqoqwe ezigulini bese sithunyelwa elabhorethri ukuze sihlolwe.
Akumele ngizame ukuphazamisa indlela ofaka ngayo imibuzo.
Ngesikhathi salo msebenzi amalungu athola izimpahla ezinjengosofa, imibhede, amakhompyutha, amathuluzi asengadini kanye namamaykhrowevu.
Kungaba wubudedengu ukuvumela ezokuvakasha, nokungumkhakha obalulekile womnotho wethu, ukuba uphuculwe ngokungenelisi kube kuhlupheka abakhokhintela.
Lolu shintsho lufaka uhlelo olumbaxaningi kanye nokuhlela izimali.
Ukulalelwa kwamacala noma obunye ubufakazi obulethiwe kwakungagculisi.
Uphenyo lwahola amaphoyisa lwawayisa endlini esesigcemeni sase-Umfuyaneng.
I-IMF yabika ukuthi i-Sub-Saharan Africa izoqhubeka nesikhathi sokukhula okuqhubekayo kusukela yathola uzimele.
Emazweni omhlaba, iminyaka emibili phakathi kweholo kanye nokuvezwa kwemiphumela yokubalwa kwabantu ibukwa njengewumhlomulo omkhulu.
Emhlabeni odlondlobalayo, masiqhubekisele phambili umzabalazo wabesifazane eNingizimu yonkana.
Uphenyo olunzulu lomseshi wasesiteshini samaphoyisa sase-Erasmia lwaholela ekuhlonzweni kanye nasekuboshweni kukaLungu.
Babheka izimpendulo zomphakathi ezimayelana noshintsho esimweni sendawo.
Njengoba sihenqelwe yizindonga ezine, nophahla phezu kwamakhanda ethu, asikwazi ukuqalaza isibhakabhaka ngaseningizimu.
Uhlobo lwezitshalo zemvelo endaweni ethile noma esifundeni, oluzimilela endaweni ethile olubonakala ngezimo ezithile ezi-bio-geophysical.
Ingaba nemiphumela emibi emithonjeni yamanzi.
Enyangeni eyedlule, kube namacala abikiwe ezifo ezinjenge-meningococcal disease, i-rubella, kanye nokuqubuka kwesifo sohudo, amarabi kanye ne-gnathostomiasis.
Kimina kubukeka sengathi ubulapha izolo ngesikhathi uDkt Mike Odendal efakaza ukuthi wayengusosayensi owayebambe iqhaza ocwaningweni kanye nasekwenzeni umsebenzi.
Ukunwetshwa kwefomula yokukhokhwa kwemali yentela yokumbiwa kwegolide uma kuqhathaniswa nezinye izinhlobo zokumbiwa phansi.
Abase-Melika banohlelo olubiza kakhulu lokulawula umngcele ophakathi kwayo ne-Mexico kodwa lokhu akukuthibile ukuthutheleka kwabase-Mexico e-United States of America.
Isizwe sonke siyayikweleta intsha enganikiwe ithuba lokuba ijabulele ubusha bayo.
Umphakathi womhlaba wanxuswa ukuba uvikele izikhungo zesikhashana uphinde uqinisekise ukuvikeleka e-Kinshasa- umsebenzi ozoqalwa yi-MONUC.
Angifuni ukwenza sengathi kuncane, ngenhlonipho, Sihlalo, ngicubungula lo mehluko ngendlela ekhombisa ukubaluleka kwalo.
Izinkomba odabeni lombiko ngesimo sendawo ziveza okwehlukahlukene, imigomo eqondile nelula ukuhumusheka esetshenziselwa ukuchaza izimo ezimqoka zendawo.
Akumele kube khona ongabaza nokukwazi kukahulumeni ukubhekana ngqo nangokuqondile nezenzo zobugebengu noma zingaba ezibukeka zinzima kanjani.
UQuincy wakhulela elokishini elincane lase-Wentworth, eNingizimu neTheku, kanti wayefuna ukuba wumlingisi kusukela emncane.
Lokhu kufaka nokuhlolwa ukuthi uzokwazi ukwenza umsebenzi, izisombululo zokuxoshwa ngokungekho emthethweni, ukuxoshwa ngokwezidingo zokusebenza, lapho kufinyelela khona izivumelwano zezingxoxo nabasebenzi kanjanlo nokuhlinzeka okuthile komthetho owaziwa ngele-Basic Conditions of Employment Act.
Lokhu kwambeka njengomuntu obalulekile nosohlelweni lokuhlanganisa izakhiwo eziningi zezobunhloli ngaphansi kukahulumeni wobandlululo nenqubomgmo engcolilie yama-Bantustan.
Uhlelo lwezifundo ze-AHSCs luzobuyekezwa ukuze kugcizelelwe izidingo zemiphakathi, ngokuhambisana nemigomo yezempilo.
Ngokucacile, izinga lokubiza izinto likhiphe yonke imizamo yokungase kwenzeke.
Lezi zifungo, kodwa, akuhlosiwe ngazo ukuba kuzuze i-FIFA kuphela.
Iphinde ihlinzeke uhlelo lokukhetha okungahlolwa, njengokusho komthetho.
I-Explorer ithi ayifane ne-Windows Explorer, lapho ama-programme, ama-networks kanye neziteshi zokuhlola zingabhekwa ngokulandelana ngokubaluleka.
Ama-Afrikha yonke indawo kumele athole isithunzi sawo athathe indawo phakathi kwabanye abantu esiphila nabo njengabalingana nathi abahlezi ngokomthetho emhlabeni wethu osuqala ukuba munye.
Zonke iziqhumane ezikhipha into evuthayo kumele zibhekiswe emoyeni ngendlela eqonde phezulu.
Hlala ubheka le ndawo ukuze uthole ithaymthebuli yokuhlolwa kokuchibiyela.
Kwakungeke kwenzeke ukuba kutholakale izinto ezilingana nse phakathi kwama-biomes.
Izinhloko zikaHulumeni zavuma ukugcina isimo sezombusazwe esishintshayo sibuyekezwa ngenhloso yokuhlonza izinyathelo okumele zithathwe ezizosiza abantu base-Haiti.
Lolu hlelo kuhloswe ngalo ukuba izikole zethu zibe yindawo eyejwayelekile yokufunda.
Okokugcina, nonke nginifisela uKhisimusi onezibusiso nonenjabulo kanye nonyaka omusha onentokozo.
Ukuhlinzeka izikhali zempi, izindawo kanye nezisebenzi ezizobamba iqhaza ezinhlelweni, emibukisweni kanye nasemibhikishweni ehlobene nokuvikela izwe.
Imibono yami ngemfundo njengomfundi emva kwalokho njengothisha yashintshwa yile ncithabuchopho nothisha.
Izimali kumele zitholakale emithonjeni eyehlukene, lokho kufaka nemithombo kahulumeni nezimele kanjalo nosizo oluvela emazweni angaphandle.
Ukuhlinzeka izinhlelo zomphakathi kanye nezomnotho ezibhekana nezidingo zezindaba zabasebenzi besifundazwe kanye nezwe.
Ukukhishwa kwe-franchise esifundeni kuyoqinisekisa ukuthi amathuba abadlali abamnyama ayenziwa nokuthi labo badlali bahlale kuleso sifunda.
Kanti okwesibili lokho akungeni kwesikhuluma ngakho manje.
Angikwazi lokho kodwa bekuhlale kunomqondo wokuthi kule ndawo izihlalo azibekelwe muntu.
I-LGTA Website ayisebenzisi noma idalule ulwazi olubucayi ngomuntu ngamunye, njengohlanga, inkolo, noma ukuzibandakanya ngokwezombuszwe, ngaphandle kwemvume yakho ekucacisa bha.
I-Brazil ihlala ingelinye lamazwe anamandla ngasebholeni likanobhujuzwayo kanye iyilona lodwa iqembu eselike ladlala kuyo yonke imidlalo yendebe yoMhlaba.
Kodwa kunomthetho oqondile ogunyaza ukuba kwemukelwe ilungelo lamaklayenti angachaziwe noma okucishe kube njalo.
Izivumelwano kumele zibhalwe kwirejista egcinwa yi-City Manager nokuyiyona okumele yenze isimemezelo kwiMeya.
Ikomidi elihlelayo lizobheka ukuthi amalungiselelo omcimbi asemi ngomumo.
INingizimu Afrikha kumele idlale indima ephambili e-Afrikha kuzo zonke lezo zindawo lapho kungafakwa isandla ngendlela ngaphandle kwenhlese yezombusazwe engadina ababambisene nezwe base-Afrikha.
Nginesiqiniseko ukuthi sonke lapha, singahambisana nalama qiniso.
Siyazi ukuthi kunezindawo zamathikithi kanye nedamu lokubhukuda khona lapho.
Emazweni aphesheya ama-SMME kanye nemifelandawonye ayaziwa emhlabeni wonke njengababambi qhaza ababalulekile ekudalweni kwemisebenzi.
Noma ama-ejenti abo ngokuthenga izinto ezingaphinde zisebenziseke.
Isicelo sokwehliselwa imali siqeda ukungakhokhi ngesikhathi esikhathini esizayo.
Inkundla emachopho mathathu izokhipha izinqubo okuvunyelwene ngazo kulolu hlelo.
Kwatholakala ukuthi ushintsho ekwakhekeni kwezinhlobo zezitshalo nezilwane kanjalo nokubheka amahlokozi yizona izinkinga ezinkulu.
Imidlalo yosuku ifaka i-mini-cricket, i-volleyball, i-basketball, imidlalo yendabuko, ukufundiswa ngokusebenza kwemitapo yolwazi, imidlalo yamasiko, ukuxoxa izinganekwane ukubala okumbalwa.
Bambalwa abathola inzuzo yezomnotho emisebenzini yasogwini.
Ngingathanda ukunamukela ngemfudumalo kulobu busuku bese nginibonga ngokwamukela isimemo sethu.
Ukubuyisela amabhange ngaphansi kukahulumeni akubonakali njengokuyisixazululo yiminotho ekhululekile, kodwa uMnu Power wathi kulolu daba akulungile kwasanhlobo.
Yilokho kanye uphenyo olubhekene nakho, ukusola ukusetshenziswa kukashevu.
Abafundi bazokwazi ukukhombisa amasu okuba yizimenenja nokuba omabhalane.
Kunentuthuko engenzikile ngendlela kanye nengqalasizinda engeyiyo kanye nemisebenzi ezingxenyeni ezehlukene zesifunda.
Ukuzinikela kukahulumeni ukwenyusa ukutshala izimali ezisetshenziselwa ukwakha kuvinjwa yizimali uhulumeni azisebenzisela umphakathi.
Isigaba esilandelayo sicubungula okuchazwa ngumusho othi "intuthuko ezimele yezindawo zogu".
Ngisho imfashini imbala ibisezingeni eliphezulu kanti abavakashi abaningi begqoke inyumfoma kwababethamele umjaho omkhulu we-Durban July.
Abangekho amalungu e-Dog Unit kanye ne-VIS.
Ibhodi lamanzi kumele, ezinyengeni ezine emva kokuphela konyaka wezimali, kwakhishwa nezitatimende zezimali ezihloliwe.
Ama-Space displays ayathandeka ezikhungweni zesayensi emhlabeni wonke kanti izikhungo ezimbalwa eNingizimu ziba nemibukiso.
Uma umonakalo ubhebhetheka, iziguli ziyodluliselwa ezingeni elilandelayo lokunakekekelwa.
Ulwazi olukule ncwajana aluphikisani nanoma yisphi isitatimende sohlahlomali.
Zombili izinhlangothi zalo mbono kumele ziphenywe ngendlela efanayo.
Zukubambisana nezinhlangano zikahulumeni kanye nalezo ezizimele ezinhlelweni zentuthuko ezigxile emphakathini ukuphucula ukuhlangabezana nezidingo zentsha.
Umcimbi uzogubha, uphikisane uphinde uhlole izindaba ezimayelana nokuchaza kabusha kanye nokwakha kabusha izwekazi lase-Afrikha ngokufinyelela nokuphucula imithombo yokuhlobana yomnotho kanye nezombusazwe.
Lezi zinhlelo ziyimizamo yokuvikela kanye nokuthuthukisa kubantu abakhubazekile.
Omama bayimigogodla yemindeni yethu, imiphakathi kanye nesizwe sethu.
I-ICPC ikholelwa kakhulu ukuthi akubona bonke abantu abagcotshiwe abangaba abafundisi basezikoleni kanti nalabo abangakwazi, kumele baqeqeshwe ukuba ukuba benze imisebenzi yabo ngokuzimisela nangendlela.
Isu lethu ukuqinisekisa ukuthi bangena ohlelweni olukhulu.
Ngoba impela singakwazi ukuthola izimpendulo eziyizo kufakazi.
Ekuphetheni, le nkinga ngeke ixazululwe wuhulumeni kuphela.
Umgogodla woMnyango wezeMpilo eSifundazweni wukuhlinzeka ezempilo, ngamanye amagama, ukuphucula, ukuvikela, nemisebenzi yokubhalisa izimpahla nokubuyisela izigelekeqe emphakathini.
Lobu buchwepheshe obusha, kusho yena, sebukhulise uhlu lwabavoti kuZwelonke lungafakwa kuleso naleso skeni.
Yebo, ngakho-ke angiboni ukuthi kuchaza ukuthini lokho.
Ngokwejwayelekile, izithunywa zingakwazi ukufinyelela esiphethweni, uma kade befakana imilomo ukuze kube yisiphetho esiyiso esingathathwa yinoma yimuphi umuntu.
Ngaphezu kwalokho ayikho imininingwane engingakunika yona mayelana nokuthumba, ukushaya kanye nokubulawa kukaStompie Seipei.
I-Met Office ikhiphe isexwayiso esikhulu ngesimo sezulu e-England, e-Wales kanye nasezingxenyeni ezisempumalanga ne-Scotland.
Imbangi yakhe u-Park Tae-hwan wathi kwakuyinto enkulu kanjalo nengeyinhle ukuncintisana nama-Phelps, njengoba ayekwazi ukubhukuda isikhathi esiwumzuzwana kuphela.
Ngiyazi ukuthi omunye umuntu , lapha sibala nalowo ophenyayo ezindabeni ezifaka uNkk Madikizela-Mandela ubiziwe ukuba zofakaza enkantolo ecaleni elifanayo leKhomishana.
Wathi wabika isehlakalo kothile eLusaka.
Bangaki owawungabafukamela kwi-Public Order Policing?
Fakaza ngendlela enkantolo, kanti kumele uhambisane nemigomo efanele.
Lokho ngakusho ngenxa yentukuthelo kanye nokuphatheka kabi ngendlela ayekhulume ngayo nami.
Uhlelo olwesekwe emphumeleni oluhlose ukuhlinzeka izinto eziyisisekelo zokufunda, ulwazi kanye namakhono ahlomisa ababambiqhaza neziqu ezivumelekile ezweni lonke.
Njengezwe sikude kabi ne-Britain, sibe siseduze.
Ngenxa yobunjalo bezikhukhula, ngeke zivikeleke ngokugcwele njengoba imvula ivamise ukwedlula umthamo ongamunyathwa wuhlelo lwethu lwamanzi ezulu.
Ulimi olusebenzisile aluchazi, uphoqa abantu ukuba benze into abazoyithola ekugcineni.
Okucoyisisa uwoyela ongahluziwe ukuthenga okudingwa wuwoyela.
Max, noma Mnu Du Preez, ngithanda ukukwamukela lapha namuhla kwesinye isikhundla.
Amabhasi amane asemoyeni ahambisa amavolontiya asuka e-Ireland eya eNingizimu Afrikha, nokuwuhlelo lwesibili olukhulu lokuhambisa amavolontiya emlandweni.
Jubie, uzothatha isifungo noma?
Kulokhu, sijabulile ukuthi izinhlangano ezibambisene nohulumeni kanye nezinkampani ezilimele zihamba phambili ekuqaleni amaphrojekthi azoqinisekisa ukwakhiwa kabusha kwezwekazi lethu.
Leli lungelo akumele neze lisetshenziselwe ukusebenzisa izingane ezineminyaka engakakulungeli lokhu.
Sifuna ukuqhubeka nokwethula ubufakazi bukaDkt Wouter Basson, kanti ngizocela uSihlalo ukuba amkhumbuze ukuthi usengaphansi kwesifungo.
Wonke umuntu kwi-Crisis Committee ukhulume ngabo sengathi wayebazi bonke.
Isiphakamiso esilethwe kwi-NORSA ukuthola usizo lwezimali ukuphucula ucwaningo lwe-marine aquaculture kwi-Aquarium.
UMnu McNally ucabanga ukuthi udaba ngeke luphumelele enkantolo yomthetho.
Emva kweminyaka emine kuxhunyanwa nababambiqhaza abasemqoka, iKhabhinethi leSifundazwe ligunyaze uhlelo lokunciphisa ngonyaka odlule.
Uthando lukaZanele lwezakhiwo kanjalo nemboni yezokwakha okwaqala ngonyaka ayenza ngawo ibanga leshumi ngesikhathi ebona amapulani okwakha isikole esisha.
Ngakho-ke kunethuba elanele ukuba sibhekane nalokho.
Wabika isehlakalo kuthishanhloko wesikole, uNkk Emely Nhlapo, owabe esebiza amaphoyisa.
Nakuba abaholi ababhekela izikhungo zokuboshwa banesibopho sokubheka okungaphezu kwesikalo esibekiwe, ubuholi boMnyango wezokuVikeleka abuthathanga izinyathelo ezanele ukulungisa isimo.
Ngehlo elincishanayo nje singakwazi ukukucabanga lokho.
UMnu McNally ucabanga ukuthi udaba ngeke luphumelele enkantolo yomthetho.
Saya endlini esayiswa kuyo nguBotha.
Sekushiwo lokhu, kubalulekile ukusho ukuthi ngesikhathi izingane zidlala imidlalo enobungozi kwesinye isikhathi, amatuba okuba zitheleleke esikoleni mancane.
Ukuhlinzeka, ukudiliva, ukuxhuma izintambo, ukubhikisha nokukhomishina i-buck room ngosaspenshini osuka phansi uye ophahleni ukuze usetshenziswe wumnyango wama-eksireyi wase-Swartland Provincial Hospital.
Leli klasi linezikhangiso kanye nezimpawu eziningi ezinanyathiselwe noma ezipendwe entweni enkulu engabekelwe lezo zikhangiso njengamabhilidi, imibhoshongo kanye namabhriji.
Ukungacwasi kanye nemithetho efanele kumele ibheke izidingo zomkhakha wabakhubazekile.
Asizimisele ukudingida lolu daba kunoma iyiphi inkundla yokubambisana kwamazwe amaningi.
Inkundla kumele ihlanganise uhulumeni nasebenzisana nabo ukuphucula amandla kuzwelonke kanye nemithombo ezosiza ukukhula kokwakha amathuba omsebenzi kanye nokuqeda ubuphofu.
Okumele kukhokhelwe wuhwebo kubonakala ekuqaleni ngesamba esilungile esikalwe emalini yesikweletu esisuliwe kusetshenziswa indlela yokukhulisa inzalo.
Ukuqhubekisa ubunjalo, ukusebenzisa kanye nobukhona bezinto ezinjalo okumele ziqoqwe.
I-Urban Design ifaka ukwakha, ukwakha kabusha, ukuphucula kanye nokugadwa kwezindawo zomphakathi edolobheni, okufaka nezitaladi, ama-squares kanye namapaki kanjalo nezindawo eziphambili entuthukweni nezindawo eziyisipesheli ezibiyelwe.
Njengamadodana kanye namadodakazi ase-Afrikha, simelene nokungalithandi izwekazi lase-Afrikha okwenza siphile nobuphofu kanjalo nokuqhubeka nokuhudula isithunzi sethu, ukuhlakanipha kanye namandla phansi.
Leli fomu likuvumela ukuba ubike amaphutha owabonayo emkhandlwini.
Ukuqala ukusebenzisa umthetho kazwelonke ukuvikela ukwephulwa kwesivumelwano sezikhali yi-UN Security Council.
Lokho kuzokunika amaphesenti angama-99 amasu angcolile emhlabeni.
Ezweni lonke kusikazwa ukuthi abangaba yizigidi ezine nohhafu abakaze baye esikoleni.
Ngicabanga ukuthi ingozi enkulu wukuthi iNingizimu Afrikha ibifuna ukwehlukanisa izwi likaNkulunkulu bese iletha isihumusho esihambisana nentando yayo.
Ukuhlakazwa kokulawulwa ndawonye kwezinto zibekwe ezingeni eliphansi, isib. ukuphathwa kanye nokulawulwa kwezifo eziyizimbelambela, izifo zabantu asebebadala kanye nokululanyiswa.
Kanti ngiyethemba ukuthi ikhomishani iyonikwa lezo zincwadi.
Ngingathanda ukuxolisa nganoma yikuphi ukuhlukumezeka okutholwa omunye wezithunywa njengomphumela wanoma yikuphi ukwehluleka kwethu njengabaseNingizimu Afrikha.
I-CMC ibike ngemisebenzi yenkampani.
Ngaso leso sikhathi, angiphinde ngixwayise ngokuthi sizoveza nanoma yisiphi isikhungo sokuletha izimpahla ezisangasetshenziswa ezamukela nezimpahla ezitholakele ngokungemthetho.
Iphrojekthi ihlose ukuzuzisa abantwana besikole abavela emiphakathini eswele.
Izinhlobo zakusasa zizofaka nemisebenzi kwikhompyutha kanye nokusebenzisana nohulumeni.
Kulindelekile ukuthi abaGwedi bazobambisana nabafundi be-Industrial Design ukuphumelelisa lo mbono.
Izimali ziyadingeka hhayi ukuqalisa ingqalasizinda ye-ERM kuphela kodwa nokuphuvula uhlelo lokulawula izindawo ezingasebenzi ngendlela.
Ophethe uthe uma abantu bezulelwa amanqe okuxoshwa emsebenzini kumele baqale bazise labo ababakweletayo ngalokho bese besebenzisa imali abayithole kubaqashwa ukukhokha izikweletu zabo.
Le phrojekthi enkulu yokuqoqa idatha incishiswe yilokho okwakubhalwe kumafomu.
Khona ungayirejista kodwa angizoqhubeka nokungawuvumeli lowo mbuzo.
Abasezikhundleni banxuse abantu ukuba baqaphele ikakhulukazi ebusuku nokuthi bangahambi ngabodwana kanti siyakweseka lokhu.
I-TAMA ihlose ukuthola izindlela ezintsha zokwakha ubudlelwane bokubambisana nasemabhizinisini esikhathini esizayo.
Lokhu kukhombisa iqiniso kulokhu okushilo ePhalamende namuhla ngesikhathi ukhuluma ngomthelela omuhle abokufika abangawubona emizini yabo emisha.
Le phrojekthi imayelana nokukhulisa ukusetshenziswa kwemithombo yamanzi ekhona.
Ukuvalelwa ngaphandle, ngaphandle uma lokho kuvalelwa kuqondiswe esitelekeni.
Isonto linikwe ingqikithi ethi "Isayensi nobuchwepheshe bakusasa busezandleni zentsha yethu" iminyaka emine eyedlule, Njengengxenye yesu leminyaka eyisihlanu yokuphucula indlela elibukwa ngayo.
Uke wakuhlola lokho noma uyaqagela nje?
Nakuba kunokuncishiswa kanye nezinkinga, sibe nabafundi abaningi abaphasa ibanga leshumi, okuvame ukuba izinga eliphezulu kunawo wonke ezweni.
Nciphisa konke ukumemezela okunjalo, uma ngishaye khona.
Uma umsebenzi onjalo noma isimo singaphumeleli ukuhambisana nezidingo zoMthetho, umuntu ophethe kumele ahambisane nezidingo zoMthetho.
Lokhu kuyomele kwenzeke ngesinqumo esithathwe ngokuhlanganyela kwababambisene base-Ivory.
Le mihlahlandlela izophinde yenze ukubambisana phakathi kwama-AHSC ehlukene.
Ukuze uthole eminye imininingwane uyacelwa ukuba uthintane nengxenye yame-Backlogs ukuthola usizo kwikhompyutha.
Ngiyakholwa wukuthi lokhu kuzokwenzeka ngokubambisana kanjalo nokusebenza ngenhloso yokwenyusa imali yomphakathi nokuthi sithole amandla ukuthatha izinyathelo ezinkulu nezangempela.
Sindawonye sihlakaze isidleke sobandlululo, sindawonye singakwazi ukunqoba ubugebengu.
Ngathumela i-telex ePietersburg ukuze bayomfuna emzini kababa wakhe.
Izindlela ezivunywe eNingizimu Afrikha zokulimela ukudayisa wuvolo ongadliwa yizinambuzane, uvoklo ongalinyazwa yizibulali zinambuzane, isoya engalinyazwa yizibulalizinambuzane, ummbila omhlophe nobomvu ongadliwa yizinambuzane.
nabo kuyabakhulula ezinhlakeni zabantu, ezinezitebhisi ezilethwa wubuchwepheshe kanjalo nezinhlangano ezihlobene nenhlalakahle.
Kodwa kumabonakude i-SABC iyaqhubeka nokudlulisa amashaneli amathathu amakhulu, asebenza ngenzuzo ngokwemibiko yakamuva.
Isibopho sokuhlinzekwa kwamanzi kanye nokuthuthwa kwendle kumele kwehliselwe ezingeni eliphansi lesikhungo lapho kudingeka khona ukukwazi ukusebenza kube kunezinsiza ezanele.
Uma ungabi nobudlelwane uyoba nezinkinga ezingapheli nokukhishwa kwemali.
Nguyena ozobheka iziqoqelamagugu eKhomishana.
Mayelana nalokho Mongameli, ngifuna ukusho ukuthi silandela ezinyathelweni ze-Singapore.
Kulokhu, uhlelo lwezingxoxo zokuxazulula eziholwa yi-SADC ziyingxenye yemizamo yesifunda yokubhekana nezinselelo zezombusazwe kanye nenzenhlalo nomnotho ezibhekene neZimbabwe.
Kunjalo, ezinye izinto ngazitshelwa wuMshoshovu.
Izibhakabhaka zethu ezicwebile, isimo sezulu esifudumele nokuhlala ngaphandle kunesandla ekulimaleni kwesikhumba ngenxa yemisebe e-ultraviolet eyenyusa ingcuphe yomdlavuza wesikhumba.
Ungafaka o-ziro phambili, kodwa lokho akunasidingo.
Impucuko eqhubekayo ephokophelele ukwenza izinto ngendlela ngamazinga okusebenza nendlela yokuziphatha emsebenzini.
Ngenxa yokusilela emuva okukhulu okukhona nokwenyukayo ekutholakaleni kwezindlu, ngenxa yokuhlinzekwa kwemali encane yamareythi ezindlu zangempela.
Izamba zihlanganisa nalabo abebegula abangachazanga ukuthi baya yini kwabelaphayo noma cha.
Awukuvezanga lokho eziphakamisweni zakho ngale ntambama.
Sifuna ukuba amalokishi aqale adlale ikhilikithi emaqenjini ezindaweni zawo, kusho yena.
Kodwa lolu daba asiphikisani nalo, Mnu Arendse.
Lokhu kwadilivwa njenge-crystalline, i-crystalline emhlophe, yayingaxutshwe nalutho nhlobo.
INingizimu Afrikha ekhululekile iyikhaya lenu njengoba ingelethu nathi.
Kanti amazwe awabeke ithemba lawo hhayi embuthweni wezempi, kodwa ekwesekweni abantu bawo ngemizamo yomphakathi.
Namabhibhi esizowabukisa lapha.
Engangikucabanga wukuthi umuntu useyafa.
Uhlelo lokuthatha izinqumo olunezidingo ezehlukene kumele luthuthukiswe ukunweba umnotho kanjalo nomthelela wokuthuthukisa ingqalasizinda.
Kungabe amanye ama-ambulensi ake afika lapha, angena enkundleni aphinde aphuma?
Okuchazwe kwilayisense kwahlukaniswa noma kwahlotshaniswa nezinye izakhiwo.
Ukuvimbela abantu abadakiwe ukuba basebenze ngemishini ekhipha amalangabi.
NgeSonto eledlule, amaphoyisa acishe abamba iqembu endaweni yase-Seweding.
Unazo izipikha zokulalela emadlebeni ngoba lokho kungakusiza.
Amaqembu amasiko aKwaZulu-Natal azofakwa ohlelweni.
Labo abakhohlwa yizolo labo bazoliphinda.
Ngokwemigomo yokulawula abantu abahlonipha imiyalelo evela emaphoyiseni.
Imibono yomphakathi kanye nokuziphendulela ngemiphumela yemibono evezwa kumawekshophu.
Abagqekezi babalekela amaphoyisa ngaso sonke isikhathi baqala baziqhayisa kangangokuthi baphindela kuleyo ndawo bayoqoqa ababekushiye ekuqaleni.
Isimo: Izimpawu ziyobekwa zibhekane nezimoto ezizayo.
Ikhishi elincane elinazo zonke izinto lihlinzekwe nesitofu, imaykhroweyvu kanye nefriji.
Ubuwazi ukuthi ucingo lwalinyazwa ngesikhathi esithile?
Kwenqatshwa emva kwesikhathi angiqinisekise ngokuthi ngikunike impendulo engcono negcwele ngiyibhale phansi.
Amatende agxunyekiwe kanye namakharaveni kumele athathwe njengomhlaba kanye nezakhiwo.
Okubalulekile okukhishelwa yiNingizimu Afrikha ngaphandle okumbiwa phansi okungahluziwe, amalahle kanye ne-anthracite, izintuli zamatshe ayigugu kanye nezinkuni.
Izimboni zokumbiwa phansi okuphucula izimakethe nokudayisa imikhiqizo yayo ezweni nasemazweni aphesheya ezimakethe ezincintisanayo.
Ngifisa ukuzwakalisa ukubonga kwethu ngeqhaza elidlalwa yi-Indonesia njengoSekela Sihlalo ukulungiselela iNgqungquthela.
Wangena waphuma endlini yami.
Okubalulwe ngezansi yizindawo zokudayisa lapho kungathengwa khona amathikithi kagesi asetshenziswa kugesi wekhadi.
Siyaxolisa ngolwazi olungeyilo olwanikwa emhlanganweni wabezindaba nokuphazamiseka okungadalwa yilokhu.
Icala elichaza ngokusobala ukuthi imidlalo ayinamingcele nokuthi ingasetshenziswa ukusisiza sibhekane nezinselelo eziningi esibhekene nazo emphakathini.
Uxolo luqala ngokubona ngaso linye, ukwakha ubumbano lobungani, ukubambana nokuzwana namazwe omhlaba.
Uma umthethosivivbinywa uba wuMthetho, amabinzana awo abizwa ngezigaba.
Akubizi iqiniso, ukuqonda noma ukuphelela ulwazi oluhlinzekiwe.
Ngangingalindela, lokho kuncike ekubandakanyekeni kwakhe okungenzeka ukuba wayefuna lowo omphethe azi ngalokho.
Ukweseka zonke izikole ukugcina abafundi babo ngaphansi kohlelo lwe-CEMIS.
Qaphela indlela isisindo esehlukahlukana ngayo ngenxa yezimo nokukhulelwa.
Intando yeningi kanye nenkululeko zibeke kule ndlu ukuthi umsebenzi ofungelwe wokugada ukuba sobala nokuziphatha kulokhu kukhetha.
Osebenza ukugada wakhuluma wabe esengena ezindlini zebhizinisi elithile ukuba ayolanda isamba esingadalulwanga semali esikhwameni esifaka imali.
Ingxenye enkulu yalo mzila isesifundeni sase-Cacadu.
Sisebenza kahle kakhulu kulolu daba; sinokubambisana okuhle nabase-Uganda kanti manje siyajabula ukuthi laba ababili badedelwe.
Umhlaba usebenzisa izinhlaka, imihlahlandlela kanye nezinqubomgomo okumele zedlulise ukuthuthukisa amashaneli, ikakhulukazi imisebenzi yokuqashwa, kwezokuthutha umphakathi nalezo zindawo ezibekwe eqhulwini.
IKhomishana isiyemukele imihlahlandlela ecacile ukubhekana nezindaba ezinjengamaphrofayli ezinhlangano zezombusazwe.
Lobu busuku bungokubonga nokuthola isikweletu okumele ngabe kade satholakala embonini ewumgogodla wemisebenzi yezokuthutha umphakathi.
Lezi zincwadi zibekwe kwisiqoqelamagugu, kodwa ziyatholakala uma umuntu efake isicelo.
Ingxenye enkulu yaasebenzi abakhona ayiqeqeshiwe ezindleleni zentuthuko.
UMnu Dute Mchodololo nezitshudeni zakhe bazothola izitifiketi kusasa ngesikhathi somcimbi okhethekile ukugubha i-International Adult Learners' Week.
Ukweseka i-EEC, izikhungo zolwazi ngezempilo yendawo kumele kusungulwe.
I-WCRC iyisikhungo esikhethekile sokuhlumelelisa esibheka abedluliswe kwezinye izindawo, eziphezulu, ezifundeni, neziphansi.
Bafowethu nodadewethu yonke le mpumelelo yokusimamisa abesifazane ihlinzekwe yi-ANC njengeqembu elibusayo eNingizimu Afrikha ekhululekile.
Wena njengomnikazi wendawo kumele wazise abanikazi bezindawo ezakhele le ngezinsuku ezongeziwe ozobalela ngazo.
Entokozweni, yisikhungo sokunakekela kwasemakhaya esivamise ukondla izikole.
Ukuzinikela okwavezwa yi-Barundi kwenza sibe nethemba ngesigaba sesibili nokuthi sizohamba kahle, nokuyoholela okhethweni lwentando yeningi esikhathini esingangonyaka.
Izinyunyana zabasebenzi eziphambili ekuphepheni nasekuvikelekeni kwathintwana nazo.
Isivumelwano sokubambisanana emkhakheni wokuvikela umphakathi kanye nokuhlangana futhi.
Iyonwetshwa ukuze ifake ama-governing bodies kanye nabamele abafundi.
Siyanamukela kanti uDkt Mgojo uzonihola, kodwa ngicabanga ukuthi unesitatimende ofuna ukusifunda.
Imali yesikhwama izobanjwa, ilengiswe noma imiswe uma okumele ahlomule ezama ukuyedlulisela, ayibeke eceleni noma athathe isifungo ngesikhwama.
Amadoda amane avela enkantolo yase-Hartbeespoortdam izolo, kulandela ukuboshwa kwawo ngoLwesihlanu olwedlule ntambama, emgwaqeni ophakathi kwe-Hartbeespoortdam kanye ne-Johannesburg.
Ubugebengu sebehlile ezindaweni eziningi.
Usebenzisa i-WebPALS, ungakwazi ukucinga kwikhompyutha, amafayela anezinkomba kanye nezithasiselo, kusetshenziswa ukuhlola okuyisisekelo nokuthuthukile.
Ngicabanga ukuthi uDkt Klatzow naye angathanda ukubuza imibuzo embalwa.
Iphethini elandelwayo akumele ichazwe ngezizathu zokomzimba kuphela noma izizathu ezi-biotic, ikakhulukazi umncintiswano.
Hanif, zama ukubuza imibuzo yakho ngendlela engenandluzula.
Uhlaka lokusebenzisa umhlaba, imihlahlandlela kanye nenqubomgomo yokudlulisela amashaneli, ikakhulukazi imisebenzi yentuthuko, ezindaweni yezinto zokuthutha.
Ngithi Amabutu adlale indima enkulu nebalulekile ngalezo zinsuku uhulumeni obusayo afuna ukuzisebenzisa ngaleyo ndlela.
Iqembu lalingasetshenziswa libe onogada bakaButhelezi ngokwesikhundla sakhe njengoMongameli weNkatha.
Uzoba necala ngaleso senzo noma ukungenzi.
Ngeshwa, kunezinto ezinkulu ezisetshenziswe ngokungendlela zokwenza ubuhlungu buzuzise abathile.
Cha angizange ngoba kuze kube namuhla angikaze ngibe nekhadi le-IFP.
Kanti lokho ukweseka ngokuthi ngangicabanga ukuthi ngathola ubufakazi engangibufuna.
Umnyango we-RDP kulowo nalowo masipala: obhekele ukulawulwa kwemisebenzi yabaphethe kuleyo ndawo.
Kunesidingo sokwenyusa ukufinyelela emisebenzini yokunakekela ngokwezempilo kwabasha, ngokugxila ekunciphiseni Ukusetshenziswa kwezidakamizwa, ukukhandleka ngokomqondo, ukukhulelwa kwentsha nezifo ezithathelwana ngokocansi.
Bazinikele ekusebenzeni ukwakha kabusha leli zwe njengelabo.
Ihlome ngobuchwepheshe abafundi nosomabhizinisi basemalokishini abangakusebenzisa ngaphandle kokukhokha.
Nginxenxa ohulumeni abangamalungu ukwenza i-Security Council imele imiphakathi eyehlukene yomhlaba jikelele, kanjalo nezimo zezindawo nezombusazwe namuhla.
Ithimba elijutshiwe selimi ngomumo kanti kunohlelo oluphuthumayo ekubuyiseni uxolo nokuphila ngendlela endaweni yase-Cape Gate.
Izinhloso ze-RDP zachazwa ukufaka okubekwe phambili okukhethekile kwamaklasta ehlukene kahulumeni kanye neminyango yakhe.
Iningi lezifiki zethu ezintsha zehla e-Western Cape nezimpahla ezincane, ngaphandle komsebenzi, ngaphandle kwamakhono - bengenazo nezindlu.
Yebo sibambe iqhaza elibaluleke kakhulu kulokho.
Ukuhlinzekwa, ukudilivwa kanye nokwakhiwa kwesakhiwo sezinsimbi ezine zebhroyla.
Lolu hlelo lungaveza ngokushesha igama lobhalisile kanye nendawo akuyo kanye nemininingwane aphinde asize ukuthola ulwazi ngokubaluleka kwesehlakalo.
Umnyango ungenza ukuxhumana phakathi kwezihlalo zala makomidi.
Ukuvikelwa kwezimali okumele zikhokhwe embonini yokusamafutha kwehliswe kakhulu.
Ulwazi ngamaphrojekthi e-CoastCare projects kanye nokushicilelwa okungezansi.
Siyazi ukuthi idlanzana lamaKhaladi nabantu aBamnyama aabasebangeni likamatikuletsheni babhala iZibalo nesayensi kwi-higher grade.
Asemukeli isibopho noma umthwalo nganoma yikuphi ukuphazamiseka noma ukulibaziseka.
Izimpawu kwi-subclass zingakhonjiswa kuzo zonke izindawo ezilawulwayo.
Inhlangano iphinde ihlinzeke ubulungu emkhakheni ozimele ngohlelo lwamalungu.
Lokhu kuqubula izinkinga ezihlobene nokuphathwa kokusetshenziswa kwezimali, ukungagadwa ngendlela kwemisebenzi nemali enganele.
Kuzosivumela ukuba sibone phambili, umumo kahulumeni umi ngemuva kwebhidi ukuba sengamele lolu daba.
I-Commonwealth ineqhaza elibalulekile ukulwisana nalokho okulwa nokuphila kwethu.
Ayikho indawo yabangondingasithebeni ohlelweni lokwakha iKhaya labo bonke.
Ngingaba luhlaza nokuthi nginike izimpendulo ezifanayo.
Iphoyisa elivolontiyayo lalisemsebenzini ngesikhathi litshelwa ukuthi amadoda amabili aphusha inqola enamakopi kapende.
Bobane! Ngicela nize ngaphambili.
Uhlelo loxolo luqhubeka ngendlela kanye nokushintsha kwamandla ezingeni likamongameli ngoMbasa nokukhombisa isixazululo eBarundi ukuze kuqhutshekwe.
Ukuphoxwa wubuphofu, ukuhlukumezeka nokwehliswa kwesithunzi kwezwekazi lethu yinto esiyibona sonke.
Uhlelo lokuqalisa ukusebenza luzokwenziwa ngezigaba yi-DPSA ngokubambisana neqembu lababambiqhaza abaqokwe wuNgqongqoshe.
Njengabawine imiklomelo eminingi yezindlu, uMasipala waseThekwini uznikele ukuguqula izindawo zokuhlala abasebenzayo ezibizwa ngamalokishi zibe yizindawo ezinhle abantu abangahlala, basebenze baphinde badlale.
Abangabaphelezeli abarejistiwe basayina indlela yokuziphatha bathola amabheji nomazisi okuba abaphelezeli.
Emva kokubheka izicelo zabammangali ze-acquiescence, lokhu okulandelayo kwenziwa kuleli cala.
Amabhrosha akhiqizwe ukumaketha isiza se-Old Pavilion lapha ezweni nasemazweni aphesheya.
Izindlela ezizwakalayo zokuhlala okumele zibhekwe ngesikhathi sokuhlunga, isib. ukuhlunga abangase baqashwe, inhlolokhono.
Ukuphucula nokuqinisa ukubambisana nemiphakathi ekwakheni imiphakathi ephephile.
ENingizimu Afrikha ukwehla kwemikhiqizo yezolimo iyinkinga enkulu edinga ukunakwa kakhulu.
Akunjalo ngoba ngangingasebenzai nezimpimpi ngaleso sikhathi.
Sizobuza uNk Wildschut ukuba abeke amazwi okuvala.
Asibanga bikho isimo esibucayi e-Western Cape ngesikhathi, ngakho akubangabikho lutho olwalubavimba ukuba bashicilele izithombe.
Sikholwa wukuthi lokhu kuhlasela okuyisenzo zobugwala sokuhlasela abantu njengesenzo sokuzama ukuphazamisa izingxoxo phakathi kukahulumeni wase-India nowase-Pakistan ukuba bangaphumeleli ukuhlangabezana nezinhloso zabo.
Ubude be-Flag Boshielo East kungenziwa ngezigaba ezehlukene ngobukhona bezimali.
Namuhla sigubha isinyathelo esimqoka entuthukweni yemfundo yethu - i-Learner Tracking System.
Akukho migoqo ebekiwe inqobo nje uma ibhilidi noma isakhiwo noma ingaphandle layo lingasetshenziswa ukubeka izikhangiso.
Ukubukeza izincwadi ezichazayo, isib. amaspekhi okusebenza, ulwazi ngezokwakha kanye namathempulethi ahlonene nephothali.
Bafowethu nodadewethu, abantu abaningi bakhulumile ukuthi ukukhishwa kwezindlu kusho ukuthini, kodwa ngivumele ukuba ngininike olunye uhlobo.
Kubhale phansi ukuthi angikaze ngesabise muntu.
Kuyomele sigxile ekuhloleni okugxciliswe emphumeleni kanjalo nasohlelweni lokuphatha ikwikhwalithi.
Waqaphela ukuthi isixuku sabalandeli sasigijima sehla siya ngalapho uthango lwalulaliswe phansi ngakhona e-North Park Lane?
Mayelana ne-Sub-Saharan Africa, udaba olulodwa lokubaluleka kwamasu kwi-EU okuthi akumele kube nokuphazamiseka kokuhlinzekwa kokumbiwa phansi okunjalo ezimakethe.
Wamkholwa uCharles uma ethi wahlukunyezwa ukuze avume zonke lezi zinto, ukushisa, nokubulala?
I-DWAF yazisa umnikazi ngezidingo zokuhambisa uhlelo lokuthola ukuhambisana nezidingo ezibekiwe, nosuku olungunqamlajuqu oluyilo.
Ukuphucula ezingeni lobuchwepheshe ngokusebenxisa okokufukamela ubuchwepheshe, nokugabavula nezimali zesikhwama sokutshala.
Nakuba uParkin esaqhubeka nokubhukuda, usenentshisekelo ekushoveni mabhayisikili, kanti usekhombisile ukuthi unekhono lamasondo amabili.
Nakuba kunjalo waqhubeka nayo ngoba wawukwazi ukuzihlangula?
Enkulumweni yakhe yokwemukela, uMnu Ndele wacela iPhalamende lase-Afrikha elizophendula kubantu base-Afrikha ikakhulu.
Bonke abasebenzi baseMnyangweni kumele babe nama-imeyili, bakwazi ukuthola i-intranet kanye ne-internet.
Cha, lokho okwalabo abangabekelwe izindawo zokuhlala ukuba baphrinte ithikithi.
Ukuqinisekisa ukuthi akukho ukugetshengwa kwemithombo yokudoba nokuthi iyagcineka kanti futhi ayilimazi indawo, nokuthi imiphakathi eyayincishwe amathuba iyazuza kule mithombo.
Ngizokusho phakathi kokhulumile ngoba ngasivuma isicelo sakhe ngesikhathi eya eTzaneen walala nami.
Sibonga kakhulu ngesisindo salokho esenikubekile okunomsoco.
Ingwe eyi-cheetah njengamanje isesiqiwini esiseduze naseKuruman kanti iphile saka.
Abantu abahlwempu basengcupheni enkulu yokukhubazeka.
Angazi ukuthi kunabantu ababulala uDkt Asvat kodwa angiwazi amagama abo kuze kube ayashiwo ukuthi oMbatha kanye noSiro.
Ngabonana noTrevor kanti lokho kwaba yisehlakalo esisodwa vo, ngaphandle kwalokho asikho esinye isikhathi engake ngabonana nomunye wabo ngaso.
Kumele sisebenze namahhovisi okuphathwa kwezinto zomqondo ukufundisa labo ababamba iqhaza emisebenzini ewukuziqambela ukubona ukugunyazwa nokunikwa imvume njengesinyathelo esimqoka sokudayisa imikhiqizo yethu esuselwa kubuchwepheshe.
Ziphinde zinikeze imibono ephusile entuthukweni nasoshintshweni emkhakheni wezolimo kanye nohlaka lukahulumeni olubhekele ukulethwa kwemisebenzi enqala.
Ukuhlinzeka ukweseka kwangaphakathi kanjalo nokweseka omasipala e-Western Cape ukuqinisekisa ukucaciseleka ngakwezomthetho.
Kuyancomeka ukuba maphrojekthi ahenqelwe ngendlela eyiyo, okuphucula ukusebenza ngendlela yokuphathwa kwamaphrojekthi.
UMnyango uthembise ukuqeda izimvume zabahlali, izimvume zokusebenza kanye nobuzwe babantu abazuze emishadweni engeyiyo.
Kodwa lokho esesikuzuzile kuze kube manje kuyingxenye encane yomsebenzi oqhubekayo.
Umqashwa kungenzeka angayitholi imali yalabo abangabanikazi bezindlu uma umqashi ekhokha leyo mali kulowo umqashwa ashade naye.
Ukunciphisa ukuphindaphindeka nokwelekana ekuhlinzekweni kwezinhlelo ezikhungweni.
Izinhlangano zezombusazwe eziqavile ezingabamba iqhaza okhethweni oluzayo zingayokwethula umhlahlandlela weqembu lazo emphakathini.
Kungaba yibhilidi lokuqala ePitoli ukuba kusetshenziswe kulo izitini eziyi-clinker brick.
Isicelo esifakiwe sanoma yimiphi imitheshwana nasezixazululweni endaweni kamasipala othintekayo nobukhulu baleso sicelo.
Bonke abezindaba bayamenywa ekwethulweni kwenkulumo yokuvula nokuqalisa ukusebenza kohlelo nokwethula abaqeqeshi abasha.
Kulokhu, umphakathi wamabhizinisi eNingizimu Afrikha, ikakhulukaszi izikhungo zomshwalense nezezimali zifake isandla eSikhwameni.
Ngisho esibhedlela eBaragwaneth babengeke bangisize ukuba ngibuye ngibone futhi.
BoNgqongqoshe, odabeni lokuhlolwa kwezikhali zenunzi, ukuphendula kwenu ezinkonondweni ezivela eNtshonalanga ikakhulukazi.
Itemu elisetshenziswe ukuchaza ukuhamba komoya ongcolile uyizinhlobo eziningi njenge-carbon dioxide emoyeni, olwandle, kwi-terrestrial biosphere kanye ne-lithosphere.
UMnu Khusi wathi ukholwa wukuthi amazinga okuzethemba aphezulu kubadlali kanti bangathanda ukuveza ikhono labo emaqenjini aphesheya.
Uma abashadile benezimoto ezimbili ezinezinombolo eziqondile neziwugweje, bangacela ukuba zishintshelwe emotweni eyodwa.
Umkhiqizi wamapleythi, izinto zokupleytha nemikhiqizo ethi ayifane naleyo.
Kunezinhlelo eziningana ze-SDI ezifaka intuthuko yezimboni, ezokuvakasha kanye nezolimo okumele zenziwe ngendlela esheshayo nesabalelele.
Ukugwema okungenzeka kungathandeki kuyaohakanyiswa ukuba uhlale uphethe umazisi.
Noma ngabe umnotho ukhule ngokushesha, irekhodi lawo ekudaleni imisebenzi kanye nokwaba umholo kwehluleka.
Ukuxhunywa okusha kwamapayipi nobuxhakaxhaka bamapayipi elashiwe amanzi.
Ungibophela ogodweni ngale mihlangano Sihlalo.
Vala ngci imfucuza yasekhishini emaplastikini noma ngamaphephandaba ngaphambi kokuwalahla emgqonyeni wezibi.
Umsebenzi ufaka umqashwa, umuntu ongasebenzi kanye nofuna umsebenzi.
Lo mbuzo uyisitatimende esicuphe uchuku nje.
Kanti izigelekeqe ezehlukene zaqala ukusebenza ukuze kuzuze amalungu azo.
Ukuncelisa ingane kuphela, okungaxutshiwe nobisi lwasekopini nokungaqalisi ukunika ingane ukudla okuqinile ngaphambi kokuba ibe nezinyanga eziyisithupha.
Masiqhubeke nomzabalazo weNingizimu Afrikha engcono, ngesikhathi sikhumbula u-Oom Ray.
I-Operational Plan iphakamisa ukuqinisa imizamo yokuvimbela kanti ihambisana nemiyalezo ebaluleke kakhulu yokuvimbela nokushintsha indlela yokuphila nokuziphatha.
Umbiko wokuthuthuka okuzimele kanye nekomidi lamabhizinisi asedolobheni nakho kwabhekwa.
Uhlelo olusebenza ngendlela lwezithuthi zomphakathi luyadingeka ukufukamela nokuhambisa abavakashi nosomabhizinisi abavakashile besuka esikhumulweni sezindiza beya lapho bephokophele khona.
Banehhovisi labantu abathola ukulimala.
Yebo, wayazi ngoba uyena owayevamise ukuqwala ukushaya.
Ngimele uhulumeni, nginifisela okuhle kanti ngethemba ukuthi uzokhula ngokwanele ukubona ukuthi leli zwe lingaba mpofu ngaphandle kwenu.
Kanti-ke namuhla size lapha ogwini lwase-Hellas ukuze sabelane siphinde sishintshisane ngezinselelo ezikhona ezweni lethu.
Asiqale lolu hlelo lokuxoxisana ngombono wokuxoxisana sisodwa, ngenhloso yokuchaza kabusha nokuhlola kabusha umumo wama-Afrikha knaye ne-African Diaspora emhlabeni jikelele.
Incwadi elungile yomuntu olungile ngesikhathi esilungile.
Izinkinga zokushayela zihlonzwa emazingeni aphansi kuhlonzwe nezisusa, ezinyuka kanye noma kuhanjiswana nezidingo zamalungu.
Ukuthi kungenzeka ukuba i-Chief Directorate: Tourism eyabelana ngendawo yokusebenzela nenhlangano kazwelonke yezokuvakasha kumele zicwaningwe, ukuze kwakhiwe indawo eyodwa enezindawo ezehlukene zokuthenga ezenzelwe imboni yokuvakasha.
Kunencwadi ebiza isikweletu kanti uvele ahlole inombolo yokuqala neyokugcina nokuthi akukho lutho olushodayo ngaphambi kokusayina?
Kodwa umsebenzi omkhulu we-AIN wukubheka izindlu zokulala ehhotela angithi?
Umnotho oguquguqukayo, ukwehlukana kwezinhlanga kanye nokwabiwa kwezinzuzo ngokwezindawo embonini yezokuVakasha kumele kubhekwe impela.
Kunjalo, eqinisweni yakhiwa inendlu yokupheka ngemibuzo esetshenziswa abakwa-M-Net ukuze isetshenziswe uma kunemicimbi.
Amaspesimeni athathwa kuphela uma kuvume lowo aqondene naye, kanti agcinwa njengobufakazi bezokwelapha uma kwenzeka kuba necala enkantolo.
Sibeke imali eceleni yaleso naleso sigaba sokulungisa isikole.
Ubuchwepheshe besayensi yasemkhathini kanjalo nokusetshenziswa kwayo kugcina kuwumgogodla wokuxazulula izinkinga ezibalulekile ezibhekene ne-Afrikha.
Ukubona izinto ezingezinhle kungenza abantu bangatholi ukwelashwa, ukunakekelwa kanye nokwesekwa abakudingayo.
Womabili amazwe ethu ayabona ukuthi ubudlelwano brezomnotho bungakhuliswa kakhulu.
Onke amaqembu asebenza kumaphrojekthi azogadwa ngokubambisana nokulawulwa yi-DAPD kanye ne-Armscor, nakuba i-DoD inesibopho esikhulu emaqenjini amaphrojekthi kanye nokuthola amaphrojekthi.
La mathuluzi akumele kwabelwane ngawo nabanye abantu ngokunganaki.
Kumele sihlale sizibuza umbuzo othi - yini ezweni lethu engalwisana nokulwisana nokungabambisani emphakathini?
Naye waboshwa wase ebekwa icala lokugwazisa amaphoyisa.
Ukuphuculwa kwendawo ezungenze ihhotela, okufaka ukubambisana ekucheleleni indawo yasedolobheni kanye nokuzithokozisa.
Leli qembu lifaka nokukhiqizwa kwamapheli okungukuthi amapheli agquliwe ukususa okungalungile, agudwa noma athungelwa.
Ekugcineni kwaleli khasi kusiqoqelamagugu e-Green Papers.
Ngale ndlela singaphendula ngendlela kulabo abaphuma esikoleni bengaqedile.
Isikhathi esisikazwayo sokulinda amalayisense okufundela ukushayela, ukushayela, nokushayela izithuthuthu kuleso naleso sikhungo nazo zibhaliwe.
Isigaba sethu sokuGada nokuHlola luzama ukuvula izilinganiso zomnyango ukuze kuhlinzekwe imisebenzi emiphakathini esengcupheni.
Ezinye zezinselelo ezisemqoka ezibhekene nezemfundo, isibalo sabafundi abashiya isikole bengaqedile.
Amarali kanye nemihlangano yomphakathi yabanjwa ezingxenyeni ezehlukene zase-Republic of Congo, lokhu kufaka nenhlokodolobha, i-Brazzaville.
Lokhu kuchaza ukuthi zonke izinhlobo zezimpahla ezifakwa kwidatha eyedluliselwayo.
Inhloso yami wukuba bakhululwe uma kungenzeka.
Izitini zokwakha, ezokufaka phansi, amathayili okweseka nawokugcwalisa nokunye okunjalo.
Izinhlelo zokukhokhela kanye nokuxhasa imisebenzi esemqoka kamasipala.
I-Liquid Fuels Empowerment Charter yavela njengomzamo wokubamba ukukhathazeka kwababambiqhaza abasha embonini kanye nezindlela okungalethwa ngayo uguquko.
I-ADA inesibopho sokuqalisa ukusebenza kwezinhlelo zokuthuthukisa ukubambisana kanye namaphrojekthi emisebenzi.
Nakuba kukhona ukungaboni ngendlela ngokulunga nokuthembeka kolwazi, lezi zinkomba ezilandelayo ezihlinzekwe yi-Integrated Justice Sector Review Team zinika ulwazi.
Ngiyaxolisa ngokungafiki nazo kodwa ziyaviva njengokucela kwenu ngike ngazithi shazi.
Izinhlobo zezinto eziphilayo endaweni ehlonziwe.
Lokhu kungenelela kufaka isandla ekukhiqizweni kokudla kanye neqhaza elihle elidlalwa wukudla okunomsoco ukuqinisekisa umphakathi onempilo.
Kulungile, okunye ukusebenzisana kwakho noDkt Neethling kwenziwela ukusiza ukuthi ukwazi ukumfonela uma udinga eminye imininingwane.
Uhlelo oluqhubekayo lokukhululwa komphakathi knye nezwe lonke, lokho sonke esingaphansi kwakho, okuqala isenzo esishintshayo sokuzichaza.
Kumele sakhe ukubambisana okumbaxa nemikhakha ezimele nekahulumeni.
Amalungu omphakathi anentshisekelo ayacelwa ukuba agqoke ama-tracksuits.
Enkulumweni yakhe ngoMsombuluko, uMnu Mashatile wabeka phambili ukwakha imisebenzi, ukuhlinzekwa kwemfundo eyikhwalithi nokunakekelwa kwezempilo, ukulwa nobugebengu, ukubuyiselwa komhlaba kanye nokutholakala kokudla.
Cishe amalayisense omphakathi ayikhulu asekhishiwe okwesikhashan yi-IBA.
Sivikela siphinde siqhubekisele phambili izindawo zokudlula emifuleni yasedolobheni kanye nezindawo ezingamaxhaphozi njengezindawo ezibalulekile endaweni yasedolobheni.
Gcinani imigwaqo ingenalutho ukuze kudlule kalula izimoto ezicima umlilo.
Umkhandlu wakhiwe amazwe ayishumi nanhlanu, amahlanu awo akhethelwe ukusebenza iminyaka emithathu, kuthi ayishumi asebenze iminyaka eyishumi.
Wubudlelwane obuphakathi kohulumeni, izikhungo zentuthuko kanye nemboni ezimele.
IZibambele iwuhlelo lokuqeda ubumpofu lwabantu ababencishwe amathuba.
Ukunweba ukubamba iqhaza kwabo bonke abafundi emasikweni kanye nasezifundweni ezikhungweni zemfundo nokuveza nokwehlisa imigoqo evimbela ukufunda.
Uthishanhloko wesikole uMnu Elmo Cairncross wathi abazali kanye nabadala bakhumbula izindaba zakudala waphinde wafaka abafundi ezifundweni zokufunda.
Isonto elinomsebenzi omkhulu alingeni kuyo yonke imikhakha.
Angazi ngabanye abantu, kodwa mina nganginamabhomu esandla amabili.
UNgqongqoshe wasitshela ngezinhlelo zesifunda kanye nezwekazi lase-Afrikha kanye nethuba elikhona lokuba sifake isandla kulokhu.
Inkampani yakho incike kakhulu esikhathini esedlule, uma ngikhuluma iqiniso, emsebenzini oqhamuka e-Pondoland.
Abantu abanomlando wesifo sikashukela, isifo senhliziyo kanye nesezinso emndenini.
Izitshalo zasehlobo zokukhiqizwa kokudla kwezilwane kwenziwa entwasahlobo.
Ukuthi leyo mpendulo noma ingamfaka ecaleni.
Nk Terreblanche, uma unemibuzo, ungayibuza.
Balingani abathandekayo, i-BNC isinika ithuba lokuba sifingqe imikhono sisebenze.
Amasiko kumele ahlonishwe njengoba ukuphila nokwehlukana kwabantu abaphilayo yonke indawo kubanika ububona kanye nesithunzi.
Kwenzeka kanti kwadonsa kwaze kwabe yenzeka okwezibili ngesikhathi kubulawa uMadondo.
Ihhovisi le-IUCN lisebenze kakhulu ngokweseka inqubomgomo kanye nokuqalisa ukusebenza kukahulumeni, bengabheke nzuzo.
Ukwesekwa okuncomekayo kwamakhansela kanye nezimenenja kuholele ezindabeni zendawo zithola ukunakwa kakhulu ohlelweni lukamasipala kanti lokhu kuholele entuthukweni enkulu kubantu bendawo.
Imigoqwane iyadingeka ngenxa yezimvula ezincane kunokulindelekile zasebusika emadanyini ayisihlanu aphakela indawo kamasipala waseKapa.
I-Sentech ihlose ukuqalisa okungenani ishaneli ye-HDTV satellite, esikhathini sokuqala komcimbi.
Ngakho-ke, ukukhokhwa kugxiliswe emholweni owuholayo.
Uhulumeni weSifundazwe sase-Western Cape useveze ukuthi kunohlelo olusha oluzanywayo ukuqalisa ukubhekana nenkinga enkulu yokungasebenzi.
Kucaca bha ukuthi kwizwekazi lase-Afrikha abesifazane banesibopho sokumisa amakhaya ngokuzilimela bona.
Bafowethu nodadewethu, i-Spain sesiqalise uhlelo lwe-Africa Plan, oluyinto entsh nokho.
Kunezinto eziningi ezenza umuntu ngamunye akhushukelwe yisisndo aphinde abe mkhulu ngokweqile.
Abathengi bayelulekwa ukuba baphathe konke ukufakwa kukagesi njengokunomlilo ngaso sonke isikhathi sokuphazamiseka njengoba ugesi usuke ungabuya noma yinini.
Iminikelo kumle ihambisane nezidingo ezihamba phambili zezempilo eNingizimu Afrikha.
Lona wumyalezo iqembu lezakhamuzi ezinomuzwa ezifuna ukuwudulisa ezigebengwini ezethilileka emigwaqweni yase-Newlands East.
Ukulahlekelwa ngabasebenzi abasemqoka kube nomphumela omubi eGatsheni, kodwa, abasebenzi abakhona benze umsebenzi oncomekayo ezikhathini ezinzima.
Njengamanje akukho ukusilela emuva ngasekuphathweni kwezimpahla ezinkulu.
Isethembiso sezimakethe zamahhala asisho lutho uma izigidi zingakwazi ukufunda nokubhala futhi zilambile, noma zibulawa yizifo ezingagwemeka.
Njengoba umuntu ngamunye enokuningi angalahlekelwa yikho ngenxa yezinkinga zomsebenzi, unesibopho esikhulu sokumisa lezi zinto ezimbi ezenzekayo kanye nokuxazulula izinkinga.
Izingxoxo zomhlaba kulokhu wukwemukelwa ngendlela, kanti le ngqungquthela iyintuthuko emukelekile, kanti ikhumbuza labo ababamba iqhaza emhlabeni ukuthi ukuqedwa kobuphofu kuyinto ebalulekile.
Isu le-LFA ekuhleleni iphrojekthi lusekelwe embangeleni-nasemphumeleni kwezinto ezibekiwe, noma ekungeneleni njengoba kukhonjiswe ngezansi.
Akukho kulokhu okubhekana nomthelela kuhulumeni.
Ukwazisa imenenja yesikhungo ngaphandle uma nayo ithinteka.
Kwesinye isikhathi, ngenxa yendlela abezindaba abasebenzisa ngayo izihloko, kwakheka isithombe sokuthi uhulumeni uphendula kuphela uma kunesimo esiphuthumayo.
Leli su lokungahlanisi izinto lihambisana nokwakhiwa kwe-internet site ephethwe kahle nenokwehlukahlukana.
Othisha basebenzisa imidlalo, imisebenzi yokulingisa, amaphrojekthi kanye nokulingisa ukusiza intsha ukuba iqonde ngomnotho kanye namabhizinisi.
Izinkinga ezisanda kuba khona ngohlelo lwe-e-NaTIS seluholele ezinkingeni enkabeni yedolobha.
Ngisanda kubanika inkulumo okumele ilalelwe bese ibhalwa phansi ezikhungweni ezehlukene kwaphela nje.
Ukuxhumana nomndeni njengethuluzi lokuvimbela, ukuqinisekisa ingane ayingeni igxile ohlelweni lwezibalo.
Ukuqubuka kwe-Meningitis kujwayelekile ngezikhathi ezomile kusukela ngoZibandlela kuya ngoNhlangulana.
Uyelulekwa ukuba uhlale unohlu olunenkomba lolwazi kanye nemininingwane yokuxhumana.
Kule modeli iphothifoliyo ka-SABC iyohlala ifana.
Njengoba uzivezile ukuthi wawuhlala kwigrendistendi esenyakatho.
Uphinde ube nohlelo lwe-DDR, ukuhlanganiswa kabusha kwezwe, nezinye izinhlelo lapho uPrime Minister akhuluma khona ngohlelo lokubeka phansi izikhali okwakumele lufezwe.
Ukuhlinzeka usizo lwezobuchwepheshe kanye nokuqeqesha ekusebenzeni kokuhluzwa komnotho omncane.
Izingxoxo zaqedwa kwafakwa i-oda leskena lemithwalo yokuwala eThekwini.
Lolu wuhlu lwemithombo ephambili kanye nongathintana nabo abangakusiza uma unentshisekelo ekuqaleni ucwaningo lwezobunjiniyela noma ibhizinisi lentuthuko.
Ngicabanga ukuthi ngizosebenzisana kahle notolika.
Imbangela enkulu yokubulawa wumdlavuza kubo bobubili ubulili iyaqhubeka nokuba wumdlavuza wamaphaphu.
Ngizophinda ngidlulise ukubonga kwami ngaleli thuba.
Yenza isifungo esimayelana nanoma yikuphi ukuboshwa kwaphambilini okwake kwenzeka.
Kanti kaningi ngehlisa inombolo yezilwane kanye namasu ukwehlisa ukuhlukumezeka kakhulu.
Ukudidiyelwa kwazo zonke izinto eziwulwazi ukuveza ukugubha i-African Environment Day.
Kuphinde kuqhubele phambili ukukhethwa nokuqokwa kwamakomidi okuhlola amabhuku.
Ulwazi oluyilo : Uma nje esethole imali, uyanyamalala.
Ngangiphethe ngase ngiba nosigaxamabhande abangisizayo.
Izingane, ikakhulukazi izingane ezincane, zingaba nokuthelela abantu isikhathi eside.
Ngicabanga ukuthi bonke abantu asebethule ubufakazi lapha sebezivezile izinkomba.
Izinhlelo zesigcinamagugu zifaka nokuyivakashela bese kutholakala izifundo ngezamasiko, umlando kanye nendawo.
Kunzima kakhulu ukulawula njengoba imelene nezinto zokubulala izinambuzane.
Kumele ekugcineni ifakwe kuyo yonke indawo kodwa ingasetshenziswa kuqala endaweni okubonakala ukuthi kujahekile kuyo.
Igatsha le-EMS lihlela futhi libamba iqhaza ekuqaliseni okuhloswe ngakho ukubhekana nezidingo zezimpendulo ezihamba phambili zokumbiwa kwesihlabathi okugxile endaweni yase-Schaapkraal.
Ukuhumusheka kuchaza ukuthula abasebenzisi abaqonda ngakho ulwazi lwestathistikhi ngokuhumusha i-metadata ekhona.
UMnu Lax ngicabanga ukuthi ufuna ukubuza umbuzo owodwa.
Yena nama-Proteas baqopha umlando ngokuba abokuqala ukuwina kokubili i-Test kanye nama-limited overs bebhekene ne-West Indies e-Caribbean.
Imeya yoMkhandlu waseThekwini ifisa ukwedlulisa ukudabuka emndenini wkwaKunene nasesizweni sonke jikelele.
Abajabulisayo bagida ngalapho umphakathi wawuhamba ngakhona futhi ubambe iqhaza.
Kungabe wabona izisebenzzi zakwa-Wolf zenza okufanayo?
I-WEBSITE yakhelwe ukusiza abayisebenzisayo ukumaketha izimpahla abazisebenzisayo abazilahlayo kanye nokuqhubekisela ukufanisa nabasebenzisi, abasebenzisa kabusha nabaqoqa osekulahliwe.
INingizimu Afrikha iyaziqhenya ngokhetho lwayo.
Njengoba bese ngishilo ezinye izinto sizisulile.
Bahlala emgwaqweni olandela lowo okukhona kuwo indlu yami.
Ngenxa yokuthi ucabanga ukuthi kunodonga olukhulu oluvimbela ukuqalisa ukusebenza kwesinqumo esithathiwe.
Kodwa, siphakamisa ukuthi ucwaningo ngalezi zinsolo neziphakamiso ezikulo mbiko azinasisekelo kanti azilona iqiniso.
Njalo ngenyanga, i-Statistics South Africa sishicilela izithasiselo zezimali, lokho okufaka ne-consumer price index (CPI) kanye ne-producer price index.
Lesi sigaba sihlinzeka ukubheka usuku nosuku emisebenzini yemihlangano ye-CSD.
Kwakungafanele kwasekuqaleni ukuba kuvulwe isango kungeniswe abantu.
Uhlelo lokufukamela luyiphrojekthi esazanywa kanti sinesiqiniseko ngempumelelo yayo ekuthuthukiseni ukuthuthuka komnotho uye emazingeni aphezulu e-Western Cape.
Izibalo zakamuva nje zikhombisa ukuthi osomabhizinisi besifazane bafaka isandla emnothweni waseNingizimu Afrikha njengabanikazi bamabhizinisi kanye nabadala imisebenzi.
Ukusebenzisa indluzula kuka-Israel nokujezisa bonke abantu base-Palestine kanye nabase-Lebanon kuphula umthetho womhlaba kanye ne-Geneva Convention kanti kungabizwa "ngamacala empi".
Masingazami ukuchaza nokuchaza kabusha ukubaleka.
Izikhungo zidinga ukuba zemukele incazelo echaza kangcono ingcuphe endaweni ethile.
Umthamo oyiwo wezohwebo nezimali okumele zikhokhwe zisikaza umthamo obekiwe.
Funda imitha ubhale phansi zonke izinombolo ezisemitheni.
Amasu aqondile abekwa phansi kuleyo naleyo nhloso.
Kungalengisa isicelo sokuqala esishiwo kunoma yisiphi isimo engasihlonza.
Amabhizinisi ahlonzwa njengabahlinzeki bendawo yesikhathi esifishane, isib. amahhotela, ama-bed and breakfast, amaloji namasheleyi.
IBhunu kubikwa ukuthi lithanda ukuba lodwa nokuthi libe ngaphansi kwengcindezi, kanti ukungaxhumani kwami kakhulu neBhunu akusho ukuthi uzama ukuzibulala.
Ukulungisa imithombo yangaphakathi kanye nezinhloso ohlakeni lokuvimbela amacala.
Uzobe egqoke okokulalela emadlebeni ukuze ezwe ukuthi abantu bathini ngaphakathi enkantolo.
Sihlalo, angikholwa ukuthi sizogxila kulelo phuzu.
Umkhiqizi wokudla kwezilwane okulungisiwe ikakhulukazi izilwane zasepulazini, lokho kufaka okuxutshiwe nokushubile, okufakwe ushukela noma ifolishi nokumele ukudla.
Okufaka amaphuzu abalulekile eMnquma lapho kunezimoto eziningi, ibhizinisi, imboni kanye nemisebenzi ezindaweni zokuhlala lapho kungenzeka khona.
Ukuxazululwa kokungezwani kufaka nokubuyiselwa koMhlaba namasu okuhlala kabusha.
Singakhululeka sazi ukuthi singakwazi ukuhlangana namuhla ebusuku, siqhamuka ezindaweni ezingafani zezombusazwe, bese sihalalisela inqubekela phambili ekukhuliseni intando yeningi.
I-Stats SA iyaxolisa kakhulu ngakho konke okungalungile okungadalwa yilokhu.
ICLEI - i-Local Governments for Sustainability iyinhlangano kazwelonke yamadolobha, amathawini kanye namazwe azinikele ezintuthukweni emile.
Ngiyindoda esikhulile kanti ngingumeluleki wonogada kanti ngihlala e-Goodwood.
Izingane ziyathanda ukuhlola izinto zizitholele ukusebenza kwazo ngokwazo.
Ungasuki esihlalweni sakho, hlala phambi kombhobho.
Sebenzisa ukuxhumana kanye nolwazi ngezansi ukuthola nge-CoastCare.
Ukuqinisekisa ukuthi iNhlangano ihlinzekwe ngesisekelo ngesikhathi nangendlela engaqageleka nemithombo eyidingayo ukwenza okulindeleke kuyo.
I-Green Paper ibeka uhlelo lwezinguquko ezibhekana noshintsho lwezikhungo kanjalo ne-HRD.
Kuyinhloso yethu ukuthola amazinga okwaneliseka akhula kakhulu ngokuhlinzeka imisebenzi eyikhwalithi.
Ukubaluleka kokubambisana kokusebenza esifundeni kuhlobene nokuba ntekenteke kwesifunda njengomphumnela walezo zindaba ezinomphumela ongemuhle kumumo womnotho nenqubekela phambili.
Yebo Mnumzane ngokuvuma ukuthi benza okuphambene nomthetho.
Engingakusho ukuthi ngiyabonbga ngokwesekwa kanye nokunakwa kwe-Cape Town ngabantu bomhlaba.
Ake ngibuyele kancane odabeni olukwi-ajenda.
Ukuzwana phakathi kwalesi sikhungo sokukwazi ukwenza umsebenzi kanye ne-Research Chairs Initiative eyisibonelo sokuthi sinethemba lokuthi ingaholela ekubambisaneni.
Umumo wokudla, ikakhulukazi ezinganeni ezincane, kuyoba ezinye zezinkomba zokuphila kahle emphakathini kanye nomphumela wamaphrojekthi e-RDP.
Ukuletha imfundo ngezomthetho kanye nokuqeqesha kulabo abasebenza nabasafisa ukusebenza ngomthetho kanye nokuqeqesha okuqhubekayo kwezisebenzi zomthetho ezisanda kuqashwa.
Ukuhlanganisa nokwenza imisebenzi eyenziwayo njengengxenye yabakhiqizi yezinhlobo ethile yokudla ichazwa kweklasi lokukhiqiza lolo hlobo lokudla.
Ukuba saluketshezi nokungqubuzana kwezombusazwe e-Western Cape.
Kwesinye isikhathi, amaqembu ezigebengu angena ngale kocingo lwesikole kanti ubugebengu emphakathini buchithekela esikoleni.
Namuhla izwekazi lethu seliqalise ukuzethemba ngekusasa elihle kanjalo nezwe lase-Afrikha.
Sihlalo ngizodlulisela kuSheila ukuba aqhubeke.
Ukweseka kufaka nokweseka ngocwaningo kanye nokuhlola, ukusizakala ngobuchwepheshe nokweseka kokuhlahlelwa kwemali ngokuqondile.
Emva kweminyaka eyishumi, abesifazane abadlala ibhola lezinyawo kwakucatshangwa ukuthi ukuthi bayinhlekisa futhi besolakala ezindaweni eziningi kwizwekazi lase-Afrikha.
Kwesinye isikhathi babopha abantu ngoba besola ukuthi benze amacala.
Amakhono abo azothuthukiswa, kanti bazoqeqeshwa baphinde bagqugquzelwe ukuthuthukisa umoya wokunakekela ezinye iziguli.
Abanye bathi bangama-mestizo, noma izinhlanga ezixubile zabavela e-Spain kanye nase-Indian.
Le misebenzi eyeqa imingcele yamazwe iqinisekise ukulunga kwesu lethu entuthukweni esesifundeni.
Njengoba i-UNSG ishilo, ngeke sikwazi ukuqhubeka ukuthola lokhu uma singanakho ukuzinikela kwezombusazwe.
Uma sibheka lokhu Somlomo, unyaka ozayo uyobona ukusebenza kwethu emkhankasweni wokwakha ukuthuthuka kwentando yeningi.
Kungani wakhetha evulekile kulowo mdlalo?
Wasebenzisa leli thuba ngosuku lwakhe lokuqala ehhovisi ukuveza ukuzinikela ekubambeni iqhaza oxolweni lwe-Arab-Israeli, kusho okhulumela i-White House uRobert Gibbs.
Njengoba ngishilo, ukwakha ikhaya labo bonke abantu akuwona umdlalo, kanti asizimisele ukukhwixa imikhono ukuzama ukwenza lokhu.
Ngokukhethekile, sixoxisane ngezombusazwe kuqala bese sikhuluma ngokubhala uMthethosisekelo - okuvamise ukwenzeka kwamanye amazwe.
Labo abafisa ukubhekana nomkhandlu omncane wasekhaya kulolu daba, bangagcina isikhathi sokwenza lokho ngokurejista emahhovisi alo mkhandlu aseduzane ngaphambi kwesikhathi.
Kodwa, ukuhlangabezana nale migomo kungumsebenzi oqhubekayo nokhathazayo.
Ukuhlanganisa noma ukwenza imisebenzi eyenziwa njengengxenye yomkhiqizo yezimpahla ezehlukene ezehlukaniswe ngamaqembu alezo zimpahla.
Umumo wabampofu useqholweni lwalokho esihlele ukukwenza.
Ngiyabona ukuthi wayembona ngesinye isikhatho.
Ukuze uthole isithombe esigcwele ngokwenzeka komasipala, lonke lolu lwazi kumele luqoqwe, luhlanganiswe bese luhluzwa.
I-Artwicar iwuhlelo olunezingxenye ezehlukene lwe-civil engineering, ukuphathwa kwamaphrojekthi kanye nohlelo lolwazi oluthlakala e-East London.
Ukubheka inhlolombono yomkhakha webhizinisi kwaphucuka ikakhulukazi ezinkampanini ezincane neziphakathi nendawo.
Umkhankaso uzozama ukufaka yonke imikhakha yomphakathi ukuqalisa ukuguquka okukhulu kwezinga lokufunda ezweni.
Izithunywa - ukwedlulisa isibopho noma ukwenza imisebenzi eyenziwa wumuntu ongenalo igunya elikhulu esikhundleni sakho.
Ohulumeni bomhlaba bazinikela ukuvikela izindawo ezinamanzi.
Uhlelo lufaka zonke izikole zamazinga aphansi kumakhwintili okuqala nawesibili.
Wabhala izincwadi nge-Namibia, ngamalungelo abantu waphinde washicilela nge-Pan-Africanism.
I-SciFest Africa ihlose ukuqeda ukungaqondakali nokwakha imiqondo emisha ngesayensi, ezobunjiniyela kanye nobuchwepheshe, ikakhulukazi intsha.
Uma izithunywa zingenayo ikhanethi, kuyodingeka incwadi evela emnyangweni wezangaphandle.
Ucwaningo e-Afrikha selushintshile lwaba yibhizinisi elididiyelayo.
Ukuhlinzeka amathuba amaningi kwabesifazane abasebenzela uhulumeni ukuze kudingidwe kuphinde kwabelwane ngezindaba ezithinta abantu.
Ukuqonda okukhulu ngezinkinga ezibhekene ne-DCS kubonakala ngokuzimiselka ukusiza ukubhekana nezinkinga.
Uhlelo lokuthuthukisa ingqalasizinda yethu lufaka isandla ekuguquleni umumo wezomnotho ngokuhambisana ne-ajenda yokunweba ukubamba iqhaza emokhakheni ephambili yomnotho.
UMthetho we-Truth Commission uthi uhlelo kumele luphathwe kahle.
Ohulumeni bebefuna ukuphucula imboni yamafilimu kanye nomabonakude lapha ekhaya ngohlelo lokuxhasa, ukulethwa kwezibopho zomphakathi kubasakazi, amakhotha engqikithi yasekhaya, kanye namafomu entela nokwehliselwa imali ekhokhelwa umasipala.
Labo abanesibopho salesi sibhicongo kumele baboshwe baphinde bashushiswe.
Azigcizeleli kuphela isidingo sokubamba iqhaza emkhakheni kahulumeni, kodwa kuphinda kugcizelele isidingo sokwehlukanisa ohlakeni lokweseka.
Ngaphandle kokwetshiswa okusobala, kudala izinkinga eziningi emva kwempi.
Amagedlela kumele agcwaliswe ngamanzi ozowadinga kuphela.
Abaholi base-Iraq bavamise ukuthi bathi abafuni izwe lihlukaniswe, kodwa sithola ukuthi abaholi base-Shia kanye nase-Kurdish bazinikele kancane ekubuyisaneni kwezwe.
Hhayi ukuthi amadoda awakwenzi - kodwa abesifazane bakwenza kakhulu.
Impela, isiqu seNingizimu Afrikha ifakwe ekwaziseni umthamo nokuhloniphana, nokubekezelelana nabantu esiphila nabo.
Ngingathanda ukunamukela, uma kunokungabaza, ukuba niyivule njengoba nenza njengamanje.
Amaphoyisa e-SAPS asiza izinkampani eziyisihlanu ekuhambisaneni nemithetho ebekwe yinqubomgomo yokusebenza kwezwe kanjalo nemihlahlandlela.
Inombolo yezindlu zangasese ehlinzekelwe umphakathi nokuhlala ebhilidini kumele kube okwanele ngokuhambisana nethebhula ngezansi.
Uma okudingekayo kwedlula okuhlinzekiwe , amathikithi yemidlalo ekhokhelwe kanye nezigaba zamathikithi ziyokhishwa ngokungahleliwe ngalesi sikhathi.
Uma sibheka isixazululo, u-Ahmadinejad wathi lezo zenzo zingafaka izinhlaka zaphesheya odakeni bese kuqeda ukwethembana kubona.
Amakhono okufunda kanye namasu okubhala ukuhlolwa : isifundo sezitshudeni zase-Cedara College.
Ngizonika inkulumo yokuvala kusasa, kodwa siyabonga ngendlela umhlangano ohambe ngayo kanye nezimpendulo enizinikile.
Unyaka nonyaka osebenza emtapweni wolwazi uzungezisa izihloko ezibhalisiwe kanye nezihloko ezintsha.
I-Binational Commission iveza izibonelo zobudlelwano obuhle bezombusazwe iNingizimu Afrikha enabo ne-USA.
Namuhla ekuseni, sivule i-IBSA Summit sakhuluma ngezindaba eziningi ezibhekene namazwe amathathu esibambisene nawo, iNingizimu kanye nezwe jikelele.
Amaqembu ezempilo yesifunda ukugada kanye nokuhlola imisebenzi ye-MCWH ayokwakhiwa ngokuqeqesha, nokuhlela kabusha uhlelo lolwazi ngezempilo.
Ngingathanda ukuba ngesinye isikhatghi ukukukhombisa isithombe sikaKatiza Cebekhulu, sasinaso kodwa ngizozama ukukutholela sona.
Iningi leziphakamiso latholakala emva kokuhlangana uNgqongqoshe wakhetha ukuqamba kabusha izibhedlela emadolobheni asesifundeni ezikusona.
Ukuhlinzekwa, ukudilivwa, ukufakwa, ukukhonjiswa kanye nokukhomishinwa kwamalambu amathathu akusilingi ase-Karl Bremer Hospital.
Ngiyesaba ukuthi amagama asetshenziswayo agxile kwirekhodi ngalesi sikhathi.
I-Afrikha njengezwekazi libhekene nengwadla ekuthuthukisweni kwezindaba zabasebenzi.
Abukho ubufakazi bocwaningo ngokusokwa kwabesifazane nokusikwa kwezitho zabo zangasese, nakuba kunezinsolo kweminye imiphakathi.
Kungenzeka, kodwa ukuthi i-penicillin akusona isidakamizwa esikhethekile uma kuza ekwelapheni ithumba.
Kuyaphakanyiswa ukuba abahlala isikhathi eside eSingapore bagonyelwe i-hepatitis B.
Umehluko nalabo abazonda ukuthi abakwazanga ukusebenzela i-SABC ngenxa yobandlululo oludla lubi lapha.
Ngakho-ke, konke ukungenelela kwethu kuqondiswa kuphinde kube nolwazi okudalwe yinqubomgomo yobuphofu kanye nemizamo yokushintsha izimo ezikhathini ezimbi esifundazweni.
Uhlelo olufaka nobudlelwane kanye nokuphilisana kwezitshalo, izilwane kanye nendawo engaphili.
Ngizombuza, ungikholwe, uma ngithola ithuba.
Ulwazi ngokuhbaluleka kokuvakasha kanye nezindawo zokuvakasha e-Cape Town.
Ukwebiwa kwamareyli amabhriji akukakanciphi kanti inkinga ngeke ixazululeke kuze kubuyiselwe i-aluminiyamu.
Lokhu akuyona into eyacatshangwa ngosuku olulodwa.
Amandla amaplathuni kanye nezigaba, okukhulunywa ngakho ngezansi, kuyoncika empumelelweni yokukhetha.
Ukwemukela okunwetshiwe ukuba siqinisekise ukuzwana kwesikhathi eside phakathi kwamazwe kanye nabantu, kodwa ngokucacile kudephisa kuphinde kukhulise lobu budlelwane.
UMlungisi Ndhlela ukhethelwe ukuba umeluleki ngenqubomgomo kuMeya kanye noSomlomo.
Ngaso leso sikhathi, imizila yokuhambisa impahla eduze nase-Somalia iyaqhubeka nokuba nobungozi ngenxa yokwanda kokudayiswa kwezimpahla ngokungekho emthethweni.
Ekugcineni, sizimisele ukuthi noma yiluphi udaba olwaholela ekuhoxeni kuka-GoSS kuhulumeni wobumbano lubuyiselwe ohlwini lwezihloko okukhulunywa ngazo.
Yebo, yiliphi iphuzu ofuna silibuze kufakazi?
Izinhlamvu zesibhamu kukholakala ukuthi zantshontshwa e-Lohatlha Military Base.
Manje ungayithatha yini imiyalelo yokuthi labo bameli bayotholakala nini phambi kwethu uma besizokuvumela ukuthi lihlehle icala.
Ubudlelwano obuqinile kwezomnotho phakathi kwamazwe ethu omabili buzogalela ngokuqhubekela maqondana nokwengeza ukugeleza kohwebo phakathi kwamazwe omabili.
Esitolo sethu esingaphakathi sezihlalo ezinamasondo sidayisa, sikhande futhi siqashise ngazo zonke izinhlobo sezinto zokusiza abakhubazekile.
Uthe ngaphandle kwengqalazinda ezinzile yemigwaqo, ojantshi bezitimela, izikhumulo zamabhanoyi kanye namachweba, izinhlelo zokuthutha ngeke zikwazi ukuhlangabezana nemigomo yokuqeda igebe phakathi kwabacebile nabampofu.
Silivallile igama lomsunguli kodwa Mnuz X - uma singambiza kanjalo, uthe uMnuz X sengathi bonke bayamesaba u-Gatiza Cebekhulu.
Abathanda ukuthenga bangazibhidela lezi zindawo ngenani lentengo elihambisana nalelo okudayiswa ngalo, futhi ngaphansi kwezimiso zemithetho ethile kanye nemigomo emayelana nokuthuthukiswa kweziza.
Ngelishwa lawo maphepha asayiniwe awekho lapha kimi, kodwa sebefakazile ngaphambili, banginika udaba baze basayina nezifungo.
Ngaphansi kwe-PMC kazwelonke bekukhona ama-PMC ezifunda ahlanganise umsebenzi wamayunithi ngaphakathi ezweni, akhiwe yizikhulu zombusazwe, zamasosha kanye nezokuvikela.
Okubhaliwe ngokusemthethweni Mnuz Nadel ukuthi iqophe ingxoxo emayelana nedina.
Sihlalo, ulwazi engingaludlulisa, seluvele lushiwo futhi ngabikelwa ukuthi seludlulisiwe.
Ngaphansi kwesimo sokunika amandla uhlaka lwenqubomgomo yolimi esifundazweni, ohulumeni bezindawo bazovumelana ngalolo olusetshenziswa ikakhulukazi ezindaweni zabo.
Ukuvumeleka kokufaka isikhalo ngokusemthethweni uma unganelisekile kushiwo.
Usekela Mongameli ukugcizelele ukubaluleka kokubamba iqhaza ezakhiweni eziningi zombusazwe emcimbini wokuqopha ibanga eselihanjiwe, kanye nesidingo sokuthi bonke abaseNingizimu Afrika bahlangane basekele umgomo kazwelonke.
Isifo i-Tetanus - ukugoma kuyakhuthazwa uma sekudlule iminyaka engaphezulu kwemibili wagcina ukunokolota.
Siyabonga Mnuz McAdam uma uthanda usungaqhubeka.
Okuphangwe ngenkemba kuyobuya ngenkemba.
Kukhona izibonelo ezimbili kuphela zokuthi i-Millenium Bug isizoqala kanjani ukuncinza.
Mayelana nezokuhamba emoyeni, izingxoxo zakamuvanje eziphathelene nokukhululeka kwezinsizakalo zomoya zizobonakala ngokwanda kokuvama kanye nokuvuleka kwemizila emisha phakathi kwamazwe omabili.
Ukuyeka imoto emile iduma umzuzu owodwa kudla ubungako bukaphethiloli obulinganayo nowokuyisusa ihambe.
Abakhangisi abamkantshubomvu ikakhulukazi labo abakhangisa izimpahla ezibizayo bathole ukuthi ukunamela lokho abakukhangisayo sekuyehla, okwenze behlelwa ngumdlandla wokuqhubeka bekhangisa ngale ndlela.
Umnyango uhlela ezinye izifundo ngoSepthemba ezizofaka lezo zifundo ezisalile.
U-Gill Marcus uqokwe waba yisekela lomphathi we-South African Reserve Bank.
Isikole iSinethemba Secondary singesinye sezikole kweziningi, ningi okungenzeka zikhulule ithalente elihle kakhulu kodwa ngeke, ngenxa yokungabi khona kwamasu.
Wakha wase eletha uhlelo lokunakekelwa emakhaya i-Amakhaya Home Based Educare programme egcizelela kakhulu iqhaza labazali kanye nokuhlanganyela kwabo.
Sacaphuna kulokho okwashiwo ngu-Ismail Chaudhury waseNdiya ukuthi: uhwebo sekuyilona izikhulu zohulumeni ezizikhathaza ngalo yonke indawo, amaqembu epolitiki manje asezinake kancane izidingo zabampofu.
Kumele kutholakale imvume kwa-Metro Electricity ngaphambi kokumisa izikhangiso endaweni lapho kuhamba khona izintambo zikagesi.
Izimemo seziphumile kodwa ngicela uqaphele ukuthi isishayamthetho saseNyakatho neNtshonalanga zingamumatha inani labantu elimbalwa.
Bahlelwe ngononina ngaphansi kwesigatshana esifanayo njengalezo zakhiwo ezenza lokho kupakisha ngezinga elibabazekayo zengeza ezenzweni zazo ezisemqoka.
Vele, kumele umuntu acabange ngobuningi bezizathu zalokhu kubambisana.
Ngale kokusizwa ngezimali ze-KKNK, i-PGWC nayo iyasiza emizamweni yokujulisa amazinga okuhlanganyela okuvela kuyo yonke imikhakha yabakhuluma isiBhunu kulesi sifunda.
Abasifazane abasebasha abasebenza ngezibalo abavela emazweni athuthukile bangacatshangwa ezikhathini ezingavamile.
I-WM iyafundiswa njengesifundo esihlanganisa isidingo zembhoni.
UMnyango wokuThuthukiswa koMphakathi usulwandisile usizo lwasezinkantolo i-probation services ngokuthi yandise isibalo sezikhala zomsebenzi kanye nezokuqeqeshwa.
Wathi sebekucabangile lokhu ukuthi kungenzeka kukhinyabeze kakhulu futhi yilokho kuphela.
Lezi zikole zikhuthaze izingane ukuthi zibhale izinkondlo, amaculo kanye nemidlalo ephathelene nokusetshenziswa budedengu bezidakamizwa kanye nemiphumela yakho.
Mhlawumbe uMnuz Nyaluza wazi kangcono kunathi sonke, uzofika azositshela.
Sihlalo, njengoba sengishilo, ngesikhathi sezimbizo zomasipala nathi siyaxhumana namakomiti amawadi.
Isonto laseLuthela i-Christ The King: Ngenxa yendawo yalo ephakeme, leli sonto libonakala kahle ezingxenyeni eziningi eziseningizimu yeTheku.
Mayelana nesayensi nobuchwepheshe, la mazwe amathathu anezivumelwano zesayensi eziyisithupha ezisebenzayo eziyi-biotechnology, i-HIV ne-AIDS, umalaleveva, ne-nano-technology ne-oceanography nesifosofuba i-TB.
Siyikhiphile imiyalelo edingekayo kula maphoyisa kanye nakweminye imikhakha yezomthetho ukuthi kwenziwe konke okudingekayo ukuqeda kanye nokubopha ababulali.
Abazali bakhe bobabili basaphila kanye nazo zonke izelamani.
Izisetshenziswa eziphambili zokuhlola zithengwe eJalimane ukuze zisize ekuhloleni ukufaneleka kokuhamba emgwaqweni kwazo zonke izinhlobo zezinto zokuthutha.
Kubuye futhi kukhombise ubudlelwano phakathi kwamaphoyisa i-SAPS nomphakathi.
Ukukhuthaza ukuzwana phakathi kukahulumeni kanye nabanogqozi kanye nabathintekayo ekwenzeni le nqubomgomo ukuthi ikuqinisekise ukuzinza kwezemvelo khona izofeza ukuzinza kwezentuthuko.
Qala lokho ofuna ukufeza kanti bayokumangalisa ngobuhlakani babo.
Kanti yibo, futhi bebengekho abezempilo.
Lokhu kuzokwenza ukuthi ama-MPCC athathe iqhaza ebalulekile kakhulu njengengxenye yemizamo ebanzi kahulumeni odidiyele yokuletha izinsiza kanye nolwazi eduze nabantu.
Amaphoyisa abizelwa endaweni yesigameko kwathi lapho efika abona imoto ebalekayo yabasolwa.
Umongameli u-Thabo Mbeki wayehlelelwe ukuthi achazele umhlangano ngezingxoxo eziqhubekayo ayegunyazwe yi-SADC ukuthi azigqugquzele e-Zimbabwe.
Sihlalo, ngiyakuvuma lokho onakho embhalweni.
Okwamanje, intombazanyana eneminyaka eyishumi nesihlanu ihlaliswe endaweni ephephile e-place of safety.
Idilobha elizenzela udumo ngokubuswa kahle futhi liphethwe ngekhono.
Ukusekela uhlelo oluncike emithethweni okuboniswane ngayo kabanzi emhlabeni wonke olunamandla, olunempumelo futhi oluphakamisa ukulingana, luqhubekise futhi luvikele okufunwa ngamazwe asathuthuka.
Imibuzo evamise ukubuzwa ama-FAQ ngolwazi kanye nangokuphathelene newebhusayithi iphenduliwe.
Ukugxila ekuhloleni ikakhulukazi kwakusekuhloleni kokulandelela emahhovisi esifundazwe kanye nakwawamakhomishani endawo, kanye naseziteshini zamaphoyisa kanye nakumayunithi.
INingizimu Afrika njengamanje ibhekene namathuba anqala kanye nezinselele ezihlukile.
Silindele manje izithunywa ezizomela amazwekazi.
Amabhendi acula ijezi acula kakhulu kanti yonke inkudla iphithizeliswa ngokwenziwayo.
Ukuba negalelo ekwakheni amakhono emkhakheni wosomabhizinisi abancane ngenjongo yokwehlisa izinga lokungasebenzi.
Hammersdale, ukuthi ngangisebenza namaphoyisa, akuIona iqiniso.
Indawo esogwini lolwandle phakathi kwamagagasi amancane kanye namakhulu.
Abahlanganyeli bomklamo i-Siyanceda bakhethwa kulabo abahambela izifundomihlangano.
Ngifisa ukukukhuthaza ukuthi ubhalisele ukuhlolwa kokuchibiyela ngonyaka ozayo.
Ukukhomba izindawo ezibuthakathaka kanye nezintekenteke zabaholi abayizitha; ukudingisa kanye nokugquma ejele ngaphandle kokuqulwa kwecala.
Unkosikazi asebahlukana naye uhlale izinsuku eziningi esibhedlela esisedilobheni ngaphambi kokuthi akhishwe.
Izichibiyelo ezicelweni zokuzikhalela -ukufaka esikhundleni sesinye isivumelwano esinye - ukunqunyelwa -noma ngabe isicelo sokuzikhalela sichitshiyelwe kuletha isikweletu esinqunyiwe.
Izingozi zokushayisana ngephambili -nangemuva: ukujaha kakhulu esimweni esithile; ukulandela eduze kakhulu kanye nokukhathala komshayeli noma ukushayela udle amanzi amponjwana.
Uthola i-cypromethrine nokunye okusetshenziselwa ukubulala omiyane njengesibonelo.
Ukujabula kwakungakapheli, kanti nokulindela ngabomvu kwakhula, kuzomenyezelwa amalunga athathiwe angena emathimbeni ka-SAPS National Team naku-Presidential Team.
Iningizimu Afrika yamemezela ukuthi yenelisiwe ubuqotho bohlelo lokugunyaza abathengi i-CITES yaseShayina naseJaphani yokudayiswa kanyekanye futhi kanye zwi amazinyo ezindlovu ayeqokelekwe.
Ukuxoxisana nochwepheshe kanye nomphakathi kumele kwenziwe ngcono futhi kuqiniswe.
Inhloso eyokuthi izinhlangano zezenkolo kanye nezomphakathi kumele zixoxe ngeqhaza lazo ekufundiseni ukubekezelana kanye nokuphendula esimweni esibucayi esifana nesamanje.
Lokhu kuzoholela ezinguqukweni ezinkulu ezindleleni zakudala zokufundisa futhi kuhlanganisa namanani abafundi: uwaqhathanisa nenani labasebenzi.
Izikhathi eziningi lapho amayunithi noma imkhakha yosizo lwezempilo ethole ukunconywa kakhulu wumkhandlu we-National Productivity Institute kukhombisa izinga lokukhiqiza eligciniwe.
Ukusebenza kwezomnotho kubonakala kuphansi, nemali engenayo ngomuntu ngomuntu isilele emuva kwaleyo eholwa ngokuvamile ngabaphakathi nendawo ngezinga lezomnotho emhlabeni wonke, uhlanganisa namazinga aphansi okutshala izimali.
Uhlelo lwethu lwezomthetho lube negalelo elikhulu ekwengezeni isithunzi sezwe lethu kanye nabantu balo.
Umpheme wezihlahla ohlangene phezulu ekhanda unika umhlaba wakho umbala oluhlaza ngaphansi kolwandle, wenze nokusazindengezi ezimakhwifikwifi zokukhanya ezibangwa yimisebe yelanga ehlaba phakathi kwamahlamvu.
Izikhulu ezingochwepheshe zizohlala emazingeni aphakathi kanye nakwaphezulu ukuze zinakekela abathunyelwe kuzo.
Lesi sifunda sinamanzi angaphezulu kancane kokuthi abiwe kanti kwezinye izindawo amanzi angaphansi akhushulwayo azodinga ukuthi ancishiswe.
Uyena ekuqaleni owayephethe, ngesikhathi sokwakhiwa kwe-Delta G wase eba ngumphathi ka Corrie Botha esikhathini esingaphambi kokuthi ashiye emkhakheni wokukhiqiza.
Yebo, kungenzeka sekuyisikhathi esidala.
Siyidolobha elithuthukayo, futhi eliqhubekayo ngendlela esithokozisayo ngokumangalisayo.
Kusobala ukuthi ongcweti bethu benza umsebenzi omuhle kanti nami kuyangithokozisa ukukwazi ukubasekela ngenhliziyo yami yonke ngomgubho we-Occupational Therapy Awareness Week.
Namuhla iNingizimu Afrika kanye ne Indonesia akusesiwona amazwe aphethwe ngaphandle akusasa lawo kanye namasu abalulekile awo enqunywa ngabanye.
Yehlisa isidingo sokunezezelwa kwamandla kagesi ngokuthi wehlise umthwalo ngezikhathi lapho usebenza khona kakhulu.
Njengesikhungo esiqapha ezomnotho, i-NERSA sizoqinisekisa ukulingana kwendawo yokusebenzela futhi sivimbele ukuphathwa budedengu ngongxiwankulu.
Uhlelo kwe-Journey, wuhlelo olubandakanya ukufundisa intsha ingaphandle ngalokho edlule kukho.
Kwakukhona ngempela izinkulungwane ngezinkulungwane zamathikithi, ingabe kuyiqiniso lokho?
Ngiyakholwa kakhulu ukuthi isu lamasonto endawo, amabhizinisi emiphakathini kanye nezinhlangano ezingekho ngaphansi kukahulumeni, kuyohlala kusemqoka ukuze ama-CPF akwazi ukuqhubeka nomsebenzi wawo omuhle.
Isikhathi seminyaka emithathu yaleli Bhodi elikhona njengamanje sesiphelile ngokomthetho namuhla.
Kulungile, sabe sesinikwa umsebenzi futhi, bese kuyini lokho manje, emuva kokukhiqiza umbhalo ongathandeki.
Futhi, babona ukuthi la mazwe amathathu anezomnotho eziphilayo kakhulu kanti emazwekazini awo amancane anomthela othile.
Ukubuyiselwa kwesimo sobuntu babo kuphenduka kube wumsebenzi osemqoka kakhulu ekuvimbeni laba abantu asebecebile kakhulu ekutheni baphenduke babe ngabantu abangasakwazu ukuphilisani kahle nabanye.
Lo mdlalo we-FIFA ozayo ubanga ukuthi izibukeli zibeke izimoto zazo ezindaweni ezikhethiweyo bese zihamba noma zithuthwe yizimoto eziziyisa enkundleni yezemidlalo , kwasho owomnyango.
Bayahamba abenqeni, bebhekise amakhanda phezulu, bengasesabi ukubhekana ngqo nalabo abafuna ukuzibeka njengothixo.
Siyabonga ukusenza sizizwe simukelekile ku-African Sports Movement.
Lolo bekuwulwazi enganginalo ngaleso sikhathi.
Uma sihlanganisa nokugubha kukazwelonke, ezinye isifunda zizosingatha imincintiswano yazo kanye nemigubho yamasiko ukukhumbula lolo suku.
Uma ufuna ukubona iphepha lenhlawulo yakho elibhaliwe, kuyomele ukuthi uziyele siqu emnyangweni wezokuthutha.
Iningi lemikhiqizo engekho semthethweni lithengiswa ngamanani entengo aphansi.
Kulokho esakubona uyakwazi ukuthi athi babengekho abantu ababenezibhamu.
Indawo ezungeze inkudla yezemidlalo ibiyiwe emuva kwesigameko sokudubula.
U-Zille wanezezela ngokuthi abakhokhi ntela abaningi bakholwa ukuthi ukunyuka kwentela kwenzelwa ukukhokhela inkundla yezemidlalo, "okungesilona neze iqiniso".
Noma yikuphi okumele kwenziwe akumele kuvunyelwe ukuthi kuphazamise umgomo wentando yeningi noma kuqhubekise ipolitiki yamaqembu.
Siyazithoba ngokusingatha i-ICD, eyenzekayo njengamane e-Sun City.
Igumbi lokulala ngalinye liphumela evulande obheke engadini.
Ithimba lokusebenza lasemaphoyiseni ase-Garsfontein laphuma laya kofuna izimoto ezintshontshiwe.
Hlanza injini nesisefo njalo bese ususa ukungcola okungadingeki ebhasikidini wokusefa.
Empeleni ezindaweni zohlala ozibonayo, ingabe uyazibona yini izindawo ezingenamuntu?
Uma kungamamitha akukhokhisa ngaphambili, imitha liyobala imali ngamayunithi.
U-Lauren uqale ukuzifundisa yena ukutshuza ezinyangeni ezingu-4 ezidlule, kanti ufisa ukwenza njengompetha ngelinye ilanga.
Abaqoqi bezimbali zama-orchids bendawo bahlangana ndawonye emunye nomunye bathenga uhlobo oluthile lwe-orchid ukuze baphambaniselane omunye nomunye ngokuzwana.
Imitholampilo izonikezela ngezifonyo kuzo zonke iziguli ezivakashela izikhungo zezempilo mahhala.
Ngifuna ukuthi kumele sikukhumbule ukuthi isidakamizwa i-Tik singanqotshwa, likhona ithemba.
Kukhona isidingo sokusebenzisa kakhulu kanye nangezindlela eziningi amachweba okudoba kanye nokuwanakekela okuqhubekayo.
Izimpawu kuleli gumbi lokufundela zizobhekiswa ngaphakathi A, kungajongwa kubasebenzisi bomgwaqo ngaphandle kwenxanxathela yezitolo noma isikhumulo zezokuthutha.
Imali engenayo enkulu ingatholwa ikakhulukazi ngabalimi bezimvu.
Kodwa bheka imiphakathi eminingi eyehlukile ehlala phakathi nendawo, futhi uzobona ukuthi idilobha lethu liluthathaphi ugqozi kanye nomfutho.
Sikhuthaza bonke ukuthi bahlanganyela ngokuzinikela embuthweni wokuhlenga wasemanzini.
Kuzoba khona izikhawu ezizovumela amaqoqo amele imikhakha eyehlukene ukuba abe khona ezinqoleni.
Sinezinkinga, njengesibonelo, e-Antarctica, ukuguquka kwesimo sezulu, nokusimama kwezemvelo lapho sizikhathaza ngekusasa labantu kanti nathi sinombono ofanayo lapha.
Ngicabanga ukuthi esifuna ukukuthola kuwe, Mnuz Braizblatt, ukuthi ingabe unayo yini inqubo yokubhekana nezinto ongakazibiki ukuthi unazo.
Izinto ezihlaselayo zibe zingezona ezendawo yizitshalo, izilwane kanye namagciwane angeniswayo ezweni, bese encintisana ahlule izinto zomdabu.
Umnyango wezemfundo unozwelo olukhulu esidingweni sokuthola ingqwaba yothisa abafanelekile abangangamandla awo.
Kodwake , uma umqamulajuqu ungenakufezwa, uzobe umkhandlu wezokuphepha usuphoqeka ukuthi uxoxisane noma uyaselula yini isikhathi noma cha.
Isikhuthaze ukwakhiwa kwechweba lokuhweba i-Durban Trade Point okuyisikhungo esinomthwalo wokusiza abahweni abasakhasayo ngokuthumela imikhiqizo yabo phesheya.
Yaphinde yathuthukiswa eminyakeni elandelayo kanti namaqhinga ayo aphenduka aba mabi futhi aba nodlame kakhulu.
Umsebenzi onzima wokuphenya la macala wethweswa u-Detective Inspector Nhlanhla Gwamanda osebenzela kubaphenyi base-Ladysmith Detective Services.
Kungenzeka ukuthi ngalezi zinhlamvu kwakuhloswe ukubulala abantu abangenacala ngesikhathi sokuqola kuhlonyiwe, kudunywa izimoto kanye nokugqekeza ezindlini, kusho u-Director Leshabane.
Ungathola yini ukuthi yiziphi izikole zomphakathi ezisendaweni yangakini ngokusebenzisa isikhungo sokufuna i-WCED Find-a-School search.
Babebangaki abantu ababekulezo zigelekeqe uma ungase uhlawumbise?
Imali encane eholwa ngabantu abaningi baseNingizimu Afrika iyona ebhekisiswayo uma kusungulwa amasu ezezindlu esikhathini esizayo.
Kusukela eminyakeni lapho lo mncinitswano ophakeme kakhulu wasungulwa khona, ukuqhudelana sekuye ngokuya kujiya, sekusesikhathini lapho ukufika esigabeni samanqamu sekuwudumo olukhulu, nokubonga impumelelo engachazeki.
Umsakazi i-SABC wakhiwa yizilimi ezingu-11, neziteshi ezingu-4 ezimiswe ngezohwebo bese isiteshi esisodwa sisetshenziswe uwonkewonke.
Namuhla okwenziwayo ngokwezenkolo okujwayelekile okuhlanganisa nomkhosi wonyaka wokuhamba phezu komlilo owenziwayo kuyo lendawo.
Ukudambisa ngolimi lezokuvikela akusho lokho.
Ngolunye uhlangothi, ukudlulisa isikhalo siye kuwo onke amajaji kuholela ezinkingeni, isib. abantu abasebenza ndawonye sebephikisana ngezinqumo.
Kanti isango owangena ngalo yilona yini elaliphukile, kuphuke umshini wokuligoqa?
Ukuphatha kukahulumeni wasekhaya okuzinzile okujonge kubantu, okugxile ekulethweni kwezidingo, nokuziphendulayo izidingo zemiphakathi.
Manxusa siyanemukela, futhi ngiyabonga kakhulu ngezilokotho ezivela kuMongameli Abdelazziz.
Kodwa ukwehlukanisa nomama wakho kwakunzima kakhulu kuwena.
Ukungakhokhelwa kwezinsizakalo ngenxa yokungafezwa kwezidingo noma ngenxa yesiko lokungakhokhi.
I-Ghana kwaba yizwe lokuqala ku-Sub-Saharan Afrika elathola inkululeko kanti lokhu kwaba nomthelela omkhulu emzabalazweni wokulwa nokubuswa ngabanye abantu.
Uhlelo lokunisela oluvele lukhona olungahambisani nokunakekelwa kwamanzi kumele luyekwe esikhundleni salo kufakwe uhlelo lokuconsisela noma lwamagwebo uma kuniselwa uma kunokwenzeka.
Ukuthuthukiswa kwenqubomgomo, ngaphansi kwenqubomgomo yezemidlalo nokungcebeleka kazwelonke, kanti abameli abakhulu kube yizinhlangano zezifundazwe kanye nezinhlangano ezinkulu.
Ukuxoxisana nabahwebi bendawo labo abanezisebenzi ezihlala kulezi zimo ezimbi kakhulu.
Nkosk Nkono, ubusukhuluma mayelana nokuthi - ngubani emndenini wakho okhuluma ngaye mayelana, nomndeni wakwaNkomo?
Kuyinjabulo kimi ukusingatha umncimbi wokuvalelisa ngokuhlonipha u-High Commissioner Zeb okuthe ngelishwa wabizwa kwathiwa akayothatha omunye umsebenzi.
Okuningi ongakukhetha kuhlanganisa ukudedelana, maqondana nomthelela kwimvelo kanti ezikhathini eziningi siba nolwazi olungenele okuyilona esisusela kulo ukukhetha kwethu.
Mhlawumbe uqaphelile ukuthi yonke imikhakha yohulumeni, bendawo, besifundazwe kanye nabakazwelonke, sebeziqinisile izindlela zokusebenza ukuze kube ngcono impumelelo yomkhankaso ka-Arrive Alive Road Safety.
I-PetroSA, inkampani ephethwe nguhulumeni yamafutha negesi ilitholile igunya kukhabhinethi lokuthi ihole intuthuko yengqalazinda yegesi eNtshonalanga Kapa.
Ungazithathi kancane izidingo zakho zezezimali uma uqala ibhizinisi elisha.
Kuzo zonke lezi zikhathi, kanye nakwezinye, Somlomo, lo hulumeni kade engakwesabi ukushisa utshani obudala, ngendlela ephephile futhi ephusile.
Kuzoba khona izethulo ngokuthuthukiswa kanye nokuphathwa kwamabhizinisi asimeme.
Lokhu kusho ukuthi ukukhuza kanye nokulawula amasosha, ukuxhumana kanye nemininingwane ehambisana nekhono kwezempilo elisha ngokwalo kanti kuyaqapheleka ukuthi lehlukile kakhulu kulelo khono lemiphakathi kwezempilo.
Njengoba sazi sonke, ezweni lethu, iNingizimu Afrika, ifihle ngaphansi kwayo izinsalela zomuntu wokuqala emhlabeni -omkhulu nogogo baso sonke isintu.
Uthe izimoto zizoqala zihambahambe ngesikhathi esikahle esithile uma sicabanga ngesikhathi senjabulo, esidinga ukuthi amaphoyisa aqaphe kakhulu ngenxa yamazinga amakhulu obugebengu.
Indawo enempilo yasogwini yemiphakthi yaseKapa.
Lokhu kuhlanganisa, noma kungesimo, sesinqumo sokuzibophezela.
Ukuze sifeze imigomo yesenzo se-Afrika Entsha kumele sibe nezakhiwo ezinamandla emazingeni ezwekazi kanye nasezifundeni.
Imiselwe ukunikeza ulwazi ibuye iphendule imibuzo yomphakathi ephathelene nezezindlu.
Uma ucabanga ngezinga elikahlehle, ukudluliseleka okungenazihibe kwenqubomgomo kanye nesu elisuka emazingeni kahulumeni liye kwamanye kungenzeka kuyo yonke imikhakha kahulumeni.
Uphawu olungaphansi komphene kusho uphawu olulengisiwe noma olufakwe ngaphansi kophahla lukavulande.
Imibiko yekota echaza umthelela wezomnotho obanzi kwezezindlu, amazinga okonga, kanye nawokubolekwa izimali ezincane.
Leli qhaza lidinga izinsakusebenza zokuhlola ezifaneleyo uma sifuna ukusebenza ngobuhlakani futhi siqhubekele phambili ngokuhlelekile, nangokucophelela kanye nokusebenza okukhulu.
Ngokusho kukaMunz van der Mearve, isitimela ngasinye siyoba nendawo ekhethekile yalabo abasebenzisa izinqola zamasondo, kanti lonke uhlelo lwe-Gautrain luzocabangela abagibeli abakhubazekile ngokuhamba, ngokubona kanye nangokuzwa.
Uyasiza abuye avikele abahlukunyezwa yizimpi kanye nodlame lwangaphakathi, isibonelo, ukuhambela emajele ngesikhathi sempi kanye nangesokudonsisana kwezepolitiki.
Cha. ngubaba ka-Sipho oshonile, u-Sipho Mabuza Hotstix yindodana yomnunzane oshonile.
Ukubekwa kwemigoqo yokuvakasha kulo hulumeni wamanje kanye nakwabanye abaholi kwezamabhizinisi.
Kulabo abafuna ukuzijabulisa emuva kwengqungquthela baxhume iholide, kukhona izindawo eziningi zokuziphumuza ezihehayo kulezi sifunda ezingajatshulelwa unyaka wonke.
Kugxilwe ekukhuthazeni ukuthi kuthuthukiswe osomabhizinisi abaqalayo, nekhono kwezamabhizinisi kanye nasebuchwephesheni.
Ukuqhutshwa kwemigomo yalo Mthetho njengoba ewubona ulinganisiwe.
Kafushane nje, izinguquko azithandeki nje kuphela, zibalulekile.
Sinendlela entsha yokufundisa esihlukile kakhulu kuleyo yokufundisa kanye nokufunda.
Kuphela nje uma benemvume yokuhweba kanye nesitifikethi sezempilo.
Udaba lweCPIX luyacutshungulwa kanti njengoba kungamele sithembele kakhulu kulokhu noma yikuphi ukuncishiswa kuyasiza.
Kungalesi sizathu lapho umsebenzi weqeqebana elididiyele lezobulungiswa kumele liqiniswe.
Futhi, siyajabula ukuthi sikuqinisile ukubambisana mayelana nokulwa nobugebengu obuhleliwe kanye nobushokobezi.
Simele ukubhekana ngqo nengcindezi yokusetshenziswa budedengu bezidakamizwa kanye neminye imithwalo ethwelwe yimiphakathi yethu, yingakho nje sinaleli su.
Amandla okubambisana, kukahulumeni kanye nabazimele okuhlanganisa izimboni, zendawo, zesifunda, zezwekazi kanye namazwekazi.
Lokho bekungeke kube nzima kuye ukukwenza.
Ngokuka-Rafah, yonke imigudu kumele ihlale ivuliwe, ngokuhambisana nezivumelwano ezifanelekile.
Injongo ye-EAS ukuthola isethi yokulinganisa ukusebenza kwezamabhizinisi ukususela olwazini olutholakala ezingxoxweni ngezomnotho wamabhizinisi.
Kuyo yonke indawo yobukhona bethu, ngisho nangaphansi kokuchukuluzwa okukhulu, sincengele umkhankazo kawonkewonke onenhlonipho, umkhankaso kawonkewonke onokuthula.
Ukwandisa izinsizakalo zasemkhathini kungenziwa ngolunye uhlangothi nge-sathalayithi i.e.ukusakaza kwendawo okuphindwayo, kodwa inqubo ye-DTH ingenzeka njengesu elithile.
Izinhlelo zizokwenziwa zokugcwalisa izikhala lapho zikhona khona.
Phakathi kwemithetho ephasisiwe ngumnyango kuhlanganisa ukushushumbiswa kwabantu kanye nomthetho wokulandela umuntu ozoba yingxenye yokulwa nokuhlukunyezwa kwamalungelo esintu.
Asikwazi ukubhekana nobungako bokusilela besifundazwe sethu sizasebenzisa kuphela izindlela ezijwayelekile.
Qhubeka wenze njalo sonke isikhathi, ubuye ubhale phansi lonke ulwazi olutholakalayo.
Uma ungumninimuzi, kuwumthwalo wakho ukulungisa ipayipi.
Phendula udaba luka-Khalid Rashid kodwa alukho kulokho esikwenzayo ngokujwayelekile ngoba sasingambandakanyeli kunoma yikuphi okuphathelene nalo.
Le mboni ihlaziye zonke izinkampani zayo kanti namanje isakwenza lokho.
Uyazi kubukeka kimina sengathi kuyikho, uMnuz Nyaluza uthole lokho abekufuna.
Ukukhiqizwa kwemikhiqizo evela ezilwaneni eziphilayo efana namaqanda, uju kanye namagobolondo kasilika.
Ukuzisebenza, kumele usayine incwadi yesifungo eshoyo ukuthi yimalini oyiholayo.
Idolobha libuye lakhokhela ucwaningo oluhlola umthelela kwezomnotho nakwezenhlalo embonini yamabhayisikobho eKapa kanye nasesifundazweni sazeNtshonalanga Kapa, olusanda kuqedwa muva nje.
Kanti namuhla, kulezi zingadi ezinhle zase-Leeuwenhof, lapho izigqila zazisebenzela khona abaphathi bazo, manje sesiphethe ukukhanya okusinikeza ithemba.
Ukudlulisa ulwazi mayelana nedilobha kanye nezinga lokunakekelwa kwezemvelo, kwabendawo, kwabesifundazwe kanye nabasemhlabeni wonke.
Amaphoyisa akhonjiswa umsolwa ase eyambopha khona lapho.
Bobabile ongqongqoshe bacela amaqembu ukuthi axoxisane ukuze kudlule ukungabobi ngasolinye.
Siyabonga kakhulu kubo bonke abantu ngomculo kanye nangezinkondlo.
Ukutshala imali kancane kunomthelala wokuthi imisebenzi iba mincane, esikubona njalo njengoba umhlaba ungena esimweni sezomnotho esibucayi.
Amaphoyisa athola isibhamu esintshontshiwe siphethwe umsolwa owayelimele.
Ukubalwa kwezindleko zabasebenzisi bomgwaqo ekuhlaziyweni kwezomnotho uma kwenziwa ngcono imigwaqo engothela wayeka abancane.
Iningi labafundi abancane abafundi ngolimi lwesithathu, kanti bancane kakhulu abakhuluma isiNgisi noma isiBhunu esifundazweni bakhuluma isiXhosa.
Abafundi bazogibela i-Edutrain baye ezindaweni eziningi ezithandekayo kuleli sonto.
Uchungechunge losizo lwezokulashawa luzosungulwa kusetshenziswa i-UIR desk.
Amabalazwe endawo axhumanisa ulwazi lwasekuqaleni lomkhankaso, ukucabanga okulula ngabantu kanye nezindlela zokunika amandla umphakathi waseMelika.
Ngokubambisana nabakwa-Coca Cola, iyunithi isisungule umbukiso wokufundisa ogcogcomayo, ovakashela imiphakathi, amahositela, izikole njll, njalo unikeze isimo senjabulo kuculwa futhi kugidwe.
Ngale ndlela, amaqoqo olwazi angavamisile anikeza isizathu sokusungulwa kwamazinga okuhlawumbisa alinganisiwe e-GDP.
I-General Assembly inomsebenzi obalulekile wokuhlakaza izinkoleloze ezithanda ukulindela okuncane kunalokho okuhle kakhulu okuvela e-Afrika, ikakhulukazi ngasemkhakheni wezomnotho kanye nezokuhlela kahle.
Amakhophi afanelekile okubhaliwe phakathi kwami neSekela likaKhomishani kaZwelonke, uMike Bester noMnuz. Leon, ayatholakala.
Impi ngezikhali zamakhemikhali kanye nesiphetho kanye nalokho okwanqunywa ngaleso sikhathi yilo Mkhandlu.
Abafundayo besebenza banenhlanhla yokuyekelelwa, njengoba i-Stats SA sibanikeza ithuba lokuthi benze izinhlelo kanye nocwaningo ngezihloko abazithandayo kanye nebanekhono lazo.
Iwebhusayithi yaseNingizimu Afrika eyakhelwe ukusiza abantu abenza ucwaningo emkhakheni wesayenzi yezenhlalo kanye neyesintu.
Umsebenzi omningi kulo mkhakha uzobe usungenile embikweni woNgqongqoshe u-Erwin kanye no-Sonjica, izolo.
Izikhungo ezifanelekile zomsebenzi, imininingwane yazo isemakhasini okuxhumana awusizo.
Lokhu kwehluleka kube nompumela obulalayo kwezomnotho wethu futhi kube neqhaza ekukhipheni inyumbazana umnotho wethu kule misebenzi yamanje yokuhlanganisa wonke umhlaba.
Isikhungo sokuvuselela sase-Ntshonalanga Kapa i-Western Cape Rehabilitation Centre sibuye sadlala indima enkulu ekwakheni amakhono okuvuselela ngokuthi sifundise abasebenzi bezempilo, amavolontiya, nabanakekela abagulayo emakhaya kanye nabasebenzi basemphakathini.
IRandi liqhubekile laba namandla, kanti nentela yenzalo yesikhathi eside yehlile.
Gcina konke ukudla kwezinkukhu ezitsheni sokhethe eziqinile ukuze amagundane angafinyeleli kukho.
Lonke ilunga lalo hulumeni lanikwa umsebenzi wokuthi liphendule ezinye izinkinga eziphuthumayo kakhulu ezibhekene nentsha ngokuthi lenze ukuthi iminyango ilethe izinsizakalo ngomoya wokuthi-Siyabulela.
Ukunikeza abazimele uhlelo lokulawula ezokupakwa kwezimoto kuMasipala seliyaqedelwa.
U-Gumede ube sengozini, emuva kokungena ebaleni elinamafutha, okwabulala u-Edith kwamshiya yena elimele eseqala nokuvuvukala.
Ukuqhubekisa ukusetshenziswa kolwazi ngokwezibalo e-Afrika ukuze kwenziwe inqubomngomo ehambisana nobufakazi kanye nokudala indawo yokwabelana ngokwenza kahle kakhulu.
Manje ngizodlulisela kuMnuz. Ntsebenza, yena ozoqhubeka nokufaka imibuzo.
Amaphoyisa ayengenakusiza ngaleso sikhathi.
Ukuba negalelo ekwakheni iNingizimu Afrika ekhulayo, ephumelelayo futhi ezuzisa bonke abaseNingizimu Afrika, ikakhulukazi abampofu.
Emsebenzini wokuhumusha, ulwazi lokusebenzisa ikhompiyutha kanye nelokuthayipha lusemqoka kakhulu ngoba konke okuhunyushwayo kwenziwa kukhompiyutha.
Izimali ozibolekile kanye nesikweletu osinikwa yibhange, okuhlanganisa imali oyibolekele ukuthenga umuzi, imali engaphezulu konayo oyivunyelwa yibhange, amakhadi okuthenga ngesikweletu, imali oyibolekwe yibhange yokuthenga imoto kanye nanoma iyiphi enye imali ozibolekele yona wena.
Isikhwama sibuye sisize labo abasondliwa yilowo ofaka imali kuso oseshonile.
Lezi ezinye zezinto ezisemqoka kulo mhlangano omkhulu okumele zizidingide.
Eminyakeni emine edlule ngaqokwa ukuthi ngibe ngowokuqala eNingizimu Afrika ukuba ngumongameli wezezibalo.
Ibhizinisi lokwenza noma lokubamba iqhaza ezinhlelweni zokufundisa abathengi.
Osebenza emtapweni wezincwadi usiza ngezidingo zolwazi, izidingo zefanisha kanye nezokusiza ekufundisweni kwabasebenzi.
Amapheshana akhiqiziwe ongase ubuye uwakopishe aphume ewumbala omnyama nomhlophe angatholakala esikhungweni sempilo i-Health Resource Centre.
Isizathu salokhu ukuncipha kwe-N ngokulahleka kwama-nitrates emhlabathini.
Eqinisweni, ipaki elisemingceleni yamazwe kungathiwa lisunguliwe kuphela uma sekukhona ukuhamba kwezilwane nokwabantu ngenkululeko banqamule imingcele yangaphambilini.
Izolo kusihlwa babaleke okokugcina ngoba babanjwe yithimba ebelibafuna liholwa nguKhomishani qobo wesiteshi, uKaputeni Godfrey Dondolo.
Uthole ukulimala engalweni yakhe yakwesokudla wase ethathwa eyiswa esibhedlela e-St. Augustine's ukuyolashwa kodwa kukholakala ukuthi usesimweni esigculisayo.
Ngiyaxolisa angishongo ukuthi leli cala seliqediwe, ngocela nibuye nihlale phansi.
Izivimba ndlela kanye nemigoga yokulawula ukuhamba kwezimoto kwenziwa ezindaweni ezikhonjiwe ezithile.
UMnuz van Schalkwyk washona kamuva esibhedlela ngenxa yokulimala okwaba sekhanda.
Umtshali mali wavuselela isitolo ukuze enze ibhizinisi elinempumelelo.
Abavamise ukusebenzisa ulwazi ku-akhawunti kazwelonke sebephenduke bakujwayela ukubuyekezwa kokuhlawumbisa ngoNovemba minyaka yonke.
Uhulumeni uzodinga ukuthi kube khona ukubeka obala kwazo zonke izimiso zokusebenza kwabo bonke abaqondisi abavotayo noma abangavoti bezinkampani ezinganyelwe nguhulumeni emibikweni yazo yonyaka.
Ngeke ngakwazi ngoba angikwazi ukuhlukanisa izibhamu.
Ngaleso sikhathi, imishini ezikhungweni ezikhona iyovuselelwa bese usizo lwayo luyaqhubeka.
Uhulumeni uzofaka isicelo sezinsizakalo eziningi, ngaphansi komnyango wezomhlaba kanye nokumbiwa phansi i-Departments of Land Affairs and Minerals and Energy, ukuze asheshise inqubo yokwakha uhlu lokuthola ulwazi olutholakala kalula.
Yenza noma uthumele izinhlolambono, imincintiswano, izinhlelo zokudayiselana amaphiramidi noma izincwadi eziwuchungechunge.
Kanti awuzange umbuze lowo okucelile ukuthi ufake lelo bhibhi ukuthi kungani ukuthi ubukeke sengathi uyi-Stallion?
Lapho kugcinwe khona isizinda semishini eletha umoya, kukhona amayunithi okukhanyisa nawokucima okuzohambisana nalokho okufunekayo.
Okunye ukusetshenziswa komhlaba akumele kuvinjwe yizenzo zokumba ezimayini ezincane.
Siqalele lezi zingxoxo amaqoqo amathathu okusebenza ikakhulukazi kuyo yonke imikhakha yalobu buhlobo.
Indawo ephakeme enkundleni izokwenza kube lula, kuphephe nokuya esakhiweni.
Labo abafune usizo lwezempilo noma ukuxoxisana nabelaphi basebenzise lesi sikhathi.
I-CIGS isinikeze uhlaka, isu elibanzi lwezomnotho oluzositshela izenzo zethu kanye nenqubomgomo mayelana nezimboni zamasiko eminyakeni ezayo, kusho uNksk Mabandla.
Uhlelo olubanzi lokulawulwa kwezomgwaqo oluphethwe yidilobha laseKapa, engizwa kuthiwa yilona olukhulu kunazo zonke ezweni.
Ukulandela osekuke kwenzeka ezinkantolo zomthetho ngokuhambisana naleso sigatshana.
Isikhungo sokuhlanza imfucuza esi-KwaMakhutha kanye nase-Isipingo kuqala sasingumthwalo wesifundazwe, nezisetshenziswa kanye nezisebenzi.
Uziphathe ngendlela ejwayelekile kanti ubengaqhugi noma okunye okunjalo.
Emuva kokujahwa isikhathi eside, ngesivinini esikhulu semoto, amaphoyisa ase-Paarl abopha abasolwa abayisithupha abaphuca izibhamu kanye nezinhlamvu.
Idilobha, ngokwenza lingakhohlakali igama lika-Alexander, masinyane lachuma laba semqoka ngokwamasiko, ngokubuhlakani, nangokwepolitiki kanye nangokomnotho, izinsalela ezisekhona nanamuhla.
Ikhaya elihle kakhulu elakhiwe endaweni ecashile emi njengenyanga engakahlangani lapho kubonakala futhi kuzwakala khona umsindo wolwandle.
Ngempela angiqambi amanga ngoba ngempela angazi zikhali - bheka ngiyakuchazela ngokuba yimpicabadala okukhona.
Ucwaningo phakathi kokufundela iziqu zesibili yikhona okuyisizinda esikhulu sezidingo sabantu abanemfundo ephakeme - ukuba khona kwabasebenzi abaseqophelweni eliphezulu.
Kanti kwathathwa isinqumo sokuthi u-Kuki akashaywe kwase lokho kuba wumsebenzi wethu, sonke.
Ukuxoshwa kwakuyisona sinqumo esifanele sokungahlangabezani nezinga lokusebenza elilindelekile.
Ukwelashwa ngemithi edodobalisa isifo sengculazi i-antiretroviral treatment, yehlisa ukugula futhi yenze libe ngcono izinga lempilo yabantu abanesifo sengculazi.
I-Oppenheimer Gardens nayo izosingatha umbukiso wobuciko owenziwa ngabaciko ase-Soweto.
Gcina izandla zakho zisebenza ngokuthi udlale ngento yokufaka okhiye, ipeni njll.
Sika lokho okwanele ukusetshenzwa, kugoqwe bese kubekwa ngosuku olulodwa.
IShayina ifisa ukuqinisekisa ukuthi alukho uhlelo olungaguquki noma olulungela bonke abantu lokubusa kahle abantu, kwasho iphephandaba.
Ukwehluleka noma ukwala ukubuyisela umsebenzi omdala mayelana nezimiso zesivumelwano.
Umnyango unikeza usizo oluqhubekayo kwabamabhizinisi aphethwe ngabamnyama ngokuthi uvule amathuba kanye nokusiza ekutholakaleni kwezimali.
Inqubomgomo yentela ikhombisa isilinganiso esishiwo ngesigaba ngasinye sesiza.
Umjovo wokugoma- ukunokolotwa; Inqubo yokujova abantu ngomuthi obanga ukuthi bangabe besangenwa yisifo esithile.
Sengathi, ummangali ongungoti kwezikagesi futhi uphethe nomsebenzi kagesi, uziphilisa ngokukhanda omakhalekhukwini kanye nezinto zikagesi zabantu.
Umhlaba kanye nathi sonke, usihlukanisa ngobucebi nobuphofu, abanakho kanye nabangenakho, abathuthukile kanye nabangathuthukile.
Ishisekela ukunikeza bonke abantu abasha yonke indawo ukuthi bashisekele ukwenza kahle kakhulu emqondweni kanye nasemzimbeni, kanye nokuxhumana phakathi kwabantu basemhlabeni esimweni sokuhloniphana nhlangothi zombili.
Base beyangikhulula amaketango, bangikhulula nasezinyaweni wase u-Sam ethatha isaka elimhlophe engifaka lona ekhanda wase elibophezela ngasemhlane.
Thintana nomasipala uma ukholwa ukuthi unemitha engasebenzi kahle.
Kanti kuzwakala sakubhinqa ukuthi abanye abahleli abakhulu bamaphephandaba abamhlophe bakudala, sebeyagijima manje bavikela igalelo labo emzabalazweni wokulwa nobandlululo.
Ngokwenzeka kwesimo kumele ukuba anike imiyalelo kophethe ezokuphepha?
Ngokusho komphenyi, uKaputeni Lithebe, umndeni wanelisiwe izinqumo.
Uselibonile igebe ekuhlangabezaneni nezidingo zezingane eziyizintandane esezindala kuthi ezintekenteke kanti u-Vukani wasungulelwa ukuhlinzeka ngosizo lokunakekelwa emakhaya.
Sifisela umndeni wakwa-Moleah amandla njengoba kumele ubhekane nokulahlekelwa kwawo.
Imithetho yentela esivele ikhona, esebenza ohlwini oluthile esilinganisweni semali, izosetshenziswa ngempumelelo enkulu futhi ngokushesha.
Umshini wokuhlanza uzokuba yiyunithi ezimele qekelele, uma kungenzeka okwazi ukulayishwa ngaphezulu, ukuze uhlanze futhi ubulale amagciwane ezitsheni zomchamo, emabhodleleni omchamo kanye nawokumunca.
Amanzi angaphezulu komhlaba yiwona amaningi kuwo onke ama-WMA kanti amele okungenani isigamu semithombo yamanzi esifundazweni.
Impela namanje lokho kuseyiqiniso - ukuthi simele ukuzikhulula thina.
Bengingazi ukuthi ngizixabanise nawe kakhulu kangaka.
Zonke izihlobo zokusebenza kumele zibuye zicabange inqubo yokuphaphamisa amathimba okutakula kanye nokusetshenziswa kwe-alamu.
Iyabona ukuthi i-Melika ngeke ikwazi ukufeza umgomo wayo eMpumalanga ePhakathi nendawo ngaphandle uma iMelika iqondana ngqo nenxushunxushu ephakathi kweze lama-Arab nama-Israeli.
Lokho akukhona ukungakunaki okwaziwa yilabo abahlukumezeka ngoba babeyizihlobo.
Ngizizwa ngihloniphekile ukuba lapha kulesi sikhathi esibaluleke kangaka empilweni yezwe lamaJaphani.
Kodwa ngenxa yezizathu ezithile okwalethwa kwavele kwanganakwa.
Isizathu salokhu kungahambisani sabangwa ukungabibikho kwesakhiwo esikahle - sisho esamaphoyisa ezempi noma okuhle kakhulu, abaqaphi beziboshwa abakufundele, ukuze bathwale ukusebenza weSikhungo.
Siyaxolisa ngokufanelekile ngamaphutha abangwe ukwenza noma ukungenzi ngesikhathi seNgqungquthela - bese sizinikela ekwenzeni ngcono kulokho ngesikhathi esizayo.
Uma kunjalo, ngicela ufake ikhophi uma kungenzeka noma unikeze incazelo yalokho okuqukethwe.
Udlame lombusazwe luholela ekwandeni kokufuduka kwabantu baye ezindaweni zasemadilobheni.
Ilunga u-Gerrit van Rensburg, kanye namanye amalunga ekomiti yesikhashana, siyabonga ngokusigcina sithembekile ngenxa yokubhekisisa kwenu ukwabiwa kwemali.
Ipaki eligudle ulwandle luyindawo yenjabulo kanye neyokudlala ebabazekayo ethandwa yizingane kanye nabadala.
Ukuphazamiseka noma ukulibala ekusebenzeni kwesinqumo ngenxa yesikwelethu esisemqoka kuphazamisa noma kulibazisa ukusebenza kwesinqumo ngokuvuma kombambele.
Ukwakhiwa kwesicabha zensimbi, amafasitela kanye namafuremu awo, amashatha, okokuphuma ngezikhathi zomlilo, amasango kanye nokunye okufanayo okusetshenziswa ekwakheni.
Ukusungula isu lezisetshenziswa zezimali ezifanelekile ukusekela indlela entsha ye-PSTE.
Njengoba sizohlangana ntambama, kukhona izinto ezivelayo ezizoba nomphumela onzulu ebudlelwaneni namazwe aphesheya.
Silindele ukuxoxisana okunezithelo ezinhle kulezi zinsuku ezimbili ezilandelayo.
Onke amabandla kumele acelwe ukuthi agxilise izintshumayelo kanye nezimfundiso zawo kulezi zinsuku ezingcwele ezizayo ngalokhu futhi asize ekuqgugquzeleni imiphakathi yayo.
Izikole eziqondiswe ngqo zibekwe ezindaweni ezikahle lapho zizokwazi ukuba negalelo elibonakalayo ekufukuleni abafundi abebesemiphakathini ebincishwe amathuba.
Kwenziwa izifundo sesayensi yepolitiki , kanye neyobungcweti kwezempi.
Ekubeni sesiyichithile le ngqungquthela, ake siyiqale njengengqungquthela eyehlukile.
I-oda enjengale yenani lentengo kanye nenkokhelo yayo njengoba kubonakala kufanele.
Imishini eminingi yokushisa kanye nazo zonke izikhungo zokonga ugesi ezintsha zenza amandla ngesikhathi udoti usha.
Ukuze kuzwakale kahle, angilethi mbhalo omusha kuwe.
U-Mark Van Wyk wakujabulela ukuthola ikhophi ebhaliwe futhi nekukhompiyutha ukuze imnike ithuba lokusebezisa ikhono lakhe lokwenza u-BBBE akusebenzele nawe.
Kuzoba yilo lonke ifasitela elizungeze lonke ihholo elibizwa nge-J Z Le Roux Hall.
Umsakazi womphakathi kumele ufinyelele kuwo wonke amaqembu epolitiki ube uzazi izinselelo zokulinganisa isikhathi ezinikezwa amaqenbu epolitiki.
Ngicabanga ukuthi kumele ubeke izikhathi mayelana nobumnandi bobudlelwano.
U-anyanisi, yebo, kusuka ngaphandle kuwa ngaphakathi.
Lapho amasosha enikela ngezikhungo emphakathini ukuthi azisebenzise kuyomela ukuthi uthathe isinqumo sentela ekahle futhi ehambisana nezimali ezikhokhwayo ngokujwayelekile ezihambisana nemithetho yomnyango wezokuvikela i-DoF.
Yingakho nje sakhe umkhankaso obizwa ngokuthi yi-ARRIVE ALIVE ozoqhubeka uqondiswe kulabo abaphula imithetho kakhulu.
Mshushizi kahulumeni - Ummeli kahulumeni oshushisa ummangali ecaleni lobugebengu.
Abantu baseNingizimu Afrika bamile mpho ekusekeleni amalungelo abantu base-Palestine ukuthi bathole izwe okungelabo.
Kubaluleki yikuphi okungenzeka ngaphambi kokuphela konyaka wezimali.
Kulesi sikhathi, umgwaqo omusha wokudlulisa nje wavulwa eduze kwenkundla ngolwesiBili.
Siyakwamukela futhi sekela Prime Minister wena kanye nezithunywa zakho.
Hlola ukusebenza kwentsha ukuze wenze isibonelo esihle ekusetshenzisweni kwesikhathi sokuzithokozisa.
La maqhawe namaqhawekazi ahlanganisa abaningi abangabasezwekazini laseAfrika kanye nabasemhlabeni wonkana.
Ngicabanga ukuth ngumbuzo omuhle kakhulu emuva kobeka imibono emithathu sengizocela uJB Makwasa ukuthi aphendule lokho.
Uma uzalelwe emindenini empofu, izingane ezinjalo zivame ukukhula zikholwa ngukuthi ukukhubazeka kwazo kuyisiqalekiso kwezomnotho kanye nakwezenhlalo kanye nomthwalo emindenini yazo.
Akusizi lutho ukuthi uNgqongqoshe wezangaphandle wase-Astralia asicele ukuthi senze okungaphezulu ngaphandle kokusho ukuthi yikuphi okungaphezulu okumele sikwenze.
Kukhona ukukholwa ngukuthi kungenzeka kube nenjongo yobuhlanga kulesi sigameko.
Njengoba ngishilo ngaphambilini, izinselelo zibukeka zizinkulu kantu iqiniso ukuthi zikhona.
Uma sesingahlela ukuthi siqale manje, manene namanenekazi.
Ukubhalisa kwami ibhizinisi kungivumela ukuthi nawe wengeze imininingwane yakho yebhizinisi kuwebhusayithi yethu khona lizovela kubantu esixhumana nabo ekuletheni izinsizakalo.
Umcimbi usingethwe ngokubambisana nohulumeni wesifundazwe kanye nomasipala wendawo wase-Hantam.
Angazani nobudlelwano obusemthethweni ne-SAMS.
Amakhulu ezakhamizi zase-Chesterville anikezwe amatayitela amakhaya azo.
Leli qoqo lihlanganisa umshuwalense okuhlanganisa ukufaka kumshuwalense futhi ongasiwo owokuphila isb, ingozi, umlilo, impahla, imoto, okwasemkhunjini, okwasemoyeni, okwezokuthutha, ukulahlekelwa yimali kanye nomshuwalense wezikweletu.
Ukukhubazeka kudalwa udlame, ikakhulukazi olubhekiswe kwabesifazane kanye nezingane; ukulimala ngenxa yamabhomu agqitshwe phansi, kanye nokuhlukumezeka emqondweni nasemoyeni.
Lolu akulona uhlu olubanzi lwazo zonke izikhala zomsebenzi ku-PGWC.
Ngakunye kuzophathwa ngabazimele bese kudayiselwa abanothando kwezokusakaza abazimele.
Ubunzima obubonakalayo ngokuqala ubudlelwano emkhakheni kahulumeni isidingo sokuthi umsebenzi onjalo kumele ukhishwe njengethenda ukuze kuqhudelanwe kahle, kanti ngokucabangela imiklamo ngamunye.
Kuthiwa kukhona abaphathi kodwa angazanga ukuthi baphi.
General Malan ngifisa ukukuyisa emqulwini oqonde ngqo, ubhalwe ukuthi"M" esixheni sakho.
Kuyiqhinga lokusebenza elibanzi futhi elinemiphumela ebonakala kude yokubhekana nobuphofu kanye nezidingo zentuthuko e-Afrika ngesikhathi sokuhlangana komhlaba wonke.
Ukukhanya nakho sekwenziwe kwangcono uma ugudla ugu, kanti uma izimali zivuma, izindawo zokubhukuda zizobiyelwa ngezikhathi lapho zisebenza kakhulu khona.
Bobane bazovela eNkantolo kaMantshi yase-Stilfontein Magistrates' Court namuhla.
U-MTN usevele uqalile ukusebenza e-Guines Bissau kanti sifisa ukuheha ezinye izinkampani ukuthi zitshale izimali zazo e-Guinea Bissau.
Inqubo, uma isiqediwe izoveza imizila eqondiswe ngqo futhi yahlukaniselwa amabhasi kuphela, kanye nezikhumulo zamabhasi eziphephile, eziletha ukuphumula, kuvikelekile esimweni sezulu kanye kokuba nobungani nabagibeli abakhubazekile.
Ukuhlinzekwa ngobuholi kanye nokuphathwa okunobuchwepheshe ngendlela ehambisanayo eqonde ekuqinisekiseni imfundo esezingeni eliphezulu.
Yebo, ngalolu hlobo lwezilwane ezinkulu zasendle bekungenzeka kube ngcono.
Inani elikahle lokuhweba kanye nelokunye okutholakele kuhlawumbisa amanani okukuthwala.
Kodwa kuqoshwe ngaphezulu kwakho kanti olunye usuku lonke belukulesi siqopha mazwi.
Ungathola ukuthi yiziphi izindaba ezisohlwini lwasephalamende noma lwekomiti ngokuthi ubuke i-Parliamentary Diary ne-Papers of the House.
Amayunithi kagesi ama-Ecometers angathengwa kulezi zindawo zokuthengisa ezilandelayo.
Ukwehlukana kwethu kwasekuqaleni kusifundise ukuthi sibubambisise ubunye bethu.
Ukuzimisela okwenza ukuthi abantu kanye nohulumeni wase-Uganda baqhubeke nesayensi kazwelonke okuhlaba umxhwele.
Okusikhuthazayo njengoba sisebenza nje nabaholi bethu kanye nabantu ezwekazini lonke kanye naphesheya kwezilwandle ukwakha kabusha umhlaba omusha, ochazwe ngezidingo zaso sonke isintu.
Leli qoqo lihlanganisa elokubhidliza noma ukuqaqa izindlu kanye nezinye izakhiwo, ukulungiselelwa kwezindawo zokwakha kanye nokuthengiswa kwezinsizakusebenza ezivele ezindlini esezibhidliziwe.
Uyindoda enempilo, egcwele injabulo kwakungafanele angcwatshwe le kude, kushone phansi kunamathuna abantu osebashona.
Ngesihlalo esingenanombolo unelungelo lokuya nakuleyo ndawo ebekiwe i-suite area?
Ukusebenzisa izidakamizwa ngobudedengu kanye nohlelo oludidiyele olubanzi, lapho yonke imikhakha kahulumeni, abangekho ngaphansi kukahulumeni, kanye nomphakathi kanye nabamabandla bedlala indima ebonakalayo.
Isifo i-Tetanus- kuyakhuthazwa ukusigomela uma sekudlule iminyaka emibili wagcina ukusigomela.
Ukucekela phansi ezemvelo kunezezela esimweni sobuphofu esitholakala kulezo zindawo.
Isayenzi yobuchwepheshe yezolwazi nezokuxhumana iqinisekisa ukutholakala kolwazi olusebenzisekayo kalula ngangamandla.
Njengesibonelo, kukhona abambalwa abalandela inkolo yama; Rastafarian eseThekwini.
Impela, uMthethosisekelo wethu umiswe phezu kokukholwa okuyisisekelo sokuthi amalungelo esintu nentuthuko esimeme akuhlukaniseki.
Udokotela wakwenza konke kokwethuka ngenxa yesikompilo kanye nokuzitholele okulukhunu.
Zijwayeze uhlelo lokusekelana kanye nokwelulekana kwentsha esengcupheni.
Kulelizwe, bonke abantu bazimbandakanyile nomzabalazo ongahlehli wokuthatha isinqumo sokuthi uhlu luzoqukathani, nokuthi ngubani okumele abeke udaba phansi.
Izifundo zokuvikela ukuzibulala zasungulwa ukuthuthukisa futhi ziqondise umkhankaso wokuqinisa ekwazini.
Isicelo esifana nalesi zivunyelwa yi-National Assembly kanye ne-Senate ngesixazululo esivunywa yiningi lobungako besibalo sawo onke amalunga ezindlu zombili emhlanganweni wazo zombili.
Ngokusho kukaMoody, umnyango wezomnotho waseKapa usungule ezomnotho ezizinzile kanye nenqubomgomo yokuvala amabhizinisi kanye namanyarhelo anqala okuqapha ezokukweleta.
Sikholwa ukuthi ukuvula amahhovisi omkhandlu amancane e-UNIDO namuhla kunikeza ithuba elikahle kakhulu lokuphendua amaphupho ethu abe yiqiniso kulesi sikhathi sethemba.
Angiphoqekile ukuqoka umuntu ogama liphakanyiswe amaqembu.
Ngelishwa sekusesikhathini sokugcina ngci lapho lesi siphakamiso senziwe khona.
Ubungako bemali yakwamanye amazwe uma isiguquliwe: Umehluko uphakathi kobungako bemali leyo.
Umlando wethu uyasiphoqa ukuthi sakhe, umhlaba omusha omukela bonke abantu lapho ukuhlonpha imibono evela emazweni ahlukene kuyisikhali umhlaba uzoqhubekisa ngaso ukuthula kanye nokuzwana phakathi kwabantu.
Idilobha laseKapa libhekene nenselelo enkulu yokuqeda ukusilela ngezindlu kanti kudinga inqubo yesimanje neqala kabusha ebhekene nokwakhiwa kanye nokwabiwa kwezindlu.
Igatsha likagesi kanye nelenuzi liqhubekisa ukusetshenziswa ngokupheleleyo kanye nangokuzinzile izinsizakalo zamandla.
Sihlalo, ngifisa ukuchaza ngokusobala.
Ukulibaziseka ukuthola izimvume zezemvelo kumele kuqedwe ngokuthi kube khona indlela yokuphatha eyenziwe ngcono.
Inhloso ukuthi kube khona ukuzihlola okuqhubekayo kwezikole kanye kokwenza ngcono ezikole okuqhubekayo.
Ukukhubazeka kwabantwana bengakazalwa ngenxa yokuphuza utshwala konina i-Foetal Alcohol Syndrome noma ngokufingqiwe i-FAS yinhlobo yokukhubazeka ngokomqondo okuvamile futhi okuvimbekayo emhlabeni kepha kuyinkinga yezempilo yomphakathi enkulu eNtshonalanga Kapa.
Kuningi iNingizimu Afrika engakufunda ezweni lase-Iceland.
Lokhu kuvumela amandla amakhulu okukhula kanye nokuthuthuka, washo.
Uyosekelwa futhi uNgqongqoshe uLekota ngezikhathi nangezikhathi.
Ngokusizwa ukubheka emuva ucabangisise, ingabe ucabanga ukuthi kungafaneleka yini ukuthi simeme abantu abaku-jock emhlanganweni wokuhlela ngaphambili komdlalo?
Muvanje, abaseShayina baqale ukuhlwayo u-oyela kanye nokwakha okungenani isikhungo samasosha esisodwa eTopiya.
Cindezela inkinobho ebhalwe ukuthi-CTRL bese uqhafaza inkinobho engakwesokunxele segunjanyana lekhompiyutha emgqeni owukhethile ngesikhathi esifanayo.
Ulwazi lokuthi okwenziwayo kuqhubeke unomphela, emazingeni amanje kanye nalindelekile, kube kodwa kusagciniwe noma kubekiwe esikhundleni izinsizakalo zezenhlalo, zamasiko kanye nezemvelo ezidingekayo ukuze zihlangabezane nezidingo zanamuhla kanye nezesikhathi esizayo.
Njengemizamo eqhubekayo yokususa izingxenye ezinobugebengu emaphoyiseni, amaphoyisa amathathu ase-Delft aboshiwe.
Ingqungquthela inikeze ulwazi kanye nencazelo engcono ngokulindeleke kithina maqondana nababaleki, ushilo.
Izinkulungwane zeziguli zasefwa ezibhedlela zikahulumeni uma ngisebenzisa amagama kakhomishani wezempilo wakuqala kanti nokuxhumana nemindeni yazo kwanqanyulwa.
Ukwazisa abafundi kanye nemiphakathi mayelana neqhaza elibanjwe yi-Durban Solid Waste ekuphatheni ezokulahlwa kukadoti ngendlela ephusile ehambisana nokunakekelwa kwemvelo kanye nokuthi izingane nemiphakathi kungasiza kanjani ekugcineni indawo ingenakho ukungcola.
Wayenezibhamu, izinhlamvu kanye nenhlanganisela yezidakamizwa kuyena.
Izindlela zokuqinisekisa ukuthobela ziyohlolisiswa ngesikhathi kwakhiwa izinhlelo zokusebenza.
Inqubo, uma isiqediwe izoveza imizila eqondiswe ngqo futhi yahlukaniselwa amabhasi kuphela, kanye nezikhumulo zamabhasi eziphephile, eziletha ukuphumula, ukuvikeleka esimweni sezulu kanye kokuba nobungani nabagibeli abakhubazekile.
Inani labafundi elilindelekile alikaziwa ngalesi sikhathi, kodwa i-EMDC izosiqapha isimo ngokucophelela.
Siyazi ukuthi kunzima kangakanani kwabesifazane, ikakhulukazi kwezepolitiki, ukunikela ngokuzwelana kwabo, kodwa okuyinto eyenziwayo kupolitiki, futhi kaningana kusuke kuwukuzwelana nabalingani babo besilisa.
Ngokufaka okubamba ukushisa kusilingi ngaleyo ndlela ungonga uhhafu kagesi owusebenzisela ukufudumeza indlu.
Sesisungule izikhungo zokuqapha, izindlela zokuxhumana seziphelele, usizo lokwelapha abezimo eziphuthumayo selulungile kanye nolwempilo yendawo, ukuhlolwa, i-forensic pathology, izibhedlela kanye nempilo kumachweba, kwasho uDokotela Sefularo.
Kanti isicelo kwaba ngukuthi ngiwusebenzise ngokukhululeka umbiko oku- Project Cloud.
Lokhu kuhambisana nezidingo ngokwezemfundo uma ukuqhathanisa nokugcinwa komthetho nokulandelwa kwawo lapho abahlengikazi kulindeleke ukuthi banike iziguli amalunga kusukela emthethweni.
Yena kanye nezelamani zakubo ezintathu bathathwa bagcinwa ngumalume wabo.
Lapho ngakhulela khona KwaGengeshe ayengekho amaqembu ezepolitiki.
Siyethemba ukuthi ukuhlala kwakho lapha eNingizimu Afrika kube, futhi kuzoqhubeka kube nembuyiselo futhi kube mnandi.
Uma indawo uyiqashile, kuwumthwalo womninindawo ukulungisa izindawo ezivuzayo.
Ukusikisela nganoma ngayiphi indlela uthi kukhona isandla somuntu esibe nomthelela kokwenzekile eMozambique noma kuyiphi indawo, kuyinsumansumane yesayensi engenaso isisekelo.
Ukuhluleka ukuletha imibhalo edingekayo kuyokwenza isicelo sakho singamukeleki.
Anginalo iqiniso noma isaqashiwe yini.
Ukulumbanisa usizo lwezomthetho ukuze kuqhubeke ubudlelwano obukhulu phakathi kwemikhakha eyehlukene.
Owesifazane osemncane waboshwa ngamaphoyisa ase-Bultfontein ngoba efihle ukuzala kwakhe.
Izakhamizi zifinyelela ngokubanzi ku-FOSS kanti ziyakuthanda ukuyisebenzisa.
Abafake izicelo babizwa kwadingeka ukuthi babhale isivivinyo.
Ngaleyo minyaka uNksk. Madikizela Mandela ubengeke anqabe ukungibona.
Ulwazi olutholakala kunhlolombono lungasetshenziswa ngokukhululeka, inqobo nje uma uzokwazisa ukuthi ulwazi luvelaphi.
Ubuciko bokusebenzisa amandla bukhombisa ukuthi izikhali ezilula zinamandla angakanani.
Sicela uqaphele ukuthi yonke intela kanye nezindleko ezishiwo kulo mbiko zihlanganisa ne-VAT.
Amaphoyisa abengeza, kodwa izikhali zihamba kuqala ngempela.
Baningi kakhulu abafana namantombazane abavela emiphakathini empofu abangena ezidakamizweni kanye nokuba ngamagenge njengendllela yokubalekela impilo enzima yasekhaya.
Ngikhuluma futhi ngabantu abafana noMnuz Oslo owashona ngesibhicongo saseHelderberg.
Inani labafundi abangu-10 ababandakanyeka ekuntshontshweni kwamabhayisikili.
Umbuzo obuzwa kaningana owokuthi kungani iNingizimu Afrika kube yindawo ethandekayo yolusingatha izingqungquthela zomhlaba ezinkulu.
Nomake ukuthuthukiswa kwabasebenzi kungenzeka, lokhu kuyehluka kuzo zonke izinhlelo.
Indawo lapho umndeni uvamise ukuchitha khona isikhathi sawo esiningi inengozi, ikakhulukazi ezinganeni ezincane.
Ake ngiqale ngokubingelela zonke izithunywa zethu ezivela kulo lonke leli zwekazi.
Imeya kanye nezikhulu zesifundazwe zizophuma zihambele izikhungo njengenqubo yayo yeminyaka yonke.
Ngakhoke ngeke kube namsebenzi ukuthi kwenzeke ngendlela ezomxabanisa nabasemqoka abanobuhlakani, isibonelo ngokufuna ukucindezela imibono ezimele.
UMasta akanayo imvume yokuqoka umphathi noma umnakekeli wengane.
Ukugembula ngobuhlakani - Ukubheja nokugembula ngendlela yokucophelela, nenobuhlakani bokuthi kungaze kukwenze isigqila sakho noma kukwenze ungene ezingxakini zezimali.
Kumele kwenziwe indlela enenqubo esheshayo ekubhaliseleni kanye nasekunikeni izephulelo.
U-Air BP usevuselele izikhungo zamafutha ngezindleko zakhe.
Okhoshi kumele bafundise abagijimi ukuthi baphathe kahle abesifazane ngesithunzi nangenhlonipho.
Ukugcizelala okukhulu kubekwe ekuphatheni ngokubambisana ubungako bezinhlanzi, amasu okuthobela ukubambisana kanye nokuzwana neminye imikhakha yokugcina umthetho.
Imfundo eyayihlelelwe abansundu, isibonelo, yayenziwe ngendlela yokuthi incishe iningi iqhaza eliphusile empilwei yomphakathi wezakhamizi zaseNingizimu Afrika.
Umkhakha wezokuphatha ukhombise le migomo engu-8 esemqoka elandelayo ekufuneni kwawo ukuqhuba umsebenzi wawo wokusekeleka imigomo yomnyango.
Ezinye izikhungo zemfundo njengamanje zizibandakanya nezinhlelo zokuqondisa kulezi zindlela.
Ukwenza izinto ngokungazifihli- umgomo wokuphatha odinga ukuthi izikhulu zenze konke ngokusobala.
Kube khona ukukhathazeka mayelana nomthelela we-HIV ekufebi kwabantu.
Ufune ukudla ngoshova kanti kusenjalo ushaye owesifazane ngempama.
Ayikho i-EMDC esibike ukuthi kukhona izikole ezivalile ngenxa yesiteleka.
Ithimba eliphethe isabelo mali, elaziwa njengehhovisi lolwabiwo mali, liphethe inqubo yesifundazwe sesabiwo mali.
Izindawo ze-OPAC ziyatholakala kuwo wonke umtapo wezincwadi ezinemiyalelo ecacile ekuthatha isinyathelo ngesinyathelo sokuthi ungafinyelela kanjani ekusebenziseni isizinda solwazi.
Amanzi, ugesi, ezokulahlwa kwemfucuza, ezokuthuthwa kukadoti kanye nokuphathwa kwezamanzi ezitamukoko kubekwe phezuku mayelana nokunelisa ukuthunyelwa kwezidingo ezisemqoka.
Manje uNgqongqoshe uyaphumelela enkulumweni ephathelene nesisekelo sokufunda.
Ingabe uthi kwakunesiminyaminya esikhulu yini kumuntu ofuna ukungene ngalelo sango?
Okunye kwalokhu kwabonakala njengengxenye ejwayelekile yokulwela ezezibalo kanye nokusebenza kwazo.
Izindleko zangempela ezihambisana nentuthuko kanye nezenzo kumele zicatshangwe ngenxa yemithelela yayo esimweni semvelo, sokuphila kanye nokuphepha kanye nangezinkomba zokuzinza esikhathini eside.
Inqubomgomo kahulumeni kumele kube eyokuqhubekisa amathuba okuqhudelana alinganayo phakathi kwezindlela zokuthutha kanti futhi ikhuthaze ukuziphatha phakathi kwezindlela khona kuzokwenzeka ukuthi indlela ngayinye ilibone igalelo losizo lwayo.
Ngokufanekile, isinqumo sahlangabezana nokuphikisana okukhulu okuvela kubabambiqhaza abaningi, ikakhulukazi abomkhakha wabakhubazekile.
Ungakuthathi kancane ukubikelwa yingane yakho ngokungase kube yingozi ekhaya noma okuzungeze ikhaya lakho.
Siyanamukela ekuvulweni kwephalamende lesine elikhethwe ngentando yeningi esifundazweni saseNtshonalanga Kapa.
Abayisihlanu, nami ngizibalile, sagcina sesithole ukuthi baningi omasipala abangasebenzi kahle.
Singakugoqa lokhu ngokuthi sithi - ukunakwa okuqondiswe ku-ICD njengamanje kumele kuqiniswe ukuze isebenze ngokugcwele, esifundazweni.
Ngempela, ubukhona babo baqinisekisa ukuthi isimo ngakwesesifundazwe siyavela ekucabangeni mayelana ngakho kokubili ukuthuthuka kanye nokwenziwa kwamasu kazwelonke.
Noma yisiphi isimo noma umncintiswano okudingeka kuso ukuthi sivezwe ngokusemthethweni.
Iyunithi enkulu yokuhlala ehlanganisa indawo yokutshala kanye neyemfuyo ebhekele ngokufana ngesimo sezemvelo, kodwa ingayihlanganisi ingxenye yokungaphili okukwimvelo.
Ibhizinisi lakhe waliqala ngokuthi aqoqe okusansimbi komakhelwano asebekulahlile waqala wakusebenza waze wabumba izinto ezinye kabusha.
Noma ngabe abasebenzi basemapulazini befakaza futhi bayakwemukela ukuqedwa kohlelo lokuholelwa ngokuthile i-dop, lapho imali iba yingxenye katshwala, utshwala buyaqhubeka buba yinkinga enkulu.
Isigameko sabikelwa amaphoyisa ngesikhathi besaxakekile ngokomsebenzi.
Sithanda ukuqhubekisa ukuxhumana ngokwezamabhizinisini kanti kungalesi sizathu lapho siqale khona umkhandlu webhizinisi i-South Africa-Russia Business Council.
Nomake izifiki zakugcina ubuhlobo obuhle nomqambi onamandla wesizwe samaZulu esingasenyakatho, isimo saguquka saba sibi kakhulu ngesikhathi sekuthatha inkosi uDingane.
Kufanele ngabe uthola isondlo, kodwa awusitholi futhi awukwazi nokuthola umuntu okumele ukuthi ngabe uyasikhokha.
Isikhalo kumele silungiswe masinayane, ukuze kugwemeke ukuphazamiseka kokuphathwa okuhle emnyangweni kanye nokusabalala kokunganeliswa okusakazeka kabanzi enhlanganweni.
Ngakhoke sizoxhumanisa nezibhedlela zethu ongoti abasedilobheni ngaleyo ndlela sisondeze ukunakekelwa kwezempilo okuhle kakhulu kulabo abampofu abadla imbuya ngothi.
Uma ubheka ukushesha kanye nenani lokuvelayo ngokwezibalo, kanye nobulukhuni bokuqoqwa kolwazi kanye nokulusabalalisa, bancane abantu abasebenzayo.
Ngiyajabula ukubona ngaleyo ndlela, Sihlalo, baningi bantu engibajwayele kusukela kulowo mhlangano, kubalwa nodokotela Boraine nabangaqhamile.
Amalunga ebezindaba ahlangana ngaphambili ukuzothwebula konke okushiwo kanye nakwenzayo uMongameli wezwe.
Izingxoxo zizogxila ikakhulukazi ekutheni elaseJaphani lizoba naliphi igalelo eliyimpumelelo ekwenziweni kwe-ASGISA kanye ne-JIPSA.
Esikhathini esiningi manje, sekuba khona uhlangothi olulodwa lodaba noma lwendlela, lokho okuthandwayo okuthiwa, umthombo ongadaluliwe.
Udaba lwe-organ luzoxoxwa ngoba umhlangano omkhulu uzodingida konke.
USayitsheni van Zyl akazange axabane nodaba lwami nakancane.
Umnyango wezemisebenzi ubutha, ukhethe futhi uthumele abantu abangasebenzi abahlangabezanayo nezimiso zezifundo abazozifundiswa besebenza kubaqashi abafuna abasebenzi.
Ngicela ufake igama lakho lokusetshenziswa ngezansi, beseke ikhodi eyimfihlo entsha izothunyelwa kuwe ekhelini lakho le-imeyili.
Usekela Ngqongqoshe uHannekom wagcizelela ukubaluleka kocwaningo lwakhe ekusizeni ososayensi kanye nabakhi benqubomigomo ukuthi bathathe izinqumo zokuthi iyiphi ingxenye yezolwandle engavunwa ngokusimeme.
Qhubeka nalo msebenzi uwenze kube nesidingo ukusebenzisa ingxenye enkulu yomgwaqo.
Olunye uhlangothi lomthethosisekelo wethu elokuthi asimele sivumele ukuthi ushabalale ngenxa yokungasetshenziswa, uyiqoqo lamandla abekelwe iphalamende kanye nohulumeni.
Izimo esinqala sihlanganisa isizinda semibuzo kanye nohlaka lokusiza.
Isigojana sagqitshwa ngonyawo ngomhlabathi owasuswa ngesikhathi kumbiwa kancane.
Impendulo anginaso isiqiniseko sokuthi kungani i-LOC iphawule kanjalo.
Uhla lwentuthuko lufuna ukuhlela intuthuko ngobuhlakani bese kugcina wonke umuntu azi.
Endaweni yayo iphalamende lethu laphasisa imithetho emisha ehambisana namalungelo esintu, isithunzi soluntu, ukulingana kanye nokungabandlululwa.
Lokho kunjalo namuhla, ngoba isintu sihlangabezane nezinga eliphezulu kakhulu lezomnotho, ukuqhubekela phambili kwezesayensi kanye namasiko, ngesikhathi ubuphofu bubukhulu kakhulu ngokubuqhathanisa nobucebi obukhulu.
Izithombe eziningi zihambisana nezindatshana ezitholakala ecwajaneni yezindaba yomnyango.
Kusele kuTammie kanye nabalingani bakhe ukuthi ufuna ukubasabalalisa kanjani.
Kusebenza ngamasonto bese kubambisana nezinye izinhlangano ukuqhubekisa ubulungiswa nokuthula, intando yeningi kanye nentuthuko egxile emphakathini.
Njengoba ngishilo, ngiyethemba thina sonke esikhona singakubona ukuthi kungenzeka sivumelane nalokhu okushiwoyo mayelana neqiniso esiphila ngaphansi kwalo.
Lena yimibuzo evela eqoqweni lababuzi ukuze kucace kahle udaba.
Noma isigameko sasihlukumeza kakhulu, kwangenza ngaphenduka ngazimisela kakhulu ukulwela inkululeko kanye nobandlululo, washo.
Ngiyaziqhenya uma ngisho, okuningi kokuqala ezweni ngokwezinga lezifundazwe.
Njengoba wazi iNingizimu Africa inalo uhlelo lwayo lwe-PMBR.
Kuhlanganiswe nokusetshenziswa kwesikhungo zokuphehla kanye nokunakekelwa kwepayipi.
Kususa ukwakhela kwamahlamvu angase acinanise noma avimbele ukuhluma kwezithombo ezizwela kakhulu.
Kanti uma siqhathanisa nawe iyunithi i-Viper ayihlomile.
Kuthiwa wawunokotelwe i-yellow fever ezinyangeni ezingu-6 ezidlule.
Ibiliji eliseduze i-Van Stadens Bridge seliphenduke indawo yokuzibulala kabili.
Uma kungamamitha okuthiwa amadebhithi mitha, okusebenzisile kuyoshiwo yilokho okushiwo yimitha.
Okuqoshiwe kuvidiyo mayelana nokuboshwa kuyatholakala kwabezindaba.
Kulindeleka ukuthi avele enkantolo yemantshi e-Lebowakgomo Magistrates' Court masinyane.
Incwadi nge-imeyili ethi u-Nokia unikeza omakhalekhukhwini mahhala kunoma ngubani oqhuba lencwadi nge-imeyili kubangani abayinani elithile.
Umsebenzi oqashiwe yisinxephezelo esimele ukutholakala kwalowo mhlaba.
Izinsizakalo engxenyeni yomtapo wezincwadi uhlanganisa amabhuku okuzifundisa, amajeneli kanye namabhukwama afika ngezikhathi ezithile, amavidiyo, amaphosita kanye namapheshana.
Ingabe uyakhumbula yini uya endlini yangasese uzihambela nje noma uyazakhela lokho ngoba ubona ukuthi yilokho okufanele ukuthi kwenzeke okwenzeka?
Eqhulwini lekhasi, uma uthi-AIN, ingabe lokho kusho inkampani yezokuphepha?
Sizozimonitha ngokucophelela izifundazwe ezizosingatha imidlalo ukuze siqiniseke ukuthi kuyalungiswa konke okudinga ukuqedelwa, kuphawula uDokotela Sefularo.
Indlu ebheke enyakatho inikeza ukukhanya kwendalo okufanelekile kanti iyasiza ebusika ngesikhathi ukushisa kwelanga kukuncane kunasehlobo.
Kungakhathalekile kulabo okubasizile, kungenzeka ukuthi kugxile emibonweni yabafuna izinguquko.
Lesi sizwe sihlezi ngaphansi kwesimo esingathuthukile kakhulu kwezomnotho, kwezempilo, kwezemfundo, kwezokuxhumana kanye nezinye izingqalazinda.
Idinga ukuthi umthetho ucace futhi uthi imithetho kumele ilingane, ibe neqiniso futho isetshenziswa ngendlela efanayo.
Ngilalile ngicabanga ukuthi bengisegunjini lokudlela ngoba bekukhona osofa.
Lobo buchwepheshe bakhethwa njengoba babujwayele ukubonakala ngaphakathi kwezakhiwo zasezimbonini, kanti futhi, ngakhoke ukwenza ngcono kuyoletha umthelela okufinyelela kude.
Sithini isaga esithi okulungela omunye noma ngabe sithini, asizame nxazombili ukuthi sisizane.
Futhi ngizonika uNgqongqoshe ithuba lokwandisa lapho ecabanga ukwandisa khona.
Ngifisa ukubabonga bonke ngegalelo labo lokunciphisa igebe elihlukanisa abantu ngokwedijithali.
Ezimakethe njengamanje, kodwake, ulwazi lwekhopmpiyutha lubalulekile kuyo yonke imisebenzi efundelwayo, kanyi luyaqhubeka ngokubaluleke nasemisebenzini engafuni khono noma efuna ikhono ngokungatheni.
Izoba khona indlela yokuvimbela ukuthengiswa kwezitofu ezisezingeni elibi futhi elinengozi.
Njengoba sebeshilo engisebenza nabo, i-Land Bank iyisikhungo esizimele esinikeza umxhaso wezimali ezenzweni zolimo.
Izodinga ukuzimela ibhekane nemibuzo yangempela futhi elukhuni.
Isakhiwo samaphoyisa, isikhungo kanye nekhono lokusekela kumele siphumelelise ukukholakala okuzinzile - lokhu kusho ukusebenzisa ukuxhumana nabangaphandle kwesikhungo kanye nokusekelwa kwenhlangano.
Phakathi kwezinselelo ezibhekene nohulumeni kukhona isidingo sokuguqula imibono yomphakathi kanye nokucacisa ngubuchwepheshe besayenzi yenuzi.
Isabiwomali sesiphendukile ekubeni isisetshenziswa sokuphatha kodwa kwaba isisetshenziswa esiyisithiyo.
Ngakhoke lokho kwenziwa yiqoqo labamakhamera bangaphakathi, hhayi abe-SABC noma omunye umuntu obethwebula imidlalo?
ITheku linabadlali besilisa nabesifazane abanohlonze: hlangabezana nabo lapha.
Singakujabulela ukuthatha imibuzo ngalesi sikhathi okuzothi iqabane uPopo asihole ekuphenduleni, ngiyabonga.
Ngaphandle kolwazi oluhambisana nezinga elifanelekile, konke ukulinganiswa kuyongabazisa.
Wayivala inkulumo yakhe ngokuncenga intsha ukuthi ibheke kahle abantu abadala.
Ukusika bese ushiza okulinyiwe kunomthelela omubi ezingeni lomoya kanye nelamanzi.
Ukungakwazi ukufinyelela ezimalini ukuze usebenzise ithuba lokuba sebhizinisini elilethwa umkhakha wezokuvakasha.
Uma sithola labo bantu noma lowo muntu, sizobabuyisela emuva eyadini, bese siqala sibashaya futhi sibaqondise.
Izifo zomsebenzi yizifo ezibangwa yizinto noma yizimo umsebenzi asebenza ngaphansi kwazo emsebenzini.
Lo mqulu omanje uwumkhiqizo wesigaba sokuqala somsebenzi i-NSTT.
Ingabe iyona ndlela yokuxazulula izinkinga leyo, ngokomsebenzi kanye nangesikhathi ziqala.
Okusemqoka ngokukhiqiza lezi zimpahla ukuthi zivela emuva kokusebenzisa ukucindezela okukhulu, ingabe kuhlanganiswe ngama-glue noma cha.
Sabizelwa ukuthi senze indawo ukuthi iphephe futhi ikwazi ukusebenziseka emidlaweni kazwelonke.
Futhi, iqhaza lamasosha kwezasemoyeni lidingeka kuphela ngesikhathi seluhlangana nophiko lwezindiza.
Zintathu izifundazwe eziqokiwe ukuthi zizuze, yilezi, i-Limpopo, yi-Kwa-Zulu Natal ne-Free State.
Umsebenzi namandla e-Wesgro achazwe kahle eMthethweni.
Sisafuna olunye ulwazi ngezinsolo zokugumbuqela umbuso wase-Burundi.
UMnuz Kafaar usekuqinisekisile ukuthi wayezibhalele yena ngesiqu sakhe.
Okwesithathu izinhlelo zokubuyiselwa komhlaba kumele zizinake izinhlangothi zombusazwe, zomnotho, zenhlalo namasiko kanye nezomthetho uma kukhulunywa ngomhlaba.
Ake ngiphuthume ngithi lezi zingxoxo azizintsha, kodwa lokho okusha yizinga lokuzimbandakanya komphakathi, abasephalamende kanye nemikhakha eyehlukene yezenhlalo nepolitiki.
Izifo, kanye nokubeka izinyathelo zokuzivimbela ukuze kuncishiswe ukusabalala kwazo.
Sifisa ukubeka umbono, Sihlalo, ukuthi ekugcineni ilungelo lokumelana nengcindezi iyona yinto eqinisekisa inkululeko.
Ukukhulisa ngokuphelele amandla amakhulu okulima kanye nokunika amandla ukuzinza kwesimo semvelo.
Ukubheka nje izibalo ezithile kuveza iqiniso elesabekayo.
Ngiyabonga Kaputeni Mali kanye nethimba lakho ukuthi niphendule ngokushesha.
Ukuqoshwa kwamagama abo bonke abaphumelele enkomishini engumantunta nendishi kuyokwenziwa yi-DME.
Leli khasi likhombisa kuphela izingxenye zendaba ephelele kulesi sigaba.
Njengoba ubuchwepheshe besayansi buqhubeka, umhlaba wonke usungathi uqala ukuba mncane.
Imiklamo ye-PSOM ikhethwa ngaphansi kwenqubo yamathenda avulelekile.
Oqashe ipulazi okukhulunywa ngalo, kumele abe nezisebenzi zakhe qobo.
Umama wezingane ezimbili wase-Eldoraigne e-Pretoria wathi ukuthola kunzima ukuthi angazikholwa izinto ezibuhlungu azitshelwe ngumnyeni wakhe ngalolo suku.
Kufanale njengoba kwakunjalo, ngaphezu kwalokho obekwenziwa, iNingizimu Afrika yangena esimweni eside sengcindezelo kanye nokuzabalaza.
Eqinisweni lokhu kusho ukuthi ukukhula kanye nokutshalwa kwezimali emazweni asathuthuka kuzokwehla kakhulu njengoba abatshali zimali besagxile ekongeni kanye nasekuvuseleleni izimakethe ezivele zithuthukile.
Umnyango usichaza kabusha isimo kanye nendawo yokuthumela izinsizakalo zethu ngokusungula imikhiqizo emisha kanye nochungechunge lwenqubomgono yamasu aphusile okusebenza.
Ubuphofu kanye nobucebi busatshalaliswe ngokungalingani okukhulu kanti abaningi abahlali bakulo mhlaba bajutshelwe empilweni yobuphofu obukhulu kanye nolucekeleka phansi.
Ubudlelwano ngokomsebenzi kunganyelwe ngaphansi kohlelo lwekomiti yokusebenza -kanye nokuxhumana mayelana noMthetho esengivele ngiwuchazile.
Isikhwama sokuthuthukisa nokufundisa intsha Umsobomvu Fund sizoqala ukusebenza masinyane nje uma abakwa-Old Mutual sebeluqedile uhlelo lwe-demutualisation.
Indingilizi eyakhelwe izinto zokuthutha ekuphambaneni kwemigwaqo ne-Western Boulevard izokwakhiwa kabusha ukuze inikeze abahamba ngezinyawo ukufinyelela noma uphuma enkundleni yebhola.
Izithangami ezihlaziya ngokubonisana ziheha abashayimthetho emphakathini kanti ziqhutshwa njengengxoxo mpikiswano, lapho abaholi bakahulumeni, umphakathi kanye nabasemkhakheni wamabhizinisi bexhumana khona ngezingxoxo mpikiswano ngezindaba ezisemqoka.
Encwadini yakhe eza kimi, uNgqongqoshe Maduna uthe akanalo ulwazi oluvela kumahluleli u-Heath echaza ukuthi i-Proclamation kumele ikhishwe.
Kanti ngeke ngikumele ukuthi ukhulume nami kanjalo.
Kanti sikhona yini isizathu sokuthi kungani umuntu obelandela ku-Diligence ngasekhoneni elisenyakatho-mpumalanga engakubonanga lokhu?
Kanti ubufakazi bakho buthi awuyibonanga indlwana encane yamathikithi kuleyo ndawo?
Sesinalo uhlaka lokusebenzisana ngemikhakha eminingi ngokufaka ezinye izifunda ezifana nezise-Caribbean nase-Pacific.
Amazwi okubonga avela kumnikazi adluliselwa ku-Inspector Jack.
Umklamo oholwa yisifundazwe uqasha abaluleki, ikakhulukazi, abathatha umsebenzi wabaphathi bemiklamo abaqashwe uhulumeni wendawo.
Uma izibani zomgwaqo zingasebenzi, mhlawumbe zicwayiza kuphela noma kungakhanyi LUTHO, ngicela leyo ndawo eyisiphambano semigwaqo niyithathe sengathi iyisitobhi esidedela ofike kuqala.
Kanti ingane ngeke iwazi umkhawulo kulokhu, iyokwenza noma yini kanti lokho kwenzeka e-Rwanda, kwenzeka futhi e-Bosnia.
Ngeke kuvunyelwe ukukhanyiswa noma ukubhakuziswa kwamabhena noma amafulegi.
Abanye abalandeli, kodwake, babekise uhambo nakho konke enkampanini u-MATCH okuhlanganisa ukuthwalwa ngumuntu omsebenzi wakhe wukuthwala izivakashi aziyiswe endaweni yokushiya izimoto eqokiwe e-Loftus Versfeld.
Sengizodlulisela kumlingani wami manje.
Ezinye izingxenye zokusansimbi asidlulile ekuhlanzweni zase zifanela imishini yokunqamula insimbi, njll.
Bekukude kangakanani nomngcele lapho ubone khona amanye amaphoyisa afake umfaniswano?
Ngakhoke, akusibo abasebenzi abamhlophe nje kuphela ababeqhuba umbono wabo, kodwa nabaphathi - nabo baneqhaza.
Ngakhoke singasho sithi ezikhathini eziningi izinto bezivela zizenzekele nje zingahleliwe, ngaphandle kokulindela ukuthi zenzeke ngaleso sikhathi.
Wancenga bonke abalingani abakhe emkhakheni wezokuvakasha ukuthi bamsize ngokuceba bonke abakulo mkhakha abangabhalisile.
Lokhu kuhambisana nokwakha isathelayithi ye-leteport yesibili ukuze kube khona amandla adingekayo.
Ngicela nikuqaphela ukuthi ukubhaliswa kwenhlangano ezimele kumahhala.
Amalunga abo, afana no-Unilever, Standard Bank no-Anglo American bakha izisetshenziswa kanye nobuchwepheshe benqubo enhle futhi balungiselela ukwabelana ngayo namanye amabhizinisi nemisebenzi emikhulu.
Inkinobho eyodwa zwi ephethe konke ukukhanya kwangaphakathi iyadingeka.
Incazelo ithi umbiko kungenzeka ungayithobeli leyo migomo yokuchaza ngokwezimali.
Okumele kugcwaliswe ngabanikazi bemizi noma ingxenye yamabhilidi eyakhiwe, ngokunwetshwa, ukunezezelwa noma ukwenziwa ngcono, akugcwaliswa uma ibhilidi lithengwe kulabo abawakhayo.
Abantu ikakhululazi abayitholi imisebenzi ngoba abanayo imfundo efanele, noma bayanqatshelwa izindlu ngenxa yezinga eliphezulu kakhulu lobugebengu emiphakathini yabo.
Amasango akhushulwayo ayevulie, abantu babegibela ngesikafula, yilowo nqondo owawunikwa.
Umphenyi uSayitsheni Marlon Pillay waqhubeka nodaba enkantolo wakhombisa ukuthi bukhona ubufakazi obanele bokuthi kuqhutshekwe nodaba kuze kugcine kutholakale isinqumo sokuthi unecala.
Ngalokho ngiyanamukela nonke enilapha namuhla.
Sihlalo, ingabe ufakazi angasikhonjiswa yini isitatimente sikaMadonsela?
<fn>DACB. SinneVanVertalersBatch15.1.0.0.DPS.2010-10-13.nso.txt</fn>
Barutiši ba inyakela fela go fiwa tumelelo ya ruta bana rena, eupša ba ikwa ba loketšwe ka lepokising.
Bonnyane tšhomišo ya DM bo theilwe godimo ga mohuta wa dijo wo o laeditšwego ka mothalading wa dijo tša bothata.
Hlabollo ya dipapadi yeo e tšwelago pele fana ka mahlomo a ditlabakelo tšeo di lekanego go tšwa maemong a maetapele wa dipapadi wa setšhaba, go ya go mohlankedi wa porofense, le wa bosetšhaba le mekgatlo ya lefase.
Bagononelwa ba bane ba tla tšwelela pele ga kgoro ya tsheko ka pela, ka molato wa go hula o ithlamile le go hwetšwa o swere seo se sego molaong.
Kopano ya UN ya ngwagakgolo ka tsela ye nngwe e hueditšwe ke ditherišano ka ditabeng tša kgwebišano ya lefase, go se hlabologe le bodiidi.
E laetša gape go boikgafo bja kgoro go netefatša mošomo wa sephodisa le tshepedišo ya toka yeo e nago le hlabollo ya theknolotši.
Go romela dithoto go wela ka makaleng a ditšweletša tša dikhemikhale, tshipi, kota, le ditlabakelo tša dinamelwa.
Khamphani ya makhura ya Engen ka kgonthe ga e ya tsenela ditherišano ka porojekeng ye ka mabaka a go ikhola.
Lehono le re nyaka go nolofatša le go lekanyetša segwera sa bobodi sa rena sa go oketša tirišano ya mabapi le dinyakišišo le hlabollo ya tša mohlakanelwa ya lenakana la go se hlapetšwe la tfshepedišo ya UAV la sefatanaga.
Lenaneo la hlokomelo ya Lebopo le bopilwe ke porojeke le ditšweletšwa tšeo di nago le seabe go dinepo le maikemišetšo a DEAT a pholisi ya mabopo.
Go kwanwe bjalo gore kopano e tla swarelwa ka Dar-es-Salaam moragonyana kgweding ye ka tšatšikgwedi tšeo di tlago begwa.
Mekgoppa le matlalo ao a fetotšwego mmala le go omišwa a go se kgahliše a kgomo go akaretša la nare goba mohuta wa dipere, a sena boya, e nale maphaga goba e se nao, eupša e sa lokišwa.
Go bolela la Buanews , Mna Mohlakoana o rile ge konteraka e fiwa , ba bile le mahlatse go hwetša sehlapha sa dikhamphani sa go hlakanela kgwebo tšeo ka moka di lega ka Free State.
Kgatelelo ya komelelo ka tlase a maemo a dibolaydikhunkhwane di a tšweletšwa.
Ge re ya ka nnete, Transfrontier park e ka bolelwa gore e swanetše go ba e e hlomilwe gatee nakong ya ge batho le diphoofolo di be di itshepelel go kgabaganya mellwane.
Maphodisa a ka Somerset West, ao a golegilego mošomi wa ka serapaneng ka molato wa polao ya batšofadi ba babedi, go holofelwa gore mogononelwa o tla lokollwa gatee morago ga go bonala pele ga kgoro ya tsheko a phumotšwe molato.
Go go nale mafelo a mane a go rekiša diteketekgauswi le mojako wa lepatlelo la dipapadi.
O dumetše le yena gore tlhaeletšano ye botse magareng ga balwetši le bahlokomedi ke ya bohlokwa.
Yeo ke tiragalo yeo e lebeletšwego ke maloko a SAP fao go nago le dilo go se sepele gabotse ka kgorwaneng.
Bjale, Ngaka, e re ke dire kgopelo ya thušo ya gagofa mme ke ke leka go go leka kakanyo ye nngwe yeo e thomago go tšwelela ka ka mokgwa o šele go tšwa ka pukung ya Bridgeland.
Ke tsebega ka gore nako ye nngwe ka go thelelwa ke mantšu mme o be a emetše seo.
O hwetša gore ke dikolo dife tša setšhaba tšeo di lego ka lefelong la geno ka go šomiša setlabela sa WCED sa 'hwetša sekolo'.
Go bjalolla ditho go dirwa bobedi ke dipetlele tša mmušo le tša poraebete ka Kapa Bodikela.
Mmušo o swanetše go tšwela pele ka seo o se thomilego, eupša bjalo ka maatla le mafolofolo.
Hlokomela gore boingwadišo bja go dira dikgopelo mo gontši go tsoma nako ya go gapeletša ya go fa hlalošo fao o gapeletšegago go e tsenela bjalo ka modira dikgopelo.
Menyetla e gona fa - re batho ba go šoma ka maatla, ka fao a re itokišetša go šoma le go tšwela pele ka mošomo.
Maloko a Sekgao sa ka Newcastle sa Dimpša se golegile bagononelwa ba babedi ka go hwetšwa ba swere mathale a koporo.
Lenaba le legolo bjalo ke go hloka magae, tlala, bodiidi ka mekgwa ye mentši yeo di itšweletšago ka gona.
Motse wo itšhupago e le wo o kgonago go ipuša le go sepediša tsamaišo ya ona gabotse.
Re holofela gore mekgatlo ya lena e tla tšwelapele go šomišana le Komišene.
Re ka thabela monyetla wa go botšiša dipotšišo, eupša ka bokopana.
Diforomo ka moka tšeo di lego inthaneteng di ka hwetšwa go tšwa lekaleng la kgoro ya Bašomi la kgauswi.
Moperesidente o dirišitše seo le dingangišano tše dingwe go hlobolla hlohlo yeo a rilego go MaAfrika Borwa go netefatša gore go tšwa lehung le legolo la Biko go swanetše go be le tswalo lefsa ye kgolo.
Mo mafelelong a beke banna ba babedi ba golegilwe gape ka Fochville.
Tetanus-tšhwaana e ka fiwa ge eba go fetile mengwaga ye mebedi e sale go ebe le go hlabelwa.
Suideroord ke lefelo le le botse, la go ya go ikhutša morago ga go rula modiro la tšhireletšego la go ba le hlokomelo ya bophelo ka moka ka diphapošing, diphapoši tše dibotse le difolete.
Thekgo ya mašelenge swanetše go akaretša elemente tša go sepedišana le tšweletšo ya mošomo, bjalo ka motheo wa go thlatloša bokgoni le dipoelo.
A o ka dira seo ka lebone le lennyane gore ke kgone go šupa lefelo leo thwii.
Tiišang mekgatlo ya rena ya bašomi le go thušana ka tiro yeo e hlakanetšwego ka difekethoring, meepong, dipolaseng le metse-setoropong.
Mokgwa ofe le ofe wa go laola goba maitshwaro a go tlaiša ao a laetšago go tšhošetša tšhireletšego ya gago, maphelo le leago.
Ga di šomane le go se dire tsebišo ya tšhomišo ye botse.
Go na le moya wa tokologo, keteko le segwera mo gohle.
Sekgoba ka Komišeneng se ka se ame bokgonthe bja tšwelopele goba sephetho sa Komišene.
Re tla diriša maiteko ao a kwagalago a go se je tšhelete gore ka bjako re lemoge le go alafa bothata.
Go šupa le hloma mokgwa wa boikgafo woo re bo tlogeletšego IBA.
E amana le diporojeke tšeo di rilego le go mošomo wa go aga le go nyakišiša.
Go tla ba le kopano ya kgothakgothe ya bašomi ka moka ba ECBOE ka Labohlano.
Khutšo yeo e sa felego e ka se fihlelelwe ntle le go šomana le go se lekalekane wo o lego gona ka lefaseng mo nakong ya rena.
NFP e tla golaganya pholisi le go hlongwa ga yona go godiša dithokgwa le taolo ya mehlare.
Gomme hlompho ke seo go fa maina le go fetola maina e lego sona ka tshepedišong ye ebile ke seo re se dirago lehono.
Toropo e fana ka keletšo ka ga tsheketšo ya meetse le tshedimošo ka ditirelo tša go se lefelwe tša meetse.
Mongwaledi Pharephare o tla amogetšwa polane ya mabapi le Darfur go tšwa go Moperesidente Bashir dikgweding tša tshela tšeo di tlago mo dibekeng tše tharo tšeo di latelago.
Tona Nqakula o sa tšwa go bowa dipoledišang tša lekgetlo la bobedi tša khutšo ka tshepedidišong ya tsela ya khutšo ka Burundi.
Go amega ga batšeakarolo ba Yunione ya ka Mellwaneng ya Afrika Borwa ka peakanyong ya dipoledišano le EU e bohlokwa mme mebušo ya maloko ya Lom e tla senya kgahlego ya bona.
Lefelo la tirelo la selagae la ka Mbhashe le beakantše matšatši a tshedimošo go maloko a setšhaba.
Mna Stainton maloko a SAPS mantšibueng ao a be a le gare a tsenetše kgaolo le mathata ge a be a direga.
Sehlopha sa taolo sa peakanyetšo ya ditšhelete seo se tsebjwago bjalo ka Kantoro ya Peakanyetšo ya Ditšhelete , e laolo tshepedišo ya porofense ya peakanyo ya ditšhelete.
Eupša NEC e gapeleditše gore se ebile kgato ye bohlokwa le lekega go tshela goba go nyatša molao o ile wa se hlohleletšwe.
Kgopelo ya boitšhupo goba go kopantšha dinthla go swana le maina, dinomoro polata bj.bj.
Mehuta ya mmu wa ka Kwa-Zulu ke gore dikarolo wona dika nako di fapana kudu le ka sekgobeng se se nnyane.
Moperisdente wo mofsa wa US o file taelo ya semmušo go thomiša ka tshepedišo ya go tswalela kgolego Guantanamo fao batšhošetši ba golegilwego gona.
Bogole bo bonwa bjalo ka bolwetši goba go se itekanele ka tabeng tša kalafo, mme kgatelelo e bilwe godimo ga go alafa motho wa segole.
Dikago tša taetšo di a rerišanwa, maiteko ditšhupetšo ao a lego gona a lekolwa lefsa mme le dinyakwa tša batšeakarolo di hlalositšwe.
Re kgobokane mo re tlile go hloboga le go re tselatšhweu go morwedi wo mogolo wa Afrika.
Fao go fa mohlala, madulo a ka J C Le Roux?
Go hloma maono ga GCIS go hweditše gore taetšo ka mešomong ya motho ka motho ka kgorong le ka barekiši.
Ka fao maiteko a rena ka moka a hlahlwa ke go sedimošwa ke pholisi yeo e sekametšego ka lehlakoreng la badiidi yeo e lekago go fetola maemo ka thokong ya ba go hloka mahlatse go kgabaganya porofense.
Ke thabile kudu- ebile ke kgodilwe e le ruri go feta pele gore se e sa le mathomo fela.
Motšweletši wa dithaere tšeo di diretšwego go šomišwa ke difatanaga tša go se sepele tseleng goba ditlabakelo tša go swana le difofane, dilori tša go kgorometša thothobolo le dibapadišwa, phahlo goba mešomo ye mengwe.
Maiteko a sekolo sa setšhaba ke go hlohleletša dikolo go nagana ka mekgwa ye mefsa ya go šoma le ditšhaba tša bona.
CHPC e tla thekga mekgwa ka moka yeo e theilwego godimo ga banyakišiši le boramathlale go tšwa Afrika Borwa ka bophara le go nolofatša tšhomišano le mekgwa ka bontši ya go lebana le hlokego ya go rarolla mathata a lehono ao a hlakahlakanego a go šoma ka dikomphuthara.
Dikgao ka bontši di amega gore tšhilafalo ya kgwebo yeo e dumeletšwego e ka bopa khuetšo ye mpe yeo e šetšego e itemogetšwe ka ditšhabeng tša go hloka mahlatse.
Nomonde ke rata go go amogela le go go botša gore Ngaka Randera o go thuše go tšea keno ya gago.
Ditšhaba tšeo di amogetšwago di swanetše di rate go šomišana le le go laetša boikgafo ka porojekeng ye.
Go fihlelea dinepo tše go bile bohlokwa gore go tsenelwe ditherišano le setšhaba sa borasaentshe, setšhaba le maemo ka moka a mmušo.
E be e dirišwa go golaganya mafelo ka moka mmogo.
Mokgatlo wo monnyane woo a kgonago go fetiša ka tshepedišo dikgopelo tšeo di amago Dibetša tša tlwaelo.
Ge nkabe re be le go gopolela pele re ka be re kgonne go hlalosetša Lekgotla la Ditšhaba Kopano mafelo a bodulo a batho.
Thlohlo ye kgolo ka sehlopheng se ke go neelana ka tšhireletšo bjalo ka ge sehlopha sa go ba kgahlanong le khutšo se be se le hlasela sa go rata khutšo.
Bulawayo ke lefelo le bohlokwa ka Porofenseng ya Matabeleland leo le akaretšago mafelo kamoka a ka Bodikela bja Bulawayo go tšwa ka mollwaneng wa Afrika Borwa ka borwa go ya ka leboa la ka Victoria Falls.
Ga go na leloko la Maphodisa a Ditirelo a Afrika Borwa yo a nago le tumelelo ya go itshwara ka mo go sa yego ka molao.
Setitšhi sa maphodisa sa Cradock se hlomile porojeke ya go godiša phihlišo ya ditirelo, go hlohletša maitshwaro a botse le go hlola phadišano ye botse magareng ga maloko.
Ke a kgothala ka gore mengwaga ye mebedi ya go feta, maphodisa a rena ka Kapa Bodikela a fetile nepišo ye.
Seo e be e se molato magareng ga Brandfort le Mohumagadi Mandela.
Lereo la kakaretšo la go hlalosa go arogantšha dintšhla ka mokgwa wa tafola wa boleng bja dikotla tšeo di fapanegotšeo di nyakwago ke diphoofolo tše rilego.
Bašomi ba boporofešenale ba tirelo ya setšhaba ba laeditše kgolo yeo e bonalago ka temošo ya dilo tše bohlokwa tša batho bao sego ba itekanela.
Banna ba go kwagala gore ba hlasetše Xhego, yo a ilego a kgona go tšhaba.
Go batho ba Dogon ba ka Mali, kgobokano ye ke 'Mahlo a Modimo' ao a bonago dilo ka moka le motho mang le mang go tšwa bosong bja bokgabo bja bošego.
DME e dumetše gore tshedimošo e ka romelwa ka mokgwa wa ilektroniki ka mokgwa wa go romela tshedimošo ka sehlopha wo o beilwego.
Ka ga go hlongwa ga sathalaete ya Sputnik, go eya le maemo a bosa le a mangwe.
Kabo ya difoka ya Meyara ya bokgoni bja godimo ya maloko a setšhaba a godišago le go kaonafatša maphelo a batho ba bangwe.
Sekgao sa setšhaba se tla thekga mebaraka ya bašomi yeo e hlomilwego gabotse ka indastering ya meago ka tšhomišo ya maemo a mešomo yeo e amanago le bašomi ka dikgaong tše di rilego ka dikonterakeng tša sekgaong sa setšhaba.
Tokomane e ka inthaneteng mme e ka balwa ka go šomiša sebadi sa Adobe.
Palo le peresente ya malapa ao a šomišago mafelo a go kgobela tšhila a setšhaba, matlala a bon, go hloka fao ba ka lahlelago tšhila goba bao ba nago le tšhila yeo e ka tlošwago gatee ka beke.
Mmušo o ka se katološe taolo ya tekanyetšo ka indasetering tšeo di hlatšwago oli.
Temogo e swanetše go laetšwa mafelong ao e lego gore go hlokega bokgoni go tša bonamodi, kudu ka sekgaong sa tša leago, mohlala, bong, bana le ditaba tša go amana le mošomo.
Go hwetša tshedimošo yeo e tletšego ikopanye le Karolo ya Consular ka Ngwakong wa Boemedi wsa Bosnia le herzegovina ka Pretoria goba etela lefelo la bona la wepo ka inthaneteng.
Bogolo bja mošomo ka lefelong le o tla be o šetše o akareditšwe ka gare ga pego ya Tona Erwin le Sonjica, maabane.
Afrika Borwa e dira kakanyo ya thekišo ya manaka a ditšhukudu ao a kgobetšwega ga tee, le gore e dirwe ka tlase ga hlokomelo ya bongwaledi bja CITES, a realo.
Patše yeo e be e tšwa Lesotho gomme e lebile go ya go rekišwa ka lefelong la Itsoseng.
Mogononelwa o hweditše motšwasehlabelo ka sethokgweng a mo tšhosetša ka thipa pele a ka mokata.
Maloko a boraditaba ka kgopelo hlokomelang gore Lindiwe Mahlangu, Hlogo ya Thekgo ya Kgwebo, ka Masepaleng wa Thekwini, o gona go ka botšišwa dipotšišo.
Ka fao, ditefelo di theilwe godimo ga moputso wo o lefiwago.
Re thabile kudu gore karolo ye kgolo ya mošomo e dirilwe , gwa realo mohumagatšana Mbete.
Ga go na EMDC yeoe begilego gore go nale sekolo seo se tswaletšwego ka lebaka la seteraeke.
Go ganeditšwe mekgwa ka moka ya tšhomišano le mmušo maemong ka moka ka mokgwa wa komiti tša taolo le go ganetša dikarolo tše tharo tša mmušo.
Go lebana le ditaba ka moka tšeo di amanago le ditšhupetšo tša ditsela le basepela ka dinao bjalo ka ge di ama baeti.
Se se thibetše bogolo bja lefelo leo le lego gona le baipei bao ba sego molaong ba šuthišeditšwe godimo mmotong.
O tumišitše bagale bao ba bilego le ponelopele, ba šoma le bontši bja batho, ba aga dikolo le go thea motheo wo mobotse wa sedumedi, polelo le setšo.
Ditirelo tša DTP ka ditirelo tša hlabollo ya tshedimošo e ka hwetša ka kantorong kgolo.
Lekgotla la mohlakanelwa le tšhomišano le tla tšwela pele ka kopano ya ditona tša Troika.
Ka tabeng ye, mokgokaganyi wa selete o tla lekola kgopelo ye nngwe le ye nngwe mme a kgetha mohlahli yo a nago le mangwalo go thuša moreki ka peekanyo ya kgwebo le go hwetša thušo ya mašeleng go tšwa ka pankeng goba RFI.
Ke nagana gore e ka dirwa, eupša ga ke nagane gore ke kgopolo ye botse go go fokotša motho maatla goba go mo palediša, ka gore ke belaela ge eba e tla šoma gabotse.
Eupša, go a tsebega gore mekgatlo ye megolo ya go lwela tokologo ka nageng ye e latetše pholisi ya go dumelelane le meruswi.
Mothopo wa dinthla wa go fana ka tshedimošo yeo e gatišitšwego ya ikonomi, mafelo le dinthla ka ga mafelo setšhaba a menyetla.
Sehlopha se gare se tšwela pele ka dinyakišišo mme ka fao re ka se rothiše mmutla madi ka go fana ka tshedimošo ye ntši mo nakong ye.
Boromiwa bo bapala karolo ye bohlokwa ka go fetišetša se go bao ba nago le kgahlego ka fao go swanetšego.
Bontši bja setšhaba gantši bo godimo ka mafelong a gomme bo hlola sebaka se go fetela.
Go dira dinthla ka ga dinyakišišo o tla nyakega gore o tle le phentshele le letlakala - pene ya nthla ya bolo le ya mothopo ga di a dumelelwa ge re šoma le direkoto tšeo di lotilwego.
Mokgwa wa go nošetša wo o lego gona wo o sa yego ka mokgwa wo mokaone wa go seketša meetse o swanetše go emelwa ke wa go rothiša goba wa mokgwa wa go nošetša wa mahulo fao go kgonegago.
Tšhilafalo ya tlase le meetse a tšhila ao a ntšhwago a ka lebiša go hlokeng ga kgahlego ka go šilafatšeng le go e fokotša ka go šomiša didirišwa gape le gape.
Eupša lehono ga se fela keteko ya segwera se eupša segwera seo se hlabolotšwego le Sandelle.
E kaba ke Moperesidente Mugabe goba nkgetheng mang goba mang a ka se ke a ahlolwa ke nna.
Re rometše molaetša go Moperesidente Abbas le go mmušo wo o etilwego pele ke Hamas go laetša thekgo ya rena ka maiteko a go leka go rarolla bothata setipolomate.
Dipeeletša tša Afrika Borwa tša setšhaba le tša poraebete ke dipeeletšo tšeo di golago ka lebelo ka Afrika.
Lesolo la Polokego le tla tiišetšwa gape sehleng sa maikhutšo, ka tlaleletšo ya ditlabakelotšeo di gafetšwego go thibelo ya go ya go ile ya ngwaga ka moka ka go phethagala.
Neelano ya thekišo ya ditirelo tekano ya mengwaga ye mebedi.
Tshedimošo e tla re kgoniša go porofeta khuetšo le go tšea magato a maleba.
Ka fao, e be ese fela bašomi ba bašweu bao ba gapeletšago lefase la bona, eupša bolaodi bjo le bjona - bo be bo nale molato.
Bobedi batswadi ba sa phela ga mmogo le bana babo ka moka.
Go holega go gongwe go akaretša boeti ka mabopong, taamane le meepo ya titanium le go buna thimpa.
Puku ya matshedišo e tla hwetšagala go tloga gosasa ka Holong ya Toropo gore e saeniwe.
Bolemi bja diphoofolo le neelano ya ditirelo tša phepo ya diphoofolo.
Molato wa bofora o begilwe mafelelong a beke gomme wa bula sekhurumelo sa molokoloko wa sindikheiti, gwa latela kgolego ya baratani ba Muizenberg.
Se ke mohlala wo mobetse wa teseletšo ya dinthla tše mpsha tše kaone tšeo e išago go kakanyo ya GDP.
Diriša pholisi ya mojako wo o bulegilego ge o šoma ka moreki yo mongwe le yo mongweka dinako tša mošomo.
Go fa mohlala, go nale balatedi ba maRasta ka Durban.
Mahodu a go hula sefofane a be a sena kgetho eupša go ineela le go kotamiša sefaofane.
Sa pele, tšwela pele ka seo o se dirago ka go thekga maiteko a NBI Equip.
Dipanka tša selegae le tša boditšhaba di neelana ka ditlabela tša elekteroniki tša go panka ge o nyaka go ntšha tšhelete ya WON fela.
Bjalo ka ge Moperesidente Kufour a boletše, ge go na le phoro bja golre re ka romela batho le dithoto ka kgang ka Zimbabwe, kakanyo yeo ya bošilo e swanetše e naganišwe gape.
Setšahaba le ikonomi yeo e tšwelelago ya kgokagano e bula menyetla ye mentšigo dimilione tša batho lefaseng ka bophara.
Tšweletšo ya tšhese goba setšweletšwa sa maswi: Tšhese ye mpsha, ya go butšwa, ye thata le go tšweletšwa.
O boletše ka tše dingwe dikakanyo tša diporojeke tšeo di dumeletšwego tša go akaretša diaparo tša tšhireletšo.
Ba sepetše le bafsa ba babedi, ntle le sepete le fotšhola.
Zinzi e bile yena wa mathomo wa go ngwala mangwlo a ANC mo dikgareng tša yo mongwe ga mmogo le ka morago.
Go go dirilwe phapantšho magareng ga thekgo ya motheo ya mašeleng le thekgo yeo e beilwego ya mašelenggo Tirelo ya bafsa ya Bosetšhaba.
Diporojeke tšeo di amanago le tirotokišo ka boikgafong bja Afrika Borwa go go kamano le Afrika.
Ke lekotše le go lokiša go dutla ga meetse ka ntlwaneng ya boithomelo le go dikologa pompo ya meetse.
Ge o etšwa ke mothalading wa ka setogong la nngele o ka seke wa no sepele thwii ntle le go tepogela o fetola methaladi.
Aowa mohlomphegi, e lego seela sa mo fase seo se kago šomišwa go hlabolla morekiši wa bokgoni.
Mopokisi a poso fao phihlišo ya mebileng e sa kgonegego, go fa mohlala, dipolaseng.
Šomana le hlokego ya gare bašomi ba lefiwe go fokoletšwa dinako tša mošomo.
Re tlile ka gare ga molokoloko wa dikamano tšeo di tseneletšego le bomasepala bao ba tiišitšego segwera sa rena mme ba thea motheo wa go phethegatša nepo ya thekgo ya mebasepala.
Tshedimošo ya magareng ye e ka hwetšwago ke maloko a setšhaba go tšwa tikologong ya pele ya kgoboketšo ya dinthla.
Ka kganetšong ya bohlatse bja mabapi le nako go tloga ka tšatšikgwedi ya tirelo.
Tsenatseno ya kalafi e tla neelanwa ka fao mabaka a go fokodiša le neelana ya ditlabela tša kalafo.
Se se kgonagaditše kakaretšo ya ditiragalo ka moka tša ikonomi ka dikgaong ka moka le go ba motheo wa poeletšo ya go ya godimo ka palong ya molokolokong wa ikonomi.
Ke tšeo ka moka ka godimo Motlatša Moperesidente, tšeo di ebilego di tlago tšwela pele go swarelela mošomo wa Komišene ya Dinaga tše Pedi bokamosong bja bo bonagalago.
Bohodu bja maribana a leporogo ga bo a fokotšega le bothata bo ka se rarollwe go fihlela ge aluminiamo e bušeditšwe.
Mokgatlo o fana ka kgonagalo ya sekgao sa poraebete le maloko ka lenaneo la maloko go tsenela boleloko.
Go hlabolla le go phethagatša polane yeo e tswakanego ya taolo ya tsebo ya kgoro.
E swanetše go elwa hloko gore balatedi ba Minstrel ba oketšegile ka palo kudu mo mengwageng bjalo ka ge go oketšegile le palo ya ditiragalo.
Le ge nka gopola tiragalo nka se ke goba maemong afe taba yeo ebe e le matsogong a CIC.
Ke mokgwa wa rena go rupiša ka tshepedišong le go kgopela ngaka Ramashala go dira moletlo.
Gabotse, ke monaganong wa ka, naa mohumagatšana Caseletti page ga se a dumelelanagore tshepedišo ye bjalo ga se ya šoma ka Kings Park?
Lefelo leo lapa le fetšago nako ye ntši go lona le nale maemo a mantši a kotsi, kudu go bana ba bannyane.
Go bohlokwa go šupa dihlohlo tša bjale tšeo bolemi bo lebanego natšo mme o tla ntumelela ke bolele tše mmalwa.
Ga o a bona motho a batamela legoreng la ka ntle go šireletša lefelo lela?
Ka go TVET, ditlabakelo tšeo di sa šomego, hlokomelo, maphelo le dinyakwa tša tšhireleetšo, bogolo bja didirišwa tša go fela di fa thuto ka bokgoni bjo itšego le hlahlo yeo e swarelelago goba ya maemo a fase.
Tona ya dimenerale , Vuyelwa Sonjica ke rata go tlaleletša gore tšhomišano ye e tla akaretša meepo le go tšweletša didirišwa tša ka meepong ka nageng e lego seo se sepelelanago le pholisi ya rena ka nageng.
Mašela ao a dirišitšwego goba a mafsa, lešela la maratha, kota, thapo le megala le dikarolo tša mašela.
Penny o be a dutše a ralala a efa polelo ya go hlohleletša batho gore ba seke ba lahlela toulo ka ditoro tša bona.
Go laetša le go nolofatša kamego ya indasteri ya tšhireletšo le dikgahlego tša mmušo ka ditumellanong tša mmušo, kudu mabapi le lengwalo la Kwešišano la MoD le lengwalo la Tumellano.
Ge e dirwa kakanyo yeo e phatlaletšego, FET e aba kgohlagano ya setšhaba, ka maphelong a setšhaba le ditšo tša sona go iša go kgolo ya ikonomi le katlego.
Ga go na tokafatšo ya saentshe goba ya kalafo go dira diteko tša HIV go baithuti kgafetšakgafetša.
Maatla a ile a kopanywa mme le phethagatšo ya kaonafatšo ya ditheo le tlaleletšo di ile tša arolwa ka diripa.
Diswantšho di laetšwa go dihlopha tša dikolo ka peakanyetšo pele, bona lengwalo la 'O ka bekanya bjang leeto' mabapi le dinthla.
SARCC Metrorail e hlomile bahlankedi ba tšhireletšo ba tlaleletšo ka dititšhing tšeo di rilego, ga mmogo le ka ditimeleng, a realo.
Setšhaba sa lefase se swanetše gore ka maatla se hlome leano la lefase la go ba kgahlanong le botšhošetšileo le amogetšwego ngwagola ka General Assembly.
Maswi ka moka ao a tšwago ka dipolaseng, mafelo a go tšweletša maswi ka bontši le mafelo a maswi ao a sego molaong a swanetše go obamela maemo a tlase ao a filwego ke bolaodi.
Nnete, go na le go se phethagale le mabaka ao dinaga di swanetšego go kaonafala ka tsamaišong ya bona ya demokrasi.
Ga go na kgopelo yeo e bontšhitšwego yeo e nyakegago ge seka se laeditšwe go ya ka mabaka a seka se bjalo.
Kabelo ya gago ka mokgwa wa thwala ka gare ka maitemogelo a mošomo le go thwalwa go a tsomega ka kudu.
Diaparo tše tsenago moya tša go se imele di bohlokwa sehleng sa selemo, diaparo tše borutho di nyakega marega.
Kgahlego ya setšhaba yeo e laetšwago ke bo mošomo wa meetse ya mabapi le go bušwa goba go fetolwa.
Go na le mabaka ao fokotšago tswalano ya selo le selo magareng a dihlopha tša dinthla.
Ke holofela gore ditokomane le afidabiti tšeo o boletšego ka tšona, o tla di neela go.
Bošomi ba ka sekolong ba ka re ka katlego ba rwala maikarabelo a bon a a go ruta ge ba ka amogela thekgo go tšwa go batswadi.
DiYunibesithi le Ditheknikhone di rwele bokgoni bjo bogolo bja dinyakišišo le tshepedišo ya tshedimošo.
Lefelo le le rwele tshedimošo ye bohlokwa ka ga setšhaba, porofense le mebušo ya selegae yeo e motheo wa yona e lebišitšwego ka baduding ba Kapa Bodikela.
Ntwa ya gagwe le boineelo go tša toko ya malebana le paballo ya hlago e mo file maemo a boditšhabale sefoka sa maemo sa Goldman.
Ke rata fela go tseba gore ke ipee bjang gore ke kgone go araba potšišo yeo.
Karolong ya bobedi e akaretša katološo ya kago ya tsela ya lephefo go hlola sekgoba se sebotse go oketša methaladi ye mengwe.
Eupša ka pele ra hwetša gore kgato ya mohlakanelwa le yona e re thibela go tšwelapele, ntle le ba sego bakae bao ba kgokagantšwego.
Lefelo la go yela ka meetseng le nale 'sebopego sa lerapo la hlapikgolo' leo tabakgolo ya lona e le filego polelo ye botse go tšwa setšhabeng.
Šomiša pholisi ya mojako wo o butšwego ge o šoma le o mongwe wa bareki ka dinako tša mošomo.
Sephedi seo se lego lefelong le šele goba selete, seo se diregago ka hlago ka seleteng seo se rilego sa semelo seo se laetšwago ke sebopego sa lefelo le bophelo bja mo se hwetšwago.
Ye ke kgatako ye kgolo ya molao wa boditšhaba le ditharollo ka moka tšeo di amegago tša lekgotla la tšhireletšo.
Ee mothaladi wa go arogantšha o ka ba o sa bonale gabotse eupša a re amogeleng seo.
Ba bušeleditše tumo ya bona ya gore Amerika e tšee karolo le go eta pele ka go nolofatšeng maiteko a fenya ditšhitišo ka moka, bagwera ba selete le thekgo ya boditšhaba le go šuthela pele ka khutšo.
Ba bantši magareng ga rena ba šomiša bohlale bja rena bja setša le bjo re bo hwetšago go ithuta mekgwa ya go jabetša.
Re ka re ma moka ga bona ba be ba apere mehuta ya di thethwana.
Lefelo la go tshumale swanetše le tšutlwe ke moya mahlakoreng ka moka gore tšhila e swe ka go lekanela ka mahlakoreng ka moka.
Taolo yeo e kaonafetšego ya tšhila ya kalafo le phokotšo ya mafelo a go lahlela tšhila ao a sego molaong le bokao bja tšhila yeo e se nago ditwatši tša go fetela yeo e išwago mafelong a go e hlwekiša.
Aowa, ga go yo a dumeletšwego go go ba ko tlase ga dipala ka nako ya karolo ya tshepedišo.
O mongwe wa mekgwa yeo e lego gona go laola dilaga ke mokgwa wa tekolo wa tša maphelo.
Kabenete e sedimošitšwe ke Tona ya Toka gore Moahlodi Willem Heath o kgopetše go dumelelwa go rola modiro le gore kgopelo yeo e atlegile.
Molao wo o amanago le indasteri ya meago goba kakanyo ya phetolelo ya Molao go Tona.
Setatamente seo ke nago le sona ke nagana ga se a felela ka tokomaneng yaka mme ge ke sa phoša ke go boditše gore Lt Bester o tšeere setatamente seo.
Se ke karolo ye nnyane yeo e emelago thlamo goba kelo yeo masepala wa rena a lego motlotlo ka yona.
Mapa la bogolo bja magareng la ka dikarolong tša go diila tša setšhaba bo godimo, malapa a ba mmala ona a pitlagane.
Monagano wo o hueditše mokgwa wa rena wa dikgetho dikgweding tše tharo tša go feta ka UNSC.
Polelo ye e šala le rena ge re leka go tšwetša pele maikemišetšo a rena a sepolotiki le a ikonomi.
Moapei o hlakahlakantšha mehlala ye mebedi go tšwa ka historing ya dipalopalo tša semmušoka Britain go hlalosa phapano ye.
Lenaneo le tla fela ka poledišano ya mokgwa wa go tšwela pele le gore go ka dirwa bjang go tšwetša pele tshepedišo ye ka mo go swanetšego.
Ke tseba Bridgeland, eupša ga ke tsebe ge eba bobedi bo tswalane.
Gill Marcus o thomile go ba modulasetulo wa komiti yeo e hlakanego ya palamente ya matlotlo.
Eupša ka tabeng ye yona, mathomong bonnyane, palo ya baswa go tšwa sekolong sa Daliwonga ba be ka nnete ba befetšwe.
Re nale lenaneo le lefsa la thutoleo motheong wa lona le nago le mokgwa wo o fapanego wa go ruta le go ithuta.
Bolwetši bja malaria gabotse ga se bothata ka Eritrea, le ge bo le gona.
Diruthetši tša go šomiša maatla a letšatši di ka šomišwa bobedi ka magaeng le ka meagong ya ka diindastering tša kgwebo.
Bjalo ka ge moreti wa moAfrika Borwa a re gopotša,'Histori e ingwala ka madi'.
Lekala la lefelo la Musgrave, lebenkele le la dijo le tumile kudu go no swana le dijo tšeo le di abago tša go tšwa lewatleng le tša bose tša se-Japane.
Ka tshwanelo ba be ba swanetše go ntšha maina a bašomimmogo gore go be le go golega wa tlaleletšo, go ntšha boipobolo le tshedimošo le go tlaiša le go leka go bea kgatelelo godimo ga batho gore ebe dimpimpi.
Tiragalo ye e fase bjalo ka meetse a tsena ka peiping ya kelela meetse seo se swana le tšhelete.
Maikarabelo a go mohlankedi go kleima tefelo morago go tšwa khamphaning yeo e šomago ka mašeleng yeo e amegago.
Marabele a šoma go tšwa mmušong o mongwe wo o a šireletšago.
Dilo tše pedi tšeo di swanetšego go lemogwa go go bolodišanwa ka dimenerale tše pedi, e lego go, hlokego, le go ba gona ga khalsiamo le fosforas ka dijong.
Boraditaba bao ba nyakago go tšeakarolo ka go menyetla yeo e laeditšwego ka lenaneong ba tla ngwadišwa.
Ka tshwanelo, go kgomo ye nngwe le ye nngwe, menwana ye mebedi yeo e patlamišitšwego e tla laetša bogolo.
Yena le bana babo ba bararo ba ile ba bewa ka tlase ga hlokomelo ya malome wa bona.
Mohlankedi o feetišitše tirelo ye ka Posong mme gatee fela morago ga ge e fetišitšwe, ra thoma go šoma.
Setlabela sa go thuthuša mae goba lefelo la go thoma indasteri, ge le sa hlongwa ka kgwebo ya poraebete, e ka bonwa bjalo ka yeo e fapanego le le diLSC tšeo di hlometšwego go ba mananeo a ditheo tša thekgo.
Molokoloko wa man gwalo a go kleima tšhelete a diakhaonto a tla boela sekeng ka morago ga Agosetose ge go ntšhitšwe ditlankana.
Kamego ye e dirile gore re lekole lefsa tsamiašo ya rena ya peakanyo ya ditšhelete mabapi le mošoma wo le go lebelela lefsa senyaka sa go fana ka mašeleng.
A ekaba go nale lebaka leo Mna kruger a nago le pipi yeo e lego thoto ya khamphani ye nngwe?
Se ga mmogo le mesepelo yeo e kaonafaditšwego yeo e lego dipoelo tša tsamaišo ye botse ya dinamelwa tša bohle e tla thuša ka phedišo ya bodiidi.
Go hlongwa ga tsamaišo ya demokrasi ya dipolotiki ya kakaretšo go tla dumelela mpshafatšo ya taelo goba peobakeng ya mmušo e swanetše sephetho sa bakgethi, ka gare ga molaotheo.
UCT ke kgale e lemogile gore boingwadišo bja baithuti bo ka se be thewe godimo ga bohloki fela.
Sekhwama se thuša gape bana ba mošomi yo a hlokofetšego a bego a a na le seabe ka sekhwameng.
Go bodiša maswi ka paketheria tše go hlola go bopega ga kgase ye ntši, go swana le khapontaoksaete le kgase ya haetrotšene.
Moamogedi ke motho yo a filwego tokelo ya go šomiša mabitla a poraebete goba tšhomišo ya poloto go ya go ile goba mojalefa wa motho yoo goba motho yo a mohlatlamago.
Tshepedišo ya hlatselo le tiišetšo ya inthanete ya kgatišo ya menwana e bile ya mohola kudu ka phokotšong ya go hwetša pukwana ya boitšebišo ka bofora.
Dihlare tša kalafi tšeo di nago le tokelo ya tšhireletšo gore di seke tša tšweletšwa di hwetšagala ka dikhemesing ka bontši, eupša o eletšwa go hlokomela kelo le dikarolwana tšeo di tšhetšwego ka gare ga sehlare ka ge dihlare tša go tšwa Indonesia di na le go ba maatla go feta ka fao go swantšego.
Kgato ye nnngwe le ye nngwe yeo e tla tšewago e swanetše go thewa godimo ga dinyakišišo tšeo di tseneletšego le bohlatse bjo bo ka ngangišwego.
Ka nako yeo motho a ka hutša gore go ithekga ga rena godimo ga malahla go tla be go fedile mo go bonagalago.
Dikgato tša go netefatša khwalithi ya mananeo a go akaretša tshepedišo ya lekanyetša, tekanyetša ya sekolo ka bosona le Tekolo Ya Sekolo ka Moka.
Sengwalwa seo se saenilwego sa molao wa porofense goba phetošo ya molaotheo ke bohlatse bjo bo phethagetšego bja neelano ya yona, ka morago ga phatlalatšo, e swanetše e fiwe Kgorokgolo ya molaotheo gore e bolokwe.
Re swanetše gore re šomane lele ditlamorago tša FDI yeo e sa lekanelago.
Go maatlafatšwa ga basadi, kgodišo ya khutšo, go ba kgahlanong le bosemorafe, ikonomi ya toka ke dilo tše di bohlokwa tšeo boromiwa bja Umtapo bo šetšanego le tšona mme ga bjaledi bopago karolo ye bohlokwa ya mošomo wa mokgatlo.
Dieta tša go ba le bogato bja ka ntle bja rapa, polasetiki, letlalo goba motswako wa letlalo le bokagodimo bja letlalo.
Ye ke melao yeo e gapeletšago, go ya ka fao difofane ka moka di swanetšego go šoma.
Go netefatša boineelo bja sepolotiki bjo bo hlokegago, boetapele le go kgona go dira kgetho ya go gapa tshepedišo go ya pele ka potlako ka gare ga kelo ya nako yeo e beilwego ya ngwaga ye mebedi go iša go ye meraro.
Le ge go le bjalo, re amogela ntla ya gore Kapa Bodikela e ipshina ka menyetla yeo e nago le yona ya ditlabakelo.
Baneneri ba ihlamile ka dithunya tša mortha -o-itiriša, ka dikolo mo go bona, nakong ya ge ba swarwa.
Fetolela go wa tahere ya go ba le matlalo a mabedi ka gobane di ganetšane le go tokologa le go ba le nako ye telele go feta ya matlalo a go putlagana.
O ile wa lemoga ba ba ngwe ba bašomi ba AIN ba tšhireletšo ka nako yeo, bahlankedi bao ba bego ba ihlamile ka dikota le diphemo?
Mna Webster a ekaba ke nnete gore ge nka o botša gore ge o be o bolela ka dinako tše itšego gore o be o bolela ka dinako tša thwii tša mantšibua ao.
Lengwalo la tumelelo la phuruphutšo ka lefelong la kgwebo ka maemong a pele a ka setitšhing sa ditimela ka Motse kapa.
Ka tshedimošo go tšwa malokong a setšhaba , bagononelwa ba ile ba golegwa ka metseng ya bona mme ba dithoto tša dijo di ile tša hwetšwa.
Hlokego ya go rarolla dihlohlo tša ga bjale tša sepolotiki ka tsela ya khutšo gona le go kgetha go diriša boganka.
Re tla šomiša diyalemoya tše go boledišana ka ditaelo tšeo di itšego tšeo re bago le tšona.
Re kolota bao bopilego Molaotheo, go akaretša basadi bao putlaputlilego naga ye go dira seabe ka Lengwalong la basadi gore le phethagatšwe.
O mongwe wa basadi, Nomia Mokoena, o dula le monna wa gagwe yo a sa šomego le bana ba šupa ka mokhukhung.
Kopano e fetišitše leano la theknolotši ya Nano, yeo maikemišetšo a yona e lego go tšwetša pele mošomo wa naga ka sekgaon g se, le go netefatša gore re dula re le pele ga hlabollo ya lefase.
Le ge go le bjalo, ka ntle ga kontinente ya rena, go nale monagano wo o lego gona wa gore Afrika e sa dutše ele ya kgale, ya go gaolaganywa ke dithulano tša go se fele, ya go palelwa ke go rarolla mathata a yona, yeo e rogakilwego.
E laetšwe go thekga hlabollo ya dielemente ka moka tša ikonomi ya bolemi.
A re boleleng le mantšu a Mkhuseleni a bothlale le go hwetša phetogo go ya go tše kaone.
Moemedi wa lapa a ka se kgone go amega ka tabeng ye nngwe le ye nngwe yeo e šetšego e le feleleditšwe ke kgoro ya tsheko.
Morago batho ba Chile ba bile le Komišene ya bona go dira dinyakišišo ka kgatakong ya ditokelo tša botho.
Go bonala go kare, bagononelwa ba be ba otlela mehutahuta ya difatanaga tšeo di rekilwego go tšwa dikaratšheng tše mmalwa ka Pretoria le ka Johanesburg.
Afrika Borwa e thomile go go hloma kgato ya go fetolela go tšwa go mohuta wa kgale wa phatlalatšo ya diswantšho tša thelebišene go ya go o moswa wa analoko.
Go bile le dikgato tše bohlokwa tša hlabollo ka gare ga ECOSOC le go re fa setlabela se sengwe seo ka sona re tlago šomana le dihlohlo tša hlabollo.
Ka moya o tee, re swanetše go tiiša tšhomišano ya ka gare ga selete, Segwera sa Setšhaba le Poraebete (PPP) le go hlohleletša kgwebo le tšhomišano ya kgwebo ka ditlabakelong tša diporojeke.
A ekaba mabone a a mebileng a ka Upper Ross goba gabotse a ko kae?
Go ba le seabe ka kgodišong ya bobedi menyetla ya ikonomi le hlabollo ya setšhaba go ditšhaba tšeo di hlaselwago ke diphedi tša go se tsebjwe.
Re ka se tšee diiri tša go feta e tee le seripa le Mna Remoortere.
Molaodi wa Bataki wa go be kgahlanong le Bosenyi, Martin Koboekae o hlalošitše gore maikemišetšo a magolo a porojeke ke go fana ka molaetša wa gore bosenyi ga bo lefele.
Go lebeletšwe gore polase ya dikgopa, kgwebong ya go šoma ka dijo tša ka ditshitswaneng le dipolase tša go leka mošomo di tla hlokomelwa ke dihlopha tša ditšhaba le babeeletši ba poraebete, ka kgetho ya go abelana lešokotšo le bašomi.
Dorothy o tsene sekolo sa kereke go fihlela a le mphatong wa senyane a na le mengwaga e lesomenne a belega ngwana.
Eupša re tlemagantšwe go yo mongwe le yo mongwe ka dimilione tša ditšhika tša go bonala le tša go se bonale.
Kgato tša go lekola bohlatse bja hlatse ye tee, tekolo ya palomoka ya bohlatse- le go fapošwa ke tsheko le kgoro tsheko ya boipelaetšo.
O tlaleleditše ka gore marulelo ke karolo ya ngwako ya go bitša tšhelete ye ntši kudu mme konteraka ya go thuša ka porojekeng ya go aga lepatlelo.
Mna Kruger, ditaelo tšaka ke tša gore o nale maitshwaro a mabe go šoro.
Pele ga fao, dipoledišano tšeo di bulegilego di a nyakega, go akaretša dingangišano gona ka mo ngwakong wo.
Diteng tše dingwe ka gare ga wep saete di ka mokgwa wa faele ya Microsoft Word.
Dika tša papetla tša go dirwa mono gae tšeo di kgomareditšwego ka pele ga lebota la moago eupša leo le ka kgomaretšwago ka thoko le ka le ka morago.
Go kgona go hlola le go mokgwa wa gagwe wa go bea moithuti gare ka dithutong go tšweleditše dipoelo tše di botse ka dihlakeng le ka dipalong.
E ka amogela batho ba tshela - diphapoši ka moka di lebeletše ka lewatleng.
Lehono papetšo ya GDP go motho yo mongwe le yo mongwe ke ditolara tše dikete tše hlano mme seo ke papatšo ya ka fao tšhelete e šomišwago ka gona.
Ka moka re beilwe ka gare kgorong ya tsheko go ka re re batšwasehlabelo le bahlami ba go hloka toka.
Lebelela polane ya moragorago ya ditefelo ka tlase ga ditokomane, lebelela ditsebišo.
Go hlongwa ga dinyakwa tša fase fase mabapi le meepo le go tshuma tšhila ya go tšwa malahleng, mekgwa ya tekolo le polane ya kakanyo ya go tšwalela.
Go diregile gore go kgabaganya kontinente ya rena ka moka re dumeletše sethokgwa go fenya ditsela tša rena le mebila.
Gomme gwa tla nako ya ngwagakgolo ra thoma go bona dika tša tswalo lefsa ga kontinente ya rena.
E ka se kgone go leta go diriRa seo, gwa realo Munashe.
Go šupa dikgoba le ditaba tšeo di tšwelelago tše difsa tšeo di nyakago go šongwa le hlabollo ya maano a maleba.
Moperesidente El-Bashir o tla felegetšwa ke sehlopha sa bahlankedi bagolwane ba mmušo wa Sudan go akaretša bonnyane ditona tše hlano.
Go na le tlaišo ye kgolo ya didirišwa tša hlago, kudu hlapi, mahlaka le ditšweletšwa ta dithokgwa.
Moreki wsa ka o boletše le motho yo mngwe go tšwa ka SABC ka nepo ya go beakanya poledišano ka nako ye e swanetšego.
Go be go se hlakahlakano, go go aba le meruswi ka gare.
Go kgethwa ga yo a tlago fana ka ditirelo go neelana ka ditirelo tša maemo tša tšhireletšo ka kantorong ya ka Witbank ka RLCC: Ka Mpumalanga nako ya mengwaga ye mebedi.
Ngaka Klatzowo be o bolela ka tiragalo yeo ke sa e tsebego.
Bjalo ka karolo ya tekolo lefsa, mmušo o tla eletšwa ka pholisi ya bokamoso ge go bolelwa go ba mong wa khamphani ya ACL le ATN.
Ga go ka fao CIP e tlago thekga mašeleng peeletšeong ye ka bo yona ntle le gelefelo leo le le ka ga peeletšo ka bolona.
Se gape se tla laetša boikgafo bja rena go tshepedišo ya demokrasi ka mafelong a mošomo ya go hwetša dihlohlo tšeo di lebelelanego le ba boporofešenale, Tona Hogan a realo bekeng yeo e fetilego.
Bolekanyetši bja rena bja maatla a mohlagase ka kgonthe bp tla lebana le dihlohlo tše difsa tša go kgahliša tša diphetogo.
Go na le kgakagano ya thwii magareng ga histori ya setšhaba le tokelo tša lefase.
Ke nagana gore seo se bohlokwa , eupša ke nagana gore Henk Hesslinga o swanetše goba a dirile seo.
Sefoka sa masepala wo o kaonafaditšwego ga se a hlwa se phethagatšwa, eupša se tla tsebatšwa kgauswinyana.
Mna Steyl o tla rata go fa bohlatse bja gagwe ka Seburu.
Go kgokagana le lefelo la ditiragalo tše kgolo ke go hlongwa ga tshepedišo ya kgatišo ya bosetšhaba yeo e lego tshepedišo ya taolo ya bolataditaba le tshedimošo bjo bo šomišetšwago go dira dinyakišišo, hlahlo le go phatlalatša IK.
Palo ya dithoto tšeo di tlago hwetšwa morago ke ya godimo ya bokao bja thekišo goba boleng bja tšhomišo.
Mošomo wa go aga ba tla o dira ka bona, goba mahala goba ka konteraka.
Sesefatša sekgoba magareng ga peakanyetša ya ditšhalete le phethagatšo ka tšhomišo ya tšhelete le go šupa dilo tše di bohlokwa.
Se ka nnete ga se seo se tla go swarelela mme se swanetše go fetolwa ge eba re nyaka Afrika yekaone le lefase le lekaone.
Senamelwa le sefatanaga sa cheery di ba dika tša toropo tšeo di tlišago botaki bathong.
A ekaba diteke tšeo ka moka di ile tša šomišwa ke batho letšatšing leo?
Re leboga Modula Setulo, ga ke na tshedimošo ka ga maemo a ka Ciskei.
Pholisi ya ditefelo e laolwa ke ditefelo beilwego go ya ka mohuto wa dithoto.
Tiragalo ya bolwetši bja molomo bjo bo tlwaelegilegobo swanetše go fokotšwa ka kgodišo ya maphelo, thibelo ya bolwetši bja molomo le go fana ka kalafo ya motheo le go tsošološwa ditirelo tša hlokomelo ya molomo.
Tshepedišo ka moka le taolo le maikarabelo le tsamaišo di swanetše di be tšeo batho ba ka di dirišago tše botse.
Dipoelo tše di laetša tseno ka bogare kebahlami ba kharikhulamo ba WCED dihlopha tša lefelo la Abet.
Baithuti ba dikolo tša poraemari ba tla ka setimeleng ba dira dipalo ka mokgwa wa go thabiša.
kadimo ya tshelete le mekitlana go tšwa dipankeng, go akaretšwa kadimo ya go aga, tšhelete tša tlaleletšo, , dikarata tša mekitlana, thušo ya mašeleng ya go reka difatanag goba kadimo ya motho ka boyena ya tšhelete.
O file seloba se segolo go bahlankedi ka moka ba UN bao ba bilego le seabe ka go dira mošomo wa bona le ka gare ga meruswi.
Mlaba a re o kgopetše bahlankedi ba go hlohletša kgonagalo ya go reka diphasela tša naga tšeo di sa šomišwego ka tshwanelo go fetolelwa go ba tšeo e tlago mafelo a kgwebo.
Ka Bandelierkop, bagononelwa ba bane ba golegilwe ka bohodu bja diphoofolo tša naga ka dipolaseng tša lefelong leo.
Dipoledišano tšeo di tšwelago pele le baemedi ba bareki di tla tsomega, nolofatšo ya e tla dirwa ge porojeke e dutše e tšwela pele le bokgoni bja go aga bo tla be bo lokišwa.
Monyora a go dirwa ka dipampiri, ditlakala tša go tšwa ka kitšhing le ka dirapaneng di na le menontšha ya mehlare go feta mehuta ye mengwe ya manyora.
Hlabollo ya pholisi e laetša gore diphetogo ka dilo tšeo di hlolago mekgwa ya setšhaba di swanetše go tlišwa go godiša hlabollo yeo e swarelelago.
Go diriša mantšu a Wendyka kgonthe re a le tumiša ka hlohleletšo ya lena gore letle le bolele ka dilo tše, re le leboga kudu.
Mathomong, šedi e tla nepišwa go palo ya tlase ya ditaba tše bohlokwa tša maano.
Go hlabolla setšo sa go fokotša tšhilafatšo le go hlola tšhila magareng ga maAfrika Borwa ka moka.
Bokgoni bja godimo le go hlama batho ba rena ka bokgoni bjo bo nyakegago go kgatha tema ka ikonoming.
Ge komiti ya dinaga tše tharo mafelelong e ka kgetha ka fao go fapanego go feta ka fao go lego ka gona ke taba ye šele yeo.
Dingaka tše di rilego tša dipetlele tša porofense ba tsenetše seteraeke seo se sa šireletšwago dibeke tše pedi tša go feta ba nyaka go lefelwa OSD.
Seo ke hlanogo ya maitshwaro a rena ao re lebanego le ona gomme a hlola go lekanele ka tshepedišong ya rena.
Go ntšha kgatišo ya tokomane ya tshedimošo ya bokamorago ya SDF ka inthaneteng , kgotla mo.
Taolo ya mošomo wa botseka e swanetše go tšwetša pele go godiša go šomišwa ka tshwanelo le tiro ye botse.
Ga gona mašeleng ao a tla neelwago, maeto le go lefelwa wa mohuta ofe goba ofe wo o tla dirwago.
O rile ka nako ye nngwe wa laetša gore o be o nale maikarabelo a go hlokomela Komiti ya Essex ya Diphoofolo.
Ke David Unterhalter, ke kgopetšwe ke Komišene go eta pele bohlatse bja hlatse ye.
Lenaba la gagwe la Park Tae-hwan le rile ke bobedi hlompho le selo se kotsi go phadišana le Phelps, ka gobane a ka kgona go rutha metsotswana ye mebedi fala.
Bagononelwa ba bararo ba golegilwe ke maphodisa a SAPS ka Wepener ka go gweba ka patše.
Bookamedi bja nako le nako bjo bo tseneletšego bja mešomo ya batho ba bangwe le bašomi bao ba lego ka ka OMU bo a nyakega.
Go oketša bogolo bja kelelatšhaila go akaretša dikago tša nakwana le tša go ya go ile go tla hlokomelwa.
O šetše o file bohlatse bja gore ge o boa ka Caprivi go hlahlwa, o ile wa hlongwa ka fao o bego o swanetše go dira mošomo wa gago wo o hlahletšwego go go dira, e lego fokotša boganka.
Go be go sena mekgatlo ya go dira boipelaetšo, indasteri e ka kgopela Poto ya Meputso go thea meputso ya tlase le maemo a mošomo ao a sepelelanago le maemo a motheo ao a yelanago le kwano yeo e rerišanwego ko gongwe.
Ke tlile gape go mo mema go tla moletlong wa Flame og Peace ka Bouake.
Tšeo ka moka di ka thibelago tsamaišo tšeo re šomanago le tšona ke mohuta woo wa diala.
Se ke mathomo a taba yeo e bonalago le maemo a phuruphutšo ya nnete yeo e lego ka morago ga tumelwana ya Dracula.
MaAfrika go gongwe le go gongwe ba swanetše go boelwa ke maemo a setho a bona le go tšeo lefelo la bona ka gare batho ba lefase bjalo ka balekani bao ba lego ka lefelong la maleba ka setšhaba sa lefase.
SABS e dira bonnete bja gore diteng ka gare ga diphuthelwana ka nnete ke tša boima le bontši bjo bo laeditšwego ka diphuthelwaneng.
Kgolo ya ikonomi e hlahlwa ke ke ka tsela yeo menyetla ya sa ruri e neelwago ka gonaka metseng ya ka toropong.
Go netefatša gore temogo ya ikonomi yeo e šomago ga e tgshediše maikemišetšo a tša hlago mahlo ka tshepedišong ya pholisi ya setšhaba.
Selo se se bohlokwa se se: Iran e laetša bokgoni bja yona bja go tšweletša dibetša tša nuklea ga bo ganetšege.
Go suthela ka go phatlalatšweng ga letseno la mmušo, foa e lego gore go hlolwa maemo a bomasepala go tšea maikarabelo a go thekga ka mašeleng le go opareita dipeeletšo tša bona tša dikago tša motheo , go tšwela pele.
E neelana ka maeto ao a ikgethago ao a hlamilwego gabotse magareng ga Motse Kapa le port Elizabeth.
Mosego wo o fetogago wa go thapiwa mešomong ka faoo dira gore go be bohlokwa go tšweletša mekgwa ye meswa ya go ipelaetša le maano a go beakanya.
Ga go le o tee wa rena yo a swanetšego go diriša go se hlabologe le go hloka ditlabela bjalo ka tšhitišo le go palelwa go thoma ka tshepedišo ya go gomarela dikokwane tša motheo le modulasetulo wa maemo.
Hlabollo ya hlamo, botšweletši le taolo ya ditšweletšwa mabapi le masolo a go laetša bareki, go akaretša ditšweletšwa tšeo di hwetšwago ka ntle tša masolo a mmušo.
Mathata a ka Somalia a tla tšwela pele a sa kgaotšwe ntle le ge re ka hwetša tharollo ya sepolotiki ya taba ye.
Go ya tshwanelo , ke bone Moahlodi Heath le go araba dipotšišo tšeo a di hlagišitšego.
O netefatša gore baithuti ka setheong sa gagwe ba tlabaketšwe ka tshwanelole gore ba kgona go ba borakgwebo.
Go ya fase ka New Orleans, mme ke bone marago a yona a fetoga go ba gauta ge letšatši le dikela.
Go nale lebaka la go ba le lehutšo mabapi le go lemoga dihlabollo tše le mpshafatšo ya maikemišetšo a ikonomi.
Daniel Ntuli makgale o rometšwe kgolegong mengwaga ye meraro ka molato wa bohodu bja sefatanaga ka Bethlehem.
Tiiša segwera le amakhosi le go ba le seabe ka kgolong yeo e swarelelago ka lefelong leo.
Ka fao go bile bohlokwa go šupa disekete tšeo di laolwago ka rimouto le go tswalana kudu le morwalo wa selegae.
Re a lemoga ka moka ka nako ye nnyane mme re leka go thuša.
UN e swanetše go šoma gabotse, ka tshwanelo, e gapiwe ke dipoelo, e tliše ditiro tša yona nyanyeng , e be le maikarabelo le go ba ya demokrasi.
Re tshwenyegile kudu ka hlselo ye šoro e tšwela pele le gore go phuleag dihlaselo tše mpsha gape.
Tokollo ya dipalopalo tšeo di aretšago tshedimošo ya histori ya mabapile tšhomišo ya katološo ya tšweletšo, le tšhomišo ya tlase le mabaka a tšhomišo ya tlase go ya ka dikarolo tša tšweletšo mo nakong ya kotara.
Kgopelo ya tiišetšo e swanetše go romelwa go lekola ge eba tšheke eile ya boledišanwa.
Zille o rile papadi ke yeo e thabišago, yeo e bolkegilego le go ba ya katlego.
Go nale hlokego ya tshekatsheko ya bokao bja kgatišo ya mošomo wa dikgetho tša diphetho tša pholisi tšeo di amanago le bolemi maemong a porofense, go tsenelana ga diporofense le maemong a bosetšhaba.
Elemente ye nngwe yeo e butšwetšago thulano ke phadišano ya boditšhaba ya go sepetšana goba ya go tlaisa ditšweletšwa tša Afrika.
Karolo ye bohlokwa yeo e bapalwago ke Sehlopha sa bonolofatši, seo se kgethilwego ke Moperesidente Mbeki , go eta pele tshepedišo ya dipoledišano le yona go dumelanwa le yona kudu.
Go kweša bohloko kudu go bona barutwana ba bantši kudu bjalo, baithuti le bao e ka bago baithutio mo.
Mafelo a go amogela go lekola bathapiwa ba bafsa ka moka ba beilwe ka mafelong a ko pele.
O rile o tsene ka kgorwana yeo e bego e sa hlapetšwa, e sego ka kgorwana ya go dikologa, pele a fihla kgorwana ya go dikologa e be e bulegile mithara o tee.
Go bota ga diSMME tšhomišo ya inthaneteka Durban go tsentšha tšhelete le gona go kgole go feta mafelo a mangwe a mabedi ao a dirišwago ka dithutong.
Karata ya khomputhara ya boitšhupo e hlomilwe go ka nepo ya go netefatša go re e šoma ka go phethagatšwa le gabotse.
Latelela kgokaganyo ye ka godimo mabapi le poledišano ya Saxony le goba seswantšho sa lapa la gagwe.
ke kwane a le yena, mohumagatšana Mosia o rile go tswakana ga tirelo ya kgoro ya mmušo le e bohlokwa fao go tla bago le hlomo yeo e phethagetšego ya VEP.
Mošomo wo o dirilwego go fihla fa o šetše ebile ka tokomane ye le kgolaganyo ya kgatako ya ditokelo tša botho.
Phatlalatša ya mohlakgase wo o rekilwego woo mošomo wa yona e lego go rekišetša badiriši goba baphatlalatši.
Maphodisa a leboa setšhaba sa Namakgale go neelana ka tshedimošo yeo e thušitšego ka go golegwa ga bagononelwa.
Bolaodi bo nale mahlakore a mantši a mabapi le bolemi, tšweletšo le tša ikonomi.
Go nale dikgoba tša mošomo tšeo di theilwego ka tirelong ya tekolo, mme bahlankedi ba tekolo ya mošomo ba hlatlagantšha mošomo ka thokong ya mešomo ya bona ya tša leago.
Modulasetulo, nka o kgopele gore o apare kobo ya gago e telele, ka kgopelo.
Thlaka ya Ramadan e swanetše go ripšwa botebo bjo bo swanago, eupša bophara bo ka fapana ka baka la dithlaka tšeo e ka bago tše pepetla go feta tše dingwe.
Maikemišetšo a hlahlo ye ke go laetša badudi ba selegae ka maano a thibelo ya bosenyi, taelo le ditlabakelo tšeo di kago šomišwa go hlabolla maano a tša tšhireletšo ka wateng ye nngwe le ye nngwe.
Tsebo yeo e hweditšwego e be e ka se kgonege ge ebe e se ka kabelo ya thušo le thekgo ye kgolo yeo e dirilwego ke mmušo wa Denmark wo re kolotago ditebogo.
Maloko a ile fofela ka terokong ka taelo yaka le go leka go go golega ba bangwe ba bahlasedi.
Dikgwebo ka moka tše kgolo le tše nnyane dihlopha tša bogolo se tee le tše pedi di badilwe ka moka.
Re boetše Johannesburg ka lona letšatši leo ka fao e swanetše go ba lona letšatši leo, ee.
Thapa le go ba hlahla batho bjalo ka ditlabakelo tšeo di lekanego, go tšea mošomo wa yo a fanago ka ditirelo.
Tshwamare e swanetše go šomiša meetse go fetiša tšhila metsotswana ye mebedi go iša go ye mene mme lefelo la go fahlela mogotlo lona metsotswana ye tshela go iša go ye seswai bogolo.
Go beeletša ka bathong bja ka ditlabela ka saentsheng ya kelo ka mekgwa yeo e tlago laetša ka tateleno le ka kgolo go fapana ga setšhaba sa Afrika Borwa.
Maloko ao a kgethilwego ao a sa tokelo ya go kgetha go fa mohlala, maloko a setšhaba goba beng ba thoto ya sekolo.
London - Ditsela, boemafofane le dikolo di ile tša gapeletšwa go tswalela, ditirelo tša dipese le ditimela tša ka tlase ga mobu di ile tša emišwa, ditemošo tša maemo a bosa a šoro a file maemo a go wa ga lehwa leo le sakang la bonwa e saleleo le tlilego go wela Britain ka Mošupologo mesong.
Makhanselara a rena a ikgafile le go ikemišetša go aga setlamo le masepala wo o tlago direla dikgahlego tšeo di fapanego.
Re tšwela pele go monithara se ka tsela yeo e sa kgaotšego ka tshepo ya bušetša mokgatlo maemong amaphelo a mabotse a di tšhelete, modulasetulo wa poto Kanyi Mkonza o rile bja ka Labobedi.
Badira dikgopelo ka moka bao ba atlegilego ba tla golaganywa ka ka nepo ya go tsenela dipoledišano tša boithaopo.
Ke tshepa gore boitshwaro bja ka bo ka se go swabiše ka tsela efe.
Maloko a khansele le ona a ile a se fihlelela dinthla tša dinyakwa tša mokgatlo go emiša ka bjako mediro ka moka ya boganka.
Lenaneo ke pontšho yeo e bonalago ya tirelo ya setšhaba, yeo e nago le bohlatse bjo bo lego ka ditokomaneng bja phihlelelo ya yona.
Balekodi ba bodiktšhaba bao ba ukametšago dikgetho ba kwane ka wa lehlabula gore dikgetho e bile tša tokologo le tša go hloka bomenetša.
Mmušo ka fao o lemoga hlokego ya go lekalekanya dilo magareng ga go tsenya mohlagase wa kriti le wo e sego wa kriti.
Mna Modulasetulo, ka taba ya taolo ka ntle ga JOC re yeo re e dirago, ga re nyake go dira go ka re bea thokgo godimo ga Stoman o ka re o na le maatla ka tsela ye nngwe.
SACP e tla swara kopano ya yona ya semolao ya mathomo ka gare ga naga morago ga mengwaga ye masomenne.
Ke tla botšiša Mna le Mohumagadi Coleman go tla mono pele ka kgopelo.
O gapeleditše, ka maatla le bohlale bjo maatla, dithuto tša gagweka Ikonomi ka Setheong sa Plekhanov ka Moscow.
Ka tsela yeo e sa lokago go nyaka gore Mofetodi a golegwe ka mo ga sa swanelago, ka fao o tla sekiša ka tsela ya Molao.
Bagononelwa ba babedi ba mengwaga ye masomepedi bao ba thuntšhitšwego le go bolawa nakong ya mothuntšhano le maphodisa ka lebenkeleng.
Go hlahla, go nyakišiša, go naganišiša le go swara ditheeletšo ka nepo ya go fediša dithulano.
Setlabakelo seo se akantšwego se se nnyane se tla boledišanwa ka sona ka Kabineteng moragonyana kgweding yona ye, gatee fela ge se fetišitšwe, re tla thoma ka tshepedišo ya go bapetša le go bea ga mmogo le go phatlalatša dikgoba tše difsa.
Bafsa ba tla bewa leihlo ka hlahlong ya botaki ka FET, ditheong tša go ruta mošomo le ka tša go tlwaetša mošomo.
MPCC ke lefelo la go ema fao mebušo ya selegae, wa porofense le wa bosetšhaba, ga mmogo le ditirelo tše dingwe le tshedimošo go ditšhaba tša selegae.
Re lebeletše taolo ya lefase ya taelo fao re kgonnego go sesefatša sekgoba magareng ga bahumi le badiidi.
Difofane tše nne tša maeto di sepedišitše baithaopi go tšwa ka Ireland go ya ka Afrika Borwa, e le seo se dirago boromiwa ba dinaga dišele bja bobedi ka bogolo ka historing.
Mmušo wa Afrika Borwa ga o na tokelo ya go emela batho ba Afrika Borwa , bosemmušo bja ona bo tšwa go kgatako ya molao le taolo ya molao wa boditšhaba.
Ga go le etee ya maemafofane a Afrika Borwa ao ga bjalo a direlwago ke seporo goba mokgwa wo mongwe dinamelwa tša bohle.
Ka Mokibelo manthapama maphodisa a ile a latela tšhupabodulo ka Karolong ya Vusimuzi fao ba ilego ba golega bagononelwa ba bararo.
O seke wa swara tšhelete ye ntši kudu mo go wena goba wa apara diketane tša kgauta tša theko ya godimo.
Diphedi tša go fapana tša go fetediša malwetši ao a lego gonadi ka phela nako ye telele ka gare ga tšhila kudu ge e le tšhila yeo e kolobilego, go swana le madi.
Lenaneo le le akaretša dikolo tša maemo a tlase tša dikarolo tša letseno la mašeleng la maemo a pele le a bobedi.
Kgoro e saenetše Olympiad ebile e dumela gore e tla hlola maemo a go kgoniša ao a tlago fana ka menyetla ya go hlola menagano ya go hlola ya go go nagana dipalo ka mafelong a a theknolotši.
Ka mehla o apare sešireletša mahlo, sefahlego, le ditsebe seo di hlametšwego go thibela dibolo tša pente.
Lefelo leo le latelago la dinyakišišo, la tshedimošo le go botšišolla bagolegwa , le go ba tshwenya moyeng.
NQF e šoma ka dithutong le ka hlahlong ka fao e lego gore e a abiwa.
China le Afrika di sola le go ba kgahlanong le botšhošetši ka tsela efe le efe gomme e tla hlohletša mekgwa ya tirišano ya go ba kgahlanong le botšhošetši.
Ka maemong a porofense le a selete, lenaneo la taolo le swanetše go akaretša dipotšišo tšeo akaretšago ditiro tše.
Se se dirile gore go be le kgatišo yha dipampiri tša go bouta tša ditone tše dikete tše pedi.
Gore go be bonolo go šupetša setlabakelo sa bohlokwa sa dipholisi di akareditšwe ka mo lase.
Thekga hlolo ya ditlabela tše mpsha tša kgopelo ka mafelo ao a fapanego.
Diphihlelelo tša sehlopha sa semolao se filwe makgotla a Ivory le gore a amogetšwe ka bontši.
Ba bonwa bjalo ka ba bokoa ge ba sa tsenatsene le go ba ba letsogo le boima ge ba tsenatsena ditaba.
DNA e tla re morago ya laetša tekolo yeo e theilwego godimo ga tshedimošo yeo e amogetšwego le yeo akareditšwego ka gare ga PDD le ka ditshwayo tšeo di amogetšwego ka nako ya dipoledišano.
bagononelwa ba babedi ba golegilwe mme ba tla bonagala pele ga Kgorotsheko ya maseterata wa Boksburg kgauswinyana.
Diswantšha tšeo di šomišwago "Maikutlo a bohlale" le thušo yeo e tseneletšego di dira kgonagalo go motho mang le mang go hlola, go phatlalatša le go swara tshedikmošo ka inthaneteng.
Katološo ya Botee bja Yuropa le tsenelano yeo e tebilego ya sepolotiki le ikonomi.
Potšišo ya ka yeo e latelago e tlile go ba go re ke ka lebaka le eng ba be ba sa tsene ka gare ga phapoši ya tiragalo?
Gore taba ya go fetola maina a meago ya mmasepala le diphaka di lebelelwe ka nako ye tee.
Ge thoto e swanetše go elwa ka thotong ya motho yo a hlokofetšego, gantši e dirwa ke setsebi sa kelo ya dithoto.
Go swarwa ga bagononelwa go bonwa bjalo ka mathomomayo , bjalo ka ge lefelo la Jouberton le hlorišwa go šoro ke bohodu bja mehuta ya go fapana ya metato.
Maikemišetšo a magolo e tla go tliša boradikliniki mmogo bao ba ngongoregago, batho le tshepedišo ya thlokomelo tshedimošo le tšhomišano.
Ka bosenying, le tlaišole ka go šomišeng diokobatši ka tumelo ya gore e tla fokotša bothloko.
Bošomi ba kgonne go tima mollo ka ditlabela tša go tima mollo tšeo di bego di le gona ka moagong mme maphodisa le barasetimamollo ba ile ba bitšwa go tla go thuša go tla tima mollo.
Go feta moo, bao ba hlokomelago kobamelo ya molao, ka tšhomisano le dikgoro, ba kgonne go šupa le go bea magareng disindikheiti tša bosenyi bjo bo beakantšwego.
Kgaolo ya tšhilafalo ya moya e diragala kudu ka lefelong la ka Motse Kapa.
Lekola go netefatša ge eba o nale mopeleto wo o nepagetšego le go lekola ge eba o dirišitše dihlaka tše kgolo.
Ntle le boikgafo bja bona le go šoma ka maatla, re be re ka se kgone go šomiša.
Para ya lenaneo le swanetše go kwešišega le go hlahla mošomiši moo a nyakago go ba gona ka lefelong la inthanete.
re nyaka go thuša batho ka moka go tšwa go hlokeng maikutlo, a tlaleletša ka seo.
Bao ba nykago mošomo,: Motho ka motho yo a nyakago mošomo goba go fetola mošomo ka bobona.
Kantoro e hlabolotšwe go golagantšha diFOSS ka moka ka mmušong, go hlola bokgoni bjo bo nyakegago, go netefatša gore mmušo o reka FOSS yeo e sepelelanago le IT le go thuša dikgoro tša mmušo ka tshepedišo ya go huduga.
Se se nyaka mahlomo a pholisi le ditlamo tšeo di tiilego, hlatlošo ya kelelo ya letseno le phihlelelo ya mebaraka ye kaone.
Kgopelo ya maswao e ka seke ya fiwa ge leswao le hlomilwe go ya ka maemo ao a filwego.
Baruthi ba babedi ka seka makgaolakgang ba fetile nako ya gagwe, eupša e sego kudu, ka fao makgaolakgang a kotsi a etla.
Nepo ya leano le la maikemišetšo ke gore go be le bonnyane mabopo a mabedi ao a filwego maemo a difolaga tše talalerata sehla se sengwe le se sengwe.
Maemo a kelo a Joule a a gapeletša ge khuetšo ya hlago bjalo ka go oketšega ga tšhilafalo; e go ruthela ga lefase wo o hlolwago ke metsesetoropo yeo e golago ka lebelo ge e ka hlokomelwa , a ralo.
Ga ke tsebe mohlankedi yo a dirago dinyakišišo ge eba o be a dira boipobolo mo.
Hlabollo yeo e tswakanego ya hlabollo ya setšaba le ikonomi ka ditšhabeng tšeo e lego benggae, mafelo ao a nago le mešomo le go mafelo ao ka maikemišetšo ao a sa lebanago a meepo e ba mašope ka go šomiša ditlabakelo tša batšeakarolo.
Maitshwaro ao a nago le tša thobalano a akaretša go kgomana wo o sa nyakegego , go tloga mo go swareng go ya go go tshotlo ka thobalano le go kata.
Tshepetšo ya phatlalatšo ke indasteri e tee ya go ithekga ka boyona yeo e akaretšago dikgao tše mmalwa le dikarolo tša tsamaišo.
Basadi ba bantši ba bathobaso bao e lego balaodi lehono ba itheta ka gore o ba file sekgoba le go thoma bophelo bjo kaone ka ikonoming ya mathomo.
Go ya ka Kgoro ya Paballo le Tšhireletšo, go bea dithuto tša hlahlo go dirišitšwe kudu le go šomišwa go beakanya ditlabela bjalo ka batho le go hlabolla mokgatlo.
Bolaodi bo laelo ka maatla gore molao wa kotlo ya bonnyane e seke ya oketšwa le gore maatla ao baahlodi le ba nago le ona go a šomiša ka go rata mabapi le gapeletš kotlo go b ušetšwe morago.
Kamogelo ye borutho go Chancellor le go holofela gore o kare re ka hwetša tsela ya go kgona go go gapeletša go dula sebakanyana go feta matšatši a mabedi.
Boleng bja go fetiša bo ka oketšwa go tshekatsheko ka go hlohletša kamologano ya mangwalo a tsebišo a tsheko le dikahlolo go ya ka mafelo.
Dithuto tša go bapetša tša mpshafatšo ya tshepedišo ka dinageng tše dingwe.
Re tseleng ya segwera le thekgo, botee, khutšo le batho ka moka ba lefase.
Kgato ya bobedi ke gore go nale kgonagalo , ka kgonthe ya bohlatse bjo bo tšwago go yena bjo bo ka re išago go katišo ka lebelo.
Ee, e beilwe lenaneong la boditšhaba la dilo tše kotsi tša ntwa ya dikhemikhale goba ya paelotši ke sona sephedi se, ke ka baka leo re tsenago lebakeng le.
Mogononelw awa mathomo o goolegilwe ka Ezimokodweni mme wa bobedi a golegwa ka lefelong la boromiwa la Adam.
Leina laka ke Peter Hodes, ke emela khansele tšekelele ya para.
Baromela dithoto ntle le setšhaba sa borakgwebo ba selegae ba nyaka mok, gwa wa tsenelano yeo e senago morumo ge e le gore dinthla tše di bohlokwa tša pholisi ya dinamelwa tša bosetšhaba di fihlelelwe.
IMC e tla bea tafoleng kakanyo go e neela Komiti ya Tekanyetšo ya Ditšhelete ya Ditona go bona tšeoo di amanago le ditefelo tša go tsenatsenwa wo o akantšwego.
Matlakala le mokgwa wo mongwe wa bophatlalatši bja ditaba di ka šomišwa ka go fa tshedimošo ka ga HIVAIDS e be gona, eupša e ka se tšewe bjalo ka kemedi ya ya go ema sebakeng sa go eletšwa pele o dira diteko.
Karolo ya ka godimo e na le maikarabelo a go hlokomela diterilo tša bareki go akaretša le ditirelo tša borekiši.
Motheo wa go fana ka thušo ya mašeleng o swanetše gore ka kwano o thewe godimo ga lenaneo, go ya ka dikokwane tša IF le bjalo ka mokgwa go godiša mekgwa ya go obamela le go fetola go bao ba fanago ka ditirelo.
Mshoshove, moladi waka, o be a ratana le morwedi wa Mandela , le mohumagadi Mandela o be a sa thaba ka taba yeo, ka fao Scorpion ke ya Mshoshjove.
Šedi e tla fiwa go hlomeng ga karolo ya dinyakišišo tšeo di šomago go šireletša hlabollo le tekolo ya mananeo a setšhaba.
Dipholiso le melao yeo e thibelago hlabollo ya motheo, go fa mohlala ka diindastering tša di benyane tša selegae di tla lebelelwa lefsa ke DME le dikgoro tše dingwe le ditlamo tšeo di amegago.
Go fana ka diterlo tša go sepediša dithotogo swana le matlakala a dihlahlobo, matlakala ao go ngwaletšwego gona dikarabo tša dihlahlobo le ditlabakelo tše dingwe.
Ba lemogile gape gore paaki ya Colt ya go rwala diteromo tše pedi e be e eme hleng ga tanka ye kgolo.
Lehono mengwaga ye lesome ya go feta , Samora Machel o ile a kolobiša mabu a rena ka madi a gagwe.
O sale wa e bona peleng mo bophelong bja gago, pipi ya go swana le yeo?
Karolo yeo e šetšanego le hlokomelo ya phalalelo ya dithotoba swanetše go abelwa go ya ka lefa la naga ye nngwe le ye nngwe ya palomoka ya kgwebo ya SACU, go akaretša thomelo ntle gape.
Ditaba tše dingwe gape tše di swanetšego go boledišanwa go akaretša dinako tšeo di tšeerwego go kgoboketšwa boingwadišo le maemo a bobeaditaba.
Dinyakišišo di laetša gore bathomi ba dilo le setšhaba ba sedimošitšwe gabotse ka maikarabelo a bona le hlokego ya taolo ya tshila ya ditlabela tša kalafo.
E dirišwa bjalo ka selo sa go lekola ke Molaodi wa mo fase.
Leano le swanetše go ba gona gore bao ba thapilwego ka ditirelong tša bohlodi ba kgonišwe ka fao go lekanego ka mananeo a hlahlo a maleba go dira mošomo wa bona ka mo go nyakegago.
Ka mantšu a mangwe, mabaka a le maemo ao a bušago a dintwa tša meruswi di lemogilwe ka maemong a boditšhaba le go amogelwa.
Maloko ao le ona a hweditše lebake , dibetša tše kotsi, sefatanaga, sellathekeng le karolwana ya seokobatši sa Heroine.
Bjalo go nale dikgato tša tshipi tšeo di išago godimo ka gare ga lepatlelo fao babogedi ba dutšego.
Ka gore bokgole bjo ke tsebago, ngwana wa rena timetše ka tsela ya go se kwešišege.
Mafelelong a ngwaga, thušo e fihleletšwe ka mokgwa wa palo ya baithaopi yeo e nyakegago le polane ya mošomo e beakantšwe.
O nale tokelo ya go phatlalatša tshedimošo setšhabeng, bobeadikgang goba mmušo yeo e amanago le tšhilafalo yeo e sego molaong yeo e dirwago ke bathapi, ka seo se bitšwago tšhireletšo ka go letša nakana.
Serapana seo se dikologilego letsha le lennyane ke la pholo la kgogedi go motho yo a itshepelelago e sale ka masa goba mantšiboa.
Ke be ke sa amega dikhamphaning tše dingwe tšeo di fetoletšwego lekaleng la poraebete.
Go nale dika-dikgao tšeo di golago ka gare ga lefapha la tša boeti bjalo ka boeti bja tša hlago le bja go bona bobotse, bja go lefela, bja tša maphelo, kgwebo le dikopano.
Dikgorwana tšeo di fetoletšwego di robilwe goba di robjwa ke babogedi.
Nka se bone ge eba ke ka morago gore ke mang a tsenego ka mojako wa ka pele wa sejeri.
UKUZA ke maiteko a mathomo a bohlokwa ao a ka bago le seabe ka go dira gore toro ya rena e be nnete.
Go tloga go sa kwešišege, ka gore botebo bja tshenyo ke bjo bogolo.
Go gontši go swanetše go dirwa go dira sekgao ebe sa bo porofešenale, le gore ke selo seo ga bjalo se lebeletšwego ke Kgoro ya Thuto ya Bosetšhaba.
A ka botša le maphodiksa gore ba tsenye legora la meetlwa ka thokong ya ka leboa la lepatlelo.
Lefoko le lebjalo le akanya go ba gona ga setho, maikutlo a setho ao a kgonago go ahlola bosenyi bja sehlogo bjo bo dirwago kgahlanong le batho.
Maloko ka moka a ile a rorišwa ka bogale le boikgafo ka mešomong ya bona.
Le motho ya a nago le lehutšo la go ya go ile, go swana le nna , o swanetše a no nyamišwa.
E be ele - MBMA e tšweleditšwe go šomiššwa ka go tša tšhireletšo, ka tsela yeo.
O rile SAPS e be e ihlamile le go itokišetša hlaselo nakong ya tiragalo.
Go tšwetša pele hlahlobo ya nako le nako ka mafelong ka moka a go šoma le go netefatša kobamelo ya maemo a polokego.
O be o sa apara ye nngwe ya dipipi tšeo ga bjalo di lego pele ga kgoro.
Sefatanaga sa mošomi se tshumilwe ka lefelong la poraebete leo le lego kgauswi le setitšhi se se nnyane.
Ka setlwsaedi, hlapetšo ya dikepe e tla tšweletšwa ke diketswana , dikepe tša go phaphamala, tša ka tlase ga meetse le difofane tšeo di tlabaketšwego go iphetolla kgahlanong le hlaselo yeo e ka bago gona ka lefelong leo le gokago kgahlego.
O nale maikarabelo a lehlakore le saentshe mme ka nako yeo o tla bego o se gona ba tla bega magareng ga ba bangwe, Pharaphare Niewoudt le Pharaphare Knobel.
Kgopelo ya go itokolla ka mabaka ao a thulanago - a thulano ka lehlakoreng la maseterata- le teko ya go ikamologanya yeo e sa fihlelelwago- kgopelo ya go tšwetša pele bohlatse e gannwe- le bohlatse boganeditšwe ka boomo.
Kakaretšo yeo e kaonafaditšwego le kelo ya ditiro tša ikonomi ka dikgaong tše dingwe e tla ba le seabe ka go GDP.
Ba kwele gore letšatši le lengwe le lengwe ka ge ke etšwa ka Snowani ke gore ke kgauswi.
Go molaleng gore go tšwa hlalosong ya Levathe ka ga kamano ya kgale ya MaChina le lefase gore kamano magareng ga China le Afrika ga se taba ya mpsha.
Banna ba bane ba golegilwe ka baka la go šitiša bahlankedi ba sephodisa go tšwetša mošomo wa bona pele gomme wa bone ka baka la go hwetšwa ka sephuthelwana sa patše.
Go šomela go tloša dišitiši tša semolao le tšeo e sego tša semolao go gwebišana magareng ga dinaga tše pedi le tšhomišano ya kgauswi ka go tša temo le maphelo.
Go diriša ka tshwanelo dipoelo tša manyora a N šedi e swanetše go bewsa godimo ga dilo tše di latelago.
Go a hlohleletša go bona peakanyo le amana le bahlankedi, kudu ka lehlakoreng la dihlohlo le dišitiši tšeo kantoro ya bona e katanago le tšona, gwa realo Mandlenkosi.
Ka ge mojako wa tshwamare o le hleng ga mojako wa phapoši ya bohlapetši, ga go bjalo?
Mohlala wo mongwe wo o filwego eupša o le bothata go kwešišega, eupša o bonala di ukama gore dinyakišišo tša pego ya Stats SA ka morikiši yo mongwe di hlakahlakantša batho.
Ditlabela tša Ntwa tša maemo a fase di šomiša mekgwa yeo e sa tlwaelegago kgahlanong le mohuta ofe le ofe wa hlaselo ya bokomonisi.
Ntle le gore ba be ba lebane sefahlego le sefahlego le maemo a bothata a ntwa ya tokologo.
E dirišwa go tsoša maikutlo a kgale, maphelong a rena a bjalo le bokamoso bjo bo phuthulogago pele ga rena.
Mmušo o aogetše tshepidišo yeo e bulegilego ya go akaretša fao ditšhaba a amago ke thlabollo.
Mmila o akaretša mmila wo monnyane woo o logaganego ka gare ga moago o tee goba ye mentši.
Ge ba fihla lefelong la tiragalo, ba ile ba gahlanetšwa ke sesi wa mohu yoo a tlilego ka phihlelelo ye kgolo.
Ee, leo ke lona lebaka leo ke nyakago go tseba gore mašaledi a morwa waka a kae, ge e ba ke nnete gore o bolailwe ke kgone go mo epolla ke mmoloke gabotse ka lefsa.
Dinyakišišo ka ngwakong di utullotše gore gore o hlonotše ngwako ka moka le gore o thomile go phutha tše dingwe tša di ditlabakelwana tšeo a ikemišsditšego go di utswa ka gare ga mapokisi le dilo tše dingwe tša lokela dilo.
Ka fao e latela gore go hloma mmušo wa temokrasi, wa go se kgetholle ka morafe le bongwo re o nyakago magareng ga tše dingwe , go fediša maemo a go se matlafatšwe.
Ke monyetla wa go hwetša lefsa, wo o re swaragantšego bjalo ka setšhaba.
Latela kgokagano ye e lego ka godimo ya poledišano le Harron goba seswantšho sa lapa la gagwe.
Setatamente se ka Ngaka Boraine se akanya gore bahlankedi ba bagolwani ka bontši ka Sesoleng ba be ba amega ka ditirong tšeo di nyakago gore ba swarelwe.
Go begilwe mo go rena gore dišupo di tšeerwe bogoneng bja Molaodi de Bruin.
Ke mofofiši, ke na le maitemogelo a mantši, ke tseba gore mofofiši o nagana eng.
Le ge go lebjalo, dinaga tšeo di bonago bohlokwa bja Kopano ya EU-Afrika di ikanne go netefatša gore Kopano ga e swarelwe fao e tsenelwago ke Moperesidente Mugabe.
Ba tla fa ditaelo go dikarolo ka moka le makala ka tabeng ye.
Ka go šiišana ga dihlogwana tša go fothela, di swanetše go lekolwa nako le nako gore di se thibane.
Diteko tša Forensiki di tla dirwa go tiišetša ge eba seela ka nnete ke hiroine goba seokobatši se sengwe le se sengwe.
Go dira ka go phethagala le go tšwela pele gabotse go swanetše goba maikemišetšo a sa ruri mola e le gore go dirwa maemo dinyakwa tša phetolelo.
Go tšwetša tekolo ya semolao le hlabollo yeo e amago pholisi yeo e šomago, molao le maemo ao go nago le tshepedišo yeo akaretšago.
Ka morago ga go amogela tshedimošo ye bohlokwa go tšwsa sethabeng, sekgao sa maloko a maphodisa ao a šomago ka bohodu bja leruo a atlegile go šala morago mohlala wa diphoofolo tše mmalwa le go golega bagononelwa ba bahlano.
Go kgokagana le ba go fana ka dijo tša diphoofolo go nolofatša hlahlo ya balemi ka tšhomišong ya ditšweletšwa.
Kalafo ye e kgonagalago ke go butšwetša moya molomo ka molomo, ka maseke wa oksitšene.
Re tloga re nale tshepo ya go netefatša go fiwa ka bokgoni bja rena, gwa realo Mna Yaping.
Ke nagana gore ebe ele Mokolonele Mogolo ge a be a tlogela sesole.
Setšhaba sa babeeletši sa lefase ka kwešišo se kgopetše gore bjalo ka MaAfrika re swanetše go go hloma maemo go kgoniša go tšea diphetho tša maleba tša kgwebo ka nepo ya go dira dipeeletšo tša nako ye telele ka Afrika.
Ka mehla netefatša gore thulusi ya maatla e bolokegile gomme o bee sebakeng sa folekse yeo e hlagetšego.
Go fana ka lefelo la bogareng la go swaya la go akaretša marobalo le mafelo a dijo go baswai.
Mmušo wa Afrika Borwa o hlohleletša mahlakore ka moka go tšea dikgato ka moka go imolla ngangego le go hwetša tharollo yeo e tla go kgoniša go hlongwa go go feleletšego gwa CPA.
re nuyaka go gatella gore phetogo ga se nke e be bonolo le gore e nyaka go amogelwa ke bohle bao ba amegago.
Lokiša moakanyetšo le go hloma go kaonafatša le mpshafatšo ya tsela ya lephefo ya mmila wa ka lebopong la ka borwa wa Higginson.
Go šitwa go fa tsebišo ya maikemišetšo a go tshuma kgaotšo ya mollo.
Mohlomphegi Tona o gona fa lehono, Moperesidente wa peleng Nelson mandela, le baeng bao ba hlomphegilego.
Poto ya Meetse e swanetše, ka gare ga dikgwedi tše nneka morago ga mafelelo a ngwaga wa ditšhelete, o fane ka setatamente seo se lekotšwego sa ditšhelete.
Morago Steve le Naledi ba ile ba romela motho go bitša Moduenyana ge dipeakanyo tša kalafo ya gagwe di fedile.
Maphodisa a Stilfontein a bile le seabe se segolo ka kgolegong ya ya bagononelwa ba bane, yo mongwe le yo mongwe ka molato wa bohodu, bohodu bja letorokisi, go hwetšwa o swere patše, go thuba ka ngwakong le bohodu.
Maphodisa a tla thekgwa ke molao wo o phethagetšego le ka mokgwa wo go tsentha tirišong.
Mo ngwageng kantoro e ile ya fetolela lebato leo le bulegilego ka diphahlo tšeo di dirilwego ka kgolegong ya ka Pollsmoor.
Moeno ke molokoloko wa di-elemente tšeo di beakantšwego ka didikong tše pedi tšeo di tšweletšego le go bewa godimo ga tše dingwe.
Maikemišetšo a go tšwetša pele poledišano e be e le go bonagatša potšišo efe le efe go tšwa pukuphelo ya mothapiwa.
Dinyakišišo tša saentshe tšeo di fago tshedimošo le hlahlo ya tšhomišo yeo e tšwelago pele ya tšhomišo le poloko ya diphedi tša lewatleng le diphedi tša ka mabopong.
Dihlopha tšeo ka bobedi di kwane gore go hlokega go hlola mešomo le gore tsošološo ya difaekethori tšeo di sa šomišwego go bohlokwa.
Ka go se tsebe ga mosetsana wa dihlong wo mosese, Meyara o mo swaretše semaka se segolo.
Mothuši wsa setegniki o etetše lefelo le go kgoboketša tshedimošo mabapi le meetse le ditlabakelo tša kelela tšhila.
Tshepedišo ya meetsesetoropong , mola e le gore e fetoletšwe ka ditiro tša batho, le ge go le bjalo ke phedišano ya diphedi tša mehutahuta mme di swanetše go laolwa gabotse, le go amogela tsenelano le tšhomišano ya dikarolo tšeo di fapanego tša tsamaišo.
TGCSA e nale maikarabelo go baeti ba bosetšhaba le ba boditšhaba go swarela netefatšo ya maemo godimo, go kudu go netefatša gor baeti ba tšweletšwa go kamogelo ye botse ya khwalithi ka Afrika Borwa.
Lethabo ga se selo sa ka moso, ga se selo seo se naganwago, le thoma mo gona bjalo.
O be a swere sellathekeng seo se utswitšwego, le karatana ya sellathekeng le sešupanako sa letsogo.
Bonnyane nako yeo molemi a e tšeago go tšea sephetho go dumelela go tswala le go dumelela go namelana la mathomo.
Bomasepala ke ba mathomo ba go fana ka ditirelo go badudi ka moka , badiidi le bahumi.
Ngaka ke a gana, e re moreki wa ka a fetše go araba potšišo.
Dikgapeletšo tšeo di amanago le tša maphelo tšeo di tšwago boleloko bja Afrika Borwa ka mekgatlong ya boditšhaba, go dikwano tša bobedi goba dikopano tša boditšhaba di tla šupšwa le go tswakwa le pholisi ya tša maphelo le maano.
Ba lemogile le gore dinaga tše tše pedi di nale diikonomi tšeo di phedilego gabotse le gore ka dikarolong tša dikontinente tša tšona di nale khuetšo yeo e rilego.
Mo maemong a bjalo, bagaši go akaretša le SABC ba ka dira konteraka le Orbicolm goba Sentech go phatlalatša moyenggoba go aga tsamaišo ya bona.
Seetša se nyaka gore se be gona ka tseleng go ya pele bjalo ka mohlahli wa go re eta pele go fenya dihlohlo tše.
Ka dinageng tše dintši, go alafa go se lekanele ga bonggo laetša mošomo wa go hlama lefsa go fa sebaka sa go lekanyetša mošomo wo o lefelago kgahlanong le maikarabelo.
Re nyaka go tseba gore ga re bitše go hloka maikarabelo wo o sa akaretšego wa go fediša melato.
Le amogetšwe mo Motse kapa- re holofela gore le tla ba le khujtšo, lethabo le maitemogelo ao a humilego.
Mme e re iša go mabaka le bohlatse bja dihlohlo yeo e ka se gapeletšwego kgahlanong le yena.
Pego ya kgwedi ka kgwedi ya ba tša dipalopalo ba Afrika Borwa le yona ke mothopo wo bohlokwa wa go lekanyetša kgolo ya ikonomi.
Ka fao ke tla rata go bea leihlo tšwelopele yeo e dirwago ka mahlakoreng ka moka.
Ga ke tsebe selo ka kamano yeo e beakantšwego ya SAMS.
Bahlankedi ba seboditšwe gore batho ba be ba swerwe ke sehlopha sa banna ba bahlano bao ba ihlamilego ka ngwakong wa bona wa ka toropong ka mmileng wa Sunset.
Go nale go fokola go itšeng wa go metšwa ga mahlaka ao a omilego ge go bapetšwa le mahlaka a mabotse.
Komiti ya Kgolaganyo ya Porofense e lekile go akaretša batšeakarolo ka bontši.
Gabotse, ke nagana gore re tla dumellana ka gore se ka nnete ke go makatša badimo.
Re hwetša thušo ka se go tšwa go mahlomo a kakaretšo ao Tona Manuel a a filego ge a be a ala peakanyetšo ya mašeleng ya bosetšhaba.
Balemi bao ba sa kgonego go swara goba go dumago, maemo a ka kakaretšo a sola baeletši go dira keletšo yeo e sa kgonagalego goba yeo e ka se fihlelelwego ya go fepa.
Go hloma methaladi ya hlahlo ya tshepedišo le maemo a go fana ka ditirelo a lebeletšwe go tšwago bao ba fago kgoro ditirelo.
Dipeeletšo go ditlabakelo, hlabollo ya bokgoni, ke dinthla tšeo di tlago bewa pele, seo ke maeto ao a tlago thongwa, mme a tshepiša menyetla yeo e sa felego yeo e ka se akanywego ya mathomo le tirišano mmogo.
Go phuthulla khapete ye hubedu e be ele mokgwa wo mo kaone wa go amogela magoši le mmakgoši e le seka sa go amogela le go keteka.
Borasetikmamollo ba ile ba raoga ka lebelo, le ge go le bjalo, ba kgona go tima mollo.
Ge dilo di sepetše gabotse ka dipeakanyo tša tiragatšo tša sehla se, bjalo ka ge batho ba go ya maikhutšong ba tla be ba boela ka ditoropong.
Menyetla ya tša boeti tšeo di theilwego godimo ga hlago ya ka mabopong e bonagala le go hola ditšhaba tša ka fao.
Ke nagana gore seo e tla ba sa RNL bjalo ka khamphani.
Se se akaretša lefelo la taolo le mafelo a tšhilafalo ao a se nago motheo go swara khwalithi yeo e nyakegago.
Maemo ao a nyakegago ka kalafong le le go bega ka dikarolong tša dipalopalo le dintlha ka nako ya tlaleletšo.
Re tla hlama mokgwa wa tgshedimošo wa poloko ya meetse le bohlokwa bja ona.
Ka fao, hlokego ya dinthla ka WIS e ka se thibele go hlongwa ga mpshafatšo ya tšhila.
Ka go dira seo re tla aga ka motheong wo o beilwego ke bao ba fetilego pele ga rena.
kgokagano ka letlakala di tla hwetšwa ka tlase ga letlakala la gae ka wepo saeteng ya rena.
A o a lemoga gore , kgopolo ya mokgatlo wa mebaraka wa lefelo le tee ga bjalo o ka tlase ga hlaselo.
Ke rata go leboga Tona Manuel yo ka mehla a itokišetšago go re eletša.
Mafelo a mangwe gape a bohlokwa go swana le kgwebo ya diokobatši, HIV AIDS le thušo ya setegniki.
Methopo le ge go le bjalo, e fapana kudu mabapi le esiti yeo e hlolwago.
Ke tšeere karolo ka ka tsela ye nngwe ka gore ke opetše ka nepo ya go kgama mantšu a bao ba bego ba hlokofatšwa ka sehlogo.
Kgokagano ya mothopo wa batho wa maleba bjalo ka pholisi le go hlongwa ga yona.
Ka tsela yeo e swanago, go jabetša ga motho e lego mong wa mokitlana wa ngwako ke gore bonolo o itšwela ka ngwakong.
Sebopego le dikago tša lefelo leo le itšego, leo le akaretšago sebopego sa lona sa hlago, sa go agwa goba mafelo ao a akaretšago a ikonomi le setšhaba.
Ka hlaologanyo yaka ke hlompha maemo, ntle le ditaba tše dife, ke motho yo a nago le bokgoni ka Belgium, re bolela ka Ngaka Hendriks.
Rekoto ya kobamelo ya ka nageng yeo e itšego mabapi le taolo le kwano ya dibetša ya boditšhaba le le kwano ya semolao ya boditšhaba.
Batho ka lefelong leo ba kwele mosadi a goelela go ba kitimela go mo thuša.
Maiteko ka moka a dirilwe go fokotša diphošo tša tšeo e sego dišupo ka hlamo yeo hlokometšwego ya dipotšišo, le go di leka ka dithuto tša diteko, gi rulaganya le dinthla tša dipego le go hloma mekgwa ye mebotse ya tshepedišo.
Go lekola ditlamorago tša go hwetša lenan eo la letlotlo mabapi le mehola yeo e ka bago gona ka ikonoming ya Afrika Borwa le ditlamorago go tšwa ka peakanyetšong ya ditšhelete yeo e amanago le ngwaga wsa ditšhelete.
Hlabollo ya Mmila wa Nelson Mandela go ya ka mollwaneng wsa Ramatlabama e ya mafelelong go šetše mola le mola.
Mabapi le taba ya tšhilafalo ya yuraniamo yeo e humišitšwego, Morekiši o nyaka go tiiša gore dntšhla le Pakistan bjalo ka mothopo wa setšweletšwa seo.
Mna Modula Setulo. Ke gana ka tatelano gore ke be ke amega ka polaong goba peakanyong goba polaneng goba tokišo ya seela sefe le sefeka maikemišetšo a go dira bošula go motho yo mongwe.
Kgokagano e fana ka menyetla ya go fatišiša, go tiiša le go gana mekgwa le ditlwaedi tša bosetšhaba.
E tla emiša ka go ba maatla go fetiša ka fao e tla ganetšwa.
Sekoro se se nnyane se hwa ka pela ge mmu wa go oma o hlaolwa.
Di lokile kudu ge go dirwa bjang goba mahlaka a dijo tša diphoofolo ka gore botelele bja yona bo thuša ka kitelo le go thibela moya.
Dikolo di swanetše go fela di lekola gore tsamaišo ya tšona ya thlapetšo e sa šoma gabotse.
Lekeišene la kwa Mashu le tšweleditše mothopo wa bokgoni bja botaki, magareng ga batsebalegi ba botaki ba go tšwa ka lefelong le ke maloko a lelapa leo le filwego la Nokwe ka sekgaong sa E.
Ye nngwe ya dikgato tšeo di tšeerwego e bile go hlongwa ga bošomi ba bantši ka mebileng yeo go nago le bosenyi bjo bontši.
Tsenatseno ya hlabollo, ka tshekatsheko ya tshepedišo, yeo nepo ya yona e lego go šomana le monagano wa ikonomi ka bosenying bjo bo rilego.
Godiša tirišano magareng ga diSMME le dikoporasi tša poraebete le tša bosetšhaba, go akaretša khansele ya saense yeo e thekgago diSMME tša basadi.
O tumišitše boikgafo le boporofešenale bja bašomi ka mošomo wo botse wo ba o dirilegoka go hlokomela balwetši ba rena ka bokgoni le hlokomelo ye kgolo.
Mošomo wa segopotšo o tla šupa letlapa la segopotšo, legora, sehlwaseeme, letlapa, mangwalo a segopotšo le mošomo wo o hlomilwego godimo ga lebitla goba poloto.
Le ge maswi a mathomo ao a tšwago matsweleng a bonala a le a masese le bomeetse, a tloga a na le dikotla.
Banyakišiši ba hweditše gape le sethunya sa letsogo seo se utswitšwego, diaparo, dibenyane le dilwana tše dingwe tše ntši mo go mogononelwa.
Maphodisa a Lansdowne a šetše morago tshedimošo mabapi le go hulwa ga ngwako wo mongwe wo o begilwego ka lefelong lona leo.
Diromelwantle tše kgolo ka Afrika Borwa go ya ka Kuwait ke khemikhale ya okaniki, ditšweletšwa tša tshipi le pampiri mola e le gore tšeo di tšwago ka Kuwsait di akaretša kudu oli ye tala le ditšweletša tša oli.
Re tshepa gore ditaba tša rena tšeo di sa rarollwago di tla šongwsa ka fao go tlago kgotsofatša mekgatlo ka moka.
Boromiwa bo amogetše mothalohlahli le selekanyo sa go thapa le go šomana le ditaba tša go swana le maemo a mekgatlo ya sepolotiki.
Fokotša seo e tlago ba se kotsi go ya maemong a tlase pele o fana ka diaparo tša tšhireletšo.
O biditše gape le sekgao sa tšhoganyetšo go tla go thuša ka go šala morago mohlala wa banna ba.
A ka se bolele ge eba o tšwile ka kgorwana goba o fofile legora naa.
Hlabollo ya go kgoniša thero ya molao ka Kopano le Kwano ya Boditšhaba.
Le ge Khari ya Durbane hlalošwa ka tsela yeo e sa belaetšego ya khwalithi, le kopano ya khari e neelana ka phapano ya yona le resepi ya lapa, ebile ga go dikhari tše pedi tšeo di nago le tatšo yeo e swanago.
Efa keletšo ya tshepedišo ya - nolofatša hlabollo ya- bokgoni bja sekgao sa setšhaba go laola go fana ka ditirelo.
Tšhišimišo ya setšhaba- Maitshwaro ao a šitišanago le ditokelo tša setšhaba go hlola tshenyo, go swaba le go hlodia ka lefelong la bohle.
Re tla tswalela theeletšo ye ka thapelo ka Mna Mbanjwa go tšwa ka newcastle, ge a ka kgona go tla mono godimo le go re eta pele ka thapelo, ka kgopelo.
Masepala wa Thekwini o ka se rwale maikarabelo a diphetogo, go tlogela le dinthla tšeo di fošagetšego tšeo di ka go feletša di dirile tshenyo yeo e sa emelwago, dikgobalo goba go hloka mahlatse ka tsela ye nngwe.
Pampiri ye ya dipoledišano e nale tšeo di hweditšwego tšeo di theilwego godimo ga CPI ka metse magaeng gammogo le ka nageng ka bophara.
Go gontši go fihleletšwe mola letšatši la go swaya nako ka tšweletšong ya histori ya setšhaba sa rena, a realo.
Ga go selo ka karolong ye seo se thibelago mafelelo a kwano ya mohlakanelwa yo e laolago ditokelo tša mekgatlo.
Bjalo ka maloko a palamente ao a kgethilwego re swanetše re lemoge gore ka maikarabelo a rena le dihlohlo tšeo re lebanego le tšonage eba re swanetše go hlankela dihlologelo tša setšhaba.
Maloko a tla lemoga gore kopano ya Ditona ya boitokišetšo yeo e bego e swerwe ka Bali, Indonesia kgauswinyanee bile le katlego yeo e bonagalago yeo e fihleletšego tumellano ka seo e lego kgwekgwe ya hlabollo ya sa ruri.
Mekitlana ya bosetšhaba e huetšwa ke go hlabollwa ga khwalithi le botebo bja kakareša ya ditiro tša ikonomi.
Ke holofela gore o tla hwetša nako ye e le yeo e tla bago ya mohola bophelong bja gago.
Boingwadišo bo tla amogelwa go fihla mafelelong a ngwaga o ingwadišetša ko pele, eka ba ka fekese, motato le ka imeila.
Go šoma mmogo, re tla swanela ke go nepa diphenyo tše di ntši go thoma mola temokrasi ya rena e tswalwago.
Ee, ke be ke la ka tlase ga monagano wa gore o be a dirišana gabotse.
Bjalo ka Logra a bego a na le toro ya go ba setheo seo se ikemego, seo se nolofatšago hlabollo le maatlafatšo ya setšhaba, go swana le rena ke go aga Kapa Bodikela yeo e tlago ba legae la bohle.
WCED e hlomile Bahlankedi bao ba thekganago le Baithuti ka go fokotša bofora le go godiša maitshwaro a botse mabapi le tša go ruta le go ithuta.
E tla nepa godimo ga hlabollo ya boditšhaba ka dithutong tša saense le ka dithuto tša maemo tša hlolego ya lefase.
Karolo ye e nyaka setlabela sa maleba sa diteko ge eba re nyaka go šoma ka bohlale le go gatela pele ka tatelano, ka makgethe le go šoma go fihla maemong a godimo.
Se se šoma bjalo ka bohlatse bjo botse ka tabeng ya gore Afrika Borwa e nale bokgoni ka go kgona go botšiša dipotšišo tša maleba ka go tša hlago.
E sego ka mokgwa wo, ka gore ke be ke netefaleditšwe ke ngaka Mijburgh bjalo le bjalo gore se ke porojmeke ya nnete ya sesole yeo e nago le pono ya go dira gore go se be le bokgoni mme ke phetho.
O be a sa timetše ge ba boa le go sedimoša dikago tša setšhaba ka phuruphutšo yeo e se nago katlego.
Ke ka gobane ke be ke sa nepe go fa bohlatse ka nako yeo.
Shosholoza ke sehlopha sa Afrika Borwa le Afrika sa disesi.
Maloko a Makgotla a mantši a Tšhireletšo a tšweleditše go amega mabapi le meruswi yeo e tšwelago pele ka Iraq, yeo e šitišago kagolefsa le hlabollo go akaretša mešomo ya UNAMI.
Go thewa godimo ga kokwane ya Selete, bogolo bja Kapa Bodikela bo goeleditšwe goba lefelo la go laolwa ke AHS ka fao lefelo la tokologo le swerwego ka gona.
Le marega a tonya, matšatši a gona ke a hlabilego le go ruthela.
Seo e ka ba, eupša ge mohumagatšana Stoman a re lebaka ga nke le bewele yena a o ka kgona go ganetša bohlatse bjo.
Baithuti ba swanetše go laetša kwešišo ya lefase bjalo ka tshepedišo yeo e kgokaganego ka go lemoga mateng a go kgona go rarolla mathatale gore ga a amologana.
Mmele wa gao o nyaka meetse gore o dule o fodile le go bušetša matswai ao a tšwelego ge o fufulelwa.
Ka gare ga mengwaga ye meraro ya taolo ya hlago naga e itemogetše go hlahlamolla mokgwa wa go gweba o nnoši ka seyalemoyeng.
Mathata ao a šongwago go kopanwego le ona ke go beakanya nako ya go bjala dibjalo, gore bobedi di fihlelle maemo a kgolo ya godimo ka nako ye tee.
Bahlankedi baka hlokomologile gape go laetša diphetogo ka lekgethong la bjala bja setšo le mohlaba wa go dira bjala.
Elemente ye nngwe ya Molaotheo wa rena yeo e sa swanelago go dumelelwa go fedišwa ka baka la go se šomišwe gabotse , ke maatla ao lebeletšwego ke dipalamente tša porfense le mebušo.
Fana ka thekgo ya borulaganyi ka phatlalatšong, le ka kwalakwatšong bj.bj go tona le Kgoro.
Rena, bjalo ka MaAfrika Borwa re nale maikarabelo a go laetša mohlala go maatla ao a lwanatšhanago mafelong a mangwe gore re phela mmogo ka setšhabeng, ka ikonoming le ka gare ga setšhaba se tee.
Ke nagana gore setlwaedi se sa kgwele ya maoto ke gore re hwetša tekete ka lepatlelong.
Sehlopha se se segolo se akaretša go thapjwa ga metšhene le ditlabakelo tša go akaretša loti ya go khereine le yo a e sepedišago.
Go swarelela bokgoni , maitemogelo le tsebo ya tša hlago tša MaAfrika Borwa ka moka.
Imeila yeo e rego Nokika e fana ka sellathekeng sa mahalago motho mang le mang yo a fetišago imeila yeo go batho ka bontši go feta babangwe.
Bao ba fanago ka ditirelo bao ba nago le kgahlego ba hlohleletšwa go etela dikantoro tša RLCC go netefatša dikarolo tšeo di ikgethago.
Go kotofatša o ra gore karolo ya go ya ka thoko e elwa ka seka ka lekakoreng la goja go ya ka botelele.
Hlokego ya kemedi ka taolo ya dikago ka badudi goba malapa goba baemedi.
Ee, ke tla e dira yeo e ikemego go tšwa go seo Ngaka Basson a se bolelagogoba seo Mna Malan a se bolelago.
Ka kopanong ya Sasa yeo e latelago, yeo e tlago swarwa ka Oktoboro, Stats SA e tla bega ka maiteko a go hloma setheo sa go hlahla boradipalopalo.
Go akantšwe gore sehlopha tšhomo se tla kgethwa go nyakišiša mathata a go se fane ka ditirelo ka nepong ye bjalo ka taba ya tšhoganyetšo.
Gape, sa boraro- go godiša tša dithuto le temošo ya setšhaba ka sehlalefi se segolo sa Afrika e lego mothopo wa lehumo le ka fao e tlago go tšwetša pele maikemišetšo a Tsošološo ya Afrika.
Mohola wa seo ka nnete ke gore seo gape ke pono yeo e kgahlišago ya lefelo le mafelo a go dula ka lepatlelong?
Se ke lebaka le bohlokwa la dinaga tša Afrika Borwa go lokiša kopano.
Mananeo a NCV a lekanetše le a marematlou le go fana ka tokelo ya go tsenela thuto ya godimo.
Go katološa tšhomišo ya khwalithi ya godimo eupša ya go šomiša maatla a mannyane a go ruta le maano a go ithuta, go akaretša thuta ya kgole le thuto yeo e theilwego godimo ga ditlabelo.
Ka ntle le gore mošomi a dumele go utulla tshedimošo yeo.
Ditiragalo tša malwetši go akaretša AIDS, tšeo di tlišago hlohlo ye kaaka go maphelo a setšhaba, ke hlohleletšo ka botšona.
Phokotšo ya dikgobalo le phokotšo ya go neelana ka go fana ka dinthla ka ga yo a fanago ka ditirelo ka gare ga foromo.
Ke kgodilwe e le ruri gor re tla kgona go ngwadiša tšwelopele ye e kgodišago le ka kopanong ya rena ya mafelelo.
Zille o rile o thabile go bega gore toropo e mohlaleng wo mobotse ntle le gore e thomile ka lebelo la go nanya.
Durban ke toropo ya go gafišwa ke dipapadi le gore ga go baimo go bona gore ke ka lebaka la eng.
Gape, kopano ya WTO ka Doha e bula karolo ya bobedi ya dipoledišano tšeo di tlago nepa godimo ga lenaneo la hlabollo, go netefatša dihlologelo tša Borwa.
Re tla swanela go tšea dikgato tša khutšo, dipoledišano tša phedišo ya dithulano.
Go hlopiwa ga yo a fanago ka ditirelo go neelana ka diaparo le ditlabela tše dingwe tša dinyakišišo tša maemo a bophelo.
Kabo e tla dirwa ka ga poloko ya goba go swara ditologi ka ka moyeng ka gare ga disebjana sa go tswalela moya.
Masole a Afrika Borwa a sa le ka Burundi, Afrika Borwa e ithnaopile go hlahla sehlopha sa maphodisa bj.bj.
Komiti yeo e nyakišišago Dikgaruru tša dithekisi e rata go tšweletša kamego ka ka go runyeng ga dikgaruru la mafelelo ka lefelong la dithekisi ka Northpine ka fao go bolailwego motho o tee.
Mokgwa wa katlego wa khwalithi ya ditirelo wo o filwego le bontši bja tšhila yeo e kgobokeditšwego e swanetše go elwa.
Thuto ya dinyakišišo ka ga temogo e dirilwe go nyakišiša ka maitshwaro a batho, megopolo le temogo yeo e phošagetšegoka tsela ya go ntšha matlakala a dipotšišo.
Tshepedišo yeo e akaretšago ya thuto le hlahlo e akaretša kgato ya thekgo le ya thibelo le hlabollo.
Bohlokomedi bja ditšweletšwa - go tšea maikarabelo bophelong ka moka go akaretša le maikarabelo a a go laola setšweletšwa e le tšhila morago ga ge se dirišitšwe se lahlilwe.
Re šoma gape ka se kgauswi le IDC ka tabeng ye.
Yena, gomme ga a na setulo ka kabineteng le go laola makgatlo wa gagwe go tšwa ka Klagenfurt, Carinthia, fao e lego mmušiši.
Re tla boela ka Afrika Borwa le go netefatša gore IOR -ARC e ba karolo ya lenaneo la elemente ye bohlokwa ya mmušo ya poraebete le bosetšhaba.
Dipoledišano ka dipolotiki tša selete di nepile godimo ga Afrika le Amerika.
Nka se e digela Mna Modula Setuloka seo re badilego ka yona.
Mo nakong ye ya mathata ka historing ya rena, re ka se sa kgona go retolla mahlo ka nthleng ya gore mekgwa ya rena le maitshwaro di kgahlanong le tshepedišo ya hlago.
Boipelaetšo bo dirilwe ka kgorong ya tsheko go thuša ka tabeng ye ka go hloka mahlatse le ka tsela yeo e gobošago ka fao go dirwago ka balwela tokologo ya rena bao ba fetogago bona bona ba sehlogo.
Manyora a a tla re morago a šomišwa go fana ka maemo a botse a ka serapaneng.
Bagale ba ba banna le basadi ba akaretša bontši bja bao ba lego ka kontinenteng ya Afrika ga mmogo le ka setšhaba sa lefase ka bophara.
Dithunya ka moka tše nne di utswitšwe ka ngwakong ka Deysel ga mmogo le ditlabela tše dingwe tšeo go hweditšwego ba di swere.
Mong o dira dikwalakwatšo ka Kuranteng ya Mmušo ngwaga ka ngwaga ka kgwedi ya Setemere, mekitlana ka moka yeo e ka go dirwa dikgopelo.
Teff ke ke monontšha wo o godišago ka lebelo ka selemo wo o šomišwago go tšweletša bjang bja go omišwa e le dijo tša diphoofolo.
Boalo bja kakaretšo bja tekolo taolo ye kgolo ya ya ditirelo e tswakantša mešomo ya ditirelo tša taolo le tekolo go netefatša phethagatšo ya mananeo a ao a theilweo a MIG a sa ruri.
Na mesepelo ya mekotla ya moya ka go la njele e nyaka re dire eng.
Ditirelo tša Kgwebo tša Siemens di hlamile bohloami bja pharakano go gola le katološo ya kholetše ya FET.
Diski yeo beilwego ka thoko e ka dirišwa go tloša setlabela sa go bjala sa kikuyu ga mmogo le lokela setlabela ka mmung.
Mošireletši wa setšhabao kgethwa tekano ya mengwaga ye šupa yeo e mpshafatšwago.
Ga bjalo e lekola lefsa le go fetola Molao wa Ditaamane le go hlohlomiša molao wa taolo ya maswika a bohlokwa.
Ga ke sa gopola gore ke ofe wa bona yo ke mmofilego matsogo, ba be ba le ba šupa.
Maloko a Lekgotla Taolo, le be le na le mafolofolo ka kgato le ka ponelopele.
Afrika Borwa e le eme nokeng, ebile re leboga Intel ka thekgo ya bokgoni bja yona bjo bompsha.
Matseno a hlahlo ya barerišani, a hlamilwe go hlatloša tharollo ya dithulano le go ba le bokgoni bja dipoledišano.
Dithoto tša bolemi di šupa naga goba moago wo o nago le setifikeiti seo se neetšwego ka baka la ona.
Tatetša maboto a gago le mabato gabotse goba o šomiše ditlabakelo tša go swara phišo tša go aga.
Ke nagana gore moetapele wa boemedi o bonala a dirile phapantšho magareng ga komang ka nna le moetapele.
Bala potšišo ye nngwe le ye nngwe ka gare ga lenaneo la tekolo ka morago ga karolo yeo e bitšwago : šireletša ditokelo tša tikologo ya gago ka go šomiša NEMA.
Bušetša bašomiši bao ba sa kago ba tsena e sale ba fiwsa nako yeo e boletšwego.
Go opa ke hlogo le tše dingwe tša dika tšeo di latelago: go thatafa molala, go dikologa ke dika tše dingwe tša go hlohlonwa ga ditho.
Ke ka gobane ke be ke tšhogile go ya polokong.
Bokgole bjo ke bo tsebago go tswalelelwa wo ga se nke e be botelele bja go feta dibeke tše pedi..
Nako ya ge a be a le Moampasadara ka Afrika Borwa, Moromiwa Mogolo Haider o hlokometše ditlemagano le go ba le seabe ka go direng bonnete bja gore tswalano e hlomilwe magareng ga dinaga tše pedi e dula ele yeo e phelago.
Metswako ya tšwelopele ya ka pela ka mahlakoreng ka moka a mešomo ya rena e fa.
Go hloka maikemišetšo wo o lemogilwego wo le go nanya ka thokong ya diphetogo ka lehlakoreng la bontši bja mekgatlo yeo e thekgwago ka mašeleng e bolela ka go se kgone go hlola dibaka go batho ka moka ka porofenseng.
Go fihla mo bofelong fa, go a gapeletšega gore mmušo, diindasteri, ba tša thuto le setšhaba , go tliša didirišwa mmogo go maatlafatša Tshepedišo ya bosethaba ya go Hlama.
Kereke e ile ya tlwaela go bona maphodisa a go tla a ihlamile ka ntle ga fao e kgobokanago gona.
Maloko a Palamente le bahlankedi ba yona ba ka lekola dipuku, dikhasete tša diswantšho , di -DVD le di-CD.
Ga go kgamelo goba sebjana sa go gamela seo se dirišetšwago mošomo ofe goba ofe.
Ka taba ya yona ya gore e tlabaketšwe ka kgoa le kgokagano ya ditirelo, boipshino le tša go amana le dikopano di ka beakanywa ga bonolo.
Go fola ga go a swanela go dumelelwa ka phapošing goba ka gare ga sefatanaga fao go nago le molwetši wa mafahla.
Se se tla o dumelela go hwetša matseno go methalohlahlo ya kharikhulamo, dipholisi tša tekolo le mehlala ya mohola.
O ipiletša go diknaga tša bodikela go tliša dikakanyo tšeo di tlago hlompha bobedi ditokelo tša semolao tša iran le tloša dingongorego tša yona.
E tla hlola dikgoba tša mafolofolo tša setšhaba le ikonomi le go thuša ka go dikra dikgoba tša go hlomphega le ditšhaba , a realo.
Go nokela, le go tlanya, go rulaganya le go phatlalatša metsotso ya dikpano tše di tsenetšwego.
Re tla o botšiša dipotšišo tše dirilego le go botša Ngaka Tom Manthata go araba dipotšišo tšeo o di botšišago.
Aowa, ga ke na nnete gore e boledišanwe ka kopanong fao Ngaka Koekemoer a bego a le gona.
Gatelela konopi ya Alt mme o gatelele gape nomoro goba hlaka yeo e go fago tumelelo.
A ekaba e be e le papadi ya gare ga bekemohlomphnegi, le gona e le papadi ya bošego?
Go swanetše go be le tiišetšo lefsa gape ya boithaopo bjo, mosepelo wa go tšwelapele le tebelelo ye bohlokwa ka seo se šetšego se diragetše.
Tshwaelo yaka ke gore ke hwetša go makatša gore mošomišani ka nna o maketše gore mabarebare a a ganetšwa, gore ga se nke ba amogelwa.
MEC Qwase o tšwetše pele le go laetša gore ECEAC e tla bapala karolo ye bohlokwa ka go hlomeng dintlha tše bohlokwa tšeo di nago le sabe ka go godišeng maemo a thuto.
Mahodu a ile a tšhošetša go thuntšha hlogo ya sekolo ge a sa ba fe moithuti.
Go bohlokwa gore maiteko a tumišwe magareng ga mašaba a MaAfrika le go netefatša go tšwetšwa pele.
Ke seji ka kakaretšo, se hlasela mohuta ofe le ofe wa mehlašana ye menana ye mennyane.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo gore o ka boloka bjang meets, etela weposaete ya Ditirelo tša Meetse tša tša Toropo.
Kopano e fana ka sefala sa REC tše tharo go laetša go tšwelapele go tloga fao ka go aga ikonomi ye tee yeo e tswakanego ya selete mola e hlohleletša hlobollo ya ikonomi ka Afrika.
Boemedi bja dinaga le taolo ye botse ke letšibogo leo le agilwego magareng ga Leboa le Borwa le swanetše go tšwetšwa pele.
Go laetša peakanyetšo yeo e tswakanego le taolo le tšhomišo ya maleba ya didiršwa tša go mpshafatšwa le tšeo di ka se mpshafatšwego.
Taelo yeo e filwego ke baetapele ba selete ke go thoma dipoledišano ka bjako ka go hlongwa ga peo-marumo-fase ya go akaretša.
Setatamente sa Moperesidente Mbeki se laetša menagano yeo hlakahlakanego le moteho wa sepolotiki wo e lego motheo wa ponelopele ya ntwa ya go lwela tokologo ya rena mme bjalo e lego motheo wa go hlama boitšhupo bja SA.
Tšweletšo ya ditšweletšwa tša diphoofolo bjalo ka mae, todi le mae a diboko a go dira silika.
Se ke lebaka leo a nyakilego Henk go araba dipotšišo tše mmalwa.
Maloko a lapa le a tla hlagiša molaetša wo bonolo wa ka pejana ka Sekgowa le ka SeZulu nakong ka moka ya lesolo.
Re rata go go netefaletša MaAfrika Borwa ka moka gore boingwadišo bja mekgatlo ga se nke bo tšewe bjalo ka tiišo ya boingwadišo bjalo ka mokgethi, gwa realo ngaka Bum.
Ba šoma bjalo ka Diampasadara ka sekgaong sa tša boetik, gwa realo mohumagatšana Nhlumayo.
Ke le leboga kudu ka tšeo ka moka- la re dira gore re ikwe re le ba bagolo.
Ntle le dinthla tša go ruma ka ga go ba ga bona ka Afrika Borwa, dinyakišišo tšeo di tseneletšego di ile tša dirwa.
Ke le tlišetša madume go tšwa go bana beno go tšwa ka mmušong le batho ba Afrika Borwa.
Maatla ao a hlohleletšago diphnetogo tša setšhaba a ka arolwa ka maemo a bosetšhaba le a bodiktšhaba.
Ke tloga ke lemoga gabotse ka dingongorego tša barutiši le batswadi mabapi le matseno a FET.
Maikemišetšo a yona ke go tšwetša pele thušo go tša dithuto le dinyakišišo ka tša mahlale ka mafapheng ka moka a kwešišo ya batho, ka dinyakišišo le go ruta.
Tiro efe le efe yeo e ka nyatšišago hlabollo ya go tliša tshepedišo ya khutšo le polokego ka Leboa la Kivu.
Meyara o Mogoloo diriša sefatanaga sa khansele ka mabaka a semolao mme a otlelwa ke mootledi yo a thnapilwego ke Khansele.
Tikologo yeo e se nago le tshepedišo ya semolao yeo e yago ka tsamaišo ya sepolotiki.
Beng ba Kgwebo le dithoto ba ka netefaletšwa gore dipeeletšo tša bona di tla bolokega ka sekhwameng seo se sepedišwago gabotse, ke toropo ye e ikemego, gwa realo Sutcliffe.
Kgotla ka atereseng go etela letlakala la go kgetha boingwadišo.
Maemo a maleba a mmušo a tla fiwa maikarabelo ka se se šome gabotse ka tabeng ye ye bohlokwa ya go thuba setheo seo se laolago kgogedi ye kgolo ya baoeti ka Motse Kapa.
Ditefelo kamoka tša kotlo, di tla lefelwa ge laesense e se maemong a tshwanelo.
Kgoboketša diforomo tša karata ya polokelo ya tšhelete lefelong la ditirelo ka Holong Ya kgwebo ya Mebaraka kgaušwi le mmaladitšhelete.
Re dula re amega ka tabeng ya go hloka tšwelopele ka tabeng ya ka Bodikela bja Sahara.
Meetse ao a bopilego aese a swara dijo di tonya nakong ya ge mohlagase o kgaogile.
ka kgopelo kopantšha le go dira gore tsentšhe letšhago fao le swanetšego go ba gona, ka gare ga dipelo le menagano ya mahodu.
Nagana ka go katološa dithuto ka ga go akaretša sehlopha sa meago sa Island View Cutler seo se nago le palo dipeipi tšeo di lebanego le dihlohlo tšeo di swanago.
Re tšwa dinageng tšeo di fapanego ka maemo a hlabologo, tšeo ka mo go fapanego di huetšago lebelo leo go songwago ka dihlohlo tše.
Ka morago ga ge o hlabetšwe ka tšhwaana o tlaa fiwa setefikeiti sa Yellow Fever.
Sehlopha se sengwe se nganga ka ga tšhomišo ya sona bjalo ka motheo wa go itekola ka semolao.
Se se dirile gore go tiišwe go feta pholisi ya ditšhelete ka dipanka tše mmalwa dikgweding tše tharo tša go feta.
Poland ga se nke e tšee karolo ka go kgaogantšheng goba go phatlola kontinente ye nngwe ka bogare.
Komišene ya dinaga tše tharo le lenaneothero la tirišano ya magareng ga dinaga tše tše tharo e hlomilwe le go go phethagatšwa.
Go ya ka tsehdimošo ya maphodisa , batho ba bahlano, basadi ba bararo le banna ba babedi ba ile ka lefelong la dijo la Figtree ka Woodstock le gomme ba dira otara ya dijo.
Dinyakišišo di lebile ka malokong a Maphodisa a Sparrow go ya go motšwasehlabelo yo a ba sedimošitšego ka seo se diragetšego.
Ditherišano tša bobedi magareng ga Motlatša Tona van der Merwe le Mna Al-Rumaihi di swerwe ka gare ga mateng a maemo a ditaba tša godimo ka Afrika Borwa go kgoboketša kamano le dinaga tša ka Gulf.
Tirišano ya mebušo yeo e tsenelanago magareng ga kgoro ya tša Tikologo le Thuto ka maemong a Bosetšhaba le ka porofenseng.
Malwetši ao a ka thibelwago le HIV AIDS a swanetše go lwantšhwa mme morwalo wa sekoloto o swanetše go fedišwa.
Ke tla rata go ba wa demokrasi le go hwetša ge eba batho nyaka go tšwela pele metsotso ye mebedi.
E sanetše go šoma bjalo ka nthla ye bohlokwa le go tiišetša phethagatšo le go bea tshepedišo ka maemong gore go lemogwe dipeakanyo tša rena tša hlabollo.
Rena bao re ngwadišitšego, baetapele ba mekgatlo ya dipolotiki re lemoga gore Afrika Borwa ke ya demokrasi le mmušo wa go laolwa ke molaotheo wo o theilwego godimo ga dikokwane tša dikgetho tša nako le nako le mekgatlo ka bontši.
Kgorwana yeo o bolelago ka yona, a e kaba e lebiša ka Mmileng wa Curry?
Mokgatlo wa Mmušo ka kopanong o ka goeletša gore go phošagetše ka tsebišong ka go ngwalwa gomme ya lebišwa go bobeeletši.
Tšhomišo ya pele ya dibetša tša go se hlabologe di tla di šomišitšwe ka hlahlong le ka boikatišong ntle le tabeng ya boitšhireletšo.
Motheo wa pholisi efe le efe ke go godiša dipeeletšo mme e swanetše go kokwane ya phethegatšo ya mebaraka le ikonomi.
Ke go swantšha maemo ka fao a lego ka gona ao a dikagalago ka hlago fao foloraete e šetšego e le gona ka hlagomaemomg ao a lokilego.
Dipeeletšo tša Sefora tšeo di okeditšwego ka mafelong a dinamelwa, maatla le sekgao sa bofofiši.
Masepala wa Saldanha le ge go le bjalo o lekola maphoto a godimo ka Langebaan le go ba le dipeakanyo tša malebage go ka ba l, e maphoto ao a kago ba kotsi mengwakong.
Diphetogo tša ditirelo tša setšhaba, kudu mabapi le tekanelo mešomong le boemedi.
Maphodisa a latetše mohlala wa tshedimošo go tšwa setšhabeng mme ba kgona go golega bagononelwa.
Re kgobokane ka nako yeo e lego gore ntwa ka Irag e tletše menaganong le dipelong tša batho lefaseng ka bophara.
Ge go ka direga gore dingongorego di dule di sa rarollwa, go tla tšewa dikgato tša maleba tša go ipelaetša.
Kharikhulamo ya mpsha, e lego Setatamente sa Bosetšhaba sa Kharukhulamo, la mothoma se laetša maemo a kelo ao a rilegoka kereiting ye nngwe le ye nngwe.
Magareng ga dikgoro tša mmušo wa, DTI e thopa sefoka ka go ba le taolo ya botse ya tshepedišo ya kobamelo ya taolo ye botse le nepo ya bosetšhaba ya go maatlafatša batho baso ka tša ikonomi le go lekalakanya bong.
Ka kgopelo tobetša mo gore o etele saete ya CTRU golre o hwetše dipego le dithuto ka ga dinyakišišo.
Watkyns o rile toropo e amogetše dingongorego tše mmalwa ka ga dithoto tše bjalo go tšwa ka setšhabeng ka masepaleng wa ka Motse Kapa ngwaga ka moka wa go feta.
Ke karolo yeo e bapalwago ke Mokhanselara o mongwe le o mongwe go netefatša goreditšhaba di kopaneka Kouga ka moka.
Ge se nke o re ke gatišište ka mo go phošagetšego goba wa re ke dirile phošo.
Thlahlo ya go aga bokgoni, tekolo le tshekatsheko ya dipego le diLNA tšeo di dirilwego tša tlaleletšo.
Re swanetše gore re nagane ka nthla ya gore ka gare ga setšhaba sa demokrasi, diphetho tša kahlolo di tla dula di beilwe ka tlase ga leihlo la setšhaba le tsholo.
Hlabollo ya Mengwako e lemoga golre ka gare ga mmušo wo o theilwego gabotse le go beakanywa yeo e tšweletšwago ke mebušo ya diporofense le mebasepala.
Seboleledi sa maphodisa a Delft. Mokapotene Joe Wilson, o rile maloko a mane a be a tsebjwa bjalo ka mmolelwana wa "never say die" ge ba be ba phuruphutša mogononelwa goba ge ba iphetolela bosenying.
Thlahlo e theilwe godimo ga dinyakwa le dinyakišišo le barutiši ba go tlaleletšo ba tla thapiwa go tlatsa dikgoba barutiši bao ba tšeago karolo.
Gatee fela, ke sa rata go le leboga ka kudu ka sebaka seo o mphilego sonago le fa polelo, baemedi bao b a kgethilwego.
Bjale ka ge e le setlwaedi go direga ge dinthla di thoma go ba gona , poeletšo kakanyo ya pele ya GDPe goelediktšwe ka nako ye tee le dikakanyo tša kotara ya bobedi ge di phatlalatšwa.
Mokgwa wa go phatlalatša o sepelelana le go hlola saete ya inthanete yeo e hlokometšwego ya go šoma gabotse.
Gape menyetla ya go tšweletša go itshola le go go k, gopela tshwarelo ga di nkimolole.
Ke a bona, le motswala wa gago, Jerry Matlala ke satšene?
A ekaba ke kgapeletšo ya boprofešenale ya booki go fana ka hlokomelo ya go boloka maphelole go efoga bohloko le go tlaišega.
Go amuša go fana ka tšhireletšo ya bomme kgahlanong le malwetši a marapo ga mmogo le kankere ya matswele le ya popelo.
Mengwaga morago go bile le mohlankana yo a bego a bitšwa Gregory Flek yo e bego ele sehlodi sa maphodisa mme o ile a ipolela gore o laetšwe go nhlola.
Hlogo ya maleba, yeo e laetšwago ka thomelong yeo e lego nakong e tla ba go laetša tša go se kgahliše tša nako ya kgethollo.
Dilo tša go swana le go tloša kgopolo ya bokoloniale, tokollo ya Afrika, tharollo ya dithulano ya khutšo, hlabollo ya ikonomi le setšhaba, ditokelo tša bafaladi ba MaAfrika le tša botho di laeditšwe.
Lenaneo leo le ikemego leo tiilego la mošomo wa go šamana le go fediša bodiidi le go se hlabologe.
Ee, o ka dumellana le beng ka go kgomagantšha mafase a ka madulo ka nepo ya go kgaolo kganagalo ya mollo ka mellwaneng.
Mmušo o swanetše go lemoga se le go bea maiteko a magolo hlabollo ye kgolo ya ditlabakelo le ikonomi ka go lokišetša le go swara batho ba bantši ka mafelong a ka ditoropong.
Tekanyetšo kgokagano ya ka leboa e tla nyaka peakanyo ka gobane go nale tšeo di ka go thibela tša sebopego sa le lefelo le meago.
Porojeke e tla lekolwa go lebeletšwe dinthla ka ga yonaka tshepedišoyeo e tla bego e hlabollotšwe.
Dinyakišišo tša mathomo di thušitše maphodisa ka go ba mohhlaleng wa mogononelwa ka atereseng ka Khayamnandi.
Ga ke nyake dinthla tšeo di sego bohlokwa, eupša o ka re botša gore o šupa eng ka dipolelo tša marato.
Kelo ya boditšhaba, e laeditše gore nako yeo e lahlegilego ka dikgobalo ka kelo ya dimillione ka n ako yeo go šongwago, e tla bewa ke MHSC ngwaga ke ngawga.
Go feta moo, ga a na tumelelo ya hwetša ditokomane tšeo di gannwego ke Moahlodi Heath, go hwetša ge eba ka nnete go be go le bohlokwa go ntšha kgoeletšo.
Lefelo la go tšweletša dibenyane kgauswi le Boemafofane bja Oliver Tambo bja Boditšhaba le tla hlangwa bjalo ka lefelo la hlabollo ya diindasteri ka Oktoboro lenyaga.
Tše di akaretša didirišwa tša go fapana tša ka malapeng tša mohlagase, diaparo, ditlabakelo tša mohlagase le didrišwa tša go tšea diswantšho.
Gatee fela morago ga phuruphutšo, baemedi ba ile ba laelwa go tloga ke bahlankedi bao ba bego ba ihlamile.
Dinyakwa tša bona tša motheo ke tšhireletšo, ditirelo tša maphelo tša motheo, thuto, polokego le tšhireletšego, menyetla ya ikonomi, tsamaišo ye botse ya mediro ya go sepediša dikgopelo tša tšhireletšo ya bofaladi gwa realo Jea-Jacques Somwe ka Tutumike.
Kotsi ye kgolo ya bolwetši bja mafahla ke gore ka nako ga bo lemogwe ka pele le go hwetša kalafo, ka tsela yeo molwetši o dula a sotlega fao go sa hlokegego.
Mna Morajane o rile motse wa setšo o phethagetše gore dikolo di ka o etel ga mmogo le baeti.
Ponagalo ye kgolo ke gore ga re na baswa ba bantši bao ba alogago ka dithutong ka dipalo ka mphatong wa marematlou.
Mafelelong ba ile ba lokolola monna le go mo iša lefelong leo le rotogilego mme a hwetša kalafo.
Se ke go netefatša gore batšeakarolo ka moka ba obamela kwano ya go tšweletša dipolasetiki tše koto.
Ga re na menyetla ya go dumelela Mekgatlo ya rena go hwa lehu la hlago go la go se be la hlago.
Ke be nka se- nka se holofele seo, eupša nka se re ga se a direga, Mna Modulasetulo.
Karabo e bile, bana ba ba tlošitšwe lefelong ka go rata le gore ga ba thopšwa le go tšhabišwa , ga ba hlokofatšwa, ba tlišitšwe gore ba bolokege ka fao dipotšišo tšeo di arabilwe.
Ba bangwe ba balemiba diriša mokgwa wa kgapeletšo gore dikgomo tše dingwe e be bo mmago dinamane fao e lego gore kgomo ye tee e dirišwa go godiša dinamane tše pedi goba go feta mola e le gore dikogomo tše dingwe di a gangwa.
Lenaneo la Polelo ya Molao ka Bana le akareditše lesolo la botaki leo le akaretšago bana ba mengwaga ya go ya sekolong.
Ka Guinea Bissau, re na le porojeke ya bolemi yeo e re e šomago mmogo le India le brazil le ka Haiti, re nale porojeke ya setheo sa bana ba bannyane go kgoboketša ditlakala.
Le ge ditlamorago tša go hlabela tšhwaana di ka bonala, gantši ga di babe ebile di foforega ka pela.
Seo se ra gore setlamo sa lena sa thlahlo se theilwe lefelong la maleba go ka direla baithuti b a FET ka setšhabeng se.
Lenaneo le la mekgatlo ya hlakodišo go bopa karolo ya Western Cape Public Sector Directory.
Go bopa ditulo tša difatanaga ka kgopelo yeo e sa dirwago ke kgwebo ya dikoloi e akareditšwe ka fa.
Peakanyetša ya ditšhelete yeo e ikgethago e hwetšagala, foa go kgoonegago, go fihlelela tšhomišo ya ditšhelete ya tlaleletšo ka setšhaba.
Ge o nyaka kgopolo ya ka, ka tle re ke gana seo ka tatelano.
Dikgwebo di etše Toropo ya Motse kapa ka kelo ya godimo ge go bapetšwa le ditheo tša mmušo tša go swana le yona.
Go laetša lefsa go tla dirwa ka tirišano le bao ba fanago ka ditirelo tša leago le tša hlabollo.
Go sa kgathalege ka bao e ba thušitšego, e ka ba e swareletše dikgopolo tša kago lefsa.
Pontšho ya sekgoba ke seo se tumilego ka mefelo a saense go ralala lefase le mafelo a mangwe a mantši ka Afrika Borwa a fana ka ditiragalo le dipontšho.
Mathomong o hlahlilwe bjalo ka mooki le mmelegiši yoo a bego a šoma ka kliliniking ka Umlazi ka Durban, ka Victoria mafelelon g a ithutela molao.
Moinspekthara James Mzama wa sekgao sa dimpšha ka Rustenburg, ga mmogo le diokobatši le didikrišwa tše dingwe tšeo di thopilwego ka nako ya kgolego.
Mošito wa tumelelo ka sephethong ka mmeletši wa motšwantle go hwetša porojeke ka Afrika Borwa.
O tlaleleditše ka gore indaseteri e ithekgile kudu ka thekgo ya boporofešenale go swana le batho bao ba hlamago dipolane tša dilo, boraditegniki, batsamaiši le bomakgoni ba dihlaeletšano.
Selete se hlokometšwe bjalo ka lefelo leo le nago le mehlare ya mehutahuta , yeo e akaretšago dithokgwa tše kgolo ka mafelo a ka bodikela ao a phelago a kolobile, difeinebos ka mabopong a dithaba le mehlašana ye mennyane ka dikarolong tša ka bolabela.
Go swanetše go be le botshephegi e sego go leka go radia goba go šoma ka dilo di khutišitšwe.
Go dira dinyakišišo tša nako ye telele tšeo di tseneletšego ka ga dibetša, e le go fa telelo ya kakaretšo ka mathateng ao a amanago le go hlohleletša mahlomo a mafsa a ditherišano tše difsa.
Tšhireletšo ya dijo ka malapeng e lebeletšwe bjalo ka sekgao seo se tsenelanago le tsenatseno ya maleba le thekgo yeo e filwego.
Go nale setatamente se se kopana seo mohlankedi wa TRC a se tšeerego gabotse go Mosupurutente Dempsey.
ka kgopelo elelwa nthla ya gore go bohlokwa go ya ka tebelelo ya tša tšhireletšo le dipeakanyetšo go dira RSVP.
Seka sa mathomo sa go bonagala seo a se nyakago go dikra disdwantšho se tlile ge a lahla dithuto tša gagwe ka Yunibesithing ya Durban Westville ge a tla reka lebenkele la go hiriša dibideo.
Lenaneo le le tlile ge Grandwest e lemoga gore ba babedi ba bašomi ba yona ba nale bolwetši bja AIDS.
E dirišetšwe mohola wa yona go feta tšhireletšo ya semolao le hlokego ya tšhireletšole naga yeo e amogelago.
O ile morago a hwetšwa ke maphodisa ka Homestead mme a tšeelwa ka legaeng la bana.
Ga bjalo ke ile go bitša o tee wa dihlatse pele ke tšea neelano ya Fedtraw.
Serapana sa tee se ukametše letsha fao go nago le dinonyane tšeo di fapanego di ka se bonwego gabotse, eupša di tlago tšea dijo ka seatleng sa gago ka lethabo.
Go dula o le pele ga molao wo o swanetšego go alwa pele a palamente, ya bosetšhaba le ya porofense.
Ka fao go bohlokwa gore re dire bonamodi gona bjalo e sego motsotso morago.
Sehlopha se laeditše gore Afrika Borwa e be ele maemon a go fihlelela letšatši la bofelo leo le beilwego ke FIFA.
Ka fao ke taba ya tšhoganyetšo gore kwano ka matla a motswako e phethagatšwe ke pela.
Ke thabile gore Porofense e tšea dikgato tše boima go tliša basadi ka maitekong a go godiša ikonomi.
Ka mabakeng a mangwe, molekane ka sekgaong se le yena o dumetše gogo lebelela lefsa pholisi ya tshotlo ya bong le ya thobalano le go netefatša mafelo a go šoma a polokego le go hloka bošoro go basadi.
mmušo wsa Afrika Borwa o be o sena tokelo ya go emela batho ba Afrika Borwa , go se wa semolao go tšweletše nakong ya kgatako ya molao ya kobamelo ya ka bjako ya molao wa boditšhaba.
E tla golaganya le go nolofatša le go beakanya lefsa ditirelo tša MCWH, go hloma dipholisi, go thea maemo le ditlwaedi , go hloma lenan eo la peakanyo la bosetšhaba le thekgo ya ditiro tša porofense.
Mna Modulasetulo ke swanetše ke ganetše potšišo yeo , ga e amane le taba ya go suthišetša ko pele.
Go bohlokwa gore gore menyetla e fiwa motho mang le mang go sa kgetollwe le go fa tumeleo ya go tsena ka inthaneteng le go šomiša emeila.
Go tlogela go šupa mesela ya pušetšo ya dilo ka fao go hlolela badudi go lahlegelwa ke tokelo ya go ipelaetša.
Mohumagatšana Nthutang o rile go thopa sefoka go mohlohleleditše go šoma ka maatla le go feta.
Ga tee fela ge tshedimošo e sena go kgoboketšwa, ke gona e tlilego go elwa le akanywa palo ya setšhaba.
Ke lethabo e le ka nnete go nna go bolela mo kpoanong ye ya batho ba maemo a godimo ya bo rakgwebo ba go tšwa ka Repapoliking ya Korea le ka Ripapoliking ya Afrika Borwa.
Maphodisa a ka Eshowe a filwe taelo ya go iponagatša ka lefelong la tiragalo gore go thongwe ka dipotšišo go maloko a setšhaba.
Aowa, Mna Pigou, ke nagana gore ke e hlokometše gape nka se dumele go tšwela pele ka ngangišano ka yona.
Se e tla ba se sengwe sa ditiro tša go swaya bogolo bja kgwedi ya basadi.
Karolo ya dipapadi ya Kgoro e tla beakanya mokete wo o tla laetšago dipapadi tša setšo.
Ke rata go hlohleletša batswadi go thekga baithuti ba marematlou ka boitokišo bja bona bja dihlahlobo, le go ba fa sebaka le nako ya go itokišetša meleko.
Ka go hlabolla bokgoni bja diindasteri go diriša dikokwane tša selete tše bohlokwa.
Go ba le kgokagano ya ditshebi ke mokgwa o nnoši wa go lwantšha bosenyi.
Mothaladi wa hlapi bjalo ka setlabela o dirišwa bohlaswa ke barei ba go itloša bodutu le go rea dihlapi bjalo ka papadi.
Mmušo o dumetše ka kokwane ya thekgo le phetišetšo ya maatla go mešomo ya dinamelwa tša setšhaba, maatla le mešomo go mmušo ka maemong a tlasetlase.
Mateng a selegae kudu ka mebarakeng yeo e sego ya gola, e bitša mašeleng a godimo, le go bitša kudu go feta tšeo di tšwago ka mebarakeng ya go tšwa ntle.
Bjalo ka ge re šetše re laeditše, re thomile go thapa Bošomi ba Hlabollo ya Setšhaba.
Mešomo ya Ikonomi yeo e hlolago tahlegelo ya go se lefelwe ya tikologo le tshenyetšo ya batho ba bangwe.
Go tsebagatša melao ya methalohlahloyeo e nyakago menagano yeo e hlwekilego ya yeo e swanetšego go akaretšwa ka mešomong ya mmušo ya go reka.
Khwalithi ya dipapetšo e theilwe kudu godimo ga go hwetša dinthla tša papetšo ka GDP le dikarolwana tša go šomišwa ka dinyakišišong tša ditheko.
Go lokela bolaodi bjo bo tswakanego bja tikologo bja dikokwane tša IEM le mekgwa ya go šoma ka peakanyong yeo e sa felelago ya hlabollo le ka dipeakanyong tša tšhomišo ya didirišwa tša hlago le tša setšo.
O ka nyaka fela taelo ya kgoro ya tshekoge o nyaka go ntšha mohiri ge a tshetše molao wa kwano.
Ge o fokotša esiti bogale, ka mohla o tšhele esiti ka meetseng E SEGO meetse ka esiting.
Seka se se akanya palo ya mmu wo o lahlegilego ka dihekethareng ka ngwaga ka baka la kgogolego ya mmu.
Dinepišo tše šupa tša mafelo di itemogetše phokoletšo yeo e bonagalagoka mathateng a bosenyi ao a theilwego godimo ga mathomong le morago ga tekolo ya lefelo e le seo se akaretšago go tšea diswantšho le dinyakišišo tša motheo.
Re ile ra swanela gape ke go lemoga nthla ya gore bogolo bja naga ya rena le nnete ka taba ya gore naga ya rena e tlatše ka ditšo le maleme aoa fapanego.
Go emiša go ba wa maatla go fihlelela fao e lego gore ga go dumelelwa.
Setšhaba se nyaka gore sekolo se sefsa se agwe legatong la seo se lego gona, e le seo ba rego se tlatše wa go falala.
Se se tla swanelwa ke go boledišanwa magareng ga mmušo wa Burundi le Komišene ya AU.
Ke tšeere karolo ka dipoledišanong tša sephri le tšeo di bulegilego ka ditheong tša ba Bašweu le baemedi ba Mmušo wa kgethollo.
Lefelo le šoma bjalo ka bogare mabapi le kgakagano dikgwebo tšeo di hlohleletšwago ka Afrika Borwa le go šoma ka tirišano le thekgo ya Naga ya Denmark le ya Germany.
Borakgwebo bao ba hlatlogago go akaretšwa bao ba šetšego ba le gona , le ba go rekiša ka mebileng le ba dikgao tšeo di hlophiwago gabotse bao ba fago maikešene ditirelo.
Mahlomo ao a šomago botse le tshepedišo yeo e dumelago hlabollo le methalohlahlo ge go le bohlokwa le go kwana ka yona.
Go ya ka tshwanelo, dikwano tše di bopa karolo ya maano a rena a tirišano, godimo ga seo go tlago agwa segwera se se botse ka maemong a dipolotiki, a ikonomi le a bosetšhaba ao a tlago tiišwa.
IORBF e bonwe bjalo ka karolo ya kago ye šele , yeo e hlotšwego ke bjalo ka monyetla wa go aga maporogo le go oketša kgokagano magareng ga dikgokagano tše tharo ka seleteng.
Lefase ka moka le e lego la setšhaba le tla kwalakwatšwa ka nepo ya go hloma mengwako ya ba letseno la fase, go tlaleletša tekolo ka mohlokomedi gore le hlokomelwe ke ba taolo ba selegae.
Se e tla ba tlaleletšo ya ditlabelo tše tharo tša dipapadi tšeo a šetšego a di file sekolo.
Setšhaba sa MaAfrika Borwa le ikonomi di laetšwa ka dimelo tša go hloka tekatekanyo ya kabo ya mahumo le didirišwa.
Badudi ba bararo ba Naga ya China ba golegilwe ka mollwaneng wa ka Swartkopfontein kgauswinyane fao ka moka ba hweditšwego ba na le molato wa go hwetšwa ba swere apalone.
Hlohleletša le go fa maatla setlwaedi sa taolo ya kotsi le kobamelo ya dipholisi le tshepedišo.
Go hlopha diphedi ka dihlopha tša tšeo di sego kotsing ke sešupo sa katlego ya poloko ya tikologo.
Mna Seboledi, ke rata go akanya gore, go swana le sehlopha sa Rugby sa Stormers, ke go e ba le kemedi ka mmušong wa porofense ka setšhabeng , le gona ke gona ge bohlami le mešomo ya rena di gola.
Go nale holkego ya go tsošološa ditlabakelo tša bohwa bja rena gore dimoseamo tša rena di ka ba maemong a boditšhaba a sebaka sa dipontšho le go ba le tumelelo ka mafelong ao.
Ba filwe maikarabelo a go hlohleletša setšhaba le go bapala karolo ye bohlokwa ya go hlahla setšhaba.
Khupetša marulelo le go a penta ka pente ye tšhweu yeo e tlago kganyiša seetša ka fao ya dira gore go fole goba o diriše aluminiamo goba mohuta wo mongwe wa go rulela.
Ka gare ga mafokodi ka moka, re godimo ga lefase ka moka , le Afrika Borwa e le godimo ga Mt Everest, le ka sebakabakeng ka ntle ga lefase.
Tsamaišo ya dithoto tša mohu le batfho bao ba se nago tšhelete go ya ka taetšo ya melao yeo e lego gona.
Ba bangwe ba ganetšana le khuetšo ye mpe ya ya go phatlalatša aeyotaete ya silifera ka lefaufaung ka tikologong.
Seo ke lešoba le gore ke - ka thokong ye nngwe ke fao manaba a dutšego gona, mo pankeng?
Diphedi tšeo di lego kotsing di ka aroganywa ka diripa go swana le; tšeo di lego kotsing kudu, goba kotsing, tšeo di sego nene, tšeo di hlorišwago goba tša go hloka dinthla.
Ngwageng wo re šetše re boletše gabedi gona mo sefaleng se go fana ka polelo ya maemo a setšhaba ka mmušo.
Puku ya go ngwalela dingongorego e beilwe go ngwalela direkoto le go ba mohlaleng wa go bona gore ditiragalo tšeo di amago baithuti di šongwa bjang.
A, ke mantšu a gago Tonakgolo , go thuša ka go hwetša dipoelo tšeo di lebeletšwego ka kopanong ya lehono.
Ka tabeng ya bana bao utswago ba išwa ka dinageng amegago, naga yeo e nale maikarabelo a go thuša motšwsadi yo a šetšego ka nageng ka thušo ya semolao.
Madimo a maatla a ka diragala nako efe le efe, eupša ka dikgwedi tša November le Matšhe.
Sekafoko se se širiletša, kudu, dihlopha tšeo di nago le kgahlego, bao ba bego ba hlokomologilwe le go kgethollwa.
Mna Mabena o ka amogela gore seo ke seswantšho sa ka khutleng ya ka leboa-bohlabela bja lepatlelo.
Tshedimošo ka tšhomišo ya maatla e swanetše go akaretšwa ka dikwalakwatšong tša dipego tša hlahlobo tša difatanaga le hlalošo ya difatanaga.
Kgoro e tla tšwelapele go itlemagantšha le boolaodi bja US go fihlelela tharollo yeo e šomago ka bothateng bjo.
Molao ofe le ofe wa mabapi le Ditirelo tša Maphodisa a Afrika Borwa o swanetše go dirwa ka nako ye tee le leloko la Kabinete leo le rwelego maikarabelo a tšhireletšo le polokego.
E goeleditšwe ke Kofi Annan gore komišene ya nnete e swanetše go ba le maloko a ka mono gae le a boditšhaba ba go tseba molao.
Ga go botse bja go feta bjo boka dirwago go feta go šoma ntle go kgopela tshwarelo go motho mang le mang yo a nago le ponelopele ya go netefatša gore Manie Schoeman o fihišitše molaetša gvo rena le go naga.
E ka ba go epa foro ka mmung goba go aga tšhupu ya silika kutung ya mohlare.
E bapala karolo ya go tshediša mahlo go Ditheo tša Setšhaba ka Kgoro.
Boikgafo go kgodišo ya go tšhephana magareng ga bahlami ba pholisi le dihlalefi tša boporofešenale.
E sego ga ya ka tsebo yaka, eupša le ge go le bjalo ga se ke tsenele molato ka moka wa kgoro.
Ditheko gantši di nyakadipeakanyo tša ditšhelete tšeo , go swana le dikadimo, goba thekgo ya go se lefelwe ya dithoto tšeo di lego gona tša tšhireletšo.
Gabotse, ga go na morwalo wo boima wa tša mašeleng go bengmošomo go thapa le go hlahla le go lefelo meputso, bjalo ka ge Toropo e fna baithuti meputšo ye mennyane ya go ikhola.
Dinthla tša dinyakišišo di ka gatišetšwa go faele ya ASCII, ge go le bohlokwa ka romelwa ka letlakaleng leo le phatlaletšego.
Godiša kgokagano le lekala la poraebete, ka hlahlo ya baithuti ka mošomong, go ba beakanyetša hlahlo le maano a mangwe.
Aowa go be go nale mafelo a go ditulo a mabedi, ke ra gore madulo a be a tlala.
Tshedimošo ye e feleditše ka dihlabollong tse pedi tše bohlokwa tša mabapi le kakanyo ya malao ka nageng.
Mmušo o ikemišeditše go tlogela taolo ya ditefela ka phihlelelo ya dihlabololo tše difsa tša maleba le dipeakanyo.
Dikgato di akaretša kamologantšo ya mehlape , hlahlo le thuto yeo e tšwelago pele ka tšhireletšong ya maphelo ka temong ye nngwe le ye nngwe ya dikolobe le mananeo a go tliša dithoto ka gare ga naga, go swana le dikolobe tša go phela, peu ya tšona le ditšweletšwa tša nama ya kolobe.
Re tlwaetše le go kopana kudu ka Labohlano ka kantorong ka mmileng wa Rathbone.
A ka go realo o re ba be ba na le maikemišetšo a go o tatetša goba go r botša maaka?
Basadi ba bapetše karolo ye bohlokwa kudu ka go swarelela go hlokomela ditšhabale mebušo, ka go fepa ditšhaba le ikonomi ya setšhaba le go bapala karolo ka tsošološong ya ikonomi ya Afrika.
Khansele e tlile go hlohleletša mekgatlo ka moka yeo e lego fa go phethagatša kwano ya peomarumofase, sehlopha sa kemedi sa realo.
Mabaka ka moka ka diphetho a tla rekotiwa le go dikra gore a hwetšwetšwe gorre setšhaba se swayaswaye.
Go se efogwe ka fao re tla swanelwa ke go bapela le tsela ya tokologo ya sekgao sa thlaeletšano le go hlagiša phadišano , ka gare ga kamano ya maikemišetšo a kakaretšo a hlabollo ya setšhaba.
Setlabela sa go tlwaetša mmu- go kgoniša sebopego sa mmu, kudu mmu wo boima wa letsopa.
Kwano ye, la mafelelo e tiiša maemo a rena a gore poledišano e rarolla le go fediša dithulano.
Mafelelong, o rile , mokgatlo o tla kgona go itšhwarelela le go thekgwsa ke Sekgao sa Kgwebo sa Thekgo go ba setheo seo se kgonago go tsentšha tšhelete le go thuša go fana ka mešoma go bao ba e e hlokago.
Khansele yeo e tletšego e tla kopana ka Fredville, ka moso e tla tšwela pele bjalo ka kopano ya tlwelo ya Khansele.
Gore o kgone go swara dikgobalo tša mollo bjalo ka ge Ngaka Klatzow a akantše mohu o be a swanetše ke go hlobola diaparo.
Ge o sa tsebe makatika o ka se kgone go ipušeletša go onagoba o ka se kgone go a lemoga goba o jabeditšwe.
Go eletšwa gore karolo ya thekišo ya mebaraka ga se ya dira hlaahlobo ya mekitlana ya khmphani.
Kgonthišiša gore o ngwana wa Chilare, moithuti yo a bego a hlokometšwe ke mohu.
DSW e ikgafile go direla bareki ba yona ka mo go kgonagalago ka gona ka difešene, ka go dula ba fetola dinyakwa tša bona ka tsela ya segwera, ye botse le ya mafolofolo.
Pušo ye botse ya sepolotiki le ikonomi, yeo e tsemilwego ka gare ga setšo sa demokrasi, ya phatlalatša le thlompho ya pušo ya molao yeo e emelago letlapa leo e lego motheo wa polane ya selete bjalo ka motheo wsa menagano ya rena.
E sale re boa, ba laeditše kaonafalo ya kgolo ka mošomong, le ba bangwe bjalo ba swerego dikgoba tša taolo.
Mna Trikamjee o mongwe wa bošomi ka wena o nyaka go tsenela kopano le wena.
Tahlegelo ya monagano ya karolo go katwa goba tiragalo yeo ka mok, a, ke seo se bitšwago psychogenic amnesia.
E re ke boele ka ka kakanyong ya tšhomišo ye kgolo ya tšhelete ya nako ya MTEF ya ko pele.
Dihlopha tše tše kgolo di akaretša ditiragalo goba ditab a tša ditšhelete tša magareng tšeo di tswalanego ntle le insorence le phenšene, eupša tšeo di di amegego ka boemeding ka botšona.
Tonakgolo o kopane le ngaka ya Jansen pele ga go kopana le ba lapa le go fetša nako le ka lehlakareng la mpete wa Mna Jansen.
Lefelo le a laolwa mme lefelo ka moka le tswaletšwe la ageletšwa ka ka legora la tšhireletšo le dikgorwana tša go kgonywa.
Go hlola mahlomo a diktlamo a go šoma gabotse le tsamaišo ya molao ya go šoma gabotse le bokgoni bja aga mokgatlo.
O ka dira seo ka go šitiša seswantšha seo se bonagalago le go bona gore monagano o iphetolela bjang go seo.
Kgodišo ya tekanelo le go se kgetholle magareng ga yo a nago le twatšetši ya HIV le bao ba se nago le yona, le magareng ga HIV AIDS le maemo a mangwe a kalafo ao a sa bapetšwego.
Go netefatša gore Mokgatlo o fana ka nako le go godimo ga go akanya ka ditlabela tšeo o di nyakago go tšwetša pele mošomo wa wona.
Go tšeere fela metsotso ye meraro go ingwadiša, gwa realo mohumagatšana Guinan.
Kgotla fa ge o nyaka lenaneo la mantšu ao a khutsafaditšwego le dihlaloso tša mareo a khomphuthara a mmušo.
A re ka moka re ikgafe lefsa go kaonafatša maphelo a batho ka moka ka go kaonafatša Afrika le lefase le lekaone.
Sefoka se se kile sa abjwa ke Mokgatlo wa Badudi wsa Adelaide.
Ge go šetše go boletšwe seo e re ke kere National Party ga e iphapantšhe le maikarabelo a yona.
Ke le MEC wa tša thuto, ke tšhwenyegile kudu ka maemo le gore ke tla ikgafa go kaonafatša maemo.
Kgolo bobedi ka dikgaong tša gauta le polathinamo e ile fase, mola e le gore go bile le kgolo ka malahlang.
Ba laola dikonteraka tša theknolotši ya godimo ya sesole ka diindastering tšeo di amanago le tša tšhireletšo le go nagana gore di nale pono ya setegniki go lekola bokgoni, pego ya maleba le go ya ka molao ka kakanyo ya diporojeke.
Re tla swanela ke go goga baotledi bao ba lapilego le go ba gapaletša go ikhutša.
A eka ba ke nnete mohlomphegi golre o mohlankedi wa sephodisa ka mošomo?
Ka nako ye, toropo e kgoboketša tshedimošo ka maemo ao a lego gona le maemo a hlabollo ka gare ga masepala.
Dikgato tša tlaleletšo ka fao di tla tšewa ngwaga wo go netefatša go lekanyetša bašomi ba ditirelo tša mmušo.
Seka sa bosetšhaba seo se bonagalago le go rekišwa kudu se emela kopano ya dikarolo tše mmalwa ka Afrika Borwa bjalo ka ge se laetšwa ke sebopego sa "V" seo se tšwelelago e le pente e tee.
Kadimo ya mašeleng - Kgwebo ya go neele batho ka tšhelete ye nnyane ka lešokotšo le lennyane.
Mpshafatšo e nyaka mohuta wo mongwe wa poledišano go hlohla kwano le go hlaloša lefsa monagano wo bonolo wa setšhaba.
Afrika Borwa e nale karolo yeo e e bapalago ka dingangišanong ka ditaba tša kgolo ya ikonomi le hlabollo ka ikonoming ya lefase yeo e oketšegago ya tokologo le enela lefase.
Nthla ye bohlokwa ka go tšeo ka moka e e hlalosa gabotse , eupša, go tšwa go thibelo ya mmušo yeo e filwego.
Ithala e itokišeditše go thekga ka mašeleng le go aga hnlabollo ya tša boeti tšeo di theilwego go dinyakwa tšeo di rilego tša motsamaiši , le go adima ditlabakelo tše go motsamaiši.
Hlokego ya mengwago kudu e ama basadi ge ba bapetšwa le banna.
A ekaba ke nnete gore o ka no ba o dira pholšo, gore monagano wa gago mabapi le seo o ka be o phošitše?
Fokotša thekgo yeo e sekametšego kudu ka metse setoropong ka tšhomišo ya mašeleng a setšhaba ka Afrika ka go fetolela didirišwa go tšwa go metse setorop go ya ka mešomong ya ka magaeng.
E be e tswaletšwe, ya bulwa, ya tswalelwa, ya bulwa o bona Mna Cassim.
karolo ya A - Kabelo ka karolo yeo e fapanego ya moepo go palomoka ya thekišo.
Mootledi wa sefatanaga seo ke bego ke se nametše, e be ele Mna Sitambiso Buthelezi.
Ditebogo go go ba gona ga Mohumagadi Minki van der Westhuizen, yo a amegilego ka kgodišong ya go bala baneng ba rena.
O hlompha hlago ya sesi wa gagwe ya go hlokomela le go fana bjalo ka khuetšo ye bohlokwa bophelong bja gagwe.
Ga tee fela ge lefelo le thušitšwe, bogodimo bo phethagaditšwe gomme le tšhelete yeo e kgopetšwego e e lefilwe, Mokgopedi a ka tsea maikarabelo ao a tletšego a ngwako.
Ga ke a lemoga maemo ao a ilego fase ka Kgorokgolo ya tsheko ya Boipelaetšo yeo e kgoboketšago Molao wsa mang le mang.
Seo se bago molaleng ke gore Koeberg e bapala karolo ye bohlokwa bjalo ka karolo ye bohlokwa maphelong a rena.
Seswantšho se se nnyane sa sefoka se tla fiwa batšeakarolo bao ba atlegilego, seo se dulago e le thoto ya motšeakarolo.
Go ruta batho ka ditokelo le maikarabelo a bona mabapi le hlompho ya tshwaro le thekgo ya ngwana.
Go hlola maemo a mabotse mabapi le go tliša tudišego ya nako ye telele, kago lefsa le habollo ka Somalia.
Bohlokwa bja go swara karolo ye bohlokwa ya UN ya maemo a godimo ka hlokomelong ya khutšo ya lefase le tšhireletšo.
Selete seo mathong se be se emetšwe ke African National Congress mme sekgoba sa be se bulegaka baka la lehu la mokhanselara.
Ditefelo tša go amana le go iša molato kgorong ya tsheko le go kgoro ya gagwe ka mabakeng ka moka.
E ela go bona ge eba ikonomi e godile goba e hunyetše, ka sekgaong sefe le ka kelo efe.
Se se mmatlafaditše sa ntikra gore ke phatsimiše seetša saka go bošomi ka nna ka moka le go dira mošomo wo mobotse dinako ka moka.
Go lemoša setšhaba sa lefase ka ga bogolo bja kago lefsa ya ka morago ga thulano ka Sudan le go kgopela thušo ya maleba.
Karolo ye maikarabelo a motšeakarolo yo mongwe le yo mongwea tla hlalošwsa le go boledišanwa fao go lego bohlokwa.
Dikokwane tša segwera di tla laetšwa ka kgatong yeo go nago le thekgo ya mohlakanelwa ya MDDA ya mmušo, indasteri ya bobea ditaba le bao ba go neelana ka thušo.
Maphodisa a hweditše dithunya tše pedi, le tšhelete yeo e utswitšwego, laptop, dillathekeng le dikarolwana tše dingwe tše bohlokwa tšeo di tšeerwego ka lefelong la tiragalo.
O hlalošitše ka ga go betha motho ka matsogo a gagwe.
Ka mabakeng ka moka o a lemoga gore ba dirišitše phapoši e šele.
Babonwa molato ba pharilwe ka melato e mengwe gape ye mebedi, o tee wa bohodu bja tšhelete o mongwe wa go jabetša , ba tla bonala pele ga kgorotsheko ya maseterata ka Mmabatho le ka Vryburg.
Ka moraago ga tiragalo molli o begile taba ye ka Maphodiseng a Umkomaas.
NEMA ga e go thuše ka molatong wo mongwe le o mongwe fao go nago le tšhilafalo.
Mošomo wa ka kantorong ya Boperesidente e dirile ka tsela yeo e tlago fihlelela dinyakwa tša mmušo, go ngwadile Sholain Govender.
Toropo ya Cape Town e fitišitše pholisi ya ditiragalo yeo e tlago godiša maemo a Afrika Borwa ka go hloma indasteri ya ditiragalo.
Motswako wa kamogelo le hlagišo ya mmino di tla swarwa ke Portugal mantšiua.
Mootledi wa lori o golegilwe le go tšswalelelwa ka maphodiseng a ka Komatipoort.
Maemo ga a re dumelele gore re kgone go fana ka thušo ya mohuta wo re o akanyago.
Kakanyo e tla fiwa gape go laetša lefsa tirelo tša leagoka go thea tša maphelo go iša go kgato ya hlabollo ya tša leago.
Dihlopha tša Ditirelo tša Ngwaga di golela pele le go rwalelwa ntle ka thekgo ya motho ka motee ka motee ka boruti ka setišthing sa maphodisa le dikgaong tša maemo a porofense le a bosetšhaba.
E dumelela ditšweletšwa tša bolemi gore di dirwe ka nako le ka theko tša tlase, dinamelwa tša bohle go šoma ka phethagalo le baeti go fihlelela ditirelo tša bohlokwa, ka fao le go fana ka dikeletšo go setšhaba sa selegae.
E sale nakong ya BNC ya mafelelo, re kgonne go aga bokgoni bjo bo nyakegago le go kokoanya thekgo ya go hwetša didirišwa.
Ke legora la lebota, o fofile legora leo le gore ga se nke ke mmone.
E lekotše phethene ya tšhomišo ya ditšhelete ka malapeng ao a welago ka dikhlopheng tšeo tša tšhomišo.
Go amuša ngwana ka moo go swanetšego, ke gore o sa tswake le maswi a go rekwa a bana le go tšweletša bana go dijo tše di tiilego pele ga dikgwedi tše tshela.
Ka fao ga go na kgonthe go kamego ka ga seo se bitšwago kotsi ya molaotheo.
Lesolo leo le nabilego leo le swareletšego la mmušo ka menyetla yeo e tšwelelago ka demokrasi go kgabaganya dikgao ka moka, e sego fla ka ikonoming, go aga ka lesolong la menyetla ka moka ya ikonomi.
Tonakgolo o biditše bahlankedi ba SAPS kudu Mokimišenare Ganief Daniels go netefatša polokego ya baeng ka moka nakong ya godimo ya sehla.
Otara ya ka godimo ya go reka e filwe Masande Trading CC.
DSW e tšwela pele go leka go ba yona ye kaone ge go etla go tša taolo ya tšhila yeo e tiilego.
Lenaneo la NORSA le fela le thuša ka hlahlong ya dialoga tša ka godimo ga dithuto tša saense le bolaodi bja bašomi.
Difatanaga tša mmušo di dirišwa go sepetša baithuti ba go dira mešomo ya dikatišo.
Dikgoro di tla thekgwa go kaonafatša khnwalithi ya tshedimošo ka Persal.
Le ge ba se mo, ba tla ba gona, ke ra ba ga Nyala?
Kgwekgwe ya kopano ye - ngwagakgolo wo o fetilego - ke wo o theilwego godimo ga batho, hlohlo ke go dira lefase motse.
Sehlopha se se akaretša fothela setšweletšwa seo se sa felelelago sa go fafatšwa ka tshipi.
Go rwala maikarabelo a ditefelo kake dikgoro ka go beakanya lefsa peakanyo ya mašeleng le poloko ya ona yo e phethagetšego.
Aowa ka nako yeo ge batho ba be ba thoma go tlogela difatanaga tša bona ka mebileng.
Ka nako ya beke ya Pitšo, ditšhaba dik tiiša bonnete bja ponagalo le phethagalo ya maphodisa le baithaopi ba Bambanani.
Thutwana ye e latela kgato yeo e tswakanego ya monagano, pelo le diatla ke gore, go lemoga, phethagatšo le tirišo ya go kgonagatša dintlha ka ga go ithuta di a tswakwana.
Dinyakišišo tša maleba ka tswakanong ya tshepedišo ya godimo, tshepedišo ya taolo l, e dika tša ditheko di tla tšewa gore di tla laetša menyetla ya dikgopelo tša mpshafatšo.
Fa ka Motse Kapa serumula se tla dula le tee la matšatši a mane ka sedikothutong sa masepala, ga mmogo le ka sedikong sa ka Breede Rivir Overberg.
Ka tlase ga tshepedišo ya kgale ya kgethollo bontši bja batho bo be bo ganetšwa go tsenela thuto ya khwalithi yeo ba bašweu ba ipshinnego ka yona.
Katišo ya boditšhaba e nyaka kakanyo ya mekitlana ya setšhaba e thewe ka fao le go lebelelwa lefsa, bonnyane mengwaga ye mengwe le ye mengwe ya mehlano.
Feme ye tee ye yeo e lekotšwego le dikhamphani ka moka tša ka pele di sana le direkoto.
Khutšo, tudišego, polokego, pušo ye botse, hlompho ya ditokelo tša botho, ntwa kgahlanong le bodiidi le hblabollo ya sa ruri yeo e theilwego godimo ga batho di kgokagane ka go fetišiša.
Lefesetere la ka morago la sefatanaga sa mogononelwa le thuntšhitšwe mme sefatanaga sa emišwa.
Ke mabaka a kgonagalo ya yona ya go ba setšhošetši sa polokegoga o nagane gore maikemišetšo e kaba fihlelela ke bahlapetši?
Molawana wa Tirišano ya Bašomi o fana ka m ahlomo a tswalano ya ka diindastering ka meepong go tšea kgato ya go se be ya bonaba eupša ya go tšweletša go feta ka fao e le go ka gona.
Se ke fela go dira gore fihlelela ramolao menyetla ya go botšišolla le go hwetša bohlatse bjo bofsa.
Go bonolo go hlapetšaditheko tša mathomo le go hloma mokgwa wo bonolo wa go bona ge eba kgomo e šitšwa go ima gape.
Dinyakišišo ta banamedi di laetša gore batho ka bontši ba nagana gore dinamelwa tša bohle ga di a bolokega, kudu ka dititšhing le mafelong a go emela dinamelwa e lego a bohlokwa a go hwetša dinamelwa.
Moseamo o laetša boithabišo bja legae la ka Durban la lapa la go tumae lego ba ga Robinsons.
Polane ya go hlama mekgwa ye bjalo e tla boledišanwa le batšeakarolo ka moka.
Boleng bja godimo bjo bo okeditšwego ka ditefelo tša motheo tša dinamelwa, poloko le ditefelo tša bjalo tša dikgokagano.
Metato e tla hlongwa ka ditseleng tšeo di sekeditšwego goba morwalo le porojeke yeo e tlago tšea dikgwedi tša seswaigo phethagatšwa.
Bjalo ka motšwasehlabelo wa go hudušwa ka kgang ka Sophiatown, Khomreiti Joe le lapa la gagwe ba hudugetše ka Aleandra fao a ilego a tsenela ntwa ya tokologo bjalo ka leloko la mokgatlo wsa ANC wa Bafsa.
Bašomi ba tlaleletšo b a thušitše ka pušetšo yle tokišo ya ngwsako wa maboto a go se sware phišo ka nepo ye.
Karolo ya tekolo ya rena gore re ka kgona bjang go tšwetša pele maiteko a go tswakantšha, kgapeletšo go nagana ge eba mešomo ya kgweboe tlošitšwe ka mokgwa wa maleba.in any discernible manner.
Le nna ke holofela gore komišene e tla dumelela go kgalhwa ke tokomane yeo.
Go bohlokwa gore maiteko a a fiwsa hlohleletšo le gore mohola wsa ona wa go hloma maiteko a phokotšo ya tšhila a phatlalatšwe.
Tirelo ya lefase ka mokaka setšo e e hlaloitšwe bjalo ka phihleleo ka dinyakwa, hlaeletšano ya mogala wa mantšu go motho yo mongwe le yo mongwe.
Mo gongwe ka ge e sale a maketše ge eb a - Ngaka Mhlongo.
Mabaka a bosenyi: Mna Khana o lekile go tšea sefatanaga, seo se bego se tlišitšwe ka thekeišo ya bofora, ka ntle ga mellwane.
Porojeke yeo e ikgethago ya legapi la leihlo e dirwa ka Sepetleleng sa Kuilrivier Netcare bjalo ka karolo ya lesolo la Beke ya Kwalakwatšo ya Mahlo, yeo ka setlwadi e swarwago kgweding ya Oktoboro.
Re bone mesela ya merogo, leloko la setšhaba leo le operaiktago lefelo la go lokiša difatanaga, go hlahla ka tša go aga mengwako, le go hlahla ka dilo tša go swana le go dira dikgopelo tša mešomo le go aga dikepe.
Mawsatle a magolo le mafelo a magolo ga a o thibela go laetša thekgo go rena.
Thapa le go hlohleletša bafsa le batho ba bagolo go tšeo karolo ka ditiron g tša go šidulla mmele.
Maatla a sekgao sa sesole le dikarolo tše dingwe, ka fao di tla thnewa le go ithekga godimo ga katlego ya bao ba thetšwego.
Ka mehla e tiišeditše bohlokwa bja go bea leihlo ka kgokaganong ya ditšhaba tšeo di angwago ke bodiidi le go se lekanele.
Go ithekga kudu ka Komišene ya Dinaga tše Pedi le Dihlophatšhomo tšeo di fapanego, re thomile ka tula tsela ya hlabollo yeo e swanetšego goba mohlala wo mobotseka gare ga Afrika le tirišano ya Borwa le Borwa.
E fana gape ka hlaloso ya yeo e kgathwago ke batšeakarolo bao ba fapanego ka tshepedišong ya kgoro ya tsheko.
Kgolo yeo e tšwelago pele e la dirišetšwa go dira bjang bja leruo bjo bo omošitšwego, mahlaka le go beelwa ka thoko bo beelwa go dira dijo tša diphoofolo.
Meyara Mfeketo o tumišitše basadi ba toropo ba batsebalegi bao ba laeditšego gore go a kgonega go emelela ka godimo ga mathata le dilo tše din gwe tše di lego ka goldimo ga phihlelelo ya bona.
Kgoro ya Hlakodišo e tla šoma ka sekgauswi le mokhanselara wa wate yoo e amegago go phethagatša thuto ya hlahlo ka mafelong a mangwe ao a sa hlabologago nako le nako.
Masepala wa Thekwini o rile gape wa etapele ka go lekanyetša dikgahlego tša borakgwebopotlana le dikgwebo tšeo di šetšego di theilwe.
Ditheo tše ka moka di nale boromia bjo bo ikgethago, kudu bjo bo hlaloswago ka molao wa go e hloma.
Hwetša ditokelo tša ditaelo tša boetapele- e sego fela go tlatša diforomo, gomme o boetše maemo sekeng ka sekolong.
Mehuta ye mengwe ya diphoofolo maatla ao a lego ka gare ga bjang bja go omišwa a tlase, ka fao e dira gore go fiwe mehuta ye mengwe ya dijo e lego ya theko ya godimo.
Kokeletšo ya mokitlana e theogile, kudu ka lebelo go feta ka fao go dumilwego ka gona.
Ke rata go dirišo monyetla wo go go netefaletša gore MaAfrika Borwa ka moka ga ba balwa, morago ga kotsi ya Tsunami, ga bjalo ba bonwe.
Hlabollo yeo e tšwetšego pele ya dinamelwa tša bohle, Mohlagase le didirišwa tša hlaeletšano di kgorometša hlabollo a ikonomi ka kontinenteng.
Go swanetše go be le mokgwa wa maitshwaro a botse le setho e lego motheo wa go fana ka MCHW le ditirelo tše dingwe , go ya ka kopano ya Ditokelo tša Bana.
Bogodi bja mehlare bo kopana ka godimo ga hlogo ya gago gomme di fetola mmala wa lefase ka lewatleng e le le letala, leo le fago dipatsopatso tša seetša tšeo di bonalago mokgahlong wa mahlare.
Go ruta bareki ba rena, go aga segwera sa tirišano, go gata kgato ya go fikhlelela dinyakwa le dingolngvorego tša bareki ka go phethagatša tshepedišo ya hlokomelo ya bareki ka moya wa dikokwane tša batho Pele.
Keteko ya ngwaga wo ya Letšatši la Ditokelo tša Botho e beile kgatelelo godimo ga boetapale bja setšhaba ka Kapa Bodikela.
Motlatša Meyara, Mokhanselara Grant Haskin, o tla swara moletlo wa go hloma Sehlopha sa Shosholoza go lebogiša sehlopha le go keteka katlego ya sona.
Ka gare ga sekgao sa go thwala batho mešomong go nale go katologa go ya go batho bao ba nago le bokgoni bjo ba bo hweditšego ka dithuto le hlahlo, mokgwa wo e lego gore o sepedišana le diindasteri le le indasteri tša ikonomi yeo e hlabologilego.
Go kgokaganya, go polana, go ukamela, go hlama, go komišena le go swara hlomo ya dimithara tša go opareita sefetoledi sa maatla le go kaonafatša ditiro tša go amana le setlabela sa go fetolela maatla.
Ditaba tša Sasol, yeo e tšeerego theknolotši ya go palelwa ba e fetolela go ba ya go kgona, e bonala e tlile go bušeletšwa ka hlabollong ya Pebble bed Modular Reactor.
Bobedi banna le basadi e ka ba maloko a WINSA ge e dutše e le gore ba nale maikemišetšo ao a swanago.
Ga se ke ithuti ka Thallium go fihla go fao, eupša ke dumela gore e ka ba, ja.
Kgopolo yeo e lego gona ya kakaretšo ka Afrika, e hola kudu ikonomi ya Afrika Borwa.
Mafaufau a rena a bosa bjo botse bja letšatši le bophelo bja maipshino ka ntle ga mengwako di nale seabe ka Mathlasedi a letšatši ao a senyago letlalo e lego seo se hlolago kankere ya letlalo.
Tshepedišo e tšwela pele le seo ke fanego ka sona go Komišene lehono ke pušeletšo ye nnyane ya tshepetšo ya pele.
Go tšea maikarabelo a bong b ja ka moso, bofsa le dipalo ka bao ba sa itekanelago.
Ba bangwe gabotse ba emetše go sekišwa mme e tla re ka pela ba fetša nako ba le ka kgolegong.
Tšhilafalo yeo e tšwago lefelong le tee, go swana le kago ya peipi le lefelo fao go tšhologago tšhila.
Tše di latelago di boletšwe le go fiwa gomme di filwe wena.
Bjalo ka ge ke boletše, o be a ikgafa fao seo bego se amega, ka nnete.
Go ya ka GrandWest , temogo ye e akantše go bona gore thuto yeo bonelago pele ka ga AIDS yeo e nepilego bathno ba bafsa e tla ba porojeke ye bohlokwa bjalo ka karolo boikgafo bja maikarabelo go setšhaba.
Porojeke ye e amana le go šomiša go fihla mafelelong ga setlabakelo se bohlokwa e lego meetse.
Eupš sa mafelelo ke se, go bile le polelo ya titilego ya sefofane se go emelela ka Taipei.
Le ge go le bjalo, mahlomo a poetšo sekeng a nyakega ga bjalo le go feta peleng.
Ntle le ge re ka šomiša khamphani bjalo khampani ya bobolokelo mafelelong eupša se e be e le lebenkele la go rekiša diaparo.
Histori ya rena thadilwe ka mohlala wsa bao ba bjetšego peu ya tokologo, ya bao theilego metheo ya tekatekano.
Mohuta wa L wo o šomago wo leseletšwago ka tikologong ka seela seo se tagago e dipoelo tša phetolelo ka diji.
Dikarolwana tša samente , tša konkorite goba tša matlapana a maitirelo, a tiišitšwe goba a sa tiišwa.
Go bewa molaleng go tshungwa ke mahlasedik go ka hlola kankere ya letlalo gomme go lebana le mahlasedi go fetiša gona go ka hlola go fetoga ga maphelo a diphoofolo le a mehlare.
Re dumela gore mmušo o nale karolo ye bohlokwa yeo o bapalago ka hlabollong ikonomi le setšhaba.
Go nale mafolofolo a mantši ka go tša kgwebo le indasteri go tirišano ya boraro.
Kgwebo magareng ga dinaga tša Afrika, hblabollo ya ikonomi le dipeeletšo di amogela šedi ya rena kudu maemong a dinaga tše pedi.
Letseno la fase leo le hwetšwago ke MaAfrika Borwa a mantši ke taba ya kgolo ka hlamong ya leano la kago ya mengwako la ka moso.
SAPS e hlomphile sehlopha sa banna le basadi ba bagolo bao ba ikgafilego.
Tona ya Afrika Borwa ya Sanse le theknolotši e tla bula tšhomišano ya menngwaga ye lesome bjalo ka karolo ya ketelo ya semmušo ya kgošana ya Flemish Crown.
O phatlaladitše mangwalo a mmalwa ka gare ga dijenale tša Mokgatlo wa Bokomonise wa Afrika Borwa SACP le wa ANC, gape le ka mengwakong ya bob eadikgang wa Afrika Borwa.
Ka Crossroads go fa mohlala, diporojeke tše pedi tša mengwako di swerwe bookgoba ka baka la diphapano tša sepolotiki magareng ga mekgatlo ya dipolotiki.
Bahlankedi ba Pick 'n Pay ba tla etela polasa nako le nako mo dikkgweding tša tharo go bona gore mošomo ka dipolaseng o sepela bjang.
Clotex e nale tshedimošo ka ditaba tša mola, ditšhelete, bokgoni bja dikhomphuthara le theknolotši.
Di beilwe ka tlase ga dihlopha tše nnyane bjmalo ka tša mathomo tšeo di tšeago go phuthelwa ka tsela yeo e itšego go tlaleletša mešomo ya bona ya nako le nako.
Ga ke tsebe ge eba ke tla araba potšišo ya bobedi goba ga se ke kwešiše potšišo ya bobedi.
Toropo ye e tšweleditše diopedi tše kgolo tša go fiwa go tša botaki ka lefaseng la mmino ka setšhabeng se.
Dihblase di wetše ka gare ga lepatlelo tša tshuma sekirini se segolo sa LED seo se laetša dirini tše hlano tša diOlimpiki.
Tirohlahlo ya thibelo ya go ipolaya e hlamilwe ka nepo ya go hloma lesolo la kwalakwatšo.
ka kgopelo hlokomela gore fela maloko a SA National Spa Pool a tsenela dikgopelo tša go thentara.
Lenaneo le mošomo le hlomilwe ka bolona gore o tsene ka letlakaleng la mathomo.
Maikemišetšo a Ikapa Elihlamayo ke go fediša hlokego ya mešomo le letseno la go se lekanele ka go maatlafatša kgolo ya ikonomi le go tšea karolo ka porofenseng.
Moseamo wa Africana ka Uitenhage o hwetšwa gona ka fa, o fana ka tikologo ye botse ya go laetša histori ya Uitenhage le tikologo mabapi.
Tekano yeo e ka bnago seripa sa ngwaga, kelo ya tlase ya maemo a erythematic ya MED e wela ka gare ga kelo ya kotsi ka Motse Kapa.
Lefelo la go itšhidulla, go sepela le go hema moya wa ka ntle di nthuša go ikhwetša gore ke nna mang.
Dikutullo tša go makatša ka ga thuto ka ga menagano ya go bohodu e nyaka potšišo go tšwa go rena ka moka ka setšhabeng gore re ka dira eng go emiša ka bosenyi bjo kotsi.
Bjalo ke taba ya bonolo le gore gake tsebe gore re swanetše go šoma ka bonolo ka tsela yeo o lekago go dira ka gona.
Mna Modulasetulo, ga ke tsebe Mna Modulasetulo ge eba šomišitše matlakala a phetolelo ka nako yeo.
E ba le bonnete bja gore thekišo e tla ba ka maemo ka go amogeleng ga thušo ya mašeleng go aga ngwako.
Aowa, ga re ya ya ka phapošing yeo ye botse, re ile ka phapošing ya bohlodi ka thokong ya ka leboa, gona fao.
Maemafofane a swanetše go obamela maemo a tlase ao a beilwego ke ICAO.
Eupša basadi ba MaAfrika ba lebanwe ke go hloka mešomo le letseno la tlase ge ba bapetšwa le banna.
Dinyakišišo tše tša go dirwa gabedi ka ngwaga di tla lebelela diphetogo tša mebaraka ya mešomo le mekgwa, ga mmogo le go thapiwa mešomong ka makaleng ao mešomo ao lego molaong le ao a sego molaong le go hloka me.omo.
Sekhwama se se thekga hlabollo ya setšhaba le ikonomi le sebjalebjale magareng ga maloko a kopano ya botee.
G fanaka, go fihliša, go hloma le go laetša phapoši ya go hlatšiša ya lebato la go lekelela motšhene wa go X-ray.
Kgomo ya nama e tšweletša nama, e tiile e bile e na le digoba.
Malebana le potšišo ya bobedi, ke nagana gore Moperesitente Kabila o tla araba potšišo yeo.
Ka phuruphutšong ye nngwe bagononelwa ba bane ba golegilwe ka molato wa go hula le ba bangwe ba bane ba ka molato wa go kweša motho bohloko.
Selete se nale monyetla wa go hwetša lefsa mesepelo ya hlago ya mehuta ya ditlou le diphedi tše dingwe.
Ga go na ka lebaka la eng gomme morago wa thibela molao wo le go e šomiša ka tsela yeo e tiilego mabapi le dipapadi tša karolo ya A?
Maloko a tsenetše dingongorego mme go tla tšwetša pele dinyakišišo tša bagononelwa ba babedi, bobedi go tšwa ka Steynrus, ba golegilwe.
Ditaba tša dikarolwana di tla ahlwaahlwa ka gobane Kopano e ahlaahla dilo ka moka.
Hlompho ya ditokelo tša botho, maikarabelo, go dira dilo molaleng le demokrasi ka boyona, di theilwe ka hlabollong ya go tšeakarolo ga badudi ka tsamaišong ya pušo, le go tiiša hlokomelo ya ya go thibela tšomišo ya maatla bošaedi le tshenyo.
Tswalano le Latin America e swanetše go amogela maemo a godimo le kemedi, go akaretša moromiwa go tšwa dinageng tša ka ntle o a lgo ka nageng le yo a hlomphilwego, e tla hlokomelwa.
Diteko tša katlego ya Phadišano ya Mogopo wa lefase wa FIFA ka lebopong tša go tsenela diphadišano di bapetšwe ka toropon g dikgweding tša go fetamme di netefaditše Durban e hwetša go hlongwa ga lebopo la bobedi.
Ka bjako re ile ra emiša ka go tsena sekolo mme ra kgetha go thoma ka sekolo ge dikolo di bulwa.
Go swara fale le fale e le go feleletša go swana le go lokela dimete tše difsa le ka lefelong la go swarela le go feleletša mefelo a go sepela le ona a tla feleletšwa.
Ke boetše morago thwii ka ngwakong wa mmušo le go fetša diiri ka ngwakong wa mmušo le Moperesidente Chiluba.
Pholisi le molao dihlomilwe le go fa karolo yeo e sego ya boemafofane magareng ga dikarolo tšeo di fapanego tša mmušo.
Tiragalo yeo e laetšwago ke seswantšo se e a bonagala.
Tiro ye ye šoro ya go tsehla molao wa boditšhaba me Kwano ya Geneva le Mmušo wsa Afrika Borwa di kgahlanong le yona.
Ke a go hlohla ka gore phetolo ya gago Mookamedi meiring , eupša gape ke tseba gore batho ba bangwe bao ka nnete ba tla rego seo ke phetolo ya go segiša.
O rile maemo a amile bana bjalo ka ge ba tla efoga go tla gae e lego lefelo leo le ba soltlago.
Baeng ba rena ba file thlagišo yeo e bonagalago ka phatlalatšong ya MPCC go kgabaganya botelele le bophara bja Afrika Borwa.
Mmuso wa Afrika Borwa o tšeere sephetho sa go bula ngwako wa botseta ka Guinea Bissau.
Teseke e tsenya tshedimošo le go e fetišetša ka Interpol gore e phatlalatšwe.
Kelelo ya peeletšo ya godimo ya go tšwa ntle e nale kgonagalo ye ntši ka bogoneng bjo maatla bja tsheketšo ya ka nageng, e lego motheo wa nako ye telele ya katološo ya diindasteri.
Kabo ya meetse ye e lego gona e tšwa ka didibeng tša meetse tšeo di nago le meete a mantši ka tlase.
Kopano e ipileditše go makgotla go go ikgogela morago le go se hlohleletše hlaga ya maemo a sepolotiki ka Zimbabwe.
Lesolo la kwalakwatšo le leano la hlahlo leo le hlamilwego go godiša maemo a tirotokišo le go sotla go dira gannyane fela go phethagatša molao le go tswalela bao ba amegago hlaologanyo.
Dikakanyo ka ga go itlwaetša mekgwa ya go ruta le go lekola di tlamilwe ka nepo ya go ba le seabe ka tshepetšong ya setšhaba.
Toropo e ka seke ya diriša mokgwsa wsa go sesefatša kabelo ya ditirelo le ge badudu ba šaletše morago ka ditefelo tša mekitlana ya meetse.
Afrika Borwa ga se nke e be kgauswi go feta ka fao e lego ka gona lehono ka go fihlelela setšhaba seo se kopanego , sa demokrasi, sa go hloka bosemorafe, sa go sebe sa bong le sa katlego.
Tšweletšo ya dijo tša bana goba dijo tšeo di nago le metswako ya go swana le nama, hlapi, merogo, maswi le moroko.
Ge o ke etela kereke e šele o tla hwetša thero yeo e bjalago diphapano.
Sekgoba seo go bolelwago ka sona ka godimo ka sekgaong sa Taolo ya Porojeke le go bewa ka tlase ga tekolo ya gab edi ka ngwaga.
Diromelwa ntle go tšwa Afrika Borwa go ya ka Paraguay di akaretša, tshipi, metšhene, dijo tšeo di lokišitšwego ga mmogo le dimenerele le ditšweletšwa tša dikhemekhale.
Pele ga karolo ya go hlatholla mohlankedi o tlamegile go hlalosetša leloko la setšhaba go diriša setlabelwana seo se filwego go dira poledišana ka mogala magareng ga batho ba bararo.
Ditaba tša moragorago ka ga bophodisa, masolo a mafsa le mahlomo di swanetše go ba gona.
Kelo yha CPI e emela phatlalatšo ya tšhomišo ya dithoto le ditirelo lapeng la magareng ka Afrika Borwa.
Mna Modulasetulo, maatla ao a sego molaong a dirišw ke maphodisa ke akanya seo.
Batho ba Zimbabwe ba bile le demokrasi pele ga ge Afrika Borwa e ba ya demokrasi le ya tokologo.
Mangwalo a a dibisa a tla dirišwa bobedi ka nako ya sebjana sa ditokišetšo le sebjana sa lefase.
Lekgotlataolo la Maemo a Diphnatlalatšo ke setheo sa dinidasteri seo se nago le maikarabelo a go lekanyetša mateng a dikwalakwatšo.
Go hlongwa ga lenaneo la lefelo la go hlokomela, la polokego le la segwera ka dikolong lego la 'tlogelang bana ba ithute ba bapale.'
Go hlasela naga - Fao batho ntle le molao ba tšeego naga ka nepo ya go aga go yona.
Dikgaruru tša dipolotiki di iša go tšitlano ye kgolo le go hudugela ka metse setoropong.
Dube ke molaodi le molaodi wa ditokišetšo wa CKB mme o amega ka tsamaišong ya dithoto go ya le go bowa ka khamphaning.
Sa mathomo a e kaba o nale bothata ka -sa pele, e ka para ya martel?
Ga ke tsebe batho ba bangwe, ke be ke swere dikranata tše pedi tša letsogo.
Ka Mošupologo US e goeleditše mmušo wa Iran ke o šoro, wa thibela bahlahlobibjalo ka maiteko a go tšeeya taolo ka setšhabeng sa lefase.
Mmušo le makgotla ka mmušong ba ka se šišinyege ka maikemišetšong a bona a dinepo.
O rile dikgaruru di kgahlanong le lenaneo la bjalo leo le ketekago merafe ya kantinente le batho ba yona.
Tshepedišo yeo fetogago nako le noka ya kopano e tla nolofatšwa go dumelela bakgethi go tšea karolo ka tshepedišo yeo e tlago ama maphelo a bona.
Lefelo le le nale ditaba ka ga diporojeke tša hlabollo ya ditlabakelo le ikonomi ka Afrika.
DiHCD di akaretša phetogo ya tshepedišo, ga mmogo le maano a kgato ye nngwe le ye nngwe ya thuto.
Dinyakwa tše di tla sekasekwa gape ke Kantoro Kgolo le gore di tla bewa maemong a godimo ka mabakeng a mangwe.
Disiki ye e dumelela gore o pkake sefatanaga ka lefelong la bao ba sa itekanelago ka mabakeng a itšego.
E tla šoma bjalo ka kelo go netefatša tšwelopele le go fana ka pono ya mmušo wa elektroniki.
Se se akaretša go goga tšhila le ditirelo tša go hlwekiša meetse tše di abiwago ke paballo ya tikologo ka mabopong.
Motho wa go hlokofatšo bana ka tša thobalano goba senokwane seo se dirago se, o swanetše go golegwa le go lefela ditiro tša gagwe.
Gape, ka moya wa Vuk'uzenzele, re swanetše re emelele le šoma mmogo go kgabaganya naga le go netefatša gore go ithutwa le go ruta ka dikolong tša rena.
Re lenbeletše go tšwela pele go se go netefatša phethagatšo le katlego ya Kwano ya Afrika Borwa le China.
Letlakala le la wepo le hlamilwe go nolofatša le go kaonafatša kabo ya ditirelo go bareki ba rena ka go gapa kgoboketšo le go lekola Ditokomane tša Dithendara ka tšhomišo ya theknolotši.
E ka kgona go ikgatiša ka tsela ye nngwe goba o swanetše go e laela go dira kgatišo?
Ditefelo di dirwa ka mekitlana ya diripana, di theilwe godimo ga tšwelopele yeo e dirwago ka porojekeng.
Menyetla ya le go hloka matlatse ga hlabolloya tša boeti ga di nyakišišwa ka fao go kgotsofatšago.
Re tšwela pele go ubulwsa ke taba ya ge Mna Bemba a sa le ka thotong ka Afrika Borwa.
Ka tshepedišong yeo, re tla nyaka go ruta bobedi batho ba bafsa le rena ka dilo ka moka tšeo ba re etilego pele ba bego ba di dira go go gotetša serumula sa tokologo.
John van de Ruit ga bjalo o dula ka Durban eupa šo tšwela pele go šoma le go etela dinaga tša boditšhaba.
Ka go theogela go o itšego, metswako yeo e fapanego e dirišwa go fothela ka mabelong go yeo e dirišwago ge go theogela.
E tla abaganywa magareng ga sesole ka moka sa sebnjalebjale le gore nnete gape e abagantšwe magareng ga sesole sa go lwantšha mmušo.
Ba hlabolli ba oli yeo e sa hlotlwagoba tla tšwela pele go reka dinyakwa tša oli ya bona e tala.
E tla tšwela pele go gapeletša ka maatla phethagatšo ya yona ka botlalo ka tekanyetšong ya ditšhelete tša Porofense.
Ke be ke tseba ka taba ya gore Thembiso o be a otlela koloi yaka, potšišo yeo e sa tšwago go hlagelela fa.
Ba tla ba le dipoledišano, dinthla tšeo mo gongwe ba bego ba ka se be le tšona.
Morago ra tsena ka tlase ga sekhafola ra tsenela ka gare ga lepatlelo la dipapadi.
Go dira diteko tša twatši ya Tbgo nyakega dikarolwana tša molwetši gomme di romelwe go ya go dira diteko laporothoring.
Hlabolla menyetla ya hlaeletšano ka gare le go dira dikgoro ka moka di lemoge ka ga ditirelo tšeo karolo yeo e di abago.
Nomoro ya sešupo ya ngongorego e tla fiwa , ge go ka ba bohlokwa gore o dire dinyakišišo go ya pele.
Masepala wa Bitu o swanetše go lebogišwa ka go tšea kgato ka tsela ye go tliša Masepala ka tseleng ya go hlokomela tša boeti ka seleteng seo.
Batho ba go ithuta ka dinaledi ba kgale, kgobokano ye ke 'Trishanku' yeo e reeletšwego ka go se fele pelo ga Kgoši yo a bego a nyaka namelela legodimong pele ga nako ya gagweyo ga bjalo a fegilwego gare.
Kantoro ya kabinete le yona e fetošwe ka tsela yeo e lego gore e nyaka go fetola tigelo ya Komišene ya Boperesidente ya tekolo.
Ka fao ga go na thekišo ya ditekete ka letšatši la papadi.
Seka se sengwe le se sengwe seo se tla hlangwago, se tla laolwa sa be sa tiišetšwa ke Enteneere wa Meago.
Ka fao ga go aba le menagano ya go swana ge go bolelwa ka dokomane yeo gp bolelwago ka yona.
diporofense ka ntle ga selete se, di tla gapeletšwa go lebeledišišamananeo a tšona a hlabollo.
Gape, re holofela gore kopano ye gore ka hlompho e boledišane ka taba ye le go tla ka tigelo yeo e tiilego ya gore go ka šongwa bjang ka temogo ye mpe ya batšwantle, bafaladi le ba go nyaka thušo ya sepolotiki.
O hlama gape le hloma mananeo a hlahlo ka mafelong a mošomo ka dithutwaneng tša motheo.
Go hwetša tshedimošo ya tlaleletšo etela saete ya inthanete ya Beliza Tourism Board.
Go tloga nako seo re se bonego le go se kwa ke ditshepišo fela tšeo go bonalago di se na ditlabakelo.
Mosadi o swanetše go ya kgafetša kliliniking morago ga pelego go ya go kala ngwana, le go hwetša tšhwaana, le go fiwa maswi le CO-trimoxazole, le dikhlare tša go thibela pneumonia.
Re dumellane gape go dira tekolo morago mabapi le bokgoni bja re nago le bjona ka lefelong ka ditaba tša maatla le mohlagase le ditaba tša bolekanyetši.
Ka fao, go kgobelwa ga khapone le go boloka maiteko a mmepe wa tsela go tla emela karolo ye tee ya kakanyo yeo.
Kgoboketša le go hlabolla kwešišo ya mahlomo a semolao mabapi le mmušo wa bosetšhaba le wa porofense.
Methpo yeo e sego ka bontši ya phetolelo ya go tšwa ntle e swanetše e be dilotwa le go fiwa ditefelo tša maleba tša boditšhaba.
Ge a be a mo khupetša a lemoga gore morokgawna a gagwe a be a kolobile gomme a mo hlohla.
Setitšhi sa maphodisa se theile maemo a go se kgotlelele mabapi le go bjalwa aga patše ka lefelong.
<fn>DACB. SinneVanVertalersBatch17.1.0.0.DPS.2010-09-21.nso.txt</fn>
Tumelelo ya dilaetši tša go šoma ga konteraka e tla kgonthišiša kamogelo ka kakaretšo ya ka intastering ya lefelo la tshedimošo le dinyakwa tša tlhokomelo.
Tlhabollo ka Afrika Borwa e nyaka tšhomišo ye kgolo le ya go ya go ile ya methopo ka moka ya tlhago ka nageng.
Ke nagana gore ba be ba šoma bošegong bjoo gape, naa ba be ba sa šome?
Sehlopha se se akaretša tirišo ya difeufeu tša saga le difeufeiu tša polane, di ka be di sepela goba di sa sepele, ka sethokgweng goba go gongwe.
Gabotse, go bea dilo go ya ka dilete go bonwa gantši bjalo ka go ba le mehola ya ekonomi ka dinageng.
Sehlophatšhomo sa tekodišišo ya CJS se hweditše mafelo ao a nyakago go kaonafatšwa ebile se šetše se rometše ditšhišinyo go Kabinete.
Boeti bja tša tikologo le maeto a go kampa a beakanyetšwa bana go tšwa mafelong ao a hlokago ka moso mo go sa fetšego pelo.
Go molaleng gore molawana wo o šupa maemafofane a mantši ao a šomišwago ke setšhaba e sego maemafofane ao a lego a phraebete le ao a šomišwago ka phraebete.
Bjale mmušo o tla tšwela pele go fa šedi kudu taba ye gore re kgone go thea ditiro tša rena go mabaka ao a kwagalago sebakeng sa tshedimošo ye e phošagetšego le dikgopolo tša bošaedi tša mmakgonthe.
Mekgwa ya maithomelo ya go hwetša thušo ya ditšhelete ya go ya go ile, didirišwa le bašomi di tla nyakišišwa.
Ka go ntšha palomoka ya ditshenyegelo go tšwa go mellwane ya palomoka go hwetša letseno ka moka la polasa.
Aowa, ke nagana gore Mdi Sisulu o ile a boletšwe nakong ye nngwe ge re be re bolela ka ga Ngaka Asvat le Mdi Mandela.
Re na le maikarabelo ebile ga re na sephiri, go aba boleng bja tšhelete, di lebeletše kudu bareki le go nyaka go hwetša boleng bja tirelo ya godimodimo.
Baholegi ba rena bao ba lebeletšwego ba akaretša basadi, bao ba nago le maswanedi a dithuto eupša bao e lego bafsa bao ba sa šomego le digole.
Sefatanaga ka moragonyana se ile sa hwetšwa se tlogetšwe ka moo go phakwago difatanaga ka lefelong la mabenkele ka Illovo.
E ka no ba e bile batho bao ba tshwenyago le batho bao re bego re ba hlokometše.
Seo ke nnete ka lebaka la gore ngaka e boletše gore o na le bašomi ba bakae le diampulentshe tše kae.
Ka dinako tše dingwe, tshedimošo e aroganywa ka palogare ke phrobentshe, gomme se sa kgontšha tshekatsheko ya ditlhabollo tša ka dileteng.
Karabo e bile gore Terblanche o be a na le mošomo wa go bolaya maphodisa.
Moloko wo o swanetše go hlaloša nepo ya ona go ya ka ditlhohlo tše mpsha tše Afrika e lebanego natšo ka lefaseng leo le hlakanago ka ditiragalo.
Boleng bja tshedimošo ye e kgobokeditšwego ka ga ditiro tša bosenyi tše di rulagantšwego, bo bontšhitše gape go ba motswako wo o thopago, o tlaleleditše bjalo.
Ge naga e šetše e bjetšwe e swanetše go dikološwa gabedi ka rolara ya Cambridge.
Molawana o akaretša mesepelo ka moka ya banamedi go thoma ka senamelwa sa metsesetoropong sa leeto le lekopana go fihla ka sa leeto le letelele sa magareng ga ditoropokgolo, sa magaeng, le sa go putla mellwane.
Mmeyara goba Helen Zille o tshephišitše gore "mašaledi a tirišano a tla tšwela pele", gomme abolela gore tiragalo yeo e be e le moketeko wa ka morago ga tshepedišo ya ditherišano ye e tšerego lebaka le letelele.
Pese ya kgale e hweditše ditshenyegelo tša godimo tša go se sepetša gomme o paletšwe ke go hlokomela lenaneo le le bontšhago mesepelo ya pese.
Eupša ga go na gore re se bolele gore tlhohlo ya tlhokego ya semorafe ga e lebane fela le mmušo eupša setšhaba sa rena ka moka.
Leano leo le lona le ka thuša go bea Zimbabwe maemong a makaone le setšhaba sa boditšhabatšhaba le go bušetša dikamano le IMF.
Dikoketšego ka dithekišong tša tšweletšo di begilwe ke dikarolo ka moka tša go tšweletša tše lesome.
Dipharologantšhi tše bohlokwa bja ekonomi di na le khwetšo ya magareng go fihla go ya godimo gomme di ka elwa ka go bobedi banna le basadi.
Rena ka DNSM ka moka ga rena re a go hlompha wena Jo gomme re go lakaletša gore o be le mengwaga ye mentši ya bophelo bjo bokaone le lethabo.
Ga go kakaretšo ya kgašo ye e tlago dumelelwa ge diteše tša go kgetha di tswaletšwe ebile go bala go thomilwe.
Go rarolla ditaba tše bohlokwa le tše di akaretšago mafapha ka moka tše di bontšhitšwego ke bobedi ditekodišišo tša ka gare le tša ka ntle, le mo go kgonagalago go nolofatša ditharollo ka diyuniti tša Kgoro ya Ditšhelete ka tatelano ya mošomo ya maleba le ka bakgathatema ba bangwe.
Bokgale bjo e lego kgale a šetše a sepetše, nkabe a ile a e utolla.
Dihlopha tša go swana le Ditlhahli tša Bana di akareditše legoro le ka mehutahuta ya ditiro tša ditirelo.
Lenaneo la Mananeokgoparara a Bohlokwa la CIP ga le bušetše tšhelete gape, kabelo ya tšhelete ye e hwetšwago ke moholegi yo a dumeletšwego ka morago ga ge a feditše protšeke ya lenaneokgoparara.
Le ge go le bjale, re tla kgopela gore o amege ge go na le mathata ka mokgatlong wa rena.
Ga se a ka a hlahlwa go dira mošomo o mongwe ka khamphaning ya Cleator.
Afrika Borwa e fetile go mohlolo wa dipolotiki, seo se nyakegago ka pelo ye bohloko ke mohlolo wa ekonomi.
Gape re lemoga sebete sa F.W. de Klerk, yo a ilego a lebana le seemo seo a bego a ka se se fotoše gomme a hlohleletša batho ba gagwe go e amogela.
Bjale ga go na lenaneo leo le amanago le moemedi ofe goba ofe go tšwa ka Korea Leboa.
Wo ke mohlala wa tirišano magareng ga mmušo wa selegae le intasteri ya dilogwa ka tlhabollong ya go ya go ile.
Go bolelwa gore go ka ba le bahlokomedi bao ba dirišanago eupša ke be ke sa tsebe gore ke bomang.
China e bona Afrika Borwa bjalo ka molekane ka maikemišetšong a yona a go maatlafatša le go tiišetša dikamano tša histori le Afrika.
Ke a itshola gonabjale ka ge ke se ka mmotša ka moo ke ikwelego ka gona ge a be a bolela a le mo sefaleng se, a reta tlhompho, bohlale le setho sa batho ba rena.
Ke no nyaka fela go tseba go tšwa go bašomimmogo ba ka mo ge eba ke ka fase ga legoro leo - Ngaka Mgojo.
Dikhamphani le dihlongwa di ka hwetša tshedimošo ye nngwe le diforomo tša kgopelo ya boleloko ka wepsaeteng ya WCEF.
Se se dirilwe ka tshenyegelo ya go ikakaretša ka botlalo ka moo ba ka kgonago ka gona ka tiragalong ya merafe ka moka.
Nurcha ke etšentshi yeo e abago letlotlo la go šoma le mašeleng a go ithuta.
Go tšweletša maikutlo a kago ka bophara gomme, a kopantšwe le bokgoni bja mohlala wa ekonomi wa maleba, aba keletšo go bobedi mafapha a setšhaba le a phraebete ka ga diabe tša kakaretšo tša dinyakwa tša Mmušo tša go šomiša tšhelete.
Ka mehla e be e le go sesa mo go se nago sela ka Ngwageng wa Ditšhelete wo o fetilego - gomme Ngwaga wa Ditšhelete wo o fetilego o ka se fapane.
Bohlatse bo šišinya gore go ba kotsing ka tsela ye nngwe go direga nakong ya polao, ge go hlobja mafofa, le go lokišetša nama ya kgogo go tlo apewa.
Ga go na tšhireletšo ya kakaretšo kgahlanong le ditlaišo tše di amanago le mošomo wa phuruphušo mabapi le go tliša khutšo.
Re bona go makatša gore barutiši ba bangwe ba šoma dikgwedikgwedi ba sa hwetše tefelo efe goba efe, gwa realo Mvimbi.
Go maatlafatša dikamano tša magareng ga mebušo, kudukudu magareng ga kgoro le mafapha a mangwe a mabedi a mmušo.
NRAs ke tshepedišo ye e šomago ka diphahlo le diphetogo ka go dithoto tša tlhago.
Mafapha ka moka a setšhaba, ao Kgoro e rerišanago le ona thwii ka bakgathatema.
EThekwini ke fela toropokgolo e nnoši ka nageng moo Magoši, baetapele ba setšo, a šomago mmogo ka botlalo.
Lemoga maitapišo a go ithaopa a balaodi, bahlahli, bahlankedi ba sethekniki le baetapele ba setšhaba.
Go tla lebelelwa go hloma, ka tirišano le dipanka tša kgwebo le NEPA, mananeo a go ruta dikgwebokgolo tše di tšwelelago ka ga dikadimo, ditshepedišo le dinyakwa.
Diintasteri tše di lego gona di akaretša go tšweletva diphahlo tša bareki, go šongwa ga ditšweletšwa tša temo tše di sego tša hlwa di šongwa, go hlwekiša oli, go šoma dimetale, tšweletšo ya samente, dilogwa le tšweletšo ya dihlare.
Bjale re ema mo re hwetša dibe tša nako ye e fetilego eupša tšeo di beilego ditlamego tše itšego go rena go šoma bjalo ka leloko le le nago le maikarabelo la setšhaba sa boditšhabatšhaba.
Go bušetša sekeng taolo ya kgoro ya thuto ya ka phrobentsheng ke selo se bohlokwa go kaonafatšeng ga katlego ya baithuti ka dikolong.
Go tsenya boleng le go dirišana le makala a mangwe a mmušo go akgofiša kabo ya dintlo.
Dipampiri tše di badilwego ka Mokgatlong wa Dinagakopano, UNESCO le ka dikhonferentsheng tše dingwe tša bosetšhaba le tša boditšhabatšhaba.
Ngaka Odendal, ka ntle le go ya ka dintlheng tša sethekniki, se se akaretša go hlwekiša ga mpholo ye mengwe.
Tlhako ya taolo ya bjale ka moo naga ye e abjago ka gona e aroganywago ka gona, ye e hlakahlakanego le ye e sego ya maleba le ka thulana le dinepo le maikemišetšo a leano la dintlo le le šišintšwego la RDP.
Ga ke gopolo gore ke mmotšišišitše ka bonna ka ga molato wo, aowa.
Dinyakišišo tša maphodisa di tla tšwela pele gomme re holofela gore babolai ba tla golegwa.
Go tla bonagala eke go ba gona ga Baeti ba ka Kgolegong bao ba Ikemego go na le seabe sa thibelo go bomenetša le go hloka bonnete.
Go bile le mathata a mantši ao a amanago le seo, gomme bjale re kae ka lebaka le?
Re dumelelana ka ga leano la tlhabollo leo le akaretšago mang le mang leo le beeletšago go batho ba rena ka moka.
Go swana le dikgoro ka moka ka Museamong, Kgoro ya Thuto ya Dikhunkhwane le Digoko e amega ka maetong ao a sa tsebjego a dikolo le dihlopha tša batho ba bagolo ka tirišano le Tirelo ya Thuto ya Dimuseamo.
Mmušo o rulaganya go ngwala ditšhišinyo tše di kwagalago tša mabapi le diminerale go hloma dintasteri tša ka godingwana le tša ka godimodimo tšeo di ikemišeditšego go tsenya boleng bja godimodimo go borale bja diminerale bjo bo sego bja hlwa bo hlwekišwa.
Ke fela nako yeo e tlago re laetša ge eba re na le kgotlelelo ya maitshwaro le ya bohlale gabotse ya go lebana le tlhohlo ye.
Mafelo a tlhwekišo a beakantšwe go ya ka tshepedišo ya karoganyo ya tlhwekišo yeo e dirilwego nakong ye e fetilego.
Ka letšatši le lengwe, ke rapela gore, Modimo le magagešo le -basadi ba tla e hwetša ka dipelong tša bona go ntshwarela.
Bao ba sa šomego ba ka setšhabeng bao nago le mabokgoni a dithuto tša godingwana ba thwalwe bjalo ka bašomi ba go ithutela mošomo.
Matseka a ka Ikageng gape ba bontšhitše gore go šomiša mokgwa wa go makatša ge o šetše bagononelwa bao ba nyakegago morago, ka mehla go bonagala go atlega.
Ba begilwe ka bophara gomme bjale ga go na sephiri moo.
Batho bao ba hwetšwago ba rutha ka lewatleng ka morago ga dinako tša go hlapa ba tla golegwa ba sekišwa.
Le ge e le gore Afrika Borwa ga se leloko la WFP, e tsena letsogo ka mananeong a mehutahuta.
Gomme naa bjale ga o na bonnete ge bjale o eme mo ge eba o be o apere pipi ya Viper ye ntsho bošegong bjoo?
Gomme bjale leloko la godingwana la bohlodi bja sešole ke Mna van der Westhuizen.
Tsebokakaretšo ya phrobentshe ya Kapa Bohlabela, go akaretšwa diphetogo tša polotiki ya setšhaba le tša tlhabollo.
Maloko a bašomi bjale ba gapeletšwa ke konteraka go hlompha sephiri sa tshedimošo ye e rometšwego bjalo ka karolo ya dikgopelo.
Ee ke ra gore bjale re bolela ka ga go dira gore bohlatse e be maaka bjo bo ka šomišwago ka tshekišong ya bosenyi.
Rena, ka ge Ngaka Randera a boletše, yona, mošomo wa rena o mogolo o bile mabapi le didirišwa tša elektroni ya difofaneng le didirišwa tša kgokagano ya megala.
E fa diswantšho tše kgolo gammogo le dihloa tša Kgoro ya Bosetšhaba ya Dinamelwa le tša Phrobentshe ya Foreistata.
Ditšhelete tše di lekanego di dirilwego gore di hwetšwe ke DCS go thuša dinyakwa tša Banyakišišo ba Semolao ka ditšhelete.
Netefatša selekane sa kakaretšo sa magareng ga bakgathatema go akaretšwa tirišano ya magareng ga mafapha.
Go go golegwa mo go fegilwego ka botlalo, kgolego ye e phethagaditšwego ya mengwaga ya lefeela e ngwadilwe bjalo ka pego.
Ditekolo tše tša ka popelong tša MAHALA di hwetšagala ka kliniking ya geno ya kgauswi goba ka senthareng ya kalafo.
Go bonagetše e le o mongwe wa meago ya mathomo ka Pretoria yeo ditena tša clinker di šomišitšwego go yona.
Go nolofatša phokotšo ya seabe go tikologo go tšwetša pele tlhabollo ya go ya go ile le tikologo ye e bolokegilego, ye e lokilego le ya go ya go ile.
Ga se ra tsebišwa ka ga kgatelopele ya mabapi le dipoledišano tše di tšwelago pele tša mabapi le taba ya nyutleleara ya Iranian.
Mna Mpahlwa o be a bolela mafelelong a kopano ya matšatši a mabedi magareng ga mmušo wa Afrika Borwa le maloko a yona a khansele ya peeletšo ya boditšhabatšhaba ka Khanseleng ya Peeletšo ya Boditšhabatšhaba ka Mossel Bay.
Ee, o bile le boitshepo ka botlalo ka go Mna Jerry Richardson go fihla maabane, bjale o ganetša ka pela bohlatse bja gagwe.
Bala dingwalollo tša Ditheeletšo tša Ditiragalo le tša Batšwasehlabelo le ditlhagišo tše di tšwago go mekgatlo ya dipolotiki le mekgatlo ye mengwe.
Goba, go tšweletša mokgwa wo ka ona modiredi yo a etilego pele a hwetšago ditshwaotshwao le maikutlo go tšwa dikgorong tša bosetšhaba.
Re tshepha gore go tšwa ka mo kopanong, re tla tšwa re le setšhaba sa lefase seo se nago le dikwano tše di bonagalago ka khutšo, go ba le bonnete le go kgona go akanyega.
E ka alafša ge dihlare di thoma go nwewa ka pela gomme dihlare di nwewa ka nako ye e swanago go fihla mafelelong a tšona.
Tshepedišo ye e dula e le kotsing eupša go na le maitapišo a go phethagatša lesolo la AMISOM leo le ka dumelelago mabotho a Ethiopia go tšwa.
Bongwaledi bja CONNEPP, bjo bo lego ka Johannesburg, bo tsenete taolo ya letšatši ka letšatši le kgokaganyo ya protšeke.
Ditsenyo tša ka nageng di akaretša diidrišwa le metšhene ya mohlagase, difatanaga le dikarolo tše di šaletšego, dihlare, dijo le dilogwa.
Mna Varney, naa o ka dumela gore bobedi puku ya mathomo le ya bobedi ya Fraser di fela ka dikakaretšo tša se sengwe le se sengwe tšeo a di ngwadilego ka pukung ya gagwe?
Mahu a a tliša mosepelo wa go mpefatša dithulano magareng ga badudi le mang goba mang yo a bonagalago a a šoma le mmušo.
Go nyakwa ke mongmošomo gore go tšewe nako ya go khutša ya go feta iri e tee le kotara.
Aowa, ke tloga ke nagana gore, ke ra gore, re tla fetoga ka morwalo wa Bodikela.
Go tloša "Kgorotsheko" ka tlhagišong "goba Kgorotshekokgolo ya Afrika Borwa-Bodikela".
O tseba go mphetha gore naga yeo ke taba ya maikutlo ka mo nageng.
Gape ba rerišana le karolo ya Bašomi ka Kantorong ya Bosetšhaba go phethagatša diphetišetšo tšeo.
Barutiši ba swanetše go hlokomela kudu ge ba kgetha dipuku le ge ba boledišana ka hlogotaba le baithuti.
Kaonafatša kgokagano, papatšo le go fa maina: setheo se sengwe le se sengwe se lebeletše kudu papatšo ya sona le go thea maina ga sona gomme ye ke nyakego ya go aga leina la toropokgolo le la mmasepala.
Mosadi o golegilwe ka morago ga ge maphodisa a lomilwe tsebe gore banna ba bararo ba rekiša mathale a koporo ka pholotong ka Byenespoort ka lefelong la Cullinan.
Palo le % ya malapa ao a sa hwetšego meetse a dipompi ka gae goba lefelong.
Thuša ka tlhamo le tekolo ya diprotšeke tše di rulagantšwego tšeo di tlago hlohleletša go kgatha tema ga batho ka moka ka ekonoming ya tikologo.
Difatanaga tša ditirelo tša boleng tše di kgonwago le pušetšosekeng ka tlhabollo ya ekonomi ya setšhaba le boetapele bja tirašano.
Toropokgolo ya Nantes ka France le mmasepala wa eThekwini di saenela tumelelano ya tirišano ye bohlokwa ya kamano lehono.
Dingwalwa ka moka tše di nyakegago ka thekišong ya thoto ya tšhireletšo di fiwa ba tirelo ya metšhelo ya Dikhamphani gomme, ge e le gore di sepela gabotse, tepositi ya mathomong e bušetšwa morago.
Protšeke ya Dintlo ya Brickfields ke tlhagišo ye e kwagalago ya ka moo taba ya lefase ka bophara ya bokagare bja ditoropokgolo bjo bo bolago, e ka, ka go tsenya tshepedišong ga setoropong ga go ya go ile, go fetošetšwe go ba mafelo a boagišane ao a nago le khutšo, mafelo a makaone le a segwera.
Tumelelo ya Diphemiti tša Phetišetšo tše di sego tša Tlwaelega goba ditiragalo tše di sego tša mehleng goba moo maemo ao a sego a tlwaelega a gapeletšago.
E swere dipalopalo tša phrobentshe tša tšweletšo le tša dithekišo tša diminerale tše di romelwago dinageng tša ka ntle.
Makgobapuku a aba gape ditirelo tša go fothokhopa go setšhaba gomme a mangwe a aba phihlelelo ya inthanete ya mahala.
Mengwaga ye e fetilego ye mebedi, WCED e fetošitše sekimi sa dinamelwa go netefatša gore go ba le melawana ya tšhireletšo ya godimo le bokgoni bja mošomo bja godimo.
Ge protšeke e šetše e tiišeditšwe le go dumelelwa ke naga ye e lego monggae, e ngwadišwa ke Boto ya Phetišo ya CDM.
O retile Balekane ba Tirišano ya Boditšhabatšhaba le balekane ba tlhabollo ka seleteng ka thekgo ya bona ya ditšhelete ye e filwego mananeo a SADC.
Durban ke boemakepe bjo bo tletšego kudu ka ditiragalo ka Afrika gomme koketšo le ditlhabollo tša boemakepe di rulagantšwe go fihlelela nyakego ye e oketšegago.
Tlaleletšo ya wili ga se ya swanela go saenwa ke hlatse ya e saennego wili ya mathomo.
Go phatloga moo go bogetšwe ke ba bangwe ba baraloki ba kgwele ya maoto ba diphrofešenale ba peleng ba ka KwaZulu-Natal.
Di ka no se be le tirišo ya tšhireletšo fela eupša di ka ba gape le ditirišo tše dingwe tše di sego tša tšhireletšo.
Tšweletšo ya furu ya bjang bjo bokopana seruthwane, ge bjang bja furu ka tlwaelo e le bjo bontši, e swanetše go fiwa šedi.
Go holofelwa gore ka morago ga seminare yo mongwe le yo mongwe o tla boela makgobapukung a bona a hlohleleditšwe go tšwetša pele go bala ka ditšhabeng tša bona.
Batho bao ba nyakago go lekolwa ka tlhahlobo ba swanetše go bolela bjalo ge tiišetšo ya peeletšo e dirwa.
Dinako tše di beilwego di dumelela mmušo mmogo go laola ge eba methopo ya maleba e fetišetšwa go fihlelela nepo ye nngwe le ye nngwe.
Bagononelwa ba lebanwe ke ditatofatšo tša bomenetša, go tlola Molao wa Dikgokagano le Dikgwebišano tša Elektroniki, bofora le go phatlalatša maaka.
Ge a šetše a enišitšwe, Moahlodimogolo o tsebiša tshepedišo ya dikgetho tša Mopresidente wa Rephabliki le Mospikara.
Ee, ga le na le maemo a twantšho ya dikgaruru ka ntle ga naga.
Bjale karabo ke gore ga se wa ka wa sepela wa tsena ka dikgorwana tša lepatlelo dife goba dife ka Ellis Park bošegong bjoo?
Ke nyaka go leboga batho bao ba dutšego phaneleng, kudukudu Mdu le Dumisa bao ba tšwago ka ntle goba ka lefelong la Gauteng, go tšwa Durban le ka Kapa Bodikela go abelana se le rena.
Letšatši le be le tletše ka boipshino ge baithuti ba thabišitšwe ka mmino wo o diragatšwago thwii, go bina le ditiragatšo ka maselamotse.
Mekgwa e akareditše go šomiša baithuti ba bagolwane bjalo ka bahlahli ba dithaka le dithušathuto tša baithuti tše di kgethegilego.
Ka sengwalweng sa Komiti ya Mathata, mafelelong a sengwalwa sa Komiti ya Mathata go na le ditlaleletšo tše mmalwa.
Go bile molaleng gore tharollo ya mafelelo e kamanong magareng ga Mmušo, setšhaba le SAPS.
Pele ga ge ba ka sepela ka sefatanaga sa mmušo, baithuti ba kgopelwa go saena foromo, yeo e šireletšago maikarabelo a Mmušo.
Maswao ao a kgomareditšwego foleteng goba ao a pentilwego moagong le meagong ye mengwe ye e lego gona ya go swana le maboto a mellwane, dikgorwana le meago ya dikgorwana.
Thekgo e hwetša fela ka mogala ka Senthareng ya Megala ye e nago le bašomi bao ba lekanego go go hlahla ka tshepedišo.
Dipapadi tša bošego di tla ra gore septhethephethe sa nako ya mantšiboa seo se tšwago ka toropokgolong ka matšatši a dipapadi ga go kgonagale gore se ka amega.
Ke bone selo se se nago le boleng gomme ka gogwa šedi, a realo.
Go dirwa ga dithuthupi ka difemeng tše di nago le dilaesentshe ga bjalo go a romelwa le go laolwa ke Kgoro ya Bašomi.
Diphetho tša mafelelo ka ga Modiriši wa Bobedi wa Dikgokagano tša megala wa Bosetšhaba di tla tšewa ka ntle le go ditelega go netefatša gore go ba le tlhabollo ye ntši le phadišano ka mo lefapheng le.
Sehlophatšhomo se hlomilwe ebile se šetše se dirile kgatelopele ye kgolo ka go bušetša khutšo le tlhokego ya dikgaruru ka lefelong la Cape Gate.
Diphoofolo tše kgolo ka lebaka la ditšini di dira gore go kgonagale gore molemi a phethagatše taolo ye kaone kudu.
Ka kakaretšo, dinyakišišo tša maitswaro a go se nyakege kgahlanong le maseterata di a dirwa tša ba tša fetšwa ka nako ye e kwagalago.
Bakgathatema ka moka ba tla ngwadišetšwa Simphosiamo ge ba se no fihla ka lefelong la tiragalo ye.
Ka nako ya go golegwa ga gagwe, mogononelwa o be a šetše a šomišitše tšhelete ka moka ye a e hlakotšego ka lebenkeleng la modudi wa Pakistan ka Manyatseng.
Thotšhe e be e diretšwe go bonegela ditshepedišo ka kgabo ya yona ya khutšo.
Tsenya lentšu le tee goba a mantši a bohlokwa go nyaka, O kgopelwa go lemoga gore ' ' le '' ditlhakakemedi di a šomišwa?
Mogononelwa o tla tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ka Pretoria ka moswane gomme go emetšwe gore molato o tla fetišetšwa Musina.
Seabe sa tshepedišo ya tirišano ya dinaga tša lefase ka go setee sa dinaga ke lebaka le bohlokwa la lefase la lehono.
Khansele ya Tšhireletšo e filwe mošomo wa go šoma ka go se tšeye lehlakore le ka go se kgethe.
Dingwalwa le diswantšho di ka kopišetšwa ka matlakaleng le tee ka le tee ge fela go fiwa ditebogo go mothopo.
Naa go dirilwe dinyakišišo dife goba dife ka nepo ya go tseba tshenyegelo ya sekerini se segolo ka Leboa la Parklane?
Bokgoni bja ditsebi tša Iran bja go tloša tlhaelelo ya bjale ya mabokgoni, kudukudu bjo bo amanago le boentšeneere.
Tlhale ye goba gare e ka ba le dilo tša dilogwa, go akaretšwa ditswaki.
Mmušo o tla tšwetša pele phihlelelo go ditirelo tša motheo tša mohlagase tša malapa ao a hlokago, ka nepo ya go kaonafatša diabe tše mpe tša maphelo tše di tlišwago ke go šomišwa ga dibešwa tše dingwe.
Go rekiša, ka tokologo, ka thentara ya setšhaba dithoto tše di latelago, ka ge boradikonteraka ba tla thušwa ka mešomo.
Go bonagala e le dingwalwa tše di kwešišegago, dingwalwa tša khamphani.
Mošomo wa yona ke go kgokaganya, go hlokomela le gore tlhahlo ya go tiišetša boleng e abja ke dihlongwa tše di kgathago tema.
Go na le tlhokomelo ye e sego ya lekana gomme dinyakišišo ka ga diphedi tša temo goba tša tlhago di tla kgona go tseba ge eba diabe di hlaga ka lebaka la tšhilafatšo ya moya goba go tšholla ga esiti.
Ka ge le tseba, Afrika Borwa ga e na lenaneo la yona la PMBR.
Go hlohleletša mmušo, dihlongwa tša setšhaba le tša phraebete ka ga ditaba tšeo.
Phetogo ya go ruthufatša ya histori ka dithempheretšha tša ka mehla tša godimodimo le tša fasefase ka lefelong la ka Swartland.
Ke kgopela tshwarelo Motšenerale Knobel, o šomile ka yona ka legatong leo.
Ka kgotlelelo ya gago, ye nngwe ya bosenyi bjo bo lebeletšwego kudu ka lefelong la Orkney, bo filwe bjalo ka tshenyo ye kgolo.
E re ke fetšeng ka go tiišetša gape dikamano tše maatla tša segwera le setee tše di lego gona magareng ga dinaga tša rena le batho ba rena.
Ba be ba elwa le digongwana gomme ke ba tlišitše tafoleng go ahlaahla mathata ao.
Mabakeng a poloko, mo e lego gore se se a hlokagala go laola, go sepediša le go hlokomela tshepedišo ya meetse.
O ka šomiša thrankheišene ge e le gore ga o na bonnete bja mopeleto wa lentšu goba ge e le gore o nyaka go hwetša mehutahuta ya lentšu.
Methopo ya bjale e dumelela fela lenaneo le tee la tlhahlo ya Cadet go dirwa ngwaga o mongwe le o mongwe.
Go fa mohlala go lla gararo ga nakana e ka ba taelo ya karolo gore e kopane ka lefelwaneng le itšego mmileng.
Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa e na le mehuta ye mebedi ya batšeadiswantšho.
Go beakanya lefsa ga phraebete ka go tsenya dithoto tša mmušo lefapheng la phraebete le go tsebagatša dikimi go dumelela setšhaba ka bophara go ba beng ba dithoto tšeo.
Tiragalo ye e swarwa ka tirišano le mmušo wa phrobentshe le mmasepela wa tikologo wa Hantam.
Kamano magareng ga Afrika Borwa le Brazil, ye e nago le makala a mantši, e bohlokwa ge e le gore re nyaka go fihlelela toka ye mpsha ya lefase ka bophara, ye e theilwego bathong le go hola bohle.
Aowa, aowa ga ke nagane gore re bone gore seo se tla hlaga, gore re be re swanetše go ntšha ka hlogo.
E ka ba maikemišetšo e le go rua dikgomo bjalo ka kgwebo goba go rua dikgomo mabakeng a mangwe, melawana ye e tšwela pele go swana.
Hon Turok, bjale nka direla, le ge ke ile ka dira gatee peleng, go se go fe sebaka.
Nka no bolela fela gore ke leboga thekgo kudu le šedi yeo Cape Town e e hwetšago go tšwa go batho ba thušo ya bahlaki ba boditšhabatšhaba.
WIPO e na le sehlongwa se segolo sa ditsebi go thuša dinaga tša maloko ka merero ya bohlale bja thoto le dikgetho tša melao, ge go nyakega.
Maikemišetšo a lesolo ke go lwantšha go rekiša diokobatši ka phrobentsheng gomme ditiro tšeo di akareditše go phuruphuša dišepini le dithabene le go nyaka bagononelwa bao ba nyakegago.
Tshepedišo ya tlwaetšolefsa e tla direga mmogo le tshepedišo ye e lego gona gomme tshepedišo ye mpsha e tla tsenywa semeetseng.
Ka Afrika Borwa phemiti ya go tsenya dithoto ka nageng e a nyakega go mehlala ka moka ye e akaretšago ya ka Tlaleletšong ya II le III.
Go katološa le go mpshafatša Mmila wa lephefo wa ka Bodikela go fihla go palo ya fasefase ya ditsela tše nne go ya ka boyo bja tšona.
Mokhomišenare wa seteše sa maphodisa o dumetše gore go tla ba le phokotšego ye kgolo ka melatong ya go thuba dintlo ka  eMondlo ka morago ga go golegwa ga bagononelwa ba.
Go kgonagala kudu, ka lebaka la gore ao e be e se fela mabaka a tsebo, eupša go kgonagala kudu go swana le ka moo go bego go le ka gona.
Netefatša gore diprotšeke di a tsebja le go thekgwa ka mašeleng go ya ka magoro ao a beilwego ka lenaneong la MIG.
Bobedi masolo a a bona di-ICT bjalo ka dilo tše bohlokwa go fihlelela dinepo tša tlhabollo.
O hlohleleditše batšwasehlabelo go bolela le go rerišana le gore ba se tsoge ba ikwele gore ba hlaotšwe.
Sehlopha sa matseka a maphodisa a tlhaselo se tšere lebaka le le lego ka fase ga dibeke tše pedi go hlasela segongwana sa go thuba difatanaga, seo go dumelwago gore ke karolo ya segongwana sa bosetšhaba, seo se šomago ka Mthatha.
Afrika Borwa e tlo amogela thekgo ya ditšhelete le ya sethekniki ka ga bohlale bja thoto go tšwa ka Japan ka maikimišetšong a yona a go šireletša bohlae bja thoto ka nageng.
Ga ke nagane gore re swanetše go hlagiša tšhišinyo efe goba efe ya gore, ka boyona, go putlela ka mokgatlong o mongwe ga go molaong, ke go nyaka temokrasi, go senya temokrasi ya mekgatlo ye mentši goba ye nngwe ya dilo tše.
Go na le kgonagalo ya go katološa intasteri ya go šoma dijo le ye nnyane ka go tsenya letlotlo la tšhelete, theknolotši le maano a mmušo a go tsenya tše dingwe tša dikgwebokgolo tša mmušo lekaleng la phraebete.
Go hlongwa ga dipetelele tša malwetši a ka mogopolong go golega bathobaso, e bile le lengwe la mananeo a mantši ao a phethagaditšwego nakong ya kgethologanyo go tšwetša pele kgatelelo ya monagano le kgatelelo ya setšhaba sa bathobaso.
Go hloma melawana ye mengwe ye bohlokwa mo go ikemišeditšego go hlokomela seriti sa Mafelo a Bohwa bja Lefase le tlhabollo ya go ya go ile ya mafelo a.
Mabenkele a mangwe a akaretša mabebneke a fešene le a go rekiša dibenyane, badiredi ba maeto, lebenkele la maphelo, lebenkele la kofi, salune sa meriri, salune sa manala, baabi ba tirelo ya dillathekeng le lebenkele la dikhamera le le kgethegilego.
Ditekanyetšo, go ya ka tiragalo le go dirwa palogare go ya ka legoro, go fa mohlala, ditšhelete tša go direlwa ka ntle, dithenyegelo tša go gatiša, bjalobjalo.
Ka morago ga matšatši a mabedi, mogononelwa wa bobedi, George Rebane, le ye na o ile a golegwa.
Mathomong ke boletše ka kakaretšo mabapi le dikholego tša go se lekane tša tirišano ya dinaga tša lefase le seabe sa yona sa tshenyo go dinagana tša ka Borwa.
Maloko a bašomi ao a kgethilwego le ona a tla hlahlwa go dira hatewere ye e rulagantšwego le go rarolla mathata a sethekniki.
Ka maswibi e na le mafelwana a yona ao a tlogo thewa go thomelo ya yona, go melawana le ditlhahli tša yona.
Difoka di lemoga gape katlego ya dikolo tše di šomago ka ditikologong tše itšego tša setšhaba le tša ekonomi, go ya ka khwinthaele yeo di hlaotšwego ka go yona.
Dikholetšhe di lokišetša baithuti mešomo ye itšego ya go swana le ya baoki, borutiši le bophodisa, gomme ga se ba emelwa go dira dinyakišišo.
Tshedimošo ye e theilwego go bohlatse e ka hlaloša ditiro tša lefapha la setšhaba le la phraebete tšeo di nyakegago go kaonafatša ekonomi.
Mašobana a Anthrax a bonolo go tšweletšwa, a tšwela pele go ba kotsi mengwagasomeng ye mmalwa, gomme a ka phatlalatšwa moyeng gabonolo.
Afrika bjalo ka khonthinente e lebane le mošomo wo boima ka lefapheng la tlhabollo ya bašomi.
Ge a be a le gae o ile Gaborone makga a mmalwa.
Ka maswabi taletšo ya go felegetša Moruti Mbangula e dirilwe ka tsebišo ya nako ye kopana.
Ditshepedišo tša tlaleletšo tša taolo ya mošomo di tla tšweletšwa gomme tša tsenywa ka go SCMP ye nngwe le ye nngwe ge go hlokagala.
Bjale ka seo ke nyaka go amogela moemedi wa go tšwa SANLAM.
Kopano le sephetho sa ka Netherlands le go palelwa ga marabele go phethagatša sephetho.
Baeng bao ba Hlomphegago, ga a gona mo gareng ga rena yo a ka bolelago ka bohlokwa bja tlhabollo ya didirišwa tše mpsha go fetišiša.
Naa o na le mathata a itšego ka ga tekanyetšo ya mešomo ya tšhireletšo go fihla gabjale ka mo tlhagišo ye?
PDC e dirile tshepedišo ya go kgetha setšhaba gomme ke amogetše batho bao ba kgethilwego.
Mang goba mang yo a fago motho yo mongwe, puku ya pego e a swaenwa ee.
Ditsela, ka ge ka moka re tseba, ke motheo wa setšhaba.
Baromiwa ba ba gare ba a feleletšwa, ka ge e le baromiwa ba bosetšhaba ba Afrika Borwa bao ba tlogo etwa pele ke Tona ya Kgoro ya Bašomi Membathisi Mdladlana, le baromiwa ba ka palamenteng.
E tliša temogo ka ga seemo le ditirelo tša Setheo sa Bolwetši bja Dithunthwane sa Afrika Borwa.
Ka mafapheng a dinyakišišo le tša thuto ka Afrika Borwa, go bohlokwa gore dinetweke tša tirišano di thuše go kaonafatša tlhokego ya tekatekano ya bokgoni bja dinyakišišo magareng ga dihlongwa tše di bego di le tša ba bašweu le tše di bego di le tša bathobaso.
Go thwalwa ga moabi wa ditirelo go ngwala leano la Kgwebo la Tlhabollolefsa ya District Six : Kgato ya Mafelelo.
Difoka tša Bosetšhaba ke difoka tša godimodimo tšeo naga e di fago badudi ba yona le badudi ba dinaga tša ka ntle bao ba tumilego.
Go beakanya lefsa le go maatlafatša melawana, tikologo ya taolo le ya ditšhelete tša Mmušo wa Selegae le go fa šedi ye kgolo go magato a phethagatšo.
Re tla swanelwa ke go tšwela pele go šomišana le dihlongwa tša ditšhelete tša boditšhabatšhaba le dinaga tše di hlabologago go tsenya tirišong peakanyo ya tshepedišo ya ditšhelete ya lefase ka bophara yeo e thekgago se se bitšwago "mebaraka ye e tšwelelago" go tšwa go tshepedišo ye e sa kwagalego ya mebaraka ye e tlago ka sewelo.
Mna Gabashane o boletše gore bakgopedi ba swanetše go ba le phasephote ye e amogetšwego gomme ba tla swanelwa ke go ngwala lengwalo leo le fago mabaka leo le bolelago gore ke ka lebaka la eng ba bona gore ba na le maswanedi a go hwetša thušo ya ditšhelete tša thuto.
Ditsebi di bolela ka ga maemo ao a hlakahlakanego a ditlhaselo gomme ba bolela gore badudi ba dinaga tša ka ntle ba hlasetšwe la mathomo ka ditlhaselong tša batšhošetši ka India.
Ke dumela gore Lesolo la Thwantšho ya Dintwa le ralokile karolo ye bohlokwa ka go akgofiša go phuhlama ga kgethologanyo.
Ke kgopela tshwarelo go se tsebe gore Afrika Borwa e na le methopo ya themale ya lefase ya enetši.
Aba dikimollo tše dingwe tša mabapi le tšhitišo ya mešomo ye e bakilwego ke ge e dirilwe tsebagatšo ye e šireleditšwego.
Dikgoro tša mešomo di hlagišwa ka dikhwetšo, tše di di dumelelago go laola magato a kimollo go kaonafatša tlhaelelo ka tšweletšong.
Go na le histori ka mo tlhabollong Mna Modulasetulo, gomme histori e mabapi le ka tsela yeo ntwa ya rena kgahlanong le kgethollo e thomilego ka gona.
Ke ka kwešišo ya gore mekgatlo ye e lego molaong e ile ya iletšwa gomme baetapele ba tšhabela dinageng tša ka ntle, gomme ba romelwa kgolegong dinako tše ditelele ka dikgoleng tša rena.
Ke tloga ke kwele go bolelwa gore tshepedišo ya diphetogo yeo re lego gare ka yona e šitiša nepo ya poelanyo ya bosetšhaba.
Lenaneo la batho bao ba rometšego ditshwaotshwao ka ga sengwalwa sa dipoledišano sa CONNEPP bjalo ka batho ka o tee ka o tee goba legatong la mekgatlo.
Go hlabolla theknolotši, mananeo a saentshe a swanetše go maatlafatšwa go fenya kelo le go hlakahlakana ga dithepedišo ka kelo ya nano.
Di na le seabe go maemo a godimo a go hloka khutšo setšhabeng le go bosenyi, tšeo di šitišago kgolo le tlhabollo.
Di dikanetšwe ke maboto a a mane, ka siling ye e lego godimo ga dihlogo tša rena, re palelwa ke go lebiša tebelelo ya rena leratadimeng la ka borwa.
Pego ye e fa 'seswantšho sa mohlagase' sa lefelo la bogareng bja toropo la Cape Town.
Ditlhagišo tša molawana di dumelela sehlopha sa protšeke go tšwela pele ka ditlhahlobo ka morago ga go amogela dingongorego goba tshedimošo ya mabapi le go bopa mathata.
Makgobapuku a mantši a na le diphapoši tša GA, gomme tše di dirwa gore di hwetšagale setšhabeng.
Samiti ke lefapha le lengwe leo kopano ye ya BNC e tlago swanela ke go e fa šedi kudu.
Ba bararo ba romelwa go tšwa Mmušong wa Kapa Bodikela gomme ba šupa ba thwetšwe thwii ke Mmasepala wa Bitou.
Solana o boletše gore dipoledišano le Larijani di tla nyaka go "lokiša ditsela tše di lebilego tharollong ye e tlišwago ke ditherišano tša thulano ye".
Se se šoma go nako le thulaganyo ya nako ya go šoma, go šielana ka dinako tša mošomo, dinako tša go khutša, le diiri tšeo mošomi a šomago ka tšona.
Ge e eya pele, intasteri e thekga boingwadišo bja kgapeletšo, yeo ba ikgafilego go šomiša batšweletši bao ba ingwadišitšego fela le mamapo ao a bapaditšwego.
Go fihla ka tšatšikgwedi le, WSDP e be e le legatong la mošomo la nakwana, gomme go be go se na khopi ye e gatišitšwego ye e ebego e le gona.
Ke kgopela gore le emišetšeng digalase tša lena godimo gomme le beng le nna ge re lakaletša Mohlomphegi mahlatse le mahlogonolo ka mošomong wa gagwe o mofsa ka Hungary.
Mna Faber, ke kgopela gore re tlogele ntlha yeo nakwana gomme o tla šoma ka dilo tše dingwe tša taba ye nakwana.
Gopola ka bao ba sa kgonego go fihlelela, e ka ba e le ka tlhokego ya dikhomphutha, mohlagase goba kgokagano.
O latofaditšwe ka go kata gomme a tšwelela ka Kgorotshekong ya Nakwana ya Boschfontein moo molato wa gagwe o ilego wa fegwa gomme a šala ka kgolegong.
Go beakanya le go laola toropokgolo ya Durban go swanetše go itekela go buša boleng bja tšhomišego ya lebopo le hlwahlwa ya dilo tša go bonwa.
SABC e sa tlo nyaka go agwa lefsa ka semolao, go ya ka ditlhagišo tša maleba tša Molao wa IBA.
Mmušo o tla fa thekgo ye e nepišitšwego ya tlhabollo, taetšo le phethagatšo ya methopo ya mohlagase wa go mpshafatšwa go bobedi ditiragatšo tše nnyane le tše kgolo.
Go aga lefsa le go beakanya lefsa go tla rulaganywa gomme gwa dirwa ka go kgatha tema ka botlalo ga dihlongwa ka moka tše di amegilego.
Mo mengwageng ye mentši, re dumeletše baerase ya HIV go phatlalala, ka lebelo ka nageng ya rena leo e lego le lengwe la mabelo a magologolo lefaseng.
Tebalelo e tla fiwa mabapi le ditiro, ditlogelo le ditlolo tša molao.
Go bolela nnete, re ka se bolele ka tlhabollo mola batho ba phela ka ntle le meetse ao a hwlekilego le tlhwekišo ya maleba, gomme go realo ba ba kotsing ya malwetši a mmalwa ao a ka šireletšwago.
Mošomo wo o dirwa ka go fa setifikeiti sa go šoma go motho yo a nago le laesentshe ngwaga o ongwe le o mongwe.
Magareng ga kagolefsa ya histori le mošomo wa bjale go na le kgopolo ye e ka bago le mabaka kudu goba ya hloka mabaka.
Go swantšha ga dinyakwa tše di beilwego ke Mmoleledipharephare mabapi le go šomiša dithuši tša theknolotši ka taolong ya sephethephethe.
Go šilega ga dijo ke karolo ya dijo yeo e sa ntšhwego gomme go akanywa gore e tsene ka mmeleng wa phoofolo.
Mehlodi 'ya ka morago' ye e bakwago ka dipaktherieng tša Kholifomo ya maswi ke taetšo ya tlhwekišo ye kaone ya mafelo ao a kopanago le maswi le didirišwa.
Ga se ka mmotšiša ka Kholera, EUP eupša ke mmotšišitše ka ga Salmonella.
Tirišo ya Boditšhabatšhaba ke kgopolo ye kaone le phetišetšo ya mabokgoni, gomme e ka ba mohola ka tshepedišong ya thuto ka seleteng.
E swana le dikarolwana tša phasele ya jigsaw tafoleng.
Gomme ka dinako tše dingwe ga go na pelaelo ya gore go na le bošoro bjo bo feletšago ka ditlaišo, tšhomišobošaedi le ditlotlo tše kgolo tša ditokelo tša botho.
Mathata a magolo ao dilaporathori tša maphelo tša bosetšhaba ka Afrika Borwa di lebanego le ona a akaretša karoganyo, pušeletšo le go hloka tekatekano ga kabo ya ditirelo ka mafelong le tlhokego ya kgokaganyo ya ditirelo.
Ka fase ga tumelelano, mašole a Georgia a swanetše go boela dibong tša ona, gomme mašole a Russia a swanetše go boela morago maemong a ona a peleng.
Kopano e ikemišeditše go oketša temošo ya mmušo wa selegae le tirišano ka go neelana ka tshedimošo ya mabapi le diprotšeke tše di atlegilego, ka go ahlaahla mehlala ya dinyakišišo ka diwekšopong le go etela diprotšeke tša go ya go ile tša tikologo ka Cape Town.
Ka taetšong ya maikutlo a Dikuranta tše di Ikemego, pego ye e kgopetšwe gore e dirwe bjalo ka dinyakišišo tše di ikemego, e sego bjalo ka tšhireletšo ya khamphani.
Go itokišetša lenyalo le go nyala gape, go humiša bophelo bja ka lapeng, go maatlafatša kamano magareng ga balekane, mabokgoni a bophelo bja ka lapeng, gomme mananeo a batswadi a bohlokwa go tšwetša pele go phela gabotse ga malapa.
Bašomi ba dipalopalo ba basadi bao ba tšwago dinageng tše di hlabologilego ba ka kgopelwa ge go na le mabaka ao a sego a tlwaelega.
Aowa ye re a tseba, e be e le kgauswi go gašwa ka megala ka morago ga ge papadi e fedile.
Go palelwa goba go gana go bušetša mošomi wa peleng mošomong go ya ka tumelelano.
Taba ke gore re a tseba gore Brigadier Basson o go boditše gore o sentše dingwalwa ka moka tša sethekniki.
Gabotse ke phošo go bolela, go swana le ge baboledi bao ba fago ditshwaotshwao ba boletše, gore ditirelo tša motheo di tla fokotšwa ka nepo ya go feleletša lepatlelo, o boletše bjalo.
Mma wa bana ba babedi yo a tšwago Eldoraigne ka Pretoria o bolela gore o hweditše go le boima go dumela dilo tše di kwešago bohloko tše monna wa gagwe a bego a mmotša tšona letšatši le lengwe le le nngwe.
Kabo, go tliša le go aga diyuniti tše nne tša go dirwa tša ditšhipi tša go gadika nama ya kgogo.
Nepo ya rena e be e le go tsenela wekšopo ya matšatši a mabedi ye e rulagantšwego ke Tšenale ya SAPS go rarolla mathata a phatlalatšo.
Bobedi Bomopresidente ba šoma mmogo, e sego fela ka dinaga tše pedi eupša ka dinaga tše ntši go akaretšwa Yunione ya Afrika.
Tshekatsheko ya go kgona go šoma e bontšha gabotse go kgona ka ditšhelete le boleng bja tšhelete ga kgetho ye e ratilwego.
Go phamoga go tšwa seemong se se tlwaelegilego go a hlaga, go fa mohlala, ge morekedi wa dišere a tšweletša gannyane, go na le kgonagalo ya gore mokgatlo wa dipapatšo wa A.I. o tla kgona go bontšha letseno la gagwe le lekaone, leo la nago le tšweletšo ya poelo ye e kaone.
Kabo le go tliša dikabo tše di bolago tša nama ye e šomilwego go ASB Durban mo nakong ya mengwaga ye mebedi.
Tšweletšo ya nyakego ya motheo le ye e sego ya motheo ye e arogantšwego ya dintlo ka batho, dihlopha goba ditšhaba ka go hlagiša ditokologo tša godimodimo tša kgetho.
Ditlhahli ka ga tlhabollo ka mafelong ao a nago le dithaba, go tseba bohlokwa bja tikologo le tlhokomelo ya yona, go phethagatša ga tlhahlošo ya ditiragalo tše di filwego le dinyakwa tša fasefase le ditshepedišo ka go Melao ya EIA.
Maphodisa a tla nyaka ditlolo tša molao ka moka tša mabapi le sephethephethe go akaretšwa go otlela o nwele bjala, go tlatša sefatanaga kudu, go otlela ka lebelo, go lapa ga mootledi, go raloka ditaese mo go sego molaong le go tshela molao go gongwe mo go ka bakago dikotsi ka phrobentsheng.
Batho bao ba lahlegetšwego ke dipukwana tša bona tša Boitsebišo le bona ba hlohleletšwa go dira dikgopelo tša Pukwana ye nngwe ya Boitsebišo.
Seo nkabe e le sebaka se se tlogetšwego sa go šiiša go Cape Town, Zille a realo.
Ke feditše ka ga taba ya go poma le dipomo tša go epelwa fase ge e le gore Khomišene e nyaka go botšiša dipotšišo dife goba dife.
Banna ba bararo ba ka Jouberton ba golegilwe mafelelong a beke ka ge go kwagala gore ba kgathile tema ka go kateng ga basadi ka ditiragalong tše di fapafapanego, gomme ba bangwe ba bahlano ba sa tšhabile.
Matšatši a go tswala dinamane le kgato ya go duša, go rago go omiša le matšatšikgwedi a mafelelo, a swanetše go tsebja go kgomo ye nngwe le ye nngwe ya tshadi.
Bophelo bja mohlape bo hlahlobja kgwedi ye nngwe le ye nngwe ke ngaka ya diphoofolo, gomme keletšo ya gagwe e a latelwa.
Ka ge Khansele e thibelwa ke ditaelo go a ba ditšhelete, Khansele e šupile balekane ba maleba le ba maano go rarolla ditlhohlo tše di lebanego le lefapha la di-SMME.
Tona Ramatlakane o boletše gore moago wa tsheko ke taetšo ya gore mmušo o ikgafile go fihlelela lenaneotlhabollo la dinagamaga la selete sa ka Karoo.
Boemafofane bja boditšhabatšhaba bja OR Tambo ke tsela ya go ya sebjaneng sa lefase gomme masepaleng o maemong a makaone go šomiša monyetla wo ka botlalo.
Dinyakišišo tše di amanago le tshedimošo ye itšego ya ka moragonyana e swanetše go romelwa go motho wa maleba yo go boletšwego ka yena.
Re dumela gape gore tharollo efe goba efe ye e dirilwego ke motho o tee gomme a re fa yona e ka se amogelwe gomme e tla ba selo se se bakago dikgarutu tše dingwe.
Tlhahlo ye e dirilwe ke baabi ba ditirelo bao ba nago le seriti bao ba kgethilwego ka ditshepedišo tša bodiredi bja ka ntle bjo bo nago le molawana.
Karolo ya boraro ya mmušo; ye e swanetšego kudu motse, peakanyo ya dinagamagae, toropo goba toropokgolo.
Aowa ke nyaka gore go lemogwe gore se se boditšwe Motšenerale Knobel, o be a sa lebelelege a maketše gomme o dumetše gore tše ke didirišwa tša polao.
E šitiša hlatse kudu gomme ka kgopelo le seke la bolela ge hlatse e efa bohlatse.
Tlhamego le moo meago e lego gona di swanetše go hlokomela go hloka go se iketle ga boso mo go ka kgonagalago, phišo le madimo a mamogašwa ao a tlago ka dinako tše itšego.
Mabapi le molawana wa dinaga tša ka ntle Mopresidente Sarkozy o tloga a e beile gabotse gore o bone ditlhohlo tše tharo tša lefase ka bophara tša France.
Nka se e tšweletše, ka lebaka la gore ga ke nyake gore re ngangišane ka yona ebile Modulasetulo a ka se e dumelele.
Tšwetša pele di-PPP ka peakanyong lefsa ya intasteri ya difofane gomme re age bokgoni bja taolo ya difofane.
Ka maemong a Godimo a ka nageng, le ge go le bjale, kgwele ya maoto ka Durban ke papadi ye e lego ka fase ga tlhaselo.
Afrika Borwa e obamela mokgwa wa dinaga tše ntši go rarolla taba ya botšhošetši gomme, ka kwešišo ye, e ikgafile go dirišana le baromiwa ba Mokgatlo wa Dinagakopano.
Mosuphritente Manie Esterhuizen o bolela gore ba tla tšwela pele go fihlela bagononelwa ka moka bao ba amegago ka bohodung bja mathale a koporo ka moo lefelong leo ba golegwa.
Dilaetši tše dingwe tše di šomišwago ka mehla, go fa mohlala, matseno a batho a ka malapeng, bjalobjalo, a botile kudu GDP ka Motho.
Dikgwebo tše di nyakago dikonteraka tša kabo ya ditirelo bjalo ka karolo ya ditiro tša yona tša kgwebišano.
Go lekodišiša lefsa le go mpshafatša dingwalwa tša tlhahlo tša mešomo ya go lahla ditšhila kgafetšakgafetša.
Mohlomongwe ke swanetše go tloša megala ya ka tsebeng gomme ke go theeletše ka Seisemane gomme ke fe phetolo ya ka ka Seafrikantshe.
Toropokgolo gape e tla kgopela mmušo wa phrobentshe le wa bosetšhaba, barulaganyi ba ditoropo, setšhaba le dihlopha tša tikologo, baagi le bathadi ba dipolane keletšo ya bona le maikutlo a bona.
Buša dilo tše di tsentšwego go tloga mola o tsentšwego, beke ye e fetilego, bjalobjalo.
Tekano ya meetse a ditšhila ao a hlwekišitšwego ao a šomišwago gape ge go bapetšwa le tekano ya palomoka ya diela tše di hlwekišitšwego tše di amogetšwego.
Lengau gabjale le ka serapeng sa bolotatlhago kgauswi le Kuruman gomme le seemong se sekaone.
Ka Yunione ya Afrika re thomile go beakanya lefsa khonthinente ya rena gore re kgone go fetoša Afrika go ba khonthinente ye e nago le khutšo le ye e bolokegilego ya temokrasi.
Go ya ka Nojozi lesolo le le thomile ge ba be ba ile seminareng ka Pretoria ngwageng wa go feta.
Go bohlokwa gore o tliša taba ye ya go tshepha le ya go kgona go botana e sego go senya bophelo ba kamano.
Le ge e le gore Tumelelano ya Kgwebišano ye e Lokologilego ya SACU-US e fihleletše seemo sa go se fetoge, re amogela sephetho ka makala ka mabedi go šomela go fetša ditumelelano tša go maatlafatša kgwebišano le peeletšo.
Go diriša ditekolo tša mabokgoni a tirelo ya setšhaba le a mmušo wa selegae go tšwela pele.
Mabapi le methopo le badiredi, Mopresidente ga se a thibela phihlelelo ya tshedimošo ka moka ye e swerwego ke bohlodi bja Naga le makala a tšhireletšo.
Nepišo ye e kgethegilego go GET ka disekete e bontšha bohlokwa bjo bo filwego dikolo tša phoraemari bjalo ka motheo wa thuto ye e tšwelago pele le thuto ya godingwana.
Bjale mang le mang o nyaka go ba kgauswi le kantoro ya go rekiša dithekete.
Tšhelete ye e lefilwego ke ya maswanedi a ngwaga o tee, goba ditshenyegelo tša poloko, go eya ka gore ke efe e lego tšhelete ye nnyane.
Tlhagišo ya dinaga tša ka ntle e swanetše go putlaganya mošomo ka moka wa dinaga ka bobedi yeo Dihlogo tša Masolo di tlago di dira ka mafelong a mošomo a mafsa a bona.
Sekolo se sengwe le se sengwe sa bomapimpana go tšwa go tše hlano tše di kgethilwego se tla hwetša didirišwa tša go ja dikete tše nne tša diranta.
Go šoma mešomo ya ka mehla ka mokgwa wo o swanago nako le nako, go swana le menyu wo o sa fapanego goba setlwaedi sa go apara.
Ke maikemišetšo a foramo go šomiša letšatši le bjale ka mošomo wa kago ya sehlopha le go tliša segwera magareng ga maloko a basadi.
Re ka be re tšweletša maikutlo ka lešata mo go lekanego ke boletše bjalo gape, thagišo ya ka e fetiša maikutlo a, ga ke dumele bjalo gomme ke selo se se tlišago go itshola kudu.
Go phethagatša diphetogo tša ditekanyetšo tše di rulagantšwego le tše di elwago ka dikabelong tša methopo ka dikgorong ka moka le ka makaleng a mmušo.
Ka morago ga dinyakišišo tše di tseneletšego, Sandton Convention Centre e beeleditšwe bjalo ka lefelo le tee la samiti ya Mokgatlo wa Dinagakopano.
Go hlokomela go lekanya dibaka tša batho ba digole ka ditšhabeng tša bona tša tikologo, le ka legatong la diphrobentshe le la bosetšhaba.
Gape re na le difolipitšhate ka metsotso ye lesome ya ka mehla ya Mmetse wa ka mogopolong.
Nakong ya tshepedišo, dimela tše di lego gona di tla tsošološwa le bophelo bja tšona bjo mohola bja oketšwa.
Ditsebišo di a fiwa gore kopano ye e latelago ya khansele e tla swarelwa ka dikantorong tša mmasepala ka Bhisho.
Sekhafole se ke nago le bonnete bja sona.
Metšhene ya go dira goba go lokiša dieta goba dilo tše dingwe tša bopipo, matlalo, mokgopa goba maboya.
Dipuku di ka be di hweditšwe lefelong goba e bile methopo ya go tšwa makgobapukung a ka ntle.
Se se ra gore baetapele ba ka moso ba tloga ba nyaka thuto ya maleba le tlhahlo.
Boipiletšo bo tla mpshafatšwa le go bušeletšwa ka ge seemo se tšwelela le ge ditekolo tše kaone di thoma go kgonagala.
Ge go nyakega, dilo tše di ka tsenywa ka bosese ka phensele gomme dipego tša "semmušo" tša hlatlaganywa ge di amogelwa.
Eupša Ngaka Akoojee le yena o ile a bolela le nna gomme setšhaba se be se nthekga kudu.
Ke maitshwaro a mabe gore mooki a kgathe tema ka tsela efe goba efe ya go botšišiša goba go thotšhara mogolegwa goba motho yo a golegilwego.
Se se akareditše lenaneo le legolo la go tsenya tirišong ga letlolo la bosetšhaba go netefatša gore dikholetše tša setšhaba tša FET di na le methopo le dinolofatši tša maleba.
Ka morago ga tiragalo ya go tšhaba kgolegong, digonyo tša disele tša Kgorotsheko ya Maseterata ya ka Bethlehem di ile tša fetošwa go thibela go tšhaba kgolegong gape.
Ke fela ka go hlohleletša go hwetša methopo ya mmušo wa selegae, kgwebo, mekgatlo ya sedumedi, baetapele ba setšo le bakgathatema ba bangwe go fihlelela dinyakwa tše dingwe tša setšhaba tšeo katlego e ka netefatšwago ka tšona.
Ba hlasetšwe ke banna ba bararo, bao ba šupilego basadi ka dithipa, ba nyaka tšhelete.
O na le monna yo a nametšego sekhafole a swere khamera ya thelebišene.
Re tšere sephtheo sa go aga mo ka lebaka la gore e sepelelana le Tlhako ya Tlhabollo ya Sebaka ya Bogare bja toropo, ka ge e beilwe go ya ka maano mabapi le moya, ditsela le dikgokaganyo tša ditimela.
Go thuša bakoloti gore ba lwantšhe tšhomišobošaedi, tlaišo le go lefiša go fetišišwa ke bakolotiši, bakgoboketši ba dikoloto, bjalobjalo.
Gomme go be go na le Njala le sefatanaga sa legora la go hlaba seo se bego se emišitšwe moo.
Tshepedišo ya kgethologanyo e tlogetše bontši bja batho ba rena ba hloka, ba se na madulo, ba se na thuto ya maleba, ebile ba hloka mešomo.
Baraloki ba diatleletiki ba kgethilwe ka tshepedišong ye telele ye e thomilego ka go hlokola la mathomo mo Durban, gwa latela ditlhokolo tša bosetšhaba ka Pretoria gomme mafelelong gwa swarwa diteko ka Bloemfontein.
Lenaneotlhwekišo la dikolo ka dikolong, gammogo le ka dikliniking, mafelong a go lefa mphiwafela le ka meagong ye mengwe ya lefapha la setšhaba.
Lebaka le lengwe gape e bile go beela thoko le go hlokiša batho ba digole.
Maitshwaro a kgwebo - Mekgwa le melawana ye e dirišwago dikamanong le ditirong tša dikgwebo.
Tšhišinyo ya go thuša ka ditšhelete e hlokomela metheo ye bohlokwa ye, le go hwetšagala ga ditšhelete ka Sekhwameng se Bohlokwa mengwageng ya ditšhelete ye e amegago.
Maphodisa a golegile bagononelwa ba bararo gomme ba sa le mohlaleng wa bagononelwa ba bangwe ba babedi.
Ke tlolo ya molao go šomiša thušo ya tšhelete ya gago ya mmušo go hwetša kadimo go baadimiši ba ditšhelete.
Lebakeng la karolo ye, "selo se se gatišitšwego" e ra pilipote efe goba efe, polakate, phoustara goba phamfolete.
Lepheko la mmakgonthe le maemo a go se šuthe a Israele go tšwa ka lehlakoreng le tee, le tlhokego ya go tsenatsena mo go šomago gabotse ka setšhaba sa boditšhabatšhaba go tšwa go se sengwe.
Bjale re swanetše go lebiša lefsa maitapišo a rena go fihlelela maikemišetšo a rena a bosetšhaba.
Setatamente sa ka se se latelago se ke tlogo se dira ke sa bjalo ka morutiši wa peleng gomme kudukudu morutiši ka setšhabeng se ke tšwago go sona.
Moletlo o swarelwa go gopola tema ye e ralokilwego ke Maphodisa twantšhong kgahlanong le bosenyi.
Tlhokego ya dibaka tša tlhahlo go dihlopha tše di sego tša hlokomelwa mo nakong ye e fetilego ka setšhabeng e iletša kudu go kgatha tema go bohlokwa ka intastering ya boeti.
Sehlongwa se se hwetšago konteraka se ingwadišitše goba ga se sa ingwadiša ka ge ngongorego e etšwa go sengwalwa se sengwe.
Gape o kgoboketša dipuku tša bokgobapuku gomme a fa bana tsebo ka ge sekolo se le setšhabeng se se hlokago.
E laola baeti ba boditšhabatšhaba le lenaneo la neelano ka tirišano le dikgoro tša maleba.
Ke na le bonnete bja gore ka ditsela tše ntši e bontšha seo se hlagago ka go di-REC tša rena ka moka.
Tokollo ya dipalopalo e na le tshedimošo ka ga dipalopalo tše di šomišwago go ela bogolo bja dithekišo tša kgwebišano tša ka ntle.
E bolela gore o hlabetšwe kgahlanong le phišo ye kgolo ya mmele mo dikgweding tše di fetilego tše tshela.
Go ngwalwa ga tshedimošo ka go šomiša dinyakišišo tša maikutlo, ditekodišišo tša dinolofatši, bjalobjalo.
Ka ge go laetšwa gore digongwana di a amega, Yuniti ya Twantšho ya Bosenyi bjo bo Rulagantšwego e tšwela pele ka dinyakišišo tša yona.
Mokgatlo wa ditiragalo tša setšo tša Senegal ka Afrika Borwa o bontšhitše gore dinaga ka bobedi di šoma mmogo.
O boletše gore baarabi ba kgopetšwe go romela dikarabo tša bona ka dikarolo tše pedi, e lego tša sethekniki le tša ditšhelete.
Bontši bja maloko ao a kgethago a SGB ba swanetše go ba batswadi.
Afrika e lokile e bile e a itokišetša go dira kgolo le tlhabollo, ye e hlohleletšwago ke maitapišo a yona le tsenyo ya e nago le mohola le ye e bolokegilego ya letlotlo la phraebete la boditšhabatšhaba.
gore ga go na badudi ba ka ntle bao ba nago le tokelo go ipiletša goba go dira lesolo la phetošo ya pušo ya Zimbabwe.
Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa e phatlaladitše Sethalwa sa Pampiri ye Tšhweu kudukudu ka makaleng a yona, gomme ya hwetša ditlhagišo tše mmalwa.
Go dira gore kago ya bokgoni e se hlwe e le lefelong le tee le go aba tše ntši ka ga tlhahlo ya mešomo le mananeo a go ya "Setšhabeng".
Ke maikutlo a rena gore ge re tsenatsena ditaba tša Zimbabwe ka mokgwa wo o sego wa kago re dira gore seemo se phuhlame go tšwela pele.
Ge nkabe a se a emišwa, ga go na pelaelo ya gore nkabe re bile le mahu a mantši, Mna Tonmelton o boletše bjalo, a tlaleletša ka gore o be a thunya mang le mang yo a bego a mmona.
Le ge e le gore maitapišo a go kaonafatša kgotlelelo ya ditšini go GLS ka mehuteng ya lefela, go ka bonwa gore le mehuta ye e kgotlelelago kudu e sa arabela kalafo ya difanki.
Go fihla gabjale ditsebišo di tla dirwa mo lebakeng le.
Se se tumile kudu kudukudu moo diteko tše kgolo di dirwago ka dinageng tše di hlabologago.
Ge ke be ke sa thoma mošomo wa ka ka kantorong ke bile yo mongwe wa bahlohleletši ba poelano, batho ba bantši, kudukudu bahlaki ka nna ka ntweng ya go lwela tokologo, ba ile ba makala, le go tšhošwa ke semaka.
Mna Webster, o tla swanelwa ke go leka gape le go bolelela godimo ka kgopelo.
Dikamano tšeo di laolwa ke ditumelelano tša dikonteraka magareng ga bao ba amegago.
Ka setšhabeng seo se theilwego go tsebo, kgokagano magareng ga dipalopalo le tšwetšopele ya dikgahlego tše itšego di tla dula di le maatla.
Ahlaahla le go dira ditšhišinyo mabapi le go fihlelela tharollo ya khutšo le yeo e rerišanwego ya mathata a sepolotiki ka Comoros.
Tše di amegago ka mo ditherišanong e swanetše go ba makala a ANC le a SACP, mekgatlo ya setšhaba, mafapha a yunione ya kgwebišano a ka nageng, dihlopha tša basadi le tša bafsa, mekgatlo ye mengwe go sa lebelelwe gore ke ya dipolotiki dife goba dikgopolo dife.
Kabo le go romela dikenywa le merogo ye e bolago ye e fiwago ASB ya Durban mo lebakeng la mengwaga ye mebedi.
Batho bao ba ngongoregago le bona ba swanetše go phatlalatša tlhokego ya melawana yeo.
Eupša go ya ka temogo ya gago naa lešaba le be le laotšwe ka mo go kwagalago pejana pele ga ge le beletša gase ya go ntšha dikeledi?
Sebopego sa mmušo wa bogareng ka legatong la pušoselegae se phethagaditšwe go kaonafatša kabo ya ditirelo le kopanyo.
Dirišana ka go hwetša ditšhelete tša thušo, ka nepo ya go netefatša gore mehola ya tlhako ya mohlakanelwa e a abelanwa ka seleteng ka moka.
DWAF e tsebiša mong wa lefelo ka ga nyakego ya go romela leano la go fihlelela go obamela Dinyakwa tša Fasefase, le letšatši la mafelelo le le amegago.
Dipego dife goba dife goba diakhaonte tše di hlokegago go hlaloša ka mo go lekanego mešomo ya ditšhelete le maemo a ditšhelete a sehlongwa.
Go fetša dithuto tša marematlou tša maemo a godimo go dumelela baithuti go ya dihlongweng tša thuto ya godingwana.
Mešomo ye ya ka godimo ka moka e fihleletšwe gomme godimo ga moo o rometše maano a dipeakanyo tša dikantoro.
Go ya ka kgatišo ye naa ke bolela nnete ge ke re o botile seo khomphutha e go boditšego sona, naa ke nnete?
Molaodipharephare o file setšhaba dinomoro tša sellathekeng tša bahlankedi bao ba nago le maikarabelo a, magareng ga tše dingwe, merero ya ditšhelete tša go godiša bana gomme a ba kgopela gore ba šomiše dinomoro tšeo.
O rekišitše tše dingwe tša dithoto tše di bego di utswitšwe ka lekheišeneng gomme o bonwe ke maloko a mangwe a setšhaba bao ba lemošitšego maphodisa.
Dinaga ka Seleteng di na le dinyakwa tše di sa swanego gomme ditumelelano tše di amago Selete di swanetše go hlokomela se.
Bagononelwa ka bobedi ba amantšwe gabotse le tiragalo ya bosenyi gomme matseka a tla bona ge eba ba ka amantšhwa le melato ye mengwe ya go Hula difatanaga ka kgang ka lefelong la Pretoria.
Zac - ka ge a tsebja bjalo - o foufetše ge a na le dikgwedi tše lesometshela ka morago ga go fetelwa ke meningitis.
Tše di akaretša difatanaga, theknolotši ya tshedimošo, dikgokagano, dikhemikhale, go šoma ditšweletšwa tša temo le boeti.
Ke tla fa tlhagišo ka tlhompho ya gore re tšwele pele gomme Ramolao Cilliers, a ka dira kgetho ya gago ka moragonyana.
SABC e bile mathateng a magolo a ditšhelete gomme leano la go boetša dilo sekeng le diretšwe go lebelela magato a mmalwa go netefatša go šoma ga yona go ya go ile le go šoma ka katlego.
Ditirelo tše dingwe tša thuto - barutiši ba akhaonte ya rena, dikolo tša go rutela bootledi, barutiši le mmino, go bina le dikolo tše dingwe tša bokgabo, bjalobjalo.
Ga go na le tlhobaboroko mabapi le koketšo ya tlhabollo ye e akgofišwago le go phatlalatša, kudukudu tikologong ya molomo wa noka.
Aowa ke kwešiša ntlha yeo, ke tšea ntlha yeo, ke e boletše go Wilhelm peleng, ga ke na bonnete ka ga yona.
Dikhemikhale, dibenyane, tšhipi, ditšweletšwa tša temo tše di šongwago ke mebaraka ye mefsa ye e tlogo utollwa.
Nakong ya Maemo a Tšhoganetšo basetsana ba bannyane bao ba bego ba ka ba le mengwaga ye lesomenne ba ile ba golegwa, ba thotšharwa, bethwa le go thunywa ka digase tša dikeledi.
Bjale, dinyakišišo tša motheo le tšeo di phethagatšwago ka ga Triticale di tshephiša go hola thwii dinyakwa tše tše pedi.
Ba bangwe ba ka be ba leka go thibela go tsena ga ditona tše dingwe ka sefaleng sa boditšhabatšhaba goba go raloka tema ye e fetišišago ya kgokaganyo tlhamo ya melawana ya ekonomi ya ditona tša dinaga tša ka ntle.
Ga go seo se nago le bonnete kudu ka setšhabeng sa lehono go feta maikutlo a gore ga go na dilo tša bonnete.
Dipheto tša tšhomišo ya naga di swanetše go thewa go go šoma gabotse ga ekonomi gomme meepo ga se ya swanela go ipshina ka gore yona e tla pele.
Maphelo a tla ba le kemedi, ke gore, mokgwa wa go thwala bašomi o tla bontšha sebopego sa bosetšhabatšhaba sa mehlobo ya batho.
Ye ke nako yeo dithulano tša ka gare di dirilego ditshenyo tše kgolo ka go sebopego sa mokgatlo le go mošomo.
Ka maikutlo ao a swanago ga re dumelel gore mmušo, wo o nago le bokgoni bjo bonnyane, o swanetše go ikhwetša go fetišiša.
Khwetšo ya ekonomi le tsošološo e tliša kgolo ye e mpshafaditšwego le kgonagalo ya go šomiša menyetla ye mefsa ya diromelwantle tša rena tša go ya ka seleteng le go hlohleletša dipeeletšo tše mpsha go tšwa ka Borwabohlabela bja Ešia.
Mengwaga ye mene ye e fetilego re be re se na le LTMS yeo e laolago tlhako ya rena ya melawana ya tša boso.
Ga bjale go na le mathata le tlhaelelo ya kopanyo ka kabong ya mešomo le maikarabelo a taolo ya ditšhila ye e kopantšwego.
Sebopego sa ditšhelete sa ditirelo tša motheo se ka lebelelwa wepsaeteng ya Mmasepala wa Cape Agulhas.
Stats SA e na le maswanedi a go fa ditshwaotshwao ka ga tlhathollo ye e nago le phošo le tšhomišobošaedi ya dipalopalo.
Eupša, ka phokotšong, ke tla bolela gore kabo ya dintlo ka mo phrobentsheng ye le ka mo nageng ke taba ye e hlakahlakanego kudu.
Naa go na le lebaka le itšego ka gore ke ka lebaka la eng motho yo a nepišago ka Bothakga ka khutlong ya leboa-bohlabela nkabe a se a bona se?
Dinaga tše ntši di beile dikepe tša mašole ka moo lefelong leo go fa tšhireletšo go dikepe tša dinaga tša tšona.
WSA e sa tlo šupa moabi wa ditirelo yo a tlogo dira kaonafatšo.
Mothopo wa go mpshafatšwa - mothopo wo o tšweletšwago bjalo ka karolo ya go šoma ga ditshepedišo tša tlhago ka dikelo tše di bapetšwago le kelo ya yona ya tšhomišo.
Ka nnete, go begilwe kgatelopele ye nnyane ka mo lefelong le, ye e šupago tlhohlo ya go nyaka magato a go ithomela a go aba dithomelo tše gore di fihlelelwe.
Ka go le lengwe, mmogo re mošomong wa mothopo wa tsebo, wo o swanetšego go tsenya tirišong ga bong le go laola sebopego sa bokamoso bja yona ka bobedi.
Mokhomišenare Pruis o boletše gore gape ba na le magato a go šoma ka batšhošetši goba batšhošetši bao ba gononelwago.
Bao e be e le batho bao ba bego ba betša maswika, batho bao ba bego ba etilego pele ditiragalo tše tša go betša maswika, ge nka e bitša seo.
Gabotse Mokaptene Basson o mpotša gore ka dinako tšeo ge sekerini sa go šikarwa se segolo se be se šomišwa se bile le seabe se sekaone kudu.
Go phethagatšwa ga ditatamente tša seabe sa ekonomi ka tirišano le WTO.
Ke hlompha Nelson Mandela ka ga mohlala wo wa gore go ra goreng go boelanywa le manaba a gago.
Didirišwa ka moka tša khomphutha tše di sa šomišwego, mabone le didirišwa tše dingwe tša mohlagase di swanetše go tingwa goba di pholakollwe.
Mahlakore ka bobedi a hlalošitše kopano ya Oktoboro bjalo ka yeo e nago le kago, eupša ga go na le diphihlelelo tše di dirilwego.
Ke netefaleditše Mopresidente Blatter gore mmušo, dihlongwa le LOC ka moka ga tšona di ikgafile kudu gore ye e be phadišano ye e atlegilego kudu, gwa realo Mopresidente Mbeki.
Ka morago ga metsotso ye mmalwa, maphodisa a ile a fihla, a felegeditšwe ke tshebi ye le yona e bego e dula Attridgeville.
Moafrikanere go begwa gore o atlega ka mogopolong a nnoši gomme o kotsing ya go se fetoše mogopolo le ge a le ka fase ga kgatelelo, le ge e le gore go se kopane le Moafrikanere ga go bolele gore a ka ipolaya.
Ditheknikone di hlahla baithuti ka go dirišeng ga tsebo ka nepo ya go aba tlhahlo ya maemo a godimo ya mošomo, le go amega ka dinyakišišong tša mahlale tša tlhabollo.
Mmanki wo mofsa wo o šišintšwego wa dipalopalo tša theko ya bašomiši CPI ke phetolo ya diphetogo tše kgolo tše le tše di tšwelago pele.
Afrika Borwa e fetile lesolong la go lwela tokologo, ka go fetogela go temokrasi le bjale ka go ditshepedišo tša kagolefsa le tlhabollo.
Gabotse, go na le go hudugela ka mafelong a magolo a metsesetoropong, eupša go na le dikamano tše di tšwelago pele tše di dirago gore dinagamagae di kgokaganywe le ditoropokgolo.
Ka nnete batho ba bantši ba fentše mathata a a phetogelo go ya go maemo a godingwana.
Ka ntle ga kgatelopele ye ka moka re tšwela pele go lebana le ditlhohlo tše boima tša go fediša bohloki le tlhokego ya tlhabollo.
Ke šetše ke boletše gore bjale re tšere kgato ye e kwagalago ka ga di-MDG le ka moo re ka šomago ka dilo tše bohlokwa tše di tlago pele.
Go fihlelela ga setšhaba se se theilwego go batho, se se kgathalago ke mošomo wo o ka se fegwego letšatši le tee le lengwe.
Ke ka mo tikologong ye e šiišago kudu ye, ye kotsi le yeo e ka se akanywego gore SA ya temokrasi e ikgafile go tšwetša pele maikemišetšo a molawana wa dinaga tša ka ntle.
Ge a lokollwa sepetlele, mogononelwa o tla tšwelela pele ga kgorotsheko ka ditatofatšo tša go kata le go robalana le wa leloko.
Mogononelwa o tee o golegilwe moo tiragalong ye gomme badudi ba bangwe ba bararo ba ka Zimbabwe ba sa tšhabile.
Re a tseba gore ke fela baithuti ba batho Mmala le ba Bathobaso ba mmalwa bao ba ithutelago marematlou bao ba ngwalago mmetse le saentshe ka kreiti ya godingwana.
Dinyakišišo tša Mophrofesara Rao, dithušo tša mašeleng tša gagwe le ditirelo tša gagwe tša sephrofešenale di bile le khuetšo ye kgolo ka teoring le phethagatšong ya dipalopalo.
Ge go nyakega maemo a godingwana wona a ka rerišanwa magareng ga moabi le moreki ka theko ye e lefšago kgwedi le kgwedi.
Palo ya mananeotlhahlo a mabapi le taolo ya tshedimošo, tshekatsheko ya tshedimošo le go phatlalala ga malwetši ka magatong ao a fapafapanego a tshepedišo ya maphelo.
Ke a leboga, Ngaka Stals gomme ke swanetše go bolela gore ke hweditše tlhagišo ya lehono e le mohola kudu.
Magareng ga bao ba dirago dikgopelo e bile Mokgatlo wa Babapatši le Freedom of Expression Institute.
Peakanyo le taolo ya ditshepedišo tša tlhokomelo ya maphelo ye e maatlafaditšwego le dihlongwa tša go thekga dipeakanyo tša lekala la tša maphelo.
Ntumelele go fetša ka go le leboga ka moka ge le tšere nako ya go tla mo khonferentsheng ye, gomme ke le lakaletša katlego ka ditherišanong tša lena.
Ditaletšo di šetše di rometšwe gomme le kgopelwa go lemoga gore lekgotlatheramelao la ka Leboa Bodikela le tla amogela fela batho ba mmalwa.
Se se tla ka morago ga ge mahodu a koporo a tlošitše tshepedišo ya diphaephe ka moka ya ntlo mosegare.
Kgokaganyo ye nngwe ya melawana ya ka godimo e sa le ka pela, kudukudu mabapi le dimpho tša ditšhelete tša peeletšo.
Kgoro e ka se rwale maikarabelo ka ga diphošo dife goba dife tše di ka hlagago ka dikarolong tša tshedimošo tše di filwego.
Ka go le lengwe mešomo ya yona e bile karolo ya leanokakaretšo la kgatelelo ka batho ba mmalwa ka tshepedišo ya kgethologanyo.
Godimo ga moo o be a kgatha tema ka mafolofolo ka go dira gore Senthara ya Setšhaba sa Mitchells Plain e begwe gore ke lefelo leo go sa kgogelwego go lona.
Naa o bolela gore go ya ka maikutlo a gago o rometšwe Caprivi go hlahlwa bjalo ka dihlopha tša go thunya batho?
Le ge go le bjalo, go fihlelela dinepo tše ke mošomo wo o tšwelago pele wo boima.
Tsela ya rena go tšwa kgatelelong ye kgolo ya mogopolo ya kgethologanyo - go tšwa go Molao wa Karoganyo ya Mafelo, taolo ya go tsena madulong ga batho le melawana ya bašomi ye e beilwego go ya ka merafe - ga se ya ka ya ba mosepelo wo bonolo.
Polelo ya semmušo ya ka Iran ke Farsi yeo e bolelwago ke palo ya go feta seripagare sa setšhaba ka moka.
Bobedi bja bona ba wetše ka legageng, gomme o tee o hlokofetše semeetseng.
Le ge e le gore kgopolo ya go fa maikarabelo a mantši le maatla go makala a ka fasana a Mmušo e thekgwa ka kakaretšo, mokgwa wo o swanetše go sepela le methopo ye e oketšegilego, kago ya bokgoni le tlhahlo ya mabokgoni.
Go swana le batlathapelong bao ba tlilego mo dihlakahlakeng tše tše botse tše ba nyaka botšhabelo bja tshotlo ya sedumedi.
Ge ditšhaba tše di obamelago molao di tsenela dilekane tša lebaka le letelele le maphodisa go tla ba boima go basenyi, o boletše bjalo.
Baithuti ba dithuto tša ka morago ga kgrata ya mathomo bao ba tla bego ba dira ditlhagišo nakong ya khonferentshe ye ba swanetše go ipotšiša potšišo e tee ye bohlokwa.
Go šišinywa gore Lebotho la Mašole a Afrika Borwa le hlome bokgoni bja dinyakišišo mabapi le tšweletšo ye e hlaelelago ya dibetša tša dikhemikhale tšeo di sa bolaego le go tšwetša pele seo.
Karabo Re be re na le pelaelo eupša re tsebišitšwe ke Botseta bja rena gore seemo se boetše sekeng le gore ditokišo tša dikgetho di tšwela pele ntle le mathata.
Se se akareditše gore mafelo a mangwe, makala a mangwe a bophelo le ona a ile a swanelwa ke go akaretšwa.
Ditherišano tša ka Arusha, ka ge le tseba, di feleleditše ka go amogela Molaotheo ka Burundi le go swarwa ga dikgetho.
Ba ile ba fa mabaka a gore ke ka lebaka la eng ba ka se dire, eupša ga ke tsebe gore mabaka ao e be e le afe.
Bjale ke ipiletša go lena go šoma le rena go "go godiša talente ya bafsa go fihlelela Tshepedišo ya Maithomelo ya Bosetšhaba".
Bašielani ba ka thwalwa goba ba kgethwa ka lebakeng le lengwe le lengwe go šoma lebakeng la ge leloko le se gona.
Go tloga fao Mdi Caseletti Page a tla: Ke kgopela diiri tša mošomo tša dikantoro tša go rekiša dithekete.
Sehlopha se se akaretša dinamelwa tša banamedi goba ka dinamelwa tša go sepela ka dinoka, dikhanale le ditsela tše dingwe tša ka meetseng tša go swana le maemakepe.
Go lahlega ke kgatelelo ya mogopolo kudu go bana ba bannyane ebile go boima kudu go bahlankedi go hwetša batswadi ge bana e le ba bannyane kudu.
Ke tseba motho yo, ga ke gopole leina la gagwe la maleba eupša gantši re mmitša Pontsu.
Ka legatong la mathomong, Yuniti ya Tshepedišo ya Kantoro ya Tona ya Tšhireletšo e laola le go šoma dikgopelo tša kgwebišano ya dibetša ya setlwaedi.
Ka morago ga go saena tumelelano ya dinaga ka boraro, dihlophatšhomo tše di šomago ka fase ga komiti ya sethekniki di ile tša hlongwa.
Re a go lebogiša ebile re lebeletše go oketša kgwebišano ya dinaga ka bobedi, ye e tšwelago pele go ba fase ka lebaka la bokgoni bja ekonomi bja dinaga tša rena ka bobedi.
Dihlopha tša sediko di tla akaretša balaodi ba didiko bao ba tlago ba le maikarabelo a keletšo ya IMG.
Ge go ka se tšewe magato a tšhoganetšo go šireletša ngwana, o kgopelwa go bega bothata bjo go Mokgokaganyi wa Tšhireletšo ya Bana ka seleteng sa geno.
Ba bantši ba boletše gore ba ile ba thaba ka go bonagala ga maphodisa kudu le gore se se thibetše bakgathatema gore ba se ke ba lebelelwa ke batho bao sego ba loka mo tseleng.
Gomme lehono, seo se tšweletšego seo se go dirilego gore bjale o bolele taba ye e fapanego pele ga Khomišene ye e fapanago le yeo o e boditšego Khomišene ye e fetilego?
Bjalo ka moithuti yo a tšwago SOMAFCO yo a boletšego peleng, re nyaka batho ba go swana le yena go e fetoša.
Mebila ya Maarapo e tletše - batho ba bona mebušo ya bona bjalo ka yeo e sa kgonego go araba seo se hlagago.
Melawana ye mmalwa ye e lebišitšwego go hlohleletša tlhabollo yeo le go netefatša gore go ba le phadišano ye e tšwelago pele ya intasteri ya diminerale e a šišinywa.
Di-SMME le tšona di laletšwa go abelana katlego ya tšona le go hlohleletša ba bangwe go atlega.
Tlhaselo e boima gomme a bolela gore ke ye nngwe ya mabaka ao a swanetšego go hlokomelwa.
Maswika ao a lego ka fase ga mobu ao a rwelego meetse - meetse a a ka hwetšwa le go šomišwa go hlatswa le go apea.
Ditirelo tše dingwe tša thuto -barutiši ba akhaonte ya rena, dikolo tša go rutela bootledi, barutiši le mmino, go bina le dikolo tše dingwe tša bokgabo, bjalobjalo.
Ye ke nako ya moanegi wa kanegelo gomme motho yo mongwe le yo mongwe o tee ka mo phapošing o na le kanegelo ye a ka e anegago gomme tše ntši di swanetše go anegwa.
Go hloma dikelo tše peeletšo tša dinaga ka bobedi tše di lekanelago mabapi le bobedi tekano le mohuta.
Gore tekolo ye e theilwego dikolong e be le kopano, molawana wa selekane sa kgwebo o swanetše go diragatšwa.
Tokelo ye ga se ya swanelwa go šomišwa le gatee go dira gore bana ba šome mešomo.
Kutollo ye e e tšweletša ka botlalo taba ya maitshwaro a setšhaba, mekgwa le ditlwaedi ka setšhabeng sa rena lehono.
Ga go kwešišege gore taba ya mohuta woo e se ke ya išwa kopanong ya dinaga tše maatla kudu lefaseng ka bophara.
Ka ngwageng wa mathomo wa tirelo, llifi ya bolwetši e a oketšega kgwedi ye nngwe le ye nngwe.
Go rakwa mošomong mo go sego molaong - kgopelo ya go lekodišiša lefsa go rakwa mošomong ka fase ga konteraka ya go thwalwa mošomong ka ge e gannwe ka maleba bjalo ka go rakwa mošomong mo go sa nyakego tiro ya tshepedišo ya semolao.
Adima tšhelete - khansele e ka tšea kadimo ya tlhabolo goba ya go dira protšeke ye nngwe le go šomiša dithoto tša mmasepala bjalo ka tšhireletšo.
Re kopane lehono ka tulong ya mmušong, meagong ya Union Buildings, go amogela motho yo a kgethegilego wa Sefoka sa Mapungubwe.
Motšenerale Knobel, go no go gopotša gore o sa le ka fase ga kano.
Magareng ga tše dingwe, methopo ya mananeo a mešomo ya setšhaba e tla akaretšwa go netefatša gore go ba le seabe sa godimodimo go bobedi mabapi le ditšweletšwa tše di tlišitšwego le dibaka tša mešomo le tša tlhahlo ya mabokgoni.
Danny Jordaan o badile dipampiri tša mehutahuta ka dikhonferentsheng tše mmalwa tša boditšhabatšhaba tša mabapi le ekonomi ya lefase ka bophara, dipapatšo, ka dithulaganyong tša ditiragalo tše kgolo gammogo le tša, semorafe ka kgweleng ya maoto.
Ge go nyakega, tlhabollo ya rena bjalo ka setšhaba e hueditšwe ke mašaledi a lebaka la rena le le fetilego.
Leano le le thadilwego le hlohleleditšwe ke dinyakišišo tša kakaretšo tša kgonagalo tše di dirilwego go latela tekodišišo ya dingwalwa le go šupa ditlhaelelo.
Mmušo o tla netefatša gore go ba le go obamela ditlhagišo tša Tšhata ye gomme o be mohlala ka tsela ye o šomago ka dithoto tša mmušo.
Ka nako yeo bobedi Ditona tša peleng di boletše gore tirišano magareng ga dinaga tša rena ka bobedi di tšwa kgole kudukudu, e theilwe go dikamano tša histori, go ba kgauswi le kgauswi, dikamano tša dipolelo le tša setšo.
Ge e le gore ka mehla ga o šomiše khontomo gabotse, o kotsing ya go ba le HIV ye e palelago diokobatši.
Ka ge mebušo ya dinagamagae e be e swanetše go dira ditekanyetšo gomme ka dinako tše ntši e netefatše gore e tla lefa dikadimo tša DBSA, DBSA e be e nyaka tumelelo ya semmušo.
Mmušo wa lehono o swanetše go dira motheo wa tshedimošo wa badirišani ba gomme o se ke wa ba akaretša ka dikonterakeng dife goba dife tša Mmušo.
Menyetla ye mefsa ya mebaraka ya bobedi ka nageng le ya boditšhabatšhaba ka ditumelelano tša naga ya boraro di ka tšwa ka mo motheong wo.
Bjale re na le kgoro ya thuto e tee, ye e nago le lenaneothuto le le swanago le maemo a ditlhahlobo.
Ge ye ya peleng e ka dumelelwa, Israele go a kgonagala gore e ka romela dikete tše masome tša mašole a maresefe ka Gaza go lwantšha lesolo la Maislamo.
Ka mahlatse, bontši bja meetse ao a šomišwago ka Cape Town a tšwa megobeng ya meetse a dithabeng ao a sego a šilafala, gomme ga go kgonagale gore a tla šilafatšwa ge a tsena ka didirišweng tša tlhwekišo ya meetse.
Go na le tlhokego ya go tšweletša maikutlo a tlhokomelo le setlwaedi sa go šomiša lewatle le methopo ya lona.
Lesolo la go emiša le go phuruphuša leo le dirilwego ke senthara ya thibelo ya bosenyi le ditirelo tša diklaente.
Ga go disetifikeiti tša tlhabelo goba tša go entela tša maphelo tše di nyakegago go baeti bao ba tšwago Afrika Borwa ba yago Algeria.
O itšhupile mo khonthinenteng ya rena le go feta bjalo ka yo mongwe wa diopedi tše di tumilego kudu le tše di rategago kudu le batho bao ba tsebegago ba nakong ya rena.
Ka mo gare ga tlhako ye ditlhobaboroko tša tikologo di ka gatelelwa gomme tlhabollo e ka fokotša boleng bja tikologo.
Ezemvelo e bonwe bjalo ka moabi o tee wa bašireletši ba molao wa lewatleng le mananeo a temošo ka ga lewatle ka phrobentsheng ya KwaZulu-Natal.
Tirišano magareng ga mekgatlo ye e boletšwego le SAPS ka ntle le pelaelo e ralokile tema ye bohlokwa ka go fenya digongwana tše.
Di-KPI di tla nolofatša tlhokomelo ya kgatelopele ya diphrobentshe le taolo ya tikologo go phethagatša nepo ya dinamelwa tša go sepela fase tša go rwala banamedi.
O boletše gore ba bone se bjalo ka semaatlafatši se se kgonagalago se sekaone gomme gwa fela fao.
Tsebagatšo ya mafelo a meetse ao a dutšego a noši ka gare ga lefelo la mekhukhu.
Ke nagana gore go hlokega ga tšhelete ge go bapetšwa le ditoropokgolo tše dingwe go ra gore ga go na phadišano ya go bolayana.
Tlhahlobo e lekola ge eba sefatanaga se seemong se se lokilego le gore se loketše go ba tseleng.
E be e le taba ye e bego e sepela le lekheišene ya gore go bile le ntwa magareng ga Siboniso le Sehlopha sa Kgwele ya Maoto sa Mandela.
Dintlo gantši tša nakwana tše di agilwego nageng yeo e sego ya begwa le go hlokomelwa ka ditirelo go tla go dulwa ke badudi.
Go tsebagatšwa ga mokgwa wo wa kgoboketšothwii wa diphahlo tša go rekišetšwa setšhaba go tliša CPI ka tshepedišong ye e amanago le bontši bja dinaga tše dingwe.
France ke molekane wa kgwebišano wa boseswai wa Afrika Borwa ebile ke mmeeletši yo bohlokwa ka ekonoming ya Afrika Borwa.
Re swanetše go dira mošomo wa rena ka tshepho ye e nago le kholofelo le go fišagalelwa mo go lego kaone.
Borakonteraka ba bangwe ba kgona go tlola ditlamego tša bona mabapi le melao ya bašomi.
SAAF e fokoditše mešomo ya yona ka go maemafofane a mangwe a yona, gomme dinolofatši tše di amegago di gomišitšwe go ka šomišwa ke mašole.
Metšhene ye mengwe ya go dira tlelupu ya pampiri, pampiri goba papetla ya pampiri, go akaretšwa metšhene ya go sega ya mehuta ka moka.
Ke yona ye e hlohleleditšego kudu ka lebaka la gore gape go be go na le thulano, thulano e be e šetše e le gona, eupša sethunya se sennyane se dirile gore go mpefale.
Difatanaga tše hlano le didirišwa tša go fetoša dinomoro tša entšene le tša dinomoro tša boitsebišo di ile tša thopša.
Go bolela nnete lena banna le fetile fao gomme ba ile ba boledišana ka ntle ga mellwane ba leka go rarolla seo.
Sa mathomo, go tlošwa ga magato ka moka a kgethologanyo ao a šitišago go phethagatša tshepedišo ye mpsha.
Dijo di na le mpholo ka lebaka la gore dipaktheria tša pathotšeniki di di šilafaditše, gomme di dumeletšwe go oketšega ka nakong ya go boloka mo go sego ga maleba ga dijo.
Ka nako yeo, dinaga tša ka thokong ya leboa di be di kgona go holega ka phihlelelo ya methopo ya mohlagase wa mollo wa malahla ka borwa.
Go tšea magato ka moka ao a lego maleba a go netefatša gore dibopego le dihlongwa tšeo di di laolago ga di amege ka tirišong ya dikgaruru.
Baabi ba mohlagase ba selete ba swanetše go laolwa ke diboto tša balaodi tše di thwetšwego ke Mmušo.
NPASC e dirile ditšhišinyo tše di latelago tša mabapi le go phethagatša NPA.
Ga se la mathomo mo Mokoena a tšweletšego pele ka phadišanong ye kgolo ya boditšhabatšhaba.
Mna Webster, bohlatse bja gago ke gore ga se wa bona bahlankedi ba tšhireletšo ba leka go laola lešaba.
O tla dumela gore ye nngwe ya metheo ye e dirago gore kgwebo e atlege, ke kgolo ye e tšwelago pele.
Setšhaba sa rena se hlaotšwe le go aroganywa ka merafe ka ditsela tše ntši tše re ka kgonago go di bolela.
Rarolla ditlhohlo tša go swana le go se phethagatše dilo tše bohlokwa tša bosetšhaba tše di tlago pele ka makala ao a fapafapanego, go swana le ditšhelete tšeo ka dinako tše dingwe di fetišetšwa ka go dilo tše dingwe tše di tlago pele.
Se se akaretša thulano ye e bakilwego ke phadišano magareng ga makala le bonkgetheng ka o tee ka o tee ba maemo ao a kgethelwago a maleba ka makgotlatheramelaong a rena.
Ge e le gore meago e a hirišwa, boingwadišo bjale ka fase ga molao bo a hlokagala go tiišetša go hiriša moo, mohiriši.
Mna Modulasetulo, re na le modiredi wa maeto wa ka gare, re ka rulaganya sefofane sa moragonyana gabonolo kudu.
O tla swara kopana le baetapele ba setšhaba le mekgatlo ye e sego ya mmušo ka Mossel Bay gomme ka moragonyana a swara moletlo wa bošego Letšatši la Afrika wa Mmasepala wa Hessequa ka lefoko.
Go tšweletša le go eta pele tshepedišo ya phetošo ya molao ye e hlokagalago go fa seabe ka botlalo sa GPPSTE.
Go tsenya letsogo ka pabalelong ya seriti sa ekholotši sa phedišano ya diphedi tša tlhago ka KZN ka taolo ya go tsena ga mehuta ya diphedi tše di sego tša fao.
Ga se ba tla fela le obarolo ya bohlano, eupša gape ba ile ba hlomphiwa kudu, ka go phala bafsa go tšwa dinageng tše masomehlano, ka ga mananeo a bona a tikologo le a go ya setšhabeng.
Go hlahloba kgopolo ya go hlama "sekhwama se se kgethegilego" sa go phethagatša diprotšeke le mananeo a IOR-ARC.
Retšistara ya kgwebo, yeo go yona disampole tša kelo ya ekonomi di dirwago gona, e agilwe lefsa, le dipušeletšo tše di latetšego di feleleditše ka kakaretšo ye e kwešišegago kudu le kelo ya ekonomi.
ACSA e swanetše go dumelelwa go šoma go swana le khamphani efe goba efe ye e tlwaelegilego; ka dikgwebong tše dingwe tše e ka šomago ka go tšona.
Pele ga ge e ka bea lefelo la seteše sa go kgethela, Khomišene e ka rerišana le mekgatlo ye mengwe le bonkgetheng bao ba tsenetšego dikgetho.
Basadi ba swanetše, le ge go le bjale, go šomiša khuetšo yeo go tliša motswalo wo o latelago wa bafsa bao ba hlokomelago merero ya bong le ka tlhalošo, tlhokego ya kgethologanyo ya bong.
Maikarabelo a gagwe fao a akareditše go tšwetša pele le go bapatša dibaka tša peeletšo tša dinaga tše mmalwa.
Ditšhila tše kotsi tša ka ntlong gantši ga di aroganywe le moela wa ditšhila ka kakaretšo gomme di a šongwa, eupša di lahlwa mmogo ka lefelong la go lahla Ditlakala ka Kakaretšo.
Tlhahlo ya taolo ya tikologo ye e tseneletšego e tla abja ka mafelong ao go nago le meepo ye mentši ye mennyane.
Ge go hlokagala, bao ba laolago dihlongwa ba dira gore ba ipone ba na le maatla gomme ba hlohleletša gore ba tšhabje.
Dikuranta tša Seafrikantshe di na le babadi ba bantši, ka ge Seafrikantshe e le polelo ye e bolelwago kudu ka toropong yeo.
Ditiragalo tše mmalwa tša kgwele ya maoto, khrikhete, thenese, rakbi, hokhi le ditiragalo tša go sesa lewatleng.
Temo le go bulwa ga mebaraka go bohlokwa gomme bjale tlhabollo ya ditherišano tša Doha di swanetše go phethwa.
Go ya ka dipego go ya ka mo go swanetšego ka gona, re šupile Mna Swanepoel bjalo ka Ngaka mathomong le phošollo go ya ka fao go e lego ka gona e swanetše go lemogwa fela.
O aga melete ya go tsena ka gare ga moela wa kelelatšhila, a ala le go kopanya diphaephe tše mmalwa le go hlakanya tekano ya dilo go tšwa dipolaneng.
Gomme ke a bona gore o šišinya gore motho yo mongwe o swanetše go ema ka godimo ga moago go kaonafatša go kwagala ga yona.
Mabokgoni ao a lego maleba go dinyakwa tša tlhabollo ya ekonomi ya tikologo ya mebasepala, kudukudu boraekonomi ba tlhabollo.
Go tsenya lekaleng la phraebete - Moo ditirelo tša setšhaba, tša go swana le kabo ya mohlagase, di rekišetšwago dikhamphani tša phraebete.
Go tlatšwa ga dikgoba tša mošomo tša bašomi ba maleba ba taolo ya dikotsi le go diriša leano phethagatšo la taolo ya dikotsi ka mafolofolo.
Mafapha a mangwe a gana molawana wo, ka go bolela gore o hlokomologa maikemišetšo le kgonagalo ya molawana wa tikologo wa bosetšhaba.
Se e bile phetolo ya bobedi ya Mmušo go ditiragalo tše di sa kgahlišego tše di tlišwago ke batho ba bangwe mabapi le go hwetša dibetša tša tšhireletšo.
Bohlatse bjo bo begilwego mabapi le karolwana ye bo tla dumelelega bjalo ka bohlatse ka dinyakišišong.
Khomišene ye e tla tšea sephetho sa ge eba e dumelelela kgopelo yeo goba aowa.
Moletlo wo o swarwa matšatši a mmalwa fela pele ga go thoma ga kgwedi ye kgwethwa ya Ramadan.
Sekolo se sentšwe gomme mathale a megala, dipitša tša dintlwana tša boithomelo le mapokisana a mohlagase a ile a senywa.
Thentara ya mpshafatšolefsa ya Green Point Common go ba phaka ya motsesetoropong e abilwe, gomme mošomo o thomile.
Go hweditšwe gore hlogo ya dikgomo e bolailwe ka polaseng e sego kgole le Rulaganyang, ka lefelong la Wolmaransstad.
Ka go tšwelela go fihlelela ditlhohlo tša ekonomi ya kakaretšo le tša setšhaba, intasteri le Mmušo di swanetše go fenya mehuta ya mapheko a bohlokwa.
Afrika Borwa e kgethilwe bjalo ka modulasetulo wa selete sa Afrika gomme go realo go ra gore e swara kopano bekeng ye e tlago.
Ka morago ga dikgwedi tša go šoma gaboima, ke thabile kudu ge Mopresindente Kgalema Motlanthe a re file tumelelo ya go tšwela pele go lokolla pego.
Mdi van Wyk o boletše gore o nyaka go botša basadi bao ba golegilwego ka maemong a tlaišo go emelela go hwetša thušo.
Mabothata a go kgona go phela ka malwetši a go se fole gape a ka feletša ka mathata ao a oketšegilego a ekonomi le a ka mogopolong go batswadi le go bana.
Go bile le thekgo ye maatla ya masolo a eupša gwa ba le ditšhišinyo tša dikaonafatšo tše bohlokwa, gwa bolela Trewin.
Tshedimošo ka ga ditokelo tša diminerale le tša megogolwa ya diminerale tše di hwetšagalago go hlabolla di tla dirwa gore di fihlelelwa, kudukudu go hola bengmeepo ye mennyane.
Go fiwa šedi go boredikhale bja sedumedi, tšhošetšo ya bjona go selete le diabe tše bo ka bago le tšona go dikamano magareng ga Afrika Borwa le selete.
Mopresidente a ka fa matšatšikgwedi ao a fapanego mabapi le ditlhagišo tše di fapafapanego tša Molao.
Afrika Borwa le Afrika di tla thekga sephetho sefe goba sefe seo batho ba Zimbabwe ba ka se tšeago.
Selo se bohlokwa sa se ke bohlokwa bjo bo golago bja naga ya rena bjalo ka mothopo wa FDI ka khonthinenteng ya rena.
A re tšeeng gape nako ya go dira dikhopi tša sengwalwa seo Mna Nadel a bego a se šomiša.
Efogile go tšweletša sebopego sa lekgarebe ka go šomiša khonkhoriti ya kgale le maswika.
Bokgoni bja ditšini bo ka se bope taolo ye mpe goba bja dira letseno la tswadišo ya godimo go fenya ditlhaelelo tša dijo.
Gore moeti wa go tšwa nageng ya ka ntle go kgatha tema ka papading a phadišano ya tiragalo ya go thunya ye e rulagantšwego ke kgwebo ye e tsebjago, ba go tsoma, papadi ya go thunya goba mokgatlo wa bakgoboketši.
Go khupetša - ge go dirišwa go raretša dimela go tla kgama dikoro tše nnyane le go thibela mobu wa ka godimo gore o se ke wa oma.
Ka ge e šišintšwe ke Afrika Borwa, MoU e tla lebelela kudu molawana wa ekonomi ye kgolwane le dinyakišišo, go dira ditekanyetšo tša mabapi le bong, thušo ya mašeleng a mannyane, dikgaruru kgahlanong le basadi, ditšhaba tša tirišano ka basading le tirišano ka diforamong tša mešomo ye mentši.
Go aga dikamano tše di holago mahlakore ka moka le setšhaba sa boditšhabatšhaba sa bokgabo le setšo.
Mebasepala ye e sa swarego diphadišano le yona e tla hwetša sebaka sa go šoma bjalo ka dikampa tše di kgonagalago tša madulo, gomme di tla fa boeti le diintasteri tša maithomelo dibaka tša mehutahuta, gwa realo Mdi Molewa.
Bagwera ba ka, re swanetše go gopola gore tshephišo ya bophelo bjo bokaone ga e na mollwane.
Godimo ga fao, re swanetše go hwetša tharollo ya sa ruri ya tšwetšopele ya boitirelo ya dikgahlego tša mohlobo, sedumedi, morafe le ya bosetšhaba ye e tšeago lehlakore tše di nago le maikarabelo go dithulano tše ntši ka gare le magareng ga dinaga.
Re swanetše go hwetša ditsela tša go netefatša gore baithuti ba rena ka moka ba kgona go šomiša dikhomphutha.
Ke botša Mna Kritzinger ba nyakile gore seemo seo se tšwele pele, moo e lego gore Sehlopha sa Kgwele ya Maoto sa Mandela goba maloko a sona, a tšwetšego pele go kgatha tema ka ditirong tša bosenyi.
Go fihlelela maikemišetšo a lesolo la Afrika ye Mpsha re swanetše go ba le makala a maatla a dihlongwa ka magatong a khonthinente le a ka dileteng tša ka fasana.
Yuniti e tšwetše pele go bolela gore seabe sa bašomi ka go ageng ga lepatlelo le la mašaledi se ka se tšwele pele se sa lemogwe.
Tšhireletšo, khutšo le tlhabollo tša naga ye nngwe le ye nngwe ya Afrika di kopantšwe ka mo go sa aroganywago le dinaga tše dingwe tša Afrika.
Taba ya go šitišwa ke melawana e tšweleditšwe ke lefapha makga a mmalwa.
Go fihlelela maikemišetšo a NEPAD re swanetše go ba le re swanetše go ba le makala a maatla a dihlongwa ka magatong a khonthinente le a ka dileteng tša ka fasana.
Ka ge re lebeletše dikgato tša rena tše di latelago, re swanetše go hlokomela seemo se se fetogago sa ekonomi ya lefase ka bophara.
Go ya ka maikutlo a ka lenaneo la Dikolo tše di Bolokegilego la WCED le gotše go fihla seemong se e lego gore dikolo tša rena ka kakaretšo di aba ditikologo tše di bolokegilego ka fase ga maemo a boima kudu.
Bjale, tšeo ke dipotšišo tšeo Komiti ya gagwe e swanetšego go di araba pele ga go dira dikutollo tše di tlago ama klaente ya ka gampe.
Dikolo tše di nyakago go rulaganya maeto a go ya mo mafeleong a di ka ikgokaganya le mafelo ao thwii.
Bagononelwa bao ba golegilwego ba tšweletše pele ga kgorotsheko gomme ba ganeditšwe ka peila.
Ke nnete, ka lebaka la gore go ka ba le se sengwe seo Motšenerale Knobel a nyakago go bolela ka sona ka abitabiting ya Mna Kennedy, eupša a ka re botša ge eba seo ke nnete.
Pego e boletše gore go hlweka le tlhokego ya ditlakala e be e se ntlha ye maatla ka kakaretšo gomme dipetlele tše mmalwa di bone bjalo ka tšeo di fokolago.
Re amogela gore dikgetho di nyaka tikologo yeo ka go yona go nago le tiragalo ya dipolotiki ye e nago le tokologo, moo mekgatlo ka moka ya dipolotiki e kgonago go hlohleletša thekgo ka ntle le letšhogo goba tšhitišo.
Aowa, o bolela ka bohlatseng bja gago ka tshekong gore o befeditšwe ke tšhišinyo yeo.
Go tsošološa le go bušetša sekeng maphelo a diphedi le go tšwetša pele go hwetšwa lefsa ga mehuta ya diphedi tše di ka felago le tše di lego kotsing.
Bjale ge re e tla go dinomoro, o boletše gore bašomi ba gago ba kgonne go bona gore ke batho ba bakae bao ba tsenego ka dikgorwana tša go dikologa.
Mašole a swanetše go, ka mo go kgonagalago, hwetšwa go tšwa dinageng tša Afrika.
Pele ga go hlongwa ga COMSEC, bodiredi bja ka ntle le kabo ya tirelo ye e be e fokola ka mmušong.
Re dirile gape kelo ya katlego gomme gabjale re ipshina ka maemo a godimo a seemo se sekaone sa ekonomi ya fasana le boitshepho bja kgwebo.
Gantši banna le basadi ba mmakgonthe ba tiro, ba seriti le mekgwa ye mekaone kudu - bao ba fetošago lefase la rena, ga se boradipolotiki goba dipresidente, ke batho fela bao ba tlwaelegilego.
Bosenyi le bohodu ka mo selaetšing se bo šupa bobedi bosenyi bja ka dikantorong le go hula ga go itlhama ka dibetša le go thuba meago ya kgwebo.
Ke fela batšwasehlabelo le ba leloko goba bao ba ba botilego bao ba tsebilwego ke Khomišene gomme ke bao ba dirilego dikgopelo tša tefelo bao ba tlago ba le maswanedi a IRG.
Ke a leboga, Mna Modulasetulo, leina la ka ke nna Brian Currin gomme ke mo ke emetše Ngaka Jan Lourens.
Pego ya tshekatsheko yeo le kopantšholefsa yeo e rometšwe le go dumelelwa ke hlogo ya tlhabollo ya leago ka phobentsheng.
Lereo goba lefokwana le kgaruru ya mothomoso go mothomoso le ile la tloga le šomišwa, go bjalo.
Ditekolo tša kalafo le tša ka laporathoring tše di hlatlošitšwego di beilwe go tseba malwetši afe goba afe ao a gononelwago a batho a Mokhwehlane wa Dikolobe.
Dikaonafatšo tše dingwe tša lebopo di akaretša go lekanyetša ga leisa, go rulaganya lefsa tshepedišo ya nošetšo, le go hlokomela kelelatšhila.
Mdi Matima o tšwetše pele go bolela gore tlhahlo e tla akaretša tirelo ya bašomiši, go kwešiša toropokgolo ya Rustenburg le phrobentshe ka kakaretšo.
Peleng mo bekeng ye, Tirelo ya Dipalopalo ya SA e lokollotše dipoelo go tšwa ka dinyakišišong tša yona tša moragorago tša ekonomi, tše di elago tiragalokakaretšo ka ekonoming.
O tla tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Germiston a lebanwe ke ditatofatšo tša maitekelo a go hula sefatanaga ka kgang le bohodu bja go itlhama.
Ga se fela tlhagišo ya ka ye ke e hlagišago ka tlhompho, ke thekgwa ke Kgorotsheko ya Molaotheo ka moo tlhagišong yeo.
Ke maikarabelo a ka go go laletša, Ngaka Moosa go dira tlhagišo ya gago gomme go tloga fao re tla dira kakaretšo mafelelong.
Diwepsaete le diphuthelwana tša tshedimošo gantši di na le dikarolo tše di arabago dipotšišo tše.
Ka mo kopanong ye, Afrika Borwa e kgethilwe ka go biro ya khomišene, bjalo ka mmegi.
Bokgobapuku bja diphuthelwana tša e-Learning le mananeotlhahlo a dinaga tša maloko go abelana ka methopo ya tšona ya tlhahlo.
Batipi ba ka meetseng le bao ba hemago ka meetseng ba šomiša ditlabelo ba kotsing kudu ge ba eya godimo ka lewatleng goba ge ba tsoša hlogo.
Gore e šomišitše molao ka boyona go hlohla ditšhomišobošaedi tša maatla ka mmušo le go sola mmušo.
Bolela ge e ba o nyaka go thekga goba go ganetšana le molaokakanywa goba taba ye go tlogo ngangišanwa ka yona.
Tshedimošo mabapi le mafelo a mannyane a temo a go swana le dirapana tša merogo, tša matšoba le dipolasa tša maswi e ile ya akaretšwa fela moo ditšweletšwa di bego di diretšwe go tlo rekišwa.
Go oketša dikelo tša letlotlo ka phokotšo ya dikoloto ye e tšwelago pele le koketšo ya dikelo tša ODA.
Lebala ka mantšu a se swarege, eupša kemelo e bile gore go ka se be le tsenatseno ya boradipolotiki ka mošomong wa mabotho a tšhireletšo, yeo e tloga e le thomelo.
Bjale ke nagana gore kudu go fetiša tekanyo, se ke sebopego sa dipolotiki tša merafe tše intasteri ye e itemogetšego tšona go tloga mola e thomago.
Setšhaba se tla tsebišwa ka ga dipeakanyo tša sephethephethe ka ditsebišo tše di tlwaelegilego tša sephethephethe ka ditešeng tša diradio.
Nka no se ganetše seo, eupša ke tšwa ntlong ya gagwe.
Mošomo wa sethekniki wo o tseneletšego, godimo ga maitapišo a botseta o tla nyakega go tswalela dikgoba tše di lego gona.
Ka lebaka la maikutlo a bohlokwa a e bile gore ANC e tšere maemo ao maitshwaro kgahlanong le tšhomišo ya botšhošetši bjalo ka selo se se dirišwago ka ntweng ya tokologo.
Lenaneo le le nyaka go bula bokgoni bja temo bja phrobentshe le go dira tšhireletšego dijong go badudi ka moka ba ka phrobentsheng.
Taba ke gore - gomme seo ke seo se lokilego ka ga yona - motho ofe goba ofe o myemyela ka polelo ye e swanago.
Ka polelong ya gagwe ka Mošupologo, Mna Mashatile o beile pele tlhomo ya mešomo, kabo ya thuto ya boleng le tlhokomelo ya maphelo, go lwantšha bosenyi, peakanyolefsa ya naga le tšhireletšego dijong.
Ka kakaretšo malapa a bathobašweu a ile a amega ka lebaka la tshepedišo ya kgethologanyo ba be ba na le kwelobohloko go badudimmogo le bona ba ka nageng.
Dikaonafatšo tše mmalwa di ile tša šišinywa ka kgatišong ya mafelelo, yeo e tiišetšago melawana ye e fapafapanego ya ditaolo tše lesome tše di fetilego go ba melao ye e swanago.
Ditsenatseno di akaretša go thuša Ekonomi ya Bobedi moo bontši bja batho ba rena ba hwetšago letseno la go ba phediša.
Bagononelwa ba bararo ba ile ba golegwa ka lebaka la polao ka ditiragalong tše tharo tše di aroganego tše di hlagilego ka Leboa Bodikela mafelelong a beke.
Afrika e ka atlega fela ka go tsebagatša ditšweletšwa tša boleng ka mebarakeng ya lefase ka bophara ka go tsenya tirišong ga dinolofatši tšeo tša motheo.
Basadi ba babedi bao ba bapatšago ditirelo tša bona ka kuranteng ye e tsebegago kudu ya ka mehla, ba golegilwe maabane ke maloko a Yuniti ya Twantšho ya Bosenyi bjo bo Rulagantšwego ya ka Potchefstroom.
Nka se thuše selo go makala gore go be go hlaga eng ka mogopolong wa gagwe, o a tseba, maikutlo a kgopodišišo a tšona ka moka gore go yena a ngwale mantšu a gagwe pampiring.
Tlhako ye ya go bea melawana e swanetše go thewa go bokgoni bja tshepedišo ya kgašo go itšwetša pele.
Tšweletšo ya setoko se se dirilwego bjalo ka tšhireletšo e akareditšwe ka mo sehlopheng se ge e dirilwe bjalo ka karolo ya tshepedišo ya tšweletšo ye e kopantšwego.
Tshepedišo ya bontši ya dinyakwa tša go tšea diphetho e swanetše go hlabollwa go oketša go šoma bokaone ga ekonomi gammogo le diabe tša setšhaba le tša tlhabollo tša lenaneokgoparara.
Tlhahlobo ya mahala le keletšo ka ga maemo a mohlagse wa ka gae le lenaneotshepedišo la meetse.
Molaotheo o bea ka botlalo mekgwa le melawana tša motheo tšeo di swanetšego go laola tshepedišo ya tirelo ya setšhaba.
E ka ba kgomo ya tshadi e tswetše goba e se ya tswala go ka begwa ka, go fa mohlala, go mosehlo ka tsebeng ya gagwe.
Go molaleng gore go na le pharologanyo ye bonolo go palo ye bonolo go ditemana tšeo tše pedi magareng ga motšweletšipele wa ditiragalo le molaodi wa ditiragalo.
Ka go le lengwe, malapa ao a hwetšago letseno la godimo a nyakile go tshepha kudu mohlagase go fihlelela dinyakwa tša ona tša enetši.
Digase tša dikhaponetaeoksaete - digase tša ka atmosfereng ya ka fasana tšeo di thibelago phišo, gomme tša baka gore go be le koketšego ka thempheretšhareng ya Lefase.
Difoka di ikemišeditše go lemoga batho goba dihlopha tšeo di tsentšego letsogo ga bohlokwa ka tlhabollo ya ditšhaba tša tšona.
Ga ke na pelaelo ya gore bathopasefoka ba lehono ba tla kgona go itseparela ka kgatong ya bosetšhaba ya kahlolo.
Kopano e kwane go dumelela tlhagišo yeo ya Molaokakanywa wa dikopanyo go ya go Palamente wo o bolelago ka merero ya taolo ya mabapi le go kopanya dikgokagano tša megala, kgašo le diintasteri tša IT.
Bjale, ke bea kgatelelo ye kgolo go selekane se le go Kwano ye yeo re lego kgauswi le go e saena gomme ke holofela kudu gore e tla phethagatšwa ka moso.
Methopo ya tshedimošo ya moragorago le ye bohlokwa kudu mabapi le Palamente ge e ntše e tšwela pele.
Gape o hloma maemo a bosetšhaba a bohlokwa go maselaga, wa laola go tsenya ka nageng le go romelwa nama dinageng tša ka ntle le go hlama dikimi tša polokego ya nama.
Ka tlhago, se ga se re gore mafelo a mangwe a ka nageng a tla hlokomologwa.
Mo mengwagasomeng ye e fetilego di-CHOGM di lemogilwe ka mabaka ao a fapafapanego gomme ngwaga wo o ka se fapane.
Ditšweletšo tše di amogelegago di kgonagala fela moo mathata a go nona ga mobu a phošollwago ka go tšhela laeme le manyoro.
Bobedi dikaonafatšo ke karolo ka maikemišetšo a kgoro a go kaonafatša boleng bja bophelo bja badudi ba ka toropokgolong ka go aba dikgoba tše di nago le boleng tše batho ba ka iketlago go tšona, ba raloka, ba ikopolla dihlogo le go imaatlafatša lefsa.
Molawana wa kelo wo o tlago bewa ke mmasepala o ka no se akaretše dithoto tša mmasepala gomme go realo thoto ya mmasepala e ka se elwe.
Ke kholofelo ya ka gore dipoledišano tša rena lehono di tla dira ka mo go lekanego go maatlafatša dikamano tša rena tša sešole go sešole, ka ge go bonwe ke dineelano tša mehutahuta magareng ga dinaga tša rena ka bobedi.
Tshepedišo ya kakaretšo, ye e tšwelago pele le ya go fetogafetoga ya tšhomišo ya methopo ya lewatle ya go ya go ile, tlhabollo le tšhireletšo ya yona.
Kabinete e hlahlobile ditsenatseno tšeo mmušo o di dirilego go fihla gabjale go fokotša seabe sa maemo a komelelo ka dikarolong tša naga.
Re le leboga gape ge le bile gona setšhabeng sa rena gomme re le lakaletša mahlatse le mahlogonolo ka mošomong wa lena.
Dikarogano tša ditšhabeng di maatlafaditšwe ke histori ya thulano, go tšea lehlakore, kgethologanyo le tšhomišobošaedi.
Ga go melawana ya tša maphelo le ya polokego yeo e tlogo tsenywa ka gare ga melaotshepedišo ka ntle le ka morago ga go rerišana ke Khansele.
Bea thekete morwalong wa gago le go dilo tša gago gore o tle o di tsebe gabonolo le mabapi le ditshepedišo tša kgokagano.
Ge e le gore o ipshina ka go haeka dithabeng, go rea dihlapi tša ka meetseng ao a hlwekilego, goba go iketla moyeng wa nageng o swanetše go etela Drakensberg.
Selete sa ILembe ka Yuniti ya sona ya tša Bong e šupile bana go tšwa dikolong tše di fapafapanego ka seleteng seo se se akaretšago.
Yo mongwe le yo mongwe wa rena o na le tsebo le mabokgoni a setho ao a sa elwego ao diyunibesithi di swanetšego go a lemoga ge e le gore maithomelo le pharologano di tlo šomela bohle bokaone.
Ge nka botša khomišene, ke be ke le yo mongwe wa baemedi ba Trewits.
Aowa o sa tšwa go re eletša gore Ngaka Koekemoer ke motho yo a laotšego tshepedišo.
Melawana ya go akaretša mafapha ka bophara e ama mehutahuta ya mafapha, eupša a na le nepišo ye e sa akaretšego kudu.
Go na le kotsi ye nngwe ka meepong ya Egoli, banna ba lahlegetšwe ke maoto a bona gomme ba bangwe ba hlokofetše; maina a bona ga se a hlwa a tsebja.
Maikutlo ao a retwago go tšwa go motho yo a nago le mengwaga ye mene fela a tšwele mošomong.
Kelo ya kadimo bjale e tla dula go dipersente tše senyane ka ngwaga.
Naa go na le mabaka a itšego moo Bothakga bo tlago fa temošo ya bjona go bašomi ba tšhireletšo bao ba hlokago Bothakga?
Ba swanetše go mpotša maikemišetšo a bona a go mpetha le gore ba ikwele bjang ka ga ditiro tše ba di dirilego go nna le gore ba re eng.
Ge a bolela ka tsebišong ya semmušo ya seteše mafelelong a beke, Tonakgolo ya Phrobentshe ya Leboa Bodikela Edna Molewa o retile seteše ka go tšwela pele go fa dikanegelo tše kaone ka ga phrobentshe.
Eupša lebaka la gago fela la go tsebiša Mopresidente Mandela ke seo Moprikatiri Basson a go eleditšego ka sona ka lebaka la gore ga o na tsebo ya chemistry le payolotši.
Ka matšatši a go khutša a leemaema, dihlopha tša tlhwekišo di tla ya mebileng dinako ka moka, ka go šielana.
Ge ba šetše ba tšere peite, maphodisa a hweditše le go golega bobedi bja bona.
Mafolofolo a bona le boikgafo, a dirile gore bašomimmogo le setšhaba se tlale ka moya wa katlego le phihlelelo.
Tšhireletšo ya bosetšhaba, ya setšhaba le ya motho ka o tee ka o tee e tla hwetšwa kudu ka masolo a go fihlelela dinyakwa tša setšhaba, tša sepolotiki, tša ekonomi le tša setšo tša badudi.
Thuto, tlhokomelo ya maphelo, tlhabollo ya dikgwebo le tlhomo ya mešomo le maatlafatšo ya setšhaba.
Go bolela nnete, ga a gona wa rena yo a ka bego a ile Cairo go fihlelela dipoelo tšeo.
Lekola taolo, lefapha la ditšhelete le la molao la tlhabollo ya dintlo la dikonteraka tša sekhwama sa dintlo.
Se e bile nako e tee ya bohlokwa bja histori ka ditshepedišong tše di tletšego ka "ba mathomo".
Mna Webster naa o ile wa tloga o botšišwa ge eba o ile wa itemogela gase ya dikeledi goba gase ya pherefere ka motho yoa ngwadilego setatamente?
O file gape bašomi ba toropokgolo ye thekgo ye kgolo ya mafolofolo ge o hwetša sefoka sa Mmeyara wa Lefase.
Re tla tšwela pele ka lesolo la rena la go ruta ba malapa go hlohleletša batswadi bao ba ithutago ka malapeng le bahlokomedi ba bana go itlwaetša tsebo ya bokgoni bja go bala le go ngwala le ya dipalo le bana ba bona ka gae ka mehla.
Gomme o nkeleditše gore ba nyaka sephetho semeetseng go sego bjalo ba ka se age sekerini gomme ke ikgokagantše le Mdi Kaselete Page.
Kantoro ye e ka thuša ka dipeeletšo tša madulo le keletšo ka ga mafelo a mantši ao a ka etelwago ka mo seleteng se.
Re ka se khutše, gomme re ka se fele maatla, ka lesolong la rena la go fediša bohloki.
Maphodisa a ka Parkweg a tswaletše lefelo la go rekiša inthanete ka morago ga ge khomphutha ye e bego e gononelwa gore e utswitšwe e hweditšwe ka moo lebenkeleng leo.
Magato ka moka ao a kwagalago a tla tšewa go fokotša bontši bja lerole le lešata le le bakwago ke mešomo ya go ga lekgwara.
Mna Mokhomišenare, ke belaela - ka ntle le go boledišana le hlatse ye, gore digalase tša mahlo tša letšatši di aperwe ka go tšhaba go tsebja.
E ka ba Keresemose e ama bophelo bja gago bjang, e ke sehla se sa matswalo a morena se be sa mothakgalo le go tlala ka lethabo.
Ka ge go boletšwe ke bašomimmogo, Panka ya Lefase ke sehlongwa se se ikemego seo se fago masolo a temo ditšhelete.
Batswadi ba gagwe bao ba sego ba madi ba be ba mo rata kudu gomme o bile le go gola mo go tlwaelegilego ge a gola ka Johannesburg.
Ka maleba, Mmušo wa United States o gateletše gore ditiro ka moka tše di dirwago di swanetše go nepišwa gabotse kgahlanong le batšhošetši.
Go bolela nnete poledišano e ikemišeditše go hlohleletša ngangišano go netefatša go kgatha tema ga bafsa kudu ka boingwadišong bja bakgethi mafelelong a beke le ka Letšatši la Dikgetho.
Go swanetše go fiwa šedi ye e kgethegilego ka go thwalweng ga Dikhansele tša Kholetšhe go tšwetša pele kemelo ya mohlobo le ya bong.
Re swanetše go itokišetša go tlwaela, gomme re swanetše go dira gape go fokotša diabe tša phokotšo.
Re swanetše go dumela gore bafsa ba Afrika Borwa ga se sehlopha se se swanago seo se ka lekolwago ka ntle le go ba bea mafelong ao a fapanego.
HRU e hlokomela le go sekaseka dipalopalo tša mabapi le bong, mohlobo le phatlalatšo ya bogole ya tlhomo ka kotara.
Go fihla gabjale Busi o be a gakantšhwa ke mantšu a magolo ka moka ao a bego a a kwa.
Moo bengmešomo ba nyakago go efoga go bušeletša dikholego tša banyalani, ba ka dumelela banyalani gore ba tšeye sephetho sa gore ke mang yo a tlogo hwetša kholego.
Gape Leeudoringstad e ile ya lebelela kudu melato ya go amana le bjala, gomme ya golega ba bahlano ka botagwa.
Dinyakišišo tša motheo gabjale di a dirwa go tseba malapa ao a hlokometšwego ke bana ka masolo a go tšama a tsena ka malapeng go thuša ka tlhamong le ka phethagatšong ya mokgwa wa kabo ya ditirelo go bana bao ba hlokofaletšwego le bao ba lego kotsing.
Dira gore go ngwala melao go be ga sebjalebjale le tšwetšeng pele tšhomišo ya dipolelo tša semmušo.
Mašabašaba a ile a opela le go tšhanta, ka taetšo ya bontši ya ka moo temokrasi le tokologo ya sepolotiki e lego bohlokwa ka gona go Afrika Borwa.
Ge e le gore o swaile letlakala le, o kgopelwa go gopola go mpshafatša tshwao ya gago ge o tsena go letlakala le lefsa le lennyane.
Dikhamphani tša ka nageng di ka ingwadiša le lesolo le le go bontšha Lloko ya Proudly South African ditšweletšweng le dipapatšong tša tšona.
Ka lebaka la tshedimošo ye e filwego, karolo ye bohlokwa ya mošomo wa rena ka Kapa Bodikela mo ngwageng wo e tla ba go tšweletša le go tšwela pele go mpshafatša ditumelelano tše di kwešišegago, tša kakaretšo, tše bohlale, le tše go dumelelanwego ka tšona ka bophara.
Batho ba makgolo a mabedi ba ile ba dirwa diteko tša go kgoma ga morpho touch, tšeo di thušitšego go golela bagononelwa ba babedi bao ba bego ba nyakwa.
Mmušo, mekgatlo ye e tumilego le ditšhaba di tla swanelwa ke go hloma maemo ao a loketšego dikamano tše kaone tša boagišane.
Le ge e le gore re bone kgatelopele, tumelelanokakaretšo ke gore re swanetše go dira kudu go lokišetša bana bao ba sego ba hlwa ba tsena sekolo sa phraemari go ya sekolong.
Lloko e be e swana le phetolo ya tšhaene go tloga lefelong la thakgogo moo e lego gore maitemogelo a mangwe le a mangwe a moswananoši a ilego a feletša ka a mangwe ao a latelago.
Taba le ge go le bjale ke gore re hweditše tshepedišo ya mmušo kudu ye e bego e se ya swanela go fihlelela maikemišetšo a.
Go hwetša mabokgoni a itšego le ao a nyakegago ka tšhoganetšo ao e lego a nakwana goba ao a hwetšagalago ka gare ga Tirelo ya Setšhaba.
Mokhomišenare Hlela o nyetše ebile o na le bana ba tshela, barwedi ba bane le barwa ba babedi.
Taolo ya tšhilafatšo le magato a taolo ya ditlakala a tla dirišwa go netefatša gore go dutla go bewa ka ditekanong tše di lekantšwego tša diphedi tša tlhago tša ka lewatleng.
Di ka akaretša dikadimo tša kelo ya fase, thušo ya ditšhelete tša go ithuta, go eta, diaparo goba diputseletšo tša dijo tša matena, bjalobjalo.
Re šišinya gore re tšwele pele gomme ge re ikwa gore re tloga re kopana le mathata re tla bolela.
Go maatlafatša bokgoni bja mmušo bja go rarolla go hloka tekatekano ga nako ye e fetilego, go phatlalatša methopo lefsa le go fetoša setšhaba sa Afrika Borwa.
Se se dira gore go kgonagale gore ditšhanele tša Afrika Borwa di feleletše bjalo ka ditlabelo tša diteng tša dinaga tša ka ntle.
Go opela o nnoši goba go opela ka khwaere le tšona di a abja ka khwaere ya bafsa le ka khwaere ya batho ba bagolo.
Ditsebi tša lefapheng la maphodisa go putlaganya lefase ka bophara di tla kopana go kgokagana le go abelana ka lesolo la go fihlelela tema ya tšona ye e swanago ya mošomo wa bohlapetši wo mokaone.
Papadi e hwetša kgašo ya godimo ya thelebišene gomme go bohlokwa gore tiragalo ye e tle Cape Town ka ge se se tla thuša go tšweletša letseno le bohlokwa go tšwa go baeti, gwa realo mokhanselara wa wate Pieter van Dalen.
Ee seo ke ge batho ba kgeregela go tšwa ka ntle go tsena ka gare ga mollwane, go leba mollwaneng wa ka gare.
NEPAD ga se tiragalo eupša ke tshepedišo ye e hlohlago kudu le go tlala ka mathata a mantši.
Gape go bonolo kudu go nyaka dingangišano tša mabaka ka moka, tšeo di lwantšhago tirišo ya phetošo ya maemo a polelo.
Ke tla tlogelela Jay gore a bolele ka seo ka moragonyana.
Leloko le lengwe le le lengwe la mmušo wo le filwe mošomo wa go arabela mathata a mangwe ao a hlohlago kudu ao bafsa ba lebanego le ona ka go dira gore Dikgoro tša bona di abe ditirelo ka moya wa Siyabulela.
Bontši bja tokišo bo tla dirwa bošego ka nepo ya go fokotša tšhitišo ya sephethephethe, le ge e le gore mošomo wo mongwe o tla dirwa mosegare.
Ka tsela ye khamphani e swerego go ngala mošomo ka gona ka nako ya ka Morago ga Theransefala go bego go goga šedi, gomme gwa baka go befelwa.
Dinyakišišo di bontšha gore kago ya dintlo le tlhokomelo ya maphelo di bonwa bjalo ka mafelo a bohlokwa a tlhaelelo ya kabo ya ditirelo, le ge e le gore tše, go swana le dinamelwa le polokego ya setšhaba, ga se maikarabelo fela a mmušo wa selegae.
Go be go le molaleng ka lebaka la gore ge pese e be e dikologoga ka yona e be e le moo.
Mothaladi goba kholomo e swanetše go tsenywa ka pukung ya go bega maswi, goba llaga ya mmutedi ya ka lešakeng la kgomo ya tshadi, go tlo gatiša seemo sa kgomo ya tshadi kgafetšakgafetša.
Mebušo e a dumela gore thelebišene, radio, bagatiši ba dipuku le ba bangwe ba swanetše go tšweletša mananeo le dipuku tše di holago le go ruta lefaseng ka moka.
Ba kgašo ba amogetšwe go tsenela Diseminare le Diwekšopo ka ntle le go lefa, ge fela ba ka ipega gore ke ba kgašo ge ba se no fihla.
Gape ke rata go go lakaletša leeto le le bolokegilego ge o boa Warsaw gomme ke go lakaletša katlego ka Kantorong ya Mopresidente.
Tše di akaretša tebiti-otara akhaonteng ya gago ya panka, ditepositithwii ka akhaonteng ya NSFAS, diphoustale-otara, ditšheke goba ditšhelete tše di gogwago ke mongmošomo.
Ge tšhelete ye e ka hwetšwago ya thoto e theogetše fase go fetwa ke tšhelete ya go lekana le yona, tšhelete ya go lekana le yona e a fokotšwa go bontšha go theoga ga boleng.
Mmušo o tla nolofatša kabo ya methopo ye e hlokegago go hloma makala a IEP le ditshepedišo tša go ngwala molawana wa enetši.
Bjale ke nyaka go tšea nako ye go bitša Mna goba Moruti S O'Leary go tla ka pele.
China e ipileditše go setšhaba sa boditšhabatšhaba mo bekeng ye e fetilego go bontšha go se felele Sudan pelo gomme ya bolela gore dikeletšo tše mpsha di tla hlakahlakanya maitekelo a go diriša leano la khutšo la Mokgatlo wa Dinagakopano la Darfur ye e nago le dithulano.
Tumelelano ka ga mapheko a tša temo e bile tšhitišo ye kgolo ka go tumelelano ya kakaretšo ka kopanong ya bjale ya kgwebišano ya ka Doha.
Go hwetša ga titšithale ga tshedimošo ya GIS le maano ao a dirilwego go ya ka mo go nyakegago go dirwa ka dikhaontareng tša rena tša tirelo tša setšhaba le tša dikgoro tša diklaente.
Go ya ka tshedimošo ye e lokollotšwego maabane, dithekišo tša go rekišetša batho di tloga di oketšegile.
Ke nyaka go tseba fela, naa go na le letšatši la mafelelo le lefsa la go tswalelwa ga madulo a batšwantle bao ba tšhabilego dinageng tša gabobona, a bosetšhaba hle.
Re swanetše go dira se sengwe gonabjale gomme re se dire ka maatla le go hlapetša ka mogopolong tšhireletšego ya mohlagase wa ka nageng ya rena.
Bjale go no fa kakaretšo bjale o be o tloga o na le mahlatse go putla masorong a go phutholloga o sa tšhoge selo, o se wa kwešwa bohloko, o se wa gobatšwa?
Ka boripana, Khomišene ke sehlongwa sa keletšo seo maikemišetšo a sona e lego go mpshafatša le go kaonafatša molao wa Afrika Borwa mo go tšwelago pele.
Batho bao ba sa šomego ba swanetše go ingwadiša bjalo ka batho bao ba nyakago mošomo bao ba nyakago batho bao ba ka ba thwalago.
Aowa, ga ke nagane gore e be e le Kolonele Hesslinga ke nagana gore e be e le mohlankedi o mongwe wa maphodisa yo a bego a bitšwa Heartwell.
Lenaneo le la ka fase le bontšha dintlha tša thušo ya mašeleng le dinomoro tša mošomo tša mebasepala ye e fapafafanego ka ditumelelano tša WECCO.
Ge e le gore o tseba ditirelo tše dingwe tša boingwadišetšo tša mmušo tše re ka di tsenyago mo lenaneong le o kgopelwa go re tsebiša.
Kgetho ye nngwe go ya go ditheipole tše di šomago ka mafasetešana a phopapo ke go ba gona ga konope ya Tsenya Mothalo ka fase ga theipole.
Go ya ka kwešišo ya ditlhohlo tša rena, "kgopolo" ye e swanetše go šoma go lebiša šedi ya rena go ditaba tše dingwe tše e sego mešomo ya tšweletšo le phatlalatšo ya lehumo la dithoto.
Ga ke tsebe ge e le gore e tšea lebaka le letelele ka tsela yeo go tloša mehlala ka moka.
Gantši tshedimošo e fiwa ka ntle le go tsebiša maina, gomme re leboga bonnyane bjo re bo hwetšago, gwa realo Mokhomišenare Engelbrecht.
Phapoši ya go robalela ya Zinzi, gabotse lesogana la gagwe la peleng ebile mogwera wa ka ka lebaka la gore o tlile moo bjalo ka moeng gomme ke be ke dula ke le kgauswi le yena.
Ga ba gatelele gore lefapha la setšhaba le swanetše go kgatha tema kudu, eupša ba gatelela gape tlhokego ya pharologantšho ye e lego phatlalatša ka tlhakong ya thekgo.
Se se bohlokwa go ageng ga setšhaba, e lego seo se ka agago, hlabolla, godiša le go tšwetša pele ekonomi ya sona.
Lesolo la bona la twantšho ebile lesolo la twantšho la banna le basadi ka moka, gore go phela ga bathobašweu go swanetše go swana le tokologo ya bathobaso.
Gareng ga dikholego tšeo di boletšwego ebile dikaonafatšo tša seriti sa Afrika Borwa dinageng tša ka ntle le dinamelwa tše kaone le dikgokagano tša megala.
Ke be ke le molaodi wa Phrothekniki, molaodi wo e sego wa phethiši bjale ke be ke sa kgathe tema thwii ka diprotšekeng dife goba dife.
Kantoro ya Tona e thekga melawana ye gomme e tla e amogela ge go phethagatšwa dipeakanyolefsa le ge go lekodišišwa kgatelopele lefsa.
Go lahlegelwa ka sebele ga badudi bao ba nago le tšweletšo go sepetše mmogo le taba ya gore Maafrika e be e se batho gomme ba be ba sa phele maphelo a tšweletšo, ao a hlabologilego.
Ge e le gore ga o kgone go bala, kgopela mogwera, wa leloko goba wa molao go go thuša.
Seemo se se fokolago sa mananeokgoparara a setšhaba ka lebaka la bosenyi bja dithoto le tlhokego ya tokišo ke tlhobaboroko.
Mananeo a dinyakišišo ao a laotšwego, a kakaretšo ao a hlomilwego go rarolla ditlhohlo tša diphetogo tša batho le tša setšhaba ka tlhabollong.
Bjale naa o ka - naa ke tema efe yeo mosadi wa gago a e ralokilego bošegong bjoo ka lepokising la tlhokomelo ya moraloki?
Ditiragalo di tloga di le šoro kudu, gomme ke tlo tšea magato go netefatša gore dikolo tša rena di fetoga mafelo ao a se nago dibetša.
Tlhokego ya tlhokomelo ya thuto ye e swanago ya sepolotiki le ya taolo e bile le seabe se sempe go dikolo ka mo phrobentsheng.
Badudi ba baithuti ka mafelong ao a hlokago ditirelo ao a šupilwego ba swanetše go ba bona ba fiwago šedi pele.
Maemafofane ao a lego gona le a mafsa a tla hlabollwa le go šomišwa ka nepo ya gore a šome go ya go ile le go šoma gabotse.
Ga se ya hlongwa khomphutheng ya gago, e ka taoneloutwa mahala wepsaeteng ya Adobe.
Lehono, kgato ya sephetho ye e hlokagalago go thomiša ka tshepedišo ya go aba tlhokomelo ya maphelo ye e lego maleba go dinyakwa tša batho.
Go gatiša le go lamineita methopo go gonnyane mo go tšweleditšwego ka Senthareng ya Methopo ya Maphelo go a dirwa ge go nyakega.
Dithulaganyo tše pedi magareng ga ditoropo tša mehutahuta le dilete ka dinageng tša rena tše pedi le tšona di laetša boikgafo bja rena bjo bo swanago bja go aga selekane se se tiilego magareng ga batho le dinaga tša rena ka bobedi.
Leihlo la gagwe la ntšhotšhonono le go ba le šedi mošomong go thušitše gore go tsenywe mohuta wo mongwe wa semela go diphedi tša tlhago tša go kgahliša tše di šetšego di le gona tša Selete sa Matšoba sa ka Kapa.
Go bota ga Germany ga go romela dithoto dinageng tša ka ntle tša go swana le difatanaga le didirišwa tša difemeng go dirile gore go be kotsi ka lehlakoreng le lengwe go go wa ga ekonomi ya lefase le go phuhlama ga kgwebišano ya lefase.
Selo sefe goba sefe se se hlagago gampe se tla tliša maikutlo ao a phošagetšego ka ga seo se tlago hlaga ka Afrika ka bophara.
Komiti ya rena e akanya ka ga ditefelo le ditsošološo gomme e filwe mošomo wo boima kudu.
Maitekelo a go fokotša kgolo ya setšhaba, go fokotša bohloki, go fihlelela kgatelopele ya ekonomi, go kaonafatša tšhireletšo ya tikologo, le go fokotša mekgwa ya tšhomišo le tšweletšo ye e sego ya go ya go ile di gapeletša mahlakore ka bobedi.
Re leboga Johan Cruyff Foundation, ba na le sebaka se sekaone sa go fihla fao go feta le peleng.
Makala a dinyakišišo a hlomilwe ka diyunibesithing tše mmalwa go maatlafatša bokgoni bja go dira dinyakišišo ka mafapheng ao a fapafapanego a nanotheknolotši.
Ka ditheo tša dikhonthinente le tša dilete, re tla šomela go fihlelela temokrasi le tlhompho ya ditokelo tša botho ka khonthinenteng ya Afrika.
Khansele e tšere kgato ye ka morago ga ge ditona tša dinaga tša ka ntle tša Maarapo le tša Bodikela di dumelelana ka ga kgatišo ye e fetošitšwego ya sephetho se se thadilwego sa Britain.
Bjale o bolela gore go be go se na poledišano, o no tšhela se sefahlegong sa gago gomme Mna Molapo o ile a sepela.
Ka ge ke boletše, holo ye e beeleditšwe lehono, go fihla mafelelong a beke ye e tlago.
Kgobokano ye ya menagano ye bogale e swanetše go ikhwetša e le ka gare ga ditlhohlo tšeo khonthinente ya rena e katanago le tšona.
O be o leka go, go ya ka bohlatse bja gago, efoga tefelo ya VAT.
Re keteka baithuti ba rena ba marematlou bao ba atlegilego ngwaga o mongwe le o mongwe le dikolo tše di phagamego tšeo ba bego ba tsena go tšona.
Leeto le le ikemišeditše go bea motheo wa khonferentshe ya khutšo ya boditšhabatšhaba yeo United States e tlogo e swara ka moragonyana mo ngwageng wo.
Ka tšhišinyong ya yona ya boraro ebile e lego ya mafelelo, molaodi wa WHO o bone gore tšweletšo ya tlhabelo ya mokhwehlane wo o tlago nakong ye itšego ngwaga o mongwe le o mongwe e swanetše go tšwela pele mo nakong ye, go eya ka tshekatshekolefsa ge seemo se tšwelela.
Re tšere taelo go tšwa go klaente ya rena mabapi le taletšo ya Moahlodi Hefer ya go tlo fa bohlatse pele ga khomišene.
Go ba bantši, lengwalo la go otlela ke nyakego ya go hwetša mošomo, goba go ba le kgwebo.
Ke a tseba gore go na le ba bangwe gareng ga badudimmogo ka rena ba bathobašweu bao ba itshwarago ka tsela ye e sa amogelegego.
Go hlabela kgahlanong le bolwetši bja tetanus go a šišinywa ge o eya dinagamagaeng.
Gape ke maikarabelo a batswadi ba rena le ditšhaba go tšwetša pele setlwaedi sa rena sa tlhompho, kgotlelelo le tlhokego ya dikgaruru.
Mokgwa wo o šomišwa fela go akgofiša pula, go ditela pula, goba go fetoša lefelo ge pula e ena, setsebi sa ka Beijing se ile sa bolela bjalo ka letšatši le lengwe.
Seo ke nnete, ee, seo e be e le kakanyo ya ka ye e bego e theilwe go selekane sa ka sa phatlalatša le Mmoleledipharephare.
Afrika Borwa ye mpsha e mphile sebaka sa go lemoga le go hlompha seriti sa Maafrika Borwa ka moka.
HC ye e nago le mafolofolo e ka netefatša gore mehutahuta ya bakgathatema ba etela pontšho yeo kgafetšakgafetša.
Boraekonomi ba lebelela dipoelo tše ka tlhokomelo ge ba ntše ba efa dilaetši tše bohlokwa tša tšhomo le tša diphetogo tša ekonomi ka botlalo.
Dipolelo tše di se nago le bonnete kgahlanong le bona ke gore ba diretše resturente yeo bomenetša ka go šomiša dikarata tša khretiti tše di kopišitšwego go dira ditheransekešene.
Temogo ya gore HIV e ka thibelwa le gore mošomong go swanetše go tšwetša pele masolo a thibelo ao a šomago gabotse.
Lenaneo la peakanyolefsa ya dithoto mabapi le go ba mong le pušo ya dihlongwa tša mmušo.
Dipolelo dife goba dife tše di se nago bonnete tše di dirwago, ka kgopelo di swanetše go tlišwa go rena gore di kgone go fiwa mafapha a maleba.
O boletše gore City of Matlosana e latetše mehlala ya mebasepala ye mengwe gomme e thomile mananeo ao a ikemišeditšego go hlabolla kgwele ya maoto.
Re bile le netefaletšo yeo ye re e amogetšego go Setšenepharephare ka nako yeo.
Bjale re filwe maikarabelo ao a hlomphegago a go laola toropokgolo ye e kaone ye, ye e tletšego ka bobotse le thulano.
GSH ga e na le mokgwa wo o aroganego wa diwate tša tšweletšo ya godimo, gomme ga e nyake dipego tšeo di fago dipalopalo go ya ka lepanta la tshepedišo.
Ge re ahlaahla lenaneo la rena la tiro ka mo godimo, re ile ra ikgafa go hlaloša dinepo le manaba a rena.
Go latela kopano, di-DG di tla sedimoša ba kgašo ka ga dipoelo tša kopano ya tšona gomme tša etela mafapha ao a amanago le mošomo wa sehlopha.
Ditshekatsheko tša phekolo tše di dirilwego di lebeletše kudu dinyakwa tšeo tša mošomo bjalo ka tlhabollo ya dihlongwa, go šoma bokaone ga ditšhelete le taolo, mananeokgoparara a kabo ya ditirelo, tlhabollo ya ekonomi ya tikologo le pušo ye kaone.
Go bonala go se na lebaka la gore ke ka lebaka la eng badiri ba phraebete ba se ba swanela go gapeletšwa go fihlelela dinepo tša kakaretšo tše di hlalošitšwego le tše di fihlelelegago.
Kgoboketšang diaparo, mapai goba dilo tšeo di sa bolego go tlo di fa bahloki, gomme le di išeng madulong a lena a kgauswiuswi goba lefelong la kgoboketšo.
Maitekelo a a baetapele ba Afrika a go ntšha Afrika ka seemong sa yona sa bjale a hweditše tlhagišo ya ona ya mafelelong ka go selekane se sefsa sa Tlhabollo ya Afrika, NEPAD.
Gomme bjale naa metsotso e ile ya fetoga goba ya fetošwa ka morago ga ge e phatlaladitšwe?
Ba kgašo ba laletšwa go tla tsebišong ya semmušo ya mehutahuta ya ditšweletšwa tše mpsha tše di hlametšwego Lekala la Dikgokagano la Mmasepala wa eThekwini go kgokaganya badudi le ditiragalo tša tikologo.
Bjale, baithuti, ka morago ga se go tla kgonagala gore le tla lebelela dikgetho tše dingwe tša mešomo tše di bontšhitšwego ka mafelwaneng a pontšho.
Intasteri ya boreahlapi, ye e gateletšego ke dikhamphani tše mmalwa tše kgolo, e a phuhlama.
O bolela ka setatamenteng sa gago gore o kwešišitše gore Madondo o bethilwe ka lebaka la Mdi Mandela.
Ka kakaretšo, tshepedišo ya kabo e tloga e tshephagala, ka go tsenya mekgwa gore e hlage ka sewelo.
Tšwetšopele ya makhura ao a hlwekilego a go swana le makhura a payolotši le theknolotši ya tšhilafatšo ya fase.
Phetišetšo ka dinako tše dingwe mabapi le bogolo bjoo ba bego ba dumela gore Komiti ya Mathata e bego e dira mošomo wa yona.
Mekgwa ka ntle le dingwalwa ka moka tša maleba di tla tlošwa.
Metšene ye e lekanego ye e dirilwego le go lokišwa go netefatša khwetšo ye e šomago gabotse go tšwa go "go khreša" ga khomphutha, bobedi ga hatwere le ga softewere.
Ga go ganetšwe gore bosenyi bo re ama ka moka ka ditsela tše ntši tše di fapafapanego.
Seo se ka baka tshenyo ya megalatšhila ye e swanago le bolwetši bja meningitis, go ya ka tshedimošo ye ke filwego yona ke Ngaka Basson mengwaga pele ga moo.
Go tloga fao ereile ye e šomago gabotse kudu e ile ya dirwa ka go šomiša dinyakišišo go tšwela pele tšeo di swanetšego go tloša tšhalelomorago ye ya ka godimo.
Phetišetšo ye nngwe le ye nngwe e a sekasekwa go bona kotsi ya tsenyo ya dibetša ka nageng ye e sego molaong ya phetišetšo ye itšego, go lebeletšwe dilo tše di amegago, tšhomišo ya mafelelong le mošomiši wa mafelelong.
Ga se tshepedišo ye bonolo eupša re holofela go fihlelela sephetho mo nakong ye e sa fetšego pelo, gore badudi ba ka Burundi ba kgone go thomiša tshepedišo ya go aga lefsa naga ya bona.
Bothata ke gore ge e šetše e tšwele taolong gomme batho ba le ka gare ga yona e thoma go ba boima ka ge o boletše, go thekga mollwane wa ka gare.
Kanegelo ya gago ga e kgonagale Mna Zwane, ke tloga ke nyaka go e šala morago go tšwela pele eupša re na le dikgatelelo tša nako.
Bjale ba ka se emele gore setšhaba se lokollwe go maatla a mmuši ao a tlišitšego dikoloto tše mpe e lego dikoloto tša batho ba maatla ao.
Ka mantšu a mangwe, lenaneothuto ka bolona ke karolo ya mathomo a tlhako ye bohlokwa go morutiši yo a rutago.
Lekala la molao la ka Mozambique le ipileditše go TRC go fetišetša mošomo wa yona go putla mellwane ya Afrika Borwa.
Ditlhagišo tše tša molaotheo di na le seabe go sebopego, mohuta le nako ya mokgatlo wa kgašo wa Afrika Borwa go amogela bokamoso.
Kimollo ya kago ya setšhaba ye e tlogo dirišwa ka bontši bjo bo hlokago mollwane, ka ge le ge go nyakega.
Protšeke e tla fetšwa ka botlalo ka Desemere ngwageng wo o tlago go latela tlhomo ka botlalo ya tshepedišo ye mpsha ya taolo ya merwalo ge batho ba boditšhabatšhaba ba goroga.
Maphodisi a ile a tšwela pele a thopa dikarata tša bofora tša khretiti tše tharo, didirišwa tša mehutahuta tša khomphutha, lepthopo le hatetraebe ya khomphutha.
Karolo ye gape e a hlabolla ya ba ya hlokomela melawana le mananeo a bjale a phetošetšo ka ga merero ya go swana le HIV Aids, bong, phetošo le pharologanyo le tlhabollo ya mabokgoni.
Ge e le gore khonthinente ya rena e gatelela basadi e tla tšwela pele go šoma ka batho ba seripagare gomme e ka se tsoge e fihleletše bokgoni bja yona ka botlalo.
Maloko a kgašo a gopotšwa gore go na le madulo a mannyane ka sekepeng sa go ya sehlakahlakeng gomme dithekete di tla abja go ya ka gore ke mang yo a tlilego pele.
Go tloga fao o ile wa tsena ka lepatlelong gomme naa o ile mafelelong wa fihla ka khutlong ya leboabodikela?
Maemo a mmakgonthe a othofosfeite a a oketšega ge maemo a amega gomme a fokotšega ge e le gore go na le kaonafalo ya maemo.
Eupša ke nnete gore ka nageng ya rena re bile le dikgaruru tša bathobaso go bathobaso, seo ke nnete.
Malwetši a go hema, e lego poelothwii ya moya wo o sego wa loka, ga a bonagale ka Afrika Borwa.
Lenaneo le fa dišilafatši tše di nyakago gore o ingwadiše le go fa pego ka ga mešomo ya gago go IPWIS.
Se se fihleletšwe ka motheo wo o tiilego wa temokrasi, ditokelo tša botho, seriti sa batho le toka ka lebaka la gore bophelo bjo bokaone bjo batho ba rena ba bo nyakago bo ka se rekišetšwe taolo ye mpe le bobošanoši.
Kgaolo ya bohlano e ahlaahla dimpho tša phihlelelo ya maikarabelo a.
Ba ke batho bao ba tsebago gore go ra goreng go ba motšwasehlabelo wa semorafe se se tseneletšego le kgethollo ya semorafe.
Re swanetše go raloka tema ya mafolofolo ka go šoma le bona go hwetša mothakgalo le lethabo le go phethagatša ditlhologelo tša bona.
Se se bonagalago se le molaleng ke gore tšhomišo ya maatla, ka boyona, e tla feletša ka dipolao tše ntši.
Disenthara tša mešomo ye mentši tša ditirelo tša go ema lefelong le tee: Disenthara tše di abago mehutahuta ya ditirelo tša leago tše di lebeletšego kudu nepagalo.
Ke gore, re amegile kudu go šala morago le go hlohleletša bobedi seemo sa Afrika le mokgwa wa Borwa-Borwa mo go merero ye.
Molato wa go hula sefatanaga sa tšhelete tseleng o butšwe gomme o tla nyakišišwa ke karolo ye e Kgethegilego ya Twantšho ya Bosenyi bjo bo Rulagantšego.
Maikemišetšo e bile go laola mananeo a tlhapetšo ka khonthinenteng ya Afrika go fihlelela bohlapetši bja maitshwaro.
Kantoro ya Tona e amogela tlhabollo ya thuto, mananeothuto a legato la mathomong gomme mananeothuto a tlaleletšo a swanetše go tsenywa ka gare ga mokgwa wa go thekga ka mašeleng.
Afrika Borwa e na le bokgoni bja diminerale bjo bo kgahlišago, gomme ditšweletšwa tše mmalwa tše kgolo di na le bokgoni bja kabo ye e fetago kudu ka moo mebaraka ya lefase e ka e šomišago ka gona.
Ka maswabi, palo ya mananeo a bohlokwa ao a swanetšego go dirwa a feletša a kopana le mathata gomme ga a fiwe šedi ye e nyakegago.
Mo ke moo Standard Bank e tsenago gona - bjalo ka molekane ka mo lesolong le la go thekga le go hlabolla di-SMME, kudukudu tšeo di tšwago setšhabeng seo se hlokišitšwego peleng.
Dinyakišišo tša motheo, mošomo wa go itemogela goba wa teori wo o dirwago kudu go hwetša tsebo ye mpsha ya metheo ye bohlokwa ya tiragalo le ya mabaka ao go ka itemogelwago ona, ka ntle le tiragatšo ye itšego goba tšhomišo ya maikutlo.
Di-SMME di swanetše go lebelela kamano le go bona gore ke menyetla efe ye e lego gona.
Ge e le gore mokgathatema o kgetha go ipiletša kgahlanong le sephetho, taba yeo e tla fetišetšwa go MHSC.
Magareng ga ditlhohlo tše Mmušo o lebanego le tšona go na le tlhokego ya go fetoša maikutlo a setšhaba le go dira gore theknolotši ya nyutleleara e kwešišege.
Setho sa rena se se swanago ga se sa swanela go dumelela yo mongwe wa rena go thaba ge batho ka moka ba dula ka maemong a bohlaki le a bohloki bjo bo šiišago.
Lerole, muši goba meši ya dikhemikhale ye e šilafatšago moya e dira maemo a leutu ao a sego a loka, taba ke gore ke motswako wa muši le lehlwa.
Ke be ke šišinya gore ba swanetše go kgopela yo a filego ditaelo tša gore ke bolawe.
Bakgabiši bao ba nago le kgahlego ba swanetše go romela di-CV, ba bolele lerato la bona la bokgabo, kudukudu bja bobetli, go Mogale Foundation.
Ba gana go amogela gore mmušo wa Afrika Borwa o tloga o hlohleleditše kudu le ka mo go swanago tiro ya temokrasi, ditokelo tša botho, khutšo le seemo se se hlokago dikgaruru.
O bonwe a tšhaba ka maoto le bagononelwa ba lebile Mmileng wa lephefo wa Jan Smuts.
Tlhalošo ye nngwe ye e tšwelago pele ya mogopolo wa semorafe wa Kgoro, o ka bontšhwa ka go šoma ka ditaba tša dikgaruru tša sepolotiki, kudukudu ka KwaZulu Natal.
Ga ke tloge ke tseba seo mo go kgodišago, eupša monna yoo o be a na le diophareišene tše pedi gomme o robetše mpeteng, le ge go le bjale o ikemišeditše go tla mo.
Ka makga a mararo moo ke tšweletšego, ke ile ka fa bohlatse pele ga Khomišene ya Tebalelo mabapi le dilo tše mmalwa tšeo di tlišwago gape mo lehono.
Dilaetši tše dingwe tša CGE le mokgwa wa bosetšhaba wa bong ka ga boyo bjo bofsa bja maano ao a ka tšwewago.
Dinyakišišo tša bosenyi tša godimo tša mabapi le monagano tša ka Afrika Borwa di abetšwe tlhompho ya dithuto ye e kgethegilego.
Go hwetša tlhahlo ka ga menyetla le dilo tše di sego tša loka ka dihlongwa tše di fapanego, etela wepsaete ya SEDA.
Maatlafatša lenaneo la go kaonafatša dipetlele gomme le abe bašomi ba sephrofešenale ba bantši kudukudu ka dinagamagaeng.
Lereo le ka dinako tše dingwe le šomišwa gape ka bokopana go šupa Khuduthamaga le taolo ya Mmušo.
Ye nngwe le ye nngwe e tla tsenywa lekaleng la phraebete ka botlalo gomme ya rekišetšwa bogaši bja phraebete.
IOR-ARC ke sedirišwa se bohlokwa sa go tšwetša pele kholego ya ekonomi ye e abelanwego magareng ga dinagamaloko ka moka tša Mokgatlo.
Ke ra gore o tsenya bjang tsebo ye e hweditšwego go batho ka kakaretšo e sego go e bea fela ka gare.
E tloga e le mohola go go fa phihlelelo go mafelo ao a sa fihlelelego le go direla dinagamagae.
Ntwa kgahlanong le Botšhošetši e tla thopša ntweng - gomme mo ke moo ntwa ya Amerika kgahlanong le botšhošetši e swanetšego go tšwela pele, Mopresidente Bush o boletše bjalo.
Bothata bjo bo mpefatšwa ke palo ya godimo ya bafaladi bao ba tlago Cape Town go tšwa dinagamagaeng ngwaga o mongwe le o mongwe.
Go hlohleletša go abelana tsebo ka bakgathatema go eya ka boitekolo le dineelano tše di beilwego tša maitemogelo.
Ka gare ga magoro a a mangwe le a mangwe - le ao a bontšhago ekonomi sa sebedi ya Afrika Borwa - ke diintasteri tša sebjalebjale, tše di dirilwego dikgwebo kudu, gammogo le ditiragalo tša setšo kudu, tša go iphediša fela.
Ka lebaka la gore bjalo ka basadi re swanetše go ba bao ba hlokometšego ditšo tša rena, gomme bjale re fetiša ditšo tše go meloko ye e tlago.
Naga ya rena e tšwela pele go kolota bafsa ba rena ka ga ditšhitelego tše ba di dirilego mo mengwageng ya rena ka moka ya twantšho ya kgethologanyo le go tloga fao.
Ka kwešišo yeo, Ditherišano tša ka gare ga Congo di tšere nako go phethagala le go tšea lebaka le letelele go fihlelela sephetho.
Ke rata go leboga IEC le diketekete tša Maafrika Borwa ao a ratago naga ya bona bao ba thušitšego go netefatša gore re sepediša dikgetho tša rena ka tsela ye e šomilego gabotse le ye e kgotsofatšago.
Go na le tše dingwe tša ditlhohlo tša maano tše re lebanego le tšona gomme mananeo a rena a ikemišeditše go di fihlelela ka tsela ye e kopantšwego.
Se bohlokwa kudu ke gore Tirelo e tla šoma ka go tšea sephetho mabapi le go efoga motšhelo le bomenetša go katološa motheo wa motšhelo ka go tliša dikgwebo le batho bao ba sego tša ingwadiša ka gare ga kotlo.
Mošomo wo o bohlokwa o tla re thuša gape go hwetša seswantšho se se nepagetšego kudu le se se sepelago le mabaka sa bophelo bja rena.
Se se šomišwa go gatiša dikgatišo tša menwana le diswantšho tša molatofatšwa gomme se diretšwe go tloša bothata bja kgale bja go fetoša molatofatšwa.
Go fihla gabjale ga se ra ka ra ba le dipego tša go kgatha tema ga methopo ya bohlodi ya ka Afrika Borwa ka tirong yeo ya maitekelo a go tšea mmušo ka kgang.
Ditšhila tše kotsi ga setša swanelwa go lahlwa le ditšhila tše di tlwaelegilego go tlo tšhollelwa ka nkoting goba tša tšhungwa ka lebaka la gore di na le dilo tša mpholo tšeo di ka šilafatšago tikologo.
Ke ka lebaka leo re amogelago khutšo magareng ga Ethiopia le Eritrea gomme re tloga re holofela le go rapela gore, thulano yeo ka nnete re tloga re e fetile.
Re tsebagaditše mehutahuta ya diprotšeke mo dikgweding tše di fetilego go thekga tlhabollo ya mabokgoni kudukudu ka mafelong ao a lebeletšwego a ka Kapa Bodikela ao šupilwego go hwetša šedi ye e kgethegilego.
Maloko ao a tšwago ka ditikologong tša Thekgo le ona a tla romelwa go yo šoma nakong ye go oketša go bonagala le go ba gona kudu ga maphodisa.
Kgokagano le letlakala la peakanyo ya kgatišo e ka hwetšwa go letlakala la gae la wepsaete ya rena.
Go thekga dipeeletšo, kabelo ye mpsha ya motšhelo e a šišinywa go dikhamphani tše di beeleditšego ka diprotšekeng tše di dumeletšwego tša intasteri ya leano.
Maloko a maphodisa a SAPS ka Davel a utollotše mathale a koporo ao a utswitšwego gomme a golega bagononelwa ba seswai ka ge ba be ba swere mathata a koporo ao a utswitšwego.
Dingwalwa tše go bolela nnete di swanetše go bonwa bjalo ka dikgatišo tša godimo tša tsebo ya setlogo sa Seafrika.
Se se bontšha ka go tlhohleletšo ye e golago ka mehla ya tshedimošo ya dipalopalo go thekga le go maatlafatša dikgahlego tše itšego.
Gape, e re ke tšeeng sebaka se go lebogiša dialoga tša thuto tše re nago le tšona mo le go ba lakaletša mahlatse le mahlagonolo go bokamoso.
Melao ya twantšho ya kgethologanyo le melao ye mengwe ya maleba e swanetše go hlokomelwa dinyakwa tša lefapha la batho ba digole.
Go tše ke tlhabolo ya dinaga tša rena bjalo ka ditemokrasi tše di sa fetogego, tša khutšo le tše di atlegilego tša go hloka semorafe.
Sehlopha sa StatsOnline se tšea sebaka se go le lakaletša le go lakaletša bao le ba ratago mahlatse mo mafelelong a beke a matelele.
Ke tšere gore ke sedirišwa sa go thena mmele seo Lebotho la Tšhireletšo le bego le nyaka go se šomiša.
Mmušo o swanetše go tšwetša pele le go hlohleletša bengmeepo ye mennyane go šoma ka fase ga melawana ya kgwebo ye e kwagalago.
Aowa ke thušitše Henk ka dinyakišišong, ga se nka ka ba mohlankedi wa dinyakišišo wa molato wo.
Le ge go le bjale ka lehlakoreng la dikhemikhale le la payolotši o be o se setsebi, o be o tshephile Moprikatiri Basson.
Lepatlelo le la ka Kapa Bohlabelo le tla swara dipapadi tše šupa, go akaretšwa ya sekamakgaolakgang.
Tšeo di welago thwii ka lefapheng la boeti, go fa mohlala, badiredi ba maeto, marobalo le dijo tša mesong, basepediši ba maeto.
Ke kgopela gore le ntshwareleng ge nka se atlege ka maitekelong a ka a go dira gore polelo ye e be ye kopana le gore e se ke ya tsoša dipolelo.
Ka ge e hlamilwe ke bašomi ba ka intastering ya boentšeneere, EngNet e go kgontšha go hwetša ditšweletšwa tša boentšeneere, ditirelo le dikhamphani, le dinyakišišo le mafapha ao a katološitšwego.
Ka kgorong ya ka, tlhohlo ya rena ya kgauswi ya mabapi le bokgoni bja mošomo e amana le Phetošo ya Kgoro le Tlhahlo.
Batho ba bantši ba theeletša radio, batho ba bantši ba lebelela dikakaretšo tša thelebišeneng gomme e latelwa ka kgahlego ye kgolo.
Phetošetšo ya methopo ya ditšhelete le yona e a nyakega, gomme dithušo tša mašeleng tša tsošološo tše di bontšhago seabe se se dirilwego ke di-DPO.
Phetolo ya ka pela ya SAPS e netefaditše gore Mdi Pule le sefatanaga o hweditšwe a bolokegile.
Nako ye nngwe le ye nngwe o be a lebelela Stompie, o be a no mo raga ka lebaka la gore o rekišitše Balwelatokologo.
Dikgwebo le dikgwekgolo tše di lego bogareng bja tiragalo ya ekonomi ka mafelong a tlhago le a dinagamagae, go akaretšwa disetolo tša dipolase le dikgwebokgolo tše dingwe tša dipolaseng le dikhamphani tše nnyane.
Mafelo a ka gare ga mmasepala o mongwe le o mongwe a beakantšwe go ya ka mohuta wa polase, hostele, lefelo la diintasteri, mekhukhu, dikhamphani tše nnyane, madulo a ba mošate, madulo a metsesetoropo, goba naga ye e se nago selo.
Tlhahlo ka moka e swanetše go dumelelwa go ntšha motho yo a hlahlwago go laola protšeke ye e thekgilwego ka mašeleng goba go nyaka mošomo go gongwe.
Hloma dikamano tša tirišano o kgokagane gammogo le mekgwa le ditsela ka go abelana tshedimošo le didirišwa le mekgatlo yeo maikemišetšo a yona a sepelelanago le a WINSA.
Bjale re na le mehutahuta ka botlalo ya dikgatišo tša mabapi le seo se hlagilego ka ga khasete ye eupša re na le bonnete bja selo se tee.
Se se bontšhitše gore ke tshepedišo ye e kgahlišago ya go boloka bašomi.
Go se iketle ga mala mo go bonwago ka kholiki, letšhologo le go tlabatlabja ke dibete, eupša ga se gantši o hlatša goba o eba le phišo ya mmeleng.
Ditiro tša taolo ya merero ya bašomi di tla bulelwa go tlo lebeledišišwa ka gare le ka ntle.
Tokollo ya tshedimošo ya theko ya badiriši ka Labobedi ya Matšhe e be e tloga e sepelelana le dikemelo tša mebaraka le dikakanyo tša boraekonomi.
Bjale o tlogetše lesoro ka difatanaga moo Upper Ross, mo ke kgauswi le moo bahlankedi ba go rekiša dithekete ba lego gona.
Go šoma gabotse moo ga dinyakišišo ka ga ditlaišo tša maphodisa go šitišitšwe gape ke seo se ka hlalošwago fela bjalo ka go se šome ka mafolofolo ka kakaretšo ga kantoro ya mmoleledipharephare.
Dihlongwa tša magareng tša semolao tša taolo, tša go swana le dithraste tša diminerale, di tla tlošwa.
Ka lebaka la dikamano tša histori le tša setšo magareng ga Afrika Borwa le Portugal, dikamano magareng ga dinaga ka bobedi di bile kgauswi kudu go tloga kgale ebile ya ba tše di nago le tlhokomelo.
Mafulo ka moka, e ka ba a go fula goba a go dira furu, a swanetše go nontšhwa go ya ka ditšhišinyo tša sampole ya mobu.
Re swanetše go dira se ka go šomiša go tšea diphetho mmogo; toka ya peakanyolefsa le go lebelela kudu bohloki; tlhabollo ye e laolwago ke nyakego; maatlafatšo ya ekonomi, go kgatha tema ga setšhaba le go hlohleletša methopo ya tikologo.
Le ge e le gore ga go na ditsela tše di tswaletšwego ka lebaka la tiragalo ye, motho a ka emela gore go tla ba le go pitlagana ga sephethephethe ka Marine Parade.
Gomme ka mo nageng ya rena re na le mmušo wa temokrasi wo o sa kgethollego go ya ka morafe.
Re lemošitše gape gore ka ntle le ge modu wo o bakago botšhošetši, e lego, tlhokego ya tlhabollo, bohloki le dithulano di sa rarollwe, bošoro bja botšhošetši bo tla tšwela pele go re tshwenya.
Re ka se gateleleng go fetišiša dipoelo tša go se tšeye kgato ya go phošolla bothata bjo.
Mohlomphegi, Kgoši Mswati III, ke rata go tšweletša tebogo ya rena ye kgolo ka ga kamogelo yeo wena le Mmušo wa gago le re filego yona.
Re dumela maitshwaro a bohle a tlhompho le go lemoga gore re gona go direla setšhaba.
Dipoelo tša Bosenyi: Go kwala gore mogononelwa o ntšhitše karata ya Edgars ye e utswitšwego go reka diaparo ka karata yeo.
O bile le boitshepho ka ga bokgoni bja batho ba go swana le Moprof Schloss go tšea sephetho seo?
Dinyakwa tše di a elwa gomme mafelo ao a hwetšago dintlha tša godimo a bonwa bjalo ka ao a tlago pele mo ngwageng woo wa ditšhelete.
Ge se arabela mathata a, setšhaba sa boditšhabatšhaba se swanetše go hlokomela dinyakwa tša dinaga tše di hlokago, gomme dikabo tše di hloletšago kgolo ya tšona di swanetše go hlokomela se ka maleba, Mna Ban a realo.
Douglas Dyers, sa mathomo bjalo ka moraloki wa rakbi, mohlahli le molaodi yo a ikgafilego bophelo bja gagwe ka moka go hlabolla le go kopanya dipapadi.
Dinyakišišo tša mabapi le mabaka ao a fokotšago tšweletšo ya lefela ka seleteng sa pabalelo ya mobu sa Winterton.
Wepsaete ya etšentshi ya tirelo ya maphodisa e swanetše go raloka tema ye maatla ka go ruta batho ka ga merero ya go swana le tšhomišobošaedi ya diokobatši.
Kgoro e swanetše go thomiša ka gare gomme e netefataše gore dilo tše dingwe ka moka tša tikologo ya DFA di hlokomela bong le gore di loketše go šoma ka botlalo ga bobedi basadi le banna.
Nka se re go be go se molaong ka lebaka la gore o be a sa gapeletšege, ke mo file kgetho.
Go aga ga mabokgoni a itšego ka go mafapha a go swana le ditshenyegelo, kelo ya mošomo, peakanyo ya maano le go dira mohlala ga ekonomethriki.
TOR le maano ao a diretšwego sehlophatšhomo se sengwe le se sengwe ka go rerišana le bakgathatema ka moka.
Ka boikokobetšo ka botlalo, ke rata go šišinya gore Mmušo ga go hlokagale gore o rutwe ka go tše dingwe tša ditaba tše.
Se se akaretša meetse a go nwa ao a bolokegilego, ditlabelo tša tlhwekišo ya meetse, go fihlelela methopo ya mohlagase, dintlo, tikologo ye e hlwekilego le ye e bolokegilego ye go sa kgogelwego go yona, ya go hloka dikhemikhale, mekgwa ya dinamelwa tše di bolokegilego le tše di tshephagalago.
Ka tlhompho ye kgolo Mna Mokhomišenare nka se be sefofu ka taba ya gore ke swere setatamente sa boikano sa hlatse ye seo se ganetšago bohlatse bja gagwe.
Rephabliki ya Uzbekistan ke ye nngwe ya dilete tšeo di nago le maemo a makaone kudu a tlhago le a naga.
Khamphani e tee fela ye e beilwego pele go ya ka tlhalošo ya ka ka mo sehlopheng se sa dikhamphani e bile Delta-G Scientific.
Ditaba tše bohlokwa tša mabapi le kago ya bokgoni go laola ditšhelete tša masepala di ama sebopego sa ditšhelete; go kgontšha go dira tekolo ya dipuku tša ditšhelete, mešomo ya ka mehla ya ditšhelete, go hlahla mabapi le NQF le phetišetšo ya mabokgoni.
Hwetša lebone le lennyane la gase ya LP, ka ge le efa seetša se sekaone sa lefelo le legolo.
Dinaga tše mmalwa lefaseng le hlamile melawana go netefatša gore bagaši ba ditirelo tša kgašo tša go se lefelwe ba fiwa maswanedi a go hwetša ditokelo pele ga basepediši ba TV ya go lefelwa.
Ke tlo dira boikano go wena gore ditshepedišo di thomišwe gomme go tloga fao re ka tsena ka go bohlatse bja gago.
Ke a leboga Mohlomphegi gomme gape ke rata go hlagiša go kgotsofala ga ka kudu mabapi le dipoledišano tša rena tše re sa tšwago go di fetša.
Bašomiši ba dipalopalo bao ba kgethegilego ba nyaka dintlha tše ntši go feta baakaretši bao ba šomišago dipalopalo go hwetša kwešišokakaretšo ya ditaba tša mosegareng.
Maburu a mangwe a bokoloniale ba ile ba lwa, le ge go le bjale, ba kwela badudi ba ka rephabliking bohloko.
O boletše gore seteše se be se thuša go tsenya lerato le boikgafo go Leboa Bodikela ka dipelong tša bao ba dulago ka phrobentsheng.
Sa bohlano, go na le mathoko a boditšhatšhaba ao a kgethegilego go mafapha a mantši a merero ya setšhaba.
Dinaga tše di kgathago tema ka tshepedišong ya CSSDCA di tla tšea sephetho sa gore mafelo ao a swanetše go ba eng.
Le ke lenaneo la phraebete, go rago gore lenaneo la maloko ga le hwetšwe ke bao e sego maloko.
Re holofela gore diteše tše dingwe di a šoma go swana ka fase ga kgatelelo gomme seriti se fiwe batšwasehlabelo le ba malapa a bona, gwa fetša Mokaptene Maphalala.
Barokhemese le ditsebi tša ditšweletšwa le bona ba tla ba gona go fa keletšo mabapi le dikgetho tša kalafo le go romela ngakeng ge go hlokagala.
Ditšhupetšo le dikgokaganyo tšeo ga di bope thekgo efe goba efe ya DLGH ya ditšweletšwa goba ditirelo tša dikgwebo tšeo.
Ke hlopmphilwe go bega gore lefelo le la go khutša la mafelelo la Sarah Bartmann le hlomilwe bjalo ka lefelo la bohwa bja bosetšhaba.
Ge di fihla, dišerifi di tla hlaloša diteng tša sengwalwa seo ba se tlišitšego le seo o swanetšego go se dira mo go latelago.
Ba lefapha la kgwele ya maoto ba tla fetša beke ka Cape Town, gomme gwa ba le matšatši a mane a ditiragalo ao a rulagantšwego.
Mospikara, taba ya mafelelo ye ke nyakago go e tšweletša lehono pele ga ge re ka tšwela pele go nako ya dipotšišo ke tshepedišo ya go thea mebila maina lefsa.
Tlhokomelo e thoma ka polaseng ya motšweletši, polante ya go phastšharaesa le ya phatlalatšo, dinamelwa tša go ya tepong gomme sa mafelelo maswi ka ge a rekišetšwa moreki.
Barei ba dihlapi bao ba hirišetšwago tokelo, bao ba rentilego goba bao ba filwego konteraka ba tla lefa khamphani theko ye go rerišanwego ka yona go swara dihlapi.
Ke go kgopetše makga a mantši, ke kgopela gore o bolaye Dali.
Go fihla mo lebakeng le, go na le kamogelo ka bakgathatema ka moka gore tshepedišo e bile ya mahala ebile e bontšha thato ya batho ka DRC.
Mafapha a gagwe a kgahlego le botsebi ke mekgwa ya go dira disampole, dipalopalo tša naga le go ruta dipalopalo.
Ge e le gore seo e be e le maikemišetšo, ka molatong wa gago nkabe e bile go se tsebe gabotse?
Ditaba tše dibotse go badudi ba Khayelitsha ke gore dithentara di boletše gore bašomi ka moka ba tla hwetšwa mafelong a ka moo lefelong leo.
Melawana le melaotshepedišo yeo e gapeletšago go hwetša le go ba mong wa dimetale le diminerale tše bohlokwa ka badiri ba dibenyane e swanetše go lekodišišwa lefsa.
Ke rata go hlagiša maswabi a ka a nakong ye e fetilego ka mo nageng le go lemoga maikarabelo a ka ka go homola le go se dire selo.
Sekolo se fa thuto ye kaone e sego fela go bana ba ka Muizenberg, eupša gape go bao ba sepelago maeto a matelele go tla sekolong.
Dikgopelo di tla dumelelwa ke WCCC ka Julae gomme bakgopedi bao ba atlegilego ba tla tsebišwa gomme ditefelo tša mathomo tša dirwa mafefelong a Agostose.
Ditirelo tša Tefo ya Meputso, ditefelo, ditirelo tša diethantšentshi, go swantšha, taolo ya tshepedišo, go nolofatša tekodišišo ya ditirelo le go fa dipego.
Go na le karolo ka mohuteng o mongwe le o mongwe wa nyako ye e nago le dišupi tša go dira nyako le mehlala ya nyako.
Go tšwetša pele phatlalatšolefsa ka go hloma mešomo le go abela methopo lefsa ka ditekanyetšo.
Ge dipoelo tša marematlou tša mafelelo di šetše di amogetšwe ke kholetšhe, kamogelo ya moithuti e tla tiišetšwa.
Komititaolo ya phrobentshe e tloga e dumela gore Eistedfod e swanetše go aga bokgoni go fihlelela leano la iKapa Ehlihlumayo la go aga letlotlo la batho le la setšhaba ka ngwageng wo mofsa.
Sehlopha se se akaretša go laiša le go fološa diphahlo goba merwalo ya banamedi go sa lebelelwe gore ke senamelwa sa mohuta mang se se šomišwago.
O ka nyaka ka lefelong la tshedimošo la dithuto tša SAQA go tseba gore ke dithuto dife tše di hwetšagalago go kgato ye nngwe e ye nngwe, di na le boleng bja dintlha tše kae, le gore ke baabi bafe ba ditirelo bao ba abago tlhahlo ye.
Ee, ke gopola ke bala seo, eupša ga ke na bonnete bja gore Mna Bridgeland o nepile.
Gape re dirile ditlhagišo go batho ba mehutahuta ka ga seemo seo ka Fort Glamorgan e lego ye nngwe ya dikgolego tša ka lefelong la East London.
Mo mengwageng ye mmalwa ye e fetilego kgatelopele ye kgolo e dirilwe ka go bobedi makala a sepolotiki le a ekonomi.
Go šoma le balekane ba maleba ba boditšhabatšhaba ka go fedišeng ga malwetši ao a ka thibelwago le go tšwetša pele maphelo a makaone ka khonthinenteng.
Sebopego sa pušeletšo ya dipalopalo le phetošo, e lego motheo wa tshepedišo ye e tšwelago pele ya kaonafatšo ya boleng, e hlalošitšwe gantši ka Dipalopalong tša ka Gare.
E ka šomišwa bjalo ka go šoma ga makgoba gomme ba no dumelelwa go hlokofala ka seo se ka bitšwago bosenyi bja tlhokomologo.
E sego dipego tše di ngwadilwego, James Davies le nna re boledišane ka ga didirišwa, eupša ka dipego tše di ngwadilwego, le gatee.
Aowa go theeletša ge Watermeyer a efa bohlatse maabane ga ke nagane gore go na le bohlale bjo itšego.
Aowa re fe mohlala wa papadi ge e šomišwa ge papadi e gašwa thwii?
Ga re gane gore tše dingwe tša di-SDU di amega ka go ditlaišo tše mpe tša ditokelo tša batho.
Maano a go ruta le go ithuta ao a sa nyakego mošomo wo boima a swanetše go tsebagatšwa ka lenaneo le ka mafolofolo, moo boleng bja ona bja thuto bo ka bontšhwago.
Mopišopo Storey, ke kgopela gore o tlogele setatamente sa gago mo motsotso.
Gape re amogela mošomo wa gago wa maithomelo go kaonafatša ditaolo mabapi le go gweba ka dibetša tše nnyane mo go sego molaong le kudukudu dibetša tše nnyane.
Gore mosenyi o swanetše, ge go nyakega, go tlogela go šomiša goba go šomiša bošaedi bjala goba diokobatši.
Le ge o tšwetša pele melawana ya maphelo le ya polokego ka lefapheng la meepo ye mennyane, Mmušo o tla lebelela lefsa melao ya bjale go netefatša gore ditlhagišo tša maleba go a kgonagala gore di phethagatšwe.
Mna de Kock o kgopelwa go tšwela pele, ke kgopela tshwarelo go go tsena ganong.
Ka pasa ye, o tla hwetša phihlelelo go kabo ya ditaba tša motsotso ka motsotso tša mabapi le letšatši la go tsebagatša semmušo.
Go phaka le dimithara tša mebileng, tirišo ya molao ya maleba gammogo le go phethagatša tlhokomelo ya ka mehla ka tshepedišo ya tlhokomelo ye e hlomilwego.
Go na le tshedimošo ye ntši ka wepsaeteng ya rena yeo e arogantšwego ka magoro a go fapafapana ao a bitšwago mehuta.
Mmeeletši yo a nyakago go beeletša go tša boeti yo a nyakago tshedimošo ye e lekanego go sekaseka dibaka tša tlhabollo ka mo mafelong a dinagamagaeng.
O se ke wa bea leina foltareng, gomme o le tsenye thwii ka go molaodi wa sehlongwa.
Leano la Diphedi tša Tlhago le tla laolwa go ya ka sebopego sa taolo ya dihlongwa leo le bontšhitšwego ka taekramong ya methaladi ka mo godimo.
Legato la mafelelo - magato a lesome - e tla ba go kaonafatša ditirelo ka karolong ya kgale ya mathomong ya Wallacedene, gwa bolela Steyn.
Go ya ka Ngaka Ivan Toms, Molaodi: City Health, dinyakwa tša bafsa di beilwe go peakanyo ya lapa, go alafa ga malwetši a thobalano le go dira diteko tša HIV.
Mekgwa ya tlhokomelo e tla dirwa le go agwa ka mo tshepedišong, go nolofatša tlhokomelo ya pego ye e dirwago ka nako le ye e kwešišegago.
Thibelo ya tšhilafatšo e ikemišeditše go fokotša dikotsi tša maphelo a batho le tikologo ka go nyaka go fediša dilo tše di bakago tšhilafatšo e sego go alafa dika fela.
Rerišana ka ga kwano ya bašomi ya selete yeo e tlago hlaloša maemo a mošomo a fasefase go bašomi ba go aga mabapi le go kgontšha tlhako ya melawana.
Mmasepala wa eThekwini o hweditše tsholo ye maatla ka morago ga go tingwa ga meetse ka bophara ka dintlong tše di kolotago ditirelo.
Khwathete yeo e hlohleleditše gore go be le thekgo ye kgolo ya mašeleng gomme ya gatelela kudu peakanyolefsa ya lefapha la tšhireletšo, kagolefsa ya mananeokgoparara ao a sentšwego le tlhabollo ya ekonomi.
Tshedimošo ka ga dipalopalo tša badudi le merero ya tikologo ka ga ekonomi ka bophara e a hlaelela, ka mabaka ao a fapanego.
Gomme China e ba thuša gore ba tšwetše pele bokgoni bja bona ka botlalo le go kgatha tema ka mafolofolo ka tirišanong le phadišanong ya boditšhabatšhaba.
Afrika Borwa e na le diphrobentshe tše senyane, ye nngwe le ye nngwe e na le lekgotlatheramelao, tonakgolo le khansele ya taolo - e sego go bolela ka ga boikalo bja yona bja naga bja moswananoši, setšhaba, ekonomi le boso.
Leeto la kgetho ya mathomo go babeeletši mola ba tšwela pele le go katološa tekatekano ya setšhaba le melawana ya bašomi ye e kwagalago.
Le ge go le bjale, ditlhohlo tše ntši tša go fediša bohloki le go hloma mešomo di sa le gona.
Soli, o moletši wa mafelelo bošegong bja lehono, ka lebaka la gore ga re sa na le nako.
Ga se gwa ka gwa ba le mmušo o mongwe, mmušo wa nako yeo e be e le wa Mokgatlo wa Manešinale.
Go ka se be le tšwelelo ye maatla ya maatla a sešole ka go Afrika ya Ekhwathoriale ya ka fasana ka nepo ya go fenya goba go tsena nageng.
Mna Modulasetulo, ka tumelelo ya gago, leina ke Von Lieres, ke laelwa ke Molaodi wa Lebotho la Mašole gomme ke tšwelela legatong la gagwe.
Dikarolwana tša watšhe le tša sešupanako tša go swana le diporeng, dibenyane, dilo tša go bea nako, dipoleiti, dipritšhi le dikarolwana tše dingwe.
O feditše polelo ya gagwe ka go ka go ipiletša go bafsa go hlokomela batšofadi.
Re sotšwe ka go se dire mo go lekanego go bao ba bilego lenaneong la bao ba nyakago dintlo sebaka se setelele.
Gomme ee, dipoledišano tša SACU-India di sa tšwela pele gomme se se tla nolofatša gape kgwebišano magareng ga dinaga tša SACU le India.
Ka dikgwebong tše di maatlafatšago badudi ba tikologo, mmasepala o hweditše dimela le didirišwa, bahlapetši le dinyakwa tše dingwe tša protšeke go tšwa go baabi ba boagišane.
Tše di akareditšwego ka go šongweng ga diweile nageng goba ka diketswaneng tše di diretšwego mošomo wo.
Masolo a mabedi a magolo ka mahlaleng le theknolotši lehono ke di-bioscience, di-biotechnology, le theknolotši ya tshedimošo le ya dikgokagano.
Kgoro ya Mmušo wa Selegae ke kgoro ye e kgethilwego ke Kabinete go tšwetša pele le go eta pele masolo a tlhabollo ka moka a mafelo ao a lebeletšwego ka diphrobentsheng.
Hlokomela ge khešia e sekena dilo tše o di rekago bjalo ka moreki pele ga ge o ka tsenya tše dingwe tša dilo tšeo tša gago ka mokotlaneng wa gagwe wa go ya lebenkeleng.
Somaya o leka kudu, eupša o dutše kgauswi le nna gore ke kgone go mmona.
Legatong la Mmušo wa Kapa Bodikela re hlagiša tebogo ya rena go batho ka moka bao ba nyakago go hwetša ditharollo ka mo komiting ya taolo ya dikotsi tša mohlagase, Tona Essop a realo.
Tsenya se sengwe le se semgwe, ka maemong, tema le mešomo ya moetapele wa sedumedi ka ge go filwe ka mo Molaong wo.
Ditshenyegelo tše di oketšegilego ka go katološeng ga tlhahlo ya FET, tlhabollo ya mabokgoni le tlhabollo ya bašomi ka kakaretšo.
Ke laetšwe ke feme, Dawsons Attorneys, ya ka Pietermaritzburg, gomme ke eme legato Mokaptene Barber.
Ge e le gore go na le bohlatse nkabe ke se ka hlohleletša tiro ya mohuta woo gomme nkabe ke ile ka ba kgahlanong le yona.
Ke no nyaka fela go botšiša ge eba Ngaka Koekemoer o na le setatamente sefe goba sefe se a nyakago go se fa pele ke thomiša ka dipotšišo.
Ke mo ke rata go leboga mothekgimogolo First National Bank ge e re thušitše go dira gore letšatši le le atlege kudu.
Go thwalwa ga baithaopi ba Sebjana sa Khonfetereišene sa ngwaga wo o tlago go sepela gabotse tonakgolo ya fetša ka go realo.
Maphodisa a rata go ipiletša go setšhaba gore se se ke sa tliša dingongorego tša maaka ka lebaka la gore o tla swarwa gomme wa sekišwa.
Ke rata go le leboga kudukudu ka sebaka se le re filego sona go tla mo Ntlong ye bohlokwa ye ya Lekgotlatheramelao la Bosetšhaba.
Dithušo tša ditšhelete tše di lebišitšwego go rarolla mathata ao a dirilwego ke melawana ye e fetilego ye e phethagaditšwego ke Mmušo, go akaretšwa dithušo tša ditšhelete tša Tiišetšo tše di ikemišeditšego dikimi tša lefelong leo le tša tirelo tše di phethagaditšwego ka fase ga dithušo tša ditšhelete tša mmušo wo o fetilego.
Batho ba tshela ba golegilwe mo nakong ye itšego ka ditatofatšo tša go betha ka maikemišetšo a go gobatša mmele gampe.
De Kuilen e agile setšo sa boikgantšho sa bokgoni ka mošomong wa dithuto, dipapading le ka ditiragalong tša setšo mo mengwageng ye mentši.
Ke kgopela tshwarelo ge ke itshephile kudu ge ditiro tše ntši tše di sego tša toka tše di sego tša botho di be di direga pele ga ka.
Naga ya go swarela tiragalo ka boyona e ikgafile go dira mašaledi a khonthinente ka moka go ba ye nngwe ya mafapha a motheo a ditokišetšo tša tiragalo.
Re be re tšwele re ile dijong tša mantšibua re nnoši ka Goa gomme re be re boela hoteleng ya rena.
Toropokgolo e ganne mokgobo wa dikgopelo ka dihlopha tša Minstrel go swara dipapadi bošego, gomme ya leka go ba akaretša ka mo e ka kgonago ka gona.
Lebaka la go anegela Mdi Madikizela Mandela kanegelo ye o be o nyaka go tsena gare bothata bjo o hweditšego Katiza ka gare ga bjona.
Ba tla lebiša ditšhelete go mekgatlo ye e hlokometšego le go thekga batšwasehlabelo bao ba phologilego ba dikgaruru le tlaišo.
Gape ke rata go bolela gore ka phrobentsheng ya rena bjale re thoma go ba le bašomi ba malwetši a menagano le gape bašomi ba kalafo ya megopolo.
Tona Motsoaledi o tshephišetše dingaka tše di ngadilego mošomo gore taba yeo e tla rarollwa mo nakong ye e sa fetšego pelo.
Naa o ile wa namela sekhafole?
Tsebo ya mohuta woo ya kakaretšo e swanetše go tsebja gomme e tlišwe ka fase ga taolo ya phethagatšo ya melawana ya bosetšhaba, gomme mo go hlokagalago, e putswe ka maleba, gwa realo Tona.
Protšeke ya moletlo e ikemišeditše go katološa phihlelelo ya ditirelo ebile e laolwa ke melawana ya Batho Pele: Re a Kgathala.
O ka, bjale, wa se dire se sengwe mabapi le go fothokhopha foromo ye.
Bagwera, gore ka mengwaga ye senyane ya temokrasi re šetše re šomile gaboima go lebiša khutšo dikarolong tše dingwe tša khonthinente.
Bohloki ka mo go tlwaelegilego bo swantšhwa le letseno le tshenyegelo ya motho, ya ka lapeng goba ya sehlopha sa batho.
Go bohlokwa go lemoga gore sekoloto se le tumelo ye di be di sa tsebje ke baadimiši ba nako yeo.
NWMS gape e tla rarollwa tiro ya bjale ya melawana ye e fapafapanego ye e dirišitšwego go go lahlwa ga ditšhila tša ka moepong mafelong a meepo, ge e bapetšwa le melawana ya ditšhila tše dingwe.
Magato a pabalelo ya tlhago a thušitše weili ya ka thokong ya lehlakore la go ja la ka borwa gomme bontši bja diweile tša mototolwana tše di tšwelego ka lewatleng la Afrika Borwa go kokotlela ka ge di be di le tše nnyane.
Go tla ba bohlokwa gore re kwešiše mošomimmogo wa ka mabaka a gore ke ka lebaka la eng ba be ba sa dire selo le mapheko ka tshepedišong.
Ditaolo tša ka gare di thekga balaodi ka go sekaseka ditshepedišo tša taolo ya ka gare le go šišinya dikaonafatšo moo ditaolo di hwetšwago di hlaelela goba di se maleba.
Dimpho di filwe bana ba di-VIP le baeng ba bangwe bao ba etetšego Lefelo la Afrika Borwa.
Modusetulo o swanetše go fiwa maatla a go laola dikopano ka moka go šoma ka dikgopelo tša tšhoganetšo.
Ka ge re tseba, mebušo ya selegae ga e na methopo ye e lekanego ya ka gare go rarolla ditlhohlo tša tlhokego ya tlhabollo, go šalela morago ga ditirelo le bohloki.
Go ya ka fao ke tsebago ke gore ge e le gore o LeAskari o leloko la maphodisa, Mna Modulasetulo.
Eupša go na le kgatelopele ya mmakgonthe, re dirile mošomo wa rena wa gae; gomme re na le mabaka ka moka a go tšwela pele.
Lebakeng la ge diboto tše pedi di kopantšwe papatšo e tla bontšhwa ka eksese ya tekanelo go bapela le lehlakore leo sephethephethe se se tšwelelago ka lona.
Maloko a mararo a bolela gore go bile le dinyakišišo ka Benoni.
Di-CV tša bakgopedi ba maleba di romelwa ka Kgorong, yeo le yona e di romelago go mekgatlo ya maleba go yo kgethwa.
Metšhene ya go šoma ditšweletšwa tša temo, go di šoma le go di phuthela le akhwakhaltšha: Spain ke ye nngwe ya baetapele ba tšweletšo ya dikhaponetaeoksaete, ditshepedišo tša nošetšo le metšhene ya go phuthela dijo.
O boletše gore e be e le ye ntši ka thokong ya bohlabela, ka khutlong ya leboabohlabela moo mapotlelo a beleditšwego gona go ya ka thokong ya nkoting.
Boto ya Meputso ga se ya kgatha tema ye kaone ka tlhabollong le ka go phethagatšeng ga melawana ya go thwala batho mešomong ka mafapheng ao a sego a laolwa gabotse.
Dipoelo tša Bosenyi : Go kwala gore banna ba bararo ba B ba hlakotše ka Vlaaklaagte ba itlhamile ka dibetša, ba tšea didirišwa tša mohlagase le tšhelete.
Tshepedišo ya taolo ya tšhireletšo ya bosetšhaba, ebile e lego tirelo ya bohlodi.
Dithulano di amana thwii le tlhokego ya tlhabollo, bjale, kopanyo ya selete le Lenaneo la tlhabollo ya Afrika di ka se fihlelelwe ge e le gore ga go na khutšo le šebešebe ka khonthinenteng ya rena.
Go ya ka fao ke tsebago ka gona nkabe a se a swanelwa ke go tsena ka go lefe goba lefe la mananeo ao.
Go phethagatša phetogelo go ya go ye 'mpsha', tshepedišo ya rena ya tlhokomelo ya maphelo e nyaka batho bao ba nyakago go aga khatheterale ba myemyela difahlegong tša bona!
Masolo a go emiša thulano ya ka gare ga Palestina le go hloma mmušo wa mohlakanelwa wa bosetšhaba ga se a atlega kudu.
Ke motheo wo wo o netefatšago gore dikgorotsheko di diriša maatla a tšona a molao ka šedi ye kgolo.
Mmušo wa rena o tla dira ka moo o ka kgonago ka maatla a ona go bona gore selo sa go swana le se ga se hlage gape.
Pušeletšo, ye e feletšago ka mošomo le diphošo tše dingwe tša tlaleletšo, e a efogwa ka mo go kgonagalago.
Diphetišetšo tše di tšwelago pele di dirilwe go ya ka dinyakwa tša ge dikgopelo tšeo di amogetšwe.
Go bolela nnete, re šišinya go ba le dipoledišano goba dipotšišo tše di lebišwago go Motšenerale Geldenhuys gabjale kudukudu mabapi le sengwalwa.
Se e bile kamogelo ya semmušo ya leano la mmušo wa elektroniki ka ga seo se bitšwago Lenaneo la Toka ya elektroniki.
Seemo se tla sekasekwa lefsa ge tshedimošo ye nngwe e hwetšagala.
Helen, re leboga dilo ka moka tše o di diretšego batho ba Cape Town.
Aowa ge nkabe ke bile le tshedimošo yeo e bego e bontšha kudu seo o se bolelago.
Go kgopela khamphani go re thuša go lokišetša ditatamente tša ditšhelete tša nakwana.
Eupša go fapana le dinaga tše di hlabologilego, babeakanyi ba rena ba swanetše go šoma ka dinyakw atše di tlago pele tša methopo ye e sa hwetšagalego gabonolo kgahlanong le dinyakwa tša motheo tše mmalwa tša go swana le dintlo, kelelatšhila, tlhokomelo ya maphelo le thuto.
Gape gareng ga baamogedi ba rena re na le Molaodi wa Selete wa rena, Ruth Lewinwho o thušitše ka go amogela ba bangwe ba baeng ba rena ba bohlokwa mesong ya lehono, re leboga kudu.
Gape re ganetša kgopolo ya gore ditsholo ka moka di hlohleletšwa ke maikutlo ao a tšeago lehlakore a semorafe, a bokoloniale, goba a sepolotiki.
Ka ntle le dilo tše di bontšhago kamano le dinyakwa tše kaone, tekodišišo e tla ba sengwalwa sa setšhaba, se se hwetšwago ke ge se nyakwa ke bašomi.
Dilaporathori tša Kgoro di tletše ka disampole go tšwa go ba taolo ba tikologo le go putlaganya ka intastering ya dijo go tlo sekasekwa gomme diteko tše ntši di sa tlo dirwa.
Gore ba kgone go thuša maphodisa go netefatša gore go ba le go šoma ga maphodisa go gokaone, maloko a setšhaba a sa kgopelwa gape gore a se ke a tlogela dilo tše bohlokwa di bonala ka difatanageng tša bona.
Botša ba lapa le bagwera gore o tlogela go kgoga gore ba se ke ba go fa disekerete.
Tafola ye kgolo ye e kgokaganya mellwane ya naga gammogo le ditsela tše hlano ka SuperCross.
Leloko Gerrit van Rensburg, le maloko a komiti ya nakwana, re leboga ge le dirile gore re be le botshephegi ka dipotšišišo tša lena tša mabapi le ditekanyetšo.
Ke nagana gore ntlha yeo e boletšwe ke wena gomme ke nagana gore re a e lemoga.
Tše lesome tša difatanaga tšeo di tloga di diretšwe fela go šomišwa ka kgokaganyong ya boemafofane, gomme di na le didirišwa tša tlaleletšo tša go swana le sekgoba sa merwalo le ditulo tše di bulegilego.
Toropokgolo e šegofaditšwe ka dilo tše bohlokwa tša go swana le Table Mountain le Cape Point, gomme ke kgetho ya boeti ye e tumilego kudu ka Afrika Borwa.
Ka ntle le pelaelo le tla fa polokego yeo ya tlaleletšo ye e nyakegago go batho ba rena.
Bjale go ka se kwešišego go dira ka tsela ye e beelago thoko mothopo wo wa bohlale o bohlokwa, go fa mohlala ka go nyaka go gatelela maikutlo ao a ikemego.
Aowa, go be go na le taelo go ya ka fao ke tsebago ye e tšwago SAMS.
Hlaloša dinyakwa dife goba dife tše di kgethegilego tša mmasepala gomme, ka tlaleletšo, mothuši wa mašeleng yo a sego a akaretšwa ka dikarolong tše di tlilego pele.
Mna Guterres o boletše gore phihlelelo ya thušo ya bahloki le go sepela ka polokego ga badudi bao ba hudugago ka kgang le bašomi ba thušo bao ba lekago go ba thuša bjale e be e le bohlokwa.
Moinspekthara Malefane Helepi, yo a bego a nyakišiša molato, o lemošitše basenyi gore ge ba ka dira bosenyi ba tla golegwa gomme ba romelwa kgolegong.
Go hloma foramo yeo baithuti ba ka kopanago go tšwa ditšong tša mehutahuta le go rerišana le go fana ka dikgopolo le go tšweletša tlhomphano ye kgolo.
Dikgokagano ka moka go akaretšwa ditirelo tša tšhoganetšo, taolo ya sephethephethe le dikgokagano di tla sepedišwa go tšwa mo.
Motho a ka se thuše selo eupša o tla lemoga boikgafo le maitshwaro a bona, Mokaptene Stoffels a realo.
TRC e na le tokelo ya go rulaganya, go phošolla goba go kopafatša ditlhagišo ka nepo ya tlhathollo.
Gantši go a diragala gore ge mabokgoni a thoma go ba lepheko la kgolo ya ekonomi le tlhabollo, go na le maitekelo a phišegelo a go 'kaonafatša' thuto ya mešomo ya diatla.
Phrobentshe ka moka ke lefelo la kotsi ya godimo ya go rengwa ga mehlare ka lebaka la gore bontši bja phrobentshe bo bonwa e le 'naga ya komelelo'.
Tshepedišo ya bjale ya tirišano ya dinaga tša lefase bjale e swanetše go tšwela pele go hlokomela bohlokwa bjo bogolo bja go maatlafatša seriti sa boditšhabatšhaba sa lesolo la temokrasi ya setšhaba.
Eupša radio e be e lla e sa homole ge wena o be o sepela le tikologo ka lebaka la gore batho ba be ba tsena ba etšwa.
Methopo ye bohlokwa ya thušo ya ditšhelete ya sekhwama se e swanetše bonyane e akaretše letseno la tirišo ya lekala la phraebete, dipoloko tša ditšhelete tša Afrika le tša boditšhabatšhaba.
Mna Morgan o file bohlatse bja gore o filwe tlhahlo ya go itlhama ka dibetša lefelong la gago.
Go tšweletše gore monna yoo o be a šoma bjalo ka mohlapetši mo nakong ye e fetilego ka go o mongwe wa meepo.
Naa seo se ka be se akareditše go hlapetša legora la ka mathoko go bona ge eba go na le se sengwe seo se bego se sa amogelegego moo goba aowa?
Dithušo tša ditšhelete tša dithuto tša Tlhabollo ya Leago di akaretša dithuto, dipuku le, ge go na le mabaka, madulo.
Tšeo e bile dilo tše ke di hweditšego tše di ke dirilego go bonyane bjo ke bo kwelego, mo le mola.
Ba tšwela pele go lebelela kudu bosenyi ba tshephile kudu maphodisa gomme bagononelwa ba seswai ba ile ba golegwa ka go swara lebake.
Le ge e le gore re tla dira ka mo re ka kgonago ka gona go fa phihlelelo ye e tseneletšego, ya go se šitišwe ya ka Cape Gateway, ga re e tiišetše.
Dikakanyo tša gare ga ngwaga tša dipalopalo tša setšhaba di ngwalwa mengwageng ya magareng ga dipalopalo tše dingwe le tše dingwe tša setšhaba.
Godimo ga meketeko ya bosetšhaba, diphrobentshe tše dingwe di tla swara meletlo ya tšona go keteka letšatši leo.
Dipotšišonyakišišo ka ga lenaneo la thibelo di ile tša phatlalatšwa go maloko a setšhaba.
Ee, go tšwa mo khutlong ye, o bona mothaladi wa tsela ya ka nngeleng ya kgole ye e fihlago Currey.
Ka Feperware, bašomi ba lefapha la setšhaba ba hweditše diputseletšo tša tšhelete ya ka ntle go ba thuša kgahlanong le tshenyegelo ya go iphediša ye e oketšegago kudu.
Mokhanselara Plato o kgopetše bakoloti go šomiša sebaka se go dira dithulaganyo tša go lefa ditšhelete tše di šaletšego morago ka kantorong ya kgauswi ya dintlo.
Tshedimošo ka ga ditokelo tša dimenerale le megogolwa ya diminerale ye e hwetšagalago go tlo hlabolla e tla dira gore e hwetšagale, kudukudu go hola bengmeepo ye mennyane.
Katološo ya temo go tsena ka mafelong ao a sego maleba, ka lebaka la dikgatelelo tša ekonomi goba tša go iphediša.
Mabakeng a ge ba tšwela pele ka lefelwaneng la mootledi wa sefofane ba beile tlhathollo ye e fapanego ka ga ditiragalo tšeo di bego di etšwa go Dinyakišišo tša Margo.
Ga ke gopole gabotse seo ba se dirilego, dintlha eupša o bolela nnete, dipoledišano tša rena di be di le mabapi le seo.
Mopresidente Mugabe o swanetše go tšwetša pele poelano ya setšhaba gomme ka nako yona yeo o swanetše go tšwetša pele tirišano ya ekonomi.
Mmino gape o na le seabe ka thutong le ka setšhabeng ka kakaretšo ka ditsela tše ntši.
Ke tšere therekesutu ka lebaka la gore go be go na le ditherekesutu tše ntši tše di bego di le fase.
Ke na le tumelo ya gore ditsenatseno tše o di dirilego mabapi le se di bile le seabe go re raka tseleng yeo nka bego e bile le tshenyo.
Go fetišetša maikarabelo go tšwa go moabi wa ditirelo go ya go sehlopha sa tekodišišo ya ka gare sa PGWC.
O tlaleleditše ka gore lefase le na le dikgetho tše pedi tše le ka tšwelago pele ka tšona ka ga taba ya nyutleleara: go tšwela pele ka ditherišano goba go hlasela.
O be a le ka legorong la B bontši bja nako ya gagwe ka moka ya ge a tsena sekolo gomme a kaonafala a ya go moithuti wa A ka nako ye a fihlago go legato la marematlou.
Motlatšamopresidente Mbete o boletše gore Maafrika Borwa a swanetše go ipona a na le mahlatse gomme a swanetše go leboga lefase ge le kgethile naga ye go swara dipapadi.
E boima go e laola ka ge e palela bontši bja dibolayamehlašana tše di kgethilwego.
Re tla tšwela pele go tiišetša lenaneo la Afrika bjalo ka karolo ya go nyaka go fihlelela sehla se sefsa sa kholofelo ya Afrika.
Hlogo ya sekolo e tla fa batswadi tshedimošo ya mabapi le dikgetho tša SGB.
Ge e fetola koketšego ya bomenetša bjo bo dirwago ka mangwalo a mohlankedimogolo, CIPRO e tsebagaditše lesolo la togamaano.
<fn>DACB. SinneVanVertalersBatch19.1.0.1.DPS.2010-10-12.nso.txt</fn>
Tsela ya go tšea sephetho sa gore tswalano ya modiredi mogolo e gona, e hira teko ya mollo gape.
Mo diiring ka morago ga ge balekani ba babedi le modiredi wa bona wa ka gae go tšwa Potchefstroom, ba hlasetšwe ka ntlong ya bona ka toropongkgolo, go swerwe banna ba babedi Sebokeng.
Tšweletšo ya beke ya go feta ya data e bile le phošo, go se balele gabotse woo go lebanego le go se akaretše data yeo e kgobokeditšwego.
Mogolo o laola dikhwama ka moka ka go Sekhwama sa Tšhireletšo ka ntle le tefišo gomme ga go tefelo ya taolo yeo e lefelwago ke beng ba diakhaonte.
Dibilione tša batho bao re ba emelago ba lebeletše molaetša wa tshepo woo o tillego, wa go kwešišega woo o tla tšwelelago go Kopano ye ya Mileniamo ya histori.
Go laetša le go sepediša kamano ya intasteri ka go ditumelelano tše mebušo, kudukudu go ya ka Memorantomo wa Kwešišo le Tumelelano go Tona ya Tšhireletšo.
Go na le katišo le kgatišo ya molawana woo o laolago dintlo, naga le ditirelo.
Ka ditsebi tša thekniki malebana le ditlabelo tša tirelo tše di kgethegilego go akaretša kabelo ya mohlagase le ditlabelo dife goba dife tšeo di kgethegilego.
Maemo a maphelo le polokego le ditokelo tša bašomi di swanetše go hlokomelwa ka go ditshepetšo tša dimaene tše nnyane.
Ge ke bolela ka "ntwa ya tokologo" ke kaya gore ba itsenya ka go dira seo ba hlahletšwego go se dira go la Caprivi.
Sehlopha se sa kopano se tla fana ka karolo ya poledišano ya setsebi go baromiwa ba Soccerex ka ga maano a papatšo, ao a lebeletšego kgokagano ya Afrika Borwa yeo e golago, o rile bjalo.
Ga se wa dukuloga gape ga se wa ba le dika pele o ka lahlegelwa ke mogopolo le moya
Netefatša gore dihlare, diretebatši le ditlabelo tša go apea gammogo le ditšweletšwa tša go hlwekiša di bewa kgole le bana, ka gare ga diraka tša go notlelwa.
Lenaneo la Kgwebo ya ka le go dumelela go oketša dintlha tša kgwebo ya gago go wepesaete ya rena tšeo di tla tšweletšwago ka gare ga pukwana ya rena ya dintlha tša boitsebišo..
Bodiidi le bjona bo ba le seabe go methopo ya ka gae gape le go dinetewoke tša lapa tšeo di se go molaong, bjoo bo oketšago tlhokego ya ditirelo tšeo di lego molaong tša leago.
Dikgorotsheko tša Baswa - dikgorotsheko tše di kgethegilego tšeo di tšeago sephetho sa melato yeo go yona moswa a latofatšwago gore o dirile bosenyi.
Potšišo yeo a e botšišago - ke gore re tla fa bosersanta difoka bao ba hlotšego bohloko bjo bontši go dimilione mo nakong ya ngwagakgolo wo o fetago - e tla swanelwa ke go arabja.
Beke ya go feta mahodu a swere morutiši go tšwa Sekolong sa Poraemari sa Masibambisane go la Delft, ba leka go mo tšeela khomphuthara le dithoto tše dingwe.
Ka go realo, diphaka le ditsela tša ka thoko di ka thoma go lebelelega di hlwekile ka bošego bo tee.
Ba tla lebiša maitapišo a bona go hloleng le go matlafatša dibopego tša bosetšhaba, tša selete le kontinente tšeo di thekgago pušo ye botse.
E fana ka tsela ya pholisi, taolo yeo e sepelago gabotse gape ya katlego ya dithoto tša mmele le matlotlo, PPPs gammogo le maikarabelo.
Malebana le ditlwaelo tša boditšhabatšhaba, tirišothwii yeo e lefišago go na le ya motšhelo, e swanetšwe go dirišwa moo go kgonegago.
Bobedi bja dinaga bo tla šetša gape dinaga tše dingwe moo tirišanommogo ya diprotšeke tša boraro e ka diragatšwago.
Ke kgahlilwe kudu ke seo ba kgonnego go se fihlelela ka tlase ga maemo a bothata kudu.
Nka se gapeletše gore Mna Webster ga se a ba le thekete eupša ke belaela gore ga se a ka a ba le thekete.
Cape Town e sekaseka melao ya tšhilafatšo ya yona ya moya go e dira gore e be thata le go feta gape e šome.
Khomišene e ka lefiša lekgotla go tumelelano ya seboka ge eba lekgotla leo le thatafaditše tharollo ya bothata.
Go laola gabotse le ka katlego diphedi di šele ka go diriša ditheknolotši tša mošomo tšeo di hlatlošago tšwetšopele ya ekonomi le leago tša ditšhaba tšeo di amegilego.
O kopantše intasteri ya diaparo le intasteri ya boeti ka go fa baeti kgetho ya go reka diaparo tša seAfrika le go ipshina ka botho bja seAfrika.
Gape ka go swana ka noši, re rerišane ka tumelelano ya sepolotiki pele gomme morago ra šoma ka go thala Molaotheo - seo se sa tlwaelegago dinageng tše dingwe.
Maemo a Bosenyi: Mna Pienaar o tšere sefatanaga sa mohumagadi wa gagwe sa Volkswagen Golf a ya ka sona mošomong gomme a se sa bowa.
Mohola wa tshepetšo yeo e tšwelago pele ke gore dikgoro di ka tšweletša ka koketšo bašomi gomme tša fihlelela tiragatšo ka katlego.
Barutiši, batswadi le barutwana ka go swana ba bapadile karolo ye bohlokwa ka go thekga baithuti ba bona.
Melao ya ga bjale ga e hlatloše phihlelelo go toka gomme ka dinako tše dingwe ga e hole ditšwetšopele ka moka tše mpsha tša molao.
Ka tsela ye, re neelane ka go netefatša gore go ba le tshepetšo ya temokrasi yeo e atlegago, yeo e hlatselwago ke SADC mebušo ya godimo go la Mozambique gore ka nnete ke ya temokrasi.
Go diragatša tirišanommogo ke kgopotšo ya mošomo wa mekgatlo setšhabeng bjale ka tšwetšopele ye bohlokwa gape le go matlafatša temokrasi.
Nkabe go belaeditše kudu ge Mna Law a ka go kgopela go bea bibi ye nngwe godimo ga ye nngwe
Pan-Africanism e akareditšwe gomme se se godišitše dikholofetšo tša dinaga tše di kopantšwego tša Afrika, e tšea maemo a yona go dinaga tše kgolo le dikontinente tša lefase.
Re be re holofela gore IEC e tla tšweletša dipoelo ka ge di le gona diprofenseng eupša se ga se ya ba tseleng.
Godimo ga moo, barekiši ba tsenetše mananeo a tlhahlo go ba thuša go aga dikgwebo tšeo di atlegago.
Dintlha tša CPD di tla fiwa diprofešenale tšeo di ngwadišetšago kopano.
A o bile le dipoledišano go seyalemoya mantšiboeng ale o bego o amegile
Netefatša tatelano ya diswate tšeo di le go maemong a maleba, go ya ka khwalithi, ya go fula.
Ka phošo ya rena, re swanelwa go thoma go lebelela dipoelomorago pele re ka lebelela dinyakwa tša rena tša ga bjale.
Re kgonne go dira tšhišinyo ye ka gobane re atlegile ka go diragatša setlwaetšo sa tefelo ya ditirelo go la Cape Town.
Eupša Afrika Borwa e na le tumelo le boitlamo bja go thuša ditšhaba tše pedi go hwetša go methopo ya tšona ya botho le kago leswa ya tshepo go khutšo.
Khansele e fana gape ka meago ya go fana ka diretebatši, ditlabelo tša teko le maswi a phepo ao a fiwago gape ke Yuniti ya Profense ya HIV AIDS.
Tshepedišo ya mo saeteng e tla bewa tesekeng ya tshedimošo gomme dipeakanyo di ka dirwa letšatši pele ga tiragalo goba modiro.
Ka go dira melawana Tona a ka diriša mokgwa ofe goba ofe wa phapantšho woo a ka o eletšago: Go ya ka gore ga go phapantšho godimo ga morafe le mmala yeo e tla dirwago.
Gomme khwetšo yeo e thabišago go tšona ka moka e ka ba go lemoga gore khuetšo ya mohuta woo le boetapele di tla ka kgetho, e sego go tšwa go maemo.
Ditshepedišo tša thelebišene tša poraebere di ka lebelelwa go dira maitapišo a go swana, le ge e le mohuta wa go feta ka maemo.
Khuetšo ya sethaka e ka dirišwa bjalo ka mokgwa wa go netefatša maikutlo a tlhokomelo le lerato magareng ga bašomi ba maphelo.
Re swanetše go šoma mmogo le setšhaba sa boditšhabatšhaba go hlola maemo a tšwelopele.
Ge mokgopedi goba mogatša a ka be a itšhomela, bohlatse bja letseno bo swanetšwe go tšweletšwa.
Pele ga ge o ka fihla fao moo mothaladi o thomilego gona o bone taolo ya lešaba ya mohuta ofe goba ofe
Se se bonagetše kudu ge maloko a mokgatlo a tsenela ditiragatšo tšeo di tshetšego karolo ya semorafe yeo e bilego gona mo matšatšing ao.
Hloma gape go laola ka katlego tsela ya kemedi ya mafelo ao a šireleditšwego a lebopo, go akaretšwa moo go kgonegago kopantšho ya lefase.
Go tla loka go bolela gore go ka ba le sebaka sa iri le seripa goba tšhutišo go dikakanyo tša nako ya gago go lehlakore le lengwe.
Ka thekgo ya Kantoro ya Poso ya Afrika Borwa, re saenile diketekete tša dikarata tša poso go tsebagatša boitlamo bja rena.
Tahlo le kaonafatšo ya ditšhila e tšewa bjalo ka taba ya ketapele makaleng ka moka a mmušo le batšei ba sephetho.
Le ge go le bjalo, Khansele e rata go amogela boiponagatšo bjoo Sapref e šomilego ka taba ka gona.
Bothata bja putseletšo bo akaretša mmaraka wa selegae woo o kgaoletšwago wa ditšweletšwa tšeo di holwago, ditshenyagelo tša godimo le tlhokego ya theknolotši makaleng a mangwe.
Babeeletši bao ba tšwelelago, bao ba nago le sebaka sa go tšweletša mmogo hotele, ba sepeditšwe saeteng ka kgwedi ya Julae.
Ditlhahlobo tša saete di tšwewa nako le nako go dinyakišišo tša aterese ya mmila gammogo le kgopelo ya phetošo ya mebila go tšwa go setšhaba.
Ge phatlalatšo ye ntši e filwe go mediro yeo e dikologago kgoboketšo ya data go kelogape ya dithoto tša bodudi go la eThekwini.
Bjalo ka Masepala re tšwela pele go netefatša phihlelelo yeo e kaonafaditšwego ya tirelo ya motheo ya go se lefelwe le go šoma ka dišaledimorago tša ditlabelo.
Ka gobane kgetho yeo e lego pepeneneng e be e le go mmea le Mna de Kock.
Melawana ye bohlokwa ya go akaretša go matlafatša disekete go tliša thekgo ya tšwetšopele kgauswi le dikolo tšeo di hlokago thušo kudu.
Go hlatloša mošomo wa ekonomi woo oketšago dibaka tša mešomo yeo e se nago seabe se sebe go tikologo goba go maphelo a batho.
Ka fao go bohlokwa gore re laetše tatelano ya ditiro tša go latela le diprotšeke tšeo di tlo dirwago mo dinakong tša Kopano.
Kgoro e tshepišitše go nolofatša ditumelelo tša bodudi, ditumelelo tša mošomo le bodudi bja batho bao ba holegilego go tšwa go manyalo ao a se go molaong.
WCED e feditše legato la pele la tshepetšo ya kagoleswa ka go bea taolo ya godimo yeo e lebelelago tiragatšo ya sebopego se seswa mo mengwageng ye meraro.
Tšwetšopele ya seemo sa selegae sa dipalopalo se bohlokwa ge mathata ao a laeditšwego ke Manuel a rarollwa.
E bontšhitše kopantšho magareng ga modiro wa leago, tikologo le ekonomi gape ya hlatloša "triple bottom line".
Tokelo ya thuto go barutwana dikolong tša rena e hlasetšwe ke basenyi le maitshwaro a barutwana ba ba itšego bao maitshwaro a bona a sa dumelelwago.
Bahlahlobi ba laesense, bahlahlobi ba difatanaga, bahlahlobi ba dilaesense tša go otlela, bahlankedi ba sephethephethe ba hloka go ngwadišwa.
Nolofatša tshepetšo gape fokotša nako yeo e dirišwago go mediro ya tatelo ya molao ka gobane badiredi ba ngwadile ditaetšo, ditlabelo le tlhahlo yeo e tšwelago pele.
Bathwadi ba ka fana ka dikgoba tša go ithuta mošomo go badiredi ba bona goba ba ka goketša batho bao ba sa šomego go hwetša tlhahlo.
Selo se sengwe ke ka ga tšhupetšo go ditirelo tša maleba go swana le dingaka tša monagano, bathuši ba malwetši a monagano, dingaka le tšhireletšo ya leago.
Ke ka lethabo go Afrika Borwa gore e fiwe sebaka se se ikgethilego sa go swara kopano ya United Nations ya mohuta wo gape ye bohlokwa.
Maikemišetšo magolo a BioFISA ke go tšweletša maemo a payosaense le go tliša ditšweletša mmarakeng tšeo di lebišitšego go fihlelela tšwetšopele ya selete.
O hlohleleditšwe ke leloko la ka gae leo e bego e le moyunione wo mogolo wa kgwebo, a amega Dipolotiking e sa le yo monnyane.
Tshwarelo Mna Loedolff ke kgopela gore o bolela ka go nanya, mofetoledi o hlolega go go latela ka lebelo leo o bolelago ka lona.
Tona yo a hlomphegago, le nna ke lebeletše therišano yeo e tseneletšego gape ka bophara le wena ka ga ditaba tšeo o di boletšego.
Katološo efe goba efe go tefelo yeo e hlotšego ke phokotšo go diiri tša go šoma e swanetšwe go diragatšwa go ya ka tumelelano ya bosetšhaba yeo e šišintšwego.
Bašomi bao ba lwalago ba na le tokelo ya go dira kleime go UIF.
Ka fao motho a ka akanya ka go bolokega gore ga se wa ba le bibi ka gare ga ya Stallion
E be e le letšatši la lehu la Mosersanta Pretorius ge ke hwetša.
Se e tla ba sebaka se sebotse sa go bontšha maatla a intasteri ya rena ya payotheke, gammogo le go hlohleletša peeletšo.
Go na le ditšweletšwa tša kgwebo tšeo di hlwekišago ditisiki gape di fana ka tšhireletšo go lerole, dikgatišo tša menwana, le mengwapo.
Ka fao mehutahuta ya go fapana ya dipholisi e beilwe go tšea maatla a phatlalatšo le mošomo woo e ka go dirago ka go hlatloša setšo sa bosetšhaba.
A o a dumela, tshwarelo, ema fao, gore go be go na le batho bao ba bego ba rwele mepete ya go sepela ka morago ga bonwelo bja lebowa.
Go fetola potšišo ya gago, e ka be e etšwa thwii go Ngaka Basson ka morago ga therišano le Ngaka Immelman.
ESS e swanetšwe go bonwa bjalo ka karolo ya gare ya dinyakwa tše bohlokwa tša thuto ka maikemišetšo a go fana ka tirelo ya thekgo.
Maikemišetšo ke go šutha go tloga maemong a peleng a taolo ya tšhilafatšo yeo e sa laolegego ya go se lekalekane go ya go phokotšo ya taolo ya tšhilafatšo
Kelo le maikarabelo - go hlola maemo a kelo ao a amogelago ke setšhaba ao go wona tšwelopele go ya go dikatlego tša magato di ka ahlolwago.
Dinyakwa tša meetse a ekholotši tša khwalithi le khwanthithi ya meetse ao a nyakegago go hlokomela noka maemong a laeditšwego pele a maphelo a noka.
Lebaka leo le okeditšwego la tlhokomelo ya dikanale ke go sepetša ditšhutišo tša dihlapi, kudu tšeo di nago le maemo a meetse maphelong a tšona.
Tšwelopele ya maano a go hlatloša phadišano ya boditšhabatšhaba ya intasteri ya Afrika Borwa, gomme ka go kgethega go dikhamphani tša kago tša SME.
Naga ka moka yeo e nago le sekgwa seo se thapišitšego ke pula, bophelo bja lešoka, le dinoka e fana ka sebaka se bohlokwa go boeti bja tikologo.
Mohuta le ngwaga wa taba ya sebjalo mo nakong ya go ntšha di bohlokwa ka ge bontši bo sa phatlalatšwe dibjalong.
Tharollo ya kopantšho - tharollo yeo e theilwego godimo ga tharollo ya sephuthelwana eupša e akaretša gape dielemente tša setho go fihlelela dinyakwa ka moka.
Bagononelwa ka moka ba bararo ba tšwa lefelong la ka tlase ga boetapele bja Inkosi ye.
Ke tla ikopanya le mogwera wa ka wo a rutegilego e lego Mna Vally, go beakanya tšatšikgwedi leo le tla lokelago Komišene.
Ka taba ya go fetiša ditirelo go badirišani ba yona go akaretšwa dipeakanyo tša matlotlo, tekano ya bodirišanommogo ga e kgonagale.
Go kgona go bona tshedimošo ya akhaonte go inthanete, o tla swanelwa ke go tsena ka leina la gago la tirišo le lentšu la ka sephiring la go tsena.
Laetša balaodi, o ka etela letlakala la go bona lenaneo la balaodi go hwetša mollwane wa taolo ya lenaneo la gago.
A o ka mo thuša Mna Mathibe ge eba o kgona go e bala.
Maemo ao dithekišo tša dibetša di le go go wona di thekga kgahlego ya bosetšhaba le naga di šele tša Afrika Borwa.
Thala lenaneo la tekolo la motheo leo o nagannego dikgopolo tša gago go lona.
Ge o thuša ka mabokgoni a kago go fihlelela go fa, instithušene e hlatloša gape maikarabelo a leago le botho.
Kgwedi ya go feta Tonakgolo o tsebagaditše maano a mmalwa a go šoma ka seabe sa thutufatšo ya lefase le phetogo ya klaemete.
Filimi ya Cinema, yeo e tšweleditšwego, e akaretša goba e sa akaretše mmino goba e na fela le mmino.
Karolo yeo e latelago e lebelela seo lefokwana la "tšwetšopele yeo e swarelelwago ya lebopo" e se kayago.
Fana ka thekgo go ditho tša setšhaba, netefatša go latela molao le go bapala karolo ya tebelelo.
Modiredi o fetšišitše kontraka ya mošomo ka goba ka ntle le tsebišo ka gobane mothwadi o be a thatafiša maemo a mošomo go modiredi.
Keletšo go nyakišišo ya ketapele go mafelo a go fapafapana a IKS, kudukudu go nyakišišo le tšwetšopele.
Kantle le go hloka bonnete, seabe se segolo go goleng le kgwebo yeo e lekanetšego e elela ka seleteng gomme e dula e sa tšwele pele go dibopego gape e fana ka dišitiša.
Ee, le Mojenerale Nienaber yoo e lego wa bobedi molaong yoo gape a lego gona fa, morena.
Tše ke dipeakanyo tša motšwaoswere go dumelelela beng ba dithoto nako ya go dira dikatološo tšeo di hlokegago tša go tšwa go dikelo tšeo di okeditšwego.
Go bile le thekgo ya kakaretšo go ditšhišinyo go gatelele kabelo ya tirelo ya karolo ya setšhaba.
Modirelwa wa ka o tla bolela gore ga go mohlankedi le o tee wa bošego wa Stallion Events goba Viper Protection Services a bego a le gona lefelong leo o phakilego go lona.
Ge e ba o na le potšišo ka ga sengwe seo o se hweditšego goba o leka go go se hwetša ka go diriša WebPALS ikopanye le e tee ya makgobapuku a PALS.
Go a thabiša go elelwa gore re na le dikhansele tše mmalwa tša mmušo wa selegae tšeo di lego gona fa, kudukudu go tšwa mafelong a selegae.
Nyakišišo le yona e bontšhitše gore modiro wo o golago o oketšega ge go feta kgomo e tee e le phišong.
Re ka se nyatše tshepo le boitshepo bjoo re na go le bjona go tšwa go dimilione tša maAfrika Borwa mafelong a ga bjale a go kgetha.
Le ge go le bjalo, leago la setšhaba ga le šupe gore dithekete ke mahala, gomme dithekete tša theko ya tlase di tla fiwa, ka ge bakgabi ba ka se kgone go ithekga ka go thušo ya mmušo.
Mohola wa Bolaodi Bogolo ke go fana ka tirelo ya kgokagano ya media le mmušo wa kakaretšo.
Komiti ya Dipoelo e akanya peo ya polatefomo ya go abelana ditshepeditšo tša sephodisa dinageng tša ka morago ga kgakgano.
Ye nngwe ya dilo tše re di jelago mona ka ga moano wa lena wa go hlatloša boeti, "Naga ya Afrika ya Bogwera".
Kantle le ge bontši bja dikhwanthithi bja dijo bo swanetšwe go kopanywa, go kopanya ka seatla ke gona go šomago gabotse ge melawana ye e itšego e latelwa.
Nyakišišo ya khwalithi ya godimo e kopanywa le thuto ya khwalithi ya godimo le mpshafatšo ya kharikhulamo.
Maskote a tla dirišwa go emela sebjana sa lefase gomme a swanetše go ba sešupo seo se tebegago lefaseng ka moka, gwa realo Mna Weil.
Magatong a mangwe, ditirelo tšeo di abelwago ga se tša maleba, ga di fihlelelwe gape ga tša lekana setšhaba seo se amogelago.
Hlatloša mediro yeo e tlišago dikolo le ditšhaba gotee go leka go fokotša thutufatšo ya lefase.
Modulasetulo, ditsopolwa di tla balwa letšatši ka moka go tšwa mangwalong a go fapana ao re a amogetšego gomme re go leboga kudu kudu.
Ditlabelo tša thuto di swanetše go fana ka dithuto tša tlhahlo tšeo di theilwego godimo ga mabokgoni tšeo di tla arabago dinyakwa tša baithuti ba bagolo.
Le ge babolai ba babedi e le ba bantši, bagononelwa ba swerwe ka moka gomme ba tla sekišetšwa melato ya bona.
Ke rata fela go go bontšha karolo ye e itšego ya video gomme ke kgopela pono yeo e sedimošitšwego ya seo o se bonago fao.
Mna Steyl ke swanelwa ke go go tsenya, ka fao ge o ka ema, ke a leboga.
Mo go kgonegago, beng ba boemadifofane le basepediši ba swanelwa ke go hlatloša kamano ya SMMEs.
Sa pele, ke tshepile gore re swanetše go ba le mokgatlo wa mošomo ya monagare woo o akaretšago dinaga ka moka tša Afrika Borwa go fihla gare.
O ka dira ditekolo tša kgafetšakgafetša go tšwelopele ya ditokumente tšeo di filwego.
Ke kgopela gore o tlogele go re dira ditlaela, ga re na nako ya go bapala.
Ditokologo di lebane le badudi ba Afrika Borwa ka moka le bao e se go badudi, gomme di tla dirišwa go ya ka motšhelo le VAT, tšeo di tla elwago go lefela la dithoto le ditirelo.
Ke tshepa gore setšhaba sa rena se na le kgapeletšo ya go tloša Afrika mengwageng ya leswiswing ya ka morago ga bokoloniale, yeo e amilego bontši bja batho ba rena.
Karolo ye e na le maiikarabelo a go sepetša ditlhahlobo le dinyakišišo tša go ela go latela molao le wa Molao le Melawana.
Gape ke ka maswabi a go se elege gore ke thomiša maikarabelo a mošomo wa ka nakong tša rena tša go swabiša tše di fetilego.
Seo se thomilego bjalo ka patrolo ya polasa ka maikemišetšo a go fetšiša bohodu bja difatanaga, se tšere lehlakore la "green stuff" ge maphodisa a Wynberg a swara mahodu a patše.
Dikaranti tša rena ka moka di be di le maemong, go oketša gore bobedi bja FIFA le IIC di kgotsofaditšwe ke tšwelopele ya naga.
Godiša tlholo ya mešomo ka go netefatša gore diintasteri tše mpsha tšeo di hlomilwego di a phadišana gape di na le bokamoso bjo botelele mo seleteng.
Ka go realo, ge re bolela ka Tswalolefsa ya Afrika, re bolela ka tswalolefsa le mpshafatšo ya kontinente ya rena.
Pego ye e na le dipoelo tša tshedimošo tšeo di hweditšwego go diyuniti tša kgwebo ya temo, go sa akaretšwe di lego dinageng tša peleng tša TBVC le mebušo ya go ipuša.
Cowley o na le dikatlego tša go latelana tša dipapadi tšeo di lego ka leina la gagwe, go tloga go krikete go ya go hoki, rakbi le kgwele ya maoto.
Meepo ye mennyane e hloka tshedimošo ka ga go ba gona ga ditokelo tša minerale le peeletšo ya minerale.
Ye ke kanegelo ka ga mahodu a mane ao a utswitšego tšhelete ye ntši, eupša ba swerwego pele ba ka e bala.
Sa bobedi go ditlamorago tše ke pelaelo ka naga go bao e nyakago go ba fetšiša gape le kgahlanong le bona ka fao e dumelela maksimamo wa tirišo ya sešole.
Tiro yeo e laolwago ya sephodisa e rulagantšwe gomme ya diragatšwa ge bagononelwa ba fihla ka sefatanaga seo se utswitšwego go la Germiston.
Ka fao re itlama go rarolla mathata ka poledišano le go aga batho ka go thibela kgakgano le taolo go makala a rena le go kontinenteng ka botlalo.
Gomme ga go motho yoo a tlogo tsena ka molomo wa meetse.
Re thabile gore maphodisa a šomile ka nako go swara bagononelwa ba bane malebana le go kata gomme ba diragatša tsheko ka pela.
Dinyakišišo tše ga di fapane le sephetho sa motheo ka ga maemo a diphetho tša mmušo mabapi le Tiragatšo ya Sešole.
Diphapano dife goba dife go dipaterone tša beke e ka ba kgonagalo ya go dutla ga meetse ntlong ya gago.
Mafelelong a karolo ye ke rata go tšweletša maikutlo a rena a kamogelo le ditebogo go Mna de Klerk ka go dirišanammogo le Komišene.
Ka moka ga rena re latela molao wa gore maphelo a batho ka moka bao ba etelago meago ya rena ya maphelo a bohlokwa kudu.
Re akaretša dikholetšhe tša rena tša FET, go tšweletša barutwana ba mabokgoni ao a kgethegilego le tsebo gomme re hloka go godiša le ga abelana Cape.
NYC le badirišanimmogo ba yona godimo ga phatlalatšo ye ga e na maikarabelo a diphošo dife goba dife goba tšeo di tlogetšwego.
Go hlola dibaka tše mpsha tša thekišontle tšeo di tla kgontšhago botšeakarolo bja balemi ba bagolo, gare le ba bannyane mebarakeng ya lefase ka bophara.
Šedi ye kgolo e swanetšwe go fiewa bobedi bja tšwetšopele ya kago ya bašomi le dintlha tša tšwetšopele ya mokgwa ya diprotšeke tše di kopantšwego.
Se se ra gore theto yeo e tlwaelegilego ya maphodisa ao a tla tlago go sephodisa, batho bao ba tla fiwago madulo bat la kgona go dira mošomo.
GRID-Arendal e fana ka tshedimošo ya tikologo, dikgokagano, le ditirelo tša go aga batho go taolo ya tshedimošo le kelo.
Go hlokega kagoleswa yeo e feleletšego ya diekonomi tša seAfrika go netefatša kopantšho ya temo yeo e phatlaletšego ya lebaka le le telele gammogo le intasteri ya mothero wa tšwetšopele ya Afrika.
Musiamo ka go dirišana mmogo le dimusiamo tše dingwe tša Pretoria, o fane ka dithuto tša botelele bja beke mo nakong ya maikhutšo a sekolo.
Go ya ka ekonomi, di be di kgokagane le maatla a kolonale ya peleng ka thekišontle ya materiale le theko go tšwa ka ntle ya dithoto tšeo di tšweleditšwego.
Se se šupa kaonafatšo ya ditsela, meetse, tšwetšopele ya meago, le kabelo ya tirelo malebana le IDP.
Digkwedi tše mmala tše di latelago go tla bonagala lefase le šoma, ka ge popegoleswa e le ya godimo lenaneong.
Lefela la pele ka diploko tše kgolo, leo le gašitšwego ka tšhemong, le tla hlohleletša dimmoto go beela mae pele mabele a tšwelela.
Kakaretšo ya dikakanyo tše di lego gona go swana le senthara ya therafiki, protšeke ya haetroponiki le tsela ya boeti.
Gomme ke na le bonnete bja gore maitemogelo a gago e bile karolo ya UBJ legatong la bobjana e tla ba mohola kudukudu.
Ditirelo tše ntši tša Afrika Borwa tša phatlalatšo di phela ka papatšo go ditshepedišo tša tšona.
Ke nagana gore ke se Mna Lasich a bego a se dira, o be a bea kganetšo godimo ga rekoto.
O kgopelwa go kgotla fa go bona lenaneo leo le amogetšwego ke meago ya ka godimo ka moka ya kamogelo.
Tlhako ye mpsha ya sekhwama e tla dirišwa felwa ke dikholetšhe tša FET mo bokamosong bjoo bo bonagalago, e sego go dikolo tše di phagamego.
Ba biditše malome wo wa kgale Squalla, ke motho yoo a lokelago ka gare ga pitša goba a go ntšha ka gare ga pitša.
Ka tsela ye, Mmušo o bapala karolo ya go kgontšha le go thekga, mola karolo ya koporasi e beetšwe go thekga ditiragalo tša mohuta wo ka tšhelete.
Maikemišetšo e be e le go ba le kopano ya media go nyenyefatša ANC ka ga pholisi ya yona ya go hloka temokrasi le go tšweletša maemo a ANC kampeng ya Uganda.
Ema kgauswi le ATM gomme o diriše mmele le seatla sag ago bjalo ka tšhireletšo go netefatša gore ga go motho yo a go bonago o kgotla nomoro ya gao ya sephiri.
Kgauswi le gae re fana ka thekgo go Mozambique gomme re tšwela pele go thekga maemo a Lesotho le Swaziland.
Laesense ya nyakišišo e ka se dumelele moswari go ba le tokelo ya moepo.
Ditšhaba tša seAfrika ka go Diaspora di šetše di emela mothopo wo o kgethegilego wa kapitale ya Afrika ka tefelo goba mekgwa ye mengwe ya phetišo.
Maatla a mmušo a go kgala moo go kgonegago ka kagoleswa le kabelo.
Godimo ga tšhelete ye, kgoro ya ka e neelana gape go ditshenyagelo tša taolo tša lenaneo ka moka la tirišanommogo.
Mahlakore a mabedi a dumelelane gore go hlola maemo a mabotse go godiša kgwebo ya China-Africa ka tsela yeo e lekanetšego.
Beakanya dipoelo le diputseletšo go goga šedi ya batho ba baso bao ba nago le mabokgoni ao a nyakegago a maemo a godimo.
Ditlamorago tša tirišompe a diretebatši ga di kgaoletšwe go diretebatši eupša di ama le lapa la gagwe, bagwera le setšhaba.
Hlaka ke legato le le latelago la tshepetšo ya kago, Cape Town e tla ba le "mokete wo mogolo wa lefase wa go thapiša hlaka" ge e fedile, o rile bjalo.
Mosulasetulo, lengwala le ka seZulu gomme re lekile go le fetolela ra dira le dikhopi.
Ba tšwetše pele ka go itokiša ka go thwala bašomi ba bangwe, go kaonafatša meago le ditokišo tše dingwe tše bohlokwa, o hlalošitše.
Aowa, ke file Ngaka Immelman seretebatši fela, gomme seo a se dirilego ka seretebatši ga se a mpotša, ga se a ntsebiša.
Go netefatša gore mehuta ka moka ya ditšhila e amogela mokgwa wa maleba wa tahlo le gore tahlo e lefelong leo le lego maloka go tša entšinere.
EXCO e tšere sephetho sa gore ka moso e tla kopana ka mesong ya Labobedi gomme ge go hlokega e tla beakanya dikopano tše dingwe.
Baeti bao ba hlomphegago ba go fapafapana, bjalo ka maAfrika re tšere Tirišanommogo ye Mpsha ya Tšwelopele ya Afrika, tšwetšopele ya ekonomi ya leago ya Unione ya Afrika..
Tše ga se dipasari tša go šomelwa morago, gape ga o tlo swanelwa ke go lefela tšhelete efe goba efe.
Mo go boneng ga bonnete bjo, ke motlotlo go tšea karolo ka go Seminare ye ya Kopano ya mebušo "Tirišanommogo le Tšwetšopele".
Kwešišo ya ka e be e le gore ba theile seo godimo ga dikakanyo tšeo di ntokologilego le Sehlopha sa Kgwele ya maoto ka nako.
E šoma gape e ikopanya le dikgoro tše dingwe le mebušo ya selegae, e hlatloša tšwetšopele ya dintlo tšeo di kopantšwego tša leago, gape e hlokomela le go ela maemo a dintlo.
Šutho ye e tla dumelela SPLM go bapala karolo ye bohlokwa ka go dipolotiki tša bosetšhaba tša Sudan.
Ditlhahlobo tša sekliniki go baithuti ka moka ba disaense tša maphelo di swanetše go akaretša maemo a lerato le tlhokomelo tšeo di laeditšwego.
Maimišetšo a motheo a kabelo ye ke go kopanya barekišintle ba Afrika Bowa ba dikhamphani tša thekišontle le bareki ba batšwantle goba bareki ba ka gare ga naga bao ba tšwelelago.
Re kgethile go lwa go na le go romela gomme ka go romela, go neelana go tšwetšopele ya bosenyi bja kgatelelo kgahlanong le botho.
SACOB e dula godimo ga diboto tša intasteri le go ditho tša mmušo gomme ka tsela ye e dira dikakanyo bjalo ka lentšu la kgwebo go mmušo le batšeakarolo ba bangwe ba intasteri.
Godimo ga thekgo e efago Bopresidente, Yuniti e thekga gape le go šoma le makala a Balaodi Kakaretšo.
Se e swanetše go ba maemo a go lekana, gomme ke elemente ye bohlokwa ya maikemišetšo a naga ya rena a kgodišo ya ekonomi.
Ge eba e e be e le ka gare ga phapoši ya gagwe ya hlahlobom, ke be nka se kwe selo ka gobane phapoši ya ka e be e le kua moragorago.
Ka fao go bohlokwa go tšea matsapa a phošollo go netefatša gore seabe sa ekonomi sa mekete se a phatlalatšwa.
Go na le phihlelelo yeo e kaonafaditšwego go tlhokomelo le tshepo go ditšhaba tše dingwe tša rena tšeo di sa šetšwego.
Karolo ya bakgethi bao ba tlwaelegilego ba bosetšhaba ka lefelong leo, go emela mekgatlo yeo e phadišanego ka dikgetho lefelong leo.
Baahlaahli ba bantši ga bjale ba re ba na le go se tshepe gore kopano ye e tla ba gona ka gobane ga go na tšwelopele ya go hwetša maemo a maleba.
Swara ditumelelo tša ga bjale tšeo di lego molaong le ditumelelo go tšwa go NPC gammogo le balaodi ba bangwe ba maleba mabapi le mediro yeo e laeditšwego.
Ke modulasetulo gape le nna, Modulasetulo le nna re dula re hlompha badulasetulo ge ba mpotša gore ke eme.
Ee, o boletše le nna ga kopana gomme o rile go nna a re o nyaka gore ke ye go boramolao gomme ke ba botše gore go diragetše eng.
Ka lehlakoreng la ekonomi, maemo a maekro-ekonomi a fihleletšwe gomme re swanetšwe ke go netefatša gore kgolo ya ekonomi e a hlokomelwa maemong a bolefase a phadišano.
Abelana dikgopolo le dikakanyo tša gago gammogo le mekgwa ya go ruta, go ithuta le kelo ya bokgabo le thulaganyo.
Komišene e akaretša dingaka le ditsebi tše dingwe tša kalafi go swana le dingaka tša ditšhika, barutiši, bakgabi, baetapele ba sedumedi, boramolao le baemedi ba segae le botho bao ba eletšago le go thuša ka profešene ya bona.
Ngkwete ya twelo ya tokologo gape e lego mopresidente wa peleng wa ANC, Oliver Tambo, o kile a bolela gore setšhaba seo se sa hlokomelego bana ba sona ga sa swanelwa ke bokamoso.
Gabotsebotse, mo maemong a, ditshepo tša batho ba Afrika go hwetša bokamoso bjo bokaone bo thoma go ba godimo ga go loka ga bangwe.
Tekanyo ye e tla gatelelwa ke thuto yeo e tseneletšego ya dintlo le masolo a temošo.
Re lemogile gore diphamfolete tšeo di fiwago ke barekiši ba disefe tša meetse bao ba laetšago gore meetse a thepe ga a lokela maphelo.
Latela kopantšho ya ka godimo go hwetša potšološo le Hugo goba senepe sa lapa la gagwe.
Fivas o be a swanetše go bea mahu a gagwe ka moka gotee, go akaretšwa lehu la ngwana wa gagwe.
Re ikemišeditše go hlalošagape tswalano y arena le dinaga tšeo di tšwetšego pele bjalo ka tirišanommogo e sego go ithekga.
Ke nnete gore badudi bao ba tšhabago maikarabelo le mešomo ya bona ba nyatša ditokelo tša bangwe, gammogo le tša bona.
MaAfrika Borwa go ditsela ka moka tša bophelo ba ikopantše le batho lefaseng ka bophara go phatlalatša khutšo le bobotse.
Re itumetše kudu gore o fetotše pitšo ya rena ya gore re kopane go rerišana ka ga go tsinkela le go matlafatša ditswalano tša rena tša ekonomi.
Tekanyo ka fao e swanetšwe go fihlelelwa magareng ga tshenyagelo le intasteri ya phadišano ya moepo le bohlokwa bja go šireletša tikologo.
Re itlama go abelana ka tirelo yeo e lekanetšego, ya maleba gape e fihlelelwago, re le gare re netefatša kgonagalo le katlego ka phihlelelo ya tefelo.
Batho ba bangwe ba sa ntše ba se na meetse a phaepe le soretše dikarolong tša Gaza ka ge di sa ntše di senyegile.
MONUC, o begile gore klaemete yeo e phatlaladitšwego ya tokologo e dumelela bontši bja ditirišompe tše gore di se otlwe, le ka morago ga dikgwedi ga ditiro tša bona.
Mokgwa o akaretša boima go fihlelela dinyakwa tše di kgethegilego, go akaretšwa bao ba lego dikolong tšeo di kgethegilego.
Sefofane se fofile ka morago ga iri ga nako ya tlwaelo go tloga Taipei, ka mabaka ao a sa kwagalego goba a go se kwešišege.
Toka e na le karolo yeo e sa lebelelwago eupša ya go bonagala yeo e swanetšego go e bapala go fokotšeng bodidi.
Se ga se re gore HDI e swanetše go se šetšwe goba gona go ganetšwa.
Kgoro e tla šoma kgauswi le CITI go mafelo a a ditebanyo gomme e tla thekga dikakanyo tšeo ba di tšeago.
Ikopanye le makala a mararo a Mmušo, gomme o ikopanye le mekgatlo ya mmušo ka maikemišetšo a go hlatloša kgodišo ya boeti.
Ke phetšišo yeo e laolwago ya materiale wa go senyega go yeo e se nago taolo goba molora le digase tša go swana le khapone taekosaete le meetse.
Pretoria ke senthara ye bohlokwa ya intasteri, e na go le diintasteri tše boima tša go akaretša aene le masenke gammogo le metšhene ya tšweletšo.
Mmušo o tla thekga kabelo ya tlhahlo le tšwetšopele ya mabokgoni go baepi ba bannyane ka go taolo ya tikologo.
Tlhako ya Leabo e beakantšwe yeo e akaretšago tiragatso ya mojako wa Seporo sa Lebowa-Borwa le hlohleletšo ya peeletšo ye kgolo go seporo go thekga se.
Hlohleletša molekani wa gago go ya kliniking go hwetša kalafo ka ge o ka tshwaetšwa gape gomme wa swanelwa ke go alafša gape.
Go rekiša, go akaretša mabenkele a magolo, marekišadihlare, diteišene tša petrole le mabenkele a mangwe ao a etšwego ke baeti.
Tshenyagelo yeo e latelago e tšwelela fela ge e oketša mehola ya ka moso ya ekonomi e theilwego godimo ga thoto yeo e itšego yeo e amango le yona.
Go boletšwe go tšwela gpele gore mogononelwa o dirišitše maatla a mannyane eupša a tšhošetša batšwasehlabelo ba gagwe ka lehu.
Bohlweki bja Mong: go swana le go hlapa diatla ka morago ga go bowa ntlwaneng goba go fetoša leiri la bana, gape le pele ga ge o ka lokiša dijo.
Lefelo la lebato la ka gare leo le lokilego la maleba le dumeletšwego ke mohlankedi wa tumelelo gape le beetšwe go dirišwa ke bana.
Paelotši ya kgodišo ya digwaši gape le kgonego ya mokgwa wa go hlohleletša kgodišo ya digwaši go dinku le dipudi - tekologape.
Re thekga gape le pono yeo e tšweleditswego ka ga "tlhokego ya ditherišano tše dingwe go ditšhišinyo tšeo di amanago le CHR".
Mna Attwell, o tla swanelwa ke go šoma malebana le ntlha yeo e lokilelgo re ka fetšago ka yona.
O fetotše ka gore go be go se na selo le gore bohlatse bja gagwe ga se bja rekotwa gabotse.
Go mabaka a mmalwa, kelo ye ya khwalithi ya data ya mmaraka wa mošomo wa Stats SA ga e fihlelele teko ya tlhahlobo.
Re tšwela pele go hlaloša kamogelo y arena go batho ba China go kabelo ya lena go katlego ye, ka thekgo yeo le re filego yona mo nakong ya go lwela tokologo.
Sefapano sa Sephodisa sa Bogale se ka fiwa leloko la SAPS yoo a ipharologantšhitšego ka go dira modiro wa go laetša bogale maemong ao a lego kotsi.
Se se tla fana ka dibaka tšeo di bonagalago tša ekonomi go SMMEs karolong ya tšweletšo.
Ge re le gare re leka go araba potšišo ye, ke rata go gatelela seo re se boletšego dikopanong tše ntši tša NAM.
Hlompha sephiri sa ditaba, ditokumente le ditherišano, tšeo di hlophilwego goba di tšewago go ba tša ka sephiring.
Tekolo yeo e dumelelwago e ra gore toropokgolo e laeditše pušo ye botse gape e rwele maikarabelo a dithoto tša yona ka moka gammogo le ditšhelete.
Chinamasa o boletše gore Molaokakanywa e be e le bohlatse go ditaba tšeo di bego di le godimo ga lenaneo lebaka le le telele gape di hlotšego ngangišano ye ntši.
Bahlankedi ba mmušo ba boletše gore netewoke e tla fetša ka go akaretša dikgwebo le badudi ba lefelong la toropokgolo.
Ka go tswalela, ntumeleleng gore ke tšweletše maikutlo a go leboga kabelo ye bohlokwa yeo Coca-Cola e e dirilwego go protšeke ye ka moka.
Ka sebaka ke begile ka ga kgopelo ya batho ka noši ka go CCC.
Ka go diriša diswantšho tša sathalaete, barulaganyi ba toropo ba ka tiišetša gape ba eletša go mathata ao a ka bago gona malebana le therafiki, kago yeo e sego molaong le disaete tše mmalwa tša boitapološo.
Tirišo ya ditšhošetšo ka mašole a mmušo e swanetšwe go rerišwa legatong la godimo, gape e swanetšwe go dirišwa go thibela gore e se boele morago.
Nomoro ya meago yeo e hlwekilego e filwego setšhaba le tulo ya moago yeo e swanetšwego go direlwa, e tla ba maleba, ge eba e lebane le mananeo a ka tlase.
Ba bangwe ba swaretšwe melato ye mengwe go tloga ka tlaišo le go swara dithoto tšeo go belaelwago gore di utswitšwe go fihla ka botagwa le go nwa mahlong a setšhaba.
Godimo ga moo, badirišani ba media ba lesolo la Kamogelo ba tla kopanya leano le lenaneo leo le laolwago ke ditaba go TV le seyalemoya, gape le go dingwalwa tša kuranta le makasine.
Maphodisa a swere bagononelwa ba bahlano mo molatong wo gape ba amanya mogononelwa o tee le bohodu bjo bongwe bja go thuba ka dintlong mo lefelong.
Go na le dithuto tše mmalwa tšeo re ithutilego tšona ka go rarolla phapano ya rena, tšeo di laetšago mokgwa wa rena wa go lebelela ditaba gape le go aga naga ya rena.
Ditsebagatšo tše di laetša boitlamo bjo bo kopanetšwego go tšwa go mmušo wa profense le wa selegae go šireletša bohwa bja thutaphelomakgethekgethe bja Kapa, gwa realo Tona Essop.
Ke nagana gore seo ke se gopolago ke seo Mohumagadi Mandela a re boditšego sona, eupša nka se gopole dintlha ka botlalo.
Go se be le medu ka mo go ka kgonegago go thibela phadišano magareng ga dibjalo tša phulo le dipeu tša modu.
Mongwadi wa dingwalwana tšeo di sa phatlalatšwago ka makaleng a a latelago: Mošomo, Ekonomi le Thuto ya Polotiki.
Re kgopela tshwarelo ka ge re ile ra swanelwa ke go ema fa gomme ra se tšweletše seo ngwana a se boletšego fa, ka gobane go tšea maikutlo.
Re holofela gape gore re ka ithuta go gontši go dihlopha tša gago tša thušo ya mong, mošomo wa gago go ditirišanommogo ka go kgethega gape le karolong ya matlotlo go šoma ka bodiidi..
Go šišinywa go kaonafatša ditsela tše ka nako ye kopana k go oketša bašomi, go fana ka dibaka tša go phaka mmileng, kaonafatša dinamelwa, go kaonafatša dikopano tša ditsela le tikologo.
Batho ba pele bao ba tla bolelago ke Baruti ba babedi, Ditonakgolo tše pedi.
O amogetšwe gomme Ngaka Mgojo o tlo go eta pele, eupša ke akanya gore o na le setatamente seo o nyakago go se bala.
New York - Ditirelo tša United Nations di thomile ka go fana ka thušo ya tšhoganetšo go diketekete tša batho bao ba hlasetšwego ke phapano go la Georgia.
Barulaganyi ba leano le baloadi ba tikologo, e ka ba karolong ya poraebete goba ya setšhaba.
Tsebagatšo ya dišere tšeo di elelago e tla nyakišišwa, gomme sephetho sa bofelo malebana le se se tla dirwa ngwaga wo o tlago.
Mokgwa wo o hlaloša bogole bjalo ka sebopego sa phapano ya botho goba go fapana le ditlwaelo tša leago tša maemo ao a dumelelwago a go dira modiro.
Ba itlamile go ntšha Afrika ka gare ga tlhokego ya tšwelopele le tshotlego, gape le go kaonafatša khwalithi ya bophelo bja batho ba Afrika ka moka.
Ka nako ye, senthara e swanelwa ke go fihlelela mathoko go fana ka dinyakwa tša yona, go lebana le bohlokwa bja tsela ya yona ya go ba gona.
Ge eba lebaka la go tlogela mošomo godimo ga PERSAL le balwa "go tšwa ka nageng", tsebiša motho yoo gore a dire bjalo ka go ngwala.
Ka go fapana, go abelana tshedimošo, tirišanommogo le diphetošo tša tšhelete ya motho di a hlohleletšwa, ka poloko ya methopo ya go phela e le diketapele.
Khansele ya Boditšhabatšhaba ya Papatšo ke tirišanommogo ya karolo ya poraebete-setšhaba go tšweletšwa le go hlokomela tirišanommogo ya go bonagala magareng ga mekgatlo yeo eamegago go godiša Afrika Borwa.
Mmušo o tla tšweletša, tsebiša le go hlatloša polokego le maemo a mošomo a ditofo tša parafene.
Dithekišontle tša Afrika Borwa go ya Tunisia di akaretša dikhemikhale, dikgong, pampiri le dipampiri tša go iphumula, metšhene le dibolayadikhunkhwane.
Molaokakanywa wa Dipanka woo o lebišitšego go beakanya dipanka go fana ka ditirelo tše itšego go bareki bao ditirelo tša mohuta woo di bego di se gona.
Re tshepa gore Memorantamo wa Kwešišano o theile motheo wa go tia go batho ba Zimbabwe go thoma ka tsela ye mpsha ya tiišetšo ya polotiki le poelo sekeng ya ekonomi.
TIA e rulagantšwe go thuša go tswalela sebaka magareng ga motheo wa tsebo le ekonomi ya maleba.
Ga ke na tsebo ya seo gomme ge eba go be go le bjalo nka be ke sa tseba ka yona.
Phetišo ya SACS yeo e lego gona go diragatša dinyakwa tša tlhako ye mpsha ya molaotheo.
Ke rile ke tla lebelela dipotšišo tša ka go swana le ka moo ke e botšišitšego ka gona.
Bagononelwa ba latofaditšwe ka molato wa go leka go bolaya le go swara dithunya tšeo di se go molaong gomme ba tla tšwelela pele ga kgorotsheko ya Maseterata wa Nyoni e se kgale.
Basetsana ba babedi ba sekolo, bao ba hlohleleditšwego ke leso la tlhokomelo ya Durban, ba bile baetapele ba protšeke ya kisara ya letšatši go la Durban.
Godimo ga fao, Sehlopa sa Russia se hlabane ka go thuša Afrika Borwa ka phetišo ya maleba ya tshedimošo le tšwetšopele ya mabokgoni.
Japan e tšere sephetho sa go diragatša ditumelelo tša kgwebo go Iran ka maitapišo a go thibela lenaneo la naga la tšwetšoepele ya nuclei, go boletše mmoleledi wa mmušo wa Tokyo.
Go šišintšwe gore, malebana le ditlwaelo tša boditšhabatšhaba, boganetši bjoo bo kgaoleditšego peakanyo ya diiri tša tšhomo bo swanetšwe go tlošwa molaong wa rena.
E tla ba karolo ya tlhahlo ya gago ya POPS e sego kgato ya pele ge o na le sehlopha go kgoromeletša morago go na le se sengwe
Go swanetšwe go gatelelwa gore maikemišetšo a motheo malebana le se ke kgatelelo go polokego le tšhireletšo.
Lenaneo le hlokomelwa go thekga mekgatlo, dibaka tša kgwebo, dibaka tša matlotlo le sehlopha sa bahlahli seo bagwebi ba ka hwetšago go bona.
Ga se mapokisana ka moka a poso a lego gona, ka fao go mohola go lekola pele o sepela go bona gore la gago le gona goba aowa.
Mo mengwageng ya mathomo ye mehlano ya tšwetšopele le mmušo wa temokrasi wa selegae, eThekwini e lebeletše go hlokomela ka leano methopo ya yona.
Fa, bontši bja bašomi ba maphelo ga se ba ka ba kwa ka ga Khoutu goba ditšhišinyo tša maphelo tša go lebana le bobotse bja bana.
Kgetho yeo e kaonetšwago e tla ra gore mokgatlo o amogela lepatlelo ka "dikabelo tše thata", gomme ya hlokomela ditšwetšopele tša ka moso.
E ile ya rekišetšwa mmasepala woo o ilego wa thuba ntlo, eupša ya boloka mabato bjalo ka phaka ya setšhaba.
SAPS e tla tla legaeng la gago go ba tsebiša gore o a hlorišwa.
Malwetši ao a tlwaelegilego ke malaria, bilharzia, cholera le entheritisi.
Setlabelo sa teko sa mphato wa A se tlišitšwe ka nageng go tšwa Germany go thuša ka go dira teko ya go tokelo ya tsela go mehuta ka moka ya difatanaga.
Bjale se ke se bolelago ke gore klaemete yeo Mohumagadi Mandela a hlotšego sehlopha sa gagwe sa tlhokomelo, ke gore ge eba o rata kwešiso ya ka ya seo se diragetšego.
Mekgatlo, yeo ga bjale e se go thušo ya naga e bitšwago gape gore ke karolo ya thušo yeo e se go molaong, karolo ya kgwebo, le ditsela tšeo di se go molaong tša thekgo ya leago le dinetewoke tša setšhaba.
Tlhaselo e hlotše lehu la mosadi wa Mna Al-Wahidi, mmagwe, gammogo le batho ba bangwe ba mmalwa bao ba se na go molato.
Go thea maina a mebila le meago ya setšhaba go tla re thuša go gopola batho le ditiragalo tšeo di lego bohlokwa go setšhaba.
Ga go na tlhokego ya mebala ya go oketša ka ge se se tla tšewa bjalo ka go se tlwaelege go tlhohlo ya wepesaete ye.
Khansele e ka tswalela tsela goba karolo efe goba efe nako ye e itšego ka go bea tsebišo ntlong ya setšhaba le kantorong ya mogolo wa polokelo.
Ditirelo tša maphelo a monagano gantši ga di fihlelelwe, gape ga di kopanywe le ditirelo tša motheo tša tlhokomelo ya maphelo.
Bjale seo se lebagane gannyane le seo o se boletšego gore dipalo tšeo di akanywago di bile dikopanong tša peleng mo go kitimeng go ya papading.
Palomoka le tšatšikgwedi leo tšhelete e bilego gona goba e beeleditšwego ka akhaonteng yeo e itšego ya panka.
Moloko wo mongwe le wo mongwe o na le mošomo wa go thibela tšhitišo ya kgonagalo ya meloko ya ka moso go netefatša go loka ga yona.
Go dira se ka katlego, bašomi ba PHC ba swanetše go ipha nako ya go bonagala go mediro yeo e amanago le phepo.
Diboto tša protšeke di tla bewa fela ka nako yeo mešomo ya kago e dirwago ka yona saeteng.
Dingongorego ka ga kabelo ya ditirelo, dikgopelo kgahlanong le go hlolega ditekong tša go otlela goba mathata a go bea dinako tša a swanetšwe go lebišwa go Moemedi wa Taolo go DLTC.
Mongwaledi-Kakaretšo o laeditše gape gore dinaga tšeo di tšwetšego pele di dira boitlamo bjo mmalwa bjoo di palelwago ke go bo diragatša.
O se ke wa tsoga o theletše ka gare ga noka, letangwana goba letamo ge eba ga se wa ka wa leka go ya fase le go lekola dišitiša tšeo di khutilego pele.
Ka fao ntlha, setatamente sa gore khansele ye ntsho ka mo nageng ye e ganeditšwe e fofela go setatamente sa Ramolao Langa.
Peleng makala a mangwe a kabelo ya ditirelo ka Toropongkgolo a be a homoditšwe ke Mmušo wa Profense.
Ke hloka go beakanya potšišo gape, ke dibetša dife, dithunya le dibetša tšeo o di filwego letšatšing leo, letšatšing la tshepedišo.
Ge eba o be o e apara o be o ka apara bibi ye ntsho ya Viper godimo ga jase yeo o bolelago ka yona.
Maikarabelo a Tlhokomelo ya Mmušo wa Selegae ke go hlokomela phetogo ya mmasepala, kgonagalo, le go lokela ka botlalo.
Go bohlokwa gore dikantoro tša boetapele tšeo di neetšwego ka gare ga Molaotheo, le batho bao ba lego ka gare ga dikantoro tše, ba fiwa tlhompho yeo e ba lebanego.
Ditshepedišo tša IMO ke tša tlhago ya thekniki gomme di nyaka go hlatloša polokego ya dikepe le thibelo ya tšhilafatšo ya lewatle.
Kapa Bodikela e lebagane le kgonagalo ya tlhokego ya ekonomi ya leago ka lebaka la phetogo ya klaemete godimo ga seabe se se mpe go mananeo a phokotšo ya bodidi.
Ke tshepa gore go tla be go fošagetše go rena go tlogela taba ye ka gare ga matsogo a Lekgotlaphethiši.
Le ge kelo e tšweletša tshedimošo malebana le naga ya setšhaba, ga go kaye gore mabala a a ka agwa.
Ye e bile katlego ye kgolo go mafokisi ka morago ga go šoma ka boima, gomme ba tshepišitše go šoma kudu go feta mo ka moso.
Tšweletšo ya meetse a soda le dino tšeo di tswakilwego ke metsana a dienywa, disirapo, goba materiale wo mongwe.
Tsenya mantšu a mathomo a mane a thutwana; PALS e tla buša direkoto tša go ba le thutwana efe goba efe yeo e thomago ka mantšu ao a mane.
Eurakh o netefatša gore tshedimošo ya protšeke e fetišetšwa go ditšhaba, gomme dikopano tša kgafetšakgafetša tša go fa dipoelo di a swarwa.
Diriša kayaka ye kgolo, ka ge go bonagala e ke ge setlabelo e le se segolo ga se gantši hlapi ye šweu ya šaka e ka dira mokgwa wa go nyaka go loma.
Se ga se molaong, go sa kgathalege gore ngwana o holega ka materiale go tšwa go peakanyo goba aowa.
Re fana ka koketšo ya thekgo ya borutiši, re tšwela pele ka go fana ka kopantšho ya ICT le go phatlalatša methopo ya go ithuta go dikolo tša rena ka moka tša Dinaledi.
Ee, bana ka moka ba ka hlabelwa thibela le ge ba fiša, ba gohlola, ba tšhologa, phepompe goba bolwetši bofe goba bofe.
Leina la gagwe e be e le Buyiswa, eupša ga ke tsebe gore o go kae ka nako ye.
Dikgetho tše ntši di ama kgwebo, ge go amega seabe sa tikologo, gomme gantši ga re na tshedimošo ka botlalo yeo re ka theago dikgetho tšeo go yona.
Tlhahlo ya poraebete e gona ka tefelo ye nnyane gomme e ka rulaganywa thwii le bahlahli.
Kgopelo yeo e tšwelago pele ya melao le ditharollo dife goba dife ka lefelong la mebasepala yeo e amegago le bogolo bja tirišo ya mohuta woo.
Dilo tšeo di swanetšwego go reka di akaretša dikhanone tša meetse, difatanaga, difofane tša go ba le diswantšhi tšeo di tla fetetšwago mollwaneg ka morago le dišireletši tša mmele.
Sehlopha se se akaretša go thuba meago le dibopego tše dingwe, tokišo ya disaete tša meago le thekišo ya materiale go tšwa go meago yeo e thubilwego.
Re na le kgahlego ya gore naga ya rena e phela ka boitlamo bja molaotheo go iphetišetša go setšhaba seo se sa kgethologanyego ka bong.
Mohola wa Pampiri ye Tala ke go kgoboketša ditshwaotshwao godimo ga pholisi yeo e šišintšwego, pele e ka phethwa bjalo ka Pampiri ye šweu.
Madulo a mmalwa a sa le gona gomme meago ye e filwe mabaka a ketapele, mohlala, digole, balwetši ba malwetši a go ya go ile goba bagolegwa ba bothopša.
Dipalamente ke ditlhaloši thwii tša go nyaka ga batho, di beilwe go dira mešomo yeo e tšwelelago go dithulaganyo tšeo maAfrika a thomilego go di bopa.
Go dire dikemedi go ditho le dikgoro tša maleba tša mmušo go ya ka dipapadi tša sekolo.
Ke a leboga, batšea diswantšho le ba bangwe ba ka dula fase, re tlo thoma bjale.
Tirišo ya tumelelo ya motšwaoswere ya go tla ka nageng gammogo le tumelelo ya go tshela di tla dirwa ka ntle le tefelo.
Go begilwe gore mohu, Lefu Mofokeng, o be a enwa lefelong la bonwelo ge a tla thoma go lwa le mogononelwa.
Gomme ke thabetše go ba karolo ya seo gape re gopotše gore basadi ka moka ba leditše nakana ya tompase.
Yuniti e tšwela pele go lebelela ditsela tše mpsha tša go fana ka ditirelo go bareki ba rena gomme e abetšwe difoka tše ntši gape ya tsebagatšwa.
Kgorotsheko e hweditše gore Rapagadi o thuntšhitše mosadi mo maleng lefelong la go phaka gomme a ithuntšha - kolo ya phula hlogo ya gagwe.
Mopresidente Mbeki, ke tlo tšweletša maikutlo a ka a ditebogo go wena le go batho ka moka ba Afrika Borwa go mpha kamogelo ye borutho le tlhokomelo.
Mmasepala wa eThekwini o tšwela pele ka mananeo a wona a dithuši ao a lebišitšwego go bušetša morago bodiidi ditšhabeng mo taolong ya mmasepala.
Ditatofatšo tšeo di tlwaelegilego o re e be e le tlaišo ya setšhaba, go fiša, go foša dikoloi ka maswika le go leka go bolaya ka nako tše dingwe.
Ke tshepa gore mananeo a a thušitše bontši bja dikolo tša rena go hlola ditokologo tšeo di bolokegilego kgahlanong le matšhošetši a ka ntle ka tlase ga maemo a bothata ka kudu.
Tirišo e tla elwa gape ya fetišetšwa go tirišo, thulaganyo ya setoropo, le kgoro ya mohlagase.
Dithuši di tloga go thušo ya tšhelete, tšwetšopele ya tlhahlo ya mabokgoni gammogo le ditlabelo.
Legato la tirelo ya setšhaba la bašomi bao ba nago le mabokgoni a mantši ba tšwetšopele ya setšhaba bao ba tla swarelelago go ikopanya thwii le batho bao ditšhaba tše di dulago go tšona.
Karanti le ditšhireletšo tša kago - di akaretšwa ka gare ga kontraka ya kago - go itlama go lefela ge go ka direga tiragalo - molao wa go hlompha go direga.
Tshedimošo ya tšhireletšo ya naga go dinoka tšeo di kgethegilego tša Kapa Lebowa di gona mo lenaneong le goba mo mmepeng wo.
Dikarolo tša Bophelo bja Gago le Dihlogo di rulaganya tshedimošo ya mmušo go ya ka dihlopha tšeo di tlwaelegilego.
Ke leeto leo le bulelago dibaka tša maatla a botho ao re na go le wona go dirišwa mo go kaonafatšeng botho.
Ka nnete Ngaka Koekemoer, o lokologile gape o dumeletšwe go itlhaloša ka leleme leo ikgethelago lona.
Go na gape le dingangišano tša gore diphetogo tša maitshwaro bathong bao ba go le HIV di ka ama dipalopalo tša pelego.
Ka fao, re thabetše gore ga bjale go na le thomo ya tšwelelo ya setho sa boramahlale bao ba gatelelago tšwetšopele ya ka pela ya tšhwaana.
Nka go netefaletša gore ditheeletšong tše o lokologile go fana ka bohlatse bja mabarebare, ga re ka pele ga kgorotsheko ya molao.
Sebaka sa go tšea karolo ka go tšhišinyo ya kago ya ka morago ga kolonale ya Afrika seo se tla thušago go beakanya baotledi ba kgodišo ya bokamoso bja Afrika.
Eupša ka dinako tše dingwe re a šitelega gomme re ikwa gore re le tee re ka se kgone go tšwela pele.
Go hlohleletša setšhaba go tšweletša maphelo a mabotse le go hlahla bao ba nago le talente ya tšwetšopele ka go makala a phadišano a dipapadi.
Go latela ditlwaelo tša dinaledi tša kgwele ya maoto, masogana a mangwe a balafatša meriri ya bona gore e swane le ya dinkgwete goba ba tloša meriri ka moka.
Bohlokwa bja go tšea karolo ga kgwebo ka go hlohleletšo ya kgwebišano magareng ga dinaga tše pedi go ka se gatelelwe go feta fa.
Ka fao ke leboga Artscape kudukudu go mmema go tla moletlong wo, go abelana moletlo wo le lena.
Tshedimošo ka ga dilo ka moka e ka hwetšwa ka tsela ya mohuta wa enetši yeo e bitšwago mahlasedi a electromagnetic.
A re diriše moletlo wo bjalo ka polatefomo ya go hlola temošo ka ga dikotsi tša motsoko le tirišo ya wona.
Tokumente e filwe boramolao ba Ngaka Mijburgh.
Ka gobane mathata a bolefase a go swana le phetogo ya klaemete a ka se laolwe ka katlego a le noši go ditaba tše dingwe, ga go sa kgonagala go ikanya ka maitemogelo a moswananoši.
Godimo ga matlotlo ao a fiwago tšweletšo ya filimi ka sekhwama sa filimi, matlotlo a mophatlalatši ke tsela ye nngwe ya matlotlo yeo e swanetšwego go šetšwa ka go intasteri ya difilimi.
Yo mongwe wa badiriši ba diretebatši yoo a swerwego ka ditlabelo tše dingwe tša laporotori tšeo di tlwaetšwego go dirišetšwa go tšweletša Tik-Tik.
E tla bopa dipholisi tšeo di thibelago tahlegelo ya dithekišontle go ya ka go se latele dipholisi tša tikologo tša badirišanimmogo ba rena ba kgwebo.
Batšwasehlabelo ba go katwa ka moka ba araba ka go fapana - eupša go a kgonega gore o ka holega go thušo.
Ditšhika tša mahlo di lahlegelwa ke tlhokomelo gomme ge mahlo a mabedi a sa kgone go bona selo se tee, pono e a fifala goba o bona bobedi.
Bothata bjo bogolo bja pholisi ya mmušo ka fao ke go laetša legato la maleba la kamego nakong ya phetišo go ya go tikologo phadišano ya lefase le boditšhabatšhaba.
Jonas ga bjale o tla latofatšwa go tšhaba mmušong wa molao gammogo le go leka go kata.
Dikereke, kgwebo le setšhaba di kopane le go kopelo ya go fetšiša ditlhaselo tša batšwantle go ditšhaba tša ka ntle.
Re tla tšwela pele go hlohleletša tulo ya khutšo gape ya tlhokomelo go phapano ya Israeli-Palestina yeo e theilwego godimo ga tharollo ya naga-dipedi.
O šomile le maphodisa gomme a šupa bagononelwa ba bangwe bao ba ilego ba swarwa ka morago gomme ba latofatšwa ka molato wa go bolaya le go utswa ka dithunya.
Dithušo tša thekgo ya bana di raloka karolo ye bohlokwa ka go kgontšha bahlokomedi go fihlelela dijo tša phepo yeo e lekanego tša khwalithi go fihlelela dinyakwa tša bana, go ngwala Gabi Khumalo.
Moo go se na go le dikopano tša maboto ka phapošing, gape moo go se nago tseno ya moya, moya wo o hlwekilego o swanetšwe go fiwa ka tsela ya maitirelo ya go tsenya moya.
Go a hlokagala gore intasteri e latele taolo ya dibetša ya Afrika Borwa le pholisi le molawana gape e diragatša ditshepetšo le mekgwatshepetšo.
Moo tikologo e sa lekanelego, maemo a swanetše go ba kgauswi le kgauswi, eupša lebatong la legato, a ka bewa kgole le kgole.
Bagononelwa ba ile ba tšhaba ka tšhelete yeo go sa tsebegego gore ke bokae, gammogo le megalathekeng le dikwae tšeo ba di utswitšego ka lebenkeleng.
Bokgobapuku bo kgoboketša dipuku, dipego tša thekniki, maemo, dinenale, ditshepetšo tša dikopano, dingwalwana, dikuranta tša mmušo le profense, divideo, diswantšho le CD-ROM's.
Ke be nka se ke ka ge ke be ke sa swanelwa go bolela le yena gobane ke tla be ke itshwariša, bobedi bja rena re be re ganeditšwe.
Maemo a godimo a baphatlalatši ba Afrika Borwa ba ithekgago ka wona go letseno la papatšo bo hlola bothata bja katlego ya maikemišetšo a leago a setšhaba.
Tlhomo ya yona, hloma lenaneo la ngwadišo la bosetšhaba la borakontraka, leo le hlophago borakontraka ka tsela yeo e sepetšago dithentara tša karolo gape e hlatlošago tšwetšopele ya borakontraka.
Phadišano ya sehlopha sa go opela sa sekolo e rulaganywa ke Kgoro ya Thuto, gomme tonakgolo, Naledi Pandor, o tla be a le gona.
E swanetše go ba ka ga go kaonafatša khwalithi ya bophelo go badudi ba rena ka moka.
Dihlola tša lehu ka nako tše dingwe ga di rekotwe gomme go ba bangwe, tlholo ya lehu e bewa bjalo ka "bolwetši".
Karolo ya poraebete e swanetše go dirišana le rena dikgato ka moka ge eba re swanelwa ke go fenya Kokwanatlhoko.
Seripa sa kakaretšo le tšwetšopele ya lenaneo la seAfrika le hloka gore re dule re swere ka diphetišo tšeo tša mešomo.
Hwetša gore kgopelo e rometšwe neng gape o lekole kgopelo godimo ga PERSAL.
Kgetho ye bonolo ya go se tlwaelege e dirwa go dihlopha tša dikgwebo tša bogolo bja gare bja bobedi, le go dihlopha tša bogolo bja boraro le bone bja dikgwebo tše nnyane.
Bao e lego gore ditokelo tša bona di ganeditšwe, le bona ba hwetša sebaka sa go tseba seo batho ba bangwe ba fetilego go sona.
Seo se bego se makatša kudu e be e le tlhago ya go nyatša yeo e lego legatong la Dipalopalo tša Afrika Borwa (Stats SA) go tšweletša maikutlo a.
Ditefelo go peeletšo e šele le maano a go hlola klaemete yeo e holago mmeeletši di fiwa tlhokomelo ya pele ke Mmušo gape e swanetše go ba tebelelo ya mediro ya botseta.
A re ka hwetša taelo gore re kgone go kwa bohlatse bjoo bo etago pele le diphetolo tša hlatse, ke a leboga.
Kabelo ya mmepe wa maleba gape wa go lefelega le datapeisi ya tshedimošo ya naga gammogo le tirelo ya tekolo.
Kwešišo le kgatelelo godimo ga tlhokomelo ya motheo ya maphelo e swanetšwe go diragatšwa go bašomi ka moka ba maphelo ka mananeo a tsebagatšo le dikarolo tšeo di tšwelago pele tša kelo le tlhokomelo.
Ke be ke sa kgone go bona gore papadi e tšwela pele goba aowa.
Seo re se boletšego ka nako yeo, ke gore bašimane ba be ba le gona gomme ba itšhireletša.
Ka go realo, ka moka ga rena re swanelwa ke go kwešiša Afrika Borwa, legae la rena ka moka, ka ditsela tša go fapana.
Mmušo o tla sepediša tšwetšopele ya Phulu ya Maatla ya Afrika Borwa go hola ka go swana go maloko a yona ka moka.
Go ama mmušo, setšhaba sa mmušo le karolo ya kgwebo go kabelo ya ditirelo tša maleba tša kgonagalo go bahlologadi godimo ga maemo le maloka a ngwana wa mosetsana.
Ke boso bjo bo botse bjo bo loketšego pikiniki ya bagwera le lapa gomme Phaka ya St Georges ke lefelo leo le loketšego go ipshina ka pikiniki ya maleba.
Šoma le badirišani ba maleba ba boditšhabatšhaba ka go fetšiša malwetši a go thibelege le hlatloša ya maphelo a mabotse ka gare ga kontinente.
Re hweditše e makatša gore Molekodi-Kakaretšo le SCOPA ba fihletše sephetho ka ga diphetho ntle le go botšiša batšea-sephetho go hlaloša taba efe goba efe yeo ba kwago gore e a hlokagala.
Re tloga re nyaka go bona kgolo ye ntši ka go karolo ya SMME le tiro ye ntši ya BEE.
E sa le re kgaogana o ile go rarolla bothata malebana le sethunya sa mathomo seo se bego se sa šome.
Boto ya Diphaka tša Bosetšhaba e laola lefelo ka moka la meetse legatong la naga go ya ka dikabelo tša Molao wa Bosetšhaba wa Diphaka.
Taolo ya kantoro le ditshenyagelo tša go amana le yona, go akaretšwa megala, dingwadi, go gatiša, diposo, bj.bj.
Dihlopha tšeo di sa holegego di tla thušwa ka dipasari, dikadimo tšeo di se nago ditswalo le mananeo a thekgo ya thuto go tsena makala a mohuta woo go ya ka moo a ka laetšwago.
Godimo ga moo, Tšwetšopele ya Kgwebo ya Boeti e thwetše gape Leano la Thekgo la Lekalatharo moo dikgwebo di arotšwego ka dihlopha tše nne goba magato a tšwetšopeole ya kgwebo.
Ga ke nyake go lla eupša se se nkamile kudu moyeng, ka gobane dilo tše re di dirilego bjalo ka Sehlopha sa Kgwele ya maoto sa Mandela, ke tše bošula, di a tšhoša.
Go bohlokwa go lemoga gore batho ba bagolo ka nako tše dingwe ga ba tsebe gore bana ba na le sengwe se bolokwa seo ba ka se bolelago.
Tše dingwe tša dilo tšeo ke se ka ikemišetšago go abelana ka tšona, eupša re bile le manyami a mantši le mme wa ka.
Maikemišetšo a kopano ke go gapeletša dikamano tša tšhomo le tirišanommogo ya sebopego magareng ga mmušo le setšhaba sa naga.
Goketša, rulaganya le go hlohleletša dihlopha tšeo di le go go rena go arabela bonganga bja ditiro tša bona.
Tiragatšo ya NWMS e elelwa bjalo ka taba ya pele ke mmušo, le bakgatatema ka moka.
Se e bile pono ya kgetho go e tee yeo e emetšego ke dikuranta tšeo di hlamilwego, tšeo bontši le laolwago ke kgwebo ye kgolo, tšeo di hlatlošitšego dikgoplo tša bašweu ka nageng ya rena.
Kgoro e ka se fane ka nako ya maikhutšo go bašomi ka lebaka la meruswi, gape e tla šetša go se be gona mešomong ga bašomi ka letšatši leo.
Godimo ga moo, mmušo o tla gatelela mošomo malebana le taolo yeo e kgonegago ya dithušo tša leago gape o tla fa keletšo go ditirelo tša mmušo go thibela tlhorišo yeo e theilwego godimo ga basadi, go akaretšwa magae le keletšo go basadi bao ba hlorišwago.
Ee ke nagana gore Mopišopo Storey o hlakahlakantše matšatšikgwedi a mangwe ka moo a hlalošitšego dintlha ka gona.
Go ya ka dikgoboketšo tša poloko ya tlhago ya musiamo maemo ao a amanago le tirišo ya tšona, tshwaro le tšweletšogape di a laolwa.
Kamogelo ya baithuti go instithušene tša tlhahlo le thuto e swanetše go laetša dipalopalo tša bosetšhaba.
E fapana le mehola ya Molaotheo, yeo e tswetšwego ke dinkgwete tše ntši, go akaretšwa basadi.
Mafokisi a nyakišiša gape kgonagalo ya gore dikebekwa tše dingwe di amega go thekišo ya diretebatši, kudukudu mafelong a boithabišo a bošego Gauteng ka kakaretšo.
Thekgo ye botse go tšwa go bakhanselara le balaodi e tšweleditše gore ditaba tše tikologo di šetšwe pele lenaneong la mmasepala gomme se se tšweleditše kaonafatšo ye kgolo go badudi ba selegae.
Mediro ya thekgo e tšweletša taetšo ya go dira bjala bja setšo, dipapadi tša setšo, ditaetšo tša moaparo wa setšo, mmino, gammogo le taetšo ya kgwebo ya selegae.
Re thekga peo ya se ka botlalo, bjale ka ngwaga wo o kgethegilego go hlompha bao ba sotlegilego, re tloga re keteka maphelo a bao ba lwelego ka bogale kgahlanong le tlaišo.
Mo nakong ya sephethephethe ya beke tše pedi, data ye bohlokwa e phatlaladitšwe malebana le ye nngwe le ye nngwe ya makala a a go tla pele.
Ka ge e se kgorotsheko ya molao, mekgwatshepetšo le ditshepetšo tša yona di swanetše go ba bonolo, di kwešišege gape di fihlelelwe ke bohle.
Tswalano le NILU e bonwa bjalo ka karolo ye bohlokwa ya go tšweletša mešomo go mmasepala wa mmušo wa selegae.
Lefelo leo le hweditšego tebelelo nakong ya Kopano e bile tšwetšopele ya sebopego go sepediša kgwebo le boeti tša kontinente ya ka gare.
E be e hlola gape dibaka go rena go aga setšhaba sa temokrasi, sa go se kgethologanye ka morafe, ka bong gape seo se tšwelago pele.
Ga bjale re hloka go lebiša šedi ya rena go mafelo a bohlokwa gomme re dire ka tsela ye maatla gape ya lenaneo go dira ditšwelopele tše di hlokegago.
Sephiri sa ka ke lerato la ka la bokgabo, lerato la ka la go ruta bokgabo gape le lebaka la gore ke diriša bobedi bja mabjoko a ka a la nngele le la go ja.
Mašaledi a malahla a bopa polokego ye bohlokwa, le ge e le tša khwalithi ya fase.
Re thabetše gore re tla tlogela Kopano ye ya histori ya lefase ka bophara ya Tekolo ka kgatelelo ya gore batho ka moka bah lama lapa le tee la botho, bao ba le go mmogo.
Ke gopola gore go bile le nako e tee moo ke ilego ka kopana le Tonakgolo Vlok ka boyena.
Dikgorotsheko tša teko di swanetše go šoma go ya ka tšhelete ya tšona yeo e abetšwego gomme di tla lebiša go peakanyo tšhelete yeo e theilwego godimo ga kabelo ya tirelo.
Ee, ka nnete bobedi bjo bo lego ka matsogong a ka di saenilwe ka tlase ga boikano, gomme tša nnete tšeo re na go le tšona ka gare ga faele ya setlogo di saenilwe.
Ke tla go kgopela fela go bitša leina la gago gomme ke tla kgopela Wynand Malan go go thuša go ikana gape le go tšea kano ya gago.
Seo ke seo ye nngwe ya dikhamphani tša rena tša tšhireletšo tšeo di lego ka tlase ga kontraka di se boletšego kopanong yeo e laeditšwego ka go dingwalollo tša peleng.
Dikoketšo tša theko ya nama ya kgomo di maleba go rerišanwa ka mabaka a mangwe, mohlala, thekišo ya ka nageng ya nama ya kgomo.
Bagononelwa ba bane bat la kopanela go ya kgolegong mengwaga ye masomepedi nne le seripa, ka morago ga ditatofatšo tša ga bjale tša melato ye mene ya go fapana.
Re swanetše go leboga Tanzania, naga yeo a e etilego pele go ikemela ka boyona gomme a e dira gore e be ya sebjalebjale malebana le tshepo go maAfrika ka moka.
Batho bao ba ngwegilego go katwa gantši ba tšhoga gore bakati ba baona ba tla bowa, gore ba imile le goba ba tshwaeditšwe ka bolwetši go tšwa go bokati.
Ke tlo go balela seo Mokolonela Potgieter a se bolelago mabapi le nyakišišo ya Mohumagadi Mandela.
United States e swanetše go šetša ditefelo go leka go ba ama ka katlego, go swana le ka moo e dirilego ka katlego le Libya.
Pukwana yeo e na go le mantšu ka moka e tla phatlalatšwa ka Agosetose ngwaga wo.
Ge e memilwe, AHI e tšere karolo ka go tše dingwe tša dibopego tšeo di lebeletšego kudu go tirišo ya maatla a banna ba karolo ya poraebete go šireletša dikgahlego tša maloko a bona.
Tiragatšo ya ditharollo tšeo di dumeletšwego Kopanong di tla netefatša gore re hlola mohuta wa bokamoso woo Afrika e bo lebeletšego.
Mmušo le batho ba Rwanda ba tlogile mafelong a mangwe moo dipolao tša diphoofolo di bilego gona ka ge polao ya diphoofolo e ile ya fetšišwa.
Ba hweditše matekwane dikarolong tša go fapana tša ntlo ka gare ga diaparo, dipikara tša radio, ka tlase ga Mpete le diraka tša dijo.
SABC e fana ka mananeo a sedumedi letšatši ka letšatši ka ditirelo tša yona ka moka tša maleme a radio.
Dithekišontle tša Hungary go tla ka Afrika Borwa di akaretša metšhene, ditlabelo tša elektroniki le ditšweletšwa tša nama ya kolobe.
Eupša godimo ga tše ka moka re tlama mmušo wa rena go ba badiredi ba toka gape beng ba pušo ye botse ya katlego go la Kapa Bodikela.
E netefatša gape gore o na le tokelo ya go kgopela mabaka a tiro ya taolo ao a go amago ka go hloka mohola.
Re ka se gatelele go feta mo ka ga mošomo woo molawana o swanelwago ke go o bapala ka go hlatloša tlhako ya maleba go tšwetšopele ya sebopego le kamantšho.
Re amogela kgatelelo yeo e tiilego ya Unesco godimo ga setšo le tokumente ya yona ya ngwagasome.
Ngaka Lourens o thomile go šoma godimo ga se gomme nna ka fetšiša mošomo morago ra tšweletša tshepetšo ya go dira CS ka maemo le tšhireletšo tša godimo.
E fana ka dibaka tše ntši go tšwetšopele ya ka moso ya ekonomi le leago, kudukudu go mafelo ao a sa hlabologago a naga ya rena.
Mo nakong ya nyakišišo, go hweditšwe gore tate le morwa ba rwala maikarabelo a go hlasela Goemamang.
Ge re hwetša tsela ya rena ka go bokamoso, re ka se nyake thekgo ya peleng.
Re lebeletše go dumelela Tlhako ya Molaokakanywa wa Dikamano tša Mebušoselegae ngwaga wo go fana ka tlhako yeo e hlokegago ya molao maatla a pušo ya rena.
Godimo ga moo, melao, melawana le dipholisi di netefaditše gore maAfrika Borwa a mantši a a holega.
Pholisi yeo e lego gona ya ekonomi ya tlhokamolao ya dinamelwa tša naga e a tiišetšwa, ka tšwetšopele ya molao go ya ka ditaba tša polokego.
Phatlalatšo ya mafelelo ya sengwalwana sa ditaba sa gare ga ngwaga sa diprotšeke le ditšhišinyo tša tikologo ya Toropokgolo ya Kapa di diregago ka gare ga toropokgolo ya rena.
Kantle le mathata a pitlagano ya therafiki yeo re e tlwaetšego, go be go se na pego le e tee ya bosenyi go Sephodisa sa Metro.
Ke na le bonnete bja gore mantšiboeng a lehono a tiišetša mošomo wa intasteri ya dithekisi ka go histori ya Afrika Borwa.
Ba hweditše tshedimošo yeo e sa kwešišegego gomme ga ka ba le lebaka la go se mo tshepe ka nako yeo.
Saete ye e fana ka pono ya lenaneo la BRT ya bosetšhaba ya USFTA gammogo le tshedimošo godimo ga mediro yeo e tšwelelago go ditoropokgolo ka moka tšeo di kgathago tema.
Ka ntle le ntlha ya gore o kwele gore o fetešeditšwe go Mna De Kock ka nako ye nngwe.
Motho yoo o dirile bosenyi bjoo go boletšwego ka bjona kgahlanong le modudi wa Afrika Borwa goba motho yoo e le go modudi fela ka gare ga Repabliki.
Maloko ao a hlomphegago, re swenyegile kudu ka ga dipego tša barutiši bao ba hlorišago bana ka thobalano, kudukudu basetsana.
Go na gape le ditharollo tša lebaka le le telele tša go rarolla mathata a meago, go akaretša peogape, tšweletšogape goba go thuba.
Thuto yeo e kopanetšwego ke mokgwa wa go se bitše tšhelete ye ntši wa go ruta le go tšweletša mothopo wa rena wo bohlokwa, e lego batho ba rena. 
Ke rile, Morena, gore e be e le mošomo wa Tonakgolo go e lebiša go baeletši ba molao, goba Ramolao wa Naga gomme ka morago a tšee sephetho.
Tirišo ya saene e tla romelwa le tefelo ya maleba gomme e tla sepela le thulaganyo ya saete, karolo, kgodišo ya saene, gammogo le diswantšho tša maleba.
Mohlomongwe ke swanetše ke dire bjalo, ka ntle le ge e go hlolela mathata, Mna Modulasetulo.
Re go leboga go menagane go re fa sebaka se gore re bolele le Mopresidente gammogo le Komiti ya Lekgotlaphethiši ya FIFA.
Seswantšho se kgopetšwe, seo e lego mokgwatshepetšo wo o tlwaelegilego, eupša go hlokega ga seswantšho ga se wa thibela maphodisa go šoma.
Re lekile go lebiša intasteri ya rena ya boeti go hlola dibaka tšeo di swarelelago tša boitshepo gape tša tšwelopele go ditšhaba.
Mošomo wa hlatlošo ya maphelo o tla lebana le makala a mahlano ao a laeditšwego ke Lengwalo la Ottawa.
Ka fao go bile bohlokwa go dinaga ka moka go hlola "dibaka tša go lekana go barutwana ka moka go ithuta le go atlega".
Ga ke gopole seo, eupša go a kgonagala ka gobane Chilli e be e le yena yoo a bego a le kgauswi le nna.
Mmoledi ka go aga tirišanommogo, re ka hlolega ka mošomo wa rena ge re ka tlogela mošomo wa mekgatlo ya sedumedi le yeo e theilwego godimo ga tumelo morago.
Taelo e laela dingaka gore ba boele mešomong ya bona ka pela gomme dingaka tšeo di dirago meruswi ba tla lefela ditshenyagelo tšeo di lefetšwego ke mmušo malebana le ditshenyagelo tša molao.
Eupša kamego ya sebjalo sa sebjalebjale le tshwenyo yeo e lebanego le netewoke ka bophara le go tiragalo ya kgole, e dira se taba yeo e hlokago šedi ya tlhokomelo.
Mošomo wa bolaodi ke go fana ka dikanegelo tša mmušo le tšeo di amago tšwetšopele go media wa kgatišo le wa elektroniki, bobedi ka nageng le ka ntle, ntle le tefišo.
Se ke bothata bjo bogolo bjoo re lebangego le bjona mo bokamosong bjoo bo se go kgole, eupša bo tla tliša dipoelo tše di kgolo ka morago.
Bjala bo šitiša kahlolo, tekano, tshepedišo ya gago gape bo fokotša kgontšho ya mmele wa gago gore o dule o ruthufetše.
Go tšweletša diphuthelwana tša phadišano ya tefo go bobedi bja tshenyagelelo ya go dira kgwebo go SDB le mohuta wa bophelo bjoo bo fiwago ka gare ga toropokgolo.
O kgopela gore o lemoge gore tshepelo ya Meyara yeo e beakanyetšwego gosasa mo lebopong ga e sa le gona go fihlela re hwetša tsebišo ye nngwe.
Kelo le thulaganyo di ka dirwa felwa ka morago ga ditherišano le Tonakgolo Kgoši Buthelezi go ya ka dinyakwa tša gagwe.
Ga ra swanelwa go sola mojako wa thoto ya bohlale bja lefase.
Mohola wa mananeo ao a lego ka tlase ke go fana ka tšhupetšo go kabelo ya maleba mabapi le dintlha tša mokgwatshepetšo tše di lebanego le dikgorotsheko tša mehutahuta.
Se se tšwela pele go abelana go kgethologanyo le manyami ao a lemogilwego ke sehlopha se.
Zef, yoo a reetšwego ka rakgolwagwe, ka mehla o re, bagwera ga ke tsebe gore tshotlego ke eng.
Re tla bitša Khansele ya Tšhireletšo, malebana le seo dinaga tše ntši di se dirilego, go fega mananeo a.
Mošomo wo o dirilwego ka lefelong le o emela tatelano ya pele ka moka ya diphedi dife goba dife tšeo di dirilwego ka Afrika.
Mna Modulasetulo, ka profešene ke tshepišitše modirelwa wa ka gore ke tla mo fa selo se tee pele a phetha bohlatse bja gagwe, o be a nyaka go go botša sengwe, Mna Modulasetulo.
Mokhansele Mmoledi James Nxumalo o boletše gore kopano ya bobedi le mekgatlo ya go fapana ya polotiki maabane ba šišintše go oketša letšatši la thomelo.
Netefatša gore dikolo ka moka ka gare ga profense, metseselage gammogo le metsesetoropo, di na le phihlelelo ya ka pela ya tshedimošo ya kharikhulamo le taolo.
Maikarabelo a go sepediša maitapišo a bosetšhaba go thibela phatlalatšo ya HIV AIDS le malwetši a thobalano.
Ke rata go dira ditshwaotshwao tše mmalwa fela ka tlase ga dihlogo tše nne goba tše hlano, di ka ba di diragetše go nna malebana le ditshepetšo tša lehono gape le go ditshepetšo ka kakaretšo.
PDPs ke baswa bao ba nago le tlhahlo ka go taolo ya therafiki ya tseleng le thibelo ya bosenyi ka tsela ya go laetša ditšhošetšo tše di kgonegago le go lemoša Sephodisa sa Metro.
Gomme bjalo ka ditlamorago tša se, diganetšei ka go maemo a bophelo le khwalithi ya bophelo go makgolo a dimilione tša maAfrika Borwa.
Tshepedišo e lebišitswe go fokotša dibetša le diretebatši dikolong, ka fao go hlola tikologo ya go bolokega.
Ka ge le tseba bagwera, batho ba Palestina ba sa ntše ba tšwela pele go ineela le go sotlega go hwetša tokololgo ya bona.
Re tla akaretša dibaka tša peeletšo ya boeti go ya ka moo go laeditšwego ka go Tlhako ya Tšwetšopele ya Boeti yeo e Kopantšwego go bapatšwa go babeeletši ba ka nageng le ba ka ntle.
Mna Attwell, ga re nyake gore hlatse ye e dirwe gore e fapoge go potšišo ya go gatiša dithekete.
Mopremia yo a sa tšwago go kgethwa, o tla re ge a se no bewa setulong, a swara kopano ya boraditaba yeo go yona media ka moka o dumeletšwego go ba gona.
Tshwarelo, o re o tsebišitšwe gore ga e kgonege ka theknolotši go bontšha papadi ka sekirini ge e ditetšwe
Ka ge nyako ya toka e le karolo ya mešomo ye mebotse ya Badumedi, re tshepa gore re hlolegile.
Ditlhako tša tirišo ya naga, dihlahli le dipholisi go laela tšwetšopele, kudukudu mešomo ya tšhomo, ka go mejako ya dinamelwa tša setšhaba le dinoutse.
Datapeisi e nyakwa ka sehlopha sa tšhomo gomme e akaretša tshedimošo ka go mokgwa wa go bonagala, matšatši a mafelelo a go romela dikgopelo, dintlha tša boikopanyo le maemo.
Maloko a go hlomphega, temokrasi ya rena e fetile diteko le ditshotlego tše ntši ka go ngwagasome wa mathomo.
O nagana gore e ka ba batho ba bakae - go molaleng gore motho o a kamaka - bao ba tsenego ntle le tumelelo ka go North Park Lane
Ditokumente tše kgolo, tšeo di laeditšwego gore di arongantšwe ka go tše nnyane, gomme dikarolo tše di amantšhwa le lenaneo la bobedi.
Melato ye senyane ya mohuta wo e a nyakišišwa malebana le yena, o lebeletšwe gore a tšwelele pele ga kgorotsheko e se kgale malebana le melato ya Bomenetša le Bohodu.
Bjalo ka maAfrika, re bana ba mobu, bao ba swareletšego lesolo la poelomorago lebaka la seripa sa mileniamo.
Karolwana yeo e latelago ya Karolo ye e fana ka mokgwa le tlhako tša legato la bobedi la thulaganyo ya protšeke, yeo e rulaganyago tiragatšo ya protšeke.
O tšweletše pele ga Kgorotsheko ya Maseterata wa Atlhlone ka melato ya go lebana le bohodu bja sefatanaga le go utswa a itlamile ka dibetša.
Go taba ka moka, re swanetše go gatelela tsela ya ekonomi yeo e bulegilego yeo re ipoditšego gore ga ya swanelwa go lekolwa gape.
Tše ke mehuta ya tirišo ya mabenkele a ema-gatee, moo badudi ba fihlelelago mehutahuta ya dititrelo tšeo di fiwago ke mmušo kgauswi le moo ba dulago gona.
Mna Pretorius, ke go gopotša gore o ka tlase ga kano gomme ke ya go kgopela Mna Vally go bušeletša potšišo ya gagwe.
Godimo ga ditaba tše tša go tlwaelega, tše di latelago ke maano ao a lebanego le karolo go mehuta ya go fapana ya sebopego.
Re hloka go aga kontraka ya batho go fana ka tsebo, mabokgoni le mehola ya Ikapa Elihlumayo.
Dithulaganyo tša mošomo malebana le tšwetšopele le kabelo ya ditirelo tša phatlalatši di tla tsenelwa ke leago le mekgatlo ye mengwe. 
Sa mafelelo, ke rata go elelwa le go leboga batho ka moka bao ba kgathilego tema ka go tshepetšo ya tlhamo ya pholisi ye go fihla ga bjale.
Mmasepala o tšweleditše ditlabelo tše mmalwa tša kgokagano tšeo di laeditšwego bjalo ka mehlala ya kgokagano thwii ye botse.
Maleba a boitšhupo bja semorafe goba sehlopha sa setšhaba ka go kgoboketšo ya dipalopalo ke taba yeo go ngangišanwago ka yona kudu ka Afrika Borwa le mafelong a mangwe.
Ke kgopela maloko a naga gore a dire gore Khansele ya Tšhireletšo e emelwe ka bophara ke setšhaba sa boditšhabatšhaba ka botlalo, gammogo le dinnete tša polotiki ya tikologo ya lehono.
Go a ratega go hloma molao wa peeletšo, molao wa Zone ya Tšwetšopele ya Intasteri le go dira gore ditefelo tša peeletšo di be gona.
Taelo le taolo, se se ra gore, melawana ya taolo yeo e laelago mošilafatši go seo se nyakegago, le ka moo o ka latelago molao ka gona.
Neelo ya bona go kabelo ya khwalithi ya tirelo ya maphelo, yeo e lego bothata bja nako ya bjale ya mmušo wa rena, e bohlokwa.
Bohlatse bja ditlabelo tšeo di sego gona, bašomi ba ditlabelo le ba profešene e gona kudu go magae a peleng le dinaga tša go ikemela ka botšona.
Kgopolo ya setšo ya go bala dinaledi le yona e tla akaretšwa ka gare ga lenaneo.
Mmušo o tšweletša maikutlo a wona a ditebogo go bahlankedi ba mmušo ba Fora go dumelela go ntšha ga Afrika Borwa go dinaga tše dingwe di šele.
Ge eba go bjalo, kgorametša khopi ge go kgonega goba o fane ka tlhalošo ya diteng.
Ge a tšweletša maikutlo a gagwe, MEC Dugmore o re o tlo lebelela gape khoutu ya kotlo ya dikolo, gape o nyaka dikolo ka moka gore e be mafelo a go hloka dibetša.
Re tla tšwela pele go kaonafatša taolo ya melato ka dikgorongtsheko tša rena, ra aga meago ye mene ya bagolegwa, ra fokotša ya bana ba bagolegwa, gomme ra diragatša ditšhišinyo tša Komišene ya Kgolego.
Go bonagala gore go na le bofšega bja batho bašweu bao ba bego ba holega peleng, go itebaganya le kholego ya bona nakong ye ka tlase ga tšhetšo.
Go beakanya mananeo a mmalwa ka go DPSA go thekga tiragatšo ya ditšhišinyo tša pholisi ka go GPPSTE ka mekgwa yeo e dirago tirišo ya godimo ya bašomi bao ba lego gona.
Ka Mošupologo, ka morago ga ge mme a begile gore Lena o timetše, sehlopha se ile sa tšwa go yo mo nyaka beke ka moka.
Re tla tšwela pele go tiišetša le go matlafatša botee bja rena ge re kopana mafelelong a ngwaga wo legatong la kopano go la Sharm-el-Sheikh.
Mmarka wa Bohwa ke kgopolo ya "lebenkele la phaka" la moswananoši moo baeti ba kgonago go ipshina ka moya wa naga le dirapa tše botse ba le gare ba reka mabenkeleng.
Tirišanommogo ya bobedi le ya bontši ka go dipalopalo e abelana go kaonafatšo ya ditsela tša dipalopalo tša semmušo go dinaga ka moka.
Eupša go be go na gape le - o dumelelame le kgonagalo ya gore o ka be o bile le morwalo ka gare ga sefofane
Mo mengwageng yeo Ela a kobilwego ka yona o šomile ka sephiring a sepetša dikampa gape a rerišana ditaba tša bathobaso le melawna ya Lengwalo la Tokologo.
Ba be ba se na ditšhireletšo fao goba se sengwe sa mohuta woo. 
Polatefomo ye e šišinya gore Afrika Borwa e tšweletše lenaneo la yona la tsebo go tšwetšopele ya yona.
Mna Modulasetulo seo e tla ba bogafi bjo bogolo go bea lešole ka ntlong ya mohuta woo yeo e bego e le seteišene sa sephodisa, seo e tla ba polao.
Legatong la mmušo wa Afrika Borwa, ke rata go go lebogiša gape ka katlego ya ditšweletšwa tša gago.
Se se hlola mathata a go swana le wona a taolo ya tšhelere, tlhokomelo yeo e se go gona ya tšhomo le poelo yeo e sego gona.
Banamedi bao ba amogetšego tumelelo ya pele ka bahlankedi ba Afrika Borwa ba tla kgona go goroga ka Afrika Borwa gomme ba leba go khwetšo ya merwalo ka morago go dikamogelo.
Dinaga tša neelo di hloka go šetša dinyakwa tše itšego tša dinaga tša go amogela gape di hlomphe boitlamo bja thušo godimo ga motheo wa tšwetšopele ya ditlapele.
Phetišo e hlohleletša kelotlhoko ya boditšhabatšhaba le thekgo ya tše gammogo le boitlamo bjo bongwe go lebiša go taolo ya gase ya ntlotala.
Se se ama kgokagano le Bakhanselara, mekgatlo ya setšhaba, le setšhaba go netefatša gore go ba le kabelo ya ditirelo yeo e kgotsofatšago ya katlego.
Mo nakong ye, ka ditokišetšo tša ditherišano, MHQ e thomile go ikopanya le SADF.
Karolo ya maitapišo a rena ka go swarelela tšwetšopele e swanetše e lebelele gape le tlhabollo ya diekonomi tša rena, go tšea mokgwa wa kopantšho go tšwetšopele ya metseselegae le kaonafatšo ya metsesetoropo.
A o na le bonnete bja gore ga o dire phošo le go hlakahlakanya seo le mešomo goba mošomo wa e tee ya dikhamphani tša tšhireletšo.
Makasine wa yona le dinkgokolo tše šupa tša pontšho le tšona di emišitšwe.
Bolaodi bja Popego ya Kapitale ya Leago bo laola le go sepediša popego ya kapitale ya leago, yeo e akaretšago tšweletšo ya dinetewoke tšeo di lego gona tša leago go hola setšhaba.
Gabotsebotse seo se hlohleleditšego Kavana go emela meloko ya gagwe bošegong bjoo, ga se sa ba sa tsebega, gomme o ya le sephiri sa gagwe kgolegong.
Kgoro ya eThekwini ya Meetse le Bohlweki e oketša difatanaga tša yona tše di kgethegilego ka maikemišetšo a go oketša tefelo ya khiro ya difatanaga tša yona le go kaonafatša tirelo.
Bathwadi ba ka dira ditsebagatšo tša bona ka poso, fekese, e-meile goba ka inthanete.
Kgopolo ya "go aga ditshepetšo tša lebopo le ditsela tša tikologo, gomme e se go kgahlanong le tšona" e tla hlatlošwa.
Ke rata go dira boipeletšo go lena ka moka go thekga diCPF le go netefatša gore re thopa mebila ya rena gape go tšwa matsogong a basenyi.
Media o mengwa go tsenela kopano gomme ba tla fiwa sebaka sa go boledišana le baemedi ka morago ka karolo ya ditsebišo tša baeti le diprotšeke.
Legatong la Tona ya Merero ya Kantle, ke rata go bolela gore re a ikganšha ka go ba karolo ya protšeke ye.
Le ge go le bjale, ye nngwe ya mathata a go bofa ao a kgaoletšago kgolo ke tlhaelelo ya mabokgoni.
Mmušo o tla lebana le mediro ya go fihlelela dinepo tša Tsošološo ya seAfrika le go re ngwagakgolo wo o latelago o tšwelele bjalo ka ngwagakgolo wa seAfrika. 
Ga ke tsebe gore ke šomiše Zwele bjalo ka mohlala, fela ga a tsebe letšatsši la gagwe le matswalo.
Pukukgakollo ye e fago baithuti dibaka tša go ithuta tše di thekgago mešomo ka payotaebesithi ya poloko.
Ka fao re kgopela dikhamphani go thekga diemišwa tša rena tša bokgabo ka mokgwa wa disponsara, dišomišwa le ditšhelete. 
Lemoga mabaka a sephetho sa go re direkhoto go re di ka fedišwa goba tša se fedišwe.
Mollo wa go tshelatshela wa go phološa bagononelwa ba bararo bao ba bego ba swaregile ka phakhing ye e tukago ka morago ga teko ya khulo ya tšhelete ye e sa sepelago gabotse.
A re šomeng re sa lape go tumula bomenetša mo dikgoro tša rena le go tswetša pepeneneng tše dingwe tša go se kgotlelelege bjalo ka tlhorišo ya bong le kgethologanyo ya bong.
Afrika-Borwa le yona e be ele mafolofolo mo go diphetogo tša mathomo tša khomišene ka Ditokelo tša Botho ka goKhansele ya Ditokelo tša Botho tša bjale. 
Ke ka ga go fihlelela dinyakwa tša yo mongwe le yo mongwe gabjale, ntle le go iša maemo a a swerego moloko wa ka moso fase. 
Go letetšwe tšweletšo ya eksekwantara, hlogo ya poso ya khonsola e ka tšewa ka mabaka a motheo a profense go phethagatšwa mešomo ya gagwe.
Palo ya mahu ya balwetši ba HIV ye e ka lekanago seripagare e ka tswalanywa le TB.
Gona o be o sa lemoge ka mehuta ya diteploimente tša bona le go re ba be ba dira eng ka lehlakoreng le lengwe le lengwe ka go hloka tsebo yeo
Mopresidente Kabila, e re ke re madume a borutho go wena le baromiwa ba gago go tšwa Rephabliki ya Kongo ya Temokratisi, DRC.
Go neela tlhahlo le boitemogelo bja tirišo go bafsa go se itekanele monaganong go go nyane.
Go bohlokwa go re maloko a a amegago a swanetše go hlompha tokelo ya go ba gona, kudu ba Israele, mme ba tsenelela dipoledišano ntle le go tšhabela go dikgogakgogano, a re bjalo. 
Batho ba bangwe gape ba bahlano ba swerwe ka Laboraro mo mesong, gotee le motho yo a hweditšwego a na le sethunya se se sego molaong. 
Phihlelelo go dipuku tša diakhaounte, ditokumente le dithoto tše dingwe tša komiti ya ditirelo tša meetse go ya le ka mo a ka nyakago.
Ge o tseba goba o gonona go re mosepedi o go šetše morago, e ya lefelo la kgauswi le tagago goba lefelo le le nyeumago ka batho mme o bitše maphodisa.
Setafo se na le bokgoni bjo bo tletšego bja go soma ka dinyakišišo tša palanse, kemišo le ditšhutišo tsa akhounte, dikgaolo tsa ditirelo, dinyakišišo tsa motšhelo, le dinyakišišo ka kakaretšo.
Ke ile ka iša kleime nakong ye nngwe mme kleime ya dumelwa mme ka lefelwa morago. 
Hlama sehlopha sa mošomo go akgofiša kamogelo ya tshepetšo ya go tšea karolo le phatlalatšo ya neelo ya sebopego sa kago le ditirelo tša leago. 
Mna Cotzee bothata ke go re, re ka kgona go amogela ka moka gore ge batho ba eme mo pele ga gago, ba thibela pono ya gago. 
Mna Dugmore o lekotše registara ya tseno, mme a botša barutisi le setafo o tla tšea kgato kgahlanong le barutiši ba ba tšhabago mošomong ntle le lebaka le ba ba fihlago ka morago ga nako.
 Kopanyo ya dikakanyo tše di nyakegago tše di beakantšwego le semolao le ya mohlako e tla bontšha go ba maatla go ditšhošetšo tše dingwe le tše dingwe tša ditokologo tše di atlege. 
Mmušo o tla sepetša tšweletšo le taolo ya dithokgwa ka lenaneo la setšhaba la kagodikgwa ya leago go thuša magae a magaeng, mo go swanegilego. 
Meento kgahlanong le hepathesese ya A le B e šišinywa ka maatla go bašomela tša maphelo bao ba ikemišeditšego go šoma ka Rephabliking ya Zimbabwe.
Ke ka tlotlo ye kgolo go baromiwa ba ka le nna go ba ka mo nageng ye kgolo ye, metswalle ya kgale le bagwera ba ba lego gona. 
Ditšhabatšhaba di tla lebelela se ka maikemišetšo a magolo, sebakeng sa moloko wo ka moso. 
Tsela ya bjale ya phulo ya mabelethoro e a tura ka ge mabelethoro a ba le manti ka morago ga diphulo tše pedi goba tše tharo, sepheto e ba sa enetši ya fase ya mafulo.
Thuto ya pele ya kgonagalo e tla šoma bjalo ka motheo wa thušo ya kgopelo ya dintlo go tšwa go mmušo. 
Bjalo ka meferefere ka moka, lefasekakaretšo le ama tšhuto ya maatla go tšwa sehlopheng se sengwe go ya go se sengwe. 
Kgoro ya Dintlo ya Profense e ngwadiša kgopelo, dumela kamogelo le go dira ditekolo tša tshepedišo. 
Beakanya seloto gabotse, go tloša mengwang, tiišetša melo ye botse, le go bopa bogodimo mo mothene wa sebjalebjale o ka šomago gabotse.
Therišano ya rena e swanetše go lebelela maikarabelo a rena a poraemari ao leloko-dinaga le nago le ona go dira diphetho tša mohlakanelwa mabapi le boiphemelo le tšhireletšo ya badudi ba bona.
Boramolao ba Dokratse ba re tsebišitše, ka kgašo, ba isa ditokumente go Ditaba tša ka Ntle le go Tonakgolo ya Mahlale. 
Melato ya tlhakolo ya dintlo le polao e butšwe Seteišene sa Maphodisa ka Lenasia Borwa.
Ke na le kgopolo ya go re tlišo ya gago e bile tshepetšo ya boitekolo, le go hlakantšha tlišo, mme re bona mohola wa seo.
E akantšwe go tšwa go kgopolo ya modudi : diteng di boleta go di kwešiša mme di lokologile mareong a mmušo.
 Go ya mafelelong a sehla sa go tswadiša mehlape ya ditona-batswadi ka bontši go bohlokwa go fokotša palo ya dipholo ka mohlapeng go fokotšwa dintwa.
Aowa, kgopolelo ke go re le ile go bolela, ka moka ga lena.
Dikgoro tša tikologo ya Profense di beakanya dikakaretšo tša maano a taolo ya ditšhila tša intasteri go tsenya maano a bona a tsa tikologo le ditšhila. 
Nepo ya Molao wa Go Lokiša ke go lefa pušetšo ya tahlegelo goba ditshenyagalelo tše di hlotšwego go otlela difatanaga ka mo go fošagetšego.
Go kwanwe go re mohlagase wo o maatlafaditšwego ka tisele e mpsha ya tšweletšo ya diplante tše di rulaganyeditšwego kgokagano ya mohlagase wa setšhaba o swanetše go lokollwa ka botlalo go lekgetho la sebešwa.
Mebušo e swanetše go leka go nnetefatša go re ga go na bana ba ba gatelelwago go tokelo ya bona ya tša maphelo.
Kotsi ya Iikhwidithi e akanywa bjalo ka ya fase, ka lebaka la gore Sekhwama se na le ditšhelete tše lekanego ka fase ga taolo ya bona.
Tumelelano ye e neela ka tsela ya go kaonafatsa dithuto tša barutiši ba ba tsebago ba poso ya legato la pele, gape le go tšwelapele ga mogolo wo o okeditšwego wa barutiši ka moka ba ba lego mo legatong la mogolo le itšego.
Dipalomoka di akaretša dihlopha tša badudi bao ba sego ba šupša, bong le kgoro ya thušo ya kalafo 'ga ke tsebe go akaretsa diphetho.
Ye ngwe le ye ngwe ya tšhupaboteng e gatišeditšwe mafelo a setoropo a kgale; a setoropo; a magaeng le naga ka moka. 
Mabothata a maitshwaro le thupišo gare ga baithuti mo go tše dingwe tša dikolo tša rena a ba le khuetšo mo go setlwaedi sa go ithuta le go ruta.
Go se tsentšhe maphelo a ba bangwe kotsi ka go rwala dibetša tše kotsi goba go diragatša ka bošaedi goba go tshela melao ya rena.
Kgole le go hlatloša kwano le poelano, tshepetšo ya TRC e dirišitšwe kgafetša kgafetša go gatelela diphapano le go boela go makgethepolelo. 
Kgobokanyo ya diteng tša fase e feditšwe gomme data e mo tshepetšong ya go netefatšwa ke matwetwe wa lekala la thuto. 
Go tla šoma mutatis mutandis ge go tlatšwa difomo tsa mohuta wo. 
Bjalo, tekolo ya rena e bile gore re kgone go tlaleletša dinepo tša pholisi ya ka ntle tša rena ka mošomo wo re o tšerego ka UNSC.
Aowa, ga ke akanye, ke bolela ka dilo tše di diragetšego ebile dilo tše ke di bonego.
Neela taolo, phadišano tekanelo le tikologo ya maikarabelo a leago go peo ya tšhelete, bogwebi le kgwebo. 
Go lebanya dikholofelo tša letlago le maano a mmušo wa setšhaba le probense go tšwetšopele ya gae- le go sinetsaesa mafelo a lebantšhitšwego. 
Banna ba bane ba ba nago le boikarabelo bja tlhakolo ka boitlhamo ka Mmabatho ba kgolegong.
Tafola ya kakaretšo ka fase ga hlogo ya "Akaretšago" e swanetše go bontšha FBS ka moka tše di neetšwego magae a HH ka lefelong la masepala. 
O ka re mmelaedi o be a iphuthumatša ka setofo ge a e ya phapošing ya borobalo go yo hlola lesea la kgaetšedi ya gagwe.
Kopano ya semolao e re kgontšhitše go kgoboketša dikgopolo tša go fapana tše bohlokwa le ditswayotswayo tše re tla di šomišago. 
Mehuta ya ditiro ye e thomilwego ke Diuniti tša Bosenyi bjo bo beakantšwego tše fapanego ka profense ka kgonthe e dira tshenyo mo ditirong tša bosenyi, e sego go ama ekonomi fela, eupša le go fediša maphelo. 
Ke rata go oketša ka lentšu la kgahlego go, wena bjalo ka moemedi wa setšhaba ge o nyakile go šoma le go dirišana le rena.
Lenaneo le le thuša bahlokofatšwa ba tša tlhorišo ka bana ka go neela thekgo ya dikhuduego le go ba thuša go botšiša.
NEC e phethile go kgwahliša mošomo wa yona ka gare le ka ntle ga naga.
Ge o sa hlokometše dikgetho, motho yo a kgethilwego ke mohlokomedi yo a tsebago o swanetše go apara theke ya boitsebišo ye e kgethilwego. 
Dipego ka moka di bontšha go re gabjale, ga gona kakaretšo ya sephetho kgahlanong le Iran ye e sepetšwago ka go Khansele ya Tšhireletšo. 
Go ya ka tshedimošo ye e hweditšwego, mmelaedi le bagwera ba gagwe ba babedi ba be ba e ya khonferenseng ya kereke. 
Ka gona dithuto tša mmetse le saense di tla ba bohlokwa go tsentšhwa ka gare ga tšhomelo ya FET ka dikolong le dikholetše.
Sa mafelelo, ke nyaka go bolela ka ga seo re se dirago e sego go aga dintlo fela go aga boagišane bja go dulega bjo emego. 
E tee fela ye ke nago le bonnete ba go re batho ka kakaretšo ba a e lemogile ke ya Mdi Winnie Madikizela Mandela ka gobane ke bone dikhopi tša dilo tšeo. 
O nepile kudu, pele ga kgwedi ya go feta , Ngwako wo o ngangišane ka tlhorišo le kato ya basadi le bana.
Modiri wa di tšweletswa tša go swana tše tlemeletšwego gotee ka mathale a bapetšego goba a logilwego gotee ka sebopego sa lakane.
Go swanetše go lemogwa go re maphodisa ka bobona ke dintopolane tše di sa lekalekanego tša ditiro tša dikgogakgogano nakong ya tiragatšo ya mesomo ya bona.
Tswalano ya rena le balekani ba leago ke go hwetša tlhagišo go PGDS ya ngwaga ye e tlago ka ga tshedimoso le ditshepetšo tše di dirwago Khansele ya Tšwetšopele ya Profense.
Ka moka re a kwešiša gore batho lefaseng ka bophara, ba kganyoga MaSan le tsela ya bona ya bophelo.
Kgato ye e tla kopanya dinyakišišo tse di beetšwego mellwane ya phetšišo ya tšwetšopele, go beilwe pele nyako ya gore dinose di šuthišetšwe mabaka a kgwebo a tulafatšo mo gare ga Agostose. 
Go se diragatšwe ka diatla, ka diaparata tše di dumeletšwego tše di hlolago sedirišwa sa go goga meetse go šoma ka morago ga tšhomišo ya pane mohuta woo goba mohlapologo. 
Kaonafatšo ya ditšhušumetšo le dinolofatši go godiša peo ya tshelete, theknolotši le tšwetšopele ya mothopo wa botho ka intasering go godiša phadišano le mošomo wa diprojeke tše di tšeago tše dingwe.
Ke robetše, ke gopola go re ke phapoši ya bojelo ka gore go be go se na disofa ka moo.
Mokgwa wo o sego wa maleba wa tlhahlo le thuto wo o neelwago ke ditirelo tša ka gare le babeakanyetši ba ka ntle.
NPA ga se lenaneo le le ikemego ka bolona mme ga e na mananeo a yona.
Ka morago ga tlhahlobo, CISF e nyakile koketšo ya setafo le magato a mangwe go thibela tlhaselo ye nngwe le ye nngwe ye e ka bago gona ya batshosetši ka go Monument of Love. 
Mo maemong a , bohlabani bo ipone bjalo ka moraloki wa polotiki, bjalo ka sehlopha se sengwe le se sengwe se sa ditshwanelo tša go oketša go maatla a tša polotiki ka mokgwa wo mongwe le wo mongwe. 
Maano a rena a ikemišeditše go kaonafatša khwaliti ya bophelo ka go kaonafatša bokgoni bja enetši, hlatla ditaba tša difatanaga le go neela go kgolo le tšwetšopele ye swerego ka tsheketšo ya neelo ya enetši, go boletše Cllr Nieuwoudt.
Peelo pele ya godimo ya taolo ya ditšhila ya karolo ye nngwe ya lefelo la praebete, ya pheletšo ya batšeadipheto ka tsebo le tlhokomelo ya taolo ya ditšhila ge go tšwea diphetho. 
Ntle le mohlankedi wa moswarasetulo ga go na poledišano ye e tlo swarwago le setafo seteišeneng se sengwe le se sengwe sa go bouta, setafo sa IEC ka seteišeng sa go bouta. 
Aowa, ga se ke nyake e nngwe ya thekgo ka lebaka la go re ke be ke na le mathaka ao a bego a šoma fao.
Ka bjako ka morago ga fao, o tla hwetša e-meile ya go ba le kgokagano ye o swanetšego go e kgotla go diragatša ngwadišo ya gago.
Lehono kereke e tšwela pele go bopa polelo ya rena ya setšhaba mabapi le ditlhotlo tše di sa balegego tše re lebanago natšo bjalo ka setšhaba. 
Ke tiišetša go re Mogenerala Knobel o tliišitše se ka fase ga tlhokomelo ya rena go o mongwe wa dikopano tšeo. 
E ka no ba karabo ye e sa kgotsofatšego, fela ke ka mo re ka bolelago bokaone.
Boitemogelo ka meepo ya malahla le koporo-nekele bobedi bo bontšha kwešišo ya diprojeke tsa minerale go mokgwa wa lebaka-telele la theko ya bjo bo lego bothata go bo laola.
Re ka se re bobušanoši ga bo gona goba ga gona maitekelo a a ka dirwa ka moso go bo hlama. 
Ge ba tsebišitšwe, bakgopedi ba ba atlegilego ba tla hwetša tefelo ya go kolotišwa ka dikarateng tša bona tša sekoloto, FiFa e rile bjalo. 
Go ile gwa lemogwa ka morago go re Petros Malinga o ile a swarwa ka ditatofatso tše ditee tše a hweditšwego molato. 
Ditšwetšopele tša wekeshopo mabapi le dinyakišišo tša bokamoso bja diruiwa ka Dundee.
Ditoropo tša dipoko di šupa mafelo ao ekonomi ya tšona e bego e ikeme ka meepo ka gona ga se a kgona go phologa go feta tswalelo goba bohlokwa bja phokotšo ya ditiro tša meepo.
Ga bjale, e re ke le botše ka boripana, ka tsela ye dikgoro tše nne di tšeago karolo go morero wa rena.
Re thakgetše ka moka ka ga Sebjana sa Lefase sa Kgwele ya Maoto, fela go boramahlale sebaka sa go ba monggae wa SKA go thakgatša kudu.
DiSDU di hlomilwe ditshabeng tse di lego ka fase ga tlhaselo bjalo ka projeke ya kopanelo gare ga ANC le setshaba se se amegago.
Bana ba swanetše go dumelelwa go hwetša lefelo le le kaone le tsela ya go boetša maphelo a bona, boitlhompho le seriti. 
Karolo ya IT e na le maikarabelo a go neela tirelo ya thekgo ya IT go dikgoro ka moka tša masepala. 
Se se akaretša bohlweko bja lefelo ka kakaretšo, go ba gona le khwalithi ya dikgoba tše di bulegilego tša setšhaba, dirapeng, dikgonagatši tša dipapadi le kgonagatši tša saniteišene. 
Slang van Zyl, nna le yena, re be re le ka gare ga BMW ye kgolo ye e kgabišitšwe mme go be go le pepeneneng gore e be ele bagwera ba go loka.
Re swanetše go netefatsa go re maano le tiro e nngwe le e nngwe ye re tšeago sephetho mo go tšona e na le tlhokego ya go dira mošomo wo o bohlokwa bjalo ka ntlha ya mathomo ya tšona. 
Gape pholisi ya go adima ya ithuša ka goba mošomo wa go adima wa go ithuša ka, ke mošomo wo o tlwaelegilego wa dipanka tša gare lefaseng ka bophara.
Go ya ka botšo bjo, ke rata go fa kakaretse ka botlalo ya mošomo wo ke ikemišeditšego mo go photfolio ye mo mengwageng ye mehlano ye e tlago. 
Mmušo wa phetogo wa DRC o dumetše diphošo tše o di dirilego nakong ya phetogo mme o lemogile tlhokego ya diphošollo.
Pontšho e tla laetša gape bohlokwa bja dimusiamo go rekhoteng, polokong le go ruteng setšhaba ka ga maitemogelo le ditiro.
Re tla tšwelapele go hlomarela bašoma ka diokobatši go fihlela re ka kgona go fetšiša diokobatši.
Le rena gape re, ka nako e tee kgopela ditšhaba tša kgauswi tse di lego ka kontinenteng ya Afrika go lebelela ka šedi kgolo ka Afrika ya tiro le kgwebo ya ekonomi. 
Dinomoro tše di bontšha kabo ya go ikanya gwa godimo le kgono ye nyane ya go lefela ditirelo.
Tokumente ye e na le tshebošo go tšwa go bahlankedikgokaganyi ka Mmušong wa Profense ka ga ka moo o ka kaonafatšago mabaka a gago a go bida dithendara tša mmušo ka katlego.
Go thuša, ka mo go laetšwego, ka ditokišetšo tša tokumenteišene ya go bitša motho wa ka ntle pele go dira sephetho mabapi le peo ya dingongorego le dikganetšano.
Bjalo, ka kakaretšo, e be e le kopano ye e ngwadišitšego tšwelopele ye kgolo go kgabaganya nomoro ya meelwane gomme se se bontšha ditswalano tše di tebilego gare ga bobedi bja dinaga. 
Morekiši o ineetše go reka dishere ka theko ya thekišo ge theko e boela ka fase ga theko ya thekišo nakong ya pakana ya mengwaga ye meraro.
A mangwe mafelo a a lego gona a šomišetšwa bodulo, dipetlele le magae a batšofe a swanetše go akanywa ge go beakanya tšwetšopele ya tšhomišo ya lefelo mo go boemafofane. 
Tlhokego ya kopanyo ye kgolo e sepeditše mperefere wa ICT.
E kopantšwego ka gare ga mekgatlo ya boditšhabatšhaba, re lekile go hlompha tlamego ya boditšhabatšhaba ya rena le go tšea karolo mo go ditiro ka bontši. 
Re be re nyaka go šomiša mokgwa wa batheeletšintle go tshepetšo ya boitsebišo fela se se ka be se tšere tshepetšo ye e fetago mengwaga ye meraro. 
Dinaga ka bontši mo lefaseng di šomiša ditaolo tša papatšo ka katološo kudu bjalo ka karolo ya taolo ya ekonomi ye kgolo mo go ntwa ya lefase ye e fetilego ya pakana tše pedi. 
Sa mafelelo, moswaramarapo, mo karolong ye, ke nyaka fela go kgoma mo tabeng ya tlhoriso le tshwaro.
Mabakeng a mangwe leisa e ka tlekoga mo go tsepanyo, kudu ka morago ga tshwaro ya makgwakgwa ya mmapadi, fela se ga se tshwaro ya ka mehla. 
Re kgobokane go otlolla letsogo la kgobokano la kgothatso go lapa la Mbere, go swana le ge re dirile se go ba bangwe ba barati ba naga ya bobona bao ba se hlwego ba le gona. 
Ditaba ka moka tsa kgaso di laleditswe go kopano ya tshedimoso go bipolla morero wa lenaneo la maina mme ba tsebise bathobollosi.
Dithušo tše di dumeletšwego di tla akanywa bjalo ka tlhatlolano go godiša thuso ya bana go meleko ye e nyakago thušo ya ditšhelete.
Khomišene e tla kgetha modulasetulo wa komiti ye nngwe le ye nngwe fela, ge go hlokega letsogo la modulasetulo. 
O bile le dipelaelo mme a fa thekgo go bagwera ba gagwe, badirišane ka yena le batho ba sele bao ba bago hlotlwago maphelong a bona a praebete le setšhabeng.
Ye ke tlhahlo ye kopana go taolo ya toka le PAJA go bohle.
Lapa le le makaditšwe ke polao ka ge go be go se na phapano ga re ga ntopolane le moloko wa gagwe.
Ke ile go kantoro ye, ke nagana go re Morgan o tseba lefelo, ga ke na bonnete bja leina la lefelo.
Nako e fihlile ya go re re re go lekane gomme e e sego gape, mme go diragatša go raka dihlong, re ipope gape bjalo ka babelegiše ba Tsošološo ya SeAfrika. 
Gore ga go na dinyakwa tlhahlo tša semolao tše di swanetšego go tšewa ke Khampani ya tlhamo goba ya tšhireletšo. 
Beng ba tla ba le kgetho ya go gomiša dipotšišo nyakišišo ka poso, fekse goba emeile.
Bao ba ratago Lily le bagwera ba gagwe -go na le dipapadi le matlakala a mošomo a a gatišitšwego.
Tseleng ya Riley, bagononelwa ba bararo ba seboditšwe ke Maphodisa a Berea go šomiša mafelo a bona fela mo laesense ya kgwebo e hlalošitšwego.
Bjalo ka ge kgoro e na le maikarabelo a dipapadi le boitapološo, go ba bohlokwa gore re keteke kgwedi ye ka tsenelano ya dipapadi tše di tswalanego.
Na mo sekhafoleng go be go na le tšhireletšo ye e beilwego mo
Go re re netefatše kgonagalo ya go maatlafatša kgolo re swanetše go oketša kgokagano ya dinamelwa tša rena.
Ditšweletšwa le ditirelo tsa projeke di swanetše go ba tsa khalithi ye botse mme di swanetše go rekišega ka gae le moše.
Ka lebaka la mabaka a histori, fela, SANDF ga e bontšhe tlhakanyo ya dipalo tša temokrafiki tša Afrika-Borwa.
Ka lebaka la poloko ya godimo ya bohlokwa, Olifants Estuary e lenaneng la lefelo le šireleditšwego ka mo go nyakegago.
Ditefelo tša papatšo di lemogwa la mathomo ka boleng bja go amogelega mme tša elwa ka go latelana ka tefa tshenyego go šomišwa mokgwa wa poelo ye e kgontšhago.
O llile, a lla kudu mme a lla mo a re ga a tsebe selo ka ga dipolao tše dingwe.
Re thabile kudu go ba le wena ka nageng ya rena, mme re tshepha gore o ile go ipshina ka kamogelabaeng ya rena.
Tlhokego ya tiišo ya maatla a mebasepala go thekga PHP, kudu mabapi le tshepetšo le thekgo ya mabokgoni a theknikale.
Ditlhahlobo tša SAPS di dirwa ke maphodisa a taolo ya mmolwane, bao ba hlahlobago ditšwantle ka moka le diyakantle ka moka tša dithunya le dibetša. 
Melomonoka ke methopo ya tlhago ye e ka se beweng sebakeng sa, ye e swanetšego go laolwa ka tlhokomelo go kholego ya kopanelo ya ka moka bao ba ipshinago ba itshwareletšago ka yona.
Ke tshepha go re bobedi bja dinaga tša rena ka le lengwe la matšatši bo tla lokologa go lehloyo le go hloka kwano le botee. 
Go tloga mathomong, Mokgahlo wa Nesinale o tšweleditše kopanyo ya leago le melao ya go thibela go tšwetša pele dinepo tša kakaretšo tša yona tša dipolotiki le tša ekonomi.
RDP ke motheo wa lebaka telele wa go godiša tšhireletšo ya badudi le tiišetšo ya naga. 
Tshepetšo ya tšhomišo nolo e go dumelela go kleima tšhelete ya gago pele ga ge o sepela ka Afrika-Borwa. 
Tlhohleletša tšwetšopele ya maleba ka Lefelo la Masepala wa Mossel Bay, ka go ditlamo tša go dumelelega tša khuetsokhuetšo ya leago.
Ka ntlha ya makgonthe ba tla bolela le masogana a mme ba gamola sephuthasete, mme o tla tla a hlola a boela morago gape.
Go dira ka mokgwa wo, re swanetše go tiisa go re bana ba rena ka moka ba hlamilwe go lebana le dinyakwa tsa ekonomi ye mpsha.
Bontši bja dikarolo tše dingwe tša mafelo tše re di hlaoletšego poloko le tšwetšopele ya diyakantle di nyalana le tšeo intasteri ya Swedish e bontšhitšego maatla. 
Dinyakwa tša taolo ya tlhahlo ya go se gole ya ka gare ga magato ka moka a setafo e swanetše go hlaolwa gomme mananeo a tlhahlo a maleba a tšwetšwepele. 
Sa boraro ke gore rena gape re be le sekgoba sa phološo ya motšhelo wo o lekanetšego, mola re lebeletše go re ngwaga wa dipoelo tša motšhelo e ka go karolo ya phetošo le lebakanyana. 
Ka fao e fela e diragatša go diegiša neelo, go oketša theko go intasteri le setšhaba le go kgaoletša go tšea karolo mo tshepetšong ya neelo. 
Dipoledišano tše di phara dipataka mokgwa wa molaleng le tshepego ya tsenelelano mo go ageng go ya tlhamong ya Bagaši ba ditaba.
Dinolofatši di ka rekišetšwa mmoloki wa praebete go fetša, mme naga e tla tiišetša go reka morago ditirelo go tšwa go dinolofatši.
Go tšwa ka tsela ye re bonego ka gona, o kgona go bolela go re go be go se batho bao ba se nago dithunya.
Ke rata go re mo go SANDF ga go na maemo a mabjale.
Tekanyetšo ya go tšea karolo ke setlwaedi seo se ka kgonago go atlega ge setšhaba se segolo se be se ka reka kgopolo.
Enetši ye ya go ntshwafatšwa e swanetše go šomišwa go hlola maatla le diteknolotši tše e sego tša mohlagase bjalo ka meetse a go fišišwa ka letšatši le makhura a payo.
Re tla netefatša tirelo ye botse ya tlhompho go tšwa go mošomi wa ka pele ga khaonthara go neelano ya ditirelo go dikgoro ka moka tša mmušo.
Tšhomišo ya botšhošetši ka bagapeletši ba mmušo e swanetše go beakantšha mo legatong la maemo a godimo, gape e swanetše go šomišwa go efoga go boa morago.
Kano ya Hipokrathiki ka ge o bolela ka fase ga maemo a dinako tša khutšo, le dinyakwa tša Khonfenšeni ya Geneva go maemo ao go thomilwego ntwa.
Ditirelo tša taolo di katana le go tšweletša go šoma ga mothopo wa botho wa go amogelega, wa go lekana, wa go se tšee lehlakore go bašomi kamoka.
Mohlomphegi Motlatša Tona, ke tlotlo go nna go swarišana setulo le wena go ditherišano tse bohlokwa tša maano a a mahlakore a mabedi gare ga dinaga tša rena tse pedi. 
Sentara, ye e neelanago ka ditlabakelo tša madulo a basadi bao ba hlorišitšwego le bana ba ba nago le ditlhokego, e neelana ka ditirelo tše di logaganeng tša botlalo go baphologi ba dikgogakgogano.
Go tšea karolo go ka botlalo ka setšhaba se se hlabologilego go tirong ya dipholisi go hlama moya wa bong.
Thekgo ya maikemišetšo le dinepo go Lenaneo la Kagogape le Tšwetšopele, go swana le go fihlelela ditlhoko tša motheo, go godiša ekonomi, go tšwetšapele mothopo wa botho le go theofatša tšeo ya sephetho.
Teko ya bobedi ke, ge go na le bosenyi bjo bo khupetšwago goba go na le diteko, diteko tša nnete tša go hwetša mogononelwa.
Sehlopha se se šoma ka kwano, se laetša tlhomphano le go tshepana mme ba ikemišeditše ka mehla go abagana mošomo go tliša ditirelo tša maemo a godimo.
Ke tla emiša mo, ke na le phišagelo go feta ka hlogo ye, fela ke tla e tlogelela dipotšišo.
Diprojeke ka moka ka fase ga SSAS di swanetše go ikemišetša go dinepo tša projeke tše di tšweleditšwego go Melao le Methalotlhahlo.
Mokonyane o boditše baithuti go re ke bona baetapele ba ka moso le go re ba tlogele go itšeela fase.
Lenaneo le thekga kgopolo ya go ithuta ga lebaka le le telele le go dumela bohlokwa bja thuto ya babagolo go la WCED leano la tšwetšopele la botho la kapitale.
Se se isa fase mohola wa tšhomišanommogo, yeo e hlolago dibaka go baithuti bao ba bego ba ka se be le monyetla wo.
Argentina e neelana ka dithoto le ditirelo tše re di nyakago gomme Afrika Borwa e neelana ka dithoto le ditirelo tše le di nyakago.
Moemedi wa selete o šišinya mohlahli morago ga kelo go peakanyo ya tša kgwebo goba kgopelo ya bohlahli.
Go eta pele mekgahlo ya bona ka tsela yeo e tla gapeletšago moya wa kgotlelelano go mekgahlo ye mengwe ka moka ye e tsenetšego dikgetho.
ABM e tla gafela matla a yona go tšwetšopele ya sebopegokago sa morago le go tshepetšo ya go kwantšha go swana le kgodišo ya leago, maikarabelo le tshwaragano; peakanyo ya setšhaba le go tšea karolo; tšwetšopele ya seekonomi le mabokgoni a tšwetšopele.
Disektara ka moka tša tshepetšo ya kgašo di a dumelelwa, go ya ka melao le molao, go kgoboketša motšhelo wa go bapatša.
Ke na le boitshepo bja go re se e tla ba maitemogelo a thuto go baemedi go gopolela le go itebanya le dikotsi tšeo ba lebanego le tšona.
Molao wa Lebopo la Lewatle o tiišetša boemo bja botšhaba bja lewatle le lebopo la lewatle ka go netefatša go re ga di lebantšhege, go netefatša motheo wa bohwa bja setšhaba.
Tšweletšo ya sestatistiki e na le tshedimoso ya ditšhelete go tšwa go sampole ya dithekišo mo intasteri ya meepo le khwari.
Ga ke na bonnete, ga ke tsebe aldicarb gabotse fela o mpaletše go re e baka eng mola.
Boipekanyo bo swanetše go dirwa mohl. Ke fela jenereitha ye e dumeletšwego mme e tsentšwe ke moswari wa matlalo, ka tlhatlolano mabone a dipetri goba mothopo wo mongwe wa maleba.
Inanda e bile, gape ke tshepa go re e sa le, lebala la kopano ya basetsana ba go tšwa mahlakoreng ka moka go tšwa dikarolong tše dintši tša naga.
Baswa ba swanetše go ba le maikarabelo a boitswaro bja bona mabapi le temogo ya HIV AIDS le go iphemela le go tiišetša ditswalano tša bona.
Dithulano tšeo di amago moofisiri yo mongwe le yo mongwe wa United Nations wo ka lebaka la maemo a gagwe a seofisi a iketlago ka tšhireletšego, ge tšhireletšego e be e sa tšewa morago ke Mongwaledi-pharephare.
Ditshepetšo tša sebopego se di tla tšwela pele go tšweletšwa ke Diuniti tše di beakantšweng tša Bosenyi, go netefatša gore ditiro tša bosenyi di fedišwa.
Dikano ka moka, ntle le Mna Middleman, bjale ke tla kgopela bone bja lena go tšea dikano.
Gabotse ke rata go thoma ka go thuša batho go kwešiša lebaka la motheo la balekani ba setšhaba ba morago ga theeletšo, tšeo re leka go di tšweletša.
Re šoma bjalo ka Boto ya Mmušo ya dithendara, bjalo ka baemedi, go kgoboketšo ya dibetša. 
Palo ya balwetši, kudu ba meepong, kotsi e diragetše mo banna ba laetšwego go hlobola le go ema ka mapono mola ngaka e ba hlahloba malwetši a phetelo ya tša thobalano.
Se e be e le mathomo a kgwerano ye ntshwa gare ga City Parks le setšhaba sa Rocklands, Mdi Le Roux a realo.
Tekanyetšo go tšwa go batho mme e le ya batho ye e theilwego godimo ga setatamente sa motheo se tee sa sepolitiki sa dinepo tša rena tšeo go tšona maatla ka moka a setemokrasi le a sepatriotiki a letšego gona.
Mohlomongwe Mna Vally a ka mpitša Mobrikadiri Doctor General mme re tla thabela seo mme a ka se sa hlwe a botšiša kgafetša kgafetša.
O ganne go nwelela ka gare ga go se thabe le manyami, le gokwa ke nnetefatšo ya ge le bile bahlokofatšwa bao ba lebeletšwego ba madimabe a magolo.
Ekonomi ya selete e akareditšwe ke ditiragalo tsa lehlakore, lesedi le intaseteri ye boima, tša meepo, mmoba le thimba.
Go ya le ka yena, morero wa go hlama bošego le mo mafelelong a beke ke go fokoletša ditlhakahlakano go kelelo ye e bofaganego ye e šetšego e le gona.
Go matlafatša le go goka dipeeletšo go tšweletša maemo a a kaonafaditšwego a ditirelo le go godiša LED le tšwetšopele ya setsebakgwebo.
Kgoro ya tša Temo ya Kapa Bophirima e hlamile palo ye ntši ya matlakala a tshedimošo ye e tšweletšago tsebo e nyane ya dikarolwana tše dinyane tša dihlogo tša tša temo.
Mmušo o tla netefatša go re maemo, pholisi le molao o hlokomedišiša mathata a bjale le go neela ka diphetho tše pele ga ditiro.
Go thibelelwa ga ditiragatšo tše di sa amogelegego; kgodišo ya tsa diphadišano le go ithwalela ditsela tša kgatelopele le go dumela ditsela tša tšwetšopele tša thekišo ye e swaraganeng .
Ka nako ya dinyakišišo, dikarata tša bomenetša tša krediti tše lesome go tšwa go diemišwa tša polokelo di hweditšwe.
Bjale re tshepa go re Afrika Borwa e tla matlafala bjalo ka monei yo a tšwelelago gore kgwerano ye e re tliše kgauswi le go fihlelela dinepo tša rena tše di swanang.
Dingwala tše ke tšhišinyo ye e tšwelelago gatee, mme re kgethile go dira tshepelo ye gore re kgone go hlohleletša batho ba bantši go tšwela kgakala le go lefa. 
Lenaneo le le kgethegilego le, le lebantšwe badiri ba morara le bao ba na lego kgahlego ya go tsenelela mošomo go intaseteri ya morara.
Se se mabapi le Tona ka ofising ya Mopresidente Essop Pahad, yo bjalo ka setho sa baemedi ba godimo ba mmušo a ilego a tsopolela baemedi ba ditšhabatšhaba go la Beijing ka labone. 
Fela ge go sa na le go se kgotsofale ka sephetho sa Hlogo, mmelaedi a ka latišetša dipelaelo tsa gagwe go motho wa Ombuds le Hlogo: Dinyakišišo.
Se se re hlohloleditše go nyakišiša tsela ye e nepagetšego ya go seketša go fihliša LPG go batho ba rena.
Khompakseni ye botse e bohlokwa, kudu ka metheriale wo o ponneng, go laola themphereitšha le go se tsentšhe moya. 
Ge o hlatswa, tlatša sinki ka meetse a go fiša ao a nago le sesepe mo sebakeng sa go tlogela meetse a go fiša a elela ge o hlatswa dibjana ka se tee ka se tee.
Bjale taba ye, mabapi le go re yo mongwe mo metsotsong ye mmalwa o tla bololla dillo ga ke dumele go re e na le mohlodi.
Le ge go le bjalo, go se tsentšwe ga batho ba bantši go ekonomi ya mathomo go tšwela pele go ihlagiša e sa tšwelele go hlokego ya godimo ya mesomo. 
Mmušo a nyaka go ntšifatša kamego ye botse ya ditšweletšwa go ekonomi ya ka gae.
Kgoro e tla swanela ke go hlola dikgwerano gomme mo dikarolong tse dintši, e be le boitshepo go nyakišišeng dikgopolo tse diswa le mabaka a seekonomi.
Ke rata go le amogela, gomme ke tla kgopela Tom Manthata go le thuša go ikana pele ga Mokomišinare, go tšea dikano tša lena.
Ga se nke ke bone ditokumente tšeo, ga senke ke bone maswao ao ka fao nka se kgone go phošolla le le le tee la maina ao le ge na rata go dira seo.
Fela ge monna wa gwe Colt, a tšea sephetho sa go thuba mabitla ao a sa hlokomelwego ka serapaneng sa ka morago, mathata ka moka a ile a thoma, ka nnete go ile gwa senyega.
Ga se go be le taelo ya go akaretsa MDMA, gape nka se bolele ka seo se nyakilego go swana le, ka gore nna ga se ke se bone ka bonna. 
Mesong ye, ke tla bolela fela go potšišo ya tlhohlo ya legoro la babaso la bokapitale, ye e bitšwago klase ya gare ya babaso.
Ga ke tsebe gore na unifomo ke ya khakhi goba ye tala na, ka go re diswantšho tse ke di tšerego di be di le ka boso le bošweu, o lebellegile a maketše e le ruri morago ga seo a se dirilego.
Monna goba mosadi wa mošomi yo a hlokofetšego le ngwana yo mongwe le yo mongwe wo monyane wa mošomi a ka kleima dikholego tša lehu go UIF.
Aowa, ke gopola go re re be re bolela ka skrini sa go šuta ka ntlenyana ga naga ya Northpark.
Kwantšho ya sestatistiki go kgabaganya selete sa SADC e tla ba tshepetšo ye thata, go lebeletšwe mapheko a bohlokwa le ditlhohlo.
Mopresidente Thabo Mbeki o be a lokišeditšwe go tsebisa kopano ka moela wa dipoledišano tše di sepetšwago tša SADC go la Zimbabwe.
Nna le ba ke sepelago nabo re thabile ge re kgonne go etela naga ye botse ye ya Rephabliki ya Niger.
Ke swanetše go bitša gape ditho tša rena tša tšhireletšo ya mmušo go ntšha tša mafahleng a bona mabapi le nepo ya go fihlelela dikgetho tša go hloka kgethologanyo. 
Ditherišano tša kakaretšo gare ga IFAD le Afrika Borwa di tšwela pele go netefatša dikarolo tša tsenelelano. 
Phahlelo ya Lesotho e be e bapišitšwe mme moswaradino wa bona wo a hlahlilwego o dirile thibelo tše di botse kgahlanong le ditahlelo tša Afrika Borwa.
Go pepeneneng go re Tshwane ke toropokgolo ye e tšweletšago dibaka tše botse tša kgokagano ya seekonomi, go kgokano ya seakademi le ya setšo, go tša boeti le tswalano ya batho le batho.
Mo go Kapa Bophirima, re tloga re ikgantšha ka ditswalano tšeo di kaonafetšego go ditšhaba tse di nyakilego go ba ka moka tša balemi.
Moemedi wa go neela moregistrara, mo lebakeng le le filwego, ka tshedimoso ye e itšego goba ditokumente tše di nyakwago ke moregistrara mo morerong wa Molao wo.
Go lebellega batho ba se na bonnete go tšwa lehlakoreng la Lliki le la Kaizer Chiefs, go hlohloletša dithekišo tša go mafelo a mangwe a thekišo
Tsebišo ye ya ditiragalo, e tla le fa tsebo ya morago ka botlalo le go le laetša ka tsela yeo le ka fihlelelago tshedimoso ya maleba le go humana tsebontshwa le kgokagano ka botlalo ya baboleledi ba go fapana. 
Potšišo ya ka ya mafelelo e mabapi le polelo ya Ngaka De Kock ge a tšweletša dinyakwa tše nne tša motheo. 
Tefelelo ka fase ga kontraka ya insorense ya tša bofofisi; e ka ba go se balwe ga dikoloto tša tšhomišo ye e sego ya molao ye e tsenywago ka gare ga pholisi le, ge go le bjalo, goba sefofane se se šomišetšwago mabaka a ao a sego a semolao.
Mna Bosmane, Re leboga kudu go ba gona ga gago fa le go kgona go fa dikarabo tša dipotšišo tša rena.
Se gantši se dirwa ka kakanyo ye e theilwego go data ye e tšwago go dinaga tše dingwe, goba ka go šomiša go lekola go go fetilwego ke nako.
Diphetho tša yona le ditiro di tšwewa ke batho bao ba hlamago magato a go fapana a taolo, ye e sego ya phethišiši le ya phethišiši.
Kgašo tše tharo tša motheo di lemogilwe ke go re, meetse, moya, mabu a naga le dilahlwa tšeo di balwago bjalo ka motheo wa tšhilafatšo.
Ke a dumela go re ge motho a bala, se sengwe o se tshela ntle le maikemišetšo, gape ke na le bonnete bja go re e sego ka maikemišetšo Mna Vally o be a sa ikemišetša go tlogela setatamente seo go pego ya gagwe.
Bagopolelwa bao ba swerego ba be ba tswalanywa le bosenyi bjo bo diregilego e sego fela lefelong la Kagišanong gape le mo mafelong a Bloemfontein.
Bega sekgoba go ba taolo ba maleba mme o emiše ka tšweletšo go fihlela ge sekgoba se rarolotšwe go tlo šomišwa fela bjalo ka bokanyo bja mafelelo.
Tšweletšo ya beke ya go feta ya data ya sebjale ya mmaraka wa mešomo ka Statistiki sa Afrika Borwa, e hlotše dipoledišano ka go kala mešomo ya mebaeneng le sektara ya moepo.
Ke go re, go balwa le Mna Horak, mme o ka makatšega, monna yo mongwe a ka no tšwelela mo mosegareng wa lehono.
Bobedi re swanetše go dira pego ka taetšo go re re emela boditšhabatšhaba bjo boswa bjo bo theilwego godimo ga tsebo ya go re kgobalo ya motho o tee ke kgobalo ya bohle.
Ke bolela ka ga Phihlišo ya Ditirelo Jamborees tše re thomilego go di tšweletša mo mengwageng ye mebedi ya go feta.
Banyaka mešomo ba ba ngwadišitšwego ba swanetše go dira kgopelo ya dikholego go sentara ya kgauswi ya mešomo ka sebele.
Gape mo kontinenteng ya rena le mo Afrika Borwa, go na le palo ya digopotšoketeko tše di swanago; tše pedi tša tšeo di kgethegilego kudu go rena mo nageng ye.
O ile go la Moscow mo a ilego a gahlana le batho bao ba swaraganeng le karolo ya ntwa ya dikhemikhale gomme gare ga ba bangwe o gahlane le sehlopha sa baCroatiane.
Ke tlotlo go nna gape ke ke lethabo le legolo go amogela lena baemedi ba Dipalamente tša Afrika, go la Afrika Borwa gape mo palamenteng ya rena.
Baofisiri ba maphodisa go tšwa seteišeneng sa Vosloorus ba swere monna ka molato wa go thuba sekolo mme a utswa dikhomphuthara tše tharo.
Lenaneo la tshepetšo le beakantšheditšwe go tšea ngwaga o tee, morago ga fao e tla fetišetšwa go dilete ka moka tša bomaseterata go kgabaganya le naga.
Bjale mo go theeletšo, theeletšo ya Margo, se e be e se bohlatse bja gago.
Le ge go le bjalo ga se re hwetše pego ya go netefatša kamego ya bona goba kamego yeo ba pharwago ka yona mo go diteko tša go menola.
Wo ke moletlo wo o kgethegilego go rena ka moka, ge re keteka kgatokgolo ye nngwe mo lefapheng la tša thuto la Kapa Bophirima.
Mabapi le go tlišwa ka morago ga nako ga ditatamente tsa ditšhelete, bontšhi bja mathata a ditatamente tša ditšhelete ao mebasepala ye mengwe e itemogetšego ona a ile a rarollwa.
Ka kgopelo lemoga gore ditokumente ka moka tša rena di hwetšagala go moamogedi wa rena seterateng sa Andries Entrance.
Bašomi ba tšhoganyetšo go tšwa EMS, le batho ka moka bao ba fihlile ka lona lebaka leo.
CKB ba ile ba bolela go re ke bona batšweletši ba ditšweletša tše mo Afrika Borwa mme ba na le ditokelo tše di tletšego tša go phatlalatša go direla motswako wa togaganyo wa mafelelo.
Sethunya se tla romela go diteko tša balistiki go lekola ge e ba se šomišitšwe mo ditiragalong tša bosenyi.
Tlhokego ya tshedimošo ya balemi ba ba thomago; le tlhokego ya tshepo gare ga balemi bao ba thomago le balemi ba bagwebi, bj.bj.
TRC e botšišitše ka tsela yeo dikarolo tša go fapana di tsenelelanago ka gona, le go re ke dikanale dife tsa poledišano ya semolao le yeo e sego ya semolao tšeo di bego di le gona.
Re tla tswela pele ka tshepetšo ya motlalo mme ra netefatša go re mešomo ya go aga e fihlelela batho ba setšhaba.
Kgopodišišo ya matlotlo le dikoloto ya sekhwama sa semolao sa dintlo go ya ka maemo a maswa a molaotheo le seemišwa sa monyetla go dintlo tšeo di letetšwego.
Dinepo tše di be di badilwe mo go mokgwa wa molao wa mmušo wa selegae, tše di diragaditšego tshepetšo ye ntshwa ya mmušo wa selegae.
Sehlopha sa basadi bao ba nago le kgahlego, baswa, batsofadi le batho bao ba sa itekalenago go tswa West Coast ba tla etela palamente ya profense ya Cape Town la mathomo gosasa.
Dipoledišano tša pholisi di swanetše go tsenyeletša go logaganya kgašo go poetšo ya bophara ya maemo a maano a disektoro tša dipoledišano bjalo ka pilara ya kgopolo ya ekonomi ya Afrika Borwa.
Morago ga maswi a pele go tla maswi a morago a a humilego, ao a nago le makhura a mantši le enetši, bjale ngwana o tla kwa a khuše gape o tla gola.
Ntlha ye bohlokwa, go tšwa go ntlhakemo ya sekala, ke go tswalanya ditheko tša baeti go ya go palomoka ya ditšweletšwa ya dithoto tše le ditirelo.
Mabaka a thibelo ya thulano, tharollo ya thulano le netefatšo ya khutšo a tswalanywa le phihlelelo ya kgatelopele ye e swarelelago ya leago le ya seikonomi.
Boemo bja English bjalo ka polelo ya seakademi ya setšhaba le ya boditšhabatšhaba. 
Go lomaganya tlhahlo ya baofisiri ba poledišano ba mmušo mo magatong a setšhaba, profense le a legae go tlhahlo ye e tswalanego le polelo.
Ba na le tokelo go tšwela pele go ba gona ntle le go šomiša ditlabakelo tša mmušo ka mokgwa wa sephodisa sa tirišwa le bao ba beetšego thoko bao ba ngwadišeditšwego mogolo.
Tiro ya go šoma mmogo go nyakana le tlholego ye e swanago bobedi bo tla thuša go fokotša letšhogo mme tša tloša maikutlo a diphapano ao a swaraganywago le ditetelo.
Moento wa nyumokhokhale o šireletša bana kgahlanong le malwetši a go swana le nyumonia, meninjaethise le a mangwe ao a tlwaelegilego go swana le disaenase.
Go hloka tlhokomelo ga ramolao mo tefong ya tšhelete yeo e lego ka akhaonteng ya trasete ntle le go nyakišiša go mmoloki seo a ratago se ka diragala ka tšhelete yeo.
Ge mpša e ka ithuša mo sebakeng sa setšhaba, mong wa mpša o swanetše go tloša mantle ka bjako mme a a lahlele ka mo go seswara matlakala.
O ka amogela dikabo tše dingwe go tšwa go ditseno tša mmušo wa setšhaba, e kaba ka peelano goba e sego ka peelano.
boDDG ba lekala le lengwe le le lengwe ba tšere maikarabelo a go latela morago le go netefatša go ineela.
O se ke wa topa matsoba goba wa tshwenya diphoofolo mo mafelong a tlhago a tšhireletšo, sepela mo tseleng ya maoto.
Thutotlahlo ya tša mošomo e swana le mokgwa wa kgale wa borutwatiro wo o sa kago o fedišwa gape o sa thekgwago ke diSETA tše dingwe.
Ke boditšwe go re dibenyabje di šomiša gauta ya go feta kotara tše tharo ye e nyakegago ka ngwaga, le go feta seripagare sa platinamo ye e nyakegago ka ngwaga.
Banna ba rena le basadi ba thibelwa go lema naga mme bana ba rena ba thibelwa go iketla ka boswa bja bona.
Go na le palo ye e balegago ya dikemedi tša kgatelopele ya dibaka tša diSMME boemafofane.
Khomišene e tla tšea diphetho le ditšhišinyo go re bahlokofatšwa ke bafe bao ba swanetšego ke UIR, go lebeletšwe kelo ya tekanyetšo.
Go bewa ga dikheibole tša optiki faeba go kgokanya meago ka moka ya mebasepala le go fetošetša netweke go morwaledi wa klase wa sebopegokago.
Go godiša tšhomišo ya data ya sestatistiki mo Afrika go fa bohlatse bjo bo theilwego go tiragalo ya pholisi le go hlama molokoloko wa go fapafapana wa go abagana ditiragalo tše kaone kaone.
Bahlomphegi, bjale ka ge ke boletše mathomong, maikemišetšo a ketelo yaka ke go fa tlhohleletšo gape go kgwahliša ditswalano gare ga Afrika Borwa le Benin.
Ditlhahlo tša ditumelelano tsa go hlakanelwa le ditirelo tša go fapana tša taolo ya go neelana ka tša maphelo di tla tšwetšwapele go sepetša tšweletšo ya ditirelo, dinyakišišo le tlhahlo.
Freedom Park - kopantšho ya mo re tšwago bjalo ka setšhaba - e bolela kanegelo ya bohwa bja go fapafapana bja Afrika Borwa ka tsela ya pono le tsenelelano.
A re tšweleng pele go lemoga le go fa tlotlo batshepegi bao ba re tlogetšego e se kgale fela ba bapetše karolo ya bona mo go lweleng tokologo.
Tshepetšo ye e telele gape ya boima ya ditherišano tsa mekgatlo ya dipolotiki e beakantše motheo wo o tiilego, wo o dirago go re temokrasi ya rena, tokologo le poelano e kgwahle le go kgotlela.
Ditseno tša tlaleletšo di ya gape le go tšhireletšo ya moreki, taolo ya diphadišano le boleng bja diteko bjo bo godišitšwego ya Kelo ya Bureau ya Maemo a Afrika Borwa (SABS).
Se se swanetše go netefatša kgokagano ka mo karolong ya maphelo, tikologo le tšwetšopele le leloko la dinaga go selete sa AFRO sa WHO.
Bohlatse ba gagwe ke bja go re a ka se kgone go kitima ka lebelo le legolo mo lebakeng le le telele ka lebaka la go setho sa ga gagwe.
Kgoro e nyakišiša kgonagalo ya diprojeke go bona ge e le go re di tla šoma le go beakanya dikontraka tše di nyakegago ge kgopelo e atlegile.
Ditaetši mo maemong a pego ya tikologo di na le kemelo, ke tse kopana, gape di bonolo go kwešiša dipharametara tšeo di šomišwago go laetša dibopego tše bohlokwa tša tikologo.
Mo go tatelano ya tshedimošo ya lehono ya gohlegohle, distetistiki di amogelwa bjalo ka tše di tšweletšago tlhaloso ya profaele ya naga.
Go na le mafelo a botlalo a polokego le ditsenelelano tse di theilwego godimo ga setšhaba nageng ka bophara go tliša tlhokomelo le thekgo ya sesaekholotši go baphonyokgi ba tlhorišo.
Tše dingwe tša dihwetšwa tša thuto di elwa tlhoko ge tsenelelo ya kgoro e beakanyetša kgatelopele ya ditlabakelo tša botho.
Re tla gopola fela go dira kgopelo ya mmaraka wo o hlakantšweng go Umalusi ka lebaka la go re kotsi ya tlhago e dira go Mtšna Jacobs a se kgone go fihla go sentara ya tlhahlobo ka nako.
Sehlopha sa pojeke se tšere sephetho sa go beakanya dilepthopo, ka lebaka la go re go tla ba bonolo go di šomiša ba patlame mpeteng go feta dikhomphutha tša dideskthopo.
Ka kakaretšo molekodi wa tša melao o lebeletše go dira phapano go baswarwa ka diIPV tša rena le ditsela tša go kaonafatša maemo a batshwarwa.
Maemo a mabe a boso a gabjale a gogetše morago tša kago, le ge se se sa lebelelwa go tliša kamego mo nakong ya go fetša.
O tšere tulo ya molete wa leswiswi le leso gomme o ganeditšwe ka tokologo le go dula ka tokologo gare ga setšhaba.
Ke ka lebaka le go re re tšee sephetho mo tshepetšong ya Dikopano tša Kgodišo le Kgatelopele go tliša mmogo ditho ka moka go hlokomedišiša ditlhohlo tša tshoganyetšo ka tsela ya tatelano.
Ka tlhompho ye kgolo, o be a se gona ge Mogenerale Knobel a bolela seo.
Bjalo ka karolo ya lenaneo la kgodišo, khona ya tša kgwebo e beakantšwe ke Masepala wa Bokgobapuku bja Thekwini.
Palo ya go feta makgolo a mararo a diNPO e hweditše tlhahlo ya dikhoso tša maleba tša diprojeke tša bona.
Ga go dumellege go re ge dinaga tše di tlhabolotšwego di tšwela pele go huma di ripa thušo ya kgatelopele go na le go re ba e oketše.
Spekera Byneveldt o re NCOP ke leporogo gare ga mahlakore a pušo le go neela diprofense polelo ya kgobokano go molao wa setšhaba.
Ga se ke lemoge le ge e ka ba mongwalo wo o itšego fela ke lemogile diepaulette tše hubedu.
Tafola ye e laetša tswalanotsenelelano gare ga diintaseteri ka go sekaseka ditšweletša tsa go fapana tše di tšweleditšwego ke intaseteri gape le tšhomišo ya tšona ke diintaseteri tše dingwe.
Go dipoelo tše kaonekaone lebakeng le le lekanetšego go ya go le le sa lekanelago go bohlokwa go beakanya dipeakanyetšo tsa seimišwa ka tsela yeo dirago matla a a kopantšwego gare ga Mmušo le balekani ba tša leago.
E be le beke ka go re ba ntšere ka Mosupologo go nkgobatša ka gare ga khombi.
Bjalo ka karolo ya maemo a peili Mna le Mdi Bogaards ba swanetše go bega go maphodisa gararo ka beke le go neela dipaseporoto tša bona.
Ke e tšere go re o tla dumelelana le nna, ga se tlwaelo go re dikeiti di be fase ka tsela yeo di bego di le ka gona, o e hlalošitše
Ke bokgole bjo bokaakang go tšwa go tlhakano ya ditsela go ya go tsela ya Currey bjale, ge ke go kwešiša gabotse
Pitšo ye bonolo go tšwa go Afrika Borwa ke go re re swanetše go oketša maatla a rena go fihlelela menyetla yeo histori e e beilego godimo ga rena.
Ge theipi - tše Moahlodi a di hweditšego di be di kwešišega, di be di le ka sebopego se e lego go re theipi e ka be e theipetšwe godimo goba e timetše.
Mo nakong ya tshepetšo semolao, mmušo o ikemišeditše go šomiša mokgwa wa pepeneneng wo o dumelelago go beakanya methalo go kgona go hlohleletša peeletšo mo go intaseteri.
Balekani ba rena ba tšweletša mananeo a matlafatšo ya baswa, ye e balwago tšhireletšo ya baswa, kalafo le tšwetšopele, boetapele bja thutoboitshwaro, boetapele bja go nepa baswa, setefekheiti sa tlhahlo ya baswa, phokotšo ya batlogela sekolo, botsebi bja khomphutha, thutotlhahlo le tlhahlomošomo.
Palanse ya tšhelete ya tshepetšo ya dikolo tša setšhaba le dikolo tše di ikemetšego e kgoboketšwa go tšwa go banei, ditefelo tša sekolo le ditiragalo tše dingwe tša go tsentšha tšhelete.
Go hlakišwa ga batswadi bao ba ganago go fa bana ba bona ba banyane tumelelo ya go šoma go swanetše go fedišwa.
Go na le molato wa moswarwa wo moswa wo moso wa go se itekanele monaganong wa senna, ke tla mmitša go re ke molwetši B.
Re swanetše go kwešiša karolo ye bohlokwa ya bao ba amegago go thulanong go tšeela magato a segale pele go rarolla maemo a thulano.
Tshepetšo ya ditherišano e tla thoma lebakeng la kgwedi mme referentamo ka Molaotheo wo o ngwadilwego e tšea karolo mo mengwageng ye mebedi.
Kgoro ya Ditirelo tša Tshokollo e loketšwe go retwa ka kgatelopele ye e e dirilego mabapi le go phethagatša pono ye e tšweletšago tirelo ya maemo a godimo.
Tsebagatša Tšwetšopele ya mothopo le go goketšwa ga mananeo a ditirelo tša Nanotheknolotši ka bokgoni bja selegae
Na o lemogile bibi ye le bošego ka moka, o ile wa lemoga baofisiri ba tšhireletšo ba apere se
Tšhologelo ya baeng lebopong la bohlabela go tšwa gohle mo nageng e setše e thomile le motlalo wa batho wo o letetšwego.
E hwetšagala profenseng ya Gauteng, yeo e lego naga gare ya Afrika Borwa ya kgwebo le matlotlo, le Johannesburg bjalo ka mošate wa yona.
Maloko go tšwa go dikimologo, thibelelo ya bosenyi le matseka ba šomile bošego ka moka go netefatša go re batshela molao ka moka ba a swarwa.
Ntle le ditheko tša godimo tša ditiragalo tša sekgoba, go na le dipoelo tše di makatšago go setšhaba mabapi le tlholego ya mešomo, tsebo ya go dira bjang ya seteknolotši, tsebo ya tsa mahlale , le tšeo di tšweleditšwego.
Ka fao e ka se fokotšego gabonolo ka go dira mafelwana a dithikhete le go dira go re dithekhete tše dintši di rekišwe moo.
Kgatelelo ya rena ya mohlakanelwa go tliša HIV AIDS ka fase ga taolo, TB le malwetši a mangwe a go fetela ke ye bohlokwa kudu.
Ka moka re imologile ka go re ditaba tša motšhelo tša baemedi ba rena ba mošamawatle di rarolotšwe.
Tšea mohlala wa sekrafo wa sepetlele sa selete sa magae seo se hwetšagalago mo dibakeng tša bokgojana bjo bo nabilego go tšwa go sepetlele se sengwe le se sengwe sa taeletšo fao batsebi ba kalafo ba hwetšagalago gona. 
Ke gopola go re ga ke bone bohlokwa bja go tšweletša bofora go tshedimoso ya bomenetša bjalo bjalo, ka lebaka la go re dintlha tša bomenetša di swanetše go itlhalosa ka botšona.
Kgoro le bašomedi ba yona ba ikemišeditše go latela melao ya tokelo ya ngwalollo ye e gatelelwago ke baneela ditirelo.
Ka kgopelo lemoga go re go phethagatšwa ga kelelo ya sephethethe ya tsela e tee e beakantšheditšwe beke ya boraro ya feberware gape e tla ba e ithekgile go tšwelopele ya mešomo ya ditsela.
Go re tšhišinyo mabapi le bokamoso bja mong bja ACL bo romelwe go tshepetšo ya sebopegogape sa dithoto tša Mmušo, go gopodišišwa le go e tšweletša.
Khansele ya Metro e re ke kgwebo bjale ka tlwaelego - le ditirelo ka moka tša baneelwaditirelo di šoma gabotse ka ge kgwebo e thoma go metsesetoropo go latela diketeko tsa Ngwaga wo moswa.
Diphetho mabapi le kholego ya diprojeke di tla lebanywa le metheo ya go kwagala ya tša seekonomi.
E tla fa lefapha la tša kgaso, balebeledi ba tša dikgetho le baemedi ba mekgatlo ya dipolotiki phihlelelo go tshedimoso ya bjale bjalo ka ge e tšwa go diteišeni tša dikgetho.
Ditlamorago tše di tšwago go tlhahloso ya kamego ya tiro ge e oketšwa go tše fetilego, tša bjale le ditiro tše ponelopele tša ka moso.
O na le pono ye itšego ya ditiragalo gape ga o dumelelane le seo se diragetšego go tshepetšo ya kua Natal ya kgwedi ya boseswai.
Go hlohleletša baswa go tsea karolo mo go lwantšheng bosenyi ka go tšea karolo go bophodisa bja selegae le go ditšwetšopele tše dingwe tša diforamo tša setšhaba.
Re a go amogela moambasadara, gomme re leboga kudu ditebogo tše di tšwago go Mopresidente Abdelaziz.
Mmuso o tla godiša ditiragalo tša dioditi, ditaetšo, phatlalatšo ya tshedimoso, tshekatsheko ya karolo le mananeo a tša tlhahlo.
Tsela ya togaganyo ye e šireletšegilego ya dikolo e swanetše go tšweletša pholisi, tiro, tsenelelo ya go hlokomelwa le kgonagalo ya molao.
Le ge tšohle di swanetšwe go dirwa go fahlela uniti ya tšhireletšo ga se re swanele go nyatša tšhomišo ya dibetša tša motheo.
Mo tseleng ye, kgoro le NRF ke "basepedi fela ba mmalwa bao o ba botšišitšego tsela".
Le ge go le bjalo, mmušo o dirile mo go tletseng seatla mabapi le taolo ya mollwane, bobedi go dibaka tša go tsena le mabapi le mothalo wa mollwane wa tšhireletšo.
Ge o rata go nyaka lentšu le itšego, le lokele ka gare ga maswao a ditsebjana tše pedi mohl. "dikgetho".
Ditiragalo tša boganka mo dikgweding tše malwa tše di fetilego tšeo di amago barutiši le baithuti ba rena mo palong ya dikolo tša rena tša go balega, ke re hloba boroko go nna le go kgoro.
Ke dumela boikarabelo bja bjako go baetapele ba lefase go lebelela tšhireletšego le go šoma go dira tše re di tshepišitšego - tikologo ya tšwetšopele ya tša kgwebo - e diragale ngwaga wo.
Mananeo a temošo a a kgontšhago le ditaetšo tša tsela, tše di swaraneng le go se dumelelane le Melao yeo e boletšwego, a be a šetšwa gape a sa šetšwa ka mehla.
Leano la tiro le tla tšweletšwa ka tšhomišano ya baemedi go kgaotša dibopego ka moka tša kgatelelo go ya ka mmala go ditirelo tše di thekgwago ke mmušo ka ditšhelete ka bjako.
Bjalo ka ANC, boraditaba ba bantši, ka tshenyegelo ya seng, ba lwele ka maatla ba lwela tokologo ya media.
Dinyakišiši di laeditše go re bjako bjoo namane e ka tsebatšwago ka bjona go ela šedi le go thoma go ja digwaši, e tla thuša go re mogodu wa yona o thome go šoma, gomme tlwaetšo ye e ka tšea karolo ka pejana.
Lefelo le le tšweletša kakaretšo ya botlalo ya ditaba le tshedimoso go beng ba dintlo, bao ba ka kgonago gape go di šomiša go fihlelela rolo ya bjale ya Kakaretso ya Tekanyo.
Thekgo ya dikhuduego le tlhahlo di fiwa baithuti bao ba šitwago, ba mapheko a dikhuduego le/goba boitshwaro mo go ithuteng ka mo phapošing. 
Go lemoga le go šišinya magato ao a swanetšego go tšwewa go kwantšha molao wo o tswalanego le bomenetša go selete sa SADC.
Bareki ba Papatšo ka moka ke bareki bao e sego ba ka gae go balwa le dikolo, diholo, mafelo a go rapela, mokgatlo wa dipapadi, direstorante, ditheatha, diphapoši tša kalafo le mafelo a mangwe a kgwebo le a intasteri.
Ke rometše dikarabo tša ka ka emeili go morulaganyi wa "The Mercury", ke laetša go re kuranta e be e swanetše go gatiša tshedimoso yeo e bego e se ya nnete.
Ge tekano ya nako e le ye e sa amogelegego, sephetho sa sepolitiki se tla tšewa sa beakanya tekanyo ya nako ye ntshwa le dikarolo tša tshepetšo ya tšweletšo ya Leano.
Theknolotši yeo e šomišago ditsela tša sepaelotši, diphedi, goba tše di hlolegago go tše dingwe, go dira le go fetola ditšweletšwa goba ditshepetšo gore di šomišwe.
Ge o ile wa gohlola tekano ya go feta dibeke tše pedi etela kliniki ya gago ya selegae go dira diteko tša ntle le tefo tša TB .
E kaba kgopolo yeo ke ikemišeditšego go e šišinya le go e dumela ka ge go le maleba gore Mna Richardson a fe bohlatse sa pele gosasa mesong.
Go swanetše go lemogwe gape go re dibopego tša semolao tša SDU di lemogilwe go ya ka Tumelo ya Khutšo ya Setšhaba.
Obstetriki - Lekala la tša kalafo leo le swaraganego le tlhokomelo ya baimana, pelego le tlhokomelo ya morago ga pelego. 
Go amega le go lokollwa ga badudi go naga ya kamogelo bjalo ka maloko a bašomi ba mmišene goba ba proabete bao ba swanetšego ke ditshwanelo le meento.
Projeke gape ke karolo ya maiteko a Masepala go komula bohlaki le go thuša ditšhaba go kgona go ikemela ka botšona.
Baithuti ba bahlano ba sephodisa ba Jouberton ba be ba na le kgahlego go bona beng, ge ba ile ba kgona go swara lehodu la go thuba metse mo nakong ye e sa fetšego pelo, mme boitshepo bja bona bo ile bja abaganywa le seteišeni sa tša taolo.
Gape le mo Khonferenseng ye, potšišo ye bonolo - na o ka beakanya Afrika-Borwa ya lehono bjang - Go tla tšweletšwa dikarabo tše di fapanego bjalo ka mebala ya molalatladi.
Palo ya batho ba ba hlahlilwego ka ngwaga e ka laolwa gare ga seemišwa sa tlhalo le MJC.
Aowa, fela seo ke se balago kuranteng fela ga ke mo tsebe ka sebele gape ga se ke amege ka dinyakišišo le tše dingwe.
Fela, ga ke gopole go re seo se na le maemo a semolao gomme ke gopola go re ke tlhalošo ya mekgwa ya tekanyetšo yeo e ka bego e šomišitšwe ke batho ba Brithane go la Malaysia.
Re swanetše go lekola dikarolo tša sephetho ka botlalo mabapi le tšeo di ba amago - dikarolo tše di akanyago go se obamele boitshepo le bobjohle bja lefelo.
Palo ya ditiro kamoka tša ditšhelete go lefelo leo le hlalošitšwego.
Afrika Borwa e kgomaretša bohlokwa bjo bogolo go bogwera le tšhomišano ye e tšweletšego gare ga batho ba rena, gabotse e ama ditswalano tša rena go magato a kemopedi le kemontši.
Batho bao ba dulago ka dintlong tše dinyane kudu, ba ka itemogela mathata ao a sa lebelelwago a tša leago goba a tša maphelo.
Mapheko, tša ditšhelete le tše dingwe, go diminerale tša ditswantle di tla lemogwa mme mano a maleba a go tlošwa ga tšona a tla tšweletšwa.
Batho ba China ba šetša seswai bjalo ka nomoro ye e rategago ke ka lebaka leo lehono e kgethilwego ka moletlo wa pulo. 
SAOM e swayaswaya batšeakarolo go tshepetšo tša sepresidente ka go lebelela khouto ya maitshwaro ya dikgetho le hlohloletša bathekgi le balekani ba momagano go latela khouto ye.
Le ge e ka lebellega gannyane e le ya kgethollo ka bong, fela ba tšere sephetho sa go re ba ka eupša ba apeela batho bao ba tlo sepelelago ntle go yo šireletša setšhaba.
Ka motheo ke ka ga batho le ka ga ditokelo tša bona le ka tsela yeo ditokelo tšeo di gatakilwego ka gona.
Moloko wo mongwe le wo mongwe o na le mošomo wa go efoga go senya bokgoni bja meloko ya ka moso go netefatša go tšwelela ga ona.
EAS ke tekolo ya ngwaga, ye e theilwego go sampole ya dithekišo ya praebete le ya setšhaba tseo di tšwelelago go karolo ya kgwebo ya semolao gape e se ya tša temo, go sa balwe le tsenelelogare ya ditšhelete, inšorense le diemišwa tša mmušo.
Mekgwa ye e latelago e šišinywa go fa sephetho go metheo ya CSSDCA, ka fase ga kgatelopele ya sego.
Ke na le pelaelo ya gore ge ditšhelete di lefelwa thwii go Mebasepala go tloga ngwageng wa ditšhelete wo o latelago, e tla šitiša thekgo ya maano ya bjale ya Mebasepala ka kgoro ya ka.
ADA e rwele maikarabelo a phethagatšo ya mananeo le diprotšeke tša tlhabollo ya tšhomišano mo maemong a phethagatšo ya mešomo.
Tshedimošo ye e tsenywa ka gare ga khomphutha gomme ge tshepedišo e phethilwe, dikhamphani di fiwa dinomoro tša dikgwebo tša mebileng.
Paka ya mmušo wa bjale e tla fihla mafelelong ge Maafrika Borwa a eya dikgethong go kgetha Mopresitente le mmušo o moswa nakong ya dikgetho tša tokologo le tša toka.
Go bonala o ka re ke pego ya protšeke mola e le gore kgatelopele e a dirwa malebana le go ripša ga ditšene gomme se ke tlhalošo ya saense ya tshedimošo ya teori.
Re tla swanelwa ke go tla ka leano la go ela tlhoko dipelaelo tša badiriši ba baeti le go lwantšha mediro ya tlhahlo ye e sego molaong.
Ešita le diphadišano tša fešene/meaparo e be e le tša maemo a godimo le gona baeng ba bantši ba be ba apere diaparo tšamebala ya bao ba tsenetšego Durban Julae ya maemo a godimo.
Go thwalwa ga Moaba-ditirelo wa go abelana ka ditlhabollo tša mmaraka wa bašomi le tshedimošo o beile šedi go nyakego ya bokgoni bjo bo šišinywago go mafelo a mangwe a kgolo le dibaka tša ekonomi.
Ditšheke tšeo Dube a tla di tipositago e bile phetišetšo ya ditšhelete go tšwa go CKB go ya go panka ya akhaonte ya CNS.
Kaonafatšo ya ekonomi ya Afrika Borwa e ka se phethwe go fihla ge ekonomi e sa kgetholle go ya ka mmala le go fihla ge banna le basadi ba kgona go kgathatema ka go lekalekana.
Tshepedišo ya gago - Ke nagana gore re bile le temogo nakong ya tlhahlobo ya lefelo, o na le metšhene ye mebedi ya go phrintha.
Phatlalatšo ya HIV AIDS ka tsela ya bašomi go na le kgonagalo ya gore e tla ba seo se atilego go moepo le diintasteri tše dingwe mo mengwagasomeng ye e latelago le go feta.
Metsotso ye masometharo ka morago ga ge banna bao ba itlhamilego ka dibetša ba thopile sefatanaga sa go sepetša/rwala fenišara go la Nyanga, maphodisa a golegile bagononelwa ba babedi le go hwetša tše dingwe tša diphahlo.
Ke tloga ke thabile go fetišiša mabapi le dikamano tša rena le maano a tšweletšo ao a tšwelelago ao a theilwego go mošomo wa BNC.
Samiti e tšweleditše dipelaelo malebana le thekgo ya lekala la kgwebo go maitekelo a a amanago le VEP.
Ba tla leka le go letšetša le/goba go romela fekse, e sego feksa telekse.
Se se thulana le nepišo ya kabo ya ditirelo ka mafelong a ditoropokgolo le metsesetoropo.
Afrika Borwa e tliša ka nageng gagologolo ditšweletšwa tše bjalo ka ditlabela tša mohlagase, ditšweletšwa tša khemikhale, disohlo tša kota, ditšweletššwa tša go logwa gammogo le metšhene go tšwa Sweden.
Dinaga tša Afrika di tšere magato go rarolla seemo sa dipolitiki tša boditšhabatšhaba se se fetogilego ebile se fetogago le go tshedišwa mahlo ga Afrika.
Bjalo ka senyakwa sa FIFA, mapatlelo ka moka ao a šomišwago nakong ya sebjana sa lefase a swanetše go kgona go šomišwa gagologolo ka ditšenereitara, gomme kgokaganyo ya mohlagase e be mothopo wa maatla a tlaleletšo.
Afrika Borwa e tliša ka nageng gagologolo ditšweletšwa tše bjalo ka difosfate le mašela a go logwa go tšwa Tunisia.
Afrika e swanetše go dira kholofetšo go ditheo tše dingwe tše bohlokwa tša motheo go kaonafatša leano le le tlwaelegilego la tlhabollo ka fase ga tshepedišo CSSDCA.
Tonakgolo ya peleng ya Somali o ipileditše go dihlopha tše di itlhamilego tše di thulanago le mmušo wa Yusuf go amogela khutšo le go fihlelela kwano.
Mafelo a mabedi go bontši bja mafelo a bohlokwa kudu a paballo go Toropokgolo ya Motse Kapa a amogetše seemo sa paballo sa semmušo, ka gona ba kaonafatša dibaka tša paballo, tša thuto le boithabišo go badudi ba Kapa ka moka.
Se se akaretša mananeokgoparara a mogala a bosetšhaba le boditšhabatšhaba a mathale le a go hloka mathale, datha, odio le diphetošo tša bitio.
Tshepedišo ya TRC, le mapheko/ditšhitišo tša yona ka moka e be e le karolo ye bohlokwa ya phetogelo ya naga go temokrasi ye e feleletšego le ya tokologo.
Rothotha goba šikinya khapete, lepai, goba mmete ofe goba ofe mo goba godimo ga mokgotha ofe goba ofe, tsela, tselana ya maoto, seratswana sa mang le mang, goba lefelo la mang le mang.
Dilete di rwele maikarabelo gagologolo a taolo ya thuto mola Kantorokgolo, ye e lego go la Zwelitsha, e tloga e rwele maikarabelo a magolo a dinyakišišo, tlhabollo ya dipholisi, maanophethagatšo, kgokaganyo, tlhapetšo le tekolo.
Tekolo ya bokgoni bja Memmasepala go abelana le go sepediša kabo ya mengwako le diprotšeke tša kago ya mengwako moo go yona tlhako ya bokgoni le lenaneo di ka akanywago le go phethagatšwa.
Afrika e tiišeleditše gape gore e tla tšwela pele go ikaga go tšwa mašopeng a bokgoba, bokoloniale le kgethollo.
Go ba gona ga namane/lebotlana nakong ya ge go gangwa dikgomo go kgontšha go tsinkela seemo sa namane/lebotlana le nyakego ya go tšea magato a tharollo.
Mmušo o tla nyaka tšhomišo ya mekgwa ya peakanyo ya methopo ye e logagantšwego mo kakanyetšong ya dipeeletšo tše dingwe tša kabo ya mohlagase le go emiša go šoma ga ditiši tša go fehla mohlagase tša kgale.
Tumelelo/kamogelo ya ISO ya mafelelo e tla netefatša tshekatsheko ye e nepilego, ye e botegago le ya boleng bja ditirelo tša go fapafapana.
Ke lesogana yo a lego ka lehlakoreng le lengwe la tafola.
Re a tseba gore e nyaka mafolofolo a a makatšago go tla le go bolela le go re botša kanegelo ya gago ka pele ga batho ba ka moka.
Go bohlokwa kudu gore tšhomišanommogo ya boditšhabatšhaba magareng ga makala a mmušo e swanetše go matlafatšwa le go oketšwa mo maemong ka moka.
Go netefatša tšhireletšo le taolo ye e kgotsofatšago go mathata a maphelo a batho ao a amanago le tikologo ka go kgwebo le intasteri.
Mmušo wa Afrika Borwa o ka se no amogela tokumente ka ntle ga ditherišano le ditlhalošo le gona ge go nyakega wa tliša diphetošo.
Tšhireletšo ya Afrika Borwa ka ditsela ka moka tše di lego gona ka gare ga molao, kgahlanong le tlhaselo go tšwa ka ntle goba borabele bja ka gare.
NEF e kgontšha, e hlabolla, e tšwetša pele le go phethagatša ditharollo tša dipeeletšo tša boitlhagišetšo le kaonafatšo go tšwetša pele go kgathatema ga ekonomi ya bathobaso ye e matlafetšego.
Ditirelo tša Semolao tša Semmušo di abela mmušo ka ditirelo tša semolao le go sepediša diphetošo tša molaotheo ka tsela ya mananeo a mannyane.
Pele ga ge o thoma, nka botšiša gore ge tokumente yeo e thalwa, ke mang yo a e hlamilego, ga se nke ka kwa ka Operation Romilos le gatee.
Ke mošomo wa batsetelakgoro go hlankela batho ka moka, bahumi le bahloki, ka kwelobohloko le seriti dinakong ka moka.
Mokgatlo wa United Nations o swanetše go lekodišiša gape ka go tsenelela tema ye e kgathwago ke dikiletšo bjalo ka setlabela sa go ba le mohola seo se nyakago go šomišwa ka bohlale le ka tlhokomelo.
Sa bone, ke bile le maikemišetšo a go lebelela ka tšhoganetšo go kago ya mananeokgoparara - Tekanyetšo ye e tloga e beile šedi ye kgolo mo lefelong le.
Ka gona lehono, re tutuetša badudi ka bobona go ineela leswa go twantšho ya kgahlanong le AIDS, le go ela tlhoko melaetša ya HIV le AIDS.
Saense le theknolotši, tshepedišo, kgwebo, le tša boeti ke tšeo Guangzhou e tlogago e ikgantšha ka tšona, gomme Durban e holegile kudu ka kamano ya yona le toropokgolo.
Ka dikarolong tše di latelago Toolkit e sekaseka ditsela tša taolo ka kakaretšo, tše di ka šomišwago go abela mešomo ye ka tshedimošo.
Go tšhošwa le go makatšwa gabonolo kudu go feta mehleng; Batšwasehlabelo ba go katwa ba tšhoga kudu ge motho yo mongwe a sepela ka morago ga bona ka ntle ga go ba lemoša.
Tuynhuys, yeo e lego madulo a diofisi tša Dipresitente, e wela ka fase ga Ofisi ya Mopresitente le gona e laolwa ka tsela ya go ikema go tšwa Palamenteng.
Ka mantšu a mangwe, Afrika e tlogile seemong sa go šomiša polelo fela go šomiša maanophethagatšo ao a bonagalago a a gatelelwago go phethagatšo ke baetapele ba Afrika.
Ka gona, Mmušo o dumeletše diyuniti ka moka tše di tšweleditšwego ke phihlelelo ya SCOPA go ditokumente ka moka tše di swerwego ke yona.
Go phetolo ya dipotšišo tša mmegi, Mna Sun o boletše ka Laboraro go rekota pele ga nako e be e le sephetho sa mohlakanelwa se se tšerwego ke balaodi le babegaditaba boitlhagišetšo.
Diboto tša diprotšeke tše di amanago le kago ya ditsela di ka bewa go tsela efe goba efe ye elego gona, go akaretšwa tsela ya lephefo.
Hammersdale, ke be ke šoma le maphodisa, seo ga se nnete.
Gomme re bolela mabapi le tšhelete yeo e ilego go agente/mmaditsela, yo e bego e le Ngaka Jacomet.
Tlhagišo ya mmakgonthe e swanetše go fiwa malebana le dikaonafatšo tša theknolotši ka mafapheng a tša meepo, dikholego tša diminerale, bjbj.
Bontši mo magareng ga batho ba rena ba bohlale bao ba lego seemong se sekaone kudu ba tšwile ka difate go ya go nyaka maphelo a bona a makaonekaone go dinaga tše bjalo ka United States.
Ngwana o swanetše go ba a be a dula ka nageng dinakong tše ntši, mohlala Afrika Borwa ka nakong ya go hudušwa ka tsela ye e phošagetšego goba nkong ya kgolego.
Ditsela tša temošo ya ka pejana, tše di nepilego go hlaola bana le malapa bao ba ka tlogago ba e ba kotsing, e phethagatšwa ka dikolong ka moka.
Re tla swanelwa ke go beakanya go amogela dikemedi tše ka tshwaro ya rena ye kaone ya mehleng, bao ba itokišeditšego go reriešana ka dintlha tše bohlokwa tšeo Khonferense ya Lefase e tla di rarollago.
Sehlophatšhomo sa Kabinete gabjale se nyakišiša dibopego tša bong le institšušene malebana le diphahlo tša dinamelwa le ditšhišinyo tša mošomo wo di tla phethagatšwa ka potlako.
Go swanetše go tsebja gore maitekelo a rena a mohlakanelwa bjalo ka bašomimmogo ba lekala la toka mererong ya bosenyi, a rarollotšwe ka phegelelo go dira maphelo a bao ba dirago bosenyi, gore a se amogelege.
Ge fela e le gore ka mehla go dinepo tša Molawana wo tlhagišo "dijo" di ka se akaretše dijo dife goba dife tše di lego ka gare ga khontheina ye e tswaleletšwego go re di se senyege ge di dutše di tswaleletšwe ka yona tsela ya mohuta woo.
Go feta moo, Kgoro e thuša ka mašeleng diposo tša tlaleletšo tše masometharo-senyane tša go ruta motantsho mo dikolong tša praemari le sekontari.
Mothopo wa tša thuto wa bobegaditaba bja bontši bja go se lefelwe wa go ba le mothopo wa taneloutega, wa dimotšule tše di loketšego go šomiša odio mo go dihlogo tša go fapafapana kudu tše di theilwego go saense le tikologo.
Go kaonafatša bokgoni bja dikgoro tša tšhireletšo le bohlodi, ka tsela ya tlhabollo ya leanophethagatšo la tšhireletšo ya bosetšhaba le peakanyo ya taolo ya tšhireletšo ya bosetšhaba ye e šomago ka tshwanelo.
Kgoboketšo ya ditokumente tše seswai tše di tšweletšago ditaolo tša tikologo tše di nyakago go akaretšwa ka go ditokumente tša dithentara le gona bjalo ka mohlala, tša dirišwa go disaete tša kago.
Ponelopele ya rena ke ya kontinente ya Afrika yeo e atlegago, ya khutšo, ya temokrasi, ye e sa kgethollego mmala, ye e sa kgethollego bong eupša e hlohleletša tlemagano, le gona e na le kabelo go lefase leo le lokilego la tekatekano.
E na le Molaotheo wa Nakwana wo o phaelago ka thoko kgethollo, o tiišeletšago ditokelo tša motheo, le go gatelela go sepetša dilo pepeneneng le boikarabelo go pušo.
Ge e le gore tumelelo ya gago ga e laetše tlhatlogo ye e amogelegago, monyenaga wa gago o na le go rerišana ka rente ye e amogelegago le wena.
Lenaneo le le kwešišegago leo le lebeletšego khweletšo ya batho bodulo bja maleba le lenaneokgoparara la tša leago, go akaretšwa kabo ya mengwako ya go renta ya bahloki le tla alwa pele ga Kabinete mo dikgweding tše tharo.
Baswa bao ba lego kotsing ba go tšwa mafelong ba kgathile tema go diwekšopo tše di tsenetšego le gona ba be ba rutwa malebana le dikotsi le ditsietsi tše di ka hlohlwago ke diokobatši.
Ka go lebana le tšhošetšo ya Gustav, dikhamphani tša enetši di potlakišitše go emiša mediro ka seleteng.
Re leboga barutwana ka ditema tša bona tše ba di kgathilego tše bohlokwa go DFA le go ba lakaletša mahlatse ka maitekelo a bona a ka moso.
Ga go khekhe, setlotlo, goba sešepe sa pilisi seo se tla šomišwago go tloša ditedu goba go hlapiša motho ofe goba ofe ka sešepe sa lehulu/šampuu, eupša sešepe sa seela goba sa lerole goba go khrimi/setlolo sa go tloša ditedu se ka šomišwa.
Ka go SETA ye e lego gona, dintlha tša maleba tša thahlo ya bobegaditaba di tla nyaka go wela ka fase ga Boto ya Thuto le Tlhahlo yeo e e tšeago bjalo ka lekalana le le itšego.
Kgatelopele ye e ka le amanywa kudu go go kgatha tema go go kaonekaone le boikgafo le boitlamo/boikgafo le boineelo bja barutiši ba rena.
Dinyakišišo di utollotše gore basenyi ba babedi ba thubile ka diwekšopong tše pedi tša go swana bošegong bjo fetilego gomme ba utswa tšhekepuku le laesense ya go otlela go tšwa sefatanageng sa motšwasehlabelo.
Bea leihlo go tšhomišo ya dithušo tša ditšhelete tša go phethagatša mešomo ye e itšego le, moo go kgonegago, thušo ya ditšhelete go tšwa go baabi ba ditšhelete, le go tšea magato go rarolla mathata/ditšhitišo a a kgonagalago ka go molokoloko wa kabo ya ditirelo.
Ditebogo go badudi ba Durban ba setšo sa Maindia, bontši bja dijo tše di abjago go malapa a Durban ke dikheri.
O se ke wa tšea digalase tša go nwa, mabotlelo a digalase goba dikhontheina tša galase go ya lebopong ka ge di thubega le go ka ba kotsi go bao ba sa rwalago dieta.
Diphihlelelo tše ka moka di dirile SAWEN go ba karolo ye bohlokwa go ekonomi ya Afrika Borwa malebana le matlafatšo ya borakgwebo ba basadi.
Ga ke tsebe, ga se ra e dira, ka gona nka se tsebe ka moo re ka bego re tsebile se sengwe sa go swana le seo.
Re swanetše, ka go realo, go hlama tikologo ye e kgontšhago go phethagatša dikholego tše di kgonagalago tša lekala le le tshephišago la saense.
Beng ba dipudi, bao ka moka e lego batho ba bagolo, ba be ba tloga ba leboga maphodisa ge a hweditše dipudi tša bona, tše e lego letseno la bona le le noši.
Mathata a go otlela a a lemogwa go tšwa maemong a tlasetlase le gona dithutišo di a hlaolwa, go kaonafatša le/goba go fetolwa go ya ka dinyakwa tša maloko.
Go molaleng, re swanetše go netefatša gore re tsenya tirišong kgopolo ye e tšweleditšwego kgafetšakgafetša ya tšhomišanommogo ye kaone go merero ye go itemogelwago yona ke makala ka moka.
Go na le bokgoni bja dinyakišišo tše di sa lekanelago go thuto ya godimo, le bokgoni bjo bo lego gona bo kgokaganywa ka tsela ye e sa kgahlišego le gona ga se ya kgokaganywa ka tsela ye e kgotsofatšago go dithuto tša ka morago ga go aloga.
Ge e le gore re hwetša batho bao goba motho yoo, re tla ba bušetša morago ka jarateng, le gona re tla thomiša ka go ba hlasela le go ba kgalema.
Mmušo o hlamile ditemošo mo go thibelo ya phokolo/malwetši le mahu ka lebaka la lebollo la banna, gomme e na le ditemošo tše dingwe go ditshepedišo le tlhokomelo.
Bolela Kgafetšakgafetša - Polelo ya tša thobalano ye e swarwago gatee mo bophelong e ka se abele bana ba gago ka tshedimošo ka moka yeo ba e nyakago.
Keleletšo e swanetše go fiwa lekgetho le lennyane go dithekišo go thuša ka mašeleng a maitekelo a tlhabollo ya mmaraka.
Ka go tšhišinyo ya rena re lekile go laetša gore dikgato tše di tšerwego ke Seefsa di thulana le peakanyo ya Kgethollo ka nageng ya rena nakong ya mengwaga ye go bolelwago ka yona.
Go tla abelwa, sekgoba sa jarata se se lekanetšego, ya bobolokelo bja ditlakala, ka phihlelelo go yona ka ntle ga lebenkele goba tšweletšo.
Go bjalwa ga mehlare ye e phelago go merero ya pšalo goba ya go kgabiša.
Batho ba bararo bao o ba boletšego e ka ba ga se ba ba le ye nngwe - se sengwe gape ka ntle ga diaparo tše tšhweu tše di aperwego
Tšwetša pele mananeo le go phethagatša maitekelo a mafsa go kaonafatša phihlelelo ya ditirelo tša dithibelapelegi tša dihlopha le ditšhaba tše di sa abelwego ditirelo ka tshwanelo.
O tsenetše fela tiragalo ka go boloka thekgo ya gagwe ya therešo ya dihlopha tša matlafatšo ya bathobaso go ekonomi bjalo ka BMF le maanophethagatšo a yona.
Ge e le gore mošomi o fetoša mešomo eupša o dula e le mošomi wa mmušo yo a nago le maswanedi go putseletšo ya theko/kago ya ntlo, mongmošomo o tla tšwela pele go lefa putseletšo.
Mohlala, mo pele ga Mmušo, LRC e be e dumeletšwe fela go abelana ka thušo ya tša semolao fela go batho bao ba itlhokelago le go ba le maswanedi e sego go mekgatlo ye e emetšego bahloki.
Re tshepha gore ketelo ya rena e tla šoma go tiišeletša go tšwela pele dikamano tše mo maemong ka moka.
Se se laeditšwe ke letseno le le hweditšwego go tšwa go dithekišo tša mohlagase le kgase gammogo le meetse.
Go ya ka NWMS, mmušo o tla hlohleletša le, moo go nyakegago, go nolofatša maitekelo ao.
Ke leboga Kgaugelo ya gago, Joyce o botšišitše potšišo ye ke bego ke e tla go e botšiša.
Tšweletšo ya dipeu tša mohuta wo o šomišwago go bjala le tša sugar beet le dibjalo tša furu go akaretša bjang.
Kgatelopele ya rena mo go hlangweng ga toropokgolo ye maatla, ya tlhokomelo, ye e lekanyetšwago ka ditsela tše ntši le gona tlhagišo ya yona e hwetšwa go toropokgolo ka bophara.
Go sa kgathelege ka mathata, re atlegile go šireletša boikemo/tokologo bja dinaga tša rena ka gona re tiišeleditše kgonagalo ya rena ya go ikgethela moo re nyakago go fihla gona.
Diintasteri di efoga goba di fokotša tšweletšo ya ditlakala mo mothopong ka go lekodišiša tshepedišo ya tšweletšo ya tšona le go ema legato ditšweletšwa tša tlhago tše kotsi kudu go tikologo ka tše di lego kotsi gannyane.
Karolo ya rena ya Tlhapetšo le Tekolo e nepile godimo ga go hlama dipapetšo tša kgoro/lefapha tša peakanyetšo ya tirelo ka gare ga ditšhaba tše di itlhakelago.
Disetifikheiti tša letadimodipa - Tokumente ya semmušo yeo e ntšhwago ka morago ga gore o amogele tšhwaana ya letadimodipa.
Poo ya magareng go legoro lefe goba lefe go na le kgonagalo ya gore e ka tswala dinamane/mabotlana tšeo di tšweletšago tša magareng, k.g.r. bontši bja tšona e tla ba dikgomogadi tša magareng.
Nakong ya tiragalo, di-NPO di tla abelwa ka sebaka sa go bontšha ditirelo tša tšona.
Lereo le 'sister cities' le hlamilwe go la United States, gomme le šupa dipeakanyo tša go šoma tše di thabišago magareng ga ditoropokgolo.
Re itlamile go potlakiša tšweletšo ya naga ya tša temo, dinete tša polokego ya tša leago, le thekgo ya tša matlotlo tša balemi ba maemo a mannyane le ba bogolo bja magareng.
Ye nngwe ya dinepo tša IESSA ke go hlohleletša dikgatelopele tša sethekniki ka go intasteri le go abelana ka foramo ya kabelano ya tshedimošo le dikgokagano.
E tloga e le sešupo kudu le gona re ikwa re itumela ka go kgathatema le dikgaetšedi le barrwarre ba rena ba Afrika mo go tiragalo ye ya histori.
Ka tlhago, ke lemoga maikutlo a a kwešišegago magareng ga bontši bja baagišani ba rena ba makgowa gore ba be ba sa rwala maikarabelo a tša semorafe le kgethollo.
Go na le senyakwa sa phihlelelo ya sephodisa le pele ga ge baeteledipele ba kgatha tema ye e abetšwego ke khamphani ya tšhireletšo.
Bokgoni bja yona go fana ka tlhathollo ke seo se bego se le ka go kgahlego ya bosetšhaba, ka gona e be e phošagetše.
Ge go hlangwa dipholisi tše di amago ditirelo tša enetši tša ka malapeng, mmušo gape o amogela tema ye bohlokwa yeo e ralokwago ke basadi ka go šomiša ditirelo tše.
Go hlohla kgopolo ya neo-liberalisme le go hlaola dintlha tše bohlokwa tša poledišano ya sepolitiki ye e gatelago pele le go hlama le go hlohleletša lenaneothero la sepolitiki le le gatelago pele la Afrika le la lefase ka bophara.
Mmušo o tla thea/hloma didirišwa tša maleba tša tšhomišano ya didirišwa tše di matlafetšego tša intasteri ka bophara go abelana ka maele mo go pholisi le go netefatša phethagatšo ya mananeo ao a ukangwago.
Tšwetšopele ya mabokgoni a sehlongwa/institšušene mo maemong a kontinente le a dilete tše nnyane go thibela thulano ka tsela ya poelanyo, nolofatšo, temogo le maanophethagatšo a mangwe.
Di swanetše gobonwa bjalo ka boitokollo ka mmušo, United Nations, lekalatirelo la go ikgetha goba mokgatlo wo go bolelwago ka wona.
Lenaneo le tla ba le ditlhagišo/dipolelo ka mekgatlo ya badudi ye e thušago basadi le bana le mebino ya setšo ka dihlopha tša tikologo.
Go tšerwe sephetho sa go abelana ka dingwalwa tša dinyakišišo le go bitša pitšo ya Seminare go ahlaahla ka mafelo a maswa ao a kgonagalago a tumelelano ka makaleng ao a nyakišišitšwego.
Phihlelelo ya Motse Kapa go mmaraka wo o hlabollotšwego ka tshwanelo e tla katologa gagolo dikgetho tša yona tša kadimo, go fokotša palogare/tekanyetšo ya yona ya tshenyegelo ya dikadimo, le go kaonafatša profaele ya yona go mebaraka ya matlotlo, gwa realo Mokhanselara Neilson.
Le ge e le gore di be di fapana ka kudu, ke kgwathilwe ke khuetšo ya gore dikgetho tša bosetšhaba le tša profense di bilego le yona mo go dingangišano.
Mna Cruywagen, ke wena wa mathomo mo lenaneong la ka, ka gona hle o swanetše go tšwela pele go dira setatamente sa gago go rena.
Kae le kae moo go kgonagalago, mešomo e hlamelwa maloko a setšhaba ao a otlelago, a hlokomelago phapoši, a hlokomelago wotropo, a hlokomelago bana, a ba fepago.
Mantšiboa a mabapi le go fana ka tlhompho le go abelana ka sekoloto seo e lego kgale se šaletšego morago go intasteri yeo e dulago e le motheo wa tirelo ya rena ya dinamelwa tša mang le mang.
DEAT e tla phethagatša diprotšeke tša tšhupetšo le go hlohleletša tšhomišo ya didirišwa tša taolo ya ditlakala ya taolo-mmogo tša go swana le tšhomišo ya ditumelelano tša instasteri ya mmušo.
Ye bohlokwa bja go ikgetha e tla ba bokgoni bja rena bja go netefatša gore sebopego sa tshenyegelo sa dikgokaganyo tša dinamelwa se sepelelana le dikelo tša kgolo ya godimo le ye e matlafetšego yeo re swanetšego go e fihlelela.
Ee, go swanetše go ba le thuto ye ntši ka kakaretšo mabapi le dikholego tša go nyantšha letswele ka go se kgetholle, eupša mošomi wa tša maphelo goba mmagwe go Tongaat Community Centre o nyaka go kgodišwa goba thuto ye ntši.
Ge nkabe re be re tsebega, ke be ke tla re re be re sa dire mošomo wa rena ka tshwanelo.
Ka morago ga go fetša diiri tše mmalwa go agwa mokhukhu, barutwana ba bannyane ba le tlalelong ge ba bogetše mollo o senya ka metsotso fela.
Maloko a bobegaditaba le ona a latetšwe go tsenela le go šogana le pego ya tekolo ya saense mo go dithutlwa tšeo di bonalago go tšwa go dinyakišišo tša go ikema ka sehlopha sa borasaense ba ditsebi.
Ga ke tsebe ge e ba ka go tlala ga nako, motho a ka hwetša khopi ya setatamente seo, nka no ba ke phošitše.
Ka go lebelela tlhako yeo, o ka ganetša gore go na le batho ba bantši go feta ka moo ka tlwaelo go ka bago ka gona ka go tlhako yeo fela
Re oketša thušo ya matlotlo le tlhahlo ya bokgoni go dikgwebišano le dikgwebo tše nnyane kudukudu tšeo di akaretšago basadi.
Ke be ke se seemong sa go laetša ge e ba ka nnete tlhakahlakano yeo ga se ya tšwelela ka lebaka la go ba jewa matanyola.
Stats SA gabjale e mo seemong sa go thomiša lefsa ka peakanyo-dinako ya kgatišo ye e tsebegago ya dipalopalo tša dingwalwa tša ekonomi tša kgwedi ka kgwedi ka moka.
Ke bolela gore ke be ke rwele maikarabelo malebana le dikarolo tša saense tše go bolelwago ka tšona.
Maemo a godimodimo a tlwaetšo, a go akaretša ditheo tša ka godimo le go thewa godimo ga dinyakwa tše di nyakišišitšwego le tekolo ya go lekana, di tla hlohleletšwa.
Kiletšo/go bea mellwane go tekanyetšo ya diphatišišo tša dikepe, mošomo wa nebi ya lewatle le nonyanawatle tše di ntšhitššwego go diketswana tše nnyane tšeo di bego di sa šomišwe ka botlalo.
Se ke mohlala o mmotse wa boikgafo bja bahlankedi ba sephodisa le bolaodi bja Setiši sa Maphodisa sa Thlabane bo tla rata go lebogiša maloko ka mošomo o mmotse wo o dirilwego.
Bahlankedi ba ikemišwditše go abelana ka maele godimo ga dikgetho tše di lego gona go wena le gona di tla go hlahla ka tsela ya tshepedišo.
Go dira le go bolela gore o dira mošomo wa thoksikholotši wa lefase o tla nyaka setsebi sa thoksikholotši sa maemo a godimo ka nageng - seo a bego a le sona.
Lekala gape le tšere sephetho sa go phatlalatša ka nako ya maleba ye e dumeletšego go makala go phatlalatša paka ya magareng, le go eletša maloko a yona go tsenela ANC nakwana.
Lesolo le šomiša ditlabela tša thuto le dipalopalo tša dikotsi tša ditseleng go hlatloša ditemogo tša setšhaba godimo ga ditsietsi le tša dikotsi tša ditseleng.
Se ke seo e lego sona, ke leka go e fetolela ntšu ka ntšu, gagologolo bjalo ka ge khopi ya ka e tloga e sa kgotsofatše, Mna Modulasetulo.
Tswalelela ditlakala tše di thapilego tša ka khitšhing ka mekotlana ya plastiki goba diphasela tša dikuranta pele ga go di lahlela ka gare ga seolatlakala sa gago.
Ge e ba maemo a ka moso a tla tšwelela e le ao a kgotsofatšago kudu go moepo wa malahle ga go tshephiše.
Mošomo wa rena kudukudu mo kontinenteng ya rena ya Afrika o nepile go ba le seabe mo tlhamong ya maemo a tšwelopele.
Aowa Molao o re o tla golegwa go fihla ka nako ya ge a sa kgotsofatšwe go dipotšišo tša gago.
Dipoledišano tša setiplomate di swanetše go ba tše di tseneletšego le go ba le mooko, le gona di tla nyaka tekatekanyo ya dikgahlego.
Go rarolla mathata a mahu ao a hlotšwego ke malwetši a go amana le meetse, tlhokego ya meetse le kabo ya taolo ya selete ya diphatolameetse.
O bolela mabapi le dithekišo tša dithekethe tše gatetšego pele gabotse.
Ka go phetogotlhago/ebolušene ya seemo sa sepolitiki sa Afrika Borwa ya temokrasi, koketšego ka go temogo ya seemo, go dira dinyakišišo mabapi le setšhaba le kgathotema e bile dintlha tše bohlokwa go taolo ya ditlakala.
Tiišetšo ya gore ga go na mediro ya nyuklea ye e sa tsebišwago goba ditlabela go la Iran le gore kholofelo ya boditšhabatšhaba ka go seemo se e tlogago e le sa khutšo sa lenaneo la nyuklea la Iran se tsošološitšwe.
Eupša le ge go le bjalo sephetho se tšwerwe gabjale, eupša ga ke nagane gore e tloša nyakego ya go hwetša tharollo ye e rerišanwego.
Ka gona ke na le kholofelo ya gore maitekelo a Dassie a tla atlega le gore a ka ba le seabe se bohlokwa go phihlelelo ya ponelopele le dinepo tša yona.
Leanophethagatšo le kopantšwego le swanetše go akaretša tekatekano magareng ga taolo ya bosenyi le thibelo ya bosenyi ka gare ga peakanyo ya sekolo.
Se bohlokwa ke ntlha ya gore ga go dithušo tša ditšhelete tša phethagatšo ya morero wo o itšego tše di bego di abetšwe go tšwa go dikhwama tše itšego tša bosetšhaba, ka ntle ga dikhwama tše itšego, tše di bego di beilwe leihlo ka gare ga kabelano ya tekatekano malebana le mešomo ye e laeditšwego.
Dikelo tša moyafalo tša godimo - ka ntle ga mafelo a mannyane mo lebopong le mo magologelong a mangwe, moyafalo o feta go na ga pula.
Re swanetše go netefatša gore re šomiša dibaka ka moka tša tlhahlo le tlhabollo ya bokgoni tšeo di tšwago go ditumelelano tša rena tša makala a mabedi.
Maloko, le ge go le bjalo, a latetše sefatanaga sa mogononelwa le go hwetša tshedimošo ka botlalo go tšwa go setiši sa maphodisa sa Navalsig.
Pele nka tsena go dintlha ka botlalo, ke tla rata go dumelela le go amogela barutwana le bašomi ba Sekolo sa Sekontari sa Ravensmead, bao ba bogetšego ditshepedišo tše ka tsela ya peakanyo ya khonferense ya bitio.
Mananeokgoparara a go abelana ka phihlelelo go tshedimošo a swanetše go lekodišišwa, go akaretšwa kopantšho ya mananeokgoparara a peakanyo ya tshedimošo.
E šomišwa gape bjalo ka tšhupetšo ya go beakanya dikgopelo tša lenaneo ka naga ye e lego leloko, tekolo ya dikgopelo tša mohuta woo le kabelo ya methopo ke IAEA.
E fana ka kakaretšo ya tirišo ya pholisi; ya nyakego ya enetši le dikgetho tša kabo ya enetši go lefelo la motsesetoropo.
Tshedimošo ya kakaretšo ya naga ya mafeloboelelo a noka a a kgethilwego ka go Kapa Bodikela e hwetšagala go tšwa go lenaneo le/goba go tšwa go mmepe wo.
Go sepediša ponagatšo ya instasteri ya tikologo go bao e ka bago bašomiši nakong ya diketelo ka dikemedi tša go tšwa dinageng tša ka ntle, gammogo le diketelo ke dikemedi tša sešole tša go tšwa dinageng tša ka ntle go ditaetšo, dipontšho, ditšhupetšo le mešomo ye e amanago le sešole sa tikologo.
Ye ke nomoro ya moswananoši ya setsha seo se abetšwego go karolo ya naga mo go seswantšho sa Molekodi-Pharephare le gona ke tlhalošo ya semolao ya thoto ya gago.
Ka nnete, ntlha ye e bego e le tlhobaboroko ka ditimela mo mengwageng ye mmalwa ye e fetilego e be e le polokego ya banamedi - le gona go ntlha ye, ke na le ditaba tše di thabišago tše ntši.
Ge e le gore maemo a gapeletša gore ga se wa swanelwa go ngangabela, bea šedi mo temogong ya tlhalošo ya sebopego sa motho yo a go hlasetšego.
Metšhene ye mengwe yeo e šomišwago go temo, tša leruo la diphoofolo, tša temo goba tša kagodigwa: Metšhene ya go rua dikgogo, ditlabela tša go dira furu, metšhene ya bobolokelo bja dinosi, bjbj.
Go abelana ka go laetšwa lefsa ga mellwane ya mmasepala moo ye nngwe ya diprofense ye e amegago e gogelago morago thekgo ya yona ya mollwane wa mmasepala ye e laeditšwego go ya ka temana ya a.
Ka moo tše di swanetšego go kgokaganywa go thušo ya ditšhelete ya bjale ya tlhokomelo ya lefelo la bodulo le tšwetšo pele ya ditlhahli tša bosetšhaba le melawana le ditheo tše di beilwego.
Ke bile le ba bangwe bao ba ntatotšego bao ba bego ba le ka kgolegong, go be go na le ba bangwe bao ba ngwegilego ka nageng go efoga go gapeletšega ga bona ga go fana ka bohlatse, ka gona se sengwe le se sengwe se ka ba se diregile.
Ka madimabe tše di saennwego ga di mo go nna, eupša ba file bohlatse ka pele ga ka, ba mphile kanegelo le go saenela dikenongwalwa/diafidabiti.
Kharikhulamo e amogela gore tšwetšo pele ya maemo a godimo ya tšhomišo ya polelo le thutadipalo di bohlokwa mo go ithuteng ka moka.
Ka gona ke ka go bommannete bjona bjoo moo re nyakilego kamogelo le gona re thopile kamogelo ka tsela ya maitekelo a rena le maitekelo a dimilione tše di sa amogelwego lehono.
Ke nagana gore, Mna Jordaan, ge e le gore seo o sa tšwago go se bolela e tloga e le maikutlo a Moprof Schloss, gona go ka ba kaone ge re ka ba le yena mo.
Se se akaretša tšwetšopele ya magato a tshwanelo, a bohlokwa go peakanyo ya go bea leihlo tshenyegelo ya mo ngwageng le tšwetšopele ya ditaetši tša phethagatšo tša ditšhelete tše di hlwekišitšwego kudu.
Dikaonafatšo tše di sa kgaotšego go lekala la toka godimo ga bosenyi go thuša ka tshwanelo ka go, magareng ga dikarolo tše dingwe, taolo ya molato, mosenyi, motšwasehlabelo le bogolo bja mošomo.
Outer West e dula e le nepo ye bohlokwa go netefatša gore re oketša dibaka tša mokgwa wa bophelo wo o lego gona moo ka ntle ga go pateletša go tšwa go karolo ya tikologo.
Kgolo ye e thabišago go thwalo ka lekaleng la ditlabela tša dinamelwa e bontšha mabokgoni go dikarolo tša boitirišo le go diketswana le go agwa ga dikepe.
Dikholofelo tša batho ba rena di theilwe godimo ga rena, bjalo ka ge baetapele ka makaleng a go fapafapana a mmušo le bjalo ka baetapele ba setšhaba.
Ga ke tsebe seo ba se boletšego le gona ke gana ke tiišitše go se sengwe le se sengwe seo ba ka bago ba se boletše malebana le se.
Mna Saboshego, o fetotše dipotšišo tša gore o be a se a robala bošego le go tlabega gore ke ka lebaka la eng se diragetše go wena.
Wekšopo ya maanophethagatšo a a akaretšago bakgathatema ka moka ba bagolo ka lekaleng la tša boeti e be e swerwe go la Bitou bekeng ye e fetilego.
Re tloga re le go ditherišano mo go 'univisa' go kgontšha baeti go etela ka seleteng mo go visa e tee, a realo.
Lenaneo le ke go kwalakwatša tšhomišo ya dijo tša setšo le ditlwaelo go la Afrika Borwa bjalo ka tsela ya go fihlelela tlhamo ya boitšhupo bja bosetšhaba.
Ka moka ga rena re na le boikarabelo bja go ba karolo ya twantšho ye e kgolo go tsošološo le tswaloleswa ya Kontinente ya rena.
Mmotlolo wa kgwebo - Tlhalošo goba seswantšho se se bapišago ka moo mokgatlo o šomago ka gona, ka moo ditshepedišo tša yona le ka moo dintlha tša go fapafapana tša mokgatlo di amanago magareng ga tšona.
Afrika Borwa e tla phegelela go fihlelela go ba mokgathatema yo bohlokwa go sekgoba sa lefase ka bophara sa S T ka tsela ya tšwetšo pele ya ditlhapetšo tše di beakantšwego ka tshwanelo tša dipeakanyo tša lefase.
Nako yeo e emerago namane go fihla ge kgomogadi e gangwago, k.g.r. nako yeo kgomogadi e tšweletšago maswi.
Pego ya matlafatšego ya ngwaga ka ngwaga e a tšweletšwa go bea leihlo diphetogo ka go tikologo ye botse le ye mpe go tloga ngwageng wo o fetilego.
Sekolo se kgethilwe go etelwa gore kemedi e kgone go tseba le go fapafapana ga ditšo le dipeakanyo tša thuto tša naga.
Ditšhušumetšo tša thomelontle - Dikgoketšo tša mmušo, gantši ka tsela ya dikaroganyo tša metšhelo, go hlohleletša dikgwebo tša thomelontle.
Dinyakišišo tša go tšwela pele ka go kakaretšo ya tshedimošo ya theknolotši ye e šomišwago ke Komiti ya Olimpiki ya Boditšhabatšhaba e hlotše gore ditherišano di thome ka baaba-ditirelo ba maleba ka pejana pele ga mafelelo a ngwaga.
Dikamora di be di tswaletšwe, tše dine di butšwe go dumelela, ke nagana gore ke kgatelelo ya go imologa gore batho ba kgone go dula
Dinaga tše pedi di rumile ka tsela ya semmušo ya dikamano tša makala a mabedi le gona kamano e tšwetšwe pele ka go tikologo ya Kgweranoditšhaba.
Kabo, thomelo le go agwa ga lefelo la kgwebo ya maswi le lakune/letshanatswai ya gabedi.
Šomiša sefokišamoya/fene goba sefokišamoya/fene sa siling moo go kgonagalago legatong la sefehlamoya, bjalo ka ge di šomiša mohlagase o monnyane kudu.
O tlaleleditše ka gore ditefišo tše di oketšegilego mo mengwageng ye mebedi ye e fetilego di tla thuša ka ditiši tše nnyane tše mpsha ka ditšhelete, dipolante tša kelelatšhila, diphaephe tša meetse le ditirelo le mananeokgoparara a mangwe ao a nyakegago kudu.
Nepo ya bobedi e be e le go šomiša didirišwa tše di šomišwago leboelela, methopo ya phenyo ya setsha le tekatekano ya boikgafo.
Dipshio, le tšona kgafetšakgafetša di a hlokomologwa bjalo ka karolo ya maitekelo a maphelo a setšhaba a lefase ka bophara, gabjale e tšweletše bjalo ka ye bohlokwa mo thibelo ya maitekelo.
O tlogile go sekhutlo sa bohlabela bja leboa ka nako mang go kgabaganya, ke nagana gore o boletše gore o ya go sekhutlo sa bodikela bja leboa
Mo mengwageng ya masomepedi ye e fetilego, ke be ke otlela le morwa wa ka wa mengwaga ye mehlano ge pula e thoma go nwa.
Ke nagana gore ka lebaka leo le gona o ka no se be o lemoga gore, ba tloga ga sepeletše go seo a se bitšwago gore ke kamora ya bahlahlobi.
Ke tshepha gore re tla kgona go hlama TIA mo mathomong a ngwaga wa ditšhelete wo o latelago.
Mediro/mešomo ya setšo e nepile go tliša lethabo go setšhaba, eupša tekolo ya tšhireletšo le yona e tloga e le bohlokwa go lekanela, tše di ka thušago go fediša dikotsi tše dingwe tše di utamilego.
Ge mongwaledi kakaretšo a tsenela phanele ye a e abelago dikemedi tša Soccerex ka sebaka sa go kwa dikgopolo tša lekala le legolo la maemong a bobedi ka go mokgatlo wo o laolago kgwele ya maoto ya lefase.
Ye ke tema ya go ikgetha ye e kgathwago ke kereke le mekgatlo ye mengwe ya sedumedi, seemo sa molaotheo le kwešišo ye mpsha ya boikgafo setšhabeng le mohlobo.
O ka se šomiše thušo ya tšhelete ya tša leago, mohlala, phenšene goba thušo ya tlhokomelo ya ngwana bjalo ka tiišetšo ya kadimo ya tšhelete.
Go tšweletša peakanyo ya boikarabelo bja mohlakanelwa mo dihlongweng/diinstitšušeneng le go di-EMDC go tlhapetšo le tekodišišong ya dipelaelo le ditiragalo tša tlhorišo ya ngwana.
Dikolo tše tša praemari ke dikolo tša abelago dikolo tša sekontari tše di tšweletšwago dipoelo tše di sa thabišego.
Go abelana ka tshedimošo go matlotlo a tša kgwebo, taolo ya dipeeletšo, thoto ya monagano, ditshepedišo tša dithekišetšano, melao ya makgetho, dinyakwa tša kiletšo/kwarantine, bjbj.
Bjalo ka mmušo re tiišeleditše go fa lekala la rena la tikologo sebaka sefe goba sefe sa go gola ka boikarabelo bjalo ka moetapele wa Afrika ka go Nanotheknolotši.
Thutadinaledi e ka ba tsela yeo ka yona Maafrika a mantši a ka akaretšwago ka go mafapha a disaense le mmetse.
Bahlahli go ruta boramabelo ba bona go swara banna ka seriti le tlhompho.
Maitekelo a CEPA a go hwetša lengwalo la kiletšo a latela kgopelo ya kgorotsheko ya ka pejana ya go lekodišiša ditshepedišo tša tumelelo tša go fapafapana tše di nyakegago tša kago ya lepatlelo.
Ke datha yeo e tla re thušago go "nagana mabapi le maswao, go akanya ponagalo ya naga, go itirela leano ka nepo ya go hlama, gapegape, bommannete bja lefase le ".
Tonakgolo Rasool le batho ba bangwe ba go fapafapana bao ba tšwelelago lenaneong la ka godimo ka tla hwetšagala go phrinthwa le dipoledišano tša elektroniki.
Ka ge di hwetšwa ka godimo ga mabu di ka kaonafatšwa ka kholego ya tshenyegelo ye e kaone ka ge di sa itemogele tshenyegelo ye nngwe ya tša meepo.
Kamano magareng ga mmušo wa tikologo le wa profense e fetogile moo memmasepala a ipshina ka go tšwela pele, diphetišetšo tša thwii go tšwa go go palelwa ga bosetšhaba.
O boletše gore ka go kgonthiša didirišwa tše tša boditšhabatšhaba tše bohlokwa, Afrika Borwa e tla ba e šupetša boitlamo bja bona go ba mošomiši wa boikarabelo wa tikologo ya sekgoba.
Ka ntle ga basadi, ditšhaba tša dinagamagaeng di filwe tlhaolo ya mathomo ka ge go be go na le dibaka tše e sego tše ntši le/goba batho ba be ba se na bokgoni.
Hlaola le go dira diteko tša ditsela tša go kaonafatša boleng bja moya go ya ka bobedi go šoma ka tshwanelo le kamogelego tša bona ka bobedi go setšhaba.
Nka šišinya gore mo kgatong ye gore Mna Maritz a ka tšwela pele ka se le gona nka tlalaletša ka tšhišinyo mo legatong la moragonyana.
Ga ke šišinye gore Mna Motlatša Modulasetulo, ke nyaka fela go fa tlhathollo ya se.
Re swanetše go hlama lefase moo dikholego tša pherekanyo ya ekonomi ya lefase ka bophara ya bjale di ipshinwago ke badudi ka moka ba lefase.
O tloga, ka nnete, o tseba dintlha ka moka le dipalopalo mabapi le temo ya Afrika yeo ke e tsopotšego.
Kgoro ya tša Thuto e rwele maikarabelo a go thwala, go hlahla le go laola ka botlalo lenaneo.
Balemi ga se ba, le ge go le bjalo, katološa madulo a bona ka leganateng la bodikela goba selete/tikologo sa go na ga pula sa marega ka go bodikela bja borwa.
Ba abelana ka papetšo yeo kgahlanong le yona re lekanyetšago/elago phethagatšo ya rena le go bonwa bjalo ka maikemišetšo ao re phegelelago go e fihlelela.
Ke mengwaga ye lesome gabjale go tloga mola go fedišitšwego dikiletšo kgahlanong le mekgatlo ya batho, bakgolelwa ba dipolitiki ba mafelelo ba lokollotšwego le bao ba lelekilwego ka nageng ba thomiša ka leeto la go boela morago ka nageng yeo ba belegwego go yona.
<fn>DACB. SinneVanVertalersBatch2.1.0.0.WP.2010-07-12.nso.txt</fn?
Seboleledi sa maphodisa a Gugulethu Kapotene Elliot Sinyangana o re mosadi o bonwe molato wa go gweba ka diokobatši.
Kgonagalo ya go hlakanela tirišano le go logišana maano ka ga bohwa bja dibenyabenyane e tla lekolwa.
Mna Molapo, go ya ka tsebo ya gago naa dikgapetla tša dokolo tša go ediša meokgo di ile tša hwetšwa?
Go na le diswantšho tša pentiwa, dingwalwa, tša go betlwa le ditaba tše ntši tša botse le korolo ye nnyane ya dikgapetla tša seremiki tša go betlwa ke babetli le bataki ba porofense ye.
Se se hlohleleditšwe ke go hudušwa ga bašomi ba go gatelelwa ke melao kgatelelo go ya ka mmala yeo e logagantšwego ka hlokomelo go laola mekgotlo ya bašomi.
Hlokofatšo, go kata le maitshwaro ao sa lokago le tšhomišo ye mpe ya polelo ya go kweša bohloko, bomphenyašilo le botšhošetši go sa kgathalege go re seo se dirwa monkane goba leloko la setšhaba.
Ponelopele - ke ponelopele yeo e amogelwang ke bohle ka ga mabaka bokamoso.
Bjale ka ge moinspektara Hartwell le maloko a gagwe ba be ba hlapeditše lefelo, Mokonstapolo Thomas o ile ka tšhoganyetšo a bona koloi ye tšhweu ya Toyota Corolla e ba feta.
Re lebogiša Hanlie ka katlego ye nngwe gape.
Hlomang khomišene yeo e hlokomelang entšiokrafi ya go akaretša le tsamaišo ya megalatšhika.
Maphodisa a biditšwe le Ins Moffat Sefora wa Ditirelo Tša Dinyakišišo wa Ikageng a filwe molato woo.
Encyclopaedia ya Wikipedia ya go se lefelwe e fa ponokakaretšo ya pego ka taba BRT.
Ke dumela go re hlokomelo ya lelepa e hlaloša go re sedirišwa sa hlathollelo se šoma bjang.
Polao ye ya batho ka bontši e gapeleditše gore re nagane gape ka leano la dipoledišano tša ka mmonwa molato wa pele wa Rivonia Nelson Mandela le sehlopha sa gagwe sa babonwa molato ba Delmas.
Banka ye Federal Ya Philadelphia e begile gore karolo ya tšweletšo karolong ye e koafetše ka Febereware.
Tšwelopele ya ruri e nyaka gore go rarollwe dikago tša kgale ka fao di bonagalago le ka mo di beakantšwego.
Ke Mna Khumalo yoo a tšwilego go ya go tšea letlakala la setatamente le Mohlomphegi Barnard, Gerhard wa kereke ya NG.
Ba ile mafelelong ba bolokwa ke mmušo dirapeng tša Winterveld.
Bobedi maphodisa a KwaZulu Natal le Mpumalanga ba be ba le mohlaleng wa dinokwane tše šoro.
Ka lebaka la ge go fedišitšwe dikgokano, ga go bjalo?
Makatika a mantši le didirišwa di šomošwa bjalo ka bobolokelo bja SITU go akaretšwa dirapa tša dimela le diphoofolo, neseri, aboreta, dihlapi, dibanka tša leabelo, dikarolwana le kgoboketšo ya setšo le bobolokela bja tswadišetša.
Ga ke a botšišwa.
Go re o ikhwetše o le phenkgišanong nako le nako , dipalopalo di swanetše go tšeiwa gomme di fenyekollwe go ya ka dipeakanyo, maemo, dikgopolo le hlathollo tšeo di kgokaganego le go tia.
Umalusi ke setlamo sa mmušo seo se hlomilwego go netefatša dipoelo tša dihlahlobo.
Diswantšho tša Roger Ballen di swana le motho a tsoga torong: di tšea maikutlo ebile di dira gore motho a nagane, di humile ka dikgapetla tša ditaba tša go segiša.
E hlagisa leano la Australia la kago peeletšo ya setšhaba.
Mohumagadi Hallows o re boditše gore o sa swere tekete ya gago.
Ge e le gore Jerry Richardson o botšišitšwe ke Henk Hesslinga se se tla ba ka gare ga dokete.
Ka hlohleletšo ya mokapotene wa di All Blacks yo a boilego marago ga kgobalo, Richie McCaw, sehlopha sa Crusaders se tla leka ka moo se ka kgonago go ikhweletša sekgoba sehleng sa dipapadi tša maikhutšo.
O biditše phenyo ya Mna Obama nako ye botse nageng ya Kenya ka ge tatago Obama a tswaletšwe gona.
Sehlagana se sengwe le se sengwe se na le sekgomaretši sa silika le sekhurumelo, mme mabakeng ka moka go bonala go gakantšhitšwe ka marathana.
O ikgapetše gauta ga bonolo ka dipapadišane, a fenya baphenkgišani ka mabelong a bonolo mme a atlega go fihlella phenyo le ge dikokolose tša gagwe di sa šome gabotse.
Se se bitšwa ephidedemisi , ke sona se rwalago peu ya bonna.
Ga go phenkgišana ya mohola go tšwa semeleng se woo o ka amago lehea le.
Maloko a bo raditaba a laletšwa go ba gona tirelong ya mokete wa bophelo bja Mopišopomogolo Denis Hurley.
Konstabolo Perciville Lukas o edišitše sefahhlego ge a ntše a ngwala ka gare ga dokete morago ga go bonwa molato.
Ka tsela ya bana ba tlošwa mahlong a bosenyi bja phatlalatša.
Maikemišetso a golela godimo ge a dutše a hlapeditše mafelo a go tsebjwa ka bosenyi.
Batho ba bangwe mo setšhabeng ba ikgafetše go ba karolo ya maitshwaro a a sa lokago setšhabeng.
Go swanetše go be le fiwe ditirelo tša tšhireletšo moagong wa sepetlele sa Groote Schuur mengwaga e ka bago e meraro.
Motse wa Kapa o tsebjwa ka mabopo, dipapadi , dithaba, maeto a letšatši , go nwa beine , go sobela ga letšatši le dijo tša matsaka.
Ke mohlankedi wa maemo a godimo goba a fase.
Go ahlaahla maemo a sa lokang ao batho ba phelong go ona dikampeng tša baipei ka lebaka la go šuthišwa ge go sa dirwa kaonafatšo.
Go bonalo go se na tekatekano ge go e tla go tša go rutha.
Go tla logiwa maano go fediša nyakego ya tirišo ya diokobatši.
Go amuša go thuša ngwana go phela ntle matswele a maitirelo.
Ge e le ka ga ICC moporesidente o gateletše bohlokwa bja fediša bonaba ka Darfur.
Thlathollo ya dikago tša mofolotši e tla hwetšwa ka gare ga Appendix.
Re a thaba le ge maemo a tšhireletšo a theogile ka gore AMIS e tla tšeelwa legato ke UNAMID.
Maphodisa a thopile dikhomputhara le di laptop tšeo di dirišwago go tšweletša mangwalo a bofora.
Bosa bjo go tonya go tla fokotša difofi ka gona le ditwatši di tla fokotšega.
Go tšea karolo ga Leeds go dira sehlopa sa Leeds sa kgwele ya dinao se dire dikatišo le go ruta batho ka tša kgwele ya maoto.
Hlogo ya karoloo ya selete ya tša semmušo e be ele Benjamin Mongalo yo a begago thwii go tšwa Lusaka.
Mna Gool lebogišitše bana a ba a leboga le hlogo ya sekolo ka maikemišetšo a bona le ponelopele.
Go molaleng gore maemo a nyakego a feta maemo a ditseno.
Sodwana Bay ke ye nngwe ya mafelo a bohlokwa mo Afrika Borwa go tša go ra dihlapi tša mohuta wa Marlin le wa go sesa.
Mo nakong yeo Falati o be a tshwenyegile kudu ka ka Mohlomphegi Paul Verryn le mosetsanyana yoo gobane e ka ba kotsi go Mohlomphegi Paul Verryn.
Šedi ye kgolo e ile ya fiwa go thoma setwalle magareng ga Namibia le Mozambique.
Ka lebaka la hlaelelo ya tšhomišano ya dinaga tša ntle kgatelelo e godimo ga nyakego le tshenyo ye kgolo ya tirišo ya botšweletši ye e beilwe godimo ga kgatelelo.
PMS ya nnete e tšweleditše ke bommasepala e tloga go ya mararankodi ka kwešišo ya kgopolo ya gore, gabotse go na le kweišo ye nnyane ka taba ye.
Durban ke toropo ya go tuma ya go tsoša nthla ya mohuta wo.
Go ya ka pono peakanyetšo le dithulaganyo molawana wa go tshediša makoloi ke wono o nnoši o tla fetišago se.
Mmušo o ikemišeditše go tliša diphetogo tša leano, tša sebjalebjale, tša go ba le ditlabakelo go laola thsepedišo ya bosenyi le toka.
Diphetogo tša dinako di tla bušeletšwa mme tša latelwa mme rabokgobapuku o nale mošomo wa go tlaleletša molawana wa maleba go sepdišana le mabaka.
Mohumagadi Buton o tla laola keno gomme Glenda Wildschut o tla eta pele bohlatse.
Kamogelo yeo e bulegilego e amogelegile moo boitsebišo bja mekgatlo ye e fapanego e tsebjwa ke mekgatlo ka moka.
Kelo ya molato le bophelo bja ona le go fatollwa go tloga thlolegong ya ona le tsošološo ya ya ona ka gare ga JCPS.
Maikemišetšo aka e tla a gose dirišane le dimpimpi le baeki.
Mna Olmert o šireleditše maikemišetšo a Kabinete ya Tšhireletso ya Israele go tšwela pele go mošomo wa yona ka Gaza kgahlanong le phihlelelo ya Lekgotla Kopano la Ditšhaba yeo e rego go beiwe marumo fase go be le khutšo ya ruri.
Ngaka Jordaan o o hlohleleditše baithaopi go šoma mmogo le LOC go nnetefatša sebjana e ba seo se ka se lebalwego.
Ditaba tše di lego molaleng mo di akaretša go hlokofatša batšwantle, bosemorafe, le tše amanago le go se kgotlelelane.
Bjalo ka mothopasefoka wa kago tša matlo, mmasepala wa Thekhwini o ikgafetše go fetola a dintlo tša pelegišo go thwego ke makeišene goba mafelo a metsesetopropo ao go ka phelang batho, ba be bašoma mme le bana ba roloka gona gabotse.
Na o latofaditšwe ka melato ya polao ye mekae?
O tla laola peakanyetšo ya tšweletšo mmogo le sehlopha seo se tlatlišago bahlodi ba diteng, bahlagiši le batšweletši.
Sephethephethe se tla arošwa go tšwa mmileng o mogolo wa Jun Smuts mme go tla ba ditšhupetšo tša maleba go lebušetša gape mmileng o mogolo mo mmileng wa Brickfield.
Aowa ke tatago Sipho yoo a hlokofetšego , Sipho Mabuza Hotgstix ke morwa, go hlokofetše tatagwe.
Le metsana a mannyane ao a ka tšwago ka tlase e ka taetšo ya malwetši a thobalano.
Re nale maitemogelo ao a tseneletšego ge re etle go thlagišo ditirelo- tša kliliniki le tšeo sego tša kliliniki.
Motšweletši wa lekala la tlaleletšo go diriša dipoelara , go swana le tša go seketša matla , diruthetši tša maemo a godimo, le dialolo muši le diakhumuleitara.
O netefatše gore Molaodi o hlokometše tshepedišo gomme go nale kgonthišišo ya tšhireletšo.
Re amogela masole gabedi ao a tla išwago dikampeng tša go itšhidulla.
Maphodisa a hweditše dinotlelo tša sefetanaga seo se tla dirišwa go tšhaba morago ga bosenyi mo mosenying.
Go ya ka bohlatse bjo bo lego gona mohu o ile a hlokofatša moratho wa gagwe o monnyane.
Maersk Alabama ke sekepe sa botshelela sa go thopjwa ke baradia ba dikepe bekeng ye e fetilego.
Peakanyo ya tšhireletšo ya batho bao ba thibetšwego le maatla ao Ministara a nago le ona le IS a tla fokotšwa go laetša dinyakwa tša selehono le mabaka a gona.
Diperesente tše masome seswai hlano tša thušo ya mohlakanelwa ya naga ya Ireland e thuša Aforika.
Bothata bja go hlathollela IDP go ba maikemišetšo a mokgatlo, le go a theošetša fase goba maikemišetšo a motho ka motee.
Modumo wa lešata ke bothato bjo bogolo, kudu mantšiboa go tšwa diklapong tša maphelo le ditiskong.
Ge a ka bušeletša potšišo seo e tla e le maikarabelo a gagwe go fihlela a thoma ka kagpeletšo.
Leina lela lea ntimelela.
Tshepedišo ya tsela ye mpsha ya elela go tee e amogetšwe ka maikutlo a a fapanego ke badudi le le bagwebi ba lefelo ge ba itlwaetša mohuta wo wa tsela mo mmileng wa Essenwood Musgrave.
Ihlakantšhe le baagi ba dintl mo profenseng go lekola maemo ao a lego gona le go le go thušana ka dipeakanyo go fihlela mafelelong a June.
Motlatša meyara Logie Naidoo o tla gona moletlong wa go neeletša ka moso.
Go ya ka mosetsana , Mosotho o mo hlokofaditše a ba a nyaka go mo hlaba ka sekurufi teraeba.
Tsošološo ya tsela le go e kitela gape magareng ga mmila wa Candella le TollGate Bridge e tla dirwa bošego go fokotša pitlagano ya sephethephethe sa dikoloi.
Mna Kobus Mulder wa Agri Expo o tla felegetša sehlopa sa bone , bjale ka ge ele maikarabelo a Agri Expo go dira dipeakanyetšo tša dikatišo mabapi le go hlahla.
Go matlafatša le go šireletšo dikolo, ka mokgwa o beakantšwego gabotse, go di lekanetša le go di tsošološa gore di iphemele dikotsing t a hlago.
ANC e amogetše gore go nale masšole a mokgatlo wa MK ka Ciskei mme ya ganetša gore e amega hlokofatšong yeo e bego e sa emelwa.
Ga go kgonege gore sefela sa mahloko se se ka se ka felegetša Mwalimu Julius Nyerere lefelong la gagwe la mafelelo la go ikhutša.
Bobedi Mna Sujan Miah le Nur Dulal badudi na naga Bangladesh ba sa golegilwe ka molato wa polao lemaiteko a go jabetša toka.
Tshedimošo e amogetšwe go tšwa lenbenkeleng la sephasa la go rekiša patše e tla ka maloko a Bloemspruit a kantoro ya CIAC.
Mokgatlo wa UIR o tla tšea magato a maleba go go tsošološa ditokelo tšeo di timelelago goba difedišitšwego tša mphiwafela.
Goba baemedi ba bona ba go reka ditlabakelo tša go dirišwa gape le gape.
Go bopa dikepe tša ntwa le ditlabakelo tše dingwe tša dikepe tša sesole go swana le dikepe tša masole le tša dipetlele.
Go a tsebega gohle gore mafelong a a go aga go nale titelego ya metaladi ye metelele ya go selekiša le go dira gore baotledi ba hloke kgotlelelo.
Kotsi ye kgolo ya nako ya dijo ke go bipelwa le ge e sa le mehlašana ye mennyane ya mahlarenyana.
Nakong ya ge mohodu a mane a dikoloi a swarwa, dithunya tše nne tšeo di sego molaong di ile tša thopjwa.
Bolaodi bja go fapana bja GCIS bo nnetefatša gore go be le tirelo ya maemo a godimo dikgorong tše fapanego tša mmušo.
Ka nako yeo khutšo yeo e thopilwego ka maatla ka Burundi e ka seke ya bušetšwa morago.
Ditelo ka moka tša Mmušo wa Russia di tla lefelwa ka tšhelete ya ka fao.
Se se ra gore badudi bao ba lego kotsing ka dinagamagae ba fihlelelwa ka dihlophana tše di nnyane fela, gwa realo hlogo ya tshepedišo ya ICRC ka Darfur e lego Denise Duran ge a tsopolwa setatamenteng sa gagwe.
O tšwetše pel go botša ba ditaba ba Bua gore lepatlelo la dipapadi la Royal Bafokeng le a kgahliša morago ga go agwa lefsa.
Mokgwa wa tshepedišo le go tšweletša mekgatlo o tla ahlaahlwa ka thušano magareng ga mmušo le mekgatlo ka moya wo tiilego wa lekgotla la kabinete le SANEF.
Thuto ya grata ya LLB ka Nigeria e tla ba mengwaga ye mehlano mme e tla abiwa di yunibesithing tše di nago le maswanedi a go aba ke lefapha la molao la yunibesithi.
Go kgomaretša burdizzo mogaleng o tee wa peu ya bonna.
Baithuti ba maemong a godimo ba bararo e bile Joyce Feretelo, yoo a hweditšego dinaletšana tše nne, Thoko Bell le lerato Ditiri, yoo mongwe le mongwe a hweditšego dinaletšana tše tharo mongwe le mongwe.
O golegilwe go tee le Sinky van Wyk yoo le yena a bego a nyakwa mabapi le melato ye mmalwa ya go hula le go hlasela difatanaga ta go sepediša tšhelete.
Kelo ya kelo ya theko kelotaetšo yeo e wago mo go bonalago ke yona karogantšho ye kgolo mebileng.
Ba thopile gape le sefatanaga sa mohuta wa Opel Corsa sa go rwala dithoto go rwala koporo.
Bathuša barutiši ba makgolo nne masome tshela nne bao ba tšeerego karolo hlahlong ya baithuta bathuša barutiši ngwageng wo ba abetšwe disethifikeiti tša go iponagatša thlahlong.
E tla ba ya nakonyana ye nnyane ya ka pelapela.
Mohamed o hlalosa ka fao mosadi yo a mo tsebago- yoo a katetšwego magotlo ka fase a ilego a kwešwa bohloko ka gona.
Mo motsaneng wa Makhabeleni, kgorong ya ga Gwala go bile le phuruphutšo ya sethunya seo se sego molaong.
Komišene ya Tirišano ya dinaga tše pedi ke mohlala wo mo botse wa segwera sa dipolotiki seo se lego magareng ga Afrika Borwa le USA di ipshinago ka sona.
Maitshwaro magareng ga bathobaso le babašweu a ile a amega kudu ka nako yeo kgethollo go ya ka mmala ka nako ya kgethollo ya setšhaba le tšwetšo pele ntwa kgahlanong le kgethollo.
Raditaba wa Grahamstown o swanetše go ba boetapeleng ba kagolefsa ka ga ditaba ka Afrika, Motlatša ministara wa thlaeletšano Radakrisha Roy Padayachie o boletše seo ka mošupologo.
Ee, ebe ele Komanda JJ.
CC e eleditše NPC ka ditaba tša kiletšo, dikgopelo tša tumelelo le dinyakišišo tše ikgethago.
Laola mošomo o boima bjalo eke ke porojeke yeo e sepelelanago le molawana wa EPWP.
Naa o bolela ka Mna. George Stainton wa molaodi yo a dutšego mo morago gaka.
Khamphani ya tša boeti ya Imvubu Nature Tours ya setšhaba ye e lego Serapaneng sa poloko ya tša hlago ya Rondevlei e fa maeto a diketswana, marobalo bošego, hlalošo ya maeto, lefelo la dikopano le maetwanaetwana a letšatši le letšatši.
Yoo mongwe yo a tlago ba gona ke kaptene ya HMS Southampton, yoo ga bjalo a lego boemakepe bja Table Bay e lego Molaodi Richard Morris le shlopa sa gagwe.
Palo ye e tla golela godimo ge go ka tsoga ledimo le lengwe gape le legolo.
Bolaodi bo tšea mantšu a mafsa bjalo ka a kganetšo ebile a hlohleletšwa go fetolwa.
Bolaodi bja Diteko bja WCED bo tla hlapetša tshepedišo.
Go tlaleletša mabaka a phatlalatša a pitlagano, mediro ye mentši ya sephiring yeo e dorwago ke mmušo goba kemedi tš ona.
Jonty ga se fela gore o mahlahla a lebelo lebaleng la dipapadi ebile o bohlale ka dithutong.
Go hlongwa ga tora ye mpsha ya phodišo sepetleleng sa Groote Schuur.
Khamphani ya BP ya go gweba ka kgase e tla hloma lefelo le le mpsha la go rekiša makhura ka ditefelo tša bona.
Ba mo amogetše ka ge ba sa tsebe Zwele Simbawawe.
Pente ya go fothela ya indasteri, go penta ka mohlaba le go thibela phehli dikagong tša tshipi di gona.
Morago ba ile ba kopana le Meyarra Mogolo Helen Zille le motlatši wa gagwe Grant Haskin.
Kgoro ya Temo ya Kapa Bodikela e mema ka lethabo go tla go kopana le Ministara Cobus Dowry go tla go keteka letšatši la Mokgatlo wa Lefase wa Dijo.
Mahlare a dinawa tše dihubedu o nale khuetšo go kgolo le hlabollo ya dimela tše dingwe.
Go fa, go fihliša, go hloma, go laetša ga seswantšho sa video sese felelešego sa tshepedišo ya endoscopy se akaretša go lekola ka maleng gore se dirišwe ke ba sepetele sa MaHottentots sa Holland ka Somerset West.
Go tiile gore bareki, baeti le batho bo ipshina ka matena ba rata go etela mafelo ao a hlwekilego a maphelo a botse kudu mafelo a go rekiša dijo.
Thelma Ritter ke yena yo a ilego a bala maina a baraloki.
Ee Mna Moswaramarapo, Mna Oosthuizen o gona go fa bohlatse gonabjale.
Tolara ya Amerika e hlokwa kudu go baeti eupša ka mabaka a dikiletšo tša kgwebišano, Dinar ya Iraq ga e ya dula felo go tee ka baka la diphetolelo tša ditšhelete tša boditšhabatšhaba.
Mokonstabolo Greeno ntšhitše sethunya sa gagwe sa mošomo gomme ka phošo sa thunya sa mmetha leotong la go ja ka godimonyana.
Bao ba bitšwa bahlapetši.
Masolo a itsegoa tla hlangwagomme baithaupi ba tla kgethwa go tšwa mohuteng o itšego wa batho.
CAA e tla diriša tshedimošo bjalo ka lenaneo la kagolefsa le tsošološo.
Go phara ka molato woo o lego pepeneneng le go otla woo šoro wa batšeakarolo bao ba amegago go gwebiša bana le bao ba sa felelago monaganong gabotse ka mmele.
Go ya ka lenaneo la porojeke di PDP hlahlo ya bašomi ke taba yeo tšwelago pele ka mehla.
Boipelaetšo le dikgopelo kgorong ya tsheko di tla theeletšwa.
Hlotlo ya rena ke go atiša katlego ye porofenseng ka moka.
Mohuta wo wa mohlare o tsebjwa ka bokoto mo kutung.
Tonakgolo Ebrahim Rasool o laetše WCED bjalo ka kgoro yeo etago pele e nago le maikarabelo a go hlabolla setšhaba.
Mokonstabolo wa maphodisa a bogare bja Kapa Bodikela Carol Vraagom o lekodišiša bonnete bja borokgo.
Mmamoratwa e bile cyanide, yeo e kgethilwego gahlano, mme ya latelwa ke Thallium le Botulinum tša go taga ga raro ka matla.
Seboleledi sa maphodisa a Aforika Borwa go la Cato Manor, moinspektoro Valery Govender, o re molato o butšwe wa go utswa dikoloi setitšhing sa maphodisa sa Westville.
Re disenyi le dihlola tšeo di šomago mmogo go nyatšiša kontinente ye ya rena.
Toyer naa o nyaka konopi ya ke tsebeng goba o a nkwešiša?
Morole wo hlwekilego wa bjang wa go hloka ngwang - o thibela dikgopa, dirunya le dikhunkhwanyana tše dingwe geo dirišitšwe.
Kopano ya le Lolo Sono e theilwe godimo ga segwera sa gagwe le Tebogo, e lego yo mongwe wa masole ao a lego ngwakong wa Jerry Richardson.
E laetša tsela ya diphetogo ka mokgwa wa tatelano ditšhupetšo.
Dilaborothori tša hlolego ya malwetši,(di ka ga ba go bala ka malwetši, di ka ga ditsebi tša kalafi le ditsebi tše dingwe) ba tla dirišana le bathekgi le balwetši.
Banna le Basadi ba gešo go nagana ka ga go tswalwa lefsa go laetša gore e be e ntše e le gona taba ye le kgale.
Dikarolwana tša laborothori ya tša dinyakišišo le tekodišišo ya meetse a ditšhila go tšwa methopong yeo e akaretšago hlwekišo ya meetse a ditšhila, ditšhila go tšwsa dikhamphaning le ditšhila tšeo di ka jewago ke mmu.
Karolo ya Mmasepala wa Thekwini ya taolo ya tšhila o ikemišeditše go ipshina ka sehla sa keteko.
Lefelo la hlaeletšano le swanetše go hlongwe mme le tla kgopela tšheletenyana ye nnyane ya ditefelo.
Go bonala gabotse gore mathomo a mabjale gore a tšwa kgole ka nnete, Mna Jenkins o boditše boraditaba ba Bua.
Leo ke lentšu le le boletšwego ke Tona ya kgwebo le diintasteri Tona mandisi Mphahlwa.
Seo se ile netefatša ditiro le mešongwana kgahlanong le kgethollo mme ya laetša bokgonthe bja mediro tša go lwantšha go se be ga molao ga mmušo.
Mešomo le dithutwana ka ga diphedi tša lewatleng tše di dulago mohlabeng le matlapeng.
Mohlankedi yo a theogetšego ke yena a kgonthešišitšego gore ke sefatanaga sa Toyata Corolla seo se utswitšwego.
Babetli ba makgolo a mabedi ba hlahlilwe go loga dipheta, go bopa dipitša tša letsopa, go šoga mekgopa, go šoma ka lethale, le go roka le go loga.
Mafelo bolota tšhila ye kotsi a hlomilwe mme a tla dirišwa ke dijenerathara le baotledi.
Hlogo ya lekala la thibelo ya bosenyi ya maphodisa a tirelo a Afrika Borwa ka Sydenham e lego Kaptene Chule le dithunya tše di utswitšwego le sefatanaga sa BMW.
Ke taba yeo e bonalago ya go thabiša go ba le go fokotšega ga mahu a basepela ka dinao mo sehleng se.
Afrika Borwa e tshwenyegile kudu ka mathata a batho bao ba lego ka Iraq ka baka la dikiletšo.
Toropo ya Durban e filwe hlompho moletlong wa ngwaga wo wa pontšho ya maloba ya Chelsea ka London.
Mmušo o file dipese le ditimela go huduša ga bonolo.
Moambasadara wa Britain Emry Jones Parry o rile naga tša Bodikela o thekga mmušo wa Gedi, efela o nyaka go bona tšwelopele ya sepolotiki pele o tla romela madira.
mogononelwa o thubile mabenkele a bogare bja toropo a utswa didirišwa tša mohlagase bjalo ka DVD. Dithelebišene le mehuta ya diyalemoya.
Metšhene ya sesole e be e etilwe pele ke Thenjiwe Mthintso, Patrick Mavundla e lego Naledi le Dan.
E theilwe ka ntlenyana a lefelo la masepala wa Thekwini.
Laetša ka tatelano dithlaka tše theilwegobjalo ka mo lentšung le WILDCARD' ca-rt' leo le kgonišago go hwetša lentšu la dihlaka tše tharo goswana le 'cat' le go ya go 'crt'.
Mehlala ya mešongwana yeo e akareditšwego faa ke yeo gantši e hwetšwago dihoteleng, dimotheleng le dikolong, megnwakong ya baeti le dihotelng tša bafsa.
Khomišenare wa setitšhi sa maphodisa sa Welkom, Molaodi Sam Mocwaledi o tlotlile maloko ka mošomo o mobotse o ba o dirilego.
Patše e be kitetšwe e phuthetšwe gabotse ka pampiri le sekgomaretši e loketšwe ka mokotleng.
Deepavali goba Devedi, mokete wa seetša ke mokete wo bohlokwa wa MaHindu woo o ketekwago ka kgwedi ya Kartik e lego Oktoboro go iša go Nofemere.
Bogolo bontši bja mehlare ye ke ya mo go omilego yeo e hwetšwago felong ga meetse le lefelong la difynbos.
Re gare re lekola Pego ya Kgetho le tše di tla amegago, gwa realo seboleledi sa masepala wa toropo ya Kapa e lego Pieter Cronje.
Mošomi kanna Komie Naidoo ke yena a tla dirago mošomo o mogolo wa go neeletšana woo o tlago akaretša mohlomphegi Ngaka Muli Fetzili.
A ke thome ka go tsopola seretong sa sereti sa Lebanon, Gibran Khalili Gibran, seo ke hweditšego gore ke sa maleba moletlong wa lehono.
Mo maemong a bjalo go tla botse gore maikemišetšo a mabotse go efoga mathata a sa emelwago le ditšhitišo tše di ka bago gona.
Ga o swanela go ba sefofu sa mebala goba go tšhaba bogodimo.
Masepala wa Thekwini o ile g phatlalatša lenaneo la setlamo sa tsheketšo ya maatla a mohlagase.
Kgokano ya kelelatšhila ye e tla akaretšago mpshafatsšo ya ditsela, tša dikoli le basepela ka dinao.
Go ya ka molaodi wa CCID e lego Abdul Kerbelker, porojeke ga e thuše feela ka hlwekišo ya dirapana, e thuša gape le ka thibelo ya bosenyi le bakgopedi ba mebileng.
Kapa Bodikela e gatelela dilo tše ntle le bohwefebjoo bo sego ka bontši le ge FAS e lego yona e tlago hwetša šedi pele.
Ke rata go tšea sebaka se go lebogiša Malaysia ka mošomo wo mobotse wa bodulasetulo bja NAM ke be ke amogele Cuba bjalo ka ge ele yona modulasetulo.
O a e lebogiša ka bokgoni le bobotse bja yona bja go makatša e le seka seo se lego gona magareng ga Table Mountain le Robben Island.
Mo Motse Kapa mafelo a bjalo ke Khayelitsha le Mitchells Plein.
Go tšweletša mašole a kganetšo le go lwela pušo ao a thwetšwego ka boradia le makatika a masole ao a nyakago go menola pušo a laole setšhaba.
Dihlogo tša dikolo di tla swanela ke go bega koloi efe le efe yeo yeo e bonalago e s lokela tsela go WCED.
Dipolane tša mengwako le botaki, boentšeneere, tša boindasteri, tša kgwebo goba le tša mohuta woo e lego tša setlogo tša go thalwa le go ngwalwa ka seatla, ditšweletšwa tša diswantšho mo dipampiring tše tshese le tša khabone.
Ka fao mohlape wo o golago, dikgomo le matholatse di tla tshwarwa gabotse ge fela go na le mamamane le ao a feditšego ngwaga.
Maloko a lekala la botseka a Ikageng a ile a wela mahodu godimo a sa lebelela.
Re na le dipanere, bobedi tša mohuta wa go hlaba le tša mohuta wa nelete.
Maswao a adilwe mo maboteng le mathuding.
Ngwako wa boeti wo mobotse wa lephakga le le ikemigo wo o bulegile wo mobotse wa go kgabišwa ka mokgwa wa sejeremane , Se Zulu le SeEngelane.
Maemo a mmele, maswi aoa tšweletšwago a dikgomo mo hlabollong ya bjalo ya dijo tša dikgomo e hlamilwe ke Haresign W.
Ge re šoma ka go lemoga yeo e tswalanego le go latefatša seo e tla ba seo se fihleletšwego.
Go ba mophenkgišani le monamodi wa makgonthe o phenkgišana le bareki le dinyakwa le ditokelo tša bareki.
Pallo Jordan o tla leano la go reka setudio sa Downtown ka Johannesburg go se fetolela goba se maatla sa go tšweletša hlabollo yeo e ikgeethago ya modumo wa mmino wa Afrika Borwa.
Bjalo ka lefelo le le ikgethago WCRC le yona e tšweletša maikarabelo a tlaleletšo ka go fihlelela thekgo ya ditirelo tša moteo le tša bobedi le tša maemo a godimo.
Thibelo ya maphelo ya AIDS ya motse le ya keletšo e tla lebeledišiša baotledi ba ditheraka ba tla lebogišwa ka bathekgi ba bona ba mašeleng e lego Babotseta bja bogoši bja Netherlands.
Ditsela ka moka tša go nyakolla le go nyakišiša ditekong tša laborothori di tla dirwa ke ba lefapha la hlolego ya malwetši, tša maphelo tša nama, payokhemisteri, thuto ya ditwatši, histophatolotši, serolotši le paristolotši.
Maloba go fihlelela tsela ya kgokagano ya pušo le diterelo go be go le boima.
Re šetše re laeditše gore maikemišetšo a rena mabapi le go fetišetša seka maemo a semmušo a poloko ya lesole la UDF e lego Mna Zollie Malindi.
ISI e phatlaladitše mehuta ya dipuku tša porofešenal, dijenale, mangwalo, dipego e le go emela tšweletšo ya tsebo ya dipalopalo tša sebjalebjale.
Tšweletšo le go fana ka dinyakwa tša bongaka bja marapo gore go be le tšweletšo ditho tša mmele tša maitirelo.
Ke tšeere Lolo legaeng la gagwe ka mmeya kgaufsi le Mzimhlophe moo Richardson a dulago gona le moo Tebogo a bego a le gona.
Mafelo a go swana la a maswika le meepong ao a dirišwa go lahlela tšhila ya ka gae le ya diindasteri le tšhila ye kotsi.
Mokomišinare wa Porofense ya North West, Komišenare Lesatja Beetha o lebogišitše maloko ka moka ka katlego ya bona go thibela bosenyi.
Mme le ngwana ba be ba le lefelong la setšhaba la Thokomelo go amogela keletšo le thekgo ka ga masetlapelo a ba hlagetšego.
Mna Morgan o boletše gape gore wena o file taelo ya go tšea Richardson le bašemane ba bangwe go ba iša kerekeng ya Methodist ka pese ye nnyane ya thekisi.
Kliliniki ye e šoma ka sediko sa maphelo sa Knysna Plettenberg ka karolong ya borwa bja Kapa.
Gatee fela ge ditekete tša kgopelo di tšeerwe lefelong la tšona ka molokolokong wa mabenkele a Maponya ka Soweto goba mabenkeleng a ka Eastgate ka Gardenview.
Ka maitshwaro a setho, molao ke molao e bile ke gapeletšwa ke molao le maitshwaro ao go godiša molao.
Mopresidente wa Palestina Mahmoud Abbas le Tonakgolo ya Isiraele Ehud Olmert ba tsenetše dipoledišano tša dibeke tše pedi tšeo maikemišetšo a tšona e lego go tšwetša maiteko a khutšo pele.
Mokošenare wa setitšhi sa maphodisa a Afrika Borwa ka Emondlo, Mosupuritente JT Zwane o retile kudu mošomo wo o dirwago ke maloko setitšhi sa gagwe.
Ke nagana gore bjalo re ka bitša Mna Willemse, Mna Tienie Willemse.
Sepetlele se se šomela ka Sediko sa Maphelo sa ka Knysna Plettenberg ka karolong ya Borwa bja Kapa.
Ka ge e etšwe ke Gini Coefficient, Afrika Borwa e nale phatlalatšo yeo e sekamego ya mahumo mo lefaseng.
Go diriša dikago tše dingwe, šomiša tsamaišo ya lentšu le WILDCARD gabotse le ye nngwe le ye nngwe ya dihlaka tše di šomišitšwego mo tafoleng ye.
Ngaka Sturman o re ikonomi ya Rwanda e a kokotlela ka lebaka la mešongwana ya meepo yeo e etilwego pele ke dikgohlano.
Batho ba mengwaga ya ka tlase ga ye masomepedi be ba kgahliša kudu ba laetša makatika a bona a bona a dipapadi tša diarobiki ka gare ga dipala gore dibapadi ka yena ba be ba mofe leina la Spider.
Lenaneokgolo la dinyakwa tša bobolokelo bja didirišwa ka Nzikasi le Nkomazi.
Tefo ya tšhelete ya mešongwana le theko ya dithoto tše di amanego le tšhelete di abilwe ka mokgwa wa ikonomi le mešomo ya tšona.
Mopereistente Aulal Seehaam Sammai o file kakaretšo ya lenaneo go akaretša le maikemišetšo a gagwe.
Go a hlokego gore re fe ditekete go babogedi ka theko ya fase, gwa realo Mookamedi wa LOC Ngaka Danny Jordan..
Lesego le swana le mmino o mobose, o kwešišwa ke batho ka moka, ba mengwaga ya go fapana, ba ditšo tše di fapanego le ditšhaba tše fapanego.
Ba boditšwe ka ga bahlapetši lefelong la bona.
Moraloki wa khirikhete wa WP-Boland Paul Adams yoo Kevin a rego ke mogale wa gagwe wa khirikhete o mo felegeditše.
Ga ke sa tlile go hlaloša gore go diregile eng ka taba ya ISCOR.
Maemo a taolo ya mabopoao a laolegago , a go tlwaelega le theko ya fase a tla godišwa.
O seke wa dumelela le o tee ntle le bašomi ba difofane goba o hlokomele merwalo ya gago.
Mo makgeng a mmalwa, batho ba rena ke mehlobohlobo yeo e fapanego , ba maleme a mmalwa le ditumelo tše ntši.
Holgo ya International Atomic Energy agency Mohamed ElBaradei ga bjalo o ka Iran- re hlohleletša badudi ba Iran go šomišana le yena.
Lefelo leo le nago le maikemišetšoe bile la Jacobs la diindasteri.
Mofahloši wa dirapana ka kholetšheng ya ka Kapa e lego Astrid Badenhorst le yena o tlile moletlong.
Ba taolo le bona baipiletša go baruthi go theeletša bahlapetši le dinako tša go rutha.
mabaka a bjalo ka hlokego ya tšhireletšo, meago ye e sa fihlelelwego, maemo a kotsi a tša hlago, methaladi ye metelele ka moka di laetša go nyatšiša batho le go ba nola moko.
Go e bapetša mabele a mangwe sonobolom e diriša dijo tša ka mmung gabotse go feta tše dingwe.
A sa le ka Gaborone, Tona Dlamini Zuma o a tlamego go swara kopano ya tšhmišano ya sepolotiki le tša kgwebo le ditona tša ditaba tša mafase a ka ntle tša Iceland , Sweden le Botswana.
A o lemoga gore seo bogato bjo phagamilego le lefelo la meetse?
Polastiki le pampiri di amogelegile ka lefelong la bofologelo.
Mo tseleng ya go golegaSibula go bile ngangišano le mašata.
Tšhomišo ya dithuthupi tše di ileditšwego tša meepong , e dumeletšwe fela mafelong ao šireleditšwego leo a thadilwego.
Maphodisa ka Kuruman a tla fediša bohodu bja megala ya koporo ge ba sena go golega bagononelwa ba bane bao hweditšwego ba swere megala ya koporo.
Konstapolo Green le sehlopha ba amogetšwe ka kliliniking ka Paarl ka maemo a lego ka tlase ga taolo.
Moperesitnte wa ANC Jacob Zuma o ile a dumediša Luis Ayal mathomong ga kopano go fetoga ga bosa ka Kleinmond ka Kapa Bodikela.
Re kgopela thušo gore re kgone go hlabolla mohola wa phatlalatšo ya dipalopalo tša CPI.
Lenaneo la taolo le bolaodi le tshepidišo ya go gweba le ka hlapi le go rea dihlapi bjalo ka papadi.
Mafelo a a dipapadi a akaretša mabala ao go ralokelwago dipapadi tša go fapana, mabala a khirikhete le dinete tša go itšhidulla.
Maeto le mesepelo le mehlala ya dipere di fa khuetšo le dilo tše dibotse tše di ka bonnwago tšeo di akaretšago batho le mafelo.
Ka lebaka la go akaretša dipalopalo ga di hlakane.
Tirišo ya mahuto a mohuta wa reef le mahuto a seswai e šomišwa kudu go feta mahuto ao a menegnatšwego gabedi, le tšomišo mahuto a tshipi yeo e apeilwego e fokotša kgonagalo ya dilo tše.
Mopišopomogolo Desmond Tutu, mothupi wa Sefoka sa Khutšo sa Nobel e bile e le molwela tokologo yo mogolo kgahlanong le kgethollo o laeditše thekgo ya gagwe go lefelo la Woodside yeo e fago lesolo mafolofolo.
Batšeakarolo ka moka ba tla tsebagatšwa mme mešomo ya dikarolo tše di itšego ya dikgokagano le hlabollo di tla go ya kadihlologelo tša batho le mešomo ya tšona.
Masepala wa Thekwini o tšea dipalopalo tša letseno la batho bao ba dulago difoleteng tša masepala go tseba gore naa lapa le diktseno tše bjang.
Go tshela malawana wa maitshwaro wa masole a MK ka nako go tliša kahlolo ya lehu.
Go amogelegile gore dikarolo le kgokagano ya dikarolo tša mafelo di ka se hlathollwe fela ka mokgwa wa ikonomi bjalo ka go matlafatša ikonomi le t a ditšhelete.
Mmepe wa tšwelopele le hlabollo o theilwe mooko wa mmepe woo ka makatana o emelago masepala wa selegae ka Kapa Bodikela.
Kgopelo ya tšhupetso ya maphelo ya astšhuare go astšhuare ya se Afrika Borwa.
Maloko a CPU a Bloemspruit a filwe maikarabelo a tshedimošo ye.
Botha yo e bego e le tona ya tšhireletšo o tiišeditše gore masole a Afrika Borwa ka Angola a be a ile fela go šireletša bafaladi le setheo sa Kaloecs le Ruwalana.
Ke be ke sa lemoge seo pele ga ge ke hwetša dipilisi tšeo di lekotšwego ke maphodisa gore di nale tagi ya ekestasi, ke di lekotše dipilisi tšeo.
Mmušo Afrika Borwa ka Tshwane o nale go tšhoga go phuhlama ga maemo a setho le a tšhereletšo ya setšhaba ka Sri Lanka.
Mašaledi a Sarah Baartman a bolokilwe go bapela le noka ya Gamtoos.
Porojeke ya dintlo ya Jamaica e akaretša bobedi setšhaba sa Jamiaca le sa Nkanini.
Koloi yeo e utswitšwe ka go supšwa ka sethunya morago go gore bagononelwa ba lahle koloi ya mohuta wa Nissan sa paki ye hubedu.
Sehlopanyana se se akaretša sa go rekiša dinotai le dinomaphodi ka bontši.
Re sa bušeletša thekgo ya rena yeo e tletšego go IAEA le bašomi ba yona.
Mmušo wa go abelana mmatla wa Zimbabwe o šireleditše mothomomayo a naga yeo a go e tloša naga naga yeo tseleng ya mengwagangwaga mathata a ikononi le tshotlego ya batho, gwa realo mongwadi Bathandwa Mbola.
Letlakala leo le šišintšwego ke moswa wa Afrika Borwa wa dipalopalo e lego Waleed Jacobs, o bega gore ke yena wa bobedi diphadišsnong tše.
Re hlatsela le gore ponagalo ya bohumi, le boitshepo bja naga ya Russia mo sefaleng sa lefase.
Ditokelo le maikarabelo di ka se aroganywe ebile di sepedišana mmogo, mathateng le go lego bose.
Mohlami wa dikolo tša bana ba nnyane tše tharo ka Ciskei e lego Ngaka Francis Wilson di theilwe godimo ga bodiidi.
Mekgatlo ya go hloka maikemišetšo ya go akaretša ya go akga diatla, ya go šišinaya hlogo le mmele go ba go tokološa poleiti.
Gilbert o tla ba gona pulong ya pontšho yeo e hlamilwego ke bataki ba gae e lego Bernice Stott.
Go nale palo ya go pharapharana ka molato yeo e dirilwego.
Hlatse ye e latelago ke Ngaka Mike Odendaal.
Kgošana Saud o re o makaditšwe ke dipolelo tša motseta wa US ge a bolela le moemedi wa UN Zalmay Khalidzad moo a pharago Saudi Arabia ka go gatakela maiteko a go tliša khutšo ka nageng ya Iraq yeo gagotšwego di dintwa.
Motšweletši metswako yeo e lokišedišwego go emela setatšhe.
Boemedi bja Afrika Borwa ka Athens ka Greece bo filwe Bosnia le Herzegovina madulo a labakanyana.
Peeletšo ka Afrika ka e dirwa ke dikoporase tše difsa ka Afrika Borwa le dikago tša mmušo tšeo di filwego maikarabelo.
Kuranta yeo lebeledišanego le bafsa ka distriking ya masepala wa Amathole.
Nakong ya beke ya mathomo ya go hloma dikolo tša setšhaba ka WCED ebile maiteko a ditlamo le batšeakarolo ba mmalwa, ke hlatsetše tše dingwe tša ditiragalo tše botse tša go kgahliša.
Matlakala a a phatlalatšwa makgahlanong a ditsela ka nako e tee.
Tona ya tšhireletšo ya setšhaba ka Kapa Bodikela e lego Leonard Ramatlakane o amogetše nako ye telele yeo ya go goromelwa toronkong ga moetapele wa sehlopa sa disenyi wa Hard Living e lego Rashied Staggie le ba bangwe ba šupa bao ba bonwego molato le yena.
Mna Larijani Salso o re o swere dipoledišano le mohlankedi wa EU wa ditaba tša ka ntle wa go lebelelana le melao ka moso.
Naa o bone o mongwe wa babogedi yo a nago dika tša bolwetši bja go hlolwa go hema kgase ya meokgo mo monaganong wa gago.
Mo go nago le diswantšho tše mmalwa tša kgale, tše mpsha di gatelela tša kgale.
Mohlomphegi Meyara wa Thekwini Obed Mlaba o laletša maloko a boraditaba go tla kopanong ya pego mmogo le moeteledipele wa khantshele ya Leeds ya ka UK e lego mokhantshela Wealker.
Ee mo tseleng ya setepisi.
Tiro goba polelo efe le efe yeo e kago hlola bonaba bja semorafe goba karolo ye itšego goba ya phatlalatša dithulano ka mokgwa wa dihlopanahlopana goba kgetollo go ya ka mmala.
Bakudi ba lesome ba mmušo ba bothata bja kgapetla ya mahlo ba ile ba buiwa mahala.
Metseng ka moka ya magaeng le seka magaeng e tla fiwa pego ka tšwelopele ya DDR.
Motse Kapa o be o emetšwe ke Henrico Grobbelaar wa Wine Estate ka Helderberg mo e lego moapegi mogolo.
Byker o re phetogo e ka se be e kotsi goba ya hlakahlakano.
Moralokagare wa sehlopa sa kgwele ya maoto sa AC Milan Ronaldinho o be sa hlwe a na le mafolofolo mo sehlopheng sa gagwe le sa bosetšhaba.
Lebenkele la dijo tša lewatle la go tlala la go falala la dijo tša Japane le borekišetšo bja bjala.
Ba dira gape le ditokišetšo tša ketelo tša batho ba bohlokwa ba go ba le khuetšo go tšwa Netherland le Afrika Borwa.
Mafolofolo a gago a dirile gore bosenyi bja go hula o ithlamile bo folotše.
Mošomi ka nna wa kgauswi ke phorofesa Peter Folbwa go thuto ya go tswaka dihlare ka UCT.
Ke tla bitša Mohumagadi Winnie Madikizela Mandela go tsena ka lepokising la dihlatse.
Tšweletšo, go hloma, pontšho le go komišena ya go hloma Mobile C- ARM ya go matlafatša diswantšho tša sepetlele sa Victoria.
Sekolo se phagamego sa Esselen Park ka Worcester se theilwe kgaufsi le badudi ba ka difoleteng.
Go hloka mahlatse bao e bego e tlile go bahlakudi, ba ile ba kwa ke o mongwe wa ka lefelong la go nwela bjala ba bolela a loma maphodisa tsebe.
Se se nngwe sa dihlopa tša kgale tša rugby ka Cape Flats se keteka ngwaga wa bo lekgolo o le gona mo moketšaneng wa kamogelo wo o hlomilwego ke motlatša meyara Andrew Arnolds.
Tša boeti le kgwebo di humile ka mehutahuta ya go fapana di nale menyetla ya go tsoša kgwebo le hlabollo mo setšhabeng.
Go gadika ditloomake goba go tšweletša dijo le metswako tša go dirwa ka ditloomake.
Mafelelong go atlega le go šitwa ga boemafofane di tla laolwa ke mašeleng le hlokego le go ineela ga banamedi , ba go šoma ka merwalo bjalo le bjalo go diriša lefelo le.
Go ba gona ga dinamane go dira gore kgomo e ntšhe maswi a mantši.
Ke karolo ye kgolo ya lefase le dipolotiki yeo bohlokwa bja yona bo thušago IAEA AFRA tšhomišano le mešomo ya setegniki ka Afrika.
Se se thušitše kudu gore a kgone go boledišana le masole a Russia ao a hlaselago le go netefatša go phologa ga gagwe dinakong tša mathata.
Mafelo a dimaene le ao a ukangwago a nyaka go tsošološwa go netefaša gore a tla ba le mohola ka moso.
Ditheko tša setho, sepolotiki le tša kgwebo tšeo di tlišitšwego ke dipolotiki tša kgethollo di tloge di sa laodišege.
Di IAT maikemišetšo a tšona ka fao ke go fetola tšweletšo ya dithulusi go tloga go gapa hlokego ke didirišwa go ya go tsela ya di tšweletša ke go di bopa ka tsela ya maemo a godimo a theknolotši ya go dira dithulusi.
Le ruthe fela ka gare ga dilo tša go širelatša ka nako maemo a go rutha a go for a mme le bahlapetši ba diriša bokgoni bja bona go tseba gore ke kae mo go bolokegilego go ka rutha.
Batho ba rena ba swanetše go hlohleletšwa dibetša tša maitirelo gore ba kgone go itšhireletša.
Baeletši le ba tša thekgo ba Thuso Mentorship ba thekga le go eletša borrakgebo go tšweletša bokgoni bjo bo nyakegago go tša kgwebo.
Dikolo tšeo di bego di tlile di hweditše diporojekthara tša tshedimošo tšeo di abilwego ke ba Engen.
E tšwela pele go laetša le go šupetša mahumo ao Mquma a ikgantšhago ka ona e lego granite, titanium le tše dingwe.
Ga bjale go nale dihlopha tše seswai tša PALS naga ka bophara tšeo di thušago makgobapuku a setšhaba.
Peter Magubane o amogetše thuto ya bongaka ya hlompho ke Unibesithi ya Afrika Borwa.
Ke ka hlompho ye kgolo go amogela mokgatlo wa Walk Thru ka Bible le World Teach le Ngaka Bruce Wilkinson.
Go diriša kago ya matlo bjalo ka sedirišwa sa hlabollo ya bodulo bja batho bja ruri e le go thekga kagolefsa lefelong le le lego gona.
Tona Mangena o tla fa polelokgolo mo kopanong.
Komišene ya kgoro tša tsheko e tšweleditše pego yeo e nago le khuetšo menagano e rilego yeo e phagamišago maikemišetšo a pušo ya kgethollo.
Ba tla bona marago ga sehlogo se ka sa bao ba dirilego ditaba tša botšhošetši le bao ka sehlogo ba go bolaya le go golofatša batho ba go hloka molato kudu basadi le bana ba ka Sierra Leone.
Karolo yeo e bapalago ke bommasteratago go tšwetša pele tsela ya kgethologanyo e a makatša ebile e a segiša.
Basadi ba tla swanelwa ke go laetša go amogela ga bonolo le go bulega go amogela mehuta ya batho ba ba fapanego le ba maatla le gore ba se ka ba thibela tšhomišano.
Go golega go thušitše ke go šala dihlopa morago kudu tšeo di hlomilwego go tsomana le dinokwane tšeo di tsongwago.
Katara ehlamilwe gabotse go go tshwanela mohuta wa mmino wa bafaladi ba bašomi ba MaZulu.
Bjalo hlaloso yaka yeo e nwešago a mokgako yeo e kgodišago kgahlanong le wena ya gore o swere swere Lolo Sono bokgoba ga o e tšeele hlogong.
Bakgopedi ba swanetše go dira dikgopelo ka nako gore ba kgone go pho olla tšhupabodulo.
Go fa mohlala, go pharwa ga Mohumagadi Madikizela-Mandela ka molato wa gore yena ka seatla sa gagwe o ngwadile a fa Mna Mabotha letlakalana.
Indasteri ye e tletše ka go šoma ka kota le saga, go betla kota go dira diphahlo tša ka ngwakong le go betla mehuta ye mengwe ya kota.
Ke tšhoga gore ntwa ya ka bohlabagare goba ka lefaseng la MaMuslim le ka ba le ditlamorago tše mpe ka Pakistan, go feta ka Iran, gwa realo Elbaradei.
tle le go bopiwa ngatana ke dipapadik, maemo a sa tšwela pele ka boemedi.
Ka kakaretšo, diteko tše botse le diswantšho tše tletšego tša go laetša gore demokrasi ka Afrika Borwa ke bohwa bjo bo sa felego.
Ka Washington, Hurricane Gustav e gatile mmu ka US ka mmušong Louisina ka mošupologo mo go dirilego gore go wa ga yona ka borwabodikela bja toropokgolo ya New Orleans go ya ka National Hurricane Centre.
Hlaselo yeo e akaretšago batšwasehlabelo le go ba swarwa bokgoba ke bohlatse bja gore dika tša Al-Qaedae tša go hlasela ka Bohlabagare le ka Leboa la Afrika, gwa realo moeletši wsa bosetšhaba wa tša tšhireletšo.
O be o theeleditše Vincent Domingo , re na le gape le Molaodi Pharephare le dihlogo tše dingwe tša dikgoro tša mmušo le Ngaka Gilbert Lawrence yo a ba eteletšego pele letšatši letšatši.
Mo makgeng a mantši bokoko ba emišitše matsogo a bona mme ba dumetše go ba bomme gape, ka lebaka la bošiwana bjo bo hlotšwego ke AIDS ditlogolong tša bona.
Didiko tša makotlatshekelo di tla laolwa ka dihlopana tša go bopša ke didiko tša mmaseterata.
Leano le akanya go hlongwa ga theknolotši ya Nano yeo e tla tsebegago mafelong ka moka, dinyakišišo le go thoma didirišwa fase le lenaneo la hlabollo le phihlelelo ya porojeke.
Mogononelwa o ile a swara gape a le ntlong ka mmileng wa Lupini, ka Paarl East.
Mahlo a mo go bao ba phelago ka HIV/AIDS, kudu ka hlokego ya dijo, diokobatši, tša maphelo a botse le ditsoša mosole a mmele, malwetši a go ikgatelela le malwetši a thobalano.
Go seo se bonalago o ka re ke seka sa kgagakgogano e le sona hlotlo ya nnete, Mna Obama o rekile nako ya go bapatša lesolol la dikgetho ka Arizona e lego legaeng la McCain.
Maemo a go rola modiro a bašomi ba pele ba SABC mabapi le ditaba tša sekema sa tša maphelo le phokoletšo ya laesentshe ya thelebišene, thušo ya mašeleng ya tša maphelo le phokoletšo ya tefelo ya laesentshe ya thelebišene yeo e dirilwego ke SABC e nnoši ka ge go be sena go sena taolo.
Mna Van Niekerk taelo ya gago ebile gore o ye o golege batho ba go hlola mathata, e lego belhammels bjalo ke ge o bolela.
Se se tla feletša se fokoditše kelo ya maknesiamo ka gare ga mahlašana yeo mafelelong e tlago oketša kelo ya maknesiamo yeo e amanago le diphoofolo tšeo di fulago bjang.
Konstapolo Hlengwa o tlaleleditše ka gore mogononelwa o kile a golegwa a ba a bonwa molato ka go hwetšwa a swere patše le gweba ka yona.
Mna Ubisse o re maemo a bosenyi a ile a thibelwa mo lesolong la maphodisa ditseleng ka Bloemhof , ka koloi ya go utswiwa.
Dihosetele tše di leng ka masepaleng wa Thekwini di a tsošološwa ka maikemišetšo a go hlobolla maemo a maphelo.
Ke netefaleditše kemedi ya UN le AU ka thekgo ya rena yeo e sa tekatekego, yeo e tletšego mabapi le tshepedišo ya sepolotiki.
Ba lebeletše go hlahliwa gore naa ba lebeledišiša bjang WSDP.
Sebopego seo se rwele ka gare ga sona diswantšho tša mae tšeo di lego seka sa tšweletšo ya tswalo.
Porojeke ka gare ga lefelo le la mošomo e laolwa ke balaodi ba porojeke ba Zenzele.
Maloko a boraditaba a mengwa go ba gona moketeng wa kamogelo wa go hlompha Verdanta Institute ka go ba monggae wa ketelo ya Parthasarathy yeo e bego biditšwe ke Meyara wa Thekwini Obed Mlaba.
Mogwera o bohloko wa moperesitente wa pele Nelson Mandela le mosadi wa gagwe wa pele, Winnie le Fatima Meer bona ba ngwadile puku ka Madiba.
Ka go tsenela lenaneo la Letsema la go aga dintlo ka Rietpoort, Khayelitsha le ka Worcester.
Tygerberg ke lefelo ntle le tshedimošo o ka se kgone go hwetša bolwetši.
Go rekiša mo mathuding bjalo go tsenela ka tseleng ebile o palediša basepela ka dinao go sepela seo se dira gore ba bake tsela le dikolo e le seo se tla tsenya kotsing.
Dijo tša mesong di abiwa mo mathuding ao a okametšego serapana le lefelo la go rutha.
Masole a rena a meetseng a tla itšhidulla le ba mphato wa bona ka BaChina.
Mogononelwa o mongwe e lego Amos Mthembu Maphosa o kgokantšwe le melato ye mengwe ya go hula dipanka.
Moragonyana ka Febereware ngwageng wo maphodisa a Afrika Borwa ka langlaagte a epolotšo ka medu mehalre ya patše ka Riverlea le Zamimpilo ka lefelong la baipeyi.
Papadi ya pele e tla bjalo ka ya Kaizer Chiefs le Pirates.
Motho yoo o lleditše yo mongwe mogala ka Swartruggens mme a beakanya gore ba kopana ka Roodepoort.
Go tloga go holofetšwe gore Juta Law e tla fetolwa gore ka moso e tle e kgone go thekga defoka tša Ismail Mohamed ka lebaka la phetolo ya melao ka nageng ya rena.
Thokozani Masangu yo tsebjwago ka la TK o golegilwe ka Lamorena manthapama ka Tembisa mola e le gore Arnold Ndlovu yena o golegilwe bošego bja maabane ka Diepsloot.
Thaba ya dijo e be e lokišitšwe ke komiti ya go lokiša dijo yeo e eteletšwego pele ke Ahmed Kathrada.
Mokapotene Breytenbach o ile a gotetše kerese ya segopotšo, mantšu a Michausdal Voices of Victory a pina ya phenyo le go tumiša le Moruti Bagoes wa tirelo ya semoya yo a filego molaetša wa tshepo.
Mohlankedi mogolo wa Denel Aviation Ismail Dokrat o re hlabollo ya CAV e tla ba taba ye kgolo mo indasteri ya bofofiši bja difofane ka Afrika Borwa.
O diriše kgamelo ya alwa ka rabara goba polastiki ka gare goba polastiki, mohlala dikotikoti tša ditlakala ka ge tshwele e ja tshipi.
DSW e hlabolla lefelo la bofologelo, e le go hlohleletša mafelo a go reka ka morago bo šomiša didirišwa tše di lahlilwego gape le gape le go thekga maitekelo a gae a go olela ditlakalo gore di šomišwe gape.
Kopano ya Afrika le Asia le yona e fetišitše NEPAD bjalo ka lenaneo la go hlabolla Afrika ka tša hlabollo ya setšhaba le ikonomi.
Leano la tša tshepidišo ka Klipfontein Corridor, Central Karoo and George le šete le hlomilwe.
Bagononelwa ba bangwe gape ba babedi e lego Zethonia Mamphulu le Ben Mokobe ba golegilwe dibeke tše pedi tša go latela.
Thibela moya ka dihlare tala tše tala goba e be lebota le legolo la go thibela diphefo tša marega.
Thwala bošomi ba bokgobapuku ba nakwana ka konteraka ya ngwaga ge o fetša o ba romele bokgobapukung bjo bo hlokago bašomedi.
Mohuta wa tšhelete wo o šomošitšwego ke shekel ye mpsha ya Israel le Dinar ya Jordan, ya mafelelo ke yona e šomišitšwego ka West Bank.
Lefelo lea marobalo le le akaretša diphapoši tše botse tše rotogilego ganyane go ya godingwana tšeo di agilwego go bapela le noka di lebeletšego ka nokeng ya Machampane.
Aowa Mna Du Toit o be a le modirong ka ZUR gomme a neela marapo go yoo a bego a tlile go theogela ka nako yeo e lego Gavin Dick.
JP Duminy le Graeme Smith ba re dirile batho.
Mehuta ya mehlašana ya maloba (geophytes) ka Renosterveld e a fokola , mme ya mentši ke lefelong leo e a hwelela.
Dikholetše tša thuto ya godimo di laola lefelo la tša kgwebo le hlabollo ka mmileng wa Kent ka Salt River.
Ge re elwa le leuba la HIV Aids, MaAfrika Borwa a beile kgatelelo godimo ga ditlamo tša boditšhabatšhaba tša go go tšweletša dihlare go fokotša theko ya diokobatši.
Peakanyetšo ya tlatlaišo e hlomilwe go go thuša banyakišiši go itlwaetša ditaba tša dinyakišišo.
Ba šetše ba hweditše Eurogap le le maemo a kgwebišano a ma botse ebile ba šetše baromela diapolo, dipeere le mehuta ye mengwe ya dinywa ntle le diterebe tša go dira beine di romelwa motho wa go tuma wa go dira beine.
Lefelo la baeti la gol emiša dikoloi le thadilwe ka gare ga mabala a a sepetlele mo mmileng wsa Groote Schuur.
Aletta ke yena a bego a amega ka yona nako yeo.
Phetolo ya molao ga e ya dirwa mo go tšweletšwago tshepidikšo ya hlaeletšano mabapi le go kgaolwa ga hlaeletšano.
Bogolo bja ngwagakgolo tšhomišano ya mešomong e be e hlalošwa ka semmala, mme bathobaso ba ganetšwsa ditokelo go swana le bathobašweu ebile go ileditšwe le tirišano ye botse mešomong.
Tiragalo yeo e begilwego e diragetše ka lefelong la baipegi ka Holomisa.
Naa papadi magareng ga Kaizer Chiefs le Orlando Pirates e swaretšwe ka?
Taolo ya dinoka mabopong a lewatle e feditšwe mme e sepelelana le molawana wa ICM.
Microbus wa VW wa bohubedu ba go taga ke wa e mongwe wa bagononelwa.
Ba tša tsamaišo dipoloko ba tla boloko mohu lebitleng leo le kgethilwego mme ba taolo ya dirapa ba kgethile dirapa tša Lekoa.
Seboleledi sa masepala wsa Thekwini mokhantshelara Nomusa Dube o mema maloko a boraditabago tla go ba gona kopanong ye e tletšego ya khantshele.
Phetolo ya ka pejana ka maloko a maphodisa a KwaMashu VissPol e dirile gore go golegwe bagonopnelwa ba bane ka motseng wa Ntuzuma.
Lentšu la dipalopalo la kgethologanyo, dipolotiki tše di mpsha le thulano ka hlabollo di gola ka maatla e bile e ba ya kgapeletšo.
Dipoledišano magareng ga Mna Kofi Annan le moperesidedte wa Zimbabwe di swaretšwe ka Banjul.
Bohlokwa bja tša boeti bja Cape Town Routes Unlimited e le bjalo ka mokgwa wa kwalakwatšo e ka ga kgolo le mpshafatšo.
Se ke go bontšha ponelopele le maikemišetšo a Masakh' iSizwe Centre for Excellence le maloko a lekgotla la baeletši.
Ge e le ka ga URP, porojeke e swanetše e fele ka nako yeo e beilwego ya URP.
Kankere ya sebudula le lela le legolo di bapetšwa le mohujta wa dijo tša makhura a mantši.
Ditiro tša kwa Jennin le mafelo a mangwe a Palestina ao ao a thopilwego a nyaka gore International Community e tšee kgato ya ka pejana.
Go tšweletša maemo a ditheko tša fase le a go hlokomela hlago le hlabollo ya go buna meetse a mafula le tshepedišotaolo boentšeneere bja mabopo.
Dibetša tša dikhemikale di ka hlola diketekete tša dikgobalo tšeo dika oketšago ditlamorago tše šoro.
Go akaretša go hlatswa le go fa diaparo mmala le go feleletše go roka diaparo.
Ngaka Ayanda Ntsaluba o šomišana le maloko a boraditaba e lego Yousefi le Peter ka nako ya pego ka Union Building.
Tumelo ya gagwe e tsebjwa ka go hloka meruswi e le yeo e dirago gore ntwa ya batho kgahlanong le kgethollo e be ya go hloka meruswi.
Ngaka Augusto Salamao o tla fa bahlankedi polelo nakong ya kopano ya bahlankedi yeo e tla bago gona pele ga kopano ya SADC yeo e tla tshwarelwago ka lefelong la kopanelo ka Sandton gare ga kgwedi yona ye.
Ke poliyestara ya go logaganywa ya PVC ya go khupetša yeo e tšweleditšwego ke ba indasteri yha theknolotši godimo ga bophara bja Susner.
Lefelo la tša kgwebo ya dinku le dipudi ya go ja dimilione - milione yeo e bego e letetšwe le tla bulwa ka Umlazi ka Laboraro.
Molato wa bobedi o diragetše kgauswi le motsana wa Dzumeri ka ntlenyana ga Giyani mo magisterata Noel Maluleke a bolaetšwego gona.
Ke nyaka go go botša gore go tšwela pele o amega ditabeng tša Stompie Seipei ntle go golegwa ga Mna. Mabotha.
Porojeke ke mošongwana wo o beetšwego dipoelo tše itšeng , le nako yeo e beilwego le kelo ye e ukangwego.
DSR e tšwela pele go lebelela mokgwa wo e tlago goketša baithaopi ba go fana ka tšhelete go mehuta ya dipapadi yeo e sa hwetšego thekgo ya ditšhelete.
Cuba ke naga ya mafolofolo go tša dipapadi go swana le Afrika Borwa.
Sterkfontein ke ye ngwe ya mafelo a ikgethago ao go ya ka sanse a kago fa lesedi ka ga batho ba mathomothomo ba kgale.
Mohlasedi wa gagwe o mo gogile go tšwa sefatanageng sa gagwe mme a mo amoga sethunya sa Thwala.
Nako ya ge maloko a be šoma ka go thibeleng tsela ka Crossroad, banna ba babedi ba go išetša batho diphahlo ba ile ba emišwa mme ba hulwa setšidifatši le setofo ke banna ba seswai ba go ihlama ka dibetša.
Tše masome senyanesenyane go tšwa go tše lekgolo tša ditlamo tša boditšhabatšhaba di tšwa mafaseng a diindasteri.
Toropo ya Durban e ipshina ka bosa bjo bo ruthetšego e bile e tsebjwa ka marega a magareng a go ba le letšatši.
Mahloko le matshwenyego a a bao ba tlošitšwego ka swele mafelong a bona a matswalo e bile hlohleletšo dingwalwa tša Govender.
Ke šomane gabotse le dinyakišišo tša go tšwa go Richardson yoo e bego e le yena yo mogolo mo lefelong leo.
Re bile le mmušo wa kgethollo woo o theilego dinagamagae tše nne, tšeo di tsebjago bjalo ka dinaga tšaTranskei, Bophuthatswana, Venda le Ciskei(TBVC).
Seo ka bo sona se tsoša le go lemoša borakonteraka bao ba ingwadišitšego le CIDB ka mokgwa wa imeila le go ngwala molaetša ka selefoune.
Go fiša kota le ditšhila tše dingwe- Khabone, Dioxins le mphloye mengwe e ntšhetšwa lefaufaung.
Molawana o laola go swara dithunya le dithuthupi e bile o hlagiša le taolo ye thatana ya go fa batho dilaesentshe tša go ba le dithunya.
Grata ya tša botaki go tšwa unibesithing ya Vista ya English le IsikXhosa.
Molaodi wa Toropo e lego Michael Sutcliffe, o kgadile ka bogale dipego tša boraditaba tšeo di godišago mabarebare ka ga fegwa sebakanyana tirelo ya dipese ka Thekwini.
Mekgolokwane ya naga ya rena e a bitša gore re tšee difolaga tša rena re etelle ntwa pele, moo go yago bagale fela.
Maloko a maphodisa a mmasepala le maphadisa a Afrika Borwa ka Johannesburg ba ile ba rakelela bagononelwa ka Yeoville.
Pele ke tla o neela go Mna Denzil Potgieter mophorofesara Simpson o tla itsebiša.
Pego ka United States e hweditše gore dikokwane tše hlano tša tšhireletšo ya dihotele di akaretša ditšharatšhara, dikhamera, le dinotlelo tša elekteroniki, mesela yeo e šireleditšwego le tshedikmošo ya ka diphapošing ka ga tšhireletšo.
Go le kelo ya maemo a a lebanego ya go thibela tšhilafalo ya lefaufau go tšwa dinagamabapi go akaretša le thibelo ya go fetišetšwa go tšhila ye kotsi go tšwa go dinaga mabapi.
Letseka la ka Bloemspruit le nyakile le kopane le go thuba o ihlamile ka dinokwane ka sephaseng ka Bangladesh.
Mokhomišenare wa setitšhi ka Lady Frere, ka Riaan Kemp o tlotlile maphodisa ka maikemišetšo le boikgafo bja bona.
Go letilwe gore kemedi e tla kopana le tona ya ditšhelete Trevor Manuel.
Kiletšo ya tirišo ya dithuthupi tša meepong e tiišeditšwe , ka thekgo ya e gatišitšwego.
Dikliniki di tla fa balwetši dimaske ge ba tlile go etela lefelo la tša maphelo ntle le tefo.
A ekaba ba bonala ba apere dimaske tša go thibela kgase ya meokgo mo seswantšhong seo se gatišitšwego?
Gabotse mmolai wa Stompie Seipei o file bohlatse ka boyena gore seo ke bogaswi fela.
Mohlare wa mahlare a mabose ke leloko la Asphodelaceae, e emetšwe gabotse ka Borwa bja Afrika.
Dijo tša go bjalwa mo gae, tša go se rekišwe eupša di bjaletšwe mafelo a go gweba ka maswi, di tšweletšwa ka theko ya tlase go thuša mafelo ao, mohlala wa dijo tšeo o akaretša mohuta wa bjang wa raese le tša medu tša Japane.
Lefelo la magahlanong le adilwe ka ditena tšeo di manegilwego ka dithaele tša mosaiki, fenitšhara ya ka ntle ka mmileng ka ditulo tša panka le lefelo la kgorwaneng le thadilwe ka mebala ye mebotse.
Ditherišano di kgokagantšwe ke ke mongwaledi pharephare wa boromiwa bjo bo ikgethilego e lego Peter Walsum.
Moago wa Sydenham Heights ke wona o nnoši wo o lego o moteleletelele mo porojekeng ya tša meago woo o nago le peresente ya godimo ya go hloka bareki.
Boganka kgahlanong le Amerika bo fihlile kelo ya godimo kudu e le seo e hlolago motheo wa botšhošetši.
Ke kwa ke itumetše kudu ebile ke ikwa ke hlohleletšegile kudu go ba le nako ya go šala molato wo morago, gwa realo inspektara Willie Snyman.
Go fiwa maatla go tša bolemi e tla ba taba ye kgolo kudu ka labohlano ka ditiralo tša kwa Piketberg, Monrovia le Riebeck Kasteel.
Ee ke tlogetše SRD ka ya Protech mme morago ka tloga, ee mafelelong ka tlogetše Protechnic.
Dikoloi tše nne tša go tšhaba morago ga go hula tšeo di dirišištšwe ke bagononelwa di hweditšwe morago ga bohodu ba ditšhelete ka Brackendowns mathapameng a lehono.
Mokomišenare wa setitšhi sa maphodisa a Sydenham mosupuritente mogolo Glen Nayager o tlotlile maphosisa ao a amegilego a ba netefaletša setšhaba gore maphodisa a tla tšwela pele go šomana le ba go gweba ka diokobatši gore ba tla tsongwa mme ba golegwa.
Aowa go tla bjang go re Oupa Seheri a dule ngwakong waka?
Meyara John Ngonyama wa Breede River Winelands o rile o thabile kudu gore bommasepala ba thomile go dira ikonomi ya temokrasi.
Ngaka Ayanda Ntsaluba yoo e lego Mohlankedi mogolo wa kgora ya ditaba tša ka ntle o file boraditaba pego ka kopano ya IBSA le ka ditherišano tša karolelano ya maatla ka Zimbabwe.
NICRO e nale ditokelo le maikarabelo a go gana go amogela mothapiwsa yoo e sa se nago maswanedi a go ba mananeong a yona.
Sydney Makhaye o re o fega molato bophelong bja bohodu godimo ga bodiidi ge a tla latofatšwa ka go thuba dikoloi le go tšea ditlabakelwana tša boleng bja godimo.
Ntle le hlabollo ya papadi ya rugby, toropo e abile meago ya yona ka Wetton, Ottery le ka Silvetown go šomišetšwa hlabollo.
Balemi ba bantši ba nontšha diruiwa tša bona ka gare ga bojelo goba mafelwana a mannyane ao a ageleditšwego, ba diriša dijo tša go rekwa goba tša go tšweletšwa ka gae.
Mafelo a mangwe a tša bolemi, dirapana, le tša dithokgwa le mafelo a go ruela dikgogo goba dinose a akaretša mafelo go tswadiša ao a tlabaketšwego ka setlabakelo sa go ela bosa le sa ruthufatša matsuana a dikgogo.
Stats SA e šomiša lenaneo la tšwetšo ntle le la go tšwetša ka gare go fihlelela maemo a go akanya GDP.
Moletlong wa lehono wa go hloma go tla mengwa baagi ba mengwako e le maiteko a go fokotša tšhalelo morago ya dintlo ka Western Cape ka tšwelopele le hlabollo.
Tshepedišo ya tirišano ya diphedi yeo e lego gona magareng ga diphedi tša mafelong a meetseng le a nageng, mohlala: mafelo a lego fasefase le le a mafelong a meetse a runya.
Dipego go tšwa go beng ba didrišwa tša thiba dikoti, le balekodi le tsamaišo ya kgokagano ya kelelatšhila, di laetša gofokotšega ga mafelo ao.
Le go le bjalo seo se diregago ka MPA, kudu mafelong ao a laolwago, a swanetše go ikamanya le molawana wo.
Re bile le Ngaka Koekemoer yoo a hlatsetšego gore Baxil e be ele leina la go iphihla leo MDMA a ipitšago ka lona e lego la seokobatši sa ekestesi.
Bolaodi bja lefelo la kamogelo bo nale maikemišetšo a šomišana le CMA go thekga le go hlabolla CMS ya Mvoti go iša go ya Mzimkulu.
Wo ke molato wa bobedi wa go nyakišišwa ke inspektara Apolis mo a dirilego gore mohlokofatši wa go kata a fiwe kotlo ya bophelo ka moka kgolegong.
Maikešetšo a rena ke go thea tshepedišo ya toka ya mpshafatšo, yo hlabollwa, ya sebjalebjale le go tlabakelwa le go laolwa gabotse.
Omasum goba manyplies e na le mahlare a mantši a dikgapetla ao a thušago ka tšhilego ya dijo.
Re etela mafelo a bjalo ka a go itšhidulla, a go dira meriri le a tša maphelo ka maikemišstšo a kgothkgothe a go lebogiša barutiši.
Aowa ntle le IDPs tša maemo , bomeyara le makhantshelara a gešo a re gateng kgato ye tee kwa pele ya tšwelopele.
Pego ye e bušeleditšwe go begwa ka gare ka MarkData pty ltd le kgoro ya dinamelwa.
Babegi ba mmalwa ba akaretša Simon Nicks wa CNdV Afrika moemedi yo a nago le maikarabelo a go thala lenaneo la porofense la hlabollo ya mafelo ao a bulegilego ao a tšweleditšwego ka kopanong.
Ngaka Goldin re badile ka nnete re badile pego yeo ye telele ya gago.
Ka nako ya go iketla Cele ga go na se a se ratago go swana le go fetša nako ye telele a na le morwedi wa gagwe Yoliswa wa mengwaga ye mene.
Bataki, baithuti le ba go thala diporoto ka pente ya mebala le ya go širega ganyane le mebala ya go segiša le ye mengwe dikgapetla tša matlapa, le ya ditšhupu, tšase, mabotlelwana, dipane le tša mehuta ye bjalo le tša go pakiwa bjalo.
Ke nale tumelo le kholofelo ka sehlopa sa rena le gore Ronaldo ga se bothata.
Lefelo le le nale tša ditaba tša kgale tšeo di kgokaganago tša borakgwebo ba maArab, Mapotokisi le bokoloniale tša Britain.
Setopo sa Mna. Lekhoana se beilwe lefelong la bolotabahu la mmušo ka mmileng wa Gale.
O tlotlile gape le sehlopa sa dinyakišišo ka maikemišetšo a bona a go se fokole a go šala molato morago.
Se theilwe ka serapaneng sa go ba lefelo la go rutha la go phatsima la mathudi.
Lefelo la go rekišetša dijo la ditefo tša godimo la maemo a godimo a setaele sa Indonesia la go ba le lefelo la go bogela boruthelo le sethokgwana seo se lego kgauswi.
Bjalo ka ge e laeditšwe ka godimo SSC e fetišeditše molato gape morago go Heunis le Malan go dira dinyakišišo.
Motšweletši wa materase a mehutahuta: Materase a go tlabakelwa ka diporing goba a go kitelwa ka ntle lethekgilwe ka ditlabakelo tša go etša rabara goba materase wa polastiki.
Nnete ka ga bolwetši ba swikiri e bonagetše khalendareng ya matšatši a boditšhabatšhaba a lefase seo e le taetšo ya gore e thomile go ba hlobaboroko le leuba leo le fihlelelago kelo ya godimo.
Setlabakelo se se tla tšweletša diphethene mo go ditlabakelo tša go ba le go swara mollo ka gonnyane tšeo di dirilwego gore di dupelle.
Mo hlaselong ye, a ekaba Gcina Mkhize o be a le gona ka nako ya dihlaselo tše.
Nomoro ye kgolo ya batho, ke yona tšhupetšo yeo o ka bago le yona e bile e bohlokwa ge go bolelwa ka mabaka a peakanyetšo.
Motšweletši wa materase a mehutahuta: Materase a go tlabakelwa ka diporing goba a go kitelwa ka ntle lethekgilwe ka ditlabakelo tša etša rabara goba materase wa polastiki.
Dixon Mokaila o bonwe molato wa go hula ka maemo go godiša molato, le go thuba ka ntlong le bohodu , maitekelo a polao le hwetšwa o swere sethunya seo se sego molaong.
Sekepe se tšwešte pele tseleng ya sona ya leba ka Kenya ka tlase ga hlapetšo masole a lewatleng le ge khampani e re sethuthupi sa rokhete se se tsene hlogong mme sa hlola lešobanyana le le nnyane.
Ke tlile le dipampiri tše di gatišitšwego mme ke swere tše pedi tša ye nngwe le ye nngwe go le neela.
Mabotana a phapoši ya go bapalela e pentilwe mme le ditlabakelo tša go raloša di gona.
Mahlahla le mafolofolo a maphodisa a dirile gore go hetšwe koporo le mehuta ye mengwe ya tshipi yeo e bego e utswitšwe la radikgerekgere ka Lansdowne.
Melaetša e swanetše go thoma go ngwadišwa ditiro ka bophara, go fetola mokgwa wa go phela le maitshwaro.
Moinspektara Martin Thiema o amogetše sefoka sa Director -Salukazama bjalo ka yo mokaonekaone wa tša taolo ya dikoloi ka Kapa Bothlabela ka moletlong wa go aba difoka woo o bego o swaretšwe ka Rhodes.
Ke mothekgi wa poledišano ya seyalemoya ebile ga se gantši theeletša mmino tseleng yaka ya go leba gae.
Go ntšha dikarolwana tša mpholo- ka mokgwa wa lenaneo la kalafo leo le hlapetšwago la go thuša mmele we motho go ntšha mpholo wo bjalo ka diokobatši goba dinotagi.
Mna. Moswaramarapo leina laka ke Moosa Moosa ebile ke feleseditšwe ke morwa waka Abe Moosa.
Nepo e ka ga go hloma kakanyo le tekolo ya dikakanyo tše dingwe.
Mothopi wa phadišano ya IAOS ka kakaretšo ke Mika Grissler wa go tšwa Finland, yo nyakišišitšego mathomo a dipalopalo tša go laetša dipolelo tša mohola di hwetšwa go sa kgathale tebelelo ya ditaba tša sephiring.
Maabane moo barutwana ba Masiphumelele ba be ba dira boipelaetšo le ditšhupetšo kgahlanong le motlatša hlogo ya sekolo le moruswi wo o thuntšego.
Go ba lapa la Nyathi ka Shluvukane ke rata go fetiša maikutlo aka a ditebogo ka go ntemoša ntle le mašata ka botlaela bjaka bja kgethollo go ya ka mmala.
Ka fao ga se nhla gore APLA ebe e se lerumo leo phaphulago goba ba itšeetšego molao matsogong.
Mono le Katiza le Mekgwe le yena Katiza , ba re o be o le gare o tšea karolo go hlokofatšeng baswa bao.
Kgotla konopi ya Enter goba ye nngwe ya mantšu a bohlokwa gore o kgone go nyaka o šomiša Zoom Search Engine.
Seo Kwame Nkruma a se boletšego ka tokollo ya batho ba Afrika gore ba ka se aroganywe e sa dutše ele nnete go fihla tšatšing.
Re tla kgopela TRC gore tsoše dinyakišišo ka tša kalafo yeo e filwego Elda Bani le diketekete tša batho bao ba golegilwego.
Diphapo tše nne tša go robalela batho ba babedi, le tše tharo tša motho ka motee ka moka ke tša go le bohlapelo le bohlabepelo ka gare ga tšona ka gare ga dintlo tša nkgokolo tša go rulelwa ka bjang.
Bjalo ka ge Brikan Williams a laeditše ka gare ga sereto sa gagwe koša ya naga ya rena e bitša gore re tšwetše ntwa ya rena pele mo go tla yago ba pelo tše thata.
Karolo ya kampa ya El Fasher ka Sudan moo maphodisa a Afrika Borwa a tsenetšego hlahlo gona.
Tshepedišo ya kgokano ya elekteroniki ya go reka e hlomilwe yeo e dirilego gore nako ya phetolo e be ya potlako ya fetola le nako ya letseno la borakgwebo ba bannyane.
Ke a tseba ka mabarebare ao, bokgole bjo ke badilego ka ona dipampiring ke badile le ka go ipušeletša.
Re lebogiša leloko la maphodisa la go dira dinyakišišo inspektara Aaron Rathlakwana wa sekgao sa botseka sa Madibogo.
Mafikeng e mpshnafaditšwe go swanetšana le maemo a yona a go ba mošate.
Leina laka ke Peter Jordi ke emela malapa a Sono le Shabalala.
Morago ga gore ke bolele seo ke tla neela marapo go wena Pumla gore o ka tia dia lla , dipotšišo, e tee goba tše pedi tše dikopana, o di lebiše go Laurie, ke a leboga.
Mokomišenare wa setitšhi sa Petrus Styn e lego mokapotene Kunene o tlotlile maloko a maphodisa ka mahlahla ao ba a laeditšego ge sena go longwa tsebe.
Mahodu a mabedi ao a bego a ntšhitše mahlo dinameng ba ile ba re ka pejana ba tšwa lefelong leo ba bego ba iphihlile gona mme ba ineela.
Morago ga ge re sena go thoma go thuntšha bathlasedi le bona ba emiša ka thlaselo ya bona mme ka laela ba sehlopa saka go emiša ka go thuntšha.
Kgapeletšo ya molao yeo e sa lekanago, le go bolaya diphoofolo tša lešoka, le rema mehlare yeo e ka se tsošološwego tšeo ka moka di direga ka Mozambique.
Sekolo sa phoremari sa Kalkfontein ka Kuilsriver se laeditše bobotse bja go makatša bošegong bja maabane.
Mokonstabolo Govender wa taolo ya seyalemoya o kgonthišišitše gore polelo ye bjalo ka seyalemoya e bile gona.
Ka go nyaka thekgo ya mebušo ANC e kgonne go ikwalakwatša bjalo ka mokgatlo wa go lwela tokologo e šomiša OAU bjalo ka seboleledi sa yona.
Mehlašana ya hlago mabopong e a hwelela ka lebaka la mehlare ye mengwe yeo hlogago moo le hlabollo ya meago yeo e agwago mo go swanelago.
Lefelo la go jela la go pentiwa ka bokgabo bo bogolo godimo ga kota leo go lona go lego lefelo le lebotse go kgona go bona Kleurboom Coastline le Plettenberg Bay.
Go lekane gore, hlabollo ya kgale bjalo ka ya Egepeta, e bile go mengwaga ye dikete ka baka la bokgoni bja bona bja go hlatholla dika tša legodimong ka tshwanelo go le dikarabo tša seo se diragalago lefaseng.
Mohodu a ile a re morago a tšhaba ka sefatanaga sa modirelo wa Mercedez Benz se sešweu bja go tiba.
Molato wa go hula o ihlamile le go hwetšwa o nale sethunya sa go se be molaong o butšwe.
Bohlatse bja go amana le histori ya Quaternary ya matsha a Wildernes.
Maloko a boraditaba a laletšwe go ba gona go tšea ditaba nakong ya kopano ya boitokišetšo ya matšatši a mabedi.
Maloko a boraditaba a eletšwa go tla le di-laptop le kgokana ye inthanete bjalo ka ge kgokagano e hlaelela.
Taba ya seo se bitšwago Witdoeke ka Western Cape se laetša gabotse seo se ilego sa dirwa ka makala a tšhireletšo a kgethollo gonetefatša gore bathobaso ba gatellane ka bo bona.
Dihlalefi tše pedi, tšeo bobedi di nago le thuto ya Ph. D, e lego James M Statman le Amy Ansell di ithaopa go re thuša go kwešiša diswantšho teo di fetago menaganong ya rena.
Melato ye boima ya baotledi le go bonwa molato ka go phaka dikoloi le melawana ye mengwe ya amana le dikoloi, kudu go hlokomelo ya basepela ka dinao.
Dikgokano tše e tla tša matlakala a CMS ao bahlankedi ba ka phošollago.
Masepala wa Thekwini o dile histori ka go ba wa mathomo wa go ntšha kuranta ya mmušo ya Metro ya eZasegagasini ya mantšu a go gatišwa le go begwa ka gare ga diski.
Mathlasedi a maknete a mohuta wa B a hlola tshenyo ye kgolo go mekgwa yeo mehlare e itirelago dijo le go senya sebopego sa mehare.
Ke tlotla mokgatlo wo ka go šomela maikemišetšo a ona e lego Asithuthukise Okwethu e lego -A re ikageng.
Baithuti ba tla swanelwa ke go lebelelega ka diphapošing tša go ithuta le tša go jela.
Toropo ya Cape Town e beakanya go tshuma hlaga yeo e laolwago ka Tygerberg le ka Bracken Nature Reserve kgweding ya Matšhe le Aporele go thibela go tšwa taolong ga mello yeo.
Ditirelo tša setšhaba di boledišana ditefelo tša fase tšeo di tla kgonwago ke bahloki go fihllela tša peakanyo ya poloko.
Kabinete e lebogišitše di-Protea ka molokoloko wa papadi ya bona ye botse kgahlanong le naga ya England bekeng ya go feta.
Baamogedi ba bangwe ba difoka go akaretša le mmago Moperesitente Thabo Mbeki, Mophorofesara Barney Pitjana wa Unisa le Moh. Sheena Duncan.
Ge bakweri le ba go sola ba lebelela Afrika , seo ba se bonago ke go bona kontinente ya go palelwale le go hloka mahlatse.
Thekgo ya tša bohlankedi le ya tša mašeleng go barei ba dihlapi ba ka Doring Bay go hwetša diketswana tša maswanedi go tsena ka lewatleng le go lokela go rea dihlapi.
Bafan Zondo ke o mongwe wa batho bao e lego maloko a ANC.
Ke le lengwe la dirapa tša diphoofolo tše botse ka dithabeng tša Mahale ka Letsheng la Tanganyika.
Charlize Theron o amogetše sefoka sa Oscar sa moraloki wo mokaonekaone moo a bapalago karolo ya gagwe papading ya Monster.
A o a lemogile ka dithuthupi tšeo di seo tša thuthupa tšeo di dirišitšwego mo mabakeng ao a swanago le a ka Ellis Park.
Go uta wo mo ntši o dira gore mahlaka a se be bose gomme a ka hlola go se iketle ka maleng a diphoofolo.
Tiragalo ya go makatša ya bohlodi e galogantšwe le taolokgolo sesole sa Germany yeo e dumelelago go balwa le go tšea maikutlo.
Tonakgolo o hlotlile kgoro yaka go etella pele leano la go hlabolla mothopo wa bašomi ka baka la Ikapa Elihlumayo.
Bana ba tla amogelwa le go robala ka hoteleng ya Cabana Bay ka Margate.
O ile a bolela setlogo sa moetapele wa Barotse or Lozi yoo a ilego a godišwa go ya maemong a kgoši goba Litunga.
Kgaolo ya bobedi e ka ga hlahlo gomme e fa le maele ka ga go iketla mmeleng le go hlohleletša, mola kgaolo ya boraro e tšweletša kgetho ya mabato, le mehuta ya go itšhidulla.
Lefelo leo le beeleditšwego le nale lefelo le lennyane la go iketla le go itirela dijo, mafelo a mararo a marobalo, lefelo la go hloma ditente, lefelo la botshwela mare le lapa.
Boradikoloi ba eletšwa go diriša ditsela tše dingwe ka ge go tla ba le titelego le go hlokomela ge ba fihla lefelong la mo gošongwago leo le tlago ba le laeditšwe.
Molekgotlaphethiši yo a sa tšwago go hlongwa wa kgoro ya tša Setšo, Dipapadi le Boithabišo, Sakkie Jenner, lehono o tšsweleditše maikutlo a go tshwenyega ka lehu la mogale wa papadi ya sefala le thelebišene e lego Shaun Arnolds.
Moperesitente Motlanthe file sehlopha se segolo sa kgwele ya dinao-Bafana Bafana- thorišo ka moo ba šomilego ka gona gabjale.
Ke belegetšwe Soweto ka tsena sekolo Sekitla ka Hammanskraal, mohumagatšana Hloyi o nyetšwe ebile o nale ngwana o motee.
Dipeipi tša kelelatšhila tša go le aciti di tšhela tšhila ka lebopong la borwa ka KwaZulu Natal e le seo se dirago gore mehlašana ya fase lewatleng e be makata kgauswi le moo go tšhologago asiti.
Legora la mohlagase ke se sengwe seo se fago kgetho go legera la go hlaba leo le tlwelegilego.
Go tšwela pele go matlafatša tirišano ya mekgatlo ye e fapanego, mohlala, go swanetše go hlongwa Sehlopa Tšhomo Sa Maemo a Godimo gore re kgone go lwantšha bosenyi bjo bo beakantšwego.
Ka nako yeo mmušo kgethollo o bego o sa hlokomele thuto ya bathobaso, Sultan o ile a lora a efa MaIndia a ka Afrika Borwa thuto ya swana le ya ba bašweu.
Ka morago ga letšatši le letelele re ithuta ka tša dithokgweng le mekgwa ya go tsoma , batsumi ba bafsa ba ile ba abelana maitemogelo ka dijo tša lešokeng.
Ge re bolela ka pušo ya go amogelo dikeletšo le go theeletša, re bolela ka mo batho ba bušago.
Kopano ye e tla fa lefelo la go hloma borakgwebo le borakgwebo bao ba sa thomago kgwebo go abelana maitemogelo le go hloma lenaneo la kakaretšo la hlabollo ya borakgwebo ba baswa.
Se ga se kgahliše ebile se kotsi - ke tsela ya go hlola thulano ya go swana le ya ka Libanon.
Molawana wo o laolo go hloma, go ngwadiša, go laola le go šomana le mehuta ye mengwe ya tirišano le go ruma kamano.
Modulasetulo o okamela dikgetho tša motlatša mongwaledi.
Dijo tše di tla solelwa ka gare ga dipoleiti ka diwateng.
Hlohleletšo ye e phedilego le go šoma ya go thapa bašomi e swanetše go hlongwa go dira gore batho ba o tsenele.
Go boloka kalo ya setlogo ya setlabakelo se tla se tšweletšwa ka Adobe Acrobat ka mokgwa wa pdf.
Nepo ya molawana wo ke go laola go se hlokomelwe ga nako ya go laolo kgahlego ya yo a amegago go ya go phahlo ya sekema sa kabelano ya nako le tšeo di amanago le tšona.
Ditsebi tša ikonomi di boletše gore sekgao sa tša kgwebo se emetše go go tsošološwa ka mokgwa wo maatla ge se ka fiwa thekgo yeo se e tsomago bjalo ka maitsetserepelo gore se šome.
Ke lefelo le maemo a botse go tšweletša bontši bja dikgopolo.
Sa bone, go bolaya goba go gobatša karolo ye bohlokwa ya ba go šomela lenaba ebile leano le le botse le makatika a go re hola.
Barulaganyi ba Natinal Science Olympiad ba mo laleditše go tla go ba moahlodi diolimphiateng ka Tshwane ngwageng wo o fetilego.
Bjalo ka ge o bone hlakahlakano yeo e hlotšwego ke MaIsimane ka Mozambique.
E re ke go tsopolele go tšwa tokomaneng ya mabapi le tatelano ya go tšeelwa naga ga batho ka Ebehaeser.
O rile dikoloi tšeo di seo tša phakwa gabotse di tla gogwa.
Leina laka ke nna Alec Boraine modulasetulo wa komišene wa motšwa-o-tshwere ge mopišopomogolo Tutu a se gona ka ge ele yena modulosetulo.
Baithuti ba tla ya phapošing ya go thetha, phapoši ya ka setimeleng , ka Musiamong wa ka Simon's Town moo ba tlago go ithuta ka lefase la dishaka le diphinkwini.
Moporofesara Mbulelo Mazamane o tla re nyetlela maitemogelo a gagwe a go ba ka ntle ga naga.
Kotara ya boraro ya palomoka ya ditone ka mmelwaneng ke merwalo ye megolo, o motee go ye seswai ke yo go thubega, o tee wa ye seswai e loketšwe ka gare ga dikhontheina.
Go kgonagala bjang gore palo ye ya batho e hlole go gatana.
Ga re a šomiša dikolo tše kgolo, re šomišitše fela AAA le tša dinonyane, seo ke se re se šomišitšego.
Re lebogiša boradipapadi ba rena bao ba šomilego gabotse ka diolimipiking ka Sydney le diolimpiki tša bao ba sego ba itekanela gabotse mebeleng le bao tšeerego karolo dipapading tše dingwe mono gae Afrika le mafaseng a boditšhatšhaba.
Ke ketelo yeo e bego e emetšwe ka tetelo mo Afrika Borwa ya Motšhantshelara Merkel.
Eupša monyakišiši wa molato e lego moinspektara Murphy Papa o ile a eta pele lesolo la go tsomana le mogononelwa ka foleteng ka mmileng wa godimo ka Liesbeeck ka Mowbray.
Afrika Borwa e tšwela pele go ba monggae wa bongwaledi bja Nepad le APRM ka Midrand ebile ke ye nngwe ya dinaga tšeo di thekgilego mekgahlo ye ka mašeleng.
Go dipeakanyo ka moka tšeo masepala wa Thikwini o di dirilego go itokišešta sehle sa maikhutšo , dithekisi le dipese ga di a lebelwa.
Dinaga tše dingwe tše di tlago go nyaka tebelelo lefsa e tla ba Mauritius, Kenya, Uganda le Nigeria.
Kliniki e šoma ka Distriking ya Maphelo ya Malmesbury ya karolo ya West Coast.
Kliniki ye yona e šoma Distriking ya Maphelo ya Vredendal ka karolong ya West Coast.
Porojeke e šomišana ka sekgauswi le mokhantshelara a motse, wate ka wate.
Mna Wally ke ile ka o phošolla e sego kgale, ke be ke sa lemoge ka lenaneo la mandrax le ecstacy.
Molao o be o thibela baraditaba ba bathobaso go šoma mo ba bašweu ba bego ba šoma gona le go thibela boraditaba ba bašweu go šoma moo ba baso ba šomago gona.
Go fa mohlala, balemi ba dienywa ba tla nyakana le dilori tša go laola moya go iša puno ya bona mafelong ao a swanetšego.
O rile pego ya Avani le ya Fairwood di ahlaahlilwe mme kgatelelo ya bewa godimo ga pego ya Fairwood.
Letsogong la ka la mpati go dutše moporofesara Piet Meiring yoo e lego leloko la komiti ya tsošološo le mpshafatšo.
Maphodisa a Afrika Borwa ka Galeshewe a dirile diphihlelelo nako ya ge banna ba seswai ba baswa ba golegwa ka molato wa go senya thoto le go thuba dihlogo tša maswika a mabitla ka dirapeng.
Ditefelo di a lekolwa go fa boradifofane tokelo ya go thea ditefelo go ya ka nyakego le hlokego.
Ka Beijing-Serumula sa diolimpiki se tla tšea leeto la sona la mafelelo ka Beijing ka laboraro , se tla seralala le toropo ya go tlo ba monggae moo go fofago difolaga le lesego le legolo.
Go tshwenyana le TVET e no ba fela tabanyana e bonolo , ya tšupetšo ya bokgoni bjo bo sentšego maemo a yona le go nyat isa boleng bja yona.
Pele ga ge a ka tšea mašomo bjalo ka ramatlotlo, Kumar oile a nyaka hlahlo go setsebi segolo e lego Swami Sahajananda.
E ile go ba nkga e ja nkgawane , gwa realo mošireletša sefoka.
Ge e le taba ya go akaretša Afrika, Tona Dlamini Zuma le Aboul Gheit ba gateletše thekgo ya sepolotiki le ikonomi ya go akaretša kontinente ya Afrika.
Go akantšwe gore Tona ya porofense, Mna Ebrahim Rasool o tla fa polelo ya kamogelo moletlong wo.
Mogononelwa o ile a ntšha sethunya a thuntšha gatee.
Hlahla hlabollo ya bodulo bja batho bjo bo ikadilego bjo bo ikemego ka tša ikonomi , setšhaba le maemo a tša hlago ao ikemego.
Molekgotlaphethiši Dugmore o be a ferekane ka baka le maemo a moragorago ka Enkanini.
Sekolo se se phagamego sa Settlers ka Bellville se thopile Tygerburg Olympiad ya tša tikologo ngwaga wa bone ka tatelano.
Mekgwa ya go thuša ke mekgwa ye mengwe le ye mengwe yeo e ka go fa tharabollo ya maemo a batho mešomong le go fokotša go palelwa woo motho a ka kopanago le ona.
Bokonstapolo ba ile ba bitšwa mme bagononelwa ba babedi ba golegwa.
Ga re tsome kakanyo ya ngaka Asvat ya maaka ao a hlophilwego.
Metšhene ya go sefa le go hlatswa le didrišwa tša kgase, ntle le disefo tša go gogela moya ka gare tša go tshuma entšine.
Tšweletšo ya letlalo la boya e akaretša tše bjalo go le karapa, go tswaka, go le fetola mmala, go le kota le go lokišetše letlalo go thekišo ya matlalo.
Tšhireletšo ya dihlwadieme e beilwe ka fase ga leihlo la bogale morago ga gore batšhošetši ba senye Hotele ya Taj Mahal le lefelo la polokelo ya bohwa ya lefase ka lefelong la Chatrapati Shivaji ka Mumbai kgweding ye e fetilego.
Maemo a boemedi a tša maphelo ka boaloding bja IHL a tla gafelwa maikemišetšo a.
Katlego ya bona ya sebjana sa Coca Cola e bolela go tlala seatla gape e bile karolo ya bohlokwa yeo e dirilego gore kgoro e kgethe sekolo se se holege ka thekgo.
Seboleledi sa maphodisa a Newlands, mokapotene PM Pillay o re bahlankedi ba maphodisa ba ile ba rakediša mogononelwa ka dinao gomme a timelela ka gare ga mekutwana ya baipei.
E sale go eba le kiletšo yeo e tšwelago pela ya mmepe wa ditsela go bile le kgolo yeo e bego e sa emelwa ya meruswi.
Dikarolo tša sebopego di akaretša dipala tša enkele tšeo di tšwelelago go bapela le thlaka ya ngwako bjalo ka sehlwaseeme sa kota go laetša setitšhi.
Re thabile kudu go amogela motlatša tonakgolo le tona ya ditaba tša ntle wa Grand Duchy Luxembourg e lego Jean Asselborn.
Ga go na sediba sa go itiriša go moetana woo o tlago go dirišwa hlwekiša lefelola go hlapologela.
Lesolo la pontšho la MEC la tseleng le thomile beke ye e fetilego ka kamogetšo ya lefelo sekolong sa fase ka Summerfield.
Go bao ba gononelwago ka go gweba ka diokobatši diphathlo tša bona di tšeerwe mme tša bewa ka tlase ga hlokomelo ya ba molao moo mokitlana ye meraro ya panka, o tee wa Polo Playa le ye mengwe ya didirrwa tša boleng bja godimo lefelong leo.
O laeditše gore ke ka morago ga lefelo la bodulo ka theko ya bodikela kgauswi le dikantoro tša Ellis Park.
Ditirelo tša tsošološo di lebi itšwe kudu go motho yo bego a ka tlase ga hlokomelo ya tša maphelo, yo a builwego, yo a nago le kgatelelo ya monagano, wa go tshwenya ditšhika, wa go ba le magole mmeleng le malwetši a mangwe.
Ee, a ka noba a boletše bjalo eupša seo se re selo mo gonna.
Laetša lefelo leo go sego selo moo go bago le kago le tirišano ya khampani ya poraebete le ya setšhaba.
O tloga a segiša ele ka nnete, ke pego e nnoši yeo re nago le yona.
Ke diteng tšeo di bonagalago gabotse, tšeo di laetšago lethabo le boipshino bja ditiragalo, tšeo di laetšago maikutlo a lethabo go babogedi ba tiragalo ye ya dipapadi ye ye kgolo ya boditšhabatšhaba.
Ditiragalo di tla diragala nako le nako ka Notharm le mafelo ao a bapilego ka nepo ya go fokotša bosenyi.
Nhla ya boraro ke go hloma FTA mme mafelelong re amogele Seychelles gape.
Motlatša President wa FIFA ebile ele mongwaledi wa wa komiti ya FIFA ya go rekiša ditekete, e lego David Will o laeditše gore maikutlo ke a go kgahliša lefaseng ka bophara.
Lenaneo la WSE le tsoma gore balekodi ba netefatša bonnete bja bolekodi bja barutiši.
Go ya ka mokhanselara wa DA Tex Collins o re tshepidišo ye e tla ikhwetša e nale mathata le manyofonyofo.
Mohlankedi wa dinyakišišo, Moinspektara Louis Sinclair o tlotlile kahlolo ya kgoro ya tsheko.
Ke šupa yona teko yeo o bolelago ka yona.
Ka seka se sengwe sa maikutlo a boleta , Israel e dumetše ka laboraro go tšea karolo dipoledišanong le Egypt ka maikemišetšo a yona a go bea marumo fase ka Gaza.
Maphodisa a Afrika Borwa ka Tseki a golegile mogononelwa ka motsaneng wa Leribe ka molato wa go hokofatša mosadi wa gagwe.
Tona Kgolo Olmert o rile go bohlokwa kudu gore Abu Mazen a diriše thekgo ya gagwe ka moka mo tabeng ye, gwa realo mohlankedi mogolwane wa mmušo wa Israelge a bolela le boraditaba ba mokgatlo wa AFP.
O hlohleleditše setšhaba go ba pelotelele le go ba le segwera go baeti ge ba etle go etela porofense ka nako ya mogopo wa khonfetereišene.
Boipiletšo bjo bo šaletšego bja motho ka boyena go kemedi ya gagwe bo tla išwa ka kelo ya Thekwini.
O nale ponelopele ka lenaneo leo le tlago thuša bao ba hlokago, le go beya pele khudušo ya mekutwana ya bafaladi yeo e ka hlaselwago nako ye nngwe le ye nngwe.
Mokgatlo wa hlabollo ya Naga o tla swanela ke go hwetša lefelo le lebotse mo leole ka dirišwago go hlabolla mašemo.
Ka morago ga polao ya Maxwell Madondo ke ile ka ya London, moo ke bego tsenela kopano ya mokgatlo wo o lego kgahlanong le kgethollo woo o bego o emetše makgotlamotse.
Mo dipolaseng tše dingwe ka Rosendal le Senekal ba thubile lefelo la bobolokelo mme ba utswa dithunya tša mehutahuta le dikolo.
Kgopelo e tla lebelelwa gape kopanong ye nngwe ye e latelago ya AB.
Molato wa go kata o butše mme Satšene Sibusiso Mbeje wa seo e bego ele sekgo sa hlokofatšo ya ka lapeng, tšhireletšo ya bana, le melato ya hlokofatša ka thobalano o mohlaleng wa Sokhela.
Sebolaya dikhunkhwane seo se nago le mašaledi a PCP le hydrocarbon ya chlorine se hweditšwe ka ka gare ga dihlapi le le dinonyane tša ka letsheng la Wilderness.
Ditiro tše di amanago le kgoro ya tsheko e bile bohlatse bjo bo lego gona bja go laetša kgonagalo ya botšhotšhisi bja bosenyi.
Boradipaesekela ba feditše bošego bjo bo fetilego ka Yzerfontein mme ba ema lefelong la dijo le go tšea diswantšho ka Kreeft Bay ka Melkbosstrand.
Sa boraro ke gore ebile batšeakarolo ka lebaka la gore taba ya se tšee karolo ga e šome.
Glenda Wildschut o tlile go eta pele Mohumagadi Ryklief , eupša pele ga moo, Mapule Ramašala o tlile go mo eniša.
Moinspektara Hanlie Blignaut , ke letseka la kgale la go ba le maikutlo le kutlwelo bohloko.
Mafelelong katlego le go šitwa ga boemafofane , ka taba ya thekgo ya tša mašeleng, di theilwe godimo ga hlokego le maikemišetšo a banamedi, le ba go sepetša diphahlo go diriša lefelo le.
Šomiša leswielo e sego lethopo ge o hlwekiša mathudi le dikgorwana tša dikolo.
Mna. Ernest Husteadt wa go tšwa GTZ o abile lenaneo la gagwe la Sejeremane la go tsošološa sekao sa setšhaba.
Go tšweletša, go hlagiša, go hloma, go laetša le komišene ya Mobile, C-arm ya go godiša diswantšho.
Ka Israele- Mongwaledi Kakaretšo wa Lekgotla Kopano Ban Ki-moon o laeditše a bogale ka tiragalo ya moragorago ya go dikeletša meago ya UN ka Gaza Strip.
Meropa ya megala e šetše e fološitšwe ka lefelong la fekthori ka bohlabela bja Alrode.
Komiti ya RRC e tla dira poipiletšo go UIR gore sebopego sa ditefelo e be sa magareng.
Diphuthelwana tša lebake le ditompi di hweditšwe ka gare ga ngwako.
Bareki bao nago dimithara tša mekitlana ba tla fetolela go dimithara tša mohlagase tša go reka o dutše diriša.
Pali Lehohla ke radipalopalo yo mogolo ka Afrika Borwa e bile ke hlogo ya Statistics South Afrika.
EasyPay ke lefelotirelo ya go se lefelwe la go lefela mekitlana le go reka ditirelo tša lefelelwa pele.
Mna. Naidoo o hlalošitše kopano ya tša boeti bjalo ka pontšho ya katlego yeo e sale ya ba gona ka Afrika.
Nyakišišo e dirile gore maphodisa , ao a etilwego pele ke mokomišinare wa setitšhi Mosupuritente mogolo Enolium Joseph a ye ngwakong ka mmileng wa bone ka Retreat.
Masterata bjalo ka o mongwe lo mongwe wa tša toka o nale maikarabelo a go laola lefelo la tsheko mo šomelago gona le tshepidišo ya ka fao.
Le šomiše mabone a go se je mohlagase o montši le mabone a go se kganye kudu ka ntle ga mengwako.
Bohlatse bjo bokaone bjo re bo kwelego bja gore Mna. Stoman ke mokgokaganyi ke motsotsonyana wa seo se boletšwego ka papadi magareng ga France le Afrika Borwa ka Louis Lyt yo monnyane.
Ge a bula mojako ke bone Xoliswa, Katiza Cebekhulu gape go be go nale monna yoo a bego a bitšwa Bosmonts.
Mohuta wa tšhelete wo o dirišwago ke Real R$ - bontši = Reais.
Ee, e sale batho ba ba hostele ba bolaya bana e le seo se diragetšego ka Thokoza le ka Twala.
Mo nakong ye o boletše fela le Katiza.
Go feta tee go tše hlano bakgethi ba ka Austria ba ile ba bitšwa go tla dikgethong go tla go kgetha.
Godiša gore ditlakala tša kelolatšhila lefelong leo le nyakago go tlatšwa la maleba.
Meyara Mlaba o fetišetša matshedišo go ba lapa la Khanyile , le bagwera le meloko mo nakong ye ya mathata.
Kliniki ye e šoma ka distriking ye kgolwane ya maphelo ka Athlone ka karolong ya Metro.
Ge go ka ba le go ditelega, baotledi ba ditimela le bathuši ba bona ba tla kgona go sedimoša le go gaša tshedimošo ba diriša lenaneo go phatlalatša tshedimošo go bohle.
Ke ye nngwe ya dialbamo tše di sego kae tša go tšweletšwa ke sehlophha sa basadi sa isicathimiya.
Dikhemikhale le khuetšo ya tšona phatlalatšong ya dimela ka mašemong a kgale a ka Illinios.
Meboto ye metelele ya mabopong o ka rego mehlare ke ye nngwe ya tšeo o ka di bonago mo lefelong le.
Mathata a mabedi a magolo re itemogelang ona mo kliniking ye ke nomoro ya godimo ya go ima ga bana ba mengwaga ya ka tlase ga ye masomepedi le nomoro ya bomme bao ba nago le twatši ya HIV.
Ke a tseba gore baraloki ba bjalo kaJean de Villiers, Gcobani Bobo, Schalk Burger le Conrad Jantjies ba nale tumo ye botse dira dilo tše botse ka makeišeneng a rena.
Ditaba tša Israele le Palestina di swanetše go tlošwa papading ya dipolotiki ya ka bodikela-gare gore go hwetšwe tharollo yeo e theilwego godimo ga mananeo ao a theilwego a UN.
A re boeng maikhutšong ka maatla le mafolofolo a maswa re kgone go lebana le dihlotlo tš ngwaga o moswa.
Batšea karolo bao ba sego ba itekanela ba tšwa mafelong a bjalo ka Umlazi, Lamontville le Phoenix.
Ee taba ya go hwetša mokgatlo wo o lokilego.
Foromo yeo e tlišitšwego e ile ya lekolwa ke molekodi le balekodi bao ba ikgethilego.
Kgopolo ya lenaneo e le mokgwa wa go itlwetša go dira botse e ka tšwetšwa pele ka kgopolo ya Antonio Gramsci ya mahlale a okaniki.
Hlokego ya go tiišetša le didirišwa ke yona e ditelago tsošeletšo ya mafelo a.
Ka morago ga dinyakišišo tšeo di tseneletšego, letseka moinspektara Sipho Lukhele o ile a hwetša gore Polo e ile ya utswiwa ka Gugulethu letšatši lona leo la polao.
ICRC e tshwenyegile kudu ka hlokofatšo yeo e dirwago ke batho ba go ihlama kgahlanong le maloko a setšhaba kudu basadi le bana, gwa realo Patrick Walder, e lego hlogo ya ICRC ya kemedik ka Bukavu.
Go tlaleletša seo, kelo ye kgolo ya tik, patše le khokheine e ile ya thopša mo nakong ya dikgwedi tše tharo.
Go tla ba le meletlo, dipontšho , go ithabiša, mmino le bina, malea, moletlo wa Bhangara le dithuthupi go laetša gore ke moletlo bošegong bjo.
Ke bolela ka tiragalo yona yeo Flippie a bolelang ka yona.
Poelo ya tšhoganetšo ya go fetana ka maikemišetšo a rena a go aga lefsanaga ye a ihlaloša.
Seboleledi sa Mohamed Elbaradei e lego molaodi-pharaphare wa IAEA, o re o filwe tshedimošo ye mpsha ka mohuta o mofsa wa Iran wa sedirišwa se sefsa sa go kgaogantšha meetse le dilo tša tia mo dipoledišanong tše.
Soltanieh o re pego ya El-baradei e šoma bjalo ka tokomane ye nngwe yeo e ganetšago maitekelo a bao , e rego ba se ne mabaka a go kwagala ba phara Iran ka molato wa go re ba dira ditiro tša go se be tša khutšo.
Go tutuetša le go hlohleletša ditšhaba tšeo di kopanego, tša go kgona go ikemela, tša go thekgana, tša tšwelopele le go amega.
Sehlopa se se akaretša seo sa go tšweletša didirišwa tša bupi tšeo di sego tša apewa, go swana le sepakethi, makaroni, dinutlele le mehuta ye mengwe ya gabo tšona.
Bothata- bothata ke seo se sa phethagatšwego go nepo yeo e sa fihlelelwego go maikemišetšo.
Motho ka motho o tla tsenela hlahlo ya mokgatlo ka nyakišišo ya diokobatši le laborothori ya sephiri..
Go fetišitšwe molao wa go hlakantšha naga gore kliniki e kgone go agiwa ka KwaMakhuta.
Tafola ye e beela feela ka thoko batho bao ba laeditšego gore ga ba kgone go bala le go ngwala.
Diphetogo ka kalo ya sehlopha sa kantoro yeo e lego gona ya karolwana ya kago ka distiriking ya boentšeneere ba ditsela ka Oostelig ka Ceres.
Thulano ye e godišwa ke palo ya sephethephethe sa dikoloi ka lefelong le.
Dipoledišano mabapi le bao ba swerwego bokgoba di theilwe ka ditirelong tša maphodisa a Afrika Borwa naga ka bophara.
Pego e fegile molato godimo hlokego ya ka ntle yeo e seenyago ditaba, le go koafala ka potlako ga ikonomi ya lefase le yen yeo matlafetšego.
Ge re šupa ditšhila tša go tšwa mmeleng, mohlala, ditšhila tšeo di tšwago mmeleng di hlola twatši ya go hwetšwa ka meetseng.
Maphodisa a hweditše seka sa koloi yeo e utswitšwego gomme ba šala mohlala wa yona morago.
Tirišano ya diporofense , ke go hlohleletša kamano ya diporofense le tirišano le go hlabolla le go tiišetša kwano yeo e šomago ya tsenelana ga dikgao le diporofense.
Mefikela le go fokola ga megolo, dinko le mefikela ya ka maleng ke malwetšana ao a tlwaelegilego nakong tša marega gomme go a eletšwa gore o be le meriana yeo motho a ka ithekelago yona khemesing ka baka la ona malwetšana a.
Molaodi Vearey o tla eta pele sehlopha se maatla sa maloko ao a tlago šireletša kgoro ya tsheko.
Moleloko wa lekgotla la khonkerese Howard Berman o rile kgauswinyana a thekga molao kakanywa wa khonkerese woo o tlago fa mmušo wa Amerika maatla a go fediša dikiletšo tša go amana le mekgatlo ya balwela tokologo ba Afrika Borwa yeo go bego go thwe ke ya batšhošetši.
Ke ba tsopotše e se ka lebaka la gore ke be ke le magareng ga lena bjalo ka Jacobin.
Dipotšišo tša diteko di tla hwetšwa lefelong le lengwe le le lengwe la mošomo.
Kgatišo ye e latelago ya jenale e tla ba le ditaba tše dintši ka Polmusca.
Maphodisa a ditirelo a Afrika Borwa a a hweditše tshedimošo ya gore yo mongwe wa bagononelwa yo ba mo nyakago Mna Ronald Lizamore o be a iphihlile ka ngwakong wa boeti ka Tweni Waterfront.
Dijo tša dikgomo tšeo di omilego di fa dikgomo dikotla tšeo di di hlokago.
Go thapiwa ga batho bao ba sa tšeego lehlakore le bao ba nago le bokgoni bjalo ka bahlankedi, boramatlotlo, bahlokomedi ba dimosiamo le bafediši ba melato.
Moletlo o ile wa feleletšwa ka sehlopha sa Thlatswanang Diatla sa mmino wa setšo, seo se ilego sa thabiša babogedi ka meragelo le mešito ya Setswana.
Hotele yeo e lego ya maleba go ka amogela dihlogo tš mebušo le dinaga e ile ya kgethwa.
Mokomišenare wa setitšhi sa Ezakheni o retile maloko ka katlego ya bona ya maemo a godimo.
Naa Mna Engelbrecht o tla netefatša gore re nale lenaneo la beya maloko a tšhireletšo mafelong a maleba ka Ellis Park.
Maemo a ile a bewa la mathomo ke sehlopa sa dinaga tše nne(Quartet) seo e bopilwego ke US, EU, UN le Russia.
Motlatša Meyara wa masepala wa Thekwini e lego mokantshelara Logie Naidoo o ile ese kgale a bula semmušo lefelo la mabonwa la go lahlela tšhila ye thata ka Mount Edgecombe.
Go reka le go tlošwa ga tšhila ya polastiki yeo e senyegilego le dipakete tša ditšhila.
Go na le mašaledi merogo bodilego e šomišwago bjalo ka monontšha le leswika la kgohlo tšeo di ka somiswago go nontšha mmu wa ka Zambia.
Go goga meetse go tšwa nokeng ya Mooi go ya letamong la Midmar, eupša mothamo wa meetse ka letamomg la Albert Fall o fokotšega ka letšatši.
Kakanyo ya go fa Dwesa-Cwebe tumelelo ya go feta e lokišitšwe e bile e maemong a godimo morago ga dipoledišano tše telele.
Ka Nairobi: Sekepe se sengwe sa Amerika seo se rwelego thušo ya hlokodišo se hlasetšwe ke marabele a MaSomalia.
Go godiša temošo ka mokgwa wa go fa pego, go tšweletša ditokomane tša hlatlošo le melaetša ya pampiri ye meputso.
Mosupurutente -mogolo Joseph o tlaleleditše dinyakišišo tše kopano di laeditše gore dikarata tša mokitlana tšeo di utswitšwego di šomišitšwe ka mabenkeleng le mafelong a go ithabiša go swana le dinaeteklapo ka Muizenberg le mafelo a kgauswi. weeks.
Balatedi ba Abbama ebile bjona bja mathomo bje go go nyaka go hlagišwa mme pontšha ya yona e ile ya hlehla le lefase.
Tšhomišo yeo e sego ya maleba ya maatla a sesole ditabeng tše di sa amanego le bosole ke go koafatša maatla a ikonomi.
Lentšu ke gore o a ikgethela, o tla hwetša dipoelo tša go swana ge o ka tsena ka Minnesota o rwele merwalana ya gago ka magetleng.
Kgato ya Dream World e ile ya ganetšwa ke ba sosaete sa paballo ya tša hlago le dithokgwa le sa Afrika Borwa le CapeNature.
Dikgobalo tša batho di ba bea ka tlase ga kgatelelo mme kgobalo ya diruiwa di tliša go loba mašeleng.
Dinaga tša ketapele di tsebjwa ka dipolase tša tšona tša diphoofolo tša lešoka le paballo.
Lefelo la kgale la go rekiša dijo tša khari le dijo tše bonolo tša tatso ya gae.
Seo ga se mokgwa o nnoši woo o ka dirišwago go humana tshedimošo ka mokgwa wa QES go ripilwe diripana.
Lehono re tla gatella tšhireletšo ditseleng tša rena ka go otla go šoro bao ba otlelago ka lebelo.
Mogononelwa wa bohlano o ile a gobatšwa la go hwa ke maphodisa ge a tla ntšha sethunya mme a thuntšha ga mmalwa a lebišitše maphodisa.
Andrea Levy ebe ele moahlodi wa phadišanong ya Saga la ka moputso wa Orange Fiction.
Ke rata go go botša gore o amogelegile.
Tshedimošo ka ga mokgwa wo tšhila ye kotsi dirwago ka gona le ka mokgwa wo e bolokwago le go senywa.
Ge re batamele letšatši la lekgolo la poloko re ile amega ka o tswalelwa ga faktori ya Novell ka Atlantis.
Ke buti wa morwedi wa Zinzi wa mathomo.
E tiišetša mafelo ao batho ba humanago thušo ka bobona, gona moo lebatong leo.
Nel le yena o ile a tšea diswantšho tša sona, Dali Tambo le George ge ba be ba le gare ba šoma ka lefelong leo.
Bahlapetši ba lewatleng ka masepaleng wa Thekwini ba phološitše maphelo a batho ba bahlano lesolong la hlakodišo maabane mathapama ge baruthi ba tsena mathateng lefelong la go sesa ka Dune Beach kgauswi le Suncoast Casino.
Le ge go le bjalo mo dibekeng tše mmalwa tše di fetilego , meruswi e ile ya tsoga gape magareng ga MaIsraele le MaPalestina.
Mabaka a bosenyi: Mna. Smith o begilwe gore o itlišitše bjalo ka mokgokaganyi yoo a beeletšago tšhelete ka mebarakeng ya mašeleng.
Lenaneo leo le akantšwego a go tsošološa dithokgwa tše di tšhabago meetse ka mafelong a Natal.
Seo gape se abilwego e bile matutu a namune, tšhwaana, prophaine yeo ke naganago gore ke yona go nago le kgonagalo ya go hlohletša kgase ya aerosolo le kgase ya metanolo le dinoga tše pedi.
Maloko go tšwa Tirelong ya maphodisa ya Afrika Borwa e wetše godimo ngwako ka Cucko Cresent , Parkwood ka maiteko a go fediša masetlepelo a go gweba ka diokobatši tšeo di ileditšwego.
Go na le kiletšo ya dithuthupi tša meepong, SAVA e tla thekga lesolo leo e lego la boditšhabatšhaba la go fediša ka gohle-gohle tirišo ya dithuthupi tše le mafelo ao a di tšweletšago.
Masole a lekgolo le masome a mararo ka go hloka maatla a bona masole a lekgolo le masome a masome tshela hlano ba ile ba hlahlwa.
Charles Dickson le moasdi wa gagwe Desiree Jackson ba ile ba golegwa ba tlišwa pele go ga kgoro ya maseterata Plettenberg Bay.
Tafolo ya ka mo tlase e tla laetša PDDS yeo e buletšwego tshekatsheko ya setšhaba.
Banna ba bararo ba lefelo la go rekiša bjala le mohlapetši yo a bego a se mošomong ba ile ba rakediša mogononelwa.
O efoge go ba kgogedi ya mahodi ka go fokotša go apara dipheta tša gauta le taamane le go bea pepeneneng ditšea diswantšho le dilo tše dingwe tše bohlokwa.
Dikampa le dikgolego tšeo di bego di hlapeditšwe ke mekgatlo ya balwela tokologo.
Sebapadi sa ba mengwaga ya ka tlase ga ye masomepedi se be se laetša makatika ka dipaleng moo ba bapalago le yena ba mo filego leina la Spiderman, leina leo le bego le filwe sebapadi sa kgale sa PSL.
A eka ba se se tšwa mašemong , baeteledipele ba koša, dilo tša mohuta woo, opela difela.?
Go ya ka ditiro tša maphodisa a tlaleletšo a mane ka Bothasig, yo mongwe wa go gweba ka diokobatši o golegilwe.
E be ele mokgokaganyi wa dipapadi tša Inanda Zone moo a bego a šoma le Motlatša Moperesidente wa naga Mohumagadi Phumzile Mlambo Nqcuka.
Gatee fela morago ga ge molato o tla be o tsošitšwe ga go sana seo se tlago dirwa go thibela dithuthupi.
Se ke kwalakwatšo ye nngwe gape gomme badira dikgopelo bao ba di dirilego pele ba seke ba di dira tše dingwe gape.
Maloko a maphodis a Grassy Park ao a eteletšwego pele ke mokapotene Ashley Petersen, o fihleletše maemo a godimo ka go golega bagononelwa ba šupa bao molaro wa go hula ba ihlamile ka Wynburg.
Lenaneo la dikgoba le šoma ka gohlegohle bjalo ka sedirišwa sa go kopantšha.
Ngaka Dering o ile a lefišwa ka semolao ka baka la tshenyo ka ge a rile o sentšwe leina ka go hlagišwa ka pukung bjalo ka yo a dirilego mošomo wa gagwe bjalo ka motho yo a se nago maikarabelo le kwelobohloko.
Mmušo o tla bothela indasteri ya phatlalatšo mahlagase go palo ya godimo ya bao ba ikemego ba kgonago go phatlalatša mothlagase ka dileteng.
Šedi ye e ikgethago e tla fiwa go hula batho ka mabenkeleng, mo go nago le dikhamera tša CCTV tšeo di dikaneditšego lefelo tšeo di kgonago go gatiša go bonokwane ge o direga.
Re potlakiša leano la thibelo ya dihlopha tša dinokwane, leo le akaretšago thibelo ya tirišo ya diokobatši leo amanago le porojeke ya godimo ya molawana wa POCA mafelong ao go nago le bonokwane ka bontši.
E saenile ditumellano tše dintši le go tšea karolo dipoledišanong tše dintši tša mananeo a go hloma go fedišwa ga dibetša tša go bolaya batho ka bontši le dithuthupi tše bjalo ka tša meepong.
Go fa mohlala, distriki le bomasepala ba a lekana mme le karolo ya bona e lekana le maikarabelo a bakhantshelara ba masepala a tla ahlaahlwa.
Go hlohlomiša le go ahlaahla melawana le ditaelo tša go kgobokanya tšhila ya kotsi le taolo ya yona ka lenaneo la DEAT.
Thuto e tla abiwa go dirišwa mehutahuta ye itšego ya teknolotši - thelebišene , CCTC, porojekthara ya diswantšho bj.bj.
Legoro la go sebe le kotsi kudu le letelele le kgorwana yeo e hlapetšwago di tla hlabollwa ka sepetleleng sa Valkenberg ka Mailand.
Molao kakanywa o tla fa maikarabelo a itšego go bathomi, baotledi ba difatanaga, ba go hloka maikarabelo, le ba go lahla tšhila ya tša hlokomelo ya maphelo.
Maphodisa a kgonne go thopa dithunya tše pedi tša go utswiwa le sefatanaga sa modirelo wa VW sa Polo se go ukangwago gore se dirišitšwe ka bonokwaneng.
Nako ya go gola ya PS e swanetše go tšewa bjalo ka badira molao le balekodi ba molao.
Mešomo ye e phethagetšego ya sa ruri e ka se fihlelelwe , ka gobane mešomo ya indasteri ya go aga ke ya lebakanyana.
Setopo seo se bego se senyegile go šoro sa Daile Thozamile Kole se hweditšwe bošegong bja go feta ka gare ga tshwamare ya mokoti ka motsaneng wo mongwe ka ntlenyana ga Mafikeng.
Melatonyana ye mennyane go akaretša ya go lahla tšhila go gongwe le go gongwe le fao go eleditšwego, mebileng ya go bapa le mabopo , le go tlemola dimpša ka mafelong a go rutha ka mawatleng, le tšhomišo ya diketswana mafelong a go sepela le go ithabiša.
Tonakgolo le ba mphato wa gagwe ba Machina ba tla hloma hlabollo ye nngwe gape ya mešomo ya tirišano le kgodišo ya boemedi bja Shandong le mešomo ya mmušo wa porofense ya Kapa Bodikela.
Dithipa le magare tša metšhene le gona didirišwa tše dinggwe le tše dingwe tša bomakheniki.
Banna ba swanetše apara marokgo a go felelela, e sego a ma kopana kudu ka dihempe tša matsogo a matelele.
Raindasteri le mokonsebetifi wa MoAfrika Borwa Ngaka Anton Rupert, o amogetše sefoka sa maemo sa World Wide Fund sa tša hlago sa Duke wa Edinburgh karolo ya gagwe ya tša paballo ya hlago.
Maiteko a paballo ya tša hlago a ka elwa ka nomoro ye e tiilego ya go thibela go hwelela ga diphedi.
Mokete ke wa go gopola kopano ya magareng ga Krishna le bao ba go ikgafa mengwaga ye mentši ya ka Kuruksetra ka India.
Masepala wa Thekwini o iphihleletše o nale mathata a go o bušetša morago ka go hlokofala ga mogale ntwa ya go lwela tokologo , e lego Mokhantshelara Flora Dumazile Mkhize.
Hawks Rest e fa baeti ba yona ba maemo khutšo le maemo la sephiri ka lefelong le le botse kudu la maemo a godimo.
Go gatelelwa kudu mathomong gore hlabollo ye ga e ya swanela go hlakantšhwa le dipoledišano tša bašomi ba dipolaseng ka Limpopo Valley.
ANC ka Thekwini e kgadile ka bogale bobeadikgang le maphodisa go tswalanya mongwaledi wa mokgatlo wa Liki ya bafsa ka tikologong ya Thekwini e lego lekgoa Mabena le bohodu bjo bo bilego gona.
Moeentšeneere wa meago wa Mojeremane Knut Göppert wa feme ya Schlaich Bergermann und Partner o file hlaloso yeo e tletšego ka tlhamo le boentšeneere bja hlaka ya setetiamo se sefsa sa Green Point.
Gore leporogo le bulwe go felelela go tla tšea dikgwedi tše mmalwa.
Porojeke ebe e nepile go fokotša go dutla nakong ya ge go se sephethephethe.
Mafelo a thuto ka ga tša hlago le menyetla ya tša thuto di mojakong a lefelo leo le tletšego wa go falala.
Tshepedišo ya tšweletšo e ka dira gore go tšwele pele tswapoga le go tšhilafala ka tšhomišo mekgwa yeo e sego ya loka.
Go hlokomela mafelo a tletšego ka diphedi tša mehutahuta lefelong poraebete le mafelo a mabapi.
Palo ya baithuti ba lesome e amegile go utsweng ga dipaesekela.
Ge re sa kgona go thoma le go hlola , e kgona gape le go šomiša seka sa segopotšo gore ebe selo seo se ka lemogwang ka bjako seo se ka tsošago go akaretša, go fapana ga dilo le botee.
Go nale se re ka rego ke mogopolo wo o sego madulong a mabotse ka diathikele tša mešomo ya WCED ka go thuša batšwasehlabelo ba kotsi ya pese ba sekolo sa poraemari sa Dennegeur.
Ke tla rata go bitša mohumagatšana Carole Lewis go tšea setulo sa bohlatse.
Porojeke ye nepo ya yona ke go nyakišiša le go hlatholla mararankodi a setšhabana sa dikgofa tša dinemathoute.
Go lokile re lebelela gape papadi ya Pirates.
Diphahlo di ile tša tšewa go loring yeo e utswitšwego ka Phoenix.
Ke maitemogelo ao a dumelago gore a mo thušitše ka tiragalong ya bohodu bja ditšhelete.
Ka Entokozwenilefelo la hlokomelo la selegae ke gantši le fepa bana ba sekolo.
Aowa, ga go bjalo, le ga bjalo ga ke moleloko wa IFP.
Ka lebaka la go dikološa dinomoro palomoka ga se gantši e fihlelelwa.
Pontšho ya diswantšho tša kgale tša batho ba etlogo ba Amerika, e le seo se bitšwago Sacred Legacy ka mogale wa motšea diswantšho le setsebi sa ditšo tše di fapanego.
Bjalo morena Mkhize o ema kae ka polaong ya go kgetholle ya batho?
Mokomišemare wa porofense ya Gauteng , Mokomišenare Perumal Naidoo , o tlotlile maloko a gabo ka nako ya potlako le go golega ka lebelo.
Go phatlalatša , go tswaka le go hloma le mekgwa ya tirišano le mekgwa ye mengwe tirišano ya tša kgwebo.
Go lokiša le go hlokomela tsela ya mmu le mathudi ao dirilwego ka samentego dikologa mengwako , mesela ya meetse a go ela ka maatla ka polaseng ya dinyakišišong tša ka Drostersnes, Vyeboom: Overberg, Western Cape.
Ke tšhaba go bolela gore dikakanyo tše pedi ga di a akaretšwa mmogo.
Go godiša ponagalo ye botse sa SDB ABM ka go aga kamano ye botse le diNPO.
Go itekola matswele ke mokgwa wo mo botse wa go hlahloba kankere ya matswele wo o ka o šomišago le ngaka ya gago le ge le dira eksrei.
E ile ya kitimišetšwa ngakeng ya diphoofolo gomme ya rokiwa.
Mananeo a kgoro ya Cederberg . Mananeo a thlabollo a phethilwe mme le dipoledišano le mošomammogo wa poraebete di a ahlwaahlwa.
Dipuku tšeo di ngwadilwego, diporoutšha, matlakala le tše dingwe tše bjalo, tšeo di ka bago goba go se be letlakala le tee.
Maloko a setšhaba a swere mogononelwa mme maphodisa a Afrika Borwa ka Tongaat a ile a bitšwa.
Go bonolo go nyakalola le go hlopha - go bonolo go hwetša lefelo leo o le nyakago.
Phil Masinga le Mark Fish baraloki ba pele ba boditšhabatšhaba ba Afrika Borwa ba ba ilego ba bapala ka Italy sehlopheng sa bari le Lazio mongwe le mongwe, ba ile ba hlakana le MaItalia moletlong woo.
Go nale hlokego ya taolo ya kamogelo , e sego yeo e tiilego, ya go kitimela go iphetolela ge go le bothata.
Tšweletšo, go tiliba, le go hloma peipi ya go nošetša ka Matjiesrevier, ka Hotnotsrevier.
Tšweletšo, go tiliba, le go hloma peipi ya go nošetša ka Matjiesrevier ka Zuurhoek.
Andrew Zondo o boletše ka mokgwa wo o sa belaetšego wo o laetšago go itshola ka mahu ao a hlagilego.
Maloko a sekgao sa dinyakišišo le thibelo ya bosenyi ka Queenstown ao a lego ka fase a bolaodi bja Moinspektara Vuyani Cingo a golegile dinokwane tše tharo tša go ihlama ka dibetša tšeo di gononelwago mme ba thopa le sethunya seo se sego molaong, tšhelete, founo le sefatanaga.
Mekgwa yeo e fapanego ya go thabiša le go hloma, mohlala , mafelo a diphka a go ithabiša, dikolo tša go otlela le mafelo a go sesa.
Sehlopha saporojeke e lego Johan Olivier , Musa Resenga le Tshepo Zikhali se eme pelong ya tshepedišo ye e sa tšwago go hlongwa ya hlapetšo ka kliniking ya Bishop Lavis.
Thulano yeo e golago ka Kashmir le kotsi ya ntwa yeo e ka runyago magareng ga Maindia le MaPakistan ke taba yeo e tswenyago kudu.
Galase yeo e nago le kolo , le dikerese tša maitirelo , diaparo le mafelwana a mangwe a go kgahliša go moreki wa maemo.
Mmogo le Moperesitente Mogae re hlomile phaka ya mathomo ya tša paballo ya hlago yeo e lego mmellwaneng ya dinaga tša ka Borwa bja Afrika yeo e bitšwago Kgalagadi Transfrontier.
Torotswana tše nnyane tša Bathurst, Salem, Sidbury le Riebeeck East di nale mišenare wa kgale, dikereke tše botse , dimosiamo tšeo di nago le ditaba tša kgale tša go kgahliša.
Mokotla wo o swerego diphuthelwana tša seokobatši sa Tiko thopilwe mme o momgwe wa banamedi o be swere lolly ya Tikmo go yena.
Go ema setia ga melaetša e fihlelela fase mananeong a HIV.
Go šomiša tšhelete go fetišišago ka pharwa godimo ga ditefelo tša dipanka tša godimo.
PR ya mellwane ye mengwe ya Botswana le Afrika Borwa, go akaretša tsela ya go tšwa ka Nata eya ka Kazangulu , ka maikemišetšo a go thibela masole a ANC go tshelela ka Afrika Borwa.
Khemoise, go akaretša go hlakantšha khemoise le letlalo, le letlalo la go bontšha le go kgomantšhwa le la go tswakwa le tshipi.
Hlokego ya meetse ga se gore e thulana le sekgoba seo se lego gona sa phatlalatšo ya meetse.
Maloko a bobeadikgang a mengwa go ba gona moletlong wa Meyara woo monggae wa ona e lego Meyara wa Thekwini Mokhantshelara Obed Molaba, wa go amogela sehlopa sa borametlae ba MaSwede ka Durban.
Maloko a bobeadikgang a mengwa go ba gona hlahlong ya Big Mama ya bobedi.
Tšweletšo le go tilibara ga didirišwa tša bongaka baj marapo ka mafelong bongaka bjoo ka Cape Town.
Go fetola melawana yeo e dumelelago ditaba tša kelelatšhila le leano la go e fokotša.
Mohumagatšana van der Westhuizen o hlomile porojeke ya gagwe ya Minki Book ka Aporele ngwaga wa go feta , yeo e thekgilwego ke You, Huisgenoot le Kalahari.net.
Mebušo ye meraro yeo e lego maloko a EU e laeditše tšee Kosovo bjalo ka leloko, mebušo yeo ke Cyprus, Romania le Slovakia.
Re thoma gape manthapama le mohumagatšana Pumla Gobodo-Madikizela re botšiša dipotšišo tša Mna. Vermeulen.
Ke ka maikemišetšo ge ke sa bolele ka Vispol goba POP, eupša ka maphodisa.
Kgalase ye e akaretša go meeno goba maina a didirišwa tšeo di tla bewago lefelo la go bontšha ka mathoko ga megala ya SOS ke bathekgi.
Sephethephethe se tla efošetšwa ka mmileng wa go fapoga wa Virginia, letsogong la mpati la go ya ka Hilton Place, mme ya fapogela ka go la go ja ka Faiway.
Banna le Basadi , tiro ye nngwe le ye nngwe ya ikonomi e tla dirwa magareng ga dinaga tša rena tše pedi.
Le ge go le bjalo, ditiro tše pedi tše di lego nthlorwaneng ke tše di laolago ditaba tša dipolotiki tša Mahatma Ghandi le go hlongwa ga Satyagraha.
Re kwešiša Black Project e le go šomiša kgase ya CR bjalo ka sebetša.
Go tšwetša pele lesolo la go swana le go se reke ga bareki le didulagae, UDM MDM e file pego e ipiletša gore go be le maitshwaro le melao yeo e swanetšego go latelwa.
Bokgobapuku bo nale lefelo la go koleka dipuku tšeo di hlokwago, mešomo ya botaki, mebepe ya ditaba tša kgale, mangwalo, diswantšho le didirišwa tše dingwe le dilwana tše bohlokwa.
Gatee fela ge dipoledišano di bonagetše goba di tšwela pele ga botse ka Kempton Park, go bowa gae ga masole go ile gwa ba ka lebelo.
Le ge setlogo sa go phulega ga AFB go se go tsebjwe, dinyakišišo di hweditše gore modu wa yona o hweditšwe go netefatša gore go phulega ga yona ka moso go tla fedišwsa.
Bahlankedi ba MaSudane le bona ba netefaditše gore ba tla fa thušo ya setho go bao ba e hlokago.
Metsotsonyana morago ga go kopana le Mna Daya, o motho yo fetogilego sa ruri go tšwa go lešoba la go rokwa ka seatla la hempe le go rokwa gabedi la SeFora.
O seke wa goka mahlo a dinokwane, ka go tlogela tšhelete molaleng, dikgabišane tša go bitša mašeleng a godimo, ditšeadiswantšho le dilo tše dingwe tše bohlokwa.
Mmme a go botša gore o e hlahlamolle bja le go diriša, ke nnete.
Matlapa a go tshela a gona gore re kgone go tshela nokana.
Le go hlabolla, go hlopha le go godiša tšwelopele ya dibapadi tša basadi tša go ipontšha ka Afrika Borwa.
Mafelo a mabotse le meedi le meboto di tla šireletšwa bjalo ka bohwa bja ikonomi ya rena.
Mo lefelong la leporogo go nale lefelo la go swarelela le legera ka mo fase.
Mna Adolf Malan ga a bolele seo Mna van Niekerk a re botšago sona.
Yena le Brenda ba potlakišeditšwe ka bookelolong bja Ladismith go fiwa kalafo.
Bagononelwa ba bane ba golegilwe ka molato wa go kata ka ditiragalong tše nne tša go fapana tšeo di diragetšego ka Boitekong, Lethlabile, Phokeng le Jouberton.
Diphedi tše di ikmego tša go swana ka mabopong , ka tsela ya nngwe di phela ka ithuša ka lewatle gore di phele.
Go kgangwa ke meetse ka lefelong la go rutha ka lewatleng go ile gwa tsoša ngangišano ka ntle ga Khantshele.
O tlaleleditše gore Molaodi Chali o be a ikgafile, e bile a phafogile a fodile ka hlogong mme a le bonolo ge a le mo omong wa gagwe.
Lenaneo la bosetšhaba la go matlafatšana le tla hlongwa, la rulaganywa mme la tlabakelwaka mašeleng.
Tumelo ya Hare Krishna e fapana le le ya se Hindu ka ge e lemoga Krishna bjalo ka sebopiwa sa maemo a godimo e sego seo tšeerego maemo a Vishnu.
Mafelelong ke gore dipalopalo di theilwe godimo ga dikakanyo le tšeo re di bonago.
Se sengwe se se bohlokwa ke go nyaka go lokiša seo se sentšwego ke kgethollo.
Ge o kgetha go ba lephodisa o dirile kgetho ya go obamela le go šireletša molao.
Lefelo le hlago goba go ya ka nna ba be ba sa hlokomele hlago.
Bjalo Mna Moperesitente seo o re botšago sona le se o se botšago setšhaba ke gore DiScorpions di ka se fedišwe eupša di tla hlabollwa.
Ngaka Asvat ga a tla ngwakong waka tšatšing leo.
Mekete ya jeneware , kudu wo o bego o swerwe gare ga jeneware, o bone balatedi ba Shembe, ba apere diaparo tša setšo tše tšhweu ba le bjalo ka mohlape wo o lebilego thabeng ye kgethwa ya Nhlangakazi.
Naa o bile le mokgwa wa go hwetša goba go bolela le leloko la PSL ka JOC.
Ge o sena tekete ye e lekotšwego goba o se wa botšišwa ka tekete.
kakanyo ya tiragalo ya HIV ka dithutong le nyakollong le dinyakišišong.
Morwa wa mmu wsa ka Durban o šomile gabotse ka ntle ga mabala dikantorong le ditopong, Kurt Egelhof, o boetše torpong ya gabo go abelana le ba gabo phenyo yeo e bego e letetšwe.
Molaodi Leshabane o gateletše bohlokwa bja tšhomišano ya setšhaba ka ntweng ya go lwantšha bosenyi.
Mahlatse a go kgethwa go ba radipalo ke taba ya kgale yeo e šomišitšwego go gatella semorafe le go se lekane.
Boitšhupo bja motho ka motho bo hwetšwa godimo ga motho ya e ka bago motšwasehlabelo.
Dipalo di akaretša tše dingwe le tšeo di sa bolelwago ka sehlopa sa setšhaba, go balwa bong le bogolo.
Go se diriša mašeleng ka botlalo e ba go pharwa godimo ga taba ya go se be le bakgokaganyi ka nako.
Go nale dinoka tše bohlokwa le mafelo ao a phelago a na le meetse , kudu a Olifants le Berg, Verlorenvlei, Rocher Pan le Langebaan Lagoon, e le mafelo ao loketšgo dinonyane tšeo di dulago ka meetsing.
Se se feleleditše ka ditiro tša boganka tša sesole tša Israele ebile se nyaditše maikemišešto a Palestina a toka a boditšhabatšhaba.
Ge re be re le phošo re ikemišeditše go ithuta gape go seo re bego re se nagana.
Aowa, tshwarelo Mna Stainton, ga se a efa nna.
Bjang bjo bo tala bjo botelele bja go mela ka tlase ga mehlare ye mengwe bo nale mahlatse le madimabe.
Re itemogetše botereki bjo bo bego bo sa emelwa, hlokomologo ya molao wa boditšhabatšhaba le kemonoši yeo e sa emelwago.
Hlopha o sware bokgokaganyi ka bontši bja mengwaga ye mentši le mananeo a ngwaga ka ngwaga le pego ka se.
Bjale seo Mna Havenga a se dirilegoke taba ya mathomo ya go lekola ditekete ka ge a tšweleditše ditekete tše hlano, tša setlwaedi e sego tša ditulo tša maemo mme morago a di senye.
Go kama moriro ka mokgwa go kamela fase e le mokgwa w go šala tsela ya sebopego sa moriri wa gago.
Mengwageng ya bona ba le mmogo ba le ka Inanda ba tiišeditše segwera le go botegelana le ka sekolong.
Le yona e ile ya amega go tša thušo ya setho go batho ba Mozambique bao ba bego ba falaletše ka seo e bego e le Eastern Transvaal.
Ka mahlatse ke ile ka ithuta go rutha ka sa na le mengwaga ya ka tlase ga ye masomepedi, go sego bjalo re ka be re kgamilwe ke meetse re jelwe ke dikwena, gwa realo Mna Mashiyi.
Tumelelo yeo e sego ya go kgetholla ya bohle , ya go se maitemogelo a go se senye, e tla hlongwa.
Ge e ka dula e sa hlokomelwe e tla feletša ele mangope ao a ahlamego ka baka la kgokgolego.
Mogononelwa o ile a tsongwa go fihlela a rakeletšwe letšatši le le latelago ka Rietvallei.
O ka noba ka mokgwsa o mongwe o šomišitše ditepise goba lefelo la go namela.
Peu ya mafela ya sehla se se kopana yeo e nago le puno ye ntši e swanetše go bjalwa.
Dinyakišišo tšeo di swanetšego go etwa pele ke Moeletši wa Tona Archie Lewis e tla menagana gabedi.
Go a kgonega , ka gore Thembiso o nale kamano le Zinzi.
O šomiše polaka ya sokete ya go šoma ka nako go gotetša mabone le go a tima ge ele mantšibua.
Nepo yeo e akantšwego ya go fokotša meela ya tšhila le dilo tša go tšhilafatša tšeo go boledišanwego ka tšona le maloko ao a amegago.
Kakanyo ya gago ke gore ditekete tša tlaleletšo di ile tša ngwalwa gape le morago ga ge rekišitšwe.
Ka ge ba Mmala ba emetšwe ka bontši, bobedi bona le Bathobaso ba na le kemedi ka mokgwa wo o makatšago mo maemong a bolaodi.
Mmila wa Carlisle o tla ba le meela ye meraro yeo e yago bodikela le o tee o ya go bohlabela.
Venessa o re o a tseba gore Mna Dube ke yena mong wa CBK ebile ke yena a nago le maikarabelo a go hlokomela mešomo ya letšatši ka letšatši mo lefelong la dipeakanyo e le sešupo sa gore bareki ba hwetša diphahlo tša bona ka lebelo.
Lehono re dihlatse tša seo Tona Mufamadi a bego a se šupa.
Batho bao ba hwetšago mphiwafela ba tla kgona go reka ditekete tša sehla.
Naletšana ya moraloka pele yo a lego ka England a ralokela le Blackburn Rovers , Benny McCarthy o be a se gona go ba karolo ya dipapadi tša segwera kgahlanong le Portugal le Norway ka baka la kgobalo.
Re lebogiša mohlankedi wa dinyakišišo wa go tšwa Wolmaransstad e lego satšene Ignatius Madibo.
Go phara molato ka tša tšhilafatšo -molato o fokotšwa ge tšhilafalo e fokotšwa.
Maeto ao a kgahlišago a go ediša a go laetša toropo a gona.
Batšhošetši ba tla lekanetšwa maatla ka mokgwa ofe le ofe wa hlapetšo.
Go a makatša gore poeletšo ya hlago ya mehla le mahla ya dipalopalo ga e kwešišswe ke bagoeledi ba bangwe.
Šomiša tselanyana ye khutswane go hlatswa dibjana tša ditšhila kudu.
Grata ya bongaka ka dithuto tša dipolotiki go tšwa unibesithing ya Sussex.
Afrika e nale seo o ka rego tee go tshela ya batho bao ba dirago palomoka ya batho ba lefase gomme e dira tee go hlano ya kgwebo ya lefase - mme karolo ya yona e a fokotšega.
A e ka ba e be e falala ge e le gore ke e bitša gabotse.
Bobeadikgang bjo bo sa dumelelwago bo ka se dumelelwe go tsenela mananeo a se mmušo.
Katološo ya kgokagano ya ART ya go mokgwa wa go gatiša malwetšana ao go kopanwago le ona le mekgwa ya go a alafa.
Mosiamo o ile wa ikgolaganya le bakgoboketši ba dika tša taetšo ya maemo le unifomo lefaseng ka bophara.
O rile ka lehlakoreng le lengwe basadi ba bafsa ba sa tšhaba go tsenela tša kgwebo.
Maemo a bosetšhaba a go beela pele ditšhilafatši a tla hlongwa ngwaga wona wo.
Kamano ya Afrika Borwa le Spain e bile ye botse , ka tša sepolotikile le tšhomišano ka mekgwa ye mentši.
Karolo ya tšhelete yeo e šomošwago ke Kina yeo e ka fetolelwago gabonolo.
Bjale Mna van Rensburg ke nagana gore tshepedišo e latetšwe malebana le DCA ka dinyakišišo tša Helderberg.
Ke tla hlaloša seo ka botlalo ka lengwalo go kantoro ya Mna van de Hoven.
O ka bea Coke goba motswako wa go letefatša nama godimo ga ntho go e gokobatša.
Meswinki le tšhetšhelela di go fa maatla le dinako tša go ipshina.
Khuetšo ya kgase ye kotsi ya go tšwa go lelehla go diteng tša mahare a matala le kgolo ya dinawa tša soya le dithora tša mabele.
Batšwasehlabelo ka bobedi ba laeditše bahlasedi ba bona mme ba golegwa.
Sefatanaga se tlabaketšwe magareng ga tše dingwe ka seyalemoya sa tsela tše pedi sa maemo a godimo, khomputhara ya imeila, inthanete le ditlabakelo tša fekese.
Safa e laola bobedi dipapadi tša bomagogorwana le tša godimo ka nageng.
Rasethunya o ile mafelelong a tšhabela ka bogareng bja toropo ka Winnenden.
Mmušo wa Afrika Borwa o laeditše maikutlo a wona le ditebogo go mmušo wa Thai ka thekgo ya ona yeo e o filego banamedi ba Afrika Borwa nakong ya ditšhupetšo ka boemafofaneng bja Thai.
O netefatše gore mollowa porai o timile go felelela pele o sepela.
Lehono mošomo wa booki o nyaka mooki yoo a hlahlilwego ka makaleng a mangwe.
O seke wa kgoma bogodimo bjo bo phadimago ka menwana ya gago ya makhura a dithuthupe.
Ba ile ba thuntšha maloko ao a bego a batamela , gwa napa gwa tsoga mothuntšhano.
Ga a hlokofatša babangwe go swana le ka moo a hlokofaditšego Stompie.
Go phetha kago ya sekolo se sefsa le go hudušetšwa ga baithuti go tšwa sekolong se se phagamego sa Usasazo ka Maitland go ya ka Khayelitsha.
Ke nagana gore ke tshediša mahlo, ke nagana gore e di tshediša mahlo ka bobedi.
Se ke mafelo a go rutha a mawatleng ao a laolwago ke lapa , mo go dirwago mantlwantlwane letšašti ka moka le go thabiša bana.
Bobedi Mzwai Piliso le Andrew Masondo ba ile ba iletšwa ke boeteledi bja ANC , bjalo ka ge e laeditšwe ka godimo.
Gantši ke dipapadi tša liki ya godimo tšeo di laetšwago go ka sathalaete ya thelebišene.
Mafelo a mane a go tlabakelwa ka didišwa tša theknolotši tšeo di thušago go amogela tshedimoša go tšwa difofaneng le ditšeadiswantšhong tše dingwe.
Re swanetše go ba karolo ye maatla ya tša thuso ya setho.
Sehlopha sa dinokwane se thubile ka difoleteng ka go namela maboto a matelel, le dihlaka le dipeipi, e lego seo se ba filego leina.
Mme o tla bona gore seo van Schalkwyk a se bolelago se thaletšwe.
Go neela ka tirelo ya tšhireletšo ya poraebete ka sepetleleng sa Brooklyn Chest.
Bogolo mananeo ao a tsenelelago le a botebo a nyaka kelo ye kgolo tšhelete e a nyakega.
Phetolo yaka mesong ya lehono e ka sebe yeo e nabilego.
Se se tla matlafatša tša boeti ka mafelong a ka Overberg.
Barutwana bao ba tšeago karolo distolong tšeo di fapanego ba amogetše diphuthelwana go swana le dikhipa, diphentshele, dirula le mopikisana a dijo ditlabakelwana tša go swara dinotlelo tša thalwa melaetša ya GYC.
Mo Chris Viljoen o lokiša mananeo a mabedi a radio a radio ya Afrikaans ya Sonder Grense.
Re kgethile mophorofesa Riana Borman, yo e bego a šoma ka sekgaong sa boopa le go se belege, a ithutile kudu ka dinyakišišo tša ka mafapeng ao.
Tšhila yeo e tšwelelago e a lekolwa ya kalwa godimo ga leporogo la go kala.
Ge di tlogetšwe ka gare ga lefelo leo le tswaleletšwego la bjang, o fele o di šuthišetša mafelong a mangwe, di ka fetša bjang tša bo gatikela, tša šia mmu o le molaleng wo o ka kgogolwago ke meetse.
Amla modumedi wa Islam, o ile a tumišwa ka kgopelo ya gagwe ya gore maswao a thekišo ya dinotagi e tlošwe diaparong tša gagwe tša go bapala.
SAMDI e tla dirišana le ditheo tša mohuta wa yona ka DRC.
Mekutwana ya baipei ka Kayamandi ke ye mengwe ya mafelo a bodiiding ka Stellenbosch.
Naa go hlomilwe legora la meotlwa ka thokong ya leboa?
Motlatša Tona wa maloba ditaba tša ka ntle Mna Aziz Pahad o bile le moletlo wa taelano ka Ghallager Estate ka Midrand.
Ge o boloka motšhene wa go bolaya botona bja diphoofolo, go bohlokwa gore o tlogele meno a wona a bulegile gore o thibele go hlagala mo merumong.
MTCR peakanyetšo e nnoši yeo e akaretšago bofofiši bja mesebe le mehuta ye mengwe ya tshepedišo ya WMD le didirišwa tše dingwe tša theknolotši.
Baruthi bao ba sa belaelego selo ba tshwaeditšwe ka go metša meetse a ka lefelong la go rutha ao a tšhetšwego ka tlolorine le mantle a batho.
Re nyaka go ka tshwanelo re kwešiše hlabollo ye pele re kitimela go fa sephetho seo e sego sa maleba go ya ka saentshe.
Ba bohle re tla re gata ka mošito ka ge re le mohlaleng wa senatla bohlale go swana le Alfred Moleah.
Bana ba šomiša mapokisi bjalo ka ditulo.
Mohlankedi wa dinyakišišoš, moinspektara Zenzele Dlomo o thabišitšwe ke kotlo mme a reta setšhaba ge se amega twantšhong ya bosenyi.
Morena modulasetulo, ga ke rate go amega ditabeng tša Ngaka Wouter Basson tša mabarebare ao a amago ditaba tša Ngaka Riana Borman tša mabarebare.
Bahlapetši ba ditona tše pedi bao ba hlapetšago dikgoro tše pedi mafelong a bona a bodulo ba ile ba hlaselwa, mme dibetša tša bona le diyalemoya tša bona tša hlaeletšano tša tšewa.
Re be re leka go boelantšha dikgoro tše pedi tša MaSomali mme re emetše thekgo ya boditšhabatšhaba gwa realo Ali Mahdi Mohammed.
Ditšweletšwa di akaretša, cotton, cocoa, aluminiamo, ditloo tša cashew, mmoba, diaparo tšeo di loketšwego go aparwa, dihlapi le taamaneyeo e sego ya šongwa.
Lenaneo la hlabollo ya kakaretšo la Polane ya Hlabollo ya Mafelo le Polane ya Mafelo ao a tswaleletšwego difatanaga le hlomilwe ke sehlopa sa SDB ADB.
Mabakeng a tša ikonomi, kiletšo le go se reke di ile tšabeiwa kgahlanomg le Afrika Borwa.
Modulasetulo wa Masakhane Zandile Gumede o rile ANC e be e sa diriše bontši bja yona ka khantsheleng gore ka mokgwa wo o sa lokago e gatelle makgotla a mannyane.
Go be go sa swanela go ba le metsotso yeo e tšeerwego kopanong yela.
Se se dirile gore baoki ba hloke boitshepo le boitumelo.
Morena George dumetše gore sekirini se segolo se segolo se tla thuša go fokotša kgatelelo.
Matseka a Esikhawini a fokoditše go utswa dikoloi, go thuba ka dintlong, go hula le go gweba ka diokobatši.
Mohlare wa fynbos ke wona mohlare wo montši ka Borwa-Bodikela bja Kapa karolo ya Kapa ya hlokomeloya mehlare.
Ge a botšiša, monna yo a sa tsebjwego o ile a mo laela go hlobola diaparo.
Go dumelwa gore makhura a tisele a gogilwe go tšwa terakeng yeo e bego e swanetše go ba e e tšhetše ka mafelong a go tšhela makhura ka Gauteng le Mpumalang.
O boditše IRNA mo gore ditiro ka moka a tša dira dibetša tša nuclear a hlapeditšwe ka setšeadiswantšho le bahlapetši ba mafelo.
Ke ka baka la tshepho go mafelo a rena, bokgoni bja rena go tša hlaeletšano mme le bathekgi ba papadi ya khirikethe ba šetše ba rekile ditekete tša dipapadi tša dipapadi tša IPL, a realo.
Se se tla ba gona lenaneongthero la kopano ya Setemere yeo e bidwego ke Mongwaledipharephare wa Dinaga Kopano Kofi Annan.
Ba golegilwe ka Mbizane ka lefelong la Mbongolwane, ka lefelong la go se hlobologe la magaeng kgauswi le Eshowe.
Kopanelo mabapi le kopano yeo e rulaganywago ka Qatar ka Nofemere e bohlokwa.
Ka kgopelo dira dipeakanyetšo tša go laetša go ba gona go mongwadi mabapi le dijo le mafelo a bodulo.
Ba ditirelo tša tšhoganyetšo ka Masepaleng wa Ethekwini ba ile ba tlotlwa ka mafolofolo ao ba a laeditšego ge ba se na ggo longwa tsebe mme ba kgona go tima mollo wo o phulegilego ka moagong wa Florence Mkhize.
Morena Qureshi o rile hlaselo e bile ditiro tša digongwana tše di lego kgahlano le mmušo tšeo di nago le maikemišetšo a go fediša tshepidišo ya maemo a khutšo ka nageng.
Hermanus e tšewa go ba lefelo la bohlokwa lefelong le.
Tshedimošo yeo e hwetšwago dinyakišišong tša SSA bjalo di maemong a go netefatšwa morago ga ge dinyakišišo di dirilwe.
Mohlala, baruthi le basesi ba diketswanamabopong ba ka phenkgišana ka mafelo ka mabopong le mafelong a go sesa.
Ke ka mabaka a go hloma ditšhaba tša go kgona go iphediša le go hloma mafelo a go ihlabolla nako le nako.
Makhura a hlago a na le mokgwa wa go thibela oksitšene go sepela ka mading, e le seo se hlolago se se bitšwago hlokego ya oksitšene mading.
Setsebi sa go šoma ka diokobatši, mokonstabolo Johan Du Toit le bošomi ka yena go tšwa ka sekgaong sa botseka bja go kgoboketša ditaba tša bosenyi ka Kimberley ba kgonne go golega yo mongwe wa ba go gweba ka diokobatši ka nako ya matena.
Ge re gopola ditaba tša kgale ka go lwela tokologo, re gopoa gape le ntwa ya Cuito Cuanavale fao masole a MaAngola a ilego a fenya masole a mmušo wa kgethollo.
Mmušo wa Malawi o tšeere kgato ya matsaro ka maikemišetšo a go goka babeeletši ba ditšhelete ka nageng ya bona.
Ke karolo ya naga yeo e bego e arotšwe go ya ka mmala, ya makgoba le mong wa makgoba , le ya phapano yeo e hlotšwego ke ntwa ya semorafe le go se tshephane.
Ke senthulwane sa meetse ao a thibetšwego fao go elago meetse ao a hlwekilego moo a hlakanago le ao a nago le letswai ao sepetšwago ke lephoto la meetse leo le hlolwago ke moya go tšwa lewatleng.
Lenaneo la motlalanaga la go diriša diruthufatši tša ka magaeng tša go šomiša maatla a letšatši le thakgotšwe, go lebeletšwe malapa a ditseno tša magareng le tša godingwana ka Gauteng, Kapa Bodikela le KwaZulu Natal.
Moperesidente wa Sierra Leone, Kabbah yo a kgethilwego go ya demokrasi o bušeditšwe maemong a gagwe mme molaotheo wa naga o bušeditšwe maemong a wona ka nageng yeo.
Tšhomišo ya maatla go sena kgethollo go t wa makgotleng ka moka, le pego ya lapa ka lapa le kgolego ya motlalanaga di hlotše maemo a letšhogo ka nageng ka mokgwa wo a sa kago wa bonwa peleng.
Ka kgwedi ka kgwedi boraikonomi ba phatlalatša dipego tša ditheko go bareki.
Ge o tlantše aterese ya web letlakaleng la nnete seo se ka ra gore ga o a e tlanya gabotse.
Lefaseng ka bophara go ya ka tšhomišano ye botse ele seo se netefatšago hlabollo ya ruri ka sekgaong seo.
Difofane tša entšene e tee di tlaleleditšwe ka ditirelong tša maphodisa a Afrika Borwa.
Mangwalo a go eletša baganetši ka dipoelo a tla romelwa marago ga dibeke tše pedi.
Ba ile ba hlokofatšwa ka sehlogo le go tšhošetšwa ke maloko a mekgatlo ya ntwa ya tokologo ao a sa nyakego ge maina a bona a phatlalatšwa goba ba tšewa bjalo ka babonwa molato.
Go tšeelwa naga e bile ye nngwe ya ditaba tša sehlogo tša go thopiwa ga naga ya Zimbabwe.
Eupša ga o tsebe ka bothata bja Computicket goba diteko tše dingwe.
Sa bone, o boletše ka ditaba tša go amana le tšhomišano mešomong, tšeo di nago le diphapano le bosemerafe le bosemohlobo di hlohleleditše dokgogakgogano mešomong.
Sedirišwsa se ke sa kgale mme le thuto yeo e abjwago ka kakaretšo ke ya maemo a kwa tlase.
Dipoelo tšeo di amogetšwego tshepedišong ye ya mohlakanelwa e dirišitšwe go tsošološa phatlalatšo ya Stats SA.
Mna. Zuma o lebogile setšhaba seo se kgethilego ANC la mathomothomo dikgethong tše.
Molokoloko wa di thulano mabapi le ditaba tša amana le naga di tšweletše ka gare ga SDB.
Mosupurutente Nayager o tlotlile bahlankedi bao ba amegilelgo ka kgolegong.
Tšhelete yeo e šetšego ya NSRI e tlaleleditšwe ke meneelo ya batho ka bobona , meneelo go tšwa dikhamphaning, meletlo ya kgoboketšo ya sekhwama le diphadišano.
Dibetša le dithuthupi di kgobokeditšwe lefelong ka Bilene, tša hlopiwa mme tša laišiwa ka gare ga sefatanaga sa Isuzu tša išwa lefelong la go senywa mosong wo o latelago.
Tšeo di bego di sa akaretšwe ka tlase ga Exit Poll.
Mafelelong Tonakgolo o ile a dumelela go hudušwa ga baithaopi ba ka Bambanani ka dikolong tšeo di fetogilego mafelo a meruswi.
Dinyakišišo di laeditše go kgaogantšhwa ga mohuta wa hlapi ya mafegwana a mahubedu go ya ka setlogo ka nokeng ya Berg yeo hlolegilego ka Verlorevlei le ka Breg River.
Hlapetšo ya mahu ao seo a hlago e thomile ka polokelong tša bahu ka bontši.
Molato o ile wa šuthišetšwa pele gore kahlolo e dirwe ka kgorokgolo ya tsheka ka Polokwane.
Sehlopha se se akaretša tšweletšo ya kota, go tološa ka semakhaniki le ka khemikhale, go tswaka ka politšhi le go se tswake le go tswaka ka seka khemikale.
Maphodisa a ile a wela godimo ga ngwako marago ga go longwa tsebe gore dokoloi di pentiwa ka lefsa mme tša ngathiwa ka diripa.
Tšweletšo ya dipeipi tšeo di khupeditšwego di diretšwego metšhene ya mohlagase, didirišwa tše dingwe le tša seramiki.
Mabaka a go thwalwa a fapane, e le seo se hlolago mešongwana ya nakwana, ya go se tšeelwe hlogong e bile mešomo ya gona e fiwa batho ba šele gore ba e dire.
El Salvador ge e na kemedi ka Afrika Borwa , kemedi ya yona e ka Jerusalem, ka Israele.
Se se nyaka kopano ya taolo yeo e menaganego gore re fihlelle katlego.
Plettenberg Bay e fa kelo ye kgolo kudu ya lefelo la go iketla ka mabopong, e lego a mobotse, a maemo ao se šego a senywa.
Tekodišišo ya GEMSle tirelo yeo e e fago e laetša phihlelelo ye kgolo kudu.
Palo ye nnyane ya bareki e ile ya lemošwa eupša ga go na yo a ilego a sekišwa.
Mokonstabolo Lebepe o golegile monna yo go hweditšwego a swere sebetša se kotsi.
Mojako wa go tsena ka lebenkleng la dijo le na le sedirišwa sa theknolotši ya ditšithale, seo se nago le dikarolwana tše mmalwa tše di kgonago go lekola batho mešomong ya bona, me se kgona go hlongwa ga bonolo.
Lekgotla le tle ba le maikarabelo a go thea ditefelo tša kotlo le go hloma mananeo a go thibela go tsholla ditšhila mo gongwe le mo gongwe.
Go sapolaya, go tilibara le go hloma lefelo le legolo la go fiša oli ka sepetleleng sa Swartland ka Malmesbury.
Dipapadi tša pulamadibogo di tla hlagišwa ke borammino ba gae.
Ditšhupetšo le dika tša bahlami di laeditše mateng a web a kgone go netefatšwa.
Mafelo a makeišeneng a fa baeti sebaka s se botse sa go bona lehlakore le lengwe la Durban.
Bobedi mahlakore a laeditše gore a itokišeditše go šomišana ka go fana ka mankalanyana le go kopantšhwa tšeo di nyakwago ke ba tshepidišo ya diporo ke ba naga ya Islam ya Iran.
Ge ba tša tirelo ya tša tšhoganyetšo ba fihla, maphodisa a ile a kgona go etapele Nosethu Kula go tloga lebenkeleng la dijo mme moragonyana ga moo ba kgona go lokolla yo mongwe yo a bego a thopilwe.
Mmušo Afrika Borwa o hlohleletša ditšhaba tša mafase go ba le dipoledišano go sa kgathalego gore direga eng ka mmušo wa mohlakanelwa wa Palestina le go fediša diletšo ka moka kgahlanong le mmušo wa Palestina.
Batho ka bontši ba phela le batswalle ba bona goba ba dula ka mafelong ao a sego a bolokega.
Ntle le fao, ebile re tlaleletša ka lepanta ka mapatlelong ao a mabedi na go na le bahlapetši ba ba ikgafilego ba go hlokomela diphapoši.
Babogedi ba ile ba phaphatha ge bathuši ba ka lebenkelng ba dutše ba ba tšhelela dino.
Hlabollo ya sesole seo se tla go lwantšha thibelo ya hlabollo seo se tla go thwalwa se šomiša makatika a sesole sa go lwantšha pušo le go fediša dihlopana tša digonngwana tša go lwantšha mmušo le go thopa taolo ya setšhaba.
RXH e nyaka go hlahlobjwa yeo e tlea tswalanywago le mokudi.
Bontši ba bommasepala bo palelwa ke go lefela goba go thuša ka mašeleng ge go hlongwa diporojeke tša mehlagase.
Dišo tšeo di hlolago go hlohlona le go ruruga ga letlalo, mahlo, matlalo a masese a mamina ka dikarolong tša mmele tša go thuša go hema.
Kloof Country Club e leka lefelo la yonaleole hlomilwego ka mokgwa wo o kgahlišago ka lefelong la bobotse bja hlago la mehlare.
Sa pele go ema le ditiro tša bona tša bošilo kgahlanong le kontinente ya Afrika , ba ipitša dikwankwetla le go re tšea go ka re ga re batho.
Ditirelo tša tšhoganyetšo di kgona go fihlelela badudi bao ba ka nyakago thušo ka potlako.
Go efoga go thuthupa woo o sa emelwago maphodisa a ile a bea dimpša tša go dupelela go dupelela mekotlana yeo yeo e ka bago le dithuthupi.
Laos ga e na boemedi bofe goba bofe ka Afrika Borwa.
Lefelo le bone moraloki o tee yo a bego a laola mmaraka wa go bapatša mahala moyeng, gomme moraloki yo mongwe ke yena a nnoši a nago le tokelo ya go motšweletši wa thelebišene ya go lefelwa ka nageng.
Mananeothero a dikopano tšeo a sa tlile go feleletšwa.
Tšweletšo ya merogo yeo e tšweletšago dinawa tša go omišiwa.
Dipolata tša sekgorametši, matlakala, difilimi, difoele, metato le tše dingwe tša phaphathi, e kaba bopilwe ka mokgwa wa nkgokolo goba aowa.
Go nwa maswi a kgomo ao a sa hlahlobjwago a ka bea setšhaba kotsing ya go hlaselwa ke malwetši a mmalwa.
O šomile ka dipapading tše bjalo ka Ellis Park ebile o swanetše goba o tseba gore lepanta leo le šomišwa bjang.
Le rena re na le hlaelelo ye kgolo ya bora-entšeneere ba tša meagole le ba mehlagase.
Ga a dumele gore a ka amega go tša bosenyi.
Mafelo a go godiša le go tswadiša, kgodiša ya setšhaba le poloko ya Gull Larus ya hlogo ye tshehla yeo e bitšwago cirrocephalus ka Borwa bja Afrika.
<fn>DACB. SinneVanVertalersBatch20.1.0.1.DPS.2010-10-12.nso.txt</fn>
Swaya methaladi, ye e sego ka reing, ka go kgotla konope ya CTRL ka nako e tee ge o klika konope ya maose ya ka nngeleng methalading ye e kgopetšwego.
Maloko a ile a botšišiša mosadi mmileng wa Kuruman gomme ba hwetša a swere dithoto tše di utswitšwego tše di bitšago makgolokgolo a diranta.
Gomme keiti ye o tsenego ka yona e bile keiti ye e bego e senyegile, keiti ya go phuthega ye e senyegilego
Go tšeela diokobatši dife goba dife, go sa lebelelwe gore ke tše nnyane bjang goba ke tša mohuta mang, ke katlego ka boyona.
Lesolo ke le lengwe la ngwaga ka moka la mmušo, leo le kopantšwego ebile e le la maikemišetšo a mafapha ka mehutahuta go tloša tlaišo ya basadi le bana.
Ee, ka lebaka la gore go fa mohlala re ka kwa, gore khompi e be e sepela go ralala le Soweto le gore Mdi Mandela o be a le ka gare ga khompi.
Ge e le gore mosenyi o palelwa ke go obamela melawana ya tsebišo, taba e tla tlišwa pele ga kgorotsheko ya maseterata ya tikologo.
Mokgwa wa boipiletšo wo o ikemego o tla bewa go šoma ka melato moo e lego gore motho yo a ngongoregago o paletšwe ke go hwetša phetolo ye e kgotsofatšago go tšwa go mmušo.
Re amogela kgatelopele ye kaone ye, gomme re tla kgopela ba bangwe go latela mohlala wa Maafrika ka bona go tsenela lesolo le le retwago.
Dinolofatši tše di nago le tirelo ye nnyane ya ka morago ga nako ya mošomo di tla dumelelwa go kgabiša dipapatšo tša bona nakong ya diiri tša kgwebo fela.
Burgundy o boletše gore ba tla aba thutwana ya go hlahla baotledi go barutiši le balaodi ka lefapheng la temo ka tirišano le Kgoro ya Temo.
Re bonagala re phatlaletše gannyane go fetwa ka fao re bego re le ka gona pele ga matena, se e tloga se belaetša, eupša ke nyaka gore le tlišeng tlhagišo ya lena.
Eupša ka go šoma mmogo le lesolo le la sepolotiki, re swanetše go aga dibopego tša mokgatlo tšeo di ka šireletšago maphelo le dintlo tša batho.
Bašomi ka moka ba mmušo ba tla hlohleletšwa go tšwela pele go hlabolla mabokgoni a bona le tsebo go ba maemong a godimodimo a sephrofešenale.
Phihlelelo ya ditokelo tša diminerale - tshepedišo ya bjale ya go ba mong wa diminerale ya ka Afrika Borwa e bonwa ke ba bantši bjalo ka thibelo ye kgolo ya tlhabollo ya meepo ye mennyane.
Ge e le gore o nyaka go bona kakaretšo ya Ditshepedišo tša Ngongorego tša ka Sepetlele o kgopelwa go botšiša leloko la sehlopha se se go hlokometšego goba yo o mo ratago wa ka lapeng.
Ye nngwe ya ditlhohlo tše kgolo tše ka moka ga rena re lebanego le tšona, kudukudu bjalo ka mebušo, ke taba ya bokgoni.
Mabapi le se se boletšwego peleng go šišinywa gore megala ya mokgopedi, kantoro ya maleba ye e tlogo tiišetša diiri tša mošomo ka ge tše di fapana magareng ga dikantoro tša mehutahuta.
Aowa, ka lebaka la gore ge e le gore o be a beilwe ka fase ga taolo ya de Kock, de Kock nkabe a ile a mmea moo a bego a nyaka.
Motho wa bokgoni wa lebakanyaka mošomong e ra motho yo a nago le bokgoni yo a dumeletšwego go tsena lebakanyana ka nageng go dira mošomo wo itšego goba maemo a itšego a mošomo.
Bjale naa mohuta wo wa tiragalo o fihlile mafelong a mangwe a Thransefala ya peleng
Thekgo ya thuto ya NWMS, masolo a temošo le a kgokagano ka dikgoro tše dingwe le setšhaba sa badudi.
Disenthara ka bobedi di tla ba le nepišo ye maatla go tlhabollo ya letlotlo la batho ka go hlahla le go hlabolla boramahlale ba bafsa bao ba tlogo hlohleletša kgolo ka intastering ye e tšwelelago ya nanotheknolotši ka Afrika Borwa.
Bagononelwa ba babedi ba sa tšhabile, eupša maphodisa a tšwele lesolo la go ba golega.
Ka maikemišetšo a go oketša bafsa bao ba ithutelago mešomo ya mahlale, boentšeneere le theknolotši, masolo a mmalwa a šetše a dirwa.
Diprotšeke tša go hola setšhaba di swanetše go thomišwa go lebeletšwe mebaraka le diphetho tše di tšerwego ke dikhamphani tšeo di nepišitšego maikemišetšo a kgwebo ao a tšeetšwego diphetho gabotse.
Malapa a swanetše go ba diboka tšeo di itshwerego gabotse moo e lego gore tlhompho, seriti, tlhompho le lerato di rutwa go swana le sedumedi.
Pejaneng bošegong bjoo lesogana le molekane wa gagwe wa lekgarebe ba ile ba tšeelwa sefatanaga ka kgang gomme ba se hlakolwe fela sefatanaga a sa bona eupša gape diaparo tša bona le dithoto tše dingwe tše bohlokwa.
Ke rata gore setšhaba sa rena se rerišane ka tlhokomelo ka ga dilo tše le ka ga dingwalwa tše dingwe, go se phurolla le go se beakanya gabotse go fihlelela dinyakwa tša ka diphapošithutelong tša rena.
Sedirišwa se a dirwa go thuša mebasepala go fokotša mollwane wa mabapi le melawana ya mmasepala wo o amago dikgwebo tše nnyane, tša magareng le kudukudu dikgwebopotlana.
Dikgokagano tše di kaonafaditšwego, go fa maina le go bapatša go aga netefatšo ya melawana le boitshepho.
Dibetša tša setlwaedi, ditšweletšwa le ditheknolotši tšeo kgopelo ya tšona ya phemiti e amogetšwego e tlago šongwa go latela tshepedišo ye e latelago ya go bea ditšweletšwa ka mafapha.
Go šomiša mokgwa wo go diphoofolo tše di dušago, go ka feletša ka go folotša gomme bjale o swanetše go šomišwa ge go na le ditlhaelelo tše kgolo kudu tša dijo.
Go kgatha tema ga batho ka dihlongweng tša temokrasi, le go kgona ga maloko a palamente go lwela dikgahlego tša batho, go tla netefatša katlego ya Palamente ya Afrika ka Bophara.
Ga go na taetšo ya gore nkabe di bile dibetša tše di bego di le tša polao, bjale ke kgopela Mna Vally go beakanya potšišo ya gagwe lefsa.
Malwetši a thobalano a go swana le AIDS, syphilis le goba thosola; mathata a malwetši a basadi a go swana le lehlapo le le sa tlego kgafetšakgafetša, le maatla le goba le bohloko, go dutla ga diela ka sethong sa bosadi le diphetetšo tša sebudula sa moroto.
Le ge e le gore tekolo ya rena ya ka Nofemere e tla bolela ge eba re ile ra atlega, dika tša mathomo ke gore re na le lebaka le lengwe le le lengwe la gore re itshepe.
Ke rata go lebiša kamogelo ye e kgethegilego, kudukudu go mmagorena, Mama Tupe.
Taolo ya bogareng ya Mmušo wo o amogelago ge e le gore se se dumelelwa ke melao, melawana le ditšhomišo tša Mmušo wo o amogelago goba ka ditumelelano tša maleba tša boditšhabatšhaba.
Bošoro bjo bo hwetšwago ka go ba gona le tšhošetšo ya tšhomišo ya dibetša tša dikhemikhale, tša payolotši le tša nyutleleara ke ditšhošetšo tše re lebanego le tšona ka moka ga rena.
Ka ntle le mohlankedi yo a dutšego setulo, ga go dipoledišano tša ba kgašo tše di swanetšego go dirwa ka gare ga mellwane ya seteše sa go kgetha.
Kaonafatšo ka go boleng bja diphedi tša tlhago tša ka lebopong le tša ka lewatleng e laolwa kudu ke phethagatšo ye kaone ya melawana le ya melao.
Go hloka tekatekano setšhabeng mo go tšwelago pele, mo go kopantšwego le ditshenyegelo tša godimo tša tirišo ya molao, di beilwe dikeletšo tše kgolo go phihlelelo ya toka go dipersente tše kgolo tša setšhaba.
Dinaga ka bobedi le tšona di ikgafile go hloma ditaolo tše kgolo tša mellwane le go thibela mosepelo wa mellwaneng wo o sego molaong wa makhomoreiti goba bao ba sa tšwago go thwalwa, dibetša, didirišwa tša mašole, dijo goba thekgo ya kalafo ya dihlopha dife goba dife tše di itlhamilego ka dibetša.
E tšwela pele go ba maikemišetšo dinako ka moka ebile ga e dumelele ditaba tša motho, maikutlo goba dikgopolo tša peleng go tlatša maikutlo a gago.
Dilo tša go sepediša goba tša go phutha diphahlo, tša dipolastiki; distopara, dikhurumelo, ditswalelo le dilo tše dingwe tša go tswalela, tša dipolastiki.
Dingwalwa tša tšwetšopele ya maphelo tše di bolelago ka ditaba tša maphelo le temošo, gomme di akaretša diphoustara, dipukwana, bjalobjalo.
Gomme bahlankedi ba maphodisa bao ba bego ba na le nna ba ile ba thuša monna wa mothomošweu ka go tswalela lebati leo la go thibela bahlakodi.
Difoka tša Bokgoni tša Soccerex tša batho bao ba atlegilego ka lefapheng la kgwele ya maoto le tšona di tla swarwa nakong ya tiragalo.
Dihlogotaba tše dingwe tše di hlagišitšwego e tla ba tša boleng bja meetse, malwetši a ka meetseng, pabalelo ya maphelo a motho le kgokagano magareng ga meetse le kelelatšhila.
Dirang mananeo a thuto, a temošo le a kgokagano ka setšhabeng sa badudi mabapi le IWMP le tatelano ya maemo ka taolong ya ditlakala.
Bopapa ba swanetše go ba mehlala ye mekaone, gomme ba rute bana ba bona ka pela le gantši.
Re gotše re tlwaetše go ba gona ga gagwe, kudukudu ge re tšwelela ka komiting ya palamente ya kgoro ya ditšhelete.
Se se dumelela go bapetša le go itebanya le mehuta ka moka ya tshedimošo ya maleba ka tsela ya kakaretšo le ya tatelano.
Eupša, Mokhomišenara Selebi, o hlalošitše gore dikoketšo tše di bile kaone kudu.
Mohlomongwe go feta moopedi ofe goba ofe wa Moafrika, Mdi Makeba o kgonne go šomiša bokgabo bja gagwe bjalo ka sebetša sa go lwela tokologo.
Go hloka mathata le go atlega ga dinaga tše di hlabologilego go tla tšwela go tšhošetšwa ge merero ya bohloki le ya tlhabollo ya ka Afrika e sa rarollwe ka go tšeelwa sephetho.
Swara tshedimošo ye bjalo ka ya sephiri kudu gomme tshedimošo ka moka ye e kgobokeditšwego e swanetše go bewa ka faeleng ye e aroganego gomme e bewe ka phapošing ya go lotela dilo goba ka seifing.
Eupša le ge seo e be e le maikutlo, bagaši ba bathobaso ka go Sowetan ba ile ba swanelwa ke go araba tšhošetšo ye kgolo e tee ye e bego e lebišitšwe go bona.
O mongwe wa mošomo wa ka pela yeo sehlopha se se tlago swanela ke go o rarolla ke go beakanya ga dilete tša maseterata ka gare ga mellwane ya mmasepala.
Ngaka Klatzow yeo e tla wela ka fase ga legoro la ye nngwe ya mehuta ya ditharollo tše di fapafapanego tšeo Armscor e bego e swanetše go ba e di nyakišiša ka nako yeo.
Tshepedišo ye e kgontšhitše intasteri ya ka Afrika Borwa le dirutegi go kgatha tema ka tshepedišong ya tlhabollo ya theknolotši.
Ka dinageng ka moka , palomoka ya boleng bja ditšweletšwa tša naga GDP ke taetšo ye bohlokwa ya kgatelopele le tlhabollo, gomme ke selo se se sa fetogego sa phadišano.
Re tshephile batho ba go swana le ba SAICA le lena baithuti, go dira gore se se kgonagale.
Naa ba khutišitše kgopolo ya gore go swana le nakong ye e fetilego re swanetše go romela maphodisa go rarolla seemo seo.
Thušo ya tlaleletšo ya mašeleng e kgethetšwe lenaneo le ngwageng wo o fetilego gomme thušo ye e oketšegilego ya ditšhelete e akareditšwe ngwaga wo ka dithušong tša ditšhelete go ya ka maemo go ya diphrobentsheng.
Nepo ya lesolo le ke go netefatša gore tikologo ye e bolokegilego ya gore setšhaba se golege disenyi tša bosenyi bja mehutahuta ka moo lefelong leo.
Seemo sa baeti ba ka nageng le ba boditšhabatšhaba se ile sa fihla mabopong a mawatle ao a nago le matšatši a ka Durban bekeng ya go feta ge sehla sa maikhutšo se thoma.
Le ge go le bjale, ka Afrika Borwa madi ka moka ao go abelanwego ka ona a lekwa go bona ge eba a na le HIV pele ga ge a tla šomišwa ka dithušong tša madi go netefatša gore kabo ya madi e bolokegile ka mo go kgonagalago.
Mogononelwa go kwala gore o nyakile tšhelete go tšwa go mohlakodi yo a bego a itlhamilego ka dibetša ka morago ga ge poso ka motseng wa gaMarishane e hlakotšwe.
Se e bile metale wa mathomo wa gauta wa basadi ba ka US ka go seo se bonwego bjalo ka Dipapadi tše di nyamišago ka papading ya go rutha ya bona go fihla ga bjale.
Bagononelwa ba sa golegilwe gomme go emetšwe gore ba tla tšwelela pele ga Kgorotsheko ya Maseterata ka Randburg ka Labone Thursday ka ditatofatšo tša go tšweletša le go kgweba ka diokobatši.
Gape go na le dikholetšhe le dikolo tša phraebete tše di rutago dithutwana tša ka sekolong gammogo le dithutwana tše dingwe tša kgwebišano, tša theknikhale goba dithutwana tša go amana le mešomo.
Re bolela mo, ye ke Pebele ya rena, IDP ye e tlago re hlahla go fihla dikatlegong tša rena le go fihlelela dinepo tša rena tšeo re ikgantšhago ka tšona.
Begang tiragalo efe goba efe ye e belaetšago ya mabapi le dikamišo tša ditšhelete goba tšhomišo bošaedi ye nngwe maphodiseng a geno a kgauswi mabapi le Kgoro ya Tlhabollo ya Leago.
Bjale seo se bego se le theketheng ya gago e be e le NW le nomoro ya thekethe seo se bego se bonagala bjalo ka nomoro ya thekethe eupša go se na nomoro ya keiti
Re ka akaretša se ka go bolela gore- ka ge šedi e lebišitšwe go ICD mo lebakeng le e swanetše go maatlafatšwa gore e šome gabotse, ka Phrobentsheng.
Sefatanaga se hweditšwe se tlogetšwe metsotswana ye mmalwa ka moragonyana ka Mmileng wa Disa, ka Table View.
Re thabile kudu ebile re leboga kudu ge Tona Bourgeois le baromiwa ba gagwe ba kgonne go re etela ka Afrika Borwa.
Re thabile go bega gore leano la kgwebo le bontšha tebelelo ya kaone ya lebaka le letelele la go šoma gabotse ga lepatlelo le lefsa.
Tabeng ya ge o paletšwe ke go lefa sekoloto kgwedi ka kgwedi ka ge go laetšwe ke kgorotsheko.
Ke no nyaka go botšiša ge eba motšeadiswantšho a ka no šuthiša lebone le le lego ka morago ga khamera gannyane, ka lebaka la gore le mphahla ka mahlong.
Sehlopha sa bafsa se tla kopana Labone le lengwe le le lengwe go, ka thušo ya setšhaba sa Blackheath, hwetša ditsela tša go fenya mathata a.
Bagononelwa bao ba šetšego ba ile ba golegwa ka ditatofatšo tše di fapanego tša go swana le bohlakodi bja go itlhama ka dibetša, go thuba dintlo le bohodu, go swara dithoto tše go gononelwago gore di utswitšwe le go swara motswakotii wa gauta.
Mokgethi o swaya pampiri ya dikgetho, a e phutha gomme a e tswalelela ka omfolopong ye e sego ya swaiwa yeo ka go yona leina la mokgethi, nomoro ya pukwana ya boitsebišo le selete sa go kgetha di ngwadilwego.
Go thekga taelo ya melawana ye mentši ya lefase ka bophara ye maatla, ye e šomago gabotse le ya go lekalekanya yeo e tšwetšago pele le go šireletša dikgahlego tša dinaga tše di hlabollogago.
Sa boraro mananeo a peakanyolefsa ya naga a swanetše go hlokomela mahlakore a sepolotiki, a ekonomi, a setšo sa setšhaba le a semolao a merero ya naga.
Batho bao ba ngwadišitšwego photaleng ya rena - go fa mohlala, bao ba tšwago makheišeneng ao a lego kgauswi le diprotšeke tše - ba tla kgethwa go tsenela ditlhaolo le kgonagalo ya go thwalwa mešomong.
Ka leano le, re nyaka go oketša go kgatha tema le kelo ya katlego ya bafsa ba rena ka dikholetšheng tša FET le ka dihlongweng tša thuto ya godingwana, kudukudu bao ba tšwago malapeng ao a hlokago.
Hwetša dipampiri tša mathomong goba dikhopi tša dingwalwa dife goba dife tša maleba tše di swerwego ke mongongoregi, go akaretšwa mangwalo afe goba afe goba dinoutse tše di hweditšwego go tšwa go mosenyi yo go bolelwago ka yena.
Re lebogiša Seminara sa Inanda - le bao ba amanago le sehlongwa se sa bokgoni se - ka ga seabe se sa thuto sa makgarebe a mantši ka tsela ye ka histori ya sona ya lebaka le letelele.
Ke ka lebaka la ditšhitelego tša basadi ba baetapele ba go swana le Victoria Mxenge e lego moo re okeditšego tema ya basadi ka mafapheng ka moka a maphelo a rena.
Ngwaga wo o fetilego o tlišitše ka pele Maafrika Borwa a mantši ao a ratago naga ya bona ao a hweditšego karabo ye e ka diragatšwago ya potšišo ye.
Seo e tloga e le seo ke kwelego o se bolela gore ka ntle le ge moemedi wa gago wa semolao a nyaka go ganetša seo re se bolelago mo lebakeng le.
Go palelwa ga rena go rarolla dilo tše tša motheo tše di bakago se e tla ba selo se se bakago dilo tša mašaledi tša bafsa ba rena bao ba lwelego le go ineela ka maphelo a bona go lokolla naga ya rena.
Apea dijo gabotse ka meetseng ao a šomilwego gomme o di je di sa fiša, goba o di ruthetše gabotse pele o di ja.
Re ikemišeditše go fenya mašaledi a bokgoba le tlhokego ya tlhabollo ye e tšerego seripa sa ngwagakete gomme re tsene maemong a rena a maleba magareng ga ditšhaba tša dinaga bjalo ka molekane yo a nago le maswanedi a go lekana.
Ge e le gore bonyane menwana ye mebedi ya seatla, e ka kgona go bewa magareng ga dikgopo tša kgomo ya maswi, go kwala gore o na le bokgoni bjo bo kwagalago.
Ka lebaka la sekhafole seo motho a ka se kgone go bona gore keiti e be e le kae, eupša batho ba be ba tsena ka tšhanele gona fao.
Ka go dumela gore ga go temokrasi ye e hlokago bošaedi, o boletše gore ke ka lebaka le moo batho ba swanetšego go ya dikgethong ka Laboraro go dira gore maikutlo a bona a kwale.
Ka dikaonafatšo tše ka moka tša ditirelo tša rena tša sephethephethe, ke na le kholofelo ya gore dinako tša rena tša go tliša diphetogo tša go aba dilaesentshe di tla tšwela pele go fokotšega.
Ge nka iphošolla ditatamente tše ke bolelago ka tšona di tšwelela ka mokgobong wa bohlatse wo o hlagišitšwego ke Mna Atwell, ditatamente ke maloko a Stallion.
Ge a hlaloša bohlokwa bja kgobokano, Tshivhase o boletše gore kliniki e bile makgoladitsela a samiti ya phrobentshe.
Go bile le Mdi Hallow le bagwera ba gagwe ka moka ba swere dithekethe ba emetše go tsena ka lehlakoreng la leboa.
Bagwebi ba bantši ba abalone, ba aebori le ba manaka a tlou ba na le mebaraka ye e letilego ka Thokong ya Bohlabela bja kgojana.
E ngwala nako yeo, ka ntle le go fetiša kahlolo le megala setšhabeng gore se dire go latela dikarolo tše di fapafapanengo tša diokelo tša botho.
Mogononelwa o latofaditšwe ka go thuba dintlo ka maikemišetšo a go utswa le bohodu, le go betha ka maikemišetšo a go baka kgobalo ye kgolo ya mmeleng.
Go na le maikutlo ao a sego a loka a gore ga go na karoganyo, go dira ka mo go kgethegilego, toka e ka no se dirwe.
Maphodisa a gononwa gore go na le kgonagalo ya gore ba ka no ba ba gakantšhitše bohlakudi bjo bo bego bo beakantšwe bja go itlhama ka dibetša ka Magaliesburg.
Go sepelelana le nepo ya rena ye e lebišitšwego le go oketša seabe, ka mo ngwageng wo wa ditšhelete, re tla lebelela kudu mananeo a mahlano.
Lenaneotlhahlo la mang le mang, le le akaretšago dingwalwa tša tlhahlo, tša mabapi le mošomo wo o dirilwego ke di-IPV le dirilwe.
Naga efe goba efe ye e welago ka fase ya le lengwe la magoro a e tla ba kotsing ya tiro ya thibelo ya naga e tee le phetošo ya mmušo.
E ke tshepedišo ye e ka thomiša ka Addis gomme go tloga mo e phatlalale khonthinenteng ka moka, ka seemong sa go phatlalala ga batho le lefaseng.
Peleng ga se ka thušwa ke motho eupša re ile ra sesa bjalo ka makhomoreite go tšwa ka nageng.
Kabo ya ditirelo tša tshedimošo, go akaretšwa tšeo di nyakegago go thekga mešomo ya CHE.
Go fa diphoofolo mašaledi a dimela go šišintšwe gomme ka mabakeng a mangwe, kudukudu dijo tša boleng bja fase, tlaleletšo ya dijo e bohlokwa.
Kgetho ye go boletšwego ka yona bjalo ka yeo e fago tharollo ye e kwagalago ya tikologo ke onto ya semente.
Sehlophatšhomo se hlomilwe, seo se etilwego pele ke Mopresidente, seo se akaretšago bakgathatema ka moka, go lebelela ditsela tša go fokotša go wa ga ekonomi.
Ka lebaka la seemo se se sego sa ema felogotee le seo se teteanego le maemo ao a fokolago a ditsela nakong ya bjale ya sehla sa dipula, go fihlelela mafelo a kgole a dinagamagaeng go tšwela pele go se tlwaelege le go ba boima, setatamente sa ICRC se boletše bjalo.
Makala a mehutahuta a Bosenyi bjo bo Rulagantšwego ka phrobentsheng, a swara basenyi bao ba lego ka mafapheng a mehutahuta sa ruri.
E be e le kaone go dikhomphutha tša kgajana, tša foreime e tee go tlogelwa go tšona, eupša se ga se direge go dikhomphutha tša sebjalebjale.
Re ka holega fela ka go dira gore dikamano tše di tsenelele, go tla go hola dinaga tša rena ka bobedi le batho.
Mabaka a seemo se a hlakahlakane gomme ke a mantši; a akaretša bokgoba, bokoloniale le bokoloniale bjo bofsa gammogo le Ntwa ya Setu.
Ge molemi a ka nyaka go aga legora la diphoofolo goba go rua diruiwa tše nnyane tša go swana le dinku goba dipudi, mohuta wa legora le le agilwego le tla fapana kudu.
Kelo ya bjale ya diphetogo le ya go ba mong wa dithoto e ka, ka go le lengwe, ba kabelano ya mmaraka ka ge go etšwe ke diyuniti tša kelo tša tšweletšo ya Afrika Borwa ye e laolwago ke di-HDSA.
E lebeletše kudu mafelo a a ditiragalo tša godimo kudu tša bosenyi bjo gomme e nyaka go fediša bosenyi ka mo mafelong a.
Ka maitekelo a go araba potšišo ye ya go hlohla mogopolo, re kgethile tsela ya phetošetšo ka Kgorong ya Ditirelo tša Setšhaba le Phedišo ya Bohloki.
Ka ditatamente tša bona tša go se dikadike, tše di beilwego thwii le tše di kwagalago, bontši bja batho ba rena ba rile aowa! Go bao ba ganetšago phetogo.
Maikemišetšo a a go tloša mapheko a melawana gomme go tsenya tirišong ga tikologo ya melawana go tla nyaka tirišanommogo le intasteri le magareng ga makala a mmušo.
Gape e kgauswi le lefelo la Ingundweni, leo le lona le nago le histori ya dintwa, kudukudu nakong ya maikhutšo a Desemere.
Maithomelo, go akaretšwa tshepedišo ya go thwala mešomong, tsela ya ka pela ya go tšea dihlare le tshepedišo ya dihlopha ya balwetši ba go se fole eupša bao bolwetši bja bona bo emego felogotee, go fokoditše dinako tša go ema lebaka le letelele kudukudu tšeo go itemogetšwego tšona ka mo disenthareng tše.
Mohlankedi wa Maphodisa a SAPS wa Dikgokagano, Mokapotene Mbele, o boletše gore bagononelwa ba babedi ba golegilwe kgauswi le ntlo ya go bolokela diphahlo tša thekišo.
Ditšhišinyo tše di akareditše ditsenatseno tša sethekniki tša go boloka meetse le mohlagase, go fokotša ditlakala le go tšweletša diela tša go hlwekiša tše di sego kotsi, go bolela fela tše mmalwa.
O kgopelwa go lemoga gore bakgopedi ka bobedi le madulo ao a fiwago, ba tla hlokolwa kudu ke Masepala wa Nelson Mandela Bay.
Re tla kaonafatša maemo a bophelo bja badudi ba KwaZulu-Natal ka go oketša dibaka tša bokgoni bja Boitapološo le bja Dipapadi ka go kgatha tema ka bontši le tlhabollo.
Mabapi le seo Mna Mopresidente, ke nyaka go bolela gore re šetše fela morago mehlala ya Singapore.
Le ge e le gore banamedi ba bantši ba itemogetše tšhitelego, maikemišetšo a lesolo e bile go maatlafatša polokego ya banamedi ka gare ga lefapha la dinamelwa tša setšhaba.
Ditiragalo tša batho tša go swana le taolobošaedi ya temo, go fudiša diruiwa kudu, go rema dikgong, intasteri le go dula ga batho metsesetoropong gammogo le masetlapelo a tlhago di na le seabe go go fokotšega ga boleng bja naga.
Mapheko a nakwana le go phamoga go a tloša mesong ya lehono gomme sephethephethe gape se tla kgona go sepela ka mahlakoreng ka bobedi, ka ge e be e sepela bjalo pele go tla ba le mollo.
Mohlankedi wa tšhireletšo o be a phuruphuša batho ge a hwetša koporo e fihlilwe ka gare ga obarolo.
Ba ile ba tsoma, ba rua diruiwa le go lema nageng ka kelo ye e lekanego fela go šomišwa ke bona.
Tsebiša bengmoago le bahiri ka ga ditokelo le ditlamego mabapi le Molao wa Dintlo tša go Rentišwa.
Re swanetše go fediša seemo seo ka sona khonthinente ya rena e bonalago e le ka fase ga bohloki bjo bo oketšegago bja batho ba yona, tlhokego ya tlhabollo ye e tšwelago pele le go beelwa thoko ga lefase ka bophara.
Go boledišana le go rerišana ka ga mekgwa ya go phethagatša ditaelo tša melawana le go phethagatša ditlhahli ka ga lenaneo la thutelamošomo.
Dinyakišišo dife goba dife tše di sa tšeego lehlakore di tla bontšha gore ANC, e utollotše go ba gona ga dipharologantšhi ka moka tše go boletšwego ka tšona ka godimo, go sa lebelelwe ditlamorago tša ntwa kgahlanong le kgethologanyo.
Histori e kgokagane le mafelo a yona a naga a mathomong, yeo e thušago ditšhaba go ikgokaganya le nako ya tšona ye e fetilego le go thuša batho go amantšha tikologo ya bona ya tlhago le ya naga.
Essop o boletše gore go kgethwa ga gagwe go hlohleleditšwe kudu ke maloko a boto ya gagwe gomme a bolela gore o dumela gore bašomi ba ka CapeNature ba tla amogela go thwalwa ga setsebi sa diphedi tša mehutahuta tša tlhago le pabalelo.
Taolo ye kaone e šomiša maithomelo le mekgwa ya go tšea diphetho tše kaone, go akanya dikotsi tša magareng le go tšwela pele go dira gore kgwebo e gole gabotse.
Go swanetše go ba molaleng go tšwa ka mo godimo gore tema ye e ralokwago ke mahlale le theknolotši go thekga intasteri ya kago ka maitekelong a yona a go aga meago ya go ya go ile go a hlokagala.
Mna Hunt o boletše gore molaodi o tla bolela ka moo ditirelo tša dinamelwa di abago seabe se segolo go tšhomišo ya kgašo le dipapadi le leano le le amegago la dipapatšo tša dillathekeng.
Di-smme ke karolo ya lenaneo la tšweletšo leo le sepedišwago ke Lekala la Thekgo ya Kgwebo.
Molao wa Maemo a Motheo a go Thwala Mošomong o dumelela gore tšhelete e gogwe go moputso wa mošomi fela ka fase ga maemo a itšego.
Ke tlo kgopela Mdi Seroke go go thuša ka bohlatse bja gago, eupša hle dula fase.
Ke tokelo ya gago go lebelela diswantšho tša khamera ya lebelo gomme o phenkgišane ka go ngwala kotlo efe goba efe ya sephethephethe ye o ka e amogelago.
Mosepediši yo o tla ba le maikarabelo a go hlokomela lepatlelo gammogo le phaka ya dipapadi le boitapološo Lepatlelong leo le tsošološitšwego la Green Point.
Ba bangwe ba maloko ao a nago le maikarabelo a go golega mahodu a diruiwa le go thopa nama gammogo le selepe seo se šomišitšwego go bolaya.
Le ge go le bjale, ba ngwadilwe mo ka ge Leboa Bodikela gabjale e phatlaladitšwe bjalo ka diteng di tee tše di akareditšwego.
Baeti ka lewatle ba SA gabjale ga ba fiwe tšhireletšo le ditokelo tše di swanago go ya ka molao wa bašomi le ya bašomi bao ba thwetšwego go šoma nageng.
Naa a ka romela lefsa bahlankedi bafe goba bafe ba tšhireletšo goba ka moka ka gare goba ka ntle ga lepatlelo
Ke gore tshepedišo ya taolo e latela tikologo ya tshepedišo ya go tloga go go bea maikemišetšo, ka go beakanya, go rulaganya, go sepediša le go laola, go boela morago go bea maikemišetšo.
Tlhabollo ya go ya go ile ke tlhabollo ye e fihlelelago dinyakwa tša bjale, ka ntle le go šitiša bokgoni bja meloko ya ka moso go fihlelela dinyakwa tša bona.
Re na le boitshepho bja gore ge meago ye mefsa e šetše e agilwe, kgoro e tla ba seemong se sekaone go aba Legae la Go Ithuta go Bohle.
Mabapi le se, go swanetše go ba le nepišo ye itšego ka go tsebeng, go maatlafatša le thekgo ya di-DPO.
Dithuto tša pele ga kgrata le tša ka morago ga kgrata tša tšwetšopele ya maphelo di tla hlongwa ka dihlongweng tša maleba, gomme se sa kgontšha batšwetšipele ba maphelo bao ba nago le bokgoni go šoma mafelong ka moka a ka nageng.
Katološa mollwane wa lenaneo la pabalelo ya enetši ya payomase go tšwa Setšhabeng sa Thabollo ya Borwa bja Afrika SADC go fihla khonthinenteng ka bophara.
Go ditelega ga go tšea sephetho sa meputso le maemo a mošomo a Bathuši go šitiša kudu Lekala go phethagatša mešomo ya lona.
Go gola ga ngwana le thibelo le ditirelo tša tlhokomelo ya ngwana di bonwa bjalo ka dikarolo tše bohlokwa kudu tša tshepedišo ya tšhireletšo ya ngwana.
Lefelo la go tlo fa kakaretšo ya tshedimošo le tla tsebišwa ka ICC.
Ke lebeletše yo mongwe le yo mongwe ka pela yo a amegago ka mo lehlakoreng le la ditshepedišo gomme ka moka ga rena re thekga tšhišinyo ye e dirilwego ke Mna Maritz, ke kwešiša bjalo.
Ka mo nageng ye, batho ka moka ga bona ba kgatha tema ka ntweng ye e sa šikinyegego ya go tšea sephetho sa gore lenaneo la bosetšhaba ke lefe, le gore ke mang yo a swanetšego go beakanya lenaneo le.
Bjalo ka mmušo wo o hlohleletšago tšwetšopele ya kago ya setšhaba, poelanyo ya bosetšhaba le kamano ya setšhaba, ga re bolele seo lefeeleng.
Seo ke se ke lekago go se hwetša, ke kwešišitše gore se tšwa ka gare gomme ke botšiša Mdi Mncube ge eba seo ke se a bego a se šupago.
E amana le tiišetšo ya gore dipalopalo di tšweletšwa ka ntle le go tšea lehlakore gomme di laolwa ke melawana le ditshepedišo le ka melawana ya maitshwaro.
Protšeke ye e ikemišeditše go šomiša lefsa moago wo bohlokwa wo o agilwego ka bokgabo bja polane go fa legae le lefsa la maemo a godimo la Musiamo wa Mahlale a Tlhago wa ka Durban.
Go sepediša tirišano magareng ga Toropokgolo le TMNP mabapi le sebopego sa tirišano sa ditoropong, go akaretšwa taolo ya mello, mekhukhung, mehuta ya dimela tše di sego tša tlhago tše di šwahlelago, polokego le tšhireletšo le tšhomišo ya boitapološo.
Go na le kgatelelo ye mpsha ka ga go kwagala ga tlhokomelo ya maphelo, ka go thea ditsenatseno tša rena go bohlatse bja nyakego e sego go gapeletša mekgwa ya kgale ya menyetla ya setšhaba.
Afrika Borwa e atlegile ka go boetša sekeng dikamano tša yona tša botseta le lefase ebile e tsenetše lefsa dihlongwa ka moka tše bohlokwa tša ka seleteng, tša ka khonthinenteng le tša mešomo ye mentši.
E tlišitše šebešebe le maitshwaro a mantši ka tikologong ya mošomo.
Go swara go tšwetše pele go fokotšega, tše ntši go fihla go go phuhlama, ka ntle le magato a go swana le mellwane ya mekotla, mellwane ya bogolo, dihla tše di tswaletšwego le mafelo ao a šireleditšwego a ka lewatleng.
Dipoelo tša Bosenyi : Go kwala gore Mna Mafolo o pšhatlile lefasetere la molli, thelebišene le hithara gomme a tšhuma ntlo.
Tlhabollo, tiragatšo, tlhokomelo le go tšwela pele go ya go ile ga thuto, mananeo a temošo le a kgokagano a lefapha la phraebete le setšhaba sa badudi go tla go phethagatša NWMS.
Ga se ka ganetša taba ya gore go bile le mathata go bafsa ba bangwe, bao ba bego ba le lefelong la ka goba bao ba bego ba šoma ka magaeng a bona.
Baetapele ba lefase le bona ba dumetše ka lesolong leo le kgokagantšwego go thekga ditsenatseno ka diekonoming tša ka nageng, ka melawana ya katološo ya ditšhelete le matlotlo.
Tebelelolefsa ya Molawana wa Dinamelwa ye e feletšago ka go tšweletšwa ga Pampiri ye Tšhweu e bontšhitše go fokola ga mešomo le maikarabelo a tša dinamelwa magareng ga makala a mararo a mmušo bjalo ka bothata bjo bogolo.
Ke kwešiša kakaretšo ya ka ya tshedimošo ya gore baemedi ba semolao ba Thransefala ba a hwetšagala e ka ba ka moswane goba ka Labohlano.
Se se tla akaretša go phetha dipoledišano le Mmušo wa Mocambique mabapi le phaephe ya gase go tšwa mafelong a bona a gase go leba Afrika Borwa.
Diprotšeke tše di kgokagane ebile di šomiša mokgwa wa kakaretšo go ICT le tlhabollo.
Mna Modulasetulo, mabakeng a molato wo ga ke na le tlhagišo ye nka e dirago, gomme ke tla kgopelwa gore ke lokollwe.
Ka ge e hlalošwa ka kakaretšo, lefokwana le tlhabollo ya go ya go ile le ra: go fihlelela dinyakwa tša moloko wa bjale ka ntle le go šitiša bokgoni bja meloko ya ka moso go fihlelela dinyakwa tša yona.
Mabakeng a mantši re bea batho ka dikgolegong gomme ge Mmoleledipharephare a aba setifikeiti sa tlhokego ya tshekišo motho yoo o a lokollwa ka kgatong efe goba efe ya dinyakišišo.
Bonolo bja ditshepedišo ka mo Ntlong ye go fihlile bohlokwa bjo bogolo bja dipoelo tša mabapi le bokamoso bja naga ya rena.
Sebopego sa oksitšene se se nyakilego go hloka mmala, sa gase sa go swana le tlelorine ye e sego ya kwala.
Go tla lebelelwa pele go dira ditsela tše kgolo tša go tšwa lebopong la lewatle, le go beakanya ditsela tše nnyane tše di bapetšego le lebopo la lewatle mafelong a maleba.
Netefatša gore phapoši e tsenya moya gabotse, rwala dipeketsane tša go šireletša mahlo le goba ditlelafo , e kotsi ge e ka metšwa, e a tuka, e a rusiša, e a selekiša, lemoša, kotsi, goba temošo.
Ka semaka ka morago ga mengwaga ye tshela, foramo e hlomilwe ka Kempton Park gomme e rerišane ka sehlongwa sa rena sa bjale.
Tahlegelo ya bašomi ba bohlokwa e amile gampe Lekala, le ge go le bjale, bašomi ba bjale ba dirile mošomo wo o kgahlišago ka fase ga dinako tše di hlohlago.
Phemiti ya tsenyo ya dingaka tša diphoofolo ka Afrika Borwa e a nyakega go ditšweletšwa ka moka tše di tšwago go dikolobe tša lešoka goba tša ka gae.
Ba taolo ba phethagaditše magato ao a hlokometšwego kgafetšakgafetša ke Komiti ya Batho ba bagolo go netefatša gore dinepišo tše di rulagantšwego di a fihlelelwa.
Barulaganyi ba letšatši leo ba re ba lebeletše nako yeo e lego gore batseta le bahlokomedi ba Dunes e bago bao ba dulago kgauswi kudu le bona.
Gomme ke gafetše kgoro go phethagatša konteraka ya batho go fa tshedimošo, mabokgoni le boleng bja iKapa Elihlumayo.
Karabo ya gago ye o e filego mabapi le lethale la go hlaba e sa le nako bjale e, go sepelelana le se, e lebeletše fela tlhokagalo ka Durban.
Khonferentshe e kopanya banyakišiši, bakgathatema ba ka intastering, le ba ka mmušong ebile e bontšha diprotšeke tša mehutahuta tše di dirwago ke diyunibesithi le dikhansele tša mahlale ka netwekeng ya AMI.
Gomme go tla ba le kgatelelo ye e oketšegago ya go tswalela sekgoba magareng ga batho bao ba hlokago kudu le bao ba humilego kudu - goba le gape magareng ga bao ba hlokago kudu le bao ba humilego gabotse.
Dithoto tše kgolo tše di tsenywago ka nageng tše di tšwago Portugal ke didirišwa tša go rea, metšhene, dilogwa, mathale, didirišwa tša mohlagase le didirišwa tša medumo le tša diswantšho.
Ge re be re le meletelong yeo ya bošegong ya mahung, ga se ra re go bona sepelang le yeng go hwa, eupša re be re re go bona, sepelang gabotse.
Seo se tlogago se nthušitše kudu ke Sehlopha sa Thekgo sa Kulumane, ka lebaka la gore ke bone batho ba bangwe ba anega maitemogelo a bona ka Kulumane; ba bolela ka ga maitemogelo a bona a bohloko.
Thušo ya mašeleng ya tlaleletšo e dula e nyakega ka mehutahuteng ye mentši ya diprotšeke tše di kgethegilego, tša go swana le go lokiša dingwalwa tša boitšhupo go thuša bahlankedi ba metšhelo ya dikhamphani go tseba mehlala ya mehuta ya diphedi tše di šireleditšwego.
Dilo tše di fapanego ka moka go tšwa ka ditekanyetšong di tla swanelwa ke go arabelwa, gomme ditumelelano tša mošomo di tla bolela ka moo boikarabelo bo tlago gapeletšwa ka gona.
Tsela e tee ya go fokotša ditshenyegelo tša tšweletšo le go kaonafatša phadišano ya ekonomi ya rena ke go kaonafatša tshepedišo ya mabaraka ya enetši.
Masepala wa Selete wa Amajuba ga o itlame go amogela phenkgišano ya fasefase goba efe goba efe ebile o na le tokelo ya go amogela phenkgišano ka botlalo goba ka seripa.
Tšhela manyoro a naethrotšene ge e le gore go bontšhitšwe tlhokego ya phothaše ka tshekatsheko ya mobu, tšhela phothaše.
Re tloga re nyakile mengwaga ye e ka bago ye mehlano go fetša dinyakišišo tša rena, ditokollo, diphetho, ditšhišinyo.
Ye nngwe ya dinyakwa tša kgolo ya ekonomi ya setšhaba ya khonthinente ya rena ke tlhabollo ya mananeokgoparara a motheo.
ANC e kopana le Zanu-PF ka tirišano ya mekgatlo ka bobedi eupša gape ka kamano ya dikopano tša mekgatlo ya go lwela tokologo ya nako ye e fetilego.
Mo lebakeng le, re lebeletše boipiletšo kgahlanong le tirišo ya tlhahli ya dikhilometara tše hlano, eupša fela ge polokego ya moithuti e hlokometšwe.
Ge re le amogela mo bekeng ye, re ile ra gopola ge re be re dutše ka Abuja ngwageng wa go feta, mo go bego go kgethegile kudu ebile re ipshina ka gona kudu.
Gomme go bolela nnete, kopano ye ke ya lebaka le letelele ka lebaka la gore e sepela mmogo le ditiro tša temokrasi tše ke bego ke bolela ka ga tšona.
Dipotšišonyakišišo tše di sego tša semmušo tša mabapi le go kgona go phela ka kgatelelo ya mogopolo le dikarabo tša dipotšišo tše di botšišwago kgafetšakgafetša mabapi le maphelo a ka mogopolong.
Banna ba bahlano ba tlo tšwelela ka pele ga Kgorotsheko ya Maseterata ya Lichtenburg lehono, ka morago ga go hlasela le go hula mohlankedi wa maphodisa yo a bego a se mošomong mafelelong a beke.
Lekala la Maphodisa la Bosenyi Bja Maemo a Godimo le bja Dikgaruru le šomile kudu le sa lape go nyakišiša bohlakodi bja go itlhama ka dibetša, tšeo di feleditšego ka go golega banna ba babedi.
Bao ba nyakilego thušo ya kalafo goba bao ba bonego dingaka tša kalafo ba šomišitše nako ye.
Ke tlo kgopela Mna Mdu Dlamini go re eta pele ka taba ye e latelago ye re e hweditšego go tšwa dihlopheng.
Go tšwetša pele phihlelelo ye e lekanago ya meetse a dinyakwa tša motheo tša batho, gape go tla dirwa gore ditatofatšo tše dingwe goba ka moka ga tšona di fetišetšwe.
Mošomo wa IUCN o lebeletše kudu taolo ya tikologo le merero ya pabalelo ya tlhago maemong a boditšhabatšhaba le a ka nageng.
Ge e le gore balekane ba na le difatanaga tše pedi tšeo bobedi bja tšona di nago le dinomoropolata tša dinomorotekanelo goba dinomorotlhokatekanelo, ba ka kgopelwa gore go dirwe phetošo ya dinomoropolata tša sefatanaga se tee.
Difatanaga di tla akaretša dilo tše mmalwa go netefatša gore banamedi ba a sepedišwa ka polokego le ka boiketlo gomme di diretšwe go fihlelela dinyakwa tša ka Afrika Borwa.
Ge e le gore Khansele ga e romele modulasetulo wa komiti, komiti e ka kgetha, ka kopanong ya yona ya mathomo, modulasetulo gareng ga maloko.
Afrika Borwa e laola ditiragalo ka moka tše di amanago le go tšweletša, kgwebišano le tshepedišo ya phetišetšo gammogo le go swara le tšhomišo ya mafelelong ye e amanago le mekgwa ka moka ya dithoto tše di laotšwego.
Re na le boitshepho bja gore, ge re šoma mmogo, re tla swara Sebjana sa Kgwele ya Maoto sa Lefase sa FIFA se sekaone go feta peleng, mopresidente o boletše bjalo ka polelong ye e gašitšwego thelebišeneng.
Go tla ka nako go šupa titelego magareng ga lefelo la tšhupetšo leo tshedimošo e amanago le lona le letšatšikgwedi leo tshedimošo e hwetšagalago.
WCED e dumela gore go aga letlotlo la batho le la setšhaba go ka se tlogelwe go phethagala ka bolona.
Karolo ye ya phothale ya wepsaete ya Toropokgolo e fa tshedimošo ye e nepagetšego, ya maleba le ye e botegago ye e go kgontšhago go tšea diphetho tše di nago le tsebo tša mabapi le go beeletša le go fihlelela menyetla ya ekonomi ka Cape Town.
Gomme o sepetše wa šoma ka bothata bjoo bja batho bao ba tabogago dikeiti tša go dikologa, wena le banna ba gago, naa ga go bjalo
LFS e aba kelo ya go šoma le go hloka mošomo ye kaone ya kakaretšo ka ekonoming, mola e le gore boleng bja QES bo ka karoganyong ya diphetogo tša lefapha la mmušo.
Ke leboga kudu Mna Coetzee, ge o le mo le go araba dipotšišo.
Mna Taljaard o boletše gore ba nyameletše, naa seo ga se seo a se bolelago
Re na le kgahlego kudu ya go tšwela pele go tšwetša pele dikamano tša kgwebišano le tša kgwebo magareng ga ditsebi tša kgwebo tša dinaga ka bobedi.
Kgopelo e rometšwe eupša go bile le dintlha tša semolao le tša sethekniki tše di bego di šaletše gomme seemo seo se phošollotšwe.
Ge e le gore go na le go hloka šedi go tšwa go rena ke swanetše go bolela nnete ke le botše gore nkabe e se ya dumelelwa, go ka be go tšerwe dikgato kgahlanong le bona.
Go lokile, gomme re ile ra latofatšwa gape ka, naa se e be e le eng bjale, ka ge re tšweleditše kgatišo ye e sa rategego.
Tseba dinyakwa tša thuto, tša temošo le tša kgokagano tša lefapha le lengwe le le lengwe mabapi le dinyakwa tša phethagatšo ya NWMS.
Gomme bahlapetši ba ile ba re laela go ya dikeiting tše dingwe go tsena ka lebaka la gore lehlakore leo le be le tletše.
Motho mang goba mang yo a kopanago le motho yo a nago le MDR TB a ka ba kotsing ya go fetelwa ke yona.
Dikatlego le dinepo tše kgolo di fihleletšwe ka ditshepedišo tša bodiredi tše di bego di lebeletšwe le Melawana ya ADM.
Kopano e tsenetšwe ke Mopresidente, Motlatšamopresidente, Ditona, Batlatšaditona, Balaodipharephare gammogo le baeletši le bahlankedi ba bangwe ba go tšwa ka Kantorong ya Mopresidente.
Go fihla gabjale, Mmušo o tšere magato a mmalwa a thekgo, go akaretšwa kabo ya letlotlo la dipeu, dikadimo tše kgolo le dikimi tša tiišeletšo ya dikoloto.
Gantši go boima go aroganya diripagare tša dinnete le dinnete le tshepedišo ya go šoma ka polaseng e tee ga e tloge e diragala go polase ya boagišane.
Mmaraka o mongwe wo go bego go gononelwa gore ke wa dithoto tša go utswiwa o tlošitšwe, gomme ka lebaka la se bahlankedi bao ba amegilego ba swanetše go retwa.
Dingaka tše nnyane di swanetše go šoma setšhabeng ka kgapeletšo bjalo ka senyakwa sa gore ba ngwadišwe bjalo ka bašomi ba sephrofešene ka Afrika Borwa.
Ga se ka hwetša thušo gomme ga se nka ka kgathala gore ke thušitšwe ke mang, e ka be e le Tony Leon goba mang goba mang yo a bego a na le kgahlego, nkabe ke ile ka amogela thušo.
Bjale di šoma bjalo ka ditiišeletšo kgahlanong le pušeletšo ya histori, go akaretšwa botšhošetši bja naga, bosenyi kgahlanong le batho, dikgaruru tša dintwa le masetlapelo a tlhago.
Ke lemoga gore batho ba bangwe, go akaretšwa bahlankedi ba dinyakišišo ba ditaba tše di amago Mdi Madikizela-Mandela le bona ba kgopetšwe go tšwelela ka ditheeletšong tše di swanago tša Khomišene.
Se ke mašaledi a tshepedišo ya thuto ye e fetilego yeo e hlametšwego go otla megopolo ya go ithomela le ye e ikemego, le go abela go obamela molao le go hlompha ba bangwe go sa kgathale gore go hlaga eng.
Mmušo o tla nyaka, bjalo ka taba ye e tlago pele, go fokotša diabe tše mpe go tikologo le go maphelo mabapi le tšhilafatšo ya moya go tšwa go tšhomišo ya malahla le dikgong ka ditikologong tša ka malapeng.
Tlhabollo, tiragatšo, tlhokomelo le go tšwela pele go ya go ile ga thuto, mananeo a temošo le a kgokagano a lefapha la phraebete le setšhaba sa badudi go tla go phethagatša NWMS.
Se se bopa tšhošetšo ye kgolo go khutšo le tšhireletšo ya boditšhabatšhaba gomme ka ntle le pelaelo e hlama lefelo leo le loketšego botšhošetši kudu.
O be a le lenaneong la dihlatse tša mmušo, o tlile kgorotshekong gomme ka morago ga ge molatofatšwa a dumela go be go sa hlokagale go mmitša.
Ke nyaka go go botša mabapi le setatamente sa Ngaka Immelman, sa gore ke ile ka bolela ka ga Khansele ya Tšhireletšo ya Naga, ga se nnete.
Mo go yona, go ka bonagala e ke kganetšo ya Seefsa ya go beela mošomo, go tlošwa mošomong, kgethologanyo e bile thwii le dilo tše di lego molaleng go di dira.
Tonakgolo Brown o tšere sephetho sa go se dire boipiletšo kgahlanong le sephetho seo, ka ntle le go ba le dipelaelo ka ga diteng tša kahlolo.
Dipoelo tša Bosenyi: Go kwala gore molli o ile a ntšhwa ka lefelong la gagwe la madulo ke Mna Mnisi, gomme go tloga fao o ile a hulwa.
Kgoro ya Merero ya Bobotlana e tla thekga go alwa ga melao ye e kgontšhago ka nepo ya go dira diphapogo tša kgetho ye e dumeletšwego semmušo ka dileteng ka moka tša maseterata.
Go na le histori ya Oudtshoorn yeo e bontšhwago ka musiamong, go tloga ka Mošupologo bošego.
Gabohlokwa, ye ke yona phetolo fela ye e kwagalago ya tlhohlo ya kamano ya dinaga tša lefase le tlhokego ya go maatlafatša setee go fihlelela dinyakwa tša rena tše di swanago.
Le ge e le gore legato le lengwe la tiro ye maatla le šomišitšwe go laola goba go tloga fao go sepediša lešaba
Mafelo a mangwe a mekhukhung a na le kotsi ya godimo ya mollo ka lebaka la mabaka a mantši ao a nago le seabe.
Go bea dikamano tša kalafo ka sepetleleng sa selete le gona go dira gore go kgonagale gore go lebane mabapi le bogolo le mellwane ya mošomo wa moabi wo wa tlhokomelo ya maphelo.
Ga se wa re botša fela, ga go na ditsela, re ka se tsoge re dirile selo sa go swana le seo, o lebeletše kgonagalo yeo.
Hlokomela boleng bja tirelo ya kalafo ka go dira ditekodišišo kgafetšakgafetša, le balaodi ba tshepedišo ya mešomo, le mošomo wa mabapi le maano a kimollo ka go dirišana le ba bangwe.
Romela kgopelo ya gago e sego fela sekolong se o se kgethilego eupša gape dikolong tše mmalwa tša "kgetho ya bobedi".
Diabe tša go wa konterakeng ya mophatlalatši wa dithoto moo e lego gore moekiši o dirile ka botlalo gomme thoto ye e sa šuthego e ngwadišitšwe ka leina la khamphani pele ga ge e ka rekišwa.
Pampiri ye Tšhweu e tla lebelela kudu dithomelo tša ditirelo tša badudi tše mpsha tše di šišintšwego, tša ka nageng le tša ka dinageng tša ka ntle gomme ka go le lengwe di tla šupa bohlodi bja sešole le bja bosenyi.
Gore le kgone go rarolla bothata bjo, lefapha la maleba le tla dira dinyakišišo tša ka gare go lekola seemo sa ditšhaba tše di hlokago seo se sa hlokomelwego ke mebepe.
Memorantamo wa kabinete wo o bolelago ka magato a go kaonafatša maemo ka tshepedišong o amogetšwe bjalo ka tlhako ya kaonafatšo ya dikgokagano tša mmušo.
Ditoropokgolo ke dilo tše go kgonagalago gore di ka ba le maithomelo, dikgopolo le phatlalatšo ya tshedimošo, gammogo le disenthara tša kgolo le kopanyo ya ekonomi.
Ga se boipshino bja taolo ya dithabe tše di golago tša semela sa lefela goba mohlape wa Ngunki ka maswi a yona, nama ya yona goba mokgopa wa yona.
Dirišana ka go direng ga maano a tlhabollo ye e kopantšwego ya ditšhaba moo e lego gore meepo e a phethagatšwa le ka mafelong a magolo a go romela bašomi, ka kgatelelo ye e kgethegilego ka ga tlhabollo ya mananeokgoparara.
Majoro Williamson ke go leboga kudu, ga ke na dipotšišo tše dingwe go tšwela pele mo lebakeng le ke a leboga.
Gape se fa tlhathollo ye e kwešišegago ka ga bong bja ditokelo tša thoto ya ka mogopolong yeo e tšweleditšwego go tšwa dinyakišišong tše di thušitšwego ke setšhaba ka mašeleng.
Go atiša boleng bja mmaraka bja thoto ye e sa šuthego ka tekano ya sente ka ranteng yeo e laolwago ka ditekanyetšong.
Ka ntle le ge tshedimošo yeo e ngwalwago mo nakong ye e tlago ka moso e tla fetošetšwa tshedimošo ya go tšea diphetho tša taolo gona ga se ya swanelwa go ngwalwa le gatee.
Meetse a ka mapotlelong a a hwetšagala gomme go eletšwa go šomišwa dibeke tša mathomo tša go dula ga lena.
Go thuša dinyakišišo tša tlhabollo ya merero ya bašomi go thewe go dinyakwa tša RDP.
Ga go leloko la tirelo efe goba efe ya tšhireletšo leo le tlago hlompha taelo ye e sego molaong.
Se go bolela nnete se swanetše go šupa gore mošomo wa lena wa tlhokomedišišo bjalo ka maloko a palamente o akaretša go hlokomedišiša phethagatšo ya Molao wa Molaotheo.
Bjalo ka seo, mohlomphegi, ke fa modirašanimmogo, Mdi Gangadu, yoo a tlogo eta pele dihlatse tše mmalwa tše di latelago.
Khomišene ya Diphadišano e tla hlohleletšwa go tšwela pele ka go hlokomela, le go lekola kgahlanong le, ditiro dife goba dife tša go kwanela ditheko mabapi le ba kabo ya dijo.
Lefelo la go tloga mithareng go ya dipomping ke maikarabelo a mong goba mohiri, go eya ka ditumelano tša go hiriša.
Ke kgopela gore le emišetšeng digalase tša lena godimo gomme le nweleng bophelo bjo bokaone bja batho le mmušo wa Portugal.
Gabotse, ke nagana gore o file phetolo gomme ke nagana gore phetolo yeo e tloga e kgotsofatša.
Bogolo bja ditumelelano tša dithomelo ka dikepe tša dinaga ka bobedi tšeo di tlogo kgontšha dikgahlego tša dithomelo ka dikepe tša Afrika Borwa go fihlelela mebaraka yeo gabjale e sa fihlelelwego bo tla utollwa.
E bile Johnny Makhathini, matšatšing ao, yo e bego e le moemedi wa batho ba naga ye le ANC.
Lekala le le na le maikarabelo a go romela dipeakanyo, tshekatsheko, tlhamo, go mpshafatša, go leka, go lekodišiša, go hlokomela le go lokiša ditshepedišo ka moka tša tšhireletšo le tša dc ka netwekeng ya tša mohlagase.
Tlhokego ya ditšhelete ke ye nngwe ya mabaka a bohlokwa ao a šitišago basadi go fihlelela bokgoni bja bona ka botlalo bja tša ekonomi ka Afrika Borwa.
Naa ditokelo tša bana ba bona, le kudukudu tša bao bjale e lego basadi ba bagolo bao ba nago le bana ba bona ba basetsana, di lotilwe
Moago ofe goba ofe goba lebenkele leo ka go lona go beilwego diphahlo tšeo, dithoto goba dilo tšeo o tla hlokomelwa ka mo go ka kgonagalago ka gona mo go se nago magotlo le magotlwana.
Molatofatšwa wa boraro, monna yo a tšwago Brits, o bonwe molato ka tatofatšo ya go gweba mo go sego molaong ka ditaamane tše di sego tša ripiwa, gomme a romelwa kgolegong mengwaga ye tshela, ye e fegilwego mengwaga ye mene.
Kalari e bontšha ketelo ya mafelong gammogo le dikhonferentshe le meketeko ye e šomago ka tekolo goba ABET ka kakaretšo.
Ge o le tseleng, ye e lebilego ka karolong ya banna, go na le diwatara ka mahlakoreng ka bobedi go fihla ge o tsena difatanageng.
E a thuša le go šireletša batšwasehlabelo ba dintwa le dikgaruru tša ka gare ka go, go fa mohlala, dira diketelo tša ka kgolegong ka dinako tša dintwa le dithulano tša dipolotiki.
Mokgwa wo wa tirišano o swanetše go kgona go baka thekgo ya mang le mang, go akaretšwa Dinaga tšeo di nyakago thušo.
Sa bobedi, mekgatlo yeo ya ditirelo ye e kgathago tema e swanetše go thekgwa ka kago ye itšego ya bokgoni go netefatša gore go ba le phethagatšo ya dinyakwa le ditlhahli tše di šišintšwego tša go se fetoge.
Go ba gona ga rena lebitleng la gagwe go nyaka gore re dire se sengwe go netefatša gore seo se mo hlagetšego ga se sa swanela go bušeletšwa.
Bjale mabapi le maloko a maphodisa, lefelo leo le swanetše go šireletšwa semeetseng gomme ga go na seo se swanetšego go kgongwa, gwa realo Mosupritente Bezuidenhout.
Mapheko a ditsela a go swana le a a tla dirwa ditseleng ka moka tša go tsena ka Coca Cola Park, go akaretšwa tše di tšwago ka bogareng bja toropokgolo le tše di tšwago Bezuidenhout Valley.
Ka morago ga mošomo wo montši wa mosegare e re ke le amogeleng gape le baromiwa ba lena ka nageng ya rena le ka mo Phrobentsheng ye ya KwaZulu-Natal.
Tekolo ye ga se tlhahlobo ka botlalo ya leihlo, eupša e ka bontšha ge eba o na le phošo ya seetša sa ka mahlong gomme bjale e nyaka tlhahlobo ya leihlo ka botlalo.
Mananeo a peakanyolefsa a swanetše go hlongwa le go thekgwa ka mašeleng go ama ditshepedišo tša temo le tša tšweletšo gabotse go maatlafatša lefapha la temo le la ekonomi.
Go bona bokgoni bja tlhabollo ya boeti go tla laolwa kudu ke go netefatša gore tlhabollo e tšwetšwa pele go ya go ile tikologong le gore ga e ame tikologo gampe goba ya fokotša bophelo bja diphedi tša tlhago.
Midvaal Online e tla mpshafatša ka sewelo Setatamente se sa Bosephiri go bontšha dipoelo tša khamphani le tša modiriši.
Se se tla dumelela go hlokomela kudu mahu ao a bakwago ke dikgaruru go akaretšwa mahu a go amana le botšofadi.
Lewatle le epile lešoba ka legageng la leswikeng la ka nokeng lebopong.
Nna le baromiwa ba ka re le leboga ge le re laleditše gabotse gomme re le tlišetša ditumedišo tše borutho tša go tšwa go batho ba Afrika Borwa.
Go ya ka fao, ye nngwe ya dinyakwa tša peleng tše bohlokwa tša go mpshafatša Afrika ke gabotse tokollo ka botlalo ya batho ba ka khonthinenteng.
Dipelaelo tša NCD di ile tša hlokomelwa kudukudu gomme mekgwa ya go di rarolla, gomme bjale e tla bewa ke Tona.
Ka lebaka la phapano ye bohlokwa ye e nyakegago ka mo sehlopheng se se lebišitšwego, go tla ba bohlokwa go hlokomelwa mekgwa ye e fapafapanego ya dihlopha tše nnyane ka gare ga yona.
Thušo ya mašeleng ye e sa lefišwego motšhelo go eya ka boleng bja peeletšo ya gago ye e nago le maswanedi a meago, fenišara, didirišwa le ditlabelo tša boeti.
Mohlala ke wa peakanyolefsa ya ditšhelete; go tšwa go ditšweletšwa tša go lefiša motšhelo, tša go swana le letseno le bašomi, go ya go tefišo ya motšhelo go ditšweletšo, tša go swana le go šomiša methopo ya tlhago, le diabe, tša go swana le tšhilafatšo le ditšhila.
Tshedimošo ya mafelelo ye ke bilego le yona ke gore o be a se na kwelobohloko mabapi le taba ye.
UN ke sedirišwa se bohlokwa seo ditshepedišo tša dinaga tše ntši di ka dirwago gore di be le seabe go ditharollo tša mathata tšeo re lebanego le tšona ka moka ga rena lehono.
Bahlankedi ba Maphodisa a Bogareng bja Toropo a dirile ditlhagišo tše di kgethegilego gomme a ngwadile maano a taolo ya sephethephethe go mafelo ao a tumilego go netefatša kelo ye e hlokago mathata ya sephethephethe sa nako ya maikhutšo.
Mopresidente Gbagbo, ka morago ga Tharollo ya Khansele ya Tšhireletšo o thomile ka ditherišano le setšhaba mabapi le seo se tlago dirwa ka tshepedišong ya khutšo.
Lekala la Tekodišišo ya ka Gare le a dirwa ebile le filwe bašomi, le ge go le bjale, badiredi ba a šomišwa go maatlafatša bokgoni le go phethagatša phethišetšo ya mabokgoni le go thuša ka tirišong ya ditekodišišo tše itšego.
Magato a ga se a ikemišetša go fokotša kabo ya ditirelo eupša go netefatša gore batho ba rena ba hwetša dintlo tša boleng tše di sa turego.
Ditšhošetšo tša mo lefelong le ke tša go fudiša kudu le meepo ye mennyane, go buna mo go sego molaong ga mehuta ya dimela tše di kgahlišago go tlo kgobokeletšwa lefapha la phraebete.
Ge ba belegwe ka malapeng ao a hlokago mabapi le ekonomi ya setšhaba, bana ba mohuta wo ba gola kgafetšakgafetša ba dumela gore bogole bja bona ke tshego ya ekonomi le ya setšhaba malapeng a bona.
Go ba gona ga lehlwa go ka diragatša gabotse ditshenyegelo tša tšhomišo ya bašomi le tša metšhene ge go bapetšwa le go dira furu goba furukepelwa.
Go aga bokgobapuku e bile tlhohlo go borakonteraka, Boikanyo Construction, Mdi More o boletše bjalo.
Tokollo ye e na le tshedimošo ka ga go thwala mošomo, ka intastering ya meputso le megolo ka meepong le ka lekgwareng, go tšweletša, kagong le ka mohlagaseng.
E ngwadilwe ke sehlopha sa ditsebi ka ditherišano tše di tseneletšego le bakgathatema.
Ge nka no bona tokete gape, go tloga fao ke tla leka ka lethabo go araba potšišo yeo gabotse kudu.
Re tla go lokolla gabjale eupša ke na le bonnete bja gore Mna Attwell o tla go tsebiša ge o tla swanela ke go boa.
Moago wa tlhwekišo o na le meetse a go fiša le a go tona le bohlatswetšodibjana.
Sefatanaga se hweditšwe ke maphodisa a Tlhapetšo ya Mmila wa Lephefo a ka Ficksburg mmileng wa Rosendal.
Tše di tla šomišwa go fa phihlelelo go lefelo la inthanete la setšhaba le kgašo ya elektroniki ya dinyakišišo ya go swana le diensaetlelophitia.
Mna Modulasetulo, naa nka ba le sebaka sa go dira temogo e tee go tšwa go seo Mna Wills a se boletšego.
Kgwebo ye nngwe le ye nngwe e nyaka gore dithekišo di kgone go tšwetša pele kgwebo go ya go ile.
Ge e nyaka go rarolla tsholo ye e beilwego gabotse, tirelo ya Dipalopalo ya SA e ile ya dira dinyakišišo go tseba makala ao a nago le tlhobaboroko ka tlhagišong ya diphatlalatšo tša yona tša dipalopalo.
Swanetše go raloka tema ye ka magatong a phrobentshe le a bosetšhaba legatong la RDP.
Toropokgolo e ikemišeditše go phatlalatša tšhelete ye e hwetšagalago ka bophara ka mo go kgonagalago go thuša palo ya godimodimo ya diprotšeke le mekgatlo.
Maatla a ditirišano, le setšhaba le ba phraebete, go akaretšwa diintasteri , tša ka nageng, tša selete, tša ka khonthinenteng, le tša boditšhabatšhaba.
Moago o sentšwe, eupša Toropokgolo e kgonne go dira kleime ya inšorentshe gomme ya boetša moago woo sekeng, gammogo le go hloma mananeokgoparara a mafsa.
Go kgontšha ditsebi tša IST go tšwa lefaseng ka bophara go tseba ditiro le masolo a mohlakanelwa.
Ruta, hloma masolo a temošo le a kabelano ya tshedimošo le setšhaba ka ga ditokelo tša bana.
Ka tlhompho ka moka ye e lebanego, ke naga gore re a retwa mo go feta ka moo re kgonnego ka gona ka nako yeo.
Motšenerale Malan ke nyaka go go iša sengwalweng se itšego, se swailwe ka "M" ka mokgobong wa gago.
Palo ya godimodimo ya matlakalapapatšo goba difolaga tše pedi ka tiragalo, kgwebo goba moletlo o tla dumelelwa mafelong a dinagamagae ao a laotšwego kudu.
Ditlwaedi tša bosetšhaba le melawana ya fasefase ya go aga meago ya maphelo go netefatša gore go ba le phihlelelo ya go hloka mapheko e a dirwa.
Gape go bonwe gore Nissan e šomišitšwe go sepediša diphahlo tše di utswitšwego.
Godimo ga go šomiša ntlo ya go bolokela ditšweletšwa le go aba dilo tša setoko, mabenkele a na le maikarabelo a go amogela dithekišothwii tša ka ntle.
Ga go moadimiši yo a swanetšego go lefiša tšhelete ya pele ge go dirwa kgopelo, ka mantšu a mangwe, tšhelete ge o saena tumelelano.
Go tšwetša pele maatlafatšo ka setlwaedi sa go šoma gabotse le go šoma bokaone ka ditaelong tša melawana le baromiwa.
Mmogo re ka thibela di-STI go akaretšwa HIV ka go ba le boikarabelo, go tšwetša pele maitshwaro a tša thobalano a maikarabelo le go hlokomela bao ba amilwego le go fetelwa ke baerase.
Re holofela gore bao ba tšwelego pele ga nako ba tla amogela Lenaneotiro gomme ba tsenela lesolo la boditšhabatšhaba kgahlanong le semorafe, kgethollo ya semorafe, lehloyo la batšwantle le go hloka kgotlelelo mo go amanago le gona.
Maano ao a kopantšwego - maano ao a akaretšago tshepedišo ye e akaretšago tšhomišo ya naga, tlhabollo ya lefelo, mananeokgoparara, ditirelo le ditšhelete gona fao.
Khwetšo ya tlhabollo ya ditsela: Komititaolo e dumetše go fa taolo go Hlogo ya dithoto tša dintlo go phethagatša go agwa ga Nandi Drive.
Kgašo ya setšo ye e rulagantšwego ya tlhabollo goba tlhokomelo ya diphedinyana tše nnyane tša go se bonwe ka mahlo go akaretšwa dibaerase bjalobjalo goba dimela, disele tša batho le tša diphoofolo.
Ka maitemogelo re hweditše gore ka diprotšeke tše di thušitšwego ka mašeleng ke mmušo wa selagae o swanetše go tsebiša bakgathatema ka ga ditshepedišo le ditshepetšo tša tshepedišo ya bodiredi bja ka ntle.
Dipoledišano tša rena tše di tseneletšego le tše di fapafapanego mesong ya lehono le ditumelelano tše bohlokwa tše re di saennego di bopa tlhagišo ye e bonagalago ya maikemišetšo a rena ka moka a go fa selekane seo tlhalošo ya mmakgonthe.
Tokelo ya mošomi ya go tšea llifi ye e lefelwago e a oketšega ka kelo ya llifi ya beke e tee ka go thwalwa mošomong go gongwe le go gongwe ga dibeke tše nne.
Mehlala ye e thomile kgale nakong yeo boramahlale ba bantši ba bego ba dumela e lego nako yeo batho ba mathomo ba sebjalebjale ba tšweletšego ka yona.
Gape e fa mehlala ye mmalwa ya ditiro tše kaone ka ga ka moo o ka netefatšago gore bašomi bao ba nago le bogole ga ba kgethologanywe ka tšwetšopeleng ya mešomo.
Lefapha gape le kgatha tema ka ditaetšong tše di fapafapanego tša boditšhabatšhaba le ka dikhonferentsheng tša meepo.
Tefišo efe goba efe ya motšhelo ya ditshenyegelo ka mohlankedi wa kgorotsheko yo a lefišago motšhelo e ka lekolwa lefsa ke kgorotsheko.
Motlatšamopresidente o boletše gape gore le ge boeti e le ye nngwe ya diintasteri tše di golago ka lebelo ka mo nageng, e loketše kgolo ya "legato la bobedi" of growth.
Ka ge basadi le bona e le batšwasehlabelo ba bagolo ba dikgaruru tša ka dintlong ba swanetše go ba le tokelo ya molao ye e tlago netefatša gore ba šireleditšwe.
Protšeke ye e laolwago ka phrobentsheng e thwetše badiredi bao, ka kelo ya godimo, ba dirilego mešomo ya balaodi ba diprotšeke ba mmušo wa selegae.
Ke ka boikgantšho bjo bogolo, Bahlomphegi mo re dumelago gore kopano ya rena ka mo Khonferentsheng ye ya Ditona ke phetolo ya rena ya boikgafo bja boipiletšo bjo bo diretšwego lefase.
Kgoro ya Tlhabollo ya Leago bjale e maatlafaditše ditirelo tša nakwana ka go oketša dikgoba tša mešomo le tlhahlo.
Go ka se dumelelwe leswao la go feta le tee ka kgwebo mola e le gore go tla dumelelwa leswao la go feta le tee leo e sego la moo ka leboto.
Bjale e ka be e le gore ba gapeleditše go tsena ka moo ditulong goba ba dumeletšwe go tsena moo ditulong ke bahlapetši.
Ditlhahli tše itšego tše di tlago šomišwa ka legatong la seteše di swanetše go dirwa go netefatša gore batšwasehlabelo ba mahlalagading le ba bana ba hwetša tšhireletšo ye e kgethegilego le tlhokomelo.
Wena bjalo ka motho, Mna Kwinana, o paletšwe ka bowena go fetoša boyo bja sehlopha se le ge e le gore o be o nyaka go dira bjalo.
Letlakala la ditherišano ka ga ditheko tše di laolwago tša ka Feperware le bontšha gore phetošo ya persente ya ngwaga ka ngwaga ka dithekong tšeo di laotšwego e godingwana go feta phetošo ya persente ka kakaretšo ka go CPI.
Le ge go le bjale, Manyathi o bolela gore ditsela tše mmalwa di swanetše go dirwa nakong ya mosegare mafeleong a beke ka lebaka la gore go a hlokagala.
Merero ya mabapi le phetišetšo ya theknolotši ka dinageng tše di hlabologago e rata go bona e rarollotšwe ka WSSD.
Ka lefapheng la dinamelwa, magareng ga tše dingwe, dipeeletšo tše mpsha di tla dirwa gomme peakanyolefsa ya phethagatšwa ka diporong tša ditimela, ka ditseleng le ka go mananeokgoparara a maemafofane, go akaretšwa boemafofane ka Ngqura goba ka Coega.
Seo ke bego ke se šupa ka seo ke gore o swanetše go ya go Khomišene ya d'Oliveira le go ba fa tshedimošo.
Tumelelo ya mošomi yo mongwe le yo mongwe wa Armscor goba motho yo a dumeletšwego go tsena ka femeng goba ka meagong yeo dibetšwa di dirwago ka gona goba di tšweletšwago ka gona le go dira ditlhahlobo.
Gape, ke tla holofela gore re tla dumelelana ka ga bontši, ge e le gore ga se ka moka, ditekodišišo tše ke tlago di dira.
Dikomiti tša keletšo tša tlhokomelo ya maphelo ye bohlokwa ye e kopantšwego, tšeo maikarabelo a tšona a tlago akaretša MCWH, a tla hlongwa ka legatong la selete.
Dihlongwa di ka nyaka go hloma distro yeo, e ka ba ka sehlongweng ka moka goba ka dikarolong tšeo di tlago šomiša ditiragatšo tše itšego.
Lefapha la setšhaba le lona le na le lenaneo la lona le le lebeletšwego la tiro le le lebeletšego kudu tlhabollo ya setšhaba seo se hlokago kudu.
Mehuta ka moka ye šupa ye megolo ya madulo e emetšwe ka mafelong ao a šireleditšwego eupša fynbos ye e lego ka fasana, bjo bobose bja ka Karoo, Nama Karoo, mafulo a ka godingwana le dipayomese tše kotwana bjale di šireleditšwe ka maleba.
Gopola go klika bešene ya haephalinki ka fase ga sekerini ge e le gore o na le kgahlego ka ga gore ke eng se se fetogilego go tloga mola go bago le bešene ye e fetilego.
Ke swanetše go bušeletša gore tirelo ya Dipalopalo ya SA e ela le go bega ka ga tlhokego ya mešomo go ya ka ditlhalošo tše pedi.
Sehlongwa sa semolao goba bobedi makala a semolao ao a akaretšago le go laola thwii mešomo ka moka ye e hlokagalago go phethagatša ditiro tša yona tša tšweletšo.
Godimo ga moo, go na le kemelo ya mmakgonthe ya Nanotheknolotši go thuša ka go hlabolleng ga methopo ya rena ya tlhago, kudukudu ya diminerale.
O be o re botša pele ga tsela gore o be o tlo tsena ka lepatlelong ebile o efa tshwaotshwao ka ga seemo sa sephethephethe.
Go bolela nnete ga se ra thaba kudu ka ga legato le le lego gona la tirišano gomme re dumela gore go na le bokgoni bjo bontši bjo re ka bo utollago.
Gore ba ile ba amega ka ditiragalong tše di bego di le tša ka sephiring ka kgopolo ya gore le ka se nyake gore e tsebagatšwe setšhabeng, go ba bangwe ba sona.
Maloko a mararo a sa ruri - Baganetši ba sephetho ba dirile ka go šireletša kgahlego ya bona ye e sekametšego ka lehlakoreng le nnyane sebakeng sa kgahlego ya khutšo le tšhireletšo ya boditšhabatšhaba.
Mebaraka ya ka ntle e hlokomela kudu gomme go bohlokwa go romela dithoto ka ntle fela tša mehutahuta ya ditšweletšwa tšeo di nyakegago, go fa mohlala, diterebe tša go hloka mmala tše di se nago le dipeu.
Dikhamphani di swanetše go phethagatša tshepedišo yeo e tlago tloša ditiro tša go diriša maswi le ditiro tše dingwe tša tshenyo tša go direla diklaente le go fa keletšo ye e kwagalago ya ditšhelete.
Se se feleditše ka gore diphoofolo di je dikutu tše thata tša yurea ye e šalelago ka mafulong ka morago ga go šomiša manyoro goba ka lebaka la ge diphoofolo di enwa meetse ao a šilafaditšwego ka yurea.
Tona e bušeleditše gore thušo ya mašeleng ebile ye nngwe ya mekgwa ya phedišo ya bohloki ka mmušo kudukudu ka go šoma ka tlala ya bana.
Selo se bohlokwa sa go fihlelela nepo ya rena ya go Tiišetša Lenaneo la Afrika ke go tliša tšhireletšo ya batho gammogo le tokologo go kwešobohloko ya mmele.
Mmušo o lemoga gore tirelo ya setšhaba ye e hlohleleditšwego kudu ye e nago le maitshwaro a maatla le maikutlo a nepo a bohlokwa ka tshepedišong ya kagolefsa le tlhabollo.
Le ge e le gore ke yo mogolo ka lešabeng le ka mengwaga ga se a ka a dira gore re kwe seo, eupša o ile a bontšha tlhompho ya mohlala.
Khomišene ya Difilimi ya ka Kapa e laola lefelo la tshedimošo la netwekeng la ditirelo tša tšweletšo le ditirelo tša kakaretšo ka Kapa Bodikela tše di lego tša kgahlego ka intastering ya difilimi.
Go molaleng gore e ripilwe ka nakong ya tshepedišo ya go fothokhopa khopi ya gago eupša e a swana, e tloga e le tokumente ye e swanago.
Tonakgolo o boletše gore Durban e tlo swara mokete wo o aroganego wa go thea lepatlelo leina, leo le thewago leina la yo mongwe wa baetapele ba go tuma ba go lwela tokologo, Moses Mabhida.
Le swanetše go dira dikgopelo lefsa tša thušo ya mašeleng pele ga letšatši la segopotšo la ge o dira kgopelo ya mathomo goba thušo ya gago ya mašeleng e tla phumolwa.
Methopo ya tshedimošo ye e fapanego e ile ya šomišwa, go eya ka ge eba kakanyo ya ngwaga ka ngwaga goba ya motheo, e lego kakanyo ya selete, goba kakanyo ya kotara e be e nyakega.
Hloma ngwadišo ya mohlala ya borakonteraka bao ba dumeletšwego ba dikonteraka tša lefapha la setšhaba, leo ka go lona tumelelo e tlago laolwa ke maemo a tiro ya mošomo ya magoro a mangwe a ngwadišo.
Gauteng gabjale e a sekasekwa go lekola semela sa mathomo sa Joule sa kgoboketšo ka ge e le ditoropokgolo tše kgolokgolo gomme e bontšhitše kgahlego ka go beyeng ga tatelano ya dinamelwa.
Seswantšho se bontšha Molekgotlaphethiši a na le ba bangwe ba baithuti ba marematlou ba dikolo ba bakaonekaone bao ba hweditšwego kakaretšo ya meputso.
Melete ye e sego ya hlabollwa ya setšo, ka ntle le mabakeng ao a sego a tlwaelega, ga e fe lepheko kgahlanong le dintšhi, ka ntle le go se šome gabotse ga yona moo ka tlwaelo go amantšhwago le boleng bja kago.
Tshepedišo e swanetše go amantšha dikholego le diabe tša bašomi le go fa dikholego tša ka fasana tša bogole, baiphediši, le dinyakwa tša kalafo tša botšofadi.
E re ke no, ka lebaka la tshedimošo ye, kwana le tše dingwe tša ditaba tše re di šišinyago, re emetše gore di tšweletšwe.
Ka moka ga rena re swanetše go araba molaetša wa - Arrive Alive! Gomme re itshwareng ka tsela ye e hlomphago maphelo a bašomiši ba tsela ka moka.
O tla lebalela go ngwalwa ga pampiri ye, ke ya ka gomme ke be ke sa lemoge gore ke tlo e fa lebakeng leo.
Bjale Lebotho la Mašole le swanetše go ikemišetša go tiišeletša mmušo wo o nago le toka ka go dira gore go be le molao le šebešebe le go šireletša mellwane ya naga.
Ke ile ka bontšha pele ga Motšenerale General Knobel gomme ka thoma go fa bohlatse bja gore ga go na kganetšo ya setatamente ka ge se beilwe gomme le yena ge a be a bolela ka ga ditlaleletšo tše.
Go šoma bokaone ga ditoropokgolo le mafelo a diintasteri go swanetše go maatlafatšwa ka peakanyo ye e kopantšwego ya tšhomišo ya naga, mananeokgoparara a dinamelwa, ditshepedišo tša dinamelwa le ditirelo tša dihlopha.
Sa bone ke gore moya wa go obamela molao le go se hlomphe ba taolo ka ge go tšweletše ka ntweng ya mekgwa ye e šomišitšwego ke manaba a rena.
Tirišano, setee le kwelanobohloko magareng ga rena bjalo ka dinaga tše di swanago ka dikgopolo gomme masolo, a tšwela pele go ba tsela e tee fela ya go tiišeletša lentšu la dinaga tšeo di hlabologago ka merereong ya lefase ka bophara.
Naga gape e lebane le tlhohlo ya mabapi le go aga setšhaba se se kgathalago, kudukudu ka kgabagareng ya tshepedišo ya ekonomi yeo e hlohleletšago go lebelela motho o tee, bojato le phadišano ye e sego ya loka.
Bjale bohlatse bjo bo beilwego pele ga kgorotsheko ye ya selegae ya nakwana, e tla ba bohlatse bjo bo kgobokeditšwego ke kgoro ya Mna Poliso.
Sekaseka dihlongwa tša thuto ya kgole tše di lego gona mabapi le go se senye tšhelete le go šomiša tšhelete gabotse ya tšhomišo ya tšona ya bjale ya methopo.
IPL, e lego phadišano ya kherikhete ya tšhelete ye ntši lefaseng, e išitšwe ka Afrika Borwa ka morago ga gore mmušo wa India o palelwe ke go tiišetša tšhireletšo ka moo nageng yeo.
FIFA e lemošitše gape balatedi ba kgwele ya maoto gore ba hlokomele kgonagalo ya dithekete tša bofora, le go di reka fela go FIFA goba ka FNB.
Go hlagiša diponte tše go tlo lefša gomme go tloga fao go utollotše gore o be a se na maswanedi a go hwetša diponte tšeo, tše di fiwago ke Mmušo wa Switzerland.
Le ge go le bjale, lefelo le legolo le le bohlokwa la kgoboketša le akaretša tshedimošo ya ditšhelete ka dipalopalong tša ditšhelete tša akaretšo le tša setšhaba.
Go atlega ga baithuti ba ba marematlou go bontšha gape thekgo ya batswadi ba bona, bao ba hlohleleditšego bana ba bona go fihlelela bokgoni bja bona.
Kopano gape e ile ya laela Bongwaledi bja SADC go sepediša go abelana ga mekgwa ya tirišo ye mekaone mabapi le phihlelelo, go ba mong, le dikgetho tša thušo ya ditšhelete ya go tsenya mohlagase dinageng tša magaeng.
Kgoro ya Tlhabollo ya Leago e hlokola bakgopedi gomme e tla thuša ka mašeleng bao ba babjago kudu goba bao ba golofetšego bao ba hlokago thušo.
Gape o dumela go se hlokomologe moithuti yo a filwego ka ge ditlhagišo le dipeakanyo di swanetše go dirwa go bona, ka ge go se na moithuti yo a swanetšego go se akaretšwe ka go ruteng ga gagwe.
Maphakga a mangwe a mararo a sepolotiki a ka palamenteng a swanetše go kgetha tona go ya ka kabineteng ye mpsha.
Bjale molaetša wa mabarebare o tlišitšwe go tšwa go moemedi wa Wolf go gongwe ka ntle go ya go lephodisa le lengwe go tšea magato a itšego
Setšhaba se swanetše go gopodišiša ka ga tirelo gomme se ikwe gore e dirilwe go ya ka mo go swanetšego.
Ditšhelete tša Mokgatlo di swanetše go šomišwa go ya ka maikemišetšo ao a boletšwego ka mo le ka moo go laetšwego ke Komitiphetiši ya Mokgatlo.
Konteraka ya lesolo leo e filwe khamphani ya, Institutional Pharmacy Management Pty Ltd.
Eupša gape re a tseba gore intasteri ya bjala, le ge e na le bokgoni bjo bogolo bja maatlafatšo ya ekonomi, e ka senya go phela gabotse ga ditšhaba.
Leeto la go tloga senthareng ya bokgoni go ya go intasteri ye e feletšego ka botlalo ka Afrika Borwa go nyaka tirišano ya kgauswi le tirišano go putlaganya molokolokong wa boleng.
Seemo sa ditaba ka boraro tše di beilwego ka mo godimo gammogo le dinyakwa tša go thwala go gongwe le go gongwe go tla hlokomelwa ka e tee ka e tee.
Lebelelang seo Tonakgolo Rasool a se boletšego ka ga protšeke le ka ga letlotlo la setšhaba.
Setlwaedi se se tla thoma go šomišwa ka morago ga ge go tepositilwe sedirišwa sa boraro sa tumelelo, tumelo, kamogelo goba go dumelela go dirišwa, moo e lego gore bonyane e tee e swanetše go sepedišwa ke seemo sa lebopo.
Ke holofela gore nka se bonwe bjalo ka wa lenyatšo ge ke holofela gomme ka re ke holofela gore o boile ka Mozambique.
Le ge go le bjale, bogolo bjoo ka bjona dipetlele di rulaganyago ditiro tša tšona mmogo le dihlongwa ka ditšhabeng tšeo di di direlago ka nepo ya go kaonafatša dipoelo le go fokotša go se lekalekane go diretšwe mellwane.
Sehlophatšhomo se se Kgethegilego se tla hlongwa go hloma leano la go kaonafatša maikutlo a setšhaba mabapi le MLRF le merero ya dilo tša ka lewatleng le tša ka lebopong.
Kgaolo ye e hlaloša dithulano magareng ga tebalelo, nnete le toka, go akaretšwa dipoledišano ka ga diabe tša tshepedišo ya bjale ya tshepedišo ya ka moso ya toka.
O ba boditše gore bagononelwa ba tsene ntlong ye e lebanego le Sepetlele sa Helen Joseph.
Ge baithuti ba ka ngala dithuto, Roots o swanetše go ya sekolong seo gomme a bethe baithuti go boela diphapošing.
Masolo ao a tšwetšwago pele a go hloma di-MPCC a tiišetša boikgafo bja rena bja go phatlalatša tshedimošo ya mmušo thwii go ya ditšhabeng tše di beetšwego ka thoko.
Go molaleng, gore Coca-Cola e dirile gore re ikgantšhe ka go hloma lesolo le, leo le tlago sepediša dipapatšo tša lefase ka bophara tša ditšweletšwa tša rena.
E na le diteng tše di sego tša tlwaelega tša Kereke ya Makatoliki ya leboto la galase la lehlakore le tee leo le fago ponagalo ye e kgahlišago ya lewatle, ke ka lebaka leo e filwego leina le, Naledi ya Lewatleng.
Sehlophatšhomo sa kabinete gabjale se nyakišiša go ba mong le makala a sehlongwa mabapi le dithoto tša dinamelwa gomme ditšhišinyo tša sehlophatšhomo di swanetše go phethagatša ka potlako.
Zille o tlaleleditše ka gore balefi ba ditirelo ba bantši ba na le bonnete bja gore dikoketšo tša tefelo ya ditirelo ke tša go lefela lepatlelo, e lego "seo e sego nnete le gatee".
Ke maikutlo a rena gore kgašo ya ka Afrika Borwa e swanetše go raloka tema ye kgolo ye e kwagalago go thuša go hwetša tharollo ya mathata a ka Zimbabwe.
Go tloga fao re tla netefatša gore mo dikgweding tše di tlago tše tharo re na le mananeo ao a beilwego a go thibela bomenetša, manyofonyofo le tshepedišo ya bošaedi.
Gape go molaleng gore dikolo di begilwe ka dikarolong tša tekolo fela gomme ga se tša akaretša CASS goba meputso ya diteko tša go bolela ka molomo tše dinyakegago.
Lenaneo le le ikemišeditše go hlahla le go thekga dikgoro tše dingwe tša mmušo ka dinyakišišong le ka tlhabollong ye e amanago le lefapha, theknolotši le mananeo a letlotlo la batho ao a laetšwego.
Bohlokwa bja go fediša bohloki le bja go fihlelela tlhabollo ye e tšwelago pele lekaleng la lefase ke seo re inyakelago sona le motho yo mongwe le yo mongwe.
Go bohlokwa go lemoga gore ge tshedimošo ye e sego ya felela goba ye e phošagetšego e ka fiwa, gore go tlošwa ga pego go tla ditelwa goba go ka se kgonagale.
E akaretša melawana ye e elwago, ye e tšwelago pele go ya go ile ka lekaleng le lengwe le le lengwe la tiragalo, go akaretšwa enetši, ditlakala, meetse, dinamelwa le kamogelo.
Bakgopedi ba swanetše go ba badudi ba sa ruri ba ka Kapa Bodikela, ba kgone go fa bohlatse bja gore ba hloka tšhelete le go fihlelela dinyakwa tša go tsena ka dihlongweng tša thuto ya godingwana.
Kabelo ya methopo ye e sego ya lekana go a kgonagala gore ke selo se tee se bohlokwa kudu seo Kgoro e ka rwešwago molato wa malwetši le mahu a nako ye e fetilego.
Ditlhahlobo ka moka bjale di tla setwa maemong a bosetšhaba, gomme dipoelo, mmušo o realo, di tla e fa kelo ye kaone ya go šoma gabotse ga lenaneothuto le lefsa.
Mo lebakeng le letelele lesolo le le tla tliša maatlafatšo ya ekonomi, la hloma mešomo le go hola badudi ka moka.
Se se feleditše ka phatlalatšolefsa ye bohlokwa ya letseno la moputso, ka moka ga tšona tša direlwa mellwane ke mathata a mmakgonthe ka ga ditshenyegelo tše kgolo tša meputso le go laola ditheko tša ditšweletšwa.
Ga ke gopole maina a batho ka moka bao ba tšwago maphodiseng bao ke kopanego le bona eupša ke nagana gore ke file Khomišene ya Goldstone maina ao.
Go itokišetša dijo tše nnyane tša mosegare ka Labone re tla nyaka maina le dinomoro tša kgokagano tša bagaši ba ditaba bao ba tlogo tla tshedimošong ye kopana ya ditaba.
Phamfolete ye e fa tshedimošo ka ga go hlokomela le go tšholla soretšhe ka lefelong la Bogare bja Toropokgolo.
Go bile le pego ye e bego e šiiša ka ga Boeing, mabapi le mathata a ditshepedišo tša mohlagase le ka moo go ka kgaolwago ditshepedišo tša mohlagase.
Ge e le gore Afrika ka bophara e swanetše go lokollwa, gona masolo a twantšho ya bokoloniale le mašole a ona a go lwela tokologo a be a swanetše go thekgwa.
Gomme Mebušo e swanetše go hwetša maatla a yona, e sego go tšwa lebothong la mašole, eupša thekgo ya batho ba bona, ye e sepedišitšwego ka setšhaba sa badudi.
Tswala le letlotlo di lefša ka elektroniki ka akhaonteng ya gago ya panka, e lego tsela ye e bolokegilego ya go beeletša.
Ga go mananeo a nošetšo ao a tlogo feletša ka go tšhollwa ga meetse mabaleng a ditsela go akaretšwa go nošetša ka tšhatšhatšha goba ka seporei go swanetše go šomišwa goba go hlongwe.
Gape, nka thaba ge bao ba nago le dillathekeng ba ka netefatša ka kgopelo gore di timile.
Aowa, ke nagana gore Mna Vally seo a nyakago go se tseba ke ge eba ka ge e ile ya tlišwa o ile a tseba diteng tša sona.
E be e le kudukudu batho bao ba nago le tlhahlo ya maemo a fase le bokgoni bjo bo sego bja hlabollwa bao ba feletšego ka maemong ao a golago a go hloka mošomo.
Mmušo o tla thekga baphatlalatši ba mohlagase ka tlhomong le ka phethagatšong ya maano ao a nago le šedi eupša ao a tiilego go šoma ka go se lefe le bohodu bja mohlagase.
Re boletše gape ka ga ditaba tše dingwe tšeo go kgonagalago gore di ka tuma mo ngwageng wo.
Go Afrika Borwa, Khomišene ye ya Dinaga ka Bobedi e bopa karolo ya masolo a rena ao a nago le maikemišetšo ka temokrasing ya rena ye nnyane go laola moo re lebilego gona.
Ditaolo tše di theilwego go methopo le ditiro tša kimollo di šomišwa go fihlelela goba go hlokomela boleng bjo itšego bja tikologo ka ge go nyakwa ke taolo ya seabe.
Mola go amogelwago melawana, Mdi Li o boletše gore, maemo a sephethephethe a ile a fetoga a ba kaone kudu.
Bobedi basadi ba bathobaso le ba bathobašweu ba ile ba se akaretšwe ka maatlafatšong ya ekonomi - go akaretšwa dibaka tša kgwebo le mešomo ya maemo a godimo - kudukudu ka lebaka la bong bja bona.
Re ithutile gore ka mehla re swanetše go nyaka nnete gomme re se thabele go bušeletša molawanakgapeletšo, le ge go le bjale re phatlalatše tumelo ya gore molawanakgapeletšo woo o emetše nnete.
Ngwaga o mongwe le o mongwe, mmušo o hlaloša Lenaneotiro la ona la ngwaga go tšwetša pele phethagatšo ya thomelo ya ona ya bakgethi.
Seo se lego molaleng ke gore tebelelo ya mang le mang ya melawana le melaotshepetšo ke tshwanelo ka nepo ya tlhako ya go putlaganya mellwane go šoma ka ditlhohlo ka maemong a boditšhabatšhaba.
Tshedimošo ye e sego ya aroganywa le ya maleba e a nyakega ka ga melaotshepetšo ya diminerale, thutaswika, meepo le dilo tša tikologo le kwalakwatšo ya diminerale.
Ge e le gore go ba gona ga gagwe goba maitshwaro a gagwe a šitiša tšhomišo le boipshino bja bokgobapuku ka batho ba bangwe goba e bopa tšhošetšo ya maphelo a bona goba polokego.
Mmušo wa Afrika Borwa o kgalema ditlhaselo tše di sego tša borumulane ka dinokwane ka setšhabeng sa rena go batšwantle bao ba lego kotsing.
Bjalo ka maloko ao a thomilego sehlongwa se sa mekgatlo ka bontši, re tsenya letsogo go bopa lenaneo la ditokelo tša batho tša boditšhatšhaba.
Mo ngwageng wo tlhomomišo ya Mopresidente e tlo ba ye nngwe ya meketeko ya megolo kudu le ditlhomomišo tšeo re sego ra ka ra di bona ka historing ya Afrika Borwa, gwa realo Mna Jacobs.
E sa le ka pele kudu Mmušo wa Kgethologanyo o ile wa lemoga tema ye bohlokwa ya bana le bafsa gomme wa ba bona bjalo ka batho bao ba lebeletšwego kudu gomme wa ba swara ka yona tsela yeo.
Lenaneo la ka Mokibelo le tla lebelela kudu lenaneo la di-ICT tša bjale, leo le ka tsenywago ka go ruteng gabotse, ka go ithuteng le ka tekolong ya dikolo.
Re holofela gore molawana wa go swana le wo o dirišwago ka dikolong tše di phagamego o tla thuša go hlohleletša setlwaedi sa go bala magareng ga baithuti ba dikolo tše di phagamego.
Tirišo ya dikgokagano tša sebjalebjale le theknolotši ya tshedimošo ka mafapheng a thuto, maphelo, kgwebo le mmušo di tla lebelelwa.
Go feta ngwagasome wo o fetilego, basadi bao ba bego ba raloka kgwele ya maoto ba be ba bonwa bjalo ka bao ba sa hlomphegego le pelaelo ka mafelong a mantši ka khonthinenteng ya Afrika.
Mo nakong ye bontši bja dinaga tša rena bo fetogile batšwasehlabelo ba maikemišetšo a dinaga tša ka ntle ka tirišano ye e tšwago go ba bangwe ba batho ba rena.
Re šomišitše ebile re šomiša kabo ya ditirelo tša motheo le phihlelelo ya methopo go aga selekane se se tiilego.
Tlhabollo ya bana ba mengwaga ya ka fase le go ithuta go fa bana ba digole phihlelelo ya ditsenatseno tša ge e sa le ka pela le dibaka tša phedišano e sa le ba bannyane.
Taelo ya ka gape ke gore Mna Houston o ka fase ga pitšo gomme o tla fa bohlatse, moo a tlago fa tlhalošo efe goba efe ye e nyakegago go yena ka mo khomišeneng ye.
Go sepediša go hlokomela ga baromiwa ba mašole ba ka gare le ba ka ntle moo go ka feletšago ka masolo ao a kgonagalago a papatšo.
Go nyaka lefase le lekaone la bohle go swanetše go ra go lokollwa ga batho bao ba hlokago ba lefase la rena le bao ba beetšwego thoko lefaseng ka bophara gore ba se hlake, ba se sotlege le go ba tlaleng le go bušetša kholofelo.
E tla hlama leano la tikologo la bosetšhaba ka kakaretšo le go netefatša gore ditlhokomedišišo tša ekonomi tše di šomago ga di tloše maikemišetšo a melawana ya tikologo.
Seo se hwetšwago ka mo boikgafong bjo ke tlhokego ya go šoma ka ntle le go lapa go fihlelela maikemišetšo a go tloša bohloki, go hloka šedi le go hloka ka kakaretšo ka nageng ya rena.
Sa bobedi, ke tla boledišana le pampiri ya ka, eupša ka pampiri ya ka ke fokoditše tše dingwe tša ditemana, bjale nka bolela ka boripana.
Go na le bohloki bja kakaretšo, go se kgone go bala le go ngwala, mananeokgoparara ao a fokolago le tlhokego ya dibaka tša go tsenya letseno magareng ga ditšhaba tše ntši tša magaeng.
Ge e le gore baithaopi ba mmalwa bao ba itlhamilego ka dibetša ba tsebišwa ke makala ao a fošago maswika le dimisaele tše dingwe, tša go swana le dipomo tša pheterole, tšhireletšo ye maatla kudu e ka hlongwa.
Re lokiša maano a elektroniki le a tlhokomelo, ra aba tlhomo ya mohlagase ya tšhoganetšo le ya maithomelo le tokišo ya didirišwa tša mohlagase tšeo di lego ka meagong le ka mafelong a mmasepala.
Ka ge le tseba, tshepedišo e tšwela pele go šoma ka ditaba tše di amanago le dikgetho tša peleng tša Bopresidente.
Sebopego sa kamano ya setšhaba le phraebete: Lefapha la phraebete bjale ke sedirišwa se bohlokwa sa lefaseng ka bophara sa dinyakišišo le tlhabollo ya S T.
Koketšego ka palong ya baeletši ba kgato ya mathomong e tla phošolla go tšea lehlakore mo go bonwago mabapi le kgato ya godingwana le ka thutong ye e tšwelago pele le tlhahlo ka dikolong.
PGNC e na le maikarabelo a go eletša ba taolo ya tikologo le go šoma le bona go netefatša gore ba diriša melawana ya SAGNC go maina ka fase ga tshepedišo ya mošomo wa bona.
Ge sehlopha se bohlokwa sa marabele se kgetha go se tle, go se romele moemedi, ga se gwa swanelwa go ba kgetho ye e se nago tshenyegelo, a realo.
Le šireletšeng tlhabollo ye e tšwelago pele go ya go ile ya ekholotši le tšhomišo ya methopo ya tlhago mola ka go le lengwe le tšwetša pele tlhabollo ye e kwagalago ya ekonomi le ya setšhaba.
Ka dikgatong tša mathomo tša diphetogo, kudukudu, mmušo o tla swanelwa ke go tsenatsena ka maithomelo go tliša peakanyolefsa ye e hlokagalago ya kabo ya kholetše.
Motho mang goba mang yo a nago le ntlo ebile a palelwago ke go lefa ditirelo tša mmasepala.
Nakong ya dipoledišanao, Mna Motlanthe o tsebišitše mopresidente wa FIFA ka ga sebopego sa kabinete ya gagwe gomme a laetša gape kgotsofalo ya gagwe ka ga ditokišetšo tša mananeokgoparara.
Disekorole tša HIV tšeo gabjale di šomišwago ka dinagamagaeng tša Bengal bjalo ka karolo ya lenaneo la temošo la HIV di bontšhitšwe ka pontšhong ka Kalaring ya tša Bokgabo ka Durban.
E tšwela pele, ba e be e le bahlankedi ba tšhireletšo go ya ka Mna Molapo bao ba bego ba rwele dihelmete, sepipetši sa sefahlego, dipathone tše ntsho le dikotse tše ntsho.
Gape re na le SADC-Mercosur le maithomelo a IBSA bjalo ka ditheo tša go aga tirišano ye e šomago gabotse le yeo e holago mahlakore ka bobedi magareng ga dilete tša rena.
O ile a tšwela pele a botša Mna Blatter gore temokrasi ya molaotheo ya Afrika Borwa e bontšhitše kgotlelelo ya yona le go se šikinyege nakong ya phetošo ya mmušo ye e sa tšwago go dirwa.
Ka tshedimošetšo ya kgafetšakgafetša, ge tshedimošo ye mpsha e thoma go hwetšagala, tshepedišo gape e fa bokgoni bja go hlokomela diphetogo ka lebelo le gabotse ka mafelong a kgoboketšo ya meetse a molomong wa noka.
Go na le dibopego tše ntši tše di fapanego tša tšhomišo ya polasa le go tsenya tirišong ga dijo tše di hlakahlakanego tša go "ja nako" tša dikgomo tša maswi ga se gwa šišinywa ka kakaretšo.
Motho yo mongwe le yo mongwe o na le kanegelo yeo a ka e anegago, gomme mantšu a ile a tloga a sa be gona ka ditheeletšong tša TRC.
Sehlopha sa taolo ya dikotsi tša masetlapelo se thomišitše ka leanotiro la go šoma ka mafula afe goba afe ao a bakwago ke dipula tša marega ao ka tlwaelo a hlaselago mafelo a mekhukhung mo nakong ye ya ngwaga.
O boletše gore o ka no bušeletša, o boletše dintlha tše gomme ke na le bonnete bja gore ka moka ga rena re di lemogile gabotse.
Mo lebakeng le letelele, go swanetše go hlokomelwa kopanyo ya methopo ye e hwetšagalago ka nepo ya go oketša tšhomišo ya methopo ye e sa hwetšagalego gabonolo.
Gore re kgone go diriša molawana wo, ditshepedišo tša semolao le tša taolo le ditlhagišo di tla beakanywa lefsa mo go hlokagalago.
Ke tla šišinya gore Mna Modulasetulo gore ke tla bolela mafelelong ge yo mongwe le yo mongwe a feditše, go sego bjalo go ka dira gore ke tšea dibaka tše pedi.
Nako ya go šoma e swanetše go rulaganya go realo e le go se tsenye kotsing maphelo, polokego goba go phela gabotse ga mošomi, ga bašomi ba bangwe goba setšhaba.
Dithulaganyo tše mpsha tša go tsena tše di tsebagaditšwego ke sekimi sa nošetšo sa Ulimocor, ka dipholoto tša maoto, bjalobjalo, eupša e sego ka kiletšo ka botlalo ya setšhaba.
Naa o ka ntlhalošetša, nakong ya dipoledišano le Ngaka Immelman o ka be o ile wa kwa ka ga maina a ditšweletšwa, ga ke go kwešiše ka botlalo.
Go na le morero wo mofsa kgwedi ye nngwe le ye nngwe, ka ntle le ka Desemere-Janeware moo go nago le morero wa nako ya dikgwedi tše pedi.
Mabaka ao a amanago le tlhabollo a a oketšega ka ge a amana le batho bao ba hlaotšwego bjalo ka ba mmala, Maindia le mafelelong ba bathobašweu.
Monna yo a dulago ka ntlong yeo le motswalagwe o be a šetše le ngwana bošegong bjoo ge batswadi ba gagwe ba se gona.
Sa bobedi, re šetše re boletše ka taba ya gore SANDF ga se ya kgopelwa mabapi le go sedimoša ramolao wa boikgethelo ka boripana.
Dinene le baoki bao, ba ngwadile malwetši ao ge a be a le gona.
Ngwadišetšo ya go tsenela lebelo la marathone le Lebelo la Boipshino e tswaletšwe.
Se se šupa go kopanya, go hlokomela le go laola datha le tshedimošo ye e amanago le maanotlhabollo ao a tšwetšwago pele go ya go ile a Toropokgolo.
Tirišano e tla agwa le lekala la phraebete ka mafapheng a mmalwa - ke gore, kgwebišano le peeletšo.
Bjale, go le maleba gore ka moka ga rena re mo go hlompha le go keteka bophelo bjo bo kgethegilego bja Mme wa Afrika ka ge a be a tsebja bjalo ka khonthinenteng ya rena.
Nako ya go šuthiša tebelelo ye ke gonabjale, gomme dipoelo tše kaone tše di ka se bontšhwe felo ka kakaretšo kudu go feta ka Kapa Bodikela.
Seo go bolela nnete ga se lebaka ka lebaka la gore hlatse e ka latofatšwa ka bofora ge a ka thulana le bohlatse bja gagwe.
Go netefatša gore go ba le phihlelelo ye e sa šitišwego ya tiragalo ya bokgabo le ya setšo, tshedimošo le boipshino ka go bobedi merero ya ditšhelete le ya naga.
Ke na le bonnete bja gore dineelano tše di tla tšwela pele go maatlafatša tirišano magareng ga dinaga tša rena ka bobedi le batho ba tšona.
Klaente ya ka o ikwa le go bolela gore o rata le gore o hweditše keletšo le gore ga a nyake go araba dipotšišo ge ke se gona.
Ka ntle le ekonomi ya ditoropong ya mafolofolo le ye e tšweletšago, mafelo a rena a ditoropong a tla fefoga le go phuhlama.
Batswadi le bana ba na le tlhobaboroko ye e lego gona ka lebaka la gore bana ba utswitšwe le go thotšharwa ka ntle le tsebo ya batswadi ba bona.
Mongwaledipharephare a ka amogela, legatong a Mokgatlo, dimpho, dimpho tša bohwa le dikabo tše dingwe tše di fiwago Mokgatlo, ge fela tše di dumelelwa ke Khansele ya Ditona.
Ke le lakaletša, khomišene, le Maafrika Borwa ka moka khutšo, toka, lerato le seetša sa kholofelo mo ngwageng wo o tlago.
Bašomi ba bangwe ba na le maikarabelo go ba taolo go diriša melawana ya taolo ya dikotsi ka mešomong ya bona ya ka mehla go maatlafatša katlego ya maikemišetšo a bona a mošomo.
Se ke mahala gomme se ka hwetšwa ge o šetše o ingwadišitše ka lefelong la maloko ka wepsaeteng ya Cape Biotech.
Le ge go le bjale, ka ge le tseba, mmušo wa Sudan o tšwela pele go ganetšana le tsenyotirišong efe goba efe ya mašole a AU.
CER, mabapi le selekano sa khaponetaeoksaete, go le lengwe le le lengwe la mafelo a mararo ao a bontšhitšwego ka mo fase.
Bontši bja dikolo tše tša phoraemari ke dikolo tše di fago dikolo tše di phagamego baithuti tšeo di nago le dipoelo tše di sa kgahlišego.
Tlhako ye ya molawana e ikemišeditše go hlahla dinamela tše di sepelago fase ka Phrobentsheng ka go fa maikemišetšo a phrobentshe le melawana le go hlaloša tlhabollo ye e lebeletšwego ka phrobentsheng ka bophara.
Tokelo ya go se dirwe motšwasehlabelo - go fa mohlala, mošomi a ka se rakwe ka lebaka la gore o kgathile tema ka tlhahlobong ya mošomong goba ge a begile kotsi.
Ka nnete, go na le dilo tša bohwa bjoo bo phelago tšeo re di dirago, goba re di bonago lehono, e lego karolo ya dilo tšeo di hweditšwego ke batho go tšwa go badimo ba rena kgalekgale.
Hwetša puku efe goba efe ka mo go lekanego, sengwalwa goba selo seo se tšweleditšwego ke motho yoo.
Modulasetulo, tlhohlo ye kgolo ke go fa batho ba rena bophelo bjo bokaone le go tloša leuba la tlala le bohloki.
Dikotsi tše pedi tše kgolo di hlagile tšeo di bakilego mathata ka kabong ya meetse ka Toropokgolong ka lefelong la Strand Somerset West.
Ka kwešišong ye, go tsena ga China mo go sa tšwago go dirwa ka go Mokgatlo wa Kgwebišano wa Lefase go šupa katlego ya motheo wo bohlokwa ya mokgatlo wo le maloko a dinaga tša yona.
O boletše gore phadišano ya dikhwaere e be e ikemišeditše go dira gore batho ba lemoge bohlokwa bja thuto.
Maphodisa a ka Fouriesburg a golegile bagononelwa ba babedi go tšwa ka Lesotho le ka Afrika Borwa ka morago ga lesolo le le bego le dirwa bohlodi ka dinageng tše pedi.
Mešomo ye boima yeo re bego re bolela ka ga yona e akareditše tlhohlo ya rena ka moka ya go netefatša gore ekonomi ya rena e a gola, e a hlabolloga le go fihlelela dinyakwa tša didirišwa tša batho ba rena ka moka.
Seboka sa ba Bane se tiišeditše gape boikgafo bja sona go kopana kgafetšakgafetša le go kgopela moemedi go hlokomela ditlhabollo le ditiro tše di dirwago ke mekgatlo le go ahlaahla seo se swanetšego go dirwa go ya pele.
Thulaganyo ya ditirelo tša tšhoganetšo boemafofaneng ka mehla ga e kgokaganywe ka mo go lekanego le ditirelo tša tšhoganetšo tša taolo ya tikologo meagong ya boemafofane.
Tlhokego ya dikgokagano tša difofane le tša ditsela magareng ga Indonesia le Afrika Borwa e bonwe bjalo ka ye nngwe ya mapheko a dikamano tša ekonomi.
Sepediša enetši le go hlokomela kgatelopele ya kgoro go phethagatša leano la yona le go tšwela pele go kaonafatša boleng bja masolo.
Bašomi ba tša maphelo - Batho bao ba nago le mangwalo a dithuto bao ba hlokomelago balwetši, ba go swana le baoki, dingaka, bahlokomedi ba menagano le ditsebi tše dingwe.
Tšhomišo ya XTC e ka ba le bolwetšana bja ka morago ga go nwa dihlare bja kgatelelo ya mogopolo mo lebakeng le lennyane gomme mo lebakeng le letelele e ka senya bjoko le sebete.
Lehono bobedi dinaga tša rena le batho ba tšona ba gare ka ntwa ye nngwe ya go fenya bohloki, tlhokego ya tlhabollo le go beela batho bao ba hlokago le bao ba se nago sa bona thoko lefaseng ka bophara.
Letšatši la Dipalopalo la Afrika le re gopotša gore tšweletšo ya bokgoni bja dipalopalo go dira melawana, go beakanya, go phethagatša, go hlokomela le go sekaseka, ga di fela mabapi le dinomoro.
Bjale, bjale re bjalo, Mna Lax, bjale go tšwa go sehlopha se se lego ka pele ga ka, gore se nyaka go rarolla tlhagišo ya bona ya mafelelo lebala ke lekaakang.
O be a fela a e etela ge a be a sa le ka Yunibesithing ya Rhodes.
Durban e na le tše ntši tše e di abago gomme gantši go ba boima gore batho bao ba dulago mo ba tsebe gore ba ka thoma kae ge ba ka kopana le motho yo go kgonagalago gore a ka beeletša.
Ka lebaka la tše ka moka le mohlomongwe ka phošo, re bogela, re tshwenywa ke dikotsi tše di ka kgonagalago tša tšweletšo ya dikgopolo le tirišo ya 'Yuropa ya sebo'.
Setšene Molepo, yo a šetšego ebile a na le bana ba bararo, o ile a leka go thuša mosadi yo ka moo a ka kgonago ka gona ge a be a le tseleng a eya sepetlele.
E ke Modimo a ka nthuša le batho ba bangwe go boelana le ditiragalo tša nako ye e fetilego gomme re ageng bokamoso bja rena.
Go oketša poelo ya peeletšo ka gare ga SAMS ya Mmušo mabokgoni a yona a tšhomišo ya tšhireletšo a šomišwa ka ditsela tše di latelago.
Bakgoboketši ba mmalwa ba otšhiti ba ka nageng ba ile ba kopana gomme yo mongwe le yo mongwe a reka mohuta wa otšhiti ye itšego go tlo neelana gareng ga bona.
Batho ba mohuta woo ba be ba, le ge go le bjale, le ba bannyane ge ba bapetšwa gomme maikutlo a bona goba ditiro tša bona di be di fela di dira gore ba se ratwe ke bašomimmogo ka bona gomme ka dinako tše dingwe tša dira gore ba solwe ka go tlaišwa ka mafolofolo.
ERM e šoma kudu ge dikemelo tša mošomo di hlalošwa ka mo go kwagalago, di bolelwa le go kopanywa ka ditumelelanong tša go dira mošomo, gomme batho bao ba nago le maikarabelo ba dira dikemelo tše.
Gape re leboga bahlahli ba rena ka ga boikgafo le maikemišetšo a bona go hlabolleng ga baithuti ba rena.
Se se akaretša selo se bohlokwa se se tlago pele, go beakanya lefsa mekgatlo ye bohlokwa ya mešomo ye mentši ya go swana le UN, dihlongwa tša ditšhelete tša boditšhabatšhaba le mekgatlo ya kgwebišano ya boditšhabatšhaba.
Mokgwa wa tšhireletšo le ona o tla šoma ka go hlahloba baabi ba eThekwini gammogo le go fa ditšhišinyo tša mabapi le magato a tšhireletšo ya mafelo.
Go hlongwa ga komiti go latela go hlokofala ga bašemane ba šupa bao ba bolotšwego ka komeng ka KwaMhlanga, Mpumalanga ka Mokibelo.
Kopano ya Boto ya Kahlolo e tšea sephetho mabapi le maemo a dikgopelo ka go ahlaahla protšeke ye nngwe le ye nngwe le go tšea sephetho.
Ditlhako tša melawana ya tšhomišo ya naga, ditlhahli le melawana di swanetše go tliša tlhabollo, kudukudu ditiragalo tša tlhabollo, ka mafelong le ka mafapheng a dinamelwa tša setšhaba.
Tshepedišo ye e na le bokgoni bja go rarolla nyakego ya dintlo ka kelo mola ka go le lengwe e fihlelela dinyakwa tša batho ba rena.
Re a di rekiša gomme go tloga fao, gwa realo Mna Douglas, mo bekeng ka ntle le go baithuti gomme go tloga fao re ba gatišetša tšona peleng, ra di phara go ralala le lepatlelo.
CITI ke mokgatlo wa selete wa kgwebišano, sehlongwa sa dikgokagano le etšentshi ya tšwetšopele ya intasteri ya ICT.
E bile tsebišo ye bohlokwa gomme MASA e swanetše go lebogišwa ge e atlegile.
Go oketša palo ya bašomi ba tša maphelo setšhabeng, go kopanya maemo a tlhahlo le methopo ye e okeditšwego yeo e filwego lenaneo.
Ge taba ya Zimbabwe e le ye e gogago maikutlo ka tsela ye go dinaga tše ntši ka tsela ye, gona re dumela gore e swanetše go ba ka lenaneotherong la dikopano.
Sa mafelelo, bašomiši ba dipalopalo ba ipiletša go phihlelelo le tšomišego ye kgolo ya tshedimošo, gammogo le bokgoni bjo bo oketšegilego bja tshekatsheko le bja go fa dipego.
Ka go lemoga gore seemo ka DRC se tšwela pele go tliša tšhošetšo go khutšo le tšhireletšo ya boditšhabatšhaba ka seleteng.
Ka tlhago, re tla thaba ra ba ra hlomphiwa gore wena Mohlomphegi o hlogonolofatše dinaga tša rena moo re nago le bonnete bja gore o tla amogelwa ka lethabo le legolo la ge o etla gae go tšwa gae.
Mafelelong ke ra gore se se ka se kgone go fa mohuta wa bohlatse bja gore o nyaka go lebelela seswantšho.
Ka mantšu a, e re ke le lakaletšeng dipoledišano tše di atlegilego, gomme ke re ka moo re jago ka ECA re lebeletše go hwetša dikenywa tša kopano ye bohlokwa ye.
Kgatišo yeo o e amogetšego go tloga fao, bjale e tla ba le kgatišo ye e nepagetšego ka ge Mna Mekgwe a laeditše gore o nyaka gore setatamente sa gagwe se balwe.
Mo mafelelong a beke ao a fetilego, bagononelwa ba lesomepedi ba ile ba golegwa ka lesolong la thibelo ya bosenyi ka Itsoseng.
Ka kwešišo ye, dilekane tše di nago le maitshwaro magareng ga baabi ba tlhokomelo ya maphelo ba phraebete le ditirelo tša maphelo tša setšhaba di šoma ka tlhalošo ye e phatlaletšego.
Ge e le gore go na le phaephe ye e phatlogilego goba ye e dutlago tseleng goba pheibementeng e bege go ba Ditirelo tša Meetse.
Lebakeng la ge seo ke se boletšego se bonwe bjalo ka selo seo se se nago mohola, e reng ke boleleng seo ke bego ke se bolela thwii.
Ka "mananeo a yona a tšhutišo ya mananeo a tlhabollo", IOM e fa mebušo bašomi bao ba nago le bokgoni, e hlokometše dilo tše bohlokwa tša tlhabollo ya bosetšhaba gammogo le dinyakwa le ditlhobaboroko tša dinaga tšeo di amogelago.
Bjale ke lebeletše ditsela tša go akgofiša go agwa ga sekolo se sengwe ka Vryburg.
E fa mananeo a tlhahlo le a temošo go thuša bašomi go kwešiša le go obamela ICP.
Ke be ke no nyaka tshwaotshwao ya gago, ke a tseba gore o boletše ka ga yona, eupša go sa na le dikgoba tša ka ga seo re se bolelago.
Mogononelwa o tla tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Ventersdorp lehono ka tatofatšo ya go gweba ka lebake, mola e le gore dinyakišišo tša mabapi le gore bathuši ba gagwe ba kae di tšwela pele.
QES ya moragorago e bontšha dikoketšego ka go bobedi mošomo le letseno la ditšhelete ka moka la mafapha ka moka a seswai, ka ntle le mohlagase, gase le kabo ya meetse, moo e lego gore mošomo o dula o sa fetoge.
Protšeke e nyaka go kaonafatša temogo ya khomphutha le tsebo ya go bala le go ngwala, ya kgontšha bašomiši ba mafelelong go kgokagana le theknolotši ka mabaka a bona le go fetišetša go ithuta ditšhabeng.
Go swana le ge re lemoga go kgatha tema ga ditšhaba ka ntweng kgahlanong le dikgaruru, re ka se kgotlelele ditiragalo tša bosenyi.
Go dirilwe pharologanyo magareng ga mabenkele ao a rekišago dilo tše itšego le ao a rekišago dilo ka moka tše di farologanego, magareng ga mabenkele ao a rekišago diphahlo tše mpsha le tše di šomišitšwego le magareng ga dikgwebišano ka mabenkeleng le tšeo di sego tša ka mabenkeleng.
Temošo ya setšhaba - maloko a setšhaba a ka netefaletšwa gore a tla tsebišwa ka kgašo le ka diphamfolete ka ga go tswalelwa ga ditsela mo go emetšwego mo nakong ye.
Mafelo ao a šireleditšwego a tla laolwa bjalo ka "metheo" goba bjalo ka dilaetši tša dikokwane tša masolo a taolo ya methopo ya dilete.
Legato le le hlatlošitšwego la ditherišano le dingangišano ka ga dilo tše di tlago pele le tshekatsheko ye kgolo ya ditšhelete tša setšhaba ga go maatlafatše fela temokrasi ya rena eupša gape go tliša kgatelelo go dikgoro tša mmušo gore di abe ditirelo.
Mokgopedi yo a hlohlobjago la mathomo o swanetše go dira dithutwana tše nne ka moka: Tsebo ya Molao, Mešomo ya Matsogo, Thuto ya Mohlagase le Thuto ya Mekheniki.
Ka lebaka le, e re ke tšeyeng sebaka se go lakaletša yo mongwe le yo mongwe yo a lego mo le ba lapa la lena sehla sa matswalo a morena sa boipshino le boiketlo.
Mme o re boditše ka ga lerato la gago la ditokelo tša botho, naa o ka tiišetša puku yeo o hlalošago Mdi Mandela bjalo ka "mmagosetšhaba wa setaele sa gagwe".
Gape e swanetše go tsenywa kgahlanong le phefo le boso, le go kgona go thibela menkgo, lerole le lešata.
Dikhamphani tše dingwe tša ka Afrika Borwa di šetše di beeletša ka Russia - ka diprotšekeng tša gase le oli, magareng ga tše dingwe.
Go aba thekgo le mananeokgoparara go kgokaganya le go laola thušo ya DoD ka masolong a dipapatšo.
Go dira gore pušo le go tšea diphetho go kgathe tema ka go lekodišiša lefsa ditiro tša bjale le go hlabolla makala ao a hlokagalago, mekgwa le bokgoni.
Ka kopanong ya boselela ya Khonferentshe ya Mekgatlo ga go diphetho tša ka fase ga tše tshela tše di amogetšwego go beakanya tshepedišo ya melaotshepedišo.
Re le leboga kudu ge le felegeditše Thandi gore a kgone go tla go tlo anega kanegelo ya gagwe.
Boikgafo bja gagwe mo mošomong wo bo ile bja putsa mo nakong ye e sa tšwago go feta ge melato ye mebedi yeo a bego a e nyakišiša, e ile ya phethwa ka Kgorotshekong ya Lehurutshe.
Lefapha le la kgwebo le tla hloleletša go hloma ditikologo tšeo di fago thekgo go bophelo bja ka lapeng, go fa mohlala, ka go fa llifi ka dinako tša mathata a ka lapeng.
Mošomo wa rena, le gonabjale, e tloga e le go hlokomela ngongorego ye nngwe le ye nngwe yeo e ka feletšago ka bofokodi ka tshepedišong le tlhokomedišišong ya dikgetho.
Hloma mokgwa wo o kopantšwego wa taolo ya molato, go akaretšwa sedirišwa sa mošomiši sa taba e tee, sa melato ya bosenyi le ya setšhabeng.
Gape ba kopane go sepediša tlhathollo ye e nepagetšego ya tshedimošo ka go aba tshedimošo ya mahlale ka ga methopo, mekgwa le ditshepedišo tše di šomišitšwego.
Se se tla thuša go re bea gore re tšweletše motheo wo o tiilego wa ditsebi tša dinyakišišo, le bahlami ba theknolotši ba ditšweletšwa tše mpsha le ditirelo.
Ka Labohlano, kabinete ya tšhireletšo ya Israeli e tšere sephetho sa go tšwela pele ka lesolo la IDF, eupša go se le katološe mo lebakeng le.
Mohlokomedi wa phethagatšo ya mošomo o kgona go hlokomela ditiragalo ka mo go swanago, go fa diphetolo tša dientšentshi, megala ye e tšwelago pele le mošomo wa modiriši.
Re rata go bolela gabotse gore ga re na diphetho tša sepolotiki go laola motho ofe goba ofe goba mokgatlo ofe goba ofe wa sepolotiki.
Kopanyo ya mekgwa ka moka ya dinamelwa go aba tirelo ye e sa turego le ya go hloka mathata go badudi ba rena ka moka.
Go ile gwa dumelelanwa ka gore ka lebaka la kgakanego ka lebaka la Molao wa Mmasepala wo o fetošitšwego, taba yeo e bušetšwe morago go Komitiphethiši go yo ahlaahlwa go tšwela pele.
Bjale le na le tshepedišo ya DDR, kopanyolefsa ya naga, le ditshepedišo ka moka tše dingwe tšeo Tonakgolo e boletšego ka tšona mabapi le peomarumofase ye e swanetšego go phethwa.
Go tšea lehlakore mo go yago godimo go bakilwe ke phetošo ya mokgwa go tla tšwela pele go fihla mafelelong a ngwaga wo, sebakeng sa go tšea lehlakore mo go yago fase mo go fetilego.
Ke belaela gore re hwetše ditsela tšeo ka tšona re ka šomago e sego fela ka go tšwela pele ga dikgopolo tša rena, eupša kudukudu go emiša ga dikgopolo tša rena.
Seo re se kgopelago fela ke gore motho yo mongwe a re thuše ka go šireletša borotho bja rena, gwa realo Mna Mthembu.
Ditaetšo ke tša gore go be go amega segongwana, lekala la bosenyi bjo bo rulagantšwego le tšwetša pele dinyakišišo tša lona gomme bagononelwa ba bangwe go emetšwe gore ba tla golegwa mo nakong ye e sa fetšego pelo.
Se se kotsi kudu go batšweletši ba taamane ba ka seleteng ka lebaka la gore mebušo le di-NGO di lokišetša go tsebagatša semmušo go ngala ditšweletša ka badiriši ba boditšhabatšhaba ka Lesolong La Dithulano tša Ditaamane.
Ke dumela gore selo se se kgahlišago kudu sa phadišano le ge e le gore ke maithomelo ao a bontšhitšwego gomme lesolo le bokgoni tšeo di ilego ka ditlhagišong, a realo.
Gape go tšweletše palo ya ditšhelete le balaodi ba diyuniti-thraste go akaretšwa Investec le Selekane sa Seafrika.
Khomišene ya Bafsa ya Bosetšhaba e kgopetšwe go romela leano la phethagatšo la NYS ka Juni mo ngwageng wo.
Didirišwa tša taelo le taolo di akaretša taolothwii le go tshepha kudu diphethagatšo tša didirišwa tša taolo tša go swana le melawana, diphemiti, le ditaolo tša tšhomišo ya naga.
Gabotse ke e bone bjalo ka maikemišetšo a mašole ka kwešišo ya gore ge batho ba šomiša di-CBW kgahlanong le wena, o ka šomiša tše dingwe tša tšona gape.
Bašomi ba swanetše go romela tshedimošo mabapi le bašomi ba bona go UIF.
Go molaleng gore nepo ya Mmušo ke go dira gore dikolo ka moka bjalo ka dihlongwa tša temokrasi, di diriše mokgwa wa tekatekanyo ya go thwala batho mešomong.
Le ge go le bjale, phetošo ya diekonomi le metheo ya mekgwa ya go di ela e swanetše go tšwelela.
Sengwalwa se se tlo tla ka go dikomiti tša dikgoro le ka go dikhansele tša ka fasana ka morago ga go khutša, re holofela go di boutela ka Khanseleng mafelelong a kgwedi ya Oktoboro.
Naa o be o tshepha Charles ge a be a re o amegile go ipolela ka ga dilo tše ka moka, go tšhuma mo, go dipolao tše
Moprikatiri bjale re tlo tšea bohlatse bja gago gomme pele re dira bjalo, ke tla kgopela Mokhomišenare Lyster go go diriša kano.
E tla latelwa ke leeto la ba kgašo la pontšho moo le tlogo fiwa sebaka sa go botšiša babontšhi dipotšišo le go tšea diswantšho.
Bašomi ba keletšo ya sethekniki ba a hwetšagala ka disenthareng tša Tirelo ya Bareki go eletša bareki ka ga tshepedišo le go nolofatša diphetošo tša kabaganyo ya ka pela ya ditirelo.
O šomiše gape ka go tšea dilo tša go swana le ditoloki tša khatepokisi tša dithušipheipha, mapokisana, dijeke, ditšhelo tša matšarine le dipampiri tša maratha go a dikolong tša kgauswi go tlo di šomiša ka diprotšekeng tša tšona.
Seo re swanetšego go se dira ke go fetoša maemo ao mengwagakgolong ye mentši e gapeleditšego go Maafrika kae goba kae maemo a tše di utilwego.
Wekšopo e tla ba ya go tsebiša ditšhaba ka ga PSDF gomme e tla šomišwa bjalo ka sebaka sa batho sa go kgatha tema le go tsenya letsogo ka tlhakong.
Pelaelo ye ke swanetšego go ba le yona e mabapi le go feta taba ye e šitišago nepo ya rena ye bohlokwa ya go aga bophelo bjo bokaone go batho ba rena ka moka.
Letlakala le le na le tshedimošo ka ga dikgoba tša mošomo tše di sego tša tlatšwa ka gare ga GCIS, ka foromo ya maleba ye o swanetšego go e tlatša.
Se se gatelela masetlapelo a dimilione tša batho bao, mengwagangwaga, ba hlokofetšego le go emiša go phela bjalo ka batho, ka lebaka la go hloka setho go ba bangwe.
Go hwetšagala ga Leano leo le Ngwadilwego ka go tsebagatša didirišwa tša ekonomi, tšeo go dumelelanwego ka tšona le dikgoro tša mmušo tša maleba.
Gomme peleng o bontšhitše, o tsebagaditše peleng gore mabapi le tshedimošo ye e kgobokeditšwego ke Trevits ya gore tshedimošo yeo e šomišitšwe mabakeng a masolo a ka gare.
Kgatelelo ye e sego ya; lekana ya badiriši le bengdišere ka setšhaba sa badudi ka ga intasteri le kgwebo go amogela go fokotšwa ga ditlakala le masolo a go šomiša dilo gape.
Go hlokomelwa baithuti ba Maafrika Borwa ao a hlokišitšwego peleng bao ba phethilego dithuto tša bona tša ngwaga wa mathomo wa kgrata le bao ba ingwadišitšego go ithutela dithuto tša ka morago ga kgrata ya mathomo.
Mabapi le thušo ya taetšo, tefelo e laolwa ke tlhagišo ya bohlatse ya ditshenyegelo tše di hweditšwego gomme di tla amana le nako ya semmušo ya taetšo.
Go tšweletša letlotlo ka go abela methopo go netefatša gore go ba le poelo go dipeeletšo tšeo di tlago phethagatša maikemišetšo a bohlokwa a DAC le mehola ya kakaretšo ya mmušo.
Ditšhaba tša maphelo a monagano le tšona di sepediša mananeo a tshwaollo ya menagano ya setšhaba go batho bao ba nago le mathata a ka monaganong ka nepo ya go ba tsenya setšhabeng.
Dinaga ka bobedi di na le kgahlego ye e swanago ya go netefatša gore EPA e phethagatša kopanyo le tlhabollo ya selete.
Le ge go le bjale, mabakeng a mangwe dintlha tše di nyakegago go tlo dira dikakanyo ga di hwetšagale semeetseng.
Bohlokwa bja tirišano ya kgauswi ya dilete gape e amana le go hloka tšhireletšego ya ka seleteng ka lebaka la ditaba tšeo di amago kudu seemo se se sa fetogego sa ekonomi le katlego.
E kgontšha ditšhaba tše ntši go fihlelela tšhomišo le go abelana tshedimošo le tsebo le go ba maatlafatša go fihlelela bokgoni bja bona ka botlalo.
Bjale, re tšweleditše bokgoni bjo itšego bja go tšweletša didirišwa tša tlhapetšo le didirišwa tša go hlapetša lefsa.
Lekala le le šomela go maatlafatša bokgoni bja mongdišere ka go ba fa diwekšopo tša tlhahlo gore ba kgone go phethagatša mananeo a bona gabotse kudu le ka bokgoni.
Mmušo o šoma kudu go rarolla ditlhohlo tše, ka nepo ya go hlama maemo ao a ka dirago gore go kgonagale le go šoma gabotse go šomiša dianthiretherobaerale ka lefapheng la maphelo a setšhaba.
Diteng tše itšego tša MAP di tla direga le mananeo ao a phethagatšwago go fihlelela maikemišetšo ao a hlošitšwego, go netefatša gore re feta kakaretšo ra ya go tše itšego.
Le ge e le gore dikhwetšo tše bohlokwa di amana le ditaba tša sethekniki mabapi le ditshepedišo tša tekodišišo, re thabile go lemoga gore ga di akaretše taolo ya bošaedi ya ditšhelete, tshenyegelo ye e fetišišago goba ditahlegelo tša ditšhelete.
Aowa ke tloga ke nyaka go mo kgopela tshwarelo ka ge ke boletše dipolelo tšeo ka lebaka la gore e be e se nnete ebile le bjale ga se nnete.
Tokollo ya basadi e kgokagane kudu le ntwa ya go lwela tokologo ya batho ba Afrika go fenya tlala le tlhokego ya tlhabollo le go tliša katlego le tlhabollo ya leago le ya ekonomi ye e tšwelago pele go ya go ile.
Godimo ga go se hwetše moputso ka lebaka la go se tle mošomong, bašomi ba ba tla tsenela tshepedišo ya kgalemo ka go kgatha tema mo go sego molaong ka mogwantong wa go ngala mošomo.
Bašomi bao ba lahlegelwago ke mešomo ba na le tokelo ya go nyaka tšhelete go UIF.
O bone peu ya bonna ye itšego, twantšho ya ditšini gomme o ngwadile dikgatišo mabapi le seo, yeo e bile karolo ya dinyakišišo tša gagwe.
Ga go na pelaelo mabapi le pelaelo yeo ka moka ga rena re ikwago ka dikgaruru tše di dirwago kgahlanong le basadi le bana ba naga ya rena le lefase.
Taolo ya Molaodi wa Kgašo, ka ditherišano le CEI, e ile ya kgona go netefatša gore kgašo e obametše melawana ya maitshwaro.
Ditshepedišo tša go sepediša dingongorego di swanetše go phatlalatšwa mokgatlong ka moka gomme tlhahlo e fiwe bašomi ka moka gore ba kgone go tseba gore ke kgato efe ye ba swanetšego go e tšea ge ngongorego e amogelwa.
Hlohleletšang baithuti go itokišetša mešomo ka lefapheng la mahlale, boentšeneere le ICT.
Tshepedišo e šomiša dilaetši tša llupu tše di epetšwego tseleng tšeo di "kwago" go ba gona ga selo sa metale, sefatanaga, pese, bjalobjalo.
Bjale e tla bulelwa batho fase go botšiša dipotšišo le go fa ditshwaotshwao gomme Motseta Duarte o tla nthuša ka go araba tše dingwe tša tšona.
Karolo ye ya lenaneo e nyaka go thuša go tseba le go oketša go kgona ga mafapha a itšego ao a nago le bokgoni bja go tsenya letsogo kudu ka ekonoming ya phrobentshe.
Mmušo o lemoga bohlokwa bja maano a intasteri ya dikepe ya ka Afrika Borwa le dikholego tša ka ntle tšeo e di tlišago ka ekonoming ka bophara.
Le ge palo ya magoro a tshedimošo ye e kwešišegago a le gona, ga go na mollwane wo o swanago magareng ga magoro a tshedimošo, le gantši tlhokego ya go swana.
Dinepo tše di ka fihlelelwa fela ka ntwa ya mmakgonthe ye e tumilego le ye e telefatšwago ye e akaretšago e sego fela mebušo le mekgatlo ya dipolotiki, eupša gape batho ka bobona ka mekgatlong ya bona ka moka.
Ga se lena goba nna yo ke swanetšego go gopotšwa gore go sa lebelelwe gore ke magato afe a kimollo ao a tšewago ke Palamente, ditiro tša yona di hlahlwa ke mekgwa ya ditokelo tša motheo tše di beilwego ka gare ga Molaotheo.
Bašomi ba bane ba šoma ka serapaneng, gomme ba tlaleletšwa ke bašomi ba tlaleletšo ba ka serapaneng ka sewelo, go šoma ka nošetšong, go fepeng le ka go seporeyeng.
Go netefatša gore dinyakwa le mekgwa ya ditšhaba tše di amagegago di a lebelelwa ge go sekasekwa diabe tša tlhabollo le mešomo ya dipeakanyo tša setšo le tša mafelo.
Gape ke kwešiša gore magato a go fa mabaka ao boramahlale ba lehono ba šomago ka gare ga ona a na le bokgoni, ebile ga a akaretše tirišano ye kaone le kabelano.
Eupša lebelela ditšhaba tše ntši tše di swanago di nnoši tše di phedišanago, gomme o tla ithuta go tšwa moo toropokgolo ya rena e hwetšago tlhohleletšo le moya gona.
Tlhagišo e akareditše leano ya kgwebo la ditshenyego tša tiro ya mošomo le dipoelo tše di lebeletšwego tša lepatlelo leo le šišintšwego.
Batho bao ba nago le batswadi, barutiši ba ka malapeng, baithuti ba dinyakwa tše di kgethegilego, bahlankedi ba tlhahlo ya mošomo, dikgoro tša mmušo le bakgathatema ba bangwe ba hlohleleditšwe go tsenela pontšho yeo ka letšatši la mathomo.
Diphemiti di dumelela ditiragalo tše itšego tše di dirwago ke batho bao ba ingwadišitšego le NPC go latela maemo ao a beilwego ka phemiting ye e dumeletšwego.
Re ipiletša go dinaga ka moka tše di ratago khutšo lefaseng go thekga mmušo wo o akaretšago mekgatlo ka moka go fihlelela pušetšosekeng ya ekonomi.
Seo se re thušitše ge re lebelela Kahlolo ya Mohammed, ka lebaka la gore le yena o thekgile dutšhišinyo tšeo re di tšerego bjalo ka Komiti ya Ditefelo.
O hlokofetše ka moo mokgweng woo wo mošomo ka lebaka la gore o be a sa kgone go nwa dihlare tšeo a filwego tšona ka kgolegong.
Go fihla gabjale Afrika Borwa e kopane le phihlelelo ya yona ye e akaretšago mang le mang go dinepišo tša thuto ya ba mengwaga ya ba fasana tšeo di beilwego ka go di-MDG.
Tshepedišo ye e bopa karolo ya go kgatha tema ka bontši ka dipapading tša dikolong ka lenaneong la kgoro leo ka go lona dipapadi di tšwetšwago pele le go maatlafatša ka dikolong tša setšhaba.
B' ke bolumu ya kgauswiuswi le mililitara ya selo seo se iketlago ka gare ga litara e tee ya seela sa kgwebišano, seo se elwago ka morago ga go iketla ka laporathoring mo iring e tee.
Mapokisana a go lahlela ditšhišinyo a swanetše go bulwa kgwedi ye nngwe le ye nngwe ka motho wa boraro yo a sa tšeego lehlakore, yo a tlago fiwa konteraka ya go tloša ditšhišinyo tšeo gomme a kopanya tshedimošo ka pegong.
Go na le dipoledišano tša lerato magareng ga gagwe le Mabotha, goba Themba, ka ge ba be ba mmitša bjalo ka nako yeo.
Naa ba be ba na le pipi ye e bego e ba šupa goba paki goba se sengwe sa go swana le seo se ba se aperego
Go lokiša le go hlokomela mabapi a go phuthega a go thibela ya bohodu ka meagong ye e fapafapanego ya ka phrobentsheng ka bogareng bja toropo: Cape Town.
Mongwadi yo a tumilego wa dipadi tša kgale tšeo di beilwego tikologong ya nako ya lefase la kgalekgale la Greece le Roma e fa kanego ya sebjalebjale ye e hlohloletšwago ke seporofeto sa kgalekgale.
Se se bontšha gore mmušo wo o etilwego pele ke ANC o bile nneteng go nepo ya boditšhabatšhaba le setlwaedi sa batho ba rena le baetapele bao ba thomilego Lesolo la rena.
Lenaneo leo le theilwego mošomong gomme ge le feditšwe le tla bopa dintlha go thuto ye e ngwadišitšwego go ya ka Tlhako ya Dithuto tša Bosetšhaba.
Kabinete go tloga fao e tla swara kopano go fa kakaretšo ya tlhako ya mošomo wa mmušo wo o tlago bolelwa ka Polelong ya Mopresidente ka ga Seemo sa Naga.
Go fa mohlala, go bile le tšhitišo ya methopo go ya ka tlhabollong ya bana ba mengwaga ya ka fasana gammogo le go tiišetša tirišano gareng ga dikgoro tša maphelo, bobotlana le ya thuto.
Diakhanote tša dilo tše di lahlegilego di tla romelwa gomme tšhelete ye e amogetšwego ya selo se se timetšego e fiwa selipi ke khešia gomme akhaonte ya letseno e fiwa tšhelete.
Godimo ga fao, ka ge mmušo wo o bopilwego ke batho ba mmalwa o be o lebane le ntwa ya go lwela tokologo, taba ye e bile godimo ka potšišong ya tšhireletšo le, mafelelong, ditiro tša didirišwa tša semolao tšeo di o diretšego.
Bjale ge setšhelo se betšwa naa o ka kgona go akanya nako ka lebaka seo
Gomme ge o dira bjalo o bolele gore boleng bja tirelo yeo setšhaba se e hwetšago bo nyaka kaonafatšo ye kgolo ka mafapheng a mantši, go laolwa ke maitshwaro a bona a maatla a tirelo ya setšhaba.
Ke be ke lemoga gore e be e le dilo tše di bego di ileditšwego gomme ke ile ka kgotsofala gore boramahlale ba ba bile le lebaka le lekaone la go nyaka tiišeletšo gape.
Dingongorego tše mmalwa ka ga maloko, ditiro tša kgalemo, melato ya bosenyi le ya setšhaba, gammogo le kelo ya go se tle.
DPLG e feleletša mošomo ka ga tekodišišo ya kakaretšo ya mabokgoni a bosetšhaba ka mmušong wa selegae.
Go fihla go ditekodišišo tša letswele tše tharo bophelong bja gago ka moka, gatee mengwaga ye mengwe le ye mnengwe ye lesome, go thoma ge o na le mengwaga ya bomasometharo.
Maikarabelo le mešomo yeo e kwešišegago e a fiwa le go amogelwa ke mekgatlo ka moka ye e nago le maikarabelo a go phethagatša NWMS.
Ge e le gore ke nna leloko la WINSA gomme ka fetoša mešomo ka hwetša o mongwe ka ntle ga intasteri ya nyutleleara, naa ke sa tlo dumelelwa go ba leloko
Re na le mafelo a mmalwa moo re nago le monyetla wa naga goba wa tsebo, go swana le thutelangwedi, difosili, diphedi tša tlhago tša mehutahuta, meepo le diminerale le tsebo ya setlogo.
Tikologo ye e sa fetogego ya batho ba kgwebo bao ba bolelago Seisimane, gammogo le dinamelwa tše kaone le mananeokgoparara a dikgokagano a dira gore Afrika Borwa go fihla gabjale e be lefelo leo le kgahlišago ka karolong ya khonthinente.
Re kopane le bona, re ra gore Tirelo ya Difofane ya Afrika Borwa le taolo ya Mokgatlo wa Baotledi ba difofane eupša bjale ke swanetše go oketša ka gore ke belaetše gore o be a le fao.
Fela ka morago ga nako ya mengwaga ye meraro, ba ile ba tla mesong ya lehono go thuša karolo ya ICGEB ya Cape Town ka thekgo ya mašeleng.
Re bile le dipapadi tše mmalwa moo re bilego le mathata ge ba be ba le moo gomme ba dirile mošomo wo o kgahlišago kudu wa go dira gore batho ba se tsene.
Habolla mabokgoni le go fa dibaka tša ditšhaba tše di hlwekilego kudu go realo e le go netefatša gore ga go motho yo a yago go robala a swerwe ke tlala.
Bjale, mošomo woo BNC e o dirago ke wo bohlokwa, e sego fela go dinaga tša rena tše pedi eupša go khonthinente ya rena ka moka.
Mafelo a ka lebopong la lefelo la kopanelo ke ao a tletšego ka ditiragalo tše ntši tša ekonomi ya setšhaba, disenthara tša madulo a batho, dinamelwa, ditiragalo tša diintasteri le tša kgwebo.
Go ya ka kwešišo - re Maafrika, ditoropokgolo tša rena ke tša Seafrika gomme ditebelelo tša rena tša tlhabollo di kgokagane kudu le diphetogo le ditshepedišo tša dinaga tša rena tša Afrika.
Mokgwa wa sebjalebjale o bona kgatelopele ya theknolotši e le bohlokwa le tirišo ya tsebo bjalo ka dilo tše bohlokwa tše di tlišago kgolo - kgolo ka boyona, ka diekonoming tše ntši tše di šomago gabotse tša lefase.
Magagešong, tshepedišo ya rena ye telele le boima ya ditherišano tša sepolotiki tša mekgatlo ye mentši di beile motheo wo o tiilego, wo o dirago temokrasi ya rena, tokologo le poelano ye e tiilego le ye e tšwetšwago pele go ya go ile.
Kgoro e tsebagaditše semmušo protšeke ya lebakanyana ya go fa bana ba madulo, ka lebaka la tlhokego ya dikgetho tše di sego tša tlhokomelo tše di hwetšagalago gammogo le batho le methopo ya go di laola.
Go maatlafatša dilekane tše di šomago gabotse le tše di tšwelago pele go ya go ile ka kgokaganyo, maatlafatšo le tlhahlo ya dibopego tša polokego le tša tšhireletšo, e lego Mekgatlo ya Tlhokomelo ya Setšhaba le Diforamo tša Maphodisa tša Setšhabeng.
Gabotse, leeto le le swanetše go šupa mafelelo a go hloka legae, mafelelo a bohloki, mafelelo a malwetši, mafelelo a tlhokego ya mešomo, a go hlaka le go tlaišega.
Papatšo efe goba efe ye e bontšhwago ka gare goba ka ntle ga lefasetere la pontšho, e sego papatšo ye e mamareditšwego.
Dilo tše dingwe tše bohlokwa tša SABC di bonagala di nyaka tekodišišo gape kudu.
SMS ye mpsha bjale ena le maikarabelo a go phethagatša legato la bobedi, la tlhamo ye nnyane, yeo e tlago tliša thekgo ya tlhabollo kgauswi le dikolo ka dilete le dihlopha tše maatla tša didikothuto.
Se bohlokwa kudu gape e sa le tshenyegelo ye e sa lekantšhwego, eupša ye kgolo ya dipolotiki tša ka nageng tšeo di tlago tlišwa ke ge setšhaba se timetšwa mabapi le merero ye e lebeletšwego.
Tlhokagalo ya go tsenya tirišong ga sebjalebjale ga diekonomi go laolwa ke go kaonafatša melawana ya rena ya thutamahlale le go aga mabokgoni ka go tša mahlale le theknolotši.
Bašomi ka intastering ya fešene ba lebane le ditlhohlo tše kgolo: go tšwetša pele mešomo le maemo a makaone a mešomong ka gare ga dikgatelelo tše bohlokwa tše di dirilwego ke tirišano ya dinaga tša lefase, le phadišano go tšwa diekonoming tša feme ya diaparo.
Go ba sehlongwa seo se šireletšago setšhaba seo se tshephagalago kudu sa go nyakišiša dipolelo tše di se nago bonnete tša tšhomišobošaedi, bomenetša le manyofonyofo ka mererong ya mmasepala gore badudi ba ka eThekwini ba kgone go ipshina ka bophelo bjo bokaone.
Tshedimošo ye kgolo ya tshepedišo goba mekgwa, ye e amanago le ditshepedišo tšeo tshedimošo e kgoboketšwago le go šongwa, tša go swana le go dira sampole, mekgwa ya kgoboketšo le ditshepedišo tša thulaganyo.
Ka mananeong a phepo, mananeo ao a bontšhago sebopego sa mekhanikhale sa dijo se a hwetšagala gomme, moo e lego gore tshekatsheko ya dijo ga e hwetšagale, mananeo a a fa tshedimošo ye e šomišegago.
Ka mmarakeng wo o phuhlamago wa tšhireletšo wa boditšhabatšhaba, diintasteri tša tšhireletšo ka dinageng tše ntši tše di hlabollogilego le tše di hlabollogago di dirišitše maano a mmalwa a peakanyo, go akaretšwa phetošetšo le pharologantšho.
Ke nagana gore bjo ke bjo bongwe bja mathata ao a swanetšego go hlaselwa ka makaleng ka moka.
Kwano ke tumelelano ye e ngwadilwego magareng ga dinaga tše pedi goba go feta goba Dinaga tše di ipušago, tšeo di laolwago ke molao wa boditšhabatšhaba.
Mmasepala wa Durban o rulaganya go fehla mohlagase ka ditlakala, gomme ka nako e tee o fokotša meši ye e tšweletšwago ya dikhaponetaeoksaete.
Ka mafelong a mangwe, go tsena sekolo ga baithuti go amegile ka lebaka la tlhokego ya dinamelwa tša setšhaba.
Boima bja maswi bo hweditšwe ka maikemišetšo, gomme disampole tša maswi go tšwa dikgomong di a lekwa go tseba ge eba a na le makhura a potoro, phrotheine le diteng tša lakthose contents.
Tshephišo ya tlhabollo ka nageng ya swikiri ye e tsebjago bjalo ka Cornubia e tla gopolwa bjalo ka ye nngwe ya diphetho tše kgolo ge histori ya toropokgolo ya rena e ngwalwa.
Mokgwa wa go dira tše ntši ka tše nnyane ka go hlama ditshepedišo tše mpsha goba go fetoša tše di lego gona, tsela ye e šomago gabotse ya go babalela didirišwa le methopo.
Ke nyaka go gopotša Motšenerale gape gore go na le megala ya ka tsebeng yeo e tlago ba ya phetolelo ya Seafrikantshe eupša ke tloga ke na le bonnete bja gore ga o di hloke.
Ka ntle le go fokotša bohlokwa bja Thušo, dipeelano tše di kaonafaditšwego tša kgwebišano tša Afrika di bohlokwa go netefatša kopanyo ya yona ka botlalo ka gare ga ekonomi ya lefase ka bophara.
Maano a bosetšhaba le a phrobentshe a tla dirwa ka go rerišana le bakgathatema go tloša kgethologanyo.
Ba ka fega tirišo ya mathomo ye go boletšwego ka yona ka ga maemo afe goba afe ao a ka a laolago.
Go kgokaganya le go kopanya melawana magareng ga ditšhaba tša ekonomi tše di lego gona le tša ka moso go gapeletša tlhomo ya gannyanegannyane ya setšhaba.
Tona Dowry o kgopetše bakgathatema ka moka go šoma mmogo go dira gore protšeke ye ya lebakanyana e atlege go oketša sekimi se go ya mafelong a mangwe a ka Phrobentsheng ya Kapa Bodikela.
Le ge go le bjale, dipotšišo ka dinako tše dingwe di a botšišwa mabapi le ge eba masolo le methopo ya dikgobokano tše a na le mabaka ao a kwagalago ka ditšweletšo le dipoelo tša tšona.
Maafrika Borwa a tla tseba mo lebakeng la beke gore ba ya neng dikgethong go kgetha mmušo wo mofsa.
Tšweletšo ye e nago le maithomelo ya badiragatši ba bokgabo bja go bonwa ba ka Durban e tsenya letsogo kudu ka bophelong bja maithomelo bja Afrika Borwa.
Ditiro tše mmalwa tša dinamelwa le tša tšhomišo ya naga di bone tlhokego ya go lefapha le lengwe la tlaleletšo la mošomo ka lehlakoreng la dinamelwa la ka borwa.
Tirelo ya tlaleletšo ya tšhireletšo ya sephrofešenale le ye e kgethegilego eupša ye e dirago dinyakišišo tše di nago le mellwane le bokgoni bja kgapeletšo mabapi le batšwantle bao ba sego molaong le taolo ya mellwane, ka mo go kgonagalago go akaretšwa tlhapetšo ya mabopo a lewatle.
Ga ke na bonnete bja ge eba phanele e ka nyaka go hlagiša se sengwe le Motšenerale Meiring, ke a leboga.
Ge ke fetša, ke dumela gore ke ka disamiti tša go swana le tše, go eya ka ditherišano tše di kwagalago moo re ka kgonago go dira gore intasteri e gole e tiye.
Tirelo ya go phaka difatanaga le ya go rwala batho e tla ba mahala.
Tše ke dinyakišišo tše bohlokwa kudu, tša sephiri kudu Mohlomphegi, naa o rometše mang thelekse ye.
Ka koketšego ya dinomoro ka go šomiša sedirišwa se, go ile gwa hlokagala gore re mpshafatše sedirišwa ka botlalo ka go kopanya mekgwa ka moka ya dinamelwa tša setšhaba.
Resturente ya setaele ye e nago le dikhuetšo tša Sethai le tša ka Bohlabela le lenaneo le letelele la dibeine.
Lenaneo le akaretša go fokotša ditšhelete tša dithušo tša kago ya dintlo tše di lego gona go theko ya loune, palantshe ya theko ya dintlo tše go bolelwago ka tšona.
Tše dingwe di akaretša tlhabollo ya letlotlo, tlhabollo ya sekgoba, tlhabollo ya ekonomi ye nnyane, thabollo ya mananeokgoparara a maano, dikgokagano, taolo ya ditšhelete le kgokagano ye kgolo ya gareng ga dikgoro.
Re tla dira ka moka tše di swanetšego ka lesolong la go netefatša gore le, lena batho, tseba se sengwe le se sengwe seo se swanetšego go tsebja ka ga taba ye.
Dipotšišo tše di amanago le tshedimošo ye e kgethegilego ya ka moragonyana di swanetše go tlišwa go motho wa maleba yo go bolelwago ka yena ka sekgobeng se sengwe le se sengwe sa mošomo.
O šomiše go nyaka ga mokhanselara ka mo godimo, go hwetša mokhanselara wa lefelong la geno ka go no tlanya ka atereseng ya gago goba le ge e ka ba leina la sapapo ya gago.
Mophrofesara Parker o tla ba le baetapele ba bangwe ba dihlopha, baithuti le banyakišiši bao ba tlogo thwalwa ka moo Karolong gareng ga bjale le mathomong a ngwaga wo o tlago.
Dithušo tša ditšhelete tša dinyakwa tša motheo - dumelela batho go fihlelela dithoto tša tikologo ka ntle le go lefa.
Dipoloko tše mmalwa ka dirapeng tše dingwe le tše dingwe tša mabitla le leina, mengwaga, bong, mohlobo, aterese ya mafelelo ye e bego e tsebja, tšatšikgwedi le seo se bakilego lehu la yo mongwe le yo mongwe.
Ka ge bontši bja lena le tseba, naga ya rena e tshwenywa ke tlhokego ye e kwešago bohloko ya dialoga tša thuto tša mmetse, mahlale le theknolotši.
Mokgwa wa Setšhaba wa mabapi le tša bogole o šišnya gore batho ba digole ba raloke tema ye bohlokwa ka peakanyong, tlhabollong, phethagatšong le go hlokomela ditirelo tša tsošološo.
Bathobaso le bathobašweu ba be ba swanetše go aroganywa, ba bolotšwe ka tekatekano yeo e hlalošago yo mongwe le yo mongwe bjalo ka lenaba la yo mongwe, yo mongwe le yo mongwe e be molwantšhi wa yo mongwe.
Kgopolo e tšerwe bjalo ka tsela ya go kgoboketša le go emela setšhaba, ba lapa le dihistori tša batho.
Ge re lebeletše IDP bjalo ka tsela ya go aga ditšhaba tše di tiilego le go aga dikamano magareng ga ditšhaba.
O ile a išwa sepetleleng sa Tshepong eupša a hlokofala ka moragonyana ka morago ga go amogelwa.
Ge re palelwa ke go fa batho lehutšo, batho ba ka seleteng ba tla dumela gore ga ba sa na le thušo ye nngwe gomme ba amega ka dikgarurung tše ntši le dikgaruru tša tlaleletšo.
Ditsebišo tše dingwe tša mabapi le dintlha tša thušo ya balemi di tla dirwa e se kgale.
Go na le thulano magareng ga tlhabollo ya diintasteri, pabalelo ya tlhago le ditiro tša boeti, kudukudu ka lefelong la Saldanha-Langebaan.
Dikolo tše hlano tša phoraemari le dikolo tše nne tše di phagamego di tla kgatha tema ka tiragalong yeo gomme baithuti bao go feta ba sekete go emetšwe gore ba tla tsenela ditiragalo tšeo.
Samiti e tla tšwetša pele le go utolla ka botlalo kgopolo ya tlhako ya bosetšhaba ya seriti se se kopantšwego sa Afrika Borwa gomme gwa feletša ka mokgwa wa tirišano ka go ageng ga seriti.
Afrika e itemogela go hloka tekatekano go gogolo ka khwetšagalagong ya meetse, go realo e le go oketša mathata a rena a kabo ya meetse le a tlhwekišo.
Phetišetšo ya ditokelo tša diminerale go Mmušo go tla lokolla ditshepedišo tša diminerale go batho ba bafsa bao ba tsenago ka intastering, gomme se se tla hlohleletša ditiragalo tša lefapheng la phraebete.
Re mo go tšwetša pele maikemišetšo a lenaneo, leo le lebeletšego kudu bahloki, bao ba hlophegilego, batšofadi, bao ba sa šomego, bao ba golofetšego, bafsa le basadi ba rena.
Mongwaledi wa SNSC o boletše gore o boditše Solana gore dipoledišano di ka se thomišwe go eya ka mokgwa wo o fetilego.
Ka fase ga mananeo a dipapadi le a tlaleletšo gape re šomela go katološa kgopolo ya sekolo bjalo ka lefelo la setšhaba.
Ka go ithomela ka boyona, Durban e na le dikgetho tše mmalwa tše bohlokwa tše e ka di dirago mabapi le baeti bao e ka ba lebelelago le ka moo e ka hlamago le go kgoboketša ditšweletšwa go hlohleletša baeti ba.
Dibaka tša go kgatha tema le tlhabollo ya di-SMME di swanetše go tšwetšwa pele ke beng ba maemafofane le basepediši ba ona.
Ga go dijo tše di nago le ditšweletšwa tša mabele tšeo di bedišitšwego - Chametz - e ka jewa goba ya hwetšwa ka lapeng le lengwe le le lengwe la Majuta mo nakong ye.
Motseta Mbere e be e le serutegi se se hlomphegago, molaodi le Motseta, gomme godimo ga tše ka moka, monna yo a diretšego naga ya gabo gabotse.
Le ge ditlhohlo tše kgolo di bakilwe ke mathata a maithomelo a theknolotši, re kwešiša gore ditheknolotši di ka se hlabollwe ka ntle le go nagana ka moo di tlogo ama le go amogelwa ke batho.
Palamente ka tirišano le Yunibesithi ya Rhodes, e swere Lenaneo la Boetapele bja Palamente la ngwaga ka ngwaga go tšwela pele go fa Maloko a palamente bokgoni.
Ke rata go fa baboledi ba rena yo mongwe le yo mongwe sebaka sa go fa polelo ya mafelelo.
Bokgoni bja tirelo ya badiriši ke selo se se tlago pele kudu gomme ditshepedišo tša theknolotši ya godimo di beilwe go hlokomela le go ela mošomo, le go laola kelo ya megala.
Dinyakwa tša phepo ya dikgomo tša nama di a fapana go ya ka seemo sa mmele gomme di a fepša go fihlelela dintlha tša seemo.
Sebakeng sa ge go na le Ntwa ya Setu le go ba gona ga bobušanoši ka dinageng tše dintši, dipolotiki tša maatla di ka be di bonwe bjalo ka tsela fela e nnoši ya go phologa.
Re lebane le badiraditšhupetšo, ra theeletša seo ba bego ba se bolela, ra ngwala ditaba tša bona - gomme ra boedišama ka ga dingongorego tša bona tše di amanago le bašomi ba ka dišepining bao ba lahlegelwago ke mešomo ya bona.
Methopo ya batho le ye mengwe yeo e hlaelelago, le nyakego go ya fihlelela diekonomi tša sekaleng, boipiletšo bja tirišano ye kgolo le go abelana methopo magareng ga dihlongwa.
Re amogela gape baemedi ba kgwebo gomme re tšweletša kholofelo ya gore dikgokagano tše bohlokwa di tla dirwa go maatlafatša dikamano tša kgwebo tša dinaga ka bobedi.
Le amogetšwe gomme ke kgopela tshwarelo ya gore le ile la swanelwa ke go ema lebaka le letelele ka tsela ye, eupša ke na le bonnete bja gore le ithutile ka bao ba tlilego pele ga lena.
Bjale, pele ga seo, pele ga ge kopano yeo e swarwa, Liebenberg goba Pitter ba be ba sa tsebe seo se bego se tlo ahlaahlwa goba gore go tlo tšewa sephetho sa mohuta mang.
Go ya ka se, Khansele ga e na kgetho eupša go lebagana le tshepedišo yeo e beilwego ke melao ya go hwetša ditšhelete tšeo di šaletšego.
Ke tshepha gore ke ka dilekane tšeo di hlohleleditšwego le go aga letlotlo la setšhaba leo le kwagalago la gore re tla hwetša maatla go dira maitekelo a magolo le a mmakgonthe.
Ka ge ke boletše ge ke tsoga gomme ke be ke kgona go bona seo se bego se hlaga ka ntle ga khreite, ye ke temogo yeo ke e bonego.
Dikwano di tla tsenelwa go ya ka melawana ya go kgatha tema gomme bakgathatema ka moka ba tla amega ka go laoleng ga diteng tša tšona.
Dipoloko tše ntši tša phraebete di gola gannyane bjalo ka persente ya GDP, ka lebaka la molawana wa ditšhelete, go oketša go hwetšagala ga ditšhelete tša ka nageng go hwetša peeletšo ye e oketšegilego.
Go bala ka botlalo go dirwa ka tshwayatshwayo, tshekatsheko le dipoledišano ka ge Haggadah e le maithomelo a go ithuta go bobedi bana le batho ba bagolo.
Ke etetše ditšhaba tše dingwe tša sekolo tše di abelanego le nna diabe tša tšhomišobošaesdi ya diokobatši ka bana ba sekolo go ba malapa a bona, le bao ba kgopetšego gore go dirwe se sengwe.
Ge kgopelo ya gago e atlegile, SACE e tla go ngwadiša gomme ya go fa setifikeiti sa gago sa boingwadišo.
Boto e tla thwala motho yo mongwe yo a nago le bokgoni le botsebi bja maleba go iša lesolo la rena la ditaba leo le hlakahlakanego pele, gwa realo Mdi Mkonza.
Go latela potšišo yeo mogwera wa ka yo a tsebago a e botšišitšego hlatse ye, e ama klaente ya ka, Mokolonele Potgieter, gomme ke nyaka go botšiša potšišo e tee goba tše pedi tša hlatse ye.
Phenyo yeo e tumilego e bopa ditaelo go batho tša go ya mekgatlong ya bona, ANC, go akgofiša leeto la go ya pele go tliša bophelo bjo bokaone go bohle.
RDP e swanetše go hloma makala a yona go raloka tema ye ka magatong a ka phrobentsheng le a bosetšhaba.
Sekepe se sengwe le se sengwe se swanetše go ba le didirišwa tša polokego tše di nyakegago, go akaretšwa sedirišwa sa tšhoganetšo.
Tokelo ya go sekiša motho ofe goba ofe mabapi le diromelwantle, dithoto tša go tsenywa ka nageng, papatšo, dinamelwa, tlhabollo le go dirwa ga dibetša.
Khomišene e botšišitše gape SACCOB go rarolla taba ya mabapi le bokamoso, gomme ke rata go fetša ka ditshwaotshwao tše mmalwa.
Tirišano ya mafapha ka bontši e tla tšwetšwa pele, mola e le gore mešomo ye e aroganego ya mafapha ao a fapafapanego le dikgoro tša Mmušo di tla lebogwa.
Salim o paletšwe ke go tšweletša phemiti ye e nyakegago ka ge diphahlo di laolwa ke magato a taolo ya dithoto tše di tsenywago ka nageng.
Ga se nna mošomi wa tša mahlale, bjale ga ke kgone go kwešiša khemikhale ye itšego, ka nako yeo e tsentšwego ka nageng nka se tsebe gore e šomišwa bjang.
Cape Town ke ye nngwe ya mebasepala ye mmalwa ka mo nageng yeo e amogetšego tekodišišo ya dipuku tša ditšhelete ye kaone go tšwa go Mohlakišipharephare wa dipuku tša ditšhelete mo mengwageng ye e fetilego ye mehlano.
Go hlongwa ga DHS ke selo se bohlokwa sa leano ka botlalo la maphelo, le phethagatšo ya lona la ka pela, bjale, ke ya bohlokwa bja godimodimo.
Ka ge ke ile ka tsenela dikopano tše tše mmalwa tša boditšhabatšhaba nka le netefaletša gore go na le tekano ye kgolo ya maikutlo a segwera lefaseng ao a lebišitšwego go tsošološo le tlhabollo ya Afrika.
Gape ke swanetše go gatelella gore ditlhahli tše di šišintšwego ga se tša ikemišetša go ama magora a mellwane ao a lego gona le maboto.
Le ge e le gore tše dingwe di abilwe ke badiri ba tša bokgabo - tše di kgethilwe ka tlhokomelo ye kgolo gomme di dumelelwa fela ge di swanela dinyakwa tše di swanago go swana le tšeo di rekwago.
Diteng tša dithutwana tša tlhahlo le kgetho ya baithuti go tlo hlahlwa go tla laolwa ke ditumelelano magareng ga dihlongwa tša tlhahlo le MJC.
Go šireletša dikgahlego, diriša maikarabelo le go phethagatša ditlamego tša ka Afrika Borwa go latela molawana wa twantšho ya go tsenya dibetša ka nageng ka ntle ga molao le ditlhagišo tša Molao.
Ke nyaka go go botša gore bjalo ka Mohlankedi wa Protšeke o bile le tsebo ya diprotšeke ka moka tša mahlale tše di dirilwego ka RRL.
Ba taolo ba phrobentshe, ba bogare bja toropo le ba tikologo ba tlo šupa dikarolo tša naga tše di tlogo hlabollwa mo lebakeng le lekopana.
Kgoro e swanetše go šoma bjalo ka kgokaganyo ye bohlokwa gareng ga intasteri le dikgoro tše dingwe tša mmušo le dietšentshi tša taolo.
Tona o boletše gore ka lenaneo le ba tla netefatša gore Maafrika Borwa a mantši a tla ya lepatlelong go thekga papadi.
Furu ya boleng bjo bokaone e feletša ka dijo tše di nyakegago tša go oma tše di jewago ke diphoofolo.
Ka nnete, bontši bja selete bo filwe leina la maloko ao gabjale a sepetšego a lapa la Mošate la Norway.
Molawana wa "mošilafatši o a lefa" o swanetše go phethagatšwa gomme ditshepedišo tša tefišo ya mošomiši wa ekonomi di swanetše go tšweletšwa go netefatša gore go ba le temogo ka botlalo ka bašomiši ba ditshenyegelo tša tšhireletšo ya tikologo.
Ga ke na ditokumente tše dingwe goba dingwalwa tša bohlatse tšeo di ka thušago Khomišene mabapi le tiragalo ye.
Tshedimošo e ile ya šalwa morago gomme mosadi o ile a golegwa motseng wa Lekoko ka ntle ga Mafikeng.
Ge e le gore mošomong wa gago ga ba obamele molao wo mofsa, thuša go hlabolla molawana wa go iletša go kgoga mošomong.
Nako le nako ge re be re kopane re be re bolela ka ga matšatši a kgale a mabose, nakong yeo go bego go na le taetšo ye kaone kudu lloneng ya kgwele ya maoto ka Afrika Borwa.
Go bile molaleng, bjale, gore legato leo re le hlomilego, leo le bitšwago kantoro ya lefelo, e bile thulaganyo ye e sa hlokagalego le ye e bego e se maleba ya molawana.
Ke nagana gore re tlo ba gape le lenaneo ka East Timor la mabapi le kago ya bokgoni.
Ge mohlongwe o ka e bea ka mo go kwešišegago nka kgona go e araba.
Ka Burundi, re itemogetše gape go dikadika ga maloko ya Khansele ya Tšhireletšo go šoma bjalo ka badirakhutšo le batlišakhutšo.
Ditaba tše dibotse ke gore ga go hlokagale gore o kgone go bala le go ngwala goba o kgone dipalo go ipshina ka mešongwana ye le bana ba gago.
Sa bobedi, tshepedišo ya go thwala batho mešomong gape e swanetše go akaretša karolo ya tlhahlo gomme ga se ya swanela go no ba fela tšhomišo ya dinomoro eupša tlhabollo ya mmakgonthe ya bokgoni le ya bašomi.
Bjale ka nnete ditirelo tša dinamelwa tša ka Afrika Borwa tšeo dikamano tša tšona tša bašomi di ilego tša hlokomelwa kudu ka molaong wa ditirelo tša dinamelwa wa ka Afrika Borwa.
Disenthara tše tša ditirelo ka tlwaelo di aba dijo, dinamelwa tša go ya Senthareng le go boa le kgetho ya ditirelo tše dingwe tša tlaleletšo tša go swana le go dira meriri, tlhokomelo ya bana le thuto ya maphelo.
Ditheknolotši tše di šomišitšwego moo e lego gore ditshepedišo tša tlhwekišo di direlago setšhaba ka moka, ditshepedišo tša disoretšhe tša ka meetseng go fa mohlala di tla fapana le ditshepedišo tša tlhwekišo tšeo di direlago malapa fela.
Ke mosepelo wa kayak wo šaka e nago le kgahlego go ona.
Protšeke ya Driftsands ke ye nngwe ya diprotšeke tša pontšho tšeo karolo ye e di tšweleditšego go phethagatša maikarabelo a mošomo.
Gomme ka mo ditheeletšong tše ke boletše makga a mmalwa ka ga nyakego ya gore ke kgopele Moprofesara Forbes go re eletša ka ga dintlha tše dingwe tša sethekniki.
Pele ga go bolela gore tiragalo ke tiragalo yeo e laotšwego Tona o swanetše go kgotsofala gore tiragalo yeo go bolelwago ka yona e tla kgona go ama methopo ya meetse gampe.
Lekala la Tshedimošo le šoma ka dipotšišo le go dira ditlhagišo tša dikgwebo le tša mekgatlo ye mengwe ka ga mošomo wa Kgoro le ka ga dikabo tša Kgwebo ya Mmušo.
Le ge e le gore mašole ao a bego a na le maikarabelo a disenthara tša go golega batho a be a ka ba le maikarabelo a bona ka bontši, Boetapele bja Kgoro ya Tšhireletšo ga se bja dira magato ao a lekanego go phošolla seemo seo.
Ba bane goba ba bahlano gomme go be go na le maloko le, yuniti ye e bego e kopantšwe le difatanaga tša bona le dipere tša bona.
Ka lebaka la dipalopalo tša tšweletšo ya meepong tšeo di hwetšagalago ka pela go feta dipalopalo tša dithekišo tša ditšweletšwa tša ka meepong, dipalopalokakaretšo di phatlalatšwa kgwedi e tee pele ga dithekišo tša ka meepong.
Leano le le tshephiša go tsošološa go senyega ga mafelo a ditoropong ka bogareng bja toropo, gomme le tla tlogela mašaledi a sekgoba seo se bulegilego seo badudi ba rena ba tlago ipshina ka sona.
Gape dinyakišišo tše tša ka godimo di feleleditše ka dikgokagano, bohlatse le diabitabiti tše di dirilwego ke nna le ba bangwe mabapi le lenaneo la CBW.
Re nyaka mananeo a mangwe, ao a nepišitšego le ao a kwagalago go akgofiša tlhabollo ka Afrika le go efoga kgonagalo ya gore khonthinente e nwelele go tšwela pele ka tebetebeng ya bohloki le tlhokego ya tlhabollo.
Go na le ditiragalo tše mmalwa tša go tšeela dithoto ka mmušo go tšwa dikgwebong tša Bathobaso gomme tša rekišetšwa lefapha la kgwebo ya Bathobašweu semeetseng.
Mošemane mafelelong o tšea tše ntši go tšwa go mmagwe go feta go tatagwe mabapi le go botega, go ipeela thoko kudu, eupša go na le thekgo ye nyane ya kgopolo yeo.
Oketša kelo ya go kgatha tema ka basadi ka mešomong ya bokgoni ya go swana le yeo e hwetšagalago ka mafapheng a tša mahlale, a ditšhelete le a theknolotši.
Dinyakišišo di tšerwe ke Lekala la Kgwebo la Klerksdorp, gomme ditaetšo ka moka ke tša gore ba tla kgona go amantšha mogononelwa le ditheransekešene tše dingwe tša bomenetša.
Ga re tšhoge go dira thulano ya dikgopolo ge re bolela gore temokrasi ya rena e holegile kudu ka go, magareng ga tše dingwe, tlhokomelo yeo Palamente e e dirilego go khuduthamaga.
Bosenyi kgahlanong le batho, tshepedišo ya kgethologanyo, e bile gona gomme ya dirišwa ka Afrika Borwa, botho bja lena bo tlaišitšwe.
Sehlopha se se akaretša kgwebišano ya dithekišetšo tša bareki ka mohuteng o mongwe le o mongwe wa setšweletšwa ka setolong seo ka tlwaelo se šuthišwago e ka ba tseleng ya setšhaba goba lefelong la mmaraka wa go se fetoge.
Dipalopalo tše di emetše ditlhagišo tše mmalwa tše di amogetšwego gomme di ka akaretša dipušeletšo moo e lego gore moganetši o tee o rometšego kganetšo ye e swanago go feta gatee.
Molaodi o boletše gore ge batho ba ka ntšhwa mešomong sa mathomo ba swanetše go tsebiša baadimi ba bona ka ga se gomme ba šomiše ditšhelete tša bona tše ba fiwago ge ba etšwa mošomong go lefa dikoloto tša bona.
Gore Kgoro ya Dinamelwa e maatlafatše dinyakwa tša go tsena tša ditšhelete ka ditirelong tša ka nageng go thibela go šitišwa ga ditirelo ka lebaka la basepediši bao ba se nago le maswanedi.
Re hweditše mašaledi ao a swanago a bokoloniale, ao go ya ka ona, ka morago ga go fihla, bakoloniale ba sentšego ditšhaba tša setlogo, mo go nyakilego gore di hwelele.
Batho le baemedi ba dikhamphani tše ntši ba kgathile tema ka dikopanong tša Komititaolo, ka Dihlophatšhomong, ka Dikopanong tša tokišetšo, le ka Diwekšopong.
Mdi Ontong o ikgafile go thuša ka thutong ya mmetse, mahlale le theknolotši ka boithaopo ka ge a tšwele mošomong ka lebaka la botšofadi mengwaga ye mehlano ye e fetilego.
Al-Faisal le yena o ile a tlaleletša ka gore dinaga tša lefase go akaretšwa dinaga tša Middle East di na le maswanedi a go šomiša enetši ya nyutleleara.
Ka protšekeng ka moka, dikopano tše di swarago gatee bekeng ye nngwe le ye nngwe di rarolla merero ye e tšwago ka kgorong le diteko, le molaodi wa protšeke le batho ba maleba go tšwa sehlopheng sa tlhamo sa sethekniki go tšwa ka lehlakoreng la lena.
Mafelelong, ka dinyakišišong tša bosetšhaba, motho o emetše dikakanyo tše di nepagetšego kudu ka legatong la bosetšhaba go feta ka legatong la phrobentshe.
O boletše peleng gore o bile le dipoledišano tše le Motšenerale Malan ga go bjalo.
Go tlošwa ga dimela tša setlogo tša lebopong la lewatle go tla laolwa kudu le go fokotšwa.
Ke kwešiša gore tlhalošo ye e tlwaelegilego ya "ntwa ye e sego ya mehleng" ke ntwa ye e sego ya mehleng, eupša ka tiragalong a re tšweleng pele.
Badudi ba Nigeria bao ba lego ka mo nageng ka molao, ba tšwa Johannesburg, gomme ditaetšo ka moka ke gore ba rekišetša batho ba Potchefstroom diokobatši.
Ka moka ga rena re kgobokane mo re tseba gore re tšwa ka nakong ye šoro ye e fetilego yeo e re rumotšego le go nyaka go senya ditlwaedi tša rena le go bolaya ditšo tša rena le ditumelo.
Tšhatha ya IOR-ARC e laola gore Bongwaledi bja mokgatlo bo tla kgokaganya, direla le go hlokomela phethagatšo ya diphetho tša melawana le mananeo a mošomo, ka ge go beilwe.
Go tšwela pele, go tseba mang le mang gore ga se dinaga ka moka tša ka Afrika tšeo di nago le sehlongwa sa mmoelanyi.
Gape ba ile ba lekola ge eba magato a polokego a ile a phethagatšwa go bašomi le ge eba ba be ba apere diaparo tša tšhireletšo le dimaseke.
O ka fekesetša kgopelo go Kgoro ya Thuto ya ka Kapa Bodikela goba go Umalusi goba o ikgokaganye le bona go hwetša tshedimošo ka botlalo.
Molao wa Modimo wa bolesometee o be o tsebega kudu, kudukudu ke bao ba bego ba le ka gare ga lephaga goba ditho tša lebotho le le kgethegilego la mašole a tšhireletšo, wo e be e le ba se ke ba utolla.
Tšeo gape di akareditšwego ka mo karolong ye ke tokišo le tlhomo ya diphahlo tša batho le tša ka ntlong di ka be di dirilwe goba di se tša dirwa ka go kopanywa le dithekišetšo tša kgwebišano.
Gabjale HRU e bopilwe ke maloko ao a emetšego morero o mongwe le o mongwe wa Bong, wa Bafsa le wa Bogole.
Go šišinywa gore mohlala wa tlhagišo o romelwe go DME pele ga go feleletša lefelo la tshedimošo ka moka leo le tlogo romelwa DME.
Go kgokaganya le go kopanya melawana gareng ga ditšhaba tše di lego gona le tša ka moso tša ekonomi ka nepo ya go tliša tlhomo gannyanegannyane ya Setšhaba.
Maphodisa a SAPS a Delmas a hweditše ngongorego go tšwa go leloko la setšhaba ka ga serapa sa mabitla seo se senywago.
Ke tshepha gape gore go dula ga lena mo go ka se le tšweleng mohola fela ka lehlakoreng la sephrofešenale eupša le tla hwetša nako ya go ipshina ka kamogelo ye kgolo ka batho ba rena.
Ditšhelete tše ntši tše di šomišitšwego ka go mahlale a lefaufaung lefaseng ka bophara, ga e sa le maaka; tirišo ye e diragatšwago ya mahlale a lefaufaung ka setšhabeng sa lehono ke tsebo ya mang le meng.
Maikemišetšo ao a sego a bohlokwa kudu ke go tšwetša pele ditlhagišo tša letseno go bakgoboketši ba dilo tše di šomišwago gape, ka go kgoboketša le go rekiša ditlakala tše di šomišwago gape go dikhamphani tša go šoma ka dilo tša go šomišwa gape.
Afrika Borwa e tlo oketša lenaneo la yona la tšweletšo ya nyutleleara gomme re boledišane le Russia ka ga kgonagalo ya go kgatha tema ga yona bjalo ka moabi wo bohlokwa wa ditšweletšwa tša makhura tše kaone.
Bitio ye kopana e rulagantšwe go abelana ka sebaka se sa manyami le bao ba ka bego ba fetilwe ke sebaka se sa go se lebalege historing ya khonthinente ya rena.
Mmušo o lemoga intasteri ya boreahlapi ya ka Afrika Borwa bjalo ka motsenyi wa ditirelo ka nageng ka botlalo yo mešomo ya gagwe e maatlafatšago kudu tekatekano ya Afrika Borwa ya ditefelo.
Ke boditšwe gore e be e le etšente ye e bego e senya, ka nepo ya go e šomiša bjalo ka etšente ya ntwa ya dikhemikhale.
Re nyaka go bolela gore Khonferentshe e swanetše go bolela ka ga kgokagano magareng ga ditirelo tše di sego tša toka tša nakong ye e fetilego le dilo tše di bakilego bohloki, tlhokego ya tlhabollo le go beelwa thoko.
Tlaišo ya maikutlo, go fa mohlala, go rota ka dikobong, go tlatša ditšhila le go tšwela pele go itsheka ka go opša ke hlogo, go tlabatlaba ke dibete, le goba sehlabi sa ka mpeng mo go sego gwa bakwa ke selo mmeleng.
Hlogo ya sekolo ya mathomo ya Ussasazo, Mna Kgati, e sa le hlogo ya sekolo seo lehono.
E dirišana le dikgoro tše dingwe tša maleba go hlokomela boleng bja meetse go netefatša gore go ba le kabo ya meetse le tlhwekišo tše di bolokegilego.
Ge o saena konteraka ya mošomo yeo e bolelago ka mengwaga ya go tšwa mošomong, gona o ka kgopelwa go tšwa mošomong ka yona mengwaga yeo.
Peleng mo ngwageng wo, makala a mararo a tsenetše kwano yeo e tlago dira gore mafelo a kgole ao a se nago ditheransemithara tša thelebišene le tša radio di amogele ditirelo tše mo mengwageng ye mmalwa ye e latelago.
Sara o šomiša motšhene wo mogolo wa go gatiša wo o bego o šomišwa ke monna mo nakong ye e fetilego gomme o tseba seo a se dirago.
Go tsenywa ga dilo tša boleng tša go šomišwa gape, kudukudu tšeo di tlišago tšhupetšo ya historing, go a hlohleletšwa.
Diromelwantle tše bohlokwa kudu tša ka Estonia tše di tlišwago ka Afrika Borwa ke mebankgware, dikhomphutha, didirišwa tša elektroniki le dijo.
Lemoga gore mabakeng a mmalwa, a go swana le tiragalong ya tlhahlo gatee, go ka no se hlokagale go ba le mosepediši.
Mollwane wa ditumelelano tša tshepedišo ya dikepe ya dinaga ka bobedi yeo e tlago kgontšha dikgahlego tša tshepedišo ya dikepe ka Afrika Borwa go fihlelela mebaraka yeo gabjale e sa fihlelelego e swanetše go utollwa.
Ye nngwe ya ditšhaba tše ke tša bathobašweu, seo se tlogago se humile, go sa lebelelwe bong goba go phatlalala ga sona nageng.
Taolo ya lenaneo le taolo ya ditšhelete ya ditiro ka moka tše di amanago le go ngwalwa ga pego ya bosetšhaba.
Batho ba tsenela dithuto tša khemistri tša ka gare le tša ka ntle gomme tšwetšopele ya tlhahlo ka ga tšhomišo ya didirišwa le tlhagišo ya bohlatse ka kgorongtsheko le yona e a abja.
E kgontšhitše go hlongwa ga Lefelo la Kgwebišano la Durban e lego sehlongwa seo se filwego mošomo wa go thuša di-SMME ka go romela dithoto tša bona dinageng tša ka ntle.
Hout Bay e na le dipalopalo tša godimo tša letseno eupša Thuto e tšwela pele go ba magareng.
Semorafe e bile molawana wa motheo wa peakanyo ka dikamanong magareng ga bathobaso le bathobašweu ka nageng ya rena, go tloga mola bafaladi ba Dutch ba thomago go dula ka Cape of Good Hope.
Kabinete e lemogile diphetho tše di sa tšwago go dirwa ke Kgorotsheko ya Molaotheo gomme ya tšea sephetho sa go hlokomela diabe tša tšona mabapi le go bea melawana le tshepedišo ya melao ka kopanong ya Kabinete ya ka moso.
Ditirelo ka mafelong a phrobentshe le a dilete tšeo e lego karolo ya AHSC di tla kgokaganywa le mafelo a mangwe a go swana nao, go tla go hola ditšhaba ka moka.
Dipego tša dikgokagano tša magareng ga mebušo le ditumelelano magareng ga RSA le naga ye nngwe mabapi le tokollo ya motho yo mongwe.
Mna Fransman o boletše gore tlhohlo ke go tšea lesolo la ekonomi ya mathomo le go šomela go fihlelela se go tswalela sekgoba magareng ga diekonomi tša mathomo le tša bobedi.
Dipoledišano tša ka phapošing ya dikopano goba tša mekgatlo ya bašomi mabapi le kelo ya bogareng ya infoleišene mo ngwageng le kgolo ya ekonomi mo nakong yona yeo.
Maikemišetšo a pego ye ke tshekatsheko ya tshepedišo ye e lokilego yeo e nyakišišago peakanyolefsa ya ditefelo tša maeto ka go dinamelwa tša setšhaba ka gare ga toropokgolo ya Cape Town.
Go molaleng gore dikalafo tša rena di dira mošomo wo mokaone gomme go nthabiša kudu go kgona go fa thekgo ya maikutlo a ka ka moka go Beke ya Temošo ya Kalafo ya Mošomong.
Ke ka lebaka leo moo go lokilego eupša ga ke nyake gore o bolele gore ke laetše ka go tseba gore go tšweletšwe ecstasy.
PGWC e ikgafile go ntwa kgahlanong le bomenetša gomme dikgoro tše ntši di hlomile makala a mmalwa go tliša temošo Phrobentsheng ka bophara.
Bjale, re swanetše go šomiša maitapišo a rena le methopo ka moka ye e kgonagalago go šala nepo ye morago.
Mekgwa ye mefsa ya kamano magareng ga intasteri le tikologo go lemoga seabe sa intasteri go tikologo ye e amogelago le go hlama lefsa tshepedišo ya tšweletšo ya ka intastering go kaonafatša diabe tše mpe.
Dilo ka moka tša ditirelo tša tlhokomelo ya motheo ya maphelo tšeo di ka netefatšago gore go ba le kabo ye e sa šitišwego ya ditirelo.
Ka ge Mopresidente Mbeki a bega ka mo go swanago ngwagakgolo wo o latelago bjalo ka ngwagakgolo wa Afrika.
Ge go dirwa bathopasefoka, dikelo tša go tšwelela dithutong di ile tša lebelelwa mathomong, gomme gwa lebelelwa palo ya baithuti bao ba tšweletšego, boleng bja go tšwelela le dikelo tša go tsena sekolo le tšona di ile tša hlokomelwa ke phanele ya go hlokola.
Re ipiletša go go emiša ga go thothišwa ga batho go ya pele le ditšhošetšo, o ile a kgopela mekgatlo go tiišetša polokego ya bašomi ba thušo le dithoto tša bona.
Lehono, kgoboketšo yeo e na le palo ya godimo ya dirurubele tša ka Borwa bja Afrika, go akaretšwa tše dingwe tšeo di lego tše mpsha go tša mahlale.
Go tlola molao go swanetše go dula e le molato wa bosenyi, le ge e le gore dithagišo tše di swanetše gape go kgona go diragatša molao.
Lefelo le Tirelo - Molawana wa kago ya dintlo wo o abilego pholoto ya naga ye e nago le ditirelo tša motheo tša go swana le thepe ya meetse le kelelatšhila.
Ka Juni ngwageng wo, leano la go kaonafatša tlhokomelo le tshekatsheko go putlaganya mmušo, go akaretšwa tshepedišo ya taolo ya tshedimošo ya elektroniki di swanetše go ba di phethilwe ka tirišong ya kgato ka kgato.
Go šetše go dirilwe kgapeletšo gore dihlongwa tša ditšhelete di tsebe badiriši ba bona le go bega ditheransekešene tše di sego tša tlwaelega goba tše di belaetšago.
Maitemogelo a boditšhatšhaba a laetša gore maemafofane a mmalwa a kgona go oketša letseno ka go gatelela kudu tšweletšo ya letseno go tšwa methopong ye e sego ya difofane.
Seemo sa tlhokego ya tlhabollo ka go Transkei ya peleng le tlhokego ya ditirelo ka ge go bapetšwa le bokgoni bjo bogolo bja yona, kudukudu go temo ye e lego gona ka moo lefelong leo.
Basepediši ba maeto bao ba fihlelelago dinyakwa tša go kgatha tema le bao ba laletšwago go kgathatema ke FIFA ba tla fiwa dithekete go fa dithekete tše di akaretšago Ditlabelo tša Maeto tše di Dumeletšwego.
Molawana wa mabapi le tema ya DoT mabapi le diphaephe o swanetše go hlokomelwa ka tirišano le molawana wa ka intastering ya gase le phetrokhemikhale.
Afrika Borwa e swanetše go šomiša monyetla wa seo se bitšwago "Ekonomi ye Talamorogo", gomme diprotšeke tše di laetšwago ka mo Pegong ya Ngwaga ka Ngwaga di re bontšha tsela.
Motlatšatona o tla rerišana le bobedi batho ba bagolo le bafsa, go tšwetša pele kwešišano magareng ga meloko ye mebedi ye le go fokotša sekgoba sa moloko.
Ge fela le agilwe gabotse le go hlokomelwa gabotse, le kgona go fetošwa kudu, le a šomišega le go se senye tšhelete go feta legora le le tlwaelegilego.
Dikolo tše di phagamego ka moka ka phrobentsheng bjale di na le laporathori ya dikhomphutha gomme barutiši ba itokišetša go laola kelo ye kgolo ya go hudugela dikhomphutheng bjalo ka sedirišwa se se tlwaelegilego sa go ithuta.
Sengwalwa se bolela ka ga ditshepedišo tša go lefiša metšhelo, ditshepedišo tša kalafo, ditlhathollo tša semolao, le ditemogo tše di dumeletšego batho go tsena ka lefaseng ka bophara.
Maikemišetšomagolo a lekala la dithoto tša go se šuthe ke go raloka tema ye bohlokwa ka go sepedišeng ga taolo ye kaone le ye e šomago gabotse ya mabapi le dithoto tša go se fetoge le mananeokgoparara ka Phrobentsheng.
Ditlhabollo tša bjale ka seleteng, go akaretšwa seemo sa thulano ka tshepdišong ya khutšo, le go tšhošetša khutšo le tšhireletšo ya ka seleteng le ya boditšhabatšhaba.
Bokgoni bja tšhireletšo le bja go lwa bo pharologantšhitšwe gabotse bjalo ka dilo tše di aroganego ka mo sengwalweng se.
Phetolo ye kaone go go nwa dihlare gantši ga go bonwe, kudukudu ka lebaka la gore balemi ba bantši ba noša diphoofolo tša bona dihlare pele ba di rekiša.
Keiti ka kakaretšo e dula e bulegile le ge e le gore dikarata tša tumelelo di a lekolwa, le ge difatanaga tšeo di fotšego mothalading di šetše di lekotšwe.
NMISA e fa melawana ya kelo le ditirelo tša kelo tše di tsebegago legatong la boditšhabatšhaba, tšeo di abago tšhomišo ya ka nageng ya kelo le makala ao a tlišitšwego a Tshepedišo ya Makala ya Boditšhabatšhaba.
Pele ga mafelelo a beke, bagononelwa ba mmalwa ba golegilwe ke maphodisa a ka Itsoseng, gomme dilo tše mmalwa tše di utswitšwego go akaretšwa sefatanaga di ile tša thopša.
Mošomo wa Kopanyo ya Ditshepedišo ke tirelo ya thekgo ye e tšweletšago ditshepedišo go kgontšha Tšhomišo ya Naga le mešomo ya Taolo ya Thabollo ya Meago go direla badudi ba ka toropokgolong gabotse.
E boditšwe ke Mna Arendse maabane gore tlhahli ya motšweletšipele nkabe e ile ya laola gabotse kamano yeo ka kwešišo ya konteraka.
Go swana le dinageng ka moka, go na le maemo a bohloki gomme Luxembourg e nyaka go le thuša go rarolla se.
Re tla tšwela pele go dira ka tsela ye e sa šitelegego go kweša bohloko bao ba sa hlomphego melao ya sephethephethe.
Maikutlo a rena ke gore seo e lego, go rena, ketelo ye e ka se lebalegego, ga e etelwe ke maikutlo a pefelo ka ga ditaba tšeo re swanetšego go di ahlaahla.
Ka Moutse, Limpopo, go bile le dipego tša ditšhošetšo kgahlanong le bašomi ba IEC ka ditešeng tše tshela.
Diporoutšhara di tšweleditšwe go rekiša lefelo la Old Pavilion ka maemong a bosetšhaba le a boditšhabatšhaba.
Ron Swartz, Hlogo ya Thuto ka Kapa Bodikela, le bahlankedi ba godingwana ba phethile ditherišano le mekgatlo ya taolo ya dikolo le mekgatlo ya barutiši ka ga go ba gona ga dikgoba tša mešomo mo bekeng ye.
E tla ba tlhomo ye e tšwelago pele, mošomo wo o ka se bušetšwego morago wo o tlago bofaganya meloko ka moka ya ka moso go ba moloko wo o maatlafaditšego leswika la motheo la setee ka Accra.
Go swana le se, SANDF e tla bota bokgoni bja yona bja tšhireletšo ge bo šomišwa kgahlanong le ditšhošetšo tša ka gare tša taelo ya molaotheo.
Ge a tswalela polante ya nyutleleara ya Yongbyon o boletše gore: "Ba boletše gore ba lokile, ba a nyaka le go kgona go dira seo ka pela ge dikiletšo tša ditšhelete di tlošwa".
Ge mohlagase o ka tima, go bolokegile go no o ima goba bokaone, go khonektholla didirišwa dife goba dife tša mohlagse tše o bego o di šomiša.
Ke be ke sa - ka ge ke be ke sa tšhošeditšwe go na fao, go ya ka moo ke bego ke ikwa ka gona, ke feditše ka dipotšišišo tša ka.
Gape re nyaka go kwešiša ka moo molaotheo o mofsa o swanetšego go rarolla ditaba tša kabelano ya lehumo ka Bolivia go akaretšwa, phatlalatšo ya naga.
Ditheko tša diphahlo, go fa mohlala, di ka kgona fela go bapetšwa magareng ga dinaga tše di fapanego ge tekatekano ka maatla a go reka e sa laolwe ke dikelo tša neelano ya tšhelete e šetše e hlomilwe.
Ga ke gopole seo ka lebaka la gore kgahlego ya ka e be e le go dibetša, seo ke seo ke bego ke fišagalelwa ka sona.
Nakong ya kgwedi ya dinyakišišo, lapa leo le kgethilwego le be le kgopelwa go ngwala dithoto tša lona ka moka ka gare ga tayari.
Sa bobedi kgahlanong le seo se boletšwego ka dipegong, ga ke dule Milnerton, eupša ke dula le ba lapa la ka ka Disapapong tša ka Borwa.
Mekgatlo ya Boeti ya ka Phrobentsheng di-PTO e na le tema ye bohlokwa yeo e ka e ralokago ka tlhabollong le tšwetšopeleng ya intasteri ya boeti ka Afrika Borwa.
Lebakeng la sengwalwa se ditheko tše di sa šikinyegego ke ditheko tša go se fetoge tšeo di sa laolwego ke dipeakanyo dife goba dife.
Zimbabwe e tšwela pele go ba tlhohlo gomme re tla tšwela pele ka gare ga SADC go thekga masolo a batho ba Zimbabwe go rarolla mathata a bona ka moka.
Dikgokagano ka moka di tla dirwa sephiri gomme diteng le tshedimošo ye e abelanwago e tla šomišwa fela mabapi le Lepatlelo la Moses Mabhida.
Re thoma go buna dikholego tša lenaneo la rena la netefatšo ya boleng ka gore re hlokometše le go rarolla dingongorego bokaone.
Ge go šetše go bonwe go kgonagala ga protšeke, Molaodi wa Phrobentshe wa Merero ya Naga o tla dumelela tefelo ya thušo ya mašeleng.
Se se akaretša go fokotša palo ya ditefelo tša BETE ka seripagare tšeo dikgwebo tše nnyane di di lefago ka ngwaga le go ba lokolla go lefa tšhelete ya tlhabollo ya mabokgoni.
Diphetogo tša setšhaba le tša dipalopalo tša batho di ra diphetogo tše di amanago le diphapano tše tharo: go belega, mahu le go huduga, gammogo le ka moo tše di amago bogolo bja setšhaba, sebopego le go phatlalala ga sona.
Mafelelong, masolo a UN, mebušo ka o tee ka o tee, mekgatlo ya dilete le ya ka dileteng tša fasana le di-NGO di hlomilwe.
Ga go motho wa mengwaga ya ka fase ga ye lesometshela yo a ka thwalwago go kgoboketša goba go kgopela thušo ya mohuta ofe goba ofe.
Selo se tee se ke ithutilego sona ke gore bophelo bo mabapi le dikgetho, gomme senotlelo se o se kgethago go notlolla bokgoni bja gago bo laolwa kudu ke wena.
Tumelelano ya setšhaba ya go sepediša peogareng ya meputso le ya ditheko, e laola peeletšo ye e akgofišwago le go thwala batho mešomong le go maatlafatša kabo ya ditirelo tša setšhaba.
Ga se gwa lekana go rena gore re bolele gore re a gwebišana; re a beeletša; re šomišana le ba bangwe ka ga merero ya setšo le kakanyo ya boso.
Ke ka lebaka leo ke dumelago gore go bohlokwa kudu go rena go kgaola mapheko a bohloki ao a kgamago diketekete tša maloko a ditšhaba tša rena.
Le ge go le bjale, ka dibekeng tše di tsenago bogareng, lenaneo leo le tšwelago pele la kgatišo le tšwela pele go ba bohlokwa, gomme le laetša tšweletšo ya bonyane ntlo ya kgatišo ya bogolo bja magareng.
Molawana wo o lemoga gore Afrika Borwa e na le maikarabelo ao a abelanwego a mathata a tikologo a lefase ka bophara go putla mellwane ya rena le a tekatekano ya go putla mellwane ya naga.
SAPS e ikgafile go šoma dinako tše di okeditšwego tša tlhapetšo go ralala le lefelo la lebopong leo go sepelwago go lona gomme re amogela se.
Go palelwa ke go fihlelela maikarabelo a go ka feletša ka dikotlo tše di lefišwago le tshekišo, dikotlo tša tlaleletšo goba go romelwa kgolegong.
Mmoleledi wa ka Lapeng ke sehlongwa seo se sa tšeego lehlakore gomme se ka se šome bjalo ka moemedi wa semmušo go motho yo a sekišwago, ka molatong.
Modulasetulo, e re ke bolele se gore se tle se gopolwe, ga go na setatamente seo se lokišitšwego peleng seo klaente ya ka e nyakago go se bala, o mo fela go araba dipotšišo, ga go na setatamente seo se lokišitšwego.
Maikemišetšo a letšatši la kolofo la Mmeyara ke go kgopela dithušo tša mašeleng go thuša baithuti go tšwetša pele dithuto tša bona pele.
Dinaga tše ntši di rometše dipego tše di amanago le di-MDG bjale lesolo la basadi le na le sebaka sa go akaretša dinepo le dilaetši di itšego ka nageng ye nngwe le ye nngwe.
Re lahlegetšwe ke moetapele yo a nago le boikgafo bjo bo sa lekantšhwego, yo ka mehla a tlogo ba lefelong leo le kgethegilego gareng ga dimilione tša batho ba naga ya rena.
Gomme go bolela nnete o tšwela pele go bolela gore maitekelo ao a lapišago a swanetše go tšwela pele go dirwa go maatlafatša kgatelopele ya baboleledi ba semolao ba bathobaso le ba basadi ba bantši.
Dinyakego ka ga nako ye e sego gona ya bašomi ba DPSA go lebeletšwe dikgopelo tše ntši tša dikgoro le ditshepedišo tša phrobentshe go phamoga go ditlwaedi tše di beilwego.
Naa o ka bušeletša potšišo ya gago, hle, gomme Mdi Mandela, ke kgopela gore o e arabe ka boripana ka moo o ka kgonago ka gona.
Ba tšweletše ka boripana ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Randfontein gomme molato o ile wa fegwa go fihla bekeng ye e tlago go tlo dira dinyakišišo tša go ya pele.
Motho yo mongwe yo a lego mo lehono ke Lt Kolonele Botha yo gape a tšwago Lebothong la Mašole a Afrika Borwa.
Go fihla mo lebakeng le, leano la bosetšhaba la karabelo ya tšhoganetšo le lokollotšwe ebile le phethagaditšwe, leo le šomago ka ditlhagišo tša molao, dimpho le mananeo a thekgo ao a ikemišeditšego go oketša go šoma gabotse ga enetši.
Mokgwa wa lesolo le ke go dira diketelo tša ka malapeng go tseba dinyakwa tša ka malapeng le go boledišana le bakgathatema ba bohlokwa ka setšhabeng go utolla dinyakwa tša setšhaba.
Seo se ra tšhireletšo ye maatla, batho ba bantši gomme seo se direga lefaseng gomme o bile lefaseng ka moka ka dipapading tša boditšhabatšhaba.
Tlhabollo ya dikgopolo - bogolo bjoo ka bjona batho ka mekgatlong ba šomago ka tsebo, dikgopolo le tshedimošo le bokgoni bja bona bja go akanya, go bapetša, go lekodišiša, go rulaganya le go beakanya.
Ka mantšu a a mmalwa, ke nyaka go le lebogiša ge le bula khamphase ye, gomme ke lakaletša baithuti ba rena mahlatse le mahlogonolo ka dithutong tša bona.
Selo seo se ka bakago bolwetši bjo bompe, mpholo, bogole bja pelegong, malwetši goba mahu ge e ka jewa, ya hengwa goba ya šilwa ke diphedi.
Etela letlakala la gae beke ye nngwe le ye nngwe go hwetša ditirelo tša mmušo tše di laeditšwego le tshedimošo.
Bjale bohlatse bja gago ke gore mokgokaganyi wa go tšhabešatšhabeša ka go itšhidulla o na le maatla a go fa ditaelo le go motho wa go swana le wena.
Ditšhaba di swanetše go dula di ntšhitše maahlo dinameng, go dira gore go kgonagale gore yo mongwe le yo mongwe go šomiša dingongorego tša gagwe le ditlhologelo mabakeng a bosenyi.
Ditshekatsheko tša kgafetšakgafetša tša dikamano le tirišano ya Afrika Borwa le dihlopha tša ka dileteng le dihlopha tša ditherišano di swanetše go dirwa gore di fihlelele go swana ga melawana.
Putsa ditsebi tša boeti, ditšhaba le batho bao ba dirago mošomo wa bona gabotse go baeti le bao ba tsenyago letsogo ka mo go sego gwa tlwaelega go tliša tlhabollo ya intasteri ya boeti ka Kapa Bodikela.
Kelelatšhila - kgato ye e hweditšwego ya tirelo ke ntlwana ya boithomelo ya go phamoša moroto ya meago ye mebedi goba diphapoši tše di agilwego ka godimo goba gannyane ka fase ga lefase.
GMT e dirile katlego ye kaone mo nakong ye itšego go fihlelela nepo ya yona go ba moetapele go tliša dinamelwa tša difatanaga tša maemo a godimo, tše di kopantšwego le tša go se senye tšhelete go dikgoro ka moka tša ka phrobentsheng le tša bosetšhaba.
Seemo se tee seo se boletšwego ka konterakeng ya kabo ya thušo ya mašeleng se fihleletšwe, tshepedišo ya tlhokomelo le ya tefelo e tla thomišwa.
Mna Modulasetulo, o ka gopola ka pelaelo ya ka, ke ra gore ke leka go dirišana le Khomišene ya Nnete gomme mo Mna Vally o dira segwera le hlatse ye kgolo.
Seabe se mohola sa diteng tša ka mabung ke monyetla wo mogolo wo di nago le ona go manyoro ao a sego a tlhago.
Ke nyaka gape go ba le barulaganyi go leboga mang le mang yo a tsenetšego Khonferentshe kudukudu baromiwa bao ba hlomphegago bao ba tšwago ka ntle ga naga ya rena.
Lesolo e bile karolo ya leano la thibelo ya bosenyi leo le ikemišeditšego go fokotša bosenyi ka CBD mafelelong a beke.
Mošomo o dirilwe go ya ka dipotšeke, gomme ditefelo di a dirwa ge go fihleletšwe metheo ye go dumelelanwego ka yona go nolofatša taolo ye kaone.
Re ka se tsoge re gateletše go fetišiša bohlokwa bjo bogolo bja go hloma ditirišano ka legatong la selete, la khonthinente le la lefase ka bophara go fihlelela dinepo tša mahlale a Afrika, theknolotši le maithomelo.
Ba dirilwe gore ba tsebege kudu gomme ke gopola gore seo e ka ba e bile lebaka le legolo la gore batho ba nagane gore re na le mabokgoni ao ka mehla re sa bego nao.
Mohlankedi wa khansele yo a nago le maikarabelo a go boloka motho yo a hlokago e tla ba molaodi: ditirelo tša maphelo le tša bobotlana le mohlankedi ofe goba ofe yo a romilwego ke molaodi go dira mošomo.
Mo lebakeng le, re kwešiša gore bahlankedi ba MONUC ba etela lefelong la go wa ga sefofane ka morago ga ge Lesolo la Afrika Borwa le tla eletšwa ka ga seemo sa thušo seo se nyakegago.
Ke nyaka go bolela gore e ka sekaseka gabotse selo sefe goba sefe lefaseng ge go hlokagala gomme ka boyona ebile mošomo o mogolo.
Ditlwaedi, mekgwa, le maemo a ditirelo a go rwala ditlakala le mokgwa wa didirišwa ka mafapheng a mehutahuta go akaretšwa ka mafelong ao a hlokometšwego ka ditirelo, ao a sego a hlokomelwa gabotse ka ditirelo le ao a sego a hlokomelwa.
Molao wa Karoganyo ya Mafelo go ya ka Dihlopha tša Batho o hlomilwe ka kwešišo ya gore dikete tša bathobabaso ba Afrika Borwa ba ile ba tsena mafelong ao a bego a swanetše go ba a bathobašweu ka khutšo.
Re file Khomišene kanegelo ka botlalo ya go kgatha tema ga Seefsa ka ditabeng tšeo di bonagetšego go rena bjalo ka tšeo di lebanego dinyakišišo tša Khomišene ka mengwageng ye go bolelwago ka yona.
Taba ye ya mabapi le Wit Doeke le gore ba šomile ka Cape Town ka mabakeng a mangwe e ile ya begwa ka dingwaleng tša bohlodi tše ke boletšego ka tšona.
Gantši kgomo ya tshadi e dula fase nakong ya magato a mafelelo a go tswala ge namane e tswalwa, le ge e le gore tše dingwe di a ema, tša dumelela namane gore e wele fase.
Go oketša mothopo wa boditšhabatšhaba go tiišetša go dira ka mo go swanago le ditaelo tša bjale tša ditšhelete le melawana ka gare ga mmušo wa phrobentshe.
Tshedimošo ya maleba : Mna van Vuuren o ile a golegwa gomme a lokollwa ka peila.
EC o bolela gore tshwaotshwao ya gago ya gore ke setšo goba ditlwaedi go tšwa go bona: Ka Kings Park di ile tša rekišwa ka moka papading yeo.
Molaotshepetšo wa tlhokego ya kgethologanyo o swanetše go phethagatšwa ka melawaneng ka moka, ka ditirong tša tshepedišo le ka melaong ye e amanago le tshepedišo ya kabo ya naga.
Re ile dipolaseng tša kgolekgole tša magaeng tša ka nageng ya rena go boledišaba le basadi le banna ba dinagamagaeng le bašomi ba dipolaseng ka ga lesolo le.
Ke gore - gabotse, nka re kotara go ya go iri ya seswai, gona fao ee, Mohlomphegi.
Ronald Swartz, Hlogo ya Kgoro ya Thuto, o ile a thaba ka gore dikgoro ka bobedi di ile tša lebelela pele go tliša kabo ya ditirelo ye e kaonafetšego.
Dikhomphutha tše ntši di tla bula ditokumente tše ka maitirišo, eupša o ka swanelwa ke go taonelouta Adobe Acrobat Reader.
Kantoro ye e tla laola tirelo ya maphodisa ya ka mmasepaleng ka lefelong la bogareng bja toropokgolo go akaretša maphodisa a sephethephethe, go hlokomelwa melawana ya ka mmasepaleng, thibelo ya bosenyi, polokego ya mebileng le go sepediša dikotlo le mangwalo a go biletša kgorotshekong.
Naa ke ka lebaka la eng go se gwa naganwa ka ga go kopana le go dula gomme ra sekaseka seemo le go tšea sephetho ka ga magato a maleba ao a ka tšewago
Bjale re na le dipotšišo go tšwa go phanele gomme ke tlo kgopela Ngaka Mgojo ge e le gore o na le potšišo yeo a nyakago go e botšiša Mdi Mandela.
Magoro a swanetše go akaretša, eupša a se be fela go: mmušo, thušo ya mmušo, le dikolo tše di ikemego.
Le ge go ka se golegwe motho, maloko a SAPS a sa šetše morago ditshedimošo tše di tšwago setšhabeng gomme melato ye mengwe ye e nyakago šedi e ile ya begwa mo matšatšing a mmalwa ao a fetilego.
Go akgofiša go amogela mananeo a NEPAD bjalo ka ditlhako le ditlhahli tša maano a tlhabollo ya bosetšhaba, go swana le Maanotshepedišo a Phokotšo ya Bohloki.
Go kgatha tema ka masolong a bosetšhaba goba a boditšhatšhaba mabapi le diphedi tše di lego kotsing ya go hwelela le dinyakišišo tše di amanago le bohwa di a dirwa.
Kabinete ya Afrika Borwa e tšere sephetho go ya pele sa gore dipomo tša go epelwa tše di lebišitšwego bathong tše di lego gona ka Afrika Borwa di tla senywa ka pela ka mo go kgonagalago.
Lefelo le la go nyaka le akaretša saete ye fela - ge e le gore o nyaka go nyaka Wepsaete ka moka, šomiša Google goba ye nngwe ya mafelo a go nyaka.
Ka moka ga rena re swanetše go netefatša, bjale, gore mošomo wo o dirwago go rarolla taba ye o phethwa ka maleba le ka lebelo.
Theknolotši ya tshedimošo le ya kgokagano e netefatša go hwetšagala tshedimošo ye ntši ye e šomišwago gabonolo ka mo go kgonagalago.
Tše dingwe tša dipharologantšhi tša naga ya rena tše di bontšhago ditlhaelelo tša tlhabollo ye e fetilego le melawana ya tikologo di beilwe ka mo fase.
Ge ke bula Khonferentshe yeo, e bile go puhlama ga pego ya maemo a bafsa ao mabaka a ona ao a sa kwešišegego a ile a re betha difahlagong ka nako yeo.
Maitemogelo a ka e bile gore ka go ye nngwe le ye nngwe tiraglo efe goba efe ye e sego ya loka e tlišitšwe go dikhuduthamaga tša dikhamphani, magato a phošollo a ile a tšewa.
Ka lebaka leo ramolao o ile a tšwela pele go tla ka morago ga nako gomme ka nako ye nngwe Kgorotsheko e ile ya thomiša ka ntle le ramolao gomme ramolao a dira kgopelo ya go raka Moahlodi ka ge e le motho yo a sa tsebego mošomo wa gagwe.
MEC Dugmore o tla bolela kudu ka moletlong ka ga dipego tša peleng le bokamoso bja protšeke ye ya nakwana.
Meetse ke mothopo wa tlhago wo o tlogago o nyakega, wo o lego bohlokwa bophelong, go tikologo, go tšweletšo ya dijo, go pabalelo ya maphelo le kelelatšhileng, go intasteri le tšweletšong ya mohlagase.
Re a leboga Mna Ntsebeza, ke nyaka go lebelela kudu karolong ya bobedi ya potšišo ya gago gomme modirišani wa ka o tla dira karolo ya mathomo ya mabapi le toka.
Go gongwe ka Afrika, dinyakišišo tša go hudugela nakwana di šišinya gore leano le le file dibaka gantši tša go kaonafatša maemo a bophelo e sego fela go bafaladi eupša gape go malapa le ditšhaba tša moo.
Diphapoši ka mo dikolong tše gantši di tletše kudu ka baithuti, gomme se se dira gore go be boima gore barutiši ba hlokomele bana ka o tee ka o tee, le go laola ka kakaretšo tshepedišo ya go ruta le ya go ithuta.
E ka hlokomelwa ke kgorotsheko ya bana ka nako efe goba efe, gomme ya tiišetšwa, ya gomišwa le go fetošwa ka mo go ka bago maleba.
SAOM e lebogiša bonkgetheng ba babedi ba bopresidente ge ba saenne Boipiletšo le Kgoeletšo ya Mohlakanelwa ba ikgafa go tshepedišo ya dikgetho le go amogela dipoelo tša dikgetho.
Eleditše Tona ka ga phetošo ya maina a ditoropo ye e šišintšwego le dihlongwa tše dingwe, kudukudu tša ka Limpopo.
Mmasepala wa EThekwini o, mo mengwageng ya mmalwa ye e fetilego, dirile dinyakišišio le diphatišišo tše kgolo gomme bjale o tseba kudu ka ga merero ya tlhabollo ye e amago lefelo leo.
Kgatelelo yeo ka ga mananeokgoparara e tla bona dipoelo tše kgolo tša mešomo ya EPWP gomme e tla bona nyakego ye kgolo ya mabokgoni ao a sa hwetšwego gabonolo a boentšeneere.
Aowa, o a tseba, ke tsebile Jimmy nako ye telele gomme ke monna yo a lokilego.
Mna Goosen o tla kwešiša gore mo lebakeng le ke tloga ke sa gopole ge eba ke saenne sengwala sa mohuta woo goba aowa, sengwalwa seo se thibelago bohlatse bjo itšego gore bo se ke bja romelwa kgorotshekong.
Go fa mohlala, ke šoma, legatong la etšentshi, bjalo ka modulasetulo wa Bagwera ba ECA.
Ke na le boitshepho bja gore kamano ye e tšwetšwago pele ya Afrika Borwa le GBIF e tla ba ye telele le ya mohola.
Ba mmalwa ba ile ba golegwa ka go thuba dintlo mola ba bangwe ba golegilwe ka go kata le bosenyi bjo bongwe.
Ditokelo, le go fihla go Khomišene ya Afrika thušo ka moka le tirišano ye e hlokagalago go fihlelela nepo le.
Dipoledišano tša UN ga se tša fetšwa mo matšatšing a mmalwa ao a fetilego le go fihla ka kopanong ya bošegong bja maabane, ga se gwa ba le kgatelopele ka ga sephetho se se thadilwego seo se šišinywago.
Dingwalwa tša semmušo di a fetolelwa go tloga go Seisimane go ya go dipolelong tše lesome tša semmušo le ka go le lengwe.
Dipoelo ke gore ngwaga ka ngwaga go bile le go phuhlama mo go makatšago ga dikgaruru ka intastering ya dithekisi ka Kapa.
Ditšhila tša mpholo - mohuta wa ditšhila tše kotsi tše di bakago lehu goba kgobalo ye šoro ya go swana le go tšhuma, malwetši a go hema, kankere goba go fetoga ga ditšini.
O boletše gore maloko a SAPP a tla lebelela kudu gape go hlahloba maemo a bona a bjale le go buša didirišwa tše di kgethegilego tša ka seleteng ka moloko go ya tirelong ye e tlogo nyakega.
DEAT e tla tsebagatša sefoka sa tšweletšo ye e hlwekilego sa bosetšhaba ka maikemišetšo a go phatlalatša le go tšwetša pele kamogelo ye e phatlaletšego kudu ya ditiro tša tšweletšo ye e hlwekilego go akaretšwa go fokotša ditlakala le go šomiša dilo gape.
Mmušo wa Afrika Borwa o thekga mmušo le batho ba Timor-Leste ka masolong a bona ao a tšwelago pele a go maatlafatša temokrasi le go tšwetša pele šebešebe ka nageng ya bona.
Mokaptene Mike Holmes o nyakišiša taba ye, ga ke tsebe seo a se hweditšego goba seo a sego a se hwetša, ga ke tsebe.
Ditsebi tše di fapafapanego tše di tšwago lekaleng la phraebete, dirutegi, bašomi le Mmušo di šomile bjalo ka sehlopha sa mešomo ye mentši go ngwala dingwalwa tša motheo tše di feletšago ka leano la Nanotheknolotši.
Ke a tseba go molaleng gore Mna Kwinana o nyaka go lokollwa eupša ke nagana gore re šomile gabotse ka maemo a rena gomme re a boletše mo.
Go na le mekgwa ye e fapafapanego yeo ka yona Tirelo ya Dipalopalo ya SA e dirago tlhahlo, e lego, ka go lebeledišiša, go šielanya, ka diseminara tša tlhahlo le dinyakišišo.
Tokollo ye ya dipalopalo e na le tshedimošo ye e tšwago go dinyakišišo tša kgwedi le kgwedi ka ga dithekišo tša kgwebišano tša diholeseile tša ditšweletšwa tša phetroliamo.
Re tla tšwetša pele lesolo la tlhabollo ya bafsa ba rena bjalo ka batho bao ba phetšego gabotse, bao ba se nago le AIDS le malwetši a mangwe ao a ka efogwago.
Ge e le gore modirišanimmogo wa ka o nyaka go mphara ka molato wa gore ke dirile ka mo e sego ka sephrofešene, ke nagana gore re na le foramo moo a ka išago ngongorego yeo gomme ke tla e šireletša.
Mokgwa wa maano wo o re hlahlago ka mo maitekelong a ke ao a Tlhokomelo ya Maphelo ya Motheo go Mang le Mang.
Gape e tšwela pele go eletša ba taolo le bašomi ka ga merero ya semolao le ya dikamano tša bašomi.
Dikopano le Magoši le tšona di a swarwa go ba sedimoša ka ga mananeo le diprotšeke.
Mmušo wa rena o tsebagaditše leano la ntwa la dintlha tše nne go fihlelela maikemišetšo a go godiša ekonomi ya rena ka dipersente tše tshela.
O boletše gore ke swanetše go yo roba thabe gore a kgone go mpontšha seo ba se dirago bjalo ka makerela ka morago ga ge ba bolaile motho.
Gomme go nyamiša kudu gore Theresa yo a bego a le lenaneong la bao ba swanetšego go bolawa, o be a swanetše go ba le maitemogelo ao a maswabi go tšwa go batho ba gagwe le go tšwa basading, ka taba yeo.
Tšhelete ye e bego e nyakega go reka diphaephe, ditanka le melete ge ba fihla mafelelong a maphelo a bona a mohola.
Se ke go tšweletša dipalopalo tše di kopantšwego, tša go nyalelana tšeo di tlago tsebiša bašomiši ka ga diphetogo tša ekonomi.
Ba boletše gore moo a bolokilwego gona, go a kgonagala gore a ka be a bolokilwe fase kudu ka fase ga ba bangwe goba thwii ka fase gomme go ka be go ile gwa tura go mo epolla.
SPV yeo e tla abelana bobedi maikarabelo le dikotsi tša protšeke ye gomme e tla laolwa ke dihlopha tša sethekniki tše di hlokagalago tšeo di tlago sepediša protšeke.
Ka go hlomamiša semmušo lehono ga Difoka le Diputso tše mpsha, tshepedišo ya go hloma lefsa tshepedišo ya rena ya maswao a bosetšhaba e be e swanetše go ba e phethilwe.
Go tšwetša pele tšhupetšo ye e hlokago mathata gareng ga magato a tlhokomelo ka go ba le dikopano kgafetšakgafetša le go maatlafatša kgokagano gareng ga magato ao a fapafapanego a tlhokomelo.
Go fa lenaneo la baabi bao ba dumeletšwego bao ba šomišwago go akgofiša go hwetša dikhamphani go dira kgwebo le toropokgolo.
My Tourism Listing ke tsela ya ka pela kudu ya go lekola setšweletšwa goba ditirelo tše di amanago le boeti ka wepsaeteng ya rena.
Taba ya go dumelela ditirelo tše di sego tša rulaganywa go šoma ditseleng tše di rulagantšwego ke ye nngwe ye e bolelago kudu dinyakwa tše di swanetšego go šoma go dumelela ditirelo tše.
Lekala le tsebagaditše semmušo Foramo ya Tlhabollo ya Bafsa, yeo e fago sefala sa gore lefapha la bafsa go rerišana le lekala la phraebete ka ga merero ya tlhabolo ya bafsa.
Maikemišetšo a EAS ke go tla ka magato a mošomo wa intasteri go theilwe go tshedimošo ye e hweditšwego go diakhaonte tša ditšhelete tša dikgwebo.
Malaria e phatlaletše kudu gomme bolwetši bja mafahla bo tšweletša bothata, eupša maemo a maphelo a tloga a kgotsofatša.
Re lemoga gore Khomišene ya Dikgetho e rometšwe go netefatša gore go ba le dikgetho tše di lokologilego le tše di sa tšeego lehlakore tša dihlongwa tša ka lekgotlatheramelaong.
Kantoro ya INK ABM URP e rulagantše mošomo wo o swanetšego go dirwa mabapi le mafapha a mane ao a amegago mabapi le maano le mananeo.
Molaokakanywa o mofsa bjale o holofela go fetoša tshepedišo go dumelela dikgetho tša kgolego mabapi le ba mahlalagading bao ba dirilego bosenyi ka tsela ya phamošo.
Go na le dikimi tše pedi tša ITMAS tše di hwetšagalago tšeo di lefago kgwebo ka seripa tša ditshenyegelo tše itšego ge di tšwetša pele boeti ka Afrika Borwa.
Khomišene ga se ya šwalalanywa, e tla laolwa ke Sekhwama sa Kimollo ya Masetlapelo.
Mohumagadi Modulasetulo, ke nyaka gore ee eupša ke nyaka go šupa, go go fa tshedimošo ya peleng ka ga ka moo e šomilego ka gona.
Tirelo ya molao e swanetše go dumelelwa go šomiša sephetho sa yona go tšea sephetho mabapi le melato ka o tee ka o tee go eya ka go fapana ga yona.
Go se rekišege ga ntlo ya magaeng; le go fapana ga dithulaganyo tša go tsena go yona le seabe sa go fihlelela ga sekoloto le dithušo tša mašeleng.
Dinyakwa tše bohlokwa tša melawana tšeo re di bonego, le maano ao re a beilego pele ga bakgethi, di tšwela pele go ba motheo wa lenaneo la mmušo wo.
Intasteri ya meepo e tla kgopelwa go fokotša tšhilafatšo gomme ya hlohleletšwa go tšwetša pele setlwaedi sa go fokotša ditšhila le go šomiša ditšweletšwa tša ditlakala lefsa le go di šomiša gape.
Kabaganyo ye e lekanago ya ditshenyegelo tša mananeokgoparara: tšwetšopele ya kgopolo ya tefo ya mošomiši; seabe sa go fa mananeokgoparara ditheko ka ga mohlakanelwa wa mekgwa ye e šomišwago le go fokola ga ditefišo tša ditirelo; le mokgwa wo o šomago gabotse wa tirišano le poledišano.
CBS e bea kelo ya akhaonte ya dipoloko tša ditšhelete, eupša dipanka tša kgwebo di lokologile go bea melawana ya yona le dikelo tša tswala le mehuta ka moka ya diakhaonte.
Ke nagana gore ka tsela ye re boledišanego le wena, ke seemo seo motho a nago le karoganyo magareng ga pelo ya motho le monagano wa gagwe.
Go bohlokwa gore baabi ba ditirelo tša bobotlana ba fiwe bokgoni le mekgwa ye e hlokagalago go aba ditirelo ka tsela ya maleba le ya maikarabelo.
Lesolo le lengwe le legolo le akaretša go hloma lefelo la bogareng la go bolokela le la phatlalatšo ya tshedimošo go ya ka magoro ao a tlwaelegilego, melawana le ditlhalošo.
Mmasepala wa eThekwini o thekga boithaopo ka mafapheng ka moka a bophelo bja setšhaba, ka ge bo ipiletša ke Mopresidente, Mna Thabo Mbeki.
Dithokgwa di tšea sebaka se segolo sa naga ka moo lefelong leo gomme go na le mafelo a go sega mapolanka a mantši tikologong ya ka toropong.
Yeo ke tshedimošo ya sephiri ya motho ya mabapi le mošomi, ka ntle le ge mošomi yoo a dumela gore tshedimošo yeo e tsebagatšwe.
Go sekiša le go bona molato ga go tlola melao ya tikologo go netefatša gore go obamelwa melao ka morago ga ditaelo le gore ditaelo tša kgorotsheko di fetišitšwe.
Dingongorego ka moka di a kgokaganywa gomme tša lekodišišwa ke ditsebi go tšwa go bobedi Tirelo ya Maphelo ya Toropokgolo le Tirelo ya Meetse ka thušo ya ditsebi tša dikhonkhwane tše di tšwago ka yunibesithing.
Bjalo ka ge methopo ya Lefase ye e sa mpshafatšegego e phuhlamišwa, methopo ye mefsa e swanetše go hwetšwa ya go dira dilo tše di tlogo šomišwa ka moso.
Mmušo wa Phrobentshe o na le leano la dinamelwa leo le tšweleditšwego go mpshafatša tshepedišo ya dinamelwa tša setšhaba le go rarolla a mangwe a mathata ao a dirilwego ke mananeokgoparara a bjale.
Mdi Collins ga a rate fela mošomo wa gagwe, eupša gape o raloka tema ye bohlokwa ya boetapele ka ditiragalong tša setšhabeng.
Ye e hwetšagala mahala ka wepsaeteng ya Adobe, gomme moo go lego maleba mo saeteng ye, kgokaganyo e tla bontšhwa.
Mo e ka bago, go tloga Harrowweg re fihlile moo ka bo kotara go ya ka lepatlelong le gabotse ka metsotso ye masomepedi go tšwa iring.
Maphodisa a swere dingwalwa, dipuku tša diresiti, le dipego tša dithekišo.
Ke holofela gape gore ba kgašo ba tla raloka tema ka go tšweletša dikotsi tša phetogo ya klaemete tšeo go bolelwago kudu ka tšona lefaseng ka bophara.
Re ipiletša ka maatla gore mekgwa ye e šomago bokaone ya go netefatša go tsenya letsogo le go kgatha tema ka mafolofolo ga Dipalamente ka kgatong ya bjale le ka dikgatong ka moka tša gore Yunione ya Afrika e hlongwe mafelong.
Ge a le kgauswi le go boela ntlong ye kgolo, o ile a ikhwetša a lebane le banna ba bane, ba babedi ba bona ba be ba pepenketša dithunya.
Tšhelete ga e hwetšagale go lefa diponase goba meputso, e thuša ditshenyegelong tše di fetilego tše di sego tša lefsa tše di hweditšwego ke sehlongwa goba mabaka a mangwe ao a sa akaretšwago.
Mmušo o tla šomela go hloma le go amogela dinepo tša kakaretšo tša bosetšhaba tša phokotšo ya meši ye e amanago le enetši yeo e lego kotsi go tikologo le go maphelo a batho.
E re ke go fe ntlha ye nngwe ya maikutlo ge o ntumelela, Mokhomišenare, o šišinya gore pejana ga ge o theoga motho yo mongwe o nkgopetše dijo tša gagwe.
Se gape se laeditšwe mafelelong a beke, ge lehodu la diruiwa le golegwa gomme ka moragonyana gwa golegwa yo a bego a sepela le yena.
Ge go lemogwa gore mmušo o ka huetša thwii go kgonagala ga tšhireletšo ya ka gae ye e amanago le intasteri.
Ka morago ga go romela dinyakwa tša dinyakišišo tša diphetišetšo, mošomiši o fiwa lenaneo la dipego tša phetišetšo tšeo di sepelelanago le dinyakwa tša go nyaka.
Aowa go ya ka mo ke e kwešišago ka gona dipotšišo di botšišwa wena ka ge o ile wa amega ka lenaneong la go dira dinyakišišo go ya thokong yeo.
Dikgetho tša khutšo, tše di lokologilego le tša go se tšeye lehlakore di ile tša swarwa ka dinageng tša mehutahuta ka khonthinenteng tšeo di hlomphago melawana ya pušo ya temokrasi.
Nka se kgone go fetola mabapi le ditshwanelo le mašole a MK ao a hlahlilwego gabotse, ka ge eba e be e le karolo ya dihlopha tšeo, nka se tsebe.
Tshepedišo efe goba efe ya dinyakišišo tša boditšhabatšhaba goba kwano ya boditšhabatšhaba yeo go yona mekgatlo ya Dinaga tšeo di nago le kgahlego e ilego ya e šomiša.
Seo re swanetšego go se bolela se ka bewa tsela ye bonolo ye thwii.
Ge o ikwa o šorofetše, o hlokomologilwe, o tšhoga - bolela ka ga maikutlo a gago, kgopela thušo go motho wa sephrofešene.
Sehlopha se se akaretša go tšweletša le go dira retherete ya dithaere tša sefatanaga tša raba, go akaretšwa dithaere tša didirišwa goba tša metšhene ya go sepela.
Bontši, ge e se dikabo ka moka di amogetšwe gomme bjale batho bao go kgonagalago gore ba ka tsenya letsogo ba swanetše go etela Darfur go sekaseka seemo le go tseba dinyakwa tša didirišwa.
Le ge go le bjale, meetse a ka lepotlelong a a hwetšagala ka mabenkeleng ao a ka bago ka moka le dihoteleng.
Ditokumente tša thentara tša konteraka ye kgolo di tla phatlalatšwa mo dibekeng tše di latelago tše mmalwa go dikhamphani tše di kgethilwego tše di fetotšego taletšo ye e kwalakwaditšwego phatlalatša ya go ba le maswanedi a pele a go hwetša konteraka.
Kgokagano ya lefelo le legolo ye e hlomilwego ka Kapa Bodikela gore dihlongwa ka moka tša thuto di kgone go fihlelela Inthanete le go holega go tšwa go mehutahuta ye e fapafafanego ye e tlišwago ke yona.
Ditšhelete tša mmušo wa selegae di bohlokwa kudu, ka lebaka la gore ke karolo ya mmušo ye e rwele maikarabelo a kabo ya ditrelo.
Dikelo tše di tloga di bontšha gabotse maitapišo ao mmušo o a beilego go netefatša tšhireletšo ya IKS, gwa realo Ngaka Mangena.
E re ke thomeng ka go lebogiša SARUA ka ga dikatlego tša mokgatlo wo ka morago ga lebaka le lekopana ka tsela ye o le gona.
Ba a tseba gore go swana le ka moo ba bego ba le tlaleng le bohlaking ka gona kudu maabane le lehono, bjale ba tla amana le bona ka moswane.
Ke a tseba gore ka moka ga lena le šomile gaboima kudu ka mešomong ya lena ye e fapafapanego re ka kgona go bolela ka ntle le go tšhoga go ka thulana le dikgopolo tša rena gore re dirile bokaone mo ngwageng wo.
Kamano ye ya dikgoro tše ntši e tšweleditše sengwalwa sa mothopo se se bitšwago 'Leswao la Dikolo tše di Bolokegilego', seo se theilwego go Melao ya Polokego, ditsenatseno tše di atlegilego le ditšhišinyo tša ka moo go ka agwago sekolo seo se bolokegilego.
Ge nkabe ke bile le sebaka sa go khutšiša monagano wa ka ka pego yeo ya kgorotsheko, nkabe ke ile ka kgona go go araba semeetseng.
Mna Mphahlele ke modiredi wa togamaano le wa taolo ya diprotšeke gammogo le molaodi wa dikhamphani tše mmalwa.
Madi a mantši a išwa ka bjokong go feta dithong tše dingwe, gomme mafelelong bjala bo senya go šoma ga bjoko bja gago mo metsotsong ye mmalwa.
Re ka no se dumelelane ka tsela yeo gomme se ke seo re bego re se dira eupša bjale re ikhwetša re dumelelana, gwa realo Mna Mugabe.
Dikamano le go abelana maitemogelo le maloko a palamente ka mo dinageng tše go tla thuša go phatlalatša molaetša wa khutšo, gammogo le go tšwetša pele temokrasi le pušo ye kaone ka khontinenteng.
Nka palelwa mošomong wa ka, ge nka se bolele ka ba bangwe ba bona, ke ba leboge le ba malapa a bona ge ba dirile ditšhitelego tšeo.
Menyetla le dikimollo di fiwa bahlankedi go phethagatša kgahlego ya Mokgatlo wa Dinagakopano e sego go hola batho ka bobona.
MDC e gapeleditše gore go ngwalwe molaotheo o mofsa pele ga dikgetho dife goba dife, eupša wa dumela diphetogo sebakeng seo.
Ge mošomi a ka hlokofala bao ba mmotilego ba na le tokelo ya go nyaka tšhelete go UIF.
Masolo a mangwe a go swana le le a a rulaganywa ka lefelong la Khutsong ka moso.
Eupša seemo seo se ile sa mpefala go ya pele ge o be o kopana le dingwalwa tše ka lebaka la gore kgole le go go netefaletša gabotse e tiišeditše gore o be o tšhogile le peleng.
Metheo ye mebedi ya pušo ya bjale ya taolo ke taolo ya ditheko tša pheterole go badiriši le taolo ya dithoto tše di tsenywago ka nageng go ditšweletšwa tše dingwe.
E bile, goba e kgauswi le go ba, le seabe sa tshenyo go methopo ya meetse.
Se se akareditše ditsenatseno ka legatong la mošomo moo e lego gore panka e, ge e le gore motho o dumela dingwalwa tša nako yeo, e dirišitše ditiro tše kaone go ditekodišišo tša yona tša mošomo.
Go ya ka sekimi sa bjale sa "nako e tee" sa thušo ya mašeleng, ke fela bahlabolli ba protšeke bao ba nago le maswanedi a go fiwa dithušo tša mašeleng.
Ke ile ka kgopela - ka nnete ke ile ka kgopela Mna Dempsey eupša sephetho sa mafelelo ke sa mosekiši.
Kgoro bjale ga e kgone go tseba ge eba dikonteraka di ile tša fiwa dikhamphani dife goba dife tšeo beng ba tšona, balaodi ba tšona le goba beangdišere tša tšona e lego bahlankedi ba mekgatlo efe goba efe ya dipolotiki.
Nakong ye ntši mo ngwageng go fiša kudu - kudukudu ka lebopong la Caribbean.
Godimo ga moo, lefapha la tša maphelo le tla šomiša diphatišišo tša ka malapeng le diphatišišo tše dingwe tša maleba le dinyakišišo go sekaseka kgatelopele ye e dirilwego go fihlelela maikemišetšo a MCWH.
Re nyaka go kgotsofatša setšhaba sa tikologo, sa selete le sa bosetšhaba ka go ruta batho ka mafapheng a Temo le Ekonomi ya tša Malapa.
Bahlokomedi ba balwetši go tšwa mekgatlong ye e fapafapanego ba swanetše go phetha thutwana ya tlhokomelo ya ka malapeng ya balwetši ye e sepedišwago ke Kgoro ya Maphelo.
Motlatšamongwadiši o tee goba ba bantši le bahlankedi ba bangwe ba bantši ba Kgorotsheko ya Bašomi go ya ka moo tshepedišo ya toka e nyakago ka gona.
Bjale, ke nnete gore o ile wa romelwa dikantorokgolong tša selete sa Esikhaweni go dira mešomo ya gago bjalo ka leloko la Maphodisa a KwaZulu
Ka kwešišong ya tshepedišo ya mmasepala ya IDP, ditšweletšo ke ditirelo tšeo mebasepala, le dietšentshi tše dingwe tša mmušo, baabi ba ditirelo ba dikhamphani goba balekane ba bangwe ba baabi ba ditirelo tšeo di fiwago badudi ba ka mmasepaleng.
Go tšwa go dikutollo tša tekodišišo le diphetogo tša kakaretšo, go molaleng gore go na le kaonafalo ka taolong ya ditšhelete ka mebasepala, le ge e le gore go sa na le tše ntši tše di swanetšego go dirwa.
Klika go dikgokaganyo ka mo fase go bala tše ntši ka ga mehuta ye e fapanego ya digwebo.
Ge moithuti yo a rakilwego sekolong e le wa mengwaga ye e swanetšego go ya sekolong ka yona, Hlogo ya Thuto o swanetše go dira dithulaganyo go mo iša sekolong sa setšhaba se sengwe.
Go kgatha tema ga difofane tše di lego tša Mmušo ka mmarakeng wa ka nageng wo o sego wa laolwa go ngangišanwe ka gona mo mengwageng ye e fetilego ye mmalwa.
Kgoro e leboga bathuši ba mašeleng ka moka bao ba sego ba bula fela dipelo tša bona, eupša le dikhwama tša bona go thuša ka mo lesolong le bohlokwa le go netefatša gore letšatši leo le a atlega.
Se se tiišetša gore maemo a thuto ka Kapa Bodikela a godimo, gomme se se hlohla kgopolo ya gore ke fela dikolo tše di nago le ditlabelo tšeo di kgonago go aba thuto ya maemo a godimo.
O tlaleleditše ka gore mokgatlo wa bašomi o tla tsenela lesolo la bosetšhaba la go hlahla bahlokomedi ba bašomi ka ga go hlokomela phethagatšo ya melawana.
Bjale ke fa tlhagišo ya gore ditlhahli tše di ka, ka ge di bapetšwa, di dirišwe go dihlongwa tše dingwe, mekgatlo goba ditheo.
Mošomo wo o akaretša mošomo wa dihlopha tša mešomo ye mentši go fa thekgo ka kakaretšo, go thoma ka taolo ya dikolo go fihla ka thekgo ya dinyakwa tša thuto tše di kgethegilego le thekgo ya lenaneothuto.
Go fa mohlala, e swanetše go ba karolo ya seo bjale, tšwelopele ya go gopola TRC e swanetše go bewa ka moo mohuteng woo wa ditšhelete.
Thutwana bjale e hlamilwe go thuša baithuti go itokišetša Ditlhahlobo tša Matsogo tša Diintasteri tša Mabapi le Tirišo ya Tikologo e lego dinyakwa tša Tiploma ya Bosetšhaba ya Go bjala Dimela.
Maikemišetšo a Difoka tša Maithomelo a ka Lefapheng la Setšhaba e lego CPSI ke go tšwetša pele le go hlohleletša ditiro tše kaone ka maithomelong a ka lefapheng la setšhaba le kabo ya ditirelo.
Wena bjalo ka mong wa naga o swanetše go tsebiša beng naga ye e bapetšego le ya gago ka ga matšatši a tlaleletšo ao o nyakago go tšhuma dihlaga ka ona.
Go ngangišana le go dumelelana ka ga dinyakwa tša tikologo ya lefapha tšeo di rarollago dinyakwa tše di lego gona tša tlhabollo le mathata a bokgoni.
Sefatanaga se se utswitšwego se ka kgokaganywa le molato wa Bohodu bja Thuthuthu ka lefelong le bohlapetši bja maphodisa la Parkweg.
E ka ba e le gore lehu le bakilwe ke tiro efe goba efe goba go tlogela mo go akaretšago goba go bakilwego ke tlolo ya molao ka motho ofe goba ofe.
Nepo ya khonferentshe ya bong ke go tšwetša pele tekatekano ya bong ka gare ga DOD.
Ke na le bonnete, ka ge ke eme mo pele ga lena, ke kgona go bona ka leihlo la ka mogopolong wa ka difahlego tša ba bantši bao ba ka bago balwelatokologo.
Diekonomi tše pedi, e tee ye e hlabollogilego gomme e kgokagane le lefase ka bophara gomme ye nngwe e le ya ka nageng ebile e se ya semmušo, di bontšha dipharologantši tše ntši tša tshepedišo ya lefase ka bophara ya kgethologanyo.
E tla nyaka mašela ao a tlago bewa sefaleng goba go sego bjalo e hlagišwe ka filimi goba tlhagišo ye nngwe ya papadi ya go makatša.
Ge Motšenerale Knobel a ka dira gore setatamente sa gagwe se hwetšagale gomme a direla phanele dikhopi seo se ka lebogwa.
Kgoro e gare e tiišetša go ba gona ga yona ka Leboa la Afrika ka go dumelela ga tša madulo le tše e sego tša madulo e lego seo se tlago thuša ka go šoma ka dikamano ka tsela ya thwii.
Mo ngwagasomeng wo o fetilego ka Afrika Borwa Bohlokwa bja bahlankedi bao ba sa rutwago mošomo bo gotše.
Godimo ga moo, ga go mokhanselara goba mohlankedi yo a swanetšego go emelwa go diboto tša dihlongwa.
Naga e tloga e na le meetse a ka godimo ga mobu le a ka fase gomme maemo a klaemete a loketše go bjala mehutahuta ya dimela go akaretšwa korong, nawa ya soya, khothone, motšoko, disepaese le swikiri.
Mmoleledi wa Maphodisa a Cato Manor, Mokaptene Mbambo, o boletše gore banna ba šupa le mosadi o tee ba ile ba golegwa le go latofatšwa ka dikgaruru tša phatlalatša le tshenyo ya thoto.
Lefelo la mešomo le tla tsenywa moya ka metšhene go ya ka atmosfereng ya ka ntle go swana le go fetoša ka botlalo moya ka moo makga a masomepedi ka iri.
Chile e bona Afrika Borwa bjalo ka moraloki wa ka seleteng le wa lefase ka bophara le mojako wa go tsena ka Afrika.
Re eme mo lehono, bjalo ka barwarre le bosesi, ge lapa la Afrika le hwetša bohwa bja lona le mašaledi go tšwa go dipolelo tša kgopelo tša maaka tša bokoloniale.
Re holofela gore bana ba tla kgona go romela molaetša wo o rego ka moka le amogetšwe ka Afrika Borwa, Mna Friedericks o boditše BuaNews.
Ka moka ga rena re swanetše go tseba gore lenaneo la kabelolefsa gammogo le thekgo ya ka morago ga go dula lefelong e be e swanetše go dirwa ka pela le bokaone.
Maikarabelo a kgoro ye nngwe le ye nngwe ya mmušo a tla hlalošwa ka botlalo go netefatša gore tshedimošo e begwa gatee fela.
Re a go amogela Mna Seremane, re kgopela tshwarelo ka ge re go dirile gore o eme, eupša ke na le bonnete bja gore o kwešiša gore re be re swanetše go sepela ka tshepedišo ye.
Ka ge re tsena ka sehleng sa dikgetho, gape, re kgopela batho ka moka go itshwara ka tsela ye e sepelelanago le maitshwaro a temokrasi ya rena.
Gareng ga bona e be e le bana ba bararo, bao go kwagalago gore ba na le maikarabelo a go kata mosetsana yo monnyane.
Lenaneo gape le leka go tseba sehlopha sa batho seo se fetetšago.
<fn>DACB. SinneVanVertalersBatch3.1.0.0.WP.2010-07-12.nso?
Batho ba be ba rwalwa ka dipese go ya ka gare ga St Barnabas go tšwa seleteng ka moka sa mmasepala wa OR Tambo, gwa realo Kupelo.
Seopedi se se tsebegago kudu sa mmino wa opera, Mimmie Coertse, o ile a amogela tokologo ya Toropokgolo ya Vienna, Austria , gomme naletšana ya bitšwa ka leina la gagwe.
Dr Becker nka tla go potšišo ya baswarwa.
Mongwaledi-Pharephare Ban Ki-Moon o amogetše taletšo ya Mopresidente El-Bashir ya go etela Sudan gomme a re dintlha di tla phethagatswa go ya ka ditshepetso tsa sepolotiki.
Ka ntle le tshwaro ya peleng ya kago ya setoropo, mmila o laeditše tebelelo ya kakaretšo ya tlase ya go se lebelelege gabotse.
Go peo ya thulaganyo ya phaka go maraka wo o neelanago ka mehutahuta ye mebotse ya didirwa ka matsogo tša ka gae gammogo le mekgabo ya go kgabiša.
Fifa e ntšhitše setatamente ka Mošupologo e lemoša setšhaba gore ge se hwetša di e-meile tša mohuta wo se hlokomele ka ge di bonagala e ke ke tša molao gape di goga šedi.
Tlhalošo goba go šuthiša ga diswantšho ga mohuta wo wa saene go ka se dumelelwe.
Afrika Borwa e na le bokgoni bja go etapele ntweng ya kgahlanong le bophaerete kontinenteng ya Afrika, gwa realo Molaodi wa Amerika Naval Forces Mark Fitzfegerald, go ngwadile Edwin Tshivhidzo.
Go la Bitterfontein, meetse a ka fase ga mobu a hlokwa gore a hlwekišwe pele a ka dirišwa ke batho go a nwa.
Mahodu a mabedi a swere Mna Mtshiselwa poo ba mo tšeela mogalathekeng ka morago ga go thuntšhana.
Blatter o ile a lebogiša sešupi sa Toropokgolo, a re se tloga se "na le maatlakgogedi".
Tsala ya North Coast ke ye bohlokwa go mafelo a KwaMashu le Inanda.
Mošomo wo mobotse wa go nyakišiša ka meloko ya Sehlopha sa Tšhomo sa Douglasdale Robbery o lebišitše go tshwaro ya lehodu la ka ntlong ka Laboraro.
E be e buletšwe gape go baithuti le batšeadinepe ba hlwahlwa.
Go sa le bjalo, Mna McCain o thomile Mokibelo go la Virginia, naga e tee ya Repabliki yeo Balwelatoka ga bjale ba kwago gore ke ya bona.
Maloko a Sehlopha sa Tšhomo a Mahodu a Dintlo a Thohoyandou a šomile ge ba be ba swara babelaelwa ba šupa bao ba bego ba tshwenya dišhaba tše šupa ka go ba thubela dintlo.
Ga go agente ya mmušo ya dipalopalo yeo e ka amogelago khwalithi ya dipalopalo yeo e se nago ntlha le thito gore e dirišwe go thekga goba go ganetša data ya dipalopalo.
Ke ditepisi tše di yago ka gare ga moago tšeo di thibelago modiriši wa setulo sa digole go na le setulo sa digole.
Lehono go be go theeleditšwe tlaišo le kganetšo kgahlanong le bana.
Kantle le go hloka tshepo, Angola le Mozambique di lefile theko ya godimo lebakeng le.
Molaodi Janet Basson - motho yo a nago le maitshwaro le toka gape a swarago tekano ya go kwagala magareng ga lebaka le maikutlo.
Dithutwana tše di nago le tshedimošo tšeo di na go le maikemišetšo a go matlafatša diSMME ka tsebo di tla tšwelela gotee go mašedi ka moka moo ditsebi go tšwa go dikhamphani tše di thekgago tša go swana le le TBDC, SARS, TIK, bj.bj. di tla swarago diseminare.
Kgona go ruta le go thekga badiriši ba diritebatši bao ba kgonnego go hwetša tlhahlobo ya tlhokomelomorago.
Ga bjale ke tla rata go kgopela Glenda Wildschut gore a re tswalelele modiro.
Ke nnete gore ga go tshepagale ka gare ga temokrasi gore dikhanselara ba swanelwa ke go sepediša dikgwebo tša bona ba sireleditswe ke basireletsi.
Kabinete e ile ya lemoga tswelopele mo go sepetseng Tselatshepetso ya Intasteri yeo e kopantswego ya Dikarolo tsa Petroleum, Gase le Petrochemical.
Maatlakgogedi - dirisa go thea, go tlosa kabelo ya dijo goba go ba le dikatse.
Rutha go mafelo ao a tlhokometswego ke basireletsi ba bophelo, gantsi go zoune ya magareng ga difolaga tše pedi di hubedu le tše serolwane.
Kabelo ya thulaganyo ya tsela le dinamelwa tša setšhaba ditseleng tša lebaka le le telele.
WESSA e abelana ka ditirelo dikolong, dihlopha tša barutiši le barutiši ba bangwe ba tikologo, go swana le Share Net le Lenaneo la Dikolo tša Eco.
Tokumente e ganetša gape tirišo ya maatla le tiro efe goba efe ya sešole gape e bonelapele phihlelelo ya mphiwafela go thušo ya botho.
Borakontraka bao ba laeditšego Mercedez Benz wa maemo a godimo go Tonakgolo ya Dinamelwa S'bu Ndebele ba re moya wa Ubuntu woo batho ba Afrika ba ikgantshago ka wona o tshedisitšwe mahlo.
Charles Abani wa Oxfam o boletse ka morago ga kemiso ya kgaoletso ya mekgatlo ya boditshabatshaba, Oxfam o be a le maikemisetsong a go fana ka thuso go Zimbabwe.
Ditirelo tša go se be maleba, go ya ka mokgwa wa metšhelo le go diriša merwalo ya pele le morago go tloša ditšhila tše di lego gona, di filwe peleng.
Go hlokega tirišwa ya kgafetšakgafetša ya direkoto tša datapeisi ya ditlabelo tša mmasepala wa OMU tšeo di ka se fihlelelwego gabonolo go tšwa go seteišene se se emego.
Bjalo ka malwetši a mangwe ao a fetelanago ka thobalano le malwetši a mangwe a go fetelana ka kokwanatlhoko.
Monna wa sethunya o hlokofaletše ka phaking go la Geneva ka morago ga go thuntšhana le maphodisa.
Go latofatšwa gore babelaelwa ba babedi ba utswitše Toyota Corolla go la Mamelodi mantšiboeng a Labohlano.
Kgobokanyo ya moswananoši ya divideo tše diketekete, diswantšho le difaele tšeo di laetšago diphedi tša lefase.
Dihlophantšho tše di šomago gape tše di beakantšwego gabotse tša setšhaba ka gare ga SDB di netefatša gore ditaba tša tikologo di dula di le godimo go lenaneo la tšwetšopele.
Ge mosadi a thoma go goeletša le go ganetša tlhaselo, mmelaelwa o ile a mo hlaba mo molaleng.
Holmes o ile a ganetšwa go tsena ka gare ga kampa ya Kassab go karolo ya leboa ya selete.
Go kwagala gore babelaelwa le bona ba nyakwa ke maphodisa a Langlaagte le a Florida malebana le bohudu bja ka dintlong.
Bontši bja dikgobokantšho tša mengwaga ya gagwe ya peleng ya boswa bo tletše ka dikganetšo, ditšhošetšo le dibomo tša maloko a lelapa la gabo ka Bašireletši.
Eragrostis plana ga ya swanela go ba bothata mašemong a kikuyu ao a nontšhitšwego gabotse gape a dirišwago gabotse.
A lebaka la gore sefofane se biditšwe e bile gore ke ka lebaka la gore diambulanse ga se tša kgona go fihla mašemong?
Bolaodi bo tšea karolo dikopanong tša go lebana legatong la DME go mabaka ka moka ao a amanago le tša meepo.
Go thibela kotsi ka go diriša mokgwa wa tlhokomelo go tšwetšopele le taolo ya tikologo.
Sefatana sa porabete se se silibere sa Mazda se hweditšwe ke maphodisa a Betlhehem ka dinku tše tharo ka morago ga sefatanaga se.
Ka moragonyana, mahodu a ile a bonwa ka gare ga Toyota Conquest ye šweu.
Mo kgweding ye ka moka, baithaopi ba be ba hlokometše diteišene tše nne go laetša go ba kgahlanong le motšoko.
Setswalelo sa tlhago, sa makgwakgwa sa sekwere goba ka sekwerepapetla sa go akaretša diploko tša sekwere, dipoleiti, matlakala goba dithapo tša go akaretša mapolanka a go ba le dintlha go ditswalelo.
Bodiidi le tlhokego ke dilo tše pedi tše bohlokwa tša go ama temo ya tlhago ya rena mafelong a go omelela goba a seka go omelela.
Mphe karabo ya go ba le lebaka yeo e lego ka tlase ga bonolo.
Go bohlokwa ga bjale gore diinstrumente tše di lego gona tša sebjalebjale di dirwe gape go hlola molokoloko woo bopegilego wa sebjalebjale go lebelela "sekgoba sa sebjalebjale".
MEC Rajbansi o dula a holofetše gore motseasefoka wa DSEA o tla šoma gabotse legatong la phadišano ya dikgoro tša ka gare.
Bakgobadipuku ba hloka dimphiwafela tše di kgethegilego bjalo ka diporeisi go diphadišano le meletlo ye e kgethegilego yeo e beakantšwego mo Bekeng ya Bokgobapuku.
O kgaoletšwa ke babeakantšhi ba dipapadi le dikhanselara tša selegae.
Go lokiša, e re ke dire tšhišinyo ye nngwe gomme ke arogane le mogwera wa ka, Vladimir Mayakovsky.
Thsepo Shabalala o swerwe Labohlano la go feta ka morago ga ge a se no boela Volsrust go tšwela pele ka mekgwa ya gagwe ya bonweenwee.
Projeke e bjala mešunkwane ya go akaretša pesele, minti, tili, khorientere, rokhete le sorele go rekišetša ka mo nageng le ka ntle ga naga.
Le ge tselatshepetšo e emišitše, gantši e a nanya gomme dikgoro tša therafiki di sa ntše di šitega ka go šalela morago kudu.
Mohuta wa legae - folete, ntlo ya go ema ka noši.
John Hare e be e se mofofišasefofane nakong yeo.
A o ipona o le molatedi wa kgwele ya maoto wa nakwana?
NDPG ke thušo ya go ba le mabaka go mebasepala ka Karolo ya Molao wa Motšhelo e tsebegago ka DORA.
Gomme re be re le go gongwe mo ka morago ka ya godimo ka ditepisi.
Wepesaete ya Makasine wa Metro e swara letlakala la gae la BRT leo le fanago ka tshedimošo ya go fapafšapana go akaretšwa le dimorago ka ga dikanegelo tša ditaba tša ga bjale ta BRT.
Dikabelo ka go molao wa Naga woo o laolago sebaka sa tšwetšopele.
Dikhreine - šuthiša ditlakala go tšwa go molete go ya go tseno ya lefelo la go lefiša.
Tše di tla akaretša tirelo yeo e okeditšwego ya ditlabelo tša thušo tša digole le tlhamo ya disenthara tša basadi le bana bao ba hlokofatšwago.
Mmelaelwa, Nnimdia Eze go tšwa Nigeria, o swaretšwe go diriša diokobatši.
Khopi ya Melawana ye e tla bewa mabenkeleng ka moka a go dira meriri.
Ka setšo polelo ya bosadi ga se ye šoro ka tlhago gomme maloko a mangwe a tlogela go hlakahlakanya ka go dira dipolelwana.
Ka mabaka, e le go thibela hlakahlakano ya go se nyakege ya mošomo.
Ka gore wena le Margo le e gateletše, ke nyaka go e tlogelela wena.
Go oketša botšeakarolo bja baithuti ka moka ka go setšo le kharikhulamo ya diinstithušene tša thuto le go apola gape le go fokotša dišitiša go ithuta.
Essa Moosa o beilwe bjalo ka motšhotšhosi ka go Kgorokgolo ya Tsheko ya Toropo ya Kapa.
Netefatša gore galase ya go theoga ya lesedi la lefaufau e lebelela leboa.
CTA e rwala maikarabelo a tshepetšo ya tšatši ka tšatši ya projeke.
Ga a re o tšere karolo le lešaba, o re o hlatsela tiragalo.
Dipolaka di bopilwe ke motaki wa selegae, Tanya Babb, ka go diriša letsopa go tšwa gona mo lefelong.
Ditšhila tšeo ge di le ka thoko goba di kopantšhitšwe le ditšhila tše dingwe di tla hlolago kotsi ya maphelo goba bohloko.
Ntlo ya polasa ya histori godimo ga mmoto yeo e nago le dipono tše botse tša lewatle.
Molao o laetša gabotse maikarabelo a makhanselara le bolaodi.
Mekotlana ya mangwalo le mekotlana fela di swanetše go tlhahlobja ke tšhireletšo mo matsenong a lefelo la kopano le Dihotele tša Kantoro ya Godimo.
Babelaelwa ba babedi - Badudi ba Uganda bao ba itirago dingaka tša setšo - ba swerwe ka morago ga go fekeetša monna tšhelete ye ntši.
Ge re ka rulaganya gona bjale go thoma, banna le basadi.
Aowa, ke leboga kudu banna le basadi ba media.
Go oketša thwalo ya baithaopi mafelong ao a amago ke dišebini, gammogo le go ditsela tše dikgolo tša terene ya Metro.
Ba ganeditše ka maatla gore tlhokego ya tshedimošo ya mmušo e meditšwe ke babegi ba bona goba bangwadi ka bobona.
TB e ka lebiša go tshenyo ye kgolo yeo e ka se bušetšwego morago ya maswafo, bogole gape le ge e le lehu.
Dikgofa tša go se tsebege tšeo di amantšhwago le diphedi tše di tsebišitšwego tša go swana le seboko sa ribone.
Ka morago ga diiri tše mmalwa Moithuti Constable Jacobs le baemedi ba babedi ba basadi ba ile ba bona mmelaelwa a sepela ka toropong gomme ka morago ga moo a swarwa ke basadi ba ba bogale ba aperego botala.
Kopano ya batšweletši e tla swara ka moragonyana, moo ba tla botšwago ka ga ditšhišinyo tše di amago tša ka godimo.
Maatla a thekgo a ka fiwa dibetša tša go dirwa ka gae tša mošomo le mokgobo wa dipeeletšo tsa dithunya.
Maloko a latetše tshedimošo ka ga lebenkele leo le se go molaong la go rekiša dilo tšeo di šetšego di dirišitšwe leo le le go dikhutlong tša Mebila ya Webber le Loveday go la Selby.
Go na gape le boitšhupo, go atlega ka nako e tee le go sotlwa, go kgaolwa, bogole gape gantši le bošula.
Batho ba setlogo ba Amerika ba be ba bitšwa "MaIndia", ka gobane ge maSpaniard a fihla nageng ya bona, ba dirile phošo ya go nagana gore ba fihlile India yeo e nonnego ya senoki.
Dube o tšebišwa dikopanong tša taolo ka ga dithentara tšeo ga bjale di lokišwago gomme o fa maikutlo a gagwe gape a fa dikeletšo godimo ga fao.
Go tloga Bellville sefatanaga se se be se šetšwe morago ditorotswana tše mmalwa go fihla ntlong go la Macassar moo banamedi ba sefatanaga ba ilego ba tsena ka gare ga ntlo.
A o bone mongwe wa bašireletši ba APS ba beile dibetša mo mapanteng a bona?
Ga go na bohlatse bja kgopelo ya dikayi tša ditheknolotši.
Godimo ga go etela Gaza, Mna Ban o be a etela gape toropo ya Sderot borwa bja Israele, molebelelwa wa kgafetšakgafetša wa ditlhaselo tša dirokhete tša Hamas.
Aowa ke re puku e re morwa go Sipho Mabuza ke Hotstix.
Tše dingwe tša difatanaga di swerwe ke Yuniti ya Dithoto tša Faene.
Saete e kile ya ba karolo ya polasa ya beine ya Tygerberg e lego Eversdal, gomme ka morago ya ba ya Lapa la Schabort.
Maporogo a basepalakadinao a na le kgonego ya go dira phapano ye kgolo go khwalithi ya tikologo ya batho ka go SDB mo nakong ye nnyane.
TB e fetetša ke motho yo a na go le yona ka go gohlola, go ethimola goba go tshwa.
Metšhene ya muši goba mabu le metšhene ya go swana ya jete yeo e dirago tshekatsheko.
Ka tlhompho, Mna Modulasetulo, ntlha ya mathomo malebana le kgopelo ya tshwarelo e amana le mpholo, bj.bj. go ya ka moo e laeditšwego ka go teko ya LOthar Neethling kgahlanong le Max du Preez.
Bakgopedi bao ba atlegilego ka go kgopela dithekete go www.FIFA.com ditšhelete di tla ntšhwa dikarateng tša bona tša tefo tšeo di dirišetšwego go kgopela dithekete.
A o mmmone a bolela ka mogala wa gagwe wa go dirišwa o sepela?
Ka nyakišišo ya go tšwela pele o hweditše Mohumagatšana Khoabane a robetše ka gare ga kanale ya mokoti a na le dikgobalo mo hlogong ya gagwe.
Ke ye nngwe ya maswikana ao a se go a hwetšwa a Kapa Bohlabela, ao a nago le bohwa bja histori ye botse le tlhago.
Mna Mamabolo, a o dirile setatamente malebana le taba ye?
E re go ya ka mehola ya taelo ya maleba le taolo ka Mna Coetzee re fa go bea Mohumagatšana Christa Stoman bjalo ka mosepediši.
Molekgotlaphethiši wa Polokego le Tshireletšo wa Mpumalanga, Mohlomphegi Siphosezwe Masango o tla fa aterese ye kgolo ye bohlokwa moletlong wo.
Go le maleba ka tsela ye, gore Komišene ye, ka tlhompho ye kgolo, ga e dire maitapišo a go nyakišiša mediro yeo e dirilwego ka ntle le molao ke ANC UDF mo nakong e tee le ye go botšišwago ka yona.
Ditšhupu, diphaephel e dihoso, tša rekere yeo e tiišitšwego ka ntle le rekere yeo e tiilego ka tlhago, ka le ka ntle le go lekanya mohlala, diikopanyo, dijabana, melomo.
Tshepetšo le tlhamo ya dikopano tša kotara tša maemo a godimo tša bobedi magareng ga Toropokgolo le TMNP.
Vuyani Mbewu, o kgopelwa gore o emelele go tšea maikano.
Projeke ke Thulaganyo yeo e sego molaong yeo e beilwego lefelong la Cato Manor.
Tikologo yeo e fanago ka tikologo ya dibjalo le diphoofolo tša ka meetseng yeo gape e swarelelago tshepetšo ya tikologo ya meetse.
O ka tiišetša gape gore Ellis Park ke legae la Kaizer Chiefs gomme FNB ke lagae la Orlando Pirates?
Itemogele Tlhagišo ya Didumedi tša Islamo, Setšo, go bontšhwa mošomo wa bokgabo, khalikrafi, menkgo, dijo, moaparo wa Islamo, ditšweletšwa tsa matlotlo tšeo di se na go poelo, ditsweletswa tsa media ye mentsi ya go fapafapana, dipuku tsa mahala le tse dingwe gape tse ntsi.
Media o mengwa go tlo kopana le sehlopha ge ba etela mafelo a Phillipi le Mfuleni.
Go na le diphaka tše hlano tša bosetšhaba go la Malawi tšeo di tsebegago ka tiragatšo ya tšona ye e kgethegilego, bobotse le morafe wa bophelo bja diphoofolo.
Dintlwana tša boithomelo tše mpsha tša banna, go agaleswa ga dintlwana tša boithomelo tša basadi le go go fana ka molete wa meetse wo o na go le monamelelo wa meetse, go agaleswa poloko ya dintlwana tsa boithomelo go tswalo ya meetse ya Sekolo sa Poraemare sa Diepkloof VGK, Sekolo sa Poraemari sa Blackwood SSKV: George.
Tšwetšopele ye ya ntlo ya polokelo ya data e tla akaretša metadata wa gare le lefelo la polokelo la data.
Go tloga ka Nofemere basepediši ba profense ka go lenaneo ba tla amogela ditlabelo tša tlhokomelo tšeo di tla dirišwago ke baoki le makhanselara ao a se nago tsebo ka mangwalo.
Moo aesekhirimi e lego maemong a go tološwa, e ka se kgahlišwe gape goba ya rekišwa ka morago.
Thelelo ye nngwe le ye nngwe e tla ba le batho bao ba aperego diaparo tša setšo tša go fapafapana gomme ba di laetša godimo ga dithelelo.
Diphaerete tša Somali di okeditše ditlhaselo tša tšona mo dibekeng tša ga bjale ka morago ga kemišo ye kopana.
Tikologo ya maphelo ya mafelo e tla netefatšwa, go akaretšwa mapatlelo, dihotele, mafelo a semolao le diphaka tša bathekgi.
Mo matšašing a mmalwa a go feta dintwa di oketšegile kudu, gomme mo nakong yeo mašole a AMISOM ao e lego a Uganda ba išitšwe Mogadishu.
Go e godiša, kgotla nopo ye gomme o kgotle-o-goge papetla godimo ga mmepe woo o laetšago lefelo la mmepe leo o nyakago go le godiša.
A o amogetše melaetša ye ya gore mafelo a diphasetše le dintlha tša go tšwa gammogo le lefelo la borabalelo la batho ba bantši di be di tletše ka babogedi?
Go ya ka tumelelano yeo e tlwaelegilego ya JSE, DS e tla amogela sekiripi gomme ya lefela Diranta.
Mna Mopresidente, o tšweleditše taba ya kgethologanyo le kgatelelo ka bogale kudu.
Dihlogo tša dikolo tše di boletše gore ga ba dumelelane le karolantšho ya sešole gomme ba romela sehlopha go WCED.
Dintlha tša kabelo ya ditirelo di akaretša disaene tša maleba, seswantšho sa naga, lesedi, dinamelwa tša setšhaba, kaonafatšo ya ditsela, sebaka sa setšhaba, meriti ya go rekiša, go dula le bjalo bjalo.
Sebaka sa thumulo goba sa tšhireletšo moo UDF ANC SACP e ka thibelwago go senya dikopano tša Inkatha, go senya dithoto le go tshwenya, go bolaya le go gobatša maloko a Inkatha.
Fokotša dikgobatšo tša ka boomo le tšeo e se go tša ka boomo magareng ga baswa, go akaretšwa le go ipolaya ga baswa.
Ke a le kgopela gore le se ke la bušeletša bohlatse gore hlatse e bo tiišetše.
Go ya ka go la go ja Senthara ya setlogo ya Ithala ye nngwe ya tše mmalwa tša disenthara tša kgwebo go la Kwa-Mashu e tšweleditšwe nakong ya kgethologanyo.
Leina ke Antrobus gomme ke emela Ellis Park gammogo le modirišanikanna Jan Engelbrecht.
MaAfrika Borwa a mangwe a go swana le Nasief Morris, Steven Pienaar le Zuma ba thušitše dihlopha tša bona go thopa bonkgwete bja liki dinageng tša go fapafapana tša Yuropa.
A o itlwaeditše ka moo o ka tšwago ka gona ka ntle ga dikreiti.
Xulu le Payi ba swerwe gomme ba ahlolwa: polao gararo e fihleletšwe ke sehlopha sa kgethologanyo ka ntle le go thuntšha le gatee ka bobona.
e ge boleng bja dithunyi bo se godimo, ditshenyo tšeo di ka hlolwago ge di dirišwa di dirišetšwa dithunyi tšeo di se go molaong, di ka fihlelela dimilione tša Diranta.
Majoro wa eThekwini Unicity, Mororiši wa gagwe Obed Mlaba, le bahlankedi ba bangwe ba godimo ba khansele le mapolotiki ba lebeletšwe go tsenela modiro wo.
Molao wa Molaotheo o saenilwe ke dinaga ka moka tša maloko a OAU gomme go fihla ga bjale o tiišeditswe ke dinaga tše masome hlano tee.
Malebo go mohlankedi wa nyakišišo wa Lekala la Bophodisa bja Ikageng, Sipikitlere Grobbies Grobler.
Dikhamphani tša China di atiša go ba pele ka maatla a go aga ditsela tše dikgolo le maporogo.
Ditaetšo tša go hlaloša tekano ya maleba magareng ga kgolo ya ekonomi ya leago le tšhireletšo ya tikologo.
Mohumagatšana Brand o ama bana ka mekgwa ya go ruta ya kgopolo le ya setlogo.
Ge re eya pele, kaonafatšo ya dikgokagano e tla tšwela pele go akaretša nomoro yeo e phelago e oketšega ya difofane tšeo di sepetšwago go tšwa Lanseria.
New York - Mongwaledi-Kakaretšo Ban Ki-Moon o kopane le Ditonakgolo tša nagadišele tša Arab ka tšhišinyo ya go tiišetša maikemišetšo a gagwe a boemedi a go šireletša mollo wa Gaza.
Setšhaba sa selegae se mengwa go tla go tsenela Imbizo kudukudu batho bao ba tšwago mafelong ao a latelago: Mpola, Ntshelimnyama, Marianhill le Marianridge.
Ditshepetšo tša Intasteri tšeo di ke taolago di akaretša mekgatlo ya baemedi ba mošomo yeo e le na go le tšweletšo ka tlhago ya tšona le sebopego sa mokgatlo.
Tshedimošo e hweditšwe ka ga bohodu bja go thuba go la Syferfontein kgauswi le Dewetsdorp gape le gore babelaelwa ke bararo ba bahlano bao ba ngwegilego go tšwa Dewetsdorp.
Naga yeo e hweditšwego ke Agente ya Tšwetšopele ya Naga e tla tšwetšwapele gore e thome ka tshepetšo ya tšwetšopelegape ya SDB.
Ka ge motlogolo wa Mahatma Gandhi, Ela Ghandi a amogetše difilosofi tša go dira khutšo ga rakgolo wa gagwe gomme mošomo wa bophelo bja gagwe bo lebišitswe go khutšo, toka le phokotso ya bodiidi.
Kgolo ya lekgoba la bobedi go la Kapa yeo e bego e eta pele ke Galant, lekgoba go tšwa Koue Bokkeveld.
Maitemogelo a bošoro bja kgethologanyo bo tšwetšepele gape bja tsenelela maikano a rena go poelano.
Bohudu bja ditšhelete goba dithoto tša dithoto tšeo di sa lefelwego ka tlase ga boswari ke baputseletšwa goba bamolao ba mekitlana.
Kgethologanya kgetho ye go ganetša tshepetšo ya go direga ka boyona ya letlakala ge sešupo sa legotlwana se fihla mafelelong a letlakala.
Seminari ya Inanda e tsebagatšwa ka go ruta makgarebe ka moo ba ka ba go baetapele.
Ka go realo, go ka se be maleba gape go se loke ga molaong go lekanya kgethologanyo le kganelelo kgahlanong le yona.
Thakgolo ya dikgorotsheko tša bosenyi bja thobalano go George, Atlantis le Khayelitsha.
Thomelo ya mašole a tšhireletšo ka kakaretšo ka go botšeakarolo bja thwii bja tšhireletšo bjalo ka kgetho ya mafelelo.
Leloko la setšhaba le bone babelaelwa ba fiša kombi wa VW, gomme a bitša maphodisa.
Phapano magareng ga bašomi ba go lefelwa ka beke le ba go lefelwa ka kgwedi ke ya kgale gomme ga e sa dirišwa mo molaong wa mošomo.
Babelaelwa ba bararo ba swerwe gomme tlhokomelo ya bona yeo e "se go molaong" ya lephodisa la go swara seyalemoya se sennyane e fetšišitšwe.
Go na le diphedi tše dingwe tša dintšhi, di bitswa "mabotlelomatala, mabotlelotalamorogo goba dintšhibutšetšwa".
O ile a ba a dira tattoo ya Springbok godimo ga legetla la gagwe.
Go goragora mo mebileng ya matlakala ya botlase bja Leboa la Durban go sa nyakwe selo eupša maitemogelo.
Moemedi wa Iran e lego Saeed Jalili o tla kopana le kgoši ya pholisi ya sešele ya Yunione ya Yuropa moragonyana kgweding ye go rerišana ka lenaneo la nuklere.
Go ra gore ga o tsebe ka ga therišano ya Computicket goba thekišopele ya dithekete ka tsela ya go kwagala?
Kgolo ya setšhaba sa batho e hlotše hlakahlakano ye kgolo ya tshepetšo ya tikologo, tahlegelo ya bophedi, le phokotšo ya methopo ya lebopo le marine.
Mašole a US a thakgotše tlhaselo ya sekepe sa tšhireletšo sa tšhoganetšo seo ka gare ga sona diphaerete tše nne di swerego mokaptene wa sekepe Riharch Phillikps, go bolawa bahlasedi ba bararo gomme o tee a sekiswa.
Frank Wygold, Ramahlale gape e lego moentšineere, yoo a lebišitšego maatla a gagwe go thuto ya tikologo le mabokgoni a bophelo, go swana le senthara ya mabokgoni a kgwebo Bookelong bja Kgara bja Brooklyn.
Re swanetše re dire lesolo la go fetšiša dipolao tša koketšo ya molao, kotlo ya kgoboko, le phušulo ya tselatshepetšo ya kgokagantšho ya Palestina.
Go na le kgonagalo ye kgolo ya gore mafula a bjale a tla oketša ditšhoganetšo tsa botho kudu go la Malawi, Mozambique, Zambia le Zimbabwe.
Yo mongwe wa babelaelwa o thuntšhitše batšwasehlabelo mo nakong ya tlhaselo ya mahodu, eupša ga go motho yo a gobetšego.
Se se swenyago gape ke gore mašole ao a se nago profešene a go thewa godimo ga leloko le ona a thoma go amega, a fetoša dikgopolo tša ntwa.
Haskin o bile bohlokwa ka go laetša dintlha tša polokego ya ditsela mo nakong ya ge e le Motlatša Majoro.
Kagoleswa ya dikontraka tša dipese go tsebiša basepediši ba bangwe ka go tselatshepetšo ya dithekisi tša dipese tše nnyane le basepediši ba dipese tše nnyane.
Data yeo e amanago le diKPI tše e tla laetša ge eba ditiro tše dingwe di thongwa kgahlanong le WSA go phošolla mafelo a mathata.
Re kwele ditshwaotshwao tša gore peleng diinstithušene tsa go swana le Computicket di be di dirišwa go rekiša dithekete tša pele ga nako.
Mebasepala ya Selete sa Amajuba le Newcastle e bapala karolo ye bohlokwa go bobedi bja go thuša ka ditšhelete go moletlo gape le go dithulaganyo.
Ponagatšo ye e swarwago ya diswantšho tša histori ya batho ba kgale ba Amerika, Sacred Legacy yeo e filwego marapo ke motšeadinepe wa hlwahlwa e lego Edward Curtis e butšwe Durban Art Gallery.
Le ge go le bjalo, urea e ka ba kotsi la go bolaya ge e sa fepše gape le go hlangwa gabotse.
Gomme o tšwela pele: go fihlelela ditebelelo ke leeto la tsela e tee.
Go lebana le se, diyunibesithi tša Afrika Borwa tšeo di tšeago karolo di godišitše maitapišo a tšona ka go hlahla babaladinaledi le dientšineere.
Kgopolo ye ke toro ge eba o bona seo se diragalago Bookelong bja Cecilia Makiwane Kapa Bohlabela.
Ee, e be e le pego ya go hloka ntlha le thito ya go ba le MX gomme nna ke tshepa gore go be go na le mehuta ya diretebatši ka gare ga yona.
Ka moka ba abelana kgahlego ka go phema ditlamorago tše šoro tšeo di tla elelago go tloga Iraq yeo e lego mathata, go lebeletšwe mathata a botho le pebofatšo ya selete.
LOC Mohlankedi Mogolo wa Diphadišano Dennis Mumble o rile Balaodi ba Lefelo ba kgethile ka go swana papadi ye botse, bobedi bjalo ka babapadi le balaodi magatong a go fapafapana a taolo.
Setlola sa sefahlego se sepeditšwe ka ntle le molao go tla ka mo nageng go tšwa Mozambique.
Mo nakong ye e fetileng e sego ya kgale re bone ditiro tše dingwe tša semorafe gammogo le ditswhaotshwao tša borafe ka ga batho ba baso.
Bea go ka ba seripa sa diboko ka gare ga lepokisi le lokišitšwego seswa gomme leboo le tla thoma gape.
Mna Wheeler o boletše gore lefase le makaditšwe ke go se be gona ga Amerika le setu mo nakong ya thulano ya dibeke tše tharo magareng ga Israele le Palestina.
Tshepedišo ya kagoleswa yeo WCED e tla be e e thoma e tla akaretša go feta kagoleswa ya diposo tša bolaodi ka gare ga kgoro.
Ntwa ya mafelelong e tlogetše batho ba bantši ba hlokofetše gape ba gobetše go tšwa go ditlhaselo tša rokhete, dibomo tša mo tseleng le mello, go boletše moemedi.
Go hlabela Vitamin A gantši go lekana le tshenyagelo ye e itšego.
Ge hapo e be e bulwa ngwageng wa go feta e be e direla dinyakwa tša dipapadi tša bana ba mmileng.
Ke maikarabelo go netefatša gore dikelo di hlangwa ka go lekana.
Ketelo e lebane le go akaretša dikamano tša sepolotiki, ekonomi le kgwebo magareng ga Afrika Borwa le Qatar e le gare e tšwetšapele tirišanommogo ya Borwa-Borwa.
Shaun Magmoed o itahletše godimo ga mpete wa ka gomme a hlokofalela godimo ga mpete wa ka.
Maitapišo gantši a kitimišwa, go se sepetšwe gabotse, go se rulaganywe gabotse le go se fiwe methopo goo mafelelong a sa swarelelwego.
Go hlagiša gape AMIS go tshepetšo ya UN go tla nyaka maitokišetšo a dikgwedi tša go ka ba tše tshela.
Re rata gape go leboga Revlon ka dimpho tšeo e fanego ka tšona le go dibeine tša Montpellier ka mpho ya bona ya beine.
Datapeisi ya ngwadišo e gona go WebPALS go dirišwa ke makgobapuku ao a ingwadišitšego go datapeise ka PALS.
Shakes o be a otlela, e be e le Guybon, Ninja gammogo le nna.
Pono ye e bonwe bjalo ka pitšo ya dikgetho tša Dithopa tsa Bakgokagantši ba Mmušo tša mathomo e sa le tšeo di thomago lehono.
Eupša bjalo o tseba se sengwe ka ga dithekete tša mphiwafela, dithikete tša go rekelwa le dithekete tše dingwe.
Tona ya Kapa Bodikela Ebrahim Rasool o dirile piletšo ya ka pejana ya dikobo le dijo go thuša diketekete tsa batho bao ba ilego ba ikhwetša ba se na magae ka lebaka la merusu ka mo profenseng.
Go tšwa go maitemogelo a ka a bokgoba bja botee ga se seswantšho sa go tsenywa ka gare ga dipuku le ka gare ga diphamfolete tša go fapafapana tša mananeo a sepolotiki.
Kopanong ya mafelelo ya go tlala ya Khansele, tsebišo ya tiro malebana le diemi le dikgopotšo e rerišanwe lebaka le le telele ka phišego.
Ke tla mema moemedi wa OASSSA, Mohumagatšana Ann Harper go tla ka pele ka kgopelo.
Tonakgolo ya Mali ya Merero ya Kantle le Tirišanommogo ya Boditšhabatšhaba, Mna Moctar Ouane, ka go fetola o dirile ditswhaotshwao tše di latelago legatong la baromiwa ba Mali.
Lefelo la fešene la go ba le moya wo mobose le pono ye botse ya lebopo, taetšo ye botse ya dijo ya go ba le tshwaetšo ya seLatini.
Mehlala ya difatanaga yeo peleng e tshetšego mekgobo ya mobu gomme ga bjale ga e sa bonagala ka ge mekgobo ya mobu e lokišega ka tlhago ka lebaka la kamego yeo e se e bego ye ntsi.
E re ya morware, gomme ke ye go Baba Sidilwane.
Gomme o tšwela pele, dilebelelwa tša kopano ke leeto la go lebiša gotee.
Go tše dingwe tša go akaretšwa ke tšhidullo ya sefahlego, manala a maoto le a diatla, le go botsefatša.
Maikemišetšo a projeke ye ke go laetša dikhwalithi tša kgonagantšho tša Madumbe go la Kapa Bodikela.
Ka morago ga matšatši a lesome, Mbatha o ile a swarwa ke D Insp. Bhutomncane Khumalo gomme a latofatšwa ka go kata.
Dingwalwana tšeo tše dibotse, tša go apešwa di lefetšwe ka gauta ya nnete, tšhelete ya letšatši ya bohumi le katlego ya Timbuktu.
Tima didiriši tša mohlagase ka moka tša go swana le diTV, dibapadi tša DVD le distereo ge o sa di šomiše.
Mofenyi wa sehlopha sa bokgabo le setšo ebile Evelyn Koopman go tšwa Belhar.
Bohlahli le boitšhudullo tša ka gare ga toropokgolo ga di bitše mašeleng a mantši gomme di kgaogana ka letšatši go ya mafelo a go fapafapana.
Baemedi ba India ba reta ADM go ba lefelo la dibaka.
Maphodisa a Mokopane a swere bagononelwa ba babedi, Diana le Khothatso Mashamaite ka lebaka la go swara dithapo tše di utswitšwego tša koporo.
Exco e amogetše tswalelo ya saete ya Bisaser Road Landifll le mokgwatshepetso wa go fiša digase tša methane gore di tlošwe kgauswi le ditšhaba tše di lego kgauswi le saete.
Palomoka ya mohlagase woo o swanetšwego go hwetšwa go polase ke wo monnyane kudu gomme ka fao o ka se kgone go rarolla tlhaelelo ya mohlagase yeo e lebanego le naga.
Kgogolo ya mobu mafelong a itšego e hlola tshenyo ya mabopo a noka.
Ge ba fihla Thokoza, ba ile ba bewa ka gare ga hostele.
Mohlankedi wa Sephodisa wa Sydenham, Sersanta Murthi, o ile a araba ngongorego gomme ka morago ga go botšološa mong o ile a botšiša badiredi ba mmalwa.
Kgwebo ye e sego molaong ke ye ntši go Warvick Avenue le Mmila wa Grey wo o bapanego le wona, mebila yeo e kopanywago ke mmila wa lephefo woo o fetošeditšwego go mmaraka wa dihlare tsa setso.
Go hloka molao ga badiredi ba ditaxi go ganeditswe ka thata ke Motlatša Mokomišinare wa Profense e lego Benny Ntlemeza yo a ilego a bolela gape gore maitshwaro a mohuta woo ka badiredi ba ditaxi a ka se tsoge a dumeletswe.
Bakgathatema ba semelo sa go hloka bohlatse " " le "" ba kgontšha bonyakišiši bja semelo sa go hloka bohlatse?
Go tšweletša bokgoni bja kganetšo ya boleng go nyamiša ditlhaselo tša naga le merusu.
Batho ba mmala wo moso goba wo moputswa ba na le tlhagelo ya go se šetšege ya kankere ya letlalo ka lebaka la mmala wa melanin letlalong la bona, eupša ba sa ntše ba na le go hwetsa tshenyo yeo e amanago le letsatsi.
Lesolo le bile le thomo ya lona Sekolong se se Phagamego sa Manenberg, moo o tee wa barutwana ba sona, Cheslyn Jones a ilego a hlabja go iša lehung ke maloko a sehlopha kantle ga sekolo.
Le ke lesolo leo ka go lona nomoro ya ditsebegi di tšweleditšwego godimo ga palo ya dipostara.
Moo dinalete di thibegilego, diphaephe di rusitše goba dientšeniere di sa lokišwa gabotse, go kgotla ka gare ga kitimišo ya seporei ga go be le seabe gakaalo.
Koketšo ya mokgoboketši wa bodulo o tla ithekga ka tšweletšo ya Hlogo ya Borwa ye mpšha.
Go mešomo ya maemo a fase, ka go gapeletša dipolelo tšeo di theilwego godimo ga seYuropa, bathwadi ba ka kgona go ntšha maAfrika.
Mo phegelelong yeo le yona, go bile le dikatlego, eusša go bile gape le ditlholego le manyami.
Ipshine ka diphapoši tše dikgolo tša borabalelo, phapoši ya bodulo ya go tsenela ke letšatši goba o ikhutše kgaušwi le ka mo go ruthelwago ka lefelong la boitapološo.
Dihostele tsa Jacobs le Dalton di ka gare ga SDB gomme mokgwatshepetšo wa bolaodi bja ga bjale o bonagala o sa atlege.
O ile, bjalo ka moabedi wa nako ya boithaopo go pampiri ya Sontaga ya London, Molebeledi, a botšološa moetapele yoo a kobilwego gape a ganetšwago wa PAC e lego Robert Sobukwe.
Tonakgolo ya Mediro ya Setshaba, Mna Jeff Radebe o tla be a swere kopano ya tsebišo ya tshedimošo nakong ya difihlolo le koporasi ya baemedi ba dinaga le media.
Gore tshepetšo ke tshepetšo yeo e laolago ke batho - se se ra gore batho ba tšea bong bjo bo tletšego bja tshepetso le diphetho.
Tlhamo ya dibopego tša kgokagantšho ya kamantšho ya mehuta ye mebedi ya dinamelwa go hlola kgokagantšho yeo e laolwago gabotse, yeo e kopantšwego gape ya tshwarelelo ya dinamelwa.
Ka dikaralo tše ntši ka mo nageng, bontši bo lego bja maHindu le maMuslim, diphapano tše ntši di tšwelela magareng ga ditšhaba tše pedi, go lwelwa ditumelo tša go fapana tša sedumedi le dikgahlego tsa bona.
Tshotlo ya bana e fihlela gape e kweša ngwana bohloko - gantši goba go imolla mathata a gago.
Disathelaete tša tebelelo ya lefase di hlokomela mediro ya tikologo gore mathata a tlhago le a maitirelo a hlokomelwe, a kgone go bonelwapele gape le go thibelwa goba go fokotswa.
E swanetše go ba gare ga botho, ka mantšu a mangwe, e be gare ga motho, gare ga lapa, gare ga setšhaba.
Ge eba go na le motho yo a bego a lebeletše gore Fatima Meer o tla rola modiro ka setu ka morago ga ge temokrasi e seno go fihla ka Afrika Borwa, ba ile ba nyama.
Mongwaledi Kakaretšo o tla ba le tokelo le modiro wa go se šetše tšhireletšo.
Ee eupša taba ye ga se ya rerišanwa le Neethling ka morago ga ge re dirile lethabo.
Ke lenaneo la go ithuta o le kgole leo le bewago bjalo ka lenaneo la go ithuta la maitemogelo tirišanongmmogo le mohlahli wa kgwebo-temo.
Ge thutwana e fetela ka go nako ya dijo tša mosegare, dijo le dino di tla fiwa.
Se se tla re thuša kudu go fihlelela maikemišetšo a rena a tlhokego kgethologanyo ya semorafe, kgethologanyo ya bong, tšwetšwopele yeo e lekanetsego ya motsetoropo-motselegae le kamantsho ya leago.
E a fokotša - ga e ntšhe- kgonagalo ya tiro ya botee ka ditšhaba tša go ba le maatla a ekonomi.
Ga go na le o tee wa rena yo a bego a le gona ge makgoba a gapeletšwa ka gare ga dikgolego godimo ga Sehlakahlaka sa Goree go la Senegal le go sehlakahlaka sa Zanzibar.
Godimo ga moo, tšhireletšo e ile ya godišwa le ditirelo tša tšhireletšo tšeo di fiwago Ntlong ya baeti ya Baemedi le Meago ya Yunione.
Go tla ba gape le seteišene seo se hlamilwego ka dibopego go akaretša mehlare yeo e lego gona ka ntle ga moago wa kgale wa go tonya o lego kgauswi le mmila wa Buitenkant.
Phetetšo ya bolwetši bja thobalano bo fetelana ka nako ya thobalano ya go hloka tšhireletšo.
Bula tirišo ya Acrobat Reader ya gago gomme o bule tokumente yeo o e hweditšego ka theknolotši.
Kgontšha bontši bja batho ba bagolo bao ba sa tšwago go ithuta go tšea bohlatse bja go tšwetšapele dibaka tša thuto le ekonomi.
Palelo ya rena e aparetše madimo ao a bethilego ka bošoro diekonomi tše di tšwelelago.
Re be re sa swanela go iša Stompie go la Parys ka gobane ke tšeere pene ka e fa Stompie gore a ngwale aterese ya gagwe.
Ditšhila tše di akaretšago dipikiri, ditšhila tša wulu le setoko sa bohubedu sa digare tša go dirwa ka matsogo.
Difofane tša tšhireletšo ditseleng tša dipese borwa bja Johannesburg ka morago ga ge bana ba sekolo ba se no thuntšhwa kgauswi le Eikenhof.
Ditšweletšwa tša projeke ya Khumbulani di išwa ka ntle go London le dinageng tše dingwe tša boditšhabatšhaba.
Ditirelo tša Tšhoganetšo tša mmasepala wa Ethekwini di retilwe ka go araba ga bona gwa ka pejana go tima mollo woo o bilego gona moagong wa Florence Mkhize mesong ya lehono.
Ga bjale re tla bitša Mna Diliza Mthembu gore a tle ka pele.
Mdu a o ile wa bitša Ahzar Cachalia - o kgopelwa gore o netefatše gore boramolao ba na le dikhopi.
Mohlahli wa Bosetšhaba wa Banyana Banyana e lego Augustine Makalakalane, gammogo le ba bangwe ba ditsebi, ba ile ba tsenela dipapadi.
Megalathekeng ye masomepedi hlano e tla fiwa bašomi bao ba kgethilwego ba šomago mo ditseleng tše tše pedi tše dikgolo.
O bile monna wa dibjalo tša maemo a pele gape mokgoboketši wa dibjalo, woo a bilego le maitemogelo a go šoma ka Dirapeng tša kgale tša Bath Botanic go la Jamaica.
Go dumelelana le thakgolo ya puku "Working with Warwick" ke pontšho ye e kgethegilego ya diswantšho ka Dennis Gilbert, moBrithane yo a belegetšwego Afrika Borwa.
Dibaka di sepela go tloga go mafelo a maikhutso a mabopo go ya go dihotele le marobalelo a ka dikampeng tsa diphoofolo.
Tokollo ka kganetšo goba molaokganetšo woo o theago tokollo ka ntle le go ngwala gomme ka moo o ka se diragatšwe.
Go na le dilo tše ntši tšeo re di dirilego Stompie.
Difolete tše di lego Tseleng ya Alabama di hloka tlhokomelo gomme mengwalo ka moka yeo e sa dumelelwego e hloka go tlošwa.
Mmelaelwa o lebane le ditatofatšo tša bohudu bja go swara dibolai gape le go swara sethunya seo se se nago laesense.
Go laetša mediro ya birase ya HIV legatong la kamano.
Gapeletša dikgokantšho magareng ga diSMME tšeo e lego tša batho baso le dikgwebo tša karolo ya setšhaba le mešomo.
Bega mabone afe goba afe ao a thubegilego goba a swelego, mafelo ao a se nago mabone, lebati leo le sa notlelego gabotse, goba mafasetere ao a robegilego.
Tonakgolo Dlamini-Zuma o gateletše lebaka la gore bontši bja basadi ba metseselegae ga ba na naga, mola dibaka tše dikgolo tša naga mo nageng di dula di sa šomišwe selo.
Nako ya go bolela fela e fetile, ke nako ya go diragatša go dineelano tša go elwa gape tša go laetša khwalithi.
Ke rata go boeletša gore dikolo tšeo di hlokomelwago ka dilo ka moka di tla agwa bjalo ka dikolo tša go akaretša moganagare.
Batho ba makgolo tharo le masometharo seswai ba swerwe Hillbrow, Braamfontein, Berea le Joubertpark.
Kontraka ya ditirelo tša tlhokomelo tšhireletšo ya ditseleng go hlakantšho ya ditsela godimo ga Ceres.
Kontraka ya ditirelo tša tlhokomelo tšhireletšo ya ditseleng go hlakantšho ya ditsela godimo ga Vredendal.
Gautrans e rerišane gape ka kakaretšo ya phatlalatšo go seyalemoya sa selegae, gape e be e amane go thibelo ya tsela ya go fana ka tshedimošo ye e bego e sepetšwa ke karolo ya poraebete godimo ya tsela ye kgolo ya Schoeman.
Re swanetše re fe baeti kgahlišo ya pele ye botse, gwa realo mootledi Jin Shunhai.
Bašomi ba Temošo ba media go tshedimošo yeo e sego ya kgale malebana le bolwetši gammogo le phatlalatšo ya diokobatši tsa anti-retrovirals nageng ya molao ya eThekwini.
Go na gape le mafelo a boruthelo a meetse ao a hlwekilego le lefelo la boithabišo la go ya go ile leo le gogago šedi ya batho ba bantši.
O seke wa tsoga o tlogetše mollo o sa hlokomelwa gape o netefatše gore mello e timilwe gabotse pele o tloga lefelong.
Gape gore legae la Kaizer Chiefs ke Ellis Park?
Motšweletši X o rekile lebala ka UDZ gomme a aga diploko tša dikantoro tša go ba le magato a masomepedi a go namelelana.
DoT e ihlopha le maemafofane a mannyane a setšhaba le poraebete fela.
O kgopelwa go elwa tlhoko gore bobedi bja ditsela tša difatanaga Mmileng wa Khwalithi - dirampa tša Soundbound di tla dula di butšwe.
Kgoro ya tshedimošo le Komiti ya HRV di tla kgopelwa ke RRC go kitimiša tshepetšo ya go nyakišiša.
Kgokagano ya Lebopo go ya ka leboto la lewatle la Lebopo la Lebowa la Umdloti e nyaka tokišo ya ka pejana.
Go tšweletša mmogo mo Afrika Borwa go bonagala go se ka tlase ga tirošo ya tshwanelo go hlohleletša tiro ya mananeo a selegae.
Tsenela mekete ya setšo ya ditšhaba tša go fapana mo nakong ya mekete.
Moela wa tikologo o lokolla khwalithi le bontši bja go fapana bja meetse ao a tšwago matangwaneng go netefatša tshwarelelo ya go ya go ile le polokego ya temo gape le go netefatsa tiriso ya mothopo ya go ya go ile.
Thulaganyo e tla lebelela dikgokagano le ditsebišo ka beke, ka kgwedi le gabedi mo kgweding.
Mna Mzilikazi o boletše gore Poland ga ya swanela go nyatša sehlopha sa bosetšhaba ka gobane ba ka seke ba nyamiša Afrika Borwa.
Maemo a AIDS ya Appellant ao a swanetšwego go šetšwa ka go tšea sephetho sa sekwebo - maseterata a sa fe mabaka a sekwebo- ga go mabaka ao a kgopelwago ke kgorotsheko ka taba ya ka tlase yeo e nyakago gore e tseelwe sephetho ka pela ke kgorotsheko ye.
Lokollang noka ye nngwe le ye nngwe gomme le hlatswe madi ka moka ao a tšhologilego mengwagangwaga ye makgolo ya go feta.
Batho ba selete sa Asia ba bile le maitemogelo ao e sego a mabotse a go sepetšwa go tshela mawatle go ya Afrika gape le go ya kgole go fihla Caribbean ba le bobedi bja makgoba le basomi ba go soma ka tumelelano.
Dienfelopo, dikarata tša mangwalo, diposokarata tša go se ngwalwe le dikarata tša kgokagano, tša pampiri goba boto ya pampiri; mapokisi, mekotlana le matlakala a go ngwala, a pampiri goba boto ya pampiri, di nago le mehutahuta ya ditlabelo tsa go ngwala tsa pampiri.
Ntšha mohlare ka gare ga mokotlana gomme o lokolle mobu gannyane mo modung.
Lebelela diSMME tše di lego gona tša go ba le kgonagalo ya go gola gabotse ka go ekonomi yeo e lego molaong.
Moseresanta wo mogolo Abbey Qumashe le yo mongwe wa bakgekolo yoo dipudi tša gagwe di hweditšwego.
Phalopo ya khemikale ya legong, soda goba sulfeite, ka ntle le dikreiti tša go nwelela.
Mošomo wo mobotse wa go nyakišiša ka maloko a Yuniti ya Phokeng ya Bosenyi bjoo bo Beakantšwego le Morusu o lebišitše go tshwaro ya mmolai wa lephodisa yoo a lahletšwego kgolegong bophelo bja gagwe ka moka.
Se se akaretša mapatlelo a dipapadi; lefelo la tlhahlo; dihotele; senthara ya phatlalatšo ya boditšhabatšhaba; diphaka tša bathekgi le mafelo a setšhaba a go bona.
Dinonyana Aves tša moela wa gare wa Noka ya Save, Mozambique.
Niel Barnard ka boyena o ile a re o bonetšepele tahlegelo ya bophelo bjo bo tla tšwelelago go projeke ya mohuta woo.
Mofenyi wa TB Paul Modisakeng, yoo a phelago ka thušo ya setulo sa go thothišwa, o boletše ka bohloko ka ga maitemogelo a gagwe a bolwetši.
Tajikistan e na le methopo ya meetse yeo e lego ya bobedi ka bogolo go CIS ka morago ga Russia.
Norris o reta tatagwwe Patrick ka go mo ruta go bapala kolofo ya go fekeetša moya.
Washington - Washington o sepela ka kere ya godimo ka ge e šaletše ke ka tlase ga beke pele Barack Obama a bewa Mopresidente wa mathomothomo wa MoAfrika-MoAmerika go la United States.
Hlatse ya rena ya mathomo mesong ya lehono ke Mna Thulani Dlamini yoo a bego a sa ikwe gabotse maabane eupša ke boditšwe gore o gabotse lehono, ka fao ke bitša Thulani Dlamini.
Sehlopha sa WSDP se hlamile thutwana ya temošo ya sepolotiki gomme kelo ya WSDP e dirilwe.
Rekoto ya ditshwaro tša bokgobapuku ka bolumu, nako ya khumano le makga a tirišo.
Romela pele Moya Woo gomme ba tla dirwa gape -Go tla tsošološwa sefahlego sa lefase.
Kopano e sepeditšwe ke Mohumadi Marsha Gabriel, CEO ya Helping Hand Network, sebapadi se segolo ka go thušo ya ditšhiwana le batho bao ba lego kotsing.
Sehlopha se se akaretša go ntšha ga metale wa uraniamo go tšwa go minerale goba go dimateriale tše dingwe tša go swarelela uraniamo.
Maloko a Randburg a thibelo ya Bosenyi ba ile ba fetola ka pejana go ngongorego.
Ke na le nnete ya gore Mopresidente o tla fetola ditatofatšo tša bogaswi tšeo di dirilwego ke mogenerale wa kgethologanyo, Mohlomphegi Holomisa maabane.
Lokela mathopo a nošetšo ya serapa godimo ga matšoba le diporei godimo ga bjang.
Go hlolega ga balwetši go fetša dihlare tša bona tša TB go re fa bothata bjo bogolo.
Se se akaretša taolo ya meetse, soretše ya intasteri, tokollo ya meetse a ditšhila le meela ya disoretše.
Le ge go se na dipalopalo tša nnete, ditekanetso tša nomoro ya basadi bao ba tlhorišitšwego ka mantšu le moyeng ke balekani ba bona ka Afrika Borwa e tloga e tšhoša e le ruri.
Kgoboketšo ya bokgobapuku e akaretša mehutahuta go akaretšwa dipuku, dijenale, mebepe, difilimi, dinepe, diatlase, divideo, diCD, diDVD, dipapetla, didatapeisi tša inthanete le dikgokagantsho go methopo ya inthanete.
Malebo go kgopolo ya Rev Kelly Kosky, mothomi wa Southern Cross Ministries, dimilinoe tše mmalwa tša Diranta di dirilwe mo nakong ya mengwaga ye mehlano ya go feta go moago, gwa realo Dr Toms.
Maboo a meetse a go tonya a go hlatswa lebaka le lekopana le maboo a go tlošološa go metšhene ya go hlatswa dibjana le ya diaparo a diretšwe poloko ya maatla le meetse.
IBSA ke polatofomo ya kontinente gare go diragatša mokgwatshepetšo wo moswa wa Borwa.
Methaladi ye mennyane e šireletša sehleng sa leporogong.
Go sa le bjalo, kua Berlin monna wa sethunya o ile a thuntšha sekolong sa kgauswi le toropokgolo ya Geremane ya Stuttgart, a bolaya batho ba go ba ba lesome gomme a gobatša ba mmalwa, dipego tša thelebišene ya Geremane di itše bjalo.
Khanyi Dhlomo-Mkhize o beilwe molaodi wa boeti bja Afrika Borwa go la Paris, Fora.
Dikhupikile tše tharo tša go ba le mathoko a seswai di gona go ditlabelo tša pontšho go ka bewa godimo ga tšona.
Kholetšhe ya Cedara mengwageng ye mebedi ya go feta e be e le ka tlase ga tshepetšo ya kharikhulamo ye mpsha, moo kharikhulamo ka moka e lebelelwago seswa.
Eupša lefaseng la ka morago ga sebjalebjale la boemedi go na le baraloki ba bangwe ka ntle le baraloki ba naga.
Tšweletšo ya mathale a go hloka aene go tšwa go materiale, dimata, dimateriale tše dingwe tša magareng ga materiale le mathale, mohlala, alumina goba go tšwa go sekerepe.
Tiragatšo ya tlhako ye e tla laolwa ke Komiti ya Tiro ya Phaka ya Manynardville MPAC, tirišanommogo magareng ga Toropokgolo ya Kapa le setšhaba sa Wynberg.
Le ge moago o bile le ditokišo mo mengwageng, khothase ya setlogo e na le maboto a magolo a maswika le diboto tša lebala tša legong le serolwana tša go dirwa ka diatla.
Sefatanaga sa go belaelwa, Toyota Camry ye Šweu, e bonwe thibelong ya tsela ge se be se otlelelwa go lebiša gona thibelong ya tsela.
Mo nakong ye e fetilego e se go ya kgale, lehodu la ka magaeng le filwe kotlo kgorongtsheko ya Selete ya Klerksdorp gomme le lengwe le swarwe ka lebaka la kamano ya lona mo tatofatsong ya molato wa go thuba ka ntlong go la Assen.
Lebala le rekilwe gomme mošomo wa go hlwekiša saete o gare wa kgatlampana
Phihlelelo ya basepelakadinao go tsena ka gare ga lebopo la Big Bay, e tla ba e ntše e le gona go tšwa ka Eerster Steen le Bloubergstrand.
Bontši bja mešomo ye bo tla ba Kapa Bodikela magareng ga maAsia le bao ba le go magareng Mmalapedi - le bašomi bao ba se nago mabokgoni.
Mna Molapo, ke dipapadi dife moo Mna Louis Kruger a dirišago gase ya go ntšha meokgo?
Sehlopha se sengwe se ngangela tirišo ya sona go šireletša bao ba sa kgonego go gopodisa phapano magareng ga dikarolo tša setšhaba tša go tšwetšwapele godimo le tšeo di sa tšwetšwego pele.
Kopano ya Mekgatlo go Kgobokano e dumelelane go beelapele kgetho ya Bogosi bja Cape Floristic.
Go fihlelela maikemišetšo a, go lebeletšwe go kgaoletša ditiro tša kgahlanong le phadišano, go fokotša tlaišo ya maemo a godimo le go matlafatša taolo ya kopantšho.
Se se thuša go thibela mananeo ao a diregago ka bowona go ba le tirišompe ya tshepetšo ya rena ya inthanete.
Dikanale tša maswi ka bontši le tšona di a hlokomelwa mo mellwane ya Unicity, se ke kgopolo ye mpsha gomme e tšwelela go thekišo ya maswi ka bontši go setšhaba.
Ke la mathomo lefase le bona kgethologanyo le kgatelelo ya mohuta wo ya ditšhaba go tšwa go diinstithušene tšeo di agago gape di laolago maphelo a tšona.
Go hwetša ditaetšo tsa ka moo o ka bulago tokumente ya. pdf kgotla mo.
DSW le yona e tlatša dintlo tša mmasepala tša ditshila tše di tiilego, dikgwebo gammogo le diintasteri tše nnyane.
Tshwaro ya Nathi Maedela yoo e bego e le moetapele wa sehlopha sa go utswa ditšhelete seo se bego se šomela Gauteng.
Molato wo o be o nyakišiša ke Sepikitlere Brits wa Maphodisa a Thabong.
UNHCR, yeo e nago le kantoro go la Leboa la Ossetian toropokgolo ya Vilakazi, e rile e dula e ikemišeditše go fana ka thekgo go batho ge balaodi ba Russia ba ka e kgopela.
Moopedi wa peleng wa ka morago wa Soul Brothers, Vusi Ngcobo, o thakgotše alpamo ya gagwe ya mathomo a le noši Holong ya Setshaba ya Ntuzuma bekeng ya go feta.
Tlhago ya mogala ya nawa ya dolichos le yona e ka ba bothata ge go bunwa.
Ge go na le nyako ye ntši ya tokollo ya diekonomi go na le koketšo ya bošireletši.
HRM e tšwela pele go lwela go tšweletša, go thekga le go hlola temošo ya maleba malebana le phetošo gape e tsebagatša tšwelopele ya Matlotlo malebana le maatlatšhomo ao a phatlaletšego.
Mayora Mogolo Nomaindia Mfeketo lehono o kgopetše baemedi ba setšhaba go tšea maikarabelo a Lesolo la Toropokgolo la Smile-a-Child go bana bao ba lego mebileng ka lebaka la go hloka magae.
Ge baruthi ba Afrika Borwa ba hlolegile go thopa sefoka ka gare ga boruthelo, go bothata go nyatša mediro ya bona, yeo e lahlilwego le direkoto tša bosetšhaba le tša Afrika.
Legae la maemo le le lego lefelong la ka thoko kgauswi le pono gammogo le modumo wa lewatle.
Diphahlo tša go utswiwa tša go swana le megalathekeng, diDVD, metšhene ya mmino le dipikara di hweditšwe.
Dinaga tša rena, gotee le sesole, di thomile go thopa dintwa tše dingwe mo ditshepedišong tša go dira khutšo le go aga khutšo.
Ba hloka kitimišo ya tshepetšo yeo e lebišago go kago yeo e feleletšego ya bohwa bja kgethologanyo.
Kopano e feditše ka gore ditaba tša malebana le tshepetšo ya BRT, di fegwe go fihlela ditherišano tše di tlago, mmoleledi wa kgoro Collen Msibi o boditše BuaNews.
Go hloma metheo ya dintlha go kwešiša le go lebelela dikamano tša diphapano tša setšhaba, ekonomi ya leago le tikologo, gape le go kaonafatša tšwetsopele ya lenaneo, tiro, go hlokomela le go ela.
Laetša mehola yeo e tla ba go gona ge go diragatšwa lenaneo le ka gare ga Kgoro ya Temo.
Mosemorafe bo dirišitšwe Afrika ke bobedi bja balekokdi le balwedi ka lebaka la mabaka a mabedi a magolo.
Mosito wa go fa dithulaganyo diporeisi le go thuša mekgwa ka ditšhelete ka go fihlelela theko ya makhura le didirišwa.
Repabliki ya Ecuador ga se ya emelwa ka bodulo ka Afrika Borwa.
Bahlenkedi ba Sephodisa sa Metro ba be ba tšwile ka maatla go la Khayelitsha le Gordon's Bay mafelelong a beke ya go feta ka maikemisetšo a go swara baatlodi bao ba nwelego mafelong a go lekola difatanaga.
Nyakišišo ya tša kgale bjale e kgonthišišitše gore ga go na bohlatse bja go thekga ditatofatšo.
Ditlhaselo tša marabela kapitaleng ya India ya matlotlo e lego Mumbai di tshošitše lefase ka bosola bja tšona gomme di okeditše go tshoga ga tlhokego ya tšhireletšo ka gare ga toropokgolo.
Ge kgomo ye e rwelego ditshwantšho tše e ka robalwa, e ka hlola namanyana ya bohubedu le bosweu.
Maikutlo a golela godimo gape gomme ditšhošetšo tša Israele tša go hlasela Iran ke tšona tše di tshwenyago ka kudu.
Tanka e tla be e tiišitšwe ka go tswalelela moya ka morago ga go khwamola diphaephe ka go tloša melongwana ka moka le go bofelela dipolaka tša gase tša mathale godimo ga disokhete ka gare ga tanka.
Dikolo tše mmalwa di thuntshitšwe go monna le mafasetere a lebenkele.
Kopano e baletše fase tlhokego ya SADC go oketša tiragatšo ya lenaneo la yona la kopantšho ya selete.
Gomme motheo, ba tsenela poledišano go swana le go la Iraq, Afghanistan, Palestine, Israel.
Bothata bja batho go la Palestina bo a re imela - go tloga go hlokega khutso ka pejana.
Balaodi le bangwadiši ba kgorotsheko ba thwalwa go tšwa go bašomi ba ka gare moo mabokgoni le maitemogelo ao a nyakegago a lego gona, goba go ka bago le bokgoni bja go a tšweletša.
Letlakala la magato a megolo le dinotšhe tša basomi ba mmušo bao ba šomago diiri tše hlano ka letšatši.
Mphato wo o na le boselegae- disaene tša go tlema tšeo di lebišitšego go laetša le go bea: Dikgwebo, dikgwebjana le diintasteri mafelong a metsesetoropo.
Pego ye e ikemišetša go fana ka taetšo ya tshepetšo go Kogelberg Biosphere Reserve.
Dithakgolo di tla latela kopano ya Kopano ya Sehlopha sa Tshomo sa JIPSA.
Mokimisinare wa Seteisene sa Elandslaagte SAPS, Mosupretende mogolo Vilakazi, o laeditše maikutlo a gagwe a kamogelo go bašomi ba gagwe ge ba fihleletše seo ba beetšwego go se dira.
Diriša mabone a CFL, mabone a solara, mabone a go kwa mošuto goba mabone a bošego le mosegare a fotošele go hwetša lesedi la ka ntle.
Ka gobane go swana le polanete yeo Cosmonaut Aleksei Leonov a e bonego lefaufaung, ke "legae leo le swanetšwego go šireletšwa go swana le mašaledi a makgethwa".
Go bohlokwa go laetša mekgwatshepetšo ya go bonagala le ditšelatshepetšo tša kago ya lefaufau gammogo le kabelano ya ATS go lefaufau la mohuta woo.
Ditlabakelo tšeo di hweditšwego di akaretša dithunya tše tharo le ditlabelo tše mmala tša ka ntlong tša go swana le mapai, dipaesekela, setšidifatsi, setlabelo tša Hi Fi, dijo, motšhene wa go weletela, ditirili, dithuluse le dikarolo tša sefatanaga.
Ka maemo a gagwe Mopresidente wa Inkatha Freedom Party, Tonakgolo Mangosuthu Buthelezi o etetše Vienna.
Rudy van der Elst go tšwa Oceanographic Research Institute, a emela dikgahlego tša Dipapadi le Boitapološo.
Peobakeng ya maatla a sebjalo ka dintlha mekgwa yeo e theilwego godimo ga tšhomo le botšeakarolo bja setšhaba ga di nape di kwešišwa gabotse ka botlalo ke barutegi ba karolo ya setšhaba le ya poraebete.
Kganetšo ya thomelontle ya ditlakala go ya dinageng tše dingwe meholeng ya go lahla goba go fiša.
Baruti ba rena ba rapeletše katlego ya rena, gomme diyunibesithi tša rena di re rutile ka ntwa.
Tsenya gare ya go goga phišo godimo ga siling ya gago gore o boloke ntlo ya gago e le borutho le go fokotša gore moya wo borutho o tswele ka ntle.
Bjalo ka karolo ya nyakišišo yeo e phatlaletšego, banyakišiši ba tlogile Cape Town go ya Gauteng gomme ba swara dikebekwa tše pedi tše dikgolo tšeo di sepetšago bonweenwee.
Ka go se makatse, ke intasteri ya dithekisi yeo e re opišago hlogo gantši.
E sale go tloga ka Sontaga, Israele ga se ya dira diphošo tša sesole sehlopheng sa Palestina gomme ke rokhete e tee fela le kgokolo e tee ya sethunya tšeo di lahletšwego ka Israele.
E akaretša le diketekete tša maloko a basomi ao a nago le maikemišetšo, go tloga go ditimamello go fihla go banna le basadi ba ditirelo tša ditirišo, go tloga go baeletši ba molao go fihla go baoki.
Mna Rajbansi o kgopetše setšhaba sa maIndia gore se be ngatana e tee kgahlanong le manaba.
EMDC ye e rwala maikarabelo a taolo le thekgo ya thuto seleteng sa Breede River Overberg.
Ditirišanommogo le dikgwerano tše ga se tša thuša go hlola tielelo, go ya le ka moo go ka bonwago ka gona ka go phetošo ya ga bjale ya mmušo go la Laingsburg, Knysna le Central Karoo.
Babelaelwa ba šupa ba swerwe tseleng ya go tsena Fitti Park go tloga Ladysmith go ya Helpmekaar.
Dipoleiti, dikarolo, megala, dithapo le dibopego tša profaele, tša rekere yeo e tiišitšwego ka ntle le rekere ya go tia.
Moetapele o tee wa go swana le woo ke Taddy Blecher, modiredi wa palodipalopalo le taolo woo mmogo le dirutegi tše dingwe ba thomilego C.I.D.A.
Lebenkele la bojelo leo le lego molaong le fanago ka dijo tša mathomo, dibeswa, kgetho ya dijo tša go phetha le kofi.
Mmušo wa Afrika Borwa o tšweletša maikutlo a yona a go se amogele tlhaselo ya manaba ka terene yeo e sepelago go tloga India go ya Pakistan yeo e tlogetšego dipalopalo tša go gobala le go hlokofala.
Sarah Bartmann o be a se a ba a swanelwa ke go tšeelwa boitšhupo bja gagwe bja setlogo sa Khoi-San le boAfrika gomme a rekišwa Yuropa bjalo ka setseketseke.
Ga se kgale a hweditše kotlo ya sekete se tee sa Diranta ka lebaka la go swara patše.
Gastroenteritis gantši e fetela ka go metša dijo goba meetse ao a tshwaeditšwego ka pakteria ya Bacillus cereus, goba ka tsela ya makaka a legano.
Setlabelo sa kalafi Bookelong bja King Edward VIII Hospital gantši e be e le sa kgale gape se sa dirišwa.
Setopo sa Hannes van Wyk se tlošitšwe lefelong la polao.
Baotledi ba Dithekisi tša Metara: Tlhahlo ya Mabokgoni a Kgwebo e tšeerwe go thekga dikakanyo tša go itšhomela.
Mokgwa wa thibelo ya tshilafatso le phokotso ya ditshila woo o lebelelago mothopo wa meetse gape o siroga go ditharollo tsa "end-of-pipe".
Sephetho seo se tšerwego ka Labobedi se setse se tsebisitšwe Majoro wa Mmasepala wa Nelson Mandela Bay e lego Nondumiso Maphazi.
Ba tla bona sengwe ka morago ga ngwa yeo e sa felego ya Angola.
Hlohleletsa kakaretšo ya Taolo ya Snydromic ya diSTI ka gare ga dikharikhulamo tša dirutegi ka moka tša maphelo.
Yuniti ya Matlotlo a Khapone ya Panka ya Lefase CFU e diriša tšhelete yeo e abetšego ke mmušo le dikhamphani dinageng tša OECD go reka diphokotšo tša tokollo ya gase tšeo di theilwego godimo ga projeke.
Ka gare ga setšweletšo se sa masela a go logwa, ka goba ka ntle le wulu goba gare ya rekere gape le ngatana ya go loga goba masela a ditoulo.
Mna Coetzee, o kwele dintlha tša Modulasetulo tša go akaretša, kwešišo ya gagwe ya bohlatše ntlheng yeo.
Metshelo ya konkoriti go menyako ya mathoko a moya magatong a dikgorogo le diphatlalalo le tšona di phethilwe.
Polokego ya dienywa le merogo yeo e apeilwego le yeo e sa apewago ka go kgatliša, go akaretša tokišo goba polokego ya metsana a dienywa le merogo.
Sheina, re go lebogela go tla go rena, Sheina Duncan go tswa Black Sash.
Ntlo ya Brevis ke legae la difofu, difoa-difofu, difoa le dimumu, digole tša bontši le batho ka moka ba mohuta ofe goba ofe wa bogole.
Khwalithi ya meetse ka nageng ya go thapa e fokotšwa ke meetsimantši go tloga Nokeng ya Big Lotus le moela go tloga Lefelong la Phillipi Horticultural.
Ntlha ye nngwe ya katlego ka go goga sedi ya boitlamo bja naga go projeke ke gore borapolotiki ba matlafaditše DBD dipolatefomong ka moka tša setšhaba.
Dikholetšhe tša FET di bopša lešwa go netefatša kgetho yeo e lekaneditšwego gabotse ya dikgetho tša thuto.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo goba go fana ka dintlha o kgopelwa gore o ikopanye le Clayton Wakeford ka e-meile.
Lenaneo la Botalafatši le akaretša thulaganyo ya mejako ya lebala le taolo ya dinamelwa tše bohlokwa go mafelo a diphaka le dipapadi gape le boitapološo.
Se se latelwa ke go tsošološa meago ye ya mathata go na le go e thuba.
Muši wa motsoko le tšhilafatšo ya ka gare, mello ya ka ntle, di kotsi kudu go balwetši ba go ba le asthma.
Babelaelwa ba mo gapeleditše go boela ka ntlong, ba mmofa gomme ba mo tšeela sethunya sa gagwe.
Monna o šupilwe ke maloko a lapa la gabo bao ba dulago Bohlokong ba re ke Paseka Joseph Mashinini go tšwa QwaQwa.
Diswaro tša go akaretša diswaro tša disepedisi tša diela tšeo di diretšwego go rwalwa ke mohuta o tee goba ye mentši ya senamelwa.
E tla akaretša dikhonsata le meletlo ye mengwe ya hlatlošo yeo e swarelwago Ellis Park.
Mo dikgweding tse mmalwa tse di fetilego, methubo ya go fapana ya ka dintlong, moo dikhwanthithi tse ntsi kudu kudu tsa ditlabelo tsa mohlagase di utswitswe go tswa ka dintlong, di diragetse mafelong a Taung le Pudimoe.
Dikopano tša ka ntle tša sepolotiki di ile tša fetsišwa, gomme dikopano tše mmalwa tša gare ga meago le dipoloko di ile tša ganetšwa goba tša kgaoletšwa.
Re tshepa gore ditshepetšo tša bobedi tša go swana le Khomisene Bosetshababobedi ya Afrika Borwa-Geremane e bile bohlokwa mo go matlafatseng ditswalano.
Go hlama le go laola ka tirišanommogo go motheo wa tshwarelelo, Phaka yeo e kgonagalago ya Gaza-Kruger-Gonarezhou Transfrontier yeo e nago le bokgathatema bja batšeakarolo bjoo bo feleletsego, go akaretsa ditshaba tsa selegae, go gapeletsa tirisanommogo ya selete, polokelo ya mehutahuta ya diphedi le dibjalo, le tswetsopele ya ekonomi ya leago yeo e tshelago mellwane.
Yeo e be e le temošo go ditšhilafatši lesolong la tlhwekišo ya Phoenix Mokibelo wa go feta.
Barekisi ba bathobaso ba ganeditše bontši bja melao ye, ka kgolelogodimo ya thekgo.
Mmuso o tla tsebagatša intasteri ya oli yeo e laolwago ge maikemišetšo ao a lebeletšwego a fihlelelwa.
Ngaka Swanepoel o tsebile gore SADF e dirišitše Roodeplaat Research Laboratories go dira diprojeke.
Lenaneo le le tla tsebagatšwa lefasekabophara, la lokišwa profenseng le nageng ka pophara gomme la diragatšwa selegae.
Dintho di a fetoga ka mmala, ipotše ka go phadima goba sehlopha sa bosehla ge e keka.
Se ka morago ga ge badudi ba Hermanus, Hawston, Stanford, Kleinmond le Caledon ba ngongoregile gape ka ga seabe sa kgaoletšo ya ditokelo tša go thea dihlapi.
Magato a tšhilafatso a "Fase" gape a ka tlase ga legato la mothaladi wa taetšo wa CMA.
Eupša leeto la go tsoma le be le se na maikemišetšo a go senya setu sa diphoofolo tša naga tsa lesoka.
Dinoutu tše pedi tša selete tsa go thea dihlapi ke ditoropo tša Port Nolloth le Hondeklipbaai.
Jayraj Singh wa The Minority Front o boletše gore mokgatlo wa taolo tagwa ke maatla ka tsela ya wona ya go fa maina a maswa.
Godimo ga tlhahlobo yeo e dirwago go ditšhwaetšo, dihlare tsa go lwantsha dibirase tsa go swana le Bactrim di gona go thibela ditshwaetšo e sa le ka pela go batho bao ba nago le tshwaetso ya HIV.
Mokgwa wa thibelo ya go phena tšhilafatšo le phokotšo ya ditshila woo o lebelelago mothopo wa ditšhila gomme o široga ditharollo tša "end-of-pipe".
Ke fela disaene tšeo di rekilwego go tša go Khansele tšeo di tla dumelelwago go kgomaretšwa.
Maemo a golela pele go se dumelelege go batho ba dinaga tše.
Bara ya Tshupetšo ya Mmepe e dirišwa go šupetša tsela ya gago godimo ga mmepe.
Mme a se a re botša gore re ye re dule kae gomme yena o ile a ya go dula kgauswi le Zinzi gomme nna le Charles Zwane re ile ra dula ka lehlakoreng le lengwe.
Ka beke, ka ntle le diploko tše dingwe tsa difolete, dintlo tša setoropo, bj.bj., moo go ya ka mafelo ao a kgaoletšwago a tšhwaro, dikgobokantsho tša kgafetšakgafetša di beakantswe.
Bohlatse bja go re taba ya bokgabo yeo e swanetšwego go rekotiwa ka morago ga moo e ile ya rekotiwa gabotse.
Khansele ya Tšhireletšo e gopola Khomisene ya go aga Khutso bjalo ka foramo ya tirišanommogo magareng ga tselatshepetšo ya United Nations le mekgatlo ya selete le karolo-selete.
Botho bo magareng ga ditsela, bjoo bo hlaloswago gabotse kudu ka seo se re arolago go na le seo re kopantšhago.
Mafelo a go phaka gomme wa namela a tla ba gona mafelong ao laeditšwego toropongkgolo ka bophara gomme dipese edi tla nametša bathekgi go ya le go boya dipapading.
Khomisene ya Motsanyane le yona e hlometšwe go lebelela dipolao tše di bilego gona botšhabelo.
Alderman Justus o ipeletša go badudi go latela dikgaoletšo tša legato la fase tša meetse tšeo di sa šomago.
Ditlamorago tša diphetogo tša tirišo ya naga godimo ga dinoka tša Wilderness.
Sekolo sa Dimpša sa SAPS se ikgantšha ka Senthara ya Roodeplaat Breeding yeo e lebeletšego tswalo le leago la dimpša.
Mpholo wa moroto gantši o amantšhwa le hlakantšho ya go se be maleba ya phepo, le goba kakaretšo ya karolo goba tatso yeo e nago le moroto.
Ditšweletšwa tšeo di ka kgonegago e tla ba gore go silafatša go tla fokotšwa ka ditoropong gomme wa oketšega ka ntle ga tšona.
Baotledi ba difatanaga ba swanetše go lemoga ditsotsi tša go thuba mafasetere a difatanaga gomme ba utswa se se lego kgauswi ditseleng tše di lego ka tlase ga kago go swana le Mebila ya Wolmarans, Saratoga, Joe Slovo le Smith.
Lenaneo la Sehla la Tekantsho le dirišwa go reteletša ditebelelo tšeo di lekantšhitšwego ka sehla.
Phokotšo ya ozone ya ka godimo ga lefaufau e tla tliša phišo ye ntši yeo e lego kotsi ya ultra-violet B yeo e fihlago legatong la lebato.
E akaretša dithutwana tšeo di ithutilwego go tšwa go tshepetšo ya peleng ya IDP.
Bana ba ratile mekotlana gomme ka pela ba e bopula mo magetleng a bona go swana le ka moo basadi ba swarago mekotlana ya bona ya matsogo.
Lehono re na le tokelo ya go belaela difilosofi tša tokollo ya ekonomi tšeo di gatelelwago ke tumelo mebarakeng yeo e sa laolwego gabotse.
Babelaelwa ba bararo ba tlogetše sefatanaga Hostele ya G go la Thabong gomme ba ngwega.
Dithuto tša go rutha le dibuduletšwa tša mo matsogong di ka se tsoge di emetše tlhokomelo ya motho yo mogolo.
Ke le lakaletša ditherišano tša go ba le moputso Konferenseng gape le ketelo ya lena ye bose mo Ethekwini.
Sengwalwana se se tiišetša gore molaetša wo wa e-meile o swietšwe ke GWAVA ka go ba gona ga birase ya khomphuthara.
Nando's e mathateng gape, sebakeng se ka lebaka la papatšo yeo e ka tlago ya tshwenyana le maikutlo a Buddhists.
Ba Media ba mengwa go tsenela moletlo wa meyara wa go amogela balaodi ba sekolo le borakgwebo go tšwa Birmingham le Scotland bao ba bego ba abelana maikutlo.
Sedi ye kgolo e be e le go dipese le ditaxi tšeo di tletšego kudu gomme ka lebaka le ditshepetšo di dirilwe mo nakong ya mesong.
Dikgwebohlapi le tša dipapadi di fokoditše diphahlo tša ditho tše dingwe tša lewatle. Commercial and sport fisheries have depleted stocks of some marine species.
Tokologo-go-moya: Diphatlalatso tse di ka amogelwago ka ntle le tlhokego ya tshepediso efe goba efe ya fetosetsa go khoutu.
Fokotša ditshadi gomme o tlogele kgetho ya kgomo ya go di phala ka moka go barati ba tšona.
Ka lebaka la ditaolo le maemo a mabe, ditšhila tša maphelo, ditšhila tše di le go kotsi le mantle di lahlwa ka ntle le molao disaeteng tša go lahla ditšhila, gantši ka tle le tlhahlobo ya maleba.
Sefatanaga se theilwe ka ramahlale wa British e lego James Prescott Joule, yoo a bego a tsebega gabotse ka nyakišišo ya gagwe ya mohlagase le thermotaenamiki.
Motlatšamoswarwa o tsebišitše leloko gore o tsebisitšwe ke babotšološi ba gagwe gore Stanza Bopape o thuntšhitšwe ge a be a leka go tšhaba.
Ellis Park e tla lefelela dikhamphani tše dingwe tšeo di lego kontrakeng.
Diriša gape goba bjalo ka kgetho ya mafelelo fiša goba lahlela ka ditlakaleng.
Bobe bjo bo bego bo tšwela pele go basadi mo setšhabeng sa rena ka lebaka la hlohleletšo ya dihlogo tša malapa yeo e gateletšwego ka dielemente tša go boela morago tša setso le ditlwaelo tsa rena.
Tlhathollo e kaya bonolo bjoo ka bjona badiriši ba ka kwešišago tshedimošo ya dipalopalo ka go hlatholla metadata wo o lego gona.
Thelebišene ya Trinity e gaša bjalo ka seteišene sa setšhaba sa sedumedi profenseng ya Kapa Bohlabela.
Dingaka tša setšo di phethile ditaelo mola dihlopha tša sedumedi di dira moletlo wa hlwekišo ge ditopo di goroga.
Molokiši wa difatanaga o na le maikarabelo a go lokiša diphanale tše di senyegilego tša mebele ya difatana tša Tirelo ya Sephodisa ya Afrika Borwa.
Kgoro ya Kelo ya Toropokgolo ya Cape Town ga se kgale e thomile ditokišetšo tša kelo ya yona ya kakaretšo ya boraro meholeng ya go tekanetšo.
Bagononelwa mafelelong ba ile ba swarwa gomme dithunya tše pedi tša go se be molaong tša tšewa.
Mosetsana ka go tseba mohlasedi wa gagwe, o ile ka pelanyana a mo supetša maphodisa ka morago ga moo Tumelo Moshupo o ile a tšhwarelwa go kata.
Seboledi wa go Hlomphega, bothata bja rena bjo bogolo ke go fihlelela ditshenyagelo tše di yago fase le godimo kgafetšakgafetša.
Disilintere tsa Gabions - Hollow tšeo di diriswago go aga matamo le metheo ya meago.
SABC-TV go gasa dipapatšo tša GOROGA O PHETšE ka seripa sa tshenyagelo yeo e tlwalegilego.
Mna du Plessis o boletše gore disaene tša go hlahla baotledi ba difatanaga le tšona di beilwe.
Moragonyana ngwageng wo re tla ba le Beke ya Sekolo sa Setshaba sa WCED, yeo e tlabego e le maatla a karolo ya ka gare a go akaretša batšeakarolo ka moka ba go swana le lena.
Kabelo ya moba go tšwa tšhemong ye e thekga Tshemo ya Swikiri ya Tongaat.
Kgoro ya Thuto e tla sepetša dithutwana ge WCED yona e lebelela dithulaganyo tša tshepetšo.
Re setshaba sa ditšo tsa go fapafapana gape seo se tletšego ka moya wa tshepo sa badumedi bao ba ratago gape ba tumišago Modimo.
Lemoga - a re lwantšhe meelo ka go dirišanammogo go ba le kelelo.
ka ntle le maitapišo a rena a maikemišetšo a go kopantšhwa, kgethologanyo e sa ntše e le gona.
Dikolo tše le tšona di tla bewa pele mabapi le phihlelelo ya dineteweke tša phetšišo ya diretebatši.
Kopano ya Rice le Abba ke ya mathomo e sa le Hama a tšea taolo ya sehlopha se sengwe sa Palestina, Gaza.
Bokgobapuku bo na le phaka ye tala yeo e ageleditšwego ka dipanka le ditlabelo tsa lepatlelo la go bapalela moo bana le batho ba bagolo ba ka ipshinago - yeo e filwego ka lerato ke John le Carol Thompson.
Lefelo leo le ša Suthego la go Tšea dinepe la Projeke ya Mabopo le ikemišetša go nyakišiša phetošo ya sebaka le motswaoswere go mabopo a mafelo a bothata a a itšego ka gare ga Toropokgolo.
Kgopolo ya setlogo ya thakgolo ya pono ya khapone e na le kgato ye nnyane ya tikologo.
Mmoleledi wa Sephodisa sa Diep River, Sipikitlere Keith Chandler o boletše gore maloko a dirile mošomo wo mobotše kudu.
Tše di ka hwetšwa ka go kgotla godimo ga thaetlele ya maleba ya PDD godimo ga lenaneo.
QS o thuša mothaladipolane ka kelo ya thentara le tšhepetšo ya kgetho.
Dibaka tse dikgolo mo gare ga mepete di tla thi bela phetetšo ya go putla gape go tla ba le ditlabelo tša ka thoko tša balwetši bao ba hweditšego marapo go tšwa go ba bangwe.
Tšwelopelo ya tšwaro ya Israele ya didolara tša go feta seripa sa bilione sa motshelo wa Palestina ebile ye kgolokgolo go mathata a ditšhelete a Palestina.
Ye nngwe e tšwaleletšwe ka gare ga mokotlana wa go bontšha woo o nago le thibelo ya go senywa o lekolwago kantorong ya selegae ya kakaretšo.
Go dikgokagantšho tše di lego magareng ga bao ba holegilego peleng le bao ba sego ba holega le mafelelong tšwetšopele ya ekonomi.
Tše dingwe tša ditafola di tla pentwa ka diboto tša ditsheke moo batho ba ka dulago gomme ba bapala tšheše goba dikarata.
Ka go swana go na le kgonego ya gore ngwadišo ya setšhaba ya diteko tša kliniki e ka ba le seabe sa go se nyakege go kaonafatšo.
O dirile segwera le Allan Donald yoo ga bjale a rotšego modiro bjalo ka sebapadi sa krikete gomme se ebile tsela ya diphadišano tše ntši tša dipapadi ka tlhaselo ya bona ya mathomo ya go fosa.
Re ipiletša go Bolaodi bja Palestina go emiša ditlhaselo tša dirokhete kgahlanong le Israele.
Re ipiletša go mekgatlo ka moka ya setšhaba sa tlhabologo, dirutegi, dikgwebo, go dikarolo tše dingwe di ka hwetšago dibaka tša go lekana tšeo di tšhepišago go phihlelelo le kholo ya bohle.
Dinyakišišo tšeo di sa amogelwego gape di sego maleba ka ga bophelo bja bong bja motho; le melodi yeo e sa amogelwego goba medumo yeo e sisinywago yeo e lebišitšwego go motho goba sehlopha sa batho.
Bjalo o boela morago go tšhepedišo ya dithekete go la Ellis Park go fihla kae?
Seo se hlalošitšwego ka godimo se amana le tsebagatšo ya morwalo wa diphahlo woo o sa sepelego le selo.
Tharollo e tee ke tharollo yeo e rerisanwego ka go hola batho ba Sri Lankan.
Dithepe, ditšwalelo, difelefe le didirišwa tša go swana le tšona, dibedisi, ditanka, ditanka tše dikgolo goba tša go swana natšo, go akaretšwa difelefe tša go fokotša maatla le difelefe tsa go laolwa ka seruthufatsi.
Tonakgolo Dlamini Zuma o lebeletšwe gore o tla boa Afrika Borwa ka morago ga go phetha moletlo wa segopotšo.
Ge a be a bolela le BuaNews ka Labobedi, Mna Morake o boletše gore ka ntle le go ba le babapadi ka moka ka gare ga kampa, Mohlahli Joel Santana o be a kgotsofetše ka tšwelopele mo dinakong tša tlhahlo.
Ketelo nageng ya Myanmar e kgaoletšwa go mafelo ao a laeditšwego semmušo gore ke a baeti.
Lerole le rometše go Dinyakisiso gore le tlhathollwe le go laetša boleng bja lona.
Ke nagana gore nako ya kgopolo ya tshepetšo ya Congo e thomile ka gare ga sekepe sa Antaniqua ka fao kgoro ye e dirile gabotse fao.
Ga bjale e tla ba sebaka sa ka sa go bula segopotšo sa Mopresidente Nelson Rolihlahla Mandela go banna ba bangwe ba naga bao ba kgethilwego le bamolao fa go Peace Palace.
Mo ngwageng wo o fetilego maitapišo a bona a fihleletše pulo ya Senthara ya Joe Gqabi go la Phillipi le senthara ye nngwe Bodikela bja Linguleu, Khayelitsha.
Seboledi sa Maphodisa a Berea, Mokaptene Caroline Naidoo, o boletše gore bahlankedi ba Sephodisa sa Metro ba thubile meago lefelong la Botani yeo e bego e dirišwa bjalo ka lefelo la kgwebo ya mebele.
Bodikela bja Kapa bo fihletše ke manyami a mello ya nakwana mo sehleng sa maikhutšo a mafelelong a ngwaga.
Yuniti ya IThuba ke lefelo la motheo la baithuti ba go ba le bolwetši bja monagano.
E tla tloga e eba katlego go dinkgwete tša Cuba.
Kgweding ya go feta go la Gauteng, diketekete tša baotledi ba dithekisi di tsenetše mogwanto wa letšatši le tee kgahlanong lenaneo la BRT.
Pele ke fetša e re ke bolele gore Ntate Maseko, go swana le Ntate Mhlaba, ba re fa maatla.
Monna o ile a latela motšwasehlabelo go la Amsterdam.
Mohlankedi wa Sephodisa sa Trichardt, Konstabolo Zanele Sibambo, o kgopetše setšhaba sa Trichardt gore se tšwelele ka tshedimošo yeo e tla lebišago go tshwaro ya mahodu a megala ya koporo.
Ke a bona gore e tlwaetše go bitšwa ka NAT, N-A-T.
Phapoši ya media e beakantšwe go tla go dira dipotšološo, gomme diteye le dijo tša mosegare di tla fiwa.
Tšhwaotšhwao ya mmotšološi - Mmušo wa Bosetšhaba o be o le godimo kudu mo nakong yeo.
Ke ka lebaka la eng IFP e tla go hlasela?
Mehuta ya ditšhilafatši tša Afrika Borwa tša tikologo ya meetse ao a hlwekilego e akaretša disoretše; disoretše tša ka gae le tša kgwebo; moela wa esiti ya meepo; meela ya temo, le ditlakala.
Go ya ka mmoleledi wa Sephodisa sa Mayville, Sepiketlere Patrick Ngwane, bahlankedi ba tsene ka gare ga bodulo bja mekhukhu ka tlase ka leswiswi go lekola ngongorego ya dithunya tse o di thuntshitsego.
Ke ye nngwe ya ditšhogo tšeo ke kwelego ka ga tšona mo la mathomo.
Bahlankedi go tšwa Kgoro ya Maphelo ba ka se tlatše ditlankana tša poso legatong la babapadi bao ba tšwelelago.
Mmelaelwa o tee o mo supile ka sethunya gomme a mo laela gore a tswe ka sefatanageng.
Go hloma netewoke ya dikgogano ka go mmušo, bathomi ba ditšhila, baradinamelwa le balahli; dirutegi; diNGO; tšhomo; diinstithusene tša nyakišišo, maloko a intasteri le bakgathatema ba bangwe.
Boloka enetši ka go tima mabone le ditlabelo ge o sa di diriše.
Tokumente ye e laetša maikemišetšo a karolwana ye nngwe le ye nngwe ya ISIbalo yeo e lebanego le maikemišetšo ao a itšego a karolowana ya lenaneo, dithulaganyo tša modiro, dilebelelwa le dinako tše bohlokwa tša phihlelelo mo leboong le la lenaneo.
Ke bone difahlego tša badiidi ba Mabri go la Harare le bohumi bja Borrowdale.
Ke amogela tirišanommogo yeo e lego gona lekaleng la bobaladinaledi magareng ga Yunibesithi ya Nagoya go la Japane le Astronomical Observatory ya Afrika Borwa.
Tšweletšo ya dinoki, bineka, sekokomoši, ditšweletšwa tša mae, disopo le ditšweletšwa tše dingwe tša dijo.
Digopotšo tše di tšweletša mohola wa tirišanommogo ya leago ka go fihlelela maikemišetšo a lebaka le letelele go hola naga.
Ka morago e be e se Rene van Zyl yo a tlilego a kgopela e be e le Roy Downs yo a tlilego a kgopela theipi.
Steadfast Greening e tla thuša mathomo a phokotšo ya khapone ya rena go thakgola Disetifikeiti tšeo di Mpshafatswago tša Enetsi, bontši ka ga seo mo dintlheng tša rena tša ditaba.
Dilo tše mmalwa, go akaretšwa diaparo, mekotlana, dikheisi, dithoto tša ka ntlong, diHi Fi, ditlabelo tša mohlagase le tšhelete di hweditswe.
Komiti ka morago ga moo e romela ditshwaotshwao tša yona morago go DNA.
ECOWAS e ile ya laetša go tswela pele gore Bamolao ba Nigeria ba swanetše go matlafatsa dikgorotsheko tša molao tša dikgetho go kitimiša tharollo ya dingongorego ka moka.
Tshedimošo malebana le dinyakwa tše itšego tša boitekanelo, go se lekane, le tsweletso ya disalelamorago di tla kgoboketšwa.
Moeletši wa Molao wa Naga - moeletši wa molao wa Palamente yoo a lekolago gore melao ye meswa e thadilwe gabotse gape e theilwe godimo ga molao.
Tonakgolo Mafumadi le Moruti Chikane nakong ya kopano ka ga tabakgolo ya dikgetho tša Zimbabwe.
Go na le dibaka ka go kago le tlhokomelo ya diphaepe, tirišanommogo go diintasteri tša khemikale ya makhura le ka go bapatša dikhapone tša meetse le dikhemikale tša makhura tseo di nago le boleng.
Godimo ga mabopo a yona a mabotse le boso bjo bobotse, bunny chow e thomile go ba bokgoni bja Durban.
Bašomi ba mmušo ba phatlaladitse dipostara le diphamfolete dikolong gape dithutwana tša tshedimošo di swerwe moo batshotshoši, bomaseterata le boramolao ba tšerego karolo.
Re na le nnete ya gore Kopano ye e tlago ya Asia-Afrika e tla thakgola kgopolo ye mpsha ya mokgwatshepetšo wa dikontinente tše pedi tšeo di agago moya wa botee go la Bandung.
A o tla kgona go gopela ge eba Mna Mailuza o be a le gona kopanong ya ka morago ga modiro ya go lebelela dikatlego le ditlholego?
Mmušo wo o angwa ke karologantšho le bonyefišo bjo bo lego gona bja dikamano tša dikgwebo tše nnyane.
Tiragalo ya sehloweng e tlišitše kutollo ya lefaufaung, yeo e dirilego gore go kgonagale gore go hwetšwe diswantšho tša dipholanete, dinaledi tša kgole, le tša dinaledi tše ntši tša dithutlwa.
Unitarian Congregations South Africa ke mokgatlo wo o hlametšwego batho bao ba sego ba kgotsofala ka ditumelo tša bona tša bjale, goba bao ba nyakago tshedimošo mabapi le ditumelo tše dingwe tša sedumedi.
Tona ka Kantorong ya Mopresidente Essop Pahad o bušeleditše maikutlo a Mna Jordaan, a gore Afrika Borwa e tseleng ya go swara dipapadi tša sebjana sa lefase ka katlego.
Monyetla wo o tla bjalo ka lenaneo la thutelomošomo la dikgwedi tše pedi leo le tsebagaditšwego semmušo ke Mogale Foundation.
Mouton's Valley ke polase ya dikenywa tše di hlohloregago ka lefelong la Piketberg yeo e tšweletšago kudu diapole, dipiere, dikenywa tša bodinamune, dinektharine le diperekisi.
Klika mo go hwetša mmepe wa Breede River Valley.
Dikago tša dikgwebo le tša boitapološo di a oketšega, gomme dikgorotsheko di gare ga tšona.
Fothomethri le radiomethri, redieišene ya go dira ayone, polokego ya redieišene, nako le frekhwentshi, dipono tša faepa, medumo, medumo ya mothothomelo le go thothomela, thempheretšha le bošidi, DC le frekhwentshi, frekhwentshi ya radio.
Ke a leboga Glenda ebile ke a leboga Tim ge le se la tlatša sekgoba ka mantšu, ee o bolela nnete Glenda.
Maithomelo a rena a go hloka, SA-Mali Project, a thuša poloko ye e tšwelago pele le mošomo wa dirutegi lefaseng ka bophara a go dira mošomo o mogolo wo o akaretšago dingwalwa tša dikete tše mmalwa.
Afrika Borwa e tšwela pele go ba moetapele wa diphahlo go ya Mauritius.
FTH ya go hloma mananeo a tiragatšo le a thuto ya ditšo ka moka ka SA, go nyakišiša kopanyo ya go anega dikanegelo tša setšo ka SA ka go šomiša tiragatšo ya sebjalebjale.
Maano a tla tšweletšwa go rarolla mathata a mothopo o tee a setšweletšwa se se kgethegilego.
Mellwane ya mafapha a e tla oketšwa ka mo go gopolwago go akaretša mathoko ao a oketšegago a metsesetoropo.
Go senywa ga thoto ya KwaZulu le thoto ya baetapele ba IFP?
Thuto ya semmušo ka diyunibesithi, Theknikone le dihlongwa tša thuto tša go swana le IWM le CSIR.
Bobedi bagononelwa ba ile ba pharwa ka molato wa go swara sethunya seo se se nago le laesentshe le dikolo.
Kanegelo e fetoga go tloga nakong ye e fetilego go fihla lehono, gomme ka tlhokomelo e aga maphelo a bobedi Alice le Alais, bao ba kopanego ka leetong leo le swanago, ka mafetšong ao a kgahlišago le ao a kgtsofatšago.
Tshepedišo ye e ka swantšhwa le go tiiša disepoko tša leotwana la paesekele.
Morwa wa gagwe Aboobaker Moosa yo mafelelong a tlogo tšea taolo ya sinema o mo thuša go sepetša kgwebo ya diranta tše dimilionemilione ebile o ithutela kgrata ya gagwe ya B Com.
Dira gore taolo ya pharologano e be sehlongwa ka go e kopanya le ditiro tša taolo tša mokgatlo.
Ga o tsenye letsogo fela ka dikgopolo tša tshekatsheko eupša gape ka dikgopolo tša bašomi ba bokgoni, bao ba šomago ka maemo a thulano.
Eupša kgahlanong le moswari wa dipapadi France, le ka boso bjo bo tonyago kudu, papadi ya mathomo ya Afrika Borwa dipapading tša makgaolakgang di tšweleditše maswabi a magolo.
Go bile le lethabo le legolo ka morago ga ge mohlokomedi wa tlhago ya lešoka CapeNature, Jacques van Rooi, a utollotše mohuta o mofsa wa otšhiti, gomme se sa baka modumo ka mafapheng a thuteladihlare.
Balwetši ba batho ba baso ba hlokofetše ka lebaka la malwetši ao a ka alafegago gabonolo a go swana le yumonia goba malwetši a bothata bja go hema.
Resturente ya Seithalia yeo e tumilego ka dijo tša matena le tša mantšibua tša ba kgwebo.
Mošomo o monnyane wo o okaretšago go aga lepheko la samente o sa tšwela pele gomme baotledi ba eletšwa go obamela melawana le mellwane ya mabelo.
Mohlatholli o hlaloša tshepedišo ya tlhathollo gomme go tloga fao a hlatholla poledišano.
Go ruteng ga Go kgona go bala le go ngwala, leano le hlagiša mokgwa wa phrobentshe wa go ithuta go bala ka ditlhaka wo o rutwago ka botlalo eupša wo o tsentšwego ka mokgweng ka moka wa polelo.
Gape ke rata go leboga komiti ya batho ba babedi ya dinyakišišo ye e nago le Mna Len Dekker bjalo ka modulasetulo le Mna Efraim Oppelt ka tsela yeo ba dirilego mešomo ya bona.
Makgetho a Ditšwantle le Metšhelo ya dithoto - Go palelwa ke go tsebagatša tšhireletšo ye e lego ka lengwalong ka kgopelong ya go amana le yona, e sego yeo e senyago kudu.
O dira nepagalo gannyane eupša le ge go le bjale a re kwe karabo.
Maano a boikgethelo a tirišano, a go tloga ka taolommogo ya tirišano ya setšhaba le makala a phraebete, a tla utollwa.
Mmušo o šoma le dikhamphani tša go dira dihlare go fokotša theko ya dihlare tša malwetši a.
Gomme e sego ka kamano, e be e sa kwane le tlhago go e bea gabotse.
Disemelthara le dihlwekiši tša koporo, tšhipi, koromo, mankanise, lesenke, aluminiamo, nikhele, tšhitswana goba dimetale tše dingwe tša go se ruse le mašaledi a mangwe a dimetale tšeo.
Dikgopelo tša tefelo ya mabapi le go senya leina, tshekišo ya bosenyi, go romela kgolegong ka phošo, go golega ka phošo, maitekelo a tša thobalano le go tlola tshephišo ya go nyala motho.
Moithalia Federica Pellegrini, yo a hlomilego rekhoto ye mpsha ya lefase ka dithalokong tša ka Mošupologo, o bile maemong a boraro ka go makgaolakgang.
Re theile ECC gomme re šetše masolo a rena morago ka mabaka a mararo a magolo.
Ditšhelete tša go lefa Bathadi ba dipolane, ditšhelete tša go lefa balekodi ba hlahlwa ya dintlo, ditshenyegelo tša tswala tše di kopantšwego le ditšhelete tša phetišetšo ya dithoto.
Senthara e hlokometše mananeo a mmalwa a go swana le thempheretša ya mollo le dialamo tša thelemethri ge go hlongwa ka Khanseleng ya Toropokgolo.
Yo mongwe wa baithuti ba gagwe le yena o thopile metale wa silibera ka diphadišanong.
Ka Vernon, ditiragalo tše mmalwa tša Campylobacterdi latišišitšwe go šomišweng ga maswi ao a sego a šongwa.
Re tseba bonokwane bja gore ba kgwebo, kudukudu setšhaba sa kgwebo sa Maafrikantshe, se holegile ka Kgethologanyo.
Mokonstabole wa Matseka Dalios o dirile tatišišo ya maleba ya karata le dinyakišišo.
Kakaretšo ya ditsela tše nne tša phatlalatšo a tshedimošo ka SuperCross e fiwa ka mohlakanelwa wa faele ya sebopego sa thutafase go ya ka tsela ya bona ye itšego.
Nyakišiša o bege ditaba ka moka tša go se obamele ga maphodisa ga Tumelelano ya go Tliša thušo ya Setšhabeng.
Eupša senthara e fa maikutlo a setho le mafolofolo a setšhaba sa Cato Manor.
Mariannhill e bile lefelo la mathomo la go tšhollela ditlakala, ka go realo le tla ba lefelo leo le tlago dirwa la phedišano ya diphedi tša tlhago la lefaseng ka bophara gomme la ba lefelo leo le ngwadišitšwego la Bosetšhaba la Pabalelo ya Tlhago.
Makgolokgolo a dihlapi tše tša kgalekgale tša go dula ka magageng di hweditšwe.
Bongwaledi bo tla lota le go boloka dikhasete tše tša ditiragalo tša Khomišene.
Dikeletšo ka batho bao maina a bona a sa tsebjego di šoma bjalo ka ditšhitišo tše bohlokwa kgahlanong le go hloka bonnete goba maitshwaro ao a sego a maleba.
KwaNobuhle e bile gona ka lebaka la go thothišwa ka kgang moo e lego gore bontši bja dintlo di ile tša senywa gomme batho ba ile ba thothišwa go tloga Xaba go ya KwaNobuhle.
Re ile ra rekiša diyunifomo tša rena tše tsootho ra ba le tša mebala ya mebalabala, re ile ra dira gore meriri ya rena e gole e be ye metelele gomme bone bja rena re ile ra ya go šoma le Koevoet dikgwedi tše dingwe tše šupa.
Boitokišo bja bobotse goba bja go e kgabiša ka di-make-up ka go hlokomela letlalo e sego dihlare, go akaretšwa boitokišetšo ka go tlola ka ditlolo tša go thibela letšatši tša go swana le sunscreen goba sun tan; boitokišo ka menikhua goba petikhua.
Ntlo ya kgale, dintlwana tše nnyane le nakana ya makgoba di ile tša tšwela pele ka katlego gomme tša bopa karolo ya khamphase ya Kholetšhe ya Bolemi ya Elsenburg.
Moabi wa ATS yo a nago le maikarabelo goba motho yo a filwego laesentshe ya boemafofane goba mokgopedi o swanetše go hlagiša diphihlelelo tša tshekatsheko ye go boletšwego ka yona ka godimo go CCA go tla go amogelwa le go tšeelwa sephetho la mafelelo.
Dikolo tša bomapimpana tša phraebete le disenthara tša tlhokomelo ya bana mosegare di bopa legoro le le kgethegilego la tšhomišo ya naga.
Go tla fiwa šedi go maleba a go hloma motho wa monyakišiši wa taolo ya lewatle.
E ka ba tsholo ya Varney e nepagetše goba aowa, ge e le gore e ikemišetditše go senya McNally leina seo ke bothata bja Varney.
Gopola go tima hithara ya gago, fene goba selaolamoya ge o tsenya moya ka phapošing.
Ge bagononelwa ba bona bene ya go hlapetša, ba ile ba tlalelwa gomme ba lahla baki.
Sa mathomo se file lebaka la gore go tšewe magato a tšhireletšo ao a diretšwego mellwane gomme sa bobedi se laeditše go ba kgahlanong le mmušo ka ge o sa botege le ka go ba eka.
Ka tsela yeo e lego gore mekgwa ya go tšea dipheto o nnoši le go tšea dipheto mmogo go dipolotiki tša lefase ka bophara di šomago mmogo mo go sego bonolo, le bjalo ke dikgopolo tša mmušo le tša tšhireletšo ya batho.
O ile a tsenya Setšene Mthethwa go mo thuša ka go nyaka mogononelwa.
Ba babedi ba bagononelwa, Petros Sithole le Sihle Dlamini, ba ile ba lokollwa ka peila gomme bagononelwa ba bangwe bona ba ile ba šala kgolegong.
Go arabela le go dula ba le komana madulaabapile ga maphodisa le bahlankedi ba tšhireletšo, go netefaditše gore matšatši a gore mahodu a tšhabe ka dilori tše di tšeetšwego ka kgang ga banna ba ba bahlano a badilwe.
Ka ge le filwe morero wa 'Bithamine A e boloka Maphelo', lesolo la ngwaga wo la bithamini A le tsebagaditšwe semmušo ka Mošupologo ke Tona ya Maphelo Manto Tshabalala-Msimang ka Vosloorus ka Ranteng Bohlabela.
Difaepa tša galase go akaretšwa wulu ya galase le garane ya difaepa tša galase.
Ba be ba se na ditokelo tša semolao gomme ba be ba tla golegwa ba swarwa bokgoba ke bašomi ba malwetši a monagano bao ba bego ba le ka godimo ga molao.
Tirelo ya ngwaga ka ngwaga ya didirišwa tša ditimamollo ka dipetleleng tša phrobentshe le dkliniki ka seleteng sa Bogareng bja toropo.
Wendy o sa tšwa go bolela ka banyakišiši, ba ile ba bolelwa ka pulong ya ditiragalo gomme go boloka nako nka se bolele ka bona gape.
Re legae la mafelo a bohlokwa a phedišano ya diphedi tša tlhago ao a tumilego lefaseng ka bophara - e lego Cape Floral Kingdom le Succulent Karoo.
Mmušo wa Afrika Borwa o kgalema ka bogale polao ya Batlišakhutšo ba bahlano ba Yunione ya Afrika.
Tlaleletšo ye bohlokwa go lenaneokgoparara la IRT ke go aba ga lebaka la nako la dinamelwa tše e sego tša difatanaga le dinolofatši tša basepelakamaoto tseleng.
CODESA II e a kopanywa ya ba ya tswalelwa ka ntle le go dira kgatelopele ye kgolo.
Maphodisa a Sydenham a ile a phuruphuša segongwana se sengwe seo se amegago ka go hlakola batho tšhelete ya bona ka ntle ga dipanka.
Gabotse, ke be ke fetola dipego tše di senyago ka ga nna.
Mna Vally, re tla swanelwa ke go tla ka moswane ka tiragalong ya go botšišišwa dipotšišo.
Manenberg Gardens e akaretša sefala sa molaleng sa papadi ya go opelwa le ditšweletšo tša bokgabo, lebenkele la go rekiša kofi le ditlabelo tša meetse.
Afrika Borwa e tšweleditše baraloki ba kgwele ya maoto ba maemo a godimo ba bantši ka go swana mo mengwagasomeng eupša ga se ba ka ba hwetša sebaka sa go swana le seo motswalo wa bjale o ipshinago ka sona.
Sehlopha se se akaretša sa go tsenya dikgatla tša dipuku le mošomo o mongwe wa go amana le go tsenya dipuku dikgatla go swana le go tsenya mmala wa prontshe dipukung, go pipa ka gauta le go dira mathoko, mebepe le go aketša.
Dikabo tše di keteka dinyakišišo tša mahlale tšeo di nago le maithomelo, tše di lebeletšego pele le tše di lego maleba.
Maitekelo ao a boletšwego ka mo godimo a tšwela pele go thekgwa ke go phethagatša ga lenaneo le legolo la thutelamošomo leo o lego karolo ya lona.
Go aga lefsa ga Mmila wa Sandkraal , George, le go mpshafatšwa ga dinolofatši tše di sego tša difatanaga le lenaneokgoparara ka Mmasepeleng wa Selete wa Cape Winelands.
Sehlopha sa mmino se šoma alepamo ya sona ya bobedi yeo e tlago lokollwa ka Leipole ya Kgatišo ya Mmino ya Quincy ye e bitšwago Ruffinery Records.
Tumelelano ye mpsha ya kabelano ya maatla e tla ka morago ga dibeke tša dipoledišano lefelong leo le sa tsebegego ka Afrika Borwa kgole le ba kgašo bao ba ratago ditaba.
Naa bjale re tlo bolela ka nako mang Mna Fourie?
Ke kgahlegile kudu go bula khamphase ye ya rena ya bokgobapuku bja setšhaba semmušo.
Mong wa tumelelo ya lefelo la go tšhollela ditlakala o tla ba le maikarabelo a go tsenya semmušong le go laola tsošološo ya lefelo leo.
Twosome Motawu gantši o re ge matšatši a se bose, bagwera ba ba ba mmalwa.
Dinyakišišo tše di tseneletšego tše di dirilwego ke Moinspekthara Deon Viljoen di dirile gore motho yo a katilego a romelwe mengwaga ye lesomehlano kgolegong.
Kabo le go tliša dilo tša go nošetša ka polaseng ya Goedverwacht, Seleteng sa Piketberg.
Insuleita kisara ya gago ka go e pipa ka dikuranta, ka mapai a kgale goba ka dilo tše dingwe tša go insuleita go e dikanetša le diphaepe tša meetse tše di fišago.
Ye ke taetšo go FOSS gore re šetše re šomiša diseba tša rena tša wepsaete, difayawole, PABX, diphroksi, dithomelo tša meile le ditlabelo tša netweke gareng ga tše dingwe.
VW Golf yeo e utswitšwego lefelong la maphodisa la Parkweg le yona e hweditšwe ka Kagisanong.
Ka dinyakišišo, bagononelwa ba babedi, Bhekani Buthelezi le Thamsanqa Ntshangase ba ile ba golegwa, o tee ka Ulundi le yo mongwe ka Gauteng.
Mabaka afe goba afe ao a utollotšwego ka go tlogelwa ya yona goba go se bolele nnete, go ya ka maikutlo a Senthara, go ka huetša diphetho goba ditiro tša ba taolo goba tša lekgotlatheramelao.
Se se ile sa hlokagala bjalo ka phetolo ya e kopantšwego ya tšhošetšo ya bosenyi bja lefase ka bophara.
Mokaptene Kana, Molaodi wa CIAC o tiišetša gore masolo a a go emiša difatanaga le go di phuruphuša a na le seabe go bosenyi ka moka bjo bo begilwego.
Dipotšišo tša go tšwa go phanele lehono di tla ba tša Ngaka Ally le Moruti Bongani Finca.
Tatago bašemane ba babedi Gyana le Kiyan o re o ipshina ka go tšea nako ya gagwe le mosadi wa gagwe Vanashree le ba lapa la gagwe.
Kgethologanyo ye e fokotšegago kgahlanong le batho bao ba sego ba itekanela mo go theilwego ditumelong tša kgalekgale le ditlwaedi.
Difatanaga - Khaponemonoksaete le dihaetrokhapone di ntšhwa go tšwa go dioksoso tša difatanaga tše di sepelago ka pheterole.
Leswao la cedi, leo le sa fetošetšwego ka ntle ga Ghana, ke "C".
Baithaopi ba masometharohlano bao ba hlahlilwego ka ga tlhokomelo ya balwetši ka magaeng ba tlo aloga.
Ke nna Mokhomišenare ka Komiting ya Ditlolo tša Ditokelo tša Botho gomme re ka yuniting ya dinyakišišo.
Go kopana ga mma le lesea go bile molaleng ge masea ao a bego a phuthilwe ka mapai a ile ba gokarišwa mebeleng ya bommagobona ka go kgomana ka matlalo.
Banna ba bangwe ba Masomalia bao ba swerego dithunya ba thopile batšwantle ba mmalwa go akaretšwa bagaši ba ditaba le bašomi ba thušo, gomme ba be ba kgopela gore go lefše tšhelete gore ba lokollwe.
Ke a leboga Lionel naa o ka itsebiša pele ke efa Hlengiwe Mkhize.
Mmušo wa SA o thušitše baithuti bao ba bego ba na le maswanedi a dithuto bao ba itlhokelago ka mašeleng.
Diruiwa tše di ebelago mmileng wa lephefo di tla thopša gomme beng ba tšona ba tla lefišwa kotlo.
Dinyakišišo tša OSEO di ile tša dirwa ka botlalo lebaka le le ka bago la ngwaga.
Kopanyo ya motlolo, ya sekgoba le ya dihlongwa e swanetše go hlohleletšwa, kudukudu mabapi le maano a go aga mmila wa lephefo, motlolo le tšhomišo ya bokgoni.
Mokgwa wo o šomišitšwego mo maphodisa a tletšego ka Johannesburg, ba emiša difatanaga tše di tletšego kudu ka baromiwa bao ba bego ba le tseleng ba eya Kliptown.
Thibela phihlelelo ya didirišwa tša mohlagase le go pipa disokete tša dipholaka ka ntlong ka moka.
ICCAT e dirile dinyakwa tša kabo gore e kgone go abela melawana ya ka nageng ya mabapi le mehutahuta ya tšhuna.
Ke tla maatlafatša tema ya bona ye bohlokwa ka Ditshepedišong tša ka Morago ga Dithulano le Tshwaollo ya Khutšo.
Ngaka Wouter Basson e be e le hlogo ya yuniti yeo, Ngaka Philip Mijburgh gomme go be go na le dingaka tše dingwe le bontši bja dingwadišo tša go šomela mmušo.
Gape go na le bafaladi ba bantši ba tša ekonomi ka EU kudukudu bao ba tšwago Bodikela bja Afrika.
Maabane Tona le diboledi tše dingwe tše ntši di lemošitše Maafrika Borwa ka ga ditlamorago tše mpe tša go se obamele dikiletšo tša UN kgahlanong le UNITA.
Mokgatlo wo o tšhabago o ile wa ya tseleng ya Mew Way gomme wa leba Khayelitsha.
Motlatšatona wa Kgoro ya Merero ya Dinaga tša ka Ntle Lefapheng la Merro ya tša Afrika Mohammad Reza Baqeri o ya go fa ba kgašo dipoledišano tša mabapi le tša sepolotiki, tša economi le tša kgwebišano.
Molaodipharephare o file Moahlodi Wilhelm Heath lengwalo la ka gore a le iše setšhabeng.
Go thomišwa ga ikapa elihlumayo go tla hwetšwa ka kopanyong ya maano a tša ekonomi ka maikemišetšo a go aga letlotlo la batho le la setšhaba.
Go tsenywa ga theknolotši ya go swana le Morpho Touch, Noutepuku ya go thewa Khomphutheng ya go Thetha le ditshekatsheko tše dingwe tša softewere, gammogo le dikgokaganyo tša dillathekeng.
Go hlohleletša goba go bopa mabotho a monaoswere a twantšho ya mmušo ka thekgo ya dikgokagano, bohlodi le tlhahlo, go swana le Malawi, Swaziland, Lesotho le Namibia.
Go hloma ga tikologo ye e loketšego ditiro tša tirišano tša Dinyakišišo tša Nanotheknolotši le Tlhabollo tša phadišano ya peleng ka intastering.
Kapa Bodikela ke phrobentshe ya monggae wa mokete wa ngwaga wo wa IDDP.
E amana le potšišo ka ga seo se bitšwago lenaneo la batho bao ba angwago ke tša sepolotiki kudu.
E sego go tšweletša kgatelelo ya gore ke dumela gore hlatse e tšhabela dipotšišo tše dingwe ebile e tsena batho ganong, ga ke sa na le dipotšišo tše dingwe.
Mošomi wa ka bokgobapuku gape o swanetše go kgopela dibibliokrafi tše di kgethilwego go tšwa ka mabenkeleng a go rekiša dipuku.
Ka ge se se dirilwe mengwagakgolong, bathobaso e bile batšwasehlabelo ba semorafe e sego bakgethologanyi ba semorafe.
Re nyaka tshedimošo ka botlalo ka ga dipolelo tša gore go tla ba le go tšea mmušo ka kgang ka Burundi.
Se se tla šoma bjalo ka selo sa motheo se se kopanyago seo se putlaganyago setšo, morafe le mabaka a mangwe ao a tlišago thulano.
Gape se theilwe go mananeo ao a tiilego a go gatiša tshedimošo, ka thulaganyo ya dipalopalo ka botlalo, ka ditshepedišo tše di swanago tša kelo le ditlhagišo tša go lefa baarabi bao ba timetšego.
Aowa nomoro ya tšheke e ka se thome ka KZ, nomoro e tla ba ya dinomoro gomme e gatišitšwe peleng godimo ga tšheke.
Dipheto ka moka tša TEC, tše di amanago kudu le tshepedišo ya ditherišano, di swanetše go dumelelwa ke palamente gore di be le taolo ya semolao le ya molaotheo.
Kgoeletšo ye e dirilwego ke lefapha le tee ya boipušo bja dihlogwa tša phrobentshe ya boipušo bja Kosovo e fa setšhaba sa boditšhabatšhaba, gammogo le rena, tlhohlo ye kgolo.
Sehlopha sa ba kgašo se ba se sentši mo go sego gwa tlwaelega gomme se se tla ba fela ka lepatlelong la Overlay.
Dithutwana le mošomo wa go thetha wa go tšama o nyaka mehlare ya mehuta ya Fynbos le diphoofolo.
Taetšo ya ka tsela yeo ba sekasekago go tsenya letsogo ga bona, ke kgopolo ya mabaka ao a fiwago e le boipušeletšo ka ga gore nkabe go bile bjang ge nkabe Kgethologanyo e se ya ba gona.
Balefi ba ditirelo ka eThekwini ba ikemišeditše go lefa ditirelo kgwedi ka kgwedi.
Mna Semenya o bolela ka lefokwana la Mna Madosela ke tshepha bjalo.
Mmeyara wa Mmasepala wa eThekwini, Mokhanselara Obed Mlaba o ile a swara kopano ye kaone ya mabapi le tshedimošo le baemedi bao ba ka bago ba masomenne ba Balefi ba ditirelo.
Motse o fela o swara dipontšho tša bokgabo kgafetšakgafetša gammogo le ditiragatšo tša sefaleng tše di dirwago thwii ka amphitheethareng ya sandstone.
Palama ke koketšo ye e kgahlišago ka pukuntšung ya bjale ya diakhronimi tša ka Afrika Borwa.
O dirile diketelo tše mmalwa tša ka sephiring ka Switzerland moo a ilego a hloma ditšhanele tša kgokagano tše di tshephagalago le baetapele ba ANC ka bofalading - batho ba go swana le Mac Maharaj le Joe Slovo.
Go lahlela diela tša ditšhila tša diintasteri goba tša ka gae ka lewatleng di ka be di šomilwe goba di se tša šongwa ke phošo.
E tloga e le selo se bohlokwa sa Molao o Mofsa Lefaseng ka bophara gore e theilwe bathong, e hlokomela kudu, e a lekalekanya ebile e bohlokwa.
Mohlomogwe o nyaka go boelela taba yeo ge mabaka ao a se gona.
Go hwetšwa le go alafa ka pela ga malwetši a go se fole go tla hwetšwa le go fihlelelwa ke ditšhaba tše di lego kotsing.
ICC e bile kgato ye e latelago ye e kwagalago ya go maatlafatša diphetho tša go tšewa ka tirišano ya mafapha a mantši.
Ee, Connie Booysen e bile mothušamolaodi ditshepedišong tša difofane yo a bego a na le maikarabelo go seteše sa diyalemoya.
Dira dipeeletšo tša madulo tša ka pela ka go ikgokaganya le Kantoro ya Dikamano le Setšhaba.
Ditiro tše di hueditšwe gannyane ke dikgopolo tša filosofi ya Mohandas Gandhi.
Molekgotlaphethiši go tloga fao o ile a tloga moo lefelong leo gomme a dikaneditšwe ke legoa la godimo go tšwa go badudi.
Letela dikutollo tša Robert Penguin le Sophie Minnow ge ba ntše ba šiana le nako go utolla sephiri sa wepsaete ya bophelo ya bitio ya foleše.
Leina la tšhelete ke Emalangeni yeo e arotšwego ka di-lilangeni tše makgolo a mabedi.
Ka Tshamutumbu pudi e utswitšwe ka šakeng bošego.
Go na le moya wa toropokgolo ye, ka dinako tše dingwe ga o fihlelelwe gomme o tsena ka moyeng wa gago gomme wa se tšwe.
Hlogo ya Kgoro, Mna Thami Manyathi, o tiišeditše gore Kgoro ya Dinamelwa le Mešomo ya Setšhaba e kgonne go tliša phapano.
Tšhomišobošaedi le go ba lekgoba la diokobatši go amantšhwa le bohodu, bosenyi bja dikgaruru, dikotsi tša difatanaga, digongwana, le koketšego ya maitshwaro a tša thobalano a kotsi kudu.
Go gana ga bahlankedi bao ba godingwana go fokotšwa maatla ke dingwalwa tše.
Bjale naa o a tseba gore lepatlelo la gae leo le šomišwago ke Orlando Pirates ke FNB?
Go tloga fao o tšweletša taba: Go lokile, naa Computicket e a amega.
Setšene Busaphi Mathenjwa, mohlankedi wa dinyakišišo, o thabetše kgolego yeo.
Ditefelo tša tšhelete tše di hweditšwego dikhwameng tša ditšhelete tša phrobentshe tša go sepediša mešomo le go reka dithoto tše di sego tša ditšhelete di ile tša hlophiwa go ya ka tsheketšo ya tšhelete le go šoma ga tšona.
Re lemogile gabohloko gore go ya ka histori, Kgoro e ile ya fetišetša maikarabelo a mangwe a yona mo go sego nneteng go dihlongwa tše tša setšhaba.
Yo a nago le nna mo kgašong ye ke Miranda Strydom, mošomimmogo wa ka ka SABC, mogaši wa ditaba tša sepolotiki.
Go kwagala gore o ile a tla le sethunya mabaleng a sekolo gomme o be a se bontšha bagwera ba gagwe ge sethunya se tla lla, gomme sa gobatša Lee-Roy gabohloko.
Seo se bego se rulagantšwe ka dikopanong tše ntši ke komiti ya Maphodisa a Mollwane a East London se ile sa feletša ka moletlo wa go kgahliša wo o tsenetšwego ke bahlankedi ba maphodisa ba maemo a godimo, baemedi ba dikgoro tša mmušo le babegi ba dikuranta bao ba nayakgo ditaba.
Nako ya maleba ya go dira se sengwe le go huetša bokamoso e fihlile.
Dikanegelo tše tše tharo tša maina a mararo di a kgahliša - Ke ile ka bala dipuku feIa matšatšing a mmalwa.
Mehlašana ye mengwe ya clover le ya lusere e kgona go kokomoga kudu, mola e le gore mehlašana ye mengwe ga e ke e baka go kokomoga kudu.
Maloko a ile a hwetša gape lebake, thelebišene, di-DVD le dillathekeng.
Ditiro tša bofora bja bomenetša di ile tša tšeela batho ditšhabeng ditšhelete tša bona tše ba bego ba di bolokile.
Tšhireletšo ya mohuta wo e swanetše go tšwetšwa pele gomme ga go na mabaka a gore re tlogele mokgwa wo wa BCEA.
Molaodi Maaki, Mokhomišenare wa Seteše sa Potchefstroom, o retile kudu ka tsela yeo Konstabole Masekoa a ilego a nyakišiša molato ka gona le ka go golega batho mo go ilego gwa latela.
Maikemišetšo ke go hloma le go hlokomela dinolofatši tša mešomo ye mentši tše di phatlaladitšwego le naga go fa banyakišiši didirišwa tše di gatetšego pele tša tlhamo, tša tekodišišo, tša tiragatšo, tša go dira mohlala le tša go aga ka go ithomela.
Baetapele ba sepolotiki ba ka Lebanon ba bušeletša boikgafo bja bona bja go emiša ka bjako tšhomišo ya dipolelo tša go phara molato ka go senyetša mmušo goba tša go tliša go dira bošoro bja sepolotiki goba bja mafapha.
Eupša letšatši ga le mabapi le go keteka OAU fela.
Pontšho ye ke leeto le le sepelago sebopegong sa ditokelo tša botho le go tlola ditokelo tša botho.
Tshedimošo ya maaka ye e phatlalatšwago ke batho bao ba sa tsebjego ba go amantšhwa le Mokgatlo wa Abahlali Basemjondolo yeo SA e swanetšego go fa tshwaotshwao ka ga tšona.
Maikutlo a rena a bolela gore kgolo ye e abelanwago le tlhabollo ye e kopantšwego di ka fihlelelwa fela ge dilo tše bohlokwa tše hlano di kgokaganywa ka maano, di lekalekana ebile di hlatlošetšwa maemong a melawana ya tlhabollo.
Konstabole Moodley le Luke, bobedi ba ile ba thunywa ke bahlakodi.
Go tšwa go Tammie le baisa fela ka moo ba nyakago go di phatlalatša ka gona.
Go ya ka Moinspekthara Collins, tlhahlo ye a e hweditšego, e mo thušitše go phologa moo tshokolong yeo.
Tefelo ya ditirelo ka Dirapeng tša Welmoed e swana le ya ka Dirapeng tša Modderdam, tšeo di lego kgauswi le go tlala gomme ga di sa na le mabitla a pharaebete.
Monna o ile a amega dingangišanong ka Mmileng wa Thejane ka Bohlokong.
E Roberts House, Monumente wa Bosetšhaba wo o mpshafaditšwego ka bothakga.
Diphrobentshe tše di se nago mafapha a tša kalafo di swanetše go holega go "mafelo a kgoboketšo ya meetse" a kopanyo ya diphrobentshe.
Tlhahlo ye e ka phethagatšwa ka sehlongwa sa thuto sa Cape Teaching Institute.
Ka mantšu a Diprofesara Hunwick le Henry Louis Gates, dingwalwa tše di tla thuša go phumola go gana tekatekanyo ya motheo ya bohlale go Mafrika.
Go fihla gabjale, tšeo ke go boditšego tšona e be e le maaka.
Lekola ditsebišo tša gago tša go mpshafatša tšhomišo ya lepokisi la poso le ditšhelete tše di lefšago tša bobedi Mapokisi a Poso le Mekotlana ya Poso.
Ditokišo tša ditsela tše mmalwa le mafelo a go phaka difatanaga: Sepetleleng sa Groote Schuur, ka Observatory.
Ditokišokakaretšo le dimpshafatšo: Sekolo se se Phagamego sa Godingwana sa Glendale, ka Mitchell's Plain.
Magagešong boeti bo swanetše go ba karolo ya Cape Flats gomme Cape Flats e swanetše go ba karolo ya boeti.
Mmeyaraphethiši Helen Zille o tla ba seboleledi ka moletlong wa go fa dithušo tša ditšhelete tša thuto.
Ka nako ye ngwe Shabalala o ile a kgaogana le IFP nako ye nyane, yeo e ilego ya mo raka morago ga go eta pele mogwanto Durban, woo o ilego wa feleletša ka thuntšhano le maphodisa.
Baabi ba dijo tša masa go laola kaamo ya baabi kaone gare ga masepala.
Raba ya tlhago, 'balata', gutta-percha, guayele, chicle le motu ye mengwe ya tlhago, ka sebopego sa pele goba sa dipolata, malakane goba ka moseto.
Moruo woo o dirišwago fela ka maikemišetšo a serapa goba phišong ya ditopo.
Taletšo ya tentera ya go aba le go tlhoma metšhene ye e latelago ya go enjiniera bolokišetšong bja Northlink College, Wingfield Campus, Goodwood.
Beakanyetša baphatlalatši mediro ya go phatlalatša le go swantšhetša legatong la mmušo.
Ka ge Hong Kong e le lefelo la dipula, marega a phefšana, gagolo ge o akanya gore meago ye mentši e thadilwe go ntšha phišo le gona ga e fišwe ka marega.
Mna Erasmus o na le maitemogelo a se, o hlakahlakantšha merero ye mebedi kua.
Ngaka Rebanta Bandyopadhyay yo e lego Mohlankedimogolo wa Saese wa iThemba gomme o na le maitemogelo a tseneletšego intastering ya pharmaceutical, go akaretša tšhibollo le kgodišo ya setagi.
Lefokisi la motlatši, D Insp. Makgae, gammogo le batsebi ba kgatišo ya menwana go tšwa LCRC ba ile ba bitšwa ka gare gomme molato wa go bolaya wa ngwadišwa.
Sehlopha se se akaretša batšweletši ba ditšhelo tša tšhipi ya gase ye pataleditšwego goba ye e lego metsi.
Dira ka go bula dikahlolo, ditshema, le dibelaelo tsedimušong le hlathollong ka moka.
Ga gwa ba gwa ba le polawo yeo ke ilego ka e dira ka sepheto sa ka.
Ka ge maphodisa a be a sa putuka, Merriam Mthombeni, leloko la bašomi, o ile a tsena go tlo tšea mekotla ya gagwe.
Ke ka lebaka la eng IFP e ka re o be o le lefšega?
Mathaere a ka dirišwa gape go ba dihlagišwa tša raba go swana le meseme ya raba ya medirišo ye boima, megato ya dieta, meseme ya mebotoro, dikgokelo tša diheke, dithapo tša diraba tša go bofa diphofolo, mekotla le ditulo.
Megopolo ye tsepeletšego go tee ya batho ba Bogare le Borwa bja Amerika go ya ka tlhatlhobo ye ke go re ba boso ka letlalo, ba befela ka pela, khuduega, ga ba nagane, ke ditlaela, ka ba na nnete ebile ba a nyeletša.
Tonakgolo ya Merero ya ka Gare ya Austria, Mna. Strasser o eteše Afrika Borwa go saena Kwano ya Tirišano ya Maphodisa ya dinaga tše tše pedi.
O lemoga gore lerato la gage le na seroto se segolo gomme le swanetše go hlakanelwa.
Se ke nnete, gomme ka Kingspark re na le meputso ya dikhamera tša CCTV.
Maitshwaro a maikarabelo a thobalano ao a le go bohlokwa go tšhireletšo ya HIV le diphetetšo tša malwetši a thobalano gomme le go ima woo o sa nyakegego.
Re hlohloletša baeti ba rena ka moka ba lewatle go hlomphana nakong ye ya maikhutšo gomme le go se nwe ditagi pele ga le lewatle.
Maphodia a ile a bitšwa gomme a latiša banaganelwa mmileng wa Glenhove.
Go nnetefatša katlego ye e tšwelago pele ya tlhamego ya sesole, mola go theogišago tefo y among ka go pheta tlhokomelo ye e akantšwego pele, thekgo ya tshepešo ya dithoto, le phetolo go kaonafatša tshepo.
Dithekete tše di bontšhitšwe ka mebala ya go fapanafapana go ya ka dinyakwa tša dijo go dira gore tsebišo e be bonolo le go tloša diphošo.
Maemo a lehanata sekgaong sa lefelo le a hlola mohlaba wo mobe le dibjalwa tša Karoo tše sese tša bošidi.
Le go na go nagenelwa gore sefatagana seo be se tšhaba se ile sa amogwa Kempton Park.
Phetagatšo ya ditigelo tša go amana le tšwetšopele ya meetsi a ka tlase yeo e bontšhitšwego ka WC Olifants Doring River Irrigation Study.
Tirišo ya prophylactics ya go thibela malaria ba eletšwa ge e ba sepelela bohlabengtšatši bja Indonesia, le ge Jakarta ka bo yona malaria ga e akanywe e le bothata.
E kgauswi le Amphitheatre ye e tsebegago kudu ya thaba ya Drakensberg ebile e bopa karolo ya tsela ye botse ya godimo.
O leleditše maphodisa gomme a wa tsebiša ka ga ntlo ye e le go sekgaung sa Maokeng.
Be beiwa molato wa go bolaya, le go tlhakola ka sebetša le go ba le sethunya seo se sego molao le dibetša.
Seela ke sekagare se se bohlokwa sa ditagi.
Tšweletšo ya nama goba nama ya ka gare, diphae tša nama ye pakilwego le mogwapa.
Dikliniki tša go ba le palo ye godimo ya baimana bao ba hlokago setagi ba filwe kgetho ya pele.
Re ile ra tšea le ditlhagišo tšeo di tlhagišitšwego ke Mna Norman Arendse.
Go beakanya ditherišanothwalo tše di ka kgonegegago le Tonakgolo, lehono, hle leletša Mna Leslie Mashokwe.
Re e rwele ka makase a manyane le a magolo dirapeng tše dintši.
Tikologong ya maboo le madulo ao a theogilego gagolo ka seroto goba ao a sentšwego ke lebaka la mediro ya go feta ya batho e tla fetolwa.
Gape bohlokwa ke gore e nnetefaditše gore BPA e gopotše ke ba bantši go re e be ka gare ga molaokakanywa.
Sibula, yo a dulago Dube, Mbekweni o amantšwe le melato ye mengwe ye e lego tlase ga dinyakišišo yeo e dirilwego lefelong la Mbekweni.
E bile Kgoeletšo ya Maikemišetšo a rena ebile e bontšha maikemišetšo a mokgatlo wa rena gabotse.
Molaolo wa Kotsi o rulaganya koketšo ya diambulense le bašomi ba bongaka.
Aowa, ke a tseba go tšwa go ditokomane tše gore be se ra tšeo di bitšwago Mosrefcat goba MX bjalo bjalo, eupša be ke sa amane le porojeke ya gona.
Seboledi Byneveldt o memile baetapele ba Profense ya Zhejiang to etele Kapa Bodikela.
Multi Cultural Representation, e akaretša batšhabi go tšwa Afrika, India le Europa le babini ba dikoša tša setšo, ebangedi, hip-hop le kwaito.
Ngaka Jordaan o hlohleletša MaAfrika Borwa go reka dithekethe gore mapatlelo a tlatšwe, Mogopong wa Lefase wo "monate ebile wo tlo gopolwago".
Eupša go ya ka nna, dipego ka Cyril Mbatha le Dlamini di ama Moh. Mandela le lehu la Ngaka Asvat morago ga tšatšikwedi ya lengwalo le.
Konstabolo Morne Thomas a tšea dinote lefelong leo go beiwago dikoloi tša go utswa moo dientšene le difatanaga tše mmalwa tše di gopolelwago go re di utswitšwe di ile tša humanwa ka Bohlabelo bja Philippi.
Ga gona molao wo o nyakago digenereithara, dithwalo le dibeakanyo tše sekgwerekgwere go bega tshedimošo sekgwerekgwereng.
Kgatišo ya bohlano ya SIC le yona e fapana le kgatišo ya go feta.
Dinagantši di huduetše dikarolong tša kontinente, di reka lefase le legolo, di thoma temo le difeme tša go tšweletša makhura.
Ke thabile ge ke kgonne go ba le dithekethe mola batho ba bantši ba nyakana le tšona, go rile Todd Gillenwater, mokanyakanyi yo a dulago Washington.
Seswantšho sa sefataga se swane le seo se amogilwego ke mohodu bekeng ya pele.
Ao e be e le mašupatsela go tšwa go seo se ka bitšwago Sesole goba seo se ka bitšwago baswari ba dišere.
Be re swanetšwe go ba ka phaphošing ya JOC, seo ke mošomo wa rena.
Diokšene, moo ditšweletša di rekišetšwa moreki wo mogolo, di ba setlwaedi ka Amerika le New Zealand.
Kopantšho le tšhutišo ya bong ka ge di na le kgomagano go bašomi.
Bontši bja tše di tšhošwa ke tshenyo le theošo ya seroto ka ditiro tša batho.
Se se kgomagane bjang, Sonwabo o be a se gona seswantšhong gomme Kenny ga a gona seswantšhong.
Mogobadi wo mongwe, Leonard Matete o ile a alafwa ebile a ntšwa.
Phapoši ye kgolo ya malao le lontšhe, morale le sofa ya marobalo ya go pedifatšwa - di loketšwe ka botlalo go ikapiela le go ithobalela.
Ee, ebile ka letšatši la papadi go ba le lekitikiti le legolo la go yo go reka dithekete.
Bofelong o ile a tlogela botumo go ba mosadi wa sediredi sa teatere Cecil Tennant go tšea kgato ye mpšha ya mosadi le mma.
Leeto la rena mo Afrika Borwa le ile la tiišwa go ya pele ka nako ya Motlotlegi, Muhammad Jusuf Kalla.
Ka lehlakoreng la kgwebo le tlhakanyo ya ekonomi, Kopano ya Mekgahlo ye Meraro e demetše tlhamo ya FTA yeo e akaretšago maloko a mmušo a diREC tše tharo.
Ba lemogile sefatanage sa Toyota Hilux ka toropong, eupša be go se na selo sa bosodi ka nako yeo.
Go apea e ka ba maikarabelo a gago, goba re ka go apeela.
Lesolo le le kemišeditše go hlohleletša baswa go se amane le thobalano pele ga lenyalo ebile le maitshwato a mangwe a kotsi.
Bekeng tše pedi tša go feta, baetapele ba mmalwa ba mmušo, borakgwebo le bašomi ba kopanetše Beluluane ka ntle ga Maputo ka Mozambique go bula setologiši sa aluminiamo sa didolara tše Bilione, seo se bitšwago Mozal.
Mohuta wa semela sa fenebos biome se se pharologatšhitšwego ke bonnyane, bothatafo, ditlakala tše sehla le bookamedi bja Asterasa ya leloko la Daisy.
Ee, go re Vatican e be e dirišwa go reka dibetša ka Croatia.
Ke dinolofatši tša maemo a godimo a baphatlalatši, go rile Mna Gosper.
Be re rata go bitša Meyara Craig Williamson boemong hle.
Kgoro e thantšha bašomi ka EPMDS go kaonafatša phetagatšo ya bašomi le kgoro.
Go ya ka se re se kwago tše ke mabadi a go hlajwa ga molala.
ZANU-PF e nganga le dipoelo mašakong a mmalwa ebile bahlankedi ba bangwe ba ZEC ba swerwe.
Tlabakelo, kgorošo, tlhomo, taetšo le tefo ya go renta PABX Sepetleng sa Stikland.
Hle bontšha dinyakwa go tšwa go lenanong la tshedimošo ya thutafase le yeo e sego ya thutafase.
Sehlopha se se akaretša lebenkelekgolo la ditlabakelo tša magae.
Go lebelela dinonyane le go rea dihlapi ke digogašedi tše kgolo tša baeti lefelong la go ba le dinoka le meedi.
Metšhene ya go laola moya, e nago le sefokišamoya ebile le metheo ya go fetola themperetšhara le monola, go akaretša metšhene yeo moo monola o ka se bolokwe ka go fapana.
Eupša o tšhabile ka lebelo gomme a gapeletšega go ema ka Kensington morago ga kitišwa ka lebelo le legolo.
Pukuina ya Bosetšhaba ya Diteko tša Dikliniki tša Afrika Borwa e bontšha diteko tša kliniki ka diphapanophapano go akaretša diteko go dipharmaseutikale, ditlabakelo, ditiro tša sejeri le tšeo di lebelelago dikamano tša menagano-ya-leago le letlamego ya maphelo.
Go bolela nnete be ke sa lemoge go re Mna Lemmer o tšere bohlatse kae.
Maloko a baphatlalatši a memwa to go tla go neelo ye mpšha ye kaonafaditšwego ya La Mercy Lagoon go tšwa go boradikontrakara.
Tumelelano go netefatša go re kokeletšo yeo o e lokelago le melaetša ga e be le ditlišampholo.
Ke e beakanya ka tsela yeo e ganago pelaelo.
Tšhelete yeo e humanegwe e balwa seteišining sa maphodisa sa Bishop Lavis.
Mongwadipharaphara wa United Nations Ban Ki-moon o boeleditše go botša dinaga tše humilego go naganela dihlokwa tša dinaga tša go diila ge di sa nyaka go boloka diikonomi tša tšona.
Lenano la go aba metsi gantši le a hlwekišwa gomme mola le bolokegile le ka baka bohloko bjo no nyane maleng.
Maphodisa a Parkweg a dirile ditshwaro tše mmalwa ka Šakong la Bogare la Kgwebo la Bloemfontein ka go diriša setlabakelo sa kgatišo ya menwana.
Badudi ba Joe Slove bao ba amilego ke mmolo ba tla hwetša dilwana tše nnyane go thoma maphelo a bona ka boswa lehono.
Mabapi le Iraq, Mna Obama gare ga polelo ya gagwe ya mathomo o laeditše go re Amerika ka maikarabelo e tla biletša masole gae ebile o tla šoma ka go nyaka khutšo le Afghanistan.
Bjale Todo ya gago ke yona Todo yeo batho ba bolelago ka yona.
Ga se setlwaedi se segolo ge sebetša sa MK seo se tsenego ka nageng go swana le gereneitara ya letsogo se ka bošetšwa ka šebining ka lebaka la ntwa ya ka bareng.
Palau e na le dikliniki tše pedi tša praebete le sepetlele sa bohle.
Gantši, bao ba dirago bonokwane ke banna, bopapa, maloko a lelapa, bagwera ba lapa goba bao ba tsebjago.
Ka ge a be a feta Letamong la Chibini ka Wela Reserve ka Mahlabatini o ile a kopana le monaganelwa yo a katago kgaetšedi ya gagwe.
A re gopoleng go re bohumi bjo bo sa hwetšagalago gabotse, matla, ditlabakelo le kabelo ye e sa lekanego ya dipoelo tša tlhakanelo ya maruo ka ditšhaba bo okeditše seemo se sebe se se sa lekanego.
Dipapetšo tša phofolo ka sebele go thuša ka go rua, go kgetha le dipheto tše dingwe.
A se le sona se tla dirwa dithalokong tša mmino wa POP, go swana le tša Michael Jackson.?
Seo o se hlokago go thoma ke thaloko goba setsibi sa thaloko.
Go na le dikamano magareng ga ditikologo tša lefase le ye mengwe merero yeo go bolelwego ka yona pegong ye.
Komišinare wa Porofense ya Gauteng, Kom. Perumal Naidoo, o retile maloko ka mošomo wo mobotse.
Maikanyo a motheo a pharologanyo magareng ga lenaba le bao e sego manaba le dikamano ditlhaselong di swanetše go hlomphiwa.
Tše ke dikotlo tša molao le tša go latelwa ge go sa šomišane mohl, ditumelelo, diila, kabo ya tokelo tša badiriši.
Go hlama temošo le go ruta bohle ka ga mogopolo wa tlhokomelo ya sekgwerekgwere.
Go humana tshedimošo ka ga maemo a thwalo lebelela pampiri ya go kwalakwatša ya Dial-a-Ride.
SASAR e swanetše go ba molao le go dumelelwa go ya ka ditlabakelo tša maleba tša molao.
Go tiišetša bookobatši ditirelong tša balwetši ba ka gare le ba gae ka go oketša tlhako yeo e lego gona ya dinolofatši tša sepetlele le ditirelo tša gona tšeo di amanego le tlhokomelo ya gae.
O kile wa lemoga maphodisa a sephetephete a laola sephetephete?
Go tla ba le boemo bjo fapafapanego bja bodulo bja difatanaga - nook ye nyane, go ema le go sepela, ditlabakelo tša go hira koloi le dipese.
Badudi ba Afrika Borwa ba UN bao ba amanago le maano le ditogamaano tša UN.
Komišinare wo Mogolo wa Singapore Mna HE Benard ka nako ya tlhagišo ya mangwlo a Tumelo goba komišene go Mopresidente Kgalema Motlanthe, Pretoria.
DiSGB mohlomongwe di swanetše ke go lekola le go nagana kgaogano le thekišo ya naga.
Bašomi bao ba šomago ka Sontaga ba swanetše go lefwa ka dinako tša tee le seripagare sa tefo ya iri ya tefo.
Digase tše di akaretša khabon dioksite, methane, nitorias okside le dikhemikhale tše dingwe tša sinthetiki.
Go a kgonega go re o šupe ditirelo tše tharo tša go thekga tšeo di nyakegago go diamano tša phetolo ye kgolo ya toropo.
Mafelo a bohle moo batho ba go tšwa leagong le ditšong tša fapanafapana ba ka šomago mmogo ebile ba ikwa ba bolokegile a na le mošomo wo mogolo wa go hlakanya le go lokologiša.
Bašomi ba ka tlase ga taolo ya Mna Schalk Hugo ebile o šoma kudu le bašomi ba Sekolo sa Pionner, seo hlogo ya sona e lego Ngaka Petrus Botes.
Mphiwafela-wa-thušo - Ke mphiwafela wa batho bao ba hlokago pabalelo ka mehla.
Re tšea monyetla wo go gopola bao ba ilego ba bolawa gabohloko ka Matola le moetapele wa batho b arena e lege Joe Gqabi.
Gomme ke mang yo a go išitšego Mkuze?
Ke tlotla baoki ba rena bao ba šomago kudu mo tikologong ya rena ye e hlohlang ya lekala la bohle.
Lehono, Vietnam le Afrika Borwa di ikemišeditše go aga maporogo a go tia le tirišanommogo ka Indian Ocean.
Poelo ya lenyora la P. letsong la go ja, bogolong bja khabetšhe mobung wa KwaZulu-Natal.
Kgonagalo ya ditšhoganetšo tše nyane tša sesole di ka se lebalwe, dikarolo tša lefase le selete sa Afrika sa Borwa ga di maemo o go lekanela a sepolitiki ebile le bokomoso bjo botelele ga bya a tišetša.
Tšhomišanommogo ya Flemish e nyaka go hlatloša tlwaetšo ya tirelo-ya-ka-gare le ya pele ya dithakga le barutiši ba bokgabiši.
Ka nako yeo gomme ke ile ka leletša ntla ya rena ya mogala.
Ka mokgwa wo ke kwešišago ka gona e be e le sehlopha sa Orlando Pirates seo be se ka se go theeletše ebile ba ile ba ba bolediša.
Tiro e tla tšwela pele letšatši ka moka seporong sa Mitchel's Plain, Mafelong a Bowra, le tsela ya go tloga Cape Town go ya Wellington.
Hanif, leka go botšiša dipotšišo tša gago ka mokgwa wa go se rumule.
Ntle le maitokišetšo a Toropo, be re rata go šupa go re meetsefula le maraga a ka tšwelela ka lebaka la maemo a boso a go fapanafapana, go bolela Marsden.
Ke na le mogopolo wo monyane wa kgobokano ya pego eupša ga ke na tsebo ya go re e be e le thapollo ya Stratcom goba aowa.
Kopano e bi le gona morago ga Mogwadipharaphara wa UN Ban Ki-moon a begile pego ka Mokibelo, a kgoeletša phedišo ya bošoro ka tšhoganetšo.
Tlhaelo ya difatanaga tša GG ka lebaka la bothata bja ditlabakelo tša dipampiri tša boingwadišo le tša go lota tše di hlodilego ditelo ya phetolo go dinyakwa tša ditirelo.
Re tla šoma ka go bušeletša dikamano tše di lekanego tšeo di sa lego karolong ya bohwa bja Apartheid.
Ditlhamego tša kgapholo di ba tlase ka theko mafelong a go pitlagana, a go ba le kiakanyetšo tša go hlamalala kudu, mola ditlhamego tše di lego gona di kgonega moo ditene e le tše kgolo.
Tšwelopele e tla hlolwa ka tšweletšo ya ditšweletšwa ka nako.
Bašomi ba Mmasepala wa Thekwini ba go hlokomela maphelo ba a thušwa mafelelong a dibeke le matšatšing a boikhutšo ke dihlopha tša go tšhireletša maphelo tša lewatleng.
Tshedimošo le tshedimošo ka tshedimošo di ka šuthitšwa go tloga go khumphutara go ya go khumphutara ye ngwe go tloga lehono.
Gomme magareng ga babogedi le molete wa meetsi a fa go na le disetepisi tše yago fase?
Tšhomišo ya dipalopalo ka maikarabelo ntle le phemo e tšwelela ka thalabanya le gobeetša le tokišo.
Le ge ditatofatšo tše dintši tša mašula di dirilwe, Komiti e humane ditatofatše nyane tše netefaditšwego.
Taolo ye mpe le temo ye mpe ya mooba dinokong e hlola seemo se sebe dinokeng, seokodibeng, meeleng le lepogong.
Dikgoro tša mmušo le tšona di a thušwa go humana ditsopolwa ka ditheko go ditšweletšwa tša bideo.
Hlogo ya sekolo e lebogile MEC, WCED le setšhaba ka ga thekgo ya bona yeo be e tšwele pele morago ga kotsi ya go hlabana.
Tshekatsheko ya mmoto e ile ya akanywa go hlaphola porojeke ya Gateways le Beautification.
IOR-ARC ga e akaretše dikamano tša mebušo ye mebedi le merero ye menge ye e ka hlolang dingangišano gomme tša ba sethibedi go tšhomišano dileteng.
Poledišano ya nepo ya ka mehla le baphatlalatši ka, mohl. dipego le baphatlalatši, dingwalwa le dikwalakwatšo.
Tlhamo ya tiro ya senamelo sa go swara banamedi ba bantši go tloga mafelong a bohlabatšatši bja borwa le Toropokgolo.
Gomme re a go amogela, Mna Mongwadipharaphara, bjalo ka mopholuši gare ga baphološi bja sesole, moo o swanetše go ba gona ka tokelo.
Dikgatišo tše kgolo tša dinepe di kgabiša mabota, ka tšeo ya dinepe ye bonalago ya kganetšo, tlhobogo le kganyetšo.
Holo ya Merebank hlakanyang matsogo go matlafatša baswa ka go ba fa mpho ya bokomoso bjo bo kganyago- pasari go thuša bao ba hlokago mašeleng le baithuti bao ba kgonago ka tša dithuto.
Maloko a Senthara a kgathile tema go FATF Mutual Evaluation ya Canada gammogo le kopano ya go šala morago tshekatsheko ya UK.
Mongmošomo yo a thwalago mošomo fela wa kontraka o na le maikarabelo ge e ba mong wa kontraka o kgakgapa le maemo a mošomo.
Batšwetšapele ba tlhako ba tla gwerišana le selete sa praebete go netefatša go re ditlhako tša tshedimošo di akareditšwe ka gare ga NHISSA.
Dipalomoka di akaretša karolo ye e sa bitšwago ya mohlagase go phapano ya moapeo.
Apartheid e be e le tiro ye šoro ebile ya phošo leagong, ebile be e ka se šome setlogong.
Se ke se se kgothatditšego maloko, balwi le bathekgi ba ANC.
Ka bohlatsi bjo bo ngwetšwego ka letsogo bjo bo bontšhitšwego go wena ka Mna Semenya.
A bolela a le New York, Mongwadipharaphara wa UN Ban Ki-Moon o rile be a segamišitšwe ke go re sehlopha ga sa kgona go etela Sudan, le go na o boletše morero wo le presidebnte ya Sudan.
Tsejana ya ka sethokgweng  sa Mabuasehube e tloga go thoma bogareng bja karolo ya phaka ya Botswana go tloga lefelong la phaka ya Mabuasehube go fihlela kampeng ya boikhutšo ya Nossob.
Tema ye ya kopano lehono e tla neela go palo ya dikakaretšo tše dingwe tša dipego tšeo di tlišitšwego go rena.
Bjale, go morero wa dikamano tša mošomo, baphetiši ka sehlopa ba kgatile tema ye kgolo Komišining ya Wiehahn.
Dikgato tše ke dinyakwa go tlhobaetšo ya seemo sa Iraq ebile le go tsošeletša ikonomi.
A le yena o na le mabadi mmeleng wa gagwe morago ga go segwa?
Borokgo bja lehlabula ka gempe ya matsogo a manyane le kefa ya boropele.
Bahumagadi le bahlomphegi, Spain se tlhamile Leana la Africa, leo e lego le leswa.
Lefelo la berafo ye mentši le ile la ba leswao la theku ya apartheid morago ga go re e beiwe lefelo la bašweu fela ka tlase ga moloa wo šoro wa Group Area Act.
Batho ba rena mola ba hlakile go lekalanela ka lebaka la tahlo ya mmošo ye šoro ebile ga ba swanelwa ke hlaka kude, go rile Erakat.
Arogantšho ka dikota, goba ka maboto, di ka lokelwa kirisi goba tša rupaetšwa bjalo ka mokgwa wa go hlwekiša.
Bofelong, dipoelo tša tikologo tša tšweletšo ye e hlwekilego di ka bapatšwa.
Kabelo ye paajana le ye lekanego ya dikganetšo tša bokgwebi tša naga go dinaga tša lebopo tšeo di sa hlabolago, gagolo dihlapi.
O ka namela sefofane, setimela goba pese nako ye ngwe le ye ngwe.
Methopo ye dirago esiti gagolo ke salefate ya amoniamo le naetrata ya salefate ya amoniamo, mola ye dirago esiti ga nyane e le naetrata ya kalaka ya amoniamo.
Be go na le lebenkele le itšego la bahumagadi leo be le šomago go se.
Bošoro bjo bo hlagago go tšwa go dititelo tšeo di bonego molato wa difahlego tša batho ge ba sa emetše polawo le gantši mohwa wa polawo ka bo yona.
Bohlokwa bya kakanyotherwa yeo ba e tlišitšego pele ke kgathata tema gabjale ya mebušo ye mentši le badiri fela.
Ee, eupša morero ke go re ke eng seo mokgokaganyi wa dipapadi a ka se dira?
Gomme o re o humane katlego mola a sa le bookelong bjo.
Bahlankedi ba EMDC, dihlogo tša dikolo le barutiši ba šomišwa gabotse gammogo go netefatša katlego ya lenaneo go fihlela lehono.
Dikamano tše mmalwa tše diswa go lokelwa phaephe le tlhako ye bolokegilego ya meetsi.
Barediši ba bantši le batlhomi ba ditlhako tša SI ba agile lenane le le golo la dišupetšo tša meelo ya tshepedišo, yeo e ka dirišwago gape ke bareki ba baswa ba kgwebo ba go ba le dinyakwa tša go swana.
Go swana le kgale dipukubokgoba di tla amogela meketla ya mebalabala go fa bakadimi.
Kgopelo ya batho ba bantši ya mošomo e gakantšhitši kgetho, eupša WCED e be e kgahlegile kudu ka boleng bja banyaki ba mošomo bao ba fetilego tshepedišo ye thata ya kgetho.
Ka koketšo mebušo e lemoga lebaka le bohlokwa la go beeletša go batlhami ba mmakgonthe ba e-education, ba ba bitšwago barutiši.
O be a tšwa sekolong, go ya ka seo ke se kwelego.
Mna Ban o be a tswenyegile go re ntwa e be e fetelela pele seleteng sa South Ossetia ebile palo ya botho e be e gola.
Bjale, selo se sengwe seo le sa swanela ke go se feta ke kakaretšo ya Mna Tom Manthata yeo a tli lego go efa.
Mna Fourie o re o be a na le yean khutlong ya leboabohlabela.
Ke bone difatanaga ebile ka bona maphodisa a mane a nametše dipere.
Kabelo ya dikaamano magareng ga diakanyetšo tša biophysical le tša ikonomi ya leago ka gare ga seemo sa tlhabollogo ye thekgegago.
Memapa ye mengwe ye kgobokaneditšwego le yona e a emelwa go bontšha kabelo, tlhago le legoro le tee leo le kgathago pipetšo-ya-naga go legoro le tee le kakareditšwego.
Tlhabollo ya tshepedišo ya tshedimošo ya mabapi le dikgoba go balemi bao e sego ba kgwebo ka Kapa Bodikela.
Ditlhapetšo tše di tla lebelela kudu thibelo ya bohodu.
Mokaptene Richard Batshamiki, Mokomišenare wa Seteše sa Maphodisa wa Morokweng, le ba bangwe ba maloko bao ba amegago ka katlegong.
E utolla mekgwa ya ditlwaedi le ye e sepelago mmogo ya tša maphelo le dihlare.
Dihlongwa tša batho le tša mekgatlo di laletšwa go tsenela WCRP bjalo ka maloko.
Go na le ditaolo tše di sego tša lekana tša mabapi le go sepetša ditšhila tše kotsi.
Go bola ga ditšhila tše di kokotletšego go baka menkgo ye e sego bose le go bopa meetse ao a bodilego ao a ka senyago maphelo le go ama bobedi meetse a ka godimo ga mobu le meetse a ka fase gampe.
Go bile le kgatelopele ye kgolo magareng ga dikopano tša Cape Town le Kigali.
Dipolelo tše dingwe go tšwela pele ke gore go tloga fao ba ile ba rekišetša barekiši ba mebileng diokobatši, baeng le makgoba a diokobatši, kudukudu mafelelong a beke, ebile ke karolo ya digongwana tša diokobatši.
Nakong ya ge ba golegwa, ba leloko ba ile ba kwana go bolaya motho yo leina la gagwe e lego Lindele Gizani.
Molaodi wa Selete o tla oketša dikgopelo tša maleba go ya go Mokgokaganyi wa Selete.
Ditiro tše di ka akaretša thibelo ya dipheto tša dikiletšo tše dingwe tša U.N.
Motlatšamokhomišenare Bushie Engelbrecht le yena o ile a leboga setšhaba ge se ralokile tema ye bohlokwa ntweng kgahlanong le bosenyi.
Khoruntamo ya maitirelo, e ka be e tsentšwe dikhemikhale; aluminiamooksaete; aluminiamohaetroksaete.
Tona ya Kgoro ya Bašomi Membathisi Mdladlana o bontšhitše go makala kudu le go šorofala ka go phulega ga mollo gape ka femeng ka Paarl bošegong bjo bo fetilego wo o rometšego bašomi ba tshela sepetlele ka lebaka la go hema muši.
Khamphani ye nngwe ye kgolo ya go phatlalatša maswao ye e tšweletšego ke yeo e lego ya phraebete, Orbicom.
Go hlokomela dirapana ka moka tša Mmasepala, dirapana tše nnyane tša matšoba, ditlabelo tša meetse le matseno a toropo.
Gape ba ile ba mo lebogiša ge a thwetšwe gape bjalo ka Tona ya Polokego ya Setšhaba.
Sekimi sa tlwaelo sa go hlopha go khupetšwa ga naga sa dikgopelo tša kgole ka Afrika Borwa.
Bjalo ka mokgatlo wa kgwebo re swanetše go ba re lemogile peleng gore ditaba tša maitshwaro le tša ekonomi, di thibela tlhathollo ya maleba ye e lego kgahlanong le go agišwa ga batho go ya ka merafe kudu.
Pholakollang ditšhatšhara tša lena ge le sa tšhatšhiše dilo, ka ge di tšwela pele go ja mohlagse.
Dikgaruru di be di se tša hlwa di fela ka Jubatine ka nako yeo.
NEPAD e tšwela pele go ba leano la tsošološolefsa ya setšhaba le ekonomi ya khontinente.
Ke lebeletše go le amogela ka moka ka New Delhi mo nakong ye e sa fetšego pelo.
Ga re na le ditumelo tša bofora tša go nyaka diphihlelelo tša ka pela le tše bonolo.
Mna Coetzee, o badile tlhagišo ya Ellis Park, sengwalwa seo se filwego pele ga ge ditheeletšo di ka thoma?
Kabo ya moabi wa tlhahlo yo a tlogo hlahla Bahlokomedi ba Balwetši ba ka Gae Setšhabeng.
Ge maikutlo a gago a re o lwe ka mmele- o se ke wa boela morago.
E akaretša ditiro tša badiredi ba diinšorentshe, babeakanyi ba magareng le ba tahlegelo, basekaseki ba dipalopalo le taolo ya tša phološo.
SANDF e swanetše go šomiša mananeo a maleba le mabokgoni go netefatša tšhireletšo ye e fetogagofetogago yeo e arabelago ya mešomo ya tšhireletšo ye e nago le kotsi ya fase yeo e ka tšwelelago mo lebakeng la nako e kopana.
Nka se arabe potšišo yeo ebile ke nagana gore ke tla be ke akanya.
Khomišene gape e re botšišitše dipotšišo tša go amana le go fetišiša kgahlanong le makhomoreite le ditshebi tše di swerwego.
O tla tšea Cebekhulu gore a tiišetše gore o robetšwe matanyola.
Go na le mokotla wo o aroganyago matseno gomme moo ke mo ke bonego go kgototšana le go gogagogana.
Bjale ka polelo ye e tlwaelegilego batho ba le bona ba be ba swanetše go tšewa bjalo ka ditshebi, ka go le lengwe bao ba bego ba utolla diphiri.
Naa o kwele go na le motho yo a bitšago dipholampara goba bašomi ba mohlagase bošegong bjoo?
Re dumela gore go tla ga gago kgorongtsheko gantši go opiša hlogo ebile go go bakela kgatelelo ya godimodimo ya mogopolo.
Magagešong, ke kgopela gore le phaphatheng matsogo, dihlogo tša sekolo, barutiši, makgotlataolo a dikolo le baithuti gammogo le batswadi ba bana ba sekolo se.
O be o swanetše o boditše Fred Bridgeland ka lebaka la gore se se bonagala e le puku ya gagwe e go hlaloša.
Diprotšeke ka moka di thušwa ka mašeleng go tšwa kantorong ya bogareng ka Elsenburg, go latela tshepedišo ya gore ke dilo dife tše di tlago pele.
Ke mehuta ye e phelago lebaka le letelele ka bjanyeng ye e lego ya setlogo ka Afrika Borwa.
TICAD gape e nyaka go hlohleletša thekgo ya maitekelo a tlhabollo ye e lego ya Maafrika.
Afrika Borwa e tlo kgatha tema gape ka Pontšhong ye e tlogo swarwa ka Shangai.
Ke a leboga, Moruti Leader, bobuti le bosesi, magagešong.
Re ka se dumelele sehlopha sa bona go sepetša digongwana tša go tšeela difatanaga ka kgang ka morago ga dintlo tša bona - tše o ka rego re dula ka nageng yeo e se nago molaotheo goba molao.
E be e tswaletšwe gannyane ka polastiki e kgolo, ye e ka bago bogolo bja go lekana le kheisi ya disuthu.
Boeta o nyaka gape go mpshafatša lebala la kgwele ya maoto la sekolo.
Leswao la dalasi, leo le sa fetošetšwego ka ntle ga Gambia, ke "D".
Ge o bala ka ga tumelo ka Afrika Borwa, go bonolo go gakanega mabapi le Bosione bja Seafrika le Bosione bja Majuta.
Go ya ka mathomo a sengwalwa, ke wa Kaizer Chiefs goba o ile a emela Kaizer Chiefs.
Mengwaga ye meraro le seripa ye e fetilego Mokaptene Thabo Mofamere o ile a thoma go dira dinyakišišo ka ga baruti ka SAPS.
Go fela ga osoune ya strathosfere ya ka godingwana ya lefaufaung go tla feletša ka redieišene ye ntši ye e senyago ya ulthrabayolete B ya fihla fase.
Koketšego ya palo ya balwetši ba AIDS bao ba fihlelelago ditlaleletši tša phepo go tšwa dihlongweng tša setšhaba.
Magagešong, le ge go ka kwala go fetilwe ke nako, lesolo la twantšho ya kgethologanyo le sa le maleba kudu, e sego fela go Maafrika Borwa eupša kae le kae mo batho ba dulago ka ditšhabeng tše di hlokago tekatekano.
Seswantšho se bontšha Clive Barker ka seswantšho sa gagwe se se tumilego sa 'sefofane se se šetšego se thoma go fofa'.
Nka kgona go gopola selo se ke se nago bonnete bja sona sa go swana le seo eupša ka hloka mabaka.
Lehono re hlatsela kgolo ya godimo ya ekonomi ka China le ka India le seabe sa tšona ka dilo tša motheo tša lefase ka bophara.
Maphodisa a Warden a lemošitše maloko a lapa ao a dulago Polaseng ya Cornelia ka seleteng sa Warden ka ga polao yeo go bolelwago ka yona ya tatagobona wa lenyalo.
Ka ditšhelete sephetho e bile sa Kaizer Chiefs gomme re a se amogela.
Mna Oosthuizen o boletše gore Maafrika Borwa ba lebeletše go amogela dinkgwethe tša bjale tša Sebjana sa Lefase sa Kgwele ya Maoto sa FIFA.
Ge motšwasehlabelo a gapeletšwa go dira ditiro tša thobalano tše di sego tša tlhago, go fa mohlala, go robalana le phoofolo, go kwa bohloko thobalanong, bjalobjalo.
Go lekanyetša maatla a go reka go bohlokwa go dira kelo ye e nepagetšego ya bohloki.
Gape ba ile ba kgona go thopa Opel Cadet ye khubedu ye go begilwego gore e utswitse ka Polokwane gammogo le sethunya sa pump-gun seo nomoro ya sona e kgobotšwego.
Melawana ya mmasepala e swanetše go fetošwa go dumelela go fa dikotlo tša lefelong go bao ba hwetšwago ba lahla ditlakala mo go sego molaleng.
Tšeo di welego ka go tsepama goba ka taekonale di ka fetiša go fela ga meetse, tše di ka hlamago maope.
Kgoro ya Mmušoselegae ka Gauteng e thomišitše ka lenaneo la thutelamošomo leo le nago le dipoledišano tša nako ya dijo tša mesong go maatlafatša basadi ba makhanselara ka phrobentsheng.
Madulo a aba dijo ka moka le go kgona ka moka ka ditšhele, gomme se se thoma ka mafelo a bonolo a go kampa go fihla ka dihotele tša manobonobo tša five-star.
Ngaka Fazel Randera o tla go thuša go dira tlhagišo.
Go bolela nnete, dingwalwa tša go tšwa Timbuktu di re fa sebaka sa go lebelela histori bofsa.
Go khutša go bohlokwa go lokišetša dikahlolo le boipiletšo bjo bo badilwego.
Gomme NPA le ngwaga wo o tlago di tla bona tiro ya godimo ya maphodisa le go golega disenyi kudu.
Abdullah Ibrahim, setsebi sa mmino wa jazz sa boditšhabatšhaba, se boela Cape Town go yo diragatša a nnoši makga a mmalwa.
Mna Houston, o re ba be ba swanetše gape go šomiša gase ya go tšholla dikeledi?
Mong wa thabene o ile a šupša ka sethunya gomme a gapeletšwa go fa bahlakodi tšhelete, ge ba ntše ba mmetha ka kepi.
Neal Petersen o belegwe a se a itekanela mmeleng, gomme le ge go le bjale o bile yo mongwe wa banna ba mathomo ba Afrika Borwa ba go sesa ka phathe ya go sesa maphoto a lewatle.
Go phela ba le madula a bapile le go kgotlelela ga maphodisa a mabedi a Bishop Lavis bao ba bego ba šoma ka Bonteheuwel go ile gwa feletša ka go golega banna ba bahlano le go hwetša difatanaga tše di utswitšwego.
Bontši bja batho bao ba bego ba hwetša tlhahlo e be e le bašomiši ba bathobaso, go thoma fao.
Ke ge ditšhelete tša thušo ya mmušo di fokotšwa kudu e bile di ntšhwa, batho bao ba di botilego ba swara bothata go hwetša methopo ye mengwe ya letseno.
Lapa re sepetša resturente ka ditsela tše di kgethegilego go tšwa Hong Kong le ka dikgetho tše dingwe tše di sego tša tlwaelega.
Dinyakišišo ka botlalo ka ga go amega ga batho bao ba šupilwego ke motho yo a pharwago ka molato bjalo ka bao ba rulagantšego le go hlohleletša go ba gona ga Segongwana sa Esikhaweni Hit Squad.
Go be go tloga go na le lehlakore le lengwe la tlhamo ya kgethologanyo, leo mošomi wa malwetši a monagano Hendrik Verwoerd a bego a na le maikemišetšo ka lona ka ga Afrika Borwa.
Go sesasesa ka garegare ga lewatle go dira gore boso bja Sarie Marais Jetty bo dumelele, ka mehla.
Melawana ya Kwano ya Geneva e tloga e lokile, o ka bušeletša Mna Vally.
Ka nako ya ka fase ga kgwedi matseka a Mpumalanga a ile, magareng ga dikatlego tše dingwe, a rarolla melato ye mebedi ya go tšeela dilori ka kgang, gomme a swara batho ba mmalwa, gomme a šwahlela segongwana sa go thuba dintlo seo se šetšego se amantšhwa le melato ye seswai.
Bjang bja napier ke bjo bobose kudu ge bo sa le bjo bonnyane ebile bo na le mahlarenyana gomme bo thoma go ba le dikutwana kudu gomme bja se sa ba bose ge bo sa šomišwe dinako tše telele.
Maloko a maphodisa a ile a arabela, ba fihla Mmileng wa Chestnut moo ba ilego ba lemoga banna ba bahlano ba ntšhaganya dikarolo tša sefatanaga se setala sa Ford Sierra.
E re ke bontšhe hlatse setatamente se re sa tšwago go se hwetša mo nakong ye e sa tšwago go feta sa Absolom Dumisani Madosela.
Go dira Khonferentshe ya Sehlopha sa ba Lapa - Bahlankedi ka moka bao ba sa lekwago mošomong ba ile ba ya go hwetša tlhahlo ka ga pušetšo ya toka gomme bjale ba hlahlilwe go sepetša Go dira Khonferentshe ya Sehlopha sa ba Lapa.
Ba amogetše maitekelo a Interpol, ao a thekgilwego ke Alfred P Sloan Foundation, go kaonafatša kwešišo, go itokišetša le go kgona ga dietšentshi tša go diragatša molao go lwantšha botšhošetši bja go šomiša mpholo wa go bolaya batho.
Yo mongwe wa balatedi ba kgwele ya maoto Sizwe Lamani o boletše gore o thabile bjale ge mafelelong lepatlelo le lokile go swarela dipapadi tše dingwe tše kgolo.
Banna ka bobedi bao ba lego mengwageng ga bogareng bja masometharo gabjale ba ka kgolegong gomme ba tla pharwa ka molato wa go swara ditaamane tšeo di sego tša hlwa di segiwa.
Ikgokaganye le ba lefapha la go dira mellwane lefsa gomme o ahlaahle maikemišetšo a gago le bona.
Godimo ga moo go hloma mekgatlo ya bašomi ka mo mafelong a go ile gwa thibelwa kudu.
Ye e tla ba pego yeo e dirilwego ke Mokaptene Molaba yoo go begilwego gore ke mohlankedi wa tšhireletšo wa Orlando Pirates.
Nka bolela fela gore dipolelo tše di se nago bonnete tša bobedi Ngaka van Rensburg le Ngaka Goosen gammogo le mabaka a tša mahlale le a mošomo ao ba šišinyago gore a tloga a segiša kudu.
Naa le a tseba gore go emetšwe bathekgi ba bakae go tšwa Orlando Pirates go ba ka papading, naa le boditšwe se?
Botšhošetši e tla ba go šomiša dipomo ka ntle le go kgetha tšeo di bewago mafelong a setšhaba ka moka a mehutahuta go tšhoša setšhaba sa kgatelelo gore se ineele.
Magagešong, re swanetše go leboga go thothišetšwa lefsa Cape Town mo go rulagantšwego ke Manning Rangers gomme ke tšea sebaka se go ba amogela setšhabeng sa kgwele ya maoto sa Cape Town.
Motswako wo o ka fetošwa ka go dira diteko ka ditswaki tše dingwe, mae, hemo, nama ya kolobe, tšhese, piltong le dimašerumu.
Banyakišiši ba tlošitše tše dingwe tša tšona gomme ba hwetša disampole tša ditlhalenama go tlo dirwa diteko tša ditšini.
Dithekete ka moka tše di hwetšagalago go tlo rekwa ke badudi ba Afrika Borwa di rekwa ka Diranta tša Afrika Bowa.
<fn>DACB. SinneVanVertalersBatch5.1.0.2.DPS.2010-06-16.nso.txt</fn>
Mekgwa le dikamano tša tlaišo ya šelefiši ya Diby ka batho ba thokong ya lewatle ka Transkei: selo sa go se kwešišege sa tšweletšo ya phrotheine.
Banamedi mafelong a magolo a neelano ya dinamelwa le ona a tla fiwa dikeletšo tša maphelo gomme ba tla kgopelwa go apara diširadifahlego go fokotša bogoboga bja mabapi le go apara diširadifahlego ka ditšhabeng.
Matseka a ka Ndwedwe a golegile monna yo a latofatšwago gore ke yena a bakilego go utswa dikgomo ka lefelong la Ndwedwe.
Go tlošwa ga basekiši ba melato ye e sego ye megolo, ye e se nago maatla goba melato yeo bagononelwa ba emetšego tsheko nako ye telele kudu.
Tom Lasater, motswadiši wa dikgomo tša nama yo a tsebegago, o ile a bolela lefokwana le mengwaga ye masomehlano ye e fetilego.
Gabjale Molaodipharephare wa rena Ngaka Ayanda Ntsaluba o gare o feleletša dithulaganyo tša gore Motlatšatona Aziz Pahad a bowe Afrika Borwa a felegeditšwe ke dingaka tše pedi tša Afrika Borwa.
Jabulani o šetše a tšweletše pele ga kgorotsheko gomme molato o bušeditšwe morago.
Lefokwana la Ngaka Boraine le lona le tliša kwešišo ya gore Mopresidente De Klerk o paletšwe ke go fa Moleftenentetšenerale Steyn thekgo ye e lekanego gore a kgone go netefatša gore go ba le thumo ye e atlegilego ya dinyakišišo.
Mohlankedi wa dinyakišišo, Mokonstabole Nokhuphila Ntuli o thabile kudu gore mošomo wa gagwe o boima a putsitšwe.
Dionto tša samente di kgona go tšhuma dithaere ka tirong ye e hlwekilego, gomme ka go le lengwe di šomiša enetši ye e lokollwago.
SAOM e lemogile ka maswabi gore maphelo a lahlegile nakong ya ditiragalo tše di aroganego tša dikgaruru.
Ga se ka ya go DCA Mokaptene Mitchell, re itemogetše mohlako woo eupša re leboga ge le kgathile tema.
Tshwarelo, gore, le mabapi le Stompie, ga se wa ka wa dira dipolelo dife goba dife tše di se nago bonnete mabapi le Stompie?
Se se tla kgontšha go tsena le gore matlakala a tshepedišo a mošomiši a fihlelelwe ka go šomiša phrothokholo ye e bolokegilego mola e tlogela wepsaete ka moka e na le phrothokholo ye e sego ya bolokega ya lebelo.
Kabinete e fetišitše matshedišo a yona go Ditona Manto Tshabalala-Msimang yo a lahlegetšwego ke sesi wa gagwe le Ngconde Balfour yo buti wa gagwe a hlokofetšego.
Metšhene ya lepakeng la marotho le metšhene ya go dira makarone, spaghetti goba ditšweletšwa tša go swana le tšona.
Naa o reng, gore leporogo la go hlatlagana le a nyakega?
Go hwetša methopo ya EE, etela methopo le matlakala a dipukwana tša diporoutšhara tša thuto ya rena ya tša tikologo.
Mmeyaraphethiši o ile a šoma ka lesolo la go tšama a theta la mmeyara go hwetša thekgo go tšwa ditšhabeng le go bušeletša dinyakwa tša bona gore di tsenywe ka gare ga IDP.
Ntlo ya baeti ya Sasavona ka Lulekani, dikhilometara tše mmalwa go tšwa ka Botsenong bja ka Phalaborwa bja Serapa sa diphoofolo sa Kruger National Park, e buletšwe baeti le baeng mo bekeng ye.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo ka ga Melanie Lowe e tela wepsaete ya gagwe.
Go kwala gore o katilwe le go bethwa ka fase ga leporogo ka Bohlokong bošegong bjoo.
Mna Eliasson le Mdi Salim le bona ba nyaka go ela ka moo Mekgatlo ya ka Darfur e lokilego go ka kgatha tema ka kopanong ya UN-AU go thomiša ka ditherišano tše kgolo le mmušo.
Mananeo a thušo ya bahloki a tla beakanywa lefsa gore a hlokomele bong kudu.
Ge e le gore dilo ka moka di lokile, mehlala e romelwa ka sekepe gammogo le tumelelo ya phemiti.
Ka boripana, Mna Morgan Tsvangarai o tla hlomamišwa semmušo bjalo ka Tonakgolo ya Zimbabwe gammogo le batlatšatona ba babedi.
Nako ya ge, ge Ngaka Basson a be a tla etela RRL, go a kgonagala gore o tla kopana le Ngaka Immelman.
Go molaleng, re swanetše go hlaloša seo re sa tšwago go se bolela, ka lebaka la gore go ka kgonagala gore re bonwe molato wa gore re dira boipiletšo bjo bo kgethegilego le gore re tšweletša dimaka kudu.
Ke hweditše bontši bja mehlala, dipampiiri tša go itokišetša le dipampiri tša tlaleletšo tše di lego mohola go dipalo eupša ke paletšwe ke go hwetša dikhopi tša dipalo tša tsebo ya go bala le go ngwala.
Gape ke ile ka lemoga ka maswabi dipego tša maemo ao a oketšegilego a go šorofala gomme mabakeng a mangwe dihlogo tša sekolo le tšona di ile tša tšhošetšwa moo go bego go ngwalwa meleko.
Mananeo a go swana a go senya tšhelete le bašomi ba phethagatšo di swanetše go thibelwa.
Gape o hweditše tše dingwe tša dimamaretši tše khubedu tše di kgomareditšwego diphemiting ge di šetše di feditšwe.
Barutiši ba šomiša dipapadi, mešongwana ya kekišo, diprotšeke le go raloka diterama go thuša bana go tšweletša kwešišo ya ekonomi le kgwebo.
Lefelo la meago la Ellis Park ye kgolwane ke legae la mafelo a dipapadi tše tharo tša boditšhabatšhaba - Johannesburg Stadium, Ellis Park Stadium, le letamo la go ruthela la bogolo bja tša Olimphiki.
Ke phakile sefatanaga sa ka lefelong le go phakwago difatanaga tše di beeleditšwego madulo leo le lego magahlanong a mebila ya Simmet le Barking.
Pego ye e na le dipoelo tša dipalo tša dingaka tša malokologo, dingaka tša kalafo ka dilo tša tlhago, dingaka tša kalafo ye e sego ya dihlare, dingaka tša kalafo ya go masatša le ditirelo tša dingaka tša mešunkwane ka ge go beilwe ka mošomong wa phraebete ka Afrika Borwa.
Maloko a Mokgatlo wa Sathalaete ya Radio ye e sego ya Sephrofešene a Borwa bja Afrika a šomiša kgokagano ya radio ya kamano ka bobedi go ikgokaganya le diradio tše dingwe tše di sego tša sephrofešene lefaseng ka bophara.
Sethunya seo se se nago le laesentshe gammogo le dilo tše dingwe tše di ka šomišago go thuba difatanaga di thopilwe go mohu.
Re na le bonnete bja gore batho ba Scotland le Palamente ya Scotland di tla re thuša go fihlelela maikemišetšo a a histori.
Morerišani wa tša nyutleara yo a sa tšwago go thwalwa wa Iran o kopane le bahlankedi ba Yunione ya Yuropa ka Roma mabapi le lenaneo la nyutleara la ka Tehran.
Barekiši e se kgale ba hweditše gore bengmeago ba be ba ikemišeditše go lefiša ditšhelete tša rente tša godimodimo, le ge go le bjale, bjale re tlile ka letlotlo la rena la tšhelete gomme ra ikagela dintlwana tša go rekišetša ka Mmileng wa Victoria, gwa realo Mudaly.
Dieiye tša Zet Zoet Sweet di na le phepo ebile di bose ge di jewa ka tsela efe goba efe.
Kabo ya mananeo go babogedi ba mmalwa, ba go swana le ba dipolelo tše nnyane goba ba dihlopha tše di phatlaladitšwego, le bana, ga e tliše babogedi ba bantši, goba babogedi bao ba humilego, go babapatši.
Barutiši ba mmino bao ba nago le maitemogelo ba tla sepetša dithutwana tša mmino tša go thoma ka tša klasiki ya semmušo go fihla go mmino wa setšo sa Seafrika le go ruta mmino wa jazz.
Ke thabile kudu go amogela mošomimmogo wa ka go tšwa Slovakia, Tona ya Dinaga tša ka ntle Jan Kubis le baromiwa ba gagwe go tla ka Afrika Borwa.
Thwii ka morago ga go laeta mogwanto wa setšhaba o tla tloga sefaleng se segolo wa leba godimo Mmileng wa Adderley le go bowa ka Sedikong sa Heerengracht Circle.
Magareng ga bona ke sehlopha sa rena sa boramahlale ba dilo tše nnyane kudu seo se dirago mošomo wa go kgahliša wa go ithomela ka ga mollwane o monnyane kudu.
Dirapana tša setšhaba tše masomehlano-pedi di diretšwe legora gomme se se dirilwe ka tirišano magareng ga kantoro ya Selegae ya ABMD, makhanselara a tikologo le dihlopha tša dirapa tša setšhaba.
Le ge go le bjale, Nomvete o boetše Afrika Borwa mo nakong ye e sa tšwago go feta go ralokela Orlando Pirates.
Baromiwa ba emetšwe gore ba tla etela dikantoro tša iTrump ka Warrick Junction le ka dikarolong tše dingwe tša bogare bja toropokgolo mesong gomme ba tla thetha le Cato Manor mathapama.
Ka leano la rena la Bambanani Unite Against Crime, re hlohleleditše ka tsela ye e bego e sego ya ka ya dirwa, tlhohleletšo ya setšhaba.
Di-SME di ka ba le bokgoni go feta difeme tše kgolo ka ga mehuta ye itšego ya diprotšeke tše nnyane tše di fapanego le tšeo di phatlaladitšwego le naga ka lebaka la gore ka kakaretšo di na le ditshenyegelo tša fasana.
Mongwadi yo a thopilego difoka wa Vienna blood o fa babadi go bala mo go gogago šedi ka puku ya gagwe ya moragorago, kanegelo ye e amanago le go penta ka histori.
Modulasetulo, ga re na le leano la khutšo go MaIsraele le Mapalestina.
Tšhomišo ya Motšoko ke selo se se bakago dikankere tše di hlolago lehu le selo se segolo se se bakago kankere ya maswafo, ye nngwe ya dikankere tše di ka thibelwago.
Tlhabollo ya naga ye e sego ya laolwa e ka ba le diabe tše mpe kudu go diphedi tša nageng, go boikalo bja naga ya setšo le go boleng bja moya le bja meetse.
O ka se tsoge o hweditše lengwalo la ditaba la StatsOnline ka beke.
Methopo ka karolong ya bokgobapuku e akaretša dipuku tša go balwa, ditšenale le dikgatišobaka, dibitio, diphoustara le diphamfolete.
Maikemišetšo a molawana wa Tlhabollo ya Botseno ke go beakanya ditlhahli tša taolo ya tšhomišo ya naga ya ditšhišinyo tša tlhabollo ya botseno, le go šireletša seriti sa Khansele sa mananeokgoparara a toropokgolo le dinetweke tša ditsela tša go tsena.
Gomme ga se ra swanela go dumelela ba malapa a bona goba baeng ba eya go bona.
Maano a gare a a dirwa go katološa Disenthara tša Thekgo ya Batšwasehlabelo go ya ka dipetleleng tša Parys le Embekweni.
Mašole a SANDF a tla dira mošomo wa ona wa bobedi kudukudu ka bokgoni bja ona bja tšhireletšo ya motheo.
Dimpho tša dipeeletšo le ditiro tša kwalakwatšo di swanetše go se senye tšhelete gomme ga se tša swanela go feleletša ka dinyakwa tša go se lekane go ditšhelete.
Go nwa meetse mo go diretšwego mellwane go fokotša bontši bja diela, gomme gwa oketša go tsena ga amonia go diphoofolo.
Tšhomišo ya dilo tša tlhago lebopong la lewatle go bontšhitše gore ke tsela ye e šomago gabotse ya go laola kgogolego ya mobu le go lefa go šoma ka go tsenatsena ga batho.
Diesiti tše maatla tša diminerale di ka arabela gabogale ka manyoro le dibeise.
Dibaka tša mohlagase wo o hlwekilego le wa go mpshafatšwa wo Afrika e nago le ona ka bontši eupša bokgoni bja ona ga se bja hlwa bo šomišwa.
Ntumeleleng gape gore ke lebogeng dikatlego tša Santos ka go Sebjana sa ABSA ge se fihlele go dikotara tša makgaolakgang.
Ke Mna Trevor Phillips le mošomimmogo wa ka Mna Ledwaba bao re tlogo eta pele bohlatse bja gagwe.
Dingwalwa tše di tsentšego letsogo di akaretša ditaodišo tša semmušo kudu, tše di nyakišišitšwego le ditshekatsheko tše di ngwadilwego tša semorafe.
Dithentara tše di hwetšagalago ka nako yeo di abja ka fase ga Dithentara tše di Kwalakwatšwago.
George C Marshall Institute Washington, DC, USA - Sehlongwa seo se sa dirego letseno seo se šomago kudu go aba tshekatsheko ya sethekniki ye e tseneletšego ya go se tšeye lehlakore ya dilo tša mahlale yeo e amago molawana wa setšhaba.
Ka mantšu a mangwe ke palo ye e akantšwego ya maikemišetšo ka moka le dinepo.
Sa rena ke go rerišana le yona ka tsela ye e kwagalago.
Mohlomongwe se diregile kgale mo e lego gore Lt Vermeulen o be a sa kgone go e gatiša.
Sa boraro, bošoro bja mafsa bao ba hlabologilego ka mekgwa ya ntwa, gomme ke bolela ka ga go rumulana, go tšhuma, go apeša dithaere, bjalobjalo.
Dithuthupi tše dingwe le ditswaki tša go baka mothuthupo le tšona di laolwa ka fase ga Molao wa Twantšho ya go Tsenya Dibetša tša Tshenyo ka Bontši ka Nageng.
Dihlogo tša Ditirelo tša Tšhoganetšo ka Mmasepaleng wa eThekwini Mna Manzi, le Yuniti ya Tlhabollo ya Bokgoni Mdi Mji, ba laletša maloko a kgašo go tla tsebišong.
Mehlala ye mengwe ya ka moo malwetši a go se fole a thibelwago ka gona, a laolwago le go alafša e fiwa ka mo fase.
Lesea leo le sa tšwago go belegwa go tšwa Delft le timetše gomme ka moragonyana la hwetšwa le phela ebile le phetše gabotse ka ntlong ya Delft.
Musiamo wa Phansi o na le ye nngwe ya dikgoboketšo tše kgolo kudu tša bokgabo bja Borwa bja Afrika, bokgabo bja go dirwa ka matsogo le dilo tša go kgabiša ka nageng.
Tsela ye nngwe ya go thekga Serapana sa Khamphani ke go fana ka dipanka tša serapa sa segopotšo goba matamo a go nwela meetse.
Go ikgokaganya le Buthelezi ka nepo ya go dira tshekatsheko ya ditlhoko le dinyakwa tša gagwe mabapi le mabotho ao a beakantšwego bjalo ka mašole.
Mo ke moo TRC e ilego ya tlatša dikgoba tše ntši tša mahloko ao a nyakago go tlatšwa ka tlhokomelo go a fodiša go bokamoso bja rena.
Kgoboketšang maina a naga ao a sego a ngwadišwa gomme le netefatšeng gore a ngwadišitšwe gabotse.
Diphrobentshe tše tharo di bonwe bjalo ka baholegi bao ba nepišitšwego, tšona ke, Limpopo, Kwa-Zulu Natal le Foreisetata.
Mdi Busisiwe Pule le maloko ao a amegilego phološong ya gagwe.
Se se amana le Mamoselemo gomme, bjale W.I.E.F ye, yeo maikemišetšo a yona e tlogo ba Kgaugelo go Dilo ka moka tše di Hlotšwego.
Re fihlile mafelelong a kopano ye nngwe ye e atlegilego le yeo re ipsinnego ka yona ya Khomišene ya Dinaga tše pedi tša Afrika Borwa -Nigeria.
Tše, magagešong, ke magae a dikete tše masome tša batho bao ba hlokago bao ba lego kotsing.
Naa o ile wa botšiša Richardson gore o tseba eng ka ga maemo a bafsa ba ge ba tlošwa ntlong ya moruti?
Maphodisa a ka Malmesbury a golegile banna mabapi le tiragalo ya ka ntlong ka Malmesbury.
Bophelo bja bontši bja badudi ba mo mekhukhung ye ke bja go tsena le go tšwa, ntwa ya ngwaga ka ngwaga ya go lwela go phela.
Go loga maano go ra go šupa mekgwa ya go fihlelela dipoelo tše di lebeletšwego le go kgetha mekgwa ye e ratwago.
Go hwetšagala ga ditlabelo tša thekgo ya tšhelete tša maithomelo a setšhaba le tša lefapha la phraebete go phethagatša maano le go nyakišiša go kgonagala ga go hloma Sekhwama sa Nanotheknolotši sa Togamaano.
UN-HABITAT le UNODC di ikgafa go dirišana ka go tšwetša pele le go thuša maikemišetšo a toropokgolo ye e bolokegilego.
Mananeo le ditshepedišo di a nyakega go netefatša gore peeletšo e a phethagala le gore kabo e sepelelana le nepo ye e lego ka gare ga molawana wa motheo wa mabapi le sekgoba.
Ka nnete dipalopalo tše tša ka godimo di ka se bontšhe ditshenyegelo tše di fihlilwego tša go swana le dikotsi, dititelego le go gakanega ga bengdifatanaga ka lebaka la go senywa ga maswao a sephethephethe.
Ke tlo kgopela Mna Mkiwane gore a tle a fe, tlhagišo legotong la makhanselara a peleng a ka Vaal.
Boso bjo bo fišago, bjo bo fokotšago ke meboya ya lewatleng go thoma ka Nofemere go fihla ka Feperware e lego sehla sa diphefo tša ka bodikela.
Go obamela tša kgapeletšo ka pela go bontšha gore motho o obamela dinyakwa tša Allah Modimo yo Maatla.
Ga ke dumele gore re tshephile kudu go boipolelo.
Motho wa setšhaba o romilwe go hlohleletša batho ba mmalwa ka Botswana le Bophuthatswana bao maina a bona a tlošitšwego.
O dutše kudukudu ka London, gomme a tšea nako ka Angola le Zambia.
Go ya ka Moprikatiripharephare Les Lombard go tšwa SAAF, ditiro tše mmalwa di dirilwe mo dikgweding tše mmalwa tše di fetilego go leka seemo sa go itokišetša ga naga.
Polelo ya setšhaba ke Urdu, eupša Seisimane se šomišwa kudu ke batho ba maemo ba Pakistan le ditona tše ntši tša mmušo.
Re na le bohlatse bja Motšenerale Neethling bja gore bona ka Amerika ba ile ba lebelela LSD bjalo ka etšente ye e kgontšhago ye e ka kgonagalago.
Go fokotša digase tša khaponetaoksaete tša lefaufaung gape go tla nyaka maitapišo a magolo a lefase ka bophara.
Moragonyana o ile a boledišana le bašomi ka lefelong la UN ka Gaza ka poledišano ya go šomiša bitio.
Kapa le mehlare ya yona ya metswapitswapi ye e llago, white stinkwood, star apple le suurtaaibush e dira mollwane wa dinoka tše pedi.
O a bona, Ngaka Mijburgh o re boditše gabonolo kudu gore o dirile tšhelete ka neelanong ya dithoto.
Cajole o rata go raloka dipapadi le wena, goba a hwetše bešene ya khomphutha ya Scrabble goba Hangman.
Mna Mbatha, leina la ka ke nna Michael Miller gomme ke tšwelela legatong la molatofatšwa ka wena tshekong ya polao ya Thulani Dlamini.
Ba gononelwa gore ke bona baabi ba bagolo ba dillathekeng tše di "mpshafaditšwego" ka Mpumalanga.
Mahu a HIV le AIDS le a TB a a oketšega ebile a a amana.
E bapaditše ka ga ditaba tše mmalwa tša go amana le mekgatlo ya basadi.
Mafelo a go kampa ao a nago le mafelwana a mohlagase, mafelwana tlhwekišetšo le a bojelo bja ka ntle, le mafelo a motheogela wa dikepe le dintlwana tša diketswana, di agilwe ka lebopong la ka leboa la letamo.
Ba lebanwe ke ditatofatšo tša go hlakola ba itlhamile ka dibetša le go swara sethunya seo se se nago le laesentshe le dikolo.
Kelo ya theko ya neelano ya Ranta le Tolara ya Amerika e fedile maatla ge e bapetšwa le nako ye e fetilego.
Le seo e bolelago ka ga khonferentshe ya semorafe.
Sepetlele sa kgato ya mathomo seo se sa lebelego malwetši a itšego moo balwetši go tšwa dikliniking goba disenthareng tša kalafo di ka ratwa.
Se se tla ra dikaonafatšo tše kgolo mo lefelong le, go akaretšwa go dira labato le tee la go pheibiwa la bophara la basepelakamaoto leo le tlogago uShaka Marine World go fihla ka Blue Lagoon.
Karoganyo ye ya sepolotiki ka diphapošing tša ditaba e tloga e bakile thulano ye nnyane kudu ya phatlalatša magareng ga maloko a bašomi.
Uzbekistan e nale bokgoni bjo bogolo kudu bja ekonomi magareng ga Direphabliki tša Bogareng bja Ešia ebile e bontšhwa ke dilaetši tše ntši tša bobedi tlhabollo ya diintasteri le tša temo.
Ba Kgoboketšo ya Bosetšhaba ya Dihlapi ba tsebagaditše semmušo Motlatšatona wa Mahlale le Theknolotši, Derek Hanekom, lehono.
Go se swane ga didirišwa, tšeo ditšhila tša tšona di tlišwago ke methopo ye e fapanego ebile di na le dilo tše di fapanego ka dikelo tše di fapanego.
Go ya ka seo ke se kwešišago, o be o tshwenyega ka ga boleng bja methakhualone e sego gore o paletšwe ke go e fihlelela ka gare goba go e dira ka gare.
Ao, ke nagana gore Mna Ayob o tla gopola seo, ke tloga ke se na gopodišiše gabotse.
Maloko a kgašo a laletšwa go tsenela pulosemmušo ya Polante ya Tlhwekišo ya Peleng ya Diela tša Kgwebišano ka Gelvenor Textiles, Hammarsdale ka Mmeyara Obed Mlaba.
Tema ya go tsentšha mmeleng le di-ionophore go kaonafatša tšweletšo ya nama ya kgomo.
Kabo, go tliša, go hloma le go bontšha ga lepanta la tshepedišo ya Lekala la Tirelo ya dijo, ka Sepetleleng sa Brewelskloof, Worcester.
Lenaneo la dibetša tša nyutleleara le go bolelwago ka lona le tšwela pele go oketša dithulano le dikgonagalo tša dintwa tše dingwe.
Ka go šomiša keraentara le didirišwa tše dingwe tša go thuba dintlo tša go swana le ditlelafo, dikepi le diširadifahlego, bagononelwa ba be ba šetše ba borile lešoba lebotong ge maphodisa a ba fihlela.
Go molaleng gore re šetše re etla kgole go feta dimmasepala tše di nago le methopo ya go feta ya rena ge re ntše re ipeakanya lefsa gore re lebelele kudu bareki le go lebelela tšweletšo gannyane.
Mekgwa ya go dira mehlala ya dinyakišišo go netefatša gore diboka le diboka tše di amango gammogo le mekgwa ye e amago mafapha ao a fapafapanego go direng ga dipeakanyo, go dira ditekanyetšo le phethagatšo.
Go godiša diphoofolo tše di lego tša ka gae seripa ka legoreng goba diphoofolo tša nageng go akaretšwa dinonyana, digagabi, dikhunkhwane, mebutla le diminki.
Afrika Borwa le Denmark di ipshina ka dikamano tše kaone tša dinaga ka bobedi gomme Denmark e bile mothekgi yo mogolo wa lesolo la twantšho ya kgethologanyo le gape naga ye e bakilego gore go be le dikiletšo le go gomiša dipeeletšo ka Afrika Borwa.
O lwele kgahlanong le semorafe, kgethollo ya bong le mekgwa ye mengwe ya kgethologanyo.
La mathomothomo, re na le diteše tša ditimamollo ka Umlazi, Ntuzuma le Borwa bja Pinetown.
Go tlošwa ga bogodimo bja bjang bjo bogodimo bja gona bo lego bjo bothata go swanetše go lebelelwa.
Ke maikarabelo a gago go hwetša tumelelo pele o ka hwetša ditshenyagalelo tša go amana le sekimi.
Motho ofe goba ofe yo a amanago le boikarabelo bja motho wa mathomo yo a boletšwego.
Se se tla dira gore go be le khutšo mo lefelong leo le ka bago le dikgaruru.
WCED e lebeletše gore go tla ba le kgatelelo ye e oketšegilego ya tlhokego ya madulo ka dikarolong tša Philippi, Paarl le Stellenbosch.
Ka makheišeneng le ka direnkeng tša dithekisi go na le mafelwana a shisanyama moo o ka kgonago go reka karolo ya nama gomme wa e gadika mollong wo o dulago o tuka.
Ba emišitše lori ye tšhweu ya Toyota Hino gomme ba kgopela mootledi gore a bule ka morago.
Go nyakišiša mabaka ao a ka bakago dipoelo tša sampole ya meetse a boitapološo tšeo di sa obamelego molao le go phethagatša ditiro tša phošollo.
Dikhamphani tša dinaga tše ntši di file dikhamphani tša Afrika Borwa dilaesentshe tša boithaopo go dira di-ARV tše mmala tša kakaretšo.
Theknikone ya Mangosuthu e ka Borwa bja Durban, kgauswi le lefelo la diintasteri la toropokgolo.
Ditherišano le bakgathatema tše di swerwego bjalo ka karolo ya tshepedišo ya go hlabolla NPOA.
Boipiletšo bja bobotse bja lefelo leo bo fokoditšwego ke methopo ya tlhago le mafelo a meepo ao a nyakago go tsošološwa.
Fosfatase ke ensaeme ya ka maswing ebile e diragatšwa ka go phastšharaeswa.
Lehono Maynardville e swarela ditiragalo tše mmalwa, ye e tsebegago kudu ke Khanibale ya Ngwaga ka ngwaga ya Tšhese ya Setšhaba.
Moketeko wa ngwaga ka moka wa Segopotšo sa Bomasomehlano sa mokgatlo o tla tliša moya wa mokete ka kopanong, gomme go tla dirwa ditiro tša setšo, moo e lego gore badudi ba ka Durban ba tlo kgatha tema ka go tšona ntle le kgonono.
Efa Toropokgolo ge o šomiša wepsaete ye, o tseba goba o sa tsebe.
Ditiro tše dingwe ka pontšhong di akareditše dimmobi tša kwalakwatšo ya Afrika Borwa, mmino wa Sezulu le wa Seindia ka Surialanga Dance Company le mokgabišo wa diaparo tša setšo.
Seokobatši sa go lekwa ke seokobatši se sefsa goba sehlare sa seokobatši se se sa tšwago go utollwa seo se sa tšweletšwago.
Molaetša wa ka go lena ke gore: diokobatši, bjala le bo dira ditiro tša bosenyi ka segongwana ke dinako tša boipshino tša lebaka le lekopana, tšeo di sa tlogo feletša felo eupša kgolegong goba lebitleng.
Yin-Yang e kgethilwe bjalo ka setheo sa motheo sa go hlama moetlo wa WCAR gore ba amogele moetlo wa Lesolo la Twantšho ya Kgethologanyo.
Re tšweleditše khwešišo ye e kwagalago kudu ya sebopego sa go hloka tekatekano gomme re thomile go fokotša sekgoba magareng ga bahloki le bahumi mabapi le tša maphelo.
Sepikara se hlokometše go kgethwa ga Motlatšasepikara.
Mdi Mncube gabotse ga go na tše ntši tše ke nyakago go go botšiša tšona.
Ee ke mmoditše gore kua godimo go na le go welana ga batho.
Serapa sa GKG Transfrontier Park se tla ba se sengwe sa mafelo a magolo kudu a pabalelo ya tlhago ka Afrika gomme re na le bonnete bja gore se tla ba se sengwe magareng ga mafelo ao a ka etelwago a diphedi tša tlhago ao a hwetšagalago kae goba kae.
Bahlahlobi ba ditopo bao ba ikemego ba hweditše gore o fetetšwe ke baerase ya HIV gomme o be a na le bolwetši bja go Hlakahlakana bjo bo amanago le AIDS, le gape TB ya maswafo.
Maikarabelo a Dikgoro le Mmušo; go hlatloša ditumelo tša sedumedi ka ntle le ditiro tša go ya setšhabeng tša thušo ya bahloki tša dihlongwa tša sedumedi; ditiro tša kgethollo.
Dikamano magareng ga dinaga tše pedi di gapeletša le go thekga dinaga ka bobedi go bobedi ka maemong a dinaga ka bobedi le a dinaga ka bontši.
Modulasetulo, makala a rena a dihlopha tša toka ao a akaretšago ba SAPS, ba lekala la Tshekišo, ba Lekala la Go tšeela Dithoto, NIA- ke mokgwa wo ke nago le bonnete bja gore o tla re thuša go fokotša bosenyi.
Sepikara, e re ke tšeye sebaka se go lebogiša Sekolo se se Phagamego sa Sinethemba sa Phillipi, ge se thopile phadišano ya Bosetšhaba ya Coca Cola mo dibekeng tše tharo tše di fetilego ka Durban.
Ke hlomphilwe go bula semmušo Simphosiamo se se bohlokwa kudu ka ga Tlhokomelo ye e Bolokegilego ya Dimaekhropisaete ka Ditekong tša Kalafo mo Durban.
Selaodi se sa Histori ya Kelo ya mošomo se fa pego ka botlalo ya dikgwebišano tša kelo ya mošomo ka ga sebopego go thoma la mathomo ge e romelwa ka tshepedišong ya kelo ya mošomo.
Ditšhaba tše di hlokago di swara batho ba go swana le Colin Stansfield bjalo ka bagale ba go fenya tshepedišo ye le ka ga tšhireletšo ya maemo yeo ba e fago ka ditikologong tše di hlakahlkaanego.
Ikgokaganye le FLOWERLINE go hwetša tshedimošo kgafetšakgafetša ka ga matšoba a seruthwane, dipontšho tša matšoba le tša kakanyo ya maemo a boso.
Eupša, tumelo ya rena ye kgolo le boikgafo ke go lebelela kudu bahloki le bao ba hlokišitšwego ditokelo mo nakong ye e fetilego.
Busi e be e le mosetsana yo monnyane yo a bego a dula a thabile, ka mehla a dula a opela ebile a sega le go ralokiša buti wa gagwe yo monnyane.
Se go dumelwa gore se baka dithulano ka moo lefelong leo ka ge diminerale tše di hwetšwago ka moepong ka tsela ye e sego molaong go kwala gore di išwa go putla mellwane go ya ka Rwanda.
Iran e tsebagaditše go nyaka ga yona ga go fa Mokgatlo wa Dinagakopano phihlelelo ye ntši ya bahlahlobi ba dietšentshi tša dinyutleleara go e thuša go efoga dikeletšo tše dingwe tša U.N.
Pušo ye e kopantšwego e nyaka gore mebasepala e dumelele tirišano ya taolo ya tatelano ya mabapi le mathata a go hloka tharollo le merero ye e sepelago gabotse magareng ga mafapha a mararo a mmušo.
Ngaka Danny Jordaan o hlalošitše gore MoU ga o amane le selo sefe goba sefe seo se hlagago ka lepatlelong, eupša o amana le ditaba tša ka "ntle ga lepatlelo" tše di akaretšago mekgatlo ye meraro ya kgwele ya maoto.
Go bile le sebaka se sennyane go batho ba baso go šoma bjalo ka ba molao nakong ya kgethologanyo eupša se ga se sa šitiša Vuka Tshabalala go tšwela pele ka mošomo wa go ba ramolao.
Toropokgolo ya Durban e tswaletše dikhamera tša mmonithara moo lefelong leo la lebopo la lewatle gomme ba SAPS le Maphodisa a ka Toropong a di hlokometše nako ye nngwe le ye nngwe.
Re thabile kudu gore ditirišano magareng ga dikgoro tša rena a feleleditše ka selo se se bohlokwa.
Dihlopha tše di swanetše go kwešiša gore maitekelo afe goba afe a dikgaruru ao a dirwago ke bona a ka se kgotlelelwe ke Afrika le UN.
Phyllis Naidoo o thwetše bagwera ba gagwe ba sepolotiki ba mmalwa ka morago ga gore ba lokollwe kgolegong.
Mgononelwa Nyandeni o swere Samkelisiwe, a mo iša godimo gomme a mo lahlela mpeteng, gomme a mmetha.
O rometšwe ka gare ga naga go tliša lešela la ANC le diphamfolete go motho yo a bitšwago Mapule ka Mapetla, Soweto.
Dikolo tše di hlokago kudu di ka go khwinthaele ya mathomo gomme tše di sa hlokego kudu di ka go khwinthaele ya bohlano.
Motlatšamopresidente Mlambo-Ngcuka gape go rulagantšwe gore o tla etela Crown Prince Naruhito ka seboka yo e lego morwa yo mogolo wa Moemphera Akihito.
Letšatši la mafelelo le le beilwego ke dihlopha tša ka Palestina tša tokollo ya bagolegwa ba Palestina, bjalo ka seo se tla ba dirago gore ba lokolle lešole la Israele, le felela lehono.
Ipshine ka lebopo ka lebelo la gago la mosepelo go tloga ka godimo ga pese ya Ricksha ya Durban.
Bahlami ba bangwe ba melawana ba fa tshedimošo ka ga boeti le mešomo le diabe tša bjona tša ekonomi ya setšhaba.
Re tshepha gore kopano ye e tlago ya Komiti ya Dinaga tše ntši ka Canada e tla fa dikgopolo tše tše mpsha tše bohlale sebopego.
Le ge go le bjale, PPT e file ka botlalo ditšhišinyo tše mmalwa tše di nago le dinako tše di beilwego tša bohlwekišetšo ka bobedi gore di phethagatšwe ka nepo ya go dira gore diphaephe ka moka di buetšwe tirišong ye e bolokegilego.
Mna Morgan, ge e le gore ke kwešiša bohlatse bja gago gabotse ka letšatši leo Mdi Falati o begile tlaišo ya thobalano ya Katiza Cebekhulu.
Mogononelwa yo mongwe, Sizwe "Power" Mngomezulu, o nyakwa ka melato ya go utswa a itlhamile, go tšeela difatanaga ka kgang le melato ye mengwe.
Hlogo ya kgoro ya bohlodi le tšhireletšo e be e le Mna Mzwai Poliso.
Bagononelwa ba babedi, ba golegilwe ke Setšene Ngonyama le Konstabole Moodley ge ba be ba leka go taboga legora la leboto la mohlagase leo le lego godimo la ntlo yeo.
Ge go tsenya ditlabelo, go fa mohlala, mafasetere, mabati, le didirišwa tša dihithara le tša go fodiša moya, bontši bja dihapote tša masenke di a dirwa.
Go hloma mafulo a kikuyu ka peu go a nanya go phalwa ke go hloma mafulo a dimela tše di melago ka botšona.
Maloko a kgašo a laletšwa go tla tsebagatšong ya semmušo ya lesolo la tlhwekišo leo le thomilwego ke Mmeyara wa eThekwini Mokganselara Obed Mlaba.
Go thwala, go pharologana le khuetšo ya ditšhitišo ka ga phatlalatšo ya dihlapi ka tshepedišong ya matsha a Dithokgweng, ka Afrika Borwa.
Bagononelwa ba ile ba bonwa molato wa go utswa sefatanaga le go swara sethunya se se se nago le laesentshe le dikolo.
Mebu ye mesesane ye e gogolegago goba mebu ya letsopa yeo ka tlhago e nago le kelo ya fase ya go sefega.
StatsOnline e gare ga se, gomme wepsaete ke setlabelo se segolo sa go phatlalatša tshedimošo.
E šupa tshedimošo ya go amana le bogolo bja thoto yeo e ka se kgonego go bontšhwa ka lefelong leo le filwego.
Mekgatlo ya Sedumedi - Mekgatlo ye e sa dirego letseno yeo maloko a yona a nago le ditumelo tše di swanago.
Ditirelo tša maphelo tša metsemagaeng di abetšwe tšhelete ye nnyane mo lebakeng le letelele ge e bapetšwa le dinolofatši tša metsesetoropong ka lebaka la gore di tloga di sa bonwe ke batho ba bantši ebile ga ba gopole ka tšona.
Bagaleadi le bagale ba rena bao ba sa tsebegego ba nakong ye e fetilego, bao re swanetšego go ba godiša le go ba maatlafatša ka leanong la rena la tirišano.
Go senywa ga mebušo ya Manazi le Mafasisi lefaseng ebile ye nngwe ya dipoelo tše kgolo tša Ntwa ya Lefase ya Bobedi.
Seboleledi sa IDF se boletše gore batho ba bangwe bao ba lego komanamadulaabapile ba šetše ba tsene ka Gaza gomme ba bangwe ba tla ya ka moragonyana.
The dome ke ye nngwe ya tše ntši tše di kgabišago tempele ye e humilego ka bokgabo Mmileng wa Bellaire.
Go agwa ga sekolo se sefsa ka Westlake go tlo thongwa go tloga ngwaga wo o tlago, gomme Vrygrond le yona e tla tlišwa pele.
Tšhelete ye e tla tšwela pele go se fetoge ka ge e akaretša ditšhelete tša phrofešenale, tša putseletšo ya dilo tše di sego tša emelwa le tša go oketšega ga ditheko.
Bengmešomo ba bagolo bao ba beilwego go ya ka leano goba bao ba tšwelago pele go bontšha kemelo ye e sego ya moswanedi ka mošomong ba tla kgopelwa go phethagatša ditshepedišo tša tekatekano ya mošomong kudukudu, le go dira dipego ka ga tšona ka botlalo kudu.
Maporogwana, diphaepe tša meetse a pula le matamo a phokotšo ya maatla ke a mangwe a ditaolo tša peakanyo tše di šomišwago go thuša go šireletša mafula ge go hlabollwa ka gare ga lefelo la fasana la mafula.
Gabotse ke dumela gore dingwalwa di tla nolofatša gomme, ge nako e ntše e eya, tša bula maatla a thuto ye e theilwego go dipoelo ya OBE le setatamente sa kharikhulamo ya bosetšhaba sa NCS.
E re ke thome ka go go leboga ka ditshwaotshwao tše dibotse ge o re amogela mo le gape ka ditshwaotshwao tše o di dirilego tše di ntibišitšego thwii.
Pele ga ge o efa bohlatse Mna Koekemoer ke tla kgopela Moatbokheiti Potgieter go go eniša semmušo.
Bafaladi ba bantši ba go tšwa Somalia ba leka go fihla Yemen ka lewatle, eupša ba bangwe ba kgangwa ke meetse mola ba bangwe ba hlaselwa ke mahodu a lewatleng.
Taba ye e hlobago boroko kudu go tshepedišo ya bosetšhaba ya maithomelo ke go hlokega ga bagaši ba ditaba tša mahlale.
Diphapoši tše pedi tša ka gare, ka moka ga tšona di na le botseno bja phraebete lefelong la thoto la pharebete le legolo le le hlokago lešata.
Ke sehlongwa sa kgalekgale sa setšhaba sa toropokgolo ebile ke dirapa tša mehlare tša kgalekgale ka Afrika tše di phologilego.
Thulano fela moo ntlheng yeo ke gore Mna Madondo ke leloko la Sehlopha sa Kgwele ya maoto.
E beilwe dithabeng le ka lefelong la mehlare; e beilwe sapopong ya maemo a godimo gomme e na le diphapoši tša borobalelo tše hlano tša go kgahliša, gomme tše pedi di na le diphapošo tša go hlapela ka gare ga tšona.
Kgoro ya Maphelo ya Mmasepala wa EThekwini e sa tšwa go tsebagatša semmušo lefsa protšeke ya khalentare ya tikologo ye e hlwekilego ka Borwa bja eMagabheni bja Durban.
Ba itshwere ka khutšo ka dinako ka moka.
Mopresidente Dmitry Medvedev ka Mokibelo o saenne leano la khutšo, yeo ka go yona mašole a Georgia a swanetšego go boela dibong tša ona gomme mašole a Russia a swanetše go goma a boele maemong a ona a peleng.
Peleng ka Labobedi o kopane le Tonakgolo Ehud Olmert, gomme gape a hlagiša go imologa ga gagwe gore Israele e tsebagaditše peomarumofase ya naga ya yona.
Go tloga mo di tšwago gona bohlaking di tšweletše go ba mafelo a ditiragalo tše ntši le tša bophelo bja setšhaba.
Mo sethunya se tšwago gona ga mmakgonthe go sa nyakišišwa, gammogo le moo mogononelwa a lego gona.
Ditiragalo tša bolemi, go kgora ka dilori tše kgolo, mašemo a meterebe le dirapa tša dikenywa ka gare ga lefelo la fase la mafula go fetošitše moela wa noka le lebopo la yona, gomme se sa fokotša boleng bja meetse le go oketša mobu wa go gogolega.
Dipolelo tše di se nago bonnete tša go se thabe ga Uys ka gare ga merwalo ka ga tiragalo ye goba tše dingwe di bile gona go tloga mola sefofane se lahlegago.
Ka tsela ye re ka fetola ka go nepagala kudu go bao ba sego ba fetša dithuto.
Naa o hweditše kae lepotlelo le la Coke?
Mmušo wa Iran gape o dumeletše bahlahlobi ba IAEA go ya mafelong ao ka Iran e lego selo seo se bego se le boima go se dira mo nakong ye e fetilego.
Ke maikarabelo a gago go hwetša tumelelo pele o ka hwetša ditshenyagalelo tša go amana le sekimi.
Ka ntle ga kantoro ya ngwadišo ya manyalo ka seleteng sa Chaoyang, go be go tletše lerato mo mesong ye moo e lego gore balekane ba mmalwa ba be ba hlomile mothalading go hwetša disetifikeiti tša bona tša lenyalo.
Mokhomišenare wa Seteše sa Maphodisa sa Queenstown, Motlatšamokhomišenare Nikki Mlilwana, ba retile bo konstabole ba babedi ka ga boikgafo bja bona le mošomo wo mobotse wa go dira mešomo ya bona.
Tshedimošo ya moragorago ka ga mafula - Mmeyara wa Bogare bja Toropo o re seemo se boetše sekeng.
Ga ke tsebe ge eba go na le ba bangwe ba bagolegwa bao ba ilego ba hlokofatšwa ka tsela efe goba efe.
Tona ya Mahlale le Theknolotši, Mosibudi Mangena, le modirišanimmogo wa gagwe wa go tšwa Uganda, Ephraim Kamuntu, ba saenne tumelelano ya dinaga tše pedi, ba kgafela dinaga tše pedi go šoma mmogo go tšwetša pele mahlale le theknolotši.
Maphodisa a ile a šala mohlala morago gomme ba fihlela bagononelwa ba babedi ka Mmileng wa Aliwal.
Ka karolong ya ka borwa, le ge mmušo wa Dutch o šetše o ile wa tsena, ka morago ga Khonferentshe ya Berlin, Majeremane le Maisemane le Mapotokisi ebile bafenyi.
Madulo ao gape a aba mabokgoni a bophelo gomme batšwasehlabelo ba ka hwetša tlhahlo ya dibeke tše pedi e ka ba ka bokgabiši bja manala, dikhomphutha, go hlokomela bana, go apea dijo goba go hlatswa diaparo.
Gore re boloke nako, naa nka emiša go dira dipotšišišo tša gago, ge o ntše o na le monna yo, o ka no boa.
O tsentšwe le go ngwadišwa ka leina la mongwadiši, atrese le nomoro ya mogala.
Go šoma le setšhaba go netefatša gore mathata a rarollwa mmogo.
Mhlope o leboga makgolwagwe ka go rata ga gagwe ga go anega dikanegelo yo a rego o gogile šedi ya baagišane ba kgauswi ka dinonwane tša gagwe tša Seafrika.
Lebakeng la thobalano ya molomo, diela tša kotsi ya godimo ke: Madi, Peu ya bonna le Diela tša sesadi.
Maswao a tšweletše ka fase ga marulelo a setupu goba palekhone ka fase ga maswao a go onala.
Mo dibekeng tše mmalwa, dikgaruru le polao ya batho ba bontši ka Lebanon le Gaza di ile tša tšwela pele ka ntle le go fokotšega.
Tše di ile tša lefša, taba yeo, ya gore bonyane molaodi o swanetše go ba motho yo a nago le maitemogelo a sepolotiki, yo gape a ka ralokago tema ya mofahloši wa tša sepolotiki.
Le ge ba leloko la ka ba bolaiwe ka Ephatheni ga se ka ya dipolokong tša bona.
Ahlaahla Lesolo la Tlhabollo ya Sekgoba la Lubombo leo le bonwego bjalo ka le bohlokwa go hlohleletša kopanyo ya tša ekonomi magareng ga dinaga ka bobedi.
Go hlongwa ga mehlala ya dimela tša mehutahuta tše di omišitšwego tše di hwetšwago ka tikologong ya Serapa sa Bosetšhaba sa Dimela.
Go fokotša bontši bjo bja ditlakala, Toropokgolo e tšwetša pele go hlongwa ga Ditlelapo tša Phokotšo ya Ditlakala.
Ka moka ga rena re ka gopola, ka nako ye ke bego ke bolela ka yona, Stella Sigcau e be e le Tonakgolo ya Rephabliki ye nnyane ya Transkei ye e bego e lokologilego.
Gomme batho bao ba ile ba romelwa mafelong ao a bego a na le mathata moo magora a bego a kgaolwago.
Re swanetše go hloma tikologo ya kgwebo moo e lego gore go thomišwa ga dikgwebo, talente le maithomelo di ka atlega.
UN e tla romela mašole ao a hlakanego a go hlapetša mebila go maatlafatša boikgafo bjo.
Mangwalo a go biletša kgorotshekong a ile a fiwa go melato ya go tlola melao ya sephethephethe gomme baabi ba ditirelo ba ile ba gomišwa ka lebaka la go se obamele melawana ya maphelo ya go sepetša dijo ge di hlahlobja.
Ba lapa, bagwera, sekolo le bathekgi ba ile ba rulaganya moletlo wa kamogelo ka boemafofaneng ka Senthareng ya Khonferentshe ya Tonakgolo, ka Faranani Room.
Mdletshe, mohlapetši wa tšhireletšo wa Enforce, o be a šoma ka Setešeng sa Ditimela ka mmileng wa Duff.
Go akaretša intasteri ye e amanago le tšhireletšo ya ba tikologo ka baemeding ba mašole bao ba tsenago le bao ba sepelago, kudukudu ge go bonwa mafapha ao a nago le tirišano ya diintasteri goba ya mašole.
Maloko a Thibelo ya Bosenyi a ka Meloding go tšwa ka go Shift A ka fase ga Mokaptene DM Khapola a golegile bagononelwa ba bararo bao ba nyakegago kudu ka Meloding.
Legato le tee la a mararo la madulo le kgauswi le go fetšwa, mola e le gore thenthara ya marulelo a theknolotši ya godimo ya go fokotša lešata e abilwe.
Dipapadi tše tša metlae tše di theilwego go ditaba di latelwa kudu gomme di diragatšwa ka ditheethareng tše ntši tša setšhaba le go kaonafatša mafelo a theetha ka mathomong a Durban.
Maikutlo a ka ke gore bathuši ba ba swanetše go romelwa dikolong tše di hlokago kudu tše di tletšego ka baithuti ba bantši, kudukudu dikolong tša dipolaseng moo go nago le diphapoši tša baithuti ba dikreite tše ntši.
Se ke go ya ka Tona ya Dinamelwa Jeff Radebe, ge a gatelela menyetla ye mmalwa ya go šomiša setimela go sepela magareng ga Pretoria le Johannesburg le go boa.
Matlakala a dijotekanywa a bolela ka ga dijo ka magorong ao a latelago: sepetša fremekgolo ya Unisys le go šomiša softewere ya kekišo ya theminale bjalo ka inthafeise ya bašomiši.
Ba tša Boeti ka Cape Town ba ikhwetša ba na le tšhalelomorago ya ka Table Mountain, gomme Lepatlelo le lefsa la Green Point le tla ka pele.
Para ya Why-Not e ile ya lebelelwa kudu ka lebaka la gore e be e etelwa kudu ke maloko ao a bego a se mošomong a bahlapetši.
SANDF e swanetše go ba le lekala la mašole leo le ka kgonwago le leo le tšwelago pele go ya go ile leo le loketšego tema ya go tliša khutšo le go kgona go oketšega e sa le nako go fihlelela ditiragalo tše di sego tša emelwa ka moso.
Ditumedišo tša batho, melaetša goba ditsebišo, di ka be di na le diswantšho goba di se na le diswantšho, di le ka gare ga diomfolopo goba di se ka gare ga tšona goba di kgabišitšwe ka mathoko.
Ka go dira bjalo, o ka kgona go hlohleletša dinaga tša Afrika go ithomela go phethagatša ditšhišinyo tša UNISPACE III.
NHISSA ya mang le mang e tla hlabollwa bjalo ka lenaneo le legolo la kakaretšo leo le nago le dikarolo tša go fapafapana.
Ka lebaka la bokgafetšakgafetša le palo ya ditšweletšo tša yona tše mmalwa, le go hlakahlakana ga kgoboketšo ya tshedimošo le tikologo ya phatlalatšo ya tshedimošo, ga e na le bašomi bao ba lekanego.
Mna Lefevre o boditše gape babegi ba ditaba ka lefelong leo le kopantšego batho ka go fapafapana gore ke maikutlo a go kgahliša go thopa metale wa silibera.
Go lekedišana moo go tšwetše pele ka maoto gomme maphodisa a swere mogononelwa yo a bego a ba thunya.
Go phadišana kgahlanong le bao ba kgonago kudu ka lefapheng la gagwe Tribe o ile a tšwelela maemong a pele ka moletlong wa dikabo tša difoka ngwaga ka ngwaga tša SAIEE wo o swerwego mo nakng ye e sa tšwago go feta.
Go fihla mo lebakeng le maithomelo a tee a magologolo ke Cape Town Routes Unlimited, mokgatlo wa rena wa papatšo ya maeto wo re o thekgago ka mašeleng le ba Toropokgolo.
Dihlopha tše di tla fiwa se sengwe le se sengwe gore ba be le dinolofatši tša gore ba be le bokgoni.
Ga go na lethabo le le hlokago ditlhobaboroko tše di tlago pele ga tšona.
Sebenyabenyane se se bopilwego ka bothakga se keteka mengwaga ye lekgolo ya sona gomme go rulagantšwe ditiragalo tše ntši tša ngwaga wo.
Eupša mošomo wo bohlokwa wa AIN ke go hlokomela diphapoši, ga go bjalo?
Mošomo wa go tliša kopanyo o hlakantše le go aroganya taolo ya methopo ya meetse mafelong a kgoboketšo ya ona.
Renosterveld ya ka Lebopong la Bodikela ye e lego Kotsing e tla holega go yona ka go tsebagatša lefsa phalafala ye e fulago.
Lefaseng ka bophara go na le tlhaelelo magareng ga kharikhulamo ye e lebeletšwego le yeo e rutwago ka diphapošing.
Boradifatanaga ba kgopelwa go otlela ka tlhokomelo le ka šedi mo nakong ye ya maikhutšo a matswalo a morena ka ge difatanaga di thoma go oketšega go ba tše ntši ka Cape Town le ka Kapa Bodikela.
Motlanyo o bonala gabotse, o swifaditšwe ebile o ka bothakga bjo bo swanelago hlogotaba ye bohlokwa.
Diswantšho tša lesolo di bontšha khudu le mmutla, le baanegwa ba puku ya kgale ya dikanegelo.
Taba ye bohlokwa ya ditshwaotshwao tša ka lehono ke gore maithomelo ka kwešišego ya 'mmušo wo o hlabologago' ke tlhohlo ya tekatekanyo.
Mohammed Saeedi, motlatšahlogo wa etšentshi ya enetši ya diathomo, o boletše gore letšatši la mafelelo go dumelelanwe ka lona ka lesolong le gomme le tla bontšha lefase gore dinepo tša nyutleleara tša Tehran ke maaka a tša khutšo.
Taba ye nngwe ya phaka e akaretša Tiva - letangwana la meetse a setu leo le laetšago khutšo le šebešebe.
Bogaswi bja dimpša ke bolwetši bjo kotsi bja baerase, bjo bo bonwago ka go opša ke hlogo, go fiša ga mmele le go se iketle ga mmele.
Kgoro ya Ditirelo tša Setšhaba le Taolo e hloma lenaneo la thekgo la methopo ya maswanedi.
Molekgotlaphethiši wa Thuto ka Kapa Bodikela Cameron Dugmore lehono o hlagišitše pelaelo ka morago ga gore a bale pego ka ga kotsi ya pese kgauswi le Malmesbury moo e lego gore baithuti ba babedi ba sekolo sa phoraemari ba hlokofetše gona dibeke tše di ka bago tše pedi tše di fetilego.
Menyetla ya ekonomi ya setšhaba e akaretša dibaka tša ditiragalo tša go tsenya letseno tša "batho bao ba atlegago", kudukudu basadi bao e lego batho bao ba šomago ka temo kudu ka mafelong a dinagamagaeng.
O fentše ditlhohlo tše ntši, gomme o tšwetše pele go ipea kgauswi le ditlhabollo tše mpsha ka thutong.
Ditlhaselo tša Mumbai di senyeditše mokgatlo wo o bušago wa Khonkrese wa tirišano ya mmušo, kudukudu ka ge go lebilwe dikgethong tša kakaretšo tše di rulagantšwego go swarwa ngwaga wo o tlago.
Lefela le amilwe kudu ka komelelo mathomong a ngwaga le ke megogola ka dikarolong tše dingwe tša naga.
Tšhilego ye e fokotšegilego ka lebaka la go kgama go gongwe le go gongwe ge di eja ge di na le tekanyo ye e lakanago, go fokotša go ya godimo le fase ga pH ka mogodung wa phoofolo ya go otla.
Lenaneo la maemo a pabalelo ya naga ya temo ya kgwebo ye e lemilwego ka Natala.
Seabe sa protšeke ye ka mafelong ao a sego a hlabollwa mo nakong ye e fetilego goba ka mafapheng ao a beetšwego tlhabollo.
Mo lebakeng le maloko a go tšwa ka Hillbrow a ile a leba Monza gomme maloko a go tšwa ka Yuniting ya Dimpša a šala morago bene ya Nissan.
Maloko a maphodisa a Table View a ile a thibela go hlakolwa ga bene ya tšhelete ge ba golega bagononelwa ba babedi ge banna bao ba bego ba swere dithunya ba thuntšhana le bona kudu.
Lekala le šoma ka diprotšeke tša mešomo ye megolo gammogo le go dirišana le bahlabolli ba phraebete moo e lego gore ditšhišinyo tša bona di na le seabe setšhabeng.
Ka go diphoofolo tše di otlago karolo ye kgolo ya dikhapohaetreite ka moka, go akaretšwa dikhapohaetreite tše di kopakopanego tša go swana le selulose le hemiselulose, e šilwa ke tiro ya dipaktheria ka mogodung wa phoofolo ya go otla.
SANDF e tla bopša ke karolo ye nnyane ye e tlwaelegilego, ye e thušwago ke karolo ye kgolo kudu ya mašole ao a sa šomego dinako ka moka.
Bašomiši ba ditirelo ba swanetše go hlompša le go hlokomelwa.
Bjale ke thabile go tsebagatša semmušo Disenthara tša Maithomelo tša Nanotheknolotši.
Mna Bemba o šala ka meagongmegolo ya Botseta bja SA ka Kinshasa, ge a ntše a emetše tumelelo ya go sepela ga gagwe go tšwa go ba taolo ya ka Congo.
Afrika borwa e fetogile naga ye e segwago dinageng tša boditšhabatšhaba gomme batho ba SA ba dirile gore naga e se bušege.
E fa thušo le taolo go hlabolleng ga leanokgolo la mekgatlo.
Tlhabollo ya mafapha le kopanyo ya mafapha ao a lego gona di tla tšwetšwa pele go dira gore bokgoni bja ekonomi e be bja go ya go ile le go šireletša boleng bja bokgabo, bja dinolofatši, bja setšo le bja bophelo bja dilo tša tlhago tša mafelo le dilete tša mabopong.
Ka RXH bašomi ba ka wateng ba tlatša matlakala a dijotekanywa gatee ka letšatši.
ZenbiSushi ke lefelo le lekaone ebile go a kgonagala gore le ka ba lefelo le lekaone kudu leo o ka nwago šampheine go lona.
E be e se pese ya mmasepala ebile e be e se pese ya femeng.
Mabapi le dinoka, phedišano ya diphedi tša ka lewatleng le phedišano ya diphedi tša ka lewatleng tše di di botilego.
Nepo ye e thekgwago ke Mopresidente le Tona Manuel le leano le le tšwelelago ka phrobentsheng gomme la phethagatšwa ka kgopolo ya iKapa elihlumayo, e nyaka go dirišwa legatong la mmušo wa selegae.
Bjale, tsela ye o e kgethilego ke yeo e tlago thoma ka gore o tla ba pele ka bošoro bja bosenyi bjo bo thomago ge o sa tšwa go tloga mo.
Go olela ditšwammeleng le go di šoma: ditšwammeleng tša kgopa di ka šongwa lefsa ka go šomiša bemikhaltšha go dira manyoro a diboko a manyoro a phepo ya godimo.
Seboleledi sa maphodisa, Mokaptene Mbele, o boletše gore go bonwa molato ga basenyi go šomile ka twantšhong kgahlanong le bosenyi.
Re itemogetše go ba kotsing ga rena bjalo ka Probentshe ye e nago le tlhaelelo ya meetse, ye e se nago le mohlagase wo o lekanego le ya go bakotsing ka mello.
Mmušo wa Afrika borwa gape o kgopela dinaga tša boditšhatšhaba go tloša dikeletšo.
PSDF e tla ba le seabe ka ga gore mmušo o šomiša tšhelete bjang, kae le ka ga eng.
Lenaneo le le lego mo letlakaleng le re lebanego le lona le fa kakaretšo ya dilo tše di fapanego tše mmalwa tše di ka swanelwago ke go hlokomelwa ge go phethagatšwa mošomo wo.
Ka moo re šomago mašaledi a nako ye e fetilego a tlhokego ya tlhabollo mafapheng ka go fapafapana ka tlhaolong ye kgolo.
Lesolo la ka Seoul leo le beakantšwego ka bobotse bja setšo, bja fešene le bja boeti.
Toropokgolo e thwetše CCA Environmental bjalo ka khamphani ya bodiredi ye e ikemego ye e kgathago tema ka protšekeng.
Dithulano tša bašomiši di hlaga magareng ga bašomiši ba temo ye e sego ya kgwebo, ba kgwebo le ba boitapološo, go fa mohlala, Hawston.
Ke a dumela gore go boima go tseba bokgoni bja mahlakore a ka bobedi ka ntle le go amogela mabaka a boliberale goba a maliberale.
Kgethologanyo ga se ya ba fela tsela ya tlolo ya ditokelo tša botho ye šoro, ya bompe ye e bego e dirwa ka leano, gape e hlokišetše bontši bja batho go fihlelela ditlhologelo tša bona.
Gape o tšwele maemong a bobedi ka motabogong wa botelele le wa go taboga gararo ka Diphadišanong tša Bonkgwete bja Afrika ka Mauritius.
Go swana le ge bakgopedi ba tebalelo ya semorafe ba ka nyaka re dumela ka tsela ye nngwe, e sa le ye ntši kudu setšhabeng sa rena.
Ka kwešišo ye, SADC e bušeleditše boipiletšo bja yona bja go hlompha ditumelelo tša ditefelo tša Lancaster House tša mabapi le peakanyolefsa ya naga.
Bjale o a bona, ke hwetša seo se kgahliša ka lebaka la gore ditumelo tšeo di dirilwego ke Mbatha, go ka se kgonagale gore di ka amogelwa kgahlanong le Dlamini.
Go lota le go apea nama le ditšweletšwa tša nama ka tshepedišo ya go swana le go e omiša, go e beša, go e tšhela letswai, go e tšidifatša ka lebelo, go e inela ka gare ga meetse a letswai goba go e tšhela ka gare ga ditšhitswana.
E fa ditiragalo tše di fapafapanego go akaretšwa go thuthupa ga dipomo pele ga dikgetho le ditlolo tše dingwe tša molao tše di dirilwego ke ba lephakga la go ja.
Re ka se sa kgone go emela tiragalo ye nngwe gape ya ka Three-Mile Island goba ya ka Chernobyl, goba ra no iketla gomme ra emela ge go hlaga ye nngwe gomme ra dira se sengwe.
Maloko a ile a retwa ke Mokaptene Boshoff wa Tirelo ya Botseka ka mošomo wa bona wa go kgahliša wa go latišiša yo a pharwago ka molato.
Tona ya Merero ya Setšo, Dipapadi le Boitapološo ka Kapa Bodikela, Mna Sakkie Jenner, o tla ba moswaramarapo ka moletlong wa go aba difoka ge dipapadi di fela.
Kgašo ya elektroniki ye e lego ka fase ga taolo ya mmušo ya boithatelo, ye e šomišitšwego go tšwetša pele maikemišetšo a maatla a ka sephiring a mmušo, ga se ya angwa ke ditšhošetšo tše.
Dipula tše kgolo tše di sa tšwago go na ka lefelong la kgoboketšo ya meetse ya letsha le lennyane la Isipingo le bakile go phatloga ga lešoba la go tsenya meetse ka lekoribeng la soretšhe go fihla ka Tlhwekišong ya Meetse a Ditšhila ya Isipingo.
Gape reka ditšweletšwa tše di ka šomišwago gae go tšhela le tša metswakotii - tše gantši di akaretša go phuthela gannyane.
Dirang pušetšomorago ya kelo ya go palelwa le go hwetša ditsela tše di ka thekgago bathomi ba dikgwebo ka mananeo a go thomiša dikgwebo.
Tsela ya rena ya Molaotheo e bontšhitše ka boyona gore ga se fela ye e tiilego le yeo e kgotlelelago eupša gape ye e ka se fenywego.
Pampiri, galase, polastiki, oli ya sefatanaga, mašaledi ao a ripilwego ka serapaneng, tlhokego ya diteng tša khitšhing.
Mna Sisala o boletše gore go tla dirwa tokišo ya pele ga tiragalo go netefatša gore dinolofatši tša tšweletšo ya godimo di tla tšwela pele go ba gona go kgonthišiša gore go ba le kabo ye e tshephagalago.
Mohlala o tee wa go holega ga sekolo mo go tsenatseno ye ke Sekolo se se Phagamego sa Atlantis.
Tlhaselo ya Dikantorokgolo tša ANC ka lefelong la Matola, ka Mozambique.
Go beakanya lefsa le go fetoša bohlodi ka Afrika Borwa ga se fela peakanyolefsa ya ka mošomong.
Go fa mohlala, dikhipa tše di nago le moetlo, goba kgwele ya maoto, goba go šišinya gore go be le tiragalo ye e tla ba tlolo ya molao.
SCM e thuša Maatlafatšo ya Ekonomi ya Bathobaso ka go aba lefelwana la thušo, dinepišo tša bodiredi bja ka ntle go Mmasepala, dinepišo tša dihlogo tša dikgoro, dikeletšo tša mabapi le dithentara le go swara diwekšopo kgafetšakgafetša.
Mafelelong a Samiti, Mopresidente Thabo Mbeki o be a emetšwe gore o tla swara ditherišano tša dinaga tše pedi le Tonakgolo ya Prithani Gordon Brown.
Ba ile ba ba lekediša gomme bagononelwa ba thunyetša go maphodisa le bahlapetši.
Dithahli tše di akaretša ditlhahli tša mabapi le maitshwaro tša bahlahli, balaodi, baraloki, bathekgi le babogedi.
Lefelo la go tšhollela ditlakala le šoma bjalo ka tsela ye bohlokwa ya tlhago yeo mehutahuta ya dimela e hudugelago gona.
Letseka le ile la lemoša sefatanaga se sengwe sa maphodisa seo se bego se hlapeditše lefelo leo gomme maphodisa a lekediša Opel Astra ka lefelong la Worcester.
Molekgotlaphethiši Dugmore o lebogišitše maphodisa ka ge ba dirile dinyakišišo tša ka pela gomme ba golega bagononelwa ba babedi.
Peakanyo ya poelara e tee ya thahlobo ya ka gare le ya ka ntle: ka Sepetleleng sa Groote Schuur, Observatory.
Ka pejana o bone bene ye e bego e eme tseleng ya go tsena ntlong gomme a phaka sefatanaga sa gagwe kgauswi.
Go dirwa ga dijo tša mesong mo go hwetšwago ka go gadika goba go kokomoša dithorwana tša serele goba ka go dikološa, go perela, go dira dikgapetlana goba go pholitšha dithorwana.
Dipego tše pedi tša mošomo tše di ikemišeditšego go fa TRC kwešišo ye e kwagalago ya dithomelo le mešomo ya MK le NAT.
Molemi o swanetše go netefatša gore o šomiša fela rešene ya diruiwa ye e dirilwego ka tša mahlale ye e obamelago melawana ye.
Mokhomišenare wa Seteše sa maphodisa a Kuruman, Molaodimogolo Japie Riet, o retile bahlankedi ba maphodisa ka ga mošomo wa bona wa ka pela gomme o lebogile setšhaba ge se begile tiragalo yeo.
Didirišwa tša mabone a difatanaga; khapone le dielektroute tša krafaete; didirišwa tše dingwe tša mohlagase.
Ka tirišano le Boto ya Tlhabollo ya Intasteri ya Dikago, re oketša tlhahlo- le kago ya bokgoni go basadi bao ba šomago ka dikonterakeng.
Go bohlokwa gore dikolo di šomiše mokgwa wa go rarolla mathata wo o sepelelanago le setšhaba gomme di netefatše gore dikarolo tše dingwe tša batho ba sekolong di a akaretšwa.
Naa o badile lefokwana la Mdi Stoman le a le boletšego go Mna Attwell?
Mmušo wa rena o tlo lekodišiša le go lekodišiša diabe tša sepolotiki le tša semolao tša tlhabollo ye mpsha ye.
Ee, go welana ga batho go thomile pele ga ge papadi e ka thomiša le pele ga ge nno ya mathomo e ka nwešwa.
Dikolo di lefa tšhelete ye ntši kudu go lokiša meago le go tsenya didirišwa tše dingwe go tšeo di sentšwego.
Mokhomišenare Philippe Justo wa maphodisa a Fora, o boletše gore ba šomile gaboima le SAPS go lokišetša Sebjana sa Khonfetereišene.
Mašabašaba ao a šomilego ka lesolong la mošomo wa batho bao ba kgethegilego go tloša mmušo wa go buša ka patla, gomme bagale ba bona le bagaleadi ba bona bao ba ikgafilego go tliša tokologo ba tšwela pele go se rorišwe.
Lehono re itemogela go tšwelala ga batho ba maikutlo ao a fapanego ka Washington.
Re hlomile lenaneo la temokrasi leo le laolwago ke molaotheo leo le tiilego leo go ba ga lona sa ruri go tlošitšwego ke dikgethokakaretšo tše pedi tše di atlegilego.
Tshekatsheko ya methopo ya dithokgwa le leano la taolo ya dithokgwa tša dipolase tša Montrose New Biggen le Hopewell.
Go ya ka tshedimošo, go hweditšwe gore Moremi le Modikale ba bile le maikarabelo a go hlasela Deysels.
Ga se ra fofiša difolaga tša rena bogareng bja kota goba ra tsebagatša Matšatši a Go ba Mahlokong ga Setšhaba.
Mekotla ye e bego e na le nama ye tala e ile ya tšeelwa bagwebi ba mebileng bao ba bego ba rekiša nama mmileng gomme ba tlola dinyakwa tša maphelo le polokego.
Go be go na le meepo ye mmalwa ya santa kgauswi le Gonubie yeo e bego e epa santa ya go aga dintlo.
MHQ le yona e ile ya katološwa, gomme gwa thwalwa batlatši ba mmalwa ka legatong la HQ.
Mna du Plessis, ga ke tsebe gore o nyaka go leka bonnete bja hlatse ye go fihla kae.
Mafapha a taolo a go šoma gabotse, ao a kgonago go naganela pele, a go ithomela ao a nago le boetapele bja mekgatlo bjo bo ikemišeditšego a tla ba motheo wa setšhaba se se hlalefilego sa diphrofešenale.
Ba ntatofatša ka gore ke pomile ntlo ya rena gomme ba nkiša setešeng sa maphodisa sa Attridgeville.
Re mmušo wo o tšwetšago pele ka mafolofolo moya wa go thoma kgwebo, gomme re tšwela pele go šomela go tšweletša bokgoni bjo bo lego gona mo ka ntle le pelaelo.
Dinoga tša ka lewatleng tša mpholo le dihlapi di ka tliša dikotsi go bao ba hlapago ka mawatleng a mangwe.
Khamphani ya dikhomphutha yeo Armscor e e sepetšago, e rekiša dikhomphutha tša kgwebo.
Didirišwa tša tumelelo di tla fiwa ke Mongwaledipharephare wa OAU.
Phetogo le yona e bonwa ka makala a kemelo a mmakgonthe ao a bontšhago temokrasi ka kakaretšo.
Go šoma mmogo le Boto ya go Kempola le ya Mabelo ya ka Kapa Bodikela, NRGP e kopanya kalafo le keletšo, dinyakišišo le thuto ka ga go kempola ga mathata.
Eurakha Singh o na le maikarabelo a go hlama le go phethagatša mananeotlhabollo a setšhaba ka SDB ka go kgathatema le go rerišana.
Ke Diranta le disente, ke nagana gore ke fela Diranta tše di fiwago mo.
Se se ka be se bile ka lehlakoreng la ka leboa bohlabela tikologong yeo, seo ke ge o be o fihla la mathomo.
Ge ba fihla moo tiragalong yeo, maphodisa a hweditše setopo sa Mna Anthony Barret.
Monna wa go betla yo a emetšego sehlopha ka moka o ile Nantes go bontšha bobetli bja setšo bja ka nageng gomme a dira dikgokagano bja gore bobetli bja ka eThekwini bo rekišwe ka Nantes.
Go akgofiša kgolo le go netefatša gore Dikgwebopotlana, Dikgwebo tša Magareng le Dikgwebo tše Nnyane di tšwela pele go ya go ile.
Ke molatedi wa sehlopha sa Manchester United gomme ke ile ka ba ka Old Trafford, bjale gape go ile gwa ba bose go nna, gwa realo Ellis.
Ka pela o ka lebelela dithenthara tša moragorago, diathekele tša ditaba le dikagare tše di tumilego kudu.
Spikara, go a hlohleletša ge re bona gore dikgorotsheko tša rena bjale di bona digongwana tše ntši tša disenyi molato ka molao wa POCA le gore di lahlegelwa ke dithoto tše di tšewago ke mmušo.
Seopedi sa go tuma kudu sa mmino se leina la gagwe la Miriam Makeba le amantšhwago le lesolo la lefase ka bophara la ntwa kgahlanong le kgethologanyo le tokologo ka Afrika Borwa.
Dipoelo ke go tlala kudu ga dikgolego tše di nago le mošomo wa tshokollo o monnyane kudu.
Ka morago ga go tsena gare ga mašole a ka Angolan khutšo ka kampeng ya Viana e ile ya bušetšwa.
Kabo, go tliša, go hloma le go dira gore go be le lenaneo la meetse a go fiša: Kromme Rhee: Stellenbosch.
Teko ya tlhahlobo ka kakaretšo le goba ya morotho goba ya makaka ya go fiša ga mmele ga mala goba ga tengkgolo.
Dipolelo tše di se nago bonnete tše di boletšwego e bile tša gore wena, go bile le go golegwa batho le go ba betha gabohloko.
Go tšwela pele Mna Nyaku ka bo iri ya bošupa mesong ya letšatši leo go be go na le bašomi ba ka kgolegong ba e sego ba mehleng ba seswai, bašomi ba ka kgoleng bao ba bego ba thwetšwe go hlokomela mapheko a mmalwa.
Ga e re mokgwa o tee wa bohlatse o a amogelega le gore mokgwa o mongwe ga o amogelege.
Go fetoša taolo ye e fetišišago ya intasteri ye ka go dirago gore kabo ya diphemiti tša go rekiša dibenyane e be lefelong le tee ka gare ga Kgoro ya Diminerale le Enetši.
E re ke phamogeng gannyane ke bolele se sengwe ka ga tshepedišo ye e tšwelago pele ya kopanyo ya Jeremane.
CCA e rwele maikarabelo a go netefatša gore ATS ya maleba, ye e thekgwago ke ANS ye e hlokagalago, di a abja ka ditseleng tša difofane le ka maemafofaneng.
Tološa dijo ka setšidifatšing bošego bja pele ga go apewa sebakeng sa go di tološa ka gare ga maekhroobene.
Go lebelela difaele tše o tla swanelwa ke go ba le Adobe Acrobat Reader.
Ditshepedišo e bile go letšetša difofane ka sellathekeng goba go di letšetša go HF ka go difrekhwentshi tše di swanetšego go ba go tšona gomme re lekile seo.
Ka mašabašaba a batho go tla lešata le le ka se efogwego le ditiragalo tše di aroganego tša dikgaruru ka seboka.
Nepo ya go fetišiša ya molaotshepetšo wa IP WM ke go tloga seemong seo se bile le mathata mo nakong ye e fetilego sa taolo ya go rwala ditlakala ye e bego e sa kgokaganywe.
Maphodisa a thibetše dintwa tša phatlalatša tša dithekisi le tša seboka, ba swara batho ba bantši, gomme ba tšea bobedi dibetša le diokobatši.
Ka morago ga ge motšwasehlabelo wa go katwa a etetše ntlo ya Sadi ye e ilego ya hlaselwa gomme ka moragonyana ya begwa go mohlokomedi Modise gore Sadi o bolokegile.
Go fiwa mpholo kudu go ka baka kgatelelo ya madi a magolo, go swarwa ke dithunthwane le go opša ke hlogo gabohloko.
Metšene ya temo, ya dirapa goba ya dithokgwa ya go beakanya mobu goba ya go lema; metšhene ya lone goba ya go ala mabala a dipapadi.
Tsošološo ya naga ye e thapilego le mafelo a disanta ao gabjale go dulago setšhaba sa Los Angeles.
Tokollo ya akhaonte ye kgolo ya palantshe ya ditefelo le kgonagalo ya go tloša ditaolo tša neelano.
Ke ipona bjalo ka lešole, eupša lešole le le beilego tša dipolotiki ka mogopolong goba lešole le le welago ka mokgatlo wa dipolotiki.
Naa o thomile neng go dira mošomo wa mohuta wo ka JOC ka Ellis Park ka kgopelo ya Mna Houston?
Sefoka ke dilo tše mmalwa tše di beakantšwego ka sebopego sa tekanelo sa sekalee sa moswananoši goba ka dibopego tša lee tše di hlatlagantšwego.
Go hlakola difatanaga tša tšhelete tseleng mo go bonwego go fokotšega, go ya godimo kudukudu mo sehleng se.
Re na le tirišano ye kaone le dingaka tša setšo ka lebaka la go hlongwa ga Mokgatlo wa Dingaka tša Setšo.
Gantši ke dira dipapatšo tša Kowolsky International gomme ke ile Poland go yo dira se.
Thibelo ya ditiro tše di sego tša dumelelwa, tše di tšwelego tseleng le tše di se nago mohola le tshenyo le ditahlegelo tše di bakwago ke maitshwaro ao a sa amogelegego.
Aowa ga ke sa na le mehlala ye mengwe ke kgopela tshwarelo ga se ka go kwešiša gabotse Mna Modulasetulo.
Ka lebaka la gore nkabe di ile tša fiwa ba wepsaete ya dithekete ba papadi ya khikhete ya makgaolakgang a BOB.
Motšwasehlabelo o ile a išwa go Ngaka ya Selete Sepetleleng sa Prince Mshiyeni gomme ngaka ya tiišetša gore o katilwe le go bethwa.
Gomme go ya ka tshepedišo Ngaka Jan Lourens o swanetše go tšwa ka mo foramong ye semmušo.
Go ya ka Mokhanselara Lionel Roelf, Lelolo la Komiti ya Mmeyara ya Ditirelo tša Didirišwa, lapa le lengwe le le lengwe le swanetše go hwetša dikhilolitara tše tshelela tša meetse ka kgwedi.
Payokhemistri - "Khemistri ya payolotši", thuto ya dikhemikhale le diphetogo tša khemikhale tše di hlagago dipheding.
Tonakgolo Ndebele o boletše gore go fetšwa ga areke ya lepalelo go bontšhitše go feta motheo wa bothadi bja dipolane, wa boentšeneere le bja boagi.
Go rutha go dumeletšwe mafelong ao a diretšwego mellwane ka lefelong la meetse a mantši la Eilandvlei.
Lesolo la Setšhaba la go tšwetša pele Tikologo ye e Bolokegilego le fa mananeo a setšhaba a thibelo ya bosenyi ao a ikemišeditšego go fokotša ditiro tša digongwana go bana ba sekolo ka lefelong la Hanover Park.
O re Moprikatiri Basson o be a na le maikarabelo go Komiti ya Dikgokagano go laola le go hlabolla protšeke.
Senthara ya Sethekniki ya Afrika e tla maatlafatša bokgoni bja go dira tshekatsheko, ya oketša menyetla ya mošomo, le go hloma maithomelo ka gare ga intasteri ya dikhemikhale.
Mmila wa Gansbaai wo o šongwago kudu go ona o mpshafaditše tšweletšo ka morago ga ketelo ya Mopresidente Mbeki.
Mešomo ye e fapafapanego ya naga e na le diabe tša mehutahuta go šomeng ga naga go diphedi tša tlhago.
Kelo ya mahu a makgoba a seokobatši sa heroin e godimo ga masomepedi go feta ka moo go tsebegago ka gona.
Ditšhila tša makaka di gogolwa ke meetse, gomme di tloga di elela fase ka dinokeng.
Se se lego molaleng ke gore go na le leano la Israeli la go senya selete se ka moka.
Sepela ka sefatanaga o iketlile go leba ka bodikela go tšwa ka mpilobilong wa Johannesburg goba wa Pretoria gomme mo nakong ya iri o tla hwetša lefelo leo le tlago go thabiša.
Tshepedišo ye bonolo ya lenaneo ya go dira sampole ya sewelo e šomišitšwe go kgetha mafelo ao a tlogo balwa.
Masolo a mangwe a mašole ka mafelong a mmalwa ka Gaza Strip a feleleditše ka mahu a mantši ka lebaka la bošoro bja Israele bja polao.
Monna yo a a sa tsebjego o tsene ntlong yeo ka lebati le le bego le se la notlelwa gomme a kata motšwasehlabelo a ba a mmetha.
Lesolo le legolo la tlhwekišo le dirilwe mo nakong ye e sa tšwago go feta ka Galeshewe, yeo e bonwago bjalo ka le lengwe la makheišene a kotsi kudu ka Afrika Borwa.
Maloko a IFP a be a mpitša lefšega.
O gogela šedi go maemo ao a sego a nepagala gabotse ka ga boitšhupo bja semorafe le tshenyegelo ya setšhaba ya go hlokomela setsebi sa mohlobo bjalo ka motheo wa go ela phetogo.
Maithomelo a a dinaga tše mmalwa goba a selete a tiišeditše go nepagala ga mokgwa wa rena go tlhabollo, mokgwa wo o lego wa selete ka sebopego sa ona.
Sudan e dumetše "leano la khutšo la Annan", leo le šišinyago go romela mašole a UN go thuša mašole a go tliša khutšo a Yunione ya Afrika, eupša e ditelegile go phethagatša kwano ye.
Khansele ya Taolo, le ge e ipiletša go kgalemo ye bogale ya ditaelo tša boditšhabatšhaba tša go golega batho tše di filwego ke tše dingwe tša dinaga tše di sego tša Afrika, e šišintše gore e amogelwe ke Kopano ya Maloko ka moka a AU.
Go tloga go mokgwa wo o lebeletšego methopo go ya go mokgwa wo o lebeletšego batho: Taolo ya mawatle e lebeletše kudu merero ya mmušo sebakeng sa go hlokomela dilo tša sethekniki fela.
Dititšiti tša mafelelo tše hlano di bontšha lefelwana le lennyane la moswananoši ka gare ga mmasepala.
Go fa mohlala, tšhomišo ya dikhemikhale tša temo ga se gwa begwa gore di be di dirišwa kae, gomme bogolo bja go rema dithokgwa bo akantšwe ke ditsebi eupša ga se bja kgonthišišwa.
Mekgatlo ya diintasteri e filwe mešomo ya go netefatša gore bakgathatema bafe goba bafe ba ka intastering bao ba sego ba ipopa ba tsenywa ka gare ga tshepedišo.
Kliniki ye e šoma ka Seleteng sa tša Maphelo sa George ka Seleteng sa Borwa bja Kapa.
Mmušo o šoma le dikhamphani tša go dira dihlare go fokotša theko ya dihlare tša go alafa malwetši ao.
Kanegelo ka moka e mabapi le go iphediša le ka moo batho ba kgonnego go phela maphelo a bona a ka mehla.
Ke nagana gore re tloga re hwetša katlego ye kgolo ya boitokišo pele ga diphadišano tša rena tša boditšhabatšhaba tša kgwele ya maoto, o boditše BuaNews.
Ka kopanong ye e latelago ye ke bilego le yona le Danie o mphile dithuthupi tšeo le didirišwa tša pomo ya lengwalo bjalobjalo gomme gwa fela fao.
Taba ke gore nkabe ke se ka kgona go mo lefa ka lebaka la gore ke be ke se na tšhelete ya go mo lefa.
Urea, le dikhomphaonte tše dingwe tša NPN, ke dikhomphaonte tše mohola kudu, kudukudu ge go na le go dutla ga marega.
Diprotšeke tša go tloša tlala, tša go swana le dikhitšhi tša go apea sopho le go aba ditlaleletšo tša phepo, ka ditšhabeng tše di amegilego kudu.
Ke a dumela, ngangišano ya ka Sun City ga se ya tšweletša dipoelo tše di akaretšago mang le mang tše di bego di emetšwe.
SAOM e lebeletše ditiragalo tše ka leihlo la ntšhotšhonono gomme e maswabi ka ga batho bao ba hlokofetšego.
Go bonala go na le tumelelano ya kakaretšo go dirutegi gore batho ba thomile go ba gona ka Afrika.
Ka mo tiragalong ye o ile a thunywa gomme motho yo a bego a tšea sefatanaga ka kgang a thunya a bolawa.
Ke thabela segwera se se tšwetšego pele ka nako ye e bego e se ya emelwa ya kgatelelo gomme bjale re tla ipshina ka sona ka botlalo kudu.
Kahlolo ya Kgorotsheko e abilwe ke Mahomed DP gomme maloko a mangwe a Kgorotsheko a dumelelane le yena.
Mehuta ya diphoofolo tše di sego tše ntši ka tlhago le mehuta ya diphofolo tše di fokoditšwego go ba tše nnyane ke ditiro tša batho.
Tsebiša ba taolo ka ga bengmabu bao ba bakago gore go phatlalale dimela tše di sego tša setlogo.
JM Coetzee o thopa sefoka sa Mongwadi wa Puku ka padi ya gagwe ya Disgrace.
Re nyaka gore batho ba makheišeneng ba thome go raloka khrikhete ya sehlopha ka mafelong a bona, a realo.
Ga go na lebaka la go ganetša gore ka letšatši le lengwe bontši bja bafsa ba rena ba tlo amogela Difoka tša Grammy, go swana le ge Ladysmith Black Mambazo e sa tšwa go dira mo nakong ye e sa tšwago go feta.
Dihlakahlaka di šomišwa ke dihlopha tše kgolo tša dinonyana tša ka lewatleng le disili go tswala, gomme diphenkhwini tšona, di alamela ka nako ya tšona ye kotsi.
E - coli, staphylococcus le streptococci ke sehlopha sa diphedinyana tše nnyane tše di bakago malwetši go banna gomme ga se tša swanela go ba gona ka maswing.
Naa o ka botša khomišene ka ga seabe sa dithuthupi tša go betšwa go batho bao ba emego ka ntle ga mo?
Ka tshedimošo yeo Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa e e hweditšego, go ile gwa dirwa tekodišišo gomme Honda Ballade, ye e bego e otlelwa ke Tshepiso Zibora, e ile ya emišwa gomme ya phuruphušwa.
Taolo ya lefapha la setšhaba, ye e bego e ikemišeditše go netefatša gore go ba le boikarabelo, gantši ga e arabele maithomelo le dinyakwa tše di fetogago tša lenaneotlhabollo la Afrika Borwa.
Toropokgolo ya Cape Town e ikemišeditše go dira pontšho ye kaonekaone ya seetša sa nako ya sehla sa matswalo a Morena ka Mmileng wa Adderley, Cape Town.
Le pele ga ge ditiragalo di ka thoma lepatlelo le šireleditšwe le go hlapetšwa.
Go ya ka Leano la Mengwaga ye Lesome ya Maithomelo, Disenthara di tla aba sefala seo se diretšwego maithomelo a nanotheknolotši.
Gomme ga se ka ba le lebaka la go se kgole Richardson, ka lebaka la gore e be e le yo mogolo kudu ka mošomong.
Gape le ka ga ka moo o ka e šomišago ka gona go bokgole le ge go na le maru, ka Nombombo.
Dipapadi tše tharo di tla rolokelwa ka Pretoria ka Lepatlelong la Loftus Versfeld.
Ruthang fela ka mafelong ao a diretšwego mellwane ao a swailwego ka difolaga tša mebala ye mehubedu le ye serolane.
Maphodisa a go tšwa setešeng sa maphodisa sa Actonville manthapameng a Labobedi a ile a golega bagononelwa ba babedi bao ba utswitšego megala ya koporo ya Telkom kgauswi le Sekolo se se phagamego sa Etwatwa ka Wattville.
Tumelelano ye e tla saenwa ke Dihlogo tša sekolo ge ba le gona ka moka gomme se se tla hlatselwa ke Mosepediši.
Mokhomišenare wa Seteše sa Maphodsa a SAPS ka Humansdorp, Mosuphritente Swarts o ikgantšha ka maloko a gagwe.
Ditheknolotši tša go mpshafatšwa di hloma menyetla ya go oketša kgolo ya ekonomi gabedi go tšwa go meši ya dikhaponetaeoksate.
Ditswalelamafasetere, diseila goba dikerini di direla diphapoši meriti ka go thibela mahlasedi a letšatši ao a fišago nakong ya selemo.
Iran e boletše ka Sontaga gore e nyaka nako ya go lebeledišiša tšhišinyo ya Ngaka ElBaradei ka ga "go fela ga nako" yeo mošomo wa go dira nyutleleara wa Iran le dikiletšo tša UN di ka fegwago mmogo.
Tshepedišo ya mathomo ya go hlokola e tla dirwa gomme diteko tša mošomo tša ge ba biditšwe di tla dirwa ka Setemere le bakgopedi bao ba hlokotšwego.
Modiri wa dikarolwana tša thaere tša go swana le digare tša thaere tša go fetošega, goba dillaga tša thaere.
Lefelo le lengwe le lebose ke Upstage Jazz Café, lefelwana la lerato leo le abago dijo tša mantšiboa gammogo le jazz ye bose kudu go babogedi bao ba phaphathago diatla.
Mna Enoch Lerato Liphoto o tla re sedimoša ka ga maitekelo a mmasepala a go fokotša diabe tša tikologo tša diphetogo tša klaemete.
Go tswadiša ga dimpša, dikatse, diboko, dimoluske tša ka mobung le digwagwa.
Ge e le gore nko e be e swana le ya lekgowa ka botelele le ka bophara ba be ba hlalošwa bjalo ka MaTutsi a maemo gomme ge e be e paraletše ebile e le mphara e be e le MaHutu a šoro.
Yena le Proteas ba dirile histori ka go ba sehlopha sa mathomothomo sa go thopa bobedi Teko le dipapadi tša molokoloko tše mmalwa kgahlanong le West Indies ka Caribbean.
Afrika Borwa e bona matswalo a phoofolo ye e tswadišitšwego ka maitirelo, namane ye e bitšwago Futhi.
Maikemišetšo a MK a hlalošitše gore ditiro tša go itlhama ka dithunya di be di hlokagala ka lebaka la dikgaruru tše di dirwago ke mmušo le go direla dipolotiki tše dingwe tša ka palamenteng mellwane.
Diathekele tše di lekodišiša menyetla ya bjale ya ekonomi le ya lebaka le lekopana ya ka Kapa Bodikela.
Go emetšwe gore setšhaba sa ka GEO se tla bontšha bobedi dikatlego tša sona le ditlhohlo tša ka moso ka mo Samiting ye.
Tlhwekišo ya mafelelong a phaephe: Go hlwekiša ditšhilafatši mafelelong a tshepedišo, go fa mohlala, ka disefi, dikhemikhale tša go hlwekiša le dilo tša go gohla, sebakeng sa go thibela go hlolega le go tšwelela ga ditšhilafatši.
Molao wa Taolo ya difofane go thibela lešata la mabapi le go sesa ga difofane goba merero ya go amana le difofane.
Go laola mešomo ya dihlongwa tša mmušo le dihlongwa tša setšhaba go tšwetša pele kgolo le go hwetša mešomo.
Re ka se tsoge re dumeletše Bultfontein go šilafatšwa ke diokobatši gomme re tla golega bagononelwa gore ba lebane le melato ya bona, gwa realo Mokhomišenare wa Seteše sa Maphodisa sa Bultfontein, Mosuphritente Mapuleng Mbeloane.
Tshekatsheko ya dipuku- Tlhahlobo ye e lekolago go nepagala le go felela ga dipego tša khamphani.
Go tšweletša maanotiro a kgokagano mabapi le lenaneo la boditšhabatšhaba, le masolo a ditharollo tša dithulano ka Afrika.
ITP e maatlafatša le go thuša leano la sekgoba la Toropokgolo, maanotlhabollo a ekonomi le maanotaolo a tikologo le maano a Toropokgolo.
Mmeyara wa eThewkini , Mokhanselara Obed Mlaba o laletša maloko a ba kgašo go tla moletlong wa go keteka phenyo ya bonkgwete ba "Sebjana sa Lefase ba mengwaga ya ka fasana".
Ka dinako tše dingwe go ya dikopanong re tla šomiša sefatanaga sa kantoro ya IFP ka Empangeni le sefatanaga sa Mdi Mbuyazi.
Thulaganyolefsa le peakanyolefsa go netefatša gore go ba le tirelo ya setšhaba ye e kopantšwego ye nnyane.
SADC ka botlalo gabjale e dirwa peakanyolefsa ye bohlokwa kudu ye re nago le bonnete bja gore e tla thekga maemo a kgolo ka mo Seleteng, kudukudu ka lefapheng la diintasteri.
Letangwana la go ruthela, go phaka ka ntle ga tsela, Diphapoši tše hlano tša marobalo a mabedi le marobalo a motho o tee a mabedi.
E hlatsela katlego ya Mna Obama ya go hloma mmušo o mofsa le go thibela dikgetho tša Mna McCain ka diiring tša mafelelo.
Re lefelong le boima kudu ka go bobedi Palestina le Israele le ditaba tša nyutleleara tša ka Iran.
Makgolo wa go tšwa Alabama ka ntle ga Klerksdorp, o dirile kutollo ya go tšhoša ka morago ga go lemoga gore setlogolo sa gagwe sa dikgwedi tše lesomehlano se be se itemogela mathata a go sepela le go hlapologa.
Maithomelo ao a šomago gabotse a nyaka go fetošetša dikgopolo tša go ithomela go ba ditshepedišo tše di kaonafetšego, le goba ditšweletšwa le ditirelo tše mpsha tše di nago le boleng ka ekonoming.
Abel Khoza o ile a bonwa bjalo ka yo a sego a itekanela go swara sethunya.
Kgoro ya Maphelo ya Mmasepala wa eThekwini e laletša maloko a kgašo go tlo tsebagatša semmušo kliniki ya maphelo ya lori.
Baerase ya hepatitis B e hwetšagala ka dieleng tša mmeleng tše di tšwago le tše di tšweletšwago.
Gape gore re a leboga go Wendy Orr le Hugh Lewin le go maloko ka moka a bašomi ba rena bao ba šomelago go netefatša gore ditheeletšo tše di sepela gabotse.
Dikgabiši ditseleng di tla šielanywa ka bokgole bjo bo latelago bja fasefase.
Ka lebaka la tše, balefi ba ditirelo ka moka ba kgopelwa go tšwela pele go lefa ditirelo tša bona ka ge Toropokgolo e tla be e gapeletša tefelo yeo.
Go fetola potšišo ya mabapi le gore ke ka lebaka la eng Liu Huan a kgethilwe go opela koša ya morero, o boletše gore ke kgetho ye kaone, ka ge Mdi Huan a tumile kudu.
Dipese le dithekisi di sepela Tseleng ye Kgolo, gomme tša ema kgauswi le Sepetlele.
Sehlopha se se akaretša go penta le go kgabiša mo go dirwago bjalo ka tirelo ye e kgethegilego, go akaretšwa go kgabiša maboto ka pampiri.
Direnke tša dithekisi tša Umbumbulu le KwaXimba ke dipoelo tša lesolo le.
Go mpshafatša bogodimo bja mafulo ka tšipise go na le kgonagalo ya gore go ka tšwetša pele go theogela fase ga maknesiamo go tloga mobung wa ka godimo.
Moepo wa Venetia o magareng ga mebasepala ye mebedi gomme Musina ke kantorokgolo.
Go huduša go go rulagantšwego ga batšwantle bao ba dulago ka gare le tikologong ya Kereke ya Methodist go fegilwe lebakanyana.
Go swanetše go bile le tsebišo ya go tliša ye e tšwago go Medchem Technologies gammogo.
Culverts - Soretšhe goba mosela wa kelatšhila wo o putlago ka fase ga tsela goba motheogeng.
Seo ke nnete gabotse e agilwe bjalo ka phapoši ya go dira dipoledišano gore M-Net e sepetše dipoledišano tša ditiragalo.
Go thwalwa lefsa ga Mdi N Sihlali bjalo ka molaodi yo e sego wa khuduthamaga ka Botong ya Sentech, lebaka la mengwaga ye meraro.
Melawana ya khwetšo e swanetše go hlokomela ditheknolotši tša go loga maano le mabokgoni ao a nyakwago ke SANDF ge e aba dikonteraka.
Re na le lenaneokgoparara le le kgahlišago le dinolofatši tše di amanago le ditirelo le mehutahuta ya mafelo a go swarela dikopano.
Mošomo wa seminare: go hlahla baithuti ka Kholetšheng ya.
Lefapha le bohloka la SSM ke tšwetšo pele ya theknolotši goba thekgo ya maithomelo.
Mananeokgoparara ao a sego a maleba a gona, go fa mohlala, ditsela tša go tsena mafelong, dinolofatši tša didirišwa mawatleng.
Ba hweditše tlhagišo ka tirišanong ya rena ya dinaga ka bobedi goba ya dinaga tše ntši ka go šomiša SADC, AU, UN le dihlongwa tše dingwe tša lefase ka bophara.
Ba kgathile tema ka go hlomeng ga Thraste ya Thuto ya JB Marks, yeo e abago dithušo tša ditšhelete tša go ithuta go bašomi ba meepong le go bana ba bona.
Naa ke kwešiša seo bjalo ka lebati la go tswalelwa ka go phuthagana ka bogareng bja botseno bja go ba le maphekwana a go rarela?
Ka ga taba yeo ga se go se kwe gabotse, ke go se kwešiše gabotse seo a bego a bolela ka sona.
Ka dipolaong tše tharo tše di aroganego mo mafelelong a beke, go ile gwa swarwa batho ba bararo.
O be a na le Jimmy Mouton ka letšatši leo a ilego a bitšwa go tla meagong ya baahlodi.
Tseba o hlohleletše bakgathatema ba motheo bao ba ka phethagatšago diprotšeke ka nako ye e beilwego.
Go romelwa ga baithaopi ba Bambanani bjalo ka koketšo ya mašole go phethagatša tirišo ya molao ye e etilwego pele ke SAPS le Maphodisa a ka bogareng bja toropo.
Go fokotša ga go tšholla ditlakala mo go sego molaong le ga go kokotlela ga ditlakala le go tlatša ditlakala ka mafelong a protšeke.
Efoga dinama tše di bešitšwego, tše di tšhetšwego dinoko goba tša ka bolekaneng tše di nago le letswai le lentši.
Setšhaba se be se na le mafolofolo ka ga go golega batho ba le go tsebiša maphodisa ka ga ditiragalo tša bosenyi tše di bego di direga ka moo lefelong leo.
Khansele e tsebagaditše lesolo le semmušo la go hlwekiša maswao a mebileng ao a šetšego a senyegile le ao a pentilwego.
O file keletšo ya di-SMME gore di oketše kgolo ya tšona ya kgwebo.
Mna Kritzinger, go kwagala e ke o be o mo swere bjalo ka lee gomme ke bona se se tloga se mmakatša.
Go šorofala le go belaela ga dimilione tša batho lefaseng ka bophara go a oketšega ka Afrika Borwa.
Leina le Vuki ke lentšu la Sesotho leo le hlalošago go ema ge le fetolelwa ka setlogo.
Kally yo a phetšego bophelo bja gagwe ka moka a apere dipeketsane ga a nyame ka seo.
Eupša go ya ka maikutlo a gago o ka se be le dikganetšo dife goba dife, go rekiša dithekete ga gago ka Ellis Park?
Magagešong, ka moka ga rena re tseba bohlokwa bja Dipalo, Mahlale le Theknolotši setšhabeng sefe goba sefe.
Dihotele di beilwe ka Pennsylvania Avenue, tsela ya setšo ya phareite ya tlhomosemmušo, di beeleditšwe marobalo lebaka le letelele.
Lefapha le a ngwala le go fetoša melawana ya mehutahuta yeo e tsebagaditšwego ka fase ga melao ye e fapafapanego ya diminerale.
Ga go yo a kgethilego go ba lekgoba, go laolwa ke mebušo ya ka ntle, go gatelelwa morafe wa gagwe.
Thobela Mna Ebrahim ebile ke a leboga ge o tlile mo mesong ye.
Babuni ba foleile goba ba furu ya go segwa gabedi ba swanetše go bewa gabotse go efoga mobu le maloko ao a šilafatšago furu ya go bolokwa.
Ye mengwe ya mehola ya go hloma Taolo ya Dinamelwa ya eThekwini e akaretšwa mo.
Dithomelontle tša Afrika Borwa tša go ya China di na le dilo tala tše di sego tša hlwa di šongwa tša go swana le aluminiamo, nikhele, mankanese, zirkhoniamo, banatiamooksaete, borale bja koromo, kranaete, pholathinamo le gauta.
Monyetla ke gore e akaretša dilo ka moka tša sephuthelwana seo tše di dirago gore setšweletšwa se be bonolo go šomišwa go swana le dijo tša mantšibua tša go tšidifatšwa, disalate tše di loketšwego go jewa goba dikhurumelo tša go phensulwa tša sešepe sa meno.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo ka ga peakanyo ya lefase le klaemete ya Australia, eya go AUSLIG - Etšentshi ya Bosetšhaba ya go Dira Mebepe ya Australia.
Tsela ye e kgonagalago ya gore o 'kgokaganywe' ke go etela gape dikgopolo tša motheo tše di thekgilego ditherišano tša peakanyo le phethagatšo ya tšona.
Mokolonele de Jager le Mokolonele Bosman, gore ke nyaka go tlaleletša gore e be e le monna wa sethekniki le monna wa mafelelo, Mohlankeditaolo wa Dinyakišišo.
Karolo ye e fa tebelelo ya ka mehla ya ditiragalo tša kopano ya CSD.
Dinyakišišo tše di tšwelago pele ka mafolofolo tša Lt-Gen Steyn le bao ba mo thušago.
Dikhamera tša CCTV tša ka Kimberly di dirile mošomo o mokaone ka go thuša ka go golega bagononelwa ba bane ka morago ga gore ba hlakole motho motšheneng wa ATM ka toropong.
Aowa, ge e le gore o gapeleditše go ntšha taelo ye e sego molaong o tla be a dira selo se se sego molaong.
Ka nako yeo, go ile gwa fiwa šedi kudu ditšhišinyo tša gore Stats SA e file dipalopalo tša fase ka ga go hlongwa ga mešomo.
Le kgopelwa go lemoga gore thentara ye e laolwa ke Tshepedišo ya Boahlodi bja Bao ba Nyakwago ya Mmasepala.
O hlomile tirišano ye botse le Bateshda kidsclub, yo a dirago dikgobokano tša beke ye nngwe le ye nngwe go hlohleletša baithuti ka tša semoya.
Ge o ka tšea bogoši bja morafe, motho o tla dira ka yona tsea yeo.
Go diregile nako le nako gore go tloga mola basekaseki ba Delta-G ba letšetša Lefapha la Tlhahlobo ya ditopo mogala.
Go hwetša mabokgoni a ga go thulane le maikemišetšo a bohlokwa a thuto ye e theilwego go dipoelo.
Lesolo la setšhaba leo le nago le maikemišetšo a go hloma tshepedišo ye mpsha ya setšhaba.
Seo se lebeletše tlhokego ya go fetša dikgaruru le go rarolla mathata ao a magolo a bohlaki bja batho ka Mellwaneng yeo e nago le Batho ya ka Palestina.
Dikgokagano tše di se nago nomoro ya maleba ya thentara, dithentara tše di tlilego morago ga nako, tša go fekeswa, tše di sego tša fetšwa le tšeo di sego tša dirwa gabotse di tla phumolwa.
Go na le batho bao e bego e le babolai, batho bao e bego e le badirabošula.
Ke ka kwešišo ye ya ditlhohlo tše dingwe tša motheo tše re lebanego le tšona moo re swanetšego go sekaseka dipoelo tša Samiti ya Yuropa le Afrika ka šedi le ka tlhokomedišišo.
Go ya ka kwešišo ya se, re kgopela kgotlelelo ya balefi ba ditirelo mo lebakeng le leteletšana gomme re kgopela tshwarelo ka ga tšhitelo efe goba efe ye e ka bego e bakilwe.
Sephethephethe Motheogeng wa Durban se nyakile go emišwa tsii diiri tše nne ka Laboraro.
Diphuruphušo tše di rulagantšwego gabotse ka difatanageng tša dibetša le ka bolahlelong bja ditlakala tša mašole, maphodiseng, baleming bjalobjalo go hwetša dibetša tša diyuniti tša rena.
Bjale o be o tseba seo se hlagago ka maphothong a diyalemoya goba a radio ka Ellis Park.
Leswao leo le bonegilwego ka gare leo le bontšhago gore thekisi e a hirišwa.
Nyaka go netefatša gore go ba le temogo ya maleba ya setšhaba ka ga go tšea dipalopalo le ditiro tša tšona.
Ge e le gore dti e kwešiša gore dikhotheišene ga se tša oketšwa go ya ka go sepelelana le mebaraka, dti e na le tokelo ya go hwetša dikhotheišene tše di kgahlišago tša mešomo ye e kgopetšwego.
Dinaga tša rena ka bobedi di na le mathata a go swana a go hlokega ga meetse mo go bakwago kgafetšakgafetša ke diklaemete tše di swanago.
Dikantoro tša lena tše botse di laletšwa go tla Tsebagatšongsemmušo ya probentshe ya Lesolo la Mašabašaba la Tlhohleletšo ya Twantšho ya Bosenyi leo le kgokaganywago ke Kgoro ya Polokego le Dikgokagano.
Dithole tše dingwe le dikgomo tša ditshadi di ba le oedema - go ruruga lefelong la magareng ga mokaka le mokhubo pele ga ge di ka tswala.
Mzoxolo o be a le tseleng a eya gae ge a tla hlaselwa ke batho ba bararo bao ba mo hlabilego go fihla a hlokofala.
Ee, go be go se bjalo, khonferentshe e be e se botsenong, botsenong e be e le pele ga moo.
Re kgopela tshwarelo go balwetši bao ba tlaišitšwego ka dipetleleng tša monagano.
Phethagatšang lenaneo la keletšo le la keletšo ya sethaka ya Bafsa bao ba lego kotsing.
Mananeokgoparara a magolo le a sekgokaganyi: mešomo ya disoretšhe tša go tšhollwa le ya tlhwekišo, moo dilo tše di nyakegago gona.
Ditološi le disesefiši tša manyoro a tlhago, tšeo di sego tša bolelwa goba tša akaretšwa felo; pente ye e lokišitšwego goba ditlošabeniše.
Thobela magagešong, baeng bao ba hlomphegago le maloko a setšhaba sa merero ya mohlagase.
Maloko a Komititaolo ya Sehla sa Matswalo a Morena a retile badudi ba Durban ge ba obametše melawana nakong ya mafelelo a beke a kheresemose.
Lena Otto go tšwa sekolong sa polaseng sa Willems Valley Primary School kgauswi le Porterville o ile abegwa a timetše ka Mošupologo ge a sa tle sekolong.
Go lemoga gore go na le dikgahlego tše di phadišanago le tše di thušanago, dinepo tše di nyalelanago tša go swana.
Ke dirišane, mabapi le diprotšeke tše, le kudukudu batho ba babedi fela - Ngaka Andre Immelman le Ngaka James Davies.
Ditshepedišo tše di nago le mošomo wo montši, tša go swana le dibenyane tša go betlwa, go dira dimetale le go bopa letsopa.
Ka morago ga dinyakišišo tše di tseneletšego tše di dirilwego ke Moinspekthara wa Botseka Tempe Mtambo wa Lefapha la Ditirelo tša Botseka ka Mahole, mogononelwa o ile a golegwa.
Kabo ya didirišwa tša go aga tsela ka Cape Winelands le ka Lefelong la Bogare bja Cape Town.
Leeto le bjale le putla lefelo la INK go tsena lefelong le le bapetšego la Phoenix.
Ge a hlaloša mabaka a diphetošo tše Tona Pandor o boletše gore go dira gore dipoelo di be gona ka dikuranteng bošego go bile le dipoelo tše mpe.
Ke tla bitša Khonferentshe ya Thušo ya mašeleng ya Phrobentshe ka Setemere yeo e ikemišeditšego go hwetša thušo ya mašeleng go tšwa go baabi ba thušo ya ditšhelete ba phraebete le go babeeletši ka diprotšekeng tše di tumilego tša ISRD le URP.
Go dumelela le ditumelelo tše di ngwadilwego mabapi le se di tla fiwa mokgopedi wa thentara yo a atlegilego fela.
Diphoofolo, dilo tša kgalekgale, maetwana a dikutollo le temo ke karolo ya maitemogelo a Greater Addo Route.
Maafrika go be go emetšwe gore a hwetše tlhahlo dinagamagaeng gore ditirelo tša Bantudi kgone go phethagatšwa ka dinagamagaeng moo ba tšwago gona.
Mogononelwa ke modudi wa Bronville kgauswi le Welkom gomme mo nakong ye e sa fetšego pelo o tla tšwelela ka kgorotshekong ya Maseterata ya Odendaalsrus.
Motu wo o kgobokanego o na le selo sa go kgomarela goba o se hloka le dilwana tša motu wo o kgobokanego.
Ke a go tshephiša, Baba Nyegezi, ga go se ke se dirilego go go šadiša ka ntle.
Ke tla fa tshwaotshwao ya mabapi le se mafelelong a theeletšo Mna Vally.
Kgato ya go thomiša ya sehlongwa se se bonwego bjalo ka seo se tlogo tšea madulo e šetše e thomilwe gomme tlhahlo ya bašomi e gare.
Ka Lusaka o be a fela a letšetša Nel mogala go tšwa ka hoteleng ya Ridgeway gore a romele dipego.
Katlego ya lesolo le e bonwa e bakilwe ke go lebelela tlhabollo ya mabokgoni le kago ya bokgoni, go šoma ka sehlopha magareng ga banyakišiši le basekiši le taolo ye e šomago gabotse ya kelo ya mošomo.
Tumo ya rena ke go akgofiša go hlahla batho ba dikete mo mengwageng ye e latelago ye mebedi.
CPI e bontšha dibontšhi tše mmalwa, tše di akaretšago infoleišene ye kgolo, infoleišene ya dinagamagaeng le infoleišene ya dijo.
Dinyakišišo di dirilwe ke Moinspekthara David Tlholoe wa Yuniti ya Bosenyi bjo bo Rulagantšwego ya ka Phokeng.
Ka lebaka le nka se fe tshedimošo ya sephiri mabapi le lehu la Setšene Pretorius goba maloko a mabedi a MK e lego Maleleke le Mbenenge.
Go se lekalekane mo go tlišitše merwalo ye boima go setšhaba, go ekonomi le go batho.
Go na le ditaetšo tše di fago kholofelo ya gore Sethosa se tla gola ka maemo go kgabaganya mafapha ka moka ka phrobentsheng.
Go realo, bao ba bego ba hloka maatla bao ba bego ba ganetšwa go ba balaodi ba ile ba hloka naga, ba hloka mešomo, ba se rutege, gomme batho ba tlaleletšo ba romelwa gagabobona mo go bitšwago dinagamagaeng, batšwasehlabelo ba bohloki bja godimo.
Dikelo tša letlotlo go emetšwe gore di tla akaretša sekoloto sa akhaonte ya bjale ka ge dithoto tše di gateletšwego ke ranta di tšwela pele go kgahliša go babeeletši ba dinaga tša ka ntle.
Ke nagana, go fa mohlala, ka ga mošomo wa rena wa go kgahliša wa go hlokomela maitswaro a ditšhelete.
Tiro ya go goteša mabone metsotso ye lesome ye e latelwago ke go tšhabeša ga metsotso ye masomepedi ka mehla e tla lekana.
Dirente tše di lefšago ka fase ga go rentišwa mo go šomago di lefišwa go letseno ka tšhomišo ya molokoloko mo nakong ya go hiriša.
Meago ya madulo e ngwadilwe ka fase ga dihotele tša Tlaleletšo ya A le Tlaleletšo ye nngwe ya B.
Ka ntle le ditheko tše di laotšwego, dipalopalo tša theko ya bareki CPI go tloga fao di tla ngwalwa di nnoši go tloga go dikhotheišene tša ditheko tše di kgobokeditšwego thwii ka mabenkeleng a dithekišo.
WCED e tsebišitše dikolo ka ga diwekšopo ka tsela ya dingwalwa tša go thetha le ditsebišo tše di positšwego ka disenthareng ka moka tša dithahlobo.
Lehono ge re ntše re keteka letšatši le ga go ka mokgwa wo re ka se bolelego ka Mahatma Gandhi.
Ka go dira bjalo, mmogo re ka kgona go fokotša kgolo ya diphetetšo tše mpsha tša HIV, Mokhanselara Vos a realo.
Go tšwela pele sehlopha se se ka šomišwa gape bjalo ka bahlapetši ba Buthelezi ka maemo a gagwe bjalo ka Mopresidente wa Inkatha.
Mokgatlo wa Afrika Borwa wa Dirokhethe tše Maatla Kudu o na le ditlelapo nageng ka bophara tša barati ba dirokhete tše maatla kudu.
Eupša ka maswabi, go tlile gore botho bja bona bo kopane le ditiro tša batho ka leina la go ipea maemong.
Le ge go le bjale, go ba kotsing kudu go direga ka malapeng ao a bešago malahla ka metsesetoropong ye e se nago mohlagase le yeo e sego ya felela ka go tsenyetšwa mohlagase, le malapa ao a bešago dikgong ka dinagamagaeng.
Maphodisa a dumela gore bagononelwa ba babedi ba amegile ka boforeng bja tolara ya ka sephiring le bja bongaka bja setšo bja bofora.
Sehlongwa sa Go ruta Barutiši sa Kapa, ka Nokeng ya Kuils, se aba tlhahlo ye e tseneletšego ya mošomo, kudukudu go barutiši bao ba tšwago mafelong ao a hlokišitšwego.
Ka lebaka la gore e be e le bošego ke robetše le Xoliswa ka phapošing e tee ya borobalelo gomme ke netefaditše gore Bosmonts le Katiza ba robala fao.
O šišintše gore ECEAC e lekodišiše melao nako le nako le go netefatša gore go hwetšwa ditharollo tša mathata afe goba afe ao a tšwelelago.
Ke rata go thoma polelo ya ka go ntlo ye ka go lebogiša semmušo, gape, sehlopha sa bao ba sego ba itekanela mebeleng ka go re godiša ka Dipapading tša bao ba sego ba itekanela mebeleng ka Sydney.
Hlatswa o tlošeletše mapotlelo ka moka le dijeke pele ga ge o ka bea dipankeng - o gopole gape go šomiša meetse gape.
Ge o bogetše ditaba tša boso tša CNN goba tša BBC thelebišeneng, o ka se hwetše toropokgolo ya rena ye botse ya diphote tša lebopong la ka bohlabela go ye nngwe ya mebepe ya tša boso.
Lefapha la diholeseile le Dithekišo le bolela ka ga ditshepedišo tša go fediša konteraka ya mošomo.
Bahlapetši ba Chiefs le Pirates, naa ba be ba itlhamile ka dibetša bošegong bjoo?
NPS e šomela Khansele ya Afrika Borwa ya Twantšho ya go Tsenya Dibetša tša Tshenyo ka Bontši ka Nageng.
Ba tšere Mercedes Benz gomme ba hwetša diphahlo ka moka tše di utswitšwego.
Ee, yoo e bile Mokaptene Potgieter, yo ke bego ke swanetše go ba ke mmone.
Sehlopha sa Argus se be se le ka lehlakoreng le lešweu la mapheko a semorafe a semmušo.
Seo se akaretša go diriša dikiletšo tše boima ge Iran e ka palelwa ke go emiša go maatlafatša ka yuraniamo eupša e tla fa ditherišano ka ga menyetla ya tša ekonomi le tša sepolotiki ge Iran e ka tsena tseleng.
Bosenyi le bohodu ka mo selaetšing se bo šupa bobedi bosenyi bja ka dikantorong le bohlakodi bja go itlhama le go thuba dikgwebo.
Ka lebaka le, tiišetšo ya ka morago ga dinyakišišo ke mokgwa wo bohlokwa wa go hlatloša boleng le go tshephagala ga tshedimošo ye e kgobokeditšwego ke bašomi ba go thetha.
Dipeakanyo di a dirwa go oketša phothefolio go dioli tše dingwe tša go swana le tšhamomile, peperminte, labenta le letšoba, tše di loketšwego go bjalwa ka dikarolong tša go tonya tša naga.
Molaodi wa gagwe wa lesolo, David Plouffe, o boletše gore lesolo le na le boitshepho bja go swarwa ka New Hampshire le Pennsylvania.
Selekane sa Kgolo le Tlhabollo, se se etilwego pele ke dti, se ikemišeditše go rarolla go se lekalekane ga bjale ka kgwebišanong ya dinaga ka bobedi.
Puku ye e bolelago gore nako le nako ge e leka go go tsopola e tla be e go tsopola gabotse, e lego Katiza's Journey.
Gape se se akareditšwego ke tšweletšo ya dikgatišo tša dibitio tša bareki tša go swana le dikgatišo tša bito tša manyalo.
Melato ka moka e dula e se ya hlalošwa, gomme e a nyakišišwa ka masolo a lefase ka moka.
Mokolonele Kritzinger go tloga fao o ile a šoma bjalo ka molaodi wa yuniti yeo.
Di-Jacuzzi tša go hlapela ke tšona dilo tše di jago mohlagase wa ka gae kudu ka lebaka la go nyakega ga gore di ruthetše le go sepediša pompi.
Re le leboga kudu ka moka ga lena ka ga maikutlo ao le a ntšhitšego le seabe se le bilego le sona.
Pego ye e na le dipoelo tša difeme ka moka tše di abago tirelo ya go apea dijo ka mehla mo lebakeng leo le diretšwego konteraka.
Mokhomišenare wa Phrobentshe Mzwandile Petros o tlaleleditše ka gore maphodisa bjale a tla šoma ka maatla go fediša bosenyi ka dinagamagaeng le ka dipolaseng.
Tona Ramatlakane e tlo ba Tonakgolo ya motšwaoswere go fihla ge Tonakgolo ye e kgetheilwego Ebrahim Rasool, a enišwa semmušo ka Labohlano la beke ye e tlago.
Ga se ka fa taelo ya mohuta woo, ke bogaswi go šišinya bjalo.
Bjale o bolela gre maabane o, ke nagana gore mantšu a gago a ile a hlathollwa gore o kwele go nkga gase ya dikeledi goba o be o nkga gase.
Se se bontšhitšwe ke go ba gona ga Tona ya Dinaga tša ka Ntle ya Bangladesh ka tlhomišong semmušo.
Mathata a taolo ya dikhunkhwane go balemi ba ditamati le dimela tša khole ka Letsheng la Umlaas.
Bathuši ba tša molao le diklereke tša Dikgorotsheko tše Nnyane ba tla go thuša mahala.
Go tšwetša pele mebaraka ya Afrika e nnoši ka mo go ka kgonagalago ya ditšweletšwa tša go tšwa nageng ya koloni.
Didirišwa tša meepo tše di lahlilwego di senya boleng bja bokgabo bja lebopo mafelong a mantši.
Le laletšwa go romela bagaši ba ditaba le batšeadiswantšho go tla kopanong ya ditona.
Mdi Mncube naa o file setatamente?
Mušo wa Iraq o ka se atlege go buša, go itšhireletša, le go itšwetša pele go ya go ile ka go tshepha thekgo ya sešole le ya ekonomi ya U.S. fela.
Ka moka ga bona ba golegilwe gomme ba latofatšwa ka bohlakodi bja go itlhama, go šupa ka sethunya le go swara sethunya se se se nago laesentshe.
Gabjale o ithutela tiploma ya dithuto tša ekonomi ka Yunibesithing ya London.
Baromiwa ba maloko a seswai go tšwa Khomišeneng ya PBC ya Go tliša Khutšo ya Dinagakopano ye e sa tšwago go hlongwa ba etetše Burundi bekeng ye e fetilego ka nepo ya go thuša go tiišetša khutšo moo.
Baromiwa ba emetšwe gape gore ba tla etela KCAPs ka KwaMashu go tliša dikgokagano le dikolo tša ka Nantes.
Mebasepala ye e itemogelago mathata ka go phethagatša BPCMEP e thušwa ke DPSA.
Re swanetše go tloša dilo tša kgale tša mašaledi tša dithulano ka khonthinenteng tše di sentšego dinaga tša rena.
Maano a mananeokgopara a lebaka le letelele a swanetše go dirwa gore a sepelelane le mekgwa ya dinamelwa.
O boletše gore balatedi ba kgwele ya maoto go tšwa ka Johannesburg ka setimela ba tla theoga ka Setešeng sa Rissik ka Hatfield.
CKD ge e hweditšwe ka pela e ka alafša, go realo e le go fokotša go hlakahlakana ga bjona.
Go kgona go boledišana le batho ba bangwe kudukudu ka molomo di akaretša dinyakwa tša go ithuta tša go swana le mabokgoni a mogala, go theeletša, go hlaloša, go botšiša, go šoma ka batheeletši ba bantši, diphetogo tša sehlopha, dikgokagano tše di sego tša molomo.
Diphepthoune le tše di tšwago go tšona; dilo tše dingwe tša phrotheine le tše di tšwago go tšona, tše di sego tša bolelwa go gongwe goba go akaretšwa go gongwe; phuere ya go uta, e ka be e na le koromo goba e e hloka.
Sefala se agilwe go thuša lewatle la Umhlanga Rocks go tšwela pele ka maemo a yona a Blue Flag ka go romela meetse ka ntle ga lewatle go tsena ka tšhaneleng ya meetse a go ya fase.
Kabo, go tliša, go phethagatša, go direla go šoma le taolo ya tirelo ya Senthara ya Dithoto tša Baotledi ba Difofane ya tlwaelo le ya bogareng.
Tshepedišo ya medumo ya PA ye e tlogo beakanywa goba ya mpshafatšwa go kgontšha babegi go bolela le mašaba le go ba dira gore ba ye botsenong bja maleba ka lefelong la dithekišo ya dithekete.
Sehlopha se se akaretša go betla ditšweletšwa tše di feditšwego goba tše di sego tša feleletšwa tša dimetale tše di sego tša tšhipi.
Kwešišo e tlišwa ka tsela ye e lego gore dikgaruru tša sekolong di a begwa gomme mmušo o arabela mathata.
Naa o kwele dipego tša gore ba butše dikgoro ka kgang le mabati a go bulega ka go hlatlagana?
Ge se lebeletše dithuto tša go amana le mmetse le mahlale, Sekolo se aba dithuto ka botlalo tša mmetse.
Senthara ya tlhahlo ye e nago le tshepedišo ya megala ye e diretšwego fela go amogela megala e tsentšwe go hlahla baamogedi ba megala ba ka gare le ba ka ntle.
Pankakgolo ya Afrika Borwa e utolla gore go na le batho ba bantši bao ba tepositago tšhelete go feta bao ba adimago tšhelete dipankeng tša Afrika Borwa.
Baoki bao ba amantšhwago le dikgopolo tše itšego ba ile ba hlohleletšwa go tsenela mokgatlo wo.
Go kgona go phela ka phetogo ya klaemete le go fetogafetoga ga yona go nyaka kwešišo ye kaone ya tša mahlale ye e theilwego go ditlhokomedišišo tše di lekanego le tše di tshephagalago.
Gomme ka boripana o thibetše batho bao go tsena ka tsela yeo?
Tirišano ye kgolo ka tlhahlong ya yona go fihlelela maikemišetšo a lefapha la setšhaba, dinyakwa tša intasteri le tšwetšopele ka dilo ka moka tša diphrofešene tše di lego gona le tše mpsha.
Ka ntle le molato wa Maitekelo a Polao, Diinspekthara di ile tša nyakišiša melato ye mengwe kgahlanong le Rapagadi ye e amanago ka tsela ye nngwe le molato wo.
Gabotse ke nyaka go go botša gore Pelo ga a tšwe Parys.
Bagononelwa ba bane ba ile ba tsena lebenkeleng gomme ba šupa bašomi ka sethunya.
Se sengwe sa dilo tše di bonagalago tša tirišano ye ya lefapha la phraebete le la setšhaba, seo gape se amago tirišano ya Borwa bja Afrika, ke Mmila wa Lephefo wa Maputo Development Corridor.
Go poleistera le khomphosite ye nngwe le matlakala a go maatlafatšwa ka faepa, diphaepe, bjalobjalo, go tšwa go gypsum, samente, borela, bjalobjalo.
E na le sekgoba se segolo ebile ga se ya tlala ka batho kudu go phala ya go swana le yona ka nageng; moya wo o fodilego o gona ka kakaretšo; gomme kofi e nyaka go nwega.
Le ka sepetleleng sa Baragwanath ga ba kgone go nthuša gore ke kgone go bona gape.
Nka se tsoge ke ngangišane le Ngaka Asvat.
Ge e feditšwe, go kopanya tafola ya freime ye telele go tla fa kgokaganyo ye e kwagagalo go dipoelo le go maano ao a dirilwego ka fase ga dikgato tše di bontšhago tša thulaganyo tša thulaganyo ya URP.
Re be re le ba bantši kudu, re be re le ba bantši kudu go akaretšwa bao ba nametšego ka Mzimhlope, leo ke lekala la MK la ka Mzimhlope.
Ba be ba lebeletše kudu mafelo a mabedi ao a šupilwego, e lego Lebenkele la Kabo la Mmileng wa Lephefo le tsela ye e dikologago Kopanong, magareng ga Dewetsdorp le Reddersburg.
Morutiši wa sekolo sa phoraemari go tšwa ka Hopetown o golegilwe ka ditatofatšo tša go betha GBH ka morago ga ge a robile letsogo la mošemane yo monnyane.
Setatamente se se filwe ke Molaodi wa Motšwaoswere wa Toropokgolo, Mna Sayo Skweyiya.
Tshekatsheko ya seabe ka kakaretšo le dinyakišišo tša kholego ya ditshenyegalelo ka ga kago ya bokgoni bja bašomi e dirilwe ka fase ga thekgo ya Yunibesithi ya North West.
Dinyakišišo ka ga kgonagalo ya go nyaka lefsa goba go šomiša dilahlwa tša ka moepong le tša ka setešeng sa mohlagase, go akaretšwa mekgwa ya taolo ya go šomiša dilo gape.
Go ya go sepelasepela ka toropong le Doung Anwar Jehangeer - go butše maahlo a ka go toropo ye ke bego ke nagana gore ke a e tseba, eupša go molaleng gore ke be ke sa e tsebe.
Taolo ya Tlhabollo ya Boditšhabatšhaba ya Sweden SIDA e file thekgo ya mašeleng tshepedišong ka moka.
Se se ka feletša ka go nyakega ga madulo a go rentišwa a go bitša tšhelete ye nnyane, a go swana le mekhukhu ya ka morago ga dintlo goba diphapoši ka legaeng la leloko la lapa.
Gape e thibela dibaka tša tlhabolo tša bathomi ba kgwebo ba bafsa ka diintastering tša meepo ye megolo le ye mennyane.
Dikgaruru di ka hlasela go ba molaong ga sepolotiki ga mmušo wo o lebeletšwego ka tsela ya semolao goba le ka tsela ye e šireleditšwego ke molaotheo.
Go tla nyakega tlhohleletšo ye maatla le lenaneo la go tloša semorafe.
Afrika Borwa, Nigeria, Argentina, le Pakistan di kgethilwe bjalo ka dinaga tše di dirwago mohlala tša go ngwala maitshwaro a makaone le dithutwana tše go ithutilwego tšona ka ga go tsenya tshepedišong ga merero ya bong ka masolong a go tliša khutšo.
Go ba gona ga naetreite ye e oketšegilego go ka bakwa ke go tšhollwa ga soretšhe mo go sa sepetšwego gabotse le go tšhilafatšwa ga makaka.
Ke nyakile go kgopela tshwarelo eupša ka kgetha go hlaloša kgakanego ya rena.
Temogo ye e ile ya fa lesedi la gore dihlongwa tše dintši di swanetše go kopanywa ka ge di hlomilwe ka nako yeo bontši bja rena re bego re sa ipshina ka maemo dikholoni.
Bjale o ka no se tsebe gore Mna Dipela e be e le mokgokaganyi wa papadi ka letšatši leo?
Tše dingwe tša ditumelelano tše ke tša Khomišene ya Ekonomi ya Sa ruri ya Mohlakanelwa JPEC ya Afrika Borwa le Uganda.
Re ipileletša go mekgatlo ka moka - Maindia le Ma-Pakistan go akgofiša tharollo ya thulano ya ka Kashmir.
Dikgoro tša go tsena ka lebitleng la Napoleon peleng di be di le botsenong bja phakeng kgauswi le Thabana ya Carr, ka morago ga go hudušwa go tšwa ka St Helena, eupša ke kgale e bušitšwe.
Matlakala a dintlha ka ga ditaba tša tikologo, diphoofolo, dimela, madulo le go phela ga go ya go ile.
Ga go na pelaelo ya gore bošaedi bjo ga bo šitiše fela le go gakantšha bahloki ka ga dihlophana tša bohloki, eupša bo tsenya ditshepedišo tša rena tša tikologo tša moswananoši, mafelo a temo le madulo a diphedi tša tlhago.
Go tliša le go hloma difilthara tša ditlabelo tša go diriša moya.
Go tla ba le go tswalelwa ga seripa ga methaladi ya ditsela tša difatanaga nakong ya ge go šongwa tseleng.
Mmasepala wa eThekwini o rata go leboga bengdifatanaga ka tirišano ya bona pele ga nako.
Baromiwa ba maloko a šupa a Phoenix ba eitilwe pele ke Mna Rajack modulasetulo wa Foramo ya Maphodisa , maloko a Komititšhomo ya Phoenix, mokgatlo wa dithekisi le baetapele ba bangwe ba setšhaba.
Dithoto tše mmalwa tša intasteri di hlomilwe tše di ilego tša tloša maphelo ka moka a babeeletši ka ntle le le tee gomme di hweditše naga yeo go tlogo agwa difeme gona.
Go hweditšwe gore difatanaga ka bobedi di utswitšwe nakong ya bohlakodi bja ka ntlong, gomme di šetše di kgokagantšwe le bohlakodi bja ka dintlong bja ka Northcliff le Winchester Hills.
Ditefišo tše di kgahlišago tše di sa fetogego tša mohlagase le dinamelwa tša go sepetša ditšweletšwa tše di šomilwego di a nyakega.
Lehono dikgokagano tšeo di hlongwa lefsa ka maitekelo a mantši, a go swana le tirišano ya Yunibesithi ya Glasgow Caledonian University le yunibesithi ya rena ye kgolo ya bongaka, MEDUNSA le Yunibesithi ya Transkei.
Mohlankedi wa dinyakišišo e bile Moinspekthara wa Botseka Nyakane Moloi wa Ditirelo tša Botseka ka Bethlehem.
Lefapha la diintasteri ka Angola le a beakanywa go fihlelela maemo a boditšhabatšhaba.
Ponagatšo ye kgolo e hwetšwa ka go ngwala go dikhutlonne tše di fapafapanego ka mebalabala.
Ba hweditšwe ka difoleteng tša ka Hillbrow, ka Eldorado Park ba bolela gore ba rekiša diokobatši go iphediša.
Re tlo neelana ka baromiwa kgafetšakgafetša gore re kgone go tiišetša tirašano ya rena.
Go ya ka seo, se re swanetšego go šoma ka sona ke twantšho ya semorafe kgahlanong le bathobaso se se dirwago ke bathobašweu, gomme ka go le lengwe re sa kgotlelele setlwaedi sa go semorafe kgahlanong le bathobašweu se se dirwago ke bathobaso, se ka be se direga goba seo se ka tlago sa direga, gammogo le twantšho ya BoSemithisimo.
Pušeletšo ya dilo tše di fetilego re sa itemogela yona le lehono, go swana le ka dithulano tše di ipušeletšago ka Angola le dipoelo tša bohloki bjo bo bakwago ke mananeokgoparara ao a sentšwego ka dinageng tša boagišane.
Ka nako yeo ya tlhaselo, yo mongwe wa bahlasedi o ile a thuntšhwa a bolawa ke molemi.
Gopolang go reseta dišupanako tša mohlagase, kudukudu alamo ya gago ya ka lehlakoreng la mpete, le dišupanako tše dingwe tše di ka bego di ile tša šitišwa, tša go swana le pompi ya meetse ya ka letangwaneng gona lenaneonošetšo la go šašetša.
Kgoboketšo ya Taetšo ya Lefapha DCC e bile le maikarabelo a kgoboketšo ya tshedimošo ya go amana le bošole ka tsela ya taetšo.
Bašomi ba RRC ba tla šoma ka ditatamente ka moka tšeo di tlišitšwego go TRC gore ba kgone go tseba batho bao ba tlogo fa bohlatse gore ba hwetše diforomo tša tshedimošo tša UIR.
Kaonafatša phihleleo ya ditirelo le methopo ya tša mohlagase tše di tshepagalago, tša go se bitše tšhelete ye ntši, tša go lokela ekonomi, tša go amogelega setšhabaeng le tše di hlokomelago tikologo, go hlokometše dinyakwa le mabaka a bosetšhaba.
Mmasepala wa eThekwini o gare ka Lenaneotlhabollo go kaonafatša kabo ya ditirelo, go rarolla go hloka tekatekano ya merero ya setšhaba le ekonomi le peakanyolefsa ya naga, ka Tikologo ya Borwa bja Durban.
Lerole le dilo tše thatana tše di tlišwago ke phefo go tšwa go dikgogolwa tša mašaledi le seabe sa tšona go boleng bja meetse.
Mo nakong ye o ile gape a aloga go tšwa go Sehlongwa sa Mahlale a Setšhaba ka Moscow, Russia gomme a phetha dithutwana tše kopana tša bošole ka Angola.
Baithaopi bao ba se nago le dithunya ba swanetše bonyane ba itlhame ka diphate tše pedi tše thata, ditlelapa goba dikota tša tšhipi le kotse ya go dirwa ka gae.
Mna Visser naa o be o nyaka go bolela se sengwe pele ga Mna Goosen?
NAASP e theilwe go segwera sa tša ekonomi le tša sepolotiki gammogo le kgokagano ya motho le motho.
Re swanetše go kgoboketša diabe tšeo, re rulaganye ditherišano tša dihlopha, le diwekšopo, bjalobjalo, go ithuta le go fa kakaretšo go tšwa go maitemogelo a dilo tše di diregago.
O no mpotša gore ee go lokile.
Ka lebaka la tšhireletšego, UN e palelwa ke go šoma ka mo dikarolong tše tša Somalia gomme e fa thušo ka di-NGO tša Somali, Mna Redmond o boletše bjalo.
Lengwalo le rometšwe difeme tše tharo tše di hlokotšwego go tlo hloma Foramo ya Bakgathatema ba ka CBD le dinyakwa tša papatšo le tša kgokaganyo ya TRUMP.
Go hlokega kgokaganyo le kopanyo ye kaone ya ditiragalo tša polokego ya mebileng tše di dirwago ke mekgatlo ya go fapafapana le ka magatong ao a fapanego a mmušo.
Naa o ka re botša ka ga ditlhathollo tše di fapafapanego tše di filwego ke wena le Mdi Mathibe?
Go tla ba le di-PVA tše di ka se bego ka fase ga taolo ya FIFA tše di tlogo swarwa ka Senthareng ya Dipapadi ya Swartklip, ka Lepatlelong la Athlone, le ka Belville Velodrome.
Ga se ka ya Lusaka, Angola go yo hlahlwa, ke be ke šoma tša bohlodi.
O laletšwa go ba le Tona Dipuo Peters le Molekgotlaphethiši wa Maphelo, Mdi Shiwe Selao, ge ba ribolla mobu go tlo aga dikliniki tše ne tš empsha.
Ka morago, buti wa Gwebu o šupile bagononelwa ba bangwe ka monwana.
Ga go nyakege go šoma ka tlhokomelo ka botlalo go bašomi ba mmasepala wa OMU.
Medchem Pharmaceuticals ga se ya šoma fela ka Mašole a Tšhireletšo goba Medchem Technologies.
Protšeke ke ya Madulo a Mekhukhung yeo e lego magareng ga KwaMashu le Newlands.
Gomme le ge go le bjale dimilione tša batho di tloga letšatši le lengwe le le lengwe la maphelo a bona la tlala ye go lego molaleng gore ga e fele.
Re tšere sephetho ka go GCC go lebeledišiša go romela le go šomiša maatla a nyutleleara go tšweletša mohlagase le go tloša letswai ka meetseng.
Batho ba MaSan le MaKhoi ba ile ba itemogela bošoro bjoo bo rulantšwego le bja go se kgahliše mo ba ilego ba nyaka go fedišwa ka botlalo.
Se se bohlokwa kudu ge re lebeletše kgonagalo ya go rema mehlare, gomme le dinaga tša dipolase di kotsing kudu ya go rengwa ga dihlare.
Re thabile go bega gore EMIS ka WCED e hwetša katlego ye kgolo.
Ka ASGISA re tla oketša bohlokwa bja baotledi ba kabo ba kgolo ya rena.
Stephenson o ile a ba le batseta le bahlankedi ba maemo a godimo ba maphodisa moo leetong leo.
Disetšene tša maphodisa tše di sa tšwago go thwalwa di ile tša bontšha boikgafo bja bona ka go thuša ditšhaba tša gabotšona.
Magagešong, go na le mellwane ye e lego molaleng ka ga ka moo maithomelo a theknolotši a ka thekgago go tšwela pele go ya go ile.
Ka maemong ao re a kwelego, Vlakplaas goba netweke ya tšhireletšo ba ka be ba ile ba mo nyaka go fihla ba mo hwetša bjalo ka mošomo ka lebaka la gore o ile a ngwega moo.
Mafelelong o ile a šoma bjalo ka modirelaleago ka Mokgatlong wa Tlhokomelo ya Bana ba Ditšhuana wa Verulam Child Welfare.
Lepatlelo la FNB le agilwe mengwageng ya mafelelong a bomasometshela, goba ya mafelelong a bo masomeseswai goba moragonyana ga moo, ga go bjalo?
Godimo ga moo, DSR e tla saena ditumelelano tša boditšhabatšhaba tša mabapi le dipapadi le boitapološo.
A re šomišeng sebaka se ka mehla go tšweletša Maatla a kgwebokgolo ka Dikhamphani tša mohlakanelwa le Go thoma kgwebo, go realo e le go netefatša gore re ba le bokamoso bja di-SMME le dikhamphani tša mohlakanelwa tša mafolofolo.
Balatofatšwa ba babedi ba ile ba swarwa ke maloko a setšhaba gomme mafelelong ba tlišwa go maphodisa.
Tše di tlišwa mabakeng a go tlo dirwa tshekatsheko, e sego bjalo ka kakanyo ya diphetho tša mmušo.
Mmušo le Palamente ya Serbia di goeleditše gore UDI ga e šome.
Go hwetšagala le boikgafo bja bašomi bao ba nago le bokgoni kudu ba DEAT go phethagatša Laeanotirišo.
Motlatšamopresidente Mlambo-Ngcuka o emetšwe gape go etela Solo ka Bogareng bja Java le Makassar ka South Sulawesi.
SAIA e thuša dihlongwa le mekgatlo go tšweletša mokgwa wa sephrofešenale go tliša peeletšo ya baabi ye e nyakegago go tšwetša pele maikemišetšo a bona.
Katlego ya Ethekwini ya go swara dipapadi tše bohlokwa mo nakong ye e sa tšwago go feta go dumeletše Mmasesepala go aga botsebi bjo bo kgahlišago ka mo lefelong le.
Ngaka Mohamed ElBaradei o boletše gore, go latela dipolelo tša gagwe ka North Korea gore e ikgafile go tumelelo ya go bea marumo fase ye e fihleletšwego ka Feperware eupša ya re e nyaka gore dikiletšo kgahlanong le yona di phumolwe pele.
Makgolokgolo a badudi ba Chesterville ba filwe bonnyane bja dintlo tša bona.
Maetong a matelele Freddie Mercury le Queen, dikoša tša sehlopha se segolo, klasiki ye bobebe, mmino wa classic rock.
Ke a e kwešiša, ke fela batho bao ba kgethilwego bao ba tsebago gore Vlakplaas e be e le gare e tlošetša mešomo ya bokhutelo.
Bothata bjo bo okeditšwe ke tahlegelo ya maitemogelo ka go tšwa mošomong e sa le ka pela.
Molekgotlaphethiši wa dipapadi le Boitapološo, Mna Amichand Rajbansi o tsebagaditše go tlatšwa ga dikgoba tše tharo tša ba taolo ka Kgorong.
Uys o amantšhitšwe le melato ye mengwe ye mmalwa go akaretšwa maikemišetšo a polao.
Dira mekgwa ya tirišo ya softewere ya maitirišo, maanopeakanyo a tirišo ya dilo le peakanyo ya ditšhelete ya dithomelo tša MTEF.
Ga ke nyake gore re boele morago ditherišanong tše di fetilego.
Tiro ye e lokolla TB bacilli moyeng gomme batho ba bangwe ba ka e hema gomme ba fetelwa.
Phapoši ye nngwe le ye nngwe ya borobalelo e re iša ka setupung seo se lebeletšego serapana.
Se e bile tlhaselo ya leswao le legolo la temokrasi ya Iraq ye e sa tšwago go thoma.
Westville Christian Fellowship ke kereke ya tikologo ye e lego ka Bogareng Bja Toropokgolo ya Ethekwini ka Durban.
Gomme ka sewelo la mathomo e bile, go ya Mmileng wa Lansdowne.
Moletlo wa go bea dikgare ka Jose Marti Memorial go beile motheo wa mathomo wa ketelosemmušo go ya Cuba.
Mošomo wa ka ntle o be o tlo kgokaganywa ke Komiti ya Kgokaganyo ye e sa tšwago go hlongwa.
Go dira ditšhelo tša galase; dibjana tša ka khitšhing tša galase le tša tafoleng; dibjana tša galase tša saentshe le tša ka laporathoring, sešupanako le diwatšhe tša galase le ditšweletšwa tše dingwe tša galase n.e.c.
Go kwala gore go ile gwa thomiša ngangišano ye kgolo magareng ga banna ba babedi gomme ba ile ba bethana ka matswele.
Phetošetšo ya sebopego sa ntwa yeo e bonwego ka Afghanistan le Iraq.
Go lota dikenywa, dimake, matlakala a dikenywa le dikarolo tše dingwe tša dimela ka swikiring.
E ile ya swanelwa ke go tšweletša mekgwa ye mekaone ye e kgonagalago ya ditšo tša tlhokomelo ya bahlaki, ye e akareditšego mpholo.
Taolo ye mpe ya kgoboketšo ya meetse, go fa mohlala, go fetša ga meetse mo go fetišišago, ditiro tše mpe tša temo, go šalela ga mobu wa dinoka.
Mothaladi ka pukwaneng ya Tanya Jovanovski o re, "Tsebiša motho ofe goba ofe yo a sa ratego selo yo a putlago tseleng ya gago sengwe."
UNESCO, Setheo sa Ford Foundation le dietšentshi tša mmušo le tšona di thekgile maitekelo ao a go kgahliša.
Ge re etla go tiro ye e bonwago bathong, ditoropokgolo di swanetše go kgathatema kudu, gwa realo Motlatšammeyara wa London, Nicky Gavron.
UShaka Marine World bjale e tšweletša morero o mofsa wa mešomo ya ona ya diphaka, gwa realo Motlatšamolaodi wa Toropokgolo wa Ditšhelete, Krish Kumar.
Ga go na molao wo o ba gapeletšago go dira bjalo mo lebakeng le, gwa realo Keraan.
Mengwaga ye makgolotharo ya taolo ya naga ka batho ba bannyane ba bathobašwe e a rarollwa.
Motho yo a katilego ka molatong wo o swerwego ke Ba Dikgaruru tša ka Malapeng ba Motswedi, Yuniti ya Tšhireletšo ya Bana le Melato ya tša Thobalano FCS, o sa tšwa go bonwa molato gomme a romelwa kgolegong ka Kgorotshekong ya Selete ya Lehurutshe.
Melaetša e mentši ye e sego ya loka e tšwa ka gare ga mellwane ya rena tše di sa tšweletšwego rena gabotse.
Katlego ya CAV e theilwe go katlego ya kgwebo ya sehlopha go fihlelela dinyakwa tša mmaraka wa aeroskoupu ya boditšhabatšhaba, Mna Dockrat o boletše bjalo ka boripana.
Sehlongwa se se ikemego sa "lesolo", se se theilwego go bokgoni, se ikgafile go thuša setšhaba go hwetša ditharollo tša mahlale go mathata a sona le go hloma dibaka tša go amana le mahlale tša kgolo le katlego.
Karolo e tee ye bohlokwa kudu ya mokaka ke karolo ya malokologo ya ka gare, goba ya bogareng ye e lekeletšego.
Ka mekgwa ye mentši re phela ka dilo tše di šetšego tša kgatelelo ye e diregilego.
Mokhomišenare wa Seteše sa Maphodisa sa Harrismith SAPS, Mosuphritentemogolo Fred Maree, o bolela gore se e bile mošomo wo o kgahlišago wa maphodisa gomme o lebogiša maloko a maphodisa ao a kgathilego tema ka moo dinyakišišong.
Kabinete e lakaletša setšhaba sa Mamoselemo mahlatse le mahlogonolo nakong ya kgwedi ya Ramadan.
Nyakišišang dipolao tše di amago batho ba bohlokwa, ba molao, boradipolotiki le maloko a SAPS.
Meši ye mesesane go tšwa ka dintlong tše di bešitšego malahla le mešomo ya meepo go ntšha malahla go ama tikologo gampe.
Tše dingwe tša dibeine tše le tlogo kwa tatso ya tšona di tšwa go ye nngwe ya mašemo a kgalekgale a beine ka mo nageng - Vergelegen.
Gammogo le mafelo a itšego a go swana le madulo a batho ba VIP goba dipara goba mafelwana.
Bokgoni bjo bogolo bo a nyakega ka legato la maleba go akaretšwa nagana, moya le bokgoni bja mawatle, go rarolla mešomo ya tshepelo, go hlapetša le maatla a dibetša.
Mafelo a tirišano magareng ga Durban le Oran gabjale a a sekasekwalefsa go tseba bokamoso bja mafelo a tirišano.
Dithoto tša bona, tše di akaretšago difatanaga tša mabaibai, dintlo ka Plattekloof di ile tša thopša.
SANDF e swanetše go aba thibelo ya sešole, ye e bontšhago bokgoni le toka ya sepolotiki ya mmušo go šireletša Afrika Borwa kgahlanong le dikgaruru.
Dinyakišišo tša ekonomi ka ga tša lefapha la boitapološo di dirilwe ke mokgatlo wa ka ntle.
Rena bjalo ka Maafrika re tloga re tseba gabotse gore khonthinente ya rena ke yeo e amilwego kudu ke matšhošetši ao a bolayago a dipomo.
Peeletšo ka ditseleng tše bohlokwa tše di sego tše kgolo, tše di kopanyago toropokgolo le ditsela tša go tsena ka go yona.
Ba hlomile lekala la thuto go fokotša bontši bja go kgangwa ke meetse.
WCED e abile difoka go batho ba bagolo bao ba fihleletšego se sengwe ka moletlong wo o kgethegilego ka Sehlongweng sa Go Ruta ka Kuils River bekeng ye e fetilego.
Bodiredi bjo kudukudu bo akaretša go sekaseka dinyakwa tša bašomiši le mathata le go hlagiša ditharollo tše kaone.
Eupša ke dikgopolo tše tharo tše ke nyakago gore di gatišwe ka megopolong le ka ditorong tša lena.
Tema ya Kaizer Chiefs le PSL ga se ya bewa ka tlhagišong ya Ellis Park ka sengwalweng seo.
Go tlošwa ga mašaledi a kgethologanyo go tla nyaka maitekelo a magolo mo lebakeng le letelele.
Tema ye bohlokwa ya tlhokomelo ya balwetši ba ka gae ka Ditirelong tša Maphelo ka Kapa Bodikela e gateletšwe gape lehono ke tona Uys ge a be a etetše bašomi ba tlhokomelo ya kalafo ka Citrusdal.
Motshephi - Motho yo a botilego yo mongwe go mo thekga ka mašeleng.
Dinyakišišo ga se tša kopana, ga se tša kgokaganywa gabotse gomme ga go na le maano a bohlokwa a dinyakišišo.
Go lahlwa ga ditlakala tše thata le tša diela go tla fokotšwa le go laolwa kudu, go ya ka bobedi bokgoni bja go ja ditlakala le dinyakwa tša go lahla ditlakala.
Nna, ka bonna ke ile ka gogwa ke Maphodisa a Tšhireletšo makga a mmalwa.
Ka lebaka la boikgafo bja gagwe, mosenyi o ile a nyakišišwa gomme a amantšhwa le bosenyi.
Tshabalala ke motho yo a ratago dipapadi kudu, yo a nago le kgahlego go kgwele ya maoto, kolofo, le ntwa ya matswele.
Sehlopha sa Setšhaba se tla šoma ka Leano le Legolo la setšhaba le le kopanyago diabe tša melawana ye e fapafapanego ya Pego.
Wepsaete e ikemišeditše go hloma temogo ka ga mafelo a fosili a ka Sterkfontein, Swartkrans le Kromdraai ka leboabodikela bja Gauteng, ao a kgethilwego bjalo ka mafelo a Bohwa a Lefase.
Bontši bja dihotele le mafelo a boithabišo a na le ditlabelo tše kaone tša dipapadi, gomme a magolo a na le mapatlelo a go ralokela kolofo.
Tiragalo ye e holofela go tliša temošo le go bolela ka ga bophelo bja basadi le bana bao ba lego ka ditikolong tša ka gae tše di nago le tlaišo.
E šomišetšwa dikgašo tša radio, kudukud ka dipenteng tša kgašo tša MW le SW.
Banna ba bangwe ba bararo ba ile ba golegwa ka Kanana ka ntle ga Orkney, ge ba sa le gare ba hlatswa maswikana a gauta.
O be a swere dithunya, dikolo le mokgobo wa diokobatši go yena.
Kgoši Sandile e be e le morwa wa Kgoši Ngqika gomme mosadi wa gagwe, Suthu, wa Ntlokgolo.
Mehuta ya Afrika Borwa e akaretša magareng ga tše dingwe tšhukudu ye ntsho, lengau, saekhate, nkwe, pshinyaleraga ya lewatle le maruarua.
Re na le Leano la Tlhabollo ya Ekonomi go fihlelela nepo ye - Ikapa Elihlumayo - go godiša le go abelana Kapa.
Ge motho yo a bego a thuntšha sethunya a sepela, Nicolene o ile a emiša mosepelakasefatanaga yo a bego a feta yoo, ka mahlatse, e bego e le ngaka.
Bunnychow e ka ba le mehutahuta ya ditlatšo gomme ditheko di sepelelana gabotse.
Mna Vally, Ke lekile go go hlalošetša go tloga le peleng gore Protechnic e be e se khamphani ye e bego e beilwe ka pele.
Moinspekthara Hay o boletše gore o tšweleditšwe dipego tša kalafo ka kgorongtsheko go fa bohlatse bja gore mogononelwa o be a na le maikemišetšo a itšego ge a be a beeletša marobalo ka sepetlele ka go fa bohlatse bja maaka go efoga go golegwa.
Ke boletše gore ke thuntšhitše gašupa ge batho ba be ba betša maswika gomme nako ka moka ya ge ke thunya gašupa batho ba be ba betša maswika.
Sehlongwa sa Afrika sa Disaentshe tša Mmetse se tsebagatšwa semmšo ka Muizenberg, Cape Town.
Go bile le dipoledišano le Mna Lerothodi Ikaneng, poledišano ya radiong.
Sa bobedi, ka protšekeng ya leano ka botlalo leo le ikemišeditšego la Botha la go lwantšha tlhaselo ka botlalo ye go bolelwago ka yona le go hlohleletša kgatelelo ya bathobašweu le bokapitale bja semorafe.
Protšeke ye ya dinyakišišo e ikemišeditše go oketša taolo ya Heterodera Schachtii ka Kapa Bodikela.
Ge seemo se se sego sa loka sa ekonomi seo se dirilego gore Chris Stals a dire ditekodišišo tše re boletšego ka tšona.
Woodclay Square, Phoenix modudi o ile a hlakolwa gare ga mosegare ge a be a tsena tseleng ya gagwe ya difatanaga.
Diesiti tša makhura tša monokhapoksiliki tša diintasteri; dioli tša esiti tša go tšwa tlhwekišong; dialekhohole tša makhura a intasteri.
Mogwera wa gagwe o ile a mo romela go modirela leago gomme o ile a feletša ka senthareng ya Ikhaya Lethemba, yeo Mdi Mxumalo a boletšego gore e mo phološitše.
Magato a tšhomišobošaedi yeo e sa tšwetšwego pele a tšhošetša seriti sa bophelo bja tša tlhago bja diphedi tša mafelelong a noka, kudukudu moo mehuta ye mmalwa ya diphedi e lebeletšwego go tlo bunwa.
O boletše gore, o boditšwe gore Xoliswa Falati o be a na le maikarabelo a go golega ka ntlong.
Se se tla nolofatša kgwebišano ya gase ya go putlaganya dinaga le go maatlafatša tlhabollo ya ekonomi ya setšhaba ya selete.
Go phatlalatša dithoto mahala le batho le gammogo kgatelelo ya dithibelo tša ditseleng.
Thekgo ya bašomiši ba tša boitapološo ba go swana le bareadihlapi, ditlelapo tša diketswana tša go sesa lehlweng bjalobjalo.
Ngaka Okumu o boletše ka pela go gopotša gore le ge go le bjalo le ge Mopresidente Obama e le wa botšo bja Afrika, taba ke gore ke mopresidente wa United States.
Ke re ke be ke fetola dipego tšeo di senyago leina.
Ke boletše gore ke bone ditsopolwa tša go gatišwa ka ga dipoledišano tšeo eupša ga se nka ka bona se sengwe mabapi le Mdi Winnie Mandela.
Tiro ya boitlhamo, ya go thoma ka diphuruphušo tša sewelo tša mašole a phuruphušo ka dinageng tše mmalwa tša boagišane, go fihla ka tlhaselo ka botlalo ka Angola.
Etla Moya o Mogethwa o tlatše dipelo tša batho ba Gago bao ba nago le tumelo gomme o tsenye mollo wa lerato la Gago.
Mathata a bona a maikutlo goba a maitshwaro ke mapheko a go ithuta le tlhabollo ya bona.
Lenaneo la tirišano la tlhabollo ya Polelo ya Sefora le setšo sa Frankhofoune magareng ga bahlankedi ka Afrika Borwa bao ba boledišanago le baboledi ba Sefora le ile la phethagatšwa.
Boitshekatsheko, go opela, go ya kerekeng le go bala ke tše a di ratago kudu.
Lenaneo la St Lucia le na le diphedi tše ntši tša mehutahuta tša avifauna go akaretšwa mehutahuta ya diphororong tša meetse, gomme ka dinako tše dingwe bontši bja tšona lefelong le tee bo a hlaga.
Maloko a a ka tloga a ikgantšha ka bobona ka ge e bile la mathomo mo Khanabone ya SAPS e ile ya thopa Mandrax.
Ditiragatšo di ka beakanya masolo a yona mabapi le dinyakwa tša gago, tše o di ratago le tše o sa di ratego ka go kgoboketša le go gopola tshedimošo mabapi le tše o di ratago.
Mahlo a katse a tloga e le maithomelo le maitekelo a Afrika Borwa.
O a tseba gore ke kgopolo ye e šaetšegilego gore batho bao ba hlokago le ba go se kgone go bala le go ngwala ga se ba hlalefa.
Tona ya Maphelo ka Kapa Bodikela, Pierre Uys, o tsebagatša semmušo protšeke ye e kgethegilego ye e tlogo thuša go thibela mahu ka baka la go felelwa ke meetse mmeleng go bana bao ba nago le bolwetši bja letšhologo ka Senthareng ya Setšhaba ya Wallacedene ka moswane.
Go fa mohlala, didirišwa tša go hlahloba ka sewelo le ditšhelo tša polokelo, go lokiša mathata ka pela, go latela ditshepedišo tša tiro ya mošomo ye e tlwaelegilego.
Ngaka Asvat o boletše gore Stompie o be a nyakega kudu gore a išwe sepetlele.
Laesentshe ya sefatanaga Dilaesentshe tša difatanaga tše di hlametšwego kudu go fetiša le go sepetša dithuthupi.
Dikgahlego tše di phadišanago le tše di thušanago, go tshephana le dinepo tše di swanago di swanetše go lemogwa.
Taba ya gore mmušo wa feterale o tla dira gore dipanka tše dingwe di be tša setšhaba, go dira gore dišere tša tšona di se be le boleng, go realo e le go thibela Panka ya Amerika le kudukudu Citigroup.
Bana ba ile ba thotšharwa, re sa nyake go bolela go tšea bana ba.
Mathata ao a bakilwego ke diphoofotšwana tše nnyane tša malwetšana di tla nyaka kalafo ya anthipayothiki ye e laetšwego.
Mmasepala wa eThekwini o dumela gore go rekiša gape ga mekotlana ya dipolastiki ye mekoto ya go šomišwa gape go na le segwera le tikologo go ya ka Hlogo: Go Hlwekiša le Ditšhila tše Thata, Mna Raymond Rampersad.
Ke swanetše go lebogiša toropokgolo ka go ba mathomo ka tlhamong ya REDS.
Nako e fihlile ya tharollo ya lebaka le letelele ya mathata a Israele le Lebanon.
MP ba maemong ao a nago le maatla a go huetša go tšea diphetho tša maemo a godimo.
Fana ka diaparo tša kgale goba dilo tša ka ntlong tše di sa lokilego go mekgatlo ya bohloki.
Thušo ya ditšhelete e ka išwa gape magareng ga ba taolo ba mmalwa goba ka dileteng tše nnyane.
Mna SIS Ntombela o thwetšwe bjalo ka Mohlankedimogolo wa Mešomo ka kgorong ya Temo.
Go dumelelanwe gore tsebišo ya go ngwalwa ye e thethago e swanetše go romelwa makhanselara gomme e bolela ka ga bohlokwa bja go rarolla semorafe.
Ditlhahli tša go hloma le go laola mafulo a ryegrass a go ya go ile ka Natal.
Go fa mabala a dithaloko dithaere, ao a lekeleditšego ditšhaeneng tša ditšhipi goba dithapong go dira diteku tše kaone kudu.
E beilwe go lebana le Maneelanong a Dinamelwa a Joe Gqabi, lefelo le lefsa le le na le lebenkele la go rekiša ditšweletšwa tša maswi le diholeseile, bagwebi le meago ye e oketšago boleng.
Taba ya go wa ga ekonomi, gabotse, ke taba ya taolo.
Bjale, Disenthara di tla fa tikologo ye e kgontšhago go hlohleletša kholego ya nanotheknolotši.
Naa ke nnete, mohumagadi, gore o mothekgi yo mogolo wa kgwele ya maoto?
Go fetoša mananeothuto le go beakanya go ithuta semmušo go gare go tšwela pele ka fase ga tlhokomelo ya ba taolo ya thuto.
Oliver Tambo o ba modulasetulo wa bosetšhaba gomme Jacob Zuma, motlatšamongwaledipharephare.
Diteko le Keletšo ya Boithaopo VCT e hwetšagala ka ATICC, gammogo le ka dikliniking tše ntši tša ditlabelo tša maphelo tša setšhaba.
Holmes o tšwetše pele go hlaloša mathata a go rarolla ditaba tše di amago Darfur, Chad le CAR.
Bašomiša ba ka utolla le go taonelouta tshedimošo le tshedimošo ye kgolo ka difomete tše di fapafapanego.
Phetolo fela ye e ka phethagatšwago ya lefase ka bophara ya mathata ao a sa felego a tša maphelo le a ekonomi ya setšhaba ke thibelo ya malwetši a go se fole.
Lehono se se a dirwa, ka dikgato tše di fapanego tša go šoma gabotse, nageng ka bophara.
Tonakgolo, Ebrahim Rasool, legatong la Mmušo wa Kapa Bodikela, o go laletša go tla Tirelong ya Segopotšo sa mohu Kgoši Xolilizwe Sigcau.
Dithentara di tla ahlolwa go latela Tshepedišo ya Boahlodi bja Bao ba Nyakwago ya Mmasepala ka ge go beilwe ka Maemong a Thentara.
Kgatelelo ye kgolo ya monagano yeo e tsentšwego ka mogopolong wa gago wo o bego o se wa phafoga gabotse selo se kotsi sa sefatanaga se se bego se tšwelela sa maphodisa a tšhireletšo gomme sa dira gore entšene ye nngwe le ye nngwe e kwagale bjalo ka lešatana le le tšhošetšago.
Dikgwebo tše di ka ba tše mpsha goba di oketšwa mešomo ya tšona kudu.
Menyetla ya bophelo bja ka lewatleng e tla tsebja gomme ya hlohleletšwa go mafelo a maleba a ka mabopong.
Sehlopha sa bao ba kgethilwego ka o tee ka o tee se nyakišiša melato go bona ge eba bagononelwa ba ka amantšhwa le bosenyi bjo bongwe.
Go bolela nnete, semelo sa Anansi se ile sa tšwelela ka boripana ka go badingwana ba Amerika.
Batho ba bangwe ba ka sega maotwana a rena a dikgogo, eupša bagwera ba rena ka makheišeneng ba duma ge fela o bolelea ka seneke se se bitšwago 'walkie talkie'.
Go romela moyeng go ka thušwa ka go beletša tšhipi ka go tsepama thothobolong go dira mašoba a mmalwa.
Magagešong, ntumelelng ke boleleng ka ga ye nngwe ya ditšhitišo tše kgolo tša kgolo ya ekonomi go bao ba lena bao ba dirago kgwebo ka Afrika Borwa.
Go be go se na dipolelo tše di se nago bonnete tše di swanago le tšeo di tlišitšwego go nna mabapi le Cebekhulu.
Batšwasehlabelo ba amogetšwe gore ba dule ka setešeng sa maphodisa ka Apel.
Ngaka Wouter Basson o gopotšwa gore o sa le ka fase ga kano.
Ba kgašo ba laletšwa go tla pulong ya semmušo ka Ezimbuzini Goats Hive, lefelo la kgwebo le lefsa leo le mpshafaditšwego go amogela bagwebi ba dipudi le ba dinku.
Sekolo sa Phoraemari sa Caritas se bile le go thubelwa kudu mo dikgweding tše di fetilego tše tharo.
Bagononelwa ba mmalwa ba golegilwe ka morago ga ditlhaselo tše mmalwa le go hlakola ga go itlhama mafelong a mannyane ka lefelong la maphodisa ka Rustenburg.
Klaente e ikopanya le kantoro ya tlhahlo ya selete ya Khula mabapi le sengwalwa sa peakanyo ya kgwebo goba mabapi le thušo ya tlhahlo.
Dipoelo tša Bosenyi : Ka mmileng Willem, ka Booysens Mna Mabula o tsene ntlong ya motšwasehlabelo, a mo thunya gomme a tšhaba moo tiragalong ye.
Mmušo wa Afrika Borwa o kgalema maitekelo a polao kgahlanong le Tonakgolo ya Somalia.
Hugh Lewin o tla sepediša tshepedišo ye ge o tla be o bolela taba ya gago.
Afrika Borwa e tšere sephetho sa go reka difofane tša Grippen go tšwa ka SAAB BAE tšeo di lego gare di tlogo tloišwa ka Afrika Borwa.
Ge leraga la soretšhe le tšhollwa ka mekoting ya go tšhollela ditlakala, taolo ya ditšhila tše e tla bopa karolo ya NWMS.
Go nyaka ga Fatima yo a bolelago kudu ka dipolotiking go thomilwe ge e sa le wa mahlalagading - gantši o be a bolela ka dikopanong tša setšhaba tša mekgatlo ya go swana le Natal Indian Congress.
Dira tirelo ya go hlwekiša ka lefelong la EMDC: ka Metropole North, ye e lego ka Mmileng wa Timmerman, Parow, mo lebakeng la mengwaga ye mebedi.
Go tseba HAZCHEM le ditsela tše dingwe tša dikgokaganyo tše di kgethegilego le go laola mesepelo ditseleng tše dingwe.
Diathekele di boletše ka botlalo goba ka seripa mabapi le phuere goba dithoro tša tlago goba tša maitirelo, go dilo tša motheo tša nesoi, ka matlakaleng, manting, ditiskeng, bjalobjalo.
Go dirwa ga sopho ye e nago le nama, hlapi, dikhrustašiene, dimoluskse goba phasta.
Mmušo wa Afrika Borwa ke mosaenedi wa Kwano ya Intelsat Convention, moabi yo mogolo wa bokgoni bja sathalaete go bagaši.
Mapokisana a tekolo ga a na le seabe go fihla ge konope ya go Mpshafatša e klikwa.
Gomme ke ba le Maamerika a mangwe go lakaletša Mopresidente yo a kgethilwego Obama mahlatse le mahlogonolo, mogatšagwe Michelle, le barwedi ba bona ba babotse ba babedi, a oketša ka go realo.
Morarolli wa mathata le hlogo ya dinyakišišo gape a ka hlokomela go phethagatša ditšhišinyo tše di šišintšwego ka godimo.
Diabe di tloga di le tše ntši go batho bao ba bego ba le ka sefatanageng.
Sebakeng se, ANC e ganetša ka phošo batho ka moka bao ba lwelego ka lehlakoreng la Mmušo bjalo ka maikemišetšo a semorafe ka kgatelelo ye e tšwelago pele ya Maafrika Borwa.
Diphetošo ka morago ga moago di thibela mafula ka Polokong ya J.
Ke boletše gore Falati o tlišitše bafsa go nna.
Lenaneo le le thuša bana ka mošomo wa bona wa ka gae, la tloša mapheko a theknolotši, ka, go fa mohlala, go ba fa phihlelelo ya inthanete.
E beilwe gare ga lefelo la Bogareng bja Ešia, gareng ga dinoka tše pedi tša Amudarya le Syrdarya.
Aowa, seo ga se ka pela ka moragonyana ga kotsi yeo.
Tokete ya molato wo o nyakišišwago e butšwe ke banyakišiši ba ICD bao ba bonago go thunya moo go be go swanetše.
Go thuntšhitšwe gahlano go thunywa monna yo a hlokofetšego gona fao.
Tshepedišo yeo e thomile ka bjako ka morago ga ge re tloga Orlando.
Senthara ya Mahasiddha Kadampa Buddhist e ka hlalošwa bjalo ka bobedi tempele le senthara ya go naganiša ka sedumedi ebile e aba dithuto le dithutwana tša go naganiša ka sedumedi go setšhaba.
Lentšu le la Sezulu la 'ubuntu' le bolela ka ga nepo ye e abelanwago ke batho ye e feletšago ka maikarabelo a setšhaba a go tšwetša pele bophelo ka pholaneteng ya rena.
Ampele ye e kopanego goba ye bonolo, diprakthitsi; dipraktse tše tharo go fihla go tše hlano, tša go swana le matšoba, tše ditelele go lekana goba tše ditelele go feta diampele.
Molao wo o dumelelago tirišosemmušo ya ditlhahli le melawana, le go hloma khansele ya keletšo.
Go bonwe gore kelo ya bohodu bja maswika a bahu e oketšegile mo nakong ye e sa tšwago go feta.
Monyakišiši wa nakwana o na le maikarabelo a go nyakišiša le ditiro tše di akaretšago dimetale.
Ba taolo ba tšere magato a maleba go netefatša gore mehutahuta ya disaekhate e a phologa.
Legatong la Mmušo, ke rata go fetiša mahloko a rena go ba lapa la ga Mhlaba.
Dikomiti tša Baeti ka diphrobentsheng ka moka di tla hlongwa ka nako e tee le go thwalwa ga Baeti ba Dikgolego bao ba Ikemego, ka diphrobentsheng tšeo.
Mna Du Toit, moeletši wa gago wa tša molao gape o swere sengwalwa go tšwa go Mohumagatšana Ngadimeng yo a bego a ratana le Mna Mabotha.
Mmušo wa Selegae ka EMA o šoma ka maemo a ditšhelete a makaone gomme o na le ditshepedišo tše kaone tša taolo ya ditšhelete.
Ge a be a diragatša pele ga Johnson, Liukin o ile a swara megalatšhika ya gagwe gomme tlhagišo ye e bego e nyakile go ba ye kaone kudu ya dira gore babogedi ba gowe.
Bjale o ile a swanelwa ke go bolela maaka a gore o emetše bašomi gomme a re ke yena Sinko Mawase.
Gabotse, re tla be re rekiša dithekhete ka lepatlelong la Ellis Park.
Maatla a bahlahlobi ba diintasteri a šongwa a arogantšwe ka melaong ya bašomi.
Balekane ba tša kgwebo ba tla swara diphadišano tšeo ka go tšona maloko a setšhaba a tlago thopa dithekhete.
Klinikhone e feletša ka dinyakwa tša dijo ka maitirišo go molwetši yo mongwe le yo mongwe yo a se nago le dinyakwa tše itšego tša dijopeelwa tše di beilwego.
Bašomi le borakonteraka ba ka WFP ba emišitšwe ba šupilwe ka dithunya, ba gogwa ka difatanageng tša bona gomme ba hlakolwa ka lebelo le le šiišago, a realo.
Gomme mafelelong ka mo sengwalweng se, ge e le gore sengwalwa se ka tsela yeo, naa o hlahlile mang ka ga diteng tša sona?
Seabe sa ka monaganong sa batho bao ba lebeletšwego le diphoofolo tše di dirwago ditekodišišo se ile sa tsebja gomme mehlala goba disampole tše mmalwa di ile tša dirwa go dira ditekodišišo.
Re sa tšwa go hwetša lefelo le la sethokgwa - lefelo le le bulegilego le le tletšego ka mehlare.
Gape, dingangišano magareng ga tiro ya naga e tee le ya dinaga tše ntši e tšwela pele go gola kudu.
Ge re katološa phihlelelo ya tshedimošo, re katološa dibaka tša bodiredi bja ka ntle.
CNN-IBN e boletše le Tona ya Merero ya Dinaga tša ka Ntle ya Afrika Borwa, Ngaka Nkosazana Dlamini Zuma ka ga kgonagalo ya go abelana methopo ya nyutleleara le India.
Seo ga se kgonagale go se phethagatša ka mokgatlong wo mogolo.
Katlego ya go swarela dipapadi tše bohlokwa tše di sa tšwago go feta ka Ethekwini go dumeletše mmasepala go aga bokgoni bjo bo kgahlišago ka mo lefapheng le.
Ka ge ke boletše mathomong, re swanetše go dumelelana le taolo ye maatla ye e nago le kgatelelo.
Kabinete e lakaletša Mamoselemo ka moka mahlatse le mahlogonolo ka ge ba itokišetša go keteka Eid.
Mokonstabole Kem go tšwa go SAPS ya Woodstock o nyaka go yo romelwa go yo šoma setešeng se sengwe ka lefelong la East London.
Ga ke na tsebo ka ga dipotšišišo le lehu la Themba Johannes Mabotha.
Mosekaseki wa Ditopo tša Difahlego tše di Agilwego Lefsa o šoma ka Yuniting ya Payolotši, Laporathori ya Disaentshe tša Ditopo ka Pretoria.
Mošomo wa setheo sa ditsebi tša dipalopalo tša boditšhabatšhaba o ile wa kgobokana go tlo thuša tirelo ya dipalopalo ya Stats SA go sekaseka ditšweletšo tša yona tša ekonomi ka ge go beilwe mo lebakeng le letelele.
Paul Berry, go tšwa go tša bohlodi bja mašole, Deon Terblanche go tšwa SAP ba ile ba ba moo.
Ke dumela gore simphosiamo se sa booki se tla ba le seabe sa mohola ntweng kgahlanong le TB, gwa realo Uys.
East Coast Radio, Radio Ukhosi le Phoenix Radio di tla be di le fao di gaša thwii, gomme di go fa sebaka sa go thopa difoka tše kgolo.
Mabapi le taba ya go se lefe batšweletši bao ba ikemego, SABC e ikgafile go kopana le batšweletši go rarolla mathata a ka ntle le mathata a ditšhelete ao kgašo e lebanego le ona.
Maatla a ekonomi le seemo sa phadišano ye nnyane se se dirwago ka nepo sa bontši bja dikhamphani tša disoftewere se kgontšha diphetolo tše itšego go tšwa mmušong.
Tshedimošo ka moka yeo Primedia e e amogelago e fetišetšwa go SAPS go ya ka dinako tša mmakgonthe.
Moketeko o nyakile go senywa ge sehlopha sa bafsa bao ba bego ba sa tsebje, bao ba bego ba kgoga ka morago ga dintlwana tša boithomelo tša go rwalwa, ba ile ba lahlela sekerete se se bego se goteditšwe fase, seo se ilego sa thoma mollo wa hlaga.
Phetošosebopego - bokgoni bja go baka go fetoga ga dibopego goba diphetogo ka diseleng tše di phelago.
Bjale, ee go bolela nnete taelo ya gore batho ba dule ka dintlong e ile ya phethagatšwa ka Maseru, ye e hlohleleditšwego ke ditiro tše tša dikgaruru.
Maphodisa a ka Sydenham a ile a phatlalatša segongwana sa disenyi tše kotsi tše di tšweleditšwego ka mekhukhung ya Kennedy Road mola Ngwaga o Mofsa o thomago.
Ditherišano di ile tša dirwa ka gare ga Kgoro gomme sengwalwa seo sa ahlaahlwa le SASS.
Ditebogo tša rena di lebišwa gape go komititaolo ka maitapišo a yona a go kgahliša le a go se lape ka go dira gore khonferentshe ye e be gona.
Mo mengwageng ye mehlano ye e fetilego eThekwini e atlegile kudu ka kabo ya ditirelo.
Mohlomphegi Mmeyara, Mokhanselara Obed Mlaba, le maloko a Mmasepala wa Ethekwini a go laletša go tla Kabong ya Difoka tša Bokgoni tša Mmeyara tša ngwaga ka ngwaga.
Ba ile ba tšwela pele go latofatša bagononelwa go reka mohlankedi wa maphodisa ge ba be ba efa maloko a maphodisa tšhelete ka Mmileng wa Bramley Crescent ka Germiston.
Ka moka ga rena re a tseba gore go šomiša dibešwa tša fosili ka mo go sego gwa laolwa ke selo se segolo se se bakago meši ya digase tša khaponetaeoksaete.
Ka Afrika Borwa re ikemišeditše go fokotša go hloka tekatekano le go dira gore go be le tseno ka mmarakeng wa bašomi go dimilione tša bafsa mo nakong ye e sa fetšego pelo kudu.
Dikatlego tše re di fihleletšego ga di tloše kgatelelo ya tshwanelo ya motheo ya go fetoša tshepedišo ya tša toka ka botlalo.
Baithuti ba ile ba thopa renke ya dithekisi, ba lokiša meago ye e bego e sentšwe, ba hlwekiša mafelo a tikologo, ba dira masolo a tlhwekišo, ba utolla bana ba mmalwa bao ba bego ba na le mengwaga ya ka godimo ga ye tshelela, bao ba bego ba se ba ngwadišwa ka sekolong.
Ditlhahlobo tša kholego tša go tseba malwetši ao a hwetšago tefelo go bašomi ba peleng ba ka meepong di swanetše go išwa mafelong ao a hlokago ditirelo.
Manyoro le dilo tše di tlišwago ke dinogameetsana di ka šomišwa go humiša mobu.
Monna yo mongwe o golegilwe ka mollwaneng wa Kopfonten ka ge a peletšwe ke go lefa dikotlo tša sephethephethe tše di šaletšego ka Afrika Borwa, gomme yo mongwe o ile a fiwa kotlo ya go otlela a se a swara lengwalo la go otlela.
Baeti ba maemo a godimo ba go tšwa Kuwait le ka seleteng ba tla etela lefelo leo.
Dintlo tše di thibelago mollo tša ka Wendy di abilwe di na le ditirelo tša motheo tša kelelatšhila le tša meetse.
Banna ba bararo ba tšweletše pele ga Moahlodi wa Kgorotsheko ya Godimo Jan Combrink le Mosekiši Moatbokheite Cyril Selepe.
Dikgaruru di oketšegile kudu gomme tša feletša ka mahu a mantši le dikgobalo.
Hlokomela le go tiišetša tshedimošo ya mošomo wa protšeke ka ga MIG MIS.
Dinyakišišo tša moo tiragalong yeo di hweditše gore banna ba babedi ba itebantše le Zulu gomme gwa thoma ngangišano yeo e feleditšego ka dithulano le go hlabja ga motšwasehlanbelo.
Se, magagešong se ra gore melawana ya ditšhelete ya go fetogafetoga e a nyakega.
Letlakala la gae le swanetše go ba le tshedimošo, le goketše, le be le lekopana gomme le balege gabonolo.
Explorer e swana le Windows Explorer ye e tsebegago kudu, moo mananeo, dinetweke le diteše tša tlhokomelo di ka bogelwago gona ka tsela ya tatelano.
Go bile e thekgo ya ditlhabollo tša morarorago ka fase ga Moprof Nic Wiehahn.
Go fa tirelo ye e kgethegilego ya taolo le kalafo ya Malwetši a go Fetetšwa ka Thobalano.
ISG gape go emetšwe gore e šišinye go ngwalwa ga lenaneo la dinako le le sepelelanago le Mmušo wa Iraq wa bjale, wo o thekgilwego ke selekane, sa go gomiša mašole ao a itlhamilego.
Mathomong moeletši wa tša molao fela ge ke be ke šoma bjalo ka moemedi wa SAA ka Khomišeneng ya Dinyakišišo ya Margo ya mabapi le tirelo ya tumelelo ya difofane.
Manamodi wa Direlo tša Dipanka o rarolla dingongorego tša batho mabapi le ditirelo le ditšweletšwa tša panka.
E tla aga motheo wa tshedimošo wa masolo a mehutahuta a boeti bja tša temo ka Kapa Bodikela yeo e tlago laola ke Elsenburg GIS.
Fetišetša ka gare ga naga ye e amogelago goba di romelwe dinageng tša ka ntle lefsa mabakeng a go fapana le melawana ya ka nageng ya Afrika Borwa.
Yo mogolo Joseph Ngwenya, yo a belegwego ka Sophiatown, o boletše gore mmušo wa kgethologanyo o ile wa rulaganya kgethologanyo ka lebaka la gore badudi ba bangwe ba be ba kgatha tema dipolotiking.
Go ata ga dikotsi tše di amanago le maphelo a tikologo ke dilo tše bohlokwa tše di bakago mahu le mauba.
Medchem e be e le lefelo la kgokagano magareng ga Delta-G le Mašole a Tšhireletšo.
Go fetogafetoga ga dihla ka ga ditšweletšwa tše di lego boima go hlokomela dimela tša phulo di ka se dirwe phulo gomme go boima go dira furu goba dikarolo tša lehlwa.
Tiragalo ye e tumilego kudu lefaseng ka bophara e ralokwa mo matšatšing a mararo ka dinoka tše di elago ka lebelo tše maatla, matšibogo a dinoka tša Afrika le phišo ye kgolo ya lefelo la phišo.
Kgalemo e swanetše go dirwa ka tekatekanyo, ka go swana, ka go tšwela pele le ka pela.
Meletlo ya segopotšo ke metheo yeo e šupago kgatelopele ya leeto la gago le itšego.
Go kwešiša ka tsela yeo CPI e hlakanywago ka gona, go akaretša ditaba tša kelolefsa, go bušeletša magoro le go thea lefsa ngwaga wa tšhupetšo, ga go bonolo le gatee.
Makheišene, mafelo a batho ba bantši bao ba šomago ba go hloka go ditoropo tša bathobašweu bjale a a fetoga.
Tšweletša mabokgoni a go dira dithoye le kgokaganyo magareng ga ngwana le mohlokomedi wa ngwana.
O lebogile mošomo pele ga tšatšikgwedi la go lefša ponase - dipoelo tša tšhelete ya motšhelo.
Barutiši bao ba thušago ka diphapošing tša tlwaelo ba ka thuša morutiši wa ka phapošing go kaonafatša maemo a tsebo ya go ngwala le go bala le tsebo ya dipalo.
Bobedi Mopresidente wa Palestina le Tonakgolo ba ikgafile go nyaka tokollo ya lešole la Israele.
Dinolofatši tša maphelo a setšhaba di na le maikarabelo a go aba kalafo ya malwetši ao a tšwelelago ka morago ga bolwetši bjo bongwe bjo bogolo.
E be e le leaskari, leloko ka botlalo la Leboto la Maphodisa a Afrika Borwa.
Se ga se sa šitiša mohlankedi wa dinyakišišo, Moinspekthara TS Mongale, go šala basenyi morago.
Magagešong a kgašo, re thabile kudu go amogela Tona Peters mo go rena gomme re bile le ditherišano tša mohola kudu le yena.
Hilikhopthara e tee ya go lwantšha mollo moyeng ye e lego ka Cape Town, le hilikhopthara ya tlaleletšo ye e bego e le komanamadulaabapile ka Newlands.
Sekene sa CAT, ye e šomišago x-rei, dihwetši tša rediešene le dikhomphutha go tšweletša diswantšho tša dipholeine mmeleng ka moka.
Ke kwele mo gore Vincent Siphako ke motho yo ke mo tsebago bjalo ka comrade V.
Masetlapelo a direga ge dikotsi di ama setšhaba moo e lego gore gore methopo ye e hwetšagalago ga e kgone bothata gabotse.
Maphodisa a atlegile go ganetša go fiwa ga peila ga Pe Yu Xie ka Kgorotshekong ya Maseterata ka Cape Town.
WSDP e beakantšwe eupša re emetše tumelelo ya Kgoro ya Merero ya Tikologo e lego lebaka fela leo le dirago gore WSDP e se ke ya phethwa.
Makgeng a mmalwa, maloko a Lefapha la Maphodisa la Lephefo ka Potchefstroom ba bile le dikatlego tše kgolo, ka lebaka la go dula a ntšhitše mahlo dinameng.
Mmila wa Seaview - difatanaga di ka kgona go leba bodikela bja Sea View go leba Mmileng wa Brickhill.
Mešomo ya CITES ka go dira gore dikgwebišano tša boditšhabatšhaba tše di lego ka mehlala ya mehuta ye e kgethilwego go ditaolo tše itšego.
Batšwasehabelo ba mollo ba ile ba fiwa madulo a tšhoganetšo ka Holong ya Setšhaba ya Masiphumelele le ka Kerekeng ya Methodist.
WM e abja bjalo ka thutwana ye e swanetšego go akaretša kgahlego ya intasteri.
Bolumu ya Boraro ke tlaleletšo ya Bolumu ya Bobedi ye e bolelago ka ditiro tša tlotlo ya ditokelo tša botho.
Gomme o boletše gore go be go tlelapiwa goba go bethwa ge bana ba ba thoma go tla la mathomo.
Maloko a ile a tsebiša bašomimmogo bao ba ilego ba emela sefatanaga seo ka Wesbank, moo batho bao ba sepelago ka sefatanaga ba ilego ba menoga.
Lefapha leo re lebišitšego ditherišano go lona ke tshepedišo ya tlhabollo ya molaotheo yeo le lego gare ka Bolivia.
Ka lebaka le, ba tirelo ya Stats SA ba fela ba gatelela dipalopalo tše itšego tša ditheko go feta tše dingwe, bonyane ka kgatong ya tšona ya godimo goba ka dikakaretšongkgolo tša tšona.
Mokapotene Petersen le Setšene Claudine Timmie ba ile ba nyaka mogonenelwa gomme ba hwetša dibenyabenyane tša go tura, sekhwama seo se bego se na le dipukwana tša boitsebišo tše pedi le dikarata tša khretiti tša mehutahuta.
FESTOC ke sehlongwa sa kakaretšo sa barulaganyi ba diphadišano tša mahlale a tlhago, theknolotši le tša boentšeneere le Diolimphiate, gomme e phatlalatša tshedimošo mabapi le tše, kudukudu dikolong.
Padi ye ya mathomo ye e thopilego sefoka ye e ngwadilwego ke mofsa yo a ithutelago bongaka go tšwa ka Cape Town e retilwe ka bophara.
Gomme ke ge o be o sa le ka moo gare o tswalela lebati la go bulega ka go tatologa moo o bonego Mna Mkwanazi goba ga se ka go kwešiša gabotse?
Tshekatsheko ya boleng ke kakanyo ya motho o tee, ka lebaka la gore ditlhokego tše kgolo ka tshedimošong ye e lego gona go dira gore go se ke gwa kgonagala go sekaseka boleng bja ditirelo tša mehutahuta tša lebopong la lewatle.
Mopresidente wa China Hu Jintao o dile dilo ka moka go dira gore Dipapadi di atlege.
Mopresidente wa Palestina le yena o boletše gore o emetše go swara dipoledišano le US le Israel mo lebakeng la kgwedi mabapi le tlhako ya mabapi le go hloma Mmušo wa Palestina.
Tshekatsheko ya netweke ya ditirelo tša thekgo tše di nago le seriti tše di lego gona e tla romelwa Kantoro ya UIR ke RRCC.
Moinspekthara Ngwane o boletše gore bagononelwa ba tšweletše ka Kgorotshekong ya Maseterata ka Durban gomme ba ganeditšwe ka peila.
Mokonstabole Goba le Moinspekthara Sithole ba swere sekhafothini le nama ye e bego e na le lebake.
Re tla netefatša gore go ba le Dipapadi tša Diolimphiki tše di se nago matshwenyego, Mna Dongming o boletše bjalo.
Tlhalošo le tiišetšo ya magoro a ditopo ka go hlopheng ga ditopo tša kgomo.
Eupša o na le bonnete bja gore o be o nkga gase ya dikeledi ye e bego e šomišitšwe.
Se se ra gore Siyabonga Belle o tla tšea mengwaga ye tshela ka kgolegong.
Mmasepala wa eThekwini le Botsetabogolo bja Australian ba tla amogela semmušo Sehlopha sa Bosetšhaba sa Kgwele ya Maoto sa Australia e lego Socceroos ka Durban ka moletlong wa dijo wa bagaši ba ditaba bekeng ye e tlago.
Go agwa ga seporo sa setimela go tšwela pele, gomme go fihla gabjale go bile le ditšhitišo tše mmalwa ka lefelong la kgwebo ka Sandton, moo go agwago seteše se segolo sa ka Sandton.
Mathata ao re kopanago le ona ge re phethagatša melawana ye a tloga a dirile gore kabo ya ditirelo e nanye.
Ka morago ga mengwaga ye mene ya go šoma ka maatla, Moinspekthara Motsumi o itemogetše katlego ge go fetišwa kahlolo.
Go tšweletša le go hlokomela motheo wa tshedimošo wa bakgathatema le diatrese go maatlafatša dikgato tša kgokagano tša Lenaneo la ABM.
Sebopego sa diphadišano tše di tlago tša FIFA di ra gore babogedi ba tlo phaka difatanaga lefelong leo le beilwego gape ba ka sepela goba ba nametšwa go ya lepatlelong, kgoro e boletše bjalo.
Mabenkele a go tipa, go rentiša didirišwa, tlhahlo ya go tipa, tirelo ya tšhatha ya tša go tipa le maeto a go bogela ditolifini a batho ba go tipa le bao ba sa tipego.
Potšišo ye e botšišwago kgafetšakgafetša FAQ - Dipotšišo tše di botšišwago gantši.
Go tsenya tirišong ga Lenaneo la go Tseba Diruiwa le la Go Lekola mo di Tšwago gona go sa tšwela pele.
Samiti ye e Sego ya Mehleng e gopotše gore Kingdom of Lesotho e sa tšwa go swara dikgetho tše di atlegilego, tša khutšo le tša temokrasi.
Ge lenaba le ka tseba gore ga o tsebe, le tla no oketša bomenemene bjo.
Afrika Borwa e tšwela pele go ba moamogedi yo mogolo wa peeletšo ya a ntle ya Spain ka Afrika.
Go na le tlhokego ya kwešišano eupša e sego boitefeletšo, tlhokego ya ditefelo tša tshenyo e sego boipušeletšo, tlhokego ya botho eupša e sego go tsenya ba bangwe kotsing.
O re, sa mathomo o bolela ntlha ya gore dithekete di swanetše go rekišwa peleng.
Go ba le segwera le go ba le thušo ga bona gantši bo kwešišwa ka phošo bjalo ka taletšo.
Go ya ka tšatšikgwedi le, o bolaile Sono le Shabalala pele ga ge makhomoreite a bolawa ka ntlong ya gago.
Tlhale sebakeng sa gare ya go roka difaepa tša maitirelo tša seteipoleng, ga di tliše theko ya kgwebišano.
O šupa selo se se lebelegago bjalo ka mokgokgoetši a namela ka khutlong ya fase ya letsogo la ka gojeng ga seswantšho.
Diemeile le diathatšhemente tše go boletšwego ka tšona gabonolo bjalo ka "emeile" di lebišitšwe baamogedi bao maina a bona a ngwadilwego FELA.
Sibusiso Chili naa nka go botšiša dipotšišo mo nakong ye e latelago ge ke nyaka.
Go swara tiragalo ya ISI go tla kgontšha palo ye kgolo ya bašomi ba dipalopalo ba ka nageng go tsenela kopano ye kgolo ye ya boditšhabatšhaba ya dipalopalo le go hloma dikgokagano le bašomi ba dipalopalo bao ba etilego pele ba lefase.
Setopo sa monna yo a sa tsebjego se hweditšwe mesong ya Sontaga ka Mmileng wa John Daka se na le ntho ya go hlabja mafahleng.
Lefelo le tee leo nka bolelago ka lona ke Umzimhlope, Dube le dihostele tše dingwe tša kgauswi.
Tshenyo ye kgolo ya ntwa; Polao ya Afrika Borwa ya batho ka bontši ba Namibia.
Lefelo ka gare ga semela le diabe ka dialokhemikhaleng tše dingwe di bonagala di fapafapana.
Dilo ka moka di homotše ebile ka moka di a šoma - re lokile go šoma le bareki ba rena ka moka ka ge go tlwaelegile, gwa realo Neil MacLeod, Motlatša-CEO wa Metro.
Ee ke ikemišeditše go hloma mafelo a mantši a go tsena sebakeng sa dikgorwana tša go tsena tše di dikologago ka go šalana morago.
Go thuša ka tšhelete ya go reka goba go aga meago ya kgwebo, goba go reka didirišwa tša dithoto di a hwetšagala ka bona.
Ditlhamo tša maemo a godimo tša Gautrain di akaretša boleng bja thula o senye, gomme di sepelelana le dinyakwa tša sebjalebjale tša polokego.
Eupša o be a dula a letšetša baagišane ba gagwe gomme a kgopela go bolela le Lolo.
Nakong ya ge a golegwa, maloko a ile a lemošwa gore mogononelwa o be a tlaiša mošemane wa mengwaga ye lesome ka tša thobalano ka mokhukhung wa gagwe.
Ga o kwešiše gabotse, Mna Beukes o boletše gore kgopelo e be e etšwa go wena.
Mohlankedimogolo wa maphodisa a Afrika yo a lego ditabeng ka ditiro tše mpe Jackie Selebi o hweditše dithorišo tše kgolo ka Mošupologo.
Dube o tšere sephetho sa go bega taba ye ka ge Cleator a tšwela pele go mo gapeletša go saena dingwalwa tše di filwego matšatšikgwedi a morago, e lego selo se a sa se kwešišego.
CKB ga e mo romele pele ka ge Mna Dube a le gare a kgatha tema ka masolong a mosegare a khamphani.
Ka kakaretšo, Kgoro e ikwa gore di-NGO di ka raloka tema ye kaone.
Ditshedimošo tše kopana tša ditaba tša ka mehla ka Seboleledi sa Khonferentshe gomme dikhonferentshe tša babegi ba ditaba di tla swarelwa ka Senthareng ya ba Kgašo.
Ge go kgonagala dipere di tla hlahlelwa ka dintlwaneng moragonyana manthapama go fihla bogareng bja mesong.
Mafelelo a beke a matelele ao a fetilego a bile le ditiragalo tša go kgangwa ke meetse mabopong bjale go efoga gore seemo se sa ditaba toropokgolo e maatlafaditše ditlhapetšo tša bošego go.
Maikemišetšo a ROSC a akaretša tšwetšopele ya ponagatšo ya go hloka sephiri, le go tsenya tirišong ga melaotshepedišo le melawana ye e amogelegago lefaseng ka bophara.
Dilaetši tša dipalopalo, tše di gwadilwego ke bobedi dietšentshi tša dinaga ka mehutahuta tša go swana le UN le ke dietšentshi tša bosetšhaba tša dipalopalo, di fa motheo wa papetšo magareng ga dinaga.
Manamane a go godišwa ke batho a kotsing kudu ya go tsenwa ke malwetši a go fetela, kudukudu mauba a letšhologo.
Mohlankedi wa dinyakišišo, yo a tlogago a na le bokgoni ka Carletonville, Moinspekthara Piet Brits, gape a ka ikgantšha ka go bonwa molato ga basekišwa.
Go dira dihlare ka tekanyo ye ntši tša go swana le dianthipayothiki, go fa mohlala, penicillin le insuline ya batho go alafa bolwetši bja swikiri.
Gomme Kelsey Stewart a re ee, ba swanetše go hlokomela se sengwe le se sengwe.
Tirišo ka boithatelo ya tlhago ye e tsebjago ka diphaepe tša go tšweletša digase e tliša kgonagalo ya tirišo ya maatla a mohlagase wa mmarakeng, go akaretšwa phihlelelo ye e diretšwego mapheko ya baphadišani ba ka intastering ya gase le go kgona go lefela ditheko tša godimo.
O boditše ba BuaNews gore o golegile basenyi ba mmalwa gomme a ganetša dikgopelo tš ntši tša peila gammogo le go rarolla melato ye e hlakahlakanego.
Mo nakong ye e fetilego, bobedi Ghana le Nigeria di be di le batšwasehlabelo ba go tšea mebušo ka kgang ka go latelana ga sešole.
Diweithara tše tshela tša resturente ya Woodstock di ile tša golegwa mabapi le dikarata tša kheretiti tše di kopišitšwego, bao go kwalago gore ba be ba dira bofora bja khomphutheng gomme ba ntšha tšhelete ka motšheneng wa tšhelete.
Moinspektharapharephare yo a nago le maikarabelo a mešomo ya bohlahlobi, o thalwa ka leloko la go se kgethe la go ya go ile.
Ke tšere mantšu a swana thwii go tšwa go khasete ya NBC.
E be e le bafsa bao ba nago le dibete, ba se ba itlhama ka selo eupša ka maswika fela, dithaere, tšeo di dirilego mapheko a tseleng a mohola nka realo le muši wo moso wa go se bonagatše ge di tšhumilwe.
Manakana a tlou ya Afrika, ao a tšweletšwago ka bobedi a emetše banna le basadi, a šupa bohlale, go se fetoge le maatla.
Go kopana fao go tšwela pele go nyatša thomelo ya rena ye bohlokwa go tšweletša go tla ga baeti ka seleteng sa SADC.
Go šomiša šawara go seketša meetse a mantši go feta go hlapa ka pafo, le ge go se na dihlogwana tše tša dithepe tša šawara.
Dinakong tše ntši, dinetweke tše di tšweletšago tsebo ke tša bokgabo, gomme di phatlalala le dinaga tše ntši le dikhonthinente.
Tše di amanago le se e bile go šomiša 'dihlopha tša polao' tše di bego di rometšwe ke mmušo ka bošorong bja semolao bja tlaleletšo le dipolao ka bontši ka Biro ya Tirišano le Setšhaba le yuniti ya Maphodisa a ka Vlakplaas.
Disete tša Ditšhupaene tša poelara goba entšene ya moya ye e lego lefelong le tee le poelara ye e kopantšwego le yona.
O ka di šomiša go botšišiša dipotšišo, eupša re ka se di amogele bjalo ka bohlatse.
IOR-ARC e theilwe go molawana wa peoseleteng ya phatlalatša, ka ge e hlohleletšwa ke WTO.
Bagononelwa bao ba golegilwego ba amantšhwa le bohodu bja ka dintlong bjo bo fapafapanego le go utswa ka lefelong la Clermont.
Dihotele di a eletša baromiwa gore ba ka reka kae diatapthara le dikhonbethara ge di ka nyakega.
Ke tlo kgopela Hlengiwe Mkhize go re tsebiša hlatse ye e latelago.
Mmušo ga se wa ikemišetša go dira diprotšeke dife goba dife tše mpsha tša saenfuele.
Ka ntle le maikutlo a rena, go be go na le kwešišo ye e swanago ya maikutlo ao a fapafapanego ao a bego a amega.
Dietšentshi tša go godiša bana di na le mokgwa wo o theilwego go bana go go godiša bana, go rago gore ba lebeletše dinyakwa tša bana sebakeng sa dinyakwa tša balekane bao ba se nago le bana.
Ke thaletše lentšu, ke fela seo ke se dirilego.
Dinaga tša Borwa bja Afrika tše di fago tšhišinyo di na le kholofelo ya gore bohlatse bja tša mahlale, bjo bo bilego motheo wa Tumelelano ya CITES, bo tla rena ka kopanong ye e tlago ka Santiago.
Le ge e le gore re lekile ka maatla kudu go fihlelela dilo tše mmalwa tše bohlokwa.
Ditebelelopele le ditšhišinyo tša ditekanyetšo tše di fiwago mabaka ao a kwagalago di tla tšwelela ka mo tirong ye.
Mna Ntsebeza o rata go itshwarelela gomme o ka kgona go di araba ka moka di le tše tharo.
Selo se bohlokwa kudu ka Abidjan e bile go amogela go ba beng ba tshepedišo ya khutšo ya ka Ivory Coast ka mekgatlo ka kwešišong ya Tumelelano ya Ouagadougou.
Bontši bja tshwaotshwao ye ga se ya sedimošwa botse goba e tšweletša dikgopolo le maikutlo a itšego.
Mokaptene wa Spain o retile Zakumi, a re e bile "maskote yo a bego a iketlile ebile a lokile".
Mapotlelo go kwala gore a utswitšwe a ba a rekišetšwa khamphani ya go titiela bjala ya SA Breweries ka Polokwane ka thušo ya molaodi wa thabene ka Seshego.
Basadi bao ba rekišago ba ka tsenywa kgatelelong ke diklaente go fihlelela dinyakwa tša thobalano gore ba kgone go hwetša kgolo ya dikgwebo tša bona.
Gomme se go a kgonagala gore se ka akaretša batho bao e lego basenyi, bao go kgonegago gore ba ka be ba hlaka ka kgatelelo ye kgolo ya mogopolo ka ge ba ralokile tema yeo.
Mofsa wa mahlalaganying wa go tšwa Kuilsrivier o hweditše sefoka sa bonkgwete bja mathomo bja dipapadi tša bosetšhaba tša ka fasana tša go namela dipaesekele ka sethokgweng.
Mopresidente a ka, ka go rerišana le Khomišene, a thwala leloko la dinako tše di sego tša mehleng bjalo ka leloko la dinako tša mehleng go šoma nako ye e sa felego ya nako ya leloko leo la dinako tše di sego tša mehleng.
Sehlopha sa Khanya se emetše go fetša go hloma moo ge beke ye e fela.
Mašaledi a semorafe a sa ikepetše mo e lego gore ga go naga kae goba kae mo lefaseng ye e ilego ya atlega go dira setšhaba se se hlokago semorafe.
Seswantšho sa bogareng sa sefoka sa rena se sefsa ke Hlame ye Kgolo yeo e emišitšego diphego.
Mo nakong ye e sa tšwago go feta Kabinete e dumeletše Leano la Rena la Maithomelo la Mengwaga ye Lesome, leano la maikemišetšo leo le bolelago ka nepo ya go maatlafatša boithomelo le go tsenya letsogo ka go kgolo ya ekonomi ya go ya go ile.
Many advances in African statistical practice can be traced to last year's inaugural session of the ASSD in Cape Town.
Mospikara wa Mmasepala wa eThekwini, Mokhanselara James Nxumalo, o laletša maloko a kgašo go tla kopanong ya khansele ka botlalo.
Karabo ka ge ke boletše nakong ye e fetilego, kopano ya mathomo e swerwe magareng ga Polisario, baemedi ba mmušo wa Morocco, Mauritania le Algeria.
Dikgoro tša mmušo ka moka, tša bosetšhaba le tša diphrobentshe, di ikgafile go tirišano ya dikarolo ka bontši.
Molekgotlaphethiši MEC wa Mebušo ya Selegae Qedani Mahlangu o nyamišitšwe ke tahlegelo ya maphelo a bana ba bararo ba bannyane bao ba bolailwego ke go swa ka mokhukhung ka Soshanguve mo mafelelong a beke.
Lebakeng la ge go ka hwetšwa dintIha tše di lekanago, phenkgišano ye e tla fiwa mophenkgišani yo a hwetšago dintlha tša godimodimo tša maikemišetšo ao a beilwego.
Go tšwela pele go se kwešišwe ka moo Quartet, EU le US di arabelago tiragalo ye e tšweletšego ka Palestina.
Leswao la taetšo la go tsebagatša lesolo go bašomiši ba ka lefelong leo.
Motšwasehlabelo mafelelong o ile a hwetšwa ka gare ga ntlo ya diphapoši tše pedi, a robetše gomme a se a tšwala marokgo mpeteng.
Mmušo wa Afrika Borwa o lebogiša Mmušo wa Djibouti le mekgatlo ya maleba ya selete ka seabe sa tšona go tliša dipoelo tše kaone tše.
Se se a direga ge e le gore mong wa sethunya o sa nyaka gore "sethunya" seo e be sa gagwe bjalo ka segopotšo goba thoto ya kgale ye bohlokwa ya ka lapeng.
Bjale go thoma go kwešišega gore ke ka lebaka la eng de Kock a ile a thunya monna yo wa batho, ka lebaka la tshedimošo ye Richardson, wena le Xoliswa le bego le swanetše go e botša maphodisa.
Tše ke dikahlolo tše di tšeago lehlakore, tše di tlišwago ke maikutlo a molemi wa maswi, e sego mabaka a tša mahlale.
Diphapoši tša go robalela tše hlano tša ka gare, serapana sa moo go fišago, mo go nago le khutšo ebile go homotšego - metsotso ye mmalwa go tšwa ka toropong, mabenkeleng, diresturenteng le mabopong.
Nepo le maikemišetšo a Molao wa Taolo ya Dithunya wa bjale o nyaka tšhomišo le go ba mong wa maikarabelo wa sethunya.
Re thabetše gore o tlo šoma le Mongwaledipharephare, Kofi Annan, yo a bontšhitšego boikgabo bja go hloka pelaelo go fihlelela dinepo tša Mokgatlo wo.
Foromo e tšwela pele go šoma bjalo ka sefala sa go tliša dikamano tša dinaga tše pedi tša mabapi le ekonomi magareng ga Afrika Borwa le Mozambique.
Balwetši ba sefahlego ba Maxillo ga ba sa wela ka gare ga dipalopalo ka ge bjale ba le ka fase ga dihlongwa.
Badiraditšhupetšo ka Klipgat le ka Wolmaransstad ba lemogile gape gore ba ka dira ditšhupetšo, eupša ge ditiro tša bona di thoma go ba le dikgaruru, maphodisa a tla šoma ka bona.
Dikisara le dihithara tša ka ntlong di šoma gaboima dikgweding tša marega.
Ke ile ka biletšwa sefofaneng ge ba šetše ba hweditše kheise mpeng ya gagwe.
Bosenyi bja go swana le go amoga thoto, ka lebaka la gore lefelo leo le thomile go tlala kudu ka batho.
Eupša o ile raga Stompie gabohloko kudu, kudu go feta bafsa ba bangwe.
O ile a dira kamantšho magareng ga go lwela tokologo ga ka Afrika Borwa le ga batho ba ka Palestina.
Tšweletšo ya temo e lebeletše kudu dikhokhonate, sinamone, banila, dipotata, khasaba, dipanana le teye ya matlakala a matalamorogo.
Sparky ka pejana e ile ya dupelela mekotlana ye mebedi ye e bego e na le bontši bja tšhelete ye e bego e utswitšwe e fihlilwe ka morago ga mpete ka go ye nngwe ya diphapoši. Bagononelwa ba bangwe ba babedi ba ile ba golegwa.
Semorafe le go hloka tekatekano ga merafe mo go tšwelago pele ka nageng ya rena go dira lepheko leo le šitišago phihlelelo ya nepo ya poelano ya bosetšhaba.
Ka ge e na le dintlha tše ntši go feta EAS, LSS ke lenaneo la tshedimošo leo dibopego tša ditefišo tša dintasteri tša mehutahuta tša ekonomi di hwetšwago gona.
Nna le baromiwakanna re ikwa re hlomphilwe kudu ka go laletšwa ke Mohlomphegi Tonakgolo Adrian Nastase go etela Romania.
Go lebeledišiša Samiti, Sehlopha sa Batho ba bararo bao ba šomago le Tona le JCC-ba beakanya dikopano tša phethagatšo ye e sepelago gabotse ya diphetho tše di tšerwego, le go tšea sephetho ka ga ditiro tša ka moso.
E tloga e le ditiragalo tše di diregago ka nako e tee ka semaka ge dilo di sepetše ka tsela ye di sepetšego ka yona ka ge di sepelelane le Samiti ya SADC.
Se se bontšhitšwe ge re amogela sefoka sa Bosetšhaba sa VUNA ka go ba phrobentshe ye kaone ye e thekgago mebasepala.
Mafelo a mabu ao a swanago, motheoga di bewa ka go arogana gore bokgoni bja tšweletšo bo šongwe bo arogane go oketša tšweletšo.
Ge di bonwa ka kwešišo ya dipelaelo tše di swanago tše di tšweleditšwego ka dingwalweng tša Katzen, dintlha tše di šupa mokgwa wa tshepedišo ka gare ga ditsebi tša mašole le dihlophatšhomo tša SADF.
Pušeletšo efe goba efe ya TVET e swanetše go netefatša gore mabokgoni a kgwešišo a maemo a godimo a kopanywa le mabokgoni a tlhahlo ya go dira mošomo.
NEIMS bjale e fa mmušo, la mathomo, bokgoni bja go dira bontši le go bolela ditlhaelelo tše, le go beakanyetša go tlo di tloša.
Dikgato le dinako tše di beilwego di laetša maemo ao a ka šomegago le dinepo, ka baka la maemo a bjale le dikgonagalo tša ka moso.
Ge pego ya sethekniki ya Komiti ya go Hlokola e šišintše phenkgišano ya Afrika Borwa, Nigeria le Tanzania di bile bathekgi ba rena ba bagolo ka kopanong ya Boto ya Balaodi ka New Dehli ngwaga wo o fetilego.
Nka rwala rokhete ge e le gore e hlaotšwe ka fase ga IATA gomme e be e se ya loutwa goba ya thakgolwa.
Re hweditše sefatanaga se tlogetšwe kgauswi le Polasa ya Damascus ka seleteng sa Clarens.
Tonakgolo le Ditona Mcibisi Skwatsha le Pierre Uys ba ile ba ba le maloko a setšhaba go keteka pulo ya moago wo o bohlokwa.
Digohli tše di thapilego - di tloša digase tša esiti ka go di swara ka marotholodi a mannyane a meetse.
E ile ya swanelwa go dirwa ka difofaneng tša phraebete goba ka difofaneng tšeo di dumeletšwego maeto.
SABC e thwetšwe bjalo ka mogaši wa monggae go eya ka memorantamo wa kwešišano ka botlalo, wo o bego o le kgauswi le go fetšwa mafelelong a ngwaga.
Ka baka la gore tokologo ga se ya ka ya ba gona, re swanetše go šoma gaboima go fenya kgethollo ya bong, semorafe le lehloyo la batšwantle.
Baithuti bao ba itemogelago mapheko a go ithuta le baithuti bao ba filwego le bona ba a akaretšwa.
Dihlopha tše di itlhamilego ka dibetša le tšona di tšweletše ka dihlopheng tša dikampa tša IDP, go ba gona mo go gokilego mašole a tšhireletšo a ka Sudan.
Ge e le gore o nyaka go bona ditokollo tša dipalopalo tša CPI tša bjale goba tše di fetilego, o kgopelwa go klika linke ye.
Kgwebišano le Khoekhoe ya diruiwa tše di bolailwego e se kgale e ile ya feletša ka go phuruphuša le dintwa.
Maemafofane a Toropokgolo ya London le Luton a ile a tswalelwa, gomme le tsela ya phofišo ya difofane ka boemafofaneng bja Southampton le yona e ile ya tswalelwa, le ge go le bjale, boemafofane bja Norwich bo butšwe gape.
Mathata a ka theetha yeo e abago boithabišo bja "tiragatšothwii", go fa mohlala, palete, ditiragatšo, dikhonsate, bjalobjalo.
Ke nyaka go šišinya EMDC ye gomme ke gopole ka tlhompho mošomo wa Mna Piet Hermanis le sehlopha sa gagwe.
Mokhomišenare wa Seteše sa maphodisa a SAPS ka Koster, Mokaptene S Thambo o gatelela gore yo mongwe le yo mongwe o swanetše go šoma mmogo go netefatša gore go ba le Tirelo ya Momyemyelo.
Khomišene ya Dikgetho e tla ahlaahla mošomo wa yona wa setšhabeng wa dikgetho tše di tlago tša bosetšhaba le tša diphrobentshe.
Nepišo ke Breede River Valley moo baemedi ba tlago tsebišwa bokgabo bja kanego ya dikanegelo.
Dikgetho tša moithomedi wa ngwaga di tla tšewa magorong a ka godimo ao go boletšwego ka ona ke phanele ya baahlodi.
Batho ba bararo le bona ba filwe kotlo ya go tlola Molao wa Khophiraete.
Mna Dadnos, Mna Maloto ba boletše gore ba tla ya ka moswane.
Poroutšhara ye e utolla tše dingwe tša dikgopolo tše di phošagetšego tša tlwaelo mabapi le dišerifi le go hlaloša thwii gore šerifi ke mang le gore ke maatla afe ao ba nago le ona.
Ke tlaleletšo ye bohlokwa, ye e thomago ka go romela molaetša wo o rego, bjalo ka tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa, re ba le maatla kudu re tšwela pele ka ntweng ya rena ya twantšho ya bosenyi.
Ke ka botlalo tshedimošo yeo e filwego ka boithaopo ke Ngaka Basson gomme o be a tloga a bolela, kudu go ya ka maikutlo a tšhireletšo.
Go ba ga rena mo go tloga go bontšha gore re tla šoma mmogo bjalo ka lebotho le maatla la go nyaka phetogo ya lefaseng ka bophara.
Ba ile ba golegwa ka diseleng tša maphodisa tša Ngwavuma gomme ka moragonyana ba ile ba fiwa maphodisa a ka Pongola.
Matlakala a maina a ka ntle a dikuranta tše tša mmušo a a fothokhopiwa gomme a faelwa ka tatelano ka faeleng ya lever arch gore a hwetšwe gape ka pela.
Mebušo e ikemišeditše go tšwetša pele intasteri ya difilimi tša ka nageng le ya dithelebišene ka dikimi tša thušo ya tšhelete, go tliša ditlamego go bagaši ba setšhaba, melawana ya kgašo ya dilo tša ka nageng, le diphokoletšo tša metšhelo le dipušetšo.
Diprotšeke di hlametšwe go fihlelela batho ka ditiragalo tša setšhabeng, makgobapuku, dimolo tša mabenkele le diposo tša thwii, gwa realo Mokhanselara Erleigh.
Tlhohlo ya rena ke go bušeletša dipotla tše nnyane tša dikatlego phrobentsheng ka bophara.
Mathata a phepo gantši a tlišwa ke maemo a go fetišiša a khapohaetreite ka dijong, goba ka baka la go fepa kudu.
Papadi ye e tšweletša go hlaka ga ka mehla ga baagišane ba rena ka nageng ya rena.
Polio ke bolwetši bjo bo bakago go felelwa ke maatla ka pela, go sepela gaboima ga maoto le ka dinako tše dingwe lehu go bana.
Tsebagatša Mokgwa wa Tšhupetšo ya Sethekniki go šoma bjalo ka tšhupetšo le go sekema sa tlhopho sa melawana ya tšhomišano ka moka.
Tlišang makgaolakgang ka Durban gomme le Ketekeng eThekwini le rena.
<fn>DACB. SinneVanVertalersBatch6.1.0.2.DPS.2010-06-16.nso.txt</fn>
Sehlopha sa Maphodisa sa Lephefo se tsebagaditše semmušo tlhaselo go basenyi ka Mmasepaleng wa eThekwini.
O tlaleleditše ka gore intasteri ya dithekisi e bile motheo wa lenaneo la BRT.
Selo se sengwe se bohlokwa sa polelo e bile go šomiša go ngwalwa ga tlwaelo, go tlogela polelo ye telele kudu ya mmušo.
Molekgotlaphethiši MEC Dugmore mesong ya lehono o etetše Sekolo sa Phoraemari sa Dennegeur ka Strandfontein go tliša mahloko a gagwe le go fa batswadi bao ba lego mahlokong thekgo, baithuti le barutiši.
Go lokile, Mna Richardson, re be re le mo go bego go thunyanwa gomme wena o be o le setešeng sa maphodisa sa Protea.
Go tšwela pele go tšweletša mebaraka ya ditšhelete ya Afrika Borwa le go oketša thekišo ya dišere ka mmarakeng wa bjale ka go dumelela Johannesburg Securities Exchange go hloma mmaraka wa bokamoso bja Ranta.
Di bopa karolo go Keteka moletlo wa eThekwini e le moletlo wo monnyane wa Difilimi tše Nnyane wo o rulagantšwego ke Lafapha la Bohwa la ka Mmasepaleng wa eThekwini.
Go kwala gore bagononelwa ba gorogile Suphamaketeng ka BMW ye ntsho le Toyota Corolla.
Molawana wa Tlhabollolefsa ya Dihostele o gatelela gore ye nngwe ya dinepo tše bohlokwa tša lenaneo le ke go tšwetša pele kopakopano ya setšhaba ka gare ga ditšhaba tše di dulago dihostele le gape magareng ga dihostele le ditšhaba tše di lebanego le tšona.
Ngaka Wendy Orr o tla go thuša go bolela ka ga tlhagišo ya gago.
Mmušo o butše Dikgorotsheko tše tharo tša Setšhaba ka Cape Town, Mitchell's Plain ka Fezeka, Gugulethu, Mannenberg go sekiša ka ga melato ye mennyane ka mo mafelong a.
Ka ge ke boletše, Ma-Nordiki ke batho ba bagolo bao ba nago le seabe ka tšhomišo ya Dinagakopano, Yunione ya Afrika le ka dinaga tše pedi thušo ya ditšhelete ka moka ye e yago Afrika.
Mosadi a be e le ka thekising a eya kliniking ge dihlabi tša gagwe tša go belega di sa hlwe di kgotlelelega.
WCRP-SA ya Kgaolo ya ka Durban e gare ka tshepedišo ya go tsošološa Kapa Bodikela le selete sa ka Gauteng gomme rena re thuša Kapa Bohlabela.
Setšene Ngonyama le Mokonstabole Moodley ba ile ka mmileng wa ka morago mola maloko a mangwe ona a šetše ka kgorwaneng ya ka pele.
Ee, ke ba bone ka ba ka ba hlatsela.
Maitekelo a mafsa ka Yuniti ya Taolo ya Tikologo ya Khansele ya Bogareng bja Toropo ya eThekwini, a tlišitše bophelo ka ditšhabeng tše di hlokago ka Ntshongweni le ka Giba Gorge.
Mmogo re swanetše go aga setšhaba se se bonago bohlokwa bja bokgoni le go putsa maitapišo, e lego seo se ganago bobodu le go hloka tsebo.
O na le tokelo ya go rulaganya melaetša ya gago eupša ke tlhompho go ba bangwe go laetša ka gare ga molaetša gore o rulagantšwe.
Tefelo, diputseletšo le melawana le maemo a mangwe a kantoro le dikholego tša tirelo tša maloko a go šoma dinako ka moka le a dinako tše itšego a Khomišene di tla laolwa ke Mopresidente.
IThemba Laboratories e na le maikarabelo a diaesothoupo tša kalafo le ditiragatšo tša kalafo.
E re gape ke tšeeng sebaka se go le tsebiša gore ke thwetše Mna Archie Lewis bjalo ka Moeletši wa Molekgotlaphethiši MEC.
Go bohlokwa gore nepo ya rena ya lebaka le letelele e akaretše kwano ye.
Themi Venturas, ka ge a tsebja bjalo, ke moanegwa yo a kgahlišago yo a nago le boikgafo, ka mehla o dira ka moo a kgonago ka gona ka intastering ya boithabišo.
Ka tsebišong ye nngwe, magagešong, ke kwele ka methopo ye e tshephagalago kudu gore Motlatšamotšhanseliri Fischer o tlo ya Cape Town ka moswane - la mathomo.
E bile Winnie ka boyena yo a bego a mpeta la mathomo.
E na le risiba ya sathalaete le Tirelo ya Radio ya Phakete ya Kakaretšo (GPRS) e lego theknolotši ya tshedimošo ya selula ya go mpshafatša diteng le tlhokomelo ya dinako tša tlwaelo le poelo ya mošomiši.
Dikhilometara tše di ka bago tše senyane di šomišitšwe go hlama dipontšho.
Mmušo o tla sepetša go ba gona ga mešomo ya moepong ka bobedi ye megolo le ye mennyane ye e holegago ka moka.
Mna Potgieter, o rometše Mna Mabota go boela morago ka Vlakplaas, o tloga o tshwenyegile ka yena ka pelong ya gago, naa seo ga se nnete.
Go hloma ga mehutahuta ya tšhireletšo go rarolla tharollo ya rena ya go phethagatša diabe tša Molawana wa IKS gore di atlege.
Isaac Eliel Kouakou Konan go tšwa Ivory Coast e bile mothoposefokapharephare wa phadišano ya mmetse, yeo e lekago bakgathatema ka phadišanong ka ga altšipra, tšeomethri, teori ya dinomoro, lotšiki ya kopanyo, le teori ya kgonagalo.
Molaodi wa Yuniti ya ACCU, Mokaptene Malau Senatle, o lebogile maloko a gagwe ka go ikgafa, go ba le sebete le go tshephagala.
Tona ya Dikgokagano Motšenerale Siphiwe Nyanda yo a tlogetšego lehono o swere kopano ya go hloma semmušo boto ya Koporase ya Kgašo ya Afrika Borwa SABC ka Pretoria.
E hlagile gomme ya emišanyana go fihla ge e hlaga la bobedi ge Madondo a bolawa.
Mafelo a phikniki le a go beša le ona a gona, gammogo le ditsejana tše nnyane tše kopana tša go sepelasepela le bokhutelo bja dinonyana.
Tona Fraser-Moleketi o leboga maloko a Boto ye e rolago marapo ka ga seabe sa bona sa go phethagatša thomelo ya SITA.
Tumelelano ya tirišano ya mengwaga ye mehlano e saennwe go utolla tumelo ya Seafrika ya gore "Motho ke Motho ka Batho Babang" yeo e fetolelwago bjalo ka motho ke motho ka batho ba bangwe.
Ka ge a be a šorofetše, Zondo o tlogetše pomo ka lefelong la mabenkele.
Cape Gateway e a mpshafatšwa - re kgopela tshwarelo ka ga tšhitelo efe goba efe ge re ntše re mpshafatša tshedimošo ye.
Thoto ya yona ye kgolokgolo ntle le pelaelo ke batho ba yona bao ba fapafapanego, bao ba ikgantšhago ka bohwa bja bona le go fetogela ga naga ka go temokrasi ye e atlegago.
Aowa, nepo ye e amana thwii le potšišo ya ka ye e fetilego ya mabapi le molato wa Motšenerale Neethling le Max Du Preez.
Go hlweka ga meetse go ka se tshephiwe gomme hookworm e hwetšagala kudu ka lebopong le ka nageng.
Ga ke tsebe ge eba o tseba ba lapa la ga Sithole ka baka la gore go na le Sinet ka lefelong la Sithole.
O swanetše go hlatloša ditalente, dikgahlego le bokgoni bja baithuti ba rena.
Ya mathomo ya khansele, CCTV ke kgopolo ya thelebišene ya ka ntlong yeo e tlago tloša bodutu ka methalading ge batho ba ntše ba emetše go lefela dipili tša meetse goba mohlagase.
Toropokgolo, ge e keteka leina la Alexander, e ile ya fetoga toropo ye kgolo e tee ka nageng ye e bego tumile ka tša setšo, bohlale, dipolotiki, le tša ekonomi, yeo mašaledi a yona a sa bonagalago go fihla le lehono.
Go phatlola phaepe go ra go phatloga gannyane ga bogodimo bja naga, ka ge e le go epolla go gogolo fela ga melete ya go tsena le ya go tšwa le kgokaganyo ya meago gwa realo Kee.
LOC gape e netefaleditše bathekgi le dihlopha tše di kgathago tema gore ga se ba swanelwa go tshwenyega ka tšhireletšego nakong ya dipapadi tše ka bobedi go latela tlhaselo ya baraloki ba khrikhete ba Sri Lanka ka Pakistan ka Labobedi.
Leano le le thekgwa ke maanomagolo a mahlano - Tlhabollo ya Mananeokgoparara, Tlhabollo ya Sekgoba sa Naga, Tlhabollo ya Ekonomi ye Nnyane, Tlhabollo ya Letlotlo la Setšhaba, le Tlhabollo ya Bokgoni bja Batho.
Mo kgweding ye e fetilego re butše tše dingwe gape tše tharo ka Hermanus, Atlantis le Paarl.
Yuniti e thušwa ke ICC Consulting, karolo ya keletšo ya Panka ya ICC, ka Ireland.
Mokgatlo wa lena ya kgašo o laletšwa go tla moletlong wa Ngwaga ka ngwaga wa Tsebišo ya Dipoelo tša Marematlou, le Tonakgolo Ebrahim Rasool le Molekgotlaphethiši wa Thuto Cameron Dugmore.
Se ke motheo o bohlokwa ka lesolong la Mmušo leo le tšwelago pele la go katološa mollwane wa polokego ya setšhaba go lefapha leo le lego kotsing kudu la lefapha la mmaraka wa Bašomi ka Afrika Borwa, gwa hlaloša Mdladlana.
Mmušo o tla tšwetša pele tlhabollo ya diminerale ka go diriša molawana wa "e šomiše goba e go lahlegele" "e šomiše e be ya gago".
Eksisi, go tšwela pele, ke taetšo ya boyo ka seabe seo se okeditšwego sa khamphase yeo e bontšhago mo go iwago gona.
Bjalo ka karolo ya lenaneo o tla fiwa Nevirapine le Zidovudine, sehlare sa twantšho ya HIV.
Senthara e hlokometše, ka kgopelo ya Etšentshi ya Ditsela tša Bosetšhaba ya Afrika Borwa (SANRA) , megala ya tšhoganetšo ya SOS yeo e hlomilwego ditseleng tše kgolo ka moo lefelong leo.
Mohlomphegi Mmeyara wa eThekwini, Mokhanselara Obed Mlaba, o tla bula moletlo wo mola Molekgotlaphethiši MEC wa Merero ya Temo le Tikologo Gabriel Ndabandaba a tla tsebiša Motlatšatona.
Ditsebišo di ile tša dirwa gape ka kgašo di hlohleletša bathekgi go tla ka pela.
Aowa, pele ga ge ke felelwa ke nako, ke swanetše go le botša gore se se bitšwago go le tsoša ga se sa ka sa direga.
Ditlhagišo tše bjale di swanetše go aroganywa go ya ka mohuta wa phenkgišano gomme tša sekasekwa go bona ge eba di feditšwe, ge eba di obamela molao le melawana.
Ithala e šoma mafapheng ka moka ka phrobentsheng ya KwaZulu-Natal gomme mošomo wo mogolo ke go nolofatša peeletšo ya tša boeti ka phrobentsheng ya rena.
Mabakeng a mangwe, digongwana di dutše kgauswi le legora la tikologo ya sekolo gomme gantši dikgaruru tša digongwana tša moo motseng di fetela ka sekolong.
Ditiragalo tša dipoledišano tša samiti di tla kgontšha mokgatlo wa Afrika ka botlalo go rulaganya gabotse le go rarolla ditlhohlo.
Ga go na pelaelo ya gore dihlongwa tše di swere bathobaso go fapana le bathobašweu.
Selete se sengwe seo EU e swanetšego go rerišana le sona ke Afrika.
Ke swanetše go bolela thwii gore banna bao ba bane ba be ba tloga ba rometšwe ke Modimo go rena bošegong bjoo.
Bobedi Ma-Bushmen le manong ba be ba tšhabela mo matšatšing ao a fetilego.
Ga ke gopole Krish Naidoo a le gona ka kopanong yeo.
Botsetapharephare bja Afrika Borwa ka Mumbai bo tšwela pele go thuša ka tša botseta go Maafrika Borwa bao gabjale ba lego ka Mumbai.
Gape re lakaletša Sbusiso Mathaba go fola ka pela yo a sa lego seemong seo se šiišago, gwa realo Mmeyara Mlaba.
O ka dira dikgopelo tša go hwetša Thušo ya go Thota ge o šetše o dirile Tumelelano ya Peakanyolefsa le yo a go adimilego tšhelete, go ba ge o šetše o hweditše ntlo yeo e beakantšwego gabotse go ka e reka goba go e rentiša.
Metšhene ya Tšhelete ya Maitirišo (di-ATM) e tla amogela dikarata tša kheretiti tše ntši tša dipanka tša boditšhabatšhaba go akaretšwa Visa, Cirrus le Maestro.
Selo se bohlokwa sa Lesolo la Red Door ke gore bathomi ba kgwebo ba bafsa le ba basadi ba tla lebelelwa kudu.
Re kgopele methopo re le mmogo go tliša kago ya bokgoni gore re kgontšhe dinaga tša Afrika ka moka go kaonafatša mananeokgoparara a ona a tša maphelo le taolo.
Nka se bolele legatong la Ngaka Goosen goba Ngaka van Rensburg.
Bengdithekete ba tumelelokakaretšo ba tla dumelelwa go tla le ditulo ka lefelong la methaladi ya lebelo.
Sehlopha sa phenkgišano seo se kgahlišago seo se nago le bathopasefoka ba Nobele ba bararo le bona ba be ba swanetše go thušo lesolo la rena ka lebaka la gore re a tseba gore Madiba magic e tsebega ka go dira mehlolo.
Re tla lebelela kudu phetho ya ka pela ya ditumelelano tša kgwebišano le Mercosur, EFTA, US, India le China.
Ka ditiragalong ka moka, mokgwa wa phethagatšo wo o swanago o ile wa šomišwa, e lego go tsena kgwebong ka marulelong, le go utswa diphahlo tše bohlokwa.
Taba ya gore Maafrika ba be ba se na maatla a sepolotiki le gore ba be ba se ba beakanywa botse ka ekonoming go be go ka ba dira gore ba be batšwasehlabelo ba bonolo ba bašomi ba batho bašweu bao ba bego ba ba šomiša bošedi kudu.
Ke nagana gore Kolonele Fred van Niekerk wa Lekala le le Kgethegilego o ile a botša kgorotsheko gore bagolegwa ba ile ba thoma go bontšha bohlatse bja go se sa kwana, dika tša go hloka kwano mo matšatšing a mararo.
Bomenetša ke taba ya maitshwaro ye e nyakago kwešišo ya kakaretšo le phetolo ye e beakantšwego ka bophara.
Seemo se se ile sa godišwa ke "go fodiša" dibaka tša kgolo ya ekonomi ya China ye go bolelwago ka yona.
Ka mo tshepedišong mofsa yo a nago le talente o tla tsebja gomme a kgethwa go tlo fiwa keletšo, gwa realo Mna Koboekae.
E re ke e beye gabotse mo dipegong, gape, gore ANC le baeti ba yona ba tšwela pele kudu go tšhošetša tšhireletšego ya rena ka mo nageng.
Ke be ke sa tsebe Moruti Paul Verryn, ke be ke efa tlhalošo go tšwa go bohlatse bjo ke bo filwego ke Falati.
Ao e be e le mašobana a Anthrax gomme a be a beilwe karolong ya sekgomaretši ya omfolopo.
Baithuti ba hlahlwa ka go dira protšeke ya go tšea dikoro ka go tseba, go bolela leina, go hlopha le go kgomaretša mohlala wa kgoboketšo ya dimela tše di omišitšwego.
Gomme go tšwa moo o lego gona ka go JOC ya mathomo o swanetše go ba o tseba gore go hlaga eng ka go JOC ya bobedi?
Ke ile ka išwa lefelong leo le bulegilego ka gare ga seteše sa maphodisa gomme ba ile ba tšwela pele go raga ditho tša ka tša bong, ba mpetha ka selo se seso se se bego se sa bonagalego gabotse.
Naa o tseba ka ga polao ya motho yo leina la gagwe e lego Nathi Gumede?
E dira mešomo ye itšego gomme e šoma mabapi le Molao wo itšego.
Ka Setešeng sa Amabhele, ke a tseba gore o kopane le lesogana le lekgarebe, bao ba bego ba hlahlwa bjalo ka baweletedi ba seporo, balaodi ba ditimela, le baotledi ba ditimela le ditsebi tša diporo.
Bagononelwa ba babedi ba tla pharwa ka molato wa go kgweba ka di-DVD gomme ba tla tšwelela Kgorongtsheko ya Maseterata ka Pinetown mo lebakeng le le sa fetšego pelo.
Ge ba thoma go tšwelela ka ngwaga wa bobedi le go namela katlego ya meketeko ya ngwaga wo o fetilego, barulaganyi ba holofela gore e tla ba ye kgolo le go ba kaone mo lebakeng le.
Go na le mathata a mmalwa le go tlogela mo go nyakago go nyakišišwa le go dirwa diphathišišo go tšwela pele.
Molatofatšwa o sepetše go tloga Cape Town go ya Motseng wa Ngculu ka Ngqamakwe go tšea morwa wa gagwe go kgarebe ya gagwe. O ile a golega morwa wa gagwe ka ntlong gomme a mo hlaba ge maphodisa a be a leka go tšea lesea go yena.
Kgoro e thušitše ka kgokaganyo ya lenaneo la ketelo ya bagaši ba boditšhabatšhaba le go kgokaganya dikopano tša lenaneo la bagaši ba bodutšhabatšhaba.
Serapa sa Robert Jameson, seo se nago le serapana sa matšoba se segolo, peleng se be se le temelo ya phaeneapole seo se bego se tumile ka bontši bja tšona.
Mokhomišenare wa Seteše sa Maphodisa ka KwaMashu, Molaodi Zondi, o lebogile mošomo wo o dirilwego ke maloko a gagwe a maphodisa.
Ka lebaka la gore e a rwalwa ya ba ya fetišwa ke batho, e na le rena ka mešomong ya rena, ka diphapošing tša thuto tša rena le ka diholong tša rena tša bofahloši.
Mogwera wa gagwe sekolong Athenkosi Matika o boditše BuaNews gore thuto e tee yeo a ka lekago go ithuta yona kudu ke Seafrikantshe.
Go ralala le dikarolo tša ka leboa la lebopo la bodikela, ditaamane di a rafša mabopong a lewatle le ka matšibogong a lewatle.
Mosepediši, Tona Nqakula gape o ka Tanzania ka maitekelong a go nyaka sephetho sa taba ya Tumelelano ya Peamarumofase ya Kakaretšo.
Mošomo wa Taolo ya Tšhomišo ya Naga gabjale o gare o beakanyalefsa dikimi tša peakanyo ya mafelo a tikologo a Toropokgolo ao a lego gona go ba sekimi se tee sa tlwaelo sa peakanyo ya mafelo se se kopantšwego sa toropokgolo ka moka.
Protšeke e be e se na thomelo ya go dira mpholo Mna Vally.
Ba Diphoofolo tša naga tša KZN le Boto ya Pabalelo ya Tlhago ka KZN ba thabišitšwe ke gore Serapa sa uKhahlamba-Drakensberg se filwe maemo a Lefelo la Bohwa la Lefase la setšo le la tlhago.
E fa maikarabelo le konteraka ya setšhaba ka kgahlegong ya sona go hlatloša , sebakeng sa go gatelela bahloki.
Tshedimošo ye e lebeletšego selo kudu ke tshedimošo yeo e hlalošago moabi wa tshedimošo.
Spikara, magagešong - taolo ye e ikgantšha ka ga seo e se fihleletšego ka nako ye kopana kudu.
Makga a mabedi le seripa a katlego ye e bego le lebeletšwe e nyakile go se sa nka ya kwagala go kgwebo ya ngwaga o tee.
Koporase ya Ditšhelete ya Boditšhabatšhaba (IFC) e akaretša Mauritius ka dipalopalo tša yona tša Mmaraka wa Mollwane wo o tšwelelago.
Re dumela gore thibelo ya HIV le AIDS ke sebetša se maatla kudu kgahlanong le leuba le.
Pušeletšo ya MIOS ke maikarabelo a Komiti ya Nakwana ya Bothadi bja Dipolane ya GITOC.
Kgetha tswadišo ya dikgomo ye e tlwaetšego maemo a malwetši a tikologo, gomme o kgethe go ba bothata kgahlanong le dikgofa ka dikgomong moo polaseng.
Ka go golega mo go šetšego go dirwa, motho a ka lebelela palo ya mafelelo ya phrobentshe ge sehla sa matswalo a morena se eya mafelelong.
Mosepelo o tla felela ka Serapeng sa Settlers ka Ladysmith moo go tlo bago le konsate ya mmino ya mahala.
Batlanyi ba tshedimošo ba na le maikarabelo a go tlanya mangwalo, dimemorantamo le go hlokomela kelo ya dingwalwa ka gare ga yuniti.
Mafelo a mangwe a Sebjana sa Khonfetereišene sa FIFA, e lego Ellis Park le Royal Bafokeng Sports Palace, a be a lokile go fihlelela dinyakwa le dinako tša go fetšwa ga ona tše di beilwego ke FIFA.
Sehlopha sa Boditšhatšhaba sa Amerika (AIG), Mong wa inšorentshe wa US, ke setheo se sengwe se segolo sa ditšhelete seo se se amilwego ke Lehman.
SENTER e lebeletše kudu kgokaganyo ya thušo ya tlhabollo go tšwa ka Netherlands.
Galase ya go folouta le ya bofase goba galase ye e pholitšhitšwego, ka dillaga, e ka ba e na le setološi goba e se hloka, e na le llaga ye e bontšhago goba ye e sa bontšhego, eupša e se ya šongwa.
Sehlophatšhomo se hlomilwe go nyakišiša ditlhaselo ka toropong ya ka lehlakoreng la lewatle ka Cape Flats.
Lerothodi Ikaneng, ke a leboga, o ka dula fase.
Tše ntši di tla emelwa go wena, makhanselara ka nna tšeo di sego tša ka tša emelwa go bakhanselara bafe goba bafe.
Ka mekgwa ya bona ya maithomelo, dikhamphani tše dingwe di ganne bogaswi bjo ka moka gomme lehono di bonwa bjalo ka bakgathatema ba lefase ka bophara.
Palama ke lentšu la Sesotho leo le rago 'namelela' goba 'namela'.
Magare le masenkana a magare go akaretšwa didirišwa tša magare tše di beilwego ka meseto.
MLC e sa tšwa go tšweletša setatamente seo se ipiletšago tumelelano ya khutšo le dipoledišano go rarolla bothata.
Lena bao le sa tšwago go thwalwa, ke nyaka go le tsebiša gore, wo ke mohuta wa mošomo woo maphodisa a rena a bileditšwego go o dira.
Baithuti ba Afrika Borwa bao ba hlokišitšwego mo nakong ye e fetilego ke batho bao ba phethilego dithuto tša dikgrata le tša ka morago ga dikgrata ka katlego.
Mokgwa wo o beakanya go kgona go belega ga dikelo tša go kgona go belega mo go amanago le mengwaga, tšeo, mafelelong, di šomišwago bjalo ka tshedimošo ya go akanya palo ya masea ao a belegwago ka ngwaga.
Tirelo ya rena ya tlwaelo e be e le Google - go batho bao ba ratago inthanete kudu, ke lefelo la go nyaka la mafelelo ka ge le buša dipoelo tše bohlale.
Seemo se befišwa ke kabo ya ditirelo yeo e fokolago, go dula mafelong moo go sa rarollwego, le tlhokego ya tshedimošo ye e lekanego le mašaledi a peakanyo ye mpe ka mebušo ye e fetilego.
Kabo ya renke ye dipese ye e nago le dintlwana tša boithomelo, mafelwana a borekišetšo ao a bulegilego le ditsela tša basepelakamaoto.
O ka se thwalwe bjalo ka morutiši ge e le gore ga se wa ingwadiša le SACE.
Kgorotsheko ya Molaotheo e tsebagatšwa semmušo ka Arthur Chaskalson, yo mongwe wa baboleledi ba Tshekišo ya Rivonia Trail, bjalo ka mopresidente wa yona wa mathomo.
Ka legatong le le beilwego, bontši bja melawana le maano ao a se nago mathata go tšwa ka legatong le tee la mmušo go ya ka go le lengwe go ka direga ka mafapheng a mmušo ka moka.
Akol o boletše gore Khartoum e dumetše gape gore tatelano ya taolo ya kgato ya bobedi e latela ditiro tša UN.
Langa lekheišene la kgalekgale la ka Afrika ka Cape Peninsula le gape e lego lefelo leo motho yo a tumilego kudu wa tša setšo mohu Brenda Fassie ke lefelo le le loketšego go thomiša lesolo le.
Beachwise gape e šoma mmogo le SAPS, Maphodisa a Toropokgolo ya Durban le SANDF twantšhong kgahlanong le bosenyi ka lebopong la lewatle.
Diprotšeke tše mmalwa di diretšwe bao ba hlokofetšego ka nametše SS Mendi.
Mabapi le tshedimošo go tšwela pele ka ga mpholo ee ga go na bothata.
Molekgotlaphethišo wa Thuto ka Kapa Bodikela MEC Cameron Dugmore o tšweleleditše pealaelo ka ga kgonagalo ya tšhitišo ya go tsena ga sekolo nakong ya ditšhupetšo tša Cosatu tše di rulagantšwego mo bekeng ye.
Ditherišano tše bohlokwa di akareditše tema ye e kgathwago ke phrofešene ya dithulaganyo le tlhokego ya phetošo ya mokgwa.
Ditšhelete tše di tsenywago ka mo Sekhwameng se di tla tšwa go bakgathatema ba ka intastering, babeeletši ba phraebete, bathekgi ba ditšhelete, dithušo tša ditšhelete tša mmušo tše di sego tše ntši, le ditšhelete tša laesentshe tše di lebeletšwego go tšwa go baphatlalatši ba diknale ya ditšhanele tše ntši.
Ditaba le Kgašo Baromiwa ba India ba reta ADM go ba lefelo la menyetla.
Ke mathomo a mafelo a tlhago a setšo le mafelo a ao go iwago go ona a bophelo bja diphedi tša tlhago.
Go nolofatša go pitlagana ga bjale ditsela ka bobedi, magareng ga Mmila wa Berea le Mmila wa St. Thomas, di tla ba le methaladi ye meraro ya ditsela ka moka.
TB ya maswafo e tloga e fetela kudu go feta TB ye e amago ditho tše dingwe tša mmele, ka ge paktheria e ka ntšhetšwa ntle gomme ya phatlalala ka marothinyana ao a tšwago moyeng.
Mmušo wa phrobentshe o thuša tirelo ya meno ka mašeleng go batho ba bagolo bao ba hlokago, go bao ba hwetšago mphiwafela wa botšofadi le bao ba lego ka dihlongweng tša thušo.
Moabi yo mongwe wa phatlalatšo ya disiknale yo a nago le laesentshe ka Afrika Borwa ke Orbicon, lekala le le dirago dithulaganyo le dikago la Multi-Choice Africa leo mong wa lona e lego MIH Holdings Ltd..
Go šomiša dikepe ke ga tšhielano kudu gomme beng ba dikepe le basepediši ba tšona ba swanetše go beakanya dikepe tša bona gore di fihlelele maemo ao a fetogago.
DST e tsebile maithomelo a theknolotši le mpshafatšo ya bokgoni ye e amanago le ona bjalo ka selo se bohlokwa sa di-SMME tša Afrika Borwa.
Sehlopha se sa ka fasana se akaretša go aka ga kakaretšo mo go akaretšago go aga dintlo tša ba lapa tša lebato le tee le tša mabato a mabedi tša go swana le dintlo le difolete.
Kgoro gape e be e fatišiša ditšhišinyo tša Feterale ya Russia, tše di ka akaretšago go aba difreime tša difofane go dinaga tše dingwe tše di tsenyago letsogo ka mašole.
Hole in the wall' ke lefelo le le goketšago baeti kgauswi le Coffee Bay leo le tsebjago bjalo ka izi Khaleni goba 'lefelo la ditladi'.
Ga se diphrobentshe ka moka tše di tšweletšago ditšhila tše ntši tše kotsi go dira gore mafelo a kgone ka tša ekonomi ke ka baka leo tirišano magareng ga diphrobentshe e tlogo hlohleletšwa.
Lefelo la ka ICC Durban ke la maemo a boditšhabatšhaba ebile le diretšwe le batho bao ba sego ba itekanela mebeleng.
Menyu o theilwe go dijo tša Sejeremane tša go swana le Eisbein.
Hloma Sehlophatšhomo sa Tshepedišo ya Tumelelo PSWG ka gare ga mmušo wa bosetšhaba DME DEAT DWAF.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo ka ga Sepetlele sa Groote Schuur o kgopelwa go lebelela letlakalakgolo la sepetlele.
O boletše ka tshekong ya gago gore go bethwa go thomilwe ka wena ge Mdi Madikizela-Mandela a be a go betha ka diatla tše di bulegilego gomme matswele le sampoko di šomišitšwe.
Go hlongwa ga theknolotši ya boikgethelo ka lefapha la phraebete go lahlwa ga ditšhila tše kotsi, go fa mohlala, ditšhila tše di sego tša tlhago tše di feditšwego maatla.
Go etela kantoro ya Mokgatlo wa Twantšho ya Kgethologanyo (wa-AAM) le go kgetha dingwalwa tše mpsha.
Afrika Borwa e kgopela dihlopha tše di hlakanego tša mašole le balaodi ba tšona go kopana go ba Leboto la Sešole la Democratic Republic of the Congo (FARDC) and to stop recruiting activities.
Yuniti ya Bohlodi ga se ya šomiša dikantoro tšeo gomme le Lekala la Tšhireletšo la ka Soweto le lona ga se la di šomiša.
Bjang bja go omišwa bja Ryegrass gantši ke bjo bobose kudu, le ge e le gore bjang bjo bo thapilego kudu, ge ditšweletšwa tša komedišo di ka thibela gampe go tšewa ga dilo tše di omilego.
Toropokgolo ya Cape Town e dumeletše dikgopelo le maano a kgwebo a go hloma Dilete tša Kaonafatšo tša Toropokgolo ka Zwaanswyk, Vredekloof le ka Observatory.
Ke tseba histori ye e humilego ya kgale ya Turkey, ye e thušitšego dikhonthinente tša Afrika, Asia le Yuropa.
Kgrata e na le dithutwana tša motheo tše di swanetšego go dirwa ka moka, dithutwana tše o ka di kgethago le dithutwana tša boikgethelo.
Go na le mafelo a mantši ao o ka a utollago go akaretšwa Dirapa tša Sejapane, Durban Yacht Basin le Boto ya Dišaka tša ka Natala.
O begwa a le seemong se se sa fetogego gomme o be a tlo fofišetšwa ka Nairobi go yo alafša.
Ngaka van Rensburg ka mafelelong a mengwaga ya bomasomeseswai, o ile a bolela ka ga go hloka bokgoni bja lesolo a RRL.
Ge re ntše re sepela ka Mmila wa Malendela o ile a šupa dihostele le madulo a mekhukhung ao a bego a le kgauswi.
SAOM e fetša ka gore dikgetho tša DRC tša bopresidente le tša diphrobentshe di bile tša temokrasi, tše di bilego le khutšo, seriti le go hloka sephiri kudu.
PASA gabjale e šoma ka protšeke ye ya ka ntle ya koketšo ya šelefo ya khonthinente.
Bohlatse bjo bo tlišitšwego pele ga Kgorotsheko bo utollotše gore Mnisi o bone mosadi a kgaoletša ka morago ga Matsamo Plaza.
O tšhošeditše mosadi ka thipa gomme a mo kata.
Tshedimošo ye e kgobokeditšwego dikolong e sekasekwa ke dikantoro tša selete gomme ditlhaelelo di begelwa Kantorokgolo.
Frances O'Brien o thomile le go sepetša thutwana ya dithuto tša ka morago ga marematlou ka ga Thuto ya Talo ya Ditšhila.
Mohlašana wa go sepelasepela saeteng o tla bulega mo go kgontšha JavaScript ka praosareng ya gago.
Aba mareo a tekatekano ya bong; le go aba ditaba tše di amanago le yona.
Metsotso e ka fomete ya PDF gomme e ka balwa ka go šomiša Adobe Acrobat Reader.
Go bile le ditiragalo tše di sa tšwago go feta moo dipholampara tše di bego di bolela gore di ingwadišitše goba di file konteraka le Lefapha la Meetse ka Mmasepaleng, di hwetša phihlelelo go.
Motlatšamopresidente wa Mokgatlo wa Bašomi ba Kgwebo, ba go Apea le ba Bokgabo (SACCAWU).
Šomiša meetse a go tistilwa ka diaeneng tše di šomišago meetse go thibelwa go bopega ga khalsiamo.
Re ile ra tšea dipeiti le digarafo ka lefelong la ka ka Muzimhuhle gomme ra ya bolahlelong tša ditlakala tša moepo.
Mmušo o lemogile ka maswabi tiragalo ye e diregilego ka Crossroads ka Cape Town moo e lego gore kopano ya setšhaba ye e tsenetšwego ke Mmeyara Helen Zille e ile ya šitišwa gomme dikgaruru tša šomišwa kgahlanong le Mmeyara.
Dikhwetšo tša dilo tša kgale tše di ka bago tša kgalekgale nakong ya Mengwaga ya Borulatšhipi di fa bohlatse bja katlego yeo mahlale le theknolotši di ilego tša dirišwa ka Afrika Borwa.
Lefelo le la meago le bile gona ka thekgo ya mašeleng ye e bilego mohola ka mo go sego gwa tlwaelega ka ekonoming ye e wago ya dikgwebo tše di bego di le karolo ya kopanyo ya mafapha.
Protšeke e thekgwa ke tumelo ya gore ge re na le maitemogelo, baithuti bao ba feditšego dithuto tša marematlou ba tla kgona go thwalwa le go kgona go itirela mešomo.
Mo go kgonagalago, meago ya sa ruri ye e beilwego mafelong a kotsi e tla tlošwa gomme ya išwa go gongwe.
Ge maphodisa a thoma go šwahlela meago ya kgwebo ye e bego e se molaong, re ile ra emela lešata la leemaema la ditšhupetšo le matšhošetši go tšwa go beng ba dišepini le dithabene.
Maloko a maphodisa a Woodstock, bao ba ilego ba thunywa ge ba thoma go lekediša mahodu ao a tšeelago difatanaga ka kgang, ba ile ba golega mogononelwa yo a bego a gobetše khutlong ya Mmila wa Lansdowne le Duinefontein kgauswi le Gugulethu.
Dikolo tša magaeng ka Mpumalanga di šomišwa bjalo ka mafelo a motheo a go goketša le go hlahla bahlankedi ba maphodisa.
Lenaneo la Mopresidente la ka lefelong la Inanda Kwamashu Ntuzuma leo le bitšwago INK le hlatloša mošomo ngwaga wo.
Sehlopha sa Maphodisa a Lephefo sa ka Durban se hlasetše kudu basenyi ka Mmasepaleng wa eThekwini.
Ba nyakile gomme ba se mo hwetše ka dintlong tša boagišane.
Maloko a Galeshewe Youth Congress, mokgatlo wo o ingwadišitšego le United Democratic Front (UDF).
Tokollo ya bitio ya dipolelo tše di tumilego kudu tša Ngaka Nils Bergman di dirile kakaretšo le go hlagišwa ka tsela ye e lego gore motswadi ofe goba ofe yo a emetšego go belega a ka ipshina ka tšona.
Mohlomongwe ge e le gore o tlo bolela Seafrikantshe mohlomongwe re swanetše go fa batho bao ba sa bolelego Seafrikantshe sebaka sa go bea megala ya ka tsebeng gore ba kgone go kwa seo o se bolelago.
Go begilwe gore Mmušo wa Bofeterale wa Phetišetšo (TFG) o ile wa šoma ka tshepedišo ya ditherišano le bontwadumela ba bohlokwa ka Somalia.
Nellie ke mohlokomedi wa meago ka senthareng ya tlhahlo ya Mohlagase gomme o bontšhitše gore o a kgona go atlega ka mošomong wo o šongwago kudu ke banna.
Maloko a kgašo a laletšwa go tsenela kopano ya tshedimošo ya ka morago ga kopano ya Kabinete yeo e go fiwa lefoko ke CEO ya GCIS, Mna Joel Netshitenzhe.
Tšeo gape di akareditšwago ke go mametletša ga diselaete le go kopiša le go bušetša sekeng goba go šoma lefsa sebontšhi sa lebotong mabapi le dinepe tša kgale.
Ke rata go fetša gape ka go go leboga le baromiwa ba gago ge le re laletša go tla Moscow go tlo dira ditherišano tše dingwe tše bohlokwa tša ITEC.
Lefelo leo le akareditšwego le swana le lebaka le le fetilego leo le bego le sa batamelwego, le sethokgwa seo se nyakilwego go lebalwa ka Afrika Borwa.
Resebe ya Feterale ya New York e swere dikopano ka Mošopologo ka ga seemo sa AIG le baemedi ba Kgoro ya Ditšhelete, difeme tša ditirelo tša ditšhelete le bahlankedi ba mmušo.
Go feta le peleng, re ka dirišana le balekane ba rena ba boditšhabatšhaba gomme ra thekga ditho re tseba gore re tlogetše mmušo wa go lahlwa go ya go temokrasi ye e theilwego go temokrasi.
Go kgontšha le go tsenya tirišong ga batho bao ba hlokišitšwego mo nakong ye e fetilego, go fa mohlala, basadi, bafsa le bao ba sego ba itekanela mebeleng.
Molatofatšwa yo a belegwego ka Afrika Borwa, yo a tsebjago bjalo ka Vincent Khumalo, o be a sepela ka mollwaneng wa Port of Entry ge maphodisa a emiša Mercedes Benz wa gagwe bjalo ka tekolo ya ka mehla.
Lebaka la peakanyolefsa ye ke gore dimela tše nnyanenyane tša ka maleng di swanetše go tlwaela phepo ye mpsha.
Modulasetulo wa LOC, Irvin Khoza, le mohlankedimogolophethiši, Danny Jordaan, ba be ba le leetong, gammogo ba na le ditsebi tša diphadišano, tša dipapatšo, tša tshedimošo ya theknolotši, tša kgašo, tša tšhireletšo ya mapatlelo le tša dinamelwa.
Ka ntle le ditshekišo tše bohlokwa ka Kgorotsheko ya Bosenyi bja Boditšhabatšhaba ka tšhomišong ya go kata bjalo ka bosenyi bja ka ntweng, dikgaruru tša thobalano di ile tša tšwela pele di se tša lekolwa le go se hlohlwe.
Dinolofatši tše di sego tša lekana di feleletša ka koketšego ya bogolo le bompe bja bogole.
Ye nngwe ya taetšo ye e makatšago ya boikgafo bjo ke kopanyo ya mabotho a semolao le ao a bego e se a semolao ka Lebothong la Tšhireletšo la Bosetšhaba la Afrika Borwa (SANDF).
Lefapha la Meetse le Tlhwekišo ka eThekwini (EWS) le thopile ye nngwe ya difoka tše kgolo tša go thetha tša Dinagakopano (UN), ka Sekimi sa yona sa Kimollo ya Dikoloto sa yuniti yeo.
E šomišwa bjalo ka selo sa kgokaganyo ya seyalemoya sa kgole ka ge disiknale di bontšhwa go tšwa go ionosfere.
Go šoma mehutahuta ya dimela go akareditšwe methalo ya boikgethelo o tee goba ya go sepela ka mebedi ka mabedi ya cowpea le lefela.
Sekgoba se se oketšegago magareng ga bahumi le bahloki se bakile go se kgotsofale magareng ga batho bao e sego ba bantši gomme dithulano tša setšhaba di thoma go mpefala.
Sefatanaga se tlogetšwe ka Tubelos Place, Avian Park ka Worcester moo maphodisa a golegilego yo mongwe wa bagononelwa.
Bengmeepo ba tla kgopelwa go sekaseka tshepedišo ya go fokotša ditšhila, tlhwekišo ya peleng ya ditšhila goba go di hlokiša maatla, pele ga ge di ka lahlwa.
Pampiri ye e hlaloša dipalopalo tše di šomišago go fa konteraka theko ya meago ka magatong ao a fapafapanego.
Go tla ba le go katoga ga motheo go tšwa go maemo a tšhomišobošaedi ka boithatelo.
O be a na le Moatbokheite Chris Marlow ka letšatši leo.
Go dula la iketla ka khefing ya basesi ba ka lewatleng, mafelo a godimo a diperela tša bohlale ka morago ga diphuthelwana tša swikiri.
Di boloke ka gare ga ditšhelo tše di ka se gakantšhwe bjalo ka dinomaphodi goba mapotlelo a dinamoneiti.
Mathomong, letlakala lefe, se ke sengwalwa se setelele.
Karolo ya lenaneotlhabollo le e akaretša rakonteraka wa bogareng le mothopo wa tshedimošo wo o bitšwago FP Lite, le lenaneo le le hlokometšego protšeke leo le bitšwago CAPMON.
Re tseba nnete ye bohloko - gore histori ya ka morago ga go dira dikoloni ka khonthinenteng ya rena e sentšwe ka melaotshepedišo le dikgopolo tše di padilego.
Ke lefelo leo malwetši ao a kopakopanego a semaka a ka Msileni a hlagago gona.
Tona Ramatlakane o be a efa tshwaotshwao ka ga tokollo ya pego ka Kgoro ya Polokego ya Setšhaba ka ga dikatlego tša lenaneo la yona la twantšho ya bosenyi la ngwaga o mongwe le o mongwe.
Balaodi ba lefelo ba ile ba bona gore ba ka se gone go phethagatša mešomo ya bona ya konteraka ka lebaka la mathata ao a tlišwago ka taolong ya bona a go kgatha tema ka ARP.
Tlhako ya diprotšeke tša mohlakanelwa e swanetše go hlongwa gomme diprotšeke tše kgolo tša mohlakanelwa di swanetše go tsebja.
Go se sa laola - Go tloša mellwane le ditaolo tša mmušo tše di dirago gore kgatelopele goba katlego e be boima.
Mola Ghana e boela taolong ya temokrasi ga se gwa hlwa go eba le go ipušeletša ga go tšea mmušo ka kgang.
Dipoledišano tše mmalwa di a rulaganywa tša baithutelamošomo mabapi le ditshepedišo, melaotshepedišo, le setšo sa kgwebo sa tirelo ya Stats SA.
Kgolo ya phadišano ye mo e lego gore e goketša dihlopha tša godimo ka PSL le dihlopha tša boditšhabatšhaba e dirwa ke maitshwaro a sephrofešenale a go rulaganya phadišano ye.
Bagononelwa ba bane ba ile ba golegwa mabapi le go thuba ka dintlong le bohodu ka dipolaseng tša Rondebosch ka Makhado ka Limpopo.
Mo dibekeng tše di sa tšwago go feta, go thuba ga dikgwebo ga mmalwa go hlagile ka dikgwebong tše mmalwa ka tikologong ya mafelo a ka Mmabatho le Mafikeng.
Gomme seo ke se se ka bego se bakilego kgakanego ka baka la gore Stratcom ye e sa tsebjego e tšwele go nna ka nako yeo.
Khansele ya ka Midvaal e file taelo go Kgoro ya dintlo go kwalakwatša dithentara go thoma go hloma ditirelo tša boentšeneere.
Senthara e file keletšo go Mokgatlo wa Dikimi tša Peeletšo ya Mohlakanelwa mabapi le thabollo ya ditšweletšwa tša peeletšo ya motheo go sepelelana le ditokollo tša ka fase ga Molao wa FIC.
Ye nngwe ya dikhilokramo tša go feta tše lekgolo tše di hweditšwego di fihlilwe ka ntlong ka Tswelelang.
Moletlo gape o tla hlopša ke go ba gona ga Tonakgolo wa KwaZulu-Natal, Ngaka Sibusiso Ndebele le kabinete ya gagwe.
Go hlokomelwa mo go tseneletšego ka ngaka ya kalafo go a nyakega go balwetši ka dikalafong ka bobedi.
Mešongwana ya tekolo ye e swanago, ye e sekasekwago kgahlanong le dirubriki tše di filwego, di swanetše go dirwa ka mehla.
Ntlha ka ga selo sa tlwaelo le dihlopha tša ekonomi tša GFS di mametleditšwe bjalo ka tlaleletšo ka mo Bouteng ye.
Ditokišo le dimpshafatšo go akaretšwa mošomo wa tša mehlagase: Sekolo sa Phoraemari sa Newfields: ka Athlone.
Ngwana wa Moafrika ga se a swanelwa go hlwa a le ka fase ga kgatelelo ya monagano yeo Ngugi a boletšego ka yona.
Kaizer Chiefs le PR ye e sego ya Chiefs di tla mpha metsotso ye mmalwa ka morago ga kopano, go bona se ba se nyakago moo ditheketeng.
Ge ngwana a gohlola, netefatša gore o šomiša thawele go thibela molomo wa bona, Kupelo a realo.
Dikakaretšo tše di hlaloša maphelo a Bathopasefoka sa Nobele le go fa kwešišo ya seabe sa bona setšhabeng.
Se ke sa mafelelo seo se sepelelanago le kelo ya tshedimošo ye e sego ya nepagala le ya maaka.
Setšo sa Mari ka Afrika Borwa se ile sa lebelela kudu bolemi bja dikgetla ka Knysna mengwagasomeng ye mentši.
Ditšhelete tša boleloko tša go thekga ditlelapo tša dipapadi le tša boitapološo, go fa mohlala ditlelapo tša go etela dithokgweng le ditlelapo tša dikolofo.
Bjale ke na le boitshepo bja gore re beile motheo wo o kwagalago wa ditiragatšo tše botse le tše kaone kudu.
Thulanong le se, katlego ye e ka feletša ka kgatelelo ye e fetišišago ya tlhabelo ya malwetši ao a tlišwago ke bolwetši bjo bongwe.
Mo sebakeng se leano la khwetšo le phethagaditšwe go dira gore seemo se boele sekeng ka Mmasepaleng wa Kannaland.
Ye nngwe ya mathata a bohlokwa ao a lebanego di-SME ke tlhokego ya bokgoni bja taolo.
Lehono diekonomi tše di gatetšego pele tša bokgoni ga di sa le ka bo Amerika le bo Yuropa.
Motlatšatona Surty le Molekgotlaphethiši MEC Dugmore ba tla etela dikolo gomme ba ahlaahla kgatelopele la ba taolo ya sekolo le barutiši.
Gore magato a maleba a tirišong go šoma ka setšhelo seo gase ya khomphresa e dutlago go sona.
Setšhaba ka bosona se hloka thekgo le thušo go thibela le go kgona go phela ka masetlapelo le diabe tša ona.
Mebepe e a hwetšagala go tšwa go Kgoro ya Tshedimošo ya Ditshekatsheko le Naga.
Ba ile ba bethwa ka sampoko gomme motho a ka bolela gore ba ile ba tšhoukwa ka sela ye itšego gomme ke tlwaelo gore ba ile ba thotšharwa le go tšhoukwa gape.
WIS e tshephile maitekelo a mangwe a go tla pele ka gare ga NWMS gore a fe magato a dintlha tše ba di nyakago go WIS.
Gape re kwele gore kgwebo e be e le batšwasehlabelo ba Kgethologanyo gomme ga se ba ka ba holega go yona.
Go rulaganya kopano ka Nigeria gomme ge motšwasehlabelo a šetše a le ka Nigeria, phasephote ya gagwe e a tšewa gomme o a golegwa go fihla ge tefelo ye e lekanego e lefša.
Godimo ga bakgathatema ba Afrika Borwa, baemedi ba lesomepedi ba go tšwa Egypt, Ghana, Kenya, Morocco, Namibia le Zimbabwe ba tla laletšwa ke IAEA go tla go kgatha tema ka seminareng.
Re holofela gore kemedi ya mafapha ka mehutahuta le dikgetho tša go šoma ka Komiting ya Keletšo go tla dira toka go dihlopha ka moka tše di nago le kgahlego, gwa realo Tona Witbooi.
Dikete tše lesome tša mekhukhu di beilwe kgauswi le kgauswi kudu ka ntle le tlhwekišo ya maleba, le ka mafelong a kotsi a go swana le ditseleng tša mafula le mafelo a mehlaka.
Gomme di-SMME le dikgwebo tša rena tša tikologo di beelwa ka thoko ka kakaretšo gomme gwa ratwa difeme tše kgolo tše di lego ka ntle ga eThekwini.
Lesolo la Tiro ya Kalafo (TAC) - Mokgatlo wa tlhohleletšo wo o ipiletšago go kabo ya mmušo ya dianthiretherobaerale go Maafrika Borwa ka moka ao a nago le HIV.
Gore le ka lefelong leo le diretšwego Maindia, Maindia ga se a dumelelwa go ba beng ba meago ye e agilwego, eupša dikgwebo tša bathobašweu e be tšona di lego beng ba yona.
Re hlomphegile go amogela Mongwaledipharephare wa UN Kofi Annan yo re nyakago go mo leboga kudu ka seabe sa gago se segolo ka mošomo wa UN.
Tšhireletšo ya dikhemikhale e lego karolo ya SRD e bile Phrothekniki gomme e ile ya gola go ba lefelo le legolo la tšhireletšo ya dikhemikhale, leo gabjale le lego la Armscor.
Mokhomišene wa Seteše sa Maphodisa ka Queenstown, Motlatšamokhomišenare Nikki Mlilwana, o retile maloko a setšhaba sa Queenstown, kudukudu motho wa go tšwa New-vale.
Dibetša tše di bego di utilwego go tšwa ka Mozambique le ka Afrika Borwa di tla senywa ka Mozambique mo bekeng ye.
Khutlong ya mebila ya Lansdowne le New Eisleben, ka Nyanga mootledi wa sefatanaga o lahlegetšwe ke taolo ya sefatanaga gomme sa ema.
Lebelela "Tlhahli ya . . . . . ." moragorago go hwetša mpholo ye e ngwadišitšwego gabjale.
Re go kgopetše gore o iletše papadi ya kgethologanyo?
Lehono re go kgopetše gore o oketše dineelano tša dipapadi le mekgatlo ya dipapadi ye e se nago le kgethologanyo ya semorafe.
Ba ile ba thoma go mo hlasela ka melamo le sabole.
Setšo sa molaotheo se se kwagalago sa seriti se tšwelela kudu ka gare ga tiro ya bohlale ye e tšwelago pele le tlhahlobo ya maitshwaro a bahlankedi ba toka.
Dipayokhaenethiki di beilwe go ye nngwe ya ditlelapo tša dipapadi le tša boitapološo ya tša Tirelo ya Maphodisa ka Afrika Borwa nageng ka bophara.
Wepsaete ya Madam Eve e bontšha letlakala la khalentare kgwedi ye nngwe le ye nngwe, yeo e ka taoneloutwago le go šomišwa bjalo ka teskethopo ya gago.
Ka sebopego sa yona masolo a ka diphiring ao ke sa a tsebego a ile a ahlaahlwa le go ngwalwa.
Mna Houston, o lephodisa la peleng gomme o šomile ka Ellis Park mafelong a mantši, naa ke nnete seo?
E re go se be yo mongwe wa rena yo a tšeago gore dingangišano di tla kgona go swarwa ka tsela ya poledišano ye borutho tafoleng ye kgolo ya nkgokolo.
Re be re nametše pese ye e tšwago femeng ya nama ya kolobe ya Escort, ye e lego ka Heidelberg.
Maloko a kgašo a laletšwa go ba le Mmeyara ge a sepelasepela lebopong la lewatle.
Batho ba file maphodisa diphahlo, go akaretšwa ditofo, ditšidifatši, dithelebišene le metšhene ya fekese.  Diphahlo ka moka di be di beilwe ka phapošing ya bobolokelo ya Maphodisa a ka Ocean View gore di bolokege.
Ka ntle ga lepatlelo go gongwe mo khutlong ya borwabodikela bja go gongwe?
Mohlomphegi Tonakgolo ya Mpumalanga, Mna Ndaweni Mahlangu, o tla bula samiti.
Kabo ya go reka ka go beelatša ye e bolokegilego le ya maleba le diphapoši tša marobalo tša bošego tša baotledi ba maeto a matelele ditseleng tše kgolo di tla tšwetšwa pele.
Boto ye e na le maikarabelo a bohlokwa a go laola merero ya NYDA gammogo le go netefatša gore go ba le phetošetšo ye e hlokago mathata nakong ya kopanyo ya NYC le UYF.
Re hlohleleditšwe ke dipolelo tše kaone tša Mokhanselara Schroeder ge a dumela go thekga leano le.
Methopo ya lebopong ya go se mpshafatšwe e swanetše go šomišwa ka tsela ye e lego gore e buša dikgetho tša tšhomišo ye ntši ka kgahlegong ya setšhaba.
Dinolofatši tše di swanago tša tšimnastiki di hlomilwe ka Probentsheng ya Leboa Bodikela le ka Bohlabela bja Kwazulu Natal.
Dilo tše di tlogo bontšhwa e tlo ba metšhene ya go fothokhopha ya mebala ye e tšweletšago diswantšho tša boso le bošweu, metšhene ya go fothokhopha ya mebala ya dingwalwa le diphoustara tša go akhaebiwa.
Ka dinako tše dingwe, ka lebaka la gore ge nako e ntše e eya ba kgašo ba šomišitše dihlogo tša ditaba tša bona, go tšweletšwa kwešišo ya gore mmušo o arabela mathata fela.
Mošomo wa go kgahliša e bile karolo ya go hlahla ka mabokgoni a go amana le tšhireletšo go netefatša gore go ba le tikologo ye e bolokegilego ka ditoropokgolong tše di swarago dipapadi le mafelo a mangwe nakong ya tiragalo ye kgolo, go akaretšwa go hlapetša lefaufau la difofane la bosetšhaba.
Bagononelwa, ka moka ga bona bao ba tšwago Dennilton, ba ile ba golelwa nakong ya ditlhapetšo tša ka mehla tše di tlwaelegilego ge maloko a maphodisa a bona sefatanaga se se belaetšago gomme ba se emiša go se phuruphuša.
Methopo ya rena le ditalente ka moka, tše dingwe tša tšona di šomišitšwe ka thulano mo nakong ye e fetilego, di swanetše go hlohleletšwa gabotse ka moso go tšweletšwa setšhaba se se atlegago kudu.
Go na le tlhokego ya go hlaloša lefsa dinetweke tša bosetšhaba, tše di kgokaganego le ditiro tša ekonomi le dipalopalo tša batho, le gape dinetweke tša Borwa bja Afrika.
Bagononelwa ba tšweletše ka Kgorotshekong ya Maseterata ka Nigel gomme molato o ile wa fegwa ba le ka kgolegong.
Tona Ramatlakane o dumetše gore ditharollo tše ke tša lebaka le lekopana fela.
Go swanetše go fiwa šedi go dipoelo tša diphetho le ditiro tše le diabe tša lebaka le lekopana, la magareng, le letelele a diphetho le ditiro tšeo.
Mathata a molaotheo ao Federal Islamic Republic of the Comoros e lebanego le ona go bušetša toka le khutšo ka mo dinageng tše.
ATS le ANS di tlo fiwa ka lebaka la go tšwela pele go ya go ile le go kgonagala ga mabapi le polokego le thušo ya mašeleng ya ditirelo tše.
Ke ka lebaka le moo, ka lebaka la moetlo wa yona, Museamo wa Afrika Borwa o fetogetšego go Pliny ya peleng.
Dihlwadieme tša Bathopasefoka ba bane ba Nobele ya Khutšo ba Afrika Borwa di tla ema ka tsela ya mokgopamo, gomme Table Mountain ya ka Cape Town ye e tumilego kudu e le ka bokamorago.
Lefapha la Dikgokaganyo le bile le maikarabelokakaretšo le kgokaganyo ya dithulaganyo tša kgokaganyo le thekgo ya kgokaganyo ka SADF.
Kopanyo bjale e a nyakega ka lebaka la gore e hlompha bobedi Boprithani le karolo ka Kakaretšo ya mang le mang gomme ya dira gore dilo tše ka bobedi di sepele mmogo gomme gwa holofelwa tirišano le kamano.
Go hlagiša dikotsi ka go dibopego tša GIS (Tshepedišo ya Tshedimoišo ya Thutafase) tšeo di ka kgokaganywago le mebepe ye mengwe ya probentshe le tshedimošo go kaonafatša peakanyo le maitekelo a taolo ya masetlapelo.
Balemi bjale ba eletšwa go ikgokaganya le dingaka tša diphoofolo le ditsebi tše dingwe go rulaganya tlhabelo ye e šomago, go di fa selekanyo sa sehlare le mananeo a go di tipa.
Dikakanyo tša diakhaonte tša setšhaba di tshephile kopanyo ya dinyakišišo tša lebaka le lekopana le le letelele.
Diteko tša palastiki di tiišeditše gore sethunya se se hweditšwego go monna yoo ke sebetša sa polao.
Mošomo wa toropokgolo ya Johannesburg o a swabiša mabapi le WSDP ya yona.
Ka go hloma ga phihlelelo le ditirelo go thothišwa go gongwe go tla dirwa gomme go tla ba le seabe go go kgathola bontši go fihla tekanong ye itšego eupša mokgwa wa motheo o tla šala.
Go ya ka ditlhagišo tše di sego tša nepagala, Mmasepala wa eThekwini, ka bohlatse, eupša o go file konteraka ye go bolelwago ka yona ka phošo.
Ditlhaselo tša anthrax ka United States, tšeo re di kgalemilego gabogale, di bontšha dikotsi tša maikutlo a go itshepha kudu a ntwa ye.
Ga go morekiši wa maswi yo a swanetšego go kgahliša lefsa goba a baka goba a dumelela gore a kgahlišwe gape goba a rekiše aesekherimi yeo e tologilego.
Go kwala gore bagononelwa ba bane ba šwahletše ka lebenkeleng gomme ba šupa ba taolo ka sethunya.
Kgato ya bobedi e be e bitšwa Protšeke ya Thekgo ya Mmušo (GSP) goba Lenaneo ka ga Pušo (POG).
Se se amile dikgwebo tšeo di tswaletšwego ka pela ka lebaka la mašabašaba ao a bego tlatša mašata ebile a sa laolego.
Toropokgolo ya Cape Town e dirile le felo la polante ya go dira ditena.
Diswantšho tša khamera ya lebelo di gatišwa ka ditsebišong ka moka tša mathomo le tša bobedi tšeo ba Kgoro ya Sephethephethe ka Theewaterskloof ba di romelago.
Phapoši ye kgolo ya marobalo a mabedi ya maemo a godimo ye e nago le phapoši ya phraebete, ditulo tša ka bodulelong, setšidifatši, thelebišene, tafola ya bojelo e ditulo, motšhene wa go sepediša wa tša maphelo ka phapošing le mogala wa go ya madulong a magolo.
Go bolela nnete moepo wa go sobelela fase wa ka maswikeng a mathata ka mafelong ao a tletšego ka batho moo go iwago godimo le fase gomme go nago le ditšhitšhinyego tša lefase , o kotsi.
Diphalete tše pedi tšeo di nago le mapokisana a seswai a Lebake le bene ya Toyota Hilux di ile tša tšewa semeetseng.
Ga ke dumelelane le se sengwe le se sengwe seo Prof Terblanche a se bolelago, eupša taba ya gore Bathobašweu ba ile ba hwetša menyetla ka lefapheng la phraebete ka - e ka se ganetšwe.
Ka karolong ya basadi, motho yo a ratwago kudu Abbey Miedema e bile wa mathomo wa go putla mothaladi wa go fetša ka Durban's Blued Lagoon ka mesong ya Mokibelo.
Dikonope tše di go dumelela go sepelasepela go magato ka moka a kgodišo ao o a šomišitšego go tloga mola mmepe o thoma go bontšhwa.
Maphodisa gape a golegile baotledi ba bahlano ba banna ka ge ba be ba otlela ka fase ga khuetšo ya bjala.
Mohlomongwe tlhokego ya gore go ketekwe go phuhlama mo ga melao ye go hlalošwa bokaone ke Khomreite Cyril Ramaphosa ka gare ga athekele ye a sa tšwago go e ngwalela Sunday Times.
Khonthinente e a tsoga ka morago ga dinako tša bokgoba, kgatelelo ya bokoloniale le Ntwa ya Setu.
Ke mokgatlo wa boitaolo wo o dumelelago go bea dikgopelo lenaneong, go fa barekiši ba dithoto dilaesentshe, le go sepetša kgwebišano, go kgonthiša le go dira phetho ya thekišo ka neelanong ya dithoto.
Dilo tše tša kganetšano ya go išwa bošole mafelelong di ile tša feletša ka go hlongwa ga Lesolo la Fetša Go išwa bošole.
Bjale o ralokile tema ya go hlasela le ya go thibela?
Go na le mehlala ye mmalwa ya Voortrekker, Bothadi bja dipolane bja ka Prithani le bja India ka disenthareng tša ditoropong tša mmasepala.
Tshedimošo ya phedišano ya diphedi tša tlhago ga se ya felela nageng ka bophara, e šiilwe ke nako, gomme ga e laolwe bogareng.
Go tšwa go rena go šomiša sebaka se sa menyetla ye ka go farologanya diekonomi tša rena le go fokotša mathata a ka lehlakoreng la kabo.
Peakanyolefsa ya tshepedišo ya pušoselegae go fapana le tshepedišo ya pušoselegae ya kgethologanyo e bile bohlokwa.
E bile maikutlo a rena, ao a tsebagaditšwego kudu ke pego ya ElBaradei gore gabjale ga go na bohlatse bja sephetho gore Iran e na le lenaneo la dibetša tša nyutleleara.
Mmasepala wa eThekwini o itšhireletša kgahlanong le datha le tshedimošo ka moka ye e akareditšwego ka mo gare ga emeile ye goba dimametletšo dife goba dife.
Kabinete e tsebišitšwe ka ga dipoledišano tše di lego gare tša go fetša go thwala bašomi ba maemo a godimo ka NIA le ka SASS, ditsebišo tša maleba mabapi le se di tla dirwa mo bekeng.
Gomme ke tla go kgopela gore o se ke wa bolela dintlha ka botlalo ka ga dintlha tše di kgethegilego tša Lesolo la Katzen.
Ka kelo ya godimo ya setoko go fudiša lefelong ka go šielanya go a nyakega go dumelela go gola ga dimela tše di hwetšagalago.
Dinyakišišo tše di tseneletšego ka letseka la go tšwa setešeng sa maphodisa sa Erasmia di ile tša feletša ka go tseba le go golega Lungu.
Lungu o ile a hwetšwa a swere sellathekeng se se utswitšwego.
Mna Van Wyk, ge o ka no nthuša mo kgakanegong ya ka.
Go laeta mabone ka ntle go dumeletšwe ge fela go laeta moo go sa bakego kotsi ya polokego ya mebileng ka maikutlo a Molaodiphethiši: Sephethephethe le Dinamelwa, go ka baka ditšhitišo tše di fetišišago.
Ditempele tše di phologile histori ya mathata ge melao ya kgethologanyo e raka setšhaba sa maindia go tšwa moo lefelong leo.
Badudi ba Overstrand ba tšwela pele go dula ba tsebišwa ka kgašo le diphamfolete.
O na le rena ka lebaka la gore batho ba Maindia le Maafrika Borwa ba ka ya go yo bolela gore ke batswadi ba motho yo a bego a tumile kudu mo historing, Mahatma Gandhi.
Bagaši ka morago ba ile ba lemoga gore go tsena moo go dumeletše ntwa le gore dinyakwa tša UDF di phatlalatšwe maemong a boditšhabatšhaba; gape se se ile sa goga dikgopolo tša batho gomme sa thuša go dira gore setšhaba se amege dipolotiking.
Ka mehla o bile le thekgo ya batho ka bontši go tšwa go badudi ba KwaZulu ya peleng.
Naa ketelo ye ya Mna Stainton le Mna Coetzee e bile neng?
Ee monna o be a gateletše motšwasehlabelo fase, ke mofsa yo a lego kgauswi le letangwana.
Selete se gape se tsebja kudu ka ga tšweletšo ya tšhese ya boleng bja godimo.
Naa mo o swailego gona ke moo Lucas le Martha ba theilwego gona?
O laetše - o kgopetše John Morgan le nna go ya go tšea Cebekhulu.
Dikaonafatšo tša peleng ka Museamong wa Maritime, e lego o pheiba, tafola ya mosaiki le bogodimo bja dipanka le disamporele.
Re bile le baromiwa ba mmalwa bao ba bego a etšwa dikgorong tša mmušo tše seswai, karolo ye maatla ya ba kgwebo le baemedi ba mmalwa go tšwa go dihlongwa tša mmušo tše di šomišanago le Russia.
LFS ke dinyakišišo tša ka lapeng tše di tlago gabedi mo ngwageng, tšeo kudukudu di hlametšwego go ela mmaraka wa bašomi.
Gape e tla akaretša lefelo la dipapadi leo le tlago ba le mehutahuta ya dipapadi le dinolofatši tša dipapadi.
A mangwe a maikemišetšo ao a tsebišitšwego a bakoloniale ka America e bile, ka ge ba e bea bjalo, go boloka meboya ya Maindia a bahetene.
Kwešišo efe goba efe ye e dirilwego ya gore re na le dikamano le AIN ke phošo.
Bodiredi bja ka ntle goba 'go bulela' go a hlaga fela go oketša bokgoni bja maatlafatšo, ge go kgonagala, goba moo e lego gore mathata a dithoto a gapeletšago, eupša khansele e ka se bulele dikonteraka go putla ditshepedišo tša go thentara.
Re a le hloka ebile re le swanetše le go lebelela lena magagešong ka tshwaollo ya semmušo ya maleba.
O se ke wa robala ge o sepela ka dithekisi goba dipese.
Taolo ye e fokolago ya kgoboketšo ya meetse e ama tikologo ya lebopong le matsha gampe.
Moo go sa nago le difatanaga tše ntši tša bahlomphegi ba VIP tšeo di emetšego go tsena ka lepatlelong?
Ntumeleleng, ge ke tswalela, go lebogiša NECSA ge e etile pele lesolo le.
Tirišo ka botlalo ya sehlare sa go bolaya dibokwana, seo se tšhelwago diako, e ka nyakega.
Gape o ile a lebogišwa ke Molaedi wa gagwe, Mokaptene Strydom ka mošomo wo mobotse wo a o dirilego.
Ditlolo tše dingwe tša kgafetšakgafetša tša melao ya ka mabopong di akaretša go tsebagatša semmušo dikepe mo go sego molaong le go dira mellwane ya go tsena lebopong ka setšhaba.
Thapo ya nete ye e dirilwego mahuto, dithapo tše koto goba lenti; di dirile dinnete tša go rea dihlapi le dinnete tše dingwe tše di dirilwego, tša dilo tša go logwa.
Basenyi ba šoma ka dihlopha- yo mongwe o a go šitiša mola yo mongwe a utswa karata ya gago goba tšhelete.
Samiti ye e Sego ya Tlwaelega e bušeleditše boipiletšo go Britain go hlompha ditlamego tša yona tša ditefelo tša mabapi le peakanyolefsa ya naga ye e dirilwego ka Lancaster House.
Pego ya Cardoso - ye e lebeletšego kudu go kaonafatša dikamano le tirišano ye bohlokwa kudu magareng ga UN le Setšhaba.
Go ngwala le go sekaseka dipalopalo tša go amana le llifi ya bolwetši, go lofa mošomonga ga IR go tseba mafapha ao a nago le mathata le go šišinya ditsela le mekgwa ya go rarolla mathata.
Modudi yo a bego a tšhogile o ba file dikhii gomme banna ba babedi ba tabogela ka sefatanageng sa gagwe gomme ba sepela, gomme ba šalwa morago ke Opel Corsa ye tšhweu.
Re swanetše go hloma lesolo le le hlakahlakanego le bohlokwa la go tliša khutšo leo le le dumeletšego lehono.
Lenaneo le le lebeletše malapa ao a etilwego pele ke basadi ao a bonwago ke dibopego tša setšhaba le makhanselara a wate bjalo ka ao a hlokago kudu.
Re kgopela tshwarelo ka ditšhitišo tšeo phetošo ye e ka bego e di bakilego.
Kopano e kwele gore diphemiti le tsela ye e bego e tletše ka kgwebo e bile seo se bakilego go thunyanwa.
O swere pharologano gabotse kudu gomme sehlopha sa gagwe se na le baithuti bao ba bolelago Seafrikantshe le Sethosa.
Ka dipoledišanong Rice o bušeleditše kabo ya gagwe ya go boledišana le Iran "ka nako efe goba efe, lefelong lefe goba lefe" ge Tehran e ka thoma ka go emiša lenaneo la yona la yuraniamo.
Efa senolofatši seo bafsa ba rena ba ka se šomišago go fihlelela bokgoni bja bona ka botlalo.
Mo gape ke nyaka go lebelela kudu mafapha a mmalwa fela go dira mohlala.
Go dira dinyakišišo go ya pele tša mabapi le kgašo o kgopelwa go ikgokaganya le Mandla Yeki mo dinomorong tše di ngwadilwego ka mo fase.
Naa o be o le mo ge Mokaptene Fanie Molapo a be a efa bohlatse bja gagwe ka ga gase ya dikeledi?
Bjale ka ba thuto re ile ra swanelwa ke go feleletša moago woo gomme ra iša baithuti ba Sekolo se se Phagamego ka Maitland go ya ka Khayelitsha.
Baithuti bao ba ba phadilego ka moka ka kakaretšo bao ba tšwago ka Mitchell's Plain le ka Khayelitsha le bona ba tla amogela dimpho tše di kgethegilego.
Gomme ka manyami e be e le thulano ye e bego e tloga e nyaka go tsenwa gare ke Viper go ka fela.
E tla ralokwa ka Lepatlelong la Ellis Park ka Johannesburg, Lepatlelong la Loftus Versfeld ka Pretoria, Lepatlelong la Free State ka Bloemfontein, le Royal Bafokeng Sports Palace ka Rustenburg.
Magagešong, re boletše ka ga taba ya botšhošetši ka letšatši la mathomo la tiragalo.
Iša le ageng ditanka tša meetse: Sekolo sa Phoraemari sa Maskam: Van Rhynsdorp.
Tšweletšo ya disosetše le go dira dipipetši tša tlhago tša disosetše go akareditšwe.
Praosara e bontšha dipego tša tshedimošo ka botlalo, go eya ka dikgetho tša noute ka go Explorer ka mokgwa wa keriti wo o swanago kudu le Microsoft Outlook.
Ke rata go leboga buti wa ka Motlatšatona Pahad ka ditshwaotshwao ka moka tše botse tše a di dirilego mo.
Gomme Mna van Remoortrere o ikgafile gore yo Ngaka Hendriks o bonwe molato wa bomenetša ka Belgium, le gape bomenetša bja dithuto.
Se se bile le seabe se bohlokwa ka go bokgoni bja twantšho ya difofane tša ntwa, dilo tša go šireletša dibetša, bokgoni bja sešole sa moyeng le bja ka meetseng.
Stats SA e kgopela tshwarelo kudu ka ga tšhitišo efe goba efe yeo tlhokomelo ye e e bakilego.
Se ke se bolelago fela ke mohlala wa ka moragonyana wo o o tsopolago; ga o bolele ka ga kgokagano yeo.
Seemo sa ditaba seo se ka hlagago se tla tšweletšwa ka metsesetoropong gammogo le ka mafelong a disapapong goba ka dinagamagaeng.
Re lebogiša maphodisa a ka Orkney ka ga mošomo wo mokaone wo ba o dirilego.
Re lebogiša maphodisa a ka Kgomotso ka ga mošomo wo mokaone wo ba o dirilego.
Bjale ke tlhompho ye e ka se lebalwego go ba ka Guildhall, gareng ga tšona ka moka.
Ka dikampeng, ditiragalo tša go makatša tša go hloka maitshwaro tše di dirwago ke makhomoreite a mmalwa di ile tša thoma go tšwela pele.
Gape ke nyaka go leboga go ba gona ga Tona ya Peleng ya Thuto ya Bosetšhaba Moprofesara Kader Asmal, le yo ke mo hlatlamago ka mo probentsheng Moatbokheite Andre Gaum.
Moinspekthara Smit o hlomile, ka thekgo ya taolo ya radio, gore sefatanaga se utswitšwe ka Delft mo nakong ye e sa tšwago go feta.
Poelanyo ya motšwasehlabelo le mosenyi e tla kgokaganywa ka legatong la selete ka tshekatsheko ya ditirelo tša maleba tša thekgo tše di kwagalago ka ge go beilwe ke Komiti ya selete ya RRC.
Bomma bao ba sa leo ka diwateng ba ka etela Yuniti ya Masea ao a sa tšwago go belegwa go bona masea a bona ka nako efe goba efe.
Ke a leboga ge le ntaleditše go le swara ka lefoko lena dirutegi tša mmetse, ditsebi tša kgwebo, tša mahlale le tša accountancy.
Afrika e itokišeditše ebile e sa itokišetša kgolo le tlhabollo, gomme e fa mafolofolo ke maitapišo a yona.
O šomiše sethunya sa nawa sa thoye ge e le gore sethunya se ka se kgone go go direla.
Go sa lebelelwe gore re lekile bjang go ganetšana le tshedimošo ye ya maaka, ditaba tše di sa ganelela go tšwela pele.
E theilwe leina lefsa go ba Africa House gomme gabjale e a mpshafatšwa go tla go šomišwa ka moso ke Palamente.
Diforomo tša go dira dikgopelo di hwetšagala ka mo atereseng ye go boletšwego ka yona ka mo goba di ka taoneloutwa mo.
DWAF e ka se kgone go thuša ka mašeleng, eupša thušo e tla fiwa DM go ngwala WSDP ya selete.
Lebopo la CCT go ka bolelwa gore ke le lengwe la dithoto tša yona tše kgolo kudu.
Mogononelwa wa bohlakodi, yo a tsentšego maloko a maphodisa a SAPS a Task Force a maemo a godimo tebetebeng ya bohlakodi bja go hlakola difatanaga tša tšhelete ka Bredell, Kempton Park o ile a thunya a bolawa.
Ajax Cape Town e tlwaetše go raloka ka Newlands, ka ge e le šomišitše bjalo ka lepatlelo la yona la gae pele ga ge e tla raloka ka Lepatlelong la Athlone.
Ka ge ka moka ga rena re tseba, bohloki bjo go tloga bo amana kudu le semorafe le kgethologanyo ya bong yeo re bego re bolela ka yona.
Tlhokego ya dingaka le baoki ke tlhohlo ya lefase ka bophara, kudukudu ka dinageng tše di hlabologilego.
Ditheknolotši tša tshedimošo le tša kgokagano di fa tsela yeo ka yona batho bobedi ba tšweletšago le go kgokaganya tshedimošo.
Ditlamego tša kakaretšo tša go šireletša go tliša khutšo le masolo a mangwe a UN le a thušo ya batho di filwe go mekgatlo ye e thulanago.
Ge re ekwa ka ga mathata a a mašoro ao a bego a tšhošetša go emiša go sepetšwa gabotse ya Sebjana sa ka Godingwana sa Bayhill Premier Cup, re ile ra kwa re gapeletšega go tsena gare ka pela ka mo go kgonagalago.
Mmasepala wa eThekwini o laletša badiragatši ba tša bokgabo go tliša ditšhišinyo tša bona tša mošomo wa bokgabo ka kakaretšo wa setšhaba wa ka Lepatlelong la Moses Mabhida MMS.
Lefapha la maphodisa la Lephefo ke tirelo ya karabelo ya ka pela ye e diretšwego go arabela maemo a tšhoganetšo a go amana le maphodisa.
Dikgoba di dumeletšwe; kwagatšo ya mantšu ga se ya dumelelwa ka ntle le dinako, ditlami, le go thalela.
Blatter o retile ka gore "maatla, boikgafo, maikemišetšo le boitseparelo" bja Zille ka go fenya mapheko a mantši gore mafelelong a fihlelele go agwa ga lepatlelo.
Gape go molaleng gore mahlakore a a tsenywa ka seemong sa dipolotiki tša ka Burundi.
Khomišene gape e filwe mošomo wa go eletša ditho tša UN ka ga kgoboketšo, tshekatsheko le phatlalatšo ya tshedimošo ya dipalopalo.
Dinyakišišo tše di sa tšwago go dirwa di bontšha tšhireletšo ya mmele malwetšing a dikgofa a marapo e dira gore a sepele ge dikgomo di sa hlaselwe ke malwetši a kgafetšakgafetša, gomme ge tšhireletšo ya mmele e ka lahlega, go ba boima gore e hwetšwe gape.
Kudukudu, difeme tša Afrika Borwa di bile lebelo go šomiša monyetla wa dibaka tša dipeeletšo tše di sego tša šomišwa ka dinageng tše ntši tša rena tša boagišane.
Tona ya Tšhireletšo Nqakula le Motlatšatona wa merero ya dinaga tša ka ntle Sue van der Merwe ba boledišana ka Samiting ye e sego ya Mehleng ya SADC.
Ge ke tswalela, Ke nyaka go bolela ka sereti sa rena sa go tuma Wally Mongale Serote, yo a ilego a bolela mantšu a a mabotse ka mošomong wa gagwe wa Ofay-Watcher Looks Back.
Kaonafatša tsebo le go tšea magato a maleba go babalela dihlopha tše di sa tsebjego gabotse tša go swana le diphoofo tša go hloka mokokotlo, fanki le diphoofotšwana tše nnyane tše di ka se bonwego ka maahlo.
Olice o ile a ya moo lefelong leo gomme a hwetša mogononelwa a tšhabetše go golegwa ka go tšwa ka lebati la ka morago. O ile a nyamelela makgatheng a dintlo tšeo.
Se se akaretša go bolokega ga mosepelo ka go swaya le go tloša dithuthupi tše di bego di kgomareditšwe, go tloša maphušuga, go lokiša mananeokgoparara a bohlokwa kudu, le go dira gore ditirelo di hwetšagale.
O be a hwiphila Lolo Sono le Richardson, o be a eme, a ba raga gomme ba bangwe, Sehlopha sa Kgwele ya Maoto sa Mandela, ba be ba dikanetše.
Go duma motsotso o tee fela go ja tekano ya makhura go swana le go thomiša entšene.
Kgolego ke tikologo ye e sego ya tlhago moo e lego gore batho bao ba nago le maitshwaro a mehutahuta ba bewa mmogo.
Mmušo o swanetše go phatlalatša thekgo ya ona ya phokotšo ya ditlakala le go šomiša dilo gape gomme o swanetše go gatelela boikgafo bja ona bja gore go fokotša ditlakala le go šomiša dilo gape ka Afrika Borwa go na le seabe se segolo ka ekonoming.
Ge e le gore ga go na batho bao ba thwetšwego ba ba lekanego dipalopalo di šišinya gore di ka fokotšwa ka seripa ka ntle le go tsenatsena peakanyo ya sebopego.
Afrika Borwa e na le dithoto tša yona tša mekgobo ye mennyane tša dibetša tša sešole tša mokgobo tše di fetilwego ke nako.
Mmasepala wa eThekwini o laletša badiragatši ba tša bokgabo go tliša ditšhišinyo tša bona tša mošomo wa bokgabo ka kakaretšo wa setšhaba wa ka Lepatlelong la Moses Mabhida MMS.
Re swanetše go tšea magato a maatla a phihlelelo, kudukudu a go tloša mauba a go swana le HIV AIDS, Malaria, le Bolwetši bja Mafahla bjo bo hlasetšego Afrika lehono.
Mo mengwageng ye mentši go bile le ditiragalo tše mmalwa tša tlaišo le ditšhošetšo tša maloko a mokgatlo le bathekgi.
Go bapela le noute ye go na le seteše sa maphodisa sa Inanda se gabjale se lego gare se agwago.
Maloko a CIVPOL SAPS a thibela melato ya go kata le ya polao ka magato a go ithomela a go swana le ditlhapetšo tša mello le meetse.
Katlego ya SAPP e ka elwa ke bontši bja mohlagase bjo bo fetogago bjo bo rekišitšwego ke Eskom.
Olimphiate ya Mmetse ya Pan African (PAMO) ke tiragalo ya ngwaga ka ngwaga ebile ke motheo wo o thomilego Yunione ya Mmetse ya Afrika.
Dirapana di bokgole bja mosepelo wa metsotso ye mmalwa go tšwa Warwick Triangle ye e tletšego ka batho, lefelo la ye nngwe ya mebaraka ye megologolo ya polante ya mehlare ya go dira dihlare.
Re šišinya gore Khansele ya Kgwebo ya Australian le Borwa bja Afrika e Raloke tema ye bohlokwa ye kaone ka kgwebong ya Afrika Borwa gore e tsene mmarakeng wa Australian le go tšwetša pele Kgwebišano ya dinaga ka bobedi.
Bjale re swanetše go hloma tikologo ye e loketšego go tšweletša dikholego tše di kgonagalago tša lefapha le le tshephišago la mahlale, a realo.
Polelo e boletšwe go swana le ka moo re boletšego ka gona; e dirilwe peleng gomme mafelelong ya bušetšwa morago.
Go tloga fao, ke dumela gore tše mmalwa tša tše di sepetše le ditherišano tša boditšhabtšhaba le dikgokagano go disenkhrothrone tša mehutahuta.
Ga se a latela ditaelo tše go bego go le molaleng gore di bohlokwa gomme a ya fase.
Difoka tše di bonwa bjalo ka ye nngwe ya ditiišetšo tše kaone tša setšweletšwa sa maeto.
Dipolaseng, monyetla ke gore go bonolo kudu go šomiša go phala kgotlaomone ka motswakong.
Phaka ye bjale e tumile ka pontšho ya yona ya matšoba ao a lego a mabotse le ka mehutahuta ya ona gomme se ke bohlatse bjo bo tletšego bja gore matšoba a khukhuša bosong bja monola bjo bo sa fišego kudu.
Bašomi bao ba šomago le WSDP ga ba sa le ka mmasepaleng.
Lenaneo le le tla akaretša methaladi ye e aroganego ye e diretšwego pese fela, gammogo le diteše tša pese tše di bolokegilego, tša boiketlo, tše di šireleditšwego kgahlanong le maamo a boso le go ba le segwera go batho bao ba sego ba itekanela mebeleng.
Steadfast Greening e tla thekga twantšho ya meši ya khaponetaeoksaete go tlo tsebagatšwa semmušo gammogo le Disetifikeiti tša Mohlagase wa go šomišwa Lefsa - go hwetšwa tshedimošo ka botlalo ka ga se o tla di hwetša ka dintlheng tša rena tša ditaba.
Ke rata gape go lebiša mahloko a rena go batho ka moka ba Indonesia ka tahlegelo ya maphelo, go hlaka le tshenyo ye e bakilwego ke tsunami, ditšhitšhinyego tša lefase tše di sa tšwago go hlaga le go phatloga ga bolkheno.
Ba bantši ba be ba nagana gore barulaganyi ba Diolimphiki tša Beijing ba kgethile letšatši la boseswai leo le lokilego la kgwedi ya boseswai.
Re ikemišeditše go fetša taba ye le go netefatša gore go hloka bonnete bjo bo tsenego Clairwood bo a rarollwa mafelelong.
Godimo ga moo, Tona Dlamini Zuma o tla swara dipoledišano tša dinaga tše pedi le Tona ya Merero ya ka Ntle ya Iran pele ga ge a ka kgatha tema ka dipoledišanong tša Khansele ya Tšhireletšo ya UN tšeo di tlago boledišana ka ga tharollo ya Iran.
Didirišwa tša maemo a godimo di hlomilwe ka Sepetleng sa Tygerberg go direla setšhaba ka bokgoni kudu.
Dithekete tše di ka Rekwago tše di latelago di beetšwe Dihlopha tša Bareki tšeo di nago le kgetho goba tše di tlogo fiwa kgetho ya go reka dithekete.
Ba fološitše mohlapetši le mosepediši tseleng ya Smithfield.
Lefapha la enetši le na le mananeo a mmalwa a go kaonafatša go šoma gabotse ga mananeo a mohlagase wa phišo ya malahla.
Mo nakong ye e sa tšwago go feta Motlatšamongwaledipharephare wa Masolo a go Tliša Khutšo Hedi Annabi o lemošitše Khansele ya Tšhireletšo gore seemo sa tšhireletšo ka Darfur, se mpefetše go tloga mola Khansele e fiwa tshedimošo ka Juni.
Ka mmolelo wa Seafrikantshe gomme moletlo wa kanego ya dikanegelo e tla bopa karolo ya meketeko ya Kgwedi ya Bohwa.
Dinaga tše ntši tše di hlabologago le tše di hlabologilego di itemogela dikgatelelo tša infoleišene tše di bego di se tša bonwa pele gomme tša mpefatša ditokologo tše re šomago ka go tšona.
PSP e šomišitše WSDP ya kgale go ngwala pego ya tshekatsheko, pego ye e tla ahlaahlwa ka ketelong.
Mehlape ya dikgomo tša maswi tše di fulago mafulo a clover a ryegrass ka tlwaelo di tšweletša maswi a mantši, kudukudu selemo, ka lebaka la maemo a tšona a phepo ao a kaonafetšego ge go bapetšwa le dikgomo tša kikuyu goba mafulo a mangwe a selemo.
Ka ntle le tlhabollo ya dikgwebo tše nnyane, ekonomi e a ema, mešomo ya fokotšega gomme mafelelong maemokakaretšo a go phela a theoga.
Netweke ye e fa kgwebo le mmušo sefala sa go boledišana le go loga maano mmogo.
Mekotlana le ditshwao tša dipuku tša bokgobapuku le tšona di tla fiwa bašomiši ba bokgobapuku mo nakong ye.
Boso bja ka Argentina bo tloga go Sapthrophikhale ya ka fasana ya ka leboa go ya go Anthakthiki ya ka fasana ka borwa; dipula tša magareng tša selemo.
Setšhaba sa boditšhabatšhaba se amogela thato ya batho ba Nicaragua gammogo le go šoma mmogo go rarolla tlhokego ye kgolo ya tlhabollo le bohloki ka Nicaragua.
Mošomi ga se a swanela go hwetša putseletšo ya mong wa ntlo ge e le gore mong wa ntlo o šetše a lefa putseletšo ya mong wa ntlo ya molekane wa gagwe.
Tšhitišo goba titelego ka go tloša ditaelo tša moadimišwa yo mogoIo go a šitiša le go ditela taelo ya yo a rwalago maikarabelo a ditšhelete.
Ga ba hlahloba sefatanaga se se sentšwego, maphodisa a hweditše diomfolopo tša lebake ka gare ga sefatanaga.
E be e bitšwa Ntlo ya Mmušo gomme gabjale e šomišwa bjalo ka ntlo ya baeng ba Mopresidente wa Naga.
Go tseba le go rarolla ditlhaelelo tše bohlokwa tše di putlelago ka mafapheng a mangwe ka setlwaedi le moo go kgonagalago go nolofatša ditharollo ka tshepedišo ya mošomo ya maleba.
Ditlhabollo tša ka moso ka fase ga tshwao ya meetse a ka fase di swanetše go hlagišwa le ka tlhabollo ye e sego ya maleba ye e tlošwago lebakeng la nako.
Dithulaganyo tša selekane sa dišere tše di logetšwego maano, sebakeng sa go dira gore di be tša phraebete ka botlalo, go lebeletšwe go dikhamphani tva kgolo tša setšhaba.
Kliniki e šoma ka Seleteng sa Maphelo sa Klein Karoo sa Selete sa Borwa bja Kapa.
Go a kgahliša gore ka mabakeng a mantši lefokwana le tee le thekga le lengwe.
Ka morago ga go ema ga mengwaga ye šupa, ditokišetšo di gare ka ga seo se holofetšago go ba Samiti ya histori magareng ga Dihlogo tša Dinaga tša Afrika le tša Yuropa ka Portugal ka Desemere mo ngwageng wo.
Go se nyake go ya ka ntle le goba go yo boledišana le batho, goba ka go le lengwe go boledišana go feta ka mo go tlwaelegilego ka gona.
Megala ye mebedi ka bogareng bja toropokgolo e tla kgokaganya lepatlelo ka Orlando le lepatlelo ka Ellis Park ka go putla lefelong la Joubert Park.
Ribotech Pty Ltd, ye e sepetšago Dipayotloune tša ka fasana, e na le lefelwana la tšweletšo ya dilo tša mehlala tše di hlametšwego go sepelelana le dinyakwa ka moka tša tiro ye kaone ya bohlami.
Hlokomela mapanta a tatišišo ka mahlakoreng ka mabedi a bogareng bja mokero.
Nama ya kgomo ke seabe se tee se segolo seo go GDP ya temo le letseno la dithomelontle.
Melato kgahlanong le bao ba bego ba na le bona e ile ya sepetšwa ka katlego; molato o tšwetše pele ka fase ga boetapele bja ka gomme o filwe Mmoleledipharephare, Moatbokheiti Claus von Lierres.
Mošomo wa gagwe bjalo ka mogaši wa ditaba o akaretša mešongwana ye mennyane bjalo ka mongwadi wa dikholomo, motšweletši wa radiong, mogaši wa thelebišeneng, motšweletši le molaodi.
Tšhireletšo le tshepedišo ya ditšhelete tša bana ba bannyane, yeo e sego ya fiwa maatla ka konterakeng le go hlokomologwa le go hlokega ga batho bao ba ka fiwago yona ka ge e ba lebane, yeo e lefilwego ka Sekhwameng sa Mohlokomedi wa ngwana.
Sehlopha gape se amogetše go romelwa ga mašole a UN ka karolong ya ka bodikela bja naga.
Bašomimmogo ba ka go tšwa Mozambique le Swaziland ba gateletše maitapišo ao dinaga tša rena tše tharo di a dirilego go hloma maemo a pabalelo le tlhabollo ka seleteng sa Lubombo.
Seemo sa dipolotiki sa moragorago se se tšwelelago ka Zimbabwe, go akaretšwa go golega, go swara le go betha baetapele ba godimo ba mekgatlo ya kganetšo ke selo se segolo se se bakago tlhobaboroko.
Khubedu e bontšha kgatelelo ye e golago ka kabong ya mohlagase moo bašomiši ba hlohleletšwago go tima ditofo, dimaekheroweibe, diketlele le mabone ao a sa hlokagalego.
Gomme Denzil Potgieter, moatbokheiti, leloko la peleng la Komiti ya Ditlolo tša Ditokelo tša Botho, o ile a hlatlošetšwa goba a theošetšwa Komiting ya Ditshwarelo ye e lego mo.
Sepetlele se se šoma ka Seleteng sa Maphelo sa Klein Karoo sa Selete sa Borwa bja Kapa.
Disiling ka moka di swanetše go ba selo se se dumeletšwego se sethata seo se pipilwego ka laeme goba poleisetere ya samente goba dilo tše dingwe tša maleba tše di thibelago meetse tše di nago le bogodimo bjo bo redimogago tša go bonwa di thibela lerole.
Dinaga ka bjalo di na le maswanedi gape ge nako ya tšona e fihla mafelelong.
Ditlelapo tša Phokotšo ya Ditšhila ke tsela e tee ya go tliša phetogo go tšwa go diela tše "di tlago mafelelong phaephe" go tše go efoga le go thibela, ka tsela ya boithaopo.
Ke nako ye e humilego ka dika tša semoya le setšo se se lebelelwago morago go meketeko ya peleng ya go swarwa, go sekiša, lehu le go tsoga ga Jesu.
Riaan Nel, mootledi wa dipapadi tša bao ba sego ba itekanela mebeleng yo a nago le bolwetšo bja go repha ga mešifa yo a thopilego dimetale tša tharo tša silibera tše di hweditšwego ke sehlopha sa Afrika Borwa ka Dipapading tša bao ba sego ba itekanela mebeleng ka Beijing.
Motšwasehlabelo o kgonne go sepela go tloga Warden go fihla ka Afrikaskop moo a ilego a thušwa ke monna yo a ilego a mo iša maphodiseng a Kestell.
Mogononelwa, yo go belaelwago gore o bolaile ngwana wa Mokaptene Jabulani Zuma, o tšweletše ka Kgorotshekong ya Maseterata ka Verulam ka polao.
RE dirile se go netefatša gore re swara phadišano ya Afrika ya maemo a godimo a lefase le gore bathekgi ba bantši bao ba tlogo sepela mo ba na le dikgopolo tša maithomelo a Afrika ao ba ka se a lebalego, a realo.
Kantoro ya Tona ya Meepo le Enetši e mpshafatša melao ya phethroliamo go hlokomela le go laola diphemiti tša kutollo le dikabo tša tšweletšo.
Ke sehlopha sa ba kgole le šelefong, go fetišiša ya kelo ya intasteri le didirišwa tša elektroniki, tšeo di phuthetšwego ka softewere ya mothopo wo o bulegilego le mananeo.
Mna Beukes e be e le mošomi wa Delta-G Scientific, gomme ka moragonyana e bile molaodi wa Medchem Pharmaceuticals.
Naa go na le maemo a boikarabelo bja - ka DBSA ka seo se hlagilego ka ditšwelelong tše di sa tsebjego tša Bantu?
Kantoro e tla šomela go netefatša gore go ba le lenaneokgoparara la toropokgolo ka bophara, la go hloka mathata la dikgokagano tša megala le netweke.
Di abelanwa magareng ga dihlopha ka moka tša ka godimo ke ka lebaka leo e bago bohumi go hlatlošwa.
Mehlala ye mebotse kudu ya kota ye e thathafaditšwego e ka hwetšwa gape mehlala ya kgolomodumo.
Ditiro tša boeti di akaretša disafari, go bogela diphoofolo, go sesa ka meetseng, go sesa ka sesa ka seketswana, go khurusa le go rea dihlapi bjalo ka papadi.
Johannesburg - Go wa ga ekonomi lefaseng ka bophara go wešitše kgahlego ya bathekgi ba ka moso ba Sebjana sa Khonfetereišene sa FIFA se se tlago.
Homolang ge re kopana le go ba gona ga yo a sego a tlwaelega.
Seboleledi sa Maphodisa a Cato Manor, Mokonstabole Hlengwa, o boletše gore bagononelwa ba latofaditšwe ka go swara dikolo tše di sego molaong, go swara diokobatši, lebake le go weba ka lebake.
Pharologanyo ye e feletša ka go šoma ka maatla kudu le bokgoni bjo bo oketšegilego go kgotlelela mathata ka mafapheng a ekonomi ya lefase.
Go ya ka mokgwa wa kakaretšo le wa dikarolo tše ntši tša MRM, tsošološo ya mekgwa e bile karolo ye bohlokwa ya mošomo wa dikgoro tša mmušo.
Banamedi ba sefatanaga ba ile ba itshwara ka mo go belaetšago gomme ba boela ka thoko ya tsela ge ba bona sefatanaga sa maphodisa sa go hlapetša.
Mepopi e ile ya phatlalatšwa ka Sepetleleng sa George Mukhari, Sepetlele sa Pretoria Academic, Sepetlele sa Kalafong le Sepetlele sa Borwa bja Bodikela.
Ka mantšu a mangwe, e swanetše go hlohleletšwa mmogo ka ditiragalo tše kgolo.
Tsebo ya Dikotsi e dirilwe ka legatong la Mmasepala wa Tikologo.
Khomišene ye e Hlomphegago Mna Vally gape o bolela ka lenaneo la Soweto.
Tlhohlo ya bjale e tšwela pele go ba tlhokego ya go hlokomela phethagatšo ya Leanophethagatšo la Mohlakanelwa la Selekane sa Afrika le EU ka ge se thekgwa ke Samiti ya Lisbon.
Sehlopha se se akaretša go gatiša dikuranta, ditšenale le dikgatišobaka tša sethekniki goba tša mohuta wa kakaretšo, go akaretšwa ditšenale tša kgwebišano, dipukwana tša tshegišo, bjalobjalo.
Yo mongwe wa sehlopha sa banna ba bahlano, bao ba bego ba itirile bahlankedi ba maphodisa gomme ba hlaloka mafelo a mabedi ka go šupa ka sethunya mo nakong ye esa tšwago go feta, o tla tšwelela pele ya Kgorotsheko ya Maseterata ka Mogwase lehono.
Dilipi tša dipoelo di tlatšwa ke mohlankedi yo a swerego marapo gomme tša saenelwa gape ke motlatšamohlankedi yo a swerego marapo.
Karolo ya A e hlaloša bothadi bja dipolane bja tshepedišo le bja dihlongwa tša URP ka kgato ya godimodimo ka kgatelelo ye itšego ya tlhalošo ya tema le ya mošomo.
Ngaka Mamphela Rampele o thwalwa bjalo ka molaodipharephare wa Panka ya Lefase, USA, yo a rwelego maikarabelo a tlhabollo ya batho.
Galase e bopa llaga ge e kopana le modula, yeo e thibelago le go fokotša mosepelo, bjale modulo wo bonolo o a nyakega.
Bogolo bja bjale bja SANDF ga bo seketše tshenyagalelo goba go sepelelana le legato la maemo a tšhireletšo.
Klika mo go bogela ditefelo tša ditirelo tša ka Plettenberg Bay.
Tshepedišo ya bommeyaraphethiši le yona e tliša kgatelelo ka ga peanyolefsa ya mešomo le masolo a khansele.
Naa ke ka lebaka la eng o kgethile ye e bulegilego ka papading yeo?
Ge ba ekwa ka ga mathata a thekgo ya mašeleng ga se ba senya nako go itebanya le nna ka leano.
Go kama go dirwa pudu e eme.
Leano le nyaka go kaonafatša go thwalega ga baithuti bao ba tšwago sekolong ba atlegile le dialoga tša thuto ka mananeong a ditirelo tša bafsa.
E tla hwetša bašomi ka mo go swanetšego bao ba kgethilwego go ya ka bokgoni le seriti seo se bonwego.
SAPS e golegile batho ba mmalwa mabapi le Lesolo la Trio.
Mokhomišenare wa Seteše sa Maphodisa, Mokaptene Sithonga, o retile maloko a ka ga mošomo wo mokaone wo ba o dirilego.
Go dira mohlala go kgontšha tlhabollo ya dipalopalo tše di kopantšwego, tše di amanago tšeo di tlago tsebiša bašomiši ka ga diphetogo tša ekonomi.
Bjale o tseba pharologano magareng ga seporei sa pherefere le gase ya dikeledi?
Gape ke nnete gore ke ka baka la mokgabišo wo wa dilaetši tše di fago kholofelo, mo go nago le ditlhohlo tše kgolo.
Moruti Paul Verryn o file rena bahloki le makhomoreite ao a tlogetšego magae go tšwa mafelong ao a fapanego ka ntle le go emela go holega go tšwa go rena.
Thuša go tliša poelano, phetogo ye e lekanago le šebešebe, e lego dilo tše kgolo tša setšhaba sa mafolofolo ebile di tliša bophelo bja magaeng bjo bo bolokegilego.
Go tsebiša le go ruta setšhaba ka ga ditšhelete tša tšhipi tše di kaonafaditšwego, SARB e gare ka lesolo la kgokagano le le tseneletšego.
Ge ba šetše ba le ka ntle ga thabene, ba ile ba thoma go mo hloriša ka go mmetha le go mo raga.
Museamo wa Montagu o rulaganya go ba le ditlhagišo ka ga bohlokwa bja dimela tša setlogo tša go dira dihlare.
Le ge go le bjale, nyakego ya megala ya ka ntlong e fokotšegile ka baka la go tuma ga dillathekeng.
Athekele goba karabo ya gagwe e ka mo dira gore a be molato.
Mdi KC Goyer, yo a dirilego dinyakišišo gomme a ngwala sengwalwa ka ga taba ye itšego, o dira ditšhišinyo tše di nago le mohola.
Afrika bjale e na le mokgwa wo o lego wa Afrika le wa go laolwa ke go abelana ka maitemogelo, go hwetša tiro ye kaone le go tsenya maitekelo ao a atlegilego go fihlelela dinepo tša rena tša tlhabollo.
Re tlo tsebagatša semmušo mehutahuta ya diprotšeke mo dikgweding tše di tlago go thekga tlhabollo ya bokgoni, kudukudu ka mafelong ao a lebeletšwego ka Kapa Bodikela ao a tlogo fiwa šedi ye itšego.
Ge ba fetša dipoledišano tša dinaga ka bobedi Tona Dlamini Zuma le baromiwa ba gagwe ba tla sepela go leba Jeremane.
Diswantšho tša sathalaete di bontšha dika tše kaone tša taolo ye e šireletšago kgahlanong le tšeo di bušetšago morago go senyega ga tikologo, gwa realo bangwadi.
Ge ke bala sengwalwa se se tšweleditšwego go tšwa ka dikopanong tše di sa tšwago go swarwa tša ASEAN ka Bangkok, ke makaditšwe ke go swana ga bobedi dilo tša sepolotiki le tša ekonomi ka mokgwa wa SADC.
Intasteri - Go tšhuma ga dibešwa tša fosili di feletša ka meši ya salfa go dinaethrotšeneoksaete lefaufaung.
Go ya ka dipoledišano ke nagana gore ditaba tša mabapi le ICC di tla tšwelela.
Gabjale ke gape leloko la ANC NEC le Modulasetulo wa Lekgotlatheramelao la NEC le la Komiti ya ka fasana ya Pušo.
Mmušo bjale o tshepedišong ye kaone go kaonafatšeng ga bontši bja batho ba rena ka lefapheng la dipapadi.
Sa boraro ge a diriša leano le lefsa la kgethologanyo la Botha leo gabotse le tsebagaditšwego semmušo ka kgopelo ya setšhaba sa kgwebo ka nepo ya go kgaola lehuto la infoleišene ya godimo.
Go tla ba le mollwane go ditone tša godimodimo tše di amantšhwago le goba persente ya thwii ya TAC yeo e ka hwetšwago ke mong o tee wa molawana.
Tokologo e ra tokologo ya go hloka šedi, ya malwetši, ya nyakego, ya go hloka naga, ya go hloka dintlo, ya go hloka mešomo, ya tlala le ya letšhogo.
Ditšhišinyo tša mabapi le go thwala batho le go ba hlokola, go romela mošomong ka leano le itšego, go hlahla, mekgwa, maitshwaro le taolo ya mošomo di dirilwe.
Go kwala gore o ile a thula mohu gomme a mo hlaba gore a hlokofale.
Ditirelo tše di ka fihlelelwa ka dikantoro tša tshedimošo ya tša boeti tšeo di ka hwetšwago ka toropokgolong ka bophara.
Sa boraro, lenaneo la karoganyo ya batho le a atlega ka India leo le nago le mollwane o mogolo, setšhaba se segolo le tlhabollo ya ekonomi ye e sa lekalekanego.
Ke tla kgopela Joyce Seroke go go botšiša dipotšišto tše mmalwa.
Naa maemo a ditsejana tša ditulong tša ka fasana a bile bjang goba e ka ba se se amana le lepatlelo ka moka ka ditsejaneng tša ditulo tša ka godingwana?
Dibo tša mašole, maboto a tšhireletšo, boitšhidullo ka kakaretšo le go leka dibetša, go akaretšwa go leka nyutleleara, di ileditšwe.
Thibelo ya go redimoga e a kaonafatšwa gammogo le go phatlalatša go kaonafaditšwe.
Falati o boletše gore o belaetše seemo sa gagwe sa ka mogopolong, ka baka la gore o be a dutše mojako wa lebati la phapoši ya go robalela gomme o be a tšhošetša go betha Moruti Paul Verryn.
Sekimi sa thušo ya ditšhelete tša thuto sa ka ntle se thuša sekimi sa ka gare sa Toropokgolo sa bašomi.
Gomme o be o tshwenywa kudu ke go laola mašala a batho.
Seo nkabe se se sa ba boima go yena go se dira.
Dikatlego tša lesolo le di akaretša go hloma ga Komiti ya Twantšho ya Diokobatši ka KwaMashu.
Maphodisa a ile a thopa sefatanaga gomme bagononelwa ba golegwa ka setešeng sa maphodisa a SAPS sa Alberton.
Bokgoni bja bona bo tla kaonafatšwa, gomme ba tla hlahlwa le go hlohleletšwa ka mekgwa go balwetši ba bona.
Ee re tla tsena thwii go bohlatse bja gago Moprikatiri Oosthuizen gomme ke tla kgopela Mokhomišenare Lyster go go eniša.
Tlaleletšong go yuniti ye e kaonafaditšwego ya balwetši bao ba nago le kgatelelo ya godimo ya mogopolo senthara ya maphelo gape e ile ya tshepedišo ya oksitšene ya bogareng ye e tšeelago tshepedišo ya kgale ya go thetha, inthakhomo le tshepedišo ya alamo ya ge go ka hlaga mollo.
City Parks e tla iletša go kera bjang mafelong a itšego a setšhaba ao a bulegilego ka Toropokgolong go dumelela matšoba a seruthwane go khukhuša a sa tshwenywe ke selo.
Mo ke moo tshenyagalelo ya mmakgonthe e hweditšwego gona ke LM goba DM go tsebišwa bjalo.
O ntšhitše mpa gomme a e beletša ka thoko ga tsela ka karolong ya Umthambeka.
Mokonstabole wa Leresefe Phumlani Kobo o hweditše therei ye e bego e tletše ka lebake ka fase ga mpete wo mosadi wa molwetši a bego a robetše go ona.
Lesolo la tša Mahlale a Dikolo tše di Phagamego ka Mpumalanga (MSSI) le laletša maloko ka moka go tla moletlong wa pulo ya wekšopo ya matšatši a mabedi.
Lenaneo la baphenkgišane bao ba bilego le maswanedi peleng go tloga fao le tla hlokolwa gomme go tloga fao ba kgopelwa go tliša phenkgišano ya theko ka ga melokoloko ya ditsela tšeo ba bontšhitšego kgahlego ka go tšona.
Nepišo ye e kgethegilego e lebišitšwe go ditaetšo ka ga tlhohlo ya go fetoša tirelo ya molao.
Efogang go bontšha dikhamera tša go tura, dibenyane le merwalo yeo e ka gogago šedi.
Ge a bolela ka pulong ya ntlo ya difofane ye e sa tšwago go agwa ka Boemafofaneng bja Oudtshoorn, tona Uys o amogetše go bušwa ga tirelo yeo, yeo e ralokago tema ye bohlokwa ka tlhokomelong ya maemo a tšhoganetšo a pele motho a romelwa sepetlele.
Ba lwele kgahlanong le mokgwa wa go tloga godimo go ya fase wa go laola maphelo a bona.
Safaa Saban, mošomi wa Tšeoinfomathiksi ka Eskom, o tla fa tlhagišo ka ga maitemogelo a go godiša talente le bokgoni ka tša mahlale ka ntle ga phapoši ya go rutela ye e tlwaelegilego.
Tšwelopele ya go ya go ile e bile lentšu le legolo le le bolelwago kudu ka tlhabollong.
Mekgwa ya laparoskopiki ye e gatetšego pele ke didirišwa tše bohlokwa tša tlhabollo ya sephrofešenale ye e thweilwego go molwetši.
Bana ba motswadi yo a hlokofetšego, yo a tlogetšego bana, ba tla hwetša thoto ka moka yeo e sego ya direlwa wili.
Baromiwa ba kgwebo ba mmalwa ba ka Afrika Borwa ba tla felegetša Motlatšamopresidente ka Sweden go kgatha tema ka mo seminareng ye ya peeletšo ye e swarwago mmogo ke Afrika Borwa le Sweden.
Bjale naa o tla dumelelana le nna gore go betša gase ya dikeledi ke tiro ye e solegago?
Go kgoboketša dimela tša go dira dihlare ka ntle le go babalela gore di be gona go ya go ile go senya methopo ya tlhago ye bohlokwa.
Keith o boletše gore Mdi Mary Burton o rata go dira tshwaotshwao gomme ka ge e le Mokhomišenare ke tla mo fa sebaka seo.
Naa le a tseba gore lepatlelo la gae la Orlando Pirates ke Lepatlelo la FNB?
Bakgathatema ba tla etela meago ya dinyakišišo tša lefaufaung ye e lego kgauswi ya go swana le Senthara ya Ditirišo tša Sathalaete le Astronomi ya Radio ya Hartebeeshoek.
Tona ya Kgoro ya Mahlale le Theknolotši, Mosibudi Mangena, o tla tsebagatša semmušo Disenthara tša mathomo tše pedi tša Boithomelo bja Nanotheknolotši tša Afrika Borwa ka CSIR ka Pretoria.
Madulo a Ripari a šupa madulo leribeng la noka.
Athekele e tšweletše la mathomo ka go Natalia, Tšenale ya Setšhaba sa Natala.
Mešomo ye e bopa motheo wa mananeotaolo a URP ebile ke selo sa motheo sa Sephuthelwana se sa tirišwa.
E hlaloša lenaneo la dintlha tše di hwetšwago go ya ka go nyakwa tše di šomišwago go sekaseka dithentara le dikhotheišene.
Sefatanaga se se bego se šomišwa ke bagononelwa se begilwe bjalo ka seo se tšeetšwego ka kgang ka Port Edward.
Mna Williams o hlohleletša le go fa bašomi ba gagwe mafolofolo go šoma ka moo ba kgonago ka gona ka dinako ka moka ka go amogela maithomelo le dikgopolo tša bona tša go itirela.
Ye ke kakaretšokopana ya mafelo ao re a akareditšego.
Tema ya kgoro ya gago ka Pontšhong ya mathomo ya IKS e bohlokwa, ebile re lebeletše thekgo ya lena.
Ditaetšo ka moka ke gore go kgetha go thomilwe gabotse ntle le mathata gomme bjale tshepedišo ya go bala e tšwela pele ntle le mathata.
Lesolo le le phethagatšwa ka dinetweke tša laporathori tše nne tša dilete le ka diphakeng tša teknolotši, tšeo di lego gare ka go dira dinyakišišo tše le ditlhabollo tše bohlokwa tša boithomelo le go fetišetša ditheknolotši tša payosaentshe.
Pula ye ntši kudu e na magareng ga Julae le Octoboro, eupša madimo a maatla ga a tle gantši.
Ke sa tšwa go hlaloša gore ga ke tsebe ka moo nka aroganyago Orlando le Diepkloof.
Afrika Borwa e lebeletše dipoledišano tše mohola tša mabapi le bokamoso bja IOR-ARC.
Ditšhišinyo le mabaka a go kgopela dikabelo tša ditšhelete tša tlaleletšo di lokišitšwe gomme dipoledišano di swerwe le DST.
Melawana ye mennyane ya kgethologanyo le dika di hlohlilwe phatlalatšwa tša ba tša tlošwa.
Baatlelete ba ile ba dirwa diteko tša HGH la mathomo nakong ya Diolimphiki tša ka Athens mengwaga ye mene ye e fetilego gomme ga go dipego tše kaone tše di begilwego go fihla lebakeng le.
Meago ya madulo ya go ithekela dijo go akaretšwa mafelo a maikhutšo, diphaka tša dikharabane le mafelo a go kampa, a beilwe go bapela le lebopo la lewatle goba le mafelo a mangwe a dinagamagae.
Baetapele ka moka ba ka Palestina ba beile kgahlego ya batho ba Palestina ka godimo ga maikemišetšo a bona.
Mdi Von Gottberg o boletše gore ditlhabelo ka bobedi di na le bokgoni bja go fokotša kelo ya mahu a masea ka Afrika Borwa ka ge malwetši ka bobedi a tlwaelegile go masea a ka Afrika Borwa.
ERM e atlegile kudu go sepetša mananeo a a go ithutela mošomo mo mengwageng ya mene ye e fetilego.
Maikutlo ao a tšweleditšwego ke bakgathatema ga a tloge a bontšha maikutlo a DTI.
Afrika Borwa e ka pele ga lwela go ba gona ga lefase le le hlokago kgethologanyo ya bong.
Ditsebi tša dipalopalo tše di tsebegago lefaseng ka bophara tše di tšwago Australia le Canada di thušitše tša tlhabollolefsa ya retšistara ya kgwebo, gammogo le go tsenya tirišong lefsa ga tše dingwe tša melokoloko ye bohlokwa ya ekonomi.
Afrika Borwa bjale ke molekane yo mogolo kudu wa kgwebišano le Mexico ka Afrika, gomme ya latelwa ke Morocco, Algeria le Egypt.
Re rerišana ka legatong la baetapele ba sedumedi, mekgatlo ya dipolotiki, mekgatlo ya bašomi, lefapha la phraebete le ka mafapha a mmušo.
O tsentše letsogo kudu go oketša kudu palo ya tekolo ya kankere ya ka popelong ye e dirilwego go hwetša kankere ya popelo go basadi.
Spikara, go fetša, tše ke ditekanyetšo tše di lebeletšego kudu bahloki, goba gape, tša go tloša tlala.
Naa ke hlongwa ga Yunione ya Afrika le go hloma ga leano la tsošološo ya ekonomi ka khonthinenteng?
Tlhakatlkakano e tsogile ge mogononelwa a itwela ebile a gana go golegwa, gomme batho bao ba hlabago le šata ba emaema ba eya ka mo le ka mo.
Alfred Hitchcock e be e le moithuti yo a bego a na le tlhokomelo, gomme a dula a le kgole le mathata.
Lenaneo le le Kopantšwego la Go tsenya Mohlagase la Bosetšhaba (INEP) le ikemišetditše go kaonafatša maemo a ekonomi ya setšhaba ya malapa le ditšhaba.
Go romelwa go bašomi go tla ahlaahlwa ke ba taolo ba Mafapha le bahlankedi ba IDP.
Ba be ba hlapeditše ge ba bona bene ye khubedu ya Volkswagen ye e bego e belaetša e lebile thokong ya Bethlehem go tšwa Fouriesburg.
Mong wa thekisi o hlokofetše gomme yo mongwe a romelwa sepetlele ka morago ga go thunywa ka Borwa bja Delft.
Mna Koboekae o boletše gore diwekšopo di tla swarwa ke badigatši ba banna le ba basadi ba sephrofešenale go hlahla bakgathatema pele ga ge moletlo o mogolo o ka thoma.
Ge nyakego e feta kabo, dithekete tša dipapadi tše di reketšwego dithekete tše ntši le magoro a dithekete a tla fiwa ka matengwa a sewelo mo kgatong ye.
Mabapi le taba ya dipoledišano tša ka Malawi re tšwela pele go bona ka moo re ka thušago batho ba Malawi go lokišetša dikgetho.
Ditaetšo tša GIS di tla akaretša 'go fofišetša go' ya lefase ka bophara, go phepheula le dillaga tše di fapafapanego tša tshedimošo, gammogo le sefatanaga sa tlhokomelo ya CCTV.
Na o kile wa ba gona ka setšering ya Ngaka Dr Asvat ge go kwagalago gore o bile le dipoledišano tše di bego di na le ngangišano le Mdi Madikizela-Mandela.
Lenaneo leo le tšwelago pele la difofane tše di bonwago tša mosegare tša tekolo ya sešole, ka go šomiša Maphodisa a SA le balekodišiši ba Mašole go lwantšha bosenyi bjo bogolo le ditiro tša SDU SPU ka makheišeneng.
O bolela gore o biditšwe ke Kol Grobelaar gomme o go boditše gore Mna Mabota o golegilwe ke Lekala la Tšhireletšo la ka Soweto.
Ge Kolonele Potgieter a bolela bjalo gona hlatse ya gagwe e bolela maaka.
Dintlha tše di ngwangišanwe le Motšenerale Oelschig ka tsekong ya Msane.
Go molaleng gore boipiletšo bja leano le lefsa la botseta le le akaretšago bakgathatema ka moka le hlohleletšwa ke bakgathatema ba bantši ka dipolotiking tša ka US le dinaga tša boditšhabatšhaba.
Ketelo ya Khansele ya Bosetšhaba ya Diphrobentshe: Komiti ya Motšwaoswere ya KwaZulu Natal ya go ya Austria.
O kgopela go tsenya senya sefane sa gago sa go tsena ka mo fase, gomme phasewete ya gago ye mpsha e tla emeilelwa atreseng ya gago ya emeile.
Boto ya Thušo ya Semolao (LAB) ka kakaretšo e phethagaditše protšeke go lebelela bagolegwa bao ba emetšego go sekišwa bao ba bilego ka kgolegong go feta ngwaga o tee.
E ka ba maithomelo ao a feletšago ka maithomelo a mangwe go tšwela pele.
Ke lethabo go ba le leloko la maemo a ka sehlopheng sa rena gwa realo Molaodi Daniel Mokone, Mokhomišenare wa Seteše sa Odendaalsrus.
E šoma bjalo lefelotšhupetšo la nakwana la peeletšo ya lefapha la setšhaba ka dinyakišišong le tlhabollong ya intasteri ya kago.
Naa o sua Boto ya Thušo ya Semolao ka boyona ka tiro ya bošaedi.
Ba be ba kgona go dira mešomo ya masolo, ya go swana le dilloko tša go otlela le go sepetša dikarikana tša go sepetšwa ka mohlagase.
Re swanetše go ba le dikatlego tša baithuti ka go higher grade go netefatša gore go ba le bašomi bao ba tlogago ba na le maswanedi kudu ka moso.
Ka kwešišo ya maemo a a beilwego ka kakaretšo ka sengwalweng, go na le lefelo leo go ka dirwago tiro ye ka go kgetha.
Go ya ka dipego Moprofesara Peter Forbes ga se a ka a amega felo ka go go eletša mabapi le taba efe goba efe.
E sego šepini, go ya ntlong, ntlo ye ke e tsebago.
Ka tikologong ya meetse, selo sefe goba sefe sa ka ntle seo se senyago go šomišega ga meetse.
Peu ye ya ryegrass e ka šomišetšwa go gaša semela sa lefela gannyane nakong ya Janeware Feperware.
Ge toropokgolo ya Durban e emetše baeti bao ba ka bago ba milione nakong ya sehla sa matswalo a morena, go dumelwa gore nako ye ya matswalo a morena e tla ya godimo go feta le peleng.
Rente ya mothopo ke kelo ya go hlokega ga boleng bja methopo ya go ntšhwa ka botlalo.
Diaparo tša maleba tša tšhireletšo di a nyakega ge go dirwa ditiro tše, go fa mohlala, diobarolo le dieta tša mokgopha di swanetše go rwalwa ge go dirwa ditiro tša boentšeneere tša mekheniki.
Go ya ka Mokhanselara Cllr Brian Watkyns, modulasetulo wa Komiti ya Phothefolio ya Dipeakanyo le Tikologo, "dintlo tše di senyegilego ke gape bothata bjo bo oketšegago ka toropokgolong ka moka".
Le kgopelwa go eletšwa gore ditšhišinyo tša go botšišišwa ke tše ke bolelago ka tšona ka fekeseng ya ka pejana lehono di gomišitšwe.
Taolo le tshepedišo-Mananeokgoparara a tšhilafatšo ya moya, go hlokomela le dinetweke ke tše di sego gona ka khanseleng ya tikologo.
Tiragalo ye nngwe, ye e swanago le ditiragalo tšeo ka Three-Mile Island goba ka Chernobyl ga se tša swanela go diragala gomme bjale re swanetše go dula re ntšhitše mahlo dinameng gomme re tlogele go ba le boitshepho le go arabela tiragalo.
Gomme naa nakong yeo ditlhaselo le dipolao tša baetapele ba IFP di ile tša hlaga?
Maikemišetšo a thušo ya mašeleng ya bjale ke go thuša batšweletši ba diprotšeke ba fokotše ditshenyegelo tša thoto tša go phethagatša diprotšeke tša mohlagase wa go šomišwa gape.
Gore CAA e beakanywe lefsa ka nepo ya go netefatša gore e phethagatša tema le mešomo ya yona gabotse le ka bokgoni.
Bjale go šetše go nna go go leboga wena Khomreite Mattera.
Seabe sa kahlolo ya DAVIS, sephetho sa SEAPOINT, ke gore batho ga se ba swanela go fa bohlatse.
Diphamfolete, diphoustara le dikhontomo di a hwetšagala go ka phatlalatšwa ka tekano ye nnyane.
O no lebelela disenthara tše pedi tše mpsha ka KwaMashu le ka Umlazi.
Go di eta pele ka mo tshepedišong ye, dikgoro tše bohlokwa tša kabo gape di dirwa peakanyolefsa ye bohlokwa go netefatša gore go ba le nepišo ye kgolo le bokgoni bja go tšweletša iKapa Elihlumayo.
Re be re fela re opela koša ya Inkatha gomme re ile ra rutwa gape ka ga Inkatha.
Badudi ba tikologo le dikgwebo tše kgolo di hwetšwa gabonolo le go fihlelelwa ke baeti, le baabi ba ditirelo ba setšhaba le ba kgwebo.
Kgoro gabjale e tsebiša dikolo ka ga dikabelo, go latela ditherišano le mekgatlo ya barutiši, mekgatlo ya dihlogo tša sekolo le mekgatlo ya taolo ya dikolo.
Bona foromo ya rena ya kgopelo ya mebepe go bona direfišo le go otara mebepe.
Answer South Africa ke kagommogo ya ICC gomme ka nnete, re bile ba mathomo ba basaenedi ba ICC.
Larijani gape o tšhošeditše ka go tšwa ka kwanong ya thibelo ya go tsenya ga nyutleara ka dinagaeng ge Tehran e bewa ka gare ga kgatelelo ye nngwe ya boditšhabatšhaba ka ga taba ye.
Seo se bontšha kamano magareng ga ye e theilwego setšhabeng goba ye e theilwego go ba go se ikarabele goba go bao ba ikarabelago kudu.
Khansele e kgopela balefi ba ditirelo go lefa ditirelo tša bona goba ba be kotsing ya go lahlegelwa ke thoto ya bona.
Ba fetile motheo wa go saenela ditumelelano.
Ke ka kwešišo ye mo e lego gore dipoledišano tša mabapi le semorafe, tše di ikemišeditšego go fediša kgethologanyo ya semorafe, ka botšona di tšweletša letšhogo la gore e tla hlohleletša dikgaruri tša bathobaso kgahlanong le badudi ba rena ba bathobašweu.
Ge mokotlana o šetše o hweditšwe le go phuruphušwa, maloko a hweditše raboloro e se na dikolo, hamola, sabola le serwalasethunya.
Baotledi ba bantši ka Afrika Borwa, banamedi ba bona le basepelakamaoto ba bolawa ka dikotsing tše di bakwago ke go otlela ka bošaesdi.
Mmogo re lokollotše bohloko bja kgethologanyo; mmogo re ka kgona ebile re tla fenya bosenyi.
Tše di tla ba dikgkagano tše kgolo magareng ga mokgoboketši wa madulo le kopanyo tša kgokaganyo tše nnyane goba tša go di hloka magareng ga tšona.
Go diriša tirelo moo e lego gore go tšwelela ga dikgofa go a hlokomelwa, laolwa le go tlošwa go fokotšago go fetetša ga malwetši a marapo ao a fetetšwago ke dikgofa.
Ke dikamano tša kgauswi kudu le manešinale a Maafrikanere ka dithušo tša ditšhelete tše ntši, go mokgatlo wa National Party.
Ka setatamenteng sa kgašo lehono seo se boletšwego ke Mmeyara Johanna Stoffels, o boletše gore kabelo yeo ke karolo ya tšhelete yeo mmasepala o e thopilego ka Difokeng tša Vuna ngwageng wo o fetilego.
Mokgatlo o bolela gore re swanetše go lemoga mekgwa ye e fapafapanego ye e humilego ya maitemogelo a batho ka dikamanong tše ntši tša ponagalo le tša dikamano tša setšo sa setšhaba sa lefase.
Baeti ba tla bontšha dipontšho tš a fešene tša ka mehla ka tiragalong ya pontšho ya mmakgonthe; diphadišano tša bonkgwete bja go sesa lehlweng ka mesong ya Labohlano le tšhokolete go gongwe le go gongwe - go akaretšwa fešene ya tšhokolete.
Sepediša o mpshafatše mananeokgoparara a ekonomi ka go beeletša ka lefapheng la intasteri ya rena.
Ke gore ba šomiša maatla a bona go hlohleletša go hloka tekatekano ga maatla ge ba efa taelo ka mererong ya lefase ka bophara.
Bahlankedi bao ba kgonago go bolela Searapo, Seisimane, Sefora le Sepotokisi ba tla nolofatša poledišano ka mafelong a tshedimošo ka maemafofaneng a boditšhabatšhaba ka Durban le ka Johannesburg ka ICC.
Nakong ya go nyaka batho mo go bego go arogantšwe, maphodisa a golegile bagononelwa ba tshela ka go thuba dintlo.
Re leboga kudu Craig, re leboga seabe sa gago re tloga re se leboga.
Ke fela mo dinakong tše di sa tšwago go feta moo ke ilego ka lemoga bogolo bja ditiro tša kgobošo le tša go tloša seriti sa botho tše di dirilwego go batho ba bantši ka tsela ye.
Setsopolwa sa bitio sa go golegwa se a hwetšagala go ba kgašo.
Ditlhabollo tše di tliša menyetla ya ekonomi ka molawana o mofsa wa bodiredi bja ka ntle bja SANP.
Go kgatha tema ka botlalo ga dipeeletšo ka kaonafatšong efe goba efe ya theko ya dišere ya khamphani ye go beeleditšwego ka go yona.
Mafelo ao a nyakago tlhokomelo a go swana le go hloma boemafofane le tša sešole ga se tša swanelwa go tšewa diswantšho.
Ditlhapetšo tša thibelo ya bosenyi le go tsatsela go dirile gore Maphodisa a Paarl a golege bagononelwa ba bararo gomme go realo a rarollotše melato ya go thuba le ya go kata.
Mdi Archary o amogetše go thwalwa moo gomme a bolela gore ke tlhohlo ye kgolo, eupša ke yeo a e ratago.
Senthara ya lefelo la kgwebo e tla thomiša diintasteri tša tlhabollolefsa le kgodišo ya difenitšhara le ya dikota ka seleteng le ka phrobentsheng.
Karolo ya mafelelo ya thutwana e lebeletše kudu melao ye e fapafapanego ye e laolago mebasepala, tema ya mebasepala ka go Afrika Borwa ya Temokrasi le go hlakahlakana ga ditshepedišo tša ditšhelete ka ge go laelwa ke melao ya bosetšhaba.
Kgopolo ya tlhokišo, ge a sepela, e re ama kudukudu go feta bophelo bjo bokaone bjo re bilego le bjona le Mwalimu Julius Nyerere, ge a sa phela.
Dikobatši, tše di phuthetšwego ka bothakga ka mekotlaneng ya dipolastiki, di hweditšwe ka khapoteng.
Re rata go bitša Ngaka Ebrahim Akoojee go tla sefaleng ka kgopelo.
Re kgopelwa go bolela gore mašaledi a kgethologanyo ya karoganyo ya merafe le go hloka tekatekano ga e sa le gona.
Maloko a palamente bjale a seemong se sekaone sa go netefatša gore maemo a bona a phethišo a tšea diphetho ka ga merero ye itšego.
Re a lemoga gore ka mehla re swanetše go hwetša ditsela tša go šoma ka bothakga, ka lebelo le ka go seketša tšhelete kudu - ka ntle le go se akaretše boleng.
Setatamente se se lebišitšwego go Khansele ya Tšhireletšo ka Mna. Aziz Pahad, Motlatšatona wa Kgoro ya Merero ya Dinaga tša ka Ntle wa Afrika Borwa legatong la Lesolo ya Poelanyo la Yunione ya Afrika ka Cote d'Ivoire.
Koketšego ye e sa tšwago go thomiša ka bohodung bja ka lewatleng, ditiro tša go tsoma diphoofolo mo go sego molaong le go otlela ditseleng tša mabu mo go sego molaong go hlohleleditše Toropokgolo ya Cape Town go thwala sehlophatšhomo go lwantšha bosenyi mawatleng a yona.
Mekgwa ye e aroganego e swanetše go efogwa go thibela malwetši ao a sa alafšwego.
Re tlo dirišana le lesolo le mo nakong ye e sa fetšego pelo go rulaganya dipoledišano.
Ka Juni le ka Agostose morutiši o etela dikolo ka Cape Town tšeo di ka se kgonego tla museamong gomme a hlagiša lenaneo ka ga go dira ditlolo ka dimela.
Go senywa ga leptalelo ga se gwa amantšwa semolao le go agwa ga lepatlelo le lefsa.  Khansele ya Toropokgolo e file ditumelelo tše pedi tše di aroganego gomme ditumelelo tše ga se tša ganetšwa.
Go akaretša ditirišano tša mabapi le ditaba tša ditokelo tša Botho, go keteka dilo tše di swanago le dipharologano tše di fago seriti.
Gomme ge re be re tšhabeša, re bone khompi, ye re bego re sa e tsebe gomme Zinzi gammogo le Shoes ba be ba le ka gare ga khompi yeo e lego ya Mdi Mandela.
Diphetogelo tše di dumelela tshepedišo ya toka yeo e hlokometšego dinyakwa le ditokelo tša bana.
Taba ke gore ge go balwa ngwalollo ya maphodisa go tšhabešatšhabeša ke ga mošomo.
Mohumagadi Modulasetulo, ge e le gore go lokile gore se re nyakago go se dira ke matseno ao a tlago tliša kwešišo ya dingaka tša dilete.
Go hwetšwa ga theknolotši ya Geo Manzi go tla tšwetša pele dinyakišišo le tlhabollo ka nageng ya rena, tšeo di ikemišeditšego go utolla methopo yeo e sego ya ka ya fihlelelwa ya dithoto tša dintlo ka nageng.
Francis Makgatho, Mokhanselara wa Toropokgolo, o dumelelane le Langa, a re dingaka tša setšo di swanetše go emiša go fa batho dihlare gomme di swanetše go ba romela go bahlankedi ba tša maphelo.
Bogole bo a bakwa goba bja oketšwa ke maemo a bophelo ao a tletšego ka batho go fetišiša le ao a se nago le bophelo.
Go ya ka James Slabbert, Hlogo ya Taolo ya Dithoto, dintlo tše hlano ka mafelong a George, Strand, Milnerton le Franchhoek di tla bapatšwa go tlo rekišwa mo nakong ye e sa fetšego pelo.
Magoro a dihlare tša go bolaya dibokwana a akaretša dihlare tša go bolaya dibokwana tša dimela, dihlare tša go bolaya dikhunkhwane, dihlare tša go bolaya magotlo, dihlare tša go bolaya difanki le dipaktheria.
Maitshwaro a motheo a mošomi wa ditirelo tša setšhaba a tla tlewa gape go tirelo ya setšhaba ye e theilwego go bophrofešenale le go mekgwa.
Smith o tlaleleditše ka gore dinyakišišo tše di dirilwego ke Meraka Institute di tla, mo mengwageng ye e latelago ye meraro; lebelela kudu go utolla mokgwa wa go ya go ile wa Lefapha la Tshepedišo ya Titšithale, gammogo le go katološa go šoma ga lona.
Ee, ke sa mo gopola gannyane, eupša e be e le Veronica Hlatwayo.
Ka nako yona yeo, go hlongwa ga lebotho la go tliša khutšo leo le hlokago kemo ye e tšhošetšago go tla ba le seabe go kago ya boitshepo ka Borwa bja Afrika.
Ke bone batho ba sepetšwa ba nametše dilori ka morago, dilori tša go rwala marotho le diterekere.
Ka lebaka la sekgoba se sennyane sa go dira pontšho, go tla bontšhwa fela mabalankwe ka ga phetogo go tšwa go semorafe.
Masolo a Tlhabollo ya Naga - Maitapišo a mohlakanelwa a go hlabolla bokgoni bja lefelo le itšego.
Re na le bohlatse bja gore Stompie Seipei o latofaditšwe ka go ba tlhodi.
Pego ka botlalo bjale e a hwetšagala Inthaneteng ka fomete ya Acrobat PDF.
Go fihla fao o tsebago, naa go na le mokgathatema yo a emetšego palo yeo ya bao ba tlago?
Pele ga moo, Kapa Bodikela e be e tshwenywa ke mathata a semorafe ao a bego a oketšega; tlhabollo e ile ya bewa ka lehlakoreng le tee kudu ka dikarolong tša bahumi tša ka Toropokgolong le ka Probentsheng.
Le ge go le bjale, ditlhabelo kgahlanong le Polio le Tetanus di a eletšwa bjalo ka dikgato tša temošo.
Lenaneo la bjale la go hlopha la CPI ke Tlhopho ya Kgwebišano ya Boditšhabatšhaba (ITC).
Go fahloša ga mathomong go swanetše go šoma ka mabaka a boitšhireletšo le tema ya TDF.
Go ba redieišeneng ya godimo go ka go bolaya, mola e le gore dilekanyo tše nnyane di ka baka dikankere le go fetogafetoga ga ditšini.
Leeto le le kgahlišago la bongwagakgolo ya mathomong a bolesomesenyane ka Madagascar, taba ye e sa akaretšwego gantši le lefapha leo rena bjalo ka babadi re tsebago gannyane ka ga yona.
Letšetšang Roland mogala goba le mo romele emeile go dira dipeeletšo gomme le dire gore tšhelete yeo e tsene.
Eupša, ka morago ga ge lesolo la lebotho le maatla la ka fase ga bahlomphegi Roberts le Kitchener le fihlile, go batamela ga Britain go bile ga lebelo.
Sega fela tše ntši tše di ka kgonago go swarwa, tša dirwa ngata le go bolokwa tša letšatši le tee.
Ke dumela gore ke mošomo wa ba kgašo go dira gore mmušo o dira dilo ka tshwanelo le ka nepagalo - eupša e sego go dira bjalo ka maitshwaro, ka mabaka le ka go hloka lehloyo.
Mo nakong ye e sa tšwago go feta, go bile le ditiragalo ka lefelong la Malvern Queensburgh.
Sekhwama se swanetše go arabela le go šomišetšwa go maatlafatša Borwa- Borwa, Leboa-Borwa, gammogo le tirišano ya ka seleteng.
Disorokisi tša Zip Zap, tšeo di rutago bana ka ga mabokgoni a disorokisi, le tšona di tla hwetša thušo ya mašeleng.
Ke leboga gape dikete tša maloko a ANC, SACP, COSATU, SANCO le balelatokologo ba bangwe bao ba šomilego gaboima go netefatša gore re hwetša phenyo ye re e fihleletšego.
Tše di beilwego ka mo fase ke mafelo a thekišo a diteše tša borekišetšo moo o ka rekago dithekete tša mohlagase go tlo di šomiša motšheneng wa gago wa mohlagase.
Bjale re nyaka molaotheo wo o sepelelanago le dinyakwa tša batho wo o amogelago ka botlalo mekgwa ye e lego ka ditshepedišong tša kagolefsa ya leago, bong le ekonomi ya setšhaba.
Re be re se na Roodeplaat Research Laboratories ka nako yeo.
Go dirwa ga mebanki, fenitšhara ya mahlakana le dilo tše dingwe tše di dirilwego ka go loga dilo goba tše di dirilwego ka dillaga, mathale goba dithapo tša go logwa.
Mo nakong ye e sa tšwago go feta, maloko a maphodisa a Yuniti ya Thibelo ya Bosenyi bjo bo Beakantšwego ka Potchefstroom ba bile le ditiro tša tšhitišo magareng ga Potchefstroom le Khuma, moo bao ilego ba makatša dihlopha tše pedi tša banna ka dintlong tša go semelthara tše di sego molaong.
Ditsela ka moka tše di sego tša thewa maina ka makheišeneng di tla fiwa maina ka go rerišana le setšhaba.
Tshwarelo go go šitiša, maphodisa a mangwe a peleng a tlhapetšo a tla kgona go tiišetša seo.
Panka ya Resefe ya Malawi (RBM) e tšere mešomo ya go panka ya bogareng ya Panka ya Rhodesia le ya Nyasaland gomme ya tšea ditaolo tša neelano ya tšhelete ge e hwetša boipušo.
Go fetoša naga go tliša go hloka boiketlo mo go ka dirago gore naga e lebelele kudu merero ya ka gare ga yona sebakeng sa go kwešiša gore re gona go direla batho.
Mokonstabole M E Maleke, yo gabjale a šomago ka Lefapheng la Thibelo ya Bosenyi, ka Knysna SAPS, o nyaka go yo šoma setešeng se sengwe sa maphodisa gongwe ka go fetoša mafelo a mošomo le o mongwe ka Gauteng, Free State, Kimberley goba North West.
Mo lebakeng le, banamedi ba tla kgona go ipshina ka botlalo ka moago wa ditheminale tše ntši wo o lego magareng ga ditheminale tša boditšhabatšhaba le tša ka nageng.
Magagešong, go na le gape mehuta ye nngwe ya masolo ao a thomišitšwego ke mmušo - ao a šomilego gabotse kudu.
Ke monyetla wo o kgethegilego go le swara ka lefoko legatong la SADC ka mo tiragalong ye ya histori: kopano ya mathomo ya Samiti ya Mafapha a mararo ya COMESA, E.A.C. le SADC.
Ke kgona go kwešiša, Ngaka, go ikhola ebile ka nagana gore go tloga go kwešišega.
Sehlopha se se akaretša go sepetša digase, diela, motswako wo o nyakilego go ba seela le ditšweletšwa tše dingwe ka diphaephe.
Dikgopolo tša historing ke tša gore e ngwadilwe gabotse ka ga maemo a setšhaba le dilaodi tša maphelo gomme ke tlo tlogela seo.
Bagononelwa ba babedi ba golegilwe ka Sontaga ka ga bohlakodi bja go itlhama ka dibetša ka lebenkeleng la PEP ka Rayton.
Batho ba bangwe ba bantši ba bohlokwa ba go tšwa dipolotiking tša ka Congo ke karolo ya ditshepedišo tše.
Bjale ke selaetši sa bokgoni bja godimo ka ichthyology ya semmušo.
Go tliša pele diprotšeke tše di amanago le IDP le ditekanyetšo tše di theilwego protšekeng ya lenaneo ya go tliša dilo pele.
Naa ga le nyake tirelo ye kaone kudu, baotledi ba dipese bao ba nago le segwera, barekiši ba mebileng bao ba thabilego le badudi bao ba nago le thušo?
Maphodisa a Klerksdorp maabane a bontšhitše bohlatse bja maitshwaro a go se kgotlelele bosenyi ao go tshephišitvwego gore a tlo šomišwa kgahlanong le batho ba go ngala mošomo bao ba tšhošetšago, a tla tšwetšwa pele.
Great Limpopo Transfrontier Park e tla ba lefelo la boeti la phedišano ya diphedi tša tlhago, yeo e nago le ba lefapha la phraebete bao ba kgathago tema, eupša ya kgona go oketša dikholego tša pabalelo ya diphedi tša tlhago le tlhabollo ya ekonomi ya ditšhaba tša tikologo.
Go dira dijo tše di lokišitšwego kudukudu tša diphoofolo tša polaseng, go akaretšwa metswako ya peleng goba dijo tša metswakotii , furu ye e nago le swikiri goba ditlalaletši tša dijo.
Mokgwa wo o thoma go lwantšha tlhago ya bohloki le go ba kotsing.
Re amogetše Setatamente ka ga go tsenya dibetša tša tshenyo ka bontši ka nageng ka ntle ga molao le go thekga Leanotiro ka ga thibelo ya botšhošetši bja radiolotši le go šireletša methopo ya radiolotši.
Ke dira legatong la yo mongwe, ke nna moemedi wa Charles Zwane, yo gape a tsebjago bjalo ka Bobo.
Ke bone seo, ka basadi ba bantši bao ba emetšego basadi ka makaleng a pušo, melao ya rena bjalo ke ya batho kudu ebile e na le tlhokomelo kudu -kudukudu ka ga ditaba tša ekonomi ya setšhaba.
De Kuilen ke sekolo seo se šomišago dipolelo tša pedi tša go ruta ka nako e tee seo se rutago polelo ya gae ka bobedi Afrikantshe le Seisemane ka diphapošing tše di aroganego.
Lefelo la bomedišetšo bja mathomo bja otšhiti ke Serapa sa Pabalelo ya Tlhago sa Helderberg, seo ka lerato se fanego ka dintlo tša bomedišetšo.
Tlhompho ya batho ka moka go akaretšwa ba mohlobo wa go fapana le wa lena le tlhompho ya ditšo ka moka e swanetše go rutwa.
Le diwate tše di bego di beilwe bjalo ka tše di hlokišitšwego kudu ka phrobentsheng di tla ba le batho bao ba hlokišitšwego.
Taolo ya tikologo ya mabotho a tšhireletšo le a bohlapetši a tla tsebišwa ka bjako ka ga ditumelelo tše di filwego mašole a mannyane a PALIPEHUTU-FNL go efoga go se kwešišane gofe goba gofe.
Mošomo wa bona wo ba filwego ona ke go lebelela kudu dinyakišišo tše di nago le dikelo še di bonwego peleng le tša mmakgonthe.
Mopresidente o kgopetše ba taolo bao ba amegago go nyakišiša ka pela tiragalo yeo gore disenyi tšeo di tsebje le maikemišetšo a bona a bewe pepeneneng.
Ge e le gore mošomi o itokolla mošomong gomme a se na maswanedi a go hwetša moputso, moputso le dutšhelete dife goba dife tše di gogwago di swanetše go swarwa.
Se se na le tlhaka ya khoute ya mohlape (HCL) , le nomoro ya tatelano ya ngwaga.
Dithentara di tla swanelwa ke go itšwa tshepedišong ya go hlokolwa yeo e tlago hlokomela magareng ga tše dingwe dinyakwa tša setšhaba, sebopego sa mokgatlo le bokgoni bja go dira mošomo wo o lebeletšwego.
Lenaneokgoparara la mmušo wa sepolotiki, leo le akareditšego ditlhomo ka moka tša mmušo le bašomi bao ba šomago ka tshepedišong ya mmušo wa kgethologanyo.
Dipalomoka di akaretša bong bja hlogo ya lapa bjo bo sego bja bolelwa le mothopo o mogolo wa letseno.
DEAT e tla šoma ka mafolofolo go kgokaganya kabo ya tshedimošo, thuto le kago ya bokgoni, go hwetša thušo ya ditšhelete ya masolo a mehutahuta a phokotšo ya ditšhila, le go sepetša dikamano tša setšhaba le tša phraebete.
Bana ba ile ba rutwa gape go latišiša mehlala.
Leano le le lebeletše kudu go fokotša tlhaelelo ya ditekanyetšo, go beakanya lefsa lefapha la setšhaba le go bea sekeng le go beakanya lefsa mmaraka wa bašomi.
O ipiletša go bathekgi ba ditšhelete go thekga masolo a kimollo a tšhoganetšo, le go gatelela bohlokwa bja go tšwetša pele lefelo le le bolokegilego moo bašomi ba ka kgonago go aba thušo ya maleba.
Ee, Ngaka Randera le nna re tla be re botšiša dipotšišo gomme ke tla dira tlhagišo ya mathomo.
Dihlogo tša ditaba tša mabapi le ekonomi gantši di lebelela kudu nomoro e tee.
Sehlopha se sa ka fasana se akaretša kgwebišano ya ditaamane, diperela, le maswika a mangwe a bohlokwa le ao a nyakilego go ba bohlokwa, dibenyane, gauta le dibenyane tša silibere le dimetale.
Ke na le tše ntši lenaneong la ka la dilo tše ke hlologelago gore di ka dirwa eupša ke nagana gore ke šomišitše nako ya ka ka moka bjale gomme ke rata go le leboga kudukudu ge le mphile sebaka se.
Mokonstabole o be a le mošomong ge mogononelwa wa sefatanaga se se utswitšwego a mo reka gore a fihle sefatanaga.
Kopanya dilo tše di hlokometšwego tša phedišano ya diphedi tša tlhago ka go ditshepedišo tša peakanyo ya tšhomišo ya naga le ka dipeeletšong tša tikologo.
Mna Vally, ga ke tsebe gore ke ka lebaka la eng ba Bohlodi bja Bosetšhaba ba ka nyaka go šomiša CR.
Go palelwa ke go dira se go tla feleletša ka dipoelo tše di nago le mathata a magolo: tikologo ya go hloka kholofelo le go felelwa ke maatla moo e lego gore go ditiro tša go tšea lehlakore kudu di ka dirwa.
Ka morago ga ge lebake le thopilwe, Rapie Modibane o lefile kotlo ya kamogelo ya molato gomme o ile a lokollwa.
Mna Taffy Adler o thwetšwe bjalo ka Mohlankedimogolophethiši wa Etšentshi ya Tlhabollo ya Dintlo ye e sa tšwago go hlongwa.
Peleng, maphodisa a swere banna ba bangwe ba babedi, ka pejana ka morago ga gore ba fete mollwane wa Oshoek ka Mpumalanga.
Ke maikarabelo go sepetša le go kgokaganya difilimi tša tikologo ka go bobedi Toropokgolo le ka Phrobentsheng.
Gomme Mna Taljaard o be a le gare ga mothaladi wa ditulo ka lehlakoreng la nngele la gago, seripagare magareng ga tsela ya sehlotswana ya gago le tsejaneng ye e latelago ya sehlotswana ka godimo?
Ke kgopetše Joyce Seroke gore a go thuše ka go anega kanegelo yeo.
Go tsenya ga magato a kgalemo go rarolla go lahlela ditlakala mo go sego molaong le gona go la nyakišišwa.
O ile a bolela ka ga tebogo ya gagwe go magato a Mmušo wa Israele a go hloma disenthara tša masolo a thušo ya batho le go aba thušo ye e hlokagalago ya batho.
Batho bao ba etelago kliniking la mathomo goba senthareng tša maphelo ya setšhaba ba tla kgopelwa go tlatša foromo gomme foltara e tla bulelwa molwetši.
Ka ge re tseba go na le ditiragalo tše dintši tša Maešia, Maarapo le Mayuropa ao a tsenago ka khonthinenteng ya Afrika ba nyaka dimetale tše bohlokwa.
Bjale ba amogetše go romelwa ga Mabotho a UN go thuša AMIS gomme ke nagana gore ye ke kgato ye kaone ye e lebilego thokong ya maleba.
E dira gore go be le methopo ya ditšhelete ye e lekanego go tlo phethagatša molawana wo.
Ditiragalo tše mmalwa di ile tša swarwa go sepelelana le Beke ya Rakbi ya Dikholetše tša Temo tša Pannar tše di swerwego ka Cedara.
Mo lebakeng le karolo ye mpsha ya Dithokgwa ya ka Kapa e tla kgona go amogela tlhabollo ya dikampa tše pedi tša baeti, tšeo di tlago hloma mešomo ka moo lefelong leo.
Ka Boipatong, go na le sehlopha seo se bitšwago Kulumani, seo se thušago bao ba gatelegilego megopong moo nakong ye.
Ga ke dumele gore go na le yo mongwe wa rena yo a nyakago go dula ka mo lefaseng le la bofora le le sego la nnete leo le nago le batho ba dimpše bao dihlogo tša bona di utilwego ka santeng ya Kgalagadi.
E bile fela ka lebaka la go kgotlelela ga moya wa batho moo e lego gore mekgatlo ya go swana le NAFCOC e ile ya atlega.
Ge e le gore palamente e ganetšana le maikemišetšo afe goba afe goba maikemišetšo ao a tla emiša go dirwa go fila moo a ganetšwago ka gona.
O bolela gore o bile le maikarabelo a lehu la Mna Sitelo Lomo ka lebaka la gore o be a gononela Mna Lomo bjalo ka tshebi ya maphodisa.
ICGEB e fa sefala moo baraloki bao ba nago le khuetšo kudu ka lefapheng la boentšeneere bja ditšini le ka go payotheknolotši ba ka kopanago go fana ka dikgopolo le go huetša maikemišetšo a bona a tlhabollo.
Re šomišitše difala ka maikemišetšo a go tšwetša pele ditokelo tša basadi.
Bathekgi ba tshephilwe go dinyakwa ka moka tša go swana le dilo tša go hlwekiša.
Mokhomišenare wa Seteše sa Maphodisa sa Newcastle, Molaodi Jula, o thabišitšwe ke mošomo wo o dirilwego ke maloko a.
Ntlo ya manobonobo ya maikhutšo ye e nago le letangwana la phraebete le lefelo la BBQ leo le ruletšwego ka mabjang.
Mathomong, go bohlokwa go lemoga gore Mmasepala wa eThekweni o tšweletša tlhobaboroko ye kgolo mabapi le tiragalo yeo, yeo e feleleditšego ka bompe.
Ga re kgopele tshwarelo go mmušo wa Zambia le batho ba yona, gammogo le go batho ba Afrika Borwa ka ge ditaba tše di etšwa Afrika Borwa.
Ditsela tše di beilwe ditshepedišong tša bjale tša lefelo la tshedimošo la mmasepala la GIS.
Afrika e emetše go fihla ga gago ka lefelong la borwa kudu la khonthinente go keteka tsebo le bokgoni bja diphihlelelo tša diatleletiki tšeo di lego tša, e sego gannyane, bafsa ba Afrika.
Ge a thomiša ka holong ya setšhaba sa tikologo, Mospikara Noluthando Mangole o ile a eta pele a hlohleletša ditšhaba go hlokomela meetse.
Bontši bja balaodi ba dikolo tša kgwebo ka UK, bao peleng ba bego ba le baamogedi ba batho le megala, bangwaledi goba basepediši, bjale ba kopantšwe ka go dihlopha tša taolo ya sekolo, e lego tlhabollo ye kaone kudu.
Lekodišiša dingwalwa tše di kgethegilego, go fa mohlala, tša mešomo ye e kgethegilego, peakanyo ya tshedimošo le dithempleite tša tlhamo tše di amanago le phothale.
Vuyani o latofaditšwe ka go hlakola ga tlwaelo, go golega ka ntlong, go kata le polao.
Diteše tša taolo tša masomepeditshela di beilwe go itšhiretša go maru goba go ditela mosepelo wa ona.
Gabotse, e fa banamedi le mootledi setimela se sefsa.
Lebelela ditheipole tša mošomo ka mananeong ao a latelanago go hwetša dintlha ka botlalo mabapi le phetogo ya mepete magareng ga maemo le mosepelo wo o sepelelanago le yona ya balwetši ba ka ntle.
Mabapi le se, re fetišetša gape mahloko a rena a magolo go ba lapa la Madlala le la Ndabandaba.
Go betha le dipolelo tša semorafe go moithuti Nosipho Mkhize go diregile ngwageng wo o fetilego ka ntle ga meago ya Seloko se se Phagamego sa Edgemead.
Naa se se diregile pele ga ge nno ya mathomo e nwešwa?
Go kwala gore mohu le lekgarebe la gagwe ba be ba etetše le lengwe la malapa ka polaseng ge ngangišano e thoma.
Diswantšho tša kgatelopele le dikatlego le dipego tša ditlhohlo tša diprotšeke di fiwa bahlankedi ba mmušo ka mošomong gammogo le maemo a leano kgafetšakgafetša.
Peakanyo ya leano la meago ya Clairwood le tla akaretša dipolane tša kgato ya lefelo leo la dikarolo tša madulo le la diintasteri ka Clairwood.
Ge re lebelela thuto, Ditona tše dingwe di fa ditsebišo tša bogaswi ge motho a lebelela diyunibesithi gomme Mna Bengu o mo le yena ke mosenyi yo mogolo.
Ba sa bona mafelo a mekhukhung bjalo ka diketho le mafelo a kankere moo badudi ba bonwago bjalo ka 'baeng bao ba sego ba laletšwa'.
Phanele ya bosetšhaba e sekasekile ditaodišo tše gomme dikolo tša baithuti bao ba atlegilego di ile tša laletšwa go tlo amogela difoka tša bona ka Letšatši la Basadi.
Bula lenaneotirišo la Acrobat Reader o bule dingwalwa tše o di taoneloutilego.
Tlhamo ya ntikodiko ya lepatlelo e aba lefelo la ditiragalo tše ntši leo le ka šomišetšwago bjalo ka lepatlelo la kgwele ya maoto ya boditšhabatšhaba, rakbi, diatleletiki le ditiragalo tša khonsate.
Mega RED Door, ka tirišano le Business Place ka Toropongkgolo le ka selekane le Investec le Sekunjalo Investments di tla hlongwa.
Go kopanywa ga Dihlongwa tša Mošomo ka gare ga Mmasepala wa e-Thekwini go bile boima kudu le go tlala ka mathata.
Mafelo a mangwe le mebila ka lefelong le tikologong ya lefelong a tla tswalelelwa sephethephethe mo nakong ya ditiragalo tše, gwa realo Mosuphritente Naidoo.
Sebopego sa nkgokolo sa "lešaka" se gatelela moya wa go ba mmogo le go laetša kamogelo ya baeti ba ka Afrika Borwa.
Ba kgašo ba laletšwa go tla gomme ba tla fiwa sebaka sa go boledišana le di-VIP.
Papadi ya mabuladitsela ya papadi ya kgwele ya maoto e tla ba papadi ya kgwele ya maoto ya basadi ye e rulagantšwego ke mokgatlo wa kgwele ya maoto wa ka Kwa-Zulu Natal.
Kgapeletšo ya dikgopolo tšeo bjalo ka ge ponagatšo le boikarabelo bo bolela bjalo, ka seripa, se se tlišitše potšišo.
Polane ya meago e tla laola pušeletšo ya mafelo a tšhomišo ya naga a lefelo leo.
Lebopo le kgauswi le bona gomme baeti ba swanetše go hlokomela badudi.
Mna Modulasetulo, Ronnie Kasrils o rata gape go fa tshwaotshwao ka ga potšišo yona yeo.
Tlhabelo ya rotabaerase e tsebja bjalo ka yeo e šireletšago bana kgahlanong le rotabaerase ye e tsebjago bjalo ka yeo e bakago letšhologo le legolo go bana ba ka fase ga mengwaga ye mehlano.
Fokotša ditswaki tše di sego bose, go fa mohlala, tallow, botelo ye e sego ya bedišwa gabotse, fišimili, nama ya kgomo, marapo a go šilwa, bjalobjalo.
Se e be e le fela tlhohlo ya ntlwana ya nakwana ye e šomišitšwego bjalo ka ntlwana ya go rekišetša dithekethe ka letšatši leo?
Chetty o tšere gape boimafefo bja Afrika Borwa le difoka tša panthamo ka fase ga tlhokomelo ya sephrofešenale ya Bill Latham, yo a hlalilwego sehlopha sa matswele sa Afrika Borwa ka Dipapading tša Empire ka Sydney.
Dikgaruru tše di amanago le bong ka mafapheng a tšona ka moka ao a fapanego ga di amogelege gomme di swanetše go tlošwa.
O tla be o bolela ka ditaba tše gomme re emetše tshekatsheko ya gago le diphetho tša gago.
Dikarolo tša peleng tša Sephuthelwana se sa didirišwa se šomile ka mešomo le ditshepedišo tšeo OMU a kgopelwago go di laola ka phethagatšo ye e kwagalago.
N.B.: Bakgopedi ba swanetše go lefa dikotlo tša bona ge ba tšwelela gomme ke fela ka maemong ao a sego a tlwaelega moo ba ka lefšago ka ketelong ye e latelago.
O be a aga maporogo ka mafapheng a mmalwa, eupša gape o be a elwa.
Ka Probentsheng ya Leboa Bodikela, ka Motseng wa Gopane, maloko a setšhaba a thomile go sepelasepala ba tšama ba thibolla dintlwana tša boithomelo ka dikolong ka moo lefelong leo.
Lenaneo le ga le hlohleletše tumo ya thobalano, ebile ga le šome ka payolotši ya thobalano le "go šomiša dikhontomo" ka mengwageng ya fase ye e sego maleba.
Tshedimošo ye e lego motheong wa tshedimošo wa Interpol GA se ya swanelwa go tsebišwa motho yo a amagegago.
Ge re boela mo dinageng tše tša Ešia, re tiišetša lefsa gare ye bohlokwa yeo, go tloga Bandung, e re kopantšego mmogo ka Setheo sa Dinaga tše di sa Tšeego Lehlakore.
Protšeke ye e tla ikemišetša go kaonafatša le go fa dikliniki tše di lego gona ka SDB go dira dikabo tše itšego tša kalafo ya malwetši ao.
Leeto la go swara Karolo ya Afrika e thomile le Nigeria, Afrika Borwa le Tanzania gomme la tšweletša phenkgišano ya tlhompho ye.
Go iletša dipapadi ebile se sengwe sa masolo a twantšho ao a dirilwego kudu ka ntle ga Afrika Borwa- Aziz o be a le moo.
Baraloki ba ile ba ya go ikhutša gomme Portugal, yeo e thomilego ka Seraloki sa Ngwaga sa Kgwele ya Maoto sa Lefase, Cristiano Ronaldo a le pankeng, e etile pele ka nno e tee go lefela.
Le ge e le gore ka dinako tše dingwe go bethwa le ditlhaselo di diregile ka ntle le ditaelo tše.
Legora la meetlwa le le kgahlišago la thibelo ya ditaetšo le hlomilwe go aroganya lefelo leo la pušetšo ya megogolwa ya santa le go tloša setšhaba kgauswi le megogolwa yeo ya santa ye bohlokwa ye e šireleditšwego.
Tlhokomelo ya tsela ya ka mehla Makopanong a Ditsela tša ka Elands Bay go akaretšwa go hlwekiša meela ya kelelatšhika ya ka fase ga tsela, go hlwekiša ka diatla le ka metšhene ga ditšhanele tša fase le go lokiša maswao a tseleng a sephethephethe.
Ditheknolotši tše mpsha tša kabo go akaretšwa saerintše sa paledišo ya maitirišo seo se sa dumelelego go šomišwa gape ga saerintše di tsentšwe tirišong.
Ba tšweletše gomme ba thoma go bušeletša seo ba bego ba ithuta sona.
Melomo ya noka ke methopo ye e tšweletšago meetse kudu lefaseng.
Dititelego tša go hwetša ditumelelo tša tikologo di swanetše go tlošwa ka tshepedišo ye e kaonafaditšwego.
Bokgoni bja motheo bo swanetše go katološwa gomme tlhatlošo ya mabokgoni a go thoma kgwebo a tla hlohleletšwa.
Diphaephe di tla swanelwa ke go aba phihlelelo ya phatlalatša ye e sa kgethologanyego ya bontši bjo bo sa šomišwego, go hloka sephiri ga ditefišo, le tsebagatšo ya ditshenyagalelo le tshedimošo ka ga go bea ditefišo go ba taolo ba maleba.
Dipoledišano le barulaganyi ba mmalwa ba Argus le barulaganyi ba peleng go tiišeditše go nna gore ga go o tee wa bona yo a bego a tshepha leano la "tlhaselo ka botlalo".
Go latela tumelelo ya yona ka palo ye e kwagalago ya dinaga tša Afrika, Tshepedišo ye e dumelelago go hlongwa ga Palamente ya Afrika ka Botlalo e thomilwe.
Sa bone, gona re swanetše go ba le diphatišišo gomme sa bohlano, ya bohlano, re swanetše go ba le kahlolo.
Bjale, re tla bitša Paula McBride go tla sefaleng gomme o tlo re eta pele ka ga ditlhagišo tša mabapi le kotlo ya lehu.
Seswantšho sa gago se ka šomišwa ka sekgatleng sa ka pele sa makasine wa METRObeat gomme gwa lebogwa motšeaseswantšho.
Batho bao ba lebeletšwego kudu ke batswadi le bana go tšwa Nyanga, Gugulethu le Old le New Crossroads.
Bontši bja bjang bjo bo omišitšwego bjo bo bolokilwego bjalo ka furu bo amilwe kudu ke botelele bja nako ya go khutša ya serutwane.
Ka baka la go theoga mo, re tšere sephetho sa go oketša dikhwetšo tša rena.
Tshwarelo; ke leka fela go thuša.
Masetlapelo a go se kgahliše a bohloki, go hlaka le kgobošo ya khonthinente ya gešo ke tshenyo ye re e abelanago ka moka.
Bea mekotlana ya gago ya ditlakala kgole le moo e ka fihlelelwago ke diphoofolo.
Ba ile ba re iša boikalong bja naga, boikalo bja nago bjo bo bego bo na le mehlare.
Go a thabiša go lemoga gore go na le maphodisa a banna le basadi bao ba dirago mošomo wo o kgahlišago ka mešomong ya bona.
Magato a go fokotša meši ya dikhaponetaeoksaete ka dinamelweng tša bohle a tla utollwa.
Go na le dikgopolo tše di phošagetšego tše mmalwa goba maikutlo ka ga Millennium Bug ao, ge a ka se phošollwe, a ka ba le dipoelo tše mpe.
Ditiro tše di be di phatlaletše le Kapa Bohlabela, Transkei, Kapa Bodikela, Witwatersrand, Leboa la Thransefala, Natala le Foreisetata.
Pukwana ye, ye e tlago šoma bjalo ka tlhahli go bathomi ba kgwebo, e lebeletše kudu intasteri ya boeti go akaretšwa dihotele le madulo, boithabišo, bahlahli ba maeto, kamogelo ya baeng le mafapha a ditirelo.
Go hloma le tšhomišo ye e tšwelago pele ya Dirapa tša mabitla ka ntle le Taolo ya Khansele go ileditšwe.
Le ge go le bjale, mabapi le dikgaruru, Progressive Party e tšwetše pele gore tlhokišo ye e tšwelago pele ya sepolotiki le ya ditokelo, e tla feletša ka dikgaruru tše ntši kudu le dikgaruru tša boitefeletšo.
Mopresidente o be a bolela nakong ya tshedimošo ya bagaši ba ditaba le Mopresidente wa FIFA Sepp Blatter ka Ntlong ya Baeti ba Mopresidente ka Sontaga.
Tshepedišo ya go beakanya lefelo la go tlo fa bakgopedi ba tefelo dintlo e gare.
Go latela dinyakišišo tše ditelele, Maphodisa a Diep River a golegile bagononelwa ba babedi ka ge ba be ba swere disekerete tše di bego di se molaong tša go bitša dikete tša diranta.
Bjalo tharollo ya gago ya bothata ke gore toropokgolo e šomiše dimilione e age leporogo la godimo ke tharollo yona yeo?
Ka ge ka mehla ba dira pego ya baoki e tla bolela ka moo o bolelago ka gona ka seo balwetši ba ngongoregago ka sona.
Semorafe se a gola lefaseng, ka dinako tše dingwe se ba ka dibopego tša tshenyo.
Letšhisi ke semela sa boso bjo bo fodilego seo se sa senywego kudu ke phefo ya marega le mahlwa a mannyane, le ge e le gore diphapano tša go kgotlelela diphefo goba phišo di ka fapana kudukudu go dikhalthiba.
Ka lebaka la go batametšwa kgauswi, dinomoro ga di hlakane go bopa dipalomoka.
Go hlokofala ka kgolegong ga Steve Biko le ka morago ga lehu leo go file ka kgegeo le masetlapelo kwešišo ye e swanago e nnoši ka ga seo nka bolelago ka sona.
Go na le diresturente tše mmalwa tša go reka dijo wa sepela ka tšona, le barekiši ba mebileng ba bantši eupša ga go na diresturente.
Ga ke tsebe selo ka ga go belegwa ga masea moo, mohlomongwe o a tseba Max.
Tsošološo ya Afrika bjale ga se taba ya kgetho, ebile ga se ya swanelwa go ba tlhagišo ya ponelopele ye kaone ke ba maemo.
Ke rata go tšweletša tebogo ya ka go Northam le Anglo Platinum ka go abela semelthara se sa ka Randburg ka borale.
Ka go dira tiro ya maphodisa ya motheo Moinspekthara Makhema o netefaditše gore ga go diokobatši tše di fihlago mo di yago gona.
Gore o be molaodi wa sehlopha sa mmino sa diphala motho o swanetše go ba le dithuto tša mmino le setifikeiti sa go khontaktha sehlopha sa diphala sa mašole.
Bogwebi, go imphota, diromelwantle le go sepetša dithuthupi go laolwa ke Lefapha la Dithuthupi la Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa.
Godimo ga se, ba Cape Nature gape ba gare ba hlatloša le go dira dipabalelo le boetapele bja mananeo le bengnaga bao ba dikaneditšego dirapa tša rena ka Phrobentsheng ka moka.
Diphoustara di swanetšwe go thekgwa ka dilo tša go tia tša go tšea lebaka le letelele tša maleba tše di swanago ka mmalwa.
Mang goba mang yo a bolelago gore o romilwe ke Mdi Madikezela-Mandela o be a sa bolele nnete.
Leano la Mmušo wa Phrobentshe ya Gauteng la go kopanya lefsa batšwantle bao ba tšhabilego magaeng a bona nakong ya tlhaselo ya batšwantle ka Mei le tšere kgato e tee go ya pele ka Ekurhuleni maabane.
Ka tsela ye, disenthara tša ABET di fa tsela ye e lebilego go ithuteng ga bophelo ka moka.
Ee, ka ntle le ge motho yo mongwe a šišinya ka tsela ye nngwe ke nyaka go lokolla Mna Phillips.
Lenaneo la phepo le le kwagalago go payolotši la go seketša tšhelete ke nepo; motheo wa lona ke furu ya boleng.
Ka kopanong ya yona ya kgafetšakgafetša lehono, Kabinete e amogetše Tona ye mpsha ya Dintlo Bridgette Mabandla, gape go lebogwa go ba gona ga Tona Dullah Omar yo a hwetšago kalafo.
Diphapogo tše di swanetše, le ge go le bjale, go kopanywa ka NQF go kgonthišiša gore go ba le phihlelelo, tirišano le go ithuta le tlhahlo ya bophelo ka moka.
Bothata bjo bogolo bja polokego bo tlišitšwe ke kotsi ya mollo wo o ganelelago, wo o ka bego o ile wa mpefala kudu ka go ba gona ga alekhohole ye e šomišwago go boloka mehlala.
Kalafo ya balwetši ba ka ntle e loketše batho bao tšhomišo ya bona ya diokobatši e ba amago maikutlong, mmeleng, setšhabeng le moyeng.
Molato o nyakišišitšwe ke Mokaptene Nkosi wa Ditirelo tša Botseka tša Ladysmith.
Phetošetšo ya kgang ya Maafrika go ba mehuta ya dikabatho e bopa tshepedišo ye e hlakahlakanego yeo e akareditšego mengwagakgolo ye mentši.
Samson Budeli le yena o bile le ditaelo tša go golegwa tše tharo tša bomenetša, go swara dithoto tša go utswiwa le bohodu. Ditaelo tše tša go golega di filwe Polokwane, Thohoyandou le Pretoria ka go latelana.
Bjale o re boditše gore o be o swere dithekhete tša tlaleletšo, tša dithekhete tša madulong a ba maemo, naa dithekhete tšeo di be di swailwe?
Maitemogelo go tšwa ditaetšong le diprotšekeng tša go amana le mafapha a hweditšwe, ka go le lengwe, go tšwa diprotšekeng tše di thekgwago ke DANCED.
Dinyakišišo di ka ba tša kakaretšo goba tše nnyane gomme di ka šomiša dikelo tša dinomoro tša bontši goba dikelo tša tlhathollo ya boleng.
Eupša o rile ge a lebile thapong ya lehu, naa o boletše eng?
Di adilwe ka setaele sa setšo, matangwana a Dirapa tša Sejapane a goketša mehutahuta wa dinonyana tša ka meetseng.
Maina a bašomiši le diphasewete a hlokomela bogolo bja ditlhaka kudu; netefatša gore khii ya caps lock ga se ga kgontšhwa.
Diprotšeke ka moka tše mpsha tša go aga meago di tla sekasekwa go latela melawana ya lenaneo la tše di nyakegago le go tsenya lefsa meago ye e lego gona go tla dirwa ka mabaka a koketšego.
Bjale go nyakega phihlelelo ya mošomiši wa praosareng ya Wepsaete go mešomo ye mentši ya tshepedišo.
Tšwetša pele tirišano ya mahlale le ya theknolotši ka Borwa ka dithuto tša neelano tša Borwa-Borwa.
Dikgaruru le bosenyi tše re di bonego di dirwa ke Maafrika Borwa a mmalwa di ganetšana le se sengwe le se sengwe seo tokologo ya rena go tšwa go kgethologanyo e se emetšego.
Bjale o tloga o ganne dipolelo tše di se nago bonnete tša Mna De Kock moo a rego - o fa sebopego se se fapanego kudu go seo o se botšago Khomišene ye.
Ba kgašo ba ka nageng ba begile gore Athens e tsentšwe ka mathateng ke ditaetšo tšeo.
Mo ngwageng woo Sekhwama se ile sa leboga Florence Mkhize ka tšhelete ge a tsebile seketswana.
Maloko a maphodisa a Tlhabane ka go hwetša korosari ye e utswitšego, ka morago ga ge e theošitšwe a ntlong ya bobolokelo ka Tlhabane.
Maanotlhahli a tekolo ao a tšweletšwago a theilwego go dipuku tša go ithuta tša dipoelo tša NQF ao a nago le didirišwa tša tekolo tša maleba.
Ka letamong re beile kgare moo setopo sa Tshepo Matloha se hweditšwego gona, yo a tšerwego go rena ka bošoro ka bofseng bja gagwe.
Re aga methaladi ya tsela ya tlaleletšo, re aga ditsela tša maphefo tše mpsha gomme mo nakong ye e sa fetšego pelo sephethephethe se tla kaonafala, Mna van Niekerk a realo.
Ke nna motho yo mogolo wa monna gomme ke moeletši wa tša tšhireletšo gomme ke dula Goodwood.
Mna. Joseph Kabila o etile pele baromiwa bao ba bopilwego ke Ditona tše lesome, Batlatšatona ba babedi le bahlankedi ba maemo a godimo go tšwa ka dikantorong tše di fapafapanego tša Ditona ka Democratic Republic of the Congo.
Ye nngwe ya difatanaga tša bona, Opel Astra, go kwala gore e utswitšwe ka go hlakoleng ga ka ntlong ka Douglasdale ka Nofemere ngwageng wo o fetilego.
Yeo ke khamphani ye e filwego konteraka ya go šoma ka dithaka tša rena.
Megalatšhika e ka fa batho dimantšhisi ge di ka tswalelelwa.
Tate e be e le hlogo ya sekolo, gomme ke gopola gabose ka moo ke godišitšwego ka gona.
Re no tšea diphoofotšwana tšeo tše nnyanenyane, ra di tsenya ka mapotlelong, gomme gwa fela fao.
Memorantamo wa Kwešišano magareng ga SA le EU ka ga tefelo ye ntši yeo e rarolla mathata ka moka a bohlokwa ao a sa šaletšego ao a paledišitšego sephetho sa Tumelelano ya Dibeine le Digalagala.
Maphodisa gape a hweditše sethunya se se se nago laesentshe ka Kamesh, ka morago ga go latišiša tshedimošo ye kaone.
Max, goba Mna Du Preez, ke rata go le amogela mo lehono ka maemo ao a fapanego.
Naa o a mmona, motho yo o mo hlalošitšego bjalo ka Madlanduna?
Maphodisa a sa nyaka batšhabi ba babedi go ba bahlano.
Seo ke ka moka seo re naganago gore se wela ka fase ga kakaretšo ya ditefelo tša dika tša botšwasehlabelo.
Dinyakwa ka moka tša diphrobentshe le dikarolo tša Kantorokgolo tša dibesete tša thibelo ya dikolo di amogelwa ka Lekaleng la Dikgokaganyo tša Karolo, Bobolokelo bjo bo Fapafapanego bjo bo romelago dinyakwa go Dir berg: Borekedi.
Lenaneo la BioFISA le thoma fela go Desemere ye e fetilego, eupša dithuto tše mmalwa tše go ithutilwego tšona go SAFIPA le go COFISA di tla šomišwa ka tlhabollong ya yona.
Ba babedi ba bagononelwa ba seswai ke basadi gomme ba ile ba golegwa ka Tshikota le ka Makhado ka boyona.  Di-DVD, maekheroweibe le didirišwa tša Haefa di hweditšwe.
E lebeletše kudu kopanyo le kgokaganyo, ka ntle le go tlola maikarabelo a kgoro.
E be e le modulasetulo wa Mokgatlo wa Dientšeneere tša Difofane.
Magapi a yona a kgorametše kudu gomme diphegwana tša yona di gotše gabotse gomme e na le mokokotlo o mogolo.
Lepokisi le sefapano di ile tša iša molaetša gabotse gae gore go na le batho setšhabeng sa rena bao ba tlaišwago, ba bolawa le go golofatšwa.
Gape re na le tshepho go Khomišene ya Kago ya Khutšo ya UN le mabokgoni a yona a go thuša dinaga go tšwa ka thulanong le go ba thuša tseleng ya kago ya ka morago ga dithulano.
Setheo sa Tikologo le Tlhabollo sa Denmark (DANCED) seo se thekgilego ka ditšhelete tshepedišo ya go ngwala Sethalwa sa Letlakala le Lešweu.
Tshepedišo e akareditše go rerišana le bašomiši ba dikgatišo tša CPI le tša GHS ka ditherišano tša dihlopha tše di lebeletšwego nakong ya diwekšopo tša bakgathatema.
Se se laetša gore mošomo wo wa baswari o swanetše go lebišwa go modumeledi yo.
Leano le le tla hlagišwa go Samiti ya OAU ka Lusaka mo kgweding ye.
Ba Lefapha la Mohlagase ka eThekwini ba mpshafatša kabo ya mohlagase ka lefelong la Tongaat go tloša mananeokgoparara a kabo a kgale ao a lego gona le go netefatša gore ba tla kgona.
Monna yo leina la gagwe e lego Johannes, eupša ga se ba kgona go golega motho yo.
Matseka a ile a ya Mekhukhung ya Atteridgeville kgauswi le Pretoria moo ba hweditšego ba golega mogononelwa.
Go bolela nnete seo re se bonego ebile go hlakahlakanya ditšhaba ka gare ga Afrika Borwa le ka ntle ga Afrika Borwa.
Ba be ba fela ba etla go nketela ka hostele.
Tshedimošo ya ba kgašo ye e bego e rulagantšwe go swarwa ka moragonyana lehono ke Tona Charles Nqakula e fegilwe.
Bjang le dimela tša ka Karoo di akaretša mabala ao a bulegilego ge besembush, mehlare ya olibi ya sethokgweng le guarri ya ka sethokgweng tše di phatlaletšego le koppies.
WCED le KEF di bopile phanele ya go dira diteko tša barutiši go thwalwa dikolong tša rena ka moka tše nne.
Go tloga fao o hwetša ditshwaotshwao tša Brig Basson tše di rego, boraro bja tšona mafelelong di ile tša fiwa Komantante de Bruin ka baka la gore gabjalo di timilwe.
Ka lesolong le le tšwelago pele la go tloša disenyi ka maphodiseng, maphodisa a mararo a ka Delft a ile a golegwa.
Re tshephile wena go dira gore Ntlo e e thekge.
Dikota tše thata tša lefelong le le fišago ke ditšweletšwa tše bohlokwa kudu, le ge e le gore ditemelo tša mophaene le eucalyptus le tšona di gona.
Mafapha ao a bonagalago kudu a ka se dumelelwe ka mafelong a lewatleng ao a sego a hlabollwa.
Mo lebakeng le, go utollotšwe gore ATM ka lefelong la mabenkele e pomilwe, ka go šomiša dithuthupi tša go rekišwa.
Ditšhaba di swanetše go sedimošwa ka ga kotsi ya phetetšo ka mafelong ao a tletšego ka batho kudu, ao a se nago moya wo o lekanego, le ka moo go ka oketšwago moya wa tlhago ka go bula mafasetere, gwa realo Ngaka Bromfield.
Go thwalwa ga mohlankedi wa taolo ya protšeke go thuša ka tirišo ya protšeke ya peakanyolefsa ya lefelo le le nago le mong: Bongwadišo bja mangwalo a go ba mong wa thoto dinyakišišo tša mafelo ao a nago le beng tša ngwaga o tee.
Bontši bja dimela tša Bromes tše di melago mafelong ao go phelago go ena pula di na le matlakala a boletšiana ao a se nago le meetlwa goba makgwakgwana.
Ge o seibile, klika faele gabedi ka lefelotšhupetšong le le šomišwago go taoneloutela ka go lona Khomphutheng ya gago go e bula.
Se se tlišitše kgopolo ya Utolla Islam e lego lesolo la Mokgatlo wa Baithuti ba Mamoselemo (MSA).
Go sa lebelelwe ditaetšo tša rena le maikutlo a rena ao a goeletšwago ka ga rena, bontši bja rena re sa le ka tshepedišong ya go ithuta ka ga ka moo re ka swarago ngangišano ya phatlalatša ye e tseneletšego.
Phelps o fentše mo e ka bago go gongwe le go gongwe, maloko a sehlopha sa gagwe, baphadišani, bahlahli, bahlankedi ba tša go rutha le gape babogedi.
Sehlopha se sa ka fasana se akaretša kgwebišano ya holesile ya dipuku, dimakasine, dikuranta, setešenari, diposekarata, dikarata, pampiri le papetla ya pampiri.
Ge a bolela nakong ya tirelo ye e tšeago maikutlo, Jabu Shabangu wa AZAPO o lebogile NPA ge e hweditše le go buša mašaledi a balwelatokologo go ba malapa a bona.
Maikemietšo a protšeke ye ke go rarolla go senywa ga tikologo mo go bakwago ke maemo a mabe a ekonomi ya setšhaba ao a tlišago kgatelelo go methopo ya tlhago ka Seleteng sa Greater Sekhukhune.
Go romela dinageng tša ka ntle dimisaele, dirokhete, didirišwa tša go amana le tšona le ditlaleletšo tše di hlametšwego fela go šomišwa ke mašole di laotšwe mengwaga ye mentši.
Ye ke potšišo ye e sa kwešišego gabotse ye e phatlaletšego kudu.
Motswalo wa boramahlale ba Afrika Borwa, ba mmetse le ba dipalopalo o sentšwe.
Le ge go le bjale Adams o ile a tšea matsapa ago laletša Kevin, moraloki wa khrikhete ka boyena, go tla boutšhidullo bja go itlwaetša bja sehlopha sa WP-Boland go kopana le Gibbs le baraloki ba bangwe.
Parafene e ka tšhuma kudu, gomme ditofo tša parafene tše di thulwago goba tše di thunyago di ka baka dikgobalo tše kgolo le mello ka mekhukhung.
Afrika Borwa e swanetše go sekaseka maemo a yona ka ga tirišo ya mekgwa ye ya tirišano, ka nepo ya go fetoša mokgwa wa yona mabapi le ditherišano tša dinaga tše pedi.
Ke nagana gore e tla tla ge maikutlo a e goketša.
Kopanya lefsa malapa ao a phatlaladitšwego ke ntwa le thulano go fa mohlala ka go tšwetša pele Etšentshi ya go Latišiša ya Bogareng ka Geneva.
Ke ka lebaka la gore go sola dipalopalo ka ntle le go hwetša mabaka a kgoboketšo ya tšona go tloga go sa ye kudu ka gare ga boleng bja dipalopalo.
Maswika a a magolo a monumente ke dibopego tša kgale kudu tša astronomi ao a beakantšwego ao a ilego a utollwa, ao a tlilego pele ga Stonehenge se se swanago le ona sa ka Britain bonyane mengwaga ye sekete.
Mohlokomedi wa ngwana le mekgatlo ye e fago thekgo ke ye bohlokwa go tloša morwalo wa malwetši.
Ga se thulano le selo se se boletšwego go fihla gabjale eupša e sego ka go thulana le lefokwana leo ka ntle le ge Mna Vally a ka kgona go bontšha gore se ke thulano.
Re swanetše go lebelela ditsela tša go rarolla go tsena ga batšwantle bao ba se go ba ngwadišwa ka Afrika Borwa.
Go ntše go le bjale, ditsela tša dikepe dithoma go ba kotsi kudu ka lebaka la go gola ga bohodu bja dikepeng.
Banamedi ba tla kgona go reka dikarata tša tumelelo tše di di tiišetšwago gore ke tša mmakgonthe ge motho a tsena ditešeng ka ditsela tša dikori.
Se se akareditše dipoledišano le dikolo go lemoša baithuti ka ga dikotsi tša tšhomišobošaedi ya diokobatši le go hlahla bahlokomedi ba diokobatši go fa mehlala ya batho bao ba sa šomišego diokobatši.
Dintlha tša ditiragalo tše bohlokwa di ka fihlelelwa ka dikgokaganyo tše di lego ka mo fase.
Ngangišano ye e golago ya mabapi le boleng le go dirwa ka nako ya maleba ya dipalopalo e bontšha kgolo ya tlhago ka tšhomišong ya tshedimošo ya dipalopalo go tšea diphetho.
Diforomo ka moka tša dikgopelo le dinyakwa tša go tliša bjale di a hwetšagala inthaneteng ka difomete tša Adobe Acrobat.
Gomme Mokolonele de Jager ka nako ya gagwe o be a swanetše go boledišana le molekane wa gagwe gomme ba kgokaganya tshedimošo ka tsela yeo.
Poelanyo ya AU e tla kwa e hlomphilwe go begela AU, Khansele ya Tšhireletšo ya UN le batho ba Ivory Coast mabapi le dipoelo tša kopano ye bohlokwa ye kudu.
Batho bao ba nyakago mešomo, bengmešomo le bathwadi mešomong ba ka ingwadiša inthaneteng go motheo wa tshedimošo.
Inšoentshe ya lebaka le lekopana le go direla inšorentshe ya bophelo, go beakanyetša dithoto le go reka le go rekiša ke tše dingwe tša ditirelo tše nnyane tše di abjago ke ba lefapha la dipanka.
Ge nkabe re kgethile go araba potšišo ye ka tsela ya boikokobetšo le ye e fago kgonthišo, re tla araba ka - ee, re dira kgatelopele ye e kgopetšwego.
Re leboga kudu ge le agile babadi ba bagatiši ba bannyane.
Ga se semaka ge lehono re na le dillo tša go felelwa ke maatla gore maemo a bogaši bja ditaba a ya fase.
Go hloma ga selekane sa lefapha la setšhaba le la phraebete ka go beakanyeng le tirišo ya mafelo a go tšhela ditlakala tše kotsi go bohlokwa gomme go tla šalwa morago kae goba kae ge go kgonagala.
Se se feleditše ka go hlokega ga go ba molaong ka tshepedišong ya tša bobotlana.
E dirišitšwe bjalo ka protšeke ya mohlala magareng ga Mebila ya Gardiner le Field, lefelwana le lengwe le le lengwe le akaretša disetolo tše mpsha tša go rekišetša le madulo, gammogo le mehlare ya mopalema ye e gotšego, go realo e le go maatlafatša motheoga wa mmila.
Re kopane go katološa seatla sa kwelobohloko go ba lapa la ka Tanzanian le batho ba ka Tanzania.
Mmasepala ga o šome thwii le setšhaba mabapi le dirapa tša mabitla, dipoloko goba go tšhuma bahu.
Go fa mohlala, badiri ba mananeo ba ka ruta baithuti ba rena le diprotšeke tše dingwe tša mohlakanelwa.
Go otla go thuša fokotša bogolo bja dikarolwana tša dijo, le go kopanya mare ka dijong.
Ba ile ba tšwela pele go dumelelana ka go tlogela go thuša le go thekga sehlopha sefe goba sefe se se itlhamilego.
Le ge dikolo di seta meleko ya Juni, WCED e file dithempoleiti tša matlakala a meleko, le mehlala ya dikarabo go thuša dikolo go seta meleko le go e swaya.
Sepetlele se šoma ka mafolofolo ka ga go fihlelela masea le mananeo a thekgo Afrika Borwa ka bophara.
Aba Dijo, Senthara le Mafelo a Khonferentshe, Aba Didirišwa tša ka Dikantorong, Setešenari, Aba Diaparo tša Kwalakwatšo, Mekotlana, Dimpho, Diyunifomo, Diaparo tša go Itšhireletša le Kago ya Bokgoni.
Naa o kgona go gopola gore Njala o be a le kae ge o be o e bona?
Ke ile ka kgokagana le Trevor gomme yeo e bile tiragalo e tee-tee ka monwana, gomme ka ntle ga moo ga se nka ka kgokagana le yo mongwe wa bona.
BCEA e thibela basadi bao ba imilego go šoma dibeke tše lesomepedi.
Ke nagana gore re phamogile gannyane go potšišo.
Ka Phalaborwa go na le protšeke ye itšego ye e dirago dikhipa gammogo le dipene le dipampiri gomme ke be ke swanetše go beakanya bafsa go thuša ka moo protšekeng yeo.
E hlamile nepo ya lebaka le letelele le maikemišetšo a dinamelwa ka Afrika Borwa.
Ka Diphenyo tša bona le ka meago ya bona: basadi ka Afrika Borwa ya Kgethologanyo.
Methopo ya basadi ye e lekanego e a hwetšagala ya ba ya tšwetšwa pele ka mafapheng ka moka a mmušo.
Setšhaba sa Israele, kudukudu badudi ba ka borwa, ba na le go se fele pelo le go nyaka mo go kgopetšwego - le mmušo o bjalo, a realo.
Go latela tshepedišo ya dithentara, dikhamphani tša boditšhabatšhaba le tša bosetšhaba tša dikamano le setšhaba di thetšwe gomme dipoledišano ka ga dikonteraka tša thomišwa.
Ke kgopela tshwarelo ka go ba le semorafe nakong ya mengwaga ya kgethologanyo.
Sefatanaga se tsentšwe dilo tše di kgethegilego magareng ga tše dingwe, diradio tša kamano pedi tša maemo a godimo tša titšithale tša mohuta wa Tetra, dikhomphutha tše di nago le emeile, inthanete le dinolofatši tša fekese.  E na le mabokgoni a go swara dipego.
Magagešong, ke tla fetša ka go lakaletša baeti ba rena bao ba lego mo maitemogelo ao a kgahlišago a Afrika.
Re kgopetše mmušo wa Iran go obamela dikgopelo tšeo le go fetša ditaba tše di bego di sa šaletše le ba taolo ba IAEA.
Se se se akaretša tshedimošo ya elektroniki, dikgatišo, mebepe, ditshedimošo tše kgolo le tshedimošo ya kakaretšo.
Mošomo wo o kaonafetšego gape o nyaka go fetogela go mokgwa wa selekane le kamogelo ya mekgwa ya taolo ya go kgatha tema bjalo ka motheo wa dikamano tše di sa fapanego kudu ka tshepedišong ya kabo ya kago.
Panka e etetše Aachen gabedi gomme ya hlagiša dikhonsate tše mmalwa le diwekšopo go bafsa.
Tshedimošo ka ga go goga meetse ka godmo ga mobu - le meetse a ka fase ga mobu, ge di kopanywa le go ela mo go ipušeletšago, go fa taetšo ya ditekanyetšo tša meetse tša tikologo.
Lesolo le le swerwe ka thušo ya Setheo sa Bobotlana bja Bana sa PPO le SANDF.
<fn>DACB. SinneVanVertalersBatch7.1.0.2.DPS.2010-06-16.nso.txt</fn>
Se e be e le koketšo go ditšhošetšo le ditshwaro tšeo di bilego gona go tšwa go maphodisa.
Le nna ke rata go thekga seo Francis Ames a se boletšego maabane ka ga ka moo ba bangwe ba rena ba ilego ba tlaišwa gape le go nyatšwa ka lebaka la go bolela nnete.
Dinutriente di a gamolwa ge materiale o nelwa ke pula ka morago ga go segwa gape le pele o ka dirwa peile.
Mohuta wo wa pakteria o tla hwelela, o hlola monkgo wa makaka le tatso ye bošula ka gare ga maswi.
Mo magatong a mathomo a bonamane, matlalwana a go tlala ka meetse a a tšwelela.
Dikgakgano ka gare ga kontinente di nyatša molao gape di hlola tokologo ya kotlo.
Dibetša ka moka, go sa kgathalege gore di tšwa moša wa mawatle goba ka mo nageng, di hloka thekgo yeo e se go ya tšhelete ya godimo nakong ka moka ya tšhomo.
Mmušo o be o ntše o ama maloko a Mokgatlo wa Dinaga tša go Thomelokantle ya Petroleum (OPEC) ka dikanale tša batseta go oketša tšweletšo.
Le Matthew, ga se ka bona Matthew ge e se fela lebaka la metsotso ye mekopana, Matthew o be a tloga a šitišitšwe, a fekeeditšwe ka go mošomo wo.
Go ipea kotsing ga toka ya setšo go hwetša nnete le poelano ke kotsi yeo e hlokago hlohleletšo le maatla a mantši.
Phapano le bao ba bego ba sa rate taba ya gore ba ka se ke ba šoma go la SABC ka lebaka la kgethologanyo ye kgolo fao.
Thulaganyo ya theko ya karolo ya setšhaba e tla ba instrumente ya go tiišetša tikologo yeo intasteri e šomago ka go yona, le ge e le gore šetše e tla fiwa ditaolo tša kamano.
Bona mabaka a kakaretšo malebana le ditšhupetšo tšeo di lego mafelong ao a kgaoletšwago a lego dikhutlong tša mebila.
Ka tlwaelo, dikolo tša rena di tsebišwa ka Setemere ka ga ditlhamo tša barutiši ba bona ba ngwaga wo o latelago wa sekolo.
Go maatlafatša mekgatlo ya bašomi ba rena le go tsenela tiro yeo e kgokaganego ka go difapriki, dimaene, dipolasa le ditorotswana.
Tšweletšo ya ditšweletšwa tšeo di sa felelago le tšeo di feletšego tša rapa; ditšweletšwa tša rapa yeo e thatafaditšwego le yeo e sa thatafatšwago; ditšweletšwa ka botlalo goba seripa tša maitirelo goba tša go swana le mmotu.
Seo se amanego le mošomo go fetiša tekanyo, phema dipoledišano tša go se be molaong go hlama seswantšho sa profešene gomme o boloke nako.
A Molaodi wa moago wa gago o sa ntše a hlatswa mabato le mebotwana ka lethopo la meetse?
O boletše gore lebaka la gore gase ya dikeledi e fošwe ke gore e kgontšhe bašireletši go tswalela, gomme ke seo a se akanyago.
Maloko a bašireletši ba setšhaba ba be ba sepelasepela ka nako ye ba be ba kgona go dira ditshwaro tše di lebanego le bohudu bjo bo amanago le dibetša le bjo bo tlwaelegilego.
Mongwe le mongwe o swanetše a gopole gore se ke pego ya mabarebare; ke pego yeo e yago go Mna Stainton.
Bobedi bja ditsela di a lekana ka maemo, gomme di tla lebiša go ngwadišo bjalo ka morutiši ka Khansele ya Barutiši ya Afrika Borwa (SACE).
Re tla hlompha khutšo gomme ge re na le konferense ya rena ya balaodi re tla tsenela ditherišano tša khutšo, molaodi Jar el-Neby o boditše babegi.
E ama kagoleswa ya mathata go dikatlego ka ga go hlama dikamano tšeo di swarelelwago.
Sehlopha sa go hloka mohuta se akaretša diphedi ka moka tšeo di etelago lefelo ka sehla eupša di sa nyantšhe fao.
Mosepediši wa Folaga ya Bosetšhaba ye Tala o tšweleditše kgahlego ya gagwe go seo mabopo a a se fihleletšego gomme a a ela bjalo ka a mangwe ao a lego a godimodimo mo nageng.
Kagoleswa ya mollwane go ya go tebego ya naga ya setšo goba ya tlhago ga e šome go legato la tikologo ya polotiki.
Kgogolego ya moya e ba gona mo nakong ya komelelo gomme e tšweletša popego ya mmoto wa mobu.
Kantle le go dithipa, diphanka le dibetša tše dingwe tše bogale, tša go swana le terata le sekero sa go robega sa serapa, le tšona di hweditšwe.
Masepala wa selegae o swara rekoto ya ditokumente ka moka tša phadišano tšeo di hweditšwego khomphuthareng go netefatša gore diphadišano ka moka tšeo di rometšwego di tladitšwe ka botlalo.
Mmoledi, go tla ba maleba go laetša go mabaka a mangwe ao re a emetšego ge re hloma Kakanyo ya Ditekanyo.
Laetša bogolo bja dikhupetšo le botelele ka godimo ga legato la lebato.
Dibetšwa ka moka tšeo di hweditšwego ga bjale di tla nyakišišwa go hwetša kamano ya tšona go bosenyi bjo bogolo bja dintwa tšeo di bilego gona go gongwe.
Re nagana gore re agile Google ya dinyakišišo tša tshedimošo tša mmušo.
Senepe se sa Sepetlele sa Groote Schuur se laeditše maemo a sona ao a tswalanago le tikologo ya sona.
Diela tše di hlohleletša kelelo ya dikakanyo tše mpsha gomme di kgontšha kakanyo ya tša ka gae gore e bonwe bokaone lefaseng ka bophara.
Go dirilwe tše ntši go fetoša le go fetšiša kgethologanyo ka gare ga naga.
Beke ya go feta maphodisa a hweditše lepogo la go phela ka gare ga sefatanaga thibelong ya tsela magareng ga Hotazel le McCarthysrus.
Le yena o ralokile karolo ye bohlokwa ka go fokotša go ima go gontši goo go sa nyakegego go baswa ka go diriša leano la gagwe la go sepetša masolo a temošo dikolong.
Banna le basadi, go bohlokwa gore re lwele mmušo wo o na go le maikarabelo gape o se nago bosenyi.
Toropokgolo ya ka gare ga Durban e phologile ka bogolo phetšišo yeo e wetšego Johannesburg le Cape Town, ka dirente tšeo di pedifaditšwego mo mengwageng ye mehlano ya go feta.
Ka go realo o na le dikoketšo gammogo le tše dingwe tša sehlopha se sa setlogo ka gare, bontši ka ntle le dithekete.
Toropokgolo e tla beakanya gape thutišo le feme yeo e tla bego e hlophaleswa tsela, o itše bjalo.
Tše di akaretša baotledi ba difofane, balaodi ba moyeng, dientšinere, dingaka, bahlankedi ba dikepe, ditheknišene, baruthi, bj.bj.
Bakgobapuku le bašomi ba tshedimošo ba beilwe Makgobapukung a Ditirelo tša Sephodisa sa Afrika Borwa naga ka bophara.
Ee, ditsela tše tše pedi di tšewa bjalo ka tše dingwe tša dintlha-kgadimo.
Mna Mkhondo le yena o kgopetše badudi gore ba reke dithekete tša bona ka pela ka ge dithekete di ka se rekišwe nakong ya moletlo.
O tla ikopanya le karolo ya poraebete ka lebaka la dipholisi tša botseta bja ekonomi.
E amantšwha le bao ba tlogetšego sekolo le bao ba palelwago ka sekolong, monei wa bošomi bja go se bitše tšhelete ye ntši le dibaka tša mešomo ya tlase.
Šedi e be e beilwe go dihlopha tša kotsi ya godimo tša go swana le baeti bao ba tsenago le bao ba tšwago ka gare ga Afrika Borwa, baotledi ba dilori le bathuši ba bona.
Thwalo ya modiredi wa ditirelo e tla phethwa gore go kitimišwe tshepedišo ya tebelelo gape.
Ge eba go na le motho yo a go kwešago bohloko goba a go tšhošetšago, goba a kweša motho yo o mo tsebago bohloko, O KA HWETšA THUšO.
Maemo a motheo a FNL ke gore tumelelano e swanetše e fihlelelwe ka go aroganya sešole le go kagoleswa ye mpsha yeo e kopantšwego, go tsebagatša ka ga melawana le maitshwaro a yona a maswa.
Lehono go na le musiamo go Genadendal woo o latago mohlala wa dikamano tše tša setšo sa ekonomi le ditumelo gomme batho ba toropo ye ba na le boikgantšho bja histori ya go lwa kgahlanong le kgethologanyo.
Sekwere se be se kgabišitšwe ka matšoba a mantši; disaene tša Olympic le difolaga di be di bonagala khutlong ye nngwe le ye nngwe; dikoša tša go ba le melaetša ya Olympic di be di letšwa ka gare ga dithekisi tšeo di be go di feta.
Mo go kgonegago, dipolatefomor tše di swanetšwe di bewe ka gare ga diinstithušene lebaka la nako ye telele gomme di kgone go dira tšhelete.
Bahlankedi ba Maphelo le ditho tšeo di lego molaong di rileng ka ga pego yeo e sa kgahlišego.
Selete se na le klaemete ye borutho gape ka dinako e ba le disaeklone tša selemo.
Ba bangwe maphelo a bona a phethotšwe - gomme fa leloko la peleng la Springbok e lego Ashwin Willemse o a gopolwa.
Maikemišetso a Kopano ke go fokotša tirišo ya dibetšwa tšeo go boletšwego ka tšona ka godimo tšeo di hlotšego mahu le dikgobalo tša go se kgethe go dimilione tša batho lefaseng ka bophara, go akaretša le ba go hloka molato.
Ditefišo tša soretše di laetšwa ke nomoro ya dintlha tša soretše, dintlwana tša boithomelo le tša banna moagong.
Kgorotsheko ya bana e ka fapana, ya fega goba ya phumula taelo ya kabelo goba ya tsošološa taelo ka morago ga ge e se no phumulwa.
Godimo ga tša moragorago, le ditiragalo tšeo di sa tšwago go ahlolwa tša lebaka le letelele, tshepetšo ya go hlaloša pholisi ya maleba ya phetogo ya klaemete ya Afrika Borwa e thomilwe.
Go na le mehutahuta ya go fapana mo dithekišong moo diaene le diphišo di bopogo setlabelo sa thekišo.
Go na le kgonagalo ya gore dibetšwa di be di ikemišeditše go tšea maphelo a batho ba go hloka molato mo nakong ya bohodu bja batho bao ba bego ba swere dibetša, go tšea difatanaga ka kgang le bohudu bja ka magae, gwa realo Molaodi Leshabane.
Cape Verde ga e na botseta bja bodudi goba boemedi bja bohlakendi bja mmušo ka ntle ga naga ka go Afrika Borwa, eupša Boemedi bja Cape Verdean go Angola bo fiwa Afrika Borwa ka ntle le bodudi.
Bareti ka moka bao ba tsenetšego ditlhahlo ba tla phatlalatšwa ka gare ga antholotši ya direto go gopola Letšatši la Afrika.
Go makga ka moka a mararo, tšhelete ye ntši yeo e ka bago masome a dikete a diranta e ntšhitšwe ka gare ga diakhaonte tša motšwasehlabelo.
Go barutwana ba bantši se e tla ba ketelo ya bona ya mathomo go Makassar Dunes, mothopo wa tlhago wo o lego pele ga bona.
Aowa, theeletša potšišo gabotse.
Ka kagoleswa ya Mandela Road, kaonafatšo ya tebego ya mmila mo tseleng ye le yona e rulagantšwe.
Tšwetšopele yeo e kopantšwego ya selete ka moka ke sine qua non ya kgolo le tšwetšopele ka go efe goba efe ya dinaga tša rena.
Go nošetša serapa sa gago kgafetšakgafetša gannyane, eupša go nwelela sebaka se se telele, go hlohleletša modu wa fasefase, woo o tšweletšago dibjalo tša go tia.
Dikomelelo tša Australia le mafula a mašoro go la China a sepelelana le kakanyo ya boso ya Phanele ya Kamano ya mmušo ka ga Phetogo ya Klaemete.
Kgokagano ya tšwetšopele e lebelela kamano ya go kopana ya sebele magareng ga mmušo le batho.
Go ba gona ga gago go na le seabe se bohlokwa go sephetho sa mohlankedi go šišinya gore ngwana a išwe goba a bewe ka tlase ga tlhokomelo ya legae go na le gore a swarwe.
Ditatofatšo di dirilwe gore o bolailwe kampeng, eupša ditatofatšo tše ga sa ka tša netefatšwa.
Ka go thekga diboto tša taolo tšeo di okeditšego dithekišo tša dijo mo nakong yeo temo ya Baso e bego e phuhlama.
Sehla sa mafelelo a ngwaga se fedile gomme bophelo bo boela sekeng gannyane gannyane.
Go matshwenyego a rena go swanetše go be le go hlola dibaka le dikgonego tša tšwetšopele ya ditirišanommogo magareng ga dihlopha ka go kontinente ya Afrika gape le ka go Diaspora gammogo le ka ditirišanommogo tša setšhaba-poraebete.
Phadišano mafelelong a phetha ka moletlo wa difoka moo bathopi ba sehlopha se sengwe le se sengwe ba begwago.
Eupša a re gopoleng gore re ka se kgone go epolla lehono gomme re kgona epa gabonolo gape gosasa.
Mna Blanckensee o laeditše gore go be go kweša bohloko kudu go bona tšwelopele ye kgolo ya kago, eupša gape le maemo a thulaganyo ka ntle le go dikologa mapatlelo.
Le meholeng ya go fetiša melaetša, o hlamile kakanyo ya gore a ka se kgone go rarolla bothata.
Mekete ya Letšatša la Afrika e kgauswi le go fela, gomme ka tše go tla keteko ya mekete yeo e tla netefatšago gore Joburg e tlala ka seAfrika.
Boramahlale bao ba hlahlilwego gabotse le boraditheknolotši ke bona bao ba hlokegago go tšwetšopele ka kakaretšo.
Ka ge difofane tša ditsela tše di telele di diriša makhura a mantši, se se tla dira gore difofane tša Kapa Bodikela di bitše tšhelete ye ntši.
Bontši bja dihlapi tša meetse a borutho le dihlapi tša meetse a go tonya di kopana Aliwal Shoal go bopa kaleidoskopo ya mmala.
Re kgopela tshwarelo ka ga tshedimošo yeo e fošagetšego gape le ka hlakahlakano yeo re e hlotšego go batho ka moka, kudukudu go Mohumagadi R Taljaard.
Re thabile kudu go fiwa se le dibaka tše dingwe tša go swara dikgobokano tše bohlokwa tša kontinente.
Ntlo yeo e lebeletšego leboa e fana ka lesedi la tlhago gape le go fola ga tlhago ge letšatši le le godimo.
Ditiragalo tša kgafetšakgafetša di kgontšhitše protšeke go fihlelela legato la godimo la tshwarelelo ya mong mo nakong ye nnyane.
Go ba mokgatlo woo o šetšago batho ka nnete woo o arabago dinyakwa tša maAfrika Borwa ka moka.
Disaene tšeo di beilwego godimo ga hlaka ya mathudi.
Re na le Mosupridente Skosana yoo a bego a emetše go botšološwa.
Komišene e romela dipego go tsebiša Kgoro ka seo se tšweletšego dikopanong tša yona.
Di hlompšha gape ka lebaka la go hlokagala ga tšona dileteng tše ntši tša lefase, go akaretša dikarolo tša Kapa Leboa.
E be e le kopanong ye moo Mna Blatter a filego Madiba seka sa sefoka sa Sebjana sa Lefase sa FIFA.
Mohlomphegi, Majoro, Mokanselara Obed Mlaba o mema maloko a media kopanong ya setšhaba go hlompha Sehlopha sa Kgwele ya maota sa Basadi sa Durban.
Tše kgolo ke tsebagatšo ya thulaganyo go tiro ye e lego pepeneneng e tšwelelago kgafetšakgafetša.
Bopiketlere bo tšwela pele go amogela dipego go tšwa go Dihlogo tša Dikgolego tša mahu ka moka a baswarwa ka dikgolegong.
Difihlolo tšeo di feletšego tša Sekgowa di tla fiwa ka morago gomme re hlohleletša ditiišetšo moo go kgonegago gore re kgone go beakanya dijo.
Kabinete lehono e begetšwe ka ga tšwelopele go ditokišo tša Konferense ya Lefase ya UN kgahlanong le Bosemorafe, Xenophobia le Kamano ya go se Nyakege.
Dithulaganyo tša sebaka di diragatšwa go ela dikgopelo tšeo di rometšwego ke batšweletši ba meago.
E sale temokrasi ya rena e thoma, ga se ra ka ra bona bošula bja mohuta wo.
Re ka se kgone go bolela ka kgonono le manyami, eupša re swanetše gore re lekodišiše ka tsinkelo mathata ao a lebanego le Afrika.
Dipalomoka di akaretša dihlopha tša "go se laetšwe" le "go se tsebege" tša magato a go fapana a kgotsofalo.
Tebantšho ye ya makala a mantši e swanetše e tšweletše dikakanyo tše mpsha gape tša tlhago tšeo di tla tšwelago pele ka go hloma ditsela tša kaonafatšo.
Go pepeneng gore dibaka di bohlokwa go feta dikotsi.
Bothata bja tirišo ka go tsebagatša tirišanommogo le karolo ya setšhaba ke senyakwa sa gore mošomo wa mohuta woo o bapatšwe go baphadišani, gape le go lebana le diprotšeke tša bonoši.
Ye ke tharollo ya bothadi yeo e akaretšago tšweletšoleswa ya mašela ao a lego gona a Moago wa Holo ya Toropokgolo gammogo le ditsenyo tša sebjalebjale tša maemo a godimo go tiišetša kamano ya moago nakong ye mpsha.
Mna Fourie, maabane o ile wa hlatsela gore, gomme ke boela morago go khutlo ya bohlabelaleboa le seo o se bonego, gore batho ba be ba namela scaffolding.
Badudi ba Ekurhuleni ba tla ba le dibaka tša ekonomi mo nakong ya Sebjana sa Dihlopha le sebjana sa lefasi, gwa realo Setsebi sa Tiragatšo ya Protšeke sa Mmasepala wa Ekurhuleni, Simphiwe Morajane.
Dingaka, baoki, barutiši, barutwanammogo, bašomimmogo, bagwera le maloko ka moka ba kgoma batho bao ba nago le HIV gomme ga ba hwetše birase ka ntle le ge ba ka robalana ka ntle le tšhireletšo goba ba abelana dinalata le bona.
Mogononelwa o tee woo a bego a swere dibetša o ile a šupa lephodisa ka sethunya gomme o ile a thunywa gatee mo kgareng ke lephodisa.
Se se ile sa lebiša go tshepetšo yeo mafelelong re ilego ra swanelwa ke go fetšiša khamphani ka ntle le akanya ditlamorago tša yona.
Thekgo, kabelo, taetšo le kabelano ya phapoši ya Kakaretšo ya Bucky ya go ba le hlaka ya siling ya godimo.
Pholisi ya leago ya mmasepala wa legae e swanetše e sepelelane le maikemišetšo a pholisi ya bosetšhaba.
Tshedimošo yeo e kgobokantšwego mo dikotsing nakong ya lesolo e laetša gore dipaterone tša go swana di sa ntše di tšwela pele.
Sekhwama sa Mohlagase go thekga kaonafatšo ya mohlagase mafelong a madulo a go ya go ilea o a lego mafelong ao a bego a sa thekgwe peleng.
Tšhilafatšo ya lešata go tšwa difofaneng ka mokgwa wa go tšwa lefaufaung kgole le mafelo a bodulo.
Se se ka hloka gore re age diphapoši tše mpsha, re huduše dikliniki tša pele ga pelego, re thwale bašomi ba bangwe, re hlome ditirišanommogo le dingo.
Lekala la bolaodi le ikemišetša go hlatloša tšwetšopele ya dikgwebo tše nnyane goba tšeo e lego tša batho baso.
Re tshepa gore kopano yeo ga bjale e lego gare e kgatlampana go la New York, yeo e sepetšwago ke Mongwaledi- Kakaretšo e tla tšweletša ditaba tše di tiilego ka ga ka moo go ka phuthullwago tumelelano ka bophara.
Mphato wo o na le disaene tša ka godimo ga mobu tšeo di pentilwego godimo, di kgomareditšwego goba di tšweleditšwego ke sebudula goba difofane tše dingwe.
Maswi ke a mašweu, go swana le a Holstein-Friesland, eupša a ana le makhura a mantši kudu.
Kgokagano magareng ga maitemogelo, tsebo le kwešišo e a gatelelwa.
Maikarabelo a go hlaloša, sepediša, tswalantšha, tšweletša, tekologape le go hlokomela ditaba tša pholisi ya motheo wa maphelo gammogo le ditswalano tša bohlokwa tša instithušene ka gare ga NHS.
Tebanyo ya Protocol e okeditšwe go akaretšwa dithulano magareng ga semelo seo e sego sa boditšhabatšhaba, kaonafatšo yeo e itšego ya gore dimaene tše ntši di dirišwa ka gare ga dithulano tša ka gare.
Go goga šedi le go hlola tiro ye ntši ka gare ga lefelo, ka tšweletšo go dikgwebo tšeo di lego kgauswi.
Moo phihlelelo go ditirelo goba boloko e ganeditšwego ka mabaka a go se nyalelane le ekonomi, se se swanetšwe go phošollwa gomme ditirelo di oketšwe moo go hlokegago.
Ditlamorago tšeo di nyalelanago le mathomo a Molao wa rena ke karolo ya Molaotheo.
Go tumiša pono ya maikemišetšo ao a abelanwago a naga, selege le kontinente gomme go kopanywa kgahlego ya bosetšhaba le tšwetšopele yeo e abelanwago.
Nama ya kolobe e swanetšwe gore ka mehla e se kopanywe le dinama tše dingwe le dijo tše dingwe, go thibela phetetšo ya go fetela.
Tshwaro e dumeletše maphodiwa go kgobokantšha tshedimošo ka ga sehlopha, gomme ditshwaro tše ntši di tla latela lebakanyaneng leo le sa fetšego pele.
Boloka ditofo lebatong le boreledi - kgole le moya le dilo tšeo di ka swago.
Go polokego le ponagalo ya barutiši ba tla be ba apere dihempe tše hubedu le dijase tšeo di bonagantšhago.
Bolaodi bo tšweleditše dimanuale tša bahlokomedi ba nama go fana ka tshedimošo le dihlahli tša tirišo go thuša bahlokomedi.
Mogononelwa woo a swerwego a ka amantšhwa le bohudu bjo bongwe bja ka dintlong mo lefelong le.
O boletše gore batho ba be ba belaela gore ba loilwe ge ba be ba na le TB.
Mogonobnelwa, yoo a bego a le kgauswi le go namela sefofane sa go ya Ireland, o swerwe ka dikilogramo tše masomepedi tša Patše ka gare ga morwalo wa gagwe.
Kamantšho ya dikholetše tša thuto ka go diyunibesithi le ditheknikhone, gore dikholetše di tlogele go ba ditho tše di aroganego eupša di be mafapa goba ditho tša mafapa a diyunibesithi le ditheknikhone.
Kganetšo ka mmotu wa noka ye hubedu, mabjang a tlwaelegile go mabopo a noka moo mediro ya temo e tlošitšego temo ya dibjalo tše di butšwitšego.
Gape, ntwa ye ya godimo ye bothata go la Kwa-Zulu Natal le ditlamorago tša yona di nyaka tebelelo le hlokomelo.
Tsebagatša mokgwa wa bosetšhaba wa go ela go laetša le go hlopha magato a instithušene, bjalo ka motheo wa phetišo ya dikgao ya maatla ao a laeditšwego.
Mafelo ao a lego kgauswi le mehlare a swanetšwe go tlošwa go thibela moyafatšo. Mobu ka moka woo o bulegilego o swanetšwe go thibelwa.
Bontši bja SAPS bo rulagantše ditiragalo tšeo di tla ba go gona naga ka bophara go lebeledišiša phokotšego ya mekgwasetšo ya setšhaba.
O ka phumula phošo ya ponagantšho yeo e itšego goba wa boela go sekirini go e thomolla gape.
Sehlopha sa Kapa Bodikela di tšere karolo ka go dikhoutu tše tshelela go tše seswai tša dipapadi.
Homogenising go tla di dira gore ka moka di be tša bogolo bootee gammogo le go dira gore maswi a natefe le go feta gape a jege.
Bolaodi le dipego tša semolao tša Ekonomi ya Minerale di gona ka khopi ya go gatišwa go tšwa go Phapoši ya Diphatlalatšo.
Ka fao re tla ipotša gore maemo a kgahlanong le taetšo, sebopego sefe goba sefe seo e ka se akanyago.
Kasserchun o ile a tlatša ka gore madulo a setšhaba a tla ba gona kgauswi le lefelo la go ba le mohuta wa bofelo ka go kganyiša bošego.
Bangwe ba badudi keba molao ba bakgopedi ba Selete sa Boselela; maemo a ba bangwe a sa nyakišišwa.
Ke tla rata go hwetša go tšwa go Motlatša Tonakgolo gore Kgoro e reng ka ga ditatofatšo tšeo di dirilwego ke Simon Mann.
Go bile le diketekete tša dithekete tše, a e ka ba ke nnete?
Tonakgolo Ramatlakane le yena o ipileditše go batho bao ba ka bago ba bile bathunyi gore ba ba itšweletše ka tshedimošo.
Bjalo ka mothomo wo mongwe wa enetši e ka dirišwa go tšweletša mohlagase, ditšweletšwa tša mollo le dibidiši gammogo le ditofo tša go dira ditena.
Lefelo le arotšwe ka go dikarolo tše hlano tša go fapana, tšeo ye nngwe le ye nngwe ya tšona e na go le mokhanselara wa yona.
Tšatšikgwedi leo bjang bja korong ya Ithali bo futšwego ka lona la mathomo le laolwa ke tšatšikgwedi la tlhomo.
Mohlala woo o laeditšwego ke diteišene tše tše pedi o tumišwa e le ruri, gomme di swanetšwe di retwe ka go diragatša gore Mokete wa Tshepedišo o šome gabotse.
Nyakišišo ya kelo ya thoto e ka se be gona go fihlela kelo yeo e beakantšwego e phatlalatšwa.
Diminerale ke karolo ya mpho ya bosetšhaba gore Naga ke yona e nago le tokelo ya mpho ye.
Re tla hwetša gore dilo tše di okeditše mollo ya manganga a sepolotiki mola tshwenyego yeo ka nako tše dingwe e lego bothata, di thušitše go ba lebiša go ntwa.
Sehlopha se se akaretša kgwebo ya thekišo yeo e kgethegilego ka go thekišo ya dihlare, booki le tša marapa, go akaretša dihlare tša mešunkwane, diathikile tša bonkgišabose le tša go hlapa le go tlola.
Ka ga ditsela tša pese o kgopelwa go ikopanya le dikhanselara tša gago tša tšwetšopele ya leago.
Tswalo ya seAfrika ka fao ga se "selo" fela seo re itletšego ka sona.
Ka fao ka tlwaelo o tlwaetše ka moo dithekete di rekišwago ka gona lepatlelong la dipapadi?
Vuvuzela le makarapa ke tšeo di kgethegilego go kgwele ya maoto ya Afrika Borwa, go bala tše ntši kgotla mo.
Re be re le kgolegong gomme re tseba ka moo go lego bonolo ka gona go bolela dilo tša go kgopiša ka tlase ga tlaišo.
Consider carrying a personal shark shield on your kayak or surf ski.
Phapano magareng ga thuto le tlhahlo e tloga e eba ye nnyane mo ditshepetšong tša TVET, tša go swana le "tselatshepetšo pedi" go la Germany, England le Botswana.
Setšhaba se dula se gopotšwa go kgoboketša dilo tšeo di ka dirišwago gape ke diboto tše mpsha tša tshedimošo mafelong ka moka a selete sa rena.
Mahodu a sefatana a bone sefofane sa maphodisa gomme ba thuntšha makga a mmalwa ge ba be ba ba kitimiša. Ga go na tshenyo yeo e dirilwego go sefofane.
Venturas o boletše gore khamphani e dirile mehuta ya mešomo, go tloga go tšweletšo ya lefelo la mmino go ya go tiragatšo ya mešomo ya sekolo.
Le ge go le bjalo, e ka se fokotše dithulaganyo tša tšhelete mo lebakeng le le kopana.
Dipoledišano - dipoledišano tša go fapafapana tša dikarolo tša basadi di tla ba gona mo kgweding.
Kontinente e na le bothata bja tsošološo ya mileniamo wo moswa gape leloko le leswa la baetapele le ganeditše sešole le ditaolo tše dingwe tšeo di se go molaong.
Khudušo ya batho go ya KwaMashu e be e sa dumelelwe go ya ka dinako le bokgole bja leeto.
Tumelelo le molao wa twelo ye di ngwadilwe ka gare ga dipalopalo tša ditumelelano tša setšhaba sa boditšhabatšhaba.
Ka kganetšo, Nigeria e bile le maitemogelo a kemakemo ya peoleswa ya temokrasi le molao wa sešole.
Tlhako ye mpsha e swanetšwe e tšweletšwe gore dinyako tše mpsha di sepelelane le maatla a maleba.
Dikhampani tše ntši di ikopantše le mmasepala di nyaka go tsebagatša gape ditirelo tšeo di rulagantšwego tša banamedi go tšwa boemasefofane go ya go mafelo a go fapafapana ka mo nageng.
Re ka se kgone go tloša kgethologanyo ka ntle le go šetša bong ka nako e tee.
A go na le khampani ya tšhireletšo yeo e aparago yunifomo yeo e laetšago dipelete tše hubedu go tšeo o di thwalago?
Ge sehla sa Absa Premiership se fihlela mafelelo a yona a go tswalela ke fela ntlha yeo e kgaogantšhago dihlopha tše tše pedi kgauswi le bogodimo bja tafola.
Ye nngwe ya mafelo ao re a nyakišišago gape go tla bago le theeletšo go ona ke tla ba potšišo ya dikganetšo tša dikgolego le ditokelo tša botho tšeo di bilego gona ka gare ga dikgolego.
Batho ba China ba na le maikemišetšo a go itlama ka tšatšikgwedi leo le tshepišago.
Mokgwa wo mobotse woo o lego goona ke mollo wa materiale wo lefelong leo le dumeletšwego la mollo.
Mohlare wa diteng o laetša diteng tša kgopelo tšeo o di laeditšego ka mokgwa wa tatelano ya difaele.
Go šupa go Tumelelano ya Mecca, o šupile gore tumelelano magareng ga Hamas le Fatah e tšewa bjalo ka sebaka sa maleba sa lefase la Arab go boloka khutšo ya Arab.
Sekhwama sa Phadišano go keletšo go theknolotši le papatšo.
Go ya ka tsela ye, ba bona naga ya rena bjalo ka ye nngwe yeo e arotšwego go ya ka bontši le bonnyane bja semorafe, ka dikgahelego tša go fapana gape tšeo di sa boelanywego.
Semaka sa kgwedi sa Ramadan ke gore se lebeletšwe ke maMuslim ka moka lefaseng ka moka.
O tlogela mollo woo a o goditšego o sa hlokomelwa, pele mollo o ka tima gabotse.
Ke motlotlo go bolela le Khansele ya Tšhireletšo ka morago ga pego ya yona ya tharollo ye ya histori ya mathomothomo.
Go bonagala gore tebelelo ya setšhaba e šuthile go tloga go kote ya ka pejana ya bolwetši go ya go ditebelelo tša lebaka le le telele ka ga khwalithi, polokego le tekano.
Tiragalo ye nngwe ye bohlokwa e be e le go netefatša gore batho bao ba dulago kgauswi le diphaepe ba hwetša mohola go tšwa go protšeke.
Se se lebiša go ditlhaselo tše ntši tša go se fele go dinaga tša selegae tšeo di hlolago setšhaba seo se ka se hwetšwego gape.
Pego ya Ngwaka ka ngwaga e bonagatša kgoro ya enetši gore e bea maemo a thomo le katlego naga ka bophara.
Disaete tša pikniki le dintlwana di a fiwa gape di kgona go dirišwa ke digole.
Ka mehla re bolela gore mothopo wa rena wo mogolo wa letseno e be e le khwetšogape, khwetšogape ye mpsha.
Ka moo ditshepetšo tša tlhahlo e be e se tša botho, e be e le taetšo, taetšo yeo e boeletšwago.
Afrika Borwa le yona ke legae la dibopego tše dingwe tša leswika la pele tšeo di hwetšwago Barberton yeo e sego kgole le fa.
Dipasari tša nako ka moka ka gare ga Kgoro di gona go dithuto tša Entšinere le Tikologo ya Kago fela.
Gomme dithulaganyo tše di ba gona le ka selemo, mo nakong yeo mollo o hlaselago madulo a rena ao a se go molaong.
Tšweletšo ya binika, yisti goba ditšweletšwa tše dingwe tša dijo tšeo di sa hlopšhago kae goba kae, go akaretšwa ditšweletšwa le metsana a nama, hlapi, crustaceans goba molluscs.
Ge eba o kgetha go beeletša gape kgahlego ya gago, o ka se be le kotsi ya peeletšogape.
Mo mafelelong a mengwaga ya bomasomešupa le ya masomeseswai gape le mathomong a bomasomesenyane, mokgwa woo o fetogetše go tikrii yeo e oketšegago bjalo ka lephotho la kgahlanong le lefase go ya go kgethologanyo yeo e bilego gona.
A o šeditše bahlankedi ba therafiki bao ba bego ba laola therafiki?
Go hlopha dikarolo tša go fapana tša insteri efe goba efe ya phatlalatšo e na le mohola fela ge diphapantšho di tla ba bohlokwa ka tsela ye nngwe.
Tshwarelo ya nnete e bohlokwa gape seo se akaretša tefelo ya ditokišo tšeo di hlokegago ka baputseletšwa ba Kgethologanyo go na le balefi ba motšhelo.
Ke be ke tšhogile ge dikoloi tša maphodisa di tsena ka gare ga Bridgetona gape le ka dikolong tša rena.
Šireletša fenišara ye kgolo yeo e ka kgopamišwago gomme o letefatše dikhutlo ka moka tša go ba le ntlha.
Re swanetše re godiše tlhalošo ya mpshafatšo ya setho go setšhaba s arena ka setho seo se lebišago go motheo wa mokgwa wa thobalano.
Taolo ya thoto, gomme e gatelela gore dithoto tša Toropokgolo di rekotilwe ka gare ga ngwadišo ya thoto yeo e sa šuthego.
Phadišano ya gare Kgoro ya Profense ya Maphelo ke neelo ya tirelo ya maphelo, ka mantšu a mabngwe, hlatlošo, thibelo, phodišo le phodišomorago ya ditirelo tša maphelo.
Maatlakgogedi, potšišo le nyako ka sebaka gape le leeto la botho le le itšego, di bile gona mo melokong ye mentši.
Durban e fana ka mehutahuta ya mafelo a magolo a go dira filimi, eupša thoto ya rena ye botse ke boso bja ka ntle bja go ba le letšatši.
Ge eba o nyaka go e diriša ka sephiring gomme o ka se nyake gore e bonagale.
Thulaganyo ya taolo ya sehla sa mekete ya toropokgolo se thomile mafelelong a beke ye ya go feta ge diketekete tša batho ba go tla maikhutšong ba etela ka go mabopo ao a tumilego a Durban.
Phetišo ya batho bao ba sa bewago gabotse go tšwa matsenong a setšhaba sa Toropokgolo ya Kapa go ya go disaete tše tharo tša polokego e thomile mesong ya lehono go la Bothasig.
Ditlhamo tšeo di phatlalatšago maatla a tšona ao a dirilwego goba rekilwego le tšona di akaretšwa ka go sehlophšana se.
Go na le hlokagalo ya go hlokomela diphetišo tša tlhago tša mašaledi magareng ga lebopo le lewatel, le lebopo le meboto.
Go beakanya ditshepetšo tša tshedimošo go ditemošo tša khemikhale le ditšweletšo tša mpholo le go netefatša tsebagatšo ya tshepetšo go latela senamelwa sa materiale wa kotsi.
A e ka ba lebaka la gore helikoptara e bitšwe e be e se ka gore diambulanse di be di ka se kgone go tsena ka mašemong?
Letšatši le le dumeletšwe ke United Nations go oketša temošo le kwešišo ka ga ditaba tša biodiversity.
Kago e tla thomišwa ke Bathadi ba Setho, mokgatlo woo o fanago ka ditirelo go ditšhaba tšeo di hlokago, le Green Fields, yeo e agago le go tšweletša ditshepetšo tša bjang.
Mohlankedi wo mogolo wa khutšo wa UN o ile a bolela pejana kgweding ye gore bontši bja ditšhaba tša Afrika di itlamile eupša ditshepetšo tše bohlokwa le thekgo ya moya di sa ntše di hlokagala.
Bakgopedi ga ba swanelwa go ba ba na le pasari goba thušo efe goba efe ya sekolo.
Ba ile ba itira baleta dikgoro ba tshepetšo ka go ganetša tseno ka go profešene ka batho Baso.
Ge makgwara a fepa gona go ra gore ditlabelo tša maleba di gona go fepa diphoofolo ka noši.
Barutwana ba selela go tša Sekolong se se Phagamego sa Borwa bja Bellville ba iole China ka Labobedi go emela Afrika Borwa ka go phadišano ya boditšhabatšhaba ya bokgwebo bja baswa.
Lenaneo la ditšhila tšeo di bewago pele le ditšhilafatši tšeo go boletšwego ka tšona gape di phatlaladitšwego go bakgathatema ba maleba.
"Maloko a boraro" a go ikema ka noši le a go se be a seripa a tla thuša ka go rarolla dikgakgano tša ka ntle.
Se se latela taelo go tšwa go sehlopha sa tšhomo sa eThekwini seo se hlometšwego go šoma ka taba yeo e amago maikutlo.
Bohlatse bo laetša go dithekete tšeo di rekištšwego legatong la peleng.
Trevor Manuel o tiišeditše gape tabakgolo kakaretšo: Maikemišetšo a na le mošomo wo bohlokwa wa go netefatša gore babeeletši ba batšwantle ba hwetša tshedimošo ka ga dibaka ka mo Afrika Borwa.
Go sa le bjalo, setho sa A se bolokilwe ke balaodi go Millside.
Ke emišitše mathata a batho bao ba ganetšwago, ka ya go bona ka bonna mafelo a tuloleswa ao batho ba tlošitšwego go ona ka kgang.
Pego ya rena e ka se fele ge re sa phošolle melao ya khwetšogape.
Tshwarelo gore o be o foša, o laela phošo, phošo ya digase tša dikeledi.
Sebopego se se fana ka tlhako ya thibelo ya kgakgabo, taolo le tharollo ya khutšo le kago-khutšo.
Tirišanommogo e e tla bopša go fana ka leporogo la ditšweletši tša ekonomi-bobedi ya nnoši ya mmino le batšweletši.
Go ra gore, gammogo le ka morago ga tlhabollo, dintwa tša ditšhaba le hlokego ya taolo ya diekonomi, kgethologanyo ya basadi di bile le seabe go tlase ya tšwetšopele go Afrika.
Ditheke tšeo di swayilwego peleng di gona mmarakeng, eupša di bitša go feta gomme ditlhaka tše di ka phumuga goba tša tloga.
Go tše šupa tša dirapa tšed, Kantoro ya Rural ABMD ka tirišanommogo le Kgoro ya Meetse ya eThekwini e tsenya ditshepetšo tša nošetšo.
Ke rena Mmasepala wa mathomo go la KZN gape wa bobedi go RSA go tsebagatša diUIP ka gare ga CBD.
Mohola wa mokgwa wo o kopantšwego ka go hwetša tsebo go tšwetšopele yeo e hlokomelwago e ka tiišetšwa le go feta.
Go na gape le seswantšho sa letšatši leo le hlabago, le akanya masa a maswa go kontinente ya seAfrika.
Thomo ya theknolotši ya titro ya tirelo e laeditšwe ka moo Theknolotši ya Tshedimošo ya Setšhaba (ICT) e lego kgontšho ye bothata ka go lebelela dithibelo tša tiro ya tirelo.
Go la Kapa, Durban le Transkei, hlohlono ya bjang, maphene le dikatse e laeditšwe bjalo ka dintlha tše bohlokwa tša go hlola asthma.
Maemo go la Kinshasa ga se a mabotse eupša go bile le poelo ya go boela sekeng.
Mošomi wa bokgobapuku o thuša ka dinyakwa tša bona tša tshedimošo, dinyakwa tša fenišara gape o thuša ka go hlahla bašomi.
Dikganetšo go mediro ya thekišo le dikgwebo di thibetše gape Baso go hloma dikgwebo tša matsogo ge ba be ba bona dibaka tša go dira bjalo, bogwebi le mabokgoni ao a tšwelelago gape le bokgoni bjoo bo fihlilwego.
Neelo, kabelo, tsentšho, taetšo le phatlalatšo ya seyalemoya le mogala gammogo le tshepetšo ya go thušwa ke khomphuthara.
Karolo ya tšweletšo e tšwela pele go amega ka moo go sa kgahlišego ke tikologo ya eknomi ye mpe go la Zimbabwe.
Sehlopha se se akaretša go hlapa meriri, go kota, go beakanya, go fa mmala, go otlolla le mediro ye mengwe ya go swana ya banna le basadi, gammogo le go kota le go lekanya ditedu.
Bjalo ka naga ya Islamo, baeng ba gopotšwa go hlompha setšo le sedumedi.
Palokamoka ya mogolo e swanetše go akaretša mogolo wa motheo gomme e ka akaretša ye nngwe goba botši bja diputseletšo tše di latelago.
Batho bao ba gohlolago kudu, ba lapago, ba ela dikudumela bošego, gape ba se na tumo ya go ja ebile ba ota ba hlohleletšwa gore ba etele bookelo bja kgauswi go dira diteko tša mahala tša TB.
Phokotšo ya ditshenyagelo go thuto e tloga e bile le seabe sa matshwenyego go Kapa Bodikela, kudukudu seabe go thwalo ya barutiši, le hlakahlakano ye ya "thwalogape" yeo ka manyami e re šetšego morago.
Dinaga tša rena, go teel le sešole, di thomišitše ka go thopa difoka go ditshepetšo tše tša go dira khutšo le go aga khutšo.
Go bapatša mo saeteng le mafelong a mangwe: dikhopi tše pedi tša dithalwa le thulaganyo ya saete, dikarolo tša dithulaganyo, hlatlogo ka botlalo.
Dipudi, go bonagala e ka ke bafeti ba sehla gomme di be di le gae ka gare ga sefatanaga.
Se se gatelela boitlamo bja rena go thuto ya bagolo le go ithuta ga bophelo ka moka.
Botšeakarolo bja Setšhaba go thuša mebasepala ka go rulaganya, go bopa, go dumelela le go diragatša ditshepetšo tša botšeakarolo bja setšhaba.
Setšhaba se eletšwa gore go ya ka bosenyi bjoo bo oketšegago gape le bohodu, ditšhupetšo tše di latelago ga di šome.
Legatong la selegae, thulaganyo ga ya swanela go fapana le maikemišetšo a Tlhako ya Tšwetšopele ya Sebaka sa Mmasepala, le ya dipholisi tša Profense le tša Bosetšhaba tša tšwetšopele ya sebaka.
Badudi ba naga tša ka ntle bao ba ratago go etela Moldova ba ka dira kgopelo ya divisa tša go tsena le go tšwa dimišeneng tša botseta tša Moldovan tša ka ntle ga naga.
Dithuši-putla di swanetše di be le seabe sa tlase go theko ya mohlagase go bareki ka go karolo a tšweletšo ya ekonomi..
Sehlopha se se akaretša theko ka botlalo le theko ka boripa ya dikuta gammogo le dikarolo le ditlabelo tša tšona.
Go bona Rolo ya Kelo goba go hwetša diforomo tša kganetšo, kgotla mo.
Maemo ao a tšwelago pele a go se nyakege a SABC a oketša hlakahlakano ka ga dikarolo tše.
Re lemoga hlokego yeo e oketšegago ya go šetša maemo a boitokelo mmeleng ga maphodisa a basadi le banna.
Afrika Borwa le yona e tšwetšepele go tšea karolo ka go Sehlopha sa Tšhomo sa seo se sa Felego sa UN go instrumente ya boditšhabatšhaba ya Taetšo le Nyakišišo ya Dibetša tša Nnyane gape le Dibetša tše Bofefo.
Metadata e bohlokwa ka ge go se na dilo tša go swana le thulaganyo ya data yeo e tlogago e lokile goba e se na mathata le gatee.
Bohlatse bja maitemogelo a gore re tloga re atlega, goba re sa atlege, go fetšiša diphapano tšeo di hlalošago tše dingwe bjalo ka tša bomorafe bja go eta pele gomme tše dingwe e le tša morafe wa go etwa pele.
Lenaneo le le fetoletšwe ka go tiragatšo ye e latelago ya tšwetšopele ya sebaka ya Butterworth.
Mekgatlo ka moka e swanetše go dirišana go netefatša gore phapano magareng ga Palestina le Israele ga e hlasele mebila ya rena.
Diteišene tše di kgethilwego tša go hlokomela ka gare ga Explorer di ka bewa ka sebaka.
Aowa, potšišo ya ka ke gore, a o amegile mo go khutišeng le tlaišo?
Le ge batho ba tšwela pele ka go tloga Mogadishu, ba tšwela pele ba boa ka kelo ya godimo.
Mathata a maphelo a swanetšwe a lekodišišwe ka mekgwa ya go fapafapana go akaretšwa kalafi ya mmele, ditsela tša maphelo le tlhathollo ya pholisi.
Go laola ditaba tša pholisi tšeo di amanago le mananeo a go fokotša bodiidi le ditirelo tša tšwetšopele-leago.
Mohu o thuntšhitšwe mo phatleng ka sethunya seo se hlotšego dikgobalo tša go iša lehung.
Ke na le bonnete bja gore gannyane gannyane re ka thomiša gomme dipoelo di ka ba le tshepišo gape tša ba le tšweletšo.
Senthara ke lefelo la motheo la go fa pego ya ditiragalo tša go falala ga materiale woo o lego kotsi go ditsela tše dikgolo ka gare ga Profense ya Kapa Bodikela.
Re hloka go oketša kamano le tlhokomelo ya rena gammogo le go hlohleletša thekgo ye ntši mo ditšhabeng tša rena go thibela mekgwa ye šoro ya tlaišo kgahlanong le bao ba lego kgauswi le rena.
Ka moo, bobedi bja khamphani le boraditaba ba bathobaso e be e le batšwasehlabelo ba ditlaišo tša ditokelo tša botho tšeo di hlotšego ke mmušo.
Tše ke dikgoboketšo tša diathikele tšeo di ngwadilwego ke boraekonomi ba minerale ka ga ditaba tša intasteri ya meepo.
Tshepetšo ya go kaonafatša dinamelwa tša terene le go aga meago ye meswa ya go swana le go kaonafatša ditsela tše dikgolo, go akaretšwa Hospital Bend le Koeberg Interchange, e gare ya kgatlampana.
Ba ile ba tšwa gomme ba swara batho ba bahlano ba go thuba, go utswa le go otlela ka tlase ga khuetšo ya madila.
Divisa tša go lebana le moletlo di tšweleditšwe go kgontšha baswari ba dithekete go tsena ka mo nageng gabonolo.
Mekgatlo e bileditše gape le popego ya sehlopha se seswa sa tšhomo seo se nago le ditsebi tša molao, ditsebi tša tikologo le bahistori go sepetša tshepetšo ye ya nyakišišo.
Dipostara tša diphatlalatšo tše bohlokwa gape di beakantšwego di swanetšwe go bewa godimo ga wepesaete gape di kgone go bonwa khomphuthareng.
Boitlamo bja mmušo go mokgwa wa kakaretšo woo o lebeletšego tše ntši o thekgwa ke methopo yeo e oketšegago.
Mang le mang yoo a etetšego Timbuktu o tla go botša ka moo go le go maemo ka gona go amana le bohwa bja dingwalwana tša kgale.
Letswai la leswika la moepo le matswai a go moyafala ka gare ga dipane tša matswai a akaretša khwetšo ya letswai go tšwa go meetse a lewatle, go akaretšwa go kgokgora, go kgetha le go šila.
Se se fetiša nyefišo ya maikemišetšo a batho ba Afrika ka go kamogelo ye e itšego ka batho ba go pono ya gore ga ba kgone go matlafatša.
Ga go tšhireletšo ya setšhaba yeo e ka hlatlošwago ka go tšea le go gatelela naga ye nngwe.
Ba tla thuša ka go lokiša ditlabelo tša thušo go ya ka moo go nyakegago.
Maitshwaro a bahlankedi ba dipapadi, babapatši le bakitimi e tla ba sešupo se bohlokwa.
Re bone gape le dintwa go la Afghanistan le Iraq di tliša ditšhošetšo go tshepetšo ya boditšhabatšhaba ya pušo, gomme United Nations di amegile kudu.
Bokgoni bja bona bo laeditše kwelobohloko gomme thekgo ya bona go maitapitšo a botho a boditšhabatšhaba tšeo di lego gare di kgatlampana ka go ditlamorago tša dihlakahlakano tša tlhago tša bontši go la Myanmar le China.
Mna Modulasetulo seo se ka se wele ka tlase ga lekala la tšeo di rulagantšwego ke Operation Romulus.
Ka morago ga tlhahlo ya bona ya sešole sa motheo, dipapatšo tšeo di lebanego tša MSDS di tla fiwa sebaka sa go kgetha tlhahlo ka go mešomo yeo e itšego.
Seo re se bonago ke nnete; re bone hlokego ya meetse, dihla tše borutho le mollo.
Se se bonagala ka go nomoro ya dithekete tšeo di rekišitšwego le nomoro ya gare ya dithekete tšeo di rekilwego ka sehlopha.
Ke godišitše gape ka tsenya bana ba ka sekolo ka tokologo, mola ba bangwe kgauswi le nna ba ganeditšwe.
Kelo ye e bohlokwa go dumelela dipompo tše di šetšego go kaonafatša magato a meetse a matamo.
Ka mo gare ga toropokgolo go na le mehlala ye mentši ya meago ya peleng ya Victorian yeo e hlokomelwago ke khansele ya Toropokgolo ya Bulawayo le bahlokomedi bjalo ka disaete tša bohwa.
Go be go ka se kgonege go theeletša ditheipi.
Diphedi tša kakaretšo tšeo di sa tsebegego di na le ye nngwe ya ditšhošetšo tše dikgolo go biodiversity ka go Toropo ya Kapa.
Ge eba go be go na le dibetša tša sešole ka go sefofane sela, Difofane tša Afrika Borwa di be di ka se kgone go swara nyakišišo.
O be o akanya gore o na le lebotlelo la polastiki?
Thulaganyo ye mpsha e na le ditlabelo tše di kaonafaditšwego tša tšhireletšo go baotledi, ditlabelo tšeo di kaonafaditšwego go tlhokomelo yeo e sa bitšego tšhelete ye ntši.
Go lwela setšhaba se se kaone sa maloko a ka moso, go moloko wo mongwe le wo mongwe woo o bitšwago ke mengwaga ya wona go diragatša "taetšo ya yona ya boloko".
India e bone ditlhaselo tša polao ka marabela ngwaga wo mongwe le wo mongwe mo mengwageng ya go feta, tšeo di bilego le dikgobalo tša go ka ba dikete.
Phapano ye kgolo ya tlhago ya selete e hloka tlhokomelo ya ditsela go mehola ya ekonomi, maphelo le polokego.
Gomme mabarebare a be a re go bile le kgapeletšo ya go fofiša sefofane se sa lehu.
E diragaditšwe ke babini ba mahlahla ba selegae, bontši bja bao ba bilego le tlhahlo go la India, seripa se hlohleletšwa ke ditiragalo tša tšatši ka tšatši tšeo di amilego lefase ka tsinkelo.
O ile neng go reka dithekete tša gago.
Motšwasehlabelo le molekani wa gagwe ba be ba robetše ge ba be ba hlaselwa ke bagononelwa ba bararo.
Dipostara tša maemo tšeo di fegilwego godimo ga dipala di tla dumelelwa fela moo di ka se bego le seabe se se mpe sa go bonagala mo mmileng le semelo sa lefelo.
Boetapele bja yona bo tšwela pele ka go tlala ka bathobaso, eupša kgolo ya boetapele bja bathobaso bo bo sa underpinned ke papatšo yeo e hlokwago ke babadi bao.
Thulaganyo ya Tshepedišo e bea maemo a godimo go tiišetšo ya maatla a thibelo gomme e šupa melaetša ye bohlokwa ya thibelo le ya go fetoša mekgwa ya go phela le maitshwaro.
Toropokgolo ya Mme e tsebegago bjalo ka Kapa e tsebagaditše mekgwa ye bohlokwa ya netefatša gore dimilione tša baeti ba dinako tša maikhutšo - ba selegae le baeti - ba ipshina ka sehla se se lokologilego sa go hloka mathata go Toropo ya Kapa.
Boto ya Phethiši, yeo e akaretšago Mopresidente le Maloko a Komiti a go se fete a šupa, a šoma mošomo wa tšatši ka tšatši gape e hlokomela taolo.
Sehlopha se tla ba gape le maikarabelo a tlhokomelo le hlatlošo ya phaka ya setoropo yeo e lego kgauswi le Green Point Common gammogo le tikologo ya dipapadi.
Ge ditshepetšo tša tlhopho tša dikhako tše kotsi di diragatšwa, ga go na tshepetšo yeo e kopantšwego ka kakaretšo ya taolo ya tshepetšo ya dilo tše kotsi gape le go dikarabo tša ditiragalo.
Modirišanommogo wa mogononelwa a ba be a bile motšwasehlabelo wa polao yeo e beakantšwego ke modiredi wa mosadi wa khamphani ya bona.
Re gopola gape le bokamoso bja lebaka le letelele bja thuto ka mo profenseng.
Ba itshwere bjalo ka kholosase ya Baobab yeo re e filwego ke lefase la tlhago yeo e diretšego batho ka millennia.
E tla thuša gape go šišinya dikarabo tša maleba go tikologo yeo e fetogago gantši ya theknolotši ya Nano.
Netefatša tseno ya moya ya maleba go hwetša moya wo o hlwekilego - diphaphoši di ka ba le tseno ya moka ka go diriša ditena tša moya, go tseba ga moya woo o gapeletšwago goba ka go bula mafasetere.
Re swanetše go netefatša gore Metro ye e fihlelelwa ke baeti ka moka gomme re hlole tikologo yeo e se nago bosenyi go batho ba rena ka moka.
Kgatelelo e ganeditše batho ba bantši botho bja bona gomme ya ba dira gore ba be bothata, ba se tšhabe selo gomme ba dule bas a thaba.
Senthara ya Taolo ya Hlakahlakano ya Kotsi e goeletša go badudi ka moka le baeti ba Toropo ya Kapa gore ba keteke ka maikarabelo, eupša ba kgopelwa go lemoga ka dinako tšohle dikotsi tšeo di ka ba go gona ditseleng tša rena.
O ipeleditše go batho bao ba yago mabopong gore ba ruthe fela mo mafelong ao a laeditšwego, gomme ba gopotšwa gore setšhaba gas a dumelelwa go tla le bjalo moo mabopong.
Ba mo tshwere poo ka sethunya gomme ba mo tšeela mogalathekeng wa gagwe pele ba ka tšhaba.
Go bile le tšwelopele yeo e bilego gona malebana le go akanya mekgwa ye meswa ya maikarabelo le maikarabelo a leago ka go tlhokomelo ya maphelo.
E tla hloka ditlabelo tše ntši go aga bokgontšhi bjoo bo nyakegago ka go lekala leo le sa tlwaelegago.
Di ka balwa gantši ka sephiring gomme di ka tlase ga tšhireletšo go feta ditheke tša polastiki tšeo di ka kgeigago.
Hwetša tšeo baeng ba di rekago le gore ke diinsteri dife tšeo di holegago kudu go tšwa go ditheko tše.
Kaonafatšo ye kgolo yeo Bokriste e bo tlišitšego ka ga moletlo wa lenyalo e bile kereke ya yona ya kgapeletšo ka molao, tšhegofatšo le kapešo.
Mehola yeo e ka ba go gona go mebasepala yeo e sa swarego meletlo e akaretša go hlola bohwa bja dipapadi le dibaka tša go sepetša Mafelo a Tebelelo a Setšhaba le ditiragalo tšeo e se go tša kgwebo.
Maswi ao a sa apewago a go nwewa ke batho gantši a tšwa go dipolasa tšeo di sa dumelelwago gape di sa hlahlobjego, tšeo di sa hlokomelwego go ba gona ga diretebatši tša go swana le dibolaya kokwanahloko.
Mampudi wa lefase e lego Johnson ga se a dira diphošo tše kgolo eupša Liukin o be a le mphatong wa go fapana dipareng tša go se lekalekane.
Lefaseng leo le aparetšego ke phapano le karologantšho, khutšo ke ye nngwe ya maikemišetšo a bokamoso.
Mellwane yak gale ya maseterata yeo e golago ka molao woo o kgaogantšwego e swanetšwe e lekolwe.
Afrika Borwa le yona e bile go tše tharo tša godimo ka go sehlopha sa Godimo sa Dinaga tšeo e se go tša Yuropa.
Bagononelwa le bona ba swerwe malebana le sekeme se ke maphodisa go la United Kingdom.
Moagong wa kgodišo kgauswi le Pretoria, go godišwa dimpšanyana tša go ba le dimelo tše di kgethegilego.
Ka Oktoboro ngwageng wa pele, mosadi wa gagwe o bolailwe tlhaselong ya nako ya bošego ka legaeng la bona.
Mafulo a mantši a ka ensiled gabonolo, eupša a ka se dirwe dijo gabonolo ka tsela yeo.
Le ge go le bjalo, ga go selo seo fišago ka gare ka go protšeke yeo e dirwago.
Maphodisa a hweditše mekotlana yeo e bego e swerwe ke mogononelwa e rwele dithoto tša ka ntlong.
Moago wo o kgontšha badiriši go hlola mananeo a bona le go bona dipoelo gabotse bjalo ka ditšhate le mebepe.
Naga ya Brithane e file bafaladi boikemakanoši, e le gare e fana ka tokelo le maatla go bafaladi ba go swara setšhaba bjalo ka ditaba tša bofaladi.
Ka ntle le go hloka pelaelo, Modulasetulo, mabadi a kgatelelo ya ekonomi ya leago a tlogile, a tseneletše moo e lego gore ga go mokgatlo woo o ka a fodišago ka ntle le ge dinyakwa tša phišagelo ya baswa di ka šetšwa ka lenaneo la katlego.
Rulaganya ditumelelano tša tirišanommogo ya selete magareng ga diinstithušene tša profešene go sepetša tirišo ya seprofešene ya mellwane ya go putla.
Kopano ya Ghana yeo e tlago e tla šetša fela potšišo ye ya Mmušo wa Yunione.
Ke ka lebaka la eng o se wa lebelela difero tšeo?
Re akantše gomme ra kgoboketša methopo ya lenaneo la rena le leswa la Difoka tša Phlanthropy go gopola batho bao ba fanego ka sengwe ka go lekala la philanthropy ka Afrika Borwa.
Fetiša molawana woo o šireletšago diphasetše tša tikologo le dimelo tše dingwe tša tikologo, mohlala, meetse, dibjalo tša go enywa dijo, legae la diphoofolo tša naga le tirišo ya diphedi tša tlhago go tšwa go tšwetšopele yeo e sa hlokomelwago.
Letšatši leo le tšwago ka godimo ga legodimo le bewa magareng ga maphego a nonyana gomme le phetha nkgokolo ya monyogo.
Dikgobalo tše ntši di begilwe ka lebaka la ntwa magareng ga sešole sa Georgian le Russia gomme badudi ba diketekete ba tlošitšwe magaeng a bona.
Motswako wa feineposo ya thoko ga meetse le sethokgwa sa mmoto o gona mo mebotong yak gale ya borwa bja mawatle a mannyane.
Re khamphani ya go bolaya dikhunkhwane yeo gape e dirago metswako ya kalafi le hlweko.
Dikelo tšeo di dirišwago go meteriale woo o dirišwago mo nakong ya go kgetha le go balela di akaretša mekotlana ya go se bonagatše yeo e ka se kgeigego gabonolo, dikhurumelo tše mmalwa, dinamelwa tša tšhireletšo le ntlo ya tšhomo.
Gomme re nganga gore re bona tshepetšo yeo e tšwelago pele ya bohlokwa bja histori.
Ka go le lengwe, thekgo e swanetšwe e hwetšwe go difeme tša Afrika Borwa tša ditiragatšo tše botse go romela ka ntle dithoto le ditirelo tša tšona.
Nyakišišo e sa le gare e tšwela pele gomme megala yeo e šetšego ya go utswiwa e swanetšwe go hwetšwa.
Potšišo e arabilwe, Mna Maritz.
Re šoma ka taelo ya boditšhabatšhaba yeo e lego mohlala woo o fetišwago wa motheo woo o fetogago gantši, ka mehla o lahlela ditharagano tše mpsha gomme o tšhošetša go ba gona g arena.
Ka ntle le go hloka pelaelo ditefelo tšeo di phatlaladitšwego tša go hloka tefelo tša laesense ya kamogelo di neela go klaemete ya matlotlo yeo ka go yona SABC e swanetšego go šoma.
Ka moo o laetše bahlankedi ba Metro o dira ditsebišo ka digodišamtšu tša bona?
Dihaeke tše dingwe tša letšatši mo lefelong di tla go iša sethokgweng le meetseng, go ya mafelong a meetse le dinoka kgauswi le meetse, maswila le mabopo a mohlaba.
Go dirilwe nyakiši so gomme mogononelwa o tee o hweditšwe a na le ntho ya go thunywa mo leotong. Bagononelwa ba bangwe ba babedi le bona ba hweditšwe, ntle le dikgobalo.
Pego yeo le yona e dirilwe Komišeneng ya Margo gomme ke a e ganetša.
Malan le bahlankedi ka moka ba sešole bao ba amegilego ka go sepetša sephiri sa monna yoo go bolelwago ka yena baa mega ka go leka go timeletša mohlala wa bosenyi.
Babaladipalopalo ke bona methopo ya melawana ya temokrasi ya boiponagatšo ka go kelo le phihlelelo, gomme ka fao ya boikarabelo.
Boitapološo bja lapa le bataki, bathadi le thekgo go tšwa go setšhaba sa legae bo fela mo mathapameng a boipshino le boithabišo bja lapa.
Thakgolo ya phatlalatšo ye ya mathomo "FOCUS ON MIDVAAL TOURISM" ke kgato go lebiša go temogelo ya maikemišetšo le mekgwatshepetšo ya go fapafapana.
Ke sa ntše ke sa tshepe seo se diragetšego, go boletše Liukin yoo a bego a thabvile, yoo a ilego a gokana le tatagwe le mohlahli ka morago ga ge dipoelo tša mafelelo di bontšhwa mo sekirining.
Gotee le ekonomi yeo e theogago le maatla a boditšhabatšhaba ao a oketšegago, ditšwetšopele tše di dirile gore diphetogo tša histori di lebelelwe.
Bala go gontši ka ga maemo le melawana yeo e laolago tšhupetšo ya setlabelo le ditšidifatši tša ka ntlong.
Mopresidente Mbeki sepetša nako ye mpsha ka go fa difoka ga ditlhompho tša bosetšhaba ka gare ga Afrika Borwa ya temokrasi.
Katlego ya pono ya Mmušo e swanetše e lebelele ditšhitišo tša ka godimo ka leano la kakaretšo gape leo le kopantšwego, le mananeo a mmalwa a tiišetšo a hlama motheo wa leano le.
Tshepetšo ya dinamelwa e tla akaretša molokoloko wa dinamelwa tša setšhaba, dithekisi tša go lefelwa ka metara, ditirelo tša tumelelano le boeti, go renta dikoloi le tirelo ya banamedi bao ban ago le dinyakwa tše kgethegilego.
Ka tlhahlo tše di ka dirišwa ka tsela ye bothata go itšhireletša kgahlanong le babolai bao ba swerego dibetša tša motheo.
Godimo ga moo, sehlopha seo se thopilego sefoka sa Springbok sa go ba le bababpadi ba mmalwa bao ba nago le dimeriti ka gare ga sehlopha ba tla bona kgolo ya mathomo ka gare ga papadi.
Khunkhwane ya bupi yeo e lego bobeding bja bohlokwa ka Afrika Borwa ke seboko Euxoa le diphedi tša Agrotis.
Ka tlhalošo ya gagwe dikoloi tša VIP di ka se kgone go tsena, ka fao ke gopola gore o a tseba gape le gore bašomi ba gagwe ba lekola dithekete tša VIP, dithekete tša go tsena.
Mokgatlo o tla ba setho seo se tla latelwago go ya go ile gape le sephetho sa tlwaelo seo se ka kgonago go swariša goba sa swarišwa.
A diphasetše le dilo di a thibelo, batho bao ba emago diphasetšeng?
Maloko a hweditše dikoloi tše pedi tšeo di utswitšwego, motšhene wa go weletela, dithipa, mogalathekeng le bjala bja go hlotliwa.
Kereke e kopanya tumelo ye le mešomo ya setšo ya Zulu gammogo le ditlwaelo tša setšo, go e dira gore e fihlelelwe ke badumedi ba bantši ba Zulu.
Maemo karolong ya Bohlabela bja DRC a sa ntše a sa kgahliše ka lebaka la ditiragalo tša ga bjale tša dintwa seleteng.
Ge baeti ba dinako tša maikhutšo ba tsena ka gare ga mabopo a eThekwini mafelelong a beke ye a Keresemose, tiro ya thulaganyo ya polokego yeo e beakantšwego ke bahlankedi ba toropokgolo ka Komiti ya Taolo ya Mekete e sepetše gabotse.
Mmušo o be o gapeletšwa bobedi bja boditšhabatšhaba le ka gare moo o bego o swanelwa ke go šoma ka magato a mathomothomo a ngongorego ya seboka yeo e dirilego gore naga e bonwe e ke ga e na pušo.
Terama ya go fihla batho, yeo e thomilego ka Ikageng ka Mokibelo, e bile le mafelelo a lethabo ge tatago ngwana a swarwa, gomme ngwana wa dikgwedi tše senyane a kopanywa le mmagwe gape.
Sehlopšana se se akaretša thekišo yeo e kgethegilego ya jewelari le dišupanako.
Go oketša moo, tselatshepetšo ya dithekete e tla dumelela maeto a mantši ka ditirelo tša go fapafapana tša dinamelwa.
Ke wulu ye botse, yeo e nago le poloto yeo e sopago go ya gare le gare.
Sepikitlere Direng o sepeditšwe go ya bookelong go hwetša thušo ya kalafi, maphodisa a ile a lemošwa.
Dintlha tša gare tša go akaretša go Mnquma moo mediro ya dinamelwa, kgwebo, intasteri le bodulo di ka go goba tša diragala.
Dikolo tša Dinaledi ke disenthara tšeo din ago le methopo ka botlalo ya ditlabelo tša dipalo le saese, ka taolo ye botse le thekgo ya barutiši yeo e fiwago ke Khanya.
Phapano e ka rarollwa fela ka poledišanao go setšhaba sa polotiki le setšhaba sa leago.
Ke be ke šoma ka batho, taolo le thekgo ya ditshepetso gomme ke sepediša mešomo ye.
Meago ya go akaretša lefelo la go ya go ile la go kitima le direile tša aene gammogo le ploko tša hlapišo sa le di agwa.
Goba e ka ba e le motho fela yoo a huetšago batho go hwetša dikgetho ka go dikgetho tša mmušo wa selegae.
Filimi ya dinepe ka dirolo, yeo e sa bewago kotsi, ya materiale ofe goba ofe ka ntle le wa pampiri, boto ya pampiri goba mašela; filimi ya go gatišwa ka dirolo yeo e sa bewago kotsing.
Dikanegelo tša bophelo di beakanywa ka alfabete go ya ka sefane sa motho yoo puku e ngwadilwego ka yena.
Re šetše re bile le ditiragalo tša ditatofatšo tša maaka tšeo di dirilwego ka ga bosenyi bjoo go akanywago gore bo a oketšega ka mo lefelong.
Theknolotši ya Nano e ka ba ye nngwe ya mafelo a ketapele go goga šedi ya dipeeletšo tša boditšhabatšhaba ka Afrika Borwa.
Ga ba bone mohola go bona goba naga ya rena ka go laetša diphošo tša setšhaba sa rena le go fokotša dikatlego tšeo re di kgobokeditšego gammogo.
Ka nako ye gape, re hloka go dira tekologape ya kakaretšo ya maitemogelo a bobedi bja UN le dinaga tšeo di swarago meletlo ka ga maikemišetšo a tshwaro ya khutšo ya UN.
Ke kwešiša gore Scorpions e be yuniti yeo e hlomilwego ka bokgethegi?
Khotase ya lapa, diphapoši tša bobedi ka moka di na le lefelo la poraebete la go hlapela.
Bjang ya Ithali bo ka fulwa go ya ka tlwaelo ka morago ga dibeke tše tshela go ya go tše šupa ka morago ga go bjalwa.
Bana ba swanetšwe ba gopotšwe ka nako tšohle gore sethunya ga se sebapadiši.
Yuniti e tee e tswaletšwe go polante ya Koeberg ka ntle ga Toropo ya Kapa - seteišene sa maatla se tee fela sa Afrika - seo se bilego le tahlegelo ya mohlagase.
Ka nnete e le ruri, ke ka moo re agago boitšhupo, tumelo, setšhaba le naga, ka ntle le mathata a tekano, bosemorafe bja badudi, le mahloko ao a fetišwago.
Dipoloko tša bahloki di ka rulaganywa go mang le mang setšhabeng ge eba dinyakwa ka moka di a fihlelelwa.
E thuša gape Ditirelo tša Tšhoganetšo go bona badudi bao ba hlokago thušo, yeo e dirago gore badudi ka moka ba dule ba lokologile.
Ditebelelo di swanetše di kgone go elwa, di be le mabaka, di tsebagatšwe setšhabeng, dihlokomelwe gape di fihlelelwe.
Di tla emelwa ke bašireletši bao ba kopnantšwego ba sešole sa Ivory le marabela a peleng.
Ke rata go fetišetša go Wendy yoo a tlogo amogela batho ba ba itšego.
Koketšo yeo e ka kgonegago ya tšhilafatšo ya lewatle le mathoko e amana le koketšo yeo e ka kgonagalago ya karolo ya khemikale ya makhura.
Khomišene ya sešole e okeditšwe ka morago go kgontšha sebopego se seswa sa sešole.
Maemo a kakaretšo a klaemete a akaretša selemo, marega a go tonya ao a nago le phoka, pula le mahlasedi a enetši a go tsenelela.
A o kaya gore ga se ka go thuša, o be o ka se kgone go bona communality yela?
Go bile gape le tirišanommogo yeo e tšwelago pele go ya ka barutiši bao ba rutago Yunibesithing ya Walter Sisulu bao ba dulago ka Afrika Borwa mengwaga ye meraro ka nako.
Bjalo o rekile kae dithekete tša gago?
Ka fao, banna le basadi, go oketša naga ka tlase ga phatlalatšo go tla oketša mošomo mo lefelong.
Go be go na le hostele ka ge re tseba fa mo Ermelo.
Lenaneo le e sa le motheo wa maitapišo a batšeakarolo profenseng ya rena bao ba nago le maikarabelo a go hlokomela polokego le tšhireletšo ya baeti ba ka profenseng ya rena.
Dikgopolo tše le tšweletšo ya maikutlo ke dikemedi tša Ntlo ya Tsebo yeo Yunibesithi ye e di tšweletšago.
Lepatlelo la Dipapadi la Moses Mabhida, ke lona leo le bonagalago go di feta ka moka gomme le tseleng ya go fela mo mafelelong a ngwaga.
Bontši bja mašole a peleng ba kgethile go boela gape ditšhabeng gona le go boela sešoleng.
Melato e ka ba ka gare ga ngwadišo gomme ya ba gona mengwaga ye mengwe, eupša e ka se be gona ngwaga wo o itšego wa motšhelo.
Se ke Selete seo se beilwego ka gare ga kontinente yeo e sa fetwego ke methopo ya tlhago gomme e tšwela pele ka go holega.
Tše dingwe tša ditshepetšo tša legato le tšona di tla bona kago ya matangwana a motšwaoswere ao a tla khupetšwago mengwageng ya ka moragonyana.
Go bonwa gore katlego ya maikemišetšo ao a laeditšwego fa a šupa tšwelopele yeo e tšwelago pele.
Ka nako ya tlhaselo re hweditše beine yeo e bitšago dimilione tša diranta, le dikhemikale tša go dira beine ye.
Kopanyo le go tswaka semorafe e tšwela pele gannyane gannyane gomme lefelo le sa ntše le bonagatša bontši bja bašweu.
Dibopego di be di emelwa ke maloko ao a hlahlilwego ka gare ga naga le ka dinageng tša kgauswi.
Nyakišišo yela e laetša magato a motheo ka go karolo ya kgwebo go magato ao a bapetšwago le baphadišani b arena ba boditšhabatšhaba.
Bambanani Neighbourhood Watch e hlahla baithaopi gomme maphodisa a Metrorail le wona a bile karolo ya tshepetšo yeo e thomilego seteišeneng sa Khayelitsha.
Kua fase go na le mafelo a go rutha moo bobedi bja bagolo le bana ba hlwago matšatši a bona ba rutha gomme ba ikanega ka tlase ga letšatši.
Ye ke wepesaete ye botse kudu yeo e nago le dikgokagano tše ntši go disaete tše dingwe tše bohlokwa tša go dira nyakišišo le diathikele.
Ditšhila di swanetšwe go bolokwa ka gare ga diswaro tšeo di nago le dikhurumelo gomme di swanetšwe go bewa mafelong ao go nago le moriti woo o lekanego.
Mmoledi re sa le moo e re ke fe pego ya gore katlego ya maphodisa yeo e amago bagononelwa go bosenyi, ke poelo ya senthara ya theknolotši ya godimo ya rekoto ya Bosenyi.
Tshepišo ya mebaraka ya mahala e kaya go go nnyane mola dimilione di sa tsebe go bala le go ngwala gomme ba swerwe ke tlala, goba ba e hwa ka lebaka la malwetši a go se thibelwe.
E theile gape le motheo wa go hwetša gape taolo go mafelo a leago le ekonomi, ao a thomilego go lenaneo la selete leo le lego go amana le tšwetšopele.
Baswa ba tšwela pele go gokega go dihlopha tša bosenyi mo mengwageng ye mennyane gomme ka nako yeo bag are ba ba batšwasehlabelo.
Re mo fa tlhompho ya mafelelo bjalo ka molwedi wa tokologo yoo a bego a ikemišeditše go dira sacrifice ye kgolo gore re kgone go lokolla naga ya rena go tšwa go kgethologanyo ya semorafe, kgatelelelo le lenyatšo.
Ga go na boithabišo ka ntle le ditoro tše mpe tšeo di di etago pele gomme di di tliša leseding.
Dipoloko ga di oketše merwalo go magae a badiidi goba tša nyatša lenaneo la go godiša ditšhaba tšeo di bego di thibelwa peleng.
Mmušo o na le taelo ya go thuša bathwadi, bašomi, badiredi ba intasteri le ditšhaba tšeo di amanago le meepo ka go akanya le go laola ditlamorago tša ditahlegelo tša mošomo ka bontši.
Diatla tša gagwe ka moka di be di ripilwe gomme o ka tlase ga tšhireletšo ya sephodisa bookelong.
Ka moo ke tsebagatša pulo semmušo ya INSITE ya Boditšhabatšhaba ya Saense, Motheo le Pontšho ya Theknolotši.
Mešomo ya bona e akaretša go fana ka dilaesense, go rulaganya le go dumelela ditefelo, go thuša ka tharollo ya dikgakgano, go kgoboketša tshedimošo yeo e amanago le diphaepe tša gase le tša petroliamo, gape le go hlatloša tirišo ya godimo ya methopo ya gase.
Letseno le emela dineelo le dithuši tšeo di amogelwago go šwa go mmušo le bathuši.
Phokotšo ya ditefelo tše bohlokwa tša ditlabelo tša go swana le ditutetši tša meetse tšeo ga bjale di hlokegago nageng ka bophara le lefaseng ka bophara.
Ye nngwe ya metheo ya bonnoši bja rena bjalo ka Komišene ya Dikgetho e hlalošwa ka botlalo ka gare ga sekhwama sa yona.
Tabakgolo ya Difahlego e tla tšwela pele go ditšhupetšo gammogo le koketšo ya tshedimošo.
Go batho ka moka bao ba bego baa mega e be e le letšatši la kgopotšo, leo le bego le lebeletše go ruta makatika a kgwebo ya go tsoma ka tsela yeo go ipshinwago ka gona.
Go phadišano ya phihlelelo ya theknolotši, dikoketšo tša matlotlo le dipapatšo tša maatla di a oketšega.
Therišanong nakong ya kopano ya bona e be e etilwe pele ke leano le lesolo la kgahlanong le bosenyi.
Lekala la Kgwebo le ka oketša nomoro ya dikatlego go nkgokolo ya go lwantšha tša go bitšwa 'bosenyi bja bošweu', bjoo bo kayago bohloko le mošomo wa nyakišišo.
SAOM e rata go leboga CEI le batho ba DRC go sebaka seo ba se filwego go Afrika Borwa go lebelela dikgetho tše tša histori.
A e ka ba pipi yeo o e bontšhitšwego mo nakong yeo e sa fetšego pelo e wela ka tlase ga sehlopha seo, a e ka ba ke mohuta wa pipi yoo o o bonego?
Le yena o amegile go diprotšeke tša filimi tšeo di akaretšago paesekopo ya: "The Making of the Mahatma" yeo e bolelago ka bophelo bja Mahatma Gandhi.
Le ge tiragalo e be e tšhoša, e ntumeletše gore ke tlamege le go feta go ntwa ya tokologo go tšwa go kgatelelo, o rile bjalo.
Kliniki ye e šoma ka go Selete sa Maphelo sa Borwa bja Peninsula sa Selete sa Metro.
Mohlala wa terene o kaya tsela ya go rwala le go hlahla diterene, go akaretša mabone le ditafolo tša go dikološa.
Motswako wa khari, gemere le reisi tšeo di laditšwego ka gare ga yokate bošego ka moka, di fiwa ka metseng ye mentši le mabenkele a go jela a maIndia.
Tshepedišo e ile ya fiwa leina la metlae la "Rush hour" ka gobane e diragetše ka nako yeo go bego go direga dilo tše ntši ka yona mo letšatšing ge baotledi le banamedi ba kitima go tšwa le go ya mešomong.
Tšweletšo ya materiale wa asphalt go aga ditsela le mehola ye mengwe; makhura le dikgong tša go tukiša mollo gammogo go tšwa go malahla a go rekwa.
Thulaganyo e butšwe ka motheo wa bolefase le go hloka kgethologanyo go bathekgi bao ba lebeletšwego bao ba latelago ditsela tšeo go dumelelwanego ka tšona.
Difatanaga tša mmušo di dirišwa go nametšwa baithuti ka maeto a mešomo ya tirišo le ya thuto.
Moya ka Kantorong ya Ramolao wa Lapa ga se wo thata kudu go bapetšwa le wa ka gare ga kgorotsheko.
Dinaga tšeo di tšeago karolo ka go dipapadi tša ga bjale tša England ke: Afrika Borwa, England, Toronto go la Canada, Western Australia, Babados, Antiqua ka go la West Indies le British Virgin Islands.
Kabinete e dumetše gore moetapele wa Cuba, Fidel Castro, o tsebagaditše sephetho sa gagwe sa go theoga setulo bjalo ka Mopresidente wa Khansele ya Naga ya Cuba.
Ke boditše dihlatse gore go na le pego ya kalafi yeo e laetšago kalafo ya go hema gase ya meokgo.
Hostele peleng e tšweleditšwe go dirišwa ke batsomi ba mošom ba banna bao ba tsenago ka tikologong ya motsesetoropo la mathomo.
Ge a amogelwa ka Sterkfontein, o be a na le dišo mo kgokgoilaneng ya gagwe gomme tše, go bontši bja lena bao ba tla tsebago, ke ditšhupetšo tša lephera, e se go bolwetši bja monagano.
Ditsela tša dikago di ka thuša ka taolo ya bosenyi, eupša ga se tšona ditharollo tša go ya go ile.
Mediro ya go gweba ka mebele yeo mosetsana goba mošimane a ka e dirago go komišene e tla ba tiro yeo e sa dumelelwago, e tla ba molato.
Go itekola letswele go ka boloka letswele la gago gape ya boloka le bophelo bja gago.
Moithuti o kgetha peu yeo a tlo go e bjala gape.
Ka maikemišetšo a go tšwetšapele go ba mmogo le tirišanommogo magareng ga Asia le Afrika, re lokišetša gape le botšeakarolo bja rena ka go Kopano ya Bandung yeo e tlago.
Dinyakwa tša tlhahlo yeo e se na go thekniki goba ya kakaretšo di sepetšwa ke Yuniti ya Tirelo ya Koporasi.
SABC ya ga bjale e tla aroganywa ka go dikoporasi tše pedi tša thelebišene ya poraebete moo ye nngwe le ye nngwe e tla ba go le kanale e tee ya bosetšhaba.
Ka mo gare lefelo leo le swanetšwego go lebelelwa go tla kaonetšwa paterone ya manyokenyoke.
Ka morago ga mengwaga ye mene ya go ikopanya le babapadi, Kabinete ya Profense e saenetše tshepetšo ngwaga wa go feta.
Mekgwathibelo ye e latelago e swanetšwe go dirwa gore ge pakteria ya pathogenic e ka ba gona ka gare gadijo goba e tsene ka tsela ye nngwe mo nakong ya go di lokiša, e tla thibelwa go oketšega.
E fana gape ka mekgwa ya go rarolla mathata a go se fele: Tlhako ya Ditswalano tša Mmušo-Gare.
Komišene ya Kapa ya Difilimi ke molao wa semmušo wa difilimi tšeo di botšhwago, video, dipapatšo, gape le intasteri ya tšweletšo ya dinepe go la Kapa Bodikela.
Ba a tšwa go dira go tshepedišo ya kgorotsheko e phakiše gape e se bitše tšhelete ye ntši. Hwetša ka moo o ka hlomago kleime ka go Kgorotsheko ya Dikleime tše Nnyane.
Go atlega ka profaele ye kaone ya maphelo a bosetšhaba gape le go fokotša ka bontši dihlola tšeo di ka thibelwago tša lehu, go akaretša bosenyi bja tlaišo le dikotsi tša mo tseleng.
Ge tshedimošo e šetše e kgobokeditšwe, balela palomoka ya tshenyagelo le putseletšo go hwetša ge eba go na le poelo, tekano gob age eba tshenyagelo e tla feta diputseletšo tšeo di lebeletšwego.
Bakgoboketši ba ba ka go eletša gape ka ga dithekišo tša lehono tša materiale wa go dirišwa gape.
Dikgokagano tša papatšo di hlotšwe ke dikhamphani tše mmalwa tša bolefase bja theknology le thekišo ya dihlare, gomme tše e tla ba badirišanimmogo ba gagwe ka go godiša khamphani ya gagwe.
Metheo ya theknolotši e swanetšwe go dirwa bonolo le go feta go kaonafatša le go tsošološa diekonomi.
Maphodisa a mollwane ao a lego mollwaneng wa Pongola a maikemišetšong a go fetšiša bosenyi lefelong la bona la bophodisa.
E ithekgile kudu ka go thekišo ya Afrika Borwa gomme e tšhologela go baeng go mafelo a mangwe ka seleteng, ka ge e le ye nnyane go ka šetswa bjalo ka lefelo la boeti la go ikema ka noši go boditšhabatšhaba.
Banna le Basadi, go boletšwe tše ntši ka ga ngangišano malebana le thuto ka nageng ya rena.
Ditšo di swanetšwe go hlompša bjalo ka diteng tša bophelo tšeo ka gare ga tšona batho gohle fa ba hwetšago mehola le boitšhupo bja bona.
Ke tla be ke lekola dihlopha ka moka tše tshelela ka tsinkelo ka gare ga mangwalo a tsebišo a ka moso.
Eupša se se nyaka bobedi bja ponokagare ka lehlakoreng la bona, le kwešišo gammogo le tlhahlo go tšwa go bagolo le ba go lekana le bona.
Tukushe o file baotledi ba dipaesekela le baotledi ba boitapološo ditaba tše dibotse tša gore ka Janaware, Toropokgolo e tla be e bitša dikhamphani tša profešene go arabela thentara ya moago wo o kaonafaditšwego wa dipaesekela.
Ba tšweleditše protšeke ya tirišogape yeo e fetošetšago dithaere tša rekere tšeo di lahlilwego ka go dithaele tšeo di sa bitšego tšhelete ye ntši tša hlaka.
Khansele e phatlaladitše pukwana yeo e laetšago melawana le mekgwatshepetšo yeo e swanetšwego go latelwa ge go šišinywa leina le leswa goba go fetošwa leina.
Taletšo ya bokgathatema bja bahlenkedi bagolo le baemedi go tšwa go Bongwaledi bja UN, ditho le baemedi bao ba kgethegilego gammogo le baemedi ba Mmušo bao ba šetšago mananeo ao a amanago le bong.
Maphodisa a dirile ditshepedišo tša ka sephiring bekeng ya go feta mafelong ao a gononelwago go gweba ka mebele go la Berea le Morningside, tšeo di lebišitšego go tshwaro ya basadi ba tshela.
Dipalo tše pedi tša mafelelo di šupa lefelo le legolo la moswananoši ka gare ga masepala.
Bolwetši bja letšhologo le hlotše mahu a bontši bja bana ngwaga ka ngwaka ka Kapa Bodikela.
Mo nakong ye Kgoro e be e se na bašomi ba go lebana le bohlale: go be go se na sebopego seo se bego se laetšwe go šoma ka go lekola dipapatšo le ponagatšo ya baemedi go senthara ya rena.
Ka ntle le go hloka pelaelo, basadi ba ka se tsoge ba matlafaditšwe ge eba ditokelo tša bona tša botho di a ganetšwa.
Boloka ditlabelo tša mollo komanamadula a bapile gore ditimamello di kgone go hwetša meetse a go tima mollo.
Tselatshepetšo ya St Lucia ke ya polokego yeo e kgethegilego ya go swarelela phatlalatšo ya kakaretšo lefelong la lewatle la Maputaland.
Tšwetšopele ya balemi bao ba tšwelelago e thekgwa ke Khansele ya Nyakišišo ya Temo, setho sa semolao sa bosetšhaba seo se laetšwego.
Kantoro ya yona ya go ya go ile e ka go la The Hague, Netherlands, moo e akaretšwago.
Ka go šireletša hlaka ya gago o ka boloka seripa sa mohlagase wa phišo.
Go boima go botša baswa bao bal ego ka gare ga dintwa tše gore s arena ke setšhaba se tee le batho ba tee.
Tše di akareditšwego gape ke mediro yeo e dirwago ke baemedi legatong la batho, gantši go akaretšwa go hwetša kamano ka diswantšho, tšweletšo ya terama goba digogašedi tše dingwe tša boithabišo le dipapadi.
Dithibelo tša ditsela yeo e lebelelanego le baotledi ba go otlela ba nwele madila, go otlela ka lebelo la godimo le bosenyi bjo bongwe bja therafiki di di swerwe gape beke ya go feta.
Phetišo ya mohuta wa dimela woo o tletšego ka bjang go ya go ye e tletšego ka magong, ka phulo yeo e itšego, goba phušulo ka dišele.
Methopo ye mentši ye bohlokwa ya mawatle e tla bolokwa ka tiragatšo ya D'MOSS.
Dementia ke seka seo se tšwelago pele sa bjoko seo se amago kgopolo, mokgwa wa go nagana le maikutlo.
Xenophobia e na le seabe go kgethologanyo ya leago ya batšwantle ka gare ga setšhaba.
Ye nngwe ya ditaetšo tša tiragatšo ye kgolo tša boitlamo bjo ke kopantšho ya mmušo wa peleng, mašole a gae le makerila ka go Sešole sa Tšhireletšo ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (SANDF).
Se se akaretša tshedimošo ka ga matlotlo le sekhwama, mekgatlo ya thekgo ya kgwebo le keletšo ka mešomo.
Tokišetšo ya Kganetšo ya Dibetša le Kopanyo-gape ya mašole a peleng dihlopha tšeo din a go le dibetša e tšwela pele.
Re feditše matšatši a mabedi re ekwa gore ga go na motho yo a tsebago dikarabo tša dipotšišo gomme ke ka moo Mna Wally a bonagalago e ke o a swenyega ka mabaka a go kwagala.
Tlhalošo yeo e godišitšwego ka fao e akaretša, bjalo ka ba go se šome, bao ba ka bitšwago "banyaki ba mošomo bao ba sa hlohleletšwego".
Ga re tshepe gore Mmušo wa Yunithi wa Palestina o itlamile go šoma ka taba ye ya lešole la Israele leo le hlasetšwego gape le ka taba ya baswarwa ba polotiki.
Phapoši ya bodulelo e fetela kantle moo e lebanego le phulu ya meetse.
Kemišo ya ntwa go la Gaza, e dumelelane ka go mašaledi lege mašole a ile a tšwela pele ka go foša mello ka go borwa bja Israele mo dikgweding tše pedi tša go feta.
E be e le dipoelo tša maitapišo ao a bilego gona mengwageng ye mentši go hloma kwešišo magareng ga dimilione tša batho bao e lego gore bontši bja bathobaso e be e le sebe go na le bontši ba bašweu.
Sebjalo se se hlokwa go godišwa ka ge e le sa kgale gape le go dumelela batho ba ka moso.
Ka go le lengwe, mo legatong la boraro, re swanetše go lwa ka ditlamorago tša dikatlego tša rena mo magatong a mabedi a mathomo.
Tšwetšopele ye nngwe yeo e swanetšego go thekga Sebjana sa Lefase ke kago ya phatlalatšo ya tšitithale le diphetišo tša tšhupetšo ya phatlalatšo.
Senthara ya Motheo e akaretša theknolotši ya tshedimošo le dikarolo tša mmušo tša Mmušo wa Profense.
Bogolo bja Korea bo tletše ka dithaba gomme e dutše godimo ga peninsula.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo, o kgopelwa gore o lebelele wepesaete ya Ditirelo tša Tshedimošo ya Hong Kong.
Foramo ya Bolefase ga e emele dipolatofomo dife goba dife tša tswalano ya mmušo eupša di nyaka go thekga dipolatefomo tša mohuta woo.
Bodiidi le bohumi ga tša lekalekanywa gabotse gomme bontši bja "bahloki" ba maphelong a bodiidi bjo bontši le kgatelelo.
Mohlala woo o laedišwego ke Investec o ka latelwa gabonolo ke dikhamphani tše dingwe tša poraebete.
Motšhotšhisi o etetše dikgolego tše ntši gomme a bolela dikopanong kgafetšakgafetša, le go ditirotšhomo gammogo le dikopano tše dingwe.
Apara tšhireletšo ya mahlo, dipeketsana tša letšatši tša khwalithi ya godimo di šireletša mahlo kgahlanong le mahlasedi a UV.
Ka go ruma ke tla rata go gatelela gape gore re tloga re leboga e le ruri go Repabliki ya Islam go la Iran ge ba sepeditše modiro wo ka dinako tše tša mathata.
Ke rata go tšweletša maikutlo a ka a tebogo go bahlankedi ba kgoro ge ba šomile gabotse ka go eta pele.
Mohola wa motheo wa phišo ya mollo ke gore e fokotša palo ya ditšhila yeo e yago saeteng ya naga, ka fao e oketša bophelo bjo bo ka dirišwago bja naga.
O okeditše ka gore mogononelwa o tla lebana le melato yeo e amanago le diretebatši ka kgorong ya tsheko.
Mohlomongwe Michael o tla rata go hlaloša ka botlalo ka seo.
Le tla lemoga, banna le basadi, gore Dihlogo tša Naga le Mmušo di itlamile go diragatša dipholisi tša go fapafapana gammogo le mananeo.
Maloko a media a mengwa go tla go swara kopano ya difihlolo go tsebišwa ka ga Protšeke ya Kgwedi ya Tikologo ya eThekwini.
Ntlo ye botse, yeo e kgabišitšwego gabotse ya go ba le serapa gape le matseno a poraebete go tšwa go phaking yeo e šireletšwego e gona.
Bolwetši bja go se thabe ga rena bjoo bo tšwago go se le go tšwa go hlalošo ya mathoko ya go laela ditaba tša botho e re tlogela fifing yeo e tšwelago pele ya go hloka kholofelo.
Kabelo ya diretebatši tša anti-retroviral go baphologi ba tlaišo ya thobalano ga bjale ke pholisi ya bosetšhaba gomme disaete di a oketšwa.
Godimo ga go tsena mahala, tirišo ya mahala ya ditlabelo e tla ba gona ka Tokai le Newlands Forest.
Se se boletšwe, go bohlokwa go bolela gore ge bana ba bapala dipapadi tša go thempula ka dinako tše dingwe, kgonagalo ya gore ba ka tshwaetšwa go sekolo sa papadi ke ye nnyane kudu.
Ditšhaba tše mpsha tša selete le mekgatlo ya boditšhabatšhaba di hlomilwe, ka kgatelelo ye e itšego go tshepedišo ya kgwebo ya naga-gare.
Bolwetši bja go se thabe ga rena bjoo bo tšwago go se le go tšwa go hlalošo ya mathoko ya go laela ditaba tša botho e re tlogela fifing yeo e tšwelago pele ya go hloka kholofelo.
Le ge ke be ke se gona fa nakong ya kgatelelo, bjalo ka yo mongwe wa go tšwa nageng ya balwelatokologo ya peleng, ke gopola gore ke holegile ka bohumi bja Fora ka tša go swana le dikganetšo tša tokelo ya botho.
Go lebedišiša bohwa bjo go ka kopanywa le kgolo ya ka moso ya intasteri gomme ka pono y arena, go tloga go le bohlokwa go šireletša phadišano ya ka moso ya meepo.
Dikelo tša bobdi tša mahu a mase, go lebeletšwe kudu magareng ga maAfrika, maMmalabobedi le Bašweu.
Se se hlotše melaetša ya go kopanywa le ya go hlakahlakanya yeo e ilego go maloko ka ga mananeo a intasteri ya dithekisi.
Le yena o kwele go bolelwa gore dithekete tše dingwe di gatišitšwe.
Bagononelwa ka moka ba pharwa ka molato wa bohodu bjoo bo amanago le go swara dibolai, maiteko a polao le go swara dithunya tšeo di se go molaong.
Go sepediša dikgopelo ka moka tša tumelelo le go fana ka lefelo le tee la gare la ngwadišo.
Bakgobapuku ba kgoboketša gape tshedimošo ka ga ditaba tše bohlokwa gomme ba e dira gore e fihlelelwe bjalo ka difaele tša tshedimošo goba diloko tša wepesaete go badiriši.
Maemo a a kgaoletša mafelo a legae go bao ban ago le dikamano ka go difofane tša boditšhabatšhaba.
Badiriši ba diretebatši le dihlopha tša bosenyi ba goketša bana ba rena bao ba le go kotsing.
Seo e be e le tokumente yeo ka go yona Mojenerale Neethling a e beilego gabotse go wena ka ga seo a se naganago ka tokumente ye ya bohlale bja monagano.
Mmušo wo moswa woo o kgethilwego wa Israele o boletše gore ga se ba ba le badirišanimmogo go rerišana le bona gomme ba tla swanelwa ke go šetša ditiro tša lehlakore le tee go laetša mellwane ya tšhireletšo.
Dipapatšo tša Dithentara godimo ga saete ye ke fela tšeo di filwego ke Kgoro ya Matlotlo ya Profense.
Maphodisa ga bjale a šala morago tshedimošo ye e itšego ka ga bagononelwa ba babedi bao ba šetšego le Toyota Venture ya bona ye tala yeo ba e dirišitšego ge ba be ba thuba ka dintlong.
Dithunyi ka tlase ga sefala, gomme babapatši ba tla swanelwa ke go tseba gore ba nyaka eng.
Maloko a maphodisa ka Makhado a swere bagononelwa ba seswai ba go thuba ka dintlong le bohodu.
Bobotse bja ditšo tše ka moka tša go fapana go la Durban bo ra gore go na le medumo le mehuta ya go fapana.
Diriša seapei sa maatla go boloka enetši go apea dijo tšeo di tšeago nako ye telele go butšwa, go swana le dinama.
Maitekelo ka moka a swanetše go dirwa go netefatša gore batho ba selegae le ditšo ga ba bapatšwe goba go tlaišwa go feta tekanyo.
Ditebantšho di swanetšwe di kgone go elwa, di be le mabaka, di phatlalatšwe setšhabeng, di lekolwe gape di fihlelelwe.
Difatanaga tše pedi tša Ford sedan di hweditšwe gomme mogononelwa wa go swarwa o tla tšwelela pele ga kgoro ya tsheko lebakanyana leo le sa fetšego pelo.
Kgatelelo e atlegile ka go ganetša bontši go phela bophelo bjo bobotse.
O latetše mohlala wa bagononelwa ba bararo gomme a hwetša sethunya, moo bagononelwa ba babedi ba tšerego sephetho sa go ba dihlatse tša mmušo kgahlanong le Mohapi.
Ponagalontle ya bontši bja tše dingwe tša ditaetšo tša koketšo ga se e fetoge go tlogela kopanong ye e fetilego.
Rooney le bahlahli ba bangwe ba ba bontšhitše makatika a kgwele gomme ba raga kgwele le ba bangwe ba bona, pele ba ka saena maina a bona le go bolela le bona.
Re amegile kudu ka boruthu bja kamogelo yeo re e hweditšego ka Romania le toropokgolo ye ye botse, Bucharest.
Selo se tee seo re ka se ketekago ke taba ya gore kgethologanyo ya semorafe ga bjale ga e sa dumelelwa lefaseng ka bophara.
Bontši bja baswa ba hlwa nako ya bona ye ntši ban a le bagwera bao le bona e lego baswa.
Le ge thekišo ya dijo e ile fase lebakanyana le le nnyane, Mongwaledi-Kakaretšo o lemošitše ka ga tlhokego ya tšhelete lefaseng ka bophara gore e ka hlola gore batho ba bantši ba bolawe ke tlala.
Se se kgoromeditšwe ke tiragalo ya ditiragalo tše mmalwa moo madulo a Ditonakgolo a hlasetšwego.
Re be re dula ka lapeng le tee le Winnie le Tembe gammogo le buti wa ka ka gae.
Dithentara di tla lekolwa go ya ka Pholisi yeo e Lebeletšwego ya Thentara ya Mmasepala.
Re tla lekodiša maemo ka leihlo la tsinkelo gomme ra fana ka thušo gammogo le Kgoro ya Matlotlo ya Profense.
Ditaba di latela dipego tša gore tše dingwe tša diswantšho tša ditiragalo tša mello tšeo di thuntšego go toropo ya China nakong ya moletlo di be di tsentšwe ka mokgwa wa theknolotši ka go kakaretšo ya thelebišene.
Methopo e a ganetšana malebana le maemo a palo ao maAfrika Borwa a hlokofalago ka gona ka lebala la bolwetši bja Aids goba malwetši ao a amanago le Aids.
O seke wa dumelela gore thepe ya meetse e dule e etšwa meetse le moo go sa hlokagalego, mohlala, ge o hlapa meno.
Go phošolla se, bašomi mafelong a bohlokwa ba swanetšwe go laetšwa gomme ba hlahlwe go sepetša diteko tše, go fihlela tšhalelomorago e fetšišwa.
Phetšišo ya protšeke e phakišitšwe ka morago ga ge selete se se no welwa ke madimo a magolo, ao a sentšego dintlo le go meago ya dintlwana yeo e sa tiiago.
Ka fao re tla tšwela pele ka go dira dipotšološo, ge eba di gona, tša Mna Mkhize.
Tša kalafi di bopile karolo ya ditšhireletšo gomme tša fana ka tlhokomelo ya motheo ya kalafi.
Thomološoleswa le kagoleswa ya Leano dimotlolo tša kabelo ya rena ya ditirelo ke ye nngwe ya dintlha tša tsela ya rena yeo re e kgaolago.
Se se bile le seabe sa go fetšiša maemo a bohodu bja go thuba sekolong.
Tshwaro ya bagononelwa ba go thuba ka dintlong e bile katlego ye kgolo ka ge ba be ba hloriša setšhaba gape ba hlotše hlakahlakano ye kgolo ka lefelong la bophodisa la Mtubatuba.
Sepediša kago ya mebotwana ya mo ditseleng ya go thibela lebelo la difatanaga le tsenyo ya disaene tša ditsela mafelong a maleba go madula a go fapafapana gotee le Kgoro ya Dinamelwa le Kemedi ya Bosetšhaba ya Ditsela.
Ka kgorong ya tsheko, modulasetulo o tla netefatša gore ga o tšhošetše goba wa botšišwa dipotšišo ntle le go hloka mabaka.
Ga se ka e bona gape, eupša e be e le makga a mararo moo ke nago le bonnete bja gore modus operandi wa pere ya Trojan o dirišitšwe.
Efa mabaka moo o dirago kganetšo ya kgapeletšo, phapano goba taetšo.
Ga re mekotlana ya moya yeo e ka dumelelago maemo a hloka pelaelo le go hloka pelaelo, eupša re swanetše go lekola mathata ao a lebanego le Afrika le dinaga tše di tšwelelago.
Godimo ga diabe tša yona tša ekolotši, go fiša dihlare go ra gore re tla lahlegelwa ke methopo ye mengwe ye bohlokwa moo go tla hlolago gore ditšhaba di lahlegelwe ke maphelo le methopo ye bohlokwa ya enetši.
Pontšho ya tsela ya Krikete e šetše e fetile toropongkgolo ya rena gomme e bile le babogedi ba bantši go tšwa go balatedi bao ba bego ba tletše mebila ya Durban.
Ge eba o kile wa ba lefelong la borwa bja Ushaka Marine World, o ka be o bone tiroatla tše tše ntsho tše dibotse tšeo di yago godimo le fase ga dikanale.
Malki o gateletše gore bašomi bao ba šomelago Hamas, bao ba tšwelego taolong go Gaza Strip kgweding ya go feta, ba ka se lefelwe.
Leano le latetšwe ke ponagalo yeo e ilego ya oketšega ya maphodisa moo ditshepedišo tša diphufutšo gammogo le thibelo ya ditsela di bilego gona.
Godimo ga seo, tonakgolo o boletše gore, ditefelo le melao ya go kwagala di šetše di laeditšwe gape di phatlaladitšwe gomme dithoto tša Eskom di kaonafaditšwe.
Selete se sengwe le se sengwe se tla ba le maikemišetšo a go swana, ditšhupetšo tša tiragatšo gammogo le ditebantšho.
E tla tšweletša dihlahli le ditšhupamabaka go thekga thulaganyo go mekgatlo ka moka ya go thwala.
Sengwalwana se na le diphošo tše mmalwa gammogo le ditatofatšo tšeo Masepala wa eThekwini o ratago go di phošolla le go di fetola.
Karabo- Ga se ka fiwa tshedimošo malebana le pego ya Mokimišinare wo Mogolo wa British go Komiti ya Potfolio.
Ba tšweletše pele ga kgorotsheko ya Maseterata wa Dimbaza maabane gomme ba laetšwe kgopelo ya peile yeo e le go semmušong.
Ge mathata a dikolo tša setoropo gantši a akaretša diphapoši tšeo di tlalago go feta tekano ka barutwana, go dikolo tša metseselegae, ga go na barutwana ba bantši go ka tlatša phapoši.
Re tla goka mekgatlo ka moka ya sedumedi le yeo e theilwego godimo ga tumelo, kgwebo, le ditho tša dipapadi gammogo le diinstithušene go fihlelela maikemišetšo a.
Mo nakong ya tiragalo maloko a hweditše dithoto tša go swana le disofa, mepete, dikhomphuthara le ditlamelo tša serapa le diruthufatši tša dijo.
Bobedi bja mathoko ba boletše maikutlo a boitlamo bja bona go tlhokego ya tšweletšo ya dibetša ka moka le go phetšišo ya tšona ka botlalo.
Gape gore e be gona ga motšwaoswere go la Alexandra go nna e ra gore e ka se be le mohola ge go ka direga gore e hlokege.
Ditsebišo tše di fana ka ditlhalo so tša ka moo dipholisi tša mehutahuta di swanetšego go diragatšwa ka gona, mohlala mohola wa mebasepala, maitshwaro a bathuši le batšweletši.
Mokgwa wo o bonagatša kgonagalo yeo e se go botse wa go tšweletša diphapano ka go kakanyo ka ntle le go lebelela mohola woo data e kgobokeleditšwego wona, gammogo le dikakanyo le methopo yeo e dirišeditšwego kakanyo ya dipalopalo.
Leswao le laetša boitšhupo bja tlhalošo ya toropokgolo, Table Mountain, ka tlase ga letšatši la seAfrika le meetse ka tlase ga Table Bay.
O filwe gape le sefoka sa David Dixon ka lebaka la kgotlelelo ya gagwe ya go rarolla mathata le go hlohleletša.
Mapalestina ka ge ba kopantšwe ka tiro, ga bjale ba ka tšwela pele go lwela naga ya Palestina ba dula kgauswi le kgauswi le naga ya Israele.
Netefatša gore motšhene wa go hlatswa dibjana o tletše, eupša ga se wa tlala go fetiša tekano ge o o diriša.
Aowa ga se ra fiwa gase ya meokgo go tshepedišo ye.
Ba mpoditše gore o ya go fegwa ke bahlokomedi.
Go šomiša tšhelete go feta tekano go ka lebinywa le maeto a sefofane go tšwa go maeto ao a sa lebelelwago ao a bonwago a le bohlokwa go ya ka ditshepedišo tša Bopresidente.
Ba ba utsweditše dibenyabenyane le ditlabelo tša mohlagase tša ka ntlong.
Kgato ye e latelago e tla ba ya tlhako ya tirišanommogo yeo e swanetšwego e dumelelanwe semmušo.
Ba bone koloi ya go belaetša yeo e se nago dinomoroplata - e na le banamedi ba bararo - e le lefelong la go phaka.
Diketekete tša baemedi di bile le leeto la matšatši ka gare ga dipese le ditheraka, ba tliša dijo le mapai gore di ba swarelele mašego ka moka a marega.
Dikolo tše ntši le diinstithušene tša thuto tšeo e bego e le tša bontši bja bahloki di sa ntše di hloka ditlabelo, gape gantši di sepetšwa ke bašomi bao ba se ba hlahlwago gabotse.
Eupša ge e le go kganetšo ya ditiro tša mmušo wa Myanmar, re na le bonnete.
Se se tla ama mekgatlo yeo go bolelwago ka yona go swarelelwa ditirelo tša moemedi.
Go sepediša kago ya nkgokolo ye mpsha ya therafiki, therafiki e ile ya swanelwa ke go išwa ka tseleng ya ka thoko lebakanyana la motšwaoswere.
Go thakgola Datapeisi ya Baphetha dithuto bao ba sa šomego ba Saense, Entšinere le Theknolotši go tloga go le bohlokwa go kgoro ya ka.
E tla ba seminara ya mafelelo ya protšeke gomme ka fao, sephetho sa mafelelo.
Koketšo ya dipomo e ile ya kaya gape gore maikemišetšo a ile a swanelwa ke go fokotša ditshepetšo tša yona gomme ga bjale e sepediša fela dipatrolo tše bohlokwa.
Go sa le bjalo, ntwa yeo e e lwelego kgahlanong le mmušo wa Angola e be e oketšega ka go ba bothata go swarelelwa gomme go be go le pepeneneng gore ba lebanwe ke go hlolwa.
Toropokgolo ya Kapa e dirile dithulaganyo tša gare ga sebaka go fokotša ditšhošetšo tša dikgogolo le meetsefula go tšwa go meboto ya go fišwa ya Table Mountain ka morago ga mello ya lenyaga yeo e bilego gona ka bophara.
Re lebogela go ba le kgotlelelo gag ago gape le maikemišetšo a gago a go thuša Mna Loewe go sepela e sa le ka pela.
Melomo ya dinoka ya Afrika Borwa e dirišwa kudu go bobedi bja go thea dihlapi ga phologo le ga boitapološo gammogo le kgoboketšo ya maatlakgogedi.
Go be go sa hlokege go ya ka tatelano gore bohlatse bja Mna Coetzee bo be gona fao.
O ile a šupa gore tšhelete yeo e beakantšwego e "mpe ntle le go botšišwa", go ya ka maikemišetšo a yona go phokotšo ya bodiidi ka go hlola mešomo le kgodišo ya ekonomi.
Go karolo le bonnyane bja taolo gape go tla ya ka tlhalošo ya disaene tšeo di pentilwego godimo ga maboto le dihlaka di ka se dumelelwe.
Mananeo a bontši bja kganetšo a emela kgontšho yeo e kwagalago ya ka moo bodiidi bo gopolelwago gape bo elwago ka gona.
Ka ge o hweditše tlhahlo ye, a o ile wa thwalwa leswa ke Umkhonto Wesizwe ka gare ga tshepedišo.
Maloko a Sekwate sa Difofane tša Potchefstroom ba ile ba tšea legato le lengwe la go tšwela pele mesong ya lehono, ge babelaelwa ba babedi le sefatanaga sa seo se bego se laišitše dithapo tša koporo di hwetšwa.
Dibopiwa tše dingwe tša go swana le diboko, dikgogolaboloko le megokolodi di tsena ka gare go thuša go ja le go metša dimateriale tše bothata.
Bakgokagantši ba mmušo ba diriša senthara go dira melaetša yeo e amago ditaba tša go fapafapana tšeo di amanago le Afrika Borwa tšeo di akaretšwago ka go boditšhabatšhaba.
MaAfrika go dišitiša ka moka ba phela ba thopa sefoka; ka mehla ba phela ba phetola "bophelo ka go lepatlelo la dikgonagalo".
Dikelo tše ka moka di lebiša go hlohleletša ekonomi le peeletšo gammogo le tlholo ya mešomo.
Dihlopha tše tša go ba le maloko a go tšwa go mafelo a go fapana a mmušo le dikgoro a laolwa ke Senthara ya e-Innovation.
Semelo sa yona ke mafelelo a Ntwa ya go Tonya, maitemogelo a lefase la bootee, gape le lefasefatšo la mathomothomo.
O boletše gore Russia e šomile ka maleba go šireletša badudi le balwelakhutšo.
Dibjalo tše di bitšwa barati ba letšatši, di ganana le komelelo gomme ke tša bontši bja lefase la go oma.
Ka ge re tseba, dimakatšo di ka kaya dimakatšo.
Bjalo ditlamorago tša ngangišano ye e bile hlakahlakano ya boneelo.
Polio ke bolwetši bjoo bo fetelago ka kudu gomme bo hlolwa ke birase ya polio yeo e amago gantši bana ba bannyanem, eupša motho ofe goba ofe yoo a se go a thibela le yena a ka hwetša polio.
Ditebatšho tša tša tirišanommogo di tla akaretša dimotlolo tša go swana le rulaganya-gomme-o age le rulaganya-aga-sepetša-fetiša, tšeo mathomong di tla akaretšwago ka go dikontraka tša laola setšhaba.
Butterworth ga bjale e hlwekile gomme e a lebelelega ka morago ga ge e se na go lekolwa mengwageng ya go feta bjalo ka toropo ya ditšhila go di feta ka moka ka Afrika Borwa.
Ditlhaselo tše dingwe go ya ka methopo ya tlhago ka bontši di akaretša abalone, aevori le lenaka la tšhukudu.
Koketše ye bohloko go dinomoro tše e bile kgobatšo ye bošula ya go hloka botho ya batho ba bantši ba Sierra Leone, Liberia, dinaga tša Selete sa Great Lakes, Sudan le Angola.
Bontši bja barwa ba rena ba ganne go topelela mabjang, gomme ba kaonetša go hlahlatha ka mašokeng.
Go tše bohlokwa ke tšwetšopele ya bohwa bjo le bothata bja go kgorometša mellwane ya naga ya go se šetše morago.
Tšhelete ye mpsha, Ranta, le folaga ye mpsha, koša ya setšhaba le moano di tsebišitšwe semmušo.
Go swanetše go be le mmušo wa tekano gape ya go se tekateke woo o bapetšago ka go rata le yeo e lego ka go melawana ye mengwe.
Maemo a dula a sa fetošwe mo ditšhabeng tše; le ge go le bjalo lenaneo la lehono ke le lengwe la maitlamo ao a laeditšwego a mmušo go lenaneo la tokišo.
Tše di tla akaretša tlhamo le hlatlošo ya "maemo a tirišo ye botse", yeo e theilwego godimo ga ditebanyo tša tshepetšo-mošomo tšeo di laeditšwego ke difeme tše dikgolo tša Afrika Borwa le tša boditšhabatšhaba, gammogo le dikelo tša go hlatloša phihlelelo ya tšona.
O ile a oketša ka gore se se tla thuša go laola nomoro ya dikotsi mo ditseleng le ditefelo ka Sekhwama sa Dikotsi tša Tseleng.
Dihlogo tša Mmušo di laeditše Mongwaledi Kakaretšo wa Commonwealth go hlama sehlopha sa botonakgolo go Guyana go hlokomela ditšwetšopele go ya ka dikgagano tšeo di lego gona.
Senthara ya Methopo ya Artscape e ikemišetša go ama bakgabi ba baswa le bao ba tšwelelago ka go protšeke ya hlahla ka go makala a mehutahuta gape le go dintlha tša go fapafapana tša intasteri.
Re lebetše go keteka Eid yeo e hlomphegago gape ya lethabo le setšhaba s arena sa Muslim mo mafelelong a kgwedi.
In estuaries and bayous, dihlakahlakano tša meetse a letswai di bea maphelo a setšhaba kotsing gomme di romela diphoofolo, tša go swana le dinogo, go tšhaba mafelong a mafula gomme tša dula mafelong a setoropo.
Generale Liebenberg le yena o ile a hlaloša ka go teko ya KwaMakutha ka moo sehlopha sa go rumula se ka gape se dirišwago bjalo ka maatla a boitapološo go fana ka tšhireletšo.
Go motho e hlola bolwetše bjo bo feletšego, gantši le dika tša go swana le mpshikela.
Laporoti le yona e dira diteko tša ka morago ga lehu gomme di dira dinyakišišo ka go mathata a tlhago ya kalafi ya diphoofolo.
Diyuniti tša go renta di godišitšwe gomme dihostele tša bong bootee di fetoletšwe ka go diyuniti tša malapa.
Mafelo a Qumbu, Tsolo le Mthatha a šupilwe go thakgola diprotšeke tša teko tšeo di ka diragatšwago mafelong a mangwe goba dihlopha.
Kgobalo ya tahlegelo ya nako ke palomoka ya magole, dikgobalo tše šoro le dikgobalo tša tahlelegelo ya nako go mehola ya sekimi se sa sefoka.
Ditaetšo ke gore maemafofane a mantši ga a ema gabotse ka matlotlo gomme ka fao ga a na bonnete bja kgwebo.
Seboko se sennyane seo se khutago ke kamantšho yeo e se nago maatla ka go leboo la bophelo.
Dirali tše di šišintšwego tša khutšo di swanetšwe go eta pele ke baetapele ba mekgatlo ya sepolotiki.
<fn>DACB. SinneVanVertalersBatch8.1.0.2.DPS.2010-06-16.nso.txt</fn>
Ge re lebeledišiša seemo seo se fokolago sa bontši bja diintasteri tša lehono, lekala la bohle le tla tsebagatša tirišo ye kaone dikontrakeng tša yona.
Ge re le gare ka mošomo wa go aga le go lota khutšo, re fela re ikhwetša re elwa kgafetšakgafetša le ditlamorago tša lehloyo la batšwantle le go hloka kgotlelelo.
Ntle le ditlabelo tša thoto, go rulelwa ga palo ya go bonala ya direnke tša dithekisi go tla akaretšwa protšekeng ye.
Molao wa dinamelwa tša ka meetseng o swanetše go leka go gapeletša le go lekanya moya wa phadišano mo go lego maswanedi, ka gona, mmušo o tla thibela.
Matšatši a Laboraro a tšweleditše baraloki ba botse mollwaneng wa sehlopha.
Polelo e re fa malebiši le kwešišo ye e tseneletšego ya ka mo re bonago lefase ka gona le rena ka borena.
Re ithutile tše ntši ka seo se nyakegago go sepediša lenaneo la thibelo ya HIV go tloga go motswadi go ya go ngwana.
Se se gokile ka maatla šedi ye ntši kgahlegelong ya setšhaba le temogo ya nyakego ya go šireletša tlhago le diphidi tša ka meetseng.
Morago ga dikgetho ba bangwe ba bašomi le boradipolitiki ba ile ba ba bahlankedi ba setšhaba le maloko a palamente.
Ka tsebo ya se, o ile a ipelaetša go badudi gore ba kgathe tema diphadišanong tšeo di sepedišwago ke thekgo ya mašeleng ya semmušo gore le bona ba hwetše monyetla wa go ithopela ditiki.
Go gangwa ga maswi go tšwa theleng o ka fetetša setšweletšwa ka bolwetši bjo bo rwelwego ke mošomi.
Mo therišano ye a sa itsebagatšago, mosadi o ile a hlaloša boitemogelo bja gagwe bja go swarwa.
Ka gona palo ye ya lefase e thoma goba le moeno ka ge diphetogophetogo goba dihlaola di e kgomaretše.
Lefelo le le na le boemapese, renke ya dithekisi le lefelo la go ema la dithekisi gammogo le setiši sa ditimela seo se lego ka lehlakoreng le lengwe la Claremont Boulevard.
Taba yeo e nyakago tharollo e mabapi le mmušo wo maikarabelo a wona e le go go kgontšha dipeakanyo tšeo di bontšhitšwego ka godingwana, le ka mo mešomo ye e swanetšego go phethagatšwa ka gona.
E swaragane le maloko a a sešole ao a golofetšego mebele le megopolo.
Didirišwa ka moka tša kgwebišano ya dika merethaeitiriša ya dithunya tšeo di e itirišago ka botšona goba dithunya tše nnyane di swanetše go tlišwa Sentareng ya Boingwadišo le Taolo ya Dithunya.
Mmušo o tla leka go hlabolla ditlamorago setšhabeng tša go ya fase ga moruo le go tswalelwa ga meepo.
Se se fokotša tšwelopele le temokrasi ebile se hlohleletša ntwa kgahlanong le bohloki ka go aroša ditlabelo tša motheo mo mananeong ao a diretšwego go hlabolla seemo sa bophelo gagologolo bahloki lefaseng ka bophara.
Baithuti ba go šoma go hwetša maitemogelo ba beiwa sehlopheng sa bona se itšego sa boithutelo ebile ba a lefwa tirong ya bona ya mošomo.
Ge fela maitshwaro a aroganego a go nwa pilisi a fihla, le balwetši ba sa tle ka mehla, go bothata kudu go bušetša seo morago le gona e no ba nako fela pele ba hlokomologa.
Sehlopha sa mehlare ye bohlokwa, go akaretša mehlare ya kota ya rosi, eponi, le mehlare ya kota ya tambotie, le mohokani le malberi, di hwetšagala dithokgweng tša leboa tšeo di bego di sa šomišwe go tloga ka tokologo.
Mo tabeng ye ya molao, kgoro ya ka e tšere magato a bogale kudu matlafatšong ya Tlhamego ya rena ya Setšhaba ya Diphetogo.
Go re re kgone go phadišana lefaseng ka bophara, re ka se kgone go itsemela ka pegaditlago ya dinaledi ditshekatshekong tša rena.
Kgolo ye ya ekonomi ga e akaretše fela tšwelopele ya ekonomi ya leago, efela e akaretša khutšo le boikemo.
Ka gona ke phegišano ya ka gore re ka se kgone go bolela fela ka tekatekano lefaseng mola basadi ba nyenyefatšwa.
Ka nako ya rena ya tshotlego kgahlanong le kgethollo, re hweditše maatla go tšwa bagaleng ba rena le boikgafo bja bona.
Tše ka moka di akaretša dilo tša go swana le go swa, dikgobalo tša hlogong, difolane, sehlabi, dikgobalo tša matsogo, kgaotšo, malwetšana a mangwe go swana le a megemo le pelo.
O gateletše bohlokwa bja go ikgogela morago ga mašole a Isiraele go tšwa Gaza gammogo le go bea sehlomo go netefatša kemišo ya lebaka le le telele yeo e katološitšwego ya dikgaruru.
Le ge go le bjalo Kgoro yona e gare ka go maatlafatša Lekala la Ditšhelete.
Sefehlamohlagase sa kgase se nyaka sekgoba se sennyane go feta sefehlamohlagase sa tlwaelo sa malahla a go lekana ka maatla.
Tshwaro ye borutho nageng, ''The Orchard'' e fa badudi dikamora tše pedi tša goba le bohlapelo, gammogo le botsenelo bjo arogantšhitšwego le lapa la mong.
Maphodisa a tšere kgato ka tshedimošo yeo ba e hweditšego go tšwa setšhabeng ya gore mathale a koporo ao a utswitšwego a be a rekišwa mo jarateng ya go lokiša dikoloi kua Kuruman.
Go lemogilwe gore ba be ba utela maphodisa mengwaga ye tshela yeo e fetilego mabapi le go kgoga ditagi.
Melao ye meswa le kgapeletšo ya molao yeo e hlabolotšwego e fokoditše kudu tšhomišompe ya dithokgwa tša Thaba ya Kenya yeo elego lefelo le bohlokwa kudu la go ema meetse le go fehla mohlagase ka meetse.
Bao ba hwetšwago ba rekiša madila go tšwa mabenkeleng a mannyane, diputu tša dikoloi goba mafelong a mangwe ba tla swarwa.
Ba be ba le kae batho mo fase bao o bolelang ka bona, ka kakaretšo o ile wa šupwa moo o bego o le gona.
Tsamaišanommogo ya tshepedišo ya dikgatišo tša dipasporoto e thomile ebile e mo seemong seo se gatetšego pele.
Ke ile ka fofišetšwa Durban gore ke ihlolele dipego tše dingwe go mo šireletša.
Thibela batho bao ba le go ka fase ga khuetšo ya madila gore ba se šomiše didirišwa tša go ba le mollo.
Go letetšwe gore babetli ba tla šoma mmogo le barutwana ba tša diintasteri go phetagatša morero wo.
Mokgatlo wo o lebeletšego thekišo ya diaparo le mabenkele a go rekiša dibaledi o ile wa swara morago ga lesolo la go hlaola bosenyi bjo bogolo.
Go godiša kgokagano ya dinyakišišo le intaseteri le go nolofatša tšhomišano mmogo ya dinyakišišo tša diintaseri.
Sekgao ya moepo se be se le gare ka tshepedišo ya tlhamoleswa yeo e tšerego mengwaga le gona e sa le gare ka go fokotša bašomi ka lebaka la ditlamorago tša makwakwa a metsesetoropo ya kgauswi.
Lenaneo la thuto ya tikologo le tsepelela mo bohlokweng bja mafelo a monola le dinonyana tša meetse.
Ka seemo se, tšhušumetšo ya tsamaišanommogo ya sekgao sa bohle le dipeelano tša phethagatšo di swanetše go akaretša katološo ya maikemišetšo ao.
Pego yeo e hlalošago ka botlalo ditshenyegelo tšeo di akantšwego tša moeno wa bona e lego dithekethe tša sefofane tša maemo a godimo, madulo, bjalobjalo.
Tlhamego ya tshedimošo ya setšhaba yeo e lego bonolo, ebile e rekega e tla godišwa go thuša balaodi ba mabopo.
Ntlha ye e hlaloša gore Bolwetši bja TB ye e palelago Diokobatši tša go fapafapana ke eng ebile efa tshedimošo ka phekolo le thibelo ya yona.
Ke swanetše go gatelela gore melato ye e no ba fela bonnyane ka ge go sa na le melato e mentši yeo e sa begwago.
O se rate leano la kgwebo ya gago ka pelo le moya.
Kwano yeo e šišintšwego e hlakanya ditirelo tša tlhago le tšeo di lefelwago ke baletakgoro bao ba dumeletšwego yeo mafelelong e feleletšago e tliša dipeeletšo tša go bonala Toropong.
Mekgatlo ya kganetšo khanseleng e amogetše go katološwa ga nako efela e bontšhitše maswenyego a yona ka tshepedišo ya go thewa ga maina.
Maphodisa a bogare bja Durban ao a bego a letile lefelo la kgauswi a ile a bitšwa gore a kitimiše dikebekwa.
Mo bekeng dipalopalo tša tatelano ya ditabakgolo tšeo di gogilego šedi tšeo di šomišwago go laola le go tsebiša ditaetšo tša motheo di tla lokollwa.
Sefatanaga se ra gore sedirišwa seo se loketšwego maotwana a go dikologa ao a sepelago goba a sepetšwago efela tlhalošo ye ga e akaretše paesekele ye e otlelwago ke motho.
Dinyakišišo tše di ka šomiša bobedi bja meakanyetšo ya dinyakišišo ya boleng le ya bontši ebile e ka hlakanelwa.
Phela le dire ditsela di bonale gore botsenelo bja dientšene tša mollo bo be bonolo.
Mekgwa ya go laola tšhilafatšo ya moya e akaretša meago ye mengwe ya go tokiša mollo, didirišwa tša go gohla le mekgwa ye mengwe ya go tloša esiti ya digase le ditšhila tše dingwe.
UK e gateletše maikemišetšo a yona a go thuša ka ditšhelete lenaneong leo le sa tšeego lehlakore la mpshafatšo ya naga mola e gatelela nyakego ya go fediša dikgaruru le go hlongwa ga dipolasa.
Pego e bolela gape ka ekonomi ya tikologo ya motsesetoropo yeo e tiilego ebile e phurullotšwego yeo e laolwago ke leano la kgolo ya ekonomi leo le eteletšwego ke ba taolo ya ditlabelwa tša selegae.
Ditlhabologo tša bjale di laetša gore dillathekeng di ka šomišwa go fetišiša bjalo ka mekgwa ye mengwe ya kabo ya ditirelo tše bjalo ka tša mmušo, tša maphelo, thuto le kgwebo.
Sešupo se se bontšha kabaganyo le bogolo bja diphidi tšeo di kgethilwego tše šele mo Kapa Leboa.
Tšhibollo ya diminerale e bile le khuetšo ye kgolo mo karolong ye nngwe le ye nngwe ya setšhaba.
Re beele mabala a nkwe ka dikanegelo tša bao ba phologilego dikgaruru tša bong le ditlamorago tšeo di tlišitšwego ke lesolo le maphelong a bona.
Ke mokgwa wa thibelo wa go kwagala wa go fokotša palo ya dihlaselo tša dišaka mo mabopong a go tuma a Kapa.
Go fihla nakong yeo, e be e le ditokumenthari tša go senya kudu mo go BBC le baphatlalatši ba bangwe ba ditaba ka seemo se.
Mo mengwageng ye mehlano ye e tlago, Hitchcock o nweletše kudu mo elego gore a ka se kgone go thušega.
Felo la tlhokego ya tša maphelo le hlaola mafelo a go ba le palo ye ntši ya batho bao ba hlokafalago e sa le ba bannyane.
Boemafofane bja Heathrow le bjona bo ile bja swanelwa ke go emiša bobedi bja mabala a difofane fela go ya ka Mokgatlo wa London wa Ditselamaphefo go be go na le ditiragalo tše dintši tše nnyane tša dikotsi mo ditseleng.
Gonabjale o modudi wa ka ntle wa lebakanyana ebile o be o na le pasa ya Afrika Borwa nako ye e fetilego.
Dipego di be di sa abaganyetšwe ka moka go dipoelo goba diakhaonte tšeo di amogetšwego.
Komiti ya Dipoelo e šogile se ya ba ya šišinya go potologa lefelo bakeng sa Interpol Symposium for Heads of Police Training ka go potologa selete.
Thuto e swanetše go tšweletša tše kaonekaone ka dirithi tša bana, talente le mabokgoni a kgopolo le phetagatšo.
Kago ya tlaleletšo e be e le ka fase ga pušo ya sešole ka fase ga Modimo, yoo a bego a filwe mošomo wa go sediša mašole ka nageng bao ba bego ba bega kua Lusaka.
Sehlophatšhomo sa ditekisi tša dimetara se tla šoma go tlaleletša dinamelwa tša bohle go ralala le motsesetoropo.
Khomišene yeo e hlomphegago, ge e ba ke go kwele gabotse o botšišitše gore naa ke megala ya bomang yeo e gatišitšwego?
Botho ka nako tše dintši bo kopana le dihlotlo tše boima gore bo phele go akaretša le phetogo ya tlhago le tikologo yeo nako le nako e kgontšhitšego tšhutišo go ya mafelong a maswa le mafelong a go ba le mathata a bofefo.
Mo Afrika Borwa, tšweletšo ya selegae e fokotšegile ka baka la nyakego ya go fokola.
E ikarabela go Asphalt Manufacturing Plant yeo e abago metswako ya go fapafapana mo diprotšekeng tša kago le tša kgwebo.
Ipshine ka sefihlolo sa gago se monate mo mathuding mola o lebeletše dihlapi di thala.
Bjalo ka ditoropo tše dintši tša Afrika, histori ya peakanyetšo ya meago ya Durban e bontšha ketapele ya bokoloniale.
Bobedi bja banna ba le bona ba netefaditšwe gore ga ba swanela go ba le dithunya.
Go molaleng gore ke mongwalo wo o dumelelago dika tša temogo ya kago ya setšhaba yeo Maafrika Borwa ba swanetšego goba le yona.
Tonakgolo ye e tla bego e efa polelo ye bohlokwa e tla hloma Khomišene ya Baswa ya Profense yeo e lego kgale e letetšwe.
Go se matlafatšiwe ga bontši bja bathobaso e be e le leano leo le be go le rerilwe ebile e le kokwane yeo e bego e farologanya tlhako ya kgethollo le bokoloniale mo nageng ya rena.
Ke nako yeo re thomago go godiša ba bangwe ba Maafrika ba dimilione mo eThekwini.
Boraro bjo bo phethagaditše mešomo ya tebelelo mo diatreseng tša go fapafapana le go kgoboketša tshedimoso mo dipampišaneng tšeo di feleleditšego ka go swarwa.
Tšweletšo, phatlalatšo le kabaganyo ya intasteri ka bophara e swanetše go diragatša ditefelo tša go laetša ditshenyegelo gammogo le thušo ya tšhelete ya ka thoko go lokeleng mohlagase le ditirelo tše dingwe tša mmasepala.
Bokgoni bja yona bja go bontšha semoya mo nakong ye thata bo ka se tlogelwe bo sa lemogwe le ge e le ka bahlokatshepho ba Afrika.
Ka baka la tlhago ya mafula, e ka se thibelwe ka moka ka ge pula e fela e feta maatla a moakanyetšo wa kelelatšhila.
Kgoro ya Profense ya Tlhabollo ya Leago e lekodišiša bakgopedi ba madulo ebile e tla theoša mašeleng go digole tšeo di nyakago tlhokomelo le thušo neng le neng.
Naa go be go na le dipikara tša ditsebišo tšeo di bego di laetša batho diferong tša go fapana?
Toropo e lebogile gape badudi bao ba tlilego go lokiša dikwano tša tefelo.
Kamora ya rena ya bodulo ya go ba le bohlapelo e fa madulo a magolo a maemo ao a beakantšwego ka mokgwa wa serapa.
Ga gona motho yo a ka hlomago phaepe ya meetse a go nwa mo lebatong goba mo go adilwego ditena ntle le tsebišo yeo e ngwadilwego.
Diphahlo tša toka ya semolao ya bolaodi di lefela fela dithini tša ditlakala tšeo di šomišwago.
Ke nagana gore batho ka moka ba ba filego bohlatse mo ba file ditšhupetšo.
Go be go na le kota yeo makgoba le batho bao ba ahlotšwego ba bego ba tlengwa go yona ge ba be ba otlwa ka go kwešwa mebele bohloko.
Ka gona, tokelo ye e tiišeleditšwego go ya ka molaotheo le semolao godimo ga tekatekano le go se kgetholle e bohlokwa kudu go twantšho ya kgahlanong le semorafe.
Tebanyo ya potlako ke go phetha merero ka moka ya kgalemo ye e amago batšhotšhisi mo kgweding ye e latelago.
Thomiša go dira tekolo ya diphetošo tša paka ye telele go phatlalatšo ya mehuta ya mehlare ye e hlagago ya ka lewatleng go matsha a Lešokeng.
Batho bao ba nyakago go dira tlhagišo ya molomo ba ka beeletša sekgoba sa nako go ofisi ya khansele ya ka fasana ya bona, tekano ya matšatši ao e ka bago a mabedi pele ga kopano ya khansele ya ka fasana ye e latelago.
E sego gagologolo tša tlhago, ke nagana gore lereo la moloko wo o lahlegilego le tla akaretšwa ka go tlhalošo yeo.
Stediamo se sefsa se tla agwa mo setsheng se se lego gona sa stediamo sa King's Park le gona se akanyeditšwe bjalo ka lebala la go swarela dipapadi tša go fapafapana la maemo a godimodimo.
Wate le yona e hlangwa ke metsana ye mmalwa.
Dingaka tša malwetši a diphoofolo tše di nago le mangwalo, melawana le bathuši ba hlokometše maphelo le go phelega mebeleng ga diphoofolo tše di šomišwago ke maphodisa.
Ga ke e tshediše mahlo, ka tlhompho, Modulasetulo, ke lekola phapano ye ke tsela ye e tseneletšego kudu.
Go šwalalana ga West Bank go matlafaditšwe nakong ya dikgwedi tše tharo tša mafelelo.
Ka go le lengwe, batšwasehlabelo ba go katwa ba ikhwetša ba huduegile maikutlo le go ba le fetogafetoga ga maikutlo.
Mdi Bridget Gasa yo e bego e le seboledi sa letšatši mo moletlong o boletše gore Afrika Borwa e na le dibaka tše di swanetšego go thabelwa le go tšwetšwa pele.
Re nyaka tsela ya tšhomišo ya makala-ntši go rarolla ka tshwanelo bodiidi bja bana le go fediša tlhorišo ye e lebišitšwego go bana le dikgaruru.
Dira furu goba digwaši tše dingwe tša go oma gore di hwetšwe ke dikgomo.
Maikemišetšo e sa dutše e le go hlabolla borakontraka ba setlaboswane go ba borakontraka ba ba ipheditšego gore ba kgone go phethagatša diprotšeke tšeo go thwalwago bašomi.
Mo mabakeng a tšhoganetšo, maatla ao a fiwago ke karolwana ye a go tswalela renke ya dipese lebakanyana a ka phethagatšwa ke Lephodisa-Legolo goba motlatši wa gagwe yo a filwego tumelelo.
Ga go na dikolo tše di thuntšhitšwego nakong ya tiragalo eupša yo mongwe wa banna go begwa a gobaditšwe ka morago ga gore yo mongwe wa bagononelwa a mo hlasele.
Ke leboga kudu sebaka se le mphilego sona le go le leboga ge le ntaleditše go tla go le anegela ka botlalo mabapi le toropokgolo ya rena.
Go bohlokwa gore re tšwele pele ka go tsena ka bogare ga rena go go nepilego go bobedi go tšwetšopele ya ditekatekano tša ekonomi ya kakaretšo ye e šomago ka tshwanelo le go kaonafatša kamego ya diphetogo tša ekonomi ya rena ye nnyane.
Magato a tšhoganetšo a tšerwe go kgabaganya lefase mo mafelong ao baerase e netefaditšwego, eupša ke fela Hong Kong ye e hlaotšego hotele ka botlalo.
Dingwalwa-tlhatlamano tša Santee ke kgetho ye e tumilego go bao ba nyakago dingwalwa tše di kgahlišago tša semolao tša go balega ka lekaleng la Sekriste le maatla.
Se se tla etwa pele ke kopano ya boitokišetšo ya ditsebi tša sethekniki ye e biditšwego ke Khomišene ya tša Ekonomi mo Afrika ya Ditšhabakopano.
Makgobapuku a setšhaba go la Atlantis a be a rwele maikarabelo a go anega dikanegelo, ditaetšo le dipontšho tša dipopi, go bea šedi go ditaba ka moka tša dikgaruru kgahlanong le basadi le bana, gammogo le tlhorišo ka tša thobalano le go kata.
Dihlogo tša Mmušo di nyamišitšwe ke go hloka kgahlego ga Lekgotla la Tšhireletšo ka go tšea magato ka tšhoganetšo go ikarabela go boipiletšo bja go nyaka thušo ka Mmušo wa Haiti.
O tšwela pele ka modiro wa gagwe o boima wa go itšhidulla ka go latela lenaneo la go ja dijo tša phepo tšeo di sa akaretšego nama ye khwibidu.
Meyara wa Mmasepala woo o laletša maloko a setšhaba go tla ka bontši go tla go hlatsela tlhomo ya lenaneo la dinkgwete tša baswa.
Bahlankedi ba sephodisa ba swere batho ba mmalwa, ba kgoboketša dithunya, thoto ye e utswitšwego le diokobatši.
Tšea nako go bolela le batsomi ba dišaka le batho ba go phološa maphelo a batho ba bangwe pele ga go tsena ka meetseng le go ba botšiša ge e ba go bile le tšeo di bonwego kgauswinyana mo lefelong.
Lebopo ke thoto ya bosetšhaba ye bohlokwa le gona ga se ya swanelwa go tšwela mohola batho ba mmalwa bao ba nago le mahlatse fela.
Go dumelwa gore dihlopha tše di itlhophilego di tsenelela mabenkele a a itšego a diaparo ka gare ga Molokoloko wa mabenkele go utswa diaparo.
Tšhireletšo ya ditefišo ye e abetšwego go intasteri ya makhura a maitirelo e išwa fase go tšwela pele.
Le rena re badudi ba naga yeo e ilego ya "batamele kudu gore e fedišwe ka noši ka tsela ye e šiišago".
Setopo se sengwe se hweditšwe maabane ka mašemong a mmoba ke bašomi ba polase bao ba ilego ba lemoša maphodisa.
Hlaloša ka moo bohwa bja mohu bo tla phatlalatšwago ka gona ge mohu a se a tlogela wili.
Tlhokego ya mekgatlo le dibaka go kgathotema ka setšhaba e thibela kgatelopele mo taolong ya tlhabollo le mešomo.
Ditlamorago tše kotsi ka morago ga go hlabelwa ka tšhwaana ga se tše kaalo ebile ke tše nnyane kudu go feta go hlakahlakana ga malwetši.
O mo gokeditše go ya sethokgweng sa kgauswi moo a mo tšhošeditšego le go mo hlokofatša.
Phetolo ye e kgotsofatšago kudukudu go tšwa go bathekgi ba rena ka ditšhelete e tloga e lebogilwe kudu le go bontšha bohlokwa bjoo dikgwebo tša praebete bo bo beago go protšeke.
Go na le dipego tša gore mašole a Ethiopia a ikgogela morago le ge e le gore mmušo wa Somali o ganetša se.
Kgauswinyana monna wa go tšwa Parys o filwe kotlo ya kgolego ya mengwaga ye lesometshela go Kgorotsheko ya Godimo ya Bloemfontein ka lebaka la go kata morwedi wa gagwe wa mengwaga ye senyane.
Kgoro gabjale e tsebiša dikolo mabapi le dikabo, ka morago ga ditherišano le mekgatlo ya barutiši le diasoseišene tše di emelago dihlogo tša dikolo le makgotla-taolo a sekolo.
Go tloga mola ba hwetšago tokologo ya bona, badudi ba Vietnam le Maafrika ka bobedi ba beile šedi ya bona go merero ya tlhabollo, go lwantšha bodiidi le go aga leswa dinaga tša rena.
Dikhomišene di tla fiwa mešomo ka morero wo o lebišitšego mo go hlameng mananeo-phethagatšo godimo ga ditaba tše bohlokwa.
Lekala la Tlhwekišo ya Lefelo le rwele maikarabelo a go topa ditlakala mo nokeng le maribeng a kanale.
Re dumela gore tšhireletšo ya lefase e tloga e kgokagantšwe ka tsela ye e tiilego le tlhabollo ya yona le gore bobedi di tloga di tsenelana ka tshwanelo.
Batho ka kakaretšo ba bonwa bjalo ka ntlha ya tšhitišo ya motheo go tikologo efe goba efe.
Khonferentshe ya Mekgatlo e rerišana le go tšea diphetho ka ditharollo tše mpsha le tša kgale tše di tšerwego ke mekgatlo gammogo le go tla ka lenaneo la go ya godimo le la go ya fase la go kgathotema ga mafolofolo ga maloko.
Ka lebaka la gore tokumente ye o e beilego pele ga ka ke tokumente ga se ya mmakgonthe.
Pego a lekola dintlha tše bjalo ka temogotlhago, dimela tša šele tše di sa nyakegego, go phathakgana ga dinagasetoropong, go mediša mehlala ya khapone, boleng bja meetse a go hlweka le a lewatle le phihlelelo go tlhago.
Le gona, tema ye e kgathwago ke sešole go merero ya sekgoba sa moyeng e lebeletšwe fela ge e tsenelana le ditirelo tša difofane.
Mohlomphegi Mospikara, banna le basadi, re dutše re na le mošomo wo re swanetšego go o dira.
Ditshetlana tša dikota di be di tšhelwa fase go boloka lebala gore le dule le kolobile le go thibela go foka ga phefo ye e ka rwalago santa ye e sa tšwago go tšhelwa.
Ba thopile maemo a godimo go bobedi protšeke ya Tikologo ye kaonekaone le lenaneo la phihlelelo ya badudi le le kaonekaone.
E ka ba dipolao tše di be di na le kamano le go rola modiro ga gago?
Sehlopha sa maloko a mahlano se be se tsebja bjalo ka Komiti-Tshepedišo ya Sepolitiki.
Dimilione tša bana di holega go tšwa go tlhokomelo ya maphelo ya go se lefelwe, mananeo a phepo ya bana dikolong, molaotshepedišo wa dikolo tša go se lefiše sekolofisi go bana ba go tšwa malapeng a go itlhokela.
Karolo ya bobedi e bopša ke malwetši a go se alafege a mekgwa ya bophelo, ao a itaetšago kudukudu ge motho a fihlile maemong a bogolo bjalo ka malwetši a a amanago le mmele o montši, bolwetši bja go se šome gabotse ga pelo, kgatelelo ya madi, bolwetši bja swikiri le dikankere tše dingwe.
Peakanyo, morago ga gore e phethwe e tla ba le ditsela tše di diretšwego ebile di hlaoletšwego dipese fela, gammogo le ditiši tša dipese tše di bolokegilego, tša boiketlo, tše di šireletšago kgahlanong le boso le go šomišega ka tshwanelo ke banamedi ba bagolofadi.
Dipontšho tše di filwe bjalo ka bohlatse bja dinyakišišo tše dingwe.
Afrika Borwa ye e hweditšego tokologo e tloga e leboga badudi ba Nigeria kudukudu bao ba šomilego ka maatla go hlohleletša thekgo ya lefase mo twantšhong kgahlanong le kgethollo.
Ee, go kwagala o ka re o abelana ka bohlatse, Mna Wills.
Mandela o amegile ka pelo ka moka go eta pele lesolo leo e sego la dikgaruru la twantšho ka badudi ba naga, go thuša go beakanya diteraeke, megwantho ya boipelaetšo, ditšhupetšo le go hlohleletša batho go se obamele melao ya kgethologanyo.
Mekgatlo ya bašomi ya motheo go polokego le tšhireletšo le yona go ile gwa rerišanwa le yona.
Temogo ya botebo e a fokotšega, gomme ya dira gore go se kgonagale go ela ka nepagalo bokgole bjoo dilo di lego go bjona.
Ka moka re lemoga ntlha ya gore mmušo wo o hlokomologago maikarabelo a wona o nyatša ditokelo tša badudi ba wona.
Peakanyo, morago ga gore e phethwe e tla ba le ditsela tše di diretšwego ebile di hlaoletšwego dipese fela, gammogo le ditiši tša dipese tše di bolokegilego, tša boiketlo, tše di šireletšago kgahlanong le boso le go šomišega ka tshwanelo ke banamedi ba bagolofadi.
Sa boraro, ga re dumele gore bokapitale le Kgethollo e be e le goba di hlaloša selo se tee.
Tirelo ya Sephodiša sa Badudi e tšweletše ka tsela ye kgolo go la Laingsburg moo maphodisa a thopilego palo ye kgolo ya bjalwa bjo bo lekanago makgolokgolo a diranta, le go golega monna.
Ka mabaka a tšhireletšo, go kgatha tema go tla ntšhwa ka dipetše tša kamogelo, le gore bakgathatema ka moka ba tla kgopelwa go bontšha dipetše tša bona tša kamogelo mo dinakong ka moka.
Maafrika, go feta nako efe goba efe ye e bilego gona, a nyoretše go hwetša ditirelo, go temokrasi, tlhabollo le kago ya institšušene.
Gore go fetiša diphetho mo dipoledišanong ga go bohlokwa kudu go feta go phethagatša diphetho ka tsela ya mananeo ao a kwagalago.
Banna ba babedi ba tlogile ka tsela ya go se lemogege ka merwalo ya bona ye mebedi ye boima.
Ditlabela tša go aga tše di sa tshwenyanego le tikologo di ka šomišwa, go akaretšwa kota ye e phološitšwego, polastiki ye e hlametšwego go šomišwa leboelela, dipente tše di sa tshwenyanego le tikologo tšeo di sego kotsi.
Mmagwe o tsebišitše maphodisa, gomme molato o ile wa bulwa le go abelwa go lephodisa.
Diboledi tša letšatši di laletšwa go tla go abelana ka thuto go mafapha a go ikgetha.
Ke nagana gore bogolo bja dikemedi ka bobedi bo bontšha boima bjoo re ka bo beago go dikamano tša rena tša tšhomišano magareng ga makala a mabedi.
Gomme ke tla rata go leboga diboleledi tša mmušo ka moka go boitlamo le maitshwaro a bona a seprofešenale.
Maitapišo a phegelelo ao a laeditšego go molato wo a bile le mohola.
Molora wo o ka ba kotsi go tikologo le gona o swanetše go tšhelwa go lefelo le le akanyeditšwego ka tsela ye e kgethegilego.
Taolo-mmogo ka setšhaba godimo ga dipeakanyotikologo tše di lego bohlokwa ebile di sa tielelago e tla hlohleletšwa.
Tšhomišano magareng ga makala a mmušo le a praebete, le ge e le ya boithaopo, e tla hlohleletšwa le go tšwetšwa pele go tlhabollo ya ditsha tša lefelong la tikologo.
Diromelwantle di akaretša khabaete ya kalsiamo, samente, ditsekana tša boto, kotallaga, magong, kartamome, korong le folouru.
Kgwebišano ye e oketšegilego, ditheknolotši tše mpsha, dipeeletšo tša dinaga tša ka ntle, bobegaditaba bjo bo golago, le dikgokaganyo tša Inthanete di hlohleletša kgolo ya ekonomi le kgatelopele ya batho.
Tatofatšo yeo e tla, ge go se na bohlatse bjo bo thulanago le yona, tšewa go ba ye e nepagetšego.
Ke nna Mokhomišenare, ke mo Komiting ya Tlhokomologo ya Ditokelo tša Botho ebile ke hlogo ya lekala la dinyakišišo.
Maikemišetšo a masolo ke go rarolla bosenyi le go thubja ka dintlong tše di hlatlogilego kgauswinyana mo tikologong.
Tikologo ye e nepile go ditikologo tše go dulago ditšhaba le go tsenwa ka bogare ka mmasepala ga paka ye telele tšeo di tla hlolago gore go be le dikaonafatšo tša tikologo tše di sa kgaotšego.
Ge a bolela mo khonferentsheng Tona Baloyi o kgopetše dikgopolo tša boitlhagišetšo go tšwa go dirutegi, ditsebi tša boitlhagišetšo, borakgwebo le badiredi ba mmušo, ka go ba hlohleletša go goga mmogo go aga setšhaba se tiilego kudu.
Go tlaleletša go ithuta mabapi le Mmino, kampa e tla abelana ka nako ye ntši ya go hlama mmino ka baithuti ka tsela ya phethagatšo nakong ya dithuto tša semmušo le dikhonsate nakong ya mantšiboa.
E swanetše gape go rarolla ntlha ya motheo ya phethagatšo ya lenaeothero la lefase la tlhabollo ye e theilwego godimo ga batho.
Gape go na le tšhošetšo ya phetogo ya klaemete ka lebaka la dipalopalo tše di oketšegago tša greenhouse gases (GHGs).
Afrika Borwa e dira dinyakišišo ka mafolofolo ka morero wo le go abelana ka maitemogelo a boditšhabatšhaba.
Ka mabaka a tšhireletšo, ditšeadiswantšho tša bitio le dithunya ga se tša dumelelwa.
Temošo ya setšhaba ya nyakego ya tšhomišanommogo le go rwala maikarabelo-mmogo di tla tšwetšwa pele.
Kemedi ya Afrika Borwa e tla etela Amerika Borwa ka nepo yeo Afrika Borwa e e etišitšego pele ya go matlafatša dikamano magareng ga dinaga tše pedi tša sepolitiki, ekonomi, le kgwebišano le Cuba.
Se bohlokwa mo morerong wo ke kgatelelo ye e kgethegilego ya tlhabollo ya diinstitšušene tša tlhahlo tše di ka tšweletšago borathekniki le boraentšinere ba bokgoni bja maemo a godimodimo ka makaleng ka moka a mananeokgoparara.
Mopresitente Abbas yo a kgethilwego ka tsela ya temokrasi, ka go šomiša molao wa motheo, o goeleditše Seemo sa Tšhoganetšo le go hlama Kabinete ya Palestina ye mpsha.
Mo go diphatišišo tše e sego tše bohlokwa tša kgauswinyana tša ditšhilafatša moya ka go South Durban Basin go hweditšwe gore diintasteri le dinamelwa ka bobedi di na le seabe go metswako ye mentši ya tšhilafatšo ya moya.
Ditshepedišo tša tharollo ya dithulano tše di fihlelegago, tša boithaopo, tše di lekanyago, le tša go se je nako le tshenyegelo di tla tšwetšwa pele.
Lefase le rena ka moka re hlalošwa ke karoganyo magareng ga bahumi le bahloki, bao ba nago le sa bona le bao ba se nago selo, bao ba hlabologilego le bao ba sego ba hlabologa.
Mauba a tliša ye nngwe ya ditlhohlo tše kgolo kudu ka Afrika.
Ka morago ga go rerišana le Hlogo ya Kgoro, basetsana ba ile ba ipshina le monggae wa bona.
Dikgaruru kgahlanong le basadi di tlola ditokelo le go nyatša seriti sa bosesi ba rena, bomma le barwedi.
Bjale e be e se fela taba ya gore yena o gomiša yuniti ya gagwe mafelong a mangwe?
Re bile le dipego tše ntši tša bagolegwa bao ba bego ba kgokwa, ba hlahlobja go na le mabotho a tšhireletšo, le gore diphetho tše boimanyana, ka ge Betty a hlalošitše, di be di laolwa ke dikgahlego tša tšhireletšo.
Dipoloko di ile tša bewa go dira gore go be le phihlelelo ya go tsena ka lewatleng go basepedi ba ka lewatleng.
Go bolela nnete, mokaka, ge o lebeletšwe ka lehlakoreng ga se wa swanela go kadiela ka fase ga nyaraga ya kgomo ya tshadi.
Ke tla kgopela Christo go tšwela pele ka karolo ya mathomo ya tlhagišo.
Ge mogononelwa a bula lebati, mokonstabole a mo swara.
Ke belegwe ka Mozambique gomme gabjale ke dula ka Johannesburg.
Ge e le gore re bile le kgatelopele, ka ge re bile la semorafe seo se bego se dirilwe semmušo, naga efe goba efe e ka atlega.
O thomile kgwebo ya gagwe ka go kgoboketša maratha a aluminiamo gomme ka morago ga ntlo ya gagwe go ile gwa thoma go tliša boleng go yona ka go di tološa le go di betla.
Seo e be e le go ikgokaganya le sehlopha seo, sehlopha sa Stallion.
Mogononelwa o tšwelela pele ga Kgorotsheko ya Maseterata ya Johannesburg ka ditatofatšo tša go swara sethunya seo se se nago laesentshe le dikolo.
Mdi Loots o boletše gore dilo tše bohlokwa tša dimonumente le tša bokgabo di dira gore nako ye e fetilego ya rena ka moka e bonagale le go maatlafatša dikamano tša ditšo tše ntši.
Re a gile ekonomi ye maatla, ye e nago le kgotlelelo ye e phadišanago, gomme mananeo a rena a ekonomi ya setšhaba a ikemišeditše go tloša bohloki le go kaonafatša maphelo a batho ba rena.
Ka legatong la bosetšhaba, Gauteng ke lefelo leo ditiragalo tša ekonomi le bohloki di sepelago mmogo.
Senthara ya Methopo ya Artscape e ikemišeditše go maatlafatša bophelo bja setšo ka masolo a maatlafatšo ya maithomelo.
Kgwekgwe ya molaetša wa Mna. Lamy ke gore bakgathatema ba bohlokwa ba bontšhitše mosepelo wo o sego wa lekana go mo kgontšha go emiša phego ge go bulwa lefsa ditherišano tša bjale.
Maloko a mabotho ao a fapafapanego a ile a rwalwa ka hilikhopthara ya Oryx le Lefapha la Difofane la SAPS gomme ba ema ditseleng tše di fapafapanego tša togamaano moo dithibelo tša mebileng le masolo a go phuruphuša a ilego a dirwa.
Tšweletšo ya mohuta wa manyoro, dipleiting tša kgatišo tše di lokišitšwego goba disilintara, maswika a lithokrafi ao a swailwego goba dikgašo tše dingwe tše di swailwego tša go šomišwa go gatišwa ka yuniting ye nngwe.
Re kgobokane ka mo lefelong le lekgethwa le go llela polao bjalo ka sehlabelo sa sebenyane sa Afrika.
Ka morago ga tshekatsheko ya histori ya Afrika Borwa ye a nago le maikemišetšo le ya seriti ka mengwageng ya bomasomešupa eupša kudukudu, ka mengwageng ya bomasomeseswai go latela mabaka ao a sa laolegego ao a swanetšego go hlokomela.
Ke šetše ke hlalošitše le peleng gore tše dingwe tša dipolelo tše di lego ka mo ga ke di tsebe.
Nyalelano le magoro ao a amanago a go swana le Go thala dipolane, Go beakanya Metsesetoropo le Boetšeneere bja Diphethephethe.
Ge e le gore go na le go hloka bonnete mabapi le dinyakwa tša maphelo, le go kgokaganya Botseta bja Norway.
Didirišwa tše mpsha tšeo sepetlele gantši se se hweditšego ke seo se lahlilwego ke Sepetlele sa Addington.
Bjale re tla hwetša yuniti ya kabo ya ditirelo ya go thetha yeo e tlogo šomišwa bjalo ka karolo ya moletlo wa kabo ya ditirelo go aba ditirelo tša go ema lefelong le tee ka dinagamagaeng.
Ka diiri tša ka pela mesong ya Labohlano, bahlankedi ba maphodisa ba tsebagaditše semmušo lesolo la mohlakanelwa la go golega bagononelwa ba go thuba dintlo bao ba nyakegago ka lefelong la bona.
Moinspekthara Grobler le mpša ya gagwe ya phološo o phuruphušitše lefelo leo ba šupeditšwego lona.
Ke tloga ke se ka hwetša diabe dife goba dife tša mokgatlo wa Manešinale.
Taba ya gore Ngaka Dering e bile modudi wa ka kampeng ya bathopša e be e se taba ye e ka lebelelwago bjalo ka lebaka, ka ge e be e se lebaka gore go be go na le mmušo wo maatla wa kgethologanyo.
Go ya ka Molaodi wa Karolo, yuniti ya gagwe e lebeletše kudu diokobatši.
Matseka a ka Randburg a atlegile ka ge a golegile bagononelwa ba babedi bao ba bego ba leka go reka ka dikarata tša kheretiti tšeo ba di utswitšego ka bohlakoding bja ka ntlong.
Diphoustara di tla bewa go ya ka melawana ya mabone a mohlagase goba sebopego sefe goba sefe seo se abilwego go tšweletša mabaka a go mametletša goba go kgomaretša diphoustara le ditsebišo.
Se ga se fela kgetho ye kaone ya go aba marulelo a go se ture, eupša gape e tloša dithaere tše di befilego tše di šomišitšwego le diabe tša tšona tše mpe go tikologo tše di swanetšego go hlokomelwa.
Bjalo ka bakgathatema ba mafolofolo ka masolong a boditšhabatšhaba a go rarolla dithulano ka khonthinenteng, Afrika Borwa le Nigeria le tšona di swanetše go hlohleletša ngangišano magareng ga dihlopha tše di lwago.
Legato le la temošo le dirilwe go šireletša seriti sa boditšhabatšhaba sa intasteri ya temo ka Afrika Borwa.
Ditšhelete tša thušo tša lebakanyana le goba ditekanyetšo tša Kabo ya ditirelo tša meetse le kelelatšhila di šomišitšwe go phethagatša tumelelano.
Pego ya Baker-Hamilton e ipileditše gore go dirwe ditherišano tša botseta bja go rarolla dithulano go akaretšwa Syria le Iran bjalo ka tsela e tee fela ya go fihlelela toka le tšhireletšo ya selete.
Ke rata go lebogiša Nikolai, le go mo hlohleletša go tšwela pele go šoma gabotse ka papading ya gagwe le go diragatša maikarabelo a bjalo ka mohlala go ba bangwe, gwa realo Pieter.
Ga ke bolele gore ke na le dikarabo tša dipotšišo tše tše boima, eupša Biko o be a dumela gore go ka kgonagala gore ditšo tše di fapafapanego tša Afrika Borwa di swanetše go huetšana ka botšona.
Bjale go boima go akanya bontši bja melato yeo e tlago tšwela pele go se rarollwe ge go tswalelwa.
Babapatši ba dilo tša setšo kudukudu ba diphahlo tša maemo a godimo ba hweditše phetolo ya dipapatšo tša bona ge di wela fase, e lego seo se ba feditšego maatla go tšwela pele go bapatša ka mokgwa woo.
Ke tsela ye e tswaletšwego gomme sefatanaga se swanetše go ema.
Gore karabo ya mohuta woo goba athekele yeo e ka mo tsenya kotsing ya gore ke mosenyi.
Go sepela mmogo le lenaneo la lefaufaung, tshepedišo ya molao e gare go hloma Etšentshi ya tša Lefaufau ya Bosetšhaba.
Lefelo la magareng ga dilathitšhute tša magareng le mafelo a go fiša ao gantši a itemogelago boso bja magareng go fihla go bjo bo fišago ka dinako tše dingwe bo huetšwa ke diphefo tše maatla tša lefelo la go fiša tša thempheretšha.
Tšwetša pele seriti le go ba molaong ga mekgatlo ya bona ya kemedi maahlong a setšhaba le ditšhaba tša bona.
Go ka no ba go šetše go na le dibokwana ka mobung ka serapaneng sa gago.
Mogononelwa o tšere mekotlana ye mmalwa ya tšhelete yeo e bego e na le tšhelete ye go bego go sa tsebje gore ke bokae.
Dipilione tše di kopane ka twantšhong kgahlanong le kgethologanyo, yo mongwe le yo mongwe a tsenya letsogo ka tsela ya gagwe go weša tshepedišo ye ya go hloka tekatekanyo.
Legoro le le na fela le dipapatšo le maswao ao a mametleditšwego go goba ao a pentilwego dibopego tše kgolo tšeo di sego tša agelwa go bontšha dipapatšo go swana le meago, dithawara le maporogo.
Godimo ga lenaneo la thušo ya ditšhelete tša dithuto batho bao ba thušwago ka ditšhelete tše tša thuto ba fiwa maitemogelo a mošomo a lefaseng la mmakgonthe ka dibaka tša go ithuta ditirelo ka ditšhabeng tše di hlokago.
Go ba gona ga palo ye kgolo ya dišepini tše di se nago le dilaesentshe ka boagišaneng bjo badudi ba gona ba hlokišitšwego nakong ye e fetilego go ka amantšhwa thwii le melao ya nakong ye e fetilego ya go fa dilaesentshe ye e nago le kgethologanyo.
Dinyakwa tša thekgo ya go ba le maswanedi di tla hlalošwa gabotse gammogo le dinyakwa tša go emiša thekgo.
Mo lebakeng la mengwaga ye lesome fela, re fedišitše tshepedišo ye e bego e hlomilwe ye e nago le tshenyo ya molao wa batho ba mmalwa ba bathobašweu wa kgethologanyo.
Gomme bjale naa o a tseba gore o file bohlatse bja gore gase ya dikeledi e ile ya thunywa?
O bolela ka lefelo leo le diretšwego mollwane ka lehlakoreng la go ja la seswantšho?
Bontši bja ditšhumi le mafelo ka moka a go fetošetša ditšhila go ba mohlagase a dira mohlagse ka phišo ye e ntšhwago ge ditšhila di tšhungwa.
Ge e le gore o a tshwenyega gore o ka be o na le bothata bja go betša, leka go tlatša lenaneo la dilo tše di nyakegago la inthaneteng la mabapi le Go Betša ka Maikarabelo.
Aba tirelo ya maemo a godimo ya moswananoši ya Phrothokholo ya Mmušo wa Afrika Borwa.
Ga go na bohlatse bja dinyakišišo ka ga go bolotša basadi tša go ripa ditho tša bong tša basadi, le ge e le gore go na le dikgononelo tša gore di ka be di dirwa ka ditšhabeng tše dingwe.
Afrika Borwa e kgopela bobedi Mmušo wa Sudan le dihlopha tša marabele go obamela ditumelelano tša phedišo ya ntwa.
Thuša dihlophataolo go bolela le go hlagiša maikemišetšo a togamaano ka tsela ya magato le masolo.
Maphodisa a ka China a paledišitše maitekelo a tshenyo ya dithoto tša mmušo ao a hlohleleditšwego le go dirwa ke badulathoko ba "Eastern Turkistan" bao ba bego ba nametše sefofane sa Southern Airlines ka Matšhe.
Go boletšwe ka "mošomo wo o kgethegilego" wa "bathobašweu ka moka bao ba lwantšhago kgethologanyo".
Maitshwaro a mabe ga a šitiše go ruta le go ithuta fela eupša gape go ka tsenya baithuti le barutiši kotsing.
Go dumelwa gore sehlopha se ka be se amegile ka molokolokong wa ditiragalo tša go thuba dintlo ka Port Alfred le ka mafelong a tikologo.
Se se swanetše go dirwa ka go aba ditekanyetšo lefsa le bašomi go tšwa ka mafelong ao a bego a sa šomiši bašomi ba kudu go ya ka mafelong ao a bego a sa hwetše ditirelo ka mo go lekanego le ditirelo tša maphelo.
Maikemišetšomagolo a go tšweletša Leano la Sekgoba la SDB ke go aba motheo wa sekgoba wa togamaano wa diphetho ka moka tša ka moso ka mo lefelong leo.
Ba nyaka go netefatša gore ditiragalo di direga ka polokego le ka tšhireletšego ka tsela ye e kgokagantšwego.
Ka ntle le moo re tšwago gona ka moka ga rena, go na le dilo tše ntši tša go swana tšeo badudi ba Uganda le Maafrika Borwa ba nago le tšona.
Go bohlokwa go kwešiša gore mathata le mekgwa ya kekišo le ya dipapadi tša dintwa gore re kgone go tšweletša le go dira ditshepedišo tšeo go ya ka dipeakanyo tša tšona.
E bile fela batho ba babedi bao ba bego ba se na dithekethe, ba bangwe ba be ba na le dithekethe.
Go agwa ga Lepatlelo le lefsa la Green Point le šitetše badudi ba bangwe le dikgwebo ka lefelong leo ka mo go bego go ka se efogwe ka gona.
O be a le ka kgolegong a emetše go tšwelela la mathomo ka kgorotshekong lehono.
Khansele gape e šomela go thibela go tšwelela ga bogole bja mmeleng.
Mmušo o nyaka go e bea gabotse: re reta masolo a ditšhaba le taolo ya dikolo.
Gabotse, nkabe re ile ra bolawa ke tlala kudu ge nkabe o se tle wa dira tlhagišo gomme re leboga ge o thibetše tlala gore e hlage.
Sa mafelelo, eupša go bolela nnete e sego gannyane, ke nepo ya rena go ba le seabe ka kwešišong ya go fetoša diphetogo tša setšhaba, le tema ye e kgathwago ke mahlale go hlohleletša kgolo le tlhabolo.
Ge a be a etetše motlatšamopresidente o lebeletše pele gore tshepedišo e tla be e šoma nakong ya phadišano ya kgwele ya maoto.
Gammogo le mapokisana a rena a mankgware le go tšhuma batho ka dithaere re tla lokolla naga ye.
Ke befeletšwe boramolao bao ba sego ba dira selo bao ba sego ba tla go tlo re fa pego gomme ngaka ya ka e mpekotše bjale ka yo a swerwego ke bolwetši bja menintšaethisi.
Dinaga tše pedi di kgauswi le go saenela tumelelano ka ga go Efoga Mmogo ga Motšhelo Gabedi.
Dinyakišišo tša Mathomong tša maphodisa di utollotše gore bagononelwa ba na le dikgokagano le dikhamphani tše di tšweletšago dinetweke tša dillatekeng.
Nakong ya ge re bethwa ke be ke sa tsebe gore Katiza le yena o be a latofatšwa ka go robala le monna, ke no mmona a le ka lehlakoreng la batho a re betha.
Sedirišwa sa kgatišo seo ba se šomišitšego go kopiša di-DVD le sona se ile sa tšewa.
Maloko a setšhaba a kgopelwa gape go hlokomela gomme ba ruthe fela mafelong ao a bolokegilego kudukudu ao a swailwego ka difolaga tše mebala ye mehubedu le ye serolane ao a hlapeditšwego le bahlapetši ba tšhireletšo ya bophelo.
Fihlelela bokgoni ka botlalo bja mafulo ka go a nontšha kudu ka manyoro.
Lesolo la twantšho ka Afrika Borwa, a re kwešišegeng gabotse kudu, ga se lesolo la batho ba Afrika Borwa ge ba lwantšha bathobašweu, eupša ke lesolo la twantšho ya semorafe ka batho.
Go fa disetifikeiti tša bokgoni gape le mošomo wo o bolokegilego le go sedimoša diphrofešenale tša bašomi ba maphelo e swanetše go ba maikarabelo a dikhansele tša nakwana tša diphrofešenale goba bahlatlami ba bona ka maemo.
Ke nna yo a botšišitšego ka ga sethunya gomme ke be ke nyaka go tseba gore re ka hwetša sethunya kae.
Protšeke ya tlhohleletšo ke protšeke ya dilo tše ntši tše di amanego yeo e goketšago karolo ye kgolo ya peeletšo ya URP gomme e na le seabe go palo ya godimo ya batho.
Lekala le aba tirelo ya keletšo go bašomiši ba mananeo ao a kgokaganego ka gare ga Khansele gomme bao ba lekago go dira diphetišetšo ba eletšwa kudu go e šomiša.
Mosadi, yo a hlabilwego makga a mmalwa gomme a hlakolwa diphahlo tša gagwe, o ile a kgokwa matsogo a išwa mepeteng a katwa.
Ke leka go phela bophelo tše nkego ke kanegelo ye e tšwelelago ye e lego ka taolong ya ka ka seripa.
Inanda Trail e hlomilwe go tšwetša pele le go maatlafatša boeti bjo bo theilwego setšhabeng.
Go bolela nnete, khumišo ya ba Bodikela e akantšwe gore e tla hlokiša Afrika.
Ge e le gore o tlantše aterese ya letlakala ka gare ka para ya Aterese, netefatša gore e ngwadilwe gabotse.
Kanegelo e bulwa ka nako yeo lapa le bafaladi ba bangwe ba Majuta ba dula ka Alexandria moo Jesu wa mengwaga ye šupa a hwetšago thuto ye kaone ebile e le moithuti yo a tshephišago.
Nakong ya Ntwa ya Bobedi ya Lefase bahlabani ba sekepe ba Britain ka Singapore ba ile ba fiwa go dira tlhaselo go tšwa ka lewatleng.
Ka tebeleleong ya polane, le ka polaneng ka moka, ditlhatlošetšo tša godimo le dikarolo di swanetše go direlwa mathoko ka botlalo.
Ke na le ditatamente ka moka tša mathomong tše di saennwego ka faeleng ye e kgethegilego gomme re file Khomišene dikgatišo tše di tlantšwego tša se sengwe le se sengwe.
Mafelelong re ile ra bontšhwa tsela yeo re bego re ka e tšea go fihla ka khutlong ya ka leboabodikela.
Diphulara tše di apešitšwego diaparo tša mebalabala ya go kganya, tšeo di nago le diporeng ditepising tša tšona, di tla go nametša gomme wa ipshina ka go thethathetha.
Mafelo a ka lebopong ao a sego a hlabollwa ao a swanetšego go tšwetšwa pele a swanetše go tsebja ka maanong a ka seleteng sa lebopong.
Gape re na le baotledi le basepelakamaoto ba bantši bao ba se nago le maikarabelo bao ba bakago mahu ao a sa hlokegego le dikgobalo go bašomiši ba tsela ka moka.
Ga di šome gabotse le magato ao a fapafapanego a polelo le a thuto - go tloga go kgwebo ye e sego ya hlakahlakana go fihla go dikgwebo tšeo di hlakahlakanego kudu.
Dira ka katlego le ditlhaelelo ka mmušong, ka mošomong le ka tirišanong ya togamaano ya dihlongwa.
Kgwebišano ya dinaga tše pedi magareng ga Afrika Borwa le Namibia e bopa pedi-tharong ya palomoka ya kgwebišano ya ka ntle ya Namibia.
Potšišo bjale ke gore ke mokgwa ofe wa kopanyo wo o loketšego go fihlelela maikemišetšo a.
Maloko ao a ikgafilego a thibetše polao ye e bego e ka kgonagala gomme a golega gape mosenyi yo kotsi.
Re leboga gape barerišani bao ba emetšego mekgatlo ya dipolotiki ya ka Zimbabwe ge ba tlile tshepedišong ya ngangišano ka ga go hloka boitirelo le bophrofešenale bja bona bjo ba bo bontšhitšego ka tshepedišong ka moka.
O moetapele yo bohlokwa wa Leboa le le humilego, leo le hlabologilego.
Ke sepela le mekotlana ya ka ya go ya lebenkeleng ge ke eya suphamaketeng.
Ke nyaka gape go lebiša ditebogo tša ka go ba lapa la ka ka ga thekgo le lerato la bona tše di sa šikinyegego.
Kgoro ya Mahlale le Theknolotši e tsebagatša semmušo Maithomelo a tša Mahlale le Pontšho ya Theknolotši ya Boditšhabatšhaba.
Le ge e le gore Dikhomišene tša Nnete ka dinako tše dingwe di a solwa ka go dumelela bosenyi gore bo se ke bja otlwa le go hlohleletša igo se otle ditlotlo tše kgolo tša ditokelo tša botho, di thuša go fa sekgoba sa dipolotiki go tliša bokamoso bja rena ka moka.
Dilaetši di emela sedirišwa se maatla sa go tšweletša tshedimošo ya kakaretšo go setšhaba le go bao ba tšeago diphetho.
Amogelang molawana goba le phethagatšeng lenaneo leo le hlamago mešomo ye e holago tikologo ka mekhukhung le goba ka mafelong a boagišani ao badudi ba gona ba hwetšago meputso ya fase.
Selekane se se bontšha dikgato tše di dirilwego ke mmasepala go maatlafatša pušo ya tirišano.
Kopanyo ya tirišano ya dilete le kopanyo ya dilete tše ntši e swanetše go lebelelwa ka kakaretšo go feta go wa ga mathata a ekonomi le a kgwebišano.
Boetapele bjo bofsa le bjona bo be bo tseneletše kudu go hlokomela ditiro tša go botšišiša, gomme ge go bonwa ditlolo tša molao, magato a kimollo a be a tšewa ka bjako.
Meetse a go nwewa a ka Cape Town ke meetse ao a bolokegilego kudu le go hlweka kudu go ka a a nwa go tšwa thepeng ya ka ntlong ya gago.
Mmušo o tla tšwetša pele tšhomišo ya makhura a muši wo monnyane le didirišwa tša go tšhuma tše di šomago gabotse go kaonafatša tšhilafatšo ya moya ka go šomiša malahla le dikgong.
Taolo ya ditšhelete le tshepedišo, mananeo a go fa pego, go dira ditekanyetšo le ditikologo tša go dira dipeakanyo ka moka ga tšona di šomišitše methopo.
Dintlha tše di bonwego tša Senthara ya Go Tsena mo mengwageng ye mebedi ye e fetilego di akareditše ditirelo tšeo sehlopha se ikgafilego go di fa barutiši bao ba sa šomego.
Serapa sa Tshegišo sa ka Beachfront ke lefelo la dimaka tša tshegišo le boipshino go bobedi batho ba bagolo le bana.
Dikgwebo tša ka nageng di tla hwetša thekgo ye kgolo ka ge diphapoši ka moka tša madulo a baeti di šetše di beeleditšwe ka moka go tlo šomišwa ka tiragalo yeo ke Kgoro ya Dipapadi le Boitapološo.
Ba be ba apere dipipi le ge e le gore ga ke gopole gore ba be ba apere dipipi tša mohuta mang.
Methopo ya ka lewatleng yeo e sa mpshafatšwego e tla šomišwa ka tsela yeo e bušetšago dikgetho tša ditšhomišo tše di ka kgonagalago ka moso tša tatelano ka kgahlegong ya setšhaba.
Lenaneo la moletlo le akaretša Moletlo wa Dipuku le ditiragalo tša go bala dipuku tša direto ka mafelong ao a fapafapanego toropong ka bophara.
Phušula, tloša goba fetoša lefelo la taolo ya meetse goba o dire gore lefelo la taolo ya meetse le se šome ka tsela ye e hlagišitšwego ka taelong.
Sefatanaga seo se hlakotšwego - Audi ya mmala wa Silibere- se ile sa ema khutlong.
E senya maphelo; ya phatlalatša maikutlo a lehloyo le go hloka tshephano ditšhabeng tša rena.
Moahlodi o tlaleleditše ka gore se e bile bosenyi bjo bo rulagantšwego bjo bo beakantšwego pele ga nako, bjo bo bonwego ka bošoro bjo bo sego bja tlwaelega go mosadi yo a bego a babja.
Puku ye mpsha ka ga Durban, ye e tlogo phatlalatšwa ka Mei, e iša babadi kgole ka fase ga bogodimo bja naga, ya nyakišiša dinnete tša toropokgolo ye e hlakahlakanego ka thokong ya borwaleboa.
Mešomo ya taolo, go fa mohlala, go ripa manaka, go hlabela, go fagola, e swanetše go dirwa kgafetšakgafetša ngwaga ka moka.
O šomiše dipharologantši tša tšweletšo tša phote ya naga go fihlelela peakanyolefsa ya metsesetoropo le mpshafatšo ka go hloma menyetla ya metsesetoropong ya kgauswi le batho bao gabjale ba lego kgole le yona.
Ka ntle le go itokišetša ga Toropokgolo, re rata go bolela gore mafula le go phohlela ga naga go ka no tšwela pele go hlaga ka lebaka la maemo a boso ao a fapafapanego, a realo.
Ka lebaka la bana ba Israele le Palestina, re swanetše go maatlafatša maitekelo a rena go netefatša gore ditherišano tše di theilwego go Ditšhišinyo tša Tenet le go Leano la Mitchell di ka thoma ka ntle le go ditelega.
Dikgetho tšeo bašomi ba meepong ba bego ba na le tšona mo nakong ye e fetilego di fokoditšwe kudu.
Moo mobu o fapanego bokgole bjo bokopana go swanetše go šomišwa go fodiša ka tšhielano.
Ngangišano e bontšhitše mafapha a mararo ao a tlišago tlhobaboroko: go hlasela badudi le go thunya ka ntle le go kgetha, go tloša bathong moo ba dulago ka kgang le tlhokego ya phihlelelo ya bašomi ba thušo ya bahlaki le ba tšhireletšo.
Oketša masolo a temošo le a tlhohleletšo mabapi le TB le TB ye e palelwago ke go alafša ka Diokobatši tše Ntši le ya Kotsi go ditšhaba ka moka tša ka Phrobentsheng.
Tema ye e kgathwago ke badudi go thuša mošomo wa Mokgatlo wa Dinagakopano ka Afrika Borwa e be e le mohlala.
Mna Liu o boletše gore o be a holofela gore babogedi ba ka Afrika Borwa ba tla ipshina ka setaele sa opera sa Setšhaena seo se tsebjago ka go ba "bonolo kudu le go ba le maemo".
Ke hlatsetše ebile ke bogetše dilo ka moka tše a bego a di dira.
Re reta maemo a gago a go nyaka go aga dikamano bjalo ka balekane le Afrika Borwa.
Afrika Borwa e tla fetogela go šomiša mekgwa ya sešole ge maano a thibelo le a go hloka dikgaruru a padile.
Johnson o šoma mmogo le bašomi ba phepo ba Lenaneo la Phepo le le Kopantšwego go tšwetša pele go ntšha masea letswele.
Maphodisa a phuruphušitše banamedi gomme a hwetša bagononelwa ba swere mekotlana ye mene ye e bego e tletše ka disekerete tša ka Zimbabwe gomme a ba golega.
Ka tshepedišo ya go tloša melao, SABC e ka se emelwe go ba lefelo la tlhahlo la intasteri.
Ga go malere a tšhipi goba a aluminiamo ao a ka bewago disetenteng tšeo diphoustara di tlogo bewa gona.
Ka mehla, masolo a a dirwa phrobentsheng ka bophara, gomme go eya ka palo ya batho bao ba golegilwego mo nakong ye, masolo a tloga a eba le mohola.
Dinyakišišo go tloga fao di ile tša romela maphodisa ntlong ka karolong ya Umfuyaneng.
Tlhohlo ya ka ka intastering ke gore e swanetše go tloga go karoganyo le tlhomong ye e tiilego.
O dirile gore naga ya rena e be karolo ya khonthinente gomme a šoma ntle le go lapa go tliša tsošološo ya Afrika.
Ga ba šome ka mehuta ka moka ya keletšo gomme ba tlogela dikgoba tše ntši ka mmarakeng.
Maikemišetšo a tlhako ye ke go nyakišiša bokgoni bja boeti bja Difolete tša ka Kapa le go tsenya lefelo leo ka ekonoming ya boeti.
Difeme tša ka Afrika Borwa di rata go abelana ka bokgoni bja go šoma dijo le India.
Se se diregilego ke gore bašemane ba ile ba tšwela pele go apara diyunifomo.
Amogelang melao ya maleba ya bosetšhaba goba melao ya tlolo ya thibelo ya kiletšo ya dibetša ka ge sephetho se tšerwe ke Khansele ya Tšhireletšo ya UN.
Re bona dikabo tše tša dikgokagano tša sathalaete e sego bjalo ka phadišano, eupša bjalo ka thušo ya ditheknolotši tša kgokagano ya megala ya fase.
Tebelelopele ke gore ditherišano tše di thomološitšwego ka Julae ka Bonn di ka tšweletša diphetho tše di amogelegago kudu ka US go feta dithalwa tša bjale.
Maloko a Palamente, maloko a botseta, baetapele ba dikgwebo, bahlomphegi, magagešong, tshepedišo ka moka e latetšwe.
Tshedimošo ka boripana ke sebaka go bathekgi ba mašeleng go kwa tshedimošo ye e tlišwago ke bona beng ka ga protšeke ye kaone ye.
Ditšhelete tša mafapha, tša dithoto tša go se šuthe le tša ditshenyegelo tša bjale, tše di filwego go ya ka dikgopelo le tshekatsheko ya nyakego.
Naa o ile mo mothalading wo go reka dithekethe?
Mna Deng, setsebi sa thenese sa ka Tšhaena yo a nago le dimetale tše nne tša gauta tša Diolimphiki, o bile mohlankedi wa dipapadi ka morago ga go tlogela go raloka gomme a hlohleletša le go tšwetša pele Dipapadi tša ka Beijing lefaseng ka bophara.
Baabi ba mohlagase ba tla swanelwa ke go obamela melawana ye ya fasefase.
Mmušo wa temokrasi o hweditše ekonomi ye e sentšwego ke pušo ya kgethologanyo ye e tšerego mengwagasome.
Leano la lebaka le letelele ke go aroganya ditšhila tše kotsi le tša kakaretšo ka mothopong le ka tšomišong lefsa, mabakeng a ge tšhomišolefsa e le maleba, e kgona go tšwetšwa pele ebile e na le mabaka a ekonomi.
Ga go na le lebaka la go kopanya ditirelo ka moka tše di lego tša phraebete.
Dithaere ke bothata ge di lahlwa ka ge di tšea karolo ye kgolo ya moya wa lefaufaung go ya ka boima bja tšona ebile ga di kgone go pitlelwa.
Ye ke tsela ye kaonenyana ya go fa leina goba go swaya phoofolo eupša ga se gore ga go bohloka ka botlalo.
Yeo ke polelo, ge dilo tše bohlokwa di tsena ka dipoledišanong le ka ngangišanong, ao ke mafapha ao ba bolelago ka ga ona.
Ba amantšhitšwe le molokoloko wa bohlakodi ka moo lefelong leo.
Seetša le sona se kaonafaditšwe ka lebopong la lewatle, gomme ge ditšhelete di dumelela, matangwana a diketswana a tla direlwa legora dinakong tša ge go na le batho ba bantši.
Mananeo a mašole a go kgathatema ga intasteri a tla beakanywa kudu go thekga ditheknolotši le bokgoni bjo bo bonwego bjalo ka bjo bo lego bohlokwa go Lebotho la Mašole a Afrika Borwa.
Ka sebopego se se nago le tsenelelo ye nnyane ya tshepedišo ye ya maithomelo, balwetši ba bantši ba kgona go boela mešomong ya bona ya ka mehla ka pela kudu.
Lefelo tikologong ya lepatlelo le hlapeditšwe ka morago ga tiragalo ya go thuntšha sethunya.
Gape e ka akaretša leswao lefe goba lefe leo le nago le mothaladi o tee wo o ikemetšego ka bowona, o nnoši, wa go ripiwa, ditlhaka tše di ntshofaditšwego, dika goba maswao.
Ke dumela gore lenaneothuto la rena le kgona go thuša bafsa ba rena bao ba šomišago diokobatši, bao ba nago le kgatelelo ya dithaka, semorafe, go tšea lehlakore go tša bong, go kgalema le mehuta ka moka ya dikgaruru.
Ke bona dimilione tša batho di hloka sa go reka ditšweletšwa tša polaseng le tša femeng gomme ka lebaka la bohloki bja bona ba ganwa ka mošomo le tšweletšo go dimilione tše dingwe tša batho.
Tlhamo ya Metsesetoropo e akaretša go dira, go tšweletša lefsa, go maatlafatša tšhomišo ya go ya go ile ga mafelo a setšhaba a ka toropokgolong, go akaretšwa ditsela, dikwere le diphaka gammogo le mafelo a bohlokwa a tlhabollo le mafelwana ao a kgethegilego.
Ke boditšwe gore Venfin le Remgro Limited e bile dikhamphani tša mathomo tša go fetola boipiletšo bja go tsenya letsogo ka tlhabollong ya thuto ya maemo ka dikolong tše di nago le mathata.
Mo mengwageng ye mebedi ye e fetilego, thušo ya mašeleng ya Kgoro e akareditše diwilitšhere tše mmalwa.
Mmeyara o tla felegetšwa ke sehlopha sa Makhaselara le dihlogo tša Mafapha tša ka Mmasepaleng wa eThekwini.
Gape dikoketšego tša dithomelo tše di sego tša thušwa ka ditšhelete tša maikarabelo ao a filwego Mmušo wa Selegae di bonwe bjalo ka kotsi ye e ka hlagago.
Lefelwana la Durban ka Kopanong ya tša Boeti e bile motlolo wo o goketšago mahlo wa lepatlelo la toropokgolo la Moses Mabhida, leo le phethilwego le na le areke ye e tumilego kudu gabjale.
Bogare bja toropokgolo ya Durban ke lefelo la kgwebo le la boithabišo le le tletšego ka batho leo le lego tikologong ya boemakepe bja bo tletšego ka batho.
Maphelo a bona a ka kaonafatšwa kudu ka kalafo ye e šomago gabotse le taolo ya malwetši ao a bakwago ke malwetši a mangwe.
Afrika Borwa e nyakile phetošetšo ya dikamano tša Leboa-Borwa kudukudu mabapi le kimollo ya dikoloto, phihlelelo ya mebaraka le maemo ao a lekalekanyago a kgwebišano mola ka go le lengwe e tiišetša dikamano tša Borwa-Borwa.
Go lebeletšwe gore melawana e tla lebeledišišwa lefsa ge nako e ntše e eya.
Kabo ya mangwalo a beng ba dintlo ka Kgoro ya Dintlo ka Mmasepaleng wa eThekwini ye e rulagantšwego go swarwa ka Mokibelo wo, ka manyami e fegilwe go tlo swarwa ka letšatšikgwedi la ka moragonyana.
Melawana ya tlhabollo ya dinamelwa le mafelo e bontšhitšwe ka diphethong tša tlhabollo; le ka phethagatšong ya molao.
Dipanka le dihlongwa tše dingwe tše di swarago tšhelete, gammogo le barekiši ba šetše ba tlile ditiragalong tša tlhahlo ka ga dikagare tša tšhireletšo tše di kaonafaditšwego.
Motšhene wa go tšhela diaparo ka pele o šomiša meetse a mannyane gomme o šomiša mohlagase wo monnyane go feta motšhene wa go tšhela ka godimo.
Diphenkgišano di tla sekasekwa ke Komiti ya Tshekatsdheko ya Diphenkgišano pele ga ge Komiti ya Kahlolo ya Diphenkgišano e aba.
Ee, mo mengwageng ye e fetilego ye mehlano, ekonomi ya rena ya phrobentshe e tšwetše pele go feta kakaretšo ya bosetšhaba.
Setsebegi sa ntwa ya tokologo le mogale wa MaZulu le sereti, Kunene o hlokofetše ka morago ga bolwetši.
Maitekelo a go hlabolla lefapha la boeti a ikemišetditše go hloma mešomo le go thuša letseno la tšhelete ya ka ntle.
Re swanetše go dumela gore ga se ra fetša tshepedišo ya go bopa setšhaba se sefsa, dikgopotšo tša mengwaga ye e fetilego, dikgopotšo tša ntwa ya tokologo, lebaka le le fetilego la karogano le tlhokego ya tlhabolo di tlošitšwe.
Baromiwa le bona ba ile ba rwala dikefa tše thata gomme ba sepelasepela le lepatlelo, seo se fedilego karolo ye e ka bago tee-tharong, gomme rei ya mathomo e šetše e dirilwe.
Maikutlo a ka ke gore, ebile ke gatelela se, ke nagana gore se ke go phamoga.
Mmušo o tla šomela go hloma le go amogela dinepišokakaretšo tša bosetšhaba ka go fokotša meši ye e amanago le mohlagase yeo e lego kotsi tikologong.
Beke ya mošomo wo montši ga e ame mafapha ka moka.
Leloko la setšhaba se tsebišitše maphodisa gore monna yo a gobetšego o kae, gomme matseka ao a bego a le komanamadulaabapile a mo golega semeetseng.
Dikgobokano tša setšhaba di ka šitiša šedi go bana bao ba lego kgauswi le letangwana.
Tona Hogan o rerišana le bakgathatema bao ba fapafapanego bjalo ka karolo ya go nyaka ditharollo tša ditlhohlo tše tshepedišo ya maphelo e lebanego le tšona ka Foreisetata.
Batho bao ba hlahlwago bao ba phethilego le lengwe la mananeo a tlhahlo a Kgoro ya Tlhabolo ya Setšhaba ba ka hlokolwa go tsenela dithuto tša mošomo tša ngwaga o tee ka mokgatlong wo o ngwadišitšwego le yona.
Ka lebaka la gore Mabota o amegile ka go thunyeng ga maphodisa a mabedi a banna le gore e tla hlaga gape le gore e swanetše go thibelwa.
Ga go matšošetši afe goba afe le goba dikgaruru tše di tlago kgotlelelwa, o boditše ba kgašo.
Sa bone, tikologo ya sekolong e swanetše go lokela go ruta le go ithuta go go dirwago gabotse; bjale e swanetše go bolokega, go šireletšega, e be le toka, e godiše le go hlohleletša.
Go na le ditaetšo, a realo, tša gore bagononelwa ba ka ba karolo ya segongwana, le gore go golega ba bangwe go ka latela mo nakong ye e sa fetšego pelo.
Lekola tshepedišo yeo ya meetse a pula tikologong ya ntlo ya gago le boagišaneng bja gago gore e hlwekile le gore e šoma gabotse.
Ke taelo ya milenia, ya gore batho bao ba gateletšwego ba tla tšwelela go nyaka lefsa seo se lego sa bona ka nnete, kudukudu ka lebaka la gore ga ba ka fase ga batho.
Go bediša meetse bonyane motsotso o tee go ka bolaya dipharasaete tše kotsi, dipaktheria, goba dibaerase tše di lego gona.
Re kgopela mekgatlo ka moka go šomela go fediša dithulano le go tšwetša pele peomarumofase.
Re swanetše go bona tlhomo ya mešomo bjalo ka selo se se tlago pele le go tloša bohloki kgahlanong le go ikhumiša le bojato bjo bo sa laolegego.
E swanetše go ba mabapi le tsošološo ya ekonomi gore re kgone go intšha ka legorong la "bao ba sego ba hlabologa" sa ruri.
Ge tshepedišo ye ya ka godimo e šetše e phethilwe, Rakonteraka yo a amegago o na le maikarabelo a go hloma ditsela gape ka botlalo, dibetše le dipheibemente.
Ga se nka ka lemoga gore ke be ke mo lwantšha kudu ka tsela yeo.
Re dumela gore ka go lebiša šedi ya rena go digongwana le bagwebi bao ba sego molaong, re fihlelela bogareng bja bothata.
Re leboga dikamogelo tše le re filego tšona go tloga mola re fihla ka Tehran.
Pheibemente ye mpsha e kopanya dikarolo tše pedi tša lefelo la segopotšo gomme ya hlama kelo ya ponagalo go leba Paddocks.
Theknolotši ya sebjalebjale e mpefaditše setlwaedi se, gomme se sa feletša ka go befediša batho le kgogolego ya maikutlo a setšhaba.
Stats SA e na le maikarabelo a go ngwala le go phtlalatša tshedimošo ka ga dipalopalo tša tšweletšo, diakhaonte tša bosetšhaba, dipalopalo tša theko ya tšweletšo, dipalopalo tša theko ya bareki, mmaraka wa bašomi le dipalopalo tša setšhaba.
Bjale a re se ke ra gakantšha ya setlwaedi le ye e sego ya setlwaedi, ke lemoga ka botlalo gore ntwa ye e sego ya setlwaedi e mabapi le eng.
Bathobaso ba ile ba fiwa tshepedišo ya thuto ya maemo a fase ye e bego gape e tsebja bjalo ka Thuto ya Bantu.
Bao ba bego ba le ka pele le ka morago ba be ba goeletša mabapi le gase ya dikeledi?
Go be go na le setu ka botlalo, gomme dikgato di beilwe fase, mang le mang a nyaka go bona gore dikgato tšeo di tlo ema kae.
Se se ra gore go swanetše go kgonagala gore maemo a mokgatlo wo o hweditšego diboute tše ntši a swanetše go hlohla le go sekasekwa.
Go dira mohlala wa kotsi le go fa pego di tla dirwa mabapi le maitshwaro a mootledi le mafapha a mangwe a kotsi go tlo latelwa ke diklaente.
Di tloga ka Blue Lagoon ka leboa go fihla ka Addington ka borwa.
Go hloka bokgoni ga bašomi go bothata kudu ka mo maemong a.
Le ge e le gore kgatelelo ye kgolo e ka setšhabeng sa Mathosa lesolo le le lebeletše kudu batswadi bao ba bolelago Seafrikantshe bao ba tšwetšego pele kudu go ngwadiša bana ba bona ka diphapošing tša Seisemane.
Tshwaotshwao, ye e bontšhwago ka lebone le letalamorogo la roboto, gantši e na le tshedimošo ya tlaleletšo goba tlhathollo ye e ikemišeditšego go tšweletša goba go ngwala ditiro tša kelo ya mošomo, ka ntle le go nyaka mošomiši yo mongwe go šoma ka yona.
Batho ka o tee ka o tee bao baamegago ka mo ditiragalong tše ga go selo sa mohola se ba tlogo se dira eupša ba tlo senya thoto ya Mmušo ka go tšwelapele ka dithulano tša di tseneletšego tše di sego molaleng.
Go netefaletša ka mohlala, sekgoba, dihlongwa le kopanyo ya peakanyo go bohlokwa ka molawaneng wa tša dinamelwa.
Mo mafelelong a beke ao a fetilego, maloko a maphodisa a Bloemhof a golegile bagononelwa ba mmalwa ka morago ga go foša maphodisa ka maswika le mapotlelo a dipiri.
Tlhamo ya sampole ya sewelo ye e arogantšwego, ye e theilwego go letseno la kgwebo, e šomišitšwe.
Setopo sa mohu se hweditše ka lona letšatši leo, se le tseleng ka Bophelong se na le dintho tša ntši tša go hlabja.
O boletše gore Khansele ya Toropokgolo e šetše e dumeletše go beeletša ka go tsošološa Parade mo mengwageng ye mebedi ye e tlago ya ditšhelete.
Ka lebaka la gore se ke mašaledi a melawana ya semorafe, re ka se ebile ga se ra swanela go efoga dipoledišano ka ga semorafe, kudukudu go netefatša gore re fediša semorafe ka nageng ya rena.
Go swana le ka nageng efe goba efe lefaseng baeti ba lefase ba swanetše go ba le tlhokomelo gomme ba se ke ba lekeletša dilo tše bohlokwa phatlalatša ge ba etela mafelo a mabotse a go bogela mafelo.
Dilo tše di nyaka go kgontšhwa kudu go thuša masolo a makaone a Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa.
Ke hlomphilwe ke sebaka se ba mphilego sona sa go ba eta pele.
Go tloga fao, ke fela seboledisegolo sa letšatši seo se fiwago sefoka, seo se nago le betše ya molaleng godimo ga ripone le rosethe ya laphele.
Ka lebaka la bohlokwa bja mošomo wa go tima mollo wo gape o lego kotsi, ba tirelo ya Tlhago ka Kapa ba ikemišeditše go aba tlhahlo ya motheo, ya go mpshafatša le ye e gatetšego pele go kgontšha Balaodi ba tša Pabalelo fase.
Mošomo wo o nyakega ka pela ka lebaka la gore mathata a tlhokego ya mešomo gareng ga bafsa bao ba sa šomego bao ba se nago bokgoni le bao ba nago le bokgoni.
Ditšhupetšo tše di dirilwego ke Mokgatlo kgahlanong le melao ye e se nago toka, ya go swana le Molao wa Peo ya Batho go ya ka Merafe le Melao ya go Dula Lebakanyana e ile ya dirwa.
Mabapi le dilo tše di swanetšego go dirwa ka protšekeng, go hlahla bahlatholli ba polelo go kgontšha tshepedišo ya semolao ge go ka ba le ditiragalo dife goba dife tše di akaretšago batšwantle di ka thoma.
Molato kgahlanong le yena o tla fegwa go tlo dirwa kgopelo ya peila.
Ngangišano yeo e ile ya feletša ka go bethana moo e lego gore mohu go kwagala gore o ile a hlabja mafahleng ke buti wa gagwe.
Go bjala dimela tše di šomišwago kudu ka khemeseng goba tša go šomišwa mabakeng a go dira dihlare tša go bolaya dikhunkhwane, tša difanki goba tša mešomo ye e swanago le seo.
Se se tloša seabe sa infoleišene ye e hweditšwego, tše di fapanago go ya ka legoro.
Motho yoo a ka ba le sethunya ka morago ga ge a hweditše laesentshe ya maleba ya sethunya.
Poleisetere le khomphosite ye nngwe le faepa di maatlafaditše dillaga, diphaephe, bjalobjalo, ka tšipsamo, samente, aspestose, bjalobjalo.
Tirelo ya inthaneteng ya mebepe ya lefelo la mafula e go dumelela go tsena ka lefelong le itšego.
E tloga e le tlhohlo ye kgolo ya bonamodi le ya selete.
Godimo ga se e bile melao ya kgethologanyo, go se dumelele bagolegwa bao ba bonwego molato tokelo ya semeetseng ya go dira boipelaetšo, ditlhagišo tšeo le tšona di bonwego bjalo ka tšeo di sa sepelelanego le molaotheo.
Taolo ye kgolo ya motswako wa dijo tša diphoofolo e swanetše go dirwa, kudukudu ge o fetogela go tšwa go dirafetše, go mabjang a ka sethokgweng goba mafulo, go ya go dithoro goba motswako wa dijo ka botlalo.
Ga ke gopole dikgobalo eupša ke na le mengwapo ka mokokotlong wa ka ka lebaka la disampoko.
Go realo go ra gore re sa tšwela pele go nyaka ditsela le mekgwa yeo ka yona re ka fetošetšago dikgopolo go ba dilo tše di dirwago tša setšhaba se se theilwego go batho le tshepedišo ya tlhabollo ye e theilwego go batho.
Re na le dikgopotšo tše kaone tša setee se maatla le thekgo ya mafolofolo ya batho ba Netherlands ka ntweng ya rena kgahlanong le kgethologanyo.
Ge re ngwala sethalwa se, Toropokgolo le yona e tla lebelela ka moo e sepelelanago le Molawana wa Tlhabollo ya Mafelo wa Phrobentshe ya Kapa Bodikela.
Re tla tšwela pele go ipiletša go ba Taolo ya Mmušo wa Palestina go emiša ditlhaselo ka moka tša dirokhete kgahlanong le Israele.
Ka molokolokong wa ditheknolotši tšeo di kgokaganego mmogo go aga ekonomi ya haetrotšene, pholathinamo e raloka tema ye bohlokwa bjalo ka selo se se fetošetšago haetrotšene go ba mohlagase.
Se ke go le tsebiša lena badudi ba Durban le baeti gore mabotho a tšhireletšego a tlo tsenya tirišong melawana ka moka mo nakong ya matswalo a morena.
Mafelelong o tla fa batšwasehlabelo bao ba bego ba sa gononelego selo dikhotheišene tša mošomo wo o tlogo dirwa gomme a ba kgopela gore ba lefe tepositi gomme ka moragonyana ga moo a nyamelela ka tšhelete ya bona ka ntle le go dira mošomo woo.
Se se tla sepela le tirelo ya katološo ya kakaretšo go bengnaga.
Se bohlokwa ka mo go swanago ke tema ya phrofešene ya dipeakanyo ka go utolla bokgoni bja tlhabollo le go nolofatša tshepedišo ya phetošetšo ya sekgoba tše di hlokomelago maphelo ao a phelwago ke badudi ba rena.
Letšatši le ile la hlogonofatšwa gape ka dithapelo tša ditumelo tša mehutahuta tša go swana le tša Maislamo, Mahindu le Bakhriste.
Legatong la Mmušo le batho ba Afrika Borwa, ke le amogela Khonferentsheng ya bobedi ya Mekgatlo ya Dilete tša ka Fasana tša Ešia-Safrika.
Bjale, diphetho di tloga di dira seo, gomme re ganetšana le diphetho tšeo.
Bontši bja bašomi ba meepong ga se ba hwetša menyetla ya thuto le tlhahlo gomme, ka lebaka la se, bontši bja bona ga ba kgone go bala le go ngwala.
Baemedi ba Botseta bja Australia ba laola dikgahlego tša Botseta tša Papua New Guinea ka Rephaboliking ya Afrika Borwa.
Ka ntle le tsebo ye, melawana e ka ba kotsing ya go hlongwa gomme ya se feletše felo, ya hlokomologa dinnete tša bokgoni bjo bo hlaelelago goba ditshepedišo tše di fokolago ka legatong la phethagatšo.
Ba bolela gore ba tla e bea ka gare ga motswako wa phaerotheknikhale ka sebopego sa gase ya go tšholla dikeledi goba se sengwe sa go swana le sona.
Lesolo le le tiišetša gape boikgafo bja Maphodisa a ka Toropong go netefatša polokego ya banamedi, bao ba šomišago lenaneo la rena la dinamelwa tša bohle.
Polasa bjale e ge o retogela la mathomo ka letsogong la goja.
Mmušo wa SA o tla rwala maikarabelo a madulo a Mna Aristide le go mo hlokomela.
Tšhišinyo efe goba efe ya gore re ganne go šomišana le seo se bitšwago Yuniti ya Heath e tloga e hloka maitseparelo.
Herman o ile a kgototšwa go tloga setulong sa mootledi gomme palo ya bagononelwa bao ba sa tsebjego ba tšhaba ka Toyota Quantum ye mpsha.
Ge ba fihla, maphodisa a hweditše sethunya se se bego se se na laesentshe se go dumelwago gore se šomišitšwe nakong ya bohlakodi, megala ya bohle le tšhelete ye e utswitšwego go mosadi.
Ngaka Jordaan o kgopetše Maafrika Borwa go hwetša dithekete tša bona ka pela ge kgato ya bobedi ya thekišo ya dithekethe e thoma.
United States e swanetše go gopola ka ga dimpho, gammogo le dilo tše e sego dimpho.
Mmeyara le Tona go emetšwe gore ba tla sepela go ralala le lebopo la lewatle gomme ba dumediše batlamaikhutšong le go ba amogela ka lebopong la Durban ge nako ya matswalo a morena e thoma beke ye e tlago.
Mehuta ye ya maswao bjale e dumeleletšwe ditseleng tša ka metsesetoropong e sego ka ditseleng tša maphefo le ka bogareng bja ditsela.
O boditše ba kgašo gore ge mollo o ka thoma ka go ye nngwe ya ditlepo tša bošego tše di tletšego ka batho, go tla ba boima gore batho ba tšhabe moo meagong yeo.
Go fetošetša ditshephišo tše go ba dinnete ke taba ye nngwe, le ge go le bjale, ka ge Holmes a dumela gore masolo a marabele a tšwela pele go arogana ka fase.
Ka papatšong, dinaledi tše pedi tša maemo a godimo di bontšha bokgoni bja tšona bja kgwele ya maoto le go tšweletša lethabo la bona la phadišano yeo.
Go tla fiwa šedi go ditlamorago tša mellwane ye mentši tša ditiro tša batho.
Ka morago ga tše ka moka, tše dingwe tša tlhagišo ya peleng ya "tlhokego ya bošaedi", bjalo ka tlhagišo ya filosofi, e ka gare ga Pebele ye Kgethwa.
Ka go latela ditherišano tše pego le ditšhišinyo di tla alwa pele ga Kopano ya Dihlogo tša Dinaga le Mebušo tša AU ye e beakantšwego go la Accra, Ghana ka Julae mo ngwageng wo.
Maloko a palamente ke batho ba le noši bao ba filwego maatla a go bega go Palamente gomme se ba tla se dira.
Ke borukhuhli go thibela molao gore o phethe mošomo wa wona ka maikemišetšo kakaretšo a protšeke ye e itšego.
Tumelo ye e felago e e ba gona ye e bego e phatlalatšwa nakong ya pušo ya kgethollo e be e le ya gore Panka ya Resefe e be e šoma ka go ikema, ka ntle ga khuetšo efe goba efe ya Mmušo.
Bao ba lebalago tše di fetilego ba tla ikhwetša ba di boeletša.
Eupša le ge go le bjalo batho ba ka tsena ka tsela ya dibalamakgolo?
Phothale ya kabelo ya tshedimošo yeo e tla dumelelago phihlelelo ya elektroniki ka baabi go megala ya go fapafapana ya tshedimošo go akaretša dintlha tša dithentara tše di hwetšagalago go Mmasepala wa eThekwini di tla tšwetšwa pele.
Ka nnete, re hweditše tsela ya rena ka tsela ya lewatle la ditiragalo tše šoro, mo ntlheng efe le efe mo tseleng, re be re gapeletšega go fetola ka boitlhagišetšo go ditiragalo tše di letetšwego le tše di sa letelwago.
Go gakatša seemo sa bothata, diketekete tša batho di ikhweditše di hloka magae.
Tlhokomelo ya ka lapeng ga se ya swanelwa go bonwa bjalo ka mošomo wo e lego wa maemo a fase ge o bapetšwa le tlhokomelo ya institšušeneng, gwa realo Uys.
Go phaka mo lefelong la go phaka la Cattleman go tla iletšwa ka lebaka la tiragalo ye.
Le gona motho-ka-lebese ofe goba ofe yo a palelwago ke go obamela dipeakanyetšo ka gona o tla bonwa bjalo ka yoo a tshetšego Molawana wo.
Bjale ka ge go tshephišitšwe pejana, šedi ye kgolo mo sehleng se sa Maikhutšo e tla lebišwa go ditharollo tšeo di hlohleletšago bosenyi.
Bjalo ka mothopo wa peakanyo ye e kgokagantšwego, dathapeisi tša lenaneokgoparara le le kwešišegago e tla hlongwa mo maemong ka moka.
Nepo ya yona ke go tšwetša pele thuto ya go-ya-go-ile le thuto ya mošomong.
Makala ka moka a mmušo le batšeadiphetho ba bangwe ba bona ditlakala bjalo ka ntlha ya bohlokwa.
Go hlatholla dipalo tše go ka hlakahlakanya, go lebeletšwe bogolo bja ditaetši tše di lokollotšwego.
Ka tšhomišo ya setlabela se, bana le batho ba bagolo ba lefelo le gabjale ba na le, mo dintlheng tša menwana ya bona, setlabela seo ba ka bulago ka sona ponelokgole tša tsebo ye mpsha.
Ditlabela tše di lego gona di swanetše go šomišwa ka tshwanelo kudu le mananeo a merero ye mentši a tla tšwetšwa pele.
Eupša seo re se fihleletšego go fihla mo ke karolo ye nnyane ya kgatelopele ya mošomong.
Go ba le khuetšo go bodiidi ka tsela ye e kopantšwego, ya mahlakorentši go ya go thomišeng le go bolokeng tlhabollo ya ekonomi le leago e a nyakega.
Mo ke laeditše boleng bja go tsenelela kudu le go kgokagana le dipoledišano tše dingwe go hlama polatefomo ya bohlale ye e kwagalago moo go ka thewago go beakanya tlwaelo le dipoledišano.
Re efogile dikgaruru tšeo di etilwego pele ke go hlangwa ga Komiti ya Kgokaganyo ya Dihostele ya Bosetšhaba.
Boloka sekhwamatsogo le sellathekeng tša gago mo go wena gomme o se ke wa di tlogela di sa hlokomelwa.
Kgoro ya Tšhireletšo e tla lebelela go hlama mananeotshepedišo moo ditokelo tša thoto tše di sego bohlokwa tša theknolotši ye e thekgwago ke mmušo ka ditšhelete di ka fetišetšwa go, goba tša hwetšwa ke, difeme tša tšhireletšo tša mmušo le tša praebete.
Mengwaga ye mehlano ye e fetilego Ghana e bile naga ya mathomo ya Bogare bja Afrika go theoša folaga ya Brithane le go emiša folaga ye mpsha ya naga ya Ghana.
Le ge e le gore, pego ye nngwe ya mmušo e laeditše gore infoleišene mo maemong ka kakaretšo e hlatlogile ka tsela ye e bego e sa letelwa ka Janaware.
Dintlha tše pedi di tla rarollwa, e lego, boleng bja tikologo bja mahlakore ka moka le go bea leihlo tshekegelo ya melawana.
Kankere ya setho sa bonna e alafega kudu, gagologolo ge e lemogilwe le go alafša e sa le nako.
Banna ba bararo le mosadi ba hlakotše lesogana sešupanako sa gagwe sa seatleng le sellathekeng gomme ba ngwega ka Ford Laser ye e tšhweu.
Re nyaka go dira lehu la badirišani go ba ka tsela ye e kgagamatšago gore batho ba se tsoge ba naganne ka lona.
Leina le Mongoose le tšerwe go tšwa go phoofolo ya Afrika ye e tlwalegilego yeo tlwaelo ya yona e lego go ntšha mahlo dinameng ge e le kua lešokeng.
Thekga maitekelo a go tliša diphetogo go dipalopalo tša batho le mehuta ya bophelo go fihlelela tlhabollo ye e matlafetšego ka tsela ya leago le tikologo.
Bašomi ba toropokgolo ba sepediša lefelo la go aba tshedimošo le go bolela le baeti mabapi le bohlokwa bja mabopo a Blue Flag le merero ya tša lewatle le mabopo ka kakaretšo mo mabopong a mararo a Blue Flag.
Ka moka tša ka godimo di be di šupa kaonafatšo ye e makatšago go ditirelo tše di abetšwego balwetši.
Difeme tša bommaditsela ba tša maruo tše šupago gabjale di šomela go Stock Exchange, go akaretšwa tše tharo tše di šomago ka go šoma mmogo le bašomimmogo ba go tšwa dinageng tša ka ntle.
Ke mang yo a rwelego maikarabelo a go laetša nyakego ya dithekethe ge e bapetšwa le dinomoro tša dithekethe tše di abilwego?
Mekgatlo le dikhansele tša melao tše di phumotšwego go tšwa go lenaneo la balwelatokologo ba kgahlanong le kgethollo ya bao ba latofaditšwego ka bonsenyi bja sepolitiki.
Go golega go gongwe go amilwe ke bosenyi bja go swana le go thuba ka dintlong le bohodu, go swarwa lebake, tshenyo ye kgolo ya thoto, go otlela o nwele le go utswa ka lebenkeleng.
Mabapi le dikelo godimo ga thoto, Petersen o boletše gore asoseišene e nyakile maele go tšwa go balekodi ba dithoto bjalo ka ge e be e letile tokumente ya lenaneotshepedišo go tšwa go mmasepala.
Sepetlele se se šomela go la Cape Town Central Health District sa Metro Region.
Matlakala a a dintlha a makopana a hlaloša dintlha tše fapanego tša Palamente ya Profense le ka moo e šomago ka gona.
Go molaleng go tšwa go tokumente ya tšhireletšo ya mmušo le sešole gore ditiro tša ka sephiring, ka gare le ka ntle ga naga, di be di dumeletšwe mo maemong a godimodimo.
Go matlafatša tshepedišo ka bakgathatema ka moka gape go šupa go fetoša Khansele ya Tšhireletšo ya Ditšhabakopano go dira gore e sepetše merero pepeneneng, e be ya temokrasi le go emelwa ka tshwanelo kudu.
Mmušo wa Kapa Bodikela o šogana ka mafolofolo ka kgonagalo efe goba efe ya dikgaruru tša go swana le tša dikarolo tše dingwe tša naga tše di ka phunyago ka go profense ya rena, gwa realo Rasool.
E be e le mothekgi yo mogolo kudu wa mekgatlo ya go lwela tokologo nakong ya go lwela temokrasi go la Afrika Borwa.
Kapa Leboa ke selete se se alegilego, se se omeletšego seo se tšeago karolo ye e ka lekanago tee-tharong ya lefelo la bokagodimo bja Afrika Borwa.
Maphodisa a Rosendal a etetše lefelo la tiragalo, a kgoboketša bohlatse le go bula molato wa go thubja ga ntlo le bohodu.
Le ge go le bjalo, maano-tshepedišo ao a etišitšego pele kgolo a be a tloga a na le kholofelo go feta tekanyo go dikakanyo tša ona gore dikholego tša ekonomi tše di hweditšwego ke bahumi go ditšhaba tše di sa lekalekanego di tla abelwa go bahloki.
Khansele ya Maphelo le Polokego ya Meepong e abelana ka sefoka se se tsebjago bjalo ka Sefoka sa Diketekete tša Ditšhefi tša Tšweletšo tša go Hloka Mahu go intasteri go hlompha bakgathatema ba katlego.
Diphihlelelo tše di fihleletšwego ke sephodisa sa Schweizer-Reneke, gantši ke bohlatse bja go bea leihlo bosenyi bjo ka tsela ye maatla.
Kopano e nepile go ya go kwešiša magato a bjale ao a phethagatšwago mo twantšhong kgahlanong le bosenyi le dikgoba.
Setaele le taolo tša kgathotema, le sa tsela ya temokrasi go ya ka dinepo se swanetše go hlohleletšwa.
Go sa kgathalege go nanya ga tša ekonomi ya lefase ka bophara, ekonomi ya Afrika Borwa e tšwetše pele go gola, go bontšha maatla a yona a go kgotlelela.
Maano a tšhoganetšo le matšhošetši ao a sa amanego le botšhošetši bjalo ka mollo le mafula gape le ona a elwa tlhoko ka go leano la tšhireletšo.
Ye nngwe ya ditiragalo tša dipapadi tša malapa tše kgolokgolo mo Afrika Borwa e diregile ka Sontaga.
Africa Archipelago e aba ditirelo tša peakanyo ya matšatši a maikhutšo le boipshino ka banyalani tše di amanago le dinyakwa tša batho go Bohlabela le Borwa bja Afrika le go tše dingwe tša dihlakahlaka tše di sa tlwaelegago kudu ka Lewatleng la India.
Ba thušwa ke Kgoro ya tša Maphelo ya profense go kontraka ya thušo ya ditšhelete tša tšwetšopele ya dithuto.
Mananeo ka nepo ya go fokotša mahu a bommago masea le a masea a hlomilwe bjalo ka Dinyakišišo tša Khupamarama tša Bosetšhaba ka go Tsebišo ka Mahu a Bommago masea le Temogo ya Mathata a nakong ya Pelego.
Seboleledi sa mosadi wa maphodisa, Mookamedi Thembi Nkhwashu, o boletše ka Labohlano, gore banna ba bane ba swerwe ka morago ga gore sephodisa se emiše sefatanaga sa bona gomme se hwetše ba swere didirišwa tša mohlagase le dibenyabje.
Re leboga Marena a bona ka go ba abela kgonagalo gape ya go etela Malaysia.
Dithomelontle tša motheo go Bulgaria di akaretša ditšweletšwa tša diminerale, wulu, dienywa tša senamone le tše di hlohloregago, motšoko, granaete, poleistere le samente, borale bja khromiamo le mehutahuta ya dijo tše di beakantšwego.
Bong ka badudi ba Afrika, banna le basadi ka bobedi, bo bopa karolo ya bakgathatema ba bohlokwa bao ba amogelwago go ya ka molao.
Maikutlo a sehlopha ke gore naga e swanetše go phela e beilwe go tšhomišo ye e laetšago tšweletšo le ekonomi ye e kwagalago.
Gabotsebotse, molli yo e lego setsebi sa tša elektroniki ebile ka go le lengwe e le ramohlagase, o iphediša ka go lokiša dillathekeng le didirišwa tša mohlagase tša batho ba bangwe.
Bjalo ka ge o ka ba o letetše, go lebeletšwe tikologo ya kgethollo, baithuti ba batho ba bašweu ba thadile mebepe go akaretša bokapele bja lebopo, boemakepe le dikarolo tše dingwe tša toropokgolo.
Go tlaleletša, bahlankedi ba etetše dipetlele le mafelo a bolotabahu gore go lotwe mohlala wa badudi ba rena.
Se se re gopotša ka mohlako wo o sa hlalošegego le tshenyo ye e hlotšwego ke ntwa efe goba efe.
Mabone a sephethephethe ao a sa šomego, meletšana mo tseleng, diphaka tše di sa hlokomelwego ka tshwanelo, diratswana tša go bjala merogo le bahlankedi ba ba itšego bao ba sa dirego mošomo wa bona ka kakaretšo ba amogela ditshwayotshwayo tše di sa thabišego gagolo.
Ke methaladi ye mekae yeo e bego e le moo, ye o gopolago ka yona?
Mošomo wo o wela ka fase ga lekala la saense tša payotheknolotši, le gona lebelela tšhomišo ya ditlhale tša tlhago bjalo ka tšeo didirišwa tša tiišetšo ka go dibopego tše mpsha.
Sehlopha se gape se akaretša tšweletšo ya beine go tšwa go diterebe tše di sa bjalwago ke yuniti ya go swana, go akaretšwa dibeine tše di hlwekišitšwego le tša tšhetšwego motswako.
Gape e swaragane le taolo ya dikadimišo tša ditšhelete le kgoboketšo ya dikoloto.
Metšhene ya go kgokagana le setšhaba, ke nagana gore e ka no ba e le wena o botšišitšego seo, e be e sekamedišitšwe ka lehlakoreng la leboa-bohlabela.
Malapa ga a na meetse ao a sepelago ka diphaephe k.g.r. dithepe tša ka dintlong goba tša ka jarateng.
Mna Erasmus naa o ka dira diphetolo tša gago gore e be tše kopana le go ba se rarele taba hle.
Go dutla ga meetse go go kgonagalago go ka akaretša dintlwana tša boithomelo mo lefelong la gago, phaephe ye e phulegilego goba thepe ye e dutlago.
Ge foromo e le gore e netefaditšwe gomme ga go na diphošo, foromo e bontšhwa gape ka diphošo tše di filwego mo godimo ga letlakala.
Ditirelo di abelwa barutiši, dihlogo tša mafapha, batlatša dihlogo tša dikolo, dihlogo tša dikolo, baeletši ba dikharikhulamo le ba thuto ya go ikgetha, le balaodi ba didikothuto.
Ke e bone bjalo ka thekišetšano ye e gogago šedi e kgolo kudu ka nako yeo.
Lekalatirelo la Ditirelo tša Kgokagano le abelana ka thušo ye e bego e sa letelwa go ditona tša dikgoro ka phethagatšo ya boitšhupo bjo tlemanego bja mmušo.
Mothopo wa seetša wo o tšwago go molokoloko wa mabone o tla bonagala go sephephephethe se se sepelago ka go lehlakoreng lefe goba lefe.
Metšhene ya go rekiša, ye e amogelago fela dikarata tša go reka tša krediti le dithekethe, e fa bareki ditaelo tša kgato-ka-kgato ka go reka dithekethe tše di phrinthiwago.
Re tla ruta bokgabo bja rena go mang le mang yo a nyakago go ithuta, gwa realo Mna Liu.
Sehlophatšhomo se ile sa hlongwa go hlama Leano-Tšhomo la paka ye kopana la dilo tše bohlokwa la Phokotšo le Tšhomišo ya leboelela ya Ditlakala.
Difeme tše di latelago di hlaotšwe bjalo ka borakontraka ba ka fase ba go šoma go kontraka ye.
Ka go šomiša maitemogelo a ditiragalo tše di fetilego, o nagana gore go tla ba maleba go laletša batho go kopano pele ga kopano?
Go tlaleletša, e na le seabe go boleng bja datha ye e kaonaditšwego ka go šomiša ditokumente tša datha tše di tsentšwego khomphutheng, goba metadatha, go thekga tirišo ya ditlhopho le ditlhalošo tša aetheme ya datha ya motheo.
Ke ka lebaka la temogo ye moo e lego gore Ditherišano tša Yunione ya Yuropa le ya Afrika di tloga di eba bohlokwa le go feta.
Potšišo e ile ya botšišwa go tšwa go maloko ao a dutšego fase ka Menno Hiemstra, yo a botšišitšego mabapi le peakanyo ya tlhabollo ya tebelelego ya seemo le ge e ba mellwane ya dinagasetoropong e fetotšwe.
O latofatšwa ka go ba a rekišeditše bana ba mengwaga ya ka fase bjalwa.
Ge batswadi ba mosetsanyana ba lemoga maphodisa, ba ile ba tšhaba le go tlogela mosetsanyana ka mokhukhung mo Nokeng ya Modder.
Dilo tše di hwetšwago ka lewatleng le meetseng a go hlweka di dula di sa emelwa go kgotsofatša le go lebanwa le seemo se kotsi kudu go tšhomišo ya bošaedi le tšhilafatšo.
Tokumente ye e abelana ka tshedimošo go molao wa maitshwaro wa sekolo, dikotlo tše di ka dirišwago, go fegwa le go rakwa.
Klika go ye nngwe le ye nngwe ya dithepo go bala kudu mabapi le Foramo ya Kgwebo ya tša Boeti go ka thuša borakgwebo ba tša boeti.
Sa boraro, ke tla go abela teori ya ka ya diruiwaratwa yeo e ka hlalošago dikamano magareng ga tlhorišo le yo a hlorišwago.
Maitapišo afe goba afe a a dirwa ka phapošingborutelo go thibela gore mathata a tšweletšo ya maikutlo le goba maitshwaro a se bonagale goba pefelo ya go tšwela pele.
Imbizo ya letšatši le tee e akareditše tulo ye e bego e sa rerišanwa magareng ga Mopresitente le badudi ba tikologo bao ba bego ba sepetšwa ka pese go ya Wepener go tšweletša dipelaelo tša bona le boetapele bja bona.
Bakgathatema ba tla rutwa mabapi le tema ye e kgathwago ke borakgwebo, bokgoni bjo bo nyakegago go thoma kgwebo ya bona, le methopo ye e lego gona go bao ba nyakago go ba bona borakgwebo.
Ditšhaba, diekonomi le ditšhaba di kopanywa maemong a boditšhabatšhaba le go kgokaganywa ka tsela ya moswananoši, gomme se sa hlola maemo a a hlatlogago a boikemo magareng ga batho ba lefase.
Stats SA e tla šomiša mareo a boditšhbatšhaba, ditlhopho le mekgwa, moo batho, go hlohleletša phegelelo le bokgoni bja dipeakanyo tša dipalopalo magareng ga dinaga.
Sehlopha se se akaretša moago, phuthego le goba go hlongwa ga ditlabela, bjalo ka dibaledi, dišelefo, dikhapote le mafelo a go bea direkišwa ka lebenkeleng, mo mabaleng a modiriši ka meagong.
Go tšhungwa ga mmoba go hlola tšhilafatšo ya moya le go tlogelwa ga molora mo lebaleng tše di feleletšago di le ka dinokeng.
Hlapa matsogo, o hlatswe dithipa le diporoto tše go ripelwago godimo ga tšona ka meetse a go fiša ao a nago le sešepe ka morago ga go swara dijo tše di sa apewago.
Mo temogong ye maitshwaro ke go leka go gatelela baetapele bao ba kgethilwego ka tsela ye e sego ya temokrasi a ka bonwa fela bjalo ka tšwelopele ye e thabišago.
Pierre Uys, Tona ya Maphelo ya Profense, yo a etetšego sepetlele, o boletše gore protšeke e thušitše go hwetša tharollo go tšhalelomorago go Kapa Bodikela.
Mathata a taolo ya nako, ka lebaka la dinyakwa tše ntši, go ba le mohola, tlhokego ya tiišeletšo.
Se se šupa peakanyo ya pele ga nako ye e gatetšego pele kudu, le gona ge re lebelela seo le gore mokgwa wa tshepedišo wo o šomišwago re ka ruma ka gore e be e le tshepedišo ye e rerilwego pele.
Mengwagakgolo ye mentši ye e fetilego, ka go goketšwa ke go kganya ga Southern Cross, le mabarebare a mahumo le dikgonagalo tše di se nago tekanyo, dikepe tšela tše telele di eme mabopong a rena.
Lenaneo la go noša dihlare le tlhabelo le bohlokwa go manamane a a phelegilego.
Letšatši le le kgethilwe ke mebušo ya Afrika ye e ikgafilego go fetola kgatelopele ya bolwetši bja letadi/malaria le go fihlelela Dinepo tša Tlhabollo tša Mileniamo tša UN tše amanago le bolwetši bja letadi.
Sehlwekiša moya - šomiša pediša, matšoba a foreše, mešunkwane, go tloša menkgo ya ka kamoreng ya bohlapelo gotetša lehlokwa.
Mafelo a go rekiša bjala le ona a ile a hlaselwa mo tikologong le ge e le gore Maphodisa a ile a bewa ka fase ga kgatelelo go tšwa go sehlopha se se bego se befetšwe sa babogedi.
Ka go tšewa ga sephetho se se segolo, ga se ra letela selo ka ntle ga go lokolla kontinente go tšwa go pušo ya kgatelelo ya bokgoba, bodiidi, malwetši, go boela morago, go se hlabologe le go tshediša mahlo.
Ka lehlakoreng la ka la goja ke Mna Magadla, yo e lego hlogo ya dinyakišišo tša go ikgetha ka lehlakoreng la phethagatšo la Lekala la Dinyakišišo.
Botšwa ka potlako seo ba bego ba swanetše go ba ba se dirile.
Malobanyana matšhošetši a maswa a tšweletše gagologolo ka go mehuta ya dimela tše di sa tsebjego ebile di sa nyakegego le phetogo ya klaemete tše di sepelago le tšhilafatšo ya lewatle.
Go fa mohlala o tee, legae la moagišani wa Chris Hani go la Lesotho le šwalalantšwe ka go thuthupišwa.
Tsela-tshepedišo ya go swana ya thušo ya ditšhelete le ditumelelo mo go mananeotshepedišo a tšhireletšo di be di šomišwa go kgontšha Japan go tsošološa ekonomi ya yona ka lebelo.
Ka morago ga maitekelo ka phišegelo ka Sephodisa go tliša basenyi go lebana le letsogo la molao, balatofatšwa mafelelong ba ile ba golelwa.
Toropokgolo e ngwaletše go Tonakgolo Ebrahim Rasool go mo kgopela gore a tsene ka bogare mo tabeng ye.
Ge o lebelela ka fase ga sengwalwa se se tlantšwego ka fase, go na le dinoutse tša gago tše di ngwadilwego ka seatla.
Ka gona go šišinywa gore dithole di godišwe ka lebelo le le kwagalago la go nanya mo ngwageng wa tšona wa mathomo.
Ke nagana gore e bile go tloga mo mengwageng ya bogareng bja masomešupa go fihla ge Ngaka Erasmus a eya Canada.
Motsesetoropo e be e le mothopo wa mediro ya kgahlanong le kgethollo gomme Brown ga se a angwa ke selo se.
Go homola tuu ka lekaleng la koporasi go tloga go kwagala kudu lehono.
Sa pele o bile le maikutlo ao a thulanago go mebušo ya bokoloniale le go phetha ditumelelano le babuši ba ba latelanago, eupša ga se wa lohlanywa ke maitshwaro a bona a go se amogelege.
Mo maitekelong a yona a go rarolla ditšhomišammogo tša leano-phethagatšo la twantšho ya bodiidi le mekgatlo ya go abelana ka thušo ya ditšhelete bjalo ka Lekalatirelo la Tlhabollo la Bosetšhaba, Panka ya Tlhabollo ya Afrika Borwa, le mekgatlo ye e ithekgilego ka bodumedi di tla hlohleletšwa.
Leanotshepedišo la dinamelwa tša ka lewatleng le swanetše go leka go hlohleletša le go tšwetšapele seemo sa phenkgišano kae le kae moo go lego maleba le gona Mmušo o swanetše go efoga ka kakaretšo ditlwaelo tša mokgwa wa tšhireletšo ya ka lewatleng le go tšwetšapele leanophethagatšo la "matšibogo a se nago mellwane".
Mebušo ya lefase e itlamile go šireletša melapo.
Dinaga tše di nago le ekonomi ye kaonekaone di hlabolla bokgoni bja boitlhagišetšo magareng ga baswa ba tšona ka tsela di diphenkgišano.
Lefelo le la thuto le akaretša Lefapha la tša Temo ka botlalo le Institšute ya Methopo ya tša Tlhago.
Lenaneo la matšatši a mabedi le tla hlangwa ke ditulo tša go bula le ditulo tša mang le mang tše di tla bulelago bobegaditaba, mola ditulo go ya ka magoro di tla beelwa bahlankedi.
Go katološa temokrasi le maikutlo a bohlokwa le go ba karolo.
Le ge go le bjalo, pH ya fase ya mabu a e amantšhwa le mathata a phepo ya mehlare, a a tlwaelegilego kudu e le aluminiamo ye ntši, gammogo le go se lekanele ga fosforase le ge e ka ba khalsiamo, maknisiamo le molibdenamo.
Go dira bjalo go tla šupa go kgokagana go mafelo a mantši a dipoledišano ao a ka bonegelago dikarolo tše kgonagalogo tše kaone tša tlhabollo ya tikologo mo tshepedišong ya kaonafatšo.
A ke magato ao a abelanago ka go sepetša merero pepeneneng go merero ya sešole gore go lwantšwe kgonagalo ya go se tshephagale le go thibela go se kwešišane gore go feleletše e le dikgohlano.
Pego e bolela ka maitekelo a mantši ao a dirwago go netefatša gore boitlhagišetšo le tšwelopele di sepela mmogo.
Mokgobo ya mmutedi dirile mokgobo godimo ga diphedi go thomiša ka dijo mo go ditswaki tše boleta le go le todi ye ntši kudu.
Ditšhelete di swanetše go abelwa go balaodi ka mokgwa wa kabelano.
Mabokgoni a motho a elwa tlhoko le go bapetšwa le dinyakwa tše di nyakegago tša Maikemišetšo.
Mmasepala o tloga o kgopela tshwarelo ka seemo se sa ka godimo seo se, ka tekanyetšo, hlotšwego go tšwa go nako ya dipula tše kgolo le go kopana le go tswalelwa ga intasteri.
Afrika Borwa gape e itlhagišitše go maemo a phemiti a a tiišitšwego ka maitekelo a go fokotša go swarwa ga dinonyana tša lewatleng ka go maruahlapi a tšona.
Banolofatši le bona ba itsebišitše go dibopego tša go fapafapana bjalo ka Dikhansele tše Nnyane, Dikomiti tša Diwate, dikgoro tša Toropokgolo tša go fapafapana gammogo le dikomiti tša go fapafapana.
Bokgobapuku bjo ke tirelo ye e sepelago yeo e šomago go tšwa go bobolokelong bja rena le go abela ditirelo go maloko fela ao a phelago ka ntlong ao a se nago motho yoo a ka a tšeelago dipuku tša bokgobapuku.
Re nyaka tšhomišano ya mošito, ye maatla ye e tletšego ka dingangišano tše di sepetšwago ka tsela ya temokrasi tše di bonago bohlokwa bja maikutlo a go fapafapana le go amogela diphapano.
Vitamine D e šoma bjalo ka selaodi mo polokong ya diminerale ka marapong.
Go feta moo, ditatofatšo ka moka tša go ba tlhodi ya mmušo wa kgethollo, mmušo o nyaka go tiišetša gore merero ye e swanetše go sepetšwa ka tsela ya seprofešenale ka makalatirelo a bohlodi a maleba.
E be e le fela ba babedi ba bona bao ba tlogetšwego moo go bula dikeiti tša lebati la go kgonywa la mohuta wa go rola ge go ka ba le go tšwa ka tšhoganetšo.
Go nyemiša pelo ya batho bao ba akanyago go dira bosenyi, dinyakišišo di laeditše gore dikotlo tše telele ga di bohlokwa.
Baotledi ba difatanaga ba kgopelwa go se fele pelo le go otlela ka tlhokomelo.
Ba tloga ba tletše ka mafolofolo, go swana le ge ba dirile bjalo ka, ka Seisimane, Seafrikanse le Xhosa.
Lekala la kgokaganyo ya tekanyetšo ya kgoro ya ngwaga wa ditšhelete le ntšha dipego tša matlotlo.
Mna Botha o boletše gore karolo ya Sehlopha sa Tlhamo ya Sethalwa le goba tshepedišo ya ditherišano di tla rata go akaretša gammogo le Bolaodi bja Moepo, Kumba Resources.
Kgokaganya mediro ka moka ye go boletšwego ka yona ka gare ga lenaneo la ka fase gomme o hwetše tšhomišano ya makala a bolaodi ka moka ka gare ga Kgoro ya Matlotlo ya Profense.
Morago ga go rungwa ga kgopelo, kadimo ya tšhelete e ile ya lefša.
Ditšhanele tša kgokagnyo tše di šomago gabotse magareng ga makala a mabedi di tla hlongwa go emiša dikgaruru le botšhošetši go tšwa go makala ba mabedi la tshwanelo.
Eupša le ge go le bjalo o filwe palomoka ya didolara.
Ke tla rata go fetša gomme nako ye e tla bago e dirišitšwe e ka ba magareng ga metsotso ye masomepedi le masomepedihlano.
<fn>DACB. Sinnevanvertalersbatch4.1.0.0.DPS.2010-06-24.nso.txt</fn>
Tona ya Ditirelo tša Setšhaba le Taolo, Geraldine Fraser- Moleketi o tla tsebagatša e-Gateway, e lego protšeke ya mmušo wa elektroniki.
Mna Qureshi o boletše gore go kgatha tema ga dilo tša ka ntle go ka se beelwe thoko tlhaselong ya sehlopha sa khrikhete sa Sri Lanka.
Di hlatlošetša maemong a semoya e lego dinyakwa tša bophelo le bohlokwa bja tokollo ya rena ya ekonomi.
Bathuši ba dipapadi tša SSS ba kopane gabotse nakong ya lesolo la Bambanani gomme ba fa bafsa mananeo a dipapadi nakong ya maikhutšo.
Tsebagatša mananeothuto ao a sepelelanago le mengwaga a thuto ya thibelo ya STD le HIV bjalo ka karolo ya thuto ya maemo ya tša maphelo ya sekolong.
Ge e le gore o nyaka khopi ya molawana wa rena o kgopelwa go ikgokaganya le Angela Spencer.
Melaotshepetšo ya go swana le pušo ye kaone, tlhokego ya kgethologanyo ya bong, tlhokego ya kgethologanyo ya semorafe ke tlhabollo ye e theilwego bathong, e sepelelana le tlhago ya bokgabo ye motho wa tlwaelo a swayago sefapano ka dikgethong.
Mahloko go ba lapa le bagwera ba Mzimasi Marhwanqana.
Gedi o ipileditše go Mopresidente wa Somalia Abdullahi Yusuf go emiša go tšea diphetho tše kgolo a nnoši gomme a mo kgopela gore a nyake poelano ya mmakgonthe le go se tšee lehlakore.
Bašomi ba diphrofešenale ba tlaleletšo, dingaka, baoki, dingaka tša mauba, ditsebi tša maphelo a setšhaba, bjalobjalo, ba ile ba hlohleletšwa gomme ba romelwa go šoma ka Musina.
Go tšea dikgato tša maleba tša go thibela phokotšo ya ozoune ya strathosferiki le go tsenya letsogo go emišeng ga digase tša lefaufaung tša khaponetaoksaete.
Nantes e thušitše basadi ba Mazulu bao ba šomago kudu ka dilo tša bokgabo go fofela Fora go ya go bontšha bokgabo bja setšo sa Mazulu.
Go beakanya lefsa bohlokwa le go rulaganya lefsa ditekanyetšo le dithenyagalelo tša mafapha a mararo a mmušo, go sepelelana le dintlha tše bohlokwa tše di bonwego.
Sehlopha se se akaretša go ala mathale a dinetweke tša dikhomphutha le mešomo ye mengwe ye e amanago le khomphutha.
Nka re ka kwešišo ya ka morago ga ge a ipoletše motho a ka kwešiša seo.
Bana ba tšwetše pele ka maemo a go hlweka ka go topa ditlakala tše ba bego ba di bona.
Ke nyamišwa ke taba ya gore Nkosazana Stella Sigcau o hlokofetše pele ga ge a ka phetha mešomo yeo a ipeetšego yona.
O boletše gore dikgaruru tša go amana le bong di bontšha go hloka tekatekano magareng ga banna le basadi gomme di akaretša maphelo, tšhireletšego le boitaolo bja batšasehlabelo ba tšona.
Gabotse selo sa go swana le se se ka direga go bathekgi ba Pirates?
E aba mepete ye mebedi ya di-single le šawara ka ntlong, phapoši ya bodulelo le botseno bja ka serapaneng bja phraebete.
NZAV e gare ka dithuto tša bofahloši, ditiragalo tša tshedimošo le neelano ya tshedimošo ya mabapi le Afrika Borwa.
Dikotsi tša go thulana: tšhabeša ka lebelo kudu ka mabaka a itšego le go putla difatanaga methalading yeo e sa dumelelego go putla goba ka pele ga difatanaga tše di tšwelelago.
Magagešong, re kwele ka kgahlego ka moo Finland, ye nngwe ya badirišani ba rena ka mo lesolong le, e ilego ya fetogela go ba ekonomi ya tsebo ka katlego mo nakong ye nnyane.
Go bolelwa gore mofsa o be a sa lemoge gore sethunya se be se na le dikolo ge a goga thrika.
Go se šomiše tšhelete kudu go ka be go bakilwe ke go thwalwa badiredi ka morago ga nako gomme mošomo o dirilwe ke Kgoro ka boyona gomme wa se fiwe badiredi ba ka ntle.
Lesolo la Tlhwekišo la Kapa-Bodibela le bile le seabe se sekaone go Knysna gomme la dira gore toropo e kgahliše gape.
Baithuti bao ba ka bago seripa sa milione ba šetše ba buna mehola ya protšeke.
Karolo ya yona e bonwa e le peyo ya dilo go ya ka bohlokwa le melawanatokišo ye e lebeletšego pele ye e laolago dikgetho tša rena tša ditekanyetšo.
Manyoro a tlhago ao a tlwaelegilego kudu ke manyoro a diphoofolo le dimela tše di kopantšwego tša go bola.
Meyara le Khansele ya eThekwini ba rata go romela mahloko go tšwa dipelong tša bona go ba lapa la gaKunene le go setšhaba.
Go kempola ga maikarabelo - Go betša le go kempola ka tsela ya tlhokomelo, ya go se fele pelo gore o se be lekgoba goba gore o se itsenye mathateng a ditšhelete.
Difatanaga tša West St Mall di ka leba fela leboa go tloga mo.
Go tloga fao Japhta o gapeleditše baithuti - ka go ba šupa ka sethunya - go otlela go ya ntlong ya Japhta ya Hanover Park moo a tlogetšego diphahlo ka phapošing ya gagwe.
Batho ba gago ba be ba hlokometše dikeiti, ba be ba tlo gagola dithekete.
Ke šetše ke gomišitše lefokwana leo gomme ke mo kgopetše tshwarelo.
Le ge ditlhabollo tša sebjalebjale di ka be di nolofaditše boima bja go ruta, gape di hlomile mabohlokwa a mafsa ka tikologong ya go ruta.
Bothata bjo bafsa ba bantši bao ba sa tsenego sekolo ba ikhwetšago ka gare ga bjona bo na le seabe thwii ka ga ka moo bafsa ba ikwago ba sa hlomphiwe le go nyenyefatšwa ke ba malapa a bona le ditšhaba.
Go lahla dilo mo go sego molaong ke tlolo ya molao ye e otlelwago go ya ka melawana ye e dirišwago lebakeng le.
Gape e ra dikopano tša dipoledišano le maloko a lapa go rarolla bothata.
MTCR ga e tšeye diphetho tša go fa laesentshe ya thomelontle bjalo ka sehlopha.
Maphodisa a go tšwa Greenwood Park a arabile ngongorego gomme a golega mogononelwa o tee ka pela ka morago ga moo gomme a hwetša sefatanaga seo se tšwerwego ka kgang.
Dikimi tša Dihlopha le tša Botsebakgwebo, tlhabollo ya dikgwebo le dihlopha tša bolekane bja tirišano go maatlafatša dikabo.
Seswantšho sa motho yo a nyakegago se ile sa thalwa ka thušo ya mosetsana wa mengwaga ye senyane, yo e bego e le yena fela hlatse mo molatong wo.
Ntlong ye nngwe ka Boitumelo, Meqheleng, Ficksburg , dithuthupi tša Stopeline di utollotšwe gomme ntlong ye nngwe, dirolo tše pedi tša mathale a go thuthupiša a mohubedu le a maso di ile tša hwetša gammogo le a matalamoro le serolane.
Pholampara o tsenya mehuta ka moka ya dintlwana tša boithomelo tša go pholampiwa, dikisara, dišawara, kabo ya meetse, bjalobjalo.
O swanetše go Tsena goba o Ingwadiše go lebelela dintlha tša boikgokaganyo tša batho bao ba šomišago ditšhelo gape.
Diphahlo tše di hweditšwego di swerwe le tšona di hlakotšwe mosadi ka Stirling Drive, Morningside gomme di bušeditšwe go yena.
Thekgo ya Bulgaria ya tiišetšo ya lenaneo la maikemišetšo la Afrika go akaretšwa maikutlo ka ga molawana o mofsa wa Bulgaria ka ga Afrika.
Tše ke di dihlophana tša kholi go tšwa phaktherieng gomme ke dilaetši tše di nepagetšego kudu tša tšhilafatšo ya makaka ka lebaka la kgolo ya tšona ka dithempheretšha tša godimo.
Nako le nako ge morutiši a se gona, Mdi. Van Louw o tla tšea legato la morutiši yoo.
Mokgwa o mofsa wa go fa pego, wa go beakanya le go rulaganya bjale o go dumelela go tšweletša dipego tša sekerining, go beakanya gomme le ka moso le go rulaganya.
Jeremy Rochefort wa Think Bike Western Cape o boletše gore Cllr Haskin o beile mohlala wo ba nyakago gore dihlongwa tše dingwe, dikhamphani le ditoropokgolo tše dingwe di o latele.
Gore go na le maatlafatšo ya setšhaba-se se ra gore baholegi ba šomiša baagi ba tikologo go aga dintlo tša bona.
Mehuta ya dihlongwa di akareditše kudu go hloma difeme tša go tšweletša dilo le meepo.
Go bolelwa gore dikgokaganyo tše di tla lokolla dinomoro tša diboutšhara tša airtime go ya go badirabomenetša bao go tloga fao ba šomišwago khomphutha go hlama le go gatiša dinomoro tša diboutšhara.
Dinolofatši le tšona di a hwetšagala go ba malapa ba mellwaneng goba go bahlokomedi bao ba hwetšago tlhahlo le dikliente tše di emetšego dinamelwa tša go boela morago dileteng tša magaeng goba go ya diphrobentsheng tše dingwe.
Di apewa bjalo ka karolo ya setšhu, tša bedišwa di nnoši, tša hlakanywa le puthu go dira mmeše wo mokoto, goba tša setlwa le puthu go dira sesolwa se se bitšwago isithwalaphishi.
Lesolo le rarollotše ditaba tša go swana le bohodu bja dikgwebong, batho bao ba sego ba ngwadišwa le ditšweletšwa tša bofora.
Diswantšho le Dipolane ka Kakaretšo go tšwa Kantorong ya Balekodi ka Kakaretšo le tšona di ngwalwa diaterese tša moragorago tša mebila gomme tša phatlalatšwa mafapheng ao a fapafapanego a dikliente go dirwa dipego tša bona.
Borakonteraka ba ba šoma ka lebelo le legolo, gwa realo Rainer Backeberg, molekodi wa ditshenyegelo tša kago ka Mešomong: Lefapheng la Thuto.
Kgokagano ya Delta-G le lebotho la mašole e be e sa tsebege eupša dikgokagano tša Taolo ya Mokgwa wa Bophelo le Phrothekniki di be di tsebega kudu pepeneneng.
Ke thabile go bega gore ditaba tša ba kgašo ka moka tša rena tša ka morago ga tulo ya Kabinete bjale di hwetšagala lenaneong la go theeletšwa gomme di ka fihlelelwa wepsaeteng ya rena.
Ee, Afrika Borwa e bile mothekgi wa mohlakanelwa wa Samiti ye e sa tšwago go swarwa ya Ešia-Afrika gammogo le Indonesia.
Go aroganya goba go beakanya kudukudu ka go šomiša mašela ao a thapilego ao a sa tšwago go segwa go akgofiša go omiša, kudukudu ge furu e dirwa ka bjang bja meetse.
Rapolotiki wa nakong ye e fetilego Frederick van Zyl Slabbert o hlamile Khula mmogo, khamphani ya dipeeletšo ya phraebete ye e nago le bontši ba bengdišere ba bathobaso.
Phoustara ya tshedimošo ye e nago le diswantšho tša dirapa tša diphoofolo tša Toropokgolo, tše di bontšhago bophelo bja dilo tša tlhago tše di tlwaelegilego bjo bo bontšhago lehumo la dimela le diphoofolo tše di beilwego lešokeng le le dulago le oketšega la toropokgolo.
Thepe ye e rothišago meetse goba mmino wo o sego bose wo o kwagalago godimo wa "go ipušeletša" o ka baka kgatelelo ya monagano ye kgolo.
Go bapetša tshedimošo ya ekonomi le ya leago mafelong ao a fapanego go nyaka dikgopolo tšeo di swanago le go bea ka magoro, le mekgwa ye e swanago ya kelo ya dilo tša tshedimošo tše di swanago goba tše di fapanego.
Melawana ye e nyakago gore go tlošwe dilo tše kotsi tše di šilafatšago ka tšhomišo ya dilo tše di bolokegilego ge dikgetho tšeo di bolokegilego di le gona.
Re šetše re kopane le moruti wa go tšwa Wesselton.
Dinako tše di beilwego tša maleba di swanetše go dumelela bengmešomo go laola dishenyegelo tše ka ntle le go ditela dišere kudu.
Diriša tšhišinyo ya nakwana ye e tlatšago sekgoba le go kgoboketša tumelelano ya bakgathatema ba maleba.
Senthara ya Methopo ya Semolao: mokgatlo wa mmušo wo o išago ditaba tša semolao tša phetošo ya molaotheo kgorong ya tsheko legatong la ditšhaba tše di hlokago kudu.
Go tšwa mo ke kwešišo ya gore Mmušo wa KwaZulu wa nako yeo o be o laolwa kudu ke bathekgi ba Inkatha.
Mmušo o tla ikgafa go kgoboketša, go sekaseka le go phatlalatša tshedimošo.
Re leboga kudukudu batho bao ba bilego bahlagiši bao ba tlogago ba dirilego gore se se šome.
Ka nnete gomme le Moprikatiri Schoon yo a sa tlago.
Mo nakong ye e sa tšwago go feta e bontšhitšwe ka Metro Manila le ka Museamong wa District Six ka Cape Town.
Thapo e koto, lenti, dithapo le mathale, a ka be a phothilwe goba a logilwe goba a ka be a tšhetšwe selo se itšego goba a se a tšhelwa, a pentilwe, a pipilwe goba tloditšwe llaga ya raba goba ka dipolastiki.
Mna Mabena o tlile lepatlelong ka sefatanaga?
Go tšwa kantorong ya merero ya selegae go ya ditolong tša bona tša go rekišetša le go ya Senthareng ya Pušetšogae ya Lindelani, moo ba emetšego go romelwa dinageng tša gabobona, gomme ba taboga go tšwa ka senamelweng; ba boa ba thoma mošomo wa go ba bušetša morago lefsa.
Pego ya poelo ya molato wa kgorotsheko wo o tsentšwego ke mmasepala kgahlanong le leloko la Khuduthamaga Ngaka B.J Ndlela, wa Mmušo wa Selegae wa KwaZulu Natal.
Ee, ke molawana wo o šomišwago kudu wa mašole wo o šomišwago gape kae le kae.
Australia, Canada, United States le United Kingdom ka moka ga tšona di dirišitše mokgwa wo itšego wa sehlopha sa ka lapeng goba poledišano ya khonferentshe ya setšhaba bjalo ka phamogo goba dikgetho tša kotlo.
Setšene Murthi o kgonne go hwetša senokwane se se bego se gononelwa, mootledi wa lori ya khamphani gomme a mo golega.
Tumelelano ya dinaga tše pedi ye e dirwago ya botseno bja mollwaneng bja go ema gatee bja senolofatši se tee.
Le ge go le bjale, dipolelo tša gore Shabalala o be a swanetše go latela mohlala wa mogale wa nakong ye e fetilego wa ANC Sifiso Nkabinde gomme a tsenela United Democratic Front ga se tša šoma.
Di-DVD tša bofora di tsentše monna bothateng ka ge konstabole wa leresefe a mo golegile ka morago ga ge mogononelwa a lekile go rekišetša di-DVD tša bofora tseleng.
Go ba karolo ya tatelano ye ya dilo ya tlhago go ba lokolla kgatelelong ya theknolotši le go mošito wo theknolotši ye o e gapeletšago go bona.
Go molaleng gore re tla hlokomela thekišo ye e sego ya semmušo le go tsena ga basepelakamaoto go bea dipanka ditseleng tše,' gwa realo Tukushe.
Ehud Olmert, tonakgolo ya Israele, go begwa gore file ditaelo tšeo tše mmalwa tša ditlhaselo tše "bogale le tše kopana", ka Gaza le ka West Bank.
Metheo ya Peakanyo ye e Kwagalago: Dikelo tša bontši tše di hlamilwego ka mo go kwagalago, le tshekatsheko ya taba ya tšhilafatšo di ka šomišwa ke bobedi mmušo le intasteri bjalo ka motheo wa go bea melaotshepetšo, melawana le ya phokotšo.
Maphodisa a thopile difatanaga tše lesome, dientšene tše tharo, Dioleladitlakala tše nne tša Mazda, karolo ya lephaka la bene, le didirišwa.
Eiye ye Bose ya Zet Zoet ye e tšwago Phrobentsheng ya Leboa e bjalwa ka mašemong ao a bulegilego, ka mebung ye e omišitšwego gabotse.
Tikologo ye e hlwekilego ye e nago le bophelo e kgokagantšwe mo e ka se tlogelanego le kaonafatšo ya ekonomi ya leago ya batho ka moka, Tona Essop a realo.
Mogononelwa gape o ile a bonwa molato wa maitekelo a polao le go swara sethunya se se se nago laesentshe.
Neville le Shamen Reddi ke beng ba lefelo le la tikologo la sephiri le le golago leo gape le abago dijo tše itšego tša bodikela.
Kgorotsheko ya Seafrika ya Toka e gapeletša ditlhagišo tša Molao wa Molaotheo.
Dipoelo tša bosenyi: Mna Mfili go kwala gore o ile a amega bohlakoding bja go itlhama ka Delweg seleteng sa Bloemhof.
Modirišanimmogo wa gagwe ka sehlopheng Aaron Peirsol o boletše gore e ka ba gatee ka ngwagakgolong mo o ka bonago mabelo a Phelps.
Ge nka ba le sebaka ke tla boela morago lekaleng la Tšhireletšo ka Soweto gomme ka šomiša ditokete tše ke di nyakišišitšego.
FOSS e fa bašomiši khoute ya mothopo le tokologo ya go fetoša softewere le go phatlalatša dibešene tše di fetošitšwego.
Re na le Langa ye e tlogo ba lefelo la tsebagatšo ye ya semmušo ka ge e re fa seka se se bonagalago gabotse sa bobedi nako ye e fetilego le kakaretšo ya ka moso.
O be a šoma gomme o hlohleleditše mašole a bafsa a mantši a MK go tsenela lesolo leo.
DEAT e tla sepetša le go nyakišiša nyakego le go šoma go ya go ile ga senolofatši sa bosetšhaba sa ditlakala tše kotsi.
Godimo ga moo, go na le go se lekalekane le go se šome gabotse mo gontši ka phatlalatšong ya methopo ya tša maphelo, go šomiša ditšhelete mo go sekamišetšwago kudu ka diphrobentsheng tše di ratwago, metsesetoropo le tlhokomelo ya kalafo ya sepetlele.
Diluphine tše bose tše di bjetšwego bjalo ka setšweletšwa sa mašemong ka Natal.
Ditirelo tša ditšhaba tše di hlokago tša go swana le dipese le dithekisi.
Maloko a ile a hwetša gape dithunya tše hlano, sethunya se sennyane se tee le diphistele tše nne tše di lego tša bagononelwa le sefatanaga sa Renault.
Maloko a kgašo a laletšwa go tla tirelong ya segopotšo go hlompha mohu Tonakgolo ya peleng, Raymond Mhlaba ye e swarwago ke Mmasepala wa Ethekwini.
Lefelwana la go tšeela diswantšho le rulagantšwe leo le nago le Dietšentshi tša Kgašo le Dihlopha tša Kgašo.
Said Arikit, seboleledi sa lesolo la UN ka Iraq, o boletše gore pego e tlišitše "seswantšho se se hlobaetšago".
Go romelwa ga mašole a Angola go ka, le ge go le bjale, mpefatša thulano go tšwela pele, Ngaka Sturman o hlalošitše bjalo.
Dennis Mumble, hlogo ya sehlophatlhahlobo, o boletše gore e bile tlhahlobo ya boselela ye e dirilwego ke FIFA le LOC mola go agwago le go kaonafatša mapatlelo a Sebjana sa Lefase go thongwago.
Go phetha mošomo, wa go swana le go šweufatša, go fa mmala, go rulaganya khalentara, go nepa, go šuthiša goba go gatiša di a akaretšwa, ge fela go dirwa bjalo ka karolo ya ditshepedišo tše di boletšwego ka mo godimo.
SAPS gabjale e gare e hlama melawana ya bosetšhaba le melaotshepetšo ya go phethagatša le go šomiša CCTV.
Dikliniki tša Marie Stopes le dipetlele tša phraebete le tšona di aba tirelo mahala.
Magareng ga tše ke nyalelano ya dinaga tša lefase, go nyefiša melao ya thibelo, go tloša melawana le setšhaba sa tshedimošo goba phatlalatšokgolo ya tshedimošo.
Ka Katorus go na le go se amege, e sego molawana, go ya ka bohlatse bjo re bo swerego.
Mmušo o ka se nyake tefelo ya royalthi o lebeletše dinako tše di fetilego, eupša o ka nyaka ditefelo tša royalthi go tšwa difemeng tša tšhireletšo ka moso.
Bierblik Botsilium, ke tšweleditše mpholo wa Botsilium, eupša gore o tsene bjang ka tšhitswaneng ya piri, nka se tsebe.
Tšhomišo ya diphedinyana tše nnyane, go fa mohlala, dipaktheria go hlwekiša go tšhologa ga oli goba go tloša ditšhilafatši tše dingwe mobung, ka meetseng le ka meetseng a ditšhila.
Redieišene ya Ultra-violet B e baka tshenyo go ditsela tša fothosenthethiki le go sebopego sa ditšini mo dimeleng.
Mna Stainton, ke wena molaodikakaretšo wa Ellis Park Stadium Pty Ltd.
Moruti Tutu ka boyena o boletše ka ga Johnny ge a tsenya ditlhagišo ka khonferentsheng ka Dinageng tše di Etilego pele mafelelong a bo mengwaga ya bomasomeseswai.
Tsela e tee yeo go ka fokotšwago mpholo wa muši wa setšhomaditlakala ka yona ke go aroganya kudu dilo tša mpholo go ditšhila pele ga ge di ka tšhungwa.
Diabe tše mpe go tikologo le ditokelong tša batho tikologong di swanetše go emelwa le go thibelwa, gomme moo e lego gore di ka se kgone go thibelwa ka botlalo, di fokotšwe le go imollwa.
Go bona molato le go romela kgolegong e bile dipoelo tša mošomo wo boima le boikgafo bja D Konstabole MM Matikwane wa Schoemansdal SAPS.
Ditheipole tše di bontšhitšwego ka mo fase ka lenaneong la phošollo di tšeela sebaka ditheipole tša matlakala ao go boletšwego ka ga ona mo nakong ye e fetilego.
Mehlare ye megolo ya setšhaba ya ka meetseng ye e kgonago go bonwa ka mahlo ya matsha a Dithokgweng: lefapha la setšhaba le Maemo a tikologo ao a amanago le lona.
Boikalo bja naga bjo bo fapafapanego bja go hwetšwa ka mo go šomeng ga bogodimo bja naga, ga ka meetseng a naga, ga ka meetseng, ga lefase le ga bophelo bja dilo tša tlhago.
Setšene Govender le yena ba be ba dira mešomo Lefelong la Bogareng bja Durban.
Go tloga maemafofaneng ka Thailand gomme se ga se karolo ya thekete ya sefofane.
Ka nepo ya go šireletša "thoto ye mpsha ye" mo lebakeng le letelele, Kgoro e šišinya PPP ka sebopego sa Taolo ya Senolofatši.
Ka lebaka le, go molaleng gore Recoc stratkom e sepetše gabotse e sego fela go nyefola ANC, gomme e šomišitšwe bjalo ka tlhohlo ya dintwa tše itšego tša "lebotho la boraro".
Diphapoši tša hotele gape di beeleditšwe motsemošate ka moka ka dinageng tša mabapi tša Virginia le Maryland.
Dikolo tše dingwe di tsenyw kgatelelong ye e kgolo kudu ya mogopolo mo e ka gabo ka mehla, ka lebaka la gore bafsa bao ba tsenago ka meagong, ba senya, ba pepenketša dithunya baithuti ba ba lebeletše, le go rumola barutiši.
Gape go bile le ditiragalo tše dingwe tša dikgaruru tše di fapafapanego ka dikolong ka kotareng ya mathomo, tšeo di fihlilego sehloweng ka go bolaya ga go hloka lešoko ga Marewaan Blankenberg.
Gabotse Mna Vally ke be ke se na maikarabelo a go laola gore lenaba ke mang.
Standard Bank SA e dumetše go thuša bobedi meketeko ya Phoenix le Chatsworth ka ditšhelete.
Se se feletše ka dikemišo tša sewelo ka kabong ya dikarolo tše bohlokwa, gomme tša mpefatša kabo ye mpe ya ditirelo ye e šetšego e le gona go banamedi.
Re bone setsopolwa se sešoro sa thelebišene mo nakong ye e sa tšwago go feta ka ga seo se hlagago nakong ya mafula ka moo lefelong leo le nago le dintlwana tša boithomelo tša melete.
Seboleledi sa Kgoro Mpho Gabashane o boletše gore kabo ye e be e ikemišeditše go fokotša tlhokego ya dingaka ka phrobentsheng.
Naa o ka nkeletša ka tlaleletšo polaong ya Mna Stompie Seipei le go gobatšwa ga bafsa ba bararo, gammogo le polao ya Kuki Zwane.
Pego ya Baker-Hamilton bjale e bontšha gore dikgato tše ga di kgontšhe kgatelopele ka ntle le dipilione tša ditolara tše di beeleditšwego.
Seo se bonala e le palo ye nnyane ya dithekete tšeo di tlogo gatišwa go ka rekišwa ka Ellis Park.
Leloko la Komiti ya rena ya Ditšhelete ya Ratoropo, Alderman Ian Neilson, le tla go fa dintlha ka botlalo tša ditekanyetšo.
Mongongoregi o felegeditše Maphodisa ge ba ntše ba phuruphuša selete sa dikgwebo tša diintasteri se se tletšego ka batho sa Springfield.
Dithuto tša ka ke, ke na le kgrata ya Bachelors ka Boentšeneere bja Dimetale, kgrata ya Masters ka Boentšeneere bja Diintasteri, le kgrata ya Bongaka ka Boentšeneere bja Payometikhale.
Batho ba bantši ba go ebela le mebila le bao ba hlokago magae ba ka Bogareng bja Toropokgolo ba išitšwe Leribeng la Borwa bja Durban.
Dijokgolo tša ka mehla di akaretša lefela, mabele, leotša, raese, korong, diphalse, cassava, matsapane, dipanana le dipanana tša dipholantheine.
Pomo ya limphete e phatlogile ka fase ga sefatanaga sa Maphodisa a Afrika Borwa ka Mamelodi.
Le Ngaka Motlana ga se a a tliša bohlatse bja gore ke mo ganne ka bana ka maikemišetšo.
Taba yeo - mohlomongwe re tla ya go Mojenerale Knobel gomme ra dira gore a lefše.
Komiti ya Phemiti ya Kepollo ya Bahu ba kgale, Difosili tša dimela le batho le Diwagodimo e na le maikarabelo a go dumelela dikgopolo tša diphemiti tša go amana le mafelo a bahu ba kgale le Difosili tša dimela le batho le diwagodimo ka Kapa Bodikela.
Ga go kgomišo ye kotsi ya godimo ya go hlokomologago kgonagalo ya mathata ao a mangwe go tšwela pele.
Tshepedišo ya go hlopha le tumelelo go akaretšwa ditlhahli tša go tšhuma ditlakala tša moepo le tša malahla, tše di kopantšwego letshepedišo ya EMPR, di ngwadilwe le go phatlalatšwa ka kuraneteng ya mmušo.
Molekgotlaphethiši wa Dipapadi le Boitapološo, Mna Amichand Rajbangsi, o bontšha batšofadi gore le yena o phela bophelo bja mafolofolo ge a bina le bona mmino wa bangara.
Mootledi o phologile gomme batho ba bane bao ba hlokofetšego le bona ba ile ba bolokwa bjalo ka bao ba sa tsebjego lefelong leo le sego la swaiwa la mabitla a kgale ka motseng wa Hartbeesfontein, yeo gabjale e bitšwago Lethabong.
Dikolo di bontšhitše dilo tša tšona tšeo di nyakegago tše di akaretšago mpshafatšo ya dinolofatši tša tlhwekišo le dilaporathori tša saentshe, go agwa ga diphapoši tša boreal le dilaporathoro tša dikhomphutha.
Ditokumente tša dithentara di tla hwetšagala ka kantorong ya Moentšeneere wa Ditsela tša Selete, ka Bon Chretien Street, Oosterlig, Ceres.
Le ge go le bjale, botswerere bja Mido ka kgwele ga se bja swanelwa go hlaelwa ka botlalo, ka ge mahlo ka moka a tla be a le go moraloki wa naledi wa sehlopha , Mohamed Zidan.
Eupša phapano e kgolo e bile - naa dikgwebo tša Maafrikanere di be di se kgahlanong le tše dingwe ka moka.
Ke šišinya gore re hloka megopolo ye e nago le boithomelo le boitlhagišetšo ka Tsepedišong ya Bosetšhaba ya Boitlhagišetšo.
Meetse a ka lewatleng a šilafatšwa ke go ntšhwa ga meetse ke ballast le go tšhollwa ga oli go tšwa dikepeng.
Mafelelong, bangwadi ba molao o mofsa wa Seisemane ba hueditšwe ke ditlhagišo tše pedi tše di gapeletšago tše di ratago kimollo ya molamodi.
Bogare bja toropokgolo ya Durban bjo bo nago le ditšo tše ntši le disapapo tša kgauswi tša yona di bonagala gabotse go ba dikarolo tše di fapafapanego ge o etšwa ka toropokgolong.
Se ga go na pelaelo ka sona, senolofatši sa go šoma diela se bohlokwa sa Toropokgolo le katlego ya sona go tla feletša ka go kaonafatša mešomo ya go šoma diela tša meetse a rena a mangwe a ditšhila ka gare ga toropo ka moka, gwa reako Cllr Roelf.
Re šomiša tšhelete ye ntši ka go hiriša mafelo moo e lego gore re emetšwe gabotse sa ruri.
Mokhomišenare wa Monaoswere wa Seteše wa Groblershoop SAPS, Mosuphritente Calitz, o lebogile maloko a moka aka mošomo wa bona o mobotse wa boleng bja go swana bo nnoši.
Lefelo la lathitšhute ya magareng leo ka tlwaelo le itemogelago boso bja magareng go fihla go bja go fola ka sewelo le huetšwa ke maatla a meboya ya sapthrophikhale le ya Phoule ya Borwa-Leboa.
Khonferentshe e tla swarwa ka Nederburg Wine Estate ka Paarl.
Mna Modulasetulo, phetolo ye e bego e le kgale re e emetše ya Mmoleledi wa semolao Cilliers ya tlhagišo ya gago ya mathomong.
Mmepe wa Kgonagalo ya Go Gelela Meetse a ka Fase ga mobu ke maitekelo a mathomo a go fa tshedimošo ya bontši ka ga dikelo tša go ya go ile tša go gelela meetse a ka fase ga mobu ka Afrika Borwa go ya ka naga ka bophara.
Dipolelo ka moka tše di se nago bohlatse tše di akaretšago dipolelo tša maitshwaro ao a sa amogelego mabapi le tša thobalano di nyakišišitšwe gomme tša phethwa.
Khomišene ye e tla bea ka godimo ga Dikantoro tša Tona gomme di tla ba le maikarabelo kudu a go lekola go obamela mošomo wa Dikantoro tša Ditona ka go šomiša Molaotshepetšo wa mafelo a thokong ya Lewatleng, ya kopanya mešomo ya mafapha le go phethagatša dikamano tša togamaano.
Seabe sa tšhomišobošaedi ya bjala ka mahung ao a sego a tlhago, dikgaruru, dikotsi tša mebileng, go kgangwa ke meetse le dikgobalo.
Koketšo ya mafelo ao a dulago a thapile ka lebaka la protšeke ya pušetšosekeng ka Serapeng sa Diphoofolo sa Bosetšhaba sa Diawling le tikologong ya sona go thuša go laola mafula le go kaonafatša maphelo ka Mauritania.
Gape ba tla ba le maikarabelo a tikano ya ka gare le diphapoši tša motho o tee.
Diboutšhaba ke dikgoboketšo tša diphedinyana tše nnyane tšeo di hlokomelwago go aba dingwala tša sa ruri tša go bonwa ka mahlo tša mehutahuta le tshedimošo ya go amana le yona ye e tlišwago ke mananeo.
Tirelo ya Dipalopalo ya Afrika Borwa e tla kgetha mothopo mabapi le boleng, go dira dilo ka nako, ditshenyegelo le morwalo go bafetodi.
Feketshane o boletše gore bathekgi ba ditšhelete bao ba dirilego gore letšatši leo le kgonagale, ba swanetše go lebogišwa le go lebogwa ka tirišano le thekgo ya bona.
Se se akaretša mehutahuta ya ditlabelo tša boentšeneere tša go swana le matamo, dipompi, diphaephe, dikanale, mananeo a nosetšo, dipetse le matamo a meetse.
Le tiragatšo ya ditokelo tša botho goba ditshepedišo tša dinyakišišo goba tša go nyaka go utolla se sengwe.
Ke maswabi gore o fetetšwe ke HIV ka lenyalong la gagwe, go begwa gore o boletše bjale.
Re laetše Tona Dugmore go tšweletša leano la tlhabollo ya merero ya bašomi ya phrobentshe.
Bjale maabane o re boditše gore molaodi ka JOC e be e le Mtšana Stoman.
Mapokisana a poso moo go se nago kabo ya mangwalo ya go thetha le mebila, ya gapeletša dikliente go renta mapokisana a poso.
Ke thabile bjale ka gore o dirile selipi ka lebaka la gore bonyane e fokoditše kgatelelo ya ka gannyane.
Diswantšho tšeo di bontšhitšwego ka ditheipoleng di sepelelana le go bapetšwa ngwaga ka ngwaga.
O kgopelwa go lemoga gore maina a bašomiši ka moka le diphasewete di sa nepagetše.
Sepetlele sa Bana sa Red Cross War Memorial se ikemišeditše go ba moabi wa tlhokomelo ya maphelo a bana yo a etilego pele ka Afrika.
Lefapha la ka fsana la Bophelo bja diphedi le hlatloša boetyi bja tikologo ka lefelong la Driftsands ka netweke ya ditsejana tša maoto, mafelo a diphiniki, go bogela dinonyana, emphoriamo ya setšo, bokgabo, Mešomo ya diatla, go loka le madulo a boeti a maemo a godimo.
Go na le Mehuta ye e aroganego ya Mengwakwana ya Diotšhiti ya mehutahuta ya diotšhiti, tše di nago le matšoba a mannyane eupša a na le monkgo wo diotšhiti tše dingwe tše di kopantšwego di o hlokago.
Se se hlagilego lehono ke polaokabontši, polao kgahlanong le batho ba Mapalestina.
Tokollo e be e se kgakanego, kgakanego ya ka e be e le go dira gore a tle ka tsela ya boithaopo.
Romelang kabo ya dikhontomo mafelong ao a sego a setšo a go swana le dihotele, ditlelapo, mabenkele a sephasa le direnke tša dithekisi.
Leswao la tolara, yeo e sa fetošetšwego ka ntle ga Liberia, ke "L$".
Lenaneo le la dipese le tla ba gape le ditsela tše di lebilego mapatlelong a tlhahlo le mapatlelong ao go tlogo swarelwa dipapadi go ona.
Dipoelo tša Bosenyi: Motho yo go kwala gore o sentše sefatanaga seo se bego se phakilwe Schuss Huise ka Kleinmond.
Meyara Mlaba o sa tšwa go ya Switzerland go yo saena tumelelano ya tirišano le UNITAR.
Lesolo la go tiišetša le go maatlafatša temokrasi ye le tšwela pele ka lebelo, go ka be go na le ditšhitišo dife goba dife le dilo tše di nyamišago.
Go fela ga meetse a pula a metsesetoropong go ka baka tšhilafatšo ya dipaktheria ya meetse a ka lewatleng, gomme se sa fokotša go hlapa ka dipafo, go sefa le menyetla ya boitapološo le boeti ye e bakwago ke se.
Le ge e le gore bafaladi ba ile ba tšwela pele ka dikamano le mohlami yo maatla wa setšhaba sa Mazulu ka thokong ya leboa la bona, dilo di ile tša fetoga go ba tše mpe kudu ge mohlatlami wa gagwe Dingane a tšea bogoši.
Digwere tša boleng bjo bo nyakegago bja mengwageng ya go bjalwa lefsa di ka fiwa diphoofolo ka go beakanya palo ya dikampa goba nako ya go bjala lefsa ye e latelago tšhomišo.
Kgolekgole le dikgoba tše nnyane tše šoro tša Marshall Square, o be a pekenya tlelupu go swana le setetšhu se segolo se se iketlilego.
Pele ga sephetho se, naa o ile way a papading ya magareng ga Kaizer Chiefs le Orlando Pirates ka Ellis Park?
Ditoro le dikgopolo tša batho tše di sa lapego ka ga go fihlelela "dinaledi tše di pekenyago" tša kopanyo di thomile kgalekgale pele ga ge Leonardo da Vinci a atlega go hlama maphego a gagwe a mathomo.
Amajuba e tlo ba selete se se hlabollotšwego ka botlalo, se se nago le ekonomi ye e šomago kudu le ye e tšwelago pele go ya go ile, boleng bjo bokaone bja bophelo, ye e lotilwego ka gare ga ditlwaelo tša setšo le tša ditlwaedi.
Re nyaka go yo bitša Shafwaan Ryklief, tshwarelo, ke kgopela tshwarelo, Zainab Ryklief go tla go ema ka lefelong la bohlatse.
Sehlopha sa baamogedi sa ngwaga wo se akaretša sekgoba se segolo sa thutafase, go tloga ka Atlantis ka West Coast go fihla ka Nyanga Bodikela, Wellington go fihla ka Beaufort West.
Ditaetšo tša dimpša di thetha le naga ka kgopelo ya dikolo le dihlongwa go bontšha mešomo ye e fapafapanego ya mehuta ya dimpša tša tswadišo.
Dititšiti tše tharo tša mafelelo di šupa lefelo le lennyane leo le swanago le nnoši ka gare ga lefelo le legolo.
Bafsa ba kgeregela ka Leeds go tšwa nageng ka bophara mafelelong a beke, ba gokeditšwe ke setšo sa yona sa dipara tša dikhefi tše di nago le bophelo le lefelo la mabenkele la maemo a godimo.
Ntle le pelaelo, dikholego tša ekonomi go Mozambique, Zimbabwe le Afrika Borwa, ka lebaka la serapa se se kopantšwego se se lebeletšwego, ke tše ntši.
Kgoro gape e na le maikarabelo a go nyakišiša le go fa ditšhišinyo tša ditoropokgolo tša boditšhabatšhaba tša maano go dirišana le mmasepala wa Thekwini.
Setšhaba se se nago le baemedi ba ALS, BLA le NADEL e thwetšwe go nyakišiša peakanyolefsa ya phrofešene ya baboleledi ba semolao.
Ka ngwaga woo, tšhapele e phethilwe ka Church Road Assagay, moo mabitla a phuthego a lego gona.
Ka ge dithalwa ka moka tša boentšeneere di dirilwe ka maekherofilimi, melawana ye e latelago e swanetše go obamelwa go netefatša gore go ba le ditšweletšolefsa tše di bonalago gabotse.
BMW ya bobedi ye e bego e gononelwa e emišitšwe gomme bagononelwa ba babedi ba swarwa.
Ga ke dumele gore ba be ba thopilwe.
Mna Wheeler o boletše gore bontši bja mašole ao a tšwelego ka Iraq a tla romelwa lefelong la ntwa ya bobedi ya Amerika, ka Afghanistan.
Kgoro e rerišana ka mafolofolo le dikolo le dihlongwa tša thuto ya tlhahlo ya godingwana go tsebiša baithuti ka ga mafapha ao a bokgoni bjo bo hlaelelago ka go šomiša dipontšho le taetšo ya dibaka tša mešomo ka morago ga go phetha dithuto.
Gomme ga e hlalošege, ke kgopela tshwarelo kudu ka ge e se ya tlišwa go nna gore ke e fe šedi.
Ga se leloko bjale ke ka lebaka leo a sa e kwešišego gabotse kudu.
Mna Morgan ga se a fa bohlatse bja gore Ngaka Asvat o bone yo mongwe wa bašemane, Mohumagadi, o fihle fela bohlatse bja gore o bone Ngaka Asvat ntlong ya gago.
Sehlopha se se akaretša go dira ga mabjala a moroko a go swana le piri, eile, photha le setaote.
Ge e šetše e amogetšwe, Toropokgolo e tla tsenela dipoledišano le CapeNature le TMNP go dumelelana ka tharollo ya lebaka le letelele.
Diphapano tše di ka hlohleletša gape go hloka tekatekano gomme ge re rarolla go se lekalekane mo ke moo re ka kgonago go tliša kgatelopele ye kgolo mmogo ye e ka holago motswalo wa ka moso.
Motlatšatona Jabu Moleketi o tlišitše kgopolo ye mpsha ye e amogelegago ka ga ditherišano tša rena.
Bjale o tshetše kgato yeo ye kgolo gomme o tabogetše ka go ye e latelago gomme bjale o re ye ke kgato ya mathomo.
Tseba ka moo dinetweke tša setšhaba tše di lego gona tša go swana le di-NGO di hlohleletšwago ka gona le go hlabollwa go hola setšhaba.
Dingwalwa tša semolao tše di thekgago tše di tiišeditšwego go akaretšwa ditatamente tša ditšhelete.
Mna Du Toit o golegile gomme ka moragonyana wa ngwala setatamente go tšwa go Mna Mabotha.
Motšwasehlabelo o bolela gore o ile Maseru Bridge go letšetša molekane wa gagwe wa mošemane mogala.
Mšana Janse van Rensburg gape o fa tlhahlo le thušo dikolong tše mmalwa tša bohle moo baithuti ba itemogelago mapheko a go ithuta.
Kgoro e hlalošitše gore dikholego tša go swara phadišano ya papadi ye e bogelwago kudukudu go fetišiša lefaseng ka bophara di swanetše go abelanwa go ya ka dilete.
O tla be a etile pele maithomelo a tlhabollo ya ekonomi ao a nago le maikemišetšomagolo - go swana le ngwaga wo, mešomo ya tlwaelo ka Phapošingkamogelo ya Meyara.
Tirelo ye e kaonafetšego ya balwetši ba TB le go dira gore dipetlele ka moka tša TB tša diphrobentshe di phethwe mo ngwageng wo.
Sehlopha se se akaretša tšhilo ya mabele: Folouru, dikraote, bupi goba dithorwana tša korong, rae, dioutse, lefela goba mabele a mangwe a serele.
Sekolo sa bao ba Kgethegilego sa Ezibeleni, seo se bego se swere moletlo wo gabjale se lebane le mathata a ditšhelete.
Tselatharedi ye mpsha ya difatanaga e tla išwa godingwana gannyane go dumelela gore go be le sekgoba se se lekanego sa basepelakamaoto ka fase ga yona.
Iran e boletše mo dikgweding tše di sa tšwago go feta gore e nyaka gore Charlier a se sa hlwa a bona dipego ka ga Iran ka dikantorongkgolo tša IAEA ka Vienna.
Mananeo a TVET ka palong ye e oketšegago ya dinaga a dirwa, goba a dirilwe diphetošo tše di tshephišago tše di hlamilwego go aga godimo ga maatla ao a hweditšwego a lenaneo leo.
Mošomo wa diatla wa Linoprint wo o šomišitšwego letlakaleng le legolo o hlamilwe ke Mna Lucas Lesedi Bambo.
Mengwako ye megolo yeo e nago le matseno a yona ye e abago Marobalo le Dijo tša mesong (B B) goba dinolofatši tša go itirela dijo.
Kabo ya tlhahlo go maloko a SAPS e hwetša mpho ya Toyota SA, ka lebaka la gore SAPS e reka difatanaga tša Toyota.
Baithaopi ba tlo ba ditešeng tše nne tša ditimela ba laetša Kgwedi ya Twantšho ya Motšoko ka Mei.
Dinomoro tša mapotlelo a sampole ya go ngwala maswi, dipersente makhura a potoro, lebebe la maswi le dintlha tša maemo di ngwalwa kgwedi ka kgwedi.
AU PSC e dumeletše go romelwa ga Lebotho la Tšhireletšo la AU gomme se se tla šoma bjalo ka selo se bohlokwa sa go aga boitshepo go phethagatša CCFA.
O swanetše go lebana le ditatofatšo tše mmalwa tša go amana le go direla mmušo bomenetša le dientšentshi tše di fapafapanego tša dintlo.
Re dula re na le kholofelo gore bakgathatema ba tla ikgafa go hwetša ditharollo tša mathata a diinstasteri tše di hlokago dikgaruru.
Maanotlhabollo a swanetše go tloga a bontšha ditlhalošo tša lebaka le lekopana, la magareng le le letelele tša, le ditlamorago, le dipalopalo tša setšhaba gammogo le mekgwa ya tšweletšo le ya tšhomišo.
Go tloga fao ba ile ba ya Sehlongweng sa Pholela moo a ka se kgotlelelego boso bja Bulwer.
Ka morago ga ge mogononelwa a tsebilwe, o ile a thoma go nyakwa gomme o ile a golegwa ka go kata ka bobedi.
Tokologo e ka se fihlelelwe ka go thunya dipomo, goba ka karoganyo ya maboto goba ya maitekelo a go tšewa ke motho o tee go tsena taba ya mafefelo ya mabapi le maemo.
Ditho tša Afrika le Kharibia tša mekgatlo ya setšhaba di swanetše go utolla le go hloma magato ao a kwagalago a go tšwetša pele dikgokagano le tirišano magareng ga mafelo a mabedi.
Le dikamano tša tirišano di bohlokwa ka mafapheng ka moka a bophelo ge e le goe re tlo hloma setšhaba se se lekalekanago - setšhaba se se beilego batho pele - ka ditikologong tše di tšwelago pele go ya go ile.
Go kwala gore ba be be šoma ka lebenkeleng la go rekiša mabjala ye e lego khutlong ya mebila ya Ntemi Piliso le Bree street.
Palo ya bomma bao ba filwego thuto ya tša maphelo ka ga dika tše kotsi le tokišetšo ya ORS.
EU e ipileditše go batho bao ba fago tiišetšo ya Tumelelano ya Sepolotiki ya Lefase ka bophara go netefatša phethagatšo ya ka pela ye kaone ya dikarolo tša yona ka moka.
Go swana le se, di ka no se šomiše tshepedišo ya go boledišana le batswadi le baithuti bjalo ka mokgwa wa tekolo wa kgethologanyo.
Go ka no ba le bokgoni bja go dira dinyakišišo tša dipapatšo tše di kgokagantšwego tša ditšweletšwa bjalo ka tsela ya go oketša letseno la neelano ya ka ntle.
Mo mengwageng ye lekgolo leratadima la rena la Afrika le bile le leso ka bohlaki le maikutlo a gore se sengwe se bohloko se tla hlaga.
Mokhomišenare wa Seteše sa Mangaung SAPS, Mokhomišenara Pierre le Roux, o lebogišitše moofisiri wa dinyakišišo, Moinspekthara Arina Oosthuizen, ka maikemišetšo a gagwe a go nyakišiša molato wo wa maemo a godimo.
Le ge e le gore ka dinako tše dingwe e bontšha mabokgoni a kgwele ya maoto ao a ipušeletšago, New Zealand e tšweletša tšhošetšo go bobedi monggae e lego Afrika Borwa le go dinkgwete tša Ešia tše o ka se tsebego ka tšona, Iraq.
Lefelo leo dipomo tša pheterole di hweditšwego gona, le bile ditabeng kudu mo bekeng ye ge batho bao ba tsenego dintlo ka ntle le molao ba phalalela dintlo tše difsa tše go lebeletšwego gore di fiwa bahloki ba bangwe bao ba se nago magae.
Molekgotlaphetiši wa Dipapadi le Boitapološo, Mna. Amichand Rajbangsi le baeng ba bangwe ba bantši ba bohlokwa ba tlo tsenela moletlo wa pulosemmušo.
Baithuti ba go tšwa Lekheišeneng la Lamontville ba ile ba thaba ge ba bona dihlongwa tša thuto le dikhamphani di efa dithušo tša mašeleng a go ithuta le tlhahlo ya maitemogelo ge di be di etetše lefelo la bona.
Tlhabollo ye ke motheo o mokaone wa tšhireletšo ka lefelong la Great Lakes, gomme e tla ba le seabe go fokotšeng ga dithulano magareng ga Rwanda le DRC.
Selete se sa na le mathata a tshepedišo ya peakanyo ka lebaka la lenaneo la go tshepha badiredi kudu.
Kgopelo e dirilwe ya go dumelela lefapha la tshokollo la Durban-Westville bjalo ka lefelo la go fa kalafo ka di-ARV.
SAIA e aba sentara ya go ithuta ye e tšwelago pele, ye e lebeletšego kudu Kgatelopele.
DNA ke khutsofatšo ya teoksiribonyukleiesiti, molekhule o motelele wa go swana le tšhaene wo o hwetšwago ka diseleng, wo o bolokago tshedimošo ka moka ye e hlokegago bophelong.
Maswika a seramiki a hlamilwe le go dirwa ka diatla ke bokgabiši wa tikologo, Tanya Babb, yo a šomišago letsopa la ka phonteng ya phakeng.
DotP ke monggae wa PSEA gomme re hlohleletša wena le sehlopha sa gago go tsenela dikabo tše.
Khansele ya toropokgolo e tsebagaditše lori ye e tsentšwego dikhomphutha go direla ditšhaba tše di hlokago.
Bontši bja mafelo a mafula bo pipilwe ka alubiamo ye ntsho ye e humilego ka manyoro.
Tshepedišo ya go boledišana le molekane wa go loga maano a dišere ka ACSA e a thekgwa.
Diphedišano tša diphedi tša ka lewatleng gape di senywa ke go dutla ga dirosetšhe le meetse a pula.
Go tlošwa ga alamo ye mpsha ya go bega mollo le go hloma le ya bohodu ka setešeng sa pitšo ya baoki: ka Senthareng ya Maphelo ya Setšhaba ka Worcester, Cape Winelands.
DVCDF- ye e nago le dihlopha tša tikologo tša setšhaba le tša sepolotiki: dikgokagano, go šupa dinyakwa, go kgatha tema ga setšhaba, go reka dišere ka setšhaba ga lebaka le letelele.
Koketšego le koketšegago ye e lebeletšwego ya ka moso ya tšhomišo ya dinolofatši tša dipetlele tša setšhaba ke balwetši ba phraebete e tla tloga e feletša ka dikemelo tše di oketšegilego tša tša ditirelo mabapi le go hwetšagala ga tirelo ya tlhahlobo ya ditopo.
Setswadišwa se sa mebalabala ye mehubedu go ya go ye tsootho se be se le se sentsho ka moka mathomong gomme re tšwa seripeng sa naga ya Ayr, ka borwa-bodikela bja Scotland.
Go fa mohlala, ba abile thuto ya tlhahlo ya matšatši a mane ka ga go dira jamo le tšhatni go badudi ba bahlano ba Beaufort West.
Mošomo wo o dirwago ka ga go tšwelela ga disele tša fothobolthaike, e tloga e le kaonafalo ye kgolo ya go tiišetša maatla a sola, ke wa moswananoši, gomme o ke motheo wo mokaone wa lenaneo la mohlagase wo o šomišwago lefsa.
Diphoofolo le dimela tša ka meetseng tša tlhago ka Afrika Borwa di beilwe gabotse gore di kgotlelelo maemo a boso a go fapafapana, gomme tše ntši di kgona go ikoketša ka lebaka le.
Mafelo ao go šomelwago go ona ke Dirapa tša thoko ya Lewatleng, Vissershoek le Bellville South gomme mafelo a a sekasekwa go tlo dirwa lefelo le lefsa gore re kgone ka kgolo ya toropokgolo.
Go ilwe gwa golegwa batho ka lebaka la ge ba swere dithunya tše di se nago le laesentshe, go otlela ba nwele madila le go swara diokobatši.
Maphodisa a holofela gore a tla swara batho ba bantši ka ge ba le lesolong la go dira gore lefelo la bona la go šomela le be leo le hlokago bosenyi.
Dikgorotsheko tša ka thoko ga tsela di ile tša bewa ka Nylstroom fela ka Phrobentsheng ya Leboa.
Kabo ya Saudi e emetšwe gore e tlo kaonafatša ditšhireletšo tša naga go dimisaele le go mašole a lefaufaung le bokgoni bjo bo oketšegilego bja mašole a ka meetseng , mošomi wa mašole o boletše bjalo ka Mokibelo.
Mahu a mafsa a begilwe ka Narbethong moo batho ba seswai ba hlokofetšego le Yarra Glen ye e nago le lehu le tee.
Diaetšo tša maemo a godimo tše di elago, go fa mohlala, infoleišene ya bareki le ya batšweletši, e goketša šedi ye kgolo ka mo go sa fetogego.
Mo mengwageng ye mebedi ye e fetilego, Leano la Mafelo a Mantši le gatetše pele ka mafapheng a mmalwa.
Go dipayoklaemete tše ntši ka Natal, bjang bja lone bjo bo tšeago lebaka le letelele ga bo šišinywe bjalo ka mafulo a lebaka le letelele.
Le ge e le gore go molaleng gore ga di tšeye lehlakore, diswantšho di tladitšwe ka maikutlo le maikemišetšo a sepolotiki ao a fihlilwego.
Gabotse, go be go lebeletšwe gore go tla homola kudu go fihla ka nako ya ge gase ya go rothiša dikeledi e ntšhwa ye e bakilego bothata bjoo.
Le ge e le gore ke setatamente ka ga seo se hlagilego, seo go sego gwa ikenelwa sona, naa go na le lebaka la go se kgole seo ke go botšago sona.
Baeng bao ba tlago kgafetšakgafetša ba ka hwetša dikelo tša ka mehla tša dipula tša mafelo ao a kgethilwego ka Kapa Bodikela.
Sibongile Khumalo o eta pele go opelwa ga dikoša tša setšhaba ka makgaolakgang a magareng ga Afrika Borwa le New Zealand.
Go ya le go boa boemafofane, madulo le go ya lepatlelong ka dipese tše di nago le dikuketši tša diwilitšhere tše di nago le haetroliki.
Moispekthara Tsotetsi, Mokonstabole Morabe le Mokonstabole Ndaba ba be ba dira lesolo la go latišiša mohlala lefelong leo ba amogetšego tshedimošo ka ga monna yo a bego a rekiša lebake.
E be e arogane, e be e le - sehlohleletši - e be e le fela lepokisana la mekgwa ya go hlohleletša, ee.
Palo le mehutahuta ya diphedinyana tše nnyane lefaseng le diphedišano tša diphedi le ditikologo tše di lego karolo ya tšona.
Kgato ya bobedi e ikemišeditše go tseba "maemo a melawana" moo e lego gore Phrobentshe e ka kaonafatša dikgonagalo tša mafapha le go rarolla mathata ao a kgethilwego a mafapha ka moka.
Go tsenya letsogo ga mothadi wa dipolane mo go akaretšwago kaonafatšo ya faporiki ye e lego gona ya Holo ya Toropokgolo.
Malawi gape ke legae go mehlape ya ditlou, dikubu, dikwele, tholo ya lehlaka le diphalafala.
Ditiro tša batho tikologong di bakile tokollo ya digase tše kotsi tša lefaufaung, go fa mohlala, tokollo ya khaponetaeoksaete nakong ya go tšhungwa ga dibešwa.
Papatšo e felela ge Torres a re "Ke Nako!", e lego lentšu la Sesotho le le rago "ke nako!".
Gape e ile ya ralokelwa ka Phakeng ya Orlando mo Soweto, ka Lepatlelong la Orlando Stadium?
Phorinthara ya mmala ya HP PaintJet e fa dipoelo tše kaone go tšwa pontšhong ye.
Sele e ahlola diphetolo, ya fokotša lenaneo la baabi bao ba nago le maswanedi, bao go tloga fao ba tlogo kgopelwa go romela ditšhišinyo.
Ghalieb o dula Bo Kaap, o bolela Seisemane le Seafrikantshe gomme o ikgafile kudu go direla naga ya rena tše kaone.
Sa mafelelo, ba thekgile tlhokego ya tirišano ya tša mahlale ya bobedi Borwa-Borwa le Borwa-Leboa, ya theknolotši le maithomelo, le go maatlafatša tema ya Afrika ka selekanong sa boditšhabatšhaba.
The office of the Provincial Commissioner of KwaZulu- Natal appreciated the excellent work done by these police officials.
Morero wo o tla tšwelela ka kelo ye nnyane ka difiling tša moragorago tša go swana le Vertigo, Psycho le The birds, go bolela tše mmalwa fela.
Re swanetše go šoma mmogo go akgofiša mekgwa ya phethagatšo.
Ngaka Wendy Orr o tla sepediša tiragalo ye e latelano ye e tla bago metsotswana ye mmalwa ye e tlago amana le dipotšišo, dikarabo le dipoledišano.
Ronny Lekay o ile a tšhabešetša ka jarateng ya kgauswiuswi ya ntlo ya kgauswiuswi, a nyaka thušo.
Aowa Jimmy Deal yo ka maswabi a hlokofetšego o mpoditše mo khaseteng ye e gatišitšwego gore o file Mickey Mitchell le Gert Van Der Veer khasete yeo.
Go tloga maemong a godimo, batho ba ile ba hwetša putso ya mašeleng goba ka dimpho tše dingwe.
O be o le ka JOC nakwana pele ga ge papadi e ka thoma.
Dinaledi tša boditšhabatšhaba tša kgwele ya maoto go tšwa Barcelona di tla sepediša ditlhahlo tša kgwele ya maoto ka tirišano le David Beckham Academy le go hloma Museamo wa Kgwele ya Maoto wa Soweto.
Ge o ruta tsebopalo leano le gatelela gore go itlwaetša ke selo se bohlokwa sa maitirišo ao a nyakegago - ge dikgopolo di šetše di kwešišega - go thuša ka bokgoni bja dipalo.
Ramahlale Mna Nceba Hene o tla dira tekolo gomme a eletša Sekolo ka ga lenaneo leo a le šišinyago.
Trattoria ya boiketlo lebopong la lewatle ye e nago le dijo tše kaone tša Seithalia le dilo tše kaonekaone tše di kgethegilego tša go swana le khari ya phrone.
Dipakane tša dintlo di tlošetšwa mafapha a dikliente le maloko a setšhaba ge ba reka naga ya Khansele.
Bjale o boletše gore o dira gape mošomo ka lepatlelong la ABSA Kingspark gomme wa re o šoma gape ka Minolta Loftus.
Dikiletšo tše mpsha di ka kweša bohloko " Tirišano ya Iran le etšentshi gomme tša dira gore moya o be wa go hloka kwelobohlolo," gwa realo Rahmani-Fazli.
Mmasepala wa eThekwini o šoma ka maatla ka kaonafatšo ya ona ya mpshafatšo ya metseditoropo gomme CBD ya Umhlanga Rocks e tla latela go hwetša tirelo ye.
Re lebogiša diinspekthara Botlhomo le Mokgosi ge ba fihleletše gape go golega batho ka Yuniting ya Dikgaruru tša ka Malapeng, Tšhireletšo ya Bana le Melato ya tša Thobalano.
Ka maswabi, bokgoba, bokoloniale, boimpheriale, bokoloniale bjo bofsa le Ntwa ya Setu di fentše maitapišo a Afrika a boitsošološo.
Babadi bao ba lemogago bohlale bja bongwadi le bao ba nyakago selo seo se tlogago se le sa nnete ba tla hwetša gore ba tla putswa ka maitemogelo a go bala ao a sa lebalegego.
Ka mehla, nna le wena re bona bao ba tlogo ba badudi ba Kabulonga le Borrowdale le Victoria Island le Morningside ba belegwa kae le kae ka nageng ya rena.
Protšeke e akaretša go fa mebila maina a maleba ka makheišeneng a peleng gomme se se laetša mathomo a nako ye mpsha ka maphelong a badudi ba dimilione ba makheišeneng.
Maloko a Sehlophatšhomo, ka fase ga Mokaptene Thebeyagae, ba lebogišwa ka mošomo wo mobotse wo ba o dirilego.
Dinako tša dipese di ka fihlelelwa ka emeile goba ka wepsaeteng ya Golden Arrow.
Ba tlošitše dillaga tša polastiki le mapai ao a pipilego difaki gomme ba hwetša diphuthelwana tša lebake ka gare.
Ka lebaka le, CIDB e tla dirišana le dietšentshi tša Mmušo tše di hlometšwego go tšwetša pele ditirišano tšeo go hlabolla bokgoni bja lefapha la setšhaba le la phraebete, le go phatlalatšeng ga tshedimošo.
Tlhabelo: tše ke ditlhabelo tša malwetši a bana tša kgafetšakgafetša tšeo di re šireletšago kgahlanong le malwetši a mmalwa. Lebelela ka fase ga dipeakanyetšo tša ditlhabelo tša malwetši go hwetša tshedimošo ka botlalo.
Dithunya tše pedi tše di utswitšwego, tšeo dinomoro tša tšona tša seriale di feitšwego, di thupilwe tiragalong yeo.
Go kwala gore bagononelwa ba tsene ntlong ka maoto gomme ba kokota lebating.
Mosuphritentemogolo Prins o lebogile maloko a maphodisa a lesolo le le atlegilego la VCP.
Ka moragonyana leloko la Dinagakopano tša UN le lona le ile la fihla gomme la sepelasepela le Mashiphumelele.
Barutiši ba dikolo ba hlagišitše ditebogo tša bona go babontši le go barulaganyi ba dipontšho.
Bjale ge re bona AIN ka mo dingwalweng tše ka moka, e tloga e le selo sa tšhomišobošaedi ya maina ka nnete?
Go loga goba go dira mašela ao a logilwego ka bophara a mašela ka moka ao go boletšwego ka ona ka godimo, go akaretšwa metswako ya ona.
ICCAT gape e tšweletša magato ao a kopantšwego a tlhokomelo le a go obamela molao le magato a go fediša go rea dihlapi mo go sego molaong le mo go sa laolwego mo go sego gwa begwa ka go boreadihlapi bja IUU.
Mmeyara Obed Mlaba o na le kholofelo ka ga tsebišo ya ditekanyetšo tša Mmasepala wa Ethekwini.
Kabo ya mananeothuto go baithuti bao ba nago le dinyakwa tša thuto tše di kgethegilego tša LSEN , bobedi go bao ba filwego le bao ba nago le mapheko a go ithuta.
It is anticipated that the Presidential elections will coincide with the provincial elections.
Sa bo masometshela, ditiro tše kaone tša tšhomišo ya naga go rarolla phokotšo ya boleng bja tikologo go akaretšwa go bjala mehlare, taolo ya mafelo ao a dulago a thapile; go nošetša le go lema dibjalo ka go di fetošafetoša mobung o tee go swanetše go tšwetšwa pele ka dimpho tše di hlokagalago.
Egepita e lebeletše kudu go tloša dithulano magareng ga dihlopha tše di lwago tša Mapalestina go hwetša thekgo ya bona ka lesolong la Peakanyo.
Re ile ra fiwa dijo ka dinako tša matena goba ka dinako tša dijo tša mantšibua ka kantining.
Go bonala o ka re EU le USA di tla tšwela pele go diriša dikiletšo go Mazimbabwe, gomme se se tšwela pele go mpefatša maemo a yona a ekonomi ao a hlobaetšago kudu.
Ngaka Khoza o lebogile ditoropokgolo ka moka tše di tlogo ba benggae ba dipapadi ka mošomo wo o kgahlišago kudu wo di bego di o dira.
Ditente tše tharo tša kalafo di beilwe gomme tša ba le bašomi bao ba lekanego le go fiwa ditlabelo go šoma ka leuba ka Sepetleleng sa Musina.
Lešaba le ile la thoma go kgototšana gomme go kwala gore maphodisa a ile a thunyetša gase ya go rothiša dikeledi ka moo lešabeng, gomme se sa dira gore go be le go tšhoga mo go feleditšego ka go welana ga batho.
Ka ge ke bolela ka mehla, mo gonang le tshotlego, ga gona kgololesego - "moo go nago le bohloki, ga go na tokologo".
Dinaledi tša dipapadi tša ka nageng le balaodi ba go swana le batšhabeši ba dimarathone, Gawa Mentoors le Ursula Frans, ba tlo hlomphiwa ka moletlong wa Letšatši la Basadi wo o rulaganywago ke Khansele ya ka fase ya Mitchells Plain.
ANC ga se ya ka ya dumelela ditlhaselo tša go se kgethe go badudi.
Mokhomišenare wa Phrobentshe wa maphodisa a Kapa Leboa, Mokhomišenare Miriam Mbombo, ba lebogišitše Setšene Gerber ka maitshwaro a gago a go kgahliša le a sephrofešene le ka dinyakišišo tše botse tša molato.
Badiri ba marathana a mašela a selulosiki ya faepa ka tshepedišo ya metšhene, ya dikhemikhale goba ya sekakhemikhale.
Kabo, go romela, go hloma, go laetša le go kgopela gore go rentwe PABX: Sepetlele sa Mafahla sa Brooklyn.
Ka lebaka la diphefo tše maatla tša lewatleng molomo wa noka ya Kleinrivier o ile wa thibega gomme noka e a falala gomme e ka baka tšhošetšo go Stanford.
Kgatha tema ka ditherišanong tša boditšhabatšhaba tše di ikemišeditšego go iletša dipomo tše di epetšwego fase tše di gobatšago batho le go tsenywa ga dithunya tše nnyane tše di sa dumelelwego ke molao.
Dintwa tša makgoba ka Kapa tše di bego di etilwego pele ke Louis wa Mauritius.
Ba ile ba mmetha ka molao gomme ba mo hlakola sellathekeng sa gagwe pele ga ge ba ka tšhaba.
Toropokgolo ya Cape Town e phatlalatša dithentara tša yona ka moka tša setšhaba ka wepsaeteng ya Toropokgolo ya Cape Town.
Naa Mtšana Stoman o filwe ditaelo tša gore phapoši yeo e notlelwe?
Ee setatamente se filwe ke Murphy Morobe bjalo ka karolo ya mošomo wa Stratcom.
Moela wa meetse o dirilwe go ela kelelo ya meetse ka dinokeng tša di tletšego ka maraga tša Afrika Borwa.
Ka morago ga go kgangwa ke meetse, lefapha la Boitapološo la Mmasepela wa eThekwini le kgopela baruthi go latela melawana le melaotshepetšo ge ba rutha.
WCED e file makhanselara ka bobedi Jan Van Riebeeck le Dennegeur go fa thekgo go baithuti bao ba amegilego kotsing, go batswadi ba bona le barutiši.
Go ya ka histori, ditaba tša go se itekanele mmeleng di rarollotšwe ka tsela ya dikgatokgato ye e arogantšwego.
Ba tšere dibenyabenyane, dillathekeng, mekotla ya go athwa le khomphutha ya lepthopo.
Gabotse, molawanatheo wa peakanyo ye e swanetše go ba maikemišetšo a go gatela pele ka go tšea sephetho go tloša mašaledi a semorafe, kgethollo ya bong, bokoloniale le kgethologanyo.
Lehu le re tšeetše talente ye kgolo, motho yo bohlale, motho wa dikgopolo tše bogale le yo a tlišago diphetogo tše bohlokwa.
Khonferentshe bjale e ikemišetditše go aga netweke ya ditirelo tša setšhaba go dikolo.
Mokgwa wa Temokrasi ya Lefase o akaretša melawana yeo e kgontšhago batho go fenya ditiro tša go hlopha batho ka dihlopha, karoganyo le go ba phaela thoko.
Tshedimošo ka ga meši e šiilwe ke nako, ga se ya felela, e beilwe ka dikarolo ka dihlongweng tše di fapanego ebile ga e fihlelelwe.
Ga go se gwa thunywa dikolo nakong ya bohlakodi gomme mohlapetši ga se a gobatšwa kudu.
FIFA e ile ya bolela gore makala ka moka a tlo tlatšwa ka moka ka Mošupologo.
Ge se se atlega kudu, go thoma go ba boima go bušetša morago tshepedišo ya go phaela batho thoko.
Dikarolo tše di kgethegilego tša go kuka le go swara didirišwa go akaretšwa dipakete, digarafo, metšhene ya go kuka, eupša e sego dikhatapole goba metšhene ya go kuketša ya matsogwana.
Afrika e nyaka tsošološo ye mpsha, Carthage e emetše pušetšo ya bobotse bja yona.
Baralokamorago ba Afrika Borwa ba tla swanelwa ke go hlokomela kudu monošadino wa Iraq, Younis Mahmoud.
Naa o thabile ka tiro ya mešomo ya bašomi ba Tšhireletšo ya Ellis Park?
Sele ke yuniti ye nnyane ya sephedi ye e tlogago e kgona go itšweletša.
Go na le dikgetho tše mmalwa tša go beakanya dithoto tša intasteri tša SANDF.
Bjale seo se go fa phetolo Mna Coetzee, dipheto tše kgolo?
Go netefatša gore go ba le temogo ya bobotse bja mafapha a mantši le go pharologana ga dilo, ka tikologong ya ditšo tše ntši.
Karolo ya letobe le letshooto ke lehlwa le maatla, leo le hlamega ge moyameetse a kopana le dilwana tša tšhilafatšo lefaufaung.
Go beilwe dinako tša go fetša Melawana le kabo ya ditokelo ka Mawatleng a magolo.
MmaSisulu o fa mohlala wa gore go be le kgotlelelo, tiišetšo le boikgafo bjo bogolo kudu go tokologo le go nyaka bophelo bjo bokaone bja bohle mo go sa felego maatla.
Manyoro ao a bodišitšwego ao a tšweletšwago ge dibokwana tša mabung tša dipaktheria di aroganya ditlakala le dilahlwa tše di bodišwago ke tlhago, gomme tša dira manyoro a tlhago.
Toropokgolo ka Lenaneo la SDB ABM e ikemišeditše go tliša phapano maphelong a bafsa bao ba sa šomego ka go šomiša maithomelo a a go nyaka mošomo a wepsaeteng.
Dilo tše di huetša ditšhaba tše di sego tša semmušo go ganetšana le go thothišwa mo go šišintšwego.
Mengwakwana ye kaone ya go itirela dijo goba Marobalo le Dijo ye e lego tikologong ya nageng ye e fodilego ye e nago le khutšo.
E sego ka khamphani efe goba efe ya gago ye e filwego konteraka ya tšhireletšo ya legae goba ya ka ntlong?
Seo se hlalošwago ke tshedimošo ye se tla lekodišišwa kgafetšakgafetša ke kopano ya mafapha a mararo ye e biditšwego ke Mmušo.
Semela se se tlwaetšego bophelo bja maemong ao a omilego kudu, go fa mohlala, desert cacti.
Mna Kloppers ka lebaka leo o be a se Vlakplaas, o be a le Soweto, gore o tšere kae tšhišinyo yeo ga ke tsebe.
Lebelela letlakala la Thuto go hwetša tshedimošo ka botlalo ka ga dithutwana tša dilo tša tlhago, tša dipholanete le tša dinaledi.
Diela tša ditšhila tša ka ntlong le tša diintastering tše di gogolwago ke disoretšhe le mesela ya kelelatšhila.
Tumelelano ya konteraka-tlhathollo-tirišano ya go rekiša ga dithoto tša leloko le le hlokofetšego ka tirišano ye kgolo le kgetho ya mophatlalatši wa mošomi wa dipuku tša ditšhelete go dira gore batho bao ba bakago dithoto ba fiwe sebaka yo mongwe le yo mongwe.
Dipetale tša mophrothia di beilwe ka sebopego sa khutlotharo go swana le sebopego sa bokgabo sa Afrika.
Kgoro ya Tšhireletšo e tla rarolla tlhokego ya mašeleng ka ditshepedišo tše di tlwaelegilego tša ditekanyetšo le peakanyo.
Folete ya diphapoši tše pedi tša go robalela, yeo e nago le dilo ka moka ye e nago le diponagalo tše botse tša lewatle.
Mmeeletši bjalo o mpshafatša lebenkele gore a kgone go sepediša kgwebo ya thekišo ye e atlegago.
Ka Mokibelo, beng ba Polase ya Roodeberg Kloof Farm ka Garies ba tlogetše ntlo ya bona gomme ge ba boa ka Laboraro, ba hwetša gore ntlo ya bona e tsenetšwe ke ditšhwene.
Mna Polsen ke kliente ya gago yeo e ka kgonago go huetšwa go šala go tlo botšišišwa dipotšišo ka moswane.
Mdi Mandela o ile a thoma go mpetha ka sampoko - re be re robetše fase.
Banamedi ba swanetše go be ba šorofaditšwe kudu ke SAA.
Go netefatša gore Ditekanyetšo tša Mmasepela di lekalekanetše go rarolleng ga bohloki le tlhokišo, le go oketša menyetla ya ekonomi.
O be a ikgakantšhitše bjalo ka Stephen Nhlapo wa go tšwa Alexandra - leloko la Komiti ya Lesolo ka Tokolllo ya Mandela.
Ge Ngaka Boraine a be a sa le gona, gore bohlatse bo fiwe ka letšatšikgwedi leo ke masolo a Esikhawini ga se gwa ama dikliente tša rena.
Ge a efa kakaretšo ya dingangišano, Moahlodimogolo o ile a hlagiša dinyakwa tša tlaleletšo go ya pele tše a boletšego gore maloko a Khomišene a swanetše go di hlokomela nakong ya dipotšišo tša mošomo tša baahlodi bao ba ka thwalwago.
Babuši ba šoro ba tšhaba mašabašaba gomme ka mehla ba tla nyaka go ba aroganya ka tirokgethollo, ka pipamolomo le tiro ye šoro.
Mabapi le go šwahlela ka ntlong o ile ka bonako a dumelelana le seemo sa ditaba ka ge se beilwe.
Bašomi ba nakwana ga se ba šireletšwa gabotse ke BCEA le Molao wa Meputso.
Go be go se na meetse a dipompi ka Cape Town gomme makgoba a be a rongwa go yo ga meetse dipetseng tša setšhaba goba didibeng tša go swana le se.
O ile a bonwa molato wa maitekelo a polao le go swara sethunya seo se se nago le laesentshe le dikolo.
Khraethokrafi - Tšhireletšo ya inthanete ye e akaretšago go tsenya tshedimošo gore e kgone go utollwa fela ke batho ba bangwe.
Ditšhupetšo tše di rulagantšwego le go beakanywa gabotse ka disapapong tša ba bašweu le tša ka bogareng ga ditoropo.
Mo bekeng ye e fetilego matseka a Bosenyi bjo bo Rulagantšwego ba šomile ka ntle le go fela maatla, ba holofela go tšwela pele ka go golega batho le go thopa dithoto.
Thibelo ka botlalo ya go lokolla dilo tše kotsi tše di nago le dilwana tše di ka tlišago tšhilafatšo ka nokeng ya setšhaba goba ka letamong la meetse.
Konstabole Mosidi Mafora, o lebanwe ke go lebogišwa ka ga dikatlego tše, kudukudu ge go lebeletšwe, go kgatha tema ga batšwasehlabelo bao ba phelago ka go se ietekanele mebeleng.
Dikliente le tšona di ka ya kliniking ya WCRC ya balwetši ba go robala gae mabakeng a go hwetša tekolo le tlhokomelo ya lefelokemo.
O bonwa molato wa maitekelo a polao le go swara sethunya seo se se nago le laesentshe le dikolo.
Mabokgoni a go ithomela le a bohlami gantši a sepelelana le dipalo.
Mošomo wo montši ka lefapha la ABM ya dinagamagae o tsebagatšwa semmušo ka mo tlaleletšong ye.
Lekhomreite le lengwe ka nna yo leina la gagwe e lego Mkotcho o nkopantše le Vusile.
Mohlomongwe Hogarth ga se a bala temana ya mafelelo ya pego ya Business Day, ye e hlagišago hlogotaba ya 'Wrong again' ye e tsebagatšago ditshwaotshwao tša Hogath di le maleba ka mo go sego gwa tlwaelega.
Laola dikopano tša ditharollo tša merero ya kgwebo maemong a dilete le a diphrobentshe go netefetša gore go tsenatsena ga mafapha e ba thibelo kudu go phala go tsena bogareng ga ka morago ga ge dilo di hlagile.
Kapa Bodikela e ikgantšha ka ge e kgona go fa baeng kopanyo ya mohlodi wa Kapa wa moswananoši wo mobotse, wa setšo sa ditlwaedi, boithabišo le dikopano tša maemo a godimodimo le menyetla ya dikopano tša diboka.
Dilaporathori tše pedi di šomišwa ka obene ya go omišwa, khapote ya meši le dimaekhrosekoupu.
Re dumela gore re swanetše go aga dikamano tše bohlokwa le tše di šomago gabotse tša Borwa-Leboa, Borwa-Borwa le tša batho-ka-batho le go hloma meboya ya maikarabelo ka Ntweng ya Lefase ka bophara kgahlanong le Bohloki.
Seswantšho se se tšerwe pele ga Lesolo la Tlhwekišo la ka Kapa Bodikela leo le dirilwego ka lefelong la Knysna.
Se ke motswako wa bagasse le dimolase tše di nago le maemo a enetši a fasana go fetwa ke todi ya dimolase goba lerole la dimolase.
Ga ke dumele gore tshedimošo ye e ka be e utetšwe Col Dempsey.
Se se ka go thuša ge o šoma mahlakore a pontšho ya gago.
Baithuti ba itemogela go kwa bohloko ge diphapoši goba sekolo se senywa.
Metšhene, sediradikgatla sa Dipuku se tee, mapokisi a mabedi a dithulusi le erene e tee.
Dinepe di a taoneloutega ka sebopego sa rese ya godimo go tlo gatišwa.
Dikhomphutha ka moka di kgokagantšwe le seba ye e laolwago bogareng ye e abago ditirelo ka moka.
Tloša morwalo wo boima kudu wa go fula kudu ga diphoofolo, go sega bjang goba go tšhuma mathomong a seruthwane.
Ba be ba nyaka gore re age lefase leo le theilwego go setee sa tumelelano ya mafapha a mantši ye e hlomphago ke bohle.
Batho ba lekgolo le masomešupa-nne ba ile ba golegwa mo diiring tše masomepedinne tše di fetilego ka Hillbrow, Braamfontein, Berea le Joubertpark.
Mmasepala wa eThekwini o thabile go bega gore taba ye e bego e le kgale e le ditabeng ya go dutla ga meetse a Letamo la St Helier bjale e rarollotšwe.
Tsela ye e šišintšwego e bopa karolo ya nepo ya Toropokgolo ya go kaonafatša dinako tša go eta le polokego ya banamedi ba dinamelwa tša setšhaba le banameladipaesekele, kudukudu ditseleng tše di tletšego kudu.
UN e swanetše go aba thušo ya mašeleng go lesolo la go tliša khutšo ka Darfur, go emetšwe tiišetšo ya bontši bja mašole.
Tlhako ye e fapanago gannyane e tsebja bjalo ka tlhako ya go Tliša Kgatelelo ya Phetolo ya Mmušo (PSR).
Ye nngwe e be e le gore batšwasehlabelo ba kgethologanyo ka bobona ba be ba swanetše go phethagatša tokelo ya bona ya go gopela tefelo ya go tlaiša batho.
Mogononelwa o ile a ntšha thipa gomme a hlaba Biyela gatee molaleng.
NEF e tla thuša ditšhaba tša dinagamagaeng go kaonafatša maphelo a bona ka dikabo tše di nepišitšwego.
Mmušo o hlomile Disenthara tša Thuthuzela tše di ikemišeditšego go fokotša ditshohlo tše di sego bohlokwa kudu.
Go bile le kgatelelo ya batho ba bantši marobalong a ka sepetlele ka Bogareng bja toropo mo lebakeng le letelele go fihla gabjale.
Bo beilwe Mmileng wo o tletšego ka ditiragalo wa Raleigh Rockey, bokgobapuku bjo bofsa bo thomile ka tram ya kgale ka Yeoville, gomme bo tliša moya wa selegae ka mo sapapong ye, gwa bega Joburg.org.
Tokollo ye e hlagiša kakaretšo ya dipalopalo tša bašomi tše di swerwego ke Stats SA mabapi le lefapha la kgwebo la semmušo le e sego la temo.
Deltas le matamo - ketelo molomong wa noka ye kgolo ya Zambezi.
Maphodisa a ka Paarl a amogetše ngongorego ya mabapi le go otlela ka bošaedi le ga go hloka šedi ga Citi Golf ye ntsho ka Bodikela bja Paarl.
Kgopolo ya kgethologanyo e tšweleditšwe le go beakanywa botse go ba dinyakišišo tša mahlale tša maaka le ditumelelano tša bašomi ba mathata a megopolo le malwetši a menagano, mengwaga ye masomesome pele ga ge Mmušo wa kgethologanyo o tla buša.
Ba swanetše go šireletšwa le go hlohleletšwa - gape e le go tšea nako ya bašomi ye bohlokwa.
Go otlela ga boipshino, tsena ka tsela ya boraro ya go phamogela ka go la nngele ka morago ga Hotele ya Arminel.
Baromiwa ba go tšwa ka toropong ye kgolwane ya Bulawayo ba tlo tla Durban mo bekeng ye.
Ka ditshwaotshwao tše mmalwa tše, ke rata go bula seminara ye.
Mokhomišenara wa Monaoswere wa Seteše sa Mandini, Mokapotene Kuben Pillay, o lebogišitše maloko a gagwe a maphodisa ao a ikgafilego ka mošomo wo mobotse wo ba o dirilego go golega basenyi.
Mokhomišenara wa Seteše sa maphodisa, Mosuphritentemogolo Gcaba, o lebogile maloko a maphodisa ka mošomo wa bona wo ba o dirilego.
Molawana wo ga o šome go baithuti bao ba fetogelago go tšwa dikholetšheng eupša e sego ka kholetšheng tša Owen Sitole le ya Cedara.
David Williams, Moentšeneeremogolo wa Diintasteri, o boletše gore mafelo ka moka a swanetše go beakanywa ka go lekanetšwa le go tiišwa pele ga ge diphapoši tša go rutela di ka tlišwa go tlo šomišwa.
Aba maeto ao a nago le ditlhahli go ralala le Cedara go tlo thuša bana ba sekolo le dihlopha tša temo tše di nago le kgahlego.
Nissan Micra, yeo go kwalago gore e rekilwe ka bomenetša le yona e thopilwe.
Tiragalo ya dikarolo tše pedi: Matseno a go kopanya le go aroganya galase.
Padi ya semoya ya mathomo ye e amogetšego ditekodišišo tše di phatlaladitšwego tša thorišo ga e tshepe mekgwa ya semaka eupša ke ya maikutlo a bongwadi ebile e fega mmadi.
Go dira gore mafelo a tle pele ka peakanyong ya Maanotaolo a Tšhomišo ya Naga go tla laolwa ke Leanotlhabollo la Sebaka (SDP).
Lehono go šupa phihlelelo ya tshepedišo ya lebaka le letelele ye e thomilwego ke bao ba tlilego pele ga ka.
Pholakolla didirišwa tše di sa šomišwego gantši, tša go swana le setšidifatši sa tlaleletšo goba foritšhi ye e lego ka karatšheng ye e nago le dilo tše mmalwa fela.
Mafelo a ile a dirwa gore a se sa ba le selo ka lebaka la go tlošwa mo go sego maleba ga dimela tše di šwahlelago tše di sego tša setlogo.
Go fenya mathata a bokgoni bja diintasteri le go se lekalekane ga histori go nyaka tšwetšopele ya di-SME.
Gopola gore go ba gona ga Malwetši a Thobalano nakong ya boimana go oketša kotsi ya phetetšo ya HIV.
Dinyakwa tše di tlago pele ka Uganda di akareditše madulo, dijo, le meetse a go hlweka, le ge tlhobaboroko ka ga go tšwelela ga bolwetši bja go tlišwa ke meetse e be e gola ka ge dintlwana tša boithomelo di ile tša hlakana le meetse a dipula.
Di ama kudu maphelo a motswalo wa bjale le wa ka moso.
Diphapoši tša phraebete tše di nago le matseno a tšona, kgauswi le ICC, mabopo a mawatle, khrikhete, rakbi, kolofo, noka le serapa sa dinonyana.
Tlaišo ye kgolo ye šoro ya motšwasehlabelo le tiragalo ye šoro ya go kata e tšere matšatši ao a ka bago a mane.
Hweditše raba ka sebopego sa yona sa mathomong goba dipoleiti, dillaga goba meseto.
Go bona ngaka ka bagolegwa bao ba nago le mathata a maphelo le gona go ka direga mo lebakeng le.
Marega go a fola gwa na pula, se ke go tloga gare ga Nofemere go fihla gare ga Feperwere.
Khomphutha ya go kgwathwa sekerining e tsebiša baeng kakaretšo ka botlalo ya histori ya phrobentshe ka maphelo a batho ba.
Dinyakišišo tša ka lewatleng tša diphedi tša ka meetseng ka nepo ya go tšweletša ditirelo le ditheknolotši tše di šomago gabotse le tše di ka fetišetšwago.
Go aga ga dilaetši tša tlhago ya leago goba ya tlhabollo go akaretša mekgwa ye e tlogago e hlakahlakanego le ya dipalopalo tše di phadišanelwago.
Ge e le gore o go bitša go kgona go šomiša molamo le sampoko, ee morena.
Mafelo a dilete a UIR a nolofatša ditefelo tšeo ka morago ga go fihlelela dikgopelo.
Go ka akaretša ditirelo tša thušo ya batho, ditlabelo tša thušo le didirišwa tše di kgethegilego.
Kgopolo ya kopano ya ka sephiring e rorišitšwe ke Mna Bheki Cele, modulasetulo wa ANC ka Seleteng sa Bogare bja toropo.
E re ke go botše gore Johannes Mabotha ga se Temba, leina le la Temba o le filwe ka Mdi Mandela.
Maeba ao a utswitšwego a go thopa difoka tša mabelo a go šiašiana a bušeditšwe morago ka hokong ya ona ya tswadišetšo.
Sehlopha sa Sri Lanka go be go rulagantšwe gore se tlo thomiša ka papadi ya sona ya boraro le sehlopha sa Pakistan ka Papading ya sona ya Teko ya bobedi ge tlhaselo e hlaga.
E bile maikarabelo a APLA go tšea seo se bego se tloga se le sa batho ba Azania bao ba bego ba gateletšwe le go thothišwa mafelong a bona.
E re ke tšweletše lethabo la ka gore re hweditše gape letšatšikgwedi leo le re swanetšego ka bobedi ga rena la go tsebagatša semmušo Kgato ye ya Bobedi ya Digital Doorway mo eNtshongweni.
Maloko a kgašo a laletšwa go tla tsebišong ya semmušo ya Hotele ya KwaMashu.
Mang le mang yo a nyakago go tliša tlhagišo ka kopanong ya khansele ya ka fasana o swanetše go beeletša sekgoba sa nako ka go ikgokaganya le khansele ya ka fasana.
Gomme ka moo phasetšeng yeo go na le mafelwana a mehutahuta a dijodilapološi, dipara, dikioske, bjalobjalo gammogo e ka ba ke nnete seo?
Bobuti le bosesi, ditherišano tša lena tša mafolofolo mo matšatšing a mmalwa ao a fetilego di tloga di tlišitše seabe se bohlokwa ka ngangišanong ya mabapi le ditlhohlo tše di fago kgatelelo.
Ba thopile sengwalwa sefe goba sefe seo ba se hweditšego gomme ba tswalela matseno ka moka le moo go tšwewago.
Bjale, ke ka lebaka la eng o se wa ahlaahla dipolelo tše tša kgononelo tša gore bašemane ba ba thopilwe le Mna Richardson.
O kgopetše go tla go etela Mopresidente.
Go na le ditšhaba tša mafolofolo tše di nago le bohwa bja setšo bjo bo humilego le bjo bo fapafapanego tše di dulago makheišeneng a rena ao a phatlaletšego.
Gabotse seo se bontšha go hloka bokgoni ka mešomong ya Khomišene, o tseba ditokišetšo.
Tše ke dipotšišo tša maleba tša ge re kopana le maloko a palamente gore ba di rarolle go dira gore Khontinente ya rena e holege.
Ka mo pukung ye, Emerging Market Century, Antoine van Agtmeal o gatelela tlhokego ya maikemišetšo a magolo le dinepo tša tlhohleletšo tša ditšhaba tše di nago le tlhohleletšo gore di be dinaga tša diekonomi tše di nago le tsebo.
Go phetha ga kgato ya Tiro ya mošomo go bontšhwa ke tšweletšo ya pego ya protšeke ya tswalelo goba ya tekodišišo ya ka morago ga protšeke.
Go molaleng go setšhaba sa boditšhabatšhaba gore bjale se swanetše go tšea sephetho sa go rarolla taba ye.
Disuthukheisi tše di tladitšwego diaparo, dibenyabenyane le dillathekeng di hweditšwe go bagononelwa.
Yunione ya Dinaga tša Yuropa, le bontši bja dinaga tše di hlabologilego, di na le melao ya go laola meši ya go tšhuma le ya gase ya go tšhungwa ye e tukago.
Dibetša le dithuthupi di be di phuthilwe ka dillaga gomme dipustara di beilwe magareng ga dithut\hupi.
Kgethollo ya bong le setšhaba sa go bušwa ke banna se dirile gore basadi ka kakaretšo e be batšwasehlabelo ba bagolo kudu ba kgethologanyo, ka ditsela tše ntši.
Matseka a Kwanobuhle le bahlankedi ba thibelo ya bosenyi ba ile ba tsebišwa ka bjako gomme maphodisa a ile a tlala le lefelo leo a nyaka bagononelwa.
Wepsaete ye kaone yeo Morris Gleitzgman a balago kgaolo ya mathomo ya puku ye nngwe le ye nngwe ya gagwe.
O tlo thušwa ke Molaolasephethephethe wa Phrobentshe gomme Mna Pat Curran o tlo šoma go hlapetša le go hlokomela ditiragalo tša tlolo ya molao.
Afrika Borwa e aba mafelo a mantši ao a ka bonwago, medumo le maitemogelo a go kgahliša.
Re swanetše go se naganele kgauswi, go thoma go tšweletša mekgwa ya maithomelo ya go beakanya, ya go dira ditekanyetšo, ya kabo le ya pušo.
Ka tlhompho, o phamogela mellwaneng ye kotsi Ngaka Wouter Basson.
Ba ile ba golega maloko a bašomi ka dithunya gomme ba utswa tšhelete ye go sa tsebjego gore ke bokae dithiling.
Gape e akaretša go tliša khutšo, go dira gore go be le khutšo le gapeletšo ya khutšo gammogo le dipoelanyo tša ka morago ga dithulano, tshokollo le kagolefsa.
Bjale naa batho ba ile ba kgona go tsena moo lefelong leo la ditepisi tša go kgopama go tšwa lefelong leo le tswaletšwego?
Mo bekeng ye ke ya simphosiamong se se bušeletšwago ka moragonyana ka Kigali.
Tšhelete ke Pula yeo e arogantšwego ka dithebe tše lekgolo.
Gumede o be a amegile kotsing, ka morago ga go betha lefelo la oli, yeo e bolailego Edith gomme ya mo tlogela a gobetše kudu gomme bolwetši bja go palelwa ke go hema bja tsena.
Go sefa ka meetseng nakong yeo šaka e tla bego e lekola lefelo gomme bahlapetši ba ka meetseng ba šoma.
Eupša go arogana le mmago go bile boima go wena.
Ke lemogile gore ba be ba efoga tsela ya go sepela ka mathoko, ka lebaka la gore moo go bego go na le ditsela tša go sepela ka mothoko, di be di na le ditlakala le matangwana a maraga.
Bea letangwana, foro, molete wa mašohlošohlo, moela wa meetse, ntlwana ya ka ntle ya boithomelo, lefelwana la go hlapologela, tanka ya ka fase ya soretše, mosela wa kelelatšhila, jarata, foro ya meetse, lefelo la meetse leo le lego thokwana, sinki goba pafo ka tsela ye e phošagetšego goba ye e sego maleba.
Mosuphritentemogolo Myburgh o boletše gore phološo yeo e be e le lesolo la mohlakanelwa la magareng ga SAPS, dihlopha tša kalafo le batho bao ba sesago ka diketswana.
Legoro la mathomo le akaretša dithekete tša ditulo tše kaone ka mapatlelong ao a fapafapanego, mola e le gore dithekete tša legoro la bone e le dithekete tše di sa turego kudu.
Go tšea le go tloša maphušoga tseleng le go hlwekiša le go hlokomela mafelo a go khutša a ka thoko ga tsela le maswao a tseleng magahlanong a ditsela ka Ceres.
DeNOSA e dumela gore go na le maitemogelo a mantši ao a lego maleba go baoki ao a tšweletšago dikgatako tše kgolo go ditokelo tša baoki.
Naa o tseba maloko afe goba afe a sehlopha sa bahlahliwa ba Caprivi bao ba amogetšego dikarata tšeo?
Go sekaseka diphatišišo tša dipalopalo le disampole go netefatša gore go ba le nepagalo le go dira dilo ka go swana.
Belgium le yona e ile ya ba le kgahlego ye kgolo go thekgeng ga ditshepedišo tše tša phetogo ka DRC.
Go botšiša goba go botšišiša le lehu la Themba Johannes Mabotha.
Kapa Bodikela ka moka e abelwa ke Senthara e tee ya Ditumelo tša setlogo le tše e sego tša Mathomong ka Pinelands, Cape Town.
Dipoelo tša Bosenyi : Mna Jacobs go kwala gore o utswtše pakete ya megwapa Karatšheng ya Caltex ka Camps Bay.
Dikgokagano tša megala di thoma go ba le phadišano kudu, ka go dira gore moabi wa ditirelo tša dikgokagano tša megala, Telkom, e be ka seripa ya mmušo le ye e sego ya mmušo, se se fokotša tefelo ya megala ya boditšhabatšhaba.
Se se ra gore Austria e tsenya letsogo ka go EU bjalo ka mothuši wa ditšhelete, gomme se mafelelong se hola Afrika Borwa.
Ee seo ke se ke se kwešišago , ee gammogo le batho ba bangwe, go lokile.
Mna Seneke o bolela gore motho yo mongwe o boletše dipolelo tšeo tša kgononelo.
Dithulano di hlaga gareng ga dihlopha tša bašomiši ba ka thokong ya mafelo a lewatleng, go fa mohlala, diketswana tša go sepela lehlweng, bareadihlapi, baruthi le basesi ba maphoto a lewatle.
Maemo a itšego a tlhokišo ya dilo ka mo fase moo e lego gore motho o hlaka mmeleng, maikutlong le leagong.
Diphrobentshe tše ntši le tšona di dirile dikgorotsheko tše di kgethegilego tša mabapi le melato ya baotledi gammogo le dikgorotsheko tša ka thoko ga tsela go akgofiša kahlolo ya melato ya baotledi le go fediša go se lefe dikotlo tša melato ya baotledi.
Mananeo a SDI a akaretša dikamano tša lefapha le e sego la mmušo le la setšhaba le dipeeletšo.
Aowa, nkabe ke se ka dira seo, nkabe ke se ka ya maphodiseng.
Rwalang tšhireletšo ya maoto mabopong a go fiša a santa ao a sego a hlweka, a maswikana.
CASA e na le mogala wa thušo wo o hlokometšwego ke mookimogolwane yo a nago le mangwalo a maleba, yo a tlago thuša mang goba mang yo a nago le dipotšišo ka ga mathata a go se laole moroto goba makaka.
Go topa dilo lefelong la tshenyo ya dilo ke bothata bjo bogolo ka lebaka la dikotsi tša maphelo le tša polokego go baphološi ba dilo bao e sego ba semmušo.
Tshepedišo yeo ka yona dithulano di rarollwago ke ye telele ka lebaka la gore seriti sa dipoelo se bohlokwa gwa realo Molaodi wa Tekanyetšo ya hlwahla, Chris Gavor.
Di bolela go tšea ditlakala tše kotsi le sehlophatšhomo sa tshepedišo ka dinamelwa.
Ditemelo tša mehlare ebile dilo tše kgolo tše di bakago phetošo le karoganyo ya madulo a dilo tša tlhago ka lebaka la kgetho ya mafelo a itšego a go dira dithokgwa.
Re hlatsela ge Yuropa Bodikela e aga sebo tikologong ya yona gomme go bolela nnete sebo seo se tswala semorafe le go hloka kgotlelelo ka mogopolong.
Sehlopha seo se ikgafilego seo se hweditšego dithoto tša go utswiwa tše di balelwago go diranta tše dikete tše masomepedi-hlano.
Ke tla, ge ke go amogela, gape ke tla kgopela Mokhomišenare Yasmin Sooka go go thuša go hlagiša setatamente sa gago.
Lefapha la tlhabollo ya setšhaba le nyakišišitše melato ka moka ya bakgopedi bao ba hlokago kudu gomme la šišinya go komiti ya go kgetha bahloki gore e ba dumelele.
Ba fihlelele ka aterese ya emeile ya phetolo ya ka pela, ka senthara ya megala goba ka senthara ya go no tla.
Matseka ka SAPS ya Magatle a golegile bana ba dinokwane mabapi le bosenyi bja go amana le go thuba dintlo le go utswa mo go dirilwego kgweding ye e fetilego.
Eupša go ralala le Phrobentshe re rometše bašomi ba rena gomme batho ba bewa ka diholong tša setšhaba mafelong a go swana le Elim, Bergsig, Genadendal le Waenhuiskrans.
Dikete tša malapa a ka Joe Slovo ya peleng bao ba kgethilego go ya madulong a nakwana ka Delft ba ile ka moragonyana ba ba beng ba dintlo tša mahala tša diphapoši tša go robalela tše pedi ka Delft.
Ye e gatetšego pele go tše ke Tsela ya Lephefo ya Maputo Development Corridor.
Mošomo o nyaka gore mošomi yo a thwetšwego a dire mešomo ya go laeta le go tima go ya ka mo go laetšwego.
Hlatse e swanetše go ikana e be e saene wili ge motho o a ngwadilego wili a le gona le ge ba le gona ka moka.
Gape phatlalatša thuto ya dikabo tša motšhelo le thuto ya go lekanyetša hlwahlwa ya dithoto le ditiro tša tlhabollo ka moo lefapheng leo.
Bjale ke tlo go botša seo Ray Scott a rego Margo o ba boditše sona.
Go sepediša wekšopo ya Tshekatsheko ya Dikotsi ka bophara tša kgwebo le maloko a godimo ka moka a bašomi.
Gape e be e le setsebi ka lenaneong la tswadišo ya diphoofolo tša naga.
Ba kgašo ba tla swanelwa ke go kgobokana ka senthareng ya kgašo ka Siyabuswa Casino gomme go tloga fao ba tla išwa Marquee ka Zimbali Lodge go tlo ngwadišwa.
Ge a fihla Moshaneng monyakišišwa o letšeditše Modise mogala gomme a mmotša gape gore o be a le tseleng ka sefatanaga seo se tletšego dilo.
Diphahlo tše di hweditšwego di akaretša dithelebišene tša plasma, dithelebišene, dikhomphutha le dimaekheroweibe.
Ka lebaka le, ba ka lebana le methaladi ye metelele ya banamedi le dikotsi tša go sepela leswiswing.
Ga ba bone badudi ba rena ba bathobaso bjalo ka sehlopha se segolo sa badudi ba ka nageng bao ba tšhošetšago ba šoro, eupša bjalo ka bagwera bao ba šomago mmogo le bona ka mehla go tliša dilo tše kaone tša bona ka moka.
Tlhwekišo ya mothamo wa meetse gantši ga e šome gabotse nakong ya mafula - gabotse go falala go hlaga kgafetšakgafetša kudu ka ntle le mafula.
Maitapišo ao a sa tlogo dirwa a swanetše go šireletšwa gore a se tsenatsenwe gampe ke dipolotiki.
Lefelong la rena la lebenkele la go rekiša diwilitšhere, re a rekiša, ra lokiša le go hiriša mehuta ka moka ya didirišwa tša thušo.
O gana go apola go tlo raloka dipapadi goba ditlhahlobo tša mmele tše di nyakegago ka sekolong.
Sa bobedi, se se feleleditše ka go gakanega gareng ga bahlabolli, ka lebaka la go ditelega mo go tšerego lebaka le letelele go šoma dikgopelo.
Maphodisa moo lefelong leo mo lebakeng le a ile a tlaleletšwa gomme a dira dinyakišišo tša gore a hwetše basenyi ba ditiro tša bosenyi, tšeo di dirilego gore go be le thulano yeo.
Ba lefapha la dipapadi le boitapološo ka Kapa Bodikela go fihla gabjale ba holegile mo kabong ye ya mašeleng ye e bego e nyakega kudu.
O hwetša cypromethrine bjalobjalo yeo e šomišwago go bolaya menang go fa mohlala.
Kgooro e ka tiišetša gore go tlošwa ga dimela tše di šwahlelago tše di sego tša setlogo kgauswi le letamo le lefsa la Franschoek e bile seemo se boima sa gore ke mang yo a fenyago ka mošomo wa gagwe.
Gomme tlhalošo ya ditiragalo tša nako yeo, ga se karolo ya tiro ya ditiro tša bošoro.
Go fela ga estuarine go bakwa ke ditiro tše mpe tša taolo ya go kgoboketša meetse a pula le peakanyotlhabollo ye mpe.
Kopano ya semmušo ye e fetilego ka ntle ga lefelo le e bile George.
Bjale se ke pele ga iri ya senyane, ka metsotso ye mehlano go ya go iri ya senyane papadi magareng ga Kaizer Chiefs le Orlando Pirates e ile ya fegwa lebakanyana.
Go gohlola gabohloko go dira gore go be boima gore ngwana a je, a nwe goba le ge e ka ba go hema.
Go šomiša tšhelete gannyane go ka be go bakilwe ke titelego ya go hwetša naga.
Go fokotša ga boleng bja tikologo ka lebaka la ditiro tša batho, go fa mohlala, go fokotša ga boleng bja dinoka, go fokotša ga boleng bja mobu.
Mna Ericson o tlo utolla ntlhakemo ya mokgatlo wa lefase wa taolo ya kgwele ya maoto ka ga tirišo ya ditokelo tša kgašo ya dillathekeng.
Bjale, re biletša Ngaka Wouter Basson go tla sefaleng.
Go holega dimaekherofaete di ka aroganywa ka dihlophana tša go hwelela ka meetseng leo tše di tšweletšego nyanyeng.
Mešomo ya tseleng ye e rulagantšwego e tla akaretša dilori tše kgolo le didirišwa gomme go tla emelwa dititelego ka ge difatanaga tše kgolo tše di tla be di kgopedišana lefelo la mošomo.
Lesolo la sepolotiki le tla swanelwa ke go thomišwa gore mabotho a boitšhireletšo a itlhame.
Maloko a maphodisa a seteše sa maphodisa sa Madibogo, le tše dingwe tša diphahlo tša ka ntlong tše di thopilwego tše di bego di utswitšwe.
Tshekatsheko ya mobu le go hlopha bokgoni bja naga bja dipolase tša Amalinda le Davelsvlakte.
Ke tla fa Sepikara sa Mmasepala wa Swellendam dipolelo tše tša kgononelo.
Sebopego se se arogantšwego le seo se tlogelanego sa mekgwa ya mmušo ya go aba ditoirelo.
Re rarollotše diabe tša go tšweletša kudu lenaneo la nyutleleara leo le gatetšego pele la Iran ka Polelong ya rena ya mabapi le go se tšweletše dinyutleleara kudu.
Gomme ge o bona, ya rena ye e bitšwago tšweletšo ye kgolo ya dithekete ye e thomago kgatišong ye?
Dintlo tše di tsentšwego fenišara ye botse tše di beilwego serapeng se segolo ka Kloof.
Se se ra gore, fela dikgwedi tše mmalwa pele ga mathata a gagwe, o ile a ba Mohlomphegi Alfred Hitchcock.
Se se kgontšha go kgoboketša ditlakala tša matlakala a mehlare ao a ka thibelago le go šitiša go tšwelela ga mehutahuta ya dimela tše di nyakago tlhokomelo.
A re lekeng go e bea lefsa Mna Seneka, ga ke kgone go e latela gabotse.
Ka moka ga rena a re šomeng gaboima go tiiša tšhomišano ya mafapha a mantši le go se nyake tiro ya dilo ka lefapha le tee, e lego seo se fokotšago dikamano tša boditšhabatšhaba.
Mmasepala wa eThekwini o feditše tshepedišo ya go sekaseka dikgopolo tša mabapi le lenaneo le lefsa la tshekatsheko ya hlwahlwa leo le bakilwego ke kgato ye.
Lefelo la ka thokong ya lewatleng le na le maikarabelo a go laola kabo ya dintlo ka diprotšeke tša dintlo go ba dintlo tša theko ya fase ka Bogareng bja toropo ya eThekwini, ka Mebasepaleng ya Dilete ya Ugu le MmaseIllembe.
Ba ka moka ke bagale le bagaleadi bao, ka maswabi, ba sa tsebegego ka botlalo.
Bothata bja go tšweletša mpholo le alkae ye e nago le tshenyo ke tlhobaboroko ya lefase ka bophara go bobedi borei bja dihlapi bja setlwaedi le bja nageng.
E bile tlolo ya molao ya nyanyeng gomme dingwalwa ka moka tše di lego gona di hlatsela se, o boletše bjalo a šupa dinyakišišo tša GPS tšeo Iran e šetšego e di fa bahlankedi ba Prithani.
Go hwelela ga mehutahuta ya diphoofolo ka dipheding tše di kgethilwego ka lefelong le itšego, go fa mohlala, ka sehlakahlakeng, le ge e le gore diphedi tše dingwe di ka ba go gongwe.
Re tloga re fela pelo re emetše Lenaneotiro la gago le le gatelago pele la mafolofolo.
Afrika bjalo ka khonthinente e šaletše morago go dikhonthinente tše dingwe ka tlhabollong ya ditirelo tša kgašo.
E buletšwe batšeadiswantšho bao ba sa thomago le bao ba gatetšego pele, batsenedi bao ba sa thomago ba bontšhitše gore ba na le tsebo ye ntši go dira mošomo wo ba filwego ona ka ge diswantšho tša bona di bontšhitše bokgoni bjo bontši.
Taba ye nkabe e ile ya ahlaahlwa ka gare ga dibopego tša UDF le mekgatlo yeo e ngwadišitšwego le yona.
O šomile gabotse, ditiro tše dingwe tša gago le Ngaka Neethling ga se tša akaretšwa o tla mo letšetša mogala wa mmotša ka ga dintlha tše dingwe tša tshekatsheko.
Ka maswabi bontši bja ditšhanele tše ke dinetweke tše di tswaletšwego gomme go tsena go tšona go boima.
Ee, o hlokile šedi ka seo, eupša Botha Swala ke yena a se bakilego.
Manyoro le o na a ba le monola gomme a thuša go kaonafatša mabu a santa ao a sego a kopana kudu.
Go tšwetša pele tšhomišo ya tshedimošo ya dipalopalo ka Afrika bjalo ka go dira melawana mo go theilwego go bohlatse le go hlama sefala sa go abelana ditiro tše kaone.
Baraloki ba diterama ba banna le ba basadi ba ka nageng ba bile le sebaka sa go raloka ditema tša baanegwathwadi ka mo ditšweletšong tše.
Go kgokaganya le go kopanya dipeeletšo tša lefapha la setšhaba le go tsena gare dilo tše ntši.
Ka mokgwa wo se lego ka gona, se na le ditlhalošo tše ntši Mna Louw, lefokwana leo le na le ditlhalošo tše ntši.
Boleng bja QES bo ka tshekatshekong ya yona ya intasteri ya diphetogo tša lefapha la mmušo.
A ke maano a rena ao a tlago pele gomme a tšea nako ye telele, a na le maitshwaro ebile a a swana.
E bile ka tshepedišong ya go dira gore Delta-G e se sa ba ya mmušo, e bile khamphani ye e laolago dikhamphani tše dingwe tša ka fase, ee.
Ka ge a dula a nagana ka ga bohwa bja gagwe bja Seafrika, Mtšana Makeba o ralokile tema ye bohlokwa go hlama sebopego sa boitšhupo bja Afrika-Amerika ka ditaele tša gagwe tša meriri le diaparo tše a bego a di apara ge a le sefaleng.
Mo baeng ba ka bogela bophelo bja diphoofolo tša nageng tša Afrika go akaretšwa Dinare, Ditšhukudu, Ditau, Mangau, Diphukubje, Dipitsi le Dikgokong.
Re aba diphapoši tša maemo a godimo - ka moka ga tšona di lebeletše lewatleng gomme di na le ditebelelo tše kaone.
Maphodisa a Sydenham ao a amegilego go golegeng ga batho ba babedi bao ba katilego.
Le ge go le bjale kabo ga se ya bolela gore seokobatši sa ecstasy se tlišitšwe go Kowolsky International.
Isipingo Rail Hindu Marriaman Temple: Tempele ye go bolelwa gore e agilwe legaeng la petla ye kgethwa.
Dipoleiti tše dingwe, dillaga, difilimi, foele le meseto, ya dipolastiki, tšeo di sego tša sele le tše di sego tša maatlafatšwa, tša go lamineitwa, tša go tiišwa goba tše di kopantšwego ka go swana ka dilo tše dingwe.
Bagononelwa ba bahlano ba tšweletše Kgorotshekong ya Selete ya Verulam gomme ba ile ba dula kgolegong go fihla ge kgopelo ya peila e dirwa semmušo.
Ka ge ka nnete ka mo lapeng ba phela go fihla ba tšofala, Zodwa o tloga ka nnete a latetše dikgato tša Iron Duke.
Phošo e phošollotšwe ka dikhotheišeneng go tšwa pegong ka mo sengwalweng se.
Maatla ao a ikemišeditšego go kopanya ga go šoma mmogo a swanetše go ba nepo ya rena.
Lesolo la go dira gore go be le mpshafatšo le go agwa ga dipholathefomo tša moše wa mawatle.
Go tšea lehlakore ga ka godimo go be go elwa, mola e le gore go tšea lehlakore ga ka fase go be go sa elwe.
Gona moo kgabagareng yeo, Ledwaba o tšere thipa a hlaba mosadi yoo.
Dipalopalo di bontšha gore magahlano a a ditsela a tliša ditiragalo tša godimo tša dikotsi tša basepelakamaoto.
Mazisi Kunene o bonwa bjalo ka yo mongwe wa direti tša godimodimo tša Afrika.
Ka lefelong la rena metšene ye tshela ya go betša e ile ya thopša gomme ya fiwa Boto ye e laolago merero ya go Betša ya Gauteng.
Gape go bile le dipeeletšo tše kgolo ka dikhereineng tše mpsha tša ka morago ga panamax gantry le ka didirišweng tše dingwe le mananeokgoparara a go aba bokgoni bja go šoma ka dikepe tše tše dikgolo.
Ba be ba swanetše go tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Goodwood ka ditatofatšo tša go betha le molato wa bosenyi.
Mosadi wa mofsa o ile a golegwa ke maphodisa a Bultfontein SAPS ge a ntšhitše dimpa.
Bogolo le palo ya ditšhelo tše di nyakegago go tšhwelwa bontši bja ditlakala tše di tšweleditšwego.
Go lokile, potšišo ya ka ya mafelelo e mabapi le seo o se boletšego ge o be o eya Lusaka.
CBD e a mpshafatšwa le go hlabollwa, go akaretša senthara ye mpsha ya dikgwebo, moago o mofsa wa taolo, mmaraka o mofsa, le ditsela tše mpsha.
Dikuranta tša mmušo di a balwa gomme ke dikuranta fela tše di lego maleba go kgoro ya rena tšeo di bolokwago.
O apara diaparo go thibela kgobalo ka maikemišetšo, tša go swana le tša matsogo a matelele.
Molaodi wa Tekanyetšo ya Hlwahlwa, Christopher Gavor, o boletše gore bothata e bile bjo bo swanago bo nnoši ebile ga bo ame dithoto tša maina tše di sego tša karolo yeo ka tsela efe goba efe.
Dithaka tše di kgahlišago kudu ke tšeo di phulago ditsebe tša tšona gomme meriri ya tšona ya logwa ka mehutahuta ya ditaele.
Godimo ga moo, go na le Seiselamo sa Seafrika, seo se tlilego mo go tšwa go gongwe ka Afrika.
Go šoma le go hlokomela petse le lenaneonošetšo le go nošetša serapana sa merogo.
Stats SA e na e baithuti ba mmalwa ba dithuto tša ka morago ga kgrata ya mathomo ka Wits bao ba hlahlwago.
Ka dikhonferentsheng le dipoledišanong tša AHI le ka dikopanong le Mmušo wa bjale, dithulano tše tša dikgopolo di ile tša tšweletšwa kudu pepeneneng.
Ge go bewa ditšhelete tša tefelo ya ditirelo go swanetše go hlokomelwa go kgona ga malapa.
Bea melawana yeo e fago tlhahlo ya go fokotša ditlakala gomme e šome bjalo ka motheo wa go bona bohlokwa bja mananeo a ditlakala le go hloma dinepo tša phokotšo tša ditlakala.
O holofela gore basenyi ba tla golegwa mo nakong ye e sa fetšego pelo gomme ba sekišwa.
Taolo ye e kopantšwego ya dibokwana tša dimela le ya malwetši a diapole le dipiere ka KwaZulu-Natal.
Maswika a mabitla ka maikemišetšo a go nyaka ditharollo le go rarolla mathata ao a tšwelelago kudu.
Hlogo ya tša Mehlagase ka Mmasepaleng wa EThekwini Mna Sandile Maphumulo o hlalošitše gore go tingwa ga mohlagase ga se gwa nolofatša fela mathata a go kgona ga mohlagase wa bosetšhaba eupša go thibetše go tingwa ga mohlagase ka bophara mo go ka bego go kgonne go dira gore toropokgolo ka moka e hloke mohlagase.
Ge ke fihla fao ba be ba šetše ba bethilwe gomme gape bošego re ile ra ba betha.
Bjalo ka motho wa mmala dikolo tša rena le tšona di ile tša šitišwa ke dikgaruru.
Magagešong, seabe se sengwe sa Sekhwama sa tša Maithomelo ke seabe sa sona go tšwetšopeleng ya setšo sa bosetšhaba sa maithomelo a theknolotši.
Ditlwaedi tše tša go kgoga kudu di fa dikgetho tše mpsha go malwetši a mauba ao a phatlaletšego kudu a go swana le bolwetši bja maswafo bjo bo sa folego, emphysema le TB.
Warrenton SAPS e sepedišitše lesea leo le mogonononelwa woo Galeshewe moo a ilego a golegwa gomme lesea la kopantšhwa le mmago lona.
Boleng bja tshedimošo bo ka hlalošwa go ya pele mabapi le mafapha a seswai a boleng: go ba le maswanedi, nepagalo, go tla ka nako, phihlelelo, go hlathollega, tirišano, go kwagala le seriti sa mekgwa ye e dirišwago.
Mmeyara o lebogile tona yo a tlilego ka kgopolo ya gore lenaneo la Dinamelwa tša Dipese tša ka Toropong tša Bus Rapid Transport le tla ba le lengwe la mašaledi a sebjana sa lefase ao a tlogo tšea lebaka le letelele.
Mekgatlo e saenne Molao wa Ditherišano wo ka go le lengwe o kgontšhago go emiša ka bonako le ka botlalo ya dithulano go ralala le phobentshe ya north Kivu.
Ditsela tše di filego botseno go yeo lehono e bitšwago Indonesia.
India gape ke ketapele ka lefapheng la kabo ya dihlare tša dianthiretherobaerale tša theko ya fase.
Ka dinako tše dingwe ba tla tsena ba thoma go mpotšišiša dipotšišo, ba mpotšiša, ba mpotša gore go na le mafula, go bile le mafula ka Piville.
Diphathišišo tše di tseneletšego di dirile gore maphodisa a golege monna yo a boletšego Mboniseni bjalo ka mogononelwa.
Moinspekthara Le Roux o ile a amogelwa Sepetleleng sa kgauswi sa Groote Schuur, eupša a hlokofala ka pela morago ga moo.
Re ile ra re mo mengwageng ye e nyakilego go ba ye senyane, ra hlakišwa ke dipolelo tše tše bohloko, tše boima kudu le tšeo di felago di boa ditabeng tše di lebišitšwego Mdi Madikizela-Mandela.
United States le Iran di ile tša dirišana ka Afghanistan, gomme mahlakore ka bobedi a swanetše go utolla ge eba mokgwa wo o ka bušeletšwa ka Iraq.
CDW le yona e ile ya bona ka tirišano le Bambanani, Dišepini ka moka tše di sego molaong le dintlo tša Tik gore maphodisa a SAPS a latele le go sekiša.
Go tsena ga FDI tša Dipeeletšothwii tša dinageng tša ka ntle di mo maatleng a tšona mo lebakeng le, gomme di laolwa ke boitshepo bjo maatla bja dikgwebo.
Gabotse, bjoo ke bothata ge dikoketšego tše ditelele di tsebagatšwa, o a tseba.
Sekepe sa komanamadulaabapile se a nyakega magareng ga dinoka tša Gouritz le Breede.
Gape e bušeleditše boipiletšo bja go tloša selo se se bakago dithulano.
Dikhathune tše di dira dihlogotaba tša go thoma ka Mdi Ples go fihla ka dinaledi tša lekgema tšeo di fihlelelwago ke setšhaba ka bophara tšeo di nago le lefetla la tshegišo.
O ka dira bjalo gomme go tloga fao Mtšana Wildschut o tla eta pele dipotšišo.
E sego fela go fa tsebišo ye kopana, eupša ba tšwetše pele ka go ntsebiša.
Ke tla fa Glenda Wildschut yo a tlago go eta pele mo mesong ye.
Dipapatšo tše pedi tše mpsha tša thelebišene di tšweleditšwe - ka ga go otlela ka lebelo le go tlema mapanta a sefatanaga.
Go haeka ga go tsoma lebopong mo go kgahlišago go tloga Kei Mouth go fihla East London, Strandloper Trail, go fa baeng tsebo ka ga bophelo bjo bja diphedi tša tlhago.
Ke eme legatong la Inkatha Freedom Party le Tona Buthelezi.
Seemo sa Tšhoganetšo sa naga ka bophara se tlošitšwe, ka ntle le ka Natal.
Dilo tša sehlopha le tša motho ka o tee tše di ikemišeditšego go thuša bašomiši bao ba thomago, tše di nago le dimotšule tša sehlopha le tša motho ka o tee tše di ikemišeditšego go fa bašomiši mabokgoni a motheo a tsebo ya khomphutha le tshedimošo.
Go bolela nnete, batho bao ba bego ba re nyenyefatša ba swanetše go tsebišwa bomankgagane.
"Sampole ya go swara ka lebelo" ye e tšerwego Sekolong sa Settlers gabjale e a sekasekwa ka Yunibesithjing ya Potchefstroom.
Go swana le ka mo godimo, gammogo le kabo ya lea.ets ye e hlalošago tshepedišo ya go hwetša ditshwanelo.
Eupša tebelelo ye ya palogare e šupa diphetogo tše di hlophago boroko ka mafapheng a bohloki.
Se se hlohleleditše kgatelelo ya go kgona go itirela le go itokišetša ga mašole tše di kopanego go fa mafolofolo a magolo a ka gare.
SADC e maswabi ge batho ba hlokofetše, ge go bile le dikgobalo le tshenyo ya dithoto.
Tswalelang mafasetere ao a lego fasana ao a se nago le dipatlelaphurufu gomme le fokotšeng go ya ka dipalekhoneng.
Pegokakaretšo ka ga taolo ya lefelo la lebopong ka Cape Town le tshedimošo ka ga mehutahuta ya dilaetši tša boleng le tša bontši.
Go kaonafatša thušo ya mašeleng ya maphelo a batho ka koketšo ya Sekhwama sa Bogareng seo se Thethago sa Tšhoganetšo.
Phokotšo ye ya boleng bja tikologo e mpefatša seemo sa bohloki seo se hweditšwego ka moo mafelong ao a madulo.
Ee e bile nna le Maxwell Madondo gammogo le mofsa yo mongwe, ke lebetše leina la gagwe.
Diripone tše pinki le dipalone tše di kgabišitšwego keiting le ditlankana tše khubedu tšeo di lebogišago banyalani ba bafsa di be di beilwe mabotong mo moletlong wo o kgethegilego.
Pele ga kgethologanyo, Cape Town e ipshinne ka mathomo a dikgwebo tša meraferafe.
Sehlopha sa Badiragatši sa Chongqing Artistic Troupe, seo se tšwago toropokgolong ya Chongqing ka China, se na le motswako wa badiragatši ba akhropathiki, ba mmino wa setlogo, ba mmino wa setšo le badiragatši ba opera.
Mašaledi a bašomi ba bafaladi a ka be a beile melawana ya ditiro tša go thwala batho ka diinstastering.
Ditirelo tša bokgobapuku ka kgašong ye e kgethegilego ya batho bao ba sa bonego.
Ge se se dira gore o ikwe o se wa bolokega, tsebiša ba tšhireletšo goba ba taolo ka ga dipelaelo tša gago.
Ke nyaka go bega mo lehono gore dibetša tše tša mašole di be di tlo šomišwa go senya.
Ditshwaotshwao le diphetolo tša lena di bohlokwa go thekgo ye e tšwelago pele ye e atlegilego ya WebPALS.
Naa ke morodi ofe wo o tšeetšwego ka kgang ka lerumo wo o swanetšwego go bušetšwa morago ka lerumo.
Yuniti ya Karabelo ya Bohodu ka Sandton e šetše morago tshedimošo gomme ya šala bagononelwa morago ka Alexandra moo ba ilego ba golegwa.
Mabapi le se, Motseta Minty o phadišana kgahlanong le mokgopelamošomo wa Japane.
Molato o nyakišišitšwe ke Moispekthara Mofya wa Yuniti ya Dintwa tša ka Malapeng, Tšhireletšo ya Bana le Melato ya Thobalano ka Mahwelereng.
Lefapha la Boradientšeneere ba Toropokgolo le lona le kgobokeditše dithoye le diaparo, tšeo di tlago fiwa bana ba Enqabeni Skokoko ka Inanda.
Boeti bja setšo bo tla bapatšwa go goketša baeti go tla Genadendal.
Ke kgahlanong le polelo ya gago ya gore o theile Mopišopo Verryn.
Mlaba o boletše gore baeng ba bantši ba boditšhabatšhaba ba fa tshwaotshwao ya gore Durban ke yona toropokgolo ya Seafrika ya mmakgonthe ya Afrika Borwa, yeo e nago le legoa la medumo ya khonthinente ya Afrika.
Ka ntle le go itemogela ditšhitišo tša lebelo la thotše ka moše wa mawatle, tšhikinyego ya lefase ye e bolailego batho le infoleišene ye e sa kgahlišego, China ga se ya emiša go ya torong ya naga ya yona ya Diolimphiki tša Ngwagakgolo ka go nanya.
Bjale bohlatse bja gago maabane gape ke bja gore JOC e be e le fela mofetiši wa tshedimošo.
Diphihlelelo tša rena ka mo lefapheng di lekana le tšeo di atlegilego lefaseng.
Ke go hlalošeditše bekeng ye e fetilego ka ga blue-hatting ya Lesolo la Yunione ya Afrika ka Sudan.
Diswantšho tše ntši di tla hwetšagala go batšeadiswantšho ka moka ka emeile le ka Senthareng ya Kgašo ka Southern Lawns.
Mmasepala wa eThekwini o thuša Mekgatlo ye e sa Dirego Letseno, e lego di-NPO go hloma ditirišano le mafapha ao a fapafapanego a mmušo go a thuša go hlabolla ditšhaba tša go ya go ile.
Re hlomile dinyakwa tša polokego tše di swanetšego go obamelwa tša go sepediša baithuti ka dinamelwa tše di nyakilwego ke WCED le tša dikimi tša dinamelwa tše di laolwago ke dikolo ka botšona.
Lefapha la ka fasana leo le kgonago go sekaseka le go šoma dikgopelo tše di amago Dibetša tša Tshenyo ye Kgolo le tše di ka šomišwago mešomo ye mebedi.
Dintlo tše di sa jego mohlagase kudu le tša tshenyegelo ya ba maphelo a fasana di ka agwa ka tshenyegelo ye e lekanago thwii le go swana le dintlo tše di senyago mohlagase.
Di humiša mobu ka manyoro a tlhago, ao a kaonafatšago diteng tša ka mobung, go nwelela ga meetse le go a swara ka mobung, go tsena ga moya le ditšhila.
Maemo a boleng bja tikologo ao a lekanego - a tliša ditšhilafatši tše itšego tše ntši tše di teteanego ka moyeng wo o lekanego, meetse le mobu wa naga.
Bjale o ka kgona go bona gore re bile le dipoledišano tše di fapafapanego tša mehutahuta.
Mna Oslo o file thušo go Armscor maemong a go fela a thuša ka maele, mabapi le kgwebišano yeo Armscor e bego e na le kgahlego go yona.
Konstabole Majola o ile a kitimišetšwa Sepetleleng sa Edendale, moo ka moragonyana a ilego a hlokofala.
Go ba le šedi ye kgolo ga bahlankedi ba maphodisa a Ikageng ao a bego a hlapetša lefelo, go ile gwa feletša ka gore banna ba babedi ba Soweto ba golegwe ka ge ba gononelwa gore ba bile le seabe ka go poma ga di-ATM.
E bile khamphani ya ka fase ya Medchem gomme goba moo lebakeng leo, Delta-G le yona e be e le khamphani ya ka fase ya Medchem.
Go tloga go Vredefort Dome - lefelo la kgale leo le bego le hlokometšwe ebile le babaletšwe.
Mosekaseki wa Bosenyi bja Mpholo o ya tlhahlong ka ga tšhomišo ya ditlabelo, diokobatši le mpholo.
Ke ka lebaka le moo ba lego gahlanong le seo ba se hlalošago bjalo ka 'tšhomišobošaedi ya bontši'.
Magagešong diphihlelelo tše tša go kgahliša tša maatlafatšo ya basadi di tlišitšwe ke ANC bjalo ka mokgatlo wo o bušago ka Afrika Borwa ya ka morago ga kgethologanyo.
Ge ke bone e ka wela ka fase ga morero le maikemišetšo a Stratcom.
Mo nakong ye ya dikgetho go a goketša go nyaka ditharollo tše bonolo tša ka pela tša ditlhohlo tše di hlakahlakanego tše di lebanego thuto ka Kapa Bohlabela.
Kabo ya ditirelo tša difofane tše di sego tša rulaganywa ka ditseleng tše di rulagantšwego.
Balekane ba ka Australia ba etetše Leboa la Foreisetata ka Nofemere go tiišetša kamano.
Mogononelwa o ile a ama batho ba bantši ka molato wo gomme mafelelong a gomiša seo ka go fa lebaka la gore go dumela molato woo go dirilwe ka fase ga matšhošetši.
Lebopo la Umhlanga le sepela monabo wo motelele ka leboa la toropokgolo, gomme le dikaneditšwe ke mašemo a matala a mmoba le mabopo a lewatle ao a kgahlišago a go se felele ao e lego karolo ya lefase le.
Maikutlo a go swana le go thaba, go befelwa, go tšhoga le lešata a ka galefiša asma.
Ke nagana gore la mathomo ge ke dira se e be e le ka Lusaka.
Dijo tša Mexico tša tatso tše di filwego theko ye kaone, tše di lego pareng ya ka godimo.
Gomme o boditšwe gore dithekete, dithekete tša mafelelo tše di bego di hwetšagala di be di rekišwa.
Masaka le mekotla, ya mohuta wa go swana le ao a šomišwago go phuthela dithoto.
Gare ka VO go fetošetša le go feleletša go ya fometeng ye mpsha kudu.
Mna van Rooyen gape: bothata go bolela nnete bo thoma ka Arnie.
Johannesburg - moletlo wa go tswalela wa go kgahliša, wo o nago le motswako wa Seindia le Seafrika, o ile wa bula ditiragalo tša Dipapadi tša ka Godimo tša Indian Premier League ka Sontaga bošego.
Go bjala go gontši go ile gwa thomišwa ke Kantoro ya Tona ya Temo ga tlhabollo ya lefelo la sethokgwa.
Mokhomišenare wa Seteše sa maphodisa sa Kranskop, Zethembe Mzwakhile Chonco, o ile a lebiša tebogo ya gagwe go maloko a Yuniti ya go Tsena gare ya Bosetšhaba ka boikgafo bja bona bja go lwantšha bosenyi.
Tše tharo tša bohodu, tše pedi tša go thuba dintlo, tše pedi tša go utswetša mabenkele, tše pedi tša go tlola melao ya tsela le ye nngwe ya go nwa bjala phatlalatša.
Etšentshi ya Mmušo ya Theknolotši ya Tshedimošo e bile le mafolofolo a go sepediša protšeke ya bosetšhaba ya FOSS gomme ka go le lengwe e hlama maano a yona a go huduga.
Lenaneotlhahlo la CIFAL ka Durban le tsebagaditšwe semmušo bošegong bjo bo fetilego.
Merero ye ke kabo ye e lekalekanyago le ya tekanyo ya melawana ya ka nageng go dinaga tša mabopong tše di hlabologago, kudukudu albacore ya ka borwa, swordfish le tšhuna ya leihlo le legolo.
Bagononelwa ba bararo ba golegilwe ba swere Tik - ye e bego e na le boleng bja mmileng bja dikete tša diranta - ka maphekong a ditsela ka Philippi.
Kgoro ya Maphodisa a ka Bogareng bja Toropo e fihleletše katlego ye kgolo ka ditiragalong tše di sa tšwago go hlaga tša go thuba digalase tša difatanaga gomme dinokwane tša tšea tšeo di lego kgauswi ka sefatanageng tšeo di bego di hlagela kudu baotledi ba basadi ka toropongkgolo.
Mohumagadi, ke kwešiša go tšwa go wena gore lebaka la kanegelo ya gago ya gore o bethilwe ke ka lebaka la kamano ya gago le Shakes.
Kalafo ye e swanago ya malwetši ka moka a TB.
Tlhokego ya go dira gore dihlongwa ka moka tše ntši tše di fapafapanego di be le temokrasi go akaretšwa Khansele ya Tšhireletšo le dihlongwa tša Bretton Woods.
Re be re opela dikoša tša tokologo gomme Xoliswa Falati o be a hlabeletša dikoša tšeo gomme re be re bina e bile re hlaba mekgolokwane.
Ka moragonyana Modise o tsebišitše mogononelwa go Setšene Smith yo a bego a šoma le yena, Modise, ka potareng.
Guybon le Ninja ba ile ba ya le bafsa ba babedi, ba kgokilwe mmogo.
Tshedimošo ya mabapi le go hlokomedišiša go akaretšwa go gatiša dipoledišano tša megala, go gatiša mantšu ka go fihla segatišamantšu, bjalobjalo, mabapi le ditaba tše di amago Mdi Winnie Madikizela-Mandela le Sehlopha sa Kgwele ya Maoto sa Mandela United.
Toropokgolo gabjale e gare ka mananeo a thutelamošomo, ao a tlago ba lokišetša go bokamoso.
Putu ke bogobe bja lefela bjo bothata bjo bo jewago ka mehutahuta ya disola tša setšhu goba ka dinama tše di gadikilwego.
Ka lebaka la go fetišetšwa kgauswi ga tšona, dinomoro ga di hlakane go bopa dipalomoka.
Theipole ye e fa lenaneo la dingwalwa tše di nago le mohola gomme ka moka ga tšona di šupetša malebana le SAGNS.
Sefatanaga seo ba bego ba sepela ka sona, le sona se ile sa thopša.
Legae la bana ka motseng wa bana wa SOS, SOS Kinderdorf le hlomilwe ka Cape Town ka thušo ya mašeleng go tšwa dikhamphaning tša ka moo phrobentsheng ya Austria ya ka Godingwana.
Go tsena ka lebopong moo go diretšwego mellwane go thibela tšhomišobošaedi ya masele o moso wa Mytilus galloprovincialis ye e sego ya moo, gomme se se tliša go tlala ka bophara ga yona.
Taolo ya resturente go tloga fao e ikgokagantše le matseka a Lekala la Kgwebo bao ba ilego ba tšwela pele go nyakišiša dikgononelo tšeo gomme ba golega batho.
Go tloga ka lebating la ka morago, ke na le mothaladi wa balwetši bao ba tlago alafelwa ka phapošing ya ka morago, yeo e bego e le lefelo la ka leo ke bego ke fela dihlare go lona.
Go lahlwa ga ditlakala tše kotsi le ditšweletšwa tša kopanyo ya dikhemikhale go tla thibelwa.
Go molaleng bjale gore, mmušo o tla tšwela pele go ba sehlongwa sa setšhaba se maatla, se se hlomphegago le seo se tšhabegago sa tlhohleletšo.
Ke bona hlogo ye ya taba e kgahliša kudu, eupša gape e tšhoša ka tsela ye itšego.
Se se eta pele mogale wa rena yo a sego a holofelwa lesolong la boitefeletšo, leo le hlohleletšwago ke lehloyo le legolo.
Ke ile ka makatšwa kudu ge ke ikwa ka mo foramong gore Sydney Mufamadi o be a na le tshedimošo ye go yena.
Mohlankedi wa Dikgokagano wa Maphodisa a ka Nyanga, Mokapotene Patience Sitshishi, o boletše gore maphodisa a be a nyaka bagononelwa ba banwge ba bararo.
Hlogo ya sekolo Mna Elmo Cairncross o boletše gore batswadi le batšofadi ba gopola dikanegelo tša nakong ya bona ye e fetilego gomme ba akaretša gape le baithuti ka dithutwaneng tša go bala.
Lehlakore le lengwe le bohlokwa la thulano ye e bile go kgatha tema ga Afrika Borwa ka dintweng tša dikgopolo tša lefase ka bophara magareng ga Bodikela le Bokomonisi ya Sobiete bjo bo katološwago.
Godimo ga moo, baagišane ba bantši ga ba abelwe ditlabelo tša leago le tša setšo ka mo go lekanego.
Se se feletša ka tlhalošo ya maemo ao batho dithoto tša bona di thopilwego ka semolao ba ka fiwago keletšo.
Maatlafatšang AU le makala a yona ka dithoto le ka maikutlo.
Mmušo wa Afrika Borwa o tšwetše pele go kgalema ditlhaselo go badudi, e ka be e le ba Mapalestina goba ba Maisraele.
LOGICT ke sehlongwa sa keletšo go ba taolo ba tikologo ka Kapa Bodikela.
Mananeo a National Geographic, Animal Planet le Discovery Channel a bontšhwa setšhaba go dikirini tša plasma tšeo di phatlaladitšwego dikalaring ka bophara matšatšing a gare ga beke.
E sego ka moka Mna Motlatšamodulasetulo, gomme ga ke leke go go šitiša.
Sehlophatšhomo sa Tlhabollo ya Selete se tla beakanya le go kgokaganya mananeotsenatseno a go amana le bohloki.
Ee, Mma Modulasetulo, leina la ka ke nna Hasina Hassen gomme yo ke Mdi Kalpana Sita, re batho bao ba fapanego go tšwa femeng e tee.
Mananeokgoparara le mpshafatšo le kagolefsa ya mananeokgoparara a mohlagase ka nepo ya go kaonafatša boleng bja kabo.
Maphotho a mahlasedi a letšatši a althrabayolete ya B: Maphotho a letšatši go tšwa letšatšing, ao ka tlwaelo a sefšago ke ozoune, ao a ka bakago dikankere tša letlalo.
Bontši bja baabi bao ba tlilego ba be ba etšwa Musina le Blouberg.
Dingaka tša ka Afrika Borwa, ka ge Tona a boletše maabane, di ile tša romelwa go yo šoma mmogo le dingaka tša ka Sweden tše di alafago Motlatšatona Pahad.
Se se nyefiša diphoofolo gore di se beye ditlhako tša tšona ka gare ga mogopo.
Ba Kgoro ya Boeti ka Kwa-Zulu Natal ka tirišano le Durban Africa ba na le setente ka foyareng ya ICC seo se ka thušago ka tshedimošo ya tša boeti.
Go dumelwa gore beine e phatlaladitšwe dišepining ka makheišeneng a mmalwa.
Galase ya foloute go fa mohlala, digalase tša mafasetere di tšweletšwa le go pholetšhwa mola e le gore galase ya seela yona e sepetšwa kalegong ya tšhitswana ye e tološitšwego.
Tše ka moka di dumelela boithabišo le go bala mo go hlohlago dikgopolo mo go bonalago go tloga go le ga mmakgonthe.
Meyara Obed Mlaba o botšiša "Jack" ge eba o ikwa a duma go gamola segalagala.
Go akgofiša mekgwa ya kabo le ya thekgo go dinyakwa tše di fapafapanego tša dikgwebopotlana.
Go alafša dikliniking ga dikotara ga malwetši a go hema gaboima go ya ka mohuta wa bolwetši.
Ge ba kopane ka lesolo, Mapalestina bjale ba ka, ka go tšea sephetho, lwela mmušo wa Palestina wo o tlago phela mmogo le mmušo wa Israele.
Dithuto tša kgrata tša thuto ya booki di tla abja fela ka UWC le ka Theknikone.
Ke dutše gabotse moo, ebile go na le khutšo.
Ditšhelete ka moka tše di tsenego go tšwa lebelong le di tla abelwa mekgatlo ya ditšhuana.
Lenaneo le fihleletše tlhabollo ya maano a thibelo ya bosenyi a mekgatlo ya setšhaba ka Thohoyandou, uMhlathuzi le KwaDukuza.
O re boditše gore lekala la tšhireletšo ka Soweto le sepedišitše mošomo wa lona wa Stratcom.
Pego ya kgoro, yeo SG Mna Ron Swartz a tlago boledišana le yona, e fa kakaretšo ya mošomo wa rena wo o tšwelago pele.
Ke eletšwa gore ditšhupetšo tša ka di ka no se swane le ditšhupetšo tše dingwe.
Go ngwala dihistori tša malwetši tša mabapi le Hepatitis, Typhoid le Kholera, bjalobjalo.
E re ke tšeye sebaka se go leboga kudukudu maloko a ka a bašomi, Beverley Van Reenen le Jemayne Andrews ge ba šomile gaboima le thekgo ye ba e filego.
Ke lebogišitše bakgathatema bao ba fapafapanego ka taolo ya bona ya seemo ye e šomilego gabotse.
Tsebo ya setlogo e bile bohlokwa ka katlegong ya intasteri ya go dira dihlare ka India.
Ka mahlale go dira manyoro go hlalošwa bjalo ka go bodiša ditlakala tša tlhago ka payolotši ka fase ga maemo ao a laotšwego, se bohlokwa kudu e le gore di hwetša oksitšene le ka dithempheretšha tša godingwana.
Ke a tseba gore ka Transkei ba be ba le TDC.
Eupša go na le lebati leo le aroganyago seteše sa radio le phapošo ya taolo.
Gomme ke boletše gore lekala la tšhireletšo la Pietermaritzburg gomme a bolela gore go lokile o tla le beakanya.
Ka bohlale e beilwe magareng ga maswika a magolo a kgalekgale a ka nokeng, resturente e aba dijo tše bose tša setšo gammogo le dijodilapološi tše nnyane.
Kudukudu ka ge go be go emetšwe gore e tiišetša le go hlohleletša seemo sa ditaba.
Rice o boletše gore sephuthelwana sa thušo ya tšhireletšo seo se sego sa bolelwa se filwe Saudi Arabia le dinaga tša ka Kalefong.
Ba lwantšhitše maitekelo a Prithani a go dira gore batho ba bona ba fetogele sedumeding sa Enklikhene le go ba tšeela setšo sa bona.
Mmasepala o nyaka ditirelo tša modiredi goba khamphani ya badiredi go hlama polane ya lefelo leo le go hlaloša mananeotsenatseno ao a nyakegago ao a ka kwalakwatšwago.
Mašego a fela a fola ka mafeong a ka godingwana a naga.
Bašomi ba diphrofešenale bao ba dumelelago dikgoboketšo tše ba ka fa dikeletšo le go thuša mong.
KwaZulu Natal, Leboa Bodikela le Limpopo ka ge di bile le go golegwa ga batho gomme sefatanaga seo se utswitšwego sa hwetšwa ka Mpumalanga.
Dipeakanyo le dipoledišano tše di dirilwego ka diforamong tše di fapafapanego tša ARP ga se tša dula di amogelwa gabotse ke balaodi ba lefelo leo.
Ke kwele ka ga Pego ya go se ratege ya Steyn Report, ke bone dinoutse tše mmalwa, eupša ga se nka ka bona pego.
Serapa sa GKG Transfrontier Park se tla ba lefelo la boeti la diphedi tša tlhago la maemo a godimo, leo le nago le go kgatha tema ga lefapha leo e sego la mmušo, eupša leo le laolwago go oketša dikholego tša pabalelo ya diphedi le tlhabollo ya ekonomi ya ditšhaba tša tikologo.
Dinyakišišo di bontšhitše gore go nyakega tšhelete go tšidifatša meetse.
Le ge e le gore tshedimošo ye e lebišitšwe go setšhaba ka kakaretšo, e ka šomišwa kudukudu ke mekgatlo ye e sego ya mmušo, mekgatlo ya setšhabeng le ba semolao.
Mešomo ya Boeti le Boitapološo: Dibaka tša go sesa godimo ga meetse ka seketswana se sennyane sa phate le seketswana sa go sepetšwa ka dikotana di gona ka Nokeng ya Doring marega le seruthwane, mola go haeka le go rea dihlapi go ka dirwa ngwaga ka moka.
Mna Modulasetulo re amogetše molaetša wa gore Mna Makanjee yo a emetšego ba lapa la Asvat le ba lapa la Seipei o mo tseleng o e tla.
Go fa mohlala, dipalopalo tše di sa tšwago go feta ka Zambia, Ghana, Kenya le Malawi di lokollotšwe ka magareng ga mengwaga ye meraro le mengwaga ye meraro le seripa ka morago ga go fetšwa ga go bala batho.
Moo e lego gore Mdi Madikizela-Mandela o ile a ema ka ntle le bahlapetši ba babedi ba gagwe.
Mangwalo a ditaba ao a bolokilwego a a hwetšagala wepsaeteng ya rena ka go latela linki ye.
Go roka goba go loga ga seaparo le dilo tše dingwe tše di dirilwego thwii sebopego di akareditšwe ka mo sehlopheng se.
Mabaka a a mararo a a hlokomelwa ka ditšhišinyong tša manyoro ao a ngwadilwego ka khomphutheng go tšwa ka laporathoring ya Selete sa Natal ka Cedara.
Maloko a MPC a ka makala gore go hlagile eng mabapi le go rekišwa ga dithoto le go wa ka mašeleng, tšeo ka botšona e lego dilaetši tša nyakego ya sekoloto.
Nakong ya mapheko a tseleng maphodisa a SAPS ka Parkweg a abile sengwalwa sa tšwetšopele le diphamfolete ka ga tlaišo ya basadi le bana, gammogo le dikeletšo tša thibelo ya bosenyi ka kakaretšo.
Leano la Kapa Bodikela leo le ikemišeditšego go godiša le go hlabolla phrobentshe.
Le ge e le gore go enetša naga le go šomiša naga di amana ka tsela ye itšego, di a fapana.
Go tloša melawana le go lokolla mebaraka ya difofane tša ka nageng le tša boditšhabatšhaba.
Gomme ke e kwešiša go seo o re boditšego sona gore o tseba mohu Ngaka Asvat.
Cox Swain e ka bewa ka diyuniting dife go ba dife tša go rutha tša Maphodisa nageng ka bophara.
Ke kwa ke hlomphilwe kudu ke taletšo ye ya go fa polelo ka Samiting ya Mathomo ya Afrika-Turkey ka mo toropokgolong ye botse ya Istanbul.
Ditshepedišo tše kgolo tša go dira boentšeneere gape di putla kabo ye e nago le mellwane le go nolofatša kabo ya ditirelo.
Kabo, go tliša, go hloma, go bontšha le go kgopelwa gore go dirwe mabone a mararo a siling a ka gare ga thietha ya ka Sepetleleng sa Karl Bremer.
O ba boditše gore o be a sa tsebe ka ga ditšhelete dife goba dife tše di hweditšwego goba tše di lefilwego ke CKB.
Tše di akareditšwego ke dipolante tša go fehla mohlagase tšeo, bjalo ka dikarolo tše nnyane tša dihlongwa tše, di tšweletšago mohlagase wo o tlogo šomišwa ke dihlongwa tšeo.
Go hloma tatelano ya mafelo ao a nyalelanego, mafelo a setšhaba le a phraebete ao a ka hlongwago le go hlokomelwa a mehutahuta ya ditiragalo tša boitapološo le boithabišo.
Mašaledi bjalo ka ditsela tše pedi tše di gahlanago- maporogo ga a kgone go rwala boima bja sephethephethe sa dinamelwa ka botlalo tše di sepelago ditseleng tše pedi tše di gahlanago.
Ge ke gola ke be ke dula ke nyaka goba moraloki wa dipapadi tša Diolomphiki, Phelps a realo.
Modulasetulo, ka tumelelo ya gago re nyaka go ngwadiša tshwarelo ya Ngaka Beyers Naude semmušo.
Netefatša kabo ya dikhontomo tša boleng bjo bokaone ye e šitišwago Diphrobentsheng ka moka.
Bohlatse bja se maemong a sepolotiki ke go ba gona ga Masakhane, Thušo ya setšhaba ka Mašeleng a mmušo, Tlhokego ya Semorafe, Tlhokego ya Kgetholaganyo ya bong le Komiti ye e sa Kgethologanyego, yeo e ikgafilego go tloša bohloki, phihlelelo ya tekatekanelo le go tloša kgethologanyo.
O kotsi gomme o tla tšea pušo go Lennox Sebe.
Tšhireletšo ya mellwane ya RSA le mafelo a lewatleng kgahlanong le go tsena ga batšhošetši.
Ditheko mo nakong ye e fetilego di akareditše go eta, dikhomphutha, kheše, ditlabelo, dithekete, dijo le diboutšhara tša ka mabenkeleng, diaparo le go tšwa mafelelong a beke.
NPS gape e tla, bjalo ka karolo ya lenaneo la yona la go ya setšhabeng, hlagiša dikeletšo tša dithuto tša tlhahlo tše di tlago kgafetšakgafetša gatee ka ngwaga goba ge di kgopelwa, ka ga ditlhabollo ka tikologong ye e se nago koketšego ye ntši.
Ka TEP, kgoro e thušitše go ngwalwa le go diragatša lenaneotlhahlo ka mašeleng leo le ikemišeditšego le go hlamelwa kudu di-SMME tša boeti.
Dilo tša yona tše bohlokwa ke go thibela go lahla ditšhila tša tlhokomelo ya kalafo ka mo go sego molaong, ka go hlokomela gore batho ba a obamela le go diragatša molao, go hloma lenaneo leo le bontšhago ditšhila tša tlhokomelo ya kalafo; le go kgetholla le go fokotša ditšhila tša tlhokomelo ya kalafo.
Re na le boitshepho bja gore ge SADC e na le maatla ka go thea kopanyo ya selete yeo e phatlaletšego le selete ka moka, batho ba rena ba tla maatlafatšwa go tšwela pele ka tša ekonomi le tša sepolotiki.
Dipego ka sebopego sa tsebišo ya motho wa go tuma ka gore go hlaga eng?
Ikaneng o a tseba gore ke ka lebaka la eng a bethilwe gomme ke be ke tseba gore ke ka lebaka la eng a be a bethwa, o be a tšwewa goba a bonwa bjalo ka mpimpi.
Go aga, go beakanya maswika, mošomo wa dimabole, go poleistera, go aga mafelwana a go tšwa ge go tšhabja mollo, go rulela, bjalobjalo.
Lelokophethiši la Thuto ka Kapa Bodikela Cameron Dugmore o re kgoro e tseba ka ga ditlhohlo tše di amanago le go kgona go bala le go ngwala ga bana bao ba tšwago ditšhabeng tšeo di hlokišitšwego.
Magato a phethagatšo a tla dirwa, a ba maleba go selete, a fihlelelwa le go hloka sephiri.
Ge a reka thekete ya gagwe ka lekaleng la FNB ka Soweto, motlatšamopresidente o lebogišitše LOC ka "mošomo o mokoane wo ba o dirilego" ka mošomong wa bona wa go lokišetša phadišano.
E šomišitšwe ka Ellis Park mo nakong ye e fetilego.
Go ya ka Molao wa Taolo ya Dikgobokano, re ka se direle tokelo ya Minstrels ya go swara dikgobokano tša setšhaba mellwane.
Dipoelo tša tshekatsheko ya meetse di tiišeditše gore ga go na dilaetši tša gore koketšo ya payolotši e be e hlokagala, gwa realo Mosai.
Go akaretša fao go swanetše go dira gore mekgatlo e kgone go thekga kago ya bokgoni.
Naa a ka re maphodisa a POP a ka šomiša mathale a go hlaba go raretša legora le go fenya lešaba leo le tsenago?
O tseba mahloko ao batho ba rena ba bego ba itemogela ona, gwa realo Tona Ramatlakane.
Se se feleleditše ka go hlama Umkhonto we Sizwe - e lego sephetho se bohloko- seo se dirilego gore go hlongwe mašole a mannyane ao a bego a laotšwego le go ba le maitshwaro lefaseng.
Maphodisa a ka Chatsworth lehono a amogetše maithomelo ao a ikemišeditšego go lwantšha bosenyi setšhabeng.
Ee, ke a tseba gore methaqualone le mandrax di na le selo se se swanago ka gare ga tšona.
O lebogile mošomo ka morago ga letšatšikgwedi la go lefa ponase- gomme se sa feletša ka sekoloto sa motšhelo.
Kopano gape e laetša go maatlafatša ga dikamano tša mafapha ka bobedi magareng ga Afrika Borwa le New Zealand.
Re a leboga ka moka ge le na le rena go keteka tiragalo ye e sa lebalegego ye.
Ka ge go nyakega, dilekanyo tša go maatlafatša tša tetanus-diphtheria le mabora, le selekanyo sa nako e tee sa polio go batho ba bagolo.
Ka nako ya kgobokano ya rena ka Yokohama, nka be re se ra tšea sephetho sa gore lebaka la nako le legolo la ditšweletšwa le kgato ya go atlega di tlo fela neng.
Kabinete e hlagišitše ditakaletšo tša yona go moetapele wa Cuba gomme ya mo lakaletša go tšwa mošomong ga gagwe ga lebaka le letelele le ga boikhutšo.
E be e se selo seo se sego sa tlwaelega ka Angola le gape ka Uganda gore bahlapetši ba hlohle bagolegwa go tlo raloka papadi ya kgwele ya maoto le bona.
Nyaka dipere tše tšhweu tša Percheron tša ditlhako tša go ba le maboya a matelele tše di sa šomišwago go goga dikota ka sethokgweng.
E swanetše go ba ntwa ye maatla go hwetša bohwa bja rena bja setšo.
Mabakeng a mangwe badiredi ba ka sephiring ba ile ba tlala ka makaleng gomme ba tšwela pele go leka go huetša batho go dira dintwa tše di sego tša rulaganywa goba tše šoro, ka maikemišetšo a go senya ANC leina, go dira dikarogano ka ditšhabeng, le go sitiša makala.
Nisa Mammon Associates e hlagišitše pampiri ya dinyakišišo ye e bolelago ka sebopego sa metseseropong, dinolofatši tša setšhabeng le mafelo a setšhaba.
Setlabelo se tla romelwa Cape Town ka khoria moo se tlago sekasekwa.
Taolo ya dihostele e swanetše go dira gore e be le temokrasi gore badudi ba kgathe tema mmogo le ba taolo ya moepo ka mafapheng ka moka a go tšea diphetho mabapi le go laola dihostele.
Se se ka hwetšwa ka go šomiša dinyakišišo tša megala go tšwa go baabi bao ba tlogo šoma.
O tla pharwa ka molato wa maitekelo a go tšea sefatanaga ka kgang le go itira lephodisa.
Ge go hlokega maikutlo a dikgopolo, dithušo tše kgolo tša dibetša go dinaga tša Afrika ka dinaga tše maatla tša ka ntle di tlo kgonagala.
O se ke wa letša pele ge o kopana goba ge o tloga go ba lapa goba bagwera, gomme o se ke wa betša mabati a difatanaga goba wa refa dientšine bošego.
Se o se bonago ke gore Schoon o nyaka go tseba seo van der Merwe a se dirilego.
Naa ka moka tšeo ke diteko tše o di hweditšego ka mo kgatišong ye?
Setlankana se se hlaloša gore ke ka lebaka la eng bana ka moka ba swanetše go hwetša ditlhabelo tša polio.
Ke tla ya leswiswing leo le nago le lehlwa Gomme ka opela gabohloko kudu.
Ge o ka botšiša Henk Hesslinga ke tshepha gore o na tsebišo.
Mešomo ye mentši ye bohlokwa ya phedišano ya diphedi tša tlhago ya thibelo ya go phela e ka no ba e ile ya tshedišwa mahlo ka lebaka la ge go be go lebeletšwe kudu diabe tša tshenyo tša dikhemikhale tše di tsentšwego fela.
Tshwarelo, re amogetše tshedimošo go tšwa go Mna Coetzee, gabotse ke dimetara tše tshela.
Se se bohlokwa, ka ge kgakanego magareng ga modiredi yo mogolo le mekgwa ye mengwe ya dikamano di sentše URP leina le dibopego tše dingwe tše di sa nyakegego tša ditsenatseno tša mafelong.
Sepikara, magagešong, mengwaga ye mentši ye e fetilego, moapostola wa Mojeremane, Dietrich Bonhoeffer, o ngwadile gore: "Teko ya maitswaro a setšhaba ke seo se se direlago bana ba sona."
Maphodisa a hweditše marope ao a bakilwego ke dithuthupi tše hlano ka jarateng ya lefapha.
Go dira teko lefsa go a dirwa gabjale ka Dikgorong tša Sephethephethe tše nne tša MLC le gape ke sehlopha sa teko ya difatanaga tša tesele.
Ge se se dira gore o ikwe o se wa bolokega, tsebiša ba tšhireletšo goba ba taolo ka ga dipelaelo tša gago.
Mpumalanga - "lefelo leo letšatši le hlabago gona" - ke phrobentshe ye e nago le diponagalo tša bobotse bja go kgahliša le diphoofolo tša lešokeng tše ntši, ye e lego ka bohlabelaleboa la Afrika Borwa.
Kostabole Moeketsi o kgopetše lefapha la tlhahlo la maphodisa go hlahla maphodisa a banna le a basadi go thuša bomma ka ditaba tša boimana.
Ke bonwa bjalo ka tshebi ka lebaka la thušo yeo ke e fago makhomoreite.
Mafelo a dithaba a a tonya gomme a welwa ke lehlwa le legolo marega.
Dipalomoka di akaretša legoro leo le sa 'tsebjego' la mothopo o mogolo wa mohuta wa meetse.
Mna Molapo o hlogo ya tšhireletšo ya Orlando Pirates, naa ke bolela nnete?
CRU ye e bego e tsebja peleng bjalo ka Dihostele - kabo ya taolo le tlhokomelo ya diyuniti ye e sa jego tšhelete ye ntši ya go šoma gabotse le go kaonafatša maemo a bophelo bja badudi ba hostele.
Florence Mikati, morwedi wa monwešadino, mosadi wa mofsa, le yena o ile a tsena.
Naa o ka kgopela Mna Vally gore a se ke a bušeletša dipolelo tše di se nago ntlha le thito.
Mepanana ke dimela tše di dulago di le gona mo ngwageng gomme di bjalwa ka fase ga maemo a makaonenyana, a tlwaelo ka Afrika Borwa.
Se se boletše gore go swanetše go ba le ditherišano tša ka gare le Mafapha ka moka ao a amegago le go ngwalwa ga tšhišinyo ya tshekatsheko ya melawana ya ka gare.
UDPS ye e bego e etilwe pele ke Mna Tshisekedi e tšere sephetho sa go se tsenele dikgetho ka go fa mabaka a gore maemo a motheo a dikgetho tše di hlokago sephiri ga se a fihlelelwa.
Bokgobapuku bjo le bjona bo na le sehlopha se sengwe sa baithaopi - bafsa bao ba bilego le maswanedi a dithuto a go ba bašomi ba bokgobapuku eupša bao ba palelwago ke go hwetša mošomo.
Baeti ba ba tliša mmaraka wo o šetšego o lokile thwii mojakong wa ka nageng.
Mohu go kwala gore o hlabilwe ka thipa ka thekising gomme a hlokofala Sepetleleng sa Selete sa Thebe ka Harrismith.
Re na le sehlopha sa banyakišiši bao ba šomago ka merero ya Go Tšeela Dithoto.
Nqakula o begilwe bjalo ka mofaladi yo a ileditšwego gomme o paletšwe ke go tsena ka mollwaneng wa Afrika Borwa.
Ka ge o tla gopola, Kwano ya Abuja e lebeletše gore di-REC tše hlano go ba metheo ya Afrika ye e kopantšwego.
Sefaleng bjale gwa tla modudi wa Scotland yo a šorofetšego wa go šoma kudu yo a bitšwago Mark McKen.
Go ye nngwe le ye nngwe ya dinako tše, kotara ka kotara le ngwaga ka ngwaga, QES e aba phetogo ka dinomoro tšeo di šomišwago, gammogo le dipersente.
Mna Bhudu, re leboga kudu ge o re file tshedimošo ka ga ditlaišo tše šoro tša batho tšeo di dirwago go bagolegwa bao ba tlwaelegilego.
Dipego tše di fetošeditšwe go ba ka Pampiring ye Tšhweu, yeo e gatišitšwego ka dithalwa tše mmalwa, ka tirišano ya kgauswi le komititaolo le NCACC.
Lepatlelo la Moses Mabhida le le sa tšwago go agwa le fihlile kgatong ya peakanyo ya go šomišwa moo e lego gore Madulo a Kamogelo ya Dikgwebo a tlo hirišwa.
O kgopetšwe go lekola baithuti bao bego ba le masolong a dirali tša setšhaba, dikiletšong tša seboka le go dula ka gae.
Ba lefapha la mohlagase ka eThekwini ba lesolong le legolo la go fokotša tšhomišo ya mohlagase.
Malwetši a go fetela, Ngaka Frean a realo, a be a tletše ka khonthinenteng.
Sepikara, baeng bao ba hlomphegago, magagešong, ge le fihla mo mesong le ka no ba le kopane le lentšu le tee le legolo leo le le dumedišitšego la: Activist.
Sekime sa Thušo ya Lefapha le Itšego ke sekimi sa kabelano ya tshenyegelo seo se bušetšwago tšhelete moo e lego gore thekgo ya ditšhelete e fiwa ke mekgatlo ya dikgwebo yeo e sa dirego letseno ka mafapheng le ka mafapheng a mannyane a diintasteri tše di beilwego pele ke kgoro ya dikgwebišano le diintasteri.
Malome Ray o bile motho yo a bego a thekgile Seboka sa ANC le SACP ka dikgopolo le mokgatlo wa bašomi wo o nyakago kgatelopele, ge a be a le ka kgolegong le ka morago ga ge a lokolotšwe.
Khomišene e tla bea ditshepedišo tša yona: Ge fela go ka hlokomelwa kudu melawana ya go mabapi le go hloka sephiri, go bea dilo pepeneneng le go kgatha tema ga setšhaba.
Gore Mmušo wa Kgethologanyo o be o ahlolwa ke dinaga tša boditšhabatšhaba bjalo ka wo e bego e le mothekgi wa ditšhelete yo a bego a se molaong wa diphrofešenale o ka se ikgantšhe gore ke ona o tlišitšego mohlatlami wa ona wa temokrasi.
Bolwetši bja mafahla TB - Bolwetši bja paktheria bjo bo fetelago kudu eupša bjo gape bo alafegago.
Gore wena, ge o bona batho ba tsena ebile ba gatiša ditiragalo tše itšego.
Mna Coetzee, naa o be o le gona ge Mtšana Stoman a be a efa bohlatse?
Gore dipolelo tše di se nago ntlha le thito ke bogaswi ka ge o se wa bona tiragalo ye.
Le gona nkabe go bile gampe ka ge go tla be go bile bohloko go bona go rwala mašaledi a setopo sa mogale yoo wa setšhaba sa rena, Chris Hani o balailwe ke dikolo tša mofaladi yo a bego a na le kgethologanyo ya semorafe.
Kolo yona yeo e bethile monwana wa ka gojeng wa Konstabole Group.
Sehlopha se se akaretša go sepetšwa ga banamedi goba ga merwalo go ya moše wa mawatle le mawatleng.
Mokgwa wa tshepedišo o tšwelela go tsenyo ya mpholo, wo o tšweletšwago ke paktheria ye e bitšwago Clostridium botulinum, ye e bopilwego peleng ka dijong tše di nago le mpholo.
Tshepedišo ye e ka dirišwa mafelong ao a ruthufetšego ka Natal.
Ka tirišano le Coca-Cola, Yuniti e tšweleditše lesolo la go thetha la thuto, leo le etelago ditšhaba, dihotele, dikolo, bjalobjalo, kgafetšakgafetša, leo le fago moya wa moletlo wa mmino le go bina.
Ke leboga kudu ebile ke dumediša basadi le banna ba kgašo.
Bogolo bja go ribolla mobu ka CAV bo akaretša Tlhabollo ya Baabi ba Dirapa yeo e nago le go dira dikarolo tša metšhene ya difofane le dikarolo tšeo di tlago dirišwa go direng ga didišwa tša go amana le difofane.
Dirišang mekotlana ya polastiki ye e tiilego gape sebakeng sa go e reka, goba le šomišeng mekotlana ya sa ruri ya mašela go rwala dikorosari.
O a kwešišega ge o nkganeditše ka nako yeo ye bohlokwa, eupša ke lekile ka moo nka kgonago ka gona go e direla kakaretšo.
Moinspekthara M Ngesi le Konstabole wa Moithuti Zolani Sibanga ba ile ba tšea sephetho sa go hlokomela ngongorego ka maoto ka ge Suphamakete e le fela meago ye mmalwa go tloga setešeng sa maphodisa.
Go tsenya diphedinyana tše di sego tša setlogo ka meetseng a ka lewatleng ka meetse a sethekgi sa sekepe go tla thibelwa.
Ge a bolela le BuaNews, mmago mohu Jeremia Ntuli, Maria Ntuli o boletše gore o thabile ge bjale mafelelong a hweditše sebaka sa go boloka morwa wa gagwe ka tsela ya tlhompho.
Ka ge ke boletše gore re phomutše dilo tše dingwe.
Bašomi ba mathata a megopolo go tšwa WCED ba thuša ka dikeletšo le go botšišiša dipotšišo.
Kgoro e kgopela tshwarelo ka ga ditšhitelo dife goba dife tšeo batho ba ka bego ba itemogetšego tšona, eupša e rata go netefatša setšhaba gore e ikemišeditše go kaonafatša kabo ya ditirelo ka dikgorotshekong tša rena ka moka.
Ka morago ga tshepedišo ye e sepetšego ka tlhokomelo kudu ye e akareditšego mang le mang, badiragatši ba babedi ba ka Afrika Borwa bao ba hlomphegago kudu ba ile ba thwalwa go tšweletša diswantšho tša go betlwa tša Sekwereng sa Nobele.
Mogononelwa o tee o thuntšheditše sethunya go bahankedi ba maphodisa bao ba ilego ba itšhireletša gomme ba itefeletša ka go thunya.
Mafelelong a kgethologanyo, ditlhohlo tše kgolo tše khonthinente e lebanego le tšona ga se ya hlwa e eba masolo a twantšho ya kgahlanong le bokoloniale le kgahlanong le kgethologanyo.
Mna Phillip Dlabantu ge a hlatlošitše le go tšwetša pele diopedi le badiragatši, go tšwa ditšhabeng tše di hlokago le go kaonafatša maemo a bona a bophelo.
Tona Thoko Didiza, Tona ya rena ya bosetšhaba ya Mešomo ya Setšhaba, o re hlomphile ka go ba gona ka Samiting.
Ka go golegeng go gongwe ga batho, bagononelwa ba mmalwa ba ile ba golegwa ka ge ba be ba hweditše ba swere lebake le lerole leo le gononelwago la mandrax ka Lefelong la Area, Bonela le Chesterville.
Ka ge dinamelwa e le mošomo wa mafapha a mantši tshepedišo ya tekodišišo ya melawana e rarollotšwe ka tshepedišo ya mešomo ya mafapha a mantši.
Makhura ao a lokišitšwego a raba; dilo tša rekere tše di kopantšwego tša go dira raba goba dipolastiki, tšeo di sego tša bolelwa go gongwe goba tša akaretšwa go gongwe; ditokišetšo tša twantšho ya go bola le dilo tše dingwe tša go emiša go senyega ga raba goba dipolastiki.
Go amogelegile kudu gore go bea dilo go ya ka dilete le kopanyo ya dilete go ka se hlalošwe ka botlalo ka difomula tša ekonomi, tša go swana le go bušetša sekeng ga ekonomi, tshwantšho ya metšhelo goba ya mašeleng le ya ditšhelete.
Mosetsana o ile a bega taba yeo maphodiseng, gomme Mokaptene Mokgosi wa FCS ya Klerksdorp o ile a thwalwa bjalo ka mohlankedi wa dinyakišišo.
Tlhalošo ye ya ka godimo e swana le mekgwa ya Canada le ya Australia.
Maphodisa a nyakišiša bonnete bja tšhelete ya ka ntle.
Nako le nako, ditšhišinyo tša sebopego tše di šomišwago di a mpshafatšwa, eupša fela tšeo go kgonagalago gore di tla lebeledišišwa, tše di tlišago kgonagalo ya dipušeletšo, gwa realo Cook.
Tše dingwe tša dinolofatši tše mpsha tše di mpshafaditšwego ke diwate tše hlano tša kalafelo, theetha ya mosegare le ditheetha tše nne tše di mpshafaditšwego, khitšhi ye kgolo, panka ya mašela le karatšhe ya go phaka difatanaga.
Lehono, go ya ka leano la khutšo, re thomile go gomiša batlišakhutšo ba Russian le bathuši ba bona.
Dikarolo tša Lekala la Peakanyo le Kago di ile tša hloka bašomi kudu ka lebaka la tlhokego ya bokgoni bja sethekniki.
Bobedi dinaga tša rena di ile tša hwetša diphetogo tše di makatšago tša setšhaba le tša dipolotiki mo nakong ye gomme tša ithuta tše ntši go tšona.
Balwetši bjale ba tla hwetša tlhokomelo ye kaone ya tša maphelo ka lefelong la sebjalebjale leo le lego kgauswi kudu le bona, Tona Uys o tlaleleditše ka go realo.
Lefapha la Dipolelo le tla hlagiša wekšopo ya dikanegelo ka Montagu moo baemedi ba tlogo tsebišwa bokgabo le boleng bja go anega dikanegelo.
O tla kgopelwa go tiišetša kgopelo ya gago go netefatša gore kgopelo yeo ke ya boithaopo.
Ka lebaka la gore batho ba PSL ba Tšhireletšo ya Kaizer Chiefs ba ile ba solwa ka ge ba se ba dira mošomo woo ka papading yeo.
Gomme e bile - naa ao a bile madulo ao a sego a beeletšwa goba madulo ao a beeleditšwego?
Go tloga JOC, ponagalo ye kaone kudu ya khutlo ya leboabohlabela.
Sehlopha se se akaretša sa go dira dino tša bjala tše di tswapollotšwego, tša go rwalega, tša go swana le wiski, ramo, poranti, tšini, dino tša go tswakwa tše di diretšwego ruri, digalagala tše maatla tša swikiri, mabjala a maatla, mabjala goba dino tše dingwe tša alekhohole tše di nago le alekhohole ye e tswapotšwego ya ethele.
Maafrika a šogana thwii le dipotšišo tša kgethologanyo ya mehlobo, mehuta ya ditšhaba le semorafe.
Sehlopha seo se ile sa leba go ATM ye go boletšwego ka yona gomme ka bohlale sa lekola mogononelwa yoo a bego a šitiša ATM ge modiriši a be dira kgwebišano go yona.
Ba šišinya dikaonafatšo tša tikologo le dikgokagano tša tlaleletšo tše di nyakegago tša dinetweke go tloša mapheko ka tshepedišong le go oketša tšhomišo ya dinolofatši tše di lego gona.
Ba tla bona go feta masetlapelo a polao ya batho ka bontši ao a ka se bolelwego ao a hlagilego ka Rwanda ge lefase le be le lebeletše tše o ka rego se ga se selo eupša se sa bonwa bjalo ka go ripitla ga ntšhi.
Ye nngwe ye e filwego ke basepediši ba gagwe ke go hloma dikgokagano tša kgwebo ka Maputo tša go reka diphrontshe le aebori.
Naa o phuruphušitšwe gomme le dithekhete tša gago tša lekolwa?
Go dumelwa gore Tona le yena o ile a swara ditherišano tša dinaga tše pedi le molekane wa gagwe wa Bahrain nakong ya Samiti ya IT.
Le ge go le bjale, maitapišo a SIDS a tšwela pele go gakantšhwa ke tikologo ya boditšhabatšhaba ye e sa kgahlišego.
Go latela kopano ya Dublin go tlo ba le moletlo wa go saena wa kwano ye mpsha ka Oslo ka Desemere.
O a tseba gore motho yoo o bega a hema gase ya go ntšha dikeledi o lebelelega bjang?
Phihlelelo ya bobolokelo bja tshedimošo ya elektroniki ka botlalo: Tirelo ya tšhupetšo ya botlalo ye e nago le kgoboketšo ye e tletšego ya bobolokelo bja tshedimošo ye e thekgago mošomo wa Palamente le dinyakišišo.
Letšatši la Afrika le tsošološa mašaledi a tokologo, mašaledi ao a swanetšego go šireletšwa, go hlokomelwa le go fetišetšwa melokong ya ka moso.
Go maatlafatša ditšhaba go šomiša methopo ya tlhago ka tsela ye e tšwelago pele, go thuša go lwantšha bohloki bja lebaka le lennyane, le go ba le seabe go tlhabollo ya ekonomi ya setšhaba ya lebaka le letelele.
Re utollotše gannyane mabaka a mmalwa a gore ke ka lebaka la eng baahlodi ba Vuna ba re bone bjalo ka bogare bja toropo bjo bo sepetšwago gabotse ka nageng.
Diwate tša go theogela ka fasana di ile tša thušwa ka mašeleng la mathomo ngwagola, go netefatša gore go ba le tlhokomelo ye e tšwelago pele ya balwetši bao ba robetšego sepetlele bao ba babjago kudu go ka lokollwa ka botlalo.
Ge go nyakega go sekorola, matlakala a swanetše go ba le nabikeišene ye e lekanego ka gare ye e fihlago godimo ka mafelelong a sengwalwa.
Sathalaete le yona e rwala transponder ya go kgoboketša tshedimošo go tšwa ditešeneng tša boso tša maitirišo, disefong tša dinoka le dipholathefomong tše dingwe tša tekodišišo tše di lego fase.
Ka lebaka la sebopego sa go arogana le sa sekgoba sa dilo tša LRAD, go tšweletše tlhokego ya go arogantšha tshedimošo ka bobolokelong bja tshedimošo bjo bo beakantšwego ka diteng tša phatlalatšo tše di nago le dikgoba.
Ge go fetišwa melao, ditemana tše di šupša bjalo ka dikarolo.
Verster o ikwa gore go na le tlhokagalo ya go tsenya Molawana semolaong ka lebaka la gore go na le dipapatšo tše kgolo tša dilo tše di tšeelago maswi a letswele sebaka ye e tšwelago pele.
Clive o file mopresidente wa peleng Nelson Mandela metale wa gagwe wa phenyo.
E ka ba e le gore metswako ye e tšhollwa ka maatla, e a rotha goba e bakwa ke disele tše di hwilego ge di tshola medu ga go kwešišege gabotse mo lebakeng le.
Godimo ga moo, tekolo ya mathomong ya dinywakwa tša kioske ya tshedimošo e dirilwe gomme dithentara tša baabi di ile tša ngwalwa le go phatlalatšwa.
Fosfathase ke enseme ye e hwetšagalago ka maswing gomme e dirwa gore e se ke ya šoma ka go e phastšharaesa.
Bjale ke tlo fa modirišanimmogo wa ka mo.
Diponagalo tša boitšhupo, letlotlo la setšhaba le maithomelo a kgwebo: dikgwebo tše nnyane ka Afrika Borwa.
Ditsela ka moka tša kabo ya ditirelo, ditsela tša go phuleletša, bjalobjalo, di swanetše go kgopamišwa gabotse le go ba le tshepedišo ya mosela wa kelelatšhila wo o šomago gabotse.
Protšeke ye e ikemišeditše go hlama thempleite ye e šomago ka GIS ya go kgona go mpshafatšwa, ye e šomago gabotse, ya go nabikeitwa gabonolo le ya tshedimošo ya temo ya selete.
Go boloka dilo tše di sego tša šongwa le enetši, go tloša dilo tše di sego tša šongwa tše di nago le mpholo, le go fokotša bontši le mpholo wa meši le ditšhila ka moka.
E hlamile nepo ya lebaka le letelele ya dinamelwa ka Afrika Borwa.
Re tšea sebaka se go lebogiša China ge e tšere kgato ya go thomiša dipoledišano le sehlopha sa Dalai Lama ka Tibet.
Diphetogo tše dingwe tše gape di diregago ka lefapheng la kgašo ya ditaba ka kgašong di akaretša go tswalelwa ga bonyane dibiro tša kgašo tše tharo e lego tša Jamaica, Kinshasa le go fokotša dibiro tša ka United States go ba tše pedi.
Mtšana Stoman, naa o be a na le maatla afe ka boitšhidullong?
Johannesburg, yeo e hlomilwego mebotong ye e humilego ka diminerale ya Witwatersrand, ke lefelo la kgwebišano ye kgolo ya gauta.
Tlhahlo ka go kgetheng ga badiredi ba diphrofešenale bao ba nago le bokgoni bja maleba le baalafi di swanetše go fiwa go bagale bao ba nyakgo thušo yeo.
Mama Sisulu, ke sa nyaka go boelela go taba ya go thopša ga bafsa ba ka ntlong ya moruti wa kereke ya Methodist.
Go tloga fao o ile a bolela ka ga go fetišetšwa ga ditšhelete go Mokaptene Jurg Jacomet, yo le yena a amegago ka Bohloding bja Swiss.
IDP e dirile maano a diprotšeke tša phethagatšo ye e beilwego gabotse le thušo ya ditšhelete ye e kgonagalago.
Mokhomišenare wa Lefapha de Beer wa Ditirelo tša Matseka, ka boikgantšho bjo bogolo o theeleditše ditakaletšo ka šedi le ka kgotsofalo ye kgolo, o abile disetifikeite go maloko ao a nago le maswanedi.
Dipoledišano di tla hlokomela kudu go lebelela dipotšišonyakišišo tše di bopago motheo wa ditokollo tše tša dipalopalo, le ditšhišinyo tša go kaonafatša ditšweletšo di tla lebogwa.
Ka morago ga go šala tshedimošo morago Mokaptene Balie o ile a hwetša dipaesekele moo di bego di fihlilwego gona ka dintlong tša baithuti ba bangwe.
Citrusdal ke ye nngwe ya disenthara tše di tsebegago ya diprotšeke tše kgolo kudu tša kgoro tše di bitšwago Selekano sa Thušo ya Maphelo ya Pele ye e hlokometšego kudu tlhokomelo ya ka gae le tlhokomelo ya ka malapeng.
Dipeakanyo tša bjale tša mabapi le go ba gona ga SASAR di a thekgwa.
Ye ke protšeke ye bohlokwa kudu ya dientšeneere tše di sa ithutago go tšwa mafapheng ka moka, le yeo e swanetšego go tlogela mašaledi a ditlhabollo tše dingwe tše kgolo le dipeeletšong ka toropokgolong.
Lebagane le lesolo la go thetha ka malapa le dikopano tša kabelano ya tshedimošo.
Go tšweletša lenaneo le lefsa la balemi ba kgwebo bao ba kgonago ka ekonoming, bao ba lebeletšego kudu mebaraka, bao ba šomišago polasa ya lapa bjalo ka motheo.
Ditsebišo di beilwe barekišing ka moka bao ba amegago, go fa mohlala, mabenkeleng, dikhefing, ditešeng tša peterole tše di eletšago bareki ka ga go tswalelwa mo go rulagantšwego.
Mafelo a godingwana a Horn of Africa ke methopo ya noka ye teleletelele ye e humilego kudu lefaseng, e lego Noka ya Nile.
Ditherišano gabjale di emišitšwe go latela dinyakwa tša Paliphehutu-FNL tša gore tshwarelo e dirwe molao le gore e thekgwe ke Palamente.
Menyetla ye mentši e buletšwe dipeeletšo tša phraebete, kudukudu go bea Seychelles bjalo ka lefelo la boleng bja godimo leo le nago le ditšweletšwa tša boleng bja godimo.
Se se maleba kudu ka setšhabeng seo se hlabologago le go gola go tšwa nakong ye e fetilego yeo e bego e na le karoganyo le go hloka tekatekano.
Le ge dipanka di be di oketša sekoloto go fetišiša le ge Maamerika ao a bego a le dikolotong a palelwa ke go lefa dikoloto tša bona tša dintlo, mebaraka ya US e wele, ya nyaka gore dipanka ka moka tše kgolo tša lefase di tsenye dipilione tša ditolara ka mebarakeng ya lefase.
Ntlo ye kgolo ya diphapoši tša go robalela tše senyane ya mabato a mabedi ye e nago le diphapoši tša go hlapela tše seswai, tshepedišo ya inthakhomo ya tšhireletšo, le dikeiti tša mohlagase.
Gabotse, tahlegelo ya mohlagase e tla ba fasana ka ge meetse ka gare ga dikisara a fola eupša, ka ge dikisara tša sebjalebjale di tsentšwe lepai la go thibela go tonya la go insuleita, dipoloko tše ke tše nnyane.
Gomme ka moo moletlong wo o bohlokwa kudukudu, ba kgašo ka Afrika Borwa ba ile ba hlaselwa le go šitišwa ke mmušo wa Manešinale gore ba se ke ba dira mošomo wa bona.
Ditlabelo tša sekolo le mabala a sekolo a sa bontšha maemo a melawana ya thuto ya kgethologanyo yeo e tlišitšego menyetla ya dikolo tše ge di bapetšwa le dikolo tša ditšhaba tše di hlokago.
Mna Modulasetulo, ke tla tšwela pele go bitša Brian Gcina Mkhize.
Tonakgolo Ebrahim Rasool o retile setšhaba sa Masiphumelele ka go kgoboketša dithoto tše di utswitšwego ka dintlong ka lefelong leo le go ipiletša go Masomalia go boela dintlong tša bona.
Diphatlalatšo tša ditaba, diathekele le dikgokagano tša mabapi le boleng bja moya, phetogo ya boso, El Nino, le mafelo a komelelo.
Dikhompi tša kgale tšeo di bego di hlamilwe go ba difatanaga tša ka malapeng di ka se dumelelwe go sepela ditseleng tša rena gomme tša dira gore banamedi bao ba lefago ba tsenye maphelo a bona kotsing ka go sepela ka mapokisi a bahu ao a sepelago.
Dithole di a kalwa goba tša ngwalwa boima bja tšona kgafetšakgafetša gomme kelo ya tšona ya kgolo ya lekolwa kgahlanong le dinepo tša tswadišo.
Tlhako ya thibelo le ya phokotšo ya mello le ya mafula a go nanya ka mekhukhung, gabjale e lokišwa ke sehlophatšhomo sa mafapha a mantši.
Go taonelouta bešene ye e nepagetšego ya pego, klika mo.
Kgogolego ya mobu e bakwa ke tšhomišo ye e se nago maikarabelo ya dithuthuthu ka ntle ga sekontiri.
Dipolelo di dirile gore ditsela tša rena di bege maitshwaro a makaone kudu a baotledi le kgoboketšo ya godimo ya ditšhelete ka go phethagatša diwarante tše di bego di sa šaletšego morago.
Dithentara di ile tša "fokotšwa" go ba dithentara tše nnyane go dumelela dikgwebo tše nnyane gore di kgone go romela dikgopelo tša go dira mošomo.
Ba ile ba re raga, ba ile ba re betha, ba ile ba re raga gomme ba re laela go atla maboto.
Mengwagakgolo ye e fetilego, go bile le basepelakadikepe bao ba latetšego leswao leo, ka ge sekepe sa bona se ile sa phonkgela ka gare ga meetse a leswiswi ge se le tseleng se lebile Terra Incognita - Mafase ga a tsebje.
Kalafo ka dianthiretherobaerale e fiwa balwetši ka moka ka Midvaal CHC, bao ba nago le maswanedi a dinyakwa leo bao ba fetilego lenaneong la bophelo bjo bokaone kliniking ya bona ya kgauswi.
Moinspekthara Read o boletše gore monna yoo o be a amana le bohodu bja go itlhama ka dithunya gararo, melato ye mebedi ka Bogareng bja toropokgolo ya Durban le molato o tee ka Verulam.
Re kopana lehonono go tiišetša kamano ya lebaka le letelele ye e kgethegilego magareng ga Scotland le Afrika Borwa, ye e tšerego mengwagakgolo ye e fetago ye mebedi.
Boipiletšo bo akareditše dikgopelo tša go tsena gare, ditshwarelo, le go fokotša ga dinako tša thomelo ya kgolegong, dutumelelano tša phetišetšo ya bagolegwa, bjalobjalo.
Gomme ga re nyake go kwa selo ka bao ba hirago dikebeka tše dingwe go bolaya, ke a tsopola, šireletša ditsela, ke tswalela setsopolwa.
Re leboga banna le basadi ba maphodisa le gape tema ye e kgathilwego ke setšhaba sa rena.
Tlhahlo ya semmušo ya lebaka le letelele, go fa mohlala, MBA ka dihlongweng tša thuto tše di ngwadišitšwego tša go swana le diyunibesithi e ka se fiwe se sengwe bjalo ka tlhohleletšo.
Naa o be o swere dithekethe tša papadi?
Gomme re a tsea gore Ellis Park ke lepatlelo la madulo ka moka.
Go na le tlhohlo ya go kgokaganya le go kopanya di-RRTF le makala a mmasepala.
Ba kgonne go hlahla mmušo go hloma mananeo ao a theilwego go bafsa le mananeo ao a nago le segwera le mafsa.
Go tsenya mananeo a thuto a go ithuta le a thuto ya kgole le maano ao a ka bego a le maleba, ao a tlago tšeela legato mekgwa ya go ruta ya tlwaelo ye e nyakago go šongwa kudu.
Toropokgolo ya Glasgow e tloga e le maemong a makaone kudu.
Tlhaelelo goba tlhokego ya ditirelo tša phetolelo go bakgopedi ba bofaladi bao ba fihlago ka dikantorong tša kamogelo ya bafaladi.
Mošomo wa bošego wo o nago le mohlankedi wa mošomo gammogo le molaodi wa tshepedišo ya mošomo le mošomiši wa radio ka ZUR.
Ke lefelo ka BAS moo o bontšhago go ya ka lefelo la mošomo gore ke baswari bafe goba badumeledi bafe bao ba šomago mmogo.
Leina la gago la mošomiši le tla emeilelwa atereseng ya emeile ye e lego faeleng.
Tsebagatša nepo ya meketeko pele ga ge dikgetho di dira moya wa kgonagalo ya phadišano mabapi le semelo sa bona.
Lenaneo le ga le hwetšagale go bengmeepo ba bannyane, gomme le šitiša tlhabollo ya lefapha bengmeepo ba bannyane bao ba nago le mafolofolo.
Mohlomongwe ka tsela yeo gore o kgone go bolela kgašong ya bitio, re nyaka gore dikarolo tše dingwe tša kgašo yeo ya bitio di lekolwe.
Dikhunkhwane tša mobu tša go swana le sebokosegi, khunkhwane ya mobung wa lerole le tšhupa ya mobung di ka baka tshenyo dimpšenyaneng tše di tšwelelago.
Nkabe go bile kaone gore o be ka morago JOC.
Melawana ye mentši ya mabapi le lewatle ya ka SA e feletšwe ke nako ebile e nyaka go mpshafatšwa goba go phumolwa.
Ka fase ga tshepedišo ya ECDP ya DPW, tshepedišo ye e rulagantšwego e tsebagaditšwe go phatlalatša tshedimošo ya mabapi le dithentara, tshepedišo ya dithentara, tlhahlo, ditšhelete le menyetla ya go hwetša dikoloto.
Dikhilometara tše makgolotharo tša mabopo di a hlwekišwa toropokgolong ka moka.
Banna ba babedi bjale ba na le batšofadi bao gomme ba tla fofišetšwa morago Nairobi mo lebakeng le le sa fetšego pelo, Mna Salad a realo.
Dinyakišišo di dirwa ke maloko a Yuniti ya Dikgaruru le Bosenyi Bjo bo Rulagantšwego ya maphodisa a Phokeng.
Maloko a Yuniti ya Twantšho ya Bosenyi ya SAPS ya Claremont a ka be e le ona a thibetšego bosenyi bjo bo rulagantšwego gore bo direge ge ba golega bagononelwa ba bararo gomme ba thopa sethunya se se bego se hlahletšwe dikolo ka fase ga sithi ya sefatanaga.
Go hlokomela boleng bja meetse ka matsheng, ka dinokeng le ka melomong ya dinoka tša ka Serapeng sa Dithokgwa tša Bosetšhaba le ka molomong wa noka ya Knysna.
Ge e ka ba sefe goba sefe, ke tla di šomiša bjalo ka motheo wa go tsebagatša maitekelo a mangwe ao a ikemišeditšego go tiišetša mošomo wo mokaone wo o thomilwego ke yo a tlilego pele ga ka, Tonakgolo Ebrahim Rasool.
C+A633o-e šoma le mafapha a mangwe a mmušo ka ge e maatlafatša le go hloma maitshwaro a rena a temokrasi.
Setšhaba sa Dilespiene le Makgalamatona le Senthara ya Maphelo ka Durban e tsebagaditše 'Pukwana ya Boitšweletšo'.
Re kgopela gore ge hlatse e ntše e sa botšišišwa dipotšišo, baeletši ba time dillathekeng tša bona go netefatša gore ditshepedišo ga di šitišwe.
Karolo ya Dipolane le Diakhaebe e akaretša go boloka dipolane tša meepo tše di sa hlwego di šoma le dikhopi tša Mafapha.
Mokgatlo wa Dinagakopano tša Lefase o be o swanetše go fatišiša kgonagalo ya go fetišetša dihilikhoptara tša maano go tšwa lesolong le lengwe ka go rerišana le Ukraine.
Ba hlaloša maemo a boima ka dinageng tša go feta tše lesomepedi.
Mo ngwageng wo re tlo e mpshafatša ka tshedimošo ya moragorago ya tša ekonomi le ditšhišinyo tša ka moso.
Molaetša wo le diathatšhemente dife goba dife tše di fetišwago le ona di ikemišeditše fela go diaterese ebile e ka ba le mabaka a semolao goba a sephiri.
Nepo ye e swanago ya rena ke go aga dikatlegong tša theleskoupu ya HESS ka Namibia le theleskoupu ya SALT.
Se se dirwa go netefatša gore tlhahlo ya rena e sepelelana le melawana ya motheo ya boditšhabatšhaba ebile e bapetšwa le ya dihlongwa tše dingwe tša tlhahlo tša go swana le yona lefaseng ka bophara.
<fn>DOL. ConstructionRed.2010-12-07.nso.txt</fn>
_ o tsebiša Kgoro ya Maphelo mabapi le mošomo ofe goba ofe wa go aga bjalo ka ge go nyakega go ya ka Molao wa Maphelo le Polokego Mešomong (OHS)?
_ o ipha nako ye e lekanego go lokišetša pele, go beakanya le go laola mošomo wa gago?
_ o bea leihlo go seo se diregago le go tšea magato kgahlanong le ditshepetšo tše di lego kotsi?
_ go na le Tshepetšo ya Taolo ya Maphelo le Polokego ye e šomišwago ye e akaretšago baemedi ba tša maphelo le polokego gammogo le komiti ya maphelo le polokego?
_ go na le motho wo o ka ithekgago ka yena ge e ba o nyaka maele mabapi le maphelo le polokego?
_ O fa bašomedi tokologo ya go bega ditiro goba maemo ao a sa bolokegago le go ahlaahla dipego tše?
Kalafo ya khuru/letolo le le gobetšego.
_o bega kotsi ge e ba leloko la setšhaba le hlokofetše goba le rometšwe bookelong/sepetlele ka lebaka la kotsi ye e amanago le mošomo wo o dirwago lefelong la gago la mošomo.
_Ba hlahlilwe le go ba le bokgoni bja go dira mošomo ka polokego ntle le go bea maphelo a bona le a batho ba bangwe kotsing?
_ Ba laolwa ka tsela ya maleba le go fiwa ditaelo tše di kwišišegago le go tseba seo se letetšwego go bona?
_ Ba na le didirišwa tša go hlapela le dintlwana tša boithomelo?
_ Ba na le dithulusi, didirišwa, metšhene le diaparo tša tšhireletšo tša maleba?
_ O boledišana le bona gammogo le baemedi ba bona mabapi le merero ya maphelo le polokego?
_ O lekola ditshepetšo tša maphelo le polokego tša batho ba o nyakago go šoma le bona kgafetšakgafetša?
_ O ba fa tshedimošo mabapi le maphelo le polokego mošomong wo ba swanetšego go o dira?
_ O rerišana le bona mabapi le mošomo pele ba thoma go šoma?
_O netefatša gore o ba file dilo ka moka tše le dumelelanego ka tšona (mohlala maleri a magolo a a šomišwago go fihlelela meagong e metelele (scaffolds) a a bolokegilego, lefelo la maleba la go šomela, go phela gabotse, bjbj)?
_ O lekola mošomo wa bona kgafetšakgafetša le go ahlaahlana le ditlhaelelo tše di ka bago gona?
_ Na batho ka moka ba kgona go fihla lefelong la mošomo ba bolokegile - le go šoma felo fao ba bolokegile?
_ Na ditsejana tša go tsena lefelong di maemong a mabotse ebile di na le maswao a a bonalago?
_ Na magomong a moago moo batho ba ka wago go na le ditshipi tša go šireletša moago goba mekgwa e mengwe ya go šireletša magomo?
_ Na mekoti e šireleditšwe le go swaiwa gabotse ebile e khurumeditšwe ka go tia go thibela gore batho ba se wele ka gare ga yona?
_ Na lefelo la mošomo le hlwekile le didirišwa di beilwe mo go bolokegilego?
_ Na mabone a kganya gabotse?
_Na dintlwana tša boithomelo di gona, di dula di hlwekile ebile go na le mabone a a kganyago gabotse?
_ Na go na le magopo a go hlapela diatla, meetse a pompi, sešepe le ditoulwana tša pampiri tša go iphumola?
_ Na go na le lefelo leo le fetolelago diaparo go lona, le go di omiša goba go di boloka?
_ Na go na le meetse a go nwa le dikomiki?
_ Na mafelong ao bašomedi ba ka dula le go lokišetša dino tša go fiša bjbj?
_ Na motho mang kapa mang wo a nyakago go šomiša mafelo ao a ka kgona go a fihlelela gabonolo ebile a bolokegile?
_ Na maleri a magolo a a šomišwago meagong e metele a bopilwe, a fetolwa le go tlemollwa ke setsebi?
_ Na ditshipi tše di tsepamego di na le tše di di thekgago ka fase (ebile mo go hlokegago, dipapetla tša legong)?
_ Na lleri le legolo le le šomišwago meagong e metelele le tlemeletšwe moagong goba sehlongweng mafelong a a lekanego go thibela gore le se we?
_ Na go na le dišireletšamagomo tše di lekanego gammogo le mekgwa e mengwe ya maleba ya tšhireletšo go thibela dilo le batho gore ba se we?
_ Na ditena le tšona di šomišitšwe go ageletša lleri go thibela didirišwa gore di se we godimo ga maleri ao a magolo?
Bothata: Lleri le legolo le le šomišwago meagong e metelele le be le sa gomaretšwa lebotong gomme bjalo ka selo se se ikemetšego se nnoši se ile sa hlolela bašomedi dikotsi.
_ Na go na le mapheko a a bonalago goba ditsebišo tša go lemoša le go thibela batho go šomiša maleri ao a sego a fetšwa, mohlala dikoloi tše di šomišwago go nameletša batho meagong tše di sego tša šireletšwa?
_ Na maleri a magolo a a šomišwago go fihlelela dilo tša godimo a hlokomelwa gabotse?
_ Na motho wo a nago le bokgoni o hlahloba maleri kgafetšakgafetša mohlala gatee ka beke, ka dinako tše dingwe morago ga gore a fetolwe, a senyege le morago ga gore pula e ne goba boso bo šorofale?
_ Na dipoelo tša ditlhahlobo di a rekhotwa?
_ Na maleri a magolo a a šomišwago go namela meagong e metelele ao a hlatlaganego a šomišwa go ya ka ditaelo tša motšweletši?
_ Na maotwana a maleri a magolo a a šomišwago go namela meagong e metelele ao a hlatlaganego a a notlelwa ge batho ba a šomiša le manamelelo a ona ga a na selo ge a šutišwa?
_ Na maleri a šomišwa ka tsela ya maleba go dira mošomo?
_ Na a maemong a mabotse?
_ Na maleri a bewa godimo ga mabato a a tiilego e se bago godimo ga dilo tše di pšhatlegago goba dilo tše di tekatekago?
_ Na maleri a tiile go thibela batho gore ba se thedimogele ka mahlakoreng goba morago?
_ Na maleri ge a eme a kgona go feta botelele bja ge a dudišitšwe fase Ge go se bjalo, na go na le mo motho a ka itseparelago gona ka diatla?
_ Na maleri a bopilwe ka tsela ye e lego gore batho ba ba a šomišago ga ba a swanela go obelela kgole?
Maleri a magolo a a šomišwago go namela meagong e metele ga a swanela go šomišwa bjalo ka maleri.
_ Na magomo a moago a šireleditšwe go thibela batho goba didirišwa di se we?
_ Ge go rulelwa meago e megolo, na dinnete (nets) di a šomišwa go thibela batho gore ba se we magomong a marulelo goba mapolankeng ao a sa tlemellwago kudu?
_ Mo go šomišwago dinnete, na di fegilwe gabotse?
_ Na o hlaotše dilo tše di pšhatlegago gabonolo go swana le mo go adilwego semente le mabone a marulelelong?
_ Na o tšere magato a tšhireletšo go thibela bašomedi gore ba se wele godimo ga dilo tše di robegago gabonolo ge ba šomana le go rulela?
_ Na mafelo ao a arotšwe le bašomedi ba thibelwa go tsena lefelong mo go swaraganwego le mošomo wa go rulela?
_ Na mokoti o thekgilwe gabotse, goba o šikamile, o gatilwe goba mobu o phatlaladitšwe ka go lekanela?
_ Na go na le mokgwa wo o bolokegilego wa go neelana ka thekgo ntle le go dumelela batho go šoma ka gare ga mokoti wo o sego wa thekgwa?
_ Na go na le mekgwa ye e bolokegilego ya go tsena ka mokoting, mohlala go šomiša lleri le le telele kudu le le tiilego?
_ Na go na le maleri dikarolong tše dingwe le tše dingwe?
_ Na go beilwe mapheko goba mekgwa e mengwe ya tšhireletšo go thibela batho le difatanaga gore di se wele ka mekoting?
_ Na go na le maswao a a epetšwego a go bontšha gore ema go thibela difatanaga tše di sepelelago makoribeng a tsela gore di se wele?
_ Na difatanaga di a dumelelwa gore di ka lebanya mokoti go fihla bokgole mo di ka welago?
_ Na mokoti woo o ka ba le seabe go dihlongwa tša kgasuwi le ona goba ditirelong tše go neelanwago ka tšona?
_ Na didirišwa, mašaledi (mekgobo ya dilo) le metšhene di kgole le magomo a mokoti go thibela gore le tšona di se wele ka mokoting?
_ Na mokoti o lekolwa kgafetšakgafetša ke setsebi?
_ Na didirišwa tše boima bjalo ka dipalelo tša marulelo, seleiti sa semente se se šomišwago go thekga moago, seleito sa khonkhiriti, curbstones goba ditšweletšwa tše di tšhetšwego ka mekotleng tše di ka hlolago mathata ge e ba di swanetše go kukwa ka matsogo?
Kgetha didirišwa tše bofefo?
Šomiša dikiribane, ditshipi tše di šomišwago go phagamiša dilo tše boima (hoists), metšhene ye e nago le megoma ka pele go rwala dilo tše boima, le mehuta e mengwe ya metšhene goba sedirišwa se sengwe go fokotša go rwalwa ga dilo tše boima ka matsogo?
Dira kgopelo ya didirišwa tša go swana le semente le ditšweletšwa tše di šetšego di hlakantšwe ka gare ga mekotla ya 25 kg?
Efoga go šomiša leboelela dilo tša go aga tše boima tša go feta 20 kg?
_ Na batho ba filwe ditaelo le go hlahlwa ka mokgwa wo ba swanetšego go rwala dilo tše boima ka polokego?
Šomiša dikiribane, ditshipi tše di šomišwago go phagamiša dilo tše boima, metšhene ye e nago le megoma ka pele go rwala dilo tše boima, le mehuta e mengwe ya metšhene goba sedirišwa se sengwe go fokotša go rwalwa ga dilo tše boima ka matsogo?
_ Na difatanaga le basepela-ka-dinao ba arogantšwe ka mapheko?
O šomiša mapheko go aroganya mafelwana a go šomelwago go ona?
O dira kwalakwatšo mabapi le mafelo a a nago le kotsi le gore go ka dirwa eng ka ona?
O bea pepeneneng maswao a temošo?
_ Na go bonagala gabotse go dukologa difatanaga tše di sepelago ka sa morago?
_ Na go sepela ka sa morago ga sefatanaga go ka efogwa, mohlala ka go šomiša tshepetšo ya tselatee, ge e ba go se bjalo, na ditsebi tše di laolago go sepela ka sa morago di hlahlilwe gabotse ebile di a šomišwa?
_ Na difatanaga le mafelo a mošomo a hlokometšwe gabotse mohlala, seteraebela, mabone, mariki a letsogo le a maoto di šoma gabotse?
_ Na baotledi ba filwe tlhahlo ya maleba ebile ba na le ditifikeiti tše di nyakegago go otlela mehuta e mengwe ya difatanaga tša go rwala merwalo e boima goba metšhene ye ba e šomišago?
_ Na merwalo ye e nametšwago e šireleditšwe gore e se we?
_ Na o netefaditše gore banamedi ba nametšwa fela ka difatanageng tše di diretšwego go rwala batho?
_ Na o netefaditše gore metšhene le difatanaga ga di šomišwe metotolong e kotsi?
Diaparo tša tšhireletšo di swanetše di aparwe ka dinako tšohle ge batho ba rwala dilo ka matsogo. Ela hloko mošomedi wo a se nago ditlelafo le bašomedi ba babedi ba ba se nago dikoporo.
_ Na dithulusi le metšhene ya maleba di a šomišwa go dira mošomo?
_ Na dikarolo ka moka tše kotsi di šireleditšwe, mohlala dikere, chain drivers, le dishafte tša entšene?
_ Na dikonopi tša go laola metšhene di šireleditšwe ebile di šoma gabotse?
_ Na dithulusi le metšhene di maemong a mabotse le mekgwa ka moka ya polokego e šoma gabotse?
_ Na batho ka moka ba ba šomišago metšhene le dithulusi ba hlahlilwe ebile ba na le bokgoni?
_ Na sedirišwa se se tsentšwe tirišong ke setsebi?
_ Na bašomiši ba yona ba hlahlilwe le go ba le bokgoni?
_ Na bokgoni bja go o šomiša bo swailwe?
_ Na motšhene wo wa go rwala dilo tše boima o na le pego ye e sego ya kgale goba o hlahlobilwe ka go tsenelela le go ba le rekhoto ya tlhahlobo yeo?
_ Na motšhene o ageleditšwe gabotse go thibela batho gore ba se kgatlwe ke e nngwe ya ditho tša motšhene?
_ Na dikgorwana tša mo motšhene o swanetšego go nametša goba go laolla merwalo gona di dula di tswaletšwe ka ntle le nakong ya ge motšhene o swanetše go nametša goba go laolla merwalo?
_ Na go na le mekgwa ye e šomišwago ya tšhoganetšo, mohlala ge e ba le swanetše go tšwa ka lefelong la mošomo ge go na le mollo?
_ Na batho ba ba šomago lefelong leo ba tseba ka ditshepetšo tšeo?
_ Na go na le mokgwa wa go letša alamo, gona e lekwa gakae gore e sa šoma?
_ Na go na le tsela ya go hwetša ditirelo tša tšhoganetšo lefelong leo la mošomo?
_ Na go na le ditsejana tše di lekanego tše di ka šomišwago nakong ya tšhoganetšo ebile ga di a thibja ke selo?
_ Na go neelanwa ka thušo ya pele ye e lekanego?
_ Na palo ya didirišwa, diela le dikgase tše di ka hlolago mollo e fokoditšwe?
_ Na di bolokilwe mo go swanetšego?
_ Na disilintere tše di nago le kgase tše di ka swago di bušeditšwe ka bobolokelong bjo bo nago le moya morago ga gore shifti e fele?
_ Na disilintere tše di tletšego le tše di se nago selo di bolokilwe mafelong a maleba ebile di swailwe ka go bonagala?
_ Na go kgoga le mekgwa e mengwe ye e ka hlolago mollo di a thibelwa mafelong ao dikgase goba diela tše di ka tukago di bolokelwago goba go šomišwa?
_ Na disilintere tša kgase, mathompo a tšona le didirišwa tše dingwe di hlokomelwa gabotse ebile di maemong a mabotse?
_ Ge disilintere tša kgase di sa šomišwe, na dibelefo tša tšona di a tswalelwa le go tiišwa?
_ Na ditšhila tše di ka hlolago mollo di tlošwa kgafetškgafetša le go bolokwa ka ditšhelong goba ka magopong a go tšhela tšhila a maleba?
_ Na go na le ditimamollo tša maleba?
_ Na o hlaotše dilo ka moka tše kotsi bjalo ka marela, morodi, ditološi, dipente, semente le lerole?
_ Na o kgonthišitše ge e ba rakontraka wo a nago le laesense a ka hlokega go šomana le marela ao a lego lefelong la mošomo?
go dira mošomo ka tsela ye e fapanego, go fediša dikotsi gomme se se akaretša go šomiša metšhene go dira mešomo sebakeng sa bašomi?
go šomiša didirišwa tše kotsi tše mmalwa?
go šomiša dithulusi tše di kgonago go tloša/moma lerole?
_ Na bašomedi ba filwe tshedimošo le tlhahlo gore ba tsebe gore ke dikotsi dife tše di amanago le go šomiša le go tšweletša didirišwa tše kotsi lefelong la mošomo gammogo le seo ba swanetšego go se dira le diaparo tše ba swanelago go di apara go efoga dikotsi tšeo?
_ Na go na le mekgwa ya go thibela go swaragana le semente sa go thapa (ka ge se se ka hlola bolwetši bja marapo le go tshungwa ke samete)?
_Na o beakantše gore batho ba ba šomago ka didirišwa tše kotsi (mohlala morodi) ba hlahlobje le go dira diteko tša maphelo?
Na go na le ditimamollo?
_ Na bašomedi ba filwe tshedimošo le tlhahlo gore ba tsebe gore ke dikotsi dife tše di hlolwago ke lešata lefelong la mošomo le gore ba swanetše ba dire eng go efoga dikotsi tšeo?
_ Na o hlathile le go lekola maemo a maphelo a bašomedi ba ba amegago lešateng?
_ Na lešata le ka fokotšwa ka go šomiša ditsela tše dingwe tša go dira mošomo goba ka go kgetha metšhene ye e se nago lešata, mohlala ka go šomiša ditshipi tša go pšhatla maswika tše di weletetšwego ka gare ga mapokisana go fokotša lešata, le lefelo le go šomelwago go lona goba metšhene ye e nago le dilo tše di kgonago go fokotša lešata?
_ Na batho ba ba sa amegego mošomong woo ba kgole le mo lešata le tšwelelago gona?
_ Na bašomedi ba filwe dišireletšaditsebe tša maleba ebile ba a di apara ge ba le mafelong ao a nago le lešata le legolo?
_ Na mafelo ao a nago le lešata le legolo a swantšhitšwe?
_ Na o beakantše gore batho ba ba šomago mafelong a a nago le lešata le legolo kudu ba hlahlobje le go dira diteko tša maphelo?
Na bašomedi ba filwe dišireletšaditsebe tša maleba ebile ba a di apara ge ba le mafelong ao a nago le lešata le legolo?
Na bašomedi ba filwe tshedimošo le tlhahlo gore ba tsebe gore ke dikotsi dife tše di hlolwago ke thoromelo ya seatla le letsogo (HAV) lefelong la mošomo le gore ba swanetše ba dire eng go efoga dikotsi tšeo?
_ Na o kile wa hlaola le go lekola maemo a maphelo a bašomedi ba ba šomišago dithulusi tše di rorometšago mmele lebaka le le telele bjalo ka metšhene ya go pšhatla khonkhiriti, dikraentara tša go ripa ditshipi goba boro ya mohlagase?
_ Na go amega mešomong ye e hlolago thoromelo ya seatla le letsogo go ka fokotšwa ka mo go ka kgonegago ka go kgetha mekgwa le metšhene ye e swanetšego mošomo?
_ Na dithulusi tše di sa rorometšego seatla le letsogo di a šomišwa mo go kgonegago?
_ Na dithulusi tše di rorometšago mmele di hlokomelwa gabotse?
_ Na o beakantše gore batho ba ba šomago ka dithulusi tše di rorometšago seatla le letsogo ba hlahlobje le go dira diteko tša maphelo, kudukudu ge e ba ba šomiša dithulusi tšeo lebaka le le telele?
Na dithulusi tše di rorometšago mmele le letsogo di hlokomelwa gabotse?
_ Na go neelanwe ka ditirelo ka moka tše di hlokegago lefelong la mošomo pele mošomo o ka thoma ebile o hlathile le gore ke ditirelo dife tše di šetšego di le gona lefelong leo (mohlala dithapo tša mohlagase goba mapokisana a kgase) le go tšea magato a maleba go thibela dikotsi tše di ka hlolwago ke ditirelo tšeo?
_ Na o šomiša maatla a mohlagase a fase dithulusing le didirišweng, mohlala dithulusi tše di šomago ka malahla goba ditshepetšo tša maatla a mohlagase a fase?
_ Na dithapo le metato ya mohlagase di šireleditšwe gore di se senyege?
_ Na go hlongwa ga dilo ka moka mohlagaseng go dirwa ka tsela ya maleba le dipolaka tše di swanetšego di a šomišwa?
_ Na dithulusi le didirišwa di lekotšwe ke batho ba ba di šomišago, tša hlahlobja ka tebelelo ya mahlo gammogo le go hlahlobja le go lekwa ke setsebi?
_ Na dithapo tša mohlagase tše di fihlegilego le ditirelo tše dingwe di humanwe le go swaiwa, ebile o tšere magato a tšhireletšo gore mošomo o dirwe ka polokego?
_ Mo go nago le dithapo tša mohlagase tše di thalaganyago godimo, na kabo ya mohlagase e timilwe goba magato a mangwe a tšerwe go swana le go bea ʻdipala tša mohlagaseʼ goba ditheipi tša go swaya lefelo go bontšha kotsi?
Mapokisana ao go laolwago mohlagase go ona a swanetše go khurumetšwa ka dinako tšohle le go notlelelwa.
_ Na lefelo leo la mošomo le ageleditšwe go thibela setšhaba gore se se tsene?
_ Na mešomo ya go aga le go lokiša ditsela e šireleditšwe ebile mafelo ao a editše gabotse?
_ Na setšhaba se šireleditšwe kgahlanong le dilo tše di wago?
Na mo lefelo le la mošomo le felelago gona go šireleditšwe gabotse?
Na maleri a tlošitšwe goba ditshipi tša lleri di šireleditšwe gore di se šomišwe ke batho ba bangwe?
Na meepo le mekoti di khurumeditšwe gabotse le go agelwa magora?
Na lefelo leo go šomelwago go lona le ka se šutišwe go thibela gore batho ba ba sa dumelewago ba tsene go lona?
Na ditena le didirišwa di pakilwe gabotse?
Na didirišwa tše di ka hlolago mollo goba tše kotsi di tswaleletšwe mafelong a polokelo ao a šireleditšwego?
<fn>DOL. MyLifeMyWorkMySafeWork.2011-01-10.nso.txt</fn>
Mokgatlo wa Mešomo wa Boditšhabatšhaba (ILO) o hlaloša mošomo wo o kgotsofatšago bjalo ka mošomo wa go tšweletša mabakeng a tokologo, tekatekano, tšhireletšego le seriti moo ditokelo tša mošomedi di šireleditšwego ebile a hwetša moputso wo o lekanego le go fiwa tšhireletšo ya go phela gabotse setšhabeng.
Mošomo wo o kgotsofatšago o bontšha ditlhologelo tša banna le basadi gohle mo ba nyakago go dira mošomo wa tšweletšo mabakeng a tokologo, tekatekano, tšhireletšego le seriti sa motho. O akaretša tlhompho ya ditokelo tša motheo, go hwetša mošomo, go šoma maemong a a bolokegilego moo batho ba ka phelago gabotse gammogo le tšhireletšego setšhabeng.
Mafelong a ka moka, batho lefase ka bophara ba kopana le tlhaelelo, dikgoba le go phaelwa ka thoko ka lebaka la go hloka mešomo le mešomo ye e hlaelelago, mešomo ya khwalithi ya fase le ye e sa tšweletšego kudu, mešomo ye e sa bolokegago le meputso ye o ka se itshepišego yona, ditokelo di a gatakwa, go se lekalekane ga bong, bašomi ba bafaladi ba šomišwa gampe, go se emelwe ke diyunione ebile lentšu la bašomi ga le kwale, le go hloka tšhireletšego le go angwa ke malwetši, bogolofadi le botšofadi.
Mošomo wo o kgotsofatšago o tšwetšwa pele ke go šoma, tšhireletšego setšhabeng, maemo le dikokwane tša motheo le ditokelo mošomong le ditherišano tša seboka.
Mošomo wo o kgotsofatšago ga o kgathe tema e bohlokwa fela tlhabologong ye e tšwelago pele, o kgatha tema e bohlokwa khwalithing ya maphelo.
Go fediša kgethologanyo malebana le mešomo le maemo mošomong.
Ka go dumelelana le Kgothekgothe ya ILO ya Nomoro 182, Afrika Borwa e ikgafile go tšea magato a potlako go thibela le go fediša mehuta ye e šiišago ya go šomiša bana mešomong.
Afrika Borwa e ahlaahlana le go fetogafetoga ga mehuta ya bašomi ba bafaladi. Gantši bašomi ba bafaladi ba sa lebana le mehuta ye e šiišago ya go šomišwa bošaedi malebana le go thwalwa le go fiwa mešomo, go šoma ka kgapeletšo, go fiwa dintlo tša maemo a fase kudu, go phaelwa ka thoko malebana le tšhireletšego setšhabeng le go se fiwe ditokelo tše dintši tša motheo.
Re swanetše go hlama melaotshepetšo, go hlama goba go matlafatša melao, mekgwa ya taolo, dihlongwa le ditsela tša go laola bašomi ba bafaladi ka tsela ya maleba.
Se se akaretša mehuta ka moka ya ditherišano, dipoledišano goba fela go abelana tshedimošo magareng ga baemedi ba mmušo, bengmešomo le bašomedi mererong ye e ba amago ka go lekana ye e lebeletšego molaotshepetšo wa ekonomi le wa setšhaba. E ka ba kamano ya segwera sa boraro, le mmušo bjalo ka mokgatlo wa semmušo ditherišanong goba e ka ba kamano ya bobedi fela magareng ga bašomedi le balaodi (goba diyunione le mekgatlo ya bengmešomo), le kamego ya mmušo goba ntle le wona. Ditherišano e ka ba tše e sego tša semmušo goba tše e lego karolo ya tshepetšo, gomme gantši ditherišano e ka ba go kopanywa ga mehuta e mebedi ye. Di ka direga maemong a bosetšhaba, sedikong goba kgwebong. E ka ba kopano ya diprofešene tša go fapafapana, makala a go fapana goba go kopana ga mehuta ye ka moka.
Moreromogolo wa ditherišano tše ke gore go fihlelelwe kwano le go kgatha tema ga bakgathatema bagolo ka mokgwa wa setemokrasi lefaseng la mošomo. Dihlongwa le ditshepetšo tše di atlegago tša ditherišano di na le bokgoni bja go rarolla merero ya ekonomi le ya setšhaba, tša hlohleletša taolo e botse, tša tšwetša pele khutšo mešomong le setšhabeng le go hloka meferefere le go matlafatša tšwelopele ya ekonomi.
Na mošomo wo o kgotsofatšago o ka fihlelelwa bjang?
Thuto le tlhahlo ke tokelo ya motho ofe goba ofe. Tlhahlo ya mošomong ke ntlha ya ekonomi ye e lego karolo ya melaotshepetšo ya mošomo le tšweletšo le maano a dikgwebo a go kgona go phadišana. Ntlheng yeo, tlhahlo ke ntlha ye e fiwago šedi ke mmušo le bengmešomo. Tokelo ya go hwetša tlhahlo mošomong ga e be le seabe fela kagong ya mešomo ye e kgotsofatšago eupša go tša thuto ke ntlha e bohlokwa kagong ya maphelo a batho, go ikaonafatšeng le go ikgotsofatša le tlhabollo ya motho o mongwe le o mongwe le setšhaba ka bophara se tla amega.
Ga go sa kgonega go fihlelela maemo a godimo a tšweletšo, go kgona go phadišana le go fihlelela khwalithi ka go šomiša mekgwa ye e se nago tlhahlo goba go hwetša tlhahlo ye e se nago tebanyo. Go ba lehlakoreng le lebotse la go kgona go phadišana ka ge o na le bašomedi ba ba hlahlilwego ka nageng go ya le gore o kgona bjang go šomišana le bašomedi ba ba hlahlilwego le go ba fa mešomo ya maleba tšweletšong. E se bago bjalo, maiteko ao a tla fetoga lefeela gomme a go kweša bohloko.
Go bohlokwa gore o dire tlhahlo eupša gore peeletšo yeo e be le mohola go tša ekonomi, go swanetše go be le mešomo e mebotse. Tlhahlo ya mošomong e tšweletša go fihlelelwa ga maikemišetšo a mošomo o mobotse. Tšwetšopele ya tekatekano mešomong e ka lekanywa le go tšea magato a tlhahlo ao a lebišitšwego go bokgoni bja go hwetša mešomo ga basadi gore le bona ba kgone go fihlelela mešomo e mekaone.
Ka kakaretšo, maikemišetšo a mošomo o mobotse e hlalošwa gabotse ka mahlo a batho. O mabapi le mešomo ya rena le dibaka tša ka moso; mabapi le maemo a mošomo; mabapi le go lekalekanya nako ye o e fetšago mošomong le yeo o šomišana le ba lapa, go iša bana b arena dikolong goba go se ba šomiše mešomong ya batho ba bagolo. O mabapi le tekatekano ya bong, go swarwa ka go lekalekana le go dumelela basadi gore ba dire dikgetho le go kgona go laola maphelo a bona. O mabapi le mabokgoni a rena bjalo ka batho go phadišanwa mebarakeng, go se šalele morago mabapi le merero ya thekenolotši le go phela gabotse.
O mabapi le go tšweletša mabokgoni a go ba borakgwebopotlana, o mabapi le go kgatha tema ka mafolofolo lehumong leo o tsentšego letsogo go le hlameng le go se kgethollwe; ke mabapi le go theeletšwa mafelong a mešomo le ditšhabeng tša geno. Maemong a mantši a mašoro, e mabapi le go tloga maemong a go leka go iphediša go ya go a go phela gabotse. Bathing ba bantši, ke tsela ya motheo ya go lokologa bohloking/bodiiding. Go ba bangwe ba bantši, ka mabapi le go fihlelela ditlhologelo tša bona letšatšing le lengwe le le lengwe la bophelo bja bona le go phedišana gabotse le batho ba bangwe. Lefelong le lengwe le le lengwe le go motho mang kappa mang, mošomo o mobotse o mabapi le go šireletša seriti sa botho.
Molao wa Maphelo le Polokego Mešomong wa bo-85 wa 1993 o netefatša gore mošomo wo o bolokegilego o a fihlelelega ka lebaka la dineelano tša go fapana.
Nako ya ge mošomi a na le mošomo, ga a swanelwa go amega selong sefe goba sefe se se ka beago bophelo bja gagwe kotsing. Molao o tšwela pele go hlaloša gore: "Mongmošomo ofe goba ofe o swanetše go neelana le go boloka, ka mo a ka kgonago ka gona, tikologo ya mošomo ye e bolokegilego le ye e sa beego maphelo a bašomi ba gagwe kotsing." Go pepeneng gore mongmošomo o tlengwa ke molao go neelana ka maemo a mošomo a a bolokegilego go mošomedi wa gagwe.
Go neelana le go boloka ditshepetšo tša mošomo, moago wo go šomelwago go ona le metšhene, ka mo go kgonegago ka gona, ka mokgwa wo o bolokegilego ntle le go bea maphelo a bašomi kotsing.
Go tšea magato ka mo go ka kgonegago go fediša goba go thibela kotsi e nngwe le e nngwe goba kgonagalo ya kotsi efe goba efe ye e ka diregago kgahlanong le polokego le maphelo a bašomedi, pele o ka šalelwa ke kgetho ya go šomiša diaparo tša tšhireletšo.
Go dira dipeakanyo tša go netefatša ka mo go ka kgonegago gore go ba le polokego le go se be le dikotsi maphelong a bašomi malebana le tšweletšo, processing, tšhomišo, go swarwa, go boloka goba go sepedišwa ka senamelwa ga didirišwa.
Go hlatha, ka mo go ka kgonegago, gore ke dikotsi tša mohuta ofe tša maphelo le polokego tše di sepelelanago le mošomo ofe goba ofe wo o dirwago, o laolwago, o šomišwago, o swarwago, bolokwago goba o sepedivwago ka dinamelwa le moago wo go šomelwago go ona goba motšhene ofe goba ofe wo o šomišwago kgwebong. O tla hlatha gape, ka mo go ka kgonegago, gore ke magato afe a tšhireletšo a a tla tšewago mabapi le mošomo, sedirišwa, moago wo go šomelwago go ona goba metšhene go šireletša maphelo le polokego ya batho le go neelana ka ditsela tša maleba tša go šomiša magato ao a tšhireletšo.
Go neelana ka tshedimošo ye bjalo, ditaelo, tlhahlo le taolo ye e ka nyakegago go šireletša, ka mo go ka kgonegago, maphelo le polokego ya bašomedi ba gagwe nakong ya ge ba le mošomong.
Ka mo a ka kgonago ka gona, a thibela mošomedi mang kapa mang go dira mošomo ofe goba ofe wa go tšweletša, go laola, go šomiša, go boloka goba go sepediša ka senamelwa sedirišwa sefe goba sefe goba go šomiša metšhene ka ntle le go tšea magato a tšhireletšo ao a hlalošitšwego temaneng ya (b) le (d), goba magato afe le afe a tšhireletšo ao a beilwego ao a swanetšego go tšewa.
Go tšea magato ka moka a maswanedi go netefatša gore dinyakwa tša Molao di latelwa ke motho ofe goba ofe wo a mo šomelago goba wo a lego meagong ye e laolwago ke yena moo moago wo go šomelwago go ona goba metšhene e šomišwago.
Go tsenya tirišong mekgwa ye bjalo ge go ka nyakega ya go hlokomela maphelo le polokego.
Go netefatša gore mošomo o a dirwa le gore moago wo go šomelwago go ona goba metšhene e šomišwa ka tlase ga taolo ya motho wo a hlahlilwego go kwišiša dikotsi tše di sepelelanago le yona le wo a nago le maatla a go netefatša gore mekgwa yeo ya tšhireletšo e a phethagatšwa.
Go dira gore bašomedi ka moka ba tsebišwe mabapi le gore maatla ao ba a filwego a goma kae ka ge go hlalošitšwe karolong ya 37(1)(b) ya Molao.
Godimo ga moo, Molao o lemoga gore mošomo wo o bolokegilego ke maiteko a mohlakanelwa magareng ga mongmošomo le mošomedi.
Ge e ba a amegile tiragalong efe goba efe ye e ka bago le seabe seemong sa gagwe sa maphelo goba mo a ka ikgobatšago, o swanetše go bega tiragalo ye bjalo go mongmošomo wa gagwe goba go moemedi wa tša maphelo le polokego ka pele ka mo go ka kgonegago eupša e be pele shifti yeo tiragalo e diregilego go yona e fela ka ntle le ge maemo a sa dumele gore tiragalo yeo e begwe. Ge e ba go se gwa kgonagala gore tiragalo yeo e begwe, e swanetše e begwe ka pele ka mo go ka kgonegago morago ga ge shifti e fedile.
HIV le AIDS ke e nngwe ya ditlhohlo tše di šiišago tša Afrika Borwa bjalo ka naga. E bea maphelo a mošomi o mongwe le o mongwe le bengmešomo kotsing ebile e na le seabe se segolo mafelong a mešomo mo e feletšago e ama le ekonomi.
Dipoelo tša HIV le AIDS di akaretša gareng ga tše dingwe, tahlegelo ya tšweletvo, go oketšega ga dikholo tša bašomi, ditefelo tša godimo tša tšweletšo le go wa moya ga bašomi ka lebaka la go babja ga bašomi lebaka le le telele, palo ye e golelago godimo ya batho ba bas a tlego mešomong le dipalopalo tša batho ba ba hlokofalago. Se mafelelong se ba le seabe se sebe ekonoming ya naga ka ge e theola kgolo ya ekonomi ka lebaka la batho ba mmalwa ba ba kgonago go tsenya letsogo ekonoming ka mafolofolo.
Kgethologanyo ye e lebišitšwego go batho ba ba phelago ka bolwetši bja HIV le AIDS e hlotše dikgatelelo tša monagano tše di šiišago, go ipolaya ga batho, go gafa le go hlokofala ga batho ka lebaka la kgatelelo e kgolo ya monagano ye e hlolwago ke letšhogo la go lwantšhana le kokwanahloko. Go bontšha kgethollo le kgethologanyo go bašomedi bao maemo a bona goba bao ba gononelwago gore ba na le bolwetši bja HIV le AIDS go ka hlola go rakwa ga bašomedi ka tsela ye e sego molaong.
Molao bjalo ka ge o tiišeleditšwe Molaong wa Tekatekano Mešomong (EEA) o thibela go rakwa ga bašomedi mošomong ka lebaka la maemo a bona a HIV le AIDS. Godimo ga moo, Molao o thibela go dira bašomedi diteko ntle le go hwetša tumelelo go tšwa Kgorotshekong ya Mešomo.
Mmušo o ile wa ya pele go matlafatša lenaneo le le feletšego la HIV le AIDS ka tšhomišano le makala ka moka a setšhaba ka go tsebagatša Molawana wa Maitshwaro go neelana ka maano a go fokotša seabe sa leuba le ka go hlama melaotshepetšo le ditshepedišo go laola bolwetši bja HIV le AIDS lefelong la mošomo.
Methalotlhahli ya Thušo ya Setegeniki (TAG) o hlamilwe dikokwaneng tše bohlokwa tša HIV le AIDS le mešomo go thuša ka tsela ya maleba ya phethagatšo ya EEA le Molawana wa Maitshwaro.
Go rakwa le go ipelaetša/dillo.
Go phethagatšwa ga methalotlhahli.
Lenaneo la taolo ya phetetšo.
Tlhohlo ya leuba le ke e kgolo ebile e hloka go ikgafa ga batho ba ba fetetšwego ke bolwetši Le ba ba amegilego. Motho o mongwe le o mongwe a ka be a fetetšwe ke bolwetši goba ba a amilwe ke bolwetši ka ge seabe sa leuba le se ama badudi ka moka ba naga le ba lefase ka bophara. Ditalente tše dibotse le maitemogelo a go fapafapana di a lahlega ka lebaka la mahu ao a hlolwago ke HIV le AIDS. Ntwa e ka fenywa ge fela batho ka moka ba ka dirwa ntwa ye go ba tlhohlo ya bona.
<fn>DOL. OhsAgriAndForestry.2010-12-07.nso.txt</fn>
Dikotsi, dikgobalo le bolwetši di ka senya maphelo le dikgwebo. Ditharollo gantši di bonolo e bile di tšhipile le batho ba bakaone go dira dipolase gore di bolokege ke balemi le bašomi ba bona ba dipolaseng. Maphelo le polokego ke senyakwa sa motheo sa kgwebo ya bolemi ya go se fele/sa ruri . Maitapišo a mmušo fela a ka dire lefapha la bolemi gore le bolokege le be leo le phedilego, eupša ke ya mang le mang ka go tša temo le molokoloko wa tša dijo ka bophara go bapala karolo ya bona.
Ngwaga ka ngwaga batho ba a hlokofala ka lebaka la ditiro tša mošomo tša temo le kagodikgwa.
Ba bantši ba gobetše wa go šiiša le go lwala mo mafelong a bona a mošomo.
_ Ditshenyegelo tša taolo - go nyakišiša kotsi , ditokišo, bj.bj.
_ Ditshenyegelo tša diinšorense, ditshenyegelo tša semolao le phatlalatšo ye ntši setšhabeng.
Ditshenyegelo tše ka moka di ka širogwa, seo sa oketša poelo mo mafelelong. Pamfolete ye ka gona e ikemišetša go fa tshedimošo yeo e tla go thuša bengmošomo le bašomi ka mo go temo le kagodikgwa go tšwetšapele maphelo le polokego le dikotsi tša maphelo tšeo di tswalanago le mošomo ka mo go lefapha la bona. Pamfolete ye ga e akaretše dinyakwa tša molao ka mo go intasteri ye. Tshedimošo yeo e ka hwetšwa go tšwa go websaete ya Kgoro ya Bašomi: www.labour.gov.za.
Go laola maphelo le polokego ya bašomi go swana le go laola ditsela tša go netefatša gore dibjalo le diphoofolo di dula di phedile gabotse, di tšweletša ka mo go kgotsofatšago le go kgontšha go ba kgwebong. Bašomi go hloka gore ba dule ba phetše gabotse le go šoma gabotse le gore ba phele ba le mošomong.
ka maikemišetšo a go ya go maemo a kaone mo lefelong la mošomo. E swanetše go ngwalwa, go rulaganywa gabotse le go ithekga ka boikgafo bja maemo a magolwane a bolaodi.
_ Go hlagiša maikemišetšo a gago ka kakaretšo ka ga maphelo le polokego ya bašomi ba gago.
_ Go sekasekwa ka morago ga lebaka e be e boeletšwe ge e le gore mokgatlo wa gago o wa fetoga goba dikotsi tše dimpsha di a tšwelelela.
Go lekodišiša dikotsi le go sekaseka dikotsi tšeo di di hlolago go bohlokwa. Ka ntle le ge o tseba dikotsi tšeo di lego gona mo meagong ya gago, le maemo a kotsi yeo e di tlišago, o ka se tsebe gore di nyaka go laolwa goba o ka dira bjalo bjang.
Tshekatsheko ya dikotsi ke go lebelela ka tsitsinkelo gore ke eng seo mo kgwebong ya gago se ka hlagišago kotsi go batho, gore o kgone go ka kala gore o tšere ditlhokomelo tše di lekaneng goba o swanetše go dira go fetiša. Ge o šetše o tšere sephetho sa maemo a kotsi , o tla swanela ke go bea tšhomišong magato ao a lebanego a thibelo le a tšhireletšo.
Lebelela go dikologa lefelo la mošomo o bogele gore bašomi ba šoma bjang.
Gape fetleka le direkoto tša ditiragalo tše di fetileng, dikotsi goba mathata a tša maphelo. Maikemišetšo ke go lemoga kgonagalo ye kgolo ya dikotsi tše yeo e ka tlišago dikgobalo tša go šiiša goba tša ama batho ba bantši.
Tseba batho bao ka gobatšwago le gore ke bakae . Ge o lebelediša gora bjang , o seke wa lebala dilo tša go swana le mošomo wa go lokiša , le gore dikotsi tše dimpsha di ka tšwelela.
Sekaseka gore dikotsi di laolwa gabotse bjang go tšwa go kotsi ye nngwe le ye nngwe ye e hlalošago kgopolo.
Ditaolo di ka no ba tše di lekaneng ka ntle le bosodi goba go ka no ba le sebaka sa go ka lokiša dilo. Bašomi gantši ba na le dikgopolo/dikakanyo tša mohola , tšeo di ithekgilego ka mošomo wo ba o dirago wa tšatši ka tšatši o swanetše go ba tsenya ka gare ge o dira diphetho ka ga ditaolo tša gago.
K morago ga ge o tšere sephetho sa gore go nyakega gore go dirwe eng , o nyaka gore o loge maano a gore e dirwe bjang le gona gore e ka dirwa neng. Go ngwala dikhwetšo tša gago go tla go thuša go dira se.
O tla nyaka gore o sekaseke tekolo ya gago ge ele gore go ile gwa ba le diphetogo tše bohlokwa tša ka mokgwa wo o šomago ka gona goba ge o ena le lebaka la go dira gore o nagane gore ga e sa na le mohola.
_ Go šomela go boso bjo ba sa lokang, lešata goba thothomelo.
tlhakatlhakano ya mešifa le marapo. Tše ke bohloko le dihlabi ka gare ga menwana ya maoto, manokollo goba mokokotlo tšeo e lego gore di kabe di hlotše ke go thinyega goba go lapa.
Go nyakega gore o dire eng?
_ Go sepetša dimela goba dimpšanyana ka matsogo sebaka se se telele go swanetše go širogwa/thibelwa ka mo go ka kgonegago go šireletša maphelo a bašomi.
Dikotsi tše dintši tša go šiiša mo dipolaseng di hlola ke metšhene. Tše dingwe di hlolega ka lebaka la gore motšhene o šomišwe go dira mošomo woo o sego wa o swanela; tše dingwe ka lebaka la gore dišireletši ga se tša fiwa goba di tlogetšwe fela. Go swanetše go ba bewa tsela yeo ka yona go tla go lebelelwa gore didirišwa tša mošomo , go akaretša metšhene, di bolokegile go ka šomišwa. Ge setlabele se šomišwa mo go maemo ao a sa kgotsofatšego, se nyaka gore se lekolwe nako le nako go bona theogo ya maemo a sona ao e lego gore a ka tliša kotsi, le maemo ao a hlagilego ao a sego a tlwaelega ao a ka dirago gore setlabele se seke sa bolokega.
Go nyakega gore o dire eng?
_ Dithulusi tšeo di šomišwa go bjala mehlare di swanetše go direlwa mošomo /lebaka leo.
_ Hlogo ya thulusi ya go ripa le go pharola e swanetše go swarišwa ka totego go mokgoko ka setlabele seo se kgontšhago, mohlala, phatša, ribete goba poutu.
Ge o reka goba o hiriša motšhene molao o nyaka gore morekiši a fane ka dišireletši tšeo di nyakegago.
_ Bašomi ba hlahlilwe go šoma ka polokego le gona ba fiwa le go šomiša diaparo tšeo di swanetšego tša tšhireletšo.
Ditiragalo tše dintši ka metšhene di direga nakong ya ditiro tša go lokiša goba go thibolla.
_ Metšhene goba dikarolwana tšeo di hlatlošitšwego ka diela di thibelwa go ka theoga ka go šomiša dithulusi tša semotšhene bjalo ka diemiši goba dijeke ge batho ba šoma ka fase ga tšona.
_ Ba apara dikobo tša tšhireletšo le ditlabelo tšeo di swanetšego.
_ Leka go tloša ditšhila goba go hlwekiša motšhene ka ntle le ge sefitiša maatla se ntšhitšwe le go na motšhene o eme.
_ Hlokomološa batho bao ba šomišago metšhene.
Ye nngwe ya go hlola kgobalo ka mo go temo ke go pitikološa ditrekere. Dikgobalo tše šoro le go na tšeo di ka hlolago lehu di tlwaelegile, ditiragalo di ama baotledi, bašomi ba bangwe le basepela-ka- dinao. Ditiragalo tše dingwe di direga mola batho ba šia sefatanaga ka ntle le go dira bonnete bja gore se ka šuthe goba go hlola kgobalo.
_ Dinotlelo di bewa mo di lotegilego ge dinamelwa di sa šomišwe.
Loga maano le go beakanya gabotse lifiti, o šomiša ditlabele tšeo di swanetšego le batho ba nago le bokgoni go ka fokotša dikotsi.
_ Merwalo ya go šoma yeo e bolokegilego e swailwe mo go setlabelo sa go kuka.
_ Ge o otlela , dilaiši tša ka pele di mo seemong seo se hlatlošitšwego ge di se na selo le go išwa fase ge di tletše, ka ntle le ge se se ka hlagiša kotsi, mohl. mo ditseleng tša bohle.
_ Moo lešata le fihlago 90 dB goba ka godimo, swaya mafelo a bjalo ka "dizoune tša tšhireletšo ya ditsebe" ka maswao go bontšha gore tšhireletšo ya ditsebe e swanetše go aparwa le go dira bonnete bja gore motho o mongwe le o mongwe yo a tsenago dizoune tše o apara tšhireletšo ya ditsebe.
Poeletšo goba telefatšo ya tšhomišo ya dithulusi tša go thothomela bjalo ka disaga tša ditšhaene, diripi tša diporaše goba dikeraenara di ka baka sindromo ya thothomelo ya seatla le letsogo go akaretša thothomelo ya monwana o mošweu, mogalatšhika, digoba goba tshenyo ya lelokollo. Maswao a temošo go akaretša go kwa o ka re o wa hlabiwa mo le tlalong goba go hwa bogatšu mo menwaneng ya matsogo, menwana ya matsogo yeo e fetogago e mešweu mo go tonyago goba go maemo ao a nago le monola, gwa latela ke go opaopa le go hubala.
Go otlela ditrekere goba metšhene ye mengwe ya go itshepetša (other self-propelled machinery) e ka hlolela mmele thothomelo goba go šikinyega mo go tswalanago/tswalanywago le sehlabi sa mokokotlo seo se sa folego (chronic backache) goba sehlabi mo lethekeng le matolong. Maswao a temošo a akaretša dihlabi le kgwagalalo mo mokokotlong, letekeng goba matolo ka morago ga go šoma ka trekere.
O ka dira eng?
_ Hlokomela ditlabelo gabotse, mohl.
_ Diriša ka botlalo boemo bja setulo trekere le pušetšomadulong ya tsela ya go fokotša thothomelo ya senamelwa.
_ Go sepela ka lebelo la maleba ditseleng tša go hloka sekontiri , go široga meletšana, bj.bj.
_ Ruthetša diatla pele o ka šoma o be o di tlogele di le borutho.
Go šomela mo bosong , kudu mo letšatšing goba mo go tonyago kudu go ka ba kotsi.
_ Hlokomela dirunya, ditlhokofele goba phetogo ya mmala letlalong.
_ Dikobo tša go šoma di swanetše go dirwa go tšwa go mašela ao a dirago gore mmele wa bašomi o dule o omile le go ba go thempereitšha yeo e lokilego.
goba dikotsi tša dilo tšeo di phela, bjalo ka dimela tša mpholo, diphoofolo le phetetšo.
Go kgomana le diphoofolo go ka hlola malwetši ao a fetetšwago ke diphoofolo bathong. Diphedinyana bjalo ka pakteria, divirase, diphelakadingwe le mouta di ka hlola bolwetši ka go fetetša mmele ge di hemelwa ka gare, metšwa, goba ge di tsenelela mo letlalong. Dika ke tša go swana le go tloga go mathata a letlalo go ya mathomong a maemo a "seka mokhohlwane" ao a ka hlolago bolwetši bjo bo telele ka ntle le ge di ka alafiwa.
O ka dira eng go fokotša kotsi?
_ Fokotša kotsi ya phetelo ka go swara diruiwa di hlwekile.
_ Bona gore go na le paballommele ya batho ye botse/kaone.
_ Khupetša dinthotshego le mengapo ka moka ka mebofo ya go se tsene meetse.
Go šoma ka dikhemikhale tše kotsi goba dilo tše dingwe, mohl. sebolayadilomi.
dihlare tša diphoofolo (go akaretša ditipa tša dinku), lerole, hlahlamuši goba dimateriale tša go swane le seela sa motswako wa meetse, seretse sa ka gare ga tsela ya kelatšhila goba menontšha ; go goga moya wa hlahlamuši go tšwa go diplastiki tšeo di swago, goba lerole leo le hlolago ke go sepetšwa dithoro, menontšha, lehlaka, furu; go dira seela sa motswako wa meetse, mmutedi bj.bj.
goba go gašwa ka sebolayadilomi goba tipa ya dinku, go ka hlola bolwetši.
Dika tše e ka ba tša nakwana ka nako ya mošomo, goba di ka befela go tšwela pele tša ba tša tšea lebaka le letelele go fihlela di dulela ruri ka nako ka tšohle.
e dira gore o šišimologe. Ge o kgoga, le go na o ipea kgauswi le dilo tše le go na go na le kgonagalo ye ntši ya gore o ka tlelwa ke mathata ao a hlonamego a mafahla.
Go bohlokwa go itšhireletša le bašomi ba gago.
_ Fetogela go dimateriale tše di na go le lerole le le nnyane, mohl. diripana tše nnyane/seripana se se nnyane sa nkgokolwana sa materiale wo o pitleleditšwego/gateletšwego.
_ Hlwekiša ditšhologi o šomiša sehlwekiši sa go hloka moya sebakeng sa go swiela- somiša sefo yeo e nago le bokgoni bja godimo.
_ Ka go šomiša tsenyomoya ya eksoso ya felo fao, mohl.
_ Go apara setlabele sa tšhireletšo seo se kgontšhago go hema. Dira bonnete bja gore o šomiša sešireletša sefahlego sa maleba goba sešireletša go hema lerole , moyameetse goba diaerosolo.
Dišireletša sefahlego le dikgontšha go hema di swanetše gore ka nako tšohle di bolokwe ka go lefelo leo le hlwekilego e bile le omile - o seke wa di fega go tšwa go haka goba dipikiri go mafelo ao a tšhilafetšego e bile a ena le marole.
_ Hlapa kgapšhagano go sefahlego le go diaparo ka pela, le go hlapa pele o ka ja , le go nwa goba go kgoga.
_ Latela ditsela dife goba dife tša tšhoganetšo tšeo di digetšego ke motšweletši , mohl.
_ Bega ka moka melato yeo e gononwego ya mpholo gore e kgone go nyakišišwa ka botlalo.
_ Dimela tšeo di tšhetšwego ka dikhemikhale tše kotsi di swanetše go swarwa ka tlhokomelo go fokotša go itšhilafatša.
_ Mekotlana ya bjalo goba diteigi goba ditšhelo tše dingwe go sepediša dimela tšeo di tšhetšwego ka dikhemikhale mo go lefelo la bošomelo di swanetše go hlwekišwa ka go kgotholwa le go hlatswa tšatši ka tšatši/ka mehla.
Dikgobalo tše dintši mo go temo le kagodikgwa di hlola ke go thelela , kgopa/thetšwa le go wa.
le gore go na le sekgoba se se lekaneng go boloka dithulusi le dimateriale. Bea meago ya gago e le seemong seo se lokišitšwego gabotse, dira bonnete bja gore mabato ga a tlale dilo go fetiša tekanyo, kudukudu ka mo go felwago dijo goba meago ya kgale.
Fokotša kotsi ya go wa, go kgopša le go thelela.
_ Thempereitšha le tsenyomoya yeo e lekanego go akaretša le moya wo o hlwekilego/hlabošago ka gare ga mafelo a bošomelo ao a lego ka gare.
_ Maswao a polokego moo kotsi e lego ye ntši go maphelo le polokego e šala ka morago ga ge o tšere magato a mangwe a taolo ao a bonwego ke molekodi wa dikotsi wa gago.
_ Ka ge go tlwaelegile gore bašomi ba kagodikgwa le ba temo ba šoma ka dihlophana tše nnyane mo mafelong ao a kgaoganego, mošomi wo mongwe le wo mongwe o swanetše go hlahliwa ka tša motheo wa thušo ya potlako . Tlhahlo ye e swanetše go akaretša kalafo ya dintho tšeo di bulegilego le tsošološo.
_ Senamelwa goba mokgwa wa poledišano o swanetše go ba gona mo lefelong la bošomelo go ikgokaganya le ba ditirelo tša tlhakodišo ge go e na le tšhoganetšo.
Go na le kotsi ya malwetši go tšwa go dilo tše kotsi le go tšwa go mmutedi goba ditšweletšwa tše dingwe tša diphoofolo tšeo di rwelego diphedinyana tše di lego kotsi.
_ Phepo ya meetse a go nwa ao a hlwekilego (ao swailwego go a kgetholla go tšwa go phepo efe goba efe ya meetse ao a sa nwiwego/nwegego).
Malwetši a mangwe ao a bakwago ke mošomo a swanetše go begwa go Kgoro ya Bašomi.
_ Metšhene - maswao le dika tša bolwetši bja thothomelo ya letsogo le seatla go tšwa go disaga tŠa ditšhaene, diripaporaše goba disaga tša letsogo tša go dikologa.
<fn>DOL. OhsFoodbeverage.2010-12-07.nso.txt</fn>
_ Dikgobalo tše di hlolwago ke go kuka dilo, mošomo wo o dirwago leboelela le dikgobalo tše di hlolwago ke ka mokgwa wo mmele o bago ka gona ge go šongwa.
_ Go amega mo go nago le dikotsi tše di hlolwago ke dibaerase - go amega mo go nago le dibaerase tše di hlolago malwetši tše di amanywago le go hema le go ja lerole gammogo le go šoma mafelong a go nago le monola o montši.
_ Go šoma mo go fišago goba go tonyago. Intasteri ye e ka hlola maemo a thempheretšha a a fetogago bjalo ka taolo ya go fiša le go tonya ga ditshipi, go tonya le go thothomela.
_ Go šoma mafelong a a tswaletšwego.
ditanka tša go bolokela le ditšhelo tša ditlakala, melete le mekoti ye diela di tšhelwago ka gona meepong, ditanka tša petrole, didirišwa tša go dira morara le dilo tše di šomišwago go pšhatla diterebe, ditanka tša go fehla bjala le ditšhelo tša tšona.
_ Arola mafelo mo go sepelago dinamelwa le mo go šomelwago gona.
_ Bašomedi ba swanetše go hlahlwa mabapi le mekgwa ya maleba ya go kuka dilo gomme mafelo a go šomelwago go ona a swanetše a hlangwe ka mokgwa wo o tla netefatšago gore mošomedi o ba le sekgoba se se lekanego.
_ Mešomo e mengwe ya go swana le go tšhela dilo ka ditshiping, ka mabotlelong le mapanta ao a šomišwago go rwala didirišwa ka difemeng go ka hlola gore bašomedi ba amege lešateng le legolo kudu. Mekgwa ya taolo ya boentšineere e swanetše e šomišwe go fokotša lešata, le mekgwa ye batho ba ka e šomišago go itšhireletša e swanetše e tiišeletšwe.
Bašomedi ka intastering ye ba lebana le dikotsi tša go fapana go akaretšwa go thulana ga dinamelwa tše di šomišwago mešomong bjalo ka dikoloyana tša go rwala dilo tše boima le ditšhelo.
Tšwetša pele tlhweko ya motho mang kapa mang gomme o netefatše gore go na le phapang magareng ga didirišwa tša mošomo le tša boitapološo.
Bašomedi ba swanetše go hlahlwa mabapi le ditshepetšo tša mošomo tše di bolokegilego malebana le tiro e nngwe le e nngwe go akaretšwa mekgwa ye e šomišwago ya thušo ya pele.
Ngaka goba mooki wo a ngwadišitšwego o swanetše go dira diteko le go netefatša gore maemo a bašomedi a maphelo a seemong se sebotse.
Mongmošomo o na le maikarabelo a go hlatha ge e ba go na le mafelo a a tswaletšwego lefelong la gagwe la mošomo. Ge e ba a le gona, ditsejana ka moka tša go tsena mafelong ao di swanetše di šireletšege gore batho ba se tsene go ona goba maswao a swanetše go šomišwa go hlaola mafelo ao.
_ Bašomedi ba swanetše ba fiwe dišireletšamelomo tša maleba pele ba ka tsena lefelong le le tswaletšwego gomme ba swanetše ba hlahlwe gore didirišwa tša ka lefelong leo di šoma bjang.
_ Netefatša gore dilo tše di fegwago godimo (mohlala dišelefong) di tiile le gore di ka se we gabonolo ge e ba di šikintšwe. Bea dilo tše boima fase goba lebatong goba mo e se bago godimo kudu gomme dilo tše bofefo di ka bewa godingwana.
_ Netefatša gore dilo tše di telele tše di kgonago go ikemela ka botšona (mohlala disilintere tša gase) goba dilo tše di thekgilwego lebotong ga di tekateke ebile di tiile le ge di ka thungwa.
_ Dithulusi tše di swarwago ka diatla di swanetše go hlokomelwa go netefatša gore ga go hlokege maatla a mantši ge di šomišwa.
_ Dikoloyana tše di šomišwago go rwala dilo/didirišwa, direke, diteroli di swanetše go šomiša ditsejana tše di kgethilwego kgole le mo bašomedi ba sepelago gona ka mo go ka kgonegago.
_ Tekolo ya dikotsi e swanetše go hlatha gore ke dife dikotsi tše dingwe tše di sepelelanago le mošomo tše di ka bago gona (mohlala dikotikoti goba metomo ye e thokologago, dihuku tša ditshipi tša go phagamiša dilo tše boima, dilo tše di thuntšhwago ke metšhene).
Intasteri ya go tšweletša dijo le dino e dirwa ke diintasteri tše 30 tša go fapana. Tšona\e di akaretša maselaga, mašemo a swikiri le ditšhilong tša mabele go fihla go diintasteri tša tlhotlo ya lešeleba le go fehlwa ga mokoporo. Palo ye e kopantšwego ya dikgobalo ka diintasering tša dijo le dino ke e kgolo kudu. Le ge go le bjalo, dipalo tša dikgobalo di fapana go ya ka go fapafapana ga diintasteri tša dijo le dino.
Magareng ga tše, dilo tše di hlolago dikgobalo tše dišoro di tšwela pele go ba dinamelwa tša mošomo, go akaretšwa go wa malekelekeng le metšheneng.
_ kgatelelo ya monagano ye e sepelelanago le mošomo.
Bašomedi ba swanetše go hlahlwa mabapi le ditshepetšo tše di bolokegilego tša mošomo tirong efe goba efe go akaretšwa le mekgwa ya go neelana ka thušo ya pele.
_ Bjala le dinotšididi.
Tšweletšo ya dijo e na le magato a mararo - puno, tšweletšo le thekišo/kabo ya ditirelo tša dijo le dino. Tšweletšo ya dijo le dino e dirwa difemeng tša go fapana go ya ka bogolo bja tšona, go tloga go tše di thwalago bašomedi ba mmalwa go ya go tše di thwalago makgolokgolo. Ka nnete, difeme tše di tšweletšago dijo le dino tša bogolo bja magareng le tše dikgolo ke karolo ya mekgatlo ya dikarolo tše dintši ya bosetšhaba le ya boditšhabatšhaba ye e thwalago diketekete tša bašomedi.
Maikarabelo a Kgoro ya Mešomo lekaleng le a akaretša magato a mabedi a mathomo - puno le tšweletšo. Thekišo le go neelana ka ditirelo tša dijo le dino ke maikarabelo a bolaodi bja selegae bja dikgoro tša maphelo tše di laolago tikologo le ge e le gore Kgoro ya Mešomo e šomišana le dikgoro tše go netefatša gore go ba le maemo a a swanago malebana le merero ya maphelo le polokego.
Ka kakaretšo, maphelo mošomong ke nngalaba ya taba gore e ka laolwa go feta polokego. Dilo tše di hlolago malwetši le ditlamorago tša go se bolokege ga mošomo di bonagala le semeetseng ebile di ba bonolo go ahlaahlwa. Dilo tše di hlolago malwetši tše di sepelelanago le mošomo di ka ba boima gore di hlathwe. Gantši go ka tšea nako e telele pele dika di iponagatša. Ka fao, kamano magareng ga selo se se hlolago bolwetši le ditlamorago ya sona ga di be pepeneneng eupša ge mathata a hlaotšwe le go amogelwa, ditharollo di ka tšwelela.
Mathateng a a tlwaelegilego a maphelo ao a sepelelanago le mošomo bjalo ka dikgobalo tša mekokotlo, go ka ba dilo tše dingwe tše di hlotšego mathata tše di sa amanego le mošomo.
Go ka ba boima go bašomedi gore ba amogele gore ba na le malwetši a a sepelelanago le mešomo ka lebaka la letšhogo goba ka lebaka la kgethollo ye e lebišwago mehuteng ye itšego ya malwetši. Go ya ka mabaka a, go bohlokwa gore o hlathe le go fokotša dilo tše di šorofatšago malwetši ao a hlolwago ke mošomo.
Ntle le go ba gona ga tshedimošo mabapi le ditharollo tša malwetši ao a sepelelanago le mošomo, tsebo ya selegae mabapi le ditharollo tše di šomago e ka ba e nnyane. Tše dingwe tša dikgwebo tše dikgolo ka intastering ye, di thwala ditsebi tša go alafa malwetši ao a sepelelanago le mešomo, gantši e ba ditsebi tše di nago le tsebo ya bongaka. Le ge go le bjalo, dikgwebong tše dintši, kudukudu dikgwebo tše dinnyane, go hwetšagala ga maele mabapi le maphelo mešomong ga go be bonolo. Ge batho ba bantši ba na le bothata, ba etela Ngaka ye e alafago malwetši ohle (General Practitioner) eupša dingaka tše dintši tše di alafago malwetši ka moka ga ba na tsebo ye e tseneletšego go alafa malwetši a a hlolwago ke mešomo.
Dikgwebo tše dintši ga di hloke go hlama dikgoro tša ditsebi goba go lefa baeletši ba tša maphelo go laola merero ya maphelo mešomong letšatši ka letšatši.
Bontši bja malwetši ao a hlolwago ke mešomo a hlolwa ke palo e nnyane ya dilo tše di hlolago malwetši, e lego dilo tše di ka laolwago ke balaodi le bašomedi ge ba šoma mmogo go hlatha mekgwa ya taolo ye e ka šomišwago ye e sepelelanago le lefelo la mošomo. Ka fao, go šomišwa ga dingaka tše di alafago malwetši a a hlolwago ke mešomo le ditsebi tše dingwe go ka seketša tšhelete mabakeng a itšego. Karolo ye e hlaloša dilo tše di tlwaelegilego tše di hlolago malwetši a a sepelelanago le mešomo ka diintastering tša dijo le dino ebile e neelana ka maele mabapi le ka tsela yeo di ka laolwago.
_ bolwetši bja letlalo bjo bo sepelelanago le mošomo: go hlatswa ka matsogo, go swara dijo, bjbj.
_ go se sa kgona go kwa ka lebaka la lešata le legolo: mo lešata le fetago ditesipele tše 85 [85 dB(A)].
Efa bašomedi ditlelafo tše di tla ba šireletšago gore ba se segwe ke dithipa.
(di-WRULD le dikgobalo tša mekokotlo) ke tše dingwe tša dikgobalo tše di tšwelelago kudu. Le ge go le bjalo, dikotsi tše dingwe di bohlokwa ebile di a itšweletša ge maemo a dumela.
_ Ye ke mešomo e megolo moo šedi e swanetšego go bewa ge go dirwa ditekolo tša dikotsi.
Na re tseba bjang ge e ba re na le bothata?
_ bašomedi ba apere dipantetše, ba sepela ka diphate, ba itšhidilla, ba apere dipenkele tša koporo.
Ge e ba o na le bothata, se se tla go jela tšhelete ka lebaka la go se tle mošomong ga bašomedi, bašomedi ba bantši ba tlogela mešomo, wa swanela ke go hlahla bašomedi ka boswa, wa lahlegelwa ke tšweletšo, bjbj. Dikleime tša go lefelwa ga bašomedi di tla oketšega gomme mathata ao a ka ama ditefelo tša gago tša diinšorentshe.
Methopo ya tshedimošo e bontšha maemo a godimo kudu a asma intastering ya tšweletšo ya dijo le dino. Dilo tše di hlolago asma ke go hema lerole go tšwa go mabele le folouru/purumili, le batho ba ba šomago ka lepakeng ba palong ya bobedi ya batho ba ba ka swarwago ke asma ge go bapetšwa le mešomo ka moka ka intastering efe kapa efe.
Asma ye e sepelelanago le mošomo e ama bašomedi ba ba hemago lerole le le hlolago mathata a go hema - bjalo ka lerole la mabele, folourui, dipediša, proteine ya mae, proteine ya hlapi, dinoko le legong - bjale ge bašomedi ba ba šomago phehlong, tlhotlong ya bjalag, lepakeng le ba ba šomago ka dihlapi bjbj, ba kotsing. Asma ke bolwetši bjo bošoro ebile bo ka hlola lehu.
Methopo ya tshedimošo e bontšha maemo a godimo kudu a bolwetši bja letlalo.
Bolwetši bja letlalo bo ama bašomedi ba ba swaraganago le nama e khwibidu, hlapi, nama ya kgogo, dienywa le merogo gammogo le batho ba ba šomago ka mapakeng, ba ba tšweletšago dimonamonane, baapei, batho ba ba šomago go swiela le bašomedi ba bangwe ba bantši.
_ Bolwetši bja letlalo bjo bo sepelelanago le mošomo bo ka hlolwa ke go swara meetse, dišepe le dilo tše dingwe tša go hlwekiša (melato ye e begilwego ke diphesente tše 55) le go swaragana le mehutahuta ya dijo bjalo ka swikiri , folouru/hlama, dienywa tša swikiri e ntši, merogo, dinoko, hlapi le dijo tša go tšwa lewatle, nama e khwibidu le nama ya kgogo (melato ye e begilwego ke diphesente tše 40).
Bolwetši bjo bo hlolwa ke go thibega ga dinko (nko ye e tšwago mamila goba ye e tswalegilego). Go hlohlona ga letlalo la ka nkong go hlolwa ke go hema marole.
Mabele, folouru, dinoko le lerole la legong di ka hlola bolwetši bja go thibega ga dinko, mahlo a mahwibidu (mahlo a a tšwago meetse goba a a hlohlonago) gammogo le ditlamorago tše dingwe tše di hlolago ke go hlohlona.
Go se sa kgona go kwa ka lebaka la lešata.
Go amega maemong a lešata le legolo mošomong go ka hlola gore o se sa kgona go kwa go go sa alafegego ka ge bothata bjo bo agela lebakeng le le telele. Maemo a godimo a lešata, e ka ba mafelong a magolo (mohlala diholong mo go šomanwago le go tšhela dilo ka mabotlelong) goba maemong a selegae mo feme le metšhene di hlolago lešata (mohlala setšweletšwa se ba le seabe setšhelong sa meetse). Ge e ba tekolo ya dikotsi lefelong la gago la mošomo e bontšha gore lešata ke tlhobaboroko, le swanetše le laolwe go tloga mothopong.
Go na le maikarabelo a semolao le a setho ao mongmošomo a swanetšego go šoma ka mo a ka kgonago ka gona go thibela malwetši a a sepelelanago le mešomo. Gore a šireletše maphelo a bašomedi, dilo tše di hlolago dikotsi tša maphelo di swanetše di tsebje pele. Mabakeng a mantši, dilo tše di hlolago malwetši di a itlhalosa. Ge fela dilo tše di hlolago dikotsi tše dikgolo (di-MSD, lerole, lešata, bjbj) di hlaotšwe, magato a ka tšewa go ahlaahla dihlogotaba ka tsela ye go dirwago ka gona malebana le merero ya polokego. Go bohlokwa go hlatha ge e ba fela motho ka o tee ka o tee (goba dihlopha) ba ba amegilego dikotsing tše eupša le gore ba amegile gakaakang gammogo le ditlamorago tše di letetšwego. Tsebo ye e ka ba bohlokwa ge go kalatšwa bašomedi goba nakong ya ge ba alafša go netefatša gore tikologo ya mošomo ga e šorofatše seemo sefe goba sefe sa maphelo se se šetšego se le gona.
Mešomo e mengwe bjalo ka go tšhela dilo ka ditshiping, go tšhela ka mabotlelong le go šomiša mapanta ao a šomišwago go rwala didirišwa ka difemeng go ka hlola gore bašomedi ba amege lešateng le legolo kudu.
Taolo ya go ba gona mošomong ke e nngwe ya ditlhobaboroko go bengmošomo ba dikhamphani tše dikgolo. Tshedimošo ye e hwetšwago taolong ye e tseneletšego ya go ba gona mošomong e ka ba bohlokwa go hlatha mathata a a ka bago gona a go amana le mošomo. Ge e ba go na le mešomo ye itšego goba dikarolo tša lefelo la mošomo moo batho ba bantši ba sa tlego mošomong, se e ka ba sešupo sa gore go na le bothata. Dillo tše dintši tša go swarwa ke dihlabi ka mokokotlong goba dika tša WRULD di ka amanywa le mehuta ye itšego ya mešomo.
Tshedimošo e ntši e ka hwetšagala go bašomedi ka sebele. Bašomedi ba ka dikadika go botša balaodi ka mathata a maphelo ge e ba ba nagana gore seo se ka ba le seabe ditlhatlošong tša bona mošomong goba ge e ba tshedimošo yeo e amana le bophelo bja motho. Le ge go le bjalo, go na le ditsela tše mmalwa tša go kgoboketša tshedimošo mabapi le maitemogelo a bona goba go hwetša dikgopolo tša bona tše di ka šireletšago tshedimošo ye ba sa nyakegego batho ba bangwe ba e tseba le go netefatša gore ba fiwa dikarabo tše di kwagalago.
Go swana le mathata a mangwe le a mangwe a maphelo le polokego, go swanetše go latelwe mekgwa ya taolo. Mo go kgonegago, go fediša kotsi ke yona kgato ya maleba kudu. Go itshepela go didirišwa tša go itšhireletša (PPE) e swanetše e be fela ge o hloka kgetho. Gantši tsela ya go laola maphelo mafelong a mešomo go nyaka fela poledišano magareng ga balaodi le bašomedi. Ga go hlokagale gore go hwetšwe thušo go tšwa go setsebi goba go thwalwe setsebi. Le ge go le bjalo, go amega ga dingaka le ditsebi tše di šoganago le merero ya maphelo mešomong go ka seketša tšhelete e ntši maemong a itšego. Ge e ba go hlokega maele go tšwa go setsebi e ka no ba e se ya tša bongaka, mohlala mathateng a mantši a di- MSD, setsebi se se lebelelanago le tikologo ya mošomo e ka ba wa maleba, goba bothateng bja asma, motho wo a tsebago mekgwa ya go phela gabotse mošomong a ka swanela go rarolla bothata.
Le ge e le gore dilo ka moka di a kgonega gore di dirwe go thibela batho gore ba se tsenwe ke malwetši ao a hlolwago ke mešomo, go tla ba le lebaka moo motho a tla babjago gona. Se se hlotšego bolwetši e ka ba e se mošomo, eupša ditlamorago tša bothata di swanetše go ahlaahlwa. Go bonolo gore motho a ka ba le go opa ga mokokotlo goba kgatelelo ya monagano e se ka lebaka la kgatelelo ye e hlolwago ke mošomo, eupša ge e le gore ba šoma mošomo wo o sepelelanago le go rwala dilo tše boima goba wo o nyakago maatla a mantši, go ka ba le kgonagalo e kgolo ya gore mošomo woo o šorofatše maemo le go fetola bothata bjoo go ba bjo bo šiišago. Go palelwa ke go laola ditiragalo tša go se ipshine gabotse go ka hlola malwetši a a sa alafegego le go lahlegelwa ke mošomedi wo hlwahlwa.
Na o lekotše le go fihlelela dinyakwa tša gago tša maphelo?
Tekolo ya dikotsi e ka hlatha ditiro tše dikgolo le maemo ao a ka bago kotsi maemong a maphelo gore o kgone go tšea sephetho sa gore o ka fihlelela bjang dinyakwa tša maphelo ka khapmhaning ya gago. Diteko ka dingaka di nyakega kudu dikotsing tšeo go sa lebelelwego gore motho o swanetše a amege lebaka le le kaakang mošomong woo go hlatha ge e ba mekgwa yeo ya taolo ke ya maleba.
(mohlala dilo tše di ka hlohlontšhago mmele bjalo ka lerole la mabele, lerole la folouru, lerole la go tšwa ka lepakeng, diproteine tša hlapi goba mae goba dinoko), di-MSD (go akaretšwa le di-WRULD) go amega lefelong le le nago le dibaerase tše di hlolago malwetši (mohlala maselageng), kotsi ya go tsenwa ke bolwetši bja letlalo le go šoma ditikologong tšeo di fišago goba di tonyago. Gopola: didirišwa tša ka dijong di ka hlohlontšha mmele le ge e le gore ga o šome ka tšona lebaka le le telele.
Tebanyo ya seprofešenale e a nyakega mererong ya maphelo mešomong. E ka amanywa le dinyakwa tša polokego/tlhweko ya dijo.
Na o na le mokgwa wa taolo go thibela, go nyakišiša le go laola dikgobalo tša mešifa bjalo ka dihlabi tše di hlolwago ke go kuka dilo kgafetšakgafetša le go kuka dilo tše boima goba di- WRULD tše di hlolwago ke go dira mošomo leboelela Mekgwa ya thibelo ga e bitše kudu. Ga go kgonagale gore o thibele melato ka moka ya di-MSD, go begwa le semeetseng ga dika, kalafo ya maleba le tshokollo di bohlokwa?
Šomiša mekgwa ye e elago šedi maemo a bašomedi ge go hlangwa dithulusi, metšhene, mafelo a mešomo le mekgwa ya go dira mešomo. Bea šedi go fokotšeng go roromela ga ditho tša mmele go go hlolwago ke dithulusi, maatla a a šomišwago le go fetogafetoga ga maemo a mmele ge o dira mošomo.
Lebelela ntlha ya gore bašomedi ba šome ka go šielana mešomo, lebelo leo mošomo o dirwago, sebaka sa go khutša le go neelana ka thušo. Ela hloko ge e ba go šoma seemong seo go oketšegile ka lebaka la go šomela diiri tša tlaleletšo goba nakong yeo tšweletšo e lego tlase ga kgatelelo.
Bea šedi kudu go mekgwa ya go paka, go swara le go šutiša dithoto go thibela gore di se we.
Netefatša gore tikologo e ruthetše le gore go na le sekgoba se se lekanego, madulo le letšatši le kgona go tsena.
_ boemo bja mmele bjo bo sa swanelago.
Fokotša kgonagalo ya dikgobalo mešomong mo go kgonegago ka go ahlaahla dintlha tše tše tharo.
Se se tla thuša go netefatša gore batho ga ba fiwe mešomo ye e šorofatšago maemo a bona a maphelo ga e ba ba kile ba gobala mešifa goba ba na le maemo a mangwe.
Netefatša gore mešomo ye e hlolago dikgobalo ga e fiwe batho ba ba nago le malwetši/dikgobalo le gore mešomo ye e ka šorofatšago maemo a bona ga e fiwe batho ba ba kilego ba ba le malwetši/dikgobalo.
Bašomedi ba swanetše go fiwa tlhahlo le tshedimošo mabapi le mehuta ya dikgobalo tše di ka bago gona le dilo tše di ka hlolago dikgobalo tšeo, mekgwa ye e bolokegilego ya go kuka dilo (kudukudu ka mokgwa wo mmele o swanetšego go ba ka gona le mekgwa ya go kuka) gammogo le bohlokwa bja go bega dikgobalo.
Hlokomela bašomedi ba ba dirago mešomo ye e hlolago dikotsi goba ye e ka šorofatšago dikotsi nakong ya ge mošomo e sa le o moswa, mohlala morago ga dibeke tše nne go netefatša gore ga go na dišupo tše di lego kgahlanong le go amega ga bašomedi mošomong woo.
Mešomo ye itšego e hlalošitšwe ka mo godimo eupša o ka tšea magato a go alafa le go lekola batho ba ba amegilego dikotsing.
Lekola ka leswa dipego tša bašomedi tše di ngwadilwego ke dingaka, mohlala morago ga dibeke tše nne ba se gona mošomong. Hlatha ge e ba fisiotherapi e ka kgona go fihlelelwa ge go nyakega bjbj.
Go netefatša gore mokgwa wa go laola di-WRULD ke wa maswanedi, o swanetše o lekolwe kgafetšakgafetša.
_ Rerišana ka botlalo le baemedi ba diyunione mererong ya polokego goba baemedi ba bangwe ba bašomedi go netefatša gore go ba le ditharollo tša maleba le tše di šomišegago.
Go amega mo go nago le phišo le go tonya. Intasteri ye e ka hlola maemo a go fapafapana a thempheretšha go tšwa ditirong tša go swana le taolo ya go fiša le go tonya ga ditshipi, go thothomela le go tonya.
<fn>DOL. OhsGuide.2010-12-07.nso.txt</fn>
􀀀 o tsebiša Kgoro ya Maphelo mabapi le mošomo ofe goba ofe wa go aga bjalo ka ge go nyakega go ya ka Molao wa Maphelo le Polokego Mešomong (OHS)?
􀀀 o ipha nako ye e lekanego go lokišetša pele, go beakanya le go laola mošomo wa gago?
􀀀 o bea leihlo go seo se diregago le go tšea magato kgahlanong le ditshepetšo tše di lego kotsi?
􀀀 go na le Tshepetšo ya Taolo ya Maphelo le Polokego ye e šomišwago ye e akaretšago baemedi ba tša maphelo le polokego gammogo le komiti ya maphelo le polokego?
􀀀 go na le motho wo o ka ithekgago ka yena ge e ba o nyaka maele mabapi le maphelo le polokego?
Kalafo ya khuru/letolo le le gobetšego.
􀀀 o bega kotsi ge e ba leloko la setšhaba le hlokofetše goba le rometšwe bookelong/sepetlele ka lebaka la kotsi ye e amanago le mošomo wo o dirwago lefelong la gago la mošomo.
􀀀 ba hlahlilwe le go ba le bokgoni bja go dira mošomo ka polokego ntle le go bea maphelo a bona le a batho ba bangwe kotsing?
􀀀 ba laolwa ka tsela ya maleba le go fiwa ditaelo tše di kwišišegago?
􀀀 ba na le dithulusi, didirišwa, lefelo la go šomela le diaparo tša tšhireletšo tša maleba?
􀀀 o boledišana le bona gammogo le baemedi ba bona mabapi le merero ya maphelo le polokego?
􀀀 o lekola ditshepetšo tša maphelo le polokego tša batho ba o nyakago go šoma le bona kgafetšakgafetša?
􀀀 o ba fa tshedimošo mabapi le maphelo le polokego mošomong wo ba swanetšego go o dira?
􀀀 o rerišana le bona mabapi le mošomo pele ba thoma go šoma?
􀀀 o netefatša gore o ba file dilo ka moka tše le dumelelanego ka tšona (mohlala maleri a magolo a a šomišwago go fihlelela dilo tša godimo (scaffolds) a a bolokegilego, lefelo la maleba la go šomela, go fihlelelega ga didirišwa, bjbj)?
􀀀 o lekola mošomo wa bona kgafetšakgafetša le go ahlaahlana le ditlhaelelo tše di ka bago gona?
􀀀 Na batho ka moka ba kgona go fihla lefelong la mošomo ba bolokegile - le go šoma felo fao ba bolokegile?
􀀀 Na ditsejana tša go tsena lefelong di maemong a mabotse ebile di na le maswao a a bonalago?
􀀀 Na magomong a moago moo batho ba ka wago go na le ditshipi tša go šireletša moago goba mekgwa e mengwe ya go šireletša magomo?
􀀀 Na mekoti e šireleditšwe le go swaiwa gabotse ebile e khurumeditšwe ka go tia go thibela gore batho ba se wele ka gare ga yona?
􀀀 Na lefelo la mošomo le hlwekile le didirišwa di beilwe mo go bolokegilego?
􀀀 Na mabone a kganya gabotse?
􀀀 Na dintlwana tša boithomelo di gona ebile di dula di hlwekile ebile go na le mabone a a lekanego?
􀀀 Na go na le magopo a go hlapela diatla, meetse a pompi, sešepe le ditoulwana tša pampiri tša go iphumola?
􀀀 Na go na le lefelo leo le fetolelago diaparo go lona, le go di omiša goba go di boloka?
􀀀 Na go na le meetse a go nwa?
􀀀 Na maleri a magolo a a šomišwago go fihlelela dilo tša godimo a bopilwe, a fetolwa le go tlemollwa ke setsebi?
􀀀 Na go na le mapheko a a bonalago goba ditsebišo tša go lemoša le go thibela batho go šomiša maleri ao a sego a fetšwa, mohlala dikoloi tše di šomišwago go nameletša batho meagong di šireleditšwe gabotse?
􀀀 Na maleri a magolo a a šomišwago go fihlelela dilo tša godimo a hlokomelwa gabotse?
􀀀 Na motho wo a nago le bokgoni o hlahloba maleri kgafetšakgafetša mohlala gatee ka beke, ka dinako tše dingwe morago ga gore a fetolwe, a senyege le morago ga gore pula e ne goba go be le phefo e ntši kudu?
􀀀 Na dipoelo tša ditlhahlobo di a rekhotwa?
􀀀 Na go na le mekgwa ye e šomišwago ya tšhoganetšo, mohlala ge e ba le swanetše go tšwa ka lefelong la mošomo ge go na le mollo?
􀀀 Na batho ba ba šomago lefelong leo ba tseba ka ditshepetšo tšeo?
􀀀 Na go na le mokgwa wa go letša alamo, gona e lekwa gakae gore e sa šoma?
􀀀 Na go na le tsela ya go neelana ka ditirelo tša tšhoganetšo lefelong leo la mošomo?
􀀀 Na go na le ditsejana tše di lekanego tše di ka šomišwago nakong ya tšhoganetšo ebile ga di a thibja ke selo?
􀀀 Na go neelanwa ka thušo ya pele ye e lekanego?
Bothata: Lleri le legolo le le šomišwago go fihlelela dilo tša godimo le be le sa gomaretšwa lebotong gomme bjalo ka selo se se ikemetšego se nnoši se ile sa hlolela bašomedi dikotsi.
􀀀 Na o hlaotše dilo ka moka tše kotsi bjalo ka marela, morodi, diela, dipente, semente le lerole?
􀀀 Na bašomedi ba filwe tshedimošo le tlhahlo gore ba tsebe gore ke dikotsi dife tše di amanago le go šomiša le go tšweletša didirišwa tše kotsi lefelong la mošomo gammogo le seo ba swanetšego go se dira le diaparo tše ba swanelago go di apara go efoga dikotsi tšeo?
go dira mošomo ka tsela ye e fapanego, go fediša dikotsi gomme se se akaretša go šomiša metšhene go dira mešomo sebakeng sa bašomi?
go šomiša didirišwa tše kotsi tše mmalwa?
go šomiša dithulusi tše di kgonago go tloša/moma lerole?
􀀀 Na bašomedi ba filwe tshedimošo le tlhahlo gore ba tsebe gore ke dikotsi dife tše di hlolwago ke lešata lefelong la mošomo le gore ba swanetše ba dire eng go efoga dikotsi tšeo?
􀀀 Na o hlathile le go lekola maemo a bašomedi ba ba amegago lešateng?
􀀀 Na lešata le ka fokotšwa ka go šomiša ditsela tše dingwe tša go dira mošomo goba ka go kgetha lefelo la mošomo le le se nago lešata, mohlala ka go šomiša ditshipi tša go pšhatla maswika tše di weletetšwego ka gare ga mapokisana go fokotša lešata le lefelo le go šomelwago go lona goba metšhene ye e nago le dilo tše di kgonago go fokotša lešata?
􀀀 Na bašomedi ba filwe dišireletšaditsebe tša maleba ebile ba a di apara ge ba le mafelong ao a nago le lešata le legolo?
Na bašomedi ba filwe dišireletšaditsebe tša maleba ebile ba a di apara ge ba le mafelong ao a nago le lešata le legolo?
􀀀 Na go neelanwe ka ditirelo ka moka tše di hlokegago lefelong la mošomo pele mošomo o ka thoma ebile o hlathile le gore ke ditirelo dife tše di šetšego di le gona lefelong leo (mohlala dithapo tša mohlagase goba mapokisana a kgase) le go tšea magato a maleba go thibela dikotsi tše di ka hlolwago ke ditirelo tšeo?
􀀀 Na dithulusi le didirišwa di lekotšwe ke batho ba ba di šomišago, tša hlahlobja ka tebelelo ya mahlo gammogo le go hlahlobja le go lekwa ke setsebi?
􀀀 Mo go nago le metato ye e thalaganyago godimo, na kabo ya mohlagase e timilwe goba magato a mangwe a tšerwe go swana le go bea ʻdipala tša mohlagaseʼ goba ditheipi tša go swaya lefelo go bontšha kotsi?
􀀀 Na go na le Setifikeiti sa go bontšha gore dinyakwa tša mohlagase di fihleletšwe mabapi le go hlomelwa ga didirišwa tše diswa tša mohlagase?
Mapokisana ao go laolwago mohlagase go ona a swanetše go khurumetšwa gabotse le go notlelelwa ka dinako tšohle.
􀀀 Na lefelo leo la mošomo le ageleditšwe go thibela setšhaba gore se se tsene?
􀀀 Na mešomo ya go aga le go lokiša ditsela e šireleditšwe le mafelo ao a editše gabotse?
􀀀 Na setšhaba se šireleditšwe kgahlanong le dilo tše di wago?
na meepo le mekoti di khurumeditšwe gabotse le go agelwa magora?
na lefelo leo go šomelwago go lona le ka se šutišwe go thibela gore batho ba ba sa dumelewago ba tsene go lona?
na didirišwa tše di ka hlolago mollo goba tše kotsi di tswaleletšwe mafelong a polokelo a a šireleditšwego?
<fn>DOL. OhsInAgriandforest.2010-10-04.nso.txt</fn>
Dikotsi, dikgobalo le bolwetši di ka senya maphelo le dikgwebo.
bašomi ba bona ba dipolaseng.
Maphelo le polokego ke senyakwa sa motheo sa kgwebo ya bolemi ya go se fele/sa ruri.
bophara go bapala karolo ya bona.
Ba bantši ba gobetše wa go šiiša le go lwala mo mafelong a bona a mošomo.
Ditshenyegelo tša taolo - go nyakišiša kotsi , ditokišo, bj.bj.
Ditshenyegelo tše ka moka di ka širogwa, seo sa oketša poelo mo mafelelong.
tšeo di tswalanago le mošomo ka mo go lefapha la bona.
dinyakwa tša molao ka mo go intasteri ye.
websaete ya Kgoro ya Bašomi: www.labour.gov.za.
le go kgontšha go ba kgwebong.
šoma gabotse le gore ba phele ba le mošomong.
ka maikemišetšo a go ya go maemo a kaone mo lefelong la mošomo.
o wa fetoga goba dikotsi tše dimpsha di a tšwelelela.
U Go lekodišiša dikotsi le go sekaseka dikotsi tšeo di di hlolago go bohlokwa.
o ka se tsebe gore di nyaka go laolwa goba o ka dira bjalo bjang.
tše di lekaneng goba o swanetše go dira go fetiša.
Lebelela go dikologa lefelo la mošomo o bogele gore bašomi ba šoma bjang.
Gape fetleka le direkoto tša ditiragalo tše di fetileng, dikotsi goba mathata a tša maphelo.
tša go šiiša goba tša ama batho ba bantši.
Tseba batho bao ka gobatšwago le gore ke bakae.
e hlalošago kgopolo.
diphetho ka ga ditaolo tša gago.
loge maano a gore e dirwe bjang le gona gore e ka dirwa neng.
gago go tla go thuša go dira se.
o nagane gore ga e sa na le mohola.
Go šomela go boso bjo ba sa lokang, lešata goba thothomelo.
tlhakatlhakano ya mešifa le marapo.
Go nyakega gore o dire eng?
širogwa/thibelwa ka mo go ka kgonegago go šireletša maphelo a bašomi.
Dikotsi tše dintši tša go šiiša mo dipolaseng di hlola ke metšhene.
dingwe ka lebaka la gore dišireletši ga se tša fiwa goba di tlogetšwe fela.
metšhene, di bolokegile go ka šomišwa.
dirago gore setlabele se seke sa bolokega.
Go nyakega gore o dire eng?
Dithulusi tšeo di šomišwa go bjala mehlare di swanetše go direlwa mošomo/lebaka leo.
mokgoko ka setlabele seo se kgontšhago, mohlala, phatša, ribete goba poutu.
swanetšego tša tšhireletšo.
Ditiragalo tše dintši ka metšhene di direga nakong ya ditiro tša go lokiša goba go thibolla.
Bašomi ba hlahliwa ka nepo go dira mošomo.
fase ga tšona.
Ba apara dikobo tša tšhireletšo le ditlabelo tšeo di swanetšego.
ntšhitšwe le go na motšhene o eme.
Hlokomološa batho bao ba šomišago metšhene.
Ye nngwe ya go hlola kgobalo ka mo go temo ke go pitikološa ditrekere.
bangwe le basepela-ka- dinao.
sefatanaga ka ntle le go dira bonnete bja gore se ka šuthe goba go hlola kgobalo.
Dinotlelo di bewa mo di lotegilego ge dinamelwa di sa šomišwe.
batho ba nago le bokgoni go ka fokotša dikotsi.
Merwalo ya go šoma yeo e bolokegilego e swailwe mo go setlabelo sa go kuka.
go išwa fase ge di tletše, ka ntle le ge se se ka hlagiša kotsi, mohl.
dumela le gona e ka tliša lešata la go se fele ka ditsebeng (tinnitus) goba bofoa.
dizoune tše o apara tšhireletšo ya ditsebe.
goba tshenyo ya lelokollo.
go opaopa le go hubala.
goba sehlabi mo lethekeng le matolong.
kgwagalalo mo mokokotlong, letekeng goba matolo ka morago ga go šoma ka trekere.
O ka dira eng?
Hlokomela ditlabelo gabotse, mohl.
Ruthetša diatla pele o ka šoma o be o di tlogele di le borutho.
Go šomela mo bosong, kudu mo letšatšing goba mo go tonyago kudu go ka ba kotsi.
Hlokomela dirunya, ditlhokofele goba phetogo ya mmala letlalong.
ge dirunya, Bj.bj.
wa bašomi o dule o omile le go ba go thempereitšha yeo e lokilego.
diphoofolo le phetetšo.
Go kgomana le diphoofolo go ka hlola malwetši ao a fetetšwago ke diphoofolo bathong.
go fetetša mmele ge di hemelwa ka gare, metšwa, goba ge di tsenelela mo letlalong.
mokhohlwane ao a ka hlolago bolwetši bjo bo telele ka ntle le ge di ka alafiwa.
O ka dira eng go fokotša kotsi?
Fokotša kotsi ya phetelo ka go swara diruiwa di hlwekile.
Bona gore go na le paballommele ya batho ye botse/kaone.
Khupetša dinthotshego le mengapo ka moka ka mebofo ya go se tsene meetse.
Go šoma ka dikhemikhale tše kotsi goba dilo tše dingwe, mohl. sebolayadilomi.
motswako wa meetse, mmutedi bj.bj.
dinku, go ka hlola bolwetši.
thobollo yeo ka tlwaelo o e kgonago shekhumulo.
ba tša tšea lebaka le letelele go fihlela di dulela ruri ka nako ka tšohle.
mmele wa gago, goba e dira gore o šišimologe.
Go bohlokwa go itšhireletša le bašomi ba gago.
Fetogela go dimateriale tše di na go le lerole le le nnyane, mohl.
swiela-somiša sefo yeo e nago le bokgoni bja godimo.
Ka go šomiša tsenyomoya ya eksoso ya felo fao, mohl.
Go apara setlabele sa tšhireletšo seo se kgontšhago go hema.
dipikiri go mafelo ao a tšhilafetšego e bile a ena le marole.
nwa goba go kgoga.
Latela ditsela dife goba dife tša tšhoganetšo tšeo di digetšego ke motšweletši, mohl.
tlhokomelo go fokotša go itšhilafatša.
kgotholwa le go hlatswa tšatši ka tšatši/ka mehla.
dithulusi le dimateriale.
felwago dijo goba meago ya kgale.
Fokotša kotsi ya go wa, go kgopša le go thelela.
swanetše go hlahliwa ka tša motheo wa thušo ya potlako.
akaretša kalafo ya dintho tšeo di bulegilego le tsošološo.
bošomelo go ikgokaganya le ba ditirelo tša tlhakodišo ge go e na le tšhoganetšo.
ditšweletšwa tše dingwe tša diphoofolo tšeo di rwelego diphedinyana tše di lego kotsi.
phepo efe goba efe ya meetse ao a sa nwiwego/nwegego.
go disaga tŠa ditšhaene, diripaporaše goba disaga tša letsogo tša go dikologa.
Department of Labour. Website: www.labour.gov.
<fn>DOL. OhsInSchools.2011-01-10.nso.txt</fn>
Lefelo la mošomo le na le seabe se segolo maphelong le polokegong ya batho. Taolompe ya maphelo le polokego lefelong la mošomo e ka hlola malwetši, dikgobalo le mahu. Dikolo, dikholetšhe le diyunibesisthi di swanetše go ba le mafelo a mešomo a a tšwetšago pele maphelo a mabotse le bašomedi ba ba phetšego gabotse ge e ba di nyaka go neelana ka ditirelo tša maemo a godimo. Taolo ya maleba ya maphelo le polokego ke ntlha e bohlokwa go fihleleleng se.
Go šomiša didirišwa go thibela batho go tsenwa ke malwetši mošomong goba go se be gona mošomong ka lebaka la malwetši le go bea šedi go tshwaollong le go bušetša batho mešomong go ka hola bengmešomo le bašomedi. Go neelana ka dikholo tše, re swanetše go hlola mafelo a mešomo moo bophelo bjo bo botse le polokego di hlohleletšwago le go šireletšwa.
Na ke molao ofe wo o šomišwago?
Molao wa Maphelo le Polokego Mešomong wa 1993.
Na ke ka lebaka la eng go na le molao wa maphelo le polokego?
Ka lebaka la gore maphelo le polokego mošomong di bohlokwa. Go na le melao ye e nyakago gore rena ka moka re se bee maphelo a rena le a batho ba bangwe kotsing. Molao o gona gape go šireletša setšhaba kgahlanong le dikotsi tše di hlolwago ke mešomo.
Na molao wa maphelo le polokego o šomišwa go nna?
Ee, o šomišwa dikolong, dikholetšheng le diyunibesithing ka moka.
Na ke mang wo a netefatšago gore molao wa maphelo le polokego o a phethagatšwa?
Bahlahlobi go tšwa Kgorong ya Mešomo.
Na bahlahlobi ba netefatša bjang gore molao o a phethagatšwa?
Ba etela mafelo a mešomo go lekola ge e ba batho ba latela melao. Ba nyakišiša dikotsi le dillo/dipelaelo kudukudu ba thuša bengmešomo le bašomedi go kwišiša seo ba swanetšego go se dira.
Na dikolo, dikholetšhe le diyunibesithi di na le baemedi le dikomiti tša maphelo le polokego?
Mo go thwetšwego bašomedi ba 20, go swanetše go be le moemedi wa tša maphelo le polokego ebile go be le moemedi o tee go emela bašomedi ba 100.
Ge go e na le moemedi o tee wo a kgethilwego, go swanetše go be le komiti ya maphelo le polokego.
Na ditiragalo di a begwa?
Ditiragalo tše dingwe le tše dingwe tše di diregago dikolong, dikholetšheng le diyunibesithing goba ditiragalong tša thuto ka ntle oa sekolo di swanetše di begwe go Molaodimogolo wa Profense ka profenseng ya geno. Lebelela lenaneo la dinomoro tše o ka di šomišago go ikgokaganya le yena.
O tla hwetša tshedimošo ka botlalo mabapi le ditiragalo tše di begwago karolong ya 24 le 25 ya Molao wa Maphelo le Polokego Mešomong. Ditiragalo tše di amanago le dintwa ga di begwe go Molaodimogolo wa Profense.
Na ke dikotsi tša mohuta mang tše di ka diregago meagong ya dikolo, dikholetšhe le diyunibesithi?
Go amega lefelong le le nago le ditšweletšwa tše di nago le lerojana la malera.
Na ke eng se ke swanetšego go se dira ka dikotsi tše?
Ge fela o hlathile dikotsi tše di ka hlagago, o swanetše go di fediša goba go di fokotša. Ge go sa kgonagale gore o ka di fediša, o swanetše go hlaola mekgwa ya tšhireletšo ye e ka šomišwago go šireletša batho kgahlanong le dikotsi tšeo.
<fn>DOL. OhsInShoppingCentres.2011-01-10.nso.txt</fn>
Na bophelo le polokego di bolela ka eng?
Di mabapi le go thibela batho gore batho se gobale goba ba babja ge ba le mošomong ka go tšea magato a maleba go thibela le go neelana ka tikologo ye e kgotsofatšago ya mošomo.
Na molao wa maphelo le polokego o a šomišwa mabenkelengkgoparareng?
Ee! O šoma dikgwebong ka moka le go batho ba ba iperekago le bašomedi ka moka.
Na go na le dikgonagalo tša gore batho ba ka thedimoga le go thetšwa mabankelengkgoparara?
mabato goba lefase le le sego la lekanela.
lebato la fase le le sego la lekanela (ditepisi, ditepisana tša mojako).
fetola ditloloupu le diswitšhi tše di senyegilego.
Na mafelo a dijo a hlwekile?
Mongmošomo o swanetše go netefatša gore o neelana ka lefelo la go bolokela dijo la maleba le mo go jelwago gona.
Mong wa lebenkele la dijo o swanetše go netefatša gore dijo ka moka di bolokwa lefelong le le hlwekilego go netefatša gore dijo tše di bolokilwego goba tše di jewago mabankelengkgoparara ga di senyege ka lebaka la mabenkele a kgauswi.
Go bolokwa ga dijo go swanetše go be mafelong a a kgethilwego.
Na ke tshedimošo ya mohuta mang ye mošomedi wa ka lebenkeleng la dijo a swanetšego go e hwetša?
A tseba ka mokgwa wo a ka šomišago diaparo tša tšhireletšo tše di bolokegilego le tše di hlwekilego.
Mekgwa ya maleba ya go kuka dilo.
O swanetše a hlalošetšwe ka mokgwa wo a swanetšego go bala mangwalo a a lego dikhemikhaleng.
Ka mokgwa wo a tla hlwekišago mo dilo di tšhologilego.
O swanetše a hlalošetšwe ka ditshepetšo tša tšhoganetšo le gore ditokomane di bewa kae.
Na dilifiti tše di šomišwago mabenkelengkgoparara di bolokegile gakaakang?
Lifiti ye e šomišago mohlagase e swanetše go hlahlobja le go dirwa diteko kgafetšakgafetša.
Mongmošomo o swanetše go boloka direkhoto mabapi le go hlokomelwa, ditlhahlobo, ge e ba go na le dikarolo tša dilifiti tše di mpshafaditšwego le go lokišwa ga lifiti e nngwe le e nngwe ya mohlagase.
Go šomišwa, go hlahlobja, go lokišwa, go hlokomelwa le go fetošwa ga dikarolo tša LIFITI go swanetše go dirwe go ya ka ditaelo tša motšweletši goba ka ditaelo tše di ngwadilwego ke moentšineere wa seprofešenale.
Na bahlahlobi ba lebelela eng ge ba hlahloba mabenkelekgoparara?
Go bolokwa ga dilo ka tsela ye e sego ya maleba, mohlala, pele ga mejako ye e šomišwago nakong ya tšhoganetšo goba diphanele tša mohlagse goba go thiba mafelo a a nago le ditepisi
Go se hlokomelwe gabotse ga dikoloyana tša go rwala merwalo e boima, dikarikana, bjbj.
Lekola ge e ba ditshepetšo tše di bolokegilego mešomong di a latelwa.
Na motšhene wa go ripa nama o ntšhitšwe polakeng pele o hlwekišwa?
Na ditlelafo di a šomišwa ge go rwalwa ditšhila?
Na ditsela tša maleba di a šomišwa ge go kukwa dilo?
Na bašomedi ba tseba gore ba swanetše ba dire eng ge ba šoma ba nnoši?
Morago ga ditlhahlobo, ba TŠEA magato!
Ba phošolla ditshepetšo tše di lego kotsi kudu goba tše di sego tša bolokega ka bjako.
Tsebiša bašomedi ka diphihlelo tša gago.
Mošomiši o mongwe le o mongwe goba motho wo a adimišanago ka didirišwa tša go tsenya mohlagase, go ya ka mabaka, o tla re ge a kgopelwa a bontšha setifikeiti sa go bontšha gore go hlongwa ga mohlagase go latela maemo a mohlagase gomme yena o tla se bontšha mohlahlobi goba morekišametšhene.
<fn>DOL. WhatEveryWorkerShouldKnow.2011-01-10.nso.txt</fn>
Sengwalwa se sa tlhahlo se ngwadilwe mabapi le maphelo le polokego ya bašomi ka Afrika Borwa. Se ikemišeditše go hlalošetša bakgathatema ka moka ka lefapheng la tša maphelo le polokego ya mošomong ka Afrika Borwa Molao gabonolo.
Mošomo wa bahlahlobi ba tša maphelo le polokego ya mošomong (OHS) ba Kgoro ya Merero ya Bašomi o a hlalošwa. Mešomo le ditokelo tša bašomi, ka ge ba filwe tšona ka Molaong, di a hlalošwa. Ditema tše di kgathwago ke bengmešomo le maikarabelo a bona, tša badiri ba ditšweletšwa, tša bahlami, tša bao ba tlišago ditšwantle, tša baabi ba dithoto le barekiši, go netefatša maphelo le polokego ya bašomi di a ahlaahlwa. Gomme sa mafelelo, mešomo ya baemedi le dikomiti tša maphelo le polokego di a hlathollwa.
Mohlankedimogolo-phethiši yo mongwe le yo mongwe o tla re ka moo go kgonagalago ka gona a netefatša gore mešomo ya mongmošomo wa gagwe ka ge go hlagišitšwe ka mo Molaong wo, e phethagatšwa gabotse.
Molao wa Maphelo le Polokego Mošomong, wa 1993, o nyaka gore mongmošomo a dire gore go be le tikologo ya mošomo ye e bolokegilego ya go hloka kotsi go maphelo a bašomi ka moo go kgonagalagogo le gore a tšwetšwe pele tikologo yeo. Se se ra gore mongmošomo o swanetše go netefatša gore mošomong ga go na le dilo tše kotsi, tša go swana le pensine, tlelorine le diphedi tše nnyane, dithoto, didirišwa tše kotsi, ditshepedišo, bjalobjalo, tše di ka bakago kotsi, ditsenyo le bolwetši. Ge se se sa kgonagale, mongmošomo o swanetše go tsebiša bašomi ka ga dikotsi tše, ka moo di ka thibelwago ka gona, le ka moo ba ka šomago ba bolokegile, le go aba magato a mangwe a tšhireletšo ao a dirago gore mošomong go bolokego.
Le ge go le bjale, ga se gwa emelwa gore mongmošomo o swanetše go rwala maikarabelo a nnoši go tša maphelo le polokego. Molao wo o theilwe go molawana wa gore dikotsi mošomong di swanetše go rarollwa ka poledišano le tirišano magareng ga bašomi le mongmošomo. Bašomi le mongmošomo ba swanetše go rwala maikarabelo a tša maphelo le polokego mošomong mmogo. Ka bobedi bašomi le mongmošomo ba swanetše go thoma go šupa dikotsi le go tšweletša magato a taolo go dira gore mošomong go bolokege. Ka tsela ye, mongmošomo le bašomi ba amega tshepedišong yeo baemedi ba tša maphelo le polokego ba ka hlahlobago lefelo la mošomong kgafetšakgafetša gomme ba begela komiti ya tša maphelo le polokego, yeo le yona e ka romelago ditšhišinyo go mongmošomo.
Go netefatša gore tshepedišo ye e a šoma, mošomi yo mongwe le yo mongwe o swanetše go tseba ditokelo le mešomo ya gagwe ka ge di hwetšagala ka Molaong.
Molao, wo o tsebjago bjalo ka Molao wa Maphelo le Polokego Mošomong, wa 1993 (Molao wa 85, wa 1993) o na le dikarolo tše 50 tše di amogetšwego ke Palamente. Maikemišetšo a Molao wo ke go tliša maphelo le polokego go batho bao ba lego mošomong goba mabapi le go šomiša ditlabelo tša mošomo le metšhene. O tšwela pele go šireletša batho bao e sego batho bao ba lego ka mošomong go dikotsi tše di ka tlišwago ke goba tša mabapi le ditiro tša batho bao ba šomago mošomong.
Melawana ya mehutahuta, ka ga ditaba tše itšego, e a phatlalatšwa go latela Molao nako le nako ke Kgoro ya Merero ya Bašomi.
Molao le Melawana e ka rekwa go Bagatiši ba Mmušo e le ka sebopego sa Kuranta ya Mmušo goba e le ka sebopego sa go paentwa go tšwa go bagatiši ba mehutahuta.
Molao wa Maphelo le Polokego Mošomong o phethagatšwa ke Lefaphakgolo la tša Maphelo le Polokego Mošomong la Kgoro ya Bašomi.
Gore di kgone go netefatša maphelo le polokego ya bašomi, dikantoro tša diphrobense di hlomilwe ka diphrobenseng ka moka. Go fihla gabjale, bahlahlobi ba tša maphelo le polokego ya mošomong ba dikantorong tša diphrobense ba a hlahloba le go dira dinyakišišo mafelong a mošomo.
Mohlahlobi wa Kgoro yaMerero ya Bašomi nakong ya ge a dira ditlhahlobo o hweditše silintara ya gase e dutše e nnoši sebakeng sa go lomeletšwa lebotong goba philareng.
Ditlhahlobo gantši di a rulaganywa go lebeletšwe dipalopalo tša dikotsi, goba go ba gona ga dilo tše kotsi, tša go swana le pensine ka dilonteri, goba go šomišwa ga metšhene ye kotsi mošomong. Ditlhahlobo tše di sego tša rulaganywa, ka go le lengwe, gantši di dirwa ge go kgopelwa goba ge go na le dingongorego tša bašomi, tša bengmešomo, goba tša maloko a setšhaba. Dingongorego goba dikgopelo tše di dirwa sephiri.
Ge go ka ba le kotsi ye e tšhošetšago maphelo, mohlahlobi o tla iletša tiro ye itšego, tshepedišo, goba go šomišwa ga metšhene goba didirišwa, ka go ngwala tsebišo ya kiletšo.
Ga go motho yo a swanetšego go se hlokomele diteng tša tsebišo yeo gomme e swanetše go obamelwa semeetseng.
Ge e le gore molao wo o filwego o a tlolwa, mohlahlobi a ka fa bašomi goba mongmošomo tsebišo ya go tlola ga molao woo. Go tlola ga Molao go ka feletša ka go sekišwa kgorong ya tsheko ka bjako, eupša ge go tlotšwe molawana, mongmošomo o tla fiwa sebaka sa go phošolla go tlola moo mo nakong ye e filwego ka tsebišong ye ka tlwaelo e lego matšatši a 60.
Ge magato a tša maphelo le polokego ao a beilwego ke mongmošomo, a sa šireletše maphelo le polokego ya bašomi ka mo go kgotsofatšago, mohlahlobi a ka kgopela gore mongmošomo a dire gore magato ao a šomago gabotse a be gona. Tsebišo ya kaonafatšo ye e fago magato a go phošolla go tloga fao e fiwa mongmošomo.
Bahlahlobi ba Kgoro ba nyakišišitše go phuhlama ga Leporogo la Coega moo batho ba 2 ba ilego ba hlokofala gomme ba 23 ba gobala.
Gore mohlahlobi a kgone go šoma mešomo ya gagwe, o tla tsena lefelong lefe goba lefe la mošomo goba lefelong leo go šomišwago metšhene goba dilo tše kotsi di šomišwago gona gomme a botšiša batho dipotšišo goba a fa batho mangwalo ao a ba kgopelago gore ba tšwelele pele ga gagwe. Mohlahlobi a ka kgopela gore dingwalwa dife goba dife di romelwe go yena, a di nyakišiše le go dira dikhopi tša dingwalwa tšeo, gomme a kgopela gore ba hlaloše ka ga dilo dife goba dife tše di ngwadilwego dingwalweng tšeo.
Mohlahlobi gape a ka hlahloba seemo sefe goba sefe goba thoto gomme a tšea sampole ya sona, le go tšea thoto efe goba efe yeo e ka šomago bjalo ka bohlatse.
Hlokomela: Maatla ao go boletšwego ka ona ka godimo a bahlahlobi ga se a mafelelo. Motho ofe goba ofe yo a sa kwanego le sephetho sefe goba sefe se se tšerwego ke mohlahlobi, a ka dira boipiletšo kgahlanong le sephetho seo ka go ngwalela Mohlahlobimogolo, Maphelo le Polokego tša Mošomong, Kgoro ya Merero ya Bašomi, Private Bag X117, Pretoria, 0001.
Naa mongmošomo o swanetše go dira eng go netefatša gore tikologo ya mošomong e bolokegile ebile ga e na le kotsi go maphelo a bašomi ba gagwe?
Mongmošomo o swanetše go aba le go hlokomela didirišwa ka moka tše di nyakegago go dira mošomo, le ditshepedišo ka moka go ya ka fao mošomo o swanetšego go dirwa ka gona, ka seemong seo se ka se amego maphelo le polokego ya bašomi. Pele ga ge didirišwa tša tšhireletšo ya motho di ka šomišwa, mongmošomo sa mathomo o swanetše go leka go tloša goba go fokotša kotsi efe goba efe go maphelo le polokego ya bašomi ba gagwe. Ke fela ge se se sa kgonagale, mo didirišwa tša tšhireletšo ya motho di ka šomišwago.
Mongmošomo o swanetše go tšea magato a go šireletša maphelo le polokego ya bašomi ba gagwe kgahlanong le dikotsi tše di ka bakwago ke go tšweletša, go šoma, go šomiša, go swara, go boloka goba go sepetša ditlabelo goba dithoto, ka mantšu a mangwe, selo sefe goba sefe se bašomi ba kopanago le sona ka mošomong.
fa tshedimošo ye e hlokegago, ditaelo, tlhahlo le tlhokomelo gomme a nagana ka ga bogolo bja bokgoni bja bašomi.
mošomi woo o swanetše go netefatša gore magato a tlhokomelo a a phethagatšwa le go tšwetšwa pele.
Diaparo tša tšhireletšo di aparwa ke batho ba babedi fela gomme motho wa boraro o šoma ka moo tikologong yeo gomme ga a na le maseke wa tšhireletšo godimo ga nko.
Mongmošomo o swanetše go kgonthišiša gore mošomi yo mongwe le yo mongwe o a tsebišwa le go kwešiša gabotse dikotsi tša maphelo le polokego tša mošomo ofe goba ofe wo o dirwago, tša selo sefe goba sefe se se tšweletšwago, se se šongwago, se se šomišwago, se se bolokwago, se se swarwago goba se se sepetšwago, le didirišwa goba metšhene efe goba efe ye e šomišwago. Go tloga fao mongmošomo o swanetše go fa tshedimošo ka ga magato a tlhokomelo kgahlanong le dikotsi tše.
Mongmošomo o swanetše go tsebiša baemedi ba tša maphelo le polokego ge mohlahlobi a mo tsebiša ka ga ditlhahlobo le dinyakišišo, tše di tlogo dirwa moo lefelong. Mongmošomo o swanetše go tsebiša baemedi ba tša maphelo le polokego ka ga kgopelo efe goba efe ya go lokollwa go tlhahlobo ye e dirilwego, goba ka ga tokollo efe goba efe ye a filwego yona go ya ka Molao. Tokollo e ra go lokollwa go ditlhagišo tše itšego tša Molao, tša melawana, go ditsebišo goba ditaelo tše di fiwago go ya ka Molao.
Mongmošomo o swanetše go, ka pela ka mo go kgonagalago, tsebiša baemedi ba tša maphelo le polokego ka ga go tšwelela ga tiragalo mošomong. Tiragalo ke tiro ye e hlagago mošomong moo e lego gore motho o a hlokofala, a gobala goba a babja. Gape ke go tšhologa ga khemikhale ye kotsi, go fa mohlala, ge tanka e dutliša formaldehyde (setšweletšwa sa khemikhale se se šomišwago intastering) ka lebaka la belefo ye e nago le phošo, goba ge metšhene e sa šome go ya ka taola ya maleba, ka ntle le go bolaya goba go gobatša motho.
Šireletša mmele wa gago ka go apara diaparo tše di beilwego tša tšhireletšo ka dinako ka moka, tša hlogong, tša diatleng, tša mmeleng le maotong, bjalobjalo.
ge sebopego goba thoto e hlongwa lefelong lefe goba lefe, e swanetše go hlongwa ka tsela ye e lego gore ga go seemo se se sego sa bolokega goba kotsi ya tša maphelo ye e dirwago.
Silintara ya gase ye e thuthupilego ka lebaka la mollo.
ditshepedišo lebakeng la kotsi.
Ge motho yo thoto goba selo se kotsi se rekišeditšwego yena goba se abetšwego yena, a tshephiša ka go ngwala gore o tla tšea magato ao a filwego go netefatša gore thoto goba selo se kotsi se tla fihlelela dinyalwa ka moka tše di beilwego, le gore di tla bolokega le go hloka kotsi go maphelo, mešomo ya yo a tlišago ditšwantle, mohlami, morekiši, moabi wa dithoto goba modiri wa ditšweletšwa mafelelong e tla fetela go yo a tshephišago go tšea magato ao.
Mohlala wa go šomiša sekhafole ka tsela ye e sa amogelegego ka botlalo le ye kotsi.
hlokomela maphelo le polokego ya gagwe, gammogo le ya batho ba bangwe bao ba ka angwago ke ditiro tša gagwe goba go se hlokomele go tšea magato. Se se akaretša go raloka mošomong.
ge e le gore o amegile ka tiragalong ye e ka huetšago maphelo a gagwe goba ya go baka kgobalo, a bege tiragalo yeo go mongmošomo, le go motho yo a dumeletšwego goba go moemedi wa maphelo le polokego ka pela ka mo go kgonagalago, eupša e sego ka morago ga ge nako ya gagwe ya go šoma e fetile.
maemo a maphelo le polokego ao mongmošomo a swanetšego go a bea mošomong.
ditshepedišo tše di swanetše go latelwa ge mošomi a ka kgoma dišomišwa tše kotsi go tša maphelo.
Mošomi a ka kgopela gore ngaka ya gagwe e nyakišiše dipego tša gagwe tša kalafo le tša go kgoma dišomišwa tše kotsi.
Ge e le gore mošomi ke moemedi wa tša maphelo le polokego, a ka nyakišiša le go fa tshwaotshwao ka go ngwala ka ga ditekolo tša go kgoma dišomišwa tše kotsi le dipego tša tlhokomelo.
Ge e le gore mošomi ke moemedi wa tša maphelo le polokego, a ka sepela le mohlahlobi wa tša maphelo le polokego wa go tšwa go Kgoro ya Merero ya Bašomi nakong ya ge a dira ditlhahlobo tša mošomong gomme a araba dipotšišo dife goba dife tše mohlahlobi a ka di botšišago.
Mošomi a ka fa tshwaotshwao goba a fa ditlhagišo ka ga molawana ofe goba ofe goba ka ga maemo a polokego ao a phatlaladitšwego go latela Molao wa Maphelo le Polokego Mošomong.
mošomi o obametše tsebišo ya go obamela molao, (go fa mohlala, wa kiletšo, wa tsebišo ya go tlola molao, bjalobjalo).
mošomi o file bohlatse pele ga Kgorotsheko ya Bašomi goba pele ga Kgorotsheko ya Molao mabapi le ditaba tša go amana le maphelo le polokego.
Go dira seemo seo se ka bago kotsi lefelwaneng la go tsena dipholaka tše pedi e sego tše hlano go swana le ka mo seswantšhong.
Mošomi a ka dira boipiletšo kgahlanong le sephetho sa mohlahlobi. Boipiletšo bo swanetše go dirwa ka go ngwalela Mohlahlobimogolo, Maphelo le Polokego tša Mošomong, Kgoro ya Merero ya Bašomi, Private Bag X117, Pretoria, 0001.
Ga go motho yo a swanetšego go šitiša goba go šomiša selo sefe goba sefe seo se filwego go tšwetša pele tša maphelo le polokego. Motho ga se a swanela, go fa mohlala, go tloša sešireletši sa polokego motšheneng gomme a šomiša motšhene woo goba a dumelela motho ofe goba ofe go o šomiša o se na sešireletši seo.
Naa baemedi ba tša maphelo le polokego ke bomang?
Ke bašomi ba dinako ka moka bao ba šišintšwego goba ba kgethilwego le go bewa mo mošomong woo ka go ngwalwa ke mongmošomo ka morago ga ge mongmošomo le bašomi ba rerišane ebile ba fihleletše tumelelano ya gore ke bomang bao ba tlago ba baemedi ba tša maphelo le polokego. Ba swanetše bonyane ba tsebe mabaka le maemo ao a lego gona moo karolong yeo ya mošomong ye ba beilwego go yona.
Tumelelano gape e swanetše go fihlelelwa ka ga nako ya go šoma le mešomo ya moemedi wa tša maphelo le polokego gomme se se swanetše go kwanelwa ke mongmošomo le bašomi.
Go hlopha dilo go swanetše go dirwa ka tsela ye e ka se dirego gore go be le kotsi go bašomi bafe goba bafe.
Naa ke baemedi ba bakae ba tša maphelo le polokego bao ba swanetšego go bewa?
Moemedi o tee wa tša maphelo le polokego o swanetše go bewa lefelong le lengwe le le lengwe la mošomo leo le nago le bašomi ba 20 goba go feta. Bjale se se ra gore, ge e le gore go na le bašomi ba 19 fela bao ba thwetšwego, ga go hlokagale go beya moemedi.
Lebakeng la ge e le mabenkele le dikantoro, moemedi o tee o swanetše go bewa go bašomi ba bangwe le ba bangwe ba 100 goba karolo ya yona.
Go fa mohlala, moemedi o tee o swanetše go bewa lebakeng la ge go na le bašomi ba 21 go fihla go ba 100. Eupša baemedi ba babedi ba swanetše go bewa ge e le gore go thwetšwe bašomi ba 101 go fihla go ba 200, bjalobjalo.
Lebakeng la mafelong a mangwe a mešomo, moemedi o tee o swanetše go bewa go bašomi ba bangwe le ba bangwe ba 50 goba karolo ya yona. Go fa mohlala, moemedi o tee o swanetše go bewa lebakeng la ge go na le bašomi ba 21 go fihla go ba 50. Eupša baemedi ba babedi ba swanetše go bewa ge e le gore go thwetšwe bašomi ba 51 go fihla go ba 100.
Go eya ka mabaka, mohlahlobi a ka kgopela gore go bewe baemedi ba bantši, le ge e le gore palo ya bašomi e ka fase ga ba 20. Go fa mohlala, sebopego sa polante se ka ba ka seemo se e lego gore go bewa ga moemedi o tee fela go bašomi ba 50 ga se gwa lekana. Bjale mohlahlobi a ka kgopela gore go bewe baemedi ba bantši. Le ge go le bjale, ge e le gore mongmošomo le bašomi ba dumelelana bjalo, palo ya go feta ya baemedi bao ba beilwego e ka bewa.
Naa baemedi ba tša maphelo le polokego ba swanetše go bewa neng?
Naa o be o tseba gore polokego ya ditsela tša dithapo ke ye nngwe ya mešomo ya mohlahlobi wa tša maphelo le polokego tša mošomong?
Mo dikgweding tše nne ka morago ga go thoma ga kgwebo ya mongmošomo. Mongmošomo yo a nago le bašomi ba go feta ba 20, yo kgwebo ya gagwe e thomilego go šoma dikgwedi tša ka fase ga tše nne, ga se a swanela go bea baemedi. Lebakeng la ge, go fa mohlala, bašomi ba dinako tše itšego ba thwalwa dipolaseng, gomme ba dira gore palo ya bašomi e fete ba 20 mo lebakeng la nako ya ka fase ga dikgwedi tše nne, go bewa ga baemedi le gona ga go hlokagale.
Naa baemedi ba tša maphelo le polokego ba swanetše go dira mešomo ya bona neng?
Mešomo ka moka ya go amana le go bewa, ditiro le go hlahla baemedi e swanetše go dirwa ka diiri tše di tlwaelegile tša mošomo.
Naa baemedi ba tša maphelo le polokego ba swanetše go dira eng?
Baemedi ba ka lekola go šoma gabotse ga magato a tša maphelo le polokego ka go dira ditshekatsheko tša maphelo le polokego.
Baemedi ba ka šupa dikotsi tše di ka hlagago mošomong gomme ba di bega go komiti ya tša maphelo le polokego goba go mongmošomo.
Baemedi gammogo le mongmošomo ba ka nyakišiša ditiragalo, goba dingongorego tše go tšwa go bašomi tša mabapi le ditaba tša maphelo le polokego, gomme ba ngwala pego ka ga se.
Seemo se kotsi. Sekhafole ga se sa kgomaganywa le moago gomme ga go diaparo tša tšhireletšo tše di aperwego.
Baemedi ba ka dira ditlhagišo go mongmošomo mabapi le polokego ya mošomong goba go komiti ya tša maphelo le polokego goba, ge baemedi ba paletšwe, go mohlahlobi.
ka tumelelo ya mongmošomo wa gagwe, a sepele le moeletši wa sethekniki nakong ya ge a dira tlhahlobo.
Baemedi ba swanetše go tsenela dikopano tša dikomiti tša maphelo le polokego.
Naa nepo ya dikomiti tša maphelo le polokego ke efe?
Maloko a a kopana gore a hlame, a kwalakwatše, a tšwetše pele le go lekodišiša magato a go netefatša maphelo le polokego ya bašomi.
Naa dikomiti tša maphelo le polokego di swanetše go hlongwa neng?
Bonyane komiti e tee e swanetše go hlongwa ge go beilwe baemedi ba babedi goba go feta.
Naa komiti ya maphelo le polokego e swanetše go ba le maloko a makae?
ge dikomiti tše pedi goba go feta di hlomilwe mošomong, moemedi yo mongwe le yo mongwe o swanetše go ba leloko la bonyane e tee ya dikomiti tšeo.
Bjale, moemedi yo mongwe le yo mongwe o swanetše go ba leloko la komiti. Mongmošomo a ka kgetha batho ba bangwe go mo emela ka komiting eupša batho bao a ba kgethilego ga se ba swanela go feta palo ya baemedi bao ba beilwego moo komiting.
Ge, le ge go le bjale, mohlahlobi a na le maikutlo a gore palo ya dikomiti mošomong ga se ya lekana, a ka dira gore go hlongwe dikomiti tša tlaleletšo.
Naa baemedi ba tša maphelo le polokego ba kopana gakae?
Ba kopana nako le nako ge go hlokagala, eupša bonyane gatee dikgweding tše dingwe le tše dingwe tše tharo. Komiti e tšea sephetho ka ga nako le lefelo la kopano. Le ge go le bjale, ge bašomi ba 10% goba go feta ba kgopela kopano go mohlahlobi, mohlahlobi a ka laela gore kopano yeo e swarwe ka nako le lefelo leo le bewago ke yena.
Naa ke mang yo a laolago tshepedišo ka kopanong?
Maloko a komiti a kgetha modulasetulo gomme ba tšea sephetho ka ga nako ye a tlago e tšea moo maemong ao, ba tšea sephetho ka ga ditshepedišo tša kopano, bjalobjalo.
Naa dikomiti tša maphelo le polokego di ka kgopela keletšo go ditsebi?
Ee, dikomiti di ka kgetha batho go ba maloko a keletšo ka ge ba na le tsebo le bokgoni ka ga ditaba tša maphelo le polokego. Le ge go le bjale, leloko la keletšo ga le na le tokelo ya go bouta.
Naa dikomiti tša maphelo le polokego di dirang?
Dikomiti di šoma fela ka ditaba tša maphelo le polokego mošomong goba dikarolong tša mošomong moo dikomiti tšeo di hlomilwego gona.
Lebati la go tšwa ka tšhoganetšo ga se la swanelwa go šitišwa ka dilo le go notlewa go swana le le.
Komiti e swanetše go dira ditšhišinyo go mongmošomo ka ga maphelo le polokego tša bašomi. Mo e lego gore ditšhišinyo tše ga di feletše ka go rarolla taba, komiti e ka dira ditšhišinyo go mohlahlobi.
Komiti e swanetše go ahlaahla tiragalo efe goba efe ye e feleditšego ka kgobalo, bolwetši, goba lehu la mošomi ofe goba ofe gomme e swanetše go bega ka ga se ka go ngwalela mohlahlobi.
Komiti e swanetše go boloka dipego tša tšhišinyo ye nngwe le ye nngwe tše di yago go mongmošomo le tša pego ye nngwe le ye nngwe tše di yago go mohlahlobi.
Maloko a komiti a swanetše go šoma mešomo ye mengwe ye melawana e nyakago gore ba e dire.
Mongmošomo ga se a swanelwa go goga tšhelete efe goba efe moputsong wa mošomi mabapi le se sengwe le se sengwe se a kgopelwago go se dira go phethagatša tša maphelo le polokego go ya ka Molao.
Ge ngaka e hlahloba goba e alafa motho yo mongwe bolwetši bjo e belaelago gore bo bakilwe ke mošomo wa mošomi woo, ngaka e swanetše go bega taba ye go mongmošomo wa mošomi le go Mohlahlobimogolo.
Lefelo leo batho ba 11 ba hlokofetšego gona ka go bolawa ke mollo gomme ba se na mo ba ka tšwago gona ka lebaka la gore lefelo la mošomong le be le notletšwe ka ntle.
Bengmešomo le bašomi ba swanetše go obamela ditšhupetšo, dikeletšo tša go hlaga pele ga mohlahlobi, dikgopelo goba ditaelo tša bahlahlobi. Godimo ga moo, ga go motho yo a swanetšego go thibela motho yo mongwe go obamela ditaelo.
Dipotšišo tša mohlahlobi di swanetše go fetolwa, eupša ga go motho yo a gapeletšegago go fetola potšišo ye a ka itsenyago molatong. Go itsenya molatong go ra gore motho o šišinya gore o rwala maikarabelo a go tlola molao.
Ge mohlahlobi a nyaka bjalo, o swanetše go fiwa dilo tše di nyakegago le go fiwa thušo ye a ka e hlokago go dira dinyakišišo. Mohlahlobi gape a ka kgopela gore dinyakišišo di tsenelwe ke batho bao ba ka thušago mohlahlobi ka dinyakišišo. Ga go motho yo a swanetšego go roga mohlahlobi goba a šitiša dinyakišišo ka maikemišetšo.
mošomi ga se a dira go ya ka moo mošomo wa gagwe o nyakago ka gona, ka mantšu a mangwe, gore mošomi o dirile se a tsebilego gore o be a se a swanelwa go se dira.
Se se bolwetšwego ka godimo se diragala go motho yo a thwetšwego ke mongmošomo go dira mošomo wo itšego, go fa mohlala, rakonteraka yo monnyane, ka ntle le ge bobedi ba kwana peleng ka go ngwala ka ga ka moo motho yo a thwetšwego ke mongmošomo a tlago obamela ditlhagišo tša Molao ka gona.
<fn>EIACommentSheetJul04Sep.txt</fn>
Naa o dula goba o na le kgahlego tikologong efe?
<fn>FINAL Sepedi FAL P3 - November 2007.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 5.
Bala dipotšišo ka tlhokomelo gore o se hlahlathe.
Araba potšišo e TEE fela karolong ye nngwe le ye nngwe.
Thoma potšišo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng la yona.
Ngwala ka bothakga le mongwalo wa go balega.
Taodišo e rulaganywe ka lenaneo la go swana le mmepe wa monagano goba lenaneo leo le ka go thušago go rulaganya. O tla fiwa meputso ya go rulaganya le palobohlatse.
Hlokomela morero le sebopego sa sengwalwa se sengwe le se sengwe go ya ka go fapana ga dinyakwa tša sona.
Dingwalwa ka moka di ngwalwe ka Sepedi.
Kgetha E TEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale taodišo ya botelele bja mantšu ao e ka bago a 200 go iša go a 250.
Bafsa ba lehono ba iphetotše manaba a setšhaba metseng ya gabobona. Tšweletša maikutlo a gago mabapi le kgopolo ye.
Tiragatšo ya sefaleng yeo ke ipshinnego ka go e bogela.
Motho yo a nkgahlago, yo ke dumago go swana le yena bophelong.
Lebeledišiša seswantšho se se latelago o re alele dikgopolo tša gago. Efa taodišo ya gago hlogo ya maleba.
Araba potšišo E TEE go tše nne tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 120 go iša go a 150.
Yo mongwe wa leloko la lekgotla la lena la polokano o ithobaletše.
mongwaledi wa lekgotla leo ngwala tša bophelo bja mohu.
Badudi ba motse wa geno ba be ba swere kopano yeo go yona ba bego ba ngongoregela ditsela tšeo di sa sepelegego, tlhokego ya meetse le bohodu bjo bo atilego mo motseng. Ngwalelang mokhanselara wa motse wa geno memorantamo wa dingongorego tšeo.
Toropong ya geno ga go na kgatišobaka yeo e ngwadilwego ka leleme la geno la SepedŠ. Ngwalela morulaganyi wa kgatišobaka lengwalo o mo kgopele gore a tšweletše kgatišobaka ye e lego ka leleme la Sepedi tikologong ya geno.
Tlhaelelo le hlokego ya diokobatši tša diARV ke tlhobaboroko nageng ka bophara. Ngwalela Tona ya tša Maphelo lengwalo o laetše boipelaetšo mabapi le taba ye.
Araba potšišo E TEE go tše tharo tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 80 go iša go a 100.
Letšatši la go kgetha maloko a mafsa a lekgotla la baithuti le fihlile. Wena bjalo ka mongwaledi wa lekgotla leo le rolago modiro, ngwala ditaelo tša tshepedišo ya dikgetho.
Go na le tlhaelelo ya tšhelete lekgotleng la baithuti. Go leka go rarolla se, lekgotla le akantše go swara phadišano ya bommasebotsana sekolong sa geno. Bjalo ka mongwaledi wa lekgotla, hlama papetla go kwalakwatša phadišano ye.
Ngwala letlakala leo go lona o bapatšago kgwebopotlana ya gago ka nepo ya go goketša bareki.
<fn>Forestry Vision in Sepedi.txt</fn>
Na ponelopele e ra go reng?
Ponelopele e bea batho, boiphedišo bja bona, maatla le dibaka tša tlhabollo ya bona bjalo ka motheo wa dipeano tša ditirelo tšeo di tlago thuša go fokotša bohloki.
E laetša Kgoro ya Merero ya Meetse le Dikgwa (DWAF) bjalo ka mokgatlo lekaleng la tlholego ya kgontšho ya tikologo ikonomi le tlhabollo ya leago ka thekgo ya dikgwa. Se se akaretša bobedi e lego bao ba thwetšwego thwi mešomong ya tša dikgwa (Ofisingkgolo le maemong a makala) le badirišani ba bangwe ditirelong tša mmušo tša DWAF ka bophara bao mešomo le maikarabelo a bona di huetšago maemo a bokgoni bja tikologo.
E bolela ka boemo bjoo molaotshepedišo le melawana e tšwetšago pele dipoelo tša bahloki, ka moo go ka fihlelelwagogape go lego bonolo ka gona tshepedišong ya mokgwataolo go lego ka gona, le ka moo dibopego tša ditshepedišo ya mmaraka di bulegilego dihlokweng tša baphegišani ba baswa goba batšweletši ba makala a mannyane.
E akaretša mekgwa ya go fapana yeo taolo ya dikgwa (le tshepedišo ya go amana le ditšweletšwamorago) di nago le khuetšo ka gona makaleng a go fapana a tlhabollo ya ikonomi le leago bjalo ka karolo ya tshepedišo ya go lwantšha bohloki. Se se dumela makala ao a thekgilego godimo ga meputso le makala a mangwe a leago a bohloki le gore bokgoni bja dithokgwa bja go kaonafatša boiphedišo.
Gore tlhabollo dikgwa tša go tšwelapele ka leago, ikonomi le tikologo ke mokgwa woo re thušago ka wona phedišo ya bohloki.
E hlokomedišiša go tebanyo ya kopanyo ya "dikgwa bakeng sa batho" ka gare ga peakanyo, tša ditšhelete le ditshepedišo tša phethagatšo tša dikemedi tša kabo ya ditirelo tša meamo a selegae.
<fn>Form - COID - W. As.10 - Sepedi.txt</fn>
Go ya ka direkoto tša ka ga se wa ngwadišwa Sekhwameng sa Tefopušetšo. Go a gapeletšega gore mothwadi yo mongwe le yo mongwe yo a thwalago mothwalwa o tee goba ba go feta o tee (go akaretšwa bathwalwa ba nako-le-nako goba ba lebakanyana) mabapi le kgwebo goba temo, a ngwadiše.
Ke swanetše go go hlokomediša gape gore godimo ga kotlo efe gobaefeye nngwe yeo mothwadi ka lebanwagokehyona, a rwešwa kotlo ye e beilwego ke Mokomišenare, go ya ka Karolo ya 87 (a) ya Molao wo ka ge a hlokomologile go ngwadiša goba go tšweletša pego ya letseno le go lefela metšhelo.
Foromo yago ngwadiša, ye e kgomagantšwego mo le pego ya letseno di swanetše go tlatšwa gore difihle go nna lebakeng la matšatši a 21. Go ka tšewa magato a molago ge o ka hlokomologa go ngwadiša. Ka kgopelo, ake o mphe le mabaka a gago a go se ngwadiše ka nako.
Ge e le gore o šetše o ngwadišitše, o kgopelwa go fana ka nomoro ya gago ya tšhupetšo le leina/leina la kgwebo leo o ngwadišitšwego ka lona ka mo tlase gomme o buše lengwalo le.
<fn>Form - COID - W. As.2 - Sepedi.txt</fn>
Khoutu ya poso 1.
Leina/Maina le (Di)nomoro ya (tša) Boitsebišioya(tša) Mong (beng)/Badirišane ba kgwebo(Kopi ya Pukwana ya Boitsebišo e swanetše go kgomagantšhwa).
Kopi ya CK1/2 goba lengwalo la Ngwadišo ya Khamphani CM1 + CM29 e swanetše go kgomagantšhwa.
Ge e le gore ke khamphani ya boikarabelo bjo bo nnyane goba kgwebo ya beng ba sego bakae, bolela maina, Dinomoro tša Boitsebišo le diaterese tša balaodi goba maloko(gomaretša lenaneo ge go nyakega).
Palo ya bathwalwa ba ba thwetšwego gabjale...
Dintlha tše di akanywago tša bathwalwa ba gago go tloga letšatšikgweding le le filwego go 1.1 (bjale ka ge go bontšhitšwe letlakaleng la 1 la foromo ye) go fihla mafelelong a Febereware, ngwageng wo o latelago.
Palogare ya bathwalwa bao ba letetšwego go thwalwa lebakeng le le boletšwego ka godimo.
Letseno le le akanywago la go fihla go maksimamo wa R179 0088 ka motho, ka ngwaga.
Palomoka ya letseno la bathwalwa...
Palomoka ya boleng bja kheše bja dijo le madulo ao a abjago ntle le tefelo ke mothwadi...
Boleng bja kheše bja dikholego tše e sego tša tšhelete...
Letseno (bona 5.2.2) la Balaodi/maloko ba ba šomago...
Palomoka ya letseno le le akanywago go tloga go: ... go ya go...
Fana ka ka leina la kgwebo le aterese ya poso ya Kantorokgolo le/goba badirišane/makala gomme ge e le gore di šetše di ngwadišitšwe, fanaka nomoro ya boingwadišo ye e filwego ke Sekhwama sa Inšorense ya go se Thwalwe (UIF) le/goba Mokomišenare wa Ditefopušetšo.
Ke tiišetša gore tshedimošo ya ka godimo e nepagetše LEINA ... TSHAENO ...YO GO KA IKOPANWAGO LE YENA: ... MOGALA: (...) ... MAEMO...
<fn>Form - COID - W. As.36 - Sepedi.txt</fn>
Moputso wo o lefetšwego kaO fapana kudu le yeo e lefetšwego ka... Karabong ya potšišo ya ka ya ..., Pego ye e fetotšwego...ya Letseno ya letšatšikgwedi la... ye e laetšago palomoka ya R... e filwe.
Go ya ka pego ya botšong ya.
R ye e lefetšwego e le letseno. Ka lebaka leo go na le phaphano ya R... magareng a ditšhelete tše di laetšwago dipegong tše tše pedi.
Go se begwe ka botlalo ga letseno go tšewa e le taba ye šoro kudu. Karolo ya 82 ya ya Molao e re: "Ge pegong ye e boletšwego go karolwaneng ya palo ye e laetšwago e le letseno e le ka tlase ga yeo e lefilwego, Mokomišenare a ka bea kotlo ye e sa fetego dipersente tše 10 tša phaphano magareng a palo ye e laeditšwego le ya kgonthe".
Go swanetše go hlokomelwa gore go bewa ga kotlo ga go ye le gore go filwe tshedimošo ye e sa nepagalago ka maikemišetšo a go jabetša. Ka lebaka leo, go ka se be le tshwarelo kalebaka la go se tsebe.
Pego e tiišetšwa e le yeo e nepagetšego, gomme ka lebaka leo o swanetše go kgonthiša gore tshedimošo e nepagetše pele o e saena.
Kotlo ga e efogege.
<fn>Form - COID - W. As.8 - Sepedi.txt</fn>
Palogare ya bathwalwa baba thwetšwego go tloga ka 1 la 2.
Palomoka ya letseno le le lefetšwego bathwalwa ka moka go akaretšwa balaodi goba maloko a khamphani goba a khamphani ya beng ba se bakae yeo e boletšwego e lemaksimano wa R67 700 ka motho motho lebakeng le le beilwego ka godimo. Bona 2.2.
Palomoka ya letseno le le lefetšwego balaodi ba khamphani goba maloko a khamphani ya beng ba se bakae ye eboletšwego go ba maksimamo wa R167 700 ka motho lebakeng le le beilwego ka godimo.
Palomoka ya boleng bja kheše bja dijo madulo, ge e le gore ga se tša akaretšwa go 2.2.1 goba 2.2.
Palomoka 2.2.1 + 2.2.2 + 2.2.
HLOKOMELA: Ge palo ya bathwalwa le/goba palomoka ya letseno le le lefilwego di fapana kudu le tša ngwaga wa gofeta, ka boripana fana ka mabaka a phaphano yeo.
Palomoka ya letseno yeo go letetšwego gore e tla lefša go bathwalwa ka moka, go akaretšwa le balaodi goba maloko a khamphani goba a khamphani ya beng ba se bakae leo leboletšwego e le maksimamo wa R179 085 ka motho lebakeng le le boletšwego ka godimo. Bona 3.2.
R179 085 ka motho lebakeng le le boletšwego ka godimo.
Palomoka ya bolengbja kheše bja dijo tša go se lefelwe/goba madulo, ge e le gore ga se tša akaretšwa go 3.2.1 goba 3.2.
HLOKOMELA: Ge palo ya bathwalwa le/goba palomoka ya letseno leo go letetšwego gorele tla lefša di fapana kudu le tšangwageng wa go feta, ka boripana fana ka lebaka laphaphano yeo.
Hlokomela: Dipego tša ditšhelete di ka kgopelwa ke mohlankedi yo a dirago dinyakišišo.
KA KGOPELO HLOKOMELA GORE PEGO YA LETSENO W. As.8 E ROMELWA GO BATHWADI KA MOKA BA BA NGWADIŠITŠWEGO KA JANEWARE NGWAGENG WO MONGWE LE WO MONGWE. KE BOIKARABELO BJA MOTHWADI GO TSEBIŠA KANTORO YE PELE GA LA 15 JANEWARE GE E LE GORE GA SE GA HLWA GO AMOGELWA FOROMO YA NGWAGA KA NGWAGA YA PEGO YA LETSENO. DIFOROMO DI HWETŠAGALA WEBSAETENG YA RENA YA INTHANETE.
GE SA TLATŠE LE GO TLIŠA PEGO YA LETSENO YA W. As.8 LEBAKENG LE LE BEILWEGO, KAROLO YA 83 YA MOLAO WO, E MAATLAFATŠAMOKOMIŠENARE WA DITEFOPUŠETŠO GO AKANYA LETSENO. KOTLO E KA SE FETEGO 10% (PERSENTE YA LESOME) YA KELO YA MOTŠHELO YA MAFELELO LE YONAE KABEWA.
Mothwalwa' ke motho yo a tsenetšego, goba yo a šimago ka tlase ga kontraka ya tirelo goba ya go ithuta\ mošomo goba ya thušothuto, le mothwadi, e le kontraka yeo e ka hlaloswago ka polelo goba ka kwešišego, ka molomo goba ka go ngwala, le ge e le gore moputso o balwa ka nako goba ka mošomo wo o dirilwego, goba ka khešegoba kaseo e sego kheše gomme e akaretša: a mothwalwa wa nako le nako/lebakanyana yo a thwaletšwego kgwebo ya mothwadi.
Motho yo a tlišitšwego ke moemedi wa tša mešomo go modirelwa, gore a abe tirelo goba a dire mošomo , e le mošomo goba tirelo yeo go yona motho yoo a lefšago ke moemedi wa tša mešomo, bjalo ka mothwalwa wa moemedi wa tša mešomo. Megolo ya batho bao ga se ya swanela go akareletšwa Pegong ya Letseno ya modirelwa.
Hlokomela: Mong a le noši goba modirišane mošomong wa kgwebo gobawa polase ga a tšewe bjalo ka "mothwadi"bjale ka ge goukangwa ke Molao wo, gomme ka lebaka leo, letseno la gagwe ga se la swanela go laetšwa.
Letseno ke diteflo ka moka , tšeo di dirwago ka go se kgaotše, pele go ka ntšhwa eng goba eng, e le tšhelete goba e se tšhelete, go bathwalwa.
Mananeo a a latelago ga a akaretše dilo ka moka, eupša maikemišetšo ke go laetša dintlha tša go putsa tšeo go ka gononwago ka gatšona mabapi le gore di ka akareletšwa goba tša se akareletšwe.
l Mananeo a a latelago ga a akaretše dilo ka moka, eupša maikemišetšo ke go laetša dintlha tša go putsa tšeo go ka gononwago ka ga tšona mabapi le gore di ka akareletšwa goba tša se akareletšwe.
l Diponase tša mohuta ofe goba ofe, go akaretšwa le diponase tša tutuetšo le diponase tša ngwaga.
l Boleng bja kheše bja dijo le madulo ao a fiwago bathwalwa bjalo ka karolo ya sephuthelwana sa tefelo. Boleng bja kheše bja dikholego tša mošomo bjalo ka koloi ya mošomo, madulo a go se lefelwe goba madulo ao a beetšwego tefelo ye e fokoditšwego, bj.bj.lDitefelo tša go khupetša ditshenyagalelo tše di kgethegilego bjale ka ditshenyagalelo tša boiphedišo le tša maeto, dijo leditshenyagalelo tša dikopano tša mošomo.lMoo mothwalwa a putswago go ya ka sephuthelwana sa dikholego, dintlha ka moka tše di dirago karolo ya sephuthelwana seo ntle le kabelo ya mothwadi, go swana le thušo ya kalafo.lLetseno le le lefelwago balaodi ba ba šomago ba khamphani goba Maloko a Khamphani ya Beng ba sego Bakae.lGomaretša le lenaneo la maina a bona, dinomoro tša bona tša boitsebišo le diaterese tša bona.
Tše di sa akareletšwego ke tše di latelago:lTefelo ya mohuta wa go bušetša se se lobilwego..lGo šoma morago ga dinako tša mošomo mabakeng a itšego.lTefelo ya mešomo ye eitšego ye e sa ipoeletšego, ye e sego karolo ya maikarabelo a mehleng a mothwalwa.lDitefelo tša boithaopolDikholego tše di sa bonagalego, tša go swana le karolo ye e lefelwago motšhelo ya thušo ya kalafo/dikabelo tša mothwadi tša phenšene.
l Ditefelo tša go khupetša ditshenyagalelo tše di kgethegilego bjale ka ditshenyagalelo tša boiphedišo le tša maeto, dijo le ditshenyagalelo tša dikopano tša mošomo.
l Ge moputso wa molaodi/leloko e le kabelano ya dipoelo, Molaodi/leloko ga se mothwalwa go ya ka Molao wo.
Ge ditiro tša gago di emišitšwe, laetša letšatšikgwedi la go emišwa letlakaleng la ka pele gomme o bolele letseno la mafelelo leole lefetšwego go fihla bjale.
Ka lebaka la ditshenyagalelo tše di tšwelago pele go hlatloga, kelo ya minimamo ya 2004-2005 e hlalošeditšwego R360.00 ka ngwaga.
Lengwalo le le ka hwetšwa ge mothwadi se na go sepedišana le dinyakwa tša Molao wo, goakaretšwa:b Go tliša pego ya bjalebjale ya letseno;c Kgopelo e swanetše go dirwa go sa na le nako beke e tee, go ka ratega ge e ka dirwa ka lengwalo la ditlhaka tša khamphani, ka go ngwala. d Ake o tsopole nomoro ya boingwadišo, gammogo le nomoro ya mogala le ya fekese le khoutu ya go retha. e Kgopelo legatong la mothwadi ka Baeletši goba Baemedi e swanetše go ba ka go ngwala gomme e sepedišane le Taelo ya Ramelao. f Dikgopelo tše di rometšwego ka fekese di a amogelega. g Go tshwenyana le dikagare tša lengwalo le ke molao o šoro.
<fn>Form - COID - W. Cl.132 - Sepedi.txt</fn>
Nna, yo ke saennego ka tlase, Wa (aterese) ... Khoutu ya poso ... Nomoro ya Mogala.: (...)...
Nomoro ya ka ya Boitsebišo ke Letšatšikgwedi la ka la matswalo ke...
a Ke gobetše ka la letšatšikgwedi...
ge ke beke šomela (leina le aterese ya mothwadi)...
b Tlhaloso ya kotsi:...
c Letseno la ka lebakeng la kotsi e be e le R ka beke/kgwedi.*4. a Ke tsebišitše Mna/Moh ...ka la ... ka ga kotsi ye.
b Ga se ka tsebiša mothwadi wa ka ka ga kotsi ka ge...
Ke ile ka se be mošomong mabakeng a a latelago ka lebaka la kotsi ye: Go tloga go fihla ... Go tloga... go fihla...
Ke ntšhitšwe mošomong ke mothwadi wa ka ka la gomme lebakeng la bjale ke thwetšwe ke ... Aterese:...
b Ke sa thwetšwe ke mothwadi wa ka.
Ke amogetše tefelapele/mogolo ya kheše yaf Rgo tšwa go mothwadi wa ka ge ke be ke sa tlee mošomong lebakeng la ... to...
b Ga ke šome gomme ga ke a ba le letseno lebakeng le le kleimetšwego ntleng ya 5..
A o tseba le go kwešiša dikagare tša boipoledi bjo (EE/AOWA)..?
A o na le kganetšo efe goba efe ya go dira kano ye e beilwego (EE/AOWA)..?
A o bona kano ye e beilwego e tlama letswalo la gago (EE/AOWA)..?
Ke tiišetša gore moikanedi o amogetše gore o tseba le go kwešiša dikagare tša boipoledi bjo bjo bo anetšwego pele ga ka le gore tshaeno/kgatišo ya mogogorupo ya moikanedi e dirilwe selebaneng sa ka.
<fn>Form - COID - W. Cl.14 - Sepedi.txt</fn>
MOTHWALWA: Sefane Maina ... Nomoro ya boitsebišo ... Nomoro ya Mošomo ... Aterese ya bodulo ... Khoutu ya poso ... Letšatši la Matswalo ... Bong ... O nyetše goba ga se a nyalwa ... Mošomo...
MOTHWADI: Leina la mothwadi yo bolwetši bo hweditšwego mošomong wa gagwe Aterese...
Leina la mothwadi wa bjale, goba wa lebakeng la go feta...
Hlalosa mokgwa wo ka wona go begwago gore mothwalwa o tsenwe ke bolwetši bjo (bolela tše di ka bego di bakile bolwetši goba tsela ya go šoma)...
Letšatšikgwedi leo ka lona bolwetši bo begetšwego mothwadi...
Letšatši la ketelo ya mathomo go ngaka...
Leina le aterese ya ngaka...
Letšatši leo bolwetši bo phekotšwego ka lona...
Ka beke R Ka kgwedi R...
Ke tiišetša gore tshedimošo ye e lego foromong ye go ya ka mo ke tsebago ka gona, e nepagetše.
Tshaeno ya mothwadi goba motho yo a šomago legatong la gagwe.
<fn>Form - COID - W. Cl.20 - Sepedi.txt</fn>
Tlatša foromo ye go ya ka ditaelo tše di lego ka morago.
Tšhelete ye e šaletšego Nomoro ya Akhaonte ... Letšatšikgwedi la Tirelo ye e abilwego ... Mohuta wa kgobalo ... Letšatšikgwedi la kotsi ... Leina la ngaka ye e bonego mogobadi...
Leina la mothwadi Aterese ka botlalo ... Sefane sa mothwalwa... Maina... Nomoro ya N.1 le/goba Nomoro ya Col ... Aterese ya bodulo...
Tefelo ya akhaonte e dumeletšwe ka la...
Tefelo ya akhaonte ya gago e emišitšwe ge go sa letetšwe tefelo ya...
Kotsi ye e begwago e sa nyakišišwa gomme ge boikarabelo bo ka amogelwa tefelo ya akhaonte ya gago e tla elwa hloko.
Akhaonte ya gago ga e latišišege ka kantorong ye. Ka kgopelo a ke o tliše kopi ya akhaonte ye e itšego gomme o tsopole nomoro ya ka godimo ya go kleima. Kopi/Dikopi ya (di)pego ya gago ya mathomo le ya mafelelo goba dipego tša X-ray le tšona di a nyakega.
Kleime ya mothwalwa kgahlanong le Sekhwama sa Ditefopušetšo e ganeditšwe gomme akhaonte ya gago e ka se lefelwe..
Ge go na le dingwalelano tše dingwe o kgopelwa goreo tsopolenomoro ya ka ya tšhupetšo ya ka godimo.
Foromo ye e aroganego, ye e tladitšwego ka pedifatšo, e swanetše go tšweletšwale akhaonte ye e itšego mabapi le akhaonte ye nnngwe le ye nngwe ye e šaletšego lebaka la dikgwedi tše pedi goba go feta moo.
Foromo ye e swanetše go dirišwa ke dingaka, batša radiolotši, bašidulli ba mmele, dingaka tša meno, maokelo, mafelo a baoki bj.bj. go thušo ya kalafo ye e abilwego go ya ka Molao wa Ditefopušetšo, 1993.
Dingaka goba maokelo ao a alafilego dikgobalo tša mothwalwa mathomong, a swanetše gore godimo ga diakhaonte tša wona tše di itšego le foromo ye, a akareletše le Karolo B ya Pego ya Mothwadi le kopi ya Pego ya Mathomo ya Kalafo (W. Cl.4).
Ge kantoro ye e ka re ge e amogela mangwalo a a boletšwego ka godimo ya hwetša gore mothwadi ga se a hlwa a bega kotsi, go tla ikopanywa le yena ka bjako. Mabakeng a mangwe moo kgobalo e bilego ye nnyane gomme dipego ka moka tše di boletšwego ka godimo di amogetšwe, go tla kgonega go amogela boikarabelo le go lokiša akhaonte ya gago.
Mabakeng ka moka foromo ye e swanetše go lebišwa go: Mokomišenare wa Ditefopušetšo.
<fn>Form - COID - W. Cl.22 - Sepedi.txt</fn>
Nomoro ya Kleime:...
Letšatšikgwedi la go bona ngaka...
Phekolo goba mohuta wa bolwetši...
Laetša se se ka bego se bakile bolwetši goba lenaneo la mošomo...
Bolela dintlha tše bohlokwa tlhahlobong ya go kgona go gopolagoba ya kalafo tše di thekgago phekolo (Dipego ka moka tša dinyakišišo tše di kgethegilego di swanetše go tlišwa).
A mothwalwa ga se a lokela mošomo..?
A mothwalwa o swerwe ke bolwetši bjo bongwe gape Ge go le bjalo, ake o hlalose..?
Akhaonte mabapi le go bona ngaka le/goba tše di dirilwegoNomoro ya gago ya akhaonte Nomoro ya go Šoma...
Ke tiišetša gore ka tlhahlobo ya mothwalwa, ke ikgotsofaditše mabapi le mabaka a ka godimo.
Leina ka go gatiša: Aterese ye e ngwadišitšwego: ...:...
Dipotšišo ka moka di swanetše go arabja ka botlalo.
Tlhaloso ye e tletšego ya phekolo e tla thibela ngwalelano ye e sa nyakegego le ditiego kahlolong ya kleime.
Foromo ye e swanetše go fetišetšwa go mothwadi lebakeng la matšatši a 14 morago ga ketelo ya mathomo go ngaka..
<fn>Form - COID - W. Cl.258a - Sepedi.txt</fn>
Nna ke fana ka tumelelo ya ka ysa gore tefopušetšo ye e fihlago go R ... ye s swanetšego go tla go nna, e le tšhelete ya mokgobo ye e le phetošo ya tefo ye Karolo ya 52 ya Molao wa Ditefopušetšo tša Dikgobalo tša Mošomong le Malwetši, 1993 e tla e kgonagatšago, e lefelwe...
Ka tumelelo ye ke ipolela ka nnete gore ke lemoga ka botlalo ditokelo tša ka go ya ka karolo ya 32 ya Molao wo o boletšwego le gore ka merero ya phetošetšo ye ya tefelo ke efoga tokelo efe gobaefe ye e tšwelago pele mabapi le tefopušetšo ye.
Ke tiišetša gore pele ke diriša kano/tiišetšo, ke botšišitše moikanedi ngwala dikarabo tša gagwe selebaneng sa gagwe.
A o tseba le go kwešiša dikagare tša boipoledi bjo KARABO:..?
A na le kgano ya go dira kano ye e beilwego KARABO:..?
A o bona kano ye e beilwego e tlama letswalo la gago KARABO:..?
Ke tiišetša gore moikanedi o amogela gore o tseba le go kwešiša dikagare tša boipoledi bjo.
Boipoledi bjo bo anetšwe/tiišeditšwe pele ga ka gomme tshaeno ya moikanedi e dirilwe godimo ga bjona selebaneng sa ka.
LEINA KA BOTLALO LE ATERESE YA KGWEBO (KA GO GATIŠA) MAEMO (RENKE): ... Mohlankedi wa Repabliki ya Afrika BorwaLETŠATŠIKGWEDI: ... LEFELO:...
<fn>Form - COID - W. Cl.26 - Sepedi.txt</fn>
Maina Aterese ... Leina la Mothwalwa ... Letšatšikgwedi la phekolo...
Ke go tloga ka letšatšikgwedi lefe mo mothwalwa a thomilego go lokela go šoma..?
Ke go tloga letšatšikgweding lefe mo mothwalwa a thomilego go lokela go šoma mmarakeng wo o bulegilego wa mešomo..?
A mothwalwa o ile a nyakega gore a fetoše mošomo wa gagwe go ya ka keletšo ya dingaka..?
b Ge go le bjalo, ake o fane ka lebaka...
A go bile le tahlegelo ya lebaka ka moka ya go šoma ga setho sa mmele ka lebaka la bolwetši bja mošomong..?
b Ge go le bjalo, fana ka tlhaloso ye e tletšego ya seo, gomme e thekgwe ke tlhahlobo ye e kgethegilego, mo go nyakegago...
A seemo sa mothwalwa se ile sa tielela..?
Ke tiišetša gore ka tlhahlobo, ke ikgotsofaditše gore seemo sa mothwalwa se bakilwe ke bolwetši bja mošomong bjalo ka ge go hlalositšwe ka godimo.
Leina (ka go gatiša):...
Aterese ye e ngwadišitšwego:...
Hlokomela: Dipego tša tšwelopele di swanetše go išwa kgwedi-ka-kgwedi go Mokomišenare wa Ditefopušetšo goba go mokgatlo gobamothwadi yo a rwelego boikarabelo go ya le ka mo maemo a ka bago ka gona, go fihla ge seemo sa mothwalwa se tieletše, e lego moogo swanetšego go tlišwa pego ya mafelelo ya kalafo.
<fn>Form - COID - W. Cl.287 - Sepedi.txt</fn>
Leina le sefane sa modirakgopelo:...
Nomoro ya boitsebišo:...
Nomoro ya phenšene ya leago:(ge o amogela phenšene). Ge o dirile kgopelo ya go hwetša phenšene ya leago gomme kgopelo ya gago e gannwe, tšweletša bohlatse bjo bo ngwadilwego bja seo...
Leina la mothwadi yo kgobalo e diragetšego mošomong wa gagwe:...
Mohuta wa kgobalo:...
Ka ge kabelo ye ke e filwego go ya ka Molao wa Ditefopušetšo tša Bašomi, 1941 e lefetšwe ka botlalo gomme bjalo ka ge ke le tlalelong e bile ke sa šome lebakeng la bjale, ke kgopela go fiwa thušo ya tlaleletšo.
A o šetše o ile wa fiwa thušo ya tlaleletšo..?
Ke tiišetša gore moikanedi o amogetše gore o tseba le go kwešiša dikagare tša boipoledi bjo bo anetšwego/ tiišeditšwego pele ga ka le gore tshaeno ya moikanedi /kgatišo ya mogogorupo e dirilwe selebaneng sa ka.
c A o bona kano ye e beilwego e tlama letswalo la gago?
MOHLANKEDI WA KHUTŠO/MOKOMIŠENARE WA DIKANO Leina ka botlalo Maemo (Renke) ... Mohlankedi wa Repabliki ya Afrika Borwa Letšatšikgwedi ... Lefelo...
<fn>Form - COID - W. Cl.3 - Sepedi.txt</fn>
Nomoro ya Kleime...
MOTHWALWA: Sefane Maina ... Nomoro ya Boitsebišo ... Nomoro ya Mošomo ... Aterese ya Bodulo ... Khoutu ya Poso ... Letšatšikgwedi la Matswalo ... Bong ... O nyetše goba ga se wa nyala ... Mošomo...
Leina la mothwadi yo kotsi e diregilego mošomong wa gagwe...
Kotsi e diregile neng le kae Letšatšikgwedi Nako ... Lefelo..?
Mothwalwa o be a dira eng lebakeng leo gomme kotsi e diregile bjang..?
Hlalosa ka botlalo mohuta le bogolo bja kgobalo:...
A go na le motho yo a bonego kotsi ge e direga?
Letseno la koroso la kheše(go akaretšwa le palogare ya go šoma morago ga dinako tša mošomo goba putseletšo ya nako-le-nako)...
Diponase (mohlala, tšheke ya bo 13)...
Boleng bja kheše bja madulo...
Boleng bja kheše bja dijo...
Ka beke R Ka kgwedi R...
Leina ka botlalo Aterese Letšatšikgwedi laMatswalo Kamano le mothwalwa b Mabapi le dikotsi ka moka TŠE DINGWE, tshedimošo ye e lateglago e swanetše go tšweletšwa mabapi le meloko ya kgauswi ya mothwalwa.
Tefopušetšo go ya ka Molao wa Ditefopušetšo tša Dikgobalo tša Mošomong le Malwetši, 1993(wo peleng e bego e le Molao wa Ditefopušetšo tša Bašomi, 1941) e kleimiwa mabapi le kotsi ye e hlalositšwego ka godimo.
Ke tiišetša gore tshedimošo foromong ye, ka mo ke tsebago ka gona, e nepagetše.
<fn>Form - COID - W. Cl.304 - Sepedi.txt</fn>
Pego ya Mafelelo ya Kalafo e swanetše go sepedišana le pego ya kalafo ya go tšwa go Ngaka ya Menagano ye e alafago mothwalwa.
a Ke go tloga ka letšatšikgwedi lefe moo mothwalwa a ilego a lokela mošomo wa gagwe wa mehleng?
b Ke ka letšatšikgwedi lefe moo go bonalago a ka lokela mošomo wa gagwe wa mehleng?
A seemo sa mothwalwa se ile sa tielela?
Ke kgonthiša gore ka tlhahlobo ke ikgotsofaditše gore seemo sa mothwalwa ke poelo ya kotsi.
Tshaeno ya Ggaka ya Monagano/Ngaka ya Kakaretšo/Ye nngwe.
Hlokomela: Dipego tša tšwelopele di swanetše go išwa kgwedi-ka-kgwedi go mothwadi go fihla ge seemo sa mothwalwa se tieletše, ge go swanetše go išwa pego ya mafelelo ya kalafo.
<fn>Form - COID - W. Cl.32 - Sepedi.txt</fn>
Mothwalwa: Letšatšikgwedi la kotsit: ... Letšatšikgwedi la lehu: ... Nomoro ya Boitsebišo.: ... Nomoro ya mošomo: ... Mothwadi: ... Aterese: ... Khoutu ya poso:...
Nna (Leina ka botlalo le aterese ya mohlologadi/mohlolo/mohlokomedi) Aterese: ... Khoutu ya poso ... Nomoro ya mogala.: ... Khoutu ya go retha: ... Nomoro ya Boitsebišo:...
Re be re nyalane go ya ka molao wa setšo le ditlwaedi-gomaretšasetifikeiti.
re be re phela mmogo bjalo ka monna le mosadi..
Ke nna mohlokomedi wa bana ba ba boletšwego ka tlase gomme ba tlhokomelong ya ka.
Ke be ke ithekgile ka mohu gore ke hwetše dihlokwa tša bophelo.
Gomaretša setifikeiti sa matswalo, setifikeiti sa kolobetšo, taetšo ya letšatšikgwedi la matswalo goba statamentese se lego mabapi le letšatši la matswalo.
Ke imile/ga ke a ima ngwana wa lenyalong le mothwalwa yo a hlokofetšego.
Ke hweditše go tšwa go mothwadi yo a boletšwego ka godimo R e le...
Sefane sa ka pele ke nyalana le mohu e be e le...
Tshaeno ya Mohlologadi/Mohlolo/Mohlokomedi...
a A o tseba le go kwešiša dikagare tša boipolelo bjoKarabo..?
b A o na le kganetšo efe goba efe ya go dira kano ye e beilwego Karabo..?
c A o tšea kano ye e beilwego go ba ye e tlamago letswalo la gago Karabo..?
Ke tiišetša gore mothušwa o amogetše gore o tseba le go kwešiša dikagare tša boipolelo bja gagwe bjo bo annwego/tiišeditšwego pele ga ka gomme tshaeno ya moipoledi/kgatišo ya monwana/leswao e dirilwe ke le gona.
Leina ka Botlalo Letšatšikgwedi...
Aterese ya mošomong...
<fn>Form - COID - W. Cl.4 - Sepedi.txt</fn>
Leina le Sefane sa Mothwalwa Nomoro ya Boitsebišao ... Aterese: ... Khoutu ya Poso ... Khoutu ya Poso ... Aterese ... Khoutu ya Poso ... Letšatšikgwedi la Kotsi...
Letšatšikgwedi la ketelo ya gago ya mathomo go ngaka...
Kotsi ye e begwago e diregile bjang..?
Tlhaloso ye e tletšego ya kalafo ya (di)kgobalo(e sego dika, maswao goba kgobokanyo ya dika tša malwetši)...
Hlalosa ka boripana mabofokodi goba malwetši ao a šetšego a le gona pele ga kotsi...
Letšatšikgwedi la di-X-Ray Ka mang?
Ditsela tša kalafo: Date Ka mang...
Tlhaloso ye kopana...
Ditimadikwi/ Tša Kakaretšo/tša kgauswi Lebaka la nako a Ketelo ya ngaka Ee/Aowa Le mang Letšatšikgwed b A mothwalwa o ile a eletšwa gore a alafše ka tšhidullo ya ditho tša mmele?
(a)A mothwalwa ga se a lokela go šoma?
Ke tiišetša gore ka tlhahlobo, ke ikgotsofaditše gore (di)kgobalo ya mothwalwa ke poelo ya kotsi bjaloka ge go hlalositšwe ka godimo.
Tshaeno ya Ngaka/Ngaka ya megalatšhika Leina (ka go gatiša) ... Letšatšikgwedi (le bohlokwa) ... Aterese...
Khoutu ya poso Nomoro ya go šoma...
Hlokomela: Pego ye e swanetše gofiwa mothwalwa yo a gobetšego goba e romelwe go mothwadilebakeng la matšatši a 14 go tloga letšatšikgweding la ketelo ya mathomo go ngaka.
<fn>Form - COID - W. Cl.44 - Sepedi.txt</fn>
Nomoro ya Kleime:...
Sefane le Maina Aterese: ...NOMORO YA BOITSEBIŠO:...
A ke wena ngaka ya tlwaelo ya mohtwalwa?
Ge go le bjalo, ke lebaka le le kae..?
Mothwalwa o go bone mabapi le malwetši afe?
A mothwalwa o fodile bolwetšing bja gagwe?
Seemo sa bjale sa mothwalwa sa maphelo ke sefe..?
A mothwalwa o diriša dihlare Ge go le bjale, bolela leina la setšweletšwa la dihlare tše di laetšwego gammogo le kelo ya letšatši-ka-letšatši ya tirišo ya dihlare..?
I. Kgatelelo ya madi...
II. Tlhahlobo ya mohlapologo...
Nomoro ya Kleime:...
A o na le temogo ya mabaka a kotsi ye e e ka bago gona mabapi le seemo sa peleng goba sa bjale sa maphelo sa mothwalwa le mokgwa wa bophelo wo o ka huetšago lebaka la gagwe la go phela?
A tše di latelago di lokile ge di hlahlobja?
A o tšea gore seemo sa maphelo sa mothwalwa ke seo ka sona a ka lefelago lebaka le le tlwaelegilego la go phela go ya ka bogolo bja gagwe le mošomo?
<fn>Form - COID - W. Cl.5 - Sepedi.txt</fn>
Nomoro ya kleime:...
Leina le Sefane sa Mothwalwa Nomoro ya Boitsebišor ... Aterese ... Khoutu ya Poso ... Leina la Mothwadi ... Aterese ... Khoutu ya Poso...
Letšatšikgwedi la Kotsi...
Hlalosa opereišene efe goba efe/ditsela/diteko tše di dirilwego le matšatšikgwedi:...
Kakanyo ya bolwetši le kalafo ye e tšwelago pele...
b Ke ka letšatšikgwedi lefe mo go bonalago a ka lokela godira mošomo wa gagwe wa mehleng?
A maemo a mothwalwa a tieletše?
Ge go le bjalo, hlalosa ka botlalo mabofokodi goba magole afe goba afe a lebaka ka moka a mmele ao abakilwego ke kotsi: tahlegelo ya tšhuto, ge e le gona, e swanetše go laetšwa ka dikelo, lelokollong lefegoba lefe le le itšego.
Ke tiišetša gore ka tlhahlobo, ke ikgotsofaditše gore dikgobalo tša mothwadi di bakilwe ke kotsi.
Tshaeno ya Ngaka/Ngaka ya megalatšhika Leina (Ka go gatišwa) ... Letšatšikgwedi (le bohlokwa) ... Aterese ... Nomoro ya Mošomo...
<fn>Form - COID - W.G.30 - Sepedi.txt</fn>
THOKOMELA: Ge sekgoba se se lego foromong ye se sa lekana karabo ya potšišo efe goba efe, mantšu a pego egomareditšwe aka tsenywa ka tlase ga hlogo ya maleba gomme pego ye e nago le dintlha tše dinyakegago e swanetše go gomaretšwa.. Pego ye nngwe le ye nngwe ya mohuta woo e swanetše goba le dintlha tše di lekanego gore e swanelane le kgopelo le hlogo ye e bolelago ka yona.
Leina la modirakgopelo...
E swanetše go tlatšwa feela ge e le gore kotsi/bolwetšibjamošomong bo feleletša ka lehu. Bolela tswalano ya modirakgopelo le mothwalwa yo a hlokofetšego...
Leina la mothwalwa...
Leina la mothwadi...
Letšatšikgwedi la kotsi/bolwetši bja mošomong...
Lefelo la kotsi/moo bolwetši bja mošomong bo diregilego...
A go šetše go filwe tefopušetšo efe goba efe mabapi le :-...
Go golofala ga lebaka ka moka..?
Ge go le bjalo, fana ka dintlha...
Ge go le bjalo, fana ka dintlha tše di latelago mabsapi le motho goba batho baogo begwago gore tlhokomologo ya bona e bakile kotsi/bolwetši bja mošomong.
Go begwa gore kotsi/bolwetši bja mošomong bo bile gona ka lebaka la bofokodi bja sedirišwa bjalo ka ge go hlalositšwe go karolo ya 562 Ee Aowa...
A bofokodi bja sedirišwa bo bile gona ka tikologong, mešomong, planteng, materialeng goba metšheneng ye e dirišwago kgwebong ya mothwadi (Bolela gore ke efe gomme o fe mabaka)..?
Fana ka dintlha tše di latelago mabapi le motho yo go begwago gore orile a ntše a tseba goba ka tlhokomologo a se lokiše bofokodi bja sedirišwa.
Bolela leina le aterese ya mokgatlo wa bašomi, ramelao goba moemedi yo mongwe ge a le gona yo a tla emelago modirakgopelo tabeng ye...
Nna Ke le modirakgopelo tabeng ye, ke ipolela gore dintlha tša ka godimo di nepagetše go ya ka mo ke tsebago ka gona le ka tumelo ya ka.
E saennwe ka letšatšing le la ... la ... 20...
Hlatse Tshaeno... Letšatši...
<fn>GCIS.10ReasonsToTestForHivAids.2010-10-19.nso.txt</fn>
Ke na le maikarabelo.
Re na le maikarabelo.
Afrika Borwa e rwala maikarabelo.
Mabaka a 10 a gore ke ka lebaka la eng GONABJALE e le nako ya go dira diteko...
HIV e ka alafiwa le go thibelwa. Rwala maikarabelo gomme o dirwe diteko lehono.
Go dira diteko tša HIV le kalafi ke mahala dikliniking KA MOKA tša mmušo.
Ge e le gore o na le HIV, o ka phela bophelo bjo bokaone.
Ge e le gore ga o na HIV, o ka itšhireletša gore e se go fetele.
O ka itšhireletša le go šireletša ba bangwe gore ba se fetelwe ke HIV - ka mehla šomiša dikhontomo gomme o fokotše palo ya balekane ba thobalano.
Go dirwa diteko gammogo le molekane wa gago go aga tshephano le tlhomphano.
Dira mohlala go ba lapa la gago le bagwera. Dira diteko lehono gomme o hlohleletše ba bangwe go dirwa diteko.
Ga go lesea le le swanetšego go belegwa le na le HIV. Go na le dihlare tše di ka thibelago se, EUPŠA o swanetše go tseba maemo a gago a mabapi le HIV e sa le ka pela boimaneng bja gago.
Ge e le gore o na le TB, o ka be gape o na le HIV. Netefatša gore o dirwa diteko tša HIV. Ge e le gore o na le HIV, netefatša gore o dirwa diteko tša TB.
Afrika Borwa e rwala maikarabelo a tša maphelo a gago. Naa o tlo rwala maikarabelo neng gomme wa dirwa diteko?
Ge e le gore ga se wa fetetšwa, itšhireletše le go ithibela - gomme o dule o le bjalo.
<fn>GCIS.FIFA.2010-10-19.nso.txt</fn>
Re naga ya bobedi lefaseng ka bophara yeo go kilego gwa swarelwa go yona dibjana tša lefase tša khirikhete, rakibii le kgwele ya maoto.
Ditediamo tša go kgahliša kudu lefaseng ka moka ke tšeo e sa lego tše mpsha gomme tšona di tlo dulwa ke batho ba go feta ba 570 000.
Moses Mabhida Stadium go la Durban se na le areka ya tshipi 105 m ka godimo ga lepatlelo, gomme ka go diriša thapo ya kheibolo ya mmotoro, mmogedi o tlo ipshina ka tebelelego ya go kgahliša ele ruri ya Indian Ocean.
Soccer City go la Johannesburg e tšea sebopego sa sego, sedirwa sa setšo sa seAfrika sa go nwa dino. Bokantle bja sona bo ka ba 43 000 m gomme bo tlo agwa go tšwa go didirišwa tša bokgoni bja enetši ya tlhago ka botlalo. Ke setediamo se segolo go di feta ka moka Afrika, se dulwa ke batho ba go ka ba 95 000.
Mbombela Stadium sa Nelspruit se agilwe tikologong yeo e tsebegago ka botse bja yona bja tlhago le diphoofolo, kgauswi le lešoka la diphoofolo la Kruger National Park. Dika tša yona tša mongwalo ke thekgo ya marulelo a 18 ao a swanago le dithutlwa.
Ditediamo tšeo di lego makheišeneng di a kaonafatšwa, tše dingwe bjalo ka mafelo a hlahlo.
Olympia Park Stadium go la Rustenburg.
Naa o be o tseba?
Dimilione tše R25 di tlo bolokwa ka go tšwetšopele ya dihlopha tša kgwele ya maoto go putlaganya di khoutu tša dipapadi, kudu ditšhabeng tša bahloki, go nyapolla le go hlokomela talente ya dipapadi, le go kaonafatša moya wa phadišano dipapading tša rena.
Dimilione tše R212 di bolokilwe dipapading tša dikolong le setšhabeng mo nakong ya go fihlela go 2010.
Lenaneokgoparara la Dikolo le tlo tliša setšo sa Sebjana sa Lefase sa FIFA sa thaloko yeo e lokilego, mekgwa ya go phela ya go itekanela le ditšo tša go fapafapana go bana ba sekolo ba dimilione tše 12 go kgabaganya dipapadi, bokgabo le setšo.
Dibilione tše dingwe tšeo e ka bago tše R11,7 di bolokilwe ka go lenaneokgoparara la didirišwa tša dinamelwa go kgonthišiša gore barati ba dipapadi, dihlopha le baphatlalatši ba ditaba ba sepela ka thelelo. Diprotšeke tša dinamelwa tša Sebjana sa Lefase sa 2010 sa FIFA ke karolo ya mmušo ya kopanyo ya poloko ya tšhelete ka go dinamelwa, elego go kaonafatša tshepetšo ya rena ya dinamelwa go humana mohola wa lebaka le letelele wa banamedi le ekonomi.
Kaonafatšo ya ditsela tša rena, seporo le ditsela tša dipese e tlo aba tshepetšo yeo e kopantšwego ya dinamelwa. Se se akaretša dikaonafatšo tše bjalo ka Rapid Rail le Bus Rapid Transit Systems, tšeo di akaretšago methalo ya go ikgetha tseleng ya dinamelwa tša setšhaba le moo basepela ka dinamelwa tša setšhaba ba fologago gona go namela dinamala tše dingwe. Sebjana sa Lefase sa 2010 sa FIFA se tlo eta pele tirišo ya dithekethe tša elektroniki tšeo di kopantšwego, tšeo di tlo kgontšhago banamedi ba dinamelwa tša setšhaba go diriša dithekethe tša go swana ge ba namela dipese, diterene le dithekisi.
Didirišwa tša bokopanelo bja sathelaete bja dikgokagano tša go fapafapana le dikgokagano ka megala tša Sebjana sa Lefase di tlo thekga maatla a thomelo ya tshedimošo bogolo bja 40 gigabytes ka motsotso gomme e tlo dirišwa ka morago ga 2010 go aba ditirelo tša dikhokagano tšeo di dirišago maswao. International Broadcast Centre yeo e lego Johannesburg e tlo ba senthara ya diphatlalatšaditaba, e amogela tshepetšo ya Bobegaditaba go tšwa ditediamo gomme tša phatlalatšwa lefaseng ka bophara.
Senthara ya diphatlalatšaditaba e akaretša "farm" ya dikotlelo tša sathalaete tšeo di aparetšego lefelo la 5 000 m2. Babogedi ba hlakane ka moka ba thelebišene ba tiragalo ya 2010 ba tlo fihla go dibilione tše e ka bago tše 26,9.
Naa o be o tseba?
Selokene sa bašomi ba rena ba Sebjana sa Lefase sa 2010 ke KE NAKO. Keteka Botho bja Afrika "ke nako" ke lentšu la Sesotho, Sepedi le Setswana gomme le hlaloša gore "it is time" ka seisimane. Ke taletšo ya go keteka Afrika bjalo ka setlogo sa botho le bjalo ka yeo e nago le seabe go karolo efe goba efe ya maitapišo a botho.
La mathomo historing, FIFA e fa dikonteraka go madulo ao e sego dihotela, bjalo ka diphaka tša bosetšhaba, marobalo ao a abago dijo tša mesong fela, dilotše le mengwako ya baeng.
Re šetše re na le dikamora tše 80 000 tšeo di etšwego - ke tše dintšhi le go feta go ka akaretša nomoro ya 55 000 yeo e nyakwago ke FIFA.
Naga e tlo ba le tlhokomelo ya maphelo ya mahala mafelong a semmušo, ditirelo tša kalafo ya tšhoganetšo diiri tše 24 le magato a boditšhabatšhaba le a selegae a go hlokomela go phulega ga malwetši.
Disenthara tše pedi tšeo di tlabetšwego gabotse tša kgokagano tšeo di bitšago dimilione tše R37 di a agiwa profenseng ye nngwe le ye nngwe go kgontšha kgokagano ya nnete ya dikoloi tša tšhoganetšo go fihla senthareng ya kgauswi ya tšhoganetšo.
ditirelo tša dihelikhoptara tša kalafo di tlo katološetšwa diprofenseng ka moka.
Dikoloi tše dingwe tše 450 tša diambolense di tla tsenywa legatong la tšeo di lego gona.
Go tla dirwa tšohle go šireletša ditiragalo le naga ya rena. Dipeeletšo di tla tšwela pele go thuša maphodisa maitapišong a bona a go lwantšha bosenyi ka morago ga ge Sebjana sa Lefase sa 2010 sa FIFA e le kgale se fedile.
Dimilione tše R665 di tla dirišetšwa go reka didirišwa tša maemo tša bokgabo, go akaretšwa didirišwa tša go laola mašabašaba a batho, difofane le dihelikhoptara tša bašomi, dikanono tše 10 tša meetse, di-BMW tše 100 tša go paterola ditseleng tše kgolo le diaparo ngwatobošego.
disenthara tše nne tša theknolotši ya maemo a godimo tšeo di sepetšwago ka dikoloi di tla amogela kgašo ya semetseng go tšwa difofaneng le dikhamereng tše dingwe.
Go tla beakanywa bašomi ba tšhireletšo ba 41 000 bao ba tlo lebelelanago kudu le tša Sebjana sa Lefase sa 2010 sa FIFA.
Naa o be o tseba?
Go Seboka sa Lefase sa Tšwetšopele ya go ya go Ile, Afrika Borwa e eteletše pele mmotlolo wa tšhireletšo wo o amogetšwego bjalo ka mohlala o moswa wa boditšhabatšhaba - gomme o šetše o amogetšwe le go dirišwa ke Ditšhaba tše di Kopanego bjalo ka mmotlolo wa ditiragalo tše kgolo.
Go beeleditšwe dibilione tše R1, 5 go tla go kaonafatša mafelo a go tsena ka nageng, le ditokišetšo tša Sebjana sa Lefase sa 2010 sa FIFA, go kaonafatšwa ditshepedišo tša bofaladi gore go be bonolo ge batho ba etšwa le go tsena ka gare ga naga.
Re tla ba le di-visa tša go ikgetha tšeo di diretšwego tiragalo tšeo di tla kgontšhago bao ba nago le dithekethe go tsena ka nageng ga bonolo.
Se se akaretša go potlakiša ditshepedišo tša bofaladi mafelong a go tsena ka tirišo ya dileini tša potlako le tshepedišo ya maemo a godimo yeo ka yona baeti ba lekolwago pele ba namela sefofane go ya mafelong ao ba a etelago.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo: www.sa2010.gov.
Go tla hlolwa mešomo ye meswa yeo e ka bago ye 415 000 ka go ba legae leo go swarelwago dithonamente tše go lona.
Go šetše go hlotšwe mešomo ye meswa ye 80 000 intastering ya kamogelo ya baeti le ye 40 000 intastering ya boagi.
Palomoka ya Ditšweletšwa tša Gae tša rena e tlo oketšwa ka tšhelete ye e kabago dibilione tše R55, 7 ka 2010.
Tšhelete ye nngwe yeo e ka bago dibilione tše R2 yeo e dirišitšwego ditediamong tše mpsha e tla tšwela malapa a a amogelago megolo ya fase mohola.
Baeng ba go tšwa dinageng tša ka ntle ba tlo diriša dibilione tše R8, 5 ka mo Afrika Borwa ka 2010.
Magareng ga 2007 le 2015, Afrika Borwa e tlo ba moamogedi wa baeng ba bangwe bao e ka bago ba dimilione tše pedi ba ditšhabatšhaba ka lebaka la dithonamente tšeo di tlogo swarelwa mo go yona.
E tsebja bjalo ka mokete wa bafenyi, tiragalo ye e tsikinyago maikutlo ya Sebjana sa Lefase sa FIFA e bapalwa magareng ga bafenyi ba thonamente ye nngwe le ye nngwe ya selete ya Lekgotlakopano ya FIFA, mofenyi wa nako ya go feta wa Sebjana sa Lefase sa FIFA le moswari wa thonamente ye e latelago ya le Sebjana sa Lefase sa FIFA. Ka motswako wa go kgahliša wa dihlopha tša maemo a godimo lefaseng - go akaretša dihlopha tše tharo tša tše nne tša maemo a godimo lefaseng - le enetši ya setšhaba ya go tlala ka moya wa kgwele ya maoto, Sebjana sa Lekgotlakopano sa FIFA ke maitemogelo ao a sego a swanela go go feta.
Egypt ke se sengwe sa dihlopha tše maatla ka go fetišiša ntle le kgonono tša kgwele ya maoto ka Afrika. Ke sehlopha seo se atlegilego kudu historing ya Sebjana sa African Cup of Nations ka go fenya makga a tshelela. Mohlahli: Hassan Shehat. Maemo go FIFA: 22. Sebjaneng sa Lekgotlakopano sa FIFA e tšwelela makga a: Ga tee. Dibapadi tšeo di tumilego: Gossam Hassan, Ahmed Hassan, Amr Zaky, Mohamed Zidan.
Mokgwa wa bona wa go lwela kgwele le dithekniki tše maatla di ba dira gore ba be maemong a go ipitša dinkgwete tša Asia. Mohlahli: Jorvan Vieira. Maemo go FIFA: 77. Makga ao se ralokilego ka ona Sebjaneng sa Lekgotlakopano sa FIFA: Ga tee. Dibapadi tšeo di tumilego: Younis Mahmoud, Noor Sabri, Bassim Abbas, Nashat Akram.
Spain ga bjale ke sehlopha seo se lego maemong a pele ga go lebelelwa direnke tša semmušo tša lefase tša FIFA. Mohlahli: Vicente Del Bosque. Maemo go FIFA: Ga tee. Makga ao se ralokilego ka ona Sebjaneng sa Lekgotlakopano sa FIFA: Kgetlo la mathomo. Dibapadi tšeo di tumilego: Fernando Torres, Xabi Alonso, Iker Casillas, Sergio Ramos.
Go ba di bile le maswanedi a go bapala dithonamenteng tše hlano tše di fetilego tša Sebjana sa Lefase sa FIFA le ka morago ga katlego ya go šireletša thaetlele ya bona ya CONCACAF Gold Cup ka 2007 ka go fenya Mexico ka 2-1, USA e tšewa bjalo ka lekgema leo le robetšego lefaseng la kgwele ya maoto. Mohlahli: Bob Bradley. Maemo go FIFA: 21. Makga ao se ralokilego ka ona Sebjaneng sa Lekgotlakopano sa FIFA: Ga raro. Dibapadi tšeo di tumilego: Damarcus Beasley, Landon Donovan, Clint Dempsey, Tim Goward.
Ga go na sehlopha sa naga historing seo se ilego sa atlega bjalo ka Brazil. Ka ge se tšweleditše dinaletšana tša kgwele ya maoto tše bjalo ka Pelé le Ronaldingo, ke sona fela sehlopha seo se ralokilego Sebjaneng se sengwe le se sengwe sa Lefase sa FIFA. Mohlahli: Dunga. Maemo go FIFA: Makga a mane. Makga ao se ralokilego ka ona Sebjaneng sa Lekgotlakopano sa FIFA: Ga hlano (bafenyi gabedi). Dibapadi tšeo di tumilego: Ronaldingo, Adriano, Gilberto, Robingo.
"Ba bašweu Fela" bjalo ka ge ba tsebega, ba bile le seabe Sebjaneng se sengwe le se sengwe sa OFC Nations ga e sale go tlogela ka 1973, gomme ba fenya makga a mane ka moka. Mohlahli: Ricki Herbert. Maemo go FIFA: 54. Makga ao se ralokilego ka ona Sebjaneng sa Lekgotlakopano la FIFA: Ga bedi. Dibapadi tšeo di tumilego: Simon Elliot, Ryan Nelson, Chris Killen, Shane Smeltz.
Ke naga yeo e ileng ya fenya sebjana sa CAF African Cup of Nations ga tee le dithaetlele tša COSAFA Cup ga bedi, gomme "Bafana-Bafana" ba šetše ba itokišeditše go dira sešupo bjalo ka beng ba naga yeo e tlogo amogela baeng. Mohlahli: Joel Santana. Maemo go FIFA: 85. Makga ao se ralokilego ka ona Sebjaneng sa Lekgotlakopano la FIFA: Ga tee. Dibapadi tšeo di tumilego: Benni Mcarthy, Aaron Mokoena, Steven Pienaar, Teko Modise.
Ka go fenya Dibjana tše nne tša Lefase tša FIFA, Italy ke e nngwe ya dinaga tše maatla kgweleng ya maoto lefaseng. Mohlahli: Marcello Lippi. Maemo go FIFA: Ga bedi. Makga ao se ralokilego ka ona Sebjaneng sa Lekgotlakopano la FIFA: Lekga la mathomo. Dibapadi tšeo di tumilego: Fabio Cannavaro, Andrea Pirlo, Luca Toni, Gianluigi Buffon.
Natefelwa ke kgwele ya maoto ya maemo a godimo lefaseng ka tšhelete ya go tloga go R70 fela - Beeletša madulo a gago historing ya naga ye gomme o be karolo ya Bonkgwete bja Dinkgwete.
Dira kgopelo ka inthanete go www.FIFA.com goba lekaleng lefe goba lefe la First National Bank nageng ka bophara.
"Kopanya" lereo la Sesotho, Sesotho sa Leboa le Setswana leo le hlalošago gore go bea dilo gotee, ke leina la kgwele leo le emelago lefase la kgwele ya maoto leo le kopanago la mathomo ka Afrika ka Ngwatobosego 2009. tlhamego ya kgwele e šušumetšwa ke mošomo wa bokgabo wa tšeometri wa Matebele.
<fn>GCIS. HangerText.2010-10-19.nso.txt</fn>
Join the partnership between government and society to voice support for victims of abuse.
Apara lente le le šweu go šupa boikgafo bja gago.
Tšeakarolo ka go ditiragalo le ditiro tša Matšatši a 16 a Tlhohleletšo tseo di diragalago go tloga ka 25 Dibatsela - 10 Manthole: Look out for details in your area goba hwetša tshedimošo ka botlalo go: www.womensnet.org.
Ithaope go šomiša nako ya gago go thuša mekgatlo yeo e sego ya mmušo le dihlopha tša setšhaba tšeo di thekgago basadi le bana bao ba hlorišitšwego.
Fana ka tšhelete go mekgatlo yeo e šomelago go fediša dintwa kgahlanong le basadi le bana ka go fana ka thušo go Mokgatlo wa Ditokelo tša Botho. Go hwetša tshedimošo ka botlalo e ya go: www.fhr.org.za goba leletša 011 339 5560.
Bolela kgahlanong le tlhorišo ya basadi le bana: Tutuetša batšwasehlabelo bao ba homotšego ba basadi go hlohla tlhorišo. Bega tlhorišo ya bana maphodiseng.
Tsenela diforamo tša setšhaba tša maphodisa goba diforamo tša polokego tša setšhaba o thuše go lwantšhana le bosenyi mo tikologong ya gago. Go hwetša tshedimošo ka botlalo ya gore o ka ba leloko bjang, ikgokaganye le seteišene sa gago sa kgauswi sa maphodisa.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo ka ga ditirelo tsa mmušo leletša 1020, nomoro ya go se lefelwe go mogala wa ka ntlong.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo ka ga ditirelo tsa mmušo leletša 1020, nomoro ya go se lefelwe go mogala wa ka ntlong.
<fn>GCIS. Healthposter.2010-10-19.nso.txt</fn>
Leina la semmušo la saense la bolwetši bjo ke leuba la mpshikela wa A (H1N1) 2009. Bo thomile go la Mexico le Dinagakopano tša Amerika ka Moranang ngwaga o. Mathomong bo be bo tsebega ka mpshikela wa dikolobe ka lebaka la gore go be go gopolwa gore bo tšwa go dikolobe. Ga bjale, go dumelwa gore ke motswako wa ditho tša motho le tša dinonyana. Ke ka moo, bolwetši bo sa tsenelanego le go ja nama ya kolobe goba ditšweletšwa tša kolobe. Ga bjale bo tsebega bonolo ka leuba la mpshikela (go tla ratega gore leina la semmušo le šomišwe.
Go tšwa ka Moranang, twatši eile ya phatlalala ka lebelo go dinaga tše 166 lefase ka kakaretšo. Ka Afrika, go fihla ga bjale bo phatlaletše go dinaga tše 16 fela. Ka ye nako ge ke go ngwalela, ka mo nageng ya rena re na le ditshwaetšo tše di fetago 3 000.
Ka morago ga kopano ya bone ya Komiti ya Tšhoganetšo yeo e swerwego ka la 11 Phupu 2009, Mokgatlo wa Maphelo wa Lefase (WHO) o phethile ka gore selekanyo sa leuba la lefase ka kakaretšo se fihleletšwe le gore Molaodikakaretšo, Ngaka Margaret Chan, o goeleditše leuba le (kgato ya 6). Se ka mantšu a bonolo se ra gore bolwetši bo be bo sepelela go dinaga tše dingwe le gore bo phatlalala ka lebelo le legolo kudu. Le ge go le bjalo, ke rata go gatelela gore kgoeletšo ya leuba le ga e re gore bolwetši bo kotsi. Ka mantšu a bonolo go ra gore bo phatlalala naga ka bophara.
Ka la 6 Mosegamanye, WHO e hlalošitše phatlalalo ya leuba le, mo dinageng tšeo di amegilego fela le go dinaga tše dimpsha tšeo di ka se bo širogego le go bo thibela. Ka mahlatse le ge go le bjalo, mola e le gore se se ka no ba bjalo, ba ile ba elelwa gore twatši ye e dutše ka bontši e le bonolo e bile e sa dutše e le yeo e sego kotsi ka tsela efe goba efe. Le ge go le bjalo, bjalo ka bašomi ba maphelo, lefaseng ka bophara le ka mo nageng, re sa tshwentše ke mahu ao a hlagilego go fihla ga bjale (lefaseng ka bophara 0,8% le 0,1% ya batho bao ba swaetšegilego ka mo Afrika Borwa). Twatši e ama gagolo batho ba mengwaga ya magareng ga ye 10 go fihla go ye 29 - bontši bja batho ba, ba ka dikolong goba diinstithušeneng tša thuto ya ka godimo.
WHO e eleditše gore dinaga di swanetše go hlokomedišiša go fokotša khuetšo ya bolwetši mo ditšhabeng. Go dira se, poledišano ya mohola e bohlokwa.
Bolwetši bo phatlalala ka phetelo ya lerothinyana mohlang ge motho yo a fetetšwego a gohlola goba a ethimola, wa goga moya wo o tšwelego ge ba gohlola goba ba ethimola; le ge e le gore ba gohlolela bogodimo, wa goga moya kgauswi le lefelo leo, o ka fetetšwa.
go ikwa ka kakaretšo o se wa phela gabotse.
Batho ba bantši kudu lefaseng ka kakaretšo ba na le dika tše bonolo e bile ba ka se nyake kalafo efe goba efe yeo ikgethilego. Le ge e le gore batho ba dika tše bonolo ba swanetše go alafiwa go no swana le ba dika tša tlwaelo tša mpshikela. Le ge gole bjalo, batho bao ba latelago ba nago le dika tše bonolo ba swanetše gape go bona ngaka ya bona ka bjako.
batho bao ba nago le bolwetši bja swikiri.
letšhollo le dišupo tša go hloka meetse mmeleng.
go potuma mo go tseneletšego kudu le tahlegelo ya mogopolo.
Mang le mang yo a nago le dika tše di lekanetšego goba tše dišoro o swanetše go nyaka le go hwetšwa tlhokomelo ya bjako ya kalafo.
Teko ya semmušo e dirwa ke Mokgatlo wa Setšhaba wa Malwetši a go Fetela, wo olego go la Gauteng eupša ga bjale o ile wa phatlalatšwa go ya go la Kapa Bodikela. Diteko di dirwa ka tigelo ya ngaka. Balwetse ba ba nyakang tlhokomelo ya maphelo ya lefapha la mmušo. Balwetše ba ba nyakago thušo kwa tshepedišong ya tsa kalafo ga ba swanela go kgopela teko ya ka laboratoring ka bobona - ke ngaka ya bona ye e swanetšego go tšea sephetho.
Kalafo yeo e kgethilwego ke Tamiflu.
nago le dika tše šoro.
Kalafo ka bontši ka Tamiflu e tla tliša twantšho ka bontši go seokobatši, gomme ya e dira gore e se be le mohola le go batho bao e ka phološago maphelo a bona.
Maitemogelo lefaseng ka bophara a bontšhitše gore go tswalelwa ga diinstithušene tša go ithuta le mafelo a mangwe bjalo ka Mabenkele a kgoparara ga se a šoma ka go emiša phatlalalo ya bolwetši. Eupša, go ile gwa hlola ditšhitišo tše dikgolo tša leago.
Re eletša gore morutwana goba morutiši ofe goba ofe yo a nago le dika tše bonolo o swanetše go dula ka gae. Ge go e na le barutwana le/goba barutiši ba bantši bao ba dulago gae, ka gona institušene yeo e amegilego e swanetše go boledišana le Kgoro ya Thuto, yeo e lego gore mmogo le mafapha a maphelo di tla eletša ka tsela yeo e swanetšego go latelwa.
ge o ekwa o ka re o na le dika tše di bonolo, dula ka gae o be o široge go kopana le batho ba bangwe.
Ke rata go le tiišetša gore sengwe le sengwe se dirwa ke ditsebi tša saense lefaseng ka bophara, ba šoma le WHO go leka go ka tšweletša moento. Ge dilo di ka sepela gabotse, moento o bjalo o ka ba gona mo dikgweding tše mmalwa tse di latelago..
Ditšhimollo tše bjalo tša moeto di šetše di thomile ka go la Europa le Amerika; ka go hloka mahlatse naga ya rena ga e na theknolotši goba bokgoni bja go dira seo.
Ke rata go go leboga ge o tšere nako go bala molaetša wo gomme re rata go go leboga gape re lebeletše go kgata tema ga gago ka mafolofolo mo go gokagana le fokotša diabe tša bolwetši bjo.
<fn>GCIS. Inaugurationleaflet.2010-10-19.nso.txt</fn>
A re ketekeng tlhomamišo ya Mopresidente o mo mpsha wa naga ya rona!
Dimilione tša maAfrika Borwa ba kgathile tema ka go dikgetho tša kakaretšo ka la 22 Moranang 2009. Ka go kgetha, batho ba Afrika Borwa ba kgathile tema ka go tshepetšo ya temokrasi ya go kgetha Mopresidente o mo mpsha wa naga. Ga bjale ka ge re tseba dipoelo tša dikgetho, ke nako ya gore Mopresidente o mo mpsha wa Afrika Borwa a tlhomamišwe.
Tlhomamišo ke eng?
Tlhomamišo ke moletlo wa semmušo wo o laetšago mathomo a sebaka sa Mmušo o mo mpsha. Ka letšatši le, Mopresidente o mo mpsha o enišwa ke Moahlodimogolo wa Afrika Borwa. Dihlogo tša mebušo le mmušo le baemedi ba mebušo go tšwa dinageng tše dingwe ba ba gona go tiragalo ye e bohlokwa. Go ba le mmino, ditiro tša setšo le tše dingwe mo moletlong wa go keteka letšatši leo.
Tlhomamišo e dirwa neng?
Ngwaga o, tlhomamišo e dirwa ka Mokibelo, 9 Mopitlo 2009, go tloga ka iri ya 11:00 go la Union Buildings ka Pretoria.
Ke ka lebaka la eng letšatši le le le bohlokwa?
Ka letšatši le, re keteka phihlelelo ya temokrasi ya naga ya rena le ditokelo le menyetla yeo ga bjale re ipshinago ka yona ka mo go Afrika Borwa ya temokrasi, yeo e se nago kgethollo go ya ka mmala le bong. Ke letšatši leo ka lona re ka kopanago bjalo ka setšhaba go tšwelapele go aga Afrika Borwa yeo ka moka ga rena re ka ikgantšhago ka yona.
O ka ba karolo ya tlhomamišo bjang?
Diteišene tše mmalwa tša thelebišene le tša seyalemoya di tla gaša thwii tlhomamišo ka la 9 Mopitlo 2009 - theetša!
Gape go na le ditiragalo tšeo di beakantšwego mo ditšhabeng tše di fapanego go ralala le naga - e ba karolo ya tšona!
Go hwetša dintlha ka ga tiragalo yeo e lego tikologong ya gago, leletša mogala go 1020 (nomoro ya go se lefelwe go tšwa go mogala wa ka ntlong).
Re šoma ka Seboka go Kaonafatša Maphelo a Batho!
<fn>GCIS. KeyMessagesPublicParticipationWeek.2010-10-19.nso.txt</fn>
Beke ya go tšea Karolo ga Setšhaba ke maemo a go godiša poledišano le kgokagano magareng ga mmušo le batho. E fa mmušo monyetla wa go phatlalatša Lenaneotšhomo la wona le tšwelopele yeo e šetšego e dirilwe. E tšwetšapele go tšea karolo le tirišano magareng ga setšhaba le mmušo.
Beke ya go Tšea karolo ga Setšhaba e fana ka monyetla go mmušo gore o kgone go kgokagana le morafe, go ikarabela go phethagatšo ya lenaneotšhomo.
Kgokagano thwii magareng ga makala a mararo a mmušo (bosetšhaba, profense le pušoselegae) e bile setšhaba se tiišetša go bona mmušo o ikgokaganya le batho ba wona.
Mo bekeng ye morafe le mmušo ba tla kgokagana ka diforamo tšeo di hlomilwego bjalo ka dikomiti tša diwate, le dikopano tša makala go tšweletša ditlhohlo le go abelana ditharollo.
Kgatelelo e ntši e tla ba go tiišetša leswa go ditšhaba bjalo ka batšweletši mmogo ba ditharollo, ka thekgo ya mmušo wo o tsenyago letsogo ka mafolofolo.
Mogala wo o Kgethegilego wa Mopresidente le wona o tšweleditše mekgwa ya tlaleletšo go oketša kgokaganyo magareng ga mmušo le batho, le go potlakiša kabo ya tirelo.
Re šogana le ditlhohlo tšeo di šetšwego di bonwe ka dikgokagano le dinyakišišo tše dingwe tšeo di fapanego.
Re dirile tšwelopele e kgolo kudu mo mengwageng e 15 ya go feta ya tokologo, ditlhohlo tše dintši di sa phegeletše.
Phesente ya malapa ao a nago le phihlelelo ya meetse e oketšegile go tloga go 61.7% ka 1994 go fihla go 91.8% ka Hlakola 2009, tše ntši di sa nyakwa go dirwa go katološetša tirelo go badudi bao ba šetšego.
Re sepelela kgauswi kudu le go fihlelela nepo ya rena ya go fediša tsela ya boithomelo bja dikgamelo ka mo go madulo ao a hlomilwego semmušo, letšatšikgwedi leo le lebeletšwego la phihlelelo ya batho ka moka ke 2014.
Re dula re tshwenyegile ka lebaka la maemo ao a lego godimo a go se šome, bodiidi, tlhokomelo ya maphelo yeo e sego ya lekana le tlhabollo yeo e lego fase, kudu kudu ka mo go madulo a magaeng le a mekhukhung.
A re šomišeng diforamo tše go ikgokaganya le baemedi ba setšhaba le go tlogela go senya thoto le didirišwa tšeo di lebišitšwego go thuša bona.
Re tshwenywa ke ditirelo tšeo di diegišitšwego tšeo di tshepišitšwego ditšhaba; re a tseba gore ge re šoma mmogo ka mo go ditirišano tšeo di beakantšwego re ka dira tše dintši e bile ka lebelo.
<fn>GCIS. LetterOnTraditionalAffairs.2010-10-19.nso.txt</fn>
go kgopela thušo ya gago le go kgathatema ga gago le ga kantoro ya gago e kgolo ka go bolela ka mo go kgontšhago ka ga melaetša e bohlokwa ya Mpshikela wa A (H1N1) 2009 ka mo go setšhaba sa gago.
Leina la semmušo la saese la bolwetši bjo ke leuba la mpshikela wa A (H1N1) 2009. Bo thomile go la Mexico le Dinagakopano tša Amerika ka Aprele ngwaga o. Mathomong bo be bo tsebega ka mpshikela wa dikolobe ka lebaka la gore go be go gopolwa gore bo tšwa go dikolobe. Ga bjale , go dumelwa gore ke motswako wa ditho tša motho le tša dinonyana. Ke ka moo, bolwetši bo sa tsenelanego le go ja nama ya kolobe goba ditšweletšwa tša kolobe. Ga bjale bo tsebega bonolo ka leuba la mpshikela goba go tla ratega gore leina la semmušo la wona le šomišwe, A (H1N1) 2009.
Go tloga ka Aprele ngwaga o, twatši e ile ya patlalala ka lebelo go dinaga tše 166 lefase ka kakaretšo. Ka Afrika, go fihla ga bjale bo phatlaletše go dinaga tše 16 fela. Ka nako ya ge ke ngwala lengwalo le, twatši e amile batho ba 177, 457 (di tiišeditšwe ke laporethri) lefaseng ka kakaretšo ka mahu ao a hlatsetšwego a 1 457.
ka mo Afrika Borwa ga bjale, re šetše re hlatsetše ditiragalo tše 2 844 ka mahu a tshela.
Ka morago ga kopano ya bone ya Komiti ya Tšhoganetšo yeo e swerwego ka la 11 June 2009, Mokgatlo wa Maphelo wa Lefase (WHO) o phethile ka gore selekanyo sa leuba la lefase ka kakaretšo se fihleletšwe le gore Molaodikakaretšo, Nga Margaret Chan, o goeleditše leuba le (kgato ya 6). Se ka mantšu a bonolo se ra gore bolwetši bo be bo sepelela go dinaga tše dingwe le gore bo phatlalala ka lebelo le legolo kudu. Le ge go le bjalo, ke rata go gatelela gore kgoeletšo ya leuba le ga e re gore bolwetši bo kotsi. Ka mantšu a bonolo go ra gore bo phatlalala naga ka bophara.
Ka la 6 Julae, WHO e hlalošitše phatlalalo ya leuba le, mo dinageng tšeo di amegilego fela le go dinaga tše dimpsha tšeo di ka se bo širogego le go bo thibela. Ka mahlatse le ge go le bjalo, mola e le gore se se ka no ba bjalo, ba ile ba elelwa gore twatši ye e dutše ka bontši e le bonolo e bile e sa dutše e le yeo e sego kotsi ka tsela efe goba efe.
WHO e eleditše gore dinaga di swanetše go hlokomedišiša go fokotša khuetšo ya bolwetši mo ditšhabeng. Go dira se, poledišano ya mohola e bohlokwa.
Bolwetši bo phatlalala ka phetelo ya lerothinyana (mohl. ge motho yo a fetetšwego a gohlola goba a ethimola, wa goga moya wo o tšwelego ge ba gohlola goba ba ethimola; le ge e le gore ba gohlolela bogodimo, wa goga moya kgauswi le lefelo leo , o ka fetetšwa).
Batho ba bantši kudu lefaseng ka kakaretšo ba na le dika tše bonolo e bile ba ka se nyake kalafo efe goba efe yeo ikgethilego.
batho bao ba nago le bolwetši bja swikiri.
letšhollo le dišupo tša go hloka meetse mmeleng.
go potuma mo go tseneletšego kudu le tahlegelo ya mogopolo.
Mang le mang yo a nago le dika tše di lekanetšego goba tše dišoro o swanetše nyaka le hwetša tlhokomelo ya bjako ya kalafo.
Teko ya semmušo e dirwa ke Institute ya Setšhaba ya Malwetši a go Fetela, wo o lego go la Gauteng eupša ga bjale o ile wa phatlalatšwa go ya go la Kapa Bodikela. Diteko di dirwa ka tigelo ya ngaka. Diteko ka bontši ka kgopelo ya maloko a setšhaba ka bonoši ga e dumelelwe ka mo go tsela ya tlhokomelo ya maphelo ya lefapha la mmušo. Re a tseba gore mafapha a mangwe ka mo go tsela ya tlhokomelo ya maphelo ya lefapha la praebete ba dira diteko ka bontši ka kgopelo ya batho bao ba tshwenyegilego e sego ka kgopelo ya dingaka tša bona, eupša ga se ya digela ke WHO.
Kalafo yeo e kgethilwego ke Tamiflu.
dika tše bonolo ka go magoro ao a nago le kotsi yeo ikgethileng bjalo ka ge go boletšwe ka mo godimo.
Kalafo ka bontši ka Tamiflu e tla tliša twantšho ka bontši go seokobatši, gomme ya e dira gore e se be le mohola le go batho bao e ka phološago maphelo a bona.
Maitemogelo lefaseng ka bophara a bontšhitše gore go tswalelwa ga diinstitušene tša go ithuta le mafelo a mangwe bjalo ka Mabenkele a kgoparara ga se a šoma ka go emiša phatlalalo ya bolwetši. Eupša, go ile gwa hlola ditšhitišo tše dikgolo tša leago.
Re eletša gore morutwana goba morutiši ofe goba ofe yo a nago le dika tše bonolo o swanetše go dula ka gae. Ge go e na le barutwana le/goba barutiši ba bantši bao ba dulago gae, ka gona institušene yeo e amegilego e swanetše go boledišana le Kgoro ya Thuto ya Motheo, yeo e lego gore mmogo le mafapha a maphelo di tla eletša ka tsela yeo e swanetšego go latelwa.
ge o ekwa o ka re o na le dika tše di lekanetšego, dula ka gae o be o široge go kopana le batho ba bangwe.
Ke rata go le tiišetša gore sengwe le sengwe se dirwa ke ditsebi tša saese lefaseng ka bopha, ba šoma le WHO go leka go ka tšweletša moento. Ge dilo di ka sepela gabotse, moento o bjalo o ka ba gona mo dikgweding tšeo di fetšego pelo. Le ge go le bjalo, go na le kgonagalo ya gore go be le nyakego e ntši kudu ya moento ka tšweletšo ya bokgoni bjo bo lekantšwego - ga go na bokgoni bjo bo bjalo le botee ka mo Afrika.
Ditšhimollo tše bjalo tša moeto di šetše di thomile ka go la Europa le Amerika; ka go hloka mahlatse naga ya rena ga e na theknolotši goba bokgoni bja go dira seo.
Ke rata go le leboga go ba ke tšere nako go le balela lengwalo le, le go le leboga ka kholofelo ya gore le tla tšeakarolo ka mafolofolo ka go bolela le ka go fokotša dipoelo tša bolwetši bjo.
<fn>GCIS. LetterToBusinessLeaders.2010-10-19.nso.txt</fn>
go kgopela thušo ya gago le go kgathatema ga gago le ga kantoro ya gago e kgolo ka go bolela ka mo go kgontšhago ka ga melaetša e bohlokwa ya Mpshikela wa A (H1N1) 2009 ka mo go kgwebo ya gago le setšhaba seo o se šomelago.
Leina la semmušo la saese la bolwetši bjo ke leuba la mpshikela wa A (H1N1) 2009. Bo thomile go la Mexico le Dinagakopano tša Amerika ka Aprele ngwaga o. Mathomong bo be bo tsebega ka mpshikela wa dikolobe ka lebaka la gore go be go gopolwa gore bo tšwa go dikolobe. Ga bjale , go dumelwa gore ke motswako wa ditho tša motho le tša dinonyana. Ke ka moo, bolwetši bo sa tsenelanego le go ja nama ya kolobe goba ditšweletšwa tša kolobe. Ga bjale bo tsebega bonolo ka leuba la mpshikela goba go tla ratega gore leina la semmušo la wona le šomišwe, A (H1N1) 2009.
Go tloga ka Aprele ngwaga o, twatši e ile ya patlalala ka lebelo go dinaga tše 166 lefase ka kakaretšo. Ka Afrika, go fihla ga bjale bo phatlaletše go dinaga tše 16 fela. Ka nako ya ge ke ngwala lengwalo le, twatši e amile batho ba 177, 457 (di tiišeditšwe ke laporethri) lefaseng ka kakaretšo ka mahu ao a hlatsetšwego a 1 457.
ka mo Afrika Borwa ga bjale, re šetše re hlatsetše ditiragalo tše 2 844 ka mahu a tshela.
Ka morago ga kopano ya bone ya Komiti ya Tšhoganetšo yeo e swerwego ka la 11 June 2009, Mokgatlo wa Maphelo wa Lefase (WHO) o phethile ka gore selekanyo sa leuba la lefase ka kakaretšo se fihleletšwe le gore Molaodikakaretšo, Nga Margaret Chan, o goeleditše leuba le (kgato ya 6). Se ka mantšu a bonolo se ra gore bolwetši bo be bo sepelela go dinaga tše dingwe le gore bo phatlalala ka lebelo le legolo kudu. Le ge go le bjalo, ke rata go gatelela gore kgoeletšo ya leuba le ga e re gore bolwetši bo kotsi. Ka mantšu a bonolo go ra gore bo phatlalala naga ka bophara.
Ka la 6 Julae, WHO e hlalošitše phatlalalo ya leuba le, mo dinageng tšeo di amegilego fela le go dinaga tše dimpsha tšeo di ka se bo širogego le go bo thibela. Ka mahlatse le ge go le bjalo, mola e le gore se se ka no ba bjalo, ba ile ba elelwa gore twatši ye e dutše ka bontši e le bonolo e bile e sa dutše e le yeo e sego kotsi ka tsela efe goba efe.
WHO e eleditše gore dinaga di swanetše go hlokomedišiša go fokotša khuetšo ya bolwetši mo ditšhabeng. Go dira se, poledišano ya mohola e bohlokwa.
Bolwetši bo phatlalala ka phetelo ya lerothinyana (mohl. ge motho yo a fetetšwego a gohlola goba a ethimola, wa goga moya wo o tšwelego ge ba gohlola goba ba ethimola; le ge e le gore ba gohlolela bogodimo, wa goga moya kgauswi le lefelo leo , o ka fetetšwa).
Batho ba bantši kudu lefaseng ka kakaretšo ba na le dika tše bonolo e bile ba ka se nyake kalafo efe goba efe yeo ikgethilego.
batho bao ba nago le bolwetši bja swikiri.
letšhollo le dišupo tša go hloka meetse mmeleng.
go potuma mo go tseneletšego kudu le tahlegelo ya mogopolo.
Mang le mang yo a nago le dika tše di lekanetšego goba tše dišoro o swanetše nyaka le hwetša tlhokomelo ya bjako ya kalafo.
Teko ya semmušo e dirwa ke Institute ya Setšhaba ya Malwetši a go Fetela, wo o lego go la Gauteng eupša ga bjale o ile wa phatlalatšwa go ya go la Kapa Bodikela. Diteko di dirwa ka tigelo ya ngaka. Diteko ka bontši ka kgopelo ya maloko a setšhaba ka bonoši ga e dumelelwe ka mo go tsela ya tlhokomelo ya maphelo ya lefapha la mmušo. Re a tseba gore mafapha a mangwe ka mo go tsela ya tlhokomelo ya maphelo ya lefapha la praebete ba dira diteko ka bontši ka kgopelo ya batho bao ba tshwenyegilego e sego ka kgopelo ya dingaka tša bona, eupša ga se ya digela ke WHO.
Kalafo yeo e kgethilwego ke Tamiflu.
dika tše bonolo ka go magoro ao a nago le kotsi yeo ikgethileng bjalo ka ge go boletšwe ka mo godimo.
Kalafo ka bontši ka Tamiflu e tla tliša twantšho ka bontši go seokobatši, gomme ya e dira gore e se be le mohola le go batho bao e ka phološago maphelo a bona.
Maitemogelo lefaseng ka bophara a bontšhitše gore go tswalelwa ga diinstitušene tša go ithuta le mafelo a mangwe bjalo ka Mabenkele a kgoparara ga se a šoma ka go emiša phatlalalo ya bolwetši. Eupša, go ile gwa hlola ditšhitišo tše dikgolo tša leago.
Re eletša gore morutwana goba morutiši ofe goba ofe yo a nago le dika tše bonolo o swanetše go dula ka gae. Ge go e na le barutwana le/goba barutiši ba bantši bao ba dulago gae, ka gona institušene yeo e amegilego e swanetše go boledišana le Kgoro ya Thuto ya Motheo, yeo e lego gore mmogo le mafapha a maphelo di tla eletša ka tsela yeo e swanetšego go latelwa.
ge o ekwa o ka re o na le dika tše di lekanetšego, dula ka gae o be o široge go kopana le batho ba bangwe.
Ke rata go le tiišetša gore sengwe le sengwe se dirwa ke ditsebi tša saese lefaseng ka bopha, ba šoma le WHO go leka go ka tšweletša moento. Ge dilo di ka sepela gabotse, moento o bjalo o ka ba gona mo dikgweding tšeo di fetšego pelo. Le ge go le bjalo, go na le kgonagalo ya gore go be le nyakego e ntši kudu ya moento ka tšweletšo ya bokgoni bjo bo lekantšwego - ga go na bokgoni bjo bo bjalo le botee ka mo Afrika.
Ditšhimollo tše bjalo tša moeto di šetše di thomile ka go la Europa le Amerika; ka go hloka mahlatse naga ya rena ga e na theknolotši goba bokgoni bja go dira seo.
Ke rata go le leboga go ba ke tšere nako go le balela lengwalo le, le go le leboga ka kholofelo ya gore le tla tšeakarolo ka mafolofolo ka go bolela le ka go fokotša dipoelo tša bolwetši bjo.
<fn>GCIS. LetterToEducators.2010-10-19.nso.txt</fn>
go kgopela thušo ya gago le go kgathatema ga gago le ga kantoro ya gago e kgolo ka go bolela ka mo go kgontšhago ka ga melaetša e bohlokwa ya Mpshikela wa A (H1N1) 2009 ka mo go setheo sa thuto sa gago.
Leina la semmušo la saese la bolwetši bjo ke leuba la mpshikela wa A (H1N1) 2009. Bo thomile go la Mexico le Dinagakopano tša Amerika ka Aprele ngwaga o. Mathomong bo be bo tsebega ka mpshikela wa dikolobe ka lebaka la gore go be go gopolwa gore bo tšwa go dikolobe. Ga bjale , go dumelwa gore ke motswako wa ditho tša motho le tša dinonyana. Ke ka moo, bolwetši bo sa tsenelanego le go ja nama ya kolobe goba ditšweletšwa tša kolobe. Ga bjale bo tsebega bonolo ka leuba la mpshikela goba go tla ratega gore leina la semmušo la wona le šomišwe, A (H1N1) 2009.
Go tloga ka Aprele ngwaga o, twatši e ile ya patlalala ka lebelo go dinaga tše 166 lefase ka kakaretšo. Ka Afrika, go fihla ga bjale bo phatlaletše go dinaga tše 16 fela. Ka nako ya ge ke ngwala lengwalo le, twatši e amile batho ba 177, 457 (di tiišeditšwe ke laporethri) lefaseng ka kakaretšo ka mahu ao a hlatsetšwego a 1 457.
ka mo Afrika Borwa ga bjale, re šetše re hlatsetše ditiragalo tše 2 844 ka mahu a tshela.
Ka morago ga kopano ya bone ya Komiti ya Tšhoganetšo yeo e swerwego ka la 11 June 2009, Mokgatlo wa Maphelo wa Lefase (WHO) o phethile ka gore selekanyo sa leuba la lefase ka kakaretšo se fihleletšwe le gore Molaodikakaretšo, Nga Margaret Chan, o goeleditše leuba le (kgato ya 6). Se ka mantšu a bonolo se ra gore bolwetši bo be bo sepelela go dinaga tše dingwe le gore bo phatlalala ka lebelo le legolo kudu. Le ge go le bjalo, ke rata go gatelela gore kgoeletšo ya leuba le ga e re gore bolwetši bo kotsi. Ka mantšu a bonolo go ra gore bo phatlalala naga ka bophara.
Ka la 6 Julae, WHO e hlalošitše phatlalalo ya leuba le, mo dinageng tšeo di amegilego fela le go dinaga tše dimpsha tšeo di ka se bo širogego le go bo thibela. Ka mahlatse le ge go le bjalo, mola e le gore se se ka no ba bjalo, ba ile ba elelwa gore twatši ye e dutše ka bontši e le bonolo e bile e sa dutše e le yeo e sego kotsi ka tsela efe goba efe.
WHO e eleditše gore dinaga di swanetše go hlokomedišiša go fokotša khuetšo ya bolwetši mo ditšhabeng. Go dira se, poledišano ya mohola e bohlokwa.
Bolwetši bo phatlalala ka phetelo ya lerothinyana (mohl. ge motho yo a fetetšwego a gohlola goba a ethimola, wa goga moya wo o tšwelego ge ba gohlola goba ba ethimola; le ge e le gore ba gohlolela bogodimo, wa goga moya kgauswi le lefelo leo , o ka fetetšwa).
Batho ba bantši kudu lefaseng ka kakaretšo ba na le dika tše bonolo e bile ba ka se nyake kalafo efe goba efe yeo ikgethilego.
batho bao ba nago le bolwetši bja swikiri.
letšhollo le dišupo tša go hloka meetse mmeleng.
go potuma mo go tseneletšego kudu le tahlegelo ya mogopolo.
Mang le mang yo a nago le dika tše di lekanetšego goba tše dišoro o swanetše nyaka le hwetša tlhokomelo ya bjako ya kalafo.
Teko ya semmušo e dirwa ke Institute ya Setšhaba ya Malwetši a go Fetela, wo o lego go la Gauteng eupša ga bjale o ile wa phatlalatšwa go ya go la Kapa Bodikela. Diteko di dirwa ka tigelo ya ngaka. Diteko ka bontši ka kgopelo ya maloko a setšhaba ka bonoši ga e dumelelwe ka mo go tsela ya tlhokomelo ya maphelo ya lefapha la mmušo. Re a tseba gore mafapha a mangwe ka mo go tsela ya tlhokomelo ya maphelo ya lefapha la praebete ba dira diteko ka bontši ka kgopelo ya batho bao ba tshwenyegilego e sego ka kgopelo ya dingaka tša bona, eupša ga se ya digela ke WHO.
Kalafo yeo e kgethilwego ke Tamiflu.
dika tše bonolo ka go magoro ao a nago le kotsi yeo ikgethileng bjalo ka ge go boletšwe ka mo godimo.
Kalafo ka bontši ka Tamiflu e tla tliša twantšho ka bontši go seokobatši, gomme ya e dira gore e se be le mohola le go batho bao e ka phološago maphelo a bona.
Maitemogelo lefaseng ka bophara a bontšhitše gore go tswalelwa ga diinstitušene tša go ithuta le mafelo a mangwe bjalo ka Mabenkele a kgoparara ga se a šoma ka go emiša phatlalalo ya bolwetši. Eupša, go ile gwa hlola ditšhitišo tše dikgolo tša leago.
Re eletša gore morutwana goba morutiši ofe goba ofe yo a nago le dika tše bonolo o swanetše go dula ka gae. Ge go e na le barutwana le/goba barutiši ba bantši bao ba dulago gae, ka gona institušene yeo e amegilego e swanetše go boledišana le Kgoro ya Thuto ya Motheo, yeo e lego gore mmogo le mafapha a maphelo di tla eletša ka tsela yeo e swanetšego go latelwa.
ge o ekwa o ka re o na le dika tše di lekanetšego, dula ka gae o be o široge go kopana le batho ba bangwe.
Ke rata go le tiišetša gore sengwe le sengwe se dirwa ke ditsebi tša saese lefaseng ka bopha, ba šoma le WHO go leka go ka tšweletša moento. Ge dilo di ka sepela gabotse, moento o bjalo o ka ba gona mo dikgweding tšeo di fetšego pelo. Le ge go le bjalo, go na le kgonagalo ya gore go be le nyakego e ntši kudu ya moento ka tšweletšo ya bokgoni bjo bo lekantšwego - ga go na bokgoni bjo bo bjalo le botee ka mo Afrika.
Ditšhimollo tše bjalo tša moeto di šetše di thomile ka go la Europa le Amerika; ka go hloka mahlatse naga ya rena ga e na theknolotši goba bokgoni bja go dira seo.
Ke rata go le leboga go ba ke tšere nako go le balela lengwalo le, le go le leboga ka kholofelo ya gore le tla tšeakarolo ka mafolofolo ka go bolela le ka go fokotša dipoelo tša bolwetši bjo.
<fn>GCIS. LetterToNgos.2010-10-19.nso.txt</fn>
go kgopela thušo ya gago le go kgathatema ga gago le ga kantoro ya gago e kgolo ka go bolela ka mo go kgontšhago ka ga melaetša e bohlokwa ya Mpshikela wa A (H1N1) 2009 ka mo go setšhaba seo o se šomelago.
Leina la semmušo la saese la bolwetši bjo ke leuba la mpshikela wa A (H1N1) 2009. Bo thomile go la Mexico le Dinagakopano tša Amerika ka Aprele ngwaga o. Mathomong bo be bo tsebega ka mpshikela wa dikolobe ka lebaka la gore go be go gopolwa gore bo tšwa go dikolobe. Ga bjale , go dumelwa gore ke motswako wa ditho tša motho le tša dinonyana. Ke ka moo, bolwetši bo sa tsenelanego le go ja nama ya kolobe goba ditšweletšwa tša kolobe. Ga bjale bo tsebega bonolo ka leuba la mpshikela goba go tla ratega gore leina la semmušo la wona le šomišwe, A (H1N1) 2009.
Go tloga ka Aprele ngwaga o, twatši e ile ya patlalala ka lebelo go dinaga tše 166 lefase ka kakaretšo. Ka Afrika, go fihla ga bjale bo phatlaletše go dinaga tše 16 fela. Ka nako ya ge ke ngwala lengwalo le, twatši e amile batho ba 177, 457 (di tiišeditšwe ke laporethri) lefaseng ka kakaretšo ka mahu ao a hlatsetšwego a 1 457.
ka mo Afrika Borwa ga bjale, re šetše re hlatsetše ditiragalo tše 2 844 ka mahu a tshela.
Ka morago ga kopano ya bone ya Komiti ya Tšhoganetšo yeo e swerwego ka la 11 June 2009, Mokgatlo wa Maphelo wa Lefase (WHO) o phethile ka gore selekanyo sa leuba la lefase ka kakaretšo se fihleletšwe le gore Molaodikakaretšo, Nga Margaret Chan, o goeleditše leuba le (kgato ya 6). Se ka mantšu a bonolo se ra gore bolwetši bo be bo sepelela go dinaga tše dingwe le gore bo phatlalala ka lebelo le legolo kudu. Le ge go le bjalo, ke rata go gatelela gore kgoeletšo ya leuba le ga e re gore bolwetši bo kotsi. Ka mantšu a bonolo go ra gore bo phatlalala naga ka bophara.
Ka la 6 Julae, WHO e hlalošitše phatlalalo ya leuba le, mo dinageng tšeo di amegilego fela le go dinaga tše dimpsha tšeo di ka se bo širogego le go bo thibela. Ka mahlatse le ge go le bjalo, mola e le gore se se ka no ba bjalo, ba ile ba elelwa gore twatši ye e dutše ka bontši e le bonolo e bile e sa dutše e le yeo e sego kotsi ka tsela efe goba efe.
WHO e eleditše gore dinaga di swanetše go hlokomedišiša go fokotša khuetšo ya bolwetši mo ditšhabeng. Go dira se, poledišano ya mohola e bohlokwa.
Bolwetši bo phatlalala ka phetelo ya lerothinyana (mohl. ge motho yo a fetetšwego a gohlola goba a ethimola, wa goga moya wo o tšwelego ge ba gohlola goba ba ethimola; le ge e le gore ba gohlolela bogodimo, wa goga moya kgauswi le lefelo leo , o ka fetetšwa).
Batho ba bantši kudu lefaseng ka kakaretšo ba na le dika tše bonolo e bile ba ka se nyake kalafo efe goba efe yeo ikgethilego.
batho bao ba nago le bolwetši bja swikiri.
letšhollo le dišupo tša go hloka meetse mmeleng.
go potuma mo go tseneletšego kudu le tahlegelo ya mogopolo.
Mang le mang yo a nago le dika tše di lekanetšego goba tše dišoro o swanetše nyaka le hwetša tlhokomelo ya bjako ya kalafo.
Teko ya semmušo e dirwa ke Institute ya Setšhaba ya Malwetši a go Fetela, wo o lego go la Gauteng eupša ga bjale o ile wa phatlalatšwa go ya go la Kapa Bodikela. Diteko di dirwa ka tigelo ya ngaka. Diteko ka bontši ka kgopelo ya maloko a setšhaba ka bonoši ga e dumelelwe ka mo go tsela ya tlhokomelo ya maphelo ya lefapha la mmušo. Re a tseba gore mafapha a mangwe ka mo go tsela ya tlhokomelo ya maphelo ya lefapha la praebete ba dira diteko ka bontši ka kgopelo ya batho bao ba tshwenyegilego e sego ka kgopelo ya dingaka tša bona, eupša ga se ya digela ke WHO.
Kalafo yeo e kgethilwego ke Tamiflu.
dika tše bonolo ka go magoro ao a nago le kotsi yeo ikgethileng bjalo ka ge go boletšwe ka mo godimo.
Kalafo ka bontši ka Tamiflu e tla tliša twantšho ka bontši go seokobatši, gomme ya e dira gore e se be le mohola le go batho bao e ka phološago maphelo a bona.
Maitemogelo lefaseng ka bophara a bontšhitše gore go tswalelwa ga diinstitušene tša go ithuta le mafelo a mangwe bjalo ka Mabenkele a kgoparara ga se a šoma ka go emiša phatlalalo ya bolwetši. Eupša, go ile gwa hlola ditšhitišo tše dikgolo tša leago.
Re eletša gore morutwana goba morutiši ofe goba ofe yo a nago le dika tše bonolo o swanetše go dula ka gae. Ge go e na le barutwana le/goba barutiši ba bantši bao ba dulago gae, ka gona institušene yeo e amegilego e swanetše go boledišana le Kgoro ya Thuto ya Motheo, yeo e lego gore mmogo le mafapha a maphelo di tla eletša ka tsela yeo e swanetšego go latelwa.
ge o ekwa o ka re o na le dika tše di lekanetšego, dula ka gae o be o široge go kopana le batho ba bangwe.
Ke rata go le tiišetša gore sengwe le sengwe se dirwa ke ditsebi tša saese lefaseng ka bopha, ba šoma le WHO go leka go ka tšweletša moento. Ge dilo di ka sepela gabotse, moento o bjalo o ka ba gona mo dikgweding tšeo di fetšego pelo. Le ge go le bjalo, go na le kgonagalo ya gore go be le nyakego e ntši kudu ya moento ka tšweletšo ya bokgoni bjo bo lekantšwego - ga go na bokgoni bjo bo bjalo le botee ka mo Afrika.
Ditšhimollo tše bjalo tša moeto di šetše di thomile ka go la Europa le Amerika; ka go hloka mahlatse naga ya rena ga e na theknolotši goba bokgoni bja go dira seo.
Ke rata go le leboga go ba ke tšere nako go le balela lengwalo le, le go le leboga ka kholofelo ya gore le tla tšeakarolo ka mafolofolo ka go bolela le ka go fokotša dipoelo tša bolwetši bjo.
<fn>GCIS. LetterToOrganisedLabour.2010-10-19.nso.txt</fn>
go kgopela thušo ya gago le go kgathatema ga gago le ga kantoro ya gago e kgolo ka go bolela ka mo go kgontšhago ka ga melaetša e bohlokwa ya Mpshikela wa A (H1N1) 2009 ka mo go mokgatlo wa lena le magareng ga bašomi.
Leina la semmušo la saese la bolwetši bjo ke leuba la mpshikela wa A (H1N1) 2009. Bo thomile go la Mexico le Dinagakopano tša Amerika ka Aprele ngwaga o. Mathomong bo be bo tsebega ka mpshikela wa dikolobe ka lebaka la gore go be go gopolwa gore bo tšwa go dikolobe. Ga bjale , go dumelwa gore ke motswako wa ditho tša motho le tša dinonyana. Ke ka moo, bolwetši bo sa tsenelanego le go ja nama ya kolobe goba ditšweletšwa tša kolobe. Ga bjale bo tsebega bonolo ka leuba la mpshikela goba go tla ratega gore leina la semmušo la wona le šomišwe, A (H1N1) 2009.
Go tloga ka Aprele ngwaga o, twatši e ile ya patlalala ka lebelo go dinaga tše 166 lefase ka kakaretšo. Ka Afrika, go fihla ga bjale bo phatlaletše go dinaga tše 16 fela. Ka nako ya ge ke ngwala lengwalo le, twatši e amile batho ba 177, 457 (di tiišeditšwe ke laporethri) lefaseng ka kakaretšo ka mahu ao a hlatsetšwego a 1 457.
ka mo Afrika Borwa ga bjale, re šetše re hlatsetše ditiragalo tše 2 844 ka mahu a tshela.
Ka morago ga kopano ya bone ya Komiti ya Tšhoganetšo yeo e swerwego ka la 11 June 2009, Mokgatlo wa Maphelo wa Lefase (WHO) o phethile ka gore selekanyo sa leuba la lefase ka kakaretšo se fihleletšwe le gore Molaodikakaretšo, Nga Margaret Chan, o goeleditše leuba le (kgato ya 6). Se ka mantšu a bonolo se ra gore bolwetši bo be bo sepelela go dinaga tše dingwe le gore bo phatlalala ka lebelo le legolo kudu. Le ge go le bjalo, ke rata go gatelela gore kgoeletšo ya leuba le ga e re gore bolwetši bo kotsi. Ka mantšu a bonolo go ra gore bo phatlalala naga ka bophara.
Ka la 6 Julae, WHO e hlalošitše phatlalalo ya leuba le, mo dinageng tšeo di amegilego fela le go dinaga tše dimpsha tšeo di ka se bo širogego le go bo thibela. Ka mahlatse le ge go le bjalo, mola e le gore se se ka no ba bjalo, ba ile ba elelwa gore twatši ye e dutše ka bontši e le bonolo e bile e sa dutše e le yeo e sego kotsi ka tsela efe goba efe.
WHO e eleditše gore dinaga di swanetše go hlokomedišiša go fokotša khuetšo ya bolwetši mo ditšhabeng. Go dira se, poledišano ya mohola e bohlokwa.
Bolwetši bo phatlalala ka phetelo ya lerothinyana (mohl. ge motho yo a fetetšwego a gohlola goba a ethimola, wa goga moya wo o tšwelego ge ba gohlola goba ba ethimola; le ge e le gore ba gohlolela bogodimo, wa goga moya kgauswi le lefelo leo , o ka fetetšwa).
Batho ba bantši kudu lefaseng ka kakaretšo ba na le dika tše bonolo e bile ba ka se nyake kalafo efe goba efe yeo ikgethilego.
batho bao ba nago le bolwetši bja swikiri.
letšhollo le dišupo tša go hloka meetse mmeleng.
go potuma mo go tseneletšego kudu le tahlegelo ya mogopolo.
Mang le mang yo a nago le dika tše di lekanetšego goba tše dišoro o swanetše nyaka le hwetša tlhokomelo ya bjako ya kalafo.
Teko ya semmušo e dirwa ke Institute ya Setšhaba ya Malwetši a go Fetela, wo o lego go la Gauteng eupša ga bjale o ile wa phatlalatšwa go ya go la Kapa Bodikela. Diteko di dirwa ka tigelo ya ngaka. Diteko ka bontši ka kgopelo ya maloko a setšhaba ka bonoši ga e dumelelwe ka mo go tsela ya tlhokomelo ya maphelo ya lefapha la mmušo. Re a tseba gore mafapha a mangwe ka mo go tsela ya tlhokomelo ya maphelo ya lefapha la praebete ba dira diteko ka bontši ka kgopelo ya batho bao ba tshwenyegilego e sego ka kgopelo ya dingaka tša bona, eupša ga se ya digela ke WHO.
Kalafo yeo e kgethilwego ke Tamiflu.
dika tše bonolo ka go magoro ao a nago le kotsi yeo ikgethileng bjalo ka ge go boletšwe ka mo godimo.
Kalafo ka bontši ka Tamiflu e tla tliša twantšho ka bontši go seokobatši, gomme ya e dira gore e se be le mohola le go batho bao e ka phološago maphelo a bona.
Maitemogelo lefaseng ka bophara a bontšhitše gore go tswalelwa ga diinstitušene tša go ithuta le mafelo a mangwe bjalo ka Mabenkele a kgoparara ga se a šoma ka go emiša phatlalalo ya bolwetši. Eupša, go ile gwa hlola ditšhitišo tše dikgolo tša leago.
Re eletša gore morutwana goba morutiši ofe goba ofe yo a nago le dika tše bonolo o swanetše go dula ka gae. Ge go e na le barutwana le/goba barutiši ba bantši bao ba dulago gae, ka gona institušene yeo e amegilego e swanetše go boledišana le Kgoro ya Thuto ya Motheo, yeo e lego gore mmogo le mafapha a maphelo di tla eletša ka tsela yeo e swanetšego go latelwa.
ge o ekwa o ka re o na le dika tše di lekanetšego, dula ka gae o be o široge go kopana le batho ba bangwe.
Ke rata go le tiišetša gore sengwe le sengwe se dirwa ke ditsebi tša saese lefaseng ka bopha, ba šoma le WHO go leka go ka tšweletša moento. Ge dilo di ka sepela gabotse, moento o bjalo o ka ba gona mo dikgweding tšeo di fetšego pelo. Le ge go le bjalo, go na le kgonagalo ya gore go be le nyakego e ntši kudu ya moento ka tšweletšo ya bokgoni bjo bo lekantšwego - ga go na bokgoni bjo bo bjalo le botee ka mo Afrika.
Ditšhimollo tše bjalo tša moeto di šetše di thomile ka go la Europa le Amerika; ka go hloka mahlatse naga ya rena ga e na theknolotši goba bokgoni bja go dira seo.
Ke rata go le leboga go ba ke tšere nako go le balela lengwalo le, le go le leboga ka kholofelo ya gore le tla tšeakarolo ka mafolofolo ka go bolela le ka go fokotša dipoelo tša bolwetši bjo.
<fn>GCIS. LetterToReligiousLeaders.2010-10-19.nso.txt</fn>
go kgopela thušo ya gago le go kgathatema ga gago le ga kantoro ya gago e kgolo ka go bolela ka mo go kgontšhago ka ga melaetša e bohlokwa ya Mpshikela wa A (H1N1) 2009 ka mo go phuthego le go setšhaba sa gago.
Leina la semmušo la saese la bolwetši bjo ke leuba la mpshikela wa A (H1N1) 2009. Bo thomile go la Mexico le Dinagakopano tša Amerika ka Aprele ngwaga o. Mathomong bo be bo tsebega ka mpshikela wa dikolobe ka lebaka la gore go be go gopolwa gore bo tšwa go dikolobe. Ga bjale , go dumelwa gore ke motswako wa ditho tša motho le tša dinonyana. Ke ka moo, bolwetši bo sa tsenelanego le go ja nama ya kolobe goba ditšweletšwa tša kolobe. Ga bjale bo tsebega bonolo ka leuba la mpshikela goba go tla ratega gore leina la semmušo la wona le šomišwe, A (H1N1) 2009.
Go tloga ka Aprele ngwaga o, twatši e ile ya patlalala ka lebelo go dinaga tše 166 lefase ka kakaretšo. Ka Afrika, go fihla ga bjale bo phatlaletše go dinaga tše 16 fela. Ka nako ya ge ke ngwala lengwalo le, twatši e amile batho ba 177, 457 (di tiišeditšwe ke laporethri) lefaseng ka kakaretšo ka mahu ao a hlatsetšwego a 1 457.
ka mo Afrika Borwa ga bjale, re šetše re hlatsetše ditiragalo tše 2 844 ka mahu a tshela.
Ka morago ga kopano ya bone ya Komiti ya Tšhoganetšo yeo e swerwego ka la 11 June 2009, Mokgatlo wa Maphelo wa Lefase (WHO) o phethile ka gore selekanyo sa leuba la lefase ka kakaretšo se fihleletšwe le gore Molaodikakaretšo, Nga Margaret Chan, o goeleditše leuba le (kgato ya 6). Se ka mantšu a bonolo se ra gore bolwetši bo be bo sepelela go dinaga tše dingwe le gore bo phatlalala ka lebelo le legolo kudu. Le ge go le bjalo, ke rata go gatelela gore kgoeletšo ya leuba le ga e re gore bolwetši bo kotsi. Ka mantšu a bonolo go ra gore bo phatlalala naga ka bophara.
Ka la 6 Julae, WHO e hlalošitše phatlalalo ya leuba le, mo dinageng tšeo di amegilego fela le go dinaga tše dimpsha tšeo di ka se bo širogego le go bo thibela. Ka mahlatse le ge go le bjalo, mola e le gore se se ka no ba bjalo, ba ile ba elelwa gore twatši ye e dutše ka bontši e le bonolo e bile e sa dutše e le yeo e sego kotsi ka tsela efe goba efe.
WHO e eleditše gore dinaga di swanetše go hlokomedišiša go fokotša khuetšo ya bolwetši mo ditšhabeng. Go dira se, poledišano ya mohola e bohlokwa.
Bolwetši bo phatlalala ka phetelo ya lerothinyana (mohl. ge motho yo a fetetšwego a gohlola goba a ethimola, wa goga moya wo o tšwelego ge ba gohlola goba ba ethimola; le ge e le gore ba gohlolela bogodimo, wa goga moya kgauswi le lefelo leo , o ka fetetšwa).
Batho ba bantši kudu lefaseng ka kakaretšo ba na le dika tše bonolo e bile ba ka se nyake kalafo efe goba efe yeo ikgethilego.
batho bao ba nago le bolwetši bja swikiri.
letšhollo le dišupo tša go hloka meetse mmeleng.
go potuma mo go tseneletšego kudu le tahlegelo ya mogopolo.
Mang le mang yo a nago le dika tše di lekanetšego goba tše dišoro o swanetše nyaka le hwetša tlhokomelo ya bjako ya kalafo.
Teko ya semmušo e dirwa ke Institute ya Setšhaba ya Malwetši a go Fetela, wo o lego go la Gauteng eupša ga bjale o ile wa phatlalatšwa go ya go la Kapa Bodikela. Diteko di dirwa ka tigelo ya ngaka. Diteko ka bontši ka kgopelo ya maloko a setšhaba ka bonoši ga e dumelelwe ka mo go tsela ya tlhokomelo ya maphelo ya lefapha la mmušo. Re a tseba gore mafapha a mangwe ka mo go tsela ya tlhokomelo ya maphelo ya lefapha la praebete ba dira diteko ka bontši ka kgopelo ya batho bao ba tshwenyegilego e sego ka kgopelo ya dingaka tša bona, eupša ga se ya digela ke WHO.
Kalafo yeo e kgethilwego ke Tamiflu.
dika tše bonolo ka go magoro ao a nago le kotsi yeo ikgethileng bjalo ka ge go boletšwe ka mo godimo.
Kalafo ka bontši ka Tamiflu e tla tliša twantšho ka bontši go seokobatši, gomme ya e dira gore e se be le mohola le go batho bao e ka phološago maphelo a bona.
Maitemogelo lefaseng ka bophara a bontšhitše gore go tswalelwa ga diinstitušene tša go ithuta le mafelo a mangwe bjalo ka Mabenkele a kgoparara ga se a šoma ka go emiša phatlalalo ya bolwetši. Eupša, go ile gwa hlola ditšhitišo tše dikgolo tša leago.
Re eletša gore morutwana goba morutiši ofe goba ofe yo a nago le dika tše bonolo o swanetše go dula ka gae. Ge go e na le barutwana le/goba barutiši ba bantši bao ba dulago gae, ka gona institušene yeo e amegilego e swanetše go boledišana le Kgoro ya Thuto ya Motheo, yeo e lego gore mmogo le mafapha a maphelo di tla eletša ka tsela yeo e swanetšego go latelwa.
ge o ekwa o ka re o na le dika tše di lekanetšego, dula ka gae o be o široge go kopana le batho ba bangwe.
Ke rata go le tiišetša gore sengwe le sengwe se dirwa ke ditsebi tša saese lefaseng ka bopha, ba šoma le WHO go leka go ka tšweletša moento. Ge dilo di ka sepela gabotse, moento o bjalo o ka ba gona mo dikgweding tšeo di fetšego pelo. Le ge go le bjalo, go na le kgonagalo ya gore go be le nyakego e ntši kudu ya moento ka tšweletšo ya bokgoni bjo bo lekantšwego - ga go na bokgoni bjo bo bjalo le botee ka mo Afrika.
Ditšhimollo tše bjalo tša moeto di šetše di thomile ka go la Europa le Amerika; ka go hloka mahlatse naga ya rena ga e na theknolotši goba bokgoni bja go dira seo.
Ke rata go le leboga go ba ke tšere nako go le balela lengwalo le, le go le leboga ka kholofelo ya gore le tla tšeakarolo ka mafolofolo ka go bolela le ka go fokotša dipoelo tša bolwetši bjo.
<fn>GCIS. LetterToSportsOrganisation.2010-10-19.nso.txt</fn>
go kgopela thušo ya gago le go kgathatema ga gago le ga kantoro ya gago e kgolo ka go bolela ka mo go kgontšhago ka ga melaetša e bohlokwa ya Mpshikela wa A (H1N1) 2009 ka mo go mokgatlo wa lena wa dipapadi.
Leina la semmušo la saese la bolwetši bjo ke leuba la mpshikela wa A (H1N1) 2009. Bo thomile go la Mexico le Dinagakopano tša Amerika ka Aprele ngwaga o. Mathomong bo be bo tsebega ka mpshikela wa dikolobe ka lebaka la gore go be go gopolwa gore bo tšwa go dikolobe. Ga bjale , go dumelwa gore ke motswako wa ditho tša motho le tša dinonyana. Ke ka moo, bolwetši bo sa tsenelanego le go ja nama ya kolobe goba ditšweletšwa tša kolobe. Ga bjale bo tsebega bonolo ka leuba la mpshikela goba go tla ratega gore leina la semmušo la wona le šomišwe, A (H1N1) 2009.
Go tloga ka Aprele ngwaga o, twatši e ile ya patlalala ka lebelo go dinaga tše 166 lefase ka kakaretšo. Ka Afrika, go fihla ga bjale bo phatlaletše go dinaga tše 16 fela. Ka nako ya ge ke ngwala lengwalo le, twatši e amile batho ba 177, 457 (di tiišeditšwe ke laporethri) lefaseng ka kakaretšo ka mahu ao a hlatsetšwego a 1 457.
ka mo Afrika Borwa ga bjale, re šetše re hlatsetše ditiragalo tše 2 844 ka mahu a tshela.
Ka morago ga kopano ya bone ya Komiti ya Tšhoganetšo yeo e swerwego ka la 11 June 2009, Mokgatlo wa Maphelo wa Lefase (WHO) o phethile ka gore selekanyo sa leuba la lefase ka kakaretšo se fihleletšwe le gore Molaodikakaretšo, Nga Margaret Chan, o goeleditše leuba le (kgato ya 6). Se ka mantšu a bonolo se ra gore bolwetši bo be bo sepelela go dinaga tše dingwe le gore bo phatlalala ka lebelo le legolo kudu. Le ge go le bjalo, ke rata go gatelela gore kgoeletšo ya leuba le ga e re gore bolwetši bo kotsi. Ka mantšu a bonolo go ra gore bo phatlalala naga ka bophara.
Ka la 6 Julae, WHO e hlalošitše phatlalalo ya leuba le, mo dinageng tšeo di amegilego fela le go dinaga tše dimpsha tšeo di ka se bo širogego le go bo thibela. Ka mahlatse le ge go le bjalo, mola e le gore se se ka no ba bjalo, ba ile ba elelwa gore twatši ye e dutše ka bontši e le bonolo e bile e sa dutše e le yeo e sego kotsi ka tsela efe goba efe.
WHO e eleditše gore dinaga di swanetše go hlokomedišiša go fokotša khuetšo ya bolwetši mo ditšhabeng. Go dira se, poledišano ya mohola e bohlokwa.
Bolwetši bo phatlalala ka phetelo ya lerothinyana (mohl. ge motho yo a fetetšwego a gohlola goba a ethimola, wa goga moya wo o tšwelego ge ba gohlola goba ba ethimola; le ge e le gore ba gohlolela bogodimo, wa goga moya kgauswi le lefelo leo , o ka fetetšwa).
Batho ba bantši kudu lefaseng ka kakaretšo ba na le dika tše bonolo e bile ba ka se nyake kalafo efe goba efe yeo ikgethilego.
batho bao ba nago le bolwetši bja swikiri.
letšhollo le dišupo tša go hloka meetse mmeleng.
go potuma mo go tseneletšego kudu le tahlegelo ya mogopolo.
Mang le mang yo a nago le dika tše di lekanetšego goba tše dišoro o swanetše nyaka le hwetša tlhokomelo ya bjako ya kalafo.
Teko ya semmušo e dirwa ke Institute ya Setšhaba ya Malwetši a go Fetela, wo o lego go la Gauteng eupša ga bjale o ile wa phatlalatšwa go ya go la Kapa Bodikela. Diteko di dirwa ka tigelo ya ngaka. Diteko ka bontši ka kgopelo ya maloko a setšhaba ka bonoši ga e dumelelwe ka mo go tsela ya tlhokomelo ya maphelo ya lefapha la mmušo. Re a tseba gore mafapha a mangwe ka mo go tsela ya tlhokomelo ya maphelo ya lefapha la praebete ba dira diteko ka bontši ka kgopelo ya batho bao ba tshwenyegilego e sego ka kgopelo ya dingaka tša bona, eupša ga se ya digela ke WHO.
Kalafo yeo e kgethilwego ke Tamiflu.
dika tše bonolo ka go magoro ao a nago le kotsi yeo ikgethileng bjalo ka ge go boletšwe ka mo godimo.
Kalafo ka bontši ka Tamiflu e tla tliša twantšho ka bontši go seokobatši, gomme ya e dira gore e se be le mohola le go batho bao e ka phološago maphelo a bona.
Maitemogelo lefaseng ka bophara a bontšhitše gore go tswalelwa ga diinstitušene tša go ithuta le mafelo a mangwe bjalo ka Mabenkele a kgoparara ga se a šoma ka go emiša phatlalalo ya bolwetši. Eupša, go ile gwa hlola ditšhitišo tše dikgolo tša leago.
Re eletša gore morutwana goba morutiši ofe goba ofe yo a nago le dika tše bonolo o swanetše go dula ka gae. Ge go e na le barutwana le/goba barutiši ba bantši bao ba dulago gae, ka gona institušene yeo e amegilego e swanetše go boledišana le Kgoro ya Thuto ya Motheo, yeo e lego gore mmogo le mafapha a maphelo di tla eletša ka tsela yeo e swanetšego go latelwa.
ge o ekwa o ka re o na le dika tše di lekanetšego, dula ka gae o be o široge go kopana le batho ba bangwe.
Ke rata go le tiišetša gore sengwe le sengwe se dirwa ke ditsebi tša saese lefaseng ka bopha, ba šoma le WHO go leka go ka tšweletša moento. Ge dilo di ka sepela gabotse, moento o bjalo o ka ba gona mo dikgweding tšeo di fetšego pelo. Le ge go le bjalo, go na le kgonagalo ya gore go be le nyakego e ntši kudu ya moento ka tšweletšo ya bokgoni bjo bo lekantšwego - ga go na bokgoni bjo bo bjalo le botee ka mo Afrika.
Ditšhimollo tše bjalo tša moeto di šetše di thomile ka go la Europa le Amerika; ka go hloka mahlatse naga ya rena ga e na theknolotši goba bokgoni bja go dira seo.
Ke rata go le leboga go ba ke tšere nako go le balela lengwalo le, le go le leboga ka kholofelo ya gore le tla tšeakarolo ka mafolofolo ka go bolela le ka go fokotša dipoelo tša bolwetši bjo.
<fn>GCIS. TowardsAFifteenYearReview.2010-10-19.nso.txt</fn>
Mathomong a tokologo ka ngwaga wa 1994, batho ba Afrika Borwa ba ile ba laela mmušo wa bona wa pele wa temokrasi gore o lwantšhe kgethologanyo-kudu go se lekane, bodiidi le kgatelelo. Mmušo o be o swanetše gape gore o bušetše naga go setšhaba sa boditšhabatšhaba seo se be go se na le kgatelelo ka Afrika Borwa.
Ka ngwaga wa 2004, ka morago ga mengwaga ye 10 ya temokrasi, go bile le tšwelopele ye ntši kudu, eupša go ile gwa swanelwa go dira tše ntši. Le ge re be re šomana le go lwantšha kgethologanyo, diphetogo setšhabeng sa rena di tlišitše mathata a maswa.
Mathomong a Ngwagasome wa Bobedi wa Tokologo, bontši bja batho bo be bo sa kgethollwa ekonoming ya naga gape le go hwetšeng karolo yeo e lebanego ya diputseletšo tša kgolo. Le ge tše ntši di kaonafetše moo mmušo o bego o na le taolo - go swana le ditirelo tša leago - dilo di be di sepela ka go nanya moo mmušo o bego o itshepile go ditiragatšo tša ba bangwe, go swana le go hlola mešomo. Naga ka boyona e be e hloka go kgatha tema le go fana ka tirelo ye kaone.
Dikgetho tša 2004 di laetše mmušo gore o diragatše mananeo a go swarelela - go kitimiša - ditšwetšopele le go rarolla mathata. Boipeletšong bja tirišanommogo go setšhaba ka moka, e ile ya thea phihlelelo ya go arola bodiidi le hlokego ya mešomo ka bogare ngwageng wa 2014.
go kaonafatša tiragatšo ya naga, lesolo kgahlanong le bosenyi le dikamano tša Afrika Borwa le dinaga tše dingwe.
Bjalo, ka morago ga mengwaga ye 15?
Motheo woo o beilwego mo Ngwagengsome wa Pele wa Tokologo le ditšhišinyo tše mpsha go tlogela 2004 di beile Afrika Brwa tseleng ya go gola ka lebelo. Godimo ga moo, mathata a mangwe a be a dutše a tšwela pele. A maswa a tšweleše le diphetogo setšhabeng sa rena gape le lefaseng leo re lego karolo ya lona.
Ge re dutše re tšwela pele, re hloka gore re ithute maitemogelo a peleng.
Mo nakong ya go ka ba mengwaga ye 15 ya tokologo, ke eng seo e bilego seabe go dipholisi tša mmušo ka go thuša Afrika Borwa go leba go setšhaba seo se theilwego godimo ga tekano, go se kgethologanye ka morafe le ka bong Mmušo o atlegile bjang ka go dira seo o be go o swanetše go se dira, gomme se se ka kaonafatšwa bjang?
Tše ke dipotšišo tšeo mmušo o di botšišitšego ge o dira Tekolo ya Mengwaga ye Lesomehlano.
Nyakišišo e dirilwe ka gare ga mmušo le ke batho ba ka ntle. Dipoelo di phatlaladitšwe bjalo ka tokumente ya therišano.
Maikemišetšo ke go hlohleletša batho ka moka gore ba rerišane ka ditaba tše ge naga ya rena e tšwela pele ka go aga setšhaba se seswa.
Dilo di kaonafetše ka ditsela dife Ke dilo dife tšeo di sa kaonafatšwago?
Ke diphapano dife tša diphetogo tšeo ditšhaba le batho ka noši ba di dirilego Re ka šoma mmogo bjang go tšwetša dilo pele?
Tokumente ye ke kakaretšo ya Tekolo ya Mengwaga ye Lesomehlano ya mmušo. Pego ka botlalo e ka hwetšwa go Inthanete ya Mmušo wa Afrika Borwa (www.gov.za).
Go tlogela ka 2004, tebišo e be e le mo go akaretšeng temokrasi le go kaonafatša tiragatšo ya naga.
Temokrasi ya moloaotheo - diinstithušene tše di tiilego tša kemedi le molao wa go ikemela ka bowona di hlomilwe.
bašomi ba tšwetšopele ya setšhaba - go hlahlilwe ba go feta 3 000.
maikarabelo a magolo go temokrasi ya rena.
Go lebiša go naga ye e bulegilego ya go hloka diphiri: - Hlatlošo ya Phihlelelo go Molao wa Tshedimošo, 2000 e fa badudi ba naga phihlelelo go tshedimošo kudu ka ga naga.
Batho Pele e bea "Batho Pele" bjalo ka molawana wa Tirelo ya Setšhaba.
disamiti tše tharo tša kgahlanong le bosenyi magareng ga 2001 le 2008 di tšweleditše pele twantšho kgahlanong le bosenyi ditšhabeng ka moka.
Go fetoša Tirelo ya Setšhaba - mengwaga ye 10 ya mathomo e bile le tšwelopele ya go makatša ka go swantšha ditirelo tša go fapana tša leago go swana le tirelo ya setšhaba. Tirelo ya Setšhaba ga bjale e emela setšhaba le go feta.
Molao wa Setšhaba wa Taolo ya Matlotlo, 1999 le Molao wa Mmasepala wa Taolo ya Matlotlo, 2003 e a kaonafala ka taolo ya matlotlo.
Go rulaganya, go lekodiša le go ela di bewa tseleng. Go na le dithulaganyo tša taolo ye kaone le tirelo e tee ya setšhaba.
Tlhahlo ye kgolo e thomile ge akademi ya tlhahlo ya badiredi ba setšhaba e thakgolwa ka Agosetose 2008.
Go tloga ika 2004, Project Consolidate e agile mothopo mebasepaleng ye 136 yeo e na go le mathata ao a kgethegilego. Ka 2006, mokgwa wo o ile wa išwa go Lenaneo la Leano la Mmušo wa Selegae la Mengwaga ye Mehlano.
Ngongorego yeo e oketšegago e bontšha hlokego ya go matlafatša diplatefomo tšeo mo go tšona go tla ba go le dikgokagano tše ntši magareng ga baemedi le badudi.
Tirelo go dinyakwa tše setšhaba e hloka kaonafatšo mafelong a mantši.
Hlokego ya maatla go tiragatšo e fokotša seabe go masolo a kgahlanong le bosenyi.
Mmušo, kudu mebasepala, o na le mathata a go thwala le go swarelela batho bao o ba hlokago.
Mananeo a leago a dirile tše ntši go kaonafatša maphelo a batho, eupša go hlokega ditharollo tša lebaka le le telele.
Lenaneo la dithušo tša leago - se e bile lenaneo le legolo ka go fokotša nomoro ya batho bao ba golago tšhelele ye nnyane kudu. Go be go na le baputseletšwa ba dimilione tše 2,5 ka 1999 - ga bjale go na le ba go feta dimilione tše 12.
Ditirelo tša motheo - tšwelopele e dirilwe go netefatša gore batho ka moka ba ba le phihlelelo go meetse a go newga, bohlweki le mohlagase.
Khwalithi ya ditirelo tša leago e hloka kaonafatšo.
Ka ntle le tšhelete ye ntši ya thuto, tselatshepetšo e tšweletša dipoelo tšeo di sa tiago ka kakaretšo.
Mmušo e ikemešeditše go fetiša dimilione tše 24,9 tša dihektara tša naga ya bolemi go bathobaso ka 2014 - go fihla ga bjale dihektara tše dimilione tše 4,8 di šetše di fetišitšwe.
Ka ntle le go ganetša bodiidi le kgolo ya ka pela ya ekonomi, go se lekane ga megolo ga se go fokotšege gomme mo mafelong a mangwe go oketšegile.
Koketšo ya ka pela ya nomoro ya dipoelo tša metse yeo e na go le nyako ye kgolo ya ditirelo tša motheo le thušo ya leago.
Thuto - dikelo tša go hlatloša thuto di oketšegile.
Bontši bo beeleditšwe go dikolong tša poraemari, Tšwetšopele ya Pele ya Ngwana, Thuto le Tlhahlo tša Motheo tša Bathobagolo le Thuto le Tlhahlo tša go Tšwela pele (FET).
Nomoro ya baithuti go Thuto ya Godimo e godile go tloga go 30 000 ka 1986 go fihla go 750 000 ka 2005. Dingwadišo tša kholetšhe ya FET di godile ka 34% go tloga ka 1998 go fihla ka 2002.
Maphelo - mananeo a go aga dikliniki, maokelo le disenthara tša go hlokomela maphelo di ra gore 95% ya maAfrika Borwa ga bjale ba dula bokgole bja dikilometara tše hlano le ditlabelo tša maphelo.
Dipego tša malaria di fokotšegile go tloga go 50 000 moragonyana ga 1990 go fihla go 5 000 ka 2007. Phodišo ya TB e atlegile go fihla go 70%.
Mo mengwageng ya 1990, tshwaetšo ya HIV e oketšegile ka lebelo eupša ga bjale e ya fase. Magareng ga basadi ba ka tlase ga mengwaga ye 20 bao ba tsenelago mephato ya dikliniki tša pele ga pelego, HIV e fokotšegile go tloga go 16% ka 2004 go fihla go 13,5% ka 2006. Mo magareng ga 2008, go feta batho ba 480 000 ba be ba šetše ba thomile ka phodišo ya antiretroviral.
Dintlo - ka 2008, dithušo tše 3 132 769 tša dintlo di amogetšwe, gomme diyuniti tše 2 358 667 di phethilwe. Se se tlišitše palo ya badudi ba tšona go dimilione tše 9,9.
Naga - lenaneo la poetšo ya naga le fetišitše dithoto tša go ka ba R12,5 bilione go fihla go diputseletšwa tše 1,4 milione le dithušo tša thekgo tšeo di ka bago R15,2 bilione.
Ka morago ga go lekanetša ekonomi, tebišo e lebišitšwe go kgolo ya ka pela yeo e abelanwago.
Tšhišinyo ya Afrika Borwa yeo e Okeditšwego ya Kgolo ya Kabelano (AsgiSA) - go arola bodiidi le hlokego ya mošomo ka 2014, kgolo ya ekonomi e swanetše e fihle go 4,5% ka ngwaga go tloga ka 2004 go fihla ka 2009 gape le ka 6% go fihla ka 2014. AsgiSA e lebantšha go rarolla dilo tšeo di thibelago ekonomi go gola ka lebelo.
Kgolo - ekomomi e gotše ngwaga wo mongwe le wo mongwe go tlogela 1994, e kitima ka lebelo go tloga ka 2006. E ka godimo ga tebanyo ya 4,5% yeo e beetswego magareng ga 2004-2009.
E gotše ka lebelo go feta badudi, ka moo letseno la magareng la motho ka o tee le gotše ka 1% go tloga ka 1994-2003 gape ka 4% go tloga ka 2004-2007.
Mošomo - hlokego ya mošomo e oketšegile ka morago ga 1994, ya golela godimo ka 31% ka 2003. Ka morago ga moo e boetše fase, gomme e be e le 23% ka 2007.
Sekoloto le koketšo ya theko - mmušo o fokoditše mokitlana wa wona go tloga ka go ka lekana le seripa sa setšweletšwa sa naga ka ngwaga ka 1994 go fihla go ka fase ga 20%.
Koketšo ya theko e be e le 19% ka 1991. Go tlogela ka 1994, e dutše go ka fase ga 10% go fihlela ka 2008.
Peeletšo le dipoloko - peeletšo e oketšegile mo mengwageng ye mennyane ya go feta. Mmušo o beeletša R482 bilione ka go infrastraktšhara magareng ga 2008 and 2011. Peeletšo ya karolo ya poraebete e godimo kudu go feta ka moo e be go e le gona.
Pholisi ya intasteri - Hlako ya Pholisi ya Intasteri ya Bosetšhaba le Thulaganyo ya Tiro ya Intasteri ya 2007 e tla kitimiša kaonafatšo ya mothopo wa ekonomi go fana ka dithoto le ditirelo.
Phadišano - go tlogela ka 2003, Khomišene ya Phadišano e tšere seemo sa go tia go netefatša phadišano yeo e se nago dingongorego le go bea ditheko ka difeme tše dikgolo tšeo di sa laolago ekonomi ya rena.
Matlafatšo - Molao wa Matlafatšo ya Ekonomi ya Bathobaso wa Phatlalatšo o amogetšwe ka 2003 gomme Dikhoutu tša Tirišo ye Botse ka 2007.
Kemedi ya Bathobaso e fihlile 22% go bolaodi bja godimo ka 2006, gomme 27% ka go taolo ya bogolo.
Tšwetšopele ya mabokgoni - balaodi ba thuto le tlhahlo tša karolo gammogo le Sekhwama sa Bosetšhaba sa Mabokgoni di šišintše dikakanyo tša tšwetšopele ya mabokgoni go thuša baswa, bao ba sa šomego le bao ba se nago mabokgoni.
Tšhišinyo yeo e Kopanetšwego ya Khwetšo ya Mabokgoni a Pele (Jipsa) e eteletše baithuti ba bantši ba entšinere le boingwadišo bja bataki gomme ya thwadiša baithuti ba 15 000 dikhamphaning.
Ekonomi ya Bobedi - Lenaneo leo le Okeditšwego la Mešomo ya Setšhaba (EPWP) le hlotše dibaka tše milione o tee tša mešomo - ngwaga pele ga ngwaga woo o bego o beilwe wa 2009.
Mmušo o okeditše gape wa beakanya thekgo dikgwebo tše nnyane.
Leano leo le Kopantšwego la Tšhireoletšo ya Dijo le mananeo a mangwe a profense a go oketša temo a bontšhitše dikaonafatšo.
Mananeo a go fapana a amantšha baswari ba bannyane go melokoloko yeo e nago le boleng ya go sepediša temo ka go tša sethokgwa, swikiri le dipayofuele.
Mengwaga ye mehlano ya kgolo ya lebelo e laeditše magole go ekonomi ya rena yeo e e thibelago go gola ka lebelo leo re le nyakago. AsgiSA e laeditše mathata eupša go na le tše ntši tšeo re swanetšego go šomana le tšona.
Hlokego ya mošomo e sa dutše e le bothata bjo bogolo gomme batho ba mmalwa ba mešomong goba ba nyaka mešomo ge go bapetšwa le dinaga tše dingwe tšeo di tšwelago pele.
Karolo ya rena ya kgwebo ye nnyane ke ye nnyane ge e bapetšwa le dinaga tše dingwe tšeo di sa tšwelago pele.
Re hloka go hwetša mananeo a ekonomi ya bobedi ao a tla ba go le seabe se segolo go na le a mantši a mannyane.
Ka morago ga go fetoša diinstithušene tša toka le bosenyi, tebišo e bile go di dira gore di šome ka katlego mo go fokotšeng bosenyi.
Go fetoša le go tiiša dikgoro - Tirelo ya Sephodisa ya Afrika Borwa (SAPS), dikgoro le dikgolego di fetogile go tloga go diinstrumente tša kgatelelo go ya go go fana ka polokego le tšhireletšo go batho ka moka.
Go hlatloša theknolotši le go oketša bašomi go thuša ka ba dira gore ba šome ka katlego. Ka 2010, SAPS e tla be e na le maloko a 193 240.
Tekolo ya toka ya bosenyi ka mmušo le setšhaba sa kgwebo e etile pele ka 2008 go sepediša dikgato tša go tiišetša tselatshepetšo.
Phetošo ya molao - mo gare ga 2007, 52% ya baahlodi le bomaseterata e be e le bathobaso gomme 30% e le basadi.
Dikahlolo tša Kgoro ya Molaotheo di be di lebane di Molaotheo wa temokrasi. Dikgoro tše mpsha di hlotšwe go kaonafatša phihlelelo ya toka, go swana le dikgoro tša tekano, dikgoro tša dikleimi tše nnyane; le dikgoro tša tikologo.
Ditšwelopele ka kakaretšo - bosenyi bjo bontši bo a fokotšega ge go bapetšwa le 1994. Eupša go bile le phetogo malebana le bosenyi bja go lwa.
Go lebelela go tlala ga dikgolego, maitapišo a go swana le go aga dikgolego tše mpsha; go fetoša dikahlolo; tlhokomelo ya diphošol.lo; protšeke ya go emela tsheko; le parole di dirilwe - eupša bothata bo godile.
Ditirišanommogo le mmušo tša go swana le diforamo tša sephodisa sa setšhaba le Kgwebo Kgahlanong le Bosenyi di godi.le - eupša go na le tše ntši tšeo di hlokagalago go dirwa.
Bosenyi bja dintwa kgahlanong le basadi le bana - go lwantšha bosenyi bjo bjalo go be go etla pele. Go hlomilwe dikgoro tšeo di kgethegilego tše masometshela tharo le Disenthara tša Tlhokomelo tša Thuthuzela go thekga batšwasehlabelo.
Dikahlolo tša palo ya fase le diphetogo tša bjale go Molao wa Melato ya Thobalano le Molao wa Bana di tiišeditše letsogo la mmušo mo go lwantšheng tlhorišo.
Lesolo ya Matšatši a 16 a Tiragatšo go Twantšho ya Bosenyi Kgahlanong le Basadi le Bana le thušitše ditšhaba kgahlanong le tlhorišo.
ka 2007, Yuniti ya Bosenyi bjo bo Beakantšwego bo fokoditše dihlopha tše 738 gomme Bolaodi: Ditshepetšo tše di Kgethegilego (DSO) bo šišintše ditsheko tša go feta 1 000 ka palo ya go ka ba 85%.
ka 2008, molao o tsebagaditše go kopanya DSO le Yuniti ya Bosenyi bjo bo Beakantšwego ya SAPS go di dira tirelo e tee ka gare ga SAPS.
Dithunya tšeo di se go molaong - SAPS e fetšišitše dithunya tša go feta 500 000 go tlogela 2000. Molao wo thata go laesense ya dithunya o kaonafaditše taolo ya dithunya.
Ntwa ya polotiki - ntwa ya polotiki e foketšegile mengwageng ya mathomo ya temokrasi. Khomišiene ya Nnete le Poelano e thušitše ka ditlaišo tša ditokelo tša batho ka tlase ga kgethologanyo.
Taolo ya mollwane - komiti ya kgoro ka gare le theknolotši ye kaone e kaonafaditše taolo ya mellwane ya naga.
Sephodisa, dikgorotsheko le dikgolego di hloka koketšo ya methopo, tirišo ye kaone ya tšona le tiro yeo e kopantšwego.
Dikgaruru le bosenyi bjoo bo beakantšwego ke mathata ao a kgethegilego.
Tlhokego ya pholisi ya khudugo e gatelela kgokagantšho yeo e sepelago ka katlego.
Tshepedišo ye kgolo ya setšhaba go tšea karolo ka go lwantšha bosenyi e a hlokega.
Tumelelo ya semolao ya diinstithušene tše dingwe tša toka ya bosenyi di lekwa ka tšwetšepele ka dipego tša setšhaba le tiro kgahlanong le badiredi ba mmušo ba bagolo.
Afrika Borwa e bile karolo ya setšhaba sa boditšhabatšhaba, e šomela dikgahlego tša naga, ya Afrika le tša lefase leo le sa tšwelago pele.
Dikamano tša polotiki - ka 1994, Afrika Borwa e be e na le dimišene tša sešele tše 65 ka ntle ga naga - ka 2008 go be go bna le tše 121. Dimišene tša Afrika di gotše go tloga go 17 go fihla go 45.
Ditiragalo tša boditšhabatšhaba - Afrika Borwa e swere ditiragalo tše ntši tše kgolo go tloga ka 1994, go swana le Sebjana sa Lefase sa Ragbi (1995), Kopano ya Tšwetšopele (1998), Kopano ya Lefase go Tšwetšopele ya Tshwarelelo (2002) and Kamano ya Lefase ya Kopano ya Dikuranta (2007), gape e thopile tšhišinyo ya swara Sebjana sa Lefase sa FIFA sa 2010.
Diinstihušene tša Kontinente - Afrika Borwa e bile le seabe go phetošo ya go tloga go Thulaganyo ya Yunithi ya seAfrika go ya go Yunione ya seAfrika, e sware Pan-African Parliament gape ya thuša go sepediša Khansele ya Yunione ya Afrika (AU) ya Khutšo le Tšhireletšo.
Tirišanommogo ye mpsha ya Tšwetšopele ya Afrika - Nepad e bile tlhako ya kamantšho go lefase ka moka le Afrika.
Mokgwa wa seAfrika wa Tekolo ya Sethaka (APRM) - Afrika Borwa ke ye nngwe ya dinaga tše šupa tšeo di fetilego ka tlase ga tekolo ya sethaka. E retilwe ka ditiragalo tše 18 tše di botse gape di amogetše Lenaneo la kakaretšo la APRM la Tiro go rarolla magole ao a laeditšwego ka gare ga tekolo.
Khutšo - Afrika Borwa e ralokile karoloe ye kgolo mo go swareleleng khutšo le go rarolla go se kwane ka gare ga Repabliki ya Temokrasi ya Congo, Burundi, Sudan, Ethiopia-Eritrea, Côte d'Ivoire, Liberia, Comoros le Zimbabwe.
Peeletšo gammogo kgwebo le dinaga tša seAfrika - Afrika ga bjale ke lefelo la rena la bone le legolo leo rekišetšago dilo ka ntle ga naga.
Go tiišetša Setšhaba sa Tšwetšopele ya Afrika Borwa (SADC) - mmušo o šomišana le dinaga tša SADC go dira kamantšho ye kgolo. Thakgolo ya Lefelo la Kgwebo la Mahala la SADC ka Agosetose 2008 e tla lebiša go ditlwaelo tša yunione le thekišo yeo e tlwaelegilego. Kamantšho ya tšhireletšo e oketšegile, ka Khutšo le Tšhireletšo, Tselatshepetšo ya Selete ya Temošo ya ka Pela, Senthara ya Selete ya Tlhahlo ya Khutšo le Sehlopha sa SADC.
Go aga dikamano tša tšwetšopele le lefase le le kaone - Afrika Borwa e šomile kudu go tiišetša tirišanommogo magareng ga dinaga, e bopa dikamano tše mpsha le dinaga tša go swana le Brazil, India le China.
Dikamano le dinaga tša go tšwela pele di fetišitšwe go hlatloša Afrika Borwa le Afrika gape le go oketša go lebiša go tselatshepetšo ye kaone ya boditšhabatšhaba.
Afrika Borwa e bile leloko la motšwaoswere la Khansele ya Tšhireletšo ya Ditšhaba tša Kopano (UN) ka 2007 mengwaga ye mebedi. E šometše go šetša Lengwalo la Tumelelo la UN, kwano le dikamano tše di tiilego magareng ga UN le AU.
Go bapatša Afrika Borwa le Afrika - go bile le lesolo go tlogela ka 1990 go hlatloša Afrika Borwa. Boeti bo godile ka lebelo, bo hlola mešomo ya go feta 400 000.
Sebjana sa Lefase sa 2010 ke monyetla wo mogolo wa go bapatša naga gape, ka go šoma le Afrika ka moka, go kaonafatša tebelelo ya kontinente.
Tiragatšo ya ka pela ya Nepad le klaemete ye kaone ya selete e tla dula e le mathata a magolo.
Go na le hlokego ya tekanetšo ya sepolotiki le ekonomi le kgokagano yeo e tiilego ya pholisi ya sešele ka gare ga Afrika Borwa le ka ntle ga naga.
Tebišo yeo e kgethegilego go dikarolo tšeo di amegilego kudu ke bohwa bja kgethologanyo e thušitše go kaonafatša maphelo a bona.
Dipholisi le manananeo - molawana, dipholisi le mananeo di tšweleditšwe. Go na le dibopego tšeo ka go Bopresidente le dikantoro tša profense go otlela mananeo a. Ditho tšeo di hlatlošago dikgahlego tša dihlopha tšeo di lebantšwego di akaretša Khomišene ya Tekano ya Bong, Khansele ya Keletšo ya Ditokelo tša Bana, dikhomišene tša baswa ba bosetšhaba le profense gammogo le Sekhwama sa Baswa sa Umsobomvu.
Thwalo le go tšea sephetho - ka 2004, Kabinete e akareditše 40% ya basadi. Kemelo ya basadi go mmušo ya mmušo wa profense le wa selegae e oketšegile. Go feta dipersente tše 30 ya balaodi ba godimo ka gare ga mmušo ke basadi, eupša karolo ya poraebete e sa šaletše morago mabapi le se.
Ditirelo tša motheo - go lebanya ditirelo tša motheo go bahloki go ra gore basadi le bana ba bantši ba tla holega. Phihlelelo ya meetse, mohlagase le kgokagano ya mogala e dira phapano ye kgolo kudu go basadi le batho ba baswa.
Dithušo - go batho ba dimilione tše 12 bao ba amogetšego dithušo tša leago ka 2007, dimilione tše seswai di amogetše Thušo ya Thekgo ya Bana. 53% ya dithušo tša dintlo di ile go basadi.
Maphelo - phihlelelo ye kgolo go ditirelo tša maphelo le tlhokomelo ya maphelo ya motheo yeo e sa lefelwego e thušitše dihlopha tšeo di bego di lebantšwe.
Phepompe go bana ba ka tlase ga mengwaga ye mehlano e fokotšegile, go tloga go 88 971 go fihla go 28 165 ka 2007. Nomoro ya bana bao ba bego ba robala ka tlala mo ngwageng wa go feta e theogile go tloga go 31% ka 2002 go fihla go 16% ka 2006.
Thuto - thuto ya kgapeletšo go bana ba mengwaga ya gare ga šupa le lesomehlano e dirile gore go be le bana ba bantši dikolong - go bile le dingwadišo tša go ka fihla 100%.
Diinstithušene tša FET di hlomilwe ka 1998, di thuša baswa go tšweletša mabokgoni. Ka 2007, R1,3 bilione e ile go Sekimi sa Bosetšhaba sa Matlotlo a Baithuti.
Ekonomi - basadi, baswa le batho bao e le go digole e bile bona bao ba holegilego le go feta ka boithutelamošomo, dipasari, mananeo a tirelo ya baswa, EPWP, bogwebi le ditšhišinyo tša dikgwebo tše nnyane.
Ditharollo tša go swana le AsgiSA le Jipsa di lebišitše go tšwetšopele ya basadi le baswa.
Bosenyi bja dikgaruru go basadi le bana e sa ntše e le bothata bjo bogolo.
Thwalo ya digole go bobedi ba karolo ya setšhaba le ya poraebete e ka tlase go ya le ka moo e swanetšego go ba ka gona.
Hlokego ya mešomo e godimo kudu go basadi le baswa.
Mengwaga ye lesomehlano ka go temokrasi ya rena, go dirilwe tše ntši go fokotša bohwa bja kgethologanyo le go aga setšhaba se seswa. Mo gare ga Ngwagasome wa Bobedi wa Kgethologanyo, Afrika Borwa e okeditše kgolo le tšwelopele.
Eupša go sa ntše go na le tše ntši tšeo di hlokegago.
Ke mokgwa ofe woo o tla kgontšhago mmušo le naga go leba go kgolo le tšwelopele ya ka pela, go na le gore e tšwele pele ka tsela yeo e sepelago ka yona?
A mathata a ka rarollwa ka boikgafelo bja bosetšhaba bjoo bo theilwego godimo ga tirišano ya mmušo le batgho gape e lebišitše go ditlapele tše mmalwa?
Seo se dirilwego se dirilwe, go leba pele go tla hloka gore go lebane le dikgopolo tše dingwe tše bohlokwa tša go swana le: go kitimiša kgolo le go fetoša ekonomi, go lwantšha bodiidi, go aga kamano ya leago, tirišanommogo ya boditšhabatšhaba gape le go aga naga yeo e tšwelago pele ka katlego.
Kgolo ya ka pela gape yeo e abelanwago e a hlokega go fokotša hlokego ya mešomo le bodiidi. Godimo ga moo, mothopo wa naga wa tšweletšo o hlokega go kaonafatšwa gore re gole ka lebelo, go thwalwe batho ba bantši, go akaretšwa batho ba go ba le mabokgoni a mmalwa, netefatša phadišano, oketša thekišo ya ka ntle gape le go netefatša maemo a itšego a dikgwebo tše nnyane. Go na gape le hlokego ya go tšwetšapele mananeo a ekonomi ya bobedi ao a nago le seabe sa kgoboko. Go tla ba le hlokego ya go šetša mokitlana wa ditshenyagelo tša enetši le go šireletša tikologo.
Maitapišo a go rarolla bodiidi a gare go leano la kakaretšo la kgahlanong le bodiidi leo mmušo o le tšwetšago pele. Go fokotsa hlokego ya mošomo ke leano le bohlokwa la go lwantšha bodiidi. Le hloka go tloša dikgopi dife goba dife tseo di hlolago gore naga e be le karolo yeo e sa tiiago ya kgwebo ye nnyane le batho ba bantši bao ba itekanetšego mmeleng gore ba tlogele go nyaka mošomo.
Go lwantšha bodiidi go hloka maitapišo ao a kgethegilego go oketša menyetla ya batho ya go tsena ka gare ga kgwebo ya mošomo le go ithomomela dikgwebo tša bona. Thuto e na le bokgoni bja go fetšiša leboo la bodiidi.
Go netefatša gore setšhaba se loke go hlokega phokotšo ya go se lekane, ka phihlelelo ya menyetla ya eknomomi go batho ka moka gammogo le go swarlela go hlokomela badiidi ke mmušo.
Kamano ye bohlokwa ya leago ke diinstithušene tša semolao tša setšhaba. Tše di hloka tirelo ye kaone ka naga, diplatefome tšeo di kaonafaditšwego tša bokgathatema bja setšhaba le go fokotša bosenyi le bomenemene. Go swana le setšhaba se na le maikarabelo a go hlompha le go šireletša bohwa le tumelelo ya diinstithušene tša naga.
Go aga setšhaba sa go swarana go hloka gape hlatlošo ya kamano le tlhokomelo go maAfrika Borwa ka moka go na le mehola ya botee. Naga le setšhaba di hloka go šoma mmogo ka go tšwetšapele tselatshepetšo ye mpsha ye bohlokwa.
Go šetše go dirilwe mošomo wo montši go tiišetša tirišanommogo lefaseng ka bophara, kudukudu ka Afrika le Borwa. Se se hloka go tšwetšwapele, go gatelelwa Afrika le dinaga tša Borwa go le gare go swarelelwa dikamano le dinaga tša intasteri. Go tiišetša ditirišanommogo tša leano go tla thuša go tšwetšapele dikgahlego tša bosetšhaba, gape le thwalogape ya methopo ya rena go tšwetšapele tšwelopele ya seAfrika.
e hloka gape tiišetšo ya diplatefomo tša botšeakarolo bjo bo okeditšwego magareng ga badudi le baemedi ba bona ba setšhaba.
Ke dilo dife tše bohlokwa tšeo o naganago gore mmušo o ka di dira ka go šomišana le wena?
Go hwetša tshedimošo ka botlalo ka ga mananeo le ditirelo tša mmušo, ikopanye le: www.gcis.gov.
<fn>GCIS. Zfold16days.2010-10-19.nso.txt</fn>
Matšatši a 16 a Tlhohleletšo: Phedišo ya Dintwa Kgahlanong le Basadi ke lesolo la boditšhabatšhaba leo le swarwago ngwaga ka ngwaga go tloga ka di 25 Dibatsela (Letšatši la Boditšhabatšha la Phedišo ya Dintwa Kgahlanong le Basadi) go fihla ka la 10 Manthole (Letšatši Boditšhabatšhaba la Ditokelo tša Botho).
Mo nakong ye, Mmušo wa Afrika Borwa o swaragana le Lesolo la Tlhohleletšo la Matšatši a 16 leo maikemišetšo a lona e lego go oketša temošo ya maatla a khuetšo e mpe ya dintwa go basadi le bana. E ikemišeditše gape go šomiša lesolo le go hlohloletša mafapha ka moka a setšhaba go tšea kgato kgahlanong le tlhorišo.
Mmušo o ikgafile go aga setšhaba sa tlhokomelo le khutšo, seo se šireletšago basadi le bana ba bona go tšwa go dibopego ka moka tša dintwa. Mola Matšatši a 16 a Lesolo la Tlhohleletšo a thoma go tloga ka la 25 Dibatsela - 10 Manthole ngwaga o mongwe le o mongwe, dinepo tša lona di tlaleletšwa ke Lenaneo la Matšatši a matelele a ngwaga a 365 le Leano la Bosetšhaba.
Ngwaga ka ngwaga , mmušo, ka tšhomišano le mekgatlo ya setšhaba le lefapha la kgwebo, ba tšwelapele go šoma gotee go katološa maatla a khuetšo. Ka go thekga lesolo le, maAfrika Borwa a diketekete le bona ba thušitše go oketša temošo ya tlhorišo le go aga thekgo go batšwasehlabelo le bao ba phologilego go tlhorišo.
Thekga lesolo ka go apara lente le le šweu mo sebakeng sa matšatši a 16: Lente le le šweu ke sešupo sa khutšo le gona le šupa boikgafo bja moapari wa lente gore a ka se dire goba a kgopela tebalelo go dintwa kgahlanong le basadi le bana.
Tsenela tšhimollo ya Dipoledišano ka khomphyutha: Dipoledišano ka khomphyutha di šimolotšwe go ka nolofatša ditherišano tša mo go khomphyutha magareng ga batho go rerišana ka ditaba tšeo di amanago le tlhorišo ya basadi le bana . Go hwetša tshedimošo ka botlalo e ya go: www.genderlinks.org.za goba etela Thusong Service Centre ya gago ya selegae.
Tšeakarolo ka go ditiragalo le ditiro tša Matšatši a 16 a Tlhohleletšo: Go na le tšhupamabaka ya ditiragalo tšeo di lego gona go ralala le naga go tloga ka la 25 Dibatsela go fihla ka la 10 Manthole. Go bona ditiragalo tše ka moka, e ya go www.womensnet.org.za/calendar.shtml.
Ithaope ka go thekga mekgatlo yeo e sego ya mmušo le dihlopha tša setšhaba tšeo di thekgago basadi le bana bao ba hlorišitšwego: Mekgatlo e mentši yeo e thušago batšwasehlabelo le bao ba phologilego go tlhorišo e nyaka thušo go tšwa go setšhaba. O ka ithaopa go šomiša nako ya gago le go fa thušo go mošomo wa go thuša diinstitušene. Lebelela mokgatlo mo go lefelo la geno mo o ka ralokago karolo ka go wona. O ka fihlelela gape puku yeo e nago le lenaneo la megala la mekgatlo yeo e thušago mo go www.csvr.org.za.
Dimpho: O ka fana ka tšhelete go mekgatlo yeo e šomelago go fediša dintwa kgahlanong le basadi le bana ka go fana ka thušo go Mokgatlo wa Ditokelo tša Botho. Ga gona bonnyane goba bontši bja palo ya tšhelete yeo e beetšwego go mpho ya gago - go tšwa go wena gore o fana ka bokae! Go hwetša tshedimošo ka botlalo e ya go: www.fhr.org.za goba leletša 012 440 1691.
Bolela kgahlanong le tlhorišo ya basadi le bana: Tutuetša batšwasehlabelo bao ba homotšego ba basadi go hlohla tlhorišo. Bega tlhorišo ya bana maphodiseng.
Tsenela diforamo tša setšhaba tša maphodisa (CPFs) goba diforamo tša polokego tša setšhaba (CSFs): Ditšhaba le diteišene tša kgauswi tša maphodisa ke bašomišani mmogo ba bohlokwa go bona gore polokego le tšhireletšo ya selegae e gona. Ka go tsenela CPF goba CSF selegae ya gago ya selegae, o ka thuša go lwantšhana le bosenyi mo tikologong ya gago. Go hwetša tshedimošo ka botlalo ya gore o ka ba leloko bjang, ikgokaganye le seteišene sa gago sa kgauswi sa maphodisa.
Ge ele gore o wa hlorišwa ka mokgwa ofe goba ofe goba ge ele gore go na le motho yo o mo tsebago yo a hlorišwago, itšweletše - hwetša thušo.
<fn>GOV-ZA.10111.2010-03-25.nso.txt</fn>
Ye ke call centre yeo setšhaba se ka begago ditiro tša bosenyi diiri tše 24. Batho ba ka letšetša senthara ka mogala wa Telkom goba cellphone. Megala ka moka ye e tsenago senthareng e a gatišwa.
Lemoga: Letšetša nomoro feela ge go na le seemo sa tšhoganyetšo.
se thibela megala ya batho ba leng maemong a beago maphelo a bona kotsing bao ba hlokago thušo ya maphodisa ke tshenyo ya nako ya maphodisa ka gobane baofisiri ba ka swanelwa ke go kitimela lefelong la bosenyi ka sefatanaga goba helikopthara ke tshenyo ya didirišwa tša maphodisa ka gobane maphodisa a ka romelwa moo go se nang seemo sa tšhoganyetšo.
Bakeng sa dingongorego tšeo eseng tša tšhoganyetšo le dinyakišišo tše tlwaelegilego, letšetša seteše sa kgauswi sa maphodisa.
Kgotla nomoro ya mogale ya 10 111 kae le kae mo Afrika Borwa.
Tshedimošo e a ngwalwa gomme wena wa fiwa reference number bjalo ka bohlatse le go lota mohlala wa ngongorego ka moso.
Megala ka moka e arabja ka pela ka moo go kgonegago.
Ga go difomo tše di tlatšwago.
<fn>GOV-ZA.2008MaintenanceSepedi.2010-03-25.nso.txt</fn>
Seo o swanetšego go se tseba!
Ke tlo tseba bjang gore tšhelete e lefetšwe?
ya go Kgorotsheko, go kgonthiša gore tšhelete e lefetšwe.
e sa lefelwa, o tla botšwa seo o swanetšego go se dira.
Ke swanetše go ema sebaka se sekae gore ke lefelwe tšhelete?
Motho yo a rwelego maikarabelo o swanetše go lefela go kgorotsheko gore o kgone go lefelwa.
Tefelo e ka se kgone go nyakišišwa ka lebaka la gore go filwe nomoro yeo e sego ya nnete ya tšhupetšo.
Gopola gore ge tšhelete e lefetšwe KA TŠHEKE ka mo gare ga akhaonte ya gago ya panka, tšhelete e tla BA GONA FELA ka morago ga matšatši a a ŠUPAGO.
Gopola gore go bolokegile gape go bonolo go diriša akhaonte ya panka go e na le gore tefelo e dirwe go Kgorotsheko ka kheše goba ka taelo ya thopelo.
Ke magato afe ao ke swanetšego go a tšea ge ke sa amogele tšhelete ka gare ga akhaonte ya ka ya panka?
Kgopela setatamente seo se hlalošago ka botlalo (e sego setatamente se se kopana) sa akhaonte ya gago ya panka go tšwa khaonthareng ya panka ya kgauswi le wena goba go ATM.
Iša setatamente sa gago gotee le pukwana ya gago ya boitsebišo (ye tala goba ye sehla) go Kgorotsheko.
Kgorotsheko e tla ntšha tagafala go thoma tatofatšo ya bosenyi kgahlanong le motho yo a rwelego maikarabelo a tefelo.
Ge e le gore ke nna motho yoo a lefelago tšhelete ya Tlhokomelo, ke swanetše go dira eng?
Taelo ya thopelo - khamphani yeo o e šomelago e tšea tšhelete thwii go tšwa mogolong wa gago.
Tefelo ya kheše - o ka ya go Kgorotsheko gomme wa lefela tšhelete mo khaonthareng.
Tefelo thwii ka akhaonteng ya panka - o dira peeletšo ka akhaonteng ya panka ya motho yoo a swanetšego gore a hwetše tšhelete.
Mohuta wa gago wa tefelo o swanetše go rekhotwa mo go Taelo ya Kgorotsheko.
Nomoro ya Tšhupetšo yeo e filwego ke Kgorotsheko e swanetšwe e tšweletšwe ge o dira tefelo thwii ka akhaonteng ya panka goba khaonthareng.
Ka mehla o fekse bohlatse bja tefelo (setlankana sa peeletšo goba rasiti) go Kgorotsheko ge o lefela thwii ka akhaonteng ya panka ya Kgorotsheko.
Ke swanetše go dira eng ge akhaonte ya panka yeo tšhelete e bego e swanetše go lefelwa ka go yona e tswaletšwe?
Efa Kgorotsheko dintlha tše diswa tša panka.
Mohlankedi wa Tlhokomelo go Kgorotsheko o tla eletša molatofatšwa ka ga dintlha tše diswa tša gago tša panka le tšhelete ye a e kolotago.
Dintlha tše diswa tša panka di tla rekhotwa ka faeleng ya tšhelete ya tlhokomelo.
Go diragala eng ge motho yo a amogelago tšhelete ya Tlhokomelo a ka lwala, a golofala, a hlokofala goba a ya ka ntle ga naga?
Mo lebakeng la lehu, motho yo a rwalago maikarabelo a thoto ya mokgopedi goba mohlokomedi wa ngwana, o fiwa tumelelo ya go amogela tšhelete.
Mo lebakeng la bolwetši, bogole goba motho yoo a filwego tumelelo a le ka ntle ga naga, motho yo amegago semolao o swanetše go kgethwa. Se se ka dirwa ka go tšweletša tokumente ya Maatla a Ramolao yeo e fago tumelelo go motho yo a amegago go amogela tšhelete ya tlhokomelo.
O ka ikgopanya le Kgoro ya Tlhabollo ya Leago (Modirelaleago) go hwetša thušo.
Ke swanetše go leba kae ge ke nyaka go hwetša ditokelo tša Tlhokomelo le Phihlelelo?
Go hwetša tshedimošo ka botlalo ka ga Tlhokomelo le Phihlelelo, ikopanye le Ramolao wa Lapa.
Kgorotsheko e bulwa neng?
Ke swanetše go leba kae ge ke fihla go Kgoro tsheko?
Ka mehla o lebe pele go Teske ya Tshedimošo gore o laetšwe lefelo la maleba.
Ke nyaka bjang tšhelete ya Tlhokomelo?
Ditokelo tša ka ke dife?
Ke maikarabelo a batswadi ka bobedi ga bona gore ba hlokomela ngwana wa bona ka ditšhelete.
Se se akaretša ditšhelete tša go lefela dijo, diaparo, madulo, tlhokomelo ya maphelo le thuto.
Bobedi bja batswadi bo ikarabela go hlokomela ngwana, go sa kgathalege gore o belegwe ka gare goba ka ntle ga lenyalo.
Motho yo a nago le maikarabelo a go lefela tšhelete ya tlhokomelo o na le tokelo ya go tšweletša ngongorego kgahlanong le taelo ya tlhokomelo.
Ge motho yo a rwalago maikarabelo a tlhokomelo a sa lefele, go ka tšweletšwa ngongorego go Kgorotsheko ya Tlhokomelo.
Mo lehlakoreng la tlhalano, molekani wa peleng o lokelwa go hwetša tšhelete ya tlhokomelo ge e le gore e be e akareditšwe bjalo ka karolo ya tshepedišo ya tsheko ya tlhalano.
Nka ya neng Kgorong ya tsheko ya Tšhelete ya Tlhokomelo?
Ge Kgorotsheko ya Tlhalano e dirile taelo, go bula faele gore kgorotsheko e tsebiše motho yo a amegago gore ditefelo di swanetše go dirwa neng, goba kae.
Ge o dira kgopelo ya koketšo goba phokotšo ya Taelo ya Tšhelete ya Tlhokomelo ye e lego gona.
Ke swanetše go ya Kgorongtsheko efe ge ke nyaka go dira kgopelo ya tšhelete ya Tlhokomelo?
Hle, ikgokaganye le Kgorotsheko ya kgauswi le wena ka mogala ka ge ba tla kgona go go thuša ka tshedimošo ya maleba. (Kgorotsheko ya Selete yeo ngwana goba motho yo a swanetšego go amogela thušo ya tlhokomelo a dulago go yona).
Ke ka baka la eng ke nyaka tšatšikgwedi la Tsheko?
Go fa Kgorotsheko sebaka sa go tsebiša motswadi yo a amegago go ba gona mo theeletšong.
Ke ka baka la eng go le bohlokwa gore maloko ka moka a tle Kgorong ya tsheko?
Ke go fihlelela tumelelano ya gore ke bokae bjo bo swanetšwego go lefelwa bjalo ka tšhelete ya Tlhokomelo le gore ke bokae yeo motho yo a swanetšego go lefa a ka e kgonago.
Ke eng seo ke swanetšego gore ke se diriše bjalo ka Nomoro ya Tšhupetšo?
Ke tla ema sebaka se sekae pele Taelo ya Kgorotsheko e dirwa?
Se se laolwa ke tirišano magareng ga maloko a mabedi. Ge maloko a ka fihlelela tumelelano; tefo ya mathomo e tla dirwa go ya ka moo e laeditšwego ke Taelo ya Kgorotsheko.
Ke ditsela dife tša go fapana tšeo nka hwetšago tšhelete ya Tlhokomelo ka tšona?
Taelo ya Thopelo - khamphani e tšea tšhelete go tšwa thwii mogolong wa motho yoo a swanetšego go lefela tšhelete ya tlhokomelo gomme ya e lefela gare ga akhaonte ya panka ya Kgorotsheko.
Tefelo ya Tšhelete - o amogela tšhelete thwii go tšwa khaonthareng.
Tsela ye kaone ya go hwetša tšhelete ya Tlhokomelo ke tefelo thwii ka akhaonteng ya gago ya panka.
Ga o gapeletšege go tšea leeto la go ya Kgorong ya Tsheko.
Ga go be le ditshenyagelo tša senamelwa.
Ga o senyagalelwe ke nako ya go ya mošomong.
ke eng seo ke swanetšego go se tšea ge ke eya fao?
ke swanetše go dira bjang kgopelo ye?
Nomoro ya Pukwana ya Boitsebišo le seswantšho sa motswadi/motho yo a swanetšego go lefela tšhelete ya tlhokomelo.
Setatamente sa panka ge eba o na le akhaonte ya panka.
Ditokumente tša go hlatsela ditshenyagalelo tše, mohlala, mokitlana wa meetse le mabone, dilipi tša dijo, mekitlana ya diaparo, bj.bj.
Ditlankana tša bjale tša tefo tša maloko a mabedi ao a amogelago moputso wa mafelelo a kgwedi.
Atrese ya bodulo ya motho yo a swanetšego go lefela tšhelete, atrese ya maloko a lapa (maloko a kgauswi) goba atrese ya mošomo.
Tšatšikgwedi la tefelo.
Eya Kgorong ya Tsheko gomme o tlatše foromo ya kgopelo.
Kgorotsheko e tla go fa tšatšikgwedi leo wena le molatofatšwa (motswadi yo mongwe) le tla tlago Kgorotsheko ka lona.
Kgorotsheko e tla fa molatofatšwa Dipampiri tša tlaleo gore a tle Kgorotshekong ka tšatšikgwedi le itšego.
Ke ditshenyagalelo dife tšeo di ka ngwalwago bjalo ka dinyakwa tša ngwana?
O tla swanela go tla le ditokumente tša go thekga ye nngwe le ye nngwe ya ditshenyagalelo tšeo, go se go bjalo KGOROTSHEKO E KA SE THOMIŠE KA DITSHEPEDIŠO, bjk. ditlankana tša tefelo, tšhupamolato ya mohlagase, ditšhelete tša sekolo le dirasiti tša ditshenyagalelo tša kalafo.
A naa ke swanetrše go sepela leeto go ya Kgorong ya tsheko?
Ka mehla tiela Kgorotsheko mogala pele o ka ya go yona go kgohthiša gore Kgorot-sheko ye o yago go yona key a maleba.
Kgonthiša gore o na le ditlabelo ka moka tša tshedimošo ya maleba ka letšatši leo.
Tseba gore molatofatšwa (motswadi yo mongwe) o swanetše go ba le wena ka letšatši leo.
<fn>GOV-ZA.2008PolPardon_AppForm[AllegedPolitically]Sepedi_AnnexA.2010-03-25.nso.txt</fn>
Nomoro ya mogala: () Nomoro ya fekese: () Atrese ya e-meile: (maina ka botlalo a mokgopedi) e be e le leloko la was a mokgatlo wa politiki/institušene/sehlopha/mokgatlo wa tokologo wo o boletšwego ka godimo ge mo/melato bakeng sa tebalelo ye e nyakwago go ya ka ge go laeditšwe temaneng ya 2 ya fomo ya kgopelo e dirilwe, gomme mo/melato e dirilwe go phethagatša ditebanyo tše di latelago tša mokgatlo wa politiki/institušene/sehlopha/mokgatlo wa tokologo nakong ya mo/melato ye : Ke netefaditšwe tshedimošo ye e lego ka godimo ka mokgwa wo o latelago (mohlala, tshedimošo go tšwa go datapeisi/humane ditatamente go tšwa go di hlatse tše di latelago ke na le tsebo ka ga tiragalo ye, bj. bj.
Ke filwe maatla ke mokgatlo wa politiki/institušene/sehlopha/mokgatlo wa ka wa tokologo go dira setatamente se le go dirwa boikano bjo legatong la mokgatlo.
Nna Maina ka botlalo le sefane ke ikana gore tshedimošo ye e lego ka godimo ke nnete e bile e nepagetše.
Na o a tseba le go kwešiša diteng tša setatamente?
Na o na le kganano kgahlanong le go tšea keno ye e laeditšwego?
Na o akanya keno ye e laeditšwego bjalo ka ye e tlemago maitshwaro a gago?
A. Ke tiišetša gore dipotšišo tše dilego ka godimo di botšišitšwe nna le gore dikarabo tše di laeditšwego ka godimo di ngwadilwe ke le gona.
B. Ke tiišetša gore moikani o dumetše gore o tseba le go kwešiša diteng tša boikano bjo bo dirilwego pele ga ka le gore tshaeno ya moikani e dirilwe fa pele ga ka.
Na o tiišetša ka kgonthe diteng tša boikano bjo?
A. Ke tiišetša gore dipotšišo tše dilego ka godimo di botšišitšwe nna le gore dikarabo tše di laeditšwego ka godimo di ngwadilwe ke le gona.
B. Ke tiišetša gore moikani o dumetše gore o tseba le go kwešiša diteng tša boikano bjo bo dirilwego pele ga ka le gore tshaeno ya moikani e dirilwe fa pele ga ka.
<fn>GOV-ZA.419advancefeefraudandlotteryscam.2010-03-25.nso.txt</fn>
Seo se bitšwago Bomenetša bja Mngwalo bja Nigeria ke bomenetša bja tšhelete yeo e lefelwago pele. Bomenetša bjo bo tsebega gape ka la "bomenetša bja 419 scam" mme bo diragatšwa ka bomenetša , ga ntši e ba leloko la ntikodiko ya bohlokotsebe..
Bomenetša bjo bo thoma ke moradia yo a ikopanyago le khamphani yeo e lebišitšwego, e ka ba ka fekese, meili goba imeili. Tšhišinyo ya kgwebo e a dirwa, ga ntši ka sehlopha seo se itirago bahlankedi bagolwane ba mmušo. Dihwirihwiri tšeo dI fa tshedimošo ya gore di na le tšhelete ye kgolo go tšwa go peakanyo yeo e fetišitšwego, ga ntši ka ditolara tša Amerika. Tšhišinyo yeo e hlaloša go ka fetišetša tšhelete yeo go tšwa go peakanyo yeo e fetišitšwego ka go akhaonto ya panka ka ntle ga naga mo bomenetša bjo bo tšwagho gona. Motho yo a hwetšago tshedimošo ye ga ntši o holofetšwa ka kakaretšo magareng ga 20 le 35 a diperesente tša tšhelete yeo e tlago fetetšwa ka go akhaonto ya gagwe ya panka bjalo ka khomišene.
Motšwasehlabelo o kgopelwa go tsenya tšhelete ka go akhanto ya panka yeo e itšeng go thuša go akaretša ditshenyegelo tša go phethagatša tshepetšo ya kwano.
Ge fela tšhelete ya mathomo e lefilwe, "mathata" a mangwe a ka tsoga, gore go be le tshwanelo ya go lefela tšhelete ye nngwe.
Go ka beakanywa kopano ka go naga ye nngwe, mme ge motšwasehlabelo a le ka go naga yeo, o tšeelwa pukwana ya gagwe ya bosepedi mme o swarwa bogolegwa go fihlela ge ba ka amogela tšhelete yeo e ba kgotsofatšago.
Dintlha tša panka ka ga hlogo ya mangwalo ya semmušo di ka šomišwa go fetišetša tšhelete go tšwa ka go akhaonto ya panka ya motšwasehlabelo go e tsenya ka go akhaonto yeo e laolwago ke baradia bao.
Bomenetša bja lothari bo thongwa ke moradia yo a ikopanyago le batho ka go se kgethe, ga ntši ka imeili. Moradia yoo o itira mohlankedi wa Khamphani ya Lothari mme o tsebiša motho yoo gore o hweditše lothari le ge motho yoo a se a reke thikete. Dinomoro tšeo di tšweletšego di a tsebagatšwa ka go dikgokagano, mme le ge Khamphani ya Lothari yeo moradia yoo a rego o ka tlase ga yona e ka ba e le gona mme dinomoro e le tšeo di tšweletšego , se ke bomenetša. Go šomišwa mekgwa yeo e šomišwago ka go bomenetša bja 419 go hwetša tshelete go tšwa go motšwasehlabelo.
Tshedimošo ye nngwe mabapi le bomenetša bjo e go wepesaete ya Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa mo dintlha tšeo di lego mabapi le tiragatšo ya lenaneo, ditšhupo tša bomenetša bjo bo ka kgonegalago, ditsela tšeo ka tšona tšhelete e ka tšewago go tšwa go motšwasehlabelo, ga mmogo le magato a tšhireletšo, di a hlalošwa.
Ge o ka amogela lengwalo la bomenetša, fetetša ditokomane ka moka, tshedimošo le dikgokagano go Interpol.
Bontšha "Ga go na Tahlegelo " goba "Go na le Tahlegelo " ka go ditokomane.
Fana ka dintlha tša gago tša kgokagano le dinomoro tša mogala goba tša batho bao ba amegilego.
Mo mererong ya mabapi le bomenetša, Interpol e tla ikgokaganya le Yuniti ya Bohlokotsebe bja Kgwebo ya Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa.
Fekesa kgatišo ya kgokagano ya "419" yeo e hweditšwego go Mosuperintentente wa Yuniti ya Bohlokotsebe bja Kgwebo ya Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa goba Khomišena Mogolo wa Afrika Borwa//Empasi/Khonduleiti -Pharephare wa kgauswi go fetišetša ka go Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa.
Fana ka dintlha tša panka.
Ge go na le kgokagano ya Afrika Borwa le mediro ya "419" bolela ka tlhalošo dintlha ka moka tšeo di amegago.
Fana ka dintlha tša gago tša kgokagano le dinomoro tša mogala goba tša batho bao ba amegilego.
Kasete ya Mmušo Nomoro ya 22459 ya 13 Tšulae 2001 le Tsebišo ya Kakaretšo Nomoro ya 1643 ya letšatši leo.
Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa e bea lebaka la go hlagiša pego ya tšwelopele. Dipego tša tšwelopele ga ntši e fiwa dibekeng tše pedi tše pedi go e ya ka seemo sa molato.
Dipego tša tšwelopele di ka se fiwe batho mo go se nago tahlegelo ya semmušo. E fela, go bohlokwa gore Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa e fiwe dikgatišo tša bomenetša bja mangwalo a "419" go tsenywa ka go dathapeisi ya bona.
Bahlankedi ba Khonsuleiti ya Afrika Borwa ka ntle ga naga bat la hlagiša ditokomane mo ditiragalong tšeo din ago le tahlegelo ya tšhelete go Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa mo nakong ya diiri tše 48 morago ga go hwetša ditokomane.
Tirelo ga e lefelwe.
Ga di gona, fela go bohlokwa go bontšha ka go ditokomane ge e le gore go bile le tahlegelo ya ditšhelete.
<fn>GOV-ZA. Aboutus.2010-03-25.nso.txt</fn>
O nyaka thušo mabapi le mathata a o a hwetšago mo websaeteng?
Maikemišetšo a websaete ya ditirelo tša Afrika Borwa ke go fana ka mothopo o tee wa tshedimošo ka ga ditirelo tša mmušo wa Afrika Borwa. Nepo ke go fokotša go se lekalekane mo go lego gona gare ga bahloki le bahumi, ekonomi ya bobedi le ya mathomo. Websate e tloga e le mothopo wo bohlokwa wa go kgonthiša gore badudi ba kgona go ikopanya le mmušo.
Badiriši ba websaete ye ke badudi ba Afrika Borwa ba go dula dikarolong ka moka tša naga ye, dikgwebo goba mekgahlo ya Afrika Borwa, mmogo le badudi le mekgahlo ya dinaga tše dingwe yeo e nyakago ditirelo go tšwa go mmušo wa Afrika Borwa.
Websaete e na le tshedimošo ka ga ditirelo tša mmušo tšeo di abiwago maemong a bosetšhaba.
Ditirelo tša batšwantle: tshedimošo ye e lebanego le badudi ba dinaga tša ntle bao ba nyakago ditirelo tša go abiwa ke mmušo wa Afrika Borwa.
Wo mongwe le wo mongwe wa mehuta ye o aroletšwe go ya ka tatelano ya ditiragalo tše di bago gona mo bophelong . Le tšona ditiragalo tše di aroletšwe gape go ya ka dikgato tše di bago gona mo bophelong.
Tshedimošo ya malebana le tirelo ye nngwe le ye nngwe e rulagantšwe go ya ka diarea tše di šupago, e lego tlhalošo, magato ao a tšewago, molao, nako, tefo, diforomo tše di tlatšwago, le diatrese.
Karolo ye ya websaete, e lego ye e lego ka go la go ja, e na le 'dilinki' tša diwebsaete tše di rwelego tshedimošo ya tiragalo yeo ya bophelo.
Tshedimošo ya ditirelo e thomile e ngwadilwe ka Seisemane, gomme ka morago ya fetolelwa dipolelong tše dingwe. Tshedimošo ya ditirelo ka dipolelo tše dingwe e tsentšwe mo websaeteng ka morago ga gore e fetolelwe.
Šomiša letlakala la Ikopanye le rena go swaela goba go botšiša ka ga websaete ya Ditirelo tša Mmušo.
Linki ya www.gov.za e dira gore o kgone go fihlelela Mmušo wa Afrika Borwa mo inthaneteng, yeo le yona e go kgontšhago go fihlelela websaete ye le websaete ye e swerego tshedimošo ka ga Mmušo.
Mmepe wa saete o fana ka seswantšho sa sebopego sa websaete ye. Se ke sebopego se se tšweletšwago ka tatelano, ka go arola tshedimošo go ya ka mehuta ya diteng tša yona. Ka go realo sebopego se se go kgontšha go lemoga sebopego sa diteng.
Letlakala la mathomo la websaete le fana ka lenaneo la ditirelo tše di šomišwago kudu. Lenaneo le le go kgontšha go fihlelela ditirelo tše bohlokwa tše hlano tšeo di etelwago ke badiriši gantši. Lenaneo le le fetolwa go ya ka dipalopalo tša malebana le matlakala a a etelwago gantši.
Lepokisana la go dira nyakišišo le hwetšagala matlakaleng ka moka a websaete ye. Ge o tlanya lentšu le o nyakago go dira nyakišišo ka lona, websaete ka moka e tlo nyakišišwa malebana le mantšu ao. Gape o ka dira nyakišišo ye e tseneletšego ka go kgetha linki ya Nyakišišo ye e tseneletšego . Ka tsela yeo nyakišišo ya gago e tlo fetela le diwebsaeteng tše dingwe tša mmušo.
Dilinki' tša diwebsaete tše dingwe di bontšhitšwe - gomme di bonala ka lepokisaneng ge 'cursor' ya gago e sepetšwa godimo ga linki yeo. Websaete e tlo bulega mo letlaleng la browsara ye mpsha.
Websate e dula e tlaleletšwa ka tshedimošo. Pholisi ya rena ke go fana ka tshedimošo ge e eba gona. Le ge go le bjalo, bahlami ba websaete ya Ditirelo tša Mmušo ba ka se kgone go fa kgonthišo ya gore tshedimošo ye e romelwago diwebsaeteng tše di ngwe ga se ya kgale goba aowa. Bala Mabaka a Tšhomišo mo mo temana ya 4.3.
Dikgoro tša mmušo ke tšona e lego beng ba tshedimošo ye e lego mo websaeteng. Mošomo wo o be o filwe balaodi ba dikgoro bao ba rwelego maikarabelo a tshedimošo ye e lego mo websaeteng.
Government Communications e rwele maikarabelo a tshepetšo le taolo ya diteng tša websaete ye.
Ditokumente tše ntši ke tša HTML. Le ge go le bjalo, ditokumente tša PDF di a hwetšagala gore di swane le tša setlogo tše di lego gona.
Gore o kgone go bula tokumente ya PDF, o swanetše go ba le Adobe Acrobat Reader 4 goba ya go feta ye mo khomphutareng ya gago. E tlo kgona go bula ditokumente mo browsareng ya gago.
Ka nako ye nngwe go tšea nako ye telele go bula ditokumente tša PDF. Ka lebaka le, re go eletša gore o thome ka go boloka tokumente mo khomphuthareng ya gago gomme o e bula morago ga fao.
Ka 'mouse' wa gago, kgotla mo go 'linki' ya tokumente ye o ratago go e boloka.
Mo go 'Save As' kgetha moo o ratago go boloka tokumente ya gago mo go 'hard drive' ya gago gomme o kgotle 'Save'. Faele e tlo romelwa lifelong leo o ratago go e boloka gona.
Ka 'mouse' wa gago, kgotla mo go 'linki' ya tokumente ye o ratago go e boloka.
Mo go 'Save As' kgetha moo o ratago go boloka tokumente ya gago mo go 'hard drive' ya gago gomme o kgotle 'Save'. Faele e tlo romelwa lifelong leo o ratago go e boloka gona.
O nyaka thušo mabapi le mathata a o a hwetšago mo websaeteng?
Ikopanye le rena ge o kopana le mathata mabapi le websaete ye.
<fn>GOV-ZA. Accesstoinformation.2010-03-25.nso.txt</fn>
Maikemišetšo a Molao wa Phihlelelo ya Tshedimošo ke go netefatša gore batho ba diragatša ditokelo tša bona tša molaotheo go fihlelela tshedimošo e fe goba e fe yeo e swerwego ke mmušo ga mmogo le tshedimošo yeo e swerwego ke motho yo mongwe, yeo e nyakegago go go diragatša tšhireletšo ya tokelo ye nngwe e fe goba e fe.
Tlhohleletšego ya go diragatša tokelo ya phihlelelo go tshedimošo ke go hlohleletša setšo sa go bea pepeneneng le go ba le maikarabelo go setšhaba le ditho tša poraebete ka bobedi, le go godiša setšhaba seo ka go sona batho ba Afrika Borwa ba nago le phihlelelo ya maleba ya tshedimošo go ba kgontšha go diragatša le go šireletša ditokelo tša bona ka moka.
Go ka hwetšwa phihlelelo go tshedimošo e fe yeo e swerwego ke Kgoro ya Toka le Tšweletšo ya Molaotheo goba setho se fe goba se fe sa setšhaba?
O ka ba le phihlelelo go ditokomane tšohle le/goba direkoto tšeo di swerwego ke Kgoro, bahlankedi ba yona goba setho se fe goba se fe sa setšhaba. Ga gfo kgathatšege gore tshedimošo yeo e bile gona neng.
Tshedimošo yeo e nyakwago go fihlelelwa ga ya beelwa mapheko ke Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo. Phihlelelo ya tshedimošo e beetšwe mapheko ka tlase ga seemo se se itšeng, go fa mohlala?
Tshedimošo yeo e swerwego ke motho o tee wa leloko la palamente goba la molaotlhakwa wa porofensi.
E fela, Molao wa Phihlelelo ya Tshedimošo o ka godimo ga molao o fe goba o fe goba molaotlhakwa wo o ka go thibelago goba wa go beela mapheko a go fihlelela tshedimošo e fe goba e fe.
Botšiša Mothušamohlankedi wa Tshedimošo wa kgoro ya mmušo yo a amegago go go thuša go fihlelela tshedimošo goba ditokomane tšeo o di nyakago.
Tlatša mme o romele Foromo ya A: Kgopelo ya phihlelelo ya rekoto ya setho sa setšhaba.
Ge e le gore tshedimošo yeo o e nyakago ga e hwetšagale, o tla swanelwa ke go lefa tšhelete ya kgopelo . O ka swanelwa gape ke go lefela tšhelete ya phihlelelo le ya go nyaka.
Mothušamohlankedi wa Tshedimošo o swanetše go araba mo matšatšing a 30 dmorago ga go amogela kgopelo.
Ge Mohlankedi wa Tshedimošo a sa fe tumelelo ya go fihlelela tshedimošo yeo o e kgopelago, o ka kgopela tshenkoleswa le Letona la Toka le Tšweletšo ya Molaotheo.
Ge e le gore o sa ntše o sa kgotsofalele sephetho, o ka kgopela tshenkoleswa ke kgorotsheko ya molao.
Mohlankedi wa Tshedimošo le Mothušamohlankedi wa Tshedimošo bat la go thuša ka tshepetšo yeo.
Ge e le gore tshedimošo yeo o e nyakago ga se ya swarwa ke kgoro ya mmušo, mme e swerwe ke setho sa setšhaba, Mothušamohlankedi wa Tshedimošo o tla fetetša kgopelo ya gago go Mohlankedi wa Tshedimošo yo a amegago wa setho seo sa setšhaba mo matšatšing a 14.
Setho sa setšhaba seo se amegago se swanetše go araba kgopelo ya gago mo nakong yeo e amogelegago. O tla tsebišwa ge e le gore seo se dirilwe.
Ikgokaganye le Yuniti ya Phihlelelo ya Tshedimošo ya Kgoro ya Toka le Tšweletšo ya Molaotheo go 315 1715 go tseba ge e le gore ditefelo di fetotšwe.
Tefelo ya rekoto ya setho sa setšhaba, bjalo ka ge go beilwe ka go Melawana ya ga bjale ya Molao.
<fn>GOV-ZA. Activitiesrelatingtogeneticallymodifiedorganisms.2010-03-25.nso.txt</fn>
Kgoro ya Temo e sepetša Molao wa go bitšwa Genetically Modified Organisms Act, 1997.
go fa merwalo ya di-GMO maemo ao a di swanetšego.
Nyakišiša gore ke mohuta ofe wa tumelelo wo o o nyakago gomme o tlatše foromo ya maleba.
Romela kgopelo gammogo le palo ya dikhopi tša maleba go Mongwadiši wa di-GMO.
Romela le khopi ye nngwe ya kgopelo, ye e se nago le tshedimošokgwebo ya sephiri, go Mongwadiši wa di-GMO.
Lefa tšhelete ye e beilwego.
Romela le pego ya ditiragalo tša peleng tše o di phethilego.
Romela le bohlatse bja ditsebišo go setšhaba.
Komitikeletšo e tlo sekaseka data ya senthifiki ye e rometšwego gomme ya dira ditigelo go Lekgotlakhuduthamaga malebana le polokego ya tiragalo ye e šišintšwego ke mokgopedi.
Mongwadiši o tlo amogela ditshwayatshwayo tša setšhaba mo nakong ye e beilwego.
Lekgotlakhuduthamaga le tšea sephetho malebana le kgopelo ka go hlokomedišiša kgopelo, ditigelo tša Lekgotlakhuduthamaga, ditshwayatshwayo tša setšhaba gammogo le gore sephetho seo se tlo ama bjang makala a temo, maphelo, bašomi, kgwebo le tlhabollo ya saense le theknolotši.
Ge e le gore sephetho sa Lekgotlakhuduthamaga ke se ema le mokgopedi, Mongwadiši o na le maatla a go fana ka phemiti.
Mongwadiši o fana ka phemiti ya maleba.
Diphemiti ka moka di na le mabaka ao a beilwego.
Bahlahlobi go tšwa go Kgoro ya Temo ba tlo lekola go tsenywa tirišong ya mabaka a a beetšwego diphemiti tšeo.
<fn>GOV-ZA. Administrationandliquidation.2010-03-25.nso.txt</fn>
Ge mokgatlo, khamphani, khoporeišene yeo e tswaletšwego e ka se kgone goba di ka se lefele melato ya tšona goba go phethagatša maikarabelo a tšona , Molaodi Pharephare wa Kgwebišano le Intaseteri a ka tšea taolotshepetšo goba a fediša mediro ya yona.
Mokgatlo goba mokgatlo wa porofensi, leleoko le fe goba le fe la mokgatlo goba motho yo mongwe le yo mongwe yo a nago le kgahlego a ka dira kgopelo go kgorotsheko gore mokgatlo goba mokgatlo wa porofensi o sepetšwe ke Molaodi Pharephare goba o fedišwe. Kgorotsheko yeo e theeletšago seo e swanetše goba karolo ya Kgorotshekokgolo goba Kgorotsheko ya Mmagaseterata yeo e nago le maatla a go diragatša khutšo mo lefelong leo mokgatlo o lego go lona goba o šomagp go lona. Dikgorotsheko le tšona di ka tšea sephetho seo ge e le gore seo sekgotsofatša seemo seo.
sephetho seo se tšerwego ke bontši bja maloko ao a bego a le gona goba a emetšwe mo kopanong; le ge merero ka moka yeo e amegago yeo e swanetšego go šetšwa pele ga phumulo, go akaretšwa le mokgwa wo dithoto le dikoloto tša mokgatlo goba mokgatlo wa porofensi di tla sepetšwago ka gona, di filwe šedi.
Ge kgoro e tšea sephetho sa go fediša mokgatlo goba mokgatlo wa porofensi, e tla tšea sephetho sa mokgwa wo ka wona mokgatlo goba mokgatlo wa porofensi di tlago go abelwa ka tekatekano le ka mo go kgotsofatšago. Kgoro e tla ela hloko ditšhišinyo di fe goba di fe tšeo Molaodi Pharephare a ka bego a di dirile mabapi le kabelanyo ya dithoto.
Ge Molaodi Pharephare goba mokgatlo goba mokgatlo wa porofensi, leloko le fe goba le fe la mokgatlo goba motho o fe goba o fe yo a nago le kgahlego ba dira kgopelo ya gore mokgatlo goba mokgatlo wa porofensi o sepetšwe ke Molaodi Pharephare goba o fedišwe, Letona le ka laela tselatshepetšo yeo ka yona mokgatlo goba mokgatlo wa porofensi o ka sepetšwago ka wona ke Molaodi Pharephare goba go fedišwa. Letona le ka beakanya maatla le mešomo ya Molaodi Pharephare, Mohlankedi wa ngwadišo, mokgatlo, maloko le mahlakore ao a nago le kgahlego mo seemong seo.
Mo mabakeng a khamphani goba Khoporeišene yeo e Tswaletšwego , lehlakore le fe goba le fe leo le nago le kgahlego, molaodi goba bahlokomedi ba dipuku tša khamphani, Tirelo ya Metšhelo ya Afrika Borwa goba Mongwadiši wa Dikhamphani ba ka dira kgopelo ya gore khamphani e phumulwe.
Khamphani yeo e ngwadišitšwego, mokgatlo goba khoporeišene yeo e Tswaletšwego di swanetše go ngwala lengwalo la semmušo go dira kgopelo ya phumulo ya ngwadišo.
Bontšha mabaka ao ka wona khamphani goba khoporeišene yeo e tswaletšwego e kgopelago phumulo ya ngwadišo ka wona.
Mo go kgonegago, bontšha nomoro ya motšhelo ya khamphani goba Khoporeišene yeo e Tswaletšwego.
Balaodi ka moka le maloko a khamphani goba Khoporeišene yeo e Tswaletšwego ba swanetše go saena lengwalo ge e le gore ke phumulo ya boithaopo ka molaodi goba maloko.
Phumulo ya ngwadišo e tšea tekanyo ya dikgwedi tše tshelelago.
Tirelo ga e lefelwe.
Ga go na diforomo tšeo di tlatšwago.
<fn>GOV-ZA. AdmissiontoapublicorindependentschoolgradeRto12.2010-03-25.nso.txt</fn>
Kreiti ya R ke ngwaga wa mathomo wa sehlopha sa fase sa thuto ya go thewa godimo ga dipoelo mo dikolong tša praemari tša mmušo. Ke kreiti ya bana ba mengwaga ye mene le seripa go ya go ye mehlano le seripa. Batswadi le bahlokomedi ba bana ba swanetše go ngwadiša bana ba bona sekolong pele ga nako ya mafelelo ya boingwadišo, gare ga Agostose le Oktobere, ngwaga pele ga ge bana ba tlo thoma sekolo.
Dira kgopelo pele ga letšatši la mafelelo, gare ga Agostose le Oktobere.
Ingwadiše sekolong sa kgauswi le wena.
Fana ka setifikeiti sa matswalo le karata ya moento, goba lengwalo la go šuthiša ngwana sekolong go ya go se sengwe le dipoelo tša mafelelo tša sekolo malebana le bana bao ba kilego ba tsena sekolo peleng.
Kgopelo ya gago e ka tšea letšatši go iša go dibeke tše 6 gore e phethwe.
Tšhelete ya sekolo e fapana go ya ka sekolo.
Diforomo tša go dira kgopelo di hwetšagala dikolong.
<fn>GOV-ZA. Admissiontooldagehome.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye ke ya batšofadi ba ba nyakago tlhokomelo ya diiri tše 24 legaeng la batšofadi.
Ke mang yo a ka dirago kgopelo?
Batšofadi ba ba nyakago tlhokomelo ya ka mehla legaeng la batšofadi.
Batho ba ba amogelago tšhelete ya batšofadi.
Basadi ba ba nago le mengwaga ye 60 le go feta, le banna ba ba nago le mengwaga ye 65 le go feta.
Tlatša fomo ya kgopelo legaeng la batšofadi la kgauswi le wena.
Ba bontšhe pukwana ya gago ya boitsebišo ya Afrika-Borwa.
O tlo lekolwa go ya ka tlhahlobo ye e beilwego go bona ge e le gore o swanetšwe ke go dula legaeng la batšofadi le sabsiti.
Ge kgopelo ya gago e atlegile o tlo swanela ke go saenela tumellano le legae la batšofadi pele o ka thoma go dula go lona.
Ge kgopelo ya gago e se ya amogelwa, o ka dira boipelaetšo mo nakong ya matšatši a 90 go Tona ya Tlhabollo ya Leago goba Molekgotlaphethiši.
Go ka tšea matšatši a 35 go šomana le kgopelo ya gago. Nako ye e tlogo tšewa e laolwa ke gore go na le batho ba bakae bao ba lego lenaneong la bao ba dirilego kgopelo.
Tefo e laolwa ke legae la batšofadi.
<fn>GOV-ZA. Adoptingafosterchild.2010-03-25.nso.txt</fn>
Go fiwa ngwana yo e sego wa gago e ra go dumela bohlokomedi bja semolao, go ya ka tshepetšo ya semmušo ya semolao, bja ngwana bjalo ka batswadi ba madi. Ngwana wa mafiša ke ngwana yo tšeetšwego batswadi ba gagwe mme a bewa ke molao ka tlase ga tlhokomelo ya batswadi bao e sego ba gagwe ka semolao goba legae la tlhokomelo..
O swanetše go ba motho wa maleba yo a lebanego go ka bea bophelo bja ngwana ka diatleng tša gago.
Ge e le gore motswadi wa tlhago wa ngwana ke modudi wa Afrika Borwa mme a dula ka mono Afrika Borwa.
Ge o se modudi wa Afrika Borwa, o swanetše go lokelwa go ka fiwa bodudi goba o be o šetše o dirile kgopelo ya bodudi.
Ka go phiwo ya bana ka sephiri, mo batswadi ba sego ba swanela go tseba motho yo a fiwago ngwana wa bona goba mo ngwana a ilego go dula, e laolwa ke Karolo 18 ya Molao wa Thokomelo ya Bana, 1983 mme e ka diragatšwa fela ge kgorotsheko ya bana e kgotsofala gore seo se tla kgotsofatša dikgahlego tša ngwana.
Ge kgorotsheko ya bana e beile bana bjalo ka bana bao ba nyakago tlhokomelo le tšhireletšo, magaseterata wa kgorotsheko ya bana o tla bea bana bao ka go tlhokomelo batho bao e sego batswadi ba bona, goba legaeng la tlhokomelo, sekolong sa intaseteri goba lifelong la polokego. E fela, ngwana goba bana ba ka bušetšwa morago go batswadi ba bona, batlhokomedi, mo ba tlago lekolwa ke modirelaleago. Mo seemong se, Kgoro ya Tšweletšo ya Leago e lefela tšhelete ya thušo ya kgodišo ya ngwana go batswadi bao ba filwego ngwana.
Phiwo ya ngwana e swanetše go kgotsofatša dikgahlego tša ngwana le go ba le dipoelo tsa bophelo bjo bo botse go ngwana.
Ge o nyaka tshedimoso ka botlalo, e ya go Kgoro ya Toka le Tšweletšo ya Merero ya Molaotheo.
E ya go tlelereke ya kgorotsheko ya bana mo seleteng seo ngwana a dulago go sona.
Tlatša Foromo ya 11, Kgopelo ya phiwo ya ngwana, go ngwana yo mongwe le yo mongwe yo o mo kgopelago.
Mo go nyakegago, Foromo ya 12, Tumelo ya motswadi goba mohlokomedi go fana ka ngwana, yeo e nago le tumelelo yeo e ngwetšwego ya batswadi go fana ka ngwana, ga mmogo le Foromo ya 13, Tumelo ya ngwana go tšewa ke batswadi ba bangwe, yeo e nago le tumelo yeo e ngwetšwego ke ngwana.
Motswadi yo a filwego ngwana mme a le ka tlase ga thlokomelo ya gagwe, ge e le gore motswadi yoo ga se a kgopele go tšea ngwana. Ge e le gore, go le bjalo, motswadi yo a filwego ngwana o retelelwa ke go fa tumelo ya gagwe ya go tsea ngwana mo kgweding e tee go ba a kgopetšwe go dira seo ke mothuši wa kgorotsheko ya bana, tshepetso ya phiwo ya ngwana e tla tšwela pele ntle le tumelo ya gagwe.
Ga go na tumelo yeo e nyakegago ka tlase ga seemo seo se latelago.
Ke motswaqdi wa ngwana yo, go ya ka Karolo ya 16, a bego a beilwe ka go tlhokomelo ya motswadi yo a mo filwego goba ke moithuti ka legae la bana goba sekolo goba intaseteri; goba o gana ka tumelelo ka mo go sa swanelago.
Tshepetšo ya kgopelo ya ngwana ga ntši e tšea lebaka le le telele kudu mme le ka goga gape ge e le gore morero woo o na le mararankodi.
Mabapi le ditefelo o ka ikgokaganya le ba lekalatiro, dikgorotsheko tša bana le Dikantoro tša Tšweletšo ya Leago.
<fn>GOV-ZA. AmalgamatedBargainCouncil.2010-03-25.nso.txt</fn>
Dikhansele tša ditherišano tša merero ya bašomi e šoma ka ditumelelano tše saenetšwego ke bašomi le bengmešomo, di rarolla mathata a merero ya bašomi, di hloma dikema/dikhwama tša go fapana, gape di fa ditswhayatshwayo mabapi le dipholisi le melao ya bašomi.
Mekgahlo ya bašomi le mekgahlo ya bengmešomo e ka ingwadiša gore e hlome dikhansele tša ditherišano tša merero ya bašomi.
Dikhansele tše di lomaganywago di ka dira kgopelo ya go hloma Khansele ye e Lomagantšwego ya Ditherišano tša Merero ya Bašomi go Registrar wa Merero ya Bašomi mo go Kgoro ya Bašomi. Khansele efe goba efe e ka tšea sephetho sa go lomaganywa le khansele goba dikhansele tše dingwe.
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Kgoro ya Bašomi.
Dira kgopelo ya go hloma Khansele ye e Lomagantšwego ya Ditherišano tša Merero ya Bašomi go Registrar wa Merero ya Bašomi.
Dikhopi tše pedi tša Kgopelo ya Boingwadišetšo bja go Hloma Khansele ya Ditherišano tša Merero ya Bašomi, Foromo LRA3.
Go ka tšea matšatši a 60 gore go phethwe ka kgopelo ya gago.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Anonymousreporting.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye e hwetšagala diiri tše 24 ka letšatši go motho ofe goba ofe yo a nyakago go bega molato ka mogala a be a fane le ka tshedimošo yeo e ka thušago maphodisa go thibela goba go nyakišiša molato woo. Yo a begago molato mogaleng a ka no kgetha go se fe maina a gagwe.
Gopola gore nomoro ye 08600 10111 ke ya Tshedimošo ya Bosenyi.
Nomoro ya Ditšhoganetšo tša Bosenyi ke 10111.
Mohlankedi wa lekala la thibelo ya bosenyi o tlo araba mogala gomme a ngwala tshedimošo ye o mo fago yona. O ka no kgetha go se bolele leina la gago.
Mohlankedi yoo o tlo go fa khouto ya nomoro ya sephiri yeo o tlogo e šomiša bjalo ka nomoro ya boitšhupo.
O tlo thušwa le semeetseng.
Tefelo ya mogalo e tlo lekana le yeo e lefelwago ge o tiela dinomoro tša kgauswi le ka tefelo ya sele ge o letša go tšwa selefounong.
Ga go na diforomo tše di tlatšwago.
<fn>GOV-ZA. AppPermImportFishRecreational.2010-03-25.nso.txt</fn>
Go rea dihlapi ka mabaka a boithabišo ke go kgatha tema go modiro wa go sepelelana le go rea dihlapi bjalo ka go amogela dihlapi tša lewatle go tšwa dinageng tša ntle ka mabaka a boithabišo. Gore o be le maswanedi a go amogela dihlapi tša lewatle go tšwa dinageng tša ntle ka mabaka a boithabišo, o swanetše go dira kgopelo ya phemiti ya go amogela dihlapi go tšwa dinageng tša ntle ka mabaka a boithabišo yeo e abjago ke Tona ya Merero ya tša Tikologo le Boeti goba taolo ye e filwego maatla. Hlapi ye go gwebjago ka yona ga se ya swanelwa go ba e le ya go rekišwa, eupša e swanetše go šomišetšwa merero ya go jewa goba go šomišwa ke batho. Ga go motho yo a swanetšego go amogela dihlapi go tšwa dinageng tša ntle ge a se na phemiti ya go amogela dihlapi go tšwa dinageng tša ntle ka mabaka a boithabišo. Dira kgopelo ya phemiti e mpsha ya go amogela dihlapi go tšwa dinageng tša ntle ka mabaka a boithabišo ge ye e lego gona e felelwa ke nako. Go palelwa ke go obamela mabaka a a phemiti go ka hlola dira gore e fegwe goba go khanselwa.
Ela hloko: Phemiti ya amogela dihlapi go tšwa dinageng tša ntle ka mabaka a boithabišo ga e akaretše dihlapi tše di hwetšagalago meetseng a a hlwekilego tše di laolwago ke Kgoro ya tša Temo . Dikgopelo tša phemiti ya go amogela dihlapi go tšwa dinageng tša ntle ye e hwetšagalago ka meetseng a a hlwekilego goba dihlapi tša molatšatši di swanetše go dirwa le go abelwa go Kgoro ya tša Temo.
Ga go mehuta ye e tšwelelago lenaneong la CITES yeo e swanetšego go amogela go tšwa dinageng tša ka ntle. Go hwetša tshedimošo mabapi le Tumelelano ya Kgwebišano ya Boditšhabatšhaba ka Mehuta ye e lego kotsing CITES, etela http://www.cites.
Diphemiti tša Kgwebo tše di abelwago dikgwebo tša boithabišo ka dihlapi tše di šomišetšwago go dirišwa goba go jewa di tla ba tša kgonthe paka ya leeto la go ya le go tšwa nageng yeo di lebišwago go yona.
Ga go hlapi ya lewatle ye e phelago yeo e ka go amogelwa go tšwa dinageng tša ntle.
tšatšikgwedi ya go tloga le go boela go Afrika Borwa leina la naga yeo e etetšwego laetša mollwane wa Afrika Borwa wo o tlilego go šomišwa ge o boya Afrika Borwa bohlatse bja aterese ya bodulo, dinomoro tša kgokagano ya mogala le fekese mo Afrika Borwa laetša ka moo dihlapi di tlilego go amogelwa go tšwa dinageng tša ka ntle khopi ye e netefaditšwego ya pukwana ya gago ya boitsebišo ya mokgopedi yo mongwe le yo mongwe bohlatse bja tefo ga go difekese, dikhopi le diemeile tše di tla go amogelwa diforomo di ka tlišwa ka letsogo goba ka poso.
Dira kgopelo pele ga dibeke tše pedi pele ga go sepela ga gago go dumelela go amogelwa.
Ga go phemiti ye e nyakegago go hlapi ya mohuta wa bait. Le ge go le bjalo, ka kgopelo netefatša gore o swere mo go wena phemiti ya boithabišo ya go amogela go tšwa dinageng tša ntle mohuta wa hlapi ya bait goba selipi sa tšhelete ya kheše/seatla sa bait yeo e rekilwego.
Tshepedišo ya kgopelo e ka tšea matšatši a 7 a go šoma goba go feta go lebeletšwe go dirwa ga kgopelo ka tsela ya maleba.
Tšhelete ya kgopelo ya go lekana R120 e a akaretšwa.
Ditšhelete di lekolwa ngwaga ka ngwaga goba di bewa ke Tona ya Merero ya tša Tikologo le Boeti goba taolo ye e filwego maatla, ka kgokagano ke Tona ya Matlotlo.
<fn>GOV-ZA. AppPermitExportFishCommercial.2010-03-25.nso.txt</fn>
Go rea dihlapi ka mabaka a tša kgwebo ke go phethagatša modiro wa go sepelelana le go rea dihlapi bjalo ka go romela ntle dihlapi tša lewatle ka nepo ya go gweba ka tšona. Gore o be le maswanedi a go romela dihlapi dinageng tša ka ntle goba ka ntle ga mellwane ya Rephabliki ya Afrika Borwa, o swanetše go dira kgopelo ya phemiti ya thomelontle yeo e abjago ke Tona ya Merero ya tša Tikologo le Boeti goba lekala le le filwego maatla. Nakong ya ge phemiti ya thomelontle e felelwa ke nako morago ga dikgwedi tše tharo, o swanetše go dira kgopelo ya phemiti e nngwe. Go palelwa ke go obamela mabaka a a phemiti go ka dira gore e fegwe goba e khanselwe.
E LA HLOKO: Phemiti ye ya thomelontle ga e akaretše dihlapi tše di hwetšagalago meetseng a a hlwekilego yeo e laolwago ke Kgoro ya tša Temo . Dikgopelo tša diphemiti tša thomelontle tša dihlapi tše di hwetšagalago meetseng a borutho goba dihlapi tša molatšatši di swanetše go dirwa go Kgoro ya tša Temo.
Phemiti ya Thomelontle yeo e abelwago mehuta ya dihlapi tša abalone e swanetše go felegetšwa ke setifikeiti sa CITES go thomelo ye nngwe le ye nngwe.
Diphemiti tša thomelontle tše di abelwago bigeye tuna, southern bluefin tuna, swordfish, Antarctic toothfish, le Patagonian toothfish di swanetše go felegetšwa ke tokomane ya dipalopalo tša dihlapi tše di swerwego go thomelo ye nngwe le ye nngwe. Ditokomane tša dipalopalo tša dihlapi tše di swerwego di hwetšagala go tšwa go Kgoro ya Merero ya tša Tikologo le Boeti , Lekala: Taolo ya Mawatle le Maboto, Bolaodi: Taolo ya Maruahlapi a Mabopong le Mawatle a Magolo.
Dira kgopelo ya phemiti ya thomelontle.
Hwetša foromo ya kgopelo ya thomelontle le foromo ya kgopelo ya CITES go tšwa go Ofisi ya Taolo ya Mawatle le Maboto goba ofisi ya lekala la Kgoro ya Merero ya tša Tikologo le Boeti goba tanelouta go tšwa go http://www.mcm-deat.gov.za.
diaterese tša bodulo tša batho bao ba gwebago ba naga yeo di išwago go yona maina a setlwaedi le a saense a mehuta yeo e romelwago bontši/dipalopalo bja mehuta yeo e swanetšego go romelwa mo e lego gore morekišetši o a amega, tumelelano magareng ga makala a mabedi e swanetše go kgomaretšwa gammogo le dikhopi tša dipukwana tša boitsebišo tša bao ba saenetšego tumelelano dikhopi tša ditokomane tša dipalopalo tša dihapi tšeo di swerwego di swanetše go tšweletšwa go bigeye tuna, southern bluefin tuna, swordfish, Antarctic toothfish, le Patagonian toothfish ka moka tšeo di romelwago ka fase ga phemiti ya thomelontle.
bohlatse bja gore o rometše le diaterese tša bodulo tša baromedi ba dihlapi tša lewatle tšeo di swanetšego go romelwa maina a setlwaedi le a saense a mehuta yeo e romelwago bontši/dipalopalo bja mehuta yeo e swanetšego go romelwa.
pukwana ya gago ya boitsebišo le ditokomane tša ngwadišo ya khamphani ya gago, kgwebo-tlhakanelwa goba trasete diphemiti tša thomelontle tša makgonthe go tšwa go Kgoro ya Dikgwebo le Intasteri goba ditsebišo tša diphemiti setifikeiti sa Tefelo ya Motšhelo seo se dumeletšwego le go abelwa ke Lefapha la Tirelomatlotlo ya Afrika Borwa.
Tsebiša lekala la gago la kgauswi la Biro ya Ditekanyetšo ya Afrika Borwa mabapi le dithomelontle tša gago ge e le gore hlapi yeo e nyakago go e romela ntle ga se ya hlweka ebile ga se ya dumelelwa go jewa. Ge e le gore hlapi e hlwekile le gona e dumeletšwe go jewa tsebiša Lefapha la tša Maphelo.
Tefo ya go dira kgopelo ya go lekana R225 e swanetše go lefša.
Tlatša, saena le go romela foromo ya kgopelo ya phemiti ya thomelontle ye e sepelago le ditokomane tše di nyakegago go Ofisi ya Taolo ya Mawatle le Maboto..
Dikgopelo tša mathomo/e lego tša maleba di swanetše go romelwa ka poso, go sego fao phemiti e ka se key a abelwa.
Tshepedišo ya kgopelo e ka tšea matštši a 7 a go šoma goba go feta go lebeletšwe gore o dirile kgopelo ka tsela ya maleba.
Tšhelete ya kgopelo ya go lekana R225 e tla swanelwa ke go lefša. Ditšhelete di lekolwa ngwaga ka ngwaga goba di bewa ke Tona ya Merero ya tša Tikologo le Boeti goba lekala leo le filwego maatla, ka kgokagano le Tona ya Matlotlo.
<fn>GOV-ZA. Appcitnat.2010-03-25.nso.txt</fn>
Motho ofe goba ofe yoo a nago le tumelelo ya boagi bja go ya go ile o dumelelwa go dira kgopelo ya boagi bja Afrika Borwa ka tlhago ka morago ga go ba modudi wa go ya go ile mengwaga ye mehlano.
Motho ofe goba ofe yo a nyalanego le modudi wa Afrika Borwa o dumelelwa botlhago mengwaga ye mebedi ka morago ga go amogela tumelelo ya bodudi bja go ya go ile yeo e filwego ka nako ya lenyalo.
Ngwana wa ka tlase ga mengwaga ye 21 yo a nago le tumelelo ya bodudi bja go ya go ile o dumelelwa botlhago ka pela ka morago ga ge tumelelo e se no fiwa.
Tlatša diforomo BI-63 le BI-757 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga.
Tšweletša tumelelo ya bodudi bja go ya go ile yeo e lego molaong goba tokollo.
Tlatša foromo SAP le kgatišo ya menwana ka botlalo go hwetša setifikeiti sa bohlatse sa sephodisa.
Romela foromo ya kgopelo ya BI-9 le kgatišo ya menwana ka botlalo gammogo le diswantšho tše pedi tša bogolo bja ID ge eba o na le mengwaga ya go feta 15. Se ke sa go hwetša pukwana ya boitsebišo ka morago ga ge botlhago bo dumeletšwe.
Motswadi yo a rwalago maikarabelo a ngwana a ka dira kgopelo legatong la ngwana yo monnyane nako efe goba efe, fela ge ngwana yoo a dula ka Afrika Borwa go ya go ile goba ka molao.
Bakgopedi bao dikgopelo tša bona di dumeletšwego, ba tla kgopelwa go saena Tsebagatšo ya Boitlamo gomme ba tla fiwa setifikeiti sa botlhago seo se nago le nomoro ya R.
Pukwana ya boitsebišo e tla fiwa gomme ya fetišetšwa go mokgopedi.
Bakgopedi bao dikgopelo tša bona di ganeditšwego ba tla tsebišwa.
Dikgopelo di ka tšea dikgwedi tše 2 go iša go tše 4.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Appealingagainsttherefusalofregistration.2010-03-25.nso.txt</fn>
Ge komiti ya Khansele ya Afrika Borwa ya Borasaense ba tša Tlhago ba Seprofešenale e ka ganetša goba ya phumula boingwadišo bja gago, o ka dira boipelaetšo go Khansele malebana le sona sephetho seo mo matšatšing a 30, ge e le gore o tlo kgona go lefa tšhelete ye e beilwego.
Ikopanye le SACNASP mo matšatšing a 30 ka morago ga go amogela tsebišo ya go kganetšo gomme o tlo eletšwa gore o dire eng.
Ka go le lengwe, o ka romela lengwalo la boipelaetšo go Khansele mo matšatšing a 30.
Lengwalo le swanetše go sepetšwa le tšhelete ya tefelo ye e tlogo bewa ke khansele.
Mo matšatšing a 60 morago ga go amogela boipelaetšo bja gago, Khansele e tlo tšea sephetho gomme ya go fa mabaka ao a dirilego gore go fihlelelwe sephetho seo.
Ge e le gore boipelaetšo bo lebane le sephetho sa khansele sa go gana go tsošološa boingwadišo bja motho, boingwadišo bja gago bo ka se phumulwe go fihlela go tšerwe sephetho sa mafelelo malebana le boipelaetšo bjoo.
Ge o rata go deposita tšhelete: O kgopelwa go šomiša ditlhaka tša mathomo tša maina le sefane sa gago mo foromong ya go deposita gore re kgone go bona gore tšhelete yeo ke ya mang gomme o feksetše selipi sa depositi mmogo le letlakala la mathomo la foromo ya gago ya kgopelo go 841 1057.
<fn>GOV-ZA. ApplicationforRegistrationofGroup1Fertilizer.2010-03-25.nso.txt</fn>
Menontšha ka moka yeo e rekwago ka ntle, e bopilwego, e tšweleditšwego goba e rekišitšwego ka Afrika Borwa e swanetšwe e ngwadišwe le Mongwadiši wa Molao 36 wa 1947. Mokgopedi e swanetše e be motho wa molao, mohlala John Peter Citizen T/A Diepsloot Stud.
Khamphani ya mošamawatle e ka se dire kgopelo ya ngwadišo ka Afrika Borwa. Ke fela khamphani ya selegae yeo e ngwadišitšwego, modudi wa RSA goba setho sa molao tšeo di ngwadišitšwego ka Afrika Borwa tšeo di ka dirago kgopelo ya ngwadišo ya menontšha.
Menontšha ya sehlopha 1 ke yeo e nago le naetrotšene, fosforase goba potasiamo bjalo ka didirišwa tše tona, tšeo di tsebegago gape bjalo ka menontšha yeo e sa bolego.
popego ya monontšha wo o amegago o ka se fapane le popego ye e ngwadišitšwego ditlhalošišo le mantšu a godimo ga sešupo goba seswaro, a ka se fetošwe nle le tumelelo ya pele yeo e ngwadilwego go tšwa go Mongwadiši mabaka ao a beilwego nakong ya ngwadišo a a latelwa ngwadišo e ka se fetišetšwe pele bogolo bja mokotlana goba seswaro bo ka se fetošwe ka ntle le tumeleloya pele ya go ngwalwa go tšwa go Mongwadiši.
Kgopelo ya ngwadišo ya dijo tša polasa le manyora e na le lengwalo la ka godimo go tšwa go mong wa ngwadišo goba moemedi yo a thwetšwego.
leina la setšweletšwa nomoro ya ngwadišo ge eba setšweletšwa se šetše se ngwadišitšwe lebaka la thomelo mangwalo a tumellano ge eba tumelelo go tšwa go mong wa ngwadišo e a hlokega tefo ya nnete ya kgopelo ditšheke tše di romelwago go kgaogana le kgopelo di swanetšwe di romelwe le lengwalo la tlhaloso letlakala la popego.
Romela foromo ya kgopelo ya dikgopelo tše mpsha le ditokišo go ngwadišo yeo e lego gona, go akaretša phetošo ya popeg ka khopi. Tlatša diforomo ka botlalo, ka ntle le go lebelela dikgopelo tša peleng, dinomoro tša matlakala goba ditšweletšwa tše dingwe.
Motho wa molao yo a thwetšwego, yoo go kaonetšwago gore e be motho wa kgokagano wa Mongwadiši wa Khamphani, o swanetše a saene diforomo tša kgopelo.
Leina le nomoro ya ngwadišo ya setšweletšwa di swanetšwe di dirišwe go ya ka moo go laeditšwego ka gona godimo ga setifikeiti sa ngwadišo. Phetošo efe goba efe mo leineng, le ge e ka ba ye nnyane, e tla tšewa bjalo ka tokišo.
Romela diforomo tša kgopelo go kantoro ya taolo. Go iša dikgopelo go Baeletši ba Botsebi go tla diegiša tshepedišo.
romela khopi romela ka Seisemane le SeAfrikanse. Ga go hlokagale gore dišupo di gatišwe ka maleme ka bobedi di swanetše di bonagale gabotse, ka sebopego sa maleba o se ke wa fa ditemošo dinomoro ditlhalošišo ka moka tša godimo ga sešupo di swanetše di sepelelane thwii le tšeo di lego godimo ga foromo ya kgopelo.
Romela kgopelo ya gago le tefo go Mongwadiši wa Molao wa 36 wa 1947.
Ngwadišo ya monontšha e ka tšea dikgwedi tše tharo go ya go tše nne.
<fn>GOV-ZA. Applicationforabusinesspermit.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tumelelo ya kgwebo ke tumelelo yeo e fiwago motšwantle yoo a ikemišeditšego go hlama goba go boloka mo kgwebong ka Afrika Borwa. Dira kgopelo go kantoro ya botseta ya Afrika Borwa, mišene goba kantorong ya Merero ya Selegae ya kgauswi le moo kgwebo e tlo hlongwago gona.
Kgopelo ya tumelelo ya kgwebo e swanetše e romelwe le setifikeiti seo se filwego ke ramatlotlo yoo a ngwadišitšwego le Institšhute ya Dibalamatlotlo tša Afrika Borwa.
minimamo wa dimilione tše R2,5 tša tšhelete goba ge e ka ba dimilione tše R2 tša tšhelete le neelo ya go thoma ya R500 000. Tšhelete ya ka godimo e swanetše e be e tšwa mošamawatle gomme e swanetše e be gona gore e bolokwe bjalo ka karolo ya mohola wa puku ya kgwebo thulaganyo ya kgwebo yeo e laetšago dikgonego tša kgwebo, bobedi bja dibaka tše kopana le tše telele bohlatse bja boikano bja gore baagi ba go ka ba ba bahlano goba badudi ba go ya go ile ba tla thwalwa go ya go ile boikano bja go ngwadiša le Ditirelo tša Ditseno tša Afrika Borwa setifikeiti sa tokollo sa maphodisa go tšwa dinageng ka moka tšeo wena le mogatšago le ilego la dula go tšona go tlogela ge le na le mengwaga ye 18 le tša bana ba mengwaga ye 18 goba go feta bao ba tlago go dula le lena ge le le ka mo nageng setifikeiti sa thibelo ya letadimodipa ge eba o eta go tšwa lefelong leo le nago le bolwetši bja letadimodipa peeletšo ya mehola ya khudušo ya go lekana le thekete ya sefofane ya go ya le go boela nageng ya setlogo goba bodulong bja go ya go ile: Peeletšo ye bjalo e tla bušeletšwa go wena ka morago ga ketelo ya gago ya mafelelo goba ka morago ga ge tumelelo e filwe. Peeletšo e ka lefelwa ka tsela ya tšheke yeo e kgonthišišitšwego ke panka goba karata ya mokitlana mafelong ao ditlabelo tše bjalo di hwetšagalago gona dipego tša kalafi le tša radiolotši tša mokgopedi yo mongwe le yo mongwe. Bana ba ka tlase ga mengwaga ye 12 le basadi bao ba le go mmeleng ba ka se nyakwe dipego tša radiolotši.
Ga go na nako yeo e beetšwego tirelo ye.
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro.
<fn>GOV-ZA. Applicationforachildpassport.2010-03-25.nso.txt</fn>
Pasporoto ya ngwana ke lengwalo leo le nyakegago gore ngwana a kgone go ya nageng ye nngwe. Pasporoto ya ngwana e fiwa bana ba Afrika Borwa bao ba lego ka tlase ga mengwaga ye 16. E ba kgontšha go etela dinaga ka moka ge fela e le gore ga e na mapheko a a rilego. E šoma lebaka la mengwaga ye mehlano ka morago ga gore e fiwe.
Tlatša foromo ya BI-73 ofing efe goba efe ya Kgoro ya Merero ya Selegae. Dira kgopelo Ofing ya Afrika Borwa ya Botseta ge e le gore o dula nageng e šele.
Fana ka setifikeiti sa ngwana sa matswalo.
Fana ka dinepe tše pedi tša pasporoto.
Tumelelo ya batswadi goba bahlokomedi ka bobedi e a nyakega pele ga ge ngwana a ka fiwa pasporoto. Bontšha setifikeiti sa lehu ge e le gore motswadi o tee o hlokofetše.
Ge e le gore tumelelo e fiwa ke mohlokomedi wa ngwana, mabaka ao a dirilego gore a hlokomele ngwana a swanetše go hlalošwa ka botlalo.
Ka tlase ga mabaka a a ikgethago fela ge e le gore ga go kgonege gore motswadi yoo a fe tumelelo moo foromong, tumelelo ye e ngwadilwego ka mokgwa wa lengwalo e swanetše go hwetšwa go yena motswadi yoo a sego gona.
Ge motswadi a ka gana go fa tumelelo, kgortsheko e swanetše go tšea sephetho malebana le taba ye. Khopi ya taelo ya kgorotsheko e swanetše go hlatsela foromo ya kgopelo.
Ge batswadi ba hlalane, tumelelo ya batswadi ka bobedi e a nyakega ntle le ge taelo ya kgorotsheko e sa bolela bjalo.
Pasporoto e ka fiwa mo dibekeng tše 6 go ya go tše 8.
<fn>GOV-ZA. Applicationforacrewpermit.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tumelelo ya sehlopha e fiwa motšwantle yoo e lego leloko la sehlopha sa sekepe. Tumelelo ya sehlopha e ka fiwa maksimamo wa dikgwedi tše tharo ka nako e tee. Dikgopelo di ka dirwa lefelong la matseno ka Afrika Borwa.
Romela pasporoto yeo e lego molaong.
Tšweletša lengwalo la kgopelo go tšwa go mong wa sekepe, leo le nago le boikano bja go rwala maikarabelo a kobamelo a motho yo bjalo a Molao wa Phalalelo, 2002.
Romela bohlatse bja ditšhelete tšeo di kgotsofatšago tša mong wa sekepe seo tša go fihlelela dinyakwa tša tšatši ka tšatši le ditshenyagelelo tša kalafi.
Lefela peeletšo, ge eba e a hlokega go ya ka Merero ya Selegae, gore o netefatše kobamelo go ya ka melawana le mabaka a tumelelo ya sehlopha. Peeletšo ye bjalo e tla bušetšwa morago go wena ka morago ketelo ya gago ya mafelelo goba ka morago ga ge o hweditše tumelelo. Tefelo ya peeletšo e ka dirwa ka tšheke yeo e netefaditšwego ke panka goba karata ya mokitlana mafelong ao ditirelo tša mohuta wo di hwetšagalago gona.
Romela bohlatse bja go laetša gore mekitlana ka moka ya mosepediši e lefeletšwe.
Dikgopelo di tšea maksimamo wa lebaka la matšatši a 30.
<fn>GOV-ZA. Applicationforageneralquotaworkpermit.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tumelelo ya kakaretšo ya kabelo ya mošomo e fiwa motšwantle ge eba motho yoo o wela ka tlase ga legoro leo le akantšwego ke Kgoro ya Merero ya Selegae ngwaga ka ngwaga ka tsebišo ka gare ga Kuranta ya Mmušo ka morago ga go ikgokaganya le Ditonakgolo tša Kgwebo le Intasteri le Kgoro ya Mešomo. Palo ya ditumelelo tša legoro le bjalo di ka se fete kabelo yeo e laeditšwego ka tsebišo.
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-1738 kantorong ya botseta goba mišene wa Afrika Borwa.
O na le dinyakwa tša molao tšeo di nyakwago gore o kgone go dira mešomo yeo o e bileditšwego go ya ka tlhalošo ya mošomo.
Romela boitlamo ka mothwadi bja go lefela dipersente tše pedi tša tefelo ya tlhahlo..
Mothwadi wa ka moso o swanetše a tlatše karolo 13 , , le ya foromo a kgopelo ya BI-1738.
Tšweletša bohlatse bja ngwadišo le setho goba boto ya profešene, ge eba bo gona.
Tirelo ye e tšea maksimamo wa matšatši a 30.
<fn>GOV-ZA. Applicationforamarriagecertificate.2010-03-25.nso.txt</fn>
Setifikeiti sa lenyalo se šoma bjalo ka bohlatse bja gore o nyetšegoba o nyetšwe. Lenyalo le swanetše le dirwe pele ga batho bao ba nyalanago, dihlatse tše pedi bao ba swerego dipukwana tša bona tša boitsebišo le mohlankedi wa go nyadiša.
Lekola maemo a gago a lenyalo mo inthaneteng.
Batho bao ba nyalanago ba swanetše ba be le dipukwana tša bona tša boitsebišo le foromo ya BI-31 yeo e tladitšwego ka botlalo.
Tlatša foromo BI-130 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišene wa Afrika Borwa ge eba o dula mošamawatle.
Lenyalo le ka dirwa ke mohlankedi wa go nyadiša yo a kgethilwego go tšwa sehlopheng se se itšego sa sedumedi goba mokgatlo goba moemedi wa Kgoro ya Merero ya Selegae.
Lenyalo le swanetšwe le dirwe ka kerekeng, moago wo o dirišetšwego merero ya kereke fela, kantoro ya setšhaba goba ntlo ya poraebete. Ge eba motho yo a nyalago/nyalwago o lwala kudukudu goba o gobetše, lenyalo leo le ka dirwa ka bookelong.
Batšwantle bao ba nyalanago ka Afrika Borwa ba swanetše ba sware dipasporoto tšeo di lego molaong le foromo ya kgopelo ya BI-31 yeo e tladitšwego.
Batho ba babedi bao ba nyalanago, dihlatse tše pedi le mohlankedi wa go nyadiša ba swanetše ba saene Ngwadišo ya Lenyalo ka pela ka morago ga ge lenyalo le phethagaditšwe.
Bana ke batho bao ba lego ka tlase ga mengwaga ye 21 bao ba se ba kago ba nyala/nyalwa peleng. Go ya ka molao, batho bao ba kilego ba nyala/nyalwa peleng gomme lenyalo la bona la fetšišwa ke lehu goba tlhalano, ga ba sa bitšwa bana.
Romele tumelelo ya go ngwalwa ya bobedi bja batswadi le/goba bahlokomedi ba molao le foromo ya kgopelo ya BI-32 yeo e tladitšwego. O ka dira kgopelo go okimišinare wa Bobotlana bja bana ge eba mo/batswadi ba gago ga ba hwetšagale goba ga ba tsebe gore ba ka fa tumelelo ya lenyalo bjang.
O ka dira kgopelo go Kgorotsheko ya Godimo lefelong leo o dulago go lona ge eba batswadi le/goba Mokomišinare ba gana go dumelela lenyalo la gago.
Batho bao ba hladilego gomme ba ratago go nyala/nyalwa gape ba swanetše ba be le taelo ya tlhalano. Romela afitabiti ge eba go na le lebaka la go kwagala la gore ke ka lebaka la eng o ka se kgone go tšweletša taelo ya tlhalano goba o hladile nageng e šele gomme o ka se kgone go e hwetša. Afidabiti e swanetše e laetše gore mokgopedi o hlalane ka semolao, leina la kgorotsheko le letšatšikgwedi la tlhalano.
Bahlolo le bahlologadi bao ba ratago go nyala/nyalwa gape ba swanetše ba tšweletše setifikeiti sa lehu sa mogatša. Romela afidabiti ge eba setifikeiti sa lehu ga se gona. Afidabiti e swanetše e netefatše leina la mohu le letšatšeikgwedi la lehu.
Setifikeiti sa lenyalo seo se sa felelago: Se fiwa ka bonako.
Setifikeiti seo se feleletšego: Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 6 go iša go tše 8.
<fn>GOV-ZA. Applicationforamaxipassport.2010-03-25.nso.txt</fn>
Pasporoto ya maxi ke tokumente ya matlakala a 64 yeo e lebišeditšwego batho bao ba etago kgafetšakgafetša. Pasporoto ya maxi e swana le pasporoto ya boeti ka ntle le gore e na le matlakala ao a pedifatšwego go fana ka matlakala a mantši a visa.
fiwa badudi ba Afrika Borwa ba mengwaga ye 16 goba go feta ba molaong go etela dinaga ka moka ka ntle le ge go laeditšwe ka tsela ye nngwe ba molaong mengwaga ye 10 go tloga ka letšatši leo e filwego ka lona.
Lokiša pukwana ya gago ya boitsebišo goba setifikeiti sa matswalo ge o dira kgopelo.
Tlatša foromo BI-73 gomme o e iše ka bowena kantorong ya kgauswi le wena ya Kgoro ya Merero ya Selegae. E iše go kantoro ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge o dira kgopelo ka ntle ga naga.
Gatiša menwana gore e rekotiwe ka gare ga Ngwadišo ya Setšhaba.
Romela diswantšho tša gago tše pedi tša pasporoto.
Ge eba ga o na pukwana ya boitsebišo gomme o pitlaganetšwe ke nako, o ka dira kgopelo ya bobedi bja pasporoto le pukwana ya gago ya boitsebišo ka nako e tee.
Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 6.
<fn>GOV-ZA. Applicationforamedicaltreatmentworkpermit.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tumelelo ya kalafo e fiwa motšwantle yo a ikemišeditšego go hwetša kalafo ka Afrika Borwa. Tumelelo ye bjalo ya kalafo e ba molaong lebaka la maksimamo wa dikgwedi tše tshela ka nako. Dira kgopelo ya tumelelo ya kananyo kantorong ya botseta bja Afrika Borwa goba mišeneng wa kgauswi le wena.
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-1738 kantorong ya botseta bja Afrika Borwa goba mišeneng wa kgauswi le wena.
Romela pasporoto yeo e swanetšego go ba e le molaong matšatši ao a se go ka tlase ga a 30 ka morago ga letšatši la mafelelo la tirišo la ketelo yeo o ikemišeditšego yona.
Romela bohlatse bja tsela yeo o hwetšago tšhelete ka yona ya go fihlelela dinyakwa tša tšatši ka tšatši tša batho ka moka bao ba sepelago le moswari wa tumelelo ya kalafi ka sebopego sa ditatamente, dikeletši tša ditseno, ge eba di gona, goba ditšheke tša baeti.
Romela lengwalo go tšwa go ngaka goba instithušene ya kalafi, leo le laetšago mabaka goba hlokagalo ya kalafi, nako yeo e lebeletšwego ya kalafi le dintlha tša dithulaganyo tša kalafi ka Afrika Borwa.
Fana ka dintlha tša motho goba instithušene yeo e rwalago maikarabelo a ditefelo tša kalafi le ditefelo tša bookelo tša moswari wa tumelelo, ge eba di gona. Romela bohlatse bja ditsela tšeo o hwetšago tšhelete ka tšona goba tšhireletšo ya kalafi ge eba sekimi sa gago sa kalafi goba mothwadi ba ka se lefele ditshenyagalelo dife goba dife tšeo di tla dirwago.
setifikeiti sa thibela, ge eba se gona.
Dikgopelo di ka tšea maksimamo wa matšatši a 30.
<fn>GOV-ZA. Applicationforanemergencypassport.2010-03-25.nso.txt</fn>
Pasporoto ya tšhoganetšo ke tokumente yeo e nyakegago ka pejana ge o nyaka go etela dinaga tša kgauswi tšeo di sa hlokego divisa tša go tsena. Pasporoto ya tšhoganetšo e ka dirišetšwa gape le go bowa ka Afrika Borwa ka tšhoganetšo. E ba molaong dikgwedi tše 9 go tloga ka letšatši leo e filwego ka lona, eupša e fiwa go dirišetšwa leeto le tee fela go ya nageng yeo e boletšwego le go boela gape ka Afrika Borwa.
Tlatša foromo ya kgopelo BI-73 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae.
lengwalo leo le hlalosago gore ke ka lebaka la eng o hloka pasporoto ya tšhoganetšo pukwana ya gago ya boitsebišo goba setifikeiti sa matswalo afidabiti ge eba pasporoto ya gago ya Afrika Borwa e timetše goba e utswitšwe diswantšho tša gago tšeo e se go tša kgale tša bogolo bja tša pasporoto.
Dikgopelo di ka tšea matšatši a mahlano a mošomo.
<fn>GOV-ZA. Applicationforanexceptionalskillsworkpermit.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tumelelo ya mošomo wa mabokgoni a a arogilego e fiwa motšwantle yoo a nago le mabokgoni ao a arogilego goba maithutelo. E ka fiwa gape go maloko a kgauswi a lapa la motho yoo. Dikgopelo di ka dirwa kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa.
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-1738.
Pasporoto e swanetše e be molaong matšatši a go se be ka tlase ga a 30 ka morago ga letšatši la mafelelo la tirišo la ketelo yeo o ikemišeditšego yona.
Romela curriculum vitae yeo e nago le dilo ka moka gotee le lengwalo la bopaki go tšwa go bathwadi ba gago ba peleng.
Bohlatse bja ditseno tša matlotlo ka sebopego sa ditatamente tša panka, ditlankana tša ditseno, boikano bja moetelwa ka Afrika Borwa, dipasari, tšhireletšo ya kalafi, goba tšhelete yeo e lego gona, go akaretša dikarata tša mokitlana goba ditšheke tša moeti, go fihlelela ditshenyagalelo tšeo di lebeleletšwego tša boipheidišo nakong ya go dula ka Afrika Borwa.
Setifikeiti sa kenti, ge eba se a hlokega.
Tšweletša lengwalo go tšwa setho sa naga sa nagaešele goba sa Afrika Borwa, goba go tšwa go setho seo se hlomilwego sa akademiki, setšo goba kgwebo sa Afrika Borwa, leo le netefatšago mabokgoni goba maithutelo a gago a a arogilego.
Tšweletša bohlatse bofe goba bofe go tiiešetša mabokgoni goba maithutelo a gago ao a arogilego, go swana le diphatlalatšo goba mangwalo a bopaki.
Kgopela mothwadi wa gago wa ka moso go tlatša karolo 13 , , le tša BI-1738.
Tirelo ye e tšea maksimamo wa matšatši a 30.
<fn>GOV-ZA. Applicationforanintracompanytransferworkpermit.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tumelelo ya phetišo ya ka gare ga khamphani e fiwa motšwantle yoo a fetišitšwego ke khamphani go šomela khamphani yeo e dirišanago le yona ka Afrika Borwa. Maksimamo wa lebaka la tumelelo ya phetišo ya mošomo ka gare ga khamphani ke mengwaga ye mebedi. Dikgopelo di ka dirwa kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa.
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-1738.
Tšweletša lengwalo go tšwa go khamphani ya boditšhabatšhaba leo le netetatšago gore o tla fetišetšwa go lekala la ka Afrika Borwa goba wa dirišana le khamphani ya Afrika Borwa.
Tšweletša lengwalo go tšwa khamphaning ya Afrika Borwa leo le netefatšago phetišetšo go tšwa go motswadi goba khamphani yeo e dirišanago le yona ka ntle ga naga, gammogo le taetšo ya mošomo le maemo ao o tlogo thwalwa ka wona.
Kgopela mothwadi wa gago wa ka moso go tlatša karolo 13 , , le tša BI-1738.
Romela bohlatse ka sebalamatlotlo seo se emelago mothwadi bjoo bo laetšago hlokego ya go go thwala gape bjoo bo laetšago tlhalošo ya mošomo wa gago.
Romela bohlatse ka sebalamatlotlo bjoo bo laetšago gore o ka se thwalwe ka melawana le mabaka ao a lego ka tlase ga a lebišitšwego go baagi le badudi gape le gore o na le dinyakwa tša molao tšeo di hlokegago mo mošomong woo.
Tšweletša bohlatse bja boingwadišo le setho goba boto ya seprofešene, ge eba bo gona.
Tirelo ye e tšea maksimamo wa matšatši a 30.
<fn>GOV-ZA. Applicationforanofficialpassport.2010-03-25.nso.txt</fn>
Pasporoto ya semmušo e fiwa bahlankedi ba mmušo bao ba amanago le diinstithušene tša mmušo ge ba nyaka go etela ka ntle ga naga ka mabaka a mošomo wo o lebanego le mmušo. Pasporoto ya semmušo e ba molaong mengwaga ye mehlano.
Netefatša gore o na le pukwana ya boitsebišo goba setifikeiti sa matswalo gore o kgone go dira kgopelo.
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-73 gomme o e iše ka bowena kantorong ya kgauswi le wena ya Kgoro ya Merero ya Selegae. E iše Kantorong ya Botseta bja Afrika Borwa goba Mišeneng ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga.
Gatiša menwana ya gago gore e rekotiwe ka gare ga Ngwadišo ya Setšhaba.
Romela diswantšho tše pedi tša bogolo bja pasporoto.
Dira kgopelo ya bobedi bja pasporoto ya gago ya semmušo le pukwana ya gago ya boitsebišo ge eba o ka se kgone go ema.
Romela lengwalo la go tšwa go mothwadi wa gago leo le laetšago mabaka a hlokego ya pasporoto ya semmušo.
Tirelo ye e tšea beke e 1 go iša go tše 6.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Applicationforapermanentresidencepermitspouses.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye e hwetšwa ke batšwantle bao ba nyalanego go ya go ile le baagi goba badudi ba go ya go ile ba Afrika Borwa.
Tlatša diforomo tša kgopelo, BI-947 le BI-29.
Botswalano bja go ya go ile bja magareng ga batho ba bong botee goba bja go fapana le bona bo dumeletšwe, eupša go na le gore go tšweletšwe setifikeiti sa lenyalo, batswalani ba bjalo ba hlokagala gore ba kgonthišiše pitšo ya bona ya go dula mmogo le thekgo ya matlotlo go bona ka go romela afidabiti.
Gore Kgoro ya Merero ya Selegae e neelane ka tumelelo ya bodulo bja go ya go ile go mogatša wa motšwantle wa moagi goba modudi wa go ya go ile wa Afrika Borwa, go swanetšwe go hlatselwe gore go na le botswalani bja banyadi bja moya wo mobotse.
Tumelelo ya bodulo bja go ya go ile bo fiwa go ya ka mabaka a gore e tla ya fase ge eba mo mengwageng ye mebedi go tloga ka letšatši la neelo ya tumelelo, botswalani ga bo sa le gona, le ka mabaka a lehu.
Ke fela molekani o tee wa lenyalo la botšwantle yoo a ka dirago kgopelo ya maemo ka motheo wa go nyalana le moagi goba modudi wa go ya go ile.
O swanetše go ba o nyalane le moagi goba modudi wa go ya go ile wa Afrika Borwa go ya ka molao wa selegae goba molaosetlwaedi lebaka la mengwaga ye mehlano.
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo o le ka ntle ga naga.
Ga go na nako yeo e laeditšwego ya go phethagatša tirelo ye.
Tirelo ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Applicationforapermitapplicantsover21.2010-03-25.nso.txt</fn>
Motšwantle yoo e lego ngwana wa baagi ba Afrika Borwa gomme a le ka godimo ga mengwaga ye 21 a ka dira kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile.
Tirelo ye ke ya bana bao batswadi ba bona ba na go le boagi ka tsela ya botlhago. Bana ba baagi ba Afrika Borwa ka matswalo le descent ba dumelelwa boagi bja Afrika Borwa gomme ga ba gapeletšege go dira kgopelo ya maemo a bodulo bja go ya go ile.
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge o dira kgopelo ka ntle ga naga.
Romela setifikeiti sa matswalo.
Go ya ka matlotlo a gago, batswadi bag ago ba ka hlokega gore ba romela boikano bja thušo ya matlotlo.
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye.
<fn>GOV-ZA. Applicationforapermitchildofcitizen.2010-03-25.nso.txt</fn>
Legoro le le lebišwa go batšwantle bao ba lego ka tlase ga mengwaga ye 21 gomme e lego bana ba moagi wa Afrika Borwa goba modudi wa go ya go ile. Tumelelo ya bodulo bja go ya go ile e fiwa ka tlase ga mabaka a gore e tla fetšišwa ka morago ga mengwaga ye mebedi go tloga ka letšatšikgwedi la matswalo a gago a 21, ka ntle le ge kgopelo ya kgonthišišo ya maemo a bodulo bja gago e dirilwe.
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga.
Tlatša diforomo tša kgopelo tša BI-947 le BI-29.
Batswadi ba hlokega gore ba romele bohlatse bja boagi bja bona goba maemo a bona a bodulo bja go ya go ile ka Afrika Borwa ka dipukwana tša bona tša boitsebiso goba ditumelelo tša bodulo bja go ya go ile.
Gore o hlatsele botswadi, romela setifikeiti sa ngwana sa matswalo.
Batswadi ba swanetše ba romele boikano bja thekgo ya matlotlo.
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye.
<fn>GOV-ZA. Applicationforapermitfamilyreunionscheme.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye ke ya baagi ba ka moso ba go ya go ile bao ba ratago go dira kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile ka mabaka a go ba leloko la lapa la moagi goba modudi wa go ya go ile wa Afrika Borwa mo legatong la pele la boloko. Moholeng wa bodudi bja go ya go ile, maloko a lapa mo legatong la pele la boloko ba laelwa bjalo ka bana bao ba thopilwego ka tlhago goba semolao goba batswadi bao bao ba thopilego goba batswaditlhaba.
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga.
Moagi wa Afrika Borwa goba modudi wa go ya go ile o swanetše a romele boikano go ya ka maikarabelo a matlotlo, kalafi le bophelo bja mokgopedi. Le ge go le bjalo, moo moloko e lego motswadi wa ngwana yo monnyane, ga go hlokege boikano.
Ga go nako yeo e laeditšwego ya tirelo ye.
<fn>GOV-ZA. Applicationforapermitownbusiness.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye ke ya batšwantle bao ba ikemišeditšego go hloma kgwebo ka Afrika Borwa; goba bao ba šetšego ba na le tumelelo ya kgwebo ya go sepediša kgwebo ka nageng; bao ba ikemišeditšego go beeletša kgwebong yeo e šetšego e le gona ka nageng.
Dikgopelo di ka romelwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae ka profenseng yeo o ikemišeditšego go sepediša kgwebo ya gago ka go yona. Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o ka ntle ga naga.
Sebalamatlotlo seo se go emelago se swanetše se romele bohlatse bja gore neelo ya matlotlo yeo e laeditšwego ka gare ga boleng bja puku ya kgwebo bo beeleditšwe. Neelo ya matlotlo yeo e laeditšwego e fihla dimilione tše R2,5 gomme e ka beelwa ka thoko goba ya fokotšwa fela ge go hlokega gore e be ka go kgahlego ya bosetšhaba goba ge go kgopetšwe ke Kgoro ya Kgwebo le Indasteri.
Ge maemo a bodulo bja go ya go ile bo hweditšwe, o swanelwa ke go mpshafatša bohlatse ka sebalamatlotlo mengwaga ye mebedi ka morago ga letšatšikgwedi la neelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile, gape ka moraga ga mengwaga ye meraro. Go hlolega go obamela melao ye go tla dira gore tumelelo ya bodulo bja go ya go ile e fetšišwe.
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye.
<fn>GOV-ZA. Applicationforapermitretiredpersons.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye ke ya batšwantle bao ba ratago go tlogela mošomo ka Afrika Borwa. Ga go kgaoletšo yeo e beilwego ya mengwaga. Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge o dira kgopelo ka ntle ga naga.
O swanetše o hlatsele go Kgoro ya Merero ya Selegae gore o na le tokelo ya phenšene, irrevocable annuity, goba akhaonte ya ka morago ga go tlogela mošomo, yeo e tla go fago minimamo yo o laeditšwego ya go fihla R20 000 ka kgwedi.
Ka tsela ye nngwe, o swanetše o hlatsele go Kgoro ya Merero ya Selegae gore o na le kopantšho ya dithoto yeo e ka go fihlišago go ditseno tša kgwedi ka kgwedi tša go fihla R20 000.
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye.
<fn>GOV-ZA. Applicationforapermitworker.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye ke ya batšwantle bao ba ratago go dira kgopelo ya maemo a bodulo bja go ya go ile go ya kamogelo ya tshepišo ya mošomo wa go ya go ile ka Afrika Borwa. Kgopelo e swanetše e wele ka tlase ga kgaoletšo ya ngwaga ka ngwaga yeo e laetšwago nako le nako.
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae profenseng yeo o ikemišeditšego go šoma go yona goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga.
Tlatša diforomo tša kgopelo tša BI-947 le BI-29E.
gore go be go se na baagi ba Afrika Borwa goba badudi ba go ya go ile bao ba ba bego ba dumelelwa go ka hwetša poso yeo.
Kgoro ya Mešomo e swanetše e hlatsele gore melawana le mabaka tša tshepišo ya mošomo ga di ka tlase ga tšeo di lego ka gare ga karolo ya papatšo ya maleba ya baagi goba badudi. Ka go dira bjalo, DoL e hlokega gore e šetše ditumelelano tša maleba tša kgoboketšo le melao ye mengwe ya maleba.
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye.
<fn>GOV-ZA. Applicationforaretiredpersonpermit.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tumelelo ya motho yo a tlogetšego mošomo e fiwa motšwantle yoo a ikemišeditšego go tlogela mošomo ka Afrika Borwa.
Tšweletša bohlatse bja minamamo wa ditseno tša R25 000 ka kgwedi go tšwa go sekhwama sa phenšene goba irrevocable retirement annuity goba go tšwa go ditseno tša go se be ka tlase ga dimilione tše R15 pele ga phokoletšo.
Ge o ka nyaka go šoma, o swanetše o romele gore moagi goba modudi wa Afrika Borwa ga a hwetšagale go dira mošomo wo o o direlago kgopelo.
Tšweletša kontraka ya mošomo ya mokgatlo woo o tla bego o o šomela le dintlha ka moka tšeo di nyakegago ka ga mokgatlo.
Romela setifikeiti sa thibelo ya letadimodipa ge eba o ile wa etela goba o ikemišeditše go eletela go tšwa go goba go putla lefelo leo le nago le letadimodipa. Setifikeiti se ka se hlokege ge eba o etetše goba o ikemišeditše go etela ka phetišo thwii ka go lefelo le bjalo goba moo kgopelo e dirwago ka Afrika Borwa.
Lefela peeletšo. Peeletšo ye bjalo e ka se bušetšwe morago go mmeeletši ka morago ga ketelo ya mafelelo goba ka morago ga go hwetša tumelelo. Tefelo ya peeletšo e ka dirwa ka tšheke yeo e kgonthišitšwego ke panka goba ka karata ya mokitlana mafelong ao ditirelo tše bjalo di hwetšagalago gona.
Tšweletša setifikeiti sa tokollo go tšwa maphodiseng, gammogo le dipego tša kalafi le tsa radiolotši. Ga se senyakwa go bana ba ka tlase ga mengwaga ye 12 le basadi bao bal ego mmeleng go romela pego ya radiolotši.
Tirelo ye e tšea maksimamo wa matšatši a 30.
<fn>GOV-ZA. Applicationforastudentexchangepermit.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tumelelo ya lenaneo la kananyo ya baithuti e fiwa moithuti wa motšwantle woo a swanetšego go tšea karolo ka go protšeke goba lenaneo le le itšego ka go instithušene ya Afrika Borwa ya thuto ya maemo a godimo.
Dira kgopelo go kantoro ya botseta ya Afrika Borwa goba mišene.
kgonthišišago gore instithušene e tla rwala maikarabelo ka botlalo a morutwana ge a le ka mo gare ga Repabliki le gore moithuti o amogetšwe gore a ka ngwadišwa.
kgonthišišago letšatšikgwedi leo lenaneo ka Afrika Borwa le tla thomago ka lona.
Dikgopelo di ka tšea matšatši a 30.
<fn>GOV-ZA. Applicationforasubsidyofachildrenshome.2010-03-25.nso.txt</fn>
Legae la bana ke lefelo leo le ngwadišitšwego la tlhokomelo ya bana. Magae a bana a ka kgopela tšhelete ya thušo kgwedi ka kgwedi go tšwa go mmušo go akaretša ditefelo tša tshepetšo ya magae a bona. Tšhelete yeo e fiwago e a fapafapana mme e bewa godimo ga ditefelo tša tshepetšo ya legae le go ya ka palo ya bana bao ba dulago lefelong.
Ke mang yo a ka dirago kgopelo ya thušo ya tšhelete?
Magae a bana ao a ngwadišitšwego.
Tlatša foromo mo kantorong ya Ditirelo tša Leago ya kgauswi le wena.
Foromo yeo e tladitšwego e swanetše go saenwa ke Modulasetulo wa Komiti ya Taolo le Molaodii wa Selete seo legae la bana leo le amegago le lego ka go sona.
Iša foromo e na le lengwalo la ngwadišo la NPO le setatamente sa panka go Kgoro.
Thušo ya tšhelete e hwetšwa ke lefelo mme ke ya lapa le lengwe le le lengwe leo le dulago ka gare ga lefelo.
Thušo ya tšhelete e lefelwa lefelo mme e sego mong wa tšhelete.
Tshepetšo ya kgopelo e tla tšea dikgwedi tšeo di fetago tše tharo.
Ge fela kgopelo ya gago e tlišitwe, e tla senkwa gore e ka dumelelega.
Ge Kgoro e kgotsofetše ka kgopelo, o tla fiwa tšhelete.
Sephetho se godimo ga go ba gona ga methopo le hlokagalo ya tirelo.
Kgoro e fa thušo ya tšhelete morago ga kgwedi ya boraro ye nngwe le ye nngwe go e ya ka tshenkoleswa ya mediro ya legae.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Foromo e hwetšagala mo kantorong ya gago ya kgauswi ya Tšweletšo ya Leago.
<fn>GOV-ZA. Applicationforasylum.2010-03-25.nso.txt</fn>
Kgopelo ya bodudi bja motšwaoswere ke kgopelo ka mokgopedi gore a tšewe bjalo ka mofaladi.
Mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere ke motho wo a tšhabilego nageng ya gagwe ya setlogo ka lebaka la letšhogo la tlaišo , gape yo a nyakago go tšewa bjalo ka mofaladi - mo lebakeng le ka Afrika Borwa. Mokgopedi o tla dula e le mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere ge kgopelo ya gagwe e sa le ka tlase ga tekolo.
Mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere o fiwa tumelelo ya phetišo ya bodudi bja motšwaoswere lefelong la matseno la Afrika Borwa . Tumelelo e ba molaong matšatši a 14 gomme e fa moswari tumelelo ya go bega go Kantoro ya kgauswi le yena ya Kamogelo ya Bofaladi gore a dire kgopelo ya bodudi bja motšwaoswere.
Mofaladi ke motho yoo a filwego maemo a bodudi bja motšwaoswere le tšhireletšo go ya ka Molao wa Bofaladi, 1998.
Potšološo ya mathomo e dirwa ke Mohlankedi wa Kamogelo ya Bofaladi gomme go tlatšwa foromo BI-1590.
Tumelelo ya mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere e a gatišwa, ya saenwa, ya tempiwa gomme ya fiwa mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere.
Tumelelo, yeo e ba go molaong matšatši a 30, e tla dumelela mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere go dula ka mo Afrika Borwa lebakanyana. Tumelelo e ka oketšwa matšatši a mangwe a 30 gape a mangwe a dikgwedi tše tharo.
Pele matšatši a tirišo ya tumelelo ya mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere a ka fela, mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere o swanetše a bege go RRO gore go be le potšološo ya bobedi, yeo e sepedišwago ke Mohlankedi wa Taetšo ya Maemo a Bofaladi.
RSDO o tšwela pele ka ditherišanomolao tša kgopelo gomme a tšea sephetho go ya ka kgopelo ya bodudi bja motšwaoswere.
Ge o ka fiwa bodudi bja motšwaoswere , mofaladi o swanetše a dire kgopelo ya karata ya ID ya bofaladi go RRO efe goba efe mo matšatšing a 15.
Ka morago ga go amogela karata, mofaladi a ka dira kgopelo ya Tokumente ya Boeti ya Molao ya Ditšhaba tše di Kopantšwego go RRO efe goba efe.
Maemo a bofaldi a ba molaong mengwaga ye mebedi, eupša mofaladi o swanetše a ngwale lengwalo leo le kgopelago tebelelogape goba koketšo ya maemo a gagwe a bofaladi dikgwedi tše tharo pele ga letšatši la mafelelo la tirišo ya maemo a bjalo a bofaldi.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Applicationforasylumseekerspermit.2010-03-25.nso.txt</fn>
Kgopelo ya bodudi bja motšwaoswere ke kgopelo ka mokgopedi gore a tšewe bjalo ka mofaladi.
Mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere ke motho wo a tšhabilego nageng ya gagwe ya setlogo ka lebaka la letšhogo la tlaišo , gape yo a nyakago go tšewa bjalo ka mofaladi - mo lebakeng le ka Afrika Borwa. Mokgopedi o tla dula e le mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere ge kgopelo ya gagwe e sa le ka tlase ga tekolo.
Mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere o fiwa tumelelo ya phetišo ya bodudi bja motšwaoswere lefelong la matseno la Afrika Borwa . Tumelelo e ba molaong matšatši a 14 gomme e fa moswari tumelelo ya go bega go Kantoro ya kgauswi le yena ya Kamogelo ya Bofaladi gore a dire kgopelo ya bodudi bja motšwaoswere.
Mofaladi ke motho yoo a filwego maemo a bodudi bja motšwaoswere le tšhireletšo go ya ka Molao wa Bofaladi, 1998.
mokgopedi o lekolwa pele menwana ya mokgopedi e a gatišwa mofetoledi o ba gona.
Potšološo ya mathomo e dirwa ke Mohlankedi wa Kamogelo ya Bofaladi gomme go tlatšwa foromo BI-1590.
Tumelelo ya mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere e a gatišwa, ya saenwa, ya tempiwa gomme ya fiwa mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere.
Tumelelo, yeo e ba go molaong matšatši a 30, e tla dumelela mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere go dula ka mo Afrika Borwa lebakanyana. Tumelelo e ka oketšwa matšatši a mangwe a 30 gape a mangwe a dikgwedi tše tharo.
Pele matšatši a tirišo ya tumelelo ya mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere a ka fela, mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere o swanetše a bege go RRO gore go be le potšološo ya bobedi, yeo e sepedišwago ke Mohlankedi wa Taetšo ya Maemo a Bofaladi.
RSDO o tšwela pele ka ditherišanomolao tša kgopelo gomme a tšea sephetho go ya ka kgopelo ya bodudi bja motšwaoswere.
Ge o ka fiwa bodudi bja motšwaoswere , mofaladi o swanetše a dire kgopelo ya karata ya ID ya bofaladi go RRO efe goba efe mo matšatšing a 15.
Ka morago ga go amogela karata, mofaladi a ka dira kgopelo ya Tokumente ya Boeti ya Molao ya Ditšhaba tše di Kopantšwego go RRO efe goba efe.
Maemo a bofaldi a ba molaong mengwaga ye mebedi, eupša mofaladi o swanetše a ngwale lengwalo leo le kgopelago tebelelogape goba koketšo ya maemo a gagwe a bofaladi dikgwedi tše tharo pele ga letšatši la mafelelo la tirišo ya maemo a bjalo a bofaldi.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Applicationforatemporarypassport.2010-03-25.nso.txt</fn>
Pasporoto ya motšwaoswere e fiwa MaAfrika Borwa ao a swanetšego go eta ka bonako gomme ba ka se kgonego go emela pasporoto yeo e tlwaelegilego gore e fiwe. Pasporoto ya motšwaoswere e ba molaong dikgwedi tše 12. Ge o dira kgopelo ya pasporoto ya motšwaoswere, o swanetše o dire gape le kgopelo ya pasporoto ya go ya go ile.
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-73 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae ka Afrika Borwa.
romela lengwalo la go hlaloša gore ke ka lebaka la eng pasporoto ya motšwaoswere e hlokega romela pukwana ya gago ya boitsebišo goba setifikeiti sa matswalo romela diswantšho tše nne tša pasporoto romela afidabiti ge eba pasporoto ya gago ya Afrika Borwa e utswitšwe goba e timetše.
<fn>GOV-ZA. Applicationforatouristpassport.2010-03-25.nso.txt</fn>
Pasporoto ya baeti ke lengwalo leo le nyakegago ge o etela naga ye nngwe goba ge o boela mo Afrika Borwa. Pasporoto ya baeti e fiwa Maafrika Borwa ao a nago le mengwaga ye 16 goba go feta. E go dumelela go etela dinaga ka moka ntle le ge fela e hlatsela ka tsela ye nngwe. E šoma lebaka la mengwaga ye 10 go tloga letšatšing leo e filwego ka lona.
O swanetše go ba le pukwana ya boitsebišo goba setifikeiti sa matswalo gore o kgone go dira kgopelo ya pasporoto. Kgopelo ya pasporoto ya baeti le ya pukwana ya boitsebišo di ka dirwa sammaletee ge e le gore ga o nyake go ema nako ye telele.
Tlatša foromo ya BI-73 gomme o e iše ka bowena ofising ya kgauswi ya Kgoro ya Merero ya Selegae. E iše ofising ya Afrika Borwa ya botseta ge e le gore o dula nageng ya ka ntle.
Dikgatišo tša menwana ya gago di tlo dirwa gore di ngwadišwe ka gare ga Registara ya Setšhaba.
Fana ka diswantšho tše pedi tša go lekana le tša pasporoto.
Pasporoto e ka fiwa mo lebakeng la dibeke tše 6.
<fn>GOV-ZA. Applicationforavisa.2010-03-25.nso.txt</fn>
Visa ke tumelo yeo e kgokeletšwago ka go pukwana ya mosepelo yeo e nepagetšego ya motšwantle, e fa motšwantle tumelelo ya go tsena ka go Afrika Borwa.
kgopelwa ka go empasi goba boromiwa bja Afrika Borwa ge e le gore Afrika Borwa ga se ya emelwa ka go naga ya gago. Seo se ama bao ba swerego dipukwana tša bosepedi tša setipolomata le tša semmušo bao ba nyakago ditumelelo tša setipolomata.
tšhelete ya peeletšo e ka nyakega.
Tirelo ye e tšea matšatši a 10.
<fn>GOV-ZA. Applicationforchangeofgender.2010-03-25.nso.txt</fn>
Badudi ba Afrika Borwa goba baswari ba tulo ya go ya go ile bao ba bego ba le tseleng ya go fetoša bong pele , Births and Deaths Registration Act, 1992, o ka dirišwa, ba ka dira kgopelo ya go fetoša bong bja bona.
Tlatša foromo BI-526E kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. Dira kgopelo kantorong ya botseta bja Afrika Borwa goba mišeneng ge eba o dula ka ntle ga naga.
Tšweletša setifikeiti sa matswalo.
Mo mabakeng ao ditho tša bong tša motho di fetošitšwego ka opareišene goba kalafi, romela dipego tšeo di laetšago tlhago le dipoelo tša mekgwatshepetšo efe goba efe yeo e dirilwego le kalafo efe goba efe yeo e dirilwego goba e lokišitšwego ke dingaka tšeo di dirilego mekgwatshepetšo goba di dirilego kalafo.
Mo mabakeng ka moka, fana ka pego yeo e laetšago bong bja ga bjale bja mokgopedi yeo e sepelago le kgopelo. Pego ye e swanetšwe e beakanywe ke ngaka yeo e hlahlobilego mokgopedi go bona maemo a gagwe a bong.
Tšweletša pego ka ngaka ya monagano yeo e eleditšego mokgopedi, yeo e fago dintlha ka moka ka botlalo tša taba, kudukudu histori ya yona le maemo a motho a monagono malebana le bong bjoo bo fetošitšwego.
Ge mokgopedi a na le mengwaga ye 16 goba go feta, go swanetšwe go dirwe kgopelo ya pukwana ya boitsebišo ye mpsha.
Menwana e swanetšwe e gatišwe go hlatsela mehola le go rulaganya datapeisi ya HANIS.
Tirelo ye e ka tšea dibeke tše 8.
<fn>GOV-ZA. Applicationforcitizenbydescent.2010-03-25.nso.txt</fn>
Moagi wa Afrika Borwa ka tlholego ke motho yo mongwe le yo mongwe yo a belegwego ka ntle ga Afrika Borwa ke batswadi bao o tee wa bona goba bobedi e lego moagi wa Afrika Borwa. Matswalo a ngwana a swanetšwe a ngwadišwe go ya ka , Births and Deaths Registration Act, 1992.
Mo mabakeng a bofepša, romela taelo ya bofepša.
Romela khopi ya setifikeiti sa matswalo sa botšwantle.
Romela dikhopi tša disetifkeiti tša lenyalo tša mokgopedi le tša batswadi.
Ge mokgopedi a belegwe ka ntle ga lenyalo, bobedi bja batswadi ba swanetše ba saene foromo ya ngwadišo ya matswalo ya BI-24.
Romela bohlatse ge eba motswadi wa Afrika Borwa o hweditše boagi bja botšwantle.
Romela bohlatse bja matswalo a motswadi wa Afrika Borwa.
Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 6 go iša go tše 8.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro.
<fn>GOV-ZA. ApplicationfordeterminationofSAcitizenship.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye e lekodiša ge eba mokgopedi ke moagi wa Afrika Borwa ka nnete pele Pukwana ya Boitsebišo e ka fiwa. E fiwa batho bao e bego e le baagi ba Afrika Borwa pele ba tloga ka mo nageng gomme ba ikemišeditše go thomiša gape ka boagi bja bona bja Afrika Borwa. Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga.
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-529.
Tlatša lengwalo la 'Yo e ka mo amago'.
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-1664 go phema go lahlegelwa ke boagi bja gago bja Afrika Borwa.
Dintlha tša mokgopedi di lekolwa godimo ga Ngwadišo ya Setšhaba sa Bosetšhaba.
Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 8 go iša go tše 12.
<fn>GOV-ZA. Applicationfordualnationality.2010-03-25.nso.txt</fn>
Modudi wa Afrika Borwa yo a nyakago go hwetša bodudi bja naga ye nngwe o swanetše go dira kgopelo go Kgoro ya Merero ya Selegae go swarelela bodudi bja gagwe bja Afrika Borwa pele a ka hwetša bodudi bja naga ye nngwe. Bodudi goba boagi bja bobedi bo ra gore motho o bonwa e le moagi wa dinaga tše pedi.
Bodudi bja bobedi bo fiwa batho ba mengwaga ya go feta 21.
Dira kgopelo kantorong ya botseta bja Afrika Borwa goba mišeneng ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga.
Tlatša diforomo BI-1664 le BI-529 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae.
Tšweletša pukwana ya boitsebišo yeo e lego molaong.
E ka tšea dibeke tše tshela go iša go tše seswai.
<fn>GOV-ZA. Applicationforexemptionfromlossofcitizenship.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tokollo ye e kgontšha baagi ba Afrika Borwa go ba baagi ba naga ye nngwe ka ntle le go lahlegelwa ke boagi bja bona bja Afrika Borwa. Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika ge o le ka ntle ga naga.
Ba tšweletše khopi yeo e hlatsetšwego ya pukwana ya bona ya boitsebišo goba pasporoto.
Ba tšweletše khopi yeo e hlatsetšwego ya setifikeiti sa bona sa matswalo sa Afrika Borwa le afidabiti ya go ikana yoe e laetšago gore ga o na boagi bjo bongwe. Dikhopi ka moka tša ditokumente le afidabiti ya go ikana di swanetše go hlatselwa ke Setšhaba sa Nothari goba Mokimišinare wa Dikano.
Baagi ba Afrika Borwa bao ba lahlegetšwego ke boagi bja bona ka morago ga go hwetša boagi bja naga ye nngwe ge ba se na bana le gona ka ntle le go dira kgopelo ya go swarella pele ba e ba baagi ba dinaga tše dingwe, ba ka dira kgopelo ya tokollo.
Ba romele khopi yeo e hlatsetšwego ya setifikeiti sa bodudi bja nagaešele.
Dikhopi ka moka tša ditokumente di swanetše di hlatselwe ke Setšhaba sa Nothari goba Mokimišinare wa Dikano.
Tirelo ye e tšea matšatši a 5 a mošomo.
<fn>GOV-ZA. Applicationforexemtionfromincometax.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tshwaro ye e ikgethilego e fiwa mekgahlo ya go se dire letseno ye e tlhomilwego ka maikemišetšo a go hola setšhaba ka moka. Le ge gole bjalo, tshwaro ye bjalo e fiwa fela mekgahlo ye e šomago go ya ka Molao wa Mekgahlo ya go se dire Letseno , 1997 le melao ya go amana le wona.
Kgwebo ye e welago ka tlase ga Molao wa Dikgwebo tša Legoro la 21 , 1973. Kgwebo ya Legoro la 21 e swanetše goba le memorantamo le articles go tšwa go Mongwadiši wa Dikgwebo.
Batho bao ba šomago mmogo. Batho bao ba šomago mmogo ka go ithaopa e bile ba šoma go ya ka molaotheo.
Ge founding document e sa sepelelane le dinyakwa tša Karolo 30 ya Molao wa Mekgahlo ya go se dire Letseno, 1997, kgopelo e swanetšwe go thekgwa ke sengwalwa ye e saennwego ke modirakgopelo. Ge e le gore o kile wa fiwa monyetla wa go se lefe o tla tšwela pele o sa lefe go fihla ge Tirelo ya Matlotlo a Bosetšhaba ya Afrika Borwa ka sephetho seo go ya ka molao o moswa.
Mekgahlo yeo lebakeng la bjale e sa tšwelago pele ka go lefa lekgetho e ka iša diforomo tša kgopelo le lengwalo la go thekga kgopelo ga mmogo le sengwalwa se saennwego mo e lego gore motho yo a bapalago karolo ya go ba fiduciary o ikana go šoma go ya ka mabaka a Karolo 30 ya Molao wa Mekgahlo ya go se Dire Letseno.
kgwebo : Letlakala la kgatišo la Memorantamo le articiles tša tšhomišano sekhwama: Tsenya letlakala la kgatišo le maiteko ao a dirilwego a dikaonafatšo batho bao ba šomišanago: Tsenya letlakala la kgatišo la molaotheo o o kaonafaditšwego.
Mekgahlo ye e tlhomilwego ka maikemišetšo a go fana ka tšhelete tša go se lefše yeo e fiwago batho bao ba nyakago go tšwetša dithuto pele , le tšhelete ya go thuša baithuti bao ba nyakago thekgo ya matlotlo a go ithuta le difoka tša go ithuta, diphathišišo le go ruta, go tlaleletša tše re šetšego re boletše ka tšona e tlatše foromo ya EI 3 Wrtten Undertaking.
Dikolo tša mmušo le tša go ikema tša praebete, dikolo tša thuto ya maemo a godimo , tša dithuto ya motheo tša batho ba bagolo le tlhahlo , le tše dingwe tša thuto ya godimo kudu di swanetše go romela le letlakala la kgatišo la lengwalo la boingwadišo go tšwa go Setho go ba Lekala la Thuto.
Dikgopelo ka moka di amogelwa ke lekala la Tax Exemption le tshedimošo mmogo le tshedimošo ye nngwe e tlo fiwa go tšwa khomputhareng bjalo ka taetšo ya gore kgopelo e amogetšwe mo dibekeng tše nne go tloga tšatšikgwedi leo kgopelo e fihlilego ka lona.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Applicationforextension.2010-03-25.nso.txt</fn>
Molefamotšhelo a ka dira kgopelo ya go okeletšwa nako ya go iša diforomo tša motšhelo.
Kgopelo ya kokeletšo ya Motšhelo wa Letseno e ka ganwa ge e le gore mabaka a latelago a gona godimo ga tshedimošo ya molefamotšhelo.
SARS e tsebe atrese ya molefamotšhelo.
Ge e le gore tshedimošo ka ga molefamotšhelo ga se ya ka ya dirišwa.
Kgwebo/Kgwebo ya Mohlakanelwa/Sekhwama ga di šome.
Molefamotšhelo o ile nageng tše dingwe.
Ge tshedimošo ya molefamotšhelo e tšewa go ba ya motho yo a hlokofetšego, ye phuhlamego goba ye e rekišwago go lefa dikoloto.
Ge e le gore motšhelo o bušeditšwe mo ngwageng wa motšhelo wo o itšego ka ngwaga yo kgopelo ya motšehelo e dirilwego ka wona.
Ge e le gore mangwalo la go go gapeletša go lefa a kile a romelwa go wena ka ngwaga wo itšego wa motšhelo.
Diforomo tša Motšhelo wa Letseno di sa kolota e bile matšatšikgwedi ao a beilwego a go di romela a šetše a fetile.
O sa kolota Motšhelo wa Letseno e bile ga gona dipeakanyo tše o di dirilego gore o okeletšwe nako.
Tshedimošo ya motšhelo ya lebaka le/ngwaga ga se ya fiwa.
Molefamotšhelo ga a hlomphe molao ge go e tla ditabeng tša go lefa motšhelo mo ngwageng wa motšhelo.
Nako ya kokeletšo e feta nako ye e dumeletšwego ya mohuta woo wa motšhelo.
Tshedimošo ka ga molefamošhelo e maemong a go fetišwa go tšwa mo e lego go ya go gongwe.
Diforomo tša motšhelo/sekoloto sa Motšhelo wa Boleng ga se tša lefša ntle le mabaka a go kwagala/matšatšikgwedi a go romela diforomo tša motšhelo a fetile e bile ga gona dipeakanyo tše di dirilwego.
Bohlatse bja tshedimošo ye e kopantšhitšego ya Motšhelo wa go Lefša go ya ka Mogolo /motšhelo o fetilwe ke nako/ga go na dipeakanyo tše di dirilwego go lefa sekoloto.
Kgopela foromo ya koketšo ya nako ya Motšhelo wa Letseno ka tsela ya webesaete ya SARS goba ka e-meile.
Kgopela Nako ya Kokeletšo ye e Ikgethilego ka mokgwa wa lengwalo go lekala la kgauswi le ga geno la SARS.
Ge kgopelo e šetše e phethilwe, o tlo tsebišwa ka emeile ka atrese ya emeile ye o fanego ka yona. E ya ka bowena lekaleng la kgauswi la SARS ka morago ga letšatši le tee la mošomo ge e le gore ga o na emaile.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Ingwadiše ka inthanete.
<fn>GOV-ZA. Applicationforfamilyreunionscheme.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye ke ya baagi ba ka moso ba go ya go ile bao ba ratago go dira kgopelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile ka mabaka a go ba leloko la lapa la moagi goba modudi wa go ya go ile wa Afrika Borwa mo legatong la pele la boloko. Moholeng wa bodudi bja go ya go ile, maloko a lapa mo legatong la pele la boloko ba laelwa bjalo ka bana bao ba thopilwego ka tlhago goba semolao goba batswadi bao bao ba thopilego goba batswaditlhaba.
Dikgopelo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga.
Tlatša diforomo tša kgopelo tša BI-947 le BI-29.
Moagi wa Afrika Borwa goba modudi wa go ya go ile o swanetše a romele boikano go ya ka maikarabelo a matlotlo, kalafi le bophelo bja mokgopedi. Le ge go le bjalo, moo moloko e lego motswadi wa ngwana yo monnyane, ga go hlokege boikano.
Ga go nako yeo e laeditšwego ya tirelo ye.
<fn>GOV-ZA. Applicationformaintenanceorder.2010-03-25.nso.txt</fn>
Phepho ke tlamego ya go hlokomela motho yo mongwe , goba mohlala, ngwana, ka madulo, dijo, diaparo, thuto, le tlhokomelo ya tša kalafo, goba ka mekgwa yeo e swanetšego go fa motho dinyakwa tšeo tša motheo. Tlamego ye ya semolao e bitšwa 'tshwanelo ya phepo' goba 'tshwanelo ya tlhokomelo.
Ke mang yo a swanetšego go fana ka phepo?
Tshwanelo ya phepo e beilwe godimo ga setswalle sa madi, phiwo ya ngwana, goba ntlha ya gore balekane ba nyalane.
Boma/rakgolo ba gagwe, e ka ba gore batswadi ba gagwe ba be ba nyalane. E fela, seo se fapana go ya ka melato.
Thwanelo ya tlhokomelo ya leloko la lapa ga e beelwe lepheko la go hlokomela ngwana fela.
Leloko la lapa leo tlhokomelo e kgopelwa go lona le kgona go ka fana ka thlokomelo yeo e kgopelwago.
Ke ditshenyegelo di fe tšeo di ka kgopelwago?
O ka kgopela tlhokomelo yeo e amogelegago yeo e nyakegago go fepa ngwana goba motho yo a nago le tokelo ya tlhokomelo ya madulo ao a swanetšego le kgodišo. Seo se akaretša go fana ka dinyakwa tša go swana le dijo, diaparo le madulo, ga mmogo le lefela thuto ya maleba. Kgorotsheko e ka laela tata'go ngwana go lefela ditshenyegelo tša go godiša ngwana go tloga letšatšing la gagwe la pelego go fihla letšatšing leo taelo ya tlhokomelo e filwego. Kgorotsheko e ka ntšha gape taelo ya tefelo ya ditshenyegelo tša kalafo, goba e ka laela gore ngwana a ngwadišwe ka go lenaneo la tša kalafo la yo mongwe wa balekane. Go kgontšha kgorotsheko go fana ka taelo yeo e amogelegago ya tlhokomelo, mahlakore a mabedi a swanetše go fana ka bohlatse bja ditshenyegelo.
Kakanyo ya gago ka maitshwaro a motswadi yo mongwe ga e na khuetšo go phepo ya bana ba gago.
ge balekane ka moka ba e ba le bana ba bangwe.
Tswanelo ya gago ya go lefela phepo le tokelo ya gago go bona bana ke dilo tše pedi tšeo di aroganego mme ga di tswane. Go feta fao, bana ba balekane ga ba na khuetšo ka go tshwanelo ya gago ya phepho. E fela, tšhelete ya phepo yeo o e lefago, e ka fetolwa ke kgorotsheko ge yo mongwe wa balekane a ka tliša kgopelo yeo.
Kgopela maswanedi a phepo ka go kgorotsheko ya magaseterata mo seleteng seo o dulago go sona.
Ge o gakanega, kgorotsheko ya gago ya selegae e tla go botša gore o dire kgopelo go kgorotsheko e fe.
E ya go kgorotsheko ya maleba mme o tlatše foromo ya A: Kgopelo ya Taelo ya Phepo.
Godimo ga foromo yeo o e tladitšego, iša bohlatse bja letseno la gago la kgwedi ka kgwedi le ditshenyegelo bjalo ka ditlankana tša theko ya dijo, mohlagase le/goba ditefelo tša rente le dibili.
Kgorotsheko e tla bea letšatši leo ka lona wena le moikarabedi le tla yago kgorongtsheko.
Mohlankedi wa tša phepo le monyakišiši ba tla nyakišiša kgopelo ya gago mme ba hlahloba seemo sa gago.
Kgorotsheko e tla ntšha disamone go išwa go moikarabedi gore a iponagatše kgorongtsheko ka letšatši le itšeng go tla go rerišana ka ga taba yeo.
Moikarabedi o tla ba le boikgethelo magareng ga go dumela go lefela phepo bjalo ka ge go kgopelwa, goba go ikarabela pele ga kgorotsheko.
Ge moikarabedi a dumela go lefela phepo bjalo ka ge go kgopelwa, magaseterata o tla senkaleswa ditokomane tšeo di amegago. O tla fa taelo, mme a ka tšea sephetho sa go dira seo ntle le go nyaka gore balekane ba iponatše pele ga kgoro.
Ge motho yo a lebanego ke tefelo ya phepo a sa dumele go fiwa taelo, o swanetše go iponatša pele ga kgorotsheko, mo bohlatse go tšwa mahlakoreng a mabedi le dihlatse bo tlago theeletšwa.
Ge kgorotsheko e hwetša gore motho o swanetše go lefela phepo, e tla laela ka moo phepo e tlago lefelwa ka gona, Kgorotsheko e tla bea gore tefelo e dirwe bjang le neng.
Le tla swarwa ka tekatekano ka botho le ka tlhomphego.
Dingongorego di tla šetšwa la pele ka mo go kgonegago.
Ga go na nako yeo e beilwego ya phethagatšo ya tirelo ye. Tshepetšo ka moka, go tloga ge o iša kgopelo go fihlela o hwetša tefelo ya phepo, e ka tšea dibeke tše mmalwa, go e ya ka tšhomišanommogo ya mahlakore.
Dihlatse tšeo di bago gona theeletšong go akaretšwa motho yo a kgopelago phepo, ba fiwa dialawense tša dinamelwa, dijo le marobalo. E fela, kgorotsheko e tla tšea sephetho ka bo yona gore alawense yeo e swanetše go lefelwa go motho yo taelo ya phepo e dirwago kgahlanong le yena.
Motho yo a kgopelago phepo o swanetše go dira kgopelo go mohlankedi wa phepo ya tšhelete ya dihlatse.
Tirelo ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Applicationfornaturalisation2.2010-03-25.nso.txt</fn>
Motho ofe goba ofe yoo a nago le tumelelo ya boagi bja go ya go ile o dumelelwa go dira kgopelo ya boagi bja Afrika Borwa ka tlhago ka morago ga go ba modudi wa go ya go ile mengwaga ye mehlano.
Motho ofe goba ofe yo a nyalanego le modudi wa Afrika Borwa o dumelelwa botlhago mengwaga ye mebedi ka morago ga go amogela tumelelo ya bodudi bja go ya go ile yeo e filwego ka nako ya lenyalo.
Ngwana wa ka tlase ga mengwaga ye 21 yo a nago le tumelelo ya bodudi bja go ya go ile o dumelelwa botlhago ka pela ka morago ga ge tumelelo e se no fiwa.
Tlatša diforomo BI-63 le BI-757 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga.
Tšweletša tumelelo ya bodudi bja go ya go ile yeo e lego molaong goba tokollo.
Tlatša foromo SAP le kgatišo ya menwana ka botlalo go hwetša setifikeiti sa bohlatse sa sephodisa.
Romela foromo ya kgopelo ya BI-9 le kgatišo ya menwana ka botlalo gammogo le diswantšho tše pedi tša bogolo bja ID ge eba o na le mengwaga ya go feta 15. Se ke sa go hwetša pukwana ya boitsebišo ka morago ga ge botlhago bo dumeletšwe.
Motswadi yo a rwalago maikarabelo a ngwana a ka dira kgopelo legatong la ngwana yo monnyane nako efe goba efe, fela ge ngwana yoo a dula ka Afrika Borwa go ya go ile goba ka molao.
Bakgopedi bao dikgopelo tša bona di dumeletšwego, ba tla kgopelwa go saena Tsebagatšo ya Boitlamo gomme ba tla fiwa setifikeiti sa botlhago seo se nago le nomoro ya R.
Pukwana ya boitsebišo e tla fiwa gomme ya fetišetšwa go mokgopedi.
Bakgopedi bao dikgopelo tša bona di ganeditšwego ba tla tsebišwa.
Dikgopelo di ka tšea dikgwedi tše 2 go iša go tše 4.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro.
<fn>GOV-ZA. Applicationforpermanentresidenceextraordinaryskill.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye e fiwa motho yoo a nago le mabokgoni goba maithutelo ao a kgethegilego. Dikgopelo di ka romewa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga. Tshepišo ya mošomo ka nageng ga e hlokagale.
Tlatša diforomo tša kgopelo BI-947 le BI-29. Gore o laetše go Kgoro bokgethegi bja mabokgoni goba maithutelo a gago, o hlokega gore o romele lengwalo go tšwa go setho sa naga sa nagaešele goba sa Afrika Borwa, goba go tšwa go akademiki ya Afrika Borwa yeo e hlomilwego, setho sa setšo goba sa kgwebo, leo le kgonthišišago mabokgoni goba maithutelo a gago ao a kgethegilego.
Romela curriculum vitae le bohlatse bofe goba bofe bja mabokgoni le/goba maithutelo ao a kgethegilego.
Gore o maatlafatše kgopelo, o ka romela gape le mangwalo a bopaki go tšwa go bathwadi ba peleng.
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye.
<fn>GOV-ZA. Applicationforpermanentresidencepermitrefugees.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye ke ya motho yoo a tšewago bjalo ka mofaladi ka Afrika Borwa. Dikgopelo di ka dirwa kantorong ya kgauswi ya Merero ya Selegae profenseng yeo o dulago go yona. O swanetše e be o bile le maemo a go tšwela pele a bofaladi lebaka la mengwaga ye mehlano gore o dire kgopelo.
Hwetša bohlatse go tšwa go Komiti yeo e Emego ya Merero ya Bofaladi bja gore o ka ba mofaladi go ya go ile.
tlatša diforomo tša kgopelo tša BI-947 le BI-29E.
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye.
<fn>GOV-ZA. Applicationforpermitownbusiness.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye ke ya batšwantle bao ba ikemišeditšego go hloma kgwebo ka Afrika Borwa; goba bao ba šetšego ba na le tumelelo ya kgwebo ya go sepediša kgwebo ka nageng; bao ba ikemišeditšego go beeletša kgwebong yeo e šetšego e le gona ka nageng.
Dikgopelo di ka romelwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae ka profenseng yeo o ikemišeditšego go sepediša kgwebo ya gago ka go yona. Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o ka ntle ga naga.
Tlatša diforomo tša kgopelo tša BI-947 le BI-29.
Sebalamatlotlo seo se go emelago se swanetše se romele bohlatse bja gore neelo ya matlotlo yeo e laeditšwego ka gare ga boleng bja puku ya kgwebo bo beeleditšwe. Neelo ya matlotlo yeo e laeditšwego e fihla dimilione tše R2,5 gomme e ka beelwa ka thoko goba ya fokotšwa fela ge go hlokega gore e be ka go kgahlego ya bosetšhaba goba ge go kgopetšwe ke Kgoro ya Kgwebo le Indasteri.
Ge maemo a bodulo bja go ya go ile bo hweditšwe, o swanelwa ke go mpshafatša bohlatse ka sebalamatlotlo mengwaga ye mebedi ka morago ga letšatšikgwedi la neelo ya tumelelo ya bodulo bja go ya go ile, gape ka moraga ga mengwaga ye meraro. Go hlolega go obamela melao ye go tla dira gore tumelelo ya bodulo bja go ya go ile e fetšišwe.
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye.
<fn>GOV-ZA. Applicationforrecognitionofavarietylisting.2010-03-25.nso.txt</fn>
Pele materiale wa go tswadiša wa mohutahuta ofe goba ofe wa mehuta ya dibjalo yeo e tsebagaditšwego go ya ka Molao wa Kaonafatšo ya Dibjalo, 1976 o ka rekišwa ka Afrika Borwa, ditekanyo tša mehutahuta ye bjalo di swanetšwe di akaretšwe ka gare ga lenaneo la mehutahuta.
Kgoro ya Temo e lota mananeo a mehutahuta a dibjalo tše bohlokwa kudukudu tša temo, merogo le dienywa. Tsebagatšo ya dibjalo tša mehola ya Molao le kakaretšo ya tšona ka gare ga mananeo a mehutahuta e dirwa ge e kgopelwa. Ntlha ya taetšo ke bohlokwa bja mohuta wa sebjalo go ekonomi ya Afrika Borwa.
Motho ofe goba ofe goba instithušene a ka dira kgopelo ya temogo ya mohutahuta. Mohutahuta o dumelelwa go lenaneo la mehutahuta ge eba o latela dinyakwa tša DUS gape ge eba mohutahuta o na le tekanyo yeo e dumelelegago.
foromo ya kgopelo yeo e tladitšwego ka botlalo lenaneopotšišo la sethekniki ditefelo tša kgopelo le tlhahlobo tšeo di laeditšwego peu goba materiale wo o tswadišago tumelelo ya go ngwalwa ya go tšwa go mong, ge eba ga se wa tswadiša, wa kgetha goba wa tšweletša mohutahuta.
Laetša gabotse mo godimo ga lenaneopotšišo la sethekniki gore ke mehutahuta efe yeo e tsebegago ka Afrika Borwa, mohutatahuta wo moswa o swanetšego o bapetšwe le yona, gore o kgone go laetša pharologanyo.
Go na le matšatšikgwedi ao a laeditšwego ao ka wona ditokumente le materiale wa go tswadiša di swanetšwego di romelwe go Mongwadiši ka wona. Matšatšikgwedi a, dikhwanthithi tša materiale wa go tswadiša di swanetšwego go romelwa le gore di romelwe kae, a hwetšwagala ka go kgopelwa go tšwa go Mongwadiši.
Ge eba tšhireletšo go ya ka ditokelo tša motswadiši wa sebjalo e a hlokega le yona, bakgopedi ba eletšwa gore ba romele dikgopelo gotee gore ba boloke nako le tšhelete.
Tshepedišo ya go dira lenaneo la mehutahuta e tla tšea sehla se e ka bago se tee sa kgodišo.
<fn>GOV-ZA. Applicationforregistrationasamanufacturerunderagoa.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye e fana ka tshedimošo ya malebana le ka fao o ka ingwadišago bjalo ka motšweletši wa dithoto ka tlase ga Molao wa Afrika wa Kgolo le Dibaka wa Amerika le Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa . Molao wo o fa dinaga tša Afrika dibaka tša go tšwela pele go bula diekonomi tša tšona le go aga mebaraka ye e lokologilego.
Tšea foromo ya kgopelo mo inthaneteng goba e kgopele ofising ya SARS ya kgauswi le wena.
Foromo ya kgopelo e swanetše go tlatšwa ke mokgopedi ka boyena e sego motho yo mongwe, e sego bjalo kgopelo e ka se fiwe šedi.
O kgopelwa go hlokomela taetšo ye e filwego gore o kgone go tšwela pele gabotse.
Mo go karolo ya mehuta ya badirelwa hlokomela lepokisana la Manufacturer for AGOA ka fase ga boingwadišo.
Mo go karolo ya go nyaka tshedimošo ya motšweletši wa dithoto , ngwala leina leo kgwebo ya gago e le šomišago kgwebong lefelo leo kgwebo e lego go lona leina la setrata le nomoro ya setene sa kgwebo ya gago lefelo leo kgwebo e lego go lona toropo/toropokgolo yeo kgwebo e lego go yona; le khouto ya setrata sa lefelo leo kgwebo e lego go lona.
Karolo ya maatla a go dira kgopelo e swanetše go tlatšwa ke mogwebanoši , molaodi, bagwebišani , moleloko wa kgwebo, wa traste goba motho yo a laolago kgwebo ge go dirwa kgopelo ya boingwadišo bja customs and excise special manufacturer for AGOA.
Leina la mokgopedi goba leina la kgwebo le le ngwadišitšwego e sego leina le go gwebjago ka lona le swanetše go ngwalwa mo karolong ye.
Mo go lego naletšana (), phumula seo e sego sa maleba.
ditlhaka tša mathomo tša maina le sefanse sa motho yo a dirago kgopelo ya laesense maemoa a motho yo a dirago kgopelo, mohlala: Molaodi, Mong wa Kgwebo motho yo a dirago kgopelo o swanetše go saena foromo ya kgopelo letšatšikgwedi leo kgopelo e saennwego ka lona lefelo leo kgopelo e saennwego go lona.
Tlatša foromo ya kgopelo gomme o e romele ofising ya Customs and Excise ya Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ya kgauswi.
motho yo e sego modudi wa Afrika Borwa kgwebjana le traste - maloko ka moka khamphani - balaodi ka moka, go akaretšwa le molaodipharephare le molaodi wa matlotlo.
Ga go na nako ye e beilwego.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. ApplicationforregistrationofGroup2fertilizer.2010-03-25.nso.txt</fn>
Menontšha ka moka yeo e rekwago ka ntle, e bopilwego, e tšweleditšwego goba e rekišitšwego ka Afrika Borwa e swanetšwe e ngwadišwe le Mongwadiši: Molao 36 wa 1947. Mokgopedi e swanetše e be motho wa molao, mohlala, John Peter Citizen T/A Diepsloot Stud.
Khamphani ya mošamawatle e ka se dire kgopelo ya ngwadišo ka Afrika Borwa. Ke fela khamphani ya selegae yeo e ngwadišitšwego, modudi wa Repabliki ya Afrika Borwa goba setho sa molao tšeo di ngwadišitšwego ka Afrika Borwa di ka dirago kgopelo ya ngwadišo ya dijo le menontšha ya polasa.
Menontšha ya sehlopha sa bobedi ke yeo e nago le diphedinyana le diphedi tše kgolo bjalo ka didirišwa tše kgolo, tšeo di tsebegago gape ka menontšha ye e bolang.
popego ya monontšha wo o amegago e ka se fapane le popego ye e ngwadišitšwego ditlhalošišo mantšu a godimo ga sešupo goba seswaro, di ka se fetošwe ntle le tumelelo ya pele ya go ngwalwa go tšwa go Mongwadiši mabaka ao a beilwego nakong ya ngwadišo a a latelwa ngwadišo e ka se fetišetšwe pele bogolo bja Mokotlana goba seswaro di ka se fetošwe ntle le tumelelo ya pele ya go ngwalwa go tšwa go Mongwadiši.
Kgopelo ya ngwadišo ya diphepo tša polasa le menontšha e na le lengwalo la ka godmo la go tšwa go mong wa ngwadišo goba moemedi yo a thwetšwego.
leina la setšweletšwa nomoro ya ngwadišo ge eba setšweletšwa se šetše se ngwadišitšwe lebaka la thomelo mangwalo a tumellano ge eba tumelelo go tšwa go mong wa ngwadišo e a hlokega tefo ya nnete ya kgopelo ditšheke tše di romelwago go kgaogana le kgopelo di swanetšwe di romelwe le lengwalo la tlhaloso setifikeiti sa tshekatsheko goba letlakala la data.
Diforomo tša kgopelo di swanetšwe di romelwe go dira dikgopelo tše mspha le ditokišo tša ngwadišo yeo e lego gona, go akaretša le phetošo ya popego, di romelwe ka khopi. Diforomo tša kgopelo di swanetšwe di tlatšwe ka botlalo, ka ntle le go lebelela dikgopelo tša peleng, dinomoro tša matlakala goba ditšweletšwa tše dingwe.
Diforomo tša kgopelo di swanetšwe di saenwe ke motho wa molao woo a thwetšwego gomme go kaonetša gore e be motho yoo go ka ikopanywago le yena wa Mongwadiši wa Khamphani.
Leina le nomoro ya ngwadišo ya setšweletšwa di swanetšwe di dirišwe go ya ka moo di laeditšwego godimo ga setifikeiti sa ngwadišo. Phetošo efe goba efe godimo ga leina, le ge e ka ba ye nnyane, e tla tšewa bjalo ka tokišo.
Diforomo tša kgopelo di swanetšwe di išwe go kantoro ya bolaodi. Go iša dikgopelo go Baeletši ba Botsebi go tla diegiša tshepedišo.
di swanetšwe di romelwe ka khopi di swanetšwe di romelwe ka Seisimane le SeAfrikanse. Ga go hlokege gore dišupo di gatišetšwe go phatlalatšwa le setšweletšwa ka maleme ao ka bobedi di swanetše di bonagale gabotse, ka sebopego sa maleba o se ke wa fa ditemošo dinomoro ditlhalošišo ka moka tša godimo ga sešupo di swanetše di sepelelane thwii le tšeo di lego godimo ga foromo ya kgopelo.
Romela kgopelo ya gago le tefo go Mongwadiši wa Molao 36 wa 1947.
Ngwadišo ya monontšha e ka tšea dikgwedi tše tharo go ya go tše nne.
<fn>GOV-ZA. Applicationforregistrationofanexporter.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye e fana ka tshedimošo ya go ingwadiša le Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa bjalo ka moromedi wa dithoto dinageng tša ntle.
Foromo ya kgopelo e swanetše go tlatšwa ke mokgopedi e sego motho yo mongwe.
O kgopelwa go hlokomela taetšo ye e filwego gore o kgone go tšwela pele gabotse.
hlokomela lepokisana la moromedi wa dithoto nageng ya ntle, ka fase ga boingwadišo.
Mo go karolo ya Tshedimošo ya Moromedi wa Dithoto , ngwala leina leo kgwebo ya gago e le šomišago kgwebong leina la setrata le nomoro ya setene sa kgwebo ya gago leina le nomoro ya lebato la moago woo kgwebo e šomelago ka go wona lefelo leo kgwebo e lego go lona toropo/toropokgolo yeo kgwebo e lego go yona khouto ya poso ya lefelo leo kgwebo e lego go lona motho yo a tlogo rwala maikarabelo a go ngwala le go romela ditokumente go Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa le go hlaloša gore naa wena ka bowena o tlo ngwala ditokumentse goba di tlo ngwalwa ke motho yo mongwe, gape gore o tlo romela dithoto go ya Amerika ka tlase ga tumelelano ya AGOA.
Karolo ya Authority to Apply e swanetše go tlatšwa ke motho yo a dirago kgopelo ya go ngwadišwa bjalo ka moromedi wa dithoto dinageng tša ntle goba moromedi wa AGOA.
Leina la mokgopedi goba leina la kgwebo le le ngwadišitšwego e sego leina le go gwebjago ka lona le swanetše go ngwalwa mo karolong ye.
Mo go lego naletšana (), phumula seo e sego sa maleba.
ditlhaka tša mathomo tša maina le sefanse sa motho yo a dirago kgopelo ya laesense maemo a motho yo a dirago kgopelo, mohlala: Molaodi, Mong wa Kgwebo motho yo a dirago kgopelo o swanetše go saena foromo ya kgopelo letšatšikgwedi leo kgopelo e saennwego ka lona lefelo leo kgopelo e saennwego go lona.
setifikeiti sa boingwadišo sa kgwebo seo se filwego ke Mongwadiši wa Dikhamphani goba Hlogo ya Kgorotsheko ye e Phagamego ge e le gore keTraste ye e amegago.
sepheto goba tumelelo goba bohlatse bjo bo ka bago gona phemiti ya Kgoro ya Kgwebo le Indasteri ge go nyakega difomula ge kgopelo e dirwa ka fase ga dihlogwana tše 607.04.10, 607.04.10, 607.04.10 le 607.04.
motho yo e sego modudi wa Afrika Borwa kgwebjana le traste - maloko ka moka khamphani - balaodi ka moka, go akaretšwa le molaodipharephare le molaodi wa matlotlo.
Ga go na nako ye e beilwego malebana le tirelo ye.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Applicationforregistrationofanimporter.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye e fana ka tshedimošo ya go ingwadiša le Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa bjalo ka moamogedi wa dithoto go tšwa dinageng tša ntle.
Foromo ya kgopelo e swanetše go tlatšwa ke mokgopedi ka boyena e sego motho yo mongwe, e sego bjalo kgopelo e ka se fiwe šedi.
O kgopelwa go hlokomela taetšo ye e filwego gore o kgone go tšwela pele gabotse.
hlokomela lepokisana la moamogedi wa dithoto go tšwa nageng ya ntle, ka fase ga boingwadišo.
Mo go karolo ya , ngwala leina leo kgwebo ya gago e le šomišago kgwebong leina la setrata le nomoro ya setene sa kgwebo ya gago leina le nomoro ya lebato la moago woo kgwebo e šomelago ka go wona lefelo leo kgwebo e lego go lona toropo/toropokgolo yeo kgwebo e lego go yona khouto ya setrata sa lefelo leo kgwebo e lego go lona motho yo a tlogo rwala maikarabelo a go ngwala le go romela ditokumente go Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa; le le go hlaloša gore naa wena ka bowena o tlo ngwala ditokumentse goba di tlo ngwalwa ke motho yo mongwe.
Karolo ya Authority to Apply e swanetše go tlatšwa ke motho yo a dirago kgopelo ya go ngwadišwa bjalo ka moamogedi wa dithoto go tšwa dinageng tša ntle.
Leina la mokgopedi goba leina la kgwebo le le ngwadišitšwego e sego leina le go gwebjago ka lona le swanetše go ngwalwa mo karolong ye.
mo go lego naletšana (), phumula seo e sego sa maleba.
ditlhaka tša mathomo tša maina le sefanse sa motho yo a dirago kgopelo ya laesense maemoa a motho yo a dirago kgopelo, mohlala: Molaodi, Mong wa Kgwebo motho yo a dirago kgopelo o swanetše go saena foromo ya kgopelo letšatšikgwedi leo kgopelo e saennwego ka lona lefelo leo kgopelo e saennwego go lona.
Tlatša foromo ya kgopelo gomme o e romele ofising ya Customs and Excise ya Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ya kgauswi.
motho yo e sego modudi wa Afrika Borwa kgwebjana le traste - maloko ka moka khamphani - balaodi ka moka, go akaretšwa le molaodipharephare le molaodi wa matlotlo.
SARS e tlile ka dinako tše di kaonafaditšwego tša go šomana le Dikgopelo tšeo di tlo go tsenywa tirišong mo mongewgeng ya go feta ye mebedi . Ge o ngwadiša goba o lefa, SARS e tlo šomana le go boingwadišo bja gago mo matšatšing a 21 a mošomo.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Applicationforregistrationofarebate.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye e fana ka tshedimošo malebana le go ingwadiša le Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa gore o hwetše phokoletšo. Phokoletšo ye ke tšhelete ye fokotšwago mo motšhelong wa dithoto tša go tšwa dinageng tša ntle.
Foromo ya kgopelo e swanetše go tlatšwa ke mokgopedi e sego motho yo mongwe, go sego bjalo kgopelo e ka se amogelwe.
Mo go karolo ya Mehuta ya Badirelwa Karolo hlokomela lepokisana la Phokoletšo, ka fase ga karolo ya boingwadišo.
leina leo kgwebo ya gago e le šomišago kgwebong leina le nomoro ya mmila wa kgwebo leina le nomoro ya lebato la moago woo kgwebo e šomelago ka go wona lefelo leo kgwebo e lego go lona toropo/toropokgolo yeo kgwebo e lego go yona khouto ya poso ya lefelo leo kgwebo e lego go lona.
tlhalošo ya dithoto tšeo di amogetšwego go tšwa dinageng tša ntle.
ditlhaka tša mathomo tša maina le sefanse sa motho yo a dirago kgopelo ya laesense maemo a motho yo a dirago kgopelo, mohlala: Molaodi, Mong wa Kgwebo motho yo a dirago kgopelo o swanetše go saena foromo ya kgopelo letšatšikgwedi leo kgopelo e saennwego ka lona lefelo leo kgopelo e saennwego go lona.
setifikeiti sa boingwadišo sa kgwebo seo se filwego ke Mongwadiši wa Dikhamphani goba Hlogo ya Kgorotsheko ye e Phagamego ge e le gore keTraste ye e amegago.
sepheto goba tumelelo goba bohlatse bjo bo ka bago gona.
phemiti ya Kgoro ya Kgwebo le Indasteri ge go nyakega.
difomula ge kgopelo e dirwa ka fase ga dihlogwana tše 607.04.10, 607.04.10, 607.04.10 le 607.04.10.
motho o tee.
kgwebo ye nnyane le traste - maloko ka moka.
Tšhatha ya SARS ya Ditirelo e fana ka dinako tšeo di tlogo ba di šetše di šoma ka ngwaga wa 2007.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. ApplicationforrenunciationofSAcitizenship.2010-03-25.nso.txt</fn>
MaAfrika Borwa ao a ikemišeditšego go dira kgopelo ya boagi bja naga ye nngwe yeo e ba ganetšago boagi bja bobedi, ba swanetše ba dire kgopelo ya go tlogela boagi bja bona bja Afrika Borwa. Se se ra gore o tla fetšiša go ba moagi wa Afrika Borwa go tlogela ka nako yeo kgopelo ya gago e dumelelwago ka yona. Bana le bona bat la tlogela go ba baagi ba Afrika Borwa ka ntle le ge o tee wa batswadi a tšwela pele go ba moagi wa Afrika Borwa.
Tlatša diforomo tša kgopelo tša BI-246, BI-529 le BI-9 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dula ka ntle ga naga.
Romela dipukwana ka moka tša boitseišo tša Afrika Borwa go kantoro ya Merero ya Selegae, kantoro ya botseta goba mišene.
Tšweletšwa diswantšho tše pedi tša ID.
Tirelo ye e tšea dibeke tše 8 go iša go tše 12.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet.
<fn>GOV-ZA. Applicationforreplacementoflostorstolenpassport.2010-03-25.nso.txt</fn>
Moswari wa pasporoto yoo pasporoto ya gagwe e timetšego goba e utswitšwego a ka dira kgopelo ya ye mpsha.
tšweletša pukwana ya boitsebišo goba setifikeiti sa matswalo seo se feleletšego gore o dire kgopelo tlatša foromo ya kgopelo ya BI-73 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. Dira kgopelo Kantorong ya Botseta bja Afrika Borwa goba Mišeneng ge eba o ka ntle ga naga gatiša menwana ya gago gore e rekotiwe ka gare ga Ngwadišo ya Setšhaba fana ka diswantšho tše pedi tša bogolo bja pasporoto.
tlatša foromo ya kgopelo ya BI-73 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišene wa Afrika Borwa ge eba o ka ntle ga naga batswadi goba bahlokomedi ba ngwana ba molao ba swanetše ba tšweletše setifikeiti sa matswalo sa ngwana seo se feleletšego gammogo le dipukwana tša bona tša boitsebišo romela diswantšho tše pedi tša ngwana tša bogolo bja pasporoto ga go hlokege kgatišo ya menwana go tšwa baneng ba mengwaga ya ka tlase ga 16.
Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 6.
<fn>GOV-ZA. ApplicationforresumptionofSAcitizenship.2010-03-25.nso.txt</fn>
Moagi ofe goba ofe, ka matswalo goba ka tlholego, yoo peleng a kilego a fana ka maemo a gagwe a go ba modudi wa Afrika Borwa goba a ilego a fediša maemo ao a gagwe a go ba modudi wa Afrika Borwa ka boithaopo, a ka dira kgopelo ya go hwetša gape maemo a gagwe a go ba moagi wa Afrika Borwa.
Tlatša diforomo BI-175 le BI-529 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae.
Tlatša foromo BI-9 gomme o fane ka diswantšho tše pedi tša ga bjale tša bogolo bja ID.
Romela kgonthišišo ya go ngwalwa ya gore mokgopedi o dula ka Afrika Borwa ga bjale.
Romela khopi ya pukwana ya boitsebišo ya mokgopedi.
Romela khopi ya setifikeiti sa lenyalo, ge eba se gona.
Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 4 go iša go tše 6.
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro.
<fn>GOV-ZA. Applicationforstateagriculturalland.2010-03-25.nso.txt</fn>
Naga ya Temo ya Mmušo ya Temo e hirišetšwa mehola ya temo ka goba ka ntle le kgetho ya go reka, go ya ka maemo a naga . Ditumelelano tša khirišo tša go ba le kgetho ya go reka di mpshafatšwa mengwaga ye mengwe le ye mengwe ye meraro.
Kgoro ya Temo ya bosetšhaba e na le maikarabelo a go sepediša taolo yeo e atlegago le pheletšo ya naga ya Mmušo ya Temo yeo e hweditšwego ka Boto ya Mokitlana wa Temo Naga ya Thušo ya Matlotlo.
Ge naga ya Mmušo ya Temo e eba gona go ka hirwa, Kgoro ya Temo e e bapatša ka go tšweletša ditsebišo mafelong ao a beakantšwego go ya ka maano ka gare ga selete, go swana le dikantoro tša maseterata, diteišene tša maphodisa le ka gare ga dikuranta.
Dira kgopelo go motho yo a laeditšwego godimo ga tsebišo.
Molaodi Mogolo: Bofalalelo bja Bolemi Kgorong ya Temo o sepediša khiro ya dithoto tša FALA ge e šetše e dumeletšwe ke Tonakgolo wa Temo le Merero ya Naga.
Go hira go bontšhwa ka go diriša mokgwa wo o theilwego godimo ga palomoka ya tefo ya naga.
<fn>GOV-ZA. ApplicationforthereissueofanID.2010-03-25.nso.txt</fn>
Pukwana ya boitsebišo ke tokumente yeo e hlatselago boitšhupo bja motho. E fiwa baagi goba baswari ba bodudi bja go ya go ile ba Afrika Borwa bao ba nago le mengwaga ye 16 le go feta.
Batho bao dipukwana tša bona tša boitsebišo di timetšego, di utswitšwego goba di senyegilego.
Batho ba ba dirago kgopelo ya gore dintlha tša bona tša boitšhupo di fetošwe.
Batho bao maemo a bona a boagi a fetošitšwego.
Basadi bao ba ba nyetšwego goba bao ba ratago gore ba resume difane tša bona tša peleng.
Batho bao ba dulago ka ntle ga naga lebakanyana eupša ba bilego le pukwana ya boitsebišo peleng.
Bafalaledi bao ba nago le tumelelo yeo e lego molaong ya bodudi bja go ya go ile.
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-9 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga.
Tšweletša setifikeiti sa matswalo goba pukwana ya botsebišo ya kgale yeo e filwego pele ga 1 Julae 1986.
Romela diswantšho tše pedi tša bogolo bja ID.
Gatiša menwana ya gago gore e rekotiwe ka gare ga Ngwadišo ya Setšhaba.
Tšweletša setifikeiti sa lenyalo ge eba o nyetšwe.
Mosadi yo a dirago kgopelo ya pukwana ya boitsebišo gomme a nyaka go resume sefane se sengwe sa gagwe sa peleng o swanetše a romele bohlatse bja gore o dumeletšwego go diriša sefane seo.
Mofalaledi yoo a dirago ya pukwana ya boitsebišo o swanetše a kgomaretše tumelelo ya bodudi bja go ya go ile, setifikeiti sa botlhago goba sa tokollo.
Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 8.
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro.
<fn>GOV-ZA. Applicationtochangesurnamesofminors.2010-03-25.nso.txt</fn>
matswalo a ngwana yo a belegwego ka ntle ga lenyalo a ngwadišitšwe ka tlase ga sefane sa tatagwe wa tlhago.
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-193 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o ka ntle ga naga.
Tšweletša tumellano ya go ngwalwa go tšwa go monna yoo ngwana a tlogo diriša sefane sa gagwe.
Tumellano ya go ngwalwa go tšwa go batswadi ka bobedi e a nyakega, gammogo le mabaka a go kwagala, ka go ngwalwa, a phetošo.
Tumellano ya go ngwalwa ya tate wa tlhago e a nyakega ka ntle le ge e se ya nyakwa ke kgorotsheko.
Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 4 go iša go tše 6.
<fn>GOV-ZA. Applicationtogetmarriedundercustomarylaw.2010-03-25.nso.txt</fn>
Lenyalo la setlwaedi le dirwa ka tlase ga molaosetlwaedi. Ge monyadi a nyalana le monyadiwa ka tlase ga molao wa selegae gomme a gopola go nyala mosadi yo mongwe gape, banyadiwa ba bangwe ba tla lemogwa ka tlase ga molaosetlwaedi.
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Lefapha la Merero ya Selegae.
Lenyalo le swanetšwe le rerišanwe, le ketekwe gape le tsenelwe go ya ka molaosetlwaedi.
Bakgopedi bao ba dulago mafelong a metseselegae ba swanetše ba tšweletše lengwalo la go tšwa go moetapele wa setšo.
Bakgopedi bao ba dulago metsesetoropo ba swanetše ba tšweletše afidabiti.
Gore lenyalo le be gona, bobedi bja ditho tšeo di nyalanago le dihlatse go tšwa go malapa ka bobedi ba swanetše ba be gona.
<fn>GOV-ZA. Applicationtogivenoticeofdeath.2010-03-25.nso.txt</fn>
Setifikeiti sa lehu ke tokumente ya semmušo yeo e fiwago lapa la mohu ge lehu le ngwadišitšwe. Ge mofaladi a hlokofala ka Afrika Borwa, go beakanywa rekoto gomme ba lapa ba fiwa setifikeiti ka botlalo sa lehu. Dikgopelo di ka dirwa kantorong ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta bja Afrika Borwa goba mišeneng ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga.
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-132.
Ngwala lengwalo le dintlha ka moka tša mohu gomme o le posetše kantorong ya kgauswi le wena ya Merero ya Selegae, ge eba ga go na kantoro ya Merero ya Selegae tikologong yeo o dulago go yona.
Ga go poloko yeo e tla dumelelwago ntle le taelo ya poloko. Taolo ya poloko ke setifikeiti seo se go fago tumelelo ya semmušo ya go boloka le go šutiša setopo go tloga tikologong yeo lehu le diragetšego gona go iša tikologong yeo poloko e tla swarelwago gona.
Bammušari bao ba dumeletšwego semolao go ka fana ka ditaelo tša poloko.
Setifikeiti seo se sa felelago: Se fiwa ge o ngwadiša lehu.
Setifikeiti seo se feleletšego: Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 8 go iša go tše 12.
<fn>GOV-ZA. Applicationtohavedetailsofyouraddresschanged.2010-03-25.nso.txt</fn>
Badudi ba Afrika Borwa goba bao ban ago le bodudi bja go ya go ile bao ba ratago go fetola diaterese tša bona tša madulo le tša poso ka go Retšisetara ya Badudi ya Bosetšhaba ba ka dira kgopelo ka go kantoro ya Kgoro ya Merero ya Selegae. Dikgopelo di ka nna tša dirwa go Empasi ya Afrika Borwa goba boromiwa, ge e le gore o kgopela o le ka ntle ga naga.
Ngwala lengwalo, mme o le fekese goba o le imeile go ka ntoro e fe goba e fe ya Kgoro ya Merero ya Selegae.
Go sego bjalo, tlatša diforomo tša kgopelo tša BI-4 mme o kgokeletše kgatišo ya pukwana ya gago ya boitsebišo.
Hlagiša tokomane ya boitsebišo ya Afrika Borwa yeo nepagetšego yeo e khouthilwego ka methaladi goba lengwalo la matswalo ge o dira kgopelo.
Dikgopelo di ka tšea lebaka la dibeke tše 2.
Tirelo ga e lefelwe.
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro.
<fn>GOV-ZA. Applicationtoincreasecustomsduty.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tefelo ya kgwebišano ke motšhelo wo o lefelwago dithoto tša go tšwa ntle ge di tsena ka mono Afrika Borwa. Motšhelo wa kgwebišano o diragatšwa go thuša diintaseteri tša Kopano ya Metšhelo ya Kgwebišano ya Afrika Borwa go phadišana ka ditšweletšwa tša go tšwa ntle. Motšhelo wa kgwebišano e godiša tšweletšo yeo e swarelelago ya ekonomi ka go kaonafatša phadišano ya boditšhabatšhaba le go šomiša methopo ka tshwanelo.
Tshepetšo ya lebaka le letelele ka kakaretšo ke go lebiša phokotšong ya motšhelo wa kgwebišano, fela metšhelo yeo e tlwaelegilego yona e oketšega mo ditšweletšwong tše itšeng ka tlase ga aeemo se se ikgethang. Go kaonišwa koketšo ge fela koketšo yeo e tla ba le seabe ka go tšweletšo ya intaseteri go ya ka dilebišwa tša ekonomi ya bosetšhaba.
Tlatša foromo ya kgopelo..
Iša diforomo go Karolo ya Dinyakišišo tša Ditefelo tša Metšhelo.
Kgopelo ye e tla tšea dikgwedi tše nne go ya go tše lesomepedi go e sepetša.
Ditefelo di ya ka mohuta wa ditšweletšwa goba dithoto tšeo tirelo e amegago go tšona.
<fn>GOV-ZA. ApplicationtorectifyerroneousdetailsinyourID.2010-03-25.nso.txt</fn>
Maafrika Borwa ao dipukwana tša bona tša boitsebišo di nago le tshedimošo ye e fošagetšego ba ka dira kgopelo ya gore tshedimošo yeo e phošollwe offing efe goba efe ya Kgoro ya Merero ya Selegae. Dikgopelo di ka dirwa gape ntlong ya Afrika Borwa ya botseta ge motho a le nageng ya ka ntle.
leina le/goba sefane se se fošagetšego senepe se se fošagetšego atrese ye e fošagetšego letšatši la matswalo le le fošagetšego bong bjo bo fošagetšego.
Tlatša diforomo tša kgopelo BI-9, BI-526 le BI-309 ofisinf efe goba efe ya Kgoro ya Merero ya Selegae. Dira kgopelo ntlong ya Afrika Borwa ya botseta ge e le gore o nageng ya ka ntle.
Fana ka bohlatse bja tshedimošo ya nnete, mohlala, setifikeiti sa matswalo, setifikeiti sa kolobetšo, lengwalo la go tšwa sekolong goba setifikeiti sa pelego.
Fana ka dinepe tše pedi tša ID.
Tirelo ye e ka tšea dibeke tše 4 go ya go tše 6.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro.
<fn>GOV-ZA. Applicationtoregisteracustomarymarriage.2010-03-25.nso.txt</fn>
Lenyalo la setlwaedi le ka ngwadišwa go ya ka Molao wa Temogo ya Manyalo a Setšo, 1998. Ga go kgathalege gore o nyetše/nyetšwe neng. Mo mabakeng ao mogatša o tee a hlokofetšego, mogatša yo a phelago a ka ngwadiša lenyalo. Dingwadišo di ka dirwa kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. Go swanetše go be le dihlatse tše pedi.
Netefatša maemo a gago a lenyalo ka gare ga inthanete.
Banyalani gotee le dihlatse ba swanetše ba tšweletše dipukwana tša boitsebišo tšeo di lego molaonbg.
Romela bohlatse bja ditherišano tša lenyalo.
Mohlankedi wa ngwadišo, o tla tlatša foromo ya kgopelo ya BI-1699 ge a kgotsofetše gore lenyalo la setšo le gona.
Mo mabakeng ao molekani wa monna a ratago go tsenela lenyalo le lengwe la setlwaedi, o swanetše a kgopelo Kgorotsheko ya Godimo taelo yeo e tla laolago tshepetšo ya thoto ya lenyalo la gagwe.
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro.
<fn>GOV-ZA. Applicationtoregisteranoldagehome.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye ke ya batho goba mekgahlo ye e nyakago go ngwadiša magae a batšofadi.
Tlatša fomo ya kgopelo ofising ya kgauswi le wena ya Tlhabollo ya Leago.
Tlatša fomo yeo o na le mohlankedi wa Kgoro yeo.
O tlo fiwa rasiti yeo o tlogo e swara bjalo ka bohlatse bja gore o dirile kgopelo yeo.
Kgoro e tlo lekola kgopelo ya gago gomme ya go tsebiša ka dipoelo.
Ge kgopelo ya gago e se ya atlega, o tlo tsebišwa ka mabaka a sephetho seo ka lengwalo.
Ge o sa dumellane le sephetho seo, o ka ipelaetša ka go ngwalela Tona ya Tlhabollo ya Leago or goba Molekgotlaphethiši wa mo tsebiša gore ke ka lebaka la eng o sa dumellane le sephetho seo.
Dira boipelaetšo mo nakong ya matšatši a 90 morago ga go tsebišwa ka dipoelo tša kgopelo ya gago.
Go ka tšea dibeke tše nne gore go lekolwe kgopelo ya gago.
Yo mongwe le yo mongwe wa bakgathatema bao o tlo ngwala pego go ya ka tekolo ya gagwe.
Dipego di romelwa ofising ya selegae ya Tlhabollo ya Leago gore go tšewe sephetho sa mafelelo.
Tefelo e laolwa ke go ba gona ga matlotlo gomme e fapana go ya ka diprofense.
Tekolo ya legae leo la batšofadi e dirwa ntle le tefo.
Difomo tša kgopelo di hwetšagala ofising ya kgauswi le wena ya Tlhabollo ya Leago.
<fn>GOV-ZA. Applicationtoregisterforemployeetax.2010-03-25.nso.txt</fn>
Bengmešomo ba swanetše go goga Motšhelo wa Letseno goba motšhelo wa mongmošomo go moputso wa bašomi bao ba nago le maswanedi kgwedi le kgwedi, beke le beke goba ka dibeke tše pedi.
Tšhelete ye e gogwago e gogwa go ya ka lenaneo le le beilwego ke SARS. Motšhelo wa mošomi o swanetše go aroganywa gare ga SITE le PAYE.
Tšhelete ya motšhelo ye e šalago ka morago ga go hlakantšha karolo ya SITE mmogo le motšhelo wa mošomi wo o sego wa akaretšwa mo mogolong wo o šalago , e emela PAYE.
Tlatša foromo ya boingwadišo ye e hwetšagalago diofising tša SARS.
Dikhamphani le dikhamphanitlengwa tšeo gabjale di sego tša ingwadiša le Tirelo ya Metšhelo ya Afrika Borwa go gogela bašomi metšhelo di swanetše go ingwadiša nako e sa le gona gore di kgone go lefa metšhelo ya bašomi go tšwa go bašomi bao ba nago le maswanedi.
Ga go na nako ye e beilwego malebana le tirelo ye.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Applicationtoregisterpremisesasanagriculturalcentr.2010-03-25.nso.txt</fn>
dinolofatši tše di beilwego di hwetšagala ka moo mafelong ao tshepedišo ya sethekniki ka moo mafelong ao, e lego tlhokomelo ya diphoofolo tšeo di beilwego ka moo, le kgoboketšo, tshekatsheko, go šoma, go phutha, go leipola le go beya didirišwa tša ditšini, di sepetšwa le go laolwa ke motho yo a latelago dinyakwa tše di beilwego lefelo le latela dinyakwa tše dingwe tše di ka bewago.
Taonelouta o be o tlatše foromo ya dikgopelo ye e tlišitšwego gararo. Foromo e ka kgopelwa gape go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo.
Dikgopelo tše di sego tša felelela di tla boetšwa go mokgopedi ebile ga go na le maikarabelo a tšhitelo ye itšego ao a tla dumelwago.
dikhopi tše pedi tša polane ya lefelo leo le ukangwago le dipolane tša lefase tše akareditšwego tšhelete ye e beilwego ya kgopelo bjalo ka tšheke ye e lefšago: Molaodikakaretšo: Temo.
Ga go na nako ye e beilwego ya tirelo ye, ka ge mabakeng a mangwe e thoma ka kamogelo ya dipolane pele ga ge meago e ka agiwa.
<fn>GOV-ZA. Applicationtoreportanoccupationaldiseasetothecompe.2010-03-25.nso.txt</fn>
Go ya ka Molao wa Dikgobalo le Malwetši a Mošomong, 1993, bengmošomo ba swanetše go bega malwetši ka moka ao a hlolegago ka baka la mošomo go Sekhwama sa Phumula meokgo.
Bengmošomo ba swanetše go tlatša Pego ya Mongmošomo ya Bolwetši bjo bo hlolegilego Mošomong mo matšatšing a 14 morago ga go lemoga ka bolwetši.
ENT ye e sepelago mmogo le Tlhahlobo ya ditsebe moo go nyakegago diteko tša go šoma ga leswafo ge e le gore bolwetši bo ka gare ga maswafo dipego ka seemo sa letlalo ge e le gore letlalo le amegile dipoelo tša diteko tša madi, dipoelo tša mare, dipego tša x-rei, bjbj.
Go ka tšea matšatši a 60.
Tirelo ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. ApplyforImportCertificateforLiquor.2010-03-25.nso.txt</fn>
Setifikeiti sa thekontle se a hlokega go thekontle ya setšweletšwa sa bjala go tliša ka Afrika Borwa. Setifikeiti sa thekontle goba khopi se tla nyakega pele morwalo o ka lokollwa go tšwa lefelong la matseno.
Morekantle o dira kgopelo ya setifikeiti sa thekontle gatee fela mo bophelong ka moka bja setšweletšwa. Ka morago ga moo setifikeiti sona seo se thekontle se ka dirišwa ge eba sebopego, bogolo bja lebotlelo le sešupo sa setšweletšwa ga di fetoge.
ka palomoka ga di fete dilitara tše 12 ka bolumu gape di reketše go tlo nwewa ke motho yoo, lapa la gagwe goba baeng ba gagwe bao ba sa tle go go lefa.
Tlatša foromo ya kgopelo.
Kgopelo ye nngwe le ye nngwe e swanetše e romelwe le mohlala wo o nago le 750 ml ya setšweletšwa seo se kgopelelwago.
mo mabakeng a thekontle yeo e lego ka mabotlolong, romela mohlala mo lebotlelong leo le šupeditšwego leo o tla rekišwago ka gare ga lona romela mohlala go tšwa go bjala bjoo bo rekilwego ka ntle ka bontši ka gare ga lebotlelo leo le tlwaelegilego la 750 ml romela mohlala go kantoro ya Karolo ya Ditšweletšwa tša Bjala go la Stellenbosch.
Romela setifikeiti sa phetleko seo se dumeletšwego se filwego ke laborothori ya mmušo ka nageng ya setlogo. Ge eba ga se gona, Karolo ya Ditšweletšwa tša Bjala e tla dira phetleko ya khemikhale godimo ga mohlala.
Mo mabakeng a thekontle yeo e lego ka mabotlolong, sešupo godimo ga lebotlelo se tla elwa go netefatša kobamelo ya sona le dinyakwa tša Molao wa Ditšweletšwa tša Bjala, 1989.
Ka thekontle ya bontši, diteng di tla elwa. Sešupo se tla elwa ge o dira kgopelo ya tumelelo ya setifikeiti sa go rekiša.
Karolo e swanetše e amogele tefelo pele setifikeiti sa thekontle se ka fiwa.
Setifikeiti sa thekontle se tla fiwa ge diteng le sešupo, mo mabakeng a thekontle ya mabotlelo, le diteng, mo mabakeng a thekontle ka bontši, ya setšweletšwa e obamela dinyakwa tša Molao wa Ditšweletšwa tša Bjala, 1989. Morwalo wa setšweletšwa o ka rekwa ka ntle ka morago ga moo.
Efa tsebišo ya diiiri tše e ka ba go tše 48 go Karolo ya Odithi ya Khwalithi nako le nako morwalo wa bjala woo o filwego setifikeiti sa thekontle o ka tsena ka Afrika Borwa.
Ge ditšweletšwa tša bjala di goroga ka Afrika Borwa, morekantle o swanetše a hwetše tumelelo ya go feta go tšwa go Karolo ya Odithi ya Khwalithi go tloša bjala go tloga go lefelo la matseno goba lefelo la seswaro go iša saeteng yeo e kgethilwego ke yena.
Ga go nako yeo e beetšwego tirelo ye.
Ge morekantle a e fa Karolo ya Ditšweletša tša Bjala setifikeiti seo se dumeletšwego sa phetleko ke laborothori ya mmušo ka nageng ya setlogo, o tla efišwa go R290.
<fn>GOV-ZA. ApplyforRegistrationofFarmFeedsandPetFood.2010-03-25.nso.txt</fn>
Dijo ka moka tša polasa tšeo di rekwago ka ntle ga naga, di dirwago, di tšweletšwago goba di rekišwago ka Afrika Borwa, di swanetše di ngwadišwe le Mongwadiši, Molao 36 wa 1947. Mokgopedi e swanetše e be motho wa molao, mohlala John Peter Citizen T/A Diepsloot Stud.
Khamphani ya mošamawatle ga ya dumelelwa go dira kgopelo ya ngwadišo ka Afrika Borwa. Ke fela khamphani ye e ngwadišitšwego ya ka nageng, modudi wa Afrika Borwa goba setho sa molao seo se ngwadišitšwego ka Afrika Borwa ba ka dirago kgopelo ya ngwadišo ya dijo le menontšha ya polasa.
Dijo tša polasa ga di akaretše pega, tšhafo, furu yeo e sa šilwago, furukepelwa, dithoro dife goba dife goba sejo sefe goba sefe tšeo molemi a di lokišetšago go di diriša ka boyena.
Kgopela ditaetšo ka ga dinyakwa tša kakaretšo tša dijo tša polasa go tšwa go Mongwadiši, Molao 36 wa 1947.
Lengwalo la ka ntle go tšwa go mong wa ngwadišo goba moemedi yo a thwetšwego.
leina la setšweletšwa nomoro ya ngwadišo ge eba setšweletšwa se šetše se ngwadišitšwe lebaka la thomelo mangwalo a tumellano ge eba tumelelo go tšwa go mong wa ngwadišo e a hlokega tefelo ya maleba ya kgopelo ditšheke tšeo di sa romelwego gotee le dikgopelo di swanetše di sepele le lengwalo la tlhalošo. Ditšheke le ditefelo tša ditaetšo tša poso di swanetšwe di lebišwe go Molaodi-Kakaretšo: Temo.
Romela diforomo tša kgopelo ya dikgopelo tše mpsha le dikaonafatšo go ngwadišo yeo e lego gona ga bjale, go akaretšwa le phetošo ya sebopego.
Tlatša ka botlalo, ka ntle le go lebelela dikgopelo tša peleng, dinomoro tša matlakala goba ditšweletšwa tše dingwe.
Diforomo tša kgopelo di swanetšwe di saenwe ke motho wa molao yo a thwetšwego gomme motho yo go kaonetšwa gore e be motho wa kgokagano wa Mongwadiši wa khamphani.
Leina le nomoro ya ngwadišo ya setšweletšwa di swanetše di dirišwe go ya ka moo go laeditšwego godimo ga setifikeiti sa ngwadišo. Phetošo efe goba efe ya leina, le ge e ka ba ye nnyane, e tla tšewa bjalo ka kaonafatšo.
Diforomo tša kgopelo di swanetše di išwe ka letsogo go kantoro ya taolo. Go iša dikgopelo go Baeletši ba Sethekniki go tla diegiša tshepedišo.
romela ka khopi romela ka Seisimane le SeAfrikanere. Ga go hlokege gore o be le dišupo tšeo di gatišitšwego ka maleme ka bobedi di swanetše di bonagale gabotse ka sebopego sa maleba o se ke wa fa ditemošo dinomoro dintlha ka moka godimo ga sešupo di swanetše di sepelelane thwii le tšeo di lego godimo ga foromo ya kgopelo.
Go ka tšea dikgwedi tše tharo go iša go tše nne gore dijo tša polasa goba dijo tša diruiwa di ngwadišwe.
<fn>GOV-ZA. Applyforastudypermit.2010-03-25.nso.txt</fn>
Phemiti ya go ithuta ke lengwalo leo le fago batšwantle tokelo ya go ithuta seseinstitšhuteng efe goba sefe sa thuto maemo a godimo ka mo Afrika Borwa. Dikgopelo di ka dirwa kantorong ya Afrika Borwa ya botseta.
Tlatša foromo BI-159.
setifikeiti sa go bontšha gore ke dinaga dife tše dingwe moo mokgopedi a kilego a dula gona lebaka la go feta ngwaga o tee.
lengwalo la ngaka la go hlatsela gore mokgopedi ga a na mathata a maphelo.
Bakgopedi ba ka se dumelelwe go tla Afrika Borwa pele ga ge dikgopelo tša bona di amogelwa.
Bakgopedi bao dikgopelo tša bona di amogetšwego ba tlo fiwa di-visa tša go bitšwa multiple re-entry visa.
Bao ba lego ka fase ga mengwaga ye 21 ba swanetše go tšweletša bohlatse bja gore ke mang yo a tlogo ba hlokomela ge ba fihla mo Afrika Borwa. Tshedimošo ye e swanetše go romelwa mmogo le lengwalo la bohlatse bja boingwadišo go tšwa institšhuteng ya thuto, bohlatse go tšwa go batswadi ka bobedi, goba go tšwa go motho yoo ka semolao e lego mohlokomedi wa mokgopedi.
Dibeke tše seswai.
<fn>GOV-ZA. Applyforatreatypermit.2010-03-25.nso.txt</fn>
Phemiti ye e kwanetšwego ke dinaga tše pedi ke lengwalo leo le fago batho ba dinaga tša ka ntle tumelelo ya go tla mo Afrika Borwa go tlo tsenela mananeo ao a saenetšwego ke Afrika Borwa le dinaga tša bona.
Tlatša foromo ya BI-1738 ofising ya kgauswi ya botseta bja naga ya Afrika Borwa.
Lengwalo la go hlatsela lenaneno leo go tšwa go lekala la mmušo leo le amegago tumelelanong yeo. Lengwalo leo le tlo tiišetša tumelelano yeo ka yona lenaneo leo le tlogo phethwa, tema ye e tlogo kgathwa ke mokgopedi mo lenaneong leo le hlalošitšwego le mehuta ya mešomo yeo mokgopedi a tlogo e phetha go ya ka tumelelano.
Setifikeiti sa maphodisa sa bohlatse go tšwa dinageng tšeo mokgopedi le molekani wa gagwe ba kilego ba dula go tšona go tloga ge ba na le mengwaga ye 18, mangwalo a bana ka moka bao ba nago le mengwaga ye 18 goba go feta bao o tlogo sepelago le bona ge o le ka mo Afrika Borwa.
Dipego tša maphelo le tša radiolotši . Bana ba ka fase ga mengwaga ye 12 le basadi bao ba ithwelego ga ba gapeletšege go ba le dipego tša radiolotši.
Lengwalo la bohlatse go tšwa go mongmošomo leo le bontšhago gore mongmošomo yoo o tlo rwala maikarabelo ka moka a ditshenyegelo tša go sepelelana le go bušetšwa morago ga mokgopedi le ba lapa la gagwe ge go nyakega. Ge e le gore mongmošomo ke kgoro ya mmušo gomme ga e kgone go fana ka lengwalo leo le bolelwago, naga yeo e romelago motho yoo e ka ngwala lengwalo leo legating la kgoro ya mmušo.
Mangwalo a go sepelelana le maemo a lenyalo, affidavit goba mangwalo a bana bao ba lego ka tlase ga mengwaga ye e dumeletšwego ge e le gore mokgopedi o tlo felegetšwa ke molekani le bana ba gagwe.
Setifikeiti sa moento wa letadi le serolane ge o eta goba o ikemišeditše go etela go tšwa goba go feta lefelong leo le tletšego ka letadi la mohuta wo.
Ga go na nako ye e beilwego.
<fn>GOV-ZA. Applyforpermanentresidencepermitrefugees.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye ke ya motho yoo a tšewago bjalo ka mofaladi ka Afrika Borwa. Dikgopelo di ka dirwa kantorong ya kgauswi ya Merero ya Selegae profenseng yeo o dulago go yona. O swanetše e be o bile le maemo a go tšwela pele a bofaladi lebaka la mengwaga ye mehlano gore o dire kgopelo.
Hwetša bohlatse go tšwa go Komiti yeo e Emego ya Merero ya Bofaladi bja gore o ka ba mofaladi go ya go ile.
Romela afidabiti go ya ka maina ka moka ao o a dirišago.
Ga go nako yeo e laeditšwego yeo e beetšwego tirelo ye.
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet.
<fn>GOV-ZA. Applyforplantbreedersrights.2010-03-25.nso.txt</fn>
Ditokelo tša batswadiši ba dibjalo di fiwa fela go mehuta ya go fapana ya dibjalo yeo e tsebagaditšwego go ya ka Molao wa Ditokelo tša Batswadiši ba Dibjalo, 1976. Mehuta ya dibjalo tše e ka ba go tše 290 e akaretšwa ka gare ga lenaneo la dibjalo leo ditokelo tša batswadiši ba dibjalo di ka fiwago.
Materiale wo o tswadišago wa mohuta woo o se wa ka wa rekišwa ka Afrika Borwa lebaka la go feta ngwaga o tee.
e swanetše e farologanywe gabotse le mohuta ofe goba ofe wa mohlala wa go swana e swanetše e swane, go ra gore, dibjalo ka moka tšeo di bjalwago di swanetše di lebelelege go swana gomme di be le dipharogantšho tša go swana e swanetše e itsetsepele, go ra gore dibjalo tša mohuta wo o itšego, di swanetše gore ka morago ga tlhagolo ya go boeletšwa, di lebelelege bjalo ka dibjalo tša setlogo e swanetše e be le tekanyo yeo e dumelelegago.
Lebelela Lenaneo 1 la Molao wa Ditokelo tša Batswadiši ba Dibjalo go netefatša gore mohuta wa sebjalo woo tšhireletšo e nyakegago o tsebagaditšwe naa.
Ge eba mohuta wa sebjalo ga o gona godimo ga lenaneo, romela kgopelo ya tsebagatšo le hlohleletšo ka go ngwala go Mongwadiši wa Ditokelo tša Batswadiši ba Dibjalo.
foromo ya kgopelo yeo e tladitšwego ka botlalo lenaneopotšišo la sethekniki ditefelo tša kgopelo le tlhahlobo tšeo di laeditšwego peu goba materiale wo o tswadišago tumelelo ya go ngwalwa go tšwa go mong, ge eba ga se wa tswadiša, wa kgetha goba wa tšweletša mohuta.
Laetša gabotse godimo ga lenaneopotšišo la sethekniki leo mehuta ye mengwe yeo e tsebegago e swanetšwego gore e bapetšwe le yona go kgona go laetša pharologanyo.
O ka dira kgopelo ya tšhireletšo ya ka thoko ya mohuta. Se se ra gore mohuta o šireletšwa mo nakong ya kelo. O swanetše o fe kano yeo e ngwadilwego ya go se rekiše materiale ofe goba ofe wa go tswadiša wa mohuta wo go bolelwago ka wona go fihla ge diteko ka moka di phethilwe gomme ditokelo tša batswadiši ba dibjalo di filwe. Tšhireletšo ya ka thoko e a eletšwa gore e dirwe go dibjalo tšeo diteko mo go tšona di tšeago lebaka la go feta ngwaga o tee gore di phethagatšwe.
Go na le matšatšikgwedi ao a laeditšwego ao ka ona ditokumente le materiale wa go tswadiša di swanetšwego gore di romelwe go Mongwadiši. Matšatšikgwedi a, dikhwanthithi tša materiale wa go tswadiša tšeo di swanetšwego di romelwe le gore di romelwe kae, a hwetšagala ka kgopelo go tšwa go Mongwadiši.
Ge lenaneo la mehuta le le gona la mohuta wa sebjalo seo kgopelo ya ditokelo tša batswadiši ba dibjalo e dirwago godimo ga wona, romela dikgopelo gotee go boloka nako le tšhelete.
Tshepedišo ya kelo ya ditokelo tša batswadiši ba dibjalo e tšea sehla se tee sa kgodišo.
<fn>GOV-ZA. Applyfortaxdirectivedirectors.2010-03-25.nso.txt</fn>
Molao wa Motšhelo wa Letseno , 1962, o hlaloša mabaka ao ka ona kgopelo ya taelelo ya motšhelo e ka dirwago.
Le lengwe la mabaka ao ke ge mogolo wa molaodi wa ngwaga wa bjale o le ka fase ga wa ngwaga wo o fetilego gomme o ka dira gore go patelwe motšhelo wo montši wa PAYE, moo go tlogo dira gore go be le mathata.
Ge e le gore khamphani ga se e dire kelo ya mogolo wa ngwaga wo o fetilego wa ditšhelete, e swanetše go kgopelo lekala la ofisi ya kgauswi ya Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa go dira kelo ya mogolo woo molaodi a ka bego a o amogetše.
Ge o dira kgopelo ya taelelo ya motšhelo, kgonthiša gore merero ya gago ya motšhelo e mo maemong a mabotse - SARS ga e ke e fana ka taelelo ya motšhelo ge e le gore gona le diforomo tše dingwe tša motšhelo tše o sego wa di romela goba o se wa lefa motšhelo.
Mogolo wa mafelelo woo o tsebago o o amogetše le dipoelo tša dipeeletšo tša balaodi goba bašomedi.
Ngwaga wa ditšhelete woo mogolo woo o amogetšwego ka wona.
Palo ya dikgwedi tšeo mogolo wa mafelelo o amogetšwego ka tšona.
Mogolo wo o akanywago goba wa nnete woo o tlogo amogelwa mo ngwageng wa bjale wa ditšhelete.
Kgopelo e swanetše go hlaloša mabaka a taelelo yeo. Thekga kgopelo ya gago ka bohlatse bjo bjalo ka ditatamente tša ditšhelete le metsotso ya dikopano tšeo di swerwego ke balaodi, yeo e bontšhago gore mogolo woo o tlogo amogelwa ke balaodi o ka fase ga woo ba o amogetšego ngwageng wa ditšhelete wo o fetilego.
Ga go na nako ye e beilwego.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Applyfortaxdirectivefixedamount.2010-03-25.nso.txt</fn>
Kgopelo ye e romelwa go South African revenue Service go kgopela gore tšhelete ye e rilego e gogwe go tšwa mogolong wa mošomi goba go tšwa go anuwithi.
Kgonthiša gore merero ya gago ya motšhelo e sepela gabotse pele o dira kgopelo ya tax directive. SARS e ka se amogele kgopelo ya gago ge e le gore go na le diforomo tša motšhelo tše o sego wa di romela goba ge e le gore o kolota motšhelo.
ID ya gago le nomoro ya gago ya motšhelo nomoro ya motšhelo PAYE ya mongmošomo wa gago setatamente sa letseno le tšhomišo ya lona. Lekala la SARS le ka nyaka bohlatse bja tše dingwe tša ditshenyegelo pele ba ka amogela kgopelo ya gago mokgwa wo o šomišitšwego goba go hlakantšha motšhelo wo o kolotwago.
Ka morago ga ge SARS e amogetše kgopelo bohlatse bo tlo romelwa mo matšatšing a se makae empa taelelo ya semmušo ya motšhelo yona e ka tšea dibeke tša go fihla tše nne.
Tsela ye bonolo ya go dira kgopelo ya taelelo ya motšhelo ke ya go e dira ka eFiling. Kgopelo ya gago ya taelelo ya motšhelo ka tirelo ye gantši e amogelwa mo nakong ya diiri tše 48 ge e le gore ofisi ya SARS ga e nyake bohlatse bja ditshenyegelo.
Go fihla dibeke tše nne.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Tlatša le go romela kgopelo ya gago ka inthanete.
<fn>GOV-ZA. Applyfortaxdirectivefixedpercentage.2010-03-25.nso.txt</fn>
Taelelo e romelwa ge fela go dirilwe kgopelo ya gore go gogwe tšhelete ye e rilego ya motšhelo mo mogolong wa mošomi. Mongmošomo o swanetše go romela kgopelo ye legatong la mošomi.
Ditaelelo ga di kgone go fetolwa gomme ge mošomi a fetošitše mošomo wa gagwe, o swanetše go dira kgopelo ye mpsha. Ge e le gore o na le mongmošomo wa go feta o tee, o swanetše go dira dikgopelo tša go fapana malebana le mongmošomo wo mongwe le wo mongwe.
Dikhopi tša mangwalo a mošomo, dikontraka le ditokumentse tše dingwe tše bohlokwa di a nyakega gore go kgone go kgonthišwa mabaka a mošomo.
Taelelo ya phesente ye e sa fetogego e tlo fiwa gomme ya šoma lebaka la dikgwedi tše 12 gomme e swanetše go mphsafatšwa ka morago ga moo.
Kgonthiša gore merero ya gago ya motšhelo e sepela gabotse ge o dira kgopelo ya taelelo ya motšhelo. SARS e ka se fe taelelo ya motšhelo go motho yo a sego a romela ditokumente tša gagwe tša motšhelo goba yo a kolotago motšhelo.
nomoro ya gago ya ID le ya motšhelo nomoro ya motšhelo wa PAYE wa mongmošomo wa gago.
khopi ya kontraka ya mošomo lengwalo la go hlatsela ge e le gore ga o na nomoro ya Id goba ya motšhelo.
Romela kgopelo ya gago go ofisi ya SARS ka bowena, ka ge e le gore mošomi o swanetše go fana le ka setatamentse se se tseneletšego sa letseno le ditshenyegelo.
Morago ga gore kgopelo e dumelelwe ke SARS, bohlatse bo tlo fiwa mo matšatšing a se makae fela. Le ge go le bjalo, taelelo ya semmušo ya motšhelo e ka tšeo dibeke tša go fihla tše nne.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Applyfortaxdirectivegratitude.2010-03-25.nso.txt</fn>
Kgopelo ye e romelwa go Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ge e le gore go nyakega taelelo ya gore bengmešomo ba lefele tšhelete ya motšhelo.
Kgonthiša gore merero ya gago ya motšhelo e lokile pele o dira kgepelo ya taelelo ya motšhelo. SARS e ka se go fe taelele ya motšhelo ge e le gore go na le diforomo tše o sego wa di romela goba o kolota motšhelo.
nomoro ya ID ya gago le nomoro ya gago ya motšhelo nomoro ya PAYE ya mongmošomo wa gago.
Morago ga gore e dumelelwe ke Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa, bohlatse bo tlo fiwa mo matšatšing a se makae fela empa taelelo ya semmušo e ka tšea dibeke tše nne.
Mokgwa wo bonolo wa go dira kgopelo ya taelelo ya motšhelo ke wa go e dira ka eFiling. Kgopelo ya gago ye e dirilwego ka mokgwa wo e tšea diiri tše 48.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Applytoimportgoodsintothecountry.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tlogo tlišwa mo RSA ntle le ge e le gore di tlišwa ka tumelelo ya phemiti ye e filwego ke yena tona goba motho yo mongwe yo a nago le maatla a bjalo.
Kgopelo ya phemiti ya go tliša dithoto tša dinaga tša ntle ka mo nageng e swanetše go dirwa mo foromong ya maleba.
Maikemišetšo a molao wo ke go kgonthiša gore dithoto tša boleng bja fase ga di tšhilafatše indasteri ya Southern African Customs Union . Molao wo o tiišetša le taolo ya melao ya tikologo le mabaka a tšhireletšo, polokego le khwalithi ya dithoto. Gapegape o dira gore go latelwe le melao ya maphelo mo tikologong yeo.
Diforomo tša kgopelo di swanetše go tlatšwa tša romelwa.
Go ka tšea matšatši a mararo go sepetša kgopelo ya gago.
Tirelo ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. ApplytoundertakeCommercialFishing.2010-03-25.nso.txt</fn>
Go rea dihlapi ka mabaka a tša kgwebo ke go phethagatša ditokelo tša go rea dihlapi. Tokelo ye e swanetše go thoma ka go kgopelwa le go dumelelwa, go ikhweletša, go iphediša ka dihlapi goba go amega go modiro wa go sepelelana le go rea dihlapi ka mo mererong ya tša kgwebo. Gape e akaretša go amega go mediro ya go sepelelana le go rea dihlapi le ge di sa reelwe go jewa. Go phethagatša tokelo ya gago ya go rea dihlapi, dira kgopelo ya phemiti ya go go rea dihlapi ka mabaka a tša kgwebo yeo e abelwago ke Tona ya Merero ya Tikologo le tša Boeti goba lekala le le filwego maatla. Ditokelo ka botlalo goba tše di sa felelago tša go rea dihlapi ka mabaka a tša kgwebo di abetšwe makala a go rea dihlapi ao a kgethegilego ke DEA&T go lebeletšwe Palomoka ye e Dumelelwago ya go swara goba Maitekelo yeo e bewago ka ngwaga ke Tona ya Kgoro ya Merero ya Tikologo le tša Boeti. Ga go motho yo a ka amegago mererong ya go go rea dihlapi ka mabaka a tša kgwebo ka ntle ga phemiti.
Sa pele dira kgopelo ya tokelo ya go rea dihlapi ka mabaka a tša kgwebo pele ga ge o ka dira kgopelo ya phemiti ya go rea dihlapi ka mabaka a tša kgwebo. Phemiti e mpshafatšwa ka ngwaga le gona go palelwa ke go obamela mabaka a phemiti go ka dira gore e fegwe, e khanselwe goba gwa dira gore tokelo e fedišwe.
Go tlaleletša phemiti ya go rea dihlapi ka mabaka a tša kgwebo, o tla swanelwa gape ke go nyaka phemiti ya senamelwa sa go sepetša dihlapi.
Dira kgopelo ya tokelo ya go rea dihlapi ge fela e le gore go ba le taletšo yeo e ka gatišwago ka go Kuranta ya Mmušo.
Hwetša foromo ya kgopelo go tšwa go Kgoro ya Tikologo le tša Boeti goba mo lefelong leo di romelwago/abjago leo le tsebišitšwego ke DEA&T.
Bala ka tlhokomelo, kwešiša le go netefatša gore o kgotsofatša dinyakwa le mabaka a kgopelo.
Tlatša, saena le go tliša foromo e na le ditokomane tše di nyakegago tše di netefaditšwego le tšhelete/tefo ye e beilwego ye e sa bušetšwego morago go lefelo leo le laeditšwego ke kgoro goba ofisi ya gago ya kgauswi ya DEA&T.
Tshepedišo ya tekolo e tla thoma morago ga tšatšikgwedi ya go tswalela dikgopelo gomme dipoelo di tla tsebišwa ka tsela ya go romela mangwalo ke DEA&T.
Tshepedišo ya kgopelo e ka tšea kgwedi e tee goba tše tharo goba go feta go lebeletšwe bontši bja dikgopelo le /goba go ya ka sehla sa lekala la go rea dihlapi.
Tshepedišo ya kgopelo e ka tšea matšatši a mošomo a 7 goba go feta go lebeletšwe bontši bja dikgopelo le /goba go ya ka sehla sa lekala la go rea dihlapi.
<fn>GOV-ZA. Apppermitoimportfishcommercialbasis.2010-03-25.nso.txt</fn>
Go amogela hlapi go tšwa dinageng tša ka ntle ka mabaka a tša kgwebo go šupa go kgatha tema go mediro ya go swana le amogela hlapi ya lewatle go tšwa nageng ya ka ntle ka nepo ya go dira kgwebo. Gore o be le maswanedi a go amogela hlapi ya lewatle go tšwa dinageng tša ka ntle, o swanetše go dira kgopelo ya phemiti ya go amogela hlapi go tšwa dinageng tša ka ntle yeo e abjago ke Tona ya Merero ya tša Tikologo le Boeti goba taolo ye e filwego maatla. Ga go motho yo a ka go amogela hlapi ya lewatle go tšwa dinageng tša ka ntle ge a se na phemiti. Dira kgopelo ya phemiti ya go amogela hlapi go tšwa dinageng tša ka ntle e mpsha ge e le gore ya bjale e felelwa ke nako. Go palelwa le go obamela mabaka a a phemiti go ka hlola gore e fegwe goba e khanselwe.
ELA HLOKO: Phemiti ye ya go amogela hlapi go tšwa dinageng tša ka ntle ga e akaretše hlapi ye e hwetšagalago meetseng a a hlwekilego ye e laolwago ke Kgoro ya tša Temo . Dikgopelo tša diphemiti tša go amogela dihlapi go tšwa dinageng tša ka ntle tša dihlapi tše di hwetšagalago ka meetseng a a hlwekilego goba dihlapi tša molatšatši di swanetše go dirwa go Kgoro ya tša Temo.
Mehuta ye e tšwelago go lenaneo le le lego go Tumelelano ya Kgwebišano ya Boditšhabatšhaba ka Mehuta ye e lego kotsing ga se ya swanelwa go amogelwa go tšwa ka ntle. Go hwetša tshedimošo ka botlalo mabapi le CITES etela http://www.cites.
Phemiti ya go amogela go tšwa dinageng tša ka ntle yeo e abelwago abalone, rock lobster le mehuta efe goba efe ye e laetšwago go Molao wa Methopo ya Diphedi tša ka Lewatle, Molao 18, 1998 Kgomaretšo 4, 5 & 12 e tla dirišwa go thomelo efe goba efe go tloga ka tšatšikgwedi ya go ntšhiwa.
Letlapakgerere lefe goba lefe leo le tšidifaditšwego ka botlalo la boima bja go lekana 600 g goba go feta e nngwe le e nngwe eupša e sa fete ditone tše 25 le ka amogelwa go tšwa dinageng tša ka ntle.
Ga go letlapakgerere le le phelago leo le tla go amogelwa go tšwa dinageng tša ka ntle.
Hwetša foromo ya kgopelo ka go romela kgopelo go the Ofisi ya taolo ya Mawatle le Mabopo goba go tšwa go ofisi ya lekala ya Kgoro ya Merero ya tša Tikologo le Boeti goba tanelouta go tšwa go http://www.mcm-deat.gov.za.
Bala foromo ya kgopelo ka tlhokomelo le go netefatša gore o fihlelela dinyakwa le mabaka.
diaterese tša bodulo tša baromedi mo nageng ye e tšwago gona maina a tlwaelo le a saense a mehuta ya dihlapi bontši/dipalopalo tša mehuta ya dihlapi tšeo di swanetšego go amogelwa go tšwa dinageng tša ka ntle.
dikhopi tše di netefaditšwego tša pukwana ya gago ya boitsebišo ya original le ditokomane tša boingwadišo tša khamphani ya gago, le kgwebo-tlhakanelwa goba trasete dikhopi tše di netefaditšwego tša diphemiti tša go amogela go tšwa dinageng tša ka ntle go tšwa go Kgoro ya Dikgwebo le Intasteri goba ditsebišo tša phemiti dikhopi tše di netefaditšwego tša Setifikeiti sa tefelo ya Motšhelo sa nnete seo se dumeletšwego le go abja ke lefapha la Tirelo-Matlotlo ya Afrika Borwa.
Tsebiša lekala la gago la kgauswi la Biro ya Ditekanyetšo ya Afrika Borwa mabapi le dikamogelo go tša gago go tšwa dinageng tša ka ntle ge e le gore hlapi ye o e amogetšego e se foreše le gona e sa swanelwa go jewa ke batho.
Tlatša, saena le go romela foromo ya gago ya kgopelo le ditokomane tša maleba tše di nyakegago go Ofisi ya Taolo ya Mawatle le Mabopo.
Dikgopelo tša makgonthe/mathomo di swanetše go romelwa ka poso, go sego fao phemiti e ka se ke ya ntšhiwa.
Tšhelete ya kgopelo ya go lekana R225 e a nyakega.
Tshepedišo ya kgopelo e ka tšea matšatši a go šoma a a šupago goba go feta go lebeletšwe gore go dirilwe kgopelo ka tsela ya maleba.
<fn>GOV-ZA. Approveanimalforcollectionofsemen.2010-03-25.nso.txt</fn>
maemo kakaretšo a maphelo hlokego ya malwetši khwalithi ya matšhedi a yona mahlaodi a mangwe ao a ka laetšwago.
Ntšha foromo ka go inthanete gomme o e tlatše ka kgatišo o diriša ditlhaka tše kgolo fela. Foromo e ka kgopelwa gape go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo.
Kgopelo e swanetše e dirwe ka leina la senthara yeo e ngwadišitšwego moo phoofolo e tla bewago gona.
Kgopelo e swanetše e romelwe go lekgotla la maleba la thuo.
lešika leo le okeditšwego la meloko-mebedi leo le hlatsetšwego ke Mokgatlo wa Studbook goba Mmušo wa Ngwadišo setifikeiti sa DNA/mohuta wa madi direkoto tša phethagatšo ya phoofolo tefelo yeo e laeditšwego ya kgopelo.
Lebiša ditšheke goba ditefelo tša ditaetšo tša poso go: Molaodi-Kakaretšo: Temo.
Kgopelo e swanetše e hlatselwe ke ngaka ya diphoofolo ya poraebete gomme e saenwe ke ngaka ya diphoofolo ya mmušo.
Ge mongwadiši a ganetša ka kgopelo, mokgopedi o tla tsebišwa ka lengwalo ka ga sephetho le mabaka ao se theilwego ka tlase ga ona.
Ge mongwadiši a dumelela kgopelo ya phoofolo yeo e amegago bjalo ka phoofolo ya monei, setifikeiti sa tumelelo se tla fiwa.
<fn>GOV-ZA. Appsetuplearnemp.2010-03-25.nso.txt</fn>
Lenaneotlhahlo ke mokgwa wo mongwe wa tlhahlo wo o nepiša kudu go fa motho maitemogelo a mošomo.
Mananeotlhahlo a akaretša go ithuta motho a le ka phapošing lefelong la tlhahlo goba kholetšheng le go hlahla motho a le mošomong.
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Kgoro ya Bašomi.
Bengmešomo ba swanetše go tšea sephetho sa gore ke mabokgoni afe ao ba hlokago gomme ba ka kgetha go tšwa go maneotlhahlo ao a abiwago ke Sector Education Training Authority efe goba efe.
Bengmešomo ba ka dira kgopelo ya tšhelete go SETA ya bona ka morago ga gore ba saenele tumelelano ya lenaneotlhahlo la bona. Le ge go le bjalo, go bohlokwa gore bengmešomo ba ikopanye le SETA ya bona pele ba ka saenela tumelelano ya lenaneotlhahlo go kgonthiša gore SETA yeo e na le tšhelete ye e lekanego. Ikopnaye le SETA go botšiša gore o ka dira bjang kgopelo.
Kgetha motho mo khamphaning/mokgahlong gore a tle a hlahle baithuti le go ba thuša ka mathata ao ba ka kopanago le wona mo khamphaning.
Kgetha moabi wa tlhahlo yo a tlogo thuša baithuti malebana le thuto yeo e lebanego le lenaneo leo. Moabi yoo wa tlhahlo o swanetše go ba a filwe tumelelo ke SETA gore akgone go aba lenaneotlhahlo leo.
Bengmešomo ba ka hlaola baithuti go tšwa bašomeding ba bona goba ba ka kgetha batho bao ba sa šomego gore ba tsenele lenaneotlhahlo. Ge e le gore ba nyaka batho bao ba sa šomego gore ba tsenele lenaneo, ba ka ikopanya le senthara ya bašomi ya kgauswi gore e ba fe maina a batho bao ba lego gona. Bengmešomo ga ba gapeletšege go hira baithuti ba ka morago ga ge ba phethile lenaneotlhahlo la bona.
Bengmešomo, baabi ba tlhahlo le baithuti ba swanetše go saenela tumelelano ya lenaneotlhahlo leo.
Bengmešomo ba swanetše go saenela kontraka le baithuti bao ba sa šomego bao ba kgotsofatšago dinyakwa tša mananeotlhahlo a lekala leo la mošomo . Ga go bohlokwa go saenela dikontraka le batho bao e lego gore ba šetše ba šomela mongmošomo.
Go bohlokwa gore bengmešomo ba ngwadiše tumelelano ya lenaneotlhahlo le SETA. Ge ba sa dire bjalo, ba ka se kgone go dira kleime ya go fokoletšwa motšhelo go tšwa go tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa . Ikopanye le SARS go hwetša tshedimošo ka botlalo malebana le go dira kleimi ya go fokoletšwa motšhelo.
Ge dikgato tše tša ka godimo di šetše di phethilwe ka moka, bengmešomo ba ka tsenya tirišong lenaneotlhahlo.
Go ka tšea matšatši a 30 go thoma lenaneotlhahlo.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. ArchivalRetrievalSystem.2010-03-25.nso.txt</fn>
National Automated Archival Information Retrieval System ke tshedimošo yago fihlelelao bokgoni bja go tseba materiale wo o bolokilwe ka go sehlogo se itšeng go sa hlokagale gore ke sa setšhaba goba aowa, e bile go sa hlokagale lefelo le mohuta.
NAAIRS e thuša basomiši ba polokego go bona le go hwetsa materiale wo o bolokilwego mabapi le dinyakwa.
NAAIRS e swere tshedimošo ka ga materiale wo o bolokilwego fela. Mme e sego tlhalošoteng ya ditokomane.
Bontši bja materiale wa poloko ke direkoto tša setšhaba tša Polokelo ya Bosetšhaba le polokelo ya porofensi. NAAIRS gape e kopantšha diretšisetara tša direkoto tšeo e sego tša setšhaba tšeo di lego ka go dipolokelo tša go feta 40 tša poraebete. Le ge e le gore phihlelelo ka go polokelo ya ditokomane ga e lefelwe, setšhaba se a lefišwa go tšweletša gape materiale go o šomiša pele, e ka ba ka pampiri ya filimi. Dipukwana tša kwalakwatšo le tšona di a lefelwa.
Go tshedimošo ya go feta fa e ya go Dipolokelo tša Bosetšhaba.
etela dipolokelo ngwalela bobolokelo fekesa goba go imeila go nyaka ka khomphyutha.
Go ka tšea matšatši a mošomo a šupa go hwetša materiale wo o bolokilwego.
Tirelo ga e lefelwe.
Diforomo tša kgopelo di hwetšwa go ba polokelo.
<fn>GOV-ZA. Arrangetopayoutstandingtaxesduetosars.2010-03-25.nso.txt</fn>
Metšhelo ye e kolotwago e swanetšego go lefelwa ka letšatši le le laeditšwego mo foromong ya ditekolo ye e filwego ke Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa . Ge tšhelete ye e se ya lefelwa ka letšatši leo o tlo swanela ke go lefela le tšhelete ya tswala mmogo le ya dikotlo.
Ge e le gore o tlo palelwa ke go lefela tšhelete yeo ka nako ye e beilwego, o ka dira dithulaganyo tša gore go katološwe nako yeo o swanetšego go lefele tšhelete yeo ka yona.
Katološo ya nako malebana le tšhelete ye e swanetšego go lefelwa e ka dirwa go fihla dikgwedi tše tharo, go ya ka mabaka a kgopelo ya gago.
SARS e tlo lekola kgopelo ya gago gomme ya tšea sephetho sa mafelelo mabapi le taba ye ya katološo ya nako. Hlokomela gore SARS e ka no kgetha go se amogele kgopelo ya gago.
Saena tumelelano ya kgopelo yeo pele ga ge thulaganyo ye e ka ngwala mo rekotong ya gago ya motšhelo.
Ge o ka palelwa ke go hlompha mabaka a tefelo ya motšhelo wo o o kolotago bjalo ka ge go hlalošitšwe mo tumelelano ye o e saenetšego le SARS, tumelelano yeo e tlo phumulwa gomme go tlo thongwa ka magato a tlwaelo a go hwetša tšhelete ye o e kolotago.
Ga go na nako ye e beilwego mabapi le tirelo ye.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Ga go na diforomo tše di tlatšwago.
<fn>GOV-ZA. Cancelvat.2010-03-25.nso.txt</fn>
ge boleng bja letseno bo le ka fase ga R300 000 ka ngwaga ge e le gore o emiša ka kgwebo gomme o ka se tšwele pele ka tša kgwebo mo dikgweding tše 12 ka morago ga letšatši leo o dirilego kgopelo ka lona ge o dirile kgopelo ya boingwadišo ka maikemišetšo a go thoma kgwebo, empa o sešo wa e thoma.
Le ge e le gore ga o sa ingwadišeditše go lefela VAT, o sa tlo angwa ke diteng tša Molao wa VAT malebana le merero ya kgwebo ya gago yeo e diregilego nakong ya ge o be o ingwadišitše.
O swanetše go tsebiša SARS mo matšatšing a 21 morago ga go tswalela dikgwebo tša gago.
SARS e ka se phumule boingwadišo bja molefi wa motšhelo ge e le gore go na le mabaka ao a laetšago gore motho yoo o tlo thoma kgwebo ye nngwe gape mo dikgweding tše 12 morago ga go emišwa ga kgwebo ya gagwe ya peleng.
Hwetša foromo mo inthaneteng o be o e tlatše goba eya ofising ya SARS moo o ngwadišitšwego gona gore o dire kgopelo.
Romela foromo ofising ya SARS moo o ngwadišitšwego gona.
SARS e tlo ngwala lengwalo go tsebiša motho yo a dirilego kgopelo ka sephetho malebana le go phumulwa goba go se phumulwe ga boingwadišo.
Ga go na nako ye e beilwego.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Ccmapicketingruls.2010-03-25.nso.txt</fn>
Molao wa Merero ya bašomi o fa batho tokelo ya go tsenela ditiragalo tša ditšhupetšo. Mokgahlo wa bašomi wo o ingwadišitšego o ka dumelela maloko le bathekgi ba wona go tsenela tiragalo ya ditšhupetšo ye e hlokago dintwa ka gare.
Ditšhupetšo di ka dirwa lefelong lefe goba lefe leo setšhaba se kgonago go le fihlelela, empa ka ntle ga mabala a mongmošomo goba, ka tumelelo ya mongmošomo, ka gare ga mabala a mongmošomo.
Mokgahlo wa bašomi wo o ingwadišitšego goba mongmošomo a ka kgopela komišene ya Commission for Conciliation, Mediation and Arbitration go dira tumelelano gare ga mahlakore ao a amegago dikgohlanong malebana le melao yeo e tlogo latelwa nakong ya ge go dirwa ditšhupetšo. Ge e le gore ga go na tumelelano ye e fihlelelwago, CCMA e swanetše go dira melao ye e tlogo latelwa ge go dirwa ditšhupetšo, gomme melao e tlo dirwa ka go fa šedi mabaka a mošomo goba mafelo a mangwe ao go tlogo dira ditšhupetšo gona le melao ya maitshwarong nakong ya ditšhupetšo.
Melao yeo e ka dumelela bašomi go dira ditšhupetšo mabaleng a mongmošomo ge e le gore CCMA e bona gore mongmošomo o be a se na le mabaka a go kwagala go ganetša bašomi go dira ditšhupetšo mo mabaleng a mošomo.
Mokgahlo wa bašomi wo o ingwadišitšego goba mongmošomo a ka tlatša foromo ya LRA 4.1 go kgopela CCMA go dira tumelelano malebana le melao ya go dira ditšhupetšo.
Efa khopi ya foromo ye go phathi ye nngwe ye e amegago.
setatamente se se saennwego ke motho yo a išitšego foromo yeo; goba khopi ya bohlatse bja fekse goba bohlatse bjo bongwe bja go kgotsofatša bjo bo ka bago gona.
Ge e le gore go na le diphathi tša go feta e tee tše di amegago dikgohlanong, ngwala maina a diphathi tšeo mo pampering ye nngwe gomme o e gomaretše mo foromong.
Go tlo ya ka gore go tšea nako ye kae go rarolla dikgohlano.
<fn>GOV-ZA. CertificateOfAccreditation.2010-03-25.nso.txt</fn>
Mokgahlo wa praebete ke woo o ingwadišeditšego go fana ka ditirelo tša go rarolla dikgohlano.
go tsena gare dikgohlano tša dihlopha tše di thulanago; le go fediša dikgohlano tšeo di bago gona ka morago ga ge kgato ye ya ka godimo e phethilwe.
Lekgotlataolo le ka nyaka tshedimošo ye nngwe ya go thekga kgopelo yeo, ka go realo, le ka laela mokgahlo wo o dirago kgopelo gore o tsenele kopano e tee goba go feta ya lona lekgotlataolo leo.
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Kgoro ya Bašomi.
Romela le khopi ya mokgahlo ya molao wa maitswaro le mabaka a go dira kgopelo.
Romela foromo ya kgopelo go lekgotlataolo la CCMA.
Ga go na nako ye e beilwego.
<fn>GOV-ZA. Certificateofacceptabilityforhandlingandtransporti.2010-03-25.nso.txt</fn>
Motho ofe goba ofe yo a ratago go sepediša lefelo la dijo goba go sepetša dijo ka senamelwa o swanetše a be le setifikeiti sa tumelelo. Setifikeiti se se fiwa ka morago ga ge bahlahlobi ba mmušo wa selegae ba se na go hlahloba meago le senamelwa.
Fana ka mafelo a maleba ao dirišwago go swara dijo, goba senamelwa seo se dirišwago go sepetša dijo.
Netefatša gore senamelwa goba meago e dula e hlwekile ka dinako tšohle, go netefatša gore dijo tšeo di sepetšwago goba di swarwago ga di be le dintšhi, ditšhila, go se hlweke goba dilo tša go gobatša.
Maemo a tirelo a ya ka mohlahlobi wa mmušo wa selegae.
Tirelo ga e lefelwe eupša ba mmušo wa selegae ba ka lefiša tefišo ye nnyane.
Diforomo di a hwetšagala go Kgoro ya Bosetšhaba ya Maphelo gomme ga di lefelwe. O ka di hwetša gape dikantorong tša Mmasepala wa geno.
<fn>GOV-ZA. Certificateofacceptabilityformilkhandlingnadtransp.2010-03-25.nso.txt</fn>
Mekutwana ya maswi ke mafelo ao a dirišwago go tšweletša le go swara maswi ao a hlwekilego. Kgopelo ya setifikeiti sa tumelelo ya mokutwana wa maswi e swanetšwe e romelwe ka go ngwalwa. Kgopelo e swanetše e akaretše tshedimošo yeo e lego ka mo tlase.
Romela kgopelo ya go ngwalwa go mmušo wa selegae tikologong yeo mokutwana wa maswi o lego gona goba o swanetšwego go hlongwa gona.
Fana ka tshedimošo ye e latelago.
Sethalwa godimo ga sekala sa 1:100 sa mafelo ka moka a mokutwana wa maswi seo se nago le polane ya lebato, pono ya karolo le bogodimo go tloga lebatong.
Itokišetše go fana ka tshedimošo efe goba efe yeo mmušo wa selegae o ka e kgopelago.
Mohlahlobi wa mmušo wa selegae o dira tlhahlobo ye e feleletšego ya meago. Mohlahlobi o romela pego le tšhišinyo go mmušo wa selegae.
Setifikeiti sa tumelelo se fiwa ge pego ya mohlahlobi e dumeletšwe.
E fapana go ya ka dilete.
Tirelo ga e lefelwe.
Kgopelo ya tumelelo ya mokutwana wa maswi. O ka hwetša foromo ye kgorong ya Maphelo le dikantorong tsa Mmasepala wa kgauswi.
<fn>GOV-ZA. Certificatetoremoveimportedliquor.2010-03-25.nso.txt</fn>
Morekantle o hloka setifikeiti sa tlošo ya go tšea ditšweletšwa tša mabjala ao a lego ka mabotlolong go tloga lefelong la matseno go di rekiša ka Afrika Borwa. Morekantle o hloka setifikeiti sa morwalo wo mongwe le wo mongwe.
Phuthulla morwalo wa bjala lefelong la matseno o lebeletšwe ke mohlahlobi go tšwa go Kgoro ya Temo.
Neela kgopelo ya setifikeiti sa tlošo go mohlahlobi.
Tlatša foromo ya ka thoko ya kgopelo ya setšweletšwa se sengwe le se sengwe sa bjala seo seswaro, sebopego, leswao, leina la kgwebo goba bogolo bja lebotlelo di fapanago le ditšweletšwa tša bjala mo morwalong.
mohlala wa dimililitara tše 750 woo mohlahlobi a tla o ntšhago mo morwalong setifikeiti sa setlogo, mengwaga, sebopego le khalthiba seo se filwego ke setho sa mmušo wa naga ya setlogo.
Ga go nako yeo e beilwego ya tirelo ye.
R64 le R3,20 ka hectholitara goba karolo ya yona.
<fn>GOV-ZA. Changegeographicalnames.2010-03-25.nso.txt</fn>
Maina a mafelo ke maina a dilo tša tlhago goba tša maitirelo tše di lego mo lefaseng. Dilo tše di ka ba di dula batho goba di sa dule batho.
Maina a mafelo ao a welago mebušong ya selegae a akaretša mebila, meago ya mmasepala, diphaka le mabitla, le meago ya praebete. Maina a mafelo ao a welago mebušong ya bosetšhaba a akaretša ditoropo, meets ya toropong, mafelo a bodulo, dikantoro tša poso, diteišene, maemafofane, maemakepe, ditsela tša maphefo, mmogo le dilo tša tlhago bjalo ka dithaba, meedi, dinoka, dihlakahlaka, diphaka tša bosetšhaba.
Ke mang yo a ka dirago kgopelo yo dumelela leina: dikgoro ka moka tša mmušo, makgotlaselegae, Kantoro ya Poso ya Afrika Borwa , bahlabolli ba meago goba mang le mang.
Nyaka foromo ya kgopelo go Khansele ya Afrika Borwa ya Maina goba ofisi ya khansele ye mo profenseng.
polelo yeo leina le tšwago go yona tlholego le tlhalošo ya leina leo ge o di tseba selo seo se tlogo fiwa leina le le šišinywago, mohlala kantoro ya poso goba seteišene sa terene selete goba profense yeo selo seo se lego go yona selo seo se bokgole bjo bokae go tloga toropong ya kgauswi goba kantorong ya masetrata wa kgauswi.
Romela mmepe wa bogolo bja A4.
Efa leina la motho yo a tlilego ka tšhišinyo ya leina le leswa.
Romela foromo ya kgopelo Mošate goba Lekgotlataolo la Selegae gore e saenelwe goba e tempiwe.
Romela foromo ye e tladitšwego go Khansele ya Afrika Borwa ya Miana, Kgoro ya Bokgabo le Setšo.
Kgopelo e emelwa tekano ya dikgwedi tše nne.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Childadoption.2010-03-25.nso.txt</fn>
Kgopelo ya ngwana e ra go dumela bohlokomedi bja semolao go ya ka tshepetšo ya semmušo le semolao bja ngwana wa batswadi ba bangwe ba madi.
Ke mang yo a ka kgopelago taelo ya phiwo ya ngwana?
Taelo ya phiwo ya ngwana e swanetše go ntšhwa ke kgorotsheko ya bana ya selete seo ngwana a dulago ka go sona.
Kgorotsheko ya bana e tla ntsha taelo fela ka morago ga ge e etše hloko pego yeo e beilwego go tšwa go modirelaleago wa maleba.
Dira kgopelo ya taelo ya phiwo ya ngwana ka go kgorotsheko ya bana ya selete seo ngwana yo a tlilego go fiwa a dulago ka go sona. Bjalo ka ge dikgorotsheko ka moka tša dimagaseterata di šoma bjalo ka dikgorotsheko tša bana, o ka dira kgopelo ka go tlelereke ya kgorotsheko ya bana.
Tlatša Foromo ya 11, Kgopelo ya phiwo ya ngwana, mme o e iše go mothuši ka go kgorotsheko ya bana.
Mothuši wa kgorotsheko o tla, ge seo se sa tšwa se dirwa, kgopela modirelaleago go nyakišiša kgopelo.
Mafelelong a nyakišišo modirelaleago o tla fana ka pego go kgorotsheko ya bana yeo ka go yona kgopelo e dirilwego. Ntle le ge go nyakwa ke kgorotsheko, pego e ka se utolle mo batswadi bao ba kgopelago ngana ba lego - gobangwana, ge e le gore o šetše a filwe batswadi bao - ntle le tumelelo ya bona yeo e ngwetšwego.
Ge e le gore kgorotsheko e kgotsofatšwa ke pego goba tshedimošo e fe goba e fe ye nngwe ka ga phiwo yangwana, kgorotsheko e ka , ka sephetho sa yona, ela hloko kgopelo mme ya ntšha taelo ya tumelelo ya tšewo ya ngwana ntle le go theeletša motho yo mongwe. E fela e ka dira seo ge fela kgopelo ya phiwo ya ngwana e se na yo a lego kgahlanong le yona.
Ge e le gorekgopelo ga se ya phethagatšwa goba e ka se phethagatšwe, letšatsi la theeletšo ya semmušo ya kgopelo ke kgorotsheko ya bana le tla bewa. Tlelereke ya kgorotsheko ya bana e tla ntšha tsebišo ka go foromo ya 1A, Tsebišo go batswadi bao ba tlang go fiwa ngwana, go tsebiša motswadi bao ba fiwago ngwana ka ga theeletšo yeo.
Batswadi ba tlhago ba ngwaba ba ka se be gona ka go tshepetšo ya kgorotsheko ya go tšea ngwana wa gagwe, ntle le ge kgorotsheko ka sephetho sa yona, ya dumela gore ba be gona goba ge e le gore kgorotsheko e akanya gore goba gona ga bona go tla thuša dikgahlego tša ngwana.
Kgorotsheko e ka kgopela batswadi goba mohlokomedi wa ngwana go ngwala tumelo ya bona ya phiwo ya ngwana. E ka kgopela se le go ngwana yo a tlilego go fiwa ge a le ka godimo ga mengwaga ye 10 le ge kgorotsheko e kgotsofetše gore ngwana o kwešiša mohuta le bohlokwa bja tumelo.
Ge, mo maemong a tshepetšo, kgorotsheko e nagana gore go na le motheo wo o kgotsofatšago wa go se kgopele batswadi ba tlhago tumelelo. kgorotsheko e tla kgopela tlelereke ya kgorotsheko ya bana go ntšha tsebišo goba foromo ya 22, Tsebišo ya batswadiNotice go tliša mabaka go ya ka molawana wa 21 , go motswadi yo a amegago. Tsebiso ye e tla kgopela motswadi go iponagatša ka go kgorotsheko yeo ya bana ge e le gore o nyaka go fa mabaka a go hlaloša gore ke ka lebaka la eng tumelelo ya gagwe e sa swanelwa go phaelwa thoko.
o tsebišo ya maleba e filwe motswadi mme ga go na lebaka leo le bonagalago la thetelelo ya motswadi go ka iponagatša, kgorotsheko e ka tšwela pele ka theeletšo mme ya fa kahlolo.
Ge kgorotsheko ya bana e amogela kgopelo ya phiwo ya ngwana, hlagišo fela ya pego yeo e ngwetšwego ke modirelaleago wa maleba goba motho o fe goba o fe yo a nago le maatla ba tla tšewa bjalo bohlatse bja dintlha tšeo di ngwetšwego ka go pego.
Lehlakore leo le angwago ke pego le ka kgopel;a gore diteng tša yona di utollwe. Seo se tla dirwa ka go theeletšo ya semmušo.
Ge lehlakore leo le amegago le nyaka go dira seo, o tla fiwa sekgoba sa go botšološoša mongwadi wa pego ntlha e fe goba e fe yeo e lego ka go pego, le go ganetša setatamente de fe goba se fe seo se lego ka go yona.
Mokomošenare yo a amegago o tla hlalošetša lehlakore leo le amegago ka kwešišagalo ditlamorago tša go retelelwa ke go ganetša ditatamente tšeo di lego ka gare ga pego.
Ka go theeletšo ya kgopelo, mokgopedi le motswadi yo a filwego tsebišo ba tla ba le ditokelo tša go swana le maatla bjalo ka motho yo a lego ka go molato wa sibili ka go kgorotsheko ya magaseterata mabapi le go hlahloba dihlatse, ka go fa bohlatse le go bolela le kgorotsheko.
Mo taelo ya phiwo ya ngwana e sego ya dumelelwa, goba tumelelo ya go fiwa ngwana e gogetšwego morago goba e sego ya tšwa e fiwa, motswadi wa ngwana goba mohlokomedi a ka kgopela kgorotsheko go swara ngwana ka tlase ga thlokomelo ya gagwe. Kgopelo ye e ka dirwa ka modirelaleago wa maleba goba motho yo a filwego maatla ke kgorotsheko ya bana le ka go šomiša Foromo ya 21C, Tsebišo go motswadi yo a tlilego go fiwa ngwana go lokolla ngwana ka diatleng tša motswadi goba mohlokomedi. E fela, seo se tla dirwa fela ge e le gore ke ka kgahlego ya ngwana.
Taelo ya phiwo ya ngwana e tla dirwa ka go Foromo ya 14.
Legoranako la go sepetša kgopelo le ya ka bothata bja kgopelo.
Tsebišo go ya go motswadi wa ngwana yo a tlilego go fiwa e tla fana ka dintlha tšeo di lekanego goba mabaka a go se kgopele tumelelo ya go fana ka ngwana. Tsebišo e tla fiwa mo matšatšing a 21 pele ga letšatši la tsheko.
Ge mma'go ngwana a gana ka tumelelo, go tla dirwa kgopelo go kgorotsheko ya bana mo matšatšing a 14.
Tata'go ngwana yo a belegwego ka ntle ga lenyalo o tla, mo lebakeng la matšatši a šupa a go fana ka taelo, a dira kgopelo ya go fetiola dintlha tša gagwe ka go tokomane ya ngwadišo ya matswalo a ngwana.
Morago ga go tliša kgopelo go fetolwa, tata'go ngwana wa tlhago yo a belegwego ka ntle ga lenyalo o tla tsebiša tlelereke ya kgorotsheko ya bana yeo ka go yona kgopelo ya phiwo ya ngwana e dirilwego. O swanetše go dira bjalo ka go ngwala, le go bontšha gore kgopelo ya gagwe ya phetolo e dirilwe neng kae.
<fn>GOV-ZA. Commercialbroadcastinglicence.2010-03-25.nso.txt</fn>
Laesense ya Kgwebo ya Tirelo ya Kgašo e fiwa tirelo ya kgašo yeo e šomelago tšhelete goba bjalo ka karolo ya setho sa go dira tšhelete. Ditirelo tša Afrika Borwa tša Kgašo ke mogaši o le noši wa setšhaba woo o nago le laesense ka Afrika Borwa.
Motho ofe goba ofe yo a ikemišetšago go fana ka tirelo ya kgwebo ya kgašo o swanetše a sware Laesense ya Kgwebo ya Kgašo ya Modumo.
Motho ofe goba ofe yo a ikemešeditšego go fana ka tirelo ya kgwebo ya kgašo o swanetše a dumelelane le dišetulo tšeo di laeditšwego ke Taletšo ya go Dira kgopelo ya Laesense ya Kgwebo ya Kgašo ya Modumo, yeo e phatlaladitšwwego ka molao ka gare ga Kuranta ya Mmušo.
malao le Mabaka a Kakaretšo: tsela yeo e swanetšwego e latelwe maemo a Tlemanego: maemo a molao a mokgopedi go dira lenaneo: Dikhouta tša Diteng tša Selegae; Polelo; Mananeo a Moyeng nyako le sehlokwa sa tirelo ye e šišintšwego matlotlo dinyakwa tša sethekniki.
Foromo ya kgopelo le mafelo a tikologo ao a šišintšwego di bopa karolo ya Kuranta ya Mmušo yeo e fetšwego taletšo ye e itšego ya go dira kgopelo.
Tlatša foromo ya kgopelo ka kgatišo, o diriša ditlhaka tše kgolo.
Romela setlogo le dikhopi tše 16 tša foromo ya kgopelo le tefelo yeo e sa bušeletšwego morago go.
Dikgopelo tšeo di se go tša tlatšwa ka botlalo di tla boetšwa morago go mokgopedi gomme go ka se dumelelwe maikarabelo ao a hlakahlantšhago.
Laesense e ka tšea dikgwedi tše 6 go ya go tše 12.
R30 000, tefelo yeo e sa bušeletšwego morago.
R2 500 e nyakega gore o hwetše setifikeiti ka morago ga ge se se no fiwa.
Foromo ya kgopelo e tla ba karolo ya dišetulo tša Kuranta ya Mmušo.
<fn>GOV-ZA. Communitysoundbroadcasting.2010-03-25.nso.txt</fn>
Laesense ya Kgašo ya Setšhaba e direla dinyakwa tša kgašo tša setšhaba lebaka la maksimamo wa mengwaga ye mene. E ka mpshafatšwa, go tla ya ka gore o dira kgopelo ya mpshafatšo ya laesense e se go pele ga dikgwedi tše tshela gape e se go ka morago ga dikgwedi tše tharo pele ga letšatši la mafelelo la tirišo ya laesense yeo o nago le yona ga bjale. E ka mpshafatšwa fela ka tlase ga mabaka a gore laesense yeo e latetše mabaka ao a laeditšwego ke mmušo wa dilaesense. Laesense e fiwa ditšhaba tšeo di ihlamago bjalo ka khamphani ya Karolo 21, Trasete, mokgatlo wa boithaopo goba setho sefe goba sefe sa molao seo se sa šomelego tšhelete.
go hlatloša tokelo ya kgokagano le go ihlaloša ka tokologo go dumelela phapano ka gare ga intasteri ya kgašo go ama setšhaba ka go ba diriša bjalo ka batšweletši, balaodi le batheeletši ka tirišong ya kgokagano go ba le lentšu la ditšhaba go fana ka mananeo ao a bonagatšago dikgahlego tše itšego le dinyakwa tša setšhaba, tšeo di akaretšago dinyakwa tša setšo, polelo, sedumedi le temokrafi.
Tirelo ya kgašo ya thelebišene.
Laesense e ba molaong mengwaga ye mene.
Kgoro ya Dikgokagano e thekga dilaesense tša mengwaga ye mene ka ditlabelo tša kgašo le tšweletšo, gomme go tla ya ka gore di fihlelela dinyakwa tša Kgoro naa.
ICASA e tla ntšha taletšo ya go dira kgopelo ya tirelo ya kgašo ya modumo ya setšhaba gomme ya aba diteišene go mafelo a go fapana.
Hlama sehlophatšhomo sa go rwala maikarabelo a tshepedišo ya kgopelo gomme se šome bjalo ka mokgopedi legatong la setšhaba.
kgoboketša mesaeno go tšwa go setšhaba ngwala thulaganyo ya kgwebo sepediša dikgetho tša temokrasi tša maloko a Boto laetša lefelo la studio le saete ya tshepedišo.
Kgopela foromo ya kgopelo ya tirelo ya kgašo le phatlalatšo ya temoši.
Tlatša foromo ya kgopelo ka kgatišo, o diriša ditlhaka tše kgolo.
Romela setlogo sa foromo ya kgopelo le dikhopi tše 16 tšeo di hlatsetšwego go ICASA le tefelo ya kgopelo.
Dikgopelo tšeo di se go tša tlatšwa ka botlalo di tla bušetšwa morago go mokgopedi gomme go ka se dumelelwe go hloka maikarabelo ao a hlakahlakantšhago dilo.
Go ka tšea dikgwedi tše 3 go iša go tše 4.
R250 ya neo ya laesense ka morago ga ge e se no fiwa.
Foromo ya kgopelo e tla ba karolo ya dišetulu tša Mmušo.
<fn>GOV-ZA. Companysharecapital.2010-03-25.nso.txt</fn>
Ka ge e le gore tsela ya go dira kgopelo ya go ngwadiša khamphani ya go ba le 'share capital' e hlakahlakane, batho ba eletšwa go nyaka thušo ya boramolao ge ba dira kgopelo ye bjalo.
Memorandamo le Diathekele tša khamphani di swanetše go hlophiwa gore di nyalelane le khamphani ya go ba le 'share capital' gomme di swanetše go hlatselwa ke ramolao. Khamphani ya setšhaba e ka šomiša 'Table A' mo foromong ya kgopelo goba ya dira gore e fetolwe gore e nyalelane le Molao wa Dikhamphani, 1973. Khamphani ya praebete ga ya dumelelwa go diriša ka botlalo 'Table B' mo foromong ya kgopelo goba ga ya dumelelwa go e fetola go ya ka Molao wa Dikhamphani, 1973.
Dira kgopelo ya leina ka go tlatša CM5 - Kgopelo ya leina. Foromo ye e hwetšagala go Kgoro ya Kgwebo le Indasteri.
Tlatša CM29 - Diteng tša registara ye e nago le maina a balaodi le bahlankedi ka botlalo. Foromo ye e hwetšagala go Kgoro ya Kgwebo le Indasteri.
Molaodi yo mongw ele yo mongwe wa khamphani o swanetše go tlatša foromo ya CM47. Foromo ye e hwetšagala go Kgoro ya Kgwebo le Indasteri.
Tlatša foromo ya CM31 go fa tumelelo ya motho yo a tlogo šoma bjalo ka molekodi wa dipuku. Foromo ye e hwetšagala go Kgoro ya Kgwebo le Indasteri.
Tlatša foromo CM44 - Diathekele tša khamphani ye e nago le 'share capital' ya go šomiša šetule 1, goba foromo ya CM44A - Diathekele tša khamphani ye e nago le 'share capital' ya go se šomiše šetule 1. Balaodi ka moka ba swanetše go tlatša foromo ya CM44C - Bao ba saenelago Diathekele.
Efa ramolao tumelelo ya semmušo , o hlaloše gore o mo fa maatla a go go emela.
Ye ke tokumente ye e saenelwago gomme ya kgatliwa setempe ke Mongwadiši wa Dikhamphani ge ditokumente ka moka tše di nyakegago di lekotšwe ka botlalo.
CM2: Memorandamo wa tlhakanelo le - CM2A - CM2B - CM2C ge e le gore go na le bengdišere ba go feta 1 goba 2D ge e le gore go na le mongdišere o tee.
Go ka tšea matšatši a go fihla a mahlano go ngwadiša khamphani ya go ba le 'share capital'.
R350 le R5 mo godimo ga 'authorised capital' ye nngwe le ye nngwe dišere tše dingwe le tše dingwe tše 1000 ge e le gore dišere di na le boleng, goba R5 mo dišereng tše 1000 ge e le gore dišere ga di na boleng.
<fn>GOV-ZA. Confirmvehicledetails.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye e lebane le bengdikoloi bao tshedimošo ya dikoloi tša bona e fetogilego. Diphetogo tšeo di ka akaretša nomoro ya entšene goba nomoro ya boitsebišo bja koloi . O swanetše go tsebiša Kgoro ya Dinamelwa ge e le gore diphetogo tšeo di dirilwe.
Eya ofising ya kgauswi le wena ya therafiki.
setifikeiti sa Bohlatse sa Maphodisa a Afrika-Borwa goba abitabiti setifikeiti sa boingwadišo bja koloi.
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo e dirilwego ka lona.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Ga go difomo tše di tlatšwago. Ofisi ya therafiki e tlo ngwadiša tshedimošo ye mpsha ya koloi mo lenaneong la bosetšhaba la go bitšwa National Traffic Information System.
<fn>GOV-ZA. Consenttoadoption.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tumelo ke tumelelo yeo e ngwetšwego yeo e fiwago batswadi bao ba tlilego go fiwa ngwana. Tumelo e ka fiwa ke motswadi goba mohlokomedi wa ngwana, goba ngwana ka boyena. Ngwana a ka dumela go fiwa motho yo mongwe ge fela a le mengwaga ye lesome le go feta. Go sa kgathatšege tlhalošo ya molao o fe goba o fe, motswadi yo a dumeletšego phiwo ya ngwana o na le tokelo ya go gogela morago tumelelo yeo mo matšatšing a 60 morago ga go fa tumelo. Kgorotsheko ya bana e ka se ntšhe taelo ya phiwo ya ngwana pele ga lebaka la ge matšatši a 60 a fetile.
Batswadi ba ngwana ba hlokofetše mme ga go na mohlokomedi wa ngwana yo beilwego.
e le go tata'go ngwana yo a belegwego ka ntle ga lenyalo, mme yena o be a swaretšwe molato wa go kata goba tlhokofatšo ya mma'go ngwana; goba morago ga dinyakišišo tša kgorotsheko ya bana, go latelwa dikgonono tša mme wa ngwana, a hwetšwa gore o katile goba o hlokofaditše mma'go ngwana. Ge e le gore temogo yeo e ka se hlole kgolego ya molao wa go kata le go hlokofatša; goba o ngwana yo a belegwego ka ntle ga lenyalo o paletšwe ke go araba mo matšatšing a 14 go tsebišo yeo a e filwego yeo e hlalošwago ka tlase.
Ge tumelo e filwe ke motswadi o tee fela, mme motwadi yo mongwe a se gona go ka fa tumelelo goba a se a swanela go fa tumelelo, mokomišenare o tla hlokomologa tumelelo yeo mme a ntšha tsebišo go motswadi yo mongwemo matšatšing a 14.
gogela morago tumelo ya gagwe; goba go fa mabaka ao ka wona tumelelo ya gagwe e se ya swanela go hwetšwa le go tšwela pele ntle le yona; goba go dira kgopelo ya phiwo ya ngwana ge e le tate wa tlhago wa ngwana yo a belegwego ka ntle ga lenyalo.
Ge mme wa ngwana yo a belegwego ka ntle ga lenyalo a dumeletše diphetogo tša dintlha tša ngwana tša ngwadišo ya matswalo, tata'go ngwana o tla tsebiswa. O swanetše go dira diphetogo tšeo di amegago mo matšatšing a 14 morago ga go amogela tsebišo.
Ge mma'go ngwana a se a fa tumelo go diphetogo tša dintlha tša ngwana tša ngwadišo ya matswalo, motho yo a ratago tšewa bjalo ka tata'go ngwana yoo, o swanetše go dira kgopelo go kgorotsheko ya maleba ya bana ya taelo ya boikano bjo bo netefatšago gore ke tata'go ngwana le gore dnyakwa tša mma'gwe ga di hlokagale.
o o netefaditše, ka go ngwala, tate a dumetše, ka go ngwala, gore ke tata'go ngwana; mme o o dirile gore boitsebišo bja gagwe le mo a lgo di tsebagale; goba o modirelaleago o fana ka pego ya go netefatša gore tate ke mang o kae go mokomišenare yo a netefaditšego tumelelo ya mme, goba kgorotsheko ya bana yeo kgopelo ya phiwo ya ngana e dirilwego ka go yona. Pego ye e swanetše go išwa mo matšatšing a 60 morago ga tumelo, goba ka nako e fe goba e fe pele ga taelo ya phiwo ya ngwana yeo e fiwago ke kgorotsheko ya bana.
Motswadi yo a filego tumelelo mme a kganyoga go phumula tumelelo ya motswadi yo mongwe, o swanetše go tsebiša mokomišenare ge a netefatša tumelelo ya gagwe.
Ge o le motswadi goba mohlokomedi wa ngwana tlatša Foromo ya 12, Tumelelo ka motswadi goba mohlokomedi go bofa phiwo ya ngwana; le ge o le ngwana, tlatša Foromo ya 13, Tumelo ya ngwana go tšewa.
Tumelo e swanetše go dirwa ka go ngwala. Ge e filwe ka mono Afrika Borwa, motho goba batho bao ba fanago ka tumelo ba swanetše go saena pele ga mokomišenare wa leago la bana, yo a tlago netefatša tumelo.
Tumelo yeo e fiwago ka ntle ga Afrika Borwa e swanetše go saenwa mme ya netefatšwa pele mohlankedi ka go ditirelo tša Afrika Borwa tša botipolomata goba boromiwa bja khonsuleiti, goba ka moahlodi, magaseterata, moahlodi wa khutšo goba mohlankedi wa setšhaba wa naga yeo e amegago.
Le ge e le gore tumelo e swanetše go ba le maina a batswadi bao ba tlilego go fiwa ngwana, kgorotsheko ya bana e ka dumela tumelelo ya motswadi goba mohlokomedi wa ngwana yeo e se nago maina goba dintlha tša batswadi bao ba tlilego go fiwa ngwana ge e le gore e kgotsofala gore dikgahlego tša ngwana di a kgotsofatšwa.
Tumelo e swanetše go gogelwa morago ka go ngwala. Ge o le motswadi goba mohlokomedi wa ngwana , tlatša Foromo ya 12A, Kgogelomorago ya motswadi goba mohlokomedi ya phiwo ya ngwana pele ga mokomišenare mo matšatšing a 60 morago ga tumelo yeo.
Ge o le ngwana, tlatša Foromo ya 13A pele ga mokomišenare pele taelo ya phiwo e dirwa ke kgorotsheko ya bana.
tsebiša kgorotsheko yeo e amegago le modirelaleago yo a amegago ge e le gore go a tsebega gore theeletšo ya phiwo e tla swarelwa go kgorotsheko; goba a tsebiša mokomišenare yo a netefaditšego tumelo gore go a tsebega gore theeletšo ya phiwo e tla swarelwa go kgorotsheko.
Mokomišenare o tla re ka pele a tsebiša kgorotsheko yeo ka go yona theeletšo ya phiwo e tlago swarelwa le go tsebiša kgorotsheko le modirelaleago yo a amegago ka ga kgogelomorago.
Legoratshomo la tshepetšo ya kgopelo ya phiwo ya ngwana le ya ka mararankodi a morero.
o gore, ge tumelo e fiwa ke ngwana, ngwana yoo a ka nna a a gogela morago tumelo ka ngwala ka go Forormo ya 13A pele ga mokomišenare nako e fe goba e fe pele taelo ya phiwo ya ngwana e dirwa ke kgorotsheko ya bana; le o gore motho yo a amegago a ka ba gona ge kgopelo ya phiwo ya ngwana senkwa ntle le ge kgorotsheko, ka khetho ya yona, e mo fa tumelelo ya go ba gona, ka lebaka la gore go ya ka kakanyo ya yona, go ba gona ga gagwe go tla kgotsofatša dikgahlego tša ngwana.
Tirelo ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Consularandagencyservicesinsouthafricaandabroad.2010-03-25.nso.txt</fn>
Lefaphakgolo la Ditirelo tša Botseta la Kgoro ya Merero ya ka Ntle le Dikarolo tša Botseta tša Baemedi ba Afrika Borwa dinageng tša ka ntle di aba ditirelo go badudi ba Afrika Borwa bao ba šomago, ba dulago le go eta dinageng tša ka ntle.
Naa ke ditirelo dife tše badudi ba Afrika Borwa ba ka di emelago go bahlankedi ba Ditirelo tša Botseta?
Thušo ka ga peakanyo ya go tšhabiša badudi ba Afrika Borwa bao ba lego dinageng tša ka ntle nakong ya dintwa tša sepolotiki, ya masetlapelo a tlhago goba a go bakwa ke batho.
Kgokagano le ba lapa ka Afrika Borwa le/goba bagwera legatong la badudi ba Afrika Borwa bao ba lego dinageng tša ka ntle nakong ya tšhoganetšo.
Kabo ya thušo ye e sego ya ditšhelete ya go ba romela gae le kabo ya tša kalafo ya tšhoganetšo goba ya profešenale.
Go kgokagana le ba taolo ba ka nageng ya ka ntle go nyaka le go hwetša badudi ba Afrika Borwa bao ba lego dinageng tša ka ntle, go sa akaretšwe badudi bao ba nyakelwago melato ka ditshepedišong tša semolao.
Thušo ya malapa ka go nolofatša phetišetšo ya ditšhelete go ya go malapa ao a lego masetlapelong.
Kabo ya ditirelo tša thekgo le go fa keletšo maemong a ge ba thopilwe goba ge ba fihlilwe.
Sebopego sa tiragalo le polokego ya bahlankedi go ka huetša bokgoni bja rena bja go fetola maemong ao.
Ikgokaganya le malapa a batho bao ba swerwego goba bao ba golegilwego dinageng tša ka ntle ge re kgopelwa ke motho yo a swerwego goba yo a golegilwego.
Nolofatša phetišetšo ya ditšhelete go bagolegwa ba Maafrika Borwa bao ba lego dinageng tša ka ntle, mola ka go le lengwe re obamela melao le melawana ya naga yeo e ba golegilego gammogo le melawana ya Pankakgolo ya Afrika Borwa mabapi le go fetišetša ga ditšhelete go ya dinageng tša ka ntle.
Nolofatša go romelwa ga mangwalo le dihlare go badudi ba Afrika Borwa bao ba golegilwego dinageng tša ka ntle. Se se laolwa ke ditšhelete tša bjale tše di beilwego tša Kgoro ya merero ya ka Ntle le go obamela melao le melawana ya naga yeo e ba golegilego.
Nolofatša go romela dingwalwa tša semolao go batho bao ba sekišwago dinageng tša ka ntle ka ditshepedišo tša semolao.
Nolofatša dikgopelo tša go romela basenyi dinageng tše ba sentšego go tšona, mangwalo a tshwaollo, dingwalwa tša taelo le bohlatse bja khomišene ka ditshepedišo tša semolao.
Go tsenya diaphostili le disetifikeiti tša tiišetšo ka go dingwalwa tša semmušo tše di phatlalatšwago setšhabeng.
Aba thušo ye e sego ya ditšhelete go batšwasehlabelo ba bosenyi.
Aba keletšo, tlhahlo le thekgo go motswadi goba mohlokomedi, ka tirišano le Ofisi ya Baboleledi ba Malapa melatong ya go thopa ga bana ba Maafrika Borwa ka dinageng tša ka ntle. Ge go na le bohlatse bja go bontšha gore maphelo le polokego ya ngwana di kotsing, taba yeo e tšewa bjalo ka maemo a tšhoganetšo.
Aba lenaneo la boramelao ba ka nageng yeo.
Thuša ka go ba fa diphasepote tše dingwe go tšeo di lahlegilego, di utswitšwego, di senyegilego goba di feletšwego ke nako ya go šoma dinageng tša ka ntle.
Aba loune ye nnyane ya tšhoganetšo.
Tsebiša ba leloko la kgauswi lebakeng la ge go ka ba le lehu, bolwetši bjo kotsi bophelong goba kgobalo go badudi ba Afrika Borwa bao ba lego dinageng tša ka ntle. Thušo ye e sego ya ditšhelete le keletšo mabapi le mašaledi a ditopo tša Maafrika Borwa ao a hlokofetšego dinageng tša ka ntle le yona e tla fiwa.
Kgopela ba ka nageng yeo go nyakišiša mahu le bosenyi bjo bo gononelwago kgahlanong la badudi ba Afrika Borwa bao ba lego dinageng tša ka ntle.
Aba tlhahlo le keletšo ka ga go godiša bana ka tirišano le Kgoro ya Tlabollo ya Setšhaba.
Aba thušo le tlhahlo go baemedi ba dinageng tša ka ntle mabapi le badudi ba Afrika Borwa bao ba lego dinageng tša ka ntle.
Go hlokomela dikgopelo tša tshedimošo goba go dira maitekelo a go romela mokgopedi yoo wa tshedimošo go lefapha la maleba.
Naa ke ditirelo dife tšeo di sa abiwego ke bahlankedi ba Botseta?
go hwetša gore ba lokollwe kgolegong go tsenatsena ka ditshepedišong tša kgorotsheko dinageng tša ka ntle go aba keletšo ya semolao go tsenatsena goba go thomiša ditshepedišo tša kgorotsheko go kgopela ba taolo go swara Maafrika Borwa gabotse ka go ba kgetholla go nyakišiša bosenyi goba mahu go hwetša tekolo ya pego ya bosenyi legatong la gago go lefela go tšhungwa ga bahu, dipoloko goba go bušetša ditopo gae Afrika Borwa go hwetša ngwana yo a thopilwego go sepediša tumelelano ya kgodišo ya ngwana ya Afrika Borwa dinageng tša ka ntle goba go gapeletša naga yeo go tšea sephetho se itšego mabapi le molato wa kgodišo ya ngwana go lefa dipili tša hotele, tša molao, tša kalafo goba dipili tše dingwe go lefa ditshenyegelo tša maeto go dira mošomo wo o dirwago ke dietšentshi tša maeto, tša difofane, tša dipanka, bjalobjalo go hwetša madulo, mošomo goba diphemiti tša mošomo legatong la gago go beya dithoto tša gago goba go go nyakela dilo tša gago tše di timetšego go amogela poso ya gago go fa ditšhelete tša phenšene le tša dikholego tša thušo ya tša leago go thuša badudi ba dinaga tše pedi ka nageng ya bona ya bobedi yeo ba dulago ka go yona.
Ikgokaganye le Moemedi wa Afrika Borwa wa kgauswi goba le Lefaphakgolo: Ditirelo tša Botseta ka go Kgoro ya Merero ya Dinaga tša ka Ntle ka Pretoria. Go eya ka tirelo yeo o e nyakago, mokgwa wa maleba wa boitšhupo o ka nyakega. Ge o belaela se sengwe, letša mogala wa go dira dinyakišišo pele.
Ditirelo tša botseta di šoma diiri tše 24 ka letšatši, matšatši a šupa ka beke. Mo mafelelong a beke le ka morago ga dinako tša tlwaelo tša mošomo, thušo e fiwa ka tirišano le Phapoši ya Ditshepedišo ya Kgoro ya Merero ya ka Ntle ka Pretoria.
<fn>GOV-ZA. Convertaclosecorporation.2010-03-25.nso.txt</fn>
Khoporeišene yeo e Tswaletšwego e ka gola kudu, mme ge e golela pele, batšeakarolo ba swanetše go phagamiša Khoporeišene yeo e Tswaletšwego ka koketšego ya tšhelete.
Ge leina la Khoporeišene yeo e Tswaletšwego le ile go fetolwa, foromo ya CM5 e swanetše go tlatšwa.
Tsenya le setatamente go tšwa go mohlankedi wa tša ditšhelete tša Khoporeišene yeo e Tswaletšwego.
Ge e le gore go tla ba le diphetogo tšeo di swanetšego go dirwa, bjalo ka ge leloko le itokolla mošomong, mafelelo a ngwaga wa tša ditšhelete o a fetoga goba mohlankedi wa tša ditšhelete yo moswa o a thwalwa, diforomo tša CK2 le CK2A di swanetše go išwa pele goba ka morago ga phetogo. Diforomo tša phetogo ya Khoporeišene yeo e Tswaletšwego di ka tlatšwa mo khomphyutheng.
Mohlankedi wa tša ditšhelete le moswaradipuku wa Khoporeišene yeo e Tswaletšwego e ka nna ya se be motho o tee.
Ge e le gore ga go na ditokomane tšeo di tsentšwego ka thoko ga ditokomane tša khamphani, go tla tšea matšatši a mabedi go iša go a mahlano go fetolela Khoporeišene yeo e Tswaletšwego ka go khamphani. Ge e le gore ditokomane tša di išitšwe ka thoko, go tla tšea dibeke tše tharo go phethagatša tshepetšo.
<fn>GOV-ZA. CrimeStop0860010111.2010-03-25.nso.txt</fn>
Crime Stop ke mafelo a mantši a tshedimošo ao a rwelego maikarabelo a go kgoboketša tshedimošo go tšwa go setšhaba malebana le basenyi le mediro ya bona. Maloko a setšhaba a thušwa ke bahlankedi ba mafelo a tshedimošo bao ba hlahlilwego ka tshwanelo go sepetša dipoledišano tša dinyakišišo. Se se go dumelela gore o tsebiše Ditirelo tša Sephodisa sa Afrika Borwa malebana le mediro ya bosenyi ka tsela ye e bolokegilego le go hloka matšhošetši. O ka kgetha go se tšweletše leina la gago ge o rata. Bahlankedi ba go lota mehlala le go hlatha bao ba founago ga ba dumelelwe go Crime Stop go netefatša go se tšweletšwe maina a batho ba ba abelanago ka tshedimošo. Tshedimošo yeo e abjago e romelwa go matseka.
Makala a Tshedimošo a Crime Stop ao a kgethilwego gape a kgokaganya batho bao ba abelanago ka tshedimošo le banyakišiši ka tsela ya mogala wa dipoledišano tša phatlalatša. Se se thuša mohlankedi wa dinyakišišo go swara dipoledišano le moaba-tshedimošo thwii.
Lemoga: se se dirwa fela ka tumelelo ya gago.
Gape o ka bega mediro ya bosenyi ka tsela ya elektroniki go webesaete ya South African Police Service yeo le yona e netefatšago go se tšweletše leina la gago, ka ntle ga ge o ka laetša ka tsela ye nngwe.
Mohlankedi wa lefelo la tshedimošo o tla go hlahla ka dipotšišo tše dingwe gomme ge e le gore tshedimošo ye o e abilego e ka šomišwa, a ka go fa khoute ya nomoro ya moswananoši.
Ge e le gore tshedimošo ga e mo tšwele mohola mohlankedi yoo o tla go hlalosetša lebaka le go go eletša gore o ka hwetša bjang tshedimošo ye e feleletšego.
Tshedimošo ye e ka šomišwago e kgokagantšwe le khoute ya nomoro yeo o e filwego.
O tla kgopelwa go founela Crime Stop go 08600 10 111 mo nakong ye e filwego go bona ge e ba tshedimošo e bile le mohola le gore o na le maswanedi a go fiwa tebogišo.
Nako ye e latelago, mohlankedi o tla rerišana ka molato le wena ge fela e le gore khoute ya nomoro ye o e abilego ke ya nnete le gore bohlatse bja gago bja boitsebišo bo nyalelana le "profaele" ye e lego rekotong.
Mohlankedi o tla kgaotša mogala ka pela ge e le gore ga a kgotsofale gore o motho yo a leditšego mogala la mathomo. Se ke magato a tšhireletšo ka gona ga se rerišanwe.
Ge e le gore o bega bosenyi ka tsela ya elektroniki, tlatša foromo ya go sedimošwa ka dikutullo mo go webesaete ya SAPS. Nomorotšhupetšo e tla laetšwa morago ga gore o romele foromo.
Ge e le gore o na le maswanedi a go amogela tebogišo ge e ba o kgopetše tebogišo, mohlankedi wa dinyakišišo o tla laetša tebogišo le go fetiša kgopelo go ya ka NI 2/2001.
Ge tebogišo e beakantšwe, Crime Stop e tla ikgokaganya le wena go beakanyetša tefelo.
Ka ge o nyakwa go ya ka maemo a boditšhabatšhaba a Crime Stoppers, ga go nomoro ya bahlankedi ba go hlatha dinomoro goba go lota tshedimošo ye nngwe bao ba dumeletšwego mo mabaleng a Crime Stop ka ge se se ka šitiša gagolo dikamano tša potego malebana le go se tšweletše leina magareng ga SAPS le moaba-tshedimošo.
Crime Stop e tla fetiša tshedimošo yeo e filwego go lekala la maleba la dinyakišišo go šalwa morago, ka kgopelo ya gore go fiwe tshedimošo ka dikutullo tša mathomo mo diiring tše 24 le dikutullo tša dinyakišišo ka pela ka moo go kgonegago.
Ge e le gore o na le maswanedi a go amogela tebogišo ge e ba o kgopetše tebogišo, mohlankedi wa dinyakišišo o tla laetša tebogišo le go fetiša kgopelo go ya ka National Information 2/2001.
Ge tebogišo e beakantšwe, Crime Stop e tla ikgokaganya le wena go beakanyetša tefelo.
Ga go nyakege gore o tlatše diforomo dife goba dife ka ge bosenyi bo begwa ka mogala. Le ge go le bjalo, ge o bega bosenyi ka tsela ya webesaete ya SAPS, tlatša foromo ya go fiwa tshedimošo ka dikutullo ya elektroniki.
<fn>GOV-ZA. Customarylawmarriages.2010-03-25.nso.txt</fn>
Molao wa Manyalo a Setšo o thomile go šoma ka 15 Nofemere 2000. Ge e le gore o be o tsene mo lenyalong la setšo pele ga letšatšikgwedi le, lenyalo la gago le tšewa bjalo ka la semolao go ya ka molao wo mofsa. Ge e le gore monna o na le basadi ba go feta o tee, manyalo ao ka moka a a tšewa bjalo ka a semolao go ya ka molao wo moswa. Gape Molao wo o akaretša le manyalo ao a bilego gona ka morago ga letšatšikgwedi le gomme o hlaloša le melao yeo batho ba ba tsenelago manyalo a mohuta wo ba swanetšego go e latela gore manyalo a bona a tle a kgone go tšewa bjalo ka a semolao.
Hlokomela gore manyalo a ke kgale a tšewa bjalo ka a semolao.
Ke neng mo ke swanetšego go ngwadiša lenyalo la ka?
Ge e le gore o be o tsene lenyalong la setšo pele ga 15th Nofemere 2000, lenyalo la gago le swanetše go ngwadišwa le Kgoro ya Merero ya Selegae. Ge e le gore o tsene lenyalong la mohuta wo morago ga go tsenywa tirišong ga molao wo, o swanetše go ngwadiša lenyalo la gago mo dikgweding tše tharo morago ga letšatši la lenyalo.
Manyalo a setšo ka moka a a bilego gona ka morago ga go tsenywa tirišong ga Molao o a tšewa bjalo ka a tlhakanelo ya dithoto. Se se ra gore monna le mosadi ba na le ditokelo tša go lekana mo dithotong le ditšheleteng gomme le dikoloto ba di hlakanetše. Ge monna le mosadi ba nyaka gore lenyalo la bona e se be la tlhakanelo ya dithoto, ba tlo swanela ke go saenela kontraka ye e hlalošago gore ga ba hlakanele dithoto pele ba ka tsena lenyalong. Ge ba nyaka go fetola mohuta wa lenyalo la bona morago ga go tsena lenyalong ba tlo swanela ke go dira kgopelo go Kgorotsheko ya Godimo.
Go ya ka Molao wa Manyalo a Setšo mosadi o na le ditokelo le maemo a go lekana le a monna wa gagwe ge go tšewa sephetho malebana le gore go dirweng ka dithoto tša bona. Mosadi bjale o na le maatla a go tsenela dikontraka tše di itšego ntle le go thušwa ke monna wa gagwe.
Go tlo direga eng ge monna wa ka a nyaka go nyala mosadi yo mongwe?
Monna o swanetše go tsenela kontraka ya go ngwalwa yeo e tlogo hlaloša gore go swanetše go direga eng ka dithoto gape monna o swanetše go dira kgopelo go kgorotsheko gore e dumelele kontraka. Kgorotseko e swanetše go kgonthiša gore dikgahlego tša thoto ka moka tša basadi ka moka di a šireletšwa.
Go tlo direga eng ge re nyaka go tsena lenyalong la segae ka morago ga go tsena lenyalong la setšo?
Ge monna wa gago a se na le basadi ba bangwe, o ka tsena lenyalong la segae le la setšo. Le ge go le bjalo, ga go o tee wa lena yo a ka kgonago go tsena lenyalong le lengwe la setšo le motho yo mongwe ge bobedi bja lena bo tsene lenyalong la segae.
Mosadi goba monna a ka ngwadiša lenyalo ofising ya kgauswi ya Kgoro ya Merero ya Selegae. Go eletšwa gore bobedi monna le mosadi ba sepele mmogo go yo ngwadiša lenyalo gore taba ye e kgone go potlakišwa. Empa ge yo mongwe a sa rate go ya, go ka ya motho o tee gomme a boa le bohlatse bja maleba.
dinomoro tša ID, maina le matšatši a matswalo a monna le mosadi maina a batswadi ba monna le mosadi le maina a baetapele ba setšo tshedimošo ye e tletšego malebana le tumelelano ya lobola/magadi, le ditlhatse tše pedi lengwalo la moetapele wa setšo goba afitabiti.
mohlankedi wa go ngwadiša manyalo, goba motho yo a nago le maatla a go saeniša, yo a filwego maatla ao ke Molaodimogolo gore a phete mošomo wo go ya ka melawana ye e lego gona.
Kgopelo e swanetše go romelwa go mohlankedi wa go ngwadiša manyalo goba motho yo mongwe yo a filwego maatla ao gomme yena motho yo o tlo go fa lengwalo la go hlatsela gore o rometše kgopelo.
Mohlankedi wa go ngwadiša manyalo goba motho yo mongwe yo a filwego maatla ao o tlo romela kgopelo ofising ya selete sa kgauswi ya Kgoro ya Merero ya Selegae gore e tsenywe ka gare ga rejistara ya setšhaba.
Setifikeiti sa go ngwadiša goba Foromo C: o tlo fiwa Setifikeiti sa lenyalo la setšo.
Boloka setifikeiti se moo go bolokegilego ka gobane se bohlokwa.
Setifikeiti se e sego se sekopana se tšea dibeke tše tshela go ya go tše seswai Mohlankedi wa go ngwadiša manyalo o tlo go botša ge e le gore o a dumele goba ga a dumele go ngwadiša lenyalo la gago la setšo ka go go fa mabaka a seo.
R11 e lefelwa ke molekani ge a ngwadiša lenyalo la setšo go motho yo a filwego maatla a go dira bjalo.
O kgopelwa go botšiša batho ba ba šomago go ngwadiša manyalo kua go Kgoro ya Merero ya Selegae mabapi le tšhelete ye e lefelwago.
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro.
<fn>GOV-ZA. Deathregister.2010-03-25.nso.txt</fn>
Setifikeiti sa lehu ke tokumente ya semmušo yeo e fiwago lapa la mohu ge lehu le ngwadišitšwe. Ge mofaladi a hlokofala ka Afrika Borwa, go beakanywa rekoto gomme ba lapa ba fiwa setifikeiti ka botlalo sa lehu. Dikgopelo di ka dirwa kantorong ya Merero ya Selegae goba kantorong ya botseta bja Afrika Borwa goba mišeneng ge eba o dira kgopelo ka ntle ga naga.
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-132.
Ngwala lengwalo le dintlha ka moka tša mohu gomme o le posetše kantorong ya kgauswi le wena ya Merero ya Selegae, ge eba ga go na kantoro ya Merero ya Selegae tikologong yeo o dulago go yona.
Ga go poloko yeo e tla dumelelwago ntle le taelo ya poloko. Taolo ya poloko ke setifikeiti seo se go fago tumelelo ya semmušo ya go boloka le go šutiša setopo go tloga tikologong yeo lehu le diragetšego gona go iša tikologong yeo poloko e tla swarelwago gona.
mošomi wa Merero ya Selegae yo a dumeletšwego semolao maloko a Ditirelo tša Sephodisa tša Afrika Borwa , goba bammušari bao ba dumeletšwego semolao go ka fana ka ditaelo tša poloko.
Setifikeiti seo se sa felelago: Se fiwa ge o ngwadiša lehu.
Setifikeiti seo se feleletšego: Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 8 go iša go tše 12.
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro.
<fn>GOV-ZA. Deregistermotorvehicle.2010-03-25.nso.txt</fn>
Mong wa koloi a ka phumula boingwadišo bja koloi ya gagwe ge e le gore koloi yeo ga e sa sepela mo tseleng ya setšhaba goba ge go hweditšwe gore koloi yeo ga ya lokela go sepela tseleng ya setšhaba.
Koloi ye e se nkego ya ngwadišwa lebaka la mengwaga ye mene e tlo phumulwa. Ofisi ya therafiki e tlo ntšha setifikeiti sa go phumula boingwadišo bja koloi yeo.
Tlatša fomo ya kgopelo ofising ye nngwe le ye nngwe ya therafiki.
khopi ye e sethifailwego ya ID ya gago khopi ye e sethifailwego ya go hlatsela gore ke wena mong wa koloi yeo setifikeiti sa boingwadišo bja koloi.
Go ka tšea matšatši a mabedi go šomana le kgopelo ya gago.
Tirelo gae lefelwe.
Difomo di hwetšagala ofising ye nngwe le ye nngwe ya therafiki goba ya go ngwadiša dikoloi.
<fn>GOV-ZA. Deregisterorliquidateaclosecorporation.2010-03-25.nso.txt</fn>
Ge Khoporeišene yeo e Tšwaletšwego e sa hlwele e diragatša kgwebo, e ka kgopela Mongwadiši wa Dikhamphani gore e phumulwe mo go tathapeisi. Mo mabakeng a, maloko a khoporeišene a swanetše go tsebiša Mongwadiši wa Dikhamphani ka ga dikgatelopele tšeo.
Khoporeišene yeo e Tšwaletšwego e ka emiša ka mošomo mme ya kganyoga go phumulwa, goba go fedišwa. Mabaka a, a ka ba a bothata le mararankodi, mme Mongwadiši wa Dikhamphani o swanetše go tlabelwa ka tshedimošo ye itšeng.
e emišitše ka mediro ya yona ; goba maloko a kganyoga go abelana dithoto tša Khoporeišene yeo e Tšwaletšwego magareng a bobona.
Khoporeišene yeo e Tšwaletšwego e ka tswalelwa ka lebaka la tshepetšo ya kgorotsheko goba tswalelo e ka ba ka boithaopo ge maloko a Khoporeišene yeo e Tšwaletšwego a kgopela tswalelo ka boithaopo, netefatšo e nyakega go tšwa go Mongwadiši wa Dikhamphani.
Phumula e hlaloša gore Khoporeišene yeo e Tšwaletšwego e phumutšwe go tathapeisi le gore Khoporeišene yeo e Tšwaletšwego ga e sa le gona. Kgwebo e ka tšwela pele ka mokgwa wo mongwe, go fa mohlala, bjalo ka go ba mong o nnoši, morago ga ge phumulo e phethagetše.
Pego yeo e ngwetšwego yeo e filwego ke motho yo a nago la kgahlego e swanetše go išwa go Mongwadiši wa Dikhamphani.
Iša dikgatišo tšeo di netefaditšwego tša ditokomane tša boitsebišo tša maloko a Khoporeišene yeo e Tšwaletšwego.
Phumulo ya ngwadišo e tšea tekanyo ya dikgwedi tše tshelelago.
Tirelo ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Drivinginstructor.2010-03-25.nso.txt</fn>
Melao ya Bosetšhaba ya Pharakano e hlaloša gore motho yo mongwe le yo mongwe yo a nyakago go hlahla batho bao ba ithutelago go otlela o swanetše go ingwadiša le Kgoro ya Dinamelwa. Gore o be mohlahli o swanetše go tsenela tlhahlo gommeo tšwelele ditlhahlobong tše di beilwego. Motho yo a nyakago go ba mohlahli wa baithutelabootledi o tlo šoma fela ka mohuta wa dikoloi tšeo a filwego laesense ya gore a hlahle batho ka tšona. Setifikeiti sa mohlahli se šoma lebaka la ngwaga fela.
Dira kgopelo ya setifikeiti sa bohlahli lefelong le lengwe le le lengwe la go dira diteko tša go otlela.
Tlatša fomo RI, Kgopelo ya go ingwadiša bjalo ka mohlahli wa baithutelabootledi.
Eya le setifikeiti sa gago sa maphelo.
Lefa tšhelete ye e beilwego.
O tlo romelwa seteišeneng sa maphodisa gore o hwetše pego ya melato ya gago.
Lefelo le go dira diteko tša go otlela le tlo romela kgopelo ya gago go MEC gore kgopelo yeo e dumellwe goba e ganetšwe. Ge kgopelo e dumeletšwe, lefelo la go dira diteko tša go otlela le tlo go fa phemiti.
Phemiti e ka be e lokile mo nakong ya dibeke tše tshela go ya go tše seswai.
<fn>GOV-ZA. Electronicinterface.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye e kgontšha motho goba mokgahlo go tlhama mollwane wa tša elektoniki le Tirelo ya Matlotlo a Bosetšhaba ka mokgwa wa dikgokaganyo tša kgašo. Motšhelo o moswa wa Letseno o dirilwe gore o kgone go fediša tšhomišo ya matlakala mo go kgonegago, le go go fokotša mokgwa wa go dira dilo ka tsela ya go se šomiše dikhomputhara mola ka go le lengwe o dira gore balefamotšhelo ba swarwe go lekana. Mellwane ye mentši ya mellwane ya elektroniki e šetše e tšweleditšwe.
lentšu la gago la sephiri gore o kgone go tsena dikgokaganong tša SARS.
SARS e fa mokgahlo nomoro ya sephiri ya go tšweletšwa ke khomputhara.
nomoro ya go šomišwa ke modiriši le lentšu la sephiri go ya khomputhareng ya SARS moo tshedimošo e fetišwago gona.
atrese ya Kgokaganyo goba Mogala ya go dira kgokagano ge e le gore o šomiša Kgokanganyo ya go dirišwa ke setšhaba goba kgokagano ya Integrated Services Digital Network.
Iša difaele tša diteko tše di swerego tšhedimošo go, le go hwetša difaele tša diphetolo go tšwa go SARS.
Kgonthišiša ge e ba SARS e hweditše difaele tša diteko tša tshedimošo le Molaodi wa SARS wa tša Mellwane le go tsenya tirišong mellwane ka go fana difaele tša tshedimošo. wepsaeteng.
Leletša le Molaodi wa SARS wa tša Mellwane ka bothata bjo bongwe le bjo bongwe bja go ama difaele, ka difaele tše di lahlegilego goba tša go gatišwa.
SARS e tlile ka dinako tše di kaonafaditšwego tša go šomana le Dikgopelo tšeo di tlo go tsenywa tirišong mo mongewgeng ya go feta ye mebedi . Ge o ngwadiša goba o lefa, SARS e tlo šomana le go boingwadišo bja gago mo matšatšing a 10 a mošomo.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. EmployerCompensationFund.2010-03-25.nso.txt</fn>
Molao wa Dikgobalo le Malwetši a Mošomong, 1993, o nyaka gore bengmošomo ba ingwadiše le go lefa tšhelete go Sekhwama sa Phumula meokgo.
Go tloga ka Aporele ngwaga o mongwe le o mongwe, Sekhwama sa Phumula meokgo se romela bengmošomo ditsebišo tša dikelo tša motšhelo tšeo di ba laetšago gore ba swanetše go lefa bokae go ngwaga wo o fetilego. Se se dirwa mo ngwageng ka moka, le gona ga go kgonagale go tseba thwii gore ke neng moo bengmošomo ba swanetšego go hwetša ditsebišo tša bona.
Ge e le gore bengmošomo ga ba hwetše kelo ya motšhelo ya ngwaga ka moka, ba swanetše go ikopanya le Sekhwama sa Phumula meokgo go hwetša ge e ba go na le bothata.
Tšatšikgwedi yeo bengmošomo ba swanetšego go lefa e gatišitšwe godimo ga tsebišo ya kelo ya motšhelo. Gantši ke mo matšatšing a 30 a letšatši leo tsebišo e rometšwego ka lona. Go na le ditsela tše tharo tšeo bengmošomo ba ka go lefa ka tšona.
Ge e le gore bengmošomo ba lefa ka tšheke, ba swanetše go romela karolo ya bohlatse bja tefo ya tsebišo ya kelo ya motšhelo gammogo le tšheke.
Bengmošomo ba swanetše gore le bona ba ngwale dinomorotšhupetšo ka morago ga tšheke.
Bengmošomo ba ka lefa tšhelete thwii ka go akhaonte ya Sekhwama sa Phumula meokgo go lekala lefe goba lefe la ABSA.
Selipi sa tipositi sa go ba le tshedimošo ya go panka ya Sekhwama sa Phumula meokgo se kgomareditšwe go tsebišo ya kelo ya motšhelo yeo e romelwago go bengmošomo. Selipi sa tipositi le sona se na le nomorotšhupetšo ya tipositi ya moswananoši tšeo di gatišitšwego mo go yona. Ge e le gore bengmošomo ba šomiša selipi sa tipositi, ba ka netefatša gore di akaretša nomorotšhupetšo ya moswananoši mo seliping seo.
Ge e le gore bengmošomo ba lefa ka tsela ya go panka ka inthanete, khoute ya modiriši ba swanetše go šomiša ke 0170151.
Nomorotšhupetšo ke nomoro yeo e gatišwago godimo ga selipi sa tipositi seo ba se amogelago ka tsebišo ya kelo ya motšhelo. Tshedimošo ya go panka tša Sekhwama sa Phumula meokgo le tšona di gatišwa godimo ga selipi sa tipositi.
Mongmošomo o swanetše go lefa mo matšatšing a 30 a tšatšikgwedi ya ge tsebišo e rometšwe.
Tirelo ga e lefelwe.
Ga go na diforomo tše di swanetšego go tlatšwa.
<fn>GOV-ZA. Employmentinthepublicservice.2010-03-25.nso.txt</fn>
Dikgoba go dikgoro tša bosetšhaba le tša diprofense di tlatšwa ka go thwala bašomi bao ba šomago goba ka go laletša dikgopelo tša mošomo go tšwa go bao ba sa šomelego Tirelo ya Setšhaba . Dikgoba go maemo a godimo, e lego tirelo ya taolo ya godimo, di swanetše go kwalakwatšwa naga ka bophara go thwala go tšwa ka gare le ka ntle ga Tirelo ya Setšhaba.
Dikgoba ka molao di kwalakwatšwa go Phatlalatšo ya Dikgoba tša Tirelo ya Setšhaba yeo e ntšhwago ka beke ke Kgoro ya Ditirelo tša Setšhaba le Taolo . Ge go thwala go akaretša batho bao ba sa šomego go Tirelo ya Setšhaba, kgoro ya maleba ya bosetšhaba goba ya profense e tla kwalakwatša dikgoba tšeo go dikuranta.
Phatlalatšo ya Dikgoba tša Tirelo ya Setšhaba, e tsebiša bašomi ba mmušo ka dikgoba ka gare ga Tirelo ya Setšhaba. Batho bao e sego bašomi ba Tirelo ya Setšhaba, eupša ba na le kgahlego go dikgoba tšeo di kwalakwaditšwego ba swanetše go re la mathomo ba hwetše go tšwa go kgoro yeo e ntšhitšego kwalakwatšo, ge e ba ba ka dira kgopelo. Tshedimošo ya kgokagano ya dikgoro tšeo di kwalakwatšago e abja ka gare ga Phatlalatšo.
Dikgoro tše dingwe go swana le Tirelo ya tša Tšhireletšo di ka go kgopela gore o tsenele diteko tša tlhahlobo ya maphelo pele go lebelelwa kgopelo ya gago.
Hwetša le go tlatša Foromo ya Z83, Kgopelo ya Mošomo go tšwa go webesaete ya DPSA.
Kgomaretša sengwalwa sa gago sa kanega-phelo le dikhopi tše di netefaditšwego tša dithuto tša gago.
O ka, go lebeletšwe tsela yeo e latelwago ke kgoro ya maleba, amogela lengwalo leo le hlatselago gore go amogetšwe kgopelo ya gago.
Tshepedišo ya tša go thwala le go hlaola ga e swane magareng ga dikgoro, le gona e ka fetšwa ka nako e kopana ka moo go kgonegago.
Foromo ya kgopelo ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. EssentialServices.2010-03-25.nso.txt</fn>
Dikhansele tša ditherišano tša merero ya bašomi e šoma ka ditumelelano tše saenetšwego ke bašomi le bengmešomo, di rarolla mathata a merero ya bašomi, di hloma dikema/dikhwama tša go fapana, gape di fa ditswhayatshwayo mabapi le dipholisi le melao ya bašomi.
Mekgahlo ya bašomi le mekgahlo ya bengmešomo e ka ingwadiša gore e hlome dikhansele tša ditherišano tša merero ya bašomi.
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Kgoro ya Bašomi.
Dira kgopelo ya go Hloma Khansele ya Ditherišano tša Merero ya Bašomi go Registrar wa Merero ya Bašomi mo go Kgoro ya Bašomi.
Dikhopi tše pedi tša Kgopelo ya Boingwadišetšo bja go Hloma Khansele ya Ditherišano tša Merero ya Bašomi, Foromo LRA3.
Go ka tšea matšatši a 60 gore go phethwe ka kgopelo ya gago.
<fn>GOV-ZA. EssentialServicesCommittee.2010-03-25.nso.txt</fn>
Mongmošomo a ka dira kgopelo ka lengwalo a le romela go komiti ya ditirelo tše bohlokwa gore lefelo la gagwe ka moka goba karolo ya lefelo la gagwe la mošomo e tšewe bjalo ka tirelo ya go lokiša.
Tirelo ke ya tokišo ge e le gore kgaotšo ya yona tirelo yeo e palediša go phethwa ga mošomo lefelong la mošomo, femeng le ge e le tšhomišo ya didirišwa.
Phathi efe goba efe e ka re mo matšatšing a 21 morago ga go amogela kgopelo ye ya romela karabo go Komiti ya Ditirelo tše Bohlokwa.
Tlatša foromo ya LRA 4.
Khopi ya rasiti ya go ngwadiša lengwalo Posong.
Khopi ya rasiti ye e saennwego ge e le gore khopi ya lengwalo e išitšwe ka letsogo.
Setatamentse se se saennwego sa go hlatsela tirelo yeo se swanetše go romelwa mmogo le kgopelo.
Khopi ya bohlatse bja fekse; goba bohlatse bjo bongwe bjo bo ka bago bo le gona.
Ga go na nako ye e beilwego; go ya ka phathi ye e dirago kgopelo ya ditirelo tše bohlokwa.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Exchangeofforeignlicence.2010-03-25.nso.txt</fn>
Dilaesense tša go otlela tše di hweditšwego dinageng tša ntle gomme di dumeletšwe mo Afrika-Borwa di tlo fetolelwa gore e be tša dikaratana ge beng ba tšona ba dira kgopelo ya dilaesense tša Afrika-Borwa tša go otlela go ya ka Molao wa Bosetšhaba wa Pharakano.
Kgopelo ya go fetolela laesense ya boditšhabatšhaba ya go otlela e swanetše go sepetšwa le laesense ya go otlela yeo e filwego ke mmušo wa naga yeo ya ntle.
Laesense ya go otlela ya naga ya ntle goba phemiti ya go otlela ya boditšhabatšhaba e tlo fetolelwa go ba laesense ya go otlela ya Afrika-Borwa ge mokgopedi e le Moafrika-Borwa goba e le motho yo a hweditšego maemo a bodudi bja go ya go ile mo nageng.
Laesense yeo ya go otlela ya naga ya ntle e swanetše go ba e sa šoma ka letšatši leo e fetolelwago ka lona gomme e swanetše go ngwala ka ye nngwe ya dipolelo tša semmušo tša Afrika-Borwa. Ge go se bjalo, kgopelo e swanetše go sepetšwa le phetolelo ye e filwego ke lekala la go ba le maswanedi.
Laesense ya naga ya ntle e tlo thoma go se šome ge mong wa yona a fiwa bodudi bja go ya go ile bja Afrika-Borwa.
Tlatša fomo DL1, Kgopelo ya go fetolela laesense ya go otlela lefelong le lengwe le le lengwe la go dira diteko tša go otlela.
pukwana ya maleba ya boitsebišo go ya ka moo molao wa Afrika-Borwa o nyakago lengwalo la go tšwa lekaleng la maleba la go hlatsela gore laesense yeo ke ya maleba. Lengwalo leo le swanetše go hlaloša le mohuta wo koloi ye mong wa laesense yeo a dumeletšwego go e otlela laesense ya naga ya ntle diswantšho tše nne tša ID tše e sego tša mmala.
Lefa tšhelete ye e beilwego.
Teko ya mahlo e tlo dirwa pele kgopelo ya go fetolela laesense e phethwa.
Hlokomela: O ka se ngwale tlhahlobo ya laesense ya bootledi. Laesense ya lebakanyana ya go otlela e šoma dikgwedi tše tshela fela gomme yona e fiwa semeetseng, ntle le tefo.
Nako ye e tšewago go šomana le kgopelo e fapana go ya ka lefelo leo le amegago ka lebaka la magato ao a tšewago a ka gare.
<fn>GOV-ZA. Exchangeprogrammepermit.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tumelelo ya kananyo e ka fiwa motšwantle yoo a kgathago tema ka go lenaneo la kananyo ya setšo, ekonomi goba leago, leo le beakantšwego goba le laolwago ke setho sa naga sa nagaešele goba ya ka gae, goba instithušene ya setšhaba ya thuto ya godimo gotee le setho sa nagaešele. Dira kgopelo ya tumelelo ya kananyo kantorong ya botseta bja Afrika Borwa goba mišeneng wa kgauswi le wena.
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-1738.
Romela pasporoto ya gago yeo e lego molaong le kgopelo.
Tšweletša lengwalo go tšwa go setho, mokgatlo goba leloko leo o ikemišeditšego go sepediša lenaneo la gago gona ka Afrika Borwa, leo le kgonthišišago maemo goba go ba gona ga lenaneo la kananyo. Lengwalo le swanetše le hlatsele gore o dumelelwa go ngwadiša go tšea karolo ka go lenaneo gape le swanetše le laetše gore setho, mokgatlo goba leloko le tla rwala maikarabelo a gago ka nako yeo o tla bego o dula Afrika Borwa ka yona.
Hwetša lengwalo go tšwa go setho sa maleba sa naga goba go tšwa go setho seo se thušago nageng ya gago, leo le kgonthišišago maemo goba go ba gona ga lenaneo la kananyo le Afrika Borwa, gammogo le taba ya gore o dumeletšwe go ngwadišetša lenaneo.
Dikgopelo di tšea palomoka ya matšatši a 30.
<fn>GOV-ZA. Exportcertificateforliquor.2010-03-25.nso.txt</fn>
Baromelantle bao ba na go le bokgoni ba swanetše ba ye go wepsaete ya: www.dawineonline.co.za, moo ba tla hwetšago lenaneo leo le theilwego godimo ga inthanete la tshepedišo ka botlalo ya thomelontle. Baromelantle ba swanetše ba ingwadiše pele ba ka diriša lenaneo.
O tla fiwa leina la go tsena ka gare le lentšu la sephiri la go diriša lenaneo.
Dira dikgopelo ka moka ka tirišo ya inthanete.
Romela kgopelo yeo e aroganego ya setšweletšwa se sengwe le se sengwe sa bjala seo se fapanago le ditšweletšwa tše dingwe tša bjala go ya ka morwalo, sebopego, sešupo goba nomoro ya sehlopha.
Morwalo wa bjala o swanetšwe o beelwe ka thoko go bjala bjo bongwe. Sešupo sa dilitara tše e ka bago tše 2.25 se swanetšwe se ntšhwe morwalong gore se lekwe tatso. Dišupo di swanetše di fihle dikantorong tša Ditšweletšwa tša Bjala pele ga iri ya 16:00 ka Labobedi gore di lekwe tatso ka Labone gomme e se go ka morago ga iri ya 16:00 ka Labone go lekwa tatso ka Labobedi le le latelago.
Tsebiša Odithi ya Karolo ya Khwalithi ya Kgoro ya Temo nomorong ye ya mogala 012 809 1704 pele o ka laiša morwalo ofe goba ofe.
Ge o laiša seswaro ka bontši, sešupo sa taolo sa seswaro se sengwe le se sengwe se swanetše se ntšhwe. Ge e ba ga go na mohlahlobi mo lefelong leo ka nako ya go laolla, wena, moromelantle, o rwala maikarabelo a go ntšha gomme wa romela dišupo tša taolo go Karolo ya Ditšweletšwa tša Bjala go la Stellenbosch.
Tsebagatša morwalo wa gago go karolo mo nakong ya diiri tše 48.
Bjalo ka badiriši bao ba dumeletšwego, baromelantle goba baemedi ba bona go swana le diagente tša go fetišetšapele morwalo, ba ka gatiša disetifikeiti tša thomelontle ka bo bona go tšwa go wepsaete goba ba di hwetša go Karolo ya Ditšweletšwa tša Bjala go la Stellebosch.
Karolo ya Ditšweletšwa tša Bjala VI le disetifikeite tša phetleko.
Tlhahlobo ya merwalo ya thomelontle ka morago ga dinako tše di tlwaelegilego tša mmušo tša mošomo: R520 ka iri goba seripa sa fao.
Ingwadiše ka inthanete.
<fn>GOV-ZA. Exportmarketing.2010-03-25.nso.txt</fn>
Maikemišetšo a sekema sa Export Marketing and Investment Assistance ke go patela tše dingwe tša ditshenyegelo tše di bago gona nakong ya ge dikgwebo di romela dithoto dinageng tša ntle ka maikemišetšo a go hlabolla mebaraka ya ditšweletšwa le ditirelo tša Afrika Borwa, le hlohleletša gore go be le dipeeletšo tše diswa tša tša dinaga tša ntle mo Afrika Borwa.
EIMA e fa baromedintle ba dithoto thušo gore ba kgone go bapatša dithoto le ditirelo tša bona maemong a boditšhabatšhba gape e ba thuša go dira gore ba kgone go ipapanya le mebaraka yeo gore go kgone go ba le dipeeletšo ka mo nageng. Gape e thuša ka go fokotša ditshenyegelo tša go bapatša mebarakeng ya ntle.
Batšweletši ba Afrika Borwa ba dithoto, go akaretšwa le dikgwebo tše nnyane le tša magareng , batho bao peleng ba bego ba hlokomologilwe mmogo le dikgwebo tše dingwe.
Dikgwebo tša go aba diprojeke tša ditirelo, tšeo di theilwego godimo ga tiišeletšo ya Export Council goba TISA Sector Desk yeo e hlatselago gore projeke yeo e tlo hola lekala.
Dikgwebo tša Afrika Borwa tša go gweba ka thomelontle ya dithoto.
Makala a Afrika Borwa a lešokotšo ao a emelago di-SMME le dikgwebo tšeo beng ba tšona e lego di-PDI gomme bonnyaneng dikgwebo tše di se be ka tlase ga tše tharo.
Dikhansele tša Afrika Borwa tša Thomelontle ya Dithoto, Mekgahlo ya indasteri le Mekgahlo ye e Thušanago.
Dikeletšo tša malebana le tirelo ye nngwe le ye nngwe di hwetšagala mo websaeteng ya dti.
Tirelo ye nngwe le ye nngwe ya EMIA e na le pukwana ya yona, yeo e nago le tshedimošo malebana le mekgwa ya tekolo, dinako le mehola yeo e lebanego le yona tirelo yeo.
Diforomo tša kgopelo di swanetše go balwa mmogo le dipukwana. Kgopelo e tlo atlega ge e le gore e sepelelana le seo se bolelwago ka gare ga "Dipukwana tša Dikeletšo".
Bala ditokumente tše ka hloko gore o kgone go tseba melao le ditsela ka moka.
Go filwe lenaneo le le tseneletšego malebana le ditokumente tšeo di swanetšego go romelwa mmogo le foromo ya kgopelo. Pukwana ya dikeletšo e bontšha gape le gore ke ditokumente dife tše di nyakegago.
Ge e le gore o fana ka tshedimošo ye e fošagetšego goba o šomiša bošaedi tirelo efe goba efe ya dikema tša EMIA, o ka no se hlwe o fiwa thušo ye nngwe ka fase ga sekema sa TISA ka fase ga EMIA.
Dikgwebo di ka romelo palomoka ya dikgopelo tše tshela ka ngwaga, gomme mo sekemeng se sengwe le se sengwe go ka dirwa dikgopelo tša go fihla go tše nne. Ge e le gore go na le tumelelo ya go dira kgopelo ya go feta mo, tumelelo yeo e swanetše go fiwa ke Molaodimogolo wa EMIA.
Diforomo tša kgopelo tše di tladitšwego gabotse di swanetše go romelwa mo nakong ye e beilwego malebana le tirelo yeo ya EMIA.
Dikgopelo tša ka morago ga nako gomme di se tša tlatšwa gabotse di ka se amogelwe.
Mo diiring tše 48 ka morago ga go amogela kgopelo ya gago, EMIA e tlo go romela lengwalo la go go tsebiša gore kgopelo yeo e fihlile. Lengwalo le le swanetše go šomiša mo dipoledišanong ka moka gare ga gago le EMIA.
Ge e le gore kgopelo e feletše ka ditokumente ka moka tše di nyakegago, e ka dumelelwa.
Mo diiring tše 48 ka morago ga go tšea sephetho EMIA e tlo go tsebiša gore kgopelo ya gago e dumeletšwe goba ga se e dumelelwe.
Dikgopelo di ka se dumelelwe ka molomo. O swanetše go kgonthiša gore o na le tumelelo ka lengwalo pele o sepela.
Khopi ya tsebišo ya tumelelo e swanetše go romelwa le mangwalo ka moka ao o a ngwalelago EMIA. Ge e le gore EMIA e amogela ditokumente tše dingwe tše di se nago le bohlatse bja tsebišo ya tumelelo, EMIA e ka se bonwe molato ge ditokumente tše di ka timela. Ge ditokumente tše di ka timela, gona se se ka ditela mošomo wa tshepedišo.
Morago ga gore kgopelo e dumelelwe, foromo ya EMIA ya kleime, ditokumente ka moka tša bohlatse le lenaneopotšišo la maleba di swanetše go tlatšwa tša romelwa go EMIA mo dikgweding tše tharo morago ga go di fihlišwe go mokgopedi.
Ge e le gore ka morago ga dikgwedi tše tharo go sa na le dilo tše di sego tša felele tša go sepelelana le kleime, kleime yeo e ka se dumelelwe.
EMIA e tlo go tsebiša ka tumelelo ya kgopelo ya gago mo mantšatšing a 20 ka morago ga gore kleime ya gago e fihlišwe go EMIA.
Nako e fapana go ya ka mohuta wa tirelo.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Dikhamphani goba bagwebanoši ba swanetše go fana ka setifikeiti sa go hlatsela gore merero ya bona ya motšhelo e eme gabotse gore ba kgone go holwa ke sekema se. Ka go realo, merero ya bona ya metšhelo e swanetše go ba e eme gabotse.
O kgopelwa go etela websaete ya dti. Tirelo ye nngwe le ye nngwe e na le foromo ya yona ya kgopelo. Diforomo tša dikleime tša ditirelo tša go fapana le tšona di a hwetšagala.
<fn>GOV-ZA. Exportpermits.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tumelelo ya thomelontle e nyakega go netefatša gore motho goba mokgatlo wo o akanyago go tšwetša ntle dithoto ba obamela ditaelotshepetšo tša thomelontle le kobamelo ya ditlhalošo tša dikwano tša boditšhatšhaba. Dutumelelo tša thomelontle di thuša gape le go laola tšwetšontle ya dithoto tša mohuta wa maanotshepetšo goba tšeo di fetišwago ka bokhukhuni le dithoto tšeo di utswitšwego.
Molaotshepetšo wo o dirišwago go thekontle le thomelontle ya dithoto o a fapana go tšwa go lefapha la intaseteri go ya go le lengwe. Le gona, dithoto tše di ntši tše mpsha ga di a akaretšwa ka go magato a taolo ya thekontle. Ka fao, ge o nyaka tshedimošo mabapi le thekontle le thomelontle ya dithoto tše itšeng, ikopanye le kantoro ta Taolo ya Thomelontle ka go Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri.
Ga se dithoto ka moka le ditšweletšwa tšeo di angwago ke magato a taolo ya thekontle le thomelontle. E fela, dithoto ka moka tšeo di šomilego, dilahlwa di angwa ke magato a taolo a ya thekontle. Letlakala la dithoto tšeo di angwago ke magato a taolo ya thekontle le thomelontle le a hwetšagala. Ge o fana ka dintlha tša gago tša kgokagano, letlakala le le ka romelwa, goba la fekesiwa goba la imeilelwa go wena.
Tlatša diforomo tša kgopelo tšeo o ka di hwetšago go tšwa go Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri.
Iša diforomo go Bolaodi: Taolo ya Thekontle le Thomelontle.
Go ka tšea tekanyo ya matšatši a mararo go sepetša kgopelo ya gago ya tumelelo ya thomelontle.
Tirelo ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Exportplantsandplantproducts.2010-03-25.nso.txt</fn>
Baromelantle ba dibjalo le ditšweletšwa tša dibjalo ba swanetše ba be le tumelelo ya faethosanithari ka mokgwa wa tumelelo ya thekontle yeo e filwego ke Mokgatlo wa Bosetšhaba wa Tšhireletšo ya Dibjalo wa naga yeo e rekago ka ntle le setifikeiti sa faethosanithari go tšwa go NPPO ya Afrika Borwa.
Hwetša go morekantle goba agente ya naga yeo e rekago ka ntle gore maemo a thekontle ya faethosanithari a naga ya thekontle a amana le eng. NPPO ya Afrika Borwa le yona e ka fana ka tshedimošo.
Agente goba morekantle ka nageng ya thekontle o swanetše a dire kgopelo ya tumelelo ya go swana le tumelelo ya thekontle go tšwa go NPPO ya naga ya thekontle. Mabaka a thekontle a laeditšwe ka gare ga tumelelo ya thekontle.
Gotee le NPPO ya Afrika Borwa, nyakišiša ge eba o ka kgona goba o ka se kgone go latela mabaka a thekontle a naga yeo e rekago ka ntle.
Ge eba mabaka a thekontle a ka kgona go latelwa, moromelantle a ka dira kgopelo ya setifikeiti sa faethosanithari go tšwa go NPPO ya Afrika Borwa.
Moromelantle o swanetše a tšweletše dithoto tšeo di swanetšwego go romelwa ka ntle go NPPO ya Afrika Borwa gore di elwe gape di fiwe bohlatse.
NPPO ya Afrika Borwa e fana ka setifikeiti sa faethosanithari ge eba dithoto di dumelelana le dinyakwa tša thekontle ya naga yeo e romelago ka gare.
Dithoto di swanetšwe di romelwe ka ntle mo matšatšing a 14 a tlhahlobo ya mafelelo.
Setifikeiti sa setlogo sa faethosanithari se swanetše se sepele le dithoto.
Ge dibjalo goba ditšweletšwa tša dibjalo tšeo di romelwago ka ntle ga naga di fihla lefelong la go tsena ka nageng yeo e romelago ka gare, bahlahlobi ba dibjalo ba NPPO ba naga yeo e romelago ka gare ba tla di swarelelwa gore di elwe gape di hlahlobje.
Moagente goba morekantle o swanetše a kwešiše ditokumente ka moka le bahlankedi ba naga yeo e rekago ka ntle lefelong la matseno.
Nako yeo e tšewago go fana ka setifikeiti sa faethosanithari e laolwa ke lenaneotshepetšo la thomelontle la setšweletšwa se se itšego le naga.
<fn>GOV-ZA. Fingerprintsclearance.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye e fiwa batho bao ba nyakago bohlatse mabapi le maemo a bona a melato nakong ya ge ba nyaka go ya dinageng tša ka ntle goba ba nyaka go yo šoma dinageng tša ntle lebaka le letelele.
Setifikeiti se tlo bolela gore naa go na le melato ye motho yoo a kilego a e dira goba aowa.
Le ge e le gore dikgatišo tša menwana di dirwa diteišeneng tša maphodisa, tshekatsheki ya tšona le go fiwa ga setifikeiti go dirwa ke SAPS Criminal Record Centre kua Pretoria fela.
Efa SAPS Criminal Record Centre sete ka moka ya dikgatišo tša menwana ya gago, tšeo di tšerwego seteišeneng sa kgauswi sa maphodisa. Kgonthiša gore maina a gago ka botlalo, sefane, letšatši la matswalo, lefelo la matswalo le nomoro ya ID di ngwalwa mo foromong ya dikgatišo tša menwana.
Eya le ID ya gago seteišeneng sa maphodisa ka ge e le gore e tlo nyakega.
Hlokomela gore diteišene tše dingwe di tlo amogela dikgopelo tše ka nako ya mošomo fela.
Maafrika Borwa ao a dulago ka ntle ga mellwane ya Afrika Borwa ba ka dira kgopelo seteišeneng sa maphodisa nageng yeo ba dulago go yona goba Ntlong ya Afrika Borwa ya Botseta. Dikgatišo tša menwana di ka dirwa mo foromong tša yona naga yeo. Foromo ya dikgatišo tša menwana e swanetše go saenwa ke motho yoo a dirago dikgatišo tša menwana. Sete ye e feletšego ya dikgatišo tša menwana le khopi ya pukwana ya boitsebišo goba pasporoto ya mokgopedi di swanetše go ba gona ge kgopelo dirwa.
Seteišene sa maphodisa se tlo romela foromo ya kgopelo go Criminal Record Centre.
Setifikeiti sa maphodisa se tlo fiwa gape ntle le tefo ge e le gore se nyakwa mo dikgweding tše tshela morago ga kgopelo ya peleng. Ka ge e le gore ditifikeiti di bewa ka direkotong lebaka la dikgwei tše senyane fela, kgopelo ye mpsha e swanetše go dirwa ka morago ga ge dikgwedi tše senyane di fetile.
Setifikeiti se ka fiwa mo matšatšing a 28 a mošomo. Setifikeiti se tlo romelwa go mokgopedi ka poso ya mehleng, ntle le ge go dirilwe dithulaganyo tša go tlo tšea setifikeiti se ka bonama goba ka tirelo ya khoria go Criminal Record Centre.
Go fiwa gape mo dikgwedi tše tshela morago ga kgopelo ya peleng ga go lefelwe.
Diforomo tša maleba tša dikgatišo tša menwana di tlo tlatšwa ke mohlankedi wa maphodisa.
<fn>GOV-ZA. Firearmlicence.2010-03-25.nso.txt</fn>
Pele o ka ba le sethunya, o swanetše go hwetša laesense ya sethunya go tšwa go Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa . O swanetše go ba le laesense ya sethunya se sengwe le se sengwe se o nago le sona.
Bao ba ratago go ba le dithunya ba swanetše go tšwelela tlhahlobong ye e abiwago ke maobi wa tlhahlo gomme ba hwetše setifikeiti sa go hlatsela gore ba na le bokgoni bja go šomiša sethunya. Lenaneo la maina a baabi ba tlhahlo le hwetšagala mo websaeteng ya SAPS goba o ka tiela or you may call the SAPS National Firearms Call Centre mogala mo go: +27 12 353 6111 goba fekse: +27 12 353 6036 go hwetša tshedimošo.
Morago ga go amogela setifikeiti go tšwa go maobi wa tlhahlo goba SASSETA , dira kgopelo go Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa ya setifikeiti sa go hlatsela bokgoni bja go šomiša sethunya. Tlatša foromo ya SAPS 517.
Morago ga go amogela setifikeiti sa bokgoni , tlatša dikarolo tša maleba tša foromo ya SAPS 271 . Romela foromo ye go Designated Firearms Officer seteišeneng sa maphodisa sa kgauswi le mo o dulaga.
Thekga kgopelo ya gago ka mabaka a go kwagala gomem o romele le ditokumente tša go thekgana le kgopelo ya gago.
DFO o tlo tšea sete ka moka ya kgatišo ya menwana ya gago mo foromong ya SAPS 91.
DFO o tlo go fa rasiti ya go lefela gomme a go romela ofising ya matlotlo mo seteišeneng sa maphodisa gore o lefele tšhelete ye e beilwego. Tefelo e swanetše go dirwa ka kheše goba tšheke ya go kgonthišetšwa ke panka. O tlo fiwa rasiti ya ho hlatsela gore o lefile , yeo o swanetšego go e fa DFO Z263 gore a kgone go tšwela pele go šomana le kgopelo ya gago.
O tlo amogela lengwalo le le saennwego la go hlatsela gore o rometše dikgopelo tša gago tša go mpshafatša laesense/dilaesense tša dithunya tša gago.
DFO o tlo romela foromo ya kgopelo, le ditokumente tša go e thekga, go Central Firearms Register gore e lekolwe. Morago ga ge e lokotšwe, DFO o tlo go laela gore o nyake o be o tsenye, mo matšatšing a 14, seifi ya go bolokela sethunya. Seifi ya gona e swanetše go kgotsofatša dinyakwa tša South African Bureau of Standards . DFO o tlo lekola le legae la gago go kgonthišiša ge e ba le kgotsofatša dinyakwa tša go ba le seifi. Laesense e tlo romelwa go wena ge morago ga gore o amogele Pego ya Tekolo ya Seifi.
<fn>GOV-ZA. Fireprotectionassociations.2010-03-25.nso.txt</fn>
Mekgatlo ka moka ya Thibelo ya Mollo e swanetše go ngwadišwa le Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa.
Bakgopedi bao ba kganyogago go ngwadiša ba tla kgotsofatša donyakwa tše itšeng, e ka ba pele goba morago ga ngwadišo. Seo se akaretša gape mabaka ao a hlalošwago ka go diphetogo tša molaotheo wa mekgatlo.
Ke fela Mokgatlo wa Thibelo ya Mollo o tee wo o kago ngwadišwa mo lefelong le itšeng.
Hwetša Foromo ya 1: Kgopelo ya Ngwadišo ya mokgatlo wa thibelo ya mollo go tšwa go Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa.
Tlatša foromo mme o e romele go kantoro ya gago ya kgauswi ya.
Kgopelo ya gago e tla sekasekwa mme ge e dumeletšwe, kgoro e tla go tsebiša gore o tlatše Foromo ya 2: Kgopelo ya Ngwadišo ya mokgatlo wa thibelo ya mollo.
Tlatša foromo ya 2 mme o e romele go kantoro ya gago ya kgauswi ya Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa.
Kgopelo ya gago e tla sekasekwa gape mme ge e dumeletšwe, kgoro e tla setifikeiti sa ngwadišo.
dintlha tša mokgatlo wa thibelo ya mollo wo o dirago kgopelo dintlhatša motho yo a sepetšago ngwadišo ya mokgatlo wa thibelo ya mollo wo o dirago kgopelo boikano bja gore ga go mong yo a phaetšwego thoko ka maikamišetšo go dikopano goba dipoledišano ka ga tlhamo ya mokgatlo wa thibelo ya mollo dintlha ka ga lefelo la taolo ya mokgatlo wa thibelo ya mollo wo o dirago kgopelo boikano bja gore ga go mokgatlo wo mongwe wa thibelo ya mollo wo o lego gona goba wo o akanywago ka go lefelo ka mokgatlo wa thibelo ya mollo wo o dirago kgopelo boikano bja motho yo a sepetša tlhamo ya mokgatlo wa thibelo ya mollo ditshwaetšo tša moemedi yo a lebanego wa mmušo wa selegae ditshwaetšo ka moemedi wa retšene wa Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa boikano bja Molaodi Phethiši Mogolwane wa Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa.
Go ka se tšee matšatši a mošomo a go fetiša a 30 go sekaseka kgopelo ya gago le go ngwadiša mokgatlo ge e le gore tshedimošo ka moka yeo e nyakegago e filwe.
Tirelo ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. ForfishVessel.2010-03-25.nso.txt</fn>
Sekepe sa go rea dihlapi sa go tšwa dinageng tša ka ntle ke sekepe seo e lego sa modudi yo e sego wa Afrika Borwa, mohl. Motšwantle le gona se ngwadišitšwe ka fase ga Folaga ya Naga ye nngwe e sego ya Rephabliki ya Afrika Borwa. Ke fela ka mabaka ao a kgethegilego mo e lego gore sekepe seo se ka hirišitšwe goba go kontrakiwa ke Moswara-tokelo wa Afrika Borwa go phethagatša mešomo ya go thea dihlapi ka gare ga Lefelo la Ekonomi le le Kgethegilego goba mo meets a boditšhabatšhaba ka fase ga folaga ya Rephabliki ya Afrika Borwa.
Ga go sekepe sa go tšwa dinageng tša ka ntle seo se tla go abelwa laesense ya go thea dihlapi ya Afrika Borwa ka ntle ga ge e le gore e thea dihlapi ka fase ga tirišano-mmogo le Moswara-tokelo wa Afrika Borwa. Pele ga go thomiša ka mediro ya go thea dihlapi, go swanetše go ikgokaganywa le Kgoro ya Merero ya Tikologo go laetša ge e ba go hirišwa ga sekepe sa go tšwa dinageng tša ka ntle go tla dumelelwa mo lekaleng le le itšego la fishing le gore ke ditokomane dife tšeo di nyakegago gore go dumelelwe ga kgopelo ya mohuta wo.
Ge e le gore theo ya thekgo e a abelwa gore go šomišwe sekepe sa go tšwa dinageng tša ka ntle gona mokgopedi o tlamega go hwetša foromo ya kgopelo ya laesense ya sekepe sa go tšwa dinageng tša ka ntle go tšwa go ofisi ya kgauswi ya Kgoro ya Merero ya Tikologo le tša Boeti.
leina la sekepe sa go rea dihlapi leina le tshedimošo ya mong wa sekepe maatla a sekepe botelele le bogolo bja sekepe nomoro ya ngwadišo ya sekepe folaga goba Naga yeo sekepe se ngwadišitšwego ka fase ga yona gabjale setifikeiti sa polokego sa makgonthe go tšwa go Naga ye e abilego Folaga.
Sekepe sa go rea dihlapi se tla swanelwa ke go tsenela tshepedišo ya tekolo ya go ba le maswanedi a go sepela ka lewatleng ya Taolo ya Polokego ya ka Lewatle ya Afrika Borwa ka ditshenyegelo tša mong.
Dikepe tša go tšwa dinageng tša ka ntle ka moka di tlamega go ba le INMARSAT C VMS ye e šomago ka gare yeo e laetsago Taolo ya Mawatle le Mabopo. Se se swanettše go netefatšwa ke Lekala la Operations tša VMS la Taolo ya tša Lewatle le Mabopo.
Ka gare ga kgopelo ya gago, laetša lekala la go rea dihlapi leo ka go lona sekepe se tla go šomišwa gona le paka ya tšhomišo.
sekepe se dumeletšwe go thea dihlapi mo meetseng/mawatleng a Afrika Borwa sekepe ga se nke sa amega go modiro ofe goba ofe wa go thea dihlapi wo o Sego molaong, O sa laolwego le go Se begwe taolo ya Bareadihlapi ya Afrika Borwa e tla rwala maikarabelo a go laola sekepe taolo ya Bareadihlapi ya Afrika Borwa e tla rwala maikarabelo a go bega palo ya dihlapi tše di swerwego go Mekgatlo ya Taolo ya Maruahlapi a Dilete ge go nyakega go ya ka RFMOs dipalopalo ka moka tša dihlapi tše di swerwego, e ka ba e le ka gare ga EEZ ya Afrika Borwa goba mo go Mawatle a Magolo, di tla ba tša Afrika Borwa paka ya tumelelano ya khirišo sekepe sa go tšwa dinageng tša ka ntle se tla thea dihlapi ka fase ga mabaka a melawana le diphemiti ya Afrika Borwa.
Ge e le gore sekepe ga se sekepe se se hlaotšwego go ya ka tshepedišo ya kabo ya ditokelo gona mokgopedi o tlamega go tlatša foromo ya kgopelo ya phetišetšo ya sekepe. Gore sekepe se tle se dumelelwe go dirišwa morero wa go rea dihlapi mokgopedi o tla swanelwa ke go tlatša foromo ya kgopelo ya phemiti ya go swara dihlapi go ya ka lekala leo go lona sekepe se swanetšego go dirišwa gona.
Sa mafelelo, mokgopedi o akanya gore sekepe se tla dirišwa gape go rea dihlapi mo Mawatle a Magolo nakong ya paka ya khirišo gona foromo ya kgopelo ya Mawatle a Magolo le yona e tla nyakega gore e tlatšwe.
Kgopelo ya go šomiša sekepe seo mong wa sona a tšwago dinageng tša ka ntle e ka tšea matšatši a 14 a go šoma, go lebeletšwe go dirwa dikgopelo ka tsela ya maleba.
<fn>GOV-ZA. Form_v_sepedi.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tlatša foromo ka ditlhaka tša go se kgomagane, ka pene e ntsho.
Tlatša foromo ka Seisemane; o se ke wa ngwala mantšu ka khutšofatšo (mohlala. Street e se be St).3. Le ge kenelwa e tšweleditšwe ka sebopego sa elektroniki, tseba gore go tla amogelwa fela kopi ye e sainilwego ya foromo ya pele.
Nna mosaini wa ka fase, Nomoro ya pasa.:..........................................................
amanago le phetogo.
Dinako tšeo ditshepedišo tša tšweletšo di dirilwego mo tikologong yanaga.
Diteng tša kenelwa/afidaviti ye ke tše, ka ntle le mo go laetšwago tša go fapano; di amana le tsebo yeo ke nago le yona, gape ke tša therešo le go nepagala.
Ka gona ke tiiša gore Depodente o dumetše gore o tseba le go kwešiša diteng tša kenelwa/afidaviti ye a e saenileng, a ba a ikana pele ga ka mo lefelong le e le ka di ..................tša.......... 20...., Melao yeo e lego ka go GN R2477 ya di 16 Nofembere 1984, ka moo e lokišitšweng, e dumeletšwe.
<fn>GOV-ZA. Form_x_sepedi.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tlatša foromo ka ditlhaka tša go se kgomagane, ka pene e ntsho.
Tlatša foromo ka Seisemane; o se ke wa ngwala mantšu ka khutšofatšo (mohlala. Street e se be St).3. Le ge kenelwa e tšweleditšwe ka sebopego sa elektroniki, tseba gore go tla amogelwa fela kopi ye e sainilwego ya foromo ya pele.
Nna mosaini wa ka fase, Nomoro ya pasa.:..........................................................
amanago le phetogo e lego.
Diteng tša kenelwa/afidaviti ye ke tše, ka ntle le mo go laetšwago tša go fapana; di amana le tsebo yeo ke nago le yona, gape ke tša therešo le go nepagala.
Ka gona ke tiiša gore Depodente o dumela gore o tseba le go kwešiša diteng tša kenelwa/afidaviti ye a e saenileng, a ba a ikana pele ga ka mo lefelong le e le ka di ..................tša.......... 20...., Melao yeo e lego ka go GN R2477 ya di 16 Nofembere 1984, ka moo e lokišitšweng, e dumeletšwe.
<fn>GOV-ZA. Framework_sepedi.2010-03-25.nso.txt</fn>
Polelo ya motho ke "letlalo la bobedi" ka mekgwa ye mentši: leruo la tlhago la motho yo mongwe le yo mongwe yo a tlwaelegilego, leo re le šomišetšago go hlagiša ditshepo le ditakatšo tša rena, go hlohlomiša maitemogelo le setšo sa rena, le go aga setšhaba sa rena le melao yeo e se laolago. Polelo ke yona yeo e re thušago go šoma bjalo ka batho lefaseng leo le dulago le fetoga. Ka moo tokelo ya motho ya go šomiša polelo ya gagwe e amogetšwe ka gare ga Molaokakanywa wa rena wa Ditokelo gomme Molaotheo wa rena o amogela gore dipolelo tša batho ba rena ke mothopo woo o swanetšego go hlokomelwa.
Gabotsebotse ke ikgantšha ka gore, morago ga tshepetšo ya therišano, mafelelong re maemong a go tsebagatša tlhako ya molaotshepetšo wa polelo wa Afrika Borwa. Ye ke pheleletšo ya tshepetšo yeo e thomilego ka 1995 ge ke be ke kgetha Sehlopha sa Sepane sa Peakanyo ya Polelo (LANGTAG) gore se mphe dikeletšo ka tlhako ya peakanyo le molaotshepetšo wa polelo wa go tshwaragana. Kgato ye e be le bohlokwa ka gore (a) ga go na kgotlelelo ya phapano ya polelo gomme "dipolelodintši e ba bothata bja go tura" bjo bonalago ka go makala a mangwe a setšhaba sa rena, gape (b) go solwa go oketšegago ga polelotee ka Afrika Borwa go tšwa go bakgathatema ka go polelo.
Tlhako ya Molaotshepetšo wa Polelo ya Bosetšhaba e theilwe go dipoelo tša tshepetšo ya rena ya therišano, mmogo ka LANGTAG gomme morago ga moo ka maiteko a kgoro ya ka ka tšhomišano le Phanele ya ka ya boeletši ka Molaotshepetšo wa Polelo. Tlhako ya Molaotshepetšo e bohlokwa go taolo ya methopo ya rena ya polelo ya go fapana le phihlelelo ya nepo ya mmušo ya go godiša temokrasi, toka, tekatekano le kopano ya setšhaba. Ke ka moya wo gore kgodišo ya dipolelo tše 11 ka moka tša semmušo tša naga ya rena yeo e kgonegišitšwego ka gare ga Molaotheo e lego bogareng bja molaotshepetšo.
Tlhako ya Molaotshepetšo ye e lemoga gape taba ya gore mohola wa dipolelo tša rena o phethwa gabotsebotse ke tšhomišo ya tšona ya sepolotiko le ya leago le ya ikonomi. Ge polelo e lahlegelwa ke mohola wa yona ka go makala a le maemo a yona a a fokotšega. Tlhako ya Molaotshepetšo e tšeela hlogong gore re lebane le tlhotlo ya kloupalaeseišene le gore dipolelo tša rena tša tlhago di swanetše go ba karolo ya tikologo ya rena ya theknolotši ya go gola ka lebelo. Ka gona, e ikemišeditše go netefatša ka leswa maemo le tšhomišo ya dipolelo tša tlhago tša Afrika Borwa.
Ke tshepa gore Maafrika Borwa ka moka a tla amogela Tlhako ye ya Molaotshepetšo wa Polelo ya Bosetšhaba bjalo ka ya bona. Ke tshepa gore mmogo re swanetše go netefatša gore molaotshepetšo wo e ba nnete ka maphelong a rena, gomme e dira gore re ikgogomoše ka le go netefatša ka leswa boitšhupo bja rena bjalo ka Maafrika Borwa bja go swana bo le tee.
1.1.1 Dipolelo tšeo e ka bago tše 25 tša go fapana di bolelwa ka Afrika Borwa, tšeo e lego gore tše 11 tša tšona di filwe maemo a semmušo ke Karolo 6 ya Molaotheo, 1996 (Molao wa 108 wa 1996), ka mabaka a gore tšhomišo ya tšona e akaretša palomoka ya diphesenete tšeo e ka no bago tše 98 tša setšhaba ka moka.
1.1.2 Dipolelo tše 11 tša semmušo ke isiNdebele, isiXhosa, isiZulu le siSwati (tšeo di bitšwago dipolelo tša Nguni); Sesotho, Sepedi le Setswana (tšeo di bitšwago sehlopha sa dipolelo tša Sotho); Tshivenda, Xitsonga, Seisimane le Seafrikanse.
1.1.3 Afrika Borwa ke naga ya dipolelodintši. Semelo seo se bonalago sa dipolelodintši ka Afrika Borwa ke nnete ya gore dipolelo tše dintši tša tlhago di bolelwa go ralala mellwane ya diprofense, gomme di bolelwa ke ditšhaba tša go tšwa go diprofense tša go fapana.
1.1.4 Ga bjale go na le temogo ye maatla ya tlhokego ya go maatlafatša maiteko a go tlhabolla dipolelo tšeo pele di bego di beetšwe ka thoko le go tšwetšapele dipolelodintši ge e le gore Maafrika Borwa a swanetše go lokollwa go tšhomišo ya dipolelo tša go se be tša tlhago tša rena le tša go ba tša semmušo.
1.1.5 Go fihla ga bjale, taolo ya phapano ya dipolelo ka Afrika Borwa ya go tla ka morago ga kgethollo e thatafaditšwe ke tlhokego ya molaotshepetšo wa polelo wa go hlaloša dilo ka moka, gomme seo se bakile gore go šomišwe Seisimane le Seafrikanse bjalo ka dipolelo tša go šomišwa kudu ka go ikonomi-leago le makala a sepolotiki a setšhaba sa rena.
Morago ga mengwaga ye seswai ya temokrasi, Afrika Borwa bjale e fihlile go ntlha ye bohlokwa ka go histori ya yona. Afrika Borwa e araba phapano ya rena ya polelo le ya setšo le tlhotlo ya dipolelodintši tša molaotheo, ke ka baka leo go tsebagaditšwego Tlhako ye ya Molaotshepetšo wa Polelo ya Bosetšhaba.
1.1.7 Tlhako ya Molaotshepetšo ga e tsenye fela mokgwa wo moswa go dipolelodintši ka Afrika Borwa, empa e hlohleletša ka maatla tshomišo ya dipolelo tša tlhago bjalo ka dipolelo tša semmušo go godiša le go hlohleletša kopano ya bosetšhaba. O tšeela hlogong kamogelo ya bophara ya phapano ya dipolelo, toka ya leago, motheo wa khumano ye lekalekanago ya ditirelo le mananeo a setšhaba, le hlompho ya ditokelo tša polelo.
1.1.8 Tokumente ye e hlaloša tlhako ya go kgontšha ya mmušo wa go ba le dipolelodintši wo kopantšwego ka gare ga tlhako ya Molaotheo.
1.2.1 Go tloga ge Afrika Borwa e thoma go tšewa ke Dutch ka 1652, ka dibaka tša go latelana tša pušo ya Brithane, Yunione ya Afrika Borwa, le go hlongwa morago ga Repabliki ya Afrika Borwa, le pušo ya kgethollo, molaotshepetšo wa polelo wa mmušo le bengmaatla ga se ba kgone go lemoga phapano ya dipolelo ya Afrika Borwa. Maemo a a bušeditšwe morago ke go tla ga temokrasi ka 1994 le dipeakanyetšo tša Molaotheo ka go ba semmušo ga dipolelodintši.
1.2.2 Maemo a a ile a baka gore go be le go se lekalekane ga dipolelo le go rena ga polelo ye nngwe, moo e lego gore go rena ga Seisimane le Seafrikanse go hlodile kamano ya go se lekalekane gare ga dipolelo tše le dipolelo tša Afrika.
1.2.3 Ka moo, melaotshepetšo ya bokoloniale ya kgethollo, mmogo le melaotshepetso ya leago-ikonomi, e bakile gore go be le moakanyetšo wa go se lekalekane wa dipolelo woo o bego o bontšha dipopego tša go se lekalekane ga merafe le maemo tšeo Afrika Borwa e tsebegago ka tšona.
1.2.4 Ditiragalo tše ka moka di ile tša tsenya kotsing maemo a go lekana a dipolelo tša tlhago le dipolelo tša batho ba go fapana ba Afrika le ba dihlopha tše dingwe tšeo di beetšwego ka thoko go tsenywa Difoa le Difofu - ka go gatelela dikgolo tša go se kgahliše ka dipolelo tša Afrika, tšeo di sa kgolwego ke diboledi tša Seisimane le Seafrikanse fela, empa le baboledi ba bantši ba dipolelo tša Afrika ka botšona.
1.2.5 Maemo a okeditšwe gape ke nnete ya gore dihlongwa tša setšhaba le tša praebete di rata go tšea dipheto tša polelo tša nakwana tša go ganetšana le dipeakanyetšo tša semolao le dinyakwa tša go amana le dipolelo ka baka la melao ya go se bonele kgole ya go ba kgahlanong le tiragatšo ya dipolelodintši.
1.3.1 Karolo ya bo 6 ya Molaotheo e fa tlhakokgolo ya semolao ya dipolelodintši, tlhabollo ya dipolelo tša semmušo le kgodišo ya hlompho le kgotlelelo ya phapano ya dipolelo tša Afrika Borwa. E phetha ditokelo tša polelo tša badudi, tšeo di swanetšego go hlomphiwa ka melaotshepetšo ya polelo.
1.3.2 Molaotheo o gatelela gore dipolelo ka moka tša semmušo di swanetše go ipshina ka "maemo a go lekana" le go swarwa ka go lekalekana, ka moo go kaonafatšwe maemo le tšhomišo ya dipolelo tša tlhago, gape mmušo o tšee dikgato tša melaotlhakwa go laola le go hlokomela tšhomišo ya dipolelo tša tlhago tša go se holege".
1.3.3 Molaotheo o laela phetolo ya maemo a polelo ka go naga ka moka, ka go fa kamogelo ya leago le ya sepolotiki go dihlopha tša polelo go theilwe go ditlhoko tša setšhaba tše boletšwego le dihlopha tša go ba le kgahlego
1.3.4 Karolo 6(2) ya Molaotheo e nyaka gore go be le mekgwa yeo e swanetšego go ba gona go hlabolla dipolelo tše tša tlhago.
1.3.5 Karolo 6(3) le (4) di na le dipeakanyetšo tša go amana le dipolelo tša mebušo ya bosetšhaba le ya profense, moo e lego gore dikgoro tša mmušo di swanetše go šomiša bonyane dipolelo tše pedi tša semmušo.
1.3.6 Go godiša phapano ya dipolelo go ya pele, karolo 6(5) e kgonegiša go hlongwa ga Lekgotla la Dipolelo ka Moka tša Afrika Borwa (PanSALB) go godiša dipolelodintši le go hlokomela tlhabollo le tšhomišo e sego fela ya dipolelo tša semmušo, empa le dipolelo tša Khoi, Nama le San, mmogo le (Di)polelo tša Diatla tša Afrika Borwa. Gape PanSALB e tla dira gore go be le hlompho ya Dipolelo tša Bohwa tšeo di bolelwago ke dikarolo tše dingwe tša setšhaba sa rena le ya dipolelo tšeo di šomišetšwago mabaka a bodumedi.
1.3.7 Dipeakanyetšo tše dingwe tša maleba tša go amana le merero ya polelo di dirilwe gongwe ka gare ga Molaotheo. Karolo 9(3) e šireletša kgahlanong le kgethollo ya go se be ya nnete ka baka la polelo, ge dikarolo 30 le 31(1) di bolela ka ditokelo tša batho tša bokgathatema le go iphsina ka tša setšo, bodumedi, le dipolelo. Karolo 35(3) le (4) di bolela ka ditokelo tša polelo tša baswariwa, bao ba letilego tsheko le basekišwa, go gatelelwa gabotsebotse tokelo ya teko ya nnete moo ditshepedišo di fetolelwago ka go polelo yeo motho a ikgethelago yona.
1.3.8 Kgoro ya Thuto e tsebagaditše Molaotshepetšo wa Polelo ka go Thuto (LiEP), woo o gatelelago dipolelodintši bjalo ka katološo ya phapano ya ditšo le karolo ye bohlokwa ya go aga Afrika Borwa ya go se be le kgethollo ya semorafe. Motheo ke gore polelo ya gae e dule e šomišetšwa go ithuta le go ruta, empa go hlohleletša baithuti gore ba tsebe le dipolelo tše dingwe. Molaotshepetšo o bolela ka merero ya go swana le (di)polelo ya go ithuta le go ruta ka go dikolo tša bohle, lenanethuto la sekolo le mediro ya go amana le polelo ya dikgoro tša profense tša thuto le mekgatlo ya go laola dikolo.
1.3.9 Molaotheo le melaotlhakwa ye mengwe ya go amana le wona o hlohleletša kgodišo ya dipolelodintši ka Afrika Borwa. Tlhako ya molaotshepetšo ka moo e swanetše go kgonegiša ka moo go kgotsofatšago tshepelelano ya melaotshepetšo ka go ditekanyo tše tharo tša mmušo le go bontšha maemo a hlakilego a molaotshepetšo go ralala diprofense tše senyane ka moka ka Afrika Borwa.
Molaotshepetšo wa polelo o tšeela hlogong dipeakanyetšo tša Molaotheo ka dipolelodintši gape di sepelelana le maikemišetšo a mmušo a kgolo ya ikonomi, ya leago-polotiki le ya thuto.
go godiša taolo ya dipolelo ye botse gore go be le tshepetšo ya tirelo ya setšhaba ya go kgontšha go kgona go kgotsofatša ditebelelo le ditlhoko tša badirelwa.
Kaonafatšo ya peobogareng ya batho ge go ahlaahlwa dikgahlego, ditlhoko le ditakatšo tša ditšhaba tše dintši tša go fapana ka dipoledišano tša go tšwela pele le dingangišano.
Kgodišo ya dipolelodintši ka Afrika Borwa e nyaka maiteko a go se beele ka thoko tsebo yeo e lego gona ka setšhabeng moo dipolelo tša semmušo tša tlhago di tsebegago. Se se tla nolofatšwa ke tšhomišo ya le bokgathatema bja setšhaba ka go ditshepetšo tša tlhabollo ya polelo.
Go tla holofelwa le go ditsebi tša polelo go thuša tshepetšo ya go tlhabolla mananeo a dipolelodintši a go šoma ka nyakišišo le phatlalatšo ya dikhumano tša gona.
Go nolofatša tšhomišano le karolelano ya maikarabelo gare ga dinaga tšeo e lego maloko a SADC go phakišiša tlhabollo ya polelo.
Go sepetša, ka dikgala tša go kwala, ditebeleloleswa tša molaotshepetšo go hlokomela tšwelopele ya phihlelelo ya setšhaba sa Afrika Borwa sa go ba sa dipolelodintši ka botlalo.
Mokgwa wa go thewa go setšhaba mo go kgodišo ya dipolelodintši ke wa go šomišega bokaone kudu, ge go lebeletšwe go ba le phapano ga Afrika Borwa. E swanetše go ba mokgwa wa go se be bogareng wa bokgathatema wa peakanyo ya polelo le tiragatšo ya molaotshepetšo woo o hlokomelago bokgoni gore go be le tšhutišetšo ya tsebo le mabokgoni.
Dibopego ka moka tša mmušo (bosetšhaba, profense le mmušoselegae), mmogo le dihlongwa tša go diragatša maatla a setšhaba goba tša go phethagatša mediro ya setšhaba go ya ka peomolao di tlangwa ke Tlhako ye ya Molaotshepetšo wa Polelo.
Ge go godišwa dipolelodintši diprofense di tla dira melaotshepetšo ya tšona ya go sepelelana le methalohlahli yeo e lego ka gare ga Tlhako ye ya Molaotshepetšo, go tšeelwa hlogong mabaka a tšona a selete, le ditlhoko tša setšhaba le tšeo se di ratago, bjalo ka ge go boletšwe ka gare ga Molaotheo.
Mebušo ya gae e tla phetha ka tšhomišo le tšeo di ratwago ke ditšhaba tša yona ka go tlhako ya molaotshepetšo wa polelo ya profense ya go kgontšha. Ge go phethilwe ka tšhomišo ya polelo le tšeo setšhaba se di ratago, mebušo ya gae e swanetše gore e tlhabolle, e gatiše le go diragatša molaotshepetšo wa dipolelodintši morago ga ditherišano tša bophara le ditšhaba tša yona.
Dipolelo tša semmušo di tla šomišwa bjalo ka ge go hlokega ka ditiragalong ka moka tša semolao, go balwa le dikgatišo tša Hansard, e le tokelo: Ge fela e le gore lebakeng la makgotlatheramelao a diprofense, mabaka a selete a tla phetha (di)polelo tšeo di yo šomišwago.
Mmušo o tla hlohleletša, gomme mo go kgonegago o tla thekga mekgatlo ya praebete go tlhabolla le go diragatša melaotshepetšo ya yona ka mokgwa wa go sepelelana le tlhako ya molaotshepetšo wa polelo ya bosetšhaba.
2.4.6.1 (Di)polelo tša go šoma/(Di)polelo tša go rekhotla: Ka kwano, sebopego se sengwe le se sengwe sa mmušo se swanetše go kwana ka (di)polelo ya go šoma (ya ka gare le ka ntle ga kgoro ya mabaka a kgokagano): Ge fela e le gore moo go kgonegago ga go motho yoo a tla ganelwago go šomiša (di)polelo yeo a e ratago. Ka mabaka a go sepetša dikopano le go dira mediro ye itšego, go swanetše go dirwa maiteko afe goba afe go šomiša dinolofatši tša nolofatšo ya polelo tša go swana le/goba botoloki (bja tatelano goba bja sammaletee mmogo le bja tshebelo) moo e lego gore go a kgonega.
2.4.6.2 Kgokagano le setšhaba: Ka mabaka a poledišano ya mmušo, kgetho ya modudi e swanetše go šomišwa. Poledišano ya molomo ka moka e swanetše go direga ka polelo ya semmušo yeo batheeletši ba e ratago. Ge go hlokega, go swanetše go dirwa maiteko ka moka go šomiša dinolofatši tša nolofatšo ya polelo tša go swana le botoloki (bja tatelano, le sammaletee, mmogo le botoloki bja mogala goba bja go sebelwa) moo e lego gore go a kgonega.
2.4.6.2 Dikgatišo tša mmušo: Lenaneo la kgatišo la dipolelodintši tše šomišegago le swanetše go latelelwa ke dikgoro tša mmušo tša bosetšhaba moo e lego gore ga go nyakege kgatišo ka dipolelo ka moka tša semmušo tše 11.
2.4.6.3 Moo e lego gore tshepetšo ya mmušo ya go kgontšha le ye hlomamego mo go tekanyo efe goba efe e nyaka poledišano ya go kwešišega gabotse, e swanetše go gatišwa ka dipolelo ka moka tša semmušo tše 11, gomme ka diprofenseng, ka dipolelo ka moka tša semmušo tše boletšwego.
2.4.6.4 Mabakeng ao go wona ditokomane tša mmušo di ka se bego gona ka dipolelo ka moka tša semmušo tše 11, dikgoro tša mmušo tša bosetšhaba di swanetše go gatiša ditikomane sammaletee ka bonyane dipolelo tše tshela.
Bonyane ye tee go tšwa go sehlopha sa Nguni (isiNdebele, isiXhosa, isiZulu lesiSwati); Bonyane ye tee go tšwa go sehlopha sa Sotho (Sepedi, Sesotho, Setswana)Tshivenda; Xitsonga; Seisimane; le Seafrikanse.
2.4.6.5 Motheo wa tšhielano o swanetše go šomišwa ge go kgethwa dipolelo tša go gatiša ditokomane tša mmušo ka go dipolelo tša Nguni le Sotho.
2.4.6.6 Kgokagano ya boditšhabatšhaba: Kgokagano ya boditšhabatšhaba ka go tekanyo ya bosetšhaba ka tlwaelo e tla ba ka Seisimane goba nakwana ka polelo ya naga yeo e ratwago.
3.1 Tiragatšo ya molaotshepetšo wa polelo e tla oketša nyako ya mošomo wa phetolelo le thulaganyo le ditirelo tša botoloki, kudukudu ka dipolelo tša tlhago. Motheo wa botsebi bja phetolelo ka go dipolelo tše o tla katološwa ka go bobedi dikgoro tša mmušo le ka go badiredi ba polelo ba ka ntle bjalo ka bafetoledi, barulaganyi le ditoloki. Tlhoko ye oketšegilego ya ditirelo tša badiredi ba polelo ba profešenale e tla nyaka hlahlo ya mabokgoni ye nngwe.
3.2 Go hlongwa ga diyuniti tša polelo ka go kgoro ye nngwe le ye nngwe ya mmušo ka go profense ye nngwe le ye nngwe le gona go tla ba le thulano go morero wa ditiragalo tša Tirelo tša Polelo tša Bosetšhaba. Tirelo ya Polelo ya Bosetšhaba (NLS) e tla lebelelwa gore e gokaganye tiragatšo ya molaotshepetšo ka go nolofatša tlhahlo ya badiredi ba yuniti ya polelo ka go ditiragalo tša peakanyo ya polelo le thekgo ya mananeo a mošomo a diyuniti tše. NLS e tla rwala gape maikarabelo a kgokaganyo ya tšwetšopele ya mananeo a hlahlo a bafetoledi, barulaganyi le ditoloki, le go hloma methalohlahli ya go šoma ka dintlha tša boleng.
Dikarolo tša tlhamo ya mareo le mareo le tšona di tla amega. Koketšego ya mošomo wa phetolelo e tla nyaka tlhabollo ye phakišišitšwego ya mareo ka dipolelo tša semmušo le Panka ya Mareo ya Bosetšhaba yeo e kgonago go humanwa ke badiredi ba polelo ba mmušo le ba ka ntle.
3.4 Go ba gona ga didirišwa tša Theknolotši ya Polelo ya Batho (mohlala, phetolelo ya go thušwa ke metšhene, dimemori tša phetolelo, diphošollamopeleto) tša dipolelo tša tlhago go tla raloka karolo ye kgolo ya thekgo ya ditiragalo tša nolofatšo ya polelo.
3.5 Dikgetho tša bogolo bja diyuniti tša polelo di tla phethwa gomme tlhahlo ya mabokgoni ka go karolo ye e tla beelwa pele morago ga ge palo ya dipolelo tša semmušo tšeo di yo šomišwago e phetilwe. Diyuniti tše di nago le badiredi ba bane goba go feta ba profešenale, di tla hloka diklereke.
3.6 Kago ya bokgoni ka go dikarolo tše šupilwego tša nolofatšo ya polelo e tla dirwa mmogo le baabi ba ditirelo ba go swana le dihlongwa tša thuto ya godingwana tša go ruta mananeo ao a dumeletšwego ke SAQA le dithuto tša polelo, phetolelo le thulaganyo, peakanyo ya polelo, tlhamo ya mareo le tlhamopukuntšu.
4.1 Go tsenywa ga molaotshepetšo ka dikgato ka go lebaka le kopana, la bogareng le le telele ke mokgwatshepetšo wo rategago ka go ditekanyo ka moka.
4.2 Mabapi le dikgatišo tša mmušo, tiragatšo e tla tsenywa ka thepeselo le ka mokgwa wa go dirišega ke dipopego tša mmušo lebakeng la bonyane mengwaga ye meraro. Mohola wa go tsenywa ka bonyane ke gore dikgoro di tla tlhabolla bokgoni ka mokgwa wa go oketšega le go laola tshepetšo ya tiragatšo ka kgontšhago.
4.3 Dipopego tša mmušo di tla ba le nako ya go beakanya ditekanyo tša tšona ka go oketša dikabo ganyenyane ganyenyane ka go lebaka la MTEF le ditiragalo tša peakanyo gore di sepelelane le methopo ye nyakegago gore molaotshepetšo o diragatšwe ka katlego.
4.4 Mekgwa ya tlhokomelo go netefatša boleng bja ditirelo tša phetolelo le thulaganyo.
4.5 Kgoro ya Bokgabo le Setšo e tla šomišana le PanSALB go hlokomela le go begela balaodi ba maleba ka kgatelopele ka go dikgala tše boletšwego.
4.6 Tebeleloleswa ya molaotshepetšo e tla direga ka mehla gomme ditigelo tša go dira diphetošo di tla dirwa moo go nyakegago, gore ditekanyo di kgone go fetolwa go sepelelana le tšona.
4.7 Infrastraktšha yeo e nyakegago go diragatša molaotshepetšo e tla ba gona.
kgokagano ya boditšhabatšhaba moo go nyakegago.
4.8 Mekgwa ye mengwe ya tiragatšo yeo e tla šomišwago ke Molao wa Maitshwaro a Polelo wa Badirela Setšhaba, go hlongwa ga Lekgotla la Badiredi ba Polelo ba Afrika Borwa, Tirelo ya Botoloki bja Mogala ya Afrika Borwa (TISSA), leanotshepetšo la tlhabollo ya dipolelo tšeo pele di bego di beetšwe ka thoko le Leanotshepetšo la Ditheknolotši tša Polelo ya Batho.
Go thekga methopo ya batho yeo e nyakegago gore go be le tiragatšo ya dipolelodintši ye atlegilego.
Go laola profešene ya nolofatšo ya polelo, go ra gore, ka phetolelo, botoloki le tšwetšopele ya mareo, ka tlhabollo le melaotlhakwa ya maleba.
Go thekga go rutwa le go ithuta dipolelo ka moka tša semmušo tša Afrika ka go ditekanyo ka moka tša dikolo.
Tekatekano Boleng bja go ba le neete, go se kgethe lehlakore, tshwaro ya go lekana, seo se tokafetšego le seo se nepagetšego.
Dipolelodintši tše šomišegago E bolela ka kgetho ya (di)polelo ye itšego ka go maemo a itšego, ao a phethwago ke dikagare tšeo polelo e šomišwago ka go tšona, go ra gore, modiro, batheeletši le molaetša woo e o šomišetšwago.
Dipolelo tša go ba le histori ya go se holege Ka Afrika Borwa, tše ke dipolelo tšeo di bego di filwe maemo a fase ke dihlopha tšeo pele di bego di ena le maatla, gomme tšeo e lego gore ka baka leo, di be di sa šomišwe goba go tlhabollwa gore di kgone go šomišwa ke media, thuto (morago ga thuto ya fase ya ka pela), goba setšhabeng goba dikarolo tša go ba bohlokwa go tša ikonomi. Thekgo ye nyenyane e ile ya fiwa tšwetšopele ya mekgwa ya bokgabo bja molomo ka go dipolelo tše.
Ditheknolotši tša polelo ya batho Tšhomišo ya tsebo mo go tlhabollo ya ditshepetšo tša khomphuta tšeo di kgonago go lemoga, go kwešiša, go fetolela le go hlagiša polelo ya batho ka mekgwa ka moka; go ra gore, tlhabollo ya mekgwatirišo yeo e kgontšhago batho go boledišana le dikhomphutha.
Botoloki Tiro ya go bolela go tšwa go polelo ya mothopo go ya go polelo yeo go fetolelwago ka go yona.
Temogo ya polelo Tšhišimogelo ya ka moo polelo e šomišwago setšhabeng, gore bašomiši ba fiwa ditokelo tša polelo, le gore na polelo e šomišwa bjang go maatlafatša goba go tšeela maatla.
Go lekana ga dipolelo Go ya ka tlotlego dipolelo ka moka di a lekana.
Tshwaro ya go lekana ya dipolelo tše pedi goba go feta, kudukudu mabapi le dikaroganyo tša semmušo tša setšhaba tša go swana le melaotlhakwa, toka, tshepetšo ya setšhaba le taelo.
Tekatekano ya polelo Toka ya kgonegišo ya dipolelo le/goba tshwaro ya dipolelo tše pedi goba go feta. Merero ya go swana le palo ya diboledi le maemo a polelo di ka no khuetša molaotshepetšo go phetha dikaroganyo tša tshomišo ya polelo ye itšego. Di ka no ba di sa lekane.
Peakanyo ya polelo Peakanyo ya polelo e fa šedi ditharollo tša mathata a polelo ka go dira maikemišetšo tše dingwe, mekgwa le ditetelo. Ke ditshepetšo tša go bea melao le go kaonafatša dipolelo ka tšwetšopele ya polelo.
Molaotshepetšo wa polelo Sephetho sa semmušo ka maemo a dipolelo tša go fapana tšeo di bolelwago ka go ditšhaba tša go fapana/dipolelodintši, mohlala, gore na ke dipolelo dife tšeo di tla šomišwago bjalo ka tša selete le gore maemo a tšona e tla ba afe.
Ditokelo tša polelo Melao yeo e phethago maemo ao ka go wona badudi ba ka kgonago go dira dikgetho tša polelo.
Diyuniti tša polelo Mafelo a mmušo ka go dikgoro le diprofense go ahlaahla merero ya polelo ye itšego ya kgoro yeo le/goba profense a go tšwa go Molaotshepetšo wa Polelo wa Bosetšhaba le go gokagana le dikgoro tše dingwe tša mmušo ka merero ya polelo.
Tshepetšo ya Phetolelo ka motšhene Ditshepetšo tša dikhomphutha tša go fetolela dingwalwa tša ilektroniki go tšwa go polelo ye nngwe go ya go ye nngwe.
Polelo yeo e beetšwego ka thoko Polelo efe goba efe ya semmušo yeo e beetšwego ka thoko ka go tšhomišo ya semmušo goba yeo polelo ya yona e sa hlohleletšwego mo go ditiragalo tša semmušo (mohlala, thuto, tlhokomelo ya maphelo). Go beelwa ka thoko gantši ke maemo a fase a polelo mohlomongwe le baboledi. Mohlala, Xitsonga, Tshivenda, isiNdebele le siSwati di tšewa gore ke dipolelo tše beetšwego ka thoko ka Afrika Borwa.
Polelo ya go ruta Polelo yeo e rutwago ka go phapošeborutelo bjalo ka ge go laeditše kharikhulamo le molaotshepetšo wa polelo.
go feta ye tee e ka no ba e šomišwa gomme baithuti ba ka no ba ba rutwa ka polelo ye nngwe yeo e sego polelo ya go ruta ya semmušo.
Dipolelodintši Tshomišo ya dipolelo tše tharo goba go feta ke motho goba sehlopha sa diboledi go swana le badudi ba selete se itšego goba setšhaba.
Polelo ya semmušo Polelo ya go šomišwa ka go mmušo, dikgotleng tša molao, thutong, kgwebong, media le ka go kgwebišano ka kakaretšo.
Mareo Mareo ao go kwanwego ka wona a go šomišwa ke bohle ka go karolo ya thuto ye itšego.
<fn>GOV-ZA. Furthereducationandtraining.2010-03-25.nso.txt</fn>
Makala ka moka ao a abago mananeo a FET ao a fago batho mangwalo a dithuto ka botlalo mo go dikgato 2 - 4 tša National Qualifications Framework a swanetše go ingwadiša bjalo ka Diinstitšhute tša praefete tša Thuto le Tlhahlo ya ka Godingwana . Makala ao a swanetše go ingwadiša gape go ya ka Molao wa Dikhamphani.
Diinstitšhute tše di abago mananeothuto a makopana, ao e sego a NQF goba ao e lego karolo ya mangwalo a dithuto, ga a angwe ke boingwadišo go ya ka Molao wo FET.
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo etela Kgoro ya Thuto.
Romela foromo ye e tladitšwego go Kgoro ya Bosetšhaba ya thuto.
Romela le tšheleteya kgopelo, ye e sa bušetšwego motho, ya go lekana R500. Yona e ka lefelwa ka tšheke ye e tiišeditšwego ke panka goba otara ya poso.
Boingwadišo bo ka phethwa mo dikgweding tše 11.
<fn>GOV-ZA. GiveNoticeofabirth.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tsebišo ya matswalo e swanetšwe e fiwe ke o tee wa batswadi goba mohlokomedi wa molao, gomme ge eba ga go motswadi goba mohlokomedi wa molao yoo a kgonago go dira bjalo, motho yo a kgopetšwego ke o tee wa batswadi goba mohlokomedi wa molao a ka fa tsebišo.
Romela foromo ya Tsebišo ya Matswalo kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae.
Motho yo a kgopetšwego go fa tsebišo o swanetše a be le taelo ya go ngwalwa ya gore a dira bjalo, yeo e swanetšego e akaretše mabaka a gore ke ka lebaka la eng batswadi ba ka se dire tsebišo ka bo bona.
Ge ngwana a belegwe ka ntle ga Afrika Borwa gomme o tee wa batswadi e le moagi wa Afrika Borwa ka nako ya matswalo a ngwana, matswalo a ka tsebišwa Kantorong ya Botseta bja Afrika Borwa, Bokonsole, goba kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae ka Afrika Borwa.
Go tsebišo ya matswalo yeo e dirilwego ka morago ga matšatši a 30 eupša pele ga ngwaga ka morago ga matswalo, batswadi goba mohlokomedi wa molao ba swanetše ba fe mabaka a gore ke ka lebaka la eng matswalo a se a ngwadišwa mo matšatšing a 30 go ya ka moo go nyakwago ke Molao.
Ge eba batswadi ga ba nyalana gomme ba rata go ngwadiša ngwana wa bona ka tlase ga sefane sa tatagwe, tatagwe o swanetše a tsebagatše botswadi mo sekgobeng seo se filwego ka gare ga foromo ya Tsebišo ya Matswalo. Tatagwe o swanetše a be gona ge matswalo a ngwadišwa.
Dikgopelo di ka tšea dibeke tše 8 go iša go tše 12.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro.
<fn>GOV-ZA. GrantApplication.2010-03-25.nso.txt</fn>
Lenaneo la kabelo ya Naga ya Tšweletšo ya tša Temo le hlamilwe go thuša badudi bao ba bego ba phaetšwe thoko ba ditšhaba tša ba Baso, baMmala le maIndia go reka naga goba didirišwa tša temo ka go medirong ya temo.
ikemišetša go šomiša naga mo mabakeng a temo fela ikemišetša go lema ka dinako tšohle se be ka sekgobeng sa mošomo wa dihlangwa tša mmušo ikemišetša go tšea karolo ka go lenaneo la tlhahlo morago ga go hwetša naga go ba mo maemong a go ka tsenya seabe ba setho seo se kopanego ge e le gore le kgopela bjalo ka sehlopha go ba le akhaonto ya panka.
Balemi bao ba tšwelelago bao ba nyakago go godiša mediro ya bona, ba ka kgopela thušo ye ngwe ya ditšhelete, fela palomoka ya thušo ya ya mokgopedi o tee ga ya swanela go feta R100 000. Tšhelete ye nngwe ya go thoma goba go tšwetša pele porotšeke ya temo e swanetše go hwetšwa pankeng.
Thušo ya ga e nlefelwe morago bjalo ka kadimo. Go šomišwa mokgwa wa go bala wo o beilwego go hwetša gore motho o tla fiwa bokae. Kgotsofatšo ya go ka thušwa ka R20 000, o swanetše go tsenya R5 000. Tsenyo ga se ya tšhelete - e ka nna ya ba didirišwa tša temo, diruiwa le tše dingwe tša temo. Le wona mošomo wo o ka o tsenyago ka go porotšeke o tla balwa bjalo ka tsenyo ya motheo.
Hwetša naga yeo o nyakago go e reka. Nakong ye nngwe, o ka be o šetše o na le naga, bjalo ka naga ya setšhaba.
Ikopanye le Kgoro ya Merero ya Naga goba mohlankedi wa selegae wa tšweletšo ya temo go kgopela thušo ya tšhelete.
tšhišinyo ya tšhomišo ya naga goba peakanyo ya polase kgetho ya go ekiša ka theko yeo e kwanetšwego, ge o hira ka maikemišetšo a go reka maina a maloko a lapa goba maloko a sehlopha, ge tšhišinyo e le ya sehlopha netefatšo ya gore kwano ga e na mathata, ga se naga ya pušetšo go beng, e ngwadišitšwe ka leina la morekiši le gore tšhelete yeo e kwanetšwego ga e fete boleng bjo bo dumelelegago bja mebaraka bohlatse bja gore tshelete yeo e šetšego ya tefelo e gona pego ya hlahlobo.
Tshepetšo e tla tšea bonnyane dikgwedi tše nne fela ge porotšeke e le mararankodi, e ka tšea sebaka se se teletšana.
Tšhelete ya ka tlase ya go lekana R20 000 e tla nyaka tšhelete ya seabe sa gago ya bonnyane bja wa R5 000. Tšhelete ya ka godimo ya R100 000 e tla nyaka tšhelete ya seabe sa gago ya bonnyane bja R400 000. Magareng ga bonnyane le bogolo bja tšhelete, go na le difarologano tša ditšhelete tša thušo, go e ya ka seabe seo se tsenywago ke motšeakarolo.
O tla fiwa foromo go e tlatša mo kantorong ya porofensi ya Kgoro ya Merero ya Naga goba kantorong ya tšweletšo ya tša temo ya selegae.
<fn>GOV-ZA. Identitydocumentforthefirsttime.2010-03-25.nso.txt</fn>
Pukwana ya boitsebišo ke pukwana yeo e hlatselago gore motho ke mang. Dipukwana tša boitsebišo di fiwa Maafrika Borwa goba batho bao ba nago le mangwalo a bodudi bja sa ruri bja Afrika Borwa bao ba nago le mengwaga ye 16 goba go feta. E ka fiwa gape le motho ofe goba ofe yo a šomelago mmušo goba mokgahlo wa semmušo wa ka ntle ga Afrika Borwa goba yo a dumeletšwego go šomela mmušo wa naga ye nngwe. Se se ama le molekani goba bana ba motho yoo.
Dira kgopelo ofising ya kgauswi ya Kgoro ya Merero ya Selegae goba ofising ya botseta ge e le gore o dira kgopelo o le ka ntle ga Afrika Borwa.
Fana ka setifikeiti sa matswalo goba pukwana ya kgale ya boitsebišo ye e filwego pele ga 1 Julae 1986.
Ge e le gore matswalo a gago a be a se a ngwadišwe, gomme ga o na setifikeiti sa matswalo, tlatša foromo ya BI-24/15 gomme o e sepediše le sengwalo sa bohlatse, mohlala: lengwalo la kolobetšo, lengwalo la go tšwa sekolong goba setifikeiti sa pelego.
Fana ka diswantšho tše pedi tša go lekana le tša ID.
Dikgatišo tša menwana di tlo dirwa gore di ngwalwe ka gare ga Registara ya Setšhaba.
Bakgopedi bao ba nyalanego ba swanetše go tšweletša khopi ya setifikeiti sa lenyalo.
Mosadi yo a dirago kgopelo ya pukwana ya boitsebišo gomme a rata go šomiša sefane sa gagwe sa peleng, o swanetše go tšweletša bohlatse bja gore o na le tumelelo ya go šomiša sefane seo.
Mofaladi yo a dirago kgopelo ya pukwana ya boitsebišo o swanetše go fana le ka lengwalo la go hlatsela gore o filwe tumelelo ya bodudi bja sa ruri, goba setifikeiti sa tumelelo, setifikeiti sa lenyalo, le foromo ya BI-529.
Kgopelo e ka tšea dibeke tše seswai.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro.
<fn>GOV-ZA. Importanimalsandanimalproducts.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tumelelo ya thekontle ya diphoofolo go di tlišwa ka nageng e a hlokagala go reka diphoofolo le ditšweletšwa tša diphoofolo ka ntle go tliša ka mo Repabliking ya Afrika Borwa.
Go na le mananeo a go tliša ka nageng ao a latelwago a diphoofolo le ditšweletšwa tša diphoofolo. Bjalo ka ge dinyakwa tša maphelo di fetoga nako le nako, o kgopelwa gore o ikopanye le Bolaodi bja Maphelo a diphoofolo go hwetša dinyakwa tša morago.
Tlatša foromo ya kgopelo. Ikopanye le Bolaodi bja Maphelo a diphoofolo ge e ba ga o na bonnete bja gore o tlatše foromo efe.
Ela hloko: Morekantle o na le maikarabelo a go lefela ditefišo tša panka gape le ditefišo tša Panka ya Dinagadišele. Kgoro e ka se ntšhe tumelelo ge e ba tefelo ye e tletšego ya ZAR110 ga se ya amogelwa.
Tšheke yeo e lefetšwego go Molaodi-Kakaretšo: Kgoro ya Temo, e ka romelwa le foromo gomme ya posetšwa go atrese ye e lego ka godimo.
Ditefo di ka dirwa gape dikantorong tša Kgoro ya Temo tšeo di tšweleditšwego ka tlase ga Dikamano le mafelo.
Mo mabakeng ao o dirago kgopelo legatong la motho yo mongwe, o kgopelwa gore o netefatše gore o lefa ka tlase ga leina la motho yoo goba khamphani yeo.
Ga go tshepedišo yeo e ka dirwago ge kgopelo e se na bohlatse bja tefo. Bohlatse bja tefo bo swanetšwe bo Feksetšwe go: +27 12 329 8292 e lebišwe go: Ina Labuschagne.
O kgopelwa gore o laetše godimo ga foromo ya kgopelo ge e ba o tla lata tumelelo goba e romelwe go wena.
Mohlankedi wa Tswalelelo o tla beakanya marobalo Seteišeneng sa Tswalelelo gomme o swanetše a tlatše seripa seo se nyakegago sa foromo ya kgopelo. E tla re ka morago ya feksetšwa morago kantorong ya tumelelo, gomme tumelelo ya maleba ya thekontle e tla fiwa.
Tsebagatšo ya Tšhireletšo e swanetšwe e tlatšwe gomme e romelwe gotee le foromo ya kgopelo. Foromo ye ya Tsebagatšo ya Tšhireletšo e ka hwetšwa gape Kantorong ya Tumelelo.
Ka morago ga go amogela foromo ya kgopelo yeo e tladitšwego, Tumelelo ya Thekontle ya Diphoofolo le Setifikeiti sa Maphelo a Diphoofolo di tla ntšhwa gomme tša romelwa thwii go wena.
Se se hlokagala gore se tlatšwe, ka Seisemane, ke ngaka ya diphoofolo yeo e dumeletšwego semmušo go dira bjalo ke Taolo ya Diphoofolo ya naga yeo e romelago ka ntle, matšatšing a 10 a go tloga.
Ge eba go hlokagala tshedimošo ye nngwe go dinyakwa tša maleba tša phoofolo ye e itšego goba setšweletšwa sa phoofolo, dikhopi tša mehlala tša Tumelelo ya Maphelo a Diphoofolo e ka hwetšwa Kantorong ya Tumelelo.
Tokumente efe goba efe yeo e laeditšwego, mohlala, Tsebagatšo ya Tšhireletšo, Setifikeiti sa Moento wa Rebisi, bj.bj.
Ge o reka dihaete tša go thapa goba tša go oma le matlalo le difoka ka ntle, foromo ya kgopelo e swanetšwe e netefatše ke ngaka ya diphoofolo ya naga lefelong leo lefelo leo le dumeletšwego le lego gona. Foromo ya kgopelo e swanetšwe e saene gape e kibje ke ngaka ya diphoofolo ya maleba ya naga, yeo e tla e feksetšago morago go kantoro ya tumelelo. Ke fela ge e amogetšwe, moo kantoro ya tumelelo e tla ntšhago tumelelo ya thekontle.
Ge o reka diphoofolo tša go phela tša polasa ka ntle go swana le dikgomo, dinku, dipudi, dipere o swanetše o hwetše tumelelo ya kaonafatšo ya diphoofolo pele go ka fiwa tumelelo ya thekontle ya diphoofolo.
Bobedi bja ditumelelo tše tša setlogo di swanetšwe di laetšwe go Mohlankedi wa Diphoofolo lefelong la matseno, gotee le Setifikeiti sa setlogo sa Maphelo a Diphoofolo ke naga yeo e romelago ka ntle.
Go tšea matšatši a mararo go ya go a mane a mošomo go sepediša tumelelo ge naga e šetše e e dumeletše.
Ke R110 go hwetša tumelelo ye e tlwaelegilego ya thekontle goba R900 tumelelo ya mmakgonthe ya thekontle.
Application to import animals or animal products into the RSA Kgopelo ya go reka diphoofolo goba ditšweletšwa tša diphoofolo go tšwa ka ntle go tliša ka mo RSA . Foromo ye e dirišetšwa dilo tša go swana le magoro a a itšego a dihaete le matlalo tšeo di swanetšego di ye go šogwa, difoka tša go tsoma tšeo di swanetšego di ye theksiteming, le diruiwa tša go phela tšeo di tlago ka gare ga naga go tšwa go dinaga tša kgauswi meholeng ye e itšego, go swana le go tlo bolawa.
Application to import animals or animal products into the RSA . Foromo ye e dirišetšwa gape go setšweletšwa sefe goba sefe seo se sa akaretšwago ke foromo ye nngwe, goba go diphoofolo tša go phela tšeo di sa lokollwago go tšwa go tswalelelo ye e tlago ya thekontle.
<fn>GOV-ZA. Importanimalsforspecificpurposes.2010-03-25.nso.txt</fn>
dipontšho, ditaetšo, diphadišano tirišo ya kgwebo ya dipastšhara pheletšo ya kgwebo ya dijo goba polayo thwii nako ya go gwaelwa ya go tia.
Diforomo tšeo di se go tša tlatšwa ka botlalo di tla bušetšwa morago go mokgopedi gomme go ka se dumelelwe go rwala maikarabelo a hlakahlakanyo.
Kgopelo e swanetšwe e romelwe go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo matšatši a 30 pele ga thekontle.
Ntšha foromo ya kgopelo go tšwa inthaneteng gomme o e tlatše ka kgatišo o diriša ditlhaka tše dikgolo.
Tefelo ya maleba e swanetšwe e romelwe le kgopelo ye nngwe le ye nngwe. Lebiša ditšheke goba ditefelo tša otara ya poso go: Director-General: Agriculture.
Go ditirelo tša bongakadiphoofolo goba nako ya go gwaelwa ya go tia ya motšwaoswere, tumelelo e swanetšwe e hwetšwe go tšwa go lekgotla la batswadiši leo le amegago.
Kgopelo e tla dumelelwa mo matšatšing a 30.
<fn>GOV-ZA. Importanimalvaccines.2010-03-25.nso.txt</fn>
Go reka kenti yeo e ngwadišitšwego go dirišwa mo diphoofolong, o swanetše o hwetše tumelelo ya thekontle go tšwa go Bolaodi bja Maphelo a Diphoofolo. Tumelelo ye ya thekontle e ba gona lebaka le le itšego le gona go morwalo o tee fela.
Ge eba o nyaka go reka kenti yeo e sa ngwadišwago ka ntle ga naga go dira teko ka mo Afrika Borwa, o hloka ditumelelo tše pedi. Tumelelo e tee go tšwa go Ngwadišo ya Molao 36 wa 1947 gomme ye nngwe go tšwa go Bolaodi bja Maphelo a Diphoofolo. Kgopelo ya tumelelo go tšwa go Ngwadišo ya Molao 36 wa 1947 e swanetše e sepele le lenaneotshepetšo le le feleletšego la tšhišinyo ya teko. Bolaodi bja Maphelo a Diphoofolo bo fana ka tumelelo ya thekontle fela ge ba amogetše khopi ya tumelelo yeo e filwego ke Ngwadišo ya Molao 36 wa 1947. Kenti yeo e rekilwego ka ntle ga naga go tlo dirišetšwa teko ga ya dumelelwa go rekišwa.
Ma mabakeng a tšhoganetšo mo go tšwelelago bolwetši gomme go se na kenti yeo e ngwadišitšwego ka gare ga naga, go ka hlokega gore go dirišwe kenti yeo e se go ya ngwadišwa. Gomme wena, bjalo ka morekantle wa ka moso, o swanetše o dire kgopelo go Lekgotla la Taolo ya Dihlare go hwetša tokollo ya Karolo 21 go ya ka Medicines and Related substance Control Act.
O hloka gape, go tšwa go Bolaodi bja Maphelo a Diphoofolo, tumelelo ya thekontle ya kenti go tsena ka mo nageng. Ba fana ka tumelelo ye ya thekontle fela ka morago ga ge o hweditše tumelelo go tšwa go Lekgotla la Taolo ya Dihlare gape o rometše bohlatse go bona. Mo lebakeng le, kenti yeo e ngwadišitšwego e ka rekišwa lebaka le le itšego go fihla ge ngwadišo e hweditšwe.
Ge eba kenti ga se ya ngwadišwa gomme e swanetšwe e dirišetšwe teko, romela lengwalo leo le saenilwego godimo ga hlogo ya khamphani ya gago ya mangwalo go Ngwadišo ya Molao 36 wa 1947 go kgopela tumelelo ya thekontle.
dikhwanthithi leina la setšweletšwa metswako yeo e dirišitšwego, go akaretšwa le motswako naga ya setlogo motšweletši nomoro ya betšhe yeo e swanetšwego go rekwa ka ntle letlakala la sethekniki la data leo le nago le nomoro ya boingwadišo ya setho sa taolo sa naga yeo setšweletšwa se ngwadišitšwego go yona lefelo la matseno nako yeo setšweletšwa se nyakwago ka yona lebaka la gore se se dirišetšwa diteko tša ngwadišo ya dipheko tša diruiwa maemo a boingwadišo a setšweletšwa go gongwe lenaneotshepedišo la Teko ka botlalo , go akaretšwa le matšatšikgwedi ao a lebeletšwego a go thoma, tlhokomedišišo e kgolo e fiwa go pheletšo ya dijo go tšwa go diphoofolo tšeo di tšweletšago dijo le maikarabelo a seokobatši.
Ge o amogela tumelelo ya thekontle go tšwa go Ngwadišo ya Molao 36 wa 1947, goba tokollo go ya ka Karolo 21 ya Molao 101 wa 1965, romela khopi ya yona le kgopelo ya gago ya tumelelo ya thekontle ya diphoofolo go Bolaodi bja Maphelo a Diphoofolo.
Ge kenti e šetše e ngwadišitšwe go dirišwa ka Afrika Borwa go ya ka Molao 36 wa 1947, o hloka fela tumelelo e tee ya thekontle, go tšwa go Bolaodi bja Maphelo a Diphoofolo. Romela khopi ya boingwadišo go ya ka Molao 36 wa 1947 le kgopelo ya gago.
O kgopelwa gore o dire kgopelo ya tumelelo ya thekontle ya diphoofolo dibeke tše e ka bago tše tshela pele ga thekontle yeo o nyakago go e dira. Ge ngaka ya diphoofolo ya naga e šetše e dumeletše kgopelo ya gago, go tšea matšatši a mabedi go ya go a mararo gore kantoro ya tumelelo e sepediše le go ntšha tumelelo.
<fn>GOV-ZA. Importchemicals.2010-03-25.nso.txt</fn>
Ge o rata go tliša dikhemikale ka mono Afrika Borwa, o swanetše go hwetša tumelelo yeo e ikgethileng go tšwa go Letona la Kgwebišano le Intaseteri goba makalatiro a yona. Kantoro ya Letona e tla tšea sephetho ge e le gore ke ka kgahlego ya setšhaba go tliša dikhemikale go tšwa ntle.
Magato a taolo ya thekontle ao a fiwago ka tirelo ye, a thuša taolo ya tša maphelo a tikologo le tšhireletšego, ga mmogo le polokego le kobamelo ya boleng. A thuša gape le go netefatša gore dikhemikale di obamela dinyakwa tša tikologo.
Ge o nyaka shedimošo ka botlalo, eya go Kgoro ya Kgwabišano le Intaseteri.
Tlatša diforomo tša kgopelo tšeo di hwetšagalago ka go Kgoro ya Afrika Borwa, o swanetše go hwetša tumelelo yeo e ikgethileng go tšwa go Letona la Kgwebišano.
Hlagiša kgatišo yeo e netefaditšwego ya lengwalo la boitsebišo le/goba lengwalo la maatlakemedi ge e le gore o dira kgopelo ya khamphani.
Hlagiša diforomo tša kgopelo go Bolaodi: Taolo ya Thekontle le Thomelontle.
Go ka tšea tekanyo ya matšatši a mararo go phethagatša tshepetšo ya gago.
Tirelo ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Importofanimalsandgeneticmaterial.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tumelelo ya thekontle go tšwa go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo e a hlokega pele o ka reka diphoofolo ka ntle ga naga goba materiale wa leabela go swana le dipelwana, mae goba matšhedi go tliša ka mo Afrika Borwa.
Ge mokgopedi a sa saene kgopelo ka boyena, lengwalo leo le dumelelago mosaeni wa go swana le agente go saena kgopelo legatong la mokgopedi, le swanetše le sepele le kgopelo.
Ge mokgopedi a tsenetše tumelelano le morekiši wa nagadišele wa phoofolo goba materiale gore o romelwe ka mo nageng ka tsela yeo e lego gore ditseno, ditefelo goba diteseletšano di lefelwa godimo ga tefelo ya theko, kgopelo e swanetše e sepele le lengwalo la tiišetšo ka Molaodi-Kakaretšo wa Kgoro ya Kgwebo le Indasteri gore Kgoro ya gagwe e dumeletše tumelelano ye bjalo.
Ntšha foromo go tšwa inthaneteng gomme o e tlatše ka botlalo o dire khopi. Foromo e ka kgopelwa gape go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo.
Dikgopelo tšeo di se go tša tlatšwa ka botlalo di tla bušetšwa morago go mokgopedi.
lešika leo le okeditšwego la meloko-mebedi direkoto tša phethagatšo ya phoofolo setifikeiti sa mohuta wa madi.
Tefelo ya maleba e swanetše e sepele le kgopelo ye nngwe le ye nngwe. Lebiša ditšheke le ditefelo tša taetšo ya poso go: Molaodi-Kakaretšo: Temo.
Romela dikgopelo go lekgotla la maruo goba mohlankedi wa ngwadišo wa maleba go hwetša tigelo.
Tumelelo ya Kaonafatšo ya Diphoofolo e tla romelwa go Bolaodi bja Ditirelo tša Diphoofolo, bjoo bo tla fanago ka Tumelelo ya Thekontle ya Diphoofolo. Ga go hlokege foromo ye nngwe ya tumelelo ya Thekontle ya Diphoofolo.
Tumelelo ya Thekontle ya Diphoofolo e na le dinyakwa tše itšego tša maphelo tšeo di swanetšwego go hlatselwa ke Ngaka ya Diphoofolo ya Naga ka nageng yeo e romelago ka ntle pele morwalo o ka romelwa ka ntle ga naga. Dinyakwa di ka hwetšwa go tšwa go Molaodi Mogolo: Maphelo a Diphoofolo.
Kgopelo e ka tšea matšatši a 30 go phethagatšwa.
<fn>GOV-ZA. Importormovedairyproducts.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tumelelo ya thekontle ya diphoofolo e hlokega go reka ditšweletšwa tša maswi ka ntle ga naga go di tliša goba go di fetiša ka nageng.
Ditumelelo tša thekontle di ba gona lebaka le le itšego le gona go morwalo o tee fela.
Kgopela tumelelo dibeke tše e ka bago tše tshela eupša e se go tša go feta dibeke tše seswai pele ga tiro yeo o ikemišeditšego go e dira.
Tlatša foromo ya kgopelo.
Ge eba ditšweletšwa di fetišwa ka go Repabliki ya Afrika Borwa, romela khopi ya tumelelo ya thekontle ya diphoofolo go tšwa go naga ya lefelo la mafelelo la kgorogo le kgopelo ya tumelelo ya phetišo ya diphoofolo ya Afrika Borwa.
Ela hloko: Morekantle o rwala maikarabelo a ditefišo tša panka gape le tša Panka ya Dinagadišele; Kgoro e ka se ntšhe tumelelo ge eba tefelo ya Diranta tše lekgolo ga se ya amogelwa ka botlalo.
O ka kgomaretša tšheke yeo e lefelwago go Molaodi-Kakaretšo: Temo, go foromo ya kgopelo gomme wa e posetša go aterese yeo e fiwago ka morago.
O ka dira gape ditefelo kantorong ya Kgoro ya Temo, yeo e laeditšwego ka morago ka tlase ga Dikgokagano le mafelo.
Ge eba o dira kgopelo legatong la motho yo mongwe, o kgopelwa gore o netefatše gore o lefela ka tlase ga leina la motho yoo goba khamphani yeo.
Ga go kgopelo yeo e tlago sepedišwa ka ntle le bohlatse bja tefelo. Bohlatse bja tefelo bo ka fekesetšwa go 012 329 8292, ya lebišwa go Ina Labuschagne.
Laetša godimo ga foromo ya kgopelo gore o tla lata tumelelo goba ge eba e swanetšwe e romelwe go wena. Kgonthišiša le kantoro ya tumelelo ka mogala gore tumelelo e gona pele o ka ya go e lata.
Ge re se no amogela foromo ya kgopelo yeo e tladitšwego ka botlalo, re tla ntšha gomme ra romela thwii go wena Tumelelo ya Thekontle ya Diphoofolo le Setifikeiti sa mohlala wa Maphelo a Diphoofolo.
Setifikeiti se sa Maphelo a Diphoofolo se swanetšwe se tlatšwe, ka Seisimane, ke ngaka ya diphoofolo yeo e dumeletšwego go dira seo ke Taolo ya Bongakadiphoofolo ya naga yeo e romelago ka ntle, gomme e gatišwe godimo ga hlogo ya lengwalo la khamphani ya bona mo matšatšing a go se fete lesome pele ditšweletšwa di ka šutišwa.
Ge o nyaka tshedimošo ka ga dinyakwa thwii tša setšweletšwa se se itšego, o ka hwetšwa dikhopi tša mehlala ya Tumelelo ya Thekontle ya Diphoofolo le Setifikeiti sa Maphelo a Diphoofolo go tšwa go Kantoro ya Tumelelo.
Setifikeiti sa Setlogo sa Maphelo a Diphoofolo seo se filwego ke ngaka ya diphoofolo ka nageng ya setlogo.
Dinyakwa tša thekontle di gona go tšwa go Kantoro ya Tumelelo goba go wepsaete ya Kgoro ya Temo.
Go tšea matšatši a mabedi go ya go a mararo a mošomo go sepediša tumelelo ge eba ngaka ya diphoofolo ya naga e a e dumelela.
<fn>GOV-ZA. Importusedvehicle.2010-03-25.nso.txt</fn>
Ge o nyaka go reka dithoto goba dinamelwa tšeo di šomišitšwego go tšwa ntle, o nyaka tumelelo yeo e ikgethang go tšwa go Letona la Kgwebišano le Intaseteri goba makalatiro a yona. Kantoro ya Letona e tla tšea sephetho ge e le gore ke ka kgahlego ya ka sehlogong ya setšhaba gore go ka rekwa dithoto goba dinamelwa tšeo di šomišitšwego go tšwa ntle.
O swanetše go iša foromo yeo e beilwego go kgopela tumelelo ya go reka ka ntle ga naga. Tumelelo ya thekontle e a nyakega go dithoto ka moka tšeo di welago ka tlase ga magato a taolo ya thekontle.
Tumelelo ya thekontle e nyakega go netefatša gore dithoto tšeo di šomišitšwego go tšwa ntle ga di šitele intaseteri ya Kopano ya Metšhelo ya Thomelo ya Afrika Borwa . Tirelo ye e thuša taolo ya tšhireletšo le mabaka a kobamelo ya boleng.
Tlatša foromo ya kgopelo: IE 462.
Iša kgatišo ya pukwana ya gago ya boitsebišo yeo e netefaditšwego go Kgoro.
Iša kgatišo ya setlankana seo se netefaditšwego sa ngwadišo ya senamelwa go Kgoro.
Iša foromo go Bolaodi: Taolo ya Thekontle le Thekišetšontle ya Khomišene ya Taolo ya Kgwebišano ya Boditšhabatšhaba.
Go ka tšea matšatši a mararo go sepetša kgopelo ya gago.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Individualhousing.2010-03-25.nso.txt</fn>
Kabo ya kago ya dintlo ya motho ka nnoši ke thušo ya mmušo yeo e fiwago batho bao ba nyakago go hwetša bong bja setene seo se agilwego. E fa baputseletšwa go tsena ka gare ga kontraka ya kago ya ntlo, goba go reka ntlo yeo e šetšego e le gona yeo e kaonafaditšwego gomme e se go karolo ya projeke yeo e dumeletšwego ya kabo ya kago ya dintlo.
Kabo ye e thuša baputseletšwa bao ba dumelelwago bao ba ratago go oketša kabo ya bona ka go fihlelela mokitlana, gape le baputseletšwa bao ba sa dumelelwago go hwetša mokitlana.
modudi wa Afrika Borwa goba motho yo a na go le tumelelo ya go ya go ile ya bodulo ge o nyetšwe goba o dula le molekani wa lebaka le le telele batho bao ba se go ba nyalwa ba mengwaga ya go feta 21 bao ba na go le bana mogolo wa kgwedi ka kgwedi wa badudi ka moka ba ka ntlong e le R3 500 goba ka tlase ga yona ga se a ka a ba le ntlo ya bodulo yeo e kilego ya bay a gagwe bakgopedi bao e lego digole ba dirago kgopelo ya diphapano tše di kgethegilego.
Tlatša foromo ya kgopelo yeo e hwetšagalago fela go Kgoro ya Profense ya Dintlo, dipanka le mebasepala.
Iša foromo go mofetiši go tlatša Karolo G.
Iša foromo go Moadimiši goba instithušene ya matlotlo go tlatša Karolo H mo mabakeng a dikgopelo tšeo di amanago le mekitlana.
Iša foromo go Moagi go tlatša Karolo I mo mabakeng a dintlo tšeo di agilwego sefsa.
pukwana ya boitsebišo setifikeiti sa lenyalo setifikeiti sa matswalo bohlatse bja mogolo , le molao wa go laetša thekišo.
Dikgopelo di sekwasekwa ke ba Kgoro ya Dintlo ya Profense gomme nako ya dikgopelo e tla fetafetana go ya ka maemo a dikgopelo.
Tirelo ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Informationfromthedeedsregistry.2010-03-25.nso.txt</fn>
mong wa lefelo yo a ngwadišitšwego seemo sa lefelo yeo kiletšo le dikonteraka mabapi le lefelo tšhelete ya theko ya lefelo melawana ya lenaneo la karolo ya tlamego kgatišo ya konteraka ya go se hlakanele dithoto , kwano ya thomelo, boitlamo bja theko, bjalo bjalo.
kgatišo ya peakanyo ya karolo ya tlamego goba Melawana ya Lenaneo la Karolo ya Tlamego mabaka a kago ya motsesetoropo tshedimošo mabapi ke lefelo goba kwano.
maina ka botlalo le/goba nomoro ya boitsebišo ya mong wa lefelo, goba e ka ba letšatši la gagwe la matswalo.
nomoro yeo e nepagetšego ya setene goba le motes goba leina la polasa le nomoro, e sego aterese ya mmila.
ya kantorong ya dikwano e fe goba e fe ya tafoleng ya tshedimošo mo mohlankedi a tlago go thuša go tlatša foromo yeo e beilwego mme a hlaloša tselatshepetšo kgopela motlanyi wa tatha go nyaka lefelo, mme a lefele tšhelete yeo e nyakegago go kantoro ya wa matlotlo mme a bušetše setlankana morago go mohlankedi tafoleng ya tshedimošo. Nomoro ya setlankana e tla fiwa kgatišo ya kwano ya tlamego ya gago.
Go nyaka go ka tšea metsotso ye 30 go ya go 60. Dikantorong tše dingwe tše kgolo, kgatišo ya kwano e romelwa ka poso goba e swanetše go tšewa ka morago ga nako yeo e itšeng.
Kgatišo ya konteraka ya go se hlakanele dithoto goba kwano ya mabaka a tshedimošo R36.00.
Bahlankedi ka go kantoro ya Ngwadišo ya Dikwano e tla go fa diforomo go di tlatša.
<fn>GOV-ZA. Internationalsocialservices.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ya Leago ya Boditšhabatšhaba ke mokgahlo wa boditšhabatšhaba wo e sego wa mmušo gomme ga o tšee lehlakore la sepolitiki, mmala, sedumedi goba naga, gomme Mongwaledipharephare wa wona o kua Geneva, Switzerland. Tirelo ye e na le netweke ya boditšhabatšhaba ya badirelaleago bao ba hlahlilwego dinageng tša gabo bona gomme ba tloga ba tseba tšona dinaga tšeo tša gabo bona.
ISS e thuša batho le malapa ao a nago le mathata a botho le leago ao a nyakago tšhomišano ya dinaga tše pedi goba bjalo. E lebane le motho ofe goba ofe wa mo Afrika Borwa goba wa naga ya ka ntle.
Dira kakaretšo ya kgopelo go ya ka mokgwa woo o dumeletšwego ke ISS. Kakaretšo ye e tlo hlaloša mabaka le kgopelo ya tirelo yeo e nyakegago go tšwa go naga ya ka ntle.
Romela kakaretšo yeo go moemedi wa profense wa ISS go Ofisikgolo ya Kgoro ya Tlhabollo ya Leago ya profense yeo o lego go yona.
Moemedi wa profense o tlo romela kgopelo ya gago go Tirelo ya Boditšhabatšhaba ya Leago ya Afrika Borwa yeo e lego ka gare ga Kgoro ya bosetšhaba ya Tlhabollo ya Leago.
Dira kgopelo ya gago go Biro ye e šomišanago le ISS goba ofisi ya mohuta woo mo nageng yeo ya ntle.
Biro yeo e tlo romela kgopelo ya gago go ISS SA.
Ditirelo tša boditšhabatšhaba tša leago di fiwa go ya ka Kontraka ye e Tsenetšwego gare ga Kgoro ya Tlhabollo ya Leago le Bongwaledipharephare ba ISS.
Dikgopelo tšeo di rometšwego di fiwa šedi ge di seno amogelwa. Morago ga go amogela kgopelo go tšwa go kgoro ya profense, ISS SA e tlo romela kgopelo ya tirelo yeo go Biro ye e šomišanago le ISS mo nageng ya ka ntle. Karabo ya bona e tlo laolwa ke mabaka ao ba ikhwetšago ba šoma ka tlase ga ona nageng yeo.
Morago ga go amogela kgopelo go tšwa go naga ya ka ntle, ISS SA e tlo romela kgopelo yeo go moemedi wa profense yoo a tlogo rulaganya le modirelaleago wa selegae gore a nyakišiše taba ye le go dira pego yeo a tlogo e fa kgoro ya profense. Mola ya amogelwago, pego yeo e tlo fetišetšwa go ISS SA, yeo le yona e tlogo e bala gomme ya e fetišetša, mmogo le ditshwaotshwao, dipotšišo, go bakgathatema.
Maemo a khwalithi ya tirelo a hlokomelwa ke badirelaleago ba selegae le ba profense gammogo le badirelaleago bao ba rwelego maikarabelo a taba ye mo ofising ya ISS SA. Bašomedi ba mmušo ba latela tsela yeo e laetšwego ke Bongwaledikakaretšo bja ISS.
Mo Afrika Borwa ditirelo di fiwa ntle le tefo. Mo dinageng tše dingwe go ka no ba le tšhelete ye e lefelwago ditirelo tše dingwe. Tefelo yeo e fapana goya ka dinaga.
Ga go na diforomo tšeo di tlatšwago.
<fn>GOV-ZA. IssuanceofISTAcertificates.2010-03-25.nso.txt</fn>
Bjalo ka leloko la laborothori leo le dumeletšwego semmušo la Mokgatlo wa Boditšhabatšhaba wa Teko ya Dipeu , Seteišene sa Semmušo sa Teko ya Dipeu le Kgoro ya Temo di dumeletšwe go fana ka Disetifikeiti tša Boditšhabatšhaba tša Phetleko ya Dipeu. Disetifikeiti tše di fiwa meholeng ya thomelontle.
Mehuta ye meraro ya disetifikeiti e ka fiwa, e lego Disetifikeiti tša Sehlopha sa Dipeu le Setifikeiti tša Mohlala wa Dipeu.
Setifikeiti sa mmala wa Namune se fiwa ge sešupo se ntšhitšwe semmušo go tšwa go sehlopha gomme diteko di dirwa ka tlase ga tumelelo e tee le ya laborothori yeo e dumeletšwego semmušo yeo e ntšhitšego sešupo.
Setifikeiti se se tala se fiwa ge sešupo se ntšhitšwe semmušo go tšwa go sehlopha ka tlase ga tumelelo ya laborothori yeo e dumeletšwego semmušo eupša diteko di dirwa go laborothori ye nngwe yeo e dumeletšwego semmušo nageng ye nngwe.
Setifikeiti se se Talalerata se fiwa ge teko e se ka tlase ga maikarabelo a laborothori yeo e dumeletšwego semmušo gomme laborothori yeo e dumeletšwego semmušo e rwala fela maikarabelo a go leka sešupo.
Disetifikeiti tša mmala wa Namune le tše Talamorago di maleba go sehlopha sa dipeu tšeo di tšwago go sona, mola Setifikeiti se se Talalerata se le maleba fela go sešupo seo se amogetšwego go dirwa teko.
Ntšha foromo ya kgopelo go tšwa go wepsaete gomme o e tlatše go hwetša Setifikeiti sa Boditšhabatšhaba sa Mmala wa Namune. Bjalo ka ge laborothori yeo e dumeletšwego semmušo e ka fana ka Setifikeiti se se Orange, o kgopelwa go ikopanya le OSTS.
Kgopela kabelo ya dinomoro tša semmušo tša sehlopha sa dipeu.
Dinomoro tša sehlopha sa dipeu di tla abja gomme kgopelo e tla fekesetšwa morago go wena. E tla fekesetšwa gape go mohlankedi wa oditi woo a dumeletšwego semmušo dikantorong tša selete yoo a tlogo dira kgetho.
Beakanya dihlopha tša dipeu go dira kgetho. Se se akaretša go swaya sehlopha ka dinomoro tša sehlopha tšeo di abilwego. Seswaro se sengwe le se sengwe se swanetšwe se swaywe goba se fiwe sešupo seo se laetšago nomoro ya sehlopha yeo e abilwego.
Ge dihlopha tša dipeu di lokišeditšwe go lekwa, bitša mooditi go ntšha dišupo.
Dišupo di romelwa go OSTS gomme tša lekelwa boleng gomme setifikeiti sa maleba sa fiwa.
Lefela tefo ya teko ya Dipeu. Ge o se no amogela dišupo, lenanetheko le a fiwa.
Tefo e ka dirwa ka mokgwa wa seelektroniki goba khaonthareng eupša go a hlokega gore o gopole nomoro ya lenanetheko gore o kgone go swantšha peeletšo le lenanetheko leo le filwego.
Kgopela Setifikeiti se se Blue ka lengwalo leo le lego godimo ga hlogwana ya lengwalo ya mokgatlo wa gago, ka ge go swaya ga sehlopha sa Dipeu le kgetho ya semmušo e sa hlokege.
Seteišene sa Semmušo sa Teko ya Dipeu se šetša pele teko ya mehlala ya dipeu meholeng ya thomelontle. Mehuta ya go fapana ya dibjalo e na le maemo a go fapana a teko gomme nako ya teko e ka fapana go tloga go matšatši a se makae go ya go dibeke di se kae.
OSTS e lwela go mediša mehlala ya dipeu go tšwa go thomelo e tee ka tlase ga maemo a go swana a teko. Gape diteko tša go fapana di ka kgopelwa ke modirelwa. Ka fao ga go tshedimošo ya tirelo ya maemo yeo e ka fiwago. Botšiša go lekala ka bo lona.
<fn>GOV-ZA. Joinleanership.2010-03-25.nso.txt</fn>
Lenaneotlhahlo ke lenaneo la thuto leo mafelelong a lona motho a fiwago lengwalo la thuto malebana le mošomo wo a bego a o dira. Mananeotlhahlo a akaretša go ithuta motho a le ka phapošing lefelong la tlhahlo goba kholetšheng le go hlahla motho a le mošomong. Gore o kgone go tsenela lenaneotlhahlo, go swanetše go ba le mongmošomo yo a nago le kgahlego le bokgoni bja go go tšea gore o tsenele lenaneotlhahlo leo.
Ke mang yo a ka dirago kgopelo?
Mang le mang yo a feditšego sekolong, kholetšheng goba yunibesithing gomme a sa šome. Batho ba ba sa šomego ba swanetše go ingwadiša mo dathabeiseng ya Kgoro ya Bašomi bjalo ka bao ba nyakago mošomong.
Ga go na tšhelete ye motho a e lefelago gore a tsenele lenaneotlhahlo. Mang le mang yo a hlaotšwego go tsenela lenaneo le o swanetše go fiwa tšhelete ye e rilego ke mongmošomo.
Botelele bja lenaneotlhahlo bo fapana go ya ka mohuta wa indasteri empa bo ka se be ka fase ga ngwaga o tee.
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Kgoro ya Bašomi.
Gopodišiša ka mohuta wa tlhahlo le mošomo wo o o nyakago. Ka mantšu a mangwe, ge e le gore o motho wa go rata go šomela ka ntle, o se dire kgopelo ya mošomo wa go šomela ka ofising.
Mabokgoni a mangwe a bjalo ka a khomphutharas; le gore naa o na le laesense ya go otlela, bjalobjalo.
Ingwadišele senthara ya kgauswi le wena ya bašomi bjalo ka motho yo a nyakago mošomo. Se se tlo kgontšha bengmošomo go hwetša leina la gago ge e le gore ba nyaka go thoma lenaneotlhahlo.
Kgopela bagwera le ba leloko gore ba go nyakiše mošomo le gore ba fele ba bala dikwalakwatšo mo dikuranteng.
Dula o ikopanya le senthara ya geno ya bašomi gore o fele o ba lemoša ka diphetogo tše di bago gona ka ga wena.
Botelele bja lenaneo le bo a fapana empa bo ka se be ka fase ga ngwaga o tee.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Dira kgopelo go Kgoro ya Bašomi goba senthara ya merero ya bašomi ya kgauswi le wena.
<fn>GOV-ZA. Landinvasions.2010-03-25.nso.txt</fn>
Bobedi naga ya mmušo le naga ya beng ba poraebete e ka tsenelwa ntle le molao.
Mmušo o na le maikarabelo a molaotheo go netefatša - mo go nyakegago, ka gare ga methopo yeo e lego gona - gore badudi ka moka ba ipshina ka ditokelo tša bona tša motheo go hwetša naga ya bona le/goba dintlo. Mo mabakeng ao tsenelelo ya naga e diregago ka go fetišiša, mmušo o na le maikarabelo a go swana le ao go thuša beng ba naga ba poraebete go šireletša naga ya bona.
Mo ditokelo tŠa motheo tša baipei bao ba sego molaong di sego kotsing, ba swanetšego go tlošwa, bolaodi bja mmušo bjo e lego maikarabelo a bjona go naga yeo ya mmušo, goba mong wa naga ya poraebete ba swanetše, ntle le tiego, go ikopanya le kgorotsheko go hwetša taelo ya go ntšha baipei bao go ya ka Molao wa Thibelo ya Khudušo yeo e sego Molaong go tšwa go le go Ipha naga mo go sego Molaong .. Molao wo ga bjale o diragatšwa ke Kgoro ya tša Dintlo.
Batho bao ba se nago phihlelelo ya naga ya temo ba ka ya go Kgoro ya Merero ya Naga go thušwa go hwetša naga ya maswanedi ya temo. Batho bao ba nyakago dintlo ba ka ikopanya le masepala goba, ge go hlokagala, ba hwetša thušo go Kgoro ya tša Dintlo ya porofensi le bosetšhaba.
ikopanya le kgoro go ntšha taelo ya go ntšha baipei bao ba sego molaong mo nageng yeo e lego ka tlase ga taolo ya mmušo ge fela ditokelo tša motheo tša baipei bao ba sego molaong di se kotsing thuša baipei bao ba sego molaong mo nageng ya mmušo goba ya poraebete bao ba se nago mme ba nyaka naga ya go lema go hwetša naga ya maleba ya temo thuša balaodi ba mmušo go hweletša baipei bao ba sego molaong naga ye nngwe ya maleba ya go aga mo go nyakegago le mo maemo ao a ikgethang, ya thuša beng ba naga ya temo ya poraebete bao naga ya bona e tsenetšwego ntle le molao go khuduša baipei bao ba nyakago naga ya go lema go hwetša naga ye nngwe ya maleba ya temo.
Mo naga ya poraebete e tsenetšwego, mme go se na seemo seo se ikgethago, mong wa naga o swanetše go ikopanya le kgoro, ntle le go senya sebaka go hwetša taelo ya go ba ntšha go ya ka Molao wa Thibelo ya Khudušo yeo e sego Molaong go tšwa go le go Ipha naga mo go sego Molaong.
Mo naga ya poraebete e tsenetšwego, mme go na le seemo seo se ikgethago, mong wa naga a ka ikopanya le kantoro ya Kgoro ya Merero ya Naga go hwetša thušo ge e le gore lebaka la go ipha naga ke go hwetša naga ya temo.
Mo naga ya poraebete e tsenetšwego mo go sego molaong mme go na le seemo seo se ikgethang, mong wa naga a ka ikopanya le masepala wa selete goba, ge go hlokagala, Kgoro ya porofensi goba ya bosetšhaba ya Dintlo go hwetša thušo ya dintlo ge e le gore lebaka la go ipha naga ke go aga dintlo.
Mathomong, go tla tšea Bolaodi: Ditirelo tša Thekgo ya Naga ya Mmušo tekanyo ya matšatši a 14 go nyaka le go hwetša naga ye nngwe ya maleba. E fela, ka lebaka la ditherišano le batšeakarolo le tumelelo ya letona, tshepetšo e ka tšea dikgwedi tša magareng ga tše pedi le tše tharo go phethagatšwa.
Ditefelo tšeo di amegago go hwetša naga ye nngwe ya maleba di ya ka go fapana ga merero. Dintlha tša go swana le bogolo bja setšhaba seo se nyakelwago naga le boleng bja naga mo lifelong le itšeng di elwa šedi.
<fn>GOV-ZA. Legalisingofficialdocuments.2010-03-25.nso.txt</fn>
Go tsenya molaong goba go tiišetša bonnete bja ditokumente ke tshepedišo ya go netefatša ga ditshaeno le mekgwa yeo ditokumente tša semmušo di sepelago mmogo ka gona, di tswalelwago le go tiišetšwa ka go saenwa ka Setifikeiti sa Apostille , goba ka Setifikeiti sa Tiišetšo go dinaga tšeo di sego Karolo ya Kwano ya The Hague.
e tsenya molaong ditokumente tša setšhaba tšeo di dirilwego ka Afrika Borwa go tla go šomišwa ka ntle ga Rephapoliki ya Afrika Borwa ka mokgwa wa Setifikeiti sa Apostille goba Setifikeiti sa Tiišetšo fa bašomiši ditlhahlo tša go hwetša ditshaeno goba ditokumente tša maleba fa bašomiši tshedimošo ka mogala, ka poso goba ka emeili.
Baemedi ba Afrika Borwa dinageng tša ka ntle ba ka tsenya molaong ditokumente tša semmušo ge fela di ile tša tsenywa molaong peleng ke ba Taolo ya maleba ba ka Nageng ya ka Ntle goba ke ba Karolo ya Molao ka Kgorong ya Merero ya Dinaga tša ka Ntle. Baemedi ba Afrika Borwa ba ka se fe Disetifikeiti tša Apostille - ba tla fa fela Disetifikeiti tša Tiišetšo.
Sa mathomo, tseba gore ke ditokumente dife tše o nyakago go di tsenya molaong.
Tokumente ga e fete ngwaga o tee.
O swanetše go tsebiša Karolo ya Molao ka ga naga yeo tokumente e tlogo šomišwa gona, go e kgontšha gore e kgone go tseba ge eba Setifikeiti sa Apostille goba sa Tiišetšo se a nyakega.
Mongwadiši goba Mongwadiši wa Thušo wa Kgorotshekokgolo ya Afrika Borwa.
Ka bowena - Ditokumente tše di rometšwego ka bowena di ka tšewa fela ge o tšweletša resithi ya gore ba ile ba di hwetša. O fiwa resithi ya go bontšha gore ditokumente di hweditšwe ka morago ga go tliša ditokumente tša gago.
Ka khoria - Khoria e tla fiwa selipi sa gore e tšere ditokumente tšeo, seo se tlago nyakega go tšea ditokumente. Gape o swanetše go lefa khoria go buša ditokumente tša gago.
Ka poso ye e retšistarilwego goba ka poso ya go sepela ka lebelo - Tsenya omfolopo ya go ba le diaterese tša mo e tlogo bušetšwa gona, omfolopo ya bogolo bja A4 ye e lefetšwego peleng go dumelela ba Karolo ya Molao go buša ditokumente tšeo. Lengwalo le le sepelago le ditokumente tše, leo le bolelago palo ya ditokumente tše di tlogo tsenywa molaong, naga yeo go tsenya molaong go nyakegago go yona, le dintlha tša gago tša boikgokaganyo ka botlalo di swanetše go sepela le ditokumente.
Ka Moemedi wa Afrika Borwa nageng ya ka ntle.
Ditokumente tše di dirilwego tše kopana goba matlakala a go phorinthwa go tšwa khomphutheng.
Dikhopi tša disetifikeiti tša lenyalo tša go setifaiwa, tša matswalo, tša lehu goba tokollo ya maphodisa.
Dikhopi tša Disetifikeiti tša Maemo a Lenyalo tša go setifaiwa goba Bohlatse bja gore o Modudi wa ka Nageng.
Dikhopi tša ditokumente tša go tšea maeto goba tša dipukwana tša boitsebišo tša go setifaiwa.
Ditokumente tše di setifailwego ke Bokhomišenare ba go Eniša gore ke dikhopi tša mmakgonthe tša ditokumente tša nnete. Motho wa Molao wa Setšhabeng o swanetše go e setifaya.
Disetifikeiti le mangwalo a matswalo ao a sego a dirwa a makopana goba ao a lego ka botlalo, disetifikeiti tša manyalo le/goba tša mahu le mangwalo ao a tiišetšago maemo a gore motho ke modudi wa ka nageng efe, ao a saennwego le go tempiwa ke mošomi yo a dumeletšwego wa Kgoro ya Merero ya Selegae.
Dipampiri tša kgodišo ya ngwana tše di saennwego le go tempiwa ke Mongwadiši wa Dikgodišo tša bana Kgorong ya Toka.
Romela nageng ya ka ntle ditokumente tše di saennwego le go tempiwa ke ba Phapoši ya Kgwebo.
Disetifikeiti tša thuto tše di saenwego le go tempiwa ke mošomi yo a dumeletšwego Kgorong ya Thuto.
Disetifikeiti tša Tokollo tša Maphodisa tše di saennwego le go tempiwa ke Senthara ya Dipego tša Bosenyi ya Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa.
Lengwalo la Go Hloka Kganetšo ya Lenyalo leo le saennwego le go tempiwa ke mošomi yo a dumeletšwego wa Kgoro ya Merero ya Selegae.
Ngwadišo ya khamphani ye e saennwego le go tempiwa ke Mongwadiši wa Dikhamphanitlengwa.
Disetifikeiti tša Kalafo tše di saennwego le go tempiwa ke bahlankedi bao ba dumeletšwego Khanseleng ya Diphrofešenale tša Maphelo.
Ditokumente tša go amana le go sepetša diruiwa, go akaretšwa tša diphoofolo tša ka ntlong, di swanetše go tempiwa le go saenwa ke Ngaka ya diphoofolo ye e dumeletšwego ya Mmušo.
Karolo ya Molao e tla fa tsebišo ya matšatši a šupa ka ga go tswalelwa ka letšatši leo le sego la go khutša la setšhaba.
Ga go ditšhelete tše di lefišwago ge go šongwa ditokumente.
Ga go na le diforomo tše o di tlatšago, eupša ka mehla efa leina la naga yeo o nyakago go šomiša ditokumente tšeo gona.
<fn>GOV-ZA. Letterofauthority.2010-03-25.nso.txt</fn>
O swanetše go ba le lengwalo la tumello go sa lebellwe gore koloi yeo e dirilwe mo Afrika-Borwa goba nageng ya ntle.
dikoloi, dipese le dikuta dikoloi tša merwalo dikariki dikoloi tša go ikgetha bjalo ka, dikreine, ditrekere, dikoloi tša go buna mašemong.
Dikoloi ka moka, tše di tšweleditšwego mo Afrika-Borwa goba dinageng tša ntle, di swanetše go sepelelana le dinyakwa tša Molao wa Bosetšhaba wa Pharakano . Bao ba rekago dikoloi dinageng tša ntle ba swanetše go fana ka bohlatse bja go bontšha gore dikoloi tšeo di sepelelana le dinyakwa tša South African Bureau of Standards.
Hlokomela: Ke fela motho yoo koloi e ngwadišitšwego ka leina la gagwe yo a swanetšego go tlatša fomo.
Nyaka difomo tša go dira kgopelo go SABS.
khopi ya Pukwana ya Boitsebišo lengwalo la boemedi ge e le gore o moemedi wa khamphani goba mokgahlo abitabiti ya koloi ye e fetošitšwego sebopego. Yona e swanetše go bontšha nomoro ya entšene le ya tšheise, tshedimošo ka botlalo malebana le mošomo wo o tlogo dirwa setifikeiti sa bohlatse sa Tirelo ya Maphodisa a Afrika-Borwa setifikeiti sa go lokela tsela setifikeiti sa go bitšwa Weigh bridge certificate diswantšho tše pedi tša koloi yeo.
Lefa tšhelete ye e beilwego.
Lengwalo leo le tla loka mo nakong ya matšatši a mane go ya go a tshela.
<fn>GOV-ZA. LocFishVessel.2010-03-25.nso.txt</fn>
Leselawatle la ka nageng la go thea dihlapi ke sekepe seo se ngwadišitšwego go Folaga ya Naga ya Afrika Borwa seo se filwego le Laesense ya Dikepe ke Kgoro ya Merero ya Tikologo le Boeti.
laolwe ka botlalo ke motho o tee goba go feta wa Afrika Borwa goba laolwe ka botlalo ke motho ofe goba ofe, setšhaba goba mokgatlo wa batho woo o hlomilwego ka tlase ga melao ya Afrika Borwa gomme bontši bja dišere le ditokelo tša go kgetha di laolwa ke badudi ba Afrika Borwa.
Leselawatle la ka nageng la go thea dihlapi gantši le direlwa go dirišetšwa go thea dihlapi goba mediro ya go amana le yona. Maselawatle a a akaretša dikere, ditlabelo, diswaro, merwalo le petrole ka moka tšeo di dirišwago. Leselawatle la ka nageng la go thea dihlapi le ka akaretša sekepe sefe goba sefe seo se thušago se tee goba tše ntši tša dikepe lewatleng ka go dira modiro woo o amanago le go thea dihlapi.
Kamano thwii ka go mediro ya go thea dihlapi go Zoune ya Maemo a Ekonomi goba meetse a boditšhabatšhaba ka tlase ga folaga ya RSA.
Ga go motho yoo a ka dirišago leselawatle la go thea dihlapi goba sekepe sefe goba sefe tirišong ya tokelo ya phihlelelo ka ntle le ge laesense e filwe, yeo e nago le tumelelo yeo e sepelelenago le yona ge eba mong wa leselawatle ke moswari yo a dumeletšwego wa go thea dihlapi. Moo mong wa leselawatle e se go moswari yo a dumeletšwego wa go thea dihlapi, go swanetše go be le kontraka ya go diriša leselawatle leo.
Leselawatle la go thea dihlapi le swanetše go elwa ka mokgwatshepetšo gomme SAMSA e ka fana ka Setifikeiti sa Polokego.
Hwetša foromo ya kgopelo go Kgoro ya Merero ya Tikologo le Boeti.
O swanetše o be moswari yo a dumeletšwego wa go thea dihlapi . Ge eba ga o moswari yo a dumeletšwego wa go thea dihlapi yo e lego mong wa leselawatle, gona o swanelwa ke go romela o akaretše le kontraka, yeo e tladišwego ke mong wa leselawatle go diriša leselawatle leo, ge o romela kgopelo ya laesense ya leselawatle.
Laetša sebaka le kgopelo ya karolo ya go thea dihlapi tšeo leselawatle le ikemišeditšwego go bewa gona.
Tlatša foromo ka go gatitša ka ditlhaka tše kgolo fela le hlohleletšo yeo e ngwadilwego moo go hlokegago.
Kgopelo e ka tšea matšatši a 3 a mošomo, go ya ka kgopelo ya maleba.
<fn>GOV-ZA. Lodgeacomplaintonfailure.2010-03-25.nso.txt</fn>
O ka dira boipelaetšo go Kgorwana ye e Ikemetšego ya Dipelaelo ge e le gore o dumela gore yo leloko/maloko a Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa o paletšwe ke go dira mošomo wa gagwe go ya ka molao wa Domestic Violence Act, 1998. Mang le mang yo a nago le kgahlego, batšwasehlabelo ba dikgaruru tša ka malapeng goba mekgahlo ye e sego ya mmušo e ka dira boipelaetšo.
Fa mmelaelwa taelo ya go tšwelela pele ga kgorotsheko.
A go hloriša ka mokgwa wa go go hlokofatša mmeleng goba ka thobalano, mohlala, go betha goba go kata.
A go hloriša ka mantšu, moyeng goba monaganong, mohlala, go go roga, go go leka goba go boulela.
A go tlaiša, mohlala, a dula a go leletša mogala go go befediša, a go romela mangwalo goba dilowana, a bile a šetše mesepelo ya gago morago.
A tsena ga gago ntle le tumelelo.
A go hloriša ka tšhelete, molato, ge molekani a tšea dipheto ka moka ka tšhomišo ya tšhelete goba a gana go lefela dijo, tšhelete ya bana ya sekolo, bjalobjalo.
A go tšhošetša, mohlala, a tšhošetša ka go go bolaya ge o nyaka go ya maphodiseng.
A senya dithoto tša gago, mohlala, a tšhuma diaparo tša gago, a thuba fenišara goba a sega dithaere tša koloi ya gago.
A sa hlomphe taelo ya tšhireletšo ye e šetšego e le gona.
A na le maitshwaro a mangwe a tšhošetšago polokego le bophelo bja gago.
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Kgorwana ye e Ikemetšego ya Dipelaelo.
Dira boipelaetšo ka nama, mogala, lengwalo goba ka e-meile go ofisi efe goba efe ya ICD.
Moipelaetši o swanetše go tlatša foromo ya go ingwadiša ya DVA.
Leina le diatrese tša motšwasehlabelo/moipelaetši.
Leina le maemo a mošomo a lephodisa/maphodisa a a belaelwago.
Nomoro ya maphodisa ya molato, ge e le gona.
Letšatšikgwedi, nako le ka fao Molao wa Tlhorišo ya ka Malapeng o tshetšwego.
<fn>GOV-ZA. Lodgeacomplaintonmisconduct.2010-03-25.nso.txt</fn>
Maikemišetšo a tirelo ye ke go kgontšha maloko a setšhaba go ipelaetša go Independent Complaints Directorate . Ge o dira boipelaetšo go ofisi ya bosetšhaba ya ICD, boipelaetšo bja gag obo tlo romelwa go ofisi ya ICD profenseng ya geno gore e nyakišišwe.
Class II complaint: boipelaetšo bja gore SAPS ga se ya latela molao wa Domestic Violence Act, 1998 , ka mantšu a mangwe ge leloko la SAPS goba MPS le ka palelwa go latela mabaka ao a beilwego ke molao wo wa Tlhorišo ya ka Malapeng.
Class III complaint: boipelatešo bja gore lephodisa/maphodisa le dirile molato woo o feleditšego o dirile gore motho a gobale kudu a be a fiwe kalafo ya bookelong. Molato wa mohuta wo o swanetše go ba o diregile ge motho a be a le ka lifelong la go lota bagolegwa la maphodisa.
Go šomiša maatla ka bošaedi moo e lego gore go ba le ditlamorago tše mpe le go gobala, palomoka ya batho bao ba amegago, tšhelete ye e nyakegago; goba nako ye tiragalo yeo e e tšerego.
Go amogela ditokomane tša bofora o tseba gore ke tša boleng bja tšhelete ya R50 000 goba go feta.
Class IV complaint: pelaelo ye e hlalošago gore leloko la SAPS goba MPS le obile molato wa go fapana le ye e filwego ka godimo goba maitshwaro a lona a mabe ga se a feleletša ka lehu goba dikgobalo mmele wa motho.
Dipelaelo tša mabapi le melato ye e bilego gona pele ICD e ka hlongwa, ke gore, melato ka moka ye e bilego gona pele ga kgwedi ya Moranang 1997. Gape le melato ye e bilego gona ngwaga pele o ka begwa go ICD, ntle le ge e le gore go na le mabaka a a gapeletšago gore molato woo o šalwe morago.
Boipelaetšo kgahlanong le bašomomedi ba ditirelo tša tshokologo , bahlankedi ba kgorotsheko le maloko a Lebotho la Setšhaba la Afrika Borwa.
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo e ya go ba lefapha la dipelaelo.
Dira boipelaetšo ka bowena, mogala, lengwalo goba e-meile ofising ya kgauswi le wena ya ICD. Dipelaelo ka moka di swanetše go dirwa ka dinako tša mošomo, gare ga 8h00 le 16h30.
ICD e ka go kgopela gore o ba fe tshedimošo ya tlaleletšo pele pelaelo e ka nyakišišwa.
Ge o eya ofising ka bowena, o tlo thušwa ke mohlankedi wa melato goba moahlaahli.
Kamogelo ya ketelo ya moipelaetši e ka tšea metsotso ye mehlano.
Go emela go botšišwa ke mošomedi wa melato go ka tšea metsotso ye 30.
Lengwalo la go tsebiša go amogelwa ga boipelaetšo le ka tšea matšatši a 30.
Pego ya malebana le kgatelopele e ka tšea matšatši a 30.
Pego ya mafelelo e ka tšea matšatši a 90.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Lodgenotificationofdeaths.2010-03-25.nso.txt</fn>
O ka dira boipelaetšo goba wa tsebiša Kgorwana ye e Ikemetšego ya Dipelaelo ka ga mahu ao a tlholegago mafelong ao maphaodisa a lota bagolegwa ka lebaka la ditiro tša maphodisa, tlhorišo goba kgethologanyo go ya ka semorafe. Tiragalo ye e tsebega kudu ka gore ke Pelaelo ya maemo a I.
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, etetla Kgorwana ye e Ikemetšego ya Dipelaelo.
Bega mahu a ka diseleng tša maphodisa ka mogala goba ka go ngwalela ofisi ya kaguswi ya ICD..
Tlatša Foromo ya go Bega Pelaelo gomme o e romela ka fekse go ofisi ya ICD ya kgauswi.
Leina le diatrese tša motšwasehlabelo/mmelaedi.
Leina le maemo a mošomo a lephodisa le le belaelwago.
Leina la seteišene sa maphodisa goba mmasepala woo lephodisa le le belaelwago le šomelago gona.
Nomoro ya maphodisa ya molato, ge e le gona.
Letšatšikgwedi, nako le ka fao maphodisa a paletšwego ke go thuša motšwasehlabelo.
ICD e tlo nyakišiša molato ka go etela lefelo la molato gore hwetša bohlatse go tšwa go bja hlatse.
ICD e tlo romela pego le ditigelo go Molaodi wa Botšhotšhisi bja Setšhaba gomme khopi ya Pego ya Tirelo ya Afrika Borwa ya Maphodisa e tlo romelwa go molli.
ICD e tlo romela pego ya taelo ya go tšwelela pele ga kgorotsheko go molli.
Dinyakišišo di ka tšea matšatši a 30 goba go feta, go ya le ka fao molato o lego wo mogolo ka gona.
Go tšweletša dipego tša mathomo go ka tšea matšatši a 180.
Dipego ka moka tše di rekotilwego mo dathabeiseng di ka tšea diiri tše 48.
Go tšweletša dipego tša mafelelo go ka tšea matšatši a 14 ka morago ga go amogelwa ga dipego tša sethekniki.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Lowersoundbroadcastingservice.2010-03-25.nso.txt</fn>
Molao wa Kgašo wa 1999 o hlaloša Tirelo ya Kgašo ya Modumo wa Maatla a Fase bjalo ka tirelo ya kgašo ya modumo ya setšhaba, poraebete goba ya naga yeo e dirišago maatla a go se fete wata e tee.
Go oketša kgopolo ya 'phihlelelo' go tšwa go tokelo ya go amogela tshedimošo go akaretša phihlelelo ye kgolo ya ditsela tša tšweletšo ka kgašo.
Tokelo ya tokologo ya ditaba le media wo mongwe, tokologo ya go amogela le go kgetholla tshedimošo le dikakanyo, tokologo ya bokgoni bja bokgabo; le tokologo ya akademiki le tokologo ya nyakišišo ya saentifiki.
Go tšwa go kgopolo ya tšwetšopele, kgopolo ya tekano e bohlokwa ka go lekanetša mahlakore a dipapadi ka go intasteri ya kgašo ka go hlohleletša batseni ba baswa ka gare ga papatšo.
Bobedi bja dilaesense tša kgašo ya setšhaba le kgwebo ya modumo wa maatla a fase di tla ba molaong mengwaga ye meraro, gomme laesense ya tiragalo ye e kgethegilego ya kgašo ya modumo wa maatla a fase e tla ba molaong matšatši a masometharo.
Laetša boipeeletšo bja maleba bja tirišo ya maatla a fase.
Laetša lefelo la studio le saete ya tshepedišo.
Hlama sehlophatšhomo seo se tla rwalago maikarabelo a tshepedišo ya kgopelo gomme sa šoma bjalo ka mokgopedi legatong la barulaganyi ba modiro.
Kgopela khopi ya foromo ya kgopelo ya tirelo ya kgašo le phatlalatšo ya taetšo.
Tlatša foromo ka kgatišo, o diriše ditlhaka tše kgolo.
Romela setlogo sa foromo ya kgopelo le dikhopi tše 16 tšeo di hlatsetšwego go Mmušo wo o Ikemetšego ka bowona wa Dikgokagano tša Afrika Borwa gotee le tefelo ya kgopelo.
Dikgopelo tšeo di se go tša tlatšwa gabotse di tla bušetšwa morago go mokgopedi gomme go ka se dumelelwe go hloka maikarabelo afe goba afe ao a tla hlolago hlakahlakano.
Tumelelo ya laesense ye e ka tšea dikgwedi tše 2 go iša go tše 3.
Foromo ya kgopelo e tla ba karolo ya dišetulu tša Kuranta ya Mmušo.
<fn>GOV-ZA.MINSTANDSepedi.2010-03-25.nso.txt</fn>
Maemo a Fasefase go Ditirelo tša Batšwasehlabelo ba Bosenyi ("Maemo a Fasefase") ke tokomane ya tshedimošo yeo e tšweleditšwego gore e hlaloše ka botlalo ditokelo tša gago bjalo ka ge di ngwetšwe ka gare ga Tšhata ya Ditirelo tša Batšwasehlabelo ba Bosenyi ka Afrika Borwa ("Tšhata ya Batšwasehlabelo") le go netefatša gore tiragatšo ya ditokelo tše, e a phethagala. Tšhata ya Batšwasehlabelo, gotee le Maemo a Fasefase, di lebišitšwe go go fa tshedimošo yeo e lego mabapi le boikano bja mmušo go kaonafatša kabelo ya ditirelo tša batšwasehlabelo ba bosenyi. Maemo a Fasefase a lebišitše go hlaloša maemotshepetšo a motheo ao a amogelegago go ditirelo tšeo di fiwago batšwasehlabelo ba bosenyi. Maemo a Fasefase ga a hlaloše fela ditokelo tša motheo le mekgwatshepetšo, mme a fana ka tshedimošo yeo e tseneletšego go go kgontšha go šomiša ditokelo tša gago le go kgontšha bao ba fanago ka ditirelo go diragatša ditokelo tša gago bjalo ka ge go hlalošwa ka go Tšhata, ka go bea maemotshepetšo a motheo ao a amogelegago ao o ka a letelago go tšwa go baabi ba ditirelo. Maemo a Fasefase a tla go thuša go rweša yo mongwe le yo mongwe yo a amegago ka gare ga lenaneo la toka ya molao wa bosenyi maikarabelo go netefatša gore o hwetša thušo le ditirelo tšeo di lebanego.
Ge o bega molato gomme o e fa bohlatse ka kgorong ya tsheko, o bapala karolo ye bohlokwa go dira gore tshepetšo ya lenaneo la toka ya molao wa bosenyi e šomele dinyakwa tša setšhaba le gona go netefatša maikarabelo a mosenyi. Gomme ka go latela seo, tshepedišo ya toka ya molao wa bosenyi le lona le go šomele ka bjako le ka tlhompho, le go go swara ka tlhompho bakeng sa seriti le sephiri sa gago le gona go kgotsofatša dinyakwa tša gago.
Maemo a Fasefase a arogantšwe ka dikarolo tše nne. Karolo ya 1 e fana ka tshedimošo ya kakaretšo ka ga ditokelo tša gago le gore ke mang yo a ka fihlelelago ditokelo tšeo. Karolo ya 2 se hlaloša mekgwatshepetšo ka go lenaneo la toka ya molao wa bosenyi le gore go tla diragala eng ka wena ge go ka diragala gore o hlokofatšwe, le ge o begile molato woo maphodiseng.
o ka di letelago go tšwa go batšeakarolo bao ba fapanego ka go lenaneo la toka ya molao wa bosenyi, go ya ka toka ye nngwe le ye nngwe go tšeo di hlalošitšwego ka go Tšhata ya tša batšwasehlabelo. Karolo ye ke yona ye bohlokwa kudu ya Maemo a Fasefase, bjalo ka ge se lebišitšwe go diragatša ditokelo tšeo di ngwadilwego ka gare ga Boikanotshepetšo. Ke ka gare ga karolo ye, mo o tla lemogago gore palo ya mekgwatshepetšo ya Toka ya Tokišo e akareditšwe ka gare ga legoratšhomo la molao bjalo ka ge go hlalošwa ka gare ga Tšhata ya tša batšwasehlabelo le Maemo a Fasefase. Karolo ya 4 e akaretša melaotshepetšo ya dingongorego. Le ge e le gore batšeakarolo ka go lenaneo la toka ya molao wa bosenyi le tla lebiša go netefatša gore ditlamorago tše bohloko tša seo se diregilego di se befišetšwe pele ka seo se tlago direga morago gape, dilo nako le nako di ka sepela gampe. Fela, batšeakarolo ba tla ba le maikemišetšo a go go swara ka kgotsofatšo le tlhompho le gona go go fa tirelo ye botse.
Maemo a Fasefase a lebišitšwe gore kabelo ya ditirelo e šalwe morago ka bohlapetši ga bonolo, ka ge go na le Maemo a Fasefase ao ka wona kabelo ya ditirelo e tlago elwa ka wona. Dihlongwa tšeo di amegago, makalatiro le mafapha di tla hlapetša tiragatšo ya ditokelo le maemo ao a amogelegago a ditirelo ao a beilwego ka gare ga Maemo a Fasefase. Gomme, bjalo ka Karolo ya bohlapetši bja bona, makalatiro a a ka ikopanya le wena. Dipoelo tše dingwe tša ditselatshepetšo tša bohlapetši le dikopano di ka tsebagatšwa.
Ge o kile wa ba motšwasehlabelo wa bosenyi, o ka letela gore batšeakarolo ka go lenaneo la toka ya molao wa bosenyi, ba tla netefatša gore ditokelo tša gago, bjalo ka ge di hlalošwa ka go Tšhata ya tša Batšwasehlabelo, di a diragatšwa le gore maemotshepetšo a motheo ao a amogelegago a ditirelo ao a hlalošitšwego ka gare ga tokomane ye, a a diragatšwa.
Mo maikemišetšong a tokomane ye, le go ya ka tlhalošo yeo e beilwego ka go Boikano bja Mekgwatshepetšo ya Motheo ya Toka ya Batšwasehlabelo ba Bosenyi le Tšhomišompe ya Maatla a Ditšhaba Kopano (GA/ReS/40/30), yeo Afrika Borwa e bo saenetšego, motšwasehlabelo wa bosenyi o hlalošwa bjalo ka motho yo a kwešitšwego bohloko, go akaretšwa bohloko bja nama goba bja kgopolo, matshwenyego a semoya, tahlegelo ya se ekonomi goba kgatako yeo e bonagalago ya ditokelo tša motheo ka mediro ya go phaelwa thoko yeo e lego kgahlanong le molao wa rena wa bosenyi. Lentšu le "motšwasehlabelo", le akaretša gape, mo go lebanego, baleloko le bana bao ba lebanego thwii le motšwasehlabelo.
o a otlwa, gape go sa kgathatšege setswalle ka lapeng magareng ga mong molato le motšwasehlabelo.
Dikgontšhi tšeo di lego ka gare ga Maemo a Fasefase di diragatšwa go batšwasehlabelo ka moka ntle le kgethologanyo ya mohuta o fe goba o fe wa semorafe, bong, boimana, maemo a lenyalo, botšo bja morafe le leago, mmala, tshekamelo ka go la botona goba botshadi, bogolo, bogole, ditumelo tša sedumedi, dikgolelo, dikgolwa, setšo, polelo le matswalo, bjalo ka ge go hlalošwa ka go Karolo ya 9 ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa (Molao wa 108 wa 1996).
Go tla direga eng?
Ge bosenyi bo dirilwe, go bo bega go Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa go tla emiša lenaneo la toka ya molao wa bosenyi ka maoto. Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa e na le maikarabelo a go nyakišiša melato le go hlagiša basenyi kahlolong. Ge fela molato o beilwe, maphodisa a tla bula tokete mme ba nyakišiša molato. Ge maphodisa a se na bonnete bja gore go ka latela kahlolo, peo ya molato e ka se latele ka pejana. Efela, maphodisa a tla tšwela pele go nyakišiša molato woo mme ba hlagiša tokete ya maphodisa go motšhotšhisi wa setšhaba gore a tšee sephetho.
Go tloga nakong yeo bosenyi bo dirilwego, mme bo begwa, go bohlokwa gore bohlatse ka moka bjo bohlokwa bo kgoboketšwe mme bo šireletšege ka mokgwa wo o tlago thuša ka go dinyakišišo tša molato le tsheko yeo e tlago latela. Dikgobalo le ditshenyagalelo tšeo di hlolegilego di ka thuša go aga bohlatse bja gago kgahlanong le mogononelwa. Pego ya kalafo, mo go swanetšego, e swanetše go ngwalwa mme ya hlagišwa.
Ge motho a beilwe molato, molato o fetišetšwa kgorong ya tsheko mo motšhotšhisi a tšeago maikarabelo a go iša pele ka molato.
Motšhotšhisi o tla ela šedi dintlha tša molato wo mongwe le wo mongwe ka tlhokomelo.
Tšea sephetho sa gore go na le bohlatse bjo bo kgotsofatšago go ka ahlola le go tšwela pele ka kahlolo.
Tšea sephetho sa gore go nyakega tshedimošo ye nngwe go ka tšea sephetho seo se sedimošegilego, mme a ka tsebiša lephodisa la dinyakišišo go tšwela pele ka go nyakišišetša pele ka molato.
Tšea sephetho sa go gogela molato morago go ya ka mabaka ao a fapanego, bjalo ka dikgahlego tša setšhaba.
O ka letela tselatshepetšo ye hlwahlwa ya ka bjako yeo e tla netefatšago gore molato o išwa kgorong ya tsheko ka pele ka mo go ka kgonegago.
O ka letela gore motšhotšhisi a ka kgopela tshedimošo ka moka yeo e amegago mabapi le tshepetšo ya tshekelontle go tšwa go lephodisa la dinyakišišo mme a di hlagiša kgorong ya tsheko, go netefatša gore sephetho sa go dumelela le go ganetša tshekelontle ya mogononelwa se tšewa ka kgahlegelo ye kgolo ya šedi ya polokego ya gago.
Pele ga ge go o dumela molato, motšhotšhisi o tla ela hloko dikgahlego tša gago, ga mmogo le tša ba lelapa la gago.
Maphodisa a tla go tsebiša ge e le gore o swanetše go iponagatša kgorong ya tsheko bjalo ka hlatse. Melato ye mentši e ahlolwa kua dikgorong ya magaseterata, mme melato ye megolo kudu e ya go kgoro ya dilete goba dikgorong tše kgolo tša tsheko.
Go iša molato kgorong ya tsheko go ka raragana, kudu ge go na le batho ba ba ntši bao ba amegago. Bao ba swerego molato ba tla dira ka mo go kgotsofatšago go netefatša gore molato o išwa kgorong ya tsheko ka bonako ka mo go ka kgonegago.
Lephodisa leo le nyakišišago molato, motšhotšhisi mogolwane wa setšhaba goba moemedi wa Kantoro ya Molaodi wa Botšhotšhisi bja Setšhaba ba tla netefatša gore, morago ga tsheko ya maleba ya mathomo le mo dinyakwa tše dingwe di kgotsofatšwago, o ka bewa ka go lenaneo la tšhireletšo ya dihlatse ge bophelo bja gago bo le kotsing goba bo tšhošetšwa.
Go fa bohlatse kgorong ya tsheko e ka ba hlobaboroko ye kgolo. Bao ba amegago - maphodisa, motšhotšhisi le bašomi ba ka kgorong ya tsheko ba tla go thekga, ba go hlahla mme ba go fa tshedimošo ka botlalo ka go ka kgonegago ka seo se kago direga.
O tla fiwa taletšo, yeo e go tsebišago gore molato o tla swarwa neng kae. Letlakala leo le hlalošago seo se tlago direga ka kgorong ya tsheko, le tla sepedišwa le taletšo mo mabakeng a mangwe. Ge o e ya kgorong ya tsheko ya magaseterata mme o na le dipotšišo ka ga ditlabelo tša ka kgorong ya tsheko, o swanetše go ikgokaganya le lephodisa la go dira dinyakišišo tša molato woo, goba ge a le gona, e ya go mohlankedi wa thušo le peakanyo, yo a tlago go hlahla goba a go fetetša go motho yo a swanetšego yo a tlago go gokaganya le kgoro.
Ge o fihla kgorong ya tsheko, o tla hwetša maswaotšhupo a go go thuša go bona tsela ya gago.
o tsebe gore kgoro ya tsheko e kae, o ka, ge e le gona, botšiša mo tafoleng ya thušo/tshedimošo/keletšo, go hwetša gore ke ka go phapošitsheko e fe yeo bohlatse bo tlago theeletšwa goba ka ga ditlabelo tša kgoro. O ka ikgokaganya gape le bašomi ba botšhotšhisi, bao ba tlago kgona go šomana le dipotšišo di fe goba di fe tšeo o ka bago le tšona ka ga ditselatshepetšo. Motšhotšhisi yo a swerego molato wa gago o tla kgona go go hlalošetša ka nepagalo lebaka leo o tla le emago pele o e fa bohlatse.
Motšhotšhisi o tla leka ka maatla go netefatša gore o a bitšwa go fa bohlatse ka pele ka mo go ka kgonegago. Motšhotšhisi yo a swerego molato wa gago, o tla, ge go swanetše, ikgokaganya le wena pele o bitšwa go fa bohlatse. Fela ka dinako tše dingwe go ba le tiego. O swanetše go netefatša gore o fihla kgorong ya tsheko ka nako. O swanetše go tsebiša motšhotšhisi ge e le gore o tla tla morago ga nako goba ge e le gore o ka se kgone go ba gona tshekong ka letšatši la tsheko.
Ge e le gore o swanetše go fa bohlatse o ka dirabjalo, mo mabakeng a mangwe, kgopela mogwera goba mothekgi go go felegetša tshekong. Morago ga go fa bohlatse o ka tsebišwa gore o ka nna wa sepela. O ka dula go ba gona tshepetšong ka moka ge o kganyoga bjalo.
O ka re, ka tlase ga mabaka a mangwe, wa fa bohlatse ka peakanyo ya thelebišene ya sekete yeo e tswalegilego (seo se ra gore ga o ka mo kgorong ya tsheko go tee le mogononelwa, fela o ka go phapoši ye nngwe).
Gape o ka re, ge o le ka tlase ga mengwaga ye 18, mme ge e le gore mohlankedi yo a e lego modulasetulo (seo se ra magaseterata goba moahlodi) a akanya gore go fa bohlatse mo tshekong go ka hlola bohloko goba kgatelelo monagano yeo e sa nyakegego, a nyaka thušo ya motsenagare ge o fana ka bohlatse ka thelebišene ya sekete yeo e tswalegilego.
Ge o swanetše go fa bohlatse ka kgorong ya tsheko, tshepetšo e ka, ka tlase ga mabaka a mangwe, diragatšwa thwii (ka morago ga mabati ao a tswaletšwego).
Bohlatse bja nnete yeo e ka se ganetšwego bo a nyakega pele motho a bonwa molato. Botšhotšhisi bo swanetše go hlatsela gore mogononelwa o molato mo go sa belaetšego. Seo se ra gore motho yo o kgolwago gore o molato, a ka hwetšwa a se na molato. Se ga se kahlolo kgahlanong le wena, fela ke seo se beilwego godimo ga maatla a botšhotšhisi ka botlalo.
Motšhotšhisi o tla bitša dihlatse tša mmušo go thekga molato kgahlanong le mogononelwa mo melatong yeo e lebanego. Toloki e tla ba gona ge go nyakega. Mogononelwa o tla fiwa sebaka sa go go botšiša (fetlekolla), le sa go fa bohlatse le go bitša dihlatse. Morago ga ge kgoro e theeleditše bohlatse ka moka bja botšhotšhisi le kemedi, mahlakore a tla fiwa sebaka sa go ipobola pele kahlolo e fiwa.
Ge mogononelwa a fiwa kotlo (a golegwa), botšhotšhisi le kemedi ba ka bontšha bohlatse mme ba ala dintlha ka gare ga kgoro ka ga kotlo yeo e tla go fiwa. Seo se dirwa ka mokgwa wa phenkgišano ka ga bogolo bja tshenyo (go kotlo ye boima) goba pobolo (go kotlo ye tshesane). Ge e le gore ngangišano ya pobolo ya kotlo e akaretša tshedimošo yeo e sego nnete, tshedimošo ye e swanetše go fiwa kgoro. Mo legatong la go fiwa kotlo, o ka kgopela tokišo goba hlatswadiatla ya ditshenyagalelo. Ge kgoro e e fa hlatswadiatla, seo ga se tšewe bjalo ka kotlo, ka gona, mpho yeo e ka fiwa godimo ga mokgwa o fe goba o fe wa kotlo. Kgoro e ka fega gape kotlo mo mabakeng a itšeng, go akaretšwa lebaka la gore mogononelwa a go hlatswe diatla. Motšhotšhisi a ka hlagiša setatamente sa kgobalo ya motšwasehlabelo mo e lego gona goba e amega, goba go fana ka bohlatse bja go tšwela pele go thekga kotlo yeo e swanetšego.
Pele ga ge kotlo e fiwa, modulasetulo, motšhotšhisi goba kemedi e ka kgopela gore mohlankedi wa phetleko goba setsebi se fe goba se fe se sengwe se beakanye pego ka ga gago goba mogononelwa. Pego e ka akaretša tshekatsheko ya ditlamorago tša bosenyi godimo ga gago. Tshedimošo ye e ka tšewa go tšwa setatamenteng seo o se filego maphodisa, goba mohlankedi wa phetleko a ka go botšološoša ka boyena goba wa bitšwa go fa bohlatse nakong ya kahlolo.
Ge o kgolwa gore kahlolo e bofefo kudu, o ka ahlaahla seo le Motšhotšhisi wa ka godimo goba Motšhotšhisi Mogolwane yo a ka tšeago sephetho sa go lemoša Molaodi wa Botšhotšhisi bja Setšhaba. Molaodi wa Botšhotšhisi bja Setšhaba a ka kgopela tshekoleswa kgahlanong le kotlo kgorong yeo e ka theeletšago ditshekoleswa. Tshekoleswa e swanetše go diragatšwa ka gare ga lebaka leo le beilwego.
Mogononelwa a ka tsenya kgopelo ya tshekoleswa kgahlanong le kgolego le kotlo yeo e filwego ke kgoro. Ge tshekoleswa e tsentšwe, o ka kgopela motšhotšhisi wa tsheko ya pele goba adefokata ya mmušo yeo e swarago ditshekoleswa, gore ba dule ba go sedimoša ka ga kgatelopele ya molato, go fa mohlala, letšatši leo le beilwego la theeletšo ya tshekoleswa, ge e le gore mogononelwa o filwe tumelelo ya tshekontle le pheletšo ya tshekoleswa.
Ge polokego ya gago e le hlobaboroko goba polokego ya hlatse ya mmušo, maphodisa, motšhotšhisi goba moemedi go tšwa go Yuniti ya Tšhireletšo ya Dihlatse ba tla kgona go go fa keletšo ka ga seo se swanetšego go dirwa go šireletšege. Ba tla go thuša ka mo go ka kgonegago.
Kgoro ya Ditirelo tša Tokišo ya Bosenyi e tla netefatša gore dikotlo tša kgolego di diragatšwa go ya ka molao. Ge go akanywa ka tokollo ya mogononelwa, Kgoro ya Ditirelo tša Tokišo ya Bosenyi e tla ela šedi ye kgolo bohlapetši bja motho yo a lokollwago ka parole.
25 O ka kgopela go ba gona mo theeletšong ya Boto ya Bohlapetši bja Tshokollo le Parole ("Boto ya Parole"). Ge o nyaka go ba gona, o tla tsebišwa ka letšatši la tsheko mme Boto e tla ela hloko ditlhobaboroko tša gago ge ba lebelela tokollo ya mogononelwa go parole.
Molatong wo mongwe le wo mongwe mo mogononelwa a lokollwago ka parole, Lekgotla la Parole le tla bea mabakapheko ka gare go tokologo ya mogononelwa, ge seo se ka ba kgahlegong ya gago.
Ge, morago ga go lokollwa ka parole, mogononelwa o itshwara ka mokgwa wo e lego gore a ka ba kotsi mo polokegong ya setšhaba, goba a tlola mabakapheko a fe goba a fe ao a amanago le tokollo ya gagwe, a ka nna a golegwa go feleletša kotlo ya gagwe ka gare ga kgolego.
Dikgoro tše dingwe tša mmušo di tla go fa thušo. Maphodisa a tla thuša ka bohlapetši bja ditiragalo; ka go fetetša pele go thušo ya kalafi le thušo ya tša monagano; ka go hlaloša tselatshepetšo ya tša sephodisa; ka go fana ka tshedimošo ka ga ditokelo tša gago; ka go go romela go mekgatlo yeo e sego ya mmušo le yeo e lego setšhabeng (NGO le CBO) goba go ditirelo tša thekgo ya batšwasehlabelo yeo e lego ka gare ga setšhaba, go netefatša polokego ya gago mo lefelong la bosenyi; ka go boloka bohlatse; le go go eletša ka ga thibelo ya bosenyi.
Ge go na le matšhošetši ka morago ga kotlo, wena, lephodisa la dinyakišišo goba motšhotšhisi, le swanetše go ikgokaganya le ba Yuniti ya Tšhireletšo ya Dihlatse ka bjako.
Kgoro ya Ditirelo tša Leago le baabi ba bangwe ba tša leago ba re, ge ba le gona, ba fana ka ditirelo tša thekgo ya semoya le ya nama, tšeo di ka akaretšago mananeo a peakanyetšo ya tsheko.
Bašomi ba tlhokomelo ya tša maphelo ba tla netefatša gore ditokelo tša gago, bjalo ka ge di le ka go Boikano bja Mekgwatshepetšo ya Ditokelo tša Balwetši di a latelwa.
Kgoro ya Thuto e tla netefatša gore mananeo a thušo bjalo ka kgothatšo, phetetšopele le mekgwa ya thekgo, di dula di le gona go batšwasehlabelo ka gare ga lenaneo la thuto.
1.1 O ka letela gore batšeakarolo ka go lenaneo la toka ya bosenyi ba tla go swara ka kgotsofatšo, le ka tlhompho le ka tlhomphego ya sephiri sa gago, le ka mokgwa wa tlhompho ya maikutlo.
1.9 o ka kgopela go botšišwa ke leloko la maphodisa leo e lego la bong bja go swana le bja gago, mme ge a le gona, o tla fiwa kgopelo yeo.
1.10 netefatša gore tshepetšo ya tsheko e tla sepetšwa ka mokgwa wo o ka se gatakego ditokelo tša gago tša tekatekano le ka tlhompho ya tlhomphego ya sephiri sa gago.
1.14 leloko la bašomi ba kgoro le tla go tsebiša gore o swanetše go lefelwa tšhelete ya mosepelo le ditshenyegelo tše dingwe mo nakong yeo o e fetšago kgorong ya tsheko o e fa bohlatse, Mme o tla go fa gape tshedimošo ka ga seo mme a go thuša go kgopela ditshenyegelo tšeo.
1.19 Ba tla go dumelela, ge o kgopela, ge ditlabelo di le gona, go letela o arogane le mogononelwa goba dihlatse tša gagwe mo molatong.
1.21 o ka se tlogelwe gore o mekamekane le molato o le noši.
1.22 ge o le motšwasehlabelo sa bosenyi bja go kata, maphodisa ba ka nyaka diaparo tša gago bjalo ka bohlatse, mme ge go le bjalo o ka kgopela moabi wa ditirelo tša leago go go thuša ka go hwetša diaparo tše dingwe.
1.28 o tla alafiwa ka pele ka mo go ka kgonegago, go etšwe hloko ditokelo tša gago bjalo ka ge di beilwe ka go Boikano bja Mekgwatshepetšo ya Ditokelo tša Balwetši.
1.29 ge o kgopetše go ba gona tshekong ya parole, Modulasetulo wa Boto ya Parole o tla, pele ga tsheko, go tsebiša la polelo yeo o e kwešišago, ka ga tshepetšo ya tsheko le gore o letetšwe go dira eng.
ge e le gore o tla ba gona theeletšong ya Boto ya Parole, maitekelo ka moka a swanetše go dirwa a go go šireletša go ka hlokofatšwa goba wa tšhošetšwa gape nakong ya tsheko.
ge e le gore toloki e gona mme o kganyoga gore o balelwe setatamente sa gago ka polelo yeo o e kwešišago pele o se netefatša ka go saena goba go gatiša monwana, gona toloki e tla diragatša lebaka leo.
2.7 gore o tla swanelwa ke go tsebiša lephodisa la dinyakišišo ge e le gore mogononelwa o tsenatsena goba o leka go tsenatsena dinyakišišo tša molato, ge e le gore o ka se be gona mo tshekong le ge e le gore mogononelwa o a go tšhošetša.
2.11 ikopanya le wena pele ga go dumela boipobolo bja kotlo ye nnyane ka go go kgopela go hlaloša ka mokgwa wo bosenyi bjo bo go amilego ka gona wena le lelapa la gago. Mo kopanong ye o tla ba le sebaka sa go ntšha dintlha ka ga tahlegelo goba bohloko bjo o bo kwešitšwego bosenying bjoo. Motšhotšhisi o tla ela hloko mabaka ao pele a tšea sephetho sa go dumela boipobolo bja kotlo ye nnyane.
2.12 nakong ya kopano, o tla go kgopela go ntšha dintlha tše dingwe tša tlaleletšo tšeo di bego di se tša akaretšwa ka gare ga setatamente. Ge go lebane, motšhotšhisi o tla ntšha dintlha tšeo go kemedi pele ga tsheko.
2.15 Ge kgoro (motšhotšhisi goba magasetarata) a ba kgopela go dira bjalo, fa kgoro direkoto tša kalafo le tshedimošo e fe goba e fe ya mabapi le molato yeo o ba filego.
ge o e ba gona theeletšong ya Boto ya Parole, ba tla go dumelela go fa ditshwaetšo tša gago ka molomo mo theeletšong goba go hlagiša ditshwaetšo tšeo di ngwadilwego.
Tshwaro ya mogononelwa.
Ge e le gore o swanetše go ba gona go elelwa mogononelwa le letšatši la pontšho ya mogononelwa.
Nomoro ya tsheko ya molato.
Matšatši a theeletšo ya kgopelo ya go seka ka ntle.
o tla lokollwa go seka ka ntle.
Tšwelopele ya dinyakišišo le tsheko ya molato.
Sephetho se fe goba se fe sa go gogela morago goba go fetola molato.
Ge e le gore o tla ba gona tshekong ya molato letšatši le matšatši a tsheko.
Ge e le gore mogononelwa o kgopetše tshekoleswa kgahlanong le kotlo goba kahlolo le poelo ya tshekoleswa.
O ka hwetša bjang neng thoto yeo e thopilwego.
Ke ditirelo di fe tšeo di lego gona go šomana le dinyakwa tša gago tše itšeng le gore o ka šomiša bjang ditirelo tšeo.
3.6 Go netefatša gore go na le maswaotšhupo ao a bonagalago ka kgorong mme a tla go fa tsela ya go ya phapošing ya tshekelo. Ge e le gona, tafola ya Thušo/Tshedimošo/Temošo e tla go tsebiša ka ga phapoši ya tshekelo yeo ka go yona bohlatse bja gago bo tlago theeletšwa.
3.14 hlaloša ditokelo tša gago le ditshepetšo tšeo di tla latelago; 3.
3.16 ge go kgonega.
3.20 a go tsebiša ka ga ditirelo tša thekgo tšeo di lego gona tša setšhaba le megala ya thušo.
3.21 ka kgopelo, go tsebiša ka ditirelo tša maleba tša batšwasehlabelo tša dikolong.
ka kgopelo le ka tumelelo ya mogononelwa, go tsebiša ka ga mananeo a tšweletšo a mogononelwa a a dirilego le/goba a a di dirago go kaonafatša mekgwa ya gagwe.
ge o tsentšwe ka go lenaneo, o swanetše go obamela melao ka moka bjalo ka ge e beilwe ka go kwano.
o ka ikopanya le lephodisa la dinyakišišo kua setišing sa maphodisa goba motšhotšhisi mogolwane wa setšhaba go hwetša tshedimošo ye nngwe ka ga Lenaneo la Tšhireletšo ya Dihlatse.
lephodisa le tla golega mmelaelwa ka pele go tshela thibelo yeo e beilwego ke kgoro ka tlase ga Karolo ya 7 ya Molao wa Bosenyi bja ka Malapeng Molao wa 116 wa 1998.
4.6 tsebiša gore mo mabakeng a mangwe kgoro e ka ganetša go tsebagatša tshedimošo ye nngwe (go akaretšwa go tsebišwa ga mmelaedi goba hlatse) mabapi le tsheko goba karolo ya yona e fe goba e fe yeo e tlago swarelwa morago ga mejako yeo e tswaletšwego; mme
4.7 mo go lebanego a go hlalosetša gore motho o fe goba o fe yo a tsebagatšago tshedimošo e fe goba e fe goba a utolla tsebego ya hlatse mo e sego ka molao, o oba molato mme o tla ahlolwa.
kudu mo mabakeng a tlhekefetšo ka thobalano, Lekgotla la Parole le ka tsenya mabakapheko mo paroling ge go bonagala gore go a hlokagala go mo thibela go ikopanya le wena.
wena ga mmogo le motsenagare nakong ya go fa bohlatse.
5.18 ge kgolagano ya thelebišene ya sekete yeo e tswaletšwego (CCTV) e swanetše go šomišwa nakong ya tshepetšo ya tsheko, motšhitšhisi o tla hlaloša ka mo setlabelo se šomago ka gona goba ge go kgonega, wena le batswadi goba mohlokomedi wa gago le ka dumelelwa go bona tiragatšo ya setlabelo pele ga tsheko.
iv. go go beakanyetša go fa bohlatse ka kgorong ya tsheko le go kgontšha kgokagano le motšhotšhisi.
5.25 Ka kgopelo, goba ge go nyakega, go fa mohlala, ge o le motšwasehlabelo mme o ka kgolegong, goba ge go bonagala nakong ya tsheko ya Lekgotla la Parole gore o hloka thekgo, o tla fetetšwa go baabi ba ditirelo tša maleba go go fa ditirelo tša kgothatšo le thekgo.
5.26 mo go swanetšego, o tla fiwa setifikeiti sa kalafo sa go se be gona mošomong sekolong.
"Hlatswadiatla" e hlaloša tšhelete yeo kgoro ya tsheko ya bosenyi e go lefelago ge o bile le tahlegelo goba tshenyegelo ya thoto (go akaretšwa le tšhelete) ka lebaka la mediro ya bosenyi goba go se be gona ga motho yo a swaretšwego bosenyi. Tefelo ya hlatswadiatla e lebišitše go bušetša seemo sa pele ga tshenyo goba tshenyegelo sekeng.
tsheko le go fana ka tshedimošo ya maleba ka go kgoro, go akaretšwa le pego ya kalafo.
"Pušetšomorago" e hlaloša melato yeo kgoro ya tsheko, ka morago ga kgolego, e laelago mogononelwa go go bušetša dithoto tšeo di tšerwego go wena mo e sego ka molao goba tšeo di sentšwego mo e sego ka molao, gore go bušetšwe seemo sa gago mathomong pele ga tlholego ya bosenyi bjoo.
7.3 gore kgopelo mabapi le seo e ka sepetšwa ke kgoro ya tsheko le gore mo melatong ya maleba o tla dumelelwa go hlagiša kgopelo yeo pele ga kgoro.
Dikgoro ka moka, dihlangwa le makalatiro ao a amegago ka go molato, a ikemišetša go fana ka tirelo ya maemo a godimo, fela dilo ga di sepele ka tshwanelo nakong ye nngwe. Ge seo se hlaga, dikgoro, dihlangwa le makalatiro di rata go tseba seo se diregilego.
diphetho tšeo di dirilwego.
O ka tsenya ngongorego kgahlanong le mohlankedi wa sephodisa, molaotshepetšo wa sephodisa, ditiragatšo goba tshepetšo, ka go ngwalela Khomošenare wa Seteišene wa seteišene seo se amegago.
Ge e le gore ngongorego ya gago e mabapi le thoto yeo e timetšego goba e sentšwego mola e le diatleng tša maphodisa, o ka swanelwa ke hlatswadiatla. Lebiša dinyakišišo go MoKomošinarere wa Seteišene, goba, ge e le gore ga o kgotsofale, o ka ikgokaganya le MoKomošinarere wa Selete sa seteišene sa maphodisa seo se amegago ka dintlha tša ngongorego ya gago.
o ka ikgokaganya le Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba.
Ge ngongorego e sa ntše e sa rarologe go fihla mo o kgotsofalago, o ka ikgokaganya le Bolaodi bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego, fela lemoga gore kantoro ye e šomana fela le dingongorego tšeo di lego mabapi le kgononelo ya maitshwaromabe a bosenyi kgahlanong le maloko a Maphodisa a Metro le maloko a Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa, bao ba retelelwago ke go phethagatša mešomo ya bona.
Kgoro yeo molato o sekwago go yona, e ka rarolla dingongorego tše di ntši. Ge o Na le ngongorego, o ka ngwalela goba wa dira lebaka la kopano le Motšhotšhisi-mogolwane wa Setšhaba mo kgorong ya tsheko yeo e swerego molato. Fela ge e le gore Kantoro ya Motšhotšhisi ya kgauswi ga e go fe tharollo ya ngongorego ya gago mo go kgotsofatšago, o ka fetetša ngongorego ya gago go Motšhotšhisi Mogolwane mo seleteng. Ge ngongorego e sa ntše e sa rarologe go fihla mo o kgotsofalago, o ka iša dingongorego go Bolaodi bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego bja selete. Bjona bo tla lebelelwa ngongorego seswa ka go ikemela. Ge ngongorego e sa ntše e sa rarologe go fihla mo o kgotsofalago, o ka ikgokaganya le Molaodi wa Botšhotšhisi bja Setšhaba wa Bosetšhaba.
Ge ngongorego e sa ntše e sa rarologe go fihla mo o kgotsofalago, o ka ikgokaganya le Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba. Fela lemoga hle, gore kantoro ye e šomana fela le dingongorego tšeo di lego mabapi le mediro ya taolotshepetšo. Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba, e ka se ke, ka molao, ya nyakišiša diphetho tšeo di tšerwego ke kgoro ya tsheko.
Ge ngongorego ya gago e ama maitshwaro a modulasetulo, o ka ngwala go kgopela go bona Hlogo ya tša Kahlolo ya selete. O ka hwetša aterese le dinomoro tša mogala go kgoro ya kgauswi ya mmagaseterata.
ge o sa kgotsofatšwe ke karabo go tšwa go Hlogo ya Selete, o ka ngwala goba wa dira kgopelo ya go kopana le Hlogo ya Sehlopha sa Kahlolo ya selete ye e itšeng.
Ge ngongorego ya gago e ama kgoro ya lete, o ka ngwala go kgopela go bona Poresitente ya Kgoro ya Tsheko ya tokologo yeo e amegago. O ka hwetša aterese le dinomoro tša mogala go kgoro ya kgauswi ya mmagaseterata.
Ge ngongorego ya gago e ama moahlodi wa kgorotshekokgolo, o ka ngwala go kgopela go bona Moahlodi-Presidente wa Lefapha leo le amegago. O ka hwetša aterese le dinomoro tša mogala go kgoro ya kgauswi ya mmagaseterata goba kgorongkgolo.
ge osakgotsofatšwekekarabo, okangwalela Khomišene yaDimmagaseterata ge e le gore ngongorego ya gago e ama kgoro ya mmagaseterata goba Ditirelo tša Khomišene ya tša Kahlolo ge e le gore ngongorego e ama kgorotshekokgolo.
Ge e le gore ngongorego ya gago e ama bašomi ba kgorotsheko, go fa mohlala, bangwaledi goba ditoloki, o ka ngwala go kgopela go bona molaodi wa kgorotsheko. Ge o sa kgotsofalele thušo ya molaodi wa kgorotsheko, o ka ngwalela molaodimogolwane wa taolo ya ditirelo tša kgorotsheko goba molaodi-pharephare.
12 Ge e le gore ngongorego ya gago e ama mohlankedi wa Kgoro ya Tšweletšo ya tša Leago, o ka ngwalela hlogo ya kantoro yeo e amegago. Ge o sa kgotsofalele thušo, o ka ngwalela Hlogo ya Selete goba ya Kantoro ya Profense, ga mmogo le Kantoro ya Bosetšhaba.
13 Ge o sa ntše o sa kgotsofatšwe ke karabo yeo o e hwetšago go mohlankedi wa mmušo, o ka ikgokaganya le Khansele ya Diprofešene tša Ditirelo tša Leago goba Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba.
14 Ge o sa o sa kgotsofatšwe ke tirelo yeo e fiwago ke mošomi wa tlhokomelo ya tša maphelo ka gare go lefapha la tša maphelo a batho, o swanetše go ngongoregela pele go motho yo a go thušitšego.
o ilego wa hlahlobja goba wa alafša gona.
15 Ge o sa hwetše karabo goba o sa kgotsofale ka mokgwa wo ngongorego ya gago e sepetšwago ka gona ke hlogo goba molaodi wa tlabelo ya tša maphelo a setšhaba, o ka fetišetša ngongorego ya gago go Kgoro ya tša Maphelo ya Profense yeo e amegago. Ge o sa o sa kgotsofatšwe ke ka mokgwa wo Kgoro ya tša Maphelo ya Profense yeo e amegago e sepetšago ngongorego ya gago ka gona, o ka kgopela lekgotla la seporofešene la maleba goba khansele, bjalo ka Khansele ya Porofešene ya tša Maphelo ya Afrika Borwa, go nyakišiša bothata.
16 Ge e le gore ngongorego ya gago e ama morutiši goba leloko le fe goba le fe la bašomi mo sekolong se itšeng goba instithušene e fe goba e fe ya thuto, o ka ikopanya le hlogo ya sekolo seo goba instithušene ya thuto. Ge e le gore ngongorego e ama hlogo ya sekolo, o ka ikopanya le Selete sa Thuto goba Molaodi wa Selete.
17 Ge o sa kgotsofale ka mokgwa wo ngongorego ya gago e sepetšwago ka gona, o ka ikopanya le Hlogo ya Kgoro ya Thuto ka go profense yeo e amegago.
18 Ge ngongorego e sa ntše e sa rarologe go fihla mo o kgotsofalago, o ka ikgokaganya le Molekgotla-phethiši wa Thuto goba Kgoro ya Thuto ya Bosetšhaba.
o ka e ngwalela Khomišene wa Bosetšhaba wa Ditirelo tša Tokišo ya Bosenyi goba Moahlodi wa Tlhahlobo. Ge a amogela ngongorego ya gago yeo e ngwadilwego, Komošinare o tla e fetetša go kantoro ya maleba gore e fiwe šedi.
Tokomane ya Maemotshepetšo a Motheo ao a Amogelegago a Ditirelo tša Batšwasehlabelo ba Bosenyi e tšweleditšwe ke Bolaodi bja Bong ka gare ga Kgoro ya tša Toka le Tšweletšo ya Molaotheo, ka tšhomišano le Dikgoro tše - Tšweletšo ya Leago, Ditirelo tša Tokišo ya Bosenyi, Thuto le Maphelo ga mmogo le Bolaodi bja Kahlolo bja Bosetšhaba bja Afrika Borwa, Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa, Khomišene ya Kagoleswa ya Molao wa Afrika Borwa, Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika Borwa, Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba, Bolaodi bja Dingongorego bjo bo Ikemetšego, maloko a dimagaseterata le Dikhomišene tša Ditirelo tša Kahlolo le maloko a Maphodisa a Tshwane-Metro.
Kgoro ya tša Toka le Tšweletšo ya Molaotheo di leboga kudu thušo yeo ba e filwego go tšweletša tokomane ye ke mekgatlo yeo e fapanego yeo e sego ya mmušo.
Mokotla wa Poraebete X81 Tshwane 0001 Mogala (012) 315 1111 Fekese: (012) 326 0991 Wepsaete: www.doj.gov.
Mokotla wa Poraebete X901 Tshwane 0001 Mogala: (012) 312 7601 Fekese: (012) 312 7782 Wepsaete: www.welfare.gov.
Mokotla wa Poraebete X94 Tshwane 0001 Mogala: (012) 339 1000 Fekese: (012) 339 1530 Wepsaete: www.saps.org.
Mokotla wa Poraebete X752 Silverton Tshwane 0001 Mogala: (012) 845 6000 Fekese: (012) 845 7311 Wepsaete: www.npa.gov.
Bolaodi bja Kahlolo bja Bosetšhaba Mokotla wa Poraebete X 655 Tshwane 0001 Mogala: (012) 315 732/33 Fekese: (012) 323 5434 Wepsaete www.npa.gov.
Bolaodi bja Bosetšhaba Sentha ya Temokrasi 357 Mmila wa Visagie Sekhutlong sa Prinsloo Tshwane 0001 Mogala: (012) 320 2943/8 Fekese: (012) 320 2949 Wepsaete: www.lhr.org.
Mokotla wa Poraebete X 941 Tshwane 0001 Mogala: (012) 320 0431 Fekese: (012) 3203116 Wepsaete: www.icd.org.
Lepokisi la Poso 15803 Vlaeberg Kapa 8018 Mogala: (012) 338 9300/01 Fekese: (012) 328 5120 Wepsaete: www.sunsite.wits. ac.
Lepokisi la Poso 205 Tshwane 0001 Mogala: (021) 421 0577 Fekese: (021) 421 0633 Wepsaete: www.sunsite.wits. ac.
Mokotla wa Poraebete X895 Tshwane 0001 Mogala: (012) 312 5911 Fekese: (012) 321 6770 Wepsaete: www.education.pwv. gov.
Mokotla wa Poraebete X136 Tshwane 0001 Mogala: (012) 307 2000 Fekese: (012) 325 5706 Wepsaete: www.dos.gov.
Mokotla wa Poraebete X828 Tshwane 0001 Mogala: (012) 312 0000 Fekese: (012) 325 5706 Wepsaete: www.doh.gov.
Lepokisi la Poso 9096 Tshwane 0001 Mogala: (012) 325 3951 Fekese: (012) 325 3957 Wepsaete: www.doh.gov.
Mokotla wa Poraebete X 677 Tshwane 0001 Mogala: (012) 322 2916 Fekese: (012) 322 5093 Wepsaete: www.policy.org.
<fn>GOV-ZA. Manufacturerimporterbuilder.2010-03-25.nso.txt</fn>
Motho ofe le ofe yo a tšweletšago, a agago goba a fetolago sebopego sa dikoloi goba a rekago dikoloi dinageng tša ntle ka maikemišetšo a go di rekiša o swanetše go ingwadiša le Kgoro ya Dinamelwa.
Morago ga go amogela kgopelo ya gagwe, Kgoro ya Dinamelwa profenseng e tlo romela balekodi ba yona go yo lekola lefelo leo mokgopedi a šomelago go lona ka maikemišetšo a go kgonthiša gore le sepelelana le melawana ye e beilwego.
Ikopanye le Kgoro ya Dinamelwa profenseng ya geno.
khopi ye e setheifailwego ya pukwana ya gago ya boitsebišo khopi ye e setheifailwego ya setifikeiti sa kgwebo lengwalo la boemedi ge e le gore o moemedi wa khamphani nomoro ya Khouto ya Moreki go tšwa go Ditirelo tša Matlotlo tša Afrika-Borwa setifikeiti sa bohlatse go tšwa go Tirelo ya Maphodisa a Afrika-Borwa.
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo e dirilwego ka lona gomme setifikeiti sa boingwadišo se fiwa ka letšatši le le latelago.
<fn>GOV-ZA. MaternityBenefitsUIF.2010-03-25.nso.txt</fn>
Nepo ya dikholego tša botswetši ke go phumula meokgo mošomi leloko la sekhwama le le nago le maswanedi nakong ya ge le le mmeleng le ge le le setswetši.
Kgopelo e swanetše go dira ka potlako morago ga go thongwa ga llifi ya botswetši goba go sego fao mo dikgweding tše tshela morago ga go belegwa ga ngwana.
Mošomi yo e lego leloko la sekhwama o swanetše go ba a hwetša ka fase ga tefo ye e tlwaelegilego ge a le llifing ya botswetši.
Go lebeletšwe matšatši ao a ikgobokeditšego ona, dikholego di ka lefelwa go fihla go bogolo bja matšatši a 121.
Go mabaka a go goma tseleng goba bana bao ba belegwago ba hlokofetše tefelo e dirwa paka ya bogolo bja dibeke tše tshela.
Setifikeiti sa ngaka sa go netefatša go ba mmeleng le/goba sa botswetši se swanetše go tšweletšwa.
Ikopanye le lekala la gago la kgauswi la tša bašomi go hwetša diforomo tša maleba.
Tlatša le go bušetša diforomo le setifikeiti sa ngaka go lekala la tša bašomi.
E tla o swere pukwana ya boitsebišo e tala ye e nago le dinomoro tše 13 tša go ba le paa-khoute.
Gopola go abelana ka tshedimošo ye e nepagetšego ya go panka ya go netefatšwa ke panka ya gago.
Morago ga go amogela ditokomane/dipampiri ka moka tša maleba UIF e tshephiša go sepetša goba go phethagatša dikgopelo mo dibekeng tše tshela.
Tirelo ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. MininPermit.2010-03-25.nso.txt</fn>
Phemiti ya go epa diepša ke dokumente ye e fiwago ke Kgoro ya Dimenerale le Enetši gomme yona dotukemte ye e go dumelela go thomiša ka mošomo wa go epa diepša. Ga go na motho yo a dumeletšwego go thomiša ka mošomo wo ge a se a fiwa phemiti yeo.
Phemiti ya go epa diepša e ka se fiwe motho yo mongwe yo a sego a dire kgopelo. Maikemišetšo a yona ke go laola go be le taolo ye botse ya tša maphelo le polokego, tikologo le gore mošomo wa go epa dimenerale o dirwe ka tsela ya go bontšha maikarabelo.
Phemiti ya go epa diepša e šoma mo lebakeng leo le bontšhitšwego mo godimo ga yona, empa nako ya yona e ka se fete mengwaga ye mebedi. Le ge go le bjalo nako yeo e ka mpshafatšwa makga a mararo gomme lebaka le lengwe le le lengwe le ka se fete ngwaga o tee.
dimenerale tše di amegago di ka epša gabotse mo lebakeng la mengwaga ye mebedi lefelo la mmaene ga le fete 1.5m² ka bogolo ga go na le motho yo mongwe yo a nago le tokelo goba phemiti ya go epa dimenerale gona moo lefelong leo le amegago.
Tlatša Foromo ya F: Apply for mining permit ye e hwetšagalago ofising ya Molaodi wa Selete. O ka no hwetša foromo ye mo atreseng ya inthanete.
Romela foromo mmogo le tšhelete ye e beilwego gomme yona tšhelete ye e ka se bušetšwe go mong.
Molaodi wa Selete o tlo dumelela kgopelo ya gago ge e le gore e kgotsofatša dinyakwa ka moka.
Morago ga gore kgopelo ya gago e dumelelwe, Molaodi wa selete o tlo go laela gore o fane ka lenaneo la gago la taolo ya tikologo, le gore o ikopanye le mong wa naga yeo e amegago le bao ba dulago nageng yeo ka semolao mmogo le ba bangwe bao ba ka bego ba tlo amegaga.
Romela bohlatse bja go ngwalwa go hlatsela gore o ikopantše le bao ba amegago ka moka go Molaodi wa Selete mo matšatšing a 30.
Tona o tlo fana ka phemiti ge e le gore kgopelo ya gago e kgotsofaditše dinyakwa ka moka.
Molaodi wa Selete o tlo go tsebiša mo matšatšing a 14 ge e le gore kgopelo ya gago e filwe tumelele, se se bolela gore o kgotsofaditše dinyakwa ka moka.
Ge e le gore kgopelo ya gago ga ya fiwa tumelele, Molaodi wa Selete o tlo bušetša kgopelo yeo go wena mo matšatšing a 14.
Tefelo e tlo bewa ke kgoro gomme o ka se e bušetšwe.
Tefelo e fapana go ya ka mohuta wa menerale woo o tlogo epša.
<fn>GOV-ZA. MiningRight.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tokelo ya go epa diepša e fiwa ke Mmušo ka tšhomišano le Kgoro ya dimenerale le Enetši yeo e go fago maatla a go epa dimenerale mo lefelong le le itšego.
Tokelo ya go epa e ka se šome lebaka la mengwaga ye 30.
Leano la matlotlo le bontšha gabotse gore le tlo kgona go šoma mo lebakeng leo le beilwego.
Mokgopedi o dirile ditokišetšo tša matlotlo le mabaka a mangwe malebana le leano la bašomi le la leago.
Tlatša Foromo ya D: Application for a mining rights ye e hwetšagalago ofising ya Molaodi wa Selete. O ka no hwetša foromo ye mo atreseng ya inthanete.
Iša foromo ka seatla goba ka poso go Molaodi wa Selete seo lefelo la mmaene le lego gona.
Foromo e swanetše go sepetšwa le tšhelete ye e beilwego ke Molaodi wa Selete gomme yona tšhelete ye e ka se bušetšwe mokgopedi.
Tsebiše le go kopana le batho ka moka bao ba amegago mo matšatšing a 180 morago ga go amogela tsebišo ya Molaodi wa Selete.
Molaodi wa Selete o tlo re mo matšatšing a 14 morago ga go amogela kgopelo ya gago a go tsebiša ka lengwalo ge e le gore kgopelo yeo e dumeletšwe, se se bolela gore kgopelo ya gago e kgotsofatša dinyakwa ka moka gomme a go laela gore o ikopanye le mong wa naga, badudi, le batho ka moka bao ba amegago.
Ge kgopelo ya gago e se e dumelelwe Molaodi wa Selete o tlo go bušetša yona mo matšatšing a 14.
Ge Tona a ka gana go dumelela kgopelo ya gago, o tlo go tsebiša ka lengwalo, mo matšatšing a 30, a hlaloša mabaka a sephetho seo.
Tefelo e tlo bewa ke kgoro gomme yona tefelo ga e bušetšwe motho.
Tefelo e tlo fapana go ya ka mohuta wa menerale woo o tlogo epšwa.
Kgopelo bakeng sa tokelo ya maeneng.
<fn>GOV-ZA. Missingpersons.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye e kgontšha maloko a setšhaba go bega motho yo a timetšego. O ka bega motho yo a timetšego ka bjako ge o belaela gore o ka ba a hlagetšwe ke se sengwe.
Ga go nako ye e swanetšego go e leta pele o ka bega motho yo a timetšego. Ge mohlankedi wa maphodisa a ka go bose di šele, phegelela go boledišana le mohlankedi yo a leng ka godimo ga gagwe, gomme o tšwele pele go dira bjalo go fihlela o hwetša thušo ya maleba. Go hwetša tshedimošo ka ga bana ba lahlegilego, hle eya go South African Centre for Missing Children.
Ge o belaela gore motho o lahlegile, leka go ikopanya le yena pele.
Ge o sa kgone go lota mohlala wa gagwe, eya setešeng sefe goba sefe sa maphodisa goba client service centre ntle le tikatiko.
Fana ka tshedimošo ya motheo ya motho yoo, kudukudu, senepe sa gagwe sa bjale.
Tlatša fomo ya SAPS 55 o be o saene 'indemnity form' yeo e šireletšago Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa kgahlanong le dipego tša bofora.
Ge o humane motho yo a lehlagilego, eya setešeng sa maphodisa moo o begilego gore motho o lahlegile go tsebiša maphodisa goba mohlankedi yo a nyakišišago molato.
Tlatša fomo ya SAPS 92 go khansela pego ya motho yo a lahlegilego.
O ka bega motho yo a timetšego setešeng sefe goba efe sa maphodisa, eseng feela tikologong yeo o belaelago gore motho o timetše a le go sona.
Ye ke tirelo ya mahala.
<fn>GOV-ZA. Motortradenumber.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye e lebane le batšweletši ba dikoloi, bao ba rekago dikoloi dinageng tša ntle, borakontraka ba dikoloi le barekiši ba dikoloi. Nomoro ya kgwebo ya dikoloi e dumella batšweletši ba dikoloi, bao ba rekago dikoloi dinageng tša ntle, borakontraka ba dikoloi le barekiši ba dikoloi go otlela koloi ye e sego ya ngwadišwa mo tseleng ya setšhaba.
batšweletši ba dikoloi gore ba kgone go iša koloi mo go swanetšego, go rekiša koloi le go yo lokiša koloi borakontraka ba dikoloi go iša koloi mo go swanetšego barekiši ba dikoloi go iša koloi mo go swanetšego, goba bao ba rekago dikoloi dinageng tša ntle go iša koloi mo go swanetšego.
Tlatša fomo MTN 1 ofising ya kgauswi le wena ya therafiki.
Hlaloša gore ke ka lebaka la eng o nyaka dinomoro tša kgwebo le gore o nyaka dinomoro tše kae tša kgwebo.
khopi ya pukwana ya gago ya boitsebišo goba lengwalo la boemedi ge e le gore o emela khamphani ya gago setifikeiti sa boingwadišo sa kgwebo.
Lefa tšhelete ye e beilwego.
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo.
<fn>GOV-ZA. Mzansiaccount.2010-03-25.nso.txt</fn>
Akhaonte ya Mzansi ke tirelo yeo e laolwago ke SAPO ya batho. Ke tsela ye bonolo ya go amogela le go ntšha tšhelete goba go lefela ditefelo. O ka tshepišwa gore tšhelete ya gago e bolokegile le gona ka gore ga go na ditefelo tša tirelo tša kgwedi ka kgwedi, seo o se bolokago se tla ba le ditseno fela. Ga go na ditefelo tšeo di beilwego, o lefela fela seo o se dirišago. Ga o hloke setlankana sa mogolo ge o bula akhaonte ya Mzansi. Motho yo mongwe le yo mongwe a ka bula akhaonte ye, ka ge go se na maemo a a itšego a tumelelo go swana le minimamo wa mogolo. O ka dira ditshedišano go makala a 1300 a Kantoro ya Poso le Metšhene ya go feta 8000 ya Saswitch.
Dipeeletšo ka moka dikhaonthareng tša Kantoro ya Poso ga di lefelwe.
Ela tlhoko: Bana bao ba ratago go bula diakhaonte ba swanetše ba felegetšwe ke bahlokomedi ba molao goba batswadi.
E ya go Kantoro ya kgauswi ya Poso ya Afrika Borwa gomme o kgopele mothuši wa thelara gore a go fe foromo ya kgopelo.
Tlatša foromo ya kgopelo.
Bontšha pukwana ya gago ya boitsebišo.
Fana ka bohlatse bja aterese ya gago ya bodulo. Bjalo ka karolo ya Financial Intelligence Centre Act, bakgopedi ka moka ba swanetše ba fane ka bohlatse bja aterese ya bodulo. Se e ka ba ka mokgwa wa mokitlana wa tirišo . Ge eba o hirile, khopi ya tumelelano ya khiro e a nyakega. Ge eba o dula le batswadi ba gago, afitabiti yeo e laetšago se e a nyakega.
Bana bao ba ratago go bula diakhaonte ba swanetše ba tle le bahlokomedi ba bona ba molao goba batswadi.
Dira peeletšo ya mathomo ya R10.
Ela hloko: O ka tshediša go makala a 1300 a Kantoro ya Poso le diATM tša go feta 8000 tša Saswitch.
Metsotso ye 10 go iša go ye 20, go ya ka gore lekala leo la Kantoro ya Poso le swaregile ga kaakang.
Minimamo wa peeletšo ya R10 e a nyakega.
Diforomo tša kgopelo di gona Dikantorong tša Poso ka moka ka nageng.
<fn>GOV-ZA. Notificationofamendments.2010-03-25.nso.txt</fn>
Maikemišetšo a tirelo ye ke go tsebiša Mongwadiši wa Dikhamphani ka ga diphetogo ka go kgwebo ya gago yeo e ngwadišitšwego. Diphetogo tše di ka akaretša go tloga go maloko a maswa ao a tsenywago goba ao a ntšhiwago, go ya go mohlankedi wa tša ditšhelete, aterese ya poso, bjalo bjalo.
Ge diphetogo di fe goba di fe di direga go Khoporeišene yeo e Tswaletšwego yeo e ngwadišitšwego- le ge e ka ba tšeo di lego mabapi le boleloko goba go diphetogo tšeo di lego mabapi le mohlankedi wa tša ditšhelete goba aterese ya poso ya Khoporeišene yeo Tswaletšwego - go bohlokwa go ngwadiša diphetogo tše go kantoro ya Ngwadišo ya Khoporeišene yeo Tswaletšwego.
Diphetogo di swanetše go ngwalwa ka go Setatamente sa Tlhamo seo se Fetotšwego CK2. Dintlha tše bohlokwa tšeo di lego mabapi le go tlatša ga foromo ya CK2 di ngwetšwe ka morago ga letlakala la 2 mme di swanetše go kwešišwa pele go tlatšwa foromo.
Tanelouta foromo ya kgopelo ya CK2 mme o tlatše dikarolo tšeo di amago seemo sa gago.
Tlatša Seripa sa A ge e le gore go na le phetogo ya leina la Khoporeišene yeo Tswaletšwego goba mokgwa wa kgwebo.
Tlatša foromo ya CK2A go diphetogo tša mohlankedi wa tša ditšhelete goba aterese ya kgwebo. Tlatša Seripa sa B go diphetogo tša dintlha tša boleloko.
Tlatša diforomo tša CK2 le tša CK2A ka enke ye ntsho, ka go šomiša maletere a magolo.
Iša foromo ya mathomo ya CK2 goba CK2A go kantoro ya Ngwadišo ya Khoporeišene yeo Tswaletšwego.
Hlagiša kgatišo yeo e netefaditšwego ya lengwalo la ngwadišo ya Khoporeišene yeo Tswaletšwego.
Hlagiša ditokomane tša boitsebišo tša maloko ao a amegago ka go Khoporeišene yeo Tswaletšwego.
Lefela tšhelete yeo e nyakegago.
Go phumula mongwalo mo diforomong ga go a dumelelwa. Ge diphetogo di dirilwe, lengwalo leo le netefatšago ngwadišo ya diphetogo le tla romelwa go Khoporeišene yeo Tswaletšwego.
Go ka tšea matšatši a seswai gore tshepetšo e phethagatšwe.
<fn>GOV-ZA. NotifyNedlac.2010-03-25.nso.txt</fn>
Karolo 77 ya Molao wa Merero ya Bašomi wa 1995 , e fa bašomi tokelo ya go tsenela tiragalo ya boipelaetšo go hlohleletša goba go šireletša dikgahlego tša bona tša leago le ekonomi le go ba šireletša kgahlanong le go kobiwa mošomong mmogo le go fiwa kotlo ke bengmošomo. E fa Khansele ya Bosetšhaba ya Tšwetšopele ya Ekonomi le Merero ya Bašomi - e lego mokgahlo wo o filwego maatla a go hlama dipholisi gomme wona o bopša ke baemedi ba mmušo, bašomi le setšhaba - maikarabelo a go kopanya dihlopha gore go kgone go hwetšwa tharolla ya mathata ao a gapeletšago gore go be le tiragalo ya boipelaetšo.
Nedlac e swanetše go tsebišwa ka tiragalo ya boipelaetšo ka go tlatša foromo ye . Mo foromong ye go swanetše go hlaloša mabaka le mokgwa wa tiragalo ya boipelaetšo. Se ga se akaretše letšatšikgwedi la tiragalo yeo, ka ge e le gore se se ka hlokomologa tsela ya go nyaka tharollo ya bothata.
Ge maiteko a go rarolla bothata a sa atlege, mokgahlo goba mokgahlo wo o ukamet4ego mekgahlo ya bašomi o swanetše go tsebiša Nedlac lekga la bobedi ka ga maikemišetšo a go tsenela tiragalo ya boipelaetšo. Tsebišo ye ya bobedi e swanetše go fihla ofising ya Nedlac matšatši a 14 pele ga ge tiragalo ya boipelaetšo e ka thoma.
Tsebiša Nedlac ka maikemišetšo a mokgahlo a go tsenela tiragalo ya boipelaetša.
Mongwaledi wa mokgahlo goba wa mokgahlo wo o ukametšego mekgahlo ya bašomi o swanetše go tlatša foromo ya kgopelo.
Nedlac e swanetše go amogela diforomo matšatši a 14 pele ga ge tiragalo ya go ipelaetša e ka thoma.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Notifyownershipchange.2010-03-25.nso.txt</fn>
Maikemišetšo a tirelo ye ke go tsebiša ba taolo ya therafiki gore go bile le diphetogo malebana le mong wa koloi. Tsebišo e swanetše go romelwa ofising ye nngwe le ye nngwe ya go ngwadiša dikoloi mo matšing a 21 go tloga mola diphetogo tšeo di bilego gona.
Motho yo koloi e ngwadišitšwego ka yena goba mong wa koloi o swanetše go lokolla setifikeiti sa bjale gomme a se fe go motho yoo koloi e tlogo ngwadišwa ka yena.
Motho yo koloi e ngwadišitšwego ka yena o swanetše go ikopanya le ofisi ya kgauswi le yena ya therafiki.
setifikeiti sa boingwadišo bja koloi diski ya laesense pukwana ya boitsebišo.
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo.
Tirelo ga e lefelwe.
Fomo ya tsebišo ya go fetoša maina a mong wa koloi goba thekišo ya koloi yeo e hwetšagalago ofising ya therafiki.
<fn>GOV-ZA. Occupationaccident.2010-03-25.nso.txt</fn>
Molao wa Phumula meokgo go Dikgobalo le Malwetši a Mošomong, 1993, o nyaka gore bengmošomo ba bege dikotsi ka moka tšeo di diregago mo mošomong go Sekhwama sa Phumula meokgo.
Bengmošomo ba swanetše go tlatša Karolo A ya foromo ya W. Cl.2.
Bengmošomo ba swanetše go gagola Karolo B ya foromo ya W. Cl.2 le go e iša go ngaka goba sepetlele go tlatšwa ka pela ka moo go kgonegago morago ga kotsi.
Bengmošomo ba swanetše go romela Karolo A ya foromo ye e tladitšwego go Sekhwama sa Phumula meokgo ka pela ka moo go kgonegago morago ga kotsi.
Bengmošomo ga se ba swanela go letela Karolo B ya foromo ye e swanetšego go tlatšwa ke ngaka pele ba tliša kgopelo. Morago ga gore bengmošomo ba amogele karolo ya foromo ye e tladitšwego ke ngaka, ba ka tliša foromo le bona.
Bengmošomo ba swanetše go lefa mošomi phumula meokgo mo nakong ya dikgwedi tša mathomo tše tharo morago ga kotsi. Sekhwama sa Phumula meokgo se tla bušetša mongmošomo tšhelete ye e lefilwego.
Bengmošomo ba swanetše go tliša pego ya mathomo ya ngaka ka pela morago ga gore ba e hwetše go tšwa go ngaka.
Ge e le gore mošomi a ka se boele mošomong nako e telele, bengmošomo ba swanetše go hwetša dipego tše di laetšago ge e ba go na le kaonafalo ka seemo sa bolwetši go tšwa ngakeng le go e tliša go Sekhwama sa Phumula meokgo kgwedi e nngwe le e nngwe.
Ge mošomi a thomiša ka mošomo, mongmošomo o swanetše go romela pego ya go thomiša ka mošomo le lengwalo/pego la ngaka ya mafelelo go Sekhwama sa Phumula meokgo.
Se se tla laolwa ke gore tshedimošo ka moka e tladitšwe ka tshwanelo.
Tirelo ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. OperFishProcEst.2010-03-25.nso.txt</fn>
Kgwebo ya tshepedišo ya dihlapi ke senamelwa, sekepe, meago goba lefelo leo selo goba sedirišwa se tšweletšwago go tšwa go hlapi. Selo seo se ka tšweletšwa ka mokgwa ofe goba ofe, go swana le go sega, go ripaganya, go kgaoganya diripa, go hlwekiša, go beakanya, go apeša le go boloka hlapi. Kgwebo e akaretša gape lefelo leo dihlapi di lokelwago ka gare ga ditšhitswana, di pakwago, di omišwago, di tšhelwago letswai, di tšidifatšwago goba di direlwago go rekišwa ka gare goba ka ntle ga Afrika Borwa.
Go tsenela kgwebo ya go sepediša dihlapi, o swanetše o dire kgopelo ya FPE pele / tokelo ya go thea dihlapi gomme o e hwetše. Go diriša tokelo ya go thea dihlapi goba tokelo ya go laola FPE, tumelelo yeo e lekolwago ngwaga ka ngwaga e swanetšwe e kgopelwe gomme e fiwe ke Kgoro ya Merero ya Tikologo le Boeti . Moswari wa tumelelo o swanetše a latele mabaka ao a laeditšwego ka gare ga tumelelo. Go hlolega go dira seo go ka hlola gore tumelelo e fegwe goba e fetšišwe le goba tokelo e fetšišwe.
Dira kgopelo ya tokelo ya go thea dihlapi ka taletšo fela yeo e tla phatlalatšwago ka gare ga Kuranta ya Mmušo.
Go dira kgopelo, hwetša foromo go tšwa go Kgoro ya Merero ya Tikologo le Boeti le dikantoro, goba go tšwa go lefelo leo le phatlalatšago diforomo tša kgopelo go ya ka moo le tsebagaditšwego ke DEA&T.
Ka tlhokomelo bala, kwešiša gomme o netefatše gore o kgotsofatša dinyakwa le mabaka tša kgopelo.
Tlatša, saena gomme o romele foromo gotee le ditokumente tša thekgo le tefelo yeo e laeditšwego gomme o ka se e bušetšwego morago.
Tshepedišo ya kelo e tla thomišwa ka morago ga letšatšikgwedi la mafelelo leo le beilwego la dikgopelo gomme dipoelo di tla tsebagatšwa ka kgokagano ke ba DEA&T. Ge o filwe tokelo ya FPE, o swanetšwe go dira kgopelo ya go laola FPE gomme o kgotsofatše dinyakwa pele o fiwa tumelelo.
Tokollo ya kgwebo ya tshepedišo ya dihlapi e ka šetšwa ka tlase ga mabaka a a itšego, gape ka kahlolo ya Tonakgolo ya DEA&T.
Ge tokollo ya FPE e filwe, o swanetše o dire kgopelo ya tumelelo ya go laola kgwebo ya tshepedišo ya dihlapi.
Kgopelo ya tokelo ya FPE e ka tšea kgwedi e 1 go iša go tše 3 goba go feta go ya ka bontši bja dikgopelo. Kgopelo ya tumelelo ya FPE e ka tšea letšatši le 1 goba go feta, go ya ka kgopelo ya maleba.
Ditefelo di ya ka tekologape/taetšo ya ngwaga ka ngwaga yeo e dirwago ke Tonakgolo goba mohlankedi wa mmušo yo a laetšwego, gotee le Tonakgolo ya Matlotlo.
R6 000 - Kgopelo ya tokelo ya FPE/go thea dihlapi: go laola kgwebo ya tshepedišo ya dihlapi.
R1 330 le tefelo ya kgopelo e lego R125 - Kgopelo ya tumelelo ya go thea dihlapi: go laola kgwebo ya tshepedišo ya dihlapi.
<fn>GOV-ZA. Operatereservedpostalservice.2010-03-25.nso.txt</fn>
The reserved postal services di akaretša mangwalo, diposokarata, dipampiri tša go gatišwa, diphasela tše nnyane le postal articles tše dingwe. Laesense e abela mong tokelo ya go sepetša ditirelo tša poso tša tšhoganetšo le go ba gapeletša go obamela ditlamego tše go bolelwago ka tšona go karolo 16 ya Molao wa Ditirelo tša Poso, 1998.
Ka kgopelo lemoga: Go abela laesense ga mafelo ao a abelago ditirelo tša poso tša tšhoganetšo go tla direga ge fela e le gore Tona o gatiša taletšo ya go dira kgopelo. Gabjale, Posokantoro ya Afrika Borwa ke yona institšušene e le tee ye e nago le laesense. Ga go motho yo a ka sepetšago ditirelo tša poso tša tšhoganetšo ka ntle ga ge a na le laesense ya go dira bjalo.
Tlatša foromo ya kgopelo ka mongwalo wo o balegago o šomiša ditlhaka tše kgolo.
Tliša foromo ya kgopelo le tefo ya kgopelo go Kgoro ya Dikgokagano.
Dikgopelo tšeo di sa tlatšwago ka botlalo di tla bušetšwa morago go mokgopedi le gona ga go maikarabelo mabapi le go se kgotsofale gofe goba gofe go go tla go amogelwa.
Laesense e ka ba gona ka morago ga matšatši a 30.
Kgopelo ya ngwadišo ya go sepetša ditirelo tša poso tše e sego tša tšhoganetšo. Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro.
<fn>GOV-ZA. Oreturnforfirstpaymentofprovisionaltax.2010-03-25.nso.txt</fn>
Ge motho a amogela letseno le le sa gapeletšegego go gogelwa motšhelo wa SITE goba PAYE , o swanetše go lefela motšhelo wa lebakanyana malebana le letseno leo. Tefelo ya motšhelo wa lebakanyana e dirwa mo dikgweding tše dingwe le tše dingwe tše tshela.
Motšhelo wa lebakanyana o ikemišeditše go thuša balefi ba motšhelo go kgona go dula ba lefela motšhelo mo labakeng la go ya go ile go ena le go lefela tšhelete ye ntši ka nako e tee mafelelong a ngwaga wa ditšhelete. Motšhelo wa lebakanyana wo o lefetšwego o tlo fokotšwa go wa mafelelo wa letseno woo motho a swanetšego go o lefela mo ngwageng wo o itšego wa ditšhelete.
Motho yo a swanetšego go lefela motšhelo wa lebakanyana o swanetše gore, mo matšatšing a 30 morago ga go thoma ga sekoloto sa motšhelo, a dire kgopelo ya go ingwadiša ofising ya lekala la kgauswi la Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa . Ge o ka se dire bjalo o tlo gapeletšega go lefela le tšhelete ya tswala le ya dikotlo mmogo le motšhelo wa tlaleletšo ka lebaka la go romela diforomo morago ga nako.
Letšatši la mafelelo la go lefela motšhelo wa lebakanyana mo lebakeng la mathomo ke mo dikgweding tše tshela tša mathomo go tloga ka ngwaga wo tekolo e dirilwego ka wona. Tefelo ya mathomo ya motšhelo wa lebakanyana e swanetše go lekana le seripa sa palomoka ya tšhelete ya motšhelo wo o swanetšego go lefelwa mo ngwageng ka moka.
ntšha seripa sa motšhelo wa ngwaga ka moka ntšha motšhelo wo o gogilwego mo lebakeng leo ntšha dikrediti tša motšhelo wa dinaga tša ntle mo lebakeng leo.
Dira tefelo ka go šomiša foromo ya IRP6, ka goba pele ga letšatši la mafelelo la tefelo. SARS e tlo romela diforomo tša maleba go batho bao ba ingwadišitšego.
ditefelo tša tokišetšo tša lekgetho di ka kgonthišišwa le ga e le go efe kantoro ya sebaka, Mantaga go fihlela Labohlano, magareng ga ura ya 8 goseng le seripagare ka morago ga ura ya 3 mathapama kantle le matšatši a phatlalatša a go khutša moo ditifelo di dirwago gona ka poso, ka panka goba ATM, nako e lekanego go romela goba go sepediša tefo e swanetše e hlokomelwe moo ditifelo di dirwago gona ka tše laolwago ke eleketerone , go swanetše go hlokomelwa dinako tša go kwalwa le nako ya go fetiša ditifelo e ka tšeago matšatši magareng ga a mabedi go ya go a mahlano.
Tše dingwe ka botlalo tša panka.
Mabaka a bonagala go lengwalo la tefelo la IRP6 e bušetšwago.
Ditifelo tše sa sepelelanego le tše pedi tša dinomoro tše beilwego le nomoro e beilwego di ka se ke tša amogelwa.
Ge letšatši la mafelelo le le ka letšatši la phatlalatša la go khutša goba mafelo a beke go sa šongwe, tefo e swanetše e dirwe ka letšatši la mafelelo la go šoma pele go letšatši la phatlalatša la go khutša goba matšatši a beke go sa šongwe, o ka hwetša tše dingwe, ka go lebiša go sebaka sa SARS, www.sars.gov.
Diforomo tša IRP 6 tša lebaka la mathomo e swanetše go romelwa le ge e le gore, go ya ka fao o hlakantšego ka gona, ga go na le motšhelo wa lebakanyana woo o swanetšego go lefelwa.
Ge e le gore tefelo ya motšhelo wa lebakanyana mo lebakeng la mathomo e theilwe godimo ga letseno le le akantšwego le le lego ka fase ga tšhelete ya fase ye e beilwego, kgopelo e swanetše go dirwa gomme go fiwe le mabaka. Bjale foromo ya IRP 6 ya lebaka la mathomo e na le sekgoba seo go sona o ka fago mabaka a go fahlela kgopelo ya gago. Ge SARS e se ya kgotsofala, e ka kgopelo gore o romele kakanyo ye e boeleditšwego.
Gore o efoge go lefela tšhelete ya kotlo le ya tswala, kgonthiša gore diforomo tša IRP 6 di romelwa go ofisi ya maleba ya SARS nako e sa le gona. Se se tla kgontšha SARS go šomana ka diforomo tša gago nako e sa le gona.
Mo lebakeng la bjale karolo ya rasiti ya tefelo ya foromo ya IRP 6 e mo letlakaleng la yona e nnoši. Ka go realo foromo ya gago e ka romelwa ka go ahloganywa le karolo ya foromo ya gago ya tefelo.
Bala sengwalwa sa go bitšwa IRP 12 Guidelines ge e le gore o nyaka thušo go tlatša foromo ya gago ya IRP 6.
SARS e tsentše maemo a tirelo a tlago go tsenywa tšhomišong nakong ya dilemo tše pedi.
sepediša le go lekola 80 % tša dirathene tša lekgetho la moputso o tsenago tše tlatšitšwego gabotse mme tša saenwa magareng ga matšatši a 90 a go šoma go tloga ka nako ya go amogela nakong ya bophagamo ba tirelo le magareng ga matšatši a 34 a go šoma go tloga ka nako ya go amogela ka nako ya go theoga ga tirelo sepediša dirathene tša VAT le PAYE magareng ga matšatši a 20 a tirelo ka morago ga go amogela sepediša 90 % tša tšohledirathene tša tša thomelontle le tša tša ditšwantle tše neetšwego ka mokgwa wa eleketerone magareng ga diura tše 4 ka morago ga go amogela le magareng ga diura tše 24 ka morago ga go amogela tše neelanwego ka matsogo.
Ge moemedi a šoma ka ditaba tša gago tša lekgetho, go bohlokwa kudu gore o kgonthišiše gore SARS e begelwa ka seo.
Afrika Borwa ga e dire gore go be le dipotšišo ka tša gago tšeo di tsebyago ke wena fela le tša sephiri.
Tirelo ye ga e lefelwe.
SARS e tlo romela diforomo go balefi ba motšhelo bao ba ingwadišitšego. Rasiti ya tefelo e tlo gomaretšwa mo go foromo ya IRP 6.
<fn>GOV-ZA. Oreturnforsecondprovisionaltaxpayment.2010-03-25.nso.txt</fn>
Ge motho a amogela mogolo woo o sa sepelelanego le motšhelo wa SITE goba PAYE , o swanetše go lefa motšhelo mo tšheleteng ye. Ditefelo tša motšhelo wa lebakanyana di dirwa dikgweding tše dingwe le tše dingwe tše tshela.
Motšhelo wa lebakanyana o thuša batšhedi ba motšhelo go kgona go lefela motšhelo pele ga nako go ena le gore ba emele ngwaga o fele gomme ba lefele tšhelete ye ntši. Tšhelete ya motšhelo wa lebakanyana e tlo fokotšwa go yeo e bego e swanetše go lefelwa ka morago ga ngwaga.
Motho yo a gapeletšegago go lefela motšhelo wa lebakanyana o swanetše gore mo lebakeng la matšatšing a 30 a ngwale lengwalo la go kgopela go ingwadiša le ofisi ya kgauswi ya Tirelo ya Afrika Borwa ya Matlotlo . Ge motho a ka se dire bjalo o tlo gapeletšega gore ka morago a tle a lefele le tšhelete ya kotlo ya go romela ditokomane ka morago ga nako.
Letšatši la mafelelo la go lefela motšhelo wo ga se ka morago ga letšatšikgwedi la mafelelo la ngwaga wa ditšhelete.
Moo e lego gore ngwaga wa ditšhelete wo o felago mafelelong a Feberware o tliša mathata, go filwe tumelelo ya SARS gore ditatamente tša ditšhelete di fihlišwe ka letšatšikgwedi le lengwe le e sego mafelelong a Feberware, gomme bona batho bao ba amegago ba ka dira kgopelo ya gore ba tliše diforomo tša bona tša motšhelo ka tsela yeo e sepelelanago le letšatšikgwedi leo le dumeletšwego. Empa letseno le lengwe le tlo wela mo ngwageng wa ditšhelete wa go fela ka la 28/29 Feberware.
palomoka yeo e akanyeditšwego ngwaga ka moka ntšha motšhelo wa bašomedi woo o lefetšwego ngwaga ka moka ntšha dikrediti tša motšhelo wa dinaga tša ntle ntšha tšhelete ye e lefetšwego mo nakong ya mathomo.
Ge o lefela kgonthiša gore o šomiša foromo ya maleba ya IRP6 ka letšatši goba pele ga letšatši la go tswalela.
Ditefelo tša motšhelo wa lebakanyana di ka dirwa ofising efe goba efe ya lekala la SARS, ka Mošupologo go fihla ka Labohlano, magareng ga 08h00 le 15h30, go sa akaretšwe matšatši a go khutša a setšhaba.
Ge ditefelo di dirwa ka poso, ka panka goba ka ATM, nako ye e lekanego ya go posa goba ya go šoma tefelo ya mohuta woo e swanetše go hlokomelwa.
Ge ditefelo di dirwa ka elektroniki, go swanetše go hlokomelwa dinako tša kgaotšo tša panka le nako ya go tleleera yeo e ka tšeago magareng ga matšatši a mabedi le a mahlano.
Dikliente tšeo di lefago khaontareng lekaleng lefe goba lefe la ABSA, la FNB, goba la Nedbank di ka se sa swanelwa ke go fa nomoro ya akhaonte ya panka le khoute ya panka ge ba dira ditefelo. Se se diragala go swana le go dikliente ka moka tša ABSA, tša FNB, tša Nedbank, le tša Standard Bank tšeo di šomišago go panka ka inthanete.
nomoro ya Boitšhupo ya moholegi goba nomoro ya akhaonte yeo e nyalelantšwego le mohuta wo itšego wa motšhelo wo o tlago o lefela.
Dintlha tše di bontšhitšwe go letlakala la tefo ka go foromo ya tefelo ya motšhelo ya IRP 6.
Ditefelo tšeo di sa sepelelanego le bobedi nomoro ya tšhupetšo ya tefelo yeo e boletšwego ka godimo le Nomoro ya Boitšhupo ya moholegi di ka se amogelwe.
Ge e le gore letšatši la mafelelo la go lefa motšhelo ke letšatši la go khutša la setšhaba goba ke la mafelelong a beke, tefelo yeo e swanetše go dirwa ka letšatši la mafelelo la mošomo pele ga letšatši leo la go khutša la setšhaba goba pele ga mefelelo ao a beke.
Diforomo tša IRP 6 tša lebaka la mathomo e swanetše go romelwa le ge e le gore, go ya ka fao o hlakantšego ka gona, ga go na le motšhelo wa lebakanyana woo o swanetšego go lefelwa.
Ge e le gore tefelo ya motšhelo wa lebakanyana mo lebakeng la mathomo e theilwe godimo ga letseno le le akantšwego le le lego ka fase ga tšhelete ya fase ye e beilwego, kgopelo e swanetše go dirwa gomme go fiwe le mabaka. Bjale foromo ya IRP 6 ya lebaka la mathomo e na le sekgoba seo go sona o ka fago mabaka a go fahlela kgopelo ya gago. Ge SARS e se ya kgotsofala, e ka kgopelo gore o romele kakanyo ye e boeleditšwego.
Gore o efoge go lefela tšhelete ya kotlo le ya tswala, kgonthiša gore diforomo tša IRP 6 di romelwa go ofisi ya maleba ya SARS nako e sa le gona. Se se tla kgontšha SARS go šomana ka diforomo tša gago nako e sa le gona.
Mo lebakeng la bjale karolo ya rasiti ya tefelo ya foromo ya IRP 6 e mo letlakaleng la yona e nnoši. Ka go realo foromo ya gago e ka romelwa ka go ahloganywa le karolo ya foromo ya gago ya tefelo.
Bala sengwalwa sa go bitšwa IRP 12 Guidelines ge e le gore o nyaka thušo go tlatša foromo ya gago ya IRP 6.
SARS e tsentše maemo a tirelo a tlago go tsenywa tšhomišong nakong ya dilemo tše pedi.
sepediša le go lekola 80 % tša dirathene tša lekgetho la moputso o tsenago tše tlatšitšwego gabotse mme tša saenwa magareng ga matšatši a 90 a go šoma go tloga ka nako ya go amogela nakong ya bophagamo ba tirelo le magareng ga matšatši a 34 a go šoma go tloga ka nako ya go amogela ka nako ya go theoga ga tirelo sepediša dirathene tša VAT le PAYE magareng ga matšatši a 20 a tirelo ka morago ga go amogela sepediša 90 % tša tšohledirathene tša tša thomelontle le tša tša ditšwantle tše neetšwego ka mokgwa wa eleketerone magareng ga diura tše 4 ka morago ga go amogela le magareng ga diura tše 24 ka morago ga go amogela tše neelanwego ka matsogo.
Ge moemedi a šoma ka ditaba tša gago tša lekgetho, go bohlokwa kudu gore o kgonthišiše gore SARS e begelwa ka seo.
Afrika Borwa ga e dire gore go be le dipotšišo ka tša gago tšeo di tsebyago ke wena fela le tša sephiri.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Rasiti ya mogolo e gomaretša mo go IRP 6.
<fn>GOV-ZA. Peopleshousing.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tshepedišo ya Dintlo tša Batho ke tshepetšo ya mmušo ya tshepedišo ya dintlo yeo e thekgago bengmetse bao ba ratago go oketša dikabelo tša bona ka go ikagela dintlo tša bona goba go rulaganya magareng ga bona kago ya magae a bona.
Tshepedišo e dumelela baputseletšwa go hlama mokgatlo wa thekgo ya dintlo woo o tla ba neelago thušo ya thulaganyo, thekniki le taolo. Thušo e akaretša tlhahlo le tšhupetšo go baputseletšwa go ikagela dintlo tša bona.
Kgetho ye e hwetšagala go motheo wa projeke go baputseletšwa, ka teefatšo, instithušene le diabelo tšeo di amantšwego le diprojeke. Godimo ga fao, e hwetšagala le mafelong a selegae moo batho ba na go le fela ditokelo tša pako ya mošomo go naga yeo ba dulago go yona.
Tshepedišo ya Dintlo tša Batho e šoma bjang?
Tshepedišo e go dumelela gore o diriše seabo sa gago go aga ntlo yeo e lego ya gago. Ka ge thušo le thekgo mo tshepedišong ye di le bothata, motho yo mongwe le yo mongwe yoo a kgathago tema mo tshepedišong o hloka gore a be le mokgatlo wa thekgo. Mokgatlo wo o fana ka thekgo ya thekniki go netefatša gore ntlo e agwa gabotse.
Batho bao ba ikagelago dintlo ka bobona goba bao ba rulaganyago kago ya dintlo tša bona ba ka aga dintlo tše dikgolo ka tšhelete ye nnyane.
boloka ditshenyagelelo tša tirelo ka go dira ye mengwe ya mešomo ya go aga ka bowena goba go hwetša thušo go tšwa go ba lapa, baagišane, bagwera la ba bangwe go go thuša phema go lefela baagi, le diriša dikakanyo tša gago.
Nyale/nyalwe goba o dule le motho yo mongwe, goba o be le batho bao o ba fepago ka ditseno tša gago.
Be modudi wa Afrika Borwa ka molao.
O dumelelwe ke molao go tsenela kontraka. Go ra gore o be le mengwaga ya go feta ye 21 goba o nyetše/nyetšwe gape o godile ka monaganong.
O be le ditseno tša go se be ka tlase R3 500 ka kgwedi pele ga phokoletšo.
Se wa ka wa amogela seabo go tšwa go Mmušo go reka ntlo peleng.
Be mong wa mathomo wa ntlo.
Ela hloko gore o swanetše o saenele kontraka le mokgatlo wa thekgo woo e lego setho sa molao. Mokgatlo wa thekgo o tla go neela thušo ya thekniki le taolo.
Tsela e latelwago ikopanye le Kgoro ya Dintlo ya Profense fana ka Dipukwana tša boitsebišo tša gago, mogatša le tša bana fana ka khopi ya setlankana sa gago sa ditseno goba bohlatse bja gore o a gola.
Kgopelo e sepedišwa ke dikgoro tša dintlo tša profense. Nako ya go sepetša tirelo ye e fapana go ya ka mabaka.
Tirelo ga e lefelwe.
Ga go na foromo ya kgopelo.
<fn>GOV-ZA. Policereservist.2010-03-25.nso.txt</fn>
Lephodisa la motšwaoswere ke leloko la setšhaba le le phethago mešomo ya motšwaoswere ya bophodisa goba ya mohutua wo mongwe mo go Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa ka boithaopo ntle le go lefelwa mabapi le mošomo woo.
le ka phetha mešomo makaleng ka moka a bophodisa e ka ba seteišeneng sa maphodisa, tikologong goba maemong a profense, empa e sego mešomo ya go ikgetha ya maphodisa le ka apara yunifomo le tlo fiwa tlhahlo malebana le mediro ya maleba ya bophodisa.
le phetha mediro ya tshepedišo maemong a bosetšhaba, profense, tikologo goba seteišeneng empa le ka se phethe mediro ya nnete ya bophodisa ga le apare yunifomo moo go nyakegago, le tlo fiwa tlhahlo malebana le merero ya semolao, ya pholisi le ditaelo tše di amango le mešomo ya gagwe.
o swanetše go ba le mabokgoni ao a ka šomišwago ke Tirelo ya Maphodisa, mohlala: bafofiši ba difofane, dingaka, baotledi, badirelaleago goba borasaekholotšie o tlo phetha mediro ye e rilego ye e lebanego le mabokgoni a gagwe a ka apara yunifomo, ka tumelelo ya molaodi wa gagwe o swanetše go fiwa tlhahlo malebana le merero ya semolao, ya pholisi le ditaelo tše di amango le mešomo ya gagwe.
o phetha mediro ya bophodisa ye e nyalelanago le lekala la bophodisa bja mafelo a ditoropong goba a magaeng mo seteišeneng sa maphodisa; goba o tlo phetha mešomo ye e rilego mo lekaleng le le rilego go ya ka fao go rulagantšwego ke molaodi a ka apara yunifomo, go tlo laolwa ke gore e aparelwa eng o swanetše go fiwa tlhahlo ya merero ya go amana le bophodisa bja lekala le/goba mešomo ye e sepelelanago le mešomo yeo a thaletšwego yona. Tlhahlo ya tlaleletšo e tlo nyakega ge e le gore o phetha le mešomo ya phethagatšo ya bophodisa bja lekala le.
Lephodisa la motšwaoswere le le thwetšego lefapheng le tee le ka fetišetšwa go le lengwe la makala a mangwe ge e le gore le kgotsofatša dinyakwa tša lekala leo le lengwe gape le ge e le gore le tsenetše tlhahlo goba le na le kgahlego ya go tsenela tlhahlo ye e nyakegago mo lekaleng leo le lengwe.
tlatša foromo ya dipotšišo tša maphelo bjalo ka ge go beakantšwe ke Mokomišinare wa Bosetšhaba se be le bogole bja monagano, bolwetši goba se sengwe se se ka go paledišago go phetha mošomo wa gago ba le maitshwaro a mabotse ngwala moleko wa monagano go ya ka fao go beakantšwego ke Mokomišinare wa Bosetšhaba wa Maphodisa ba le setifikeiti sa matriki goba lengwalo la dithuto la go sepelelano le sona o be o kgone go fa le bohlase bja seo kgona go bolela, go bala le go ngwala English le ye nngwe ya dipolelo tša tlaleletšo dumela gore dikgatišo tša menwana ya gago di dirwe gomme ga wa swanela go ba o kile wa bonwa molato goba o le gare o sekišetšwa molato ikemišetša go tsenela tlhahlo ikemišetša go tšea kano ya ofisi ba le dithathoo tše di bonalago; gape ba le laesense ya go otlela, le ge e le gore ga se kgapeletšo go maphodisa a motšwaoswere.
motho yo a kilego a rola modiro ka lebaka la tša maphelo motho yo a kilego a šomela Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa yoo kgopelo ya gagwe ya go ka boela tirelong ye e kilego ya se amogelwe motho yo a šomelago mokgahlo wa dipolitiki mmegaditaba goba moemedi wa babegi ba ditaba yo a šomago sa ruri moithuti mohlapetši leloko la Tirelo ya Maphodisa a Mmasepala.
Ge go ka hwetšwa gore o motho wa maleba, kgopelo ya gago e tlo amogelwa ge Komišinare ya Tikologo gomme wena o tlo enišwa. O ka se dumelelwe go phetha mediro ya gago ya bophodisa pele o phetha tlhahlo ya gago. Morago ga fao, o tlo fiwa setifikeiti sa semmušo so go hlatsela gore bjale o thwetšwe.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Difomo ga di gona go internet. Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro.
<fn>GOV-ZA. Professionaldriverspermit.2010-03-25.nso.txt</fn>
Phemiti ya bootledi bja seprofešenale e lebane le batho bao ba swanetše go otlela mehuta ye e itšego ya dikoloi. Phemiti e fiwa godimo ga laesense ya go otlela.
koloi ya go rwala dithoto, koloi ya go goga tše dingwe goba pese dikoloi tša boima bja go feta 3 500 kg gomme di diretšwe go rwala batho ba 12 goba go feta.
dikoloi tša go rwala dithoto tše kotsi - o swanetše go ba le mengwaga ye 25.
O tlo hwetša phemiti ya bootledi bja seprofešenale ge o na le laesense ya mohuta wa koloi yeo e amegago ngaka e hlatsetše gore bophelo bja gago ga bo na mathata o kgonthišitšwe ke lekala la maleba la tlhahlo o se nke wa bonwa molato wa go otlela o nwele, molato wa go otlela ka bošaedi, goba molato wa ntwa le ge e le gore ga se nke laesense ya gago ya fegwa.
Ke fela melato ye e rilego ye o e dirilego mo mengwageng ye mehlano ya go feta ye e ka go šitišago go go hwetša phemiti ya bootledi bja seprofevenale. Melato ye e dirilwego mengwageng ya go feta ye mehlano e ka fiwe šedi.
Molaodi goba mong wa koloi yeo motho a dirago kgopelo ya phemiti ya go e otlela ga a swanela go dumelela motho yo mongwe go otlela koloi yeo mo tseleng ya setšhaba ge motho yoo a se na le phemiti ya maleba.
Tlatša fomo PD1, Kgopelo ya phemiti ya bootledi bja seprofešenale gomme o e romele lefelong la go dira diteko tša bootledi.
O tlo dirwa diteko tša mahlo lefelong la go dira diteko tša go otlela.
pukwana ya boitsebišo , laesense ya go otlela ya karata, pasporoto ya Afrika-Borwa diswantšho tše pedi tša ID tše e sego tša mmala laesense ya go otlela setifikeiti sa tlhahlo setifikeiti sa maphelo phemiti ye nngwe ya go otlela goba phemiti ya go rwala batho ye o nago le yona.
Lefa tšhelete ye e beilwego.
Morago ga tefo, o tlo romelwa seteišeneng sa kgauswi sa maphodisa gore o yo kgopela pego ya melato ya bosenyi.
O tlo tsebišwa ge phemiti ya karatana ya bootledi bja seprofešenale e loketše go tšewa. O swanetše go tšweletša bohlatse bja boitsebišo ge o yo tšea phemiti ya gago. Dikaratana tše di sa tšewego mo lebakeng la matšatši a 120 di tlo senywa.
Phemiti e ka be e lokile mo lebakeng la dibeke tše seswai go ya go tše lesomepedi.
<fn>GOV-ZA. ProspectingRight.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tokelo ya go nyakišiša go ba gona ga diepša ke phemiti ye e dumelelago khamphani goba motho go dira dinyakišišo naga malebana le kgonagalo ya go epa dimenerale. Motho mang le mang yo a ratago go dira kgopelo ya mohuta wo o swanetše go romela kgopelo go ofisi ya Molaodi wa Selete moo naga ye e amegago e lego gona.
Tokelo ya go nyakišiša go ba gona ga diepša e šoma lebaka la mengwaga ye mehlano, empa ka morago ga gore nako yeo e fele, mokgopedi a ka dira kgopelo ya gore tumelelo yeo e tsošološwe gore a kgone go tšwela pele go šoma lebaka la go se fete mengwaga ye meraro.
Leano la matlotlo le bontšha gabotse gore le tlo kgona go šoma mo lebakeng leo le beilwego.
Mokgopedi ga a tshele Molao wa Dimerenale le Tlhabollo ya Ditlabelwa tša Petroleamo.
Tlatša Foromo ya B: Kgopelo ya tokelo ya go nyakišiša go ba gona ga diepša, gomme o romele mmogo le dilo ka moka tše di nyakegago go Molaodi wa Selete wa Kgoro ya Dimenerale le Enetši mo seleteng seo naga ye e amegago e lego gona.
Romela foromo mmogo le tšhelete ye e beilwego gomme yona tšhelete ye e ka se bušetšwe go mong.
Ge Molaodi wa Selete a ka dumelela kgopelo ya gago, o tlo go laela gore o fane ka lenaneo la gago la taolo ya tikologo, le gore o ikopanye le mong wa naga yeo e amegago le bao ba dulago nageng yeo ka semolao mmogo le ba bangwe bao ba ka bego ba tlo amegaga.
Romela dipoelo tša dikopano tšeo go Molaodi wa Selete mo matšatšing a 30.
Ge dinyakwa tše ka moka di kgotsofaditšwe, Molaodi wa Selete o tlo romela kgopelo go Tona gore le yena a e lekole.
Ge Molaodi wa Selete a sa dumelele kgopelo, o swanetše go go tsebiša ka lengwalo mo matšatšing a 14 gomme a go bušetše kgopelo yeo.
Ge Molaodi wa Selete a dumelela kgopelo, o swanetše go go tsebiša ka lengwalo mo matšatšing a 14 gore o romele leano la taolo ya tikologo le gore o ikopanye le mong wa naga le badudi ba naga yeo mmogo le ba bangwe bao ba ka bego ba amega.
O swanetše go romela Molaodi wa Selete dipoelo tša dikopano tše o bilego le tšona mo matšatšing a 30.
Ge dinyakwa tše ka moka di kgotsofaditšwe, Molaodi wa Selete o swanetše go romela kgopelo go Tona gore le yena a e lekole.
Tefelo e tla bewa ke Molaodi wa Selete go ya ka mohuta wa menerale woo o nyakago go o epa.
Kgopelo ya tokelo ya go kopola.
<fn>GOV-ZA. ProtectingyourchildrenNSotho.2010-03-25.nso.txt</fn>
Go bonolo go bolela eupša go boima go phethagatša, eupša leka go fola maikutlo. Begamolato wo kua seteišeneng sa gago sa kgauswi sa SAPS goba letsetša go 10111. Ga SE wa swanela go leta go fihla e eba di-iri tše24!
O seke wa dumelela ngwana wa gago go apara diaparo tšeo di ngwadilwego leina la gagwe. Ngwana o tla arabela motho ofe goba ofe ge a mmitša ka leina la gagwe.
Tšea ngwana wa gago diswantšho le diswantšho tša video makga a mabedi go iša go a mararo ka ngwaga.
o etela baagišani goba bagwera, goba o yo phetha mabaka. Ga se wa swanela le gateetee go tlogelangwana wa gago ka mmotorong a nnoši.
Netefatša gore ngwana wa gago ka mehla o kwana le wena pele a ka ya go gongwe le motho yo mongwe.
Netefatša gore ngwana wa gago o ithuta aterese le nomoro ya gagwe ya motato e sa le yo monyenyane. Nomoro ye nngwe gape ya motato ya mogwera goba wa leloko le yona e tla thuša.
Netefatša gore o a tseba gore mabati le mafasetere a swanetše go dula a notletšwe, a seke a dira gore go be le motho yo a tsebang gore o nnoši ka gae le go se bulele motho gore a tsene ka ntlong - le ge e ka ba motho yo a mmotšago gore ke lephodisa goba a etšwa go ba kgoro ya ditimamollo. Diprofešenale tša mohuta wo di kgona go tsena lefelong ka kgapeletšo ka nako ya tšhoganyetšo.
Netefatša gore ngwana wa gago o kgona go goeletša le go kitima ge a kgorogelwa ka tsela yeo e tšhošago ke motho yo mongwe.
gahlane le motho yo a sa mo tsebego a mo kgopela thušo, a leka go mo fa dimpho goba malekere, goba a mo tšhošeditšeka tsela efegobaefe.
Rulaganya go sepela ka tsela yeo e bolokegilego mo leetong la gago.
Kgetha mebila yeo e tletšego batho yeo etukago mabone ka tshwanelo.
Lebana le mebotoro yeo e tšwelelago ko pelegore o kgone go bona le go bonwa.
Sepelela hleng ga tsela go efoga go hlaselwa kemotho yo a tla bego a iphihlile ka sethokgwenggoba ka dihlašaneng.
Emela kgojana ge motho yo a lego kammotorong a go botšiša gore tsela ke efe.
O seke wa ralokela mafelong ao go se nagobatho mo go wona, a bjalo ka mapatlelo adipapadi ao go se nago batho mo go wona, diphaka, felo mo go agiwago gona goba moo golahlelwago ditlakala.
Šomiša tsela ya "mogwera kgauswi" - raloka, sepela, namela paesekele goba o skeite lemogwera.
Ka mehla tsebiša batswadi gore o fihlile gae o bolokegile.
O SE TSOGE o batametše mebotoro yeo ebelaetšago!Tšwela pele ka go sepela goba o kitime ge go hlokega. Gopola lentšu le S.K.
Scream (Goeletša), Kick (Ragaraga), Yell (Tlhaba mašata)!
ngwana wa gago bja ka mehla - ka tsela yeo e se nago matšhošetši, ka go phethagatša a mangwe a mabokgoni a.
Social Crime Prevention Tel (012) 358 3444 socialcrime@tshwane.gov.
<fn>GOV-ZA. Protectionorder.2010-03-25.nso.txt</fn>
Dikgaruru tša ka Malapeng ke eng?
mohuta ofe goba ofe wa tlhorišo wo o akaretšago tlhorišo ka go betha, ka thobalano, moyeng, ya monagano goba ka tšhelete tlaišo tshenyo ya thoto go ja leonyane go tsena lefelong la motho ntle le tumelelo ya gagwe maitshwaro a tlhorišo moo e lego gore maitshwaro a motho a hlola kotsi goba a ka hlolela bophelo bja gago kotsi.
Ge e le gore mehuta ye ya tlhorišo e a go diragalela goba e diragalela motho yo mongwe yo o mo tsebago, oka dira kgopelo ya taelo ya tšhireletšo.
thibela mohlorišwa yo a dulago goba a bego a dula lefelong le tee le mohloriši go tsena goba go dula lefelong leo goba karolong ye nngwe ya lefelo leo; goba dira ditiro tše dingwe bjalo ka ge di hlalošitšwe ka gare ga taelo ya tšhireletšo.
Ke mang yo a ka dirago kgopelo ya taelo ya tšhireletšo?
Mang le mang yo a tshwenyegago ka bophelo bja molli.
Dira kgopelo ya tealo ya tšhireletšo Kgorotshekong ya Masetrata ye e lego kgauswi le mo o dulago ebile o šoma gona, nako efe le efe, diiring tša mošomo le ka morago ga diiri tša mošomo mmogo le ka matšatši a maikhutšo goba mafelelo a beke.
La mathomo, dira kgopelo ya Taelo ya Tšhireletšo ya Lebakanyana ka go tlatša Foromo 6: Taelo ya Tšhireletšo ya Lebakanyana Kgorotshekong ya Masetrata goba Kgorotshekong ya Godimo ya kgauswi le wena.
Tlatša Foromo 2: Kgopelo ya Taelo ya Tšhireletšo Kgorotshekong ya Masetrata goba Kgorotshekong ya Godimo ya kgauswi le wena.
Leina la seteišene sa maphodisa moo molli a ka lebago gona ge mohloriši a ka tshela taelo yeo.
yo monnyane yo a golofetšego monaganong yo o idibetše yo kgorotsheko e kgotsofetšego gore ga a kgone go fana ka tumelelo yeo e nyakegago.
Sethifaya foromo le klereke ya kgorotsheko gomme o e romele.
Ge e amogetše foromo, klereke e tlo romela foromo ya gago go masetrata yoo a tlogo bea letšatši leo o swanetšego go boa ka lona gore kgopelo ya gago e tle e theeletšwe.
Gape masetrata o tlo ngwala lengwalo go tsebiša mohloriši wa gago ka ga taelo yeo ya tšhireletšo le gore o swanetše go tla neng kgorotshekong.
Ka morago ga theeletšo ya kgorotsheko, masetrata a ka ntšha taelo ya tšhireletšo.
Taelo ya tšhireletšo e ka hwetšwa ka lona letšatši leo kgopelo ya yona e dirilwego, empa ka kakaretšo, nako e laolwa ke mohuta wa molato.
Taelo ye e tlo šoma go fihlela ge motho yo a hlorišwago a e phumula.
Ge mohloriši a ka dira boipelaetšo, taelo e tlo šoma go fihlela ge Kgorotsheko ya Boipelaetšo e e phumula.
<fn>GOV-ZA. Publiccompany.2010-03-25.nso.txt</fn>
Khamphani ya setšhaba ke khoporeišene yeo e lego wa setšhaba mme e na le balaodibagolwane ba šupa. Lentsu le "Legora" le tla bonagala mafelelong a leina la khamphani.
Dikabelo di fiwa setšhaba.
Le ge e le gore ga go na magomo a palo ya ka godimo ya batšeakarolo, go swanetše gore go be le magomo a ka fase a šupa.
Ga go na magomo a neelano ya dikarolo.
Lentsu le "Legora" le tla bonagala mafelelong a leina la khamphani.
Khamphani e swanetše go netefatša gore tsebiša setšhaba ka tshedimošo ye dingwe.
Mohuta wo wa kgwebo ga ntši o šoma kudu ka tshelete.
Go na le bonnyane bja balaodibagolwane ba babedi.
Hwetša difomo tša kgopelo tša maleba go tšwa go Kgoro.
Ngwala memorantamo le dithoto tša mokgatlo.
Lefela tšhelete yeo e beilwego.
Ngwadišo e ka tšea matšatši a mahlano.
<fn>GOV-ZA. Rebateonandrefundthedutyonexport.2010-03-25.nso.txt</fn>
Maikemišetso a tirelo ye ke go kgopela tefelomorago ya motšhelo ka go ditšweletšwa tšeo di rekilwego ntle go tla go hlama tšweletšo, tshepetšo, pheleletšo, go tlabela goba go phutha ditšweletšwa tšeo di lebišitšwego go romelwa ntle.
Tumelelo e bohlokwa go reka ditšweletšwa ntle go ya ka ditlhalošo mme e swanetše go kgopelwa ka go tlatša foromo ya kgopelo yeo e hwetšwago ka go Khomišene ya Boditšhabatšhaba ya Kgwebišano.
Hlagiša kgatišo yeo e netefaditšwego ya tokomane ya gago ya boitsebišo.
Hlagiša kgatišo yeo e netefaditšwego ya tumelelo ya gago ya thomelontle.
Go ka tšea dibeke tše pedi go ya go tše nne go hwetša tsebišo mabapi le tefelomorago go tšwa go Kgoro ya Kgwebo le Intaseteri.
Tirelo ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Recognitionofcustomarymarriage.2010-03-25.nso.txt</fn>
Gore lenyalo la setlwaedi le lemogwe bjalo ka lenyalo leo le lego molaong, lenyalo le la setlwadi le swanetšwe go ba le bile gona pele ga 15 Nofemere 2000.
Lenyalo le swanetšwe le rerišanwe, le tsenelwe goba le ketekwe go ya ka molao wa setlwaedi.
Banyalani ba swanetše ba be ka godimo ga mengwaga ye 18.
Bobedi bja banyalani ba swanetše ba saenele lenyalo.
Batswadi ba banyalani bao e lego bana ba swanetše ba saenele lenyalo. Ge eba ga o na batswadi, mohlokomedi wa gago wa molao o swanetše a saene. Ge eba motswadi goba mohlokomedi wa molao a ka se kgone go saena, mokimišinare wa bobotlana bja bana a ka kgopelwa gore a saene. Moo tumelelo e ganetšwagop ke o tee wa batswadi, mohlokomedi wa molao goba mokimišinare wa bobotlana bja bana, ke fela moahlodi wa Kgotlatsheko ya Godimo yoo a ka fanago ka tumelelo.
Ge eba o tee wa banyalani ke monyadi wa lenyalo la selegae, go ka se dirwe lenyalo la setlwaedi ka nako ya tšwelopele ya lenyalo la selegae. Neelano ya go swana le ye e direlwa gape le manyalo a setlwaedi ao a diriwego go tloga ka 1 Desemere 1988.
Le ge e le gore ga go na kgaoletšwe ya palo ya manyalo a setlwaedi ya gore monyadi a ka a tsenela, ga go lenyalo la setlwaedi le lengwe leo le ka tsenelwago ka ntle le ge taelo ya kgorotsheko yeo e laolago tshepetšo ya ka moso ya thoto ya lenyalo la manyalo a gagwe e hweditšwe.
Netefatša maemo a gago a nyalo ka go inthanete.
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-32 kantorong efe goba efe ya Merero ya Selegae. Dira kgopelo kantorong ya botseta goba mišeneng wa Afrika Borwa ge eba o ka ntle ga naga.
Setifikeiti sa lenyalo ka botlalo goba tšweletšogape ya ngwadišo ya maleba goba tšweletšogape ya tokumente efe goba efe ya teko yeo e sepelago le ngwadišo yeo e amegago se a fiwa gammogo le bohlatse bja tshedimošo go tšwa go ngwadišo ya lenyalo.
Setifikeiti sa lenyalo seo se sa felelago se fiwa ge eba ga go ditefelo tšeo di lefelwago go fiwa ga setifikeiti seo se laeditšwego sa ngwadišo ya lenyalo.
Setifikeiti sa lenyalo seo se sa felelago se fiwa ka bonako.
Setifikeiti sa lenyalo ka botlalo se tšea dibeke tše 6 go iša go tše 8.
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro.
<fn>GOV-ZA. Refundlicencefees.2010-03-25.nso.txt</fn>
O ka dira kgopelo ya go bušetšwa tšhelete ya laesense ya koloi ge e le gore koloi yeo e utswitšwe, ga e sa tlo kgona go sepela gape goba ge koloi yeo e sa hlwe e ngwadišitšwe.
Kgopelo ya go bušetšwa tšhelete e swanetše go dirwa mo nakong ya dikgwedi tše tharo morago ga tsebišo ya go utswiwa ga koloi, ka letšatši leo go bontšhitšwego gore koloi ga e sa loketše tsela, goba go tloga ka letšatši leo boingwadišo bo phumutšwego ka lona.
Hlokomela: Tšhelete ya ka fase ga R30 e ka se bušetšwe mong.
Tlatša fomo RLF, Kgopelo ya go bušetšwa tšhelete ya go ngwadiša laesense ya koloi.
pukwana ya boitsebišo abitabiti ya go hlatsela gore koloi e utswutšwe goba gore koloi ga e sa tlo kgona go sepela gape goba go phumula setifikeiti sa boingwadišo.
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo e dirilwego ka lona, eupša tšhelete yeo e tlo bušwa morago ga matšatši a se makae ka ge e le gore go na le magato ao a tlogo latelwa a ka gare.
Tirelo ga e lefelwe.
RLF e hwetšagala mafelong a go ngwadiša dilaesense tša dikoloi.
<fn>GOV-ZA. RegFishVessel.2010-03-25.nso.txt</fn>
Sekepe sa go rea dihlapi ke seketswana goba sekepe seo se šomišwago, goba se tlabetšwego go laola, go ikhweletša le go ikhola/iphediša ka methopo ya diphedi tša lewatle, goba go thekga mediro ye e amanago le se. Se se akaretša sekepe sefe le sefe se se imollago goba se thušago dikepe se tee goba go feta go phethagatša modiro ofe goba ofe wo o dumeletšwego wa go amana le go rea dihlapi go akaretša - eupša go sa beelwe mellwane - go beakanya, go abela, go boloka, go tšidifatša, go sepetša, goba go tlabela. Taolo ya Polokego ya Lewatle ya Afrika Borwa le Kgoro ya Merero ya tša Tikologo le Boeti di swanetše go fa tumelelo sekepe sa go rea dihlapi.
Ga go sekepe sa go rea dihlapi seo se tla go retšisetarwa/ngwadišwa ka ntle ga go ba le tokelo ya go rea dihlapi le tumelelo ya go kgatha tema mererong wa go rea dihlapi.
Beakanyetša gore sekepe se tsenele tshepedišo ya go lekolwa ge e ba se loketšwe go sepela ka meetseng ya SAMSA morago ga moo SAMSA e ka ntšha Setifikeiti sa Polokego. Setifikeiti se se swanetše go sepela mmogo le kgopelo ya gago ya ngwadišo.
Tlatša foromo ka mongwalo wa go balega o šomiša ditlhakakgolo fela le mabaka a go ngwalwa moo go kgonegago.
leina la sekepe leina le tshedimošo ya mong wa sekepe.
Setifikeiti sa polokego sa Taolo ya Polokego ya Lewatle ya Afrika Borwa.
Tliša kgopelo ya gago le tokelo ya go rea dihlapi goba kontraka ye e tsenetšwego le mong wa sekepe go šomiša sekepe se go bolelwago ka sona ge e le gore ga se wena moswara-tokelo ya go rea dihlapi.
Laetša lebaka/nako le tikologo yeo o tlilego go rea dihlapi go yona yeo sekepe se tlilego go šomela gona.
Kgopelo e ka tšea matšatši a mararo goba go feta a mošomo, go lebeletšwe gore o dirile kgopelo ka tsela ya maleba.
Tshenyegelo e fapana go ya ka botelele bja sekepe.
<fn>GOV-ZA. RegisterTradeUnion.2010-03-25.nso.txt</fn>
Mokgahlo wa bašomi ke mokgahlo wo hlohleletšago le go šireletša dikgahlego tša maloko a wona mo mererong ye e lebanego le megolo le mabaka a mošomo, ka go swara ditherišano le bengmošomo.
Go ngwadišwa ga mekgahlo ya bašomi ke karolo ya mošomo wa Registrar wa Merero ya Bašomi.
Khopi ye nngwe le ye nngwe ya molaotheo e swanetše go saenwa ke Mongwaledi le Modulasetulo go hlatsela gore dikhopi tšeo ke tša nnete.
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Kgoro ya Bašomi.
Tlatša dikhopi tše pedi tša foromo ya kgopelo.
Sepetša kgopelo yeo le dikhopi tše tharo tša molaotheo wa mokgahlo gomme di romelwe go Registrar.
Khopi ye nngwe le ye nngwe ya molaotheo e swanetše go saenwa ke Mongwaledi le Modulasetulo go hlatsela gore dikhopi tšeo ke tša nnete.
Posa goba o feksetše kgopelo go Registrar wa Merero ya Bašomi.
Go ka tšea matšatši a 30 go ngwadiša mokgahlo wa bašomi.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Registeracopyright.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tšhireletšo ya kekišo ke tokelo ya go šireletša mošomo wa motho, wo o ka bago ka mokgwa wa go ngwalwa le materiale ka bowona, diporokerama tša dikhomphyutha, mešomo ya bokgabo, materiale wo o gašwago, moopelo, difilimi le dibidio.
Tšhireletšo e ra go thibela ba bangwe go ekiša goba go tšweletša gape mošomo goba ditlabelo mme ba di šomiša go tšwetša pele dipoelo tša bona tša ditšhelete. Molao wa Tšhireletšo ya Kekišo o hlaloša tšhireletšo ya kekišo.
Ge o na le kakanyo ya mathomothomo, o ka se ke wa ba le tšhireletšo ya kekišo go yona. O swanetše go diragatša kakanyo ya gago ya mathomothomo pele, bjalo ka puku, karata, , bokgabo, seswantšho, papadi ya sekirining goba filimi.
Ga ntši motho yo a ngwadilego, a gatišitšego, a phatlaladitšego, a diragaditšego, bopilego, a dirilego mošomo wa bokgabo, a dirilego filimi goba a rekotilego mošomo, o namile ke mong wa tšhireletšo ya kekišo ya mošomo woo. E fela ka nako ye nngwe, ge motho a kgopetšwe mme a lefelwa go dira mošomo wo o itšeng, tšhireletšo ya kekišo ke ya motho yo a mo thwetšego.
Mo mešomong ye mentši ga go bohlokwa go dira kgopelo tšhireletšo ya kekišo.
Tšhireletšo ya kekišo e dirwa ka go bea mantšu a " tšhireletšo ya kekišo " goba " tšhireletšo ya kekišo e beilwe" goba " tšhireletšo ya kekišo Smith 2002" , goba leswao la kemedi ya tšhireletšo ya kekišo, leina le ngwaga.
O ka hwetša tšhireletšo ya kekišo ka mono Afrika Borwa ge o le modudi wa Afrika Borwa goba ge e le gore mošomo wa gago o tšweleditšwe ka mono Afrika Borwa. Ge o se modudi wa Afrika Borwa, o ka hwetša tšhireletšo ya kekišo ge e le gore naga yeo e nngwe ke karolo ya Kwano ya Berne . Kwano ya Berne ke kwano ya boditšhabatšhaba ka ga tšhireletšo ya kekišo yeo ka yona dinaga tŠa maloko di fanago tšhireletšo ya kekišo.
Go ba le tšhireletšo ya kekišo go hlaloša "bong" bja setlabelo seo le taolo ya tšhomišo ya sona ya thekišo. Leswao la kemedi ya tšhireletšo ya kekišo leo ga ntši le bonwago ke ©.
Ikopanye le Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri.
Mo dikgweding tše tshelelago, go diragatšwa ditselatshepetšo tša semmušo mme tšhireletšo ya kekišo ga ntši e fiwa mo kgweding ya bošupa.
<fn>GOV-ZA. Registeradesign.2010-03-25.nso.txt</fn>
Ga botsebotse "tlhamo" e hlaloša sebopego le ditho tšeo di gokago mahlo. Ditlhamo tše dingwe di diragatšwa ka lebaka la mošomo wa tšona mme tše dingwe ke dikganyogwa.
Tlhamo ka gona e akaretša sebopego, tlhamego, tebelelego, mokgwatlhamo, dikgabišo le kakanyopopo ya setšweletšwa goba setlabelo. Mohlala, tlhamo ya palamonwana ka kakaretšo di laolwa ke tlhamoditho tša kganyogego.
e be e botse ka sebopego, mokgwatlhamo goba dikgabišo; mme e swanetše gore di kgone go tšweletšwa ka mokgwa wa intaseteri.
e be e botse ka sebopego, mokgwatlhamo wo o nyakwago ke mošomo; mme e swanetše gore di kgone go tšweletšwa ka mokgwa wa intaseteri.
Tšhireletšo ya ditlhamo tša kganyogego e fiwa lebakeng la mengwaga ye 15, mme ditlhamo tša mošomo ke mengwaga ye 10.
Le ge e le gore ga go a gapeletšega go fetlekolla mathomo a tlhamo goba go netefatša gore tlhamo yeo e swanago ga se ya ka ya ngwadišwa peleng, go bohlokwa go dira bjalo pele ga go kgopela ngwadišo. Dinyakišišo di ka dirwa Kantorong ya Ngwadišo ya Ditlhamo kua Tshwane. Motho o swanetše go itirela yona goba e ka dirwa ka lekalatiro, bjalo ka moemedi tšhireletšo ya kekišo.
Ge fela tlhamo e dumetšwe bjalo ka ye mpsha mme e ngwadišitšwe, o tla fiwa lengwalo la tlhamoDitlhamo di mpshafatšwa ka morago ga mengwaga ye mengwe le ye mengwe ye meraro.
Tlatša foromo ya kgopelo ya tlhamo yeo e hwetšwago go Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri.
Iša kgatišo yeo e netefaditšwego ya tokomane ya boitsebišo.
Tshepetšo ya tshenko ya semmušo e dirwa mo dikgweding tše tshela mme ngwadišo ya tlhamo ga ntši e fiwa mo kgweding ya bošupa.
<fn>GOV-ZA. Registeralateregistrationsbirth.2010-03-25.nso.txt</fn>
Ngwadišo ya matswalo ya ka morago ga nako ke ge matswalo a motho a ngwadišwa ngwaga ka morago ga matswalo.
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-24/1 ya matswalo ao a ngwadišitšwego ka morago ga ngwaga eupša ka tlase ga mengwaga ye 15.
Tlatša foromo ya kgopelo ya BI-24/15 ya matswalo ao a ngwadišitšwego ka morago ga mengwaga ye 15.
Tlatša afidabiti ya boikano ya BI-288.
Romela khopi yeo e hlatsetšwego ya pukwana ya mma ya boitsebišo ge eba batswadi ga se ba nyalana gomme tate ga a dumele gore ngwana ke wa gagwe.
Romela setifikeiti go tšwa bookelong goba legae la pelego leo ngwana a belegetšwego go lona. Setifikeiti se swanetše se saenwe ke motho yoo a laolago gomme se swanetše se be le leina la semmušo la instithušene le setempe sa tšatšikgwedi.
Romela netefatšo ya dintlha tša tlhalošo ya ngwana go ya ka moo di lego ka gare ga ngwadišo ya sekolo goba setifikeiti sa sekolo sa mathomo seo se tsenwego ke ngwana, seo se saenilwego ke hlogo ya sekolo. Netefatšo e swanetšwe e be le nomoro ya hlogo ya sekolo godimo ga hlogwana ya semmušo ya lengwalo yeo e nago le setempe sa sekolo sa tšatšikgwedi.
Romela setifikeiti sa ngwana sa kolobetšo, ge eba se filwe mengwageng ye mehlano ya matswalo.
Ge eba batswadi ga ba gona, afidabiti ya leloko la kgauswi leo le fetago ngwana ka mengwaga ye e ka bago ye 10, yoo a tsebago dintlha tša matswalo a ngwana e swanetše e netefatše boitšhupo le maemo a ngwana.
Romela setatamente go tšwa go motho yo a bilego le tsebo ya botswadi bja mokgopedi. Motho yo o tla swanelwa ke gore a felegetše mokgopedi go kantoro efe goba efe ya Merero ya Selegae moo mokgopedi le motho yoo ba tla botšološwago gona ka go kgaogana.
Dikgopelo di ka tšea dikgwedi tše 3 go ya go tše 6.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Hlokomela: Difomo ga di gona go internet. Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro.
<fn>GOV-ZA. Registerandlicence.2010-03-25.nso.txt</fn>
Dikoloi tšeo mangwalo a tšona a fegilwego ka lebaka la go se ngwadišwe, go fediša boingwadišo , tše di utswitšwego, goba go agwa leswa goba go fetolwa, goba e swanetše go ngwadišwa leswa. Se se ama gape mo o hwetšago koloi e ngwadišwa ka mong wa yona yo moswa goba koloi yeo motho a filwego ke yo a hlokofetšego.
Lengwalo la ngwadišo ya koloi le ka dirišwa lebaka la dikgwedi tše12.
Leletša ofisi ya kgauswi la maphodisa a go hlapetva tsela.
Tlatša foromo ya kgopelo ya lengwalo la go fiwa koloi ye e loketšego go ba tseleng lefelong la kgauswi la semolao la go ngwadiša dikoloi.
Lengwalo la tumelelo leo le hwetšwago go South African Bureau of Standards ge e le gore koloi e fetotšwe goba e agilwe leswa kgorametša lengwalo la go hlatsela lehu.
Lefa tšhelete ye e nyakegago ya tekolo ya lengwalo leo.
Hlokomela: Ditefo tšeo di šaletšego morago di swanetše go lefelwa ge lengwalo la koloi la go e fa tumelelo ya go ba tseleng le fetilwe ke nako e bile le sa mpshafatšwa.
<fn>GOV-ZA. Registeranexternalcompany.2010-03-25.nso.txt</fn>
Mokgatlo wa ka ntle ga Afrika Borwa wo o kganyogago go dira kgwebo ka mono Afrika Borwa o ka dira kgopelo ya tumelelo bjalo ka khamphani ya ka ntle ga naga. Khamphani ya ka ntle ke khamphani yeo e ngwadišitšwego ka nageng ye šele mme e nyaka go hlama khamphani ka mono Afrika Borwa.
Ka lebaka la bontši ditselatshepetšo tšeo di amegago bjalo ka karolo ya tsela ya kakaretšo ya ngwadišo, go kaone go ka šomiša ditirelo tša baemedi ba molao ba ka mono Afrika Borwa.
O swanetše go ikopanya le mohlankedi wa molao ka mono Afrika Borwa, ka ge dinyakwa tše dingwe tša Molao wa Dikhamphani di šongwa fela ka maloko a porofešene yeo.
Lemoga hle gore ditokomane ka moka di swanetše go tlatšwa ka enke ye ntshontsho yeo e swarelelago go ya go ile.
Tlatša foromo ya kgopelo bjalo ka ge go ngwetšwe ka tlase ga hlogo ya "Diforomo tšeo di tlatšwago" ka tlase.
Iša dikgatišo tšeo di netefaditšwego tša ditokomane tša boitsebišo goba mangwalo a mosepelo ao a amogelegago a batho ka moka bao amegago ka go khamphani yeo e tlang go ngwadišwa.
Ditokomane ka moka di swanetše go sepetšwa le Memorantamo le Dithoto tša Mokgatlo, tšeo di swanetšego go ba ka sebopego sa puku mme e swanetše go ba le dihlalošo tšeo di netefaditšwego ke Mohlaloši wa Setšhaba wa naga ya botšo letlakaleng le lengwe le le lengwe.
Ngwadišo e ka tšea matšatši a mahlano.
<fn>GOV-ZA. Registerapersonalisednumberplate.2010-03-25.nso.txt</fn>
Batho le mekgahlo ba ka dira kgopelo ya dinomoro tša go ikgetha tša boitsebišo bja dikoloi ge ba nyaka go šomiša maina a bona goba a mekgahlo ya bona bjalo ka dinomoro tša boitsebišo tša koloi tša bona. Dinomoro tšeo tša go ikgetha di tlo tšwelela go no swana le tša tlwaelo. Dinomoro tšeo di ka se ke tša šomišwa ke motho yo mongwe gape ka ge e le thoto yamong fela.
Nomoro ya go ikgetha ya boitsebišo e swanetše go sepelelana le dinyakwa tša dinomoro tša tlwaelo tša boitsebišo.
Eya ofising ya kgauswi le wena ya therafiki.
Tlatša fomo ya kgopelo.
Fana ka khopi ye e sethifailwego ya pukwana ya gago ya boitsebišo le setifikeiti sa boingwadišo bja koloi.
Lefa tšhelete ye e beilwego.
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo e dirilwego ka lona.
<fn>GOV-ZA. Registeraprivatecompany.2010-03-25.nso.txt</fn>
Khamphani ya poraebete ke sehlangwa sa kgwebo sa batšeakarolo mme dikabo tša bona di ka se rekišetšwe setšhaba. Go ya ka Molao wa Dikhamphani khamphani e swanetše go ba le bonnyane motšeakarolo o tee goba ba 50. Batšeakarolo ga ntši ba tšewa bjalo ka balaodibagolwane ba khamphani.
Dikhamphani tša poraebete tšeo di ngwadišitšwego di fiwa maemo a Bong bjo bo Agetšwego Legora " Ltd".
Tselatshepetšo ya ngwadišo ya khamphani ya setšhaba goba ya poraebete e ama tshepetšo yeo e fahletšwego ka dintlha ka lebaka la mararankodi ao a amegago a tselatshepetšo ya ngwadišo.
Lefela tšhelete yeo e beilwego.
Go ka tšea matšatši a mahlano go ngwadiša khamphani ya poraebete.
R5 - Letšatši ka letšatši 1 000 dikabelo tšeo di filwego.
<fn>GOV-ZA. Registerasaciproagent.2010-03-25.nso.txt</fn>
Kantoro ya Ngwadišo ya Khamphani le Thoto ya Botsebi ke motho o fe goba o fe goba kgwebo yeo e tšeago karolo ya botsenagare magareng ga modiriši le Kantoro ya Ngwadišo ya Khamphani le Thoto ya Botsebi . Makalatiro a swanetše go ingwadiša le . Go na le makalatiro ao a fapanego ka mono Afrika Borwa, bjalo ka baemedi ba molao, difeme tša molao, dipanka, baswaradipuku, dikgwebo tse dingwe le batho ba poraebete.
Mahlakore ka moka ao a šomago le, goba ao a nyakago go šoma le Mongwadiši wa Dikhamphani le Dikhoporeišene tšeo di Tswaletšwego kgafetšakgafetša ba swanetše go ngwadiša bjalo ka makalatiro a . Ge e le gore o šetše go ngwadišitše, ga go bohlokwa gore o ngwadiše gape; o tla šomišwa bjalo ka lekalatiro gape mme o ka se lahlegelwe ke khoutu ya gago ya lekalatiro.
Go ngwadiša, o tla lefela tšhelete ya peeletšo yeo e tla bušetšwago morago ka go akhaonto ya . Morago ga neefatšo ya ngwadišo ya gago e amogetšwe, akhaonto e tla tsošološwa mme ya kgona go somišwa. Tefelo ya go hlahloba le go gatiša Lengwalo la Khamphani goba Khoporeišene yeo Tšwaletšwego ke R30 lengwalo ka lengwalo. Se se tla ba ka go akhaonto ya peeletšo yeo e golaganego le khoutu ya gago ya lekalatiro, yeo e tla šomišwago go go sedimoša ka ditefelo mafelelong a kgwedi.
Iša kgatišo ya Tokomane ya gago ya Boitsebišo.
Ga go na legoratšhomo leo le laolago tirelo ye.
Kgopelo e phethagatša mo letšatšing le tee.
Tefelo ya go hlahloba le go gatiša Lengwalo la Khamphani goba Khoporeišene yeo Tšwaletšwego ke R30, lengwalo ka lengwalo.
<fn>GOV-ZA. Registerasaprofessionalnaturalscientist.2010-03-25.nso.txt</fn>
Batho bao ba ratago go šoma bjalo ka borasaense ba swanetše go ingwadiša le Khansele ya Afrika Borwa ya Borasaense ba tša Tlhago ba Seprofešenale.
hlokomelana le maemo a thuto le tlhahlo malebana le borasaense ba tša tlhago, le dumelela mangwalo a thuto le tlhahlo ao a nyakegago gore batho ba ingwadiše go ya ka molao wa Molao wa Mokgahlo wa Saense wa Afrika Borwat, 2001.
Batho ba ba sego ba ingwadiša ba ka se dumelelwe go phetha mošomo wo o swanetšego go phethwa ke batho bao ba ingwadišitšego.
Ke ka lebaka la eng o swanetše go ingwadiša?
Dinyakwa tša boingwadišo ke dife?
Romela kgopelo ya gago mmogo le tšhelete ya tefelo ye e beilwego.
Khansele e tlo go ngwadiša ya ba ya go romela setifikeiti sa boingwadišo ge e kgotsofetše gore o na le mangwalo a maleba a dithuto le maitemogelo ao a nyakwago ke yona Khansele.
Go tlo beakanyetšwa 'interview' gare ga gago le batho ba babedi bao ba kgethilwego ke Komiti ya Dikeletšo tša Seprofešenale ya SACNASP.
Dikgopelo ka moka di swanetše go lekolwa ke PAC, yeo e kgethilwego ke Komiti ya Boingwadišo ya SACNASP gomme ya thekgwa ke Khansele ka moka ga yona.
Sephetho se ka se tsebišwe go fihlela Khansele e swere kopano ya yona.
Ge, e ka re ka morago ga go tsenywa tirišong ga Molaotheo wa Afrika Borwa, 1996, ya be e le gore mokgopedi o kile a bonwa molato ke kgorotsheko, e ka ba mo Afrika Borwa goba nageng ye nngwe, gomme a romelwa kgolegong lebaka la go feta dikgwedi tše tharo goba a fiwa kotlo go ena le go romelwa kgolegong.
Ge e le gore Kgorotsheko ya Godimo e goeleditše gore mokgopedi ga a felela monaganong, goba ge e le gore o golegilwe go ya ka Molao wa Maphelo a Monagano, 1973.
Ge e le gore boingwadišo bja mokgopedi bo fegilwe ka lebaka la ge a filwe kotlo go ya ka Molao wo.
Ge e le gore mokgopedi o kile a lahlegelwa ke mošomo ka lebaka la maitshwaro a mabe.
Ge e le gore mokgopedi ke motho yo a sa kgonego go sokollwa yoo bothata bja gagwe bo hlotšwego ke go se hlokomele ga gagwe goba go hloka bokgoni bja go phetha mošomo wo o nyalelanago le kgopelo ya gagwe ya boingwadišo.
Khansele e tlo go ngwalela lengwalo go go tsebiša ge e le gore kgopelo ya gago ga ya dumelelwa.
O ka dira boipelaetšo malebana le sephetho sa Khansele mo matšatšing a 30 morago ga go amogela sephetho seo.
O swanetše go dira kgopelo ya go mpshafatša boingwadišo bja gago go Khansele dikgwedi tše tharo pele ga ge nako ya boingwadišo bja gago e fihla mafelelong.
Boingwadišo bo ka tšea dibeke tše tshela go ya go tše seswai.
Ge o rata go deposita tšhelete: O kgopelwa go šomiša ditlhaka tša mathomo tša maina le sefane sa gago mo foromong ya go deposita gore re kgone go bona gore tšhelete yeo ke ya mang gomme o feksetše selipi sa depositi mmogo le letlakala la MATHOMO la foromo ya gago ya kgopelo go 841 1057.
<fn>GOV-ZA. Registeratrademark.2010-03-25.nso.txt</fn>
Leswao la kgwebo ke leina la leswaosetšweletšwa, moono goba leswaokemedi. Le tsebagatša ditirelo goba dithoto tša motho mme la di farologanya le ditirelo goba dithoto tša yo mongwe.
Ka fao, leina la leswaosetšweletšwa ke lentsu goba mantšu ao a hlakanego . Moono ke lefoko le le kopana goba lefoko mme leswaokemedi ke seswantšho seo se bonagalago goba leswaokemedi. Di tsebagatša boitsebišo ka ponagalo mo lefelong la mmaraka, mme di ka šomišwa go ditšweletšwa bobedi bja tšona le ditirelo.
Ge leswao la tšweletšo le ngwadišitšwe, ga go sa na motho yo a ka šomišago leswao le la tšweletšo, goba le lengwe leo le swanago le lona. Ge se se ka direga, go ka diragatšwa magato a semolao. Go na le melato ya tsheko ya maemo a godimo ka mono Afrika Borwa bjalo ka ge MacDonalds e ile ya iša tirelo ya dijo tša ka pele ka mono Afrika Borwa yeo e bego e šomiša leswaokemedi la "M".
Hwetša foromo ya TM1 mme o e tlatše tše tharo. Dikgatišo tše pedi ke tšeo di šomišwago ke kantoro mme ya boraro e tla lotwa ke wena bjalo ka bohlatse bja kgopelo.
Lefela tšhelete ya ngwadišo pele, goba ge o iša kgopelo.
Go hwetša legoro la gago la maleba la dithoto goba ditirelo, e ya go: Nice Classification - 8th edition goba ntle le fao, etela kantoro ya rena kua Tshwane.
Tlatša legoro ka go karolo ya 51 ya foromo ya TM1.
Ngwala fase dithoto ka moka goba ditirelo tšeo ka go tšona o nyakago go šomiša leswao la kgwebo ka go karolo ya 57 ya foromo ya TM1.
Hlokomela kudu gore o se bee dithoto goba ditirelo tša magoro ao a fapanego ka go kgopelo e tee ya leswao la kgwebo. Ge o ka dira bjalo, o tla eletšwa gore o fetole tlhalošodinyakwa gore a akaretše fela dithoto le ditirelo tšeo di welago ka gare ga legoro leo le itšeng. Go tše dingwe, o tla swanelwa ke go di tsenya ka gare ga kgopelo ye nngwe leswa.
Karolo ya 74 ya TM1 "aterese ya tirelo " ke aterese yeo ka go yona o ilego go amogela dikgokagano ka moka go tšwa go kantoro ya Leswao la Kgwebo. Ge aterse e fetoga, o swanetše go tsebiša Kgoro ka tshwanelo ka go kgopela "phetolo ya aterese ya tirelo " ka go foromo ya TM2.
Ge fela kgopelo ya gago e sepelelana le dinyakwa tša semmušo ka moka, o tla fiwa letšatši la kgopelo le nomoro. Dikgokagano le kantoro tše dingwe ka moka di tla ba le nomoro yeo. Le ge go tšea dikgwedi tše 18 go ngwadiša leswao la kgwebo, o ka thoma go e šomiša ge o se na go hwetša nomoro ya kgopelo.
Ge leswao la gago la kgwebo le amogelwa ntle le mapheko, o swanetše go kwalakwatša ka go Tšenale ya Tšhireletšo ya Kekišo, yeo e ntšhwago kgwedi ka kgwedi ke Bagatiši ba Mmušo.
Setšhaba se tla fiwa lebaka la dikgwedi tše tharo go tsenya kganetšo.
Ge e le gore ga go na dikganetšo tšeo di amogelwago, Lengwalo la Ngwadišo ya Leswao la Kgwebo le tla fiwa.
Leletša lefelo la kgokagano ya badiriši ya Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri ka go.
Lefela pankeng ka go šomiša khouto ya bašomiši.
Go ka tšea mengwaga ye mebedi go ka phethagatša ngwadišo ya leswao la kgwebo.
<fn>GOV-ZA. Registeravehicletestingcentre.2010-03-25.nso.txt</fn>
Seteišene sa diteko tša dikoloi ke lefelo la go dira diteko tša malebana le go lokela tsela ga dikoloi gape lefelo leo le fana ka ditifikeiti tša go hlatsela gore koloi e loketše tsela. Go na le mafelo a praebete le a setšhaba a go dira diteko tša dikoloi. Mafelo ka moka a go dira diteko tša dikoloi a swanetše go ngwadišwa le go fiwa kreiti pele a ka thoma go šoma go ntšha ditifikeiti tša go hlatsela gore dikoloi di loketše tsela. Morago ga go amogela kgopelo, Kgoro ya Dinamelwa ya Profense e tlo romela balekodi go lekola lefelo leo la go dira diteko tša dikoloi go bona ge e le gore le na le bokgoni bja setegniki go ya le ka moo go nyakegago ka gona go ya ka Melawana ya South African Bureau of Standards.
Bokgoni bja setegniki bo šupa ditlabelwa tše di tlogo šomišwa ke go dirwa diteko tša dikoloi mmogo le tlhahlo ye e phethilwego ke bahlahlobi ba dikoloi bao ba tlogo šoma lefelong leo.
Diteišene tše di ngwadišitšwego di ka dira diteko tša dikoloi tša bogolo bjoo bo dumeletšwego ka gona.
Gore o ngwadiše lefelo la praebete la go dira diteko tša dikoloi, ikopanye le ofisi ya therafiki ya kgauswi le wena gore o hwetše tshedimošo ka botlalo.
Tlatša fomo TS1, Kgopelo ya go ngwadiša Seteišene sa Diteko tša Dikoloi, ofising ya kgauswi le wena ya therafiki.
Fana ka Pukwana ya gago ya Boitsebišo le ya molaodi ge e le gore o dira kgopelo legatong la seteišene.
O ka kgopelwa go fana ka ditokumente tše dingwe tšeo di ka nyakwago ke MEC.
Lefa tšhelete ye e beilwego.
Go ka tšea dikgwedi tše tshela go šomana le kgopelo ya gago.
<fn>GOV-ZA. Registerdrivinglicencetestingcentre.2010-03-25.nso.txt</fn>
Kgopelo ya go ngwadiša lefelo la go dira diteko tša go otlela e swanetve go dirwa mo difomong tša maleba. Bjalo ka karolo ya go dira kgopelo, o tlo swanela go fa maina a baemedi ba balaodi ba lefelo leo la go dira diteko tša go otlela le bahlahlobi ba dilaesense.
Molekgotlaphethiši wa Kgoro ya Dinamelwa profenseng yeo kgopelo e dirwago go yona o tlo romela balekodi gore ba lekole lefelo leo le ditlabelwa tša lona le go dira tigelo ya mabapi le go dumelelwa ga lefelo leo.
Ge Molekgotlaphethiši a kgotsofaditšwe ke tekolo yeo, o tlo dira sephetho sa go dumella lefelo leo, a rekota tshedimošo ya lefelo leo ka rejistareng ya mafelo a go dira diteko tša go otlela gomme a fa setifikeiti sa boingwadišo.
Ikopanye le Kgoro ya Dinamelwa Profenseng.
dipukwana tša boitsebišo tša balaodi ba lefelo leo la go dira diteko tša go otlela setifikeiti sa boingwadišo sa kgwebo.
Go ka tšea dikgwdi tše tshela go ngwadiša lefelo la go dira diteko tša bootledi.
<fn>GOV-ZA. Registerimportagentanimalgeneticmaterial.2010-03-25.nso.txt</fn>
Agente ya tumelelo ya thekontle ya materiale wa leabela la diphoofolo e swanetše e ngwadišwe le Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo pele a ka reka diphoofolo goba matereiale wa leabela wa go swana le diempriyo, mae goba matšhedi ka ntle ga naga go tliša ka mo Afrika Borwa.
lefelo le swanetše le be le ditlabelo ka moka tšeo di laeditšwego tša go swara materiale wa leabela la diphoofolo laborothori le lefelo la ditlwaelo di swanetše di latele minimamo wa maemo ao a laeditšwego bathwadi ba swanetše ba tšwe pele ka go swara matšhedi.
Ntšha foromo ya kgopelo go tšwa inthaneteng gomme o e tlatše ka botlalo ka kgatišo. Foromo e ka kgopelwa gape go tšwa go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo.
Dikgopelo tšeo di sa tlatšwago ka botlalo di tla bušetšwa morago go mokgopedi.
Bona gore kgopelo e hlatselwa ke ngaka ya diphoofolo yeo e dumeletšwego go dira seo ke Mmušo wa Afrika Borwa wa Diphoofolo.
Tefelo ya maleba e swanetše e sepele le kgopelo ye nngwe le ye nngwe. Lebiša ditšheke goba ditefelo tša otara ya poso go: Molaodi-Kakaretšo: Temo.
Kgopelo e ka tšea matšatši a 30 go sepedišwa.
<fn>GOV-ZA. Registeringanonprofit.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tše ke dikhamphani tše di ngwadišeditšwego go aba ditirelo goba go tšwetša pele dikgahlego tša setšhaba gomme ga se tša ikemišetša go šomela go dira lešokotšo. Bontši bja di-NGO le mekgahlo ya sedumedi bo wela gona mo legorong le.
Ka kakaretšo mekgahlo ye e aba ditirelo tša yona go ditšhaba tša go fapana tše bjalo ka mekgahlo ya tlhokomelo ya bana, mekgahlo ya go hlokomela ditšhiwana tša AIDS, mekgahlo ya sedumedi bjalobjalo. Tšhelete ye e šalago ka morago ga go reka dilo ka moka e šomišwa go katološa ditirelo tša yona mekgahlo ye.
Gantši dikhamphani tše di fiwa tšhelete ke mekgahlo ya ka ntle ga naga gomme di ngwadišwa go ya ka Karolo 21 ya Molao wa Dikhamphani, 1973 . Khamphani ya go ngwadišwa go ya ka Karolo 21 ya molao wo e swanetše go ba le maloko a go se be ka fase ga 7 le balaodi ba 2.
Ka lebaka la magato a mantši a a amegago, go eletšwa gore batho ba nyake thušo ya boramolao ge ba nyaka go ngwadiša khamphani ya mohuta wo. Memorandamo le Diathekele tša khamphani di swanetše go dirwa gore di nyalelane le khamphani ye e se nago le 'share capital' gomme di sethifaiwe ke ramolao.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo, eya go Kgoro ya Kgwebo le Indasteri.
Ikopanye le Kgoro ya Kgwebo le Indasteri.
Tlatša diforomo tša kgopelo tšeo di hwetšagalago go Kgoro ya Kgwebo le Indasteri.
E ka tšea matšatši a 5.
<fn>GOV-ZA. Registerlandforkeepingbuffalo.2010-03-25.nso.txt</fn>
Mang goba mang yo a ratago go rua nare o swanetše a ngwadiše naga pele le Kgoro ya Temo.
Ntšha foromo ya kgopelo wepsaeteng gomme o e tlatše ka go gatiša. E ka hwetšagala gape kantororong ya selegae ya diphoofolo ya naga.
Kgopela ngaka ya diphoofolo ya selegae ya naga go hlahloba naga le magora go netefatša maemo a malwetši a nare.
Hlogo ya ditirelo tša diphoofolo mo profenseng o swanetše a hlatsele gore go na le methopo ye e lekanego ya go lekola maemo mo polaseng kgafetšakgafetša, gore mesepelo ka moka ya nare ka gare le ka ntle ga polasa e ka šetšwa le gore go tla kgonega go latela tšeo di sa tlwaelwago ka ntle le tikatiko.
setifikeiti sa Mmušo seo se nago le dintlha ka moka tšeo di hlokegago seo se filwego ke ditsebi tša polokego ya tlhago khophi ya mmepe woo o laetšago lefelo ka botlalo la naga yeo e kgopelwago.
Romela kgopelo go: Molaodi Mogolo: Maphelo a Diphoofolo, fekese: 329-0499.
Nako yeo e tšerwego go dira kgopelo gore e dumelelwe e fapana go ya ka diprofense. Ge kgopelo e šetše e dumeletšwe, e romelwa go Kgoro ya Temo ya bosetšhaba.
Bahlankedi go la kgoro ya bosetšhaba ba fana ka nomoro ya mmušo ya ngwadišo, ba tlatša tshedimošo go ngwadišo ya bosetšhaba ya nare gomme ba gatiša setifikeiti sa ngwadišo sa mong wa naga. Tshepedišo ye e ka tšea matšatši a lesome a mošomo.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Registertovote.2010-03-25.nso.txt</fn>
Go re o be le maswanedi a go kgetha nakong ya dikgetho tša bosetšhaba, tša profense goba tša masepala o swanetše go ingwadiša go selete seo o dulago go sona. Se se tloga se le bohlokwa kudu go dikgetho tša masepala ka ge o ka kgona go kgetha fela ka go selete sa dikgetho seo o ingwadišitšego go sona. Morago ga gore o ingwadiše le gore tshedimošo ya gago e netefatšwe go Retšisetara ya Badudi, leina la gago le tla tsenywa go Lenaneo la Bakgethi ba Mehleng la Setšhaba.
Le Pukwana ya Boitsebišo ya Afrika Borwa.
Lenaneo la Bakgethi le tswalelelwa dikgetho ka letšatši leo tšatšikgwedi la dikgetho leo dikgetho tšona tšeo le tsebagatšwago ka go Kuranta ya Mmušo.
Ingwadiše ka bowena mo setišing sa dikgetho go selete sa dikgetho seo o dulago go sona nakong ya boingwadišo bja bakgethi ka kakaretšo.
Ingwadiše nako e nngwe le e nngwe nakong ya diiri tša mošomo go Khomišene ye e Ikemego ya Dikgetho ya tikologo ya geno.
Etla o swere Pukwana ya gago ya Boitsebišo.
Tlatša foromo ya kgopelo ya maleba.
Mohlankedi wa boingwadišo o tla kgomaretša pampišana ka gare ga Pukwana ya gago ya Boitsebišo ye e nago le nomoro ya selete seo o kgethago go sona godimo ga yona.
Kgopelo ya gago ya go ingwadiša e tla lebelelwa ka potlako.
Tirelo ke mahala.
Diforomo di gona mo diofising tša boingwadišo.
<fn>GOV-ZA. Registerwateruse.2010-03-25.nso.txt</fn>
Bašomiši ka moka ba meetse, bao ba sa abelwego meetse go tšwa go moabi wa tirelo, bolaodi bja selegae, lekgotlakhuduthamaga la meetse, lekgotlakhuduthamaga la tša nošetšo, lenaneo la mmušo la meetse goba baabi ba bangwe ba kabo ka bontši, ba swanetše go ngwadiša tšhomišo ya bona ya meetse le Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa.
nošetša mabaka a meepo tšhišomišo ka go diintaseteri phepo tšhomišo e fe goba e fe yeo e hlalošwago ka go go ya ka Karolo ya 39 ya Molao wa Meetse wa Bosetšhaba.
kelelo ya ditšhila goba meetse ao a gogago tšhila phapošo ya dinoka le meela goba diphetogo tša kelelo goba mabopo goba mokgwa wa kelelo ya meetse.
Polokelo - Motho o fe goba o fe goba setho seo se bolokago meetse mo mabakeng a itšeng go tšwa go meetse ao a elago ka godimo, meetse a ka tlase goba kelelo ya mesela yeo e nago le meetse ao a fetago 10 000 khubiki metara goba mo lefelo la meetse leo le lego maemong ao a tletšego a kabelo le fetago heketara ye tee ka moka mo nageng yeo e le go ya, goba e dulwa ke motho yoo goba setho seo se se nago phemiti goba tumelelo.
Mediro ya phokotšo ya kelelo ya meela pjalo ya dithokgwa - Pjalo ya dihlare go dira kgwebo, go akaretšwa dithokgwa tša setšhaba go dira kgwebo, yeo e diragetšego pele ga 1972, e swanetše go ngwadišwa. Beng ba dithokgwa bao ba nago le diphemiti tšeo di filwego ka tlase ga Molao wa Dithokgwa 1998 ga go hlokagale go ka ngwadiša, ka ge ba tla romelwa ditokomane tša ngwadišo tšeo di tladitšwego, go dira diphetogo mo go nyakegago, ba di saena mme ba di bušetša go kgoro.
Tšhomišo ka bolaodi bja selegae le baabi ka bontši ba bangwe ka methopo ya bona ya meetse le mešomo ya tlhwekišo.
Mediro yeo e laolwago, bjalo ka go nošetša ka meetse ao a šomilego, phehlo ya maatla ka meetse, phetolo ya lefaufau goba go fa temo maatla.
Hwetša tšhomišo yeo e lokilego ya meetse.
Ikopanye le kantoro ya gago ya kgauswi ya Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa.
dintlha tša mokgopedi lefelo leo go lona go dirišwago meetse ao dintlha tša mong wa lefelo boikano bja mokgopedi boikano bja mong wa lefelo tshedimošo ya tefelo tokomane ya boitsebišo kgatišo yeo e netefaditšwego ya kwano ya lefelo gatišo yeo e netefaditšwego ya kwano ya khirišo kobamelo ya dinyakwa ka moka tša ditirelo tšeo di fapanego tšeo di kgopelwago.
Tshepetšo ya ngwadišo e tla tšea kgwedi e tee.
Diforomo tša kgopelo di hwetšagala ka go dikantoro tša retšene etša DWAF.
<fn>GOV-ZA. Registrationasaprofessionalnaturalscientist.2010-03-25.nso.txt</fn>
Batho bao ba ratago go šoma bjalo ka borasaense ba swanetše go ingwadiša le Khansele ya Afrika Borwa ya Borasaense ba tša Tlhago ba Seprofešenale.
hlohleletša mošomo wa borasaense ba seprofešenale mo Afrika Borwa fa taolo malebana le maemo a maitshwaro a seprofešenale a Borasaense ba tša Tlhago ba Seprofešenale, Baithutela Disaentšhe tša Tlhago le/goba Borasaense bao ba nago le Ditifikeiti hlokomelana le maemo a thuto le tlhahlo malebana le borasaense ba tša tlhago, le dumelela mangwalo a thuto le tlhahlo ao a nyakegago gore batho ba ingwadiše go ya ka molao wa Molao wa Mokgahlo wa Saense wa Afrika Borwat, 2001.
Batho ba ba sego ba ingwadiša ba ka se dumelelwe go phetha mošomo wo o swanetšego go phethwa ke batho bao ba ingwadišitšego.
Ke ka lebaka la eng o swanetše go ingwadiša?
Mang le mang yo a nyakago go ingwadiša bjalo ka Rasaense wa tša Tlhago wa Seprofešenale o swanetše go ba le dikrii ya mengwaga ye mene ya B. Sc, B. Sc. Honase goba B. Tech. mo lefapheng la disaense tša tlhago.
O swanetše go kgona go fa bohlatse bja tlhahlo ye o e hweditšego ya Saense ya Forensiki goba ya Dinyakišišo, mohlala ditokumente tša tshekatsheko, nyakišišo ya botšhotšhisi, mekgwana ya molao le dikgorotsheko, dihlatse tša bokgoni, goba dithuto tše dingwe tše di dumeletšwego.
O swanetše go ba le rekoto ye botse ya mošomo le dinyakišišo tša saense ya forensiki.
tsebo ya tharollo ya mathata bohlatse bja kgorotsheko matsentšhagae a molao kgonthišo ya khwalithi maitshwaro mošomo wa seprofešenale temogo ya bohlatse, go kgoboketša le go šomiša tshedimošo mabokgoni a tharollo ya mathata a saense le a laborathori tšhomišo ya saense mo mererong ya molao dithekniki tša nyakišišo ya seforensiki nyakišišo ya lefelo la bosenyi dikgopolo tša bohlatse bja go bonwa khemistri ya bosekaseki le mekgwa ya go dira tshekatsheko tshekatsheko ya diokobatši, kotsi ya dikhemikhale, maekroskopi, le dimaterial paelotši ya forensiki maitemogelo a mošomong.
thekgo ya setegniki nakong ya nyakišišo ya dikotsi tša ditseleng, go kgoboketša bohlatse bja ditiragalo tšeo di hlotšego kotsi, tshekatsheko ye e tletšego ya dikarolwana tša koloi, tsebo ye e itšego ya theknolotši ya difatanaga.
nyakišišo ya mollo go bala ditokumente tša dipotšišo - go lemoga mongwalo wa seatla go lemoga lefelo le go hwetša bohlatse go kaonafatša boleng bja bohlatse mongwalo wa saense nyakišišo ya go sepelelana le forensiki maitemogelo a go šoma ka laborathoring mošomo wa go nyalelana le paelotši le khemistri go ya mafelong a bosenyi ka maikemišetšo a go fa dikeletšo maikarabelo a boetapele ka laborathoring nakong ya ge go sekasekwa dimateriale tše di amanago le bosenyi ditshekatsheko - paelotši, khemistri, diokobatši le toxikholotši bohlatse bja saese bja go se tšee lehlakore ka kgorongtsheko go thekga botšhotšhisi goba baemedi ba semolao nakong ya dinyakišišo tša bosenyi mošomo wa go tšea diswantšho tša ditšithale.
Tlatša foromo ya kgopelo yeo e hwetšagalago go Khansele ya Afrika Borwa ya Borasaense ba tša Tlhago ba Seprofešenale.
Romela kgopelo ya gago mmogo le tšhelete ya tefelo ye e beilwego.
Khansele e tlo go ngwadiša ya ba ya go romela setifikeiti sa boingwadišo ge e kgotsofetše gore o na le mangwalo a maleba a dithuto le maitemogelo ao a nyakwago ke yona Khansele.
Go tlo beakanyetšwa interview gare ga gago le batho ba babedi bao ba kgethilwego ke Komiti ya Dikeletšo tša Seprofešenale ya SACNASP.
Dikgopelo ka moka di swanetše go lekolwa ke PAC, yeo e kgethilwego ke Komiti ya Boingwadišo ya SACNASP gomme ya thekgwa ke Khansele ka moka ga yona.
Sephetho se ka se tsebišwe go fihlela Khansele e swere kopano ya yona.
ge e le gore boingwadišo bja mokgopedi bo fegilwe ka lebaka la ge a filwe kotlo go ya ka Molao wo ge e le gore mokgopedi o kile a lahlegelwa ke mošomo ka lebaka la maitshwaro a mabe ge e le gore mokgopedi ke motho yo a sa kgonego go sokollwa yoo bothata bja gagwe bo hlotšwego ke go se hlokomele ga gagwe goba go hloka bokgoni bja go phetha mošomo wo o nyalelanago le kgopelo ya gagwe ya boingwadišo.
Khansele e tlo go ngwalela lengwalo go go tsebiša ge e le gore kgopelo ya gago ga ya dumelelwa.
O ka dira boipelaetšo malebana le sephetho sa Khansele mo matšatšing a 30 morago ga go amogela sephetho seo.
O swanetše go dira kgopelo ya go mpshafatša boingwadišo bja gago go Khansele dikgwedi tše tharo pele ga ge nako ya boingwadišo bja gago e fihla mafelelong.
Boingwadišo bo ka tšea dibeke tše tshela go ya go tše seswai.
Ge o rata go deposita tšhelete: O kgopelwa go šomiša ditlhaka tša mathomo tša maina le sefane sa gago mo foromong ya go deposita gore re kgone go bona gore tšhelete yeo ke ya mang gomme o feksetše selipi sa depositi mmogo le letlakala la mathomo a foromo ya gago ya kgopelo go 841 1057.
<fn>GOV-ZA. Registrationasasubscribertodeedsweb.2010-03-25.nso.txt</fn>
Ngwadišo ya dikwano e bulegile go leloko le fe goba le fe la setšhaba go fihlelela tshedimošo.
maina, dintlha tša boitsebišo le seemo sa lenyalo sa beng bao ba ngwadišitšwego palo ya dikiletšo tšeo di rekotilwego kgahlanong le batho le thoto dintlha tša neelano ya thoto, go akaretšwa matšatši a ngwadišo le tšhelete ya theko dintlha tša tlamego ya kadimo go akaretšwa le maina a dikadimo le tše tekanyomoka.
Dikgatišo tša eleketeroniki tša dikwano tša metsemegolo le ditokomane.
Go fihlelela dintlha tše, o swanetše go ba leloko leo le ngwadišitšwego la bjalo ka gobane o swanetse go lefela tšhelete ya ngwadišo. le hwetšagala ka go wepesaete.
Kgetha "Ngwadiša bjalo ka mošomiši wa mathomo" ka go kgwatha mo go boikgethelo. Letlakala le leswa leo le nago le foromo ya ngwadišo le tla bulega mo sekirining.
Tlatša foromo ya ngwadišo mo khompyutheng.
Kgwatha "Romela kgopelo ya gago" ge fela o kgotsofetše gore o tladitše diforomo ga botse.
O tla fiwa leina la mošomiši. Se e tla nomoro ya gago ya akhaonto mo mabakeng ka moka a tša ditšhelete. O tla fiwa leina la go tsena leo o swanetšego go le fetola ka pele ka mo go kgonegago.
Lefela tšhelete ya ngwadišo. Ditaelo tša go panka le dintlha di a iponagatša ka go wepesaete.
Ge fela o tsentše tšhelete ya ngwadišo ka go akhaonto ya panka ya Mongwadiši Mogolwane wa Dikwano, leletša Kantoro ya Mongwadiši Mogolwane go ba tsebiša gore o lefile. Dinomoro tša kgokagano di filwe mo wepesaeteng.
kantoro ya Mongwadiši Mogolwane e tla tsenya tirišong akhaonto ya gago mme o tla kgona go fihlelela tshedimošo go tšwa go wepesaete mafelelong a kgwedi ye nngwe le ye nngwe, o tla amogela setatamente. Setatamente se se hwetšagala gape le go wepesaete go go kgontšha go senka leswa ditefelo le go go gopotša go lefela akhaonto.
Ge fela o ngwadišitšwe, tshedimošo e hwetšagala ka yona nako yeo.
<fn>GOV-ZA. Registrationasenvironmentalservices.2010-03-25.nso.txt</fn>
Mangwalo a go fapafapana a dithuto mo lefapheng la saense ya tikologo ao a abiwago ke diyunibesithi a dira gore go be bothata go sekaseka lengwalo le lengwe le le lengwe la dithuto mo lefapheng le legolo le. Ka go realo, go bohlokwa go thoma ka go lebelela gore naa motho a ka kgotsofatša dinyakwa gore a ngwadišwe pele bjalo ka rasaensekakaretšo. Se se hlaloša gore motho o tlo swanela ke go fiwa tlhahlo bjalo ka rakhemisi, mogeologi, radimela goba wo mongwe wa mešomo wa disaense tša tlhago gomme a kgotsofatše dinyakwa tša lengwalo leo la dithuto pele a ka ngwadišwa mo lefapheng la Saense ya Tikologo. Se ga se hlaloše gore motho a ka ingwadišetša dilo tše pedi.
Batho bao ba ratago go šoma bjalo ka borasaense ba tša tikologo ba swanetše go ingwadiša le Khansele ya Afrika Borwa ya Borasaense ba tša Tlhago ba Seprofešenale.
Mang le mang yo a nyakago go ingwadiša bjalo ka Rasaense wa tša Tlhago wa Seprofešenale o swanetše go ba le dikrii ya mengwaga ye mene ya B. Sc, B. Sc. Honase goba B. Tech. mo lefapheng la disaense tša tlhago.
swanetše go tšewa mo mengwageng ye mene swanetše go thewa godimo ga a mabedi a maemo a kgonthe a go bitšwa level-I a dithutotheo tša disaense tša tlhago tša fisika, khemistri, mmetse le/goba paelotši.
Tekano ya 50% ya dithuto tša dikrii yeo e swanetše go ba tše di tšewago bjalo ka dithuto tše di lebanego le disaense tša tlhago.
Godimo ga dinyakwa tše motho o swanetše go kgona go fa bohlatse bja tlhahlo ye a e hweditšego ya Taolo ya Tikologo. E ka ba e le karolo ya dikrii ya mengwaga ye mene. O swanetše go ba le rekoto ye botse ya mošomo le dinyakišišo tša saense ya tikologo.
Bahlankedi ba merero ya tikologo bao ba phethilego dithuto tše di itšego tša go lebana le taolo ya tikologo, eupša ba se na le tlhahlo ya disaense tša tlhago ye e nyakegago, mohlala di tlo amogelwa, ge e le gore go bontšhitšwe gabotse tema yeo e kgathilwego ke mokgopedi mo projekeng yeo.
Go ingwadiša le mokgahlo wa Environmental Assessment Practitioners of South Africa go tlo tšewa bjalo ka bohlatse bjo bo lebanego malebana le taba ye e boletšwego ka mo godimo. Go tlaleletša seo, go swanetše go fiwa bohlatse mabapi le dikonferense tše motho a di tsenetšego, dipampiri tša saense le dikgatišo tše dingwe.
Go tlo beakanyetšwa interview gare ga gago le batho ba babedi bao ba kgethilwego ke Komiti ya Dikeletšo tša Seprofešenale ya SACNASP. Dikgopelo ka moka di swanetše go lekolwa ke PAC, yeo e kgethilwego ke Komiti ya Boingwadišo ya SACNASP gomme ya thekgwa ke Khansele ka moka ga yona.
Tlatša foromo ya kgopelo yeo e hwetšagalago go Khansele ya Afrika Borwa ya Borasaense ba tša Tlhago ba Seprofešenale.
Romela kgopelo ya gago mmogo le tšhelete ya tefelo ye e beilwego.
Khansele e tlo go ngwadiša ya ba ya go romela setifikeiti sa boingwadišo ge e kgotsofetše gore o na le mangwalo a maleba a dithuto le maitemogelo ao a nyakwago ke yona Khansele.
Boingwadišo bo ka tšea dibeke tše tshelelago go iša go tše seswai, go tlo laolwa ke gore na ditokumente ka moka tša maleba di rometšwe.
Ge o rata go deposita tšhelete: O kgopelwa go šomiša ditlhaka tša mathomo tša maina le sefane sa gago mo foromong ya go deposita gore re kgone go bona gore tšhelete yeo ke ya mang gomme o feksetše selipi sa depositi mmogo le letlakala la mathomo la foromo ya gago ya kgopelo go 841 1057.
<fn>GOV-ZA. Registrationofagriculturalremedy.2010-03-25.nso.txt</fn>
Dipheko ka moka tša temo tšeo di rekwago ka ntle ga naga, di dirwago, di tšweletšwago goba di rekišwago ka Afrika Borwa di swanetšwe di ngwadišwe le Ngwadišo: Molao 36 wa 1947. Pheko ya temo e akaretša dibolayasejedi, dibolayakhunkhwane, dibolayamouta, dibolayasejamerogo, dilaola medišo ya dibjalo, dikomelelo le ditlhabelo tša monawa.
Khamphani ya mošamawatle ga ya dumelelwa go dira kgopelo ya ngwadišo ka Afrika Borwa. Ke fela khamphani yeo e ngwadišitšwego ya ka nageng, modudi wa RSA goba setho sa molao seo se ngwadišitšwego ka Afrika Borwa bao ba dumeletšwego go ka dira kgopelo ya ngwadišo ya pheko ya temo.
Mongwadiši: Molao 36 wa 1947 o swanetše a tsebišwe ka go ngwalelwa ka ga maikemišetšo a go dira diteko tšeo di hlokegago tša ngwadišo ya pheko ya temo gore a kgone go hlahloba tiro.
Mongwadiši a ka goeletša go hwetša tshedimošo ye nngwe gore a kgone go laetša ge eba pheko e a dumelelwa go ya ka boteng bja kgahlego ya setšhaba, maswanedi goba kgonagalo ya paelotši.
Ntšha foromo ya kgopelo ka gare ga inthanete gomme o e tlatše ka botlalo. Mo go hlokegago, tshedimošo yeo e kgopetšwego e ka romelwa bjalo ka dikgomaretšwi tša ka thoko tšeo di nomorilwego.
foromo ya kgopelo ka boraro le lengwalo la ka ntle leo le hlalošago sešupokakanywa ka boraro tefelo ya ngwadišo yeo e laeditšwego khopi e tee ya dithuto tša thekgo . Bona Tokumente ya Pholisi ya Mokgwatshepetšo wa Ngwadišo ya Dipheko tša Temo , Ditaetšo tša Kelo ya Thutompholo ya Badiri ba Taolo ya Sejedi sa Maekropayale, Tokumente ya Dinyakwa tša Data ya Teko ya Mašaledi le Ditaetšo tša Tekanetšo ya Dipheko tša Temo go hwetša tshedimošo ka ga dinyakwa.
Mananeo I le II a dirišwa bjalo ka mananeo a tekolo le tšhupaboteng go netefatša gore mokgopedi o fane ka tshedimošo ka moka yeo e nyakegago.
lefelo la matseno tekanyo ya morwalo tselatshepetšo ya teko lefelo la diteko metswako yeo e dirišwago tshedimošo efe goba efe yeo Mongwadiši a ka e kgopelago khwanthithi yeo e swanetšwego go rekwa ka ntle ga naga.
Dikgopelo tšeo di se go tša tlatšwa ka botlalo di tla bušetšwa morago go mokgopedi gomme ga go hlakahlakano yeo e tla dumelelwago.
Dimpshafatšo di ka dirwa go tloga ka 1 Janaware go fihla ka 31 Matšhe.
Tebelelo ya motswako wo moswa wo o dirišwago e ka dirwa go fihla ka ngwaga o tee. Dikgopelo tša ditirišo tše mphsa tša mafelelo goba dibopi gantši di phethagatšwa mo dikgweding tše tshela.
Kantoro ya Mongwadiši e romela ka ngwaga mangwalo a mpshafatšo le diforomo tša kgopelo go beng ba ngwadišo.
<fn>GOV-ZA. Registrationofapatent.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tokelo ya kakanyotlhamo ke tokelo yeo e fiwago kakanyotlhamo. Kakanyotlhamo yeo e swanetše go na setšweletšwa goba tselatshepetšo ye mpsha ya go diragatša sengwe, goba yeo e fago tharollo ye mpsha ya seteginiki mo bothateng bjo itšeng.
Tokelo ya kakanyotlhamo e fana ka tšhireletšo ya tlhamo go mong wa kakanyo. Tšhireletšo e fiwa mo nakong ye e beilwego, ka kakaretšo e ba mengwaga ye 20. tšhireletšo ya tokelo ya kakanyotlhamo e hlaloša gore tlhamo e ka se ke ya direlwa thekišo, ya šomišwa, ya abelanwa goba ya rekišwa ntle le tumelelo ya mong.
Hwetša diforomo tšeo di swanetšego tša kgopelo go tšwa go kantoro ya Mongwadiši wa Tokelo ya Kakanyotlhamo.
Tlatša diforomo mme o di iše go kantoro ya Ngwadišo ya Dikhamphani le Botsebi.
Iša kgatišo yeo e netefaditšwego ya tokomane ya gago ya boitsebišo.
Tsenya kgopelo ya nakwana ka go foromo ya maleba - se se ka dirwa ke mokgopedi yo a nago goba a se nago thušo ya moemedi wa molao.
Tsenya kgopelo yeo e feletšego - se se swanetše go dirwa ka go šomiša Moemedi wa Tokelo ya Kakanyotlhamo.
Tsenya kgopelo ya Kwano ya Tšhomammogo ya Tokelo ya Kakanyotlhamo.
Tokelo ya Kakanyotlhamo ya motšwaoswere e tšea dikgwedi tše tharo go e ngwadiša. Kgopelo ya tokelo ya kakanyotlhamo yeo e feletšego e tšea tekano ya dikgwedi tše tshela go e phethagatša.
<fn>GOV-ZA. Registrationofdieselfuelrefund.2010-03-25.nso.txt</fn>
Kgwebo efe le efe ye e swaraganego le mešomo ya bogwebi gomme e ingwadišeditše VAT go ya ka molao wa Value-Added Tax Act, 1991- e le ka kgapeletšo goba ka boithaopo - e ka dira kgopelo ya go ingwadišetša go bušetšwa tšhelete ya disele ka go tlatša foromo ya VAT 101D.
Ikopanye le ofisi ya Tirelo-matlotlo ya Afrika Borwa ya gago ya tikologo go hwetša foromo ya kgopelo. Go se go bjalo tanelouta le go tlatša foromo ya, , VAT 101D goba ingwadiše ka inthanete.
Dikgwebo tše di ingwadišeditšego VAT di swanetše go šomiša nomoro ya tšona ya VAT. Dikgwebo tše di sego tša ingwadišeditša VAT di swanetše go tlatša foromo ya VAT101 gore di kgone go hwetša nomoro ya go ingwadišetša VAT, pele di ka dira kgopelo ya go ingwadiša le lenaneo la go bitšwa Diesel Refund System.
Letšatši leo o gapeletšegago go lefela motšhelo ka lona le ka se be pele ga 4 July 2001. Letšatši leo dikgwebo tše di sa tšogo ingwadiša di gapeletšegago goo lefela motšhelo ka lona e tlo ba leo kgwebo e bego e gapeletšega go ingwadišetša VAT ka lona.
Tšhelete ye disele e tlo lefelwa ka mokgwa wa elektroniki ka akhaontong ye e filwego. Tshedimošo ya panka ye e ngwadilwego mo foromong ya VAT101D e tlo phumulwa yeo e bego e filwe peleng, ge e le gore di a fapana.
Tsebiša SARS ka diphetogo mabapi le go fetola panka.
Ga go na le nako ye e beilwego mabapi le go ingwadiša.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Ingwadiše ka inthanete goba tanelouta le go tlatša foromo ya, Kgopelo ya , VAT 101D.
<fn>GOV-ZA. Registrationofvat.2010-03-25.nso.txt</fn>
O swanetše go ingwadišetša VAT ge letseno le o le hwetšago ge o rekiša dilo le feta R300 000 ka ngwaga, goba o holofela gore letseno la gago le tlo feta tšhelete ye.
Motho a ka ingwadiša ka boithaopo ge e le gore letseno la gagwe la kgwedi le feta R20 000 goba le ipontšha le tlo feta R20 000.
Kgopelo ya kgapeletšo goba ya boithaopo e swanetše go dirwa mo foromong ya VAT 101 , ye e ka hwetšwago ka fase ga karolo ya diforomo ka mo fase goba e ka hwetšwa ofising ya kgauswi ya SARS. Foromo e swanetše go išwa ofising ya kgauswi le wena ya SARS mo nakong ya go se fete matšatši a 21 morago ga gore motho a gapeletšege go ingwadišetša motšhelo wo.
Khopi ye e sethifailwego ya ID ya mokgopedi le ID ya molekani ge e le gore batho ba ba nyalane ka tlhakanelo ya dithoto.
Malebana le dikhamphani, dikgwebo tše nnyane le ditraste, go nyakega ID ya moemedi wa molefamotšhelo.
Malebana le dikgwebo tša dinaga tša ntle, go nyakega tshedimošo ya moemedi yo e lego Moafrika Borwa.
Khopi ya setifikeiti sa boingwadišo go tšwa ofising ya Mongwadiši wa Dikhamphani/ Dikgwebo tše Nnyane.
Khopi ye e sethifailwego ya sengwalwa sa go bitšwa founding document ge go nyakega , goba lengwalo la semmušo ge e le gore go amega le taolo ya selegae. Malebana le kgwebišano ya molomo, o swanetše go tlatša foromo ya VAT 128. Ditokumente tša tirišano tša khamphani ga di sa nyakega.
Setatamente sa akhaonto ya panka, tšheke ye e khantshetšwego goba lengwalo la panka la go hlatsela tshedimošo ya akhaonto ya gago ya panka ya Afrika Borwa. Ge akhaonto ya panka e se ya ngwadišwa ka leina la motšhedi wa motšhelo, foromo ya VAT 119i e swanetše go tlatšwa.
Lengwalo la go hlatsela motho yo a hirilwego bjalo ka molekodi wa ka ntle wa dipuku ge e le gore Karolol 7 ya VAT 101 e tladitšwe.
Leano la kgwebo, dinyakišišo tše di dirilwego pele kgwebo e ka thoma, dikontraka tše di saennwego, ditumelelano tša tšhomišano kgwebong goba dikakanyo goba bohlatse bjo bo bontšhago gabotse gore tšhelete ye e tlogo dirwa e tlo feta R300 000. Dilo tše ga di nyakege ge e le gore o šetše o fetile R300 000. Malebana le boingwadišo bja boithaopo, go swanetše go fiwa bohlatse bja go hlatsela gore o šetše o fetile R20 000 ka kgwedi.
Laesense ya kgwebo ge kgwebo e gapeletšega go ba le yona, mohlala laesense ya go rekiša bjala goba ya go thea dihlapi.
Morago ga gore kgopelo ya go ingwadiša e dirwe, SARS e tlo go tsebiša ka nomoro ya gago ya boingwadišo. Gape o tlo amogela le setifikeiti sa gago sa go ingwadišetša VAT.
Gape o tlo tsebišwa ge kgopelo ya gago e se e atlege.
Efa ofisi ya SARS matšatši a mošomo a 10 gore e šomane le kgopelo ya gago. Setifikeiti se tlo romelwa atreseng ya poso ye o e ngwadilego mo foromong ya kgopelo gomme o swanetše go se amogela mo dibekeng tše 2 morago ga gore go phethwe ka kgopelo ya gago. Bašomedi ba SARS ga ba dumelelwa go go fa nomoro ya gago ya VAT ka molomo.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Registrationofveterinaryexportfacilities.2010-03-25.nso.txt</fn>
Diphoofolo le ditšweletšwa tša diphoofolo di ka romelwa ka ntle ge fela di etšwa mafelong ao a sepelelanago le maemo a boditšhabatšhaba goba peomolo ya naga yeo e tlišago ka gare. Mafelo a e ka ba abathoro yeo e dumeletšwego, insemination centre yeo e sego ya nnete, senthara ya kgoboketšo, polasa, lefelo la go bea dijo, fapriki ya go tšweletša dijo, mafelo a go boloka dijo, bj.bj.
Ikopanye le Ngaka ya diphoofolo ya Profense ya Naga yeo e lego kgauswi le wena go kgopela tlhahlobo ya ngwadišo ya thomelontle.
Ngaka ya diphoofolo ya Profense ya Naga e hlahloba lefelo.
Ge e dumeletšwe, lefelo le a ngwadišwa gomme setifikeiti sa thomelontle se a fiwa.
Nako yeo e tšewago gore ngwadišo e phethwe e fapana go ya ka diprofense.
Tefo e fapana go ya ka profense.
Difomo ga di gona go internet. Ikopanye le Ngaka ya diphoofolo ya Profense ya Naga goba le Kgoro ya Temo.
<fn>GOV-ZA. Rehabilitationbyinsolvent.2010-03-25.nso.txt</fn>
Motšhoni ke motho yo a kolotago gomme dithoto tša gagwe ka moka di beilwe ka tlase ga taolo ya boramolao go fihlela ge a lefa sekoloto. Ge o nyetše/nyetšwe ka tlhakanelo ya dithoto gomme molekani wa gago ya ba motšhoni, Molao wa go bitšwa Insolvency Act, 1936, o go tšea bjalo ka motšhoni le wena.
Ge motšhoni a nyaka gore a bonwe bjaloka motho yo e sa hlwego e le motšhoni mo mengwageng ye lesome morago ga go ba motšhoni, aka dira kgopelo ya tsošološo.
Ke mang yo a ka dirago kgopelo ya tsošološo?
motšhoni ka boyena moemedi wa motšhoni, ge e le gore motšhoni ga a dule mo Afrika Borwa mohlolo goba mohlologadi wa motšhoni, ge e le gore ba be ba nyalane ka tlhakanelo ya dithoto motho yo e bego e le molekani wa motšhoni, ge e le gore lenyalo la bona e be e le la tlhakanelo ya dithoto mosepediši wa dithoto tša motho yo a hlokofetšego e le motšhoni.
Ke neng mo motšhoni a ka dirago kgopelo ya tsošološo?
morago ga gore dikoloto ka moka di lefelwe ka botlalol goba ge motšhoni a dirile boitlamo bjo bo amogelwago ke tharo-nneng ya bakolotwa ba gagwe, gomme motšhoni a lefile goba a fane ka tšhireletšo ye e itšego.
le e be e le lekga la mathomo moo thoto ya motšhoni e ilego ya bewa ka tlase ga taolo ya boramolao gape motšhoni ga se nke a bonwa melato mo mererong ye mengwe.
le e be e le lekga la mathomo moo thoto ya motšhoni e ilego ya bewa ka tlase ga taolo ya boramolao gape motšhoni ga se nke a bonwa melato mo mereong ye mengwe.
ge e le gore thoto ya motšhoni e šetše e kile ya bewa ka tlase ga taolo ya boramolao go feta gatee eupša ka lebaka la gore motšhoni ga se nke a bonwa molato mo mererong ye mengwe.
malebana le motšhoni yo a bonwego molato wo o itšego.
morago ga gore go fete mengwaga ye lesome, motšhoni o tlo tšewa bjalo ka yo a lebaletšwego - ntle le ge e le gore kgorotsheko e ka laela ka tsela ye nngwe malebana le kgopelo ya motšhoni. Kgopelo ye e swanetše go dirwa mo nakong ya mengwaga ye lesome.
Tsela e latelwago o ka dira kgopelo ka bowena, eupša o tlo nyaka thušo ya semolao kopanye le ramolao goba ofisi ya 'Master' gore o hwetše tshedimošo ka botlalo goba thušo.
Boledišana le ramolao wa gago ka nako ye e tlogo tšewa.
Boledišana le ramolao wa gago ka tšhelete ya tefelo.
Ga go na diformo tše di tlatšwago.
<fn>GOV-ZA. Rehabilitationfordisabled.2010-03-25.nso.txt</fn>
Ditirelo tša kagoleswa di fiwa batho bao ba golofetšego go ba thuša gore ba kgone go fihlelela le gona go ba maemong a go kgona go ithuša. Go na le maemo a mane a ditirelo tša kagoleswa tšeo di thušago mo maemong ao a fapanego a bogole.
Ditirelo tša motheo tša kagoleswa ke ditirelo tša thibelo le go aga ditsela tša go ithuša le bokgoni. Seo se akaretša kgothatšo ya tokišo, ditirelo tšeo di fiwago ka gae, Dihlopha tša thekgo le go ithuša, le mananeo a temošo le hlohleletšo.
Kagoleswa ya maemo a magareng ke botsenagare bja ka pele ditirelo tšeo di akaretšago dithutotemošo tša tšhireletšo, ditirelo tša hlokomelo ya mosegare le mafolofolo, Diporotšeke tša go dira letseno le phokotšo ya bodiidi, tšweletšo ya bana ba ba nnyane, le ditirelo tša boikhutšo.
Ditirelo tša maemo a ka godingwana tša kagoleswa ke ditirelo tša mmušo tšeo di akaretšago ditlabelo tša tlhokomelo ya bodulo, ditirelo tša tlhokomelo ya bana bao ba abilwego, ditirelo tša kagoleswa le tša morago ga kamogelo ya thušo.
Kgoleswa go ya ka botsebi bjo bo ikgethago le bja dithuto tša godimodimo ke ditirelo tša go swana le thutomohlala le tlhahlopoledišano, maatlafatšo, tšweletšo ya molaotshepetšo le mananeo, le dinyakišišo.
Etela lefelo la gago la kgauswi la tlhokomelo ya motheo ya tša maphelo goba tliliniki go go lekola mme o tla fetetšwa pele go kagoleswa ka bookelong goba go setsebi mo maemong a magareng goba a ka godimo.
Kgopelo e ka tšea dikgwedi tše tharo go ka phethagatšwa. Mo mabakeng a mangwe batho ba bewa mo letlakaleng la tetelo dikgwedi tše tshela.
Mo mabakeng a mangwe, 75% ya tšhelete ya bogole e tšewa bjalo ka karolo ya ditefelo. Ditefelo tše dingwe di hlagišwa ke ditlabelo tše itšeng. Ditlabelo tše dingwe di bala tefelo go ya ka moo lapa le ka kgonago ka gona. Ditefelo tše ka moka di fapana go ya ka porofensi.
Diforomo tša kgopelo tšeo di swanetšego go tlatšwa di laolwa ke lefelo la kagoleswa go ba lefelo la tlhokomelo ya motheo ya tša maphelo.
<fn>GOV-ZA. Rehabilitationofdisabledpersons.2010-03-25.nso.txt</fn>
Ditirelo tša kagoleswa di fiwa batho bao ba golofetšego go ba thuša gore ba kgone go fihlelela le gona go ba maemong a go kgona go ithuša. Go na le maemo a mane a ditirelo tša kagoleswa tšeo di thušago mo maemong ao a fapanego a bogole.
Ditirelo tša motheo tša kagoleswa ke ditirelo tša thibelo le go aga ditsela tša go ithuša le bokgoni. Seo se akaretša kgothatšo ya tokišo, ditirelo tšeo di fiwago ka gae, Dihlopha tša thekgo le go ithuša, le mananeo a temošo le hlohleletšo.
Kagoleswa ya maemo a magareng ke botsenagare bja ka pele ditirelo tšeo di akaretšago dithutotemošo tša tšhireletšo, ditirelo tša hlokomelo ya mosegare le mafolofolo, Diporotšeke tša go dira letseno le phokotšo ya bodiidi, tšweletšo ya bana ba ba nnyane, le ditirelo tša boikhutšo.
Ditirelo tša maemo a ka godingwana tša kagoleswa ke ditirelo tša mmušo tšeo di akaretšago ditlabelo tša tlhokomelo ya bodulo, ditirelo tša tlhokomelo ya bana bao ba abilwego, ditirelo tša kagoleswa le tša morago ga kamogelo ya thušo.
Kgoleswa go ya ka botsebi bjo bo ikgethago le bja dithuto tša godimodimo ke ditirelo tša go swana le thutomohlala le tlhahlopoledišano, maatlafatšo, tšweletšo ya molaotshepetšo le mananeo, le dinyakišišo.
Etela lefelo la gago la kgauswi la tlhokomelo ya motheo ya tša maphelo goba tliliniki go go lekola mme o tla fetetšwa pele go kagoleswa ka bookelong goba go setsebi mo maemong a magareng goba a ka godimo.
Kgopelo e ka tšea dikgwedi tše tharo go ka phethagatšwa. Mo mabakeng a mangwe batho ba bewa mo letlakaleng la tetelo dikgwedi tše tshela.
Mo mabakeng a mangwe, 75% ya tšhelete ya bogole e tšewa bjalo ka karolo ya ditefelo. Ditefelo tše dingwe di hlagišwa ke ditlabelo tše itšeng. Ditlabelo tše dingwe di bala tefelo go ya ka moo lapa le ka kgonago ka gona. Ditefelo tše ka moka di fapana go ya ka porofensi.
Diforomo tša kgopelo tšeo di swanetšego go tlatšwa di laolwa ke lefelo la kagoleswa go ba lefelo la tlhokomelo ya motheo ya tša maphelo.
<fn>GOV-ZA. Relativespermit.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tumelelo ya moloko e fiwa motšwantle yoo e lego leloko la lapa la moagi goba modudi wa Afrika Borwa. Moagi goba modudi yo bjalo o swanetše a fane ka ditshepišo tšeo di laeditšwego tša matlotlo. Tumelelo ya moloko e ba molaong maksimamo wa mengwaga ye mebedi.
Tšweletša bohlatse bja go ba leloko la lapa la moagi goba modudi yoo a neelago.
Romela bohlatse ka sebalamatlotlo goba bohlatse bja ditokumente tšeo di hlatselago ditsela tša monei tša thekgo goba ditsela tše di kopantšwego tša gago le tša monei tša thekgo. Neo ga ya swanelwa go ba ka tlase ga R5 000 ka kgwedi ka motho lebaka la ketelo.
visa yeo e lego molaong disetifikeiti tša kalafi tša mokgopedi le maloko ka moka a lapa ao a go felegetšago setifikeiti sa matswalo seo se se felelago go netefatša botswadi, moo go hlokegago setifikeiti sa lenyalo bohlatse bja tswalano ya bogatša ge eba le nyalane, le kgaogane, le hlalane goba o mohlolo/gadi.
Setifikeiti sa tokollo sa maphodisa ge eba o na le mengwaga ye 21 goba go feta, go ya ka dinaga ka moka tšeo o dutšego go tšona lebaka la ngwaga o tee goba go feta, di swanetšwe di romelwe mo dikgweding tše 12 ge eba ga di gona ka pejana.
Dipego tša kalafi le radiolotši go ya ka mokgopedi yo mongwe le yo mongwe. Dipego tša radiolotši di ka se hlokege go bana ba ka tlase ga mengwaga ye 12 le basadi bao ba le go mmeleng.
Tirelo ye e tšea maksimamo wa matšatši a 30.
<fn>GOV-ZA. Renewaloflicence.2010-03-25.nso.txt</fn>
Lasesense ya gago ya karatana e šoma lebaka la mengwaga ye mehlano go tloga mola ya fiwago gomme e swanetše go tsošološwa morago ga nako yeo. Le ge e le gore nako ya mafelelo ya laesense e ngwadilwe mo karataneng ya gago, o tlo romelwa tsebišo ka poso.
O ka tsošološa laesense ya gago nako efe le efe pele nako ya mafelelo e fihla. Laesense ye mpsha e tlo šoma lebaka la mengwaga ye mehlano go tloga mola ya fiwago.
O ka tsošološa laesense ya gago ya go otlela ofising efe le efe ya diteko tša go otlela, eupša o tlo swanela ke go lata karata yeo gona lefelong lona leo ge e šetše e lokile.
Tlatša fomo DL1, Kgopelo ya tsošološo ya laesense ya go otlela, ofising ya kgauswi le wena ya tirelo ya pharakano.
pukwana ya boitsebišo , ID ya lebakanyana, laesense ya kgale goba pasporoto ya Afrika-Borwa diswantšho tše pedi tša ID tše e sego tša mmala tšhelete ya go dira kgopelo.
Hlokomela: O ka gapeletšege go ngwala tlhahlobo ya bootledi, eupša o tlo dirwa diteko tša mahlo. Ge e le gore mahlo a gago ga a sa bona go swana le peleng, laesense ya gago e tlo beelwa mabaka a mafsa.
Laesense ya gago e tlo loka mo nakong ya dibeke tše nne go ya go tše tshela.
<fn>GOV-ZA. Renewalofregistrationofsterilisingplants.2010-03-25.nso.txt</fn>
Dibjalo ka moka tša go hlwekiša tšeo di dirišwago ka Afrika Borwa di swanetšwe di ngwadišwe le Mongwadiši: Molao 36 wa 1947. Sebjalo sa go hlwekiša se dirišwa go hlwekiša marapo goba dilo tše dingwe tša go tšwa diphoofolong.
Kantoro ya Mongwadiši e romela ka ngwaga mangwalo ka ga mpshafatšo le diforomo tša kgopelo go beng ka moka ba ngwadišo.
Tlatša foromo ya kgopelo ka boraro. Mosaeno wa mannete o a nyakega godimo ga foromo ye nngwe le ye nngwe ya ka thoko.
Lokela tefelo ya ngwadišo. Ditšheke le ditefelo tša ditaetšo tša poso di swanetše di lebišwe go Molaodi-Kakaretšo: Temo.
Ngwadišo e ka tšea dikgwedi tše tharo.
<fn>GOV-ZA. Renewalofvehiclelicence.2010-03-25.nso.txt</fn>
Dikoloi ka moka tše di sepelago ditseleng tša setšhaba di swanetše go tsošološa dilaesense tša tšona ngwaga ka ngwaga. Ke maikarabelo a mong wa koloi go bona gore laesense ya koloi ya gagwe e a tsošološwa. Ge a ka palelwa ke go dira bjalo o tlo lefišwa tšhelete ya kotlo.
Go na le matšatši a 21 tshwarelo malebana le bengdikoloi bao ba paletšwego ke go tsošološa dilaesense tša dikoloi tša bona. Nako ye e thoma ka letšatši leo laesense e feletšwego ke mošomo ka lona bjalo ka ge go bontšhitšwe mo disking. Tsošološo ya laesense e swanetše go dirwa ofising yeo koloi e ngwadišitšwego gona.
Tlatša fomo MVL1, Kgopelo ya laesense ya koloi ofising ya kgauswi le wena ya therafiki.
Etla le pukwana ya gago ya boitsebišo le lengwalo la tsebišo.
Lefa tšhelete ye e bontšhitšwego mo lengwalong la tsebišo.
Kgopelo e phethwa ka lona letšatši leo e dirilwego ka lona.
<fn>GOV-ZA. Renewapproveanimalforcollectionofsemen.2010-03-25.nso.txt</fn>
Motho yo a nago le setifikeiti sa tumelelo ya phoofolo bjalo ka monei wa matšhedi, a ka dira kgopelo go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo go mpshafatša ngwadišo.
Ntšha foromo ya kgopelo ka go inthanete gomme o e tlatše ka kgatišo o diriša ditlhaka tše kgolo. Foromo e ka kgopelwa gape go Mongwadiši wa Kaonafatšo ya Diphoofolo.
maemo kakaretšo a maphelo hlokego ya malwetši khwalithi ya matšhedi.
Dikgopelo di swanetše di fihle go Mongwadiši e se go ka morago ga matšatši a 30 pele ga letšatši la mafelelo la tirišo. Moo kgopelo e amogelwago mo matšatšing a 90 ka morago ga letšatši la mafelelo la tirišo, go swanetše go lefelwe ditefelo tšeo di laeditšwego tšeo di okeditšwego.
Lebiša ditšheke le ditefelo tša ditaetšo tša poso go: Molaodi-Kakaretšo: Temo.
Mpshafatšo ya ngwadišo e ka fiwa mo matšatšing a 30.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. ReneworCancelRegistrationofFertilizers.2010-03-25.nso.txt</fn>
Menontšha ka moka yeo e tlišitšwego ka nageng, e bopilwego, e tšweleditšwego goba e rekišitšwego ka gare ga Afrika Borwa e swanetšwe e ngwadišwe le Mongwadiši wa Molao 36 wa 1947.
popego ya monontšha wo o amegago e ka se fapane le popego ye e ngwadišitšwego ditlhalošišo le mantšu tšeo di lego godimo ga sešupo goba seswaro, di ka se fetošwe ka ntle le tumelelo ya pele yeo e ngwadilwego go tšwa go Mongwadiši mabaka ao a beilwego nakong ya ngwadišo a latelwa ngwadišo e ka se fetišetšwe pele bogolo bja mokotlana goba seswaro bo ka se fetošwe ka ntle le tumelelo ya pele ya go ngwalwa go tšwa go Mongwadiši.
Kantoro ya Mongwadiši e romela mangwalo ka ngwaga a mpshafatšo gotee le diforomo tša maleba go beng ka moka ba ngwadišo.
tlatša Foromo B ka boraro gape ka go gatiša o diriša dithlaka tše kgolo fela romela setifikeiti sa setlogo sa ngwadišo.
foromo C e swanetšwe e tlatšwe gomme e romelwe le foromo A.
Mpshafatšo e dirwa ge go se no amogelwa tefo.
<fn>GOV-ZA. Renewregistrationofagriculturalremedy.2010-03-25.nso.txt</fn>
Dipheko ka moka tša temo tšeo di rekwago ka ntle ga naga, di dirwago, di tšweletšwago goba di rekišwago ka Afrika Borwa di swanetše di ngwadišwe le Mongwadiši: Molao 36 wa 1947.
Kantoro ya Mongwadiši e romela ka ngwaga mangwalo a mpshafatšo le diforomo tša kgopelo go beng ba ngwadišo.
letšatši la mafelelo la dimpshafatšo ke 30 June.
foromo C yeo e tladitšwego ke ya go kaonafatša rekoto ya mongwadiši ya tshedimošo ya dikgokagano, mohlala, aterese, nomoro ya mogala, le motho yo o ka ikgokaganyago le yena.
Dimpshafatšo di dirwa ka morago ga go amogelwa tefelo.
Kantoro ya Mongwadiši e romela ka ngwaga mangwalo a mpshafatšo le diforomo tša kgopelo go beng ba ngwadišo.
<fn>GOV-ZA. Renewregistrationoffarmfeedorpetfood.2010-03-25.nso.txt</fn>
Dijo tša polasa tšeo di tlišitšwego ka nageng, di bopilwego, di tšweleditšwego goba di rekišitšwego ka Afrika Borwa di swanetšwe di ngwadišwe le Mongwadiši wa Molao wa 36 wa 1947.
popego ya dijo tša polasa yeo e amegago e ka se fapane le popego yeo e ngwadišitšwego ditlhalošišo le mantšu ao a dumeletšwego go sešupo goba seswaro a ka se fetošwe ka ntle le tumelelo ya pele yeo e ngwadilwego go tšwa go Mongwadiši maemo ao a beilwego ka nako ya ngwadišo a a latelwa ngwadišo yeo e amegago e ka se fetišetšwe pele bogolo bja mokotlana goba seswaro bo ka se fokotšwe ka ntle le tumelelo ya pele yeo e ngwadilwego go tšwa go Mongwadiši.
Kantoro ya Mongwadiši e romela mangwalo ka ngwaga a mpshafatšo go beng ba ngwadišo gotee le diforomo tša kgopelo.
nako ya mpshafatšo ke 1 Julae go fihla ka 30 Setemere.
tlatša foromo B ka boraro gape ka kgatišo o diriša ditlhaka tše kgolo fela romela setifikeiti sa setlogo sa ngwadišo.
foromo C e swanetšwe e tlatšwe gomme e romelwe le foromo A.
Mpshafatšo e dirwa ge go seno amogelwa tefo.
<fn>GOV-ZA. Repayingsocialgrants.2010-03-25.nso.txt</fn>
Ge e le gore o amogela krante goba tšhelete ye e sego ya go lebana, o tlo rwala maikarabelo a go e bušetša go mmušo, ntle le ge e le gore Kgoro ya Tlhabollo ya Leago e bona gore o be o sa lemoge gore o be o se wa swanela ke go amogela tšhelete yeo. Ge go le bjalo, krante e swanetše go phumulwa, ka ge e le gore e tlo tšewa bjalo ka bomenetša.
Tirelo ye e lebane mang?
Lehu. Ge e le gore krante e lefetšwe motho yo a hlokofetšego, tšhelete e tlo tšewa go lefa la gagwe.
Ge krante e se e kleimiwa mo dikgweding tše tharo tša go latelana.
Ge motho a se gona mo Afrika Borwa mo lebakeng la go feta dikgwedi tše tshela ka go latelana.
Ge o lemoga gore o amogela krante ye e sego ya go swanela, o swanetše go tsebiša mohlankedi wa Tšhireletšo ya Leago ofising ya kgauswi le wena.
Kgoro e tlo phumula tšhelete yeo e kolotwago ge e dumela gore o be o sa lemoge gore tšjhelete yeo ga ya go lebana.
Molaodipharephare wa Kgoro a ka kgopela boramolao gore ba šale taba ye morago gore ba hwetše tšhelete yeo.
Molaodipharephare wa Kgoro a ka dumela gore o lefele tšhelete mo lebakeng le le rilego go ya ka mabaka a a beilwego ke motho yoo a nyakago go bušetša tšhelete. Kgopelo e swanetše go dirwa mo matšatšing a 90 morago ga go emišwa ga krante.
Ge motho a nyaka go kgopela leswa krante ye e emišitšwego, o swanetše go bolela gore o gola bokae ge a dira kgopelo gape. Se se tlo thuša Kgoro go tšea sephetho sa gore krante e ka fiwa gape goba aowa. Mokgopedi o tlo tsebišwa ka sephetho sa kgopelo ya gagwe mo dikgweding tše 3 pele ga letšatši la tekololeswa la kgopelo.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Diforomo di hwetšagala Diofising tša Lefapa la Tshireletšo ya Leago la Afrika Borwa tša kgauswi le wena.
<fn>GOV-ZA. Replacementoflost.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye e lebane le batho bao ba kgonago go otlela gomme ba timeditše dilaesense tša bona tša go otlela. Gore o kgone go fiwa laesense ye nngwe morago ga go timetša ya kgale o tlo swanela go ya ofising ya kgauswi le wena ya therafiki.
Eya ofising ya kgauswi le wena ya therafiki.
Tlatša fomo DL1, Kgopelo ya laesense ya go otlela.
pukwana ya Boitsebišo goba pasporoto diswantšho tše pedi tša ID tše e sego tša mmala.
Lefa tšhelete ye e beilwego.
O tlo dirwa diteko tša mahlo, gomme menwana ya gago e tlo gatišwa.
O ka dira le kgopelo ya laesense ya lebakanyana. Ge o dira bjalo, o tlo lefa tšhelete ya tlaleletšo wa ba wa fana ka seswantšho se sengwe se e sego sa mmala.
Laesense ya gago ye mpsha e ka loka mo nakong a dibeke tše nne go ya go tše tshela.
Laesense ya lebakanyana e fiwa le semeetseng.
<fn>GOV-ZA. Reportabuseofelderly.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye e hlaloša ka moo o ka tšeago magato kgahlanong le tlhorišo le go thoma go thibela tlhorišo ya batšofadi. Go na le mehuta ya go fapana yeo batšofadi ba hlorišwago ka yona.
Tlhorišo ya diatla: Tiragalo ye nngwe le ye nngwe ye e hlolago kgobalo goba lehu la motšofadi. Mohlala, go betha, go kgorometša, go swara makgwakgwa, go ripa, tšhomišo ya dkhemikhale, go fa motšofadi dihlare tše e sego tšona goba tša go fetiša tekano goba tiragalo ya go hlola kgobalo goba lehu.
Tlhorišo ka thobalano: Tiragalo ye nngwe le ye nngwe yeo phetho ya yona e bago tšhomišompe ya motšofadi ka maikemišetšo a thobalano ntle le tsebo, kwešišo goba tumello ya bona.
Tlhorišo ya monagano, maikutlo goba polelo: Maitshwaro a go tlontlolla batšofadi ao a hlolago gore monagano goba maikutlo a motho a se hlwe a šoma gabotse. Mohlala, go hlokomologwa, kgatello, go se fiwe lerato, go fiwa mainaina, go rogiwa.
Tlhorišo ka matlotlo goba tšhomišompe: Tšhomišo ye e sego ya semolao ya tšhelete ya motšofadi, thoto, matlotlo, ntle le tumelelo goba tsebo y among wa yona.
Tlhokomologo: Go se fe motšofadi tlhokomelo goba dinyakwa tša motheo tšeo di nyakegago. Mohlala, go hloka dijo, legae, diaparo, dihlare, thekgo moyeng, bj.bj.
Kgatako ya ditokelo tša botho: Go se fe motšofadi ditokelo tša motheo tše bjalo ka tlhompho, seriti, sephiri, tokologo ya dikgopolo, tumelo, kakanyo, polelo le mosepelo. Mohlala, boloi , tšeo di ka dirago gore motho a hlaswe, a gobatšwe goba a bolawe.
Ke mangy o a ka begago tlhorišo?
Mang le mang yo a lemogago go hlokomologwa, tšhomišompe goba tlhorišo, goba a na le mabaka a mabotse a go hlatsela gore ditiragalo tšeo di a direga goba di diregile.
Bega tlhorišo goba pelaelo ya tlhorišo go Modirelaleago yo Mogolo ofising ya Tlhabollo ya Leago goba seteišeneng sa maphodisa sa kgauswi le mo o dulago.
Goba, bega tlhorišo yeo ntle le go bolela maina a gago go HEAL mo go 0800 003 081.
Mo nakong ya diiri tše 48 morago ga go begwa, modirelaleago o tlo nyakišiša tiragalo yeo gomme a ngwala pego.
Ge e le gore motho yo a dirago tsebišo ke modirelaleago o swanetše go tšwela pele go dira dinyakišišo le go romela pego ya go ngwalwa go Tlhabollo ya Leago mo nakong ya dibeke tše 4.
Ge e le gore motho yo a dirago tsebišo ga se modirelaleago, e tlo ba maikarabelo a Modirelaleago yo Mogolo ofising ya Tlhabollo ya Leago go romela taba ye mo e swanetšego go ya gona le go emela pego mo dibekeng tše 4.
Ge tlhorišo e ama Legae la Batšofadi, mokgahlo wo e sego wa mmušo goba mokgahlo wa setšhaba, mohlankedi ofising ya kgauswi o swanetše go šomana le taba yeo.
Ge e le gore motho yo a hlorišwago ga a nyake go šuthišwa legaeng leo la batšofadi, o swanetše go saenela afitabiti ya go laetša gore o hlalošeditšwe ka botlalo ditlamorago tša go se šuthišwe legaeng leo.
Ge e le gore ga go le e tee ya tše tša ka godimo ye e šomago, nyakišiša gore motho yoo a amegago yena o nyaka eng. Tona ya Tlhabollo ya Leago goba Molekgotlaphethiši o swanetše go thala motho yo mongwe go tsena taba ye ka bogare.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Difomo tša kgopelo di hwetšagala ofising ya kgauswi le wena ya Tlhabollo ya Leago.
<fn>GOV-ZA. Reportedlivestockdiseaseoutbreak.2010-03-25.nso.txt</fn>
Mang le mang a ka fihlelela kakaretšo ya ditiragalo tše di begilwego tša malwetši a diphoofolo mo Afrika Borwa go wepsaete ya Kgoro ya Temo.
Kgwedi ye nngwe le ye nngwe, dingaka tša naga tša diphoofolo go la Afrika Borwa ka moka, di romela dipego tša malwetši a diphoofolo go Balaodi bja Profense ba Ditirelo tša Diphoofolo. Dipego tše di a lekolwa gomme tša romelwa go Bolaodi bja Bosetšhaba bja Maphelo a Diphoofolo bjo bo le go ka Pretoria, moo di lokelwago ka gare ga datapeise. Dipego tša kgwedi ka kgwedi tša malwetši a diphoofolo di hlopšha ka go diriša tshedimošo ye. Dipego tše di romelwa naga ka bophara le lefase ka bophara go mekgatlo yeo e nago le kgahlego.
Tshedimošo e ka fihlelelwa go dira kgopelo go Molaodi wo Mogolo: Maphelo a Diphoofolo ge e ba o rata go akaretšwa mo lenaneong la phatlalatšo.
Tshedimošo e ba gona ka bonako go wepsaete.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Ga gona diforomo tšeo di tlatšwago.
<fn>GOV-ZA. Reportingacrime.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye e fiwa mang le mang yo e lego motšwasehlabelo wa bosenyi.
Tirelo ya Afrika Borwa ya Maphodisa e tlo bula dokete ya molato ya ba ya nyakišiša molato woo, ya swara babelaelwa gomme ya iša molato kgorong ya tsheko gore o ahlolwe.
Ge motho e le motšwasehlabelo wa bosenyi, a ka ikopanya le maphodisa ka go tiela nomoro ye 10111 goba a ya seteišeng sa maphodisa sa kgauswi go bega bosenyi.
Ge e le gore lephodisa le ka ya lifelong la molato, le tlo ngwala setatamentse sa ka tshedimošo ye e filwego ke molli le dihlatse ge go kgonega.
Lephodisa le tlo ya seteišeneng sa maphodisa la ngwadiša molato ka gare ga faele ya go bitšwa SAPS Crime Administration System gomme la fa molli nomoro ya CAS.
Molli o swanetše go boloka nomoyo yeo ya CAS gore a tle a kgone go fela a šomiša nomoro yeo go botšiša ka kgatelopele molatong woo.
Ge molli a ka etela seteišeneng sa maphodisa sa kgauswi go bega molato, o tlo thuša ke mohlankedi wa maphodisa wa Senthara ya Tirelo ya Selegae.
Lephodisa le tlo thoma ka go botšiša molli dipotšišo gomme la rekota molato woo ka gare ga CAS.
Molli o tlo fiwa nomoro ya CAS yeo e swanetšego go šomišwa dinakong ka moka ge go botšišwa ka molato woo.
Tokete ya molato e fiwa letseka leo le tlogo dira dinyakišišo. Dipotšišo ka moka di ka lebišwa go letseka le.
Letseka le le nyakišišago molato le tlo re go fetša dinyakišišo la romela dokete yeo go kgorotsheko ya maleba gore yoo a amegago a sekišwe.
Letseka le tlo tsebiša molli gore o swanetše go ya neng kgorongtsheko go tsenela ditheeletšo.
O tlo thušwa le semeetseng.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Lephodisa le le ngwalago setatamente sa gago le tlo tlatša foromo.
<fn>GOV-ZA. Reportingestateofdeceased.2010-03-25.nso.txt</fn>
Bohwa bja motho bo ba gona ge motho a hlokofetše gomme a tlogela thoto le/goba wili goba sekawili. Bohwa bjo swanetše go hlokomelwa gape go phatlalatšwe go ya le ka wili gomme ge mohu a se a šia wili, bo tlo phatlalatšwa go ya ka molao. Molao wa Tshepetšo ya Bohwa, 1965, o hlaloša magato ao a tlogo latelwa ge go phatlalatšwa bohowa bja mohu.
Bohwa bja mohu bo swanetše go begwa go Ofisi ya Master mo matšatšing a 14 morago ga lehu. Lehu le ka begwa ke motho ofe goba ofe yo a nago le thoto ya mohu, goba mohto yo nago le tokumente ya mohu ye e šomago bjalo ka wili.
Ke neng mo lehu le swanetšego go begelwa Master?
Ke kae moo bohwa bja mohu bo swanetšego go begwa gona?
Le ge e le gore diofisi tša bomasetrata ka moka di šoma bjalo mafelo a tirelo, ga di na maatla a makaalo gomme di tlo fetišetša bohwa ka moka le diwili tša go feta R50 000 go ofisi ya 'Master'. Ge o nyaka go bega bohwa bja mohuta woo, go ka ba kaone go leba thwii go ofisi ya 'Master'.
Ge boleng bja bohwa bo le ka fase ga R50 000, bega bohwa bjoo go kgorotsheko ya masetrata. Ge boleng bo feta R50 000, bega go Ofisi ya 'Master'.
b ega bohwa ka go tlatša Foromo J294: Tsebišo ya lehu le ditokumente tše dingwe tše di ngwadilwego ka mo fase o ka hwetša Tsebišo ya lehu le ditokumente tše dingwe ofising efe le efe ya 'Master' wa kgorotsheko ya godimo goba ofisi ya masetrata boleng bja bohwa le mohuta wa kopano di tlo hlatha mohuta wa ditokumente tše o swanetšego go di tlatša le go di romela.
ge e le gore ke bohwa bja motho yo a hlokofetšego a se na wili goba ge wili e sa hlaloše leina la moababohwa yoo a kgethilwego goba ge moababohwa yo a kgethilwego a hlokofetše goba a sa dumele go kgethwa gore a tle a abe bohwa bjoo.
Foromo J155: Go dumela ditaelo tša Master.
setifikeiti sa lehu goba khopi ya sona setifikeiti sa lenyalo goba khopi ya sona - ge go nyakega diwili goba ditokumente tše dingwe - ge di le gona maina a batho ba ba kolotago mohu - ge go nyakega boitlamo bja go hlatsela gore bohwa ga se bo begwe ofising ye nngwe ya 'Master'.
Ge boleng bja bohwa bo le ka fase ga R125 000, 'Master' a ka fa mangwalo a boabi bja bohwa, gomme a ntšha mangwalo ao go ya ka Karolo 18 ya Molao wa Tshepedišo ya Bohwa, 1965.
Afitabiti, ye e tlogo dirwa ke ba gabomohu yoo a sego a dira wili, e swanetše go hlaloša gore bohwa bjoo ga se bo begwe go 'Master' yo mongwe.
ge e le gore ke bohwa bja motho yo a hlokofetšego a se na wili goba ge wili e sa hlaloše leina la moababohwa yoo a kgethilwego goba ge moababohwa yo a kgethilwego a hlokofetše goba a sa dumele go kgethwa gore a tle a abe bohwa bjoo.
Foromo J262: Boitlamo le bonde ya tšhireletšo - e tlatšwa ge e le gore moababohwa yo a kgethilwego ga a dumelelege go fana ka tšhireletšo mo wiling, goba ke motswadi, molekani goba ngwana wa mohu.
etifikeiti sa lehu goba khopi ya sona etifikeiti sa lenyalo goba khopi ya sona - ge go nyakega diwili goba ditokumente tše dingwe - ge di le gona.
Ge boleng bja bohwa bo feta R125 000, mangwalo a boabi bja bohwa a swanetše go ntšhiwa, gomme go latelwe ditsela ka moka tše di hlalošitšwego ke Molao wa Tshepedišo ya Bohwa, 1965.
Diofisi tša bomasetrata di tlo šoma ge e le gore mohu ga se a tlogela wili ya nnete gomme bohwa bja gagwe ka moka bo le ka fase ga R125 000. Mangwalo a tumelelo a dumelela moemedi yo a kgethilwego gore a phatlalatše bohwa ntle le go latela ditsela ka moka tše di hlalošitšwego ke Molao wa Tshepedišo ya Bohwa, 1965.
ge e le gore ke bohwa bja motho yo a hlokofetšego a se na wili goba ge wili e sa hlaloše leina la moababohwa yoo a kgethilwego gob ge moababohwa yo a kgethilwego a hlokofetše goba a sa dumele go kgethwa gore a tle a abe bohwa bjoo.
Foromo J155: Go dumela ditaelo tša Master.
setifikeiti sa lehu goba khopi ya sona setifikeiti sa lenyalo goba khopi ya sona - ge go nyakega diwili goba ditokumente tše dingwe - ge di le gona maina a batho ba ba kolotago mohu - ge go nyakega boitlamo bja go hlatsela gore bohwa ga se bo begwe ofising ye nngwe ya 'Master'.
Ge boleng bja bohwa bo le ka fase ga R125 000, 'Master' a ka fa mangwalo a boabi bja bohwa, gomme a ntšha mangwalo ao go ya ka Karolo 18 ya Molao wa Tshepedišo ya Bohwa, 1965.
Foromo J192: Afitabiti: tshedimošo ya ba gabomohu - e tlatšwa ge e le gore mohu o be a se na wili.
Afitabiti, ye e tlogo dirwa ke ba gabomohu yoo a sego a dira wili, e swanetše go hlaloša gore bohwa bjoo ga se bo begwe go 'Master' yo mongwe.
ge e le gore ke bohwa bja motho yo a hlokofetšego a se na wili; goba ge wili e sa hlaloše leina la moababohwa yoo a kgethilwego; goba ge moababohwa yo a kgethilwego a hlokofetše goba a sa dumele go kgethwa gore a tle a abe bohwa bjoo.
Foromo J262: Boitlamo le bonde ya tšhireletšo - e tlatšwa ge e le gore moababohwa yo a kgethilwego ga a dumelelege go fana ka tšhireletšo mo wiling, goba ke motswadi, molekani goba ngwana wa mohu.
Diwili goba ditokumente tše dingwe - ge di le gona.
Ge boleng bja bohwa bo feta R125 000, mangwalo a boabi bja bohwa a swanetše go ntšhiwa, gomme go latelwe.
ditsela ka moka tše di hlalošitšwego ke Molao wa Tshepedišo ya Bohwa, 1965.
Diofisi tša bomasetrata di tlo šoma ge e le gore mohu ga se a tlogela wili ya nnete gomme bohwa bja gagwe ka moka bo le ka fase ga R50 000. Mangwalo a tumelelo a dumelela moemedi yo a kgethilwego gore a phatlalatše bohwa ntle le go latela ditsela ka moka tše di hlalošitšwego ke Molao wa Tshepedišo ya Bohwa, 1965.
Nako ye e tšewago e laolwa ke mohuta wa bohwa bjo bo amegago.
Ikopanye le ofisi ya 'Master'.
<fn>GOV-ZA. Requestfortaxdeductiondirectivepension.2010-03-25.nso.txt</fn>
Moo basepediši ba letlole ba swanetšego ba lefe mohola, foromo ya kgopelo ya taelo e swanetše e neelwe . Taelo ya lekgetho e ntšhiwa ke South African Revenue Service go laela mosepedši wa letlole goba mothwadi mabapi le palo ya tšhelete ya lekgetho la bašomi e tla go go swanela go swarwa go tšwa go ditefotše.
Tlatša foromo ya kgopelo gomme o e neele go SARS.
sefane sa molefi wa lekgetho mantšu a pele a maina a molefi wa lekgetho letšatši la tswalo la molefi wa lekgetho.
Kgopelo ka tsela ya khompyutara ya taelo ya lekgetho ka tlwaelo e dumellwa ka morago ga diura tše 48.
<fn>GOV-ZA. RequesttoattendaParoleBoardhearing.2010-03-25.nso.txt</fn>
Yoo a thomago molato go ba yoo a dirilwego tiro e mpe, byaleka ge go hlalošwa go Karolo ya 299A ya Molao wa Tshepedišo ya Tlolomolao, 1997, a ka dira go re a emelwe go ba a be gona go tsheko ya Lekgola la Go Ntšhiwa ga Baswariwa ka Mabaka moo motlodi wa molao a lekolwago go re a ntshiwe go ya ka mabaka go ba a bewe ka fase ga hlokomelo ya go tlokiša.
Yoo a thomago molato go ba yoo a dirilwego tiro e mpe o swanetše a tsebise Lefapha La Tokišo le Lekgotla la go Ntšhiwa ga Baswariwa a Mabaka tše swanelegilego ka go ngwala ge ba fišegela go dira go re go be le boemedi go ba gona go tsheko ya Lekgotla la go Ntšhiwa ga Baswariwa ka Mabaka ga mosenyi.
Ge kgopelo e atlegile, Lekgotla le tla tšebisa yoo a thomilego molato go ba yoo a dirilwego tiro e mpe ka go ngwala, go tsweletswa go re boemedi bo tla dirwa neng le go re bo tla dirwa go mang. Nako le tulo ya kopano ya Lekgotla la go Ntšhiwa ga Baswariwa ka Mabaka e swanelegilego le yona e tla bolelwa.
Ke boikarabelo ba yoo a thomago molato go ba yoo a dirilego tiro e mpe go tsebiša MoKomišhinara go ba CSPB mabapi le go fetolwa ga aterese.
LeLekgotla la go Ntšhiwa ga Baswariwa ka Mabaka e tla araba ka go ngwalla go yoo a thomileng molato magareng ga matšatša 14.
<fn>GOV-ZA. Reregisterinyournewvotingdistrict.2010-03-25.nso.txt</fn>
Bakgethi bao ba fetošitšego madulo ba swanetše go ingwadišwa mafelong a bona a maswa. Se se tlo go kgontšha go tsenela dikgetho seleteng seo o dulago go sona. O ka ingwadiša leswa ofising ya Komišene ye e Ikemetšego ya Dikgetho nakong ye e beilwego ke ya go ingwadiša.
Ikopanye le IEC mo nomorong ye ya go se lefelwe 0800 11 8000 gomme o ba fe atrese ya mo o dulago.
IEC e tlo go laela gore o ye ofising efe ya go ingwadiša.
Tšweletša pukwana ya boitsebišo ye tala ge o fihla ofising ya go ingwadiša.
Tlatša foromo ya kgopelo ye o tlogo e fiwa moo ofising.
O tlo ngwadišwa le semeetseng.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Diforomo di hwetšagala ofising yeo go ingwadišetšago yo yona.
<fn>GOV-ZA. Reserveanameforclosecsorporation.2010-03-25.nso.txt</fn>
Khoporeišene yeo e Tswaletšwego ke kgwebo yeo e nolofaditšwego kudu e bile ga e na mapheko a mantši go swana le khamphani. E swanetše dikgwebo tše nnyane. Dinyakwa tša taolo le tshepetšo tša Khoporeišene yeo e Tswaletšwego ga di latele tshepetšo yeo e ngangegilego go swana le dikhamphani.
Leina la Khoporeišene yeo e Tswaletšwego leo le šišintšwego le swanetše go hlahlobja pele le dumelelwa goba le ganwa. Kantoro ya Ngwadišo ya Khoporeišene yeo e Tswaletšwego e tla netefatša tumelelo goba kganetšo ka lengwalo , ka imeili goba ka poso go bontšha gore leina le beilwe goba le gannwe.
Tumelelo le leina leo le beilwego di šoma lebaka la dikgwedi tše pedi.
Tlatša diforomo tša kgopelo tša CK7 le CM5.
Iša foromo ya kgopelo ka go kantoro ya Kantoro ya Ngwadišo ya Khamphani le Thoto ya Botsebi.
Go tla dirwa dinyakišišo go hwetša ge e le gore go na le maina ao a sego maleba, a bapetšago, ao a ganetšwago goba maina ao a nago le lenyatšo.
Peeletšo ya leina leo le šišintšwego e ka tšea matšatši a mararo go ya go a šupa.
<fn>GOV-ZA. Restorationofcc.2010-03-25.nso.txt</fn>
Ge fela Khoporeišene yeo e Tswaletšwego e phumutšwe, go ka dirwa kgopelo go e tsošološa, ge e le gore ditselatshepetšo tšeo di nyakegago di ka latelwa.
Maemo a Khoporeišene yeo e Tswaletšwego a swanetše go netefatšwa pele le Kantoro ya Ngwadišo ya Khamphani le Thoto ya Botsebi ka gobane Ditirelo tSa Afrika Borwa tša Metšhelo e ka no ba e tsentše kgopelo ya go phumula yona Khoporeišene yeo.
R150 e swanetše go beeletšwa mo leineng la khoutu ya modiriši mme e tla ntšhiwa go tšwa go akhaonto ya modiriši morago ga go iša diforomo.
Tlatša foromo ya kgopelo CK3.
Iša boikano bjo bo saenilwego mme bo tempilwe ke Mokomišenare wa Boikano, ke motho yo a nago le kgahlego, a hlaloša mabaka a go nyaka go tsošološa Khoporeišene yeo e Tswaletšwego.
Ge e le gore Khoporeišene yeo e Tswaletšwego e be e na le dithoto tšeo di sa šuthego, hwetša tumelelo yeo e ngwetšwego go Kgoro ya Mešomo ya Setšhaba ga mmogo le ya Kantoro ya Matlotlo a Setšhaba gore ga ba thulane le tsošološo ya Khoporeišene yeo e Tswaletšwego.
Maikemišetšo ao a tla swanelwa ke go kwalakwatšwa ka go kuranta ya selegae go leka go bona kgahlego ya setšhaba ka go tsošološo ya Khoporeišene yeo e Tswaletšwego.
Ge go na le kganetšo e fe goba e fe, Mongwadiši wa Dikhamphani o tla tsebišwa ka ga kganetšo mo matšatšing a 30 a phumulo.
Tsošološo ya Khoporeišene yeo e Tswaletšwego e ka tšea matšatši a 30 go ya go 40.
<fn>GOV-ZA. Returnforpaymentofprovisionaltaxthirdpayment.2010-03-25.nso.txt</fn>
Ge motho a amogela letseno le le sa gapeletšegego go gogelwa motšhelo wa SITE goba PAYE , o swanetše go lefela motšhelo wa lebakanyana malebana le letseno leo. Tefelo ya motšhelo wa lebakanyana e dirwa mo dikgweding tše dingwe le tše dingwe tše tshela.
Motšhelo wa lebakanyana o ikemišeditše go thuša balefi ba motšhelo go kgona go dula ba lefela motšhelo mo labakeng la go ya go ile go ena le go lefela tšhelete ye ntši ka nako e tee mafelelong a ngwaga wa ditšhelete. Motšhelo wa lebakanyana wo o lefetšwego o tlo fokotšwa go wa mafelelo wa letseno woo motho a swanetšego go o lefela mo ngwageng wo o itšego wa ditšhelete.
Motho yo a swanetšego go lefela motšhelo wa lebakanyana o swanetše gore, mo matšatšing a 30 morago ga go thoma ga sekoloto sa motšhelo, a dire kgopelo ya go ingwadiša ofising ya lekala la kgauswi la Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa SARS. Ge o ka se dire bjalo o tlo gapeletšega go lefela le tšhelete ya tswala le ya dikotlo mmogo le motšhelo wa tlaleletšo ka lebaka la go romela diforomo morago ga nako.
Tefelo ya boraro e tsebja gape ka leina la tefelo ya "tlaleletšo" goba ya "topping-up". Ge tefelo yeo e dirwa, e swanetše go lefelwa pele ga letšatši la mafelelo.
malebana le ngwaga wa tekolo wo o felago ka nako ye nngwe ye e sego 28 goba 29 Feberware, dikgwedi tše tshela ka morago ga moo.
Tefelo ya boraro ke ya boithaopo yeo molefi ofe le ofe a ka e dirago. Balefi ba motšhelo bao ba amogelago letseno la go feta R50 000 goba dikhamphani tša letseno la go lekana R20 000 goba go feta, di a dira tefelo ya boraro ka go ithaopa gore di efoge tswala ye e ka lefišwago.
Lebaka la boraro le emela motšhelo wo o swanetšego go lefelwa mo ngwageng ka moka, ge go ntšhwa motšhelo wo mošomi a o lefilego mo ngwageng ka moka dikrediti tša motšhelo wa dinaga tša ntle tše di ka bego di bile gona mo ngwageng ka moka tšhelete ye e lefetšwego lebakeng la mathomo le la bobedi.
Molefi wa motšhelo ke yena a swanetšego go bona gore ke neng mo a swanetšego go lefela motšhelo wa lebakanyana wa lekga la boraro.
Hwetša foromo ye mpsha go SARS goba e nyake mo inthaneteng, o e tlatše gomme o e romele le tefelo ya gago.
Ka lebaka la gore foromo ya motšhelo ga ya lebane le motho yo a rilego fela, go bohlokwa gore motho a tlatše tshedimošo ya akhaonto ya gagwe ka tshwanelo mo foromong ye. Ge o ka se tlatše tshedimošo ya maleba, tefelo e ka no se bontšhe gabotse gore e dirilwe ke mang.
e bontšha ngwaga wa tekolo.
Mohlala wa nomoro ya motšhelo ke 1234567123P00032005.
Ditefelo tša motšhelo wa lebakanyana di ka dirwa ofising efe goba efe ya lekala la SARS, ka Mošupologo go fihla ka Labohlano, magareng ga 08h00 le 15h30, go sa akaretšwe matšatši a go khutša a setšhaba.
Ge ditefelo di dirwa ka poso, ka panka goba ka ATM, nako ye e lekanego ya go posa goba ya go šoma tefelo ya mohuta woo e swanetše go hlokomelwa.
Ge ditefelo di dirwa ka elektroniki, go swanetše go hlokomelwa dinako tša kgaotšo tša panka le nako ya go tleleera yeo e ka tšeago magareng ga matšatši a mabedi le a mahlano.
Dikliente tšeo di lefago khaontareng lekaleng lefe goba lefe la ABSA, la FNB, goba la Nedbank di ka se sa swanelwa ke go fa nomoro ya akhaonte ya panka le khoute ya panka ge ba dira ditefelo. Se se diragala go swana le go dikliente ka moka tša ABSA, tša FNB, tša Nedbank, le tša Standard Bank tšeo di šomišago go panka ka inthanete.
nomoro ya Boitšhupo ya moholegi goba nomoro ya akhaonte yeo e nyalelantšwego le mohuta wo itšego wa motšhelo wo o tlago o lefela.
Dintlha tše di bontšhitšwe go letlakala la tefo ka go foromo ya tefelo ya motšhelo ya IRP 6.
Ditefelo tšeo di sa sepelelanego le bobedi nomoro ya tšhupetšo ya tefelo yeo e boletšwego ka godimo le Nomoro ya Boitšhupo ya moholegi di ka se amogelwe.
Ge e le gore letšatši la mafelelo la go lefa motšhelo ke letšatši la go khutša la setšhaba goba ke la mafelelong a beke, tefelo yeo e swanetše go dirwa ka letšatši la mafelelo la mošomo pele ga letšatši leo la go khutša la setšhaba goba pele ga mefelelo ao a beke.
Tefelo ya lebaka la boraro e swanetše go thewa godimo ga letseno le le amogetšwego, ka ge maikemišetšo a tefelo ye e le go go kgontšha go lefela tšhelete ye e šalago ge go ntšhwa motšhelo wa mošomi le motšhelo wa lebakanyana wo o šetšego o lefetšwe ngwageng woo le motšhelo ka botlalo wa wona ngwaga woo.
Bala sengwalwa sa go bitšwa IRP 12 Guidelines ge e le gore o nyaka thušo go tlatša foromo ya gago ya IRP 6.
Ga go na nako ye e beilwego malebana le tirelo ye.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Returnofgeneralinformation.2010-03-25.nso.txt</fn>
Diforomo tša tshedimošokakaretšo di kgontša bengmešomo go fa Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa tshedimošo ka ga bašomedi ba bona bao ba sego ba gogelwa motšhelo bjalo ka ge go hlalošwa ke Molao wa Motšhelo.
Mogolo wa ngwaga wa mošomi o lekana le R2 000 ge e hlakantšwe makga a lesomepedi gomme ga o fete woo o beilwego go ka gogelwa motšhelo. e swanetše go fiwa.
Tefelo efe goba efe ye e lefetšwego motho mabapi le tirelo ye a e abilego goba ye a tlogo e aba gomme tefelo yeo e se ya gogelwa/e sa tlo gogelwa motšhelo.
Ditefelo tša ditirelo tše di abilwego ke batho e le karolo ya mošomo wa bona, mohlala: dingaka, boramolao, boramatlotlo le balekodi ba dipuku.
Mogolo ofe goba ofe wo o bontšhitšwego mo go setifikeiti sa IRP5.
Mogolo wa ngwaga wo o sa fetego R2 000 ge a hlakantšwe makga a lesomepedi ngwageng woo wa ditšhelete.
tswalo ya dikadimišo le dikoloto tša mengwako tswalo a ditšhelete tše di beeleditšwego mo go wena tswalo ya dikoloto tswalo ya diakhaonto tša bjale tša dipeeletšo mašokotšo a dišere rente ye o e patetšego bjalo ka mohiri goba ye o e amogetšego bjalo ka mohiriši tšhelete ye e lefetšwego ya go ipshina ka thoto mašokotšo goba ditefelo tša tšhomišo ya pheithente, sebopego, leswao la mong goba tokelo ya ngwalollo goba go phatlalatša tsebo ya go nyalelana le tšhomišo ya pheithente mo Afrika Borwa.
tlhalošo ya yuniti palo ya diyuniti tše di ntšhitšwego seripagare sa boleng bja diyuni tšeo di ntšhitšwego mašokotšo a diyunit tšeo di ntšhitšwego dipoelo goba tahlegelo malebana le go ntšhwa moo ga diyuniti.
Ditšweletšwa ka moka tša polaseng, dikota, leruo, dimenerale goba maswika a bohlokwa ao a rekilwego ke wena ka mokgwa wa go reka, kgwebokananywa, goba go kgwebo ya phetošetšo.
Ditšweletšwa ka moka tša polaseng, dikota, leruo, dimenerale goba matlapa a bohlokwa ao a rekišitšwego ke wena bjalo ka modiredi wa motšweletši.
Ditšweletšwa ka moka, dimenerale tše di rometšwego ke wena go barekiši ba ka ntle ga Afrika Borwa.
Diponase tše di lefetšwego maloko a dikhamphani le disosaete.
Ga go na nako ye e beilwego.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Returnofincomeforinvestment.2010-03-25.nso.txt</fn>
go hwetša tšhelete ya tswala le dikabelo go tšwa go Ditraste tša Dithoto dikabelo tša dinaga tša ntle go hwetšwa dikabelo tše dingwe tša ka mo nageng go amogelwa tšhelete ya rente ye le yona e tlogo fetišetšwa go motho yo mongwe yoo thoto e lego ya gagwe ditšhelete tšeo di patelwago malebana le tšhomišo ya thoto mašokotšo goba tšhelete ye e patelwago malebana le tšhomišo ya patent, design, trademark goba tokelo ya ngwalollo goba go phatlalatša tsebo ye e nyalelanago le tšhomišo ya patent.
Hlokomela: Foromo ye ke karolo ya IT 3: Foromo ya tshedimošokakaretšo.
Romela diforomo tše Ofising ya SARS ya kgauswi.
Ga go na nako ye e beilwego.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA.SAcitizensarrestedabroad.2010-03-25.nso.txt</fn>
Ka fase ga Kwano ya Vienna ya mabapi le Dikamano tša Botseta - melawana ye e dumeletšwego ka kakaretšo ya dinaga ka moka, e re batho bao ba golegilwego ka ntle ga naga ya gabobona ba swanetše go fihlelela moemedi wa botseta bja naga ya gabo bona. Maafrika Borwa ao a lego mo maemong a ba swanetše go kgopela ba taolo ka bjako go ba dumelela go ikgokaganya le Moemedi wa Afrika Borwa ka nageng yeo. Ka go le lengwe, motho yo mongwe a ka ikgokaganya le Moemedi wa Afrika Borwa ka nageng yeo goba le karolo ya Ditirelo tša Botseta go Kgoro ya Merero ya Dinaga tša ka Ntle ka Pretoria, legatong la bona.
Bahlankedi ba ditirelo tša Botseta ba rata go netefatša gore badudi ba Afrika Borwa bao ba golegilwego dinageng tša ka ntle ba swarwa bjalo ka batho ge ba ntše ba golegilwe. Ka lebaka le, dilo tša go swara le go hlokofatša, go swarwa bjalo ka diphoofolo goba ka tsela ya go ba nyenyefatša goba ka go ba otla di tla begwa gomme tša išwa go ba taolo ya ka nageng yeo. Melawana ya Mang le Mang ya Magareng ya Tshwaro ya Bagolegwa ya Mokgatlo wa Dinagakopano tša Lefase e šomišwa bjalo ka tlhahlo.
Naa ke ditirelo dife tšeo di abjago ke Bahlankedi ba Botseta go Maafrika Borwa ao a golegilwego dinageng tša ka ntle?
ba dira kgokagano le mogolegwa ka pela ka moo go kgonegago ka morago ga go tiišetša gore motho yoo ke modudi wa Afrika Borwa. Se se kgontšha Maafrika Borwa ao a golegilwego, a swerwego goba a rometšwego kgolegong ka fase ga molao wa naga ya ka ntle go kwešiša ditokelo tša bona le ditirelo tše di abjago ke Mmušo wa Afrika Borwa. Go eya ka maemo a itšego, kgokagano e tla dirwa ke motho ka boyena, ka go ngwala, ka mogala, goba ka batseta ba maleba.
ba aba tshedimošo ka kakaretšo ka ga tshepedišo ya semolao ya naga yeo motho a swerwego ka go yona. Tshedimošo e ka akaretša; dintlha ka ga thušo ya molao le go sekišwa, lenaneo la boramelao , go dula kgolegong pele o ka sekišwa, peili le ditshepedišo tša go aphila gore mogolegwa a kgone go kwešiša ditokelo tša gagwe le ditshepedišo tše di amegago.
ba dira kgokagano ye e tšwelago pele le badudi ba Afrika Borwa bao ba golegilwego dinageng tša ka ntle ba ntše ba obamela melao le melawana ya naga yeo e swerego mogolegwa.
ba etela dikgolego. Gore ba etela dikgolego gakae go laolwa ke molawana wa bjale, lefelo, setšo le melao ya naga yeo e swerego mogolegwa, gammogo le maemo ao a lego gona a tšhireletšo ka moo nageng le ka kgolegong.
ba ikgokaganya le ba lapa la bona le bagwera - fela ge ba kgopelwa ke mogolegwa ka go ngwala. Ga go kgokagano ye e ka dirwago, goba tshedimošo ya fiwa motho mang goba mang ka ntle le tumelelo ye e ngwadilwego ke modudi wa Afrika Borwa yo a swerwego goba yo a lego kgolegong.
ba nolofatša phetišetšo ya ditšhelete go tšwa go ba lapa goba go bagwera ka Afrika Borwa go ya go mogolegwa - ka go obamela molao le melawana ya Mmušo wa Afrika Borwa le ya naga ye e swerego mogolegwa. Taolo ya bjale e bolela gore ditšhelete tše di fetišetšwago go tšwa Afrika Borwa tša go reka dilo tša go hlapa, dijo le dilo tše dingwe tše di ka šomišwago ke motho ga se tša swanela go feta R2 000 ka kgwedi. Tšhelete ye e ka se fetišetšwe kgweding ye e latelago. Ikgokaganye le karolo ya Ditirelo tša Botseta go hwetša thušo.
ba netefatša gore mathata a kalafo a išwa go ba taolo ya kgolego go lekodišišwa.
ba nolofatša go romela le go tliša mangwalo, dihlare le dilo tša go balwa go tšwa go ba lapa le bagwera ka Afrika Borwa. Senolofatši se se laolwa ke ge go ka lefša ditšhelete tše di beilwego tša Kgoro ya Merero ya Dinaga tša ka Ntle le melao le melawana ya naga ye e swerego mogolegwa. Ditšhelete tše di ka fetošwa nako le nako.
Kgoro ya Merero ya Dinaga ka tša Ntle le Baemedi ba Afrika Borwa dinageng tša ka ntle ba netefatša ka moo ba ka kgonago gore tšhelete, mangwalo, dilo tša go balwa le dihlare di romelwa ka ntle le go ditelega. Le ge go le bjale, dinyakwa tše bohlokwa tša Botsetabogolo, tša Boemedi bja Naga goba tša Botseta di tla pele. Mabaka a ka nageng yeo le ona a raloka tema ye itšego.
hlohleletša goba go tsenatsena ka go ditshepedišo tša kgorotsheko goba ka go ditshepdišo tša molao hwetša goba go fa keletšo ya semolao beakanya go lokollwa kgolegong goba go peila go ya mafelong goba dikgolegong tše kotsi nyakišiša bosenyi hwetša tshwaro ye kaone ka kgolegong go feta yeo e fiwago bagolegwa bao ba dulago ka nageng yeo - ka ntle le ge melawana ya mang le mang ya magareng ya tshwaro ya bagolegwa ya Mokgatlo wa Dinagakopano tša Lefase e sa šomišwe laela ba leloko la kgauswi goba bagwera go fetišetša tšhelete lefa dipili tša molao, tša kalafo goba tše dingwe hwetša diphemiti tša madulo, tša mošomo, tša di-visa goba tša mafelo a bodulo dira mošomo wa dietšente tša maeto, tša difofane, tša dipanka goba tša dikhamphani tša go renta difatanaga thuša semmušo badudi bao ba lego badudi ba dinaga tše pedi ka nageng ya bobedi yeo ba dulago go yona lefa peakanyo ya mašaledi a setopo sa modudi wa Afrika Borwa yo a hlokofetšego, go se sepetša, go se boloka goba go se tšhuma.
Ge o golegilwe nageng ya ka ntle, ikgokaganye le Moemedi wa Afrika Borwa wa kgauswiuswi goba le Ditirelo tša Botseta go Kgoro ya Merero ya Dinaga tša ka Ntle ka Pretoria.
Badudi bao ba lego badudi ba dinaga tše pedi ka nageng ye nngwe ya bobedi ba ka se hwetše thušo go tšwa go Baemedi ba Afrika Borwa. Ge badudi bao ba lego badudi ba dinaga tše pedi ba golegilwe ka nageng ye nngwe, yeo ba sego badudi ba yona, ge ba be ba eta ka phasepote ya naga ya bona ya bobedi, ba swanetše go ikgokaganya le ba ditirelo tša botseta tša naga yeo ba bego ba eta ka phasepote ya yona.
Ga go Ditumelelano tša Phetišetšo ya Bagolegwa tše di lego gona magareng ga Afrika Borwa le dinaga tše dingwe.
Maemo a tirelo a sepedišwa go ya ka molato wa mogolegwa ebile a laolwa ke maemo a ka nageng ye e swerego mogolegwa.
Kgoro ya Merero ya Dinaga tša ka Ntle e laola ditshenyegelo tša maleba, go eya ka ditirelo tše di fiwago.
Moemedi wa Afrika Borwa o tla fa mogolegwa diforomo tša maleba tša go dira dikgopelo.
<fn>GOV-ZA. ServiceCharter_Sepedi.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tšhata ya Tirelo ya Batšwasehlabelo ba Bosenyi ka Afrika Borwa (Tšhata ya Batšwasehlabelo) ke sedirišwa se bohlokwa mo tšwetšopeleng ya toka go bohle. Tšhata ya Batšwasehlabelo e dumelelana le moya wa Molaotheo wa Afrika Borwa, 1996, Molao wa 108 wa 1996, le Boikano bja Kopanoditšhaba bja Melawana ya Motheo ya Toka ya Bolaodi bja Batšwasehlabelo ba Bosenyi le Tšhomišompe ya Maatla, 1985 (GA/RES/40/34).
E sa le go tloga ka 1994, le ka kamano le peakanyo ya mokgwa wa ditokelo tša botho, tebanyo e šutišwa go tšwa go tshepedišo ya toka ya bosenyi bja kgatelelo le kotlo go ya go tsošološo ya toka. Se bohlokwa kudu go mogopolo wa toka ya bosenyi ke go lemoga bosenyi bjalo ka tlolomolao kgahlanong le mmušo, fela le bjalo ka kgobatšo goba go direla motho yo mongwe phošo.
Se se sepelelana le Leano la Bosetšhaba la Thibelo ya Bosenyi ye e lebeletšego kudu motšwasehlabelo le tshepedišo ya toka ya bosenyi. Maikemišetšomagolo ke go matlafatša motšwasehlabelo ka go fihlelela dinyakwa tša motšwasehlabelo, e ka ba tše di ka bonwago goba tša go kwewa.
Tšhata ya Batšwasehlabelo le tokomane ye e kgomagantšwego ya maemo a fasefase ke didirišwa tše bohlokwa tšeo di hlalošago le go teefatša ditokelo le ditlamego tše di amanago le ditirelo tša batšwasehlabelo le baphologi ba bosenyi ka Afrika Borwa. Tšhata ya Batšwasehlabelo e dumelelana le ditlhagišo tša karolo 234 tša Molaotheo.
Ke na le tshepo ya gore boitlamo le boineelo bja bak-gathatema tshepedišong ya toka ya bosenyi, Tšhata ye ya Batšwasehlabelo, e tla thuša tiragatšong ya melao ya maleba ka tsela ye e lego gore e dira mošomo wa yona - go dira gore toka e hole batho ka moka.
Tšwelopele yeo e itšego yeo e dirilwego e sa le go tloga mathomong a temokrasi, mengwageng ye lesome ya go feta, go ya ka go fetola tshepedišo ya toka go netefatša phihlelelo ya toka le maikarabelo a ditshepedišo go batho bohle go sa kgathalege gore ke morafe, bong, sehlopha le dibopego tše dingwe tša phapogo goba phokolo.
go neelana ka thušo ya batšwasehlabelo ge maemo a sa fihlelelwe.
Tokelo ya go swarwa gabotse le ka tlhompho go tlotlego le bophiri bja gago.
O na le tokelo ya go šetšwa ka pejana le ka boikokobetšo, go swarwa ka tlhompho go tlotlego le bophiri bja gago ke maloko ka moka a lekala lefe goba lefe la tirelo.
Maphodisa, nakong ya dinyakišišo; batšhotšhisi le bahlankedi ba kgoro nakong ya ditokišo le nakong ya ditshepetšo tša tsheko, gape le makala a mangwe a tirelo, ba swanetše ba tšee magato a go fokotša hlakahlakano efe goba efe yeo o ka bago le yona bjalo ka motšwasehlabelo, ka go dira dipotšološo le wena ka leleme la gago gape ka sephiring moo go hlokegago.
Magato a a tla thibela motšwasehlabelo gore a seke a amega go bokwešwabohloko bja maemo a bobedi.
Tokelo ya go fana ka tshedimošo.
O na le tokelo ya go fana ka tshedimošo nakong ya nyakišišo ya bosenyi le ya tsheko.
Lephodisa, motšhotšhisi le mohlankedi wa tirelo ya tokišo ba tla tšea magato a go netefatša gore neelo efe goba efe yeo o ratago go e dira nakong ya nyakišišo, tsheko le theeletšo ya go itlema ka keno e a theeletšwa gape e a šetšwa nakong ya go tšea sephetho sa gore go tšwelwa pele ka nyakišišo, goba tshekišo goba theeletšo ya Boto ya go itlama ka keno.
Tokelo ye e ra gore o ka tšea karolo (mo go hlokegago le mo go kgonegago) mo ditshepetšong tša toka ya bosenyi, ka go tsenela ditshepetšo tša theeletšo ya peile, tshekišo, le tša kahlolo le/goba theeletšo ya boto ya go itlama ka keno.
pego go kgoro gore o tšweletše hlohleletšo ya bosenyi go šedi ya khotho.
Godimo ga moo o ka dira kgopelo ya go ngwalwa go Modulasetulo wa Boto ya Parole gore a tsenele theeletšo ya parole gomme wa romela tshedimošo yeo e ngwadilwego.
Tokelo ya go hwetša tshedimošo.
O na le tokelo ya go hwetša tshedimošo le go tsebišwa ka ga ditokelo tša gago le ditirelo ka moka tša maleba tšeo di lego gona ka makala a ditirelo.
O ka kgona bjalo ka o mong wa tokelo ye, go kgopela go hlalosetšwa ka leleme la geno sengwe le sengwe seo o sa se kwešišego.
O na le tokelo ya go amogela tsebišo gape le go tsebišwa ka ditirelo kamanyo tšohle tšeo o ka di humanago kabong ya dititelo.
O swanetšwe o tsebišwe ka ga mohola wa gago mo molatong le ka ga nako yeo e ka tšewago ya molato.
matšatšikgwedi a khotho, tšhelete ya go ba hlatse le mananeo a tšhireletšo ya dihlatse.
O ka kgopela gape gore o tsebišwe ka ga maemo a molato, gore mosenyi o swerwe goba aowa, o bonwe molato, o filwe peile, o sekišitšwe, o ahlotšwe, ge eba go a hlokega, o išitšwe kgolegong naa.
Ga o na tokelo ya go tsebišwa ka ga ditokelo tša gago fela, eupša o na gape le tokelo ya go sedimošwa gore o ka di diriša bjang.
o sa e kwešišego gore e fiwe ka leleme la geno bjalo ka seripa sa tokelo ya go hwetša tshedimošo.
O ka kgopela mabaka a sephetho seo se tšerwego malebana le molato wa gago, go tšhotšhisa goba aowa.
O na gape le tokelo ya go hwetša ditokumente tšeo molao o go dumelelago gore o di fihlelele.
O ka kgopela gore o hwetše tsebišo ya ditshepetšo tšeo o ka di tsenelago. O ka kgopela gape motšhotšhisi gore a tsebiše mothwadi wa gago ka ga ditshepetšo dife goba dife, tšeo di ka dirago gore o se be gona mošomong.
Tokelo ya go hwetša tšhireletšo.
O na le tokelo ya go lokologa go tšhošetšo, tlaišo, letšhogo, bohwirihwitši, pipamolomo, bosenyi le kgobošo.
Ge o le hlatse o swanetše gore o bege ditšhošetšo tša mohuta wo go maphodisa goba go motšhotšhisi-mogolo wa naga.
Lephodisa ka morago ga moo ge eba o dumelelana le dinyakwa tše dingwe, le tla dira kgopelo ya gore o bewe ka tlase ga tšhireletšo ya dihlatse.
Ge kgopelo ya mohuta wo e atlegile o tla bewa ka gare ga lenaneo la tšhireletšo ya dihlatse.
Ge o le moo o tla šireletšwa ka mokgwa woo go ka kgonegago go dilo ka moka tšeo di ka go hlagelago, mohlala, o tla šireletšwa kgahlanong le tlaišo goba tšhošetšo.
Se se tla netefatša polokego ya gago bjalo ka hlatse gore bohlatse bja gago bo seke bja huetšwa goba wa hunyela wa se sa nyaka go fana ka bohlatse ka lebaka la khuetšo ye mpe.
e ka ganetša phatlalatšo ya tshedimošo efe goba efe (go akaretšwa le boitšhupo bja gago) goba e ka laela gore tsheko e dirwe ka sephiring. O ka kgopela Ditirelo tša Tokišo gore di go tsebiše ge mosenyi a ka tšhaba goba a išwa lefelong le lengwe.
Tokelo ya go hwetša thušo.
O na le tokelo ya go kgopela thušo, gape o be le phihlelelo (ge go hlokega/ le ge e le gona) ya ditirelo tše di lego gona tša leago, maphelo le keletšo gape le thušo ya molao go ya ka dinyakwa tša gago.
Lephodisa le tla go thuša ka go hlaloša mekgwatshepetšo ya maphodisa; la go sedimoša ka ditokelo tša gago gape la go romela go makala a mangwe a ditirelo ao a lego maleba.
Molaodi wa kantoro goba hlogo ya kantoro ya khotho o tla fana ka ditirelo tša motoloki.
Batšhotšhisi ba tla netefatša gore magato ao a itšego a a tšewa malebana le melato ya thobalano, merusu ya ka gae le phedišo/phepo ya ngwana gape le gore melato e theeletšwa ka gare ga dikgoro tša tshekelo, moo di lego gona.
Makala ka moka a ditirelo go ya ka mešomo ya wona ka go fapana a na le maikarabelo a go tšea magato a go šireletša batšwasehlabelo ka dinyakwa tše di kgethegilego gape le go ba swara ka mokgwa wa go ba kwela bohloko.
O na le tokelo ya go hwetša hlatswadiatla go tahlegelo goba tshenyegelo ya thoto ya gago ka lebaka la bosenyi bjoo bo dirilwego go wena.
O ka re ka letšatši leo motlalewa a ahlolwago ka lona wa kgopela motšhotšhosi go dira kgopelo ya taelo ya hlatswadiatla go khotho go ya ka Karolo 297 le 300 ya Molao wa Mekgwatshepetšo ya Bosenyi wa 51 wa 1977. "Hlatswadiatla" e šupa tšhelete yeo khotho ya bosenyi e fago motšwasehlabelo woo a lahlegetšwego goba a senyagaletšwego ke thoto, go akaretšwa le tšhelete ka lebaka la tiro ya bosenyi yeo e dirilwego ke mosenyi yoo a ahlotšwego.
hloma tiro ya selegae kgahlanong le motlalewa moo khotho ya bosenyi e sa fego taelo ya hlatswadiatla gape le moo ditshenyagelo di sa kgonegego gore di ka elwa gabonolo go ya ka melao ya matlotlo go swana le dikwešwabohloko tša monagano goba bohloko.
Tokelo ya go hwetša pušetšo.
O na le tokelo ya go hwetša pušetšo go ya ka thoto yeo o e tšeetšwego ntle le molao goba ge eba thoto ya gago e sentšwe ka tsela yeo e sego molaong. "Pušetšo" e ra gore moo kgoro ya bheko ka morago ga kahlolo, e laelago mosenyi gore a go bušetše dilo tša gago tšeo a humanwego molato wa gore o di tšere go wena ntle le molao gore a go bušeletše sekeng seo o bego o le go sona pele ga bosenyi.
Motšhotšhisi o tla go tsebiša gore pušetšo e ama eng gomme mapalane wa khotho o tla go thuša ka go tiišetša tokelo ye.
o hloka tshedimošo ye e tseneletšego ka ga ditokelo tša go fapana.
o e hwetšago goba ge eba ditokelo tša gago ga di šetšwe.
Ramolao wa kgetho ya gago gape yo o tlo mo lefelago ka bowena.
o lebelele Maemo a Minimamo ka ga Ditirelo tša Batšwasehlabelo ba Bosenyi. Tokumente ye e gona kantorong efe goba efe ya mmušo.
0800 011 022 (*) ela hloko gore tšhomišo ya nomoro ya go se lefelwe ga se ya ba ya tiišetšwa.
Lengwalo la Toka la Ditokelo la Batšwasehlabelo ba Afrika Borwa le tšweleditšwe ke Bolaodi bja Bong ka go Kgoro ya Tšwetšopele ya Toka le Molaotheo ka go dirišana mmogo le Dikgoro tša Tšwetšopele ya Leago, Ditirelo tša Tokišo, Thuto, le Maphelo, gape le Tumelelo ya Botšhotšhisi ya Bosetšhaba, Ditirelo tša Maphodisa a Af-rika Borwa, Khomišene ya Mpshafatšo ya Molao ya Afrika Borwa, Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika Borwa, Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba, Bolaodi bja Kemonoši bja Dipelaelo, maloko a Dikhomišene tša Ditirelo tša Maseterata le Tsebokahlolo le maloko a Maphodisa a Tshwane Metro.
Kgoro ya Tšwetšopele ya Toka le Molaotheo e leboga dineelo tšeo di neetšwego ke dithulaganyo tša go fapana tšeo e sego tša mmušo le diinstithušene tša thuto mo tokumenteng ye.
<fn>GOV-ZA. SetupLearnership.2010-03-25.nso.txt</fn>
Baabi ba tlhahlo ba swanetše go tšea sephetho malebana le mohuta wa tlhahlo yeo ba ratago go e aba. Ba swanetše go ba ba filwe tumelelo ke Sector Education and Training Authority pele ga ge ba ka thoma ka tlhahlo. Baabi ba tlhahlo le bengmešomo ba a šomišana ge ba thoma mananeotlhahlo.
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Kgoro ya Bašomi.
Baabi ba tlhahlo ba swanetše go tšea sephetho malebana le mohuta wa tlhahlo yeo ba ratago go e aba.
Baabi ba tlhahlo ba swanetše go ba ba filwe tumelelo ke SETA. Baabi ba tlhahlo bao ba sego ba fiwa tumelelo ba ka se kgone go tsenya tirišong manane a thlahlo.
go latela mekgwa ye e kwagalago ya thuto, tlhahlo le tšwetšopele; gape a ingwadiše bjalo ka Mohlankedi wa Thuto le Tšwetšopele ya Tlhahlo.
Morago ga gore baabi ba tlhahlo ba kgethe lenaneotlhahlo, ba swanetše go nyaka bengmešomo bao ba tlogo fa baithuti sebaka sa go kgoboketša maitemogelo.
mokgwa wa go hlaola baithuti; le gore ba tlo hwetša bjang baithuti.
Baithuti e ka no ba batho bao ba šetšego ba šomela mongmošomo goba bao ba sa šomego. Ikopanye le senthara ya bašomi ya kgauswi go botšiša ka fao Kgoro ya Bašomi e ka go thu4ago ka gona go hwetša baithuti bao ba sa šomego.
Bengmešomo, baabi ba tlhahlo le baithuti ba swanetše go saenela tumelelano ya lenaneo leo la tlhahlo.
Baabi ba tlhahlo ba swanetše go thoma tlhahlo ka letšatši leo go dumelelanwego ka lona mo tumelelanong ye e saenetšwego.
Go ka tšea matšatši a 30 go thoma lenaneotlhahlo.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Dira kgopelo go Kgoro ya Bašomi.
<fn>GOV-ZA. Socialrelief.2010-03-25.nso.txt</fn>
Kimollo nakong ya kgakanego go tša leago ke thušo ya lebakanyana yeo e lebanego le batho bao ba tlogago ba palelwa ke go kgotsofatša bontši bja dinyakwa tša motheo tša malapa a bona.
Ke mang yo a ka hwetšago kimollo nakong ya kgakanego go tša leago?
O ka hwetša kimollo nakong ya kgakanego go tša leago go tšwa mmušong ge o le mabakeng a mathata.
o nyaka thušo ge o sa emetše mmušo go lokiša kgopelo ye o e dirilego ya tšhelete ya bana go hlolegile bothata, go swana le ge ngwako wa gago o swele ga o kgotsofatše dinyakwa tša go amogela tšhelete ya mmušo, empa o mo bothateng bjo bogolo kudu ga o kgone go šoma ka gobane ga wa phela gabotse mmeleng - se se hlaloša gore ke lebaka la ka fase ga dikgwedi tše tshela o babja ga o kgone go hwetša tšhelete ya tlhokomelo ya ngwana goba bana go tšwa go motswadi yo mongwe wa bona yo a bego a hlokometše lapa o hlokofetše yo a bego a hlokometše lapa o lahletšwe kgolegong lebaka le lekopana goba o amilwe ke kotsi ye šoro, empa lefelo leo o dulago go lona ga se la goeletšwa go ba la kotsi.
O hwetša eng?
Kimollo nakong ya kgakanego go tša leago e ka ba ka tsela ya diphuthelwana tša dijo goba boutšhara ya go reka dijo. Diprofense tše dingwe di fa thušo ye ka tsela ya tšhelete. Kimollo nakong ya kgakanego go tša leago e fiwa mo lebakeng le lekopana fela - gantši go lekana dikgwedi tše tharo, mola ka dinako tše dingwe e fiwa go fihla dikgwedi tše tshela.
Dira kgopelo ya kimollo nakong ya kgakanego go tša leago ofising ya kgauswi le wena ya Tlhabollo ya Leago.
Pukwana ya gago ya boitsebišo ya dinomoro tše 13 le ditifikeiti tša matswalo tša bana ba gago.
Ge e le gore ga o na pukwana ya boitsebišo le ditifikeiti tša matswalo, abitafiti ya go tšwa seteišeneng sa geno sa maphaodisa, kgoši, ntona goba moruti e ka amogelega.
o dirile kgopelo ya tšhelete ya mmušo o kile wa ba le mathata o kile wa leka go nyaka tšhelete ya go godiša bana ga o na thekgo ye nngwe o nyetše/nyetšwe, hladile/hladilwe, ga se o nyale/nyalwe ga o amogele letseno goba o na le bogole bja lebakanyana.
Kgopelo ya gago e tlo fiwa šedi le semeetseng.
Morago ga gore kgopelo ya gago e amogelwe, e tlo sekasekwa go bona ge e le gore o tloga o swanetšwe ke tirelo ye.
Le ge e le gore ga o na le mangwalo ka moka, o tlo hwetša sephuthelwana sa dijo sa kgwedi ya mathomo, boutšhara goba tšhelete ntle le ona.
Gopola go iša mangwalo ka moka a a nyakegago go mohlankedi wa tša leago pele ga ge o ka amogela dijo tša kgwedi ya bobedi e fela. Ge o sa dire bjalo, o ka no se kgone go amogela dijo, boutšhara goba tšhelete mo kgweding ya bobedi le ya boraro.
Ge e le gore ga go be le diphetogo bophelong bja gago ka morago ga go amogela tšhelete ye dikgwedi tše tharo, o ka dira kgopelo ya go okeletšwa nako gore o amogele tšhelete ye dikgwedi tše dingwe gape tše tharo.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro.
<fn>GOV-ZA. Specialclassification.2010-03-25.nso.txt</fn>
Kgopelo ya tlhopho ya go ikgetha ya dikoloi e dumellwa mehuteng ye e itšego ya dikoloi tšeo di šomišetšwago mabaka a a itšego gomme di sa sepele gantši mo ditseleng tša setšhaba.
Kariki goba trekere ga e gapeletšege go lefelwa tšhelete ya laesense ge e le gore mong wa yona ke molemi gomme kariki yeo goba trekere yeo e šomišwa fele mešomong ya molemi yoo ya bolemi. Go tlo ba bjalo le go dikoloi tše di fetošitšwego sebopego gore di šomišetšwe diphadišano tša mabelo le/goba dipontšhong.
Tlatša fomo ya kgopelo EFL 1 ofising ya kgauswi le wena ya therafiki.
Kgopelo ye e ka tšea dibeke tša go fihla go tše tshela.
<fn>GOV-ZA. Specialregistrationasaprofessionalscientist.2010-03-25.nso.txt</fn>
Khansele ya Boramahlale ba tša Tlhago ba Phrofešenale ya Afrika Borwa e lemoga gore go na le batho bao ba sego ba ba le monyetla wa go hwetša dithuto tša ka morago ga marematlou tše di nyakwago ke Khansele go ingwadiša bjalo ka diphrofešenale. Le ge go le bjale, batho ba go swana le bao ba ka no ba ba bile le seabe se segolo go setšhaba sa boramahlale mengwageng ye mentši ebile ba ka tšwela pele go dira bjalo mo mengwageng ye mentši.
Khansele e tšere sephetho sa go fa batho bao monyetla wa go dira dikgopelo tša go ingwadiša bjalo ka Boramahlale ba tša Tlhago ba Phrofešenale ka fase ga maemo a itšego.
Motho ofe goba ofe yo a se nago le dithuto tše itšego tše di amogelwago ke Khansele a ka dira dikgopelo.
go hlomphiwa ke dithaka tša bona ka bokgoni bja bona ka lefapheng la bona leo ba le kgethilego go ba ba bile le seabe ka setšhabeng sa boramahlale go ba le bonyane mengwaga ye 10 ya maitemogelo ao a tšwelago pele, a maleba le a phrofešenale ka bjako pele ba ka dira dikgopelo ka lefapheng la bona leo ba šomago ka go lona leo le direlwago dikgopelo.
Hlokomela: Ge e le gore o tlogetše phrofešene ya gago pele nako ya mengwaga ye lesome e ka fela, o ka se dumelelwe go ingwadiša ka fase ga maemo a itsego.
Tshekatsheko ya dikgopelo e tla dirwa ke Komiti ya Dikeletšo tša Phrofešene ya maleba, kamogelo ya dirwa ke Komiti ya Ngwadišo ya Khansele ya Boramahlale ba tša Tlhago ba Phrofešenale ya Afrika Borwa gomme tumelelo ya dirwa ke Khansele ka botlalo.
Tlatša foromo ya semmušo ya dikgopelo ya go ingwadiša.
bohlatse bja tlhahlo ya semmušo le yeo e sego ya semmušo - dikhopi tše di setifailwego tša disetoifikeiti tša kgrata goba tša tiploma, go akaretšwa dipego tša dithuto tše pego ye e tseneletšego ka botlalo ya maitemogelo a maleba a phrofešene ka lefapheng leo o dirago dikgopelo ka go lona lenaneo la dikgatišo bohlatse bja go ba leloko la mekgatlo ya dirutegi, go fa mohlala, Mokgatlo wa Saentshe le Theknolotši ya Dijo wa Afrika Borwa ; Sehlongwa sa Dikhemikhale sa Afrika Borwa ; Mokgatlo wa Thuto ya Maswika wa Afrika Borwa.
Bonyane dipego tše tharo tše di feleletšego tše o di ngwadilego goba o bilego le seabe se segolo go tšona. Ge o ka se romele dipego ka lebaka la sephiri sa tšona, seabe seo se swanetše go tiišetšwa.
Abitabiti yeo e bolelago gore dipego tšeo ke tša mošomo wa gago le go hlaloša gabotse tema ya gago ka gare ga dipego tše di romelwago.
Diabitabiti tše di ngwadilwego ke batho ba babedi bao ba go tsebago gabotse ka moo mošomong wa gago bao ba ka netefatšago bokgoni le maitemogelo a gago ka lefapheng la mošomo wa gago.
Go ingwadiša go ka tšea dibeke tše 6 go fihla go tše 8 go eya ka thomelo ya ditokumente tše di nyakegago.
Phanele ya bonyane batho ba babedi bao ba thwetšwego ke Komiti ya Dikeletšo tša Phrofešene ya maleba ya Khansele ya Boramahlale ba tša Tlhago ba Phrofešenale ya Afrika Borwa e tla dira dipoledišano tša diteko le wena.
Dipoelo tša diteko tše di tla tsebagatšwa ka morago ga kopano ya Khansele.
<fn>GOV-ZA. Subsistenceandasmallscalefishingexemption.2010-03-25.nso.txt</fn>
Go rea dihlapi ka nepo ya go iphediša e dirišwa ke badudi ba ba dulago lebopong bao ba šomišago methopo ya diphedi tša ka lewatle go iphediša ka go di ja, le ge e le gore ba ka di rekiša goba go gwebišana mo tikologong ya bona. Gabjale batho ba ba reago dihlapi go iphediša ba laolwa ka tsela ya ditumelelo go fihlela ge e le gore go na le leanotshepedišo le le bewago. Gore motho a kgone go ba le phihlelelo ya methopo ya diphedi tša ka lewatle go swana le motho yo a reago dihlapi go iphediša, tumelelo e swanetše go kgopelwa le go abelwa go itshwarela/ikhweletša dihlapi goba go amega go mediro ya go sepelelana le go rea dihlapi ka nepo ya go iphediša goba go swara dihlapi tše e sego tše ntši.
Go phethagatša tokelo ya gago ya go rea dihlapi, dira kgopelo ya tumelelo yeo e abelwago ke Tona ya Merero ya tša Tikologo le Boeti goba taolo ye e filwego tumelelo ka fase ga karolo 81 ya Molao wa Methopo ya Diphedi tša ka Lewatle, . Gore motho a fiwe tumelelo o swanetše go dira kgopelo go dikomiti tše di hlamilwego tša Komiti-taolo ya mohlakanelwa ya Tikologo le gona o swanetše go fihlelela dinyakwa ka moka tše di beilwego. Ka molao ga go motho yo a swanetšego go kgatha tema modirogn wa go rea dihlapi go iphediša goba go swara dihlapi tše e sego tše ntši ka ntle ga phemiti.
Tumelelo e mpshafatša ngwaga ka ngwaga gomme go palelwa ke go obamela mabaka a tumelelo go ka hlola gore e fegwe, e khanselwe goba tokelo ya gore e fedišwe.
Dira kgopelo ya tumelelo mo go dikomiti tša Komiti-taolo ya mohlakanelwa ya tikologo morago ga gore ditumelelo di felelwe ke nako mo mafelelong a ngwaga o mongwe le o mongwe.
Bao ba nyakago go ba maloko a mafsa ba swanetše go fihlelela dinyakwa go rea dihlapi go iphediša goba go swara dihlapi tše e sego tše ntši pele ba ka abelwa ka tumelelo.
Seemo sa bjale bao ba swerego mangwalo a tumelelo se a netefatšwa pele ga ge ba abelwa tumelelo ya ngwaga wo o latelago, ge e le gore ba ka se fihlelele dinyakwa tše di beilwego maina a bona a tla tlošwa mo lenaneong.
Pele ga ge go ka ntšhwa ditumelelo bahlankedi ba kgoro ba tla hlalosa mabaka a ditumelelo le bogolo bja mokotla.
Batho ka moka bao ba nago le ditumelelo ba swanelwa ke go saena godimo ga lenaneo go laetša go amogelwa ga ditumelelo tša bona.
Tshepedišo ya kgopelo e ka tšea kgwedi e tee goba go feta go lebeletšwe bontši bja dikgopelo.
Ditumelelo di abelwa ntle le tefišo.
Ga go na diforomo tše di tlatšwago.
<fn>GOV-ZA.TVlicence.2010-03-25.nso.txt</fn>
Laesense ya thelebišene e dumelela motho go reka thelebišene le go bogela thelebišene.
Ge o reka laesense ya TV la mathomo, o swanetše o lefele tefelo ya ngwaga ka botlalo ya R225. Tefelo ya laesense ya phokoletšo ke R65 ka ngwaga.
Mekgatlo e hloka laesense ya TV go thelebišene ye nngwe le ye nngwe yeo ba nago le yona. Magae a hloka fela laesense e fee ya dithelebišene ka moka tšeo ba nago le tšona ka ntlong.
Morekiši o swanetše a tsebiše bareki bao ba ratago go reka eupša ba se nago dilaesense gore ba ka se reke TV pele ba ka tšweletša bohlatse bja laesense ya thelebišene. Bareki bao ba ratago go reka ba ka dira kgopelo ya laesense Kantorong ya kgauswi ya Poso goba ba kgopela morekiši go reka laesense ya TV legatong la bona.
Laesense e mpshafatšwa ngwaga ka ngwaga.
Dira kgopelo Kantorong ya kgauswi ya Poso goba go morekiši yo a dumeletšwego go fana ka dilaesense tša TV.
O swanetše o dire kgopelo ka inthanete go,.
E ka tšea diiri tše mmalwa.
<fn>GOV-ZA. Taxdirectiveretirementannuityrequest.2010-03-25.nso.txt</fn>
Kgopelo e swanetše go dirwa ge motho a fihlile mengwageng ya go rola modiro ka lebaka la botšofadi gomme a rata go amogela dipenefiti tša pholisi ya gagwe ya go rola modiro.
Kgopelo ye e ka dirwa gape ge moleloko a rata go fetišetša dipenefiti tša gagwe tša sekhwama sa pholisi ya botšofadi ka gare ga pholisi ye nngwe ya mohuta woo.
sefane sa molefi wa motšhelo ditlhaka tša mathomo tša maina a molefi wa motšhelo letšatšikgwei le ngwaga wa matswalo a molefi wa motšhelo nomoro ya ID ya molefi wa motšhelo goba nomoro ye nngwe ya boitšhupo mohuta wa kgopelo ya taelelo lebaka la kgopelo yeo ya taelelo atrese ya madulo le khouto ya poso ya molefi wa motšhelo atrese ya poso le khouto ya poso ya khamphani goba mongmošomo mogolo wa ngwaga wa molefi wa motšhelo.
Ge e le gore nomoro ya boitšhupo ya motšhelo ga se e fiwe, hlaloša gore ke ka lebaka la eng o se o ingwadiše.
Tsela ye bonolo ya go dira kgopelo ya taelelo ya motšhelo ke ya go šomiša mokgwa wa eFiling. Kgopelo ya taelelo ya motšhelo ye e dirilwego ka tsela ye gantši e šongwa mo nakong ya diiri tše 48.
Kgopelo ya taelelo ya motšhelo ka mokgwa wa eFiling gantši e tše diiri tše 48.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. TermsAndConditions.2010-03-25.nso.txt</fn>
Mang le mang yo a balago websaete ye o tlangwa ebile o laolwa ke mabaka ao a beilwego mo tsebišong ye ya semolao. Ge e le gore modiriši ga a nyake go tlangwa ke mabaka ao, modiriši yoo ga a swanela go bala websaete, a e šomiša goba a gatiša tshedimošo ya yona websaete ye.
Badiriši ba ka bala, gatiša tshedimoš, ba ba ba phatlalatša diteng tša websaete ye goba karolo ya tšona ge e le gore ba dira seo e se ka maikemišetšo a go dira kgwebo ka yona tshedimošo yeo.
Badiriši ba ba ratago go šomiša diteng tša websaete ka maikemišetšo a go gweba ba ka dira bjalo morago ga go hwetša tumelelo ya Molaodi wa Websaete mo nomorong ye ya mogala +27 12 314 2140 goba emeileng ye electronic@gcis.gov.za. Ngwalollo goba kgatišo ya diteng goba karolo ya tšona ka maikemišetšo a go gweba e swanetše go akaretša tsebišo ye ka botlalo: © GCIS2004: DITOKELO KA MOKA DI LOTILWE.
Diteng ka moka, tshedimošo le maswao a kgwebo, go akaretšwa le mananeo a khomphutha, theknolotši, didathabeise, sengwalwa, maswao, diaekhone, tshedimošo ya praebete, ditlhamego, lenaneo, kgatišo, setšweletšwa, goba kgopolo ye e hlalošitšwego mo websaeteng ye e ka laolwa ke ditokelo tše dingwe, tšeo e lego thoto goba laesense ya GCIS, goba mokgahlo wa semmušo, gomme ka fao di šireleditšwe ke molao wa Afrika Borwa le ditumelelano tša boditšhabatšhaba. Ditokelo ka moka malebana le diteng tša websaete ye di lotilwe gomme modiriši ga a dumelelwa go bala tshedimošo goba diteng tša websaete ye.
Websaete ye e lebane le go fana ka tshedimošo ya kakaretšo malebana le taba ye e rilego gomme ga e hlaloše taba yeo ka bophara le bopapetla bja yona.
Ke maikarabelo a modiriši go kgonthiša pele a bala websaete ye gore naa websaete e tla kgona go mo fa tshedimošo ka moka yeo a e nyakago le gore websaete e sepelelana le lenaneo la khomphutha leo a le šomišago. Tshedimošo, dikgopolo tše di tšweleditšwego mo websaeteng ye ga se tša swanela go bonwa bjalo ka dikeletšo tša seprofešenale goba kgopolo ya semmušo ya GCIS goba mokgahlo wa semmušo woo tshedimošo le dikgopolo tše di lego websaeteng ye e lego tša wona. Badiriši ba hlohleletšwa go nyaka keletšo ya seprofešenale pele ba ka tšea kgato ye e rilego malebana le tshedimošo le dikgopolo tše di tšweleditšwego mo websaeteng ye.
GCIS ga e dire boitlamo bja gore diteng le theknolotši tšeo di hwetšagalago websaeteng ye ga di na diphošo goba gore tirelo e tlo dula e sa kgaotšwe. Websaete ye e tšweletšwa "ka fao e lego ka gona". GCIS e rata go gatelela gore ga ya rwala maikarabelo ka moka a malebana le diwaranti, go akaretšwa le, ntle le magomo, diwaranti tša dithekišo, thaetlele, go lokela maikemišetšo a a rilego, go se tshele molao , nyalelano, tšhireletšego, le nepagalo gomme ga e itlame gore diteng tša websaete ye di hlamilwe gore di kgotsofatše dinyakwa tša modiriši yo a rilego. Badiriši ba hlohleletšwa go bega diphošo, go se šome gabotse goba materiale wa polelo ye mpe ka go latela linki ya feedback.
Tšhomišo ya diteng tša websaete ye e ka bea modiriši kotsing. Modiriši o tlo rwala maikarabelo ka moka ge go ka ba le kotsi yeo e hlolwago ke tšhomišo ya websaete ye. GCIS goba mokgahlo wa semmušo woo tshedimošo ye e lego mo websaeteng ye e lego ya wona, goba bašomedi ba GCIS goba wona mokgahlo woo, ba ka sebonwe molato malebana le tahlegelo ye e ka bago gona, e ka nakong ya gophethagatša mošomo, molao , goba ka tsela ye nngwe, ya malebana le go šomiša dotumente goba tshedimošo ye. Ge e le gore ye nngwe ya dilo tše di boletšwego peleng ga e kgone go phethagatšwa, tše dingwe tše di šetšego di tlo tšwela pele go phethagatšwa. Go ya ka karolo 43 le karolo 43 tša Electronic Communications and Transactions Act 25 of 2002 , GCIS e ka se rwale maikarabelo a tshenyo, tahlegelo ya mohuta ofe le ofe ye e bago gona nakong ya tšhomišo goba go se kgone go šomiša websaete ye goba ditirelo goba diteng tše di filwego gona mo websaeteng ye.
Dilinki tše dingwe di go iša go ditlabelwa tšeo di laolwago ke makala a mangwe ao a sa laolwego ke GCIS. GCIS ga e rate go itlama goba ya fana ka waranti malebana le nepagalo ya ditlabelwa tšeo.
Diteng tša Karolo 2 ya Kgaolo III ya Electronic Communications and Transactions Act 25 of 2002 ga di tlo akaretšwa melaetšang ya elektroniki yeo modiriši a e romelago GCIS ka websaete ye. Molaetša wo mongwe le wo mongwe wa elektroniki woo motho a o romelago GCIS o tlo tšewa bjalo ka woo o amogetšwego ke GCIS ge fela go filwe tsebišo ya go ngwalwa gore molaetša o amogetšwe. Ge motho a sa hwetše phetolo mo nakong ye e rilego, motho yoo o swanetše go šala taba ye morago le GCIS. GCIS e ka se rwale maikarabelo a go patella go fana ka phetolo.
Ge modiriši a nyaka tshedimošo go tšwa go GCIS malebana le ditirelo tša yona goba diteng tša websaete ye, a ka šomiša linki ya feedback.
GCIS e na le maemo ao e a šomiša a theknolotši le tšhireletšo go šireletša tshedimošo ka moka yeo e fiwago ke badiriši gore go se be le tahlegelo, tšhomišompe, diphetogo goba tshenyo. Go tlo tšewa magato ka moka go šireletša tshedimošo ya modiriši. Bašomedi bao ba šomago ka tshedimošo ya sephiri yeo e romelwago ba swanetše go kgonthiša gore tshedimošo yeo e dula e le ya sephiri. Pholisi ye ke ya bašomedi ka moka ba GCIS goba mekgahlo ya setšhaba yeo e ka amogelago tshedimošo yeo go tšwa go GCIS. Ga gwa dumelelwa gore motho, kgwebo, goba mokgahlo go leka go fihlelela, ntle le tumelelo, letlakala le le rilego mo websaetengye, goba go romela goba go leka go romela khouto ya go senya websaete ye. Ge motho a ka romela goba a leka go romela khouto, ntle le tumelelo, mo websaeteng ye goba a leka go fihlelela letlakala le le rilego mo websaeteng ye ntle le tumelelo, motho yoo o tlo pharwa ka molato wa bosenyi, gape, ge GCIS goba lekala la mmušo le ka ba kotsing goba la lahlegelwa, go tlo bulwa molato wa tshenyo.
Re dumelela makala a mangwe go fihlelala tshedimošo ye e lego mo matlakaleng a websaete ye.
Ga go na motho, kgwebo goba mokgahlo wo o dumeletšwego go freima letlakala le lengwe mo websaeteng ye ntle le go hwetša tumelelo ya GCIS.
GCIS e ka fana ka dilinki tša diwebsaete tše dingwe fela ge go na le mohola wa go dira seo gomme go akaretšwa ga linki ga go bolele gore GCIS e saenetše diwebsaete tšeo. Diwebsaete tšeo di linkilwego ga di laolwe ke GCIS. GCIS ga ya rwala maikarabelo a diteng, tšhomišo goba go hloka bokgoni bja go šomišwa goba go fihlelelwa ga diwebsaete goba dilinki tše di hwetšwago websaeteng.
Setatamente sa malebana le sephiri se lebane le GCIS le mokgahlo wo mongwe wa semmušo, woo o laolago, kgonthišago goba o šomišago tshedimošo yeo e kgoboketšwago mo websaeteng ye.
Modiriši a ka etela websaete ye ntle le fana ka tshedimošo ya gagwe. Le ge go le bjalo, modiriši o šomiša websaete ka go dumelelana le seo diteng tša setatamente sa malebana le sephiri se bolelago. Lemoga gore websaete ye e ka ba e na le dilinki tša diwebsaete tše dingwe tšeo di sa laolwego ke setatamente se sa sephiri.
Ge modiriši a ka ba le potšišo ye a nyakago go e botšiša ge a le gare a šomiša websaete, a ka latela linki ya feedback.
GCIS e ka šomiša dikhukisi goba diweb beacons go kgonthiša gore websaete e laolwa gabotse le go kgontšha gore websaete e kaonafatšwe. GCIS goba baabi ba yona ba ditirelo ba ka šomiša dikhukisi go kgoboketša tshedimošo. GCIS e ka šomiša didirišwa tšeo nako le nako go lekola tshedimošo le go bontšha magorwana a badiriši ka dilwana tša go swana le atrese ya IP, domaine, mohuta wa browser type le matlakala ao a etetšwego. Tshedimošo e begelwa molaodi wa websaete yoo a šomišago tshedimošo yeo go sekaseka palo ya badiriši mafelong a go fapana mo websaeteng le go kgonthiša gore websaete ye e šoma bjalo ka mothopo wo bohlokwa wa tshedimošo.
Dikhukisi le diweb beacons ga di kgoboketše tshedimošo ya mong ye bjalo ka leina le atrese ya e-meile ya modiriši. Modiriši a ka phaela dikhukisi ka thoko ka ge e le gore bontši bja dibrowsers bo dumelela batho go phaela dikhukisi ka thoko. Mo mabakeng a mangwe badiriši ba ka paledišwa go fihlelela dikarolo tše dingwe tša websaete ye ge e le gore dibrowsers tša bona di dirilwe gore di phaele dikhukisi ka thoko.
Tshedimošo ya mong e šomišwa mabakeng a a rilego fela, mohlala ge modiriši a ingwadišetša go šomiša websaete go dira kgopelo ya tshedimošo go GCIS. GCIS e ka šomiša tshedimošo yeo modiriši a e romelago go hlama rekoto ye e ikgethilego ya motho. Ge modiriši a kgetha to ingwadiša mo websaeteng malebana le tiragalo ya GCIS, GCIS e tlo šomiša tshedimošo yeo go araba modiriši. Gape, molaodi wa websaete, moo go nyakegago, a ka šomiša tshedimošo ya modiriši malebana le mediro ye e rilego ya go fapana. GCIS e tlo kgonthiša gore mediro efe goba efe ya kwalakwatšo e sepelelana le molao le gore e tsenywa tirišong ka mekgwana ya go kgontšha go hwetša tumelelo pele go ka romelwa e-meile ya modiriši ye e nago le tshedimošo ya malebana le ditirelo tša GCIS. Modiriši a ka re nako efe le efe a kgopela GCIS gore e se hlwe e romela tshedimošo yeo go yena modiriši ka go šomiša linki ya feedback goba linki ya unsubscribe.
Le ge e le gore GCIS e ka fana ka tshedimošo ya badiriši go baabi ba ditirelo bao ba šomanago le tshedimošo legatong la yona, e ka se abelane tshedimošo le mekgahlo ye mengwe goba makala a mangwe a mmušo gore tshedimošo yeo e šomišetšwe mabaka a mangwe ao a sa sepelelanego le ao a kwanetšwego.
Tshedimošo ya mong e ka phatlalatšwa maemong a boditšhatšhaba ke GCIS goba mekgahlo ye mengwe malebana le mešomo ye e boletšwego ka godimo. Se se ka se akaretše go fetišetšwa dinageng tše dingwe ntle le melao ya tšhireletšo ya tshedimošo ye e swanago le yeo e lego gona nageng yeo modiriši a dulago go yona. Ka go fa GCIS tshedimošo ka go šomiša websaete ye, modiriši o dumelelana le diphetišetšo tšeo.
Moo go swanetšego, tshedimošo ya mong e ka fiwa mekgahlo ya phethagatšo ya molao, goba makala a mangwe a mmušo, goba mekgahlo ye mengwe moo go nyakegago gore go phethagatšwe mešomo ya semolao bjalo ka ge go laeditšwe ka mo godimo.
Ge e le gore tshedimošo ya mong e rometšwe mo websaeteng ye, badiriši ba ba ratago go lekola tshedimošo ya bona ba ka dira bjalo ka go latela linki ya feedback. Ka tsela yeo badiriši ba tlo kgona go fihlelela direkoto tša bona, ba phošolla tshedimošo ya bona goba ba ingwadišolla nako efe le efe. Badiriši ba ba sa kgonego go fihlelela direkoto tša bona, goba bao ba nyakago go kgopela khopi ya tshedimošo ya bona ba swanetše go ikopanya le molaodi wa websaete ka go šomiša linki ya feedback. Mo mabakeng a ka moka GCIS e tlo šomana le dikgopelo tšeo ka moka go ya ka dinyakwa tša semolao.
Ga go na le selo se se lego mo websaeteng ye se se ikemišeditšego go hlama tumelelano gare ga GCIS le modiriši ofe goba ofe yo a etelago websaete ye.
GCIS e lemoga bohlokwa bja go šireletša sephiri sa bana mo lefaseng le la websaete.
Mabaka a a tšhomišo ke tswalano ya seprofešenale gare ga GCIS le modiriši wa websaete ye. Ge GCIS e ka palelwa ke go phethagatša ye nngwe ya ditokelo goba molao wa go nyalana le mabaka a, ga go ka moo GCIS e ka bonwago e fedišitše tokelo goba molao woo. Ge le lengwe la mabaka a a tšhomišo ya websaete ye le ka se phethagatšwe, lona lebaka leo le tla thatafatšwa go tšwa go mabaka a mangwe a tšhomišo ao a šetšego. Mabaka a a šetšego a ka se angwe ke go se phethagatšwe fao gomme a tla dula a le gona.
GCIS e na le tokelo ya go fetola, go tlaleletša goba go fokotša go tšwa go dikarolo goba go mabaka ka botlalo a tšhomišo nako efe le efe. Diphetogo go mabaka a tšhomišo di tlo thoma go tsenywa tirišong ka morago ga go phatlalatša tšona diphetogo tšeo mo websaeteng ye. Modiriši o gapeletšega go dula a bala mabaka a a tšhomišo mo websaeteng ye go bona ge e le gore go na le diphtogo. Ge go ka re go gatišitšwe diphetogo gomme modiriši yena a tšwela pele go šomiša websaete, go tlo tšewa gore modiriši o dumela go tlangwa ke mabaka ao a tšhomišo, go akaretšwa le tšona diphetogo tšeo.
<fn>GOV-ZA. Testingofofficialseedsamples.2010-03-25.nso.txt</fn>
Kgoro ya Temo e dira diteko tša mehuta ya dipeu go kgonthiša gore dipeu tšeo di loketše go ka bjalwa le go lewa.
Ke fela mehuta ya dipeu yeo e dumeletšwego go ya ka molao wa Plant Improvement Act, 1976, yeo e ka lekwago go netefatša khwalithi ya yona. Mehuta ya semmušo e a hlopša ya lekwa go kgonthiša gore ke fela dipeu tšeo di sepelelanago le molao wa Plant Improvement Act, 1976, le tšeo di filwego dileibole tša nnet tšeo di rekišwago.
Balekodi bao ba lego diofising tša dilete tša Kgoro ya Temo ba kgetha mehlala ya go fapana go tšwa go trade control le dipeu tša go tšwa dinageng tša ntle imported seed from persons, ke gore mekgahlo, diinstitšhute, dikhampani le balemi bao ba rekišago dipeu.
Dipeu ka moka tšeo di lego gona di fiwa šedi.
mehuta ya go fapana ya dipeu dipeu tše di belaelwago mehuta ya dibjalo tša mathata.
Mehlala e a lekwa go bona ge e le gore e sepelelana le dinyakwa tša molao wa Plant Improvement Act bjalo ka goi hlweka le go kgona go mela gabotse.
Balekodi ba tsebišwa ka dipoelo.
Ge dipoelo di ka bontšha gore peu ga e kgotsofatše dinyakwa tša Molao, peu yeo e ka tlošwa ya se hlwe e rekišwa.
Ka ge e le gore tirelo ye ya go lekwa ga dipeu e dirwa go ya ka molao wa bosetšhaba, tirelo ye ga e lefelwe. Le ge go le bjalo, ge motho yoo dipeu di tšewago go yena a ka nyaka gore dipoelo di be ka tsela ya Pego ya Tsheketsheko ya Peu , go swanetše go lefelwa go ya ka preisi yeo e dumeletšwego ke mmušo. Go tlo fiwa tšhupaletlotlo.
Se lebale go ngwala le nomoro ya tšhupaletlotlo gore e kgone go bapetšwa.
Seteišene sa Semmušo sa Diteko tša Dipeu se šomiša mokgwa wa go kgetha dipeu go ya ka tšhomišo ya tšona. Ka ge e le gore mehuta ya dibjalo e lekwa mo abakeng a go fapana, nako ya go dira diteko e ka fapana go tloga go matšatši a se makae go ya go dibeke. Botšiša mo seteišeneng.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Ga go diforomo tšeo di tlatšwago.
<fn>GOV-ZA. Testingseedforcomplaintsanddisputes.2010-03-25.nso.txt</fn>
Seteišene sa Mmušo sa Teko ya Peu se nyakišiša dingangišano le dingongorego ka ga dineo tšeo di amanago le peu go ya ka Plant Improvement Act, 1976.
O ka bega dingongorego goba dingangišano tše dingwe tša teko ya peu tšeo di amanago le khwalithi ya peu, eupša o swanetše o ikopanye pele le OSTS go lekola ge eba bokgoni bjo bo nyakegago ka go mohuta wa teko le/goba mohuta wa peu bo gona. Tirelo ye e fiwa motho ofe goba ofe, mokgatlo, insthitšhute, khamphani goba molemi.
Ge eba o nyaka go bega ngongorego goba ngangišano mabapi le khwalithi ya peu, romela lengwalo le dišupo tša peu gomme o laetše gabotse tshedimošo ka moka yeo e amanago le ngongorego goba ngangišano. Akaretša le dintlha tša diteko tšeo di dirilwego ke dikgonagatši tše dingwe tša teko ya peu.
O ka ntšha sešupo ka bowena, eupša go kaonetšwa gore teko ya semmušo e dirwe ke moodithara wa kantoro ya selete ya Bolaodi bja SAAFQIS.
Romela dišupo go dirwa diteko.
Ge ngongorego e lokafaditšwe, se se ra gore ge khwalithi e sa sepelelane le dineo tša Plant Improvement Act, 1976, ga go na tefelo. Ge eba ngongorego ga se ya lokafatšwa, tefelo ya teko ya peu yeo e dumeletšwego ke Matlotlo e swanetšwe e lefelwe gomme lenanetheko le fiwe.
Tefelo e ka dirwa ka mokgwa wa seelektroniki goba khaonthareng, eupša go bohlokwa gore nomoro ya lenanetheko e gopolwe gore o tle o kgone go bapetša tefelo le lenanetheko leo le filwego.
Ke fela ka morago ga tefelo ya lenanetheko moo dipoelo tša nyakišišo yeo e sa lokafatšwago di tla bago gona.
OSTS e šetša pele diteko tša dišupo tša peu meholeng ya ngongorego goba ngangišano. Bogolo bja ngangišano goba ngongorego, ke gore, nomoro ya dišupo, mehuta ya dipuno le mehuta ya diteko tšeo di swanetšwego di dirwe, bo tla ama nako yeo e tšewago go dira nyakišišo. Ga go tshedimošo ya maemo a tirelo yeo e ka fiwago. Botšiša go lefelo ka bolona.
Tirelo ye ga e lefelwe ge eba ngongorego e lokafaditšwe.
<fn>GOV-ZA. Traininginseedanalysismethodsandtechniques.2010-03-25.nso.txt</fn>
Seteišene sa Semmušo sa Teko ya Dipeu se fana ka tlhahlo yeo e kgethegilego ya mekgwa le dithekniki tša tirišo tša phetleko ya dipeu go batho bao ba nago le kgahlego, go swana le bafetleki bao ba lego gona le bao ba tlago tšwelela ba dipeu, gape le batho ba bange bao ba nyakago tsebo ka ga teko ya dipeu. Batho bao ba tšwago Mekgatlong yeo e se go ya Mmušo, Setšhaba sa Afrika Borwa sa Tšwetšopele le MaAfrika ka moka ba ka tsenela dithuto tše.
Thuto ya ngwaga ya taetšo ya tirišo ya mekgwa le dithekniki tša phetleko ya dipeu gantši e dirwa ka Aporele.
Thutotšhomo ya ngwaga ya go hlatloša peo ya maemo a teko ya dipeu e dirwa ka Nofemere ngwaga wo mongwe le wo mongwe. Hlogo ya thuto le nomoro ya matšatši a thutotšhomo a fapana ngwaga ka ngwaga go ya ka mathata a bjalo ao a bonwego ka teko ya dipeu le mafelo a mangwe a peo ya maemo ao a hlokegago gore a šetšwe.
Thutotšhomo ya Tetrazolium e fiwa ngwaga wo mongwe le wo mongwe wa boraro. Thutotšhomo ya mafelelo ya TZ e dirilwe ka 2004.
Mathomong a ngwaga wo mongwe le wo mongwe go romelwa tsebišo ya tlhahlo, go akaretšwa le hlogo ya thutotšhomo, go mekgatlo ka moka yeo e nago le kgahlego mo lenaneong la phatlalatšo ya Kgoro.
Tlatša foromo ya kgopelo go laetša kgahlego ya pele gomme o e romele go Seteišene sa Semmušo sa Teko ya Dipeu.
Batšeakarolo ba amogelwa go ya ka nomoro yeo e ka kgonago go hwetša sekgoba. Go dumelelwa fela batšeakarolo ba 20 mo thutong ya taetšo ya tirišo ya mekgwa le dithekniki tša phetleko ya dipeu. Nomoro ya batšeakarolo ba thutotšhomo e tla laolwa ke hlogo ya thuto. Ke fela batšeakarolo ba 20 bao ba ka amogelwago go thutotšhomo ya TZ.
Bakgopedi ba tsebišwa ka fekese ka morago ge e ba ba na le sebaka sa go tšea karolo.
Bakgopedi ba ba swanelwa ke go netefatša gore ba tla kgona go tsenela thuto.
OSTS e leka go amogela bakgopedi ka moka bao ba dirago kgopelo ya thuto goba thutotšhomo. Le ge go le bjalo, ka mabaka a sekgoba seo se hlaelelago lefelong la tlhahlo, tokišetšo ya mošomo wa tirišo, bj.bj., go ka amogelwa fela nomoro ya batho ba se ba kae. Go tla šetšwa pele bafetleki ba dipeu go fiwa sebaka go dilaborothori tša teko ya dipeu, gape le bafetleki bao ba sa tšwelelago ba dipeu.
Lengwalo la go tsenela thuto le fiwa go bobedi bja thuto ya tirišo ya taetšo ya mekgwa le dithekniki tša phetleko ya dipeu le thutotšhomo. Lengwalo le le na le dintlha ka boripana tša diteng tša thuto goba thutotšhomo.
Tirelo ye ga e lefelwe. Tefo ye nnyane ya teye, dijo tša mosegale le dimanyuale e a lefelwa gomme e ka fapana go ya ka maemo a thutotšhomo, se se ra gore, nomoro ya matšatsi, dimanyuale tše di filwego, bj.
Ngwadišo ya pele e dirwa ka go diriša foromo yeo e romelwago mathomong a ngwaga wo mongwe le wo mongwe.
Bafetleki ka moka bao ba sa tšwelelago ba swanetše ba ngwadiše bjalo ka bafetleki bao ba hlahlwago ba dipeu. Foromo ye le yona e romelwa le morwalana woo o romelwago ngwaga ka ngwaga.
<fn>GOV-ZA. Unreservedpostalservice.2010-03-25.nso.txt</fn>
Kgopelo ya ngwadišo le Molao wa Ditirelo tša Poso go laola tirelo ya poso yeo e se go ya beeletšwa e swanetše e be ka sebopego gape e sepelelane le mokgwatshepetšo woo o laeditšwego ke Tonakgolo godimo ga tigelo ya Molao.
Tefelo ya kgopelo yeo e sa bušeletšwego ya R500 e lefelwa ka tšhelete, ka tšheke yeo e tiišeditšwego ke panka goba ka phetišetšo ya seelektroniki.
Ngwadišo e ba molaong lebaka la ngwaga o tee go tloga ka letšatši la neo ya setifikeiti sa ngwadišo.
Neelo ya go hwetša mangwalo mmileng le mapokisana a diaterese.
Tšona ga di akaretše dikgwebo tše di sepetšago ditšweletšwa tša tšona, go swana le ramatšoba, raleselaga goba lebenkele la krosari.
Batho goba dikgwebo tša poraebete di na le tokelo ya go dira kgopelo ya go laola tirelo ya poso yeo e se go ya beeletšwa.
Kgopelo ya ngwadišo le Molao wa Ditirelo tša Poso go laola tirelo ya poso yeo e se go ya beeletšwa e swanetše e be ka sebopego gape e sepelelane le mokgwatshepetšo woo o laeditšwego ke Tonakgolo godimo ga tigelo ya Molao.
Tefelo ya kgopelo yeo e sa bušeletšwego ya R500 e lefelwa ka tšhelete, ka tšheke yeo e tiišeditšwego ke panka goba ka phetišetšo ya seelektroniki.
Ngwadišo e ba molaong lebaka la ngwaga o tee go tloga ka letšatši la neo ya setifikeiti sa ngwadišo.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo, e ya go Kgoro ya Dikgokagano.
Tlatša foromo ya kgopelo ka boraro.
Romela foromo ya kgopelo go Kgoro ya Dikgokagano gotee le bohlatse bja tefelo.
Fekesetša bohlatse bja tefelo go: 12 427 8536.
Ge o ka hlolega go latela dinyakwa tše, go ka direga gore kgopelo ya gago e se dumelelwe.
Laesense e ka loka ka morago ga matšatši a 30.
Tefelo ya ngwadišo yeo e sa bušeletšwego morago ya R500.
<fn>GOV-ZA. Vatvendorsearch.2010-03-25.nso.txt</fn>
Tirelo ye ya go nyakišiša motšhedi wa VAT e hwetšagala mo inthaneteng gomme e ka šomišwa ke dikgwebo, setšhaba, baeti le dikgoro tša mmušo.
Tirelo ye e ka šomišwa go kgonthišiša gore batho bao ba fanago ka dithoto le ditirelo ba ingwadišeditše motšhelo wa VAT le go hlohleletša gore batho ba bege bao ba sa lefelego motšhelo.
Dikgwebo tšeo di dirago letseno la ka fase ga R300 000 ka ngwaga ga di gapeletšege go ingwadišetša VAT. Dikgwebo ka moka tšeo di lefišago VAT di swanetše go ingwadiša gomme di patele VAT yeo go Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa.
Leina leo e swanetše go ba thwii leo motšhedi wa VAT a ngwadišitšego kgwebo ya gagwe ka lona.
Tirelo e hwetšagala le semeetseng mo websaeteng ya SARS.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Nyaka tshedimošo ka inthanete.
<fn>GOV-ZA. Victimempowermentprogramme.2010-03-25.nso.txt</fn>
Lenaneo la Matlafatšo a Batšwasehlabelo le sepetša tlhamo ya kopanyo ya tsenelano ya mananeo a dikgoro goba a mafapha le melaotshepetšo ya go thekga, go šireletša le go matlafatša batšwasehlabelo ba bosenyi le bohlokotsebe.
Lenaneo la Matlafatšo a Batšwasehlabelo le lebišitše šedi yeo e ikgethago go basadi le bana. Batšwasehlabelo ba bohlokotsebe bja ka malapeng bao ba lego seemong sa matšhošetši ba ka dula lefelong la tšhireletšo lebaka la magareng ga dibeke tše pedi le dikgwedi tše tshela go e ya ka seemo sa bona.
Lenaneo le le ka šomišwa ke batšwasehlabelo ba bosenyi le bohlokotsebe.
Ikgokaganye le lefelo la thekgo ya batšwasehlabelo, tšhireletšego ya basadi bao ba hlokofatšwago le bana ba bona, moabi wa ditirelo wa mmušo goba mokgatlo wo e sego wa mmušo wo o amanago le tlhokomelo ya batšwasehlabelo ba bohlokotsebe bja ka malapeng.
Ikgokaganye le lefelo la tšhireletšo leo le lego setšhabeng sa geno goba ka mogala wa Thibelo ya Thlokofatšo ya Basadi wa 0800 150 150.
Molekgotla, moabi wa ditirelo tša maphelo, leloko la Ditirelo tša Maphodisa a Afrika Borwa goba lephodisa, mošomedi wa tša leago, morutiši goba motho o fe goba o fe yo a nago le kgahlego ka go bophelo bja mmelaedi a ka kgopela taelo ya tšhireletšo.
Netefatša gore ge motho yo mongwe yo e sego mmelaedi a tliša kgopelo ya taelo ya tšhireletšo, kgopelo yeo e swanetše go sepetšwa le tumelelo yeo e ngwetšwego ke mmelaedi.
Ga go na mokgwa wo o beilwego wa tumelelo yeo e ngwetšwego - lengwalo la mmelaedi go fa tumelelo le tla kgotsofalelwa.
a idibetše; goba ge e le gore kgorotsheko e a kgotsofala gore motho yo a amegago ga a kgone go fana ka tumelelo yeo e nyakegago.
Nako yeo e nyakegago go sepetša taelo ya tšhireletšo e fapana go ya ka dikgoro tša tsheko mme e ya ka letšatši la pušetšomorago leo le bewago ke modiredi wa kgorotsheko.
Tirelo e tla fiwa ka tlase ga dinyakwa tša Maemo ao a amogelegago a Kabo ya Tirelo ka go Matlafatšo a Batšwasehlabelo..
tšweletša leano la tšhireletšo la ba/motšwasehlabelo.
Tirelo ye ga e lefelwe.
Form J 480 E Difomo ga di gona go internet.
<fn>GOV-ZA. Warveteransgrant.2010-03-25.nso.txt</fn>
Molwela-tokologo ke motho yo a kgatilego tema nakong ya Ntwa ya Mathomo goba Ntwa ya Bobedi ya Lefase goba nakong ya Ntwa ya Korea.
Baamogedi bao ba sa kgonego go itlhokomela le go nyaka tlhokomelo ya dinako ka moka go tšwa go motho yo mongwe le bona ba ka dira kgopelo ya tšhelete ya kimollo go tlaleletša ditšhelete tša bona tša leago.
Thušo ya tšhelete ya balwela-tokologo go tloga Aporele 2008 ke R960 ka kgwedi.
go fihlelela dinyakwa tša tekolo ya letseno.
Tekolo ya letseno ke tekolo yeo e šomišwago go lekola seemo sa ditšhelete sa mokgopedi. Gore o be le maswanedi a go amogela thušo ya tšhelete, seemo sa gago sa ditšhelete se swanetše go ba ka fase ga tšhelete ye e beilwego. Ka 2008, tekolo ya letseno ya thušo ya tšhelete ya balwela-tokologo ya motho yo a sego a nyala e laeditše gore o ka se hwetše thušo ya tšhelete ge e le gore dithoto tša gago di feta R451 200 ge o se wa nyala. Legae leo o nago le lona ga le lebelelwe ge e le gore o dula ka go lona. Letseno la gago le lona le swanetše go ba ka fase ga R26 928 ka ngwaga ge el gore ga se wa nyala.
Ge e le gore o nyetše, o ka se ke wa hwetša thušo ya tšhelete ge e le gore dithoto tše e lego tša gago le molekani wa gago bobedi bja lena ge di hlakanetšwe di feta R902 400. Legae leo o nago le lona ga le lebelelwe ge e le gore o dula ka go lona. Letseno la gago gammogo le letseno la molekani wa gago le swanetše go ba ka fase ga R53 856 ka ngwaga.
o swanetše go ba a hlokomelwa mo go institšušene ya Mmušo o swanetše go ba a sa amogele tšhelete ya leago ye nngwe.
kheše/tšhelete ya seatla mo Lefelong le le itšego la go lefa mogolo ka letšatši le le itšego ka go akhaonte ya gago ya panka akhaonte ya Posong institšušene.
Tlatša foromo ya kgopelo go ofisi ya gago ya kgauswi ya ditirelo tša leago.
Ge e le gore o tšofetše kudu goba o lwala mo o palewago ke go tla ofising go tla go dira kgopelo ya thušo ya tšhelete, kgopela motho yo mongwe go go kgopelela gore o etelwe legaeng la gago. Motho yo o swanetše go tla le lengwalo la go tšwa go wena goba lengwalo la ngaka leo le hlalosago gore ke ka baka la eng o sa kgone go etela ofisi.
Tlatša foromo go na le mohlankedi wa go tšwa go Kgoro.
pukwana ya boitsebišo ya Afrika Borwa ye e nago le paakhoute, gomme ge e le gore o na le molekani, go nyakega gape pukwana ya boitsebišo ya molekani wa gago bohlatse bja gago bja gore o hlabane nakong ya ntwa, e ka ba setifikeiti sa go kgatha tema nakong ya ntwa goba difoka tše o ithopetšego tšona nakong ya ntwa ge e le gore o ka fase ga mengwaga e 60, tekolo goba pego ya bolwetši yeo e laetšago gore o ka se kgone go šoma.
ge e le gore ga se wa nyala, go nyakega bohlatse/afidabiti yeo e laetšago gore ga se wa nyala ge e le gore o nyetš e, go nyakega setifikeiti sa gago sa lenyalo ge e le gore o hladil e, go nyakega dipampiri tša tlhalo ge e le gore molekani wag ago o hlokofetše, go nyakega setifikeiti sa molekani wa gago sa lehu.
ge e le gore o a šoma, go nyakega setifikeiti sa moputso wa gago ge e le gore ga o šome, go nyakega 'pukwana e tala' ya Sekhwama sa Inšorense ya Tlhokego ya Mošomo goba setifikeiti sa go kgaotšwa mošomong go tšwa go yo e bego e le mongmošomo wa gago ge e le gore o na le phenšene ya poraebete, go nyakgea bohlatse bja phenšene ya poraebete ge e le gore o na le akhaonte ya panka, ditatamente tša gago tša panka tša dikgwedi tše tharo tša go latelan ge e le go o na le dipeeletšo, tshedimošo godimo ga tswala le dikarolo tšeo o di hwetšago.
Hwetša rasiti le go e boloka bjalo ka bohlatse bja kgopelo.
O tla tsebišwa ka tsela ya go ngwalwa ge e ba kgopelo ya gago e atlegile goba aowa.
Ge e le gore kgopelo ya gago ga se ya amogelwa, ofisi ya ditirelo tša leago e tla go tsebiša ka tsela ya go ngwalwa e laetša gore ke ka baka la eng kgopelo ya gago e se ya atlega.
Ge e le gore ga o amogele sephetho, dira boipelaetšo go Tona ya Tlhabollo ya tša Leago goba Leloko la Lekgotlaphethiši mo ofising ya bosetšhaba goba ya profense o hlalosa gore ke ka baka la eng o sa dumelelane le sephetho.
Dira boipelaetšo mo matšatšing a 90 morago ga go amogela tsebišo mabapi le dipoelo tša kgopelo ya gago.
E ka tšea matšatši a 21 go amogela kgopelo ya gago.
Ge e le gore thušo ya tšhelete e amogetšwe, o tla lefelwa go tloga ka tšatšikgwedi yeo o dirilego kgopelo.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GOV-ZA. Water.2010-03-25.nso.txt</fn>
Ditirelo tša motheo tšeo di sa lefelwego tša masepala ke ditirelo tšeo di abjago ke Mmušo go malapa ao a diilago ntle le tefišo. Ditirelo tše di akaretša meetse, mohlagase, saniteišene le tlhwekišo. Ditirelo tše di abja ke mebasepala gomme di akaretša kabo e nnyane ya mohlagase, meetse le saniteišene tšeo di lekanetšego go fihlelela dinyakwa tša motheo tša malapa ao a diilago. Le ge go le bjalo, maano-tshepedišo ao a laolago kabo ya saniteišene ya motheo le tlhwekišo a sa letetše go rungwa ke makala ao a nago le maswanedi a dikgoro tša Merero ya Meetse le Dithokgwa Water Affairs and Forestry le Merero ya Tikologo le Boeti Environmental Affairs and Tourism.
Meetse a motheo ao a sa lefelwego a dirwa ke bonnyane bja kabo ya motheo ya 6kl tša meetse ka kgwedi go lapa. Kabo ye e ka fapana go ya ka mebasepala, ka gona o swanetše go ikgokaganya le masepala wa gago thwii go hwetša gore ke tirelo efe ya kabo ya meetse a motheo ao a sa lefelwego yeo o e abago. O tlamega go lefela meetse ao a šomišitšwego go fetiša ao a abilwego ntle le tefo.
Kabo ya mohlagase wa motheo wo o sa lefelwego ke 50kWh go lapa ka kgwedi go mohlagase wa mohuta wa kiriti . Kabo ye ya mohlagase e tla ba ye e lekanetšego go tšhuma mabone a go dira seetša, go bediša meetse o šomiša ketlele, go aena/šidila diaparo le go kgona go bogela thelebišene e nnyane ya go laetša boso le bošweu le radio.
Badiriši bao ba nago le dimetara tša mohlagase wa go lefelelwa pele ba tla kgona go lemoga ge mohlagase wo o sa lefelwego o fedile le gona ba tla swanelwa ke go reka mohlagase o mongwe ka tšhelete ya bona. Badiriši ba dimetara tša tlwaelo goba tša krediti ba ka se kgone go lemoga gabonolo ge ba feditše diyuniti tša bona. Ba tla lefišwa tšhelete ya tšhomišo ya mohlagase wa tlaleletšo mafelelong a kgwedi ye nngwe le ye nngwe.
Bašomiši bao ba sego ba lokelelwa mohlagase wa mohuta wa kiriti ba ka abelwa mohlagase wo o sego wa mohuta wa kiriti ke mebasepala ya bona. O swanetše go ikgokaganya le masepala wa gago go hwetša tshedimošo ka mohuta e mengwe ya methopo ya mohlagase ye e abjago.
Ge o nyaka gore o lokelelwe mohlagase le meetse lapeng la gago goba mabaleng a kgwebo ya gago, ikgokaganye le masepala wa lefelo leo o agilego lapa goba kgwebo e mpsha gona.
Mo mafelong a mangwe, moaba-ditirelo wa bosetšhaba, Eskom, o aba mohlagase thwii.
Mmušo ga se wa tšwa o phethagatša lenaneo la saniteišene yeo e sa lefelwego. Kgoro ya Merero ya Meetse e hlama molawana wa kabo ya saniteišene ya motheo yeo e sa lefelwego. Ge lenaneo le feditšwe, mebasepala ya tikologo yeo e abago ditirelo tša saniteišene e tla le phethagatša.
Mmušo ga se wa tšwa o phethagatša lenaneo la tlhwekišo yeo e sa lefelwego. Kgoro ya Merero ya Tikologo le Boeti e hlama molawana wa kabo ya ditirelo tša tlhwekišo tša motheo tšeo di sa lefelwego. Ge lenaneo le feditšwe, mebasepala ya tikologo yeo e abago ditirelo tša tlhwekišo e tla le phethagatša.
Diakhaonte tša go lefelelwa pele di šupa gore o reka diyuniti ka tšhelete ya gago gomme o ka šomiša tekanyetšo ya diyuniti tšeo o di rekilego. Morago ga gore o šomiše diyuniti ka moka, gomme o sa nyaka tše dingwe, o tla swanelwa ke go reka tše dingwe.
Diakhaonte tšeo di lefišwago di go dumelela go šomiša tekanyetšo e nngwe le e nngwe ya mohlagase goba meetse. Masepala wa gago o tla go romela setatamente sa kgwedi ka kgwedi seo se laetšago tekanyetšo ya mohlagase goba meetse tšeo o di šomišitšwego tšeo o swanetšego go di lefela.
Lefela tšhelete yeo e beilwego.
Go sepetšwa ga kgopelo ya gago go thoma ka letšatši leo o tlišago kgopelo ya gago ya thušo ya bohloki . Kgopelo ya gago e tla lekolwa gomme sephetho sa tšewa ge e ba o na le maswanedi a go hwetša ditirelo tša motheo tšeo di sa lefelwego goba aowa. Go ya ka dipeakanyetšo tša masepala wa gago, o tla ngwadišwa gore o na le maswanedi a go hwetša thušo ya Ditirelo tša Motheo tšeo di sa Lefelwego Free Basic Services le go fiwa krediti goba thušo ya maleba, yeo e swanetšego.
Meetse : Dilitara tša mathomo tše 6 000 ka lapa ka kgwedi ga di lefelwe, dilitara tša tlaleletšo di lefišwa ka dikelo tša masepala.
Kgopelo ya thušo ya bohloki . Mebasepala e mentši e na le foromo ya kgopelo. Botšiša masepala wa gago malebana le go dira kgopelo ya thušo ya bohlokii.
<fn>GOV-ZA. Workforum.2010-03-25.nso.txt</fn>
boledišana le bengmošomo ka ditaba tše di itšego; le akaretša bašomi go tšeweng ga diphetho malebana le merero ye mengwe.
Foramo ya lefelong la mošomo e ka hlongwa lefelong le lengwe le le lengwe la mošomo moo go nago le bašomi ba go feta 100. Palo ye ga e akaretše balaodibagolwane. Kgopelo e ka dirwa fela ge e le gore ga go na le foramo ye e šetšego e le gona go ya ka Molao wa Merero ya Bašomi wa 1995.
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Kgoro ya Bašomi.
Mokgahlo wa bašomi o swanetše go gomaretša khopi ya tumelelano ye e saenetšwego le mongmošomo, e lego bohlatse bja gore mongmošomo o tseba ka go ba gona ga mokgahlo woo.
Moemedi wa mokgahlo wa bašomi o swanetše go tlatša foromo ya LRA 5.1.
Go ka tšea matšatši a 30 go hloma foramo.
Tirelo ye ga e lefelwe.
<fn>GUIDETOTHEPREVENTIONANDCOMBATINGOFCORRUPTACTIVITIESACT-booklet.txt</fn>
Molao wa Thibelo le Phedišo ya Ditiro tša Bomenetša o dira gore bomenetša e be bosenyi. O akaretša motho yo mongwe le yo mongwe yoo a šomelago mmušo (bjalo ka Ditona, badiredi ba kgoro, le maphodisa) le batho bao ba sa šomelego mmušo (bjalo ka motho yoo a šomelago kgwebo). E akaretša gape le go kempola le ditiro tša dipapadi (go swana le go lefela malokwana go kgonthišiša gore lehlakore le tee le a fenya).
Molao o bolela ka ga mehuta ye e fapanego ya bomenetša, yeo ka moka e swanago kudu - motho o a fa (goba o ithaopa go fa) motho yo mongwe se itšego go šomiša maatla a gagwe, e sego ka molao le ka moo go sa lokago, go ikhola goba go holela motho yo mongwe Motho yo a fanago ka mpho o tla bonwa molato wa bomenetša. Gomme batho bao ba amegago ka bobedi ba tla latofatšwa ka bomenetša ge e le gore mpho e a amogelwa.
Bosenyi bja bomenetša gantši bo akaretša tšhelete. Eupša mehuta ye mengwe ya 'ditefelo' le yona ga e a dumelelwa - bjalo ka dineo, dimpho le go fa motho yo mongwe mošomo.
Batho bao ba bonwago molato wa bomenetša ba lebane ke tefišo ye boima goba kahlolo ye telele kgolegong. Ba ka ganetšwa gape le mešomo ya išago go tšwa go mmušo. Gomme batho bao lego bolaoding (bjalo ka molaodi wa mmasepala goba molaodi wa panka) ba swanetše go bega bomenetša bjoo le melato ye mengwe yeo e ngwadilwego ka Molaong ya go akaretša tšhelete ya go lekana R100 000 goba go feta maphodiseng. Ge ba sa dire bjalo, ba tla ba le molato wa bosenyi.
<fn>Hansards.16DaysOfActivism.2009-11-11.nso.txt</fn>
O se ke wa lebelela thoko!
Tšea Magato Kgahlanong le Tlhokofatšo!
Matšatši a 16 a Twantšho ya Tlaišo ke eng?
Lesolo le le tla swarwa neng?
Naa tlaišo ya basadi e hlolwa ke eng?
TLHOKOFATŠO ke eng?
A o be o tseba...
gore Palamente e fetišitše melao e mentši go šireletša ditokelo tša batho go tlhokofatšo?
O se ke lebelela thoko!
O ka hwetša kae thušo?
<fn>Hansards. AfricaDay.nso.txt</fn>
Letšatši la Afrika le tla be le ketekwa lekga la bo 48 ngwaga wo.
OAU e hlamilwe pele ga Yunione ya Afrika (AU) yeo e thomilwego kua Durban, Afrika Borwa ka di 9 Julae 2002.
Go na le dinaga tše 54 mo Afrika gomme tše 53 go tšona ke dinagamaloko tša AU. Morocco ga se nagaleloko ya AU.
AU e kopantše kontinente ya Afrika go rarolla ditlhotlo tša yona tše ntši bjalo ka dintwa tša boitlhamo, phetogo ya boemo bja boso le mohlako.
Ke go dumela go re maAfrika a tšwetše pele le go gopola ditlhotlo tša go swana tše itemogelwago lefaseng.
AU ke sehlongwa sa godimo sa go tšweletša pele kopano ya kontinente ka tša ekonomi le leago, go lebeletšwe go godiša kopano le tšhomišano magareng ga dinaga le batho ba Afrika.
AU e theilwe go ya ka pono ye e tlwaelegilego ya kontinente ye e kopanego ebile e tiile.
E theilwe gape go hlokego ya go aga tirišanommogo magareng ga mebušo le dikarolo ka moka tša setšhaba sa legae, kudu basadi, baswa le lekala la poraebete.
AU e ikemišeditše go šireletša ditokelo tša temokrasi, ditokelo tša botho le ekonomi ye e swarelelago mo Afrika, kudu ka go fediša dintwa le go hlola thekišo ye e tlwaelegilego ya go phethagala.
Pono ya Yunione ya Afrika ke: "Afrika ye e kopanego, ya tšwelopele le khutšo, ya go hlohleletšwa ke badudi ba yona, gape e emetše huetšo ye e fetogago lefaseng".
go tiiša tšhomišano kontinenteng ka bophara le go aga boyo bo tee bathong ba Afrika.
Ka go gopola Letšatši la Afrika, re na le sebaka sa go tsološa boikgafo bja rena go rena beng, kontinenteng ya Afrika le bohwa bja rena bjo re bo kopanetšego le boyo.
Go ya ka pholisi ya naga ya tša bofaladi, Palamente ya Repabliki ya Afrika Borwa e fa Afrika šedi ya go ikgetha ka go mahlomo a pholisi ya dikamano tša bosetšhabatšhaba. Se se akaretša le go ikgokaganya le mekgobokano ya tša molao ya dinaga tšeo go tšona Afrika Borwa e tšeerego karolo ka matsapa a go hlola khutšo.
25 Mei ka morero wa "Tsošološo ya Afrika, tšwelopele le tlhabologo" ge go ketekwa Letšatši la Afrika.
Morero: "Go tloga go Pono go ya go Tiro, Karolo ye e Latelago ya Afrika".
Foramo ya Ekonomi ya Lefase ke mokgatlo wa bosetšhabatšhaba wa go ikema wa go ikgafa go hlabolla maemo a lefase ka go dira gore borakgwebo, boradipolotiki, dirutegi le baetapele ba bangwe ba setšhaba ba tšee karolo go lokišeng merero ya lefase, dilete le indasteri.
Pontšho ya tša Maphelo Afrika le Lekgotla e tla thoma ka Mei 2011 kua Lefelong la Pontšho Gauteng, Nasrec, Afrika Borwa. Tša Maphelo Afrika e tla dira pontšho ye kgolo ya matšatši a 3 le lekgotla ba bolela ka ditaba tša go fapanafapana tša go amana le tša hlokomelo ya tša maphelo Afrika, gomme e tla goketša diketekete tša ditsebi ka ga tša hlokomelo ya maphelo dileteng le go dukologa lefase.
Ka go keteka Letšatši la Afrika, ka 27 - 29 Mei, Gauteng e tla ipshina ka moletlo wa mafelelo a beke wa go bitšwa Sanaa Afrika, Moya wa Moketeko o tla laetša pelo ya morethetho wa Afrika le moya wa go thothomela ka go ba moswara tša bokgabo bja go kgahliša kudu kontinenteng, boithabišo, mmino le tše dingwe tše ntši.
<fn>Hansards. Announcements.nso.txt</fn>
Maloko le baeng ba tla sepela khapheteng e khubedu ebile ba be madulong a bona ka Ngwakong ge khaphete e khubedu e tswalelwa ka morago ga metsotso e 15.
Maloko le baeng ba tla sepela khapheteng e khubedu ebile ba be madulong a bona ka Ngwakong ge khaphete e khubedu e tswalelwa ka morago ga metsotso e 10.
Maloko le baeng ba tla sepela khapheteng e khubedu ebile ba be madulong a bona ka Ngwakong ge khaphete e khubedu e tswalelwa ka morago ga metsotso e 4.
Maloko le baeng ba tla sepela khapheteng e khubedu ebile ba be madulong a bona ka Ngwakong ge khaphete e khubedu e tswalelwa.
Bagagešo, khaphethe e khubedu e tswaletšwe semmušo bjale. Ga go sa na le yo a tlago sepela godimo ga yona.
Bagagešo, khaphethe e khubedu e tswaletšwe semmušo bjale.
Bagagešo, khaphethe e khubedu e tswaletšwe semmušo bjale. Ga go sa na le yo a tlago sepela godimo ga yona.
Maloko le baeng ba kgopelwa go namela dipese tšeo di lego Plein Street tšeo di tlago ba iša CTICC gomme ba kgopelwa go tšweletša ditaletšo tša bona ge ba namela pese.
Maloko le baeng ba kgopelwa go namela dipeseng tšeo di lego Plein Street tšeo di tlago ba iša CTICC gomme ba kgopelwa go tšweletša ditaletšo tša bona ge ba namela pese.
Maloko le baeng ba kgopelwa go namela dipeseng tšeo di lego Plein Street tšeo di tlago ba iša CTICC gomme ba kgopelwa go tšweletša ditaletšo tša bona ge ba namela pese.
<fn>Hansards. GreenLight.nso.txt</fn>
Molaotheo o bolela gore batho ba Afrika Borwa ba na le tokelo ya go ba mo tikologong yeo e sa beego maphelo a bona kotsing. Se se akaretša tšhireletšo ya tikologo ka melao yeo e kwagalago le mekgwa ye mengwe go thibela tšhilafalo le khwelelo ya ikholotši, go hlohleletša pabalelo le go šireletša tšwetšopele ya go ya go ile ya ikholotši. Re ka boetša morago tše dingwe tša tshenyego tšeo di diragetšego mo go planete ya rena, ge kamoka ga rena re ka tšea matsapa a go tliša phapano.
Palamente e ikemišeditše go netefatša polokego ya maphelo a Maloko kamoka le bašomedi ba Palamente mmogo le batho kamoka bao ba šomago gona ka semolao goba ba tsenago ka go tikologo ya Palamente o a bolokegile. Sehlongwa se ikgafile go hlokomela tikologo ya Palamente gabotse le go aba tikologo ya mošomo yeo e bolokegilego, gape le go ba komana madula a bapile ka go laola dikotsi tšeo di ka diragalago mo tikologong ya mošomo.
Molao o bjalo ka wa Polokego le Maphelo a Mošomong (OHSA) o gapeletša Palamente go aba le go hlokomela ka mo go ka kgonegago gore tikologo ya mošomo e bolokegilego ebile ga e kotsi maphelong a bašomi ba yona. Go na le lehutšo la gore bašomi ba šomišana le mongmošomo go netefatša gore dinyakwa tša Molao di a phethwa. Palamente e na le maikarabelo a go dira ditemošo go bašomi ba yona ka bohlokwa bja pabalelo ya tikologo le gore karolo le maikarabelo a bona ke afe.
Palamente e hlotše leano leo le kopanego la go laola tikologo ya mošomo yeo e bolokegilego, go akaretšwa tlhabollo ya Pholisi ya Taolo ya Matlakala. Morero wa pholisi ye ke go fa seswantšho sa kabo ya tirelo yeo e itekanetšego, e kgonegago ka mašeleng go bašomi le setšhaba sa batho ka go tikologo ya Palamente. Pholisi ye e lebiša go netefatša tšhollo ya matlakala yeo e bolokegilego, go fokotša tšhilafalo, gomme e godiša tšhomišoleboelela le go netefatša gore matlakala ao a hlotšwego Palamenteng a swarwa go ya ka ditšhupetšo tšeo di le go gona.
Palamente e hlohleletša tšhomišo ya ditleloupo tša go seketša motlagase gore tšhilafalo e fokotšege, gomme enetši le mašeleng a go e lefela di seketšege. Ditleloupo tša go seketša motlagase di šomišetšwa go tshuma mabone mafelong ka moka a setšhaba le mekgobeng ya Palamente.
"Matlakala" ke se sengwe le se sengwe, e ka ba sa moya, seela, goba sethata, goba kopano ya tšona yeo e le go gore nako le nako e filwe leina ke Tona ya Bosetšhaba ya Merero ya Tikologo le tša Boeti ka tsebišo ka go Kasete ya Mmušo.
Matlakala ao a omilego a kgobokanywa tšatši ka tšatši a tšhelwa ka gare ga dipolasetiki tša go bonatša sa ka gare le ka go ditšhelwa go tšwa mafelong kamoka gomme a išwa sethobolong seo se tsebegago semmušo.
Matlakala a dihlare tša sepetlele a tšhelwa ka go polasetiki ya magareng (ye sorolwana) a tlošwa ke ba tirelo ya kontraka tšatši ka tšatši, goba ge go hlokega.
Ditleloupo tša folorosente ka moka tšeo di sa hlwego di šoma selo di a tšewa tša pšhatlwa gore di lahlwe ka polokego.
Matlakala ao a kolobilego a tšhelwa ka go ditšhelwa/dipini tšeo di nago le ditaetšo gomme tša tlošwa tšatši ka tšatši.
Dikhemikhale di tšhelwa ka moo go lotwago dikhemikhale gomme tša notlelelwa go thibela tšhomišo yeo e sego molaong. Dikhemikhale ka moka di swanetše go tšhelwa ka go ditšhelwa tšeo di ngwadilwego maina go hlalosa gore ka gare ke eng, gomme ge e le dikhemikhale tša kotsi tše nnyane di swanetše go ngwalwa maina gabotse.
Moabatirelo o tloša disilinta tša gase tšeo di sa šomego tikologong ya Palamente ka potlako, gomme a netefatša gore disilinta di lahlilwe go ya ka dinyakwa tša molao go thibela tšhomišoleboelela ya kotsi.
Palamente e lenaneong la go hwetša ditšhelwa tša go ka šomišwa leboelela tša oli ya go apea tšeo di ka fetošago oli yeo ya go apea go ya go tisele. Mokgwa wa go tšhollela oli ya go apea ka go diphaephe tša meetse a ge pula e e na ga o nyakege.
Palamente e gare e ka ditshepedišo tša go hwetša moabatirelo yo moswa wa go tloša matlakala a dipampiri go yo šomišwa leboelela. Diofisi ka moka Palamenteng di tla fiwa mapokisi a go tšhela matlakala a khathapokisi gore go tšhelwe matlakala ka gona. Mapokisi a a tla kgotholwa beke ka beke.
Tiro ye nngwe le ye nngwe ya go šireletša tikologo ya rena, go babalela enetši le go fokotša matlakala e elwa šedi. Ke maikarabelo a setšhaba sa badudi ba Afrika Borwa kamoka, go akaretšwa Maloko ka moka le bašomi ba Palamente go seketša tikologo ya rena gore meloko yeo e sa tlago e hlohleletše setšo sa tšwetšopele ya go ya go ile.
<fn>Hansards.HSBill.2009-04.nso.txt</fn>
(Bjalo ka ge e tsebagaditšwe ka go Seboka sa Maloko a Palamente (karolo yeo e akantšwego 75); kakaretšo ya tlhalošo ya Molaokakanywa wo o gatišitšwego ka go Kuranta ya Mmušo ya Nomoro ya.
[ ] Mantšu ao a ngwadilwego ka mongwalo wo mokoto ka gare ga mašakana a disekwere a bontšha tšeo di tlogetšwego go tšwa go ditlhomamišo tšeo di sa lego gona.
Mantšu ao a thaleletšwego ka mothaladi wo moso a bontšha tše di tsentšwego ka go ditlhalošo tše di lego gona.
Go fetola Molao wa Maphelo le Polokego Meepong, 1996, go ka lekola le go tiiša ditlhagišo tša melawana; go nolofatša tsela ya taolo ge go ntšhiwa ditefišo; go tiiša melato le dikotlo; go ema legatong, go oketša le go tloša go se kwagale ka go ditlhathollo le ka go dipolelo tše itšego; go dira diphetošo tše itšego tše di hlokegago go bona gore di swana le melao ye mengwe, kudukudu Molao wa Tlhabollo ya Methopo ya Minerale le Petroleamo, 2002, le go šogana le ditaba tšeo di tswalanago le tšeo di boletšwego.
"(2) Mongmošomo wa moepo wo o sego wa šomiwa, eupša mo e lego gore setifikeiti sa go tswalela go ya ka [Molao wa Diminerale] Molao wa Tlhabollo ya Methopo ya Diminerale le Petroleamo se šetše se ntšhitšwe, o swanetše go tšea magato ao a kwagalago a gore nako le nako a thibele dikgobalo, go lwala, tahlegelo ya bophelo goba tshenyo ya mohuta ofe goba ofe go ka hlaga mo goba ka lebaka la moepo.".
(6) (a) Mongmošomo a ka thwala Mohlankedimogolo-phethiši.
maina a batho bao e lego balaodi ka fase ga tlhokomelo ya mohlankedi mogolo phethiši.
"(4) Mongmošomo o swanetše go boloka rekoto ya ditlhahlo ka moka tšeo di filwewgo mabapi le mošomi o mongwe le o mongwe go ya ka karolwana (2)."
"(e) a iše kopi ya pego yeo go boletšwego ka yona ka mo go temana (d) [ go komiti ya maphelo le polokego] mo matšatšing a 30 go tloga ka tšatšikgwedi la kotsi, bolwetši bjo bo hlonamilego goba tiragalo yeo e nago le matšhošetši go maphelo yeo e nyakišišwago go Mohlahlobi Mogolo wa Meepo le go komiti ya maphelo le polokego. Ge go se na komiti ya maphelo le polokego mongmošomo o swanetše go iša kopi ya pego go moemedi wa maphelo le polokego yo a hlokometšego lefelo la bošomelo."
"(5A) Nyakišišo go ya ka karolwana (5) e swanetše go phethwa mo matšatšing a 30 ka morago ga kotsi, bolwetši bjo bo hlonamilego goba tiragalo yeo e nago le matšhošetši go maphelo yeo e nyakišišwago goba sebaka sa go feta moo bjalo ka ge Mohlahlobimogolo wa Meepo a ka dumelela."
(b) ka go phumola karolwana (4).
"(2) Tekolo yeo go boletšwego ka yona ka mo go karolwana (1) e swanetše go dirwa pele , goba [ka bjako ka mo go kgonegago] mo matšatšing a 30 ka morago ga, phedišo ya mošomo.".
"[Dikomiti tše di latelago tša sa ruri tša khansele ka gona di a hlongwa] komiti, komititebanyamodiro goba komiti ye nnnyane e ka re ge go hlokega tša hlongwa, komiti efe goba efe e ka akaretša-".
"(2) Tona o swanetše go bea maloko a khansele [le dikomiti tša sa ruri tša Khansele] go ya le ka melawana."
"(2A) Khansele e ka bea maloko go dikomiti, komititebanyamodiro [le] , dikomiti tše nnyane [,] le komiti ye nngwe , sebaka sefe goba sefe sa nako le ka dipeelano dife goba dife."
"(2B) Sebopego le mešomo ya komiti efe goba efe yeo go akantšwego ka yona ka mo go karolwana (2A) e swanetše go bewa ka gare ga molaotheo wo o akantšwego ka mo go karolo 97(3).".
"(eA) ka ngwaga [a lebelediše lenaneo ka moka go] eletša tona ka ga nyakišišo [maphelo le polokego] ya maleba [go ka dumelelwa ka ge go beilwe le go iša kopi go Tona ya Matlotlo gore e lebelelwe] yeo e amanago le maphelo le polokego meepong; le".
Karolo 44 ka mo go Molalo o mogolo ka gona e ya fedišwa.
(1) (a) Mothosemolao o tla tsebja bjalo ka Bohlahlobi bja Maphelo le Polokego ya Meepo ka gona bo a hlongwa.
Molao wa Taolo ya Matlotlo a Mmušo, 1999 (Molao No 1 wa 1999), o akaretša le Bohlahlobi.
(k) a dire mešomo efe goba efe yeo e amanago le maphelo goba polokego meepong yeo Tona a e šupago goba a e beago.
(o) go fana ka thekgo ya lotšistiki, ya taolo le ya setegniki go Khansele.
"(b) swanetše go rerišana le mohlankedi yo a lebanego yo a beilwego go ya ka [karolo 4 ya Molao wa Diminerale] Molao wa Tlhabollo ya Methopo ya Diminerale le Petroleamo mabapi le go šomiša maatla ao."
(b) dumelela motho yo a ikemego a e na le bokgoni go dira mešomo efe goba efe goba ka moka ya mohlahlobi .
(n) go hloma goba go šireletša kgato efe goba efe ya semolao.
tšhelete yeo e kgobokeditšwego le go hwetšwa go ya ka Molao o.
(2) Bohlahlobi bja Maphelo le Polokego Meepong bo swanetše go šomiša ditšhelete tša bjona go lefela ditšhenyegelo tšeo e itiretšego tšona ge bo dira mešomo ya bjona.
(a) go bula akhaonthe ya panka ka leina la Bohlahlobi bja Maphelo le Polokego Meepong le institušene yeo e ngwadišitšwego bjalo ka panka go ya ka Molao wa Dipanka, 1990 (Molao No.
(b) go bea tšhelete ka moka yeo e hweditšwego go ya ka karolwana (1).
(ii) ka mokgwa wo e lego gore go ka dumelelwa ke Tona.
Ngwaga wa ditšhelete wa Bohlahlobi bja Maphelo le Polokego Meepong ke go tloga ka la 1 Aprele ka go ngwaga ofe goba ofe go fihla ka la 31 Matšhe ngwaga o latelago.
(6) Ka ntle le molao ofe goba ofe o mongwe, Bohlahlobi bja Maphelo le Polokego Meepong bo ka se bewe ka fase ga taolo ya semolao goba ka fase ga seemo sa go tšhona ka ntle le ge go dumeletšwe ke Molao wa Palamente wo tšerwego ka maikemišetšo a bjalo.
49B. (1) Mohlahlobi Mogolo wa Meepo o swanetše go kgohlaganya tshepedišo ya mešomo ya Bohlahlobi bja Maphelo le Polokego Meepong le ditho tše dingwe tša mmušo ge go laolwa le ge go tšwetšwapele tša maphelo le polokego ya mošomong, go ya le ka mekgwa ya boitswaro ya taolo ya tšhomišano yeo e akantšwego ka mo go Kgaolo 3 ya Molaotheo.
(2) Mohlahlobi Mogolo wa Meepo a ka phetha dikwano tša tšhomišano le ditho tša maleba tša mmušo go fa khuetšo go tšhomišano yeo go akantšwego ka yona ka mo go karolwana (1).
go tsweletše ka go thibela, go bea mapheko goba legora setsheng go ya ka mokgwa wo Mohlahlobi a ka bonago go hlokega ka gona.
Karolo 54 ya Molaomogolo ka gona e ya fetošwa ka go phumolwa ga dikarolwana (7), (8), (9) le (10).
"(1) Mohlahlobi [yo a nago le lebaka leo le dirago gore a dumele gore mongmošomo o tlotše goba o paletše ke go obamela dineelo dife goba dife tšeo di akantšwego ka mo go karolo 91 (1B),] a ka dira tigelo ka go ngwalela Mohlahlobi Mogolo wa Meepo gore tefišo e gapeletšwe [go] mongmošomo yo a paletšwego ke go obamela dineelo dife goba dife tšeo go akantšwego ka tšona ka mo go karolo 91(1B) ".
(3) Mohlahlobi wa maleba o swanetše go [fa] tliša kopi ya tigelo [goba rekoto yeo go akantšwego ka yona ka mo go karolwana (1) goba (2) go fihla go ] mo go-.
(4) Mongmošomo a ka dira dikemelo ka mokgwa wa go ngwala go Mohlahlobi Mogolo wa Meepo mo matšatšing a 30 a tigelo.
(5) Kemelo yeo e dirilwego go ya ka karolo ye e ka se šomišwe kgahlanong le mongmošomo ka go ditshepedišo tša semolao tša melato ya bosenyi goba ya segae mabapi le sete ya go swana ya dinnete.
(c) a iša molato go bolaodi bja bosekiši gore sephetho se tšewe ge e le gore mongmošomo o swanetše go latofatšwa ka go tshela molao.
(2) Mohlahlobimogolo wa Meepo o swanetše go tsebiša mongmošomo, komiti, moemedi le mokgatlo wa bašomi ka ge go akantšwe ka mo go karolo 55A(3), bjalo ka ge seemo se tla go ba ka gona, ka ga sephetho sefe goba sefe seo se dirilwego go ya ka karolwana (1).
(3) Mongmošomo o swanetše go lefa tefišo efe goba efe yeo e gapeleditšwego go ya ka karolo ye mo matšatšing a 30 a kgapeletšo ya tefišo.
(4) Ge mongmošomo a palela ke go lefa tefišo mo sebakeng seo a se beetšwego, Mohlahlobimogolwane wa Meepo a ka dira kgopelo go kgoro tsheko ye e lebanego gore tefišo e dirwe taelo ya kgoro tsheko yeo.
55C. (1) Tšhelete yeo e hweditšwego ke Mohlahlobimogolwane wa Meepo ka tefo ya ditefišo tšeo di gapeleditšwego go ya ka karolo 55B e swanetše go lefelwa go sekhwama seo se hlomilwego e bile se laolwa ke Mohlahlobi o Mogolwane wa Meepo.
(2) Mohlahlobimogolwane wa Meepo o swanetše gore, ka morago ga therišano le Khansele, a šomiše tšhelete yeo e lego ka sekhwameng go tšwetšapele tša maphelo le polokego ka mo go lefapha la meepo.
(3) Pego ya Mohlahlobimogolwane wa Meepo ye go boletšwego ka yona ka mo go karolo 49(1)(j) e swanetše go bontšha merero ya ditšhelete tša sekhwama.
55D. (1) Mohlahlobimogolwane wa Meepo o swanetše go ntšha melawana ka tsebišo ka mo gare ga Kuranta ya Mmušo mabapi le tigelo ya ditefišo ke mohlahlobi go ya ka karolo 55A.
19. Dikarolo 55E, 55F, 55G le 55H ka gare ga Molaomogolo ka gona di a fedišwa.
"(1) Motho ofe goba ofe [yo e lego hlogo ya taba ya sephetho sa mohlahlobi, goba yo a bego a le go seemo seo sephetho sa mohlahlobi se tšwerwego ka gona, ka ntle le sephetho seo se akantšwego ka mo go karolo 55A] yo a amilego kudu ke sephetho sa mohlahlobi, ka ntle le sephetho seo se akantšwego ka mo go karolo 55B, a ka dira boipiletšo kgahlanong le sephetho seo go Mohlahlobimogolwane wa Meepo.".
21. Karolo 57A ya Molaomogolo ka gona e ya fedišwa.
Motho ofe goba ofe yo a amilego kudu ke sephetho sa Mohlahlobimogolwane wa Meepo, e ka no ba go ya ka karolo 57(3) goba ge go šomišwa maatla afe goba afe ka fase ga Molao o, a ka dira boipiletšo kgahlanong le sephetho sa Mohlahlobimogolwane wa Meepo go [Kgorotsheko ya Bašomi] kgorotsheko yeo e nago le maatlataolotoka.
(2) Boipiletšo ka fase ga karolwana (1) bo swanetše go dirwa le mongwadiši goba klereke ya [Kgorotsheko ya Bašomi] kgorotsheko yeo e nago le maatlataolotoka go ya ka melawana ya [Kgorotsheko ya Bašomi] kgorotsheko yeo, mo matšatšing a 60 go tloga ka tšatšikgwedi leo sephetho sa Mohlahlobimogolwane wa Meepo seo se filwego.
(3) [Kgorotsheko ya Bašomi] kgorotsheko yeo e nago le maatlataolotoka e swanetše go lebelediša boipiletšo le go tiišetša, go beela ka thoko goba a fetola sephetho.
(1) Boipiletšo kgahlanong le sephetho ka fase ga karolo 57 [, 57A] goba 58 ga bo fege sephetho.
(b)] [Kgorotsheko ya Bašomi] kgorotsheko e ka fega tirišo ya sephetho, seo se dirilwego go ya ka karolo 57 goba karolo 58 go emetšwe[go tšea sephetho ka ga taba ye, ge go e na le mabaka ao a kwagalang go dira seo] dikhumanego tša kgorotsheko.
(1) (a) Go maikemišetšo a go godiša dipoelo tše di botse tša nyakišišo go ya ka karolo 60 [Mohlahlobi Mogolwane wa Meepo ka therišano le] Bolaodi bja Bosekiši, ka morago ga go hwetša dikemelo go tšwa go [Ramolaopharephare yo a lebaneng] Mohlahlobi Mogolwane wa Meepo, a ka ntšha setifikeiti sa gore ga go bosekiši bjo bo tla dirwago mabapi le tlolo efe goba efe ya, goba go palelwa ke go obamela, peelo ya Molao o, yeo e amanago le tiragalo yeo e nyakišišwago.
Ge setifikeiti se ntšhiwa, ga go na tefišo go ya ka karolo [55D] 55B goba kgato ya kgalemo yeo e amanago le tiragalo yeo e nyakišišwago e ka gapeletšwago ka morago ga moo goba e ka tšewago kgahlanong le motho ofe goba ofe.
"(3) Motho yo e bago modulasetulo ka tshekong a ka šupetša gore bohlatse bofe goba bofe bjo bo filwego ka nako ya tsheko bo se ke bja šomišwa [go mabaka a dikarolo 55A go fihla go 55D, goba boipiletšo bofe goba bofe bjo bo amanago le dikarolo tšeo, goba] ka go ditsehepedišo dife goba dife tša semolao tša molato wa bosenyi goba kgalemo kgahlanong le motho woo ka ntle le tshepedišo tša semolao go ditatofatšo tša kenollo kgahlanong le motho woo.".
(3) Tona a ka tsena ka moepong ofe goba ofe ka nako efe goba efe ka mabaka fela a dikotsi tša maphelo.
peelano, go fegwa, tsebišo, taelo, taetšo, kiletšo, netefatšo, tumelelo, tokollo, setifikeiti goba tokumente [go phetha] phetho, ye e filwego, ntšhitšwego, [tsebagaditšwego] beetšwego goba dumeletšwego ke goba ka fase ga Molao o ke Tona, Mohlahlobi Mogolo wa Meepo, mohlahlobi, motho ofe goba ofe yo a netefaditšwego ka fase ga karolo 49(4) goba motho ofe goba ofe wo maatla afe goba afe a filwego goba go dira mošomo ofe goba ofe wo a o filwego ka fase ga karolo 96, o ba molato le gona o swanetše ke go lefišwa ka ge go tla be go beetšwe.
(f) ka go phumola ga karolwana (2).
"(5) Motho ofe goba ofe yo a bonwego molato go ya ka karolo efe goba efe yeo go boletšwego ka yona ka mo go kholomo ya 1 ya [Lenaneotlhopho leo le lego ka fase] Lenaneotlhopho1 la Šetule 8 a ka otlwa ka tetišo goba go išwa kgolegong lebaka la go se fete leo go boletšwego ka lona ka mo go Kholomo 2 ya Lenaneotlhopo leo go lebana le nomoro ya karolo yeo."
ka go phumola lenaneotlhopho.
"Molao wa Tlhabollo ya Methopo ya Minerale le Petroleamo" e ra gore Molao wa Tlhabollo ya Methopo ya Minerale le Petroleamo, 2002, Molao No.
'Moalo wa Taolo ya Matlotlo a Mmušo' o ra gore Molao wa Taolo ya Matlotlo a Mmušo, 1999, Molao No.
"'mobu wa ka godimo' go ra gore mobu wa ka godimo bjalo ka ge go hlalošitšwe ka mo go karolo 1 ya[Molao wa Diminerale] Molao wa Tlhabollo ya Minerale le Petroleamo;".
Molao wa Maikarabelo a Semolao a Mmušo, 1957 (Molao No. 20 wa 1957), o šoma ka diphetogo tšeo di nyakago ka seemo, go ya ka Bohlahlobi bja Maphelo le Polokego Meepong, le gona ka go tšhomišo ye bjalo tsebišo ka gare ga Molao woo go Tona ya kgoro yeo e amegago e swanetše go hlathollwa e lebišitšwe go Mohlahlobi Mogolwane wa Meepo.
(7) Bohlahlobi bja Maphelo le Polokego ya Meepong bo tla tšwela pele go ba gona bjalo ka mothosemolao le gona Mohlahlobi Mogolwane wa Meepo ke bolaodi bja tšhupaletlotlo ya bjona.
Tefišo ya godimo yeo e ka gapeletšwago go ya ka karolo 55B e ka no se fete palo ya R1 000 000.
Molaomogolo ka gona o fetošwa ke go bea legatong go polelwana "komiti ya sa ruri", kae le kae mo go tšwelelago, polelwana "komiti" goba "dikomiti".
Molaomogolo ka gona o wa fetošwa ka go bea legatong ge go bolelwa ka Molao wa Diminerale kae le kae mo go tšwelelago, polelwana Molao wa Tlhabollo ya Methopo ya Minerale le Petroleamo.
Molao wo o bitšwa Molao - Phetošwa wa Maphelo le Polokego Meepong, 2008, o tla thoma go šoma ka tšatšikgwedi leo le tla go bewa ke Mopresitente ka tsebišo ka gare ga Kuranta ya Mmušo.
1.1 Go hloma, go hlokomela le go dira gore batho ba obamele maemo a maphelo le polokego ka mo go intasteri ya meepo ya Afrika Borwa e laolwa ka fase ga Molao wa Maphelo le Polokego Meepong, 1996(Molao No. 29 wa 1996) wo o thomilego go šoma ka 1996 (MHSA). MHSA o tšwetšapele morero wa go šireletša maphelo le polokego ya batho kua meepong.
1.2 MHSA o ithekgile ka kgopolo ya motheo ya gore boikarabelo bja maphelo le polokego ke bja mongmošomo (beng ba meepo), ke ka lebaka leo go šomišwago mokgwa wo o ithekgilego ka dipoelo, wo nepo ya wona e lego go ditšweletšwa (dipoelo) e sego go hlahla ke molawana, mokgwa wa go laelelwa wa tsela ya go laolwa wa nako ye e fetilego ka fase ga Molao wa Diminerale,1991 (Molao No. 50 wa 1991).
1.3 Go dira batho gore ba obamele le go laela kobamelo le MHSA go bopa kgwekgwe ya kgwebo ya Bohlahlobi bja Maphelo le Polokego Meepong. Ge go phethagatšwa MHSA Mohlahlobi Mogolwane wa Meepo le bahlahlobi ba bangwe ba go fapana ba na le maatla a semolao ao a phatlaletšego mantši. Bahlahlobi ba matlafaditšwe go ka tsena moepo ofe goba ofe ka nako efe goba efe, ba dira ditlhahlobo tša mafelo a mošomo, ba botšiša batho le go lekola ditokumente. Ge ba se ba kgotsofatšwa ke maemo ka meepong, bahlahlobi ba ka laela gore go obamelwe; ntšha ditaelo tšeo di nyakago kaonafatšo ya maemo mo nakong ye e itšeng, ba dire dinyakišišo go tšwela pele le gore mo go hlokegago ba digele tshekišo moo molato o dirilwego.
2.1 Molaokakanywa o leka go fetoša MHSA gore o kgone go lekola leswa neelo ya phethagatšo ya kobamelo; nolofatša tsela/mokgwa wa tshepedišo; tiiša ditlolo molao le go tiiša dikotlo. Gape e leka go bea legatong le go tloša go se kwagale ka go ditlhalošo tše itšeng le dipolelwana tše itšeng; go dira diphetošo tše itšeng tše di hlokegago go ka bona gore go na le go se fapoge/fapane le melao ye mengwe, kudukudu Molao wa Tlhabollo ya Methopo ya Minerale le Petroleamo, 2002 (Molao wa 28 wa 2002).
2.2 Molaokakanywa o tšwelapele go leka go kopanya tšhepetšo ya taolo ka mo go MHSA le mekgwa ya tirišo ya taolo yeo e kwagalago le dinepo tša Molao wa Tšwetšopele ya Taolo ya Toka, 2000 (Molao wa 3 wa 2000).
2.3 Molaokakanywa o tšwelapele go fetoša karolo 47 ya MHSA go dumelela go tšwelapele go ba gona ga Bohlahlobi bja Maphelo le Polokego bjalo ka mothosemolao yo a nago le maatla a go hlagiša le go laola ditšhelete tšeo e lego tša bjona go ya ka Molao wa Taolo ya Matlotlo a Setšhaba,1999 (Molao wa1 wa 1999).
Diphetošo di kwalakwaditšwe mo go tlalago seatla le bakgathatema ka moka ka mo go Kgoro le gona ba ile ba thekgwa ka botlalo. Bakgathatema ka mo go lefapha la meepo le diminerale ba ile ba rerišwa mabapi le phetošo ye e akantšwego go Molao wa Maphelo le Polokego Meepong.
Molaokakanywa o akanya tšhutišo ya Molao wa Maphelo le Polokego Meepong gore o akaretšwe ka mo go Khansele ya Maphelo le Polokego Meepong. Ditefelo tša tšhutišo le tshepedišo di tlo nyakega ge Molaokakanywa o thoma.
Dikakanyo tšeo di lego ka gare ga Molaokakanywa di ile tša kwalakwatšwa go bakgathatema bao ba amegago ka mo go intasteri e bile go lebeletšwe gore kgokaganyo e tla dirwa go ya ka ditsela tša kgoro le ditshepedišo tša palamente.
6.1 Baeletši ba Molao ba Mmušo le Kgoro ya Diminerale le Enetši ba na le kgopolo ya gore Molaokakanywa wo o swanetše go šongwa go ya le ka tshepedišo yeo e hlomilwego ke karolo 75 ya Molaotheo ka lebaka la gore ga e na neelo yeo e šomago ya go swana le tshepedišo yeo e beilwego ka mo go karolo 74 goba 76 ya Molaotheo.
6.2 Baeletši ba Molao ba Mmušo le bona gape ba na le kgopolo ya gore ga go hlokagale go romela Molaokakanywa wo go Ntlo ya Bosetšhaba ya Baetapele ba Setšo go ya ka karolo 18(1)(a) ya Molao wa Boetapele bja Setšo le Tlhako ya Pušo, 2003 (Molao wa 41 wa 2003), ka gore ga e na dineelo tšeo di lego mabapi le molaosetlwaedi goba ditlwaedi tša ditšhaba tša setšo.
<fn>Hansards. HowTheBudgetWorksForUs.nso.txt</fn>
Naa Kabotekanyetšo ke eng?
Kabotekanyetšo ke leano leo le laetšago gore letseno leo le amogetšwego ke le le kae le gore le tla šomišwa bjang nakong yeo e itšego. Bjale ka motho mang le mang, re dira dipeakanyo tše ntši go itshamilwe ka letseno la motho ka boyena le ditshenyagalelo. Go dira kabotekanyetšo go bohlokwa ka lebaka la gore le ge re ka nyaka dilo tše mmalwa, ga re ke re e ba le tšhelete e ntši ka mehla go kgotsofatša dinyakwa tšeo. Ka gona, seo se ra gore re na le dinyakwa tša go se fele mola didirišwa e le tša go se tlale seatla gore re kgone go hwetša tšeo re di nyakago. Go dira kabotekanyetšo go ama mahlakore ka moka a ditšhelete , le go kgetha ka moo re šomišago tšhelete ya rena. Ge re šomiša tšhelete go selo ka se tee, re ka tlamega ke go phela ntle le se sengwe.
Naa mmušo o thala bjang Kabotekanyetšo ya wona?
Ka yona tsela yeo, Mmušo le ona o na le dinyakwa tšeo o swanetšego go kgetha go tšona. Dibopego tša Mmušo di swanetše go lekalekanya didirišwa tšeo di lego gona le dinyakwa tša batho. Kabotekanyetšo e abelwa go ya ka dilo tšeo di fiwago šedi ya pele go ya ka sephetho sa ngwageng woo. Kabotekanyetšo ya bosetšhaba e fa kakanyo ya letseno le ditshenyagalelo tša mmušo tšeo di lebeletšwego ngwageng wa ditšhelete go tloga ka di 1 Aporele ngwageng wona woo go fihla ka di 31 Matšhe ngwageng wo o latelago. Kabotekanyetšo ya bosetšhaba ga e swane le ye nngwe ya dikabotekanyetšo tše dingwe, ka lebaka la gore e laetša ka tsela yeo tšhelete e tlago šomišwa, e bile e hlaloša ka botlalo ka moo tšhelete e tla go kgobokanywa go lefela ditshenyagalelo tša naga.
Naa mmušo o hlatloša bjang dikhwama tša wona?
Mothopo wo mogolo wa letseno la mmušo ke lekgetho. Lekgetho ke ditefelo tša kgapeletšo tšeo di išwago go Moamogedi wa Matlotlo ke motho ka o tee ka o tee, dikgwebo, le seboka se fe goba se fe seo se na go le maswanedi a go ntšha lekgetho. Tirelo ya Matlotlo ya Afrika Borwa (SARS) e na le maikarabelo a go kgoboketša lekgetho. Go na le mehuta yeo e fapanego ya makgetho. Mmušo o amogela bogolo bja letseno la lekgetho la wona go tšwa go motho ka o tee ka o tee. Motho yo mongwe le yo mongwe mo nageng yo a hwetšago letseno la go feta yeo e itšego o na le maswanedi a go lefela lekgetho go mmušo. Mokgwa wo wa lekgetho o bitšwa lekgetho la letseno. Mekgwa ye mengwe ya makgetho e akaretša Value-Added Tax (VAT) le lekgetho la tša boipshino. Bontši bja batho bo kwele ka VAT, le gore dithoto tše dingwe tša motheo ga se tša swanelwa ke go lefelwa VAT. Ka go le lengwe, makgetho a tlaleletšo ka nako ye nngwe a lefša go dithoto tša boipshino. Mohuta wo wa lekgetho la tša boipshino o bitšwa 'lekgetho la sebe'. Molaotheo o hlaloša ka mokgwa woo Mopresidente a swanetšego go laola letseno. Letseno lefe goba lefe leo naga e le hwetšago le bewa ka akhaonteng ya Molaodi wa Matlotlo. Go nyakega gore Palamente e be le Molao wa go ntšha ditšhelete akhaonteng ye. Kabotekanyetšo efe goba efe e swanetše go bontšha lehlakore la ditshenyagalelo le la letseno.
Naa Kabotekanyetšo e šoma bjang?
Lekgetho la mmušo le arotšwe ka Letseno, Ditshenyagalelo, Ditlhaelelo (tšeo di hlaelelago) pele ga Dikadimo le Sekoloto sa Setšhaba. Letseno le ditshenyagalelo di tsebega gape ka la gore ke Akhaonto ya Matlotlo a mmušo. Kabotekanyetšo ya mmušo e thoma ka ditshenyagalelo mola dikabotekanyetšo tše ntši tšeo di tsebegago di thoma ka letseno. Phapano magareng ga letseno le ditshenyagalelo e bitšwa ditlhaelelo goba mašaledi. Ditlhaelelo di ba gona ge mmušo o beakanya go šomiša tšhelete ya go feta yeo e e hlatlošitšego go makgetho a tlwaelo. Sekoloto sa Setšhaba se ba gona ge mmušo o adingwa tšhelete tša mo gae goba tša moše tša go akaretša ditshenyagalelo tša wona. Ge letseno le feta ditshenyagalelo, go fa mohlala, ge lekgetho le le itšego le ka kgobokanywa ka bontši go feta ka moo go be go go letetšwe, go ba le mašaledi.
Kabotekanyetšo e tšea lebaka la go fihla dikgwedi tše 14 go e beakanya. Se se ra gore nako ya ge Kabotekanyetšo ya lenyaga e tsebišwa Palamenteng, Kabotekanyetšo ya ngwaga wo o tlago e šetše e na le dikgwedi tše pedi e lokišwa. Dikgoro tša go fapana di tšea karolo ka kakanyetšo ya kabotekanyetšo. Tšona di romela dikakanyetšo tša tšona gammogo le mabaka a go fahlela go Ofisikgolo yeo e swanetšego. Ofisikgolo e tla thala dikakanyetšo tše ka bokopana gomme ya di romela go Kgoro ya Matlotlo. Kgoro ya Matlotlo e thala ka bokopana ditshenyagalelo tša dikgoro tša go fapana. Molaodimogolo wa Matlotlo wa ka Nageng le Molaodimogolo wa Matlotlo a Diromelwantle le bona ba thala dikakanyetšo tša kabotekanyetšo gomme ba di romela go Kgoro ya Matlotlo. Tona ya Matlotlo le Molaodi wa Panka ya Resefe ba kopana go boledišana ka dikakanyetšo tša kabotekanyetšo. Dipoledišano di tla hlohleletšwa ke mabaka a dipolitiki, ikonomi, le a ditšhelete. Molaodi-Pharephare wa Matlotlo o beakanya kabotekanyetšo.
Ka mehla kgweding ya Febereware, ngwaga ka ngwaga, Tona ya Matlotlo o fa Polelo ya Kabotekanyetšo Palamenteng. Ka morago ga moo kabotekanyetšo e rerišanwa Palamenteng. Matona a Kabinete a swanetše go fahlela ka ditshenyagalelo tša dikgoro ka go fapana ga tšona. Polelo ya gona gantši e latela tsela ya go swana. E thoma ka tshekatsheko ya dipoelo tša ditšhelete tša ngwaga wo o fetilego, ya ala tshekatsheko ya maemo a ikonomi ya naga ka kakaretšo, go ya go tshekatsheko ya ngwaga wo o latelago wa ditšhelete. E laetša ka moo letseno leo le akanywago le ditshenyagalelo tšeo di tlago lekalekanywa ka gona. Ke molawana ka go Molaotheo wa rena wa demokrasi gore mmušo o ka šomiša tšhelete feela ge e dumelelwa ke Palamente. Kabotekanyetšo e tšewa bjalo ka molao ofe goba ofe woo o swanetšego go dumelelwa ke Palamente pele ga ge o ka tlama. Ka morago ga Polelo ya Tona, Maloko a Palamente a boledišana ka kabotekanyetšo ke moka ba e boutela. Ka morago ga poledišano ya diboutu tša kabotekanyetšo ye nngwe le ye nngwe, bobedi bja Dintlo tša Palamente bo swanetše go e boutela. Ge kabotekanyetšo e dumeletšwe, kgoro yeo e itšego e ka fiwa tumelelo ya go tšwela pele ka lenaneo la yona la ditšhelete.
Kabotekanyetšo le Tekodišišo?
Kgoboketšo ya matlotlo le ditshenyagalelo di swanetše go laolwa go netefatša gore tšhelete e šomišitšwe go ya ka Palamente e be go e rerilego. Molekodi -Pharephare o bega go Palamente gore ditaelo tša ditshenyagalelo di latetšwe. Kabotekanyetšo ke setlabakelo se bohlokwa sa pholisi e bile ke sedirišwa sa mohola sa tekodišišo, go ya le ka moo mmušo o na go le maikarabelo a gore tšhelete e šomišwa bjang.
<fn>Hansards. LabourBroking.2009-11-11.nso.txt</fn>
Kgokaganyo ka tša mešomo ke ge motho goba khamphani e fetišetša bašomi ba nakwana goba ba sewelo go motho goba khamphani ye nngwe gomme a hwetša tefo go dira seo. Mokgokaganyi wa mešomo ke motho goba khamphani yeo e thušago ka ditirelo tše.
Kgokaganyo ka tša mešomo e swana le seo ga bjale se bitšwago Ditirelo tša Mešomo ya Nakwana(Temporary Employment Services - TES). Go bile le kgolo ya go bonagala mo lekaleng le nageng ka bophara. Ye nngwe ya mehlala ya pele ya TES le kgokaganyo ka tša mešomo e diragetše ka go tša temo ka lebaka la gore ka nako ya puno, balemi ba be ba hloka bašomi go oketša bao ba nago le bona. Ka fao, balemi ba be ba thwala bašomi ka o tee ka o tee gomme ba ba raka go ya ka dinyakwa tša bona tša sehleng seo ba lego go sona. Ka moragonyana, bakgokaganyi ka tša mešomo ba fihla ka go fana ka ditirelo tša dihlopha tša batho ba go thuša ka nako ya puno.
Hlokego ya nakwana e nnyane ya bašomi bao ba nago le bokgoni bjoo bo sa hwetšagalego ga bonolo.
Go na le molao woo o yago go lekala la kgokaganyo ka tša mešomo. Le ge e le gore ga go na motho yoo a kago gapeletšega go šomela mokgokaganyi ka tša mešomo, ka setlwaedi, batho bao ba nago le bokgoni, mohlala, ba bašomi ba dipolaseng bao ba šomago ka sehla seo se itšego ba ka hwetša go le boima go hwetša mošomo ntle le thušo ya bakgokaganyi ka tša mešomo.
Molao wa Dikamano tša Mešomo o laetša melawana le maemo a mešomo ya nakwana. O dira maemo a go dira kontraka le bakgokaganyi ba tša mešomo. Go ya ka Molao o, mokgokaganyi wa tša mešomo le modirelwa ka babedi ba swanetše go dumelelana le melao ya tša mešomo. Go swana le khamphani ye nngwe le ye nngwe, bakgokaganyi ba tša mešomo ba ka se kgone go aroga go mekgwa efe goba efe ya melao ya mošomo.
Molao wa Maemo a Motheo wa Mošomo(BCEA) o beile bonnyane ba dinyakwa tšeo bengmošomo ba swanetšego go di fihlelela ge ba dira kontraka le bašomi.
Molao wa Tlhabollo ya Bokgoni o laela gore motho yo mongwe le yo mongwe goba khamphani yeo e ka ratago go neelana ka ditirelo tša mošomo e ingwadiše. Baabi ba ditirelo tša mošomo bj. bakgokaganyi ba tša mešomo, ba ka ngwadišiwa fela ge ba fihlelela dinyakwa tše itšego tšeo di beilwego ka mo Molaong.
Go ya ka Molao o, bašomi ba swanetše go phumolwa meokgo ya bogole/kgobalo ye nngwe le ye nngwe yeo e ka ba hlagelago, goba bolwetši bjoo bo ba swarago, le ditlamorago tša go dira mešomo ya bona. Molao o laetša gape ka phumolameokgo mo nakong ya lehu leo e lego ditlamorago tša dikgobalo goba bolwetši.
Bakgokaganyi ka tša mešomo ba bolela gore bona ga se bengmošomo, fela ditirelo tša bona di lebišitšwe go, mohlala, balemi. Ka lehlakoreng le le lengwe dikhampani tše di šomišago ditirelo tša bakgokaganyi ka tša mešomo ba bolela gore bakgokaganyi ke bona bengmošomo. Se se bakile kgakanego go bašomi bao ba ikhwetšago ba le mo gare ga ditlhakatlhakano tše.
Bašomi bao ba thapiwago ka go šomiša bakgokaganyi ka tša mešomo ba ka tsena kotsing e kgolo ge ba ka gobala mošomong. Ke mang yo a tlago rwala maikarabelo a tšeo di amanago le tša maphelo le tšhireletšego le merero ye e amanago le phumolameokgo?
Le ge e le gore bokgokaganyi ba mešomo bo fa bašomi ba nakwana sebaka sa go hwetša mošomo, ditshwanelo tša mošomo wa nakwana di ka ba fase ge o di bapetša le tša bašomi ba saruri bjalo ka matšatši a boikhutšo, megolo le phenšene.
Bašomi ba nakwana ka na le go saenišwa ditumelano tša gore ge o sa šome o ka se gole gomme ba sa hwetše tše dingwe tše bohlokwa tšeo di hwetšwago ke bašomi ba saruri.
Mokgatlo wa Boditšhabatšhaba wa Mešomo (ILO) le dikarolo tša wona o hlomile kakanyo ya Mošomo woo o Tlhabologilego. Dikarolo tše di akaretša mebušo, mekgatlo ya bašomi le ya bengmešomo. ILO e thekga Lenaneo la Mošomo wo o Tlhabologilego e sale go tloga 1999. Maikemišetšo a Lenaneo le ke go tsweletša tlhabologo le go lwantšha bodiidi.
Go oketša tšhireletšo ya leago gore banna le basadi ba be le mešomo yeo e šireletšegilego ebile ba lefiwe ka tshwanelo.
Go tsweletša poledišano le tharabollo ya kgohlagano ka go fa mekgatlo ya bašomi sebaka sa go bapala karolo e kgolo go thibela dikgohlagano mošomong.
Ke diindaseteri dife tšeo di angwago kudu ke bokgokaganyi ba mešomo?
Eba karolo ya se!
E tlhagišitšwe ke Kantoro ya Thuto ya Setšhaba, Ditirelo tša Poledišano tša Palamente.
Etela webosaete ya Palamente ya rena www.parliament.gov.
<fn>Hansards.NABrochure.2009-11-11.nso.txt</fn>
Palamente e na le dintlo tše pedi, tšeo di bitšwago Ntlo ya Bosetšhaba le Khansele ya Bosetšhaba ya Diprofense.
Ntlo ya Bosetšhaba (NA) e kgethwa mengwaga ye mengwe le ye mengwe ye mehlano mo dikgethong tša bosetšhaba.
Ka nako ya dikgetho bakgethi ba a kgetha gore ke mang yoo ba nyakago gore abe moemedi wa bona ka go boutela mekgatlo ya dipolotiki yeo ba e ratago.
NA e fetišetša Melaokakanywa go Dikomiti gore di e tšweletše le go ahlaahla Melaokakanywa.
NA e ka dumela, e ka gana goba go bušetša Melaokakanywa go Dikomiti gore di tšwelepele ka kahlaahlo.
Palamente e na le mošomo wa go tsitsinkela, go lekola le go laola ditiro tša mmušo goba setho se fe goba se fe sa Mmušo, mabapi le go tsenywa tirišong ga melao, go šomiša kabotekanyetšo, le tatelo ya Molaotheo.
Palamente e dira gore Khuduthamaga e rwale maikarabelo ka go dumela dikabotekanyetšo, ka go botšiša dipotšišo tša palamente, go swara dipoledišano tša palamente ka ditaba tše bohlokwa le ka go šišinya le go kgetha ditšhišinyo tšeo di amago mošomo wa mmušo.
Ntlo ya Bosetšhaba (NA) e na le taelo ya molaotheo ya go kgetha Mopresidente wa Afrika Borwa go tšwa ka gare ga Maloko a yona.
Ntlo ya Bosetšhaba (NA) e na le maloko a 400 a kgethilwego go ba Maloko a Palamente (MPs).
Maloko a Ntlo ya Bosetšhaba (NA) a kgethwa go ya ka mokgwa woo o bitšwago kemedi ya go lekalekana.
Pele ga dikgetho, mokgatlo wo mongwe le wo mongwe o thala lenaneo la bo nkgetheng go ya ka tatelano ya dikgahlego. Kemoka bo nkgetheng ba ba kgethwa ka go lekalekana le nomoro ya dikgetho yeo mokgatlo o e fenyago dikgethong. Mohlala, ge mokgatlo o ka fenya ka seripagare sa dikgetho, e tla swara seripagare sa ditulo ka Ntlong ya Bosetšhaba(NA).
Ka tulo ya mathomo ya Ntlo ya Bosetšhaba (NA), maloko a Ntlo ya Bosetšhaba (NA) a kgetha Seboledi le Motlatša Seboledi bao ba bitšwago Bahlankedi ba go Sepetša mediro ya Ntlo.
Bahlankedi ba go Sepetša mediro ba fiwa marapo a go sepetša ditaba tša Ntlo ya Bosetšhaba.
Seboledi le Motlatša Seboledi ba Palamente ba hlahla dikopano tša Ntlo ya Bosetšhaba.
Ba netefatša gore Maloko a Palamente a bolela ka tokologo, efela ba latela melao ya Ntlo.
Melao ya Ntlo e dumelela Badulasetulo ba Ntlo go thuša Bahlankedi ba go Sepetša mediro go diragatša mešomo ya bona. Badulasetulo ba Ntlo ba ka kgopelwa gape go sepetša ditulo tša Ntlo.
Go tswalanya mešomo ya Dikomiti.
Go fa thekgo ya sepolotiki le maano go Bahlankedi ba go Sepetša mediro.
Bosetšhaba (NA) o kgetha Sefepi Segolo seo se sepetšago ditaba tša wona.
Difepi di hlokomela Maloko a mekgatlo ya bona ya go fapana.
Mopresitente o thwala Moetapele wa Mošomo wa Mmušo yo a šomago le bahlankedi ba Dintlo ka bobedi ga tšona.
Moetapele wa Mošomo wa Mmušo o nale maikarabelo go hlokomeleng dikgahlego tša Kabinete le mošomo wa Mmušo Palamenteng.
Moetapele wa Mošomo wa Mmušo o netefatša gore Maloko a Kabinete a phethagatša mešomo ya bona ya palamente.
Mošomo wo montši wa Ntlo ya Bosetšhaba o diragala dikomiting.
Dikomiti tša Ntlo ya Bosetšhaba di bitšwa Dikomiti tša Photefolio.
Mošomo wa komiti ye nngwe le ye nngwe o amana le kgoro ye itšego ya mmušo. Mohlala, Komiti ya Photefolio ya Kgwebo le Intasteri e šoma ka ditaba kamoka tšeo di amago Kgoro ya Kgwebo le Intasteri.
Komiti ye nngwe le ye nngwe e na le modulasetulo go netafatša gore mošomo o sepela ka thelelo.
Dikomiti tša Photefolio di rwele maikarabelo a go ahlaahla, go boledišana le go fetola Melaokakanywa.
Dikomiti di ka swara Ditheetšo tša Setšhaba ka melao goba merero yeo e amanago le tša molao.
Gape dikomiti di rwele maikarabelo a go lekola le go bea leihlo mošomo wa dikgoro tša mmušo.
Go ya ka Molaotheo, Palamente e gapeletšega go akaretša setšhaba go direng melao le ditshepidišo tše dingwe tša Palamente.
Dikomiti tša Diphotefolio di gapeletšega go bonana le maloko a setšhaba go re ba hwetše kgopolo ka Molaokakanywa goba go kwa dikgopolo tša bona ka ditaba tše bohlokwa tša setšhaba.
Setšhaba se tutuetšwa go tšea karolo ditshepedišong ge dikomiti di swara Ditheetšo tša Setšhaba.
Batho bao ba ikemetšego ka bo bona goba ka dihlopha le bona ba tutuetšwa go re ba dire ditšhišinyo ka ditaba tšeo di ba amago.
Go tsenela dikopano tša Dikomiti tša Diphotefolio.
Go ikgolaganya le Maloko a Palamente bao ba šomago ka Ntlong ya Bosetšhaba go botšisa go ba go kgopela tshedimošo ka mošomo wa bona Palamenteng.
Go tsenela Ditheetšo Tša Setšhaba tšeo di swarwago ke Dikomiti tša Diphotefolio.
Go bogela dipoledišano ka Ntlong mohlala: Kgetho ya Kabotekanyetšo.
Go tliša mangwalo a dikgopelo goba dingongorego go Palamente ka taba efe go ba efe yeo e lego ya bohlokwa. Dikgopelo goba dingongorego di swanetše gore di thekgwe ke leloko la Palamente.
<fn>Hansards.NCOPContent.2009-11-11.nso.txt</fn>
Khansele ya Bosetšhaba ya Diprofense (NCOP), yeo e nago le baemedi bao ba ka bago 90.
Go ya ka Molaotheo, NCOP e emela diprofense go netefatša gore mmušo o sekegela diprofense tsebe.
E dira seo ka tsela ya go tšea karolo ge go dirwa melao le go fa setšhaba sebaka sa go ahlaahla merero ye bohlokwa yeo e amago diprofense.
NCOP e netefatša gore dipelaelo tša mmušoselegae di fihlišwa mmušong.
NCOP e na le baemedi ba go tšwa go ye nngwe le ye nngwe ya diprofense tše 9 bao ba kgethilwego ke makgotlatheramelao a diprofense, gape le baemedi ba Mokgatlo wa Afrika Borwa wa Mmušoselegae(SALGA).
Baemedi ba ba okametšwe ke Mopremia wa profense ye nngwe le ye nngwe, yoo e lego yo mongwe wa baemedi bao ba kgethegilego..
Mopremia a ka kgetha motho mo sebakeng sa gagwe ge go hlokega.
Baemedi ba SALGA ba kgethwa ke komiti ya khuduthamaga go tšwa go sehlopha sa baemedi sa Mekgatlo ya Mmušoselegae ya diprofense tše senyane.
Baswarabadulasetulo ba babedi.
Balaodi ba ke bona bao ba swerego taolo ya mošomo wa NCOP ebile e ba badulasetulo ka nako ya dingangišano go netefatša gore baemedi ba kgona go bolela ka tokologo gomme ba sa tshele melao ya Khansele.
Moswaramodulasetulo wa saruri o kgethwa sebaka sa mengwaga e mehlano mola Bapremia ba diprofense ba šielana sebaka ka go ba Baswarabadulasetulo sebaka sa ngwaga.
NCOP e tsebagala ka go tšweletša tšhomišano-mmogo ya pušo le demokrasi yeo e fago batho sebaka sa go tšea karolo, ebile ke yona e etetšago pele dipelaelo tša mmušoselegae le tša diprofense go mmušo.
NCOP e bolelela diprofense tše senyane ka moka ebile e fa mmušoselegae sebaka sa go tšea karolo go dipoledišano tša ge go dirwa melao mo mmušong.
NCOP e šoma go lebeledišiša, go fetiša, go fetola, go šišinya phetolo goba go ganana le molao.
E swanetše go lebeledišiša Melaokakanywa ka moka.
E ka thoma goba go lokišetša Melaokakanywa yeo e welago ka go Šetjule ya 4 ya Molaotheo (merero yeo mmušo mmogo le makgotlatheramelao a diprofense a nago le maatla a go dira melao go wona) le Melaokakanywa e mengwe yeo e amago diprofense.
Mešomo e mentši ya go dira melao e hlaga mo dikomiting, feela Melaokakanywa e swanetše go romelwa kopanong ya NCOP gore go boledišanwe ka yona le gore ba e boutele goba ba e gane.
E na le karolo yeo e e bapalago go direng melao ya semolaotheo.
Melaokakanywa yeo e sa amego diprofense ke yeo e sepelelanago le mešomo ya semmušo, bjalo ka tša tšhireletšo, tša merero ya kantle le tša toka.
Ge Melaokakanywa ye e fetišitšwe ke Ngwako wa Bosetšhaba, e ya go boutelwa ka go NCOP.
Ge NCOP e rata go dira diphetogo mo go Molaokakanywa woo, o tla bušetšwa morago go Ngwako wa Bosetšhaba, gomme wona o tla amogela goba wa ganana le diphetogo tšeo.
Melaokakanywa yeo e amago diprofense thwii e akaretša tša thuto, tša dinamelwa, tša maphelo le tša leago.
Bontšhi bja Melaokakanywa ye e ka tšweletšwa ka go NCOP ke NA goba NCOP; feela go na le ye mengwe Melaokakanywa yeo e swanetšego go thoma ka go NA.
Ge go boutelwa Melaokakanywa ye ka go NCOP, profense ye nngwe le ye nngwe e na le bouto e tee.
Ge go na le go kgakgano gare ga NA le NCOP mabapi le Molaokakanywa woo o amago diprofense, Molaokakanywa woo o tla swanela ke go romelwa go Komiti ya Poelanyo.
Ge Molaokakanywa wa go fetola Molaotheo thwii o ama diprofense, go ba kaone ge go ka ba le diprofense tše tshela go tše senyane tšeo di lego ka go NCOP go dumelelana le wona.
Ge Molaokakanywa wa go fetola Molaotheo o sa ame diprofense thwii, Molaotheo o laela gore NCOP e sware dingagišano(ntle le go bouta) ka Molaokakanywa woo pele ga ge o eya ka go NA go boutelwa.
Molaotheo o laela gore Palamente mmogo le Makgotlatheramelao a Diprofense e hlole le go kgonthišiša gore mmušo o phetha mešomo ya wona ka tshwanelo.
NCOP e okametše tlhokomedišišo ya seo mmušo o se direlago diprofense le mebušo ya selegae.
NCOP e ka kgopela Leloko la Kabinete, moofisiri wa mmušo goba wa profense go tla kopanong ya Khansele goba ya komiti ya Khansele.
Baemedi ba NCOP ba ka botšiša Matona a mmušo dipotšišo tšeo di tlago arabiwa ka go NCOP.
NCOP goba ye nngwe ya dikomiti e ka amogela diphethišene, dikemelo goba ditlhagišo go tšwa go mang goba mang le ge e le go tšwa go mokgatlo.
NCOP e fela e etela diprofense go kgonthišiša gore ba kgone go kwa dinyakwa le ditlhohlo go setšhaba ka bosona.
Dikomiti tša NCOP di na le go bitšwa Dikomiti tšeo di Kgethilwego, mohlala, Komiti yeo e Kgethilwego ya tša Dintlo, ya tša Mešomo ya Setšhaba le ya tša Dinamelwa.
Komiti e akaretša mošomo wa dikgoro tša mmušo tše itšego. Gape Komiti e swara dingangišano ebile e fetola Melaokakanywa, mola e bile e swara ditheeletšo phatlalatša ka merero yeo e amago setšhaba.
Dikomiti di ka biletša motho go tla go hlagiša bohlatse goba go tšweletša ditokomane, le go nyaka gore motho goba motheo woo ba ka begago go wona.
Ge Molaokakanywa o fetšwa go ahlaahlwa ke komiti, o tla išiwa go NCOP gore ba o boutele.
Baemedi ba profense ye nngwe le ye nngwe ba na le bouto e tee yeo e tlago dirwa ke hlogo ya baemedi ba profense yeo legatong la profense.
Maloko a setšhaba a ka ba le seabe go hlokemedišišeng gore mmušo o phethela setšhaba ka tshwanelo.
Go romela tlhagišo go komiti ya Palamente ke tsela ye nngwe ya go kwagatša lentšu la gago Palamenteng.
Ka go romela tlhagišo, o ba le sebaka sa go huetša dikgopolo tša maloko a komiti ao a tlago ahlaahla le go ngangišana ka melao pele e feleletšwa.
Phethišene ke tsela ya go tšweletša dingongorego goba merero yeo e tshwenyago setšhaba go Palamente gore e thuše.
Badudi ba naga ka moka ban a le tokelo ya go romela phethišene, ebile se se hlagišitšwe ka go Molaotheo.
Motho yo mongwe le yo mongwe, dihlopha tša batho goba mokgatlo o na le tokelo ya go romela phethišene Palamenteng.
Maloko a setšhaba a ka ikgokagantšha le Maloko a Palamente diofising tša bona tša mešomo tša moo ba dulago nageng ka bophara goba Palamenteng ge ba hloka thekgo ya bona me mererong yeo e ba fišago goba ba hloka thušo ya bona ka bothata bo bo itšego.
<fn>Hansards.NCOPProvWeek.2009-11-11.nso.txt</fn>
Go ya ka Molaotheo wa Afrika Borwa, Khansele ya Bosetšhaba ya Diprofense(NCOP) e swanetše go netefatša gore mmušo o tšeela dinyakwa tša diprofense hlogong. Se se tla tšweletšwa ke ge setšhaba se ka tšea karolo mo manaeong a go dira melao ka go fa maloko a setšhaba sebaka sa go ahlaahla merero yeo e ba amago diprofense tša bona.
Morero wa NCOP ke go ngangišana, go dira melao le go kgonthišiša gore mmušo o phetha ditshepišo tša wona.
NCOP e emela diprofense go netefatša gore mmušo o tšeela dinyakwa tša diprofense hlogong.
Morero wa NCOP ke go kgonthišiša gore mmušo o phethela diprofense le mmušo wa selegae ka tshwanelo.
Beke ya Diprofense ya NCOP ke eng?
NCOP e thomile Beke ya Diprofense go netefatša gore diprofense di tšea karolo e kgolo mo medirong ya Palamente.
Mo bekeng ye, baemedi ba diprofense ba NCOP le bašomi-ka-bona ba diprofenseng ba tlo ya diprofenseng go nyaka tshedimošo ya maleba ka ga dinyakwa le ditlhohlo tšeo batho ba nago le tšona.
Beke ya Diprofense e phethagatša seo se hlagišitšwego ke Molaotheo sa gore NCOP e netefatša gore mmušo o tšeela dinyakwa tša batho hlogong.
Beke ya Diprofense e netefatša gore baemedi ba diprofense ba NCOP ba fele ba hlola gore go na le tšwelopele naa, gomme ba fele ba hlola le dithlohlo tšeo diprofense di kopanago le tšona.
E fa baemedi sebaka sa go kopana le batho ba diprofenseng le go ba begela ka ditiro tša bona ka go NCOP gore ba hwetše ditaelo tša merero e mengwe yeo e nyakago go ahlaahlwa ke mmušo.
Beke ya Diprofense e fa batho sebaka sa go boledišana ka merero ya go tliša ditirelo le ditlhohlo tše diprofense di lebanego le tšona ge di phetha merero ya tšona.
Go feta moo, e hlola sebaka sa gore Palamente le diprofense di šome mmogo go rarolla mathata le go hwetša ditsela tše di swa tša go phethagatša dinyakwa tša batho ba Afrika Borwa.
Batšeakarolo ba bangwe bjalo ka Baetapele ba tša Setšo, diNGO, diCBO, le Mokgatlo wa Afrika Borwa wa Mmušoselegae(SALGA).
Baemedi ba Diprofense ba NCOP mmogo le bašomi-ka-bona ba tla etela metse yeo go kgonthišiša gore tšohle di sepela ka lenaneo.
Baemedi bao ba tla ya go hlola diprojeke tšeo di dirwago ke mmušo le tša diprofense ka mo diprofenseng tša bona.
Beke ya Diprofense e tla hola profense ya gago ka eng?
Ka beke ya diketelo tša Beke ya Diprofense, baemedi ba diprofense ba NCOP ba tla hwetša tshedimošo bathong thwii ka ga dinyakwa tša bona ka mo profenseng yeo.
Beke ya Diprofense e kgontšha NCOP go ba le seabe mo go netefatšeng gore mmušo o hola batho ka ge dikgopolo tša batho di tšeelwa hlogong ge go dirwa melao.
E kgontšha gape mebušo ya diprofense le ya selegae le mmušo-pharaphara go šomišana mmogo go netefatša gore batho ba hwetša ditirelo.
<fn>Hansards. Oversight.2009-12-02.nso.txt</fn>
Tekokgolo ya Demokrasi ke maemo ao Palamente e a šomišago go netefatša gore mmušo o dula o na le maikarabelo setšhabeng. Se se dirwa ka tsela ya thlokomedišišo go mešomo ya mmušo.
Palamente le Dikomoti tša yona e na le maatla a go bitša motho goba motheo o mongwe le o mongwe go tla go fa bohlatse goba go hlagiša ditokomane le go fa pego.
Molaotheo o re Palamente e na le maatla a go dira tlhokomedišišo ya magoro ka moka a mmušo, go akaretša le a diporofense le a selegae.
Tlhokomedišišo ke eng?
Tlhokomedišišo ke mošomo wo Molaotheo o o filego Palamente go šetša le go hlokomedišiša mešomo ya mmušo.
tsamaišo ya maleba ya magoro a mmušo.
Ke ka lebaka la eng karolo ya Palamente ya tlhokomedišišo e le botlhokwa?
Ka go hlokomedišiša mešomo ya mmušo, Palamente e kgona go netefatša gore ditirelo di fihlišwa bathong gore batho ka moka ba tle ba phele bophelo bjo bokaone.
go dira gore mešomo ya mmušo e be pepeneneng go oketša tshepo ya setšhaba mo mmušong.
Khansele ya Bosetšhaba ya Diprofense (NCOP).
Ye nngwe le ye nngwe e na le karolo ye e kgethegilego ya tlhokomedišišo yeo e e e bapalago.
Go ya ka Molaotheo, Ngwako wa Bosetšhaba o kgethilwe go emela batho le go netefatša gore mmušo wa batho ka batho ka tlase ga Molaotheo.
go ba le tlhokomedišišo go taolo ya mmušo wa bosetshaba, le phethagatšo ya melao.
Khansele ya Bosetšhaba ya Diporofense e emela diprofense go netefatša gore dikgahlego tša diprofense di tšeelwa hlogong ka go mmušo wa bosetšhaba.
Mošomo wa NCOP ke go dira tlhokomedišišo mo dikarolong tša mmušo tša bosetšhaba tša diprofense le tša selegae.
NCOP e ka kgopela leloko la Kabinete, mošomedi wa mmušo wa bosetšhaba goba MEC wa profense go tsenela kopano ya Khansele goba ya komiti.
Dikomiti tša Palamente di hlangwa bjalo ka didirišwa tša Mengwako go ya ka melawana ya Molaotheo go tsamaiša tlhokomedišišo le go bea mmušo leihlo.
Dikomiti tše ke "batsamaišikgolo" ba mošomo wa tlhokomedišišo le wa peomolao ya Palamente.
Maloko a dikomiti a sekaseka molao, ba lebelela mošomo wa mmušo mmogo le go šomišana le setšhaba.
Le lengwe la mešomo ye botlhokwa ya tlhokomedišišo ke ge dikomiti di sekegela dipego tša ngwaga le tša Magoro a Mmušo, le dipego tša Mohlakišimogolo.
Go ya ka maikemišetšo a tlhokomedišišo, Komiti e ka kgopela pego ye kopana go setho sa mmušo goba ketelo go hlola mabaka a itšego.
Tona ya Matlotlo o bega diponelopele tša tekanyetšokabo malebana le ngwaga wa ditšhelete wo o latelago, mmogo le dibouto tša tekanyetšokabo tša legoro le lengwe le lengwe.
Palamente e swanetše go fetiša Tekanyetšokabo.
Morago ga tlhagišo ya dibouto tša tekanyetšokabo, Komiti ye nngwe le ye nngwe e ba le ditheeletšo le Magoro a Mmušo ka go fapana ao a a okametšego.
Se se dira gore go bonagale gore Legoro le itšego le phethagaditše ka moo go swanetšego ngwageng wo o fetilego naa le gore ba šomišitše bjang tšhelete ya batho bao ba lefago lekgetho.
Go botšiša mmušo Dipotšišo ke ye nngwe ya ditsela tšeo mmušo o ikarabelago go Palamente ka tšona.
Dipotšišo malebana le tšeo di hlokago karabo ya molomo goba ya go ngwalwa di ka botšišwa Mopresidente, Motlatša-mopresitente le Matona ka merero yeo ba rwelego maikarabelo a yona.
Nako ya dipotšišo e fa Maloko a Palamente sebaka sa go botšiša Matona ka merero ya phethagatšo ya ditirelo, mo legatong la mekgatlo ya bona ya sepolitiki goba bakgethi.
Ka go šomiša tsamaišo ye, Maloko a Palamente a fa dipolelo ka morero o mongwe le o mongwe ka Ngwakong.
Ka go fa Tsebišo ya Tšhišinyo, leloko la mokgatlo wa sepolotiki le ka tšweletša morero gore o alwe ka Palamenteng. Seo se ba thuša go phethagatša maikarabelo a bona a go dira tlhokomedišišo.
Dingangišano ka maloko ka moka ke tsela ye nngwe ya go tliša tshedimošo go mmušo mabapi le mananeo a a itšego a mmušo goba molao o go hlokegago go netefatša phethagatšo ya ditirelo.
Mošomo wa Tikologong ya Kgetho o fa Maloko a Palamente sebaka se segolo sa go dira tlhokomedišišo ka bong.
Mošomo wa Tikologong ya Kgetho o tliša tirišanommogo magareng ga Maloko a Palamente le setšhaba.
Maloko a na le maikarabelo a go tsebiša Palamente ka morero o mongwe le o mongwe wo o tvweletšego ge go dirwa mošomo wa tlhokomedišišo.
O ka ba le seabe bjang?
Go dira tšhišinyo go Komiti ya Palamente ke tsela ye nngwe ya go kwagatša lentšu la gago mo Palamenteng.
Ka go dira tšhišinyo, o na le sebaka sa go hlohleletša dikakanyo tša Maloko a Komiti ao a sekasekago karolo ye e itšego ya Molaokakanywa pele e ka ba Molao.
Modudi o mongwe le mongwe wa naga o na le tshwanelo ya go tliša phethišene Palamenteng, bjalo ka ge go hlagišitšwe ka go Molaotheo.
Motho o mongwe le o mongwe, sehlopha sa batho goba mokgatlo o ka iša phethišene go Palamente.
Phethišene ke kgopelo ya semmušo go taolo mabapi le tiragatšo. E ka ba ka mokgwa wa taelo, kgopelo ya go direlwa mogau, goba go rarolla bothata.
<fn>Hansards. PetitionsPamphlet.2009-11-11.nso.txt</fn>
Botšeakarolo bja setšhaba ke karolo ye bohlokwa ya demokrasi ya rena; ke ye nngwe ya ditsela tša go netefatša gore mmušo o ikarabela go batho mabapi le mošomo woo ba o dirago. Palamente e tšweleditše ditsela tše mmalwa tša go hlohleletša setšhaba go tšea karolo mo mananeong a go dira melao le go re batho ba kgone go fihlelela Palamente. Go tšea karolo mo mešomong ya Palamente ga se go go thata ka moo o ka gopolago. Tsela ye nngwe yeo setšhaba se ka šomišago tokelo ya sona go ya ka Molaotheo ke ka phethišene.
Phethišene ke kgopelo ya semmušo yeo e lebitšwego go mmušo gore o dire sengwe. E ka tla ka tsela ya go kgopela thušo goba tharollo ya bothata. Gore phethišene e šome, e swanetše go laetša gore e lebišitšwe go mang le gore sekgopelwa ke eng, mmogo le gore seo se hlohleletšwa ke eng, e be e akaretše leina le dinomoro tša boikgokantšho tša motho goba tša batho bao ba ngongoregago.
Diphethišene di ka hlotšhwa ka magoro a mabedi; diphethišene tšeo di kgethilwego le tša setšhaba goba tša kakaretšo. Phethišene yeo e kgethilwego ke ge motho yo a itšego a dira kgopelo ya thušo yeo e lego ya gagwe ka noši go tšwa go mmušo, yeo e ganeditšwego ke molao, go swana le ge e le mabapi le phentšhene. Phethišene ya setšhaba ke ge sehlopha sa badudi ba naga bao ba nago le dinyakwa tša go swana ba kgopela thušo, seo se ka akaretša phethišene ye nngwe le ye nngwe.
Ke tokelo ya maloko a setšhaba sa demokrasi go itokišetša le go hlagiša diphethišene ge go go hlokagala. Go ya ka Karolo 17 ya Molaotheo wa Rephabliki ya Afrika Borwa (Molao wa 108 wa 1996), sehlopha se sengwe le se sengwe sa badudi ba ka mo nageng le motho o mongwe le o mongwe fela o na le tokelo ya go ipelaetša ka khutšo ebile a se a swara dibetša, go kgobokana, go swara ditšhupetšo, go phiketa le go thlagiša phethišene. Le ge go le bjalo, go na le ditsela tšeo di latelwago ke batho goba sehlopha ge go hlagišwa diphethišene.
Leloko la setšhaba goba sehlopha sa batho ba tla romela phethišene go Maloko a Palamente ao a ba emetšego gomme ba ba kgopela gore ba e hlagiše legatong la bona ka Palamenteng.
E tšweletše ditsela tšeo go holofelwago gore Palamente e ka kgona go thuša ka tšona tšeo e lego gore Palamente e na le taolo go tšona.
Phethišene e swanetše gore e hwetše thekgo ya Leloko la Palamente gore e tle e hlagišwe Palamenteng semmušo.
Batho ba eletšwa gore ba boledišane le Maloko a Palamente go hlola gore ba na le thekgo ya bona pele ga ge ba hlagiša phethišene, le go kgonthišiša gore sebopego le dikagare tša phetišene yeo di amogelegile.
Batho ba ka tsentšha bohlatse ka tsela ya dingwalwa go thekga dingongorego tšeo di lego ka go phethišene bo gona bohlatse bjoo.
Leloko la Palamente le tla hlagiša phethišene go Mongwaledi wa Palamente gore a hlole le gore a tiiše gore phethišene yeo e ka sebopego seo se amogelegilego pele ga ge a e fetišetša go Seboledi goba Modulasetulo.
Phethišene e tla alwa ka Palamenteng gomme ya romelwa (di)Komiting yeo e swaraganego le tšeo phethišene e lego mabapi le tšona.
<fn>Hansards. SepediFlyerEdDoc.2010-06-10.nso.txt</fn>
Ntlo ya Bosetšhaba e hlomile Komiti ya Nakwana go dira tekolo ye e hlakanego ka tša kabo ya ditirelo ka tlase ga hlogotaba ya "Go šoma mmogo go netefatša kabo ya ditirelo tše kaone ditšhabeng". Komiti e filwe taelo ya go nyakišiša tšwelopele malebana le kabo ya ditirelo le moo go bilego le megwanto ya boipelaetšo, le gore ditlhohlo ke eng gore go ngwalelwe Ntlo ya Bosetšaba pego ka ditšhišinyo tšeo di kwalago ga botse, di fihlelelegago le go šišinya leano la go di tsenya tirišong.
Go fihla ga bjale, Komiti e tšere maeto ao a hlakanego kua dinagamagaeng le metsesetoropong. gomme ba dira ditheeletšo tša setšhaba Palamenteng le diprofenseng. Ditheeletšo tša setšhaba kua Palamenteng di swerwe ka di 2 - 4 Febereware 2010.
Ka nako ya ketelo diprofenseng, Komiti e tla dira ditekolo tša mafelo le go kopana le maloko a ditšhaba, bahlankedi ba mmušo wa selegae, bahlankedi ba dikgoro tša mmušo wa profense, dikomoti tša diwate, mekgatlo ya bahlankedi ba selegae le maloko a tša kagišano ka tša kgwebo. Ditheeletšo tše di tla ba gona ka di 17-21 May 2010 diprofensing tše tharo.
<fn>Hansards. ServiceDelivery.2010-02-19.nso.txt</fn>
Ntlo ya Bosetšhaba e hlamile komiti ya nakwana go swara tekolo yeo e hlakanego ya go lebelelana le kabo ya ditirelo ka tlase ga sehlogo se"Go šoma mmogo go netefatša kabo ya ditirelo tša makgonthe go ditšhaba."
Seo Komiti e tlago se dira e tla ba go nyakišiša ka tšwelopele malebana le kabo ya ditirelo gomme, fao megwanto ya boipelaetšo e bilego gona, le gore ditlhohlo ke dife, gore ba tle ba kgone go ala pego go Ntlo ya Bosetšhaba ka ditšhišinyo tšeo di kwalago ga botse, e bile di fihlelelega le leano leo le šišintšwego la tsenyo tirišong.
Ga bjale, Komiti e tla ba le diketelo tšeo di hlakanego dinagamagaeng le metse setoropong le go swara ditheeletšo tša setšhaba Palamenteng le diprofenseng. Ditheeletšo tša setšhaba Palamenteng di tla swarwa go tloga ka la 2 -4 Febereware 2010.
Nakong ya diketelo tša komiti diprofenseng, Komiti e tla dira ditekolo tša mafelo le go kopana le ditšhaba, bahlankedi ba Mmušo wa Selegae, bahlankedi ba Dikgoro tša Mmušo wa Diprofense, dikomiti tša diwate, mekgatlo ya setšhaba, le maloko a tša kgwebo.
Toropo kgolo ya KapaHolong ya O.R.
Ka thlohleletšo ya Batho!
Etela Websaete ya Palamente: www.parliament.gov.
Mogala: +27 21 403 2911 Fekese: +27 21 403 3784, P. O.
<fn>Hansards. Sona.2009-04.nso.txt</fn>
Polelo ya Pulo ya Palamente ka Mopresidente wa Afrika Borwa, Kgalema Motlanthe, mo go Tulo ya Mokopanelwa ya Palamente.
Mohumagadi Spikara wa Ngwako wa Bosetšhaba; Mna Modulasetulo wa Khansele ya Bosetšhaba ya Diprofense; Mdi Motlatša Mopresidente; Motlatša Spikara le Motlatša Modulasetulo wa Khansele ya Bosetšhaba ya Diprofense; Moahlodimogolo Langa; Mopresidente wa mehleng wa Rephabliki ya Afrika Borwa le Mopresidente wa ANC; Balekgotlaphethiši ba diprofense; maloko a kabinete le Dispikara tša Ditheramelao tša Diprofense; Moahlodimogolo wa pele le Basepetšamodiro; Marena, Batseta, Dikomišinare tša Godimo le batlhomphegi bao ba re etetšego, baetapele bao ba hlomphegago ba mekgatlo ya dipolitiki mmogo le Maloko a Palamente, Baetapele ba tša Setšo, Bahlomphegi, baetapele ba tša sedumedi le baemedi ba setšhaba, bagwera le metswalle; baeti ka go fapafapana, ke leboga sebaka se ke se filwego sa go bolela ka mo go Tulo ya Mohlakanelwa ya Palamente ya Afrika Borwa, mo mathomong a seripa sa mafelelo sa Palamente ya Demokrasi ya Boraro.
Ke ema mo pele ga batho ba Afrika Borwa ka boikokobetšo ka sebaka seo ke se filwego go ba ka mo ofising ya maemo ka nageng e le ka mabaka ao a tšweleditšego ke sephetho sa mokgatlo woo o bušago sa go amoga Mopresidente wa pele maemo a gagwe.
Boikarabelo bja ka mo dikgweding tše mmalwa tše di latelago ke go etela pele khuduthamaga ya bosetšhaba go feleletša ditaelo tša bona go ya ka ANC mo dikgethong tša 2004 le go hloma motheo gore boingwadišo bja ka morago ga dikgetho bo thome ka lebelo la mmutla.
Re kgonne go netefatša phetogo ye nolofetšego mo dikgweding tše hlano tša go feta; ditebogo go tšwelopele ya lenaneo la molaotheo wa rena woo o laetšago ga nnyane mo go tšhomišanommogo ya maloko a khuduthamaga, ba baswa le ba kgale mmogo le balaodi ba lefapha la bosetšhaba.
Ge re gadima morago mo mengwageng ye 15 ya go feta, re rata go amogela gore maikemišetšo le go šoma ka thata ga Mopresidente Nelson Mandela le Mopresidente Thabo Mbeki mmogo le basadi le banna bao ba tšerego karolo mo go hlahleng leeto le la demokrasi; mo go khuduthamaga le tshepedišo, makgotlatheramelao mo dikarolong tše tharo tša mmušo le ba tša toka, ba tutuetšwa ke kganyogo ya go hlabolla seemo sa maphelo a Ma-Afrika Borwa ka moka. Go tšohle tše, ke ema pele ga lena ka boikgogomošo le boitshepo bja gore Afrika Borwa yeo re e ketekago lehono - yeo e se nago dikarolwana, diphapang le kgethologanyomo mengwageng ye 15 ya go feta - ke setšweletšwa sa mešomo e methata ya basadi le banna ba Afrika Borwa ba go tšwa mathokong ao a fapafapanego. Ma-Afrika Borwa ao a emela tshepo le tiišetšo tšeo di hlathago setšhaba sa rena.
Mo magareng ga Ma-Afrika Borwa ka go fapanafapana ga bona go na le Maloko a Palament ya rena ya demokrasi ao go wona ka madimabe re laelanego le wona ngwageng wo o fetilego ka Feberewari. Gare ga bona go akaretšwa Brian Bunting, Billy Nair, Ncumisa Kondlo, John Gomomo, Joe Nhlanhla, Cas Saloojee, John Schippers le Jan Van Eck. Ke oketše gape ka Mtj Helen Suzman, mo-Afrika Borwa wa hlwaahlwa yoo a bego a emela mehola ya Palamente ya rena e mpsha ka mengwakong ya kgale.
Ke ba ba boletšwego, le a mangwe mašole, bao ba swanetšego go tšea seripa sa boikgantšho ge re bolela phatlalatša gore, e ka ba ditšhišinyego tša ekonomi tšeo di re išitšego kua le kua, e ka ba dikgakanego tša sepolitiki tšeo di šikinyago diphetogo tšeo re kopanago le tšona, setšhaba sa rena se sa eme thwii.
Le ge go le bjalo, ga re a swanela go nyatša dithlôhlô tšeo re lebanego le tšona. Go phutlama ga ekonomi ya lefase go laetša tsietsi e kgolo go ekonomi ya rena mabapi le go lobjwa ga mešomo le seemo sa maphelo a batho.
Ka tlhago, madimo a diphetogo tša sepolitiki a ka tšweletša dipotšišo tše dintšhi tšeo di ka se bego le diphetolo.
Ka fao, ba bangwe ba rena ba ka makatšwa ke madimo a a diphetogo gomme ra itšhereletša go wona.
Fela la rena leeto ke la tshepo le tielelo.
Re ka re, lenaneo la rena la molaotheo le lekegile mo matšatšing a a fetilego ka diphetogo tša go se tlwaelege tšeo re bego re se ra di letela, fela re fetile meleko ka moka go tšweletša demokrasi yeo e tiilego.
Demokrasi ya rena e tiile. Gannyane gannyane e a tielela, e thekgile ke Molaotheo wo o sa bapetšwego le ye mengwe mo lefaseng.
Ka nnete, go tia ga dikahlaahlo tša rena tša sepolitiki mo nakong ya diphadišano tša dikgetho, seo ka moka re dumelelanago gore di swanetše go swara ka serithi le khutšo, go tiišeletša bonnete bja phomelelo le tiišeletša demokrasi ya rena.
Ke badudi ba Afrika Borwa bao ba netefaditšego gore go be le tšwelopele, ebile ke bona bao ba tlago šireletša demokrasi ya rena mo mengwageng yeo e tlago.
Ntumeleleng, Mohumagadi Spikara le Modulasetulo, ke sa le fao, gore ke tutuetše ma- Afrika Borwa ao a nago le maswanedi gore ba ngwadišetše go tla go kgetha mo dikgethong tša bosetšhaba le tša diprofense tšeo di tlago, gore re tle re itokišetše bokamoso bja rena.
Re swanetše go dira se mo letšatšing le lengwe le le lengwe la mošomo diofising tša masepala, pele ga ge boingwadišo bja dikgetho bo tswalela. Fela re swanetše go šomiša mafelelo a beke ao a beetšwego thoko ke Independent Electoral Commision of South Africa, IEC, bakeng sa boingwadišo gosasa le ka Sontaga, di 7 le di 8 tša Febereware.
Ke tla tšea sebaka se gape go tšweletša gore mo matšatšing a mmalwa ao a tlago, ke tla fetša ditherišano le ba Independent Electoral Commision le Makgotlaphethiši a diprofense le go phatlalatša matšatši a dikgetho.
Maloko ao a hlomphegago; re kolota maAfrika Borwa ao a kgobokanego ka di 27 April 1994 la mathomo gomme ba ipopela bokamoso ba bona.
Ka tsela yeo ye bonolo ya makgonthe ya go kgetha mmušo wa batho ka moka ba naga, re furaletše tša nako yeo e fetilego tšeo di re dirilego gore se be batho.
Ke ka fao go lego maleba go keteka segopotšo sa bo 20 sa go amogela Komiti ya Nakwana ya Declaration of the Organisation of African Unity ya Borwa bja Afrika mabapi le taba ya gore Afrika Borwa e amogelwe ka Agostose 1989 - yeo e tumilego ka la Harare Declaration. Seo se hlomile motheo wa tumelelano wa naga ka bophara, ka thušo ya United Nations, ka tsela ya dipoledišano ka mo Afrika Borwa. E tsebišitše diteng tša Khonferense ya Demokrasi ya Bokamoso ya 1989 ka mo Afrika Borwa, e kopanya batho ka go fapafapana..
Tšeo ka moka di lebišitše go lenaneo la dipoledišano leo le thomilego ka dikgetho tša rena tša demokrasi tša mathomo tša 1994.
Ka tsela yeo, re swanela go lebogiša Mopresidente wa mehleng wa African National Congress yoo a sa hlwego a sa phela, Oliver Reginald Tambo, ka ge a hlamile le go eta pele sephetho sa khutšo morago ga diphapang ka mo nageng ka mekgatlo ya kontinente ye le lefase ka bophara.
Legato le le bogale la go hloma motheo wa go nyaka khutšo le tshwarelano di tla bušetšwa sa ruri mo lefelong la dintwa le diphapano morago ga mengwaga e lekgolo yeo e fetilego - seo se bolela ka mafeletšo a National Convention ka 1909, yeo e tšweleditšego tshebotšo ya tlhamo ya Union of South Africa.
Le ge convention yeo e hlaloša botshephegi bja naga ya Afrika Borwa ka tsela yeo re e tsebago, e be e itshamile ka kgatelelo le kgethollo ya mmala.
Ge go le bjalo, mengwageng e 15 re le mo demokrasing, re ka gapeletša gore poifo, go hloka tšhireletšo le lehloyo leo le hlotšego khutšo ya bofora yeo e sa tšeelego tše dingwe hlogong mo magareng ga marena a sekoloniale e be e se nnete ebile di lebišitšwe go batho bao e sego bona.
Letšhogo le go hloka tšhireletšo moo go hlotše nako e telele ya go itwantšha. Mo lebakeng le, re rolela Solomon Kalushi Mahlangu kuane, ngwana mobu yoo a išitwego thapong go lekeletšwa, gomme a ya ka tshepo ya gore madi a gagwe a tla tšhollelwa go nošetša sehlare sa tokologo. Bjalo ge, ntumeleleng ke emišeng mo gare ga rena, Lucas mahlangu, abuti wa Kalushi, yoo a emetšego lapa la gabo.
Solomon Mahlangu o be a tšweletša pele setšo sa mašole ngwagola, magareng ga bao ba lego ka fase ga King Cetswayo yoo a fentšego dira tša Britania kwa Isandlwana, go šireletša tokologo ya batho ba ka mo nageng le bogoši bja dilete tša bona.
Lekgolo la mengwaga le fetile gomme ke gona re kago kgotsa tshepo le tiišetšo tšeo di bego di le ka gare ga dipelo tša batho bao.
Mo ditikologong tša thuto, kgotlelelo ya go swana e hlotše ntwa e kgolo ka mo phefong ya marega ka morago ga go fedišwa ga mokgatlo wa tokologo le go golegwa ga baetapele ba wona ba mmalwa. Sehlopha sa bauthuti bao ba bego ba befetšwe se tšwele mo go Nusas gomme sa thoma mokgatlo wa South African Students' Organisation, Saso, mengwageng e 40 ya go feta.
Mo gareng ga bona go na le baetapele ba pele ba Saso, go akaretša Strini Moodley, Moprofesara Barney Pityana, Steve Biko, Onkgopotse Tiro, Harry Nengwekhulu, Themba Sono, Mapetla Mohapi, Mosioua Lekota, Johny Issel le Mthuli ka Shezi, gare ba bangwe. Re ba rolela kuane ka go tiišeletša tshepo mo nakong ya diphaphano. Ke sa le gona moo, ke rata go amogela, mo gare ga rena lehono, Pat Tlhagwana, motswala wa Onkgopotse Tiro, yena o emetše balapa.
Ke sa le gona moo gape, ke gopola Ephraim Mogale yoo a šetšego a re tlogetše. Yena ke mopresidente yoo a hlamilego mokgatlo wa Congress of South African Students, Cosas, mmogo le dithaka tša gagwe mengwageng e 30 ya go feta.
Ge re gopola baithuti ba ba maloba, re tlela ke molaetša wa gore hlologelo ya tokologo le tsebo di na le tšhušumetšo e kgolo ge o sa le o moswa.
Molaetša o bogale wa ditiro tša bona o laetša lehono bjalo ka ge o dirile mo mengwageng e mmallwa ya go feta, gore mmogo re swanetše go bula menyako. Ka nnete re swanetše go latela mantšu a Freedom Charter a gore re bule "menyako ya thuto le setšo".
Re bitša mekgatlo le baetapele gore ba gatelele moya wa tshepo le kgotlelelo tšeo di tsentšego thagarago ya demokrasi le ge go be go sa laetše okare go tla loka; go se tšeele hlogong maikarabelo ao e lego a rena a go tšweletša ditoro tšeo batho ba tšwilego sehlabelo bakeng sa tšona, ba gana go boela morago ka lebaka la boima le mathata.
Bjalo ge, Mohumagadi Spikara le Mohlomphegi Modulasetulo, re swanetše go ipotšiša: E ka ba ditiro tša rena di betlile phetogo ya setšhaba sa Afrika Borwa bjang mo mengwageng e 15 go tloga mola ra go ba le demokrasi le ka tsela yeo re gatetšego pele ka tšwelopele ya batho le serithi sa batho go ya ka taelo ya demokrasi ya 2004?
Lehone re na le lenaneo la demokrasi leo le šomago gabotse, leo le itshamilego ka metheo ya phatlalatša le nyanyeng, go mengwa setšhaba le metheo e mengwe yeo e sego ya mmušo yeo e hwetšago ditaelo go tšwa mmušong go thekga demokrasi go tla go tšea karolo.
Mo mengwageng ya go feta, re hlabollotše sebopego sa pušo. Re agile lenaneo la tswalano ya mebušo ka gohle ebile re hlabolotše tsenelano ka mo gare le magareng a yona.
Ka nnete mmušo o ka inkgantšha ka gore re dirile diphetogo go sebopego sa Public Service, seo ge o se lebeletše, se hlalosa seo setšhaba sa rena e lego sona.
Fela, le ge basadi ba dira 34% ya mešomo ya godimo ka go Public Service, se ga se fihlelele moo re bego re ipeetše gona.
Mo go ditheramelao tša bosetšhaba le tša diprofense, go na le ditaetšo tša gore setšhaba se tla dira 32% ya baemedi ba basadi ka 2004 gomme ka 2006 e tla rotogela go 40% ka dikgetho tša pušoselegae. Re tshepa gore mekgatlo ka moka ya sepolitiki e tla thuša mo legatong le le kaone le ka go ruma maina a bona a dikgetho.
Le ge go na le tšwelopele, 0,2% ga e kgahliše mabapi le batho bao ba sego ba itekanela mmeleng bao ba thapilwego go šomela mmušo, ge ba bapetšwa le 2% yeo re bego re ipeetše yona.
Mo makgahlong a mabedi a, lefapha la praebete le sa šaletše morago.
Go na le magato a mmalwa ao a šetšego a tšerwe go hlabolla bokgoni bja lefapha la bosetšhaba, go akaretšwa le taolo ya tša ditšhelete, Disenthara tša Ditirelo tša Thusong le tše dingwe tše dimpsha tša go thuša go tliša ditirelo, bjalo ka go Legoro la tša Selegae ka boetapele bjoo bo tiilego.
Le ge go le bjalo, go sa na le tše dintši tšeo di swanetšwego go dirwa go hlabolla setšo sa ditirelo le tlhahlo ya bašomedi ba bangwe ba setšhaba, kudu bao ba lebanego thwii le setšhaba ka mešomo ya bona.
Ke tshepa gore Maloko a Palamente a tla lemoga gore mmušo wa rena o etišitše pele ntwa kgahlanong le bosenyi. Seo se bonagala kudu, magareng ga tše dingwe, melaong yeo e bušago bašomedi ba bosetšhaba le bao ba lego ka diofising tša dipolitiki, kgwerano le maloko a setšhaba le bengdikgwebo mmogo le megala ya thušo yeo e lego kgahlanong le bosenyi.
Go a kgonega gore ditsela tša go thibela goba go kgalema bosenyi ga se tša maleba le gona bjalo, fela go ya ka ditsela tša mmušo, re ka ikhomotša mo tabeng ya gore 70% ya makga a bosenyi ao a begilwego mo, boraditaba a tšweletšwa kgakala e ba e le ge mmušo o bone gore go na le bothata ebile ga o rate seo se diregago.
Lefapha la Praebete le lona le lebane le tlhotlo yeo e swanago le yeo. Mafelelong, tlhotlo ke gore go be le tiišeletšo ya thibelo ya bosenyi le ge go na le melao.
Maloko ao a hlomphegago, ke tshepha gore ka moka re dumelelana gore boiketlo bja setšhaba sa rena bo mo matsogong a tema yeo re e tšwago ge re leka go humiša naga ya rena ebile re netefatša gore dienywa tša kgolo ya ekonomi di tla abelanwa ke batho ka moka ga bona.
Ke setlwaedi gore ka morago ga gore ekonomi ye e sa šikinyegego ya mafelelong a di 1980 go ya mathomong a di 1990, Afrika Borwa e bile le sebaka se se telele sa kgolo ya ekonomi ye o e tlago go swarelela sebaka ka gore go ngwadiwa ga dipalopalo tše go thomile ka 1940.
Mo mengwageng e lesome ya mathomo ya tokologo, kgolo ya ekonomi e be e fihlelela 3% mo ngwageng o mongwe le o mongwe, gomme se se ile go kaonafalo ya 5% ka ngwaga go tloga 2004 go ya go 2007.
Ge palo ya bareki e nylologa bakeng sa batho ba bantšhi bao ba hwetvago mešomo ebile ba gola gomme le direite tša koketšo di eya fase mo nakong ye, re eletšwa go go bula menyako le go feta gore go be le tšwelopele.
Seo se akaretša, mathomonong, ditekanyo tša godimo tša peeletšo ya mafapha a setšhaba le a praebete. Mengwageng e mehlano ya go feta, re be re okaokela go 16% ya popego ya matlotlo ao a a sa šikinyegego a palomoka bjalo ka lekgolong la ditšweletša tša palomoka tša selegae, GDP.
Yeo ke namelelo ya peeletšo yeo e lego gore e eme go 22%, kgauswi le 25% yeo re ikemišeditšego go e fihlelela ka 2014. Se ke seripa sa ditlamorago tša mananeo a mmušo a go godiša meago ya setšhaba.
Ka fao, tsela yeo kgwebontle e golago ka yona e be e se godimo ge e bapetšwa le dinaga tše dingwe. Ke bona bofokodi bjo bja bontšhi bja thlaelo ya akhaonte, kudu ge re tsena mo kgolong ya godimo. Gomme ka lebaka la gore re na le tekanyo e nnyane ya peeletšo, re tshephile fela matlotlo a nakwana e nnyane gore re lefele moo re hlaetšago le mananeo a rena a dipeeletšo.
Tše ke ditlhôthlô tša naga ya rena tšeo e lego re gapeletšega go itebantšha le tšona ge re eya pele.
Sa bohlokwa kudu ke potšišo ya gore; Gabotsebotse, kgolo ya ekonomi e swanetše go ba ka ga eng Lehumo le diretšwe go hlabolla seemo sa maphelo a batho. Ka fao, potšišo ya gore kgolo ye e abelanwe ka go lekana e swanetše go aga kokwane ya gare ya keleletšo ya ekonomi?
Se se bohlokwa kudu, go abelana dienywa tša kgolo ye go swanetše go akaretša hlolego ya mešomo, le netefatšo ya gore ke mešomo ya go hlomphega. Ka nnete, re ka hlagiša ka boikgantšho gore gare ga 1995 le 2003, ekonomi e hlotše mešomo ya go ya go milione le seripa, gomme go oketša go seo, ke mešomo yeo e hlotšwego ye 500 000 mo mengwageng ya 2004 le 2007.
Mo nakong ye ya 2004 le 2007, la mathomo e sa le ge re hweditše demokrasi, go hlotšwe mešomo ye mentšhi go feta palo ya batho bao ba thomilego go šoma, seo se fokoditše tekanyo ya hlokego ya mešomo go tloga go 31% ka 2003 go ya go 23% ka 2007.
Le bjalo, seo ga se a swanela go re tloša mo mererong ya rena ya go tšwela pele ka go botšišiša seemo sa mešomo ye, go akaretšwa le ditokelo le dienywa tšeo bašomi ba di bunago.
Go abelana dienywa tša kgolo ya ekonomi le gona go swanetše go akaretša phethagatšo ya go thwala ka tekatekanyo, go akaretšwa le matlafatšo ka tekatekanyetšo ya mešomo, BBEE.
Se ga se sepelelane le taba ya semorafe. Nneteng naga yeo e sa netefatšego gore setšhaba sa yona ka moka se tšea karolo maemong ka moka a ekonomi e tlo palelwa ke go fihla moo e swanetšego.
Lebaka la gore lefapha la praebete le šaletše morago ka go fetola dipalopalo tša taolo le bokgoni bja mešomo, mo tlhabollong ya merero ya kgwebo bjalo bjalo, gannyane di dira gore naga ya rena e bonale bjalo ka sebodu ka...
Go abelana dienywa tša kgolo ya ekonomi go ra gape le gore mmušo o tla ba le karolo yeo e lekanetšego le yeo e kgotsofatšago ya go šomiša potla ya wona bjalo ka sedirišwa sa kabo ya morwalo wa go fana ka ditirelo tša setšhaba.
Maloko ao a hlomphegago a tla tseba ka ga tšhelete ya mphiwafela. Le ge go le bjalo, ke tla hlagiša makga a manwge fela gore ke ale tšwelopele yeo re e diregilego mmogo le ditlhohlo tšeo re lebanego le tšona.
Mmušo o lemogile ga bohloko gore bodiidi bo sa tletše mo setšhabeng sa rena, gomme le seemo sa go hloka tekatekanyo se godimo go fetiša.
Mo mengwageng ye 15 ya go feta, re lekile ka mo re ka kgonago go lwantšha sera se ka tšhelete ya mphiwafela.
Sa pele, bodiidi bja tša ditšhelete bo ile fase ka tsela yeo e makatšago e sa le mo ngwagengkgolo. Gannyane, phokotšo ye ke ka lebaka la go oketšega ga ditshenyegelo tša ditšhelete tša mphiwafela tša go tloga ka 2002 go ya pele. Kaonafalo ye e bonagala ka phihlelelo ya ditirelo tša motheo - theogo ya lebelo la mmutla ya bodiidi bja tša diphaahlo e etetše pele theogo ya bodiidi bja tša ditšhelete Sa bobedi, le ge diphokotšo tša bodiidi di tloga di bonagala, go hloka tekatekanyo kua le kua go oketšegile mo mengwageng ya di-1990. Sa boraro, mathata ao a letšego go bodiidi le hlokego ya tekatekano ke ona a tlišago tebelelo ya pholisibodiidi bona bo fokotšegile ka morago ga diphetogo, fela...hlokego ya tekatekano yona ga e sa kaonafala.
gare ga metse yeo e akaretšago bana (yeo e hlalošwago ka mengwaga ye 17 goba ka fase ga yeo), palo ya metse yeo e begago gore ngwana o swere ke tlala e fokotšegile ka tsela yeo e makatšago (go tloga go lekgolong la 31 go ya go la 16) magareng ga 2002 le 2006. Se se hlagiša gore seemo sa bodiidi se kaonafaditšwe ka tsela yeo e makatšago, kudu gare ga batho bao ba kopanago le hlaelelo ye kgolo ya tša setho. Tlala yeo e lego gona mo baneng e fokotšegile ka seripa mo mengwageng ye mene ya go feta.
Ka nnete, ditemogo tše di tiišeditšwe ke dinyakišišo tša rena ka beng tšeo di laetšago gore bodiidi bja tša megolo, kudu mo bathobasong le makhalate, bo ile fase, gannyane ka lebaka la seemo se segolo seo ba thwalwago ka sona le tšhelete ya mphiwafela. Mola e le gore palo ya batho bao ba hwetšago tšhelete ya mphiwafela e be e le 2,5 milione ka 1999, ka 2008 e oketšegile ya ba 12,4 milione.
Se ke ka lebaka la go oketšega kudu ga phihlelelo ya Tšhelete ya Mphiwafela wa Bana yeo e okeleditšwego go tšwa go batho bao ba bego ba e hwetša ba 34 000 ka 1999 go ya go ba 8,1 milione ka 2008.
Bjalo ka seripa sa kabelo go tšhelete ya megolo ya bahloki, Expanded Public Works Programme e hlotše mešomo e milione ka 2008, ngwageng wa pele ga ge seo se be se lebeletšwe ka ge go rerilwe ka taelo ya dikgetho tša 2004. Se se hlotše kgonagalo ya go okeletša lenaneo le le go kaonafatša seemo sa lona. Mabapi le gore batho ka malapeng ba kgone go fihlelela ditirelo tša motheo, dipalopalo ka bo tšona di a laetša. Go fa mohlala, phihlelelo ya meetse a go nwega e oketšegile go tloga go 62% ka 1996 go ya go 88% ka 2008.
Bohlatse bja tšhelete ya mphiwafela le bona bo laetša kaonafalo e kgolo ka phihlelelo ya dinyakwa tša maphelo. 95% ya ma-Afrika Borwa e dula bokgole bja 5km go mafelo a tša maphelo, ebile re tsebišitšwe gore dikliniki ka moka di na le meetse a go nwega. Thibela-malwetši mo baneng e oketšegile go ya go 85 gomme batho ba bantšhi ga ba swara ke malaria.
Gape re thabišitšwe ke gore dinyakišišo ka ga HIV di laetša go ba ka fase ga taolo le gore go na le phokotšego e nnyane ya phetetšo. Go feta fao, lenaneo la rena la dihlare tšeo di okobatšago bolwetši bja HIV(ARVs) ke le legolo go feta a mangwe mo lefaseng ebile le oketšega ka dinako tšohle, gomme re na le balwetši ba 690 000 bao ba šetšego ba thomile ka lenaneo le go tloga mola la thomago.
Fela mafelo a mangwe ga a dule a na le dihlare tšeo di hlokegago, bašomi bao ba hlokegago le ditirelo tša motheo tša go swana le meetse ao a hlwekilego le mohlagase. Mo mafelong a mangwe, ga go na taolo ya maleba ebile bašomi ba gona ba hloka tlhabollo.
Ka go tša thuto, go fa mehlala, palo ya barutwana go lebana le barutiši e ile fase, bana ba ngwadišitše dikolong, le kaonafalo mo go palo ya bana bao ba tšweletšego ka dipalo.
Gona ka nako yeo, go bile le kgatelelo ya go kaonafatša meago mo mafelong ao a laetšago bodiidi.
Ka nnete, re a tseba gore bana bao ba tlogelago sekolo gare ga ngwaga, kudu dikolo tšeo di phagamego le diunibesithi le ditheknikhone, e godimo ka tsela ya go makatša gomme lenaneo la thuto le sa tlo tšweletša mehuta ya bokgoni yeo e nyakegago mo setšhabeng.
Godimo ga fao, mekgwa ya go phetha mošomo, e ka ba ka go ruta le go rutwa, e laetša go se kgahliše ga dikgethologantšho tša nakong ya kgale.
Go a makatša gore mo thuto e hlokegago kudu gore e tle e ntšhe batho tlaleng ke moo e lego goremeago, tshepedišo le barutiši ga se ša maemo a maleba.
Mananeo a mmušo a bosetšhaba le ona a kaonafaditše diphahlo tša bahloki tše bohlokwa ka 2,6milione ya dintlo tšeo ba di neilwego tšeo bonnyane bja gona bo lefelwago ke mmušo.
Bjalo re swanetše gore re amogele gore Lenaneo la Pušetšo-morago ya Meago le thekgo ya ka morago ga ge batho ba hweditše dintlo, e ka be e dirilwe ka tsela ya ka pela ebile ye kaone.
Ka kakaretšo, re ikgantšha ka kgatelopele ya mananeo a bosetšhaba, fela re ka se kgone go ikgotsofatša fela ka phetogo ya go balega ka menwana.
E ka ba ka go tša thuto, maphelo, dintlo, meetse goba tša kelelotšhila, potšišo ye kgolo yeo e lebanego le rena letšatši ka letšatši ke gore naa re ka kaonafatša seemo sa ditirelo tše bjang. Re sa na le tsela e telele moo.
Maloko ao a hlomphegago, sera sa bosenyi se dutše e le sona se hlolago go hloka tšhireletšo go ma-Afrika Borwa. Letšatši ka letšatši, ditikologong tšeo go humilwego le go tšeo di hlokago, go swana fela, batho ka moka ba foa go hlaselwa.
Mo metheong ya setšhaba le ya praebete, go phelwa go tshwenyegilwe ka kgonagalo ya gore batho ba tla tšea dišomišwa ka bosenyi.
Ka nnete, bosenyi bo iphile maatla, go tloga mola bja go namelela ka 2002, bo ile fase ka tsela yeo e tiilego. Dipalopalo tša mehutahuta di ka tšweletšwa go hlatsela se.
Fela re a tseba gore go theogela fase mo ga se gwa direga ka pela ka moo go nyakegago, e sego le ka reite ya 7% go ya go 10% yeo re bego re ipeetše yona go ya ka magoro ao a fapanego a bosenyi. Lebaka la gore ditiragalo tše tša bohodu bjoo batho ba gobatšwago ka malapeng le dikgwebong di oketšegile, gomme bosenyi kgahlanong le basadi le bana ga se tša fokotšega ka tsela yeo e nyakegago, di a tshwenya.
Se se šupa bofokodi mo boagišaneng kudu mo kagong ya kamano ya setšhaba e le yeo e tlago thuša go fediša le go thibela bosenyi. E šupa bofokodi ba lefapha la tša toka ya bosenyi, go tloga mo dinyakišišong tša bosenyi go fihla mo tshokollong ya basenyi. E šupa gape bofokodi mo bokgoning bja lefapha la tshokollo, ka setegniki, meago le tša taolo. Tše ke dintlha tšeo lefapha la tša toka ya bosenyi le thomilego go di sekaseka.
A re sekeng ra lebala gore go ya ka maitemogelo a rena, re sekaseka lefapha le e lego gore le thabela go ba mo molaong.
Se ke ka labaka la diphetogo tšeo metheo ye e bilego go tšona malebana le dithuto ya tšona, di eme ka setso sa ditshwanelo tša botho, tlhamo ya baagi le mafapha a bona a go tšea boikarabelo.
Gomme re se ke ra iphora: Fela bjalo ka bophelo bja rena, phetogo ye e sa le mo magatong a yona a mathomo. Re sa na le tsela e telele.
Ke na le bonnete bja gore maloko ao a hlomphegago a dumela gore botho ba demokerasi ya rena bo swanetše go kgona go hlalosa ka fao go hlokomelwago bao ba sa kgonego go ikemela le go itšhireletša mo setšhabeng.
Mo lebakeng le; ka melao, dikopano tša boditšhabatšhaba, melawana le masolo; re kgonne go netefatša gore maiteko a a tiilego a ba gona go kaonafatša maemo a bana, basadi, batho bao ba sego ba itekanela mmeleng le batšofe.
Re kgonne go oketša tsebo ya batho ba ba sa kgonego go ikemela le go itšhireletša ra ba ra ba hlohleletša gore ba hlokomele dilo tšeo di ba tshwenyang ka go ba karolo ya masolotlhotlheletšo le go tšwelela go hlohleletša go lemoga ka mathata a.
Ke ka boikgantšho ge re šupa gore, mohlala, malapa a a etetšwego pele ke basadi a neetšwe go feta thušo ya tšhelete ya mphiwafela ye ntšhi go feta yeo e tlwaelegilego, go akaretša dintlo, tša maphelo gomme gare ga mananeo a a tšweletšeng pele, go na le masolotlhohleletšo a meento ya bana le dijo tša maleba.
Phihlelelo ya mešomo e boima kudu mo basading ba magaeng, baswa le batho bao ba sego ba itekanela mmeleng. HIV e iphile maatla mo basading ba bannyane. Ntwa kgahlanong le basadi le bana e nyologile ka tsela yeo e makatšago.
Tšohle tše ke mešomo yeo re swanetšego go ketekana le wona mo nakong yeo e tlago.
Moh Spikara le Modulasetulo yo a hlomphegago, ye ke yona mehlala ya tšwelelopele yeo e tlišitšwego ke demokrasi le kgatelopele yeo mmušo e e dirilego mo tiragatšong ya taelo ya dikgetho. Ga go na pelaelo gore tšwelopele yeo e dirilwego go tloga ka 1994 e a kgahlisa fela go sa na le ditlhotlo tše dintši.
Ke tsamaile tsela e telele ya tokologo. Ke lekile go se nyame mooko. Ke dirile diphošo mo tseleng. Fela ke bone sephiri sa gore ka morago ga go namela thaba e kgolo, o hwetša gore go na le dithaba tše dingwe tše dintši tšeo o swanelago go namelwa. Ke tšere motsotso go ikhutša, go boga botse bjo bo ntokologilego le go lebelela sebaka se ke se sepetšego. Fela nka ikhutša motsotso fela, ka gore tokologo e tla le boikarabelo, nka se diege ka gore tsela ya ka ke e telele ga se ya fela.
Mo dikgweding tše mmalwa go tloga gona jwao, batho ba naga ya ršna ba tla kgetha gore ba nyaka baetepele ba fe go tšweletša mošomo wo wa bokgomana wa molwelatokologo yo mogolo le bathei ba bangwe ba demokrasi ya rena.
Le ge mekgwa ya rena e sa swane, maikemišetšo a rena a hlagišitšwe thwii e le ka go hloka pelaelo mo molaotheong wa rena e lego go hlola setšhaba sa demokrasi seo se tšweletšego pele, se sena bosemorafe le kgethollo ya bong se se tšeang karolo mo kagong ya lefase le le kaone.
Mo mengwageng ye tshelelafo ya go feta, baetapele ba batho ba rena ba ile ba kopana mo Kopanong ya Kgolo le Tšwelopele gomme ba fihlelela tumelelano maapi le mešongwana yeo rena ka moka re swanelago go e dira go kaonafatša seemo sa bophelo bja ma- Afrika Borwa, kudu go fokotša tlhokego ya mešomo le bodiidi ka seripa ka 2014.
go hlola mešomo ye mmalwa ye mekaone ka reite ya godimo ya peeletšo, mananeo a mešomo ya setšhaba, lefapha la bokopanelwa le ditogamaano, dikgobokanyo tša dithoto tša selegae, kgodi tšhomišano o ya dikgwebopotlana le thekgo ya tšhomišano.
go itebanya le tlhotlo ya peeletšo le kaonafatšo ya dipoloko, go tloša didirišwa tse di maleba mo matloleng a phenšene le ikonomi, matlo, meneelo go tšwa mafapheng a tšhelete le matlafatso ya batho baso mo ekonoming.
tiragalo ya selegae le phetagatšo ya tlhabollo go tsenyeletša le kabo ya meago le phitlhelelo ya ditirelo tše di bohlokwa.
Ke na le bonnete ba gore bjalo ka karolo goba go tlaleletša maikemišetšo a, ma-Afrika Borwa a ka se fapane mabapi le hlokagalo ya go tlhabolla tsela ya thuto ya rena, go neelana ka hlokomelo yeo e swanetšego e bile e lekalekana ya maphelo, go godiša mafelo a rena a selegae le go netefatša tšhireletšego ya dijo bjalo le go tiiša ntwa kgahlanong le bosenyi.
Dintlha tše ke di tsopotšego tše, ga se gore di akaretša se sengwe le se sengwe e bile ga se ka di tsopola ka monagano wa gore di tla fediša mathata a setšhaba sa rena. Fela, ke kgethile go dira bjalo e le go gatelela ntlha ya gore Afrika Borwa e se ke ya šitelega ka hlokego ya ponelopele. Tlhotlo ya rena ke go netefatša gore re fetolela ponelopele ye go mananeo le diprojeke go ba tšeo di tlago phethegatšega ga bonolo.
Dikgopolo tše di abelanwa ke melemo ya botho ka moka bjalo ka ge hlagišitšwe go Maikemišetšo a Milineamo a Tlhabollo ya Dinaga tšeo di Kopanego. Fela botho lehono bo lebane le kotsi ya gore phihlelelo ya maikemišetšo a, e ka bušetšwa morago ka mengwaga ye mentši, ge e se ye lesome, ka lebaka la bothata ba ekonomi bjo bo aparetšego lefase.
Seo se bego se bonala bjalo ka hlakahlakano ya mathata a ditšhelete magareng ga metheo yeo e adimanago ka tšhelete e fetogetše go sello sa lefase sa mokitlana, le ditlamorago tša sammaruri tša tšweletšo le kgwebo.
Re ka nyefola bojato, nakonyana ye nnyane le go hloka šedi ga balaodi ba dikoporasi bao ba sa bontšhego go tshwenyega ka bothata bjo. Re ka sôla go hloka thušo ga dipholisi tša mmušo tšeo di sa šetšego se ka fao di dumelela mebaraka yeo e sego mo molaong go senya ditshepedišo tša ditšhelete. Re ka dira tšohle tše, fela re tla be re na le mabaka a go kwgala.
Se re se tsebang ke gore bolaodi bja mo nageng le dipholisi tša kabo tšeo re dumelelanego ka tšona di re thušitše go širogela hlakahlakano ye.
Fela re a tseba ka moka gore re karolo e kgolo ya ekonomi ya lefase, tlhokego ya go ditšwelantle e wele, phihlelelo ya matlotlo le letseno e thathafetše, tlhokego ya fase e hlotše go ya fase ga tšweletšo, moo e bilego e wetše fase, gomme go hlolwa ga mešomo go amegile gampe, gomme mo metheong ye mengwe go kgaolwa bašomi.
Mathata a a tšwelela mo nakong yeo maemo a ekonomi le reite ya kadimo di lego godimo. Re leboga Molaodi wa Panka ya Risefe yo a letseng a di fokoleditše go 1%.
Dikgodišo tše, mmogo, di šaetva letseno leo re lo hlokang go oketša neelano ya ditirelo mmogo le go phethagatša diporojeke tša rena tša mafarahlahla. Go sa le bjalo, re ile ra pateletšega go fokotša diponelopele tša rena go ya ka kgolo le go hlolwa ga mešomo.
Gape, re a tseba gore Afrika Borwa e amega ga nnyane go na le dinaga tše dingwe tše dintši. Ka nnete, mo nakong ye re lego go yona, ba bangwe bao ba itemogelago goba ba ikemišetšago go phuhlama ga ekonomi, Afrika Borwa le kontinente ka bophara tšona di sa na le bonnete bja kgolo, le ge e le ka reite ya fase.
Mo ntlheng ye, Maloko ao a Hlomphegago, ke thabela go lo begela gore mo dikopanong tša gare ga kantoro ya Mopresidente le baetapele ba mekgatlo yeo e fapanego ya leago yeo e gwebago mmogo re bolela ka molomo o tee go loga maano a go fokotsa bogale bja bothata bjo mo setšhabeng sa rena. Sehlopa seo se kgethegilwego go dira ka mabaka a se tsene gare, mme dihlopha tšeo di latelago tša dikarabo di sa boledišanwa.
Sa pele,, mmušo o tla tšwela pele ka diprojeke tša wona tša peeletšo ya setšhaba, tšeo di oketšegilego go go ya go dibilione tše R690 mo mengwageng ye meraro yeo e tlago. Mo lebakeng le, ge go hlokega, re tla hwetša ditsela tše di swa tša go oketša sekhwama.
Se se tla akaretša thekgo ya metheo ya rena ya tšwelopele le kadimišano ya ditšhelete go tšwa mo metheong ya boditšhabatšhaba, ga mmogo le kgwerano le motheo wa praebete le tirišo ya didirišwa tšeo di laolwago ke bašomi, bjalo ka ditšhelete tša diphenšene.
Sa bobedi, re tla tiiša mananeo a mešomo a mo lefapheng la setšhaba. Maano a go oketša mešomo mo mafapheng a bjalo ka tša maphelo, tša leago, tša thuto le tša metheo ya tiragatso tša molao e tla tswela pele.
Sa boraro, go fokotša magato a go bonwa molato ao a ka tšewago mo lefapheng la setšhaba go lwantšha phokotšego yeo e fetago tekano ya peeletšo le go tswalelwa ga mafelo ao go šomelwago go wona.
Mo karolong ya wona, mmušo o tla tšea tirelo ya go neelana ka thušo ya ditšhelete ya di-indasteri le didirišwa tša tšhušumetšo go thuša go lebagana le ditlhotlo mo mafapheng ka go fapafapana, ga mmogo le go hlohleletša metheo ya kgolo ya ditšhelete go thuša mafelo a kgwebo ao a lego kgakanegong ka lebaka la bothata bjo.
Mekgwa ye mengwe ya go ntšha bašomi mo mošomong e tla sekasekiwa, go akaretša le matšatši a mmalwanyana a boikhutšo, tlhahlo yeo e otlologilego, nako ye kopana le karolelano ya mešomo. Se se tla kopanywa le tšweletšo ya lesolo la Boikgantšho ka bo-Afrika Borwa le tiro ye e tiilego ya ditšwelantle tšeo di sego molaong.
Sa bone, mmušo o tla thekga le go oketša ditshenyegelo tša setšhaba, go akaretša le go oketša bjalo ka kgatelopele, phihlelelo ya Tšhelete ya Thušo ya Kgodišo ya Bana go fihla ka bana bao ba nago le mengwaga ye 18 ga mmogo le go fokotša mengwaga yeo ya phenšene go 60 mo banneng. Ka nnete, ke swara 60 ngwageng wo, ke tla swanelawa ke go tlogela mošomo.
Godimo ga fao,, re tla šomiša kudu Tšhelete ya Thušo ya go ntšha Setšhaba Kgakanegong le magato a tšhireletšo ya dijo tšeo e lego gore ka nnete e lego maikemišetšo a go hloma mahlo bao ba sego ba šireletšwa Sekhwama sa Intšhorense ya Ba Go Hloka Mošomo goba bao ba feditšego go buna dienywa tša bona.
Gape re tla tswela pele go itebanya le ditlhotlo ya maitshwaro ao e sego a phadišano mo go tše dingwe tša dikoporasi tša rena ka lehlo le le ntšhontšhonono. Mo lebakeng le, re rata go reta Khomišene ya Dipahišano ka go tiiša letsogo go netefatša gore basenyi ba hwetša kotlo ya maleba.
Re na le kholofelo ya gore setšhaba sa selegae se tla tšwela pele ka go tšea karolo mo dipolotiking go netefatša, gare ga tše dingwe, gore bjalo, gore ge ditheko di eya fase, setšhaba ka moka se hwetše bonnyane moo.
Magato a a ka pejanyana a tla laolwa ke motheo wa taolo yeo ya merero ya ditšhelete. Le ge go le bjalo, re tla netefatša gore maemo a mmušo a go adima a a hlokomedišišwa e bile a tswela pele. Se se hlagiša phokotšo ya ka pela mo dikolotong tša mmušo nako le nako ge maemo a kaonafala.
Maiteko a rena a tla laolwa gape ke koketšego ya maano a go šireletša tikologo le go fokotša maemo a diphetogo ao a ka go ba le seabe mo go hlolweng ga mešomo.
Mo dikopanong tše pedi tša G20 ga mmogo le mo go tša metheo tša makoko a mantši, mmušo wa rena o be o hlalosa seemo sa wona le dinamolo tšeo di tseneletšego tša ka pela tša maleba, kudu mo dinageng tšeo di hlabologileng tšeo mo go tšona mathata a a thomilego e bile a tšwetšwe pele. Re dumela gore nako ya go tiiša molawana wa legae le hlokomelo ya thulaganyo ya ditšhelete e fihlile; gomme godimo ga moo, kelohloko yeo e tseneletšego mo sekaleng sa lefase ka bophara e bohlokwa e bile ga se ya ya fase..
Ge re lebelela gabotse, re swanetše go šireletša botshephegi bja tshepedišo ya kgwebišano ya lefase, go feleletša ditherišano tša gona bjalo mo Tatelanong ya ditherišano tša kgwebišano ya lefase ya Doha, le go netefatša gore thušo ya tšweletšo ga e fokotšwe.
Thuto ya mannete mo maitemogelong a ke gore re hloka dikgwebišano tšeo di tiilego mo gare ga batšeakarolo ba ekonomi mo sekaleng sa mo gae le mo lefaseng ka bophara, e sego fela go gatelela bogale bja mathata, fela le go phethagatša magato a boipeeletšo.
Mo nageng ya rena, re tla beeletša mo maikemišetšong a bjalo ka karolo ya tiragalo ya go bea setšhaba sa rena mo maemong a mo kgolong ya godingwana ga mmogo le mo tselaneng ye kgolo. Botelele bja nako yeo e išago go boneng tselana ya godingwana e ka ba e šetve e thomile, mme ga re belaele gore nako yeo e tla fihla mo nakong yeo e sa fedišego pelo.
Mo lebakeng le, mokgwa o re tšeago naga ya rena ka yona go šomiša mabakaao a itšego ao a re a hwetšago a bohlokwa kudu. Ke bolela ka Sebjana sa Lefase sa Fifa ka 2010 ga mmogo le Sebjana sa Kopano ya Dikontinente seo se tlago ba gona mo dikgweding tše mmalwa tšeo di tlago. Ka nnete diprojeke le dithulaganyo ka moka di šetše di fedile goba di kgauswi le go fela - go thoma ka mebala ya dipapadi, mafaratlhatlha a dinamelwa, magato a tšhireletšo, tša madulo, tša maphelo le dithulaganyo tša go huduga - seo se tiišetšwa ke boitshepo bja bokaulengwe bja papadi ya kgwele ya dinao bja lefase ka bophara gore phadišano ya rena e tla atlega.
E bile re dumela gore, morago ga diphenyo tše hlano tša go šalana morago, sehlopa sa bosetšhaba sa papadi ya dinao bjalo se ipeakanyetša go šoma ka thata go feta ka moo go holofetšwego ka gona.
Go feta mo, bohwa bja mannete bja tiragalo yeo e makatšago yeo e tla ba bokgoni bja rena bja go bontsha kamogelo le botho bja Afrika Borwa le Afrika - go fetola, la mafelelo, dikakanyo tšohle ka naga le kontinente ya rena mo lefaseng. Seo se ya ka rena, gomme ga re hloke go se lefelela!
Mo lebakeng le re rata gape go lebogiša dihlopha tša rena ka moka tša dipapadi tšeo di laeditšego maiteko a Afrika Borwa a mabotse mo mengwageng yeo e fetilego. Re lebogiša sehlopha sa rena sa khrikete seo se lego maemong a a kwa ntlhoreng mo lefaseng ka bophara.
Ka nnete re dinkgwete tša lefase tša rakbi; Giniel de Villiers le sehlopa sa gagwe ba fentše Rali go la Dakar; Baatlelete ba rena bao ba sego ba itekanela mmeleng ba tšwelela go re fa seo re kago ikgantšha ka sona; mme ba kgwele ya dinao ba mengwaga ya ka fase ga 20 ba šomile gabotse kudu mo phadišanong ye e tseneletšego.
Mohumagadi Spikara le Modulasetulo, fela mo dibekeng tše pedi tše di fetilego, Afrika Borwa e feditše ka karolo ya Mali ya go boloka mangwalo a bogologolo a Timbuktu. Bohwa bjo bo humilego bjo bo šupa gore Afrika e le mokolokotoane wa saentshe le dingwalwa, filosofi le kgwebo, yeo e tsenwago gare ke kgwebišano ya makgoba le khuduego ya lehumo la Afrika. Metheo ye e swanetše go re hlohleletša go dumelana le dinaga tše dingwe mo kontinenteng ya rena le go tšwela ntle e le go kaonafatša maemo a setho.
Le gona, mo mengwageng ye 15 yeo e fetilego, ge re a tšea magato a go netefatša gore Afrika e itemogela mpshafatšo ya gagwe mo go se ruriruri se swanetšego go ba tiragatšo ya Ngwagakgolo ya Afrika. Gannyane kontinente ya rena e tšwela pele go ya tsošološong ya yona, e beile dikgahlego tša batho ba yona pele bao ba hlatlogelelago godimo mo lenanetemaneng la bona la baetapele, ba leka ka kholofelo le poelo ya yona mo maemong a lefase.
Ke sona se fela, seo se dirilego gore re gapeletše ga thuša batho ba Zimbabwe go rarabolla khuduego ya bona sa ruri. Mo lebakeng le re rata go leboga mekgatlo ka moka ya Zimbabwe gore ba feleleditše ditherišano, ba tliša phišagelo ya batho ba naga yeo le karolo ya kontinente ka moka: ke gore, mmušo woo o lego molaong, o ipeakanyeditše go lebledišiša ditlhotlo tša batho ba lebaganego le tšona. Re thabišitšwe ke ge go bolelwa maabane gore, palamente ya Zimbabwe e fetišitše Phošollo 19 ya molaotheo, yeo e alang motheo wa go hloma mmušo wa mokopanelwa.
Go lebogwa kudu mosepediši wa SADC, Mopresidente wa mehleng Thabo Mbeki, le sehlopa seo se bego se eya fase le godimo go phethagatša morero wo ka bothakga.
Bjalo modiro wa kagoleswa o tla thoma ka ka hlologelo, gomme Afrika Borwa e ipeakanyeditše go thuša mo e ka kgonago gona. Mo sebakeng se, go na le hlokego ya ka pela ya go thuša go lebagana le khuduegong ya setho mo nageng yeo. Re na le tshepo ya gore, ka gore ba tshwenyega, baagi ba boditšhatšhaba ba tla ba ngata e tee baagi ba Zimbabwe ge ba tsena tseleng ya bona e mpsha.
Re kgothatšwa gape ke gore se sengwe le se sengwe seo se swanetšego go thoma se ka šarakanya tšwelelopele ya batho ba Rephaboliki ya Demokerasi ya Congo ge ba gwantela moematia le katlego, gomme tšwelelopele yeo e tiile.
Kgwebišano ye e agilwego mo malobeng mo gare ga boetapele bja DRC le Rwanda e holofetša tšwelopele mo mererong ya tšhireletšo le mo go lebaganego le khuduego ya setho, mme gape le ka poledišano ya sepolotiki. Mo kgatong e tee, re tla tšwela pele ka go šoma mmogo le dinaga tše dingwe le Kopano ya Afrika go tšwetša pele maikemišetšo a mo Burundi, Sudan, Sahara Borwa, Côte d'Ivoire, Somalia le ge e le kae fela.
Bjalo ka ge bohlatse bo šetše bo bonagetše mo dikgweding tse mmalwa tše di fetilego, Afrika Borwa e tla šomišaa sebaka sa go eta pele SADC go tiišeletša motheo wa retšene, go gatelelwa go phethagatša ditharabollo tša poledišano le go kokotela maano a tiišetšo.
Ka ge go hlatselwa ke ditlhabollo di fapanego mo dikgweding tše mmalwa tša go feta, Afrika Borwa e tla dirisa sebaka sa bodulasetulo bja SADC go maatlafatša tikologo ye, ya kgatelelo ye e itšeng ya go diragatša ditharollo tša Samiti le go botsefatša mokgatlo leano wa tikologo.
Ka go le lengwe re tla kaonatša tsenelelo ya SADC ya Mmaraka wa Tshwano wa Bohlabela le Borwa bja Afrika (COMESA) le Baagi ba Bohlabela bja Afrika (EAC). Boithomedi bjo bo tla diragatšwa gore go katološa go feta go fokotša maatla a setswalle se re ipshinago ka sona mo SACU.
Re rata mo modirong wo go iša ditebogišo go batho ba le boetapele bja Zambia, Ghana, Dinaga tše Kopanego tša Amerika ka dikgetho, seka sa phetogo se se bulago mellwane ye mesesane ya naga.
Re tla dula ka mehla re nyaka go maatlafatša tšhomišano le tše gammogo le dinaga tše dingwe ka go latela seo se loketšego batho.
Re ikwa re le ba mahlatse ngwageng wo go ruma meketeko ya ngwagasome wa setswalle sa bodiplomatiki le Batho ba Repabliki ya China. Mo mengwageng ye, go bonagetše gabotse go feta pele gore setswalle sa kgauswi se re se thomilego le Brazil le India ka IBSA; ke kgonthe go maatlafatša setswalle seo naga ya rena e se thomilego le Russia, le dinaga tše dingwe tša kua Asia, Bohlabelagare, gammogo le Latin le Borwa bja Amerika.
Mo makgetlong a mantši re hlagišitše pelaelo ka tšwelopele ya dintwa ka Bohlabelagare ka bohara le Israel gammogo le Palestine. Boteng bja manyami a rena ke bja dintwa tša bjale le tobo ya maphelo a mašabašaba, kudu a badudi - go akaretšwa bana, basadi le batho ba bagolo - ka nnete ga di hlalošege.
Go ka se be tokafatšo ya ditiro tšeo tša tshenyo le go se hlabologe. Gape re holofela gore nakong, maitapišo ao a mpshafaditšwego a baagi ba boditšhabatšhaba go hwetša ditharollo tša go ya go ile mo dintweng tše a tla tšweletša dienywa, bjale maIsiraele le maPalestina ba ka ipshina ka khutšo le tšhireletšego bjalo ka baagišaneng gare mafelo a pušo.
Ditebogišo tša rena tša go ikgetha go mmušo le batho ba Cuba mo ketekong ya mengwaga ye 50 ka phihlelelo ya pušo ya bona, ye e nago le tokologo ya go kgetha tsela ya bona ya tlhabologo.
Re kgonne mo ngwageng wa go feta go phetha ditherišano le Europian Union ka maano a tšhomišanommogo ya rena, ebile re holofela gore moya wo o hueditšego tshwaragano yeo o tla atlega ge re ntše re feleletša ditherišano tša dinaga tše di fapanego ka Tumelelano ya Tšhomišanommogo Ikonoming le dinaga tše dingwe tše di lego tikologong ya rena.
Re lebeletše go tšwela pele go maatlafatša kgwerano ye ge re eba baamogedi ba EU Summit ya Afrika Borwa moragonyana ngwageng wo.
Mmogo le dinaga tše dingwe tša Borwa re tla tšwela pele go leka go hwetša modu wa fetola sebopego sa Dinaga tše di Kopanego, Sekhwama sa Boditšhabatšhaba sa Ditšhelete le mafelo a dinaga tše di fapanego ba ile ba tšweletša lefase le le fetogilego le le fetogago gomme ba šoma ka tsela ya temokrasi, ya tekatekano le ya pepeneneng.
Gape re a itlama go lebanana le dinepo tša ditumelelano tša bodithabatšhaba, go akaretša Tshepedišo ya Kyoto le balatedi ba gagwe go thuša meloko ye e sa tlago magareng ga batho ba rena le batho ba lefase.
Go fa tshedimošo ya tša maitapišo a rena ke a dintlha tše pedi: tlhokego ya rena go feleletša taolelo ye e kwanetšwego ke mmušo ya 2004; phišegelo go netefatša gore mmušo wo o tsenago ka morago ga dikgetho o hwetša dinepo tše di šetšego di lokišitšwe gore o diragatše mananeo a wona ka ntle le tikatiko.
Mo dikgweding tše mmalwa tše di tlago dikgetho tše di sa tlogo begwa tša bosetšhaba le diprofense, re tla itapiša go feleletša taolelo wo o wa tsebega.
go nolofatša ditshepedišo go lebeletšwe maatlafatšo mekgwa ya go lebagana le ditaba tša tekatekano ya bona bjalo ka kemedi ya 50/50 mo go tšeeng diphetho, tlhabollo ya bafsa, ditokelo tša batho bao ba sa itekanelago le ditokelo tša bana - go akaretšwa go feleletša dikgokaganyo ka Lenaneotshepedišo Bosetšhaba la Bafsa, go lokišetšwa tiragatšo ya Lengwalo la Bafsa ba Afrika ge le se no fetšwa ke Palamente, le peakanyo ya Boleledi bja Tlhabollo ya Bosetšhaba ya Bafsa; go ifihliša Tshepedišo ya SADC ka Bong le Tlhabollo go Palamente, go maatlafatša boemedi bja ditokelo tša batho ba go se itekanele; le go godiša palo ya mebasepala ye e thomilego Dintlha tša Šiiši tša Ditokelo tša Bana go feta 60%.
Tše le mananeo a mangwe, go akaretšwa dilo tše Bohlokwa tša Apex tše di tšweleditšwego Mmušo mo Pegong ya Bosetšhaba ka Hlakola ngwageng wa go feta, di bopa motheo wa maitapišo a rena a go ruma taolelo wo o tsebegago le go aga motheo wa bokamoso.
Re tla netefatša gore maitapišo a rena a hlohleletšwa ke mafolofolo, kholofelo le kgotlelelo ya batho ba Afrika Borwa go hwetša seo se re loketšego ka moka. Se, gape se ka gohle, ke mothopo wa boitshepo bja rena ge re re naga e mo boemong bjo bobotse. Temokrasi ya rena e phelegile. E gola ka go maatlafala tšatši ka tšatši.
Bjale, ka mantšu a Mopresidente wa maloba Mandela, "[re] ga se ra swanela go goga maoto, ka go re [wa rena] mosepelo w arena wo motelele ga se wa hlwa o fela."
Ke a leboga.
<fn>Hansards. SonaContent.nso.txt</fn>
Febereware ke kgwedi ye bohlokwa ya Palamente le ma-Afrika Borwa ka bophara. Ke nako ya go lebelela tšeo di diregilego , go loga maano a tšeo di tlago dirwa le go etetša pele dinyakwa tša naga . Ngwageng o mongwe le o mongwe ka Febereware go ba le Polelo ya Pulo ya Palamente ge Mopresidente, bjalo ka hlogo ya naga, a bolela le setšhaba.
Naa Polelo ya Pulo ya Palamente ke eng?
Polelo ya Pulo ya Palamente ke polelo ya ngwaga o mongwe le o mongwe ya ge Palamente e bulwa ya Mopresidente wa Rephabliki ya Afrika Borwa. Polelo ye e swarelwa Kopanong ya Mohlakanelwa ya Ngwako wa Bosetšhaba (NA) le Lekgotla la Bosetšhaba la Diprofense(NCOP) - Mengwako ya Palamente. Polelo ye e tsitsinkela seemo seo naga e lego go sona sa sepolotiki le sa seleago le ekonomi. Kopano ye e bitšwa ke Mopresidente gomme e etelwa pele ke Seboledi sa NA le Modulasetulo wa NCOP. Ke ye nngwe ya dinako tša sewelo yeo ka yona maphakga a naga a mararo ao e lego, Khuduthamaga, yona e emetšwe ke Mopresidente, Motlatša-Mopresidente le Ditona; Lekgotlatoka, ba emetšwe ke Moahlodimogolo wa naga le Bapresidente ba Baahlodi; mmogo le Lekgotlatheramelao, le emetšwe ke Maloko a Palamente (MPs); gomme ka moka ga bona ba kopane lefelong le tee. Maloko a setšhaba le wona a emetšwe ka go Polelo ya Pulo ya Palamente go tšea karolo mo tiragalong ye e bapalago karolo e kgolo ge go agwa naga ya gaborena.
Go reng Polelo ya Pulo ya Palamente e le bohlokwa?
Mo polelong ye, Mopresidente o hlagiša dikatlego le dithlotlo tša ngwaga wo o fetilego a ba a tšweletša maikemišetšo a ngwaga wo o thomago. Polelo ye e akaretša tša sepolitiki, tša ekonomi le tša seleago gomme a lebelela seemo sa Afrika Borwa ka bophara. Polelo ye e lebiša go merero ya selegae ya Afrika Borwa mmogo le dikamano tša yona le Afrika le moše. Polelo ya Pulo ya Palamente ke tsela ye bohlokwa ya boikarabelo go Palamente le go setšhaba sa Afrika Borwa go tšeo di diragetšego mo ngwageng wo o fetilego le go akaretša setšhaba mo mererong ya sepolitiki mo ngwageng wo o thomago. Gape Polelo ya Pulo ya Palamente ke mokete wa setšhaba sa rena le go se aga..
Naa Polelo ya Pulo ya Palamente e ba gona neng?
Gantši Polelo ya Pulo ya Palamente e ba gona ka Febereware. Le ge go le bjalo, ge go na le dikgethokakaretšo go tla ba le dipolelo tše pedi, ya mathomo e le ge e le sešupo sa mafelelo sa Palamente yeo e tšwago gomme ye nngwe e tla ba gona morago ga dikgetho ge Mopresidente a amogelwa mmogo le Palamente . Ge dilo di fetoga ka Febereware ya 2010, Polelo ya Pulo ya Palamente e diragetše mathapama, e le ge le la mathomo. Seo e be e le go fa ma-Afrika Borwa sebaka sa go bona ditiragalo le go theeletša polelo ya Mopresidente. Ka lebaka la phetogo ye, batho ba go lebelela thelebišene ba rotogile go tloga go dimilione tše pedi go ya go tše nne.
Karolo yeo e tšewago ke setšhaba e bohlokwa kudu mo moketeng wo. Maloko a setšhaba a mengwa go tla moketeng wo wa Palamente. Badudi ba Afrika Borwa ka moka go tšwa diprofenseng ba bopa karolo ya Molokoloko wa bana wa Tlhompho le Molokoloko wa Thlompho. Molokoloko wa Tlhompho o na le maloko feela a setšhaba gomme o amogela Mopresidente Palamenteng. Molokoloko wa Thlompho wa bana ke bana bao ba hwetšwago dikolong tša mo nageng ka bophara ebile ba emela baswa bao bokamoso bja Afrika Borwa bo beilwego go bona. Ma-Afrika Borwa ao a tsebegago a mengwa go ba karolo ya tiragalo ye. Ba kgethwa go tšwa diprofenseng go bao ba bilego le seabe mo go ageng naga.
Polelo ya Pulo ya Palamente eke karolo e bohlokwa ya tlhokomedišišo le boikarabelo. Teko ya nnete ya demokrasi ke gore naa Palamente e ka netefatša go fihla kae gore mmušo o dula o ikarabela bathing. Tlhokomedišišo ke mošomo woo Palamente o o filwego ke Molaotheo wa go šetša le go hlokomedišiša mediro ya mmušo.
Le go oketša tshepo ya setšhaba go mmušo.
Gore dikgoro tša mmušo di laolwa ka tshwanelo.
Mošomo wa tlhokomedišišo o akaretša taolo ya maswanedi ya dikgoro tša mmušo go kaonafatšo phihlelelo ya ditirelo le go fihlelela gore badudi ba naga ka moka ba be le bophelo bjo bokaone.
ka go Polelo ya Pulo ya Palamente, Mopresidente o ala maikemišetšo a pholisi le diphihlelelo tša ngwaga woo go tsenwago go wona pele ga setšhaba. Tona ya tša Matlotlo e hloma tekanyetšokabo ya ngwaga woo malebana le maikemišetšo a le diphihlelelo tše, gantšhi go iša mafelelong a Febereware. Maikemišetšo a pholisi le diphihlelelo tša wona ke mahlomo a seo mmušo o tlago se dira mo ngwageng woo. Ke motheo woo Palamente e tlago o šomiša go hlola maikarabelo a mmušo go batho, gore o phethagatša eng le gore tšhelete e šomišwa bjang.
Naa go direga eng ka morago ga Polelo ya Pulo ya Palamente?
Morago ga ge Mopresidente a fetša go ala Polelo ya Pulo ya Palamente, go tla rerišanwa ka yona ka Mengwakong ye mebedi ya Palamente. Mekgatlo ya sepolitiki e na le sebaka sa go tšweletša maikutlo a bona le go botšiša dipotšišo mabapi le tšeo di hlagišitšwego mo polelong ya Mopresidente. Merero yeo e tšweleditšwego le tše dingwe tše bohlokwa setšhabeng di tla rerišanwa. Setšhaba se mengwa go ba gona mo ditherišanong bjalo ka ge go dirwa ka dikopano ka moka tša Palamente. Ka morago ga fao, Mopresidente o araba tšohle tše di hlagišitšwego mo therišanong.
Sehlogo sa Palamente sa ngwaga wok e eng?
Sehlogo sa Palamente sa 2011 ke "Go keteka bohwa bja tokologo ka go tiišeletša kgokagano magareng ga Palamente le Batho". Ngwageng wo mongwe le wo mongwe Palamente e tla ka sehlogo seo se seo se hlahlwago ke leano la Palamente. Naga ya tokologo ya mapale e bea batho pele ge go etla go dikgetho tša ka mehla le gore batho ba tšee karolo go ya go ile mo mererong ya pušo. Sehlogo se se hlohleletša gore go lwele tokologo yeo batho ba tlago tšea karolo go yona, yeo e tlago ba emela gomme e ithekgile ka Molaotheo. gomme badudi ba be le karolo yeo ba e tšeago ge go dirwa melao le go tlhokomedišišo. Sehlogo se tiišeletša karolo ya Palamente yeo e lego go emela batho le go netefatša gore mmušo ke wa batho go ya ka Molaotheo. Mošomo wa Palamente le Maloko a swanetše go itebanya le go tiišeletša kgokagano magareng ga batho le mbaemedi ba bona bao ba kgethilwego. Go tšwelela ga Palamente go laolwa ke botšeakarolo bjo bo tiilego bja ma-Afrika Borwa ka moka gore a laetše Maloko a Palamente le sehlonga sa Palamente gore ba šome ba lebišitše kae.
Setšhaba se ka tšea karolo bjang Palamenteng?
Go tšea karolo mo moketeng ya Polelo ya Pulo ya Palamente ke tsela ye nngwe yeo ka yona setšhaba se ka tšeago karolo go merero ya Palamente. Go na le ditsela tše dingwe tša go tšea karolo gomme tšona di akaretša go bouta dikgethong, go tsenela mekgatlo ya sepolitiki, go gokagoketša le go tsenela mekgatlo ya boineelo goba yeo e sego ya mmušo. go ikgokaganya le Maloko a Palamente, go dira ditšhišinyo goba go emela le go romela diphethišene go Palamente.
Palamente e ikemišeditše go dira gore setšhaba sa Afrika Borwa se e fihlelele. Ba dira seo ka go tšweletša menyetla ya gore setšhaba se tšee karolo ya mapale: banna le basadi, bao ba rutegilego le bao bas a rutegago, bao ba itekanetšego le bao ba sego ba itekanela mmeleng, bao ba šomago le bao bas a šomego, badiidi(kudu ba dinagamagaeng), le ba bangwe: go kgobokana le go hlagiša maikutlo a bona mo mererong yeo e sepelelanago le dinyakwa tša bona. Mananeo a itšego go swana le Lekgotla la Batho, Go Iša Palamente Bathong, Palamente ya Basadi le Palamente ya baswa, ka moka ke sebaka sa gore setšhaba se kgone go kopana le Palamente le go kwagatša dinyakwa tša sona.
A o rata go etela Palamente?
Ofisi ya Palamente ya Thuto ya Setšhaba e thu Palamentea ka maeto a mahala a Palamente le go fa setšhaba sebaka sa go bona ditherišano ba le mo madulong a batho ka moka ka go Ngwako wa Bosetšhaba le ka go Lekgotla la Bosetšhaba la Diprofense. Dithulaganyo di ka dirwa gore setšhaba le Maloko a Palamente le go tsenela Ditheeletšo tša Setšhaba goba dikopano tša dikomiti. Ge o sa kgone go tla Palamenteng, o ka etela websaete ya rena www.parliament.gov.za wa bona tšohle tšeo Palamente e di dirago, o ka be o thoko e fe goba efe ya lefase.
Polelo ya Pulo ya Palamente (SONA) e tlo ba gona gape mathapama ka di 10 Febrereware 2011.
SONA e arogantšwe ka dikarolo tše tharo. Ya mathomo ke ya botšeakarolo bja setšhaba ge ba dira Molokoloko wa Tlhompho ba amogela Mopresidente le baeng ba gagwe ge ba sepela mo mmete o mohubedu. Morago ga fao go latela tiragalo ya naga yeo e akaretšago 21-gun salute le Air Force flypast gomme mafelelong ya ba seo se letetšwego kudu, polelo ya Mopresidente.
Maloko a SANDF a ema ka molokoloko go iša Mopresidente Palamenteng.
Molokoloko wa Tlhompho wa Sešole le ona o tšea karolo mo monyanyeng wo mola ba diletšo ba sešole ba bapala Koša ya Setšhaba.
21-gun salute e dirwa go hlompha Hlogo ya Naga ya rena, folaga ya setšhaba, Hlogo ya Naga yeo e sego ya gaborena, leloko la ka bogošing le Hlogo ya Naga ya pele.
Go aga Palamenteyeo e šomago ka tshwanelo yeo e šetšago dinyakwa tša batho ebile e hlahlwa ke maikemišetšo a go hlabolla maphelo a batho ba Afrika Borwa.
<fn>Hansards. VirtualTour.2010-02-19.nso.txt</fn>
Le amogetšwe Palamenteng ya Afrika Borwa, Palamente ya ngwagakgolo wa bo 21!
Palamente ye e mabapi le batho!
Pono ya rena ke go aga Palamente ya makgonthe ya go šoma, ya batho yeo e arabelago dinyakwa tša batho e bile e latela kakanyo ya go fihlelela bophelo bjo bo kaone bathong ba Afrika Borwa kamoka.
Re leka ka tšhomišo ya mananeo a rena go netefatša gore ditšhaba tšeo di kgetholotšwego di a akaretšwa ka dinako tšohle.
Mošomo wa Palamente le dipoelo tša mošomo woo ke go emela batho le go netefatša mmušo wa batho go ya ka Molaotheo.
Se se fihlelelwa ka go fetiša melao, go lekola mošomo wa mmušo, le go akaretša setšhaba mo ditshepedišong tša Palamente.
Molaotheo ke molao wo mogolo wa Naga gomme o ala motheo wa setšhaba se se lokologilego, seo go sona mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho, gomme badudi bohle ba šireleditšwe ke molao ka go lekana.
E hlalosa bohlokwa le mekgwa ya pušo ya demokrasi yeo e hlokometšego batho.
Palamente e hlangwa ke baemedi ba 400 bao ba kgethilwego ke batho, gomme baemedi ba ke bona bao ba bopago Ngwako wa Bosetšhaba.
Diprofense di emelwa Palamenteng ke Khansele ya Bosetšhaba ya Diprofense, yeo e bopšago ke baemedi ba lesome go tšwa profenseng ye nngwe le ye nngwe.
Palamente ya rena ya demokrasi e na le histori yeo e kgahlišago mabapi le kemedi ya basadi.
Basadi ga bjale ba bopa 43% ya Maloko.
Go tloga ka 2009, re balwa maemong a boraro lefaseng ge go bolelwa ka kemedi ya basadi.
Maikemišetšo ke go fihlelela kemedi ya basadi ya 50% ka Palamenteng.
Re na le Palamente yeo e šomago kudu!
Bjalo ka mošomo wa yona wa mathomo, Palamente ya rena ya mathomo ya demokrasi ka 1994, e kgethile Mopresidente Nelson Mandela bjalo ka moeteledipele wa mmušo.
Ka di 24 Mei1994, Mopresidente Nelson Mandela o file Polelo ya mathomo go Setšhaba tulong ya mohlakanelwa ya Mengwako ye mebedi ya Palamente yeo e kgethilwego go ya ka demokrasi.
Go tloga ka nako yeo Palamente e amogetšego Molaotheo wa Naga ya Afrika Borwa ka 1996, gomme ya fetiša melao e meswa ya go feta sekete!
Naa o ikemišeditše go bona le go ithuta diphasetše tša palamente ye botse ye?
A re tšweleng pele ka leeto la rena Palamenteng ya Afrika Borwa!
Go na le mafelo a ketelo a go bontšha ka sekrini dikarolong tše tharo Palamenteng, e lego Old Assembly, Ngwako wa Bosetšhaba le Khansele ya Bosetšha ya Diprofense.
Iphe nako , o Ithute!...
Ye ke Parliament Street. Mengwako ye e latelago, ke Ngwako wa Bosetšhaba, Khansele ya Bosetšha ya Diprofense, go akaretšwa le Tuynhuys, di gona mmileng wo, dikantoro tša mmušo gammogo le dikantoro tša Mekgatlo ya Palamente le tšona di hwetšwa gona mo. Mopresidente o sepela mo Parliament Sreet go ya Ngwakong wa Bosetšhaba, go fa Polelo ya ngwaga ka ngwaga le Setšhaba tulong ya mohlakanelwa ya Mengwako ye mebedi ya Palamente. Nakong ya Polelo le Setšhaba, yeo ka tlwaelo e bitšwago "Pulo ya Palamente",mahlakore ka bobedi a Parliament Street a farafarwa ke Methaladi ya Tlhompho.
Slave lodge ke lefelo la segopotšo le keteko. E agilwe ke Dutch East India Company ka 1679. E be e šoma bjalo ka lefelo la kopano la Lekgotla la Dikeletšo pele ga go agwa ga Palamente ya Kapa, gomme e be e šomišwa bjalo ka moago wa dikantoro wa mmušo, Kgorotshekelo-Kgolo, Poso gape le bjalo ka Musiamo wa Histori ya Setšo.
Nakong ya Polelo le Setšhaba, Mopresidente le melokoloko ba sepela tapeiting ye khubedu, go tloga Slave Lodge go ya Ngwakong wa Bosetšhaba moo go swarwago tulo ya mohlakanelwa gona.
Marks Building e lebane le moago wa Khansele ya Bosetšha ya Diprofense mo Parliament Street. Marks Building e agilwe ka 1904 gomme ga bjale e šomišwa ke mekgatlo ya kganetšo le bašomedi ba yona. Nakong ya pele e be e šomišwa ke house of Delegates ka Palamenteng ya Mengwako ye meraro, pele ga 1987. Palamente ya Mengwako ye meraro (goba Mengwakotharo) ya 1985 e be e na le Ngwako wa Bathobašweu, Bammala le Maindia, gomme Bathobaso ba be ba se ba akaretšwa.
Africa House e beilwe gabotse lefelong garegare mo lefelong la Palamente, go lebana le Ngwako wa Bosetšhaba. E be e le kantoro ya Mokomišenare-Mogolo wa Brithani, gomme ga bjale e šomišwa ke Komiti ya Kopanelo ya tša Bohlodi le dikantoro dingwe tša Palamente.
Africa House 2.
Ka gare ga Africa House go na le ye nngwe ya dilo tša kgale tša Palamente gotšwa gona mo nageng ya rena: mohuta wa lepokisi gotšwa mohlareng wa bogolo bja mengwaga e 350 wa Mimosa, woo o fokilwego ke moya o matla wa gotšwa borwa go ya bohlabela ka 1892. Molamo wa Setšhaba wa Seboledi sa Palamente o beilwe ka gare ga lepokisi lebaka la mengwagasome e mentši.
"Stal"ka Seisimane e ra gore setala. Mojako wa mathomo o mogolo wa go tsena Stalplein, woo o reeletšwego ka ditale tša Mmušiši wa Kapa, o be o le ka lehlakoreng la Company Gardens la Tuynhuys, yeo e thomilego e le bobolokelo bja dithulusi tša VOC, yeo gape e tsebjago bjalo ka (Dutch East India Company) gomme ka morago e ile ya šomišwa ke Babušisi kamoka ba Kapa. Meago yeo e latetšego ya Palamente e ile ya batamela ge go be go agwa dikarolo tše mpsha, go fihla ka 1988 ge karolo ye mpsha yeo go yona go lego Ngwako wa Bosetšhaba e fihla Tuynhuys. Ka nako ya dikopano tša Palamente, Mopresidente o šomiša Tuynhuys bjalo ka kantoro ya semmušo. Tuynhuys e ikemetše ka noši, ga e laolwe ke Palamente.
Go tsena Palamenteng go tšwa ka Roeland Street.
Go tloga kgale Palamente e be e kwešišwa ke batho ka ditsela tše fapanego. Ge o tsena mo Palamenteng ka Roeland Street, sehlwaseeme sa Molaodi Louis Botha se dira gore motho a ipotšiše potšišo ye: Re reng ka bagale ba baswa ba setšhaba?
Eupša, sehlwaseeme se, ke sa Toropokgolo ya Kapa. Mellwane ya Palamente e bontšhitšwe ka magora go ralala le mmila wa Plein, gape le Company Gardens ka bosobelatšatši.
Matseno a Roeland Street a kgontšha maloko go tsena lefelong gape le go hwetša mafelo a go phaka difatanaga ao a lego ka tlase ga lebato a Maloko le bašomi ba Palamente.
Ka nako ya keteko ya pulo le ditiragalo tše dingwe tša Naga, Kgabo ya mollo ya Segopotšo , e tuka Palamenteng e le ge go laetša tlhompo go batho kamoka bao ba tšerwego ke phiri dintweng go akaretšwa Afrika Borwa. Mopresidente wa Afrika Borwa ke Molaodipharephare wa Mašole a Ntwa.
Senthara ya Baeng e hwetšagala Posong ya kgale yeo ga bjale e lego ye nngwe ya meago ya Palamente. Palamente e amogela baeng gotšwa kgole le kgauswi gomme baithuti le bona ba amogelegile. Baeng bao ba fetago palo ya 25 000 ba etela Palamente ngwaga ka ngwaga. Baeng ba kgopelwa go laetša boitsebišo bja semmušo pele ba ka dumelelwa go tsena ka Palamenteng. Go tloga go e ba leema-ema le legolo kudu ka nako ya Polelo ya Pulo ya Palamente (yeo gape e bitšwago Pulo ya Palamente ya ngwaga ka ngwaga) goba ge Tona ya Matlotlo e efa Polelo ya Kabotekanyetšo.
Poorthuis yeo gape e tsebjago ka la Gate House ke dikgoro tša go ya ka Moagong wa Old Assembly. Motho o swanetše go feta lefelo la go hlokomedišiša polokego ge a tsena. Ka gare ga kgoro ye go ka tšea dimithara tša mathomo tše 30 tša pele o ka bona lešela la go kgabišwa la Keiskamma (lebelela Hotspot).
Ka morago ga go namela ditepisi tša matseno a maemo a godimo a go tsena ka moagong wa Ngwako wa Bosetšhaba, motho o gata lebato la thaele- ya- mmabolo la setupu sa wona ngwako wo. Matseno a Setupu a go iša mojakong woo o theogelago tlase go lefelo leo go tsenago Maloko. Go na le ditepisi mahlakoreng ka bobedi a Setupu seo se yago go bodulo bja Setšhaba, bodulo bja boraditaba, mafelo a Bahlomphegi, le dikantoro. Ka nakong ya Polelo ya Pulo ya Palamente le Diketelo tša Semmušo tapeiti ye khubedu e alwa go tloga setupung go fihla lefelong leo maloko a tsenago go lona.
Ngwako wa Bosetšhaba ke moo maloko a swarago dituulo tša ka mehleng le tša mehlakanelwa. Ga bjalo, Maloko a Palamente a palo ya 400 a kopana ka mo go wona go fetiša melao le go hlokomedišiša mediro ya mmušo. Mopresidente o dula ka lehlakoreng la go ja la Seboledi. Ka lehlakoreng la go ja la Seboledi go dula mokgatlo wo o bušago mola ka go la nngele e le mekgatlo ya kganetšo. E bile gona ka mo Ngwakong wo ka nakong yela ya Mmušo wa Kgethollo moo e lego gore Mopresidente wa peleng FW de Klerk o ile a tsebiša go fedišwa kiletšo ya ANC le dipopo tše dingwe tša sepolotiki. Matšatši a senyane ka morago ga fao, ka letšatši la 11 Febereware 1990 Nelson Mandela o ile a lokollwa kgolegong ka morago ga mengwaga ya go feta ye 27 a le ntlwanaswana. Modirong wa go kuka maikutlo ka ngwaga wa 1994, Mna Mandela o ile a amogelwa bjalo ka Mopresidente wa mathomo wa Afrika Borwa wa go kgethwa ka setemokrasi.
Lefelong le go engwago go lona, pele ga setulo sa Seboledi le šomišwa ke Mopresidente nakong tša diketelo tša semmušo go ba Matona ao a arabago dipotšišo. Nakong ya dingangišano, go ba ge maloko a efa polelo gantši ba šomiša lefelo le, eupša ba ka tliša tsebišo ya tšhišinyo, goba ba ba botšiša dipotšišo, goba ba bolela ka dintlha tša tshepedišo ba dutše ditulong tša bona, tšeo kamoka di tlabaketšwego ka digodišamantšu. Go na le didirišwa tša seelektrone tšeo di šomišwago ge go kgethwa go netefatša gore kgetho ke ya sephiri, eupša mokgatlo wo mongwe le wo mongwe o kgona go bona gore ke maloko a makae a yona ao a kghethilego a thekga goba a le kgahlanong le molao.
Setulo sa Seboledi se beilwe lefelong leo le phagamego, lefelong la go ikgetha ka mo Ngwakong wa Bosetšhaba. Ke gona mo e le go gore seboledi se hlokomela gore ditshepedišo tša Ngwako di tšwela pele gabotse.
Seboledi sa mathomo sa Palamente ya demokrasi, Ngaka Frene Ginwala, o ile a beakanya gore baetapele ba mekgatlo ye mennyane ba dule ditulong tša ka pele, gore batho kamoka bao ba kgethilego ba kgone go bona mekgatlo yeo ba e kgethetšego yona. Ge go na le tulo ya mohlakanelwa ya Mengwako, go fa mohlala ka nako ya Polelo ya Pulo ya Palamente, ditulo di a oketšwa ka go bea ditulo tše dingwe lebatong magareng ga dikgao tše pedi gore maloko gotšwa ka go Khansele ya Bosetšhaba ya Diprofense a dule fao.
Ngwako wa Old Assembly o be o šomišwa ke Palamente go tloga ka nako ya ge Yunione e hlangwa ka ngwaga wa 1910, gofihlela ge go kgethwa mmušo wa mathomo wa demokrasi ka ngwaga wa 1994. Wona ngwageng woo wa 1994 Palamente ya nako yeo e ile ya fedišwa ka mo Ngwakong yona ye: seka sa go laetša go fela ga Mmušo wa Kgethollo, le melao ya wona. Ka ngwaga wa 1961 Afrika Borwa eile ya tlogelaDitšhabakopano, go ba Repabliki. Dikgwedi tše nne ka morago ga ge Afrika Borwa e tlogetše Ditšhabakopano e eba Repabliki, Dimitri Tsafendas o ile a hlaba le go bolaya Tonakgolo, Ngaka Hendrik Verwoerd, moo a[1] bego a dutše gona.
Ngwako ye ga bjalo e šomišetšwa ditheetšo tša bosetšhaba, go fetiša melao le mošomo wa Palamente. Gape lefelo le le šomišwa bjalo ka lefelo la kopano la diseminara, dihlopha le dikomiti le dikopano tša dikhokhase tša ANC le ditheetšo tša Bosetšhaba.
Lefelo la go jela la Old Assembly e be ele wo mongwe wa meago ya setlogo ya 1885, e šoma bjalo ka Cape Legislative Assembly. Ka morago ga tlhamo ya Yunione ngwageng wa 1910, go ile gwa oketšwa ka Assembly Chamber. Ngwako wa mmušo wa Kapa wa fetošwa go ba lefelo la go jela la maloko le baeng. Tonakgolo ya Britania Harold MacMillan o file polelo ya gagwe ya "Wind of Change" gona fa, ka 1960, a bonelapele boipušo bja dikoloni tša MaBritania mo Afrika.
Setupu sa Khansele ya Bosetšhaba ya Diprofense se be se tsebalega bjalo ka Queen's Hall, leina leo le reeletšwego ka morago ga Queen Victoria gomme leina le le šomišitšwe go fihla ka ngwaga wa 1961. E ile ya bitšwa Gallery hall ka ngwaga wa 1961 ge Afrika Borwa e fetolwa goba Repabliki.
Lebatong la Setupu ke makgwai a go tlwaelega a seramiki yeo e bego e tsebalega mehleng ya Victoria.
Khansele ya Bosetšhaba ya Diprofense , ke ye nngwe ya ditlhamo tše bohlokwa tše di ikgethilego go histori ya semolaotheo ya Afrika Borwa, yeo efago badudi ba diprofense kamoka baemedi Palamenteng.
Melao yeo e amago diprofense e a ahlaahlwa ya ba ya fetšwa gona ka mo ngwakong wo. NCOP e na le maloko a 10 go tšwa profenseng ye nngwe le ye nngwe, ba tshelelago ke ba sa ruri le baemedi ba go ikgetha ba bane.
Ka go ngwako wo, maloko a dula go ya ka Profense gomme ba kgetha bjalo ka karolo ya profense. Bakgethi ba na le kgetho yeo e aroganego go kgetha maloko a Makgotlatheramolao a Diprofense tše senyane, ka menywaga ye mehlano, ka letšatši le tee la dikgetho tša naga. Profense ye nngwe le ye nngwe e na le leswao la yona leo le bontšhitšwego ka go Khansele ya Bosetšhaba ya Diporofense.
Ge Mopresidente a mengwa go ba gona ka go Khansele ya Bosetšhaba ya Diprofense, o dula go molokoloko wa ka pele ka go la go ja la modulasetulo, go setulo seo go betlilwego leswao la Bopresidente go sona.
Lefelo la go dula baeng la NCOP le šomišwa ke Bahlomphegi le setšhaba ge ba tlile Palamenteng.
Leswao la naga la Afrika Borwa ke seka se segolo seo se bonagalago sa Naga. Bogare bjoo bo bonagalago bja seka ke protea ye kgolo, letšoba la bosetšhaba, leo le emelago kwano ya ditšo kamoka, le setšhaba seo se khukhušago . Ka godimo ga protea ke nonyana ya mogolodi yeo e phurulotšego diphego tša yona, le letšatši leo le hlabago. Ditsebe tša korong di šupa go nona ga naga, mola manaka a tlou ya Afrika a šupa bohlale, maatla le go tia.
Mo bogareng, kotse e šupa polokego ya MaAfrika Borwa, ka fase lerumo le molamo (tšeo di dirilwego ka legong), tšeo di beilwego go kgonthišiša tšhireletšo ya khutšo e sego ntwa. Ka gare ga kotse go na le diswantšho tša MaKhoisane, badudi ba mathomo ba naga. Dibopego di tšerwe go tšwa go diswantšho tša Leswika la Linton, mohlala woo o tumilego wa lefase wa bokgabo bja leswika la Afrika Borwa. Moano wa leswao o ra gore "batho ba go fapafapana ba a kopana", goba "batho bao ba fapafapanego ba a kopana", ka leleme la Makhoisane la /Xam people: !ke e:/xarra//ke (efa kgokagano go websaete ya palamente go dira kwagatšo?
Botseno bja Queen bo beilwe moagong wa tlhago wa Palamente wa Kapa woo o theilwego ka 1885. Go be go tsenwa ka ngwakong ka bjona botseno bjo, kgauswi le botseno go na le Company Gardens. Leina la Company Gardens le tšerwe go Dutch East India Company yeo ka 1652 e ilego ya romela Jan le Maria Van Riebeeck Kapa.
ya Afrika Borwa ka 1910.
Bokgobapuku bo beilwe go tloga phasetšeng ya moago wa NCOP. Ka 1857 bokgobapuku bja mmakgonthe bo ile bja thongwa ka go kgoboketšwa ga dipuku tšeo di bego di šomela Lekgotlatheramelao la kgale la Kapa le Khansele ya Theramelao. Ka 1910, ka tlhamego ya Yunione, dikgoboketšwa tše, di ile tša dirwa Bokgobapuku bja Palamente. Ka 1919,dipuku tšeo di sa hwetšagalego ga bonolo, dinepe, mebapa le diswantšho di ile tša tlaleletšwa, gore di be Dikgoboketšwa tše di Ikgethilego.
Go menywaga yeo e ka fetago ye 150 go bile le ditlaleletšo tšeo di kgahlišago go Bokgobapuku bja mmakgonthe, go akaretša le dikgoboketšo tša Sidney Mendelssohn.
7 000 tša SeAfrika. Go na le dithaetlele tše ka bago 200 000 ka go bokgobapuku, go akaretša di rekhoto tše bohlokwa tša kgale tša Afrika Borwa le Afrika.
Go mešomo ye mengwe ya bokgabo yeo e bontšhitšwego mabotong a museamo ke mešomo ya modirabokgabo wa go thala diswantšho, Francois Le Valliant. E be e le mosepedi wa MoFora yoo a bego a sepela maeto a matelele bohlabela le leboa la Kapa magareng ga 1781 le 1784.
Mešomo ya bokgabo, dilo tša kgale le dikgobokanywa tša bohwa ka Palamenteng di bolokilwe, tša ngwalwa le go hlokomelwa ke kantoro ya mešomo ya bokgabo gomme setšhaba se kgona go fihlelela Dikgobokanywa tšeo di le go bohlokwa go histori le go ba le boleng, efela ga di emele batho ka moka le bokgabo bja naga. Palamente e leka ka moo e ka kgonago go ba moemedi yo a laetšago bokgabo bjo bo emelago MaAfrika Borwa ka moka. Mehuta ye meswa le ya go fapana ya mešomo e a kgethwa go ka laetšwa go dira dilo tša bokgabo tša Palamente karolo ya leeto.
Lešela leo le rokilwego ka bokgabo la Keiskamma le emela sehlopha sa badira bokgabo, e sego modira bokgabo o tee. Phetogo ya go makatša yeo e lego gona Afrika Borwa e bonagala ga botse mo lešeleng la Keiskamma mo phasetšeng ya Moago wa Old Assembly. Lešela le le rokilwe ka bokgabo ke basadi ba go tšwa Kapa Bohlabela. Lona le bontšha histori ya mohlako wa Afrika Borwa, le go akaretša diswantšho go tšwa go dingwalwa tša go ba le tshedimošo ya dikgetho tšeo di dirilwego ke bakgethi ba Afrika Borwa go dikgetho tša pele tša demokrasi.
Molamo wa gauta wo o abetšwe Palamente ka 1963 ke Makgotla a Meepo a Transefala le Freistata, o emetšwe legato ke Molamo wa Setšhaba. Mo godimo ga Molamo wa Setšhaba wa batho go na le puku yeo e bulegilego (e emela Molaotheo), le moropa wo o bitšago baemedi ba dinaga go tla lekgotleng.
Dilo tše mmalwa le dikheisi di laeditšwe mo phasetšeng yeo e kgomaganago le moago wa Khansele ya Bosetšhaba ya Diprofense. Molao wo o dirišitšwego go hloma Kopano ya Afrika Borwa ka 1910 o bontšhitšwe, ka setempe sa bogoši, bjalo ka ge Molao wa 1961 e le wona wa go hloma Repabliki ya Afrika Borwa.
Molamo wa Setšhaba wa kgale lekaseng la taetšo o swana le wo o bego o dirišwa ke House of Commons kua Engelane. Gantši o atiša go bewa godimo ga theresele Tafoleng ya Ntlo ya Bosetšhaba.
Koša ya bosetšhaba yeo e ngwadilwego ke CJ Langenhoven ya Kopano ya Afrika Borwa, "Koša ya bosetšhaba", e laeditšwe mo, kgauswi le lenaneo la tlhompho la bao ba hlokofetšego dintweng tše pedi tša lefase, maina a mašole a Bathobaso a beilwe ka morago ga Dipuku tša Segopotšo.
Diwiki tša bahlankedi ba taolo le bahlankedi-bagolwane ditafoleng tša Ntlo ya Bosetšhaba le Senate di ile tša fedišwa ka Janaware 1987 ka morago ga kopano ya mohlakanelwa ya Komiti ya Standing Rules and Orders, le ge e le gore wiki ya mafelelo e ile ya rwalwa ka 1994.
Maswikana a mantši go tšwa ngweding, ao Mopresidente Richard Nixon, a a filego Afrika Borwa le wona a a bontšhwa.
<fn>Hansards. WomenAndParliament.2009-11-11.nso.txt</fn>
Basadi ba bopa go feta seripagare sa setšhaba sa Afrika Borwa, ka fao mantšu a basadi a swanetše go sekegelwa ge go tšewa diphetho le ge melao e hlangwa.
Go tsenya basadi ge go tšewa diphetho ke motheo wa tokelo ya batho. Basadi ba swanetše go tšea karolo go dirweng ga melao ka gore go tsenywa tirišong ga melao le dipholisi tša mmušo go na le diphetogo tšeo di amago maphelo a bona a tšatši ka tšatši. Se bohlokwa kudu, dinyakišišo di bontšhitše gore ge basadi ba tšea karolo go tšeweng ga diphetho, go dira gore tebeledišišo le šedi di fiwe go abeng methopo yeo e kaonafatšago boleng bja maphelo a bohle. Koketšego ya basadi bao ba tšeago karolo mo go dirweng ga melao e ka ba ka katološo ya go re iša go kaonafatšo ya phihlelelo ya ditirelo tša motheo bjalo ka madulo, thuto le kagišo.
Molaotheo wa Afrika Borwa o bolela gore setšhaba se swanetše go ba le phihlelelo ya go tšea karolo ka Palamenteng le go ditshepetšo tša yona. Go na le ditsela tšeo di fapanego ka mo seo se ka dirwago ka gona.
Basadi ba ka tšea karolo go dirweng ga melao ka go kgetha mokgatlo wa sepoletiki woo ba naganago gore o ka emela dikgopolo le matshwenyego a bona gabotse Palamenteng. Ba ka tšea karolo gape go rulaganyeng le go šomela mekgatlo yeo ba e kgethilego le go ka kgethwa go makala a yona. Basadi ba hlatlošeditšwe maemong a godimo ka tsela yeo.
Setšhaba se na le tokelo ya go tsenela dikopano tša dikomiti le go tšea karolo go Ditheeletšo tša Setšhaba. Ge taba e le kgahlegong ya setšhaba kudu, Komiti ya Ngwako wa Bosetšhaba goba Khansele ya Bosetšhaba ya Diprofense e ka tšea sepheto sa go swara ditheeletšo tša bosetšhaba goba go kgopela dihlagišo. Setšhaba se ka tsebiša Komiti ya Photefolio goba yeo e Kgethilwego ka dikgopolo tša bona goba taba yeo go boledišanwago ka yona. Maloko a setšhaba a ka ikgolaganya le Leloko la Palamente go tšweletša kgopolo ka molao.
Molaotheo wa Afrika Borwa o aba tlhako ya tšwetšopele ya tekatekanyo ka bong, gape le go kgatha tema ge go dirwa melao. Molaotheo o na le ditokišetšo tše malwa tšeo di tšwetšego pele ka tekanyo ya bong. Molao wa Ditokelo o tshepiša go swara maAfrika Borwa kamoka ga wona ka go swana. O ganetša kgethologanyo go ya ka morafe le bong. Molao wa Ditokelo o gatelela gore magato a swanetšwe a tšewe go godiša go tšwelelela ga tekano magatong kamoka a setšhaba.
Molaotheo o thekga ditheo tšeo di thekgago temokrasi, le go tšea karolo ga basadi. Gare ga tše dingwe, se se akaretša Komišene ya Tekano ka Bong mmogo le Komišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa.
Go tlaleletša ditokišetšo tšeo di dirilwego ka go Molaotheo, Afrika Borwa e ikana go tekanyo ka bong ka tumelelano ya dikopano tša bosetšhaba, bjale ka Mokgatlo wa Phedišo ya Kgethollo Kgahlanong le Basadi(CEDAW) le Mokgatlo woo o bitšwago Platform of Action, yeo e thomilwego ke Kopano ya Basadi ya Beijing.
a go tšea karolo le go hlabolla basadi, mohlala, tumelelano ka tša bong le tlhabollo ya Tlhabollo ya Setšhaba sa Borwa bja Afrika (SADC).
Tsela ya mathomo ya bohlokwa ya gore basadi ba ka akaretšwa go Palamenteng ke ka nako ya dikgetho. Ka mokgwa woo batho ba kgethago nakong ya dikgetho go laetša go hlangwa ga mengwako ye mebedi e lego Ngwako wa Bosetšhaba le Khansele ya Bosetšhaba ya Diprofense. Dikgetho tša setšhaba di fa batho kamoka ba mengwaga ya ka godimo ga 18 tokelo ya go kgetha mokgatlo woo ba o ratago. Basadi ba dira palo ye ntšhi ya bakgethi e bile ba ka šomiša tokelo ya bona ya go kgetha gore ba huetše ka fao Palamente e tlago bopega ka gona, le ka fao setheo se se tlago bea tlhabollo ya basadi pele.
Kgoro ye ntshwa ya Basadi, Bana le Batho bao ba sa Itekanelago e hlomilwe go tiiša mešongwana ya mmušo go hlabolla le go šireletša batho ba setšhaba sa rena bao ba nago le mafokodi ao a ka ba šiago ba le kotsing.
Le ge e le gore basadi ke bona ba theago bontši bja setšhaba sa Afrika Borwa, palo ya bona e sa le fase ge go etla go tšeyeng diphetho. Go na le ditlhotlo tše ntši tšeo di paledišago basadi go bapala karolo ya go kwagala ka botlalo, gomme ye kgolokgolo ke bodiidi. Bodiidi ke bothata bjoo basadi ba bantši ba Afrika Borwa ba lebanego le bona, kudukudu dinagamagaeng.
Phihlelelo ya ditirelo tša motheo go swana le thuto, meetse le tša leago e tutueditšwe ke bong bja go se lekalekane, morafe le dikamano tša maemo. Gore basadi ba bapale karolo ka botlalo ge go dirwa molao, phihlelelo ya basadi go ditirelo tša motheo e swanetše go kaonafatšwa.
Bontši bja basadi bo hloka matlafatšo ya ikonomi. Basadi ke bona ba legoro leo le diilago mo Afrika Borwa gomme ba boemong bja go se thwalwe gabotse goba go hloka mošomo. Go feta fao, HIV/AIDS e ama tekanyetšo ye kgolwanyana ya basadi, kudukudu basadi ba bannyane mengwageng ya bona ya go belega.
Ntwa kgahlanong le basadi e šala e le ye ngwe ya ditlhotlo tše kgolo tše amago basadi.
Temokrasi ya rena yeo e golago e kaonafaditše phihlelelo ya basadi go matla a dipolotiki le go tšea diphetho. Afrika Borwa gape e thekga molao go bolela ka thlomamotekano ya bong.
Tlhohlo ye go lebaganwego le yona ke ya go dira gore basadi kamoka ba fihlelele ditokelo.
Ka go Ngwako wa Bosetšhaba, kemedi ya basadi e oketšegile ka 45%. Afrika Borwa e balwa mo legatong la boraro lefaseng ka kemedi ya basadi Palameneteng.
Banna ba na le tema ye bohlokwa yeo ba e kgathago go fihleleleng tekatekano ya bong mo setšhabeng sa Afrika Borwa. Mašabašaba a banna ba ema ka maoto kgahlanong le ntwa go basadi le bana. Banna ba swanetše go huetšana go fetola maitshwaro a bona, le go hlompha basadi. Banna le basadi ba na le tema ye bohlokwa ya go lekana yeo ba swanetšego gore ba e bapale mo phetolong ya dikamano tša bong mo setšhabeng. Ga go na le setšhaba seo se ka lokologago ka nnete ntle le ge basadi le banna ba sona ba lokologile ebile ba lekana, gomme go fihleng ga bjalo, banna le basadi ba rwele maikarabelo a go lekana.
Phamfolete ye e gona ka maleme a semmušo kamoka a Afrika Borwa.
<fn>Hansards. Youth.2009-11-12.nso.txt</fn>
Ka 1974, mmušo wa apartheiti o ile wa tšea sephetho sa go buša molao wo Dr HF Verwoerd a ilego a leka go o phethagatša ka 1953 ka ntle le go tšwelela. E be e le ka nako yeo a bego a swere phothefolio ya tša thuto. Mmušo wa nako yeo o be o gapeletša molao wa "50/50" wa gore Afrikaanse e be yona go rutwago ka yona dipalo, dithuto tša saentshe ya tša leago le dipalopalo; gomme saentshe, thutaphetlo le tša bokgabo di rutwe ka seisemane. Barutiši le batswadi ke ba mathomo ba go ganana le seo.
Ka 1975 Dibhoto tša Dikolo go tšwa dikolong tše šupa di ile tša laela barutiši gore ba se ke ba ruta ka Afrikanse, gomme seo sa hlola gore ba Legoro la Thuto ya Babaso ba rake maloko a mahlano a Bhoto yeo mošomong.
Ka 1976 sekgopi seo se hlotšwego ke lenaneo la Thuto ya Babasose be se gola. Ge go batamela meferefere ya June 16, baithuti ba Soweto ba ngwadile lepetšo la gore "Tsena o Ithute, O tloge o ye go thuša ba bangwe" mo botsenong bja dikolo tša disekontari.
Ka Matšhe ngwageng woo, go ile gwa gapeletšwa gore go rutwe ka Afrikanse dikolong tše dingwe tikologong ya Soweto, gomme dikgakgano tša molao wa 50/50 tša golela godimo.
Ka di 17 tša Meyi, dikolo tše dingwe di ile tša rulaganya dipoikoto, ba laela gore ba se ke ba hlwe ba rutwa ka Afrikanse.
Ka June, dikolo tše dingwe di ile tša gana go ngwala meleko ya dithuto tša leago ka Afrikanse gomme ba tšhošetša go poikota meleko ya June ka moka.
Ka Sontaga sa di 13 tša June, go bile le kopano moo go ilego gwa tšewa sephetho go dira mogwanto ka gare ga motse wa Soweto ka di 16 le di 17 tša June, gomme e felele ka kgobokano e kgolo ka Labohlano la di 18 tša June. Kopanong ya ka Sontaga, go ilwe gwa hlongwa komiti gomme ya bitšwa Soweto Action Committee (SAC); gomme yona e na le maloko a mabedi go tšwa dikolong tša sekontari tša Soweto. Komiti ye e hlomilwe go tla go loga maano a gore go be le mogwanto wa khutšo.
SAC le batho bao ba bego ba tlile kopanong yeo ba ena gore taba ye e be khupamarama ka di 13 tša June, gore maano a mogwanto a se ke a senywa ka go phatlalatšwa bathong ba šele. Matšatšing a mararo ao a latelago, gwa phatlalatšwa lentšu gomme gwa romelwa le ditaelo tša ka pejana ka gore go tla direga eng tšatšing leo.
Mesong ya Laboraro la di 16 tša June ka 1976, baithuti ba Soweto ka bophara ba kopana kgothekgothe mafelong a go feta a lesomepedi; e le ge go kopanelwa mogwanto. Bahlahli ba mogwanto ba ile ba phatlalatša diplakate tšeo go tšona go bego go ngwadilwe mapetšo a go swana le bo "Fase ka Afrikanse" le "Afrikaans ke polelo ya setšhaba".
Letšatši le le swaya ntlhoreng ya dikgakgano ya baswa ba Afrika Borwa yeo e thomilego pejana ga moo gomme ya tšwela pele go fihla mathomong a demokrasi ka 1994. Meferefere ya Soweto, ntlhoreng ya dikgakgano ya baswa, e hlotše meferefere ya go latelana lefase ka bophara yeo e ilego ya gatelelwa ke balaodi ba aparteiti. Batho ba bantšhi ba hlokofetše moo, makgolokgolo a swerwe moo gomme bontšhi bja batho ba tšhabetše dinageng tša ka ntle go tsenela mekgatlo ya tokologo yeo e rakilwego ka mo nageng. Bohlokwa bja di 16 tša June 1976 ke tsela yeo letšatši le le emelago batho bao ba intšhitšego sehlabelo ka yona, boineelo bja batho go tokologo le go ba le mafolofolo a go ba badudi ba naga.
E tlišitše tlhabologo go lenaneo la thuto leo le hlomphago serithi sa batho, pharologanyo ya ditšo tša batho le tokologo ya kgetho; ebile e leka go netefatša gore batho ka moka ba hwetša thuto yeo e lekanego.
Ditiro tša baswa ba mengwageng ya di '70s di bile le seabe seo se makatšago mo go ageng bokamoso bja naga ya rena. Bjalo ka baetapele ba kamoso, ba ile ba kgona go ba le lesedi la moo ba yago gona le go thalathala tsela yeo ba dumago go e sepela. Go ya ka ponelopele, ditiro le dihlabelo tša bona, ba hlotše ntwa kgahlanong le mmušo wa aparteite, gomme seo sa iša go demokrasi.
Baswa ba sa tšwela pele ka go tšea karolo e bohlokwa mo setšhabeng, gomme mmušo wa tokologo o ikemišeditšego go dira tšohle tšeo di tlago tliša tlhabollo ya baswa bao e lego baetapele ba rena ba ka moso le batlhokomedi ba tokologo ya rena yeo re e hweditšego ga boima. Mo nakong ye, dinyakwa tša baswa di swaretšwe pele ke Etšentshi e mpsha yeo e sa tšwago go hlongwa ya Bosetšhaba ya Tlhabollo ya Baswa (YDA) yeo e tsenego legatong la Khomišene ya Bosetšhaba ya Baswa le Mokgatlo wa Baswa wa Umsobomvu, e le ge mmušo o leka go thuša ka merero ya baswa.
Baswa ba matšatši a ba kopana le ditlhotlo tše dintši, go akaretša le go hloka mešomo ka bontši, bodiidi le bosenyi. Hlokego ya mešomo ke tlhotlo e kgolo go baswa ka bophara, go tloga ka bao ba feditšego marematlou go fihla ka bao ga alogilego dikholetšheng, diyunibesithing le ditheknikhoneng bjalo bjalo.
Baswa ba Afrika Borwa ba lebane gape le ditlhotlo tša malwetši ao a fetelago ka tsela ya thobalano bjalo ka HIV/Aids.
Malapa ao a thekgilwego ke bana le baswa a oketšega ka mehla ka lebaka la go hlokofala ga batswadi; bothata e le malwetši ao a hlolago ke HIV/AIDS bjalo ka TB.
Tlhotlo e kgolo yeo naga ya rena e lebanego le yona ke go thuša baswa gore ba tsebe gore ke bomang, ba lemoge moo ba tšwago gona le gore re ba hlohleletše gore ba dule ba ikemišeditše go ineela bakeng sa bokamoso bja bona. Go ya ka moo baswa ba šetšego ba laeditše kgahlego go dikgetho tša bone tša demokrasi ka gona, re tla atlega.
Mmušo wa demokrasi o hlomile mananeo a go swana le Etšentshi ya Bosetšhaba ya Tlhabollo ya Baswa(NDA) yeo e šomago ka merero ya baswa ka moka, go tloga ka dipholisi go fihla ka tlhabollo. Etšentshi ye ke maikarabelo a Tona yeo e lego ka go Presidentshi. NDA e hlomilwe ke mmušo go arabela ditlhotlo tša ekonomi tšeo baswa ba lebanego le tšona thwii; gomme bjalo ka etšhentshi yeo e thekgago tlhabollo ka mašeleng, e hlometšwe go dira gore go be le hlolego ya mešomo, tlhabollo ya bokgoni, le go fetišetša bokgoni go ba bangwe.
Go sekegela le go gatelela thuto go laetšwa ke lebaka la gore Thuto ya Motheo le Thuto ya go Godimo di na le Matona a go fapana go netefatša gore di le pedi di hwetša tshekegelo ya maleba.
Palamente e na le dikomiti tša go swana le Komiti ya Photefolio ya Basadi, Bana le Batho bao ba sego ba itekanela mmeleng, mmogo le Komiti yeo e Kgethilwego ya Basadi, bana le Batho bao ba sego ba itekanela mmeleng. Dikomiti tše di lebane le merero ya baswa gomme ke maikarabelo a tšona go hlokomedišiša merero ya baswa le go šetša melao yeo e amago baswa.
Palamente ka bophara e dira melao. E fetišitše melao e mentši go swana le Molao wa Kgodišo ya Babaso wa 2003, Molao wa Tlhabollo ya Bokgoni wa 1998 le Molao wa Tekatekano ya tša Mešomo.
Mo karolong ya yona ya tlhokomedišišo, Palamente e lebeletše phethagatšo ya melao yeo e fetišitšwego, go akaretša le yeo e lebišitšego baswa ba ka mo nageng.
Go dira gore Palamente e fihlelelege ga bonolo, go na le lenaneo leo le bitšwago "Member's Interface" leo ka go lona baswa ba kago kopana le Maloko a Palamente ka o tee ka o tee go ya ka merero ya bona. Gape ba ka dira ditšhupetšo tša go ngwalwa goba ba di hlagiša ka bo bona.
Baswa le bona ba bopa karolo ya setšhaba yeo e ka tsenelago dikopano tša dikomiti moo mešomo ye mentšhi ya Palamente e dirwago gona, gomme ba ka tsenela dikopano tšeo go bona seo se diregago gore ba ikhumiše ka tsebo.
Palamente e na le mananeo a maswa ao a lebantšhitšego makala a go fapana, mohlala, Palamente ya Baswa (yeo e swarago ka Kgwedi ya Baswa) moo go tlago ahlaahlwa merero ya baswa ebile baswa e le bona fela ba tšeago karolo moo, le marapo a filwe bona.
Molaotheo o gapeletša Palamente go akaretša setšhaba mo mererong le mananeong a yona, ka fao baswa bjalo ka karolo ya setšhaba ba phela ba mengwa go tla go tšea karolo mo mananeong a Palamente a maswa a go swana le ditheeletšo tša Setšhaba, Polelo ya Mopresidente ya Pulo ya Palamente le tše dingwe tšeo go hlokagalago gore setšhaba se tšee karolo go tšona.
This pamphlet is available in all the official languages of South Africa.
<fn>Hansards. YouthDay.nso.txt</fn>
Morero: "Palamente ye e hlokomelago ya go tšwetšapele tlhabollo ya baswa gore ba kgone go fihlelela tokologo ya tša ekonomi."
"Histori ya rena ka mehla e gapeletša baswa ba rena go ba le maikarabelo go tloga bonnyaneng. Ba bile balwela tokologo ka nako ye ba bego ba swanetše go raloka goba ba be sekolong. Gona bjalo baswa ba Afrika Borwa ba lebane le ditlhotlo tše kgolo ka lebaka la mengwaga ya go hlokišwa, bošoro le thuto ya go tsenwa gare. Go tla hlokega bogale bjo maatla le boikgafo go fenya mapheko le go re baswa ba ipshine ka dithušo tšeo temokrasi e ba swaretšego tšona."
Letšatši la June 16 le begilwe ke mmušo wa temokrasi wa Afrika Borwa go ba letšatši la maikhutšo la setšhaba morago ga 1994. Se ke go gopola dintwa tša baswa tšeo di hlolegilego ka June 1976. Kgwedi ye ka moka ga yona go tla ketekwa twantšho ya mmušo wa kgethologanyo ka baswa ba Afrika Borwa.
E laetؒša twantšho ye kgolo ka baswa ba Afrika Borwa, yeo e thomilego ka 1976 gomme ya tšwela pele go fihlela ge temokrasi e thoma ka 1994.
Twantšho ye ya go tla ka baswa e hlotše tlhabollo ya thuto yeo e hlomphago seriti sa botho, phapano ya ditšo le kgetho ye e lokologilego le go katana go netefatša phihlelelo ka go lekana.
Baswa ba mengwaga ya bo70 ba kgathile tema ye kgolo go aga bokamoso bja naga ya rena.
Ba tšwela pele go raloka karolo ye kgolo setšhabeng, gape le mmušo wa temokrasi o ikgafile go tlhabolla baswa, bjalo ka baetapele ba ka moso le bahlokomedi ba tokologo ya rena yeo re e hweditšego ka boima.
hlokego ya phihlelelo ya ditirelo tša motheo.
Baswa ke bona ba amilwego kudu ke HIV/AIDS. Malapa ao a eteletšwego pele ke baswa le bana a atafala ka lebaka la mahu a batswadi ao a hlolwago ke malwetši a go amana le HIV/AIDS, bjalo ka TB.
Ka Polelo ya moPresidente ya Pulo ya Palamente, moPresidente Jacob Zuma o boletše gore ngwaga wa 2011 ke ngwaga wa hlolo ya mešomo. O boletše gore tlholo ya mešomo e be le maikemišetšo a go godiša tlhabollo ya baswa.
Go thuša tabeng ya hlolego ya mešomo, mmušo o thuša ka mašeleng go thwalweng ga baswa go hlohloletša bathwadi ba karolong ya praebete go thwala batho ba go hloka boitemogelo.
Ditaba tša thuto, makgoni le tlhabollo ya kgwebo ye nnyane ya baswa di tšweleditšwe kudu polelong ya tekanyetšo ya Tona ya tša Matlotlo Pravin Gordhan, ya ngwaga wa ditšhelete wa 2011/2012.
Tona ya tša Matlotlo o laeditše go re thušo ya tšhelete go baithuti e tla oketšwa go kgontšha baswa ba bantši go tsena dikholetšheng tša thuto ya tšwetšopele le katišo, go tlhabolla mabokgoni. Tšhelete ye ntši e beilwe go Sekhwama sa Mabokgoni sa Bosetšhaba, gomme e lefela katišo ya bao ba nyakago mošomo.
Mmušo wa temokrasi o beakantše dihlongwa tša go swana le Etšentshi ya Tlhabollo ya Baswa ya Bosetšhaba (NYDA), yeo e gapeletšwago ke molao go šomana le ditaba ka moka tša baswa , go tloga go pholisi go ya go tlhabollo.
NYDA ke sehlongwa seo se hlamilwego ke mmušo go araba ditlhotlong tša ekonomi tšeo baswa ba lebanego le tšona, gomme bjalo ka Etšentshi ya go lefela tlhabollo, e malebana le go hloma sebaka sa hlolo ya mešomo, tlhabollo ya mabokgoni le go fetišetša mabokgoni basweng ba Afrika Borwa.
Go tšwetša pele morero: "Palamente ye e hlokomelago yeo e tšwetšago pele tlhabollo ya baswa gore ba kgone go fihlelela tokologo ya tša ekonomi," Palamente e hlotše dibaka tše dintši tša go šomana le ditaba tša go ama baswa.
Komiti ya Photfolio ya Basadi, Bana le Batho bao ba sego ba itekanela.
Komiti ya Nakwana ya Basadi, Bana le Batho bao ba sego ba itekanela.
Maikarabelo a Dikomiti tše ke go lekodišiša ditaba tša baswa le go šomana le molao wa go ama baswa.
Palamente e na le dihlohlomišo tše fapafapanego tše lebantšego dikarolo tša go fapanafapana, mohlala, Palamente ya Baswa (ye e swarwago ka Kgwedi ya Baswa) moo go boledišanwago ka ditaba tša baswa. Ke baswa fela bao ba tšeago karolo, gomme ditshepedišo di lebišwa go bona.
Go ya ka Molaotheo, Palamente e swanetše go akaretša setšhaba mešomong le tshepetšong ya yona, ka fao baswa bjalo ka karolo ya setšhaba ba memiwa kgafetšakgafetša go tšea karolo dihlohlomišong tša Palamente, bjalo ka ditheeletšo tša Setšhaba, Polelo ya moPresidente ya Pulo ya Palamente le mananeo a mangwe a go fihlelela le go tšea karolo ga setšhaba.
Ba ka tšweletša dikgopolo tša bona ka ditšhišinyo tša polelo goba tša go ngwalwa.
Baswa gape ke karolo ya setšhaba yeo e ka tsenelago Dikopano tša Komiti moo go phethagalago mošomo wo montši wa Palamente, gape baswa ba ka tsenela ditulo go lemoga, go ikaonefatša le go imaatlafatša.
<fn>JT2008_vol 1_Tsw.txt</fn>
Morago ga moo, bommasepala ba ne sekasekwa gape go tlhoma bommasepala ba le 187 ba ga jaana.
weng go bona bopaki jwa mofuta oo fa motho a sa bonwa molato kgotsa fa go se tshekiso e e dirilweng kgatlhanong le motho yo bopaki bo tserweng mo go ena.
mong jwa maloko a sona; kgotsar . Khomišene ya Ditshwanelo tsa Botho ya Aforika Borwa kgotsa Khomišene ya Tekatekano ya Bong.
Thuso ya semolao ya maphata oomabedi mo mererong ya tumalano e akaretsa go supa batho ba kwa ba leng teng, go romelwa ga ditlankana, go bona le go romela ditatamente, bopaki, dilwana kgotsa ditlankana.
Lefapha le lemogile gore mo mererong ya malapa mekgwa ya dikomano ya go rarabolola dikgotlang e rotloetsa boganka mo malapeng. Se se ama bana mo ditlhaloganyong, segolo fa lenyalo le thubega.
Bana ba le 30 242 ba amilwe ke tlhalo ka 2006.
P: Batsadi ba Aforika Borwa ba ka dira eng fa balekane ba bona ba pele ba thopile bana le go ya le bona kwa dinageng tsa boditšhaba?
lebilwe bontsi jwa bana ba ba kgabaganyang melelwane ya rona, bangwe ba se na le bagolo kgotsa ntle le ketelelopele ya bagolo.
Fa ngwana a tlositswe ka phoso sebaka se se fetang ngwaga, ngwana o tshwanetse go busediwa ntle le fa kgotlatshekelo e tlhopha go se busetse ngwana fa e le gore go na le bopaki jwa gore ngwana o iketlile kwa tikologong ya gagwe e ntšhwa. Kgotlatshekelo e na le thata ya go laela/gana go buswa ga ngwana.
Kgotlatshekelo ya Magiseterata nngwe le nngwe e Kgotlatshekelo ya Phepo ya Bana mo lefelong la tiro la yona go ya ka Molao wa Phepo ya Bana, mme motšhotšhisi mongwe le mongwe wa setšhaba ke motlhankedi wa phepo ya bana mo kgotlatshekelo ya gagwe. Motlhankedi wa phepo ya bana o tlhatlhela potso mo kgotlatshekelo ya phepo ya bana ya morago ga go sekaseka dingongorego malebana le phepo ya bana. Motlhankedi wa phepo ya bana a ka rebola sapina go gogela batho ba ba amegang fa pele ga magiseterata kwa ditlhotlhomisong ka ga phepo ya bana.
<fn>MIN STAND Sepedi.txt</fn>
Maemo a Fasefase go Ditirelo tša Batšwasehlabelo ba Bosenyi ("Maemo a Fasefase") ke tokomane ya tshedimošo yeo e tšweleditšwego gore e hlaloše ka botlalo ditokelo tša gago bjalo ka ge di ngwetšwe ka gare ga Tšhata ya Ditirelo tša Batšwasehlabelo ba Bosenyi ka Afrika Borwa ("Tšhata ya Batšwasehlabelo") le go netefatša gore tiragatšo ya ditokelo tše, e a phethagala. Tšhata ya Batšwasehlabelo, goteeleMaemoaFasefase, dilebišitšwegogofatshedimošo yeo e lego mabapi le boikano bja mmušo go kaonafatša kabelo ya ditirelo tša batšwasehlabelo ba bosenyi. Maemo a Fasefase a lebišitše go hlaloša maemotshepetšo a motheo ao a amogelegago go ditirelo tšeo di fiwago batšwasehlabelo ba bosenyi. Maemo a Fasefase ga a hlaloše fela ditokelo tša motheo le mekgwatshepetšo, mme a fana ka tshedimošo yeo e tseneletšego go go kgontšha go šomiša ditokelo tša gago le go kgontšha bao ba fanago ka ditirelo go diragatša ditokelo tša gago bjalo ka ge go hlalošwa ka go Tšhata, ka go bea maemotshepetšo a motheo ao a amogelegago ao o ka a letelago go tšwa go baabi ba ditirelo. Maemo a Fasefase a tla go thuša go rweša yo mongwe le yo mongwe yo a amegago ka gare ga lenaneo la toka ya molao wa bosenyi maikarabelo go netefatša gore o hwetša thušo le ditirelo tšeo di lebanego.
Ge o bega molato gomme o e fa bohlatse ka kgorong ya tsheko, o bapala karolo ye bohlokwa go dira gore tshepetšo ya lenaneo la toka ya molao wa bosenyi e šomele dinyakwa tša setšhaba le gona go netefatša maikarabelo a mosenyi. Gomme ka go latela seo, tshepedišo ya toka ya molao wa bosenyi le lonalegošomelekabjakolekatlhompho, legogoswarakatlhomphobakeng sa seriti le sephiri sa gago le gona go kgotsofatša dinyakwa tša gago.
Maemo a Fasefase a lebišitšwe gore kabelo ya ditirelo e šalwe morago ka bohlapetši ga bonolo, ka ge go na le Maemo a Fasefase ao ka wona kabelo ya ditirelo e tlago elwa ka wona. Dihlongwa tšeo di amegago, makalatiro le mafapha di tla hlapetša tiragatšo ya ditokelo le maemo ao a amogelegago a ditirelo ao a beilwego ka gare ga Maemo a Fasefase. Gomme, bjalo ka Karolo yabohlapetšibjabona, makalatiroaakaikopanyalewena. Dipoelotšedingwe tša ditselatshepetšo tša bohlapetši le dikopano di ka tsebagatšwa.
Ge o kile wa ba motšwasehlabelo wa bosenyi, o ka letela gore batšeakarolo ka go lenaneo la toka ya molao wa bosenyi, ba tla netefatša gore ditokelo tša gago, bjalo ka ge di hlalošwa ka go Tšhata ya tša Batšwasehlabelo, di a diragatšwa le gore maemotshepetšo a motheo ao a amogelegago a ditirelo ao a hlalošitšwego ka gare ga tokomane ye, a a diragatšwa.
Mo maikemišetšong a tokomane ye, le go ya ka tlhalošo yeo e beilwego ka go Boikano bja Mekgwatshepetšo ya Motheo ya Toka ya Batšwasehlabelo ba Bosenyi le Tšhomišompe ya Maatla a Ditšhaba Kopano (GA/ReS/40/30), yeo Afrika Borwa e bo saenetšego, motšwasehlabelo wa bosenyi o hlalošwa bjalo ka motho yo a kwešitšwego bohloko, go akaretšwa bohloko bja nama goba bja kgopolo, matshwenyego a semoya, tahlegelo ya se ekonomi goba kgatako yeo e bonagalago ya ditokelo tša motheo ka mediro ya go phaelwa thoko yeo e lego kgahlanong le molao wa rena wa bosenyi. Lentšu le "motšwasehlabelo", le akaretša gape, mo go lebanego, baleloko le bana bao ba lebanego thwii le motšwasehlabelo. Motho a ka bonwa bjalo ka motšwasehlabelo go sa kgathatšege gore mong molato o a tsebja, o a swarwa, o a sekišwa goba o a otlwa, gape go sa kgathatšege setswalle ka lapeng magareng ga mong molato le motšwasehlabelo.
Dikgontšhi tšeo di lego ka gare ga Maemo a Fasefase di diragatšwa go batšwasehlabelo ka moka ntle le kgethologanyo ya mohuta o fe goba o fe wa semorafe, bong, boimana, maemo a lenyalo, botšo bja morafe le leago, mmala, tshekamelo ka go la botona goba botshadi, bogolo, bogole, ditumelo tša sedumedi, dikgolelo, dikgolwa, setšo, polelo le matswalo, bjalo ka ge go hlalošwa ka go Karolo ya 9 ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa (Molao wa 108 wa 1996).
Go tla direga eng?
Ge bosenyi bo dirilwe, go bo bega go Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa go tla emiša lenaneo la toka ya molao wa bosenyi ka maoto. Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa e na le maikarabelo a go nyakišiša melato le go hlagiša basenyi kahlolong. Ge fela molato o beilwe, maphodisa a tla bula tokete mme ba nyakišiša molato. Ge maphodisa a se na bonnete bja gore go ka latela kahlolo, peo ya molato e ka se latele ka pejana. Efela, maphodisa a tla tšwela pele go nyakišiša molato woo mme ba hlagiša tokete ya maphodisa go motšhotšhisi wa setšhaba gore a tšee sephetho.
Go tloga nakong yeo bosenyi bo dirilwego, mme bo begwa, go bohlokwa gore bohlatse ka moka bjo bohlokwa bo kgoboketšwe mme bo šireletšege ka mokgwa wo o tlago thuša ka go dinyakišišo tša molato le tsheko yeo e tlago latela. Dikgobalo le ditshenyagalelo tšeo di hlolegilego di ka thuša go aga bohlatse bja gago kgahlanong le mogononelwa. Pego ya kalafo, mo go swanetšego, e swanetše go ngwalwa mme ya hlagišwa.
Ge motho a beilwe molato, molato o fetišetšwa kgorong ya tsheko mo motšhotšhisi a tšeago maikarabelo a go iša pele ka molato.
Motšhotšhisi o tla ela šedi dintlha tša molato wo mongwe le wo mongwe ka tlhokomelo.
Tšea sephetho sa gore go na le bohlatse bjo bo kgotsofatšago go ka ahlola le go tšwela pele ka kahlolo.
Tšea sephetho sa gore go nyakega tshedimošo ye nngwe go ka tšea sephetho seo se sedimošegilego, mme a ka tsebiša lephodisa la dinyakišišo go tšwela pele ka go nyakišišetša pele ka molato.
Tšea sephetho sa go gogela molato morago go ya ka mabaka ao a fapanego, bjalo ka dikgahlego tša setšhaba.
O ka letela tselatshepetšo ye hlwahlwa ya ka bjako yeo e tla netefatšago gore molato o išwa kgorong ya tsheko ka pele ka mo go ka kgonegago.
O ka letela gore motšhotšhisi a ka kgopela tshedimošo ka moka yeo e amegago mabapi le tshepetšo ya tshekelontle go tšwa go lephodisa la dinyakišišommeadihlagišakgorongyatsheko, gonetefatšagoresephetho sa go dumelela le go ganetša tshekelontle ya mogononelwa se tšewa ka kgahlegelo ye kgolo ya šedi ya polokego ya gago.
Pele ga ge go o dumela molato, motšhotšhisi o tla ela hloko dikgahlego tša gago, ga mmogo le tša ba lelapa la gago.
Maphodisa a tla go tsebiša ge e le gore o swanetše go iponagatša kgorong ya tsheko bjalo ka hlatse. Melato ye mentši e ahlolwa kua dikgorong ya magaseterata, mme melato ye megolo kudu e ya go kgoro ya dilete goba dikgorong tše kgolo tša tsheko.
Go iša molato kgorong ya tsheko go ka raragana, kudu ge go na le batho ba ba ntši bao ba amegago. Bao ba swerego molato ba tla dira ka mo go kgotsofatšago go netefatša gore molato o išwa kgorong ya tsheko ka bonako ka mo go ka kgonegago.
Lephodisa leo le nyakišišago molato, motšhotšhisi mogolwane wa setšhaba goba moemedi wa Kantoro ya Molaodi wa Botšhotšhisi bja Setšhaba ba tla netefatša gore, morago ga tsheko ya maleba ya mathomo le mo dinyakwa tše dingwe di kgotsofatšwago, o ka bewa ka go lenaneo la tšhireletšo ya dihlatse ge bophelo bja gago bo le kotsing goba bo tšhošetšwa.
Go fa bohlatse kgorong ya tsheko e ka ba hlobaboroko ye kgolo. Bao ba amegago - maphodisa, motšhotšhisi le bašomi ba ka kgorong ya tsheko ba tla go thekga, ba go hlahla mme ba go fa tshedimošo ka botlalo ka go ka kgonegago ka seo se kago direga.
O tla fiwa taletšo, yeo e go tsebišago gore molato o tla swarwa neng kae. Letlakala leo le hlalošago seo se tlago direga ka kgorong ya tsheko, le tla sepedišwa le taletšo mo mabakeng a mangwe. Ge o e ya kgorong ya tsheko ya magaseterata mme o na le dipotšišo ka ga ditlabelo tša ka kgorong ya tsheko, o swanetše go ikgokaganya le lephodisa la go dira dinyakišišo tša molato woo, goba ge a le gona, e ya go mohlankedi wa thušo le peakanyo, yo a tlago go hlahla goba a go fetetša go motho yo a swanetšego yo a tlago go gokaganya le kgoro.
Geofihlakgorongyatsheko, otlahwetšamaswaotšhupoagogothušago bona tsela ya gago. Ge go se na maswaotšhupo ao a bonagalago mme ga o tsebe gore kgoro ya tsheko e kae, o ka, ge e le gona, botšiša mo tafoleng ya thušo/tshedimošo/keletšo, go hwetša gore ke ka go phapošitsheko e fe yeo bohlatse bo tlago theeletšwa goba ka ga ditlabelo tša kgoro. O ka ikgokaganya gape le bašomi ba botšhotšhisi, bao ba tlago kgona go šomana le dipotšišo di fe goba di fe tšeo o ka bago le tšona ka ga ditselatshepetšo. Motšhotšhisi yo a swerego molato wa gago o tla kgona go go hlalošetša ka nepagalo lebaka leo o tla le emago pele o e fa bohlatse.
Motšhotšhisiotlalekakamaatlagonetefatšagoreoabitšwagofabohlatse ka pele ka mo go ka kgonegago. Motšhotšhisi yo a swerego molato wa gago, o tla, ge go swanetše, ikgokaganya le wena pele o bitšwa go fa bohlatse. Fela ka dinako tše dingwe go ba le tiego. O swanetše go netefatša gore o fihla kgorong ya tsheko ka nako. O swanetše go tsebiša motšhotšhisi ge e le gore o tla tla morago ga nako goba ge e le gore o ka se kgone go ba gona tshekong ka letšatši la tsheko.
Ge e le gore o swanetše go fa bohlatse o ka dirabjalo, mo mabakeng a mangwe, kgopela mogwera goba mothekgi go go felegetša tshekong. Morago ga go fa bohlatse o ka tsebišwa gore o ka nna wa sepela. O ka dula go ba gona tshepetšong ka moka ge o kganyoga bjalo.
O ka re, ka tlase ga mabaka a mangwe, wa fa bohlatse ka peakanyo ya thelebišene ya sekete yeo e tswalegilego (seo se ra gore ga o ka mo kgorong ya tsheko go tee le mogononelwa, fela o ka go phapoši ye nngwe).
Gape o ka re, ge o le ka tlase ga mengwaga ye 18, mme ge e le gore mohlankedi yo a e lego modulasetulo (seo se ra magaseterata goba moahlodi) a akanya gore go fa bohlatse mo tshekong go ka hlola bohloko goba kgatelelo monagano yeo e sa nyakegego, a nyaka thušo ya motsenagare ge o fana ka bohlatse ka thelebišene ya sekete yeo e tswalegilego.
Ge o swanetše go fa bohlatse ka kgorong ya tsheko, tshepetšo e ka, ka tlase ga mabaka a mangwe, diragatšwa thwii (ka morago ga mabati ao a tswaletšwego).
Bohlatse bja nnete yeo e ka se ganetšwego bo a nyakega pele motho a bonwa molato. Botšhotšhisi bo swanetše go hlatsela gore mogononelwa o molato mo go sa belaetšego. Seo se ra gore motho yo o kgolwago gore o molato, akahwetšwaasenamolato. Segasekahlolokgahlanonglewena, fela ke seo se beilwego godimo ga maatla a botšhotšhisi ka botlalo.
Motšhotšhisi o tla bitša dihlatse tša mmušo go thekga molato kgahlanong le mogononelwa mo melatong yeo e lebanego. Toloki e tla ba gona ge go nyakega. Mogononelwa o tla fiwa sebaka sa go go botšiša (fetlekolla), le sa go fa bohlatse le go bitša dihlatse. Morago ga ge kgoro e theeleditše bohlatse ka moka bja botšhotšhisi le kemedi, mahlakore a tla fiwa sebaka sa go ipobola pele kahlolo e fiwa.
Ge mogononelwa a fiwa kotlo (a golegwa), botšhotšhisi le kemedi ba ka bontšha bohlatse mme ba ala dintlha ka gare ga kgoro ka ga kotlo yeo e tla go fiwa. Seo se dirwa ka mokgwa wa phenkgišano ka ga bogolo bja tshenyo (go kotlo ye boima) goba pobolo (go kotlo ye tshesane). Ge e le gore ngangišano ya pobolo ya kotlo e akaretša tshedimošo yeo e sego nnete, tshedimošo ye e swanetše go fiwa kgoro. Mo legatong la go fiwa kotlo, o ka kgopela tokišo goba hlatswadiatla ya ditshenyagalelo. Ge kgoro e e fa hlatswadiatla, seo ga se tšewe bjalo ka kotlo, ka gona, mpho yeo e ka fiwa godimo ga mokgwa o fe goba o fe wa kotlo. Kgoro e ka fega gape kotlo mo mabakeng a itšeng, go akaretšwa lebaka la gore mogononelwa a go hlatswe diatla. Motšhotšhisi a ka hlagiša setatamente sa kgobalo ya motšwasehlabelo mo e lego gona goba e amega, goba go fana ka bohlatse bja go tšwela pele go thekga kotlo yeo e swanetšego.
Pele ga ge kotlo e fiwa, modulasetulo, motšhotšhisi goba kemedi e ka kgopela gore mohlankedi wa phetleko goba setsebi se fe goba se fe se sengwe se beakanye pego ka ga gago goba mogononelwa. Pego e ka akaretša tshekatsheko ya ditlamorago tša bosenyi godimo ga gago. Tshedimošo ye e ka tšewa go tšwa setatamenteng seo o se filego maphodisa, goba mohlankedi wa phetleko a ka go botšološoša ka boyena goba wa bitšwa go fa bohlatse nakong ya kahlolo.
Ge o kgolwa gore kahlolo e bofefo kudu, o ka ahlaahla seo le Motšhotšhisi wa ka godimo goba Motšhotšhisi Mogolwane yo a ka tšeago sephetho sa go lemoša Molaodi wa Botšhotšhisi bja Setšhaba. Molaodi wa Botšhotšhisi bja Setšhaba a ka kgopela tshekoleswa kgahlanong le kotlo kgorong yeo e ka theeletšago ditshekoleswa. Tshekoleswa e swanetše go diragatšwa ka gare ga lebaka leo le beilwego.
Mogononelwa a ka tsenya kgopelo ya tshekoleswa kgahlanong le kgolego le kotlo yeo e filwego ke kgoro. Ge tshekoleswa e tsentšwe, o ka kgopela motšhotšhisi wa tsheko ya pele goba adefokata ya mmušo yeo e swarago ditshekoleswa, gore ba dule ba go sedimoša ka ga kgatelopele ya molato, go fa mohlala, letšatši leo le beilwego la theeletšo ya tshekoleswa, ge e le gore mogononelwa o filwe tumelelo ya tshekontle le pheletšo ya tshekoleswa.
KgoroyaDitirelotšaTokišoyaBosenyietlanetefatšagoredikotlotšakgolego di diragatšwa go ya ka molao. Ge go akanywa ka tokollo ya mogononelwa, Kgoro ya Ditirelo tša Tokišo ya Bosenyi e tla ela šedi ye kgolo bohlapetši bja motho yo a lokollwago ka parole.
O ka kgopela go ba gona mo theeletšong ya Boto ya Bohlapetši bja Tshokollo le Parole ("Boto ya Parole"). Ge o nyaka go ba gona, o tla tsebišwa ka letšatši la tsheko mme Boto e tla ela hloko ditlhobaboroko tša gago ge ba lebelela tokollo ya mogononelwa go parole.
Molatong wo mongwe le wo mongwe mo mogononelwa a lokollwago ka parole, Lekgotla la Parole le tla bea mabakapheko ka gare go tokologo ya mogononelwa, ge seo se ka ba kgahlegong ya gago.
Ge, morago ga go lokollwa ka parole, mogononelwa o itshwara ka mokgwa wo e lego gore a ka ba kotsi mo polokegong ya setšhaba, goba a tlola mabakapheko a fe goba a fe ao a amanago le tokollo ya gagwe, a ka nna a golegwa go feleletša kotlo ya gagwe ka gare ga kgolego.
Dikgoro tše dingwe tša mmušo di tla go fa thušo. Maphodisa a tla thuša ka bohlapetši bja ditiragalo; ka go fetetša pele go thušo ya kalafi le thušo ya tša monagano; ka go hlaloša tselatshepetšo ya tša sephodisa; ka go fana ka tshedimošo ka ga ditokelo tša gago; ka go go romela go mekgatlo yeo e sego ya mmušo le yeo e lego setšhabeng (NGO le CBO) goba go ditirelo tša thekgo ya batšwasehlabelo yeo e lego ka gare ga setšhaba, go netefatša polokego ya gago mo lefelong la bosenyi; ka go boloka bohlatse; le go go eletša ka ga thibelo ya bosenyi.
Ge go na le matšhošetši ka morago ga kotlo, wena, lephodisa la dinyakišišo goba motšhotšhisi, le swanetše go ikgokaganya le ba Yuniti ya Tšhireletšo ya Dihlatse ka bjako.
Kgoro ya Ditirelo tša Leago le baabi ba bangwe ba tša leago ba re, ge ba le gona, ba fana ka ditirelo tša thekgo ya semoya le ya nama, tšeo di ka akaretšago mananeo a peakanyetšo ya tsheko.
Bašomi ba tlhokomelo ya tša maphelo ba tla netefatša gore ditokelo tša gago, bjalo ka ge di le ka go Boikano bja Mekgwatshepetšo ya Ditokelo tša Balwetši di a latelwa.
Kgoro ya Thuto e tla netefatša gore mananeo a thušo bjalo ka kgothatšo, phetetšopele le mekgwa ya thekgo, di dula di le gona go batšwasehlabelo ka gare ga lenaneo la thuto.
O ka letela gore batšeakarolo ka go lenaneo la toka ya bosenyi ba tla go swara ka kgotsofatšo, le ka tlhompho le ka tlhomphego ya sephiri sa gago, le ka mokgwa wa tlhompho ya maikutlo.
o tla botšišwa ka polelo yeo o e kwešišago, mme ge motho yo a go boledišago a sa kgone go bolela polelo yeo o e kwešišago, o ka kgopela toloki; gape o ka kgopela go botšišwa ke leloko la maphodisa leo e lego la bong bja go swana le bja gago, mme ge a le gona, o tla fiwa kgopelo yeo.
go fa nako ya go ikgopotša, go bala setatamente sa gago le, mo go lebanego, a ikopanya le wena; mme leloko la bašomi ba kgoro le tla go tsebiša gore o swanetše go lefelwa tšhelete ya mosepelo le ditshenyegelo tše dingwe mo nakong yeo o e fetšago kgorong ya tsheko o e fa bohlatse, Mme o tla go fa gape tshedimošo ka ga seo mme a go thuša go kgopela ditshenyegelo tšeo.
Ba tla go dumelela, ge o kgopela, ge ditlabelo di le gona, go letela o arogane le mogononelwa goba dihlatse tša gagwe mo molatong.
o ka se tlogelwe gore o mekamekane le molato o le noši. Ge e le gore ga o ešo wa bega molato maphodiseng, moabi wa ditirelo tša leago o tla go thuša go bega molato woo; mme ge o le motšwasehlabelo sa bosenyi bja go kata, maphodisa ba ka nyaka diaparo tša gago bjalo ka bohlatse, mme ge go le bjalo o ka kgopela moabi wa ditirelo tša leago go go thuša ka go hwetša diaparo tše dingwe.
ba tla netefatša gore tshedimošo ka moka ya kalafi e tsenywa mo direkotong tša molato; mme o tla alafiwa ka pele ka mo go ka kgonegago, go etšwe hloko ditokelo tša gago bjalo ka ge di beilwe ka go Boikano bja Mekgwatshepetšo ya Ditokelo tša Balwetši.
ge o kgopetše go ba gona tshekong ya parole, Modulasetulo wa Boto ya Parole o tla, pele ga tsheko, go tsebiša la polelo yeo o e kwešišago, ka ga tshepetšo ya tsheko le gore o letetšwe go dira eng.
ge e le gore o tla ba gona theeletšong ya parole mme o swanetše go fa ditshwaetšo, o ka kgopela motho o fe goba o fe yo o ikgethelago yena go ka go felegetša tshekong go go fa thekgo; mme ge e le gore o tla ba gona theeletšong ya Boto ya Parole, maitekelo ka moka a swanetše go dirwa a go go šireletša go ka hlokofatšwa goba wa tšhošetšwa gape nakong ya tsheko.
Nakong ya dinyakišišo tša molato o ka letela gore a.
ge o sa kgone go bala o swanetše go tsebiša lephodisa, mme ge go le bjalo lephodisa le tla go balela setatamente mme la go kgopela go netefatša diteng ka go saena goba ka go gatiša monwana godimo ga sona; mme c.
ge e le gore toloki e gona mme o kganyoga gore o balelwe setatamente sa gago ka polelo yeo o e kwešišago pele o se netefatša ka go saena goba go gatiša monwana, gona toloki e tla diragatša lebaka leo.
o tla swanelwa ke go sedimoša lephodisa la dinyakišišo ka ga aterese ya gago, dintlha tša kgokagano le mo o hwetšagalago gona go fihlela dinyakišišo le tsheko di fela; le gore o tla swanelwa ke go tsebiša lephodisa la dinyakišišo ge e le gore mogononelwa o tsenatsena goba o leka go tsenatsena dinyakišišo tša molato, ge e le gore o ka se be gona mo tshekong le ge e le gore mogononelwa o a go tšhošetša.
ikopanya le wena pele ga go dumela boipobolo bja kotlo ye nnyane ka go go kgopela go hlaloša ka mokgwa wo bosenyi bjo bo go amilego ka gona wena le lelapa la gago. Mo kopanong ye o tla ba le sebaka sa go ntšha dintlha ka ga tahlegelo goba bohloko bjo o bo kwešitšwego bosenying bjoo. Motšhotšhisi o tla ela hloko mabaka ao pele a tšea sephetho sa go dumela boipobolo bja kotlo ye nnyane. Ditlamorago tša bosenyi bjoo go wena le ba lapa la gago di tla lemošwa kgoro goba o ka fiwa sebaka sa go fa bohlatse ka gare ga kgoro, goba pego yeo e beakantšwego ke setsebi e tla hlagišwa pele ga kgoro nakong ya kahlolo; mme nakong ya kopano, o tla go kgopela go ntšha dintlha tše dingwe tša tlaleletšo tšeo di bego di se tša akaretšwa ka gare ga setatamente. Ge go lebane, motšhotšhisi o tla ntšha dintlha tšeo go kemedi pele ga tsheko.
Ge kgoro (motšhotšhisi goba magasetarata) a ba kgopela go dira bjalo, fa kgoro direkoto tša kalafo le tshedimošo e fe goba e fe ya mabapi le molato yeo o ba filego.
go dumelela go dira kgopelo yeo e ngwadilwego go Modulasetulo wa BohlapetšibjaTokišoyaBosenyileLekgotlalaParolegobagonatshekong ya kgopelo ya parole mme Modulasetulo o tla go tsebiša ka ga nako, letšatši le lefelo la tsheko; mme ge o e ba gona theeletšong ya Boto ya Parole, ba tla go dumelela go fa ditshwaetšo tša gago ka molomo mo theeletšong goba go hlagiša ditshwaetšo tšeo di ngwadilwego.
Tshwaro ya mogononelwa.
Ge e le gore o swanetše go ba gona go elelwa mogononelwa le letšatši la pontšho ya mogononelwa.
Nomoro ya tsheko ya molato.
Matšatši a theeletšo ya kgopelo ya go seka ka ntle.
Poelo ya theeletšo ya kgopelo ya go seka ka ntle le gore mogononelwa o tla lokollwa go seka ka ntle.
Tšwelopele ya dinyakišišo le tsheko ya molato.
Sephetho se fe goba se fe sa go gogela morago goba go fetola molato.
Ge e le gore o tla ba gona tshekong ya molato letšatši le matšatši a tsheko.
Letšatši la tsheko le poelo ya mafelelo j.
Letsatši la kahlolo le dipoelo tša mafelelo k.
Ge e le gore mogononelwa o kgopetše tshekoleswa kgahlanong le kotlo goba kahlolo le poelo ya tshekoleswa.
O ka hwetša bjang neng thoto yeo e thopilwego.
Ke ditirelo di fe tšeo di lego gona go šomana le dinyakwa tša gago tše itšeng le gore o ka šomiša bjang ditirelo tšeo.
Go netefatša gore go na le maswaotšhupo ao a bonagalago ka kgorong mme a tla go fa tsela ya go ya phapošing ya tshekelo. Ge e le gona, tafola ya Thušo/Tshedimošo/Temošo e tla go tsebiša ka ga phapoši ya tshekelo yeo ka go yona bohlatse bja gago bo tlago theeletšwa.
hlaloša ditokelo tša gago le ditshepetšo tšeo di tla latelago; 3.
ge go kgonega.
ka kgopelo ya gago, go fa direkoto tša gago tša kalafo; mme a go tsebiša ka ga ditirelo tša thekgo tšeo di lego gona tša setšhaba le megala ya thušo.
ka kgopelo, go tsebiša ka ditirelo tša maleba tša batšwasehlabelo tša dikolong.
ge o kgopetše go ba gona tshekong ya parole, Modulasetulo o tla go tsebiša ka polelo yeo o e kwešišago ka ga tshepetšo nakong ya tsheko le gore o letetšwe go dira eng; le ka kgopelo le ka tumelelo ya mogononelwa, go tsebiša ka ga mananeo a tšweletšo a mogononelwa a a dirilego le/goba a a di dirago go kaonafatša mekgwa ya gagwe.
ge o tsentšwe ka go lenaneo, o swanetše go obamela melao ka moka bjalo ka ge e beilwe ka go kwano.
morago ga ge o file bohlatse, o tla fiwa tsebišo ya gore o tla tlošwa ka go Lenaneo mo nakong yeo e amogelegago ; mme o ka ikopanya le lephodisa la dinyakišišo kua setišing sa maphodisa goba motšhotšhisi mogolwane wa setšhaba go hwetša tshedimošo ye nngwe ka ga Lenaneo la Tšhireletšo ya Dihlatse.
mohlankedi yo a rwelego maikarabelo o tla netefatša ka dinako tšohle gore thoto ya gago yeo e swerwego go bontšha bohlatse, e swerwe ka tlhokomelo mme e bušetšwa go wena ka pele ge e sa hlwe e nyakega; mme ge o le mmelaedi mabakeng a bosenyi bja ka lapeng, mme go a bonagala go ya ka lephodisa gore go na le mabaka ao a kgodišago gore o ka gobatšwa ge mmelaelwa a ka tshela taelo ya tšhireletšo o ka hlagiša bohlatse bja boikano go maphodisa mme o hlaloša mabaka a tlolo ya tšhireletšo ke mmelaelwa; mme lephodisa le tla golega mmelaelwa ka pele go tshela thibelo yeo e beilwego ke kgoro ka tlase ga Karolo ya 7 ya Molao wa Bosenyi bja ka Malapeng Molao wa 116 wa 1998.
tsebiša gore mo mabakeng a mangwe kgoro e ka ganetša go tsebagatša tshedimošo ye nngwe (go akaretšwa go tsebišwa ga mmelaedi goba hlatse) mabapi le tsheko goba karolo ya yona e fe goba e fe yeo e tlago swarelwa morago ga mejako yeo e tswaletšwego; mme mo go lebanego a go hlalosetša gore motho o fe goba o fe yo a tsebagatšago tshedimošo e fe goba e fe goba a utolla tsebego ya hlatse mo e sego ka molao, o oba molato mme o tla ahlolwa.
modulasetulo o tla go tsebiša gore motsenagare a ka, ntle le ge kgoro e laela ka mokgwa wo mongwe, fetišetša tlhalošo ya kakaretšo ya potšišo e fe goba e fe yeo e lebišitšwego go wena modulasetulo a ka, ge motsenagare a beilwe, laela gore o fe bohlatse bja gago mo lefelo leo le a.
beakantšwego ka borutho gore o ikwe o lokologile b.
lego ka mokgwa wo e lego gore motho o fe goba o fe yo go ba gona ga gagwe go ka go tšhošetšago, a se bonagale pele ga gago le tshekong; le c.
lefelo leo le kgontšhago kgoro le motho o fe goba o fe yo go ba gona gagagwegohlokagalagotshepetšongyatshekogobonalegokwa - e ka ba thwii goba ka setlabelo sa elektroniki goba setlabelo se sengwe wena ga mmogo le motsenagare nakong ya go fa bohlatse.
melato yeo e amago batšwasehlabelo bao ba sa kgonego go ithuša e tla potlakišwa ka mo go ka kgonagalago; mme ge kgolagano ya thelebišene ya sekete yeo e tswaletšwego (CCTV) e swanetše go šomišwa nakong ya tshepetšo ya tsheko, motšhitšhisi o tla hlaloša ka mo setlabelo se šomago ka gona goba ge go kgonega, wena le batswadi goba mohlokomedi wa gago le ka dumelelwa go bona tiragatšo ya setlabelo pele ga tsheko.
thušo ya go ikgolaganya le ba lapa le bagwera b.
thušo ge e le gore o na le kgathelelo ya morago ga letšhogo c.
tlhalošo ya tselatshepetšo yeo e tlago latela d thušo ya go ikgolaganya le Ditirelo tša Maphodisa a Afrika Borwa e.
phetetšopele go ditirelo tša kgothatšo ya seporofešene ge e le gore ditšhupo tša letšhogo di ipontšha kudu f.
thuša go kwešiša tselatshepetšo ya kgoro ya tsheko hlalošetša seo se tlago diragala ka kgorong ya tsheko ge o bitšwa bjalo ka hlatse hlalošetša bao ba tla bago gona ka kgorong ya tsheko le gore mošomo wa bona ke o fe, ga mmogo le go go thuša go hwetša kgorong ya tsheko; le iv. go go beakanyetša go fa bohlatse ka kgorong ya tsheko le go kgontšha kgokagano le motšhotšhisi.
mo go swanetšego, o tla fiwa setifikeiti sa kalafo sa go se be gona mošomong sekolong.
Hlatswadiatla e hlaloša tšhelete yeo kgoro ya tsheko ya bosenyi e go lefelago ge o bile le tahlegelo goba tshenyegelo ya thoto (go akaretšwa le tšhelete) ka lebaka la mediro ya bosenyi goba go se be gona ga motho yo a swaretšwego bosenyi. Tefelo ya hlatswadiatla e lebišitše go bušetša seemo sa pele ga tshenyo goba tshenyegelo sekeng.
modulasetulo o tla go tsebiša gore, ge o ka retelelwa ke go gana tefelo pele ga matšatši a masometshela o ka se sa tsenya molato wa hlatswadiatla kgahlanong le mogononelwa; mme ge o kgopela kgorong ya tsheko go ka hlatswiwa diatla go ditshenyegelo tša kalafo mabapi le dikgobalo tša mmele tšeo o di hweditšego ka lebaka la mediro ya bosenyi, mošomedi wa tša maphelo yo a go hlahlobilego o tla kgona go thekga kgopelo ya gago ka go fa bohlatse kgorong ya tsheko le go fana ka tshedimošo ya maleba ka go kgoro, go akaretšwa le pego ya kalafo.
Pušetšomorago e hlaloša melato yeo kgoro ya tsheko, ka morago ga kgolego, elaelagomogononelwagogobušetšadithototšeoditšerwegogowenamoe sego ka molao goba tšeo di sentšwego mo e sego ka molao, gore go bušetšwe seemo sa gago mathomong pele ga tlholego ya bosenyi bjoo.
pušetšomorago yeo e ka akaretša pušetšomorago ya thoto goba go lokiša thoto yeo e sentšwego;le gore kgopelo mabapi le seo e ka sepetšwa ke kgoro ya tsheko le gore mo melatong ya maleba o tla dumelelwa go hlagiša kgopelo yeo pele ga kgoro.
Dikgoro ka moka, dihlangwa le makalatiro ao a amegago ka go molato, a ikemišetša go fana ka tirelo ya maemo a godimo, fela dilo ga di sepele ka tshwanelonakongyenngwe. Geseosehlaga, dikgoro, dihlangwalemakalatiro di rata go tseba seo se diregilego.
tshedimošo yeo o e hweditšwego; goba c.
diphetho tšeo di dirilwego.
O ka tsenya ngongorego kgahlanong le mohlankedi wa sephodisa, molaotshepetšo wa sephodisa, ditiragatšo goba tshepetšo, ka go ngwalela Khomošenare wa Seteišene wa seteišene seo se amegago.
Ge e le gore ngongorego ya gago e mabapi le thoto yeo e timetšego goba e sentšwego mola e le diatleng tša maphodisa, o ka swanelwa ke hlatswadiatla. Lebiša dinyakišišo go MoKomošinarere wa Seteišene, goba, geelegoregaokgotsofale, okaikgokaganyaleMoKomošinarerewaSelete sa seteišene sa maphodisa seo se amegago ka dintlha tša ngongorego ya gago. Ge ngongorego e sa ntše e sa rarologe go fihla mo o kgotsofalago, o ka ikgokaganya le Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba.
Ge ngongorego e sa ntše e sa rarologe go fihla mo o kgotsofalago, o ka ikgokaganya le Bolaodi bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego, fela lemoga gore kantoro ye e šomana fela le dingongorego tšeo di lego mabapi le kgononelo ya maitshwaromabe a bosenyi kgahlanong le maloko a Maphodisa a Metro le maloko a Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa, bao ba retelelwago ke go phethagatša mešomo ya bona.
Kgoro yeo molato o sekwago go yona, e ka rarolla dingongorego tše di ntši. Ge o Na le ngongorego, o ka ngwalela goba wa dira lebaka la kopano le Motšhotšhisi-mogolwane wa Setšhaba mo kgorong ya tsheko yeo e swerego molato. Fela ge e le gore Kantoro ya Motšhotšhisi ya kgauswi ga e go fe tharollo ya ngongorego ya gago mo go kgotsofatšago, o ka fetetša ngongorego ya gago go Motšhotšhisi Mogolwane mo seleteng. Ge ngongorego e sa ntše e sa rarologe go fihla mo o kgotsofalago, o ka iša dingongorego go Bolaodi bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego bja selete. Bjona bo tla lebelelwa ngongorego seswa ka go ikemela. Ge ngongorego e sa ntše e sa rarologe go fihla mo o kgotsofalago, o ka ikgokaganya le Molaodi wa Botšhotšhisi bja Setšhaba wa Bosetšhaba.
Ge ngongorego e sa ntše e sa rarologe go fihla mo o kgotsofalago, o ka ikgokaganya le Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba. Fela lemoga hle, gore kantoro ye e šomana fela le dingongorego tšeo di lego mabapi le mediro ya taolotshepetšo. Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba, e ka se ke, ka molao, ya nyakišiša diphetho tšeo di tšerwego ke kgoro ya tsheko.
Ge ngongorego ya gago e ama maitshwaro a modulasetulo, o ka ngwala go kgopela go bona Hlogo ya tša Kahlolo ya selete. O ka hwetša aterese le dinomoro tša mogala go kgoro ya kgauswi ya mmagaseterata.
ge o sa kgotsofatšwe ke karabo go tšwa go Hlogo ya Selete, o ka ngwala goba wa dira kgopelo ya go kopana le Hlogo ya Sehlopha sa Kahlolo ya selete ye e itšeng.
Ge ngongorego ya gago e ama kgoro ya lete, o ka ngwala go kgopela go bona Poresitente ya Kgoro ya Tsheko ya tokologo yeo e amegago. O ka hwetša aterese le dinomoro tša mogala go kgoro ya kgauswi ya mmagaseterata.
Ge ngongorego ya gago e ama moahlodi wa kgorotshekokgolo, o ka ngwala go kgopela go bona Moahlodi-Presidente wa Lefapha leo le amegago. O ka hwetša aterese le dinomoro tša mogala go kgoro ya kgauswi ya mmagaseterata goba kgorongkgolo.
geosakgotsofatšwekekarabo, okangwalelaKhomišeneyaDimmagaseterata ge e le gore ngongorego ya gago e ama kgoro ya mmagaseterata goba Ditirelo tša Khomišene ya tša Kahlolo ge e le gore ngongorego e ama kgorotshekokgolo.
Ge e le gore ngongorego ya gago e ama bašomi ba kgorotsheko, go fa mohlala, bangwaledi goba ditoloki, o ka ngwala go kgopela go bona molaodi wa kgorotsheko. Ge o sa kgotsofalele thušo ya molaodi wa kgorotsheko, o ka ngwalela molaodimogolwane wa taolo ya ditirelo tša kgorotsheko goba molaodi-pharephare.
Ge e le gore ngongorego ya gago e ama mohlankedi wa Kgoro ya Tšweletšo ya tša Leago, o ka ngwalela hlogo ya kantoro yeo e amegago. Ge o sa kgotsofalele thušo, o ka ngwalela Hlogo ya Selete goba ya Kantoro ya Profense, ga mmogo le Kantoro ya Bosetšhaba.
Ge o sa ntše o sa kgotsofatšwe ke karabo yeo o e hwetšago go mohlankedi wa mmušo, o ka ikgokaganya le Khansele ya Diprofešene tša Ditirelo tša Leago goba Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba.
Ge o sa o sa kgotsofatšwe ke tirelo yeo e fiwago ke mošomi wa tlhokomelo ya tša maphelo ka gare go lefapha la tša maphelo a batho, o swanetše go ngongoregela pele go motho yo a go thušitšego. Efela, ge ngongorego ya gago e sa rarollwe mo go kgotsofatšago, o ka fetišetša ngongorego ya gago go hlogo goba molaodi wa tlabelo ya tša maphelo a setšhaba mo o ilego wa hlahlobja goba wa alafša gona.
Ge o sa hwetše karabo goba o sa kgotsofale ka mokgwa wo ngongorego ya gago e sepetšwago ka gona ke hlogo goba molaodi wa tlabelo ya tša maphelo a setšhaba, o ka fetišetša ngongorego ya gago go Kgoro ya tša Maphelo ya Profense yeo e amegago. Ge o sa o sa kgotsofatšwe ke ka mokgwa wo Kgoro ya tša Maphelo ya Profense yeo e amegago e sepetšago ngongorego ya gago ka gona, o ka kgopela lekgotla la seporofešene la maleba goba khansele, bjalo ka Khansele ya Porofešene ya tša Maphelo ya Afrika Borwa, go nyakišiša bothata.
Ge e le gore ngongorego ya gago e ama morutiši goba leloko le fe goba le fe la bašomi mo sekolong se itšeng goba instithušene e fe goba e fe ya thuto, o ka ikopanya le hlogo ya sekolo seo goba instithušene ya thuto. Ge e le gore ngongorego e ama hlogo ya sekolo, o ka ikopanya le Selete sa Thuto goba Molaodi wa Selete.
Ge o sa kgotsofale ka mokgwa wo ngongorego ya gago e sepetšwago ka gona, o ka ikopanya le Hlogo ya Kgoro ya Thuto ka go profense yeo e amegago.
Ge ngongorego e sa ntše e sa rarologe go fihla mo o kgotsofalago, o ka ikgokaganya le Molekgotla-phethiši wa Thuto goba Kgoro ya Thuto ya Bosetšhaba.
Ge e le gore ngongorego ya gago e ama mohlankedi wa tokišo ya bosenyi, o ka e ngwalela Khomišene wa Bosetšhaba wa Ditirelo tša Tokišo ya Bosenyi goba Moahlodi wa Tlhahlobo. Ge a amogela ngongorego ya gago yeo e ngwadilwego, Komošinare o tla e fetetša go kantoro ya maleba gore e fiwe šedi.
Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba b.
Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika Borwa c.
Bolaodi bja Dingongorego bjo bo Ikemetšego d.
Khomišene ka go Tekatekano ya Bong e.
Tokomane ya Maemotshepetšo a Motheo ao a Amogelegago a Ditirelo tša Batšwasehlabelo ba Bosenyi e tšweleditšwe ke Bolaodi bja Bong ka gare ga Kgoro ya tša Toka le Tšweletšo ya Molaotheo, ka tšhomišano le Dikgoro tše - Tšweletšo ya Leago, Ditirelo tša Tokišo ya Bosenyi, Thuto le Maphelo ga mmogo le Bolaodi bja Kahlolo bja Bosetšhaba bja Afrika Borwa, Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa, Khomišene ya Kagoleswa ya Molao wa Afrika Borwa, Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika Borwa, Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba, Bolaodi bja Dingongorego bjo bo Ikemetšego, maloko a dimagaseterata le Dikhomišene tša Ditirelo tša Kahlolo le maloko a Maphodisa a Tshwane-Metro.
Kgoro ya tša Toka le Tšweletšo ya Molaotheo di leboga kudu thušo yeo ba e filwego go tšweletša tokomane ye ke mekgatlo yeo e fapanego yeo e sego ya mmušo.
<fn>Parliament and oversight Sepedi.txt</fn>
Tekokgolo ya Demokrasi ke maemo ao Palamente e a šomišago go netefatša gore mmušo o dula o na le maikarabelo setšhabeng. Se se dirwa ka tsela ya thlokomedišišo go mešomo ya mmušo.
Palamente le Dikomoti tša yona e na le maatla a go bitša motho goba motheo o mongwe le o mongwe go tla go fa bohlatse goba go hlagiša ditokomane le go fa pego.
Molaotheo o re Palamente e na le maatla a go dira tlhokomedišišo ya magoro ka moka a mmušo, go akaretša le a diporofense le a selegae.
Molaotheo o o filego Palamente go šetša le go hlokomedišiša mešomo ya mmušo.
phethagatšo ya melao . tiragatšo ya ditekanyetšokabo . kobamelo ya go tsenelela ya melao ya Palamente le Molaotheo . tsamaišo ya maleba ya magoro a mmušo.
Ka go hlokomedišiša mešomo ya phethagatšo ya melao.
Khansele ya Bosetšhaba ya bathong gore batho ka moka ba Diporofense e emela diprofensetle ba phele bophelo bjo bokaone.
Palamente e dira go mmušo wa bosetšhaba.
tlhokomedišišo mo dikarolong. go hwetša le go thibela tshenyo tša mmušo tša bosetšhaba. go thibela maitshwaro ao a lego tša diprofense le tša selegae.
kgahlanong le molao le ao a sego . NCOP e ka kgopela leloko a semolaotheo la Kabinete, mošomedi wa. go šireletša ditokelo le dikgetho mmušo wa bosetšhaba gobatša setšhaba MEC wa profense go tsenela. gore mmušo o be le maikarabelo kopano ya Khansele goba yaa batho bao ba lefago lekgetho komiti.
go dira gore mešomo ya mmušo e be pepeneneng go oketša tshepo ya setšhaba mo mmušong.
Palamente e na le Mengwako e bea mmušo leihlo.
Khansele ya Bosetšhaba ya wa peomolao ya Palamente.
Ye nngwe le ye nngwe e na mmušo mmogo le go šomišana lele karolo ye e kgethegilego setšhaba.
Le lengwe la mešomo yebapalago.
Go ya ka Molaotheo, Ngwako wa ge dikomiti di sekegela dipego tšaBosetšhaba o kgethilwe go emela ngwaga le tša Magoro a Mmušo, batho le go netefatša gore mmušo le dipego tša Mohlakišimogolo.
Go ya ka maikemišetšo a tlhokomedišišo, Komiti e ka kgopela pego ye kopana go setho sa mmušo goba ketelo go hlola mabaka a itšego.
Tona ya Matlotlo o bega diponelopele tša tekanyetšokabo malebana le ngwaga wa ditšhelete wo o latelago, mmogo le dibouto tša tekanyetšokabo tša legoro le lengwe le lengwe.
Palamente e swanetše go fetiša Tekanyetšokabo.
Morago ga tlhagišo ya dibouto tša tekanyetšokabo, Komiti ye nngwe le ye nngwe e ba le ditheeletšo le Magoro a Mmušo ka go fapana ao a a okametšego.
Se se dira gore go bonagale gore Legoro le itšego le phethagaditše ka moo go swanetšego ngwageng wo o fetilego naa le gore ba šomišitše bjang tšhelete ya batho bao ba lefago lekgetho.
Go botšiša mmušo Dipotšišo ke ye nngwe ya ditsela tšeo mmušo o ikarabelago go Palamente ka tšona.
Dipotšišo malebana le tšeo di hlokago karabo ya molomo goba ya go ngwalwa di ka botšišwa Mopresidente, Motlatša-mopresitente le Matona ka merero yeo ba rwelego maikarabelo a yona.
Nako ya dipotšišo e fa Maloko a Palamente sebaka sa go botšiša Matona ka merero ya phethagatšo ya ditirelo, mo legatong la mekgatlo ya bona ya sepolitiki goba bakgethi.
Ka go šomiša tsamaišo ye, Maloko a Palamente a fa dipolelo ka morero o mongwe le o mongwe ka Ngwakong.
Ka go fa Tsebišo ya Tšhišinyo, leloko la mokgatlo wa sepolotiki le ka tšweletša morero gore o alwe ka Palamenteng. Seo se ba thuša go phethagatša maikarabelo a bona a go dira tlhokomedišišo.
Dingangišano ka maloko ka moka ke tsela ye nngwe ya go tliša tshedimošo go mmušo mabapi le mananeo a a itšego a mmušo goba molao o go hlokegago go netefatša phethagatšo ya ditirelo.
Mošomo wa Tikologong ya Kgetho o fa Maloko a Palamente sebaka se segolo sa go dira tlhokomedišišo ka bong.
Mošomo wa Tikologong ya Kgetho o tliša tirišanommogo magareng ga Maloko a Palamente le setšhaba.
Maloko a na le maikarabelo a go tsebiša Palamente ka morero o mongwe le o mongwe wo o tvweletšego ge go dirwa mošomo wa tlhokomedišišo.
Go dira tšhišinyo go Komiti ya Palamente ke tsela ye nngwe ya go kwagatša lentšu la gago mo Palamenteng. Ka go dira tšhišinyo, o na le sebaka sa go hlohleletša dikakanyo tša Maloko a Komiti ao a sekasekago karolo ye e itšego ya Molaokakanywa pele e ka ba Molao.
Modudi o mongwe le mongwe wa naga o na le tshwanelo ya go tliša phethišene Palamenteng, bjalo ka ge go hlagišitšwe ka go Molaotheo.
Motho o mongwe le o mongwe, sehlopha sa batho goba mokgatlo o ka iša phethišene go Palamente.
Phethišene ke kgopelo ya semmušo go taolo mabapi le tiragatšo. E ka ba ka mokgwa wa taelo, kgopelo ya go direlwa mogau, goba go rarolla bothata.
<fn>PolPardon_AppForm_Sepedi.txt</fn>
Dintlha tša kgolego, ge e ba di gona: Nomoro ya kgolego: Tšatšikgwedi la ka pela leo o tla khwalifayelago parole ka lona: ... Tšatšikgwedi la tlwaelo la go lokollwa:...
Na o holegile ka mogwa wo mongwe ka bowena ka go dira mo/melato?
Ge go le bjalo, hlaloša mohuta wa kholego le ka fao o holegilego ka gona.
E be e le eng tebanyo ya sepolitiki, ge e ba e gona, yeo o bego o swanetše go e fihlelela ka baka la go dira mo/melato ye?
Na mokgatlo , institušene, sehlopha goba mokgatlo wa tokologo wa gago o holegilego go tšwa tiragalong ya mo/melato ye?
Na o be o le mohlankedi/moswaraofisi/leloko/mothekgi wa ye ngwe le ye nngwe ka nako ya ge mo/melato ye e diragala. Ge go le bjalo o be o direla ka maemo?
Nomoro ya boleloko, ge e le gore e gona:...
Bolela mabaka a gore ke ka baka la eng go tla bago ka kgahlego ya setšhaba ge Presidente a ka go fa tebalelo.
Na o kile wa dira kgopelo ya tebalelo ya TRC?
Ge e le gore o be o le go parole ya go tšwa, ke dife dinyakwa tša go go bea paroleng?
Sete ya mmapaale ya kgatišo ya menwana ya gago.
Khopi ye e netefaditšwego ya letlakala la mathomo la pukwana ya gago ya boitsebišo.
Kgomaganyo A yeo e tladitšwego ke mokgatlo wa politiki/institušene goba mokgatlo wa tokologo ge e le gore ba thekga kgopelo ya gago.
Ditokumente tše dingwe le tše dingwe mabapi le tsošološo ka kgolegong le goba ka morago ga go lokollwa kgolegong.
Nna Maina ka botlalo le sefane ke ikana gore tshedimošo ye e lego ka godimo ke nnete e bile e nepagetše.
E saennwe ka ... tšatšikgwedi la ... ngwaga wa...
Na o a tseba le go kwešiša diteng tša setatamente?
Na o na le kganano kgahlanong le go tšea keno ye e laeditšwego?
Na o akanya keno ye e laeditšwego bjalo ka ye e tlemago maitshwaro a gago?
A. Ke tiišetša gore dipotšišo tše dilego ka godimo di botšišitšwe nna le gore dikarabo tše di laeditšwego ka godimo di ngwadilwe ke le gona.
B. Ke tiišetša gore moikani o dumetše gore o tseba le go kwešiša diteng tša boikano bjo bo dirilwego pele ga ka le gore tshaeno ya moikani e dirilwe fa pele ga ka.
Na o o tiišetša ka kgonthe diteng tša boikano bjo Karabo..?
A. Ke tiišetša gore dipotšišo tše dilego ka godimo di botšišitšwe nna le gore dikarabo tše di laeditšwego ka godimo di ngwadilwe ke le gona.
B. Ke tiišetša gore moikani o dumetše gore o tseba le go kwešiša diteng tša boikano bjo bo dirilwego pele ga ka le gore tshaeno ya moikani e dirilwe fa pele ga ka.
Atrese ya bodulo...
<fn>Presidential PolPardons - Sepedi.txt</fn>
Ge ole kgolegong o swerwe mabapi le merero ya dipolotiki ya pele ga 16 NgwatoboŠego 1999, goba o lokolotswe kgolegong ka morago ga go dira melato malebana le merero ya dipolotiki o ka dumelelwa tebalelo gotŠwa go mopresidente wa naga.
Tseba gore ge eba o tswerwe ka melato e mengwe e seng ya dipolitiki, gona GA WA dumelelwa go tshwarelwa go ya ka molao o mpŠa wa mehleng. Empa o ka kgona go tshwarelo go ya ka molawana wa kgaolo ya 84 (j) mo molaotheong wa Afrika Borwa yo o fago mopresidente matla a go swarela goba go fega kahlolo ya molao wa basenyi.
Se se ra gore o tlatŠe foromo ya gago ya kgopelo ka pela.
Ge o nyaka thuŠo mabapi le go tlatsa diforomo tŠa kgopelo ya go tshwarelwa, mokgahlo wa geno wa dipolotiki o ka go thuŠa go di tlatŠa.
Diforomo tŠa gago di swanetŠe gore ge di tliswa di be le bopaki bjo bofeletŠeng gotswa go yo mongwe wa mokgahlo wa dipolotiki, mokgahlo wa tokollo goba yo mongwe wa ba molao go tiisa gore melato yeo e dirilwe mabapi le merero ya dipolotiki.
O swanetŠe go hlokomela ge o tlatŠa diforomo tŠa gago, gobane tŠe di tladitshwego ka tshwanelo ke tsona tŠe di tla amogelwago.
Go swanetse goba le motho otee ka kgopelo. TshedimoŠo kamoka e swanetŠe go dirwa ka go phethagala le ka botshephegi le ditokomane tŠe di maleba.
Mokgahlo wa gago wa dipolotiki le wona o dumelletswe go tiitsa diforomo tŠeo tŠa go kgopela tshwarelo legatong la gago. Mokgahlo o swanetŠe go tiisisa ka botlalo gore ka nnete melato eo e amana le tŠa dipolotiki.
La mothomo diforomo di tla lebediŠiŠwa ke kgoro. Gomme di tla iŠwa lekaleng la tshupetŠo leo le nago le maloko a mekgahlo ya tŠa dipolotiki tŠe dileng ka palamenteng. Lekala leo ke lona letla lebediŠiŠanng diforomo tŠeo go ya le ka tshwanelo gore elaetŠe moporesitente wa naga ge eba ba ka thuŠa kapa go ganetŠa dikgopelo tŠeo tŠa tswarelo. Lenaneo le la bopakiŠiŠi lona le tswelapele go fihla kgweding ya Setemere ka di 30 ngwageng wa 2008.
Kgoro ya Toka le Tlhabollo ya Molaotheo e neeletŠa moŠomo wa bongwaledi lekaleng la tshopetŠo.
<fn>Pula Imvula. BreadWheat.2010-03.nso.txt</fn>
Photo 1: Samuel Moloi (Molemi wa Ngwaga wa 2009) o bunne bokaakang bjo bo makatšago bja korong sehla se: ditone tše 3.5 godimo ga hektare!
Photo 2: Korong ya Samuel Moloi e a folwa.
Dinageng tše ntši lefaseng ka bophara batho ba thomile go sema gore borotho ke tokelo e sego neo (privilege). Le mono Afrika-Borwa go bjalo, mo batšweletši ba gae mengwageng ye mentši ba ilego ba tšweletša korong yohle yeo e bego e nyakega go kgonthiša gore go be le borotho mabenkeleng.
Dihleng tše pedi tše di fetilego batšweletši ba korong ba be ba lebane le bothata bja go se kgone go tšweletša korong ka poelo - ditshenyegelo malebana le dinyakwapšalo (input costs) di godimo kudu mme thekišo ya ditšweletšwa e fase go fetiša.
Batšweletši ke bagwebi mme go swana le dikgwebo dife le dife ba swanetše go hwetša poelo gore ba phologe. Tšhelete ye o e ntšhago go tšweletša dibjalo e swanetše go fetwa ke yeo o e hwetšago ge o rekiša ditšweletšwa. Madimabe ke gore mengwageng ya kgauswi ye e fetilego ditshenyegelo mabapi le dinyakwapšalo tša tšweletšo, go swana le metšhene ya temo, tisele, monontšha, peu, diboloyangwang le dibolayasenyi, inšorense ya dibjalo, puno le thwalo, di goletše godimo kudu. Le ge go le bjalo, thekišo ya korong e ile fase. Batšweletši ba rena ba swanetše go lemoga nnete ya gore ga go sa na mohola go tšweletša korong.
Taodišwaneng ye re nepiša tšweletšo ya korong mašemong ao a sa nošetšwego. Go molaleng gore seemo se se fapana le sa batšweletši bao ba nošetšago. Ka tlwaelo batšweletši ba ba bjala mehuta ye mebedi ya dibjalo mme ba tshepišitšwe poelo ya godimo go feta bao ba sa nošetšego. Mohola (profitability) wa dibjalo tše di nošetšwago o dula o feta wa dibjalo tšeo di sa nošetšwego goba di nošetšwago ke pula. Le ge go le bjalo, re swanetše go lemoga gore mašemo ohle a ka se nošetšwe ka ge naga ya rena e se na le meetse a a lekanego. Go feta fao re se ke ra lebala gore bontši bja batšweletši bao ba nošetšago mašemo a bona bo diriša mohlakase go pompela meetse mašemong ao - re a tseba gore Eskom e nyaka go oketša theko ya mohlakase go feta tekanyo. Ge dikoketšo tše di ka dumelelwa ditshenyegelo mabapi le tšweletšo ya dibjalo di ka namelela kudu ebile di ka šitiša batšweletši ba bangwe go tšweletša dibjalo.
Batšweletši ba itshwenya go bjala korong ka lebaka lang?
Batšweletši ba thomile go bjala korong ya marega mogoleng wa selemo (summer fallow) kua Freistata-Bohlabela mengwageng ya gare 1950 le 1960. Ka nako yeo poelo e be e le seripagare sa tone godimo ga hektare mme ka go diriša mekgwa ye mebotse ya go lema batšweletši ba ile ba kgona go phethagatša poelo ya tone e tee godimo ga hektare. Dipoelo tše ke tše nnyane kudu eupša re swanetše go lemoga gore mengwageng yeo medišo ya peu e be se yeo e bego e tšwetše pele le gona go be go sa dirišwe monontšha goba go be go dirišwa ye nnyane kudu. Le ge go le bjalo, batšweletši ba ile ba kgona go iphediša ka poelo yeo ba e hweditšego. Mafelong a mantši profenseng ya Freistata mabu a loketše pabalelo ya monola. Meetse a pula ye e nago go ya mafelelong a selemo le ka seregana (lehlabula) a bolokwa mmung ke moka korong e gola ka ona go fihla ge pula ya seruthwana e thoma go na.
Batšweletši ba tšweleditše korong fela mengwaga ye mentši go fihla ge habore ya naga (wild oats) e thoma go baka mathata mašemong. Ka ge habore e tswalane kudu le korong go be go sa kgonege gabonolo go bolaya habore mašemong ntle le go senya korong. Batšweletši ba ile ba tlamega go akanya tšweletšo ya lehea, le sonoplomo ka morago, ka go šielana le korong ka mokgwa wa phetošopšalo. Pšalo ya dibjalo tša marega le tša selemo ka go šielana, e ile ya ba le mehola ye mmalwa. Mohlamongwe mohola wo bohlokwa go feta ye mengwe e be e le taolo ya mengwang. Habore ye e melago marega ba ile ba kgona go e laola mašemong ao a sego a bjalwa, pele ga ge dibjalo tša selemo di bjalwa. Mengwang ya selemo e be e laolega gabonolo mašemong a korong ka ge bontši e be e le bja mohuta wa tlakalaphara mola korong e le semela sa mohuta wa tlakalatshesane, ka fao mengwang e be e laolega gabonolo ka dikhemikhale.
Batšweletši ba ile ba itlhamela lenaneo la tadišo (fallow) le phetošopšalo ka go bjala korong ngwaga wo o itšego, korong gape ngwaga wo o latelago, lehea wo o latelago, lehea gape ngwaga wo o latelago, sonoplomo wo o latelago, mme ba boela go korong gape ngwaga wo o latelago. Motšweletši yo mongwe le yo mongwe o be a na le lenaneo la gagwe la tadišo le phetošopšalo go ya ka mabaka a gagwe, eupša ka kakaretšo paterone ya lenaneo le e be e swana. Dibjalo tše dingwe le tšona di be di fela di akaretšwa, kudu tša furu ya diruiwa.
Gonabjale batšweletši ba lebanwe ke bothata - ba swanetše go akaretša sebjalo sa marega leboong la phetošopšalo, eupša ga ba sa kgone go tšweletša korong ka mokgwa wo o holago (profitibly). Bothata bjo ba ile go bo rarolla bjang?
Na Afrika-Borwa ka nnete e hloka batšweletši ba korong?
Ye ke potšišo ya nnete ye re swanetšego go ipotšiša yona - mmušo le wona o swanetše go ipotšiša yona. Re swanetše go hlokomela batšweletši ba rena ka lebaka lang Go tlo tshwenyega mang ge ba ka tlogela go tšweletša korong?
Re ka re ka nnete lefase le nyenyefetše - diphahlo di bapatšwa mmarakeng wa lefase. Ee, mohlomongwe Afrika-Borwa e ka kgona go reka korong yohle yeo yona le dinaga tša go swana le Lesotho, Swaziland le Botswana di e hlokago, dinageng tša ntle.
Na Afrika-Borwa e na le tšhelete (foreign currency) ye e lekanego go lefela ditšwantle Gopola gore ge naga e nyaka go hwetša tšhelete dinageng tša ka ntle e swanetše go rekiša diphahlo tše dinaga tšeo di kganyogago go di reka?
Na dinaga tša ntle tšeo di rekišago korong di tla kgona go rekišetša Afrika-Borwa korong ye e lekanego ngwaga le ngwaga Gomme go tlo diragala eng ge dinaga tšeo di phetha go diriša pheteledi ya korong ya tšona go tšweletša ethanolo (sebešwa), bjalo ka mohlala, bakeng sa go rekiša korong yeo?
Na go na le dikepe tše di lekanego tše di ka rwalago korong yeo go e tliša mono Afrika-Borwa?
Na maemakepe a rena a ka kgona go amogela korong yohle yeo e tla swanelago go rekwa dinageng tša ntle go fepa batho ba rena gammogo le baagi ba dinaga tše di neanago mellwane le rena?
Na ditsela tša rena di ka kgontšha thwalo ya mabele ao go tloga maemongkepe?
Badiredi ba dipolaseng tšeo di tšweletšago korong bona ba ilo felela kae?
Badiredi ba dikoporasi (co-ops) le mabolokelo (disilo) a korong bona ba ilo felela kae?
Go na le baagi ba bantši magaeng/dipolaseng bao ba diilago - re swanetše go hlohleletša tšwetšopele ya ekonomi magaeng/dipolaseng. Bolemi ke mokgwa wo mokaone wa go phethagatša tšwetšopele ye. Batšweletši ba rena ba swanetše go hwetša poelo gore ba kgone go tšwela pele go tšweletša dibjalo.
Batšweletši ba baso bao ba hlabologago bona ba amega bjang?
Bohle re šoma ka maatla go fetola temo mono Afrika-Borwa - go na le batšweletši ba mmalwa ba baso bao ba swanetšego go akaretša korong leboong la bona la phetošopšalo. Go fihla gonabjale re kgonne go thuša batšweletši ba go tšweletša dibjalo fela ka ge ba ile ba ba le mahlatse a go amogela thušo ya tšhelete go Trasete ya Mabele a Marega (Winter Cereals Trust) le go Kgoro ya Temo ya Freistata. Ge re swanetše go thuša batšweletši ba baso go tšweletša dibjalo ka mokgwa wa go swarelela (sustainably), go bohlokwa gore re lekodiše mohola (profitability) wa tšweletšo ya korong.
Ditšwantle di amega bjang?
Dinageng tše dingwe tša lefase go na le mabaka ao a swanelago tšweletšo ya korong go phala mono - mabu a makaone le pula ye e nago bokaone (ka nako ye nngwe e no ba gore pula ye e nago e laolega (predictable) bokaone), le lehlwa leo le fetogago monola woo o nošetšago korong dikgweding tša marega (korong ye mpsha ga e senywe gokaalo ke phefo/botšididi). Go feta fao ditshenyegelo mabapi le tšweletšo ya dibjalo di fase dinageng tše dingwe - mohlala: theko ya tisele le monontšha dinageng tšeo e fase ge e bapišwa le ya mono go rena. Dinaga tšeo di kgona go tšweletša korong ye e fetago yeo e nyakegago, ka fao di kgona go rekišetša dinaga tša ntle pheteledi ya korong ya tšona.
Ee, Afrika-Borwa e ka reka korong dinageng tša ntle - eupša elelwa dipotšišo tšeo re swanetšego go ipotšiša tšona.
Tharollo e ka ba efe?
Rena re kgolwa gore tharollo ye nngwe ke go lefiša tefo mabapi le thekontle ya korong. Ge korong e rekwa dinageng tša ntle, bao ba e rekago ba swanetše go lefa lekgetho le le itšego mabapi le yona. Lekgetho le e ka ba mothopo wa ditseno tša naga mme le ka gapela theko ya korong ya mo gae godimo. Gopola gore ge mošidi a nyaka go reka korong o lebelela boleng le theko ya yona. Ka kakaretšo boleng bja korong ya mono Afrika-Borwa ke bja maemo a godimo kudu, eupša theko ya yona e feta ya korong ye e rekwago dinageng tša ntle, ka fao mošidi o reka ye e tšwago ntle. Ge mošidi a be a tlamegile go lefa lekgetho mabapi le korong ye e tšwago ntle, mohlamongwe o be a tlo nagana go reka korong ya mo gae. Se se be se tla thuša batšweletši ka go okeletša thekišo ya ditšweletšwa tša bona.
Ge batšweletši ba rena ba be ba ka hwetša poelo ye e bonagalago ka korong ya bona ba be ba ka bjala ye e fetago ya gonabjale. Afrika-Borwa e be e ka se ntšhe tšhelete ye e ka dirišwago mo gongwe go reka korong, ekonomi ya dipolaseng ya mono gae e be e tlo tšwetšwa pele, mešomo ye mmalwa e be e ka hlolwa, batšweletši ba be ba ka kgona go lefa badiredi ba bona bokaone, bjalobjalo. Dilo tšeo di bego di ka hola naga ke tše mmalwa ruri.
Lekgetho la ditšwantle le ka huetša theko ya borotho bjang?
Mokotla wa bupi bja lehea - seripa sa 35%-45% sa theko ye o e lefago, ke mohola wa lehea leo le dirišitšwego.
Ge theko ya borotho e le R8,00 (bjalo ka mohlala), mohola wa korong ye e dirišitšwego mohlomong e ka ba R2,00. Bjale lekgetho la ditšwantle mohlomong le ka fihlela 5% (sephesente se segolo kudu!). Se se ka oketša theko ya borotho ka 10c. Koketšo ye e ka se gobatše moreki eupša mohlomong e ka thiba gore motšweletši a timelele ka baka la go ba pankoroto!
Kgwebo efe kapa efe e akaretša tekanyo ya kgonagalokotši (risks).
Batšweletši ga ba ipeele thekišo - motšweletši ga a kgone go kgetha thekišo ya tone ya korong ka ge mabele ohle a bapatšwa fantising (traded on auction), mme thekišo yeo e bewago ke yeo motšweletši a rekišago ditšweletšwa tša gagwe ka yona. Gantši motšweletši o tlamega go amogela thekišo yeo e mo tlišetšago tšhelete ye e fetwago ke ditshenyegelo tša gagwe mabapi le tšweletšo ya dibjalo tšeo.
Ge o le mopaki o reka flouru mme o bea thekišo ya marotho a gago. Ge moreki a sa rate go a reka ka thekišo yeo, o tlogela go reka flouru le go paka marotho go fihla ge thekišo e kaonafala. Mola motšweletši yena a phethile go bjala dibjalo ga a sa kgone go emiša tshepelo yeo go fihla ge thekišo e kaonafala - o ntšhitše tšhelete mme o tlamegile go buna le go rekiša ditšweletšwa tša gagwe.
Batšweletši ba rena ba bohlokwa - ba šoma ka maatla, ba lebanwe ke dikgonagalokotsi mme ba tšweletša dijo le go hlolela baagi ba Afrika-Borwa mošomo. Gopola gore re kgona go reka dijo dinageng tša ntle fela ge tšona di na le pheteledi ya dijo tšeo, le gona ge naga ya rena e na le tšhelete (foreign currency) ya go lefela ditšwantle tšeo. Ge mabaka a sa dumelele dinaga tšeo go rekišetša dinaga tše dingwe dijo, di tla di rekišetša baagi ba tšona mme rena re ka se kgone go di reka. Ge mohola wa ranta ya rena o ka fokotšega ka baka la phetošetšo (exchange rates), naga ya rena e tla hloka tšhelete ya go lefela mabele ao a tšwago dinageng tša ntle mme batho ba rena ba tla bolawa ke tlala go swana le baagi ba dinaga tše mmalwa tša Afrika. Batšweletši ba rena ke baagi ba bohlokwa ba Afrika-Borwa bao ba šomago ka maatla mme re swanetše go leka ka moo re ka kgonago go ba thuša go tšwela pele go tšweletša dijo tša go fepa setšhaba sa rena. Ge o reka borotho gape, gopola motšweletši yoo a lahlegetšwego ke tšhelete gore wena o kgone go ja!
<fn>Pula Imvula. ChemicalsMaize.2010-03.nso.txt</fn>
Photo 1: Se o se bonago mo ke seo se diragalago ge o gašetša lehea ka sebolayangwang pele ga ge le loketše go gašetšwa.
Photo 2: Kgonthiša gore o ela ditšhupetšo tša motheo hloko ge o diriša dibolayangwang.
Dikhemikhale tša temo di ka fediša dibjalo tša gago bakeng sa go di šireletša ge di sa dirišwe go ya ka ditšhupetšo tše di fiwago le gona ka tlhokomelo ye e nyakegago. Ka go ela ditaelo tša motheo hloko ge a reka le go diriša dikhemikhale, motšweletši a ka šitiša tshenyo ye kgolo dibjalong tša gagwe.
Na khemikhale ya temo e ngwadišitšwe go dirišwa dibjalong tše di itšego (mono Afrika-Borwa) le gona go fediša ngwang, fankase goba tlhaselo (tšhilafatšo) ye e itšego?
Na go dirišwa bokaakang bjo bo šupeditšwego ka moo go laetšwego?
Na maemo a boso ka nako ya go diriša khemikhale le morago ga fao a sepelelana le maemo ao a šupetšwago?
Na nako ya tirišo ke yeo e šupetšwago, mohlala, ka mahube goba ka meriti?
Na maemo a tšhemo fao dibjalo di tšweletšwago a sepelelana le dinyakwa, mohlala, monola mmung le mohuta wa mmu?
Na dikgato tša go laola tšhilafatšo di tšerwe kgatong ya go gola ga dibjalo ye e šupetšwago ke ditaelo tša tirišo?
Khuetšo ya ka morago - na khemikhale ya temo e ka ba kotsi mabapi le lenaneo la phetošopšalo, ka mantšu a mangwe mabapi le dibjalo tše di tlogo latela?
Na khemikhale ya temo e ka hlakanywa le dikhemikhale tše dingwe - mohlala, sebolayangwang se se itšego se ka hlakanywa le dibolayangwang tše dingwe le/goba dibolayakhunkhwane le dibolayafankase tše dingwe?
Dikeletšo di swanetše go ngwalwa le go saenwa ke morekiši.
Go feta fao batšweletši ba swanetše go ela hloko gore dikhemikhale, kudu tše di gašetšwago, di ka tšewa ke phefo mme ba swanetše go leka go fokotša kgonagalo ye. Go ka hlolega tshenyo ye kgolo ge dikhemikhale tše di fokwago ke phefo di ka gapelwa mašemong a a bapanego a dibjalo tše di huetšwago gabonolo.
Polokego ya dijo e bohlokwa kudu. Ka go diriša dikhemikhale ka nepagalo le go ngwala direkoto tša tirišo ye, batšweletši ba tlo ba ba šetše ba fedišitše mathata a magolo ao a amanago le polokego ya dijo.
<fn>Pula Imvula. FocusMaize.2010-03.nso.txt</fn>
Grabber: Tlhabollo e ama batho - mmogo le ge e ka ba ka o tee ka o tee.
Mono Afrika-Borwa go na le batšweletšikgwebo ba bantši bao ba tsebago go sepediša temo bjalo ka kgwebo, go tšweletša dibjalo dife kapa dife le go rua diruiwa dife kapa dife. Ga re hloke tsebo mabapi le tshepedišo ya polasa - seo se nyakegago ke go fetišetša tsebo le bokgoni go batšweletši ba baso gore ba kgone go lema ka bobona le gona ka go kgotlelela.
Ditheo tša tlhabollo ye e swarelelago le boiphedišo bja dipolaseng bjoo bo swarelelago di akaretša nepišo ya methopo goba letlotlo leo motho a ka di tsenelago le ka moo tirišo ya letlotlo leo le šetšego le le gona e ka godišwago ka thušo (monamolo) ye e itšego. Letlotlo le le akaretša dikarolo tša go fapafapana - ya leago, ya tšhelete, ya popego, ya tlhago le ya motho. Gore tlhabollo e swarelele e swanetše go ithekga ka letlotlo leo le lego gona, leo le dirišwago ke batho go hlagiša dijo le ditseno. Boiphedišo bjo bo kaonafaditšwego bo hlola ditseno tše kaone, maphelo a makaone, polokego ye kaone ya dijo le tirišo ya methopotlhago ye e swarelelago bokaone. Tshepelo ya tlhabollo e ithekga ka maatla le letlotlo leo batho ba kgonago go le laola.
Mabaka ao a hlolago bohloki (bodiidi) a a fapafapana mme go na le dintlha tše di tlwaelegilego leboong le lebe la bohloki - ditseno tše di hlaelago, tšweletšo ye nnyane, tlhokego ya tsebo.
Batho ba ba diilago gantši ba kgaogane le theknolotši ya sebjalebjale le mekgwa ya sebjalebjale ya tšweletšo, mme ba tšwela pele go dira ka mekgwa ya kgale ka ge ba sa tsebe mekgwa ye mekaone ya sebjalebjale ya go phetha dilo. Ka kakaretšo batho ba lwantšha phetogo ka ge ba tšhaba seo ba sa se tsebego. Go kaone le gona go bonolo go tšwela pele go dira dilo tšeo o di tsebago ka mokgwa woo o o tsebago, ka ge o tseba sephetho e tlo ba seo se nyakegago. Se lebale gore ga ba lemoge gore go na le mekgwa ye mengwe ye mekaone ya go phetha dilo. Ka tlwaelo ba tla diriša mekgwa yeo e fokotšago kgonagalo ya go folotša. Mohlala: ba ka se leke sebjalo se sefsa ka ge ba tšhaba gore ge se ka folotša polokego ya dijo ka lapeng e ka ba kotsing. Ka mananeo a rena a thuto le tlhabollo re nyaka go tsebiša batho mekgwa ye mekaone ya go phetha dilo le go kgonthiša gore ba atlege gobane ge ba palelwa polokego ya dijo ka lapeng e ka huetšwa gampe.
Ditšhitišo tša popego (physical limitations) di ka dula di hlokiša batho - mehlala: komelelo, disenyi, mafula, phedišo ya dikgwa (deforestation), phetšaphulo, kgogolego, phepo ye e fokolago le esiti mmung. Ge o le modiidi o ka se kgone go šireletša dibjalo tša gago - o ka be o sa tsebe inšorense ya dibjalo le gona o ka be o sa kgone go e tsenela. Ge pula e ka na ka sefako dibjalo di ka fedišwa ka botlalo mme motšweletši le ba lapa la gagwe ba šala ba hloka tša go ja.
Batho ba swanetše go dumelelwa go laola boyo goba bokamoso bja bona. Motho o swanetše go maatlafatšwa gore a kgone go tšea diphetho ka tsebo le go kwešiša ditlamorago tša tšeo a di kgethilego. Gantši batho bao ba lego maemong a pušo ba rata go kgethela batho ba bangwe le go laola maphelo a bona. Tlhabollo efe kapa efe e swanetše go thoma bathong bao ba amegago (from the bottom up). Bona bao ba tlogo holega ba swanetše go kwešiša monamolo (intervention) wo o bago gona, ba swanetše go kganyoga thušo le gona ba swanetše go thabela mehola ye e tlogo ba gona. Mananeo le merero ye e thongwago le go gapša ke mmušo (top down programmes and projects) e dira gore batho ba dule ba tshepile thušo ye tšwago go mmušo bakeng sa go ikemela ka maoto.
Ge re kwešiša le gona re dumela gore motho yo mongwe le yo mongwe o ikarabela bophelo bja gagwe, re tla kwešiša gape gore go dula re efa batho fela (giving people fish) ga se tlhabollo. Tlhabollo ye e swarelelago ke yeo e maatlafatšago batho gore ba kgone go ikemela ka maoto. Ge batho ba fiwa dijo ba hlohleletšwa go tshepa ba bangwe ka mehla, ebile ba šitišwa go itlhama gore ba kgone go ikemela ka boitekanelo.
Setšhabeng se sengwe le se sengwe go na le batho bao ba lego maemong a borena. Manyami ke gore gantši ke bona bao ba maemo a bokgomana ba gatelelago le go jeletša batho ba ba diilago.
Go na le dintlha tše mmalwa tše di fapafapanago tše di diitšago batho, mehlala: tlhokego ya tšhelete le go se e boloke, tlhokego ya khodi (krediti), tlhokego ya ditsebakgwebo (entrepreneurs), tlhokego ya bobolokelo, tlhokego ya dithulusi le ditlhamo, infleišene, papatšogare (central marketing), tlhokego ya tšhelete ya go nolofatša tšweletšo (crop finance), dithekišo tša fase tše di hwetšwago ke batšweletši (low producer prices), tlhokego ya thwalo le kgokagano, le ditheko tše di fetogago tša diphahlo.
Diprofense tše dingwe nageng ya rena re ka re ke mehlala ya bodiidi bjoo bo sa felego. Batho ba gona ba a phela eupša ba dula ba hlakišwa ke bodiidi le ge ba kgona go tsenela methopotlhago ye mebotse. Mafelong a magolo diprofenseng tše go na le mabu a a tsenelelwago, borutho bjo bo lekanego le dipula tše di kgontšhago tšweletšo ye botse ya dibjalo tša mabele le ge e ka ba tša dipeu tša oli.
Bodiidi, bjo bo hlolago mathata le poifo ya gore polokego ya dijo ka lapeng e ka ba kotsing.
Go tshepa bakontraka ba temo bao ba oketšago dikgonagalokotsi tša tšweletšo ka tirelo ye e fokolago le gona ba nameletšago ditshenyegelo mabapi le tšweletšo.
Nepišo ya rena ba Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA ke tšweletšo ya lehea. Potšišo e ka ba: Ke ka lebaka lang ge re nepiša lehea mo nakong ye?
Lehea ke sejokgolo, ka fao tšweletšo ye kaone e thekga polokego ya dijo mono Afrika-Borwa le gona go na le mmaraka wo mobotse wa lehea mo gae (go tloga ka mafela a mafsa ao a apewago go fihla ka dithoro tše di šilwago).
Lehea le tšweletšwa ke batšweletši ba mo gae, ka fao go na le kgahlego le ge e ka ba tsebo ya motheo yeo e ka dirišwago.
Bontši bja lehea bo dirišwa mo gae le gona batšweletši ba boloka mafela ntle le go fofora dithoro (as corn on the cob) - seo se dirago gore go se nyakege thwalo, komišo le polokelo.
Lehea ke sebjalo seo se tšweletšwago gabonolo mme bontši bja mošomo bo ka phethwa ka diatla (ge metšhene e sa hwetšagale).
Ge go ka ba le pheteledi ye nnyane ya lehea e ka dirišwa ke batho le diruiwa: dikgomo, dinku/dipudi, dikgogo, ešitago le dikolobe. Lehea le le lekanego ka lapeng le kaonafatša boleng bja bophelo go fetiša.
Tlhabollo ya batšweletši e tšea sebaka se setelele ka baka lang?
Ga go na seo se lego bonolo temong mme batšweletši ba swanetše go laola dintlha tša go fapafapana mola ba lebanwe ke dikgonagalokotsi (risks) tše kgolo.
Theko ya godimo ya dinyakwapšalo (input prices) le thekišo ya fase ya mabele di thatafatša go fetiša maitekelo a go hwetša poelo ka go tšweletša dibjalo tšeo di nošetšwago ke pula mafelong a mmalwa mono Afrika-Borwa.
Theko ya metšhene e godimo go fetiša tekanyo.
Batšweletšikgwebo ba ba nago le boitemogelo ba goga boima - batšweletši ba ba hlabologago bona ba goga boima go fetiša.
Dintlha tšeo re holofelago gore di na le mohola tlhabollong ya batšweletši ke dife?
Bakgathatema bohle ba swanetše go šoma ka potego mme ba swanetše go phegelela go hlabolla batšweletši - temong motšweletši o bohlokwa go feta naga.
Thoma go bjala dibjalo tše di golago gabonolo mme o fetele gasele go tšeo di nyakago bokgoni.
Dumelela motšweletši go thoma nageng yeo a nago le yona - go kaone kudu go thoma ka gonyane nageng ye nnyane. (Gopola gore motho yo a nyakago go diriša naga ya gagwe o kgonne go phologa go fihla gonabjale ka ditseno tše a di hwetšago. Ge a ka hwetša poelo ye nnyane godimo ga hektare o tla ba le tšhelete yeo a ka bego a se na le yona ge nkabe a se a lema. Ka go thoma ka gonyane le go fokotša dikgonagalokotsi (risks) le ka go dira dilo tše di lebanego ka nepagalo, motšweletši a ka godiša bokgoni le boitshepo bja gagwe).
Se gapeletše motšweletši go diriša mokontraka, bokaone ke go thuša motšweletši go hlokomela ditlhamo tša gagwe le go mo dumelela go laola tše a ka di kgonago ka noši - go ka ba kaone ge motšweletši a hiriša naga yeo a sa kgonego go e diriša mola a sa godiša bokgoni bja gagwe.
Go diriša moeletši ke taba ye botse - eupša moeletši ga se motho ofe le ofe. Moeletši ke motho yoo a ineelago go tšwetša pele moeletšwa - yoo a tlogo tšea nako go neetša tsebo le bokgoni, yo a lego pelotelele le gona a ratago go thuša. Kamano gare ga moeletši le moeletšwa e swanetše go ba ye e tiilego - yeo e theilwego godimo ga tshepano le tlhomphano. Go feta fao go bohlokwa kudu gore batho bao ka babedi ba thabele kamano ya bona, gobane ke seo e lego sona - kamano. Kua Kapa-Bohlabela ga go bonolo go hwetša baeletši ka ge batšweletšikgwebo bao ba tlogetšego temo ba hlokagala dipolaseng/magaeng.
Batšweletši ba swanetše go dula ba amegile le gona ba tseba mme diphetho tše di ba amago di se ke tša tšewa ntle le tsebo ya bona - "ga re nyake selo ge re sa kgathe tema" (nothing for us, without us).
Thuša batšweletši go phetha tekanyetšo ye e feletšego ya polasa ya bona mabapi le naga, ditrekere, ditlhamo, metšhene, diruiwa, dikoloto, letlotlo, bjalobjalo. Re swanetše go thuša batšweletši ka mokgwamoka (holistically), ke go re mabapi le tšohle tše di bopago polasa, e sego ka dintlha tše di itšego fela. Batšweletši ba swanetše go kwešiša maikemišetšo a a rena. Mohlala: motšweletši o kgona go tsenela maatla a kW a makaakang, mme o kgona go laola naga ye kaakang ka ona?
Kgonthiša gore motšweletši o tsenela lenaneo la thuto le tlhabollo. Go fetoga motšweletšikgwebo yo a feletšego yo a kgonago ke tshepelo ya lebakatelele mme mekgatlo ye mmalwa ya go fapafapana e ka thuša tshepelong ye.
<fn>Pula Imvula. LandMaize.2010-07-01.nso.txt</fn>
Na naga nka e hwetša bjang?
Kgopelo ye batho ba e lebišago go rena gantši ke ye : "Ke nyaka naga. Na o ka nthuša" Karabo ya mathomo ke: "Aowa". Rena ba Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA ga re a amega mošomong wa go thuša batho go hwetša naga?
Ge nkabe re be re tlamegile go dira bjalo, re be re ka se be le nako ya go phetha mešomo ye mengwe ka ge go na le batho ba bantši bao ba kganyogago naga le go ba batšweletši. Go ya ka lenaneo la rena re thuša batho bao ba šetšego ba na le naga le gona ba kgonago go tsenela ditlhamo tšeo ba ka di dirišago.
Morago ga ngwaga wa 1994, Kgoro ye mpsha ya Ditaba tša Naga e ile ya thoma lenaneo la mpshafatšo ya naga ka tirišo ya mananeo a a fapafapanago. Taodišwaneng ye re tlo bolela fela ka mpshafatšo ya naga ka mokgwa wa kabagano (land reform through redistribution), e sego ka mmako le pušetšo ya naga (land claims and restitution). Elelwa gore lenaneo la rena le nyaka go tiiša batšweletšikgwebo bao ba maatlafaditšwego, mme ka fao nepo ya rena ke go kgontšha tšweletšo ya dibjalo ka go thuša batšweletši ba bafsa bakeng sa go thuša bao ba nyakago naga ka mabaka a mangwe.
Lenaneo la mathomo la Kgoro ya Ditaba tša Naga e be e le la Thušo ya go hwetša Naga ya Boikagelo (SLAG). Lenaneo le le be le sepelelana gabotse le kago ya dintlo ka moo lapa le lengwe le le lengwe le le bego le lebanwe ke thušo ya R15 000. Maswabi ke gore ga go na polasa yeo e rekišwago ka R15 000, ka fao batho bao ba bego ba rata go reka polasa ba ile ba swanela go bopa dihlopha gore ba reke polasa mmogo.
Bahodišwa ba be ba hloka boitemogelo mabapi le temo le taolo.
Bahodišwa ba be ba sa tlamega go dula polaseng.
Kgoro ya Ditaba tša Naga e ile ya lemoga gore lenaneo la ka godimo le be le sa šome ka tshwanelo mme la tlošwa ka pela, gwa bewa lenaneo la LRAD.
Motho yo a bego a ka diriša tšhelete ya gagwe (own equity) o be a ka okeletšwa thušo (ya go se fete R100 000 ge yena a ntšha R400 000). Ye e be e le tsela ya go goga batho bao ba bego ba šetše ba na le tšhelete ye e itšego (ye ka tlwaelo ba e hweditšego ka kgwebo efe kapa efe).
Bahodišwa ba be ba sa tlamega go dula polaseng.
Ge Kgoro ya Ditaba tša Naga e lemoga gore lenaneo la ka godimo ga le šome ka tshwanelo, e ile ya leka lenaneo le lengwe gape - PLAS. Motheo wa lenaneo le e be e le go fa bahodišwa bao ba bego ba na le kgahlego sebaka sa go kgodiša ba Kgoro gore ba na le bokgoni, pele ga ge ba fiwa polasa.
Lenaneo la PLAS le šoma motheong wa gore Mmušo o reka polasa ka nepo ya go e abagana ka bofsa (redistribution). Polasa ye e a tsebišwa mme bao ba nago le kgahlego ba swanetše go tšweletša mabaka ao a ka kgodišago Kgoro gore ba swanetše go fiwa sebaka sa go lema. Lebaka la tirišo (period of tenure) e be e tlo ba mengwaga ye meraro, mme morago ga fao "mohlokomedi" wa polasa yeo a ka reka naga yeo ge a kgodišitše ba Kgoro gore a ka ba mongnaga wa nnete; goba "mohlokomedi" a ka tlošwa gwa bewa yo mongwe; goba go ka bewa motho yo mongwe yo a kganyogago go ba motšweletši. Lenaneo le la mpshafatšo ya naga le hlotše mathata a mangwe.
Bahlokomedi ba amogela boikarabelo bja go laola polasa mola gantši ba se na tsebo le ye nnyane mabapi le ditiro tša polaseng.
Mo gongwe maemo a ditrekere le ditlhamo tša polaseng a fokola kudu goba didirišwa tše di senyegile.
Lehlakoreng la go tšweletša dibjalo, ditshenyegelo malebana le tšweletšo godimo ga hektare e ka ba R5000. Ge motšweletši a nyaka go bjala dihektare tše 200 (lefelo leo e sego le legolo malebana le tšweletšokgwebo), go nyakega peo ya milione e tee ya diranta go bjala dibjalo tšeo fela (palo ye ga e akaretše tšhelete ye e nyakegago go sebisa le go lokiša ditrekere le didirišwa). Motšweletši ga se mong wa naga le gona gantši ga a na boitemogelo bja temo bja pele ga fao. Se se ra gore ga a kgone go kgopela kadimo mabapi le tšweletšo.
A re re motšweletši ka nnete o na le tšhelete yeo ya go lokiša ditrekere le didirišwa le go bjala dibjalo. Na e ka ba bohlale go senya tšhelete ya gago godimo ga naga le metšhene yeo e sego ya gago?
Polaseng ya go tšweletša dibjalo go na le mehutahuta ya didirišwa - mogoma, mogoma wa dipapetlasediko, sephatšammu (ripper), ege ya dipapetlasediko (disc harrow), mogomatšhisele, sehlagodi, sehlagoditikologi (rotovator), go bolela di se kae fela.
Temana ye nngwe ya kontraka ya mohlokomedi le Kgoro ya Ditaba tša Naga e bega gore mohlokomedi wa naga ga a dumelelwe go hirišetša (sublease) motšweletšikgwebo karolo ya naga yeo, goba go kwana le motšweletši yo mongwe go abelana tšweletšo (share-cropping). Ge a sa fiwe kadimo ya tšweletšo le gona a sa dumelelwe go dirišana le motšweletši yo mongwe, na motšweletši yo o ile go ithuta bjang le go thoma go tšweletša ka botlalo ka boyena?
Go ya ka kahlaahlo ya ka godimo go molaleng gore maitekelo a rena mabapi le mpshafatšo ya naga a lebanwe ke ditlhohlo tše kgolo. Mathata a mantši a be a sa letelwe mme maitekelo a go mpshafatša temo a dirilwe ka maikemišetšo a mabotse.
Mono Afrika-Borwa re na le histori ye e nyamišago le gona ye e swabišago. Le go le bjalo nnete ke nnete. Lebakeng la mmušo wo o fetilego temo e be e le diatleng tša Babašweu, mme ka lebaka le re swanetše go hlohleletša batšweletšikgwebo (commercial farming sector) go re thuša maitekelong a rena a go mpshafatša temo.
Maitekelo a mmušo a swanetše go lomagantšhwa mme nako e swanetše go ba ye e nepagetšego.
Ka baka la maikemišetšo le mananeo a pele go na le merero (diprotšeke) ye mmalwa ye e foloditšego. E foloditše ka mabaka a go fapafapana (bjalo ka ge go boletšwe ka godimo). Re kwešiša ka botlalo ge Kgoro ye mpsha ya Tlhabollo ya Magae le Mpshafatšo ya Naga e rata go tsošološa merero yeo le go bušetša naga yeo tšweletšong ya dibjalo pele ga ge e thoma merero ye mefsa.
Ge tsošološo ya merero ye e swanetše go atlega, go bohlokwa kudu gore lebaka la pholotšo le kwešišwe - mme bothata bjo bongwe le bjo bongwe bo tla ba le lebaka la lona la moswananoši (unique). Go bonolo kudu go no re morero o foloditše ka baka la tlhokego ya tšhelete. Ee, gantši tlhokego ya tšhelete e be e le bjo bongwe bja mathata, eupša go no bea tšhelete gape morerong wo o itšego, go ka se rarolle selo, ebile ka tlwaelo go hlolega phapang ka bofsa ka ge bahodišwa bao ba ilego ba lahlegelwa ke kgahlego mme ba tloga, ba tla boa ka go tshepa gore ba tla hwetša tšhelete morerong woo o tsošolotšwego.
Thuša fela bahodišwa bao ba dumelago go dula polaseng. Bolemi ga se mohuta wa kgwebo woo o ka o sepedišago bjalo ka motšwaoswere. Batšweletši bao ba atlegilego ba phela polaseng mme ba diriša nako ya bona yohle go hlokomedišiša bolemi.
Tsenya bahodišwa lenaneong la thutantšho le tlhabollo ya bokgoni leo le laolwago ke mokgatlo wa diphahlo (commodity organisation) goba yunione ya batšweletši ba gae, e le go kgokaganya batšweletši ba bafsa le kgwebo (commercial sector) go tloga mathomong.
Ge re nyaka go kgontšha phetošo ya temo mono Afrika-Borwa, re swanetše go swarana ka diatla, go ithuta go tshepana, go kopanya temo le go e bea madulong a yona a tokelo bjalo ka kokwane ya ekonomi ya rena ya dipolaseng.
<fn>Pula Imvula. Loan.2010-07-01.nso.txt</fn>
Bohle re swanela go adima tšhelete ka nako ye nngwe - kudu ge o le molemi matšatšing a lehono. Nnete ke gore go nyakile go sa kgonege go sepediša kgwebo ntle le go adima tšhelete. Tlhohlo ke go se adime go feta ka moo kgwebo ya gago e ka kgonago go bušetša!
Gopola gore ditshenyegelo tše di sepelelanago le kadimo di oketšega go ya ka bogolo bja kadimo le lebaka leo le tšewago go bušetša tšhelete yeo.
Tswalo - Yona ke tefo (rate) yeo motho a e lefago mabapi le tirišo ya tšhelete ye a e adimilego. Ka tlwaelo e hlagišwa bjalo ka sephesente sa tšhelete ye e adimilwego ka ngwaga (annual percentage). Gape ditefo ga di tlengwe (fixed) mme di ka fetoga ka baka la infleišene goba maikemišetšo a mmušo.
Kapetlele - Yona ke palo ya tšhelete ye e adimilwego ka nepo ye e itšego yeo e hlalošitšwego leanongkgwebo (business plan).
Kadimo ya lebakagare (medium term) ya R100 000.
Tswalo ya kadimo ya R100 000 ye e bušetšwago lebakeng la mengwaga ye 5 ke R30 000, mola tswalo ya kadimo ya R100 000 ye e bušetšwago lebakeng la mengwaga ye 10 e le R55 000. Go molaleng gore tswalo ya kadimo ya R100 000 ye e bušetšwago lebakeng la mengwaga ye 10 e feta tswalo ya kadimo yona yeo ye e bušetšwago lebakeng la mengwaga ye 5, ka R24 000.
Ka tlwaelo leanokgwebo le nepiša tlhagišo ya tšhelete ye e ka dirišwago tshepedišong ya kgwebo. Leanokgwebo la gago le swanetše go akaretša lenane la dinepo, ditaba tše bohlokwa (priorities) le dintlha mabapi le letlotlo, go bontšha gore o ile wa akanya ka poelo ya kgwebo ya gago le ka moo e ka holago ge o ka fiwa kadimo ka moso. Leano la gago le swanetše go bontšha gabotse ka moo o tlogo bopa le go sepediša kgwebo ya gago, mme le swanetše go beakanywa ka tsela ya go kgothatša le go holofetša ba mokgatlo goba panka gore o na le bokgoni.
Kelo ya kheše e bontšha tshepelo ya ditseno diakhaontong tša gago le ge e ka ba ditshenyegelo tšeo di lefšago go tšwa diakhaontong tšeo. Dintlha tše di kgontšha ba mokgatlo wa dikadimo go bona gore tšhelete ya gago e tsena dikgweding dife le gore pušetšo ya kadimo e ka huetša ditseno tša gago ka mokgwa ofe. Gape go bohlokwa kudu gore o ba tsebiše ka botlalo ka ga diakhaonto tša gago tšohle - le ge di le mekgatlong goba dipankeng tše di fapanego. Ke mokgwa wa boradia (phoro) go kgopela kadimo ntle le go bonagatša maemo a gago a letlotlo (financial status) ka botlalo.
Dipanka ga di dumelelwe go adima batho tšhelete ge go na le kgonagalo ya gore batho bao ba ka palelwa ke go bušetša tšhelete yeo. Se se šireletša panka le ge e le modirelwa (moadingwa). Ge o sa bušetše kadimo, se se bonagatšwa historing ya gago ya khodi (krediti) (credit history) mme o ka bewa lenaneng la batho bao ba lego kotsi mabapi le pušetšo ya tšhelete (blacklisted as a credit risk). Ga go na motho yo a nyakago go hlaolwa ka tsela ye, kudu ge a tseba gore a ka rata go adima tšhelete gape ka moso! Dikgato tše tša tšhireletšo ke tšona di "lotilego" dipanka mono Afrika-Borwa ka nako ya theogo ya ekonomi (resešene) ka 2009. Dinaga tše ntši lefaseng ka bophara di lahlegetšwe ke dibilione ka ge batho ba ile ba palelwa ke go bušetša dikadimo tšeo ba ikimeditšego ka tšona. Molao wa "National Credit Act" o hlamilwe go šitiša batho go diriša tšhelete yeo e sego ya bona (ke go re yeo ba se nago nayo). Molao wo o theilwe gape go thuša dipanka go laola sekoloto se segologolo sa krediti (credit debt) nageng ye le go ganetša dipanka go adima batho tšhelete ka go se šetše.
Go bohlokwa gore batšweletši le balaodi ba dipolasa bohle ba kgopele ditsebi (diprofešenale) tšeo di kwešišago tharano ya letlotlo leo le amago temo go ba eletša mabapi le dintlha tše di itšego malebana le tšhelete ya go lefela mešomo ya bona ya bolemi. Batšweletši ka bobona ba ka se kgone go tseba dintlha tše di tletšego tšohle tša thekniki ya letlotlo tšeo di ka thušago go laola letlotlo la polasa.
Go bohlokwa gore batšweletši, go swana le bagwebi bohle bao ba dirišago dikadimo, ba bontšhe gore ba a tshepega lebakengtelele. Ge go ka ba le tiego mabapi le pušetšo, taba ye e swanetše go rerišanwa le panka ka nako gore go dirwe dithulaganyo tše di lebanego.
Peo ye nngwe le ye nngwe ya tšhelete ye e adimilwego, ka mehla e ra gore motšweletši o ntšha tšhelete semeetseng ka go tshepa gore go tla ba le poelo ka moso. Motšweletši o swanetše go ipotšiša gore na ke na le nnete efe ya gore peo ya ka e tla atlega ya ntlišetša poelo ye botse Kudu mabapi le pšalo ya lehea sehleng se sefsa se se tlago, go tla ba bohlokwa gore motšweletši a dire dikakanyo ka kelohloko go bona ge eba go ka ba le mohola go bjala lehea ge a lebeletše thekišo ya gonabjale ya lona mmarakeng (present market price), le ge e ka ba ditshenyegelo tše di sepelelanago le tšweletšo ya lona. Go godiša bothata bja pheteledi yeo e šetšego e le gona go ka se be le mohola, gobane se se ka hlola phokotšo gape ya thekišo ya lehea - kudu ge puno ya 2010 - 2011 e le ye botse. Go feta fao e ka ba kotsi go adima tšhelete mabakeng a mohuta wo a go se tshepege?
Ditaba tša letlotlo di raragane, ka fao ga se lehlakore le le rategago kudu tshepedišong ya kgwebo ya gago. Batšweletši ba bantši ba tla kgetha go šoma ka ntle fao ba lokišago trekere bakeng sa go dula tafoleng ba katana le dipalo. Le ge go le bjalo, ge o ka hlokomologa dintlha tšohle tša taolo ya letlotlo, ka pejana o ka hwetša o se sa hlwa o na le trekere ye o ka e lokišago le ge e ka ba polasa ye o ka e lemago! Batšweletši ba swanetše go dula ba tseba maemo a bona a letlotlo gabotse ka mehla mme ba se ke ba diega go kgopela thušo go ditsebi neng le neng ge go hlokega.
<fn>Pula Imvula. PestMaize.2010-03.nso.txt</fn>
Seswantšho sa 1: Tlhaselo ya dibokophehli e hlola tshenyego ye kgolo.
Seswantšho sa 2: Go ya ka pegokakaretšo dibokophehli di hlola tahlegopoelo ya 10% ka ngwaga, eupša nnete ke gore puno yohle e ka lahlega.
Seswantšho sa 3: Marega diboko tše di godilego di fetoga mekone (dipupa) ye e dulago motheong wa thito ya lehea.
Sebokophehli ke sesenyi seo se hwetšwago ka mehla fao lehea le tšweletšwago mo Afrika - sebokophehli ke sesenyi sa tlhago sa Afrika mme lephelo la sona le thekgwa ke mehuta ye mmalwa ya mabjang.
Go ya ka pegokakaretšo dibokophehli di hlola tahlegopoelo ya 10% ka ngwaga, eupša nnete ke gore puno yohle e ka lahlega. Diboko tše di phela ka go ja matlakala, thito le diako tša sebjalo sa lehea.
Diphetho tše di kgontšhago tša go laola sesenyi se di theilwe godimo ga kwešišo ya dintlha tše bohlokwa tša lephelo la sona. Diboko tše di godilego di phela bjalo ka mekone (dipupa) motheong wa thito ya lehea, woo e lego mašaledi ao a tlogelwago tšhemong marega. Mekone ye e fetoga lešika la mathomo la dimmoto tše di beelago mae ao a phaphašago morago ga lebaka la matšatši a gare ga 7 le 10.
Seboko se phela dibeke tše di selelago (6) ke moka se fetoga mokone ka gare ga thito ya sebjalo sa lehea. Morago ga dibeke tše tharo lešika la bobedi la dimmoto le a tšwelela mme palo ya tšona e feta ya dimmoto tša lešika la mathomo le la boraro, e lego la mafelelo.
Go na le dikgato tše mmalwanyana tša go laola dibokophehli. Tšona ke tše: taolo ya sekhemikhale, kgetho ya khalthiba, mekgwa ya setšo le taolo ya sepayolotši. Dikgatotaolo tše ga di tiišetše (karante) phedišo ye e feletšego (ya 100%) ya sesenyi se, eupša di thuša go fokotša tlhaselo ya sona le go kgontšha tšweletšolehea ye e tiilego.
Dikhemikhale tše di ngwadišitšwego go laola sebokophehli di hlophelwa magorong a mabedi, e lego tšeo di šomago ka go kgongwa (contact pesticides) le tšeo di šomago ka go lewa le go tsenela mmeleng wa sesenyi (systemic pesticides).
Kgopolo ya gore dikhemikhale tše di turago di šoma gabotse go phala tše di sa jego tšhelete ye ntši ke maaka gobane ditšweletšwa tše dingwe tše di sa turego di laola disenyi ka moo go kgontšhago. Pego ye nngwe ye e belaetšago ke ye e rego khemikhale ye e dirišitšwego go laola sesenyi e ka šoma lebaka la dibeke tše di selelago. Ka baka la go tura ga dikhemikhale balemi ba swanetše go kgonthiša gore nako ye ba di dirišago ka yona ke ye e nepagetšego. Go tloga kgale kgašetšo ya go leka go thibela tlhaselo (precautionary spraying) e bontšhitše gore ga e šome, ka fao ga e hlohleletšwe. Dikgatotaolo tša sekhemikhale di swanetše go tšewa fela ge tekanyo ya 10 % ya tšhemo e bontšha bohlatse bja tlhaselo (bjoo o ka rego ke tshenyo ye e hlotšwego ke sefako fao diboko di sentšego matlakala).
Nako ye e nepagetšego ya go diriša khemikhale e ka theiwa godimo ga bohlatse bjoo bja tlhaselo ya 10% ya tšhemo. Gantši kgašetšo e tee e ka se lekane ka ge tlhaselo e ka ipoeletša ka morago. Sehleng se se thomago morago ga nako go swana le sa gonabjale molemi o swanetše go lekola dibjalo ge diala (tassels) di nyaka go tšwelela go bona ge eba ga go na dibokwana tše nyenyane. Ge dibokwana tše di sa laolwe ka nako di ka senya diako thokgothokgo. Dibokwana tše di ka laolwa gabotse go fihla ge tekanyo ya 50% ya diala di tšweletše.
Tsebišo ya lehea la mohuta wa Bt e fokoditše nyakego ya go laola disenyi ka ge khalthiba ye le tše dingwe di tswetšwe go lwantšha sebokophehli. Sebjalo sa khalthiba ye se kgona go tšweletša mpholo woo o bolayago dibokophehli.
Ditšhupetšo mabapi le bokaakang (%) bja lehea la mohuta wa Bt leo le swanetšego go bjalwa le la ka mehla di swanetše go elwa hloko go šitiša dibokophehli go lwantšha mpholo wo o tšweletšwago ke khalthiba ya Bt. Dikhalthiba tša mohuta wa Bt ga di lwantšhe dibokophehli ka go swana mme taba ye e swanetše go elwa hloko ge dikhalthiba di kgethwa sehla se sengwe le se sengwe.
Batšweletši ba swanetše go lemoga gore go na le lebaka la matšatši a 10, e lego lebaka leo le akaretšago go tšwelela ga diala, moo dibokwana tše nnyane di jago maledu a lefela. Ka ge maledu a akaretša meetse a mantši ao a fokodišago mpholo wo o bolayago diboko mo lebakeng le, tše dingwe di ka phologa. Tshenyo ya dithito ye e hlolwago ke diboko tše di phologago, e lemogwa ge go bunwa, eupša ka ge tshenyo ye e hlaga mola nako e šetše e ile, ga e huetše poelo gakaakaa. Diboko tše di phologilego di tlo tswala lešika la mathomo la dimmoto sehleng se se latelago. Ge molemi a kgetha gare ga taolo ya sekhemikhale le pšalo ya dikhalthiba tša mohuta wa Bt, o swanetše go ela theko ya godimo ya dikhalthiba tše hloko.
Palo ya disenyi le tlhaselo ya tšona sehleng se se latelago e ka fokotšwa ka go hlagola mašemo marega, seo se epollago mašaledi a puno le go a tlogela bokagodimong bja mmu fao mekone e bolawago ke botšididi le manaba a yona a tlhago (bjalo ka dinonyana). Go lema le go epela mašaledi a dibjalo fase go tla šitiša dimmoto go tšwelela sehleng se se tlago.
Go na le diphelakadingwe (dipharasaete) tšeo di jago diboko le mae, eupša ga di thuše go laola disenyi. Bjang bja "Napier" bo bjalwa go goketša disenyi gore di tlogele lehea, mme mokgwa wo o dirišwa ke baleminyane (small-scale farmers) bjalo ka mokgwa wa taolo. Le ge go le bjalo ga go na seo se ka šitišago balemikgwebo go amogela mokgwa wo ka ge bjang bja "Napier" ebile bo dira furukepelwa ye botse kudu. Mekgwa ya setšo le taolo ya sepayolotši e phalwa ke taolo ya sekhemikhale le tirišo ya theknolotši ya Bt.
Ke nnete gore dibokophehli tše di hlaselago lehea di hlola tahlego ye kgolo. Dikgatotaolo gammogo le tlhokomelo ye botse ya dibjalo e bohlokwa kudu go fokotša tahlego yeo.
<fn>Pula Imvula. PlanningMaize.2010-06.nso.txt</fn>
Mola dibjalo tša sehla se se fetilego di sa tšwa go bunwa, peakanyo ye e tletšego mabapi le sehla se se tlago e a thoma. Ke nako ye botse ya go akanya seo se diragetšego sehleng se se fetilego le go hlahloba dintlha tše di fapafapanego tša taolo le tšweletšo tšeo di ilego tša kgatha tema phethong ya boleng le poelo ya mafelelo ya dibjalo. Ge bohlatse bja histori (historical records) ya tšhemo (naga) ye nngwe le ye nngwe bo se bja ngwalwa, gonabjale ke nako ye botse ya go diriša dintlha tše di filwego (data) mabapi le ngwaga wa go feta go thoma lenaneo la go ngwala bohlatse (record keeping system).
Bohlatse bja motheo mabapi le dintlhapopego (physical aspects) tše di latelago tša naga bo swanetše go ngwalwa le go mpshafatšwa ngwaga le ngwaga: leina la polasa, selete seo polasa e lego go sona, palomoka ya bogolo bja naga, mafelo a nagatemego, nagaphulo, mafulo a a kaonafaditšwego, nošetšo, ngwako, dintlo tša polokelo le meago ye mengwe.
Tšhemo ye nngwe le ye nngwe polaseng ye nngwe le ye nngwe e ka lekolwa go ya ka dintlhapopego tše di latelago: lefelo la tšhemo, botebo bja mmu, mohuta wa mmu, monono wa mmu, diphetogo tša maemo lebakeng la mengwaga ye mmalwa ye e fetilego. (Ge diphetho tša diphetlekommu di bontšha bjalo), diphetošopšalo le peakanyo ya phetošopšalo, dibjalo tša mafelelo tše di bjetšwego (go akaretša le matšatšikgwedi a pšalo), khalthiba, tekanyo ya peu (seeding rate), palogare ya pula, bokaakang bja pula ye e nelego lebakeng la go latšwa ga tšhemo pele ga ge dibjalo di bjalwa, pula ye e nelego lebakeng la go mela ga dibjalo, mokgwa wa taolongwang wo o dirišitšwego (go akaretša le dikhemikhale le tekanyo ye e dirišitšwego gammogo le ka moo tirišo e ilego ya atlega goba aowa), dibolayakhunkhwane tše di dirišitšwego le katlego ya tirišo yeo, poelo le boleng.
Theko ya menontšha ke ye nngwe ya ditshenyegelothwii tše kgolo mabapi le dinyakwapšalo (direct input costs) lenaneong la tšweletšo. Tirišo ye e kgontšhago ya lenaneo la monono (fertility programme) dihleng tše dingwe le tše dingwe tše di latelanago e tla tiiša phethagatšo ya dipoelo tša godimo. Go bohlokwahlokwa gore o tsebe maemo a mmu wa gago, kudu morago ga poelo ya godimo ya dibjalo tše di itšego le ge e ka ba morago ga pula ye ntši mafelong a mangwe yeo e ka bego e gapile dielemente tše mmalwa tše bohlokwa tša phepo. Tshehlafalo ya dibjalo ka baka la tlhaelo ya naetrotšene le sebabole (sulphur) e be e bonala deleteng tše mmalwa sehleng se se fetilego. Ge poelo ya dibjalo e le ya godimo ga palogare, dielemente tša phepo tšeo di tlošitšwego di swanetše go bušetšwa go kgonthiša gore dibjalo tše di tlogo latela di tšweletše poelo yeo e letetšwego.
Go phethagatša nepo ye, dišupommu di swanetše go tšewa tšhemong ye nngwe le ye nngwe fao go tlogo bjalwa dibjalo tša selemo mme di romelwe go fetlekwa. Mola go kgethilwe dibjalokgolo tšeo di tlogo bjalwa mo go lehea, sonoplomo, dinawasoya, mabelethoro, matokomane, matapola, dinawaswikiri goba sebjalo se sengwe le se sengwe, diphetho tša diphetlekommu di ka dirišwa go beakanya maemo ao a nyakegago a monono ao a ka kgonthišago poelo ye botse mabapi le sebjalo se sengwe le se sengwe. Sebjalo se sengwe le se sengwe se nyaka keletšo ya sona mabapi le monono. Mebaraka ya ka moso gammogo le taolo ya dikgonagalokotsi (risk control) e tla bontšha tlhakanyo ya dibjalo yeo e ka swanelago tiro ya gago ya bolemi.
Go na le dikgato tše mmalwa tšeo di swanetšego go tšewa go kgonthiša gore lenaneo le le tiilego la go leka kalaka le monontšha mmung le sepelelane le tiro ya gago ya bolemi. Dikgato tše di akaretša kgobokanyo le tlhokomelo ye botse ya dišupommu, tshepetšo ye e lebanego ya teko, dintlhatšhupetšo (guidelines) tše di nyakišitšwego gabotse mabapi le tlhathollo ya diphetho, tlhagišo ya dikeletšo mabapi le tekanyo ye e nepagetšego ya phepo, le tsenyo (integration) ya dinyakwa tše di hlohleletšwago (recommended) tša phepo ya dibjalo lenaneongkakaretšo la taolo ya phepo.
Nepo ya tekommu ke go lekanyetša bokgoni bja mmu bja go phethagatša phepo ye e nyakegago go mediša dibjalo le go phekola mathata a mmu ao a ka bago gona, ao a ka šitišago go gola le go hlabologa gabotse ga dibjalo. Tekommu ye e kgonthišago letsopa leo le lego gona e kgonthiša gape le tekanyo ya sebolayangwang ye e nepagetšego ye e nyakegago lenaneong la go laola ngwang.
Go bohlokwa go tšea sešupommu seo se emelago mmu wa tšhemo yohle (representative sample) tšhemong ye nngwe le ye nngwe. Sešupommu se se romelwago laporotoring mafelelong, se ka kala 0,5 kg, mme karolo ye e fetlekwago e ka kala dikramo di se kae fela. Ka fao go bohlokwa kudu go hlaola mašemo ao botebo bja ona bo sa swanego gohle le ao a nago le mabu a mehutahuta, le ge e ka ba mafelo ao a sa emelego tšhemo yohle. Boleng bja teko bo sepelelana le boleng bja sešupommu seo se tšerwego tšhemong. Elelwa gore go ka ba mabu a mehutahuta tšhemong. Nakong ye e fetilego sešupommu seo se tšerwego seripeng se sengwe le se sengwe sa dihektare tše lesome tšhemong ye e itšego, se be se lekane. Le ge go le bjalo, matšatšing ano balemi ba eletšwa go ithekela goba go adima boro ya mmu (barrel auger) ke moka ba sepele ka patrone ya manyokenyoke (zigzag pattern), ba ye godimo le tlase tšhemong ka bophara ba na le bathuši ba babedi (yo mongwe o rwele dikgetsana tša go bolokela dišupommu), mme ba tšee dišupommu (cores) botebong bja gare ga 15 cm le 20 cm, eupša go se fetiše 20 cm.
Ge o diriša plastiki goba mokotla wo o bego o swere monontšha, kgonthiša gore o hlanotšwe ka ge thorwana e tee ya monontšha e ka huetša diphetho tša phetleko. O ka ikgethela palo ya dišupommu tše o di tšeago, mohlala: sepela ka manyokenyoke o tšee sešupommu se tee morago ga sebaka se sengwe le se sengwe sa gare ga dimetara tše 100 le 200. Tšea dišupommu gare ga direi tša dibjalo tša sehla se se fetilego, gobane lefelo leo le bego le na le dibjalo di se kae fela le ka iponagatša bjalo ka lefelo la monono wo mobotse (high fertility zone). Sešupommu se se bopilwego ka mokgwa wo, bjale se hlakanywa gabotse mme mo go sona go tšewa se sengwe gape seo se ka kalago dikramo tše 500 (500 g). Go kgonthiša gore laporotori e amogela sešupommu seo se emelago tšhemo ka botlalo, sešupommu sa mafelelo se bopša ka go ntšha mmu mo le mola mokotleng goba plastiking. Sešupommu se bjale se bolokwa ka lepokising leo le rometšwego ke ba laporotori.
Go phema tlholego ya kgakanego laporotoring, lepokisi la sešupommu le swanetše go swaiwa gabotse ka go ngwala go lona nomoro ya tšhemo, leina, atrese ya polasa, dinomoro tša kgokaganyo le letšatšikgwedi leo sešupommu se tšerwego ka lona. Go thiba gore sešupommu se gakantšhwe le tše dingwe ka kotsi, go kaone go se swaya gona fao tšhemong ka mehla.
Ge karolo ye e itšego ya tšhemo e mediša dibjalo gabotse kudu le gona e tšweletša poelo ye botse go fetiša, re eletša gore o tšee sešupommu fao, mme o se aroganye le dišupommu tše dingwe. Sešupommu se, ge se bapišwa le palogare ya dišupommu tše dingwe, se ka dirišwa go utolla ditlhaelo tše di itšego mabapi le phepo tšhemong yeo, go di hlaloša le go di beakanya.
O se ke wa tšea dišupommu mafelong a šele a go swana le magomong a tšhemo (headlands), mekerong ya kgale (dead furrows), mabolokelong a kgale a furu ya go dira podišwa, melatswaneng (low spots), mebotwaneng (knolls) goba lefelong le lengwe le le lengwe leo le gogolegilego (eroded areas).
Matšatšing a lehono motho o kgona go hlaola lefelo le le itšego lefaseng ka go diriša lenaneo la GPS (Global Positioning Systems). Go ya ka lenaneo le la dikwerana (grid system) lefelo le le itšego le ka hlaolwa ka bokgauswi bja sebaka sa 0,5 m - 4 m go tloga fao mahlakore a sekwere a gahlanago gona (within 0,5 to four metre of the crossing points on the grid system). Lenaneo le le ka dirišwa gape go phatlalatša dišupommu tšhemong (scattering of samples within the grid system). Ka moso dišupommu di ka bapišwa nako le nako mme diphetogo tša go fapafapana mabapi le dintlha tša monono di ka lekolwa ka nepagalo ka go feta ga nako. Diphetho tša dintlha tše di filwego (data) di ka tsenelwa ka seo se bitšwago "Ground Information System (GIS)". Lenaneo la GIS le kgona go tšweletša mmepe wa mebalabala (smoothed' colour chart) wa tšhemo woo o bontšhago pH, kalasiamo, maknisiamo, fosfate, sebabole, naetrotšene gammogo le dipharologanyo tše dingwe tša tekommu. Mmepe wo o bontšha gabotse phetogego (variability) goba bogolo bja bothata bjo bo itšego bjo bo lego tšhemong. Mafelong a mantši ditikologigare (centre pivots) di lekolwa ka mokgwa wa "grid method", motheong wa hektare godimo ga ploko (hectare per block basis).
Nako ye kaone ya go tšea dišupommu ke ge o na le nako ya go dira bjalo ka nepagalo, ge o kgona go ahlola gabotse ka mahlo (make visual judgements) ka moo o swanetšego go aroganya tšhemo mafelo a a swanago a go tšea dišupommu (uniform sampling areas), le ka nako ye e swanago ngwaga le ngwaga morago ga puno goba ka nako ye e swanago lebakeng la phetošopšalo. Go kaone ka mehla go romela dišupommu go fetlekwa mola dilaporotori di se na mošomo wo montši. Bontši bja dišupommu tše di amago sehla se se tlago sa selemo bo romelwa dikgweding tša Setemere le Oktoboro ngwaga le ngwaga. O swanetše go beakanya taba ye ka nako gore o kgone le go phetha peakanyokgwebo (business planning) ye e nepagetšego le go dirišana le barerišani ba ba eletšago batšweletši ka ga monontšha.
Dišupommu tše di fetlekwago go kgonthiša bontši bja dipharologantšhommu mabapi le difosfate (P), potasiamo (K), dibolang le pH, di swanetše go tšewa botebong bjo bo sa fetogego bja gare ga 0 cm le 15 cm. Go ya ka kgohlagano ya bokagodimo bja mmu, dišupommu tše di lebanego di ka tšewa botebong bja gare ga 0 cm le 20 cm.
Kgonthiša gore mokotlana wo mongwe le wo mongwe wa dišupommu o bontšha gabotse tšhemo yeo sešupommu se tšerwego go yona le gore o na le nomoro ya moswananoši (unique number). Mekotlana e swanetše go hunwa ka šedi, ya bewa fao go fodilego, e sego mo go fišago go fetiša, mme ya romelwa laporotoring ka pela morago ga ge dišupommu di tšerwe.
Ditlhamo tše di hlokegago go tšea dišupommu ke mebepe ya polasa, ditšhupetšo mabapi le mehuta ya mabu (soil type references), ditšhupetšo tša GPS (ge di nyakega), diborommu tše di lebanego goba digarafo (ge go ka kgonthišwa botebo bjo bo sa fetogego), mekotlana ya dišupommukgolo (main sample bags), mekotlana ya go romela mmu laporotoring (soil laboratory bags), dipene tša go swaya mekotlana (mapokisi) le bohlatse bjo bo bolokilego mabapi le tšhemo (kept land records).
Dilaporotori tše kaone (tše di se nago kotsi) ke tšeo di se nago kgokaganyo le khamphani ye e itšego - diphetho tša phetleko di lefelwa ke motšweletši mme e ba tša gagwe. Mokgatlo wa ARC o na le dilaporotori tše mmalwa tša maemo a godimo kudu tšeo batšweletši ba ka romelago dišupommu tša bona go tšona. Dikhamphani tše dingwe tšeo di rekišago monontšha di dira diphetleko ntle le tefo, eupša madimabe ke gore di dumela fela go hlagiša diphetho ge motšweletši a reka monontšha wa tšona.
Bontši bja dilaporotori bo na le sehlophana sa diphetleko tša motheo, bjalo ka teko ya theo (standard test), tšeo di dirwago ka tlwaelo ka tefo ye kaone ge go lebeletšwe mohola wa diphetho.
Re šišinya gore o kgopele diteko mabapi le tše di latelago, gore motsebamobu (agronomist) goba morerišani a kgone go go eletša ka moo go kgontšhago morago ga ge a lekodišitše ditekommu (diphetleko) gammogo le kakanyetšo (appreciation) ya mašemo a gago le klimate ya tikologo yeo polasa ya gago e lego go yona: pH, P, K, Ca, Mg, Na le sephesente sa tlopelo ya esiti (percentage acid saturation). Go nyakega gape le tše di latelago tše di swanetšego go kgopelwa ka botšona: S (ge laporotori e na le ditlhamo tša go dira teko ye), Zn (HCL), sephesente sa letsopa le dinyakego mabapi le kalaka. Gore diphetho di be le mohola go se ke gwa tlogelwa le e tee go tše re di boletšego.
Gantši go na le ditshenyegelo tše di sepelelanago le phetleko ya mmu - le ge go le bjalo, gopola gore ka go lefa diranta tše makgolo a se makae go fetlekiša mmu wa gago, o ka boloka diranta tše diketekete mabapi le tšweletšo. Go kaone kudu go tšea dišupommu ngwaga le ngwaga le go di romela gore di fetlekwe, bakeng sa go boloka tšhelete ye nnyane mme mohlamongwe wa diriša mohuta goba bokaakang bjo bo fošegilego bja monontšha.
<fn>Pula Imvula. PoliticiansMaize.2010-05.nso.txt</fn>
Tšatši leo batšweletši ba ilego ba bolela le boradipolitiki...
Byline: Jenny Mathews, modulasetulo wa Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA.
3. Photo: Moh Jane McPherson, Dr Willie Kotzé, Moss Malo, Monica Mpetshu-Matamba, Tom Gwala, Samuel Moloi, Elias Monaisa, William Matasane, le Moh Jenny Mathews ba bile gona Khonferenseng ya Phahlo le Tlhabollo ya Balemi ya Agri SA (Agri SA Commodity and Farmer Development Conference) kua Cape Town malobanyana.
Bahlankedi ba sehlopha sa Tlhabollo ya Balemi sa Grain SA ba bile gona Khonferenseng ya Phahlo le Tlhabollo ya Balemi ya Agri SA yeo e ilego ya swarwa kua Cape Town ka 25 le 26 Feperware 2010.
Go thomile go ba bohlokwa kudu gore re hlohleletše boradipolitiki go nepiša šedi ya bona mathateng ao a lebanego temo mono Afrika-Borwa, gobane ga re kgone go tšwela pele go bjala dibjalo tšeo di sa tswalego poelo - mme go feta fao ga go na ka moo re ka thušago tshepetšong ya phetolo le mpshafatšo ya naga ka go nolofatša boikagelo bjo bo atlegilego bja batšweletši ba bafsa dipolaseng tša bona, ge ba sa kgontšhwe ke dipoelo tša bona go fetoga batšweletšikgwebo bao ba ka kgotlelelago! Ka fao batšweletši ba ile Cape Town ba tshepile gore ba tla theeletšwa ke bathei ba maikemišetšo (policy makers). Ba be ba le gona - le rena ra ba gona!
Sehlopha sa Tlhabollo ya Balemi sa Grain SA se be se laletšwe go bontšha diswantšho (photos and slides) tša mošomo wo se o dirago nageng ka bophara. Leeto la go ya Kapa la sehlopha sa batšweletši ba ba šupago bao ba bego ba emetše batšweletši ba ba hlabologago, le ile la lefelwa ke Trasete ya Lehea (Maize Trust). Baromelwa (delegates) ba rena e be e le Moh Jane McPherson, Dr Willie Kotzé, Moss Malo, Monica Mpetshu-Matamba, Tom Gwala, Samuel Moloi, Elias Monaisa, William Matasane, le Moh Jenny Mathews.
Tona Tina Joemat-Pettersson e be e le seboledi sa moeti (guest speaker) letšatšing la mathomo la khonferense. Tona e ile ya leboga tema ye e kgathwago ke mekgatlo ya diphahlo (commodity organisations) tlhabollong ya temo fao go lemogilwego gore "batšweletšikgwebo ba swarana diatla le batšweletši ba ba hlabologago ka go se timane, le gona ba ba thuša ka go ba neela bokgoni le tsebo ye bohlokwa." O ile a holofetša baromelwa gore tlhabollo ya nagadipolasa le mpshafatšo ya naga ke ditaba tše bohlokwa go mmušo le gore toto ya dijo le tlholo ya mešomo ke dintlha tše di nepišwago. O boletše gore tebanyo goba nepo ya go hlola mešomo temong e hlaela kudu mme taba ye e swanetše go elwa hloko. O re ofisi ya gagwe e ikemišeditše go nepiša tlhabollo ya baleminyane (small holders) le balemikgwebo. Ka lehlakoreng le lengwe o ile a dumela gore o lemogile ge peo ya tšhelete temong e fokotšegile mme ka fao mmušo gonabjale o akanya peo le Kgoro ya Dinamelwa mabapi le infrastraktšha. O boletše gape gore ba lemoga mathata ao a hlolegago ka baka la ge batšweletši ba rena bao ba sa thušwego ka tshwanelo ba swanetše go phadišana le batšweletši ba dinaga tše di tšwetšego pele (developed countries), bao ba amogelago thušo go mebušo ya bona (government subsidies). Mathata a a phegelelago mabapi le tlhokego ya tšhelete le bothata bja koketšo ya ditshenyegelo tša dinyakwapšalo (input costs) bjo bo golelago godimo, ao e lego mathata a a dirilego gore mafelo a magolo a nagatemego a letše fela a sa lengwe, ke ditaba tšeo bathei ba maikemišetšo a temo ba di lemogago, mme baleminyane le batšweletši ba bafsa ba tshepišwa thušo ye e fetago ya gonabjale.
Polelong ya gagwe Tona e rile kgoro ya gagwe e ikemišeditše go thuša batšweletši go phema kamogo (sequestration) ya naga ya bona ka go ba thuša ka mekgwa ye e fapafapanago, eupša batšweletši ba tla dumelelwa lebaka la lešoko (period of grace) la mengwaga ye meraro fela mo go lona ba swanetšego go bontšha gore dikgwebo tša bona di sepela gabotse. Ye ke tšhupo ye e kgothatšago go tšwa go mmušo, eupša pelaelo ke gore mola batšweletši ba sa palelwa ke go hwetša poelo ye kaone ka go tšweletša mabele goba dipeu tša oli, phegelelo ya bona lebakengtelele e tla dula e le kotsing.
Tona e boletše gore botšweletši bja temo bo dutše bo fokotšega ka gonyane ka gonyane mme ditšweletšwa tša temo tšeo Afrika-Borwa e di rekago dinageng tša ntle di a oketšega. Potšišo ke gore: Ke ka lebaka lang re rekago ditšweletšwa dinageng tša ntle mola re ka bego re di tšweletša mono nageng ya rena ka go diriša mabele a rena le go hlola mešomo Thekontle ya namakgomo, nama ya mamane, namakgogo le mae e bonala e golela godimo. Se se ra gore re lefa batšweletši ba ntle go hwetša ditšweletšwa tšeo di hloletšego baagikabona mešomo le gona di dirišitšego phahlo ya bona ya mabele. Go feta fao dithekontle tše di ra gore re iša tšhelete ya rena dinageng tše dingwe bakeng sa go e diriša mono gae go thuša tshepelo ya temo (agricultural value chain) le go maatlafatša ekonomi ye e fokolago ya dipolaseng?
Mna Gugile Nkwinti, Tona ya Tlhabollo ya Nagadipolaseng le Mpshafatšo ya Naga, e be e le seboledisegolo (keynote speaker) letšatšing la bobedi, ge go be go nepišitše dintlha tša go amana le tlhabollo ya batšweletši ba bafsa. O itše o kgolwa gore go sa šetše mošomo wo montši mabapi le go kgonthiša phetišetšo (tšhutišo) ye e atlegilego ya naga le gore batšweletši ba bafsa, bao ba šetšego ba le dipolaseng mme ba swerego bothata go tšwela pele, ba swanetše go elwa hloko kudu. Tona Nkwinti o ile a dumela gore temo ye e beakantšwego (organised agriculture) e kgatha tema ye bohlokwa tlhahlong le thutong ya batšweletši ba bafsa. Baromelwa ba Grain SA ba bile le sebaka sa go bolela ka mapheko a mmalwa a a šitišago katlego ya bona, mme ba hlagišitše dikgopišo tša ba bantši ka go šupa tlhaelo ya phetišetšo ye e atlegilego ya naga, lebaka e le gore go fa motho naga fela ga go a lekana. Go ya ka bona tebelelokakaretšo (holistic approach) malebana le polasa ye nngwe le ye nngwe e swanetše go hlabollwa le go thekgwa lebakengtelele. Sekgopišo se sengwe ke dipolasa tšeo di lengwago ke dihlopha (group farms), fao go šalago go šoma batšweletši ba se kae ba mafolofolo mola bahodi (beneficiaries) ba bangwe ba ipshina ba dutše ka matsogo.
Tona e ile ya kgahlwa ke monabo wa mošomo wa Grain SA ka moo a ilego a kgopela kopano le baromelwa, seo se tshepišago patamelano ya kgoro ya gagwe le sehlopha sa Grain SA, mme re holofela gore se se tla ba le mohola ka moso.
<fn>Pula Imvula. ProfitMaize.2010-05.nso.txt</fn>
Na batšweletši ba swanetše go hwetša dipoelo?
Byline: Jenny Mathews, modulasetulo wa Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA.
Bontši bja batšweletši bo tla gatelela gore poelo ga se lebaka le nnoši leo le ba lemišago. Ba rata naga le melala ye e ikadilego, goba ba ipshina ka go itaola le go se bušwe ke melawana ya ofisi le maikemišetšo a khamphani. Le ge go le bjalo, batšweletši ba ka se gane le gatee gore dipoelo di bohlokwa mabapi le kgwebo ya bona ka mekgwa ye e fapafapanago.
Sa mathomo poelo ke sešupo sa katlego ya mešomo ya motšweletši mme go ya ka dipoelo motšweletši o kgona go akanya katološo goba tlhabollo ya ka moso, seo se tlogo godiša katlego ya gagwe lebakengtelele. Dipoelo le gona ke moputso wa mošomo wo boima wa sehla se se fetilego. Ge motšweletši a kgona go lekanya dipoelo tše botse malebana le peotšhelete ya gagwe ya mathomo polaseng, go sepelelana le mošomo le taolo ya gagwe sehleng sohle, o kgothatšwa go boeletša peo temongkgwebo ya gagwe.
Batšweletši bohle ba lemoga dikgonagalokotsi tše di sepelelanago le temo. Mono Afrika-Borwa batšweletši ba huetšwa ke maemo a boso ao a fetogafetogago, mme dipula tše di sa nego ka go lekanela le gona di sa tshepegego, di hlola kgonagalo ya komelelo yeo e ka gobatšago temo. Dikgonagalokotsi tše di a tsebalega mme batšweletši ba e lego balaodi ba babotse ba ipeakanyetša ditiragalo tše ka moo ba ka kgonago.
Go na le dintlha tšeo motšweletši a kgonago go di laola, bjalo ka go diriša mekgwa ye mekaone ya go lema: peakanyo ya mmu le mananeo a monontšha, go nošetša mašemo fao go kgonegago, go reka peu le monontšha wa boleng bjo bobotse, le taolo ye e kgontšhago ya mengwang le disenyi sehla sohle. Ntlha ye nngwe ya bolemi ye e ka laolwago, ke tsebo ya motšweletši. Bontši bja batšweletši bo thoma go lema bo na le thuto ya motheo fela mme ka morago batšweletši ba ba tsenela dithuto tša botsebitsebi tša temo dikholetšheng goba dithuto tše kopana tše di hwetšagalago gabonolo ka Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA. Thuto ka boitemogelo le yona e kgatha tema ye bohlokwa kudu bophelong bja motšweletši ge a ntše a ithuta maemo a polasa ya gagwe le tharano ya moswananoši (unique complexity) ya yona.
Bothata ke gore tšweletšo ya mabele mo lebakeng le e mathateng mabapi le poelo. Ga se nke go eba le nako yeo go yona pšalo ya dibjalo e bego e hloka mohola go swana le ya gonabjale. Gonabjale, go feta nako efe le efe ye e fetilego, motšweletši yo mongwe le yo mongwe o na le boikarabelo bja go laola kgwebo ya gagwe ka kelohloko ge a nyaka go atlega. Se se ra gore o swanetše go dula a lekola ditshenyegelo tša kgwebo ya gagwe ka mehla, le go bapiša kgonego ya go tswala tšhelete (earning potential) ga kgwebjana goba tiro ye nngwe le ye nngwe polaseng le poelo ye e kgonegago ye e hlolwago ke mešomo yohle ya polasa. Ga go lekane ge o le motšweletši yo a atlegilego yo a tsebago gabotse ka moo tšhemo e swanetšego go lengwa ka gona, goba motho yo a kgonago kudu go lokiša metšhene, goba yo a tsebago kudu go laola diphahlo - aowa, go nyakega tša go feta fao!
Rena batšweletši, na re a itapiša goba re sepediša kgwebo ye e tswalago dipoelo?
Tšhošetšo ye kgolo ye e lebanego katlego ya temo ke ka moo potlako (kgakgofo) e laolago ditaba ka gona (the tyranny of the urgent). Madimabe ke gore mokgwa wa go dira dilo ka potlako o sepelelana kudu le tlhago ya temo, fao gantši go nago le ditaba tšeo di nyakago kelohloko ya potlako, mme go phologa letšatši le letšatši ka go rarolla mathata le go ela dinyakego tša letšatši le lengwe le lengwe le lefsa hloko, e ba mokgwa woo dilo di phethwago ka gona. Nepišo ye e fetišago ya ditaba tše tša letšatši le letšatši e ka ba kotsi mabapi le phologo ya temokgwebo lebakengtelele ge nepišo ya mohuta wo e dira gore motšweletši a šaetše ntlha ye bohlokwa ya peakanyo le taolo ya bolemi.
Taolo ya polasa ke tiro ye e itšego yeo e amanago le peakanyo le thulaganyo. Ke tiro yeo e nyakago nako le boitiša (discipline), e sego "maikutlo a mabotse" (good feeling) fela. Motšweletši yo mongwe le yo mongwe wa makgonthe o a thakgala ge ditrekere tša gagwe di letetše go tsena mašemong a monono wo mobotse - eupša gantši se ga se seo se swanetšego go dirwa! Mohlala: sehleng se sa 2010 - 2011 batšweletši ba lehea ba swanetše go akanya ka kelohloko ge eba ba ka holega ge ba ka bjala lehea, ka ge boraekonomi ba Grain SA ba hlagiša gore pheteledi (oversupply) ya gonabjale ya mabele e tlo dula e gatelela dithekišo fase, mme poelo ya batšweletši e tlo ba ye nnyane kudu goba ebile e ka hlokega ge go sa diragale se sengwe seo se ka fetolago mabaka a ka moo go bonagalago.
Motšweletši yo mongwe le yo mongwe o swanetše go tšea nako go nyakišiša maamušo a polasa ya gagwe. O swanetše go lekanya naga ya gagwe, maemo a letlotlo la gagwe le dikgonagalokotsi (risks) tše a ka di phologago, mošomo (diatla) wo a tlogo o hloka le ditshenyegelo tše di sepelelanago le wona, le gona o swanetše go ela maatla le bokgoni bja gagwe bja moswananoši (unique) hloko. Maitekelo a a amana le go bea phethagatšo ya ekonomi (economic performance) pele le go dira se sekaone go kgonthiša dipoelo tše kaone tše di kgonegago. Elelwa gore dipoelo di kgontšha phologo!
Ke nyaka go tšweletša dibjalo dife Ke nyaka go kopanya (hlakanya) dibjalo (combinations) dife Seripa sa polasa (bogolo) seo se swanelago tšweletšo ya dibjalo ke sefe Bofudišo bja polasa bjoo bo ka fepago diruiwa ke bjo bokaakang Na go na le tshepelo yeo e ka swanelago polasa ye, yeo nka e phethagatšago go okeletša mohola (add value) wa ditšweletšwa tše dingwe tša ka?
Dibjalo tše ke tlo di bjala bjang Na ke swanelwa ke thušo efe kapa efe mabapi le tšweletšo Na dipuku tša ka (tša tshwaropukutlotlo) di swerwe ka bothakga le gona ka nepagalo Na di ka kgodiša moadimatšhelete (financier) yo a nyakago go nthuša gore ke motšweletši wa profešenale le gona ke a tshepega Na ke swanetše go reka goba go hira ditrekere, didirišwa goba ditlhamo tše dingwe Dintlha tšeo di ka huetšago ditshenyegelo mabapi le dinyakwapšalo (input costs) tša ka ke dife?
Grain SA e na le boraekonomi bao ba lekolago phetogo ya dithekišo (price fluctuations) le ge e ka ba mekgwa ya mebaraka (market trends), mme ba tsebiša batšweletši ka bjako ka moo ba kgonago mabapi le diphetogo tšeo di ka bago gona tšeo di ka huetšago kgwebo. Batšweletši ba swanetše go hwetša mekgwa ya go itemoša tsebišo ye mpsha motsotso le motsotso!
Go ya ka tsebišo ya kgauswana ya go tšwa go ba Sekhwama sa Gare sa Enetši (Central Energy Fund), theko ya petrolo e ka namelela ka disente tše 51,5/litara ka la 7 Aprele, mola theko ya tisele yona e ka namelela ka disente tše 54,5/litara. Dikoketšo tše di letetšwego go thwe di hlotšwe gagolo ke koketšo ya motšhelo le koketšo ya lekgetho (levy) la Sekhwama sa Dikotsi tša Ditsela (Road Accident Fund (RAF)), tšeo di thomago go šoma ka Aprele, mme dipalo tše di dirilwego ke "Central Energy Fund", mo lebakeng le di šupa gore ditheko tša dibešwa lebakeng le le fetilego di be di beilwe fase ga theko ye e bego e swanetše (under-recovery in fuel pices). Motšhelo mabapi le tisele e namelela ka disente tše 17,5/litara, mola lekgetho la RAF le namelela ka disente tše 8/litara. Ka ge dikoketšo tše di tlo hlola gape koketšo ya phokoletšo yeo e fiwago batšweletši malebana le tisele, khuetšo ye e feletšego ya theko ya tisele ye e lefšago ke batšweletši, e tlo ba gore theko ye ya tisele (ye e lefšago ke batšweletši) e namelela ka disente tše 42,5/litara.
Go bohlokwa kudu gore kgwebo e nepiše seo mmaraka o se nyakago le seo mmaraka o dumelago go se lefela ditšweletšwa. Ga go nyakege gore motšweletši a šome ka maatla le go ntšha tšhelete ye ntši go tšweletša ditšweletšwa tše botse, mme ka morago a lemoga gore ditšweletšwa tšeo ga di nyakege kudu mmarakeng; goba mohlamongwe a lemoga gore go na le pheteledi ya setšweletšwa sa gagwe, ka fao thekišo ya sona e fase kudu ka moo a hwetšago gore mošomo wa gagwe wa dikgwedi tše mmalwa e be e le wa lefela ka ge a sa bone poelo le ye nnyane! Šedi e swanetše go nepišwa ka kelohloko godimo ga setšweletšwa sa mafelelo (end product) ka tsebo ya gore setšweletšwa seo se tlo kganyogwa ke badiriši le gore motšweletši o kgona go se tšweletša ka thekišo yeo ba tla dumelago go e lefela setšweletšwa seo, mme a ba a hwetša le poelo ye kaone!
Batšweletši ba lehea ba tla swanela go akanya seo ba tlogo se dira sehleng se se tlago. Dithekišo tša ditšweletšwa mmarakeng di fase kudu mme di tlo dula di le bjalo go fihla ge go hlolega tekanelo ye kaone gare ga kabo le nyako ya ditšweletšwa. Palogare ya lehea leo le dirišwago mono Afrika-Borwa ke ditone tše dimilione tše 9 ka ngwaga, mme kakanyo ya kgauswana ya puno ye e letetšwego lenyaga ke ditone tše dimilione tše 12,8. Ka mantšu a mangwe, re tšweletša lehea le le fetago tekanyo, seo se imetšago mmaraka, mme sephetho ke gore dithekišo tša lona di tlo dula di le fase go fihla ge nyako ya lona e golela godimo.
Tlogela thekontle ya nama ya kolobe le ya dikgogo le ge e ka ba mae, mme bokaone oketša tšweletšo ya rena ya ditšweletšwa tše.
Go na le batšweletši ba diketekete (ba bagolo le ba banyane) le mašemo a dihektare tše dimilione ao ba ka a lemago ge mebaraka ya lehea e ka katološwa go godiša nyako ya lona le go oketša dithekišo tša lona ka go realo. Batšweletši ke bagwebi mme poelo e bohlokwa kudu mabapi le go kgotlelela ga bona.
<fn>Pula Imvula. ProfitsMaize.2010-06.nso.txt</fn>
Koketšamohola - na se se ka oketša dipoelo?
Tshepetšo ya koketšamohola gantši ke lenaneo le le atlegilego leo batšweletši ba le dirišago go oketša dipoelo le go tiiša ditiro tša bona tša bolemi. Ka boripana, koketšamohola ke tshepetšo ya ditšweletšwa ka mokgwa wa go oketša mohola go tšona.
Koketšamohola (value add) ke eng?
Go oketša mohola wa dibjalo go ra go tsenela kgokaganyo ya mohola (value chain) ka go sepetša ditšweletšwa tša polasa ka mokgwa wo itšego. Ka tlwaelo se se nyaka gore motšweletši a bee tšhelete ditirong tše dingwe tša go swana le go hira thušo ye nngwe gape goba go reka ditlhamo tše dingwe. Ka fao o swanetše go dira dikakanyo ka kelohloko go kgonthiša gore go tlo ba le dipoelo morago ga tshepetšo ya koketšamohola. Go feta fao, dikakanyo tše ga di a swanela go dirwa gatee fela - dithekišo tše di yago godimo le fase gammogo le mebaraka ye e fetogago kgafetšakgafetša e fetoša dipalo, seo se dirago gore ka nako tshepetšo ya koketšamohola e ka hlagiša poelo mme ka nako ye nngwe poelo e ka se be gona.
Batšweletši ba swanetše go ikamantšha le tshepetšo ya koketšamohola ka lebaka lang?
Gantši kudu batšweletši ke bona batšei ba dithekišo (price takers) bakeng sa go ba bathei ba dithekišo (price makers). Se se ra gore bareki ba ditšweletšwa tša temo ke bona ba phethago theko yeo ba nyakago go e lefa mme motšweletši yena ga a na maatla a go rerišana le bona mabapi le thekišo ye kaone. Ka fao batšweletši ba swanetše go nagana ka mekgwa ye e ka bago gona yeo e ka ba kgontšhago go ba le kabelo ya mohola woo o oketšwago punong ya bona morago ga ge e tloga polaseng. Ba ka dira bjalo ka go phethagatša tshepetšo ya tšweletšo gona fao polaseng ka moo ba ka kgonago le go kgotlelela ka seo mola ba sa holega go dira bjalo.
Thekišo ya lehea ya gonabjale ya 2010 e fase kudu mme batšweletšalehea ba swanetše go nagana ge eba go na le mokgwa ofe kapa ofe woo ka wona ba ka kaonafatšago poelo ye e ka bago gona ya lehea. Mohlala: o ka dira kakanyetšo ye bonolo go utolla poelo ye e kgonagalago ka go oketša mohola ge o šila lehea go tšweletša bupi.
A re direng kakanyetšo ka go tšea gore tone e tee ya lehea le lešweu e ka rekišwa ka R1 000.00. Bakeng sa go rekišetša koporasi ya mabele ya gae lehea le, Mna Molemi a ka fetola lehea la gagwe la ba bupi bjoo bo ka jewago ke batho. A ka dira bjalo ka go le šila ka boyena goba a ka le iša tšhilong ya kgauswi mme ka morago a ya a tšea bupi bjoo bo bolokilwego mekotleng.
Mna Molemi a ka nagana ka mehola ya lebakatelele ya go itšhilela lehea polaseng ya gagwe le go fetoga Mna Mongtšhilo ka tsela ye.
Na o na le sebaka polaseng ya gagwe fao a ka šilago lehea gona goba o tla swanela go hira lefelo le lengwe?
Na o tla swanela go dumelelana le melawana efe ya maphelo mme o tla swanela go lefa bokae?
O tla hloka ditlhamo dife mme a ka holega lebakengtelele ge a swanela go reka tša go swana le ditšhilo, dikala, digapabupi (augers), dihlakanyi (mixers) le metšhene ya go roka mekotla, bjalobjalo?
Go tla nyakega mophuthelo (packaging) wa mohuta mang mme mekotla o tla e reka kae?
Ditshenyegelo mabapi le tlhamo ya seswantšholeina (logo design), go phara setlankana (labelling), le tirišo ya leswao la kgwebo (branding) e tla ba bokae?
Na o tla swanela go hira badiredi ba bangwe gape?
Bupi bjo a bo šilago bo tla bapatšwa kae?
Ela hloko gore a ke maano a lebakatelele (long term strategy) ao a tlemelago Mna Molemi tshepetšong ya tšhilo.
Kgonagalo ye nngwe ke ya gore Mna Molemi a iše lehea la gagwe tšhilong ya kgauswi gore e mo šilele bupi. Kgetho ye e kaone ka ge e ka fetolwa gabonolo (more flexible option), seo se rago gore a ka kgetha go iša lehea la gagwe tšhilong ge thekišo ya lehea e le fase mme a rata go hwetša mokgwa wa go godiša poelo ye e sepelelanago le puno ya gagwe, goba a ka kgetha go rekiša lehea leo le le bjalo (unprocessed) ge thekišo mmarakeng (market price) e dumelega. Se se ka direga ntle le gore a ntšhe tšhelete ye nngwe gape mme le ge go le bjalo maemo a a kgontšha koketšamohola go ba gona. Motšweletši yo mongwe le yo mongwe o sa tlamegile go nyakišiša mabaka a gagwe tikologong ya gagwe.
Tahlegelo ya 20% tšhilong ka ge moroko le setšweletšwathoko sa "harmony chop" (harmony chop by-product) se šala le Mna Mongtšhilo bjalo ka karolo ya tefotšhilo.
Se se ra gore ke tlo hwetša bupi bja 800 kg ge a ntšhilela lehea la 1 000 kg.
Go feta fao go sa na le tefotšhilo ya R320 ye ke swanetšego go e lefa kheše mabapi le tirelo ya Mna Mongtšhilo.
Eupša bupi bja 800 kg bjoo Mna Mongtšhilo a mphuthelelago bjona mekotleng ya bogolo bjo bo nepagetšego nka bo rekiša ka thekišo ya gonabjale ya R2,20 kilogramo e tee.
Mešomo e hlolwa gae.
Go sa na le dintlha tše mmalwa tšeo di ka hlohlomišwago mabapi le koketšamohola. Mna Molemi a ka holega gakaakang ge a ka hlakanya lehea la gagwe le dijo tša dikgogo, dikolobe, dinku goba dikgomo Batšweletšalehea ba ka holega bjang ge intasteri ya go dira ethanolo ka lehea e ka tšwetšwa pele Na tšhelete ye Mna Molemi a ka e hwetšago ka lehea la gagwe e ka oketšega mefelelong a kgokaganyo ya mohola (value chain) yeo a e tsenetšego Re tla lekodišiša tše dingwe gape tša ditshepetšo tše ka moso?
<fn>Pula Imvula. Soil1.2010-07-01.nso.txt</fn>
Tshwantšho ya 1: Sephetho sa kgohlagano malebana le sebaka sa mašobanammu (pore space).
Tshwantšho ya 2: Medu ya ka letsogong la nngele mo tshwantšhong e bontšha go mela ntle le tšhitego mola medu ya ka letsogong la go ja e bontšha go šitega ka baka la mafelo a mmalwa popegong ya mmu ao a kgohlaganego (compaction zones).
Seswantšho sa 1: Seswantšho sa lerothodi la pula leo le thulanago le bokagodimo bja mmu wo o kolobilego, se bontšha maatla a pula ao a senyago.
Seswantšho sa 2: Ge bokagodimo bo oma go bopega legogo leo le thibago gase go tsena le go tšwa mmung le ge e ka ba go šitiša monola go tsenelela ge pula e ena gape.
Seswantšho sa 3: Lekodiša mašemo a gago go bona ge eba mmu o hupile meetse a a fetišago mme o tloše dikgomo o di fudiše phulong ye e tiilego. Mola mašemo a omile dikgomo di ka boela go ona.
Kgohlagano ya mmu e direga ge dikarolwanammu di pitlagana gore sebaka sa gare ga mašobana ao a aroganyago dikarolwana tše, se fokotšege. Mašobana a magolo a a fokotšega mmung wo o kgohlaganego kudu, mme bokgoni bja mmu bja go dumelela meetse go tsenelela le go gamolega le bjona bo a fokotšega llageng yeo e kgohlaganego. Go feta fao tshepelo ya moya wo o akaretšago oksitšene, naetrotšene, khapontaoksaete le digase tše dingwe tšeo di lego bohlokwa mabapi le tlhabologo le go gola ga medu ya semela, e a šitega mme e direga ka bonya.
Kgohlagano ya mmu e hlolwa ke eng?
Ditrekere le didirišwa tše di sepelago nagengtemego le felong fao go bjetšwego phulo di ka hlola kgohlagano ya mmu. Kgohlagano ya mmu e sepelelana kudu le mešomo ya tlhagolo, pšalo, kgašetšo le puno, yeo ka tlwaelo e nyakegago maboong a tšweletšo ya dibjalo. Mengwageng ye mentši go dirilwe maitekelo a mantši a go bopa ditrekere tša maatlapere ao a godišitšwego le didirišwa tše di swanelago go pšhatla mmu woo o thatafaditšwego ke megoma (tillage pans), le ge e ka ba dikarolwana tše nnyane tša mobutšhaledi (small silt particles) tšeo di bopago llaga ye e sa tsenelelwego.
Boima bja ditrekere bo goletše godimo go tloga go ditone tše tharo mengwageng ya gare ga 1940 le 1950, go fihla go ditone tše di fetago tše 20, e lego boima bja ditrekere tše kgolo tša lehono tše di gogago ka maotwana a mane. Kgohlagano ye e hlolwago ke merwalo ya boima bja ditone tše 10 le go feta aseng (axle loads) ya trekere ye e sepelago tšhemong ye e kolobilego, e ka fihlela botebong bja 0,60 m. Mešomo ya go lema gantši e phethagatšwa ge mmu o kolobile le gona o kgohlagana gabonolo, ka fao e senya popego ya mmu. Ka go realo bokgoni bja mmu bja go tšweletša poelo ye botse bo a šitega. Tirišo ya go se kgaotše ya megomapoto (mouldboard ploughs) le dipapetlasediko botebong bjo bo sa fetogego, e tla hlola thatafatšo ye mpe (serious tillage pans) goba dillaga tše di kgohlaganego ka fase ga botebo bjo go lemelwago go bjona mabung a mantši.
Mmu wo o hupilego meetse a mantši o bopega gabonolo mme go thwe o ba boemong bja "plastiki". Didirišwa tše boima tše di sepelago go wona di dira gore marathana a mmu (soil crumbs or aggregates) a momagane go bopa letsopa le le kitlanego (dense smeared mass). Mehlala ya dithaere tše di sobeletšego le mekero ye boreledi mašemong ke bohlatse bja gore mmu o be o kolobile go feta mme o be o sa swanele go lengwa. Mabu ao a omilego a a phušuga mme a ba le popego ye e nyakegago bakeng sa go momagana.
Popego ya mmu e laola bokgoni bja wona bja go hupa le go sepediša meetse, phepo le moya, dilo tšeo di nyakegago go mediša medu ya dimela. Medu ye e melago e hloka mašobanammu (pores) ao a fetago 0,1 mm (e lego bogolo bja bontši bja dintlha tša medu) fao e ka itshwareletšago pele ga ge e ka tšwela pele go gola. Twantšho ya mmu wo kgohlaganego, ye e fetago ya mmu wa ka mehla, e ra gore medu e swanetše go diriša maatla a go fetiša go tsenelela llaga yeo e kghlaganego.
Na motšweletši a ka fediša llaga ya kgohlagano bjang?
Ka go lemela botebong bja go feta 25 cm o kgona go pšhatla dillaga tše thata tša kgohlagano (hard pans) tšeo di hlolwago ke maotwana a ditrekere le didirišwa, eupša ga se gore e ka ba tharollo ya lebakatelele ya go oketša dipoelo goba go nolofatša dipoelo tša godimo. Go ya ka bontši bja mananeo a tšweletšo, tiro ya go lemela fase e swanetše go boeletšwa sehla se sengwe le se sengwe. Mešomo ye e phethagatšwago mola go lemilwe e ka kgohlaganya mmu gape go fihlela tekanyo ya 80% ya kitlano yeo e bilego gona pele ga mešomo yeo. Ka go realo go lahlega enetši ye ntši ka sebopego sa tisele ye e dirišitšwego le gona go na le ditshenyegelo mabapi le metšhene ye e šomišitšwego.
Go ya ka lenaneo la gago la tšweletšo la gonabjale go ka dirišwa mekgwa ya ka mehla ya go lema yeo e ka akaretšago temo ka morago ga puno, tirišo ya dipapetlasediko le sephatšammu (ripper), go hlagola gammalwa, pšalo, le ge e ka ba kgašetšo ya go laola mengwang le dikhunkhwane morago ga pšalo le puno. Ka fao go na le kgonagalo ya gore o ka putlaputla tšhemo gaseswai goba gasenyane lebakeng la gare ga puno le pšalo ya dibjalo tša sehla se se tlago. Lenaneo le le ja tšhelete ye ntši. Peo ya tšhelete malebana le metšhene le didirišwa, nako ye e tšewago go phetha mešomo, basepediši ba ditrekere, dibešwa le ditokišo, ke ye kgolo kudu.
Mokgwa wa go lema wa ka mehla o be o dirišwa kudu go laola mengwang le go pšhatla legogo leo le ka bego le bopegile ka baka la dipula tše maatla, tšeo ka tlwaelo di nago nagenggodimo. Meetse a pula efe le efe ye e nago lebakeng la go latša tšhemo, ge go se na dibjalo, a ka bolokwa mme a dirišwa ke dibjalo tše di tlogo latela. Popo ya khupetšo ya lerole (dust mulch) e šitiša bontši bja phufulelo ya monola wo o lego bokagodimong bja mmu le ka fase ga bjona.
Tiro ya go pšhatla llaga ye thata ka fase ga mmu (sub-soiling) le yona e ka senya popego ya mmu mme e ka se atlege ka mehla ge mmu o kolobile ka nako ya tiro yeo. Mekgwa ya go lema ya pabalelo yeo e akaretšago go fokotša go lema (reduced tillage), go lema ganyane fela (minimum tillage) le go se leme selo (no-till tillage), e tla fokotša kgohlagano mme mafelelong ya fokotša ditshenyegelokakaretšo tša temo.
Bontši bja ditlhamo tša diplantere (planter mechanisms) bo kgohlaganya mmu ganyane fao peu e bjalwago. Kgomagano ye botse ya peu le mmu e dira gore peu e mone meetse ka pela, ka fao peu e kgona go mela ka pela. Kgohlagano ye nnyane e ka fokotša tahlego ya meetse ka baka la moyafalo le gona e ka šitiša go oma ga mmu woo o lego kgauswi le peu. Ka tlwaelo tšhemong ye e sa nošetšwego peu e khupetšwa ka mmu wo o omilego wo o sa e gatelelego. Mmu wo o šoma bjalo ka llaga ya khupetšo ye e omilego (dry mulch layer) ye e šitišago tahlego ya monola go ya pele. Le ge go le bjalo, go bohlokwa kudu go se kgohlaganye mobugodimo le mobutlase wa ka fase ga peu.
Mmu wo o lemolotšwego kudu (over loosened) wa kitlano ye e fetogago (inconsistent density) le wona o tla šitiša medu go mela le go hlabologa ka tshwanelo. Medu e ikamantšha le phetogo popegong ya mmu ka go melela mafelong ao a sa e lwantšhego kudu, ka fao e ka se tsenelele gabonolo mafelong ao a kgohlanego goba a mangwe a mathata.
Sephetho sa llaga ye e kgohlaganego ke gore lefelo leo medu e ka bego e mela go lona le a fokotšega. Monego ya phepo le go fokotšega ga kelo le poloko ya meetse go fokotša bokgoni bja dibjalo bja go tšweletša dipoelo tše di nyakegago. Mengwageng ya komelelo kgohlagano ya mmu e ka hlola dibjalo tše di sa golego ka botlalo (tša kgopana) goba tšeo di lwalago (drought stressed). Ntle le pula ye e nago ka nako le monontšha wo o dirišwago ka nepagalo, poelo e tla fokotšega.
Mengwageng ya pula kgohlagano ya mmu e hlola phokotšo ya moya dillageng tša godimo ka ge kgamolo le yona e fokotšega. Se se ka hlola kgogolego bokagodimong bja mmu ge pula e ena gape, le phokotšo ye e bonagalago ya moya mmung. Se se ka dira gore naetrotšene ye e lego monontšheng le mmung e lokollele lefaufaung (atmosfereng). Ge sebjalo se mona potassiamo se diriša enetši. Moya wo o fokotšegilego mmung o huetša go šoma ga medu (metabolism) mme ka fao e mona potassiamo ye nnyane fela ge e bapišwa le ya ka mehla. Ka ge fosforo e sa sepele kudu mmung, medu ye e sa itekanelago e tla palelwa ke go mona tekanyo ye e nyakegago ya phepo ye bohlokwa ye, ešitago le ge e ka tsenywa mmung pele ga nako goba ka nako ya pšalo. Mabu a sehlaba ao a bopilwego ka dikarolwanammu tše di lekanego, a na le go kgohlagana gabonolo. Tsenelelo ya meetse mabung a ke ye e dumelegago, eupša kgohlagano efe kapa efe e šitiša medu go sobelela fase le go mona meetse lebakeng la go oma fao dibjalo di tšweletšwago mašemong a a sa nošetšwego.
Go bontšhitšwe gore ge medu e kgona go tsenelela fao mmu o kgohlaganego (hard pan) goba ge e thušwa go hwetša tsela felong fao, e kgona go mela gabotse ya ba ya fihlela mmu wo boleta kua fasefase. Ka tsela yeo medu e fihlela meetse le phepo ye e lekanego yeo e kgontšhago dibjalo go tšweletša dipoelo tše di nyakegago.
Kgohlagano ya mmu e ka hlalošwa ka kakaretšo ka go re ke kgohlagano ya bokagodimo (surface compaction) goba kgohlagano ya ka fase ga bokagodimo (subsurface compaction).
Dipula tša seruthwana di na ka maatla mme di ka senya kudu ka go hlola kgogolego le tahlego ya monono bokagodimong bjoo bo hlokago tšhireletšo.
Mabung ao a se nago le dibolang tše ntši goba a sa šireletšwego ke mašaledi a dibjalo, lerothodi la pula leo le welago bokagodimong bja mmu le ka hlola legogo le le kgohlaganego la botebo bja gare ga 12 mm le 20 mm.
Marothodi a pula ya ka mehla a fapana ka bogolo go tloga go 1 mm go ya go 7 mm, mme a thulana le lefase ka lebelo le le ka fihlelago 30 km ka iri. Dikarolwanammu di ka ragelwa bokgole bjo e ka bago metara e tee go tloga fao lerothodi le welego gona. Dikarolwana tše di thiba mašobanammu a bokagodimo (surface pores) mme di fokotša tsenelelo ya meetse le go oketša kgamolo ya ona go ya pele.
Ge bokagodimo bo oma go bopega legogo leo le šitišago tshepelo ya gase goba tsenelelo ya monola ge pula e ena gape. Legogo le le huetša tšwelelo ya dibjalwana mmung bjalo ka ge batšweletši ba bantši ba lemogile mabapi le sonoplomo le dinawasoya mašemong a bona.
Dikarolwanammu tše di šišintšwego di ka tšewa ke meetse tša gapelwa meeleng, mme mafelelong di ka huetša dinoka le dinokana ka go kgobela mobutšhaledi (silt) go tšona. Ge pula e ka na ka maatla bokagodimong bjoo bo hlokago tšhireletšo, fao meetse a sa kgonego go tsenelela bokagodimo bjo bo thatafaditšwego, kgogolegommu e ka senya kudu le gona go ka ba le tahlego ye kgolo ya monono.
Ge diruiwa di fudišwa mašemong morago ga puno goba nakong ye nngwe le ye nngwe ge go se na dibjalo, kgohlagano ya mmu e ka hlolega ka baka la kgatelelo ya ditlhako tša tšona. Se se direga ge mmu "o kolobile go fetiša", e lego ge monola mmung o feta tekanyo ye e nyakegago. Bošoro bja kgohlagano bo sepelelana le bokaakang bja mašaledi a dibjalo bokagodimong bja tšhemo: mašaledi a mantši a fokotša khuetšo ya ditlhako mme kgohlagano e tla ba ye nnyane. Kgohlagano e direga bokagodimong bja mmu go fihlela botebong bja gare ga 7 cm le 10 cm. Sephetho se e ba se sebe kudu mabung ao a akaretšago letsopa le lentši.
Le mo dibaka tša mašobanammu di a fokotšega mme mathata ohle ao a hlolwago ke kgohlagano ao a boletšwego ka godimo, a a boeletšwa. Ge dikgomo le tšona di fudišwa mašemong a a kolobilego, poelo ye e letetšwego e ka fokotšega ka 20% mašemong ao. Tharollo ya bothata bjo ke go lekodiša mašemo a gago ka kelohloko go lemoga monola woo o fetago tekanyo mmung le go tloša dikgomo fao gore di yo fula phulong ye e tiilego goba dikampeng tše di lego mmotwaneng, fao meetse a gamolwago bokaone. Mola mašemo a omile, dikgomo di ka bušetšwa mašemong go fula gona lebaka le le itšego.
Kgohlagano ya bokagodimo goba popego ya legogo e ka bonwa gabonolo ge o sepela mašemong a gago morago ga pula ye e nelego ka maatla. O ka diriša thipana (pen knife) go hlaba legogo go nyakišiša bokoto (botebo) bja lona.
Go lekanya bothata bja kgohlagano ya mmu wa ka fase mašemong a gago, o tla swanela go phethagatša tekanyetšo ye e feletšego.
Diriša garafo go epa molete wo monyane mme o tla lemoga ka pela ge eba go na le llaga ye thata (hard pan) botebong bjo e ka bago 20 cm go ya go 25 cm go tloga bokagodimong bja mmu. Ka tlwaelo go boima kudu go tsenela llaga ye ka garafo ge e omile. Ge o kopana le llaga ye goba o nagana gore go ka ba le kgohlagano gape go ya fase, o swanetše go epa molete wo o bontšhago popego ya mmu (soil profile) ka garafo. Molete wo o se ke wa ba ka fase ga metara ka botelele, metara ka bophara le metara ka botebo. Bogolo bjo bo dumelela mohlahlobi go tsena ka moleteng gore a kgone go lekodiša popego ya mmu le go bona fao o kgahlaganego. Diriša hamola ya mogeologi (geologist's hammer) goba sedirišwa se sengwe sa ntlha ye bogale, o se gogele fase go tloga bogodimong bja molete. Llaga efe le efe ye thata e tla iponagatša gabonolo mme o ka e lekanya. Botebo le bokoto bja llaga ye bo tla šupetša sedirišwa sa meno (tyne implement) se se lebanego seo se ka fihlelago llaga yeo go e pšhatla ka go tsena ka fase ga yona le go e gogela godimo.
Molete wo wa teko o ka dirišwa go tšea dišupommu le go lekanyetša botebo bjo bo kgontšhago bja medu, mohuta wa mmu le ge e ka ba llaga ye nngwe ye e sa tsenelelwego ye e ka bago gona kua fase. Go ka hlahlobja melete ye mmalwa tšhemong yohle ye e itšego gore go phethagatšwe tlhahlobo ye e tsenelelago.
Ge medu ya dibjalo tše di melago e bonala, go ka dirišwa segašetši sa kgatelelo ye kaone se se swarwago ka diatla, go tloša mmu medung yeo. Ka tsela ye phatlalatšo ya medu le khuetšo ya llaga ye e kgohlaganego e ka bonwa gabonolo. Ge go dirišitšwe sephatšammu (ripper) ka nako ya pšalo, o ka kgona bona tsenelelo ya medu go fihla llageng ya kgohlagano, ka moo medu e gogilego boima go tšwelela llageng yeo, le phatlalatšo ya yona ka fase ga llaga yeo.
Melete yeo e bontšhago popego ya mmu e ka dirišwa gape go lekola katlego ya mekgwa efe kapa efe ya go lema ya go lwantšha kgohlagano yeo e ilego ya lemogwa nakong ye e fetilego. Katlego ya mokgwa wa taolo goba katlego ya tirišo ya sedirišwa se se itšego le yona e ka lekolwa.
Ge o šoma mašemong o ka nyakišišiša ge eba go na le llaga ye e kgohlaganego goba o ka kgonthiša katlego ya sedirišwa seo se šomišwago go pšhatla llaga yeo, ka go diriša tshipi ya go lekanya ya sebopego sa "T" yeo o e bolokago ka koloing ya gago. O ka itirela tshipi ye ka 8 mm round iron ye o e momaganyago ka sebopego sa "T" gore e swarege gabonolo ka seatla. Lootša ntlha ya yona ganyane gore e kgone go tsena mmung gabonolo, mme o swaye sebaka se sengwe le se sengwe sa 10 cm mo go yona ka motšhene wa go ripa ditshipi (angle grinder). Bjale katela tshipi ye mmung mme o tla lemoga ka pela ge go na le kgohlagano. Ge o dira teko ye sebaka se sengwe le se sengwe sa 0,5 m, o ka kgonthiša ge eba bothata bja kgohlagano bo akaretša tšhemo yohle goba bo ama mafelo a a itšego fela tšhemong yeo. Katlego ya sedirišwa se se šomišwago go fediša bothata bjo, e ka lekolwa ka tsela ye.
<fn>Pula Imvula. Soil2.2010-07-01.nso.txt</fn>
Tshwantšho ya 1: Sedirišwa sa go leka kgohlagano ya mmu (soil compaction tester) o tla bontšha ganyane seo se diragalago mmung.
Taodišwaneng ya mo gongwe Lengwalongtaba le re hlalošitše kgohlagano ya mmu le ka moo e hlolegago. Mo go ye re tlo hlaloša ka moo sedirišwa sa go leka kgohlagano ya mmu se šomago le ka moo kgohlagano ya mmu e laolwago ka gona.
Sedirišwa sa go leka kgohlagano ya mmu se bontšha ganyane tšeo di diregago mmung eupša e no ba ye nngwe ya dithulo le mekgwa ye mmalwa yeo e dirišwago go lekola kgohlagano ya mmu. Mohola wa sedirišwa se ke gore mašemo a ka lekanywa gabonolo ge sehla sa melo se fetile. Ge dibjalo tše di lwalago di lekolwa go ka bonwa ka pela ge eba bothata ke kgohlagano ya mmu goba aowa. Nako ye kaone ya go diriša setsenelelammu (penetrometer) ke ge maemo a monola tšhemong yohle e le ao a nyakegago (at field capacity). Mmu woo o omilego kudu goba wa leraga o ka se tšweletše diphetho tše di tshepegago.
Seleki (tester) sa kgohlaganommu se bopilwe ka khouni ya setala ya sediko ya dikgato tše 30 (30 degree circular steel cone) yeo e nago le šafogapedi (driving shaft) le kelokgatelelo (pressure gauge). Go na le dikhouni tše di swanelago mabu a mathata le a boleta. Dikhouni tše di hlamilwe go ekiša modu wa semela seo se melago mmung. Sedirišwa se se bontšha dikilopaskale (kilopascals) tšeo di lekanyago twantšho ya mmu mabapi le tsenelelo ya mmu. Dipalo tše di ka šupetša kgohlaganommu ya dikitlano (densities) tše di fapanego mafelong a a fapanago popegong ya mmu. Dipalo tše di ka dirišwa go swantšha polasa yohle goba tšhemo ya tikologigare (centre pivot land) mmepeng, seo se ka go kgontšhago go akanyetša bothata bja kgohlaganommu ye e ka bago gona lefelong le legolo.
Fokotša go lema ka tebelelo ya go diriša temopabalelo (conservation tillage) ye e akaretšago le go lema ganyane fela.
Diriša ditrekere le didirišwa goba ditlhamo tše di ikgapago fela ge mabaka mašemong a dumela (when the land is at or below field capacity). Maemo a monola mmung a ka lekolwa pele ga ge temo e thoma ka go tšea sešupommu botebong bjo e ka bago 15 cm mobunggodimo. Leka go bopa kgokolo ka mmu wo. Ge mmu o kgomagana gabonolo, go ra gore o kolobile go feta. Ge o dula o phušuga, go ra gore o omile go lekana mme o loketše temo goba trafiki ye boima ya didirišwa.
Fokotša tirišo ya megomapoto kudu.
Diriša didirišwameno (tyne implements) bakeng sa megomapoto go phatša mmu ka fase (deep rip) goba go phethagatša temo ya khupetšo ya mašaledi a puno.
5. Ge o phatša mmu ka fase, diriša sedirišwameno seo se sa senyego bokagodimo bja mmu eupša se pšhatlago llaga efe le efe ye thata (pan) botebong bja gare ga 25 cm le 45 cm.
6. Bjala ka go diriša sedirišwameno sa "ripper tyne" seo se sa senyego bokagodimo bja mmu eupša se kgonthišago gore kgohlagano efe le efe yeo e hlotšwego ke pula ye maatla goba maotwana a didirišwa, e pšhatlwe ka fase ga goba kgauswi le rei ye e bjetšwego. Kgonthiša gore peu e bjalwa ka thoko ye nngwe ya monontšha le rei ye e phatšitšwego (ripped row).
Diriša mokgwa wa "wet ripping" gare ga direi morago ga pšalo go pšhatla kgohlagano ya bokagodimo go dumelela moya go tsena mmung le go dumelela pula ye e ka nago gape go tsenelela fase.
Mabapi le phetošopšalo efe kapa efe go bohlokwa go akaretša dibjalo tša medu yeo e ka thušago go pšhatla dillaga tša kgohlagano goba go fetola kitlano popegong ya mmu. Korong, sonoplomo, lehea le dinawasoya tšeo di bjalwago ka lenaneo la phetošopšalo ke dibjalo tšeo di tla thušago go šitiša tlholego ya dillaga tša kgohlagano (pans) mmung. Dibjalo tša mohuta wa bjang tšeo di nago medu ye e phatlaletšego ka go lekanela di bjalwa ka go šielana le dibjalo tša medutona (tap rooted). Habore (outse) le dibjalo tša mohuta wa "triticale" tšeo di nago le medu ye e kgontšhago, di ka akaretšwa go kaonafatša bothata bja kgohlagano le ge e le temego (tilth) ka nako e tee, fao motšweletši a sa nyakego go bjala mafulo a ruri. Dibjalo tša mabele (cropping) di ka šielana gape le dibjalo tša phulo lebaka la mengwaga ye mebedi goba ye meraro go khutšiša mmu ka go emiša tshenyo ye e hlolwago ke metšhene. Ka tlwaelo poelo ya dibjalo tšeo di bušetšwago leboong la phetošopšalo e a kaonafala.
9. Thoma go beakanya ditrekere le didirišwa ka go lekanyetša katologano ya maotwana le bophara bja didirišwa ka nepagalo, gore go dirišwe lenaneo la taolo ya trafiki mabapi le mešomo yohle ya polaseng. Ge ditrekere di sepela mehlaleng ye e tiilego, fao mmu o šetšego o kgohlagane, maatla ao a hlokegago a a fokotšega, ka fao le tisele ye e dirišwago e a fokotšega. Go feta fao mafelong ao dibjalo di bjalwago gona, le ge e le direing, mmu ga o ke o kgohlagana sehleng seo. Gape ka go diriša mehlala yeo e šetšego e tiišitšwe ke maotwana a didirišwa, mašemo a ka tsenelwa bokaone morago ga ge pula e nele ka maatla.
Thoma go diriša dithekniki tša temopabalelo ka go fokotša mešomo ya go lema, mme o thome le go kgobela dibolang mmung ka bontši ka moo o ka kgonago mo lebakeng la mengwaga ye meraro go ya go ye mene ye e tlago.
<fn>Pula Imvula. TractorMaize.2010-06.nso.txt</fn>
Mo go Pula ya Mei 2010 re hlophile dintlha tše mmalwa tšeo di swanetšego go elwa hloko pele ga ge o diriša trekere ya gago. Trekere e bohlokwa kudu polaseng mme ge o sa e hlokomele gabotse o ka tla wa itshola o šoro.
Kgonthiša gore o na le mamapolo (pens and pins) ohle a bogolo bjo bo lebanego.
Kgonthiša gore sekgokaganyi sa ka godimo (top link) se tloditšwe krisi le gore go dirišitšwe mamapolo (pins) a bogolo bjo bo lebanego.
Kgonthiša gore dipoutu tšohle tša sehaki di tiišitšwe le gona diriša lemapolo le le lebanego la sehaki (correct drawbar pin).
Dula bodulong ka mehla pele ga ge o dumiša trekere. Ela melawana ya boitšhireletšo ya trekere ye nngwe le ye nngwe hloko. Ditrekere tše dingwe di nyaka gore o dule o gatelela klatšhe mola o lokolotše dikere (gear lever in neutral) pele ga ge o di dumiša.
Trekere a e eme metsotso e se mekae e duma o lekole dielo (gauges) le mabonetemošo (warning lights) paneleng ya dišupetši (instrument panel). Ge go na le seo se sa šomego ka tshwanelo se lokiše pele ga ge o tšwela pele. Le gatee o se ke wa dumišetša trekere godimo (rev) ntle le lebaka. Sepediša trekere kereng ye e nepagetšego ka mehla mme o se ke wa gogiša entšene boima le gatee.
Trekere a e eme metsotso e se mekae e duma gore seoketšamaatla (turbo) se fole pele ga ge entšene e tingwa. Tlatša tanka ya tisele mafelelong a mošomo wa letšatši go šitiša phokafalo le popego ya marotholodi a meetse ka tankeng.
<fn>Pula Imvula. WeedsMaize.2010-03.nso.txt</fn>
Photo 1: Lehea le le fokolago: bona ka moo mengwang e fentšego.
Photo 2: Taolongwang ye e fokolago: lehea le a fokola le gona mmala wa lona ke wo mosehla.
Photo 3: Habore ya naga ye e melago gare ga korong. Dimela tše telele tše tšhweu ke habore mola tše kopana tša mmala wa gauta e le dibjalo tša korong.
Photo 4: Ngwang wa "Yellow Nut Sedge" wo o hwetšwago tšhemong ya lehea.
Temo e na le ditlhohlo tše mmalwa. Ke sa tšo thoma go gopola gore bohle ba kwele se se nyakegago ka taolongwang, kganthe ge ke etela mašemo a mangwe malobanyana ke kopane le bothata bjo bogolo bjo bo hlolwago ke mengwang, kudu Yellow Nut Sedge, Uintjies le Monakaladi.
Ge o sa laole mengwang ka nepagalo le gona ka botlalo o ka se kgone go tšweletša dibjalo ka (go hwetša) poelo le ka mokgwa wa go swarelela. Mengwang ke manaba a gago - e phadišana le dibjalo tša gago go hwetša meetse, phepo, sebaka le seetša. Ditshenyegelo mabapi le tšweletšo ya dibjalo ke tše kgolo kudu, ka fao o ka se kgone go dumelela mengwang go diriša monontšha woo o o reketšego dibjalo tša gago.
Mokgwa wo mokaonekaone wa go lwantšha mengwang ke go e šitiša go mela kae kapa kae. Tshenyo ye e hlolwago ke mengwang dibjalong tša gago e laolwa ke lebaka leo o e tlogelago go gola pele ga ge o e fediša - ka mantšu a mangwe, ge o e bolaya ka pela, tshenyo e ba ye nnyane fela. Katlego ya bontši bja tšweletšodibjalo e theilwe godimo ga katlego ya taolongwang.
Ge o sa tsebe lenaba la gago o ka se kgone go le lwantšha ka moo go kgontšhago. Ge o lema mašemo ao o sa a tsebego la mathomo, gantši ga go bonolo go lemoga mengwang yeo e tlogo ba gona. Le ge go le bjalo, sehla sa mathomo ge se fetile o tla be o tseba mengwang yeo e lego gona mme o tla kgona go e šitiša go mela. O swanetše go tseba ge eba ngwang ke mohuta wa tlakalaphara goba wa tlakalatshesane. Go ka ba botse kudu ge o ka ithuta maina a mengwang yohle yeo e tšweleditšego tšhemong ye e itšego gobane ka mokgwa woo o ka kgona go kgopela maele mabapi le ka moo wo mongwe le wo mongwe o ka laolwago ka gona.
Ge o laola mengwang semotšhene o swanetše go kgonthiša gore mokgwa wo mongwe le wo mongwe wa go lema (temo ya mathomo goba ya bobedi (primary or secondary tillage)) o bolaya mengwang ka botlalo. Hlokomela kudu gore meno (tines) a sedirišwa a hlatlagane gabotse gore mengwang ye mengwe e se fetwe. Elelwa gore ge o hlagola tšhemo ye e kolobilego mengwang ye mengwe e ka bjalwa ka bofsa mmung wa monola mme ya mela gape. Lebaka le letelele pele ga pšalo o swanetše go ba le nnete mabapi le sebolayangwang seo se swanetšego go dirišwa. O tla swanela go kgonthiša gore segašetši sa gago se šoma gabotse gammogo le PTO ya trekere, kelokgatelelo (pressure gauge) le melongwana (nozzles) ye e swanelago.
Go na le batho bao ba tsebago ruri ka moo mengwang e laolwago dibjalong. Gopola gore taolongwang ye e turago go fetiša ke yeo e sa bolayego mengwang. Mohlamongwe o ka se lefe tšhelete, eupša se lebale gore o tlo lahlegelwa ke ditseno tše ntši.
Sebolayangwang se se bolayago mehuta ye mentši ya mengwang ntle le go kgetha (broad spectrum non-selective herbicide) (go swana le Roundup goba Gramoxone) se ka dirišwa goba tšhemo e ka hlagolwa semotšhene. Elelwa gore ge re bolela ka sebolayangwang se se sa kgethego (non-selective herbicide), re ra gore se tlo bolaya semela sefe le sefe se setala tšhemong! Hlokomela kudu ge o diriša dibolayangwang tše, gobane mola o di gašeditše dimeleng, ga go na seo o ka se dirago go tloša khemikhale yeo go tšona!
Morago ga pšalo go ka dirišwa sebolayangwang seo se gašetšwago pele ga ge mengwang e tšwelela mmung (pre-emergence herbicide), seo se ngwadišitšwego go laola mengwang yeo e itšego dibjalong tšeo di itšego. Ngwang wo o bitšwago "nut grass" o ka hlola mathata a mogolo mme ga o laolege gabonolo. Mahlatse ke gore ngwang wa "Yellow Nut Sedge" o laolwa ka katlego dibjalong tša lehea le mabelethoro ka go diriša Servian (sebolayangwang sa lešakeng la Syngenta). Dibeke tše di selelago tša mathomo bophelong bja dibjalo di bohlokwa go fetiša malebana le taolo ya mengwang - phadišano gare ga mengwang le dibjalo tše nanana e na le khuetšo ye mpe mabapi le poelo mafelelong.
Mengwang e swanetše go laolwa ge e sa le ye mefsa, mola e mela ka maatla le gona pele ga ge e thoma go phadišana le dibjalo. Mengwang e swanetše go laolwa ka mehla pele ga ge e enywa peu. Ge mengwang e šetše e entše peu, peu ye le yona e tlo mela ya godiša bothata. Phadišano gare ga mengwang le dibjalo e huetša poelo. Le lebakeng la tadišo ya tšhemo mengwang e swanetše go fedišwa. Peu ya mengwang e ka robala mmung lebaka le letelele ya thoma go mela ge mabaka a dumela.
E ka phethagatšwa ka pela - ka pela go feta taolongwang ya semotšhene.
Ge tšhemo e kolobile, trekere ye e gogago segašetši e ka tsena tšhemong lebaka le letelele pele ga trekere ye e gogago sehlagodi.
O ka kgona go laola mengwang pele ga ge e tšwelela mmung mme ka tsela ye wa šitiša phadišano ye e bego e ka ba gona.
Sebolayangwang se se gašetšwago se ka fihlela mengwang yohle sa e bolaya, mola mengwang ye e melago gare ga dibjalo ka direiing gantši e phonyokga meno a sehlagodi.
Mokgwa wo wa taolongwang o fokotša mošomo - mafelong a mantši mono Afrika-Borwa go hlagolwa ka diatla. Wo ke mošomo wo boima kudu. Bothata bjo bongwe ke gore ka tlwaelo mengwang e ata kudu ka nako ya Keresemose le Ngwagamofsa, e lego nako yeo batho ba sa ratego go šoma. Mola matšatši a boikhutšo a fetile mengwang ga e sa laolege le gona dibjalo di šetše di senyegile.
A re šomišaneng re dire ngwaga wo wa 2010 "Ngwaga wa go lwantšha Ngwang" (No Weed Year). Ge re ka nepiša ntlha ye e tee ke na le nnete ya gore re ka atlega.
<fn>PulaImvula.250TonClub(maize).2010-11-08.nso.txt</fn>
Bafenyi ba mokgatlo wa ditone tše 250 ke...
Seswantšho sa 9: Mofenyi karolong ya Moleminyane wa Ngwaga wa Mpumalanga ke Vincent Mdluli. O na le Jerry Mthombothi (molomaganyi: Mpumalanga), ka letsogong la nngele, le Pat Shiba (molaodi wa Ndwandwa Trust), ka letsogong la go ja.
Seswantšho sa 15: Mofenyi karolong ya Moleminyane wa Ngwaga wa Kapa-Bohlabela ke Colbert Timakwe.
Seswantšho sa 11: Batšweletšikgwebo le maloko a mokgatlo wa ditone tše 250 bao ba amogetšego disetifikeiti ke: Reuben Maphira, Klerk Melken, Frans Gaoganediwe le Dawid Malo.
Seswantšho sa 12: Maloko a mangwe a mararo a mokgatlo wa ditone tše 250 ke David Maleleka, Thabo Macholo le Maseli Letuka.
Seswantšho sa 13: Batšweletšikgwebo le maloko a mokgatlo wa ditone tše 500: Johannes Setshego, Lebby Machuisa, Lasarus Mothusi le Deliwe Ntebele-Mutlwane. Pogiso Dikobe o be a se gona.
Seswantšho sa 14: Motšweletšikgwebo le leloko la mokgatlo wa ditone tše 1 000, William Matasane. Leloko le lengwe la mokgatlo wa ditone tše 1 000, Paul Morule, o be a se gona.
Ka la 26 Agostose lenyaga kua Bloemfontein ba Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA ba ile ba tumiša gape batšweletši bao ba tšweletšago ditone tše di fetago tše 250 ka ngwaga. Ba tumišitše le Baleminyane (Small Scale Farmers) ba ngwaga.
<fn>PulaImvula. AccessMaize.2009-05.nso.txt</fn>
Bontši bja mešomo ya temo bo ama tirišo ya naga. Mono Afrika-Borwa go na le dipeakanyo tša go fapana mabapi le bongnaga. Lenaneo le lengwe le le lengwe la bongnaga le na le dintlha tše di tiilego le tše di fokolago. Ga go bohlokwa go diriša lenaneo le le itšego, seo se lego bohlokwa ke go tseba le go kwešiša lenaneo leo le go amago.
Ntlha ye nngwe ye bohlokwa go feta tše dingwe ke go ba le mmapa wa polasa, ka ge peakanyo ya gago e thoma ka wona. Ge o sa kgone go hwetša mmapa wa naga ya gago (go swana le ge o dula nagengkopanelo) o ka kgopela motho yo a nago le GPS gore a go lekanyetše yona. Tekanyo ya mohuta wo e tla bontšha lefelo le bogolo bja naga ya gago ka nepagalo. Gopola gore go bohlokwa go tseba bogolo bja naga ka ge dikakanyetšo tšohle mabapi le tekanyetšo (budget) ya gago di theilwe godimo ga palo ya dihektare tše di amegilego.
Taba ye bohlokwa mabapi le peakanyo ya bongnaga ke gore ge o nyaka go adima tšhelete o swanetše go fa karanti (security) malebana le pušetšo ya tšhelete yeo. Ge o se na le bongwadišo bja bong (title deed) mabapi le naga gona ga o kgone go e diriša bjalo ka karanti ye e tlaleletšago (collateral). Se se ka tšewa go ba tšhitišo, eupša nagana ka mokgwa wo: ge o ka tlama (bond) naga ya gago wa ngwadiša setlamo seo gore se hole mokgatlo wa tšhelete (panka), gona o fiwa kadimo, eupša ge o ka palelwa ke go bušetša kadimo yeo ka lebaka lefe kapa lefe, mokgatlo wa tšhelete o tlo rekiša naga ya gago go kgonthiša pušetšo ya tšhelete ye o e kolotago. Ye ke theo ye e tiilego ekonoming ya papatšo ye e lokologilego (free market economy), lenaneong la bokapitale (capitalist system) (leo le šomago lefaseng ka bophara). Eupša wena motšweletši yo o hlabologago o swanetše go ithuta go ba motšweletši ntle le go ipakela dikgonagalokotsi (risks) malebana le tšohle tše o di dirago. Ke ka lebaka le ke kgolwago gore o swanetše go thoma ka gonyane ntle le go itlama ka dikadimo tše kgolo - gore ge dilo di sa sepele ka tshwanelo o se lahlegelwe ke tšohle tše o di šometšego. Go ya ka lenaneo la nagakopanelo (communal land system) leo le laolwago ke baetapele ba setšo, o ka thoma go lema seripeng sa naga seo kgoši e go abelago sona, mme ge o tšwela pele gabotse o ka "hira" naga ya baagišani ba gago bao ba sa lemego ka bobona. Gopola gore mongwe le mongwe ga se motšweletši, goba ga a nyake go ba motšweletši. Re na le mehlala ye mmalwa ya batšweletšikgwebo ba ba atlegilego bao ba lemago nagakopanelo mme ba se nago le hektare e tee yeo e lego ya bona.
Tumelo ya go dula nagengsetšhaba?
Kwano ya semolao ya go hira?
Mafelo a a itšego a swanela mehuta ye e itšego ya temo. Dintlha tše di laolago taba ye ke pula, matšatšikgwedi a mathomo le a mafelelo ao tšhwaane (šobane) e letetšwego ka ona, le botebo bja mmu. Go bohlokwa go tseba ge eba naga e ka nošetšwa - gopola gore mašemo ao a nošetšwago a nyaka taolo go feta ao a sa nošetšwego, eupša kgonagalokotsi malebana le ona e a fokotšega ka ge dibjalo di ka nošetšwa ge go nyakega. Tirišo ya mohlakase e bohlokwa kudu mabapi le mehuta ye mengwe ya temo. Mohola wa kagelelo o bohlokwa kudu - ge o sa kgone go šitiša diruiwa go tsenela naga ya gago o ka se kgone go tšweletša dibjalo ka katlego.
Mmapa wa polasa - kgonthiša gore o na le mmapa wa polasa le gore o tseba fao thoko ya Leboa, Borwa, Bohlabela le Bodikela e lego gona.
Go bohlokwa gore o nomore tšhemo ye nngwe le ye nngwe le kampa ye nngwe le ye nngwe. (Dinomoro di tlo dirišwa ka morago mabapi le dišupommu le peakanyo ya tirišonaga).
Kgonthiša bogolo bja tšhemo ye nngwe le ye nngwe le bja kampa ye nngwe le ye nngwe (se se bohlokwa gape mabapi le peakanyo ya tirišonaga le tekanyetšo (budgeting)). Ge tshedimošo ye e sa hwetšagale mmapeng o tla swanela go e nyakišiša.
Mebapa ya nagakopanelo ga e hwetšagale ka mehla. Ge o lema nagengkopanelo go nyakega mmapa wa GPS woo o bontšhago kopanyo (co-ordinates) ya mogaranafase (latitude) le lesetafase (longitude) malebana le naga yeo.
Go na le mekgwa ye mmalwa ya go kgonthiša bogolo bja tšhemo (naga) -- o ka dikologa tšhemo o tšama o bala dikgato tša gago, o ka diriša leotwanatekanya (measuring wheel) goba o ka diriša leotwana la trekere, eupša mokgwa wo o nepagetšego go feta ye mengwe ke go diriša GPS.
Mohuta wa mmu o amana le bokaakang bja letsopa, seloko goba sehlaba seo se lego gona.
Botebo bja mmu bo amana le dillaga tšeo di ka šitišago go mela ga medu - botebo bo ka kgonthišwa ka go diriša boro ya mmu (soil auger) goba ka go epa molete (profile hole).
Go bohlokwa gore maemo a gonabjale a naga a kgonthišwe ka ge se se tlo huetša ka fao naga e ka dirišwago ka moso wa kgauswana.
Ka mehla go ba le naga yeo e sa kgonego go dirišwa - yona e akaretša ditsela, megobe le ge e ka ba felo fao go agilwego moago.
Go bohlokwa gore dišupommu di tšewe gatee lebakeng le lengwe le le lengwe la mengwaga ye mebedi. Nontšho ke ye nngwe ya ditshenyegelo tše kgolo tšweletšong ya dibjalo mme go swanetše go elwa hloko gore go dirišwe monontšha wa maleba tšhemong ye nngwe le ye nngwe.
Motšweletši a ka swanelwa go lefela dišupommu. Tšhelete ye a ka se e ntšhetše lefela.
O swanetše go diriša mokgwa wo o nepagetšego wa go tšea dišupommu.
O swanetše go tšea dišupommu tša mobugodimo le tša mobutlase.
Sešupommu se sengwe le se sengwe se swanetše go bewa setlankana seo se bontšhago leina le atrese ya motšweletši, leina la polasa gammogo le nomoro ya naga. (Go ka ba le mathata a magolo ge se se sa dirwe ka nepagalo).
Omnia (le dikhamphani tše dingwe tša monontšha).
Elelwa go kgopela gore bokaakang bja letsopa mmung le bjona bo kgonthišwe.
Kgopela le keletšo mabapi le monontšha.
Poelotebanywa (target yield) ya dibjalo tšeo.
Na e ngwadišitšwe le lekgotla la meetse?
Bokaakang bja meetse a o dumeletšwego go a diriša ke bofe?
<fn>PulaImvula. Activities.2009-10.nso.txt</fn>
Ditiro tša polaseng - na o leka go dira eng?
Go ka ba mabaka a mmalwa ao a go hlohleletšago go diriša naga yeo o ka e hwetšago.
Diriša nagatemo ye e hwetšagalago.
Temo e ama tšweletšo ya dijo le tlhale. Gore molemi a atlege o swanetše go ba le kwešišo ye e tsenelelago ya dibjalo, diruiwa, metšhene le taolo.
Dikarolo tše di fapafapanago tša dibjalo di ka dirišwa kgwebong - medu (bjalo ka diborotlolo), matlakala (bjalo ka khabetšhe), dikenyo (bjalo ka diperekisi) goba peu (bjalo ka lehea). Dibjalo di ka dirišwa ke batho goba diruiwa ka sebopego sa tšona sa tlhago goba di ka fetošwa ditšweletšwa tša sebopego se sengwe.
Dinyakwa tša motheo tše di hlokegago gore dibjalo di mele ke mmu, meetse, borutho, seetša le phepo. Dibjalo ge di gola di na le medu, dikutu/dithito le matlakala. Dikarolo tše di šoma bjalo ka fapriki ye e thušago sebjalo go tšweletša peu (go tswala).
Kgogo (dipere, ditonki le dipholo tše di gogago didirišwa).
Nneteng diruiwa di šoma bjalo ka difapriki tše nnyane ka go fetola tšeo di di jago (tšeo ka tlwaelo di tšweletšwago polaseng) go bopa ditšweletšwa tšeo di ruelwago tšona (nama, maswi, boya, bjalobjalo). Ka fao bontši bja ditiro tša polaseng bo swanetše go lebišwa tšweletšong ya dijo tša diruiwa (mohlala, motšweletši yo a ruago dikgomo tša nama nneteng go ka thwe ke motšweletši wa bjang, gobane ntle le bjang a ka se tšweletše nama ye a ka e rekišago).
Motšweletši o swanetše go kgetha diruiwa tše a nyakago go di rua go ya ka dintlha tše di fapafapanago, go swana le mohuta wa polasa, klimate, kgetho ya motšweletši, mebaraka ya gae, bjalobjalo.
Dipere le ditonki - kudu ka nepo ya go goga didirišwa.
Go phetha mešomo yohle polaseng ka diatla go ka tšea sebaka le gona go ka tura kudu. Nepo ya go diriša metšhene ke go godiša bokgoni - go phetha mešomo bokaone le gona ka lebelo.
Mothopo wa enetši malebana le go goga didirišwa e ka ba dipholo, dipere, ditonki goba ditrekere. Dilo tše di ka šomišwa go goga didirišwa tša go lema, go bjala dibjalo, go fediša ngwang, go buna le go rwala goba go thota. Mokgwa wa go goga wo o kgethwago o tla sepelelana le methopo ya motšweletši le ge e ka ba bogolo le mohuta wa naga yeo a e lemago.
Taolo e ka hlalošwa ka go re ke kopanyo ya dintlha tšohle tša tirišo ya methopo ye e hwetšagalago (naga, dibjalo, diruiwa, metšhene le tšhelete) go phethagatša dinepo tša tšweletšo ya dijo, tlhagišo ya ditseno goba tirišo ya naga ye e hwetšagalago.
Gore mešomo ya polaseng e atlege methopo yohle ye e fapafapanago e swanetše go dirišwa ka botlalo - yona e akaretša tšhelete, batho, naga, dibjalo, diruiwa, metšhene le mebaraka.
Taolo ya letlotlo le go ngwala rekoto ya lona (recordkeeping) ke karolo ye bohlokwa kudu ya taolo ya polasa mme se se swanetše go dirwa ka mehla le gona ka tlhokomelo ye kgolo. Ge o sa hwetše poelo polaseng o ka se kgone go kgotlelela lebaka le letelele ntle le ditseno go tšwa mothopong wo mongwe tšeo o ka thekgago polasa ka tšona.
Re kgopela gore o lekole dipotšišo tše di latelago - ipotšiše potšišo ye nngwe le ye nngwe o nagane karabo ya yona ka potego. Ge o se na nnete mabapi le se o lekago go se phetha, go na le kgonagalo ye kgolo ya gore o ka se atlege - ge o sa tsebe fao o yago go ka se be bonolo go fihla fao o kganyogago!
Dintlha tše di latelago di swanetše go elwa hloko pele ga ge molemi a kgetha dibjalo tše a nyakago go di bjala, diruiwa tše a nyakago go di rua, goba tšeo a nyakago go di kopanya (combinations).
Ke lema ka lebaka lang?
Polasa e tlo ba mothopo o nnoši wa ditseno?
Batho ba ba tlogo iphediša ka poelo ya polasa ke ba bakae?
O tlo phetha mešomo yohle ka noši?
Ditšweletšwa di tlo dirišwa polaseng goba di tlo rekišwa?
O rata mohuta wo o itšego wa temo go feta wo mongwe (specific enterprise)?
O ka letela poelo efe mabapi le mešomo ya polaseng ya gago?
Na o hloka thuto efe kapa efe go kaonafatša tsebo le bokgoni bja gago mabapi le temo?
Ke ka lebaka lang bongnaga bjo bo lotegilego bo lego bohlokwa?
O kgona go tsenela naga ka molao?
O ka hwetša naga bjang?
O mong wa naga ye o e lemago?
O leloko la sehlopha seo e lego mong wa naga yeo?
Ge o le leloko la sehlopha, na sehlopha seo se ngwadišitšwe bjalo ka boikemelamolaong (legal entity) bja mohuta mang?
Go na le molaotheo / bongwadišo bja bong bja trasete (trust deed) goba lengwalo la mohuta woo leo le laolago kamantšho ya maloko a sehlopha?
Go na le maloko a sehlopha ao a sa hlwego a kgatha tema mešomong ya polasa?
Go tlo diragalang ge maloko ao a se nago le kabelo mešomong a ka boela polaseng?
O na le tumelo ya go dula nageng ya setšhaba (tribal land)?
O na le kwano ya khiro ya molao (legal lease agreement)?
Lebaka la khiro (lease period) ke lefe?
O kgona go tsenela (diriša) dihektare tše kae?
Phulo ya tlhago ke dihektare tše kae?
Mafulo a a theilwego ke dihektare tše kae?
Nagatemego ke dihektare tše kae?
Naga ye e nošetšwago ke dihektare tše kae?
Palomoka ya bofudišo (carrying capacity) bja polasa ke efe?
Naga e ka tsenelwa gabonolo ka tsela?
Ge ditšweletšwa tša gago di le boima (mabele goba bokaakang bjo bogolo bja merogo) dilori di tla kgona go di thota?
Naga e kgauswi le bodulabatho fao bohodu e lego bothata?
Naga e šireleditšwe ka legora le le tiilego?
Naga e akaretša mehuta efe ya mmu?
Bokaakang bja letsopa ke bofe?
Botebo bja mmu ke bofe?
Tshekamo ya mmu ke efe?
Bokaakang bja pula ye o ka e letelago ka ngwaga ke bofe?
O ka letela pula dikgweding dife?
Dikgwedi tšeo ka tlwaelo e lego tša komelelo ke dife?
Na go hwetšwa tšhwane/šobane tikologong ya gago marega?
Tšhwane ya mathomo ya ngwaga o ka e letela kgweding efe?
Tšhwane ya mafelelo ya ngwaga o ka e letela kgweding efe?
O na le ditrekere le didirišwa tše e lego tša gago?
O ka kgona go hira trekere le ditlhamo ge o se na le tša gago?
Ditlhamo tše o lebeletšego go di hira di tla hwetšagala ka nako ye o di nyakago goba o tlo di emela mola sehla se tšwela pele?
Go hira ditlhamo e tlo ba bokae?
Go na le mmaraka fao o ka rekišago ditšweletšwa tša gago?
Bareki ba seo o nyakago go se tšweletša ke bomang?
O na le dikontraka le bareki bao?
Thekišo ya gonabjale ya seo o nyakago go se tšweletša ke efe?
Ditšweletšwa tša gago o tlo di fihliša bjang mmarakeng?
O kwešiša maemo a boleng (quality standards) a seo o nyakago go se tšweletša?
O na le boitemogelo bofe kapa bofe mabapi le dikontraka tša papatšo?
O kgona go tsenela meetse a go nošetša dibjalo?
O ingwadišitše le lekgotlameetse la gae go ba le tumelelo ya go diriša meetse?
O dumeletšwe go diriša meetse a makaakang?
O ngwadišitšwe go nošetša naga ye kaakang?
Ge o diriša meetse a a borilwego na petse ya gago e ngwadišitšwe?
Petse ya gago e kgona go ntšha meetse a makaakang (capacity of the borehole)?
Dinyakwameetse (water requirements) tša dibjalo tše o lebeletšego go di tšweletša ke dife?
O akanya go bjala eng?
O tseba gore ditshenyegelothwii (direct costs) malebana le hektare e tlo ba dife (tisele, peu, monontšha, dibolayangwang, dibolayakhunkhwane, inšorense ya dibjalo)?
O tseba gore ditshenyegelokakaretšo (overhead costs) ka ngwaga ke dife (mohlakase, tswalo ya kadimo, ditefo le meputso, tokišo le tlhokomelo ya ditlhamo, bjalobjalo)?
O na le tšhelete ye e nyakegago?
O kgopetše kadimo?
Tswalo ye o tlogo e lefa mabapi le kadimo ke efe?
Tšhelete e tlo hwetšagala neng?
O tlo hwetša poelo ge puno e le ya palogare?
O tlo kgona bjang go kgotlelela go fihla ge o buna?
O kgona go rwalela dinyakwapšalo (inputs) polaseng?
O kgona go rwala ditšweletšwa go tloga polaseng go ya mmarakeng?
Ditshenyegelo mabapi le thwalo ke dife?
O akareditše ditshenyegelo tše peakanyong ya gago?
O tseba dinyakwapšalo tše di hlokegago go tšweletša dibjalo tše o di kgethago?
O ka reka dinyakwapšalo kae?
O tlo di rwala bjang?
Theko ya dinyakwapšalo tše e bjang ge e bapišwa le ya barekiši ba bangwe?
O tseba bokaakang bjo bo nyakegago bja senyakwapšalo se sengwe le se sengwe?
O phethile peakanyo ya gago ka tlhokomelo?
Sebaka sa go tloga mo o dulago go ya nageng ye o e lemago ke sefe?
O tlo kgona go fihla polaseng gakae?
Go tlo ba le moarabedi (responsible person) polaseng neng le neng?
Ditshenyegelo tša gago mabapi le go ya polaseng le go boa e tlo ba dife?
Ge o bunne mabele o tlo a boloka kae?
Ditshenyegelo mabapi le polokelo ke dife?
Mabele a ka bolokwa a na le monola wo mokaakang (moisture content)?
O tlo omiša mabele kae go fihla ge a akaretša bokaakang bjo bo nepagetšego bja monola?
O akanya go rekiša puno semeetseng goba o tlo e boloka wa emela thekišo ye kaone?
O kgona go kgopela thušo go balemiši ba Kgoro ya Temo ba gae?
Batho ba bangwe bao ba ka go thušago ke bafe?
O kgona go ikgokaganya le batšweletšikgwebo ba gae bao ba ka dumelago go go thekga le go go thuša?
Batšweletšikgwebo ba gae ba diriša mekgwa efe ya go lema?
O kgona go ikgokaganya le batšweletši ba gae go boledišana le bona ka dintlha tše bohlokwa?
Go na le kgonego efe kapa efe ya go oketša mohola wa dibjalo tše o di tšweletšago?
<fn>PulaImvula. AssetsMaize.2009-07.nso.txt</fn>
Letlotlo le melato - na o mongkgwebo goba mongmolato?
Bjalo ka mogwebi le motšweletši o swanetše go ba le nnete mabapi le letlotlo la gago le melato ya gago. Na o na le eng mme o kolota bokae?
Bolemi ke kgwebo mme tšweletšo ya dibjalo e ama tšhelete ye ntši kudu.
Ka tlwaelo motšweletši o tlamegile go adima seripa goba palomoka ya tšhelete ye e nyakegago mabapi le dinyakwapšalo (inputs).
Mekgatlo ye e adimago tšhelete e swanetše go ba le tshedimošo ye e feletšego mabapi le kgwebo ya motšweletši - e swanetše go tseba letlotlo la gagwe ka botlalo (mohola wa nnete) gammogo le melato ya gagwe yohle. Gantši batšweletši ga ba rate go tšweletša tshedimošo ye ka botlalo, eupša mekgatlo ya tšhelete e na le tumelo ya go tsenela dipegotšhelete (financial records) (bjalo ka moo molao wa "Credit Act" o supetšago), mme ge o sa bolele nnete ye e feletšego mekgatlo yona e tlo utolla therešo wa lahlegelwa ke botshepegi le ge e ka ba sebaka sa go fiwa kadimo.
Ge o nyaka go ba motšweletši wa go kgotlelela, o swanetše go kgona go bušetša tšhelete yohle ye o e adimilego - utolla tšohle tše di nyakegago mme o dumelele bao ba nago le bokgoni bja tšhelete bjo bo lebanego go go thuša.
<fn>PulaImvula. Banner.2007-12.nso.txt</fn>
Na ke sehlophathuto sefe seo se ka tšweletšago sefoka se se phalago tšohle?
Insert: Phadišano ya Setšhaba ya Sefoka sa Dihlophathuto!
Morero wo mongwe wo bohlokwa wa Lenaneo la rena la Tlhabollo ya Balemi ke go hloma le go thušana le dihlophathuto.
Philip Olivier, Profenseng ya Kapa-Bohlabela.
Nepo ya dihlophathuto ke: Go hlohleletša balemi bao ba hlabologago, bao ba dumeletšwego go diriša nagatemo go ya ka molao, go hloma dihlophathuto tšeo di kopanago ka tekanelo go tsenela dithuto le tshedimošo yeo e amanago le intasteri ya lehea.
Lenyaga ke la mathomo ge Johan Kriel a thomile phadišano gare ga dihlophathuto go hwetša sehlopha seo se tšweletšago sefoka se se phalago tšohle. Difoka tše di dirišwa bjalo ka seka sa boitšhupo le go hlohleletša moya wa kamano dikopanong tša dihlophathuto le matšatšing a balemi. Diswantšho tše di tšweletšwago mo di bontšha boleng bja difoka tše.
Ka ge phadišano ye e bile gona kua Freistata fela, taodišwana ye e nyaka go tsebiša dilete tše dingwe kgopolo ye.
Re kganyoga go amogela diswantšho tša difoka go tšwa go balomaganyi ba diprofense - a sefoka se sekaone e be seo se "thopago sefoka"!
<fn>PulaImvula. Barley(wheat).2011-06-07.nso.txt</fn>
Ngwaga wa 2010 o be o na le ditlhohlo tše ntši mabapi le pšalo ya bali Sikimongnošetšo ya Taung. Gare ga tše dingwe go be go na le tsebišo ya mohuta wa "cocktail", phefo le tšhwaane yeo e ilego ya ba gona go fihla kgwedi ya Setemere, dipula tše di nelego, sefako le mokgwa wa go lema ganyane (minimum tillage).
Tsebišo ya bali ya "cocktail" bjalo ka mohuta wo mofsa Sikimongnošetšo ya Taung e be e le tlhohlo ye kgolo kudu. Go na le bohlatse bja gore mohuta wo wa "cocktail" o kgona go tšweletša poelo ye kgolo ya ditone tše dintši. Historing ya pšalo ya bali moo Taung, "cocktail" ke mohuta wa mathomo woo o kgonnego go boeletša poelo ya ngwaga wa go feta. Mašemong a mangwe go ile gwa tšweletšwa ditone tše 7,9 godimo ga hektare. Ge nkabe go be go se na le ditlhohlo tšeo di boletšwego, "cocktail" e ka be e tiišitše mohola wa yona. Bothata e be e le tshefo (screenings) le naetrotšene yeo e bego e se ye e nyakegago go ya ka dilekanyo tša SABM. Taba ye e bontšhitše kaonafalo poelong (tonnage) ya bali go tloga tsebišong ya yona Sikimongnošetšo ya Taung ka 1981.
Ngwageng wa 2010 go be go tonya kudu le gona go be go na le lehlwa le lentši. Phefo le tšhwaane/šobane e ile ya ba gona go fihla kgwedi ya Oktoboro. Se se ra gore tšhwaane e ile ya huetša bali dikgatong tša go fapafapana, e lego ya go khukhuša, ya go ntšha matšoba, ya tege ye boleta (soft dough stage) le ge e ka ba mola e šetše e budule. Khuetšo ye e be e le ye mpe kudu. Maemo a klimate a bohlokwa kudu mabapi le pšalo ya bali. Go be go na le ditone tše 1 129 le naetrotšene ya fase ga 1,35 yeo e bego e le ya go amogelega go ya ka dilekanyo tša SABM. Ngwagola go rekišitšwe ditone tše 33 bjalo ka "screenings".
Pula ye ntši le yona e ka huetša boleng bja bali. Nako ya puno ngwageng wa 2010 e be e le gape mathomo a dipula tša selemo. Puno ya bali e ile ya thoma ka 8 Nofemere mme dipula tša selemo tša thoma go na ka 12 Nofemere. Ka nako yeo go be go bunnwe bali ye nnyane fela. Bali yeo e bego e se ya bunwa e ile ya huetšwa ke pula mme gwa diragala seo se bitšwago "pre-germination". Le ge go le bjalo ba SABM ba ile ba tšwela pele ka dinyakišišo go bona ka moo bona le batšweletši ba ka thušanago ka gona le ka moo ba ka dirišago bali yeo ka mohola.
Madimo a sefako a ka fokotša tšweletšo le poelo. Dihektare tše e ka bago tše 140 di ile tša senywa ke sefako. Madimo a sefako a ile a ipoeletša gararo ka go latelana. Go ya ka mekgatlo ya inšorense tshenyo e ile ya ba gare ga 5% le 47%. Se se bontšha ka moo poelo e ilego ya fokotšega le ge e ka ba bokaakang bja phokotšo yeo. Tšhemo yeo ka tlwaelo e tšweletšago ditone tša gare ga tše di selelago le tše di šupago godimo ga hektare, e ile ya kgona go tšweletša ditone tše 4,9 godimo ga hektare fela.
Go be go le bohlokwa gape go hwetša tsela ya go fokotša ditshenyegelo mabapi le didirišwa ka baka la resešene (theogo ya ekonomi). Ka fao go be go le kaone go diriša mokgwa wa go lema ganyane fela (minimum tillage). Mokgwa wo ke wa go fokotša tirišo ya didirišwa - ke go re go phethagatša ditiro tše mmalwa ka tshepelo e tee. Ka tsela ye o ka phatša mmu (rip), wa bjala pue le gona wa tšhela monontšha ka tshepelo e tee. Ka go diriša mokgwa wo ba ile ba kgona go tšweletša ditone tše e ka bago tše 6,8 godimo ga hektare lefelong la dihektare tše 120.
Lenyaga batšweletši ba ile ba lebanwa ke ditlhohlo tše mmalwa mme ba ithutile dilo tše ntši. Karolo ya puno ya ditone tše 3 688 e dirišitšwe bjalo ka furu.
<fn>PulaImvula. Beef(maize).2011-07-07.nso.txt</fn>
Go maatlafatša mohlape wa gago wa dikgomonama gore o phologe sehla sa go oma sa marega, go nyakega peakanyo ye e nepagetšego. Barui ba swanetše go ipeakanyetša le go itokišetša sehla sa marega ka kelohloko go kgonthiša phethagatšo ya dinepo tše kaone go ya ka leanokgwebo (business plan) le le tiilego le gona le swarelelago.
Phulo ya tlhago ke mothopokgolo wa dijo tša diruiwa mono Afrika-Borwa. Ka go batamela ga marega phulo ya tlhago e huetšwa ke phefo mme bokaakang bja dijo tše di hwetšagalago bo thoma go fokotšega ka pela, go swana le boleng bja phepo mo go tšona.
Lebakeng la marega proteine ye e lego mabjanyeng ke ye nnyane mola "lignin" yona e le ye ntši. Maemo a dikgomo a senyega ka pela ge phulo ya tlhago e se ya boleng bjo bobotse mme e sa hlwe e sa kgona go fa dikgomo phepo ye e nyakegago ya proteine; godimo ga fao "lignin" ye ntši ye e lego bjanyeng e dira gore di se fule ka tshwanelo ka baka la go oketšega ga bošula bja bjang.
Akanya go rekiša diruiwa tše di sa tšwetšego pele gabotse leanokgwebo la lebakatelele. Diruiwa tše di tlo ja dijo tšeo di ka bego di lewa ke diruiwa tše di tiilego go feta tšona. Leano le le nyaka gore morui a akanye pele bokaakang bja furu ye a swanetšego go e reka go tlaleletša dijo tša marega le gore na o kgona go ntšha tšhelete ye kaakang. Tsebo ye e kgontšha morui go akanya palo ya diruiwa tšeo a ka kgonago go di leša marega. Morago ga fao o swanetše go hlaola ditswadiši tša leabela le lekaone tšeo di tlogo oketša mohola wa mohlape ka moso. Go kaone go rekiša diruiwa tšeo o nyakago go di rekiša pele ga ge di thoma go ota ka baka la go hloka dijo le gona mola di sa kgahla bareki ka moo ba ka dumelago go di reka ka theko ye kaone. Diruiwa tše di rekišitšwego ga di sa jela morui tšhelete le gona di ka se sa bakiša tše di šetšego phulo ge sehla se fetoga. Šetša mmaraka ka ge theko ya diruiwa e na le go fokotšega ge di rekišwa ka bontši pele ga mathomo a marega. Ditseno tšeo di hlagišwago ke thekišo ya diruiwa tše dingwe di kgatha tema ye bohlokwa go kgontšheng ga morui go reka furu ya marega ye e hlokegago go thea mabaka a makaone a go laola mohlape wo o šetšego dikgweding tša go oma tša marega.
Phokotšo ya diruiwa e boloka nako, tšhelete, phulo le methopommu, mme morui o swanetše go e akanya bjalo ka mokgwa wo mobotse wa taolo. Go feta fao, ge a sepedišitše letlotlo la gagwe gabotse, morui a ka reka diruiwa tše dingwe gape mafelelong a lebaka la go oma, legatong la tšeo di rekišitšwego.
Dijo tše di tlaleletšago ke ntlha ye bohlokwa ya taolo ya diruiwa nakong ya marega.
Mabakeng a komelelo ge phulo e hlaela phepo, diruiwa di diriša phepo ye e lego makhureng a tšona, seo se dirago gore di lahlegelwe ke boima le gona maemo a tšona a boele morago. Enetši, proteine le tlhale ke dielemente tše bohlokwa tša phepo ya diruiwa ngwaga ka moka, mme morui a ka di fa tšona ka go okeletša phulo ya nageng ka tša go swana le furu (hay), mabele, motswako wa dijo tše di itšego (formulated feed mixes) le dilatso tša tlhago (natural lick blocks).
Ge batšweletši ba nama ya dikgomo ba sa loge maano a bona mabapi le tešo ya tšona ya marega ka nako, ba ka lahlegelwa kudu ge ba tlamega go reka furu mola theko ya yona e le ya godimo go fetiša. Bala ditshenyegelo ka nako o se lebale go akaretša le tša thwalo. Phetha ge eba go ka ba kaone go reka furu ka bontši goba ka mokotla. Ditshenyegelo mabapi le dibešwa (makhura) di huetša tekanyetšo ya gago.
Tahlego ye nngwe ye morui a sa e lemogego ke tahlego ya lefela ye e hlolwago ke go se duše ka tshwanelo ga ditshadi tša mohlape, seo gape se hlolago tahlego ya ditseno ka baka la mamane ao a ka bego a tswalwa mathomong a selemo se se latelago. Nnete ke gore go na le bohlatse bja gore le ge ditshadi di ka be di otile ge di tswala, go duša ga tšona go tla phethega matšatši a 60 go ya go a 90 morago ga nako ka tswadišo - ka tsela ye leboo le le latelago la tswadišo le huetšwa gampe.
Ge dikgomo tše di fulago di fiwa dijo tša go tlaleletša (direšene tše mpsha) go di maatlafatša mabapi le sehla sa marega, di swanetše go lešwa tšona ka magato lebakeng la tshelo (transišene) le e ka bago dibeke tše nne. Thoma go di leša dijo tše di tlaleletšago mola go sa na le bjang nageng le gona pele ga ge maemo a tšona a boela morago kudu. Dijo tše mpsha di swanetše go fiwa bosele gobane diphetolo tša potlako di ka lwatša dikgomo. Kudu furu ya mabele e swanetše go fiwa ka tlhokomelo ye kgolo ka ge dikgomo di ka e hlamuka tša swarwa ke bodilamaleng (acidosis). Sebakwa sa motheo sa bodilamaleng ke setatšhe se se fetišago le tlhale ya go šilega ye e sa lekanego rešeneng (kabelong). Furu (hay) le digwaši ke dielemente tše bohlokwa tša dijotekanywa le gona di thuša go šitiša malwetši. Direšene tše di rekwago di nolofatša phepo le gona di lekaneditšwe ka mokgwa wa saense, eupša di a tura. Morui yo a hlamatsegilego a ka tswakanya dijo tša dikgomo ka boyena ka go diriša tšeo a nago le tšona le ge e ka ba tšeo a ka di hwetšago moo gae. Morui a ka thušega ge a kgopela keletšo mabapi le metswako ye mekaone go setsebi sa phepo ya diruiwa sa gae, ka ge mohuta wo mongwe le wo mongwe wa seruiwa o na le dinyakwa tša phepo tša wona.
Ešitago le sehleng sa go oma morui (motšweletši) o swanetše go laola naga. Phetšaphulo e se ke ya dumelelwa le gatee lebakeng le ka ge lekwala (mmu wo o hlokago dimela) le tiiša kgonagalo ya gore mmu wa mohola o tšewe ke phefo goba meetse ge pula e ena - bontši bja dielemente tše bohlokwa tša phepo di hwetšwa mobunggodimo. Ge sehla sa go oma se ka tšea sebaka barui ba swanetše go akanya go tloša diruiwa mafelong a magolo ba di fudiše mafelong a manyane gore ba fokotše tshenyo ya dimela tša tlhago.
Maphelo a diruiwa a swanetše go lekolwa ka šedi ka ge khuetšo ya diphelakadingwe le malwetši gantši e golela godimo dikgweding tša go oma gobane mabakeng a diruiwa gantši di fokotšega maatla.
Ntlha ye e jago tšhelete go feta tše dingwe taolong ya mohlape wa dikgomonama ke tešo ya tšona marega, ka fao e swanetše go laolwa ka šedi go kgonthiša gore morui o ba le poelo ye e bonagalago. Motšweletši yo mongwe le yo mongwe o tla kgetha leano la tirišo leo le swanelago mabaka a gagwe a a itšego a polaseng le ge e ka ba a potleng ya gagwe. Ka nako ye nngwe o tla fa diruiwa tša gagwe dijo tše di tlaleletšago fela go di maatlafatša dikgweding tša marega, mola ka nako ye nngwe letlotlo la gagwe le tla mo dumelela go kgonthiša gore mamane a gagwe a dilomollwa a oketša boima letšatši le letšatši. Motšweletši yo a atlegilego wa nama ya dikgomo o swanetše go laola phulo le tswadišo ka nepagalo le go dira gore mabaka a selemo a swarelele lebaka le letelele!
<fn>PulaImvula. BioEthanol.2008-03.nso.txt</fn>
Bio-ethanolo - go diragalang lehlakoreng la bopolotiki?
Ge o be o dutše o etše tšwelelo ya maikemišetšo malebana le dibešwa tša "biofuels" hloko, o tla be o lemogile gore go na le pelaelo ye kgolo mabapi le tirišo ya lehea go tšweletša dibešwa ka ge e le mothopo wo bohlokwa wa dijo. Le ge go le bjalo go na le bahlami ba maikemišetšo ba ba nago le tsebo bao ba kgolwago gore tirišo ya lehea go tšweletša ethanolo e ka huetša poloko ya dijo bokaone.
Batšweletši ba lehea ba dula ba huetšwa ke diphetogo tše maatla thekišong ya setšweletšwa sa bona, tšeo di sepelelanago le bokaakang bja lehea leo le bunnwego. Sehleng sa mengwaga ye mebedi ye e fetilego thekišo ya lehea e ile ya wela fase go fetiša mengwaga yohle mme ka go gakanega batšweletši ba thoma go nyaka mebaraka ye mefsa fao ba ka bapatšago mabele a bona.
Wessel Lemmer, raekonomi yo mogolo wa Grain SA o re Afrika-Borwa e tšweletša ditone tše dimilione tše 8,6 tša lehea ka ngwaga mola maamušo a naga a dumelela ditone tše dimilione tše 12. Go na le dihektare tše di fetago milione tša nagatemo tšeo di sa bjalwego ka baka la dithekišo tša fase lebakeng la mengwaga ye masomepedi ye e fetilego. Balemi ba ile ba swanela go lwantšha ditshenyegelo tše di dulago di namelela godimo ka lebelo mola thekišolehea e dula e fetoga le gona e belaetša, mabaka ao a dirago gore tšweletšo ya lehea e se tshepege. Mna Lemmer o rile: "Ge re ka kgona go bapatša ditone tše dimilione tše tharo (go tšweletša sebešwa sa ethanolo) re tla thuša tšwelopele ya ekonomi nageng ye kudu."
Eupša, go na le bakgathatema ba bangwe bao ba tšhabago gore ge lehea le ka dirišwa bjalo ka mothopo wa enetši (sebešwa), thekišo ya lona e ka namelela godimo mme poloko ya dijo setšhabeng se se tshepilego sejokgolo sa lehea, ya ba bothateng. Kgweding ya Julae 2007, Tona ya Saense le Theknolotši, Mosibudi Mangena, o boletše gore bahlankedi ba bangwe ba thomile go botšiša dipotšišo mabapi le tirišo ya lehea bjalo ka mothopomogolo wa go tšweletša enetši ye e ka mpshafatšwago (renewable energy). O re ye nngwe ya dipotšišo tše di botšišwago ke ye: Ge re tšweletša ethanolo ka go diriša moba le lehea, poloko ya dijo e tlile go huetšwa bjang?
Kgweding ya Agostose 2007, molaodi wa pankagare ya Afrika-Borwa, Tito Mboweni, o lemošitše gore mokgwa wa go diriša lehea bjalo ka mothopo wa go tšweletša ethanolo lefaseng ka bophara o gapetše theko ya dijo godimo kudu. O eleditše mmušo gore le ge a lemoga bohlokwa bja go tšweletša dibešwa tša "biofuels", yena ga a kwane le kgopolo ya gore go dirišwe lehea; go ya ka yena bokaone ke go diriša moba go tšweletša ethanolo,.
Morago ga fao, Grain SA gammogo le Agribusiness Chamber, National Agricultural Marketing Council le baemedi ba SA Biofuels Association (SABA), ba ile ba kopana le Mna Mboweni mme ba mo fa pego yeo e tšweletšago mabalankwe a khuetšo ye botse yeo tšweletšo ya ethanolo ka lehea e ka bago le yona mabapi le tšweletšolehea le poloko ya dijo.
Andrew Makenete, presidente ya SABA, o holofela gore intasteri ya dibešwa tša ethanolo e tšweletša sebaka ka ge e tlo goketša polokotšhelete dipolaseng, seo se ka thušago tšwelopele ye e nyakegago kudu ya balemi ba bafsa nageng ye. SABA e kwana le kgopolo ya gore Afrika-Borwa e diriše "multi-feedstock approach", se se akaretšago lehea, gammogo le moba, peteswikiri, ntsho (sweet reed/sorghum) le mabelethoro, gare ga tše dingwe.
Motho yo mongwe yo a thekgago intasteri ya go tšweletša ethanolo ka lehea ke Kobus Lindeque, molaodimogolo wa Monsanto karolong ya Afrika ya ka borwa bja Sahara. Yena o holofela gore morero wo mongwe le wo mongwe wo o amanago le tšweletšo ya ethanolo ka lehea, woo o tlogo nyaka lehea ka bontši, o tla fa mmušo sebaka se sebotse sa go bea balemi ba baso dipolaseng go ya ka lenaneo la mpshafatšo ya naga.
Morago ga tiego ye telele mmušo o ile wa bega Maano a wona mabapi le "Biofuels" (Biofuels Strategy) mathomong a Desemere 2007.
"Phetolo ye bohlokwa maanongkakanywa (draft strategy) ke go amogela maikemišetšo a lebakakopana (maitekelo a mengwaga ye 5) a go phethagatša tsenyo ya "biofuels" dibešweng tša seela tša setšhaba, ya tekanyo ya 2% goba dilitara tše dimilione tše 400 ka ngwaga. Selebanywa sa 4,5% seo se šišintšwego maanongkakanywa mathomong, se fokoditšwe go ba 2%. Dibjalo tše di nepišitšwego tšweletšo ya dibešwa tša "biofuels" nageng ye ke tše di latelago: moba le peteswikiri go tšweletša bio-ethanolo; sonoplomo, "canola" le dinawasoya go tšweletša bio-tisele. Tlogelo ya dibjalo tše dingwe tša go swana le lehea le "Jatropha" e theilwe godimo ga dikakanyo mabapi le poloko ya dijo. Go sa nyakega diteko tše dingwe gape tša go leka tirišo ya dibjalo tše nageng ye."
"Go na le dikhamphani tšeo di laeditšego kgahlego mabapi le tlhabollo ya dibešwa tša "biofuels". Dikhamphani tše dingwe tšeo di kgathago tema intastering ya swikiri di šetše di tšweletša bio-ethanolo yeo e dirišwago tšweletšong ya alkoholo ye e nwewago le yeo e romelwago dinageng tša ntle. Go feta fao dikhamphani tše di swaragane le go hlabolla bokgoni bja go tšweletša dibešwa tša ethanolo dinageng tše di neanago mellwane le Afrika-Borwa. Batšweletši ba bangwe ba lehea ba begile maikemišetšo a bona a go aga difapriki tše mmalwa tša go tšweletša ethanolo ka lehea, ka thušo ya batho ba praebete bao ba nyakago go boloka tšhelete difapriking tšeo. Taba ye e foloditše ka baka la pelaelo mabapi le melawana le ditšhušumetšo (incentives), le gona ka baka la koketšo ye bohlokwa thekišong ya lehea mo gae le lefaseng ka bophara. Thekišo ya lehea e nameletše godimo, kudu ka baka la ge Amerika, ye e tšweletšago tekanyo ya 50% ya lehea leo le rekišwago lefaseng, e dirišitše 25% ya puno ya yona go tšweletša ethanolo. Lebaka le lengwe leo le gapetšego thekišo ya lehea godimo ke kgato yeo e tšerwego ke Amerika go fokotša thušo mabapi le go romela ditšweletšwa tša yona tša temo dinageng tše dingwe. Koketšo ya thekišolehea lefaseng ka bophara gammogo le tlhaelo ya dijotheo kua Meksiko, seo e lego sephetho sa tšweletšo ya dibešwa tša "biofuels", ke ona mabaka ao a hueditšego Afrika-Borwa go šikologa tirišo ya lehea mathomong a tlhabollo ya dibešwa tša "biofuels"."
Go ruma re ka re ge o bega sephetho sa wona sa go tloša lehea lenaneng la dibjalo tšeo di ka dirišwago kgatong ya mathomo ya lenaneo (maano) la go tšweletša dibešwa tša "biofuels", leo e lego kgale le emetšwe, mmušo o boletše gore o belaetšwa ke poloko (tlhaelo) ya dijo. Le ge go le bjalo, lenaneo la gonabjale le sa šišinya gore go swanetše go ba le tšweletšo ya 2% ya dibešwa tša "biofuels" ka ngwaga wa 2013.
Ka taletšo ya Tona ya Temo le Ditaba tša Naga, Moh Lulu Xingwana, go ile gwa swarwa ditherišano ka Labone 13 Desemere 2007 gare ga Kgoro ya gagwe, Grain SA, Agri SA le NAFU. Ditherišano di nepišitše sephetho sa Kabinete sa go se akaretše lehea lenaneong la intasteri ya dibešwa tša "biofuels". O ile a tsebiša kopano gore sephetho sa kabinete se theilwe godimo ga pelaelo mabapi le bokaakang bja lehea leo le ka bago gona: bothata ke gore ge lehea le ka dirišwa ka bontši go tšweletša dibešwa tša "biofuels", go tlo ba le tlhaelo lehlakoreng la dijo.
O boletše gape a re ga se nepo ya kabinete go hlokomologa lehea tšweletšong ya dibešwa tša "biofuels" ge go ka ba le punophetatekanyo mme ditherišano mabapi le taba ye di ka tšwetšwa pele le Tona ya Diminerale le Enetši, Moh Buyelwa Sonjica le kabinete. Dinyakišišo tše dingwe gape tša sehlopha sa tiromaleba sa "biofuels" (biofuels task team) di lebane fela ge Afrika-Borwa e tšweletša lehea le le fetago tekanyo ye e ka dirišwago mo gae.
Go tšwetša tshepelo ye pele ka nako ye intasteri ya lehea e swanetše go tšweletša lehea leo le fetago la ka mehla go kgontšha Tona go kgodiša kabinete gore e akaretše lehea lenaneong la intasteri ya dibešwa tša "biofuels". Kgopolo ye bohlokwa go feta tšohle yeo e swanetšego go begwa ke ya gore theo ya mebaraka ye mefsa fao punophetatekanyo e ka rekišwago gona e tla huetša poloko ya dijo bokaone.
<fn>PulaImvula. Boom.2008-11.nso.txt</fn>
le ye nngwe.
Malebana le tšweletšo ya dibjalo kgašetšo ka tlwaelo e dirišwa go bolaya mengwang le dikhunkhwane goba go tšhela monontšha wa matlakala (monontšha wo o monwago ke matlakala). Taodišwaneng ye re lebelediša dikarolo tša segašetši sa mohuta wa boom le ka moo se šomago ka gona.
Mengwang e ka gašetšwa pele ga ge e mela (pre-emergence spraying) goba mola e šetše e tšweletše mmung (post-emergence). Mokgwa wo o ka dirišwa gape go bolaya dikhunkhwane goba diboko - ka nako ye nngwe o gašetša mmu mola o feditše go bjala go bolaya dikhunkhwane goba diboko tše di lego mmung; goba o ka gašetša dikhunkhwane thwii (mokgwa wo o bitšwa kgašetšokamano (contact spray) mme o bolaya dikhunkhwane thwii), goba o ka gašetša dibjalo mme dikhunkhwane tša hwa mola di jele sebjalo seo se tšhetšwego mpholo (mokgwa wo o bitšwa mokgwa wa lenaneo (systemic) - dikhunkhwane di bolawa ke go ja sebjalo se se tšhetšwego mpholo, ga di bolawe ke marotholodi a kgašetšo.
Go bohlokwa go kwešiša gore go swanetše go gašetšwa bokaakang bjo bo itšego bja mpholo godimo ga hektare gore o šome ka tshwanelo. Go se ke gwa dirišwa mpholo wo monyane godimo ga hektare gobane sephetho e ka se be seo se nyakegago, le gona go se ke gwa gašetšwa woo o fetago tekanyo ka ge mpholo o tura kudu ebile go ka hlolega kotsi.
Marotholodi a kgašetšo e ka ba a magolo (coarse) goba a manyane (fine). Kgašetšo ya marotholodi a magolo ga e huetšwe kudu ke phefo, eupša marotholodi a tloga matlakaleng ka pela ka go rothela fase. Marotholodi a manyane ga a tšhabe matlakaleng ka go rothela fase, eupša a ka tšewa ke phefo ka nako ya kgašetšo.
Seela seo se gašetšwago ka marotholodi a magolo se feta seo se gašetšwago ka marotholodi a manyane. Ka tlwaelo kgašetšo ya marotholodi a manyane e akaretša lefelo leo le gašetšwago ka nepagalo mola marotholodi a magolo a ka tlogela dikgobana gare ga ona, ebile mafelo a mangwe a ka tshelwa.
Go bohlokwa kudu gore o gašetše mengwang kgatong ya maleba bophelong bja yona; dikhunkhwane tšona di swanetše go gašetšwa mola di hlasetše tšhemo ka bontši. Go bohlokwa gape gore o latele ditšhupetšo mabapi le nako ya letšatši yeo e lebanego kgašetšo, gammogo le dintlha tše dingwe tša go swana le tlaišego ya dibjalo ka baka la komelelo. Ga go thuše selo go gašetša mengwang mola e šetše e entše peu gobane e tla be e kgonthišitše go mela ga yona sehleng se se tlago; le gona ga go na mohola go gašetša mengwang ge e šetše e thomile go phadišana le dibjalo go hwetša monola le phepo; go feta fao o senya tšhelete ge o gašetša dibjalo go bolaya khukhwane ye e itšego ge go bonala dikhunkhwane di se kae fela. Le ge go le bjalo ga go thuše selo le gona go ema go fihla ge dikhunkhwane di nyakilo fetša dibjalo pele ga ge o di gašetša ka mpholo.
Na digašetši di šoma bjang?
Melongwana ye e fapanago e bopilwe go gaša ka mekgwa goba ka dibopego tše di fapanago (different spray pattern). Go na le melongwana ya go fapafapana yeo gape e fapanago ka bogolo. Kgašetšo ka sebopego sa sefokišamoya goba fene ka kakaretšo e dirišwa go gašetša mmu, mola kgašetšo ka sebopego sa khouni e le kaone ge go gašetšwa dibjalo.
Mošomo wa pompo ke go gapela seela seo se lego ka tankeng ya segašetši ka ntle. E gapa seela ka go diriša kgatelelo gore melongwana e kgone go se gašetša mmung goba dibjalong ka moo go nyakegago.
Go na le mehutahuta ya difreime tšeo diphaephe (booms) di hlomelwago go tšona. Diphaephe (booms) di ka phuthwa ge di rwalwa ka senamelwa mme tša phuthollwa gape - se se ka phethwa ka diatla goba ka mokgwa wa haedroliki. Freimeng go na le fao go ka beakanywago gore diphaephe (booms) di kukwe goba di theošwe. Dipeakanyo tše di fapana go tšwa go segašetši go ya go se sengwe mme tše dingwe di laolwa sehaedroliki mola digašetšing tše dingwe go na le lenaneo la dipoutu tše di ka beakanywago.
Ditanka di swanetše go bopša ka materiale yeo e šitišago ruse, go swana le setala se se sa tšhilafalego (stainless steel), setala se se khupeditšwego ka senke (galvanized steel) goba galasetlhale (fibreglass). Ka tlwaelo materiale ye e dirišwago ga e tsenelelwe, ka fao ga go be le mašaledi a mpholo ka tankeng ge e dirišitšwe. Go bohlokwa gore ditanka tše di senyegilego di lokišwe, kudu tshenyego yeo e ka hlolago ruse gobane se se ka dira gore tanka e dutle.
Pompo e swanetše go šoma gabotse gammogo le dikarolo tšohle tša yona. Ditiišo tša pompo (pump seals), diring tša "o" (o-rings) goba diwašere tša letlalo goba tša materiale ya sinthetiki di ka omelela ge segašetši se ka dula lebaka le letelele se sa šomišwe goba ge se sa bolokwe ka moo go nyakegago. Setološi seo se dirišwago dibolayasenying tše dingwe se ka senya ditiišo tša pompo, seo se ka dirago gore pompo e dutle goba e se pompe ka tshwanelo.
Dipompo tše dintši di itlotša oli mme go bohlokwa gore seemo sa oli se lekolwe ka mehla go kgonthiša gore e lekane.
Tsenya mathopo (hoses) a mafsa legatong la ao a palegilego goba a dutlago. Elelwa gore mathopo ao a dirišwago go gašetša dibolayasenyi ga a kgone go upša (decontaminated) ka botlalo -- go tlo šala mašaledi a sebolayasenyi go ona ka mehla. Mathopo ao a tlošwago a swanetše go lahlwa ka tlhokomelo mme a se ke a dirišwa gape kae goba kae.
Diriša mehlotlo (filters) ka mehla ge segašetši se šoma. Yona e hlaola ditšhila le dilwana di šele tšeo di ka thibago melongwana ya segašetši le go se šitiša go šoma ka tshwanelo.
Kgatelelo ya seela ka gare ga segašetši e elwa ka kelokgatelelo. Kelokgatelelo e ela kgatelelo yeo seela (kgašetšo) se gapelwago ntle ka yona ka melongwanagašetši. Kgatelelo e elwa magareng a selaolakgatelelo (pressure regulator) le melongwanagašetši. Ka lebaka le segašetši se ka se šome ka tshwanelo ge kgatelelo e fetoga. Kgonthiša gore dikelokgatelelo di šoma ka tshwanelo le gore di beakantšwe gabotse (properly calibrated).
Go na le belefe ye e fokotšago kgatelelo yeo e ka dirišwago go beakanya kgatelelo segašetšing. Belefe ye e ka bulwa go dumelela bokaakang bjo bo nyakegago bja seela go fihla melongwaneng mme seela se se šalago se bušetšwa tankeng; goba belefe e ka bulwa ka botlalo go dikološa seela segašetšing. Ye ke ntlha ye bohlokwa yeo e šitišago ditswaki tše di šomago (active ingredients) go theogela botlaseng bja tanka ge seela se sa gapelwe ntle. Ka tlwaelo go na le dipompi (taps) tše dingwe tšeo di ka romelago seela dikarolong tše di itšego tša segašetši gore se gašetše lefelo le lenyane goba le legolo.
Gantši ditlhomeletšo (fittings) tše di palegilego goba di bofologilego di hlola go dutla. Kgonthiša gore ditlhomeletšo le dipatiši (clamps) di tiile pele ga ge o tsoša kgatelelo segašetšing ka go pompa seela. Mola kgatelelo e tsošitšwe, lekola ge eba ga go na fao go dutlago.
Lekola melongwanagašetši ka mehla go kgonthiša gore ga e a thibana. Melongwana ye e onetšego e gašetša khemikhale ya go feta tekanyo mme gantši se se hlola kgašetšo ye e sa lekalekanego (irregular spray pattern) le diphetho tše di fapanago. Mašobana a melongwanagašetši le ona a ka fetoga, kudu ge go dirišwa dikhemikhale tše di gohlago ka mehla, bjalo ka dipuere tše di ka kolobišwago (wettable powders). Ge seela se se tšwelelago melongwaneng e le se senyane go seo se nyakegago, o swanetše go hlwekiša melongwana yeo wa e leka gape. Tsenya melongwana ye mefsa ge ye e onetšego e gašetša seela se se fetago seo se tšweletšwago ke melongwana ye mefsa ka 5 -10%.
<fn>PulaImvula. BusinessMaize.2009-06.nso.txt</fn>
Go sepediša kgwebo go nyakega eng?
Lenane le le bontšhago tšeo di nyakegago go sepediša kgwebo e ka ba le letelele la dihlogwana tša go fapafapana. Dinyakwa le methopo e ka huetšwa ke dintlha tša go swana le mohuta wa kgwebo, bogolo, nako, bjalobjalo.
Mabapi le kgwebotemo lenane le le akaretša dinyakwa tša go swana le naga, meetse, phulo, bodulo, bošomelo, bogamelo, ditlhamo tša nošetšo, dinamelwa, metšhene, ditrekere, dithulusi, mošomo goba badiredi, tšhelete le balaodi. Ka kakaretšo methopo ye e hlophelwa magorong a mane, e lego taolo, naga, letlotlo le mošomo.
Naga - yona e akaretša naga le popego ya yona, phulo, meago le dibopego tše dingwe tše di sa šišinyego bjalo ka mašaka, mabolokelo, ditšhireletšo tša diruiwa le magora.
Letlotlo (kepetlele) - lereo le le šupa tšheletepopego (physical money) gammogo le letlotlo le lengwe le le akaretšago dinamelwa, ditrekere, dikgomo le dinku/dipudi.
Mošomo - lereo le le šupa batho bao ba šomago polaseng ka taolo ya mong/molaodi.
Taolo - mo go bolelwa ka motho goba batho bao ba tšeago diphetho tše di amago tshepedišo ya kgwebo.
Ntle le mošomo - mothopo woo kgwebo e ka se bego mong wa wona - methopo ye mengwe gammogo le tšohle tšeo e di akaretšago, e ka ba phahlo ya kgwebo, goba e ka adingwa goba ya hirwa mo gongwe. Ge methopo ya naga, letlotlo le taolo e adingwa goba e hirwa, dintlha tše tša tšweletšo di bitšwa dintlha di šele. Lebaka ke gore methopo ye goba dintlha tše ke tša motho goba mong yo mongwe. Motho goba mong yoo o swanetše go lefelwa tirišo ya methopo yeo - ka mantšu a mangwe, go ba le tshenyegelo goba jego.
Tefo - moputso malebana le tirišo ya taolo e šele.
Lemoga gore le ge kgwebo e ka se be mong wa mošomo, wona ga o tšeiwe go ba ntlhašele. Ka fao ditshenyegelo tšeo di sepelelanago le moputso wa mošomo - ditefo le tšohle tšeo di akaretšwago - ga se ditshenyegelo tša ntlhašele. Mošomo o bonwa bjalo ka jego ya ka mehla ya tšweletšo le/goba ya kakaretšo. Modiredi o thuša kgwebo ka bokgoni le/goba tsebo le/goba maatla a gagwe, mme kgwebo e mo putsetša maitekelo a gagwe.
<fn>PulaImvula. BusinessMaize.2009-07.nso.txt</fn>
Na o swanetše go kgetha kgwebo ya sebopego sa mohuta mang?
Kgetho ya sebopego sa kgwebo ke sephetho se bohlokwa ge kgwebo ye mpsha e hlongwa. Lebaka ke gore sebopego sa kgwebo se na le khuetšo ye bohlokwa mabapi le taolo, maemo a beng le balaodi gammogo le ditaba tša letlotlo (financial matters) tša kgwebo ye mpsha.
Ditemaneng tše di latelago re ahlaahla se sengwe le se sengwe sa dibopego tše di selelago tše bohlokwa tša kgwebo mono Afrika-Borwa. Kahlaahlo ya rena e theilwe godimo dipharologantšho tše di šupago tše bohlokwa. Mehuta ya kgwebo ye re tlogo bolela ka yona e akaretša kgwebo ya mongtee (sole proprietorship), kgwebišano (partnership), khamphani (company), koporasi ya sekgotse (close corporation), kgwebotrasete (business trust) le kgwebotirišano (co-operative). Dipharologantšho tše di šupago tše re boletšego ka tšona di akaretša tlholego ya mohuta wo mongwe le wo mongwe wa kgwebo, dintlha tša bontshe bjo bo tlemanego (corporate existence) le boarabelo (accountability), ditshepedišo tša tlhomo, maikarabelo a taolo, kabagano ya poelo (profit sharing) le ditlamo tša motšhelo (tax liability), dibaka tša go hwetša tšhelete (financing opportunities), le tšwelelo (continuity). Taodišwaneng ye re ka se bolele ka dikhamphani le dikgwebotirišano ka ge tšona di akaretša dintlha tše mmalwa mme di tla ahlaahlwa ka e tee ka e tee ditaodišwaneng tše di tlogo latela.
Kgwebo ya mongtee e bohlokwa mabapi le dikgwebo tše nnyane ka ge e sa nyake kapetlele ye ntši le gona e le bonolo go hloma le go laola. Le ge go le bjalo, ditiro tša ekonomi tša mohuta wo wa kgwebo ka tlwaelo ga se tše ntši.
Kgwebo ya mongtee ga e na bontshe bjo bo tlemanego mme ka lebaka leo e theilwe ka botlalo godimo ga boitekanelo bja mmele le moya le ge e ka ba letlotlo la mong wa yona. Nnete ye e tsenya letlotlo la mongkgwebo kotsing. Ge kgwebo e ka folotša sephetho e tla ba phedišo (likwiteišene) ya mongkgwebo ka sebele.
Tlhomo ya kgwebo ya mohuta wo e bonolo ka ge mongkgwebo a swanetše fela go ngwadiša leina la kgwebo le go ntšha laesense ya yona. Ga go na dinyakwa tše dingwe gape mabapi le kgwebo ya mongtee, ntle le ge go ka ba melawana yeo e amago kgwebo ye e itšego. Mohlala ke melawana ya maphelo yeo e amago direstorante.
Ka tlwaelo dikgwebo tša mongtee di laolwa ke beng ba tšona. Le ge go le bjalo, mongkgwebo a ka kgetha go bea molaodi legatong la gagwe. Gopola gore dibaka tša tšweletšopele dikgwebong tša mohuta wo ga se tše ntši.
Ka ge dikgwebo tša mongtee ka tlwaelo di laolwa ke motho o tee, di kgona go fetoga ka pela go ya ka mabaka. Ntlha ya bofokodi mabapi le seemo se sa taolo-ka-mong ke gore tsebo ya motho yo a laolago kgwebo e ka hlaela mabapi le taolo ye e nyakegago. Go boima go motho o tee go laola mahlakore ohle a letlotlo, papatšo, mešomo, theko, taolo le badirišani ka botlalo.
Ka ge letlotlo le melato ya mongkgwebo e sa hlaolwe go letlotlo le melato ya kgwebo, go ra gore poelo efe kapa efe ya kgwebo e bopa karolo ya ditseno tša mongkgwebo ka sebele. Ka fao motšhelo ga o lebišwe kgwebo thwii, eupša mongkgwebo ka sebele o lefišwa motšhelo malebana le dipoelo tša kgwebo. Le ge go le bjalo mongkgwebo o dumelelwa phokotšo (tlošo) ya ka mehla ya motšhelo yeo e lebanego motho go ya ka molao.
Kgwebo ya mongtee ga e na le bontshe bjo bo tlemanego (corporate existence). Ka fao ke boikarabelo bja mongkgwebo go lefela mešomo ya kgwebo ka tšhelete ya gagwe. Se se ra gore dibaka tša go lefela dilo le go katološa kgwebo ya mongtee ga se tše ntši le gona di sepelelana le tšhelete ye mongkgwebo a nago le yona goba yeo a ka e adimago ka boyena. Ka fao mothopo wo bohlokwa wa kapetlele wa kgwebo ya mongtee ke peogape (re-investment) ya poelo yeo e tšweletšwago.
Kgwebo ya mongtee e bopa karolo ya bohwa bja mongkgwebo. Ka fao lehu goba pankoroto ya mongkgwebo e fediša kgwebo. Ge kgwebo e rekišwa, ga e sa šoma ka leina la morekiši, eupša e tšwelela ka leina la moreki. Ge mongkgwebo a nyaka go rekiša kgwebo o swanetše go tšweletša ditsebiši tše di itšego go šireletša bao ba ka bego ba thušitše kgwebo ya gagwe ka go mo adima tšhelete (creditors).
Go fediša kgwebo ya mongtee ga go nyakege ditshepedišo tše di itšego ka molao. Ka ge melato ya kgwebo e dula e le boikarabelo bja mongkgwebo, phedišo ya mešomo ya kgwebo e napa e fediša le kgwebo.
Dikgwebišano di hlongwa kudu ke diprofešenale tša go swana le dingaka le boramelao. Go feta fao mohuta wo wa kgwebo o šoma gabotse fao go nyakegago kapetlele ye ntšinyana goba fao go dirišwago bokgoni bja go laola bja batho ba go feta o tee. Kgwebišano ke kwano ka kontraka gare ga batho ba babedi goba go feta. Palo ya bagwebišani (partners) e swanetše go se fete 20.
Bagwebišani bao ba sa bonagalego le ba sephiri (silent and secret partners).
Batho ba ba tlemanego (corporate personalities) ba na le tokelo ya go ba maloko a kgwebišano ka mokgwa wa go swana le woo batho ba tlhago ba bago maloko ka wona. Mohlala ke ge palo ya dikhamphani e hloma tlamano ye e bitšwago "consortium". Bagwebišani ba bagolo ba hlaolwa go bagwebišani ba banyane go ya ka mengwaga yeo ba nago le yona kgwebišanong goba go ya ka bokaakang bja kapetlele yeo e beilwego kgwebišanong. Bagwebišani bao ba šomago kgwebišanong ka mehla (active partners) ba kgatha tema taolong ya kgwebišano, mola bao ba sa šomego fao (passive partners) ba se na le kabelo taolong. Bagwebišani bao ba sa bonagalego (silent partners) ba tsebja ke bao ba gwebišanago le kgwebišano, eupša ga ba dire selo legatong la kgwebišano. Boitšhupo (identity) bja mogwebišani wa sephiri bo a fihlwa.
Nepo ya kgwebišano ke go tšweletša dipoelo ka go phetha ditiro tša ekonomi tšeo di dumelelwago ke molao. Ntle le nepo ye, sehlopha sa batho goba sa boikemelamolaong (legal personalities) ga se bope kgwebišano. Mogwebišani yo mongwe le yo mongwe o tlamegile go thuša go tiiša motheo wa kapetlele wa kgwebišano. Thušo ye e ka ba ka sebopego sa tšhelete, ditirelo, mekgwa ye mengwe, goba tlhakano ya dintlha tše tharo tše.
Lebakeng leo kgwebišano e lego gona, bagwebišani bohle ba swanetše go arabela melato ya yona mmogo, eupša ge kgwebišano e fedišitšwe, boarabelo mabapi le melato yeo e ka bago gona ke bja bagwebišani mmogo le ge e ka ba bja mongwe le mongwe wa bona.
Kgwebišano e hlongwa ka kwano gare ga bagwebišani bao ba kganyogago tirišano. Kwano ye e thea kontraka gare ga bagwebišani mme gore e be le maatla e swanetše go akaretša dinyakwa tša motheo tša kontraka.
Pego ya neelo (declaration of commitment) ya kgwebišano mabapi le go tšweletša poelo.
Boikarabelo le mehola ya taolo e laolwa ke kwano ya kgwebišano. Ka fao kwano e ka laela gore boikarabelo bja taolo bo fiwe mogwebišani yo a itšego goba ba ba itšego goba bagwebišani bohle.
Kwano ya kgwebišano ye nngwe le ye nngwe e swanetše go akaretša tlhalošo ya kabagano ya poelo (profit-sharing ratio). Ge kabagano e sa bontšhwe, molao wa ka mehla (common law) o laela gore dipoelo di swanetše go abaganwa go ya ka dikabelo tša bagwebišani kgwebišanong. Ge mohola wa dikabelo tša bona o sa kgone go kgonthišwa, bagwebišani ba abelana dipoelo ka go lekana.
Kgwebišano ka boyona ga e a tlamega go lefa motšhelo, eupša bagwebišani ka sebele ba tlamegile go dira bjalo. Meputso yohle yeo bagwebišani ba e amogelago kgwebišanong, e sengwa go ba karolo ya ditseno tša bona ka sebele mme ba swanetše go lefa motšhelo wo o lebanego. Ka go realo phokotšo ya motšhelo wo o lebanego motho ka sebele e a dumelelwa.
Batho ba babedi goba go feta bao ba bopilego kgwebišano ba kopanya tšhelete le dilo tše dingwe tša bona tšeo di amanago le kgwebišano ya bona. Tiro ye e hlola dibaka tše kaone tša go hwetša tšhelete kgwebong ya mohuta wo ge e bapišwa le kgwebo ya mongtee. Kopanyo ya maatla a bagwebišani e thuša go kgodiša mekgatlo ya tšhelete go ba thuša ge ba kgopela kadimo. Kgwebišano e fiwa sekoloto (krediti) gabonolo, eupša go hwetša kapetlele ya lebakatelele go boima ka ge dikgwebišano di sa lekane le batho ba ba tlemanego (corporate personalities), mme ka fao di hloka tšwelelo.
Tšwelelo ya kgwebišano, go swana le ya kgwebo ya mongtee, e ka huetšwa ke katlego le bokgoni bja go lefela tshepedišo ya yona (solvency). Phetolo efe kapa efe ya molaotheo wa kgwebišano e ka fediša kgwebišano yeo. Ge se se diragala, kgwebišano ye mpsha e swanetše go hlongwa. Lehu la mogwebišani o tee le fediša kwano gare ga bagwebišani bao ba amegago.
Molao wa "Close Corporation Act" wa 1984 o hlotše mohuta wa kgwebo woo o nago le tokelo ya boikemelamolaong (legal personality), eupša ga o laolwe ke melao le melawana ye mmalwa yeo e laolago dikhamphani.
Ka fao kgwebo ya CC ke kopantšho ya seekonomi (economic unit) ye e nago le boikemelamolaong yeo e kopantšhitšwego go ya ka molao wa "Close Corporation Act (1984)". Maloko a CC ga a fete a lesome mme mongwe le mongwe wa batho bao o na le kabelo popong ya motheo wa kapetlele wa CC. Kgwebo ya mohuta wo ga e ineele go tšweletša poelo fela (not explicitly committed to profit making).
Kgwebo ya CC e bopša ke maloko, e sego beng ba dišere (shareholders). Maloko e swanetše go ba batho ba tlhago (natural persons), eupša mabakeng a a itšego trasete ya testamente (testamentary trust) e ka ba leloko ka mmolokedi (trustee) wa yona. Kamano gare ga leloko le kgwebo ya CC e swana le ya mohlahli (director) le khamphani ya gagwe.
Kabelo goba thušo ya maloko e ka ba ka sebopego sa tšhelete, letlotlo goba ditirelo. Dikabelo di ka okeletšwa goba di ka fokotšwa lebakeng la lephelo la CC. Dikabelo tše di fokoditšwego di ka huetšwa ke tiro ya CC ya go rekolla dikgahlego tša yona (dikgahlego ke diyuniti tša bong (units of ownership) kgwebong ya CC tšeo di swanago le dišere khamphaning). Kgwebo ya CC e fapana le khamphani ka ge molao o sa e tlame go ila go kgwatha motheo wa yona wa kapetlele (keep its capital base intact). Ga go hlokege gore dikgahlego tša maloko di lekalekane (be proportionate) le dikabelo tša bona. Moloko a abagana dipoelo go ya ka kwano ya tirišano gare ga ona, mme se ka tlwaelo se bopa motheo wa kabagano ya poelo.
Ka baka la boikemelamolaong bja kgwebo ya CC, letlotlo, dikoloto, ditokelo le melato yohle ke boikarabelo bja yona. Le ge go le bjalo, ditokelo tše le melato ye e thewa ke ditiro tša maloko a CC. Leloko le ka tlamega go arabela ditiro tša gagwe ge a ka tlola melawana ya boineelo mabapi le go se utolle diphiri tša CC (commitment to confidentiality), goba ge ditaba tša CC di sepedišwa ka bošaedi.
Go hloma kgwebo ya CC pego ya theo (founding statement), yeo e fegeletšwago ke tefo ya tlhomo (establishment fee), e swanetše go fihlišwa go "Registrar of Close Corporations". Pego ye ke lengwalo la mang le mang (public document) mme e akaretša leina, atrese le mošomo wa CC, gammogo le maina a maloko le tlhalošo ya dikabelo (thušo) le dikgahlego tša ona. Ge mongwadiši a kgotsofetše o tla ngwadiša CC a ba a tšweletša setifikeite ya kopanyo (certificate of incorporation). Maloko a CC a saena kwano ya tirišano yeo e laolago tswalano ya gae. Kwano ya tirišano ke lengwalo la praebete la CC leo le laolago dintlha tšeo di amanago le taolo le tshepedišo ya kgwebo le ge e ka ba maikarabelo le ditshwanelo tša maloko.
Taolo e sepedišwa go ya ka kwano ya tirišano. Kwano ye e ka ema bakeng sa ditaelo tša molao wa "Close Corporation Act (1984)" mabapi le taolo ya kgwebo ya CC. Le ge go le bjalo, ditaelo tše di itšego ga di tlošwe ke kwano ya tirišano. Tšona di akaretša tokelo ya leloko ya go bitša kopano ya maloko, goba ditšhitišo tše di ganetšago batho ba ba itšego go kgatha tema taolong ya kgwebo.
Kgoro ya tsheko e ka thuša go laola kgwebo ge e kgopelwa ke CC goba leloko la yona. Se ke sephetho sa tshepo yeo maloko a CC a phelago ka yona mabapi le kgwebo, mme ka fao tshepo yeo e šireletša kgwebo go maloko a yona le gona e šireletša leloko go le lengwe. Seemo sa tshepo se ra gore maloko ga a swanele go dumela gore dikgahlego tša ona di thulane le dikgahlego tša CC. Ka fao dikgahlego tša CC di tla pele. Se se bonagala gape leineng le "close corporation", fao lereo le "close" le šupago gore maloko a amegile ka bokgauswi kgwebong. Ka fao dintlha tša bong (proprietorship) le taolo ga di aroganywe go swana le kgwebong ya khamphani.
Kgwebo ya CC e putsetša maloko a yona ditirelo tša ona. Ditsenofela (net income), morago ga tlošo ya motšhelo, le tšona di ka abaganwa gare ga maloko ka mokgwa wa dikarolwa (dividends). Mabapi le meputso (disalari) maloko a lefa motšhelo go ya ka moo motho wa ka mehla a o lefago, eupša dikarolwa tša CC ga di lefelwe motšhelo. Ka tsela ye tefopedi ya motšhelo e a ilwa ka ge dikgwebo tša CC di lefišwa motšhelo go ya ka motšhelo wo o swanago wa dikhamphani (uniform company's tax). Le ge go le bjalo, dikarolwa tše di amogelwago ke kgwebo ya CC di sengwa go ba karolo ya ditseno tša ka mehla (operating income), mme di lefelwa motšhelo ka go lekalekana (proportionally) go ya ka motšhelo wa dikhamphani. Dipoelo tše di sa abaganwego (unassigned profits) di bolokwa sekhwameng sa motlatši (reserve fund), mme ga di lefelwe motšhelo.
Sekhwama (equity) sa kgwebo ya CC se akaretša fela dikabelo tša maloko a a sa fetego a 10. Ka fao kgwebo ya CC e swara bothata go feta khamphani go hwetša kapetlele. Maloko a kgwebo ya CC ga a na boarabelo bjo bogolo mabapi le dikoloto tša yona. Taba ye, gammogo le nnete ya gore dipegoletlotlo (financial statements) tša kgwebo ya CC ke mangwalo a praebete, e thatafatša maitekelo a go hwetša tšhelete. Maloko a ka karanta dikoloto tša kgwebo ya CC, eupša gona boipiletšo mabapi le boarabelo bjo bonyane (limited accountability) bo tla hlokomologwa.
Kgwebo ya CC e na le boikemelamolaong. Ka fao tšwelelo ya yona ga e huetšwe ke lehu goba go rola modiro ga leloko lefe kapa lefe. Dikgahlego tša kgwebo ya CC di ka šielwa motho bjalo ka lefa mme go feta fao CC e ka rekolla dikgahlego. Pankoroto (insolvency) ya leloko ga e huetše CC ka ge dikgahlego di rekišwa goba di rekollwa ke kgwebo.
Kgwebo ya CC e fedišwa ka mokgwa wa tlhahlamollo (liquidation) yeo e thongwago ke maloko goba bathuši ba yona bao ba kolotwago tšhelete (creditors). Tlhahlamollo ka boithatelo (voluntary liquidation) e laolwa ke tumelelo ya maloko ohle. Tlhahlamollo e phethagatšwa ka go fihliša mangwalo a a itšego kgorong ya tsheko.
Theo ye e hlalošago trasete ke ye e bolelago ka mothei yo a beago letlotlo le le itšego taolong ya mmolokedi (trustee) yo a laolago kapetlele ya trasete legatong la mohodišwa (beneficiary) ka mokgwa woo o holago mohodišwa. Mono Afrika-Borwa go na le mehuta ya ditrasete ye e fapanago ka sebopego go ya ka molao. Trasete ya testamente (lengwalo la nkhwa) (testamentary trust) e theiwa go hlokomela maloko a mongtestamente (testator). Ka go realo maloko e tlo ba bahodišwa. Trasete ya kontraka (contractual trust) e hlongwa ka kontraka mme e dirišwa bjalo ka mohuta wa kgwebo. Le ge go le bjalo, go bohlokwa go hlaola dikgwebotrasete go maina a dikhamphani tše di itšego, selo seo se timetšago bjalo ka moo mehlala ya ditrasetepeo (investment trusts) le ditraseteyuniti (unit trusts) e bontšhago.
Ditrasetekontraka di dirišwa go phema dikiletšo tša molao le tše dingwe tšeo di amago mehuta ye mengwe ya dikgwebo. Dikiletšo tše di akaretša ditshepedišotaolo tša molao tšeo di amago dikhamphani, goba diphetho tše di amanago le motšhelo. Ditrasete ga di beele palo ya bathei goba bahodišwa mellwane le gona ga di fihle boitšhupo bja babolokedi.
Trasete e na le letlotlo le le hlokago ditshwani (unique assets). Go feta fao le kgaogantšwe le babolokedi, bahodišwa le bathei, le sepediša kgwebo ka leina la lona mme le laolwa ka go itaola (managed independently). Le ge go le bjalo, letlotlo la trasete ga le na boikemelamolaong. Letlotlo la trasete le ka swarelwa (excuse) ke bakolotwa (creditors) ba lona fela. Ka fao bahodišwa, babolokedi le bathei ba trasete ba na le boarabelo bjo bonyane fela (limited accountability).
Trasetekontraka e hlongwa ka kontraka goba bongwadišo bja bong bja trasete (trust deed), bjoo bo hlaolago letlotlo le le itšego legatong la trasete. Letlotlo le le laolwa ke mmolokedi legatong la bahodišwa. Bongwadišo bja bong bja trasete bo akaretša leina le dinepo tša trasete, maikarabelo a babolokedi, ditlhalošišo tša bahodišwa le ditaelo ka ga taolo ya trasete. Kopi ya bongwadišo bja bong bja trasete e swanetše go fihlišwa go Mohlankedimogolo wa Kgotlakgolo (Master of the Supreme Court). Mohlankedi yo o hlokomela taolo ya trasete yeo e lego diatleng tša mmolokedi.
Bongwadišo bja bong bja trasete bo swanetše go sepelelana le ditaelo tša molao wa "Trust Property Control Act" wa 1988. Go feta fao dinyakwa dife kapa dife tše dingwe tša molao tšeo di amago ditiro tša trasete di swanetše go elwa hloko. Mohlala: ge phahlo ye e sa šišinyego (immovable property) e fetišetšwa traseteng, dinyakwa tšohle tša molao tšeo di amanago le phetišetšo yeo di swanetše go elwa hloko.
Ditaelo tša bongwadišo bja bong bja trasete di ka fetolwa fela ka tumelelo ya babolokedi, bathei le bahodišwa bohle. Kgoro ya tsheko e ka tiiša diphetogo tše ge yo mongwe wa bao ba amegilego a ka gana go di dumelela ntle le lebaka.
Mmolokedi o laola trasete go ya ka ditaelo tša bongwadišo bja bong bja trasete le tša molao wa "Trust Property Control Act (1988)". Le ge go le bjalo, ke Mohlankedimogolo wa Kgorokgolo (Master of the Supreme Court) yo a tšweletšago setifikeite yeo e kgontšhago babolokedi go laola trasete.
Go feta fao, ditaelo tša molao wa ka mehla (common law) mabapi le taolo ya letlotlo la trasete di swanetše go latelwa. Ditaelo tše di akaretša taolo ya letlotlo la trasete ka mafolofolo, tlhokomelo ya seemo sa tshepo mabapi le bahodišwa, le kgaoganyo ya letlotlo la trasete le la motho. Ge babolokedi ba tlola molao bjang le bjang goba ge ba sepediša ditaba tša trasete ka bošaedi ba ka rakwa le gona ba ka sekišwa ka molao (institution of civil or public legal action).
Trasete e laolwa go hlokomela dikgahlego tša bahodišwa ba yona. Dipoelo tše di tšweletšwago ka ditiro tša trasete di swanetše go abaganwa ke bahodišwa go ya ka bongwadišo bja bong bja trasete. Le ge go le bjalo, babolokedi ba swanetše go putswa ka go lekalekana go ya ka maikarabelo a bona traseteng.
Trasete e lefa motšhelo go swana le motho yo a sego a nyala/nyalwa (unmarried individual). Ka fao trasete e lefišwa motšhelo wa motho (personal income tax). Le ge go le bjalo, trasete e swarwa bjalo ka motho yo a sego a nyala/nyalwa yo a lebanwego ke diphokotšo tše di itšego tša motšhelo. Lemoga gore karolo ya ditseno tša trasete ye e lefelwago motšhelo ka tsela ye, ke yeo e šalago morago ga ge bahodišwa ba abagantše dikarolo tša bona. Ditseno tša trasete tšeo di abelwago bahodišwa di tšewa go ba ditseno tša tswalo (interest income) mme di lefelwa motšhelo go ya ka melawana ya gona. Ka tsela ye tefopedi ya motšhelo (double taxation) e a šitišwa. Ge ditseno tša trasete di abaganwa gare ga bahodišwa ba bangwe gape, le gona bahodišwa bao ba se na le methopo ye mengwe ya ditseno, sephetho e ka ba motšhelo wa fase (lower effective tax rate) malebana le dipoelo tša trasete.
Tšhelete ye e lekanago go sepediša trasete e tšwa letlotlong leo le hlalošwago ke mothei bongwadišong bja bong bja trasete. Go ka ba boima go gogela kapetlele ye nngwe gape traseteng ka ge babolokedi le ge e ka ba bahodišwa ba se na le boarabelo mabapi le melato ya trasete. Babolokedi goba bahodišwa ba ka kgetha go karanta melato ya trasete, eupša ka go realo ba lahlegelwa ke maemo a bona a boarabelo bjo bonyane (limited accountability). Go ka botšišwa potšišo mabapi le trasete ye e dirišago kapetlele ye e bitšwago "venture capital". Potšišo ye e ka arabja ka go lebelela ditaelo tša bongwadišo bja bong bja trasete goba dinepo tša trasete ka boyona.
Tšwelelo ya trasete e laolwa ke ditaelo tša bongwadišo bja bong bja trasete.
Kgetho ya sebopego sa kgwebo ke ye nngwe ya dintlha tše bohlokwahlokwa tša tlhomo ya kgwebo ya mpsha. Karolong ye re ahlaahlile dibopego tše di fapafapanago tša kgwebo tšeo di hwetšwago mono Afrika-Borwa. Mohuta wo mongwe le wo mongwe o akaretša dintlha tšeo di huetšago tshepedišo le taolo ya kgwebo ka mokgwa wo o itšego. Ka fao go swanetše go elwa hloko kudu go kgonthiša gore mohuta wa kgwebo woo o kgethwago o sepelelana le mabaka a setsebakgwebo (entrepreneur) ka sebele le a kgwebo ye mpsha.
<fn>PulaImvula. Calculate.2008-07.nso.txt</fn>
Re se ke ra lebala gore bolemi ka kakaretšo bo nepiša tlholo ya poelo. Go bjala sonoplomo go ja tšhelete ye ntši kudu mme kakanyo ya ditshenyegelo tše di sepelelanago le tšweletšo ya peu ya sonoplomo ke ntlha ye bohlokwa kudu ya taolo ya tšweletšomabele.
Pele ga ge o bjala dibjalo o swanetše go akanya ditshenyegelo gammogo le poelo yeo e kgonagalago. Lenyaga ditshenyegelo tša pšalo ("input costs") mabapi le tšweletšo ya mabele di nameletše godimo kudu mme go tloga go le bohlokwa gore balemi ba di akanye ka kelohloko.
Ditshenyegelo di ka arolwa magoro a mabedi - ditshenyegelothwii ("direct/variable costs") goba tšeo di ka fetogago, le ditshenyegelotii ("over-head/fixed costs") goba tšeo di sa fetogego.
Tše ke ditshenyegelo tšeo di amanago le tshepedišo ya mešomo yohle ya temo - ke ditshenyegelo tšeo di sa sepelelanego thwii le pšalo ya dibjalo tše di itšego. Ditshenyegelo tše ka tlwaelo di tšwela pele ka ge di sa sepelelane le nako ya ngwaga goba sehla. Tšona di akaretša tefotšhupatlotlo, tefo ya tirelopanka, meputso le ditefo tša badiredi, go goga tšhelete, mohlagase, dilaesense le dilevi ("levies"), tokišo le tlhokomelo ya didirišwa, tswalo ya dikadimo, ditshenyegelo mabapi le dinamelwa le dingwalelo. Ditshenyegelo tše di ka fapana kudu go tloga go molemi go ya go yo mongwe go ya ka bogolo bja polasa, bokaakang bja sekoloto, le mokgwa wa taolo le ditshenyegelo mabapi le yona.
Tše ke ditshenyegelo tšeo di sepelelanago thwii le pšalo ya dibjalo tše di itšego. Di akaretša tša go swana le tisele, monontšha, peu, dikhemikhale, puno, papatšo le mošomo wa sewelo ("casual labour"). Gantši ditshenyegelo tše di ka bapišwa ka dihektare go ya ka mohuta wa temo le kgonagalopoelo ya dibjalo tše di tlogo bjalwa.
Go bohlokwa kudu gore ditaba tšeo di amago tšhelete di beakanywe gabotse pele ga ge go bjalwa dibjalo dife goba dife. Go kaone go lema le go bjala tšhemo ye nnyane ka tshwanelo go ipha sebaka se sebotse sa go ba le poelo. Dikgonagalokotsi mabapi le tšweletšo ya lehea ke tše kgolo kudu, ka fao di swanetše go phengwa ka maatla - boso bo hlola dikgonagalokotsi tše mmalwa ka ge bo sa laolege, ka fao molemi a se ke a hlola tše dingwe gape ka go šoma ka moo go sa nyakegego. Gantši go na le ditshenyegelo tšeo di sa naganwego ka nako ya go beakanya pšalo - mo tlase re fa mohlala wa mekgwa ya go lema yeo e ka nyakegago tshepetšong ya go tšweletša dibjalo.
Phatlalatšo ya kalaka.
Go lema mašemo ka mogoma wa dipapetlasediko.
Go phatša mašemo ka sephatšammu ("ripper").
Go lema ka mogomapetlwa/mogomatšhisele.
Go lema ka mogoma (wa ka mehla).
Peakanyo ya seloto.
Kgašetšo ya dibolayangwang le dibolayasenyi.
Go tšhela monontšha wa ka godimo ("top dressing").
Poeletšo ya kgašetšo ya dibolayangwang le dibolayasenyi.
Thwalo ya mabele.
Lenaneo la 1: Mohlala wa ditshenyegelothwii malebana le pšalo ya sonoplomo. Diriša dithekišo tša gonabjale ge o akanya mabaka a gonabjale.
Lenaneo la 2: Poelo ye e ka kgonagalago le ditseno/hektare go ya ka dithekišo/tone tša go fapafapana.
Mo lebakeng la gonabjale tšweletšo ya sonoplomo e kgahliša go fetiša - gopodišiša taba ye o bone ge eba go ka se be kaone go bjala sonoplomo bakeng sa dibjalo tše dingwe tšeo di tšweletšwago tikologong ya gago.
<fn>PulaImvula. Calibration.2008-11.nso.txt</fn>
Taodišwana ye e fetilego e bolela ka dikarolo tša segašetši sa boom le ka moo di šomago ka gona. Mo go ye re lekodiša peakanyo ya segašetši.
Na peakanyo (calibration) ke go reng?
Nepo ya peakanyo ya segašetši ke go kgonthiša gore se gašetša bokaakang bjo bo nepagetšego bja seela (meetse le mpholo) lefelong leo le hlophilwego.
Go ka beakanywa eng?
Molongwanagašetši. Molongwana wa lešobana le lenyane o tlo tšweletša seela se senyane go feta woo o nago le molongwana wo mogolo. Molongwana o ka gašetša ka sebopegokgašetšo (spray pattern) se sesesane goba se sephara.
Kgatelelo ya kgašetšo. Ge o oketša go pompa, kgatelelo e a godišwa mme go ntšhwa seela se sentši. Kgatelelo ya godimo e hlola marotholodi a manyane.
Ge o gašetša ka trekere, kgatelelo ya pompo e huetšwa ke ditikološo ka motsotso (revolutions/min (rpm)).
Dikere tša trekere di huetša lebelo la yona.
Mootledi wa trekere o swanetše go kgetha ditikološo ka motsotso (rpm) le ge e ka ba kere ye e tlogo dirišwa. Tše tšohle di swanetše go dula di sa fetošwe mola peakanyo e feditšwe.
Okeletša goba o fokotše bokaakang bja mpholo motswakong. Ge o okeletša mpholo go ra gore o okeletša setswaki se se šomago (active ingredient) ntle le go okeletša goba go fokotša meetse.
Tlatša tanka ya segašetši ka meetse.
Kgetha kere ye e tlogo dirišwa le ditikološo ka motsotso (rpm) (mohlala: kere ya bone ka 2 500 rpm).
Ela sebaka sa 100 m.
Ka go diriša kere ye e kgethilwego le rpm ye e nepagetšego, ela nako ye trekere e e tšeago go sepela sebaka seo sa 100 m (mohlala: e tšea metsotswana (seconds) ye 21).
Emiša trekere o sepediše entšene ka lebelo la 2 500 rpm mme o lekodiše bogolo bja lefelo leo le gašetšwago mmung.
Bea kgatelelo yeo e tlogo ntšha seela seo se nyakegago (mohlala: dipara tše 3).
Thomiša kgašetšo o gašetše lebaka leo le lekanago le leo trekere e le tšerego go sepela sebaka sa 100 m (mohlala: metsotswana ye 21), mme o ele bokaakang bja meetse ao a tšwago molongwaneng o tee (mohlala: 1 200 ml goba 1,2 l).
Boeletša dikgato tše mabapi le melongwana ye mebedi goba ye meraro mme o akanye palogare ya bokaakang bja meetse ao a ntšhitšwego.
Tšea bokaakang bja seela seo se ntšhitšwego ke molongwana o tee (mohlala: 1 200 ml / 1,2 l) o bo atiše ka palo ya melongwana (mohlala: melongwana ye 12) gore o tsebe bokaakang bja dilitara tšeo o di gašetšago sebakeng sa 100 m (ge melongwana yohle e šoma = 12 x 1,2 l = 14,4 l).
Ela bophara (botelele) bja phaephe (boom) (mohlala: 4,7 m).
Bjale o tseba bophara bjoo o bo gašetšago le gona o tseba bokaakang bja meetse ao o a gašetšago sebakeng sa 100 m.
Sekgoba seo se gašetšwago sebakeng seo sa 100 m: 100 m x 4,7 m = 470 metarasekwere.
O dirišitše dilitara tše 14,4 tša meetse sekgobeng se.
Sekgoba sa hektare e tee = 10 000 metarasekwere (100 m x 100 m).
Volume (bokaakang) ye e tlogo dirišwa godimo ga hektare e tee e tla ba 10 000 / 470 = 21,27 x 14,4 l = 306 litara.
Setlankana seo se lego setšhelong sa khemikhale se tla šupetša bokaakang bja meetse le palo ya dilitara tša mpholo tšeo di nyakegago go gašetša hektare e tee.
Ge o phethile maitekelo a wa hwetša gore bokaakang bja seela seo se gašetšwago ga se bjoo bo nyakegago, boeletša maitekelo a ka go fetoša kgatelelo ya segašetši goba kere ya trekere goba bogolo bja molongwanagašetši.
Ge bokaakang bja meetse bo lebane o swanetše go akanya palo ya dilitara tša mpholo woo o swanetšego go oketšwa tankeng ye nngwe le ye nngwe ya segašetši.
Mohlala: tanka e swara meetse a dilitara tše 500. O swanetše go diriša dilitara tše 4 tša mpholo godimo ga hektare. E tla ba dilitara tše 500 tše di arolwago ka 306 (dilitara tše di gašetšwago godimo ga hektare) tša atišwa gane (times four) (dilitara tša mpholo godimo ga hektare).
Ke go re o swanetše go oketša dilitara tše 6,5 tša mpholo tankeng ya dilitara tše 500 tša meetse.
<fn>PulaImvula. CalibrationMaize.2008-10.nso.txt</fn>
Hlaola dikarolo tšohle tšeo di ka beakanywago tšeo di amanago le peakanyo (calibration) ya plantere (dikere, dikeremeno (sprockets) le dipoleite (plates)).
Kgonthiša bokaakang bja peu le monontšha bjoo plantere e bo bjalago go ya ka moo e beakantšwego gonabjale.
Ela sebaka sa gare ga dikarolo (units) tša plantere gore o tsebe katogano ya direi (row width) - se se tla go thuša go akanya palo ya direi hektareng. (Mohlala: ge direi di katologane 0,9 m mme bophara bja hektare e le 100 m, go ra gore 100 m/0,9 m = direi tše 111 haktareng).
Ela sebaka sa 10 m.
Kgonthiša gore go na le peu le monontšha ditšhelong (hoppers) (ela hloko gore bogolo bja peu yeo o e dirišago go beakanya plantere bo swanela dipoleite tše di kgethilwego - go swanetše go tsena thoro e tee fela ka nako e tee lešobeng la poleite).
Kgobela monontšha ka go bofela plastiki molomong wa phaephe yeo e o ntšhago gore o kalwe ka morago.
Sepediša trekere le plantere sebakeng seo sa 10 m mo nkego go a bjalwa (ka mantšu a mangwe plantere e swanetše go šoma le ge e "bjala" godimo ga mmu).
Bala dithoro tšeo di "bjetšwego" sebakeng seo sa 10 m.
Atiša palo ye ka 10 go akanya peu yeo e ka bego e "bjetšwe" sebakeng sa 100 m (gopola gore hektare ke 100 m x 100 m).
Bjale atiša palo yeo ka palo ya direi tšeo di lego sebakeng sa 100 m (mohlaleng wa rena direi di be di katogane sebaka sa 0,9 m, seo se rago gore go na le direi tše 111 sebakeng sa 100 m).
Mohlala: go "bjetšwe" dithoro tše 30 sebakeng sa 10 m, e lego tše 300 sebakeng sa 100 m. Go na le direi tše 111 hektareng, x 300 = dibjalo tše 33 300 hektareng.
Ge palo ye o e akantšego e feta yeo o e nyakago o swanetše go beakanya dikeremeno (sprockets) tša plantere gore lebelo la poleite le fokotšege (goba lebelo le ka okeletšwa ge o nyaka go okeletša palo ya dibjalo).
Boeletša maitekelo a go fihla o kgotsofala.
Kala monontšha woo o kgobetšwego plastiking sebakeng sa 10 m.
Atiša palo ye ka 10 go akanya monontšha woo o ka bego o "bjetšwe" sebakeng sa 100 m (gopola gore hektare ke 100 m x 100 m).
Bjale atiša palo yeo ka palo ya direi tšeo di lego sebakeng sa 100 m (mohlaleng wa rena direi di be di katogane sebaka sa 0,9 m, seo se rago gore go na le direi tše 111 sebakeng sa 100 m).
Mohlala: boima bja monontšha wo o "bjetšwego" sebakeng sa 10 m ke 100 g (0,1 kg), e lego 1 000 g sebakeng sa 100 m. Go na le direi tše 111 hektareng, x 1 000 = 1 110 g goba 111 kg hektareng).
Ge palo ye o e akantšego e feta yeo o e nyakago o swanetše go beakanya dikeremeno (sprockets) tša plantere gore lebelo la poleite le fokotšege (goba lebelo le ka okeletšwa ge o nyaka go okeletša palo ya dikilogramo).
Boeletša maitekelo a go fihla o kgotsofala.
<fn>PulaImvula. Celebrate.2009-11.nso.txt</fn>
Baeletši ba Eduard Foord le Fanie Pienaar ba ile ba lebogelwa kabelo ya bona.
S.M. Mpahleni, M. Sobuza, M.S. Nyoni (moputso wa gagwe o amogetšwe ke Solomon Mabila) le Lucas Nhlane.
Lawrence Watch le Jarius Metswamere.
Ba ka pele: Dudu Mashile, Muzi Hlongwane le Salome Modise.
Bafahloši ba kgatha tema ye bohlokwa tlhabollong ya balemi ba ba hlabologago.
Danie van den Berg (Setsebitsebi: Ditirelo tša Naga) le Israel Mokoto ba Wolmaransstad.
N.R. Mhlanga, E.R. Serahe, F.J. Mhlanga (mofenyi), M.G. Nkosi, Jerry Mthombothi (molomaganyi wa profense) le A.P. Masina.
Nothando Mzini, S.H.
le Themba Mkiva.
I. Abdool, P. Nolundi Msengana le S. Jonas Mokoka.
S. Motswenyane, J. Mokoto, R.E. Pholo le George Letlojane ba be ba se gona.
Ba ka morago: J. Metswamere, R.M. Ramoholi, William Matasane le Malefane Makubo.
Ba ka pele: Philip Xaba le Moh Mponeng Lentoro.
Bao ba bego ba se gona: M.A. Bantseke le M.J. Komako.
Karabo Peele le Moss Malo.
Thando Lolwane o be a se gona.
Ka la 29 September 2009 ba Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA ba ile ba swara moletlo - moletlo wa Mokgatlo wa Ditone tše 250.
Maleba a Lenaneotlhabollo la Balemi ba Mabele ke go hlabolla batšweletšikgwebo ba baso bao ba kgonago (capacitated black commercial producers) mme moletlo woo o ilego wa swarwa holong ya Fanie Ferreira kua NAMPO e be e le wa go lebogiša batšweletši bao ba ka tšebišwago intasteri ya temo ka bophara bjalo ka batšweletšikgwebo ba baso - bao ba tšweletšago mabele ao a fetago ditone tše 250.
Tsela ye e išago temongkgwebo ya mabele ga e bonolo le gona ga go na tselakopana. Bolemi bo boima mme poelo ke ye nnyane. Batšweletši ba ba ile ba thušwa ke bahlankedi ba Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain South Africa le bakgathatema ba bangwe ba mmalwa intastering, ba go swana le dipanka, dikgwebo tša agri, dikhamphani tše di rekišago dinyakwapšalo, balemiši ba Dikgoro tša Temo tše di fapafapanago le batšweletšikgwebo ba bangwe.
Ngwagola re hlomile Mokgatlo wa Ditone tše 250 go tumiša batšweletši bao ba šetšego ba tšweletša mabele a go feta ditone tše 250 ka ngwaga le gona ba lego kgauswi kudu le go bitšwa "batšweletšikgwebo". Ba bantši ba batšweletši ba ba šaletšwe ke ngwaga o tee goba ye mebedi fela ba le bakgathatema lenaneong la rena mme re swanetše go lemoga tšwelopele ya bona.
Maloko a Mokgatlo wa Ditone tše 250 a atafala ka bonya. Go na le maloko a a šupago Mokgatlong wa Ditone tše 1 000, a lesometharo Mokgatlong wa Ditone tše 500 le a masomepeditee Mokgatlong wa Ditone tše 250. Lenyaga batšweletši ba ba bafsa ba seswai ba fetogile maloko a mokgatlo wo.
Moletlong wa lenyaga re okeleditše karolo ye nngwe, e lego ya Moleminyane wa Ngwaga. Diprofenseng tša Mpumalanga le Kapa-Bohlabela go na le batšweletši ba bantši bao ba kgonago go tsenela naga ya hektare e tee goba tše pedi nagengkopanelo. Batšweletši ba ba kgatha tema ye bohlokwa kudu mabapi le toto ya dijo dipolaseng. Go ya ka lenaneotlhabollo la rena re ruta le go thuša baleminyane ba go kaonafatša dithekniki tša bona tša tšweletšo. Re phethile go hlomela batšweletši ba phadišano ka nepo ya go lemoga bokgoni legorong le. Lenyaga bafenyi phadišanong ye e be e le Mna F.J. Mhlanga wa go tšwa Mpumalanga le Mna S.E. Shabhu yo a tšwago Kapa-Bohlabela. Le ge batšweletši ba ba sa leme mašemo a magolo ba diriša naga ye ba e hwetšago ka botlalo mme ba hlagiša thušo ye bohlokwa ditšhabeng tša bona tša gae.
<fn>PulaImvula. Challenges(maize).2011-06-07.nso.txt</fn>
Go hlagiša poelo kgwebotemo e swanetše go tšweletša ditšweletšwa tšeo bareki ba di nyakago. Go latela moo taolo ya kgwebotemo e swanetše go kaonafatšwa ka go se kgaotše ka go ya ga nako ge motšweletši a nyaka gore poelo yeo e swarelele.
Go tloga tlholegong ya motho o be a hloka tša go iphediša. Go tloga yona nako yeo dijo e be e le senyakwa sa motheo, gammogo le diaparo le tšhireletšo. Mathomong motho o ile a iphediša ka go tsoma, go buna tša go ja dimeleng tša naga, go ithokela diaparo le go itšhireletša magageng.
Ka go tšwela pele ga motho dinyakwa tša gagwe le tšona di ile tša gola go fihlela maemong a godimo a lehono. Go feta fao motho o ile a thoma go reka tšeo a di hlokago bakeng sa go itirela goba go ikhweletša tšona. Ka bophara re ka re lefaseng la sebjalebjale kgwebo e tšweletša tšohle tšeo motho a di hlokago tšeo a ka di rekago ka tšhelete.
Ka fao lehono re hloka tšhelete ya go reka tšohle tšeo re di nyakago. Bjalo ka batho re kgona go hwetša tšhelete fela ka go šoma gore re hlagiše ditseno. O ka itšhomela goba o ka šomela motho ya mongwe. Ge o kgethile go itšhomela go swana le go sepediša kgwebotemo, kgwebo ya gago e swanetše go atlega mabapi le letlotlo. Temongtheo se se kgonega fela ge kgwebo ya gago e tšweletša setšweletšwa seo batho ba se hlokago gore wena mong o hwetše ditseno.
Mong wa kgwebo o kgona go hwetša ditseno (moputso) fela ge kgwebo ya gagwe e hlagiša poelo. Ge go na le tahlego, mong wa kgwebo a ka se hwetše ditseno.
"Dinyakwa" tše di hlagišwago ke dikgwebo di "rekišetšwa" bareki. Tšhelete yeo e amogelwago ka go "rekiša dinyakwa" ke ditseno tša kgwebo.
Tshepelong ya go tšweletša le/goba go fihliša dinyakwa, kgwebo e hlagelwa ke ditshenyegelo tše di itšego.
Ditshenyegelotšweletšo - peu, monontšha, dibolayasenyi, dihlare, puno le papatšo.
Ditshenyegelokakaretšo (overhead costs) - ditefelopanka, ditefelo tša ofisi, sešupatlotlo - le ditshenyegelo mabapi le dinamelwa.
Ditshenyegelotii (fixed costs) - dilaesense tša dinamelwa, meputso ya bašomediruri, konalo (depreciation) le ditshenyegelo mabapi le inšorense.
Ditshenyegelo mabapi le dintlha di šele (foreign factor costs) - tswalo ya dikadimo, meputso ya molaodi le rente ya naga ye e hirwago.
Palomoka ya ditshenyegelo ke tlhakano ya ditshenyegelo tša ka godimo.
Poelo e ba gona ge ditseno di feta palomoka ya ditshenyegelo.
Tshepelong ya tšweletšo ya motheo batšweletši ke batšei ba theko/thekišo mabapi le ditseno le ge e le ditshenyegelo (se se ra gore batšweletši ka bobona ga ba kgone go huetša ditheko/dithekišo tša diphahlo le ditšweletšwa). Ditseno gammogo le ditshenyegelo di golela godimo ka go ya ga nako. Le ge go le bjalo, se se diragala ka go fapana. Se se bontšhwa ke J. Willemse yo a ngwadilego kgatišobakeng ya Landbouweekblad ya 26 Matšhe 2010 gore ge go lebelelwa intasteri ya temo ka botlalo mabapi le ngwaga wa 2009, ditseno di oketšegile ka 2,6% fela, mola ditshenyegelo tšona di oketšegile ka 8%. Diphesente tše di fapana ngwaga le ngwaga, eupša di hlagiša seo se bitšwago "cost-price squeeze". Seswantšho sa 1 se bontšha ka moo se se hlagilego lebakeng la mengwaga ye mmalwa. (Mothopo: Willemse, J. 2010, Resessie sweepslag knyp Landbou. Landbouweekblad: 26 Maart 2010).
Ge dilo di dirwa ka go swana polaseng ngwaga le ngwaga, phapano gare ga ditseno le ditshenyegelo e tla nyenyefala mme gwa ba boima go ya pele go hlagiša poelo. Ka fao go bohlokwa gore taolo ya kgwebotemo e dule e kaonafatšwe go tiiša katlego mabapi le letlotlo.
Se se ka phethagatšwa ka go ela kaonafatšo ya dikarolo tšohle tša taolo ya kgwebotemo hloko, ka boineelo le gona ka go se kgaotše. Nepo e swanetše go ba go kgonthiša gore ditseno di feta ditshenyegelo ka go ya ga nako, bjalo ka ge go bontšhwa Seswantšhong sa 2.
Mošomo wo ga se wo bonolo go molaodi wa polasa ge go lebelelwa dintlha tšohle tšeo di sa laolegego tšeo di huetšago kgwebo. Ka fao mošomo wo ke tlhohlo ya go feta tšohle go mong/molaodi wa kgwebotemo. Ka mokgwa wa tirišo motšweletši o swanetše go dula a akanya khuetšo ya letlotlo mabapi le ditseno le ditshenyegelo ye e hlolwago ke tšeo di dirwago goba di sa dirwego kgwebong ya gagwe.
Re ka ruma ka go re ge kgwebotemo e nyaka go hlagiša poelo, sa mathomo e swanetše go tšweletša ditšweletšwa tšeo bareki ba di nyakago. Morago ga fao, gore poelo e swarelele, taolo ya kgwebotemo e swanetše go kaonafatšwa ka go se kgaotše ge nako e ntše e eya.
<fn>PulaImvula. Challenges.2010-01.nso.txt</fn>
Go tloga kgale bolemi bo ama mošomo wo boima. Seo re ka se bolelago ka batšweletši ke gore ga ba tšhabe mošomo wo boima. Le ge go le bjalo, matšatšing a lehono tšweletšo ya mabele ke tshepelo yeo e amago ditiro tše mmalwa godimo ga mošomo wo boima.
Re hlaotše dintlha tše di itšego tšeo di dibago tshepelo ya tlhabollo ya balemi.
Ge o thoma selo sefe kapa sefe se sefsa go na le lebaka leo dilo di sa sepelego ka tshwanelo - go bjalo le ka batšweletši. Diphošo di a direga. Gonabjale, ka baka la ditshenyegelo tša godimo tše di sepelelanago le dinyakwapšalo (inputs) le dithekišo tša fase tša mabele, diphošo ga di nyakege. Batšweletši bao ba atlegago ba hwetša poelo ye nnyane kudu, ka fao ga ba kgone go reka ditrekere le ditlhamo. Ba tšwela pele ka go diriša tšhelete ye ba e adimago. Go dira bjalo go a tura le gona go ka ba hlolela kotsi. Ge ba kgopela kadimo batšweletši ba swanetše go ntšha inšorense (multi peril insurance) yeo e fokotšago poelo ya bona go ya pele.
Bolemi bo akaretša karolo ye kgolo mme o swanetše go kwešiša dintlha tše ntši tše di fapafapanago. Tsebo ya teori ga e lekane ge o nyaka go atlega - batšweletši ba ithuta bokgoni ka boitemogelo bjo ba bo hwetšago lebakeng la mengwagangwaga. Mono Afrika-Borwa batšweletši ba ba hlabologago ke ba bafsa temong mme ba swanetše go itlwaetša dintlha tše di raranego go feta - go šoma gabotse go nyaka go tia gabotse! Ka ge poelo e le ye nnyane ga go nyakege diphošo. Boitemogelo o ka bo hwetša bjang mme o tla thušwa ke mang ge o wela mathateng?
Mathata a batšweletši ba ba hlabologago a go hwetša dikadimo mabapi le tšweletšo a golela godimo. Se ke sephetho sa dintlha tše pedi tše re šetšego re di boletše - poelo ye nnyane le kgonagalo ye kgolo ya dikotsi (high risks). Re swanetše go kwešiša gore mekgatlo ye e adimago batšweletši tšhelete ga e swanele go lahlegelwa ke tšhelete, ka fao e swanetše go laola dipeo tša badirelwa (dikliente) ka bohlale. Mo lebakeng le re holofetše kudu thušo ya tšhelete ya Land Bank mabapi le tšweletšo - ke taolelo (mandate) ya yona go adima batšweletši ba ba hlabologago tšhelete. Le ge go le bjalo, Land Bank e swanetše go fokotša kgonagalokotsi (risk) ya yona - sephetho ke tirišano ye e tiilego gare ga Land Bank le lenaneotlhabollo la rena.
Dipoelo tše nnyane lebakeng la mengwaga ye mentši di hlotše maemo a a fokolago a ditrekere le didirišwa - o swanetše go hwetša tšhelete go kgona go reka le go diriša metšhene.
Go na le batšweletši bao ba kgonago go tsenela naga semolao fao ba ka tšweletšago dibjalo, eupša naga yeo gonabjale ga e ba tšwele mohola (unprofitable) (ka baka la ditshenyegelo mabapi le dinyakwapšalo, thekišo ya ditšweletšwa, le/goba maamušo a naga). Go na le ba bangwe bao ba nago le naga ye botse yeo mohlamongwe e sego ya agelelwa mme ba sa kgonego go e diriša ka katlego. Go na le ba bangwe gape bao ba hlokago kalaka le difosfate ka bontši go beakanya (lokiša) mabu a bona. Go na le batšweletši ba bangwe bao ba kgonago, bao ba palelwago ke go hwetša naga ka thušo ya Kgoro ya Ditaba tša Naga (ye ke kgang ya sebaka se sengwe). Go na le mathata a mmalwa ao a ka fetogago (permutations of problems) malebana le naga - ao ohle a thatafatšago tlhabollo ya batšweletši go ya pele.
Ka baka la ditšhitišo tša ka godimo re diriša merero le mananeo a a fapanago go nolofatša tlhabollo ya batšweletši.
Ka seyalemoya (radio).
<fn>PulaImvula. ChemicalMaize.2009-02.nso.txt</fn>
Dibolayangwang ke didirišwa (dithulusi) tša mohola mananeong a mantši a taolongwang. Di swanetše go dirišwa go thekga mekgwa goba didirišwa tše dingwe tšeo di lego gona.
Didirišwa tše dingwe tše di bolelwago di akaretša mekgwa ye mebotse ya temo, go swana le tirišo ye e nepagetšego ya menontšha le kalaka go kgonthiša gore dibjalo di mela gabotse, phetošopšalo ya maleba le go hlagola ka moo go nyakegago - dintlha tšeo di lego bohlokwa lenaneongtaolo le le feletšego - le ge e ka ba go hlagola ka metšhene.
Sebolayangwang se se tsenywa mmung mola tšhemo e hlagotšwe semotšhene, lebaka le le itšego pele ga pšalo, mme ka tlwaelo se hlakanywa le llaga ya ka godimo ya mmu go ya botebong bja disentimetara di se kae, ka go diriša didirišwa tša maleba.
Sebolayangwang se se tsenywa mmung pele ga pšalo mola go feditšwe go hlagola tšhemo semotšhene le go beakanya seloto, mme se hlakanywa le llaga ya ka godimo ya mmu go ya botebong bja disentimetara di se kae, ka go diriša didirišwa tša maleba.
Sebolayangwang se se tsenywa mmung morago ga ge go bjetšwe, eupša pele ga ge dibjalo di tšwelela mmung. Gore mengwang e laolwe gabotse ka sebolayangwang sa mohuta wo, go ka nyakega monola mmung, pula ye nnyane goba go hlagola go se iše fase.
Sebolayangwang se se tšhelwa matlakaleng a mengwang morago ga ge dibjalo di tšweletše mmung.
Khemikhale ye e huetša bokagodimo bja matlakala a semela ka go fokotša ngangego (tension) go bjona gore sebolayangwang se phatlalale ka go lekanela matlakaleng le ge e ka ba mmung. Go na le mareo a mmalwa ao tiro ya khemikhale ya mohuta wo e hlalošwago ka ona, bjalo ka adjuvant (senolofatši), detergent (sehlwekiši), emulsifier (setswakiši), spreader (sephatlalatši), sticker (segomaretši) le wetting agent (sekolobiši).
Bontši bja dibolayangwang tše di šišinywago tšeo di dirišwago temong, re ka re ke tšeo "di kgethago" (selective). Ka go realo re ra gore ge di ka dirišwa ka moo go šupetšwago, di laola goba di bolaya mengwang ye e kgethilwego ntle le go senya dibjalo tšeo di melago le yona kudu. Ge o diriša dibolayangwang tša mohuta wa "go kgetha", o swanetše go ela hloko go di diriša ka moo go šupetšwago gobane ge o ka fetiša tekanyo ye e bolelwago o ka senya dibjalo kudu le ge e ka ba go di bolaya. Boikarabelo ke bja gago ge o ka diriša sebolayangwang go fapana le ditšhupetšo tše di tšweleditšwego setlankaneng. Bala setlankana ka šedi o latele ditšhupetšo ka kelohloko.
Tirišo ya dibolayangwang e swanetše go phethagatšwa ka nepagatšo ye e fetago ya mešomo ye mengwe polaseng. Go na le dintlha tše tharo tšeo di laolago tirišo ya sebolayangwang: kgatelelo, bogolo bja molongwana wa segašetši le lebelo leo go sepelwago ka lona.
Ka tlwaelo tirišo ye e šišinywago ya dibolayangwang e fapana go ya ka phopholego goba boleng bja mmu (dikarolwanammu tše kgolwana (coarse), tša gare (medium) goba tše nnyane (fine)) le bokaakang bja dibolang mmung. Ka kakaretšo go dirišwa tekanyo ye nnyane ya dibolayangwang mabung ao a bopilwego ka dikarolwanammu tše kgolwana le gona a akaretšago dibolang tše nnyane, mola go dirišwa tekanyo ye kgolo ya dibolayangwang mabung ao a bopilwego ka dikarolwanammu tše nnyane le gona a akaretšago dibolang ka bontši. Bala setlankana go tseba bokaakang bja sebolayangwang bjoo bo swanelago mmu wa gago.
Ge dibolayangwang tšeo di šomago ka go swana di dirišwa leboelela go ka tšwelela mengwang yeo e lwantšhago dibolayangwang tšeo. Bothata bjo bo ka fokotšwa ka go diriša phetošopšalo, phetošo ya dibolayangwang le dibolayangwang tšeo di hlakanywago ka tankeng ya segašetši (tank-mixing herbicides), tšeo di šomago ka go fapana.
Ela hloko gore pula e ka huetša sebolayangwang seo se dirišwago morago ga ge dibjalo di tšweletše mmung. Gopola gore tirišo ya sebolayangwang sefe kapa sefe e ka atlega fela ge pula e sa ne lebaka le le itšego morago ga tirišo ya sona. Ge pula e ka na lebakeng leo, go ka ba kaone go boeletša kgašetšo ya sebolayangwang go kgonthiša go šoma ka tshwanelo ga khemikhale go bolaya ngwang woo o lebantšhitšwego. Mehlala: 2,4 - D amine, diiri tše 6 - 8; 2,4 - D ester, diiri tše 1 - 2; Atrazine, diiri tše 4; Basagran, diiri tše 8.
Paka ye taolong ya mengwang ke ntlha ye bohlokwa mananeong a taolongwang a a logaganego (Integrated Weed Management (IWM)). Paka ye e hlalošwa go ba lebaka le le itšego bophelong bja dibjalo moo mengwang e swanetšego go fedišwa go šitiša tahlego ya poelo.
Kgopolo ye e thuša kgethong ya nako ye kaone ya go diriša sebolayangwang seo se tšhelwago morago ga ge dibjalo di tšweletše mmung, seo se sa tlogelego mašaledi (non-residual), le gona e fokotša mokgwa wa go diriša dibolayangwang tše di tlogelago mašaledi sehla sohle le wa go diriša dibolayangwang morago ga nako ka moo go sa nyakegego. Tlhalošo ya dipaka tše bohlokwa e sepelelana le kgato yeo dibjalo di lego go yona bophelong bja tšona go akaretša le diphetogo tše di ka bago gona mmung, bosong le sehleng. Paka ye e theilwe godimo ga tahlegopoelo ya ka fase ga 5% ka baka la khuetšo ya ngwang. Tšhemo e swanetše go ba e hlwekišitšwe ngwang dipakeng tše go šitiša tahlegopoelo ye e fetago 5%. Ge mengwang e laolwa ka tshwanelo pakeng ye yohle, yeo e ka tšwelelago ka morago e ka se huetše poelo.
Paka ye bohlokwa (critical period) e ka fapana go ya ka boso le mabaka a go mela. Dinyakišišo mabapi le lehea le dinawasoya di bontšhitše gore paka ye bohlokwa e ka fetoga go ya ka mohuta wa mmu le mokgwa wa go lema, le gona fao botelele bja paka ye bo katološwago gannyane mabung a letsopa goba ge go dirišwa mekgwa ya go se leme selo (no-till tillage systems).
Go goleng ga sebjalo sa lehea paka ye bohlokwa e akaretša kgato ya matlakala a mararo go ya go kgato ya matlakala a seswai (3 - 8 leaf stage) (kgato ya 4 - 10 go goleng ga letlakala moo ntlha e bonagalago kgaretlakaleng (whorl), goba dikgato tša go gola tša V2 - V6). Pakeng yohle ye bohlokwa ye mengwang e swanetše go laolwa ka nepagalo. Lehea leo le dutšego le hloka mengwang lebaka le e ka bago matšatši a 34 go tloga le bjalwa (DAP) goba go fihla kgatong ya matlakala a 6 -8 (dintlha tše 8 - 10), le bontšhitše tahlegopoelo ya gare ga 0% le 5% morago ga ge mengwang e ile ya dumelelwa go mela ka bontši.
Megato ya ekonomi mabapi le ngwang e thuša go kgonthiša ge eba kitlano le khuetšo ya ngwang e lokafatša dikgato tša go o laola, ke go re na tahlegopoelo ye e šitišwago e feta tshenyegelo ye e sepelelanago le taolongwang. Nako yeo mengwang e tšwelelago dibjalong ka yona ke taetši (determinant) ye bohlokwa ya tahlegopoelo. Mengwang yeo e tšwelelago mmung gammogo le dibjalo, e hlola tahlegopoelo go feta yeo e tšwelelago mola dibjalo di šetše di tiile. Mohlala: dinyakišišo tša megato ya ekonomi mabapi mengwang ya "red root pigweed", "ragweed" le "barnyard-grass", di bontšhitše gore nako ya go tšwelela ga ngwang ge e bapišwa le nako ya go tšwelela ga dibjalo, e bohlokwa go feta kitlano ya ngwang ge go akanywa mekgwa ya go o laola. Tahlegopoelo e sepelelana le nako yeo dimelana tša mengwang di tšwelelago mmung. Lenaneo la 1 le lekanyetša tahlegopoelo yeo e hlolwago ke mengwang ye e itšego ye e tšwelelago dibjalong tša lehea le dinawasoya.
Sephesente sa tahlegopoelo ya lehea ka baka la mehuta ye e tsebegago ya mengwang ya tlakalaphara ya ngwagangwaga yeo e tšweletšego gammogo le dibjalo mme ya tlogelwa e sa laolwe. (Dinyakišišo tše di dirilwe Amerika eupša di ka dirišwa mono Afrika-Borwa bjalo ka tšhupo ya tahlego ye e ka bago gona. Hlaola ditlakalaphara tša ngwagangwaga polaseng ya gago ka go lebelela lenane la mengwang ya ka mehla ya mono gae).
<fn>PulaImvula. Chemicals(maize).2011-09-27.nso.txt</fn>
Go dula go le bohlokwa go hlaola mathata a a itšego a a hlolwago ke mengwang polaseng ya gago. Mekgwa ya go hlagola le ya go laola mengwang ka dikhemikhale, le ge e ka ba mekgwa ya phetošopšalo, e fapana go ya ka dilete le dipolasa. Mathata a a hlolwago ke mengwang polaseng ya gago a ka fapana kudu le ao a tšwelelago mašemong a baagišani ba gago.
Lekola mehuta ya mengwang polaseng ya gago ka mehla mme o diriše metswako ye e nepagetšego ya dibolayangwang tša maleba. Ela lenaneo la mo tlase hloko go bona dikhemikhale tše o ka di kgethago le ge e ka ba metswako ye e hlatsetšwego ya go laola mengwang leheeng ye e hwetšagalago mono Afrika-Borwa.
Dikhemikhale le metswako ya tšona ye e hwetšagalago e akaretša ditswakikgolo tše dingwe tšeo di šomago go laola mengwang ya ngwaga ya mohuta wa bjang goba ya mohuta wa ditlakalaphara. Ditswaki tše di šomago ke dikhemikhale tše di itšego tše di bolayago mengwang ka go huetša goba go šitiša ditshepelo tša payokhemikhale tšeo di kgontšhago mengwang go mona seetša sa letšatši gore e dule e golele pele le go itswala (enya peu) mafelelong.
Dikhemikhale di tswakanywa gore di bolaye mengwang ya mohuta wa bjang le wa ditlakalaphara ge e le gore mehuta ye mebedi ye e ka ba gona mašemong a motšweletši. Ka baka la phetošopšalo le mekgwa ya maleba ya taolongwang, motšweletši a ka ba le mahlatse gwa ba le kgonagalo fela ya mathata a mengwang ya ngwaga ya mohuta wa ditlakalaphara mašemong a gagwe a lehea. Ka fao go gašetša mabjang e ka ba go senya tšhelete. Tekanyetšo ye e nepagetšego ya bothata e ka go kgontšha go bo rarolla ka tshwanelo le go fokotša ditshenyegelo tša gago mabapi le taolongwang.
Ke mohola go tseba bokaakang bja letsopa bjo bo lego mobunggodimo wa tšhemo ye nngwe le ye nngwe polaseng ya gago go ya ka diphetho tša ditekommu tše di phethilwego. Tirišo ya dikhemikhale taolong ye e kgontšhago ya mengwang e oketšega kudu go ya ka go oketšega ga tekanyo ya letsopa mmung. Se se diragala ka ge sekasegomaretši (colloid) seo se lego letsopeng se mona ditswaki tše dingwe tše di šomago mme ka go realo se fokotša khemikhale yeo semela se ka e hupago.
Ke botlaela go se diriše metswakotii ye e nepagetšego ya dikhemikhale yeo e šupetšwago mabapi le hektare go fokotša ditshenyegelo tša semeetseng godimo ga hektare. Taolongwang ye e sa kgontšhego e tlo hlola tahlego ye kgolo ya dibjalo sehleng se. Ge dikhemikhale tše di šupetšwago di ka fokotšwa ge di dirišwa, mengwang ye mengwe e ka se bolawe. Mašikeng a mmalwa a a latelanago a mengwang "twantšho ye ya lehu" e dira gore go hlolege mengwang yeo e ka phologago dibolayangwang tše di nago le ditswaki tše di šomago tše di fetago tša gonabjale galekgolo.
Ka fao go bohlokwa go bohle bao ba amegilego temong gore dikhemikhale di dirišwe fela ka moo go šupetšwago. Ge mengwang e thoma go lwantšha dikhemikhale go hlolega ditshenyegelo tše kgolo mabapi le dinyakišišo le tšweletšo ya dikhemikhale tše mpsha tša go laola mengwang yeo ka moo go kgontšhago.
Lenaneo le le latelago le bontšha khemikhale yeo e swanetšego go oketšwa go ya ka bokaakang bja letsopa mmung - lebelela tirišo ye e šupetšwago ya acetochlor yeo e laolago kudu mabjang a ngwaga fao letsopa le kgathago tema. Ka tlwaelo acetochlor e tswakanywa le sešireletši (safener). Se ke setswaki seo se šitišago acetochlor go bolaya sebjalo sa lehea, seo re se kego ra lebala gore ke sebjalo sa mohuta wa bjang le sona.
Ge re re "pele ga ge mengwang e tšwelela mmung" re ra gore dikhemikhale di gašetšwa bokagodimong bja mmu goba bokagodimong bja tšhemo yeo e lemilwego ganyane fela (minimum tillage), morago ga pšalo, eupša pele ga ge dimela di nyarela mmung.
Bokaakang bjo bogolo bja khemikhale godimo ga hektare bo dirišwa fao go nago le tlhaselo ye kgolo ye e phegelelago ya mehuta ye e itšego ya mabjang a ngwaga mašemong a a itšego.
Ditshenyegelo mabapi le dikhemikhale tše di dirišwago godimo ga hektare di ka fapana go tloga go R97,50 godimo ga hektare tšhemong ya sehlaba (tekanyo ya letsopa ya 0% - 10%) go ya go R150 godimo ga hektare tšhemong ya letsopa le lentši (41% - 55%).
Mohola wa lehea leo le ka tšweletšago ditone tše 4,5 godimo ga hektare e ka ba R7 200 hektare e tee. Ka fao motšweletši a ka se be bohlale ge a re o boloka tšhelete ye e ka bago R60 godimo ga hektare ka go se diriše bokaakang bjoo bo nyakegago bja khemikhale tšhemong ya letsopa le lentši, a lebala mathata ao a ka hlolegago ka moso. Re sa boeletša re re kgopela thušo go setsebi sa tirišo ya dikhemikhale go lekanya bothata bjo bo ka bago gona le go laola mengwang ka tshwanelo.
Go bohlokwa gape go tseba dikhemikhale tše o tlogo di diriša gore ge segašetši (sa mokontraka) se fihla polaseng ya gago se hwetše o itokišitše. Mengwang e ka gašetšwa ka dikhemikhale pele ga ge e tšweletše mmung, ge e seno tšwelela mmung goba ka nako ya pšalo goba ka pela morago ga pšalo tšhemong ye e beakantšwego gabotse. Tšhemo ye e beakantšwego gabotse ke yeo e nago le bokagodimo bjo bo lemilwego gabotse (with a fine tilth), bjo bo hlokago dibolang tšeo di ka monago dikhemikhale tše dingwe.
Go gašetša mengwang ka nako ya pšalo ya dibjalo goba ka pela morago ga fao, motšweletši a ka beakanya (rig up) plantere ya gagwe gore e gašetše dikhemikhale lefelong le le itšego (in a broad swath) morago ga plantere goba seripeng se se itšego (limited segment) sa rei ye nngwe le ye nngwe. Ka lehlakoreng le lengwe segašetši se ka latela morago ga ge plantere e seno bjala direi di se kae. Motšweletši o na le nako ya go lokišetša kgašetšo yeo e phethwago mola mengwang e tšweletše mmung.
Mokgwa wo o kgethwago o sepelelana kudu le maatla a trekere le ditlhamo tšeo motšweletši a nago le tšona goba tšeo a di hirago. Peakanyong ya kgašetšo go swanetše go elwa dintlha tše mmalwa hloko tša go swana le kgonagalo ya gore motšweletši a ka ba le sebaka se senyane fela sa go phetha kgašetšo ka baka la pula ya go feta ya palogare.
Kakaretšo ya metswako ye mengwe yeo e rekišwago e bontšhwa mo tlase. Wena motšweletši goba molaodi wa polasa o swanetše go itlwaetša dikhemikhale tše bohlokwa tše di dirišwago le ge e ka ba metswakotii ya ditswaki tše di šomago (active ingredients) mo go khemikhale ye nngwe le ye nngwe. Go rekišwa mehuta (brands) ye mmalwa ya maina a a kgahlišago yeo e akaretšago motswako wo o swanago wa ditswaki tše di šomago. Ge o bapiša theko le bokgoni bja mehutahuta ya dikhemikhale o swanetše go nyakišiša theko ya kramo e tee ya ditswaki tše di šomago godimo ga litara (price per gram of active ingredients per litre), gore o kgone go bapiša ditshenyegelo ka toko.
Pele ga ge mengwang e tšwelela mmung.
Kudu mabjang a ngwaga.
Pele ga ge mengwang e tšwelela mmung.
Kudu mabjang a ngwaga.
Pele ga ge mengwang e tšwelela mmung. Diriša selotong se se beakantšwego gabotse.
Mengwang ya ngwaga ya ditlakalaphara le mabjang a a itšego.
Pele ga ge mengwang e tšwelela mmung. Diriša semeetseng selotong se se beakantšwego gabotse.
Mengwang ya ngwaga ya ditlakalaphara le mabjang a a itšego.
Acetochlor/atrazine terbuthylazine (le sešireletši le ntle le sona). Dikopanyo tše ntši.
Pele ga ge mengwang e tšwelela mmung.
Mengwang ya ngwaga ya ditlakalaphara le mabjang a a itšego.
Pele ga ge mengwang e tšwelela mmung. Diriša semeetseng selotong se se beakantšwego gabotse, pele ga ge go fetile matšatši a mabedi.
Kudu mabjang a ngwaga.
Dikopanyo tše ntši.
Pele ga ge mengwang e tšwelela mmung. Diriša semeetseng selotong se se beakantšwego gabotse. Se diriše mmung wa letsopa la fase ga 16%.
Mengwang ya ngwaga ya ditlakalaphara le mabjang a a itšego.
Morago ga ge mengwang e tšweletše mmung. KwaZulu-Natala fela.
Mengwang ya ngwaga ya ditlakalaphara le mabjang a a itšego.
Dikopanyo tše ntši le ditswaki tše di šomago tše ntši tše dingwe.
Diriša go mengwang ye e melago gabotse.
Kudu mengwang ya ngwaga ya ditlakalaphara.
Pele ga ge mengwang e tšwelela mmung goba mola e sa tšwa go tšwelela.
Kudu mengwang ya ngwaga ya ditlakalaphara.
Diriša mola mengwang e tšweletše mmung ka botlalo.
Kudu mengwang ya ngwaga ya ditlakalaphara.
Diriša matšatši a 5 - 6 morago ga pšalo selotong sa monola.
Kudu mengwang ya ngwaga ya ditlakalaphara.
Diriša selotong se se beakantšwego gabotse o be o e hlakanye le mmu.
Kudu mabjang a ngwaga, le "nutsedge" ("uintjie") ye tshehla le ye perese.
Pele ga ge mengwang e tšwelela mmung. Diriša selotong se se beakantšwego gabotse matšatši a a sa fetego a mararo morago ga pšalo.
Kudu mabjang a ngwaga, le "nutsedge" ("uintjie") ye tshehla.
Bjalo ka ge mehlala e se mekae ya mo godimo e bontšha, motšweletši a ka se kgone go tseba dikopanyo tšohle tše mpsha tša dikhemikhale. Go feta fao motšweletši o swanetše go nyakišiša gore e ka ba khemikhale efe yeo e ka bago kaone go diriša ka moo go nyakegago tšhemong ye e itšego fao ngwang o hlolago mathata a moswananoši. Kgopela keletšo go setsebi sa dibolayangwang ka mehla.
<fn>PulaImvula. Chemicals.2008-01.nso.txt</fn>
Dikhemikhale tša temo di ka senya dibjalo tša gago bakeng sa go di šireletša ge di sa dirišwe ka moo go supetšwago le gona ka tlhokomelo ye e nyakegago. Ka go latišiša dintlhatheo ge dikhemikhale di rekwa goba di dirišwa, motšweletši a ka phema tshenyo ye kgolo dibjalong tša gagwe.
Na khemikhale ya temo e ngwadišeditšwe sebjalo se se itšego (mono Afrika-Borwa) le gona go fediša ngwang, fankase goba tlhaselo ye e itšego ya bolwetši?
Na go dirišwa bokaakang bjo bo šišintšwego bja khemikhale ka moo go šupeditšwego?
Na mabaka a boso ka nako ya go diriša khemikhale le ka morago ga fao a sepelelana le mabaka ao a šupeditšwego?
Na nako yeo khemikhale e dirišwago ka yona ke yeo e šupeditšwego, mohlala: ka masa goba ka meriti?
Na maemo a tšhemo yeo dibjalo di bjetšwego go yona ke ao a nyakegago, mohlala: monola le mohuta wa mmu?
Na dikgato tša go thiba tlhaselo di tšerwe ka nako yeo e šupeditšwego ditaelong tša tirišo?
Ditlamorago - na khemikhale ya temo e ka ba kotsi mabapi le phetošopšalo, ke go re mabapi le dibjalo tše di ka bjalwago tšhemong yeo ka morago?
Na khemikhale ya temo e ka tswakanywa le dikhemikhale tše dingwe - mohlala: sebolayangwang se se itšego se ka tswakanywa le dibolayangwang tše dingwe le/goba dibolayakhunkhwane tše dingwe le dibolayafankase?
Dikeletšo di swanetše go ngwalwa mme moemedi o swanetše go saena lengwalo leo.
Batšweletši ba swanetše go ela hloko gore dikhemikhale di ka tšwewa ke phefo, kudu tše di gašetšwago moyeng mme ba swanetše go leka go fokotša kgonagalo ye. Go ka hlolega tshenyo ye kgolo ge dikhemikhale tše di ka tsenela mašemo a a bapanego ao a bjetšwego dibjalo tše di huetšwago gabonolo.
Polokego ya dijo "food safety" e bohlokwa kudu. Ka go diriša dikhemikhale ka nepagalo le go ngwala ka moo di dirišwago ka gona batšweletši ba šetše ba phethile dinyakwa tše bohlokwa tša polokego ya dijo.
<fn>PulaImvula. Commercial1.2008-11.nso.txt</fn>
Rei ya morago: Job Metswamere, Amos Njoro (molomaganyi wa profense), Orapeleng Bankies.
Rei ya pele: Phillip Xaba, Deliwe Ntebele-Mutlwane, David Malo le Solomzi Boozene.
George Mahlangu, Jerry Mthombothi (molomaganyi wa profense) le Josias Masombuka.
Rei ya morago: Samuel Moloi, Isaac Khuto, Moss Malo.
Rei ya pele: Lungile Malo, Israel Motlhabane, Paul Morule le Thando Lolwane.
Rei ya morago: Nico Vermaak (molaodi, Ditirelo tše di tlemanego (Corporate Services), Grain SA), Jane McPherson (molaodi wa lenaneo).
Rei ya pele: Basie Ntsimane, Lepati Macaphasa le Boy Mokoena.
Yo a sego gona: Labious Manoto.
Rei ya pele: Jacob Khomako, Michael Ramoholi, Malefane Makubo, Samuel Nyambose.
Rei ya morago: Tonie Loots, (molomaganyi wa profense), Karabo Peele.
Rei ya pele: Simon Mazwi, Lasarus Mothusi, John Setshwaro, Daniel Mocwiri.
Yo a sego gona: Abednigo Zilimbola.
Letšatši la 25 Setemere 2008 e be e le le lebotse kudu go ba Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA - letšatši leo le ka se lebalwego.
Nepo ya lenaneotlhabollo la balemi ba mabele ke go tšwetša pele balemikgwebo ba baso ba ba kgonago, mme moletlo woo o ilego wa swarwa kua NAMPO ka 25 Setemere 2008 o be o nyaka go tumiša batšweletši bao re ka ba tsebišago intasteri ya temo ka bophara bjalo ka batšweletšikgwebo ba nnete ba baso.
Tsela ye e išago temongkgwebo ya mabele ga e bonolo, ebile ga go na tselakgauswi. Temo ga se mošomo wo bonolo le gona poelo ke ye nnyane. Batšweletši ba ba thušitšwe ke bahlankedi ba Lenaneotlhabollo la Balemi la GSA le ge e ka ba bakgathatema ba bangwe intastering ya temo - dipanka, dikgwebo tša agri, dikhamphani tše di tšweletšago dinyakwa tša temo le batšweletši ba bangwe ba tša kgwebo.
Morago ga mengwaga ye mmalwa ya go direla le go thuša batšweletši ka mokgwa wa dihlophathuto, maitekelotaetšo, matšatši a balemi, Phadišano ya Molemi wa Ngwaga, dithuto, dikgašo tša seyalemoyeng le lengwalotaba la kgwedi le kgwedi, e lego Pula/Imvula, re phethile go thoma ka "Lenaneo le le phagamilego la Balemi", ka maikemišetšo a go hlaola batšweletši bao ba bontšhago bokgoni, kgahlego, phišego le thato ya go atlega le go ba thuša ka go tsenelela. Bontši bja batšweletši bao ba tumišitšwego moletlong woo e be e le bao ba bego ba dirišana le "Lenaneo le le phagamilego la Balemi", le ge go na le ba bangwe bao e šetšego e le lebaka le letelele ba le karolo ya lenaneo le, le gona e le batšweletšikgwebo bao re sa hlwego re sa kgona go ba thuša tšwelongpele ya bona bjalo ka batšweletši - ke bona batšweletšikgwebo ba nnete. Re ile ra gopola gore nako e fihlile gore re tumiše batšweletši bao ba ilego ba kgotlelela mathata mme ba tšwelela ka dihlora - bao ba atlegilego bjalo ka batšweletšikgwebo ba nnete.
Re bone go swanela gore re hlome Mokgatlo wa Ditone tše 250 (250 ton Club) go tumiša bokgoni bja bao ba šetšego ba tšweletša ditone tše di fetago 250 tša mabele ka ngwaga le gona ba tlogago ba le kgauswi kudu le go bitšwa "batšweletšikgwebo". Ba bantši ba batšweletši ba ba šaletšwe ke ngwaga fela go dirišana le rena lenaneong le eupša tšwelopele ya bona e swanetše go tumišwa.
Lenaneotlhabollo le šetše le šoma mengwaga ye mentši mme Ditrasete tša Mabele, kudu Trasete ya Lehea, di beile tšhelete ye ntši go feta tšwetšong pele ya batšweletši. Go tloga go thabiša pelo go kgona go tsebiša bao ba amegilego temong ka ga batšweletši ba 8 bao e lego balemikgwebo ba nnete, le go tumiša batšweletši ba bangwe ba 26 ka go ba laletša go ba maloko a Mokgatlo wa Ditone tše 250. Mokgatlo wo o na le magoro a a fapanago mme go na le batšweletši ba 4 bao ba tšweletšago ditone tše di fetago 1 000, ba 7 bao ba tšweletšago ditone tše di fetago 500 le ba 21 bao ba tšweletšago ditone tše di fetago 250. Re akanya go swara moletlo wo ngwaga le ngwaga mme re lebeletše wa 2009 ka phišego.
<fn>PulaImvula. Commercial2.2008-11.nso.txt</fn>
Balemikgwebo ntle le pelaelo!
Nico Vermaak (Grain SA), Basie Ntsimane, Boy Mokoena, Karabo Peele, Paul Morule, Job Metswamere, Thando Lolwane, Jane McPherson (Grain SA), Dr Kobus Laubscher (Grain SA), Moss Malo, Lepati Macaphasa, Jenny Mathews (Modulasetulo wa Lenaneotlhabollo la Balemi: Sehlophatiro (Working group)).
bohlokwa ke gore re diriše lehono ka bohlale le tlhokomelo, re gahlanetše ka moso ka phišego le lethabo re na le nnete ya gore re tla kgona tšeo di re lebago.
Ka 25 Setemere 2008, moletlong woo o bego o swerwe kua NAMPO Park kgauswi le Bothaville, rena ba Lenaneotlhabollo la Balemi re ile ra bina tiragalo ye bohlokwa - batšweletši ba 9 ba 'alogile lenaneong la rena'.
Mono Afrika-Borwa re tlwaetše go ba le batšweletšikgwebo "ba bašweu", mola batšweletši ba baso ba bitšwa batšweletši "ba ba tšwelelago", "ba ba tšweletšago fela go iphediša" (subsistence), "baleminyane" goba "ba ba hlabologago" (developing). Go ya ka maikemišetšo a rena nako e fihlile gore re tumiše batšweletši bao ba iphetošitšego batšweletšikgwebo ba nnete le ge ba ile ba swanela go rarolla mathata a mantši tseleng.
Go thwe, 'Mathata a utolla bannanna', mme batšweletši bao re ba tumišitšego ka 25 Setemere 2008 ba re bontšhitše gore ke bona banna ba nnete.
Poelo ya fase ya tšweletšomabele.
Dintlha tše di amago naga.
Mananeo a a fapanago a bongnaga ntle le toto (Different systems of tenure without security).
Kabonaga ka bofsa le mebako ya naga (Redistribution and land claims).
Lenaneo la bongnaga mabapi le nagakopanelo leo le belaetšago le go hlolela batšweletšikgwebo mathata.
Maemo a a fokolago a mmu mabapi le dinyakwa tša difosfate le kalaka.
Ditshenyegelo tša godimo mabapi le theko le tlhokomelo ya metšhene.
Lenaneo le boima le le raranego la papatšo (open market system).
Bothata bja go adima tšhelete le go hwetša thušo mabapi le tšweletšo.
Tlhokego ya tshedimošo, tsebo le thušo ye e lekanego.
Dikgwebo tša Agri - kudu MGK, NWK, VKB le OVK.
Ge re re batšweletši ba ba amogetše maemo a 'Motšweletšikgwebo' re ra bjang Ba kgonne eng?
Bongnaga bjo bo swarelelago (Sustainable land tenure).
Tirišonaga ye e swarelelago (Sustainable land use).
Ditrekere, didirišwa, ditlhamo le metšhene.
Dikadimo le tšhelete.
Taolokakaretšo ya polasa le kgwebo.
Karabo Peele, Thando Lolwane, Paul Morule, Job Metswamere, Labious Manoto, Boy Mokoena, Lepati Macaphasa, Basie Ntsimane le Moss Malo. Ba fihletše maemo a ka baka la dineo (ditalente), mafolofolo, tsebo, neelo le phišego - ga go na tselakgauswi ge o nyaka go kgona se ba se kgonnego, se bohlokwa ke gore 'o se ke wa fela pelo le gatee'!
<fn>PulaImvula. CommunicationMaize.2008-12.nso.txt</fn>
Rena ba Lenaneotlhabollo la Balemi re phegelela go neelana le wena, motšweletši. Re leka ka mekgwa ye e fapafapanago go ikgokaganya le batšweletši, bjalo ka go diriša lengwalotaba la Pula/Imvula, dikgašo tša seyalemoya, DVD, difoka (pull-out banners), mangwalo a tsebišo (posters) le ditlankanatshedimošo.
Re beakanya lengwalotaba la kgwedi le kgwedi ka maleme a a šupago, e lego Seisimane, Seafrikanse, Sesotho, Setswana, Sesotho sa Leboa, Sethosa le Sezulu, ra e kopiša ra ba ra e phatlalatša (matlakala a 8 a mebalabala).
Pula/Imvula ke morero wo o tšwelelago wo o phethegago go ya ka leboo la tšweletšo - ditaodišwana di thoma go ngwalwa ka Seisimane, tša romelwa go Infoworks fao thalo (lay-out) ya kgatišo ya Seisimane e phethwago. Ditaodišwana di beakanywa ka sebopego seo se swanelago phetolelo mme di romelwa go bafetoledi ba ba selelago. Diphetolelo di bušetšwa go Infoworks gore di beakanyetšwe kgatišo ka maleme ao a boletšwego. Morago ga ge dipeakanyo tše di dumeletšwe, di romelwa go gatišwa le go phatlalatšwa. Phethego ya leboo le e tšea lebaka le e ka bago dikgwedi tše pedi.
Lenyaga re godišitše Pula/Imvula gore e akaretše le dibjalo tše dingwe - gane ka ngwaga, e lego ka Desemere, Matšhe, June le Setemere re oketša matlakala a mane mabapi le Tšweletšo ya Korong kua Freistata-Bohlabela, ao a lefelwago ke Trasete ya Dithoro tša Marega (Winter Cereals Trust). Ka Janaware, Aprele, Julae le Oktoboro re oketša matlakala a mane mabapi le Tšweletšo ya Sonoplomo ao a lefelwago ke Trasete ya Tšwetšopele ya Dipeu tša Oli le Proteine (Oil and Protein Seeds Development Trust).
Go phatlalatša tshedimošo ka ga intasteri ya temo gore e fihlele bohle bao ba nago le kgahlego le gona ba amegilego lenaneong la balemi, ditlankana tše di swanetše go gatišwa ka maleme a a šupago (go na le balemiši le batšwelediši (producer officers) ba mmalwa bao ba swanetšego go tsebišwa lenaneo le, seo le se akaretšago le ge e ka ba bao ba ka ikgokaganyago le bona ge ba nyaka tshedimošo).
Ditlankanatshedimošo di beakanywa le go kopišwa ka maleme a a šupago (Seisimane, Seafrikanse, Sesotho, Setswana, Sesotho sa Leboa, Sethosa le Sezulu). Dikhopi tša ditlankana tše di rometšwe diofising tšohle tša profense mme di fiwa bohle bao ba nago le kgahlego. Ditlankana tše di be di hwetšagala go NAMPO mme go tlo tšwelwa pele go di diriša ngwaga wohle.
DVD ya metsotso ye seswai e ile ya beakanywa mme e dirišitšwe ka katlego ngwaga wo. Ka nako ya kopano ya NAMPO re ile ra laletša "bagwera ba lenaneo" go ba gona ge DVD e bontšhwa la mathomo, mme e ile ya ba kgahla kudu. Dikhopi tša DVD ye di filwe balomaganyi bohle ba tšwetšopele diprofenseng le ge e ka ba bafahloši ba lenaneo mme e bogelwa neng le neng ge sebaka se iponagatša. Kopanong ye nngwe ya sehlophathuto kua Freistata, Johan Kriel o ile a e bontšha mme batšweletši ba kgopela gore a e boeletše gararo - ba ile ba thabišwa ke go bona tšeo di akareditšwego lenaneong.
Tšona di sa gatišwa mme di tla dirišwa ke Molaodi yo mongwe le yo mongwe wa Profense dikopanong tša dihlophathuto le matšatšing a tšweletšo (producer days).
Re diriša dikgašo tša beke le beke diteišeneng tše nne go fetišetša tshedimošo ka ga intasteri ya temo go batheeletši ba bantši go feta.
<fn>PulaImvula. Competition.2010-01.nso.txt</fn>
Ke taba ya maswabi go lemoga gore bafsa ba Afrika-Borwa matšatšing a lehono ga ba sa kgetha temo bjalo ka boiphedišo. Go feta fao go na le kgopolo ya gore ga go na batšweletšikgwebo ba baso bao ba atlegago. Ka phadišano ye re bontšha batho gore batšweletši ba baso bao ba atlegilego ba gona le gona batho bao ba šomago ka maatla ba kgona go atlega.
Moletlo wo o tumilego moo mofenyi wa phadišano ya Motšweletši wa Ngwaga a tsebišwago o ile wa swarwa lebakeng le re begago ka lona gonabjale, le ge baphadišani bao ba fetetšego kgatong ya mafelelo ba ile ba hlaolwa lebakeng le le fetilego. Mna Samuel Moloi wa Fouriesburg, Mna Isak Khuto wa Ficksburg le Mna Labious Manoto wa Mooifontein e be e le bona baphadišani bao ba fetetšego kgatong ya mafelelo. Mofenyi ke Mna Labious Manoto wa Mooifontein yo e bego e le leloko la lenaneotlhabollo le lebaka la mengwaga ye mentši. (Nnete ke gore ke yena leloko la ditone tše 1 000 la Mokgatlo wa Ditone tše 250, mme ke "sealoga" sa lenaneo la rena.) Ka fao lenyaga re ile ra tšwela pele ka phadišano ya rena go swana le ge re dirile mengwaga ye e fetilego. Go be go le bakgethwa ba ba šupago legorong la Motšweletši yo a hlabologago wa Ngwaga, e lego ba ba latelago: Mna Philip Xaba wa Bothaville, Mna Lungile Malo wa Delareyville, Mna Simon Mazwi wa Makouspan, Mna Shimi Mokoka wa Vanderbijlpark, Moh Nolundi Msengana wa Vanderbijlpark, Mna William Matasane wa Senekal le Mna Samuel Moloi wa Fouriesburg.
Panele ya baleki bao ba ilego ba ahlola bakgethwa kgatong ya mafelelo kgweding ya June lenyaga, e be e le Mna Karabo Peele wa Trasete ya Lehea, Mna Andre Smit wa Land Bank, Mna Dirk van Rensburg (leloko la Komitiphethišo ya Grain SA yo a rotšego modiro), Mna Jabulani Zitha le Moh Jenny Mathews (maloko a Komitiphethišo ya Grain SA le a sehlophatiro (working group) sa Tlhabollo ya Balemi), le badiredi ba bararo ba lenaneo le (Jane McPherson, Willie Kotze le Danie van den Berg). Balekwa ba ba tšwago Freistata ba ile ba kgahliša kudu mme ba bararo bao ba fetetšego kgatong ya mafelelo ba tšwa Freistata. Ke la mathomo go tloga ge phadišano ye e thoma, ge go be go se na le molekwa o tee wa profense ya Leboa-Bodikela yo a ilego a fetela kgatong ya mafelelo. Bjalo ka ge re begile mo go Pula/Imvula ya Desemere, mofenyi phadišanong ya Motšweletši yo a hlabologago wa Ngwaga wa Grain SA wa 2009, ke Samuel Moloi wa Fouriesburg.
Lenyaga re rulagantše phadišano ya mathomo ya Motšweletšinyane wa Ngwaga kua Mpumalanga le Kapa-Bohlabela. Go be go na le balekwa ba bahlano seleteng se sengwe le se sengwe mme phadišano ye e ile ya ahlolwa le phadišano ye nngwe bekeng e tee. Re šetše re lemogile kgale gore re swanetše go putsa batšweletši bao ba šomago gabotse le ge ba kgona go lema tšhengwana ye nnyane fela. Re tshepa gore re ka hlohleletša batho ba bantši go thoma go lema naga efe le efe yeo ba ka e tsenelago semolao, le go godiša bokgoni bja bona go ipea maemong ao a ka ba kgontšhago go katološa mošomo wa bona.
<fn>PulaImvula. Congress(Maize).2011-05-11.nso.txt</fn>
Mna Jan Botha wa Thaba'Patchoa o hlagišitše dipelaelo tše mmalwa legatong la batšweletši ba ba hlabologago ka nako ya Khonkrese ya ngwaga ya Grain SA ka la 9 Matšhe 2011. O ile a nepiša kudu ditlhohlo tše batšweletši ba ba hlabologago ba lebanego le tšona le go palelwa ga mmušo go ba thuša.
"Bjalo ka batšweletši ba baso re lebanwe ke ditlhohlo tša go swana le tše di lebanego batšweletšikgwebo, mme gantši ditlhohlo tše di re hlolela mathata a magolo ka ge re hloka tša go re thekga." Jan o ile a realo a ba a tšweletša mehlala ya mathata ao ba lebanego le ona le ka moo mmušo o paletšwego ke go ba thuša.
Pelaelo ya mathomo ye a e hlagišitšego ke maemo a a fokolago a pH ya mmu. O boletše ka moo DAFF kua Freistata e ilego ya tshepiša batšweletši kalaka ngwagola. Go dirilwe mebepe ya GPS, gwa tšewa dišupommu, gwa dirwa ditšhišinyo, gwa kgonthišwa bokaakang bja kalaka ye e hlokegago, le gona tšhelete e be e le gona go ya ka tekanyetšo. Tše ka moka di be di phethilwe pele ga kgwedi ya Mei 2010, eupša le gonabjale kalaka ga se ya ba ya tšhelwa mašemong. "Se se hueditše dibjalo tša selemo ngwagola mme se tlilo huetša le korong ye e bjalwago lenyaga," a realo Jan.
Pelaelo ya gagwe ya bobedi e ama maemo a a fokolago a ditrekere le metšhene. O hlalošitše ka moo ba Grain SA ba dirilego tekolo ye e feletšego ya ditrekere le metšhene ya batšweletši ba 42 kua Freistata, le ka moo DAFF e ilego ya kgopelwa go ba thuša ka diranta tše dimilione tše pedi le seripa (R2,5 milione) go lokiša ditlhamo tšeo. Tekolo ye e phethilwe pele ga 12 Matšhe 2010, eupša le gonabjale ga se gwa diragala selo.
Pelaelo ye nngwe ya gagwe e ama methapalalo le ditselameetse tše di senyegilego. "DAFF e na le lenaneo la Tlhokomelo ya Naga leo le šomago gabotse, eupša tekanyetšo ya yona e hlaela kudu mme mmu o gogolega ka lebelo go feta ka moo ba ka šitišago tshenyo ye."
O šupile gape le maemo a a fokolago a ditsela tša naga ye le ka moo se se huetšago batšweletši gampe ka gona. Morago ga fao a bolela ka taba ya phetšaphulo. O ile a šišinya gore: "Phetšaphulo e swanetše go laolwa ke DAFF go ya ka lenaneo leo le bego le tsebja ka la "bodem beskerming", ke go re pabalelommu.
Pelaelo ye nngwe ye a e boletšego ke go palelwa ga bommasepala go laola mabala a metse (commonage lands). Go feta fao o tshwenywa ke mathata ao a sepelelanago le kgopelo ya kadimo mabapi le tšweletšo. Jan o hlalošitše gore ngwagola go ile gwa bjalwa fela seripa sa 25% sa palomoka ya mašemo a batšweletši ba baso ka baka la go se hwetšagala ga dikadimotšweletšo. Dipoelo tša bona ke tše nnyane kudu go lokafatša dikadimo. Ba Grain SA ba hlametše batšweletši ba 152 lenaneong la bona maanokgwebo (business plans), bao ba bego ba nyaka go bjala dibjalo tša selemo. Batšweletši ba ba be ba hloka thušo ya lebakanyana go phethagatša pšalo ya bona, eupša mmušo ga wa ke wa tšea sephetho mabapi le taba ye. Jan o ile a re: "Dihektare tše 27 000 di ka be di bjetšwe ke batšweletši ba baso ba - ba mmušo ga se ba dira selo go ba thuša, eupša ba re toto ya dijo e bohlokwa."
Jan o belaetšwa gape ke ge balemiši ba sa kgone go thuša batšweletši. "Ga ba ne boitemogelo bofe kapa bofe bja tirišo le gona bontši bja bona ga bo ke bo fihla dipolaseng."
Mohlala wa mafelelo wo o šupago go palelwa ga mmušo go ela dipelaelo tša batšweletši ba ba hlabologago hloko, ke mokgwa wa Kgoro ya Ditaba tša Naga wa go abela batho bao e sego batšweletši naga. Jan o boletše gore: "Batšweletši bao ba kgonago ba dutše ba hlakišwa ke go hloka naga ye e lego ya bona, mola naga e abelwa bao ba sa kgonego go e diriša."
Mna Jan Botha o feditše polelo ya gagwe ka go kgopela Modulasetulo wa Khonkrese ka phišego gore a fihliše molaetša wa bona go ba bagolo ba mmušo. "Ba mmušo ba šaetša batšweletši ba baso mme re ka se ke ra fetola temo ge ba sa thome go direla batho," a ruma bjalo.
<fn>PulaImvula. Congress(maize).2011-02-08.nso.txt</fn>
Ngwaga wo mongwe le wo mongwe Grain SA e swara Khonkrese ya Ngwaga kua Bothaville ka kgwedi ya Matšhe. Lenyaga Khonkrese ye e tlo swarwa ka 9 - 10 Matšhe 2011.
Peakanyo ya Khonkrese ye e akaretša dikhonkrese tše nnyane (mini-congresses) tše di šupago tše di tlogo swarelwa maloko a dihlophathuto tša Grain SA - dikopano tša dilete di swarelwa malokokgwebo a Grain SA. Lebakeng le le fetilego re ile ra rulaganyetša batšweletši ba ba hlabologago dikopano tše nne fela, eupša re lemogile gore ka nako ye nngwe batšweletši ba ba le mathata ge ba swanetše go tšea maeto a matelele go tsenela dikopano.
Ka fao, ge o le leloko la sehlophathuto sa Grain SA yo a lefetšego boleloko bja gagwe ka botlalo, re go laletša go tla kopanong yeo e swarwago tikologong ya gago, yeo e rulaganywago ke molomaganyi wa profense yo a dirišanago le sehlophathuto sa gago.
Dikopano di rulagantšwe ka mo go latelago (mafelo a a nepagetšego a tlo tsebišwa ka morago).
Na Grain SA ye e lego mokgatlo wa gago wa diphahlo (commodity organisation), e swanetše go go direla eng bjalo ka ge o le motšweletšamabele?
Na Grain SA e ipeakanyeditše nako ya ka moso ka tshwanelo?
Dikhonkreseng tše nnyane batšweletši ba lokišetšwa Khonkrese ya Ngwaga mme maloko a dihlophathuto a fiwa sebaka sa go kgetha baemedi bao ba tlogo a emela Khonkreseng. Nakong ye e fetilego re lekile go hlophela maloko a dihlophathuto magorong a Leboa, Borwa, Bohlabela le Bodikela, eupša re ile re wela mathateng ka ge mellwane e sa bonagale gabotse. Go nolofatša ditaba re phethile go swara kopano seleteng sa molomaganyi yo mongwe le yo mongwe wa profense. Go ya ka molaotheo wa Grain SA go tla dumelelwa baromelwa ba 32 go tsenela Khonkrese kua Bothaville ka 9 le 10 Matšhe 2011. Go tšwa go baromelwa ba 32 ba go ka kgethwa baemedi ba bane go ba maloko a Komitiphethišo (Executive Committee) ya Grain SA. Taodišwaneng ye e gatišitšwego letlakaleng la 5 o ka bala ka diphetošo tšeo di šišintšwego mabapi le molaotheo.
Ka boitemogelo bja rena re lemogile gore bao ba kgethwago go ba maloko a Khuduthamaga ga se batšweletšamabele ba nnete (bona fide grain producers) ka mehla, mme ga ba kgone go kgatha tema ye e nyakegago dikopanong. Re tshepa gore batšweletši ba tla kwana go fetoša molaotheo ka moo go šišintšwego go kgonthiša gore batšweletši ba ba hlabologago ba kgetha baemedi ba ba lebanego go šoma Komitingphethišo. Maloko a komiti ye a swanetše go kwešiša tšweletšo ya mabele ka tebelelo ya kgwebo gore ba kgone go kgatha tema dikahlaahlong le ge e ka ba peakanyong ya maikemišetšo (policy formulations).
<fn>PulaImvula. Conservation(maize).2010-11-08.nso.txt</fn>
Pabalelo ya mabu a rena - re ka dira eng?
Kgogolego ya nagatemego ye bohlokwa mono Afrika-Borwa ke molato wa batho bao ba sa šetšego le gona ba sa dirišego naga ka tshwanelo. Go bohlokwa gore batšweletši ba ithute ka botlalo ka ga kgogolego ya mmu le taolo ya meetse a pula (run-off control), le go amogela boikarabelo bja go ineela go mekgwa ya pabalelo yeo e ka bolokago lefase.
"Ge batho ba palelwa ke go hlama le go tiiša mekgwa ya go babalela lefase, seo se tlogo boloka mothopo wa bophelo, gona re ka letela nako yeo e ka bago e sa le kgole, eupša e bonagalago gabotse, yeo ka yona batho ba tlogo nyamelela lefaseng ka baka la tahlego ye ba e hlodilego ka go senya bohwa bja bona." Moprofesa N.S. Shaler wa Yunibesithi ya Harvard, 1896.
Mantšu a a ngwadilwe ka ngwaga wa 1896; lehono ga re sa kgona go gana bothata bjo. Dalai Lama o dumela gore kgogolegommu ke bothata bjo bogologolo, eupša le ge go le bjalo rena batho ga re ešo ra lemoga bošoro bja bjona ka botlalo.
"Tšhošetšo ya dibetša tša nyuklea le bokgoni bja batho bja go fediša tikologo bo boifiša e le ruri. Le ge go le bjalo, go na le diphetogo tše dingwe tšeo di sa bonagalego gabonolo. Ke gopola tapišo ya methopotlhago ya rena, kudu kgogolego ya mmu, yeo mohlomongwe e lego kotsi go feta tše re di boletšego, gobane ge re thoma go lemoga khuetšo ya yona, nako e tla be e re šiile." (Letlakala la 144 pukung ya Dalai Lama ye e bitšwago Little Book of Inner Peace. London: Element Books, 2002).
Kgogolegommu ke tshepelo ya tlhago, eupša bothata ke gore ditiro tša batho gantši di akgofiša tshenyego go feta ka moo e diragalago tlhagong. Ge mmu o tloga mašemong goba polaseng, o sepela le dilo tše bohlokwa tša go swana le phepo, monontšha, dibolayasenyi le dibolang. Batšweletši ga ba kgone go dumelela tahlego ya tšhelete le ge e ka ba khuetšo ye mpe ya tikologo ka go hlokomologa mmu wo o tšewago ke meetse goba phefo.
Dinyakišišo di bontšha gore mmu wo o lahlegago mono Afrika-Borwa ka ngwaga e ka ba ditone tše dimilione tše 300 - 400, e lego ditone tše e ka bago tše tharo godimo ga hektare! Mohola wa phepo le monontšha wo o gapelwago lewatleng ke dinoka tša Afrika-Borwa ka ngwaga, o akanywa go ba dimilione tše di sa balegego tša diranta. Mabapi le tone ye nngwe le ye nngwe ya dibjalo tše di tšweletšwago tša go swana le lehea, korong, mabelethoro le swikiri, Afrika-Borwa e lahlegelwa ke palogare ya ditone tše 20 tša mmu. Mokgatlo wa Dijo le Temo wa Amerika o akanya gore tahlego ya nagatemego lefaseng ka bophara ka baka la kgogolegommu e ka ba dihektare tše dimilione tše tlhano go ya go tše di šupago ka ngwaga. (Enviro Facts, Yunibesithi ya Kapa-Bodikela).
Afrika-Borwa e ka hlalošwa bjalo ka naga ye e lego gare ga ye e omeletšego le ye e sego ya omelela (semi-arid country). Meetse a a hlwekilego ke mothopotlhago wa rena wo o hlaelago go feta ye mengwe. Go hwetšagala ga meetse lehono le ka moso go sepelelana kudu le klimate, tirišo le taolo ya meetse le ge e ka ba mekgwa ya go diriša naga. Ka ge meetse a hlokega kudu go bohlokwa go feta gore batšweletši ba diriše mekgwa ye e nepagetšego ya go a boloka ka moo go kgonegago. Pula ye e nago ka maatla motheogeng ofe kapa ofe e hlola mekero (menga ye e sobeletšago bokagodimong bja tšhemo), yeo gape e hlolago kgogolegommu e šoro le ge e ka ba go tšhaba ga meetse.
Temo ya methapalalo (contour farming) ke mokgwa wo o dirišwago ka kakaretšo mašemong a a lego motheogeng fao go bjalwago dibjalo tša ngwaga le ngwaga. Ke mokgwa woo ka wona motšweletši a bopago mepopotlo le mekero ge a lema le ge a bjala, ka nepo ya go laola meetse ka moo go kgonegago gore a putle motheoga bakeng sa go ela le wona. Mokgwa wo wa go lema o šitiša meetse go tšhaba ka bontši ka ge direi le ge e ka ba mekero e putla motheoga bakeng sa go sekama le wona. Direi tše di putlago motheoga ka tsela ye, di thuša go šitiša go tšhaba ga meetse ge pula e nele mme se se fa mmu sebaka sa go hupa meetse a a bohlokwa.
Go godiša tsenelo ya meetse.
Mekgwa ye mengwe ya pabalelo e a tura, eupša koketšo ya poelo ka baka la methapalalo yeo e bolokago mobugodimo le meetse a bohlokwa, e bušetša tšhelete ye e lahlegilwego lebakengkopana go se gwa feta mengwaga ye mebedi goba ye meraro. Dinyakišišo di bontšhitše gore methapalalo e ka okeletša poelo ka 5% - 10%, mola ditshenyegelo mabapi le tirišo ya metšhene di fokotšega ge di bapišwa le tša fao go lengwago ka go ya godimo le tlase motheogeng.
Ditsebi tša pabalelo di hlohleletša temo ya methapalalo bjalo ka wo mongwe wa mekgwa ya go rarolla bothata bja kgogolegommu bjo bo golelago godimo. Bokaakang bja mmu wo o lahlegago o sepelelana le lenaneotemo leo le dirišwago ke motšweletši. Diphetho tše kaone di hweditšwe fao go dirišwago mokgwa wa go se leme (no-till): mo bokaakang bja mmu wo o lahlegago le bokaakang (diphesente) bja meetse a a tšhabago ke bjo bonyane ge bo bapišwa le bja mafelo ao go lengwago. Fao go sa lengwego, mmu ga o šišinywe mme peu ya sehla se sefsa e bjalwa khupetšong (mulch) le ge e ka ba mašaleding a puno ya sehla se se fetilego.
Go molaleng gore mekgwa ye e dirišwago e swanetše go beakanywa gore e swanele mašemo a a itšego polaseng ye nngwe le ye nngwe; go feta fao lenaneopabalelo le lengwe le le lengwe le swanetše go thekga dinepo tša motšweletši yo a itšego. Mekgwa ya pabalelo ya go swana le temo ya methapalalo e dumelela tlošo ye e lotegilego ya meetse a a fetago tekanyo mašemong goba tšhireletšo go diphefo tše di senyago. Le ge go le bjalo, leano le lebotse la pabalelo le swanetše go akaretša le tirišo ye bohlale ya menontšha (e ka ba ye e rekwago goba mmutedi), tirišo ya dibolayasenyi ka go hlokomela, tiišo ya bodulo bja tlhago bja diphoofolo, le tlhokomelo ya dinagameetse (wetlands). Pabalelo e tlo šireletša naga le go kaonafatša boleng bja tšweletšo ya yona. Go feta fao pabalelo e godiša mohola wa naga.
Ga go na pelaelo gore peakanyo le tiišo ya mathomo ya methapalalo e nyaka botsebi le ge e ka ba bokgoni bja boentšenere bja temo.
Mellwane gare ga methapalalo e bopša kang Mehlala: mepopotlo, mekero goba temana ya phulo ye e bjetšwego?
Re swanetše go boledišana le bao ba re thekgago mmušong, ba Kgoro ya Temo le balemiši bao ba swanetšego go thuša batšweletši ka go ba maatlafatša ka tsebo le bokgoni mabapi le tlhokomelo ya naga.
Bjalo ka batšweletši re swanetše go amogela boikarabelo bja rena bja go ba bahlokomedi ba lefase le methopotlhago ye bohlokwa ya naga ya rena. Re swanetše go akanya tšeo re di ntšhago lefaseng le khuetšo ye e hlolegago ka tsela ye mabapi le methopotlhago. Karabo Phele, yo mongwe wa batšweletši ba ba atlegilego tikologong ya Tlhabane (Rustenburg), o ile a fetola motho yo a boletšego gore o na le mahlatse ka ge a kgona go tšweletša sonoplomo ka katlego mašemong a seloko se seso seo se hwetšwago fao, ntle le go diriša monontšha, ka go re: "Ge o ntšha se sengwe mmung ngwaga le ngwaga wa se bušetše selo, ga go na taba ge e le mmu wa maamušo a mabotse, o a o fokodiša, mme wena goba lešika la ka moso le tlo lemoga gore lefase ga le sa kgona go tšweletša tšeo le kilego la di tšweletša."
Mašemo a maemo a godimo a a tšweletšago dibjalo a lahlegelwa ke mobugodimo wo bohlokwa mme poelo ye e ka bago gona mašemong ao e a fokotšega, ka fao motšweletši o goga boima go phethagatša poelo ye kaone go ona. Sephetho sa kgogolego le tahlego ya monono ke lehu la mmu! Ga se tlhago ye e bopago leganata, ke batho. Pabalelo ya methopo ya rena ya mmu le meetse e bohlokwa kudu mabapi le tšwelopele ya ekonomi le phologo ya batho!
<fn>PulaImvula. Constitution(maize).2011-02-08.nso.txt</fn>
Diphetošo tše di šišintšwego mabapi le molaotheo (kemelo ya batšweletši ba ba hlabologago dihlopheng tša tšhomišano, Khuduthamageng le Khonkreseng) di tlo hlagišwa Khonkreseng ya Matšhe 2011.
Dihlophathuto (batšweletši ba ba sa tšweletšego ka tebelelo ya kgwebo) di tlo kgetha baromelwa go šoma Sehlopheng sa Tšhomišano mabapi le Tlhabollo ya Balemi (Working Group for Farmer Development), e sego Khonkreseng.
Maloko a Mokgatlo wa Ditone tše 250 (batšweletšikgwebo ba baso) a tlo kgetha baromelwa ba go ya Khonkreseng fao go tlogo kgethwa batšweletši ba bane ba baso go ba maloko a Khuduthamaga.
Maleba a go romela maloko a Mokgatlo wa Ditone tše 250 Khonkreseng le go kgetha maloko a Khuduthamaga go tšwa go bona, a tla kgonthiša gore batšweletšikgwebo ba baso ba mabele ba tsenela Khonkrese le gona ba šoma Khuduthamageng bakeng sa batho bao e sego batšweletšamabele ba nnete (primary grain producers). Le ge go le bjalo, seo se nyakegago ka go se kgaotše go kgatha tema Sehlopheng sa Tirišano, Khonkreseng le ge e ka ba Khuduthamageng, e tla dula e le tšweletšo ya mabele.
Ka nako ya dikopano tša ngwaga tša dilete tšeo di swarwago pele ga Khonkrese, baemedi ba babedi ba dihlophathuto ba tla kgethwa malebana le lefelo la tirelo ya ofisi ye nngwe le ye nngwe ya selete, gore ba šome sehlopheng sa tirišano sa tlhabollo ya balemi (farmer development working group). Pakatiro ya baemedi ba ba Dihlophathuto bao ba šomago Sehlopheng sa Tirišano e tla ba ngwaga o tee, mme batho ba ba ka kgethwa go šoma paka ye nngwe gape morago ga ge pakatiro ya bona ya ngwaga e fedile.
Khuduthamaga e arotše lefelo leo go tšweletšwago mabele mo Afrika-Borwa dilete tše pedi, e lego sa Bohlabela le sa Bodikela; mollwane gare ga dilete tše ke tselakgolo ya N1 yeo e lebilego Borwa go tloga Leboa. Ntlha ye e tiišitšwe ke Khonkrese. Karolo ye ya dilete e ka fela e fetošwa ke Khonkrese ka tšhišinyo ya Khuduthamaga, go kgonthiša gore karolo ya dilete ke ya tirišo ka moo go kgonegago, nepo e le go hlokomela dikgahlego tša batšweletšamabele bohle ba ba hlabologago setšhabeng ka bophara.
Dihlophathuto di hlangwa dileteng tša Bohlabela le Bodikela go ya ka temana ya 7.7. Sehlophathuto sa mohuta wo se swanetše go akaretša maloko ao a sego ka fase ga a 10 (lesome), e lego batho bao ba tšweletšago mabele seleteng seo se bolelwago. Motho yo a itšego a ka ba leloko la Sehlophathuto se tee fela.
Temana ya 25.3: mabapi le baromelwa bao ba tšwago go batšweletšikgwebo ba baso ba mabele bao ba yago Khonkreseng, palo ya bona e tla ba 32 (masometharopedi). Baromelwa ba ba ka se kgethwe go ya ka tšweletšo ya mabele goba tefo ya motšhelo wa diphahlo (commodity levy) dileteng tša bona. Kopanong ya wona ya ngwaga ye e swarwago pele ga Khonkrese, Mokgatlo wa Ditone tše 250 o tla kgetha baromelwa ba 32 (masometharopedi) ba ba yago Khonkreseng. Baromelwa ba 16 (lesometshela) ba tla kgethwa go tšwa lefelongtirelo (service area) la Bohlabela mola ba 16 (lesometshela) ba tla kgethwa go tšwa lefelongtirelo la Bodikela (bjalo ka ge go boletšwe temaneng ya 7.7). Baromelwa bao ba kgethilwego go direla Khonkrese ba swanetše go kgotsofatša dinyakwa tša boleloko bjalo ka ge go šupetšwe temaneng ya 5.1.4.
Temana ya 11.3: Baemedi ba 4 (bane), mongwe le mongwe yoo a emelago dikgahlego tša batšweletšikgwebo ba baso ba mabele le dihlophathuto mafelongtirelo a Bohlabela le a Bodikela (bjalo ka ge go boletšwe temaneng ya 7.7). Maloko a 2 (mabedi) a lefelotirelo la Bohlabela le maloko a 2 (mabedi) a lefelotirelo la Bodikela a tlo šišinywa Khonkreseng ke baromelwa mme a tlo kgethwa ke bona ka mokgwa wa bouto (vote by ballot). Leloko le 1 (tee) la lefelotirelo la Bohlabela le leloko le 1 (tee) la lefelotirelo la Bodikela le tlo kgethwa ka ngwaga. Maloko a 4 (mane) a a Khuduthamaga a tla šomela sehlopha sa tirišano sa tlhabollo ya balemi ka mokgwa wa "ex officio".
Temana ya 13.3: Malebana le maloko ao a boletšwego temaneng ya 11.2 le 11.
Ela hloko: Ka fao go eletšwa gore senyakwa seo se bolelwago temaneng ya 13.3 se tla ama batšweletšikgwebo le ge e ka ba batšweletšikgwebo ba baso bao ba šomelago Khuduthamaga. Ditšhupetšo tše dingwe mabapi le dinyakwa tše di amago maloko a Khuduthamaga ga di fetošwe.
a kgotsofatša dinyakwa tša boleloko bja GSA.
Boleloko bo hwetšwa ka mokgwa wo o hlalošwago mo go Melawana. Baromelwa ba Mokgatlo wa Ditone tše 250 ba na le tokelo ya go bouta.
5.2 Leloko leo le boletšwego temaneng ya 5.1.1, 5.1.2, 5.1.3 le 5.1.4, le lebanwe ke boleloko bja GSA legorong le tee fela go magoro ao a boletšwego temaneng ya 5.1.
<fn>PulaImvula. ConsumptionMaize.2009-09.nso.txt</fn>
Tšhomišo ya meetse - nošetšo e e ama bjang?
Tšhomišo ya meetse le bokaakang bjoo bo nyakegago go ya ka magoro a bašomiši (consumer sectors) bo tšweletšwa ke Kgoro ya Ditaba tša Meetse le Kagodikgwa. Dipalopalo tša ngwaga wa 2000 mabapi le bašomiši ba bagolo ba meetse mono Afrika-Borwa di bontšhwa mo tlase. Tšhomišo ya meetse e hlagišwa ka dimilione tša dimetarakubiki (cubic meters) ka ngwaga.
Re kgona go bona gore nošetšo e šomiša tekanyo ya seripagare sa methopomeetse ye e hwetšagalago. Ka ge palo ya batho mono Afrika-Borwa e dula e golela godimo mme e šetše e feta dimilione tše 47, go molaleng gore legoro le la bašomiši le tlo gapeletšwa go šomiša meetse ka tlhoko go ya ka molao, le gona mabapi le tšweletšo fela. Go akanywa gore methopomeetse mono Afrika-Borwa e tšweleditšwe pele ka botlalo mme go iša pele go tla tura kudu.
Gonabjale dihektare tše e ka bago dimilione tše 1,3 tša nagatemo mono Afrika-Borwa di a nošetšwa, mola go na le kgonego ya go nošetša dihektare tše dingwe gape tše 233 600. Go lekanyetšwa gore ka baka la tlhokego ya meetse go tla nošetšwa fela dihektare tše e ka bago tše 178 000 go tšwa go palo ye ka moso. Lehea la ditone tše e ka bago tše 660 000 leo le tšweletšwago dihektareng tše 110 000 tše di nošetšwago, le bopa karolo ya 10% ya dibjalo tšohle tša setšhaba tše di tšweletšwago mašemong ao a nošetšwago.
<fn>PulaImvula. ContractingMaize.2008-10.nso.txt</fn>
Motšweletši yo a nyakago thušo go wena, mokontraka, o na le ditetelo tše di itšego mabapi le mošomo wo o swanetšego go mo direla wona. Wena bjalo ka mokontraka o na le boikarabelo malebana le motšweletši yoo ka ge o phela ka mošomo wo a go fago wona.
Go bohlokwa kudu go lemoga gore mešomo yohle ya go lema e nepišitše peakanyo ya mašemo go bjala dibjalo.
Ge maemopopego a mmu a sa dumelele mošomo wo o atlegilego, mokontraka o swanetše go lemoša motšweletši bjalo bakeng sa go nyaka tefo mola a šaeditše. Peakanyommu ye e fokolago e senyetša motšweletši tšhelete le gona ga e mo tshepiše puno. Ge dibjalo tša gagwe di sa tswalele motšweletši poelo, mokontraka o tlo hloka mošomo.
Temo ya mathomo (primary tillage) e latela puno. Mafelong ao pula e nago selemo, fao go bjalwago dibjalo tša marega (go swana le korong), temo ya mathomo e swanetše go phethagatšwa ka pela ka moo go kgonegago morago puno ya korong ya sehla se se fetilego, go ya ka tikologo ye e itšego. Mokgwa wo o kgonthiša gore pula ya selemo e tsenela mmu ka bontši ka moo go kgonegago ka pela ka moo go kgonegago.
Morago ga ge dibjalo tša selemo (go swana le lehea) di bunnwe, se bohlokwa ke go lema mašemo pele ga ge dipula tša seruthwane di thoma, go kgonthiša gore meetse a tsenela mmung gore a bolokelwe sehla se se tlago. Sebjalo se sengwe le se sengwe se se itšego, tikologong ye nngwe le ye nngwe ye e itšego, se na le nako ye e lebanego pšalo ya sona. Pšalo ka nako ya maleba e bohlokwa kudu mabapi le katlego ya sebjalo. Tšhemo e swanetše go lengwa ka nako gore e dule e beakantšwe ge nako ya go bjala e fihla.
Mokontraka wa nnete o kwešiša mekgwa ye mekaone ya go lema tikologong ye e itšego mme ke boikarabelo bja gagwe go tsebiša motšweletši ge nako e mo šiile goba ge mabaka a sa dumelele mešomo ye e fapafapanego. Go bjala sebjalo morago ga nako ya sona ga go na mohola ka ge dikgonagalokotsi (risks) tša mehutahuta di ka šitiša motšweletši go hwetša poelo (go swana le tšhwaane goba komelelo ka nako ya go tšwelela ga dihlora (tasseling). Mokontraka yo a tšwelago pele go bjala mola nako ya go bjala e šetše e fetile, o senyetša motšweletši tšhelete le gona o itshenyetša kgwebo ya gagwe.
Go bea maemo mabapi le mošomo wo mongwe le wo mongwe tikologong ye nngwe le ye nngwe ga go kgonege. Motšweletši le mokontraka ba swanetše go kwana pele ga nako ka mešomo ye e nyakegago. Mohlala: ge motšweletši a nyaka gore mokontraka a mo lemele palo ye e itšego ya dihektare go ya botebong bjo bo itšego, ntlha ye e swanetše go kwešišwa gabotse ebile bokaone ke gore e akaretšwe kontrakeng - a re re motšweletši o nyaka gore mokontraka a leme dihektare tše 30 go ya botebong bja 300 mm.
Pšalo ka kontraka e swanetše go phethagatšwa go ya ka maemo a a itšego a a šupetšwago ka botlalo. Motšweletši o nyaka palo ye e itšego ya dibjalo hektareng le tirišo ya palo ye e itšego ya dikilogramo tša monontšha hektareng. Go bohlokwa kudu gore mokontraka a kgonthiše gore maemo a a phethagatšwe - katlego ya dibjalo e theilwe kudu godimo ga nepagalo ya pšalo. Ka fao mokontraka o swanetše go itokiša gore a kgone go phethagatša maemo ao a nyakegago.
Mabapi le kgašetšo ka kontraka le gona go bohlokwa kudu gore dikakanyo e be tšeo di nepagetšego - bokaakang bjo bo nepagetšego bja mpholo le bja meetse malebana le hektare.
Ka kakaretšo bakontraka ba rata go amogela mošomo wo o fetago woo ba ka o kgonago nakong yeo e lego gona le gona go ya ka maemo ao a nyakegago. Lebaka ke gore mokontraka o gola go ya ka dihektare tše a di fetšago. Tabeng ye go na le kotsi: ge motšweletši a sa kgotsofale a ka se kgopele thušo go mokontraka gape ka moso.
Go na le dikelo (norms) tšeo di amogelwago ka kakaretšo tšeo di ka dirišwago go akanya palo ya dihektare tšeo di ka šongwago ka letšatši ka trekere le sedirišwa se se itšego (Lenaneo la 1).
Kakanyo ya ditshenyegelo mabapi le mešomo e tloga e raragane ka ge go na le mehuta ye mebedi ya ditshenyegelo yeo e swanetšego go akaretšwa kakanyong yeo. Metšhene ye e nyakegago e swanetše go rekwa (ditshenyegelo tša letlotlo) mme ge e rekilwe e swanetše go dirišwa le go hlokomelwa.
Trekere ye nngwe le ye nngwe le ge e ka ba sedirišwa se sengwe le se sengwe se ka dirišwa lebaka le le itšego mabakeng a ka mehla a tirišo le tlhokomelo, mme morago ga fao se swanetše go mpshafatšwa goba go swanetše go rekwa se sengwe legatong la sona. Kahlaahlo ya rena e theilwe godimo ga maemo (standards) a a itšego a intasteri ao ditsebi di a dirišago ge di akanya gore trekere e ka šoma lebaka la mengwaga ye 12 (mošomo wa diiri tše 1 000 ka ngwaga go ya go diiri tše 12 000 = mengwaga ye 12). Maemo a a beilwe go ya ka popego ya metšhene le boitemogelo mabapi le go swarelela ga yona tirišong. Ge go balwa ditshenyegelo tša letlotlo (capital cost) mabapi le trekere, ditshenyegelo tša mathomo di aroganywa dikarolo tše 12 - karolo e tee e lebane ngwaga o tee wa lebaka la tirišo (bophelo) ya trekere.
Mabapi le kakanyo ye go tšewa gore tšhelete ye trekere e rekilwego ka yona e adimilwe, ka fao tswalo ya kadimo le yona e ba karolo ya kakanyo ya ditshenyegelo malebana le hektare.
Ntlha ye e bohlokwa ka ge e ka huetša mošomo woo o ka phethagatšwago ka kgwedi kudu. Re se ke ra lebala tema ye e kgathwago ke boso temong ka mehla - pula e ka diegiša mošomo wa mokontraka gampe. Gantši mošomo o emišwa ke pula matšatšing a mmalwa ngwageng goba ga o kgonege ka baka la mmu wo o thapilego.
Rerišana le ba ofisi ya boso tikologong ya gago (ARC for Soil, Climate and Water kua Tshwane, mogaleng wo (012) 310-2500, mme o bolele le Derick Vermaak).
Ye ke ntlha ye bohlokwa kudu mabapi le tirišo ya bakontraka. Elelwa gore metšhene ga e senyege ge e eme - dikarolo tše di onaletšego di senyega ge kgatelelo e oketšega mola motšhene o šoma ka maatla. Ke ka lebaka le go lego bohlokwa go hlokomela le go lokiša metšhene ge go se na mošomo wo montši.
Ge mokontraka a akanya palo ya dihektare tše a tlogo di šoma sehleng se se tlago o swanetše go gopola go akaretša matšatši ao a ka lahlegelwago ka baka la metšhene goba didirišwa tše di senyegago.
Gantši batho ga ba kwane le go saena dikontraka tše di ngwadilwego ka baka la diphetogo tše mmalwa tše di ka kgathago tema - go swana le go senyega ga didirišwa, mabaka a boso le khuetšo ye e itšego ya tlhago. Mantšu a kontraka a swanetše go dumelela mabaka ao a sa letelwago ao a ka hlolegago - ka ge mantšu a e se ao a tlemago sa ruri a fa bakwani sebaka sa go fediša kwano yeo.
Kontraka ya mohuta wo e ka ba kwano ya molomo goba neelo ya maikemišetšo (commitment of intent). Bakwani ba kwana ka mošomo wo o itšego wo o tlogo phethagatšwa ka tefo ye e itšego.
Ntlha ye nngwe ye e ka hlolago phapang gare ga mokontraka le motšweletši ke kgonthišo ya bogolo bja mašemo. Motšweletši o rata go fokotša dihektare mola mokontraka a rata go di okeletša.
Bogolo bja mašemo bo swanetše go kgonthišwa ka nepagalo go šitiša mathata. Tirišo ya GPS e nolofatša taba ye le gona e kgonthiša bogolo bja mašemo ka nepagalo. Le ge go le bjalo, batho ba bantši ga ba kgone go tsenela tirišo ya theknolotši ye. Go na le mekgwa ye bonolo ya go kgonthiša bogolo bja mašemo ka go diriša dikakanyo tša motheo.
Mna JP le Roux wa Tshwane o dirile dinyakišišo ka ga ditshenyegelo tše di sepelelanago le metšhene mme o beakantše mošupatsela wo o feletšego wa tirišo ya metšhene. Mošupatsela wo ke motheo wo o tiilego woo o ka dirišwago go tšea diphetho mabapi le ditshenyegelo. O ka ikgokaganya le Mna Koos le Roux mogaleng wo (012) 998-2803, goba nomorong ya sele ye 082 828 9531, goba o ka mo romela e-meile atreseng ye koosleroux@absamail.co.za.
Ela hloko gore o akaretša ditshenyegelothwii (direct costs) le ditshenyegelotii (overhead costs) dikakanyong tša gagwe, eupša ga a akaretše ditshenyegelo tše di amanago le modiro le meputso efe kapa efe ya mokontraka le ge e ka ba thwalo ya ditlhamo tša gagwe go di iša lefelong le lengwe - poelo (profit margin) ya gagwe e swanetše go okeletšwa le ge e ka ba modiro le ditshenyegelo mabapi le thwalo go tloga lefelong le le itšego go ya go le lengwe.
<fn>PulaImvula. Crop(maize).2011-04-07.nso.txt</fn>
Komiti ya Setšhaba ya Ditekanyetšo tša Puno e tšweletša dipalo dikgatong tša go fapafapana sehleng sa go mela ga dibjalo, tšeo di fago tekanyetšo ya puno yeo e ka hlagišwago ke dibjalo tšeo ka lebaka leo. Ditekanyetšo tše tša puno di kgatha tema ye bohlokwa mabapi le theo ya thekišo ya puno yeo.
Ditekanyetšo tša puno keng?
Grain SA e lemoga gore ditekanyetšo tša puno ke taba ye e belaetšago kudu. Tema ye e kgathwago ke Komiti ya Setšhaba ya Ditekanyetšo tša Puno le mohola wa yona o swanetše go gopodišišwa gabotse pele ga ge diphetolo tše di ka senyetšago batšweletši di šišinywa.
Go se ke gwa lebalwa gore Komiti ya Setšhaba ya Ditekanyetšo tša Puno e thea tekanyetšo ya yona godimo ga puno ye e feletšego ya naga, e sego fela seripa seo se rekišwago mmarakeng wa kgwebo (commercial market). Go feta fao bogolo bja lefelo leo le bjetšwego le ge e ka ba poelo yeo e letetšwego ga e kgone go kgonthišwa - e no ba tekanyetšo. Boleng bja tekanyetšo bo sepelelana le bokgoni bja bao ba kgathago tema tlhagišong ya tshedimošo (tsebišo). Mothopo wo mogolo wa tshedimošo woo o fetago yohle e dula e le batšweletši.
Komiti ya Setšhaba ya Ditekanyetšo tša Puno e bopilwe bjang?
Batšweletši ba e ka bago ba 3 000 bao ba dirišanago le Komiti, bao ba romelago tshedimošo ya bona go yona kgwedi le kgwedi.
Mekgatlo yeo e tsebjago ka maina a "Spatial Intel" le "Geoterra Image", yeo e kgonthišago lefelo leo le bjetšwego dibjalo tše di itšego ka go diriša diswantšho tša satelite (satellite imaging).
Institute ya ARC ya dibjalo tša mabele le Institute ya Mabele a Manyane (Small Grains), tšeo di šomago ka data ya dipalopalo (statistical data) le "go se kgethe" (randomisation) ka go dirišana le batšweletši.
Baemedi ba Dikgoro tša Temo tša Diprofense bao ba hlagišago tshedimošo mabapi le boemo bja mafelo a tšweletšo.
Dikgwebo tša Agri tšeo di itirelago ditekanyetšo mafelong a tšona. Tshedimošo ye e fiwa Komiti ya Setšhaba ya Ditekanyetšo tša Puno eupša mafelo a a bjetšwego ao e a dirišago ga a dirišwe ditekanyetšong tša Agri.
Ba Bolaodi bja Dipalopalo tša Temo (Directorate of Agricultural Statistics) bja Kgoro ya Temo ya Setšhaba bao ba kgobelago tshedimošo ye, ba šomago data ya yona mme mafelelong ba dirago ditekanyetšo tša semmušo.
Ge Komiti ya Setšhaba ya Ditekanyetšo tša Puno (CEC) e ka tlogela go dira ditekanyetšo, go ka se dirwe tekanyetšo efe kapa efe ya puno ya setšhaba Karabo ya potšišo ye ke "aowa", ka ge mekgatlo ye mengwe e tla dira ditekanyetšo mme go ka se be molaleng gore ke dife tše di nepilego?
Na Komiti e a itaola goba e huetšwa ke bakgathatema intastering Ga go bonolo gore motho o tee a huetše Komiti ka ge go na le bakgathatema ba mmalwa bao ba itaolago bao ba nago le kabelo tiišong ya bokgonthe bja tshedimošo?
Kgopolo ya Grain SA ke efe?
Gore mebaraka ya mabele e šome ka tshwanelo, go nyakega tekanyetšo ya bonako, ye e nepagetšego, ye e itaolago, ya mafelo ao a bjetšwego le puno ye e letetšwego.
Batšweletši, ba Komiti ya Setšhaba ya Ditekanyetšo tša Puno le bakgathatema ba bangwe ba swanetše go dirišana go phethagatša taba ye.
Maloko a Grain SA gammogo le batšweletši le bakgathatema ba bangwe ba swanetše go hlohleletšwa go hlagiša tshedimošo ye e nepagetšego gantši le gona ka kgotlelelo.
<fn>PulaImvula. CropMaize.2009-04.nso.txt</fn>
Mono Afrika-Borwa karolo ye e ka bago 90% ya naga e wela legorong la go oma goba e sekamela go naga yeo e omilego (semi-arid). Mašemo a molaleng mme ntle le fao a kgonago go nošetšwa, tšweletšo ya dibjalo e huetšwa ke boso - pula, letšatši, tšhwaane (šobane), sefako le phefo. Go bohlokwa gore motšweletši yo mongwe le yo mongwe a ele klimate hloko gammogo le dikgonagalokotsi (risks) tše dingwe tšeo di ka huetšago tšweletšo ya dibjalo.
Temo ke kgwebo mme lebakengtelele kgwebo e ka swarelela fela ge go na le dipoelo ngwaga le ngwaga go bopa motlatši (reserves) wa kgwebo. Poelo ga e a karantwa (guaranteed) mme sephetho sa go beela tšhelete kgwebong ya temo se swanetše go thewa godimo ga kakanyetšo ya dikgonagalokotsi tšohle tšeo di sepelelanago le tšweletšo ya dibjalo.
Go lemoga maatla a tšweletšo (production capacity) a methopo.
Fokotša kgonagalo ya tiragalo ye mpe. Kgonagalo ya sephetho se sebe e ka fokotšwa ka go kgetha dikhalthiba tše di fetago e tee le mehuta ya dibjalo ye e fetago e tee, ka go bjala dibjalo mašemong ao a fapanago ka mohuta wa mmu, le ka go tlema thekišo (fixing a price) ya puno.
Phema kgonagalokotsi ka go ntšha inšorense le go tlema kontraka ye e lebišitšwego ka moso (forward contracting).
Fokotša goba nolofatša kgonagalokotsi ka go fokotša khuetšo ya yona ge tiragalo ye mpe e diragala ka nnete.
Theo ya inšorense bjalo ka togamaano ya go abaganya kgonagalokotsi ke kamogelo ya ditefo tše di lebanego (appropriate premiums) tša badirelwa ba bantši, seo se kgontšhago khamphani ya inšorense go hlakantšha (pool) dikgonagalokotsi. Khamphani ya inšorense e diriša tshedimošo mabapi le boipoeletšo le bokaakang bja dikleime (mebako) go bea ditefo ka moo di tla kgontšhago khamphani go lefa dikleime, le go šala e tšwela pele ka mošomo wa yona le ge e ka ba go ba le poelo. Ka boripana, khamphani ya inšorense e amogela ditefo tša badirelwa bohle, tšeo di e kgontšhago go lefela ditshenyego tše di bago gona tikologong ye e itšego.
Le ge go le bjalo, inšorense ka tlwaelo e kgahla fela batšweletši bao mabaka a bona a godišago kgonagalokotsi, le gona fela mabapi le dikgonagalokotsi tše bogale tšeo di lebanwego ke ditefo tše di lekanago le tshenyo yeo e letetšwego ntle le inšorense, goba di e fetago. Ka tlwaelo dikgonagalokotsi tše nnyane tšeo di sa tshwenyego kudu ga di ntšhetšwe inšorense; ke tše kgolo, tšeo di ka huetšago go tšwela pele ga polasa goba katlego ya mong wa yona, tšeo gantši di ntšhetšwago inšorense. Go na le lenane le le katologanego la ditšweletšwa tša inšorense tšeo di akaretšago dikgonagalokotsi tša go fapafapana le mathata ao a iponagatšago temong ka bophara.
Mabapi le tahlego ya dibjalo ka baka la tshenyo ye e bonagalago ya dikarolo tše di itšego tša sebjalo, goba sebjalo ka botlalo. Ditshenyegelo tše di lefšago di akaretša peu goba dithoro tše di lahlegilego, bohlogelo bjoo bo senyegilego, matlakala ao a senyegilego ka go kgeilwa goba ao a tlošitšwego lenonong ganyane goba ka botlalo, le manono ao a kgobogilego, a thokgegilego goba a kgaotšwego. Inšorense mabapi le tshenyo ya sefako e bohlokwa kudu malebana le korong le ge e ka ba sonoplomo dikgatong tša mathomo tša go gola.
Inšorense ye e akaretša tshenyo ya go swana le ya sefako, ke go re dipeu goba dithoro tšeo di lahlegilego le matlakala le manono ao a kgaotšwego. Bjalo ka mo go tekanyetšo ya tshenyo ye e hlolwago ke sefako, inšorense ye e akaretša tshenyo ye e bonagalago ya popego ya sebjalo ka baka la khuetšo ya phefo ya dikarolo tša sebjalo goba sebjalo ka botlalo.
Inšorense ya mohuta wo e šireletša ditšweletšwa tšeo di rwalwago go tloga mašemong, mabapi le tshenyo yeo e hlolwago ke mollo, kotsi ya dinamelwa le go menoga ga senamelwa seo se di rwalago. Le ge go le bjalo, inšorense ye e šoma fela lefelong la sedikiši (radius) sa 100 km go tloga polaseng yeo ditšweletšwa di tšweleditšwego go yona.
E no ba dibjalo tše di itšego, bjalo ka korong le diterebe, tšeo di šireletšwago mabapi le phokotšo ya maemo a poelo yeo e hlolwago ke pula ye e fetišago kgatong ya fisiolotši ya go butšwa ga tšona (physiological ripening stage).
Inšorense ya mohuta wo e akaretša tshenyego ya dibjalo tše di itšego ye e hlolwago ke mollo wo o sa laolegego. Motho yo a ntšhitšego inšorense o swanetše go ba le bohlatse bja gore o latetše melawana ya setšhaba mabapi le go phema mello (establishment of firebreaks) ge a nyaka go kleima go ya ka inšorense ye.
Inšorense ye e šireletša motšweletši mabapi le tshenyego ye e hlolwago ke tšhwaane (tshenyo ka baka la go tonya), yeo e akaretšago le tulafatšo ya go fokola ge manono a modula (distamene), matlakala le manono a ehwa ka baka la botšididi. Khuetšo ya poelo ka baka la tshenyo ye e akanyetšwa ka go hlahloba popego ye e bonagalago ya sebjalo. Inšorense ye ga e akaretše tshenyo yeo e sa bonagalego, bjalo ka tiego go goleng ga sebjalo ka baka la go tonya.
Inšorense ye e akaretša le sehlopha sa dikgonagalokotsi tšeo di sa bonagalego le gona di sa kgonego go kgonthišwa ka mehla. Dikgonagalokotsi tše di phengwago ka inšorense ye di akaretša komelelo (ntle le dibjalo tšeo di nošetšwago), disenyikhunkhwane tšeo di sa laolegego, sefako, phefo, tšhwaane, bjalobjalo. Ka mantšu a mangwe, inšorense ye e šireletša motšweletši go dielemente tša tlhago tšeo di sa laolegego.
Na thušo nka e hwetša kae?
Bontši bja dipankakgwebo gammogo le dikgwebo tša Agri ke barekišetši ba inšorense ya dibjalo - kgopela keletšo go motho yo o ka mo tshepago. KGONTHIŠA GORE O BALA MELAWANA (fine print) YOHLE KONTRAKENG GORE O SE TLABEGE KA MORAGO.
<fn>PulaImvula. Cultivation(maize).2011-09-27.nso.txt</fn>
Pula ya dimilimetara tša gare ga 600 mm le 2 000 mm e nele dileteng tšeo lehea le tšweletšwago go tšona selemo mme ka nako ya matlakadibe e ile ya na dimilimetara tša gare ga 50 mm le 75 mm ka letšatši. Boima bja meetse a makaaka godimo ga hektare ka nako ye kopana bo ka dira gore mmu o kgohlagane le gona o khore meetse.
Godimo ga fao dintlha tša go swana le boima bja metšhene ya go fola, ditrekere, dikoloi tše kgolo le ge e ka ba kgogo ya dithaere ka nako ya puno mmung wo o khošego meetse, di tla be di kgohlagantše mabu go feta ka mehla.
Dikgomo tšeo di fudišwago mašaledi a puno mašemong le tšona di kgohlaganya mmu wo o kolobilego wo o khošego meetse. Ge mašemo a khoše meetse go fetiša selo se tee seo se ka go kgontšhago go bjala ka nako e ka ba go diriša sephatšammu (ripper) pele ga goba ka nako ya pšalo.
Go feta fao mafelong a mangwe marega a go tonya kudu le pula e šitišitše go oma ka pela ga mmu wo o khošego meetse. E ka ba maano a mabotse go lekola mmu mašemong ao a tlogo bjalwa lehea le go diriša didirišwa tša maleba tša meno (tyne implements) go phušula dillaga tše di kgohlaganego ge go hlokega. Sephetho se bohlokwa sa tiro ye ke gore mmu o tsenywa moya. Dipakteria le dimaekropo (microbes) di kgona go phela gabotse fela mmung wa godimo wo o tsenwago ke moya (aerobic), go ya botebong bjo e ka bago 150 mm go ya go 180 mm.
Lereo le "aerobic" le šupa go ba gona ga moya wo o akaretšago oksitšene, naetrotšene le digase tša khapontaoksaete fao mmu wo o lemilwego gabotse (loosened) o kopanago le meetse. Tiro ya sedirišwa sa meno e bohlokwa ka ge e hlohleletša dipakteria go hlahlamolla mašaledi a puno ya sehla se se fetilego pele ga ge dibjalo tša sehla se sefsa di bjalwa. Tshepelo ya tiro ya dipakteria e thoma ge themperetšha ya mmu e thoma go hlatloga ka baka la thuthufalo go tloga bekeng ya mafelelo ya Agostose go fihla Oktoboro.
Re eletša batšweletši ka kgatelelo gore tirišo ya sedirišwa sa meno goba ya sephatšammu e phethwe ka pela ka moo go kgonegago morago ga ge maemo a monola mmung e le ao a nyakegago. Ge mošomo wo o ka phethwa mola monola o feta woo o nyakegago, kgohlagano e ka oketšega bakeng sa go fokotšega. Motšweletši o tla swanela go beakanya didirišwa tša gagwe gore di sepelelane le mešomo ya gagwe ge a latela mekgwa ya go laola tshepelo ya didirišwa (traffic control) mašemong goba ya go lema ganyane fela (minimum tillage cultivation).
Tlhokomelo ya diplantere le peakanyo ye e nyakegago ya metšhene yeo e sego ya ba ya phethwa, e swanetše go feleletšwa mathomong a Oktoboro.
<fn>PulaImvula. Demand.2007-11.nso.txt</fn>
Grabber: Tlhabollo mabapi le makhura a "bio-fuel" lefaseng ka bophara e hlola mabaka ao a fago Afrika ditšhušumetšo (incentives) tše botse tša go hlabolla ekonomi. Nakong ye e tlago ditsebakgwebo (entrepreneurs) di ka tsenela mešomo ye ya seekonomi mme tša kgontšha batho go kaonafatša maphelo a bona.
Intro: Ge dinaga tša seripeng sa leboa la lefase (northern hemisphere) ka nnete di nyaka go tsebiša makhura a "bio-fuel" di swanetše go ela tlhabollo ya mabaka a a amanago le taba ye hloko dinageng tša seripeng sa borwa bja lefase (southern hemisphere). Go feta fao go akanywa gore nyako ya mabele le dipeu tša oli e tlo pedifala mengwageng ye 20 - 30 ye e tlago.
Go ka kgona go tšweletša phahlo ye e nyakegago mabapi le nyako ya dijo le makhura nakong ye e tlago, Yuropa e swanetše go ela maamušo a tlhago hloko ao a hwetšwago mono Afrika dinageng tšeo di lego ka thokong ya borwa bja leganata la Sahara (Sub-Sahara Africa). Go ba gona ga methopotlhago go ka kgontšha dinaga tša Afrika go tšweletša phahlo (feedstock) ye e nyakegago ka theko ya fase (lower cost per unit). Mehola ye ya theko ya fase e tlišwa ke maemo a mabotse a klimate le mmu, kudu dinageng tša go swana le Angola, Mosambiki le Zambia. Le ge go le bjalo, ditheo tša papatšotokologo (free market principles) tša go swana le tokelo ya go ba le phahlo naga (property rights) di swanetše go hlompša ke dinaga tša ka borwa bja Sahara ge di rulaganya dipeotšhelete (investments) le dinaga tše dingwe.
Go hlohleletša mešomo ya seekonomi ka moo go kgonegago le go laola methopo ka nepo ya go e diriša ka botlalo, re swanetše go kgona go bapatša methopo go hwetša mehola ye mekaone ekonoming. Ke ka mokgwa wo fela ekonomi ya dinaga tša borwa bja Sahara di ka kgontšhwago. Afrika-Borwa ke moetapele gare ga dinaga tše di lego borwa bja Sahara moo ditheo tša papatšotokologo di hlomphiwago. Afrika-Borwa e swanetše go thuša dinaga tše di lego borwa bja Sahara go bontšha dinaga tše dingwe tša lefase gore re kgona go thekga tikologo ye e tiilego yeo e loketšego peotšhelete le gona e swanelago tlhabologo ya ekonomi. Ge Afrika-Borwa e ka palelwa ke go kgodiša dinaga tša seripeng sa leboa la lefase gore re na le bokgoni bja go tšweletša motheo (infrastraktšha) gammogo le ditšhušumetšo tša makgonthe go tšwa methopong ya rena, re tla amoga dinaga tše dingwe tša thokong ya borwa bja Sahara sebaka sa go tsenela ditlhabollo tša gonabjale mabapi le makhura a "bio-fuel" ka botlalo.
Tlhabollo mabapi le makhura a "bio-fuel" lefaseng ka bophara e hlola mabaka ao a fago Afrika ditšhušumetšo (incentives) tše botse tša go hlabolla ekonomi. Nakong ye e tlago ditsebakgwebo (entrepreneurs) di ka tsenela mešomo ye ya seekonomi mme tša kgontšha batho go kaonafatša maphelo a bona. E ka se be fela go bapatša dijo goba go tšweletša dijo tša go fepa malapa fela, eupša e tla ba go ikhweletša tšhelete ya go reka tše di thabišago (luxury items).
Sebaka se sebotse sa tlhabollo sa mohuta wo re tla se fetišetša ka lebaka lang Afrika-Borwa e na le boikarabelo mabapi le tlhabollo ya dinaga tše dingwe tša Afrika. Thekgo ya tlhabollo ya intasteri ya makhura a "bio-fuel" mono Afrika-Borwa e tla kaonafatša toto ya dijo. Batšweletši ba Afrika-Borwa ba na le bokgoni le gona ba ka tšweletša dijo go feta tekanyo eupša ba hloka mmaraka moo ba ka rekišago ditšweletšwa tša bona. Tlhabollo ya intasteri ya makhura a "bio-fuel" e ka thekga tlhabollo ya mmaraka wo mokaone wa diphahlo. Tshepelong ye re tla be re bopa bokgoni bjo bohlokwa bjo bo ka romelwago dinageng tše dingwe tša Afrika. Ditshenyegelo tše di sepelelanago le tlhomo ya intasteri ye di oketšega lefaseng ka bophara mme ka fao nako ya go bopa tikologo ye e akaretšago ditšhušumetšo tše di tiilego mabapi le diprotšeke tša go hlabolla makhura a "bio-fuel" e fihlile. Ka fao setšhaba sa gešo se hloka pono ye e sekilego ya tsela ya go tšwela pele le go lokafatša ditšhušumetšo tše di tiilego?
Kua Amerika dintlha tše di ilego tša gapa tlhabollo ya makhura a "bio-fuel" mathomong, e be e le bothata bja dipolaseng (tšweletšo ya go feta tekanyo) le tirišo ya payo-ethanolo (bio-ethanol) legatong la MBTE bjalo ka seo se akaretšago oksitšene (as an oxygenate). Ke eng seo se gapago tlhabollo ya "bio-fuel" mono Afrika-Borwa Na le mo nageng ye e ka ba gore ke mabaka ao a amanago le tikologo goba ke sebaka sa go tšwetša pele diekonomi tša magaeng Go ya ka moo theko ya dijo e namelelago godimo re ka re re bogela phetogo ya popego ya ekonomi ye e diragalago lefaseng ka bophara yeo re ka fošago ge re ka re ke infleišene ye kgologolo (hyper inflation). Madimabe ke gore se se direga ka nako yeo lenaneo la rena la tlhabollo ya makhura a "bio-fuel" le swanetšego go dumelelwa ke mmušo mola re batametše dikgetho. Ka lebaka le bao ba theago maikemišetšo a pušo (policymakers) ga ba na nnete mabapi le seo se swanetše go dirwa go tšwetša tlhabollo ya makhura a "bio-fuel" pele dinageng tša ka borwa bja Sahara. Le ge go le bjalo go bohlokwa gore dikgonagalokotsi tše di sepelelanago le ditlhabollo tše di akanywe lebakengtelele bakeng sa go huetšwa ke dilo tšeo di bonalago di se na mohola mo lebakengkopana?
Grain SA e bona ditlhabollo mabapi le makhura a "bio-fuel" bjalo ka sebaka seo mmušo o ka se dirišago go hlola seemo seo se ka goketšago peotšhelete mme morago ga fao wa emela morago gore maatla a papatšotokologo (free market) a hlabolle intasteri ye ka go lokologa ntle le ditšhitišo tša go swana le dilaesense, melawana le taelelo mabapi le sedirišwa sa go tšweletša makhura a "bio-fuel" (feedstock).
Mabapi le tlhabollo ya dibjalo re swanetše go ela hloko gore sebaka se se se ke sa hola swikiri (moba) fela bjalo ka sedirišwa (feedstock) se noši, gape gore mabaka a mono Afrika-Borwa a se ke a bapišwa le a dinaga tše dingwe tša seripeng sa borwa bja lefase ntle le lebaka. Go na le kgonagalo ya go hloma mebaraka ye mmalwa ya payo-ethanolo kgauswi le mafelo ao go tšweletšwago lehea le sonoplomo dikarolong tša leboa la naga le ge e ka ba mafelong ao pula e nago marega moo dibjalo tša go swana le korong ya maemo a fase, "triticale" le bali, di ka kgonago go thekga tlhabollo ya "bio-fuel" mola sedirišwa sa maleba (proper feedstock) se sa tšweletšwa.
Ka boripana, go ka kgona go fediša tlhaelo ya phahlo goba didirišwa (dibjalo) tša go tšweletša "bio-fuel" go nyakega ditšhušumetšo tša maleba tšeo di ka kgonago go tswalela beng ba dišere poelo ye nnyane. Ge intasteri ya makhura a "bio-fuel" e ka dumelelwa go hlabologa ka go lokologa le ka go ela ditšhitišo tša tikologo hloko, re holofela gore tshepetšo ya tšweletšo ya "bio-fuel" e tlo hlohleletša tšweletšo ya tša temo, mme ka go realo ya šitiša go fokotšega go ya pele ga tšweletšo ya mabele le dipeu tša oli. Bokaone, re tla tsoša dibaka tša go hlabolla temo, seo se tla tšwelago ditšhaba tša magaeng mohola.
Lefase le swanetše go lemoga gore Afrika-Borwa e kgona go thekga ditlhabollo mabapi le makhura a "bio-fuel" dinageng tša Afrika tša karolong ya borwa bja Sahara ka go thekga maikemišetšo a rena a ASGISA le ge e ka ba a NEPAD tseleng ya go nyakela meloko ye e tlago bokamoso bjo bokaone.
<fn>PulaImvula. Difference(maize).2011-02-08.nso.txt</fn>
Lehea le lešweu le le lesehla - phapano ke efe?
Ka payolotši le leabela lehea le lešweu le swana kudu le le lesehla, le ge go na le phapano ya ponagalo ka baka la tlhokego ya oli ya "carotene" dithorong tša lehea le lešweu, yeo e hlolago mmala wo mosehla. Mabaka a tšweletšo le mekgwa ya go lema e tloga e swana kudu.
Lehea le lešweu ga le bohlokwa kudu dinageng tše di tšwetšego pele. Mohlala: Kua Amerika, fao go tšweletšwago bontši bja lehea lefaseng, tšweletšo ya lehea le lešweu e bopa karolo ya fase ga 1% ya palomoka ya lehea leo le tšweletšwago. Lehea le lešweu le tšweletšwa kudu ka kontraka nageng yeo ka baka la mmaraka wo monyane wa lehea le.
Go fihla malobanyana go be go na le tumelo ya gore lehea le lesehla le swanela go dirišwa ke diruiwa le diphoofolo fela, e sego batho. Taba ye e kgathile tema tlholegong ya mehuta ya tšweletšo le papatšo yeo e lego gona. Go be go kgolwa gore mabele a masehla le bupi bja ona bo be bo sa nyakwe ke batho, ka fao ditšweletšwa tše di be di sa hwetšagale. Tlhokego ya mabele goba bupi bjo bosehla e hlatlošitše theko ya dijo yeo badiriši ba e lefago ka ge mebarakeng ya lefase theko ya lehea le lešweu e feta ya le lesehla. Mmaraka wa lefase wa lehea le lesehla o feta wa lehea le lešweu go menagane le gona o tiile go feta wa lehea le lešweu. Ka fao mmaraka wa lehea le lesehla ke mothopo wa phepo wo o tshepegago go feta wa lehea le lešweu, kudu mabakeng a komelelo.
Na o kile wa leka go ja bogobe bja bupi bjo bosehla Go tloga go kgahliša go lemoga gore ka kakaretšo ga re kwane le go diriša bupi bjo bosehla. Ntlha ye nngwe ye e kgahlišago ke gore gonabjale mono Afrika-Borwa re tšweletša lehea le lešweu leo le fetago tekanyo mola lehea le lesehla le hlaela - mohlamongwe re swanetše go gopola ka bofsa ka lehea le lesehla gore ge re ka hlaelwa ke le lešweu, re je le lesehla?
<fn>PulaImvula. Economy(maize).2011-09-27.nso.txt</fn>
Grabber: Na motšweletši o dula a lema a sa ke a gaša selo Na o ega tšhemo ka gosafeleng ntle le go bjala selo Na mafelelong ga a bjale mabele a gagwe a mehutahuta, mohuta wo mongwe le wo mongwe karolong ya wona tšhemong Motšweletši o tseba gabotse seo a se dirago, gobane Modimo o mo file tlhaloganyo gore a bone le go kwešiša Modimo Yomaatlaohle ke morutiši yo a makatšago mme o fa motšweletši bohlale. Jesaya 28:23-29?
Bolemi e be e le boiphedišo bja mathomothomo lefaseng mme e be e le taelo ya Modimo. Bophelo ga bo kgonege ntle le bolemi. Ka fao go bohlokwa gore rena batšweletši re lemoge gore mošomo wa rena ke wo bohlokwa wo o nyakegago.
Re se ke ra no nepiša fela go oketša ditseno le go godiša tšweletšo, eupša nepo ya rena a e be go tšweletša dibjalo le dijo tša boleng tšeo di akaretšago phepo yeo e ka thekgago bophelo le maphelo a ba bangwe.
Na batšweletši ba thekga ekonomi bjang?
Batšweletši ba na le kabelo ye bohlokwa ekonoming le ge e ka ba tekanyetšong ya setšhaba.
Batšweletši ke bathwadi ba bohlokwa nageng ya rena mo batho ba bantši ba hlokago modiro.
Batšweletši ba tšweletša dijo tše botse tša boleng bja godimo mme ba thuša go tiiša toto ya dijo tša setšhaba.
Batšweletši nageng ka bophara ba kgatha tema ye bohlokwa peong ya tšhelete metsenggae ya bona fao ba lego bohlokwa go tšwetša pele ekonomi ya metse ya bona le ge e ka ba ya setšhaba.
Bjalo ka baokamedi ba naga batšweletši ba šoma ka maatla go šireletša mmu, moya, meetse le mehutahuta ya bophelo (biodiversity) go kgonthiša gore mmu o tla kgona go tšweletša dijo tša go fepa mašika a a tlago.
Motšweletši ke motho yo a iphepago, yo a tšweletšago, yo a itaolago, yo a šomago ka maatla, yo a nago le moya wa setšhaba le gona yo a nago le boikarabelo. Motšweletši o tšweletša lehea, sonoplomo le swikiri ka seetša sa letšatši!
Madimabe ke gore gonabjale batšweletši, go swana le bagwebi ba bangwe, ba hlakišwa ke poelomorago ye kgolo ya ekonomi.
Ka baka la ditshenyegelo tše di dulago di hlatlogela godimo le dithekišo tša ditšweletšwa tša bona tše gonabjale di fokotšegago, batšweletši ba bantši le barui ba dikgomo ba tlo swara bothata goba ba tlo šitišwa go lefa dikadimo tša bona ka moo ba swanetšego.
Go feta fao krediti ya lebakatelele ye e ba swanelago ga e hwetšagale gabonolo, seo se hlolelago motšweletši yo mongwe le yo mongwe le kgwebo ya gagwe mathata a mangwe gape.
Nnete ke gore batšweletši ba tlamegile go ithekga ka dikadimo go ka tšwela pele - ba di hloka go lefela furu ya diruiwa le peu le dinyakwapšalo (inputs) tše dingwe tšeo di nyakegago go bjala le go godiša dibjalo.
Eupša, peo yeo ya mathomo ya tšhelete ga se gore e lotegile, ke go re ga e a karantwa. Ka lebaka le mekgatlo ya setšo yeo e adimago batho tšhelete e thomile go belaela, mme ga e sa ba adima gabonolo!
Ka fao re swanetše go tšwela pele go kgopela mmušo go thuša batšweletši ka mokgwa wo mokaone wa go ba adima tšhelete ya go tšweletša, mokgwa wo o hlamegilego le gona o lotegilego.
Dithekišopapatšo (market prices) tše di fetogafetogago tša ditšweletšwa, le ditshenyegelo mabapi le tšweletšo, go akaretša monontšha, peu, furu le dinyakwapšalo tše dingwe, di tla tšwela pele go swariša batšweletši bothata lehlakoreng la tšhelete ka ge ba sa kgone go laola phepo le nyako ya ditšweletšwa tša bona. Ge dithekišopapatšo tša ditšweletšwa tša batšweletši di fokotšega, se gantši ga se bonale thekong ya dijo mabenkeleng - se se hlola pelaelo ya gore dikhamphani tše di rekago mabele le ba bangwe ba a holega mola batšweletši le bareki bona ba jeletšwa.
Rena mono Afrika-Borwa re tlo huetšwa bjang?
Ge batšweletši ba ka lahlegelwa ke dikgwebo le dintlo tša bona le gona batšweletši ba bafsa ba palelwa ke go tsenela intasteri ya temo, baagi ba Afrika-Borwa ba tlo huetšwa. Batšweletši ke bona kokwane ya setšhaba le gona ba bopa kgato ya mathomo ya llere ya ekonomi. Ge dipolasa di folotša, go folotša le dikgwebo tše kgolo. Ka lehlakoreng le lengwe, ge dipolasa di atlega, dikgwebo tše bohlokwa le setšhaba sa gae le sona se a atlega.
Batšweletši ba hlola lehumo la nnete, ba tšweletša mohola wa nnete ka go hlagiša setšweletšwa ka peu le seetša sa letšatši seo se re fepago lehlakoreng la popego le la ekonomi. Re swanetše go thekga temophatlalatšwa ye e fapanago ya leloko (diverse decentralised family farming) go tiiša naga ya rena le go tšwetša pele mafolofolo a yona. Ge re ka lahlegelwa ke motšweletši le o tee goba ra dula re godišetša batšweletši ba bafsa mathata a go tsenela naga, re tlo tsenya tikologo ya rena, toto ya dijo le diekonomi tša rena tša gae kotsing.
<fn>PulaImvula. EducationMaize.2009-07.nso.txt</fn>
Ba bangwe ba batšweletši bao ba atlegilego kudu ba rutegile ganyane fela, eupša ba na le boitemogelo bjo bontši mme ba rata seo ba se dirago - bolemi ke boiphedišo bja bona.
Bolemi ke bokgabo, le saense, le mokgwa wa go phela. Bolemi bo ama tumelo - ga se gantši o kgonago go bo laola ka ge bo phethega ka ntle mme bo huetšwa ke boso.
Saense ya bolemi e tšweletše pele kudu - go na le tsebo ye ntši ka ga ntlhana ye nngwe le ye nngwe ya bolemi. Seo o swanetšego go se dira ke go kgopela thušo le keletšo go ditsebi tša bolemi - wena o motšweletši wa tirišo. Mohlala: phetleko ya dišupommu ke mošomo wo o raraganego wo o nyakago tsebo ya thekniki. Ga go hlokege gore o dire phetleko ka bowena - seo o swanetšego go se dira ke go tšea dišupommu ka mehla, o di romele gore di fetlekwe mme o ele dikeletšo tša ramahlale yo o ka mo tshepago hloko. Diriša lenaneo la nontšho leo le šišinywago mme o hlokomele dibjalo tša gago. Re eletša gore o kgonthiše gore o fiwa dikeletšo tše di nepagetšego mme o diriše dikeletšo tšeo - le ge go le bjalo, leihlo le boitemogelo bja gago bo tla mediša dibjalo tša gago gabotse.
Tšea sebaka se sengwe le se sengwe seo o ka se hwetšago go ithuta ka batho bao ba nago le tsebo le boitemogelo ka ga bolemi. Nnete ke gore ga o kgone go ithuta bolemi ka go bala dipuku, ka fao kgonthiša gore o rutwa ke batho bao ba tsebago bolemi ka go tsenelela. Ge o ngwala lengwalo la gago la boitlhalošo (profile), akaretša tshedimošo ye e bontšhago mananeong a mo tlase, eupša se tshwenyege kudu mabapi le boithutelo (academic qualification) bja gago - ntlha ye ga e laole kgonego ya go atlega ga gago.
<fn>PulaImvula. EstablishingMaize.2009-05.nso.txt</fn>
Ge o thoma go lema o thoma go gweba mme o swanetše go ipeakanyetša potfolio (lengwalo la tshedimošo ka ga gago). Ka nako ye nngwe o ka rata go kgopela thušo ya mokgatlo wa tšhelete mme wona o tla nyaka tshedimošo ye e feletšego ka ga gago le kgwebo ya gago.
Mananeo a a latelago mo tlase a akaretša tshedimošo yeo o swanetšego go dula o e beakantše (a swanetše go fegeletšwa ke khopi ya boitšhupo bja gago le bja mogatšago).
Tshedimošo ye e bohlokwa. Efa dintlha tše di bontšhago fao wena motšweletši o belegetšwego gona, fao o goletšego gona le ka moo o thomilego go rata temo le go amega go yona.
Tshedimošo ye e na le mohola mabapi le dithuto tšeo o ka di tsenelago gore o rutwe ka polelo yeo o e kwešišago.
Elelwa gore temo e swanetše go elwa hloko letšatši le letšatši. Ge o le molemi wa nnete o swanetše go hwetšwa tšhemong ya gago ka mehla. Go thwe "leihlo la mong le nontšha seruiwa", gape "monontšha wo mokaone ke mehlala ya motšweletši tšhemong". Temo e amana le dilo tše di phelago mme tšona di nyaka go hlokomelwa nako le nako.
Na o dula polaseng ye o e lemago?
Ge go se bjalo, ke bokgole bjo bokae go ya polaseng?
<fn>PulaImvula. FactorsMaize.2009-01.nso.txt</fn>
Dinyakišišo tšeo di dirilwego ke bahlankedi ba Lenaneotlhabollo la Balemi di hlaotše le go utolla dintlha tše di fapafapanago tšeo di thatafatšago maitekelo a batšweletši a go iphetoša batšweletšikgwebo ba lehea.
Maemo a ditrekere le didirišwa tšeo di šomišwago ke batšweletši ba bantši bao ba hlabologago a fokola kudu mme ba hloka tšhelete ya go a kaonafatša - poelo ya tšweletšomabele ke ye nnyane mme batšweletši bao ba hlabologago gantši ga ba boelwe ke selo.
Batšweletši ba bantši ba hlakišwa ke ditlhamo tša sebjalebjale - mohlala: Kgoro ya Temo e file dihlopha tše dingwe tša batšweletši kua Mpumalanga ditrekere le didirišwa tša sebjalebjale tšeo ba palelwago ke go di šomiša goba go di beakanya (calibrate).
Batšweletši ba bantši ba hloka ditlhamo tše di nyakegago, go swana le digašetši tša mohuta wa "boom", ka fao ga ba kgone go laola mengwang le disenyi ka dikhemikhale. Ga go na mekgatlo yeo e dumelago go thuša batšweletši go reka ditlhamo tša temo tšeo di dirišitšwego, mme tše mpsha tšona di tura go fetiša, ka moo batšweletši ba bantši ba sa kgonego go di reka.
Gonabjale tswalo (interest rates) ya tšhelete ye e adingwago e godimo kudu mme ge tshenyegelo ye e hlakanywa le ditshenyegelo tša godimo tša tšweletšo, go ba molaleng gore tšweletšo ya mabele ga e sa hola batšweletši mafelong a mantši.
Go na le batšweletši ba bantši bao ba amogetšego naga, go ya ka lenaneo la go abela naga ka bofsa (redistribution), yeo e sa swanelego tšweletšo ya dibjalo - batšweletši ba ba fišegela go tšweletša dibjalo, eupša ga re kgone go ba hlohleletša go bjala lehea mmung wa botebo bja fase ga 700 mm - lebaka ke gore kgonagalo ya go folotša ga lona ke ye kgolo kudu.
Bothata bjo bongwe bjoo bo swanetšego go elwa hloko ke boikemelamolaong (legal entities) bjoo bo fokolago mabapi le kabelo ya naga, le/goba lenaneo le le fokolago la pušo leo le tšweletšego ka baka la go abela naga ka bofsa. Gantši naga e ile ya fiwa Trasete yeo e bopilwego ke bahodi (beneficiaries) le babolokedi (trustees) (gantši ba be ba feta 30). Mathomong go be go gopolwa gore bohle ba tla thuša go phetha mešomo ya polasa, eupša ka go ya ga nako go ile gwa ba molaleng gore taba ye e thomile go thatafala go ya pele mme gonabjale go šetše bahodi ba se kae bao ba šomago polaseng, bao maemo a bona a sego a bolokega.
Bothata bjo bogolo go batšweletši ba bantši ke go hwetša thušo ya tšhelete mabapi le tšweletšo (production credit), mme go a thabiša go hwetša ditharollo, go swana le morero wa maitekelo (pilot project) woo re o hlakanetšego le Kgoro ya Temo ya Freistata le OVK go thušana le batšweletši ba ba itšego bao re ba hlaotšego - OVK e thušitše batšweletši ka go ba adima tšhelete yohle yeo e bego e nyakega go bjala dibjalo tša bona ka nako, mme Kgoro ya Temo e thušitše ka go bušetša seripagare (50%) sa ditshenyegelo tšeo go OVK go hafola sekoloto sa batšweletši bao. Maitekelo a a sepetše gabotse mme motšweletši yo mongwe le yo mongwe o ile a kgona go bušetša kadimo ya gagwe le go ba le poelo, eupša mola re re re katološa lenaneo le bjalo ka ge go kwanwe, Kgoro ya Temo ya re ga e na tekanyetšo (budget) mabapi le morero wo!
Ge batšweletši ba atlega kgopelong ya bona ya dikadimo, mekgatlo ya tšhelete ga e fišegele go ba thuša ka tšhelete ya go lokiša le go hlokomela metšhene ya bona - ntle le ditlhamo tše di šomago gabotse ba ka se ke ba ba balemikgwebo.
Tikologong ya Bronkhorstspruit, le tikologong ya Lichtenburg lebakeng la kgauswana, ba AFGRI ba lemela batšweletši bao ba hlabologago - ba diriša bakontraka ba bagolo ba bašweu go phetha mešomo ya temo, mme mafelelong a sehla batšweletši ba fiwa kabelo ya seo se šetšego (AFGRI e goga ditshenyegelo tša pšalo gammogo le seripagare (50%) sa dipoelo).
Batšweletši ga ba ithute go lema ka ge ba sa rutwe bokgoni.
Batšweletši bao ba lekago go kgatha tema ga ba amogele moputso (reward) - go bonala e ke naga yohle e lengwa ka go hlakanelwa mme batšweletši ba fiwa kabelo ka go lekanyetša (pro-rata share) go ya ka bogolo bja naga, e sego go ya ka poelo yeo e bilego gona mašemong a bona.
Ge poelo ya tirišo ye e ka boela fase re holofela gore AFGRI e tla tlogela go lemela batšweletši ba mme ba tla šala ba le mathateng a magolo ka ge ba ka se kgone go tšwela pele ka bobona.
Theko ya godimo ya monontšha e dira gore batšweletši ba se diriše bokaakang bjoo bo nyakegago - se se hlola phokotšo ya dipoelo le ge e ka ba poelomorago ya maemo a nagatemo.
Trasete ya Lehea (Maize Trust) e hlomile lenaneothušo le lebotse kudu mabapi le tefelo ya go tšhela kalaka, temotheo, tlhahlo (mentoring) le inšorense ya ditshenyegelo tša pšalo (input insurance). Le ge go le bjalo, thušo ye e hwetšagala fela ka dikgwebo tša agri (agribusinesses). Gantši motšweletši ga se leloko la kgwebo ya agri goba ga a kgone go hwetša kadimo ka thušo ya kgwebo ya agri, goba ka nako ye nngwe ga go na kgwebo ya agri tikologong ya gagwe (go swana le mafelong a Kapa-Bohlabela) - se se ra gore motšweletši ga a kgone go amogela thušo yeo e fiwago ke "Maize Trust".
Tirelo ye e tšweletšwago ke Dikgoro tša Temo ga se ya maemo a a nyakegago - balemiši gantši ga ba na tsebo ye e swanetšego le gona ba bantši ga ba fišegele go thuša batšweletši.
Tsenelo ya nagatemo ke bothata diprofenseng tše dingwe - kudu go tšeo di se nago le nagakopanelo, go swana le kua Freistata. Kgoro ya Ditaba tša Naga ga e šome ka moo go kgontšhago - e gana go reka naga ya maemo a godimo ka theko ye e swanelago, mme ge e reka naga ga e hlokomele gore batšweletši ba fiwe ditlhamo tšeo di nyakegago go e lema -motšweletši ga a hloke naga fela.
<fn>PulaImvula. FactorsMaize.2010-02.nso.txt</fn>
Ka setšo mohola wa nagatemo o be o theiwa godimo ga botšweletši bja yona. Mafelong a dipolaseng batšweletši e sa le bona ba ba rekago bontši bja nagatemo fao poelo e lego taetši ye kgolo ya mohola wa polasa.
Tswalo ya godimo goba ya fase ya tšhelete le yona e huetša batšweletši ka ge ba bantši ba bona ba šomiša tšhelete ye ba e adimilego ka botlalo goba ye ba adimilego karolo ya yona. Peo ya tšhelete ya go aga dikago le go kaonafatša polasa le yona e na le khuetšo ye bohlokwa mabapi le mohola wa nagatemo.
Go abaganya tšweletšo ya dibjalo le batšweletši ba bangwe.
Poelo ya kapetlele (capital gain) lebakengtelele yeo e sepelelanago le koketšo ya mohola ka go feta ga nako.
Dipoelo tše tša lebakatelele di theilwe godimo ga dipoelo tša sephesente (percentage returns) tšeo di hlolwago ke tirišo ye e atlegilego ya naga yeo tšweletšo ya tšhelete go yona e yago godimo le fase ka leboo ka go feta ga nako. Ka kakaretšo mohola wa naga o golela godimo ka go feta ga nako mme lefaseng ka bophara go bonala o ka re beng ba naga ye e tšweletšago dibjalo ba a fokotšega. Ka lebaka le go ba boima go batšweletši ba bafsa go tsenela naga lebakengkopana le go e lefela ka tšweletšo ye e kgontšhago. Go molaleng gore maemo a a a fetoga ge naga e hwetšwa ka neo (grant) (LRAD), goba ka bohwa, goba ka kadimo ye tswalo ya yona e tlaleletšwago (subsidised interest rates) (go swana le lenaneo le lefsa la Kgoro ya Ditaba tša Naga ye e bitšwago "Proactive Land Acquisition Scheme (PLAS)".
Khirišo ya naga e fetogile go tloga go mokgwa woo batšweletši ba bafsa ba ka tsenelago temo go ya go mokgwa woo batšweletši ba kgale ba ka hwetšago naga ye nngwe gape le go katološa mešomo ya bona ya temo. Mokgwa wo wa mafelelo o swanetše go akanywa ka maatla malebana le nagakopanelo fao go lego naga ye ntši yeo e sa šomišwego mola go na le batšweletši ba mmalwa ba ba kgonago bao ba hlokago naga ye nngwe gape yeo ba ka e šomišago ka katlego. Go hira naga go dumelela batšweletši go katološa kgwebo ya bona ntle le sekoloto le boineelo bjo bo sepelelanago le bongnaga.
<fn>PulaImvula. Farmer(maize).2011-07-07.nso.txt</fn>
Seswantšho sa 1: Jane McPherson (ka go la nngele), o ile a thabišwa kudu ke leeto la Mna Mzebenzi Zwane, yo e lego Leloko la Komitiphethišo ya Temo profenseng ya Freistata, le Moh Nandi Mayathula-Khoza, Leloko la Komitiphethišo ya Temo profenseng ya Gauteng, ka nako ya Letšatši la Puno la NAMPO. Ba na le Dr Limakatso Moorosi (ka go la go ja), Hlogo ya Kgoro ya Temo ya Freistata.
Seswantšho sa 2: Ka morago re bona Gideon Ralepedie (Senwes), G. Motseng, Jane McPherson, B. Tswene (Leloko la Komitiphethišo, Leboa-Bodikela), N. Maloyi (Spikara); ka pele go na le Japie Fransman (Senwes), C. Kanyane le Sello Lesupi, bao le bona ba etetšego sekgoba sa Tlhabollo ya Balemi gona moo Letšatšing la Puno la Nampo.
Maikemišetšo a Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA ke go hlabolla batšweletšikgwebo ba baso ba mabele bao ba kgonago. Go phethagatša nepo ye go bohlokwa go nepiša motho (individual); re swanetše go hlabolla batho.
Tlhabollo GA E NEPIŠE naga.
Tlhabollo GA E NEPIŠE metšhene.
Tlhabollo GA E NEPIŠE mebaraka.
Tlhabollo GA E NEPIŠE tšhelete.
Tlhabollo GA E NEPIŠE go lemela motšweletši.
Tshepetšo yohle e thoma ka tlhabollo ya motho - dintlha tše dingwe tšohle di latela ye. Tlhabollo ke tshepelo, ga se tlolo (jump).
Tona ya gonabjale ya Temo, Moh Tina Joemat-Pettersson, o boletše gore o bona go le bohlokwa go hlaolela batšweletši magorong a go fapafapana.
Mohlamongwe batho ba ka gakanega ge re re batšweletši ba Kgato ya 1 le bao ba lemago dihektare tša gare ga e tee le tše lesome (1 - 10) ba wela legorong le tee. Le ge go le bjalo, go bohlokwa go ba le lenaneo le le akaretšago dikgato tše di ka hlaolwago gabonolo - motšweletši yo mongwe le yo mongwe yo a tsenelago lenaneo la rena o thoma Kgatong ya 1 - bogolo bja tšhemo ya gagwe ga bo na taba. Motho wa Kgato ya 1 o swanetše go tsenela dithuto tše di itšego tšeo di bopago motheo wa bolemikgwebo. Madimabe ke gore go na le batšweletši ba bangwe bao ba ka se kego ba tšwela pele go feta Kgato ya 1 ka ge mohlamongwe ba sa kgone go hwetša naga ye nngwe gape goba ba sa kgone go diriša metšhene.
Batšweletši ba Kgato ya 2 ba wela legorong le le latelago mme ba swanetše go tsenela dithuto tše di itšego kgatong ye - dithuto tšeo di theilwego godimo ga tsebo ye ba e humanego Kgatong ya 1. Batšweletši ba le bona mohlamongwe ba ka se tšwele pele go feta kgato ye, ka lona lebaka la ditšhitišo tša letlotlo, naga goba tirišometšhene tšeo ba sa kgonego go di phema.
Batšweletši ba Kgato ya 3 ke bao ba tšwetšego pele go tloga Dikgatong tša 1 le 2, ba humanego bokgoni ka dithuto le tsebišo yeo ba e filwego dikgatong tše pedi tša mathomo, le gona ba kgonago go tšweletša mabele ao a fetago ditone tše 250 ka ngwaga. Motšweletši yo a sa thomago yo a hweditšego naga ya dihektare tše 1 000 ka thušo ya PLAS (bjalo ka mohlala), a ka ba a sa rate go thoma tshepelo ye Kgatong ya 3 - go tloga go le bohlokwa kudu gore motšweletši yo mongwe le yo mongwe a thome Kgatong ya 1 mme a tšwele pele go tloga fao. Batšweletši ba bangwe mafelelong ba tla fihla maemong a a feletšego a botšweletšikgwebo, eupša ka mabaka a a fapafapanego, ba bangwe ba tla dula e le batšweletšinyane goba batšweletši bao ba tšweletšago fela go iphepa.
Thuto ya Motheo ya Tšweletšo ya Lehea.
Thuto ya Matseno go Tšweletšo ya Lehea.
Thuto ya Matseno go Tšweletšo ya Sonoplomo.
Thuto ya Matseno go Tšweletšo ya Mabelethoro.
Thuto ya Matseno go Tšweletšo ya Korong.
Thuto ya Matseno go Tšweletšo ya Matokomane.
Thuto ya Taolo ya Tirišometšhene.
Go tšea dišupommu.
Boemo bja pH le fosfate mmung.
Botebo bja mmu.
Peakanyommu ya motheo.
Palo ya dibjalo (plant population).
Taolo ya ngwang le disenyi.
Go tšhela kalaka.
Go enya peu le palo ya dibjalo.
Taolo ya ngwang le disenyi.
Kgokaganyo (networking) le intasteri ka bophara.
Phetišetšo ya tsebišo.
Phetišetšo ya tsebišo.
Thuto ya Tlhokomelo ya Trekere le Didirišwapolaseng.
Thuto ya Motheo ya Go Lokiša Entšene.
Thuto ye e Phagamego ya Tšweletšo le Papatšo ya Lehea.
Thuto ye e Phagamego ya Tšweletšo le Papatšo ya Sonoplomo.
Thuto ya Tekanyo ya Methopo le Peakanyo ya Polasa.
Thuto ya Tlhabollo ya Bokgoni.
Thuto ya Tlhokomelo le Thušo Polaseng.
Thuto ya Taolo ya Tirišometšhene.
Tokišo le Tlhokomelo ya Metšhene.
Kgetho ya dikhalthiba.
Nontšho ye e feletšego.
Tirišo ye e feletšego ya methopotlhago.
Taolo ya dikgonagalokotsi le inšorense.
Papatšo le poloko.
Taolo ya letlotlo (dikadimotšweletšo).
Kelo (calibration) ya diplantere le digašetši.
Mekgwa ya go lema.
Peakanyo (setting) ya didirišwa.
Khumano ya thušo ya tšhelete (grants) le thušo ya mmušo.
Dikgato tše di fapanego tša nontšho.
Kgetho ya dikhalthiba.
Taolongwang ya sekhemikhale (mananeo).
Kgokaganyo (networking) le intasteri ka bophara.
Phetišetšo ya tsebišo.
Phetišetšo ya tsebišo.
Thuto ya Go lema go hlagiša Poelo.
Thuto ya Tšweletšo ya Lehea le le Nošetšwago.
Thuto ya Tšweletšo ya Bali ye e Nošetšwago.
Thuto ya Tšweletšo ya Korong ye e Nošetšwago.
Thuto ya Tlhokomelo ya Ditrekere tše di dirišwago kudu.
Papatšo ya mabele.
Phetošo (diversification) le tirišo ye e feletšego ya methopo.
Dikgwebo tša Agri.
Temo ye e beakantšwego (organised agriculture).
Barekiši ba dinyakwapšalo (inputs).
Dipanka le mekgatlo ya letlotlo (financiers).
Go thuša batšweletši go tsenela temokgwebo.
Kgokaganyo le intasteri ka bophara.
Phetišetšo ya tsebišo.
Phetišetšo ya tsebišo.
<fn>PulaImvula. Farmer1.2010-08-06.nso.txt</fn>
Bao maina a bona a šišintšwego mabapi le go beiwa Moleminyane (Small Scale Farmer) wa Ngwaga wa Mpumalanga, gammogo le bao ba kgethilwego go fetela kgatong ya mafelelo ya phadišano ye, ba tsebišitšwe. Mofenyi o tlo rwešwa diala moletlong wa Mokgatlo wa Ditone tše 250 ka la 26 Agostose 2010.
Alpheos Masina o belegilwe ka ngwaga wa 1948 kua Badplaas. O nyetše Christina Ncongwane mme ba na le bana ba ba selelago. O goletše gona fao Badplaas mme ga se a ka a tsena sekolo. Ka 1965 o thomile go šoma kagongdikgwa kua New Town; o šometše gape le mokontraka wa Kruger Construction, ba aga tsela ya go tloga Baberton go ya Badplaas. Ngwageng wa 1968 o thomile go šoma polaseng fao go bego go bjalwa mabele a mohutahuta gammogo le merogo. Gonabjale o lema nagatemego ya dikhektare tše nne fao a bjalago lehea, dinawa le merogo.
Alpheos ke yo mongwe wa bahodišwa ba Trasete ya Ndwandwa bao ba filwego polasa moo Badplaas go ya ka Pušetšo ya Naga (Land Restitution). Ke mokgalabje wa mafolofolo yoo a ratago go ithuta ka mehla.
Nkomisheni Mhlongo o belegilwe ka 1953, motsaneng wo monyane wo o bitšwago Langeloop, seleteng sa Nkomazi. O goletše motseng wo mme a thoma go tsena sekolo ka 1959 Sekolong sa Tlase sa Driekoppies. Ge a bala mphato wa mathomo (grade 3) o ile a šuthišetšwa Sekolong sa Lomati Dry fao a phasitšego mphato wa boselela (grade 8) ka 1971. Ka 1974 o ile a reka khefinyana ya batswadi ba gagwe a thoma go e laola. O nyetše Nomasonto Ngwenya ka 1975 mme ba šegofatšwa ka bana ba ba šupago, bašemane ba ba babedi le basetsana ba bahlano. Ba bangwe ba a šoma mola bofejane a sa tsena sekolo.
Morago ga ge a rekile kgwebo yela, o ile a e katološa ka 1975 ya ba lebenkele le legolo. O ile a reka le maitišetšo (lounges) a mabedi, a aga leselaga le gona a reka diruiwa. Gonabjale o na le dikgomo tše 345.
Ka 1997 o ile a phetha go boela temong ka ge batswadi ba gagwe e be e le balemi bophelo bja bona ka moka. O thomile go bjala lehea, matokomane, mmoba le dibjalo tše dingwe. Gonabjale o bjetše mmoba tšhemong ya dihektare tše di šupago, mola tšhemong ye nngwe ya dihektare tše 20 a bjetše lehea le mabele a mangwe a go swana le matokomane, mafodi a "butternut", morogo wa "okra", le dimenko. Lehea o le bjetše dihektareng tše e ka bago tše di selelago tšeo di nošetšwago. O kgonne go buna ditone tše 40 tša lehea, tše 15 tša matokomane le tše 20 tša mafodi a "butternut". Mo lebakeng le o buna dierekisi tše di bitšwago "cow peas".
Nyosi Mhlanga o belegilwe ka 1941 kua Gutshwa, pušongsetšhaba sa Khumalo, fao a goletšego gona. Ke motsana wo monyane, wo o lego bokgole bjo e ka bago 20 km go tloga White River, Mpumalanga. O thomile go tsena Sekolo sa Gutshwa ka 1952. O ile a tlogela sekolo morago ga ge a phasitše mphato wa bohlano ka 1959. Ka ngwaga wo o latelago a thoma go šoma bjalo ka modiredintlong kua Plaston. Bontši bja mengwaga ya bophelo bja gagwe Nyosi o šomile dihoteleng bjalo ka moapei le ge e ka ba weithara. O ile a nyala Evah Khumalo ka 1964, mme ba šegofatšwa ka bana ba babedi, mošemane le mosetsana. Evah o hlokofetše ka 2009 mme gonabjale Nyosi o phela a nnoši.
Motseng woo a goletšego go wona batho ba be ba lema nagakopanelo. Ba be ba bjala lehea, matokomane, le dinawa tše di bitšwago "jugo beans". Ge a gola o be a diša diruiwa tša batswadi ba gagwe. O ile a thoma go lema ka boyena ka 1978 mme ka 1982 a tlamega go tlogela bolemi ka baka la komelelo. A ba modiredi kua Ngodwana. Ka 2003 a boela temong mme a bjala merogo, lehea, matokomane le dinawa tša "jugo beans". Merogo ya gagwe o e bjetše tšhemong ya hektare e tee mola dibjalo tše dingwe di bjetšwe nagengtemego ya dihektare tše nne. Temateko ya lehea (maize trial plot) le yona e ile ya bjalwa polaseng ya gagwe mengwaga ye mebedi ya go latelana.
Vincent Mdluli o belegetšwe Mahukhube (Spelanyane), lefelong la pušosetšhaba ya Mpakeni, ka 1941. Mahukhube ke motsana wo monyane wo o lego bokgole bjo e ka bago 50 km go tloga Nelspruit, Mpumalanga. O thomile go tsena sekolo ka 1949, Sekolong sa Roman Catholic sa kua Daantjie Trust. O tlogetše sekolo ka 1957 morago ga ge a phasitše mphato wa bošupa. Ka 1960 a thoma go šoma tšhilong ya dikota ya Nelspruit Sawmill. Ka 1964 a hlatlošwa a bewa Mookamedi; o tlogile khamphaning yeo ka 1972. Ka 1976 a thwalwa bjalo ka morekiši lebenkeleng la difenitšhara la Ellerines mme a bewa Mookamedi ka 1980. O tlogile Ellerines ka 1999.
Ka 1964 Vincent o nyetše Josphinah Mndawe yo a hlokafetšego ka 2003. Ba ile ba šegofatšwa ka bana ba ba selelago, bašemane ba babedi le basetsana ba bane. Leitšibolo o belegilwe ka 1966 mola bofejane a belegilwe ka 1985. O nyetše Nonhlanhla Mavuso ka 2007 mme bona ga ba na bana.
Batswadi ba Vincent e be e le balemi mme yena o goletše polaseng. Ba be ba šomiša dipholo go lema mašemo a bona. Ge a gola o be a rata go rua diruiwa le go bjalo dibjalo. O thomile go itemela ka 2003.
Ngwageng woo a thoma go bjala lehea, matokomane le dinawa tša "jugo" mašemong a dihektare tše 15. Malobanyana o thomile go dirišana le mmoleledi (advocate), Mna Eros Mazibuko, yo a mo thušago ka tšhelete gore a kgone go lema ka mokgwa wo o kgontšhago le gona wo o atlegilego. Mo lebakeng le ba bjala lehea dihektareng tše e ka bago tše 30, matokomane dihektareng tše di selelago le dinawa tša "jugo" dihektareng tše pedi. Ba thwetše badiredi ba seswai le baotledi ba bararo ba ditrekere. Ba na le ditrekere tše nne, sešilafuru se tee, megoma ye meraro, megoma ye mebedi ya dipapetlasediko, plantere e tee, dihlagodi tše pedi le sephatšammu (ripper) se tee. Go feta fao Vincent o na le dikgomo tše 11 le dipudi tše 15.
<fn>PulaImvula. Farmer2.2010-08-06.nso.txt</fn>
Moleminyane wa Ngwaga wa Kapa-Bohlabela - mme mofenyi ke...
Photos: Bruce Nqezo, Simphiwe Tshabu, Leonard Nondonga, Colbert Timakhwe le Caledon Quta.
Bao maina a bona a šišintšwego mabapi le go bewa Moleminyane (Small Scale Farmer) wa Ngwaga wa Kapa-Bohlabela, gammogo le bao ba kgethilwego go fetela kgatong ya mafelelo ya phadišano ye, ba tsebišitšwe. Mofenyi o tlo rwešwa diala moletlong wa Mokgatlo wa Ditone tše 250 ka la 26 Agostose 2010.
Bruce o belegetšwe Kwadike A/A kua Lusikisiki mme o na le mengwaga ye 56. O phasitše mphato wa marematlou (matric) a šomela Gold Fields kua Vaal Reefs go tloga ka 1974 go fihla ka 1976. O ile a boela gae a šoma Kgorong ya Temo bjalo ka mootledi wa trekere le ge e ka ba Mothuši wa Tlhabologo (Development Assistent). O nyetše ka 1984 mme o na le bašemane ba bararo le basetsana ba babedi. Yo mongwe wa barwa ba gagwe o tsenetše dithuto tše di phagamego (tertiary education) mola ba bangwe ba sa le sekolong sa sekontari. Bruce o ile a lahlegelwa ke modiro (retrenched) wa go otlela ditrekere ka ngwaga wa 2000, ke moka a thoma go bjala lehea tšhemong ya dihektare tše pedi. Mo lebakeng le o tšweletša lehea, dinawa le matapola tšhemong ya dihektare tše tlhano.
Simphiwe Elliot Tshabu o belegilwe ka la 26 Mei 1956 Lefelongtaolo (Administrative Area) la Ntshiqo kua Tsolo. O ile a tsena sekolo sa tlase go fihla ka mphato wa bone (grade 6). Morago ga fao o ile a šoma boemengkepe bja Kapa (Cape Town) lebaka la mengwaga ye e selelago mme a šoma gape le femeng ya Vandarly Esco lebaka la mengwaga ye 20. Ka 1997 o ile a boela gae a thoma go rua dinku le dikgomo. Ka yona nako yeo a tšweletša lehea, dinawa le matapola mašemong a fao motseng wa gabo. O nyetše ka 1982 mme yena le mosadi wa gagwe ba na le bana ba ba selelago: bašemane ba bararo le basetsana ba bararo. Morwa wa gagwe yo mongwe o a šoma mola ba bangwe ba sa tsena sekolo. Ka baka la go lahlegelwa ka mošomo (retrenchment) le go hloka modiro, Simphiwe o ile a phetha go diriša naga ye a ka e hwetšago go tšweletša dijo le go itlhagišetša ditseno. Mo lebakeng le o tšweletša lehea tšhemong ya dihektare tše 14.
Leonard Nondonga o belegilwe ka la 27 Oktoboro 1950 Lefelongtaolo la Njezweni. O ile a tsena sekolo sa tlase go fihla ka mphato wa 6 (grade 8). O šomile intastering ya meepo kua Tlhabane (Rustenburg), e lego meepong ya platinamo, go tloga ka 1981 go fihla ka 1988. O nyetše ka 1977 mme o na le bašemane ba bahlano - ba babedi ba a šoma mola ba bararo ba sa le sekolong. O ile a lahlegelwa ke mošomo (retrenched) moepong ka 1989. A boela gae a thoma go lema mme a tšweletša lehea le dinawa. Ka morago o rekile trekere gore a kgone go lema ka bjako le gona ka moo go kgontšhago. Mo lebakeng le o šoma mošomo wa kontraka woo o mo thušago go itlhagišetša ditseno. Leonard o dumeletšwe go diriša dihektare tše nne tša nagakopanelo.
Colbert Timakhwe o belegilwe ka la 5 Desemere 1944. O goletše gae le batswadi ba gagwe bao ba bego ba amegile temong. O tsene sekolo sa tlase mme a fetša mphato wa 5 (grade 7). O šomile meepong ya gauta kua Lesley, Transfala-Bohlabela, lebaka la mengwaga ye lesome. O tlogile meepong ka 1989 a hudugela Kapa (Cape Town) fao a ilego a šomela Murray Construction. Ka 1991 a boela gae a thoma go lema. O ile a nyala a sa le Transfala mme ba na le bana ba ba selelago: bašemane ba bane le basetsana ba babedi. Bašemane ba šoma bohle mme mosetsana o tee o sa tsena sekolo. Colbert o šometše motšweletši lebaka la mengwaga ye meraro fao a ilego a ba le boitemogelo mabapi le tšweletšo temong. Mo lebakeng le o tšweletša lehea tšhemong ya dihektare tše tlhano.
Caledon Qutha o belegilwe ka la 30 June 1959 Lefelongtaolo la Njijini. O goletše gona a tsena sekolo sa tlase gona fao Njijini. Ge a tloga fao a tsena Sekolo se se Phagamego sa Mt Frere, a fetša mphato wa marematlou (grade 12) a ba a hwetša le Diploma ya Borutiši. Morago ga fao a ya Kapa a šoma dikolong tše di fapanego. O nyetše ka 1983 mme ba na le bana ba babedi: mošemane le mosetsana. Ka 1989 o butše lebenkele la dikrosari leo le rekišago le dienywa le merogo. Ka 2004 o hirile lebenkele la mogwebikakaretšo mme a boela Njijini kua Mt Frere fao e lego mong wa lebenkele motseng wa gabo. Caledon o ile a rata go bjala lehea ka ge merafe ye mentši e tlogetše go tšweletša lehea leo e lego sejokgolo sa yona. Go feta fao dikarolo tše kgolo tša nagakopanelo ga di dirišwe. O ile a kgahlwa kudu ke batšweletši tikologong ya Kokstad bao ba tšweletšago lehea ka bontši, mme gonabjale Caledon o tšweletša lehea mašemong a dihektare tše 20.
<fn>PulaImvula. FarmerMaize.2008-09.nso.txt</fn>
Byline: Taodišwana ye e ngwadilwe ke A.P.N. du Toit (ARC- Institute ya Dibjalo tša Mabele), S.J. Terrblanche (Yunibesithi ya Pretoria) le J.
Dimpša tše pedi ga di šitwe ke sebata.
Dihlopheng balemi ba kopana le dikgopolo tše mpsha.
Balemi ba ka ithuta ka balemi ba bangwe.
Dihlopha di na le maatla (bargaining power).
Nako e fihlile ya gore balemi ba ba hlabologago ba mono Afrika-Borwa ba tlogele go ithekga go fetiša ka mekgahlo ya mmušo mme ba thome go laola bokamoso bja bona ka bobona.
Motheo wa go ipha maatla ke go hlohleletša (mobilise) balemi ba gae. Tlhohlo go balemi ke go šoma ka phišego go kgonthiša popo ya dihlopha tša balemi tšeo di ikemelago le gona di laolwago ke maloko a tšona ka botlalo. Dihlopha tša balemi di bopa popegothulaganyo (organisational structure) ye botse ya tirišanommogo ya go tliša diphetogo dipolaseng le ge e ka ba lenaneongtemo ka kakaretšo.
Le ge go le bjalo, go molaleng gore tlhohleletšo ya balemi ya go bopa dihlopha tše di kgontšhago e tlo tšea nako. Nepo ya dikeletšo tše di latelago ke go hlohleletša le go hlahla baetapele temong gore ba thekge tirišano gare ga balemi ka phišego.
Dihlopha tša balemi tša gae di swanetše go bopša ka baka lang?
Balemi ba ka ithuta ka balemi ba bangwe. Ka tsela ye ba humana tsebo, boitemogelo le bokgoni bjo bofsa.
Molemi yo e lego leloko la sehlopha o kgona go tšea sephetho bokaone. Ka go diriša tsebo yeo maloko a sehlopha a e hlakanetšego, diphošo di ka fokotšwa. "Dihlare ga di epiwe moleteng o tee."
Dihlopheng balemi ba ithuta go nagana dilo ka bofsa le go leka dilo tše mpsha. Maloko a sehlopha a hlohleletšwa go leka dilo tše di fapanago (alternatives).
Dihlopha di nolofatša kgokaganyo le ditirelo tša go swana le dinyakišišo, bolemiši, dinyakwa tša pšalo le papatšo. Bao ba tšweletšago ditirelo tše (service providers) ba rata go rerišana le sehlopha seo se beakantšwego gabotse le go reka ditšweletšwa tša sona goba go se rekišetša diphahlo ka bontši (in bulk).
Dihlopha di thuša go okeletša botšweletši dipolaseng. Se se diragala ka baka la kopanyo ya tsebo, bokgoni le boitemogelo bjoo maloko a sehlopha a bo hlakanetšego.
Dihlopha di kgontšha balemi go tiiša maatla a bona a go rerišana le bareki/barekiši (bargaining power). Balemi bao ba hlabologago ba hloka maikemišetšo a a tiilego. Sehlophathuto se se kgontšhago ke lentšu la maloko a sona.
Dipharologantšho tša sehlophathuto se se kgontšhago ke dife?
Boetapele bjo bo tiilego - "Baetapele ba direla batho, ga ba direlwe ke batho".
Sehlophathuto se se kgontšhago ga se bušwe ke moetapele wa sona le ge e ka ba le lengwe la maloko a sona.
Se na le ponelopele, maleba le dinepo tše di kwegago gammogo le leanotiro (plan of action) le le tiilego le phišego ya go le phethagatša.
Maloko a na le maemo a go swana temong le gona a hlakanetše kgahlego le dinyakwa tše di swanago. Kamano gare ga maloko a sehlopha e matlafala go ya ka palo ya dintlha tše a di hlakanetšego.
Maloko a swanetše go kwešiša gabotse tema yeo mongwe le mongwe a swanetšego go e kgatha sehlophengthuto.
Sehlophathuto se swanetše go ba le tšhelete le methopo ya sona. Tšhelete ya sehlophathuto e tšwa kudu go maloko a sona le gona e laolwa ke ona.
Maloko a amogetše boikarabelo mabapi le sephetho sa leanotiro; a ineetše go direla sehlopha mme a kgotsofatšwa ke go tsenya seatla medirong ya sona.
Maloko ohle a fišegela go ithuta mme a dumela go abelana tsebo le boitemogelo.
Maloko a itshepa peakanyong le taolong ya ditaba tša ona mme a kgona go hwetša mekgwa ya go humana ditirelo tše di kgontšhago.
Sehlophathuto se swanetše go kgona go fetola maikemišetšo a sona mabapi le kgetho ya ditshepedišo le mekgwa ya go phethagatša maleba le dinepo tša sona.
Se swanetše go diriša botsebi le bokgoni bja leloko le lengwe le le lengwe ka tsela ye e kgontšhago.
Se swanetše go emela kgokagano (khominikheišene) ye e lokologilego. Maloko a swanetše go ikwa a lokologile go tšweletša maikutlo a ona mabapi le mošomo wa ona le ge e ka ba mabapi le tiro ya sehlopha.
Sehlophathuto se swanetše go itlhahloba ka mehla. Se swanetše go fela se emiša mešomo ya sona go sekaseka ge eba se šoma ka katlego le gore tshepedišo ya sona e ka kaonafatšwa bjang.
Se swanetše go ikgokaganya ka moo go kgontšhago le mekgatlo ya maemo temong (higher levels of organised agriculture). Dihlopha tša mohuta wo di tswalane le mekgatlo ye e nago le baemedi mekgatlong ye mengwe.
Se kgona go ikahlola le go rarolla mathata le ge e ka ba go fediša ditlhaelo tša sona. Ga se tšhabe go fetola seo se nyakegago go kaonafatša mošomo wa sona woo o kgontšhago.
Dihlopha di fa maloko a tšona tšhušumetšo (incentive). Le ge leloko le lengwe le lengwe le na le boikarabelo bja go direla sehlopha, maloko a tseba gabotse gore go na le mohola go ba le kabelo sehlopheng.
Dihlophathuto di swanetše go nyalelanywa le setšhaba le dipopegoleago tša sona. Ge go hlokega, kgokagano le pušosetšhaba e bohlokwa kudu. Pušosetšhaba le mekgatlo ye mengwe ya gae e swanetše go dumela gore go na le nyakego ya go bopa sehlopha sa balemi.
Balemi ka bobona ba swanetše go kgetha maloko a sehlopha.
Dihlopha di ka thoma ka go šoma fela (informal status) mme ka morago tša theiwa ka molao (formal status) mola di ipeakantše gabotse. (Bala ka ga kgopolo ya "Šoma pele, beakanya ka morago" mo tlase). Mokgwa wo o kaone ka ge o ka fetolwa ge go hlokega le gona o dumelela balemi go tšwela pele ka go bopa sehlopha.
Dihlopha tše di lego gona di ka beakanywa ka bofsa goba di ka tsošološwa. Le ge go le bjalo dihlopha tše di sa šomego di swanetše go fedišwa.
Fao balemi ba sego ba ba ba ipeakanya ka sehlopha, go nyakega babeakanyi/banolofatši bao ba ka thomišago popo ya sehlopha le go e sepediša.
Ge babeakanyi/banolofatši e se maloko a setšhaba seo, go nyakega batho ba ba tshepegago ka botlalo go tšwa setšhabeng bao ba ka kgathago tema ye bohlokwa ya go boledišana le balemi.
Ponagatšo (transparency) ka lehlakoreng la babeakanyi le baetapele ke ntlha ye bohlokwa popong ye e atlegilego ya sehlopha.
Go bohlokwa gore dinyakwa le mathata a sehlopha seo se itšego a tsebje ka ge peakanyo ya ka moso le peo ya dinepo tša sehlopha e swanetše go theiwa godimo ga tsebo yeo.
Mokgwa wo o thuša balemi go thoma go bopa sehlopha ntle le go senya sebaka. Balemi ba se kae ba thoma go šogašoga bothata bjo bo itšego mme ba šoma mmogo go bo rarolla. Maloko a sehlopha se a ineela go ya pele go phethagatša dinepo tša sehlopha. Ka go dira bjalo moya wa tirišano o golela pele mme maloko a thoma go bopagana ka tokologo. Ka tsela ye popo ya sehlopha e ka bapišwa le sephedi se se golago ka bosona.
Dihlopha di bopega ka botšona ntle le go šitišwa ke khuetšo ye e tšwago ka ntle.
Sehlopha se hlola moya woo o tšweletšago boetapele bja nnete mme moetapele a ka kgethwa ka tokologo.
Sehlopha se gapša ke dinepo tša sona, e sego dikganyogo tša baetapele ba sona goba tša mekgatlo ya ka ntle.
Ka tlwaelo popo ya sehlophathuto se se kgontšhago ke sephetho sa go šoma mmogo ga balemi ba setšhabeng se se itšego bao ba fišegelago go phethagatša dinepo tša bona le go rarolla mathata ao ba a hlakanetšego. Popo ya sehlopha sa balemi e ka se gapeletšwe ke balemi ka bobona le ge e ka ba motho wa ka ntle. Tshepelo ya popo ya sehlopha e fapana go ya ka mabaka.
Ge balemi ba setšhabeng se se itšego ba kganyoga go bopa sehlophathuto, baetapele ba ka thoma ka go swara kopano ya go šogašoga taba ye lefelong la kemelathoko (neutral venue). Kopano ye e tlo tsenwa ke batho ba se kae ba bohlokwa bao ba nago le phišego ya go thea sehlophathuto seo se tlogo ba tšwela mohola kgwebongtemo ya bona. Nepo ya kopano ye ke go dira tekanyetšo (nyakišišo) ye e tsenelelago ya seemo sa gonabjale sa temo. Go feta fao kopano ye ke sebaka sa go kgonthiša nyakego ya go thea sehlophathuto le go šogašoga ka go tsenelela dinepo le ditetelo tša bao e tlogo ba maloko a sona. Bao e tlogo ba maloko ba swanetše go tseba mehola yeo sehlophathuto se ka ba tlišetšago yona. Kopano ya mohuta wo ke mokgwa wo mobotse wa go tlwaetša maloko le go a tsebišana. Kopano ye e dumelela balemi go kgonthiša ge eba ba nyaka go ineela morerong wa mohuta wo. Ka nako yeo le gona go bohlokwa go bea ditšhupetšokakaretšo mabapi le dinepo tša sehlopha.
Kgato ye e latelago ke go bea letšatši la go thea sehlopha. Re šišinya gore kopano ye e se be ya molao (should be informal). Kopanong ye bao e tlogo ba maloko ba swanetše go tšea sephetho mabapi le potšišo ya gore na ke nako ya maleba ya go thea sehlopha ka molao (formal group formation). Ge ditheo di dumelega, baetapele ba ka tšwela pele go thea sehlopha.
Mathomong babeakanyi/banolofatši ba kgatha tema ya baetapele le ge e le ba motšwaoswere. Balemi bao ba bontšhago gore ba ka rata go ba maloko a sehlophathuto ba laletšwa go tla kopanong ye.
Kgetho ya baetapele le tlhalošo ya pakatiro ya bona. Go nyakega modulasetulo wa mohuta mang Monolofatši wa sehlophathuto ka boyena e se ke ya ba moetapele wa sona - maloko a swanetše go ikarabela?
Dinepo tša sehlopha tša lebakatelele (long term) di swanetše go šogašogwa ka go tsenelela, tša ngwalwa, tša ngwalollwa, tša bewa ka mantšu a mangwe tša ba tša beakanywa ka bofsa. Maloko a swanetše go kgonthiša gore a kwešiša dinepo tše ka botlalo gore go se be le kwelothoko.
Maloko a swanetše go kgona go bea dinepo le dintlha tše bohlokwa tše di a amago (priorities) malebana le lebaka la dikgwedi tše di selelago tše di tlago goba ngwaga. Ditiro le boikarabelo bjo bo sepelelanago le mešomo ya go fapafapana yeo e nyakegago go phethagatša dinepo, bo swanetše go hlalošwa. Hlopha mešomo le dinepo go ya ka bohlokwa bja tšona go sehlopha.
Go swanetše go tšewa sephetho mabapi le gore maloko a tlo kopana neng, kae le gona gakae go ahlaahla dinyakwa tšohle tša ona.
Ka ge tiragalo ye e le tlholego ya sehlopha go bohlokwa go kgonthiša boetapele bjo bo tiilego gammogo le dinepo le maleba ao a kwagalago le gona a hlalošitšwego ka botlalo.
Tshepedišo ya popo ya sehlophathuto e swanetše go tšwetšwa pele kopanong ye e latelago kopano ya go thea sehlopha.
Go feleletša maleba le dinepo.
Go tšweletša leanotiro (plan of action) le šetulo (schedule) ye e šupago letšatši le nako malebana le lebaka le le swanelago.
Go ngwala molaotheo ka go bea dikelo (norms) le melawana ye e itšego ya sehlopha mabapi le boleloko, tefo ya boleloko, tseno ya dikopano, maitshwaro a maloko, le ba bangwe ba ba amegago (stakeholders).
Gantši komiti ye e akaretša maloko a mahlano, e lego modulasetulo, motlatšamodulasetulo, mongwaledi le maloko fela a mangwe a mabedi. Dihlopha tše dingwe di rata go bea motlatšamongwaledi le ramatlotlo go kgonthiša taolo ye e nepagetšego ya matlotlo. Maloko a mabedi a a ka kgethwa go okeletša bale ba bahlano goba ba ka kgethwa legatong la maloko fela a mabedi. Go šišinywa gore maloko a komitipeakanyo a swanetše go kgethwa ka go ela bong hloko, ke go re a swanetše go emela banna le basadi go ya ka palo ya bona sehlopheng. Mokgwa wo mokaone ke go kgetha banna ba babedi le basadi ba babedi mme leloko la bohlano, e lego modulasetulo, ya ba monna goba mosadi. Komiti e emela maloko go se sengwe le se sengwe seo e se dirago. Komiti e arabela maitshwaro le ditiro tša sehlopha, ntlha ye e lego bohlokwa mabapi le go phethagatša dinepo tša sona ka katlego.
Ka kakaretšo re ka re dihlopha tše nnyane di atlegile go phala tše kgolo. Bogolo bjo bokaone bja sehlopha bo sepelelana le seo se nepišwago, popego ye e itšego le bokgoni bja komitipeakanyo bja go se laola le go tiiša maitshwaro, gammogo le kgotlelelo ya go phethagatša boikemišetšo bja sehlopha. Go bohlokwa go rerišana le pušosetšhaba le/goba baetapele ba setšhaba mabapi le popo ya sehlopha sa balemi. Gore sehlophathuto se šome ka moo go kgontšhago setšhabeng, balaodi ba sona ba swanetše go široga diphapano mabapi le ditaba tše di laolwago ke mekgatlo ye mengwe. Dihlopha tše dingwe di phema thulano ka go laletša balemi bohle setšhabeng go tla matšatšing a balemi a ngwaga.
Dibaka tša thušo (sponsorship opportunities).
Dikopano di swanetše go swarwa ka tekanelo go kgonthiša tšwelelo pele ya ditiro tša sehlopha. Re eletša gore mathomong go swarwe dikopano kgwedi le kgwedi. Ka morago go ka swarwa kopano morago ga dikgwedi tše pedi tše pedi. Le ge go le bjalo, ditiro tše di sepelelanago le sehla sa temo di tla laola lenaneo la sehlopha se sengwe le se sengwe. Diboledi le ditsebi di kgatha tema ye bohlokwa ka go lemoša maloko a sehlophathuto tsebo le tshedimošo ye mpsha. Ke tokelo ya sehlophathuto se sengwe le se sengwe go kgetha ka šedi le go laletša ditsebi tše go tla dikopanong tša sona. Ka wona mokgwa wo go ka laletšwa barekiši ba diphahlo tša temo (input suppliers) le ba bangwe bao ba tšweletšago ditirelo tše di thušago balemi. Dihlophathuto di fa balemi sebaka se sebotse sa go bega maemo a bokgoni le ditirelo tšeo ba di nyakago.
Gore tlhabologo ya temo mono Afrika-Borwa e akgofišwe go swanetše go ba le dihlopha tša balemi tše di kgontšhago. "Ge go se na le boetapele le peakanyo setšhaba se ka se tšwele pele, mme e šitago le batho bao ba nago le ditalente setšhabeng ba ka se phonyokge kgatelelo ya go hlokega ga tšwelopele," go realo Japie Grobler, presidente ya Agri SA. Ntlha ye bohlokwa tabeng ya go ipha tokelo temong ke go hlohleletša balemi gore ba dirišane!
<fn>PulaImvula. FarmerMaize.2008-12.nso.txt</fn>
Caption 2: Neels Ferreira (GrainSA), Johan Kriel (molomaganyi wa profense), Labious Manote le Tonie Loots (molomaganyi wa profense).
Mothopasefoka wa phadišano ya Motšweletšamabele yo a hlabologago wa Ngwaga o ile a tsebišwa moletlong wa maemo a godimo woo o bego o swerwe mantšiboa a 17 Oktoboro 2008 lefelong la "The Theatre on the Track" kua Kyalami. Ka phadišano ye Grain SA e nyaka go dumela le go tumiša bokgoni "excellence" bja batšweletši ba ba hlabologago intastering ya go tšweletša lehea, le go ba bea bjalo ka mehlala yeo e ka latelwago ke bao e sa lego ba bafsa intastering ye.
Go ile gwa hlaolwa balemi ba ba selelago bao ba ilego ba tsenela Phadišano ya Motšweletši yo a hlabologago wa Ngwaga wa 2008.
Isaac Khuto wa Ficksburg, Freistata.
Motšweletšamabele yo a hlabologago wa lenyaga ke Labious Manoto wa selete sa Mooifontein, Leboa-Bodikela. Re rata go lebogiša Labious le baphadišani ba bangwe ka seo ba se kgonnego.
Tše di latelago ke ditshwayotshwayo di se kae tšeo di tšwago go maloko a seboka sa baleki ka ga Labious morago ga leeto.
Maatla - Boineelo bjo bo kgotsofatšago, ga a tšhabe mošomo. O na le boitemogelo. O tseba seo a se dirago.
Keletšo - E šetše e le lebaka a swanelwa ke maemo a motšweletšikgwebo.
Maatla - O na le ditrekere le didirišwapolaseng tše di lekanego. O tseba seo a se dirago, dibjalo tša gagwe di a kgahliša mme didirišwa tša gagwe di hlokometšwe gabotse. O na le bošomelo le mabolokelo a mabotse.
Maatla - O na le naga, o na le didirišwa, o na le barwa ba babedi bao ba šomago le yena le gona o na le boitemogelo bja mengwagangwaga.
Maatla - O diriša temothuotswako gabotse ka go tšweletša lehea le sonoplomo le go rua dinku le dikgomo. Ke motšweletši wa nnete yo a nago le boitemogelo bja mengwaga ye mentši. O na le sehlopha sa ditrekere le didirišwa tša tšona, le ge e ka ba mabolokelo le bošomelo bjo bobotse. O na le tsebo le kwešišo ye e tsenelelago ya temo mme o tseba se a se dirago le gona ka lebaka lang. O kgopela keletšo go barekiši ba diphahlo tša temo - peu, monontšha le dikhemikhale.
Bofokodi - Monna yo o fedišitše dintlha tšeo di bego di bopa bofokodi bja gagwe mme o tšwela pele ka katlego le phegelelo.
Keletšo - Motšweletši yo o dira se sengwe le se sengwe ka nepagalo mme o kgotsofatša dinyakwa tša motšweletšikgwebo.
Maatla - O na le tsebo le boitemogelo bjo bo botse bja temo. O na le naga ye botse ye a e dirišago ka bokgoni le gona o na le ditrekere le didirišwa tše di lekanego.
Keletšo -- Tšwela pele ka mošomo wo o kgahlišago!
Maatla - Boitemogelo bjo bobotse, naga ye botse le pula ye e nago gabotse, gammogo le ditrekere le didirišwa tše botse.
Bofokodi - Taolo ya ngwang e swanetše go elwa hloko, kudu sehlwa "kweekgras". Papatšo ya gagwe e ka kaonafatšwa.
Keletšo - Maatla a ditrekere a swanetše go dula a sepelelana le katološo ya mašemo. Hlahloba mašemo malebana le nošetšo.
Maatla - O tloga a tseba gabotse seo a se dirago.
Keletšo - O swanetše go iphihliša matšatšing a balemi le go tsenela dithuto go feta ka moo a dirago ka gona gore a itemoše diphetogo tša kgauswana le ge e ka ba tsebo ye mpsha.
Maatla - Monna YO MOGOLO - dieta tše kgolo - mehlala ye megolo - yeo e ka tšwelago motho mohola ge a ka e šala morago. Monna yo ke mohlala woo o ka hlohleletšago ba bangwe - kudu barwa ba gagwe. O tutuetša kholofelo ya gore bokamoso bja temo bo ka lotega ge bo ka ba diatleng tše di swanago le tša gagwe. O kgonne tše kgolo le ge a be a swaregile mabakeng a katano le tlalelo mengwageng ye mentši. Re mo hlompha go fetiša. Yo ke monnanna gare ga banna. Bjalo ka motšweletši o sa gola mme ga a tšhabe go hlaola dintlha tša bofokodi tšeo a hlokago thušo mabapi le tšona - thušo yeo a kgonthišago gore o a e hwetša.
Keletšo - Motšweletši wa Ngwaga wa 2008!
<fn>PulaImvula. FarmerOfTheYear(maize).2010-12-01.nso.txt</fn>
Motšweletši wa Ngwaga wa 2010 - Profense ya Freistata e thopa sefoka gape!
Mengwageng ye mmalwa ye e fetilego go be go na le phadišano ya segwera gare ga diprofense tše pedi tše bohlokwa tše di tšweletšago mabele, e lego Freistata le Leboa-Bodikela.
Bjalo ka ge re bona, mo lebakeng la 2002 - 2010 bafenyi ba bahlano e be e le ba profense ya Leboa-Bodikela mola ba bane e be e le ba Freistata. Išago e tlo ba ngwaga wo bohlokwa wo o tlogo bontšha profense ye e hlagišago batšweletši ba ba phalago ba bangwe!
William Matasane ke mofenyi wa nnete wa ngwaga wo. Monna yo o kgethile temo go ba boiphedišo bja gagwe, mme o atlegile kudu. Bjalo ka moo re šetšego re boletše ditaodišwaneng tše di fetilego, William o tšweletša lehea le sonoplomo le gona o na le mohlape wo mogolo wa dikgomo tša nama le ge e ka ba dinku di se kae. O itheketše polasa mme o hirile le naga ye nngwe gape go katološa mešomo ya gagwe. William ke monna yo a ineetšego ba lapa la gagwe le gona ke mongmodiro yo a hlokomelago badiredi ba gagwe gabotse - mofenyi wa makgonthe. Re mo lebogiša ka lethabo.
<fn>PulaImvula. FarmerOfTheYear(maize).2011-06-07.nso.txt</fn>
Judges: Maloko a sehlopha sa baahlodi e be e le Karabo Peele, Jane McPherson, Gerhard Mamabolo, Jenny Mathews, Dirk van Rensburg le Willie Kotzé.
Koos: Koos le Lydia Mthimkhulu ka khitšhing ya bona.
Thando: Thando Lolwane o itokiša go šoma tšhemong ya gagwe.
Malefane: Malefane Makubo o hlaloša lerato la gagwe la temo.
John: John Dipane tšhemong ya gagwe.
Boy: Boy Mokoena o bontšha baahlodi sonoplomo ya gagwe.
David: David Motswene tšhemong ya gagwe.
Re a makala ge re lemoga gore ngwaga o šetše o fihlile kgatong ye gape. Re phethile go etela batšweletši ka pela lenyaga gore re bone dibjalo e sa le tše tala.
Leeto la rena le thomile ka la 11 la fela ka la 14 Aprele mme maloko a sehlopha sa baahlodi e be e le Karabo Peele (Trasete ya Lehea), Gerhard Mamabolo (AgriSETA), Jenny Mathews (sehlophatiro), Dirk van Rensburg (sehlophatiro), Willie Kotzé le Jane McPherson (bahlankedi lenaneong).
Re ile ra thakgatšwa ke thušo ya ba Volkswagen ba Klerksdorp bao ba re adimilego senamelwa seo se re kgontšhitšego go sepela mmogo.
Koos o belegilwe kua Paul Roux, polaseng ya Julius Bobbert. O ile a tsena sekolo sa dipolaseng sa gae go fihla ka Mphato wa 1. Bjaneng bja gagwe o be a raloka le bana ba mongpolasa, ka morago a thoma go dira mešomo ya go fapafapana polaseng. O thomile go šoma bogamelong a gama dikgomo, a thuša gape ka dikgomonama le diruiwa tše dingwe. Ka morago a ithuta go otlela ditrekere le go diriša didirišwa tša go fapafapana, seo a se dirilego mengwaga ye mehlano. Koos o ile a ba mootledi wa lori polaseng mme a thoma go lomaganya ditshipi ka bošomelong a lokiša le go bopa didirišwa. Ge a na le mengwaga ye 26 o ile a hudugela polaseng ye e bitšwago Mieliebult, ya Frikkie du Preez, moo a ithutilego go ya pele ka didirišwa, momaganyo le pšalo ya dibjalo.
Frikkie o kgathile tema ye bohlokwa tšwelongpele ya Koos go tloga ge e le modiredi wa polaseng go fihlela ge a eba motšweletšikgwebo. O ile a golelwa kudu ke boitemogelo ge a šomela Frikkie. Go feta fao Frikkie o mo rekišeditše didirišwa tše mmalwa tšeo a ilego a kgona go di lefela ge a hwetša tšhelete. Ka didirišwa tšeo a di rekilego go Frikkie, Koos o ile a thoma go thuša batšweletši ba bangwe ba ba hlabologago ba tikologong ya Senekal bjalo ka mokontraka. Tšhelete ye a e gotšego ka mošomo wa bokontraka o ile a e diriša go lefela didirišwa.
Koos o rekile ditrekere tša John Deere 3 140 le 265 Massey Ferguson le didirišwa tše dingwe tšeo a phethilego mošomo wa bokontraka ka tšona. Karolo ya ditseno tša bokontraka o e dirišitše go reka dikgomo. Ka morago o ile a hira nagatemego ya dihektare tše 55 fao a bjetšego lehea, mme a buna palogare ya ditone tše 3 godimo ga hektare ngwageng wa mathomo. Ka 2007 Kgoro ya Ditaba tša Naga e mo file polasa ye e bitšwago Astoria ka kontraka moo gonabjale a šomago bjalo ka motšweletši wa mohlokomedi (caretaker producer). Koos ke motšweletši wa bokgoni bjo bogolo mme o re o leboga thušo yeo a e fiwago ke ba Grain SA le ba Kgoro ya Ditaba tša Naga le tšeo ba mo diretšego tšona. O re le ge go le bjalo o lemoga gore tšweletšo ya dibjalo nageng ye e sa swanelego gabotse (marginal soil) e ka se swarelele lebakengtelele. Kontraka mabapi le polasa ye e swanetše go mpshafatšwa ngwaga le ngwaga mme kontraka ya gonabjale gare ga Koos le Kgoro ya Ditaba tša Naga ye e saenwego, e ama lebaka la go tloga ka 10 Nofemere 2008 go fihla Nofemere 2009, mme e dumelela Kgoro go e mpshafatša ge e kgotsofetše gore polasa e šongwa le go hlokomelwa ka tshwanelo. Nakong ye e fetilego, batšweletši ba be ba kgona go amogela lengwalobohlatse la bong, eupša maikemišetšo a a fetogile, ka fao ga go na nnete ya gore Koos o tla fiwa lengwalobohlatse la bong mabapi le naga ye. Ba Kgoro ya Ditaba tša Naga ba boletše gore ba kgotsofaditšwe kudu ke mošomo wa Koos go fihla gonabjale mme ba dumela gore kwano/kontraka ya mohlokomedi e mpshafatšwe.
Ka ge Koos a ikamantšha kudu le tšweletšo ya mabele ka mokgwa wa go hlagiša poelo mašemong a maamušo a a fokolago seleteng sa Senekal, o nyaka go godiša kgwebo ya gagwe ya bokontraka. Go feta fao o tsoma naga ya maamušo a mabotse yeo a ka e hirago go tšweletša lehea le sonoplomo. Se sengwe gape se a nyakago go se dira ke go oketša dikgomonama polaseng. Dipelaelo tše dingwe tše bohlokwa tša gagwe di akaretša bokgopo bja ba Kgoro ya Ditaba tša Naga mabapi le go fa batšweletši didirišwa. Koos o kganyoga go kaonafatša kišo ya meetse dikampeng tšohle tša polasa ya gagwe, go reka dikgomo tše dingwe gape le go bjala mafulo a ruri mašemong a botebo bjo bo sa išego.
Koos ke mohlala wo mobotse wa motho yo a bego a se na selo mme a šoma ka maatla go iphihliša fao a lego gona lehono. Go thabiša kudu go mo etela polaseng ya gagwe ka ge se sengwe le se sengwe se hlokometšwe gabotse mme tšohle di bolokilwe jarateng ka bothakga. Didirišwa tša gagwe tšohle di hlokometšwe gabotse mme di bolokilwe bobolokelong. Koos o nyetše Lydia mme ba na le bana ba bararo, barwedi ba babedi bao ba šetšego ba nyetšwe, le lesogana le tee, Clifford. Petunia, morwediagwe yo mongwe, o ithutetše temo mme ke molemiši tikologong ya Ficksburg. Clifford o feditše thuto ya mengwaga ye mebedi ya taolopapatšo le temo, o šomile bjalo ka lephodisa mengwaga ye mebedi, mme gonabjale o dutše polaseng sa ruri, fao a dirišanago le tatagwe. O na le tsebo ye e tseneletšego ya metšhene, seo se bonalago maemong a mabotse a didirišwa tša gagwe. Koos le ba lapa la gagwe ba dula polaseng mme ba bea mohlala wo mobotse wa mohuta wa phetolo woo o nyakegago temong.
Thando o belegetšwe Gelukspan (Bapong) ka 1957. Ke yena mošemane wa senyane baneng ba 12 ba Stention le Francinah Lolwane. O thomile go tsena sekolo Sekolong sa Motswenyane Primary ka 1966 mme a tlogela sekolo ka 1971 mola a phasitše Mphato wa 5 (Grade 7).
Ka 1997 o thomile mošomo femeng ya Stilfontein Panelbeaters bjalo ka modiredikakaretšo. Go tloga fao a ya a šomela Marico Foodstar bjalo ka mosepediši wa metšhene lebaka la dikgwedi di se kae. Morago ga fao a ya a šoma kua Stilfontein Goldmine bjalo ka mootledi wa setimela ka mokoting.
Thando o nyetše Atholia Lolwane mme ba šegofaditšwe ka bana ba bahlano, basetsana ba babedi le bašemane ba bararo. Leitšibolo la gagwe, Jacob (32), gonabjale o šoma Kgorong ya Maphelo kua Schweizer-Reineke. Progress (30) yena o šomela Kgoro ya Tlhabolloleago. Gladwin (28) o šomela Kgoro ya Tšhireletšo mme gonabjale o thušana le tatagwe polaseng. Primrose (24) o swaragane le dithuto tša Temo kua Taletšo FET mola Nomvuyo (16) a dira Mphato wa 8 (Grade 10) Sekolong se se phagamego sa Bethel. Gladwin o rata temo kudu mme o thuša tatagwe polaseng.
Thando o thomile go lema ka 1982 ka go thuša tatagwe. Ka 1983 a fiwa kadimo ke Agribank (Bophuthatswana) mme a thoma go lema naga ya gagwe ya dihektare tše 75 ka trekere e tee. Ka 1989 a reka trekere ye nngwe ya 6010 Ford. O rekile polasa ya dihektare tše 400 kua Klippan, a hira polasa ye nngwe gape ya dihektare tše 249 kua Lareystryd mme a ba a hira gape le nagakopanelo kua Gelukspan. Ka 2008 Thando e be e le Molemi wa Ngwaga wa Toyota New Harvest. Go ya ka Thando temo ke bophelo!
Malefane o belegilwe kua Petrus Steyn ka 25 Setemere 1949. O goletše polaseng ya Mna C.A. Claasen tikologong ya Petrus Steyn. O thomile sekolo a ba a fetša Mphato wa 2 (Grade 4) Sekolong sa Praemari sa Danielsrus kgauswi le Petrus Steyn. Malefane o be a rata polasa kudu mme a thoma go šoma gona ge a na le mengwaga ye 12. Ge a na le mengwaga ye 15 a thoma go šoma polaseng ka botlalo. Malefane o re ka nako yeo o be a gola 50c ka kgwedi, mme moputso wo o feletšego (full salary) wa R2 ka kgwedi o ile a o gola fela mola a kgona go rwala mokotla wa lehea wa boima bja 200 lb ka hlogo!
Malefane o ile a tloga polaseng a ya a šomela VKB - o re o be a gola moputso wo mokaone (R10 ka kgwedi) mme se se ile sa mo kgontšha go nyala mosadi wa gagwe. Morago ga mengwaga ye mmalwa motšweletšikgwebo a mo kgopela go boela polaseng. O re o be a phela gabotse mme a hlwa a amogela ponase morago ga puno ya mekotla ye 20 ya lehea - e be e le tšhelete ye botse.
Malefane o be a rata go yo šoma mafelongkago (construction sites) a ditoropongkgolo, ka fao o ile a hudugela Qwa-Qwa gore pasa ya gagwe e mo dumelele go tloga tikologong yeo. Ka 1990 Malefane a phetha go tloga ditoropongkgolo go ya gae Qwa-qwa go reka polasa. Mathomong o ile a kgona fela go hira polasa (ka go lefa R3 500 morago ga dikgwedi tše di tshelelago, gabedi ka ngwaga), eupša ka morago a kgona go reka polasa ka kadimo ya Land Bank yeo a e bušeditšego ka botlalo. O rekile polasa yeo ya dihektare tše 560, karolo ya dihektare tše 200 e lego nagatemego.
Malefane o re maikemišetšo a gagwe ke go bušetša kadimo ge a seno hwetša ditseno polaseng - dinyakwa tša gagwe di tla morago ga tefelo ya kadimo. O bušeditše dikadimo tša gagwe tšohle mme gonabjale o na le dipolasa tše di tšweletšago korong, lehea, dinawasoya le dinawa tša go oma; o ruile dikgomonama le gona o na le bogami bjo bonyane. Malefane ga a bone mathata mabapi le ka moso mme o thabela temo.
John o belegetšwe polaseng ye e bitšwago Vaalbank, seleteng sa Senekal. O ile a tsena sekolo sa polaseng sa Vaalbank go fihlela Mphato wa 4 (Grade 6). Morago ga mengwaga ye mene polaseng o ile a thwalwa Kgorong ya Ditsela ka 1970 mme a ba mootledi wa sekgorapata. O šometše Kgoro ya Ditsela le Mediro ya Mmušo mengwaga ye 23 a otlela dikgorapata. John o nyetše Jeanette (yo a rutilego sekolong sa praemari kua Senekal mengwaga ye 30) mme bana ba bona ba šetše ba nyetše/nyetšwe.
John le bagwera ba gagwe ba bane ba ile ba reka polasa ye e bitšwago Rooikoppies, eupša ba e rekišeditše Mna Mohapi ka 2005. Ka wona ngwaga woo John o ile a reka polasa ye e bitšwago Concordia, ka thušo ya Kgoro ya Ditaba tša Naga. O šetše a amogetše lengwalobohlatse la bong mabapi le polasa ye. O thabišitšwe ke thušo ye a e filwego ke ba Kgoro ya Temo, Kgoro ya Ditaba tša Naga le Grain SA go fihla gonabjale. John ke motšweletši wa mosefetogefetoge. Palomoka ya bogolo bja polasa ya gagwe ke dihektare tše 277 mme godimo ga fao o hira nagatemego ye nngwe ya dihektare tše 114.
Ditlhohlo tše dingwe tše di mo tshwenyago ke ditshenyegelo tša godimo tša dinyakwapšalo (input costs) le dithekišo tša fase tša mabele. Mekgwa ya gagwe ya go lema ke ye mebotse mme o šomiša ditlhamo tše botse polaseng ya gagwe. Ka ge John e se sa le lesogana o beakanya le go rulaganya mešomo ya gagwe gabotse gore a kgone go e fetša yohle ka nako.
Boy o belegetšwe polaseng ya kua Middleburg ka 1948, fao batswadi ba gagwe ba bego ba šoma. O nyetše mme o na le bana ba bane. Ga se a ka a tsena sekolo mme o thomile go rata temo ge a sa le mošemane wa go diša. Matšatšing ao ngwana o be a sa gapeletšwe go tsena sekolo, ka fao o hlwele nageng fao lerato la gagwe la tlhago le ilego la gola.
O ile a thoma go šoma dipolaseng tša batšweletšikgwebo mme a itšwetša pele go tloga go modiredikakaretšo go ya go mootledi wa trekere go fihla ge a eba foromane. Ka ge e be e le modiši o rata thuo ya dikgomo ka phišego. Gonabjale o ruile dikgomo tše 200 tšeo a di rekišago (commercial cattle), polaseng ya gagwe.
Mengwaga ye e ka bago ye 15 ye e fetilego Boy o be a na le dikgomonama tše e ka bago tše 800, mme phošo ye kgolo yeo a dirilego e be e le go rekiša dikgomo tšeo go lefela ditlhamo le go bjala dibjalo (agronomy crops). Boy o be a na le tikologigare (centre pivot) yeo e bego e nošetša dihektare tše e ka bago tše 40 yeo e hlomilwego polaseng ya gagwe mengwaga ye mehlano ye e fetilego. Madimabe ke gore megala ya mohlakase ya tikologigare le ya pompo e ile ya utswa.
Le ge yena a se a tsena sekolo, Boy ga se a ganetša bana ba gagwe go ithuta. Bana ba gagwe ba bararo ba ile ba tloga dipolaseng ba ya toropong moo ba phelago ba iketlile. Morwedi wa gagwe o mo thuša ka taolo le letlotlo mabapi le polasa.
Maswabi ke gore Boy o nyemile moko, ga a tshepe tša sehla se se tlago. E ka ba manyami a magolo ge motšweletši wa bokgoni bjo bokaaka, yoo a dirago tšohle ka noši, a ka tlogela temo.
David o belegetšwe polaseng ya Patatfontein, tikologong ya Middleburg, ka 1949. O be a thuša tatagwe le rakgolwagwe moo polaseng mme ke gona fao lerato la gagwe la temo le thomilego e sa le mošemane. Ba be ba lema ka mokgwa wa kgale wa go bitšwa "derde deel" - go ya ka mokgwa wo bona ba be ba lema tšhemo ka dipholo ba bjala dibjalo mme mafelelong karolo ya puno yeo ba e amogetšego e be e le teetharong fela.
David o diriša tšhelete ya gagwe (e sego ye e adimilwego) ka ge a na le dikgwebo tše dingwe gape, go swana le thuo ya dikolobe ye e bitšwago "Naga", yeo e lego kgwebo ye e hlokometšwego gabotse. Maikemišetšo a gagwe ke gore karolo ye nngwe le ye nngwe ya bolemi e swanetše go ema ka boyona mme ge e sa atlege o a e fediša. O reka peu ya gagwe go Monsanto mme ga a diriše di-GM. Dikhemikhale o di reka go Quemico mola menontšha a e reka go Sasol Nitro. O kwana kudu le barekiši ba dinyakwapšalo tša gagwe ka ge ba sa nyamalele mola ba di fihlišitše.
David o ganne go bolela ka tema ye e kgathwago ke mmušo Temong le ge e le tlhabollong ya batšweletši. O kgolwa gore katlego ya gagwe e letše go yena le letlotlo la gagwe le gore e theilwe godimo ga maikemišetšo a gagwe a go se fapoge tseleng ye a e swerego - go na le tsela e tee fela mme ke tsela ye e lokilego.
David o kgolwa gore tlhohlo ye kgolo yeo e ka šitišago tšwelopele ya gagwe ke kotsi ya tlhago ya go swana le komelelo goba pula ya sefako, bjalobjalo. Ditlhohlo tše dingwe ke go fetogafetoga ga mmaraka moo ditshenyegelo mabapi le dinyakwapšalo di sa lekanego le ditseno, le go hlokega ga taolo ya dithekišo tša ditšweletšwa ka baka la tšweletšo ye e fetišago.
David a ka rata go katološa mešomo ya gagwe ka go bjala mašemo a mangwe gape, eupša metšhene ya gagwe e a hlaela. Motheo wa phologo ya motšweletši mengwageng ye e tlago e tla ba go lekodiša mmaraka ka nepagalo le go bjala dibjalo tše di lebanego go ya ka dinyakwa tša ekonomi.
Baphadišani ba phadišano ye ga ba fapane go ya kae, eupša re thabile go bega gore ba bararo bao ba kgethilwego go fetela kgatong ya mafelelo moo mofenyi a tlogo kgethwa, ke Thando Lolwane, Malefane Makubo le Koos Mthimkhulu. Re ba lakaletša mahlogonolo.
<fn>PulaImvula. FarmersDaysMaize.2009-01.nso.txt</fn>
Bohlokwa bja matšatši a balemi le maitekelo a taetšo ke bofe?
Nepišo ya Lenaneotlhabollo la Balemi ke go hloma le go laola ditsha tša maitekelo (trial plots) fao batšweletši ba ka tsebišwago mehola ya mekgwa ye e nepagetšego ya peakanyommu, tirišo ya monontšha, kgetho ya khalthiba, taolo ya mengwang le disenyi gammogo le puno.
Bahlankedi ba lenaneo le ba lomaganya tlhomo ya maitekelo a le bakgathatema ba bangwe intastering ya temo - mokontraka, barekiši ba peu, barekiši ba monontšha le barekiši ba dikhemikhale tša temo -gore batšweletši ba kopantšhwe le tshedimošo le dithekniki tše kaone go phala tše dingwe.
Mola ditsha tša maitekelo a taetšo di hlomilwe, go bohlokwa kudu gore batšweletši bao ba hlabologago ba tikologo yeo ba tsebišwe dintlha tšohle tšeo di amanago le pšalo le tlhokomelo ya dibjalo tše di tlogo bjalwa ditsheng tšeo. Matšatši a balemi a fa batšweletši bao sebaka sa go kopana le batšweletši ba bangwe, dikhamphani tše di rekišago dinyakwa tša pšalo le bakgathatema ba bangwe intastering ya temo bao ba laletšwego go ba gona matšatšing ao - batšweletši ba ikhweletša tshedimošo le tsebo ye ntši matšatšing a.
matšatši a mane a balemi ao a ilego a tsenelwa ke batšweletši ba se kae.
Inšorense mabapi le ditshenyegelo tša pšalo (input insurance).
Lenaneong la rena re leka go akaretša bakgathatema bohle ba ba fapafapanago ba intastering ya temo tšwetšongpele ya batšweletši - mongwe le mongwe o na le tema yeo a e kgathago go ya ka botsebi bja gagwe. Tomaganyo e bohlokwa go kgonthiša tšwelopele ye e swarelelago, ye e sa kgaotšego.
<fn>PulaImvula. Farming.2008-11.nso.txt</fn>
Na temo e ama eng gabotse?
Mohlamongwe re ka se foše ge re re go tloga mathomong a temo, bjalo ka ge re e tseba lehono, nagatemego ye e hwetšagalago mo lefaseng e beetšwe mellwane (finite).
Le ge go na le mekgwatšweletšo yeo e kgontšhago tšweletšo ya dibjalo ntle le go diriša mmu bjalo ka mothopo wa medišo (bjalo ka mokgwa wo o bitšwago hydroponic), ka kakaretšo naga yeo e lengwago go tšweletša dibjalo e beetšwe mellwane. Re ka re temo ka kakaretšo e ama tšweletšo ya dijo le tlhale. Mohuta wa temo woo o hwetšwago tikologong goba nageng ye e itšego o theilwe godimo ga dintlha tša go swana le klimate, mmu le setšo. Batho bao ba phelago ka ditšweletšwa tša mašemo a bona fela, ba gapeletšwa go leša le go phediša ba lapa la bona ka tšona - ba kgonthiša toto ya dijo tša ba lapa (household food security). Mola dinyakwa tša ba malapa a bona di kgotsofaditšwe ke gona ba ka thomago kgwebo ka go godiša tšweletšo le go rekiša ditšweletšwa go hwetša tšhelete.
Mengwagengkgolo ye e fetilego batho ba lemogile gore dinaga tšeo di kgonago go phologa dikotsi tša lefase ke tšeo di sa hlokego dijo. Ka mekgwa ya sebjalebjale ya go tšweletša dijo dinaga tše ntši di kgona go tšweletša tlhale le dijo tšeo di fetago tekanyo yeo batho ba naga yeo ba e hlokago. Dinaga tše ntši tše di tšwetšego pele di tšweletša dijo tšeo di fetago tekanyo ye di e hlokago, mme ka mantšu a seekonomi nnete ya gore phepo (supply) e feta nyako (demand) e swanetše go hlola phokotšo ya theko ya dijo, seo se ka gapeletšago batšweletši ba bangwe go tlogela go tšweletša dibjalo tše di itšego. Dinageng tše dingwe batšweletši ba amogela seabo (subsidy) gore ba tšwele pele go tšweletša dibjalo tša mohuta woo ka ge mebušo ya dinaga tšeo e nyaka go kgonthiša gore batho ba yona ba dule ba na le dijo tše di lekanego.
Dinaga tšeo di tšweletšago dijo tše di fetago tekanyo ye di e hlokago di romela pheteledi dinageng tše dingwe. Gantši dijo tše di ka fihlišwa nageng ya ka ntle ka theko ye e lego fase ga theko (tshenyegelo) yeo naga ye e rekago dijo tšeo e ka di tšweletšago ka yona. Se e ka ba ka lebaka la diabo (subsidies), eupša e ka ba gape sephetho sa klimate ye e swanelago tšweletšo ya phahlo yeo bokaone (mohlala: batšweletši ba maswi ba kua New Zealand ba kgona go rekiša maswi ka theko ya fasefase ka lebaka la boati bja mafulo a mabotse, ka fao ba kgona go romela maswi le ditšweletšwa tša ona dinageng tše dingwe fao ditshenyegelo tša go tšweletša maswi di lego godimo).
Bjalo ka ge re boletše, mabu ao a ka dirišwago go tšweletša dijo le tlhale lefaseng a segetšwe mellwane. Gore dijo nageng efe kapa efe di lotege go bohlokwa gore mabu ao a dule a dirišetšwe tšweletšo ya dijo. Le ge go le bjalo, mabu ao a ka dula a dirišwa go tšweletša dijo fela ge tšweletšo e bušetša batšweletši poelo. Gonabjale re mathateng ka ge ditshenyegelo mabapi le tšweletšo ya lehea, sonoplomo, mabelethoro le dinawasoya di nameletše kudu mme se se fokotša poelo ya balemi ba ba tšweletšago mabele.
Na re ka eletša batšweletši go dira eng?
Re eletša batšweletši gore ba se ke ba bjala pele ga ge ba kgonthišitše gore ba tla kgona go bapatša setšweletšwa sa bona ka thekišo (ya tone) yeo e fetago ditshenyegelo tša tšweletšo (ya tone).
Re šišinya gore ge o bjala ka nepo ya go fepa ba lapa la gago ka setšweletšwa seo, dira bjalo ka maikemišetšo a go ba lotela dijo.
Ge o šetše o kgonthišitše toto ya dijo tša ba lapa la gago, leka go hwetša mmaraka fao o ka rekišago pheteledi yeo e ka bago gona, eupša o bjale fela bokaakang bjoo bo ka rekišwago mmarakeng.
Mathomong a sehla sa go bjala re go lakaletša mahlogonolo. Re go kganyogela Khutšo, Pula le Lešego.
<fn>PulaImvula. February(maize).2011-02-08.nso.txt</fn>
Tlhaganelo ye e laolago mošomo sehleng sa pšalo sa selemo e fodile mme motšweletši o na le sebaka sa go lekola dibjalo tša gagwe mašemong. O holofetše gore palo ya dibjalo e lekane, gore mmala wa tšona ke botala bjo bo fifetšego bjoo bo nyakegago, gore ga go na mengwang ye e phadišanago le dibjalo - ka boripana, o holofetše gore se sengwe le se sengwe se šupa puno ye botse.
Le ge go le bjalo, gantši dilo ga se tša sepela go ya ka moo go letetšwego, mme dibjalo tše di lego mašemong ga di tshepiše ka moo go holofetšwego. Gonabjale ke nako ye botse ya go nyakišiša dilo tšeo di ka bego di fošagetše.
Palo ya dibjalo - na e tloga e le bohlokwa?
Ge a bjala dibjalo motšweletši o swanetše go akanya go mediša palo ye e itšego ye e nyakegago ya dibjalo. Sebjalo se sengwe le se sengwe se na le maamušo a a itšego a go tšweletša mabele - dintlha tše di laolago poelo ke go hwetšagala ga meetse mmung, phepo, seetša le borutho. Palo ya dibjalo tše di ka golago lefelong le le itšego tšhemong (unit area of land) e laolwa gagolo ke bokaakang bja meetse a a hwetšagalago mmung. Palo ya dibjalo tše di melago lefelong le le itšego tšhemong e bohlokwa go feta katologano ye e itšego ya direi, ka ge dibjalo di kgona go bušetša (compensate). Mašemong ao a sa nošetšwego, katologano ya direi e ka ba sebaka sa 0,9 m, 2,1 m goba 2,3 m go ya ka ditlhamo tša semotšhene tše di hwetšagalago le mekgwa ya go lema ye e dirišwago. Katologano ya sebaka se segolo e swanela fao poelotebanywa (target yield) e lego ya fase, fao palo ya dibjalo ye e nyakegago e lego ye nnyane, fao pula e sa nego kudu, fao phefo e hlolago mathata a kgogolegommu, le ge e ka ba fao mengwang gare ga direi e tlogo laolwa ka mokgwa wa semotšhene.
Direi di swanetše go batamelanywa fao poelotebanywa e lego ya godimo, fao pula e nago bokaone, fao go nago le motheoga tšhemong, le ge e ka ba fao mengwang e laolwago sekhemikhale (fao direi di batamelanego kudu mengwang ga e kgone go laolwa semotšhene ka ge go se na sebaka sa go sepediša trekere gare ga direi).
Poelotebanywa e kgatha tema ye bohlokwa kgonthišong ya palo ye e nyakegago ya dibjalo. Palo ye nnyane go feta ya dibjalo e šitiša kgonagalo ya poelo ye botse, mola palo ye kgolo go feta le yona e di swariša bothata, seo le sona se fokotšago poelo. Dibjalo tše di kitlanego di atiša go swarwa ke malwetši (go swana le go bola ga thito) le gona bothata bja go wela fase (lodging) bo tšwelela gantši.
Lefelo le lengwe le le lengwe, le ge e ka ba khalthiba ye nngwe le ye nngwe e sepelelana le palo ye e nyakegago ya dibjalo. Ge palo ye e nyakegago e sa phethagatšwe, kgonagalo ya poelo ye botse e tla huetšwa gampe (ka boripana: go ka se be le dibjalo tše di lekanego go tšweletša bokaakang bjoo bo nyakegago bja mabele).
Mabaka ao a hlolago palo ye e hlaelago ya dibjalo e ka ba ke afe?
Go na le dintlha tše mmalwa tšeo di ka hlolago palo ye e hlaelago ya dibjalo mme mabaka a a sepelelana le dikgato tše di fapafapanago tlhabologong ya dibjalo.
Momelo wo o fokolago ke se sengwe sa dibakwa tše kgolo tša palo ye e hlaelago ya dibjalo tše di medilego.
Peakanyo (calibration) ya plantere e ka be e fošagetše mme gwa bjalwa peu ye e hlaelago.
Bogolo bja peu bo ka be bo feta bogolo bja mašobana a dipolata tša plantere (planter plates).
Peu e ka be e le ye nnyane kudu mme ya tsena mašobaneng a dipolata ka pedi ka pedi - ya patagana mašobaneng mme gwa se bjalwe selo.
Karolwana ya plantere ye e bitšwago "ticker mechanism" e ka be e fošagetše mme ya pšhatla peu ge e feta go yona.
Diplantereng tše di šomago ka moya go ka be go hlokega maatla a go swara peu maemong a a nepagetšego go fihla ge e bjalwa (vacuum may not be strong enough).
Ka kakaretšo plantere ye e sa hlokomelwego ka tshwanelo e hlola mathata a a fapafapanago a semotšhene ao a dirago gore go bjalwe peu ye e sa lekanego goba peu ye e pšhatlegilego.
Boleng bja peu bo ka be bo fokola - peu ya kgale goba ye e rwelego malwetši ga e mele gabotse (poor germination percentage).
Mmung wo o kolobilego peu ye e melago e ka be e hloka oksitšene ye e nyakegago.
Mmung wo o omilego kudu peu e ka be e hlaela monola wo o nyakegago go thomiša momelo.
Mola peu e bjetšwe, pula ye e nago ka maatla e ka kgohlaganya mmu gwa bopega legogo le lethata leo le ka šitišago dibjalwana tše nnyane go tšwelela mmung.
Go ka be go na le mašaledi a dikhemikhale mmung, ao a bolayago sebjalo seo se melago.
Mathomong a sehla sa pšalo peu e ka be e bjetšwe mola thempheretša ya mmu e le ya fase kudu mme ya šitiša momelo.
Peu e ka be e bjetšwe botebong bjo bo fetišago bjoo bo šitišago dibjalo go tšwelela mmung.
Dikhunkhwane, dinonyana goba diphoofolwana di ka be di jele peu pele ga ge e mela.
Bjo bongwe bja mathata a kakaretšo morago ga ge sebjalo se thomile go mela, ke dikhunkhwane tše di senyago - kudu dibokosegi tšeo di ripago sebjalo mo se tšwelelago mmung.
Dinonyana di ka ja dibjalwana tše nanana (le ge ka tlwaelo bjo e se bothata bjo bogolo).
Mašemong a a omilego a sehlaba phefo ye e fokago (kgogolegommu ka phefo) e ka epela dibjalwana tše di lekago go tšwelela mmung.
Sefako se ka senya dibjalwana kudu.
Phišo ye e fetišago e ka omiša dibjalwana ka botlalo.
Tšhwaane (šobane) ye e wago mathomong a sehla e ka bolaya dibjalwana.
Mašemong a mangwe, go swana le a sonoplomo, ke tlwaelo go diriša egetikologi (roleg, disc harrow) go pšhatla legogo leo le ka bego le bopegile bokagodimong bja mmu ka baka la pula ye e nelego ka maatla. Ege e ka senya dibjalwana tše nnyane.
Diruiwa tše di fulago dibjalo ke bothata bjo bogolo mafelong a mantši.
Taolongwang ya semotšhene gantši e hlola tshenyego ya dibjalo - ge dikara tša sehlagodi di se tša beakanywa ka tshwanelo le gona mootledi wa trekere a sa hlokomele (ge pšalo e sa phethagatšwe ka kelohloko gore direi di lekane le gona di bjalwe thwii, tlhagolo e ba boima mme dibjalo di a senyega).
Malwetši a ka hlola tahlego ya dibjalo.
Phadišano ye kgolo gare ga dibjalo le mengwang e ka di senya.
Tharollo mabapi le palo ye e hlaelago ya dibjalo ke efe?
Ge nako e dumela pšalo e ka boeletšwa (le ge go le bjalo, taba ye e sepelelana le ditshenyegelo tše kgolo).
Ge go hlaela rei e tee (ka baka la go se šome gabotse ga plantere) rei ye e ka bjalwa gape mola bothata bjo bo seno lemogwa.
Go bohlokwa kudu gore mabaka a a hlodilego palo ye e hlaelago ya dibjalo a hlaolwe le go fedišwa gore a se ipoeletše gape sehla se se tlago.
<fn>PulaImvula. February.2008-02.nso.txt</fn>
Photo 1: Dipeu tša lehea tšeo di sa kgonego go tsena mašobaneng a phaphati ya plantere - ka fao ga di bjalwa.
Photo 2: Pula e ka kgohlagantšha mmu mme gwa bopega legogo le lethata leo le šitišago sebjalwana go tšwelela mmung.
Photo 3: Sebjalo se sa lehea se hlakile go tšwelela mmung ka ge peu e bjetšwe botebong bja go fetiša.
Photo 4: Bjo bongwe bja mathata a ka mehla ao a tšwelelago morago ga go mela ga peu ke tshenyo yeo e hlowago ke dikhunkhwane.
Mošomo wa go bjala sehleng sa selemo o thomile go fokotšega mme molemi o kgona go nagana ka dibjalo tšeo di lego mašemong. Go tshepilwe gore palo ya dibjalo e lekane, mmala wa tšona ke wo o nyakegago wa botala bjo bo fifetšego le gore ga go na mengwang ye e di phadišago - ka boripana, go tshepilwe gore se sengwe le se sengwe se šupa puno ye botse.
Le ge go le bjalo, gantši dilo ga di sepele ka moo go tshepilwego mme dibjalo tše di lego mašemong ga di tswale poelo ye e letetšwego. Gonabjale ke nako ye botse ya go nyakišiša dilo tšeo di ka bego di fošagetše.
Palo ya dibjalo - afa e bohlokwa?
Ge molemi a bjala o swanetše go nepiša tšweletšo ya palo ye e itšego ye e nyakegago ya dibjalo. Sebjalo se sengwe le se sengwe se na le kgonagalo ye e itšego ya go tšweletša mabele - dintlha tše di huetšago poelo ke go hwetšagala ga monola mmung, phepo, seetša le phišo. Palo ya dibjalo tšeo di kgonago go mela lefelong le le itšego tšhemong (unit area of land) e sepelelana kudu le bokaakang bja monola woo o hwetšagalago mmung. Palo ya dibjalo lefelong leo le itšego e bohlokwa go feta katologano ye e itšego ya direi ka ge dibjalo di kgona go bušetša (compensate) ka moo go kgonegago. Katologano ya direi mašemong ao a sa nošetšwego e ka tloga go 0,91 m ya fihla go 2,1 m goba 2,3 m. Katologano ye e sepelelana le didirišwametšhene tšeo di hwetšagalago le mokgwa wa go lema wo o dirišwago. Katologano ye kgolo ye e fihlago go 2,1 m goba 2,3 m e dirišwa moo poelotebanywa (target yield) e lego ya fase, moo pula e sa nego kudu, moo go nago le mathata a kgogolegommu ye e hlolwago ke phefo le moo mengwang e tlogo laolwa ka metšhene gare ga direi.
Katologano ye nnyane ye e thomago go 1,9 m e dirišwa moo poelotebanywa e lego ya godimo, moo pula e nago bokaone, moo go nago le motheoga tšhemong le moo mengwang e tlogo laolwa sekhemikhale (ga go kgonege go laola mengwang ka metšhene direing tše di batamelanego ka ge go se na sebaka fao trekere e ka sepelago gona).
Poelotebanywa e kgatha tema ye bohlokwa go phetheng ga palo ye e nyakegago ya dibjalo. Palo ye nnyane kudu ya dibjalo tšhemong e šitiša poelotebanywa mola palo ye kgolo ye e fetišago ya dibjalo e ka dira gore dibjalo di hlake, seo le sona se fokotšago poelo. Ka tlwaelo go na le kgonagalo ye e oketšegilego ya malwetši dibjalong tšeo di kitlanego (go swana le go bola ga thito) mme go wela fase (lodging) le gona go a oketšega.
Mabapi le lefelo le lengwe le le lengwe le khalthiba ye nngwe le ye nngwe go na le palo ye e nyakegago ya dibjalo tše di bjetšwego. Ge palo yeo e hlaela kgonagalo ya poelo e a fokotšega (ka boripana go ra gore go ka se be dibjalo tše di lekanego go tšweletša bokaakang bja mabele bjoo bo kganyogwago).
Mabaka a a hlolago palo ye e hlaelago ya dibjalo e ka ba ke afe?
Go na le dintlha tše mmalwa tše di ka hlolago palo ye e hlaelago ya dibjalo mme mabaka ao a sepelelana le dikgato tša go fapafapana go goleng ga dibjalo.
Melo ye e fokolago ya peu ke lebaka le lengwe le bohlokwa leo le dirago gore palo ya dibjalo tše di melago e hlaele.
Ge kelo (calibration) ya plantere e fošagetše go ka bjalwa dipeu tše di hlaelago tekanyo.
Bogolo bja peu bo fapana le bogolo bja mašobana a diphaphathi tša plantere (planter plates) (Seswantšho sa 1).
Dipeu tše nnyane di ka thiba mašobana a plantere ge di tsena ka pedi ka pedi mme di pataganywa - ge se se direga ga go bjalwe selo ka ge peu e sa kgone go tšwelela mašobaneng.
Karolwana ya plantere ye e bitšwago "ticker" ge e sa šome ka tshwanelo e senya dipeu ge di feta go yona.
Ge sebaka (vacuum) se sa beakanywe gabotse diplantereng tše di šomago ka moya peu ga e swarwe ka moo go nyakegago go fihlela e bjalwa.
Plantere ye e sa hlokomelwego gabotse ka kakaretšo e ba le mathata a mmalwa ao a dirago gore go bjalwe dipeu tše di sa lekanego goba tšeo di senyegilego.
Boleng bja peu e ka ba bja maemo a fase - peu ya kgale goba yeo e fokolago ya go se mele gabotse.
Ge mmu o kolobile go fetiša sebjalwana se se thomago go mela se ka hwa ka baka la go hloka oksitšene.
Ge mmu o omile kudu peu e ka palelwa ke go mela ka baka la go hloka monola wo o lekanego.
Ge pula e ka na ka maatla mola peu e bjetšwe, mmu o ka kgohlagana mme gwa bopega legogo le lethatha leo le šitišago dibjalwana go tšwelela mmung (se re se bontšhitše ka Seswantšho sa 2).
Go ka ba le mašaledi a dikhemikhale mmung ao a bolailego dibjalwana tšeo di thomilego go mela.
Mohlamongwe peu e ile ya bjalwa mathomong a sehla mola themperetšha ya fase (ya go tonya) ya mmu e sa dumelele melo.
Mohlamongwe peu e bjetšwe botebong bja go fetiša, seo se šitišitšego dibjalwana go tšwelela mmung (Seswantšho sa 3).
Dikhunkhwane, dinonyana goba diamuši (diphoofolo) tše nnyane di ka be di jele dipeu pele ga ge di mela.
Bjo bongwe bja mathata a ka mehla ao a tšwelelago morago ga go mela ga peu ke tshenyo ye e hlolwago ke dikhunkhwane - kudu dibokosegi tšeo di ripago sebjalo moo se tšwelelago mmung (Seswantšho sa 4).
Dinonyana di ka senya dibjalwana (le ge ka tlwaelo bjo e se bothata bjo bogolo kudu).
Phefo ye e fokago ka maatla (kgogolegommu ka phefo) mašemong a sehlaba ge go omile, e ka khupetša dibjalwana tše di lekago go tšwelela mmung.
Sefako se ka senya dibjalwana kudu.
Phišo ye e fetišago (go swana le lephoto la phišo) e ka omiša dibjalwana sa ruri.
Tšhwane ye e wago mathomong a sehla e ka bolaya dibjalwana.
Mabapi le dibjalo tše dingwe, go swana le sonoplomo, ke tlwaelo go diriša ege ya meno a go dikologa (harrow/rol-eg) go phušula legogo leo le bopilwego ke pula ye e nelego ka maatla tšhemong ye e bjetšwego. Ela hloko gore ege ye e ka senya dibjalwana.
Diruiwa tše di šwahlelago mašemong di hlola mathata a magolo mafelong a mantši.
Taolongwang ka motšhene gantši e senya dibjalo - mehlala: ge dikara tša sehlagodi di se tša bewa gabotse goba ge mootledi wa trekere a sa ele hloko ka tshwanelo (ge mošomo wa go bjala o se wa phethwa gabotse mme katologano ya direi e sa swane gohle goba ge direi di kgopamile, mošomo wa go hlagola o ba boima mme dibjalo di ka senyega).
Malwetši a ka senya dibjalo.
Dibjalo di ka senyega ge di phadišana kudu le mengwang.
Bothata bja palo ye e hlaelago ya dibjalo bo ka rarollwa bjang?
Ge nako e dumela pšalo e ka boeletšwa (le ge go le molaleng gore se se ra tshenyegelo ye kgolo).
Ge go hlaela rei ye nngwe (ka baka la phošo ya plantere) rei ye e ka bjalwa ge molemi a seno lemoga taba ye.
Go bohlokwa kudu gore mabaka ao a hlotšego bothata bja palo ya go hlaela ya dibjalo a hlaolwe mme a fedišwe gore a se ke a ipoeletše sehleng se se latelago.
<fn>PulaImvula. FinalistOpot.2009-10.nso.txt</fn>
Baphadišani ba fokoditšwe mme re kgona go tsebiša ba bararo ba mafelelo bao ba phadišanago go thopa sefoka sa Motšweletšamabele yo a hlabologago wa Ngwaga wa 2009. Re lakaletša ba ba latelago mahlogonolo: Samuel Moloi, William Matasane le Phillip Xaba - re re a yo a phalago ba bangwe a thope sefoka. Mofenyi o tlo tsebišwa moletlong wa 9 Oktoboro kua Midrand.
Samuel o belegetšwe polaseng ye e bitšwago Magdalena ka 3 Matšhe 1969, fao tatagwe a bego a šoma gona. Samuel e be e le yo mongwe wa bana ba seswai. O tsene sekolo kua Mashaeng kgauswi le Fouriesburg fao a phethilego Mphato wa Marematlou (grade 12).
Ge e sa le ngwana Samuel o ile a šoma polaseng ge sebaka se be se le gona mme a dula a kganyoga letšatši leo a ka bago le polasa ya gagwe. Samuel o nyetše Diane, morutiši wa Fouriesburg, mme ba na le bana ba bararo.
Samuel ga a na le naga ye e lego ya gagwe mme o re ge badiredi ba Lenaneotlhabollo la Balemi ba ba hlabologago la Grain SA ba se ba mo hlohleletša, o be a ka se be molemi lehono. O ile a kgona go hira naga ya botebo bjo bogolo go Mmasepala wa Fouriesburg lebaka la mengwaga ye mehlano.
Go feta fao o ile a hira naga ye nngwe gape go sehlopha sa badiredi ba polaseng bao ba filwego naga go ya ka morero wa mpshafatšo ya naga (land reform project), bao ba ilego ba palelwa ke go diriša naga yeo ka bobona. Gonabjale Samuel o tšweletša dibjalo mašemong a dihektare tše 375 ka lenaneo la phetošopšalo ya lehea, sonoplomo le korong.
Samuel o kwešiša bohlokwa bja botebo bja mmu tšweletšong ya dibjalo. O sepela le boro ya mmu ka beneng ya gagwe mme o tšama a nyaka naga ye kaone ye a ka e hirago. Ka ge Samuel a se na le naga ye e lego ya gagwe, ga a kgone go rua diruiwa tšeo di ka thušago go lekanetša (balance) mešomo ya gagwe ya temo. Le ge a kgopetše ba Kgoro ya Ditaba tša Naga gammalwa ga se nke a hwetša thušo go bona.
Samuel ke leloko la sehlophathuto sa Dishweshwe tsa Dikorong kua Fouriesburg, mme o tsene dithuto tšohle tša Grain SA: Matseno go tšweletšo ya lehea/sonoplomo/korong; Thuto ye e phagamego ya tšweletšo le papatšo ya lehea; Thuto ya motheo ya go lokiša entšene; le Tekanyetšo ya methopo le peakanyo ya polasa.
Samuel ke monna yo a bonago dibaka mme o kgona go loga maano a go hlagiša ditseno. O na le bošomelo kua Fouriesburg fao a hlokomelago le go lokiša ditlhamo tša gagwe le tša ba bangwe. Godimo ga fao o na le kgwebo ya go rema le go rekiša dikgong.
Samuel o bolokile tšhelete ka go reka ditrekere le metšhene, eupša letlotlo la gagwe le legolo ke bokgoni bja gagwe bja go ikgokaganya le ditsebi tšeo di dumelago go mo thuša le go mo eletša. Ga a gane go eletšwa mme o ithuta ka bjako. Mokgatlo wa OVK o thušitše Samuel ka tšhelete ya go tšweletša dibjalo tša selemo mola wa VKB o mo thušitše ka tšhelete ya go tšweletša korong.
Samuel o na le badiredi ba babedi ba ruri mme o ngwadišitšwe UIF le Workmen's Compensation. Go feta fao o na le mothuši wa potego e lego Piniki Hlaphu, yo a mo eletšago le go mo thuša ka boineelo. Samuel o tshepa Ntate Piniki mme o diriša boitemogelo bja gagwe bja mengwaga ye mentši.
Dihleng tše pedi tše di fetilego go tšweleditšwe lehea le lebotse profenseng ya Freistata-Bohlabela, eupša ga go na batšweletši ba bantši bao ba ka ikgodišago ka go re ba hweditše poelo ya go feta ditone tše 6 godimo ga hektare mengwageng ye mebedi ye e latelanago - bokgoni bjoo motho a ka itumišago ka bjona!
Tšwelopele ya monna yo e tloga e makatša ruri - lebakeng le lekopana la mengwaga ye meraro fela o fetogile motšweletši wa nnete yo a kwešišago naga le tšweletšo ya dibjalo le gona a nago le temogo ye bogale ya kgwebo.
William o belegilwe seleteng sa Winburg fao a tsenego sekolo sa praemari sa polaseng mme ka morago a tsena sekolo se se phagamego toropong ya Winburg. Ge a fetša sekolo o ile a šoma bjalo ka moapei lefelong la Aventura Resort kua Allemanskraal go fihla ka 2004.
Ge e be e sa le ngwana o ile a thuša tatagwe polaseng mme a thoma go rata bolemi. O ile a boloka tšhelete mme ka thušo ya kadimo ye a e kgopetšego go Land Bank, William a kgona go reka polasa ye e bitšwago Verblyden, ye e lego seleteng sa Senekal. William le mosadi wa gagwe, Alina, le bana ba bona ba bane ba dula polaseng ye gonabjale.
William ke leloko la sehlophathuto sa Senekal mme o tsene bontši bja dithuto tša Grain SA. O kgonne go lefela polasa ye ya dihektare tše 397 ka botlalo. Karolo ya dihektare tše 253 ke nagatemego mme William o hira dihektare tše 380 gape fao a fudišago dikgomo le dinku tša gagwe. O holofela gore mešomo ya polaseng e swanetše go tswakanywa go fokotša kgonagalokotsi (risk).
William o bjetše dihektare tše 84 tša korong ngwageng wa 2008, eupša manyami ke gore ngwageng woo korong ga se ya atlega. Lenyaga o na le mahlatse ka ge sehla se sa dibjalo tša selemo se kaone mme lehea le sonoplomo ya gagwe e mela gabotse. William o re o bjala lehea ka ge le lewa ka dilo tšohle - batho, dikgomo, dinku le diruiwa tša maphego! William o ile a hlaka go hwetša thušo ya tšhelete mabapi le tšweletšo ka ge polasa ya gagwe e wela seleteng seo se hlokago ditirelo tše kaone tša dikgwebo tša agri.
Ge o bolela le William o lemoga ka pela gore monna yo o kganyoga go atlega. Ga a diege go amogela theknolotši ye mpsha ye kaone mme o tlogetše lehea le a bego a le tlwaetše a thoma go bjala la BT; go feta fao o diriša sedirišwa sa meno (tines) bakeng sa mogoma. Taolongwang o e sepediša gabotse mme go molaleng gore William o tseba gabotse seo temo ye e swarelelago ye e hlagišago poelo e lego sona (sustainable and profitable farming).
O dirišana gabotse le batšweletši bao ba bapanego le yena mme o tumiša batšweletšikgwebo ba bane bao ba mo thušitšego mengwageng ye e fetilego polaseng ya gagwe.
Philip ke motšweletši wa nnete - o belegetšwe polaseng ka 1952 mme dikelelo tša gagwe tša mathomo ke tša thuo le tšweletšo ya dibjalo.
Philip o thomile go šoma polaseng ka 1973 e le mootledi wa trekere mme ka morago a šomela Senwes lebaka la mengwaga ye lesome. Philip o nyetše Julia mme le ge Julia e le morutiši kua Kgotsong kgauswi le Bothaville, o amegile kudu mešomong ya polaseng moo a thušago Philip kudukudu.
Philip ke mong wa polasa ye e bitšwago Tweespruit ye e lego bokgole bjo e ka bago 5 km go tloga Kgotsong. Ga a dule polaseng mme diruiwa tša gagwe di hlokomelwa ke badiredi ba gagwe ba ba babedi ba ruri bao ba dulago gona.
Philip o feditše mphato wa mathomo (grade 3) fela sekolong, eupša go molaleng gore monna yo ga a šitišwe ke go hloka thuto ye e phagamego - o tseba seo bolemi e lego sona mme o lema ka katlego. O rata metšhene mme o hlokomela ditrekere le didirišwa tša gagwe tšohle ka mafolofolo.
Philip ke leloko la sehlophathuto sa Kgotsong mme o tsene dithuto tše mmalwa, go swana le Thuto ya tšweletšo ya lehea le sonoplomo; Tlhokomelo ya trekere le didirišwapolaseng; Thuto ye e phagamego ya tšweletšo le papatšo ya lehea; Tekanyetšo ya methopo le peakanyo ya polasa. Senwes e mo dumeletše kadimo ya go tšweletša dibjalo.
Philip ke mong wa polasa ya dihektare tše 197 yeo a e lefetšego ka botlalo. Pele ga fao e be e le mong wa ditheksi tšeo a di rekišitšego go reka naga le ditlhamo tše a di hlokilego. O lemogile gore naga ye ke ye nnyane mme a ka se kgone go iphediša bjalo ka motšweletši ka botlalo, ka fao o hirile nagatemego ye nngwe gape ye botse ya dihektare tše 100.
Godimo ga fao Philip o rerišana le moagišani yo e lego mong wa naga ya dihektare tše 500 ye a nyakago go e hira sehla se se tlago ka ge moagišani yoo a sa rate go lema naga yeo. Philip o loga maano mme o lema ka katlego - go feta fao o ikgokagantše le batšweletšikgwebo ba kgauswi bao ba mo thušago ge a ba kgopela.
Philip ke motšweletši yoo a bontšhitšego gore molemi o kgona go hlagiša dipoelo tše di swarelelago seripaneng sa naga - molaetša ke gore thoma fase o golele godimo go ya ka moo methopo le bokgoni bja gago bo go dumelelago.
<fn>PulaImvula. FinancialMaize.2009-04.nso.txt</fn>
Batšweletši ba bantši ba ile ba nolega moko ge ba leka go bula diakhaonto tše mpsha pankeng. Lebaka ke gore molao wa Financial Intelligence Centre Act (FICA) wa 2001 o gapeletša dipanka le dikgwebo tša Agri go swara tshedimošo ye e itšego mabapi le dikhastamo goba badiredi bohle, le go lekodiša le go tsebiša ditshedišano (transactions) tšohle tše di belaetšago tšeo di ka bego di hlotšwe ke ditiro tša bonokwane.
Lefase le fetogile. Koketšo ya bosenyi le botšhošetši e gapeleditše dinaga tše ntši go dirišana ka maitekelo a go fediša bobe bjo. Ka baka la melao ye mefsa le tirišano ya ditšhabatšhaba mebušo gonabjale e kgona go laola dinokwane ka go di šitiša go hwetša tšhelete. Dinokwane le batšhošetši ba hloka tšhelete go phetha ditiro tša bona. Ba phela ka go fetola tšhelete "ye e tšhilafaditšwego" (dirty cash) - yeo ba e golago ka boradia, thekišo ya diokobatši (drug trafficking), kgogotšo le tlhakolo (bohodu) - go ba tšhelete "ye e hlwekilego" (clean money), ka go diriša boitšhupo bja maaka goba maina a batho bao ba se nago molato, ba go swana le wena. Se se bitšwa money laundering, ke go re "go hlatswa tšhelete", mme ga se hlolele dinaga tahlego ya dibilione ka ngwaga fela, se godiša le botšhošetši bja ditšhabatšhaba ka go bo bopela mothopo wa tšhelete. Go fediša bokebeke bjo mmušo o thomile go diriša molao wa Financial Intelligence Centre Act 38 of 2001.
Go sepelelana le molao wo mofsa wo dipanka tšohle di gapeletšwa go diriša dikgato tše di tiilego go feta pele mabapi le pulo ya diakhaonto tše mpsha. Se se ra gore go ya ka molao wo dipanka di nyaka gore re ba tlišetše bohlatse bjo bo tlaleletšago bja boitšhupo ge re bula diakhaonto tše mpsha. Molao wo o nyaka gape gore tshedimošo ka ga motho (personal information) e swanetše go mpshafatšwa ka mehla. Panka ye nngwe le ye nngwe e tlamegile go latela tshepedišo ye.
Tshedimošo mabapi le kgokagano (contact particulars).
Karatalaesense ya gago ya nnete ya go otlela.
Gore panka goba kgwebo ya Agri e kgone go kgonthiša atrese ya gago ya bodulo, o swanetše go ba tlišetša lengwalo leo le dumeletšwego leo le bontšhago leina le atrese ya gago ya bodulo (nomoro ya lepokisiposo ga e nyakege), goba nomoro ya jarata le leina la motsanasetoropo fao o dulago.
<fn>PulaImvula. FinancialMaize.2009-06.nso.txt</fn>
Grabbing quote: Re hloka tšhelete go kgotsofatša dinyakwa tša popego le tša polokego.
Captions: Seswantšho sa 1.1: Mohola wa palomoka ya ditshenyegelo (total cost function).
Seswantšho sa 1.2: Poelo, tahlegelo le "break-even point".
Na kgwebo ke eng Kgwebo e thoma bjang Mabapi le taolo ya kgwebo go bohlokwa go kwešiša dipotšišo tše gabotse mme taodišwana ye e tlo di hlaloša ka botlalo?
Go tloga ka tlholego ya motho o dula a hloka tše di itšego gore a phologe. Dijo, tšhireletšo le diaparo ke tše dingwe tša dinyakwa tše. Mathomong batho ba iphedišitše ka go tsoma, ka go buna dikenyo tša dimela tša naga le ka go hwetša tšhireletšo magageng. Mola batho ba tšwela pele dinyakwa tša bona le tšona di ile tša oketšega mme gwa hlolega dinyakwa tšeo di ilego tša gapeletša batho go tšweletša le go itirela dilo tša go iphediša.
Na tšhelete ke eng mme e tšwa kae?
Ge re reka selo re diriša tšhelete go se lefela. Tšhelete ke pampiri goba tshipi fela mme gantši re ipotšiša re re: "Na go tla bjang gore pampiri goba tshipi e lefele dilo tša mohola" Tšheletepampiri e hlolegile ka baka la tebanyotirišo (functional approach) mabapi le tšhelete. Nakong ye e fetilego dilo di be di bapatšwa (selo se ile sa bapatšwa ka mokgwa wa kananyo, moo selo se ilego sa neelwa motho mme yena a buša a neela motho yoo selo se sengwe sa mohola wa go swana). Mohlala: motho o ile a bapatša kgomo mme yena a amogela mekotla ye mehlano ya lehea. Bothata bja papatšišano ya mohuta wo e be e le gore ge motho a be a na le kgomo mme a nyaka lehea, o ile a swanela go hwetša motho yo a bego a na le lehea mme a nyaka kgomo. Motho yoo o ile a ralala le naga a nyaka motho yo a bego a rata go bapatša lehea ka go amogela kgomo?
Kananyo ya mohuta wo e be e le mošomo wo mogolo. Batho ba ile ba rarolla bothata bjo ka go nyaka selo seo se bego se tlo amogelwa ke mang le mang. Selo seo e be e le gauta. Morago ga fao motho o be a kgona go bapatša kgomo ka dikramo tše 30 tša gauta mme a reka mokotla wa lehea ka dikramo tše 10 tša gauta. Gauta e ile ya amogelwa ke mang le mang. Le ge go le bjalo batho ba thomile go tšhaba gore gauta ye ba bego ba sepela le yona e ka utswiwa. Ba ile ba thoma go boloka gauta lefelong la polokego (panka) mme molaodi wa lefelo leo a swanela go ngwala setlankana seo se bontšhago bokaakang bja gauta bjoo motho a bego a na le bjona pankeng. Ge a bontšhwa setlankana seo molaodi o ile a bušetša gauta yeo go mong wa yona.
Morago ga lebaka batho ba ile ba thoma go diriša setlankana seo fela go bapatša seo ba bego ba se nyaka bakeng sa go lata gauta ya bona pele ka ge motho yoo a ilego a fiwa setlankana o be a ka lata gauta ka sona ka morago. Morago ga fao batho ba tlogetše go lata gauta ya bona pankeng ka ge setlankana seo ba bego ba se swere se bontšhitše bokaakang bja gauta bjoo ba bego ba na le bjona. Lehono mongwe le mongwe o amogela tšheletepampiri.
Na batho ba gola bjang tšhelete?
Motho a ka gola tšhelete fela ka go gola moputso goba ka go sepediša kgwebo.
Lefaseng la sebjalebjale la lehono kgwebo - ka mokgwa wo o lebanego goba wo o sa lebanyago - e thuša motho mabapi le dinyakwa tšohle tša gagwe. Kgwebo e rekiša ditirelo goba ditšweletšwa tša yona mme tšhelete ye e amogelwago malebana le ditirelo goba ditšweletšwa tšeo ke ditseno tša kgwebo yeo. Mehlala ya ditšweletšwa ke dijo, diaparo, dinamelwa, fenitšhara le tšhireletšo. Mehlala ya ditirelo ke ditirelo tša kalafo, tša dikolo le thuto le tša kgokagano/khominikheišene. Kgopolo ye mabapi le ditseno e gatelela nnete ya gore matšatšing a lehono motho o hloka tšhelete go ikgotsofatša mabapi le bontši bja dinyakwa tša gagwe.
Tshepetšong ya go tšweletša ditirelo le/goba ditšweletšwa, kgwebo e ba le ditshenyegelo tše di itšego.
Ditshenyegelo tše di fetogago di sepelelana le tšweletšo, ka fao di ba gona fela ge go na le tšweletšo. Ka go realo go na le kamano gare ga bokaakang (bolumo) bja tšweletšo le ditshenyegelo. Ge motšweletši a gama dikgomo tše lesome fela ditshenyegelofetogi tša gagwe, bjalo ka meputso, metswakotii (concentrates), furukepelwa (silage) le ditshenyegelo tša thwalo ya maswi, e tla ba tše nnyane ge di bapišwa le ditshenyegelo tšeo a ka bego a na le tšona ge a be a gama dikgomo tše 50. Mehlala ya ditshenyegelofetogi ke monontšha, peu, dibolayangwang, mošomo wa kontraka, dihlare tša diruiwa, dilatswa, metswakotii, dibešwa (makhura), mošomo wa sehla, materiale ya go phuthela le ditshenyegelo tša papatšo.
Ditshenyegelotlengwa ke seripa seo sa palomoka ya ditshenyegelo seo se sa fetogego mabapi le leanotšweletšo (production plan) le le itšego le gona se sa huetšwego ke koketšo goba phokotšo ya tšweletšo. Ka fao ditshenyegelo tša mohuta wo ga di fetoge lebakengkopana. Le ge go le bjalo, di ka fetoga lebakengtelele ge leanotšweletšo le ka fetogwa.
Ge motšweletši a agile bogamelo bja go gamela dikgomo tše 50 (leanotšweletšo la gagwe), ditshenyegelotlengwa mabapi le bogamelo, bjalo ka tswalo ya tšhelete (interest) le konalo (depreciation) ya ditlhamo, di tla dula di sa huetšwe ke palo ya dikgomo tše di gangwago, e ka ba tše 10 goba tše 50. Le ge go le bjalo, ge motšweletši a ka fetola leanotšweletšo la gagwe ka go katološa bogamelo gore go gangwe dikgomo tše 80, gona ditshenyegelotlengwa di tlo fetoga ka ge leanotšweletšo le fetogile. Mehlala ya ditshenyegelotlengwa ke konalo (e sego ya kheše), tswalo, ditefo tša inšorense le meputso ya badiredi (ba ba hirwago le ba ruri). Ditshenyegelo di tlemilwe fela mola di thomilwe (incurred). Pele ga ge trekere e rekwa, ditshenyegelo tšohle mabapi le yona di ka fetoga. Mola trekere e rekilwe, ditshenyegelotlengwa mabapi le yona, go swana le konalo, tswalo, dilaesense le inšorense, di tlemilwe. Ditshenyegelo mabapi le dintlha tše ga di fetoge go ya ka tšweletšo mme ka fao ga di huetšwe ke diphetogo tša tšweletšo lebakengkopana.
Konalo ke tshenyegelo ye e sego ya kheše ye e amanago le phokotšo ya mohola wa letlotlo ka baka la tirišo le mengwaga ya lona.
Tswalo ke pušetšo ya tšhelete go lefela tirišo ya tšhelete ye e tšwago nageng ya ntle goba ye e adimilwego.
Palomoka ya ditshenyegelo ke tlhakano ya palomoka ya ditshenyegelotlengwa le palomoka ya ditshenyegelofetogi mme e swantšhwa seswantšhong sa 1.1.
Seswantšho sa 1.
Poelo e ba gona ge ditseno di feta palomoka ya ditshenyegelo goba palomoka ya dijego (expenditures) mme ge dijego di feta ditseno go šala tahlegelo.
Go bohlokwa go lemoga gore ge kgwebo e eba le poelo se se hola badiredi bohle gammogo le mongkgwebo ka ge ba amogela tšhelete yeo ba ka e dirišago go ithuša mabapi le dinyakwa tša bona. Ka fao dipoelo di swanetše go tiišwa lebakengtelele, seo se gatelelago bohlokwa bja mekgwa ye e swarelelago ya bolemi/borui (sustainable farming practices). Eupša ge kgwebo e eba le tahlegelo maemo a ka fetoga. Le ge badiredi ba amogela meputso (tšhelete) mongkgwebo a ka se be le ditseno mme o tla swanela go loga maano a go fokotša ditahlegelo. Dikgato tše a ka di naganago di ka akaretša go rodiša badiredi modiro (retrench staff).
Seswantšho sa 1.
Ka go ya ga nako ditseno le dijego tša kgwebotemo di oketšega go ya ka koketšo ya ditseno ka baka la ditšweletšwa tše di rekišwago (koketšo ya thekišo) le ditshenyegelo tše di nameletšego (koketšo ya theko). Le ge go le bjalo, ditshenyegelo (bjalo ka theko ya didirišwa) di oketšega go feta ditseno (thekišo ya ditšweletšwa), ka fao go phetha poelo e ba bothata bjo bo golelago godimo. Dikgwebotemo di tlamegile go rekiša ditšweletšwa tša tšona ka dithekišo tše di beilwego (price takers) mme ga di kgone go oketša dithekišo tšeo ka botšona.
Ditseno di ka okeletšwa ka go godiša tšweletšo godimo ga hektare (lehea - tone/hektare), le/goba ka maanotšweletšo ao a kaonafaditšwego (precision farming), le/goba ka go godiša botšweletši. Ditshenyegelo di ka fokotšwa ka go ngangišana le barekiši go kgonthiša thekofase ya dinyakwapšalo (inputs), le/goba ka go diriša maanotšweletšo ao a kaonafaditšwego, le/goba ka go fokotša ditshenyegelo ka go rodiša badiredi modiro, le/goba ka go laola ditshenyegelo ka go diriša ditekanyetšo (budgets), le/goba ka go godiša botšweletši.
Ge re ruma re ka re kgwebo e thuša batho go ikgotsofatša mabapi le dinyakwa tša bona. Le ge go le bjalo, kgwebo e ka atlega fela ge e phetha poelo ka go se kgaotše. Ge poelo e phethega ka go se kgaotše mongwe le mongwe polaseng o holwa ke poelo yeo. Ge tahlegelo e phegelela bohle polaseng ba tlo hlakišwa ke meputso ye e sa nameletšwego ka tshwanelo goba ka go rodišwa modiro, eupša ke mongkgwebo a noši yo a ka lahlegelwago ke tšohle, go akaretša le diphahlo tša yena motho (personal belongings).
<fn>PulaImvula. Fire(maize).2011-05-11.nso.txt</fn>
Marega a a batamelago a tlo latela selemo se setelele le lehlabula leo le bego le kolobile go feta tekanyo. Ka baka la sehla sa pula ye ntši go na le phulo ye botse ya diruiwa, eupša se se ra gape gore mello ya hlaga e ka ba kotsi ye kgolo lenyaga.
Mollo o ka senya kudu polaseng. Lehlokwana le tee la mollo le ka fediša naga ya diketekete tša dihektare. Bontši bja mello ye e senyago dibjalo bo hlaga pele ga puno goba ge go seno bunwa ka ge ka nako yeo mabele a tla be a budule le gona dibjalo di omeletše.
Bana ba se ke ba raloka ka mahlokwana a mollo.
Se lahlele mahlokwana a mollo goba disekerete tše di tukago bjanyeng, matlakaleng, hlageng ye e omilego goba ka bobolokelong.
Se gotše mollo nageng, kudu ge phefo e foka.
Kgonthiša gore mollo ofe le ofe o tingwa gabotse.
Ge o bona mollo wa hlaga, begela baagišani ba gago goba rasetimamollo wa gae semeetseng. Ba hlalošetše ka nepagalo fao mollo o lego gona.
Yo mongwe a a šale gae gore a tsebiše ba bangwe ka ga mollo woo. Ge o na le mogala goba radio ya mohuta wa go boledišana e šomiše go romela tsebišo ye mpsha ye e amogelwago semeetseng.
Ge o se mongnaga ka noši, tsebiša mongnaga lefelo le le nepagetšego la mollo.
Gapela diruiwa tšohle lefelong le le bolokegilego o šuthele le ditlhamo lefelong le bjalo.
Ditimamollo - mohuta wa meetse goba wa puere ye e omilego.
Dira setimamollo ka mapanta a raba a kgale a motšhene goba ka mokotla wo o kolobilego. Ka go betha mollo ka lepanta leo goba ka mokotla wa go koloba o tšhabiša moya (oksitšene) wo o hlokegago go tukiša mollo. Ge oksitšene e fokotšega mollo o tla boela fase wa ba wa tima.
Diriša digašetši tše di rwalwago magetleng (rucksack pumps) go kolobiša dimela le bjang bjo bo lego kgauswi goba pele ga mollo. Digašetši tša mohuta wo di na le mohola gape ge go lekolwa ge eba go ka ba fao mollo o nyakago go tsoga gape mola o timilwe.
Diriša ditšhelo tše di swarago meetse ka bontši le pompo ye e ka gašago meetse a go lekana.
Diriša dišofolo, diharaka le digarafo go kgola sekgaotšamollo (firebreak) (sekgoba seo se thibelago mollo go tšwela pele). Sekgoba se ke lefelo leo le swanago le tsela ye e kgotšwego, fao go tlošitšwego tšohle tše di ka swago. Ge morumo wa sekgoba se, wo o lego ka thokong ya fao mollo (phefo) o tšwago gona, o gotetšwa, mollo wo mofsa wo o kgona fela go tukela moo phefo (mollo wa hlaga) e tšwago gona, e sego thokong yeo phefo e gapelago mollo wa hlaga (burns against the direction of the wind).
Diriša dišofolo le diharaka go tima mollo wo o goditšwego, ka mohlaba le mmu. Di diriše gape go tloša bjang le makalana ao a ka swago gabonolo.
Diriša dithipa tša mohuta wa hand slashers go ripa bjang le dimela tšeo di sego tša fišwa ke mollo wo o o goditšego gore di se tiiše mollo wa hlaga wo o lebilego fao.
Lwantšha mollo go tšwa thokong e tee goba tše pedi, o leke go sesefatša bokapele bja wona.
Ge go kgotšwe sekgoba sa go kgaotša mollo (fire-belt) goba ge go na le mollwane wa tlhago go swana le noka, leka go gatelela mollo mollwaneng woo (narrow the fire against the barrier).
Emiša batimamollo mafelong a a itšego gore ba time mellwana yeo e gotetšwago ke dihlase tše di tšewago ke phefo. Phefo ye e fokago ka maatla e ka rwala dihlase bokgole bja kilometara.
Go bohlokwa gore mollo o bethelwe thokong ya fao o tukago gore dihlase di se gapelwe bjanyeng le ge e ka ba matlakaleng ao a sešogo a swa.
Ela hloko ka mehla gore phefo e fokela thokong efe.
Kgonthiša gore batimamollo ga se ba gobala.
Sepela lefelong leo le swelego lebaka la diiri tše di sego ka fase ga tše tharo go kgonthiša gore mollo o se tsoge gape.
Bušetša ditlhamo madulong a tšona a a nepagetšego.
Tlatša ditšhelo tša go swana le dikoloitanka meetse ka bofsa.
Lokiša ditlhamo tše di ka bego di senyegile.
Mongnaga yo mongwe le yo mongwe yo nageng ya gagwe go ka thomago mollo goba wa phatlalala go tloga fao, o swanetše go kgola le go hlokomela sekgoba sa go thibela mollo ka thokong ya gagwe ya mollwane wa gare ga naga ya gagwe le naga efe le efe ye e bapanego. Ke tshwanelo le boikarabelo bja gago go kgonthiša gore mollo o se ke wa thoma nageng ya gago. Go beakanya dikgoba tša go thibela mollo ke mošomo wo bohlokwa woo o ka šireletšago wena le polasa ya gago (naga, meago, dibjalo le diruiwa) go kotsi. Beng ba dinaga tše di neanago mellwane ba ka dumela go kgola sekgoba sa go thibela mollo se se hlakanetšwego (common firebreak) bokgole bjo bo itšego go tloga mollwaneng.
Se swanetše go kgolwa gabotse gore se hloke dilo tšeo di ka swago tšeo di ka tshedišetšago mollo nageng ye e bapanego.
Go thea lefelo leo mollo o ka lwantšhwago go tloga go lona.
<fn>PulaImvula. First-aid.2008-01.nso.txt</fn>
Byline: Tshedimošo e beakantšwe go tšwa go www.health24.
Lapa le lengwe le le lengwe le swanetše go ba le lepokisana la thušo ya tlhaganelo leo le swerego tše di nyakegago. Bea lepokisana le lengwe ka ntlong mme o sware le lengwe ka koloing. Boloka lepokisana fao go fodilego le gona go omilego, moo bana ba banyane ba ka se le fihlelego. Kgonthiša gore o tseba go diriša dikagare le gore di šoma eng.
Lepokisana la ka gae la thušo ya tlhaganelo le swanetše go akaretša eng?
<fn>PulaImvula. Food.2008-01.nso.txt</fn>
Byline: Tshedimošo e beakantšwe go tšwa go www.health24.
Go ja dijo goba go nwa meetse ao a tšhilafaditšwego go ka hlola phetelo ya mehutahuta.
Bolwetši bjo bo hlolwago ke dijo tše di tšhilafaditšwego bo akaretša mehutahuta ya ditšhilafatšo tše di ka welago batho ka dijo. Dibontšhi tša ka mehla tša bolwetši bjo bo tlišwago ke dijo tše di tšhilafaditšwego di akaretša go bolawa ke mala, letšhollo, go feroga dibete le go hlatša. Tšhilafatšo ya dijo e hlolwa kudu ke dipakteria mme go latela ditlišampholo (divirase) le diphelakadingwe (dipharasaete).
O ka se lemoge dijo goba meetse ao a tšhilafaditšwego ka mehla ka pono, mohlodi goba monkgo wa ona, eupša o ka fokotša kgonagalokotsi kudu ka go latela dikgatotheo tše di tšweletšwago mo tlase.
morago ga ge o kgwathile nama ya go se butšwa go akaretša le ya kgogo le hlapi.
Apeša dintho diatleng go šitiša tšhilafatšo ge o swara dijo. Kgonthiša gore dipantetši le dipleistere tše o di dirišago e be tšeo di hlwekilego.
Bediša meetse pele ga ge a nwewa ge o se na nnete ya gore a hlwekile. Ka tlwaelo meetse a a tšwago pomping a loketše go nwewa eupša meetse a a tšwago methopong ye mengwe ya go swana le dinoka le dipetse gantši a ka ba kotsi.
Boloka meetse ao a ka nwewago ntle le kotsi ka ditšhelong tše di hlwekilego tše di khurumetšwego, ka setšidifatšing ge go kgonega.
Kgonthiša gore dinotšididi le aese e dirwa ka meetse ao a se nago kotsi.
Elelwa go se metše meetse a go se hlweke ge o hlapa goba ge o rutha.
Hlwekiša bokagodimo bja tafola, khaontara goba sinki pele ga ge o beakanya dijo moo le morago ga fao. Dula o hlwekišitše felo fao o bolokago dijo gona (go swana le diraka le ditšidifatši).
Hlwekiša semeetseng fao dijo di phumilwego gona.
Diriša mašela a a itšego go hlwekiša ka moraleng mme o diriše a mangwe diphapošing tše dingwe.
Upa (hlwekiša) mašela, dipontšhe, le digohli tšeo di dirišwago ka moraleng ka sešweufatši "bleach" mme o di omiše letšatšing - se se thuša go bolaya ditwatši. Ge o na le onto ya maekroweife o ka hlwekiša mašela le dipontšhe ka go di ruthufatša lebaka la metsotswana ye 60 (60 sec) - se se thuša go bolaya dipakteria.
Hlatswa lebato la morala gatee ka beke goba go feta ka mašela ao a dirišetšwago mošomo wo fela.
Hlatswa dibjana, dingwathi/disegi "cutlery" le dipapetla tša go segela dijo "cutting boards", gabotse - bokaone ke go diriša meetse a go fiša a sesepe; ge a eba ditšhila kudu o a tšholle o tšhele gape a a hlwekilego. Tšokotša dibjana meetseng a a hlwekilego ge go kgonega.
Se diriše dibjana tše di thubilwego goba di gohlilwego kudu, reka tše dingwe. Ditwatši di phela ka mengeng ya dikomiki le dibjana le fao dibjana tša plastiki le dipapetla tša go segela dijo di gohlilwego gona.
Diriša papetla ya go segela dijo go sega dijo tše di sego tša butšwa. Bokaone ke go diriša papetla ye nngwe go segela nama, ye e akaretšago le ya kgogo, le hlapi mme o diriše ye nngwe go segela dijo tše dingwe. Ge o na le papetla e tee fela, e hlatswe gabotse meetseng a go fiša a sesepe morago ga go sega sejo sa mohuta wo o itšego. Dipapetla tša mohuta wa plastiki le leswika di kaone go segela nama ye e sego ya butšwa.
Dibjana tšeo di kgwathilego nama ye e sego ya butšwa, go akaretša le ya kgogo, gammogo le hlapi, di se ke tša dirišwa gape pele ga ge di hlatswitšwe gabotse.
Kgobela ditšhila ka seswarong sa ditšhila sa ka ntlong seo se khurumelwago mme o di kgotholele seswarong sa ka ntle o be o se hlatswe ka mehla.
Dula o butše lebati le mafastere a morala ka mehla ge go kgonega gore moya o tsene gabotse; se se thuša go šitiša go mela ga mouta le fankase.
<fn>PulaImvula. GearsMaize.2008-10.nso.txt</fn>
Metšhene ye mentši e diriša dikere. Mohlala wo mobotse ke paesekela yeo e nago le dikere tšeo di nolofatšago mošomo wa monamedi, kudu merotogeng. Ka tlwaelo paesekela e na le leotwanakere (papetlasediko) le legolo leo le hlomeletšwego ditrapo, gammogo le maotwanakere ao a fapanago ka bogolo leotwaneng la ka morago. Ge ditrapo di gatwa, ketane e dikološa maotwanakere a ka morago.
Lebela papetlasediko (leotwanakere) yeo e hlomeletšwego ditrapo mme o bapiše bogolo bja yona le bogolo bja maotwanakere ao a lego leotwaneng la ka morago la paesekela. Na o lemoga eng?
Batho ba bantši ba kile ba namela paesekela morotogeng. Boima bja go gapela paesekela bo oketšega go ya ka tshekamo ya morotoga mme ka tlwaelo monamedi o tla fetola dikere go nolofatša mošomo wa gagwe. Ge monamedi a fetola dikere, ketane e tloga kereng ye nnyane ya tshelela kereng ye kgolo ya meno a go feta a kere ye nnyane, seo se nolofatšago mošomo wa go dikološa ditrapo. Kgapelo ya paesekela morotogeng e nolofala go ya ka koketšo ya meno a kere ya ka morago le ge lebelo la paesekela le fokotšega.
Go ka diragala eng ge monamedi wa paesekela yo a rotogago mmoto a fetola dikere go tloga go kere ye kgolo go ya go ye nnyane Kgapelo ya paesekela e tla nolofala goba e tla thatafala?
Lebaka le le dirago gore kgapelo ya paesekela morotogeng e nolofala ge dikere di fetolwa, ke seo se bitšwago kamano ya dikere (gear ratio) goba (velocity ratio). Kamano ya dikere e ka akanywa ka sebopego sa dipalo mme mehlala e tšweletšwa mo tlase. Ka motheo kamano e sepelelana le palo ya meno ao a lego leotwanengkere. Ketane yona ga e amege mme e a hlokomologwa kakanyong ye.
Ge kere ye kgolo ya ka pele (pedal gear) e dikologa gatee, kere ye nnyane ya ka morago (sprocket gear) e tla dikologa gakae?
Mohlala wo o bontšha gore nako ye nngwe le ye nngwe ge kere ya ka pele e dikologa gatee, kere ya ka morago e dikologa gabedi, seo se nolofatšago kgapelo ya paesekela morotogeng.
Ge kere ya ka pele (pedal gear) e dikologa gatee, kere ya ka morago (sprocket gear) e dikologa gakae?
Ge kere ya ka pele (pedal gear) e dikologa gatee, kere ya ka morago (sprocket gear) e dikologa gakae?
Ge kere ya ka pele (pedal gear) e dikologa gatee, kere ya ka morago (sprocket gear) e dikologa gakae?
Kamano ya dikere e huetša lebelo bjang?
Kamano ya dikere e re botša lebelo leo kere ye e itšego e dikologago ka lona ge kere yeo e bapišwa le ye nngwe.
Ge kere ya ka pele (input gear) ye e nago le meno a 10, ye e dikologago ka lebelo la 5 rpms, e kgokaganywa le kere ya ka morago (output gear) ye e nago le meno a 50, kere ya ka morago e tla dikologa ka lebelo la 1 rpm.
Ka lebaka lang?
Ge kere ye nnyane (ke go re ya ka morago) e dikologa 1x, kere ye kgolo (ke go re ya ka pele) e dikologa 1/5x. Ka mantšu a mangwe, ge kere ye nnyane e dikologa gahlano, kere ye kgolo e dikologa gatee. Ka go realo kere ye kgolo e dikologa ka lebelo la 1/5 = 1rpm mola ye nnyane e dikologa ka lebelo la 5 rpms.
Seemo e tla ba sefe ge kamano ya dikere e le 1:3?
Seemong se kere ya ka pele (input gear) e feta ya ka morago (output gear) ka bogolo gararo (3x).
Ge kere ya ka pele e dikologa ka lebelo la 1rpm, ya ka morago e tla dikologa ka lebelo la 3rpms. Ka fao, ge kere ya ka pele e dikologa ka lebelo la 20 rpms, lebelo la kere ya ka morago e tla ba 60 rpms.
Segapedi ke kere yeo e nago le maatlathwii (direct power). Mo mohlaleng wa rena wa paesekela motho yo a e nametšego o e gapela pele ka go gata ditrapo. Kere ye kgolo ye e hlomeletšwego ditrapo ke yona 'segapedi' (ke yona e bago le maatla ka go dikološwa ke monamedi) mme kere ye nnyane ya ka morago ke 'segapiwa'. Ga se gore kere ye kgolo ke segapedi sa ye nnyane ka mehla - bogolo ga bo bohlokwa. Se se lego bohlokwa ke gore maatla a fihla kereng efe pele?
Elelwa gore ge go na le dikeremeno (sprockets) tše mmalwa tšeo di kgokaganywago ke diketane, go ka ba le keremeno ye nngwe ye e hlomoletšwego šafong yona yeo, ye e bago segapedi sa molokoloko wo mongwe wa dikere (next sequence).
Ge o lekola molokoloko wa dikere go bohlokwa go lebelela bogolo bja dikere/dikeremeno. Dikeremeno di huetša lebelo leo šafo e dikologago ka lona. Lebelo (tikologo) la šafo ke lona le laolago lebelo leo kelopeu (seed mechanism) e dikologago ka lona mme se gape se laola bokaakang bja peu ye e bjalwago. Ge lebelo la šafo le okeletšwa, peu ye e bjalwago e a okeletšwa.
Ge o beakanya plantere mme wa lemoga gore e bjala peu ye ntši go feta, o tla tseba gore šafo ya mafelelo yeo e gapelago kelopeu e dikologa ka lebelo le le fetišago mme o swanetše go fokotša lebelo leo. Mokgwa o noši woo ka wona lebelo la šafo yeo le ka fokotšwago ke go fetola bogolo bja dikeremeno tše di gapelago šafo yeo.
<fn>PulaImvula. Goal.2008-04.nso.txt</fn>
Na re timeletšwe ke dino (goal posts)?
Mekgatlo ya go swana le Kgoro ya Ditaba tša Naga, Kgoro ya Temo, Ditrasete tša go fapafapana tša Mabele, dikgwebo tša agri, dikhamphani tše di tšweletšago dinyakego tša temo, mekgatlo ya diphahlo le yeo e sego ya mmušo (NGO's) (go bala e se kae fela), e ntšha tšhelete ye ntšintši go tšwetša temo pele mono Afrika-Borwa. Potšišo ye e nyakago karabo ke ya gore na afa ditshenyegelo tše di na le mohola ka moo go nyakegago?
Tlhabollo, go akaretša le tlhabollo ya balemi, e nepišitše batho. Ke batho bao ba swanetšego go gola, go hlabologa, go ithuta le go kgobela boitemogelo. Nepo ya tlhabollo ya balemi ga se go hwetša molemi yoo a kgonago go tšweletša mabele a mantši go feta ba bangwe, eupša nepo ke go thuša molemi go ba le bokgoni le tsebo yeo e tlogo mo kgontšha go tšweletša mabele ka boyena, ka go kgotlelela le ka go hwetša dipoelo tše botse.
Ge ka nnete re na le phišego ya go kaonafatša maphelo a batho re swanetše go nepiša motho a le tee le ge e ka ba setšhaba, ra kgonthiša methopo yeo e lego gona mme ra diriša methopo yeo go hlohleletša tšwelopele. Go bonolo go goroga lefelong le le itšego, go nepiša tšeo di hlokegago le go dira se nkego o thuša batho ba gona ka go ba direla se sengwe le se sengwe seo o gopolago gore ke tshwanelo. Tšatši leo o tlogelago go ba direla dilo tšeo go tlo diragala eng Re swanetše go tšea batho mo ba lego gona gonabjale, ra ba iša fao ba kganyogago go ba gona (e sego fao rena re gopolago gore ba swanetše go ba gona), ka tlhokomelo le ka go se itlhaganele, re dutše re kgonthiša gore ba dumelana le diphetogo le ditlhabologo tše di bago gona?
Go bonala e ke go nepišwa kgopolo ya gore "bogolo bo kaone" (bigger is better). Nnete ke gore motho o thoma mo go itšego, le ge e le ka gonnyane. Go na le balemi bao ba lemago fela go iphediša (subsistence farmers) mme ba sa kganyogego go ba balemikgwebo - go lokile, ga se molato. Go na le balemi ba bangwe bao ba lemago mašemo a manyane bao ba kgathelago pele mme ba tlogo ba balemi ba bagolo tšatši le lengwe. Go feta fao go na le bao ba lemago mašemo a magolo mme ba hwetšago dipoelo tše botse (go sa na le mehuta ye mengwe ya balemi ntle le ye e boletšwego).
Ge re nyaka gore merero ya rena ya tlhabollo e be ye e tiilego, re swanetše go hwetša batho fao ba lego gona mme ra ba iša pele - ga ke kwane le mokgwa wa go nyaka bakontraka ba bagolo gore ba bjale le go godiša le go buna mabele mme ra re ke "tlhabollo ya balemi" - se ga se tlhabollo mme bakontraka ba re ka no re ba "hira" mašemo ao. Nnete ke gore go ka ba kaone ge balemi bao ba ka kwana le bakontraka go hira mašemo a bona gobane gonabjale ditshenyegelo tše di amanago le mošomo wa bakontraka di godimo kudu. Go feta fao mokontraka o na le kabelo dipoelong (ka mantšu a mangwe mokontraka o ja gabedi mola molemi a ka šitega go ja le gatee).
A re boeleng motheong re nepiše tlhabollo ya batho. Ge mašemo a gago a dirišwa ke mokontraka yo mogolo, gopodišiša ka šedi gore na o lebile kae le gore o tlo tšea sebaka se sekae go ba molemi bakeng sa mongnaga.
<fn>PulaImvula. Graanprodusent.2008-08.nso.txt</fn>
Go kgethilwe balemi ba ba selelago bao ba tlogo phadišana go thopa sefoka sa Motšweletšamabele yo a hlabologago wa Ngwaga wa 2008. Mothopi o tlo tsebišwa ka 17 Oktoboro moletlong wa maemo a godimo wa Grain SA.
Deliwe o belegilwe ka ngwaga wa 1961 kua Kagiso, Krugersdorp. Ke leitšibolo la Morena le Mohumagadi Ntebele. Tatagwe e be e le molemi mme mmagwe e be e le mooki. Deliwe o nyetšwe ke Morena Olebogeng Mutlwane mme ba na le bana ba babedi. O hlohleletšwa le go thušwa ke monna wa gagwe le mmatswaleagwe.
Deliwe o tsene sekolo sa Aobakwe Primary kua Itsoseng, profenseng ya Leboa-Bodikela, le sa Reitumetse Secondary moo a feditšego Mphato wa Marematlou (Grade 12). O ile a tšwetša dithuto tša gagwe pele ka go phetha thuto ya borutiši kua Bethel Seminar le go fetša thuto ya N6 ya go aga ("brick laying and building N6 course"). Morago ga fao Deliwe o ile a agela Kgoro ya Pušogae le Dintlo.
Ka ngwaga wa 1991 Deliwe o tlogetše mošomo wa gagwe a thoma go lema ka sewela go fihla ka 2002, mola a ilego a thoma go ba molemi wa ruri. O hira polasa kua Marotse (tikologong ya Delareyville) mme o lemišana le mmatswaleagwe. Deliwe ke leloko la sehlophathuto sa Frischgewaagd tikologong ya Delareyville; o šetše a tsenetše le gonabjale o sa tsenela dithuto tše kopana tša go swana le Tlhokomelo ya Trekere le Didirišwapolaseng, Matseno go Tšweletšo ya Lehea, Thuto ye e phagamego ya Tšweletšo ya Lehea le Papatšo, Taolo ya Agribusiness gammogo le Taolomorero ("Project Management"), tšeo di tšweleditšwego ke Grain SA, NWK, Promise Farmer le Business Today.
Deliwe ke molemi yo a ikemetšego mme o tšweleditše sonoplomo le lehea lebaka la mengwaga ye mene; go feta fao o ruile dikgomo, dikolobe, dipudi le dinku.
Isaac Khuto o belegilwe ka 1944 kua Boksburg moo tatagwe a bego a šoma bjalo ka klereke lebenkeleng. Ge a be a na le mengwaga ye mebedi batswadi ba gagwe ba ile ba mo iša ga malomeagwe kua Ficksburg, fao a goletšego gona. O sa gopola ge a be a diša dinku go tloga a na le mengwaga ye e šupago mme o sa elelwa monkgo wa mabjang ka mahube ge a be a kgona go bona dithaba tša Lesotho. O hlwele a bogela ditrekere ge di šoma mašemong a Lesotho mme a dula a ipotšiša gore na go ka ba bjang go otlela trekere.
Isaac o tsene sekolo sa polaseng mme ka morago a tsena Sekolo sa Sekontari sa Ficksburg fao a phasitšego Mphato wa 6 (Grade 8). O ile a šomela Frasers gona moo Ficksburg lebaka la mengwaga ye 12. Ka go kgahlwa ke kgwebo Isaac o ile a thoma go reka le go rekiša dikenyo le merogo. Kgwebo ya gagwe e ile ya gola mme a kgona go reka kolointefe (theksi) ya gagwe ya mathomo. Go tloga ka 1978 go fihla ka 1998 o ile a kgona go tšwetša pele kgwebo ye. Ka 1983 Isaac a bona sebaka kgwebong ya kamogelabaeng mme a reka hotele/ntloyabaeng ("guest house"). Hotele yeo o sa na le yona ebile o na le laesense ya go rekiša dino.
Isaac o kile a ba ramatswele (radifeisi) wa go lwela tšhelete ("professional boxer"). O thomile ka 1960 go lwa ka difeisi go itiša ("amateur") mme ka morago a thoma go lwela tšhelete. Isaac o re: "Mosakong se se lego bohlokwa ke wena fela le bokgoni bja gago", -- mme ke fao a ithutilego go itshepa. "Ga go na fao o ka iphihlago goba o ka tšhabelago gona mme o ithuta go gahlanetša dilo bophelong ka go se šišimoge", a realo Isaac. O kile a ba modulasetulo wa Mokgatlo wa Matswele wa Freistata; gonabjale ke mothobodiši wa mokgatlo wa Ficksburg, ebile ke modulasetulo wa profense wa Federeišene ya Matswele ya Freistata. Go feta fao Isaac ke modulasetulo wa sehlophathuto sa Imperani sa Grain SA moo Ficksburg.
Isaac o rekile polasa ye e bitšwago Diyatalana ya dihektare tše 230 ka 1998 mme a thoma go itlhomela boiphedišo bjalo ka molemi. O be a ikemišeditše go reka polasa yohle ya dihektare tše 460, eupša a tšhaba go ipakela mathata ka sekoloto se segolo - polasa yeo e ile ya aroganywa ka bogare mme yena a reka seripagare se sengwe. Ka 2006 o ile a hira seripa se sengwe gape sa dihektare tše 65 tša nagatemego ya maamušo a mabotse kgauswi le polasa ya gagwe.
Ka 2007/2008 Isaac o bunne palogare ya ditone tše 3,5 tša korong godimo ga hektare tšhemong ya dihektare tše 79, mme le ge sefako se sentše lehea le gagwe kudu, leo le šetšego tšhemong le tloga le tshepiša.
Isaac o nyetše Lerato mme ba na le mošemane le basetsana ba babedi.
Maphale o belegilwe ka ngwaga wa 1969 tikologong ya Fouriesburg, polaseng ye e bitšwago Magdelena, moo tatagwe a bego a šoma gona. Maphale e be e le yo mongwe wa bana ba seswai ka lapeng - bašemane ba babedi le basetsana ba ba selelago. O tsene sekolo motseng wa Mashaeng kgauswi le Fouriesburg moo a phasitšego Mphato wa Marematlou (Grade 12). Ka diwikente (mphelabeke) o ile a ya polaseng ya kgauswi ya Morena Linde du Plessis moo a ilego a otlela trekere le go thuša ka mešomo ye mengwe. Maphale o ile a ela mokgwa woo Morena du Plessis a bego a lema ka wona hloko mme a fišegela go ba le polasa ya gagwe tšatši le lengwe. "Morena du Plessis o nthušitše kudu ka go ntlhohleletša, le gona ke ile ka theeletša Mohumagadi Jane McPherson ge a bolela ka tšweletšo ya mabele mo go Lesedi FM mme ka tia maatla go phetha toro ya ka ya go ba molemi," a realo Maphale.
Maphale o ile a šomela Kgoro ya Ditaba tša Gae ka Ofising ya Mollwaneng ya Fouriesburg (Fouriesburg Border Post) go tloga ka 1993 go fihla ka 2007. Ka ngwaga wa 1996 o ile a thoma go rua dikgomo le dinku nagengkopanelo ya moo Fouriesburg. Ka 2004 a hira naga ya dihektare tše 30 go molemikgwebo, Morena Osborne, a bjala lehea. Ka 2006 a hira dihektare tše 4 179 go Mmasepala wa Fouriesburg moo a lemago gonabjale. "Ke bona gore nka kgona go hira dihektare tše dingwe tše 400 tša maamušo a mabotse lenyaga, eupša ba Grain SA ba swanetše go tlo lekola naga yeo pele," a realo Maphale.
Maphale o nyetše Dianne mme ba dutše kua Mashaeng le bana ba bona ba bararo.
Boy o belegilwe ka 1948 tikologong ya Middelburg polaseng yeo tatagwe a bego a šoma gona. O ile a tsena sekolo sa polaseng sa kgauswi moo a phasitšego Mphato wa 3 (Grade 5). Moo lebakeng leo tatagwe e be e le molemi wa motšwaoswere nagengkopanelo ya tikologong ya Vlaklaagte. Boy o re o sa gopola ge a be a lema ka dipholo le tatagwe.
Ka 1981 Boy o thomile go lema nageng ya mmušo ya dihektare tše 10 yeo a e hirilego. Ka morago o ile a dumelelwa go diriša naga ya dihektare tše 50 tikologong ya Vaalspruit (kgauswi le Bronkhorstspruit). Gonabjale Boy o lema dihektare tše 545 tšeo a di hirago go mmušo, mme o hira gape le dihektare tše 300 tša nagatemego ye botse go balemi ba kgauswi. Lenyaga o bjetše lehea mašemong a ohle. Go feta fao Boy o na le dikgomo tše 300 tšeo a di fudišago nagengkopanelo selemo, mola marega di fula mašemong a lehea.
Boy o nyetše Linah yoo e bego e le moratiwa wa gagwe go tloga sekolong mme ba na le bana ba bane. Boy ke leloko la mafolofolo la sehlophathuto sa Grain SA. O ile a tsenela thuto ya Tšweletšolehea le ya Tlhokomelo ya Trekere le Didirišwapolaseng. Mo dikgweding tše di tlago o tlo tsenela Thuto ye e Phagamego ya Tšweletšolehea le Papatšo le ya Taolo ya Agribusiness.
Tatago Labious o tšwa Koppies go la Freistata. O dutše Lombaardslaagte fao Labious a belegetšwego gona ka 1948. Ke yo mongwe wa bana ba lesometee. Tatagwe o ile a lemoga gore o dutše nagengtemego ye botse mme a thoma go lema ka dipholo. Labious o re: "Lerato la ka la temo le tšwa go tate."
Labious o phasitše Mphato wa 6 (Grade 8) ka 1966 mme morago ga fao a phetha thuto ya go aga ka 1969. O agile dikolo tikologong ya Mafikeng go tloga ka 1970 mme o thušitše go aga moago wa mathomo wa diphapoši tša go hlatlagana moo Mafikeng. Ka morago o ile a šomela Kgoro ya Mediro ya Mmušo.
Labious o bolela gore: "Ka baka la lerato la ka la temo ke thomile go lema ka sewela ka 1975. Ke be ke na le naga ya ka ya dihektare tše 15 (lefelong la nagakopanelo) mme ka hira gape dihektare tše 30." Ge a be a šomela Kgoro ya Mediro ya Mmušo, o be a dumeletšwe go ya boikhutšong lebaka la matšatši a 30 ka ngwaga. O ile a kgonthiša gore o tšea llifi ka nako ya go bjala gore a kgone go hlokomela pšalo ya dibjalo tša gagwe. Labious o be a na le modiredi o tee mme ka nako ya go bjala ba ile ba šoma bošego le mosegare - ka trekere ya gagwe ya Massey Ferguson 65. "Ke be ke šoma toropong gare ga beke mme mafelelong a beke ka ya gae go hlokomela mešomo ya temo," a realo Labious.
Kgwebotemo ya gagwe e ile ya gola mme go tloga ka 1991 o be a dula polaseng a ya mošomong ka toropong ka mehla. Labious o ile a lema ka sewela go fihla ka 1996. Ka nako yeo o be a lema dihektare tše 500. Go tloga ka 1997 Labious ke molemi wa ruri mme gonabjale o bjala dihektare tše e ka bago tše 1 000.
Samuel o belegilwe ka 1944 polaseng ya tikologong ya Reitz fao tatagwe a bego a šoma gona. E be e le yo mongwe wa bašemane ba bahlano ka lapeng. Samuel o tsene sekolo gona kua Reitz mme o phasitše Mphato wa 6 (Grade 8). Ge a fetša sekolo o ile a ya Gauteng (Johannesburg) a šoma bjalo ka makgonatšohle khamphaning ya boentšenere lebaka la mengwaga ye e selelago. Morago ga fao Samuel a ya Phuthaditjhaba a bula lebenkele le lenyane la dikrosari. O re: "Ka ge ke belegetšwe polaseng ke ile ka fišegelwa go ba molemi mme ge ke hwetša sebaka sa go hira polasa tikologong ya Kaallaagte ka 1997, ka se senye nako." O ile a dula fao mengwaga ye meraro. Ka ngwaga wa 2000 a reka polasa ye e bitšwago Lorelei tikologong ya Paul Roux ka thušo ("grant") ya R30 000 le kadimo ya Land Bank.
"Mabaka e be e le a mathata, eupša ka thušo ya Grain SA le OVK lenyaga ke kgonne go bušetša tšhelete ye ke e adimilego mo go OVK (kadimo ya go tšweletša dibjalo) gammogo le ya Land Bank, mme ke sa šaletšwe ke tšhelete ya go bjala dihektare tše 30 tša korong," a realo Samuel.
<fn>PulaImvula. Harvest.2007-12.nso.txt</fn>
Ke nako ya go buna!
Diswantšho tše di tšweletšwago mo di bontšha mathata a a ka welago molemi yo a sa rulaganyego le mong wa setropere ka nako go tlo mo folela korong ya gagwe. Di tšerwe kgweding ya Feperware mašemong a kua Kapa-Bohlabela - korong ye ga se ya ke ya bunwa, e ile ya fišwa mašemong!
Ke masetlapelo a magolo ge molemi a šoma ngwaga ohle mme mafelelong a palelwa ke go fihliša mabele a gagwe bobolokelong - balemi ba swanetše go leka ka maatla gore se se se ke sa direga.
Madimabe ke gore korong e swanetše go folwa ka motšhene (setropere) go kgonthiša poelo le boleng bjo bokaone. Go feta fao setropere se a itshepediša, se se rago gore ke motšhene wo o turago. Tlhopho (grading) ya korong e huetša thekišo ya yona mme e ka lahlegelwa ke boleng gabonolo le gona ka pela ge e sa folwe ka nako ya maleba. Korong e swanetše go folwa ka pela ka moo go kgonegago gobane ge korong ye e budulego e ka nelwa ke pula ganyane fela, boleng (tlhopho) bja yona bo a fokotšega mme thekišo ya yona ya boela fase.
Bontši bja baleminyane (small farmers) bo gapeleditšwe go tshepa bakontraka bao ba nago le ditropere gore ba ba folele mabele a bona.
Ka tlwaelo mokontraka le balemi ba itlema ka kontraka mathomong a sehla.
Mokontraka o ikemišetša go fola dihektare tše ntši ka moo a ka kgonago ka ge di mo tlišetša tšhelete.
Ga a tsebe fao pula e tlogo na le gona neng, ka fao a ka diegišwa.
O rata go šoma mašemong a magolo ao a hlokago methapalalo, gobane go ona setropere se ka fetša dihektare tše ntši ka letšatši ka ge se sa senye nako ka go sokologa gantši.
Ga a nyake go emela ditreilara (dikoloigogwa) (tša go kgotholela mabele).
O lefša go ya ka palo ya dihektare tše a di folago, e sego go ya ka tlhopho (ya korong) yeo molemi a e fiwago mafelelong.
Metšhene ya gagwe e ka ema - ge ditropere di šoma ka maatla di ka senyega, seo a sa kgonego go se laola.
Gantši ga a kgone go hwetša dikarolwana tšeo di senyegilego ka ge mošomo wo o phethwa kgauswi le Krisemose le Ngwagamofsa ge batho ba bantši ba rata go ya boikhutšong.
Tše re di boletšego ka godimo di ka go nyemiša pelo, eupša go bohlokwa go ela mathata a hloko gore o kgone go ipeakanya go ka a rarolla.
Kwana le mokontraka pele ga nako.
Leka go kgonthiša ge eba mokontraka ga se a itlema ka go amogela mošomo wo montši woo a ka se o kgonego.
Kgonthiša gore go se be le maswika a mantši tšhemong ka ge a ka senya botlase (table) bja setropere.
Rulaganya gore go be ditreilara tše di lekanego mašemong go šitiša tiego.
Beakanya lefelo la go bolokela korong ge e sa kgone go išwa bobolokelong thwii.
Kwana le mabolokelo a kgauswi mabapi le go omiša korong ge go hlokega.
Go na le dilo tše pedi mabapi le sehla sa puno tšeo di thakgatšago - sa mathomo ke phetho ya lebootšweletšo la go feta mme sa bobedi ke mathomo a sehla se sengwe. Ntlha ye bohlokwahlokwa mabapi le tšweletšo ya korong mogoleng wa selemo (summer fallow) ye e amago batšweletši ba kua Freistata, ke taba ya go boloka monola mmung.
Bohlokwa bja go boloka monola mmung ga bo kakwe. Taba ye e swanetše go thoma semeetseng ge puno e seno phethwa.
Sa mathomo ke meetse ao a tšhabago ka baka la bokagodimo bjo bothata bjoo bo sa dumelelego meetse go tsenela mmung, goba pula ya kgogolabahu le yona e sa tsenelego.
Sa bobedi ke tiro ya kapilari (capillary action) - ke go re tshepelo yeo ka yona meetse a gogelwago bokagodimong bja mmu fao a kgonago go moyafala le go nyamelela lefaufaung (atmosfereng). Se se diragala ge bokagodimo bo kgohlagane le gona bo thatafetše.
Sa boraro ke phadišano yeo e hlolwago ke mengwang - mengwang ye e melago mašemong e mona monola woo molemi a lekago go o bolokela dibjalo tše a tlogo di bjala sehleng se se tlago.
O swanetše go laola mašemo a gago go tloga ka nako ya puno ye e fetilego go fihla ka nako ya pšalo sehleng se sefsa go kgonthiša gore o boloka meetse a mantši ka moo o ka kgonago mmung. Katlego ya dibjalo tše o tlogo di bjala sehleng se se tlago e ka huetšwa ke maitekelo a gago a go boloka meetse mmung goba aowa!
<fn>PulaImvula. Hat(maize).2011-01-12.nso.txt</fn>
Grabber: Go šireletša mmu wa gago wa mohola e ka ba selo se sebotse!
Ge re šetša dipalopalo tšeo di bontšhago phokotšego ya maemo a monono le ge e ka ba bokaakang bja dibolang mašemong ao a sa nošetšwego mono Borwa bja Afrika, gona go na le mabaka a mmalwa a a tiilego ao a dirago gore re akanye pšalo ya dibjalo tšeo di šireletšago mmu (cover crops). Se se ba bohlokwa kudu ge pula ye e nago morago ga nako gammogo le ditshenyegelo mabapi le dinyakwapšalo le tšweletšo tše di namelelago godimo di ka šitiša motšweletši go bjala lehea - dintlha tše pedi tše di bonagalago sehleng se.
Le ge dibjalo tše di šireletšago mmu di dirišitšwe mananeong a phetošopšalo mengwagengkgolo ye mmalwa ye e fetilego, batšweletši ba lehono ba tlwaetše go diriša menontšha le dibolayangwang bakeng sa go bjala dibjalo tša mohuta wo. Temogo ye e golelago godimo ya bohlokwa bja go babalela tikologo e hlohleletša batšweletši ba sebjalebjale go boela go lenaneo la phetošopšalo mo go dirišwago dibjalo tše di šireletšago mmu ka baka la mehola ya tšona.
Popegommu e kaonafatšwa nako ye nngwe le ye nngwe ge sebjalo se tiiša medu yeo e tsenelelago mmu wo o kgohlaganego (compact soil). Ka mokgwa wo go hlolega mašobana mmung wo mme wa kgona go mona le go babalela monola bokaone. Ge tšhemo e tlogelwa lebaka e sa bjalwe, bokagodimo bja mmu bo a kgohlagana mme meetse a bohlokwa a a tšhaba ka ge a sa kgone go tsenelela. Dibjalo tše di šireletšago mmu di phema letšatši le le fišago bjalo ka kobo mme ka go realo di fokotša kgohlagano le gona di phediša diphedinyana tša go swana le dinogameetsana tšeo di phelago ka dibjalo tše di bolago.
Dibjalo tše di šireletšago di swaragantšha mmu mme ka go realo di fokotša kudu mmu wo o lahlegago ka baka la kgogolego ye e hlolwago ke meetse goba phefo.
Dibjalo tše ntši tše di šireletšago mmu di bopa mothopo wo mmotse wa tlhago wa menontšha ya dibolang. Menawa e oketša naetrotšene ye bohlokwa mmung. Fao go tšhetšwego monontšha wo o nyakegago mme gwa šalela naetrotšene ye ntši mmung, mohlamongwe ka go se dirišwe ka botlalo ke dibjalo tša go fokola ka baka la komelelo sehleng sa go feta, bjalo ka mohlala, phepo ye e ka dirišwa go ya pele ka go bjala dibjalo tše di šireletšago mmu, tša go swana le sebjalo sa furu (hay) se se nonnego ka potasiamo le fosforo.
Bothata bja kakaretšo bjo bo tshwenyago batšweletši ke tlhaelo ya phepo, kudu N (naetrotšene) le P (fosforo). Bothata bjo bo ka rarollwa gabonolo ka go diriša monontšha wo o lebanego. Le ge go le bjalo, batšweletšinyane (small scale producers) bao ba hlaelago methopo ye mebotse ga ba kgone go dira bjalo, mme tharollo ye kaone go bona e ka ba lenaneo la phetošopšalo fao go dirišwago dibjalo tše di šireletšago, leo le tlogo kaonafatša poelo ya seekonomi le monono wa mmu. Go dumelwa ka kakaretšo gore ka go diriša monawa wa selemo wa go swana le dinawa tša naga (cow peas) le lehea ka go šielana lenaneong la phetošopšalo, poelo le tšweletšo e ka kaonafatšwa, monono wa mmu o ka tšwetšwa pele le gona ditshenyegelo mabapi le theko ya menontšha di ka fokotšwa.
Dibjalo tše di šireletšago mmu tša go swana le dierekisi tša naga (cow peas/field peas) goba bjang bja "teff" bjo bo kitlanego, di phema letšatši le gona di gatelela mengwang yeo e ka bego e mela gabotse.
Ka nako ye nngwe dibjalo tša dierekisi tša naga goba bjang bja "teff" (eragrostis tef) ga di hole fela mmu sehleng seo go sa bjalwego lehea, eupša di hola le motšweletši ka go ba furu ya diruiwa tša gagwe yeo e tlogo ba mohola wo mogolo sehleng se se omilego seo se tlago.
Bontši bja dibjalo bo sepelelana le ditshenyegelo mabapi le thoto ya puno go tloga mašemong go ya mmarakeng, mola dibjalo tša go šireletša mmu tšona di sa hlagiše ditshenyegelo tša mohuta woo ka ge tšona gantši di dirišwa fao di bjetšego gona goba kgauswi le fao gona moo polaseng.
Di tlo bjalwa neng?
Nepo ya go di bjala ke efe?
Ka tlwaelo dibjalo tše di šireletšago mmu tše di atlegilego tikologong ya ka ke dife?
Na tšhemo ye e nyaka dibjalo tše di šireletšago mmu tša monawa goba tše e sego tša monawa Elelwa gore dibjalo tša go šireletša mmu tša monawa di okeletša naetrotšene mmung ka go e hupa moyeng mola dibjalo tšeo e sego tša monawa di diriša naetrotšene yeo e lego mmung gammogo le phepo ye nngwe yeo e lego gona?
Dibjalo tša monawa tše di ka lekwago ke: dinawaswikiri (sugar beans), dinawasoya, lesereng, dierekisi tša naga, tlabere (clover), bjalobjalo. Dibjalo tše dingwe tšeo e sego tša monawa ke: bjang bja "teff", rae/rogo (rye), outse, korong, thenipi/rapa, furu le rediši/rateise ya Sejapane (Japanese radish).
Erekisi ya naga ke sebjalo sa selemo seo se kgonago go lwantšha komelelo le phišo. Ke sebjalo sa ngwaga seo se golelago godimo tekanyo ya 80 cm mme se na le modutona wo o tiilego. E mela gabotse mmung wo o fokolago wa sehlaba. E na le mohola mmung ka ge e kgona go mela ntle le koketšo ya monontšha fao go hlaelago naetrotšene. Go feta fao go bohlokwa gore e ka dirišwa ke batho le diphoofolo ka ge matlakala, diphotlwa le peu ya yona e hlagiša phepo ya maemo a godimo. Gape dierekisi tša naga di ka omišwa le go bolokwa ka katlego.
Bjang bjo e lego mafulo a mabotse ke sebjalo sa ngwaga seo se golago ka pela lebakeng la dibeke tše 8 - 12. Bo mela gabotse mabakeng a a lekanetšego a selemo mabung ao a gamotšwego gabotse. Bjang bjo ke seširetši se sebotse sa mmu mme bo gatelela mengwang ye e sa nyakegego ka baka la go kitlana ga bjona. Bo dirišwa kudu bjalo ka furu mme sehleng se sebotse bo ka segwa gabedi goba go feta. Furu ye e swanetše go segwa pejana ga ge bjang bo enya peu.
Tšeo di ka kgonegago ka go bjala dibjalo tše di šireletšago mmu ka lenaneo la phetošopšalo sehleng sa go koloba ge motšweletši a šitišwa ke mabaka go bjala dibjalo tše a di tlwaetšego sehleng seo, di a kgahliša. Batšweletši lefaseng ka bophara ba bitša dibjalo tša go šireletša mmu "kuane ya lefase" ka baka la tšhireletšo ya mmu yeo di e hlagišago. Go molaleng gore e ka ba selo se sebotse go šireletša mmu wa gago wa mohola!
<fn>PulaImvula. Heart.2010-01.nso.txt</fn>
Grain SA e laola Lenaneotlhabollo la Balemi leo le lefelwago ke Maize Trust, Oil and Protein Seeds Development Trust, Sorghum Trust le Winter Cereals Trust ka nepo ya go hlama batšweletši ba Afrika-Borwa ka tsebo ye e hwetšwago ka thuto le gona ka tirelo yeo e thekgwago ka dibopego tša thušo tšeo di tsenelwago gabonolo.
Ka ge Grain SA e na le sehlopha sa ditsebi tšeo di kgonago go hlama batšweletši ba bafsa ba Afrika-Borwa ka bokgoni le thuto ya boleng bjo bo tsenelelago, e šetše e lemogwa go ba moetapele lehlakoreng la Tlhabollo ya Batšweletši nageng ye. Maloko a Grain SA a holofela gore lenaneo le le tla thuša tshepetšong ya phetolo ka go hlama bao peleng ba bego ba hloka ditokelo tša temo ka bokgoni bja go ba kgontšha go phadišana ka go lekana le ba bangwe intastering ya mabele. Le ge go le bjalo go bohlokwa go kwešiša gabotse seo Grain SA e lego sona le ge e ka ba tema yeo e e kgathago temong ka bophara mono Afrika-Borwa.
Grain SA ke eng?
Grain SA ke mokgatlo wa boithatelo woo o nepišago intasteri ya mabele ya gae le ya ditšhabatšhaba ka botsebitsebi. O nepiša tšwetšopele ya dikgahlego tša batšweletši bohle ba Afrika-Borwa.
Motšweletšamabele ofe le ofe yo a sa šomago, yo a dumelanago le dinepo tša Grain SA, o na le tokelo le gona o hlohleletšwa go ba leloko la mokgatlo wo ka go lefa tefo ya boleloko yeo e nyakegago.
Grain SA e kgatha tema efe temong ya Afrika-Borwa?
Grain SA ke setsebitsebi sa intasteri ya mabele ya gae le ya ditšhabatšhaba mme nepo ya mokgatlo wo ke go ba lentšu la batšweletšamabele bohle mono Afrika-Borwa ka mokgwa wa go tšwetša pele dikgahlego tša batšweletšamabele le ge e ka ba tša intasteri ya mabele ka bophara.
Grain SA e šoma bjalo ka moleti intastering ya mabele mme e ikamantšha le ditshepetšo tša go thea maikemišetšo le go tšea diphetho tšeo di amago dikgahlego tša batšweletšamabele, legatong la maloko a yona. Grain SA e kgatha tema ka mafolofolo go fetišetša ditebelelo le dikgopolo tša batšweletšamabele go mmušo le go dirišana le mmušo go rarolla mathata le go bea melaokakanywa (draft legislation).
Nepišokgolo ya Grain SA ke go hlohleletša tšweletšo ye e kgontšhago le tikologopapatšo (marketing environment) ye botse ya mabele. Go feta fao mokgatlo wo o amane kudu le bakgathatema ba bangwe tlhomaganyong ya mohola (value chain) go kaonafatša maatlaphegišano (competitiveness) a intasteri ya mabele ka bophara fao e phadišanago le bakgathatema ba bagolo ba ditšhabatšhaba ba go swana le Amerika (USA) le Brazil.
Dihlopha tše di akaretša badiredi ba Grain SA, ditsebitsebi le batšweletši bao ba bopago Khuduthamaga.
Go hlahloba tikologo go hwetša batšweletši ba bafsa le go phegelela go ba thuša go tsenela tšweletšo le papatšo ya mabele. Go feta fao sehlopha se se lekola mošomo wa Lenaneotlhabollo la Balemi.
Go molaleng gore le ge Grain SA e sa thuše maloko a yona ka tšhelete, e thekga motšweletšamabele yo mongwe le yo mongwe nageng ye ka thušo le botsebitsebi bjoo bo hlokegago kudu. Ditiro tša mokgatlo wo di kgontšha batšweletši go nepiša seo ba tsebago go se dira bokaone - e lego go tšweletša le go bapatša mabele! Go bohlokwa gore batšweletšamabele bohle ba kwešiše gore godimo ga thuto Grain SA e ka ba direla tše dingwe gape!
Motšweletšamabele yo mongwe le yo mongwe mono Afrika-Borwa o swanetše go phegelela go ba leloko le le feletšego (fully-fledged member) la Grain SA le le nago le maatla a a tletšego a go bouta (full voting powers). Grain SA ke mahlo, ditsebe le molomo wa motšweletšamabele tikologongtemo ye e raranago go ya pele le gona ye e kwago kgatelelo ye e golelago godimo ya maatla a ka ntle a go swana le phadišano ya lefase (global competition). Ge phadišano mmarakeng matšatšing a lehono e le tlhohlo go motšweletšamabele yo a theilwego gabotse, na bothata bja batšweletši ba bafsa bja go itlhoma bjalo ka batšweletšikgwebo ba ba atlegilego le gona ba kgotlelelago, bjona ke bjo bokaakang Ntle le thušo ya mokgatlo wo o tiilego wa setsebitsebi wa go swana le Grain SA, tlhohleletšo le tšhireletšo ya dikgahlego tša batšweletšamabele bohle nageng ye e tlo ba kotsing?
<fn>PulaImvula. HelpMaize.2009-05.nso.txt</fn>
Nthušeng hle, ke nyaka go lema!
Go na le batho ba bantši bao ba re leletšago mogala ka kgopelo ye - "Nthušeng hle, ke nyaka go lema". Ba bangwe ba bona ga ba na selo, ba bangwe ba na le naga le ditlhamo. Temo ke kgwebo mme go sepediša kgwebo efe kapa efe matšatši a go boima - motšweletši o swanetše go itlhama gabotse, o swanetše go ineela go lema le gona o swanetše go ba le tsebo.
Bao ba kganyogago go ba batšweletši eupša ba hlokago naga goba metšhene ba na le bothata bjo bo fetišago. Le ge go le bjalo, gopola gore ga go hlokege gore o be mong wa naga ge o nyaka go ba motšweletši. Nneteng naga efe kapa efe re e adimilwe fela - re no ba bahlokomedi ba naga mme mohla re hlokafala naga yona e tlo šala. Ge o fišegelwa go ba molemi, hwetša naga, le ge e le ye nnyane, mme o thome go lema. O ka hira naga - gopola gore beng ba naga ya praebete ba ka e hiriša le gona bommasepala ba mmalwa ke beng ba mabala a metse (commonage land) ao a akaretšago naga yeo gantši e ka hirwago. O swanetše go thoma le go itlwaetša ka tirišo - o ka se fetoge motšweletši ka go bala dipuku, gobane teori ya temo e bonolo ge e bapišwa le tirišo ya yona.
Se sengwe gape se se nyakegago ke tsebo - temo e na le mahlakore a mantši. Go ya ka mohuta wa temo wo o o akanyago, o ka swanela go tseba dibjalo (tšohle tša mabele le tša dipeu tša oli, merogo, furu le tlhale), diruiwa (tše kgolo, tše nnyane, tša maphego, diphoofolo le dikolobe), le metšhene (ditrekere, diplantere, digašetši le ditlhamo tša go lema); go feta fao, le gona seo e lego se bohlokwa go feta, o swanetše go ba le tsebo mabapi le taolo ya methopo ye o tlogo e diriša (tšhelete, batho, metšhene le dimateriale).
Ge o ka hwetša seripana se senyane sa naga, le ge e ka ba hektare e tee goba tše pedi - thoma go lema! Ge o ka no thoma o tla ipea tseleng ya go fetoga motšweletšikgwebo. O ithutile mokgwa wa maleba wa go dira tšohle - di phethe ka mokgwa wo o nepagetšego. Madimabe ke gore re lemogile gore batho ba rutwa go dira dilo ka mokgwa wo o nepagetšego, eupša ba tšwela pele go di dira ka mokgwa wo ba o tlwaetšego. Oprah Winfrey o re, "Ge batho ba tseba bokaone, ba dira bokaone." Ge o ithutile go tšea dišupommu go lekanya maemo a phepo ya tšhemo ya gago, gona dira bjalo! Ge o amogela dikeletšo mabapi le monontšha, gona diriša monontšha wo o nepagetšego (le ge tšhengwana ya gago e le hektare e tee fela). Reka peu ye e nepagetšego, kgonthiša gore o bjala palo ye e nepagetšego ya dibjalo reing le gore katologano ya direi ke ye e nepagetšego. Laola mengwang - mengwang ke lenaba la mathomo la dibjalo, e utswetša dibjalo tša gago! E utswa meetse, dijo, seetša le moya - ga go na motho yo a ka dumelago gore dilo tša gagwe di utswe, ešitago le dibjalo tša gago di ka se kgotlelele ge di dula di utswetšwa.
Ge o na le nnete ya gore o tseba gabotse seo se nyakegago temong, ke nako ya go oketša naga ye o e dirišago. Re hlwa re ekwa batho ba bantši ba ngongorega ba re naga ye ba e lemago ke ye nnyane kudu - afa wena o diriša naga ye o nago le yona ka botlalo Na e ka ba poelo ya seo o se tšweletšago seripaneng sa gago sa naga e ka godišwa mohlamongwe Afa o ela dikeletšo tšohle tšeo o ka di hwetšago hloko - gopola gore ka mehla go na le batho bao ba go fetago ka tsebo mme ka tlwaelo ba ka se gane go go thuša?
<fn>PulaImvula. Hunger.2010-04-01.nso.txt</fn>
Mokgatlo wa Tlhabollo ya Batšweletšamabele (Grain Farmer Development Association (GFADA)) wo o sa tšogo hlongwa, gammogo le mokgatlo wa Grain Value Chain Network (GVCN), ga e a tshwenyega fela ka baka la go hloka mohola ga tšweletšo ka bontši ya mabele mono Afrika-Borwa, eupša e tshwenyegile gape ka baka la khuetšo ye mpe yeo taba ye e nago le yona mabapi le balemi ba bafsa.
Mmušo o ikemišeditše go tiiša matsogo a batšweletši ba bafsa mme ka fao mokgatlo wa GFADA le wona o nyaka go ba thekga ka maatla. Eupša go fa balemi ba bafsa naga ntle le thušo le tlhohleletšo ye e nyakegago, ke tatolo ye e nyamišago ya bonnete bjo bo lebanego batho ba. Maloko a mokgatlo wa GVCN a na le bokgoni le boitemogelo bjo bo a kgontšhago go thekga le go thušana le balemi ba bafsa, eupša Mmušo wona o swanetše go kgatha tema ya go ba thuša ka tšhelete le ditlhamo gore ba be le sebaka se se lekanego sa go ka kgotlelela.
Nnete ke gore go bohlokwa kudu gore mabaka a intasteri ya mabele ka botlalo a lekodišwe ka šedi. Nako e a fela mme e ka ba manyami kudu ge setšhaba sa Afrika-Borwa se ka lebanwa ke tlhaelo ya dijo. Nako e fihlile gore mongwe le mongwe a lemoge gore mabakeng a gonabjale kgonagalo ye e thomile go fetoga nnete ye e iphago maatla.
Bothata bo mo kae?
Ditheko/dithekišo tše di amago tšweletšo di sepelelana thwii le ditshenyegelo mabapi le dinyakwapšalo (input costs) tša ditšhabatšhaba, mme Afrika-Borwa ke ye nngwe ya dinaga tša lefase tšeo di nago le ditshenyegelo tša godimo go fetiša mabapi le dinyakwapšalo. Ditshenyegelo mabapi le tšweletšo di oketšega ka pela go feta dithekišo tša ditšweletšwa, seo se hlolelago batšweletši mathata a magolo.
Botšweletši le bokgoni ke dintlha tše pedi tše bohlokwa tša go lwantšha bothata bjo. Ka fao dinyakišišo di bohlokwa go kaonafatša mekgwa ya tšweletšo. Taba ye e šitišago dinyakišišo tše di tiilego ke tlhaelo ya tšhelete go tšwa go mmušo.
Ditheko tše di golelago godimo di nyaka gore poelo ye e hwetšwago godimo ga hektare e godišwe goba tšweletšo e katološwe. Se se ra gore bolemi bo swanetše go katološwa gore ditseno tše di nyakegago (critical net income) di kgone go phethagatšwa. Ka lehlakoreng le lengwe, batšweletši ba bafsa ba ka kgona go fihlela ditseno tše di nyakegago fela ka bokgoni bjo bo kaonafaditšwego le theknolotši ya sebjalebjale. Nepo e dula e le go kgatha tema ekonoming. Batšweletši ba bafsa ba ithekga ka tšhutišo ya bokgoni le thušo ye e tšwelelago, seo e lego tebanyo ya GFADA. Tlhokego ya bokgoni le thušo ke tšhitišo ye kgolo ya batšweletši ba bafsa temong. Bolemi ke intasteri ya dikgonagalokotsi (risk-industry) mme motšweletši o swanetše go ipeakanyetša mengwaga ye mebe yeo e ka mo šitišago go hwetša poelo.
Lehlakoreng la ditseno ditheko/dithekišo le tšona di sepelelana le mekgwanyana ya ditšhabatšhaba (international tendencies) mme di fetogafetoga go ya ka phetošetšo ya tšhelete (exchange rates). Taba ye batšweletši ga ba kgone go e laola mme e huetša dikwano tša papatšo (barter agreements) kudu. Go feta fao ditheko/dithekišo di dula di šuta gare ga tekanelothekontle (import parity) le tekanelokišontle (export parity), mme gonabjale di batamelane le ya mafelelo, seo se gatelelago poelo (profitability).
Dithekišo tša mabele di laolwa ke mediro ya mmaraka wo o lokologilego (free market mechanisms), seo se godišago bohlokwa bja nyako le kabo. Tšweletšo mono Afrika-Borwa e feta nyako ya mmaraka ya mo gae, ka fao kišontle ga se gore e na le mohola ka tshwanelo. Kabo ya mabele lefaseng e godimo kudu mo lebakeng le, seo se gatelelago dithekišo fase. Maikemišetšo a a šitišago a mmušo a thibela tlhabollo ya mebaraka ye mefsa (dibešwa tša bio fuels), seo se gatelelago (šitišago) koketšamohola.
Batšweletši ba Afrika-Borwa ga ba thušwe ke Mmušo, goba ba thušwa ganyane fela, seo se ba šitišago go phadišana le dinaga tše di rekišetšago dinaga tše dingwe ditšweletšwa tša tšona, tšeo ka tlwaelo di thušwago ke mebušo ya tšona. Mmušo wa Afrika-Borwa ka fao o ka akanya go lekodiša taolo ya ditefo (tariff controls) go kgonthiša thušo ye kaone go batšweletši le go bareki mabapi le go rekega ga diphahlo (affordability).
<fn>PulaImvula. Hybrid(maize).nso.txt</fn>
Krafo ya 1: Palogare ya poelo ya mabele dihleng tša 2008 le 2009.
Batšweletši ba bala mabaka a mmalwa ao a ba šitišago go bjala peu ya mapastere, go swana le go tura ga peu ye; tlhaelo ya letlotlo ka nako ya pšalo; go se hwetšagala ga peu ya mapastere; theko ya monontšha; kaonafalo ye nnyane ya poelo goba go hlokega ga yona; tlhaelo ya kamantšho; le boleng bjo bo fokolago bja polokego le tshepetšo ya mapastere ao a hwetšagalago kgwebong.
Dikgang tše di bakile dipotšišo mabapi le ge eba mapastere a na le mohola go feta lehea la mohuta wo o sa laolwego tulafatšo (open pollinated variety (OPV)) ge a bjalwa ke batšweletši ba ba nago le methopo ye e fokolago, fao go hwetšagala ga peu go sa tshepegego, tirišo ya dinyakwapšalo e hlaelago le gona go folotša ga puno go tlwaelegilego. Potšišo ya nnete ke gore: na ke mohuta ofe, lepastere goba "OPV", wo o ka kgotlelelago go thuša motšweletši go phethagatša toto ya dijo le go thekga ditseno tše di swarelelago.
Peu ke senyakwapšalo se bohlokwa (key input) tšweletšong ya dibjalo. Mekgwa yohle ya temo e hlamilwe go diriša maamušo a leabela (genetic potential) a peu ye e bjetšwego ka botlalo. Ga go na mokgwa ofe kapa ofe wa temo (e ka ba mokgwa wa go lema, tlhagolo, taolongwang, nontšho goba taolo ya disenyi le malwetši) wo o ka kaonafatšago poelo ya dibjalo go fetiša ka moo boleng bja peu bo dumelelago. Ka fao peu e bopa motheo wa katlego goba pholotšo ya dibjalo tše di bjetšwego.
Go hlagiša dipoelo tše kaone, motšweletši o swanetše go bjala peu ya boleng bjo bokaone. Go kgonthiša gore o bjala peu ya boleng bjo bobotse o swanetše go reka ye e hlatsetšwego (certified seed), e ka ba peu ya mapastere goba ya OPV. Peu ye e hlatsetšwego ke ya tlhweko (pureness) ye e sego ka fase ga 98% mme tekanyo ya yona ye e melago ga e be ka fase ga 90%. Theko ya peu ye e hlatsetšwego e lokafatšwa ke kgonagalo ye e tiilego ya go hlagiša poelo ga yona.
Ka baka la go hloka tšhelete baleminyane le balemi bao ba bjalago fela go iphepa (subsistence producers), gantši ba bjala peu ya sehla se se fetilego yeo ba e bolokilego. Ge ba bjala peu ya mapastere ye ba e bolokilego ka tsela ye, gantši poelo ya bona e fokotšega ka tekanyo ye e ka bago seripagare (50%) ge e bapišwa le poelo ya lehea leo le tšweletšwago ka peu ye mpsha. Le ge go le bjalo, pšalo ya peu ya mehuta ya OPV ya sehla sa go feta ye e bolokilwego ga e hlole tahlego ya poelo.
Na lepastere ke eng?
Lepastere ke sephetho (setlogolo sa lešika la mathomo) sa nyalano ya mehuta ye mebedi ye e sa tswalanego (ye e fapanago ka leabela), ye nngwe ya tshadi, ye nngwe ya tona. Boitulafatšo (self-pollination) ke ge modula wa sebjalo se se itšego sa lehea o beiwa maledung a mafela a sebjalo sona seo. Ge lehea le itulafatša, lešika le lengwe le le lengwe le le latelago le fokodišwa go ya pele. Se se bitšwa go itswala (inbreeding) mme morago ga lebaka go hlolega dibjalo tše di fokolago tše di bitšwago mašika a go itswala (inbred lines). Dibjalo tše ke tše nnyane ka sebopego, mafela a tšona ke a manyane le gona di hlagiša poelo ye nnyane. Le ge go le bjalo, ge dibjalo tše pedi tša mohuta wo di tswadišwa, maatla a sebjalo sa mathomo a tsošološwa peung ye e enywago, mme poelo ya dibjalo tše di melago ka peu ye e kaonafala kudu. Se se bitšwa maatla a mapastere (hybrid vigour). Ke sepheto sa tsenelelano ya dihlopha tše pedi tša leabela le le itšego (genes), tše di hwetšwago mehuteng ye mebedi ya mašika a go itswala (inbred lines).
Lepastere le le itšego le ka kgethwa go lwantšha disenyi le malwetši a a itšego le ge e le komelelo.
Ka kakaretšo mapastere a hlagiša poelo ye e fetago ya mehuta ye e sa laolwego tulafatšo (OPV).
Mapastere a swana ka mmala, putšo (bogolo) le dipharologantšho tše dingwe tša dibjalo tšeo di kgontšhago motšweletši go phethagatša ditiro tše di itšego (tša go swana le nontšho, kgašetšo le puno) ka nako e tee.
Mabele ao a swanago ge a bunwa a ka ba le mehola gape ge a rekišetšwa bareki bao ba hlomphago boleng bja maemo a godimo.
Poelo ya mapastere e feta ya mehuta ya OPV ka palogare ya 18%.
Peu e a tura.
Motšweletši o swanetše go buna ditone tše di fetago tše pedi godimo ga hektare go lokafatša theko ya godimo ya peu.
Motšweletši o swanetše go reka peu ye mpsha sehla se sengwe le se sengwe sa pšalo.
Mabele ao a tšweletšwago ka peu ya mapastere ga a swanele go dirišwa bjalo ka peu ya go bjala dihleng tše di latelago.
Motšweletši a ka palelwa ke go hwetša (source) peu ka nako.
Mapastere a huetšwa gabonolo go feta mehuta ye mengwe ke mabaka a boima (stress conditions) a go swana le go enya peu (tasselling).
Ge dibjalo di sa hlokomelwe gabotse le gona mabaka a tikologo e le a mabe, mohola wa poelo ya godimo ya mapastere ye e phalago ya mehuta ya OPV, o a fokotšega.
Na mohuta wo o sa laolwego tulafatšo (OPV) ke ofe?
Mohuta wa OPV ke woo peu ya wona o tšweletšwago ka tulafantšho ye e sa kgethwego (random cross pollination) (ke go re tulafatšo ga e laolwe). Se se ra gore tulafatšo ya dibjalo tšhemong ga e laolwe, ka fao di ka se swane ka botelele, mmala wa maledu le bogolo le sebopego sa mafela, le gona di tla gola (butšwa) ka dinako tše di fapanago.
Tshenyegelo mabapi le peu ga e gona goba ke ye nnyane fela. Motšweletši a ka boloka mabele a mangwe ao a ka a dirišago bjalo ka peu ka morago.
Theko ya peu ke ye nnyane ge e bapišwa le ya peu ya mapastere.
Tšhelete ye e bolokwago ka tsela ye e ka dirišwa go reka monontšha goba dibolayasenyi.
Peu e ka dirišwa ka leboo - ke go re mabele a sehla se e ka ba peu ya sehla se se latelago.
Mafelo a maamušo a manyane ga a lokafatše tshenyegelo ye kgolo ya theko ya peu ya mapastere - ke go re mapastere ga a swanele go bjalwa mafelong ao.
Motheo wa leabela (genetic base) wa mehuta ya OPV o nabile go feta wa mapastere mme nako ya yona ya go khukhuša e fetogafetoga go feta ya mapastere. Sephetho ke lebaka le letelele la go khukhuša, seo se kgontšhago mehuta ya OPV go dulafatša mabakeng a makopana a boima (go swana le tlhaelo ya monola, dithemperetšha tša godimo goba tša fase, bjalobjalo). Ka nako ye nngwe phapano ye e ka hlagiša dipoelo tše di tiilego go feta tša mapastere ao a khukhušago ka nako e tee.
Go bohlokwa go reka peu ye e hlatsetšwego morago ga lebaka le lengwe le le lengwe la mengwaga ye meraro go kgonthiša tšwelelo ya tlhweko ya leabela.
Ka tlwaelo poelo ya yona e fetwa ke ya mehuta ye mengwe ka 10 - 25%.
Mafelong a maamušo a godimo mehuta ya OPV e ka fokotša poelo (profit margins).
E ka se swane ka mmala, bogolo (putšo) le dipharologantšho tše dingwe tša dibjalo.
E ka huetša theko ya mabele, ke go re boleng.
Ka baka la go se swane e ka hlola mathata mabapi le mešomo ye e itšego, bjalo ka kgašetšo le puno (kudu ge go dirišwa sefodi (combine harvester).
Go kgonthiša tlhweko ya mehuta ya OPV, e swanetše go bjalwa dimetara tše di sego ka fase ga tše 300 go tloga go mehuta ye mengwe.
Peu ya boleng bjo bo fokolago e ka šitega go mela gabotse mme gwa hlolega dibjalo tše di fokolago tšeo di palelwago ke go phadišana gabotse le mengwang (ka tlwaelo peu ye e beelwago thoko gore e bjalwe sehla se se tlago e bolokwa mabakeng a a sa kgahlišego mme e huetšwa ke themperetšha ya godimo, disenyi le malwetši).
Ka tlwaelo mehuta ya OPV ga e fetolwe leabela gore e kgone go lwantšha dikhunkhwane goba dibolayangwang.
Sa mathomo, bjala mohuta wa OPV woo o swanelago tikologo ya gago.
Laola mašemo a gago gabotse, o leme ka mokgwa wa temopabalelo ka go diriša monontšha, mmutedi goba bobedi bja yona. Fediša mengwang le disenyi.
Go swanetše go ba sebaka sa dimetara tše di sego ka fase ga tše 100 gare ga tšhemo ya lehea la OPV le ya lehea la mohuta wo mongwe. Go sego bjalo, mohuta wa OPV o swanetše go bjalwa dibeke tše tharo pele goba morago ga mohuta wo mongwe wa kgauswi gore o khukhuše ka nako ye e fapanago le ya mohuta wo mongwe. Ka tsela ye o ka kgonthiša gore tšhilafatšo ye e sa nyakegego ya modula e ka se direge.
O swanetše go buna go tloga bogareng bja tšhemo go fokotša tšhilafatšo ya modula.
Pele ga ge lehea le khukhuša o swanetše go hlahloba tšhemo ya gago mme o tomole dibjalo dife kapa dife tšeo di fapanago le tše dingwe (ke go re tše telele goba tše kopana go feta tše dingwe goba tšeo di swerwego ke bolwetši).
Ge o buna, kgetha mafela a makaone dibjalong tše kaone. Kgetha mafela a a swanago, ao a sa bontšhego bolwetši le gona a nago le dithoro tša boleng bjo bo nyakegago.
Buna mafela ao a sego ka fase ga a 300.
Mafela a swanetše go tlošwa megwang a omišwa mme a bolokwa lefelong le le swanelago (le le šireleditšwego, le omilego le gona le fifetšego).
Kgonthiša gore peu e omile (lebaka le peu e ka dulago e sa bole le pedifatša go ya ka phokotšego ya 1% ye nngwe le ye nngwe ya monola go tloga go 13%). Teko ye e bontšhago ge eba peu ya gago e akaretša monola wo e ka bago wa 13% ke ye: tswakanya dipeu tše 100 le letswai la boima bja kramo e tee (1 g) mme o di tswalelele tii ka lebotlelong. Ge letswai le eba monola morago ga metsotso ye mehlano, go ra gore mafela a swanetše go omišwa go ya pele.
Peu e swarelela bokaone mabakeng a go tonya (e sego a bokgahlo). Tshwarelelo ya peu e a pedifatša ge themperetšha ya bobolokelo e fokotšwa ka 5ºC.
Ditšhupa, difankase le dipakteria di fokotša tshwarelelo ya peu. Go lwantšha tshenyo ye, peu e swanetše go dula e omile ka moo go kgonegago.
Boloka peu ya gago ka ditšhelong tše di hlwekilego, di omilego le gona di sa tsenwego ke moya mme o di phare setlankana (morago ga ngwaga o ka se sa tseba gore ke eng ge o sa ngwale).
Molora o mona monola ka gare ga setšhelo mme o šitiša tšwelelo le katafalo ya ditšhupa. Tšhela molora wa boima bja seripagare sa kilokramo (0,5 kg) malebana le kilokramo ye nngwe le ye nngwe ya peu.
Yona e ka dirišwa go swana le molora wa go oma. Tswakanya mahwana a 15 a kalaka le kilokramo ye nngwe le ye nngwe ya peu.
O ka diriša oli ya go apea go šitiša katafalo ya ditšhupa. Hlakanya lehwana le tee la oli le kilokramo ye nngwe le ye nngwe ya peu.
Ditšhupa ga di kwane le dimela tša monkgo wo maatla. Diriša pherefere (chilli) (tswakanya mahwana a mahlano a lerojana la pherefere le kilokramo ye nngwe le ye nngwe ya peu).
Omiša matlakala a sona o a kgatle mme o hlakanye mahwana a mahlano le kilokramo ye nngwe le ye nngwe ya peu.
Tsenelo ya mohola wo o hlagišwago ke leabela.
Mohola wa kalafo ya peu le taolo ya boleng.
Fela ge go rekwa peu ye e hlatsetšwego.
Go ba gona ga morekišapeu yo a tshepegago yo a hlagišago materiale ye mpsha ya leabela.
Go a belaetša.
Go itaola ga bao ba amegilego temong.
Poelo ya lepastere le lebotsebotse e ka phala ya mohuta wa OPV wo o fokolago ka 70% le go feta. Le ge go le bjalo, mohuta wo mobotse wa OPV o ka enya go swana le lepastere le le fokolago goba ebile o ka le phala. Khuetšo ya pšalo ya peu ya lešika la bobedi (peu ye e bunnwego sehla sa go feta) ga se selo mabapi le mohuta wa OPV, eupša mabapi le lepastere khuetšo ke e šoro (tahlego ye e ka fihlelago 50%). Mapastere a maemo a godimo (elite hybrids) a tšweletša mabele a a fetago ao a tšweletšwago ke mehuta ya OPV ya maemo a godimo (elite OPV's) ka 18%. Peu ya lepastere ye e bunnwego sehla se se fetilego ya bjalwa sehla se, e phalwa ke peu ye mpsha ya lepastere ye e tšweletšago mabele a a fetago ya peu yeo e bolokilwego ngwagola ka 32%. Peu ye mpsha ya mohuta wa OPV e tšweletša mabele a a fetago a peu ya OPV ye e bolokilwego ngwaga wa go feta ka 5%.
Tshenyegelo mabapi le theko ya peu ye e hlatsetšwego e feta ya theko ya peu ye mpsha ya OPV goba ya tirišo ya peu ya yona ye e bolokilwego sehla se se fetilego.
Lepastere le le tšweleditšwego ka peu ye e bolokilwego sehla se se fetilego.
Go reka peu ya lepastere ngwaga le ngwaga e ba mokgwa wo o holago bokaone mola poelo e le ditone tše pedi godimo ga hektare goba go feta. Ge poelo godimo ga hektare e oketšega, mohola wa go bjala peu ye e bolokilwego sehla sa go feta o a fokotšega. Motšweletši o holega ganyane fela ge a thoma go bjala peu ya lepastere bakeng sa peu ya OPV ntle le go diriša monontšha le go oketša poelo godimo ga hektare. Ge motšweletši a swanetše go reka peu ya lepastere ka theko ya godimo, o swanetše go oketša poelo godimo ga hektare go sepelelana le tshenyegelo yeo ya godimo.
Batšweletšamabele ba kgona go akanya mohola wa dibjalo tša bona. Le ge go le bjalo, re a tseba gore toto ya dijo tša lapa, lehloyo la dikgonagalokotsi, dikgetho (preferences) le tlwaelo, ka moka di kgatha tema ye bohlokwa diphethong tša motšweletši mabapi le tše a di bjalago le ge e ka ba mekgwa ya taolo. Ka wona mokgwa wo toto ya peu ya lapa ke kakanyo ye bohlokwa mabapi le go diriša mabele a sehla sa go feta bjalo ka peu, kudu mafelong ao a lego kgole le barekiši ba peu. Tsenelo ya mebaraka ya mabele moo thekišo ye kaone e kgonagalago e swanetše go ba kakanyo ye bohlokwa go batšweletši ba ba hlaelago methopo ge ba kgetha peu ye ba nyakago go e reka. Go na le dintlha tše mmalwa tša leago le tša setšo tšeo di amanago le go kgetha gare ga mapastere le mehuta ya OPV.
Mabakeng a a itšego mehuta ya OPV e ka ba le mohola go batšweletši, eupša tirišo ya peu ya OPV goba peu ye e bolokilwego sehla sa go feta, e ka ba poelamorago mabapi le poelo ya mabele. Ka kakaretšo lepastere le tla tšweletša mabele a a fetago ao a tšweletšwago ke mehuta ye mekaone ya OPV ka 18%.
Tsenelo ya mohola wo o hlagišwago ke dinyakišišo mabapi le kaonafatšo ya leabela la mehuta ye mefsa.
Tsenelo ya mohola wo o hlagišwago ke kalafo le boleng bja peu.
Go ba gona ga morekišapeu yo a tshepegago.
Maano a boiphedišo a ditšhaba tše di hlaelago methopo.
Tlhophollo ya seekonomi ya dipoelo.
Tshepego ya poelo.
Twantšho ya komelelo.
Twantšho ya malwetši.
Go tia (standability).
Twantšho ya dikhunkhwane (BT).
Botelele bja sehla.
Nako ya go butšwa.
Lebelo la go oma (drying rate).
Twantšho ya esiti.
Twantšho ya dikhemikhale (round-up ready maize).
<fn>PulaImvula. ImprovementsMaize.2009-05.nso.txt</fn>
Mohola wa lekwala (naga ye e se nago selo) ke wo monyane kudu ge o bapišwa le wa naga ye e hlabolotšwego goba e kaonafaditšwego. Ke ka fao go lego bohlokwa gore meago, magora le ditsela polaseng ya gago di dule di hlokometšwe gabotse.
Meago ya polaseng e swanetše go dula e le maemong a mabotse gore e kgone go dirišwa - go boloka dilo, go swara mabele goba go kota boya bja dinku. Go kaone go šireletša ditrekere le ditlhamo ka tlhaka ka ge di senyega kudu ge di dula letšatšing le puleng.
"Magora a mabotse a dira gore o se thulane le baagišani ba gago" (Good fences make good neighbours) - o swanetše go kgona go šitiša diruiwa tša gago go tsenela naga ya baagišani. Ge o bjala dibjalo go bohlokwa gore o di šireletše go diruiwa. Lenaneong le le nepagetšego la phulo, diruiwa di fudišwa dikampeng tše di itšego dipakeng tše di itšego tša ngwaga - mokgwa wo o šireletša bjang mme o dumelela mabjang a a lewago nako ya go tielela.
Dithapalalo le ditselameetse di bohlokwa kudu go thiba kgogolegommu - kgogolego e hlola tshenyo ya ruri mme moagi yo mongwe le yo mongwe o na le boikarabelo mabapi le go babalela mmu gore meloko ya ka moso e kgone go diriša naga go iphediša.
Ditsela di bohlokwa kudu malebana le temokgwebo - dilo tša go swana le monontšha di swanetše go fihlišwa polaseng mola ditšweletšwa tša molemi di swanetše go kgona go tlošwa polaseng gore di išwe mebarakeng. Temongkgwebo tlhokomelo ya ditsela e bohlokwa kudu.
<fn>PulaImvula. InputMaize.2009-04.nso.txt</fn>
Inšorense ya dinyakwapšalo - na o swanetše go ntšhetša dibjalo tša gago inšorense?
Ka ge go lengwa ka ntle nageng, go na le dikgonagalokotsi tše ntši mme mafelong a mangwe ditshenyegelo mabapi le go bjala dibjalo di feta mohola wa naga yeo go bjalwago go yona. Ka tlwaelo batšweletši ba swanetše go adima tšhelete mokgatlong wa tšhelete goba kgwebong ya Agri go ba kgontšha go bjala. Go adima tšhelete e ka ba bothata gobane bao ba go adimago yona ga ba nyake go e lahla. Ka fao moadingwa o swanetše go fa moadimi tiišetšo (security) mabapi le go bušetša kadimo - ka mantšu a mangwe, moadingwa o tlo bušetša tšhelete ya moadimi bjang ge dibjalo tša gagwe di ka folotša ka lebaka lefe kapa lefe?
Ge o le mong wa naga ye o e lemago, moadimi gantši o nyaka gore o mo dumelele go ngwadiša setlamo (bond) malebana le bong bja naga yeo (title deed of property). Se se ra gore ge o ka palelwa ke go bušetša kadimo, naga ya gago e tla rekišwa mme tšhelete ye o e adimilego ya bušetšwa go bao ba go adimilego yona. Mabapi le batšweletši ba ba hlabologago taba ye e hlola mathata a mantši - e ka ba maswabi a magolo ge motho a ka lahlegelwa ke naga ya gagwe, lebaka e le fela ge dibjalo tša gagwe di foloditše. Go na le batšweletši ba bantši ba ba hlabologago bao e sego beng ba naga yeo ba e lemago - karolo ye nngwe ya naga yeo e a hirwa mola bontši bja yona e le nagakopanelo (naga ye ke ya Mmušo mme e laolwa ke pušosetšhaba). Ga o kgone go tlama (bond) nagakopanelo ka ge wena, motšweletši, o se na le lengwalobohlatse la bong (title deed) malebana le naga yeo. Lebakeng le le fetilego batšweletši bao ba bego ba lema nagakopanelo ba be ba sa kgone go adima tšhelete ka ge ba be ba hloka tiišetšo (security) mabapi le kadimo yeo. Ke mo inšorense ya dinyakwapšalo (input insurance) e bago bohlokwa - o kgona go itšhireletša mabapi le dibjalo tše o di bjetšego gore ge di ka folotša ka mabaka a a sa laolegego, khamphani ya inšorense e lefe tšhelete ye o e kolotago.
Ka baka la koketšo ya ditshenyegelo tša tšweletšo temong le phokotšego ya ditiišetšo (securities) tša batšweletši, bohlokwa bja inšorense ya dinyakwapšalo bo goletše godimo kudu mono Afrika-Borwa. Inšorense ye gabotse e theilwe godimo ga palogare ya poelo ye motšweletši a e tšweletšago lebakengtelele nagengtemo ya gagwe ye e feletšego (long term average produced yield (LAPY)), yeo sephesente se se itšego sa yona se karantilwego.
Fao naga ya gagwe e lego gona.
Mebepe ya polasa yeo e lekantšwego ka GPS yeo e bontšhago tšhemo ye nngwe le ye nngwe, dinomoro tša mašemo le mafelo a a fapafapanago.
Dipeakanyo mabapi le tokelobong (tenure) ya naga - na motšweletši ke yena mong wa naga, goba e hirilwe goba ke nagakopanelo, bjalobjalo?
Na motšweletši o tlo thušwa ke mang ka tšhelete?
Dipoelo tše di hweditšwego dihleng tše di sego ka fase ga tše tlhano tše di fetilego.
Diphetlekommu tše di dirilwego mengwageng ye e sa fetego ye mebedi ye e fetilego yeo e bontšhago tšhupetšo ya naga-polasa (land-farm reference).
Dintlha tše di bontšhago ditirišopolaseng - temo ya mathomo le ya bobedi, dibjalo tšeo di tlogo bjalwa, dikhalthiba, nontšho, mekgwa ya go laola mengwang le disenyi, bjalobjalo.
Dintlha tše bohlokwa mabapi le mokontraka yo a tlogo phetha mošomo.
Matšatšikgwedi a pšalo le ao dibjalo di tšweletšego mmung ka ona - go dumelelwa matšatšikgwedi a a itšego mme dibjalo tšeo di bjetšwego pele goba morago ga ona di ka se šireletšwe.
Naga e tlo šireletšwa bjang mabapi le bohodu?
Dibjalo di tlo šireletšwa bjang mabapi le tshenyo ye e ka hlolwago ke diruiwa?
Inšorense ya dinyakwapšalo (input cost policy) malebana le fao pula e nago selemo e kgokaganywa le inšorense ya sefako ka mehla, yeo e fago karanti ya go lefa tshenyo ye e lekanago goba e fetago palogare ya poelo ye motšweletši a e tšweletšago lebakengtelele (LAPY) polaseng ye e angwago. Motšweletši o kgetha sephesente sa tshenyo seo a dumelago go se lefa ka boyena (choice of excess) mabapi le kgonagalokotsi ye e sepelelanago le sefako.
Inšorense ya dinyakwapšalo (input cost policy) malebana le fao pula e nago marega e a ikemela mme ga e kgokaganywe le inšorense ya sefako. Sefako se bopa karolo ya dikgonagalokotsi tše di sepelelanago le dinyakwapšalo mme ka fao se akaretšwa le dikgonagalokotsi tše dingwe tša dinyakwapšalo.
Dikgonagalokotsi tšeo di šireletšwago ka inšorense ya dinyakwapšalo tša mašemong ao a sa nošetšwego di akaretša tše di latelago: sefako, mollo, thwalo, tšhwaane, komelelo, pula ye e fetišago, kgogolegommu ye e hlolwago ke meetse, lehlwa (kapoko), botšididi, phefo, madimogadi (hurricanes) le ge e ka ba tahlego efe le efe ka baka la mabaka a mabe a boso, malwetši a dibjalo ao a sa laolegego, disenyikhunkhwane le diphoofolo tša naga.
Mešomo ya batšweletši e tla dula e lekolwa go kgonthiša gore ba diriša mekgwa ye e tiilego ya go lema.
Dibolayangwang tšeo di sa dirišwego ka nako yeo mengwang e huetšegago bokaone (sensitive stages).
Dikgonagalokotsi tšeo di šireletšwago mašemong ao a nošetšwago di akaretša tše di latelago: sefako, mollo, thwalo, tšhwaane, pula ye e fetišago, kgogolegommu ye e hlolwago ke meetse, lehlwa (kapoko), botšididi, phefo, madimogadi (hurricanes) le ge e ka ba tahlego efe le efe ka baka la mabaka a mabe a boso, malwetši a dibjalo ao a sa laolegego, disenyikhunkhwane le diphoofolo tša naga. Tshenyo ye e hlolwago ke komelelo yona ga e akaretšwe, lebaka le ge e ka ba lefe kapa lefe.
Inšorense ya dinyakwapšalo e a tura, mme ge theko ya dinyakwapšalo e le godimo le gona thekišo ya ditšweletšwa e le fase (go swana le thekišo ya bontši bja dibjalo gonabjale), go bohlokwa go ntšha inšorense ya mohuta wo, eupša se se ka ra gore mafelelong motšweletši o šalelwa ke tšhelete ye nnyane ge a rekišitše puno ya gagwe. O ka be o adimile tšhelete wa ba wa kgona go e bušetša, eupša poelo ya gago e tla ba efe Na wena motšweletši o kgona go kgetha Madimabe ke gore ka nnete ga o kgone go kgetha - ge o sa tlame (bond) naga ya gago o tla gapeletšwa go ntšha inšorense ya dinyakwapšalo go šireletša kadimo, goba o ka se fiwe kadimo ya tšweletšo?
Tše re di boletšego ka godimo ga se mathata fela, gobane ge o ka dira tšohle ka tshwanelo bjalo ka ge khamphani ya inšorense e nyaka, o tla kgona go lema ka katlego, ka go diriša mekgwa ya sebjalebjale ya tšweletšo, mme sebaka sa gago sa go hwetša puno ye botse se tla kaonafala kudu.
<fn>PulaImvula. Inputs.2008-07.nso.txt</fn>
Krafo ya 1: Dithekišo tša ditšhabatšhaba tša menontšha.
Krafo ya 2: Thekišo ya ditšhabatšhaba ya oli ya Brent ye e sego ya hlwekišwa ("Brent-crude oil") le thekišo ya holosele ya tisele ("wholesale cost of diesel").
Batšweletši ba dipeu tša mabele le tša mehuta ya oli ba laolwa ke thekišo ya tšona ("price takers"). Ka mantšu a mangwe, batšweletši ba ga ba kgone go no hlatloša thekišo ya ditšweletšwa tša bona go akaretša tlhatlogo ya ditshenyegelo tša pšalo. Ka lebaka le tlhatlogo ye e sa kgaotšego ya ditshenyegelo tša pšalo e huetša mohola wa go tšweletša dipeu tša mabele le tša oli gampe.
Gare ga Mei 2007 le Mei 2008, theko ya mo gae ya monontšha e nameletše godimo go fetiša. Lebaka le legolo leo le hlotšego tlhatlogo ye ke go golela godimo ga nyakego ya monontšha lefaseng ka bophara mola tšweletšo ya wona e se ya godišwa. Ke dinaga tša go swana le Tšhaina le India, moo nyakego ya monontšha e goletšego godimo kudu, tšeo di kgathago tema ye bohlokwa mo. Go feta fao Tšhaina e beile motšhelo wa diyantle godimo ga monontšha, seo se thatafaditšego seemo se go ya pele.
Lenaneo la 1: Kokeletšo ya ditšhabatšhaba ya theko ya mehuta ya menontšha.
Krafo ya 1: Theko ya ditšhabatšhaba ya monontšha.
Theko ya mo gae ya menontšha e hlatlogile go fetiša go tloga ka Mei 2007. Kokeletšo ya theko e bontšhwa Lenaneong la 2 mo tlase.
Lenaneo la 2: Palogare ya theko ya menontšha mono gae.
Monontšha o bopa seripa se e ka bago 25% sa ditshenyegelo tša pšalo tša batšweletši ba dipeu tša mabele le tša mehuta ya oli, mme ka fao ditlhatlogo tše di bontšhitšwego ka godimo di hlobaetša ba Grain SA gampe. Ditlhatlogo tše di fokotša mohola (poelo ya motšweletši) wa go tšweletša dipeu tša mabele le tša mehuta ya oli kudu.
Theko ya ditšhabatšhaba ya dikhemikhale tša temo e nameletše kudu lebakeng la dikgwedi tše lesomepedi tše di fetilego. Nyakego ya dikhemikhale tše di itšego e goletše godimo ka lebelo go feta kokeletšo ya tšweletšo ya tšona. Motšhelo wo o beilwego ke Tšhaina godimo ga diyantle gammogo le theko ya godimo ya oli ye e sego ya hlwekišwa ("crude oil") e huetša theko ya dikhemikhale tša temo kudu. Tekanyo ya 99% ya ditswaki tšohle tša dikhemikhale tša temo mono Afrika-Borwa di tšwa dinageng tša ntle, mme ka ge ranta e fokola ge e bapišwa le tšhelete ya dinaga tše bohlokwa ("major currencies"), taba ye le yona e huetša theko ya dikhemikhale tše.
Theko ya ditšweletšwa tše di theilwego godimo ga klaefosate ("glyphosate") (go swana le Roundup) e hlatlogile ka 150% go ya go 240% lebakeng la dikgwedi tše lesomepedi tše di fetilego. Palogare ya koketšo ya theko ya dikhemikhale tše e ka ba 45%.
Theko ya palogare ya oli ya "Brent-crude" e hlatlogile ka 63,2% go tloga Aprele 2007. Go feta fao maatla a ranta, ge a bapišwa le a dolara, a fokotšegile ka 9,6%.
Theko ya holosele ya tisele mono gae e hlatlogile ka 63% go tloga go R6,21 litara e tee ka Mei 2007 go ya go R10,10 litara e tee ka Mei 2008, profenseng ya Gauteng (Krafo ya 2). Theko ya dibešwa e namelela godimo kgwedi le kgwedi - se, gammogo le ditlhatlogo tše dingwe tšeo re di boletšego, se fokotša poelo ya motšweletši kudu.
Krafo ya 2: Theko ya ditšhabatšhaba ya oli ya "Brent-crude" le theko ya holosele ya tisele.
Bontši bja metšhene ye e dirišwago mono Afrika-Borwa bo tšwa dinageng tša ntle - khuetšo ya ranta ye e fokolago e kgatha tema ye bohlokwa tlhatlogong ye e sa kgaotšego ya theko ya didirišwa le ditrekere.
Lenaneo la 3: Phetogo ya sephesente thekong ya metšhene ya temo go tloga ngwageng go ya go wo mongwe.
Na koketšo ya theko ya dijo e hlolwa ke mang E ka ba batšweletši ba dipeu tša mabele le tša oli ka nnete?
Ka moo ditshenyegelo tša pšalo di namelelago godimo ka gona go tlo ba boima go batšweletši ba dipeu tša mabele le tša oli go hwetša dipoelo tše di ba holago ge thekišo ya dipeu tšeo e sa hlatloge ka go swana. Ka baka la ditshenyegelo tša pšalo tša gonabjale le thekišo ya dipeu tša mabele le tša oli ye e letetšwego, batšweletši ba tlo swanela go akanyetša ka kelohloko. Go feta fao batšweletši ba swanetše go kgonthiša gore ba reka dinyakwa tša pšalo ("inputs") ka theko ya maleba - ba swanetše go nyakišiša ditheko mme ba se ke ba no amogela theko ye nngwe le ye nngwe. Ikgokaganye le Grain SA go hwetša ditheko tša gonabjale gore o kgone go di bapiša le tša bagwebi.
O tla swanela go akanya ka kelohloko ka dibjalo tše o nyakago go di bjala - o swanetše go hwetša poelo, go sego bjalo o ka se kgone go kgotlelela bjalo ka molemi. Gopola gore ditshenyegelo tša pšalo di ka no namelela gape pele ga ge sehla se se tlago se fihla.
<fn>PulaImvula. Intro.2007-12.nso.txt</fn>
Ka go bala Pula-Imvula ye o swanetše go ba o lemogile go ba gona ga Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA. Mo nakong ye e fetilego bontši bja ditshenyegelo mabapi le lenaneo le bo ile bja lefelwa ke Maize Trust, mme ka lebaka le re ile ra gapeletšwa go gatiša fela ditaodišwana tše di amanago le intasteri ya lehea.
Malobanyana o swanetše go ba o lemogile gore re okeditše ditaodišwana ka ga dipeu tša oli kgatišobakeng ya rena - lebaka ke tšhelete ye e tšwago go "Oil and Protein Seeds Development Trust". Gonabjale re thaba go le tsebiša gore re kgonne go hwetša tšhelete go Trasete ya Mabele a Marega (Winter Cereals Trust), mme go tloga ka kgwedi ye ya Desemere re tla ba le koketšo ya kotara (ke go re e tla tšwelela morago ga dikgwedi tše tharo tše tharo) go Pula-Imvula yeo e tlogo akaretša ditaodišwana tše di amago Tšweletšo ya Korong mafelong a pula ya selemo.
Mo nakong ye koketšo ye e tla gatišwa fela ka Seisimane le ka Sesotho sa Borwa mme e tla okeletšwa go Pula-Imvula yeo e phatlalatšwago Freistata. Kgopelong ya rena re akareditše merero ye mmalwa yeo e ka thušago batšweletši ba korong ba ba hlabologago ba kua Freistata-Bohlabela le Freistata-Gare. Re tlile go bjala korong mašemong a mabedi ao e tlogo ba ditaetšo tša maitekelo - ye nngwe kua Modderpoort, kgauswi le Ladybrand, yeo e tlogo thuša balemi ba selete sa bohlabela, ye nngwe kua Glen, kgauswi le Bloemfontein, yeo e tlogo thuša balemi ba selete sa gare.
Nepo ya maitekelo a ke go laetša balemi mekgwa ya maleba - mokgwa wo o nepagetšego wa go lema go boloka monola wo montši ka moo go kgonegago dikgweding tša selemo, kgetho ya khalthiba ya maleba, palo ya dibjalo, tirišo ya monontšha gammogo le taolo ya mengwang le disenyi. Re tlo rulaganya matšatši a mabedi a balemi ka nako ya ditaetšo tša maitekelo - go kwa go a thuša eupša go bona ke go kwešiša; a ke re go thwe go kwa ga go kwelwe.
Le ge go gatišitšwe tshedimošo ye ntši mabapi le tšweletšo ya korong mafelelong ao pula e nago selemo, re tlo tšweletša mošupatsela wo o lebišitšwego go balemi ba tikologong yeo. Nepišo ye e itšego ya mošupatsela wo e tla ba mokgwa wa go babalela monola - ntlha ye bohlokwa go feta tšohle tšweletšong ya korong fao pula e nago selemo. Go feta fao mošupatsela o tla akaretša dikgaolo tše di bolelago ka mmu, sebjalo sa korong, dinyakwa tša phepo, dithekniki tša pšalo tše di akaretšago kgetho ya khalthiba le ge e ka ba palo ya dibjalo le nako ya go bjala, taolo ya ngwang dibjalong tše di golago, taolo ya disenyi le malwetši gammogo le puno, tlhopho le papatšo ya korong.
Ge re phethile mošupatsela re tlo beakanya dithuto tše tharo (mohlamongwe go ba bangwe e tlo ba dithuto tša go ikgakolla) - thuto e tee e tlo ba ya balemiši mola tše pedi e tlo ba tša balemi. Dithuto tše di tlo rutwa lebakeng la beke - karolo ya teori e tlo rutwa mo mesong mola dintlha tše di amago tirišo di tlo ahlaahlwa ka mathapama.
Go thuša balemi ka tshwanelo re tlo hloma dihlophathuto tše nne tšeo di tlogo nepiša tšweletšo ya korong. Dihlophathuto tše di tla kopana kgwedi ye nngwe le ye nngwe mme kopanong tše dintlha tšohle tše di lebanego tše di tšweletšego kgwedi yeo di tla šogwašogwa.
Re leboga kudu ge re hweditše sebaka sa go direla batšweletši ba korong ba Freistata mme re kganyoga go dirišana gabotse le balemi, dikgwebo tša agri gammogo le Sentere ya Mabele a manyane (Small Grain Centre) kua Bethlehem.
<fn>PulaImvula. IrrigationMaize.2009-09.nso.txt</fn>
Nošetšo - ke go reng?
Lefase le lebanwe ke bothata bjo bogolo mabapi le meetse gonabjale ka ge badudi ba lona ba dula ba atafala mola bokaakang bja meetse lefaseng bo beetšwe mellwane. Mmepe wa rena o bontšha go hwetšagala ga meetse dikarolong tše di fapanego tša lefase.
Go na le batho ba bantši lefaseng bao ba sa kgonego go hwetša dijo le meetse a a hlwekilego ka mokgwa wo o lotegilego.
Go tšweletša dibjalo ka meetse a a bolokilwego mafelong ao pula e nago ganyane goba fao e sa tshepegego.
Go diriša meetse a a bolokilwego ao a tšwago kgole.
Go fokotša kgonagalo ya go folotša ga dibjalo le go godiša totolo ya dijo tša setšhaba.
Go godiša tšweletšo godimo ga hektare.
Go tšweletša dibjalo dihleng tša go koloba le tša go oma.
Go tšweletša dipuno go feta e tee ka ngwaga.
Go diriša dipeo tša kapetlele ka moo go kgontšhago.
Go fepa mmaraka wo o dulago o gola.
Go tšweletša dibjalo tša boleng bjo bo kaonafaditšwego.
Go hlabolla le go tiiša mafelo a dipolaseng.
Go tšweletša dibjalo tše di kgethilwego (specialist crops) mafelong a a omeletšego (mafelo a a swanela dibjalo tša mohuta wo ka ge pula e sa ne gona le ge e ka ba ka sewelo).
Mafelo a magolo mono Afrika-Borwa a na le klimate ya go oma le go fiša le moyafalo ya godimo, mme pula e na ganyane le gona ka tšhielano. Ka fao tšweletšo ye botse ya dibjalo mafelong a ga e kgonege ntle le tirišo ya meetse a a tlaleletšago (supplementary water). Tšweletšo ya dibjalo ntle le go di nošetša go thwe ke "tšweletšo ya go fepša ke pula" (rain-fed production), goba tšweletšo ya mašemong a a omilego (dry land production).
Le ge go le bjalo, klimate ya go oma le go fiša e thuša go mela ga dibjalo mme go ka tšweletšwa mehutahuta ya dibjalo tše di nošetšwago mafelong a mmu wo o lebanego le methopomeetse ye e lekanego. Karolo ye e ka bago 44% ya naga ye e nošetšwago e hlabolotšwe ke batho ba praebete (private enterprise), karolo ya 26% e hlabolotšwe ke mmušo ka mereromeetse (state water schemes), mme e akaretša karolo ya 4% ye e hlabolotšwego ka merero ya batšweletšinyane (small-scale producer schemes) le karolo ya 30% yeo e hlabolotšwego ka merero ya makgotla a nošetšo (irrigation board schemes).
<fn>PulaImvula. Jane.2011-03-14.nso.txt</fn>
Mohumagadi Jane o re...
Bjalo ka ge o le motšweletši (goba monglapa) o na le eng Na o kgona go tsenela le go diriša naga, mebaraka, ditrekere goba didirišwa Maikemišetšo a rena ba Lenaneotlhabollo la Balemi a theilwe godimo ga potšišo ye: Na o na le eng mme rena re ka go thuša bjang go kaonafatša tirišo ya tšeo o nago le tšona?
Ge o kgona go tsenela naga na o e diriša bjang gonabjale Na o ka e diriša bokaone, mme ge go na le seo se go šitišago go dira bjalo, ke sefe Re kgolwa gore motšweletši yo mongwe le yo mongwe a ka thušwa go tšweletša poelo ye kaone ka go diriša methopo yeo e lego gona bokaone?
Go ba motšweletšikgwebo go ra gore o swanetše go tšweletša go fetiša tšeo ba lapa la gago ba di hlokago. Ge o rekiša setšweletšwa go ra gore o thuša go tiiša toto ya dijo, ka fao le wena o swanetše go thušwa. Rena ba Grain SA re rata go go thuša.
Selemo se se bile le ditlhohlo tše mmalwa. Sa mathomo, dithekišo tša fase tša mabele di šitišitše batšweletši go fiwa dikadimotšweletšo. Le ge re lekile tšohle tšeo re di kgonago go lota thušo ya ba Kgoro ya Temo ya Setšhaba, ba paletšwe ke go thuša batšweletši ba rena. Bao ba kgonnego go bjala ba tshwentšwe ke sehla seo se thomilego se omile, ka fao mabaka a go bjala e be e le a mabe. Ke moka dipula tša thoma mme ga se tša ba tša khula. Gonabjale tlhohlo ke mengwang ye e sa laolegego le dibjalo tše di betwago ke meetse.
Le ge go le bjalo, dithekišo tša mabele le dipeu tša oli di hlatlogile mme maitekelo a bao ba bjetšego a ka putswa. Thekišo ya korong le yona e nameletše mme sehla se se tlago re bona o ka re se tlo swanela pšalo ya korong gabotse (mafelong ao a lebanego).
Re šoma ka maatla go thea kamano ye botse le Kgoro ya Tlhabollo ya Dipolasa le Mpshafatšo ya Naga. Re holofela gore re tla kgona go le begela ka tšwelopele ya ditherišano tše mo go Pula ye latelago. Ge re ka thea tirišano le Kgoro ye re tla kgona go thuša batšweletši ba go feta gonabjale.
Re go kganyogela katlego ye botse kgweding ye e tlago - anke dibjalo tša gago di gole gabotse mme wena o be le tshepo mabapi le bokamoso bja temo mono Afrika-Borwa.
<fn>PulaImvula. JourneyMaize.2010-02.nso.txt</fn>
Malebiša a Lenaneotlhabollo la Balemi ke go hlabolla batšweletšikgwebo ba baso ba ba kgonago le gona ba kgotlelelago. Lenaneo le ke karolo ya mafelelo ya leeto le le išago tšweletšongkgwebo.
Merero yohle ye e fapafapanego yeo e bopago karolo ya lenaneo la rena e lebišitšwe phethagatšo ya dinepo tša rena - dikopano tša dihlophathuto, ditekotaetšo (demonstration trials), matšatši a balemi, popo ya ditirišano, phadišano ya Molemi wa Ngwaga, Lenaneo la Balemi ba ba tšwetšego pele (advanced producers), dithuto, dikgašo tša seyalemoya le Pula/Imvula.
Tsenelo ya nagatemego ye botse ye e swanelago tšweletšo ya mabele, ka kgonagalo ya go hwetša naga ye nngwe gape yeo e ka mo kgontšhago go fihlela maemo a motšweletšikgwebo yo a tšweletšago ditone tše di sego ka fase ga 250. (Tirišo ya naga e swanetše go ba ye e bolokegilego, le ge re sa ele hloko ge eba motšweletši ke mongnaga goba o a hira goba o lema nagakopanelo).
Fao go kgonegago, motšweletši o swanetše go šoma a noši, ke go re ga a swanela go ba leloko le sehlopha. Seo re se lemogilego ke gore fao batho ba šomago ka sehlopha go hlwa go eba le diphapang tše kgolo tšeo di šitišago tšwelopele. Batho bao ga ba kgone go nepiša tšweletšo.
Ditrekere le didirišwa tše di lekanego. Nnete ke gore o ka se kgone go fetoga motšweletšikgwebo ge o sa kgone go diriša ditrekere le didirišwa. (Ka nako ye nngwe motšweletši a ka hloka thušo ya mokontraka go phatša mmu (rip) goba go buna mabele, bjalobjalo, eupša o swanetše go kgona go phetha bontši bja mešomo, ge e se yohle, ka boyena).
Motšweletši o swanetše go ba a kile a ba leloko la sehlophathuto le gona a tsene dithuto tše di swanelago tše di sego ka fase ga tše tharo/nne tša Grain SA. Dihlophengthuto batšweletši ba thoma go hwetša tsebišo ka ga tšweletšo. Dithuto tšohle di thuša go maatlafatša motšweletši mme o swanetše go di tsena ke moka a thušwa go diriša tšeo a ithutilego tšona polaseng ya gagwe.
Motšweletši o swanetše go dumela go amogela dikeletšo, o swanetše go rata polasa le gona o swanetše go ba le moya wa boineelo. Go ba motšweletši wa mabele motho o swanetše go ineela le go ba le mafolofolo mme re lemogile gore bontši bja batšweletši ba motšwaoswere bo a palelwa. Tlhabollo ya motšweletši go mo fihliša maemong a motšweletšikgwebo wa nnete e tšea nako ye telele mme ka fao ke peo ye kgolo kudu ya tšhelete - go ntšha tšhelete ye kaakaa go hlabolla motho yo a sa ineelego bolemi ka botlalo, ga se taba ye e ka lokafatšwago.
Ge motšweletši a se na le tšhelete ya go lekana yeo e mo kgontšhago go tšwela pele ntle le kadimo, o swanetše go ba maemong ao a tlogo mo dumelela go hwetša kadimo (molao wo mofsa mabapi le khodi (credit) o thatafaditše maitekelo a batšweletši a go hwetša kadimo go fetiša, seo se ba šitišago go tšwela pele).
Dikgwebo tše dingwe tšeo motšweletši a ka bago le tšona tšeo le tšona di mo tlišetšago ditseno di mo tšwela mohola, eupša motšweletši o swanetše go ba gona polaseng le gona o swanetše go kgatha tema mešomong ya gona - ga re dirišane le motšweletši yoo a hlokegago polaseng.
<fn>PulaImvula. Key.2008-07.nso.txt</fn>
Bokgoni ("efficiency") - go dira dilo ka nepagalo.
Botšweletši ga se selo se tee le tšweletšo, eupša bo šupa dikaonafatšo bokgoning bja go fetola tše di bjetšwego ("inputs") go ba ditšweletšwa ("outputs"). Ke sephetho sa kabelo ya go godiša tšweletšo ya ditšweletšwa, morago ga ge dintlha tše dingwe tšohle di etšwe hloko. Ke setšweletšwa sa go hloka popego sa mpshafatšo ("innovation"), bokgoni, taolo, nyakišišo, boso le mahlatse.
Ge tirišo ya dinyakwa tša pšalo tša go swana le monontšha, dibešwa le metšhene e fihlile ntlhorwaneng, goba ge thušano ya dinyakwa tšohle e se ye e nyakegago, koketšo ya botšweletši ke yona e tlogo ba mothopo o noši wa kgodišo ya tšweletšo ("output growth").
Kgodišo ya botšweletši ("productivity growth") ke sešupo sa phetogo ya theknolotši le kaonafatšo ya bokgoni bja taolo, seo se hlolago koketšo ya tšweletšo yeo e theilwego godimo ga tekanetšo ye e itšego ya tšweletšo ("given level of output"). Go šoma ka katlego go ra go šoma ka bohlale, e sego go šoma ka maatla go fetiša. Go boima go ela kgodišo ya botšweletši. Kelo ya botšweletši e nyaka kakaretšo ya dintlha tšohle tše di amago dinyakwa tša pšalo ("inputs") gammogo le dintlha tša tšweletšo ("outputs") le go leka go ela dikaonafatšo le ditirelo tšohle tšeo di theilwego godimo ga sephetho sa pšalo ("inputs").
Go bohlokwa go ela kelo ya botšweletši malebana le dintlha tša go fapafapana tša tšweletšo polaseng ya gago hloko, ge o thoma go beakanya ditaba tša tšhelete le tše dingwe mabapi le sehla se se tlago.
<fn>PulaImvula. KeyPerformanceAreas.2007-11.nso.txt</fn>
Na mešomo ye bohlokwa key performance areas ke efe?
Bjalo ka molemi go na le dilo tše dintši tše o di dirago - se sengwe le se sengwe o se dira ka lebaka.
O lekanya le go hlopha mmu wa gago, ka baka lang?
Go bona ka moo o ka o dirišago bokaone.
O tšea dišupommu wa di romela gore di fetlekwe, ka baka lang?
Gore o kgone go diriša monontšha wa maleba dibjalong tša gago go hwetša poelo ye kaone.
O phatša (rip) goba o lema tšhemo ya gago, ka baka lang?
Go kgontšha pula go tsenela mmung.
O diriša mogoma wa dipapetlasediko goba sehlagodi mola tšhemo e ladišitšwe, ka baka lang?
Go fediša mengwang le go bolokela monola mmung.
O nyakišiša mebaraka ye e ka bago gona moo o ka rekišago ditšweletšwa tša dibjalo tše o akanyago go di bjala, ka baka lang?
Go kgonthiša gore go na le fao o ka rekišago ditšweletšwa mola dibjalo di bjetšwe.
O tsenela kontrakapapatšo ye e šupetšago thekišo ye e itšego, ka baka lang?
Go kgonthiša gore tšweletšo ya dibjalo tšeo e tla go tšwela mohola.
O beakanya seloto, ka baka lang?
Go kgonthiša gore peu ye o e bjalago e dule botebong bjo bo nyakegago le gona e kopane gabotse le mmu wa monola gore e kgone go mela.
O bjala mohuta wa dibjalo wo o swanelago tikologo gabotse le gona palo ye e itšego godimo ga hektare, ka baka lang?
Go kgonthiša gore o tlo buna dibjalo tše botse.
O bjala peu ya boima bja dikilogramo tše di itšego godimo ga hektare ka go diriša monontšha wo o itšego, ka baka lang?
Gore o hwetše poelo ye kaone.
O gašetša tšhemo ka dibolayangwang tše di dirišwago pele ga ge dimela di tšwelela mmung, ka baka lang?
Go šitiša go mela ga mengwang le gore e phadišane le dibjalo go hwetša monola, monontšha, seetša le moya.
O gašetša tšhemo ka sebolayakhunkhwane ge o feditše go bjala (goba o gaša mpholo wa sebopego sa dithorwana), ka baka lang?
Go thiba gore dikhunkhwane di senye dibjalo tše di tšwelelago.
O hlagola gare ga direi, ka baka lang?
Go bolaya mengwang ye e ka bego e phadišana le dibjalo tša gago.
O tšhela mobugodimo dibjalong, ka baka lang?
Go beakanyetša dibjalo monono wo o nyakegago gore di tšweletše poelo ye kaone.
O lekola ge eba go na le disenyi mme wa di gašetša ge go nyakega, ka baka lang?
Go kgontšha dibjalo tša gago go tšweletša poelo ye botse ka moo go kgonego.
O buna ka nako ya maleba, ka baka lang?
Go hwetša poelo ya maemo a godimo ka moo go kgonegago.
Dintlha tšohle tše di boletšwego ka godimo di šupa dilo tše o ka di laolago - o ka tšea diphetho mme wa tšea dikgato.
Potšišo ye e latelago ke ya gore o tla tseba bjang gore o phethile mešomo yeo yohle ka tshwanelo Tsela e noši yeo e ka go lemošago ge eba o nepile, ke go ipeela maemo (standard) le go itekanya go ya ka maemo ao. Ge o lebelela dipotšišo tše dingwe tša ka godimo o tla tseba gore karabo ke "ee" goba "aowa" - mohlala, potšišo ye e amanago le tlhopo ya mmu le dišupommu - o tla be o phethile mešomo ye goba aowa?
Ka letšatši le le itšego leo le sa swanelego go fetwa, le go ya botebong bjo bo itšego.
Na o bolokile monola wo o lekanego mmung go ka bjala peu le go kgonthiša gore dibjalo di phologe go fihla ge pula e thoma go na?
Mabapi le poelo efe ye e letetšwego le gona ka thekišo efe?
Na peakanyo ya seloto e lekane mme o feditše ka nako go ka bjala dibjalo ka nako ye e nepagetšego ye e lebanego khalthiba ye o tlogo e bjala?
Na o phethile go bjala dibjalo tše kae godimo ga hektare mme o kgonne go dira bjalo?
Na o phethile go diriša dikilogramo tše kae godimo ga hektare mme o kgonne go dira bjalo?
Na o dirišitše dikhemikhale dife mme o šomišitše bokaakang bjo bo nepagetšego godimo ga hektare?
Na o laotše mengwang?
Na o akantše go diriša eng mme mafelelong o ile wa diriša eng?
Na o hweditše poelo efe godimo ga hektare mme o kgonne go rekiša puno ya gago ka thekišopalogare efe?
Go na le inšorense mabapi le ditshenyegelo (inputs) yeo e ka hwetšwago go ARS (le dikhamphani tše dingwe) yeo e theilwego go šireletša molemi go ditiro tša Modimo tša go swana le komelelo, meetsefula, sefako, tšhwane, phefo le mollo. Le ge go le bjalo, ga go na khamphani ye e ka dumelago go go šireletša go bošaedi bja taolo ya gago. Ka fao go bohlokwa kudu gore o lekanye, o beakanye le gona o diriše mekgwa yohle ya taolo ye botse.
<fn>PulaImvula. Knowing.2008-01.nso.txt</fn>
Dimela di hlophelwa magorong a mabedi a magolo - ditlakalaphara (dicotyledonous) le ditlakalatshesane (monocotyledonous). Matlakala a ditlakalatshesane a na le ditšhika tše di bapanego mola ditšhika tša matlakala a ditlakalaphara di bopilwe makalana.
Tlhaolo ye e bohlokwa kudu ka ge taolo ya ngwang ka dikhemikhale e theilwe godimo ga phapano gare ga magoro a mabedi a magolo a.
Mošomo wa medu ke go setlela semela gore se eme thwii le go mona meetse le phepo mmung.
Medu ya semela sa lehea e bopa makalana a mantši. Mabakeng a mabotse palomoka ya botelele bja medu ya lehea e ka fihlela 1 500 m. Ge medu e kgona go hlabologa ka botlalo, e melela sebaka se e ka bago 1,5 m go ya mathokong le sebaka se e ka bago 2 m go ya fase.
Ka kakaretšo go na le mehuta ye mebedi ya medu - modutona (modu o tee wo motelele wo o tiilego wo o ka bago le metšwana e se mekae) le modukutu (medu ye mentši ye e melelago thokong tšohle mmung). Semela sa lehea se na le modukutu mme go feta fao ge se gola sa fihla kgatong ya go ntšha seala go tšwelela meduthekgi yeo e thušago go se emiša thwii. Meduthekgi ke ye mekoto ya mmala wo o itšego yeo o ka rego e tloditšwe motu, mme e tšwelela godimo ga mmu.
Thito ya semela sa lehea e bopilwe bjalo ka silintere. Go na le senoko "node" (moo letlakala le lengwe le le lengwe le hlogilego) le noko "internode" (lefelong la go tloga go senoko go ya go se sengwe). Botelele bja thito bo sepelelana le khalthiba le mabaka ao a huetšago go gola ga semela.
Semela sa lehea se ka ba le dinoko "internodes" tša gare ga 8 le 21. Dinoko tše di ka fapana ka botelele. Ka tlwaelo lefela le tšwelela senokong sa 8.
Go hloga matlakala a mabedi senokong se sengwe le se sengwe. Nepo ya matlakala ke go mona seetša sa letšatši le go šoma bjalo ka fapriki yeo e tšweletšago dijo tša semela. Matlakala semeleng sa lehea a tšwelela ka go šielana thitong mme a beilwe direing tše pedi tše di fapanego. Letlakala ke le letelele, le lesesane mme le sesefala gape go ya ntlheng. Letlakala le tiišwa ke mokokotlo "leaf rib" wo o bonalago gabotse boteleleng bja lona.
Letlakala la lehea le "buša moya" ka "dithaka" tše nyenyane tšeo di lego bokagodimong bja lona. Tšona di bitšwa mašobanatlakala "stomata". Mašobanatlakala ao a lego botlaseng bja letlakala a feta ao a lego bokagodimong. Mašobanatlakala a kgona go dira gore disele di lahle monola ge go omile le gona go fiša, seo se kgontšhago letlakala go iphutha. Ka go dira bjalo letlakala le šitiša tahlego ya monola go tšwela pele. Mabakeng a komelo le phišo ye kgolo, semela sa lehea se kgona go phutha matlakala a sona karolong ya go fiša kudu ya letšatši mme sa babalela monola ka tsela ye. Ge go thoma go fola, matlakala a a phuruloga mme a šoma bjalo ka mehla. Ge mabaka a komelelo le phišo a kgotlelela lebaka le letelele matlakala ga a sa kgone go phuruloga mme a a hwa - tshenyego ye ke ya mmaruri mme e tla huetša poelo gampe.
Semela sa lehea se na le matšoba a tona le a tshadi - se se dumelela boitulafatšo. Karolo ya tshadi e bopa lefela mola letšoba la tona e le sehlora sa ka godimo ga semela sa lehea. Thorwana ye nngwe le ye nngwe e kgokagane le tšhupu ye tshesanetshesane (maledu). Modula wa letšoba la tona "anther" o wela godimo ga mmamodula (bogodimo bja letšoba la tshadi) mme o sepela ka maledu go fihla popelong (thorwana ye nyenyane ye nanana). Nontšho e direga ge modula o fihla popelong.
Ge go fiša kudu le gona go omile, go ka diragala gore maledu a omelele, seo se šitišago nontšho. Ge se se diragala, go tlo ba le dithoro di se kae fela lefeleng goba go ka hlokega le e tee. Maledu ao a lego lefeleng a dumelela nontšho lebaka le e ka bago matšatši a 10 -14. Go bohlokwa kudu gore boso e be bjo bokaone legatong le moo lehea le ka huetšwago gabonolo.
Nepo ya go godiša semela sa lehea ke go tšweletša peu. Boleng le bokaakang bja peu bo bohlokwa kudu malebana le katlego ya temo.
Dintlha tšeo di huetšago boleng le bokaakang bja peu ke malwetši, phepo ye e nyakwago ke semela, go hwetšagala ga monola, themperetšha magatong a go fapafapana gammogo le kgetho ya khalthiba.
Lebaka leo le dirago gore dikgato tša go fapafapana go goleng ga sebjalo di be bohlokwa ke gore dikhemikhale tše dingwe di swanetše go dirišwa pele ga ge dibjalo di tšwelela mmung mola tše dingwe di swanetše go dirišwa mola dibjalo di šetše di tšweletše.
Tlhalošo ye e ra lebaka le le latelago pšalo, go akaretša le melo ya peu, go fihla pele ga ge dibjalo di tšwelela mmung.
Tlhalošo ye e ra lebaka le le latelago melo ya peu le go tšwelela mmung ga dibjalo.
Go na le dikgato tše re di hlaolago ka dinomoro (0 - 10) go goleng ga sebjalo sa lehea.
Peu ya lehea e bjalwa botebong bja gare ga 2,5 cm le 5 cm. Mabakeng a go fiša le a monola peu e tšea matšatši a e ka bago a 6 - 10 go mela le go tšweletša dibjalo mmung. Ge go fodile le gona go omile, dibjalo di ka tšea tekanyo ya dibeke tše pedi go tšwelela mmung. Themperetšha ye kaone ye e nyakegago gore peu e mele ke ya gare ga 20°C le 30°C. Monola wo o nyakegago mmung ke wo e ka bago 60% ya maatla a tšhemo "field capacity". (Monola wo montši goba wo monyane go fetiša o ka diegiša go gola ga sebjalo).
Palo ye e ka se fetišwego ya matlakala le mahlogedihlakore "lateral shoots" e sepelelana le leabela. Letlakala le lefsa le phuruloga letšatši le lengwe le le lengwe la boraro, ka bokgauswi. Ka nako ye bohlogelo "growth point" bo sa le ka fase ga mmu. Seala se hlolega ka nako ye.
Lebakeng le lefelotlakala "leaf area" le oketšega gahlano go ya go galesome mola boima bja thito bo oketšega gamasomehlano go ya go galekgolo. Seako se hlolega ka nako ye. Mahlogedi "tillers" a thoma go tšwelela dinokong tša ka fase ga mmu. Bohlogelo bo dutše sebaka sa gare ga 5 cm le 7,5 cm godimo ga mmu.
Seala se thoma go gola ka bjako. Mahlogedihlakore ao a rwalago mafela a thoma go tšwelela ka potlako senokong sa boselela go ya go sa seswai godimo ga mmu. Palo ya mahloma a peu ao a ka bago gona lefeleng e šetše e kgonthišitšwe.
Thito e lelefala ka potlako mme seala se nyakilo bopega ka botlalo. Maledu a thoma go tšwelela mme a lelefala go tloga motheong wa lefela la ka godimo.
Matlakala ohle a phurulogile ka botlalo mme seala se šetše se bonala matšatši a mabedi goba a mararo. Lehlogedihlakore leo le rwalago lefela le legolo gammogo le matlakalaširetši "bracts" a nyakilo gola ka botlalo. Ka nako ye sebjalo se nyaka phepo le monola ka maatla.
Lefela, lehlogedihlakore le matlakalaširetši a godile ka botlalo.
Dithoro di golela pele.
Peu (dithoro) e thoma go thatafala.
Ge dithoro di thoma go oma go hlolega llaga ya disele tše ntsho motheong wa tšona. Popo ya dithoro e feletše mme seo se šetšego ke go emela go fokotšega ga monola wo sa lego go tšona ke moka lehea le ka bunwa.
Monola wo o lego dithorong o swanetše go fokotšwa pele ga ge di fihla putšong ya sepayolotši (biological maturity) . Tekanyo ye dithoro di omago ka yona ke 5% ka beke go fihla go 20%, mme morago ga fao tshepelo ya go oma e thoma go nanya.
<fn>PulaImvula. Kobus.2008-01.nso.txt</fn>
Dr Kobus Laubscher o beilwe molaodikakaretšo yo mofsa wa Grain SA go tloga ka 1 Janaware 2008.
Dr Laubscher, yo gonabjale a šomago Yunibesithing ya Freistata, ke raekonomi wa tša temo yo a nago le boitemogelo bjo bo nabilego, yo gape a amegilego kudu mešomong ya gae, ya profense le ya setšhaba, gare ga ye mengwe, bjalo ka moeletšimogolo (strategic advisor) wa dikgwebo tša temo, monyakišiši le mofahloši. Godimo ga mešomo ya go fapafapana ya nyakišišo mabapi le papatšo (strategic marketing) le go kgopamolla ditaba tša naga, Dr Laubscher e be e le leloko la sehlophatiro (task team) sa Tona ya Profense ya Kapa-Leboa seo se laetšwego go nyakišiša tlhomo ya batšweletši bao ba ithutago go lema ka go nošetša (developing irrigation producers).
Tikologong ya Afrika-Borwa Dr Laubscher o amegile kudu kgwebongtemo kua Namibia le Botswana. Ke leloko la Lekgotla la Ditšhabatšhaba la Taolo ya Dijo le Temo "International Food and Agriculture Management Association (IAMA)". Go feta fao o na le boitemogelo bja maatla a go phetha le a go se phethe kgwebong (executive and non-executive capacity). Malobanyana Tona ya Mebereko e ile ya mmea modulasetulo yo a sa phethego (non-executive chairman) wa Institute ya Botšweletši ya Setšhaba "National Productivity Institute (NPI)" ya Afrika-Borwa mme o šomela temo ye e beakantšwego (organised agriculture) bjalo ka mokgethi (nominator). Go fihla kgauswana e be e le leloko la Lekgotla la Yunibesithi ya Freistata leo le kgethilwego go emela bathuši (contributors).
Dr Laubscher o nyetše Annemarie mme ba na le basetsana ba babedi le mošemane.
<fn>PulaImvula. KweekgrasMaize.2009-02.nso.txt</fn>
Mohlwa - na go na le tharollo ya ka pela?
Byline: Dr. Jeanetta Saayman -du Toit, Institute ya ARC ya Dibjalo tša Mabele (ARC-Grain Crops Institute), Potchefstroom, Mogala (018) 299-6297.
Go gopolwa gore bjang bja mohlwa (sehlwa), Cynodon dactylon (quickgrass, couch grass, kweekgras) bo hlolegile karolong ya molatšatši wa Afrika goba kua Asia. Bjang bjo bo hwetšwa Afrika-Borwa ka bophara mme bo hlola ditahlegelo tše kgolo mabapi le phulo le ge e ka ba poelo ya dibjalo.
Mohlwa ke bjang bja ngwagangwaga bjo bo nabago, bjo bo phatlalalago ka go mela mahlogedi (stolons) le dikamodu (rhizomes). Bjang bjo bo ka phatlalatšwa gape ke didirišwa tša go lema le ge e ka ba diruiwa. Mohlwa ga o golele godimo kudu - ka tlwaelo ga o fete botelele bja 40 cm. Hlogwanapeu ya mohlwa (Seswantšho 1) e akaretša diako tše 3 go ya go tše 7 tša botelele bja gare ga 3 cm le 6 cm tšeo di beakantšwego bjalo ka menwana ya seatla. Peu ya mohlwa e bopegile selee, e boreledi, e a phadima mme e na le mmala wo motsothwa wo o fifetšego. Ka botelele e ka thoma go 1,1 mm mme ka bophara e ka ba 0,7 mm. Peu ye e mela gabonolo mme mohlwa o gola ka pela.
Bjang bjo bo gola ka maatla ka moo bo kgonago go senya khonkhoriti le sekontiri. Ka baka la ge mohlwa o gola ka maatla ka mokgwa wo o na le mohola kudu fao kgogolegommu e swanetšego go thibja. Go tšweleditšwe dikhalthiba tša go fapafapana tša mohlwa tšeo di dirišwago meeleng (waterways) (mohuta wa NK 37), mabaleng a kolofo le a dipapadi tše dingwe le go bjala dilone (dihlwa).
Bjang bja mohlwa bo hlola mathata dibjalong - gare ga mabjang a ngwagangwaga ke bjona bjo bongwe bjo bo tiilego, ka fao ga bo laolege gabonolo. Ka baka la ge bjang bjo bo phatlalatšwa ke peu, medu le mahlogedi, taolo ye e atlegilego ya bjona e nyaka kwešišo ye e tseneletšego ya lephelo, phetošophepo (metabolism) le tswalo ya bjona.
Mohlwa o tsenela mašemo ka diripana tša medu le peu yeo e phatlalatšwago ke diruiwa le ge e ka ba didirišwapolaseng. Bjalo ka mabjang a mangwe, peu ya mohlwa e mela kgauswi kudu le bokagodimo bja mmu, medu e hloga ka potlako mme go bopega "legogwa" leo le sa tsenelwego. Mohlwa o phadišana le dibjalo go hwetša sebaka, seetša, meetse le phepo mmung; go feta fao o šitiša didirišwa go šoma ka tshwanelo ka go kgobokela go tšona mme go hlolega ditshenyegelo tše kgolo.
Potšišo ye e botšišwago ke mongwe le mongwe ke gore na re ka kgona go laola mohlwa Ee, re kgona go o laola eupša ga go na tharollo ya ka pela. Taolo ya semotšhene fela ga e lekane. Gantši metšhene e ripaganya mahlogedi mme se se hlohleletša go mela ga mohlwa ka ge o kgona go phatlalala ka bjako le gona ka katlego?
Ka nako ya lehlabula (Feperware le Matšhe) phetošophepo (metabolism) ya bjang e a fetoga mme phepo e išwa medung fao e bolokwago gore e dirišwe go phologa dikgweding tša go tonya tša marega. Lehlabula ke nako ya maleba ya go gašetša mohlwa ka sebolayangwang - dilitara tše 6 tša klaefosate (Glyphosate) (Roundup) godimo ga hektare di lekane go laola mohlwa mo lebakeng le. Klaefosate e romelwa medung mme e bolaya semela ka botlalo. Ge mohlwa o ka phologa mo le mola kgašetšo e ka boeletšwa mafelong ao fela. Go bohlokwa gore mohlwa o laolwe le merumong ya mašemo gammogo le ditseleng ka ge mafelo e a ka ba methopo ya tsenelelo ya bjang bjo mašemong ka bofsa.
Mokgwa wo mongwe wa maleba wa go laola mohlwa ke go ripaganya mahlogedi le dikamodu marega ka metšhene (megoma) ye e swanetšego. Morago ga fao, lebakeng la seruthwana se se latelago, mola dikamodu le mahlogedi a godile gabotse, go ka gašetšwa dilitara tše 6 tša klaefosate (Glyphosate) godimo ga hektare - morago ga fao ema lebaka la dibeke tše tharo pele ga ge o tšwela pele go beakanya mašemo o lebeletše selemo se se tlago.
Bothata bjo bo dulago bo tshwenya balemi ke taolo ya mengwang ya tlakalaphara dibjalong tša tlakalaphara le taolo ya mengwang ya sekabjang dibjalong tša sekabjang. Ka fao go dula go le thata go laola mohlwa leheeng. Ge go kgonega, diriša mokgwa wa phetošopšalo go bjala lehea le sebjalo sa tlakalaphara (dinawasoya, matokomane, sonoplomo) ka go šielana, mme o laole mengwang ya sekabjang lebakeng la go mela ga dibjalo tša tlakalaphara. Ikgokaganye le moemedi wa kgauswi wa dikhemikhale tša temo gore a go eletše mabapi le mabaka a tikologo ya gago. Morago ga puno ya dibjalo tša tlakalaphara marega, lema mašemo go ripaganya medu le mahlogedi a mohlwa mme o gašetše gape klaefosate (Glyphosate) ya dilitara tše 6 godimo ga hektare.
Boeletša lenaneo le le tšweleditšwego mo godimo. Ka tlwaelo mohlwa o tla be o fedišitšwe morago ga mengwaga ye mebedi ge o gašetša khemikhale ka moo go hlalošitšwego.
Ka nako yeo klaefosate e gašetšwago mohlwa o swanetše go ba o mela gabotse gore khemikhale e kgone go monwa gabotse ke matlakala a wona.
O se ke wa gašetša klaefosate ge mohlwa o sa mele gabotse ka baka la go tonya, komelelo goba go kgangwa ke meetse, ka ge mabaka a a ka šitiša go monwa ga khemikhale.
Latela ditaelo tše di ngwadilwego setlankaneng ka tlhokomelo ye kgolo.
Ela hloko gore khemikhale ye e gašetšwago e se ke ya fokelwa dibjalong tše dingwe.
Lemoga gore klaefosate e huetšwa ke boleng (khwaliti) bja meetse ao a dirišwago go gašetša.
Mabakeng a a itšego molemi a ka eletšwa go hlakanya klaefosate le amoniamsalfate (ammonium sulphate).
Gopola gore ge o ka leka go boloka tšhelete lehono ka go fokotša bokaakang bjo bo nyakegago bja khemikhale, o ka tla wa senyegelwa kudu ka moso - diriša bokaakang bjo bo šupetšwago ge o nyaka gore mohlwa o laolwe ka katlego.
<fn>PulaImvula. Land.2008-07.nso.txt</fn>
Na nka dira bjang go hwetša naga ya go lema?
Ka kakaretšo re ka re mehuta yohle ya temo e nyaka tsenelo ya naga - e ka ba naga ye nnyane go swana le yeo e nyakegago go tšweletša merogo ka thaneleng ("vegetable tunnel"), goba naga ye kgolo ya go rua diruiwa mafelong ao go omilego.
Le ge go le bjalo, naga yeo e tlogo dirišetšwa temo e swanetše go tsenelwa semolao - se se laola kamano gare ga mongnaga le modiriši wa naga (mongnaga le modiriši wa yona e ka ba motho o tee).
Go na le mekgwa ya go fapafapana ya go tsenela nagatemo mme yohle e na le dintlha tše botse le tše mpe. Taba ye bohlokwa yeo e swanetšego go gopolwa ke gore kwano efe le efe yeo e amanago le naga e swanetše go ngwalwa, go sego bjalo e ka se thekgwe ke molao - kwano ya molomo mabapi le naga ga se ye e tlemago go ya ka molao.
Gantši, mathomong a kwano efe kapa efe bakwani ba kwana ka seo se nyakegago mme ba a tshepana. Le ge go le bjalo, morago ga nako kwano yeo e ka senyega ya ba ya felela tshekong. Ka tlwaelo naga e ama tšhelete ye ntši kudu mme go bohlokwa go thea kwano efe kapa efe godimo ga kontraka ye e ngwadilwego pele ga ge mošomo ofe kapa ofe o phethwa nageng yeo, go šireletša bakwani ge diphapang di ka tšwelela ka morago.
Seripa se sengwe le se sengwe sa naga mono Afrika-Borwa, le ge e le Lefaseng ka bophara, se na le lengwalobohlatse goba bongwadišo bja bong ("title deed"). Ge o le mong wa seripa sa naga ka molao o swanetše go ba le bongwadišo bja bong malebana le naga yeo. Bongwadišo bjo bo akaretša tlhalošo ya seripa seo sa naga. Bongwadišo bja bong ke sedirišwa sa molao sa go fa motho tokelo ye e itšego. Bo tsebja bokaone bjalo ka mokgwa wa go fetišetša bong bja naga go motho go tšwa go yo mongwe. Phetolong ya bong bja naga bongwadišo bo fetišetša bong go mong yo mofsa go tšwa go mong wa pele. Tšhuthišo ya bong bja naga e ngwadišwa diofising tša bongwadišo bja bong ("deeds offices") metseng ye megolo mono Afrika-Borwa. Bongwadišo bja bong ke bohlatse bja bong bja naga ye e itšego.
Ka tlwaelo ge motho a nyaka go adima tšhelete mekgahlo ya kadimo e nyaka karanti (tiišetšo) ya gore tšhelete yeo e tla bušetšwa. Mekgahlo ya kadimo e bea tšhelete ya bao ba e bolokilego pankeng fao e ka tswalago, mme panka e nyaka go kgonthiša gore tšhelete yeo e e adimilego batho e lotegile. Mongnaga (yo a swerego bongwadišo bja bong) a ka diriša naga ya gagwe bjalo ka karanti ge a adima tšhelete. Go ngwadišwa peelo ("bond, mortgage") malebana le bongwadišo bja bong. Peelo ke ya tšhelete ye e itšego.
Bjalo ka mohlala a re re mong wa bongwadišo bja bong o rata go adima R100 000 pankeng. Panka e tlo ngwadiša peelo ya R100 000 malebana le bongwadišo bjoo. Ge motho yo a adimilego tšhelete yeo a sa e bušetše go ya ka kwano, mong wa peelo (e lego panka) a ka gapeletša mong wa bongwadišo bja bong go rekiša naga ya gagwe gore panka e kgone go bušetša tšhelete ya yona. Ge naga yeo e rekišwa ka R200 000 (bjalo ka mohlala), panka e ka tšea tšhelete yeo mongnaga a e kolotago. Ge mongnaga a adimile R50 000 fela, gona panka e ka tšea R50 000 yeo fela le ge peelo e le ya R100 000.
Ge motho a rata go diriša naga goba phahlo ye e lego ya motho yo mongwe, batho ba babedi bao ba tsenela kwano ya khirišo ("lease or rental agreement"). Go bohlokwa kudu gore motho yo a nyakago go diriša naga a kgonthiše gore mong wa naga yeo ke mang. Kwano ya khirišo ke kontraka ye e ngwadilwego ye e tlemago batho ba babedi mme e hlaloša naga yeo ka botlalo, lebaka la kwano, palo ya tšhelete yeo e swanetšego go lefelwa khirišo gammogo le poeletšo ya ditefo.
Mohlala ke kwano ya khirišo gare ga Mna X (mohiriši - goba mongnaga) le Mna Y (mohiri - goba motho yo a ratago go diriša naga) malebana le polasa ye e bitšwago Dawn, tikologong ya Tweespruit, ya dihektare tše 400; lebaka ke mengwaga ye meraro; tefo ke R150/hektare ka ngwaga, yeo e swanetšego go lefša dikgwedi tše di selelago tše dingwe le tše dingwe mathomong a lebaka leo ("in advance"). Go tla ba le ditemana tše dingwe tša go fapafapana kwanong - mohlala, mabaka ao a ka dirago gore kwano e fedišwe, tumelo ya go epolla mehlare - goba dintlha tše dingwe tšeo di amanago le seripa seo se itšego sa naga.
Motho yo a hirago naga ga a kgone go diriša naga yeo bjalo ka karanti ya go adima tšhelete - ke mong wa bongwadišo bja bong (ke go re mong wa naga) fela yo a ka dirago bjalo. Ntlha ye e kgahlišago ke ye e rego 'khirišo e tla pele ga thekišo'. Se se ra gore ge go na le kwano ya khirišo, a re re ya lebaka la mengwaga ye meraro, mme mongnaga a phetha go rekiša naga yeo pele ga mafelelo a lebaka leo, o swanetše go rerišana le mohiri - ba ka kwana gore mohiri yo mofsa a tšwele pele ka kontraka yeo goba mongnaga a ka dumela go lefa mohiri tšhelete ye e itšego (yeo ba kwanego ka yona) go fediša khirišo.
Lehlakoreng la temo kwano ya khirišo ka tlwaelo e ba gare ga balemi ba babedi - yo e lego mongnaga le yo a nyakago go diriša naga yeo; goba gare ga mmasepala le molemi (ka tlwaelo naga ye ke lebala la motse ("commonage land"), ye e lego ya mmasepala); goba gare ga motho le mmušo - go na le diripa tše kgolo tša naga tše e lego tša mmušo tšeo di dirišwago ke batho ba praebete ka kwano ya khirišo.
Karolo ya 13% ya naga ya Afrika-Borwa, e lego dihektare tše dimilione tše 17, e laolwa ke pušosetšhaba ("tribal authority"). Nnete ke gore naga ye ke ya mmušo - ka tlwaelo mong wa yona ke Kgoro ya Ditaba tša Naga, Kgoro ya Temo goba Kgoro ya Mešomo ya Mmušo mme e laolwa ke dipušosetšhaba.
Le ge batho ba bangwe ba re ga go na direkoto tša 'go nepagala' tše di ngwadilwego tša dipeakanyo mabapi le bong bja nagakopanelo, ditšhaba tše di dulago gona di tseba lenaneo le kabo ye e amanago le naga yeo ka botlalo (mohlamongwe dintlha tše di swanetše go ngwalwa le go bolokwa ofising ya bongwadišo bjalo ka ge go dirwa ka bongwadišo bja bong). Go šetše go ngwadilwe ditaodišwana tše mmalwa tša akademiki ka tirišo ya nagasetšhaba ("tribal land"), mme batho ba bantši ba hlagiša dikgopolo tša bona ka ga bohlakorepedi ("duality") bja mananeo ao a hwetšwago dinageng tšeo di kilego tša bušwa sekoloni - lenaneo le le hlalošitšwego ka botlalo leo le akaretšago direkoto tše di feletšego tša naga ya 'beng ba bašweu' mola go se na le lenaneo le le ngwadilego malebana le naga yeo e bego e laolwa ke setšhaba. Ge nepo ya tsenelo ya naga e le go tšweletša ditšweletšwa tša temo le go fokotša bodiidi mafelelong, gona mohlamongwe ke nako ya gore lenaneo la kopanelo ("communal system") le elwe hloko go feta pele le gore mekgwa ye e sepelelanago bokaone le dinyakwa tša mekgahlo ya kadimo mabapi le mohuta wo wa bongnaga e tšweletšwe. Go feta fao go hlohleletšwa gore go dirwe dinyakišišo tše dingwe gape ka ga ngwadišo ya ditokelo mabapi le nagakopanelo - taba ye e tloga e sepelelana le morero wa dinyakišišo tše tša mathomo, tše di nepišago mekgwa ya go kaonafatša tšweletšo ya ditšweletšwa tša temo nageng yeo gonabjale e lego ya bongkopanelo ("communal tenure").
Palamente ya Afrika-Borwa e amogetše molao wo mofsa ka 2003 - Molao wa Ditokelo tša Nagakopanelo ("The Communal Land Rights Bill"). Boleng bja molao wo ke gore naga yohle yeo gonabjale e lego ya mmušo eupša e šomišwago ke setšhaba ka kopanelo (ke go re ye e laolwago ke pušosetšhaba) e swanetše go fiwa setšhaba seo se dirišago naga yeo - setšhaba se swanetše go fiwa maemo a boikemelamolaong ("legal entity") (go hlohleletšwa gore go thewe Lekgotla la Bong bja Nagakopanelo ["Communal Property Association"]) mme se swanetše go hwetša bongwadišo bja bong bja naga yeo. Le ge go le bjalo, molao wo o huetša maatla a baetapele ba setšo ("traditional leaders") kudu. Gonabjale kabo ya nagakopanelo e laolwa ke pušosetšhaba - ge Molao wo o thoma go šoma setšhaba se tlo amogela bongwadišo bja bong bja naga mme pušosetšhaba e tlo lahlegelwa ke maatla a go abela naga, seo e lego motheo wa maatla a yona mo lebakeng la gonabjale.
Taba ya go lema nagengkopanelo e na le khuetšo ye bohlokwa mabapi le go fetoga ga balemi go ba balemikgwebo, ka mabaka a go fapafapana.
Ka ge molemi e se mong wa naga ga a kgone go diriša naga yeo bjalo ka karanti ya go adima tšhelete (le ge go le bjalo, taba ye botse ke gore ge o se wa kgona go diriša naga bjalo ka karanti ya go adima tšhelete, o ka se amogwe naga yeo ge o sa kgone go bušetša kadimo. Mokgwa wo o ka dibela tšwelopele, eupša ge molemi a na le phišego a ka tšwela pele ganyane ganyane le gona o tlo ba le dikgonagalokotsi ("risks") tše nnyane.
Nagatemego yeo e abelwago lapa le lengwe le le lengwe go ya ka lenaneo la tumelo ya go dula nagengkopanelo (PTO) ga se ye kgolo - go feta fao bogolo bo fapana go tloga Bohlabela (moo balemi ba abelwago gare ga hektare e tee le tše pedi) go ya Bodikela (moo balemi ba abelwago dihektare tše e ka bago tše 15).
Nagaphudišo yona e a kopanelwa, seo se rago gore go boima go bea taolophulo ka ge badiriši bohle ba naga ba tla swanela go kwana ka lenaneotaolo le tee (mohlala, go swanetše go dirišwa dikarolo dife mme go khutšišwe dife ka nako ye e itšego; dipoo di fula le ditshadi neng mme di aroganywa neng)?
Batho bao ba sa dirišego naga yeo ba e abetšwego. Dileteng tše dingwe batho ba bangwe ba ka rerišana le bao ba abetšwego naga go e diriša (ba ka kwana go fa 'mong' wa naga seripa sa ditšweletšwa goba go mo lefa rente [khiro]). Le ge go le bjalo, dileteng tše dingwe 'mong' wa naga yoo a dumelelago motho yo mongwe go diriša naga yeo, o lahlegelwa ke tokelo ya go diriša naga. Sephetho sa peakanyo ye ke gore dihektare tše mmalwa tša nagatemego di letše fela di sa dirišwe ka ge 'beng' ba tšhaba gore ba ka lahlegelwa ke tokelo ya go tsenela naga.
Temokabagano ke lenaneo la tokelo ya go ba mong wa naga, leo e lego tlwaelo ge motho yo a dumelelwago ke molao go tsenela naga a se na tšhelete ya go e diriša. Kwano ya temokabagano e theilwe godimo ga tirišano gare ga motho yo a nago le naga le motho yo mongwe yo a lefelago ditshenyegelo tša pšalo le gona a phethago mošomo ka metšhene ya gagwe. Dikagare tša kwano di ka fetoga go ya ka seo se nyakegago - e ka ba kabagano ya poelo (le ge se se ka ba boima go akanya), goba kabagano ya ditšweletšwa. Mohlala e ka ba kwano ya temokabagano yeo e šupago gore mongnaga o fiwa 10% ya ditšweletšwa - ke go re mokotla o tee mekotleng ye lesome ye e tšweleditšwego (goba tone e tee ditoneng tše lesome). Kwano ya mohuta wo e hola bakwani ka go swana - ngwageng wo mobotse ba ja monate ka babedi mola ngwageng wo mobe ba lala le tlala ka babedi. Ka lehlakoreng le lengwe, go ya ka kwano ya khirišo tšhelete ye mohiriši a e amogelago ga e fetoge go ya ka maemo a sehla - se se ra gore mohiri a ka wela mathateng a go hloka tšhelete ge sehla e le se sebe mme poelo e fokola goba e hlokega.
Re ruma ka go go eletša gore go na le dipeakanyo tše mmalwanyana tšeo di ka dirwago ge o nyaka go tsenela naga. Ge o nyaka go lema ga go hlokege gore o be mongnaga - kgetha peakanyo yeo e go swanelago mme o thome. Motho yo a ka se fetogego molemi le gatee ke yoo a sa thomego go itokiša!
<fn>PulaImvula. Leaves.2007-12.nso.txt</fn>
Ke ka baka lang matlakala a lehea a se a matala?
Ka nako ye lehea le šetše le godile gabotse mafelong a mantši mme re kgona go bona ditlhaelelo tša phepo.
Mo nakong ye o na le sebaka se sebotse sa go sepela tšhemong le go lemoga mathata ao a ka bago gona ao a ka rarollwago gonabjale (go swana le tlhaelo ya Naetrotšene yeo e ka fedišwago ka go tšhela LAN godimo ga mmu), le a mangwe ao a ka elwago hloko go ipeakanyetša sehla se se latelago.
Naetrotšene ye e lekanego e sepelelana le matlakala a a melago gabotse le mmala wo motala wo o fifetšego wa sebjalo. Tlhaelelo ya naetrotšene e lemogwa ka go se mele gabotse ga sebjalo gammogo le mmala wo motala wo o galogilego goba mmala wa serolane. Ka kakaretšo kgalogo ya mmala wo motala e thoma ntlheng ya letlakala ya fetela bogareng bja lona. Ge tlhaelelo e le ye mpe, lefelo le le galogilego mafelelong le fetoga mmala wo motsothwa mme letlakala fao le a hwa. Ka ge naetrotšene e sepela ka gare ga sebjalo, matlakala a a hlogilego pele ke ona a ntšhago dibontšhi tša mathomo tša tlhaelelo ya naetrotšene.
Lehea le ka ntšha dibontšhi tša go fapafapana, go swana le dihloga tše mphsa tše di fetogago mmala wo mošweu. Matlakala a ka bontšha gape methalo ye mekoto ya mmala wa serolane (chlorotic) ka lehlakoreng le tee goba a mabedi a tšhikagare. Dibontšhi tša tlhaelelo ya zinki di tšwelela bjalo ka kgalogo ya ditšhika tša letlakala (interveinal chlorosis) le go fetoga mmala wa serolane ga matlakala a godimodimo. Merumo, tšhikagare le dintlha tša matlakala ga di lahlegelwe ke mmala wo motala. Ka kakaretšo dibjalo ga di golele godimo, e ba dikgopana.
Sebabole ke karolo ye bohlokwa ya diaminoesiti le diproteine tša go fapafapana. Ka ge dielemente tše e le mabopi a sebjalo, sebabole se tiišetšwa popegong ya sebjalo. Sebontšhi sa go tlwaelega sa tlhaelelo ya sebabole ke kgalogo ya matlakala a mafsa. Le ge go le bjalo, gantši matlakala ohle a ba le mmala wo motala wo o galogilego mme phapano gare ga kgalogo ya matlakala a a godilego le a mafsa ga e bonale gabonolo. Se se ka dira gore molemi a gopole gore tlhaelelo ke ya naetrotšene (N) bakeng sa ya sebabole (S). (Dibontšhi tša tlhaelelo ya naetrotšene di thoma go tšwelela pele matlakaleng a a godilego). Matlakaleng a mangwe mmala wa ditšhikatlakala o ka bonala o galogile ge o bapišwa le wa karolo yeo e di dikologago.
Tlhaelelo ya sebabole e tšwelela ge menontšha yeo e se hlokago e dirišwa lebaka le letelele, bjalo ka ditološwa tše di sekilego (clear solutions) le ditšweletšwa tše dingwe tše di akaretšago fosforo ye ntši.
Tlhaelelo ya potasiamo e ipontšha ka go se mele ka tshwanelo ga sebjalo gammogo le go sehlafala goba go omelela ga merumo ya matlakala. Ka ge potasiamo e thetha le sebjalo dibontšhi tša tlhaelelo di tšwelela pele matlakaleng a a godilego. Sebontšhi se sengwe sa tlhaelelo ya potasiamo ke go fokola ga manono, seo se hlolago mathata a go wela fase (lodging), go fokotšega ga bokgoni bja go lwantšha malwetši le bokgoni bja go kgotlelela marega ga dibjalo tša marega tša ngwaga le tša ngwagangwaga.
Diphetleko tša potasiamo tšeo di hwetšwago ka mekgwa ya go fapafapana di a bapetšega. Diphetleko tše di theilwego go mmu wa ka godimo wa mohuta wa sehlaba ga di tshepege bjalo ka dišupi tša tlhaelelo ya potasiamo ka baka la go nwelela ga yona mmung wa ka fase.
Go se melele godimo (stunted growth).
Mmala wo motala wa lerotho (dull-green) goba wo o lego motswako wa botala bja bjang le bja legodimo.
Go ka tšwelela mmala wo moperese karolong ye e itšego ya sebjalo.
Tšweletšo ye e fokotšegilego ya matšoba le peu.
Putšo e a diegišwa.
<fn>PulaImvula. Lepati.2008-01.nso.txt</fn>
"Mantšiboa a ke monna yo a thabilego. Ke leboga Modimo ge a mphile lerato la temo." A ke mantšu a Lepati Macaphasa, Motšweletšamabele yo a ithutago "Developing Grain Producer" wa Grain SA/Absa wa Ngwaga wa 2007; se se laetša gore motho o swanetše go rata bolemi ge a nyaka go atlega temong.
Lepati o belegilwe polaseng tikologong ya Fouriesburg mme o be fišegela go lema go tloga bjaneng bja gagwe. Morago ga go tsena sekolo mengwaga ye meraro Lepati o thomile boiphedišo bjo bo šetšego bo sepetše mengwaga ye 54 polaseng kua Fouriesburg, moo a ilego a bewa foromane ka pela.
Mafelelong o ile a ya le pelo ya gagwe mme a ithekela naga ya go lema. Le ge a be a sa kgone go bala le go ngwala o ile a fetola polasa ya gagwe kgwebo ye e atlegilego lebakeng la mengwaga ye lesomenne. "Ke yo mongwe wa batho bao ba hlomphilwego ka go fiwa lerato la go tšweletša dijo go fepa ba bangwe. Lerato le le lego pelong ya ka le beilwe ke Modimo."
"Mathomo a boiphedišo bja ka a be a le bonolo ka baka la boitemogelo bjoo ke bego ke šetše ke na le bjona," a realo Lepati, yo gonabjale e lego mong wa dihektare tše 506. Godimo ga fao o hira dihektare tše 200 go motšweletši wa seleteng sa Kestell. Kgwebo ya Lepati e na le mahlakore a mabedi: tšweletšo ya mabele ka lehlakoreng le lengwe le thuo ye e atlegilego ya diruiwa ka go le lengwe.
Bjalo ka leloko la sehlophathuto sa Motšweletši yo a sa ithutago sa Grain SA, Lepati o šomišana ka bokgauswi le Johan Kriel, molomaganyi wa profense wa lenaneo la Motšweletši yo a ithutago la Grain SA kua Freistata. Johan o re: "Lepati ke monna yo a tlotlegago. O na le seriti mme o hlompša ke bohle bao ba kopanago le yena. O swara batho ba bangwe ka botho mme o rata ditlogolwana tša gagwe ka phišego."
Lepati o bjetše dibjalo dihektareng tše 320 mme o diriša lenaneo la phetošopšalo ka go bjala lehea, korong le dinawaswikiri ka go šielana. O dula a tšea dišupommu morago ga mengwaga ye mebedi ye mebedi go kgonthiša gore motswako wa monontšha wo a o dirišago ke wa maleba. O laola mengwang sekhemikhale le semotšhene. Sehleng se se fetilego Lepati o bjetše lehea la mohuta wa GM la mathomo ka katlego. O re: "Ke tlo tšwela pele go bjala lehea la GM ka moso ka ge go tloga go le bonolo go laola disenyi go lona."
Ka baka la ge Lepati a hlokomela metšhene ya gagwe ka nepagalo ditrekere le didirišwa tša gagwe di itekanetše gabotse. Ge Lepati a thoma go lema ka 1974, motšweletši yo mongwe o mo file trekere ya Ford 5000. Trekere ye e sa šoma gabotse mme ebile e hloka le go dutla oli. Kgwebo ya Lepati e ile ya atlega mme a okeletša ditrekere tše Massey 188, Ford 66, Ford 7610 le New Holland 6640. O sebisa le go lokiša ditrekere tša gagwe ka mehla mme o ngwala tše di dirwago ka botlalo (record keeping).
Barwa ba babedi ba Lepati bao ba mo thušago kgwebong ba otlela ditrekere. Go na le bašomedi ba babedi ba baswarelaruri polaseng mme ge go hlokega go hirwa badiredi ba lebakanyana.
Kgwebotemo ye nngwe le ye nngwe e na le mathata a yona mme mathata a Lepati a amana le tlhokego ya mohlakase. O kgopetše ba Eskom gore ba mo tlišetše mohlakase polaseng ya gagwe, seo se tlo mo kgontšhago go hlokomela ditrekere le didirišwa tša gagwe bokaone.
Diruiwa tša Lepati di akaretša dikgomo le dinku. Bontši bja dikgomo tša gagwe tše e ka bago tše 85 ke mohuta wa "Bonsmara-cross-bred" mme dinku e ka ba tše 100. Go ya ka Lepati tšhelete ye e tlišwago ke diruiwa e bopa kotara (25%) ya palomoka ya ditseno tša gagwe - o rekiša mamane ao a tshwešitšwego difantising tša tikologong ya gagwe go ya mafelelong a lehlabula. Mamane a gagwe ke a maemo a godimo, ebile o šetše a thopile sefoka phadišanong ya go nyaka sehlopha sa mamane a a tshwešitšwego seo se phalago tše dingwe. Phadišano ye e ile ya swarelwa fantising ye nngwe ya gae mme Lepati o be a phadišana le baruikgwebo. O diriša karolo ya dihektare tše 386 ya naga ya gagwe bjalo ka phulo ya tlhago.
Lepati o dula kua Phuthaditjhaba le mogatšagwe, Nooi, gammogo le barwa ba gagwe ba babedi. Ge a amogela sefoka (kheše) seo a se thopilego ka go ba Motšweletšamabele yo a ithutago wa Grain SA/Absa wa Ngwaga, o ile a bolela le Johan Kriel a re: "O a tseba Johan, bjale ke tla kgona go reka peu gape go bjala mašemo a ka a mangwe." Ao ke mantšu a motšweletši wa makgonthe!
<fn>PulaImvula. Livestock(maize).2011-03-14.nso.txt</fn>
Hlogwana ya 1: Tshwantšho ye e bontšha dikarolo tša tselatšhilego ya kgomo.
Hlogwana ya 2: Mogodu le dikagare tša wona.
Hlogwana ya 3: Seswantšho se se bontšha bokagare bja mogodu (rumen wall) ka bokgauswi.
Hlogwana ya 4: Bokagare bja legokgo/sentlwane (reticulum wall).
Hlogwana ya 5: Tebelelo ya tlhalenama ye e menaganego ya bokagare bja lehwele/ lesothwana (omasum wall).
Bjalo ka moo re tsebago gabotse bolemi ke kgwebo mme gore kgwebo e tšwele pele e swanetše go hlagiša poelo. Mengwageng e se mekae ye e fetilego go thomile go ba boima kudu go hlagiša poelo ka go tšweletša lehea.
Ditshenyegelo mabapi le dinyakwapšalo (inputs) di namelela godimo ka go se kgaotše mme thekišo ya mabele ga e sepelelane le tšona le ganyane. Matšatšing a lehono batšweletši ba leka se sengwe le se sengwe go godiša poelo ya tšweletšolehea. Go na le mekgwa ya go fapafapana ya go phethagatša se, mme wo mongwe ke wa go akaretša diruiwa medirong ya bolemi.
Bontši bja batšweletši bo na le diruiwa, e lego dikgomo, dinku le/goba dipudi. Diruiwa tše di kgona go fula phulong ye ka tlwaelo e di phedišago gabotse sehleng sa selemo, eupša gantši phulo ya marega yona e a hlaela. Ge o nyaka go ba morui wa diruiwa o swanetše go ikemišetša, ntle le pelaelo, go tšweletša furu; o ka kgona go rua diruiwa fela ge o kgona go di fudiša ka moo go kgotsofatšago.
Gore o kgone go rua diruiwa ka moo go kgotsofatšago go bohlokwa gore o kwešiše tiro ya tselatšhilego ya seotli. Ka boripana re ka re go na le mehuta ye mebedi ya ditselatšhilego diruiweng: wa mathomo ke wa mpa e tee go swana le ya kolobe, pere (le batho); wa bobedi ke wa diotli tša go swana le dikgomo, dinku, dipudi (le dijabjang tše dingwe). Seotli se na le dimpa tše nne, mme ye nngwe le ye nngwe e na le mohola wo o itšego.
Letšatšing la ka mehla kgomo e hlwa diiri tše seswai e fula (go ja digwaši (roughage), diiri tše seswai e robetše le diiri tše seswai gape e otla. Morago ga ge kgomo e futše bjang e nwa meetse mme ya dula e iketlile gore tšhilego e thome. Bjang bjo kgomo e bo metšago ge e fula ga e bo hlahune gabotse, ka fao ka morago e bo bušetša ganong go bo hlahuna bokaone le go bo hlakanya gabotse le mare (ao a lego bohlokwa mabapi le tšhilego). Tšhilaganyo ye ya bjang ka meno e nolofatša mošomo wa diphedinyana (micro organisms) tše di bo jago (ntlha ye re tla boela go yona ka morago taodišwaneng ye).
Go thoma kahlaahlo ya rena, a re lebeleleng tselatšhilego ya seotli.
Molomo ke fao tshepelo ya tšhilego e thomago ka ge dijo di swanetše go tsena ka wona. Molomo o akaretša mohlagare, meno (ao a tšwelelago morago ga ge e tswetšwe), leleme le dithaka tša mare. Bogolo (mengwaga) bja seotli bo ka kgonthišwa ka go lebelela meno a sona ka ge meno a a itšego a tšwelela ka bogolo bjo bo itšego.
Mometšo ke lethopo leo le kgokaganyago molomo le mpa ya mathomo (ye e bitšwago mogodu).
Mogodu goba mpa ya mathomo o šoma bjalo ka pitša ye kgolo ya pedišo (fermentation vat). Ga go na moya (oksitšene) ka mogodung, seo ka Seisemane se bitšwago maemo a "anaerobic". Mogodu o swara dijo le digwaši (materiale ya mohuta wa bjang) tšeo kgomo e di jago mme boteng bja wona e ka ba dilitara tše 100 - 120. Letšatši le letšatši kgomo ye e godilego e swanetše go ja materiale (dijo) ye e omilego ye e ka bago dikilogramo tše 10 le go nwa meetse a e ka bago dilitara tše 50. Dikagare tša mogodu di dula di šišinywa ka go se kgaotše.
Ka mogodung go na le dimaekropo (diphedinyana tše nyenyane) tšeo di hlahlamollago digwaši gore di be ka sebopego seo se nolofatšago tšhilego. Ka ntle ga dipakteria le diprotosoa (diphedinyana) tša ka mogodung, kgomo e ka se kgone go šila sejo sefe le sefe. Dipakteria tša ka mogodung di šila digwaši go bopa diesiti tša makhura tše di tšhabago (volatile fatty acids), tše di bopago diproteine le dimatlafatši (divitamine).
Diphedinyana tša ka mogodung di ja mehuta ye e itšego fela ya digwaši; go na le diphedinyana tša go fapana tšeo di sepelelanago le difuru (dijo) tša go fapana. Ke ka lebaka le dijo tša ka mehla tša kgomo di sa swanelego go fetolwa gabonolo; e sa le ka lona lebaka le diphetolo tše di nyakegago di swanetšego go phethagatšwa ka magato. Ge sejo sa kgomo se fetolwa, diphedinyana tše di fapanago di swanetše go tswalwa ka bofsa (breed up) go ka ja sejo se sefsa se, mme se se tšea matšatši a e ka bago a mararo.
Legokgo goba sentlwane ke mpa ya bobedi ya seotli. Legokgo le bopa kgokaganyo gare ga mogodu (mpa ya mathomo) le lehwele/lesothwana (mpa ya boraro fao meetse a hupšago). Legokgo gape le šoma bjalo ka sefu seo se tanyago dilo tšeo di sa šilegego tšeo kgomo e ka bego e di meditše, go swana le motato goba leswika, bjalobjalo.
Lehwele goba lesothwana ke mpa ya boraro yeo e bopilwego ka tlhalenama ye ntši ye e menaganego (folded tissue). Mohola wo mogolo wa lona ke go mona meetse.
Mpa ya bone le ya bofelo ke fao dijo tšeo di hlahunnwego leboelela di hlahlamollwago ke diensime tša tšhilego go di fetolela sebopegong seo di ka monwago ke mala a manyane.
Mala a manyane ke fao monego e diragalago. Ke kgato ya mafelelo yeo ka yona dijo di tsenago moelengmadi gore di rwalelwe dithong tša go fapafapana tša kgomo go phetha mošomo wa tšona wo o itšego.
Go ya ka kahlaahlo ye bonolo ya ka godimo o kgona go lemoga ka fao go lego bohlokwa ka gona gore o leše diruiwa tša gago ka tshwanelo. Nepo ya go rua diruiwa ke go rekiša ditšweletšwa tša tšona (go swana le maswi, boya bja dinku goba boya bja masaeboko (mohair), goba go rekiša bana ba tšona (mamane, dikwanyana, diputšane), goba go ja nama ya tšona. Ge diruiwa di fepša gabotse le gona di hlokomelwa ka tshwanelo, di tla go tšwela mohola ka go godiša poelo ya polasa ya gago.
<fn>PulaImvula. Machinery(maize).2011-03-14.nso.txt</fn>
Sehleng sa selemo ge mešomo e sa fele go dula go eba lephakuphaku la go leka go phetha mešomo ka nako yeo e lego gona. Kudu selemo se se fetilego dipula di nele morago ga nako, ka fao nako e be e hlaela go feta dihleng tše di fetilego.
Ka tlwaelo nakong ye ya lephakuphaku tlhokomelo le tlhwekišo ya ditrekere le didirišwa ga e elwe hloko ka tshwanelo. Gonabjale, mola lephakuphaku le fetile, o swanetše go tšea nako go hlokomela didirišwa tša gago.
Tloša mmu, ditšhila le krisi ye e kgobetšego didirišweng mme o pente fao go kgobogilego goba go onetšego. Se se šitiša ruse go senya sedirišwa mme se lelefatša tirišo ya sona.
Tlotša motšhene oli goba krisi ka moo go nyakegago go ya ka mošupatsela wa modiriši.
Ge go na le dikarolo tše di hunyelago, di theošetše fase go nolofatša poloko ye e lotegilego.
Šireletša botlase bja mogoma le ge e ka ba ditshipi tša "coulters" go ruse ka go di tlotša krisi ye ntši goba ka go di penta ka pente ye e šitišago ruse ye e lebanego botlase bja mogoma.
Ngwala dikarolwana tše di senyegilego goba fao go swanetšego go lokišwa. Reka dikarolwana tše di nyakegago mme o di hlomele pele ga ge sehla se sefsa se thoma.
Boloka sedirišwa ka bobolokelong ge go kgonega le gona tloša boima dithaereng ka go lekeletša maotwana.
Go šitiša ruse boloka megoma ka go bea botlase bja yona godimo ga mapolanka gore bo se kgwathe fase.
Tloša disilintere tša haedroliki goba di hunyetše ka botlalo go šireletša ditshipi (rods) go ruse.
Tlhokomelo ye e nepagetšego ya plantere ye e bjalago direi e ka thea phapano gare ga poelo ye botse ya dibjalo le tahlego ye kgolo. Kgetho, peo, khupetšo le tiišo ya peu ke ditiro tše bohlokwa go feta tšohle tšweletšong ya dibjalo. Ge plantere e sa šome gabotse ka baka la go se hlokomelwe ka tshwanelo, sephetho e ka ba poelo ya fase ga yeo e letetšwego.
Kgothola diteng tša mapokisi a monontšha, sebolayangwang le sebolayakhunkhwane o a hlwekiše o be o hlwekiše le botlase bja dintšhapeu (seed hopper bottoms) go šitiša ruse le tshenyego.
Lekola ge eba go na le dikarolwana tše di senyegilego goba di onetšego mme o tsenye tše mpsha pele ga ge sehla se sefsa sa go bjala se thoma.
Tlotša dikgolamekero (furrow openers), dišireletšasegi (knife coverers) goba dišireletšapapetla (disk coverers) le ge e ka ba mafelo afe le afe ao a phadimišitšwego (polished areas) oli goba krisi go šitiša ruse.
Tlotša dipering tšohle oli goba krisi.
Swinelela dilekanyi (markers) boemong bja thoto (transport position) mme o boloke plantere ka moagong. E bee godimo ga dikota goba ditena gore maotwana a tloge fase.
<fn>PulaImvula. Machinery(opot).2011-01-12.nso.txt</fn>
Sehleng sa selemo ge mešomo e sa fele go dula go eba lephakuphaku la go leka go phetha mešomo ka nako yeo e lego gona. Kudu selemo se se fetilego dipula di nele morago ga nako, ka fao nako e be e hlaela go feta dihleng tše di fetilego.
Ka tlwaelo nakong ye ya lephakuphaku tlhokomelo le tlhwekišo ya ditrekere le didirišwa ga e elwe hloko ka tshwanelo. Gonabjale, mola lephakuphaku le fetile, o swanetše go tšea nako go hlokomela didirišwa tša gago.
Tloša mmu, ditšhila le krisi ye e kgobetšego didirišweng mme o pente fao go kgobogilego goba go onetšego. Se se šitiša ruse go senya sedirišwa mme se lelefatša tirišo ya sona.
Tlotša motšhene oli goba krisi ka moo go nyakegago go ya ka mošupatsela wa modiriši.
Ge go na le dikarolo tše di phuthegago, di theošetše fase go nolofatša poloko ye e lotegilego.
Šireletša botlase bja mogoma le ge e ka ba ditshipi tša "coulters" go ruse ka go di tlotša krisi ye ntši goba ka go di penta ka pente ye e šitišago ruse ye e lebanego botlase bja mogoma.
Ngwala dikarolwana tše di senyegilego goba fao go swanetšego go lokišwa. Reka dikarolwana tše di nyakegago mme o di hlomele pele ga ge sehla se sefsa se thoma.
Boloka sedirišwa ka bobolokelong ge go kgonega le gona tloša boima dithaereng ka go lekeletša maotwana.
Go šitiša ruse boloka megoma ka go bea botlase godimo ga mapolanka gore bo se kgwathe fase.
Tloša disilintere tša haedroliki goba di hunyele ka botlalo go šireletša ditshipi (rods) go ruse.
Tlhokomelo ye e nepagetšego ya plantere ye e bjalago direi e ka thea phapano gare ga poelo ye botse ya dibjalo le tahlego ye kgolo. Kgetho, peo, khupetšo le tiišo ya peu ke ditiro tše bohlokwa go feta tšohle tšweletšong ya dibjalo. Ge plantere e sa šome gabotse ka baka la go se hlokomelwe ka tshwanelo, sephetho e ka ba poelo ya fase ga yeo e letetšwego.
Kgothola diteng tša mapokisi a monontšha, sebolayangwang le sebolayakhunkhwane o a hlwekiše o be o hlwekiše le botlase bja dintšhapeu (seed hopper bottoms) go šitiša ruse le tshenyego.
Lekola ge eba go na le dikarolwana tše di senyegilego goba di onetšego mme o tsenye tše mpsha pele ga ge sehla se sefsa sa go bjala se thoma.
Tlotša dikgolamekero (furrow openers), dikhupetšasegi (knife coverers) goba dikhupetšapapetla (disk coverers) le ge e ka ba mafelo afe le afe ao a phadimišitšwego (polished areas) oli goba krisi go šitiša ruse.
Tlotša dipering tšohle oli goba krisi.
Swinelela dilekanyi (markers) boemong bja thoto (transport position) mme o boloke plantere ka moagong. E bee godimo ga dikota goba ditena gore maotwana a tloge fase.
<fn>PulaImvula. Maintenance.2007-12.nso.txt</fn>
Na pabalelo e ile kae?
Diswantšho tše tša kgogo ye e alamago ka seswarong sa plantere le mae a a lego ka lepokising la dithulusi la trekere di gogela šedi ya rena go taba ya pabalelo ya metšhene. Tshenyego ye ga e hlolege lebakeng la letšatši fela - ke sephetho sa tlhokomologo ya dikgwedi le ge e ka ba mengwaga.
Tirišometšhene ke ntlha ye bohlokwa ya temokgwebo - ntle le yona re ka tshepa fela mošomo woo motho o tee a ka o phethago ka letšatši. Pabalelo ya metšhene e swanetše go ba ntlha ya mokgwa wa go phela - tlhokomelo ye nnyane letšatši ka letšatši e ka šitiša mathata.
Ka tlwaelo trekere goba sedirišwa se sengwe se senyega mola se šoma - ke go re ka nako yeo molemi a se hlokago go fetiša. Ka fao, ge o ka ela pabalelo yeo e ka thibago tshenyego hloko, o ka ipolokela tšhelete le nako ye ntši. Tshenyego ya didirišwa sehleng sa mešomo ye bohlokwa e ka senyetša molemi kudu.
Pula-Imvula ye ke ya Desemere - ye nngwe ya dikgwedi tšeo ka tšona balemi ba bantši ba šomago ka maatla mašemong a bona - go feleletša pšalo ya lehea, go hlagola mašemo go laola mengwang, go gašetša sebolayakhunkhwane go laola dibokophehli le go buna korong ya bona.
Pabalelo ya ka mehla ya trekere e bohlokwa kudu.
Sehlwekišamoya se ka farega ka baka la ditšhila, seo se ka dirago gore trekere e je makhura go feta ka mehla le gona e lahlegelwe ke maatla.
Sehlwekišamoya se ka phunywa mašobana mme ditšhila tša tsena ka entšeneng, seo se ka hlolago tshenyego ya ka pela.
Oli ya krenke (crankcase oil) e ka fokotšega go fetiša, seo se ka senyago entšene o šoro ka baka la go hloka oli ya go lekana.
Oli ya krenke e ka tšhilafala, seo se ka hlolago tshenyego ya go fetiša ya dikarolwana tša ka gare ga entšene.
Setšidifatši (cooling system) se ka lahlegelwa ke seo se tšidifatšago entšene (coolant) mme entšene ya fiša go fetiša, seo se ka senyago dipering, diphistene, le dibelefe o šoro.
Karolwana ye e bitšwago "fuel sediment bowl" e ka farega ka baka la ditšhila le ruse ya dira gore entšene e palelwe ke go sepela ka tshwanelo goba e time.
Dikarolwana tše di bofologilwego goba tše di sego tša beakanywa ka tshwanelo di ka gana go šoma goba di ka wa goba di ka senyega, seo se ka dirago gore trekere e hlole kotsi ge e sepedišwa.
Lekola sehlwekišamoya o se lokiše (sebise).
Lekola tekanetšo ya oli ya krenke (crankcase oil level).
Lekola tekanetšo ya seela sa setšidifatši.
Kirisa fao kirisi e nyakegago.
Lekola "fuel sediment bowl".
O ka gopola gore tše re di boletšego ka godimo di ra mošomo wo mogolo, eupša ge o ka phetha dikgato tšeo ka mehla trekere ya gago e tla dula e go šomela mme o tla kgona go buna mabele a gago mafelelong a sehla.
Mafelelong a sehla sa selemo didirišwa tše ntši di bolokwa go fihla sehla se se latelago.
Tloša ditšhila, mmu le kirisi ye e tšhilafetšego motšheneng.
Penta fao pente e tlogilego.
Penta dikarolwana tšeo di kopanago le mmu ge di šoma goba di tlotše kirisi ye koto go thiba ruse.
Kirisa motšhene wohle bjalo ka ge go šišinywa mo go mošupatsela wa modiriši.
Ge go kgonega boloka didirišwa ka ntlong/setorong go šitiša tshenyego ye e ka hlolwago ke boso.
Kukela sedirišwa godimo o se thekge ka dikota goba ditena gore maotwana a lekelele go boloka dithaere. Khupetša dithaere ka mekotla go di šireletša letšatšing ge sedirišwa se bolokwa ka ntle.
Ge sedirišwa e le sa mohuta wa haedroliki, bea sekgonyotšhireletšo (safety lock) madulong a sona mme o fokotše kgatelelo disilintereng tša haedroliki, goba o theoše motšhene gore o robale fase. Gogela disilintere godimo ka botlalo (fully retract cylinders) go šireletša ditshipi tša disilintere (cylinder rods) gore di se ruse.
Kgotholla diteng tša diswaramonontšha, diswarasebolayangwang le diswarasebolayakhunkhwane mme o hlwekiše diswaro tše gammogo le "seed hopper bottoms", go šitiša ruse.
Lekola ge eba go na le dikarolwana tše di fedilego goba tše di senyegilego mme o tsenye tše mpsha pele ga ge sehla se sefsa se thoma.
Tlotša dibulaforwana (furrow openers), dišireletšathipa goba dišireletšapapetla (knife or disk coverers) gammogo le mafelo ohle a a phadimago (polished areas) ka oli goba kirisi go šitiša ruse.
Kirisa dipering tšohle.
Bušetša diswai (markers) seemong sa thoto (transport position) mme o boloke plantere ka ntlong/moagong.
Thekga plantere ka dikota goba ditena gore maotwana a lekelele mme dithaere di se kgwathe fase.
<fn>PulaImvula. MaintenanceMaize.2008-12.nso.txt</fn>
Byline: Taodišwana ye e beakantšwe ke Jane McPherson go tšwa go Thuto ya Tšwetšopele ya Bokgoni bja Theknikhale ya Grain SA.
Tlhokomelo le pabalelo ye e nepagetšego ya segašetši ga e nolofatše fela dipeakanyo tše di etago sehla se se tlago pele, eupša e kaonafatša go šoma ga sona le go oketša mengwaga bophelong bja sona.
Dibolayasenyi tše mmalwa tše di gašwago lebakeng le letelele di ka hlola ruse le go senyega ga dikarolwana, pente le dikopantšhi tša mohlagase tša segašetši. Mašaledi a dikhemikhale tše e ka ba kotsi go motho yo mongwe le yo mongwe yo a šomago ka segašetši goba kgauswi le sona. Go feta fao mašaledi a dibolayasenyi (trace amounts) ao a dulago dikarolwaneng tša segašetši a ka senya dibjalo ge a fetišetšwa sehleng se se latelago.
Polokego ya gago le ya ba lapa la gago le badiredi ba gago, gammogo le ya dibjalo tša gago e bohlokwa kudu, ka fao o gapeletšegile go hlwekiša le go upa (decontaminate) segašetši sa gago sehleng, gare ga dipuno le gona pele ga ge o se boloka marega. Elelwa gore bontši bja dikhemikhale tše di dirišwago temong bo kotsi go dibjalo le/goba diruiwa (diphoofolo), ka fao molemi o swanetše go leka ka maatla go kwešiša kotsi ye e sepelelanago le tšona le go laola mabaka gabotse ka moo go kgonegago.
Tshepetšo ye e feletšego ya tlhokomelo le pabalelo e akaretša dikgato tše tlhano.
Pele ga ge o thoma go hlwekiša segašetši sa gago, se lebale go bala setlankana sa dibolayasenyi tše o di dirišitšego.
Supetša Ditlhamo tša Boitšhireletšo (Personal Protective Equipment) tše o di hlokago go hlwekiša segašetši sa gago ntle le kotsi.
Nepo ya go hlatswa segašetši ke go tloša mašaledi a sebolayasenyi ao a ka bego a šetše ka gare goba godimo ga sona. Go hlwekiša ditlabele tša go gašetša go ra tiro ya go sepediša meetse dikarolong tšohle tša segašetši le go a gašetša lefelong leo le šupetšwago setlankaneng sa sebolayasenyi seo o se dirišitšego (ka mantšu a mangwe, go ra go gašetša meetse ao a hlakanego le mašaledi a dikhemikhale, motswako wo o bitšwago "rinsate", lefelong le le itšego ntle le kotsi).
Go kgonthiša gore o hlwekiša tanka ya segašetši gammogo le diphaephe le melongwana (nozzles), o swanetše go tšhela meetse a a hlwekilego tankeng go fihla seripenggare, mme wa sepediša trekere tseleng ye nngwe ya moo polaseng - go tlolatlola ga trekere tseleng ya lekgwara go kgonthiša gore meetse a gaša le go hlatswa bokagare bja tanka ka botlalo. Go hlatswa tanka gantši ka meetse a manyane (tekanyo ye e ka bago 10% ya boteng bja tanka) go phala go no e tlatša gatee ka meetse a a hlwekilego. Keletšo ye botse ke go hlatswa segašetši gararo le go feta.
Go fediša meetse ao segašetši se hlatswitšwego ka ona (rinsate), kgetha lefelo moo a ka se tšhilafatšego meetse a a nwewago, meela, dibjalo goba dimela tše dingwe, le gona moo meetse a ka se bopego madibana ao e ka bago kotsi go batho, diruiwa le tikologo. Lefelo le lebotse moo o ka gašetšago meetse a "rinsate" e ka ba morumo wa tšhemo goba tsela ya moo polaseng.
Kgonthiša gore o gamola meetse a tanka ya segašetši go ya ka ditšhupetšo tša setlankana sa sebolayasenyi. O se ke wa no bula dibelefe gore a tšhologele fase. Tsenya melongwana ye megolwana go ntšha meetse ao a hlatswitšego tanka ka pela le gona go ya ka molao. Hlatswa le bokantle bja segašetši. Ge o hlatswa segašetši se lebale go hlokomela gore meetse a se ke a bopa madibana ao e ka bago kotsi go bana, diruiwa, diruiwaseratwa le diphoofolo.
Go fediša meetse ao a hlwekišitšego segašetši (pesticide rinsate) go ya ka ditšhupetšo tša setlankana, a swanetše go gašetšwa lefelong leo sebolayasenyi seo se dirišitšwego go lona goba fao se tlogo dirišwa gona (bjalo ka ge re boletše, gantši morumo wa tšhemo yeo e gašeditšwego ka sebolayasenyi seo ke lefelo la maleba). Boeletša kgamolo morago ga ge segašetši se upilwe le gona se hlatswitšwe leboelela. Kgonthiša gape gore o gamola le ditanka tše di swarago meetse a a hlwekilego a go hlatswa pele ga ge o di boloka, go thiba gore di senyege ka baka la meetse a a ka kgahlago ka gare marega.
Ge o hlatswitše segašetši sa gago la mafelelo o ka se hlahloba wa lokiša le go beakanya fao go nyakegago. Le ge o hlwekišitše segašetši o swanetše go itšhireletša ka go apara/rwala ditlhamo tša boitšhireletšo ka mehla ka ge mašaledi a mangwe a sebolayasenyi a ka ganelela go sona.
Sebopego sa "boom": lekola menga yeo e swanetšego go lokišwa.
Bjale o hlwekišitše segašetši gabotse mme o ka nyaka go tloša dikarolo tšeo di ka senyegago ge se babalelwa.
Tloša mehlotlo o e hlatswe ka diatla meetseng a sesepe (elelwa go rwala ditlelafo tše di sa senywego ke dikhemikhale), e tšokotše mme o e boloke goba o e bušetše madulong a yona segašetšing.
Lekodišiša melongwana, dipopegomelongwana (nozzle bodies) le dibelefe (check valves) gabotse. Mašaledi a dikhemikhale a ka kgobela mafelong a, moo a ka thatafalago marega; se se ka huetša go šoma ga dikarolo tše gampe sehleng se se tlago.
Tloša dintlhamelongwana (nozzle tips), diširo, dibelefe (check valves), dikhurumelo (caps) le dipopegomelongwana (nozzle bodies) fao dipopegomelongwana di dulago gona (nozzle body assemblies). Khupetša madulo (assemblies) a dipopegomelongwana ka moo go nepagetšego.
Hlwekiša o be o tšokotše dintlhamelongwana, dipopegomelongwana le dibelefe. Di boloke ka seswarong se se swailwego. Boloka dibelefe (check valves) themperetšheng ya phapoši (room temperature) marega go šitiša tshenyo ka baka la themperetšha ya go tonya kudu.
Tloša dikelokgatelelo (pressure gauges) tšohle mme o khupetše mašobana segašetšing. Boloka dikelo fao di ka se huetšwego ke kgatselo goba fao di ka se senyegego.
Mafelelong, dikološa sešitišakgatselo (antifreeze) segašetšing gammogo le diphaepheng tšohle, go akaretša le dikarolo tše: dibelefe, "booms", "manifolds", "flow meters" le "agitation/return lines". Dumelela sešitišakgatselo go dikologa mathopong a "boom". Ka tsela ye bokagare bja mathopo bo tlotšwa sešitišakgatselo, seo se thibago gore mathopo a omelele le go palega menga. Ka go khurumela melongwana yohle ya "boom", sešitišakgatselo se kgona go dula segašetšing, eupša go ka nyakega gore o bule molongwana o tee goba ye mebedi go dumelela sešitišakgatselo go dikologa le "boom". Khurumela melongwana yeo o e butšego ge dikarolo tšohle tša segašetši di tletše sešitišakgatselo.
Nepo ya kgato ya poloko ke go diriša sešitišakgatselo go ntšha meetse ao a ka bego a šaletše dikarolong tša segašetši le go tlotša dikarolo tšohle ka sona. Dumelela sešitišakgatselo go dula pompong le dibelefeng go thiba ruse le tshenyo ye e ka hlolwago ke moya wa monola woo o swaregago dikarolong tša segašetši. Ka ge digašetšing tše dingwe pompo e tlošwa pele ga ge segašetši se bolokwa, tlhomo ya dibelefe tše di tswalelago ["shut-off valves"] mahlakoreng a pompo e ka nolofatša mošomo wo.
Sešitišakgatselo seo se tšhelwago dinamelweng tša maitišo (recreational vehicles (RV's)) ke sona se dirišwago gantši digašetšing ge di bolokwa. Se fapana le sešitišakgatselo seo se dirišwago dinamelweng tša ka mehla ka ge se se kotsi kudu go diphoofolo/diruiwa ge se bapišwa le sa dinamelwa tša ka mehla. Sešitišakgatselo se se dirišwago dinamelweng tša RV se a kotofala (gel) ge go tonya go fetiša, eupša ga se a swanela go kgahla. Le ge go le bjalo, bala setlankana sa sešitišakgatselo ka mehla go kgonthiša gore se tla šoma ka tshwanelo tikologong ya gago marega.
Bjale segašetši se hlwekišitšwe, se upilwe, le gona se lokišeditšwe marega, ka fao se ka babalelwa. Go molaleng gore pabalelo ya ka ntlong, moo segašetši se sa fihlelwego ke letšatši, phefo goba pula, e phala pabalelo ya ka ntle. Eupša, lefelo la ka gare leo o le kgethago le swanetše go ba kgole le menontšha ya go oma le ya seela. Lerole le mašaledi a menontšha ye a ka hlola ruse yeo e ka senyago pente le ge e ka ba dikarolo tše dingwe tša segašetši.
Ge o sa nyake go babalela segašetši sa gago ka go diriša sešitišakgatselo, mokgwa wo mobotse ke go tloša pompo ya sona le go e babalela bobolokelong go fihla sehleng se se tlago. Gantši meetse a šalela pompong mme marega ge go tonya kudu meetse ao a a kgahla mme a matlola pompo - ya šala e se na mohola.
<fn>PulaImvula. MaintenanceOpot.2008-10.nso.txt</fn>
Tlhokomelo ya kgonthe ya plantere e ka dira gore molemi a hwetše poelo ye botse bakeng sa tahlego ye kgolo. Kgetho, peo, khupetšo le tiišo ya peu mmung ke ditiro tše bohlokwa go feta tše dingwe tšweletšong ya dibjalo. Ge plantere e sa šome gabotse ka baka la go se hlokomelwe ka tshwanelo, sephetho e ka ba poelo ya fase ga yeo e letetšwego.
Plantere ye e bjalago direi (row-crop planter) ke sedirišwa se se šomago ka nepagalo mme go swana le motšhene wo mongwe le wo mongwe woo o šomago ka nepagalo, plantere ye e swanetše go hlokomelwa ka šedi ye kgolo. A re boneng gore re ra eng ge re realo.
Hlwekiša plantere gabotse.
Kgonthiša gore go se be le mapheko dikarolong tša plantere tšeo di ka e šitišago go šoma ka tshwanelo.
Hlahloba karolwana ye e bitšwago "finger-pickup mechanism" go bona ge eba go na le fao e senyegilego; lokiša dikarolwana tše di senyegilego goba tsenya tše mpsha.
Lekola sefokišamoya plantereng ye e šomago ka moya o hlahlobe ditiišo (seals), kudu tšeo di rarelago papetlasediko (disk) goba toromo (drum).
Hlahloba botlase bja diswarapeu tša mohuta wa poleite (plate-type seed hopper bottoms).
Ntšha dikarolo tše di onetšego goba di senyegilego o tsenye tše mpsha, go swana le tše di latelago: cut-off pawl, knockout pawl, dipring, le poleite ya botlaseng bja seswarapeu (hopper bottom base plate).
Lekola ge eba dipoutu tšohle di tiile; lekola gape ge eba mathopo a sa kgokagane gabotse le gore ditiišo (gaskets) tša sehlomelwa sa monontšha wa seela (liquid fertiliser attachment) di sa dutše gabotse.
Phumula oli yeo e ka bego e tloditšwe dihlomelweng tša monontšha wa go oma, sebolayangwang le sebolayakhunkhwane go di boloka mafelelong a sehla se se fetilego.
Sehleng sa pšalo boloka plantere ka ntlongpolokelo bošego goba e khupetše go šitiša kgobelo ya monola ka ditšhelong tša go bolokela (materials storage hoppers).
Kirisa goba tlotša plantere oli ka dinako tšeo di bontšhwago mošupatseleng wa modiriši.
Diriša setlotši se se lebanego.
Ntšha monontšha, sebolayangwang le sebolayakhunkhwane seo se šetšego o hlwekiše ditšhelo gammogo le botlase bja diswarapeu go šitiša ruse.
se tlago sa pšalo.
Tlotša disegamokero (furrow openers), dikhupetšathipa goba dikhupetšapapetlasediko (knife or disk coverers), le ge e ka ba dikarolo tše dingwe tše di "phadimišitšwego" (polished areas) oli goba kirisi go šitiša ruse.
Tlotša dipering tšohle kirisi goba oli.
ntlongpolokelo. Thekga plantere ka dikota gore maotwana a tloge fase.
ELA HLOKO: Se boloke plantere mola go sa na le kgatelelo ya haedroliki ka silintereng ya kgakala (remote cylinder). Go fokotša kgatelelo ya haedroliki, tima entšene ya trekere mme o gogele dilebara tša haedroliki pele le morago gammalwa. Morago ga fao bofolla mathopo a haedroliki mme o tloše silintere ya haedroliki madulong a yona ge go hlokega.
Mešupatsela ya badiriši ba trekere le plantere e akaretša dikeletšo tše di itšego mabapi le boitšhireletšo. Mo re tšweletša dikgopolokakaretšo di se kae.
Dudiša plantere fase ka mehla ge e sa dirišwe. Moo go kgonegago plantere e swanetše go dudišwa fase ge e lokišwa goba ge e beakanywa.
wele godimo ga gago.
Dumelela motho tee fela, e lego mootledi, godimo ga trekere ge e goga plantere.
Ge o ka hlwekiša motšhene goba wa o beakanya goba wa o tlotša oli mola o sepela o ka gobala. Ge o ka ema goba wa sepela godimo ga plantere mola e sepela o ka wa.
Ge o šoma ka dikhemikhale tša temo o swanetše go apara diaparo tša go šireletša. Kgetho goba tirišo ye e sa swanelego ya dikhemikhale e ka gobatša batho, diruiwa, dibjalo, mabu goba phahlo ye nngwe. Ela ditšhupetšo tša badiri ba khemikhale hloko.
<fn>PulaImvula. Management(maize).2011-04-07.nso.txt</fn>
Na o hlokomela diruiwa tša gago ka tshwanelo - goba phulo polaseng ya gago e bontšha dika tša phetšaphulo (ke go re e dirišwa go feta tekanyo) Na o a kgotsofala ge o bogela dibjalo tša gago tše di atlegilego Morago ga ge o bunne o ile wa ela mašemo a gago hloko?
Ke eng seo se dirago gore motšweletši a atlege go feta yo mongwe Ntlha ye e ka rerišwa ka go sa felego. Le ge go le bjalo, mafelelong mabaka ohle a šupa boleng bja taolo, mme mabapi le kgwebo ya bolemi - taolo ya polasa?
Go na le ditlhalošo tše mmalwa tša taolo ya polasa, eupša ge re hlakanya ditlhalošo tšohle re ka re di bega gore taolo ya polasa ke "tirišo goba kopanyo ye e kgontšhago ya methopo yohle, ya batho le ya sebopego, go phethagatša dinepo tša kgwebo ya bolemi."
Ba bangwe ba ka re tlhalošo ya ka godimo e sekamela kudu go teori, eupša a re e fetleke ka go thoma ka maleba goba dinepo tša kgwebo ya bolemi. Re ka re nepo ye bohlokwa go feta, yeo e akaretšago tšohle, ke go kgonthiša poelo, le gona yeo e swarelelago. Ee, go ka ba le dinepo tše dingwe tša go swana le go kaonafatša boemo bja gago bja bophelo, go tšweletša setšweletšwa seo bareki ba se kganyogago, le tše dingwe. Le ge go le bjalo, dinepo tše dingwe tše di ka phethagala fela ge motšweletši a humana poelo. Le ge e se nepo ya nnete, batšweletši ba bantši ba rata go sepediša kgwebo ya bolemi ka baka la bophelo bjo bobotse polaseng. Ge go sa hlagišwe poelo, ešita le bophelo bjo bobotse bjoo bo fetoga bjoo e se sa lego bjo bobotse ka mokgwa woo. Ka mareo a letlotlo (financial terms) re ka re nepo ke go hwetša poelo ye botse malebana le peo ya tšhelete (good return on investment); le ge go le bjalo, ka mantšu a bonolo re ka no re ke go humana poelo. Sebopegong sa motheo re ka re poelo e bopša ke ditseno tšeo di tlošitšwego ditshenyegelo (ke go re Poelo = Ditseno - Ditshenyegelo goba Ditseno - Ditshenyegelo = Poelo).
Methopo ya batho le sebopego yeo e boletšwego tlhalošong, e bitšwa gape gore ke dintlha tša tšweletšo (production factors), e lego taolo, modiro, naga le kapetlele (tšhelete). Modiro o emetše badiredi bohle. Naga e emetše naga ya sebopego (mmu (mašemo), dimela (phulo), meetse). Kapetlele ke lereo leo le šupago tšhelete ya sebopego le matlotlo a mangwe ao a sa šuthegego bjalo ka meago, magora (diagelelo), mašaka, mabolokelo, bjalobjalo, gammogo le matlotlo ao a šuthegago a go swana le dinamelwa, didirišwa, ditrekere, diruiwa tša go tswadiša le dinyakwapšalo tša tšweletšo (production inputs), bjalobjalo.
Togamaano ke go phetha seo se swanetšego go dirwa, gore se swanetše go dirwa bjang le gona neng.
Peakanyo ke go phetha gore eng e tlo dirwa ke mang, neng, le gona kae (kabo ya methopo).
Tirišo ke go phethagatša ka sebopego tšeo di logetšwego maano le gona di beakantšwego.
Taolo ke go bapiša tšeo di dirilwego (tša go loka le ge e se tša go loka gabotse) le tšeo di bego di logetšwe maano le go beakanywa, le go nyaka mabaka ao a dirilego gore go fapogwe, ka tebelelo ya go kaonafatša dilo ka moso.
Ka nako e tee, mola a diriša tiro ye nngwe le ye nngwe ya taolo, motšweletši/molaodi o swanetše go ba moetapele, mme o swanetše go tšea diphetho, a ikgokaganye le ba ka gare le ba ka ntle, a abele mošomo, a lomaganye dikarolo, a hlohleletše batho ba bagwe le go lota goba go tiiša thupišo ka molao le gona e sego ka tlwaelo (formally and informally).
Go feta fao, go kgona go hlagiša poelo ye e phegelelago le go phethagatša dinepo tšohle, kgwebo ya bolemi e swanetše go tšweletša setšweletšwa le go kgona go se rekiša - ka go realo e swanetše go kgotsofatša bareki go ya ka dinyakwa tša bona. Ka bophara ditšweletšwa e ka ba dijo, tlhale, dikota (magong) goba diruiwa/diphoofolo. "Dinyakwa" tša bareki di akaretša dintlha tša go swana le boleng le bokaakang bja setšweletšwa, nako ye e itšego ya go hwetšagala ga sona le/goba go hwetšagala go sa fetogego, lefelo leo se fihlišwago gona le phuthelo.
Malebana le fomula ya motheo ya "ditseno - ditshenyegelo = poelo/tahlego", go bohlokwa go lemoga gore se sengwe le se sengwe seo re se dirago goba ka nako re sa se dirego mola nkabego re se dira mabapi le kgwebo ya rena, mafelelong se huetša fomula ya rena. Ditseno di ka oketšega goba di ka fokotšega go no swana le ditshenyegelo. Na afa re akanya bohlokwa bja go leletša motho mogala Na ka nnete go tloga go nyakega gore o letše mogala gakaa Na re gopodišiša maeto a rena a go ya toropong Na re oketša dijo tša diruiwa ka tšeo di tlaleletšago ge go nyakega Na re lokiša ditrekere le metšhene ye mengwe ya rena ka mehla le go e hlokomela ka tshwanelo?
Go ya ka kahlaahlo ya rena, lereo le "taolo ya polasa", le ka hlalošwa ka go re ke go loga maano, go beakanya, go diriša, le go laola badiredi ba gago, naga ya gago le ge e ka ba letlotlo le le sa šuthegego le leo le šuthegago, go akaretša le dinyakwapšalo tša tšweletšo, ka go eta pele, go tšea diphetho, go ikgokaganya le batho, go abela mošomo, go hlohleletša badiredi le go tiiša thupišo go tšweletša ditšweletšwa tšeo di nyakwago ke bareki le gona go humana poelo.
Dipotšišo tšeo di tšweleditšwego mathomong a taodišwana ye bjale di ka bewa ka mokgwa wo mongwe ka go botšiša bjalo: Na o loga maano, wa a beakanya, wa a diriša le gona wa a laola go hlokomela diruiwa tša gago ka tshwanelo Na o loga maano, wa a beakanya, wa a diriša le gona wa a laola go sepediša lenaneo la gago la phulo ka tshwanelo Na tšweletšo ya dibjalo tše di itšego di logetšwe maano a maleba ao a beakantšwego le gona a dirišitšwego le go laolwa, go akaretša le ntlha ya go swana le phetleko ya mmu, bjalo ka mohlala?
Ditiro tše nne tša taolo di ka swantšhwa gape le maotwana a senamelwa goba trekere. Leotwana le lengwe le le lengwe le swanetše go pompelwa ka tshwanelo gore senamelwa goba trekere e sepele gabotse ka moo go kgontšhago. Ge leotwana le lengwe le lahlegetšwe ke moya goba le thubegile, senamelwa/trekere e tla kgona go tšwela pele, eupša e sego ka moo go nyakegago, mme go se gwa ya kae e tla senyega ka moo e tla bago ya palelwa ke go sepela go ya pele. Le kgwebo e no ba bjalo. Ge tiro ye nngwe ya taolo e sa phethagatšwe ka tshwanelo, kgwebo ya gago e tla tšwela pele e hlagiša poelo, eupša nako e tlo fihla, e ka ba morago ga mengwaga ye mehlano goba ye lesome, ge kgwebo ya gago e felela sa ruri. Mme se ke tlhohlo ya ka moso: ge bolaodi bja gago bo sa kaonafale ngwaga le ngwaga, mafelelong kgwebo ya gago e tlo felelwa ke maatla go ya go ile, lebaka e le gore ga o sa humana dipoelo. Ga o a swanela go dira dilo ka mokgwa wo o swanago ngwaga le ngwaga - o swanetše go itiiša ka go oketša ditseno le/goba go laola ditshenyegelo tša gago.
Ditseno di ka oketšwa, bjalo ka mohlala, ka dithekišo tše di nameletšego le/goba ka tšweletšo ye e godišitšwego godimo ga sebaka se se itšego (higher production per unit) (lehea - ditone/hektare) le/goba mokgwa wa tšweletšo wo o kaonafaditšwego (precision farming) le/goba botšweletši bjo bo godišitšwego le/goba phetolo ya kgwebo (change of enterprises) le/goba ka go farologanya dikgwebo (diversify).
Ditshenyegelo di ka fokotšwa, bjalo ka mohlala, ka go kgopela dithekofase mabapi le dinyakwapšalo (inputs) le/goba ka mokgwa wa tšweletšo wo o kaonafaditšwego (precision farming) le/goba ka go fokotša ditshenyegelo, e ka ba ka go fokotša badiredi le/goba ka go laola ditshenyegelo ka go diriša ditekanyetšo (budgets) le/goba ka go godiša botšweletši.
Taolokakaretšo (dintlha tša go swana le maphelo le totego modirong, taolo ya mollo le boitšhireletšo polaseng).
Le ge dintlha tše di bolelwa ka e tee ka e tee, nnete ke gore di logagane, mme mola o swaragane le go laola ntlha e tee (togamaano goba peakanyo goba tirišo goba taolo), godimo ga fao o ka be o ntše o laola e tee goba go feta ya dintlha tše di šetšego. Mohlala: mola o ka bego o swaragane le taolo ya tshepedišo, o ka phethagatša le taolo ya letlotlo, taolo ya theko le taolo ya methopobatho. Ke togagano ye ya dintlha tša taolo e dirago gore taolo ya polasa e be tlhohlo.
Le ge go le bjalo e sa le nnete gore motho ga a kgone go laola ntle le tshedimošo ya ka gare le ya ka ntle. Ka fao tshedimošo e swanetše go kgobelwa ka bontši ka moo go kgonegago, mme se se ka dirwa fela ka go bala, go theeletša, go ela hloko le go ngwala (record). Bohle ba swanetše go itlwaetša mantšu a a rego "ge o sa lekanye, ga o kgone go laola". Ge o sa tsebe gore sephesente sa tswalo ya mohlape wa gago wa dikgomo ke 60% fela, o tlo laola eng go kaonafatša sephesente se Ka fao o swanetše go thoma ka go ngwala bohlatse (recording) ka ga taba ye, ke moka wa kgobela tshedimošo mabapi le seo se ka bego se hlotše tšhitego ye le seo se ka dirwago go fediša bothata bjo. Tše di boletšwego di swanetše go dirwa gape mabapi le poelo ya dibjalo tša gago, tšweletšo ya maswi, tšweletšo ya boya bja dinku, go godiša dikgogokgadika, le ge e ka ba eng le eng?
Sa mafelelo, rena balaodi ba dipolasa re swanetše go elelwa gore ke karolo ya boikarabelo bja rena go ela pabalelo ya tikologo hloko ge re laola dikgwebo tša rena ka go diriša mekgwa ye mebotse ya temo.
<fn>PulaImvula. ManagementMaize.2009-06.nso.txt</fn>
Ka moo re tsebago ka gona bohle temo ke kgwebo mme ge o nyaka go ba motšweletšikgwebo go na le dintlha tše mmalwa tšeo o swanetšego go di ela hloko go kgonthiša gore kgwebo ya gago e go tswalela poelo.
Nepo ya mathomo ke go kgonthiša poelo ye e swarelelago.
Se sengwe le se sengwe seo se dirwago polaseng se huetša ditseno. Ditseno - Ditshenyegelo = Poelo/Tahlegelo.
Go hlagišwa dikeletšo mabapi le tšeo di ka dirwago goba tšeo di swanetšego go dirwa le ge e ka ba tšeo di gapeletšwago ke molao malebana le dintlha tša go fapafapana tša taolo ya polasa. Motšweletši/molaodi yo mongwe le yo mongwe a ka kgetha ge eba o ela dikeletšo tše hloko goba aowa - boikarabelo ke bja gagwe.
Tshedimošo - ya ka ntle le ya gae (direkoto tša gae) - e bohlokwa kudu.
Kgwebotemo ya mono Afrika-Borwa e bopa karolo ya ditiro tša lefase, ka fao e huetšwa ke tšeo di diragalago lefaseng.
Polasa re ka re ke lenaneo le le feletšego mme karolo ye nngwe le ye nngwe e huetša dikarolo tše dingwe, ka mantšu a mangwe, tebanyo mabapi le taolo ya kgwebotemo ke ye e akaretšago (holistic).
Gantši o kwa go thwe: "Ke ka baka lang batšweletši ba bangwe tikologong ye e itšego ba atlega go feta ba bangwe tikologong yona yeo mabakeng ona ao" goba: "Ke ka baka lang batšweletši ba bangwe ba kgona go phologa mabakeng a mabe mola baagišani ba bona ba fedišwa ke mabaka a mohuta woo" Karabo ke gore batšweletši ba bangwe ba laola dikgwebotemo tša bona gabotse go phala ba bangwe. Kganthe taolo ke eng, goba mo re ka re taolo ya polasa ke go reng?
Ge re hlaloša taolo ya polasa re ka re ke go tšea diphetho tše kaone (tše di nepišago malebiša ka nepagalo) mabapi le methopo yohle ya batho le ya popego go phetha malebiša a kgwebo ye e itšego.
Go kgona go laola go ya ka tlhalošo ye go ra gore motšweletši o swanetše go phetha ditiro tše nne tša taolo, e lego peakanyo (planning), thulaganyo (organising), tirišo (implementing) le taolo (control) ka moo go kgontšhago. Le ge re kgona go hlaola ditiro tše nne tše, tshepelo ya taolo ke ye e tšwelelago. Tshepetšong ya taolo motšweletši o swanetše go diriša ditiro tše mmalwa tša taolo, e lego go tšea diphetho, go gokaganya ("khominikheišene"), go hlohleletša (motivating), go lomaganya (coordinating), go tšweletša thupišo (maintaining discipline), go fa tokelo (delegating) le go eta pele.
Tlhalošo e re taolo ya polasa ke go tšea diphetho tše di lebišitšwego nepo goba maleba (goal orientated decision-making).
Tshedimošo ka ga polasa ye a e laolago.
Taolo ya kakaretšo - maphelo le polokego mošomong, taolo ya mollo, bohodu le polokego polaseng.
Dikgweding tše di tlago mo go Pula/Imvula re tla ahlaahla ka moo taolo ya karolo ye nngwe le ye nngwe e ka kaonafatšwago ka gona le ka moo poelo e ka godišwago le go tiišwa ka gona. Re tla hlagiša ditšhišinyo le dikeletšo ka ga karolo ye nngwe le ye nngwe ya taolo, tšeo di ka bago le mohola mabapi le go godiša le go tiiša poelo ya kgwebo. Go feta fao re tla šupetša tšeo di nyakegago go ya ka molao. Le ge go le bjalo, motšweletši/molaodi a ka kgetha ge eba o nyaka go šetša dikeletšo tšeo goba aowa. Motšweletši/molaodi a ka se gapeletšwe go dira bjalo. Go ya ka molao, ge motšweletši/molaodi a sa ele dikeletšo hloko, boikarabelo bja phetho yeo ke bja gagwe.
<fn>PulaImvula. ManagingMaize.2009-04.nso.txt</fn>
Create a Fact Box: Quick Facts...
Bacillus thuringiensis (Bt) ke pakteria ya ka mmung yeo e tšweletšago mpholo wo o bolayago dikhunkhwane.
Dikarolwana (genes) tša Bt di ka tsenywa dibjalong go di kgontšha go tšweletša mpholo woo o bolayago dikhunkhwane, ka fao di ka kgona go lwantšha disenyi tše di itšego.
Mapastere a lehea (maize hybrids) ao a nago le karolwana e tee goba go feta ya Bt (lehea la Bt) a kgona go lwantšha disenyi tše dingwe tše bohlokwa.
Mapastere a lehea la Bt a ka dirišwa ka katlego legatong la taolo ye e tsebegago ya dikhunkhwane ge go eba bohlokwa gore disenyi tše di lebantšhitšwego di laolwe go thiba tshenyo.
Theknolotši ye mpsha e re dumelela go kaonafatša mehuta ya dibjalo ka go tsenya dikarolwana (genes) tša mehuta ye mengwe go yona. Taba ye e na le mohola ka ge re kgona go fetola goba go oketša mekgwa ya dibjalo (go swana le go di kgontšha go lwantšha dikhunkhwane) yeo e sego gona ka tlhago dibjalong tšeo, goba yeo e ka bago boima go fetišetša dibjalong tša mohuta wo o itšego ka go diriša mekgwa ye e tlwaelegilego ya tswadišo ya dibjalo.
Tirišo ye nngwe ye e atlegilego ya theknolotši ye mpsha ye ke tšweletšo ya mapastere a lehea ao a kgonago go lwantšha disenyikhunkhwane tše di itšego ka ge go okeditšwe karolwana (gene) ya pakteria ya tlhago ye e tšwago mmung go ona. Mapastere a a bitšwa transgenic, eupša mapastere ohle a mohuta wo ga a akaretše mokgwa wa go lwantšha dikhunkhwane.
Le ge mapastere a lehea a transgenic ao a lwantšhago dikhunkhwane a dirišwa ka katlego go laola disenyikhunkhwane, tirišo ya ona e a belaetša. Dipotšišo le dikarabo tše di latelago di hlaloša ka kakaretšo mapastere a lehea ao a lwantšhago dikhunkhwane le tirišo ya ona taolong ya disenyi.
Bt ke eng?
Bt ke khutsofatšo ya Bacillus thuringiensis, ye e lego pakteria ya ka mehla ye e dulago mmung. Bt e šupa gape dibolayakhunkhwane tšeo di dirilwego ka dipakteria tše.
Bt e amana bjang le disenyikhunkhwane?
Mehuta ye mengwe ya Bt e bolaya dikhunkhwane ka mefolo ye e bitšwago insecticidal crystal proteins goba delta endotoxins. Mefolo ye ga e huetše batho le diphedi tšeo e sego disenyi.
Lehea la Bt ke eng?
Tšweletšo ya mpholo wa delta endotoxins e laolwa ke karolwana (gene) e tee ya pakteria. Dikarolwana tše di fetotšwego (modified versions) tša pakteria ye di ka tsenywa dibjalong tša lehea. Dibjalo tšeo di tsentšwego dikarolwana tše tša pakteria di kgona go tšweletša mpholo wa delta endotoxin mme ka fao di ba mpholo go dikhunkhwane tšeo di huetšwago ke mohuta woo wa proteine.
Dikarolwana tša Bt di dirišwa leheeng ka baka lang?
Mpholo wa delta endotoxins woo o gašetšwago dibjalong o hlahlamologa ka bjako ge o dutše seetšeng sa UV. Mpholo wa delta endotoxins woo o tšweletšwago ka gare ga sebjalo ga o fihlelwe ke seetša sa UV. Go feta fao, disenyi tše mmalwa tše bohlokwa tša lehea ga di laolege gabonolo ka dibolayakhunkhwane tša ka mehla tšeo le gona di turago, eupša disenyi tše di bolawa ke mpholo wa delta endotoxins woo o tšweletšwago ditlhaleng tša sebjalo. Godimo ga fao, payotheknolotši ya go tsenya karolwana ya Bt ye e tšweletšago mpholo sebjalong sa lehea e gona.
Na sebjalo se se feletšego sa lehea la Bt se ba mpholo?
Ka mabaka. Dintlha tše pedi, e lego tiragalo (event) le segapedi (promoter), di laola fao mpholo wa delta endotoxins o tšweletšwago sebjalong le bokaakang bjo bo tšweletšwago. Dikhamphani tše di fapanego tša peu di diriša ditiragalo le digapedi ka go fapana, ka fao mapastere a tšona a tla fapana mabapi le ditlhale tša sebjalo tšeo di tšweletšago mpholo wa delta endotoxins.
Tiragalo ya tsenyo (insertion event) ke tiro ya nnete ya go tsenya karolwana ya Bt (Bt gene) tlhamegong ya leabela (genetic system) la sebjalo sa lehea. Ke mo go phethwago fao karolwana ya Bt e tlogo dula gona (khromosomeng (chromosome) efe, karolong efe ya khromosome, bjalobjalo). Fao karolwana ya Bt e dulago gona go huetša fao mpholo wa delta endotoxins o tšweletšwago le gona bokaakang bja wona. Gonabjale ga re na le theknolotši ya go laola bodulo bja karolwana ya Bt sebjalong, ka fao tiragalo (event) ye nngwe le ye nngwe e hlola sebjalo seo se fapanago le tše dingwe mabapi le fao mpholo wa delta endotoxin o tšweletšwago le bokaakang bjo bo tšweletšwago.
Segapedi (promoter) re ka re ke switšhi ya leabela (genetic switch) yeo e tsebišago karolwana ya Bt ye e tsentšwego sebjalong fao e swanetšego go tšweletša mpholo wa delta endotoxins le gona neng. Go na le digapedi tša mehutahuta mme mohuta woo o kgethwago le wona o huetša fao mpholo wa delta endotoxin o tšweletšwago sebjalong sa lehea le bokaakang bjo bo tšweletšwago, seo se hlolago diphapano gare ga mapastere.
Go na le mehuta ye mekae ya lehea la Bt?
Go na le mapastere a mantši a lehea la Bt ao a fapanago mme a mangwe a ka akaretša twantšho ya sebokophehli le seboko se se jago medu ya lehea.
Na mapastere ohle a lehea la Bt a kgona go laola disenyi ka go swana?
Tekanetšo ya taolo ya disenyi tše di lebantšhitšwego gammogo le boleng (spectrum) bja taolo ye e kgonwago ke lepastere ke mohola wa tiragalo goba ditiragalo (function of the event(s)) tšeo le di akaretšago. Go kaone go bapiša taolo ya dikhunkhwane go ya ka tiragalo (event) bakeng sa go ya ka mohuta wa lepastere (hybrid). Kgetha mapastere ao a tlogo atlega tikologong ya gago mme o kgopele tshedimošo (data) mabapi le ditiragalo (events) tšeo di akaretšwago ke mapastere ao.
Na lehea la Bt le ka atlega tikologong ya ka?
Mekgwa ya Bt ga e swanele go huetša katlego ya lepastere. Ge mohuta wa ka mehla wa lepastere o atlega tikologong ye e itšego, mohuta wa Bt le wona o swanetše go atlega.
Na Bt ke mokgwa o noši woo o tsentšwego leheeng ka tirišo ya leabela?
Mapastere a mangwe ao a nago le mekgwa yeo e tsentšwego ka tirišo ya leabela, bjalo ka go lwantšha dibolayangwang, a a hwetšagala. Mekgwa ye mengwe ye mentši e tšwetšwa pele gonabjale mme e tla hwetšagala ka moso.
Na lehea ke sebjalo se noši seo se tsentšwego Bt ka tirišo ya leabela?
Aowa, dibjalo tše dingwe tše mmalwa di fetotšwe gore di tšweletše mpholo wa delta endotoxins. Le ge go le bjalo, kgwebong go dirišwa kudu lehea le leokodi.
Na go na le mehola ye mengwe mabapi le go diriša lehea la Bt bakeng sa sebolayakhunkhwane go laola dibokophehli?
Lehea la Bt le laola dibokophehli ntle le go huetša dibatana le dikhunkhwane tše dingwe tše di nago le mohola. Se se ka nolofatša taolo ya disenyi tše dingwe tša go swana ditshwedi tša digokgo (spider mites) le ge go se na le tshedimošo (data) ye e thekgago kgopolo ye.
Na go na le dipoelamorago mabapi le tirišo ya lehea la Bt go laola dibokophehli ge e bapišwa le taolo ye e tlwaelegilego?
Peu ya lehea la Bt e tura go feta peu ya ka mehla mme motšweletši o ntšha tšhelete ye le ge a sa tsebe ge eba go ka ba tlhaselo ya dibokophehli. Taolo ya ka mehla ya sekhemikhale e dumelela motšweletši go ema go bona ge eba tlhaselo e tlo ba gona pele ga ge a ntšha tšhelete ya go laola dikhunkhwane. Go feta fao, tshepelelano le dinyakwa tša "botšhabelo" (refuge) (bala mo tlase) e ka thatafatša pšalo, puno le mešomo ya go laola disenyi.
Na nka bjala lehea la Bt ka lebala dikhunkhwane le ditshwedi?
Aowa, lehea la Bt le ka se go lebadiše disenyikhunkhwane ka botlalo. Tekolo le taolo e sa tlo nyakega mabapi le disenyi tše dingwe.
Na go na le dipoelamorago tše dingwe mabapi le tirišo ya lehea la Bt ge e bapišwa le mekgwa ya ka mehla ya go laola ya disenyi?
Go ka ba le mathata mabapi le papatšo ya lehea la Bt mebarakeng ya ditšhabatšhaba. Seemo sa mebaraka ya ditšhabatšhaba se fetoga ka bjako, ka fao motšweletši ga a kgone go tseba ka moo melawana e ka fetogago go tloga ge lepastere le kgethwa go fihla ka nako ya puno. Bjo ke bothata bja ka mehla mabapi le ditiragalo (events) tše di sa tšwago go dumelelwa.
Na lehea la Bt ke swanetše go le diriša kae?
Lehea la Bt le swanetše go dirišwa fela fao tlhaselo ya sesenyi seo se lebantšhitšwego e hlolago kgonagalokotsi ye kgolo.
Go dirwa eng go šitiša sebokophehli go lwantšha lehea la Bt?
Banyakišiši ba Yunibesithi, badiredi ba intasteri ya peu le ba EPA ba dirišana go tšweletša maano a a kgontšhago a tirišo a go laola twantšho ya mohuta woo. Maano ao a theilwe godimo ga mokgwa wa selekanyo sa godimo (high dose) le wa "botšhabelo" (refuge).
Mokgwa wa "botšhabelo" ke eng?
Ge naga ya "botšhabelo" (naga yeo e se nago le lehea la Bt) e bjalwa mapastere ao e sego a Bt, dibokophehli le diboko tšeo di jago medu ya lehea tšeo di tšwago mašemong ao di tlo huetšwa ke Bt. Tšona di tla kopana le diboko tšeo di phologilego lehea la Bt mme tša tšwetša pele khuetšo ya leabela la tšona ka go tswadišana.
<fn>PulaImvula. March(maize).2011-03-14.nso.txt</fn>
Kgweding ya Matšhe ga go na mošomo wo montši mabapi le tšweletšo ya lehea, eupša e sa le nako ya ditiro tše mmalwa lehlakoreng la motšweletši yo a atlegilego. Polaseng ya motšweletšamabele sehla sa lephakuphaku sa selemo se fetile mme ke nako ya go ikhutša ganyane.
Le ge go le bjalo, bontši bja batšweletšamabele ba ba atlegilego bo ruile le diruiwa tšeo di thušago go diriša methopotlhago yohle ka botlalo le go fokotša dikgonagalokotsi (risks) tšeo di sepelelanago le tšweletšo ya dibjalo.
Go na le dintlha tše mmalwa tše bohlokwa tše di sepelelanago le thuo ya dikgomonama ye e hlolago poelo ye kaone, yeo e lego mohuta wa thuo wo ka tlwaelo o ratwago ke batšweletšamabele. Dintlha tše tšohle di kgokagane kudu le maemo le ge e le boiketlo bja kgomo.
Go godiša mamane ao e tlogo ba ditswetši ka moso, go ja tšhelete ye ntši ka gobane go fihla ge kgomo ya mohuta woo e tswala namane ya yona ya mathomo, ga e hlagiše ditseno. Barui ga ba kwane bohle mabapi le bogolo bja sethole bjo bo lebanego go tswala ga sona la mathomo, eupša re ka re bogolo bjo bo nyakegago ke gare ga mengwaga ye mebedi le ye meraro. Ge letholegatse le se la fepša ka tshwanelo, e ka ba le lenyane (bofefo) kudu go tswala, mme se se ka diegiša letšatši la tswalo ya mathomo. Bophelong bja kgomogadi nepo ke go e tswadiša gatee lebakeng la matšatši a 365 (ngwaga wo mongwe le wo mongwe kgweding ye e swanago). Tshadi ye e nago le mengwaga ye mmalwa ge e tswala namane ya mathomo, e tla kgona go tswala a se makae fela bophelong bja yona, mola lethologatse le le nago le mengwaga ye mebedi ye meraro ge le tswala la mathomo, le kgona go tswala mamane a mmalwa bophelong bja lona.
Kgomogadi re ka re ke fapriki ye e tšweletšago mamane. Lebaka la go duša ga kgomo ke dikgwedi tše senyane (9) mme ka tlwaelo ga e sepedišwe le poo dikgwedi tše pedi godimo ga fao. Lebaka ke go fa mmele wa yona sebaka sa go khutša ge e dutše e tšweletša maswi a go fepa namanyana ya yona (yeo e phelago ka maswi fela dibeke di se kae tša mathomo). Seo se nyakegago ke gore kgomogadi e dušišwe gape lebakeng la dikgwedi tše tharo tše di latelago tswalo ye e fetilego gore e kgone go tswala gape kgweding ye e swanago ngwaga le ngwaga. Se ke seo se kganyogwago gore kgomogadi e tswale palo ye e kgonegago ya mamane ntle le go fokola mmele. Ge kgomogadi e sa lešwe ka tshwanelo e ka se kgone go duša le go tswala namane ngwaga le ngwaga.
Ge sephesente sa tswalo e le sa godimo, palo ya mamane ao a ka rekišwago mafelelong a sehla e tla ba ye kgolo. Ge mabaka a dumela kgomogadi ye nngwe le ye nngwe e na le bokgoni bja go tswala namane e tee ngwaga le ngwaga. Nnete ke gore go na le dintlha tše mmalwa tšeo di huetšago sephesente sa tswalo, eupša maemo a kgomogadi ke ye nngwe ye bohlokwa (dintlha tše dingwe di akaretša maphelo a mohlape, kabo (ratio) ya dipoo le ditshadi, monono wa dipoo, bjalobjalo). Dikgomogadi tše di sa tswalego mamane ngwaga wo mongwe le wo mongwe di se ke tša tlogelwa mohlapeng - ga di na mohola ka ge di sa kgathe tema tlhagišong ya ditseno tša polasa.
Namane ye e tswalwago e itekanetše e thea mathomo a mabotse, eupša go kgonthiša gore mafelelong namane ye e hlagiša ditseno, e swanetše go godišwa gabotse go fihla fao e lomollwago mme ya rekišwa. Namane e swanetše go tswalwa e tiile le gona e na le maatla a go tsoga gore e kgone go anya ka pela, seo se nyakegago gore e thome go gola. Maemo a phepo a mmagoyona a bohlokwa kudu. Ge maemo a kgomogadi e le a mabotse le gona e lešwa ka tshwanelo, e tla kgona go tswala le go godiša namane ye e tiilego. Mamane ao a hwago pele ga ge a lomollwa, ke tahlego go morui. Maitekelo ohle a swanetše go lebišwa go kgodišo le tomollo ye e atlegilego ya mamane ohle (100%) ao a tswetšwego.
Bontši bja mamane ao a lomolotšwego bo rekišwa go ya ka boima (kilogramo), ka fao a boima bja godimo a rekišwa ka thekišo ya godimo. Bogolo bja mamane bo sepelelana kudu le boemo bja phepo ya kgomogadi le namane mo ngwageng le ge e ka ba le mohuta wa kgomo. Ditseno tša borui tšona di sepelelana le boima bja mamane ao a lomolotšwego.
Bjalo ka ge re boletše, batšweletšamabele ba bantši ba ba atlegilego ba rua le diruiwa tše mmalwa - dikgomo (goba diruiwa tše dingwe) di diriša nagatlhago, mafulo (ao a bjetšwego mašemong a maamušo a fase), le mašaledi a lehea (mahlaka). Go ba morui yo a atlegilego go sepelelana kudu le bokgoni bja go tšweletša furu ye e lekanego ya boleng bjo bobotse ngwaga ka moka. Dikgweding tša selemo batšweletši ba bantši ba tshepa naga le mafulo a bona go fudiša diruiwa, eupša batšweletši ba kelohloko ba beakanyetša diruiwa tša bona furu yeo di ka e jago dikgweding tša marega tše di tonyago le gona di omilego.
Go ya mafelelong a selemo batšweletši ba bantši ba bjala furu ye tala (outse ka tlwaelo) gare ga direi tša lehea. Morago ga ge lehea le bunnwe dikgomo le dinku di dumelelwa go fula mašemong fao di jago mahlaka, mafela ao a wetšego fase le ge e ka ba furu ye tala yeo e lego gona. Batšweletši ba bangwe ba bjala sebjalo seo se bitšwago "seradella" gare direi tša lehea. Sebjalo se ke monawa wo mobose kudu wa phepo ye maatla, woo o hlagišago phulo ya boleng bja godimo le gona o bopago naetrotšene mmung, yeo e ka dirišwago ke dibjalo tše di tlogo bjalwa ka morago tšhemong yeo. Gonabjale, ka kgwedi ya Matšhe, nako ya go bjala outse le "seradella" e šetše e fetile, eupša kgwedi ye e sa loketše pšalo ya rae (rogo). Se bjale rae yohle ka nako e tee ka ge e ka gola ka pela wa ba le furu ye e fetišago ka nako ye e itšego, mola ka nako ye nngwe e tlo hlaela. Rae ye e entšego peu ga e ratwe ke diruiwa ka ge e ba le "meetlwa" (hairy beard) yeo e di hlabago melomo, dinko le mahlo.
Ge o bjetše phulo ya eragrostis, kgwedi ya Matšhe ke nako ye botse ya go e sega la mafelelo. Boleng bja bjang (furu) bo ka se kgahliše ka nako ye ge e se gore o dirišitše monontšha wo o lekanego, eupša le ge go le bjalo o tla ba le digwaši tša go diriša dikgweding tša marega. Elelwa gore o ka oketša selatswa (lick) se sebotse nako ye nngwe le ye nngwe go kaonafatša boleng bja digwaši tše di fokolago le go hlohleletša diruiwa go di ja. Ela hloko gore ge o se na le digwaši, maemo a diruiwa tša gago a ka se kgotsofatše ge marega a fetile. Ka go sega bjang le go bo tlema dingata o tla kgona go tšhela monontšha mašemong ka seruthwana wa ba le bjang bjo bobotse sehla se se latelago. Ge go kgonega, šireletša dingata go boso ka go di boloka moagong, go sego bjalo, di kgobele ka moo di ka se senywego kudu ke pula.
Dikgweding tša marega o nyaka go kgonthiša gore o leša diruiwa tša gago ka tshwanelo - ga o nyake gore diphelakadingwe dife kapa dife di phele ka tšona. Gonabjale ke nako ya maleba ya go alafa diruiwa tša gago go fediša diphelakadingwe tša ka teng (diboko) le tša ka ntle (dikgofa). Ge o nyaka keletšo ka tšona o ka ikgokaganya le ba kgwebo ya agri, koporasi goba ngaka ya diphoofolo ya gae (bona ba ka go thuša ka dihlare tša go tipa le tša go noša). Ge diruiwa tša gago di fula nagengkopanelo, beng ba diruiwa bohle ba ka holega ge diruiwa tšohle di alafša ka nako e tee; se se šitiša diphelakadingwe go tloga go diruiwa tšeo di sego tša alafša, tša boela go tšeo di šetšego di alafilwe.
Ka tlwaelo morago ga sehla sa pula ye ntši go ba le dikhunkhwane tše mmalwa mme tše ntši go tšona di fetetša malwetši a diruiwa. Kgonthiša gore o kgopela keletšo ye botse ka ga lenaneo la tlhabelo ya dikgomo le dinku. Go kaone go ntšha tšhelete ya go di hlabela go šitiša malwetši bakeng sa go lahlegelwa ke diruiwa. Ge o hlokomela diruiwa tša gago gabotse wa di leša ka tshwanelo ka mehla, le tšona di tla go hlokomela ka go hlagiša ditseno tšeo di ka tiišago tšweletšomabele ya gago.
<fn>PulaImvula. Marketing(maize).2011-01-12.nso.txt</fn>
Grabber: Papatšo ye e atlegilego e ra go ba le phahlo ya maleba, lefelong la maleba, ka theko ya maleba ka nako ya maleba.
Tšweletšo ya selo e phethega fela ge se fihla kgatong ya go dirišwa. Se se ra gore maamušo a selo ga a phethege pele ga ge se kgotsofatša modiriši yo a kgonago go se diriša.
Mohlala: tšweletšo ya maswi ga e a phethega pele ga ge maswi ao a le diatleng tša modiriši yo a ka ipshinago ka ona. Tšweletšo ya matapola ga e a phethega pele ga ge a le diatleng tša mmalapa yo a a apeelago ba lapa la gagwe. Ka wona mokgwa wo re ka re tšweletšo ya lehea ga e a phethega pele ga ge le le diatleng tša modiriši yo a ka le dirišago ka sebopego sa bupi, bjalo ka mohlala. Pele ga kgato yeo motšweletšalehea a ka se hwetše poelo efe kapa efe mabapi le peo ya gagwe; ke ka lebaka le kgato ya papatšo e lego bohlokwahlokwa mme e swanetše go elwa hloko, ešitago le ge dibjalo di ešo tša bjalwa.
Tšweletšo le papatšo ga se ditshepetšo tše pedi tšeo di ka kgaoganywago bjalo ka ge ba bangwe ba kgolwa; nnete ke gore ke tshepetšo e tee ye e sa kgaotšego ya go fetola materiale ye e sa šongwago (raw materials) ka moo e ka thušago modiriši yo a itšego. Re nepile ge re re ga go a swanela go tšweletšwa selo seo se sa nyakwego ke motho yo mongwe.
Setšweletšwa seo se tlogo tšweletšwa se swanetše go nyakwa ke badiriši mme se swanetše go rekišwa ka thekišo yeo ba dumelago go e lefa. Bokgoni bja go ela theo ye ya seekonomi hloko bo ra gore motšweletši o sepediša kgwebo ya gagwe go ya ka ditheo tše di tiilego tša seekonomi tšeo di tlogo kgonthiša phologo ya gagwe lebakengtelele. Nnete ke gore diphetho tšohle tšeo motšweletši a di tšeago ke diphetho tša papatšo mafelelong.
Seo ke tlogo se tšweletša ke eng?
Bokaakang bja sona bjo ke nyakago go bo tšweletša ke bofe?
Setšweletšwa sa ka ke tlo se rekišetša mang?
Ke tlo se tšweletša neng mme ke tlo se rekiša neng?
Ditshenyegelo tše nka kgonago go di lefela ke dife mme thekišo ye nka e amogelago ke efe?
Boleng bja seo ke tlilego go se tšweletša ke bofe?
Na ke tlo rekišetša koporasi ya gae (local co-operative)?
Na ke tlo rekiša ka kontraka ya mohuta wa (forward contract)?
Na ke tlo boloka ditšweletšwa tša ka ka di rekiša ka morago ge di nyakega bokaone goba ge mmaraka o hloka setšweletšwa sa ka?
Na ke tlo šila lehea la ka goba ke tlo le leša dikgomo tša ka?
Na ke swanetše go rekiša setšweletšwa sa ka ka potlako ye kaakang mme nka leka kgonagalokotsi (risk) ye kaakang?
Dikarabo tše motšweletši a di hlagišago mabapi le dipotšišo tše di swanetše go sepelelana le dikgopolo tša motheo tša seekonomi tše re boletšego ka tšona pejana tšeo di amanago le nyako le kholo (demand and utility)! Re hlohleletša batšweletši go ela papatšo hloko ge ba beakanya tšweletšo ya sehla se sefsa.
Le ge palo ya batšweletši ba ba lemogago ditheo tše tša seekonomi mabapi le papatšo e golela godimo, go sa na le ba bantši go feta bao ba gopolago gore papatšo ke tiro ye e diragalago morago ga ge sehla se sefsa se thomile. Ba hlokomologa papatšo ka go gopola gore ba swanetše go ela mošomo wa nnete hloko pele, e lego go bjala le go tšweletša dibjalo.
Ee, tšweletšo ya maemo a godimo ka moo go kgonegago e bohlokwa le yona, eupša khuetšo ye e oketšegago ya phadišano mebarakeng ya lefase le dibaka tšeo di hlolwago ke kgonagalo ya go reka le go rekiša ditšweletšwa ka SAFEX (South African Futures Exchange) mokgahlong wa JSE (Johannesburg Stock Exchange), e dira gore go be bohlokwa lehono go feta pele gore motšweletši a itsebiše ka botlalo dibaka le maano a thekišo ao a hwetšagalago.
Motheo wa SAFEX ke seo se bitšwago mmaraka wa diphahlo wa mohuta wa (commodity derivatives market), mme o tšewa go ba sedirišwa se se kgontšhago sa go thuša batšweletši go laola dibaka tša papatšo le dikgonagalokotsi mabapi le thekišo mebarakeng ya temo mono Afrika-Borwa. Batšweletši ba ka bapatša (hedge) mabele a bona mo go SAFEX go lota thekišo ye e nyakegago ka nako ye e nyakegago ka moso. Maitekelo a a ka fokotša maatla a khuetšo ya mebaraka ye e fetolafetolago mme a šireletša motšweletši go dithekišo tše di ka fokotšegago (falling spot prices) ka nako ya puno mola mmaraka o ka be o imetšwe.
Tšweletšo ya mabele mono Afrika-Borwa e mathateng. Ditshenyegelo mabapi le dinyakwapšalo (input costs) gammogo le dikgonagalokotsi ke tše kgolo le gona kabo e feta nyakego, mme ka mokgwa wo go hlolega kabo ya pheteledi (oversupply). Ka fao theko yeo e lefšago ke modiriši e a fokotšega mme ga e bušetše motšweletši mabapi le dinyakwapšalo le dikgonagalokotsi tše a lebanego le tšona. Sephetho ke gore batšweletši ga ba kgone go tšweletša mabele ka poelo ye kaone mabakeng a gonabjale!
Motšweletši yo mongwe le yo mongwe o swanetše go lekanya seemo sa gagwe mme a se ke a diega go tšea diphetho tše bohlokwa tša papatšo mabapi le kgwebo ya gagwe. Ba bangwe ba ka be ba kgethile go fokotša mabele ao ba a bjalago go fihla ge mmaraka o kaonafala. Ba bangwe ba ka kgetha go leka mekgwa ye e fapafapanago ya go tšweletša mabele yeo e nepišago koketšo ya botšweletši eupša e fokotšago ditshenyegelo mabapi le dinyakwapšalo. Batšweletši ba bangwe ba nyakišišitše mekgwa ya go lema ganyane (minimum till) goba ya go se leme selo (no till) yeo e fokotšago ditshenyegelo mabapi le dinyakwapšalo.
Madimabe ke gore motšweletšamabele ke karolwana motšheneng wa lefase woo o theago theko/thekišo ya ditšweletšwa mme yena a nnoši a ka se huetše theko/thekišo yeo gore e fetoge. Ke ka fao go thwego batšweletši ka kakaretšo ke batšei ba theko/thekišo (price takers) bakeng sa go ba "babei ba theko/thekišo" (price makers). Ke ka lebaka le maano a papatšo ao motšweletši a a kgethago e swanetšego go ba sephetho se se akantšwego ka tlhokomelo le bohlale, seo se tšewago lebaka le le bonagalago pele ga ge sehla sa go bjala se thoma!
<fn>PulaImvula. Marketing.2008-04.nso.txt</fn>
Ka tlwaelo go kaone go kgonthiša gore go tlo ba le mmaraka moo puno e ka rekišwago gona, pele ga ge dibjalo di bjalwa. Le ge go le bjalo go na le batho ba bantši bao ba bjalago fela ka go tshepa gore ba tla kgona go bapatša puno ya bona ka thekišo ya godimo. Go bohlokwa go ba le leano la go bapatša puno ka moo go kgontšhago gore molemi a amogele tšhelete ye ntši ka moo go kgonegago ge a rekiša setšweletšwa sa gagwe.
Peakanyo ya papatšo e swanetše go sepelelana le peakanyo ya tšweletšo. Bokgoni bja motšweletši mabapi le papatšo bo bohlokwa go swana le bokgoni bjoo bo nyakegago go tšweletša setšweletšwa. Ge motho a nyaka go kaonafatša bokgoni bja gagwe bja papatšo, o swanetše go fepa moya wa bohlale le katlego mabapi le papatšo. Leanopapatšo leo le dirišwago ke molemi a le tee goba khamphani ya temo ke karolo ya taolo ya kgonagalokotsi (risk management package) yeo e dirišwago go kgonthiša phologo lehlakoreng la tšhelete lebakengtelele. Temo e lebanwe ke mehutahuta ya pelaelo le kgonagalokotsi. Pelaelo mabapi le thekišo e thatafatša peakanyo eupša e dira gore peakanyo e be bohlokwa mme leanopapatšo le thuša motšweletši go fokotša, e sego go fediša, kgonagalokotsi mabapi le thekišo.
Moya wa gago mabapi le go amogela kgonagalokotsi o tla huetša mokgwa woo o tšeago diphetho ka gona mabapi le papatšo. Mengwageng ye mentši ye e fetilego go be go na le peakanyopapatšo yeo e bego e laolwa, ka thekišo ya go beiwa yeo e bego e sa fetoge, mme balemi ba bantši ba ile ba ngongorega ba re ga ba hwetše poelo ka baka la dithekišo tšeo di beilwego. Gonabjale thekišo ga e sa laolwa le gona papatšo ke ye e lokologilego (free-market), mme balemi ba bantši ba a belaela ba re mebaraka e a ba tlaba. Peakanyopapatšo efe kapa efe e na le ditlhohlo mme go bohlokwa go diriša dibaka tšeo di bago gona.
Go dira diphošo go sepelelana le bophelo - go dira diphošo temong go sepelelana le bolemi. Le ge go le bjalo, ge re dula re boeletša diphošo tše re šetšego re di dirile ga re tšwele pele; re swanetše go fokotša diphošo tše re di dirago le gona ge re foša e swanetše go ba phošo ye "mpsha" yeo e lego la mathomo re e dira, go sego bjalo re ka se tšwele pele.
Na o ile wa thabišwa ke dithekišo mo nakong ye e fetilego?
Na ke ditiropapatšo dife tšeo di hlotšego diphetho tše botse?
Go ya ka kgopolo ya gago leano le o le dirišitšego le ile la atlega ka baka lang?
Na dithekišo tša nnete tše o rekišitšego ka tšona ke dife mme di go ruta eng ge di bapišwa le tša fasefase le tša godimodimo tša mo gae le tša palogare tša setšhaba?
Na ke ditiropapatšo dife tšeo di sego tša ba le diphetho tše botse?
Ke ka baka lang maanopapatšo a mangwe a gago a se a atlega?
Na dinepokgwebo tša gago malebana le lebaka la dikgwedi tše lesomepedi le ge e ka ba mengwaga ye mehlano ye e tlago ke dife - na dinepo tše di tlo huetša leanopapatšo bjang?
Na kgwebotemo ya ka e sepela bjang?
Hlahloba maemo a ditšhelete a kgwebo ya gago yohle.
Go bohlokwa gore direkoto tša popego le tša ditšhelete tša ngwaga wa go feta tše di akaretšago ditshenyegelo tša (gross margin crop costing), distatamente tša ditseno, tshepelokheše (cash flow) le lenanetekanyetšo (balance sheet) di phethwe goba di mpshafatšwe.
Morago ga fao distatamente tša ditseno, tshepelokheše le mananetekanyetšo ao a akanywago (projected), gammogo le ditshenyegelo tša gonabjale tša (gross margin analysis costing), di ka beakanywa go bontšha ka nepagalo ka moo dithekišo tša go fapafapana tša lehea di huetšago kgwebo ya gago ka gona.
Tshepelokheše ye e hlaelago dinakong tša go fapana mo ngwageng e ka thuša go šupa leanopapatšo le lekaone leo le swanetšego go dirišwa.
Peakanyo ya tšweletšo, inšorense le papatšo e sepelelana le peakanyo ya ditšhelete.
Ge o sa tsebe ditshenyegelo tšeo di sepelelanago le go lema, go bjala le go godiša dibjalo tša gago, go boima go tseba tšweletšo yeo e nyakegago godimo ga hektare (ditone) gore o be le poelo.
Akanya palomoka ya ditshenyegelotšweletšo malebana le hektare le tone ye e tšweletšwago.
Ela ditshenyegelothwii (direct costs) hloko - peu, monontšha, tisele, dibolayangwang, dibolayakhunkhwane, mošomo wa sewelo le inšorense ya dibjalo.
Kakanyong ya thekišotekatekano (break-even price) le thekišopoelo (profit price) tšeo di swanetšego go kgonthišwa mmarakeng, akanya karolo ya ditshenyegelotii (fixed costs) tše di sepelelanago le dibjalo tša lehea. Ditshenyegelotii di akaretša rente (khiro), tswalo, mošomoruri, mohlakase (ditshenyegelo tšohle tše di bago gona ge o bjetše le ge o se wa bjala).
Thekišotekatekano ke thekišo yeo e kgontšhago tefo ya ditshenyegelothwii le ditshenyegelo tšeo di bitšwago (pro rata fixed overheads), ntle le go šadiša poelo efe kapa efe (zero net profit).
Ka tlwaelo tšweletšo ya lehea ke karolo ya lenaneotšweletšo la polasa ye e itšego. Thuo ye e nabilego le gona ye e tsenelago ya diruiwa goba tšhilo le tswakanyo ya lehea le furu, e ka ba yona tlhohleletšo ya go tšweletša lehea. Go feta fao lehea e ka ba sebjalo se bohlokwa seo se dirišwago leanong la phetošopšalo la lebakatelele polaseng. Ka fao go bohlokwa go gopola dintlha tše tšohle ge o akanya thekišo ya minimamo (minimum price) - elelwa go akanya le mehola ye mengwe yeo e amanago le tšweletšo ya sebjalo.
O sepediša kgwebo mme ge o nyaka go tšwela pele go dira bjalo tiro ye nngwe le ye nngwe polaseng e swanetše go go tswalela poelo.
Mošomo wa go tšweletša dibjalo o boima mme go na le dintlha tše mmalwa tšeo di swanetšego go elwa hloko mabapi le sephetho se sengwe le se sengwe seo se tšewago. Ge o ile wa hlokomologa papatšo ya setšweletšwa sa gago le gona o se na nnete ya gore o swanetše go dira eng, etela kgwebo ya Agri-business kgauswi le wena goba bagwebi ba mabele o kgopele keletšo yeo e hwetšagalago. Le ge motho a swanetše go kgetha keletšo ka šedi, go na le batho ba go loka bao ba tshepegago, bao ba ka go thušago ruri - ba hwetše!
<fn>PulaImvula. MarketingMaize.2009-10.nso.txt</fn>
Papatšo ya dijo e akaretša ditiro tšohle tša kgwebo tšeo di amegago tshepelong ya dijo le ditirelo go tloga go batšweletši go ya go bareki.
Lenaneo la papatšo ya dijo ke togaganyo ye e raraganego ye e turago ya dikanale (channels), baboelanyi (middlemen) le ditiro tša papatšo tšeo di nolofatšago tšweletšo, phatlalatšo le kananyo (exchange) ya phepo ya dijo tša setšhaba. Bogolo le bohlokwa bja lenaneo le bo oketšegile go ya ka tšwelopele ya temobotsebitsebi (specialised agriculture), toropofatšo le dintlha tše dingwe tša leago le ekonomi (socio-economic trends). Papatšo ke tshepelo ye e atlegilego (productive process) ye e oketšago mohola wa sebopego, wa lefelo, wa nako le wa thuo wa diphahlo tša polasa (farm commodities). Mohola wo o oketšwago tshepelong ya papatšo ya dijo o tiiša ditshepelo tše di atlegilego temong (compliments the productive processes in farming). Tshepelo ya papatšo e bopa kgokaganyo ye bohlokwa ya batšweletši ba dijo le bareki mme e huetšwa ke methopo ya leago, theknolotši le melao le melawana (norms) ya setšhaba. Lenaneo la papatšo ya dijo le phuthologile ka baka la go fetoga ga dinyakwa tša batšweletši le bareki ba dijo.
Mehola ya papatšo e akaretša ditiro tše di fapanego tše di phethagatšwago tshepelong ya setšweletšwa go tloga boemong bja mathomo go fihla sebopegong sa sona sa mafelelo bjalo ka phahlo ya moreki.
Tsebišopapatšo (market information).
Go rekiša (selling).
Taolo ya papatšo ka fao e ama tshepelo ya go tloga punong go fihla thekišong ya setšweletšwa seo se tšweleditšwego polaseng, e ka ba ka sebopego sa tlhago (raw form) goba mola mohola wa sona o okeleditšwe (value-added).
Go laola tšweletšo (output) ya bona.
Bokgoni (efficiency) bja papatšo bo na le khuetšo ye bohlokwa mabapi le thekišo ye e amogelwago ke batšweletši, ka fao bo huetša le ditseno tša bona.
Mmaraka o hlalošwa bjalo ka lefelo leo go lona barekiši ba ba dumelago (go rekiša) ba kopanago le bareki bao ba dumelago (go reka) mme ba šuthiša ditšweletšwa goba ditirelo ka theko/thekišo yeo ba kwanago ka yona.
Go thekga (sustain) sephetho le kemo ya letlotlo la kgwebo le gona go leka ka maatla go kaonafatša dintlha tše.
Go kaonafatša maemo a peakanyo, thulaganyo, tirišo le tshepedišo ya taolopapatšo.
Go kaonafatša tshepelo ya go tšea diphetho (decision-making process) mabapi le taolopapatšo - eng, neng le gona kae?
Go kgonthiša go hwetša ga tsebišopapatšo ye e nepagetšego.
Ditheko/dithekišo le ditseno di kgatha tema ye bohlokwa diphethong tše di amago papatšo. Ditheko/dithekišo le ditseno di huetša poelo le kabo (allocation) ya methopo ya papatšo. Theko/thekišo ye e amogetšwego (accepted price) e bega gore ge go se na le thibelo ya papatšo (market interference), theko/thekišo, tekanetšo ya tšhomišo (level of consumption) le tekanetšo ya tšweletšo (level of output) tšohle di laolwa ke nyako le phepo.
Bareki ba lebane le bothata bja go kgetha. Ba na le dinyakwa tše mmalwa, mohlamongwe tšeo di hlokago mellwane - eupša ditseno tša bona di segetšwe mellwane. Ba leka go kgetha diphahlo tše di itšego tšeo di tlogo kgotsofatša dinyakwa tša bona bokaone, ntle le go tshela mellwane ya ditseno tša bona. Nyako ya setšweletšwa e ka hlalošwa bjalo ka kamano gare ga theko le bokaakang bjoo bo rekwago mmarakeng wo o itšego. Molao wa nyako o re ge theko ya phahlo e le godimo, bareki ba ka se e reke ka bontši, eupša ge theko ya yona e le fase, bareki ba tla e reka ka bontši. Ge phahlo e tura, go ka ba bareki ba se kae fela bao ba ka ratago go e reka mola phahlo ye e sa turego e ka rekwa ke bareki ba bantši. Batho ba bangwe ba tla tšwela pele go reka phahlo ye e turago, eupša e sego ka bontši.
Nyako re ka re ke kamano gare ga theko ya phahlo le bokaakang bjoo bo rekwago. Ge theko ya setšweletšwa e namelela go tloga go R9,00 go ya go R10,50, bareki ba ka tlogela go se reka. Ge theko e ka fokotšega ya ba R7,50, ba tla se reka go feta pele. Bokaakang bjo bo nyakegago bja phahlo ye e itšego bo oketšega go ya ka go fokotšega ga theko ya yona.
Lenaneo la 5.3.1: Bokaakang bjoo bo nyakegago bja setšweletšwa ka ditheko tša go fapana. Kamano ye e swantšhetšwa ka krafo mo go seswantšho sa 5.3.
Seswantšho sa 5.3.
Mothalotshekamo wo o tswalanyago theko le bokaakang bjo bo nyakegago o bitšwa krafo ya nyako (demand curve).
Bokaakang bja setšweletšwa goba tirelo efe kapa efe bjoo bo tšweletšwago ke bokaakang bjoo barekiši ba dumelago le gona ba kgonago go bo rekiša ka thekišo ye e itšego.
Mola nyako e le kamano gare ga theko ya setšweletšwa le bokaakang bjoo bo rekwago, phepo yona ke kamano gare ga thekišo ya setšweletšwa le bokaakang bjoo barekiši ba dumelago go bo rekiša. Ge thekišo ya setšweletšwa e le ya fase, go rekiša setšweletšwa seo ga go hlagiše poelo mme go tšweletšwa bokaakang bjo bonyane bja sona. Ge thekišo ya setšweletšwa e namelela godimo kgwebo e hwetša poelo ye kaone mme barekiši ba oketša bokaakang bja sona. Ka go realo, ge thekišo e namelela, bokaakang bja setšweletšwa seo bo a godišwa. Kamano ye ya gare ga thekišo le bokaakang bjo bo tšweletšwago e bitšwa molao wa phepo (law of supply). Lekola ka moo bokaakang bjo bo tšweletšwago bo fetogago le thekišo ge theko ya dinyakwa (input prices), theknolotši le ditetelo di sa fetoge. Lenaneo la 5.3.2 le bontšha palo (bokaakang) ya dihambeka (hamburgers) tše di tšweleditšwego ke morekiši ka dithekišo tša go fapana. Motšweletši o okeletša palo go ya ka fao thekišo ya tšona e namelelago.
Lenaneo la 5.3.
Seswantšho sa 5.3.
Mothalotshekamo wo o tswalanyago thekišo le bokaakang bjo bo tšweleditšwego o bitšwa krafo ya phepo (supply curve). Mothalo wo o bontšhago phepo o a rotoga ka ge thekišo ye e namelelago e šupa phepo ye e nameletšego.
Seswantšhong sa 5.3.3 dikrafo tša phepo le nyako di bontšhwa mmogo. Lemoga gore dikrafo (methalo) tša phepo le nyako di kopana mo go itšego. Felo fao di kopanago go bitšwa tekatekano ya mmaraka (market equilibrium). Thekišo yeo dikrafo tše pedi tše di gahlanago go yona e bitšwa thekišo ya tekatekano (equilibrium price) mme bokaakang bja gona bo bitšwa bokaakang bja tekatekano (equilibrium quantity).
Seswantšho sa 5.3.
Thekišong ya tekatekano bokaakang bja setšweletšwa bjoo bareki ba dumelago go bo reka bo lekanetša thwii bokaakang bjoo barekiši ba dumelago le gona ba kgonago go bo rekiša. Thekišo ya tekatekano e fela e bitšwa "market clearing price" ka ge thekišo ye e kgotsofatša mongwe le mongwe papatšong - bareki ba kgonne go reka tšohle tšeo ba bego ba nyaka go di reka, mola barekiši bona ba kgonne go rekiša tšohle tšeo ba bego ba nyaka go di rekiša.
La mathomo: mabaka a phepo ao a huetšago dithekišo tša ditšweletšwa le dilewa tša temo a akaretša diphetho mabapi le tšweletšo, boso, disenyi le malwetši, lefelo leo go bunwago go lona le ditšwantle.
La bobedi: mabaka a nyako a akaretša ditseno, ditheko/dithekišo, dilo tšeo bareki ba di ratago le gona ba di kgethago, badudi ba naga le diyantle.
Karolo ya mmaraka wa dijo e ama legoro la boraro: e huetša dithekišo tša ditšweletšwa tša temo ka ditiro tša koketšamohola, ditheko/dithekišo, ditshenyegelo le maano a khwetšo ya dijo.
La mafelelo: mmušo o ka huetša dithekišo tša ditšweletšwa tša temo ka go thekga dithekišo, ka go laola phepo, ka thušo ya tšhelete, ka maikemišetšokgwebo, goba ka maikemišetšo ao a huetšago nyako ya gae ya dilewa.
Nakong ye e fetilego go be go gopolwa gantši gore temo ya Afrika-Borwa e hlaotšwe le gona e arogane le ekonomi ya setšhaba le ya ditšhabatšhaba. Ka fao dithekišo tša ditšweletšwa tša temo le ge e ka ba ditseno go tšwa go ditšweletšwa tša temo di ile tša huetšwa kudu ke dintlha tša ka gare tša go swana le diphetho tša batšweletši, maikemišetšo a mmušo, theknolotši ya temo, maemo a boso le go nyaka dijo ga bareki.
Lehono kgopolo yeo ga e sa le gona. Lebakeng la sebjalebjale la gonabjale (age of globalisation) ga go na karolo ya ekonomi, go akaretša le temo, yeo e ka hlaolwago ka botlalo, le gona ka moo go kgontšhago, go ekonomi ya lefase. Go feta fao go thomile go ba bohlokwa go fokotša ditiro tša mmušo (government intervention) tša go huetša dithekišo tša ditšweletšwa tša temo le ge e ka ba kgwebo mono Afrika-Borwa. Gonabjale dithekišo tša ditšweletšwa tša temo mo Afrika-Borwa di theilwe godimo ga phepo le nyako ya ditšhabatšhaba gammogo le phepo le nyako ya mo gae.
Go na le mabaka a a fapanago ao a dirago gore dithekišo tša ditšweletšwa tša temo di fetogafetoge. Lehlakoreng la phepo go fetoga ga diphetho tša batšweletši mabapi le tšweletšo, maemo a boso, disenyi le malwetši le ditiragalo tše dingwe tša sewelo di huetša lefelo leo le bjalwago, dipuno le dithekišo. Batšweletši ba kgona go laola dintlha tše dingwe tša phepo, eupša e sego tšohle. Le ge batšweletši ba leka go lekantšha phepo le nyako, tlhago e ka ba šitiša. Motšweletši a ka itokišetša dithekišo tše di akanywago goba ditetelo tše di amanago le lefelo leo go tlogo bjalwa dibjalo tše di itšego, mafelelong a tla a hwetša puno ye e lego ka fase ga palogare goba dibjalo tše a di bjetšego di tšweleditšwe ka bontši go fetiša (pheteledi), seo se gatelelago dithekišo fase, goba setšweletšwa seo se rekwa nageng ya ntle sa rekišwa ka thekišo ya fase mono gae.
Dithekišo gantši di fetoga ka baka la maitekelo a batšweletši a go okeletša goba go fokotša tšweletšo. Thekišo ya godimo e hlohleletša kokeletšo ya tšweletšo goba papatšo, seo ka bosona se išago dithekišo fase. Dithekišo tša fase goba tša godimo temong di na le mokgwa wa go ipeakanya (correct themselves). Ka tlwaelo go na le ditiego tše di kwagalago (logical delays) temong tšeo di šitišago motšweletši go tšea dikgato semeetseng mabapi le diphetogo tša thekišo. Seo se huetšago dithekišo ke maitshwaro a kakaretšo a batšweletši bohle.
Dintlha tšeo di amago nyako di huetša le phetogo ya dithekišo temong. Dikamanokgwebo tša ditšhabatšhaba di kgokaganya batšweletši le mebaraka ya Afrika-Borwa le bareki le batšweletši lefaseng ka bophara. Ka fao diphetogo tše di bago gona dithekišong tša ditšhabatšhaba di huetša dithekišo tša mo gae semeetseng. Afrika-Borwa e kgatha tema ye nnyane mebarakeng ya lefase ya diphahlo tša temo, ka ge diyantle tša rena di bopa karolwana ye nnyane ya kgwebo ya lefase le ge e ka ba ya diyantle tše kgolo, tša go swana le kgwebo ya lehea yeo e etilwego pele ke Amerika (USA), kgwebo ya boya (wulu) yeo e laolwago ke Australia le kgwebo ya beine yeo e bušwago ke Fora. Mabaka ao a itlhagišago mebarakeng ya lefase a na le khuetšo ye bohlokwa mabapi le dithekišo tša mo gae.
Ditseno tša bareki mono gae, thwalo ya bašomi le maemo a kgwebo a huetša nyako le theko ya dijo.
Mo lebakeng le batšweletši ba dibjalo tša mabele ba lebanwe ke mathata a magolo ka ge ba sa hlwe ba kgona go tšweletša mabele ka dithekišo tša gonabjale. Ditshenyegelo mabapi le dinyakwapšalo (input costs) di feta mohola (value) wa mabele ao a tšweletšwago.
Bolemi/borui ke kgwebo mme go swana le kgwebo efe le efe bo swanetše go tswala dipoelo, go sego bjalo bo tla felela. Batšweletši ba Afrika-Borwa ba fepa setšhaba mme ge dikgwebo tša bona di felela tšohle, batho ba tlo jang Karabo ya molaleng ke gore re tla reka dijo tše re di hlokago dinageng tša ka ntle. Go bjalo, eupša nnete ke gore go reka dijo ka ntle re swanetše go ba le tšhelete (foreign exchange) ya go lefela ditšwantle tšeo. Nageng ye nngwe le ye nngwe go na le seo se bitšwago 'tekanelo ya tefo' (balance of payment) - ka motheo ke tekanelo ya tšhelete yeo naga e e hwetšago ka diyantle tše di rekišwago le tšhelete yeo naga e rekago ditšwantle ka yona. Ge re se na le diphahlo tše di lekanego tša go iša ntle go hwetša tšhelete (foreign exchange), go ka se be le tšhelete ya go reka dijo tše di hlokegago dinageng tša ka ntle, mme se se tlo huetša toto ya dijo tša setšhaba?
Mo lebakeng le mebaraka e hlola kgonagalokotsi (risk) ya tlhaelo ya dijo mono Afrika-Borwa - naga ya rena e na le maatla a go tšweletša dijo tšohle tše re di hlokago go be go šale pheteledi yeo re ka e rekišetšago dinaga tše di neanago mellwane le rena. Le ge go le bjalo, ge thekišo ya mabele yeo batšweletši ba e amogelago e sa kaonafatšwe, maemo a a ka se swarelele lebaka le letelele. Bothata bja go hlagiša poelo bo ama batšweletšikgwebo gammogo le batšweletši ba ba hlabologago - bohle ba swanetše go hwetša poelo. Re swanetše go nagana gabotse ka tšweletšo ya mabele - lebaka leo le dirago gore dithekišo tša ona di be tša fase ke lefe, mme Mmušo o tlo dira eng go šireletša batšweletši ba rena, bao e lego mothopo wa dijo le tlhale ya rena?
<fn>PulaImvula. Measure.2007-12.nso.txt</fn>
Kgale, pele ga ge temo e eba kgwebo ye e tiilego, balemi ba be ba sa lekanye dilo.
Ba ile ba diriša monontšha mašemong - tekanyo yeo ba bego ba na le yona goba yeo ba ilego ba kgona go e gaša pele ga nako ya go bjala. Ba ile ba diriša diruiwa go goga megoma - go lemela botebong bjoo dipere, ditonki goba dipholo di bego di bo kgona. Ba ile ba rwala peu ka mokotla woo o bego o bofeletšwe lethekeng mme ba e gaša gabotse ka moo seatla se bego se kgona ka gona. Ba ile ba hlagola mašemo ka diatla, ba laola disenyi ka moo go kgonegago mme ba buna seo ba se bjetšego ka diatla - ntle le go tseba palo ya dihektare tšeo ba di bjetšego goba bokaakang bja mabele ao ba a bunnego. Selo se nnoši seo ba bego ba se tseba e be e le gore na puno e be e tla lekana go fepa balapa le diruiwa ngwaga wa go latela goba aowa. Dilo di fetogile...
Lehono re swanetše go lekanya - ge re lekanya le go akanya re kgona go phetha dilo ka nepagalo le gona re kgona go laola ditaba mešomong ya go lema. Taodišwaneng ye re ahlaahla tše dingwe tša dilo tšeo rena, balemi, re swanetšego go di lekanya.
Re swanetše go tseba bogolo bja mašemo ao re tlogo bjala dibjalo go ona. Dikakanyo tšohle mabapi le maatla a trekere, tisele, peu, monontšha le dikhemikhale tše re tlogo di diriša sehleng di theilwe godimo ga bogolo bja tšhemo.
Mehuta ya mmu e fapana kudu go ya ka botebo bjo bo kgontšhago le popego. Re swanetše go tseba mohuta le botebo bja mmu tšhemong ye nngwe le ye nngwe yeo re e lemago - se gopole gore mmu gohle o a swana! Mohuta le botebo bja mmu bo kgatha tema ye bohlokwa kudu mabapi le sephetho sa gore go bjalwe sebjalo sefe - dibjalo tše dingwe ga di a swanela go bjalwa mmung wo o sa lemegego go ya fase (wa botebo bjo bonyane). Ge mmu wa gago o hloka botebo ga se kotsi - seemo sa mohuta wo se ra fela gore o tla swanela go kgetha dibjalo tše o ka di tšweletšago go wona ka šedi (goba mafulo ao o swanetšego go a bjala gore naga yeo e fokolago e go tšwele mohola).
Dimela tšohle di mona phepo mmung gore di kgone go gola. Dilo tša go swana le pula le meetse ao a elago mmung di huetša phepo yeo e hwetšagalago mmung. Ka go tšea dišupommu molemi o kgona go lekanya maemo a phepo mmung le ge e ka ba pH ya mmu (se se šupa tekanyo ya esiti mmung). Le ge phepo e le gona dimela di ka se e hwetše ge mmu o na le esiti ye ntši. Ge re sa tsebe boemo bja mmu re ka se kgone go akanya mohuta le bokaakang bja monontšha wo o nyakegago go tšweletša dibjalo.
Dibjalo tšohle di huetšwa ke dithemperetšha tša fase le tša godimo go fetiša. Re swanetše go tseba dithemperetšha tša fase le tša godimo tšeo di ka letelwago ngwageng wohle, le nako yeo tšhwane ya mathomo e ka emelwago. Ge re šetše re na le tshedimošo ye re tla kgona go akanya dibjalo tše re ka di bjalago, khalthiba ye e swanelago mabaka gabotse, le ge e ka ba botele bja sehla sa go mela. (Gopola gore ge re re sehla sa go mela re ra lebaka la go tloga ge peu e bjalwa go fihla ge mabele a budule - botelele bja sehla sa go mela bo theilwe godimo ga nako yeo tšhwane ya mathomo e letetšwego tikologong ye e itšego).
Go bohlokwa kudu go tseba bokaakang bja pula ye e nago ka ngwaga tikologong ya gago le gore mabaka a go oma a ka letelwa neng. Re a tseba gore re ka se laole pula eupša re kgona go diriša palogare ya ngwaga dipeakanyong tša rena. Matšatšing a lehono kakanyoboso e dirwa ka nepagalo ye kgolo mme mabaka a go oma le a pula a akanywa lebaka la dikgwedi pele ga nako - o swanetše go diriša tshedimošo ye gore e go tšwele mohola. Ga go boima go lekanya pula ye e nago (dikelo tša plastiki di a hwetšagala mme o swanetše go di phatlalatša polaseng ya gago). Nako ye nngwe le ye nngwe ge pula e nele o ka e lekanya wa ngwala bokaakang bja yona. Milimetara ye nngwe le ye nngwe ya pula e kolobiša mmu ganyane - o swanetše go lekanya pula ye e nago gore o be le kgopolo ya gore mmu o kolobišitšwe gakaakang.
Go bohlokwa kudu gore o bjale bokaakang bjo bo nepagetšego bja peu godimo ga hektare gore go mele palo ye e nyakegago ya dibjalo godimo ga hektare. Palo ye e nyakegago ya dibjalo godimo ga hektare e fapana go ya ka tikologo le go ya ka mehuta ya mmu tikologong e tee. Lebaka le le dirago gore palo ya dibjalo e be bohlokwa ke gore sebjalo se sengwe le se sengwe se hloka bokaakang bjo bo itšego bja meetse le phepo go mela le go tšweletša poelo ka moo go nyakegago - ge dibjalo di se kae fela ga di kgone go tšweletša ka moo go lekanego go fihlela poelo ye e nyakegago; ge go na le dibjalo tše ntši go fetiša di bakišana meetse le phepo mme ga di kgone go tšweletša poelo ye e nyakegago. Molemi o swanetše go tseba katologano ye e nyakegago ya direi le ge e ka ba katologano ya peu ka reing - ye ke ntlha ye bohlokwahlokwa tšweletšong ya mabele.
Dibjalo di hloka phepo gore di mele le go tšweletša mabele. Bokaakang bja phepo ye e nyakegago bo theilwe godimo ga poelotebanywa (poelo ya nnete yeo molemi a lebeletšego go e hwetša tšhemong yeo malebana le dibjalo tšeo di itšego). Dipheto tša dišupommu di tla bontšha boemo bja gonabjale bja phepo mmung, mme bokaakang bja phepo ye e swanetšego go okeletšwa bo ka akanywa go ya ka boemo bjo. Monontšha o bohlokwa kudu tšweletšong ya dibjalo, eupša o ja tšhelete ye ntši. Ke ka lebaka le go lego bohlokwa go akanya bokaakang bjoo bo nyakegago ka nepagalo le go diriša bjona bokaakang bjoo ka nepagalo.
Tekanyo e bohlokwa kudu tirišong ya dikhemikhale. Tšohle di fegeletšwa ke ditšhupetšo mabapi le ka moo di swanetšego go dirišwa. Ditšhupetšo tše di akantšwe ka kelohloko go kgonthiša gore molemi o phethagatša nepo ya go di gašetša ntle le go senya dibjalo goba tikologo. Ditšhupetšo tša tirišo ya dikhemikhale ka tlwaelo di akaretša le bokaakang bja meetse ao a swanetšego go dirišwa godimo ga hektare - mohlala, litara e tee ya khemikhale e hlakanywa le dilitara tše 250 tša meetse malebana le hektare e tee (ye le yona ke tekanyo ye bohlokwa). Dikhemikhale tše di dirišwago tšweletšong ya dibjalo di a tura mme ka fao go bohlokwa gore di dirišwe go ya ka moo go šupetšwago. (Peakanyo 'calibration' ya segašetši ke ntlha ye nngwe ye bohlokwa tšweletšong ya dibjalo).
Morago ga mošomo wo boima wa go lema le go bjala o ile wa hwetša poelo ye kaakang godimo ga hektare Go tšweletša dibjalo ke mošomo wo mogolo kudu mme mafelelong go bohlokwa gore o tsebe gabotse ka moo o ilego wa atlega ka gona. O thomile ka go hlaola tšhemo - go tloga fao o ile wa e lema, wa kgetha sebjalo le khalthiba yeo o tlilego go e bjala, wa akanya bokaakang bja monontšha le dikhemikhale tše o tlilego go di diriša - ditiro tše di nyakile maitekelo le gona di jele nako le tšhelete ye ntši. Mafelelong o swanetše go buna dibjalo le go rekiša puno ya gago - o swanetše go akanya ditshenyegelo mabapi le tšweletšo ya tone ye nngwe le ye nngwe gammogo le poelo yeo o e hweditšego go bona ge eba maitekelo a gago a atlegile goba aowa?
Lenaneong la rena la Tlhabollo ya Balemi re dula re kopana le balemi ba mmalwa bao ba se nago le nnete mabapi le bogolo bja mašemo ao ba a bjalago, mohuta le botebo bja mmu, boemo bja phepo mmung, monontšha wo ba akanyago go o diriša, palo ya dibjalo yeo ba e nyakago godimo ga hektare goba bokaakang bja dikhemikhale tše ba nyakago go di diriša. Balemi ba swanetše go lekanya - lekanya tšhemo, mmu, phepo, pula ye e nago, dithemperetšha, palo ya dibjalo, bokaakang bja monontšha, tirišo ya dibolayangwang le dibolayasenyi gammogo le poelo. Ge o ka dira bjalo o tla be o ipeile tseleng ya go ba molemikgwebo.
<fn>PulaImvula. MeasurementOpot.2008-10.nso.txt</fn>
Peu le monontšha - elelwa go ela!
Go dirišwa mekgwa ye mmalwa go ela peu go kgonthiša katologanyo ye e nepagetšego ya yona. Mokgwa wo o tlwaelegilego ke tirišo ya poleite ye e thobilwego mašoba (lebelela seswantšho mo tlase).
Papetlasediko ya seelo e na le mašoba ao a thobilwego go rarela le mollwane wa yona. Bogolo bja mašoba bo dumelela thoro e tee fela go tsena go ona ka nako e tee. Papetlasediko e dikologa godimo ga poleite ye nngwe (base plate) yeo e nago le lešoba le tee fela. Karolo ya papetlasediko e khupeditšwe ka khabara mme khabara ye e na le segopi seo se tlošago dithoro tše dingwe tšeo di ka bego di dutše godimo ga thoro ye e lego ka lešobeng ge papetlasediko e dikologa. Ka gare ga khabara go na le gape karolwana ye e bitšwago "monwana" ye e nago le sepring; karolwana ye e sepela godimo ga papetlasediko mme e kgorometša thoro gore e tšwe ka lešoba ge le lebane le lešoba la poleite ya ka fase. Sebopego le bogolo bja mašoba a papetlasediko bo bohlokwa go kgonthiša gore go tsene thoro e tee fela lešobeng le go thiba gore e swarege lešobeng ge e tšwela ka ntle.
Go na le mehuta ye mebedi ya diplantere tše di šomago ka moya - mohuta wo mongwe o šoma ka go gogela peu ka lešobeng (negative pressure) (moya wo o gogago o bopa kgarokgaro (vacuum) yeo e dirago gore peu e gogelwe lešobeng); mohuta wa bobedi o šoma ka go budulela peu le go e gapela ka lešobeng (positve pressure). Bogolo bja peu ga bo bohlokwa tirišong ya diplantere tša moya go swana le tirišong ya diplantere tša poleite - moya o gogela thoro e tee lešobeng, e ka ba ye nnyane goba ye kgolo, ga go na taba. Bokaakang bja peu ye e bjalwago bo sepelelana le lebelo leo poleite e dikologago ka lona.
Mohuta wa kelo wo o tlwaelegilego kudu ke wa sekrufu goba boro. Sekrufu se dutše botlaseng bja seswaramonontšha. Ka tlwaelo sekrufu se dikološwa ke ketane ye e kgokaganego le leotwana la plantere. Ge se dikologa monontšha o swarega popegong ya sekrufu mme o gapelwa fao o tšwelago ntle.
Mokgwa o tee woo kelo e ka beakanywago ka wona ke go fetola dikeremeno (sprockets) tše di sepedišago ketane, gare ga leotwanakgapelo (drive wheel) le sekrufu.
Kelo ya mohuta wo e hwetšwa kudu diplantereng tše bonolo tše di sa turego. Papetlasediko ga e ele go swana le sekrufu. Monontšha o elela ntle ka bowona go tšwa setšhelong, eupša o thušwa ke go dikologa ga papetlasediko. Sešišinyi (agitator) ke mopopotlo papetlasedikong wo o huduago monontšha le go o gapela fao o ntšhetšwago ntle.
Kelo e ka beakanywa gannyane ka go beakanya mokero (sluice gate).
Mokgwa wo le wona ke wo o bitšwago positive metering system.
Leotwana la star le beilwe ka gare ga seswaramonontšha gore karolo ya "menwana" ya lona e dikologe ka ntle ga setšhelo.
Ka setšhelong monontšha o swarega gare ga "menwana" ya leotwana mme ge le dikologa monontšha o ntšhwa setšhelong mme o lahlelwa ka tšhupunghlahli.
Fetola dikeremeno tša ketane ye e gogago leotwana go okeletša goba go fokotša lebelo la lona.
Tsenya leotwana la "menwana" ye metelele goba ye mekopana go feta ya leo le lego gona.
Maotwana a mangwe a star a ka ba le mokero (sluice gate) go swana le mo go kelo ya papetlasediko. Ge mokero o bulwa monontšha wo o tšwago o a okeletšwa.
Mola re lemogile dikarolwana tšohle tša plantere gammogo le motheo wa kelo ya peu le monontšha, potšišo ye e tšwelelago ke gore na dikarolo tšeo tšohle di dikologa bjang?
Ka tlwaelo lenaneokelo le gapša ke leotwana leo le hlomeletšwego plantereng (supporting wheel). Maotwanakgatelo (press wheels) gantši le ona a dirišwa bjalo ka maotwana a go gapela le go thekga. Ka nako ye nngwe go dirišwa leotwana le le itšego leo le hlomeletšwego plantereng. Leotwana le le ka ba boima bjo bo nyakegago go goga ka moo go hlokegago goba le ka gatelwa ka sepring. Leotwana le gape le na le makgwakgwa (treads or lugs) a a itšego go le šitiša go thelela.
Lebelotikologo (revolution speed) la leotwanakgapelo le theilwe godimo ga lebelo leo trekere e sepelago ka lona - ge lebelo la trekere le okeletšwa, lebelo leo leotwanakgapelo le dikologago ka lona le lona le a okeletšwa. Lenaneo la dikere, dikeremeno le diketane le dirišwa go kgonthiša lebelo la tikologo ya dikarolwana tša kelopeu mme lenaneo le lengwe gape la dikere, dikeremeno le diketane le dirišwa go kgonthiša lebelo la go dikologa ga dikarolwana tša kelomonontšha.
Ela hloko gore mehuta ye e fapanego ya diplantere e na le dikarolo tša go fapana (different mechanisms) - mohlala: mehuta ye mengwe e na le dilebara tšeo di ka dirišwago go okeletša goba go fokotša go ela ga peu le monontšha.
Go huetša lebelo la dikarolo tša plantere go dirišwa seo se bitšwago kamano ya dikere (gear ratios) - ye ke theo ye bohlokwa yeo e swanetšego go kwešišwa gabotse.
<fn>PulaImvula. Mechanisation.2008-04.nso.txt</fn>
Didirišwa: na o swanetše go ithekela tšona goba wa di hira goba wa kgopela thušo ya mokontraka?
Molemi wa matšatši a o dula a katana le go diriša ditrekere, metšhene ya go fola le ye mengwe ye e sepelelanago le yona bokaone le ka moo go kgontšhago.
Taba ye e tloga e le nnete, kudu malebana le mešomo ya go lema. Tšwelopele ya metšhene ye mefsa, yeo e ka bogelwago ngwaga le ngwaga Letšatšing la Puno la NAMPO, e bontšha kokeletšo ya maatla, ke gore ya maatlapere goba dikilowate, ya dientšene tša metšhene ye e dirišwago polaseng. Se se akaretša bogolo le maatla a metšhene; e ka ba trekere, motšhene wo o šilago furukepelwa wo o itshepedišago (dedicated self driven silage maker), mogoma wo o gogwago wa mekero ye e okeleditšwego (drawn implement plough with more furrows) goba megoma ye e katolotšwego ya dipapetlasediko tše di lokologanego (wider tandem disc ploughs).
Ditshenyegelo tše di sepelelanago le bong bja metšhene, go reka ye mefsa le ge e ka ba mešomo ya go lema, di namelela godimo ka lebelo. Tshenyo ye e ka hlolwago ge molemi a sa hlagole ka nako e ka ba puno ye e folotšago goba poelo yeo e lego fase ga ya palogare.
Go phethagatša dinepo tša puno le tše dingwe tšeo di amago tšweletšo, bjalo ka ge go šupeditšwe leanong la polasa mabapi le methopo le tšhelete, go bohlokwa gore leano leo le sepelelane le maatla goba bokgoni bja didirišwa tšeo di lego gona polaseng. Ge molemi a feditše go ngwala lenaneo la diphahlo/didirišwa o tla tseba mohuta le bogolo bja ditrekere tše di lego gona gammogo le maatla (dikilowate) a ye nngwe le ye nngwe.
Bogolo bja ditrekere le bokgoni bja tšona bja go goga bo swanetše go lekanywa le bogolo le maatla a didirišwa tše di lego gona. Morago ga fao, molemi a ka ela nako yeo e hlokegago mabapi le go lema, go phatša mmu (ripping), go lema ka mogoma wa dipapetlasediko, go hlagola le go bjala.
Bjale molemi a ka phetha ge eba o na le didirišwa tše di lekanego goba aowa. Mohlamongwe o tla swanela go reka tše dingwe goba go hira bakontraka gore ba mo phethele mešomo ye e itšego ye bohlokwa. Mohlala: mohlamongwe molemi a ka boloka tšhelete ka go hira mokontraka yo a nago le trekere ye kgolo le didirišwa tša yona gore a mo phethele mešomo ya temo ya motheo, go phatša mmu go ya fase (deep ripping) goba go lema ka mogoma wa dipapetlasediko. Morago ga fao molemi a ka phetha mešomo ya go lema ye e latelago ka didirišwa tša gagwe tšeo e ka bago tše nnyane ge di bapišwa le tša mokontraka. (Ge o nyaka tshedimošo godimo ga ye e filwego lekola "Thuto ya Bakontraka").
Molemi o swanetše go kgetha ge eba o nyaka go ithekela didirišwa tšohle go phetha mešomo ye e akantšwego ka nako, go hira didirišwa tšeo a di hlokago goba go diriša bakontraka. Balemi, kudu bao ba sa thomago, ba swanetše go ela ditshenyegelotii hloko tše di akaretšago konalo (depreciation), metšhelo, pabalelo, inšorense le tswalo ya tšhelete ye e adimilwego, tšeo di sepelelanago le go ithekela didirišwa tšohle. Pušetšo ya tšhelete yeo e adimilwego go reka didirišwa tše di hlokegago e ka gogiša kgwebo ya gago boima le go e wetša mathateng. Le ge go le bjalo, go hlokega ga didirišwa tše di nyakegago go ka šitiša molemi go bjala goba go buna ka nako.
<fn>PulaImvula. Mechanisation.2009-11.nso.txt</fn>
Taolo ya tirišometšhene - ke boikarabelo bja mang?
Mohlamongwe o ile wa ba le mahlatse a go amogela ditrekere le ditlhamo tša temo go Kgoro ya Temo goba go mokgahlo wo mongwe. E ka ba gore ga se wa fiwa ditlhamo tše go di diriša o noši, eupša o swanetše go di diriša le batšweletši ba bangwe ka go šielana. Maemo a mohuta wo a boima. Le ge go le bjalo, gopola gore o na le mahlatse go feta batšweletši ba bangwe ba mmalwa bao ba se nago le sebaka sa go diriša ditrekere le ditlhamo dife kapa dife.
Tirišometšhene ke lehlogonolo, eupša e nyaka taolo. Bohle bao ba dirišago metšhene ba rwele boikarabelo bjo bogolo. Mekgwa ya taolo ye e kgethwago ka boikarabelo e swanetše go ahlaahlwa mme diphetho di swanetše go tšewa ke sehlopha - mongwe le mongwe o swanetše go kwana le ka moo dilo di tlogo phethwa ka gona, le ge e ka ba le ntlha ye nngwe le ye nngwe yeo e šogašogilwego, gore diphetho tša sehlopha di tle di phethagatšwe ka morago.
Na bao ba dirišago ditlhamo ba swanetše go lefa?
Badiriši ba ditlhamo ba swanetše go di lefela ka lebaka lang?
Ge ba swanetše go lefa, tefo ye e tlo balwa bjang - ka iri goba ka hektare?
Badiriši ba bantši ba nyaka go diriša ditlhamo ka letšatši le tee.
Motšweletši yo mongwe o na le mašemo a mantši ao a nyakago go a beakanya/ lema/hlagola ohle mola batšweletši ba bangwe ba na le tšhengwana e tee fela - mongwe le mongwe o dumeletšwe go beakanya /lema/hlagola dihektare tše kae?
Batšweletši ba tlo hwetša tisele kae Motšweletši yo mongwe le yo mongwe o swanetše go reka kane ya tisele karatšheng ya kgauswi, goba sehlopha se tlo ba le tanka ye kgolo fao mongwe le mongwe a ka tšhelago tisele?
Ge tisele e rekwa ka bontši tirišo ya yona e tlo laolwa ke mang Motho yo a rwelego boikarabelo ke mang?
Tisele e tlo rekwa le go rekišwa ka theko ya go swana goba sehlopha se tlo itlholela poelo ye nnyane yeo e ka dirišwago go fokotša ditshenyegelo mabapi le tlhokomelo ya ditlhamo?
Ge se sengwe se ka senyega trekereng se swanetše go lokišwa ke mang?
Ge trekere e dirišitšwe e swanetše go bušwa tanka ya yona e tladitšwe tisele?
Baotledi ba trekere - e ka otlelwa ke mang le mang, goba e swanetše go ba mootledi yoo a beilwego, goba go feta tšohle, e swanetše go ba motho yoo a nago le laesense ya go otlela trekere?
Na ditlhamo tše di neetšwe mang?
Na "beng" ba ditlhamo ba itlhaotše ka leina (ke go re ditlhamo tše di ka dirišwa ke batho ba se kae fela goba di ka dirišwa ke motho ofe le ofe setšhabeng)?
Nepokgolo ya ditlhamo tše ke efe Na ke go lema nagatemego goba di ka dirišwa gape go rwala diphahlo?
Ditlhamo di tlo bolokwa kae - polokelong ya gare goba dintlong tša badiriši?
Ditrekere di tlo lokišwa (sebiswa) kae?
Tlhokomelo ya ditrekere (ke go re di swanetše go sebiswa neng) e tlo laolwa ke mang?
Na beng ba ditlhamo ba lemoga boikarabelo bja bona mabapi le tirišo ya tšona?
Na go theilwe ditshepetšo mabapi le tirišo ya ditlhamo?
Ditlhamo di ka dirišwa ke mang le gona neng?
Ditlhamo di ka otlelwa/sepedišwa ke mang?
Tefo ya ditshenyegelo?
Go sebisa le go lokiša ditlhamo?
Thuto ya baotledi/basepediši?
Dikgato tša boitšhireletšo?
Theko ya ditrekere le ditlhamo tše mpsha?
Inšorense ya ditrekere le ditlhamo?
Tekantšho ya maemo a ditlhamo?
Dikontraka tša basepediši (ke go re ge motho a lefelwa go otlela, bjalobjalo)?
Kontraka le mongnaga - seo se swanetšego go dirwa le maemo (standards) ao a nyakegago?
Tšhupadipaka (time schedules)?
Ditshepetšo mabapi le kelo (calibration) ya digašetši le diplantere?
Taolo mabapi le mošomo wo mongwe le wo mongwe wo o phethilwego (mohlala, morago ga kgašetšo ya tšhemo dikhemikhale tše di dirišitšwego di swanetše go ngwalwa)?
Theko le tefo ya tisele?
Ke mang yo a swanelago go otlela trekere Go ka kgopelwa mang go otlela trekere?
Na go na le thuto efe kapa efe yeo basepediši ba swanetšego go e phetha?
Mosepediši o tlo rutwa ke mang go otlela trekere go ya ka mošupatsela wa mosepediši?
Taolo ya basepediši ke boikarabelo bja mang?
Trekere ye nngwe le ye nngwe e na le mootledi o tee fela goba go tlo ba le batho ba ba fapanago bao ba tlogo otlela trekere ka dinako tše di fapanago?
Ge go na le baotledi ba go feta o tee boikarabelo mabapi le trekere ke bja mang?
Boikarabelo bja go lekola trekere pele ga ge e tsena tšhemong mosong wo mongwe le wo mongwe ke bja mang?
Ke mang yo a swanetšego go kgonthiša gore maemo a ka mehla a trekere ke ao a nyakegago?
Go na le ditlhamo tša go hlwekiša ditrekere le didirišwa le felo fao se se ka diregago?
Mathata ao a ka bago gona a ka begelwa mang?
Ditshepetšo tšeo di swanetšego go latelwa mabapi le go lokiša tšeo di senyegilego ke dife?
<fn>PulaImvula. MechanisationMaize.2009-05.nso.txt</fn>
Ge o akanya go ba motšweletšikgwebo wa dibjalo, o ka se tšee sebaka go lemoga bohlokwa bja tirišo ya metšhene - ditrekere, ditlhamo le metšhene. Mathomong, ge o sa lema seripana se senyane sa naga, o ka kgona go phetha mešomo ka diatla goba ka go diriša ditonki goba dipholo. Eupša, ge o thoma go lema dihektare tše mmalwa, o tlo nyaka go diriša metšhene yeo e go kgontšhago go fetša mošomo wo montši go feta pele ka nako ye nnyane go feta pele.
Re lemogile gore batšweletši ba bantši ba palelwa ke go tšwela pele ka baka la ge ba sa kgone go diriša ditrekere le metšhene ye e lekanago, goba ka baka la maemo a a fokolago a didirišwa tše. Trekere ga e tšwele motšweletši mohola ge e sa kgone go šoma - ka lebaka lefe kapa lefe.
Lekola boemo bja oli le meetse.
Nyaka lenane la tlhokomelo (service record) ya trekere.
Lekola maemo a dithaere.
Nyakišiša ge eba go na le fao go dutlago oli - ga go a swanela go ba modutlo.
Dumiša trekere o theeletše entšene.
Sepediša trekere o lekole tiro ya klatšhe le dikere.
Kgokelela sedirišwa o lekole tiro ya sekuki le lenaneo la haedroliki.
Na PTO e a šoma?
Na dielo (gauges) tšohle le mabonetemoši ohle a šoma gabotse?
Goga sedirišwa o bone ge eba trekere e na le maatla a a nyakegago.
Maemo na trekere ye e itekanetše?
Kgonthiša mohuta wa bomotšhene bja plantere - na ke plantere ya dipapetla (plate planter), ye e šomago ka moya (vacuum planter) goba ya bomotšhene bja monwana (finger mechanism)?
Plantere e bjala direi tše kae?
Kgokaganya plantere le trekere. Tšhela peu le monontšha ka ditšhelong (hoppers). Sepediša trekere bokgole bjo e ka bago dimetara tše 10 o kgonthiše gore direi di šoma tšohle. Ge peu le/goba monontšha o sa tšwelele ka moo go nyakegago, lekola dikarolo tše di sepelago ka šedi go bona fao bothata bo ka bago gona.
Kgonthiša ge eba go na le dipapetla tše dingwe gape tša plantere (ge e le plantere ye dipapetla).
Pele ga ge o kgokelela segašetši trekereng, lekola boemo bja oli ka pompong.
Kgokelela segašetši mme o se kgokaganye le PTO. Diriša segašetši o bone ge eba melongwana yohle e a gašetša.
Ge go na le mathata, a hlaole - na ke pompo, mohlotlo goba melongwana (nozzles)?
Ge segašetši se senyegile na se ka lokišwa?
Hlahloba freime - na e kobegile goba e palegile (Lebelela ge eba go na le maswao a momaganyo)?
Hlahloba dipouto le dikgokaganyo tšohle.
Hlahloba dikarolo tše di sepelago mmung (dikara goba dipapetlasediko) - na di onetše ka moo go nyakegago tše mpsha?
Hlahloba diphaephe le dipompo tša haedroliki - na di itekanetše gabotse le gona di hloka medutlo?
Hlahloba maotwanathwalo - lekola kgatelelo ya dithaere.
Lekola dipering tša sedirišwa - na tšohle di tloditšwe kirisi le gona di šoma gabotse?
Kgonthiša gore o dira tekanyo ye e feletšego ya ditrekere le ditlhamo tšohle gore o se leke go phetha mošomo wo o fetago woo ditlhamo tša gago di ka o kgonago. Poelo dihektareng di se kae e phala tahlego dihektareng tše mmalwa. Lema fela tšhemo yeo o ka kgonago go e lema ka tshwanelo.
<fn>PulaImvula. Member(maize).2011-04-07.nso.txt</fn>
Na ke swanetše go dira bjang ge ke nyaka go ba leloko la Grain SA?
Motho yo mongwe le yo mongwe yo e lego motšweletši wa mabele a ka ba leloko la Grain SA. Go na le mehuta ye e fapanago ya boleloko bja mokgatlo wo, eupša mehuta ye e tsebalegago go feta ye mengwe ke bolelokokgwebo bjo bo feletšego (full commercial membership) le boleloko bja dihlophathuto.
Tefo ya bolelokokgwebo bjo bo feletšego ke R2/tone godimo ga tone ye nngwe le ye nngwe ya mabele yeo e fihlišwago, eupša palomoka ya tefo ga e be ka fase ga R570 (go akaretša le VAT).
Go na le boleloko bja sehlophathuto bjoo leloko le bo lefelago R10 ka ngwaga. Ge go na le batho bao ba kganyogago go hloma sehlophathuto le go ba leloko la Grain SA, re kgopela gore ba ikgokaganye le Mohlankedi wa Tlhabollo wa kgauswi - maina le dinomoro tša bona di gatišitšwe letlakaleng la ka morago la lengwalotaba le. Nepo ya dihlophathuto ke go swara dikopano ka mehla go ahlaahla dintlha tšohle tše di amanago le tšweletšo ya mabele. Godimo ga fao, ge o le leloko la Grain SA o kgona go tsenela dithuto tše mmalwa tšeo di rutwago ke Grain SA ngwageng wohle.
Re kganyoga gore batšweletši ba ba hlabologago ba fetoge malokokgwebo a a feletšego a Grain SA ka boati ka go lefa tefo ya R2/tone godimo ga tone ye nngwe le ye nngwe yeo ba e bunago. Grain SA e hloka boleloko bja gago gore e kgone go rerišana le bakgathatema legatong la batšweletšamabele bohle mono Afrika-Borwa.
<fn>PulaImvula. Miss(maize).2010-10-13.nso.txt</fn>
Grabber: Dula o phafogile, sebaka sa gago se sekaone se ka tšwelela o sa gopole!
Grabber: Leka go se swarege mešomong ya gago ka moo o ka lahlegelwago ke dibaka tše kaonekaone tšeo di lego bohlokwa kudu go tšweletša mabele ka katlego.
Ka ge batšweletšamabele ba tshepa kudu gore sehla se sengwe le se sengwe e tlo ba se sebotse, bontši bja ditiro bo beakanywa ka go lebelela sehla se tee sa tšweletšo ngwaga le ngwaga. Lebakeng le lekopana la go swana le le, sebaka se sebotse gantši se iponagatša gatee fela. Gantši batšweletši ba lahlegelwa ke dibaka tše botsebotse tša go fokotša ditshenyegelo goba go široga tahlego ye kgolo ya poelo, ka ge ba sa tšee dikgato ka nako.
Go na le dibaka tše mmalwa tše botse tšeo di ka iponagatšago lebakeng la peakanyo la pele ga pšalo le ge e ka ba sehleng sa go gola ga dibjalo.
Dula o phafogetše diphahlo tša boleng bjo bobotse tšeo di rekišwago ka thekišo ya fase. Lekola go gola ga dibjalo tša gago ka šedi gore o kgone go lekanyetša bokgoni bja ditšweletšwa (tša go swana le monontšha le peu) tšeo di dirišwago polaseng ya gago. Se se tla go kgontšha go tšea diphetho tše kaone le go kgetha setšweletšwa se sekaone. Ithute go nyakišiša: koloigogwa ye e dirišitšwego ye e rekišwago ka theko ye botse fantising ya gae, e ka ba sebaka seo o se kego wa se fetiša.
Se ke sebaka seo batšweletši ba se fetišago gantši. Ditiego tšeo di sa nyakegego gantši di hlolwa ke metšhene le ditlhamo tšeo di sa hlokomelwego. Nako ya maleba ya go hlokomela didirišwa tša gago ke ge sehla sa go bjala se seno fela. Ge didirišwa di bolokwa mola di hlwekišitšwe gabotse le gona di šireleditšwe go šitiša ruse, go ka se hlokege nako le tšhelete ye ntši go di beakanyetša sehla se se latelago. Ge o itokišitše gore o kgone go tšwela pele ge mabaka a go bjala e le a mabotse, o tla ba le maikutlo a gore o kgona go laola ditiro tša gago.
Pula ye e nago gatee ka maatla e ka senya mašemo o šoro. Mola mobugodimo wa mohola o gogotšwe ga go bonolo go o bušetša. Le ge pabalelommu e le karolo ye bohlokwa ya lenaneotlhabollo la polasa lebakengtelele, batšweletši ba swanetše go dula ba phafogetše mafelo ao kgogolego e ka diregago gona. Pula ye e nago ka maatla polaseng ya gago e ka se laolwe. Ge o lemoga bofokodi thapalalong (contour), bo fediše ntle le go senya nako. E ka ba sebaka sa gago se sekaone sa go šitiša tshenyego ya mmu wa gago wa mohola.
Go laola mengwang leheeng ka mokgwa wo o kgontšhago, bjalo ka mohlala, go na le dibolayangwang tše botse (ditšweletšwa tša go laola mengwang sekhemikhale). Ešitago le sebolayangwang se sebotse se ka šoma fela ge mabaka a dumela. Ka fao, diriša sebaka sa maleba ka letšatši leo maemo a boso e lego a makaone, ge phefo e sa foke le gona go sa fiše goba go omile kudu. Go feta fao bogolo bja mengwang bo bohlokwa kudu ge o nyaka go e laola ka katlego. Gantši go kaone go laola mengwang ge e sa le ye menyane. Go etela mašemo ka mehla go lekola go gola ga dibjalo le mengwang go ya ka dikgato tša tlhabologo ya yona, go bohlokwa kudu. Se diege, laola mengwang e sa le ye menanana.
Dikhunkhwane tša go swana le sebokophehli di ka senya lehea le mabelethoro o šoro. Tshenyo e ka hlolega ka lebaka le lekopana. Dibokwana tša sesenyi se, tše di dulago ka bontši sebjalong, di ka laolwa ka moo go kgontšhago ka dibolayakhunkhwane tše di itšego. Le ge go le bjalo, ge dikgato tša taolo di diegišwa, go na le kgonagalo ye kgolo ya gore di ka folotša. Lebaka ke gore ge dibjalo di fetela kgatong ye e latelago tlhabologong ya tšona, goba ge dibokwana di golela pele, katlego ya khemikhale e a fokotšega. Tekolo ye e nepagetšego ya ka mehla ya dibjalo e ka thuša go kgonthiša nako ya maleba ya go laola disenyi ka moo go atlegilego.
Dibjalo tše dingwe di swanetše go bunwa ka nako ya tšona ye e itšego. Ge matokomane a ka bunwa pele goba morago ga nako, go ka hlolega tahlego ye e sa nyakegego ya boleng bja poelo goba dithoro. Go kgonthiša nako ye kaone ya go buna matokomane, motšweletši o swanetše go ela dintlha tše mmalwa hloko, bjalo ka mmala wa peu (dithoro), mabaka a klimate le go ba gona ga malwetši. Ge e le dinawasoya diphotlwa tša tšona di ka pšhatlega mašemong ge di butšwa. Ka fao ge dinawasoya di bunwa morago ga nako motšweletši a ka senyegelwa kudu ka baka la go pšhatlega ga diphotlwa. Se fetiše sebaka sa go lota peu ye nngwe le ye nngwe ka nako ya puno.
<fn>PulaImvula. MmeJane(maize).2011-04-07.nso.txt</fn>
Mohumagadi Jane o re...
Le ge go ile gwa ba le maitekelo a mabotse a go laola mengwang, re lemogile gore sehleng se sa pula ya go feta tekanyo, batšweletši ba bantši ba ile ba ba le mathata a go fediša mengwang. Ngwaga wo o thea mohlala wo mobotse wa go lemoša batšweletši gore taolongwang ya sekhemikhale ke mokgwa wa maleba! Mafelong a mantši mašemo a be a kolobile kudu mme a šitiša batšweletši go hlagola gare ga direi, ka fao batšweletši ba bantši ba ile ba fenywa ntweng ya go laola ngwang.
Gonabjale ke nako ye botse ya go ela mašemo a gago hloko gore o itemoše mathata ao o tlogo lebana le ona išago. O se ke wa dumela le gatee gore mengwang e go tsogele - e ka ba mengwang ya ngwagangwaga, yeo e bego e le gona mašemong dihla tše dintši, goba mengwang ya išago e ka ba ya peu yeo e wetšego mašemong sehleng sa gonabjale.
Nako e sa le gona go dira se sengwe seo se ka kaonafatšago mašemo a gago.
Se hlokomologe dikgobana tše nnyane tša mengwang, e fediše pele ga ge e phatlalala.
Hlaola ngwang ka nepagalo gore o tsebe lenaba la gago mme o kgone go dira maitekelo a go le laola.
Se dumelele ngwang go enya peu; bontši bja mengwang ya ngwagangwaga bo ka phatlalala ka peu le ka go gola.
Laola mengwang tšweletšong ya ka mehla ya dibjalo. Gopola go botšiša ka dibolayangwang tše di ka bago gona tšeo di ka dirišwago go fediša mengwang.
Se dumelele mengwang go mela e lokologile morumong wa tšhemo (head-land, wenakker). Tšhilafatšo ye mpe e ka thoma fao ya fetela tšhemong ka morago.
Kgonthiša gore o beakanya seloto sa gago gabotse; go se ke gwa ba le mengwang tšhemong ge o thoma go bjala. Se se tla kgontšha dibjalo go gola ntle le phadišano.
Ge go na le dimela tša ngwagangwaga, akanya go diriša mekgwa ya go se leme (no-till methods) gore o kgone go laola mengwang ka mokgwa wa sekhemikhale.
Hlagola mašemo fao go nago le mengwang ya ngwagangwaga. Tlhagolo e huetša mengwang gampe. (Lebelela ntlha ya bošupa ka godimo - mo gongwe taolongwang ya sekhemikhale e ka ba kaone).
Hlokomela gore o se phatlalatše mengwang ka go rwalela diripana tša medu mašemong a a hlwekilego - dimodu/digwere (tubers) le dikamodu (rhizomes) tše di tantšwego ditlhamong tša semotšhene. Potlako ya go tšwetša pele mošomo tšhemong ye nngwe e ka dira gore molemi a lebale go hlwekiša ditlhamo pele ka go tloša dikarolwana tše di boletšwego.
Swantšha mafelo ao mengwang e melago go ona polaseng ya gago lehlabula gore o tle kgone go gopola go a laola sehleng se se tlago.
Mahlatse ke gore dithekišo tša mabele ohle o ka re di hlatlogela godimo - ke holofela ka phišego gore di tla tšwela pele go golela godimo gore wena, motšweletši, o humane poelo ge o rekiša puno ya gago. Gopola gore bolemi ga se fela mokgwa wa go iphediša - ke kgwebo mme o swanetše go lebantšha maitekelo a gago ohle go tlhagišo ya poelo gore o kgone go ba motšweletši yo a phegelelago.
<fn>PulaImvula. MmeJane(maize).2011-05-11.nso.txt</fn>
Moh Jane o re...
Matšatšing ano thelebišeneng, seyalemoyeng le dikuranteng go begwa kudu ka bosenyi le boradia. Na batho ba rena ba hloma bjang Ditheo le maitshwaro a rena a feletše kae Mohlamongwe re swanetše go bolela ka maitshwaro?
Maitshwaro mošomong (work ethics) a akaretša moya, boitshwaro, tlhompho, kgokaganyo le tsenelelano - ke go re ka moo motho a phedišanago le ba bangwe. Potšišo ye bohlokwa mabakeng afe le afe ke gore na se se lokilego le gona se amogelegago ke sefe, mme se se fošagetšego le gona se hlalefetšago ke sefe?
Mengwageng e se mekae ye e fetilego go bile le dikhamphani le ge e le batho bao maitšhwaro a bona mošomong a bego a belaetša le gona a ilego a huetša ba bangwe gampe. Maitshwaro a mohuta wo a akaretša le a batho bao ba ikhomolelago le ge ba lemogile gore ba bangwe ba dirile seo se belaetšago.
Maitshwaro mošomong, ao a akaretšago botshepegi, go phetha mošomo gabotse, go bona mohola wa seo o se dirago, go ba le moya wa boikemišetšo le maikutlo a gore o karolo ya leano le legolo, a bohlokwa kudu. Re se ke ra no rata fela go dira seo se lokilego, eupša re swanetše go fišega go dira bjalo. Maitshwaro mošomong a tšwa ka gare, a hlolega pelong ya motho.
Temong go na le dibaka tše mmalwa fao motho a ka bolelago maaka le go hlalefetša batho. Gopola batho bao ba adimago tšhelete mme ba se e bušetše ge puno e rekišitšwe; goba balemi bao ba bjalago dibjalo mme ba re go rekiša puno ba dire e ke ga se ba buna selo; goba bao ba adimago tšhelete ya go bjala dihektare tše di itšego mme ba bjala go feta fao (ka go realo ga ba diriše dinyakwapšalo (inputs) tšohle mašemong ao a šupilwego). Go sa na le batho bao ba sa hlomphego dikontraka tša bona; bao ba kgopelago tshwarelo ge ba sa tšwele pele mola lebaka e le gore ba paletšwe ke go šoma ka maatla; batho bao ba rekišago dilo tšeo e sego tša bona; batho bao ba rekago dilo tšeo di utswitšwego re ka tšwela pele.
Ge re nyaka go tiiša temo nageng ya rena re tla swanela go boela ditheong tše botse e lego potego, boineelo, tshekego le tlhompho. Mongwe le mongwe, go akaretša le bahlankedi ba mmušo, o swanetše go šoma ka mafolofolo letšatši ka letšatši. Ke wona mokgwa o nnoši wo re ka atlegago ka wona. Ge o nyaka go fetola mokgwa woo dilo di dirwago ka wona, iphetoše pele wena ka bowena. Bea mohlala woo ba bangwe ba ka o latelago, eba motho yo a botegago. A re boeleng maemong ao go ona re ka kgonago go bolela ka potego ra re: lentšu ga le kube, go kuba monwana, ke go re "my word is my honour".
<fn>PulaImvula. MmeJaneSays.2011-06-07.nso.txt</fn>
Mohumagadi Jane o re...
E be e le lethabo le legolo go nna go ba yo mongwe wa baahlodi ba phadišano ya Molemi wa Ngwaga. Re šomile mengwaga ye mentši go tiiša lenaneo la rena la tlhabollo mme go ile gwa nthakgatša kudu go bona maemo a mabotse a bokgoni bja batšweletši ba bangwe. Go kgetha baphadišani ba bararo bao go bona go tlogo kgethwa mofenyi go be go le boima kudu ka ge bohle ba tshepiša e le ruri!
Mola re lebogile go menagane le gona re thabile go fetiša go bona tšwelopele ya batšweletši ba bangwe, re ile ra nyama kudu ge re lemoga gore ba bangwe ba tloga ba sa kgone ruri. Maswabi ke gore go sa na le batšweletši bao ba šitwago ke go phetha dintlhatheo ka nepagalo - peakanyo ya mmu, nontšho, kgetho ye e nepagetšego ya peu le taolo ya ngwang. Ge o sa phethe dintlhatheo tše ka nepagalo o ka se ke wa ba motšweletšikgwebo.
Gantši kudu batho ba bolela gore ga ba kgone go diriša mekgwa ye e nepagetšego ka mabaka a mmalwa - ba bangwe ba re ga ba na ditrekere, ba bangwe ba re peu le monontšha o a tura mola ba bangwe ba sola mmušo. Ge o nyaka go ba motšweletši wa nnete o swanetše go loga maano. Re ile ra makatšwa ke dibjalo tše dibotsebotse tšeo di bjetšwego ka diatla - tšhengwana ye nnyane e ka tšweletša puno ye botse ge o beakanya mmu gabotse, wa diriša peu le monontšha wa maleba le gona wa laola ngwang ka tshwanelo. Go kaone kudu go bjala tšhemo ye nnyane (yeo o ka e kgonago) wa phetha se sengwe le se sengwe ka nepagalo, bakeng sa go bjala tšhemo ye kgolo ka bošaedi ka lebaka lefe kapa lefe. Mola o kgonne go šoma lefelo le lenyane gabotse, ke gona o ka godišago lefelo leo o le šomago.
Re swanetše go gopola gore lenaneotlhabollo le la Grain SA le lefelwa ke ditrasete tša mabele (kudu Trasete ya Lehea), mme bao ba re thušago bjalo ba nyaka go bona tšwelopele. Ge tšwelopele e sa bonale mašemong, re tla tlamega go fediša lenaneo le mafelong ao. E ka ba letšatši la manyami ruri ge re ka gapeletšwa go fediša thušo ya rena go batšweletši - le ge go le bjalo, taba ye e diatleng tša lena. Ge o bona gore thušo le thuto ya rena e go tšwela mohola, o tla swanela go fetola mekgwa ya gago ya tšweletšo ka moo go nyakegago. Go boima go fetoga motšweletši yo a atlegilego, eupša taba ye e diatleng tša gago ka botlalo - rena re ka go fa thuto le thušo yeo re ka e kgonago, eupša wena o swanetše go fetola mekgwa ya gago!
<fn>PulaImvula. MmeJaneSays.2011-07-07.nso.txt</fn>
Mohumagadi Jane o re...
Mengwageng ye mentši ye e fetilego re ile ra nepiša temo le tšweletšo mo go Pula, mme ka nako ye nngwe ra lebala gore ntle le molemi goba motšweletši go ka se be le tšweletšo le ge e ka ba dijo goba tlhale. Na afa wena molemi/motšweletši o lemoga ka moo o lego bohlokwa ka gona Na o lemoga gore o fepa lefase?
Bohle re ila go bolela ka HIV le AIDS - mo nkego ke kotlo ya merafe ya lefase. Ge motho a swerwe ke bolwetši bja kgatelelogodimo ya madi, twetšiswikiri (taepitisi) goba kankere, ga re gopole gore e ka ba kotlo ye e itšego. Ke maikemišetšo a ka a a tiilego gore bolwetši bja HIV le AIDS re swanetše go bo boga ka yona tsela ye. Virase ye e hlolago bolwetši bjo e hlasela mokgwa wa tshonto/tshouto (immune system) wa motho ya bulela malwetši a mangwe tsela ya go mmolaya. Taba ye botse ke gore o ka phela gabotse o itekanetše le ge o na le HIV (HIV positive).
O swanetše go dira eng?
Dira gore o lekwe gore o tsebe boemo bja gago. "Tsebo ke maatla".
Ge o na le HIV, eya kliniking ba go alafe. Se dumele tirelo ye e fokolago kliniking efe kapa efe. Ge o swanela go fiwa dihlare tša "anti-retro virals (ARV)" (go ya ka palo ya gago ya cd 4), kgonthiša gore o di hwetša ka mehla le gona o di diriša ka moo go šupetšwago. Mo nakong ye ga go na kalafo ye e ka fedišago HIV, eupša bolwetši bjo bo ka laolwa mme o ka phela bophelo bjo bobotse bjo botelele ge o bo laola gabotse.
Ge teko e bontšha gore o na le HIV o swanetše go kgopela le teko ya TB. Ge tshonto ya gago e gateletšwe ke HIV o ka swarwa ke TB gabonolo. Ke TB ye e dirago gore o se kganyoge dijo, o gohlole le gona o fokotšege boima. Ge o na le TB kgonthiša gore o kgopela dihlare tša go e alafa - gopola gore TB e a alafega!
Ka lehlakoreng le lengwe, ge o lekilwe go bona ge eba o na le TB mme wa hwetša go le bjalo, o swanetše go kgopela le teko ya HIV - e ka ba gore o hlasetšwe ke TB ka baka la tshonto ye e fokolago ya go gatelelwa ke HIV.
Ga go hlokege gore motho a hlokafale ka ge a na le HIV - se se hlokegago ke gore o tsebe boemo bja gago le gore o alafše. Re kgopela gore o ye go lekwa mme ge o na le HIV, o nyake kalafo. Re le hloka bohle!
<fn>PulaImvula. MmeJaneSays.2011-09-27.nso.txt</fn>
Mohumagadi Jane o re...
Re swanetše go fela re ema re ipotšiše gore na ke eng seo re se dirago Go araba potšišo ye ka botlalo re swanetše go akanya le seo re sa se dirego?
Ga re diriše bakontraka ba bašweu go lema naga ya batšweletši ba baso.
Ga re "lemele" batho, ke go re ga re direle balemi mošomo wa bona.
Ga re leke go fa batho sebaka sa go lema ge ba kile ba ba le dibaka tša mohuta woo nakong ye e fetilego.
Ga re dire nke re thuša batho mola go se bjalo (window dressing).
Ga re leke go hodiša bao ba rekago ditšweletšwa ka go tiiša maemo a bona a BEE.
Ga re leke go hodiša bao ba rekišago dinyakwapšalo (inputs) ka go tiiša maemo a bona a BEE.
Tšeo re di dirago ke dife?
Re tšwetša batšweletši ba baso pele - bao ba ikemelago le gona ba kgotlelelago.
Re ruta batšweletši ba baso gore ba kwešiše mabaka ao a ba gapago go dira tšeo ba di dirago.
Re hlohleletša batšweletši go diriša methopotlhago ka botlalo.
Re bontšha batšweletši ba baso ka moo ba swanetšego go hlokomela naga ye ba e dirišago.
Re thuša batho go diriša tšeo ba nago le tšona go itlholela ditseno le go tšweletša dijo tša go iphepa le go fepa motse wa bona le ge e ka ba setšhaba sa rena.
Re swaragane le go fetola temo - go tloga go intasteri ye e bušwago ke batho ba bašweu go ya go yeo e akaretšago batho ba ditšo tšohle le merafe yohle.
Re thuša batho bao ba kgonago go tsenela naga - nagakopanelo, naga ye e hirwago le ge e ka ba naga ye e lego ya bona (go diriša naga ka mokgwa wa go swarelela le wa go hlagiša poelo).
Re leka go dirišana le dikgoro tšohle tša mmušo go lomaganya thušo ye e fiwago batšweletši.
Re loga maano a go kgontšha batšweletši go hwetša metšhene le ditlhamo.
Re loga maano a go kgontšha batšweletši go hwetša thušo ya tšhelete (grants) go dikgoro tša mmušo.
Gantši ke a nyama ge ke ekwa gore go na le batho bao ba "lemelago" batšweletši ba baso. Go na le mekgatlo le ge e ka ba batho ba ba itšego bao ba dirišago naga ya balemi ba baso go ikhola mme ba re ke "tlhabollo ya batšweletši". Ge motšweletši yo mošweu a diriša naga ye e lego ya motšweletši yo moso o swanetše go e hira, go e lefela, le go dumela gore o hira naga ka nepo ya go itemela. Re kgopela gore batho ba se ke ba dira mo nkego ba thuša batšweletši mola go se bjalo.
<fn>PulaImvula. MmeJaneSays.nso.txt</fn>
Mohumagadi Jane o re...
Ditabeng tša maloba go begilwe ka botlalo ka Setlamo sa Bafsa sa ANC seo se boletšego ka naga (le dipanka le meepo), mme go kgahliša kudu go kwa ka moo batho ba ba fapanego ba gopolago ka taba ya naga.
Nna ke bona naga e le mothopo wo re swanetšego go o diriša go tšweletša dijo le tlhale. Dilo tše ntši lefaseng di atafala ngwaga le ngwaga - batho, diruiwa, dikoloi, bjalobjalo. Eupša naga e ka se oketšege - e segetšwe mellwane. Ge re gopola nnete ya gore batho ba dula ba atafala mola naga ye e dirišwago go tšweletša dijo e dula e fokotšega (gobane batho ba hloka sebaka seo ba ka agago dintlo tša bona go sona - metsesetoropo e gola ka go katološwa nageng) re swanetše go kgonthiša gore seripana se sengwe le se sengwe sa naga se dirišwa ka botlalo go tšweletša ka moo go kgonegago.
Lehono mono Afrika-Borwa ditaba di raragane ka ge bontši bja naga ye go tšweletšwago go yona bo lengwa ke batšweletšikgwebo ba bašweu. Bjale go bolelwa gore batšweletši ba ba swanetše go amogwa naga ye ntle le tefo mme e fiwe batho ba baso. Ka lehlakoreng le lengwe go na le mafelo (naga) a mantši ao e lego nagakopanelo (ye e laolwago ke pušosetšhaba) mme bontši bja naga ye ga bo dirišetšwe tšweletšo. Gape go na le diketekete tša dihektare tšeo di abetšwego batho ba baso go ya ka mananeo a Kgoro ya Ditaba tša Naga. Na taba ye e amana le mmala wa motho Go ya ka nna, AOWA - go ba motšweletši yo a tšweletšago fela go iphepa (subsistence producer), motšweletšinyane (small holder) goba motšweletšikgwebo yo a atlegilego, ga go sepelelane le mmala wa gago?
Re a tseba gore ge o nyaka go ba motšweletši yo a atlegilego o swanetše go ba le tsebo, bokgoni, metšhene, mebaraka le tšhelete ya go reka dinyakwapšalo (inputs). Go no fa motho naga go ka se mo fetole motšweletši - ge o ema ka karatšheng o ka se fetoge koloi! Ge o na le naga, ga se wena motšweletši. Ge o nyaka go bitšwa motšweletši o swanetše go diriša naga ya gago ka botlalo o tšweletše ka moo go kgonegago.
Ke šišinya gore re leke ka maatla go thuša batho ka moo re kgonago nageng yeo ba šetšego ba na le yona gore seripana se sengwe le se sengwe se tšweleletše setšhaba sa rena dijo le tše dingwe. Ge naga ye yohle e tšweletša ka moo go kgotsofatšago, mohlamongwe e ka ba nako ya go itshwenya ka ditaba tše dingwe. Naga e bohlokwa, ge o kgona go tsenela naga o na le boikarabelo bja go e diriša ka tshwanelo. A rena re lego batšweletši re ineele go tšweletša ka mafolofolo, re hlokomologe dipolelo tša boradipolitiki bao ba ikemelago.
<fn>PulaImvula. Moisture(wheat).2011-03-14.nso.txt</fn>
Dibjalo tšohle di hloka meetse go gola mme ntlha ye bohlokwahlokwa tšweletšong ya dibjalo mašemong ao a sa nošetšwego ke go hwetšagala ga monola wo o lekanego lebakeng la go gola ga tšona - ntlha ye e ama le korong ya gago.
Go tloga ka kgwedi ye kgatišo ya Pula/Imvula ye e bolelago ka korong e tlo romelwa go babadi bohle, e sego fela go Basotho ba Freistata. Re swanetše go gopola gore Kapa-Bodikela e na le klimate ya Mediterranean (Watlelegare), seo se rago gore felo fao pula e na marega, e lego sehla sa go tšweletša korong. Pabalelo ya monola ga e bohlokwa go batšweletši ba Kapa-Bohlabela go swana le ka moo e lego bohlokwa go batšweletši ba mafelo a mangwe mono Afrika-Borwa, mo re swanetšego go babalela meetse a pula ye e nago selemo gore dibjalo di kgone go mela ka ona marega mola go omile.
Tšweletšo ya dibjalo e nyaka monola mmung. Dibjalo tše di fapafapanago ga di hloke monola ka go lekana mme taba ye e swanetše go elwa hloko pele ga ge motšweletši a kgetha mohuta wa dibjalo tše a nyakago go di bjala. Monola o nyakega gape go nolofatša tlhahlamollo ya mašaledi a dibjalo tša sehla se se fetilego go oketša podišwa mmung, yeo e lego phepo ya dibjalo.
O ka be o se wa ba wa phetha ge eba o tlo bjala korong goba aowa; sephetho sa gago se tlo theiwa godimo ga poelo (profitability) ya tšweletšo ya korong le ge e ka ba peakanyo ya tirišonaga ya lebakatelele. Batšweletši ba bantši ba phethile go bjala dibjalo tše di itšego ka lenaneo le le itšego la phetošopšalo, ntle le go šetša go fetogafetoga (fluctuation) ga thekišo ya tšona lebakengkopana. Ge o bjala korong ngwaga le ngwaga o kgonthiša gore o na le puno ge mabaka e le a mabotse le gore o na le korong ya go rekiša ge thekišo e le ya godimo (le ge go le bjalo, ka lehlakoreng le lengwe o tla ba le korong le ngwageng wo mobe mme wa swanela go amogela thekišo ya fase).
Go bohlokwa gore o leke go kgonthiša gore dibjalo tša gago di kgona go hwetša monola wo o nyakegago mmung lebakeng lohle la go gola ga tšona. Mehuta yohle ya mmu e kgona go boloka meetse, eupša ye mengwe e phala ye mengwe ka bokgoni bja go boloka monola. Mabu a mohuta wa sehlaba ga a kgone go boloka meetse gabotse ka ge meetse a gamolega gabonolo ka go sobelela fase, ge e se gore go na le llaga ye e sa tsenelelwego (go swana le ya leswika goba letsopa) yeo e ka šitišago meetse go lahlega. Mabu ao a akaretšago dillaga tše di sa tsenelelwego botebong bjo bo sego ka fase ga 600 mm go ya go 1 m, ke ona a swanelago pabalelo ya monola le tšweletšo ya dibjalo ngwaga le ngwaga. Mabu a mantši kua Freistata-Bohlabela ke a mohuta wo; ke ka fao a swanelago tšweletšo ya korong ya marega gabotse, le ge e le lefelo la fao pula e nago selemo.
Ge o se na mahlatse a go kgona go nošetša mašemo a gago o tla swanela go tshepa pula go tsenya monola mmung. Bokagodimo bjo bo lemolotšwego bo kgontšha pula go tsenela mmung. Re holofela gore o šetše o lemogile ka moo meetse a tšhabago ge a ela bokagodimong bjo bothata. Khupetšo (mulch) yeo e dutšego godimo ga mmu le yona e thuša meetse go tsenela; go feta fao e fokotša maatla a marothodi a pula mme e fa meetse sebaka sa go tsenela mmung.
Meetse a bolokwa dibakaneng tša gare ga dikarolwanammu (soil particles). Mehuta ye megolo ya mmu ke sehlaba, seloko le letsopa, mme mohuta wo mongwe le wo mongwe o kgona go boloka bokaakang bjo bo fapanago bja meetse. Palogare ya monola woo o ka bolokwago ke mehuta ye e boletšwego ya mmu, ke 25 mm malebana le mmu wa 150 mm. (Mmu wo o kgontšhago medu go tsenelela go fihla botebong bja 1 m, o ka boloka pula ya 180 mm). Bokaakang bja monola wo o ka bolokwago mmung bo sepelelana le mohuta wa mmu, maemo a popegommu, mokgwa wa go lema le botebo bja mmu.
Monola mmung o ka lahlega ka baka la kedišo (radiation) ya letšatši (bokagodimo bja mmu bo a ruthufala mme se se oketša moyafalo); tiro ya kapilari ya mmu (ke go re tshepelo ya monola gare ga dikarolwanammu), go rotogela bokagodimong bja mmu moo monola o moyafalago wa tsena atmosfereng; le ka baka la phufulelo ya mengwang goba dimela dife le dife tšeo di ka gopolwago go ba mengwang tšhemong. (Ntlha ya mafelelo ke le lengwe la mabaka a magolo a go lahlega ga monola mmung.
Na monola re ka o babalela bjang bokaone?
Kgonthiša gore pula ye e nago e kgona go tsenelela mmung ka go ela hloko gore bokagodimo bo dule bo le maemong a a nyakegago. Legogo le lethata bokagodimong bja mmu le bopa lepheko mme meetse a pula ye e latelago a a tšhaba bakeng sa go tsenelela mmung.
Tlogela mašaledi a mantši ka moo go kgonegago a dibjalo tše di bunnwego go fokotša khuetšo ya marothodi a pula bokagodimong bja mmu le go šitiša popego ya legogo. Gopola gore go ya ka tlhahlamollo le go bola ga mašaledi, dibjalo tše mpsha di ka hloka menontšha ye mengwe gape ya naetrotšene ka baka la go tšwelela ka go nanya ga phepo yeo e sa dutšego mašaleding.
Pšhatla legogo leo le ka bego le bopegile godimo ga mmu morago ga dipula tše di nelego ka maatla. Legogo ga le šitiše fela pula ye e tlogo latela go tsenelela, eupša le nolofatša le tiro ya kapilari yeo e omišago mmu.
Fediša mengwang gore mašemo a dule a hlwekile lebaka lohle gare ga puno ye e fetilego le pšalo ya dibjalo tše mpsha.
Khupetšo ya lerole bokagodimong bja mmu e šoma bjalo ka lepheko leo le šitišago tiro ya kapilari yeo e gapago monola wo o lego mmung ya o rotošetša atmosfereng. Le ge khupetšo e mona kedišo ya letšatši, moyafalo e a direga, eupša ganyane fela karolong ya 5 cm ya ka godimo ya khupetšo ya lerole.
Khupetšo e ka ba mašaledi a dibjalo (ka kakaretšo) goba e ka ba lerole leo le swanetšego go laolwa lebakeng lohle la tatšo (fallow period) ka go lema tšhemo semotšhene (mechanical tillage).
Dintlha tše dingwe tša tšweletšo ya dibjalo di bohlokwa kudu malebana le katlego. O swanetše go babalela monola wo montši ka moo go kgonegago le go fediša mengwang ka mehla. Tlhokego ya monola ke ye nngwe ya dintlha tše di ka šitišago tšweletšo ya dibjalo kudu.
<fn>PulaImvula. MoistureMaize.2010-02.nso.txt</fn>
Ntlha ye bohlokwahlokwa tšweletšong ya mabele mašemong ao a sa nošetšwego ke khwetšagalo ya monola wo o lekanego lebakeng la go mela ga dibjalo tše di itšego.
Tsebišo ka ga bokaakang bja pula ye e nago gammogo le nako yeo e ka letelwago ka yona e hwetšagala malebana le lefelo le lengwe le le lengwe mono Afrika-Borwa (botšiša Kgoro ya Temo ya gae). Tsebišo ye e ka dirišwa fela bjalo ka mošupatsela peakanyong ya tšweletšo ya dibjalo.
Re swanetše go babalela monola mmung ka lebaka lang?
Tšweletšo ya dibjalo e nyaka monola - dibjalo tša go fapafapana di hloka monola ka go fapana mme se se swanetše go elwa hloko pele ga ge sebjalo seo se tlogo bjalwa se kgethwa.
Ka tlhago pula ga e ne ka nako yeo e nyakegago ka tshwanelo mabapi le sebjalo se sengwe le se sengwe se se itšego.
Ka kakaretšo tikologo yeo dibjalo di tšweletšwago go yona mono Afrika-Borwa e na le klimate ye e omilego.
Go bohlokwa go kgonthiša gore go be le monola wo o lekanego ka nako ya maleba ya go bjala go kgontšha momelo le tlhabologo ya ka pela ya medu. Nako ya maleba ya pšalo e akaretša dinyakwa tša sebjalo mabapi le monola dikgatong tše bohlokwa go goleng ga sona, go sepelelana le dipula tša ngwaga tše di nago sehleng seo (mohlala: go ipeakanyetša lebaka la pula ka nako ya go enya peu ga lehea, goba go khukhuša ga sonoplomo).
Go hlohleletša tlhahlamollo ya mašaledi a dibjalo tša sehla sa go feta le go okeletša podišwa mmung ka nepo ya go hlagišetša dibjalo phepo.
Na meetse a ka bolokwa mehuteng yohle ya mmu?
Ee, le ge mabu ao a akaretšago sehlaba se sentši godimo ga llaga ye e tsenelelwago a dumelela meetse a a fetišago go gamolwa.
Mabu ao a akaretšago dillaga tše di sa tsenelelwego (go swana le letsopa) botebong bjo bo sego ka fase ga 600 mm go ya go metara e tee, ke ona a swanetšego pabalelo ya monola le tšweletšo ya dibjalo ngwaga le ngwaga gabotse.
Na monego ya pula mmung re ka e nolofatša bokaone bjang?
Khupetšo (mulch) godimo ga mmu.
Na monola o bolokwa bjang mmung?
Meetse a bolokwa dikgobeng tša gare ga dikarolwanammu (soil particles).
Mabu a fapana ka mehuta, e lego sehlaba, seloko le letsopa.
Bokaakang bja meetse ao a bolokwago bo fapana go ya ka mohuta wa mmu.
Palogare ya meetse ao a ka bolokwago ke sehlaba, letsopa le seloko ke monola wa 25 mm mmung wa 150 mm. (Mmu wa botebo bjo bo kgontšhago medu go tsenela metara e tee o kgona go boloka pula ya 180 mm).
Monola mmung o lahlega ka lebaka lang?
Kedišo (radiation) ya letšatši. Bokagodimo bja mmu bo a ruthufala mme se se oketša moyafalo.
Tiro ya kapilari mmung. Se ke tshepelo ya monola gare ga dikarolwanammu go ya bokagodimong bja mmu fao o moyafalago wa rotogela lefaufaung.
Phufulelo ya mengwang goba dimela dife le dife tšeo di ka tšewago go ba mengwang mašemong. (Le ke le lengwe la mabaka a magolo ao a hlolago tahlego ya monola mmung).
Mokgwa wo mokaone wa go babalela monola ke ofe?
Kgonthiša gore pula ye e nago e kgona go tsenelela mmung ka go kgonthiša gore bokagodimo bja mmu bo dula bo le maemong a a nyakegago. Legogo bokagodimong bja mmu le bopa lepheko le lethata mme meetse a pula a a tšhaba bakeng sa go tsenelela mmung.
Tlogela mašaledi a dibjalo tša sehla sa go feta ka bontši ka moo go kgonegago mašemong go fokotša khuetšothwii ya marotholodi a pula bokagodimong bja mmu, mme ka tsela yeo o kgona go šitiša popego ya legogo. Gopola gore go ya ka tlhahlamollo ya mašaledi (stubble) dibjalo di ka nyaka menontšha ye mengwe gape ya naetrotšene ka baka la tokologo ya go nanya ya phepo yeo e sa lego gona mašaleding.
Morago ga dipula tše maatla pšhatla legogo leo le ka bego le bopegile bokagodimong bja mmu. Legogo ga le šitiše fela tsenelelo ya pula ye e sa tlogo na, eupša go feta fao le thuša tiro ya kapilari, seo se omišago mmu.
Mašemo a swanetše go dula a hloka mengwang lebaka lohle la gare ga puno ya sehla se se fetilego le pšalo ya dibjalo tša sehla se se tlago.
"Khupetšo ya lerole" (dust mulch) bokagodimong bja mmu e bopa lepheko leo le šitišago tiro ya kapilari, e lego tshepelo ya monola go tšwa mmung go ya lefaufaung ka mokgwa wa moyafalo. Le ge khupetšo ye e hupa (mona) phišo ya kedišo ya letšatši, moyafalo e sa ba gona, eupša e diragala gannyane fela karolong ya 5 cm ya ka godimo ya khupetšo ye e omilego ("khupetšo ya lerole").
Khupetšo e ka ba mašaledi a dibjalo (ka kakaretšo) goba "khupetšo ya lerole" yeo e swanetšego go tiišwa ka go lema mmu semotšhene lebakeng lohle la go latša tšhemo.
Go bohlokwa go diriša "khupetšo ya lerole" mabakeng a gare ga dipula go babalela meetse a mantši ka moo go kgonegago mmung.
<fn>PulaImvula. Money.2008-01.nso.txt</fn>
Go bohlokwa go gopola gore ka kakaretšo bolemi bo nepiša tšweletšo ya dipoelo. Go nyakega tšhelete ye ntši go bjala lehea mme dikakanyatshenyegelo tše di sepelelanago le tšweletšo ya lona ke ye nngwe ya dintlha tše bohlokwahlokwa mabapi le taolo ya tšweletšomabele.
Ditshenyegelo di ka arolwa ka magoro a mabedi - ditshenyegelothwii (direct/variable costs) goba tšeo di ka fetogago, le ditshenyegelotii (over-head/fixed costs) goba tšeo di sa fetogego.
Tše ke ditshenyegelo tšeo di amanago le tshepedišo ya mešomo yohle ya temo - ke ditshenyegelo tšeo di sa sepelelanego thwii le pšalo ya dibjalo tše di itšego. Ditshenyegelo tše ka tlwaelo di tšwela pele ka ge di sa sepelelane le nako ya ngwaga goba sehla. Tšona di akaretša tefotšhupatlotlo, tefo ya tirelopanka, meputso le ditefo tša badiredi, go goga tšhelete, mohlagase, dilaesense le dilevi (levies), go lokiša le pabalelo ya didirišwa, tswalo ya dikadimo, ditshenyegelo mabapi le dinamelwa, dingwalelo, bjalobjalo. Ditshenyegelo tše di ka fapana kudu go tloga go molemi go ya go yo mongwe go ya ka bogolo bja polasa, bokaakang bja sekoloto, le mokgwa wa taolo le ditshenyegelo tše di sepelelanago le yona.
Tše ke ditshenyegelo tšeo di sepelelanago thwii le pšalo ya dibjalo tše di itšego. Di amana le tša go swana le tisele, monontšha, peu, dikhemikhale, puno, papatšo le mošomo wa sewelo (casual labour). Gantši ditshenyegelo tše di ka bapišwa hektare ka hektare ntle le go ela mohuta wa temo le kgonagalopoelo ya dibjalo tše di tlogo bjalwa hloko.
Go bohlokwa kudu gore ditaba tšeo di amago tšhelete di beakanywe gabotse pele ga ge go bjalwa dibjalo dife goba dife. Go kaone kudu go lema le go bjala tšhemo ye nnyane ka tshwanelo go ipha sebaka se sebotse sa go ba le poelo. Gantši go na le ditshenyegelo tšeo di sa naganwego ka nako ya go beakanya pšalo - mo tlase re fa mohlala wa mekgwa ya go lema yeo e ka nyakegago tshepetšong ya go tšweletša dibjalo.
Phatlalatšo ya kalaka.
Go lema mašemo ka mogoma wa dipapetlasediko.
Go phatša mašemo ka sephatšammu.
Go lema ka mogomapetlwa /mogomatšhisele.
Go lema ka mogoma wa ka mehla.
Peakanyo ya seloto.
Kgašetšo ya dibolayangwang le dibolayasenyi.
Go tšhela monontšha wa ka godimo (top dressing).
Poeletšo ya kgašetšo ya dibolayangwang le dibolayasenyi.
Thwalo ya mabele.
<fn>PulaImvula. Money.2010-04-01.nso.txt</fn>
Mongwadi wa Moisimane, William Shakespeare, o kile a re: "Neither a borrower not a lender be, for loan of't loses both itself and friends". (Ka Sesotho re ka re o re: "Se be moadimi le ge e ka ba moadingwa, gobane kadimo gantši e a itimetša mme e timetša le bagwera"). Ye e tloga e le keletšo ye botse yeo motho a ka se tsogego a itshola ge a e etše hloko. Le ge go le bjalo, ge o le motšweletši mehleng yeno, mohlamongwe o tla swanela go adima tšhelete go ka tšwela pele.
Ke ka lebaka lang batšweletši ba swanelago go adima tšhelete?
Goba o mongnaga goba aowa, goba o kgona go diriša naga go ya ka mokgwa wo mongwe wo o lotegilego, temo ke kgwebo mme o tla hloka tšhelete go e thomiša. Go feta fao, ga go na taba ka moo o hweditšego naga ka gona. O ka ba o amogetše naga go ya ka lenaneo la mpshafatšo goba pušetšo ya naga, goba o ka ba o rekile naga ka tšhelete ya gago yeo o e hweditšego ka kgwebo ye nngwe - o tlo hloka tšhelete ya go lema.
Naga e a tura mme batho gantši ga ba tsebe gore tšhelete ya go hwetša naga ba tla e bona kae. Madimabe ke gore naga ke karolo fela ya temokgwebo. Ge o nyaka go rua, o tla swanela go reka diruiwa (dikgomo, dinku, dipudi, dikolobe goba diruiwa tša maphego). Ge o nyaka go tšweletša dibjalo goba merogo, o tla swanela go reka ditrekere le ditlhamo tša go lema. Ga go fele mo, gobane go sa nyakega tšhelete ya go reka dinyakwapšalo (peu, monontšha, dikhemikhale, tisele, bjalobjalo). Ga go makatše ge tšhelete ye e ntšhetšwago dinyakwapšalo le metšhene e feta yeo e ntšhetšwago naga.
Go nyakega eng?
Kadimo ya tšhelete ke kgwebo - go na le motho yoo a hweditšego tšhelete yeo a nyakago go e diriša gore a hwetše poelo godimo ga yona. Ka mantšu a mangwe, motho yoo a nago le tšhelete yeo a nyakago go e adima yo mongwe, o nyaka go kgonthiša gore tšhelete yeo e ka se lahlege le gore morago ga lebaka la kadimo o tlo bušeletšwa tšhelete ye e fetago yeo a e adimilego motho yoo. Taba ye e amana le kgonagalokotsi (risk) - ge kgonagalo ya go lahlegelwa ke tšhelete yeo e le ye kgolo, moadimi o lefiša moadingwa tefo ya godimo, goba re ka re tswalo yeo moadingwa a tlogo e lefa mabapi le tšhelete yeo e tlo ba ya godimo.
Ka tlwaelo ge o adima tšhelete o tla swanela go lota pušetšo ya yona, ke go re go nyakega toto (karanti) ya sebopego se se itšego. Lebaka ke gore ge o ka palelwa ke go bušetša kadimo, moadimi o tlo rekiša selo seo o lotilego tšhelete yeo ka sona gore a se lahlegelwe.
Nakong ye e fetilego batho ba ile ba adima tšhelete go mokgatlo wo o itšego gomme ge ba palelwa ke go e bušetša, ba ya go mokgatlo wo mongwe ba adima tšhelete go wona. Batho ba ile ba se gapeletšwe go utolla dikadimo tšohle tša bona. Molao wa Khodi wa Setšhaba o fetotše seemo se, mme mokgatlo wo o adimago tšhelete o ka bonwa molato (wa "go adima ka go se šetše") ge o ka adima motho yoo a sa kgonego go bušetša tšhelete yeo. Gonabjale go na le bohlatse (database) mabapi le dikadimo tšohle, mme ebile le ge motšweletši a sa utolle dikoloto tša gagwe tšohle (seo ka tshwanelo a swanetšego go se dira), mokgatlokadimo o ka hwetša tsebišo mabapi le motšweletši mme wa gana kgopelo ya gagwe ya kadimo ye mpsha.
Gantši batšweletši ba a ngongorega ge dikgopelo tša bona mabapi le dikadimo di ganwa, eupša ge motho a sa kgone go bušetša tšhelete ye a e adimilego, mafelelong o tlo begwa go ba pankoroto mme gwa latela dilo tše pedi tše mpe. Mokgatlokadimo o tlo lahlegelwa ke tšhelete mme wena wa ngwadišwa bjalo ka motho wa rekoto ye mpe ya khodi (bad credit record), seo se ka go šitišago ka moso go adima tšhelete gape kae le kae. Go bohlokwa kudu go lemoga gore tšhelete efe le efe yeo e adimilwego e swanetše go bušetšwa - kadimo ke kadimo, ga se mpho goba thušo (grant).
Batšweletšamabele ba bafsa ba ba le mathata go hwetša dikadimo ka lebaka lang?
Bokgoni bja go bušetša kadimo go ya ka kakanyo ya gago ya tshepelo ya tšhelete (cash flow projections). Motho yo a go adimilego tšhelete o nyaka go ba le nnete ya gore mafelelong a lebaka la kadimo o tla ba le tšhelete yeo go e bušetša go yena. A re tšeeng tšweletšo ya dibjalo bjalo ka mohlala: ge o nyaka go bjala korong, o tla swanela go ntšha diranta tše e ka bago R5 000 godimo ga hektare. Go ya ka thekišo ya gonabjale ya korong (sehleng se se fetilego batšweletši ga se nke ba amogela R2 000/tone), o tla swanela go hwetša poelo ya ditone tše 2,5 godimo ga hektare go lefela ditshenyegelo tša gago fela (to break even). Se lebale gore mafelong a mantši poelo ya palogare lebakengtelele e fase ga ditone tše 2 godimo ga hektare. Ge motšweletši a nyaka go adima tšhelete go bjala korong, moadimi o tlo ela tše di latelago hloko: dipoelo tša lebakatelele (long-term yields), thekišo ye e letetšwego ya korong, le ditshenyegelo mabapi le tšweletšo ya yona. Mo lebakeng le ga go na le mokgatlo wo o ratago go adima balemi tšhelete go tšweletša korong - gomme lebaka ke le le tiilego: tšweletšo ya korong ga e na mohola (not profitable).
Poelo ye nnyane godimo ga tšhelete ye e beilwego. Mo lebakeng le intasteri ya korong e mathateng, eupša re swanetše go gopola gape gore ka kakaretšo mohola (profitability) wa tšweletšo ya korong o fokotšegile kudu. Go na le pheteledi ya ditšweletšwa tše ntši, seo se gatelelago dithekišo tša tšona, le gona ditshenyegelo mabapi le tšweletšo di godimo kudu. Morero wo wohle ga o na mohola wo o bonagalago. Mabakeng a mohuta wo mokgatlokadimo ga o rate go adima motho tšhelete ka ge moadingwa a sa kgone go tshepiša moadimi poelo ye kaone godimo ga tšhelete ye a e ntšhitšego.
Boitemogelo bja motšweletši. Ge o thoma kgwebo goba boiphedišo bjo bofsa o hloka boitemogelo mme o ka dira diphošo gabonolo. Gantši go ba bjalo mabapi le batšweletši ba ba hlabologago - bona ga ba na boitemogelo bja mengwaga ye mmalwa goba bohlatse bja maitekelo a a atlegilego (proven track record). Maemo a a thatafatša kadimo ya tšhelete go ya pele.
Toto (karanti) mabapi le kadimo. Bjalo ka ge re šetše re boletše, moadimi o nyaka go tseba gore ge moadingwa a ka šitega go bušetša kadimo, yena moadimi a ka kgona go rekiša letlotlo la gagwe go hwetša tšhelete ya gagwe. Gantši motšweletši (moadingwa) ga a kgone go diriša naga bjalo ka toto (karanti) (seo e lego mokgwa wa ka mehla temongkgwebo). Batšweletši ba bantši ga se beng ba naga (bjalo ka ge ba diriša nagakopanelo goba nagakhirišo), goba motšweletši a ka ba a šetše a ngwadišitše tlamo ya mathomo (first bond) mabapi le naga ge a e reka. Ge motšweletši a palelwa ke go tšweletša toto, moadimi a ka gana go mo adima tšhelete ka go tšhaba gore a ka lahlegelwa ke peo ya gagwe.
Batšweletši ba ka dira eng mabapi le taba ya gore ka tlwaelo ba swanetše go tšweletša toto ge ba nyaka go adima tšhelete (production credit)?
Peo ye e nyakegago go bjala dibjalo tše di itšego e ka ba tikologong ya R4 500/hektare (mohlala wa palogare ya ditshenyegelo). Ge motšweletši a nyaka go bjala dihektare tše 100, o tla swanela go adima R450 000. Tšhelete ye ke ye ntši kudu.
Ge e le gore motšweletši o lema naga ye botse ya poelotebanywa (target yield) ya godimo, fao pula e nago gabotse le gona thekišo ya mabele e mo kgontšhago go hwetša poelo ye kaone, gona motšweletši a ka kgopela kadimo ya tšweletšo (production loan) go Land Bank, pankakgwebo, kgwebo ya agri goba koporasi.
A re re motšweletši ga a kgone go diriša naga ya gagwe bjalo ka toto mme o swanetše go tšweletša toto ya mohuta wo mongwe. Ke mo inšorense ya dinyakwapšalo (input insurance) e bago bohlokwa. Inšorense ye e hlamilwe go šireletša motšweletši mabapi le ditiragalo tša tlhago (acts of God), e sego mabapi le mekgwa ye e fokolago ya bolemi. Ka mantšu a mangwe, motšweletši o swanetše go diriša mekgwa ye mebotse ya go lema le gona o swanetše go ba le bohlatse bja palogare ye e amogelegago ya poelo lebakengtelele (acceptable long-term average yield) ge a nyaka go fiwa inšorense ye. Ba khamphani ya inšorense ba tla lekola tšwelopele ya motšweletši go tloga mathomong mme ba ka gana go šireletša dibjalo ka nako ye nngwe le ye nngwe - ba tla kgonthiša mohuta le botebo bja mmu, phetleko ya dišupommu, tshepetšo ya pšalo, kgetho ya khalthiba, monontšha, pego mabapi le go tšwelela mmung ga dibjalo (emergence report) le taolo ya mengwang le disenyi, mme ge tšohle tše di sa sepelelane le ditšhupetšo tša khamphani, ba tla gana go šireletša dibjalo tšeo.
Ditiragalo tša tlhago (acts of God) tšeo di akaretšwago ke inšorense ye ge e dumelelwa, ke tša go swana le komelelo, tšhwane (šobane), mafula, sefako le mollo. Se lebale gore ga ba lefele ditshenyegelo tšeo di hlolwago ke mekgwa ye e fokolago ya bolemi. Ge dibjalo tša gago di folotša ka baka la phošo ya gago, o ka se lefše.
Ge kgopelo ya gago ya inšorense ya dinyakwapšalo e dumelelwa, khamphani yeo e karanta (tiišetša) palo ye e itšego ya ditone goba ditseno (go na le maikemišetšo a a fapanago ao a šomago ka go fapana ganyane). Le ge go le bjalo, inšorense ye e šireletša tekanyo ya 60% - 65% fela ya tšeo di akaretšwago (of the insured value). Bjalo ka mohlala a re re palogare ya poelo ya gago lebakengtelele tšhemong ye e itšego ya lehea ke ditone tše 4/hektare, tšeo thekišo ya tšona e ka bago R1 500/tone (ke go re mohola wa tšeo di šireleditšwego ke R6 000/hektare). Inšorense ye e karanta karolo ya 60% fela ya mohola woo, e lego R3 600/hektare. Elelwa gore re boletše ra re ditshenyegelo tša tšweletšo e ka ba tikologong ya R4 500/hektare. Ka mantšu a mangwe, mohola wa karolo ye e karantiwago ke inšorense (R3 600/hektare) e fetwa ke palo ya ditshenyegelo tša tšweletšo (R4 500/hektare). Ge o le mokgatlokadimo o ka se rate go adima motšweletši tšhelete ka go tseba gore ge go ka ba le kotsi ya tiragalo ya tlhago, moadingwa a ka se kgone go bušetša kadimo - le ge a na le inšorense ya dinyakwapšalo. Se lebale gape gore inšorense ye e a tura - ngwageng wa go feta batšweletši ba ba hlabologago ba kua Freistata-Bohlabela bao ba bjetšego korong, ba ile ba swanela go lefa palo ye e fetago R850/hektare mabapi le inšorense ya dinyakwapšalo.
Mekgatlokadimo ye e ka thušago batšweletši ba bafsa ba dibjalo tša go fapafapana le barui ba diruiwa ke efe?
Bjalo ka ge re bone ka godimo, go adima tšhelete e ka ba kotsi mme go na le dintlha tše mmalwa tšeo di swanetšego go elwa hloko pele ga ge go kgopelwa kadimo. Go na le mekgatlo yeo e adimago tšhelete ntle le mathata ge e kgodišitšwe gore kadimo e tla bušetšwa. Batšweletši ba ka kgopela dikadimo go Landbank, dikgwebo tša agri (Senwes, OVK, NWK, MGK, GWK), dikoporasi tša temo (VKB), dipankakgwebo, mekgatlotlhabollo (Mpumalanga Agricultural Development Corporation -MADC, Uvimba Bank kua Kapa-Bohlabela), bjalobjalo. Ela hloko gore mokgatlokadimo ga o a tlamega go go adima tšhelete - wo mongwe le wo mongwe o na le dilekanyo le maikemišetšo a wona mabapi le kadimo. O ka ikgokaganya le mekgatlo ye wa botšiša ka ga dinyakwa tša yona.
Go diragala eng ge motšweletši a sa bušetše kadimo ka botlalo?
Ka baka la mohola wo o fokotšegilego wa bolemi go kile gwa diragala gantši mengwageng ya kgauswi ye e fetilego gore batšweletši ba šome ka maatla ngwaga wohle, ba tšweletše puno ye ba e rekišago mme mafelelong a sehla ba hwetša ba hlaela tšhelete ya go bušetša kadimotšweletšo ya bona ka botlalo. Taba ye ke masetlapelo gobane motšweletši o tla ba a šometše lefela ngwaga ka moka le gona gantši a ka se kgone go bjala gape sehla se se latelago. Le ge go bjala gape sehla se se latelago e ka ba mokgwa o noši wa go feleletša sekoloto se se šetšego mabapi le dibjalo tša ngwaga wo o fetilego, mekgatlokadimo e swanetše go ela hloko gore e se ipakele mathata ka go adima batho tšhelete ka go se šetše.
Re ka eletša batšweletši mabapi le kadimo ya tšhelete ka go reng?
Kgonthiša gore o phetha dilo ka nako - se leke go di phetha mola nako e go šile.
Bjalo ka motšweletši o tšwela batho ba Afrika-Borwa mohola - ithete ka ge o le yo mongwe wa batšweletši bao ba fepago le gona ba apešago batho ba lefase!
<fn>PulaImvula. Mpumalanga.2008-03.nso.txt</fn>
Seswantšho se huparetše mantšu a mmalwa...
Seswantšho sa 1: Setsha sa maitekelo sa Malekutu.
Seswantšho sa 2: Tšhemo ye e bapilwego le setsha sa maitekelo lefelong la Malekutu.
Seswantšho sa 3: Setsha sa maitekelo sa Mbuzini.
Seswantšho sa 4: Setsha sa maitekelo sa Matibidi.
Seswantšho sa 5: Mašemo a praebete tikologong ya setsha sa maitekelo sa Matibidi.
Seswantšho sa 6: Mašemo a praebete tikologong ya setsha sa maitekelo sa Matibidi.
Seswantšho sa 7: Mna Jerry Mthombothi, molomaganyitlhabollo wa profense ya Mpumalanga maitekelong a kua Bronkhorstspruit.
Seswantšho sa 8: Mna. Jerry Mthombothi (go la ngele) le Mna Boy Mokoena (molemi) maitekelong a kua Bronkhorstspruit.
Seswantšho sa 9: Setsha sa maitekelo sa Dundonald.
Seswantšho sa 10: Setsha sa maitekelo sa Dundonald.
Morero wo mongwe wa rena Lenaneongtlhabollo la Balemi, woo o lefelwago ke Maize Trust, ke pšalo le tlhokomelo ya ditsha tša ditaetšo tša maitekelo dileteng tše di fapafapanego. Nepo ya maitekelo a ke go laetša 'mokgwa wo mokaone' mme re diriša ditsha tše ka matšatši a balemi ao a swarwago ngwaga wohle.
Seswantšho sa 1 se bontšha setsha sa maitekelo sa Malekutu, seo se lego dikilometara tše e ka bago tše 30 go ya thokong ya leboabohlabela la Nelspruit. Seswantšho sa 2 se bontšha tšhemo ye e lego hleng ga setsha sa maitekelo.
Palo ya dibjalo le katologano reing: le ge katologano ya dibjalo e sa bonale seswantšhong sa setsha sa maitekelo, go molaleng gore dibjalo tša seswantšhong sa tšhemo di kitlane go fetiša.
Seswantšho sa 3 se bontšha setsha sa maitekelo sa Mbuzini, seo se lego sebaka sa 150 km go tloga Nelspruit, thokong ya borwabohlabela, go ya Swatseng. Lehea la setsheng sa maitekelo e be e le le lebotsebotse - kudu ge le bapišwa le leo le bjetšwego ke balemi ba tikologo yeo. Bohlokwa bja go tšea dišupommu, pH ya mmu, tirišo ya monontšha, palo ya dibjalo, kgetho ya khalthiba gammogo le taolo ya mengwang le disenyi, tšohle ke dintlha tše di ka ahlaahlwago tikologong ye.
Diswantšho tša 4, 5 le 6 di tšerwe kua Matibidi (go ya thokong ya leboa la Graskop). Lefelo le ke nagakopanelo moo bontši bja mošomo bo phethwago ke basadi ka diatla (Jerry Mthombothi, molomaganyitlhabollo wa profense ya Mpumalanga, o re taba ye e kgauswi le go ba kgobošo "abuse" ya basadi). Seswantšho sa 4 seo se bontšhago batho bao ba swerego disamporele tšhemong, se tšerwe setsheng sa maitekelo mola diswantšho tša 5 le 6 di tšerwe mašemong a praebete tikologong yeo.
Kgoro ya Temo ya Mpumalanga e file balemi ba tikologo ye ditrekere le metšhene, eupša bontši bja mošomo bo sa phethwa ka diatla - go na le mathata a magolo mabapi le go abela dihlopha didirišwa tšeo di swanetšego go hlokomelwa gabotse gore di šome ka tshwanelo. Ka kakaretšo batho ba kgona go abelana didirišwa le ditrekere, eupša taba ya go lokiša le go hlokomela dilo tše e boima go laola - gabotsebotse boikarabelo ke bja gamang?
Diswantšho tša 7 le 8 di bontšha Mna Jerry Mthombothi (go la ngele), molomaganyitlhabollo wa profense ya Mpumalanga, le Mna Boy Mokoena (molemi) maitekelong a Bronkhorstspruit. Lehea ke le lebotse kudu le ge sehla sa monola se thatafaditše taolo ya ngwang ka metšhene.
Mna Mokoena e be e le yo mongwe wa balekwa Phadišanong ya Molemi wa Ngwaga ka 2007 - re ile ra mmona kgweding ya June 2007 ra hwetša a itokišeditše go tlogela temo ka baka la komelelo. Lenyaga o na le dihektare tše 400 tša lehea bjalo ka ge diswantšho di bontšha!
Balemi ba bantši ba tikologo ye e šetše e le balemikgwebo - taolo ya ngwang ke ye nngwe ya ditšhitišo di se kae tše di šetšego tše di sa swanetšego go fedišwa. Sehleng se se tlago re tlo nepiša kudu taolongwang ya sekhemikhale.
Diswantšho tša 9 le 10 di bontšha maitekelo a kua Dundonald, thokong ya bohlabela go ya Swatseng go tloga Badplaas. Seswantšho sa 9 se bontšha sephetho sa taolo ye botse, mme phapano gare ga maitekelo a le tšhemo ye nngwe seswantšhong sa 10 e molaleng.
Mathata tikologong ye, go swana le mafelong a mantši, a akaretša dišupommu, nako ya go bjala, palo ya dibjalo, tirišo ya monontšha le taolo ya mengwang. Ka kakaretšo balemi tikologong ye ba bjala mašengwana a manyane ao a lego nagengkopanelo.
Re lebogiša Mna Jerry Mthombothi ka boleng bja ditaetšo tša gagwe tša maitekelo mme re kganyoga go ithuta gape matšatšing a balemi ao tlogo swarwa dikgweding tše di tlago.
<fn>PulaImvula. Opot.2008-07.nso.txt</fn>
Na dipeu tša oli le tša proteine ke dife?
Letlakalawepe ("webpage") la "SA Grains and Oilseeds", le hlaloša mabele bjalo ka dithoro tšeo di ka jewago ke batho. Dipeu tša oli le tšona di ka jewa ke batho mme di na le mohola wo mogolo ka baka la oli yeo di e tšweletšago. Dibjalo tša dithoro le tša peu ya oli mono Afrika-Borwa ke matokomane/ditloomake, bali, rae/rogo, korong, habore, lehea, mabelethoro, dinawasoya le sonoplomo.
Dibjalo tša peu ya oli di tšweletšwa gagolo ka baka la oli ye e hwetšwago peung ya tšona. Bokaakang bja oli bjo bo hwetšwago dithorong tše nnyane (go swana le korong) ke 1% - 2% fela; bjoo bo hwetšwago dipeung tša oli bo tloga go 20% mo go dinawasoya go fihla godimo ga 40% mo go sonoplomo le "canola (rapeseed)". Methopo ye bohlokwa ya dipeu tša oli tše di lewago ke dinawasoya, sonoplomo, rapeseed (canola), leokodi (katune) le matokomane/ditloomake. Oli ya linsiti ("linseed") le ya kastroli ("castor beans") e dirišwa intastering. Le ge go le bjalo, makhura a a jewago a swana le dioli tše di jewago ka popego ya dimolekule ("molecular structure"). Thempheretšheng ya phapoši ("room temperature") makhura a tiile mola dioli e le seela.
Sonoplomo, matokomane/ditloomake le dinawasoya tšohle ke dibjalo tša selemo - di bjalwa seruthwane mola kotsi ya tšhwaane/šobane e fetile (ga di kwane le tšhwaane le ganyane) mme di gola dikgweding tša selemo (mafelong ao pula e nago selemo). Di butšwa lehlabula mme ka tlwaelo di bunwa morago ga ge tšhwaane ya mathomo e wele. "Canola", ka lehlakoreng le lengwe, ke sebjalo sa marega - ke sebjalo se tee fela sa peu ya oli seo se sa huetšwego ke tšhwaane.
Dithoro le dipeu tše di bunnwego di šongwa ka mokgwa wo o itšego go ntšha oli ye e lego mo go tšona. Makhura le dioli ke mehuta ye bohlokwa ya phepo mme e dirišwa bjalo ka oli, oli ya salate le ya go apea goba e ka tiišwa go dira matšerine le makhura a mangwe ao a dirišwago go apea dijo. Ditšweletšwa tše di tlaleletša goba di ka dirišwa legatong la ditšweletšwa tša diruiwa (tša go swana le potoro le makhura a kolobe) tšeo di sa lekanego batho ba lefase bao ba dulago ba atafala.
Mašaledi a dithoro le dipeu (seo se šalago mola oli e ntšhitšwe) ke mothopo wo bohlokwa wa phepo ya diruiwa. Dijo tše di akaretšago oli ya dipeu tša dinawasoya, matokomane, "rape" le "flax" di tletše proteine - ge di hlakanywa le ditswaki tše dingwe (tša go swana le leroro), di bopa dijotekanywa tša phepo ye botse.
<fn>PulaImvula. Organise(maize).nso.txt</fn>
Gore o kgone go phethagatša maano a gago mabapi le mešomo ya ka moso le go phetha dinepo tša gago mabapi le kgwebo ya gago o swanetše go rulaganya ka tshwanelo le gona ka nako.
Mo go Pula/Imvula ya June 2011 go na le taodišwana ya go bitšwa "Peakanyo efe le efe e phala go hlokega ga peakanyo", yeo e ahlaahlago peakanyo bjalo ka modiro wa taolo. Modiro wa bobedi wa taolo wo re tlogo o ahlaahla ke thulaganyo. Thulaganyo e ra gore o swanetše go ipeakanya kgato ka kgato go phethagatša maano a gago mabapi le mediro ya ka moso. Le ge go le bjalo, nneteng peakanyo le thulaganyo gantši di diragala ka nako e tee. Ka mokgwa wa tirišo thulaganyo e ama diphetho mabapi le gore ke mang a tlogo dira eng, neng, kae, bjang, le gore go tla nyakega methopo efe gape ya go swana le metšhene, ditlhamo, dithulusi, didirišwa, dibopego, le ge e ka ba matlotlo, go phethagatša maano ao.
Ka fao, go kgona go rulaganya ka tshwanelo, go bohlokwa kudu gore motšweletši a tsebe methopo ya gagwe - ya popego le ya batho. Mabapi le badiredi ba gagwe motšweletši o swanetše go tseba botsebi, thuto, thutantšho, bokgoni (bja popego, thekniki le khuduego), boitemogelo, maatla le mafokodi a bona. Badiredi ba swanetše go šoma mošomo woo ba o kgonago bokaone le gona ge go kgonega, ba swanetše go dira seo ba kwanago le go se dira. Motšweletši o swanetše go ipeakanya pele ga nako le gona o swanetše go kgonthiša gore thwalo, ditlhamo, didirišwa, dinyakwapšalo (production inputs) le tšhelete ye e nyakegago e tla ba gona fao e hlokegago, le gona ka nako ya maleba.
Go rulaganya motho o swanetše go akanya ditiro tšohle tšeo di beakantšwego le kabo ya methopo go kgona go phetha maano ka nako yeo go kwanwego ka yona.
Go ya ka thulaganyo ya tirišo motšweletši a ka kopanya peakanyo le thulaganyo bjalo ka ge go bontšhwa Lenaneong la 1. Mohlala wo ke tšweletšo ya mohlala wo o dirišitšwego taodišwaneng ye e fetilego mabapi le peakanyo.
Lekola tšhemo ya 5.
Sethuthuthu (go sepela).
Puku ya go ngwalela direkoto (dipego).
Buna tšhemo ya 3 - dihektare tše 10.
Badiredi ba 2 ba motšwaoswere.
Motšhene wa go fola.
Ditrekere tše pedi le dikoloigogwa.
Lekola selatswa le furu ya "creep feed".
Lomolla, swaya, kala, le gona noša mamane a 100 sehlare.
Moloto, Abram, Kagiso le Hendrik.
Dinolofatši tša go rua dikgomo, ditlhamo tša go swaya, dihlare le dithulusi tša go di noša, sekala, pukurekoto.
Beakanya ntlo ya 3 (tloša malao a kgale).
Ntlong ya mathomo le ya bobedi.
Johanna, Minah le Johannes.
Sarah, Monica le Dawid.
Difadi, dikgetsi le koloigogwa.
Dithulusi tša diatla.
Mokontraka wa praebete.
Dithulusi tša gagwe, bjalobjalo.
Mohlala wo o tšea gore badiredi bohle ba rutilwe ka tshwanelo le gona ba na le bokgoni. Go feta fao go tšewa gore methopo ye mengwe yohle e gona mme e loketše go dirišwa. Ge go se bjalo, peakanyo le thulaganyo ya gago e tla swanela go katološwa gore e akaretše thutantšho ya badiredi le peakanyo ya methopo ye mengwe gore e be gona e lokile ge mošomo wa nnete, go swana le pšalo ya dibjalo goba tlhabelo ya diruiwa, o swanetše go elwa hloko.
Wo e no ba mohlala wa mokgwa wo o ka dirišwago go rulaganya mme o ka fetolwa gabonolo gore o swanele mabaka a motšweletši le tšeo a di kgethago. Boitemogelo bja tirišo bo bontšhitše gore ke thušo ye kgolo go motšweletši ge a beakanya le go rulaganya ka tshwanelo ka go ngwala. Bjalo ka peakanyo, thulaganyo e ka ngwalwa pukungtšatši ka mongwalo ofe le ofe, lepatlelong la mohuta wo o itšego, ka khomphutha goba ka mokgwa wo mongwe wo o swanelago.
Go swana le ge a beakanya, molaodi ge a rulaganya o swanetše go dula a phetha mešomo ye mengwe ya gagwe ya bolaodi ka boineelo, e lego boetapele, kgokagano, tlhohleletšo, taelo (delegating), tomaganyo, go tšea diphetho le tiišo ya thupišo. Kamego ya molaodi/mongpolasa ditirong tše e tla sepelelana kudu le bogolo bja kgwebo.
Motšweletši o swanetše go eta pele thulaganyong a tsebiše badiredi ba gagwe tšeo a di rulaganyago le gona a tšee diphetho mabapi le thulaganyo ya gagwe (go tla šomišwa trekere goba sedirišwa sefe; mošomo o tla dirwa ke badiredi bafe). Gape o swanetše go tiiša thupišo le go lomaganya thulaganyo le dikarolo tša go fapana tša kgwebo. Go feta fao o swanetše go kgona go laela badiredi go phetha mešomo ya thulaganyo ge go hlokega; motšweletši ga a kgone go dira se sengwe le se sengwe ka boyena?
Gopola gore ge wo mongwe wa mediro ya taolo o sa phethwe ka tshwanelo, kgwebo ya gago e ka se šitišwe go hlagiša poelo, eupša morago ga lebaka - e ka ba mengwaga ye mehlano go ya go ye lesome goba go feta - kgwebo ya gago e tla palelwa ke go tšwela pele. Mme se ke sona tlhohlo ya ka moso - ge bolaodi bja gago bo sa kaonafale ngwaga le ngwaga - kgwebo ya gago e tla fela ka ge poelo e tla ba e se sa le gona. Motšweletši ga a kgone go dira dilo ka go swana ngwaga le ngwaga. O swanetše go kaonafatša maitekelo a gago ka go godiša ditseno le/goba go laola ditshenyegelo tša gago. Thulaganyo ye e nepagetšego ke mokgwa wo bohlokwa wa go phetha tše di boletšwego ka godimo.
<fn>PulaImvula. Partneships.2010-01.nso.txt</fn>
Bjalo ka ge re šetše re boletše pele tlhabollo ya batšweletši ga se modiro wo bonolo wa ka pela - o ama batho ba bantši ba go fapafapana, dintlha (disciplines) tše mmalwa tša go fapafapana le nako ye ntši. Ga re kgone go phetha mošomo wo re noši mme ke ka fao re lebogago thušo le tšhomišano ya batho ba bakalo.
Amathole District Municipality.
Karel Taljaard - South African Lime and Gypsum.
Khula - mokgathatema Matšatšing a Balemi.
Cliffe Deacon wa Agricol - peu.
<fn>PulaImvula. Pest.2008-03.nso.txt</fn>
Seswantšho sa 1: Tlhaselo ya dibokophehli e hlola tshenyego ye kgolo.
Seswantšho sa 2: Go ya ka pegokakaretšo dibokophehli di hlola tahlegopoelo ya 10% ka ngwaga, eupša nnete ke gore puno yohle e ka lahlega.
Seswantšho sa 3: Marega diboko tše di godilego di fetoga mekone (dipupa) ye e dulago motheong wa thito ya lehea.
Sebokophehli ke sesenyi seo se hwetšwago ka mehla fao lehea le tšweletšwago mo Afrika - sebokophehli ke sesenyi sa tlhago sa Afrika mme lephelo la sona le thekgwa ke mehuta ye mmalwa ya mabjang.
Go ya ka pegokakaretšo dibokophehli di hlola tahlegopoelo ya 10% ka ngwaga, eupša nnete ke gore puno yohle e ka lahlega. Diboko tše di phela ka go ja matlakala, thito le diako tša sebjalo sa lehea.
Diphetho tše di kgontšhago tša go laola sesenyi se di theilwe godimo ga kwešišo ya dintlha tše bohlokwa tša lephelo la sona. Diboko tše di godilego di phela bjalo ka mekone (dipupa) motheong wa thito ya lehea, woo e lego mašaledi ao a tlogelwago tšhemong marega. Mekone ye e fetoga lešika la mathomo la dimmoto tše di beelago mae ao a phaphašago morago ga lebaka la matšatši a gare ga 7 le 10.
Seboko se phela dibeke tše di selelago (6) ke moka se fetoga mokone ka gare ga thito ya sebjalo sa lehea. Morago ga dibeke tše tharo lešika la bobedi la dimmoto le a tšwelela mme palo ya tšona e feta ya dimmoto tša lešika la mathomo le la boraro, e lego la mafelelo.
Go na le dikgato tše mmalwanyana tša go laola dibokophehli. Tšona ke tše: taolo ya sekhemikhale, kgetho ya khalthiba, mekgwa ya setšo le taolo ya sepayolotši. Dikgatotaolo tše ga di tiišetše (karante) phedišo ye e feletšego (ya 100%) ya sesenyi se, eupša di thuša go fokotša tlhaselo ya sona le go kgontšha tšweletšolehea ye e tiilego.
Dikhemikhale tše di ngwadišitšwego go laola sebokophehli di hlophelwa magorong a mabedi, e lego tšeo di šomago ka go kgongwa (contact pesticides) le tšeo di šomago ka go lewa le go tsenela mmeleng wa sesenyi (systemic pesticides).
Kgopolo ya gore dikhemikhale tše di turago di šoma gabotse go phala tše di sa jego tšhelete ye ntši ke maaka gobane ditšweletšwa tše dingwe tše di sa turego di laola disenyi ka moo go kgontšhago. Pego ye nngwe ye e belaetšago ke ye e rego khemikhale ye e dirišitšwego go laola sesenyi e ka šoma lebaka la dibeke tše di selelago. Ka baka la go tura ga dikhemikhale balemi ba swanetše go kgonthiša gore nako ye ba di dirišago ka yona ke ye e nepagetšego. Go tloga kgale kgašetšo ya go leka go thibela tlhaselo (precautionary spraying) e bontšhitše gore ga e šome, ka fao ga e hlohleletšwe. Dikgatotaolo tša sekhemikhale di swanetše go tšewa fela ge tekanyo ya 10 % ya tšhemo e bontšha bohlatse bja tlhaselo (bjoo o ka rego ke tshenyo ye e hlotšwego ke sefako fao diboko di sentšego matlakala).
Nako ye e nepagetšego ya go diriša khemikhale e ka theiwa godimo ga bohlatse bjoo bja tlhaselo ya 10% ya tšhemo. Gantši kgašetšo e tee e ka se lekane ka ge tlhaselo e ka ipoeletša ka morago. Sehleng se se thomago morago ga nako go swana le sa gonabjale molemi o swanetše go lekola dibjalo ge diala (tassels) di nyaka go tšwelela go bona ge eba ga go na dibokwana tše nyenyane. Ge dibokwana tše di sa laolwe ka nako di ka senya diako thokgothokgo. Dibokwana tše di ka laolwa gabotse go fihla ge tekanyo ya 50% ya diala di tšweletše.
Tsebišo ya lehea la mohuta wa Bt e fokoditše nyakego ya go laola disenyi ka ge khalthiba ye le tše dingwe di tswetšwe go lwantšha sebokophehli. Sebjalo sa khalthiba ye se kgona go tšweletša mpholo woo o bolayago dibokophehli.
Ditšhupetšo mabapi le bokaakang (%) bja lehea la mohuta wa Bt leo le swanetšego go bjalwa le la ka mehla di swanetše go elwa hloko go šitiša dibokophehli go lwantšha mpholo wo o tšweletšwago ke khalthiba ya Bt. Dikhalthiba tša mohuta wa Bt ga di lwantšhe dibokophehli ka go swana mme taba ye e swanetše go elwa hloko ge dikhalthiba di kgethwa sehla se sengwe le se sengwe.
Batšweletši ba swanetše go lemoga gore go na le lebaka la matšatši a 10, e lego lebaka leo le akaretšago go tšwelela ga diala, moo dibokwana tše nnyane di jago maledu a lefela. Ka ge maledu a akaretša meetse a mantši ao a fokodišago mpholo wo o bolayago diboko mo lebakeng le, tše dingwe di ka phologa. Tshenyo ya dithito ye e hlolwago ke diboko tše di phologago, e lemogwa ge go bunwa, eupša ka ge tshenyo ye e hlaga mola nako e šetše e ile, ga e huetše poelo gakaakaa. Diboko tše di phologilego di tlo tswala lešika la mathomo la dimmoto sehleng se se latelago. Ge molemi a kgetha gare ga taolo ya sekhemikhale le pšalo ya dikhalthiba tša mohuta wa Bt, o swanetše go ela theko ya godimo ya dikhalthiba tše hloko.
Palo ya disenyi le tlhaselo ya tšona sehleng se se latelago e ka fokotšwa ka go hlagola mašemo marega, seo se epollago mašaledi a puno le go a tlogela bokagodimong bja mmu fao mekone e bolawago ke botšididi le manaba a yona a tlhago (bjalo ka dinonyana). Go lema le go epela mašaledi a dibjalo fase go tla šitiša dimmoto go tšwelela sehleng se se tlago.
Go na le diphelakadingwe (dipharasaete) tšeo di jago diboko le mae, eupša ga di thuše go laola disenyi. Bjang bja "Napier" bo bjalwa go goketša disenyi gore di tlogele lehea, mme mokgwa wo o dirišwa ke baleminyane (small-scale farmers) bjalo ka mokgwa wa taolo. Le ge go le bjalo ga go na seo se ka šitišago balemikgwebo go amogela mokgwa wo ka ge bjang bja "Napier" ebile bo dira furukepelwa ye botse kudu. Mekgwa ya setšo le taolo ya sepayolotši e phalwa ke taolo ya sekhemikhale le tirišo ya theknolotši ya Bt.
Ke nnete gore dibokophehli tše di hlaselago lehea di hlola tahlego ye kgolo. Dikgatotaolo gammogo le tlhokomelo ye botse ya dibjalo e bohlokwa kudu go fokotša tahlego yeo.
<fn>PulaImvula. PivotsMaize.2009-09.nso.txt</fn>
Photo 1: Tikologi ya Gare (Centre Pivot) ye e bontšhago tšhologo (precipitation) ye e okeditšwego kgauswi le morumo wa sediko sa ka ntle. Elelwa gore bokantle bja tikologi bo sepela sebaka se segolo go feta bokagare bja sona go feleletša sediko - ke ka fao meetse a swanetšego go okeletšwa go ya ka moo sebaka se godišwago go tloga bogareng bja tikologi.
Senošetši (sešašetši) sa mathomo seo se itshepedišago (self-propelled sprinkling irrigating apparatus) se hlamilwe ka 1948 sa ngwadišwa (patented) ka 1952 ke Frank Zybach kua bohlabela bja Colorado go la Amerika. Ditlhamo tše tša mathomo di bopile motheo wa tšwetšopele ya ditlhamonošetšo tša sebjalebjale tša tikologi ya gare le tša mohuta wa go sepela ka mothalo (linear move) tšeo di itshepedišago.
Kgonagalo ya go diriša meetse gantši, ka mokgwa wo o kgontšhago go fetiša le gona ka go swana ka ditlhamo tše.
Ka moo di kgonago go itiriša ka gona (high degree of automation) le go fokotša mošomo wa diatla go feta mekgwa ye mengwe ya nošetšo.
Lefelo le legolo la kgonthe leo le nošetšwago.
Bokgoni bja go diriša meetse, le phepo yeo e tološegago meetseng, mehuteng ya go fapafapana ya mmu le mafelong a go fapafapana (topographic conditions) ntle le go hlola ditshenyegelo tša go fetiša (economically).
Tikologi ya gare e bopilwe ka difreime tša setala le diphaephe tšeo di thekgilwego sebaka se sengwe le sengwe seo e ka bago dimetara tše 50, ka freime ya A (A-frame) godimo ga maotwana a mabedi.
Sona se setlela tikologi ntlheng ya gare (central point) mme ke kokwane (hub) yeo sebopego se se feletšego se dikologago go yona.
Ye ke karolo ya motheo yeo e bopago tikologi ya gare mme e akaretša phaephe ye kgolo yeo e sepedišago meetse, freime ye e thekgago phaephe, le segapedi (driving mechanism). Ga go hlokege gore bophara (span length) bo dule bo swana mme bo ka fetošwa go sepelelana le mabaka tšhemong, goba sebaka sa gare ga lethekga (truss) le bokagodimo bja mmu fao tšhemo e nago le merotoga le metheoga (rolling terrain).
Kokamo ke phaephe ye nnyane ye e nago le dišašetši (sprinklers) tšeo gantši di lekeletšwago ka megala mathokong a ka ntle (beyond) a dihloa (ditora) go godiša lefelo leo le nošetšwago. Digašetši tše di kgonago go gašetša meetse a mantši (large volume end guns) le ditlhamo tše di kgonago go fihliša meetse dikhutlong tša tšhemo (corner systems), le tšona di ka hlomelwa mafelelong a motšhene go godiša lefelo le le nošetšwago dikhutlong goba go fihlela mafelo a mangwe. Bophara bja metšhene ya tikologi ya gare e ka ba dimetara tše 1 000.
Kopanyo efe kapa efe ya diphaephe tša bogolo le botelele bjo bo fapanago tikologing ya gare ye e itšego, e ka hlaolwa ka nomoro ya mmotlolo. Ditaetšo mabapi le kopanyo ya mohuta wo di fapana go tloga go modiri (manufacturer) go ya go yo mongwe.
Modiri yo mongwe le yo mongwe o hlagiša dintlha tše di šupetšago sebaka se se swanetšego go tlogelwa gare ga dibjalo le metšhene ye e fapanago ka bophara (mehutahuta ya ditikologi tša gare). Sebaka se (crop clearance) e ka ba gare ga dimetara tše nne (4 m) malebana le tikologi ya sebopego sa godimo (high profile design), le seripa sa 0,3 sa metara (0,3 m) malebana le tikologi ya sebopego sa fase (low profile design).
Go reka tikologi ya gare ye e gogegago go ka ba le mohola fela ge go na le mafelo a go feta le tee mašemong a a fapanago fao tikologi e ka dirišwago ka katlego (more than one developed pivot points), le gona ge peakanyo mabapi le dibjalo le mafulo e dumelela tšweletšo ya dibjalo tše dingwe gape.
Mmu le sebopego sa naga (topography) - mmu wa letsopa le ditshekamo tše di putlago tšhemo (cross slopes) di ka šitiša kgogo (towing).
Palo ye e se kego ya fetišwa ya dibopego (spans) tše di dumelelwago go gogwa.
Go nyakega tsela ye e lekalekanego ya bophara bja 6 m gare ga mafelo ao tikologi e dirišwago go ona (pivot points). Široga go sepediša tikologi ditotomeng tša thapalalo goba mekerong, goba hlokomela kudu ge o swanetše go dira bjalo.
Kopanyo ya diphaephe (span combination) - ke dibopego (spans) tše di itšego fela tše di ka gogwago.
Mohlakase o swanetše go kgaolwa pele ga ge tikologi e gogwa.
Go menega ga tikologi (pivot flex). Kgokaganyo ye e menegago (flexible coupling) e dumelela tshepelo tshekamong ya go feta 14% go ya go 30% motheogeng goba morotogeng.
Motšhene wa tikologi ya gare o dikologa phaepheng ya motheo go bopa sediko bogareng bja tšhemo, ka go realo karolo ye e nošetšwago ke sediko le ge e ka ba diripa tša didiko tše di lego ka fase ga 360°. Karolo ye e ka bago 80-90% ya tšhemo ya sekwere e kgona go nošetšwa ka wona. Sediko seo se nošetšwago ke seripagare sa ka gare sa sedikiši (inner half of the radius) se bopa karolo ya 25% ya lefelo leo le nošetšwago. Ka fao go bohlokwa go lemoga gore karolo ya 75% ya palomoka ya lefelo leo le nošetšwago e gašetšwa ke seripagare sa ka ntle sa sedikiši (outer half of the radius).
Senya meetse, enetši le tšhelete.
Batšweletši le balaodi ba ba nošetšago bao ba lekolago bokaakang bja monola mmung ba godiša bokgoni bja bona kudu bja go babalela meetse le enetši, go oketša poelo le go phema kgogolegommu le tšhilafatšo ya meetse. Taolo ya nošetšo e akaretša tlhokomelo ya tikologo ye e swanelago dibjalo tše di golago, kudu ka go thiba gore mašemo a kolobe goba a omelele go fetiša. O swanetše go tseba mašemo a gago, dibjalo tša gago le nošetšo go feta motho yo mongwe.
Tikologi ya gare ke tlhamo ye botse kudu ya go nošetša dibjalo, eupša ge e sa laolwe ka nepagalo e ka folotša, go swana le mohuta ofe kapa ofe wa nošetšo. Mo tlase re tšweletša dintlha di se kae mabapi le taolo tšeo di swanetšego go elwa hloko.
Ditikologi tša gare di ka dirišwa ka mekgwa ya go fapafapana (with much flexibility) mme di dirišwa ka katlego ye kgolo go mediša (germinate) dibjalo, go thomiša (activate) dibolayangwang, go gašetša dibolayakhunkhwane, dibolayangwang le dibolayafankase; go feta fao di dirišwa go gašetša menontšha ya naetrotšene dibjalong go ya ka dinyakwa tša tšona. Tikologi ya gare e na le bokgoni bo nnoši bja go okeletša meetse ka gonyane ka gonyane gantši (small increments more frequently). Ge motšweletši a thoma go diriša ditikologi tša gare o swanetše go kwešiša gore mokgwa wo a nošetšago ka wona o swanetše go fetolwa. Bakeng sa go tšhela dinoko tše 1,5 go ya go tše 2,0 ka nako e tee ge a nošetša, go ka ba kaone go tšhela bokaakang bjoo bja meetse makgeng a mabedi goba a mararo. Ge o leka go tšhela meetse a mantši go feta ka nako e tee o ka hlola mathata ka go tšhabiša meetse le go šitiša maotwana a tikologi go sepela gabotse.
Go feta fao go bohlokwa go gopola gore motšweletši ke yena a laolago meetse tikologong ya medu (root zone) ya dibjalo. Ge a ka tšea sebaka go thoma go nošetša, gantši a ka se kgone go šitiša khuetšo ya dibjalo (crop stress). Bjo e ka ba bothata go batšweletši bao ba sego ba ke ba nošetša, ka ge ba sa lemoge gore go tšea nako go feleletša tšhemo. Se tšhabe go diriša tikologi ya gare, e ka go tlišetša katlego ye kgolo.
Gantši go na le sebaka sa go boloka meetse ka baka la peakanyo ye e nepagetšego ya nošetšo. Go swana le mo go mohuta wo mongwe le wo mongwe wa nošetšo, go bohlokwa go lekola monola mmung le go nošetša fela ge go nyakega. Sephetho e ka ba poloko ya meetse le enetši sehla sohle sa go gola ga dibjalo.
Tikologi ya gare ke peo ye kgolo ya tšhelete mme ka ge e hlongwa nageng e sego polokelong ya metšhene, batšweletši gantši ba lebala tlhokomelo ya motheo yeo ba swanetšego go e gopola. Ge o nyaka go hlokomela tikologi ya gago ka bowena, go na le dintlha di se kae tše bohlokwa tšeo o swanetšego go di ela hloko.
Ntšha oli o tšhele ye mpsha dikerepokising tše di gapago maotwana le tše di gapago bogare bja tikologi (centre drive gearboxes). Kgonthiša gore o diriša oli ye e šupetšwago ke modiri wa tikologi. Morago ga fa, tšhela oli ye mpsha dikerepokising ngwaga wo mongwe le wo mongwe wa boraro ge tikologi e šoma mabakeng a ka mehla. Ge tikologi e šoma diiri tše di fetago tše 1 000 ka ngwaga, o swanetše go mpshafatša oli dikerepokising ngwaga le ngwaga goba ngwaga wo mongwe le wo mongwe wa bobedi.
Lekola sekgobelahlaba (sand trap) o kgonthiše gore ga se a tlala. Se tšokotše ge go hlokega.
Kgonthiša gore ditlhamo di dutše fase gabotse (properly grounded).
Gamola meetse tikologing le ditlhomelong tšohle tša yona tša meetse.
Go bohlokwa go gopola gore ge tikologi ya gago e ka senyega lebakeng la go nošetša go ka ba kotsi ka nako ye nngwe. O swanetše go hlokomela tikologi ya gare ya gago ka moo o hlokomelago ditrekere, diplantere le ditlhamo tša gago tša go buna.
<fn>PulaImvula. Plan(maize).2010-10-13.nso.txt</fn>
Nepo ya taodišwana ye ke go hlohleletša motšweletši yo mongwe le yo mongwe yo a lego tseleng ya go nyaka naga le ge e ka ba bao ba šetšego ba na le naga, go lekola maemo a bona ka go se kgaotše le go akanya tšwelopele ya dipolasa tša bona bjalo ka dikgwebo lebakengtelele.
Bongnaga bo thomile go ba taba ya khuduego le gona bo fetogile ntlha ya ngangišano ya sepolitiki. Le ge go le bjalo, motšweletši yo a tlilego go atlega ge a hweditše naga bjang le bjang, e tlo ba yoo a amogelago maikemišetšo a profešenale ka go akanya dintlha tšohle tše di ahlaahlwago mo tlase ka tsenelelo.
Le ge go na le kgakanego le pelaelo ye kgolo go batho ba ka mehla (grass roots level) mabapi le mpshafatšo ya naga, nnete ke gore dipolasa tše ntši di šetše di rekilwe go ya ka theo ya moreki yo a ratago, morekiši yo a ratago (willing buyer, willing seller basis). Go feta fao ke nnete le gona gore e no ba tše dingwe tša dipolasa tšeo tše di šuthišitšwego go bahodi (beneficiaries) bao ba kgethilwego go amogela naga. Bao e lego babogedi ba go hloka maatla ba tshepelo ya tšhutišo ya naga ba sa botšiša dipotšišo tše ntši mabapi le dilekanyo tšeo di dirišwago go kgetha bahodi. Gantši go feta re šetše re kwele ditaba tše di thabišago mabapi le kamogelo ya naga, eupša go se gwa ya kae ra kwa ka pholotšo ye e nyamišago ya morero woo!
Kgweding ya Matšhe 2010 Tona ya Tlhabollo ya Nagadipolasa le Mpshafatšo ya Naga, Gugile Nkwinti, o ile a dumela gore mananeo a mmušo mabapi le mpshafatšo ya naga ga se a atlega le gore bahodi ba bantši ba paletšwe ke go sepediša dipolasa tša bona ka katlego bjalo ka dikgwebo. Tlalelo ye e fokodiša maikemišetšo a mmušo mabapi le mpshafatšo ya naga, ao a nepišago go phetha tšhutišetšo ya 30% ya nagatemego go batšweletši ba baso ka 2014. Taba ye e a nyamiša ruri! Bakgathatema bohle ba Grain South Africa le ba bangwe bao ba amegilego tšweletšong ya mabele (grain value chain) ba holofela ka maatla gore tšhutišo ya naga ntle le mathata le gona ka katlego, e bohlokwa kudu mabapi le go tia le go atlega ga temo lebakengtelele. Go feta fao ba holofela gore ke kokwane ya go kgonthiša toto ya dijo tša setšhaba.
Go boima go tseba ka moo bao ba laolago kabaganobofsa ya naga ba lekanyago le go kgetha bahodi ba ba swanelago. Re swanetše go holofela gore godimo ga tirosepitša (nepotism, favouritism) go tla ba le tshepetšo ye e lokilego ya nnete yeo e tlogo dirišwa ka tokelo go hola setšhaba le go kgontšha mpshafatšo ya naga ye e atlegilego. Ke mo motšweletši yo e lego moprofešenale wa nnete, yo a fišegelwago pelong le moyeng go ba motšweletši, a ka ipeakanyago. Bao ba kganyogago go lema naga ye e lego ya bona ka go tshepa sebaka sa go holega go ya ka maikemišetšo a gonabjale a mpshafatšo ya naga, ba swanetše go itokiša ka go beakanya ditaba tša bona ka kelohloko. Ba swanetše go kgona go tutuetša potego mabapi le kgonagalo ya gore ba ka atlega bjalo ka batšweletši ba bafsa. Gantši kudu bao ba kganyogago go ba batšweletši ba tshepa mahlatse bakeng sa phišego ya go ba moprofešenale yoo a šomilego ka maatla go beakanyetša le go itokišetša kgonagalo ya go ba mong wa naga ya gagwe tšatši le lengwe.
Kgopolo ye nngwe le ye nngwe ya kgwebo e hloga bjalo ka peu - e akareditšwe le go hlalošwa leanongkgwebo (business plan). Maitekelo a profešenale a go hloma goba go katološa kgwebo ga a kgone go thoma ntle le bao ba a thekgago ka dikgopolo le tšhelete, mme leanokgwebo ke lengwalo leo le akaretšago dintlhannete le dipalo tšeo di bopago molaetša wo o lekago go kgodiša babadi ba lona go thekga "toro" ya gago le go e fetola nnete. Ke leanokgwebo le le go tšweletšago bjalo ka moprofešenale yo a nago le dinepo tše di ka kgonthišwago le go ba motho yo a tshepegago, ka go hlaloša dikgato tše o tlogo di tšea go fihlela dinepo tšeo. Leanokgwebo le swanetše go akaretša mabalankwe mabapi le tšeo o naganago gore e ka ba dibakakgwebo mme le swanetše go šupetša dinepo tša lebakakopana le lebakatelele. Tebelelo ya gago ya seprofešenale e tla bontšha gore o itemošitše mmaraka wo o akanywago gammogo le dibaka le ditšhošetšo tše di lego gona. Ka ge o rata go kgodiša bao ba ka go thekgago, o tla gatelela bokgoni bja gago bjalo ka motšweletši yoo a nago le tsebo le phišego le ge e ka ba thušo ye e nyakegago ya balemi le baprofešenale ba bangwe temong.
Leanokgwebo le lengwe le le lengwe mabapi le polasa le swanetše go hlahloba dintlha tšohle tše di amago polasa bjalo ka botee (unit). Leanokgwebo le swanetše go akaretša dintlha tše di amanago le tšhelete ka sebopego sa ditekanyetšo (budgets) le ditetelo tša ka moso (future projections). Ye ke kgato ye bohlokwa mabapi le kgwebo, kudu mabakeng a gonabjale a tšhutišo ya naga, ka ge bothata bjo bo kwagalago gantši e le gore mmušo o šuthišetša naga go bahodi ke moka o a nyamela; bahodi bao ba hlokago tsebo le ditlhamo ba thušwa ganyane fela goba ba tlogelwa ntle le boeletši, tlhabollo ya bokgoni le dikadimotšweletšo. Go fiwa naga go a thabiša, eupša! Motho yo a naganago gabotse o a itokiša le gona o a tseba gore ditoro di ka fetolwa nnete ye e swarelelago ka go diriša tšhelete fela. Mongwe le mongwe a ka bjala peu mmung eupša ga se mongwe le mongwe yo a ka godišago sebjalo go fihla ge se enya dikenyo! Itokiše go kgopela thušo go kgonthiša gore tšhelete ye o e hlokago o e akantše ka tshwanelo mme holofela gore o tseba seo se nyakegago go phetha bolemi bja gago ka katlego.
Hlaloša tšeo o akanyago go di dira kgwebong ya gago ya bolemi.
Bontšha boitemogelo le botshepegi bja gago ka go hlaloša mabaka ao a go dirago mokgopedi (candidate) wa maleba.
Šupa gore o lekotše naga ye o tlogo e diriša, mabaka ao a amanago le karolo ya temo yeo o nyakago go e tsenela le ge e ka ba dithekišo le dibaka tša mmarakeng tšeo o di lemogilego.
Thea dinepo tša gago le go hlaola mathata ao a ka bago gona ao a ka beago katlego ya kgwebo ya gago kotsing.
Ye ke taba ye bohlokwa kudu go motšweletši yo mongwe le yo mongwe mme e thomile go ba tlhohlo ye kgolo ka baka la phadišano le batšweletši ba lefase ka bophara. Batšweletši ba swanetše go ela mebaraka hloko letšatši le letšatši mme ka nako ye nngwe ba swanetše go tšea diphetho mabapi le thekišo ya puno mola dibjalo tša bona e sa le tše nanana mašemong! Lenaneo la tšweletšo le swanetše go fegeletšwa ke leanopapatšo le lebotse ka mehla, gobane ga go thuše selo go tšweletša dibjalo tšeo dikenyo tša tšona di hlokago bareki bao ba dumelago go lefa ditheko tšeo di tlogo kgonthiša gore maitekelo a gago a hlolela kgwebo ya gago poelo ye botse.
Batšweletši ba bangwe ba bafsa lenaneong la tšhutišo ya naga ba na le mahlatse ka ge ba dumelelwa mabaka a makaone a go bušetša tšhelete ye ba e adimilego.
Ditshenyegelo mabapi le go reka ditlhamo le ge e ka ba go di lokiša le go di hlokomela.
Ditshenyegelo mabapi le khiro.
Ditshenyegelo mabapi le dinyakwapšalo (input costs) tša go bjala dibjalo tša gago tša mathomo.
Meputso le ditefo.
Ditshenyegelo mabapi le maeto, thoto le dibešwa.
Ditshenyegelo mabapi le mokontraka di swanetše go akaretšwa dipalelong tša gago ge o phetha gore go ka ba kaone go se reke metšhene yohle ye e nyakegago ka nako e tee.
Ntlha ye bohlokwahlokwa ya leano la matlotlo ke pego ya tshepelo ya kheše (cash flow statement) mme yona ka tlwaelo e ngwalwa ka thušo ya moswarapukutlotlo wa moprofešenale (professional book keeper) goba moeletši wa panka (bank advisor).
<fn>PulaImvula. Planning(maize).2011-06-07.nso.txt</fn>
Gore kgwebo e atlege e swanetše go laolwa ka nepagalo. Peakanyo ye e nepagetšego e bohlokwa kudu ka ge e bopa motheo wa mediro ye mengwe yohle ya taolo.
Go laola ka nepagalo go ra gore mediro ye mene ya taolo, e lego peakanyo, thulaganyo, tirišo le taolo, e swanetše go phethagatšwa ka moo go nepagetšego. Modiro wo mongwe le wo mongwe o swanetše go phethagatšwa ka tlhokomelo ye e nyakegago gore kgwebo e sepele ntle le bothata ka go ya ga nako go phethagatša dinepo tše di beilwego, go swana le go hlagiša poelo.
Ntle le pelaelo peakanyo e swanetše go ba modiro wo bohlokwahlokwa wa motšweletši ka ge e le motheo woo ditiro tšohle tša gagwe tša temo di theilwego godimo ga wona. Peakanyo e ka hlalošwa bjalo ka phetho ya ditiro tša ka moso tšeo di nyakegago go phethagatša dinepo tše di itšego tša kgwebo, le go hlaloša ditiro tšeo, le ge e ka ba ka fao di ka phethagatšwago go ya ka lenaneo le le itšego.
Gantši go thwe temong motho ga a kgone go beakanya ditaba ka tshwanelo ka ge temo e huetšwa ke mabaka a mmalwa a a belaetšago le ge e ka ba dikgonagalokotsi (risks) tša go swana le mabaka a klimate, malwetši, le go fetogafetoga ga theko ya diphahlo le dinyakwapšalo (inputs) le thekišo ya ditšweletšwa. Dikgonagalokotsi le diphetogo tša mohuta wo di sepelelana kudu le tšweletšo temong mme di thea tlhohlo mabapi le peakanyo kgwebong ya temo. Le ge go le bjalo, peakanyo efe le efe e phala go hlokega ga peakanyo. Re eletša gore motšweletši a beakanye go ya ka ngwaga wa palogare mme a mpshafatše peakanyo ya gagwe ge mabaka a a sa letelwago a ka iponagatša mo ngwageng.
Go swanetše go dirwa eng?
Se swanetše go dirwa kae?
Se swanetše go dirwa neng?
Se swanetše go dirwa go ya kae (how much)?
Se swanetše go dirwa bjang?
Peakanyo ya tirišo e nyaka gore maano a tšweletšwe ka go ngwalwa le gona go nyakega thupišo. Motšweletši o swanetše go dira bjalo go fihlela ge mokgwa wo o eba tlwaelo. Peakanyo e ka ngwalwa pukung goba lepatlelong le le itšego; e ka ngwalwa ka khomphutha goba bjang le bjang. Ge o itlwaetša go beakanya ka tsela ye, tirišego ya maano a gago e tla gola gobane e theiwa godimo ga boitemogelo le tsebišo ye e fetilego.
Ka tlwaelo peakanyo e phethagatšwa ka ngwaga: go tlile go dirwa eng polaseng ngwaga wo o latelago Le ge go le bjalo, godimo ga fao go swanetše go ba le leano la lebakatelele: go tlile go tšweletšwa eng lebakengtelele?
Ye ke peakanyokakaretšo yeo e bontšhago tšeo motšweletši a akanyago go di tšweletša polaseng ya gagwe lebakengtelele - lebaka la mengwaga ye mehlano le go feta. Mohlala: o akanya go tšweletša dibjalo mašemong a dihektare tše 500 ka ngwaga, diruiwa tša nama phulong ye a nago le yona, le dikgogokgadika (broilers).
Peakanyo ye e swanetše go bontšha ka kakaretšo ditiro tšeo di tlogo phethagatšwa ngwageng wo o tlago, go swana le go penta moago wo o itšego, go aga legora le lefsa, tlhokomelo ya magora, go reka mogoma wo mongwe gape, dithuto goba matšatši a balemi ao a tlogo tsenelwa, bjalobjalo.
Go tlo tšweletšwa eng ngwageng wo o itšego, se tlo tšweletšwa bjang, bokaakang bja sona e tlo ba bofe le gona setšweletšwa seo le tše dingwe di tlo bapatšwa bjang?
Bjala lehea le lesehla la go dirišwa polaseng dihektareng tše 400; leo le šalago le tlo rekišwa bjalo ka furu.
Bjala sonoplomo yeo e tlogo rekišwa ka kontraka dihektareng tše 100.
Go tlo tšweletšwa dipholwana tše 200 tša dikgwedi tše 20 tšeo di tlogo rekišetšwa YYY Supermarket.
Go tlo tšweletšwa dikgogokgadika tše 40 000 ka kgwedi tšeo di tlogo rekišetšwa XXX Chicken Wholesalers.
Penta bošomelo le bobolokelo bja ditrekere.
Aga letamo kampeng ya 9.
Lokiša le go hlokomela magora ohle.
Go tšwa peakanyong ya ngwaga - kakaretšo le tšweletšo - go ka hlangwa peakanyo ya kgwedi.
Kakaretšo - penta bošomelo le bobolokelo bja ditrekere.
Peakanyo ya tšweletšo - mabapi le lehea hlola mašemo ohle; bjala sonoplomo dihektareng tše 100.
Dikgomo - tšhelela dikgomo tšohle selatswa sa marega (winter lick); efa mamane ohle furu ya "creep feeding"; tshweša mamane a mathomo, kgonthiša boima bja ona o be o a swaye ohle; noša mamane sehlare se se lwantšhago malwetši a mmalwa (broad spectrum remedy); kgonthiša boima bja dikgomo tšohle.
Dikgogokgadika - dira ditiro tšohle tša letšatši le letšatši, bapatša dikgogo tša ntlo ya bobedi mme o beakanye ntlo ya boraro go tsenya matswianyana a mafsa.
Mathomong a kgwedi peakanyo ya beke ye nngwe le ye nngwe ya kgwedi yeo e ka hlangwa. Motheo wa peakanyo ya beke ke peakanyo ya kgwedi, ka kakaretšo le ge e le malebana le tšweletšo.
Peakanyo ya mafelelo ke peakanyo ya letšatši yeo e hlangwago mafelelong a beke ye e fetilego mme e bontšhago gabotse tšeo di tlogo dirwa letšatši le lengwe le lengwe la beke ye e tlago. Mohlala: Beke ya 9 - 13 Mei 2011 (peakanyo ya beke le ya letšatši di kopantšhitšwe mo Lenaneong la 1).
Ela dikgomo hloko.
Beakanya ntlo ya boraro.
Ela dikgomo hloko.
Ela dikgomo hloko.
Hlwekiša magopo a 10 a meetse.
Ela dikgomo hloko.
Ela dikgomo hloko.
Dintlha tše di swanetšego go tšweletšwa peakanyong di atafala go ya ka go lelefala ga lebaka le le angwago. Gopola gape gore peakanyo ga nke e eba yeo e sa fetogego, kudu kgwebong ya temo. Lebaka ke gore go na le ditiragalo tše ntši go feta tšeo di sa letelwago, go swana le mollo wa tlhaga, dilo tše di senyegago, bolwetši bja poo yo go tswadiša, bjalobjalo.
Peakanyo, ye e lego tiro ya taolo, ke motheo wa thulaganyo le phethagatšo, tšeo di tlogo ahlaahlwa taodišwaneng ye e tlago. Ntle le peakanyo le gona go ka se be le taolo ye e nepagetšego gobane peakanyo ke kgato ya mathomo tirong ya taolo ye e theago dintlha (standards) tše di nyakegago tša taolo.
Tshepetšong ya peakanyo le ge e ka ba thulaganyo, phethagatšo le taolo, molaodi/mongpolasa o swanetše go phetha ditiro tše dingwe tša gagwe tša taolo ka boineelo. Tšona ke boetapele, kgokaganyo, tlhohleletšo, taelo (delegating), tomaganyo, go tšea diphetho le tiišo ya thupišo. Kamego ya molaodi/mongpolasa ditirong tše e tla sepelelana le bogolo bja kgwebo.
<fn>PulaImvula. Planning(wheat).2011-03-14.nso.txt</fn>
Mola o seno fetša go buna korong ya sehla sa 2010, peakanyo ye e tletšego mabapi le sehla se se tlago e a thoma. Ke nako ye botse ya go gopodišiša seo se diragetšego sehleng se se fetilego le go hlahloba dintlha tše di fapafapanego tša taolo le tšweletšo tšeo di ilego tša kgatha tema phethong ya boleng le poelo ya mafelelo ya dibjalo.
Ge bohlatse bja histori ya tšhemo (naga) ye nngwe le ye nngwe bo se bja ngwalwa, gonabjale ke nako ye botse ya go diriša dintlha tše di filwego (data) mabapi le ngwaga wa go feta go thoma lenaneo la go ngwala bohlatse (record keeping system).
Ge leanokgwebo (business plan) leo le akaretšago kakanyo ya poelokakaretšo (gross margin) mabapi le sebjalo se sengwe le se sengwe le ile la ngwalwa ngwaga wa go feta, bokaakang bja nnete (physical quantities) le ge e ka ba ditshenyegelo mabapi le lona di swanetše go bapišwa le tekanyetšo ya mathomo. Ke moka dintlha tše di huetšago dinyakwapšalo (inputs) tša popego goba tša seekonomi le ge e ka ba maemo a klimate ao a kgathilego tema katlegong goba pholotšong ya dibjalo tše di itšego, di ka ngwalwa le go lekanywa ka tebelelo ya phetolo goba kaonafatšo.
Bohlatse bja motheo mabapi le dintlhapopego (physical aspects) tše di latelago tša naga bo swanetše go ngwalwa le go mpshafatšwa ngwaga le ngwaga: leina la polasa, selete seo polasa e lego go sona, palomoka ya bogolo bja naga, mafelo a nagatemego, nagaphulo, mafulo a a kaonafaditšwego, nošetšo, ngwako, dintlo tša polokelo le meago ye mengwe.
Tšhemo ye nngwe le ye nngwe polaseng ye nngwe le ye nngwe e ka lekolwa go ya ka dintlhapopego tše di latelago: lefelo la tšhemo, botebo bja mmu, mohuta wa mmu, monono wa mmu, diphetogo tša maemo lebakeng la mengwaga ye mmalwa ye e fetilego. (Ge diphetho tša diphetlekommu di bontšha bjalo), dintlha tše di latelago le tšona di swanetše go elwa hloko: diphetošopšalo le peakanyo ya phetošopšalo, dibjalo tša mafelelo tše di bjetšwego (go akaretša le matšatšikgwedi a pšalo), khalthiba, tekanyo ya peu (seeding rate), palogare ya pula, bokaakang bja pula ye e nelego lebakeng la go latšwa ga tšhemo pele ga ge dibjalo di bjalwa, pula ye e nelego lebakeng la go mela ga dibjalo, mokgwa wa taolongwang wo o dirišitšwego (go akaretša le dikhemikhale le tekanyo ye e dirišitšwego gammogo le ka moo tirišo e ilego ya atlega goba aowa), dibolayakhunkhwane tše di dirišitšwego le katlego ya tirišo yeo, poelo le boleng.
Theko ya menontšha ke ye nngwe ya ditshenyegelothwii tše kgolo mabapi le dinyakwapšalo (direct input costs) lenaneong la tšweletšo. Tirišo ye e kgontšhago ya lenaneo la monono (fertility programme) dihleng tše dingwe le tše dingwe tše di latelanago e tla tiiša phethagatšo ya dipoelo tša godimo. Go bohlokwahlokwa gore o tsebe maemo a mmu wa gago, kudu morago ga poelo ya godimo ya dibjalo tše di itšego le ge e ka ba morago ga pula ye ntši mafelong a mangwe yeo e ka bego e gapile dielemente tše mmalwa tše bohlokwa tša phepo. Tshehlafalo ya dibjalo ka baka la tlhaelo ya naetrotšene le sebabole (sulphur) e be e bonala deleteng tše mmalwa sehleng se se fetilego. Ge poelo ya dibjalo e le ya godimo ga palogare, dielemente tša phepo tšeo di tlošitšwego di swanetše go bušetšwa go kgonthiša gore dibjalo tše di tlogo latela di tšweletša poelo yeo e letetšwego. Ka lebaka le dišupommu di swanetše go tšewa tšhemong ye nngwe le ye nngwe ye e bjalwago korong tša romelwa gore di fetlekwe.
Go na le dikgato tše mmalwa tšeo di swanetšego go tšewa go kgonthiša gore lenaneo le le tiilego la go leka kalaka le monontšha mmung le sepelelana le tiro ya gago ya bolemi. Dikgato tše di akaretša kgobokanyo le tlhokomelo ye botse ya dišupommu, tshepetšo ye e lebanego ya teko, dintlhatšhupetšo (guidelines) tše di nyakišitšwego gabotse mabapi le tlhathollo ya diphetho, tlhagišo ya dikeletšo mabapi le tekanyo ye e nepagetšego ya phepo, le tsenyo (integration) ya dinyakwa tše di šišintšwego tša phepo ya dibjalo lenaneongkakaretšo la taolo ya phepo.
Nepo ya tekommu ke go lekanyetša bokgoni bja mmu bja go phethagatša phepo ye e nyakegago go mediša dibjalo le go phekola mathata a mmu ao a ka bago gona, ao a ka šitišago go gola le go tia gabotse ga dibjalo. Tekommu ye e kgonthišago letsopa leo le lego gona e kgonthiša gape le tekanyo ya sebolayangwang ye e nepagetšego ye e nyakegago lenaneong la go laola ngwang.
Go bohlokwa go tšea sešupommu seo se emelago mmu wa tšhemo yohle (representative sample) tšhemong ye nngwe le ye nngwe. Boima bja mmu wo o ka ntšhwago lefelong la hektare go ya botebong bja 15 cm e ka ba ditone tše 2 400, go ya ka mokgwa wa go lema (soil tilth), le kgobokanyo le kgohlagano ya mmu. Sešupommu se se romelwago laporotoring mafelelong, se ka kala 0,5 kg, mme karolo ye e fetlekwago e ka kala dikramo di se kae fela. Ka fao go bohlokwa kudu go hlaola mašemo ao botebo bja ona bo sa swanego gohle le ao a nago le mabu a mehutahuta, le ge e ka ba mafelo ao a sa emelego tšhemo yohle. E sa le tlwaelo (norm) gore batšweletši ba diriše monontšha go ya ka tekanyo yeo gantši e lebanego tšhemo ye kgolo (calibrated for a whole block of land), ntle le ge ditlhamo tša GPS le tša go laola bokaakang bja monontšha di hlomeletšwe plantereng.
Boleng bja teko bo sepelelana le boleng bja sešupommu seo se tšerwego tšhemong. Elelwa gore go ka ba mabu a mehutahuta tšhemong. Nakong ye e fetilego sešupommu seo se tšerwego seripeng se sengwe le se sengwe sa dihektare tše lesome tšhemong ye e itšego, se be se lekane. Le ge go le bjalo, matšatšing ano balemi ba eletšwa go ithekela goba go adima boro ya mmu (barrel auger), ke moka ba sepele ka patrone ya manyokenyoke (zigzag pattern), ba ye godimo le tlase tšhemong ka bophara ba na le bathuši ba babedi (yo mongwe o rwele dikgetsana tša go bolokela dišupommu), mme ba tšee dišupommu (cores) botebong bja gare ga 15 cm le 20 cm, eupša go se fetiše 20 cm.
Go phema tlholego ya kgakanego laporotoring, lepokisi la sešupommu le swanetše go swaiwa gabotse ka go ngwala go lona nomoro ya tšhemo, leina, atrese ya polasa, dinomoro tša kgokaganyo le letšatšikgwedi leo sešupommu se tšerwego ka lona. Go thiba gore sešupommu se gakantšhwe le tše dingwe ka kotsi, go kaone go se swaya gona fao tšhemong ka mehla. O se ke wa tšea dišupommu mafelong a šele a go swana le magomong a tšhemo (headlands), mekerong ya kgale, mabolokelong a kgale a furu ya go dira podišwa, melatswaneng (low spots), mebotwaneng goba lefelong le lengwe le le lengwe leo le gogolegilego.
Matšatšing a lehono motho o kgona go hlaola lefelo le le itšego lefaseng ka go diriša lenaneo la GPS (Global Positioning Systems). Go ya ka lenaneo le la dikwerana (grid system) lefelo le le itšego le ka hlaolwa ka bokgauswi bja sebaka sa 0,5 m - 4 m go tloga fao mahlakore a sekwere a gahlanago gona (within 0,5 to four metre of the crossing points on the grid system). Lenaneo le le ka dirišwa gape go phatlalatša dišupommu tšhemong. Ka moso dišupommu di ka bapišwa nako le nako mme diphetogo tša go fapafapana mabapi le dintlha tša monono di ka lekolwa ka nepagalo ka go feta ga nako. Diphetho tša dintlha tše di filwego (data) di ka tsenelwa ka seo se bitšwago "Ground Information System (GIS)". Lenaneo la GIS le kgona go tšweletša mmepe wa mebalabala (smoothed colour chart) wa tšhemo woo o bontšhago pH, kalasiamo, maknisiamo, fosfate, sebabole, naetrotšene gammogo le dipharologanyo tše dingwe tša tekommu. Mmepe wo o bontšha gabotse phetogego (variability) goba bogolo bja bothata bjo bo itšego bjo bo lego tšhemong. Mafelong a mantši ditikologigare (centre pivots) di lekolwa ka mokgwa wa "grid", motheong wa hektare godimo ga ploko (hectare per block basis).
Nako ye kaone ya go tšea dišupommu ke ge o na le nako ya go dira bjalo ka nepagalo, ge o kgona go ahlola gabotse ka mahlo (make visual judgements) ka moo o swanetšego go aroganya tšhemo mafelo a a swanago a go tšea dišupommu (uniform sampling areas), le ka nako ye e itšego ngwaga le ngwaga morago ga puno goba ka nako ye e itšego lebakeng la phetošopšalo. Go kaone ka mehla go romela dišupommu go fetlekwa mola dilaporotori di se na mošomo wo montši. O swanetše go beakanya taba ye ka nako gore o kgone le go phetha peakanyokgwebo (business planning) ye e nepagetšego le go dirišana le barerišani ba ba eletšago batšweletši mabapi le monontšha.
Kgonthiša gore mokotlana wo mongwe le wo mongwe wa dišupommu o bontšha gabotse tšhemo yeo sešupommu se tšerwego go yona le gore o na le nomoro ya moswananoši (unique number). Mekotlana e swanetše go hunwa ka šedi, ya bewa fao go fodilego, e sego mo go fišago go fetiša, mme ya romelwa laporotoring ka pela morago ga ge dišupommu di tšerwe.
Diriša laporotori yeo e hlahlobjago ka mehla ke Mekgahlo ya Tsebomobu ka go se kgethe go bona ge eba e dira ditekommu (soil test proficiency calibration test) ka tshwanelo le ka bokgoni. Dintlha tše dingwe tše di swanetšego go elwa hloko ke diphethophetleko tše di nepagetšego, mekgwa ya tekommu ye e lebanego, tirelo ye botse go swana le go boeletša diteko tše di belaetšago ka baka la diphošo tše di ka bego di le gona, pušetšo ya ka pela ya diphetho, bokgoni bja go romela diphethophetleko ka khomphuthara, ditshenyegelo mabapi le tirelo, le go dumelela kgokaganyo ye e kgontšhago gare ga gago goba morerišani wa gago le badiredi ba laporotori. ARC ya kua Bethlehem e akaretša dintlha tše tšohle; le ge go le bjalo o swanetše go diriša dilaporotori tše dingwe ge o nyaka phetleko mabapi le sebabole (sulphur).
Bontši bja dilaporotori bo na le sehlophana sa diphetleko tša motheo, bjalo ka teko ya theo, tšeo di dirwago ka tlwaelo ka tefo ye kaone ge go lebeletšwe mohola wa diphetho.
Kgonthiša gore o tšea dišupommu mašemong ohle ao o gopolago go bjala korong go ona - gopola gape go ngwala pH ya mmu ka ge go ka hlokega gore o tšhele kalaka pele ga pšalo.
<fn>PulaImvula. PlanningMaize.2010-02.nso.txt</fn>
O ka se no phafoga tšatši le lengwe wa phetha go bjala dibjalo. Go tšweletša dibjalo sekgwebo (commercially) go nyaka peakanyo ye e feletšego.
Na o akanya go bjala dibjalo dife sehleng se?
Go na le dintlha tše mmalwa tšeo di swanetšego go elwa hloko pele ga ge potšišo ye e ka arabja.
Matšatšikgwedi ao tšhwaane (šobane) e tlogo ba gona.
Pula ye e letetšwego.
Botebo bja mmu.
Tekanetšotlopelo (saturation level) ya pH le esiti mmung.
Khwetšagalo ya dinyakwapšalo (production inputs).
Tšhelete o tlo e hwetšwa kae?
Tšweletšo ya dibjalo e thomile go tura kudu mme ditshenyegelo mabapi le tšweletšo ya dibjalo mašemong ao a sa nošetšwego di fihlela R5 000/hektare.
Kadimotšweletšo o ka e kgopela kae?
Tswalo (interest rate) ya kadimo e tlo ba efe?
Lebaka la kadimo ke lefe?
Ge o ka fiwa kadimo na ditseno tše o tlogo di hwetša ka go rekiša puno ya gago di tlo go kgontšha go bušetša kadimo?
Na toto (security) ye o ka tshepišago mokgatlokadimo ka yona gore o tla bušetša tšhelete ya wona ke efe Gopola gore batho goba mekgatlo yeo e adimago batho tšhelete e dira bjalo ka mokgwa wa kgwebo mme e nyaka poelo godimo ga tšhelete yeo. Poelo ye e hwetšwago godimo ga kadimo e hlolwa ke tswalo yeo e lefšago. Ga go na motho yoo a ratago go lahlegelwa ke tšhelete, ka fao moadimi o nyaka go tshepišwa gore moadingwa o tlo bušetša kadimo ka moo go kwanwego ka gona?
Na tšhelete o ka e hwetša neng Ntlha ye o ka gopola gore ga e bohlokwa, eupša tšweletšong ya dibjalo peakanyo ya mmu e thoma dikgwedi tše mmalwa pele ga pšalo ya dibjalo. Ge tšhelete e hwetšagala morago ga nako, tšhemo ga e kgone go beakanywa ka tshwanelo mme go hlolega kgonagalokotši (risk) ya gore motšweletši a ka ba le poelo ye e fokolago?
Puno ya gago o tlo e bapatša bjang?
Ge o bjala dibjalo fela go fepa ba lapa la gago (subsistence farming) mmaraka ga o na taba le wona. Eupša, ge o thoma go tšweletša dibjalo ka nepo ya go rekiša puno ya gago o swanetše go akanya papatšo ya ditšweletšwa.
Na setšweletšwa se tlo rekwa ke mang?
O ka letela thekišo efe?
Mabele a gago a tlo fihlišwa mmarakeng bjang?
Mabele a tlo thothwa ke mang?
Thotho ya mabele e tlo lefelwa ke mang?
Temo ya mathomo e bohlokwa mme seo se lego bohlokwa go feta ke gore mešomo yohle ya go lema e swanetše go phethwa ka nako ya maleba.
Gabotsebotse nepo ya mošomo wa go lema ke efe?
O tlo thoma neng go lema?
Go tlo dirišwa sedirišwa sefe?
O tlo lema go ya botebong bofe?
Na maatla a ditrekere tše o di dirišago go lema a lekane?
Maemo a didirišwa ke afe mme di tlo kgona go phetha mošomo?
Gabotsebotse nepo ya mošomo wa go lema ke efe?
O tlo thoma neng go lema?
Go tlo dirišwa sedirišwa sefe?
Maemo a didirišwa ke afe mme di tlo kgona go phetha mošomo?
Peu ya gago o tlo e reka kae?
O tlo eletšwa ke mang mabapi le peu ye e nepagetšego?
Na o ile wa nagana ka botelele bja sehla sa go mela mme wa beakanya peu go ya ka bjona?
Palo ya dibjalo godimo ga hektare ye e kganyogwago ke efe?
Na o tšere dišupommu?
O amogetše diphetho tša phetlekommu?
Na motho o kile a go eletša ka ga monontšha wo o nepagetšego malebana le tšhemo ye nngwe le ye nngwe le sebjalo se sengwe le se sengwe seo o se bjalago?
Na keletšo mabapi le monontšha e sepelelana le poelotebanyo (target yield) ya gago?
Monontšha wo o tlogo o diriša ke ofe?
O tlo diriša dikilogramo tše kae godimo ga hektare?
Mošomo wa go bjala mohlamongwe ke tiro ye bohlokwa go feta tše dingwe leboong la tšweletšo ya dibjalo.
O kgona go beakanya (calibrate) plantere ka moo go nyakegago (Na o kgona go diriša dipoleite (plates), dikere le dikereketane (sprockets) tša maleba)?
Katologano ya direi (row width) ye o e kganyogago ke efe?
Katologano yeo o e kgethile ka lebaka lang?
Na sehlagodi se tla kgona go dirišwa direing tšeo ge o nagana go hlagola dibjalo morago ga ge di tšwelela mmung?
Na palo ya dibjalo (plant population) yeo o e nyakago ke efe?
O akanya go diriša monontšha wo mokaakang?
Na o kgona go beakanya plantere ka bowena goba o tlo thušwa ke mang?
Na o akanya go laola mengwang ka tsela efe dibjalong tša gago?
Na o na le sehlagodi?
Na sehlagodi se beakantšwe go swana le plantere malebana le katologano ya direi?
Meno (tines) a sehlagodi a beakantšwe ka moo go nepagetšego?
Na o na le segašetši?
Na dikarolo tšohle tša segašetši di šoma gabotse?
Segašetši se tlo beakanywa (calibrate) ke mang?
Dikhemikhale tše di tlogo dirišwa ke dife?
Go tlo dirišwa bokaakang bofe bja khemikhale efe?
Dikhemikhale di swanetše go dirišwa kgatong efe leboong la tšweletšo?
Na monola mmung o lekane go dumelela momelo wa peu?
Na peu e swanetše go bjalwa botebong bofe?
Na o bjala palo ye e lebanego ya dipeu godimo ga metara?
Na o diriša dikilogramo tše di lebanego tša monontšha godimo ga hektare?
Na o dirišitše dibolayangwang le dibolayakhunkhwane ka moo go phethilwego?
Mafelelong a pšalo, plantere e ile ya hlwekišwa ya bolokwa ka tshwanelo?
Mafelelong a kgašetšo, segašetši se ile sa hlwekišwa sa bolokwa ka tshwanelo?
Go swanetše go dirišwa mobugodimo wa mohuta mang?
O swanetše go dirišwa neng?
Go swanetše go dirišwa wo mokaakang?
Ge o nyaka go ba motšweletšikgwebo wa nnete, o swanetše go šoma ka maatla le gona ka bohlale! O swanetše go beakanya dilo ka go se fetše ke moka wa di phetha ka moo go nepagetšego le gona ka nako.
<fn>PulaImvula. Plans(maize).nso.txt</fn>
Mola maano mabapi le ditiro tša ka moso a phethilwe le gona methopo ya popego le ya batho e rulagantšwe, phethagatšo ya maano ao go ya ka maemo a a nyakegago e swanetše go kgonthišwa.
Phethagatšo ya ditiro le mešomo yeo e beakantšwego e lebišitšwe go phetho ya dinepo tša kgwebo. Ka fao e ka ba botlaela go phetha peakanyo le thulaganyo ka tshwanelo mme phethagatšo ya maano ao ya šaetšwa. Ka lehlakoreng le lengwe, katlego ya phethagatšo e ka šitišwa ke peakanyo le/goba thulaganyo ye e fokolago. A re eleng phethagatšo hloko, e lego modiro wa boraro wa taolo.
A re tšee mohlala wa tirišo re gopola ditaodišwana tše di fetilego tše di amago peakanyo (Pula/Imvula ya June) le thulaganyo (letlakala la 4). Ge letšatši la Mošupologo 9 Mei 2011 le hlaba, tšeo di ilego tša beakanywa le go rulaganywa di swanetše go phethagatšwa.
Lekola tšhemo ya 5.
Sethuthuthu (go sepela).
Puku ya go ngwalela direkoto (dipego).
Tekolo e phethilwe, ga go a hwetšwa bolwetši.
Buna tšhemo ya 3, dihektare tše 10.
Padiso, Vosloo, badiredi ba 2 ba motšwaoswere.
Motšhene wa go fola.
Ditrekere tše pedi le dikoloigogwa.
Go bunnwe dihektare tše 9.
Lekola selatswa le furu ya "creep feed".
Lomolla, swaya, kala, le gona noša mamane a 100 sehlare.
Moloto, Abram, Kagiso le Hendrik.
Dinolofatši tša go rua dikgomo, ditlhamo tša go swaya, dihlare le dithulusi tša go di noša, sekala, pukurekoto.
Dikgomo ga di na bothata.
Furu ya "creep feed" kampeng ya 3 e okeditšwe.
Mošomo mabapi le mamane a 100 o feditšwe.
Beakanya ntlo ya 3 (tloša malao a kgale).
Ntlong ya mathomo le ya bobedi.
Johanna, Minah, Johannes.
Sarah, Monica, Dawid.
Difadi, dikgetsi le koloigogwa.
Dithulusi tša diatla.
Ntlo e beakantšwe.
Ditiro tša ka mehla di phethilwe.
Mokontraka wa praebete.
Dithulusi tša gagwe, bjalobjalo.
Mošomo o tšwela pele ka mokgwa wo o kgotsofatšago.
Mošomo wa phethagatšo o dirwa ke ba lefapha la methopo ya batho goba badiredi ba kgwebo, mme ba swanetše go laelwa go o dira ka moo go kgontšhago. Gore phethagatšo e atlege ruri go bohlokwa go feta gore molaodi a dire mešomo ya gagwe ye mengwe ya taolo ka boineelo, e lego boetapele, kgokagano, tlhohleletšo, taelo, tomaganyo, go tšea diphetho le go tiiša thupišo.
Molaodi (goba balaodi) o swanetše go bontšha boetapele bjo bo tiilego go gapela tshepetšo ya phethagatšo pele, mme o swanetše go dula a nyaka mekgwa ye mekaone ya go phethagatša maano a gagwe. Molaodi o swanetše go eta pele tshepetšong ya phethagatšo, e sego ka go dira se sengwe le se sengwe ka noši, eupša ka go laela badiredi ba gagwe. Gore badiredi ba phethe ditaelo ba swanetše go hlohleletšwa. Molaodi o swanetše go tsoša mafolofolo badireding ba gagwe gore ba dire tšeo ba swanetšego go di dira ka nepagalo ka moo ba ka kgonago. Tshepetšong ya phethagatšo molaodi o swanetše go bontšha tsela - ka go realo o kgona go hlohleletša badiredi ba gagwe.
Kgokagano ye e kwagalago e bohlokwa kudu go kgonthiša gore tshepetšo ya phethagatšo ya maano ao a akanywago e atlege. Ditaelo di swanetše go kwagala le gona di se ke tša belaetša. Mongwe le mongwe yo a amegilego tshepetšong ye e itšego ya phethagatšo o swanetše go tseba gore ke mang a dirago eng, neng, go ya ka maemo afe le gona go lebilwe kae.
Tshepetšong ya phethagatšo taelo (delegation) e bohlokwa. Molaodi ga a kgone go dira tšohle ka noši. Ka tlwaelo mohuta wa taelo o tla laolwa ke bogolo bja kgwebo le/goba mošomo wo o itšego. Taelo e sepelelana gape le ka moo molaodi a nyakago go ikamantšha tshepetšong ya phethagatšo - o nyaka go kgatha tema thwii goba o nyaka go ba moeletši fela?
Go bohlokwa go ela kopanyo ye botse ya dikarolo tša temo hloko. Dikarolwana tšohle tša kgwebo di swanetše go šomišana gabotse gore phethagatšo e atlege. Ge kopanyo e sa direge ka tshwanelo go tla senyega nako le tšhelete. Elelwa gore: ditseno - ditshenyegelo = poelo goba tahlego. Lebelela mohlala wa rena wa ka godimo: ge sehlare sa mamane se se gona ka Mošupologo, phethagatšo ya mošomo woo e tla diegišwa.
Gantši go ba bohlokwa gore molaodi a tšee diphetho ka potlako gore phethagatšo e tšwele pele ntle le bothata. Ge leotwana la trekere le ka phulega lešoba mašemong ka nako ya puno, bothata bjo bo tlo fedišwa bjang Go tla dirišwa trekere ye nngwe?
Go bohlokwa kudu go tiiša thupišo ya badiredi ka nako tšohle go kgonthiša phethagatšo ye e nyakegago. Na mošomo wa bona ke wa maemo a a amogelegago Ge go se bjalo, bothata bjo bo swanetše go rarollwa ka mokgwa wa maleba gobane ge bo tšwela pele bo ka šitiša phethagatšo ya mešomo?
Ka tlwaelo nneteng go tla ba mešomo ye e fetago o tee yeo e swanetšego go elwa hloko, le gona gopola gore go ka tšwelela mabaka ao a sa letelwago - mello ya hlaga, poo ya gago ya setswadiši e tantšwe lerageng la moedi, bjalobjalo. Ka boitemogelo re tseba gore mešomo yohle ga e kgone go šetšwa ka nako e tee. Molaodi o swanetše go tšea sephetho mabapi le tiro goba mošomo woo o swanetšego go elwa hloko pele ga ye mengwe - ke gona go hlopha mešomo go ya ka bohlokwa bja yona (prioritising).
Mešomo yeo e huetšago ditseno le/goba ditshenyegelo le/goba badiredi ba gago (mohlala: ba swanela go šoma nakokokeletšwa) ke yona ye bohlokwa.
Ya bohlokwa bjo bonyane/potlako ye nnyane.
Mešomo ye e swanetšego go elwa hloko pele ga ye mengwe re ka re ke yona ya bohlokwa bjo bogolo /potlako ye kgolo. Bohlokwa bjo bogolo bo šupa gore mešomo yeo e ka huetša ditseno - ge e ka phethwa semeetseng e ka godiša ditseno, ge e ka hlokomologwa e ka fokotša ditseno. Gape e ka ba mošomo wo o ka huetšago ditshenyegelo - ge e sa phethwe semeetseng e ka godiša ditshenyegelo.
Potlako e ama nako yeo o nago le yona go fetša mošomo wo o itšego - o swanetše go phethwa semeetseng/lehono goba o ka phethwa ka morago. Ge motšhene wo o itšego o ka senyega mola go bunwa, tokišo ya sedirišwa seo goba trekere e tla ba mošomo wa bohlokwa bjo bogolo/potlako ye kgolo - mošomo wo bohlokwa go feta mešomo ye mengwe ka nako yeo. Mohlala wo mongwe ke wa kgomogadi yeo e nago le bothata go tswala, kudu ge e le setswadiši (stud cow). Go boloka dipampiri ka difaeleng ofising ya gago ke mošomo wo o sego bohlokwa kudu, ke go re ke wa bohlokwa bjo bonyane/potlako ye nnyane, o ka phethwa ka morago.
Ka fao, go phetha dinepo tšohle tša kgwebo ya gago go nyakega le gona go bohlokwa kudu gore o ele phethagatšo ya maano ohle hloko go ya ka maemo a a nyakegago ao a beilwego.
<fn>PulaImvula. PlanterOpot.2008-10.nso.txt</fn>
Na dikarolo tša go fapafapana tša plantere o di tseba gabotse?
Ikgakolle ka go bala taodišwana ye e bontšhago le go hlaloša dikarolo tše di fapanago.
Yona ke foreime yeo e rwelego dikarolo tše dingwe tša plantere tšeo di akaretšago le sehlomelwa seo se kgokaganyago plantere le trekere.
Tšona ke ditšhelo tšeo di swarago peu le monontšha. Di ka bopša ka plastiki ye maatla goba tshipi.
Ona ke maotwana ao a sepedišago plantere.
Leotwana le le gapelwa ke go gata fase mola plantere e sepela. Leotwanakgapelo le dikologa ka lebelo leo trekere e sepelago ka lona. Nepo ya leotwanakgapelo ke go gapela dikarolo tša plantere - kelopeu le kelomonontšha -- gore di šome.
Go beakanya lebelo la kelopeu le kelomonontšha go dirišwa lenaneo la dikere tše di šomago ka diketane le dikeremeno (sprockets). Dikere le diketane tše di ka kopantšhwa go ya ka dikamano (ratios) tša go fapafapana go phethagatša lebelo le le nyakegago.
Go na le mehutahuta ya dipoleite tšeo di fapanago ka bogolo le sebopego go ya ka mohuta wa sebjalo seo se bjalwago, le bogolo bja peu (dithoro) (ntlha ye ga e ame diplantere tše di šomago ka moya).
Ka tlwaelo yona e beiwa ka pele mme e hwetšwa ka mehla diplantereng tšeo di dirišwago mašemong ao a sego a lengwa fao go nago le dibolang tše ntši godimo ga mmu.
Tšona di šoma go khupetša monontšha le peu ye e bjetšwego ka mmu.
Ona ke maotwana a manyane ka morago ao a lebanego le rei ye nngwe le ye nngwe mme a gatela mmu go kgonthiša kamano ye botse gare ga peu le mmu.
Yona e budulela peu mošobeng a poleite (positive air pressure) goba e gogela peu mašobeng (negative air pressure).
<fn>PulaImvula. Practice.2008-04.nso.txt</fn>
Na afa o dira se o se bolelago?
O ka iša kgomo meetseng eupša o ka se e gapeletše go nwa! Ngwageng wo o fetilego batho ba go feta 2 000 ba ile ba tsenela dithuto tšeo di rulagantšwego ke Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA. Mohlamongwe ke nako ya go ipotšiša gore na mohola wa dithuto tše mabapi le mekgwa ya go lema ya balemi ke ofe?
Na mmu wo ke tšweletšago dibjalo tša ka go wona ke wa mohuta ofe?
Na ke bjetše dihektare tše kae?
Na botebo bjo bo kgontšhago bja tšhemo ya ka ke bofe?
Na maemo a pH a tšhemo ya ka ke afe?
Na maemo a phepo (N, P le K) a tšhemo ya ka ke afe?
Na pula ye e letetšwego tikologong ya ka ke efe?
Na poelo ye nka tshepago go e hwetša tikologong ya ka ngwageng wa ka mehla ke efe?
Na go na le fao mogoma o thatafaditšego mmu (plough pan) mašemong a ka?
Na ke bjetše sebjalo sefe mme se phala tše dingwe tše ke kgethilego go tšona?
Nako ya maleba ya go bjala sebjalo sa ka ke efe mme ke ka lebaka lang e lego nako ye kaone?
Na monontšha wo ke o dirišitšego ke o kgethile bjang mme bokaakang bjo bo lebanego ke bo tsebile bjang?
Ke bjetše khalthiba efe mme ke e kgethile ka lebaka lang?
Na palotebanywa ya ka ya dibjalo tšhemong e be e le efe?
Na palo ya makgaolakgang ya dibjalo tšhemong e ile ya ba efe?
Ke akantše go diriša monontšha wo mokae mme sephetho ya ba sefe?
Na ke tšere dikgato dife mabapi le go laola disenyi le malwetši dibjalong tša ka?
Na ke ile ka atlega ka moo ke lwantšhitšego mengwang ka gona?
Mengwang yeo e hlolago mathata mašemong a ka ke efe?
Na ke ntšhitše tšhelete ye kaakang go tšweletša dibjalo tša ka?
Na ke rekišitše tone e tee bokae (thekišo ya tone) mme thekišo yeo e bjang ge e bapišwa le ya balemi ba bangwe?
Na go tšweletša hektare e tee ya sebjalo se go ntšele bokae?
Na go tšweletša tone e tee ya sebjalo se go ntšele bokae?
Ke nagana go bjala sebjalo sefe tšhemong ye išago?
Na tšhelete ya go tšweletša dibjalo sehleng se se tlago ke tlo e hwetša kae?
Na ditrekere tša ka di lekane ge ke nyaka go lema mašemo a ka ohle?
Na ke tlo kgona go phetha mešomo yohle ka nako ya maleba?
Na ke na le didirišwa tše di hlokegago go tšweletša dibjalo tše ke naganago go di tšweletša?
Ge o palelwa ke go fetola dipotšišo tše mohlamongwe o swanetše go bala mošupatsela wa gago goba o swanetše go tsenela thuto ye nngwe gape. Dipotšišo tše di ama motheotheo wa temo mme ge o nyaka go ba molemikgwebo o swanetše go kgona go ikarabela tšona.
Na o na le naga?
Naga ya gago e lengwa ke mang?
Na o nagana go diriša naga ye bjang ka moso?
Re kgopela gore o ipotšiše dipotšišo tše le go di araba gore o be le lesedi mabapi le tlhabologo ya gago bjalo ka molemi - a o nyaka go ba molemi ka nnete goba o nyaka gore naga ya gago e go tšwele mohola mola o le mongnaga yo a hlokegago (absentee landlord)?
<fn>PulaImvula. Price(maize).2011-09-27.nso.txt</fn>
Ditaodišwana tše di fetilego tša mo go Pula/Imvula di tšweleditše dikgato tše di nyakegago tša go kgetha tswakano ya dibjalo tša selemo tšeo di swanelago polasa ya gago. Dikgato tše di akaretša dintlha tša go swana le peakanyo ya methopo, maamušo a mmu, peakanyo ya phetošopšalo le dithekišo tša ka moso mmarakeng. Pula/Imvula ya kgwedi ye e akaretša mohlwaela wa ditaodišwana tše di lebantšhitšwego go batšweletši bao ba phethilego go bjala lehea sehleng se se tlago sa tšweletšo ya dibjalo tša selemo.
Dithekišo tša ka moso (future prices) tša lehea le lesehla le le lešweu di thatafetše ganyane kgweding ya Agostose 2011 mme di eme go R1 840 malebana le lehea le lesehla le R1 815 malebana le lehea le lešweu leo le tlišwago ka Julae 2012. Ka fao re ka letela thekišo ya diranta tše e ka bago R1 615 tone e tee ya lehea, e lego tšhelete ye e tsenago ka potleng ya motšweletši mola go gogilwe ditshenyegelo mabapi le thoto (transport differential) tše di lego gare ga R215 le R225 tone e tee.
Moholafela (net value) wa lehea leo le ka išwago ntle ke diranta tše e ka bago R1 717 tone e tee. Thekišo ye e bitšwa "indicative export parity price". Moholafela wa lehea leo le rekwago ntle ke diranta tše e ka bago R2 894 tone e tee ge le tlišwa Randfontein. Theko ye e bitšwa "indicative import parity price". Ka fao re ka re theko ya lehea ya gonabjale le ya ka moso ya mono Afrika-Borwa e theilwe godimo ga moholatekano wa kišontle (export parity value).
Se se šupa gore go sa na le mašalela (pheteledi) a lehea mmarakeng wa mono gae le gore go na le maikutlo a mabotse mabapi le go hwetšagala ga lehea sehleng se se tlago. Phetho ya theko/thekišo e akaretša dintlha tšohle tša tšweletšo tša go swana le maemo a klimate le mabu, nyako ya bareki, lehea leo le lego gona le leo sa tlogo tlišwa, phetošetšo ya ranta/dolara, mabaka a tšweletšo dinageng tša mošola le tswalo ya mono gae ya tšhelete ye e adimilwego, gare ga tše dingwe.
Boleng bja lehea la mafelelo leo batšweletši ba le išitšego mabolokelong (disilong) bo ka ba bo fokotšegile ka baka la dipula tša go fetiša tšeo di nelego sehleng sa puno. Go feta fao boleng bjo bo ilego fase bo ka dira gore theko/thekišo ya "spot price" ya lehea la boleng bjo bobotse e namelele. Gopola gore dintlha tše tšohle di ka fetoga ka nako yeo lehea le bunwago išago, e lego Julae 2012.
<fn>PulaImvula. Prices.2008-08.nso.txt</fn>
Theko ya dijo ye e namelelago, kudu ya dijokgolo, e ipontšhitše ka maatla dikgweding tše di fetilego mme e swariša bareki bothata. Mabaka ao a tšweletšwago mabapi le koketšo ye, ke koketšo ye kgolo thekong ya ditšhabatšhaba ya diphahlotemo ("agricultural commodities") gammogo le tlhaelo ya diphahlo tše mono gae.
Ge re bapiša dithekokontraka ("contract prices") tša Safex le theko ya borotho dikgweding tše di swanago, re kgona go bona gore theko ya korong e nameletše ka bjako go feta theko ya borotho (Krafo ya 1). Go na le kgonagalo ya koketšo ye kgolo thekong ya dijo dikgweding tše di tlago. Le ge bareki ba šetše ba swere bothata ba tla swanela go itokišetša mathata a go fetiša dikgweding tše di tlago.
Krafo ya 1: Tšhupanetheko ("price index") ya borotho go tloga Janaware 2000.
Sources: Grain SA, Safex and Statistics South Africa (from the Sagis webpage).
Ka baka la ditheko tša godimo tša diphahlotemo tša gonabjale, batho ba bantši bao ba sa tsebego nnete ba gopola gore go tšweletša mabele go bušetša dipoelo tše botse. Balemi bao ba ilego ba kgona go kgotlelela mabakeng a komelelo le ditheko tša fase mengwageng e se mekae ye e fetilego, ba tloga ba le maemong a makaone gonabjale. Le ge go le bjalo, kgonagalo ya theko ya fase ya dijo e tla dula e le toro fela ka baka la koketšo ye kgolo ya ditshenyegelo tša pšalo ("input costs").
Krafo ya 2 e bontšha gore gare ga 2004 le 2007 theko ya korong ga se ya namelela go swana le ya tisele le ya monontšha - seemo seo se sa swanelego go tšwela pele. Dithekišo tša fase tša ditšweletšwa tša temo gammogo le ditshenyegelopšalo tša godimo di kgathile tema ye bohlokwa sephethong sa balemi ba bantši sa go tlogela tšweletšo ya mabele. Seemo se ga se thuše balemi bao ba hlabologago - tšweletšo ya mabele e swanetše go tliša poelo ye kaone go fa balemi ba bafsa sebaka sa go tšwela pele ka katlego.
Koketšo ya theko ya diphahlo ("commodity prices") malobanyana e ile ya tiiša balemi maatla, eupša go namelela ga ditshenyegelo tša pšalo go sentše ditaba gape - balemi ba swere bothata go tšweletša mabele le go hwetša poelo ye kaone.
Krafo ya 2: Tšhupanetheko ("price index") ya oreamo, tisele le korong go tloga Janaware 2000.
Sources: Grain SA, Safex and Statistics South Africa (from the Sagis webpage).
Krafo ya 3 e bapiša tšhupanetheko ya ditshenyegelo tše di sepelelanago le theko ya dilo tša go swana le oreamo le tisele, le theko ya borotho le ya bupi bja lehea. Go molaleng gore mathata ao balemi ba ilego ba katana le ona mabapi le ditshenyegelopšalo tše di nameletšego a feta mathata a bareki ao a hlotšwego ke go namelela ga theko ya dijo. Tšweletšo ya mabele ("grain value chain") e tla swanela go phethwa ka nepagalo gore poelo e godišwe ntle le go oketša ditshenyegelopšalo ("produce more outputs with the same inputs") - go sego bjalo bareki ba tlo lefela dijo tšhelete ye ntši go feta.
Krafo ya 3: Tšhupanetheko ("price index") ya borotho bjo bošweu, bupi bja lehea, oreamo le tisele go tloga Janaware 2000.
Sources: Grain SA, Safex and Statistics South Africa (from the Sagis webpage).
Go bolela nnete, koketšo ye kgolo ya theko ya dijokgolo ke sephetho sa go hlokega ga maikemišetšo a maleba mabapi le temo ("agricultural policy") lehlakoreng la Mmušo, gammogo le go šitega ga Mmušo go diriša maikemišetšo le maano ao a šetšego a le gona. Batšweletši ga ba kgone go šoma ba nnoši go tšweletša dijo tša setšhaba tše di sa turego - Mmušo o swanetše go kgatha tema ya wona.
<fn>PulaImvula. Proactivety.2008-08.nso.txt</fn>
Gantši balemi ba fetiša sebaka sa go fokotša ditshenyegelo goba go kgonthiša poelo ye kaone ka ge ba sa tšee sephetho ka nako.
Ka nako ye nngwe ba lahlegelwa kudu ka baka la tshenyo ya methopotlhago, bjalo ka kgogolegommu ka nako ya pula ye kgolo, ka ge ba lebala ntlha ye bohlokwa ye e rego "thibelo e phala kalafo".
Go phema tshenyo o swanetše go loga maano le go tšea dikgato tše di itšego pele ga ge tiragalo goba ditiragalo tše di itšego di diragala. Tšweletšong ya mabele taba ye ke ntlha ye bohlokwa kudu ya taolo. Tšeo di amago dibjalo tša gago ("cropping calendar") di swanetše go laola mešomo yohle polaseng ya gago. Nako ya maleba ya go bjala (tiragalo ye bohlokwa polaseng ya gago) e ka ba letšatši la mathomo la June (ge o nyaka go bjala korong) goba la mathomo la Nofemere (ge o nyaka go bjala sebjalo sa selemo). Bontši bja mešomo ya go akanya le go beakanya mo dikgweding tše di etago pšalo pele bo tlo laolwa ke letšatši le (nako ye). Go bohlokwa gore molemi a dule a gopolele pele.
Tiro ye e tšwelago pele ye e bohlokwa go kgontšha molemi go tšea dikgato pele ga nako. Dilo tše molemi a di lemogago sehleng sa gonabjale di ka thuša kudu go phema diphošo le go tšea diphetho tše kaone mabapi le sehla se se tlago. Go fa mohlala: mengwang ye e hlaolwago sehleng sa ge dibjalo di gola, e tlo šupetša mohuta wa sebolayangwang seo se tlogo dirišwa sehleng se se tlago. Ge o ka šitega go lemoga mathata sehleng sa gonabjale, mathata ao a ka golela godimo sehleng se se tlago.
Lekanya maamušotšweletšo ("production potential") a tšhemo ya gago ka bofsa o kgonthiše palo ya dihektare tše o akanyago go bjala dibjalo tša gago go tšona. Hlohlomiša mmaraka mme o kgethe dibjalo tše di tshepišago poelo ye botse go ya ka tshedimošo ye e botegago. Ngwala tekanyetšo ("budget") mme o beakanye leano la tšweletšo ka go le ngwala pampiring ka nepagalo ye e kgonegago.
Mabakeng a gonabjale go bohlokwa go saena kontraka le khamphani ya papatšo ("marketing agency") ye e botegago. Kontraka ya mohuta wo e go šireletša ge theko ya diphahlo ("commodity price") e fetogafetoga. Lota kontraka mabapi le mohuta wo mongwe le wo mongwe wa sebjalo ka theko ye kaone ye e kgonegago.
O tla swanela go kgopela kadimo ya tšweletšo ("production loan") ge o nyaka go bjala dihektare tše di fetago tšeo o ka di kgonago ka tšhelete ya gago. Se diege go ikgokaganya le panka goba mokgahlo wo mongwe wa tšhelete ge o seno fetša go beakanya leano la gago la tšweletšo. Panka le ge e ka ba mekgahlo ya tšhelete e tšea sebaka go dumelela leano la gago la tšweletšo.
Ge o sa kgone go lema le go bjala mašemo a gago ka bowena, saena kontraka le motho yo a ka go thušago, pele ga nako. Kgonthiša ge eba didirišwa tše di nyakegago go bjala dibjalo tša gago di tla ba gona ka nako ye o di hlokago. Pele ga ge o saena kontraka leka ka maatla go hlahloba maemo a didirišwa tša mokontraka. Gopola gore ge sedirišwa se ka senyega ge mmu o beakanywa goba ka nako ya go bjala, ke molemi yo a lahlegelwago.
Nako ya maleba ya go hlokomela didirišwa tša gago ke mafelelong a sehla sa go bjala. Ge molemi a hlokomologa mošomo wo a ka swanela go ntšha tšhelete ye ntši go lokiša didirišwa le gona a ka lahlegelwa ke nako ye bohlokwa, seo ebilego se ka dira gore a bjale morago ga nako. Ge didirišwa di bolokwa mola di hlwekišitšwe gabotse, di lokišitšwe ka kelohloko le gona di šireleditšwe gore di se ruse, gona di ka beakanywa ka bjako ge sehla sa go bjala se fihla.
Hlahloba dibopego tše di lego gona tša go swana le methapalalo ("contours") le meela goba diforo. Tšea nako go hlokomela goba lokiša dibopego tše go šitiša tshenyo ya mmu wo bohlokwa wa ka godimo sehleng se se tlago sa pula. Ge o nyaka go thea dibopego tše mpsha, mošomo wo o swanetše go thoma ntle le go senya nako. Dikgato tša go babalela mmu di nyaka peakanyo ye e tseneletšego le nako ye e lekanago ya go thoma go di diriša.
Nako ya go reka e swanetše go dirišwa gabotse. Bapiša ditšweletšwa tše di rekišwago tše o di hlokago go ka bjala, o nyake theko ye kaone go fokotša ditshenyegelo malebana le hektare. Ela dilo hloko sehleng sa go bjala gore sehleng se se latelago o kgone go kgetha setšweletšwa se sekaone, go swana le mohuta wa sebjalo sa poelo ye botse go phala ye mengwe, goba go kgetha setšweletšwa legatong la se sengwe seo se sego sa šoma ka moo o bego o letetše. Se tšhabe go hlohleletša khamphani ye o ortelago ditšweletšwa go yona gore e di fihliše ka nako.
Se lebale gore go na le ditsebi tše ntši tšeo di ratago go go thuša mešomong ye. Se kgopele thušo mola go šetše go senyegile. Beakanya ditaba tša gago ka go lebelela pele mme o ikgokaganye le bona LEHONO!
<fn>PulaImvula. ProblemMaize.2009-02.nso.txt</fn>
Mathata ao a lebanego batšweletši ba ba hlabologago ke afe?
Go bohlokwa kudu go intasteri ya mabele gore mathata ao a šitišago batšweletši bao ba hlabologago go fetoga batšweletšikgwebo a hlaolwe le go rarollwa.
Lenaneo la go mpshafatša naga (land reform programme) leo le sepedišwago ke ba Kgoro ya Ditaba tša Naga le nola ba bantši moko - ka kakaretšo tshepedišo ya bona e nanya ka moo batšweletši ba ba hlabologago ba dulago ba lahlegelwa ke dibaka tše mmalwa; go feta fao bengnaga ba bašweu bao ba nyamišitšwego ba rekišetša baagišani ba bašweu dipolasa tša bona ka baka la go palelwa ga ba Kgoro go phetha thekišo ya naga ya bona.
Mono Afrika-Borwa re na le mananeo a tokelo ya bongnaga ao a kopantšwego (combination of tenure systems) - motho e ka ba mong wa naga, a ka hira naga ya praebete, goba a ka aga nagengkopanelo fao go se nago le ditlamo tša semolao (go na le "tumelo ya go dula" fela). Naga yeo motho e lego mong wa yona e ka dirišwa bjalo ka toto ya go adima tšhelete (security for loans), eupša naga ye e hirwago le nagakopanelo ga e kgone go dirišwa bjalo. Dinagengkopanelo ka tlwaelo lapa le lengwe le le lengwe le arolelwa naga ya bogolo bjo bo itšego (bogolo bo fapana go tloga profenseng go ya go ye nngwe). Ge motšweletši a rata go katološa temo ya gagwe o swanetše go rerišana le baagi ba bangwe gore a diriše karolelo ya bona. Le ge ba ka kwana, ga go na tiišetšo ya lebakatelele mabapi le tirišo ya naga yeo.
Go beakanya pH ya mmu le tlhaelo ya fosfate go wona ke ditshepetšo tše di turago - batšweletši ba ba hlabologago ba hloka thušo ka ge ba sa kgone go lefela ditshenyegelo tše.
Bontši bja naga ye e lengwago ke batšweletši ba ba hlabologago ga bo na methapalalo (contours) le ditselameetse tša bjang (grassed waterways) tšeo di beakantšwego gabotse le gona di lekanego. Le ge Kgoro ya Temo e na le karolo ya Tlhokomelo ya Naga (Land Care division), tekanyetšo ya yona e a hlaela mme e palelwa ke go fediša mathata a mantši ao a lego gona.
Mono Afrika-Borwa naga yohle ga se ya maamušo a magolo yeo e swanelago tšweletšo ya dibjalo. Le ge go le bjalo, mošomo wa go fetola nagatemego gore e be nagaphudišo ye e theilwego gabotse, ke tshepetšo ya go tura kudu le gona ya go tšea lebaka le letelele. Go bonala gore batšweletši ba ba hlabologago ga ba kgone go tsenela lenaneophetošo (conversion system), ka fao gantši ba tšwela pele ka go lema naga ye e sa swanelego temo, goba ba e tlogela fela - mekgwa ye mebedi ye e sa nyakegego.
Kagelelo, goba go hlokega ga yona, ke bothata bjo bo tsebegago bjo bo hlakišago batšweletši, kudu dinagengkopanelo moo magora a utswitšwego, seo se dumelelago dikgomo le dinku/dipudi go ralala le mašemo ka moo di ratago.
Go na le batšweletši ba bantši ba ba hlabologago bao ba kgonago go tsenela naga (go ya ka lenaneo lefe kapa lefe la tokelo ya bongnaga), eupša ba hloka ditlhamo tše di nyakegago go lema naga yeo. Ditlhamo tše mpsha di tura kudu mme batšweletši ba ba hlabologago ga ba kgone go di reka. Go feta fao, go na le mekgatlo e se mekae fela, ge e le gore e gona, yeo e dumelago go thuša batšweletši go reka ditlhamo tša temo tšeo di dirišitšwego.
Ge ditlhamo tša temo di hwetšagala, gantši maemo a tšona a bontšha gore ga di a hlokomelwa ka tshwanelo.
Poelo ya fase tšweletšong ya mabele e swariša batšweletši bothata mabapi le go hlokomela ditlhamo.
Gantši batšweletši ba hloka tsebo ya go lokiša le go hlokomela ditlhamo.
Ka nako ye nngwe naga ye e rekwago go ya ka mpshafatšo ya naga ke yeo e hlokomologilego mme gantši ditlhamo ke tša kgale tša maemo a a fokolago, seo se sa holego motšweletši yo a hlabologago ge a fiwa tšona.
Ditlhamo di fiwa dihlopha gore di dirišwe ka go šielana mme ga go bewe motho yoo tlhokomelo ya tšona e lego boikarabelo bja gagwe.
Mengwageng ye mehlano ye e fetilego poelo ya tšweletšomabele e ile ya gatelelwa kudu. Sehla se se fetilego e be e le se sebotse go feta ka ge dibjalo di bjetšwe ka "ditshenyegelopšalo tša kgale" (old price inputs), mabele a rekišitšwe ka "dithekišo tše mpsha" (new crop prices), mme mafelong a mantši pula ye e nelego e ile ya feta ya palogare. Go na le batšweletši ba se kae fela bao ba nago le tšhelete ya go lekana ya go bjala dibjalo tša bona ntle le go kgopela kadimo. Ge poelo e le ye nnyane mme tswalo ya tšhelete e le ya godimo, dikgonagalokotsi tšeo di sepelelanago le tšweletšomabele e ba tše kgolo ka moo di sa lokafatšego kadimo ya tšhelete ye ntši yeo e nyakegago ya go bjala dibjalo.
Mekgatlo ye mentši yeo e adimago batšweletši tšhelete e nyaka peelo (bond) mabapi le phahlo (property) yeo e rekwago go lota kadimo. Batšweletši bao ba hirago naga goba bao ba dulago nagengkopanelo ga ba kgone go diriša naga yeo bjalo ka toto (security) mme ka fao dikgopelo tša bona tša go adima tšhelete ga di atlege.
Mekgatlo ye mentši yeo e adimago batšweletši tšhelete e nyaka inšorense mabapi le ditshenyegelopšalo (input insurance) go lota kadimo. Le ge go le bjalo, inšorense ye, ge e dumelelwa, e thoma go šoma fela mola dibjalo di tšweletše mmung, eupša ka nako yeo bontši bja ditshenyegelo bo šetše bo lefetšwe. Mekgatlo ye mengwe ga e nyake go fa motšweletši tšhelete pele ga ge inšorense e dumeletšwe, seo se emišago ditaba felo gotee (catch 22 situation). Bothata bjo bongwe ke gore inšorense e tiišetša (karanta) fela tekanyo ya 65% ya ditshenyegelo - karolo ye e šalago e karanta ke mang?
Manyami ke gore go fela go eba le batšweletši bao ba sa hlomphego kwano ya bona le mekgatlo yeo e ba adimilego tšhelete go e bušetša ka nako mme se se tsarošitše mekgahlo ye ditsebe.
Bolemi bo boima mme kgonagalokotsi (risk) e golela godimo go ya ka tlhokego ya boitemogelo. Ge mellwane ya poelo e le ye menyane, diphošo di swanetše go šitišwa. Batšweletši ba ba hlabologago gantši ba sa godiša bokgoni bja bona bja go lema, ka fao mekgatlo ya tšhelete ga e ba tshepe ka moo go nyakegago.
Batšweletši ba ba hlabologago ke "baithuti" mme ba hloka thušo, thuto le keletšo.
Bahlankedi ba Kgoro gantši ba hlaela bokgoni bja go thekga batšweletši ka thušo ya boleng bjo bo nyakegago. Ba bantši ga ba na boitemogelo bja tirišo bja temo mme le ge ba rata le gona ba na le boithutelo bja akademiki bjo bo nyakegago, ba palelwa ke "go kgatha tema".
Go ruta batho go a tura le gona go tšea nako. Dikgoro tša mmušo di na le bahlankedi ba bantšintši bao ba golago tšhelete go phetha mošomo wo o itšego, eupša ba mmalwa ba hloka bokgoni bjo bo nyakegago. Ge dikhamphani tša praebete di amega, go swanetše go lefa mang?
Batšweletši gantši ga ba na nnete ya gore ke dikeletšo tša mang tšeo ba swanetšego go di ela hloko - tša balemiši ba kgoro Goba tša molemoši wa kgwebo ya agri yo a thušago motšweletši ka go mo adima tšhelete Goba tša mokgatlo wa diphahlo woo o thušago Goba tša moeletši Manyami ke gore ga ba bolele selo se tee ka mehla?
Go ithuta go lema go akaretša maitekelo ao a sepelelanago le dikgonagalokotsi tše kgolo - ge batho ba tlile go ba batšweletši, ba tla dira diphošo. Seo se nyakegago kudu ke totego ya batšweletši bao ba welago mathateng. Mo lebakeng le batšweletši ba bangwe ba na le mahlatse ka ge ba thušwa ke kgwebo ya agri ka tšhelete, ka fao ba kgona go tsenela thušo (grant) ye e tšwago go "Maize Trust" go reka kalaka, difosfate le inšorense ya ditshenyegelopšalo (input insurance) (mabapi le mašemo a bona a lehea). Le ge go le bjalo, go na le batšweletši ba bangwe ba ba hlabologago bao ba sa bjalego lehea goba bao kgopelo ya bona ya kadimotšweletšo (production loan) kgwebong ya agri e sego ya atlega - batšweletši ba ba hloka thušo mabapi le theko ya kalaka, difosfate le inšorense. Go ka thabiša bjang ge mmušo o ka dumela go thuša batšweletši ka go ba tshepiša totego ye e nyakegago.
<fn>PulaImvula. ProblemsOpot.2009-07.nso.txt</fn>
Go na le mabaka a mmalwa ao a dirago gore go be le kgahlego mabapi le go tšwetša pele batšweletši ba baso mono Afrika-Borwa. Mehlala: nagatemego e abelwa ka bofsa (redistributed), theko ya dijo e nameletše go fetiša mme go na le pelaelo mabapi le toto ya dijo mo gae le ge e ka ba lefaseng ka bophara.
Go bolelwa kudu ka bokaakang bja dijo bjo bo lego gona lefaseng, toto ya dijo lefaseng, tokelo mabapi le dijo le tšhireletšo, mme le ge go le bjalo dijo di tšweletšwa ke mongwe felo gongwe - go amegile motho. Go bohlokwa go nepiša motho. Re swanetše go hlabolla le go maatlafatša motho gore a fetoge motšweletšikgwebo wa nnete yoo a thušago go oketša ya dijo tša setšhaba.
Ke ka baka lang batho ba rata go hlabolla batšweletši?
Bao ba amegilego temong (agricultural sector) ba swanetše go bolela ka lentšu le tee.
Temo ke mothopo wa dijo le tlhale wa lefase mme e dula e le kokwane ya diekonomi tše ntši.
Temo ke mothwadi yo bohlokwa.
Tetlego magaeng/dipolaseng e fokotša kgatelelo yeo e lego gona methopong ya metsesetoropo.
Ge karolo ya 30% ya naga e tlile go fiwa bao ba hlokilego naga pele, re ka tšea gore karolo ya 30% ya ditšweletšwa tša temo e tlo tšweletšwa ke batšweletši ba. Ka fao, karolo ya 30% ya dinyakwapšalo (inputs) tšohle tša temo e tlo rekwa ke batšweletši ba.
Na mathata a a lebanego batšweletši ba ba hlabologago ke afe?
Mengwageng ye e fetilego poelo ya tšweletšomabele e ile ya gatelelwa kudu. Ditshenyegelo mabapi le dinyakwapšalo (input costs) di dula di namelela godimo eupša thekišo ya ditšweletšwa ga e namelele ka go swana. Go na le batšweletši ba se kae fela bao ba nago le tšhelete ya go bjala dibjalo ntle le go kgopela kadimo. Ge poelo (profit margin) e le ya fase le gona tswalo (interest rates) e le ya godimo, dikgonagalokotsi (risks) tšeo di sepelelanago le tšweletšo ya mabele ke tše kgolo kudu mme go ka ba kotsi go adima tšhelete ye ntši go bjala dibjalo. Batšweletši ba Afrika-Borwa ba swanetše go phadišana le ba lefase ka bophara le ge mabaka a fapana.
Batšweletši ba ba hlabologago ke "baithuti" mme ba hloka thušo, thuto le tlhahlo.
Badiredi ba Kgoro ya Temo gantši ga ba na bokgoni bja go thekga batšweletši ka thušo ya boleng bjo bo nyakegago. Ba bantši ga ba na boitemogelo bja tirišo bja bolemi mme le ge ba rata go thuša le gona ba na le boithutelo bjo bo nyakegago, ga ba kgone go "kgatha tema".
Mekgatlo ya diphahlo (commodity organisations) e thuša kudu eupša ditshenyegelo ke tše kgolo.
Batšweletši ba bantši ba ba hlabologago ba na le mathata mabapi le go kgopela dikadimotšweletšo.
Mekgatlo ye mentši ya kadimo e nyaka tlamego (bond) malebana le phahlo (property) yeo motšweletši e lego mong wa yona pele ga ge e ka mo adima tšhelete. Batšweletši bao ba hirago naga goba ba lemago nagakopanelo ga ba dumelelwe go tlama naga yeo, ka fao dikgopelo tša bona di a ganwa.
Mekgatlo ye mentši ye e adimago tšhelete e nyaka inšorense ya dinyakwapšalo (input insurance) pele ga ge e ka dumela go thuša motšweletši ka kadimotšweletšo. Le ge go le bjalo, inšorense ya dinyakwapšalo, ge e ka dumelelwa, e thoma go šoma fela mola dibjalo di tšweletše mmung, mme ka nako yeo bontši bja ditshenyegelo bo šetše bo bile gona. Mekgatlo ye mengwe e gana go tšweletša kadimo pele ga ge inšorense e dumeletšwe, seo se hlolago seemo se se hlokago mohola. Bothata bjo bongwe ke gore inšorense e karanta seripa se se sa fetego 65% fela sa ditshenyegelo - seripa sa 35% se se šalago se ka huetšwa ke kgonagalokotsi (at risk).
Bolemi bo boima mme kgonagalokotsi e golela godimo go ya ka go hloka boitemogelo ga motšweletši. Ge poelo e le ye nnyane ga go na sebaka sa go dira phošo. Batšweletši ba ba hlabologago gantši ba sa godiša bokgoni bja bona bja go lema mme go boima go kgodiša mekgatlo ya tšhelete gore e ba thuše ka ge e se na nnete ya gore tšhelete ya yona e tla bušetšwa.
Go na le batšweletši ba bantši ba ba hlabologago bao ba kgonago go tsenela nagatemo (go ya ka lenaneo lefe kapa lefe la bongnaga (tenure)), eupša ba hloka ditlhamo tše di nyakegago tša go lema. Ditlhamo tše mpsha di tura go feta mme batšweletši ba ba hlabologago ba palelwa ke go di reka le gona ga go na mekgatlo, goba go ka ba e se mekae fela, yeo e dumelago go adima batšweletši tšhelete ya go reka ditlhamo tša temo tšeo di dirišitšwego.
Ge ditlhamo tša temo di hwetšagala, gantši maemo a tšona a bontšha gore ga di a hlokomelwa ka tshwanelo.
Poelo ya fase tšweletšong ya mabele e swariša batšweletši bothata mabapi le go hlokomela ditlhamo.
Gantši batšweletši ba hloka tsebo ya go lokiša le go hlokomela ditlhamo.
Ka nako ye nngwe naga ye e rekwago go ya ka mpshafatšo ya naga ke yeo e šetšego e lengwa lebaka mme gantši ditlhamo ke tša kgale tša maemo a a fokolago. Se se ra gore motšweletši yo a hlabologago o thoma ka ditlhamo tše di mo hlakišago.
Ditlhamo di fiwa dihlopha gore di dirišwe ka go šielana mme ga go bewe motho yoo tlhokomelo ya tšona e lego boikarabelo bja gagwe.
Lenaneo la go mpshafatša naga (land reform programme) leo le sepedišwago ke ba Kgoro ya Ditaba tša Naga le nola ba bantši moko. Ka kakaretšo tshepedišo ya bona e nanya ka moo batšweletši ba ba hlabologago ba dulago ba lahlegelwa ke dibaka tše mmalwa; go feta fao bengnaga ba bašweu bao ba nyamišitšwego ba rekišetša baagišani ba bona ba bašweu dipolasa tša bona ka baka la go palelwa ga ba Kgoro go phetha thekišo ya naga ya bona. Ga go na dilekanyo tše di lebanego (appropriate criteria) tša go hlaola batho bao ba swanetšego bao ba ka holwago ke go fiwa naga go ya ka lenaneo la go abela naga ka bofsa.
Peakanyo ya pH ya mmu ka go tšhela kalaka e ka tura kudu ka ge go na le mafelo ao a nyakago ditone tše e ka bago tše 14 tša kalaka godimo ga hektare. Ka kakaretšo batšweletši ga ba kgone go lefela ditshenyegelo tše mme o ka re ga go na maikemišetšo a a tiilego ao a kgontšhago batšweletši ba ba hlabologago go kgopela thušo go mmušo. Diprofense tše di fapafapanago di kile tša ba le mananeo a tšona eupša ga go na lenaneotheo.
Mekgwa ye e fošagetšego ya go lema ye e dirišitšwego lebakeng la mengwaga ye mmalwa ye e fetilego, e fedišitše methopo ya fosfate mafelong a mantši. Go okeletša fosfate mmung go ka tura kudu go no swana le go tšhela kalaka, mme ga go na thušo (subsidies) ye e bonagalago.
Bontši bja naga ye e lengwago ke batšweletši ba ba hlabologago ga bo na methapalalo (contours) le ditselameetse tša bjang (grassed waterways) tšeo di beakantšwego gabotse le gona di lekanego. Le ge Kgoro ya Temo e na le Karolo ya Tlhokomelo ya Naga (Land Care division), tekanyetšo ya yona e a hlaela mme e palelwa ke go fediša mathata a mantši ao a lego gona. Gantši tshenyego ya naga ka baka la kgogolego ye e hlolwago ke phefo le meetse e ka se sa lokišwa.
Dilo tšeo di diitšago batho ke dife?
Batšweletši ba swanetše go kgona go diriša naga le metšhene gore ba fetoge batšweletšikgwebo. Diprofenseng tše dingwe infrastraktšha (motheo) ya temo e fokola kudu go swana le go hlokega ga ditsela, mabolokelo a mabele, diomiši tša mabele, metšhene ya go fola mabele (combine harvesters), bjalobjalo.
Batšweletši ba hloka thuto, thušo le bolemiši bjo bo kgontšhago.
Batho ba swanetše go maatlafatšwa gore ba itirele dilo. Ba swanetše go rutwa go "ikgolela tšie" ka bobona.
Batho ba diitšwa ke go šitega ga bahlankedi ba mmušo go dira seo ba se lefelwago (mohlala: go šitega ga ba Kgoro ya Ditaba tša Naga go phetha tšeo ba swanetšego go di phetha, le ditirelo tše di fokolago tša Dikgoro tša Temo).
Batho ba ba diilago ba jabetšwa gabonolo. Go bohlokwa gore bohle bao ba amegilego tlhabollong ya batšweletši ba šome ka potego le tshekego.
Hloma melao le maikemišetšokgwebo (trade policies) ao a swanetšego, go šireletša intasteri ya temo ya gae.
Ba thuše ka ditshenyegelo tše di amanago le go tšhela kalaka mašemong.
Thuša ka ditshenyegelo tša go okeletša fosfate.
Thuša ka ditshenyegelo tša go thekga thekišo ya dibjalo (hedging crop prices) go lota kadimotšweletšo.
Thuša ka ditshenyegelo mabapi le inšorense ye e akaretšago (comprehensive insurance).
Thuša batšweletši ka tšhelete yeo ba ka e tsenelago ka dikgwebo tša agri le Landbank.
Ntšha tšhelete ya go thuša go ruta balemiši leboelela.
Thuša go lefela tlhabollo (part-fund development) ye e dirwago ke mekgatlo ya diphahlo.
Akanya thušo ya tšhelete (financing package) mabapi le ditlhamo tša temo.
Hlabolla, ruta le gona maatlafatša batšweletši.
Ruta le gona hlabolla balemiši.
Thekga batšweletši ba ba hlabologago ka thušo ya thekniki.
Rekiša dinyakwapšalo tšohle tša boleng le dithekišo tše di phadišanago.
Hloma mmaraka moo ditšweletšwa di ka rekišwago.
Hlagiša thušo le thekgo ya thekniki.
<fn>PulaImvula. Producer.2009-12.nso.txt</fn>
Mofenyi phadišanong ya Grain SA ya Motšweletšamabele yo a hlabologago wa Ngwaga o tsebišitšwe moletlong wo o tumilego wo o bego o swerwe lefelong la The Theatre on the Track kua Kyalami ka 9 Oktoboro 2009.
Shimi Makoka wa Vanderbijlpark, profenseng ya Gauteng.
Motšweletšamabele yo a hlabologago wa lenyaga ke Samuel Moloi wa Fouriesburg, profenseng ya Freistata. Re mo lakaletša mahlogonolo ka seo a se kgonnego ebile re lebogiša le baphadišani ba bangwe. Šatee!
<fn>PulaImvula. Producer.2010-08-06.nso.txt</fn>
Bakgethiwa le ge e le bao ba fetetšego kgatong ya makgaolakgang ya Phadišano ya Motšweletšamabele yo a hlabologago wa Ngwaga wa 2010, ba tsebišitšwe. Mofenyi o tla rwešwa diala moletlong wo o tumilego wa Grain SA ka la 8 Oktoboro 2010.
David Maleleka - Kestell, Profense ya Freistata.
Thabo Macholo - Kestell, Profense ya Freistata.
Daniel Mocwiri - Mareetsane, Profense ya Leboa-Bodikela.
Frans Gaoganediwe - Ventersdorp, Profense ya Leboa-Bodikela.
Klerk Melken - Mofufutso, Profense ya Leboa-Bodikela.
William Matasane - Senekal, Profense ya Freistata.
David Maleleka o belegilwe ka 1954 polaseng ya seleteng sa Kroonstad. O goletše gona mme a tsena sekolo sa polaseng sa moo gae go fihla ka mphato wa 3 (grade 5). O ile a šoma polaseng ya Mna AJ Jonker go tloga ge a na le mengwaga ye 14, mme ke fao a thomilego go rata temo. David o nyetše Evelena yoo e lego mosadi wa go makatša - o otlela ditrekere mašemong!
Morago ga lebaka la mengwaga o ile a hudugela Witsieshoek, a dula gona. Ka nako yeo o be a sa šoma meepong ya tikologong ya Goldfields ka kontraka. Ka 1991 David o ile a lemoga gore Mmušo o nyaka batho bao ba nago le kgahlego ya go reka dipolasa seleteng sa Kestell. Ka ngwaga wo o latelago a hira polasa yeo a e lemago gonabjale. Ka morago o ile a kgona go reka polasa ye ka kadimo ye a e filwego ke Land Bank. Bogolo bja polasa ya David ke dihektare tše 272 mme seripa sa dihektare tše 252 ke nagatemego.
David o ile a hiriša polasa ya gagwe lebaka la mengwaga ye mentši ka ge a be a sa kgone go hwetša tšhelete ya go lekana go e sepediša ka boyena. O thomile go lema gape ka 2008. Ngwageng wa 2009 o ile a kgona go tšweletša puno ye botse ya korong tšhemong ya dihektare tše 106, mme o bjetše le dihektare tše 88 tša lehea le dihektare tše 28 tša dinawa tša go oma. Dinawa tše di hlolela basadi ba mmalwa ba QwaQwa mošomo. David o re o katološa bolemi bja gagwe ka go nanya, bjalo ka mosepelo wa ngwanammaleobu.
Thabo o belegilwe ka 1982 mme a thoma go tsena sekolo Sekolong sa Tlase sa Tweeling. Ka 1989 tatagwe o ile a reka polasa yeo ba e lemago gonabjale. O thomile go rata bolemi e se le ngwana yo monyane. O phethile mphato wa marematlou Sekolong sa Godimo sa Paul Erasmus ka 2003 mme a ya a thušana le tatagwe polaseng. Sekolong Thabo e be e le moatletiki le gona o be a raloka rugby, a ba a kgethelwa sehlopha sa profense ya gagwe; godimo ga fao o ile a kgethelwa le dihlopha tša setšhaba tša baraloki ba fase ga mengwaga ye 17, 19 le 21 tšeo di ilego tša emela Afrika-Borwa!
Thabo o rata bolemi kudu mme o kganyoga go ba le polasa ya gagwe le go e sepediša ka katlego. Ka 2009 o ile a dirišana le tatagwe mme ba bjala dihektare tše 25 tša korong, dihektare tše 99 tša lehea le dihektare tše 33 tša dinawa tše di omilego. Thabo o tšwela pele bjalo ka motšweletši mme o kganyoga go ithuta tša bolemi go ya pele. O šetše a tsenetše dithuto tše mmalwa, ke yena leloko la sehlophathuto sa Maluti, le gona o šetša batšweletši ba bangwe bao ba neelanago tsebo le boitemogelo bja bona.
Go Thabo taolo le peakanyo ya letlotlo ke taba ye bohlokwa mme o thakgalela kgonagalo ya go bjala dinawa tša go oma go feta gonabjale, ka ge poelo ya tšona e phala ya mabele. Go swana le batšweletši bohle o holofela gore thekišo ya mabele e tla namelela ya kgontšha poelo ye kaone yeo batšweletši ba ka e bušetšago boleming.
Thabo o rata go ba motšweletšikgwebo yo mogolo ka moso; o kganyoga go dirišana le batšweletšikgwebo gonabjale gore a godiše boitemogelo bja gagwe.
Kokamo Daniel Mocwiri o belegilwe ka 1949 motseng wa Siberia (Siberia Village) kua profenseng ya Leboa-Bodikela (tikologong ya Mareetsane). Daniel ke bofejane ebile ke mošemane a nnoši lapeng la bana ba senyane. O thomile go tsena sekolo gona fao Siberia, a ya Mareetsane mme a fetša mphato wa marematlou (grade 12) Sekolong sa Itlotleng Sekontari. Go tloga fao a tšwetša dithuto tša gagwe pele kholetšheng ya Batswana Training College. O ile a ingwadišetša gape le Damelin le Yunibesithi ya Vista, a phetha dithuto ka poso (correspondence course) mme a amogela Diploma ya Borutiši. O ile a fiwa tikrii ge a fetša dithuto tša gagwe Yunibesithing ya Potchefstroom, a thoma go ruta Sekolong sa Tlase sa Monnapula ka 1975 mme a kgotlelela fao go fihla ka 2008. O nyetše Evelyn mme ba šegofaditšwe ka bana ba ba selelago, bašemane ba babedi le basetsana ba bane.
Ka go ba mošemane a nnoši, tatagwe o ile a mo ruta gore go na le mekgwa ye mmalwa ya go iphediša. Ge e sa le mošemanyana wa sekolo, o thomile go mo ruta go lema ka dipholo mme se sa ba mathomo a lerato la gagwe la temo leo le akaretšago bophelo bja gagwe bjohle. Ka 1975 o ile a aga lebenkele le tatagwe motseng wa gabo mme a reka trekere ya gagwe ya mathomo ka 1977. Tatagwe o hlokafetše ka 1988 mme ka ge Daniel a be a ruta ka nako yeo, o ile a hirišetša ba Morerotemo wa Mareetsane (Mareetsane farming project) naga ya gagwe go fihla ka 1993. Ngwageng wo o latelago o ile a thoma go lema naga ya dihektare tše 75 ka boyena, a diriša trekere ya gagwe.
Daniel o ile a tšwela pele go ruta mme ka morago ga ge a katološitše mešomo ya gagwe ya bolemi a kgopela leloko la gagwe la kgauswi go mo thuša polaseng. Sekolo seo a bego a ruta go sona se gona fao motseng wa gabo, ka fao o be a kgona go šoma polaseng ge sekolo se tswaletšwe le ka matšatši a boikhutšo a dikolo. Lehono Daniel o lema dihektare tše 200 tša nagakopanelo. Lenyaga o bjetše dihektare tše 100 tša lehea le dihektare tše 100 tša sonoplomo.
Ka 2008 Daniel o bopile sehlophathuto sa Siberia mme a kgethwa go ba Modulasetulo. Ngwageng wo o latelago a ba yo mongwe wa batšweletši ba ba tšwetšego pele (advanced producers) ba Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA. Daniel o kwešiša mohola wa thušo ye e logaganego (support network) mme o tumiša thušo yeo a e hwetšago go Mna James van der Linde wa Technichem, yoo a mo rekišetšago dikhemikhale le peu, le go Mna James Moeng yo a rekago monontšha go yena. Mengwaga ye mentši Daniel o tšweleditše mabele a gagwe ka tšhelete ye a e adimilwego ke Land Bank.
Frans Gaoganediwe o belegilwe kua Sterkstroom ka 1957 e le leitšibolo lapeng la bana ba lesome. O ile a tsena Sekolo sa Tlase sa Mesweng fao a feditšego mphato wa 5 (grade 7). Mosadi wa gagwe, Phina, le yena o belegilwe seleteng sa Sterkstroom mme le yena a fetša mphato wa 5, eupša yena o be a tsena Sekolo sa Tlase sa Rabana. Gonabjale ke mmalapa mme o thuša gape ka thuo ya dikgogokgadika (broilers).
Mengwageng ya 1985 - 1989, morago ga ge a tlogetše sekolo, Frans o ile a šomela Senwes polaseng ye e lego seleteng sa Sterkstroom. Mo lebakeng leo o be a bjala dibjalo tšeo di bego di dirišwa bjalo ka ditekotaetšo (demonstration trials). Maitekelo ao e be e le thuto ye botse le boitemogelo bjo bo kgontšhago go yena mabapi le pšalo ya lehea le mekgwa ye mebotse ya go lema. Go tloga 1990 go fihla 1993 o be a šomela Senwes moo Sterkstroom. Frans o ile a šuthišetšwa karolong ya dikgomo le dinku moo a ithutilego go dira kemarišo ya maitirelo (artificial insemination) le tlhabelo (inoculation) gammogo le go noša diruiwa dihlare (dosing). Ke mo a thomilego go rata dikgomo tša Bonsmara. Ka ngwaga wa 2000, morago ga ge dikgomo tše di rekišitšwe, o ile a šuthišetšwa bogamelong, mme a tšwela pele ka kemarišo ya maitirelo mohlapeng wa dikgomo tša Friesland; o be a laola le mananeo a phepo le tlhabelo ya tšona. Morago ga ge ba Senwes ba rekišitše polasa yeo, Frans a tšwela pele go ba šomela ka go bjala dibjalo tša ditekotaetšo. Ka 2002 a tlošwa Sterkstroom a šuthišetšwa Ofisingkgolo ya Senwes kua Klerksdorp, fao a ilego a ba mootledi.
Ka 2001 o ile a kgopela kadimo go Land Bank mme ba mo fa yona ka 2002. Ka wona ngwaga woo a thoma go lema polasa yeo a lego go yona. O ile a reka polasa yeo le tšohle tšeo di bego di le go yona, go akaretša le ditrekere tše pedi, megoma ye mebedi, didirišwa tše dingwe di se kae, le dintlo tše pedi tša go ruela dikgogokgadika (broiler houses) (go ka godišwa matswianyana a 56,000 go tšona). Dintlo tše di šoma ka botlalo mo lebakeng le mme di fetša maboo a a šupago le seripa ka ngwaga (running seven and a half cycles per year). Frans o na le kontraka ye e tiilego le khamphani ya Rainbow Chickens.
Lebakeng la mengwaga ye seswai ye e fetilego o godišitše mohlape wa gagwe wa dikgomo tšeo gonabjale di balago 38, dinku tša gagwe di atafetše go fihla go 63, o rekile trekere gape, bene ya Toyota Hilux, le sešilafuru. Go feta fao o kaonafaditše dintlo tšela tša go ruela dikgogo ka go tsenya disiling, melongwana ya go nwela meetse (water nipples) le mafelo a phepo (feeding lines). O kaonafaditše le legora. Mo lebakeng le go agwa dišawara tša badiredi.
Frans o kganyoga go katološa kgwebo ya gagwe le go reka polasa ye nngwe gape. O nyaka go ba moruikgwebo (commercial producer) wa nnete. Se se ka kgonega fela ka go šoma ka maatla, go tsenela dithuto le go rutantšha badiredi ba gagwe. Frans o gopola gore mmušo o swanetše go lekola merero yohle ya wona, go hlohleletša batšweletši / barui go katološa dikgwebo tša bona le go tloša batho mererong yeo e foloditšego. Frans o re o thušwa gabotse ke batšweletšikgwebo ba gae tikologong ya Ventersdorp.
Klerk Melken o belegilwe ka 1970 motseng wa Mofufutso (Mofufutso Villgage) profenseng ya Leboa-Bodikela. Ke ngwana wa bobedi wa John le Dora Melken bao ba nago le bana ba lesome mme ba sa sepedišago polasa tikologong yona yeo. O thomile go tsena sekolo moo Mofufutso, a fetela Sekolong sa Gare sa Khunwana (Khunwana Middle School) mme a fetša mphato wa 9 (grade 11) Sekolong sa Godimo sa Atamelang. Ka 1992 o thomile go šoma bjalo ka modiredi wa polaseng mme a tšwela pele bjalo go fihla ka 2000. Klerk o nyetše Joyce ka 2002 mme ba šegofaditšwe ka bana ba bararo, mosetsana o tee le bašemane ba babedi.
Klerk ge e sa le lesogana o ile a thoma go lema naga ya dihektare tše 50 fela, mme ka 2001 a kgona go hwetša kadimo ya gagwe ya mathomo go NWK. Mathomong a kgwedi ya Feperware 2003 o ile a reka namane e tee. Gonabjale o na le dikgomo tše 16. Ka 2008 o rekile nku e tee le pudi e tee - gonabjale o na le dinku tše 20 le dipudi tše 10. Go feta fao o na le dikgogo tše 80.
Klerk o amogetšwe sehlophengthuto sa Mofufutso ka 2000 ge a sa šoma bjalo ka modiredi wa polaseng. Ka kgwedi ya Nofemere 2008 a kgethwa go ba Modulasetulo wa sehlophathuto seo. O tsenetše bontši bja dithuto tša Grain SA bjoo bo akaretšago tše di latelago: Thuto ya Matseno go Lehea; Thuto ya Matseno go Sonoplomo; Thuto ya Bakontraka; Thuto ya Tlhokomelo; Thuto ya Motheo ya go lokiša Entšene; Thuto ya Matseno go Mabelethoro; Thuto ye e Phagamego ya Lehea ya Balemi ba ba tšwetšego pele; Thuto ya Taolo ya Kgwebo ya Agri; le Thuto ya Taolo ya Peakanyo ya Polasa.
Mo lebakeng le o lema dihektare tše 150 tša mmu wa botebo bja 80 cm, e lego nagakopanelo yeo a e hirago. O bjetše dihektare tše 60 tša sonoplomo; tše 42 tša lehea le lesehla le tše 48 tša lehea le lešweu. Ka ge a lema naga ye e lego karolong ya Afrika-Borwa ye e omilego, Klerk o lemoga gabotse bohlokwa bja pabalelo ya monola mmung. Klerk o kganyoga kudu go ba le polasa ye e lego ya gagwe a nnoši (ka go ba le lengwalobohlatse la bong (title deed) la yona). O re o nyaka go katološa bolemi bja gagwe go fihla ge a na le dihektare tše 1 000 fao mabu a sobeletšago le gona pula e nago ka bontši! Klerk o thušwa ke Mna du Toit wa Technichem mme o rata go ikgokaganya le batho bao ba nago le tsebo le gona ba thušanago le ba bangwe.
Klerk o re o rata temo gobane ke yena motho yo a ikgapago yo a nyakago go itšwetša pele le go phethagatša dilo ka mokgwa wo o nepagetšego.
William o belegilwe seleteng sa Winburg fao a tsenego sekolo sa polaseng. Ka morago o ile a tsena Sekolo sa Godimo sa Winburg. O thomile go šoma lefelong la Allemanskraal (fao go tsebjago bokaone ka la Aventura Resort Aldam). Mathomong e be e le weithara, ka morago a ba moapei mme mafelelong a ba molaodi wa restorante go fihla ka 2004. Ge a be a šoma Aldam o ile a amega temong le badirišani ba bararo. O rekile polasa ye e bitšwago Verblyden ka 2004 mme o dula fao le mosadi wa gagwe le bana. Ba lema ba nnoši, ga ba na badirišani. Ba tšweletša sonoplomo le lehea ka katlego. (William o re o dirile phošo mengwaga ye mebedi ye e fetilego ka go bjala korong mme ga a rate go leka gape - kudu ge a lebeletše thekišo ya yona ya gonabjale).
William o re o nyaka go hlolela bana ba gagwe dibaka tšeo yena a bego a di hloka. Morwedi wa gagwe yo mogolo o ngwageng wa bone wa go ithutela B. Com, wa bobedi o ngwageng wa boraro wa dithuto tša Boentšenere bja Motlakase (Electrical Engineering), yo monyane o swere ngwaga wa bobedi Kholetšheng ya Bongwaledi (Secretarial College), mola morwagwe yo a bitšwago "Johannes, molemi", a tsena sekolo kua Senekal fao a lego mphatong wa 2 (grade 4).
William ke motšweletši yo a atlegilego mme mo lebakeng le o lema dihektare tše 900. Bogolo bja polasa ya gagwe ke dihektare tše 400, mme o hira nagatemego ye nngwe kua Ventersburg (o e hira go balemi ba baso bao ba sa dirišego naga yeo) le nagaphulo go Masepala wa Winburg. William o nyaka go reka naga ye nngwe gape seleteng sa Senekal, eupša o ngongorega ka go re Mmušo o nyaka go thuša fela "bao ba metšago tšhelete, e sego bao ba kgonago dilo" (Wat geld sluk en nie hulle wat iets regkry nie).
William o oketša tšhelete ya gagwe ka yeo a e adimago go VKB le Land Bank go tšweletša dibjalo tša gagwe. Lenyaga o kgonne go bušetša palomoka ya dikadimo tšeo ka poelo ya sonoplomo ya gagwe mme poelo ya lehea yona o tlo e iša ka potleng. O bjetše dihektare tše 110 tša lehea le tše 145 tša sonoplomo kua Senekal, le ge e ka ba dihektare tše 60 tša lehea le tše 75 tša sonoplomo kua Ventersburg. O na le mohlape wa dikgomo tše 90 le mamane mme o ikgantšha ka tekanyo ya 91% ya ditshadi tše di tšwetšego. O ruile le dinku tše 30 eupša o re ga a kgone go di okeletša ka ge polasa ya gagwe e le kgauswi kudu le motse wa Matwabeng moo Senekal.
William o tshwenyegile kudu ka baka la thekišo ya mabele. Mekgwa ye e tiilego ya go laola letlotlo e bohlokwa malebana le kgwebo ya gagwe mme o bea tšhelete fao a ka letelago dipoelo. O re ga a kgone go lokafatša theko ya ditlhamo tše mpsha tšeo di dulago polokelong seripa se segolo sa ngwaga. Kelohloko ye e tletšego le tlhokomelo ya gagwe ya metšhene ke ye botse kudu - se sengwe le se sengwe se na le madulo a sona mme tšohle di hlokomelwa gabotse.
William ke segopodi se se ikemelago, eupša o leboga thušo ya Johan Kriel wa Grain SA, le ge e ka ba thušo ye e sa kgaotšego ye e tšwago go batšweletšikgwebo ba gae, kudu Mna Philip Basson, yo a mo thušago go fetiša.
<fn>PulaImvula. ProducerMaize.2009-03.nso.txt</fn>
Na motšweletši o tlile go solwa gape?
Tabeng ye nngwe le ye nngwe go swanetše go ba le motho wa go loka le yo mobe, mme ka tlwaelo tshepelong ya go tšweletša dijo motšweletši ke yena a sengwago yo mobe. Ke yena a solwago ge dijo di hlokega, ge di tura goba ge e le tša boleng bjo bo fokolago.
Tshepelong ye teleletelele ya go tšweletša dijo tše di rekišetšwago moreki go na le bakgathatema ba mmalwa.
Go bolokega le go rwalega ntle le kotsi.
Go swanetše go hlagišwa menontšha ye e ka dirišwago leboong la tšweletšo, yeo e ka tšweletšago phepo ye e nyakegago ya dibjalo. Go swanetše go hlagišwa dibolayasenyi le dibolayangwang tšeo di ka šireletšago dibjalo go mengwang, disenyi le malwetši.
Go phatlalatša dilo tše le dikgwebo tša Agri.
Di reka mabele ao a tšweletšwago.
A fihliša puno bobolokelong bja kgauswi.
O rekišetša bašidi mabele (goba a rekišetšwa mmaraka wo o a išago dinageng tša ntle).
Ba phuthela setšweletšwa mme ba se phatlalatša le barekišakabontši (diholosele).
Go rekišetša bagwebjana setšweletšwa se se phuthetšwego.
Rekišetša badiriši ditšweletšwa.
Tlhalošwana ye ga e akaretše dikgato tšohle tša go fapafapana, ka ge go na le dintlha tše di fapanago go tloga go setšweletšwa go ya go se sengwe. Mohlala: morago ga ge korong e šitšwe, (flouru) e swanetše go pakwa pele ga ge e rekišetšwa moreki; mabele a bali ona, ao a dirišwago go apea bjalwa, a swanetše go fetošwa mmela (malted) pele mme a apewa.
Tshepelong ye yohle go amegile batho le ditshepetšo mme e bitšwa molokoloko wa mohola wa temo (agricultural value chain). Mongwe le mongwe tshepelong ye o swanetše go ba le poelo, go sego bjalo a ka se kgone go tšwela pele kgwebong.
Bjale potšišo še - na go ka solwa motšweletši a noši mabapi le koketšo thekong ya dijo?
Tshitswana ya bjalwa, seripa sa ka fase ga 3% sa tšhelete ye o e ntšhago, ke theko ya bali yeo e dirišitšwego.
Kgwebo e sepelelana le dikgonagalokotsi (risks) - kgwebo ye nngwe le ye nngwe e akaretša tekanyo ya dikgonagalokotsi.
Batšweletši ba gapeletšwa go amogela theko - motšweletši ga a kgone go kgetha tšhelete yeo a kganyogago go e hwetša mabapi le tone ya lehea la gagwe ka ge lehea lohle le bapatšwa fantising (auction) mme theko yeo motšweletši a e amogelago ke yona theko ya lehea. Gantši motšweletši o gapeletšwa go amogela theko yeo e fetwago ke ditshenyegelo tša gagwe mabapi le go tšweletša dibjalo tšeo.
Bjalo ka tshwantšhetšo fela, ge re lekola sehla se se fetilego sa korong kua Freistata, re bona gore e be e le se sebe kudu ka baka la pula ye nnyane. Mafelong a mantši batšweletši ba ile ba palelwa ke go buna le tone e tee ya korong godimo ga hektare. Palo ya ditshenyegelo malebana le go tšweletša hektare e tee ya korong ke ye e ka bago R4 200, mola theko yeo motšweletši a e amogetšego malebana le tone e tee ke ye e ka bago R3 000. Se se ra gore motšweletši yo a bunnego tone e tee godimo ga hektare, o lahlegetšwe ke R1 200 godimo ga hektare.
Ge o le ralepaka o reka flouru wa phetha theko yeo o tlogo rekiša marotho a gago ka yona. Ge bareki ba gana go a reka ka theko yeo, o tlogela go reka flouru le go paka marotho go fihla ge theko e kaonafala. Mola motšweletši yena a phethile go bjala dibjalo, ga a kgone go emiša tshepelo yeo go fihla ge theko e kaonafala - o ntšhitše tšhelete mme o swanetše go buna dibjalo tša gagwe le go rekiša puno yeo.
Batšweletši ba rena ba bohlokwa kudu - ba šoma ka maatla mme ba hlobaetšwa ke dikgonagalokotsi maitekelong a bona a go tšweleletša setšhaba sa Afrika-Borwa dijo le go se fa mošomo. Gopola gore re ka reka dijo dinageng tša ka ntle fela ge tšona di na le pheteledi ya dijo, le gona ge naga ya rena e na le tšhelete ya go lefela ditšwantle tšeo. Ge mabaka a thatafala dinageng tša ntle di tla fepa ditšhaba tša tšona ka dijo tšeo di tšweletšwago fao mme rena re ka se kgone go di reka. Ge phetošetšo ya tšhelete e ka fokodiša mohola wa ranta, naga ya rena e ka hloka tšhelete ya go lefela mabele ao a tšwago dinageng tša ntle mme batho ba rena ba tla bolawa ke tlala, go swana le ditšhaba tše ntši tša Afrika. Pele ga ge re sola batšweletši malebana le theko ya godimo ya dijo, a re lekodiše taba ye re kwešiše mabaka ao a hlotšego tlhatlogo ya ditheko. Ge re sa thekge batšweletši ba rena ra ba thuša gore ba kgotlelele ka go ikhumanela poelo ye kaone tšweletšong ya dijo, setšhaba sa rena se tlo welwa ke tlala.
<fn>PulaImvula. Profile(maize).2011-03-14.nso.txt</fn>
Xolile Dasheka o belegilwe polaseng ya seleteng sa Petrusburg. Tatagwe e be e le modiredi wa polaseng mola mmagwe a be a šoma ka ntlong. Xolile o na le tikrii ya Taolo le Boetapele le diploma ya Taolo ya Kamano Modirong (Labour Relations Management). O rekile polasa ya gagwe, Lemoenkloof, ye e lego seleteng sa Jagersfontein, ka ngwaga wa 2006 ka kadimo ye a e filwego ke Land Bank. Bogolo bja polasa ya gagwe ke dihektare tše 1 134; seripa sa dihektare tše 145 ke nagatemego mola seripa sa dihektare tše 989 e le phulo. Xolile o tšweletša kudu lehea le merogo mme o ruile dikgomonama, dikolobe le diruiwa tša maphego.
Tšweletšo ya gago o e lefela bjang?
Dihla tše pedi tše di fetilego ga se ka rekiša mabele ao ke a tšweleditšego. Ke a dirišitše go leša diruiwa tša ka. Ke dirišitše seripa sa poelo ya ka go lefela tšweletšo ya ngwaga wo o tlago. Ka baka la ditshenyegelo tše di namelelago ke tlo leka go hwetša kadimo go Land Bank go nthuša.
Dikgopolo tša gago ke dife mabapi le dintlha tše di amago tša letlotlo la temo?
Motšweletši o swanetše go ba le bokgoni bjo bo makatšago - o swanetše go ba setsebaletlotlo, raekonomi, mmapatši, bjalobjalo. Poelo ye e hwetšwago tšweletšong ya mabele ke ye nnyane kudu. Re nyaka gore setšhaba se re thekge ka go reka ditšweletšwa tša mo gae. Re hloka ditefo mabapi le mabele ao a tsenago nageng ya rena go tšwa ntle. Ditshenyegelo mabapi le dinyakwapšalo (input costs) tša go swana le tisele le monontšha di a re bolaya. Temo ga se boiphedišo bjo bo kgethwago ke bafsa ba baso; ga ba bo tshepe bjalo ka bokamoso. Ge ditshenyegelo le ditšwantle di sa laolwe, phadišano ye e sa lokago (unfair competition) ye e nepišago diphahlo tše di thekgwago (subsidised goods) e tlo fediša motšweletši mono Afrika-Borwa.
Dinyakwapšalo tša gago o di hwetša kae?
Ke di reka go baemedi ba dikhamphani tše di rekišago dinyakwapšalo morago ga ge ke bone le go bapiša ditheko le gona morago ga tirelo ya bona mabapi le thekišo.
Tema ye e kgathwago ke Mmušo temong ke efe mme e phethagatšwa bjang?
Mmušo o swanetše go hlokomela batšweletši. Batšweletši ba fa batho mošomo le boemotia (boitsetsepelo) dipolaseng. Lebelela naga ye e filwego batšweletši ba bafsa le thušo le ditlhamo tše ba di amogelago gore ba atlege. Boeletši bjo bo hlagišwago ke batšweletšikgwebo bo swanetše go hlohleletšwa. Lefa tšhelete ye e nyakegago go hwetša thušo fao go hlokegago. Mmušo o a leka, eupša ga o atlege mo nakong ye.
Katlego ya gago e theilwe godimo ga eng?
Ke thušitšwe ke ge ke kgonne go tšweletša le go rua tša go fapafapana. Diruiwa di go hlolela boemotia le gona di thuša ka tshepetšo ya tšhelete (cash flow). Thuo ya dikolobe le dikgogo e nthušitše go lefa ditshenyegelo tša ka tša tshepetšo (running costs) tša kgwedi le kgwedi. Ke na le tšhengwana ye nnyane ya dihektare tše e ka bago tše 3 yeo ke kgonago go e nošetša. Moo ke bjala merogo yeo e ntlholelago kgobakhwetšo (cash turnover) ya ka pela. Se sengwe se se nthušago ke ge ke se motšweletši ka botlalo ka ge ke na le mošomo wo mongwe wo o tiilego. Ge temo e ka ntlhagišetša poelo ye kaone nka tlogela mošomo ka ba motšweletši ka botlalo.
Tše o bonago gore e ka ba ditšhošetšo mabapi le tšwelopele le katlego ya gago ke dife?
Ke tshwenywa ke kgopolo ya gore dilo tša go swana le go se tie ga dipolitiki, bosenyi le dipolelo tša bohlaswa di ka nkamoga sebaka sa go atlega. Poelo (profitability) le yona ke ntlha ye bohlokwa.
O ka rata go kaonafatša dintlha dife polaseng ya gago?
Nka rata go godiša tsebo ye e tseneletšego mabapi le peakanyo ya mmu, pabalelo ya meetse le borui. Nka rata gape go hwetša thušo mabapi le thutantšho ya badiredi ba ka.
Maano a gago mabapi le go phologa lenyaga ke afe?
Ke nyaka go kgonthiša gore motheo wa ka wa thušo (support structure) o hlamegile gabotse. Ba Grain SA le ba sehlophathuto sa ka ba bohlokwa lehlakoreng le. Nka rata gape go godiša palo ya dikgomonama tša ka. Ge nka se šitišwe ke bosenyi, ke nyaka go thoma go rua dinku.
<fn>PulaImvula. Profile(maize).2011-04-07.nso.txt</fn>
Sibongile Victor Michael Mahlinza o belegetšwe kua Estcourt ka la 14 Julae 1961, mme a golela tikologong ya Ntabamhlophe (White Mountain). O ile a thoma dithuto tša gagwe tša praemari ka 1968 sekolong sa Cornfield Primary School. Ka 1976 o ile a tsena sekolo sa Mtshezi High School fao a feditšego mphato (grade) wa 11 ka 1982.
Ka 1983 Victor a ya Gauteng (Johannesburg) fao a šomilego bjalo ka mongwaledi wa khamphani ya kago/popego (construction contractor). Morago ga fao a šoma bjalo ka mmolokedi khamphaneng ya dikhemikhale gona moo Gauteng go fihla ka 1986. Mengwageng ya 1987 - 1988 Victor e be e le mootledi wa dilori khamphaneng ya M & L Distributors. Go tloga ka 1989 go fihla ka 1995 o ile a šomela AMCA Construction bjalo ka mokontrakanyane (subcontractor), a iša diphahlo go bareki ba tšona. Ka 1996 Victor a gopola go ba motšweletši mme a boela gae. O thomile go lema ka dipholo. O rekile trekere ya gagwe ya mathomo ka 2003.
Victor o nyetše Linah mme ba šegofaditšwe ka bana ba bahlano - basetsana ba bararo le bašemane ba babedi. Fikile (26) o na le bana ba babedi. Sizwe (19) o feditše mphato wa marematlou (grade 12) Kholetšheng ya Temo ya Zakhe kua Pietermaritzburg mme a phasa le dithuto tša merogo Kholetšheng ya Buhle kua Delmas. Gonabjale o šoma le tatagwe, Victor, polaseng ya gagwe. Zandile (15) o bala mphato wa senyane (grade 9) sekolong sa Abantungwa High School, mola Mpumelelo (11) a bala mphato wa bone (grade 4) sekolong sa Mathamo Primary School.
Victor o beeleditše le Norah mme ba na le bana ba bararo - mošemane le basetsana ba babedi. Ayanda (24) o feditše mphato wa marematlou (grade 12) sekolong sa Mtshezi High School mme a ithutela setifikeiti ya N3 ya Boentšinere bja Segae (Civil Engineering) Kholetšheng ya Theknikhale ya Berea kua Durban. Ayanda le yena o šomišana le tatagwe polaseng. Barwedi ba gagwe ba babedi, Thakasile (20) le Bongeka (12), ba sa tsena sekolo - Thakasile o bala mphato wa lesometee (grade 11) sekolong sa Abantungwa High School, mola Bongeka a bala mphato wa boselela (grade 6) sekolong sa Mathamo Primary School.
Victor o na le ditrekere tše pedi, e lego Massey Ferguson 440 4 x 4 le Massey Ferguson 5465, le koloi ya Colt 2.8. O sa tlo kgona tše kgolo temong ka ge a goletše tikologong ya bolemi. O na le pono le gona o na le sebete sa go kgona ditlhohlo tše di lebanego motšweletši.
O lefela dibjalo tša gagwe bjang?
Victor ga a diriše tšhelete ya go adingwa, yena o itefela ditshenyegelo tša gagwe, seo e lego bothata go yena gonabjale ka ge a diriša kudu nagakopanelo, le gona o hira dihektare tše e ka bago tše lesomehlano tša nagatemego go motšweletšikgwebo.
O tšea kae dinyakwapšalo tša gagwe?
O reka dinyakwapšalo (inputs) tša gagwe tšohle go TWK kua Winterton, mola a reka dikhemikhale tša gagwe go Farmers Agri-Care gona fao Winterton. Victor o reka peu thwii go Pannar le Monsanto mme o kgotsofetše kudu ka tirelo ye a e amogelago go bahlankedi ba barekiši ba dinyakwapšalo.
Tema ye e kgathwago ke ba Mmušo temong ke efe mme ba e phethagatša bjang?
Victor o bona tema ye e kgathwago ke ba Kgoro ya Temo e le ye e kgotsofatšago kudu ka ge ba mo thuša gabotse, mme o kgolwa gore ba phethagatša mošomo wa bona ka tshwanelo. Kgoro ya Temo ya gae e thušitše batšweletši go bjalela SAB lehea le lesehla. Katlego ya Victor temong e theilwe godimo ga peakanyo ye botse le go šoma ka maatla.
Seo a bonago gore e ka ba tšhošetšo mabapi le tšwelopele le katlego ya gagwe ke sefe?
O bona gore tšhošetšo ye kgolo mabapi le tšwelopele ya gagwe e ka ba go hlaelwa ke tšhelete ya go thekga dibjalo tša gagwe go fihla kgatong ya papatšo. Ditshenyegelo tše di sepelelanago le mošomo le tšona di a mo hlobaetša.
Dintlha tša bolemi bja gagwe tšeo a ka ratago go di kaonafatša ke dife?
Victor o rata go kaonafatša thuo ya gagwe ya dikgomo le dipudi ka ge a bona e le ntlha ye bohlokwa kudu ya go tiiša tšweletšo ya gagwe ya dibjalo. Maano a gagwe a phologo a lenyaga ke pharologanyo (diversification), seo se bonalago maitekelong a gagwe a go bjala lehea, dinawa tše di omilego, merogo le ge e ka ba tšhikori (chicory) ye a e bjalelago Nestlé ka kontraka.
<fn>PulaImvula. Profile(maize).2011-05-11.nso.txt</fn>
Monica Mathamba o dula Lefelong la Taolo la Mthatha Mbozisa moo e lego leloko la Mokgatlo wa Balemi wa Mbozisa. Monica o lema naga ye e lego nagengkopanelo mme o kgonne go ageletša mašemo a gagwe a dihektare tše di selelago.
Monica o tsenetše dithuto tše di latelago tša Grain SA: Tsebišo ya Tšweletšolehea le Thuto ye e Phagamego ya Tšweletšolehea. Monica o kaonafaditše go tšweletša lehea ga gagwe ka go diriša tsebo le bokgoni bjoo a bo humanego ka go ba leloko la Grain SA. O be a tšweletša ditone tše tharo le seripa godimo ga hektare (3,5 tone/hektare), eupša gonabjale o tšweletša ditone tša nne le seripa godimo ga hektare (4,5 tone/hektare).
Ditshenyegelo mabapi le tšweletšo ya dibjalo tša gagwe o di lefela bjang?
O lefela ditshenyegelo tša gagwe ka boyena mme o belaetšwa ke mokgatlo wa tšhelete woo a kgopelago kadimo go wona ka ge o dumelela dikadimo morago ga nako mola sehla se fetile.
Dinyakwapšalo (inputs) tša gagwe o di hwetša kae?
Monica o reka dinyakwapšalo tša gagwe dikoporasing tša Mthiza Farmers Co-op le East Cape Co-op. Ditheko e tloga e le tša godimo mme barekiši ga ba thuše bareki ka go ba fa dikeletšo tša thekniki.
Tema ye e kgathwago ke ba mmušo temong ke efe mme ba e phethagatša bjang?
Tema ye e kgathwago ke ba mmušo ke go fa batšweletši keletšo le bokgoni bja thekniki le ge e ka ba go hloma infrastraktšha. Monica o re mmušo ga o kgathe tema ye o swanetšego go e kgatha ka ge o sa phethagatše maikemišetšo a wona.
Katlego ya gagwe o gopola gore e theilwe godimo ga eng?
Monica o gopola gore katlego ya gagwe e theilwe godimo ga phišego le go šoma ka maatla. O kgolwa gore dipoelo tša gagwe di kaonafaditšwe ke tirišo ya peu ya mapastere (hybrid seeds), monontšha le dibolayangwang tša go laola mengwang. Lenyaga Monica o kganyoga go reka didirišwa tše dingwe gape, kudu segašetši sa mohuta wa boom sprayer.
<fn>PulaImvula. ProtectingMaize.2009-03.nso.txt</fn>
Photos: Khupetšommu: Mehuta ya khupetšo e dirišwa go šireletša mmu wo o dikologago dikutu tša dimela ka go šitiša moyafalo ya monola, kgahlo (kgatselo) ya medu le go mela ga mengwang.
Ka moo pula le marothodi a yona a huetšago mmu le seo se ka dirwago go fokotša tshenyo yeo e hlolwago ke dipula tše di nago ka maatla, ke dintlha tše bohlokwa kudu go motšweletši.
Mo go Pula/Imvula ya Feperware re ile ra bolela ka tšhireletšo ya mobugodimo ra ba ra gatelela diphetho tša kgogolegommu le mehuta ya yona. Taodišwaneng ye re nyaka go hlaloša diphetho tša ka moo pula e huetšago mmu wo o sego wa khupetšwa le ge e ka ba diphetho tša khupetšommu.
Karolo ya maatla a marothodi a pula e šoma go phušula mmu le go phatlalatša dikarolwanammu. Moo mmu o lekanetšego, dikarolwanammu di phatlalatšwa ka go lekana go ya mathokong ohle mme go ka se lahlege mmu wo montši; eupša motheogeng mmu wo o gapelwago tlase o feta woo o gapelwago godimo. Ka fao, metheogeng mmu o tla dula o gapelwa tlase mme mafelelong mmu wa tšhemo yeo o tla lahlega saruri.
Go na le kamano ya kgauswi gare ga maatla a pula le kgogolegommu yeo a e hlolago. Ke nnete ya go tsebalega gore bogolo bja tshenyo (50% go ya go 80%) ya kgogolegommu bo hlolwa ke pula ya kgogolabahu yeo e nago ka sewelo mafelong ao pula e nago selemo.
Mmu wo marothodi a pula a o theošago le tshekamo o feta wo a o rotošago.
Meetse a a theogago a oketšega go ya ka go gola ga tshekamo.
Lebelo la meetse a a theogago le oketšega go ya ka go gola ga tshekamo.
Tshekamo ya motheoga gammogo le mekgwataolo ya molemi e fokotša mehuta ya dibjalo tšeo di ka bjalwago tšhemong ge molemi a nyaka go beela kgogolegommu mellwane yeo e kgotsofatšago. Mellwane ye e theilwe kudu godimo ga maatla a dipula a go gogola mmu le ge e ka ba go gogolega ga mmu lefelong le le itšego.
Mašemo ohle a tshekamo ya go feta 3% a swanetše go šireletšwa ka methapalalo (contours) (e lego mepopotlo ye e bopšago tšhemong ka nepo ya go tloša meetse a a fetago tekanyo tšhemong).
Dibjalo tše di bjalwago ka direi di ka bjalwa mesekamong ye e sa fetego 10% fela.
Mabelenyane (small grain) a ka bjalwa mesekamong ye e sa fetego 15% fela.
Phulo e ka dumelelwa mesekamong ye e sa fetego 30% fela.
Mesekamo ye e fetago 30% e ka dirišetšwa kagodikgwa le tšhireletšo ya tlhago fela.
Tirišo ya dimela ke mokgwa wo o kgontšhago go feta wa go lwantšha kgogolo ye e hlolwago ke pula. Khuetšo ye kgolo ya dimela malebana le kgogolo ye e hlolwago ke pula, ke tšhireletšo ya matlakala a tšona, ka mantšu a mangwe, bokgoni bja dimela bja go thibela marothodi a pula pele ga ge a fihla mmung. Marothodi ao a welago matlakaleng le dikutung tša dimela, a lahlegelwa ke maatla a ona a khinethiki (kinetic energy) ka nako yeo a thulanago le tšona, mme a šwalalanya a bopa marotholotšana a manyane, ao a welago fase ka lebelo le lenyane le maatla a a fokotšegilego, goba a elelago fase le dikutu tša dimela a šaletšwe ke maatla a manyane fela.
Dikhupetšo (mulches) di phala tšhireletšo ya matlakala le dikutu tša dimela. Dikhupetšo di thibela marothodi a pula kgauswi le bokagodimo bja mmu, seo se šitišago marotholotšana ao a bopegago go oketša lebelo gape. Go feta fao dikhupetšo di šitiša go tšhaba ga meetse mme di fokotša lebelo le maatla a ona a go rwala mmu. Le ge khupetšo e sa pipe mmu ka botlalo, tirišo ya yona e ka kaonafatša tšhireletšo yeo e bopšago ke matlakala le dikutu tša dimela (canopy cover).
Dikhupetšo tša tlhago e ka ba furu (straw), matlakala, mahlaka, bupi bja mapolanka (sawdust) goba mebetlela (wood shavings) yeo e phatlalatšwago tšhemong. Go ya ka tebelelo ya temo mašaledi a puno ke khupetšo ye kaone ya tirišo.
Katlego ya tirišo ya khupetšo go lwantšha kgogolegommu e oketšega go ya ka bokaakang (%) bja mmu wo o khupetšwago. Ka lehlakoreng le lengwe ke nnete gore bokaakang bja kgogolegommu bo sepelelana thwii le bokaakang bja mmu wo o sego wa khupetšwa.
Mašaledi a puno a swanetše go tlogelwa godimo ga mmu, ntle le ge go na le mabaka ao a gapeletšago se sengwe, go swana le malwetši a dibjalo, go lahlega ga naetrotšene mmung ka baka la dimela tše di bolago, bohlokwa bja go lema le go hlagola, phedišo ya mengwang, bjalobjalo. Go feta fao go na le mokgwa wo o tlwaelegilego mono Afrika-Borwa wa go diriša mašaledi a puno bjalo ka furu ya diruiwa.
Mathata a go lema le go hlagola a ka rarollwa ka go diriša ditlhamo tšeo di hlamilwego go lema le go bjala ntle le go šuthiša khupetšo.
Mabapi le dibjalo tše di bjalwago ka direi, go ka lengwa le go hlagolwa gare ga dibjalo ka direing fela, mola sebaka sa gare ga direi se ka dula se pipetšwe ka khupetšo. Mengwang e ka laolwa sekhemikhale.
<fn>PulaImvula. Pula.2010-01.nso.txt</fn>
Lenaneotlhabollo la Balemi le neelana ditaodišwana tšeo di amago motšweletši ka lengwalotaba la lona la kgwedi le kgwedi, Pula/Imvula.
Dikhopi tše 18 000 tša Pula/Imvula ye e gatišwago ka maleme a a šupago - Seisimane, Seafrikanse, Sesotho, Setswana, Sesotho sa Leboa, Sezulu le Sethosa - di phatlalatšwa kgwedi ye nngwe le ye nngwe. Kgwedi le kgwedi Pula/Imvula e akaretša matlakala a seswai ao a lefelwago ke Trasete ya Lehea (Maize Trust). Trasete ya Mabele a Marega (Winter Cereals Trust) e gatiša lengwalotaba la matlakala a mane leo le tšweletšwago ka Sesotho dikgweding tša Matšhe, June, Setemere le Desemere. OPOT e na le kgatišo ya matlakala a mane yeo e phatlalatšwago ka maleme ohle (ntle le Sethosa) dikgweding tša Janaware, Aprele, Julae le Oktoboro.
Re leka ka maatla go akaretša ditaodišwana tšeo di amago motšweletši kgweding ye e itšego. Ditaodišwana tše tšohle di bolela ka naga, bolemi, mekgwa ya tšweletšo, papatšo, tirišometšhene le taolo.
Re sa leboga gape balefedi (sponsors) ba lenaneo la rena bao ba re fago sebaka sa go kgatha tema tlhabollong le phetolong ya temo.
<fn>PulaImvula. Radio.2010-01.nso.txt</fn>
Seyalemoya ke mediamo (sedirišwa) ye maatla kudu mabapi le balemi bao ba hlabologago. Mananeo a beke le beke a amogelwa ka atla tše pedi mme tsebišo ye botse ya intasteri ya temo e ka fihlišwa go balemi ka tsela ye.
Radio Umhlobo Wenene (Sethosa go tšwa Kapa-Bohlabela).
Re hloma Dihlophathuto ka lebaka lang mme sehlophathuto se ka hlongwa bjang?
Nako ya maleba ya go thoma go šoma ke efe?
Ka dipoelo tše di fokotšegago (reducing margins) balemi ba ka bjala mabele kae?
Tšatši le lengwe le le lengwe re lahlegelwa ke naga ka baka la tšwelopele, naga yeo pele e bego e dirišetšwa tšweletšo ya dijo.
Meetse - go bjala o swanetše go šoma ka moo o ka babalelago monola mmung, ka moo o ka hwetšago meetse ka pula goba ge o na le mahlatse ka nošetšo.
Dijo - o hloka monontšha gore dibjalo tša gago di gole gabotse. O hloka bokaakang bjo bo nepagetšego bja N, P le K gore medu e mele gabotse.
Bakontraka le go ba diriša: neng, ka lebaka lang le gona bjang Ke boletše ka mehola le dipoelamorago tša go diriša mokontraka. Go bohlokwa gore o tsebe ditshenyegelo tše di sepelelanago le mošomo wo mongwe le wo mongwe wo o dirwago gore o se lefe go feta tshwanelo. Ge o na le ditlhamo tša gago go kaone kudu go di diriša ka bowena?
Ge dibjalo tša direi tše pedi tše di bapanego di fapana ka mmala molato e ka ba keng?
Ke thomile tlhatlamano ya mananeo ka go diriša ditaodišwana tše di tšwago go Pula/Imvula go ahlaahla potšišo ye: Na motšweletši ke yena a tlilego go solelwa koketšo ya theko ya dijo?
Gopola gabotse o beakanye ka šedi.
<fn>PulaImvula. RainfallMaize.2009-09.nso.txt</fn>
Photos: Seswantšho sa 1.1: Palogare ya pula ye e nago ka ngwaga ye e elwago ka mm/ngwaga.
Seswantšho sa 1.2: Palogare ya moyafalo ka ngwaga ka mm/ngwaga.
Monola ke ntlha ye bohlokwa go feta tše dingwe yeo e huetšago tšweletšo ya dibjalo. Lefelo le lengwe le le lengwe le ngwaletšwe palogare ya pula ye e nago. Palogare ya pula ye e nago ke tšhupo ye botse ya dibjalo tšeo di ka bjalwago lefelong le le itšego fao tšweletšo e theilwego godimo ga meetse a pula, ke go re fao go sa nošetšwego. Fao nošetšo e kgonegago dintlha tše dingwe tša klimate di ba bohlokwa ka ge dinyakwa tša meetse di ka laolwa ka nošetšo.
Elelwa gore le ge bokaakang bjoo bja pula (palogare) bo ka na, ga se gore meetse ao ohle a fihlela dibjalo. Ge pula e ena ka maatla, lebelo leo meetse a tšhabago ka lona le a godišwa. Fao go nago le tshekamo lebelo leo le a godišwa. Mokgwa woo go lengwago ka wona o ka dira gore mmu o thatafale mme monego ya meetse ya šitišwa. Ge mmu o hloka khupetšo moyafalo o tla oketšega. Mohuta wa mmu le wona o huetša bokaakang bja monola woo o ka bolokwago mmung, mme mengwang yeo e lego tšhemong e ka amoga dibjalo monola ka go o mona. Palogare ya pula ye e nago le moyafalo ka ngwaga mono Afrika-Borwa e bontšhwa diswantšhong tša 1.1 le 1.2 (DWAF, 1986).
Karolo ye e lego fase ga 20% ya naga ya Afrika-Borwa ya bogolo bja dikilometarasekwere (square kilometres) tše dimilione tše 1,05, e na le klimate ya sekabošidi (semi-humid) ya pula ya palogare ye e fetago 750 mm ka ngwaga le moyafalo ya palogare ya ka fase ga 1 400 mm ka ngwaga - klimate ye re ka rego ke ye botse ye e swanelago go mela ga dibjalo le ge e ka ba tšweletšo ya tšona.
Dilete tša pula ye e fetago 500 mm ka ngwaga le moyafalo ya fase ga 1 800 mm ka ngwaga di akaretša nagadimo ya gare, tikologo ya lebopo la bohlabela le mafelo a pula ya marega. Ka kakaretšo go tšweletšwa mehutahuta ya dibjalo tše di nošetšwago mafelong a, gammogo le lehea, mmoba/nyoba le korong ye e sa nošetšwego. Karolo ye e šalago ya naga e na le klimate ya go fiša ye e nyakilego go oma go ya go ye e omilego, ya pula ya palogare. Karolo ye e tšweletša tekanyo ya fase ga 50% ya dinyakwa tša moyafalo le phufulelo (evapotranspiration needs) tše di hlokegago go kgontšha go mela ga dibjalo le tšweletšo ya tšona. Ka fao nošetšo e bohlokwa malebana le mafulo le ge e ka ba tšweletšo ya dikenyo le dibjalo tše dingwe dileteng tše.
Seswantšho sa 1.
Seswantšho sa 1.
<fn>PulaImvula. Resources.2008-08.nso.txt</fn>
Methopo - Na o e diriša ka bohlale?
Katlego ya mafelelo ya molemi yo mongwe le yo mongwe lehlakoreng la tšhelete e theilwe godimo ga tekanyetšo le tirišo ye e kgonagalago ya methopo yohle ye e hwetšagalago.
Naga le polasa - go akaretša le tirišo ya naga, mehola ya naga, bong bja naga le popego ya taolo ya polasa.
Meetse le nagameetse ("wetlands") - go akaretša le ditshenyegelo mabapi le meetse le nošetšo, boleng bja meetse, maemo a nagameetse le tshepelo ya ditaba ("trends").
Tsebo le tšweletšo - go akaretša le leabela la dibjalo le diruiwa, dinyakišišo le tšwelopele, payotheknolotši temong le kgolo ye e kgontšhago ya poelo ya ditšweletšwa ("efficient product output growth").
Taolo ya tšweletšo temong - go akaretša le taolo ya kgwebo ya polaseng, taolo le pabalelo ya mmu, mekgwa ya go laola disenyi, mekgwa ya go laola phepo, mekgwa ya go tswadiša diruiwa le khuetšo ya tikologo, taolo ya meetse a go nošetša, taolo ya theknolotši ya tshedimošo gammogo le mananeo a tšweletšo ao a hlomaganego le mekgwa ye mebotse ya pabalelo.
Ntlha ye nngwe ye bohlokwa, yeo re ka rego ke karolo ya taolo, ke papatšo - ge go se na le mmaraka moo setšweletšwa se ka bapatšwago gona, tšweletšo ya sona ga e na mohola.
Le ge dintlha tše tšohle di amana le go hloma temokgwebo ye e atlegilego le gona ye e swarelelago, taodišwana ye e nepiša tekanyetšo ya maamušo a naga le ge e ka ba taolo ya naga bjalo ka mothopo wo o tšweletšago, nepo e le go bopa kgwebo ye e holago le gona ye e swarelelago. Dintlha tše dingwe tšohle di swanetše go gopolwa ge go akanywa dikelotšweletšo tša popego ("physical production norms") tšeo di tlogo kgonthiša ditshenyegelothwi le ditshenyegelotii tšeo di nyakegago peakanyong ya kabo ya methopotšhelete phetlekong ("gross margin analysis") ya temokgwebo ya gago.
Naga ke ye nngwe ya methopo ye bohlokwahlokwa ya lefase le lengwe le le lengwe. Diphetho mabapi le tirišo ya naga di tšewa ke balaodi ba dipolasa ka mehla go ya ka maemo a mmaraka, maikemišetšo a mmušo le dipharologantšho tše di itšego tša naga.
Ao a nošetšwago.
Go feta fao naga e dirišetšwa thwalo ya nageng ("rural transportation"), diphaka le mafelo a diphoofolo, mafelo a bosole le intasteri, dipolasa, ditsela tša dipolaseng le ditoropo. Naga ye e šalago e akaretša dinagameetse ("wetlands"), mehlaka ("marshes, vlei's"), dinoka, matamo, maswika le maganata.
A kaonafatša pharologano ya diphedi tša naga.
Balemi mono Afrika-Borwa ba ka diriša methopo ye go hwetša tšhelete yeo e sa sepelelanego thwi le tšweletšo ka go dumelela baeti ba ba ratago tlhago go rea dihlapi le go thunya dinonyana. Methopo ye e akaretšwago ke naga e laolwa ke go boela go mehuta ye e fapanago ya tirišonaga ye e phadišanago, mme methopo ye e ka fetogafetoga go ya ka boleng bja naga le fao e lego gona.
Nagatemo ye e nonnego ("prime farmland") e hlalošwa bjalo ka naga ye e akaretšago kopanyo ye botse ya dipharologantšho tša popego le tša khemikhale malebana le tšweletšo ya dijo, furu, tlhale ya furu le dibjalo tša dipeu tša oli.
Naga ye e swanetše go ba lefelong leo le akaretšago boleng bja mmu, sehla sa go mela le monola woo o nyakegago go tšweletša poelo ye e swarelelago ka dibjalo tšeo di godišwago le go laolwa go ya ka mekgwa ya temo ye e dumelegago, ye e akaretšago taolo ya meetse le mekgwa ya pabalelo.
E tsenelelwa ke meetse le moya gabonolo.
E šireleditšwe go meetsefula.
Tšweletšo nagengtemo ya maemo a godimo e ka akaretša ditšweletšwa tša dibjalo tša go swana le lehea, mabelethoro, korong, outse (habore), sonoplomo, "canola", dinawasoya, motšoko, merogo, ditšweletšwa tša bomedišetšo le leokodi, gammogo le ditšweletšwa tša dikgomonama, dikgomomaswi, dinku, dipudi, diruiwa tša maphego le diphoofolo. Balemi lefaseng ka bophara ba šetše ba dirišitše mananeo a go fapafapana a go tšweletša sebjalo se tee goba go feta le mananeo a go rua diruiwa ("extensive and intensive livestock systems") ka go šielana goba ka go a kopanya.
Diphetogo tirišong ya naga di ka huetša tikologo le go swarelela ga tšweletšo. Ka nako ye nngwe khuetšo ya tikologo ya go swana le kgogolego, khuetšo ya boleng bja meetse le ya bodulo bja diphedi tša naga ga e bontšhwe dikakanyong tša dipoelo tša praebete mme motho yo a dirišago naga a ka ba a hlokometše potla ya gagwe go feta tirišonaga ye e swarelelago. Mohuta wa tirišonaga wo o kgethwago ge o hola motho bokaone ga se gore o hola setšhaba bokaone.
Mongnaga yo a nyakago go hwetša dipoelo tše kaone o kgetha go diriša naga ka mokgwa woo o mo tswalelago tšhelete ye ntši yeo e ka letelwago.
<fn>PulaImvula. Safety.2008-01.nso.txt</fn>
Bjalo ka beng ba ditrekere le didirišwa le swanetše go ela hloko gore le rwele boikarabelo mabapi le bao ba šomago ka dilo tše.
Rena balemi re gapeletšwa ke melao ye e fapafapanego go hlokomela seetša, tlhwekišo (saniteišene) le tsenyomoya fao go šongwago; go fa bašomi diaparo tše di šireletšago; go hlwekiša metšhene; le go okamela bao ba dirišago didirišwa tše di lego kotsi.
Diriša thulu ya maleba: Se gapeletše dithulu tše nnyane go dira mošomo wa dithulu tše di lebanego mošomo wo boima.
Hlokomela dithulu ka šedi: Loutša dithulu ka mehla goba di beakanye gabotse mme o di hlwekiše ka mabaka. Kgonthiša gore diswaro (handles) di dule di bofilwe gabotse.
Rwala digalase tša boiphemelo (safety glasses) ge go dirišwa dithulu tše di ka bago kotsi. Go feta fao rwala sethibalerole (dust mask) sefahlegong ge mošomo o tsoša lerole le lentši.
Hlokomela gore dišireletši (guards) di se tloge madulong a tšona le gore di šoma gabotse.
Ganetša bana go tsena bošomelong: Baeng bohle ba ba etelago fao ba swanetše go bewa kgojana le lefelo la mošomo.
Lefelo la mošomo le swanetše go dula le hlwekile. Mafelo le dipanka tše di lego ditšhila di hlola dikotsi.
Boloka dithulu tše di sa dirišwego gore di tšwe tseleng ya bašomi. Ntšha diplaka tša dithulu tše di šomago ka mohlakase.
Apara diaparo tše di lebanego: Diaparo tše di nyefilego di ka swarwa dikarolong tše di sepelago tša motšhene.
Lota mošomo: Diriša dipatiši (clamps) goba sepatanyi (vice) go tiiša seo o šomago ka sona. Go dira bjalo go phala go diriša diatla le gona go lokolla diatla go swara thulu ka tshwanelo.
Se gapeletše thulu go dira mošomo wo o sa e swanelego. E tla phetha mošomo wo o e lebanego bokaone le gona ka kgonagalokotsi ye e fokotšegilego.
Se leke go fihlela selo seo se lego kgole le wena: Ema gabotse ka tekanelo ka mehla.
Ge o tlema ka popojane (sepanere), o e goge, o se ke wa e gatelela. Ge o gapeletšwa go e gatelela, phurulla seatla o diriše legoswi. Ka go realo o tla kgona go šireletša dinoko.
Se lebiše thulu ya ntlha ye bogale mmeleng. Ka go realo o fokotša kgonagalo ya go ikgobatša ge thulu e ka go phonyokga.
Dithulu tše di sepedišwago ke mohlakase di swanetše go ba le motato wo o bitšwago "earth". Diriša plaka ya dintlha tše tharo goba adeptara (adapter) yeo e kgokaganego le motato wa "earth".
Bošomelo bo swanetše go ba le seetša le tsenyomoya ye botse. Kgonthiša gore dipanka tšeo go šongwago go tšona di bonegetše gabotse le gore hlahlamuši (fumes) ye e tšweletšwago e gogelwe ntle.
Boloka lepokisana la thušo ya tlhaganelo kgauswi. Alafa dikgobalo tše nnyane semeetseng go šitiša phetelo.
<fn>PulaImvula. Safex.2008-04.nso.txt</fn>
Re ka re mabele a ka sešegong!
Seema se re "dikgomo di retwa di etšwa mokatong", ka mantšu a mangwe tshepa fela seo se phethagaditšwego. Ge o bunne mabele e ba a gago ruri. Ka nako yeo o swanetše go kgetha ge eba o nyaka go a rekiša semeetseng goba o nyaka go a boloka go fihla ge thekišo e namelela godimo (ge o na le madimabe e ka boela fase) - sephetho sa gago se tla huetšwa ke kontraka ya papatšo (marketing contract) ye o ka bago le yona mme o swanetšego go e hlompha.
Dintlha tše di amago polokelo tše ke swanetšego go di ela hloko ke dife?
Na polaseng ya ka ke na le dikgonagatši tša go šoma ka mabele, go a hlwekiša le go a boloka?
Ge ke buna ke swanetše go iša mabele a ka thwii (go tloga mašemong) go mosepediši wa bobolokelo bja praebete, go molemi yo mongwe, go modiriši yo mongwe wa ditšweletšwa tša lehea goba go mošidi?
Ditshenyegelo (R/tone) mabapi le go boloka lehea polaseng goba bobolokelong bja praebete e tla ba dife?
Na ge ditshenyegelo tša bobolokelo tše di akaretšago tswalo le ditefo (charges) di lefilwe, go tla šala poelo ye kaone (Ela dintlha tše di gatišitšwego ka mongwalo wo monyane (fine print) hloko kontrakeng ya bobolokelo)?
Na tshepelo ye e letetšwego ya thekišo ya mabele ke efe?
Hlahloba diphetogo tša klimate le thekišo beke le beke mme o mpshafatše maanopapatšo (marketing plans) go ya ka diphetogo tšeo morago ga go rerišana le mmaditsela (broker) goba moeletši wa gago wa tša papatšo.
Dintlha tšeo di huetšago thekišo ya lehea mono Afrika-Borwa ke dife?
Ge go na le pheteledi (surplus) ya lehea mono Afrika-Borwa (go swana le mengwageng ya 2004 le 2005) thekišolehea ya Safex e batamelana le tekanelokišontle (export parity).
Ge go bonala e ke go ka ba le tlhaelo ya lehea mono Afrika-Borwa (go swana le mengwageng ya 2006 le 2007) thekišolehea ya Safex e batamelana le tekanelothekontle (import parity).
Thekišolehea ya ditšhabatšhaba ke ntlha ye bohlokwa go feta kakanyong ya thekišo ya tekanelokišontle le ya tekanelothekontle.
Go feta fao dithekišolehea tša ditšhabatšhaba di fetogafetoga letšatši ka letšatši go ya ka seemo sa ditšhabatšhaba.
Phetogo ya thekišolehea ya ditšhabatšhaba e tla hlola phetogo ya thekišo ya tekanelothekontle.
Dithekišolehea tša tekanelothekontle tša Amerika (USA) le Atšentina di dirišwa kudu bjalo ka tšhupetšo (benchmark) ya thekišolehea ya Afrika-Borwa.
Ditshenyegelo tše di sepelelanago le kakanyo ya thekišo ya tekanelokišontle le tekanelothekontle, tša go swana le theko ya lehea mmarakeng wa ditšhabatšhaba (theko ye e bitšwago "free-on-board price" ya lehea nageng ye e itšego), tefamorwalo ya sekepe le inšorense ya morwalo, di balwa le go lefelwa ka didolara (US-dollars).
Go tšweletša ditshenyegelo tše ka tšhelete ya Afrika-Borwa (diranta) di swanetše go atišwa ka phetošetšo ya R/US-dolara.
Go feta fao diphetogo tša letšatši le letšatši phetošetšong ya R/US-dolara di tla hlola phetogo ya thekišo ya tekanelokišontle le ya tekanelothekontle ya lehea.
Lehea la Afrika-Borwa le bapatšwa letšatši le letšatši mmarakeng wa ditšweletšwa tša temo wa Safex yeo e lego karolo ya JSE (Johannesburg Stock Exchange).
Safex e ka hlalošwa bjalo ka lenaneopapatšo la elektroniki (electronic auction system) moo bareki (go swana le bašidi ba lehea) le barekiši (go swana le batšweletši ba lehea) ba ka begago maikemišetšo a bona (ka mokgwa wa elektroniki) a go reka goba go rekiša lehea ka nako (kgwedi) ye e itšego.
Mmaraka wa Safex wa ditšweletšwa tša temo o bapatša letšatši le letšatši go tloga ka 09:00 go fihla ka 12:00.
Thekišo ya lehea e theilwe godimo ga lefelo la Randfontein (Gauteng) (reference point).
Se se ra gore thekišolehea ya Safex ke thekišo ya lehea leo le išwago bobolokelong bja Randfontein.
Ge lehea le išwa bobolokelong bjo bongwe, thekišo ya lona e swanetšwe go beakanywa gore e akaretše ditshenyegelo tše di sepelelanago le thoto ya lona go tloga bobolokelong bjoo go ya Randfontein, gammogo le ditshenyegelo tše dingwe.
Sa mathomo go swanetše go tlošwa "phapano ya lefelo" (location differential) (ditshenyegelo tše di akanywago tše di sepelelanago le thoto ya lehea go tšwa bobolokelong bjoo bo itšego go ya Randfontein) yeo e gatišwago ke Safex ngwaga le ngwaga.
Ge lehea le išwa bobolokelongkgwebo (commercial silo), kgwebotemo (yeo e lego mong wa bobolokelo) e tlo lefiša tefo ya moswaro (handling fee).
Ka tlwaelo kgwebotemo goba khamphanikgwebo e tlo lefiša tefopapatšo (marketing fee) ge lehea le sa rekišetšwe mošidi thwii (mohlala, ge lehea le bapatšwa ke kgwebotemo legatong la motšweletši).
Ge lehea le sa rekišwe semeetseng mola le bunnwe (ge le bolokwa pele ga ge le rekišwa) go tlo ba le ditshenyegelo mabapi le polokelo.
Go bohlokwa gore motšweletši a lemoge gore thekišo ye e bitšwago "derived producer price" ke thekišo ya minimamo (ke go re ya fasefase) yeo a ka rekišago lehea la gagwe ka yona bobolokelong bjo bo itšego. Ka go rerišana thwii le tšhilo, kgwebotemo goba dikhamphani tše dingwe tše di bapatšago mabele, a ka ikhweletša thekišo ye e phalago ya "derived producer price".
Go feta fao go bohlokwa kudu gore motšweletši a gopole gore ke yena mong wa lehea leo a le bunnego - ke wena o le rekišago mme ge o sa kgotsofatšwe ke thekišo ya lona ka nako yeo, rerišana le bareki go hwetša thekišo ye kaone. Thekišo ya Safex ke ya mafelelo (ya fasefase) yeo o ka dumelago go rekiša ka yona.
<fn>PulaImvula. School(maize).2011-05-11.nso.txt</fn>
Graph 1: Dikolo tše di etetšwego pakeng ya mathomo ya 2010 le 2011.
Graph 2: Baithuti bao ba ilego ba amega leetong la paka ya mathomo ya 2011.
Graph 3: Baithuti bao ba ilego ba tsenela dipoledišano tša paka ya mathomo.
Graph 4: Dikolo tšeo di etetšwego diprofeseng tša go fapafapana pakeng ya mathomo ya 2011.
Ka ngwaga wa 2010 Grain SA e ile ya thoma lenaneo la dikolo ka thušo ya Trasete ya Lehea. Lenaneo le le ile la atlega gabotse. Re kgopetše Trasete ya Lehea go re thuša gape ka tšhelete ya go sepediša lenaneo la dikolo ngwageng wa 2010/2011. Trasete ye e dumetše ka botho go lefela maeto a rena a go ya dikolong.
Go bohlokwa gore re hlohleletše bana go lemoga mohola wa temo bjalo ka mothopo wa dijo le tlhale, bjalo ka seo se kgathago tema ye bohlokwa ekonoming, seo se hlolago mošomo le seo se ka hlagišago boiphedišo. Badudi ba Afrika bao ba fetago seripagare sa palomoka ba na le mengwaga ya ka fase ga 20. Bana ke badiriši ba gonabjale le bareki le bašomi ba ka moso. Ge re ka ba lemoša mohola wa temo ka kakaretšo ka pela, kudu wa intasteri ya lehea, re ka tshepa gore ba tla kwešiša bohlokwa bja wona ka pela le gona.
Lenyaga nepokgolo ya morero wa rena e be e le go tšweletša di-DVD tše tharo tša go fapafapana tšeo di swantšhago temo, intasteri ya lehea le ge e ka ba temo bjalo ka mokgwa wa boiphedišo. Go na le bana ba bantši kudu - sekolong se sengwe le se sengwe re swanetše go tšea sephetho mabapi le ge eba re nyaka go bolela le bana bohle ka nako e tee (dihlopha tše kgolo di šitiša bana go theeletša ka šedi le go kgatha tema dipoledišanong) goba re nyaka go boledišana le bona ka dihlophana (seo se rago gore mofahloši o swanetše go boeletša thuto ye e itšego gammalwa). Ka kgwedi ya Oktoboro 2010 re ile ra kgopela ba AgriSETA go re thuša ka lenaneo le. Bona ba ile ba dumela go ntšha R360 000 go tšweletša di-DVD tše tharo. Re ile ra amogela tšhelete yeo ka lethabo mme ra nyaka khamphani ye e kgonago go gatiša di-DVD tšeo. Mafelelong ra kgetha Martie Willemse wa Noline Productions go tšweletša DVD ya mathomo, le PW van Wyk wa AgriTV go tšweletša ya bobedi.
Bafahloši ba ile ba hlaolwa dileteng tša go fapafapana, e lego Feistata, Leboa-Bodikela, Leboa-Bodikela/Gauteng, KwaZulu-Natala, Kapa-Bohlabela, Kapa-Leboa le Mpumalanga. Pakeng ya mathomo re ile ra etela dikolo tše 180 moo baithuti ba ilego ba bontšhwa DVD. Yona e hlamilwe ka mokgwa woo o kgontšhago mofahloši go e emiša mafelong a mararo gore a rerišane ditaba tša yona le baithuti. Morago ga pontšho ya DVD sekolo se fiwa lengwalo le legolo la tsebišo (poster) leo le gopotšago bana diteng tša DVD ya mathomo - Dijo, Tlhale le Bophelo.
Baithuti ba mmalwa ba ile ba botšišwa ge eba letšatši leo le ile la ba tšwela mohola na.
"Ga ke tsebe gore nka thoma bjang, fela nka re ke ithutile tše ntši mme nka thaba go ithuta tše dingwe gape. Ke kgolwa gore go bohlokwa kudu go bjala mehlare le tše dingwe gore re kgone go phela maphelo a rena re thabile go ya go ile. Go feta fao ke ithutile gore mošomo wa go bjala ga se wa belemi fela, rena bafsa re swanetše go ithuta ka ga temo gore re kgone go tšweletša dijo go leša ba bangwe. Ka fao go tloga lehono ke tlo beakanya serapana sa ka sa merogo ka ge ke ithutile gore nka phethagatša dilo ka go bjala. Ka fao ke thakgetše kudu mme ke nyaka go leboga ba Grain SA ge ba re rutile ka moo temo e ka bago bohlokwa ka gona. Ka go realo ke romela Grain SA ditšhegofatšo tša ka. Modimo a a ba felegetše go fihla re kopana gape."
"Re ithutile dilo tše ntši tše re bego re sa di tsebe, go swana le gore karolo ya 90% ya dijo tša lefase e tšweletšwa ke balemi. Go nyakega balemi ba bahlano go tšweletša beka (burger) e tee. Ba bangwe go rena ba be ba sa tsebe gore diaparo di dirwa ka boya bja diruiwa mme diruiwa le tšona di bopa karolo ya temo. Re be re gopola gore temo e akaretša bolemi fela, eupša lehono re lemogile gore ga go bjalo. Balemi ba bohlokwa kudukudu ka ge ntle le bona dijo di ka se be gona."
"Ee! Tsebišo e be e kwagala gabotse mme e okeditše tsebo ya rena ya temo. Ga re kgone go phela ntle le temo. Ka kakaretšo go na le tsenelelano ye botse gare ga balemi le tikologo fao ba tšweletšago dijo ka diruiwa le dibjalo. Re ithutile gore tšeo re di aparago di tšweletšwa ka temo, le gore sonoplomo e tšweletša oli, le gore leokodi le ka fetošwa marokgo (jeans) a ditaele tša go fapafapana. Re ithutile gape gore fotosintese e diragala dimeleng tše tala le gore klorofile (setalafatši) e hlagišwa ke tšona dimela tše tala. Re a go leboga Grain SA, o re thabišitše."
"Ee, ke ithutile gore ge re feditše sekolo re ka fetola maemo a ditaba ge re ka ya ra šoma polaseng go thuša gore batho bohle ba be le dijo. Gape lehono ke lemogile fao dijo tše re di jago di tšwago gona; ga go bonolo ka moo re gopolago ka gona go tšweletša dijo tše. Ga se nke ke itshwenya go gopodišiša tshepelo ya tlhagišo ya ditšweletšwa ka tsenelelo, eupša tsebišo ye e ile ya nkgahla kudu. Ke leboga go menagane!"
"Ee, ka gobane go a kgahliša go oketša tsebo ya temo, mme ke ithutile gore mmu ke mothopokgolo lefaseng. Tšohle tše re di hwetšago lehono di tšwa go diruiwa le mmu, mme go nna tsebišo ya lena e be e le boitemogelo bjo bobotse kudu. Rakgolo wa ka le yena e be e le molemi, eupša o be a se na boitemogelo bja go swana le bja tate yo a bjalago dibjalo tša go fapafapana bjalo ka khabetšhe le matapola. Nna nka rata go tšwetša bohwa bja bagologolo ba ka pele. Mme tate a ka kgahlega. Ka fao se ke ithutilego sona nka se ke ka se lebala. Ke leboga go menagane."
Ke lemogile gore ntle le temo re tlo bolawa ke tlala le gona re tlo hloka diaparo. Go ya ka nna temo ke selo se sebotse go batho, diphoofolo le tše dingwe. Ke nyaka go hlohleletša batho bao ba bolayago diphoofolo le dimela gore ba tlogele go dira bjalo gobane ge ba tšwela pele re tlile go tlaišwa ke go hloka dijo, fenitšhara ya dikota le materiale ya go aga dintlo. Go feta fao re tlo hlaka ka go hloka dingwalelo, mme ge re bolaya diphoofolo/diruiwa re tlo hloka diaparo le dijo.
"Ke lemogile gore ntle le temo re tlile go tlaišega mme go ka se be le batho ka ge ba ilo hwa. Ntle le temo go ka se be le diaparo, dijo le tšhireletšo. Temo e bohlokwa bophelong bja rena gobane ntle le yona go ka se be le dilo tše ntši lefaseng. Ke a leboga!"
"Tsebišo ya lena e nkgahlile kudu ka ge dilo tše dingwe ke be ke sa di tsebe. E nthušitše kudu. Ke kganyoga gore Grain SA e boe gape. Ke be ke sa tsebe gore reise e mela mmung le ge e ka ba meetseng. Se sengwe seo ke ithutilego sona seo ke bego ke sa se tsebe ke gore bagologolo ba rena ba be ba swanela go tsoma diphoofolo gore ba hwetše tša go apara mola rena re di reka mabenkeleng. Ke ithutile go feta ka moo ke bego ke letetše. Ke kgopela gore le boe le tle le bontšhe bao ba sego ba bona. Ba tlo makala ge ba bona tšeo nna ke di bonego lehono. Di nkgahlile kudukudu go feta!"
"Tsebišo ya lena e nkgahlile kudu ka ge ke lemogile gore se sengwe le se sengwe seo re se jago le gona re se aparago se tšwa tlhagong. Ke ithutile gore balemi ba kgatha tema ye bohlokwa bophelong bja rena ka ge ba bjala dibjalo tšeo di tšweletšago dijo tše re di jago le gona ke lemogile gore merogo ye mentši ye re e jago e tšwa mmung wo mobotse. Balemi ba kgonthiša gore diruiwa tše re di jago di itekanetše gabotse mme ke lemogile gore mmu o bohlokwa kudu bophelong bja rena. Batho ba swanetše go hlokomela tlhago gobane tšatši le lengwe re ka hloka dijo ka ge gonabjale re diriša lehea la ditone tše e ka bago milione ka ngwaga mme ge re tšwela pele ka mokgwa wo lefase le ka tla la ba kotsing. Se se tloga se nkgopoditše tšeo re nago le tšona le gore re swanetše go leboga."
"Leeto la Grain SA le bile le khuetšo ye botse kudu - ka ge le re bontšhišitše ka moo ditšweletšwa di hlagišwago go tloga kgatong ya mathomo (primary sector) go ya go ya bobedi (secondary sector) go fihla kgatong ya boraro (tertiary sector). E be e le boitemogelo bjo bobotse go nna ruri. Go bolela nnete ke ile ka makatšwa ke tlholego ya materiale ye e sa šongwago (raw materials). Mešomo yeo motho a ka e humanago ka temo e ile ya nnagantšha. Tsebišo ya lena e nthutile gape ka moo diaparo tše ke di aparago ka mehla di dirwago ka gona. Bjale ke tlo nyakišiša mekgwa ya boiphedišo yeo e nkemetšego ge ke nyaka go ikamantšha le temo ka ge ke lemogile gore batho bao ba hlokago bokgoni le ge e ka ba mošomo le bona ba ka kgatha tema - seo se rago gore go tlo hlolwa mešomo mme maphelo a batho ba bantši a tlo fetošwa. Ke sa boeletša gape ke re boitemogelo bjo bo nkgahlile go feta tekanyo."
"Ee, ke holegile kudu ka ge ke ithutile go feta ka moo ke bego ke letetše. Sa mathomo ke be ke sa tsebe gore temo e bohlokwa ka mokgwa woo le gore e kgatha tema ye kgolo maphelong a rena. Go tloga go kgahliša bjang go tseba gore mesong ya lehono ke ile ka tsoga ka ja dijo tšeo di tšweleditšwego ke temo. Go sa kgahliša go feta fao go lemoga gore diaparo tše ke di aperego di hlagišitšwe ke temo. Seo se makatšago go feta tekanyo ke go tseba gore mantšiboa ke yo robala mašeleng ao a dirilwego ka setšweletšwa sa temo. Ke be ke sa tsebe gore reise ke setšweletšwa sa dibjalo. Ka nnete temo e kgatha tema ye bohlokwa kudu maphelong a rena a ka mehla. Re swanetše go hlokomela dimela tša rena, ešitago le tšeo re gopolago gore ga di na mohola gobane nna ke be ke re dimela tše di golago meetseng ga di na mohola, eupša ke lemogile gore reise ke setšweletšwa sa semela seo ke bego ke re ga se na mohola. Ke thabela kudu matsapa a ba Grain SA a go etela sekolo sa rena, gobane ba nthutile dilo tše ntši mabapi le temo. Go feta fao ke letetše leeto le le latelago la bona ka lethabo. Ke a go leboga Grain SA ge o re file tsebo ye."
"Ke ithutile tše ntši mabapi le moo ditšweletšwa di tšwago le moo di yago pele ga ge di eba dijo tše di sego tša apewa. Re ithutile ka moo dimela le diruiwa di lego bohlokwa go rena le tšeo di re fago tšona. Re ithutile gape tshepelo ya dijo go tloga kgatong ya mathomo (primary sector) go ya kgatong ya boraro (tertiary sector) go fihlela ge di eba ditšweletšwa tše di feletšego. Dijo di re fa diminerale le tlhale."
"Ee, go be go thakgatša kudu ka ge ke ithutile tše ntši mabapi le temo. Ke motho wa tlhompho le kwešišo mme ka baka la leeto la lena ke kwešiša tše ntši mabapi le temo ebile ke nyaka go ithuta go feta fao. Tsebišo ya lena ke ye botse kudu. Ke kganyoga go ithuta temo ka go tsenelela mme ke holofela gore go na le dibaka tše mmalwa tša mošomo temong. Nka thaba kudu ge mofahloši wa Grain SA, Moh A Thomas, a ka mphetola. Nka rata ge le ka tšwetša pele mošomo wa lena wo mobotse, e sego sekolong sa rena fela, eupša le dikolong tše dingwe."
Ee, re holegile kudu gobane leeto la mohuta wo le re lokišetša boiphedišo bja bolemi ka moso. Polelo ye e re thušitše gape go bona ka moo bolemi bo lego bohlokwa mabapi le dijo, diaparo, dieta le enetši. Go feta fao ba leka go re hlohleletša go ela temo hloko.
"Ee, poledišano ye e re laeditše ka moo dijo tše re di jago di fihlago go rena le ka moo di dirwago ka gona. E re bontšhitše gape lehlakore le lengwe la temo le mehola ya lona. E re hlalošeditše ka moo diaparo tše re di aparago di dirwago le ka moo di tlišwago go rena."
"Ee, lehono ke lemogile gore tekanyo ya 90% goba go feta ya dilo tše re di dirišago ka mehla di tšwa temong. Re na le mokgwa wa go no amogela dilo tše re di jago le tše re di aparago, mme gantši ga re leboge tšeo bontši bja balemi bo re direlago tšona, go šoma ka maatla ga bona, diruiwa tše di hlabjago go re fa nama le go re direla meraba ya letlalo le boya. Ka fao e be e le mpho le tlhompho ye kgolo go rutwa le go eletšwa ke Grain SA ka dilo tše. Ka fao ke gopola gore ka lehlakoreng la rena re ka hlokomela go feta ka moo re dirago ra fokotša tšhilafatšo ka ge e senya naga ya rena."
"Leeto le go nna le bile le mohola mme ke na le nnete ya gore bontši bja baithuti bo kwana le nna, ge e se bona bohle. Ke ithutile tše ntši ka leeto le, kudu gore bontši bja dinyakwa tša batho bo sepelelana le intasteri ya temo. Mabapi le toropofatšo le koketšo ya setšhaba temo e kgokaganya dipolasa le metsemegolo. Temo e kgatha tema ye bohlokwa kudu tšweletšong ya dijo lefaseng ka bophara. Bontši bja diaparo bo theilwe godimo ga tšweletšo ya temo. Re letetše leeto le le latelago ka phišego!"
"Ee, ke kgahlegile ka ge ke ithutile gore go na le dikarolo tše mmalwa temong. DVD e kgonne go re hlalošetša dilo tše ntši ka mokgwa wo o kgahlišago. E nthutile gore go na le methopo ye mentši ya mohola wo mogolo gomme re swanetše go e hlokomela. Re leboga kudu ge go na le batho bao ba šomago go re lemoša dilo tša mohuta wo mme re letetše leeto le le latelago ka phišego."
"Ee, poledišano e be e kgahliša kudu le gona e be e le ya mohola wo mogolo. Ge e le nna ke tloga ke hlompha tšeo ke di jago le fao di tšwago, go feta pele. Ke le leboga ge le re file tsebo yeo, le re thabišitše kudu. Ke kgopela gore le tšwele pele go dira bjalo gobane go bohlokwa."
"Ee, ke kgolwa gore rena batho re no amogela dilo tša temo ntle le go gopola. Ga se nke ke nagana ka dilo tšohle tše ke kwelego ka tšona lehono. Bjale ke tseba gore ditšweletšwa tša go swana le leroro la "cornflakes" ga di no tšwelela gabonolo ka moo re gopolago. Ke nako ya gore re lebelele tlhago ka mokgwa wo mofsa, wa go loka. Tšwela pele ka mošomo wa lena wo mobotse.
<fn>PulaImvula. SclerotiniaOpot.2009-04.nso.txt</fn>
Seswantšho sa 1: Metheo ya dibjalo tše di ponnego tšeo di bontšhago dikgato tša go fapafapana tša kankere ye e tšwelelago le polo. Hlokomela bolwetši bja sclerotia ye ntsho le bja mycelium ye tšhweu. Thito ye e itekanetšego e bonala ka go la nngele.
Seswantšho sa 2: Mouta wo mošweu (white mycelium) motheong wa sebjalo se se ponago.
Seswantšho sa 3: Bolwetši bja Sclerotia ka mokong (pelong) wa thito motheong wa sebjalo se se ponnego.
Seswantšho sa 4: Go bola ga bogare bja thito (lenono) (middle stalk rot).
Seswantšho sa 5: Go bola ga dihlogo (head rot) - dibontšhi tše di tšwelela pele ga ge dihlogo di bulega (shredding of head).
Taodišwaneng ye re lebelediša mohuta wo mongwe wa malwetši a bohlokwahlokwa ao a huetšago sonoplomo - malwetši a Sclerotinia.
Go hlaolwa malwetši a mararo a Sclerotinia sonoplomong, e lego pono (wilt), go bola ga bogare bja thito (lenono) le go bola ga dihlogo. Pono ya Sclerotinia e hlolwa ke difankase tše di dulago mmung tše di bitšwago sclerotia tšeo di fetetšago medu ya sonoplomo. Go bola ga dihlogo le go bola ga bogare bja thito go hlolwa ke dikapeu (diporo) tše di fokwago ke phefo. Malwetši a a tšwelela godimo ga mmu mme a hlolega ka go swana. Malwetši a mararo a ohle a hlolwa ke twatši (pathogen) e tee, e lego Sclerotinia sclerotiorum, fankase ye e senyago kudu yeo gantši e bitšwago fankase ya "mouta wo mošweu". Ke yona fankase yeo e hlolago mouta wo mošweu dibjalong tša dinawasoya, dinawa tše di omilego, canola le dibjalo tše dingwe tše di huetšwago ke mouta wo.
Pono ya Sclerotinia e tšwelela ka mehla ge sonoplomo e bjalwa tšhemong yeo e tšhilafaditšwego ke Sclerotinia mme bolwetši bjo bo ka hlola tahlegopoelo ye kgolo. Mašemo a a feletšego a šetše a kile a senywa ke bolwetši bjo. Tahlegopoelo e sepelelana le palo ya dibjalo tšeo di fetetšwego le nako yeo di fetetšwego ka yona; tahlego e oketšega go ya ka palo ya dibjalo tše di hueditšwego le ka go huetšwa ka pela ga dibjalo. Ka kakaretšo dibjalo tše di hueditšwego di tšweletša tekanyo ya 50% ya poelo yeo e tšweletšwago ke dibjalo tše di itekanetšego. Go feta fao oli ya dipeu tša dibjalo tše di hueditšwego e a fokotšega. Le ge go le bjalo, se bohlokwa gape ke gore phetetšo e godiša bokaakang bja Sclerotinia mmung. Se se ka dira gore sonoplomo e se bjalwe mašemong ao a fetetšwego lebaka la mengwaga ye mentši. Sclerotinia ka fao ga e fokotše poelo fela, eupša e ka huetša tšweletšo ya sonoplomo le mohola wa yona ka moso.
Go bola ga dihlogo le go bola ga bogare bja dithito go tšwelela ka sewelo le gona go ya ka mabaka a go koloba. Malwetši a ga a bonale gantši dihleng tša go oma. Go bola ga dihlogo go fokotša palo le boima bja dipeu le ge e ka ba bokaakang bja oli ye e lego go tšona. Go ba gona ga sclerotia peung go ka fokotša tlhopho (grade) le mohola wa papatšo ya dibjalo. Dihlogo tše di fetetšwego gantši di a hlahlamologa mme peu e wela fase. Go feta fao, ge sonoplomo e folwa ka motšhene (setropere) dihlogo tše di fetetšwego di a pšhatlega mme peu e wela fase pele ga ge e tsena motšheneng. Go bola ga dihlogo e ba bothata bjo bogolo mašemong a go tšweletša peu ka ge dipeu tše di tšwago dihlogong tše di fetetšwego di ka hlaela maatla a go mela mme sclerotia ye e tšweleditšwego dihlogong tše di fetetšwego e tšhilafatša diloto tša peu, seo se huetšago mešomo ya go hlwekiša le go hlatsa (certify) peu. Sclerotinia ye e lego peung ya sonoplomo ga e tšweletše mpholo, eupša peu yeo e hueditšwego kudu ka sclerotia ga e swanele go lewa ke batho goba diruiwa. Sephetho se sengwe se bohlokwa sa malwetši a mabedi a ke gore ke ona mekgwa ye mebedi ye megolo yeo ka yona fankase e tsenago mašemong a sonoplomo ao a hlwekilego (a hlokago fankase). Se se diragala ge sclerotia ye e tšwago dithitong (manonong) le dihlogong tše di fetetšwego e tsena mmung. Sclerotia ye e ka hlola pono (wilt) mengwageng ye e latelago.
Dibontšhi tše di tšwelelago ka tlwaelo ke go pona ka potlako ga matlakala, go bola ga medu le go thoma ga kankere motheong wa sebjalo. Ka kakaretšo, go pona ga matlakala go bonala la mathomo tšhemong pele ga go tšwelela ga matšoba, eupša dibjalo tše di fetetšwego di ka bonwa ge dimelana e sa le tše nnyane. Mathomong dibjalo tše di ponnego di šwalalane tšhemong, eupša morago ga lebakanyana di hwetšwa di lokologane direing ka mehlwaela (series). Bolwetši bjo ka tlwaelo bo tšwelela ka dikolokolo (in patches) tšhemong. Ka ge dibjalo di ka pona lebakeng la dibeke di se kae go tloga mola di fetetšwe, dibontšhi di tšwelela ka potlako tšhemong.
Lebadi le meetse le tšwelela motheong wa sebjalo. Lebadi le le fetoga kankere ya mmala wo e lego motswako wa botala le bopududu go ya go wo motsothwa, yeo gantši e bopago lepanta leo le dikologago thitho (lenono). Ge go bola go eya pele, thito e a šweufala mme e fetoga mankgeretla. Karolo ye e bodilego e ka ba botelele bja 30 cm goba go feta. Pelo goba moko o bodile motheong wa thito mme go na le mašaledi (resting bodies) a mathata a maso ao a bitšwago sclerotia (a kgaolagare ye e ka bago 3 mm go ya go 6 mm). Sclerotia e hlolwa ke twatši (pathogen) mme ke bohlatse bjo bo tiilego bja bolwetši. Dibjalo tše di fetetšwego di wela fase gabonolo. Gantši, ge go kolobile, mouta wo mošweu (white mycelium / mould) o tšwelela motheong wa thito.
Go bola ga meduhlakore (lateral roots) le modutona go ba molaleng ka ge gantši sebjalo se ka tomolwa gabonolo. Llaga ya ka ntle ya medu (cortex) ye e bodilego e khumoga gabonolo gwa šala ditlhaleboyana tša disele (fibrous vascular tissues). Gantši medu e a bola ge go kolobile (wet rot consistency). Sclerotia e ka hwetšwa medunghlakore ye megolo le modungtona.
Mafelelong dibjalo tše di fetetšwego di a hwa. Sebjalo se ka enywa peu goba aowa, go ya ka nako yeo se fetetšwego ka yona. Ka kakaretšo dihlogo tša dibjalo tše di ponnego ke tše nnyane ge di bapišwa le tša dibjalo tše di itekanetšego. Pono e ka fokotša poelo ya peu kudu, gagolo ka baka la boima bja peu bjo bo fokotšegago. Gantši dibjalo tše di ponnego tšeo medu ya tšona e bodilego kudu di ušwa ke phefo ye maatla.
Ka tlwaelo go bola ga bogare bja thito go bonala ka nako ya go tšwelela ga matšoba goba morago ga fao, karolong ya bogare bja thito goba godingwana ga fao. Bolwetši bjo bo thoma bjalo ka lebadi le meetse la mmala wa botsothwa go ya go bopududu, gantši senokong sa letlakala goba kgauswi le sona. Kankere ye e tšwelelago e dikologa thito mme tlhale ye e bodilego gantši e bopa sesohlo se meetse (wet, pulpy consistency). Ka tlwaelo thito e obega fao go bodilego mme ditlhale tše di lego ka godimo ga kankere di a hwa. Gantši go tšwelela mouta wo mošweu (white mycelium) wo o kitlanego gammogo le bokaakang bja sclerotia ka gare le ka ntle ga thito, kudu ge go kolobile. Mafelelong ditlhale tše di hueditšwego di a šweufala mme di ba le sebopego sa mankgeretla. Polo ya bogare bja thito e ka theogela motheong wa thito goba e ka rotogela hlogong ya sebjalo. Ka nako ye nngwe letlakala le ka fetetšwa Sclerotinia, fankase ya bodiša petiole (letlakala), mafelelong ya fihla thitong moo e hlolago go bola ga bogare bja thito.
Ka tlwaelo dibontšhi tša mathomo tša go bola ga hlogo ke tšwelelo ya mouta wo mošweu wa fankase (white fungus mycelium) wo o melago dikarolong tše di ntšhago matšoba, goba go tšwelela ga mabadi ("spots") a semeetse maragwaneng a letšoba (receptacle) (karolong ya sekabojeo (fleshy) ya hlogo). Fankase ye e gola ka maatla ka gare ga maragwana a letšoba, e a a bodiša mme e tšweletša mouta wo mošweu (white mycelium) le "di-sclerotia" tše ntši tše kgolo tše ntsho. Maragwana a letšoba ka tlwaelo a a šweufala mme a ka hlaolwa gabonolo go hlogo ye e itekanetšego. Maragwana ohle a letšoba a ka bola mme llaga ya peu e ka timela gwa šala fela mankgeretla a a šweufaditšwego (bleached, shredded skeleton) ao a bopilwego ka ditselasele tša semela (vascular bundles) tšeo di tswakanego le "di-sclerotia" tše kgolo. Mašaledi a a šweufaditšwego a dihlogo a bonala gabonolo tšhemong, gantši go tloga kgole. Ge sonoplomo e folwa, dihlogo tše di hueditšwego gantši di no pšhatlega mme peu ye e ka bego e sa šetše go tšona e a lahlega. Ge go kolobile fankase e a gola mme e bopa sclerotia ye kgolo ya sekalelokwa (net-like) godimo ga dipeu, yeo e ka pipetšago bokapele bja hlogo. Ka tlwaelo dipeu ga di bole eupša tše ntši ga di bopege ka tshwanelo (not filled). "Di-slcerotia" tše kgolo tše di lego dihlogong di bunwa le peu. Sclerotia ye e hlakanego le peu ke bohlatse bja gore dibjalo di be di na le bolwetši bja go bola ga dihlogo. Bolwetši bjo ke bothata bjo bogolo mašemong ao go tšweletšwago peu. Godimo ga go fokotšega ga peu ye e tšweletšwago, karolo ya ka ntle ya dipeu tše ntši e ka tsenwa ke fankase ya Sclerotinia, sephetho ya ba go se hloge gabotse ga peu.
Bolwetši bja Sclerotinia sclerotiorum bo kgona go huetša dibjalo tše ntši kudu; bo hlasela mehuta ye e ka bago 370 ya dibjalo. Bo kile bja hwetšwa dibjalong tša sonoplomo, dinawa tše di omilego, dinawasoya le canola; le ge go le bjalo, go na le dibjalo tše mmalwa tšeo di ka swarwago ke bolwetši bjo, go swana le pokobiti, borage, flakese, ditlhodi, dierekisi, matapola, mosetata, crambe, Jerusalem artichoke (mothetlwa, mothapo), le safflower. Dibjalo tše tšohle ga di huetšwe gabonolo ke Sclerotinia go swana le sonoplomo, ebile tše dingwe ga se gantši di senywa ke bolwetši bjo.
Marega bolwetši bja Sclerotinia bo dula mmung goba mašaleding a dibjalo ka sebopego sa sclerotia. Ka selemo ge medu ye e melago ya sonoplomo e kopana le sclerotia, sclerotia e a hloga mme e fetetša medu. Fankase e sepela ka modu wo o fetetšwego, ya tsena modungtona ya ba ya fihla thitong, ke moka sebjalo se a hwa. E tsena gape le medunghlakore ye mengwe mme mafelelong e bodiša tlhamego yohle ya medu. Ka ge medu ya dibjalo tše di bapanego ka direing e kopana, fankase ye e ka tloga tlhamegong ye nngwe ya medu ya fetela go ye nngwe ka reing, sephetho sa ba molokoloko wa dibjalo tše di ponnego. Dibjalo di ka pona lebakeng la dibeke tše pedi go ya go tše nne morago ga ge di fetetšwe. Lebaka la go tloga ge dibontšhi tša mathomo di tšwelela go fihla ge dibjalo di ponne ka botlalo, e ka ba matšatši a mane go ya go a a šupago fela. Lebelo leo pono ya dibjalo e tšwelelago ka lona ke lebaka leo le dirago gore tšhemo ya sonoplomo ye e bonalago e ke e itekanetše gabotse, e senywe ke bolwetši bjo lebakeng la dibeke di se kae fela.
Sonoplomo ke sebjalo se noši seo bolwetši bja Sclerotina bo se fetetšago ka tsela ya medu ka go se fapoge. Dibjalo tše dingwe tšeo di ka swarwago ke bolwetši bjo, di fetetšwa kudu ka mokgwa wa seo se bitšwago ascospores, seo se hlaselago dikarolo tša sebjalo tšeo di lego godimo ga mmu. Ntlha ye ke phapano ye bohlokwa gare ga sonoplomo le dibjalo tše dingwe.
Ge fankase e dula e gola ka gare ga ditlhale le godimo ga tšona, sclerotia e a bopega; bontši bo tšweletšwa pelong goba mokong wo o bodilego wa thito le godimo ga medu mola sebjalo se ntše se ehwa. Palo ya sclerotia ye e tšweletšwago ka gare ga sebjalo seo se fetetšwego goba godimo ga sona, e ka ba gare ga 25 le 100. Sclerotia ye e bušeletšwa mmung ge go lengwa mme e ba methopo ya pheteletšo malebana le dibjalo tše di huetšwago tše di tlogo bjalwa ka morago. Sclerotia e phegelela mmung lebaka le letelele mme mašemo a dula a tšhilafetše mengwaga ye mentši. Potšišo ya batšweletši ba bantši ke gore na sclerotia e ka ganelela tšhemong lebaka le lekaakang Madimabe ke gore karabo ga e bonolo gobane mašemo a fapana ka dintlha tšeo di huetšago phologo ya sclerotia, bjalo ka mohuta wa mmu, monola mmung le histori ya puno. Dintlha tše di huetša diphedinyana (micro organisms) tše mmalwa mmung tšeo di fedišago sclerotia. Monola wo montši le themperetšha ya godimo ke mabaka ao a thušago diphedinyana go gatelela sclerotia. Phologo ya sclerotia e sepelelana gape le kitlano goba palo ya yona mmung (inoculum density). Ge kitlano goba palo e le ya godimo, Sclerotinia e tla phologa lebaka le letelele; ge kitlano goba palo e le ya fase, bolwetši bjo ga bo swarelele lebaka le letelele. Go fokotša kitlano goba palo ya sclerotia mmung, tšhemo ye e tšhilafaditšwego kudu e swanetše go bjalwa dibjalo tše di sa huetšwego ke bolwetši bjo mengwaga ye mentši?
Dibjalo tša sonoplomo di na le tlhamego ye e kitlanego kudu ya meduhlakore yeo e kgobokanego llageng ye e lengwago (tillage layer). Se se nolofatša kgomano ya medu le sclerotia kudu. Pele ga go khukhuša ga sonoplomo, tlhamego ya medu ya yona ga se ya ba ya gola ka botlalo, eupša ka nako ya go khukhuša medu e kgomana gabonolo, seo se nolofatšago phetetšo ya twatši (pathogen) go tloga go sebjalo go ya go se sengwe. Go feta fao, go tšofala ga medu (root senescence) go thoma morago ga khukhušo, seo se dirago gore medu e huetšwe gabonolo ke twatši (pathogen). A ke mabaka a bohlokwa ao a dirago gore bontši bja dibjalo tše di ponnego bo lemogwe mola sonoplomo e thomile go khukhuša.
Ka kakaretšo, mašemong ao a tšhilafaditšwego dibjalo tša mathomo tše di ponnego di tšwelela gare ga matšatši a 40 le 50 morago ga pšalo, eupša bontši bo tla pona morago ga khukhušo. Dibjalo tše dingwe ebile di ka pona fela pele ga ge di thoma go omelela.
Dikgato tše bohlokwa go feta tše dingwe mabapi le taolo ya malwetši a sonoplomo a Sclerotinia ke go se e bjale tšhemong ye e tšhilafaditšwego le go šitiša go atafala ga sclerotia mmung. Katafalo ya sclerotia e ka šitišwa ka go lekola mašemo ka mehla go lemoga dibontšhi ka pela le ka go diriša phetošopšalo. Gopola gore tšhemo ye e tšhilafaditšwego go fetiša e ka se kgone go dirišwa mengwaga ye mentši go tšweletša sonoplomo. Ka ge go bola ga bogare bja thito le go bola ga dihlogo go diragala ka sewelo, taolo ya malwetši a ka tlwaelo e nepiša go laola ga pono (wilt). Ka nako ye mokgwa wo mogolo wa go laola malwetši a ga se tirišo ya dibjalo tšeo di a lwantšhago (plant resistance). Le ge go le bjalo, mapastere a sonoplomo (hybrids) a fapana ka moo a huetšwago ke Sclerotinia. Go feta fao, ga go na le dikhemikhale tšeo di ngwadišitšwego go laola pono ya sonoplomo goba phetetšo ye e tlišwago ke seo se bitšwago ascospore.
<fn>PulaImvula. Seeds(maize).2011-04-07.nso.txt</fn>
Nako ya puno e a batamela mme go sa na le mašemo a mmalwa ao a tletšego mengwang. Bjalo ka moo re šetšego re boletše gantši, ngwang ke lenaba la motšweletši wa dibjalo.
Ntlha ye nngwe ye bohlokwahlokwa mabapi le tšweletšo ya mabele, ke taolo ya ngwang. Mengwang ye e bago gona dibjalong e ka ba kotsi ka mekgwa ye mentši, kudu mabapi le tahlego ya puno le tšhilafatšo ya peu. Ka ge go na le tlhaelo ya mabele a a lewago lefaseng ka bophara ga re kgone go dumelela tahlego ya mabele ka baka la tšhilafatšo ka peu ya mengwang. Peu ya senkgankgane ga e dumelelwe go ba gona leheeng ka baka la monkgo wo o sa ratwego ke batho le diruiwa. Go ya ka melao ye e laolago kaonafatšo ya dibjalo le tlhweko ya peu, dipeu tše dingwe di ganetšwa ka botlalo leheeng. Go ya ka melao ye, bjalo ka mohlala, ga go dumelelwe le peu e tee ya mokhure (olieboom (datura)) morwalong wa lehea. Mokhure ke mpholo o šoro go batho mme go kile gwa ba batho ba bantši bao ba ilego ba lwala ka baka mpholo wa wona.
Thuto ye bohlokwahlokwa ye re ka ithutago yona mabapi le taolo ya ngwang ke go tloša mabaka ao a hlolago tšhilafatšo. Lehea leo le sego la tšhilafatšwa ke sephetho sa taolo ye botse ye e sa kgaotšego bakeng sa maitekelo a sewelo a go laola mengwang.
Ge taolo ya ngwang e be e hlaela mathomong a sehla, mengwang e swanetše go hlagolwa le go tlošwa tšhemong pele ga puno.
Ge mengwang ye megolo e tlošwa tšhemong mola e šetše e entše peu, go kaone go e fiša go šitiša peu ya yona go mela sehla se se tlago.
Elelwa gore puno ye botse e ra peu ye ntši - peu ye ntši ye e hlwekilego!
<fn>PulaImvula. Shortcuts(maize).2011-07-07.nso.txt</fn>
Seswantšho sa 1: Plantere ye e bjalago direi tše pedi ye e dirišwago tšhemong ye e sa lengwego (two row no-till planter). Ela bokagodimo bjo bo sego bja lengwa hloko.
Seswantšho sa 2: Go beakanya llaga ya mašaledi a puno bokagodimong bja mmu ke ntlha ye bohlokwa ya temopabalelo. Theo Msimanga, motšweletši wa Diekeng profenseng ya Mpumalanga, o hlahloba tema ya diteko pele ga pšalo. Ela hloko gore ga go na mengwang mme mašaledi a puno a bonala bokagodimong bja mmu.
Seswantšho sa 3: Mohlala wa plantere ya kgale ye e fetotšwego go bjala fao go sego gwa lengwa.
Seswantšho sa 4: Johannes Simelane ke molemi seleteng sa Balfour, profenseng ya Mpumalanga, fao a bjetšego lehea dihektareng tše 300. O šetše a itirela diteko mabapi le dintlha tše di itšego tša temopabalelo.
Grabber 1: Nepo ya temopabalelo ke go tiiša motšweletši mošomong wa gagwe.
Grabber 2: Temopabalelo ke mokgwa wo o nyakago taolo ye e tiilego mme go fetolela mokgweng wo mofsa wa go lema go ka se diragale ntle le mathata.
Temopabalelo ke kgopolo ye mpsha go batšweletšamabele ba bantši mono Afrika-Borwa. Bala mo taodišwaneng ye ka ga tšeo batšweletši ba ba hlabologago ba di bolelago mabapi le temopabalelo le ditšhupetšo tšeo batšweletši ba swanetšego go di latela ge ba nyaka go bona fao mokgwa wo mofsa wo wa go lema o lebilego gona.
Na temopabalelo e akaretša eng?
Re a tseba gore bontši bja batšweletši bo diriša mekgwa ya kgale ya peakanyommu mme mogomapoto ke wona o dirišwago kudu polaseng. Batšweletši ba bantši ba bjala lehea fela mme ga ba le šielane le dibjalo tše dingwe tša go swana le dinawa goba sonoplomo ka mokgwa wa phetošopšalo. Lehono go kgolwa gore tirišo ya mogomapoto mengwaga ye mentši ke ntlha ye bohlokwa ye e hlolago tshenyego ya mmu.
Phokotšego ya palo ya diphedinyana tše di holago mmu.
Temopabalelo ke mokgwa wo o hlamilwego go šireletša mmu, go kaonafatša boleng bja mabu le go bušetša mmu maemong a wona a mabotse a go nona. Go ya ka temopabalelo le gona motšweletši o swanetše go diriša ka botlalo mohola wa dibjalo tše di fapanego ka mokgwa wa phetošopšalo, woo ka wona lehea le bjalwago ka tšhielano le dibjalo tše dingwe. Gape ka go tšweletša dibjalo tše di fapanego, motšweletši o thuša go fokotša dikgonagalokotsi (risks). Gopola mantšu a a rego: "Se boloke mae ohle tshaaneng e tee".
Re swanetše go lemoga gore temopabalelo ga se fela mokgwa wa go se leme selo goba wa go lema ka nepo ya go babalela mmu.
Mmu o swanetše go šišinywa ganyane fela ka moo go kgonegago. Se se ra gore ga go lengwe le ganyane, e ka ba ka mogoma goba ka sedirišwa sefe kapa sefe, mme go bjalwa ka plantere yeo e kgonago go bea peu mmung woo o sego wa šišinywa.
Mašaledi a puno a tlogelwa bokagodimong bja mmu. Ka mokgwa wo mašaledi a puno a šoma go khupetša mmu gabotse ka moo go kgonegago.
Phetošopšalo, go akaretša le dibjalo tša go swana le dinawa le dierekisi tša "cowpeas", e ba karolo ya mokgwa wa tšweletšo.
Batšweletši ba reng ka temopabalelo?
Go ya ka dihlopha tše tharo tša batšweletši ba ba hlabologago ba diprofenseng tša Mpumalanga, Limpopo le Leboa-Bodikela, batšweletši ba be ba tumiša mehola ya temopabalelo, eupša ba ile ba šupa le ditšhitišo tša yona ka moo ba di bonago.
Temopabalelo e ka thuša go thibela kgogolegommu.
Temopabalelo e ka thuša go fokotša ditshenyegelo mabapi le tirišometšhene.
Tirišo ya taolongwang ya sekhemikhale e ka thuša go fokotša ditshenyegelo mabapi le mošomo le gona e ka boloka nako.
Go hwetšagala ga dikhalthiba tša Roundup Ready go ka nolofatša taolo ya ngwang.
Pšalo ya dibjalo tša monawa tša go swana le dierekisi tša "cowpeas" goba dinawasoya e ka thuša go kaonafatša monono wa mmu.
Tlhokego ya tšhelete ya go reka plantere ye e bjalago moo go sa lengwago legatong la plantere ya ka mehla, e dula e le bothata bjo bogolo go batšweletši ba bantši. Theko ya gonabjale ya plantere ye e bjalago direi tše pedi, ya mohuta wa go bjala felo fao go sa lengwago, e ka ba gare ga R50 000 le R80 000.
Batšweletši ba bantši ba leša diruiwa tša bona mašaledi a puno, kudu mahlaka a lehea ao e lego furu ya mohola wo mogolo. Batšweletši ga ba tshepe go hwetšagala ga khupetšo ye botse, kudu dihleng tša go oma mola poelo ya dibjalo e fokola.
Batšweletši ba boletše thwii gore ba tšhaba kgonagalo ya phokotšego ya poelo ka baka la mokgwa wo mofsa wa tšweletšo, seo se ka ba gobatšago kudu ka potleng. Tahlego ya poelo e ka ba gona lebakengkopana, seo se ka šitišago batšweletši go fetolela go temopabalelo.
Ka baka la dikgonagalokotsi tše mmalwa tšeo di lebanego batšweletši, ba swanetše go ikgodiša gore mokgwa wo mofsa wo o ka dirišwa ka katlego. Diteko tša polaseng (on-farm trials) ka tirišano ya batšweletši e ka ba tsela ye botse ya go lemoša batšweletši mekgwa ya temopabalelo le go e bapiša le mokgwa wa ka mehla.
Batšweletši ba swanetše go hlohleletšwa go fetola didirišwa tša bona tša go swana le diplantere tše di kgonago go fetolwa, gore e be tša mohuta wa go bjala moo go lemilwego ganyane goba moo go sego gwa lengwa selo. Kua Brazil, go fa mohlala, batšweletši ba bantši ba ba hlabologago ba be ba sa kgone go reka metšhene ya sebjalebjale. Ka fao ba thoma go fetola diplantere tša bona tša kgale ba di dira diplantere tšeo di kgonago go bjala moo go sego gwa lengwa. Seo e be e le mathomo a "Phetogo ya Go-se-leme-selo" (zero-till revolution) ya mengwaga ye e latetšego wa 1970 nageng yeo.
Go bohlokwa gore batšweletši ba ba hlabologago ba batamelane le dikgwebo tša Agri tšeo di nepišago temopabalelo gore ba tsebišwe ditlhamo tše mpsha, gobane gonabjale ba tlogelane kudu.
Le ge batšweletši ba dumela gore dibjalo tša monawa di ka kaonafatša mekgwa ya bona ya tšweletšo, ba sa palelwa ke go katološa pšalo ya menawa. Lebaka le legolo ke gore batšweletši ga ba kgone go ikopantšha gabonolo le barekiši; mabapi le dierekisi tša "cowpeas" go hlokega le mmaraka wo o tshepegago. Mokgwa wo mokaone wa go thuša batšweletši go diriša mohola wa dibjalo tša monawa lenaneong la phetošopšalo, ke go kaonafatša khwetšagalo ya peu le go hlolela batšweletši mabaka a makaone a papatšo.
Batšweletši ba swanetše go hlohleletšwa go bjala furu mašemong a a hlaotšwego. Mabelethoro a swikiri a mohuta wa furu (fodder type sweet sorghums) ao a bjalwago selemo, goba rediši ya Sejapane le outse ye e bago phulo ya marega, e ka thuša kudu go bopa motlatši wa furu. Ka tsela ye batšweletši ba ka kgona go khupetša mmu ka mašaledi a puno ka ge ba sa hloke go a diriša bjalo ka mothopo wa furu.
Gopola gore dintlhatheo tša tšweletšo ya dibjalo di swanetše go phethagatšwa ka nepagalo ka mehla. Pele ga ge ba nyaka go fetolela go mokgwa wa temopabalelo, batšweletši ba swanetše go kgonthiša gore ba lemolla mmu wo o thatafaditšwego ke mogoma (plough pan) le gore ba fediša tšhilafatšo ya mengwang ya go swana le bjang bjo bo bitšwago "coach grass", ye e hlolago mathata. Ba swanetše go kgopela keletšo go batšweletši bao ba nago le boitemogelo bja temopabalelo. La mafelelo, ikgokaganye le bao ba kganyogago go thušana le batšweletši bao ba akanyago go fetolela go temopabalelo. Mohlamongwe ka tsela ye o ka lemoga gore temopabalelo ke motheo wa bokamoso bjo bokaone temong.
<fn>PulaImvula. Soybean(opot).2011-03-14.nso.txt</fn>
Dinawasoya - sebjalo se sebotse le sejo se se makatšago!
Go bolelwa kudu ka dinawasoya le mohola wa tšona lenaneong la phetošopšalo fao di dirišwago le lehea. Go swana le dibjalo tše dingwe tšeo di šetšego di dirišwa ke batho mengwagangwaga, kamano gare ga dinawasoya tše di tšweletšwago ke balemi le mehuta ye e melago nageng ga e sa kgona go kgonthišwa ka potego.
Rena ba Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA re ikemišeditše go dirišana le ba Trasete ya Tšwetšopele ya Dipeu tša Oli le Diproteine lenaneong la go hlohleletša batšweletši ba ba hlabologago go tšweletša dinawasoya - bjalo ka sebjalo sa papatšo le ge e ka ba go hlagiša mothopo wa proteine ya boleng bjo bokaone mono gae.
Dinawasoya di fapana ka bogolo le ka mekgwa. Bogolo bja dibjalo bo ka tloga fase ga 20 cm bja fihlela 2 m. Diphotlwa, dithito le matlakala a khupeditšwe ke boya bjo bosesane bjo bosootho goba bjo bosehla. Letlakala le lengwe le lengwe le na le matlakalana a mararo goba a mane a botelele bja 6 - 15 cm le bophara bja 2 - 7 cm. Matlakala a hlohlorega pele ga ge peu e butšwa. Matšoba ao a sa bonagalego ao a nonnego ka boona (self-fertile) a tšwelela fao go bitšwago "axil" (fao letlakala le tšwelelago thitong, ke go re khutlong ya ka godimo ye e bopšago ke lenono le thito), mme a na le mmala wo mošweu, wo mopinki goba wo moperese. Dikenyo tša nawasoya ke diphotlwa tša boyana tšeo di tšwelelago ka dihlophana tše di akaretšago dikenyo tše 3 - 5. Botelele bja diphotlwa ke 3 - 8 cm mme ka tlwaelo di akaretša dipeu tše 2 - 4 (ga se gantši di fetišago fao) tšeo kgaolagare ya tšona e lego 5 -11 mm.
Dinawasoya di fapafapana ka bogolo le ka mmala wa legapi wo o akaretšago boso, bosootho, botala bja legodimo, botala bja bjang, bosehla, le mebalabala. Legapi la nawasoya ye e budulego ke le lethata, ga le tsenwe ke meetse le gona le šireletša lerephupeu (cotyledon) le pelwana (germ/hypocotyls) gore di se senyege. Ge legapi le palegile peu e ka se mele.
Oli le proteine mmogo di akaretša seripa sa 60% sa boima bja nawasoya ye e omilego; proteine e bopa 40% mola oli e bopa 20%. Seripa se se šalago se akaretša khapohaetrete (35%) le molora (wo o ka bago 5%). Dikhalthiba tša nawasoya di bopilwe ka legapi (boima bjo e ka bago 8%), lerephupeu (90%) le pelwana (2%).
Dinawasoya tše di dirišwago ke batho di swanetše go apewa ka seela (wet heat) go fediša diganetši tša "trypsin" (trypsin inhibitors (serine protease inhibitors). Dinawasoya tše di sa apewago, go akaretša le tše tala tšeo di sego tša butšwa, di na le mpholo mme di se ke tša lewa ke batho, dikolobe, dikgogo - ke go re diphoofolo tšohle tše di bitšwago "monogastric" (ke go re tše di sa otlego).
Mekgatlo ye mentši e kgolwa gore dinawasoya ke mothopo wa proteine ye e feletšego. Proteine ye e feletšego ke yeo e akaretšago diaminoesiti tšohle tše di lego bohlokwa ka bontši, tšeo di swanetšego go tsenywa mmeleng wa motho ka ge mmele o sa kgone go di tlemaganya (synthesise). Ka lebaka le nawasoya ke mothopo wo mobotse wa proteine, gare ga tše dingwe, go bajamerogo (vegetarians) goba batho bao ba nyakago go fokotša nama ye ba e jago.
Proteine ya nawasoya e swana kudu le ya dipeu tša menawa ye mengwe. Go feta fao, proteine ye e ka tšweletšwago ke dinawasoya godimo ga hektare e ka feta ya morogo ofe le ofe goba mabele afe le afe a bohlokwa gabedi. Proteine ya dinawasoya godimo ga hektare e feta ya hektare ya phulo, yeo e kgontšhago dikgomo go tšweletša maswi, gahlano go ya go galesome. Proteine ya dinawasoya godimo ga hektare e ka feta ya hektare ya phulo yeo e dirišwago go fudiša dikgomonama, galesomehlano. Tirišo ya nawasoya e ka thuša gape go fokotša kgonagalo ya kankere ya lelakgolo.
Dinawasoya ke dibjalo tše bohlokwa lefaseng ka bophara, tšeo di tšweletšago oli le proteine. Kua Amerika bontši bja puno ya nawasoya bo šongwa ka mokgwa wo o itšego (solvent-extracted with hexane) ke moka bupi bja yona (50% proteine) bjo bo "bešitšwego" le go ntšhwa makhura (toasted defatted) bo kgontšha phepo ya diruiwa (bjalo ka dikgogo, dikolobe, dikalakune) ka mokgwa wa intasteri wo o sego wa ke wa bonwa historing ya batho. Seripa se senyenyane fela sa puno ya nawasoya se dirišwa ke batho. Le ge go le bjalo ditšweletšwa tša soya di hwetšwa mehutahuteng ya dijo tšeo di šomilwego (processed foods).
Ka nako ya Ntwa ya Bobedi ya Lefase, nawasoya e ile ya ba bohlokwa kua Amerika-Leboa le Yuropa, kudu bjalo ka kemedi ya dijo tše dingwe tša proteine le mothopo wa oli ye e lewago. E be e le ka yona nako yeo ya Ntwa ya Bobedi ya Lefase ge Kgoro ya Temo ya Amerika e lemogile gore nawasoya ke monontšha.
Tšweletšo ya dinawasoya e atlegile klimateng ya dilemo tša go fiša, kudu dithemperetšheng tša gare tša 20 °C go ya go 30 °C; dithemperetšha tša fase ga 20 °C le godimo ga 40 °C di diegiša go gola ga nawasoya kudu. Dinawasoya di mela mabung a mehutahuta; di mela gabotse go feta mabung a mogogolwa (alluvial soils) ao a akaretšago dibolang tše di nyakegago. Dinawasoya, go swana le bontši bja menawa, di bopa naetrotšene (perform nitrogen fixation) ka go thea kamano ya phedišano (symbiotic relationship) le pakteria ya Bradyrhizobium japonicum. Le ge go le bjalo, sephetho se sekaone se hwetšwa ge tlhabelo ya mohuta wo o lebanego wa pakteria (inoculum of the correct strain of bacteria) e tswakanywa le peu ya nawasoya (goba monawa ofe le ofe) pele ga pšalo. Dikhalthiba tša sebjalebjale tša nawasoya di fihlela bogolo bja metara e tee mme di tšea matšatši a 80 - 120 go tloga ge di bjalwa go fihla ge di bunwa.
Setšo sa nawasoya ke Asia-Bohlabela, eupša nageng yeo go tšweletšwa fela tekanyo ya 45% ya palomoka ya yona. Karolo ye e šalago ya 55% e tšweletšwa Amerika-Leboa le Amerika-Borwa. Amerika-Leboa (USA) e tšweleditše ditone tše dimillione tše 75 tša dinawasoya ka ngwaga wa 2000; seripa se se fetago teetharong sa puno yeo se išitšwe dinageng tša ntle. Dinaga tše dingwe tše di etago pele tšweletšong ya nawasoya ke Brazil, Atšentina, Paraguay, Tšhaena le India. Dibjalo tša nawasoya di hlaselwa ke mehutahuta ya malwetši a dipakteria, difankase, divirase le diphelakadingwe.
Dinawasoya e be e le dibjalo tše bohlokwa Asia-Bohlabela kgalekgale pele ga bohlatse bja go ngwalwa. Lehono e sa le dibjalo tše bohlokwa kua Tšhaena, Japane le Korea. Pele ga ditšweletšwa tše di bedišitšwego (fermented products) tša go swana le souso ya soya, "tempeh", "natto" le "miso", nawasoya e be e tšewa go ba sebjalo se se kgethegilego ka baka la tirišo ya yona lenaneong la phetošopšalo bjalo ka mokgwa wa go bopa naetrotšene (fixing nitrogen). Dibjalo tša nawasoya di be di lemelwa mmung go beakanya tšhemo ya go bjala dibjalo tše di tšweletšago dijo. Nawasoya e tsebišitšwe Yuropa mathomong a ngwagakgolo wa 18 (18th century); lefelong leo gonabjale e lego naga ya Amerika-Leboa (USA) e tsebišitšwe ngwageng wa 1765, fao e ilego ya bjalwa go tšweletša furu. Go fihla ngwaga wo e ka bago 1910, dinawasoya di be di se bohlokwa ka ntle ga mellwane ya Asia. Kua Amerika nawasoya e be e bonwa bjalo ka setšweletšwa sa intasteri fela, mme ya se dirišwe bjalo ka sejo pele ga mengwaga ye e latetšego 1920. Nawasoya e tsebišitšwe mono Afrika go tšwa Tšhaena go ya mafelelong a ngwagakgolo wa 19, mme gonabjale e hwetšwa kontinenteng ye ka bophara.
Nawasoya ke setlogolo sa semela sa lešoka se se bitšwago Glycine soja (pele se be se bitšwa G. ussuriensis), e lego monawa wo o tšwago Tšhaena-Bogare. Nawasoya e dirišitšwe bjalo ka sejo le setswaki sa dihlare kua Tšhaena lebaka la mengwaga ye 5 000. Le ge go le bjalo, nawasoya e be e ratega ka baka la popego ya medu ya yona yeo e bego e le bohlokwa mananeong a phetošopšalo. Nawasoya e be e tšweletšwa kudu kua Tšhaena fela lebaka le letelele, eupša e ile ya tsebišwa dinageng tše dingwe ka go ya ga nako.
Batho ba bantši ba dumela gore kua Asia dinawasoya le kgale di be di dirišwa fela morago ga go bedišwa (fermentation process), seo se fokotšago bokaakang bjo bogolo bja seo se bitšwago "phytoestrogens", se se hwetšwago sebjalong se setala. Le ge go le bjalo, maina a a swanago le "soy milk" a šetše a dirišitšwe go tloga ka ngwaga wa 82 AD (Morago ga Kriste) mme go na le bohlatse bja tirišo ya "tofu" ka ngwaga wa 220 AD.
Dinawasoya di tsebišitšwe kua Amerika ke Samuel Bowen, mothadiši yo a ilego a etela Tšhaena ka ngwaga wa 1765. Yena o ile a tšweletša dinawasoya kgauswi le Savanna, Georgia, a dira souso ya soya ye a e rekišitšego Engelane. Nawasoya e ile ya thoma go kgatha tema ye bohlokwa kua Amerika morago ga Ntwa ya Mathomo ya Lefase. Ka nako ya Tšhaparego ye Kgolo (Great Depression) balemi ba dileteng tša Amerika tšeo di bego di kgamilwe ke komelelo (felo fao go bitšwa Dust Bowl) ba ile ba kgona go tsošološa mabu a bona ka nawasoya ka go diriša bokgoni bja yona bja go bopa naetrotšene (nitrogen-fixing properties). Ka 1932 - 1933 khamphani ya Ford Motor e ntšhitše didolara tše e ka bago $1 250 000 go lefela dinyakišišo mabapi le nawasoya. Ngwaga wa 1935 ge o thoma, koloi ye nngwe le ye nngwe ya Ford e be e tšweletšwa ka go diriša nawasoya ka mokgwa wo o itšego. Mehlala: oli ya nawasoya e be e dirišwa go penta dikoloi; oli ya nawasoya e be e dirišwa bjalo ka seela ka dimetšašokong. Kamano ya Ford le nawasoya e kgotše ditsela tše mmalwa tša go nolofatša kgokagano ye e tiilego ya temo le intasteri go feta pele.
Nawasoya ke se sengwe sa dibjalo tša "biotech food" tšeo di fetotšwego leabela. Dinawasoya tšeo di fetotšwego leabela di dirišwa ditšweletšweng tše mmalwa gomme palo ye e dula e golela godimo. Ka 1995 khamphani ya Monsanto e tsebišitše nawasoya ye Roundup Ready (RR), yeo e fetotšwego leabela gore e kgone go lwantšha sebolayakhunkhwane sa Roundup sa Monsanto.
Ka 1997 seripa se e ka bago 8% sa dinawasoya tšohle tše di tšweleditšwego ka nepo ya papatšo kua Amerika di be di fetotšwe leabela. Ka 2010 seripa se e be e le 93%. Bjalo ka ge go diragala ka dibjalo tše dingwe tša mohuta wa Roundup Ready, go na le pelaelo mabapi le tshenyo ya "biodiversity" (bophelo bja dimela le diphoofolo tše di fapafapanego). Le ge go le bjalo, leabela la RR (RR gene) le hlometšwe dikhalthibeng tše ntši kudu tša nawasoya, ka fao phetolo ya leabela ka boyona ga se ya hlola poelomorago efe kapa efe mabapi le pharologano ya leabela (genetic diversity), ka moo nyakišišo ya 2003 mabapi le pharologano ya leabela e bontšhitšego.
Ka kakaretšo dinawasoya di ka arolwa mehuta ye mebedi, e lego wa morogo (serapa) le wa naga (oli). Mohuta wa morogo o phala wa naga ka go butšwa bokaone ge o apewa; o na le mohlodi wa gare wa dikoko (mild nutty flavour); boleng bjo bokaone; o feta wa naga ka bogolo; o na le proteine go feta wa naga; oli ya wona e fetwa ke ya mohuta wa naga. Batšweletši ba "tofu" le maswi a soya ba rata dikhalthiba tša proteine ye ntši tšeo di medišitšwego ka dinawasoya tša morogo tšeo mathomong di tlišitšwego Amerika mengwageng ya gare ga 1930 le 1940. Ka kakaretšo dikhalthiba tša serapa ga di kgone go bunwa ka motšhene ka ge diphotlwa di na le go phatloga (pšhatlega) ge di budule.
Magareng a menawa, nawasoya ye gape e lego peu ya oli, e tumile ka baka la proteine ye ntši (38% - 45%) le oli ye ntši (20%) ye e e akaretšago. Mo go diyantle tša temo tša mohola wo mogolo go feta tše dingwe kua Amerika, nawasoya ke sa bobedi ka go latela korong. Bontši bja dinawasoya tše di bjalwago bo dirišwa go tšweletša oli; bupi bja soya bjoo bo "bešitšwego" le gona bo ntšhitšwego makhura, bjoo bo tletšego proteine, bo dirišwa bjalo ka furu ya diruiwa.
Kua Tšhaena, Japane le Korea nawasoya le ditšweletšwa tša yona di bopa karolo ye bohlokwa ya dijo tša ka mehla. Matšhaena a hlamile "tofu" le gona a dirišitše nawasoya ka mekgwa ye mmalwa bjalo ka souso dijong tša bona. Dijo tša Korea di akaretša mahlogedi a nawasoya ka mekgwa ye e fapanego. Dinawasoya di ka šongwa ka mekgwa ye mmalwa. Dibopego tša ka mehla tše di hwetšwago ka tšona di akaretša bupi bja soya, flouru ya soya, maswi a soya, "tofu", proteine ya merogo ye e bitšwago "textured vegetable protein" (TVP) (merogo e dirwa mehutahuta ya dijo tša bajamerogo, tše dingwe nepo ya tšona e lego go ekiša nama), "tempeh", "lecithin" ya soya le oli ya nawasoya. Dinawasoya gape ke setswaki se segolo tšweletšong ya souso ya soya.
Peu ya nawasoya e akaretša tekanyo ya 19% ya oli. Go ntšha oli dinaweng tša nawasoya, dinawa di a phatlolwa, monola go tšona o a beakanywa, tša pitlwa gore di fetole dikgapetlana ke moka oli e ntšhwa ka setološi sa intasteri sa "hexane" (solvent-extracted with commercial hexane). Bjale oli e a hlwekišwa, ya tswakanywa go ya ka moo tirišo ya yona e nyakago mme ka nako ye nngwe e šongwa ka haedrotšene. Oli ya nawasoya, ya seela le ye e šomilwego ka haedrotšene, e išwa ntle ya rekišwa bjalo ka "oli ya merogo" goba ya felela mo go mehutahuta ya dijo tše di šomilwego (processed foods). Bupi bja soya bjo bo šalago bo dirišwa kudu bjalo furu ya diruiwa.
Bupi bja nawasoya ke seo se šalago morago ga ge oli e ntšhitšwe dikgapetlaneng tša dinawa ka setološi, mme bo akaretša proteine ya soya ya 50%. Bupi bjo bo a "bešwa" (toasted) (lentšu le ga le hlaloše gabotse ka ge phišo ye e dirišwago e le ya mušimeetse yeo e lego monola) ke moka bo šilwa ka sešilafuru. Bupi bja soya bo kgatha tema ye bohlokwa lenaneong la go rua diruiwa tša go swana le dikolobe le diruiwa tša maphego ka nepo ya papatšo kua Amerika, lenaneo leo le thomilego mengwageng ye e latetšego 1930; go tloga malobanyana bupi bja soya bo dirišwa phepong ya hlapi ya "catfish" (aquaculture of catfish). Tekanyo ya 98% ya dinawasoya tše di tšweletšwago kua Amerika e dirišwa bjalo ka furu ya diruiwa.
Flouru ya soya e dirwa ka dinawasoya tšeo di tlošitšwego makhura tša šilaganywa gabotse gore bupi bjoo bo kgone go sefša ka sefo ya "100-mesh" goba ye nnyane go feta fao. Gape ka nako ya go tloša setološi (desolventising) dikgapetleng go swanetše go elwa hloko kudu go šitiša tshenyo ya proteine (denaturation of the protein) gore go dule go le seo se bitšwago "high Protein Dispersibility Index (PDI)", seo se dirago gore bupi bjoo bo kgone go dirišetšwa mokgwa wa go apea wa "extruder cooking" go apea proteine ya merogo (textured vegetable protein).
Flouru ya soya e dirwa ka dikgapetlana tšeo di tlošitšwego oli ka setološi (solvent extracted flakes) mme e akaretša oli ya fase ga 1%.
Flouru ya soya ye e nago le makhuru (full-fat soy flour) e dirwa ka dinawa tše di sego tša ntšhwa makhura, tše di tlošitšwego magapi fela, mme e akaretša oli ye e ka bago gare ga 18% le 20%.
Flouru ya soya ya makhura a manyane (low-fat soy flour) e dirwa ka go bušetša oli ye nnyane go flouru yeo e tlošitšwego makhura. Bokaakang bja "lipid" bo fapana go ya ka ditšhupetšo; ka tlwaelo e ba gare ga 4,5% le 9%.
Flouru ya makhura a mantši (high-fat soy flour) le yona e ka dirwa ka go bušetša oli go fihlela bokaakang bja 15% go flouru ye e ntšhitšwego makhura.
Motswako wa masea wo o theilwego godimo ga nawasoya (soy-based infant formula (SBIF)) e dirišwa go fepa masea ao a sa kwanego le diproteine tša maswi a kgomo a a pastearaesitšwego (pasteurised cow milk). Motswako wo o rekišwa ka sebopego sa lerojana, seo se loketšego go dirišwa semeetseng, le ge ka ba seela se e lego motswakotii.
Dinawasoya di ka šongwa go tšweletša sebopego le tebelelego ye e swanago le ya dijo tše dingwe tše dintši. Mohlala: dinawasoya ke setswaki se segolo dikemeding tše dintši tša ditšwamaswing (go swana le maswi a soya, matšerine, aesekhrimi ya soya, yokate ya soya, tšhese ya soya le tšheselebebe ya soya), le dikemedi tša nama (mohlala ke dibeka tša morogo (veggie burgers)). Dikemedi tše di hwetšwa gabonolo disupamaketeng tše dintši. Ka tlhago maswi a soya ga a akaretše kalasiamo ye e bonagalago ye e šilegago. Barekiši ba bantši ba maswi a soya ba rekiša le ditšweletšwa tšeo di matlafaditšwego ka kalasiamo.
Ditšweletšwa tša soya di dirišwa gape bjalo ka kemedi ye e sa turego ya ditšweletšwa tša nama le nama ya diruiwa tša maphego. Le ge koketšo ya soya (extension) e ka fokotša mohlodi wa dinama tšeo, makhura le kolesterolo (cholesterol) le yona e a fokotšega. Matlafatšo (fortification) ya divitamine le diminerale e ka dirišwa go tšweletša ditšweletšwa tša soya tše di lekanago le proteine ya diruiwa (animal protein) ka phepo; boleng bja proteine bjona bo šetše bo nyakile go lekana. Proteine ya merogo (textured vegetable protein) ye e theilwego godimo ga soya, ye e dirišwago bjalo ka kemedi ya nama, e šetše e dirišwa mengwaga ye e fetago ye 50 go ntšifatša nama ye e šitšwego ka mokgwa wo a sa turego ntle le go fokotša mohola wa yona wa phepo.
Dinawasoya di dirišwa gape mo go ditšweletšwa tša intasteri tše di akaretšago dioli, dišepe, dikgabiši (cosmetics), direkhu (resins), mehuta ya diplastiki, dienke, dikrayone, ditološi (solvents) le diaparo. Oli ya nawasoya ke mothopomogolo wa payotisele (biodiesel) kua Amerika ka go bopa karolo ya 80% ya tšweletšo ya payotisele ya gae nageng yeo. Go feta fao dinawasoya di dirišwa bjalo ka sebediša (fermenting stock) tšweletšong ya mohuta wa bjalwa bja vodka.
<fn>PulaImvula. Sprayers.2008-03.nso.txt</fn>
Taodišwaneng ya rena mo go Pula-Imvula ya Feperware 2007 ka ga taolongwang ya go fokola, re boletše gore lebaka le lengwe e ka ba boemo bja segašetši sa "boom". Re lemogile gore bjo ke bothatakakaretšo - ka fao re ngwadile taodišwana ye.
Tlhokomelo le pabalelo ye e nepagetšego ya segašetši ga e nolofatše fela dipeakanyo tše di etago sehla se se tlago pele, eupša e kaonafatša go šoma ga sona le go oketša mengwaga ya bophelo bja sona. Dibolayasenyi tše mmalwa tše di gašwago lebakeng le letelele di ka hlola ruse le go senyega ga dikarolwana, pente le dikopantšhi tša mohlagase tša segašetši. Mašaledi a dikhemikhale tše e ka ba kotsi go motho yo mongwe le yo mongwe yo a šomago ka goba kgauswi le segašetši. Go feta fao mašaledi a dibolayasenyi (trace amounts) ao a dulago dikarolwaneng tša segašetši a ka senya dibjalo ge a fetišetšwa sehleng se se latelago.
Polokego ya gago le ya ba lapa la gago le badiredi ba gago, gammogo le ya dibjalo tša gago e bohlokwa kudu, ka fao o gapeletšegile go hlwekiša le go upa (decontaminate) segašetši sa gago sehleng, gare ga dipuno le gona pele ga ge o se boloka marega. Elelwa gore bontši bja dikhemikhale tše di dirišwago temong bo kotsi go dibjalo le/goba diruiwa (diphoofolo), ka fao molemi o swanetše go leka ka maatla go kwešiša kotsi ye e sepelelanago le tšona le go laola mabaka gabotse ka moo go kgonegago.
Pele ga ge o thoma go hlwekiša segašetši sa gago, se lebale go bala setlankana sa dibolayasenyi tše o di dirišitšego.
go botša ka moo o swanetšego go fediša mašaledi a sebolayasenyi seo ka tshwanelo.
hlaloša ditšhupetšo tše di itšego tše di ka hlokegago mabapi le tlhwekišo ya segašetši.
tsebiša ditšweletšwa tše di ka dirišwago go upa segašetši.
šupetša Ditlhamo tša Boitšhireletšo "Personal Protective Equipment (PPE)" tše o di hlokago go hlwekiša segašetši sa gago ntle le kotsi.
Nepo ya go hlatswa segašetši ke go tloša mašaledi a sebolayasenyi ao a ka bego a šetše ka gare goba godimo ga sona. Go hlwekiša ditlabele tša go gašetša go ra tiro ya go sepediša meetse dikarolong tšohle tša segašetši le go a gašetša lefelong leo le šupetšwago setlankaneng sa sebolayasenyi seo o se dirišitšego (ka mantšu a mangwe, go ra go gašetša meetse ao a hlakanego le mašaledi a dikhemikhale, motswako wo o bitšwago "rinsate", lefelong le le itšego ntle le kotsi).
Go kgonthiša gore o hlwekiša tanka ya segašetši gammogo le diphaephe le melongwana (nozzles) o swanetše go tšhela meetse a a hlwekilego tankeng go fihla seripenggare, mme wa sepediša trekere tseleng ye nngwe ya moo polaseng - go tlolatlola ga trekere tseleng ya makgwara go kgonthiša gore meetse a gaša le go hlatswa bokagare bja tanka ka botlalo. Go hlatswa tanka gantši ka meetse a manyane (tekanyo ye e ka bago 10% ya boteng bja tanka) go phala go no e tlatša gatee ka meetse a a hlwekilego. Keletšo ye botse ke go hlatswa segašetši gararo le go feta.
Go fediša meetse ao segašetši se hlatswitšwego ka ona (rinsate), kgetha lefelo moo a ka se tšhilafatšego meetse a a nwewago, meela, dibjalo goba dimela tše dingwe, le gona moo meetse a ka se bopego madibana ao e ka bago kotsi go batho, diruiwa le tikologo. Lefelo le lebotse moo o ka gašetšago meetse a "rinsate" e ka ba morumo wa tšhemo goba tsela ya moo polaseng.
Kgonthiša gore o gamola meetse a tanka ya segašetši go ya ka ditšhupetšo tša setlankana sa sebolayasenyi. O se ke wa no bula dibelefe gore a tšhologele fase. Tsenya melongwana ye megolwana go ntšha meetse ao a hlatswitšego tanka ka pela le gona go ya ka molao. Hlatswa le bokantle bja segašetši. Ge o hlatswa segašetši se lebale go hlokomela gore meetse a se ke a bopa madibana ao e ka bago kotsi go bana, diruiwa, diruiwaseratwa le diphoofolo.
Go fediša meetse ao a hlwekišitšego segašetši (pesticide rinsate) go ya ka ditšhupetšo tša setlankana, a swanetše go gašetšwa lefelong leo sebolayasenyi seo se dirišitšwego go lona goba fao se tlogo dirišwa gona (bjalo ka ge re boletše, gantši morumo wa tšhemo yeo e gašeditšwego ka sebolayasenyi seo ke lefelo la maleba). Boeletša kgamolo morago ga ge segašetši se upilwe le gona se hlatswitšwe leboelela. Kgonthiša gape gore o gamola le ditanka tše di swarago meetse a a hlwekilego a go hlatswa pele ga ge o di boloka, go thiba gore di senyege ka baka la meetse a a ka kgahlago ka gare marega.
Ge o hlatswitše segašetši sa gago la mafelelo o ka se hlahloba wa lokiša le go beakanya fao go nyakegago. Le ge o hlwekišitše segašetši o swanetše go itšhireletša ka go apara/rwala ditlhamo tša boitšhireletšo ka mehla ka ge mašaledi a mangwe a sebolayasenyi a ka ganelela go sona.
Sebopego sa "boom": lekola menga yeo e swanetšego go lokišwa.
Bjale o hlwekišitše segašetši gabotse mme o ka nyaka go tloša dikarolo tšeo di ka senyegago ge se babalelwa.
Tloša mehlotlo o e hlatswe ka diatla meetseng a sesepe (elelwa go rwala ditlelafo tše di sa senywego ke dikhemikhale), e tšokotše mme o e boloke goba o e bušetše madulong a yona segašetšing.
Lekodišiša melongwana, dipopegomelongwana (nozzle bodies) le dibelefe (check valves) gabotse. Mašaledi a dikhemikhale a ka kgobela mafelong a, moo a ka thatafalago marega; se se ka huetša go šoma ga dikarolo tše gampe sehleng se se tlago.
Tloša dintlhamelongwana (nozzle tips), diširo, dibelefe (check valves), dikhurumelo (caps) le dipopegomelongwana (nozzle bodies) fao dipopegomelongwana di dulago gona (nozzle body assemblies). Khupetša madulo (assemblies) a dipopegomelongwana ka moo go nepagetšego.
Hlwekiša o be o tšokotše dintlhamelongwana, dipopegomelongwana le dibelefe. Di boloke ka seswarong se se swailwego. Boloka dibelefe (check valves) themperetšheng ya phapoši (room temperature) marega go šitiša tshenyo ka baka la themperetšha ya go tonya kudu.
Tloša dikelokgatelelo (pressure gauges) tšohle mme o khupetše mašobana segašetšing. Boloka dikelo fao di ka se huetšwego ke kgatselo goba fao di ka se senyegego.
Mafelelong, dikološa sešitišakgatselo (antifreeze) segašetšing gammogo le diphaepheng tšohle, go akaretša le dikarolo tše: dibelefe, "booms", "manifolds", "flow meters" le "agitation/return lines". Dumelela sešitišakgatselo go dikologa mathopong a "boom". Ka tsela ye bokagare bja mathopo bo tlotšwa sešitišakgatselo, seo se thibago gore mathopo a omelele le go palega menga. Ka go khurumela melongwana yohle ya "boom", sešitišakgatselo se kgona go dula segašetšing, eupša go ka nyakega gore o bule molongwana o tee goba ye mebedi go dumelela sešitišakgatselo go dikologa le "boom". Khurumela melongwana yeo o e butšego ge dikarolo tšohle tša segašetši di tletše sešitišakgatselo.
Nepo ya kgato ya poloko ke go diriša sešitišakgatselo go ntšha meetse ao a ka bego a šaletše dikarolong tša segašetši le go tlotša dikarolo tšohle ka sona. Dumelela sešitišakgatselo go dula pompong le dibelefeng go thiba ruse le tshenyo ye e ka hlolwago ke moya wa monola woo o swaregago dikarolong tša segašetši. Ka ge digašetšing tše dingwe pompo e tlošwa pele ga ge segašetši se bolokwa, tlhomo ya dibelefe tše di tswalelago (shut-off valves) mahlakoreng a pompo e ka nolofatša mošomo wo.
Sešitišakgatselo seo se tšhelwago dikoloing tša maitišo "recreational vehicles (RV's)" ke sona se dirišwago gantši digašetšing ge di bolokwa. Se fapana le sešitišakgatselo seo se dirišwago dikoloing tša ka mehla ka ge se se kotsi kudu go diphoofolo/diruiwa ge se bapišwa le sa dikoloi tša ka mehla. Sešitišakgatselo se se dirišwago dikoloing tša RV se a kotofala (gel) ge go tonya go fetiša, eupša ga se a swanela go kgahla. Le ge go le bjalo, bala setlankana sa sešitišakgatselo ka mehla go kgonthiša gore se tla šoma ka tshwanelo tikologong ya gago marega.
Bjale segašetši se hlwekišitšwe, se upilwe, le gona se lokišeditšwe marega, ka fao se ka babalelwa. Go molaleng gore pabalelo ya ka ntlong, moo segašetši se sa fihlelwego ke letšatši, phefo goba pula, e phala pabalelo ya ka ntle. Eupša, lefelo la ka gare leo o le kgethago le swanetše go ba kgole le menontšha ya go oma le ya seela. Lerole le mašaledi a menontšha ye a ka hlola ruse yeo e ka senyago pente le ge e ka ba dikarolo tše dingwe tša segašetši.
Ge o sa nyake go babalela segašetši sa gago ka go diriša sešitišakgatselo, mokgwa wo mobotse ke go tloša pompo ya sona le go e babalela polokelong go fihla sehleng se se tlago. Gantši meetse a šalela pompong mme marega ge go tonya kudu meetse ao a a kgahla mme a matlola pompo - ya šala e se na mohola.
Tlhokomelo ya ditlhamo tša segašetši sa dibolayasenyi e akaretša tlhahlobo ya ka mehla ya tanka, pompo, mathopo, "line strainers", dikelokgatelelo, "fittings", dintlhamelongwana le mehlotlo. Hlahloba segašetši pele le morago ga lebaka le letelele la pabalelo le ge e ka ba nako ye nngwe le ye nngwe pele ga ge se dirišwa. Se lebale le gatee go apara/rwala ditlhamo tša boitšhireletšo neng le neng ge o swara/diriša segašetši goba dikarolo tša sona.
Ditanka tša segašetši: Ditanka tše di bopša ka setala se se sa rusego (stainless/galvenized steel), galasetlhale goba plastiki, go akaretša le "polyethylene" goba "polypropylene". Dimateriale tše ga di mone seela gabonolo, ka fao mašaledi a dibolayasenyi ga a swanela go šala go ona ge ditanka di hlwekišitšwe. Le ge go le bjalo, tanka ya galasetlhale ge e ka gohlega ka gare e tlo mona sebolayasenyi. Menga goba tshenyego efe kapa efe llageng ya "epoxy coating" ka gare ga tanka ya setala e swanetše go lokišwa ka materiale ya "epoxy"; go sego bjalo setala se tlo rusa fao "epoxy coating" e khumogilego. O swanetše go hlahloba ditanka ka mabaka go bona ge eba ga go na menga goba ruse yeo e ka fokodišago tanka mme mafelelong ya thoma go dutla. Kgonthiša gore tanka e bofeletšwe gabotse segašetšing.
Pompo le ditiišo: Pompo le dikarolo tšohle tša yona di swanetše go šoma gabotse. Ditiišo tša pompo, didiko tša 'O' ('O' rings) goba diwašere tša mohuta wa "cup washers" tšeo di dirilwego ka letlalo goba materiale ya senthetiki, di ka omelela goba tša hunyela ge segašetši se sa dirišwe lebaka le letelele goba ge se sa babalelwe ka tshwanelo. Ditološi (solvents) tše di lego dibolayasenying tše dingwe di ka senya ditiišo tša pompo, seo se ka dirago gore pompo e dutle goba e se šome ka tshwanelo.
Mathopo: Ntšha mathopo a a palegilego goba a dutlago o tsenye a mafsa. Elelwa gore mathopo ao a dirišwago go gašetša dibolayasenyi ga a kgone go upša le go hlwekišwa ka botlalo. Mašaledi a dibolayasenyi ao a monnwego ge go gašetšwa, a tla dula a ganelela mathopong. Mathopo ao a ntšhwago ga a swanela go dirišetšwa eng goba eng, eupša a swanetše go fedišwa ka mokgwa wo o nepagetšego.
Mehlotlo ya "line strainers" le diširo: Diriša mehlotlo le diširo ka mehla ge segašetši se šoma. Tšona di hlaola ditšhila le dilwana di šele tšeo di ka thibago melongwana ya segašetši le go se šitiša go šoma ka tshwanelo.
Dikelokgatelelo: Kgatelelo ya seela ka gare ga segašetši e elwa ka kelokgatelelo. Kelokgatelelo e ela kgatelelo yeo kgašetšo e gapelwago ntle ka yona ka melongwanagašetši. Kgatelelo e elwa magareng a selaolakgatelelo (pressure regulator) le melongwanagašetši. Ka lebaka le segašetši se ka se šome ka tshwanelo ge kgatelelo e fetoga. Kgonthiša gore dikelokgatelelo di šoma ka tshwanelo le gore di beakantšwe gabotse (properly calibrated).
Ditlhomeletšo le dipatiši: Gantši ditlhomeletšo tše di palegilego goba di bofologilego e ba methopo ya go dutla. Kgonthiša gore ditlhomeletšo le dipatiši di tiile pele ga ge o tsoša kgatelelo segašetšing ka go pompa seela. Mola kgatelelo e tsošitšwe, lekola ge eba ga go na fao go dutlago.
Dintlhamelongwana le mehlotlo: Lekola melongwanagašetši ka mehla go kgonthiša gore ga e a thibana. Melongwana ye e senyegilego e gašetša khemikhale ya go feta tekanyo mme gantši se se hlola kgašetšo ye e sa lekalekanego (irregular spray pattern) le diphetho tše di fapanago. Mašobana a melongwanagašetši le ona a ka fetoga, kudu ge go dirišwa dikhemikhale tše di gohlago ka mehla, bjalo ka dipuere tše di itšego (wet able powders). Ge khemikhale ye e tšwelelago melongwaneng e le ye nnyane go yeo e nyakegago, o swanetše go hlwekiša melongwana yeo wa e leka gape. Mohlamongwe e ka ba e thibane fela.
<fn>PulaImvula. Study.2010-01.nso.txt</fn>
Go direla batšweletši ka o tee ka o tee (individual basis) go tšea nako kudu le gona go a tura. Go kaone go kopanya batho bao ba kgahlwago ke dilo tša go swana le gona ba nago le bokgoni bja go swana sehlopheng le go ba direla ka dikopano tša ka mehla. Morero wo o tšwela pele go phethagatša maikemišetšo a wona - go phatlalatša thuto, bokgoni le tsebišo magareng a batšweletši ba ba hlabologago ba dilete tša go fapafapana.
Mengwageng ye e fetilego re bone palo ya maloko a dihlophathuto e fokotšega. Batšweletši ba ba šalago dihlopheng tše ke bao ba nago le kgahlego ya nnete le gona bao ba sekametšego kgwebong. Taba ye re e lemogile kudu profenseng ya Leboa-Bodikela fao lenaneo la rena le šetšego le sepela mengwaga ye mmalwa. Fao dihlophathuto di hlongwago la mathomo, kudu mafelong a kopanelo, bothata bjo bogolo ke go segela dihlopha tšeo mellwane (go gatelela bogolo bja tšona). Mafelong a mangwe go na le batšweletšinyane (small scale producers) ba e ka bago ba 200 bao ba nyakago go ba maloko a sehlophathuto!
Lenyaga re diretše dihlophathuto tše 128 nageng ka bophara ka diofisi tša diprofense. Palo ye e akaretša dihlophathuto tše seswai tšeo di bopago karolo ya Morero wa Korong (Wheat Project) kua Freistata-Bohlabela.
Ka moo motšweletši a swanetšego go beakanya ditaba tša gagwe a lebeletše sehla se se tlago seo go ya ka kakanyo ya boso se sa swanelego tšweletšo ya dibjalo.
Mo dikgweding di se kae tše di fetilego re ile re kopana le le lengwe le le lengwe la maloko a sehlophathuto go kgobokanya tsebišo ka ga motho yo mongwe le yo mongwe mabapi le palo ya dihektare tše di bjetšwego, palo le maemo a ditrekere, diplantere, digašetši le ditlhamo tša go lema. Re tshepa gore re ka hwetša thušo ya tšhelete go hloma lenaneo la go tsošološa ditlhamo tše - ditlhamo tša semotšhene tše di tiilego di bohlokwa kudu mabapi le tšweletšokgwebo (commercial production). Ka baka la poelo ya fase ya tšweletšomabele bontši bja ditlhamo tše bo a hlokomologa ka ge go se na le tšhelete ya go di lokiša le go di hlokomela ka moo go nyakegago. Taba ye e tla swanela go elwa hloko ge batšweletši ba baso ba letetšwe go tšea maemo a bona a batšweletšikgwebo ba nnete.
<fn>PulaImvula. StudyGroup(maize).2011-03-14.nso.txt</fn>
Sehlophathuto sa Imperani (Ficksburg).
Ficksburg le Rosendal.
Maloko a 35.
Dihektare tše1 510.
Dihektare tše 289.
Ke ka lebaka lang ge go na le nagatemego ye e sa dirišwego?
Beng ba naga ke dihlopha, ka fao ga go bonolo go hwetša tšhelete ya go lefela tšweletšo.
Sehlophathuto se kopana gakae?
Maloko a Sehlophathuto sa rena a kopana kgwedi le kgwedi go rerišana lenaneo la korong le kgwedi ye nngwe le ye nngwe ya bobedi go rerišana lenaneo la lehea.
Mehola ya go ba leloko la Sehlophathuto se ke efe?
Re dutše re tseba seo se diragalago intastering ya mabele le gona re tseba dibaka tšeo di lego gona temong. Re na le motheo wa thušo woo o re thekgago ge go na le bothata.
Na go na le tsenelelano ya Sehlophathuto le balemikgwebo?
Re fela re kopana le batšweletšikgwebo ba bangwe difantising ke moka re ikwa re le karolo ya setšhaba sa balemi ka kakaretšo.
Na o ka rata go kopana le Sehlophathuto sa batšweletšikgwebo mme o ka re go bohlokwa go dira bjalo ka baka lang?
Go bohlokwa gore rena batšweletši re bolele ka lentšu le tee. Motšweletši yo a hlabologago ke motšweletšikgwebo wa dijo wa ka moso. Go thoma mmogo, go boledišana le go thušana go tlo tiiša batšweletši bohle.
<fn>PulaImvula. StudyGroup(maize).2011-04-07.nso.txt</fn>
Sehlophathuto sa Uphuzane.
Sehlophathuto sa Uphuzane se dula kae?
Lefelo la Uphuzane le hwetšwa dikilometara tše 25 go tloga Paulpietersburg, karolong ya Leboa ya KwaZulu-Natala, hleng ga noka ya Bivane. Tikologo ye ke ya magaeng a mmaruri, ya infrastraktšha ye e fokolago; go feta fao batšweletši ba gona ba hloka tsebo le bokgoni bja go lema ka bobona le gona ka mokgwa wa go phegelela.
Sehlophathuto se se akaretša batšweletši ba banna le basadi bao ba fišegago go ithuta le go godiša ditseno tša bona, go kaonafatša boiphedišo bja bona le go diriša methopotlhago ya bona bokaone.
Gonabjale batšweletši ba ba diriša nagatemego ye e ka bago dihektare tše 70, eupša go sa na le naga ye kgolo ya mogola (fallow land) ye e ka dirišwago.
Ke ka baka lang ge go na le mašemo ao a sa dirišwego?
Lebaka le legolo leo le dirago gore go be le mašemo ao a sa dirišwego, ke la tšhelete ka ge mašemo a bona e le a nagakopanelo mme mekgatlo ya ditšhelete e gana go ba adima tšhelete. Bothata bjo bongwe ke bja tirišo ya metšhene yeo e hlaelago ka ge go hlokega ditrekere le didirišwa.
Maloko a sehlophathuto a kopana gakae?
A kopana gatee ka kgwedi go ahlaahla mathata le ka moo methopo ya bona ye e hlaelago e ka dirišwago ka gona.
Mehola ya go ba leloko la sehlophathuto ke efe?
Ke ile ka makala kudu ge ke hwetša batšweletši ba ba thomile go diriša mekgwa ya sebjalebjale ya go lema (mokgwa wa go se leme (no-till)) ka katlego ye kgolo sehleng sa 2009/2010. Sehleng sa gonabjale ebile ba okeditše tšweletšo ya lehea ka mokgwa wa go se leme ka katlego ye e fetago ya ngwagola. Go dumela ga bona go diriša mekgwa ya sebjalebjale legatong la mekgwa ya kgale ya go bjala lehea, go bontšha gore ga ba lwantšhe phetolo le gore thuto le tlhabollo ya bona e a letlega. (Wa lala, wa šala!
Batšweletši ba dumela gore ba humana tshedimošo (tsebišo) le tsebo ye ntši ka go ba maloko a sehlophathuto le go ba gona matšatšing a balemi. Mokgwa wo mongwe wa go neeletša boitemogelo bjo bobotse ke go diriša ditema tša maitekelo (trial plots) go laetša batšweletši mekgwa ye e nepagetšego ya sebjalebjale ya go bjala lehea.
Na go na le tsenelelano efe kapa efe gare ga maloko a sehlophathuto le batšweletšikgwebo?
Tsenelelano e gona gare ga maloko a sehlophathuto le batšweletšikgwebo ba gae, eupša bokgole bja ona le batšweletšikgwebo ke bothata. Sehlophathuto se se na le tswalano ye botse le ba Kgoro ya Temo le ge e ka ba le batšweletšikgwebo tikologong ya sona.
<fn>PulaImvula. StudyGroup(maize).nso.txt</fn>
Use the South African map and show where the Northern Eastern Cape is.
Seswantšho sa 1: Sehlophathuto sa Khanyayo kopanong ya sona.
Seswantšho sa 2: Mna Magidela, Modulasetulo wa Sehlophathuto sa Khanyayo, o eme leheeng la gagwe.
Sehlophathuto sa Khanyayo.
Sehlophathuto se se theilwe kae?
Se theilwe nageng ya dipolasa, dikilometara tše e ka bago tše 60 go tloga Bizana, lefelong la Leboa-bodikela la Kapa, fao go hlokegago infrastraktšha goba go nago le infrastraktšha ye nnyane fela.
Sehlophathuto se se akaretša maloko a 100.
Go na le dihektare tše 100 tšeo di ka dirišetšwago tšweletšo.
Dihektare tše 40.
Tlhokego ya letlotlo.
Tlhokego ya dinyakwapšalo (inputs).
Tlhokego ya ditlhamo.
Tlhokego ya magora.
Klimate - mathomong a sehla sa 2010 dipula di nele morago ga nako mme mmu wa go koloba kudu wa šitiša pšalo.
Batšweletši ba kgole le barekiši ba dinyakwapšalo tša go swana le monontšha, peu le dikhemikhale.
Maloko a sehlophathuto a kopana gakae?
A kopana le ba Grain SA kgwedi le kgwedi mme a kopana ka boona beke le beke go ahlaahla tša bolemi.
Mehola ya go ba leloko la sehlophathuto ke efe?
Mehola e akaretša phetišetšo ya tsebo, dikahlaahlo tša sehlophathuto le go bona mekgwa ye e nepagetšego ya temo ya go swana le go tšea dišupommu, pšalo, tirišo ya dibolayangwang le diteko. Maloko a sehlophathuto sa Khanyayo a bile le mahlatse ka go tsenela Thuto ya Tsebišo ya Lehea.
Na go na le tsenelelano efe kapa efe gare ga maloko a sehlophathuto le batšweletšikgwebo?
Gonabjale batšweletšikgwebo ga ba gona tikologong yeo.
Na Grain SA e hotše sehlophathuto se ka tsela efe?
Maloko a sona a humane tsebo ka go tsenela dikopano tša sehlophathuto, tšeo di a kgontšhitšego go ahlaahla le go neelana mehola le dipoelamorago tša mekgwa ye e nepagetšego ya go bjala.
Ditekotaetšo di bile le khuetšo mabapi le mehola ya tirišo ya dikhemikhale le monontšha.
Ka baka la popo ya sehlophathuto ba kgonne go bopa le sehlopha sa theko seo se rekago dikhemikhale le menontšha.
<fn>PulaImvula. StudyGroups(maize).2011-05-11.nso.txt</fn>
Nagatemego ye e kgonago go dirišwa ke maloko a dihlophathuto tikologong ye ke yeo e ka bago dihektare tše 2 152. Naga ye ke nagakopanelo, naga yeo e lego ya mmušo eupša e laolwago ke pušosetšhaba. Molemi yo mongwe le yo mongwe o na le "tumelelo ya go dula" (permission to occupy (PTO)), seo se swanago le kwano ya khirišo. Molemi a ka se ke a ba mong wa naga ye a e lemago, eupša leloko leo le ka se ke la amogwa naga yeo.
Sehleng sa gonabjale balemi ba paletšwe ke go bjala mašemo a dihektare tše 857. Mabaka a akaretša theko ya godimo ya dinyakwapšalo (inputs) le ditshenyegelo tša godimo mabapi le go diriša bakontraka. Balemi ga ba kgone go ithekela didirišwa le ditrekere ka ge dithekišo tše ba di amogelago ge ba rekiša mabele a bona ke tša fase mme dipoelo tša bona ke tše nnyane. Balemi ba bantši bao ba sa lemago naga ye ba tšofetše mme ba tshepa kudu diphenšene tša batšofadi tše ba di amogelago. Balemi ba ba tšofetšego ga ba dumelelwe thušo ya tšhelete go swana le dikadimo tše di fiwago ke dipanka mme ka fao ga ba kgone go oketša naga ye ba e bjalago ka tšhelete yeo ba nago le yona.
Karolo ye kgolo ya nagatemego ga se ya agelelwa, ka fao balemi ba lebanwe ke tahlego ka baka la diruiwa tše di fulago mašemong ao a bjetšwego. Lenaneo la CASP la Kgoro ya Temo le tšea sebaka mabapi le infrastraktšha ya go swana le kagelelo. Lenaneo le legologolo la tšweletšo ya dijo le fokotšega ngwaga le ngwaga mme go thušwa balemi ba se kaenyana fela ka lenaneo le go bjala dibjalo tša bona. Balemi ba magaeng ba kgopela thušo lenaneong la ASGISA, leo le šomago nagakopanelo (communities land) ntle le go amantšha bengnaga. Ye ga se tharollo ye e ka swarelelago ka ge re tseba gore ge ASGISA e tlogela go lema mašemo ao, a tlo latšwa gape gobane ga go na bokgoni bjoo bo šutišwago le ge e ka ba maatlafatšo ya nnete ye e phethagatšwago. Seemo se ke seo se hlobaetšago.
Maloko a sehlophathuto a kopana gatee ka kgwedi. Boleloko bja sehlophathuto bo na le mohola wo mogolo ka ge balemi ba kgona go neelana dikgopolo le go hlaola dinyakwathuto (training needs) tša bona, le ge e ka ba go eletšana le go thušana. Balemi ba magaeng ba kgole le balemikgwebo mme go na le balemi ba se kae fela bao ba lemago ka mokgwa wa bolemikgwebo. Tlhabologo mafelong a e a nanya, eupša ke thabile go bega gore tšwelopele e a bonala. Balemi ba diriša peu ya mapastere (hybrid seeds) le monontšha mme ba leka ka maatla go laola mengwang mašemong a bona a lehea.
<fn>PulaImvula. StudyGroupsMaize.2009-01.nso.txt</fn>
Nepo ya sehlophathuto ke efe?
Morero wo mongwe wo bohlokwa wa Lenaneotlhabollo la Balemi ke go hloma le go thuša dihlophathuto.
Nepo ya morero wo ke go hlohleletša batšweletši ba ba hlabologago, bao ba kgonago go tsenela naga, go bopa dihlophathuto tšeo di kopanago ka mehla go tsenela dithuto le tshedimošo yeo e amanago le intasteri ya lehea.
Lawrence Luthango (yo a thomilego mošomo ka Mei 2008), Kapa-Bohlabela - dihlophathuto tše 14.
Go tšea dišupommu, tirišo ya boro ya mmu (soil auger), botebo bja mmu, kgohlagano ya mmu le seo se bitšwago "plough pan", go tšhela kalaka, diphetho tša phetlekommu, esiti (bodila) mmung, maamušo a mmu, nontšho, dinyakwa tša dibjalo tša phepo, go hwetšagala ga phepo mabung a, mekgwa ya go lema le pabalelo ya monola.
Dikadimo tša batšweletši - tlhalošo ye e feletšego ya go adima tšhelete, peakanyo ya letlotlo (financial planning), ditshenyegelo mabapi le tšweletšo, kakanyetšo ya dipoelo, nako ya go bjala, botebo bja go bjala, mehuta ya dibjalo (varieties), palo ya dibjalo (plant populations), khuetšo ya klimate mabapi le tšweletšo ya dibjalo, kelo (calibration) ya digašetši le diplantere, phetošopšalo, tirišo ya bakontraka ka moo go kgontšhago, puno, bokaakang bja monola tlhophong (grading) ya mabele, poloko ya mabele, ditshenyegelo mabapi le thwalo, go reka dinyakwa tša pšalo (inputs) ka bohlale, mohola wa mašaledi a puno, papatšo ya mabele, dithušo tša tšhelete (grants) le thušo go tšwa go mmušo.
Ditshenyegelo mabapi le mešomo (cost of operations), dinyakwa tša kW mabapi le didirišwa tša mehutahuta, ditshenyegelo mabapi le ditokišo, dinyakwa tša kW malebana le hektare, phokotšo ya go lema go boloka tšhelete le dikwano tša khirotheko.
Ka moo naga e ka tsenelwago semmušo, dikakanyetšofelo (area calculations), khiro ya mašemo, tlhopho ya mabu (soil classification) le seo o ka se dirago ge boramokhukhu ba tsenela naga ya gago.
Taolo ya dibokosegi le dibokophehli.
Mehuta ya mengwang, taolongwang ka dikhemikhale le ka metšhene, taolo ya mabjang ao a hlakanego le mengwang, tirišo ya dibolayangwang pele le morago ga ge mengwang e tšweletše mmung, le go gašetša direi goba tšhemo ka botlalo.
Tshenyo ye e hlolwago ke sefako, inšorense mabapi le sefako, inšorense ye e akaretšago (comprehensive insurance) le dinyakwa tša inšorense.
<fn>PulaImvula. SuccessfulMaize.2009-06.nso.txt</fn>
Ye nngwe ya dikgato tša mathomo tša go kgonthiša taolo ye e kgontšhago ya kgwebotemo ke go phetha ditebantšho. Motho a ka se sepele tsela ye a sa tsebego gore e iša kae, ke gore o swanetše go ba le kgopolo mabapi le tebantšho ya leeto leo. Batšweletši ba solwa gantši ka ge ba tšwafa go bea dinepo goba ditebantšho tša bona goba mabapi le kgwebo ya bona.
Go boima go beela kgwebotemo ditebantšho ka ge maemo a belaetša le gona ga a laolege.
Go beela kgwebotemo ditebantšho tše di nepagetšego go tšea nako ye telele go fetiša.
Le ge mabaka a mabedi a a sekamela nneteng, bohlokwa bja go bea dinepo - le ge go le boima le gona go tšea nako ye telele - bo swanetše go gatelelwa. Dinepo di thekga ditiro ka go di lebantšha fao di swanetšego go ya gona mme ntle le tšona go kgonthiša katlego goba pholotšo ga go kgonege. Ge go se na nepo kelo ya bokgoni ga e na mohola ka ge go nepa selebanywa seo se sego gona ga go kgonege. Nnete ya gore go boima le gona go tšea nako go beela kgwebotemo dinepo, ga e fokotše bohlokwa bja taba ye, eupša e gatelela ntlha ya gore e swanetše go elwa hloko kudu.
Go beela kgwebotemo dinepo go hlola mathata ka nako ye nngwe. Lebaka ke gore bolemi/borui ke boiphedišo bja mongkgwebo/motšweletši le gona ke mokgwa wa go phela. Lapa la gagwe ke karolo ye e sa kgaoganywego le gona ye e bopago selo se tee le kgwebo ya gagwe bjalo ka boiphedišo. Le ge go amogelwa ka kakaretšo gore nepokgolo ya kgwebo ya kapitale (capitalistic business) ke go phetha poelo ye kgolo ye e kgonegago lebakengtelele, poelo mohlamongwe ga se nepokgolo ya kgwebotemo ka baka la go kopanywa ga mokgwa wa go phela le profešene (boithutedi). Ka fao dinepokakaretšo tša bengkgwebo/batšweletši re ka di hlaloša ka bophara ka go re ke go nyaka poelo ye kgolo ye e kgonegago, eupša se se se ke sa šulafatša bophelo bja ba lapa la gagwe.
Nepo goba dinepo tše di boletšwego ka godimo ga di kwagale gabotse ka ge di se na palo (not quantifiable) le gona di ka hlathollwa ka mekgwa ye e fapanago. Tlhalošo yona e bonala e le nnete tirišong fao go lemogwago gore ga go na batho ba babedi bao ba akanyetšago mohola wa dilo ka go swana (same system of values) le gona dikgopolo tša bona mabapi le lapa le bophelo bjo bo thakgetšego di a fapana. Ka fao maatla le lebaka la maitekelo a go phetha poelo le tla fapana go tloga go motšweletši go ya go yo mongwe go ya ka mabaka a gagwe le go ya ka moo a dumelago go bea ditaba tše dingwe tše bohlokwa pele ga kganyogo ya go phetha poelo. Le ge go le bjalo, seo se lego bohlokwahlokwa go motšweletši yo mongwe le yo mongwe ke gore o swanetše go kgona go kgonthiša mohola wa ditaba tšeo tše dingwe ge o bapišwa le mohola wa poelo, gobane ke ka tsela yeo fela a ka kgonago go hlaola ditaba tše di lego bohlokwa go feta tše dingwe go yena.
Setšhaba se letetše gore intasteri ya temo e tšweletše dijo le dimateriale tša motheo - go ya ka bokgoni bja naga - ka theko ye e kwalago le gona ka go se kgaotše, seo se rago gore methopo ya tlhago e swanetše go dirišwa ka botlalo lebakengtelele. Le ge go le bjalo, dinepokakaretšo ga di lekane. Tiro ye nngwe le ye nngwe le makalana a yona a swanetše go beelwa dinepo tše di itšego tše di lebanego, eupša tšona di swanetše go dula di sepelelana le nepokgolo ya kakaretšo. Mohlala: motšweletši yo a phethago go tšweletša lehea o swanetše go beela lekala le la bolemi nepo ye e itšego, bjalo ka go ikemišetša go tšweletša dihektare tše 500 tša lehea le lesehla ka ngwaga. Eupša go dira bjalo ga go lekane. Go feta fao o tla swanela go bea dinepo tša popego (physical) le tša ditshenyegelo tšeo di tla mo thušago gape go akanyetša tirišo ya peu le monontšha.
Motšweletši yo mongwe le yo mongwe o swanetše go ipeela dinepo tša gagwe ka nama. Re sa gatelela gape bohlokwa bja go bea dinepo le go ba le nnete ga motšweletši mabapi le seo a nyakago go se phetha ka kgwebotemo ya gagwe. Ge go ka ba le thulano efe kapa efe gare ga dinepo tša gagwe, motšweletši ka boyena o swanetše go kgetha seo se lego bohlokwa go yena go ya ka seriti sa gagwe le dikganyogo tša gagwe. Kakanyetšong ya tiro goba tebanyo efe kapa efe ye nngwe o swanetše go kgonthiša gore nepo goba tiro ye e boelana le tšeo di lego bohlokwa go yena le gona e sepelelana le dinepokakaretšo.
Tšohle tše re di boletšego ka dinepo go fihla gonabjale, di ka akaretšwa kgopolong e tee. Dinepo tša kgwebotemo ke go phetha poelo ye kgolo ye e kgonegago, seo se nyakago gore methopotlhago (mmu, meetse, phulo, bjalobjalo) e hlokomelwe ka moo e ka dirišwago go tšweletša puno ye botse lebakengtelele.
Go thomiša mekgwa ye e kgotsofatšago ya go laola kgokagano mabapi le tšwelopele gore dikgato tše di hlokegago tša go phošolla di tšeiwe ka nako ye e nepagetšego.
T - time related - tše di amanago le nako.
Go bea dinepo go amana le potšišo ye "eng" tirong ya temo, e lego go hwetša dikarabo tša potšišo ye "Na re nyaka go kgona eng?
Go phetha ditebopuno (yield targets) godimo ga hektare - se se ra gore tšweletšo godimo ga hektare e swanetše go lekana le ditebo tšeo di beilwego tekanyetšong ya ngwaga. Ditekanyetšo tša ngwaga di fapana go tšwa go kgwebo go ya go ye nngwe.
Go kgonthiša gore ditšweletšwa tše di feletšego (end products) di sepelelana le ditšhupetšo tša mmaraka - mohlala: molaodi wa tšweletšo o swanetše go bea dinepo mabapi le tšweletšo tšeo di sepelelanago le dinyakwa tša mebaraka. Dinepo tše e ka ba tše di amanago le bogolo, mmala goba boleng.
Go kgonthiša gore tshepetšo e tla swarelela - se se ra go kgonthiša gore ditshepetšo tša tšweletšo ga di huetše tikologo ka moo go sa nyakegego, bjalo ka tirišo ye e sa swanelego ya dikhemikhale tša go fediša disenyi, menontšha, bjalobjalo, nepo e le go kgonthiša tšweletšo ye e swarelelago ya bokaakang bjo bogolo bja ditšweletšwa lebakeng la go ba gona ga lefelo la tšweletšo goba kgwebo.
Go šoma go ya ka melawana ya mokgatlo wa Good Agricultural Practices (GAP) - GAP e hlohleletša tirišo ya dikhemikhale ka tlhokomelo go kgonthiša tšhireletšo ya badiredi, tirišo ya dibolayasenyi, dibolayafankase le menontšha ka lenaneo, ka tlhokomelo le gona ka peakanyo, le tirišo ye bohlale ya meetse go šitiša tshenyo, tšhilafatšo le kgogolegommu.
Go ka ba le dinepo tša bobedi (secondary) mabapi le mešomo ye e itšego polaseng, eupša ge dinepo tše di tšweleditšwego ka godimo di ka phethagatšwa mešomo yohle e ka atlega ka kakaretšo.
<fn>PulaImvula. Sunflower(opot).2011-04-07.nso.txt</fn>
Byline: Tshedimošo ye e tšwa mo go Mošupatsela wa Thuto ye e Phagamego ya Tšweletšo ya Sonoplomo.
Motšweletši o swanetše go kgonthiša gore taolo ya boleng (khwalithi) e thoma magatong a peakanyo le pele ga pšalo, le gore e akaretša tiro efe kapa efe ya taolo yeo e tlogo kgonthiša tšweletšo ye kaone ye e kgonegago.
Dintlha tše dingwe tše di swanetšego go elwa hloko tšeo di ka huetšago boleng bja mafelelo bja peu ye e bunwago, ke tše di latelago: peakanyo ya mmu, botebo bja mmu, pH ya mmu, tekatekano ya diminerale, monola wo o bolokilwego, kgetho ya khalthiba, nontšho ye e nepagetšego, taolo ya ngwang le disenyi, puno ka nako ya maleba le tshwaro ye e nepagetšego, go akaretša le tlhwekišo, komišo le mekgwa ya poloko.
Puno ke mošomo wo mogolo le gona wo bohlokwa kudu mabapi le mohuta wo mongwe le wo mongwe wa bolemi. Puno ke kgato ya mathomo lenaneong la mešomo ye e latelago tšweletšo, ye e akaretšago tshepetšo, poloko le pabalelo ya sonoplomo. Go ya ka dilete tše di fapanego tšeo di tšweletšago sonoplomo mono Afrika-Borwa, puno, poloko le tshepetšo ya sonoplomo e akaretša ditiro tša go fapafapana, go tloga go mokgo (go kga) le poloko ya dihlogo (matšoba) tše di feletšego tšeo di tlogo folwa ka morago dipolaseng tše nnyane, go ya go tirišo ye e feletšego ya metšhene dipolaseng tša batšweletšikgwebo ba mabele.
Ka tlwaelo sonoplomo e bunwa pele ga lehea ngwageng wa ka mehla, go tloga mafelelong a Feperware (peu ye e bjetšwego go ya mathomong a sehla) go ya kgweding ya Mei (peu ye e bjetšwego go ya mafelelong a sehla). Puno ya yona ka tlwaelo e ka fetšwa pele ga ge puno ye lehea e thoma. Se se bohlokwa dipolaseng tše nnyane moo go dirišwago metšhene ya go swana go buna sonoplomo le lehea. Motšweletši yo mongwe le yo mongwe a ka kgopela thušo ya mokontraka yoo a nago le metšhene ye e beakantšwego go fola lehea le/goba sonoplomo. Ge sonoplomo e budule, go se ke gwa diegwa go e buna, lebaka e le go šitiša tahlego ye e hlolwago ke dinonyana le malwetši a go bodiša dihlogo (matšoba) (head-rot diseases).
Go ya ka popego sonoplomo e budule ge mmala wo motala wa bomorago bja hlogo (letšoba) o fetogile bosehla (serolane), phetogo yeo ka tlwaelo e diregago pele ga ge dihlogo di omile ka moo di ka bunwago. Sonoplomo yeo e bjetšwego go ya mafelelong a sehla e loketše go bunwa fela morago ga tšhwaane/šobane e šoro (killing frost) mathomong a dikgwedi tša marega. Diriša seelo sa go ela monola pele ga puno go lemoga maemo a monola dibjalong ka nako ya go butšwa le morago ga fao, go kgonthiša gore go bunwa ka nako ya maleba. Ge o se na le seelo sa monola o ka tšea dišupo tše di latelanago go ya ka nako ye e itšego (regular intervals) wa di iša go molaodi wa bobolokelo bja gae goba wa rerišana le mokontraka wa motšhene wa go fola, go phetha gore nako ya go buna ye e lebanego e ka ba ke efe.
Go fokotša tahlego ya peu ka baka la go pšhatlega ka nako ya puno le ka baka la go lewa ke dinonyana, sonoplomo e ka bunwa ge maemo a monola go yona e le a godimo, e lego gare ga 20% le 25%, ke moka a fokotšwa go fihlela go 9.5% ka go omišwa ka seomišamabele; sonoplomo ya monola wa maemo a 9,5% e ka bolokwa ka ditšhelong (bin storage) ntle le kotsi. Le ge go le bjalo, mabaka a boso mono Afrika-Borwa a kgontšha sonoplomo go oma ka botlalo tšhemong pele ga ge e bunwa. Go bohlokwa go lemoga gore sonoplomo ye e akaretšago monola wa godimo ga 10% e hlaselwa gabonolo ke fankase (fungus).
Sefolasonoplomo se swanetše go sepela ka lebelo la dikilometara tše e ka bago gare ga tše 5 le tše 8 ka iri. Lebelo la go sepela le le nyakegago le tla fetoga go ya ka maemo a monola peung le poelo ya sonoplomo. Lebelo le swanetše go fokotšwa go ya ka go fokotšega ga monola peung, go fokotša tahlego ka baka la go pšhatlega ga peu mola dihlogo (matšoba) di tsena ka motšheneng. Lebelo la go sepela le ka okeletšwa ge maemo a monola peung a le gare ga 12% le 15%.
Ela hloko gore lebelo la godimo le se ke la dira gore silintere le disefo tše di aroganyago mafelo a a itšego motšheneng di tlale go fetiša, ntle le ge puno e le ye kgolo go feta (extremely heavy crop). Peu ya monola wa gare ga 12% le 15% e folega gabonolo ge e feta silintereng.
Dihlogo tše di sego tša folwa ka botlalo di wetše fase.
Sebaka sa semenya ke se segolo (concave spacing too wide).
Mašaledi a a fetišago (excessive tailings).
Moya o ela ganyane, go folwa go fetiša ka silintereng/rothareng. (Air flow too low, over threshing at the cylinder/rotor). Dibakana tša "chaffer" di bulegile ganyane. (Chaffer openings too narrow).
Ditšhila tše di fetago tekanyo ka gare ga "hopper bin".
Go folwa go fetiša (over threshing), lebelo la silintere/rothara le feta tekanyo (cylinder/rotor speed too high), semenya se tiile go fetiša (concave too tight), fene e a nanya (fan too low), goba bophara bja sefo ke bjo bogolo (or sieve too wide).
Dihlogo tše di senyegilego goba di pšhatlegilego.
Lebelo la silintere/rothara ke le legolo, sebaka sa semenya ke se sesesane (high cylinder/rotor speeds, narrow concave spacing).
Peu ye e pšhatlegilego, eupša legapi ga se la senyega.
Sebaka sa semenya ke se senyane kudu (concave spacing too tight).
Peu ye e tlošitšwego legapi goba ye e pšhatlegilego.
Lebelo le legolo la silintere/rothara goba materiale ye e fetago tekanyo go tšwa go "returns" (high cylinder/rotor speeds or excessive material from the returns).
Dihlogo tše di sego tša folwa di wele fase.
Kgobelo ye e hlaelago (poor gathering at the header and pans).
Peu e tšwa ka morago sefoding.
Lebelo/kelo ya moya, fokotša lebelo la motšhene le kelo ya moya (speed/air flow, slow down the machine and air flow rate).
Ka tlwaelo tahlego ya puno e ba gare ga 3% le 5%, eupša e ka fihlela 10% goba 15% mabakeng a mabe. Metšhene ya go fola e swanetše go lekolwa mabapi le bokgoni ka go leka ditahlego tša nnete pele le morago ga ge sefodi se fotše lefelo la teko (test strip).
Go kgonthiša gore motšweletši a ka thoma go laola monola wo o dumelelwago peung ka nako ya puno le poloko ka moo go kgontšhago, go bohlokwa gore a kgone go adima selekamonola sa sebjalebjale goba go ithekela sona ge bogolo bja puno ya gagwe bo lokafatša theko ya sona.
Diteko tše di nepagetšego tša monola di bohlokwa taolong le papatšong ya mabele.
Tshenyo, ge mabele a a lego monola go feta a bewa ditšhelong tša go omiša (drying bins) tša themperetšha ya fase goba tše di dirišago moya wa tlhago.
Ditshenyegelo tše di okeditšwego mabapi le go omiša peu le tahlego ka nako ya go fola ge mabele a bunwa a le monola go feta.
Khunyelo ya monola (moisture shrinkage) le ditshenyegelo tše di okeditšwego mabapi le go omiša peu.
Tahlego ya mohola wa dibjalo.
Go dira diteko tše di nepagetšego tša monola o swanetše go tšea sešupo sa seemedi (representative sample) pele.
Tšea sešupo sa seemedi pele ga puno ka ge tekanyetšo ya maemo a monola dibjalong tše di lego mašemong, tše di sego tša bunwa, e fetišwa (overestimated) gantši. Se se dira gore sonoplomo e bunwe morago ga nako.
Buna seripa sa tšhemo mme o leke monola peung.
Ekga dihlogo (matšoba) dibjalong tše di kgethilwego tšhemong ka bophara o hlakanye peu ye e tlošitšwego go tšona. Dira diteko tše tharo ka sešupo se mme o ngwale palogare ya diphetho.
Iša sešupo se go molaodi wa bobolokelo bja gae gore a dire diteko tše di nepagetšego.
Dira ditekolo ka tekanelo morago ga ge dihlogo (matšoba) di fetogile mmala wo mosehla gore sonoplomo e bunwe ge monola peung e le wo o nyakegago.
Mohlamongwe ke mohuta wo mokaone wo o ka kgethwago ke motšweletšikgwebo. Go hwetšagala ditšhelotshipi (galvanised bins) tše dintši tša mabele tše di ka swarago gare ga ditone tše 30 le tše diketekete. Ge tšhelete e hlaela go ka agwa mabolokelo a se makae a manyane ao a ka swarago ditone tše e ka bago tše 30, ya ba karolo ya mokgwa wa tshwaro le poloko ya mabele. Mokgwa wo o ka hlangwa go tloga mathomong gore e be mathomo a go thea mokgwa wo o akaretšago wo o sepelelanago le bokaakang bja mabele ao a tlogo tšweletšwa ke motšweletši ka moso.
Dintlha le dikakanyo tšeo di huetšago puno le poloko ya mabele yeo e phethagatšwago ke batšweletši ka bobona, di sepelelana le ntlha ya gore motšweletši ga a na bobolokelo goba o kgona go boloka seripa fela sa mabele a gagwe goba a ka boloka lehea lohle leo le tšweletšwago lefelong le le itšego. Mohlamongwe batšweletši ba bagolo bona ba ka ba le dikgonagatši tša go swara fela seripa sa palomoka ya mabele a a tšweletšwago. Dipolasa tše kgolo di phatlaletše mme ka fao batšweletši ba ba ka boloka tšhelete ka go iša mabele a bona bobolokelongkgwebo thwii, bakeng sa go a iša bobolokelong bja polaseng pele, ke moka ka morago ba swanela go a tloša fao le go a iša bobolokelongkgwebo.
Ge o na le dikgonagatši tša gago tše di akaretšego ditšhelo tša go hlwekiša, tša go omiša le tša go boloka mabele, gona sonoplomo e ka bunwa ge go bonala gore peu e a folega (ge e tloga dihlogong gabonolo), ya hlwekišwa, ya omišwa, ya bolokwa mme ya rekišwa ka nako ya maleba, go ya ka dithulaganyo tše di dirilwego mabapi le papatšo le thekišo. Ge sonoplomo e ka bunwa ka pela ka moo go kgonegago dikgonagalokotsi (risks) tše dingwe tša tshenyo goba tahlego tše di hlolwago ke boso goba dinonyana, di ka fokotšwa.
Ka tlwaelo sonoplomo yeo e tšweletšwago dipolaseng tšeo di se nago le dikgonagatši tša polokelo e tla re e seno bunwa ya išwa bobolokelong bja kgauswi ka bontši semeetseng. Ge peu e le monola, motšweletši o tlo swanela go ema gore e ome ka moo go nyakegago pele ga ge e išwa bobolokelong. Maemo a monola sonoplomong a swanetše go ba ka fase ga 10% go ya ka dikemo tša semmušo (gazetted standards).
Boledišana le molaodi wa bobolokelo bja gae go kgonthiša maemo a monola ao a dumelelwago peung ye e išwago gona. Dihleng tše go tšweletšwago lehea ka bontši, molaodi wa bobolokelo a ka se kgone go amogela lehea le lentši la monola wo montši. Mokontraka o swanetše go thoma go buna fela ge maemo a monola a dumelela peu go išwa bobolokelong semeetseng.
Le ge e le mohola go ba le dikgonagatši tša gago tša polokelo, go na le dikgonagalokotsi le gona go nyakega tšhelete ye ntši mabapi le ditlhamo le taolo ya tshwaro, tlhwekišo, komišo, phedišo ya dikhunkhwane, le go kgonthiša gore maemo a monola a dula a nepagetše lebakeng lohle la poloko.
Motšweletši yo a šetšego a na le phapošipolokelo goba bobolokelo (silo) bja gagwe a ka thušwa ke ditekolo le ditshepetšo tše di latelago go boloka mabele a gagwe ka katlego pele ga ge a a rekiša.
Hlwekiša bobolokelo. Hlwekiša phapošipolokelo goba bobolokelo, fao mabele a tsenago (intake pits), diboro le dirwadi (augers and conveyers), difokišamoya (aeration fans) le diforwana (ducts) gabotse ka go tloša mašaledi afe le afe le ge e ka ba mabele a kgale ao a ka phedišago dikhunkhwane le difankase. Thiba menga o lokiše le mafelo ao a senyegilego ao a ka dumelelago dikhunkhwane, difankase le monola go tsenela bobolokelo.
Akanya tšhitišo ya dikhunkhwane ka tirišo ya "approved bin treatment". Diriša mpholo wo o gašetšwago wo o sa lahlegelwego ke maatla ka pela go gašetša bokagare bja tselapolokelo le ka fase ga mabato ao a tsenyago moya (aeration flooring) go laola dikhunkhwane. Kgonthiša gore khemikhale ye o e dirišago e ngwadišitšwe go dirišwa le sonoplomo le gona ela ditšhupetšo hloko ka šedi.
Kgonthiša gore mabele a a bolokwago a hloka dilo di šele le sekafofa (fluff). Peu ya sonoplomo e se ke ya bolokwa le bokaakang bjo bogolo bja materiale e šele, matšobana, peu ye e senyegilego le peu ya mengwang, ka ge efe le efe ya dilo tše e godiša kgonagalo ya tlhaselo ya difankase le dikhunkhwane. Ka tlwaelo dilo (materiale) tše di akaretša monola go feta peu ye e bolokilwego mme di ka hlola phišo. Go eletšwa gore go tšenywe sehlwekiši se se gogago moya (suction cleaner) morago ga boro goba sekuki sa fao mabele a tsenago (after the intake pit auger or elevator) pele ga ge peu ye e hlwekilego e bolokwa ka bontši.
Peu e bolokwa bokaone ge e fodile, e omile le gona e hlwekile.
Boloka peu ge monola e le wo o nyakegago (safe moisture content). Peu ya sonoplomo e swanetše go bolokwa ge maemo a monola e le 10% goba ka fase ge o gopola go e bapatša lebakeng la dikgwedi tše di selelago morago ga puno.
Tselamoya ya bobolokelo (silo aeration system) e bohlokwa kudu. Nepo ya sefokišamoya ke go fodiša peu ya sonoplomo. Difokišamoya di swanetše go tingwa mabakeng a boso bja moya wo bošidi goba ge pula e ena.
Lekola peu. Tšea dišupo tša peu ya sonoplomo beke le beke go fihla ge themperetšha ya peu e fodile e lekana le themperetšha ye e nyakegago mabapi le poloko ya marega. Marega dišupo di swanetše go tšewa beke ye nngwe le ye nngwe ya bone mola di swanetše go tšewa gatee ka beke dikgweding tša selemo.
Lekola sonoplomo e sego setšhelo. Ge o tšea dišupo, tsenela mokgobo wa peu o ele themperetšha, monola, dikhunkhwane le difankase hloko, le ka moo monkgo o fapanago le wa maloba. Ge sešupo se fiša, tšea dikgato semeetseng go šuthiša peu yohle goba go e tšhollela setšhelong se sengwe. Phopholetša setšhelo, se nkge o be o se dikologe mme o se tsenele mafelong a a fapanego ka mathokong, ka godimo, le ka fase gore o kgone go lemoga maemo a peu setšhelong ka botlalo.
Tšea Dikgato ka pela go Nolofatša Bothata. Ge bothata bo lemogwa, bo nolofatše semeetseng ka go tsenya moya mme o šuthiše mabele ka go a tšhollela setšhelong se sengwe goba go a šuthišetša lefelong le lengwe mo bobolokelong, goba a laiše diloring tšeo di a išago bobolokelongkgwebo bja kgauswi goba lefelong la go rekišwa.
Peu ya sonoplomo yeo e sa bolokwego gabotse ka moo go nyakegago, e ka jela motšweletši tšhelete ye ntši kudu. Dikhunkhwane tše di hlaselago peu ye e bolokilwego di ka ba di šetše di lego gona bobolokelong ge mabele a fihla, goba di ka tsena ka morago.
Hlwekiša bobolokelo gabotse pele ga ge mabele a tsenywa.
Morago ga ge mašaledi a mabele a kgale le lerole le tlošitšwe le gona go lokišitšwe fao go nyakegago, diriša mpholo wo o gašetšwago wo o sa felego maatla ka pela go gašetša bokagare bja setšhelo dibeke tše pedi pele ga ge mabele a tlo tsenywa. (Ela ditšhupetšo tša modiri hloko mabapi le lebaka leo le swanetšego go feta pele ga ge mabele a ka tsena setšhelong gore tšhilafatšo ye e ka bago kotsi go batho le diruiwa e šitišwe).
Šitiša go hlakanya peu ye mpsha le ye tala ka setšhelong.
Hlwekiša o be o lekole tselamoya. Materiale e šele e ka kgobela diforwaneng (ducts) ya bopa tikologo yeo e ka tswadišago dikhunkhwane goba ya thibela go ela ga moya.
Maemo a mabele a a bolokilwego a laolwa ke tsenelelano ye e raraganego ya mabele, tikologokgolo (macro environment) le tikologonyane (micro environment), mehutahuta ya diphedi tše di akaretšago diphedinyana tša go swana le mouta, dikhunkhwane le tshwela (mite), le diphoofolo tša go swana le dikokoni le dinonyana, tšeo di ka a hlaselago. Mabele ke mothopo wo mobotse kudu wa phepo mme tshenyo yeo e hlolwago ke diphedi tše di boletšwego e bitšwa tshenyego ya "bio".
Tšhilafatšo ka mouta e laolwa ke themperetšha (fase ga 0º C go ya go 50º C) ya mabele le go hwetšagala ga meetse le oksitšene. Meuta e diriša moyameetse wo o lego ka gare ga peu; bokaakang bja wona bo laolwa ke maemo a tekatekano a meetse a a lokologilego ka gare ga peu (maemo a monola peung) le meetse ao a lego kgatong ya moyameetse wo o dikologago pelwana ya peu.
Di hlola tshenyo ya popego le tahlego ya phepo.
Tiro ya metaboliki (metabolic activity) e oketša monola le themperetšha ya mabele.
Di šoma bjalo ka dirwadi tša sepeu (spores) sa mouta.
Mantle a dikhunkhwane le ditshwela a mediša meuta.
Dipeu tše di sentšwego di a oketšega mme se se fokotša kudu nako ye mabele a ka bolokwago.
Ke ditlhakantšhetšo (compounds) tšeo di tšweletšwago ke diphedi, go akaretša le mouta, tšeo di sa hlokegego mabapi le go gola (growth), eupša di lego mpholo o šoro go batho, diphoofolo le dimela.
Mefolo ye e bitšwago "mycotoxins" e nyakišitšwe ka go tsenelela go tloga ka ngwaga wa 1961 morago ga ge ditsebi di hlaotše sehlopha sa mpholo o šoro se se bitšwago Aspergillus flavus goba "aflatoxins". Tiro efe kapa efe yeo e ferehlago mokgwa woo diphedi di amanago le tikologo ya tšona (ecosystem), e tla godiša tšweletšo ya tšeo di bitšwago "secondary metabolites", go akaretša le mefolo ya "mycotoxins". Ditiro tše di akaretša tirišokakaretšo ya menontšha le dibolayasenyi, le tšweletšo ya mehuta ya dibjalo tše di hlagišago poelo ye kgolo le tšeo di sa hwetšagalego kudu (limited plant varieties).
Mefolo ya "mycotoxins" e šetše e hweditšwe malwetšing a mmalwa a batho le/goba diruiwa mme e hwetšwa mabeleng a mehutahuta. Ge mefolo ye e tsenela mmele e ka hlola malwetši a bogale (acute) (a lebakakopana) le a a sa felego (chronic) (a lebakatelele). Malwetši a a ka hlola lehu goba tshwenyego ye e sa felego ya tsela ya megalatšhika ya gare (central nervous system), tsela ya tshepetšo ya madi (cardiovascular system), tsela ya khemo (pulmonary system) le tsela ya dijo (alimentary tract). Mefolo ye mengwe ya "mycotoxins" e hlola kankere mola ye mengwe e gatelela tsela ya tshonto/tshouto (immuno suppressive). Aflatoxin B ke se sengwe sa tšeo di bitšwago "hepatocarcinogens" (tšeo di hlolago kankere), sa maatla a go feta a tšohle tšeo di tsebjago.
<fn>PulaImvula. Sunflower.2008-02.nso.txt</fn>
Photo 4: Dikhunkhwane di senya dihlogo tša sonoplomo kudu mme ge e hlaselwa go fetiša e ka se kgone go tšweletšwa ka mohola.
Gare ga dikhunkhwane tše di hwetšwago dibjalong tša sonoplomo ke tše dingwe fela tšeo di ka bitšwago disenyi - tše ntši ga di senye dibjalo tše le gannyane. Dikhunkhwane tšeo di ka senyago sonoplomo di phela ka go ja peu ye e bjetšwego, dibjalwana tše di thomago go mela, dibjalwana tše di tšweletšego mmung, dibjalo tše di golago, medu goba peu ye e enywago.
Taolo ya dikhunkhwane e sepelelana kudu le dibolayakhunkhwane (dikhemikhale tšeo e lego mpholo go dikhunkhwane) tšeo di swanetšego go dirišwa ka nako ya maleba, go ya ka bokaakang bjo bo nyakegago, le gona, seo se lego bohlokwa go fetiša, ka go kgetha mpholo wo o nepišago sesenyi se se itšego. Go na le dibolayakhunkhwane tše di ngwadišitšwego go dirišwa malebana le dikhunkhwane tšohle tšeo di hlaselago sebjalo sa sonoplomo - ge o diriša dibolayakhunkhwane tše di ngwadišitšwego go ya ka bokaakang bjo bo nyakegago di ka go tšwela mohola. Ka tlwaelo mokgwa wo mokaone wo o kgontšhago wa go laola dikhunkhwane ke wo o logaganego (integrated approach) - mekgwa ya go fapana e kopantšhwa go gatelela palo ya dikhunkhwane le go fokotša tshenyo ye di e hlolago.
Go na le dikhunkhwane tša go fapafapana tšeo di jago peu le dibjalwana tše nnyane tša sonoplomo, go swana le diboko tše di bitšwago "wireworms", diboko tša khunkhwane ya "spotted maize beetle" le dibokosegi (go šupa di se kae fela). Dikhunkhwane tše di fokotša palo ya dibjalo tše di tšweletšego mmung mme ge di sa laolwe pšalo e ka swanela go boeletšwa. Taolo ye e kgontšhago ya dikhunkhwane tše e sepelelana le tirišo ye e nepagetšego ya mefolo ya go di bolaya (dibolayakhunkhwane). Ka tlwaelo taolo ya disenyi tše ga e je tšhelete ye ntši mme go bohlokwa gore molemi a tšee dikgato tše a ka di kgonago go thiba tshenyo ya dibjalo tše e sa lego tše nnyane.
Go lema marega go ka thuša go laola bontši bja dikhunkhwane tše ka ge di phela dimeleng tše di itšego marega mme ka tlwaelo bontši bja dimela tše ke mengwang. Ge dikhunkhwane tše di ka hlwa matšatši a 35 le go feta di hloka dimela tše di ka phelago ka tšona, mathata a mantši ao a bego a ka hlolega a ka fedišwa.
Peu ye e tlogo bjalwa e ka alafša ka sebolayakhunkhwane goba se ka tšhelwa ka mokerong ge go bjalwa. Dibokosegi di ka laolwa ka go phatlalatša segoketšo godimo ga mmu ka reing. Tšhemo ya lehea e ka gašetšwa ka sebolayakhunkhwane sa maleba.
Dikhunkhwane tše di godilego tša mehuta ya "spotted maize beetle" (astylus atromaculatus), sebokosegi (agrotis segetum), "doodhouertjie" (protostrophus sulcatifrons) le "harpalus" di hlola tshenyo ye kgolo ka go ja dibjalwana tše nnyane mme di ka fokotša palo ya dibjalo tše di medilego gabotse gore molemi a se hwetše poelo ye e mo tšwelago mohola.
Sebokokgokolwana sa Afrika - African bollworm (Helicoverpa armigera) - se senya hlogo ya sonoplomo (sunflower head) mme se ka bulela malwetši tsela, go swana le bja phetetšofankase ya mohuta wa "rhizopus microsporus". Dikhunkhwane tša go swana le "nysius nataensis", tše di nyanyago matute a dimela, di ka senya peu ye nanana ya sonoplomo.
Go na le dibolayakhunkhwane tše mmalwa tše di ngwadišitšwego go laola dikhunkhwane tša go fapafapana tše di hlaselago sebjalo sa sonoplomo. Le ge go le bjalo, go bohlokwa kudu go kwešiša gore ke khunkhwane efe ye e hlolago tshenyo le go diriša mpholo wa maleba, ka moo go nyakegago, ka nako ye e lebanego. Dintlha tše di fapana go ya ka mohuta wa khunkhwane le kgato ye sebjalo se lego go yona bophelong bja sona.
Taolo ya disenyi e ka fokotša tahlego ya poelo, eupša taba ye e ja tšhelete mme motšweletši o swanetše go bapiša tshenyegelo ya go lwantšha disenyi le ya tahlego ya poelo. Mabaka ao go ona molemi a gapeletšwago go laola disenyi a akantšwe - go fihla nako ya gore molemi a ntšhe tšhelete a laole disenyi, go sego bjalo tshenyo ya dibjalo e tla feta tshenyegelo ya go lwantšha disenyi.
Go gašetša dibjalo ka dibolayakhunkhwane fao tlhaselo e sego ye mpe ga se mokgwa wo o nyakegago. Lebaka ke gore mefolo ye e bolaya le dijakhunkhwane tša tlhago mme se se ka dira gore dikhunkhwane di tie maatla go lwantšha dikhemikhale tše. Dikhemikhale di kotsi go tikologo mme di swanetše go dirišwa fela ge ka nnete go hlokega.
Go lema pele ga ge go bjalwa ke mokgwa wo o atlegilego wa taolo ye e thibelago ya dikhunkhwane. Le ge go le bjalo, tlhaselo ya tšona e swanetše go elwa hloko go kgonthiša taolo ye e lebanego ya go thiba tshenyegelo.
Ka kakaretšo go bohlokwa gore disenyi di laolwe ka mokgwa wo o logaganego - diriša mokgwa ofe kapa ofe woo o lebanego ka nako ye e itšego. Twantšho ya dikhunkhwane dibjalong ke ntlha ye bohlokwahlokwa taolong ya temo ka ge e ka huetša poelo kudu gammogo le kgotlelelo tšweletšong ya dibjalo.
Malwetši a fokotša poelo le boleng bja dibjalo le gona a ka hlola mathata a maphelo go batho goba diphoofolo tše di phelago ka dibjalo tšeo. Malwetši a dibjalo a hlolwa ke difankase, dipakteria le ditlišampholo (divirase). Malwetši a a ka hlasela dikarolo tšohle tša sebjalo - medu, dithito, matlakala, matšoba le hlogopeu (seed head). Malwetši a go fapafapana a tšwelela go ya ka mabaka a a fapanago.
Bolwetši bo ka tšwela pele fela ge mabaka a tikologo a bo swanela, ge go na le sebjalo sa go hlasela, le ge bolwetši bo le gona. Dintlha tše tharo tše di ka bitšwa khutlotharo ya phetetšo ya bolwetši. Ge ye nngwe ya tšona e hlokega, bolwetši bo ka se tšwele pele. Bolwetši bjo bo tšwelelago sehleng se se itšego lefelong le le itšego, bo ka hlokega lefelong leo sehleng se se latelago ka baka la ge mabaka a tikologo a sa swanele. Ka baka la ditshenyegelo tše kgolo tše di amanago le tšweletšo ya sonoplomo, taolo ya bolwetši ka dikhemikhale ka tlwaelo ga e tšwele molemi mohola. Malwetši a a itšego a ba gona ka mehla eupša ga a tšwele pele ka ge lehlakore le lengwe la khutlotharo le hlokega. Malwetši a laolwa ka go tšea dikgato tše di thibago gore a thome. Go na le dintlha tša go fapafapana tše di ka elwago hloko mabapi le taolo ya go thibela malwetši.
Dikhalthiba tše dingwe tše di tšweleditšwego di kgona go lwantšha malwetši. Le ge go le bjalo, di kgona go lwantšha bolwetši bjo bo itšego fela, e sego malwetši ka kakaretšo. Go bohlokwa gore molemi a hlaole bolwetši bjo bo atišago go itlhagiša tikologong ya gagwe le go kgetha khalthiba ye e kgonago go lwantšha bolwetši bjoo bokaone.
Taolo ya sekhemikhale e akaretša tirišo ya dihlare tše di ngwadišitšwego tše di fedišago difankase le dipakteria tše di sepelelanago le bolwetši bjo bo itšego mabakeng a a itšego. Theko ya sehlare sa mohuta wo e swanetše go akanywa pele ga ge se dirišwa - re eletša balemi gore ba rerišane le moemedi wa dikhemikhale tša temo goba modirišani wa temo wa kgauswi gore ba sedimošwe mabapi le tirišo ya dikhemikhale.
Go lema tšhemo go ka ba bohlokwa taolong ya bolwetši - malwetši a mangwe a dula mašaleding (stubble) a sonoplomo (ao a šalago tšhemong morago ga puno) mme mokgwa wa go lema o swanetše go ela malwetši a go fapafapana hloko ao a atišago go itlhagiša fao.
Nepo ya phetošopšalo ke go dumelela mašaledi a dibjalo mmung lebaka le lekaone la go bola. Go bohlokwa go tseba gore ke malwetši afe a a thušwago ke dibjalo dife go kgonthiša gore bothata bo fedišwe ka go diriša phetošopšalo ye e itšego.
Nako ya go bjala le yona e ka huetša go itlhagiša ga bolwetši bjo bo itšego - go bjala e sa le mathomong goba go ya mafelelong a sehla, go ka fokotša kgonagalo ya go tšwelela ga bolwetši bjoo.
Go na le dintlhatlhobaelo (stress factors) tše di itšego tše di ka huetšago malwetši a dibjalo. Dintlha tše di hlolago tlhobaelo ya dibjalo di akaretša monola (wo montši goba wo monyane), phišo, botšididi, phepo ya go se lekanele, esiti mmung le tshenyo ye e hlolwago ke dikhunkhwane.
Taolo ye kaone ya malwetši e nyaka go tlošwa ga lehlakore le tee la khutlotharo ya bolwetši. Se se fihlelwa bokaone ka go diriša lenaneo le le logaganego la taolobolwetši.
Ka tlwaelo makgohlwana (pustules) ao a hlolwago ke Septoria a hwetšwa matlakaleng fela. Phetešo ya Altenaria e tsebja ka popego ya makgohlwana a a fifetšego thitong, tšhikenggare (leaf rib) ya letlakala le bokamoragong bja hlogo ya sonoplomo.
Setlišampholo (virase) se se hlolago bolwetši bjo se phatlalatšwa ke dikhunkhwane tše di tlolatlolago matlakaleng (leaf hoppers) mme ke bothata bjo bogolo mafelong a Nagatlase le fao go tšweletšwago korong. Dibjalo di fetetšwa ge di seno tšwelela mmung, ga di golele godimo le gona ga di enye peu.
Mohlamongwe bolwetši bjo ke bjo bošoro go feta a mangwe ao a lego bohlokwa lehlakoreng la kgwebo mme bo laolwa ka phetošopšalo. Bolwetši bjo bo hlasela thito ya sebjalo mme bo fokodiša mafelo a magolo fao thito e tšwelelago mmung; se se ka dira gore sebjalo se obege le go wela fase ge phefo e foka ka maatla. Ge sebjalo se wele hlogo ya sonoplomo e kgwatha fase mme e ka hlaselwa ke difankase pele ga ge nako ya go buna e fihla.
<fn>PulaImvula. SunflowerOpot.2009-01.nso.txt</fn>
Gare ga dikhunkhwane tše di hwetšwago dibjalong tša sonoplomo ke tše dingwe fela tšeo di ka hlaolwago bjalo ka disenyi. Dikhunkhwane tšeo di senyago sonoplomo di ja peu, sebjalwana se se melago, sebjalwana seo se tšweletšego mmung, sebjalo se se golago, medu le ge e ka ba dithorwana tše di enywago.
Taolo ya dikhunkhwane e theilwe kudu godimo ga dibolayakhunkhwane (dikhemikhale tšeo e lego mpholo go dikhunkhwane). Go na le dibolayakhunkhwane tše di ngwadišitšwego tšeo di ka dirišwago go lwantšha dikhunkhwane tšohle tše di hlaselago dibjalo tša sonoplomo. Mokgwa wo o kgontšhago bokaone wa go lwantšha dikhunkhwane ke taolo ye e logaganego - mekgwa ye e fapanago e kopantšhwa go gatelela palo ya dikhunkhwane le go fokotša tshenyo ye di e hlolago.
Go na le dikhunkhwane tša go fapafapana tšeo di jago peu le dibjalwana tše nanana, bjalo ka seboko sa lethale (wireworm), dibokwana tša khunkhwane ya "spotted maize beetle", sebokosegi, bj.bj. (go bolela di se kae fela). Dikhunkhwane tše di fokotša palo ya dibjalo tše di medilego mme ge di sa laolwe sonoplomo e tla swanela go bjalwa ka bofsa. Taolo ya kgonthe ya dikhunkhwane tše e theilwe godimo ga tirišo ye e nepagetšego ya dibolayakhunkhwane, kudu ka nako ya go bjala.
Go hlagola marega go ka thuša go laola bontši bja dikhunkhwane tše - lebaka la matšatši a 35 goba go feta ntle le dibjalo tše di ka phologago ka tšona, le tla fediša tše ntši.
Peu ye e tlogo bjalwa e ka alafša ka sebolayakhunkhwane goba se ka tšhelwa mokerong ka nako ya go bjala. Dibokosegi di ka laolwa ka go gašetša segoketšo godimo ga mmu reing. Tšhemo ya lehea le yona e ka gašetšwa ka sebolayakhunkhwane sa maleba.
Dibokosegi (Agrotis Segetum) le dikhunkhwane tša "spotted maize beetle" (Astylus Atromaculatus) tše di godilego, "doodhouertjie" (Protostrophus Sulcatifrons) le "harpalus beetle", di senya dibjalwana tše nanana kudu mme di ka fokotša palo ya dibjalo tše di medilego gabotse ka moo poelo ye kaone e ka se bego gona.
Sebokokgokolwana sa Afrika (African bollworm) (Helicoverpa Armigera) se senya hlogo ya sonoplomo mme se ka hlola phetelo ya malwetši a fankase a go swana le bja Rhizopus Microsporus. Dikhunkhwane tše di nwago matute a semela (sucking insects) tša go swana le Nysius Nataensis, le tšona di ka senya peu ye e tšwelelago ya sonoplomo.
Go na le dibolayakhunkhwane tše mmalwanyana tšeo di ngwadišitšwego go laola dikhunkhwane tša mehutahuta tšeo di gomarelago sebjalo. Le ge go le bjalo, go bohlokwa gore molemi a tsebe gabotse gore ke khunkhwane efe yeo e hlolago tshenyo le go diriša sebolayakhunkhwane sa maleba ka moo go nyakegago ka nako ya maleba. Se se ka fapana go ya ka mohuta wa khunkhwane le kgato yeo sebjalo se lego go yona bophelong bja sona.
Tirišo ya dibolayasenyi e ka fokotša tahlego ya poelo, eupša di a tura mme motšweletši o swanetše go lemoga ditshenyegelo tše di sepelelanago le taolo ya disenyi. Kgato ya tshenyego yeo go yona go bago bohlokwa go laola sesenyi e akantšwe - ke nako yeo ka yona go bago bohlokwa go ntšha tšhelete ya go laola sesenyi, go sego bjalo tshenyego ya dibjalo e tlo feta ditshenyegelo mabapi le go fediša sesenyi seo.
Go gašetša dibolayakhunkhwane dibjalong fao tlhaselo ya sesenyi e sego ya ba ya fihla boemong bjo bobe, ga se mokgwa wo o nyakegago. Lebaka ke gore manaba a tlhago a sesenyi seo a bolawa ka tsela ye mme sesenyi seo se ka thoma go lwantšha sebolayakhunkhwane.
Go hlagola tšhemo pele ga ge go bjalwa ke mokgwa wo o atlegilego wa taolo ye e šitišago ya dikhunkhwane. Le ge go le bjalo maemo a tlhaselo a swanetše go lekolwa ka bokgauswi go kgonthiša gore sesenyi se laolwa pele ga ge se hlola tshenyo ye kgolo.
Go na le dibjalo tšeo ka tlhago di kgonago go lwantšha dikhunkhwane tše di itšego - se se na le mehola ya lebakakopana (short-term benefits): ga go sa hlokega gore dibjalo di gašetšwe ka sebolayasenyi; le mehola ya lebakatelele (long-term benefits): lebakeng le letelele palo ya dikhunkhwane e a fokotšwa.
Ka kakaretšo go bohlokwa go laola disenyi ka mokgwa wo o logaganego - diriša mokgwa ofe kapa ofe woo e lego wa maleba ka nako ye e itšego mabapi le sebjalo se se itšego. Taolo ya dikhunkhwane dibjalong ke ntlha ye bohlokwa kudu taolong ya dibjalo ka ge e na le khuetšo ye bohlokwa mabapi le poelo le gona mabapi le mohola wa seekonomi wa tšweletšo ya dibjalo.
Malwetši a dibjalo a fokotša poelo le boleng bja tšona mme a ka hlolela diruiwa le batho bao ba phelago ka tšona mathata mabapi le maphelo. Malwetši a dibjalo a hlolwa ke difankase, dipakteria le divirase. Tšona di ka huetša dikarolo tšohle tša sebjalo - medu, dithito, matlakala le mafela. Malwetši a a fapafapanago a tšwelela mabakeng a a fapanago.
Bolwetši bo ka tšwelela fela ge mabaka a tikologo a swanela, ge sebjalo seo se bo šireletšago (host plant) se le gona, le ge bolwetši bo le gona. Dintlha tše tharo tše di ka bitšwa khutlotharo ya phetelo ya bolwetši. Ge e tee ya dintlha tše e se gona, bolwetši bo ka se tšwelele. Bolwetši bjo bo tšwelelago sehleng se se itšego lefelong le le itšego bo ka hlokega tikologong yeo sehleng se se latelago, fela ka ge mabaka a tikologo ao a nyakegago a se gona. Ka baka la ditshenyegelo tša godimo tša pšalo (high input costs) tšweletšong ya sonoplomo, ka tlwaelo ga go na mohola go laola bolwetši sekhemikhale ka ge ditshenyegelo di oketšega go fetiša. Malwetši a mangwe a ba gona ka mehla eupša ga a golele pele ka ge lehlakore le lengwe la khutlotharo ya bolwetši le hlokega. Tirišo ya dikgato tše di šitišago e laola malwetši a. Go na le dintlha tše mmalwa tšeo di ka elwago hloko mabapi le taolo ye e šitišago ya bolwetši.
Go na le dikhalthiba tše dingwe tšeo di tšweleditšwego le bokgoni bja go lwantšha bolwetši. Le ge go le bjalo, bokgoni bjo bo ama twantšho ya bolwetši bjo bo itšego fela, e sego malwetši ka kakaretšo. Go bohlokwa gore khalthiba ya maleba e kgethwe mola bolwetši bjo bo tšwelelago ka mehla bo hlaotšwe pele.
Taolo ya sekhemikhale e akaretša tirišo ya dihlare tše di ngwadišitšwego go fediša malwetši a a itšego ao a hlolwago ke difankase le dipakteria, mabakeng a a itšego. Theko ya sehlare e swanetše go elwa hloko ka mehla pele ga ge se dirišwa.
Go lema go ka ba bohlokwa taolong ya bolwetši - mašaledi a puno (metlang) tšhemong a šireletša malwetši a mangwe mme lenaneo la go lema le swanetše go ela malwetši a go fapafapana ao a dulago a le gona hloko.
Nepo ya phetošopšalo ke go beela mašaledi a dibjalo lebaka le lebotse la go bola. Go bohlokwa go nyakišiša gore ke dibjalo dife tše di šireletšago malwetši afe go kgonthiša gore bothata bjo bo fedišwa ka phetošopšalo ye e itšego.
Nako ya go bjala le yona e huetša go ba gona ga bolwetši bjo bo itšego - go bjala pele goba morago ga nako go ka fokotša kgonagalo ya go tšwelela ga bolwetši bjoo.
Go na le dintlhatlhobaelo (stress factors) tše di itšego tše di ka huetšago malwetši a dibjalo. Dintlha tše di hlolago tlhobaelo ya dibjalo di akaretša monola (wo montši goba wo monyane), phišo, botšididi, phepo ya go se lekanele, esiti mmung le tshenyo ye e hlolwago ke dikhunkhwane. Taolo ye kaone ya bolwetši e nyaka go tloša ga lehlakore le tee goba go feta la khutlotharo ya bolwetši. Se se kgonwa bokaone ka go diriša lenaneo le le logaganego la taolo ya bolwetši.
Ka tlwaelo "dikemola" tšeo di hlolwago ke Septoria di tšwelela matlakaleng fela. Bolwetši bja Altenaria bo tsebja ka "dikemola" tše di fifetšego tše di tšwelelago dithitong, matlakaleng (leaf ribs) le bokamoragong bja hlogo ya sonoplomo.
Ditlolatlakala (leaf hoppers) di phatlalatša virase ye e hlolago bolwetši bjo mme e tloga e le bothata bjo bogolo lefelong la Nagatlase le fao go tšweletšwago korong. Dibjalo di hlaselwa ge di seno tšwelela mmung mme ga di golele godimo (become stunted) le gona di ka se tšweletše mabele.
Gare ga malwetši ao a lego bohlokwa mabapi le kgwebo, mohlamongwe bolwetši bjo ke bjona bo senyago kudu mme bo laolwa ka phetošopšalo.
Go bola ga dithito go fokodiša dikarolo tše kgolo tša thito fao e tšwelelago mmung mme go ka dira gore dibjalo di obege le go wela fase ge phefo e foka ka maatla. Ge di wetše fase dihlogo di kgoma mmu mme se se ka hlola phetelo ye nngwe gape ya fankase pele ga ge go bunwa.
Dihlogo di senyega go fetiša mme tlhaselo ye kgolo ya bolwetši bjo e ka dira gore tšweletšo ya sonoplomo e hloke mohola.
Bolwetši bjo bo ka tšwelela nako ye nngwe le ye nngwe mo sehleng mme bo fetišetšwa thitong ke marotholodi a meetse. Dibjalo tše di hlasetšwego di a fokola mme ga di enye ka tshwanelo.
Bolwetši bjo bo hlotše ditahlegelopoelo tše kgolo mengwageng ya kgauswana le gona bo dira gore dibjalo di wele fase (lodging).
Sebontšhi se se tlwaelegilego sa bolwetši bjo ke mmala wo motsothwa bokamoragong bja hlogo ya sonoplomo fao e bolago.
<fn>PulaImvula. SunflowerProduction.2007-11.nso.txt</fn>
Sonoplomo ke ye nngwe ya dibjalo tše bohlokwahlokwa tše di enywago dipeu tša oli tše di tšweletšwago mono Afrika-Borwa mme go akanywa gore poelo ya yona ya palogare e tlo ba ditonemetriki tše e ka bago tše 650 000 mo lebakengtelele.
Karolokgolo ya tšweletšo ya sonoplomo ke peu ye e akaretšago oli ye ntši ya go fihlela 44%. Peu ya sonoplomo ye e sa akaretšego oli ye ntši, e lego ya gare ga 25% le 38%, e dirišwa intastering ya dibosabosane le go leša dinonyana. Sonoplomo e ka tšweletšwa dikarolong tše ntši tša naga moo pula e nago tekanyo ya gare ga 475 mm le 675 mm ka ngwaga. Le ge go le bjalo, gore tšweletšo ya sonoplomo kae le kae e be yeo e sa kgaotšego, tšweletšo ya yona e swanetše go tswala poelo. Thekišo ya sonoplomo e tloga e le godimo gonabjale mme go letetšwe gore go tlo ba bjalo go fihla mafelelong a sehla se.
Go fokotša kgonagalokotsi tšweletšong (production risks) ya sonoplomo balemi ba swanetše go kgetha peu ya boleng bjo bobotse; ya dithorwana tša go swana tšeo di nago le kgonagalo ye kgolo ya go mela; ye e hlwekilego ka go hloka bopastere; le gona ye e hlokago peu ya mengwang le malwetši. Peu ya dikhalthiba tša maemo a godimo tšeo di tswadišitšwego go tšweletša dipoelo tša godimo ga e kgone go dirišwa pšalong ya sehla se se latelago. Dipeu tše di tlo mediša mohuta wa sonoplomo ya naga woo e lego lešika la kgale, wa dihlogo (matšoba) tše mmalwa, wo o sa swanelego puno ka motšhene le gona o enywago peu e se kae.
Komelelo ya selemogare yeo e bago gona go tloga Desemere-gare go fihla Janaware-gare yeo e ka letelwago karolong ye kgolo ya fao sonoplomo e tšweletšwago gona, e kgatha tema ye bohlokwa go phetheng ga nako ya go bjala. Ka ge go khukhuša ga sonoplomo go sepelelana le go nyaka meetse a mantši ga yona le gona ka ge e le kgato yeo mo go yona sonoplomo e huetšwago gabonolo ke komelelo, nako ya go bjala e swanetše go kgethwa ka go kgonthiša gore e ka se khukhuše ge go na le kgonagalo ye kgolo ya phišo le komelelo. Kgonagalo ya mathata ebile e golela godimo ge peu ya sonoplomo e bjalwa pejana ga nako mmung wo o omilego go ya fase. Ge pula e nele gabotse pele ga pšalo mme mmu o khoše meetse sonoplomo yeo e bjetšwego pejana ga nako e ka atlega gabotse.
Ka fao sephetho sa gore go bjalwe ka pela goba ka moragonyana se tla huetšwa ke bokaakang bja monola mmung ka nako ya go bjala gammogo le histori ya bošoro le boipoeletšo bja komelelo ya selemogare. Ka lehlakoreng le lengwe, go bjala ga go swanele go diegišwa kudu ka ge paka ye bohlokwa ya go bopega ga dithoro e ka hlaga mola seetša le themperetšha e boela fase, seo se ka hlolago dipoelo tša fase kudu.
Ka kakaretšo, nako ya maleba ya go bjala e ka bewa ka tsela ye: mafelong a a fodilego a bohlabela, go tloga mathomong a Nofemere go fihla ka beke ya mathomo ya Desemere; mafelong a gare, go tloga ka beke ya mafelelo ya Nofemere go fihla mafelelong a Desemere; mafelong a a omilego a bodikela, go tloga dibekeng tše pedi tša mafelelo a Desemere go fihla magareng a Janaware. Go bohlokwa go lemoga gore ge mabaka a go bjala ao a boletšwego ka godimo a ka hlokomologwa, poelo ye e letetšwego e tlo fokotšega.
Sonoplomo e ka bjalwa botebong bja gare ga 2,5 cm le 5 cm go ya ka mohuta wa mmu le nako ya go bjala. Mabung a boima (seloko, letsopa) botebo bo swanetše go fokotšwa mola mabung a bofefo (sehlaba) bo swanetše go okeletšwa. Go bohlokwa gore peu e bjalwe mmung wo o nago le monola wo o lekanego go nolofatša go tšwelela ga dibjalwana. Go bohlokwa gape gore peu e kopane gabotse le monola mmung. Plantere ye e dirišwago e swanetše go ba ye e tshepegago gobane peu e swanetše go bjalwa ka go lekanela le gona botebong bjo bo sa fetogego. Go mela ka go lekanela go bohlokwa go swana le palo ya makgaolakgang ya dibjalo ka ge dintlha tše di ama phadišano gare ga dibjalo.
Palo ya dibjalo tše di ka melago lefelong le le itšego (unit area) e sepelelana le bokaakang bja monola wo o lego mmung. Palo ya dibjalo lefelong leo e bohlokwa go feta katologano ye e itšego ya direi. Katologano ya direi mašemong ao a sa nošetšwego e ka ba 0,91 m go ya go 2,1 m goba 2,3 m go ya ka metšhene yeo e dirišwago le mokgwa wa go lema.
Palo ye nnyane ya dibjalo e hlola poelo ye nnyane mola palo ye kgolo go fetiša e dira gore dibjalo di goge bothata go hwetša phepo le monola, seo le sona se fokotšago poelo. Dibjalo tšeo di batamelanego kudu di swarwa ke malwetši (go swana le go bola thito) gabonolo le gona di atiša go wela fase (lodging).
Palo ya dibjalo ye e šišinywago (dibjalo tše di sego ka fase 20,000 godimo ga hektare mafelong ohle).
Lenaneo la mo fase le šupa katologano ya dibjalo direing (ka bokgauswi) go hlagiša palo yeo e bontšhwago ya dibjalo (Hektare ke lefelo la botelele bja 100 m le bophara bja 100 m).
Re eletša balemi go beakanya plantere gore e bjale peu ye e fetago ye e nyakegago ka 10% ka nepo ya go bušetša tshenyo yeo e ka hlolwago ke peu ye e senyegilego, peu ye e sa melego, dikhunkhwane le ge e ka ba thatafalo ya mmu ka baka la pula ka nako ya momelo. Ge palo ya makgaolakgang ya dibjalo godimo ga hektare e le ka fase ga 20,000 molemi o swanetše go akanya go bjala ka bofsa ge nako ya go bjala e sa dumela go ya ka fao re hlalošitšego ka godimo.
<fn>PulaImvula. SurveyMaize.2010-02.nso.txt</fn>
Re kgopela gore o tšee metsotso e se mekae go tlatša fomo ye e latelago ya tekanyetšo (survey).
Difomotekanyetšo tšohle tše di tladitšwego di tlo tsenywa kgethong ya mahlatse (lucky draw). Batho ba 10 ba mahlatse bao ba kgethwago ba tla amogela mpho ya peu ye ba ka bjalago hektare e tee ka yona.
Naga ye o e lemago e profenseng efe seleteng sefe?
Bogolo bja naga ye o e lemago ke bofe?
Na o bjala eng goba o rua eng?
Na o amogela Pula/Imvula kgwedi le kgwedi?
Na Pula/Imvula e balwa ke batho ba bakae lapeng la gago?
Na o bala Pula/Imvula ka botlalo goba ge go se bjalo o bala karolo ye kaakang ya yona?
Na o boloka Pula/Imvula ya dikgwedi tše di fetilego?
Tsebišo ye e hlagišwago mo go Pula/Imvula e go tšwela mohola na?
O ka rata kahlaahlo ya direrwa (ditaba) dife dikgatišong tše di tlago?
Na go ka dirwa eng go kaonafatša Pula/Imvula?
<fn>PulaImvula. Sustainable.2009-12.nso.txt</fn>
Bolemi bjo bo swarelelago: ke ka baka lang bo tšea sebaka se setelele?
Re phegelela go tšweletša batšweletšikgwebo ba baso bao ba nago le bokgoni le gona ba tlogo kgona go ikemela le go kgotlelela. Maemong a gonabjale a ekonomi se se tloga se le boima - ešitago le ge o šoma ka boineelo le gona maikemišetšo a gago e le ao a hlomphegago. Ge re nyaka gore temo mono Afrika-Borwa e atlege le gona e swarelele go swanetše go ba le phetolo ya nnete intastering ye gore re kgone go bolela ka lentšu le tee le le tiilego.
Ga go na le karolo ye bonolo temong mme batšweletši ba laola mešomo ye e fapafapanago ye e sepelelanago le dikgonagalokotsi (risks) tše kgolo.
Thekišo ya fase ya mabele e gatelela poelo ya tšweletšo ya dibjalo.
Tswalo ya tšhelete ye e adingwago e godimo mme ditshenyegelo mabapi le metšhene di feta tekanyo.
Batšweletšikgwebo ba ba nago le boitemogelo ba goga boima - batšweletši ba ba hlabologago bona ba tla kgona bjang Bona ba hlaka go fetiša?
Mmušo o ka thuša bjang?
Mo nakong ye poelo ye e hwetšwago ka go tšweletša mabele ke yeo e paledišago batšweletši ba ba hlabologago go tšweletša mabele afe kapa afe ka kgotlelelo. Re holofela gore maemo a ga se a ruri le gore theko ya diphahlo (commodities) e tlo namelela. Le ge go le bjalo, mo lebakengkopana batšweletši ba mabele ba swanetše go thekgwa ka tšhelete ka sebopego sa thušo (grant) - go ba thuša ka ditshenyegelo tša dinyakwapšalo (input costs) goba ka ponase malebana le ditone tše di tšweleditšwego. Mohola wa lenaneo la go fa ponase mabapi le ditone tše di tšweleditšwego ke gore go putswa bao ba šomago - ye e ka ba tsela ya go thuša bao ba nago le bokgoni le boineelo go ka fetoga batšweletšikgwebo ba nnete.
Bothata bjo bongwe bjo bogolo bja batšweletši ba ba hlabologago ke maemo a ditrekere le didirišwa - go nyakega thušo ya tšhelete gore batšweletši ba kgone go mpshafatša ditlhamo tša bona. Go na le dikgoro tše dingwe tša mmušo tšeo di fago dihlopha tša batšweletši ditrekere le didirišwa. Ye e ka ba tharollo ya lebakakopana, eupša go nyakega thuto le nolofatšo ye ntši go ruta batšweletši go laola ditlhamo tše. Ge selo e le sa sehlopha mme se dirišwa ke sehlopha ga go na motho yoo a rwalago boikarabelo mabapi le sona le gona ga go na yoo a se arabelago - go na le mehlala ye mmalwa ya ditlhamo tšeo di filwego dihlopha mme ditlhamo tšeo di hlokomologile ka moo di ilego tša senyega sa ruri. Mokgwa wo o ka se swarelele.
Balemiši ba swanetše go rutwa le go hlangwa ka bokgoni ka bofsa le gona ba swanetše go hlohleletšwa - go na le balemiši ba bantši mme ba swanetše go thuša batšweletši mašemong.
Bothata bjo bongwe bjo bogolo bjoo batšweletši ba ba hlabologago ba lebanego le bjona ke go hwetša thušo mabapi le tšweletšo (access to production credit). Ba bantši ba na le naga, ba na le metšhene (maemo a ye mengwe a fokola kudu), ba a rutwa le gona ba a thušwa, eupša ba hloka tšhelete. Palomoka ya ditshenyegelo mabapi le tšweletšo ya dibjalo e godimo kudu - gare ga R4 000 le R5 000 / hektare (go ya ka mohuta wa sebjalo, lefelo, bjalobjalo). Mathomong re be re thakgetše kamego ya dikgwebo tša agri tšeo di thušitšego batšweletši ba ba hlabologago ka tšhelete mabapi le tšweletšo. Le gonabjale go sa na le dikgwebo tše dingwe tša agri tšeo di thušago batšweletši ka potego tseleng ya bona ya go ba batšweletšikgwebo.
Go thuša batšweletši go mpshafatša (upgrade) le go hlokomela ditrekere le didirišwa tša bona.
Re reng mabapi le tirišo ya bakontraka ba temo?
Mokgwa wo mongwe wo bonolo wa go beakanya mašemo ka nepo ya go tšweletša dibjalo ke go kgopela ditirelo tša bakontraka ba bagolo ba temo. Mokgwa wo o lekilwe leboelela mme lebaka le le tšweletšwago ke gore mokontraka o tlo dirišwa fela dikgatong tša mathomo ke moka ka morago motšweletši a itirela ka boyena.
Poelo ye motšweletši a e hwetšago ga se ye e ka mo kgontšhago go ithekela ditrekere le didirišwa.
Ditshenyegelo mabapi le tšweletšo di namelela godimo.
Tšhelete ye e lefelwago mošomo wa kontraka e ka upša ya dirišwa go hlokomela le go mpshafatša ditrekere le didirišwa tša batšweletši.
Batšweletši ga ba kgathe tema mešomong ya temo mme ga ba maatlafatšwe gore ba tle ba kgone go šoma ba noši.
Tikologong ye e omilego gantši go na le lebaka le lekopana fela leo le loketšego mešomo ya go fapafapana ya go lema bokaone. Ge mokontraka a dirišwa go lema lefelo le legolo, lebaka leo gantši le a feta mme se se ka senyetša motšweletši puno ya gagwe (ka baka la go bjala morago ga nako, go gašetša morago ga nako).
Mokontraka o lefša go ya ka dihektare tše a di šomilego, ga a putswe go ya ka boleng bja mošomo wo a o phethilego - goba motšweletši o hwetša poelo goba aowa, mokontraka yena o amogela tšhelete ya gagwe. Maswabi ke gore ga go na taolo ya boleng - lebaka le lengwe ke bogolo bja merero.
Go na le batšweletši ba baso bao ba nago le bokgoni le gona ba kgonago. Batšweletši ba ba swanetše go fiwa sebaka sa go hira naga go bao ba se nago le kgahlego goba bao ba sa kgonego go lema ka bobona. Mo nakong ye bogolo bja nagatemego ye e hwetšagalago bo "lengwa" ke dikgwebo tša agri, ka fao batšweletši ba bangwe ba baso ga ba kgone go bo tsenela. Batšweletši bao ba nago le bokgoni ba swanetše go dumelelwa go diriša naga ye go katološa mešomo ya bona ya temo.
Malebana le batšweletši bao ba se nago le tlhamo e tee kgopolo ke gore ge motho yo mongwe a ba phethela mešomo ya temo ba ka boloka tšhelete ya go lekana ya go ba kgontšha go thoma go lema ka noši. Ga go na bohlatse bofe kapa bofe bjo bo thekgago kgopolo ye - poelo ye e hwetšwago ka go tšweletša mabele ke ye nnyane kudu mme tirišo ya bakontraka e fokotša poelo yeo go ya pele.
Ka moo re bonago tharollo e ka ba efe?
Bakgathatema bohle ba swanetše go šoma ka potego mme ba swanetše go phegelela go hlabolla batšweletši - temong motšweletši o bohlokwa go feta naga. Batšweletši ba nyaka go itemela e sego "go lemelwa".
Dumelela motšweletši go thoma nageng yeo a nago le yona - go kaone kudu go thoma ka gonyane nageng ye nnyane. (Gopola gore motho yo a nyakago go diriša naga ya gagwe o kgonne go phologa go fihla gonabjale ka ditseno tše a di hwetšago. Ge a ka hwetša poelo ye nnyane godimo ga hektare o tla ba le tšhelete yeo a ka bego a se na le yona ge nkabe a se a lema. Ka go thoma ka gonyane le go fokotša dikgonagalokotsi (risks) le ka go dira dilo tše di lokilego ka nepagalo, motšweletši a ka godiša bokgoni le boitshepo bja gagwe).
Se gapeletše motšweletši go diriša mokontraka, bokaone ke go thuša motšweletši go hlokomela ditlhamo tša gagwe le go mo dumelela go laola tše a ka di kgonago ka noši - go ka ba kaone ge motšweletši a hiriša naga yeo a sa kgonego go e diriša mola a sa godiša bokgoni bja gagwe.
Go diriša moeletši ke taba ye botse - eupša moeletši ga se motho ofe le ofe. Moeletši ke motho yoo a ineelago go tšwetša pele moeletšwa - yoo a tlogo tšea nako go neetša tsebo le bokgoni, yo a lego pelotelele le gona a ratago go thuša. Kamano gare ga moeletši le moeletšwa e swanetše go ba ye e tiilego - yeo e theilwego godimo ga tshepano le tlhomphano. Go feta fao go bohlokwa kudu gore batho bao ka babedi ba thabele kamano ya bona, gobane ke seo e lego sona - kamano.
Batšweletši ba swanetše go dula ba amegile le gona ba tseba mme diphetho tše di ba amago di se ke tša tšewa ntle le tsebo ya bona. Tlhabataba (slogan) ya mokgatlo wo mongwe wa batho bao ba phelago ka bogole e re: "Ga re nyake selo ge re sa kgathe tema" (nothing for us, without us). Mantšu a a thekga seo re se bolelago mo ka botlalo.
Thuša batšweletši go phetha tekanyetšo ye e feletšego ya polasa mabapi le naga, ditrekere, ditlhamo, metšhene, diruiwa, dikoloto, letlotlo, bjalobjalo. Re swanetše go thuša batšweletši ka mokgwamoka (holistically), ke go re mabapi le tšohle tše di bopago polasa, e sego ka dintlha tše di itšego fela. Batšweletši ba swanetše go kwešiša maikemišetšo a a rena. Mohlala: motšweletši o kgona go tsenela maatla a kW a makaakang, mme o kgona go laola naga ye kaakang ka ona?
Kgonthiša gore motšweletši o tsenela lenaneo la thuto le tlhabollo. Go fetoga motšweletšikgwebo yo a feletšego yo a kgonago ke tshepelo ye telele mme mekgatlo ye mmalwa ya go fapafapana e ka thuša tshepelong ye.
Lekanyetša boleng bja dithuto tše di rutwago. Ba bangwe bao ba ngwadišitšwego go ruta (accredited training providers) ga ba tšweletše dithuto tše di atlegago ka ge le bona ba hlaela boitemogelo mabapi le bolemi/borui (ga o kgone go ithuta temo ka go bala dipuku fela!
Morero e swanetše go ba wo monyane wo o laolegago. Batšweletši ba ba hlabologago ba hloka nako le thušo mme ge morero o gola go feta, go tšwelela mathata ke moka o fela ka go folotša. Ga se selo se segolo ge o re o thuša batšweletši ba 15 - 20, eupša morero wa mohuta wo o a laolega. Merero ye mmalwa ya go akaretša batšweletši ba go feta ba 50 (go tloga mathomong) e foloditše ka ge go se na le badiredi ba ba lekanago. Mola morero o tšwela pele palo ya batšweletši e ka godišwa ngwaga le ngwaga.
<fn>PulaImvula. TopsoilMaize.2009-02.nso.txt</fn>
"Naga ke bohwa bja batho le gona ke letlotlo le bohlokwahlokwa leo setšhaba se nago le lona. Ke mothopo wa dijo tšohle le gona ke motheo wa temo yohle. Naga e bopegile ka go nanya lebakeng la makgolokgolo a mengwaga, eupša e ka senyega ka pela, mme mola e senyegile e ka se tsošološwe gabonolo. Ka fao re na le boikarabelo bja go šireletša methopo ya naga ya rena ka tlhokomelo ye kgolo le go e diriša ka bohlale, ka gobane setšhaba se se itekanetšego se ka bopša fela ka ditšweletšwa tša naga ye e itekanetšego."
Mmu o bopega ka bonya bjo bo se nago tekanyo, lebakeng la mengwagangwaga; o ka senywa ka bjako, mme mola o sentšwe, o ka se bušetšwe le gatee.
Tlhagong ga go na le seo se sa fetogego. Ditshepetšo tša tlhago tšeo di akaretšago le kgogolego, di hlotše popego ya mmu go tšwa go maswika a mathomo. Go na le phapano ya motheo gare ga lebelo la phetogo yeo e diregago tlhagong le lebelo la phetogo yeo e hlolwago ke ditiro tša batho. Seo tlhago e se bopago lebakeng la makgolo le ge e ka ba dikete tša mengwaga, batho ba ka se phušola lebakeng le lekopana ka go diriša naga ka go se hlokomele le ka mekgwa ya bošaedi ya go lema.
Taolo ya kgogolego e tšwela mongnaga gammogo le setšhaba mohola - mongnaga o holwa ke pabalelo ya mmu le monola, mola setšhaba se holwa ke go fokotšega ga meetsefula, meela ye e hlwekilego le go fokotšega ga go senyega ga dinoka, maporogo, bjalobjalo.
Tahlego ya mmu le monono.
Tahlego ya meetse ao a elelago saruri.
Mašemo ao a senyegilego le mmu wo o sa tšweletšego puno.
Meetsefula le dikomelelo.
Phokotšo ya dithekišo tša naga.
Ditseno tša balemi tše di fokotšegilego.
Naga ye e tlogetšwego.
Dipuno tše di folotšago.
Kabomeetse ye e hlaelago.
Dilo tše tharo tše di hlolago kgogolego kudu go feta tše dingwe, ke meetse, phefo le lehlwa (aese). Mono Afrika-Borwa re hlobaetšwa kudu ke kgogolego ya meetse le ya phefo, ye e sa tshwenyego kudu go swana le ya meetse. Kgogolego ya meetse e phethega ka mekgwa ye mebedi - kgogolego ya mobu wa ka godimo (sheet washing) le kgogolego ka sebopego sa diforo (gullying).
Ka tlwaelo ge go be go beakanywa seloto se sebotse sa go lekanela, mmu o be o lemollwa wa šala o šilagantšwe. (Mokgwa wa sebjalebjale wa go rarolla bothata bja go lahlega ga mobu wa ka godimo, ke go lema ganyane fela). Sehla sa pšalo gantši se sepelelana le pula ye ntši. Ge pula e ka na ka maatla mmung woo o šilagantšwego, o a gatelelwa, eupša le ge go le bjalo, dithorwanammu tše dintši di a phonyokga tša tšewa ke meetse. Ge pula e ena, morago ga sebakanyana meetse ao a sa nwelelego a thoma go elela motheogeng mme a sepela le mmu le podišwa. Se se ka direga mengwaga ye mentši molemi a sa lemoge tshenyego ye e hlolegago, e lego tahlego ya mmu wa ditone tše makgolokgolo godimo ga hektara.
Mafelong a mantšintši mašemo ga se a lekanela gabotse le gona mmu ga o swane ka popego gohle. Meetse a na le go bopa dinokana ge a se no theoga thabaneng mme dinokana tše di elela meeleng yeo e bitšwago "stem channels". Ge motheoga e le wo motelele meela ye e ipopa maope lehlakoreng la thabana. Dinokana tše, meela ye le maope a a swantšha dithabjana, makala le kutu ya mohlare - mohuta wo wa kgogolego o bitšwa "finger gullying".
Ge meetse a thoma go ela moeleng wo o itšego, maatlakgogolego a bokaakang (volume) bjo bo itšego, tshekamong ye e itšego, a okeletšwa kudu. Ge kgogolego ya "finger gullying" e tšwela pele go fihla fao meela ya meetse e sa hlwego e kgona go lokišwa gabonolo, gona go ra gore e fihlile maemong a kgogolego ka sebopego sa diforo (gullying erosion). Popego ya ka pela ye ya diforo e ka senya naga ye kgolo ya tlogelwa e sa swanele temo go ya pele.
Meloko ya ka moso e tshepile rena gore re babalele naga go kgonthiša tšweletšo ya dibjalo ka moso. Ka taolo ye e nepagetšego kgogolegommu e ka fedišwa le gona re ka kgonthiša tirišo ye e tšwelelago ya naga.
<fn>PulaImvula. Track.2010-01.nso.txt</fn>
Nepo ya Lenaneotlhabollo la Balemi ke go hloma le go laola ditemateko (trial plots) moo batšweletši ba ka lemogago mehola ya peakanyo ye e nepagetšego ya mmu, monontšha, kgetho ya khalthiba, taolo ya ngwang le disenyi, le puno.
Re kgonne go hloma ditemateko tša taetšo (demonstration trial plots) tše 46 mafelong ohle ao a direlwago ke lenaneo la rena. Nepo ya diteko tše ke go laetša mokgwa wo mokaone - go diriša monontšha/go se diriše monontšha; bokaakang bjo bo nepagetšego bja peu/peu ye ntši go feta goba ye nnyane go feta; taolongwang ye botse/go se laole ngwang. Diteko tše di thuša kudu batšweletši bao ba sa sepelego kudu le gona ba sa kgonego go bala gabotse ka go ba bontšha mehola ya go dira seo se lebanego ka nako ya maleba, mabakeng ao a ba amago.
Matšatši a balemi a fa bakgathatema bohle sebaka se sebotse sa go bontšha batšweletši tšeo ba di rekišago le go boledišana le bona. Matšatši a a akaretša badiredi ba lenaneo la rena le ge e ka ba baemedi ba dikhamphani tše di rekišago dinyakwapšalo (input supply companies), dikgwebo tša agri, dikhamphani tše di rekišago inšorense ya dibjalo, mekgatlo ya tšhelete, bjalobjalo. Pakeng ye ya matlotlo re ile ra ba le matšatši a balemi a 65 - palo ya batšweletši bao ba ilego ba ba gona e be e le gare ga 8 le 250.
<fn>PulaImvula. TractorsMaize.2009-03.nso.txt</fn>
Sehla sa tšweletšo sa selemo se nyakilo feta mafelong a mantši mme ditrekere tša gago di tla be di šomile ka maatla go kgonthiša gore o tla ba le puno. Ke nako ya go di ela hloko gore di tle di kgone go go thuša gape sehleng se se tlago.
Kgonthiša gore ga go na le mathopo a meetse ao a dutlago le ge e ka ba go dutla kgauswi le pompo ya meetse.
Lekola maemo a mathopo a meetse o kgonthiše gore ga a letefala (seka sepontšhe) ka baka la go tšhilafatšwa ke oli.
Lekola sekhurumelo sa sefodiši o kgonthiše gore tiišo (sili) e sa itekanetše gabotse. Ge meetse a sefodiši a hlaela le ge go se na le fao go dutlago lenaneong la tšidifatšo, go ka ra gore go nyakega sekhurumelo se sefsa.
Go bohlokwa gore o gamole lenaneo la tšidifatšo ngwaga le ngwaga le go tšhela sešitišakgatselo (anti-freeze) se sefsa. Gopola gore marega a etla mme go bohlokwa kudu gore o mpshafatše sešitišakgatselo.
Kgonthiša gore o reka sešitišakgatselo sa maleba sa go tšhela trekereng ya gago. O se ke wa hlakanya dišitišakgatselo tše di fapanago ka mmala gobane ga di swane.
Kgonthiša ge eba maemo a mapanta a sefokišamoya a a kgotsofatša - go se be le manga. Lekola ngangego (tension) ya lepanta. Ge go na le mapanta a mabedi mme le lengwe la swanela go tlošwa gore go bewe le lefsa, o swanetše go a tloša ka bobedi wa tsenya a mabedi a mafsa gore a ngangege ka go swana.
Lekola ge eba ga go na le fao go dutlago go tloga tankeng ya tisele go fihla go diintšektara (injectors).
Kgonthiša gore tanka e hlwekile mme o lekole mohlotlo wa ka gare ga tanka.
Tloša mohlotlo wa mathomo (primary) le wa bobedi (secondary) wa tisele o tsenye ye mefsa.
Hlwekiša setanyameetse (water trap). Go bohlokwa gore tanka ya tisele e dule e tletše gobane ge go na le moya ka tankeng, monola wo o lego moyeng o a phokafala (condenses) mme go bopega meetse ka tankeng. Meetse a a ka senya pompo ya diintšektara.
Kgonthiša dinako tšeo trekere ya gago e swanetšego go sebiswa (lokišwa) ka tšona - e ka ba e šetše e le nako ya go tšhela oli ye mpsha entšeneng le go tsenya mohlotlo wo mofsa wa oli.
Ge e le nako ya go tšhela oli ye mpsha tifing le kerepokising, gopola le go tsenya mehlotlo ye mefsa (elelwa gore lenaneo la haedroliki le diriša oli yona ye; kgonthiša gape gore ga go na fao go dutlago lenaneong le).
Ge trekere e sepela gape, kgonthiša gore mohlotlo le sekhurumelo sa tanka ya oli (sump plug) ga se dutle.
Lekola ge eba go na le medutlo, goba ditiišo tše di dutlago - tšona di swanetše go tlošwa go bewe tše mpsha.
Kirisa gohle fao go nago le dinipole (nipples) (leotwanengkotlelo, le dinipole tše dingwe).
Lekola dihlwekišamoya o kgonthiše gore di dutše gabotse le gona di hlwekile - ge maemo a tšona a sa kgotsofatše di tloše o tsenye tše mpsha.
Lekola mathopo ao a kgokaganyago sehlwekišamoya o kgonthiše gore dipatiši di tiile.
Peteri - peteri ka botlalo e swanetše go dula e hlwekile. Kgonthiša gore meetse (goba electrolyte) a yona a lekane gabotse mme ge a hlaela oketša meetse ao a tisitidilwego (tswaifolotšwego) (distilled water) (meetse a a rekwa mabenkeleng a dipeteri). Bofolla dikheipolo tša peteri o di hlwekiše gammogo le ditheminale (terminals). Bušetša dikheipolo mme o tlotše ditheminale kirisi ye nnyane go šitiša ruse. Kgonthiša gore kheipolo ya nekethifi (negative) e kgokagane gabotse le entšene, le gore kheipolo ya phosithifi (positive) e kgokagane gabotse le sedumiši (setatara).
Kgonthiša gore metato yohle ya mohlakase e hloka kirisi goba oli le gore e khupeditšwe gabotse ka seširetši (sleeving) (se se šireletša dikheipolo go phišo, kgohlo le diela).
Kgonthiša gore mabonetemošo le dielotemošo tšohle di šoma gabotse - ge o thomiša trekere mabone a le dielo tše di swanetše go šoma tšohle. (Mabone a a šupago oli le althaneitha (alternator) a bonega ge o phetla khii mme ge trekere e thoma go duma a a tima - mabone a mangwe a tla tuka fela ge go na le bothata).
Lekola difiuse (fuses) tšohle ka mehla.
Dithaere di swanetše go dula di itekanetše gabotse - ga di a swanela go ba le manga, dikgagogo goba metotolo (bulges).
Lekodiša kgatelelo mme o kgonthiše gore boima (ballasting) bja dithaere tša ka morago, tšeo di swanetšego go tšhelwa meetse, bo nepagetše.
Lekodiša mehlala ya maotwana a a gogago - ge dithaere di fedile kudu di tla thelela mme tša se šome ka moo go nyakegago.
Lekodiša patrone ya mehlala ya maotwana a a gogago o kgonthiše gore a leba thoko ye e nyakegago.
Karolo ye ya trekere e šoma go fetiša mme e ka onala ka bjako. Go bohlokwa go kgonthiša gore tše di latelago tšohle di dula di itekanetše gabotse: dipuše (bushes), dipering, "tie-rod ends", le lepokisikotlelo (steering box). Dikarolo tše di onetšego di dira gore trekere e ye kua le kua ge e sepela tseleng - se se ka hlola kotsi ka ge mootledi a sa kgone go e laola ka tshwanelo le gona se dira gore dithaere di onale ka pela.
Trekereng go na le dipoleite tše mmalwa tše di širelago (ka tlwaelo di pentilwe mmala wa trekere). Nepo ya dipoleite tše ke go šireletša mootledi le ge e ka ba dikarolo tše di sepelago. Gantši dipoleite tše ga di hlokomelwe ka tshwanelo mme di a bofologa le go tloga madulong a tšona. Go bohlokwa kudu gore dipoleite tše di dule di bofeletšwe gabotse trekereng mme dipoutwana tše di di swarago di swanetše go lekolwa ka mehla.
Go bohlokwa kudu gore mootledi wa trekere a kgonthiše ge eba tshipi ya bohakamegoma e bofilwe ka tshwanelo. Ela hloko gore diphini (pins) tše di dirišwago ge go gogwa didirišwa le dikoloigogwa e be tša bokoto bjo bo nepagetšego ka ge boima bjohle bja ditlhamo tše di gogwago bo gatelela phining ye nnyane yeo le dipoutong tšeo di bofelago bohakamegoma trekereng. Dikotsi tše ntši di hlolega ka baka la tlhokomologo ya bohakamegoma.
<fn>PulaImvula. Training.2008-07.nso.txt</fn>
<fn>PulaImvula. Training.2009-12.nso.txt</fn>
Grain SA e ruta dithuto dife?
Nepo ya Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA ke go tšweletša batšweletšikgwebo ba baso ba ba kgonago. Tšweletšo ya lehea, sonoplomo, korong le mabelethoro ka nepo ya go a bapatša e ama mekgwa ya motheo ya tšweletšo, papatšo, tirišometšhene le taolo.
Ditaba tše di amanago le naga le bongnaga.
Dithuto tša mathomo tše re di tšweleditšego lenaneong la rena ke tše di latelago: "Matseno go Tšweletšo ya Lehea", "Matseno go Tšweletšo ya Sonoplomo", "Matseno go Tšweletšo ya Mabelethoro" le "Matseno go Tšweletšo ya Korong", tšeo di lekolago dintlha tša motheo tša tšweletšo.
Go ngwala direkoto (record keeping).
Re hlohleletša wena motšweletši yo o hlabologago go tsenela ye nngwe ya dithuto tše, go ya ka dibjalo tše di bjalwago tikologong ya gago. Ge o sa thome ka Thuto ya Matseno o tlo swara bothata go kgona Dithuto tše di e latelago le gona o tlo šitiša tšwelopele ya baithuti ba bangwe sehlopheng.
Go na le tsebišo ye ntši go feta ye e amanago le temokgwebo (commercial farming) mme ge re be re ngwala dithuto tše, re be re na le bothata bja go kgetha tšeo di bego di ka tlogelwa, gobane ga go kgonege go akaretša tšohle tše di lego gona. Go feta fao go na le ditheo tšeo re holofelago gore di swanetše go akaretšwa kgatong ye nngwe le ye nngwe. Re ile ra lemoga gore ga re a kgona go akaretša dintlha tšohle tše bohlokwa mabapi le tšweletšo le papatšo Thutong ya Matseno, ka fao re ngwadile Thuto ye e Phagamego ya Tšweletšo le Papatšo ya Lehea.
Inšorense ya dibjalo le taolo ya kgonagalokotsi (risk management).
Thuto ye e Phagamego ya Tšweletšo ya Mabele e ama kudu bothekniki bja monono le bodila (esiti) bja mmu. Thuto ye e ka go hola fela ge o šetše o feditše Thuto ya Matseno le gona o šetše o tšweletša mabele ao a išwago mmarakeng. Thuto ye e tloga e sa swanele motšweletšinyane goba molemi yo a tšweletšago mabele a go fepa ba lapa la gagwe fela.
Go na le balemiši ba bantši kudu bao ba šomelago dikgoro tša go fapafapana tša Temo mme ba swanetše go direla batšweletši tirelo ya bolemiši. Madimabe ke gore ba bantši ba bona ga se ba rutwa le gona ga ba na le boitemogelo mabapi le tšweletšo ya mabele. Ba bangwe ba feditše dithuto tša akademiki goba tša teori, eupša ba hloka boitemogelo bja tirišo (practical experience) bjoo bo lego bohlokwa kudu temong. Ka fao re ngwadile Thuto ya Balemiši ya go ba Tsebiša Tšweletšo ya Lehea. Re šetše re rutile balemiši ba mmalwa thuto ye mme re nepišitše lehlakore la tirišo ya tšweletšo ya mabele - re holofela gore thuto ye e kaonafaditše tirelo ye e tšweletšwago ke balemiši ba.
Ntlha ye nngwe ye bohlokwahlokwa ya tšweletšokgwebo (commercial production) ya lehea ke tirišo ya ditrekere le didirišwa. Re lemogile gore maemo a tlhokomelo a ditlhamo tše dintši tšeo di dirišwago ke batšweletši ba ba hlabologago a fokola kudu - ka fao re ngwadile Thuto ya Tlhokomelo ya Ditrekere le Didirišwapolaseng.
Mang le mang yo a gopolago go ba motšweletšikgwebo o tlamegile go tsenela thuto ye - o swanetše go kwešiša ditlhamo tša gago gore o kgone go di hlokomela ka tshwanelo. Tirišometšhene ya maleba ke ye nngwe ya dintlha tše bohlokwa tša tšweletšokgwebo. O ka se ke wa kgona go kgotlelela bjalo ka motšweletšikgwebo wa mabele ge o sa hlokomele ditrekere le didirišwa tša gago ka tshwanelo.
Re lemogile gore go na le batšweletšinyane ba mmalwa, kudu profenseng ya Kapa-Bohlabela, bao ba se nago le ditrekere le metšhene ya bona (Lenaneo le legolo la Dijo (massive food scheme) la Kgoro ya Temo kua Kapa-Bohlabela le dirišitše bakontraka ka bontši mme ba bangwe ba bona ga se ba šoma ka tshwanelo). Re ile ra lemoga gore batšweletši ba ka holega ge re ka tšweletša thuto yeo e ka ba thušago go kwešiša mošomo wa bakontraka bokaone ka go botšiša potšišo ye "ka baka lang"?
Tlhokomelo ya trekere.
Gantši bakontraka ga ba phethe mošomo go ya ka maemo ao a nyakegago.
Le ge go le bjalo, batšweletši ba bangwe ba na le mašemo a manyane ao ba ka se a rekelego trekere, ka fao ba tlamegile go kgopela thušo ya bakontraka. Re tshepa gore Thuto ya Bakontraka e tla thuša bakontraka ba temo go kwešiša bohlokwa bja go diriša mekgwa ye e lebanego ya go lema, go ya ka maemo ao a nyakegago, ka nako ya maleba le gona ka tefo yeo motšweletši a ka e kgonago. Ge motšweletši a sa phologe ka go hloka tšhelete, mokontraka le yena o tlo lahlegelwa ke bokamoso.
Pele ga ngwaga wa 1994, bontši bja batšweletši ba baso bo be bo lema dinagengmagae tša kgale. Morago ga 1994 batšweletši ba mmalwa ba baso ba ile ba kgona go tsenela nagatemego. Madimabe ke gore batšweletši ba bantši ba be sa lemoge (le gonabjale ga ba lemoge) ditharano tša temo le gore mehuta yohle ya naga ga e swanele mehuta yohle ya temo. Re lemogile gore batšweletši ba nyaka go bjala lehea dikarolong tšohle tša Afrika-Borwa, mola mafelong a mangwe paterone ye pula e nago ka yona le ge e ka ba mehuta ya mmu ga e swanele tšweletšo ye e holago ya lehea. Thuto ya Peakanyo ya Polasa le Tekanyetšo ya Methopo e hlamilwe go thuša batšweletši go lekanyetša methopo ye ba nago le yona le go akanya ka moo ba ka e dirišago bokaone go ba kgontšha go tšweletša dibjalo ka mokgwa wo o holago le wo o swarelelago. Morago ga go dirišana le batšweletši ba bangwe dihlophengthuto mengwaga ye mentši, re ile ra thoma "Lenaneo le le Phagamego la Balemi" leo le kgontšhitšego balomaganyi ba diprofense go nepiša palo ye e itšego ya batšweletši ka go ba hlahla ka o tee ka o tee (individual basis). Le mo re ile ra lemoga gore batšweletši ba be ba sa diriše methopo ye ba nago le yona ka botlalo, mme ba be ba hloka thušo ya go ba bontšha ka moo ba swanetšego go nepiša dintlha tše bohlokwa tše di atlegišago temo.
Mafelo a bohlokwa a tiragatšo (key performance areas).
Dikgoro tša Temo tša Diprofense di na le balemiši ba bantši go feta bao ba nago le tsebo ya teori ya bolemi, eupša ba hlaelago tsebo ya tirišo le ge e ka ba bokgoni. Tshepetšong ya go ruta batšweletši re šomišane gabotse le ba Kgoro ya Temo mme re ba rutile dithuto tše mmalwa. Go ya ka rena re ka kgona go thuša batšweletši ba bantši go feta gonabjale le go ba sepediša tsela ya go iša temongkgwebo ge re ka maatlafatša balemiši ka go ba hlama ka tsebo ye e nyakegago. Ga re rute batšweletši le balemiši gammogo ka ge balemiši ba gana go botšiša dipotšišo tše di ka ba lešago dihlong ge ba le magareng a batšweletši. Le ge dithuto tšohle tša rena di akaretša ditaetšo tša tirišo manthapama, re lemogile gore balemiši ga ba kgone go phetha dikelo (calibrations) le ditekanyetšo ka noši.
Kelo le tlhokomelo ya segašetši sa "boom" (boom sprayer calibration and maintenance).
Batšweletši ba bantši bao ba tsenego Thuto ya Trekere le Didirišwapolaseng ba kgopetše thuto ya go tlaleletša yeo e ka ba kgontšhago go kwešiša ditheo tša go lokiša entšene. Batšweletši ba bantši ba jabetšwa ka baka la go hloka tsebo mabapi le go lokiša entšene le tlhomaganyo ya maatla (power train).
Re nyaka go gatelela mo gore nepo ya Thuto ya Motheo ya Go lokiša Entšene ga se go rutantšha boramotšhene (mechanics). Thuto ye e tsebiša moithuti fela dikarolo tša go fapafapana tša entšene le ka moo tšohle di hlomaganywago. Go lokiša entšene ke mošomo wo o raranego wa sethekniki mme o swanetše go phethwa ke batho bao ba nago le bokgoni bjo bo lebanego fela. Go lokiša entšene le kerepokisi go tura kudu mme o ka lahlegelwa ke tšhelete gabonolo ge o ka leka mošomo wo o se na le bokgoni bjo bo nyakegago.
Lenaneong le lengwe le le lengwe go tšwelela dinyakego go ya ka moo batho ba lemogago mošomo wo o phethwago. Tikologong ya Taung / Hartswater le mafelong a mangwe diprofenseng tša Leboa-Bodikela le Freistata go na batšweletši bao ba kgonago go nošetša mašemo a bona. Le ge ditheo tša tšweletšo ya lehea mašemong a a nošetšwago le mašemong a a sa nošetšwego di swana, go na le dintlha tše dingwe tšeo di swanetšego go elwa hloko. Re ngwadile dithuto tše pedi gape, e lego Tšweletšo ya Lehea Mašemong ao a Nošetšwago le Tšweletšo ya Garase (barley) Mašemong ao a Nošetšwago.
Sebjalo sa lehea / garase seo se nošetšwago.
Ge motšweletši a ntše a tšwela pele a lebile maemong a go ba motšweletšikgwebo, bohlokwa bja taolo ye e tiilego ye e nepišitšego poelo, bo golela godimo.
Dintlhakakaretšo tša taolo.
Poelo ye e fokolago (non profitability) ya mabele a a tšweletšwago mašemong ao a sa nošetšwego mono Afrika-Borwa (tšweletšo e folotša gabonolo).
Peakanyo ya Polasa le Tekanyetšo ya Methopo.
Tlhokego ya tsebo, bokgoni le boitemogelo.
Tšweletšo ya Garase Mašemong ao a Nošetšwago.
Tlhokego ya tšhelete mabapi le tšweletšo.
Peakanyo ya Polasa le Tekanyetšo ya Methopo.
Tlhokego ya tirišometšhene ye e kgotsofatšago.
Ditaba tše di amanago le naga le bongnaga.
Taolo ya Polasa go kgonthiša Poelo.
<fn>PulaImvula. Training.2010-01.nso.txt</fn>
Thutantšho - re rutile dithuto dife?
Ngwageng wo re rutile baithuti ba 3 770 dithuto tše 190.
<fn>PulaImvula. TrainingMaize.2009-02.nso.txt</fn>
Caption: Add info at bottom of table, see training.
<fn>PulaImvula. TyresMaize.2008-12.nso.txt</fn>
Tsebo ya ka fao dithaere tša didirišwapolaseng di ka go šomelago bokaone e ka thuša go kaonafatša polokego le gona e ka fokotša ditshenyegelo tša tirišo le ge e ka ba tshenyo ya mmu le dibjalo.
Kotlelo polaseng e akaretša mabaka a a fapafapanago a tirišo - go swana le go lema tšhemo goba go goga dikoloigogwa sekontiring. Le ge mabaka a a fapana kudu go na le melawana ye bohlokwa yeo e swanetšego go elwa hloko.
Mabapi le dithaere dintlha tše dingwe tše bohlokwa ke: go bapiša mohuta wa thaere le lefelo leo thaere e tlogo sepela go lona (leraga, sehlaba se boleta, bj.bj.); go latela ditšhupetšo tša modiri wa dithaere mabapi le bogolo le sebopego (specification) sa tšona; le go pompa dithaere go ya ka morwalo le lefelo leo di sepelago go lona, ntlha yeo e lego ye bohlokwa go feta tšohle.
Ke moya wo o lego ka thaereng fela wo o e kgontšhago go rwala morwalo wo o itšego mme badiri ba dithaere ba go swana le Goodyear, ba bea melawana mabapi le morwalo wo thaere ye nngwe le ye nngwe e kgonago go o rwala, le lebelo leo e dumelelwago go sepela ka lona ge e rwele morwalo wo o itšego.
Ge senamelwa se rwadišwa morwalo wo boima ntle le go beakanya kgatelelo ya moya dithaereng, di senyega le go onala go fetiša, seo se fokotšago tiro le bophelo bja tšona kudu.
Dithaere tše di rwadišwago morwalo wo boima go feta goba tšeo di hlaelago moya (underinflated) di menega go feta tekanyo, seo se ka hlolago go palega ga karolo ya godimo ya mahlakore (sidewalls) le go onega ka pela ga merumo (outer shoulders). Dithaere tša mohuta wa pholaeputlani (crossply) goba "bias" tšeo di hlaelago moya di senyega mahlakore gabonolo ge di goga boima (high-torque driving conditions), seo se senyago mmele (carcass) wa thaere. Kgatelelo ye nnyane kudu e ka dira gore thaere e thelele riming ya kgaola belefe ya tšhupu ye e ka bago gona le gona e ka senya ka kakaretšo seo se bitšwago "beading" ya thaere.
Ka lehlakoreng le lengwe, kgatelelo ye e fetago tekanyo e kokomoša thaere go fetiša (too rounded) mme e onega kudu bogareng. Go feta fao karolo ya thaere yeo e gatago fase e a fokotšega mme se se fokodiša tshwaro ya thaere, seo gape se godišago kgonagalo ya go thelela ga leotwana, go senyega ga makgwakgwa (tread) a thaere le go fatogwa ga mmu.
Ge o gapeletšwa go otlela trekere go ya le tshekamo ya mmoto (ke go re go dikologa le mmoto), kgatelelo ya dithaere e swanetše go okeletšwa ka diphesente tše di ka fihlago go 30 (30%) godimo ga kgatelelo ya ka mehla (base pressure), (go ya ka mosekamo) go kgonthiša boemotia. Se se ama fela dithaere tša morago tše di gogago - thaere ya tlase (down-slope tyre) fela ge o lebile thoko e tee, goba ka pedi ge o dula o retologa.
Ge o fokoditše goba o okeditše kgatelelo ya dithaere gore e swanele mabaka a a itšego, go bohlokwa gore o ele phetogo ya mabaka ao hloko - go swana le ge o goga koloigogwa goba sedirišwa, goba ge o sepela sekontiring ka lebelo - le go otlela go ya ka mabaka a mafsa ao go šitiša tshenyo.
Le ge kgatelelo e le bohlokwa kudu, tirišo ya dithaere tša kgatelelo ye e fapanago (of different air volume), e ka huetša tshwaro ya tšona kudu gammogo le mmu. Fao sebopego sa mmu, dibjalo le medu se lego bohlokwa kudu, go kaone go diriša dithaere tše di fetago tša ka mehla (ka bophara le/goba ka kgaolagare) ka kgatelelo ya fase.
Se se kgontšha senamelwa sa dithaere tše kgolo tša kgatelelo ya fase go rwala morwalo woo o rwalwago ke senamelwa sa dithaere tše nnyane tša kgatelelo ya godimo, eupša kgonagalo ya go segwa ga mekero mmung goba go hlolega ga kgohlagano ya mmu e a fokotšwa.
Ka wona mokgwa wo bogolo le kgatelelo ye e boletšwego ka godimo, e kaonafatša go goga ga dithaere sehlabeng ka ge di phatlalatša morwalo lefelong le legolwana mme re ka re di "phaphama" godimo ga mmu bakeng sa go sobelela go wona.
Go gogiša trekere ka maotwana a mane (four wheel-drive mode) (ge go kgonega) fao dithaere di sa swarego gabotse, ke mokgwa wo mokaone, eupša o swanetše go širogwa ge trekere e sepela sekontiring goba tseleng ye thata ya lekgwara. Lebaka ke gore mafelo a mohuta wo a dira gore dithaere tša ka pele di fele ka bjako le gona ka go se lekanele, gore trekere e se laolege gabotse, le gore dikarolo tša trekere di šome boima go feta ka moo go hlokegago.
<fn>PulaImvula. TyresMaize.2009-01.nso.txt</fn>
Dithaere tše di dirišwago polaseng di a tura eupša go na le melawana ye bohlokwa yeo e ka latelwago go šireletša peotšhelete ya gago le go lelefatša bophelo bja dithaere tša gago.
Go otlela senamelwa mola dithaere di pompilwe go fetiša goba di hlaela moya, go hlola konalo ya go fetiša, go okeletša kgatelelo mmeleng (carcass) wa thaere le gona go dira gore thaere e fele pele ga nako - maitekelo a a turago!
Ka fao go bohlokwa go beakanya kgatelelo ya dithaere go ya ka mabaka le go e lekola ka mehla. Se se swanetše go dirwa gatee goba gabedi ka beke, mme o se lebale go beakanya (koreka) kgatelelo ya dithaere ge di dirišwa go rwala merwalo ye boima goba go phetha mešomo ye e itšego.
Ka yona nako yeo hlahloba mehlala (treads) le mahlakore (sidewalls) go bona ge eba go na le konalo ye e sego ya ka mehla, ka ge se se ka šupa go ba gona ga lešoba, kgatelelo ye e sego ya nepagala, mathata a saspenšene (suspension) goba taolokotlelo ye e fošagetšego (misaligned steering geometry).
Ka go kgonthiša gore dithaere di dula di pompilwe kgatelelo ye e nyakegago, o kgonthiša gape gore di goga bokaone, di swarelela bokaone, tirišo ya makhura e a kaonafatšwa le gona go ba bonolo go lemoga ge di ka dutla ka moso. Gopola go lekola kgatelelo ge dithaere di sa tonya, pele ga ge trekere goba senamelwa se sepedišwa, ka ge phišo ye e hlolwago ge go otlelwa e godiša kgatelelo dithaereng mme di bontšha moelo (reading) wo o fošagetšego.
Go lokiša dithaere - kgopela thušo go setsebi!
Ba Goodyear ba eletša gore dithaere di swanetše go tsenywa le go lokišwa ke badiredi bao ba hlahlilwego ka tshwanelo, go sego bjalo go ka hlolega kotsi. Mohlala: ge karolo yeo e bitšwago "tyre beads" e sa dudišwe gabotse riming, thaere e ka thunya ge e pompiwa go fetiša mme ya roba di-"beads" goba rimi. Go feta fao, ge di-"beads" di sa dudišwe ka tshwanelo, thaere e ka thelela (spin) riming ge e goga boima (in high-torque situations), seo se tlogo senya thaere, tšhemo le senamelwa.
Thaere ye e tsentšwego leotwaneng e swanetše go pompiwa e le ka seširong sa polokego (safety cage) go phema kotsi ye e ka bago gona. Ge tšhupu ye e bego e dutla e lokišitšwe, tiro ye e swanetše go ba ya motšwaoswere fela.
Se pompe thaere ye e se nago le moya goba yeo e hlaelago moya go fetiša pele ga ge e tlošitšwe leotwaneng le go hlahlobja go bona ge eba ga go na fao go senyegilego. O ka dira se ka bowena goba o ka kgopela setsebi go e hlahloba - le go e lokiša.
Dintlha tše dingwe tše bohlokwa tše o swanetšego go di gopola ke tše: khurumela belefe ya thaere ka sekhurumelwana sa yona ka mehla go šitiša lerole; se bethe thaere goba rimi ka hamola ge e tletše moya (when the assembly is pressurised); le gatee se diriše tšhupu ye nnyane goba ye kgolo go feta ka moo go šupetšwago; se diriše ditšhupu tše di senyegilego sebopego (buckled) goba tše di šošobanego; ela bogolo bja rimi hloko o diriše fela tšhupu ya bogolo bjoo bo supetšwago ke modiri wa yona; le gatee o se ke wa fetola, goba wa momaganya ("weld"), goba wa ruthetša, goba wa solotera (braze) dirimi tše di senyegilego.
Le ge ba Goodyear ba diriša dimateriale tše di kaonafaditšwego kudu tšeo di šireletšago dithaere gore di se senyege gabonolo, raba yona e mona oli, krisi, makhura le ditološi tše dingwe gabonolo; go feta fao e fokodišwa ke phišo le seetša.
Ka fao, dithaere di swanetše go bolokwa lefelong leo le fodilego, le hlwekilego, le fifetšego le gona kgole le metšhene ye mengwe ya go swana le dientšene, ditšenereithara le dimomaganyi (welders), ka ge gase ya "ozone" ye e ntšhwago ke ditlhamo tša mohuta wo e dira gore raba ya dithaere e palege, mme mafelelong mmele wa thaere (tyre carcass) o a senyega. Ka lona lebaka le dithaere di swanetše go hlatswa morago ga ge trekere e dirišitšwe go gašetša dibjalo, go tloša dikhemikhale go tšona.
Dithaere tše di dutšego diriming tša maotwana ao a tlošitšwego dinamelweng goba ditlhamong, di ka bolokwa ka go emišwa thwii morago ga ge kgatelelo ya tšona e fokoditšwe go fihla go 10 "psi". Dithaere tše di tlošitšwego diriming di ka bolokwa ka go robadišwa ka mahlakore (sidewalls) le go hlatlaganywa, eupša di se ke tša išwa godimo kudu ka ge boima bo ka gatelela thaere ya ka fase kudu mme sebopego sa yona sa senyega.
Dithaere tše di lego motšheneng goba sedirišweng seo se dutšego polokegong mabaka a matelele, di swanetše go babalelwa ka go thekga motšhene goba sedirišwa ka dikota goba ditena gore dithaere di tloge fase. Ge go sa kgonege go kukela motšhene goba sedirišwa godimo, oketša kgatelelo ya ka mehla ya dithaere ka tekanyo ya 25% go fokotša phapogo (deflection); fela o sepediša motšhene goba sedirišwa ganyane go fokotša kgatelelo fao thaere e gatago fase.
<fn>PulaImvula. TyresMaize1.2008-09.nso.txt</fn>
Ka tlhago sebopego sa dithaere se raragane mme se akaretša dintlha tša go swana le makgwakgwa a a fapanago ka popego (various tread designs), mehuta ya popego, ditekanyetšo tša morwalo le lebelo gammogo le bogolo.
Taodišwana ye nngwe kgatišong ye e bolela ka theko ya dithaere tša maleba tše di dirišwago polaseng, go ya ka tirišo ya tšona mabakeng a a fapafapanago. Bjale o lebane le dintlhatheknikhale tše mmalwa tše o swanetšego go di ela hloko. Mo tlase re hlaloša dintlhatheknikhale tše bohlokwa tša dithaere.
Ge re lebelela popo ya dithaere, re bona gore go na le mehuta ye mebedi: wa moraro (bias) le wa radiale (radial). Mohuta wa "bias" (wo gape o bitšwago "cross-ply" goba pholae-putlani) o na le dithapo tše di o tiišago tše di putlago thaere ka khutlo ya ditikrii tše 30 go ya go tše 40, mme pholae goba llaga ye nngwe le ye nngwe ye e latelago e lebeletše thoko ye e fapanago le ya llaga ye e tlilego pele ga yona. Ka mokgwa wo go bopša patrone ya dithapo tše di putlaganyago yeo e fihlilwego ka fase ga makgwakgwa a thaere - mošomo wa patrone ye ke go kaonafatša go goga ga thaere le go šireletša sebopego sa yona.
Ge re lebelela thaere ya radiale, re bona gore dipholae goba dillaga tša thapo ye e tiišago thaere di beilwe ka khutlo ya ditikrii tše 90 go tloga mathokong go ya mothalonggare (centreline) wa thaere. Dillaga di kgokelwa merumong ya thaere (beads), yeo e šomago go dudiša le go tiišetša thaere riming, le go e šitiša go šuta. Godimo ga dillaga (dipholae) tša radiale, ka fase ga makgwakgwa, go beilwe lepanta leo le dirilwego ka dillaga (dipholae) tše mmalwa tša thapo goba setala, leo le rarelago le sedika sa thaere.
Diphapano tše di lego molaleng gare ga mehuta ye mebedi ye ya dithaere tša trekere ke gore mohuta wa "bias" o na le popego ya semenya (rounded shape), seo se hlolago phatlalatšo ye e sa lekanelego ya kgatelelo gammogo le kgohlagano ya go fetiša ya mmu thaereng. Mohuta wa radiale wona o na le popego ya sekwere (square shape). Se se dira gore karolo ye kgolo ya makgwakgwa a thaere e kgwathe fase, phatlalatšo ya kgatelelo e lekanele le gona kgohlagano ya mmu e fokotšege.
Ge re lebelela go šoma ga tšona, re lemoga gore dithaere tša mohuta wa "bias" tša go swana le Dyna Torque II ya Goodyear, di menega gabonolo (very flexible) le gona di ka lokišwa ntle le bothata - ntlha ye bohlokwa ge o lokiša dilo tša gago ka bowena. Popego ye e raraganego ya mohuta wa radiale wa go swana le mohlwaela (range) wa Optitrac wa Goodyear, e nyaka bokgoni bjo bo itšego go lokiša thaere ya mohuta wo. Le ge go le bjalo thaere ya radiale e phala ya "bias" ka go swara, go tia, go se phunyege gabonolo, go dikologa bokaone, go se fele ka pela le go sepediša trekere ka boiketlo.
Ela hloko: o se ke wa diriša dithaere tša radiale le tša "bias" aseng e tee. Lebaka ke gore ga di sepele ka go swana, ka fao di šikinya ase yeo e ka senyago gammogo le dikarolo tše dingwe.
Dithaere tšohle tše di sa bontšhego gore di ka dirišwa ntle le tšhupu (tubeless) di swanetše go tsenywa tšhupu. Le ge dithaere tše di ka lokišwa gabonolo ka go petšhwa, tharollo ye e swanetše go ba ya motšwaoswere ka ge petšhe e ka swamologa ya dira gore kgatelelo ya moya e fokotšege ganyane ganyane goba ka potlako, seo se ka hlolago kotsi. Ditšhupu di ka dirišwa dithaereng tše di sa nyakego tšhupu ge go na le lešoba riming goba ge moya o lahlega ka baka la go senyega ganyane ga mafelo a tiišo merumong ya thaere (beads).
Dintlha tše di raranego tše di ngwadilwego lehlakoreng la thaere di bohlokwa kudu go hlaola bogolo bja thaere le ditšhupetšo mabapi le tirišo ya yona.
70 - Sebopego (aspect ratio or profile).
138 A8 - Tšhupane ya morwalo (load index), 138 (2 360 kg) ka lebelo la 40 km/h (A8), seo se šupago lebelo leo thaere e ka rwalago morwalo wo o itšego ka lona. Ela hloko gore ditšhupetšo mabapi le morwalo di ka fapana go ya tirišo ya thaere, ge eba e dirišwa go goga morwalo goba go sepediša sedirišwa ka tokologo.
Ge o na le pelaelo mabapi le ntlha efe kapa efe ye e amago dithaere, ikgokaganye le setsebi sa dithaere sa Goodyear gore o thušwe.
<fn>PulaImvula. Value.2008-09.nso.txt</fn>
Ka tlwaelo mohola (value) wa nagatemo o be o theiwa godimo ga botšweletši bja temo. Nageng ya dipolasa e sa le balemi bao ba rekago nagatemo moo dipoelo tša temo e lego taetši ya mohola wa nagatemo.
Tswalo ya tšhelete (interest rates) ya godimo goba ya fase ye e bago gona le yona e huetša balemi ka ge ba bantši ba šoma ka tšhelete yeo seripa sa yona goba yohle ba e adimilego. Peo ya tšhelete dibopegong tša polasa gammogo le dikaonafatšo le tšona di na le khuetšo ye bohlokwa mabapi le mohola wa nagatemo.
Go abišana naga (sharecropping) le balemi ba bangwe.
Poelo ya tšhelete ye e sepelelanago le koketšo ya mohola wa naga lebakengtelele.
Dipoelo tše tša lebakatelele di theilwe gape godimo ga sephesente sa ditseno (percentage returns) tšeo e lego sephetho sa tirišo ye e atlegilego, yeo e ka tšweletšago dipoelo tša godimo le tša fase ka leboo ge nako e ntše e eya. Ka kakaretšo mohola wa naga o oketšegile ka go feta ga nako mme lefaseng ka bophara beng ba nagatemo ye e tšweletšago ba a fokotšega. Ka fao go ba boima kudu go balemi ba bafsa go hwetša naga lebakengkopana le go e lefela ka dipoelo tša tšweletšo ye e atlegilego. Maemo a a fetoga ge naga e ka hwetšwa ka thušo (grant) (LRAD), goba ka lefa, goba ka kadimo yeo tswalo ya yona e fokotšwago (subsidised interest rates) (bjalo ka morero wo mofsa wa Kgoro ya Ditaba tša Naga woo o šišintšwego wo o bitšwago "Proactive Land Acquisition Scheme (PLAS)".
Khirišo ya naga e fetogile: ga e sa le mokgwa wa go kgontšha balemi ba bafsa go tsenela temo, eupša e thomile go ba mokgwa wa go thuša balemi ba kgale go hwetša naga ye nngwe gape le go katološa kgwebo ya bona ya temo. Ntlha ye e swanetše go elwa hloko ka maatla nagengkopanelo fao naga ye kgolo e sa dirišwego mola go na le balemi ba nnete ba mmalwa bao ba hlokago naga ye nngwe gape yeo ba ka e lemago ka katlego. Khiro ke mokgwa wo o dumelelago balemi go katološa dikgwebo tša bona ntle le go itlema ka sekoloto le go ineela go ntšha tšhelete ye ntši bjalo ka mong wa naga.
Elelwa: Motho o kgona go lema le ge e se mong wa naga ka go hira naga, ka go diriša nagakopanelo goba ka go abišana naga le balemi ba bangwe (sharecropping).
<fn>PulaImvula. Vat.2010-04-01.nso.txt</fn>
Motšhelo wa Koketšamohola (VAT) - o swanetše go ingwadiša?
Mengwageng ye mene ye e fetilego re ile ra gatiša ditaodišwana tše mmalwa tše di bolelago ka VAT. Le ge go le bjalo, re lemogile gore go na le batšweletši ba se kae fela bao ba ngwadišitšwego VAT.
Ke tla hola eng ge nka ingwadiša?
Ditshenyegelo mabapi le dinyakwapšalo (input costs) tšeo di sepelelanago le tšweletšo ya dibjalo di godimo kudu mme batšweletši ba swanetše go leka ka maatla go fokotša ditshenyegelo tša tšweletšo. Mokgwa wo mongwe wa go dira bjalo ke go ingwadišetša VAT.
Motšhelo wa VAT o lefelwa dinyakwapšalo tša tšweletšo (production inputs) - peu, monontšha, dikhemikhale, ditokišo, tlhokomelo, bjalobjalo. Motšhelo wo o lekana le seripa sa 14% sa ditshenyegelo tša dinyakwapšalo. Ge ditšhenyegelo tša gago mabapi le dinyakwapšalo tša tšweletšo e le R4 000/hektare, VAT e tlo ba R560/hektare. Ge o ngwadišitšwe VAT, o kgona go kgopela ba SARS (South African Revenue Services) gore ba go bušetše tšhelete ye. Ke tšhelete ye ntši kudu godimo ga hektare mme mo lebakeng le ebile e feta poelo ya bontši bja batšweletši. Ge o sa ingwadišetše VAT o tlo goga boima mohlamongwe wa palelwa ke go hwetša poelo ka go tšweletša dibjalo.
Ke ka lebaka lang batšweletši ba sa rate go ingwadiša?
Lebaka le lengwe leo le dirago gore batšweletši ba gane go ingwadišetša VAT ke gore ba tla swanela go boloka bohlatse ka šedi (keep good records) mabapi le tshepetšo ya mešomo ya bona ka ge SARS e kgona go tšheka dipego tša bona ka nako ye nngwe le ye nngwe. Ge o ineetše go ba motšweletšikgwebo goba go fetoga yena, go bohlokwa gore o boloke bohlatse ka kelohloko ka ga mešomo ya gago. Lebaka ke gore go bohlokwa gore o tsebe ditshenyegelo tša gago tša tšweletšo, dipoelo tša gago le gore tšhelete ya gago e felela kae.
Batšweletši gantši ba tshela molao ka go široga go lefa motšhelo - ba sepediša kgwebo ya kheše yeo e hlokago mohlala wa pampiri (no paper trail). Wo ga se mokgwa wo o lokilego, ka baka la gore: Sa mathomo, molao wa naga ye ga o dumelele motho go sepediša kgwebo ntle le go utollela SARS ditiro tša gagwe. Sa bobedi, o ka se kgone go tšea diphetho tše di nepagetšego tša kgwebo ge o sa sware bohlatse bja ditseno le ditshenyegelo tšohle tša gago. Elelwa gore bohle re thušwa ke ditirelo tša mmušo mme ke boikarabelo bja moagi yo mongwe le yo mongwe wa naga go tiiša ditseno tša wona. Ga re kgone go široga go lefa motšhelo mola re ipshina ka mehola yeo e lefelwago ke motšhelo woo o lefšago ke bao ba obamelago molao. Gopola gore mmušo o diriša motšhelo woo o lefšago ke baagi ba naga go aga ditsela le dikolo le go lefela ditirelo tša maphelo le maphodisa, bjalobjalo.
Ge o ineetše go ba motšweletšikgwebo yo a swarelelago, ingwadišetše Motšhelo wa Koketšamohola (VAT) le Motšhelo wa Ditseno (Income Tax).
<fn>PulaImvula. Voice.2009-11.nso.txt</fn>
Ka nako ya NAMPO 2009 maloko a mangwe a Mokgatlo wa Ditone tše 250 gammogo le batšweletši ba lenaneo la balemi bao ba tšwetšego pele ba ile ba lalelwa go ba gona kopanong. Re gopola gore nako e fihlile ya gore batšweletši ba baso ba mabele bao ba hlabologago ba be le lentšu le gore ba nepiše dintlha tšeo ba bonago di le bohlokwa.
Kokeletšo ya inšorense ya dinyakwapšalo (top-up for input insurance).
Go na le potšišo ya motheo yeo batho ba Afrika-Borwa ba swanetšego go ipotšiša yona: na re nyaka go tšweletša dijo tšeo di re lekanego goba re nyaka go ithekga ka dinaga tša ntle ka go reka dijo go tšona Mohola (profitability) wa tšweletšomabele o belaetša kudu gonabjale mme batšweletši ba hlaka go tšweletša mabele ka kgotlelelo (sustainably)?
Mabele a batšweletši ba mono Afrika-Borwa, bao ka kakaretšo ba lemago tikologong ye e omilego, a swanetše go phadišana le mabele ao a tšwago dinageng tša ntle. Mabele a a tšweletšwa mabakeng a makaone a klimate mme a mangwe a fokoletšwa theko ka thušo ya mebušo ya dinaga tša ntle.
Afrika-Borwa e se ke ya dumelela dinaga tše dingwe tše di tšwetšego pele go "kgothola" mabele a tšona mo.
Thwalo ditseleng e a tura mme ditimela ga di šome ka tshwanelo.
Thwalo diporong e swanetše go tsošološwa.
Ga go na ditefo mabapi le ditšwantle tšeo di ka šireletšago batšweletši ba gae.
Ditefo mabapi le ditšwantle di bohlokwa go šireletša batšweletši ba rena.
Dihleng tše botse go tšweletšwa lehea le le fetago tekanyo mme ga go na dibjalo tše dingwe tšeo di ka bjalwago go hlolela batšweletši poelo - mabelethoro, sonoplomo le dinawasoya di tšweletšwa go fetiša mme thekišo ya gonabjale ya korong e šitiša balemi go e tšweletša mašemong ao a sa nošetšwego.
Lenaneo la "phetogomafulo" le swanetše go thongwa gore nagatemego ye e fokolago e se hlwe e dirišetšwa go tšweletša mabele, eupša e fetolwe mafulo ka nepo ya go tšweletša nama le tlhale.
Mebaraka ya mabele e swanetše go katološwa.
Mekgwa ye mebotse ya go lema le kaonafatšo ya theknolotši e godišitše dipuno mme sephetho ke tšweletšo ye e fetišago tekanyo.
Batšweletši ba swanetše go diriša mekgwa ya go tšweletša ya "go fokotša go lema" goba "go se leme selo" (reduced or no-till production practices) ka nepo ya go fokotša ditshenyegelo.
Go na le phapano ye kgolo kudu gare ga thekišo ya ditšweletšwa yeo motšweletši a e amogelago le theko ya dijo yeo bareki ba e lefago - ge motho wa gare (middle-man) a ka fokotša poelo ya gagwe motšweletši le moreki ka babedi ba ka holega.
Tsebišo e swanetše go hwetšagala gore mongwe le mongwe yo a amegilego tshepetšong ya dijo a lemoge ditshenyegelo.
Theko ya godimo ya dinyakwapšalo (inputs).
Dikwano tša sephiri mabapi le go bea theko/thekišo (price collusion) di swanetše go fatišišwa ka go tsenelela.
Ditshenyegelo tša godimo mabapi le tšhelete ye e adingwago.
Land Bank e swanetše go fa dikadimotšweletšo ka tswalo ya fase.
Dithekišo tša mabele di fase kudu.
Mabele ao a tšweletšwago ke batšweletši ba ba hlabologago a ka rekišwa ka thekišo ya godimo (premium). Go realo e ka ba "go putsa" bao ba šomago ka maatla le go ba kgontšha go tšwela pele.
Bogolo bja naga yeo e abagantšwego ka bofsa ga bo sa tšweletša mabele - merero e foloditše.
Dilekanyo tša kgetho.
Dilekanyo tša kgetho di swanetše go akaretša thutotemo le boitemogelo bja pele.
Bohlatse bja bokgoni le boineelo bja bahodi (beneficiaries) ba ba ka bago gona.
Tšwetša pele tema ye e kgathwago ke mekgatlo ya diphahlo mabapi le go kgetha bahodi le go thuša batšweletši.
Bahlankedi ba bangwe (bureaucrats) Kgorong ya Ditaba tša Naga ga ba kwešiše temo.
Boradipolitiki ga ba tsebe temo.
Go tšewa sebaka go phetha ditaba - dibaka tše mmalwa tša kgwebo (deals) di a lahlega.
Ditshepetšo di swanetše go nolofatšwa le gona di swanetše go laolwa ke batho ba tsebo ye e lebanego.
Go tšewa sebaka go lefela naga.
Ditshepetšo di swanetše go nolofatšwa le gona di swanetše go laolwa ke batho ba tsebo ye e lebanego.
Maikemišetšo ao a dulago a fetoga.
Dithuto tšeo di kgontšhago di swanetše go latelwa.
Naga ka boyona ga e lekane.
Dinyakwa tše dingwe tša go swana le thušo ya tšhelete (credit) mabapi le diruiwa, metšhene le tšweletšo e swanetše go hwetšagala go tloga mathomong.
Batšweletši ba kganyoga kudu go fiwa kadimo ka moo ba hlokago le maatla a go ngangišana le mekgatlo mabapi le tswalo goba le barekiši mabapi le theko ya dinyakwapšalo.
Land Bank e swanetše go thuša batšweletši thwii ka tšhelete gore ba kgone go ngangišana le barekiši go hwetša diphokoletšo tše kgolo tše di kgonegago.
Batšweletši ga ba thekgwe le gona ga ba eletšwe gabotse mabapi le papatšo ya mabele a bona.
Batšweletši ba hloka keletšo ye e tshepegago mabapi le mebaraka ya mabele.
Mekgatlo ya tšhelete e adima (on-lend) batšweletši tšhelete yeo e e hwetšago go Land Bank le IDC eupša yona ga e holwe ke tswalo ya fase.
Go swanetše go ba le ponagatšo (transparency) ye kaone mabapi le tswalo.
Dikadimo gantši di dumelelwa morago ga nako.
Dikadimo di swanetše go dumelelwa ka nako gore batšweletši ba kgone go ipeakanya ka tshwanelo.
Diphokoletšo go tšwa go dikhamphani tše di rekišago dinyakwapšalo ga di fetišetšwe go batšweletši ka mehla.
Batšweletši ba ba hlabologago ba swanetše go holwa ke diphokoletšo.
Go swanetše go bewa ditefo mabapi le ditšwantle go šireletša batšweletši ba gae.
Karolo ya 35% ya ditshenyegelotšweletšo yeo gonabjale e sa akaretšwego ke inšorense ya dinyakwapšalo (input insurance), e swanetše go lefelwa ke mmušo.
Mmušo o swanetše go thuša (subsidise) batšweletši bao ba fetolago nagatemego ye e fokolago mafulo.
Mmušo o swanetše go lefela tirišo ya kalaka go beakanya pH ya mmu.
Mmušo o swanetše go lefela koketšo ya difosfate fao di hlaelago go beakanya maemo a tšona.
Mananeo a dikgoro tše di fapafapanago a go thuša batšweletši a swanetše go lomaganywa.
Peo (secondment) ya balemiši mekgatlong ya go rekiša diphahlo (commodity organisations) e swanetše go akanywa go kaonafatša tlišo (delivery) ya diphahlo.
"Maatlafatšo le tsošološo" (recapitalisation and revitalisation) ya ditlhamo tša temo e swanetše go elwa hloko.
Dikgoro tše di hlokomelago pabalelo ya naga le mmu Kgorong ya Temo di swanetše go maatlafatšwa le go kgontšhwa (strengthened and capacitated).
<fn>PulaImvula. WaterMaize.2009-09.nso.txt</fn>
Lefase le na le bokaakang bja meetse bjoo bo segetšwego mellwane bjoo bo sepelago ka leboo. Tshepelo ye e bitšwa leboo la meetse goba leboo la haedrolotšiki (hydrological cycle).
Kgato ya moyafalo e diragala ge letšatši le ruthetša meetse dinokeng le matamong mme meetse a a fetoga moyameetse goba phufudi. Moyameetse wo o tloga nokeng goba letamong mme o rotogela moyeng.
Phufulelo ke tshepelo yeo ka yona matlakala a dimela a lahlegelwago ke meetse. Phufulelo le moyafalo ke ditshepelo tše pedi tšeo di bušetšago meetse moyeng.
Phokafalo ke tshepelo yeo ka yona moyameetse moyeng o tšidifalago le go boela sebopegong sa seela go bopa maru.
Kgato ye e diragala ge moyameetse woo o boetšego sebopegong sa seela (phokafalo) e lego wo montši ka moo o sa hlwego o kgona go dula moyeng. Maru a ba boima mme meetse a boela lefaseng ka sebopego sa pula, sefako, lehlwapula goba lehlwa/kapoko.
Ge meetse a boela lefaseng ka sebopego sa pula a ka wela mawatleng, matamong goba dinokeng, goba a ka felela nageng. Meetse ao a welago nageng a nwelela fase mme a ba karolo ya "meetse a mmung" (ground water) ao a ka dirišwago ke dimela le diruiwa/diphoofolo, goba a ka tšhaba a kgobela meeleng, matamong, dinokeng, mme mafelelong a elela lewatleng - ke moka tshepelo (leboo) e thoma ka bofsa.
Dimela di hloka meetse ka lebaka lang?
Meetse a dira gore semela se emelele thwii. Dimela tše mpsha (fresh plant material) di ka akaretša tekanyo ya 90% ya meetse. Bontši bja matute a disele ke meetse mme ona a tiiša tlhale ya semela. Ge semela se hlaela meetse a a lekanago se a pona le gona se a lepelela. Tahlegelo ye e fetišago ya meetse e hlola lehu la semela.
Meetse a fodiša (tšidifatša) semela ka phufulelo.
Meetse ke materiale ya popego mme dimela di a diriša gammogo le khapontaoksaete go bopa dikhapohaetreite (carbohydrates).
Meetse ke setološi seo se rwalago diminerale tše di tologilego mmung ka medu go di fihliša dikarolong tše dingwe tša semela.
<fn>PulaImvula. Weather.2007-11.nso.txt</fn>
Pula ye e nelego sehleng se se fetilego, kudu lebakeng le bohlokwa la go tloga ka Janaware 2007 go ya go Matšhe 2007, ke ye nnyane ge e bapišwa le ya 1992, ngwageng woo ebile go kilego gwa ba komelelo e šoro. Mafelo a mangwe, kudu tikologong ya Gauteng le bodikela bja Mpumalanga, a wetšwe ke komelelo ye mpe yeo e sego ya ke ya bonwa go tloga ka ngwaga wa 1912.
Go ya ka Mna Johan van den Berg wa ARS, go na le dika tšeo di šupago go tšwelela ga La Nina ye maatla. Go letetšwe gore khuetšo ya La Nina e tlo kwagala go fihla lehlabula la 2008. Se se ra gore go na le kgonagalo ye kgolo ya dipula tše botse lebakeng le bohlokwa la go tloga Desemere 2007 go ya go Matšhe 2008.
Diswantšho tša 1 - 3 di bontšha kgonagalo ya go na ga pula ya ka mehla. Mmala wa serolane o bontšha pula ya ka mehla, wo motala o bontšha pula ya go feta palogare mme mmala wo motsothwa o bontšha pula ya ka fase ga palogare. Dikakanyo mabapi le dikgwedi tše di tlago di bontšha gore go ka letelwa pula ya palogare (mmala wa serolane) go ya go ya godimo ga palogare (mmala wo motala). Kgonagalo ya pula dikgweding tša Desemere 2007 le Janaware 2008 e tloga e tshepiša kudu.
Seswantšho sa 1 - 3 : Kgonagalo (%) ya pula ye e sego fase ga ya palogare/ya ka mehla.
Bohubedu : Kgonagalo ya fase ga 20% ya gore go ka na pula ya palogare/ka mehla.
Botsothwa : Kgonagalo ya 20% - 40% ya gore go ka na pula ya palogare/ka mehla.
Botala (legodimo) : Kgonagalo ya go feta 80% (godimodimo ga palogare/ya ka mehla).
Kgonagalo ya go amogela pula ye e sego ka fase ga 20 mm lebakeng la matšatši a 10, e akanyeditšwe mafelo a a itšego - dipalo tše di tšweleditšwe Diswantšhong tša 4 - 7. Ditetelo tše di theilwego godimo ga palogare ya pula ye e nelego lebakengtelele di bontšhwa ka bohubedu mme kgonagalo malebana le sehla sa gonabjale (2007/2008) e bontšhwa ka botala bja legodimo.
Mmala wo motala wa legodimo o bontšha mabaka a kgonagalo ye kgolo ya pula ya godimo ga palogare. Go ya ka tshepelo ya La Nina, kgonagalo ye kgolo ya pula ye botse e bonala e tšwelela ka Desemere le seripeng sa mathomo sa Janaware 2008, ke moka gape mathomong a Feperware go ya go Matšhe.
Tshedimošo ya ka godimo e tšweleditšwe ke Mna Johan van den Berg wa ARS. Tshedimošo ya go tlaleletša e ka hwetšwa wepsaeteng ya Grain SA (www.graansa.co.za).
<fn>PulaImvula. Weeds(maize).2011-09-27.nso.txt</fn>
Morago ga go bjala sehleng sa pšalo sa go tloga Oktoboro go ya Desemeregare 2010, bontši bja mafelo ao go tšweletšwago lehea bo amogetše pula ye ntši dipakeng tše kopana. Dipolaseng tše ntši mašemo a a kolobilego a šitišitše taolongwang ye e kgontšhago ya semotšhene gare ga direi sehleng sohle.
Batšweletši bao ba sego ba laola mengwang sekhemikhale ka go gašetša dikhemikhale pele goba morago ga ge mengwang e tšweletše mmung, ba tlile go ba le mathata a magolo sehleng se se tlago. Mengwang yeo e kgonnego go enya peu e phatlaletše dipeu tše dimilione mašemong pele ga sehla se se tlago sa tšweletšo ya selemo.
Batšweletši bao ba lemago ganyane fela (minimum till) le bona ba ile ba ba le mathata mabapi le ngwang mašemong a bona ge ditlhamo tša bona di be di sa kgone go phetha lenaneo la taolongwang leo le bego le hlamilwe go gašetša mengwang pele le/goba ka nako ya pšalo. Ka fao go bohlokwa kudu go hlahloba mašemo ao a tlogo bjalwa gore patrone ya phatlalalo ya mengwang yeo e ka hlolago mathata e hlaolwe. Ke gona o ka kgethago khemikhale ya maleba le go beakanya lenaneo la kgašetšo leo le nepagetšego ka go dirišana le morekiši wa dikhemikhale goba morerišani wa gago.
Mašemo ao a sa omego le pula ye e šetšego e nele kgweding ya Agostose o ka re e tlo šitiša taolo ya mengwang ya semotšhene le ge e ka ba ya sekhemikhale gape lenyaga. Ka fao re šišinya gore ge o be o tshepile taolongwang ya semotšhene fela, o akanye go reka tlhamogašetši (spray rig) ye e swanelago mabaka a gago.
Go rekišwa ditlhamogašetši tša mehutahuta mono gae, tšeo di ka hlomeletšwago ntlhengtharo (three point) ya trekere ya gago, go akaretša le ditanka tša dilitara tše 600 le tše 1 000 le ditshipi (booms) tša botelele (bophara) bja go tloga go 12 m go ya go 16 m. Ditlhamogašetši tša ditanka tša 1 000 l di swanetše go dirišwa fela ditrekereng tše di kgonago go kuka ditone tše 1,5 le go feta ka tlhomeletšo ya ntlhatharo.
Ditheko tša ditlhamogašetši tše di dirwago mono gae di a lekalekana mme dikarolwana tša tšona di hwetšagala gabonolo sehleng sohle. Ge o reka tlhamogašetši ye e tšwago nageng ya ntle o swanetše go kgonthiša gore morekiši a ka karanta go hwetšagala ga pompo ye mpsha le karolwana ya yona ye e bitšwago "diaphragm" ge ya gago e ka senyega. Go feta fao o swanetše go swara melongwana (nozzles) ya go fapafapana. Kgašetšo ye nngwe le ye nngwe e nyaka melongwana ye e itšego ya mašobana a a itšego. Peakanyo ya kgatelelo malebana le molongwana wo mongwe le wo mongwe e bohlokwa kudu go kgonthiša popego ya lerothi la bogolo bjo bo nepagetšego - se se bohlokwa go kgontšha dikhemikhale tše di dirišwago go huetša mengwang ka moo go nyakegago.
Ge o kgona reka tlhamogašetši ye e gogwago gobane yona e na le mehola go feta ye e hlomeletšwago trekereng. Tselahaedroliki ya ntlhatharo (hydraulic three point system) ga e onale mme trekere le tlhamogašetši di bopa motšhene wo o lekanetšego - sephetho ke kgašetšo ye kaone le phokotšo ya kgohlagano ya mmu. Go feta fao ditlhamo tša dilitara tše 2 000 di gašetša lefelo le legolo pele ga ge ditanka di swanetše go tlatšwa ka bofsa. Gopola gape peakanyo ye bonolo ya katologanyo ya maotwana a tlhamogašetši ye e gogwago go sepelelana le a trekere ge o beakanya plantere mabapi le katologanyo ya direi. Go feta fao tlhamogašetši ye e gogwago e laolwa gabonolo go tloga setulong sa molaodi.
Go kgonthiša gore bokagodimo bja mmu bo gašetšwa ka tshwanelo, meetse ao a nyakegago motswakong wo o itšego ka tankeng ya tlhamogašetši ka mehla ke ao e ka bago a dilitara tše 200 godimo ga hektare. Se se ra gore tanka ya dilitara tše 600 ye e rwalwago ka ntlhatharo ya trekere e gašetša dihektare tše tharo pele ga ge e swanetše go tlatšwa ka motswako wa dikhemikhale ka bofsa.
Ge o beakanya mošomo wa go gašetša gopola tše di latelago: lefelo leo le swanetšego go gašetšwa; nako ye e nyakegago; go hwetšagala ga meetse a a swanelago; le palo ya ditrekere le ditlhamo tše di ka dirišwago, go akaretša le koloigogwa ya tanka ye e kgonago go rwala meetse ao a sego ka fase ga dilitara tše 5 000. Go feta fao e ka ba maano a mabotse go hlomela pompo ye maatla tankeng ya koloigogwa gore e kgone go tlatša tanka ya tlhamogašetši ka pela (ye e rwalwago trekereng goba yeo e gogwago).
Peakanyo le tlhokomelo ya ditlhamo tšohle e swanetše go phethwa ka kelohloko go šitiša mathata ao a ka hlolegago mašemong ka nako ya go bjala. Tšweletšo ya dibjalo ya sebjalebjale ye e atlegilego ga e kgonege gabonolo ntle le tsebo ye e tseneletšego ya taolongwang ya sekhemikhale ka tirišo ya ditlhamogašetši tše di lebanego. Kgopela moemedi wa morekiši goba morerišani yo a nago le boitemogelo ka mehla go go eletša mabapi le peakanyo le tirišo ya dibolayangwang le dibolayakhunkhwane.
Ge o se na le ditrekere tša maatla a a nyakegago le gona o hloka tšhelete ya go reka ditlhamo, akanya go kgopela thušo ya mokontraka yo a nago le tlhamogašetši ye kgolo. Ditefo tša bakontraka di tloga go R65 go ya go R100 malebana le hektare, gammogo le tisele. Mašemo a a nabilego a ka gašetšwa mosegare le bošego ka go diriša GPS. Le ge go le bjalo, pele ga ge o kwana le mokontraka, kgonthiša ge eba o tla kgona go fihla ka nako yeo a nyakegago ka yona le gore go nyakega ditlhamo dife tšeo e lego tša mang. Bakontraka ba bangwe ga ba na le dikoloigogwa goba dilori tša ditanka tša go thotha meetse a go tlatša tlhamogašetši ka bofsa. Ge o sa kgone go thota meetse ao a ka tlatšago tanka ya tlhamogašetši ka nako e tee, nako ye e tlogo senyega ge mošomo o emišwa e ka le fetša pelo ya ba ya hlola phapang gare ga gago le mokontraka.
Ditshenyegelo mabapi le go ithekela ditlhamo tša gago le boiketlo bja go kgona go gašetša mašemo a gago ka nako ye o ratago, ke dintlha tše o swanetšego go di bapiša le palomoka ya ditšhenyegelo mabapi le go diriša mokontraka go phetha kgašetšo yeo. Mohola wo mongwe ke gore bontši bja bakontraka bo na le tsebo ya dikhemikhale le metswako ya tšona ditankeng goba ba dirišana ka bokgauswi le ditsebi tša tirišo ya dibolayangwang.
Go bohlokwa gore o lekole mošomo ofe le ofe wa kgašetšo ka dinako tšohle. Re hlohleletša gape gore o bolele le ba dikhamphani tše mmalwa tša dikhemikhale go bapiša ditshenyegelo tša tirišo ya dikhemikhale godimo ga hektare le go lekanya boleng bja tirelo ye o ka e letelago. Gopola gore morekiši yo mongwe le yo mongwe wa dikhemikhale o swaregile kudu sehleng sa tšweletšo mme a ka šitega go go thuša ka tshwanelo mabapi le go tswakanya dikhemikhale le setswaki sa "sethuši" (adjuvant), le ge e ka ba go lekola tirišo ya motswako. Le ge o dira ka boitshepo, ge o hloka boitemogelo go ba bonolo kudu go diriša dikhemikhale tše di hlaelago goba tše di fetišago.
<fn>PulaImvula. Weeds.2008-02.nso.txt</fn>
Photo 1: Tšhemo ye e lego kua Kapa-Bohlabela e tletše mengwang ka ge e se ya gašetšwa ka sebolayangwang sefe kapa sefe.
Photo 2: Tšhemo ye le yona e lego kua Kapa-Bohlabela e ile ya gašetšwa ka sebolayangwang semeetseng morago ga pšalo.
Photo 3: Seswantšhong se bothata ke go hlaola sebjalo sa lehea!
Photo 4: Mohlotlo (filtara)wa segašetši o thibane.
Photo 5: Melongwana (nozzles) ya segašetši e thibane.
Photo 6: Segašetši se ka thibana ge se sa hlwekišwe le go hlokomelwa.
Diswantšho tše 1 le 2 di bontšha mašemo a mabedi kua Kapa-Bohlabela - ye e tletšego mengwang ga se ya gašetšwa ka sebolayangwang sefe kapa sefe mola ye e hlokago mengwang e gašeditšwe semeetseng morago ga pšalo - phapano e molaleng!
Na ngwang ke eng?
Semela se sengwe le se sengwe seo se melago fao go sa nyakegego re ka se bitša "ngwang". Mengwang e hlola mathata tšweletšong ya mabele ka baka la dintlha tše di fapafapanego: e phadišana le dimela go hwetša monola le phepo; e ka hlola mathata ka nako ya puno; e ka tšhilafatša le go fetoša mmala wa mabele; peu ya yona e ka ba mpholo; mme e ka fepa disenyi le malwetši ao a huetšago poelo.
Mengwang e gašega gabonolo mme e gola ka bjako. Ka tlwaelo medu ya mengwang e hlabologile gabotse mme e ikamantšha le bontši bja mabaka ao a ka bago gona. Mengwang e boima go laola, e a kgotlelela mme e bakišana le dibjalo ka maatla go hwetša monola le phepo. Ka tlwaelo mengwang e gola ka pela mme ka fao e itswala ka bjako. Mengwang e itswala ka mekgwa ya go fapafapana mme mekgwa ye e swanetše go elwa hloko ge taolongwang e akanywa. Mengwang e ka enywa peu (ka pela le ka bontši), ye mengwe e na le dikamodu ka fase ga mmu (rhizomes), ye mengwe e na le mahlogedi (stolons) godimo ga mmu, ye mengwe e na le dimodu (tubers) mola ye mengwe e na le digwere. Mengwang ye mengwe, go swana le bjang bjo bo bitšwago "nut grass", e enywa peu le gona e na le dimodu le dikamodu, seo se thatafatšago taolo ya yona go fetiša. Peu ya mengwang gantši e dula e na le maatla lebaka le letelele - e kgona go dula mmung le go emela mabaka a makaone ao a e medišago. Go feta fao dipeu tša mengwang ga di mele ka nako e tee - tše dingwe di a mela mola tše dingwe di šala di mela ka morago. Momelo gantši o thomišwa ke go lengwa ga mmu.
Gantši medu ya mengwang e tsenelela fase le gona e phatlalala go feta ya dibjalo, ka fao mengwang e kgona go phologa gabonolo ge a bapišwa le dibjalo. Mengwang ya ngwagangwaga gantši e boloka dijo ka bontši dikarolong tša yona tša ka fase ga mmu - bokgoni bjo le bjona bo e thuša go kgotlelela mabakeng a boima.
Lephelo la mengwang le ka tšea lebaka la ka fase ga ngwaga goba le ka akaretša sehla se tee fela (mohuta wo o bitšwa mengwang ya ngwaga), goba e ka phela lebaka la go feta ngwaga eupša go se fetiše mengwaga ye mebedi (mohuta wo o bitšwa mengwang ya ngwagapedi), goba e ka phela lebaka le letelele mme ya itswala ngwaga le ngwaga (mohuta wo o bitšwa mengwang ya mengwaga).
Na ke ka lebaka lang go lego bohlokwa go laola mengwang dibjalong?
Mengwang e phadišana le dibjalo go hwetša monola mmung, phepo, sebaka le seetša. Phadišano ye e šitiša go mela ga dibjalo le gona e diegiša tlhabologo ya tšona, seo se fokotšago poelo. Go feta fao phadišano ye e ka hlola tšhilafatšo ya peu ya dibjalo, poelo ye e fokoditšwego goba poelomorago ya boleng bja peu ye e bunwago. Phadišano gare ga mengwang le dibjalo e fapana go tšwa go sebjalo go ya go se sengwe le go tšwa go ngwang go ya go wo mongwe - sephetho sa phadišano ye e ka ba phokotšo ya poelo ya gare ga 10% le 98%.
Mengwang e thoma go phadišana le dibjalo mola e medile medu ya ruri - ke go re mola e thomile go tia. Nepo ya taolongwang e swanetše go ba go šitiša mengwang go phadišana le dibjalo le go thiba gore e enywe peu ye e tlogo e kgontšha go phadišana le dibjalo tše dingwe gape ka morago.
Molemi yo mongwe le yo mongwe yo a ikemišeditšego go tšweletša mabele ka phišego o lwantšha ngwang ka maatla - ke wona lenaba la mathomo la molemi. Ka kakaretšo ngwang o laolwa semotšhene goba sekhemikhale (tirišo ya dibolayangwang) - goba ka go kopantšha mekgwa ye mebedi ye. Sephetho sa taolongwang ye e kgontšhago e swanetše go ba tšhemo yeo go yona go melago fela dibjalo tše di bjetšwego, yeo e hlokago ngwang le o tee. Le ge go le bjalo, nneteng mabaka a ka dira gore ngwang o se laolwe ka tshwanelo.
Ke eng seo se šitišago taolongwang ye e nepagetšego?
Go na le mabakatheo a mararo ao a šitišago taolongwang ye e nepagetšego - la mathomo le sepelelana le didirišwa tša go hlagola, la bobedi le sepelelana le didirišwa tša go gašetša mme la boraro le sepelelana le boso.
Dikara tša sehlagodi di sa beakanywe ka nepagalo gore di hlagole sebaka sohle sa gare ga direi (ge dikara di senyegile goba di fedile di ka šitega go hlatlagana).
Sehlagodi se sa tsenele go ya botebong bjo bo nyakegago - medu ya mengwang ya ngwagangwaga e ka šala mmung wa monola mme ya thoma go mela gape.
Mošomo wa go hlagola o sa phethwe ka lebelo le le nyakegago - go bohlokwa gore sehlagodi se sepele ka lebelonyana gore mmu o šišinywe ka moo go lekanego.
Mmu o kolobile go fetiša mme mengwang ye e tomolwago e dula e sa kopana le mmu wa monola gore e kgone go tšwela pele le go mela.
Kelo (calibration) ya segašetši e fošagetše.
Nako ya taolo e se ya maleba.
Sebolayangwang se se dirišitšwego e se seo se lebanego mengwang ye e lego tšhemong.
Mohlotlo wa segašetši o thibane (Seswantšho sa 4).
Melongwana ya segašetši e thibane (Seswantšho sa 5).
Go dirišwa mohuta wo o fošagetšego wa melongwana ya segašetši (elelwa go diriša melongwana ya mohuta wa khouni "cone nozzles" ge o gašetša dibjalo goba mohuta wa fene "fan nozzles" ge o gašetša mmu).
Segašetši se sa hlwekišwe le go hlokomelwa ka tshwanelo ge sehla se fetile - segašetši se ka thibana ka mekgwa ya go fapafapana le gona se ka rusa ka baka la dikhemikhale tše di šalago go sona.
Dikhemikhale tše dingwe di nyaka pula gore di šome ka tshwanelo - ge pula e sa ne mola di tšhetšwe di ka se šome.
Lebaka la go fiša le go oma le ka šitiša dikhemikhale go šoma.
Pula ye e nago ka maatla mola tšhemo e hlagotšwe e ka dira gore mengwang e 'bjalwe ka bofsa'.
Ga re kgone go gatelela bohlokwa bja taolongwang ka moo go lekanego - ntle le taolo ye e nepagetšego ya ngwang poelo ye e nyakegago ya dibjalo e ka se phethagatšwe. Le ge re tšweleditše mabaka a mmalwa taodišwaneng ye mabapi le taolongwang ye e fokolago, bontši bja ona bo sepelelana le taolo ya bolemi - mohlamongwe nako e šetše e re šile sehleng se, eupša dithuto tše re ithutilego tšona sehleng se di ka re tšwela mohola sehleng se se tlago. Re swanetše go ikemišetša go se boeletše diphošo ka go ithuta ka diphošo tše re di dirilego sehla se le go di phema ka moso.
<fn>PulaImvula. Weeds.2008-04.nso.txt</fn>
Lenaba le legolo la motšweletši wa dibjalo ke mengwang mme lenaneongtlhabollo la rena re phethile gore lenyaga re ikemišetša go lwantšha mengwang ka maatla!
Mafelong a mantši fao go tšweletšwago dibjalo tša selemo sehla se e be e le se sebotse kudu. Madimabe ke gore ge mabaka a swanela dibjalo, go ra go re a swanela le mengwang. Lenyaga go bile le mašemo ao mo go ona dibjalo di bego di sa bonale gabotse ka baka la mengwang, mme tahlego yeo e hlolwago ke seemo se ke ye e boifišago. Mengwageng e se mekae ye e fetilego balemi ba ile ba goga boima ka ge go be go se bonolo go hwetša dipoelo tše kaone - ga re a swanela go lahlegelwa ke mabele afe kapa afe ntle le lebaka.
O ka botšiša gore na o swanetše go itshwenya ka mengwang kgweding ya Aprele ka lebaka lang Gonabjale go ka se thuše go leka go laola mengwang dibjalong tše di lego tšhemong ka ge e šetše e sentše (ge e se fela go thiba gore e enye peu ye e tlogo mela le go senya dibjalo ngwaga wo o tlago). Le ge go le bjalo, ge o nyaka go lwantšha lenaba ka moo go kgontšhago o swanetše go le tseba ka go tsenela - ga o kgone go lwantšha selo seo o sa se tsebego le gona o sa kgonego go se lemoga. Gonabjale e tloga e le nako ye botse ya go hlahloba mašemo a gago go bona mengwang ye e melago go ona - go na le kgonagalo ye kgolo ya gore yeo e melago fao gonabjale e tlo ba gona gape ngwaga wo o tlago (le ngwaga wo o latelago ge o sa tšee dikgato tša go e laola ka bjako)?
E tswala bjang?
Mokgwa wo mokaone wa go lwantšha mengwang yeo dibjalong ke ofe (phetošopšalo, taolo ya semotšhene goba taolo ya sekhemikhale)?
Mengwang ye e swanetše go hlaselwa neng mo ngwageng?
Ke dibolayangwang (dikhemikhale) dife tše di ngwadišitšwego go bolaya mengwang yeo?
Na dikhemikhale di swanetše go tšhelwa/gašetšwa neng mengwanyeng goba mmung?
Ge o na le tshedimošo ye e feletšego mabapi le mengwang yeo e hlolago mathata o tla kgona gabotse go e laola go fokotša bothata sehleng se se latelago - itokiše gore o kgone go fediša mathata mme mafelelong o fenye ntweng ya go lwantšha mengwang!
<fn>PulaImvula. Weeds.2009-11.nso.txt</fn>
Semela se sengwe le se sengwe seo se melago fao go sa nyakegego re ka se bitša "ngwang". Mengwang ke manaba a motšweletšamabele - e phadišana le dimela go hwetša monola, seetša le phepo; e ka hlola mathata ka nako ya puno; e ka tšhilafatša goba ya fetoša mmala wa mabele; peu ya yona e ka ba mpholo; mme e ka fepa disenyi le malwetši ao a huetšago poelo ye e letetšwego.
Ka tlwaelo mengwang e enya peu ye ntši ka bjako, e phatlalala gabonolo mme e mela ka bonako. Mengwang e na le medu yeo e hlabologilego gabotse mme e kgona go ikamantšha le mabaka a go fapafapana. Mengwang e boima go laola, e tiile mme e phadišana le dibjalo ka maatla go hwetša monola le phepo. Ka ge mengwang e gola ka pela e itswala ka bjako.
Gantši medu ya mengwang e tsenelela fase le gona e phatlalala go feta ya dibjalo, ka fao mengwang e kgona go phologa gabonolo ge a bapišwa le dibjalo. Mengwang ya ngwagangwaga gantši e boloka phepo ka bontši dikarolong tša yona tša ka fase ga mmu - bokgoni bjo le bjona bo e thuša go kgotlelela mabakeng a boima.
Lephelo la mengwang e ka ba lebaka la ka fase ga ngwaga goba le ka akaretša sehla se tee fela (mohuta wo o bitšwa mengwang ya ngwaga), goba e ka ba lebaka la go feta ngwaga eupša go se fetiše mengwaga ye mebedi (mohuta wo o bitšwa mengwang ya ngwagapedi), goba e ka ba lebaka le letelele mme ya itswala ngwaga le ngwaga (mohuta wo o bitšwa mengwang ya mengwaga).
Na ke ka lebaka lang go lego bohlokwa go laola mengwang dibjalong?
Mengwang e phadišana le dibjalo go hwetša monola, phepo, sebaka le seetša. Phadišano ye e šitiša go mela ga dibjalo le gona e diegiša tlhabologo ya tšona, seo se fokotšago poelo. Go feta fao phadišano ye e ka hlola tšhilafatšo ya peu ya dibjalo, poelo ye e fokoditšwego goba poelomorago ya boleng bja peu ye e bunwago. Phadišano gare ga mengwang le dibjalo e fapana go tšwa go sebjalo go ya go se sengwe le go tšwa go ngwang go ya go wo mongwe - sephetho sa phadišano ye e ka ba phokotšo ya poelo ya gare ga 10% le 98%.
Mengwang e thoma go phadišana le dibjalo mola e medile medu ya ruri - ke go re mola e thomile go tia. Nepo ya taolongwang e swanetše go ba go šitiša mengwang go phadišana le dibjalo le go thiba gore e enye peu ye e tlogo e kgontšha go phadišana le dibjalo tše dingwe gape ka morago.
Go na le mekgwa ye mebedi ye megolo ya go laola ngwang - mokgwa wa semotšhene le mokgwa wa sekhemikhale. Gantši go hlagola fela goba tlhagolo yeo e kopantšhwago le tirišo ya dibolayangwang e ka ba mokgwa wo mokaone wa seekonomi. Mokgwa wo o kgethwago o tla sepelelana le kganyogo, boitemogelo le tsebo ya motšweletši, gammogo le go hwetšagala ga diatla, ditrekere le ditlhamo - kudu ka nako ya go bjala le morago ga fao.
Taolo ya ngwang ke ntlha ye bohlokwa tšweletšong ya lehea mme e swanetše go elwa hloko ka nako ya go lema, ka peakanyo ya seloto, ge go bjalwa le magatong a go gola ga dibjalo.
Taolongwang ya semotšhene e akaretša go ripaganya ga mengwang go šitiša kenyo ya peu, goba bohlokwa go feta fao, go tomola ga mengwang ka go diriša trekere le sedirišwa se se swanetšego. Taolongwang ya semotšhene e lebane pele ga pšalo (go swara tšhemo e hlwekile) gammogo le dikgatong tša mathomo tlhabologong ya dibjalo. Go bohlokwa go laola mengwang e sa le ye mefsa go thiba phadišano gare ga yona le dibjalo malebana le monola mmung; go sa le bohlokwa gape go laola mengwang ge dibjalo e sa le tše mpsha gore medu ya tšona e se kwešwe bohloko ge go hlagolwa. Mengwang ye e godilego e na le medu ya go tsenelela mme go e fediša ka tshwanelo go swanetše go hlagolelwa fase, seo se ka senyago medu ya dibjalo.
Go na le dikhemikhale tša diela, dithorwana le digase tšeo di ka dirišwago go laola mengwang. Bokaakang bjoo bo nepagetšego le nako ye e lebanego ke dintlha tše bohlokwa kudu tirišong ya dibolayangwang tše tša dikhemikhale.
Dikhemikhale tše di ka hlophelwa magorong a mabedi, e lego tšeo di kgethago (selective) le tšeo di sa kgethego (non-selective). Dibolayangwang tše di sa kgethego di bolaya semela sefe kapa sefe seo di ka se kgomago, mola tšeo di kgethago di ka bolaya ngwang wo o itšego gare ga dibjalo ntle le go huetša tšona le ganyane. Dibolayangwang tše di sa kgethego di ka dirišwa gape go fediša mengwang yeo e melago gare ga direi ntle le go huetša dibjalo ka botšona.
Dibolayangwang di šoma ka mekgwa ye mebedi - tše dingwe di bolaya mengwang ka go di kgoma fela (contact herbicides) mola tše dingwe di swanetše go monwa ke mengwang (systemic herbicides). Dibolayangwang tše di bolayago ka go kgoma di huetša tlhale ya semela seo di se kgomago, ka fao di šoma bokaone ge ngwang o kolobišwa gabotse. Ka tlwaelo dibolayangwang tša mohuta wo di šoma bokaone ge mengwang e sa le ye mefsa. Dibolayangwang tše di bolayago ka go monwa di sepedišwa tlhaleng ya ngwang, ka fao le ge di ka gašetšwa matlakaleng fela medu e ka huetšwa.
Go feta fao dibolayangwang di ka hlophelwa magorong a mangwe a mabedi, e lego tšeo di dirišwago pele ga ge dibjalo di tšwelela mmung (pre-emergence herbicides) le tšeo di dirišwago morago ga ge dibjalo di tšweletše mmung (post emergence herbicides). Dibolayangwang tše di boletšwego pele (pre-emergence herbicides) di monwa ke medu ye e tšwelelago (coleoptile or developing roots), mola tšeo di boletšwego morago (post emergence herbicides) di monwa ke matlakala le dikutu/dithito.
Mengwang e ka laolwa ka pela ka go diriša khemikhale mola go e fediša ka motšhene go ka tšea sebaka.
Dikhemikhale tše ntši di šoma lebaka le letelele, ka fao ga go hlokege gore o dire se sengwe gape go laola mengwang.
Dihleng tša pula ge leraga le šitiša trekere go tsena mašemong, taolongwang ya sekhemikhale e kaone go feta (trekere ye e rwelego segašetši e ka tsena mašemong ka pela go feta yeo e gogago sehlagodi).
<fn>PulaImvula. Wheat.2007-12.nso.txt</fn>
Taba ye e makatšago ke gore thekišo ya korong ya Feperware 2007 ya Safex e be e sa le ka fase ga R1 880/tone mola ka 18 Setemere e ile ya fihla go R3 460/tone.
Le ge koketšo ya thekišo e ile ya amogelwa gabotse batšweletši ba noši bao koketšo (le thekišo ye e fihlilego ntlhoreng) e ilego ya ba tšwela mohola e bile bao ba sego ba rekiša puno ya bona ya 2006/2007 yohle, goba bao ba tšerego maemo a lebakatelele mabapi le Safex. Madimabe ke gore ga se batšweletši ba bantši bao ba kgonago go swara puno ya bona lebaka le letelele ka baka la kgonagalokotsi (risk) ya gore thekišo e ka fokotšega. Batšweletši ba ka botšiša gore na ditsebi di be di ile kae Ke ka baka lang batšweletši ba sego ba eletšwa bokaone?
Madimabe ke gore tshedimošo ye kaonekaone ye e lego gona ka nako ye e itšego ga e kgone go kgonthiša sephetho se se nepagetšego mabapi le papatšo. Go na le dintlha tše dingwe (mo go tšona boso e lego ye bohlokwa go feta tše dingwe mohlamongwe) tšeo di kgathago tema phetogong ya dithekišo, tšeo di sa kgonego go laolwa ka therešo..
Lenaneo la 1 le bontšha thekišo ya korong lefaseng go tloga ka 2005, go akaretša le ditekanyetšo mabapi le tšweletšo ya korong lefaseng ka ngwaga wa 2007, tšeo di tšweleditšwego mafelelong a Feperware, gammogo le dikakanyo tša kgauswana. Tšweletšo ya korong lefaseng ka bophara ngwageng wa 2007 e akanywa go ba ditone tše dimilione tše 623,7 ka baka la koketšo ye e letetšwego ya lefelo leo le bjetšwego le poelo ye go letetšwego gore e tla ba ye e tlwaetšwego. Ge tekanyetšo ye e ka kgonthišwa, korong ye e ka bago gona ngwageng wa 2007 e ka feta ya sehla sa 2006 ka ditone tše dimilione tše 33,5 (6,7%). Ka ge go dirišwa ditone tše e ka bago dimilione tše 620 tša korong lefaseng ka ngwaga, go ka ba le korong ye fetago nyakego mmarakeng ge tekanyetšo ya ka godimo e ka kgonthišwa.
Lenaneo la 1: Tšweletšo ya korong lefaseng ka bophara (dimilione tša ditone).
Mothopo : International Grain Board.
Ka baka la ba mabaka a mabe a boso dinaga tše di fapafapanego tše bohlokwa tše di tšweletšago korong di fokoditše ditekanyetšo tša tšona tša puno ya 2007 gammalwa sehleng se, mme mafelelong a Setemere 2007 tekanyetšo ya tšweletšo ya korong e ile ya beiwa go ditone tše dimilione tše 601,4. Tekanyetšo ye e fetwa ke ya Feperware 2007 ka ditone tše dimilione tše 22,3 - se se dirile gore thekišo ya ditšhabatšhaba ya korong e namele kudu.
Krafo ya 1: Kgwedi ya kgauswikgauswi ya kontraka ya Safex (nearest contract month), le thekišo ya "free-on-board" ya korong ye e bitšwago "hard red wheat" ya Atšentina le Amerika (thekišo ke ya tone ka didolara tša Amerika).
Mothopo: International Grain Board, Safex and the Grain SA data base.
Thekišo ya korong ya Atšentina e be e le $177/tone kgweding ya Feperware 2007 mme go tloga fao e nameletše go ya go $355/tone (Krafo 1) . Ke koketšo ya $158/tone goba 89% , le ge puno ya Atšentina e ile ya oketšega gannyane go tloga ka tekanyetšo ya Feperware. Thekišo ya "free-on-board" ya korong ya "Hard Red" ya Amerika ye e tšwago tikologong ya Kolofo le yona e sepetše tsela ya mohuta woo, le ge puno ya korong kua Amerika e ile ya oketšega ka ditone tše dimilione tše 1,5 go tloga mafelelong a Feperware (Lenaneo la 1).
Ka baka la mabaka a mabe a boso kua Australia, Kanada le Kopanong ya Yuropa, puno ya korong e fokoditšwe kudu mme sephetho ya ba phokotšo ye kgolo ya korong ye e lego gona lefaseng ka 2007 -phokotšo ye e gapetše thekišo ya korong godimo mebarakeng ya ditšhabatšhaba.
Krafo ya 1 e bontšha gore thekišo ya Safex (ya kgwedi ya kgauswikgauswi), ye e ngwadilwego ka $/tone, e ile ya šala thekišo ya ditšhabatšhaba ya korong morago ngwageng wa 2007. Go tloga ka Feperware 2007 thekišo ya Safex e nameletše godimo ka palo ye e ka bago $200/tone, ye e ka bapišwago le koketšo ya $158/tone ya korong ya Atšentina le koketšo ya $143/tone ya korong ya "hard red wheat" ya Amerika.
Koketšo ya thekišo ya korong ya mo gae ye e hlagišwago ka didolara, ye e fetago koketšo ya thekišo ya ditšhabatšhaba, ke sephetho sa koketšo ya tefamorwalo ya dikepe. Ka Feperware 2007 ditshenyegelo mabapi le go thota korong ka sekepe go tšwa Atšentina go tla Afrika-Borwa e be e le tikologong ya $43/tone mme go tloga Kolofong ya Amerika e be e le $48/tone. Ka baka la go nyakega kudu ga thoto ka dikepe, ditshenyegelo di nyakile go pedifala ngwaga wo. Gonabjale tefamorwalo ya go tliša korong nageng ya rena ka sekepe go tšwa Atšentina e batametše go $73/tone, mme go tloga maemakepe a Kolofong ke $88/tone (Krafo ya 2). Ge re bea phetošetšo ya ranta/dolara go R6,85/$, go ra gore koketšo ya tefamorwalo ya sekepe ke R219/tone go tloga ka Feperware 2007.
Krafo ya 2: Tefamorwalo go tliša phahlo mono Afrika-Borwa (e hlagišwa ka US $/tone).
Mothopo : Internasional Grain Board.
Phokotšo ya tšweletšo ye e letetšwego ya korong lefaseng e kgathile tema ye bohlokwa koketšong ya thekišo ya ditšhabatšhaba ya korong, mme ka ge Afrika-Borwa e gapeleditšwe go reka karolo ye e ka bago teetharong ya korong ye e dirišwago mono dinageng tša ntle, koketšo ya thekišo ya ditšhabatšhaba ya korong e hlotše koketšo ya thekišo ya yona mo gae. Koketšo ya tefamorwalo ya dikepe le yona e hueditše thekišo ya korong ya mo gae ke ge e hlotše koketšo tekanelong ya thekontle (import parity). Koketšo ya thekišo ya ditšhabatšhaba ya korong e gatelela gape tema ye bohlokwa ye e kgathwago ke boso thekišong ya ditšweletšwa tša temo. Gomme, bjalo ka ge re tseba gabotse, go boima go kgonthiša seo tlhago e tlogo re tlišetša sona.
<fn>PulaImvula. Year.2007-12.nso.txt</fn>
Photo: Re tsebiša maloko a sehlopha sa Bothaville sa lenaneotlhabollo la balemi la Grain SA: Go tloga go la nngele re bona Jane McPherson (molaodi wa lenaneo), Willie Kotzé (molomaganyi wa dithuto le tshedimošo), Debbie Nel (mothuši ka ofising), Jenny Mathews (leloko la bolaodiphetišo: Grain SA) le Nico Vermaak (molaodi: Ditirelo tše di tlemanego, Grain SA).
Re fihlile mafelelong a paka ye nngwe gape ya matlotlo le ngwaga wa ditšhelete wa Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA. Mešomo yohle ye e phethilwego lenyaga e kgontšhitšwe ke tšhelete ye e abetšwego lenaneo le ka go se timane ke mokgahlo wa Maize Trust. Rena gammogo le bao lenaneo le le ilego la ba tšwela mohola, re nyaka go leboga mokgahlo wo, re re le ka moso!
Bjalo ka ge go diragala lehlakoreng lefe kapa lefe la tlhabologo, tšwelopele e ba gona go ya ka bokgoni bja motho, mme gantši e ka bonwa e diragala ka go nanya - batho ba bangwe ba hlaloganya ka bjako mola ba bangwe ba tšea sebaka go phetha diphetogo tšeo di nyakegago go fetela pele go tloga seemong sa gonabjale go ya go seemo se se kganyogwago.
Lenaneong la rena re šoma ka maatla go tloša balemi seemong sa bona sa gonabjale - seo se fapanago go tšwa go molemi go ya go yo mongwe - le go ba iša seemong se se kganyogwago sa go ba molemikgwebo yo a ikemelago, yo a ka kgotlelago. Merero ye e fapafapanego lenaneong le e akantšwe go thuša balemi dihlopheng tša go fapana tša bona.
Lenaneo la rena le sa laolwa go tšwa Bothaville. Popegongpeakanyo (organisational structure) ya Grain SA, lenaneo le le wela karolong ya Ditirelo tše di tlemanego, yeo e laolwago ke Mna Nico Vermaak.
Sehla sa selemo se se fetilego se bile le mathata a mmalwa ka baka la komelelo e šoro yeo e ilego ya huetša dikarolo tše kgolo tša selete sa pula ya selemo - balemi ba bangwe ba paletšwe ke go bjala le ge e ka ba pewana, ba bangwe ba bjetše eupša ba fetša ba hloka seo ba ka se bunago. Mabaka 'a ka mehla' a ile a hlagela mafelo a se makae fela. Gantši balemi ba bjala dibjalo tša bona ka tšhelete ye ba e adimilego - e ka ba pankeng goba dikgwebong tša agri (di 'Co-ops' tša kgale) - ga se balemi ba bantši bao ba ntšhago inšorense mabapi le ditshenyegelo tša pšalo (input insurance) ka ge poelo e le ye nnyane kudu tšweletšong ya dibjalo mme ba leka go fokotša ditshenyegelo ka moo go kgonegago.
Sehleng se sebe sa go swana le se se fetilego, balemi ba mmalwa ba palelwa ke go bušetša dikadimo tša bona mme ka fao ga ba kgone go adima tšhelete gape ya go bjala sehleng se sefsa. Mabapi le balemi ba ba hlabologago bao gantši ba se nago le tšhelete ye ntši, sehla sa mohuta wo o fetilego ke kotsi ye kgolo yeo ebilego e ka thibela tlhabologo ya temokgwebo.
Lenaneo la rena le le phagamego la balemi le sepela gabotse mme re šetše re rutile sehlopha se se kgethilwego sa balemi ba thuto ya rena ya mathomo ya "Agribusiness". Go ya ka lenaneo le thuto ye gammogo le mošomo wo o e latelago ke kgato ya mafelelo ya go thuša molemi go fetoga molemikgwebo. Thuto ye e akaretša tshedimošo yohle yeo e tšweletšwago dithutong tše dingwe mme nepo ya yona ke go gogela šedi ya molemi go dintlha tše bohlokwa (key performance areas) tšeo di tla mo kgontšhago go ela kgato ye nngwe le ye nngwe hloko tshepelong ya tšweletšo, ka nako ya maleba, go ya ka maemo a a nepagetšego.
Lenyaga lenaneo la rena la dithuto le tšweleditše dithuto tše mmalwa go feta mengwaga ye mengwe - dithuto tša go feta 80 go tloga mathomong a Oktoboro 2006 go fihla ka 30 Setemere 2007. Dithuto tše di dula di amogelwa gabotse, balemi ba bolela gabotse ka tšona mme ba kgopela dithuto tše dingwe gape ka mehla. Re ruta dithuto tše go tloga ka Feperware go fihla ka Nofemere ka ge dikgweding tše dingwe balemi ba swaragane le mešomo ye mentši mme ga ba na nako ya go tsenela dithuto. Dikgweding tše tša selemo re nepiša ditšhupetšo tša maitekelo, dikopano tša dihlophathuto le thušo ya molemi ka sebele. Balemiši ba bantši ba dikgoro tša temo ba tsenetše dithuto mme re kganyoga go ba thuša ka dithuto tša tirišo pakeng ye e tlago ya matlotlo - balemiši ba ba hlaela kudu bokgoni bja go diriša teori, ke go re tšeo ba ithutilego tšona, mašemong.
Re tšwela pele ka dikgašo seyalemoyeng mo diteišeneng tše nne, e lego Lesedi, Motsweding, Ligwalagwala le Umhlobo Wenene - wo e dula e le mokgwa wo mobotse wa kgokagano le balemi - e sego fela mabapi le phetišetšo ya theknolotši, eupša le go tsebiša balemi ka ga ditiro tša lenaneo la rena.
Pula-Imvula e tšwela pele - e thomile go ba wo mongwe wa merero ye e rategago lenaneong la rena mme ga re ke re lebala go itumiša ka kgatišobaka ye e feletšego. Go na le batho ba mmalwa bao ba thušago tshepetšong ya kgatišo ye - bahlankedi ba lenaneo, bahlankedi ba bangwe ba GSA, bahlankedi ba ARC-GCI kua Potchefstroom, bafetoledi bao ba gogago boima ka mehla go fetša mošomo wa bona ka nako, bahlankedi ba Infoworks (barulaganyi le baphatlalatši), bagatiši le bao ba phatlalatšago tše di gatišitšwego ka bontši (bulk-mailers) - kgwedi ye nngwe le ye nngwe! Pula-Imvula e amogelwa ka atla tše pedi mme palo ya babadi ba yona e golela godimo ka mehla - gonabjale re phatlalatša dikgatišobaka tše di fetago 16 500 ka kgwedi mme palo ye e a gola.
Re sa leboga gape thušo ye e sa kgaotšwego ya Maize Trust yeo e thekgago lenaneo la rena.
<fn>PulaImvula. Year.2010-01.nso.txt</fn>
Rena badiredi ba Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA re šegofaditšwe le gona re na le mahlatse ka ge re kgona go kgatha tema yeo re holofelago gore e ka thuša go nolofatša phetolo ya temo mono Afrika-Borwa. Rena ba Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA re ineetše go hlabolla batšweletšikgwebo ba baso bao ba kgonago le gona ba tlogo kgotlelela.
Ba ba amegilego intastering ya mabele, kudu batšweletši, ba lebane le ditlhohlo tše kgolo mo nakong ye. Re swaragane le kabagano ya naga ka bofsa (land redistribution and restitution), re swanetše go phadišana le dithekišo tša ditšhabatšhaba tša mabele, re katana le ditshenyegelo tša godimo tša dinyakwapšalo (input prices) tšeo di fetago tša ditšhabatšhaba, le gona re phela nageng ye e omilego yeo le yona e huetšwago ke phetogo ya dipaterone tša boso ka baka la thuthufatšo ya lefase. Ka kakaretšo ga re hlaele ditlhohlo, tše re di hlaelago ke ditharollo!
Re swanetše go dula re leboga lešego la rena lenaneong le - badiredi ba lona ke batho ba go loka ruri. Re thoma ka maloko a Bolaodiphethišo (Executive Management) bja Grain SA. Modulasetulo wa rena, Moh Jenny Mathews, ke motho yo a kgonago, yoo a ineetšego le gona yo a ratago go thuša ba bangwe. Lenyaga re ile ra šegofatšwa ka go ba le Mna Schalk Viljoen, yo a tšwago Kapa-Bodikela, yo a re thušitšego sehlophengtiro (working group) sa rena. Go feta fao o ile a kgethwa go ba motlatšamodulasetulo wa komiti ya rena. Re thabile kudu go dirišana le Schalk, gammogo le Mna Andries Theron, yoo le yena a tšwago Kapa-Bodikela, komiting ya rena ka ge ba tliša dikgopolo tše mpsha le tebelelo (perspective) ye nngwe mabapi le tlhabollo ya batšweletši. Re na le batho ba ba botegago kudu le gona ba ineetšego ka botlalo Sehlophengtiro sa rena: Mna Gert Pretorius wa Lichtenburg, Mna Moss Malo wa Delareyville, Mna Jabulani Zitha wa Nigel, Mna SK Makinana wa Ugie le Mna Papi Nkosi wa Hazyview.
Re thabile kudu ge Mna Karabo Peele a tlile go re thuša sehlophengtiro sa rena lenyaga. O emela Trasete ya Lehea yeo e lego molefedimogolo (major funder) wa rena. Re ile ra kgona go kgodiša Mna Dirk van Rensburg, yoo pele e bego e le leloko la bolaodiphetišo (executive management), go tšwela pele bjalo ka leloko la sehlophatiro. Dirk ke motšweletši wa kua Arlington yo a ineetšego ka botlalo le gona a amegilego kudu temong, mme re mo leboga ge a dumetše go re thuša ka lenaneotlhabollo le.
Morero wa rena o tšwetše pele mme gonabjale o na le badirediruri ba 17 le ba bangwe ba 13 bao ba šomago ka kontraka. Tekanyetšo (budget) ya lenaneo le le feletšego e ka ba R14 000 000 (dimilione tše 14) (mengwaga ya matlotlo ya merero ye e fapafapanago e fapana le ngwaga wa matlotlo wa Grain SA, ka fao palo ye ke kakanyo ya kgauswi). Kua Bothaville re na le Moh Jane McPherson (Molaodi wa Lenaneo), Dr Willie Kotzé (Setsebitsebi: Thutantšho le Tlhabollo), Mna Danie van den Berg (Setsebitsebi: Ditirelo tša Nageng), Moh Debbie Boshoff le Moh Annemarie de Beer (bathuši ka ofising).
Ngwageng wo o fetilego re ile ra nyamišwa ke go tloga ga Moh Jacinta Motloang wa ofisi ya Ladybrand, yoo a amogetšego sebaka sa borutiši kua Manyatseng, le Mna Piet Potgieter yoo a beilwego hlogo ya karolo ya tlhabollo ya batšweletši ya VKB. Re thabile kudu ka ge re kgona go dirišana ka bokgauswi le Piet Potgieter maemong a gagwe a mafsa. Re ipona bjalo ka karolo ya sehlopha se segolo se se hlabolago batšweletši ba Afrika-Borwa mme re thakgela tirišano le batho bao ba kwešišago tlhabollo go swana le rena.
Mna Jan de Villiers wa Ficksburg o dumetše go laola morero wa Trasete ya Mabele a Marega (Winter Cereals Trust project) kua Freistata-Bohlabela. Jan ke motšweletši yo a tsebalegago yo a rotšego modiro. O na le boitemogelo bja mengwaga ye mentši mabapi le tšweletšo ya korong (gare ga tše dingwe) mme o neeletša tsebo ya gagwe ka pelotšhweu go kgontšha batšweletši ba bangwe. Mna Arthur Clayton wa Sannieshof o ile a tšwela pele go arabela Morero wa Mabelethoro (Sorghum Project).
Lenaneo le ka botlalo le lefelwa ke Trasete ya Mabele, Trasete ya Lehea, Trasete ya Mabele a Marega (Winter Cereals Trust), Trasete ya Tlhabollo ya Dipeu tša Oli le Proteine (Oil and Protein Seeds Development Trust) le Trasete ya Mabelethoro. Ditrasete tše di kgatha tema ye bohlokwa kudu. Ntle le tšona go be go ka se diragale tše ntši lehlakoreng la tlhabollo ya batšweletši. Re sa boeletša go leboga kabelo ye bohlokwa ya mekgatlo ye - re e tshepiša boineelo bja rena go tlhabollo ya batšweletši.
<fn>PulaImvula. YearMaize.2008-12.nso.txt</fn>
Re fihlile mafelelong a ngwaga wo mongwe gape wa katlego mošomong wa Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA. Tšohle tše di phethilwego lenyaga re di kgonne ka thušo ye botse ya tšhelete ye e tšwago go Trasete ya Lehea (Maize Trust).
Lenaneotlhabollo la Balemi le laolwa ke Moh Jane McPherson le Mna Willie Kotzé ba Ofisikgolo ya Grain SA kua Bothaville. Go hlomilwe poso (modiro) ye nngwe gape ya "Specialist: Field Services" (Matwetwe: Ditirelo tša Naga), mme Mna Danie van den Berg o beilwe go yona. Danie o tsebja gabotse morerong wo mme o rutile ka katlego mengwaga ye meraro ye e fetilego. Mošomo wa gagwe ke go laola badiredi ba nageng - balomaganyatlhabollo ba diprofenseng. Lenaneo la 1 le bontšha badiredi ba bangwe bao ba amegilego morerong wo.
Mafelong ao kgwebotemo e iphilego maatla, re nepiša kudu batšweletši bao ba tšwetšego pele ka ge re nagana gore ge re nyaka go phethagatša malebiša a rena a "Go tšwetša pele balemikgwebo ba baso bao ba kgonago", re swanetše go thušana le batšweletši bao ba šetšego ba le tseleng ya go ba balemikgwebo, ka mokgwa wa tlhokomelo ya bonoši (individual attention). Mafelong ao temokgwebo e sa golago, re tšwela pele ka go nepiša dihlophathuto, woo e lego mokgwa wo o kgontšhago go feta ye mengwe wa go direla batšweletši ba mmalwa le go thušana le bona ka nako e tee.
Lenaneothuto la rena le dula le katologa - re oketša dithuto ka mehla mola nyakego ya tšona le yona e golela godimo ka go se kgaotše.
Re sa boeletša gape go leboga go menagane thušo ya ba "Maize Trust" ye e sa kgaotšego mabapi le lenaneo le - re leka ka maatla go laola lenaneo le ka moo go kgontšhago le go thuša batšweletši ka moo go kgontšhago, mme re tla tšwela pele go dira bjalo. Rena ba sehlopha sa tšwetšopele re thabela kudu sebaka seo re se fiwago.
<fn>PulaImvula. Yellow(maize).2011-03-14.nso.txt</fn>
Ke ka lebaka lang ge dibjalo di sehlafala dihleng tša pula ya go fetiša?
Caption: Mmu wo o khošego meetse o huetša go gola ga bontši bja dibjalo.
Mohistori wa Moisemane, H.G. Willis, o kile a bolela a re histori ya batho ke peano gare ga boithuti le kotsi. Go batšweletši ba dibjalo mafelong ao pula e nago selemo mono Afrika-Borwa, kudu bao ba dulago dikarolong tšeo di tlogago di omile (semi-arid), peano ye ke nnete ya letšatši le letšatši.
Mafelong ao go tlogago go omile, mekgwa ya go tšweletša dibjalo e beakanywa go šitiša tšhošetšo ya ka mehla, e lego komelelo. Se re se dira ka go fetola kitlano ya dibjalo (plant densities); ka go diriša bokaakang bjo bo nyakegago bja monontšha go ya ka poelo ya lebakatelele; ka mekgwa ya go lema ya go babalela meetse, kudu ka nepo ya go godiša tsenelelo; ka go bjala ka nako ye e nepagetšego le go kgetha dikhalthiba tše di phologago bakaone komelelong, bjalobjalo. Dikhalthiba tše di wela sehlophengkakaretšo sa dibjalo tše di bitšwago "mesophytes", tšeo di melago bokaone mabung a monola, eupša ao a tsenwago ke moya (aerated soils). Medu ya dibjalo tše e itlwaeditše gabotse go nyaka meetse le phepo mmung, mohlala: medu ya lehea e tsenelela mmung sebaka sa 24 mm ka letšatši mme e ka fihlela botebong bjo bo sa fetego 2 - 2,4 m bophelong bja lona, go ya ka popego ya mmu.
Pula ye e fetišago e ka šitiša go mela ga medu kudu goba ya go emiša, go swana le sehleng sa gonabjale, fao dibjalo di bjetšwego dikgweding tša Desemere le Janaware. Pula ye e nago go feta tekanyo mafelong ao a sa gamolego gabotse, e hlola kgobelo ya meetse ao a šutišago moya wo o lego mmung. Tshepelo ya mathomo ye bohlokwa ya fisiolotši (mediro ya ditho tša semela) ye e huetšwago gampe, ke go buša moya ga medu; dimela di hloka bokaakang bjo bo itšego bja moya (oksitšene) medung ya tšona. Banyakišiši ba bontšhitše boitekelong gore ge moya o hlokega ka botlalo mmung, go mela ga medu go ka emišwa lebakeng la metsotso e se mekae. Le ge go le bjalo, dimela di fapana ka moo di lwantšhago go khora meetse ga mmu. Mohlala: dimela tša mohuta wa "hydrophytes" (ke go re tše di ratago meetse) tša go swana le reise, di itlwaeditše gabotse go fenya mabaka a tlhokego ya moya mmung. Le ge go le bjalo, dimela tše ga di kgone go gola mmung wo o tsenwago ke moya wo montši, di a hwa. Medu ya dimela tša go swana le menawa (dinawa tše di omilego, soya, le tše dingwe) tše di huetšwago gabonolo ge go hlokega moya mmung, e hwa matšatši a se makae morago ga ge mmu o khorišitšwe meetse. Dibontšhi tša mathomo tša tshenyego ye e hlolwago ke go khora meetse ga mmu, di ka tšwelela morago ga iri goba tše pedi, mme tshenyego ya ruri e ka bonala morago ga diiri tše 24, kudu matšatšing ao letšatši le fišago.
Ge semela se šitišwa go buša moya, mehola ye mengwe ye bohlokwa ya sona, bjalo ka go gola le go mona meetse le phepo, le yona e a šitišwa. Le ge go na le meetse a mantši dimela ga di kgone go mona ona le phepo. Go ya ka kgato go goleng ga semela, dibontšhi tše di itšego di ba gona. Mohlala: ge go buša moya ga medu go fokotšega kgatong ya go gola (vegetative stage) ga lehea, go mona meetse go tla fokotšega ka go lekanyetša, seo se huetšago go mona phepo. Mabakeng a mohuta wo sebontšhi seo se bago molaleng ke go sehlafala ga matlakala (chlorosis) ka baka la go fokotšega ga setalafatši (klorofile). Se se hlolwa kudu ke tlhaelo ya naetrotšene semeleng, le ge fosforo, potassiamo le dielemente tše dingwe tša phepo di hlaela le tšona. Ka nako ye semela se tla šutiša naetrotšene go tloga go matlakala a a godilego go ya go a mafsa ka nepo ya go tšwetša pele go gola ga sona. Ge go khora meetse ga mmu go sa kgaotše, mahlogedi a a fokotšega mme sephetho ya ba tahlego ya poelo.
<fn>Random.9780636072664T.WP.txt</fn>
nadine: Ga ke tsebe gore o tla e kwesiša na. E mabapi le mokgatlo wo Lesoso le Mogale ba welago go wona.
MogaLe: Ga se ka realo. Ke temošo fela ya gore go re tokologo ya rena e tle e tielele, baetapele ba rena ba swanetše go ba ba go botega le go rata mošomo wa bona gore ba se lebale maikarabelo a bona setšhabeng.
MaShadi: (Ka go tšhoga) Ga..ga.. ga ke tsebe, mohlomphegi Mogale.
MogaLe: Sa pele, tlogela go ba bitša ka lebitšo leo la thogako.
LeSoSo: Gape nnete ga e bolaye. Bobotse bja gago, bo bonega botebotebong bja pelo ya ka.
MaiTe: Bjale ke a kwešiša.
nkeLe: Ke a tseba eupša ke a tlabega.
MaiTe: Wena o be o kgolwa sona seo?
LeSoSo: (Ka go galefa) O ra mathata a eng wena monna?
MogaLe: Ee. Gape ke na le melato e mentši go tšwa pankeng yeo ke e emelago, yeo ba sekago Lesoso tšhelete.
TokoLogo: Ba na le ona. Akere le wena o a tseba gore ge selo ba ka dio re ke sa lekgowa, re se kitimela bjang?
LeSoSo: O ra ge go pala eng, monna?
Max: Batho re difilosofara ka moka. Re be re bo fišitše bjalo ka kgomo ya lefiša, ka lebaka la gore ge re swanetše go ya meetseng ra itebelela borena ka go ona re iketlile, rena re emiša dihlogo ra šetša tšeo di tlago le batšweledi ba nametše dikgomo tša makaba. Ra napa ra tšewa ke melodi ya makaba ra ya le naga. Ke moo re sa tsebego bao re lego bona.
SeBaTa: Ya gago e reng?
MogaLe: (O a hlonama) Gabotse, ge ke be ke go bitša mo kantorong ya ka, ke be ke nyaka gore re bolele ka Comrade Lesoso.
MogaLe: Go lekane, Nkele. Ke tseba go feta lena ka batho ba bašweu. Ye ga se nako ya go šupana ka menwana ya semerafe. Ke nako ya go loga maano a gore re ka phedišana bjang le makgowa. Re a hlokana rena le bona gore tokologo ye ya rena e tle e tsebalege. Seo ke se nna ke bego ke se lwela ge ke le tlogela le mmagolena le sa le masea gomme ke bea bophelo bja ka kotsing go lwantšha kgethologanyo go tšwa dinageng tša ka ntle.
MogaLe: (Ka pefelo) Moisa yo Lesoso ke lesoosoo eye! Ka mo o robetše le ngwanaka ebile o a nkepa! Ke tla mo lokiša. Gabotse o be a rata gore le dire eng ka nna?
MaiTe: Tlala yona ga re e tsebe ge e sa le a boa. Eupša tatago o gopolela batho ba ka ntle go feta rena ba ka gae.
MaShadi: Na o monna wa mohuta mang monna wa batho Akere ke go boditše gore ke nyetšwe?
MogaLe: Ke ile ka šišinya leina la gago go morena Sebata bjalo ka yo mongwe wa batho bao maina a bona a ka bewago lenaneong la bao ba ka kgethwago go emela mokgatlo.
CheriSe: Nka se kgone go hlwa ke sa dula hle!
LeSoSo: Go fela go eba bjalo, re hlwa re di bona.
SeBaTa: E le gore gabotse o mpoletša'ng tšona tše o mpotšago tšona?
LeSoSo: Go ka se dio pala. Go padile eng gabotse?
SeBaTa: Go etša o tseba o le kgoši gomme ka moswane ge o tsoga wa ikhwetša o le molata.
MogaLe: (Ka go gatelela) Nadine, ge o bona motho a go hlompha kudu, o tsebe gore o a go tšhoga.
raMonna: Bjale o fetšwa ke eng maatla, thaka?
TokoLogo: Ga o bolele selo Nkele. Ka moka re tseba ka moo tate a re šomelago ka maatla ka gona.
SeBaTa: Seo ga se re gore re ba tshepe kudu.
CheriSe: Yo a bego e ke o leka go ntheeletša ke tatagwe. Mokgalabje wa Modimo! Dipolelo tša gagwe tša dio etša lepapate la go porotla lesoding la go bofagana moo go sego nonyana, phoofotšwana goba eng seo se ka le kwago. Mokgekolo wa gagwe le barwedi ke digadi tša go se nyake le go kwa le ge e ka ba eng seo a se bolelago.
LeSoSo: Ba a rereša. Karolo ya go lapiša kudu ke ya go boela bathong o eya go kwa dillo tša bona gomme o bušetša dipoelo komiting.
riva: Ke a go nyatša ge ke botšiša ka seo re se kwanetšego mengwaga e meraro ya go feta?
MogaLe: O leka go ntlhoka gore ke go tie, akere?
SeBaTa: Ke ba bantši. Bohle bao ba go tsebago ba le šišintše. Bao ba bego ba go lebetše, ba rile go bona seswantšho sa gago ba go gopola ka moo o bego o le moetapele wa mmakgonthe.
LeSoSo: (O sega ka go ntšela) Gabotse ga ke tsebe gore ke thome kae.
LeSoSo: (O a galefa) Aowa Mogale, hleng e ke o nyaka go nkgapeletša tumelo ya gago ka basadi?
LeSoSo: Motho yo ga se mosadi wa ka.
MogaLe: Aowa thaka. O ra gore o paletšwe le ke go dio romela molaetša Gape le ba bookelo ba be ba ka se gane go ba leletša mogala ge o be o ba kgopetše?
MaiTe: Ijoo nna mma wee! (O swara hlogo) Gape o fo feta Tokologo ka ngwaga o tee. E sa le leseasea. Na ngwana yoo o nyaka go go bontšha eng mosadi wa batho?
SeBaTa: Go bolela o a bolela eupša nna ga ke tsebe gore taba ye ya gago ke e thome bjang. Gape motho o kgonwa ke bao a tšwago kgole le bona. Polawa ke mong ga e na lebelo. Ke sa gopola gore wena ke wena o nnoši o ka kgonago go mmea fase wa mo eletša.
Max: O šoma gabotse ke a bona. O apare gabotse bjalo?
MogaLe: (O bolela a šetše a fihlile thoko ga bolao) Dumela, mogwera!
TokoLogo: Kgane tate o ba dirile eng ka gore o itiretše kgwebo ya gagwe yeo a bego a e sepediša ntle le go hula goba go hlokofatša motho yo mongwe?
Max: O a rereša. Ke sa gagwe. Ba kopanetša Lesoso.
MogaLe: (Ka lethabo le go elelwa) Oo! Leina la gagwe la nnete ke Mvelile. Mogwera wa ka wa potego! Ke bile le yena Soviet Union lebaka le letelele. Le hlakana le yena kae?
nadine: Ga ke kgolwe seo.
MogaLe: Go tseba mang Ga se ona maatla Mohlomongwe o be o ipona o le poo gomme o nyaka go gotla?
Max: Ba hweditše tatago a lefela makgetho a gagwe gabotse.
CheriSe: Ke moratho wa Alfonso wa mengwaga ye lesometshela.
MogaLe: Ga se sa go tshwenya kudu. O be a dio nkgopotša ka molato wo ke swanetšego go o sekela motho. Nna ke be ke šetše ke o lebetše. E re ke tloge e sa le nako ka ge ke sa ya go swara dithekisi.
MaiTe: Afa o boletše le yena gabotse?
LeSoSo: (O fetoga sefahlego) Ao, mogwera. Taba pelong, mola e le nna ke lego bohlokong bjoo ga bjale o bo tlošitšego ka ditaba tše dibotse tše o ntletšego natšo?
Max: Nka se thome taba ye kaalo. Le gona e be e se gona a thoma go fata tatago.
SeBaTa: O ra bjang?
nadine: Taba ga se ye telele kudu.
LeSoSo: (O laela lekgarebe ka seatla gore le široge go bona gomme le itata ka toulo la leba ka ngwakong) E le gore o bewa ke eng mo Goba o tletše go ntsheela gore o kgone go ya go botša moratiwa wa gago Nadine le modingwana wa gago Mogale?
LeSoSo: Comrade Malesa Ke mang yoo?
LeSoSo: (Ka go kwa bohloko le go thaba di kopane.) Eiš! Ke ithonkgile. Mogale! Ga ke kgolwe! O reng Nna Lesoso Ke dira eng Aowa Mogale, mogwera. Hlaboša hle! Kgonthišiša hle! Nkgonthišišetše seo?
LeSoSo: Go rekišwa dišere, thaka. Go ya le gore o na le bokae, o laolwa ke gore tšhelete go nyakega ya go thoma ka bokae.
LeSoSo: (O bolela ka boleta le go reteletša) Selwana sa ka se boreletšana o re ke tle ke go tšee neng gape go tla go ithabiša le nna mo paradeising ya ka?
Max: Eiš! Mošemane wa gae, ke kwa bohloko ge ke gopola tatago.
SeBaTa: Bjale ka gore o tlamega go kopana le yena kgafetšakgafetša, o mo kgona bjang?
SeBaTa: (O a hlonama) O ra gore o na le nnete ya gore a ka se sa emela bodulasetulo dikgethong?
SeBaTa: (Ka go tlabega) Kgane o bjang moisa yoo?
nadine: Nna ke nagana gore ge re le temokrasing re amogela moetapele yoo batho ba mo ratago.
MogaLe: O a rereša. Gabotse, ntle le kgobalo ya gago, go na le dilo tše pedi tšeo e bego e le sebaka ke nyaka go go bona mabapi le tšona.
MogaLe: (O myemyela a eya go yena gomme o mo swara ka seatla go dumediša) Ke fihlile, Nadine.
MogaLe: (Ka boleta, ebile a swara Lesoso gore a se ikgobatše) Gabotse, Lesoso.
TokoLogo: Ba re tate ke yo bjalo?
Max: Ke lebaka leo ke khukhunnego ka tla mo go wena.
TokoLogo: Eupša tate ke lena le lwetšego tokologo. Ka gona le swanetše go gopola moo le tšwago?
MaiTe: Bjale o ba boditše ka bana bao ba Lesoso?
riva: Kudukudu ge o ka lemoga gore polasa ye e ka go direla bokae ka ngwaga.
LeSoSo: A ba tle ka pela o tloge!
MogaLe: (Ka go makala) Le nna?
Max: Ke nyaka o botše tatago gore Lesoso ke yena a mmaketšego mathata ao a lego ka go ona.
MogaLe: Nnete gona, ba bangwe ba tletše tšona tše tša bosawane fela.
MaiTe: Sesi Cherise, gape ga go monna yo bonolo bjalo ka Lesoso.
MaiTe: Wena Mogale, tlogela ngwana yo a bolele seo a nyakago go se bolela.
LeSoSo: (Ka makoko) O e bone bjang polasa ye ya ka ge re be re thetha le yona, Mogale?
MaiTe: Bjale ke mmotše eng ge a fihlile?
MaShadi: (Ka go tšhoga) Nna ke tlabilwe ke ge ke bona mangwalo a go tšwa go boramelao ba bangwe ba re ba nyaka ditšhelete tša batho bao o bego o ba emetše.
MaShadi: Bjale o nyaka'ng fa?
aLFonSo: Seo ke a se bona efela ke nyaka tate.
MogaLe: O ka realo leboelela. Ke seo ke naganago gore ke a se bakišwa, kudu ka gore nna kgopolo ya ka e feletše bathong ba go hlaka. Ke bitšwa motho wa batho efela wa go se nyakege. Ke nyakega ge ba nyaka go ntšhomiša go thopa dipelo tša batho go dira tšeo di sa holego batho ka selo.
LeSoSo: Šelele, la go apara marokgo a makopana.
Max: Ga ke kgolwe. Gape ka mahlo le nna ke dio bona gore kua lekaleng la gešo go na le batho ba bantši ba go rutega bao ba botegago go feta nna.
TokoLogo: (Ka go befelwa) Nkele ga a kwe. O nyaka go bethwa motho yola mme.
raMonna: (O a sega) Gape ge nka tlogela go ba senatla go tla etša ge ke tlogetše go ba Ramonna. Bjale Ramonna e tla šala e le mang?
LekgareBe: Hai! Nna go a mbora, o a tseba. Ke dio ba ke se na maano a go tla go dula disapapong.
LeSoSo: Bophelo ke tšhelete le kgale. O a lebala gore le wena o be o fela o mpotša gore Maite o a go fetogela nakong ya ge o sa hloka.
MogaLe: Aowa, morena Sebata! Kgane ga o mogolo wa rena.
MaShadi: Eya pankeng o ye go botšiša gore go hlagile eng.
nadine: Ke a go tshepiša hle. (Mogale o leba mojako. Ge a šetše a butše lebati ka go elelwa le go goelela) Aa, morena Mogale!
MogaLe: Gona ntshwarele ge. E le gore gabotse go diregile eng?
LeSoSo: Gape taba ye ya gore Mogale o nyaka go tšea botonakgolo bja porofense ga e ntloge pelong.
MogaLe: Nkele o reng a dio tsena ka ngwakong bjalo ka sesasedi Gona diaparo tše a di aperego, o di reketšwe ke mang?
MogaLe: Bjang ka gore tokologo še?
SeBaTa: Ka mehla motho wa maikarabelo o gopola bjalo ka boyena.
MogaLe: Ga ke dumele bjalo.
raMonna: Ka digatišamantšu tšeo o rego ke tša go amana le ditshepišo tša dithentara, o re re dire eng?
MaiTe: Hleng batho ba mo rata Go ra gore ba a mo kwešiša?
SeBaTa: Kgane wena o ba gapeleditše bjang monna?
SeBaTa: Mohlomongwe o dirwa ke gore ga o ke o dula komiting ya khuduthamaga. Nkgolwe! Ga ke belaele selo. Re tloga re tseba moo re yago. Re na le banna bao ba kilego ba fiwa maikarabelo a go šetša gore dinaga tšeo di kilego tša bapala ka tokologo di be di dirile diphošo ge di etla kae.
LeSoSo: Ke ra bjalo. Ga a lebelele Afrika Borwa e le naga ya go agišana le tše dingwe kontinenteng ya Afrika, yeo le yona e amanago le tše dingwe dikontinente go bopa lefase leo le swanetšego go šomišana go fediša mathata a lona. Yena o bona lefase le felela go batho ba Afrika Borwa le mathata, mmogo le dillo tša bona. Ke tšeo a lebeletšego go di fediša.
nadine: Gabotse ga ke sa tlile go bolela ka tša lerato. Nnete gona bjalo ka motho ke be ke nyaka gore ntate Mogale a dio nkgothatsa. Eupša go na le tabataba yeo ke tlilego ka yona.
MaiTe: (Ka maseme) Le tsebane bjang wena le yena?
TokoLogo: Hei! O a ntlaba, bra Max. Kgane ke molato go kopana le tate?
LeSoSo: (O bolela a leka go gapela Mogale thoko ga fao Mashadi a khutilego) A re ye ka madulong a go ikgetha gore ke go laetše ge o amogelegile.
MogaLe: Wa tloga wa humana eng?
SeBaTa: (Ka go kekeretša) Rere...re. Gabotse re kgopela gore..eh.. gore o gomiše molato wa gago kgahlanong le Lesoso ge a dirile gore kgwebo ya gago e we.
LeSoSo: Seo ga se selo. Boetapele ga se gore motho o na le mosadi.
LeSoSo: Mashadi, Mogale o go tshepa go fihla kae?
TokoLogo: Akere nna ke dio mo tseba matšatši a?
CheriSe: Ke botšišitše bao ba go tsebago go ba go fihla ke go hwetša bjalo ka ge o mpona. Kgane ke molato ge ke dirile seo?
MogaLe: Ke bonala ke babja, thaka?
TokoLogo: Ga o tsebe selo wena! Sa gago e dio ba go bolelela soding. O šetše a kgobokeditše batho neng, gona a ithutile mokgwa wa kgwebo neng?
nadine: Gona garetse!
riva: Bjale, ke be ke re ke le botše gore Lesoso ke yena a ilego a tla go nna, nakong ya ge ke šetše ke boditšwe gore polasa e lenaneong. A napa a nkgopela gore nna ke mo adimiše polasa yeo gomme yena o tla bona gore e tšwa lenaneong. Ke ile ka kwana le yena ka ge a ntshepišitše diranta tše dikete tse lekgolo, le go ntefa tšhelete ya kadimišo ya mengwaga e lesome ka kgwedi.
TokoLogo: O re ke a aketša (O tsentšha seatla ka morabeng gomme o boa le sephuthelwana) Ke eng se?
SeBaTa: O a rereša, eupša o ra gore go se be le bao ba tšeago maemo a mmušo?
Ke mosegare toropong.
SeBaTa: O ra gore ga a bone gore wena tebelelo ya gago ya dipolotiki e phatlaletše?
Ke mathapama ka ga Mogale. Mogale, Maite, Nkele le Ramonna ba dutše tafoleng ba ja dijo tša mantšiboa. Ge ba sa ja Nkele o a emelela o ya ka tshwamare.
MogaLe: Seo ke se lemoga gabotse.
MogaLe: Re be re le lekgotleng la tšhoganyetšo maabane.
raMonna: O hloma bjang?
LeSoSo: (Ka go tenega) O mo iša kae Nna o se mo tliše mo go nna?
MaiTe: (O fetola sefahlego) O se ke wa mpotšiša ka motho yoo.
LeSoSo: (O a sega) Gona e re ke bone.(O lebelela hlakeng ya ntlo go laetša go nagana) O hlatlošitšwe mošomong.
MaiTe: Gape Mogale ke a mo tseba, ke monna wa ka. Sa mathomo ge a eba le mogwera o rata go tseba moo a dulago. O re seo se mo laetša gabotse gore motho yoo o na le maikarabelo a makaakang. Gona o be a ka se rate bjang go tseba legae la mogwera wa gagwe wa hlogo ya kgomo?
Max: E re ke go nyetlele. Nna ka gore ke nna ke phelago ngwakong wa Lesoso, ke bona makgotla ohle ao go ona go bolelwago batho ba go swana le tatago. Ke kgona le go kwa tšeo ba di bolelago ka ge ke ba fepa ka dijo le dino. Ga ba ntšhetše, ba re kgane ke seota sa setholo ka ge nna ke se ka ka ka latišiša mahumo bjalo ka bona. Motho ge a na le sa gagwe, kudu se se sa mo lebana, o atiša go nagana gore ge motho a bonala a hlaka, ke gore ga se a hlalefa ebile ga a tsebe selo goba go kwešiša seo yena a se kwešišago.
MaiTe: (O fahlogela Cherise gomme o mo tsepelela ka mahlo) Tsena!
Max: E be e se ye kgolo ka tsela yeo.
CheriSe: Ke mo tsebela gona Angola.
nkeLe: (O bolela a khupeditše mogala gore moletšamogala a se kwe seo a se bolelago) O re ke yena morena Sebata.
MogaLe: Ee. O tla realo ka gore o lebetše ka mo tatago a bego a humile ka gona, gomme dikgaetšedi tša gago di lemetše ka lebaka la go se godišwe bjalo ka bana ba bangwe. O a lebala gore bana ba tšeela phadišano godimo, le gore ge ba gola ba phala bangwe, ba rata go eba bjalo go ya go ile, mola ba sa lemoge gore tšeo ba di kgantšhago ga se tša bona. Ba tla ba ba sa tsebe le go itirela mohla ba gotše. Ditšwammeleng di a baba. Bjale ge o lema bana ka dilo tšeo ba sa di šomelago, ba tla di kwela bohloko bjang Kgopolo ya ngwana ga se ya felela! E nyaka go kobollwa ke motho yo mogolo neng le neng. Ga go na ngwana wa lehono le ngwana wa kgale. Ngwana ke ngwana. Bana bohle ba rata go direga seo se ba thabišago lehono, ba sa rate go tseba gore se tlile bjang. Ke rena re swanetšego go ba kobolla. Patla ge e kobegile e kobollwa ka mollo. O ra gore mong ge a e fiša ga a e rate O a e rata eupša o a tseba gore go tloga mollong e ka se sa kobega gape. E tla napa ya mo thuša go ya go ile, gammogo le ba bangwe bao ba nyakago thušo ya yona; ya napa ya retega. Ge patla e kobegile gomme e sa tsentšhwe mollong gore e kobolloge, e tla kobega go ya go ile?
TokoLogo: (Ka go tšhoga) Bra Max! O reng o ntšhoša?
MogaLe: O monna, ke ka moo ke rego ipolelele.
CheriSe: (O a emelela) Go ka se kgonege. Ke swanetše go lala ke sepetše lehono.
LeSoSo: (Ka go tšhoga) O reng O a rereša monna?
MaiTe: Lesoso! Lesoso ka moka wa ministara palamenteng ya setšhaba?
LeSoSo: Le ge go le bjalo, o kotsi ka gore o bohlale ebile o tseba tšohle ka mokgatlo le maikemišetšo a wona ao re bilego re a gašago bathong ge re nyaka go ba kalatša gore ba re kgethe.
MogaLe: Segwera sa ntshe e ke se swanela go tia ge e le nna ke swanetšego go itefeletša. Na morena Sebata, ga se wena ke kilego ka re ge ke go roma gore o ye o botše Lesoso a tlogele mekgwa ya gagwe, wa mpotša gore ke nna ke swanetšego go ya go yena?
LeSoSo: (O ponya mahlo ka dihlong) Eiš! Mogale, le ge ke sa nyake go kwa gore go hlagile eng, mpotše hle!
MaiTe: Kgane ga se wena o rego o nyaka go ntia?
Max: Tatago ke monnanna. Ga a kgethe batho; o šoma ka maatla e bile o na le nnete.
MaiTe: Go tseba mang?
LeSoSo: (Ka go nyamoga) Ge ke rata.
Max: Ge le sa fele pelo le ka mo emela. O nteleditše mogala metsotso e masometharo ya go feta, a re o tseleng.
MaiTe: (Ka go tlalelwa) Wena Nkele, o tšwa kae o se wa ka wa boa ka gae ge sekolo se etšwa (Tokologo o mo fošetša Nkele sofeng?
Weithara: Ke nna yo.
raMonna: Gape ke kwele Maite a re o a babja.
MogaLe: Ke Alfonso, morwa wa gago. Lesoso o eme thwii a tlabegile gomme a lebeletše Alfonso. Alfonso o phula sello gomme o ithekga ka Mogale.
nadine: Le tšhelete ye e amegago mošomong o bjalo e ka se be tšheletenyana. Go ba ke a foša?
MogaLe: Bjale go tlile bjang gore mong a go rekišetše yona ka tšhelete ya tlase bjalo?
LeSoSo: Batswadi ba gago ba tla reng?
Max: Bjale ke a tlabega. Gape nna ke be ke re kgane felo mo re be re lwela gore rena ba go hloka re tle re hlokomelane gomme re phedišane.
raMonna: Lesoso o tseba ka taba yeo?
MaShadi: Morena, gape le a ntlaba bjale.
MogaLe: O ra gore ga o sa elelwa selo, Lesoso?
CheriSe: (O tabogela godimo ka pefelo) O reng Ga ke mosadi wa gago O ra gore nka dio tšama ke phaila, ke phatša mellwane le maswiswi ke go nyaka etšwe o se selo le nna, Lesoso?
CheriSe: (Ka sefahlego sa go thola) Ee, ke nna.
raMonna: Aowa, Mogale! O ka bolela bjang bjalo mola ke le gona?
LeSoSo: (Ka go makala) A ntshwenya ka eng?
CheriSe: Mogale le yena ke hlatse ya ka. O be a le gona ge re nyalana pele ga moruti.
LeSoSo: Ke go kwele kgale moes. Ke ka moo o rego ga o bewe felo. Wena o re kgane go na le wa geno yo a tlilego go go direla bjalo ka kgopolo yeo ya gago ya bokomonisi.
LeSoSo: O ra gore o tseba tšohle ka ditšhelete tša gagwe?
riva: Akere mmušo o leka go tsoša bathobaso kgwebong ka go lebelela bona pele ge go fiwa dithentara?
LeSoSo: O setlatla sa mohuta mang na Mogale yo o bolelago ka yena o mo tsebile ka nna. Ke mogwera wa ka. O nagana gore a ka ema le wena a tlogela nna?
LeSoSo: (O bolela a eya go kopana le Mogale le Alfonso, ka myemyelo ya go gapeletša) Dumela, Mogale! O reng o dio re šwahlela?
MogaLe: E le gore molato ke eng?
TokoLogo: (Ka go tiiša) Hai! Ke thoma go kgolwa ge tate a re ge o nyaka gore dilo tša gago di sepele gabotse o se nyake thekgo ya basadi.
Ke mosegare ka kantorong ya Mogale.
MogaLe: Ga se ka tlela tšeo.
MogaLe: (Ka go imelwa) Hei, Lesoso. Ditaba tša gago di ntlala dimpa ka ge ke se ka ka ka gopola gore ge re be re lwela tokologo, nepokgolo e be e le go tla go ba bahumi.
MaiTe: (O latela Nkele) O thomile gape, tatagwe.
SeBaTa: Kotse, o thwetše bašomi ba bakae ka palo?
LeSoSo: Gape ge o le mo maemong a rena, o swanetše go bea polelo ka mo o ka rego ge ba botšološiša, wa kgona go rarela ka yona polelo yeo gomme wa šala o sa kwala.
MogaLe: Ke lemoga seo gabotse.
Max: Le wena o a bona ka mahlo. Gape polasa ye e laetša gore ge e be e sa swerwe ke wena e be e na le diphoofolo tša mehutahuta.
LeSoSo: (Ka lentšu la go ganelela) Agee, Nadine rato!
MaiTe: O a rereša.
aLFonSo: (O a sega) Tatago o theeletša mmino?
LeSoSo: O ra bjang ka gore o be o eme mmileng, le gona o dio tla sefatanageng sa ka wa ba wa namela re se ra hlwa re apišana?
raMonna: (Ka go bapala) O ka itshola mola o be o tsene ditšheleteng tša Bathobaso, etšwe o le mothomošweu O swanetše go thaba?
LeSoSo: A ka se ke. O itira lengeloi yoo. (O fetola mmolelo) Eupša a re tlogele tšeo re tsene leanong.
riva: Gabotse ke feditše le pelo gore nka se sa leta mengwaga yeo e šetšego pele polasa ya Myliefling e ka boa go nna. Ke rata gore mmušo o tsebe ka manyofonyofo ao Lesoso le moemedi wa komišene ya go bušetša dinaga go beng ba a dirilego. Ge ba utolotšwe gomme naga e boetše go nna, ke nyaka go e fa beng ba yona ntle le gore ke nyake tšhelete go tšwa go komišene. Ke tla ba ka ba thuša go e tsošološa ka gore Lesoso o e bolaile gomme ba itemele. Ke ka moo ke tla bago ke kgopela tshwarelo ya tšohle tšeo bagešo ba di dirilego bathobaso, mmogo le nna.
Max: Seo ke se bona gabotse.
nadine: Ke tla ba wa gago bošegong bja lehono. Wa dira tšohle tše o nyakago ka nna.
SeBaTa: Ke le kwela bohloko. Ešitang le nna ke yago Kapa ge ke biditšwe fela, leeto la sefofane le šetše le ntakaletša.
Max: O gona monna. Akere palamente e sa tswaletšwe?
MaiTe: Nkele, batho bao ba gago o ba tsebela kae Ga a fetole, o dio nyamoga?
MogaLe: O ra go etša neng O nyaka gore ke etše ge ke be ke sa go etela ka ga geno, re sa le lekgarebe le lesogana?
MogaLe: Eupša ga ke kgolwe ke na le maikarabelo a go ka etelela mokgatlo pele.
CheriSe: Nna ke Cherise Silva. Ga gešo ke Angola.
raMonna: Mohlomongwe go dio ba go diragetše bjalo.
Mogale: Ke sefe seo?
Max: Go bjalo, bra Les.
LeSoSo: (Ka go swaswa) O re mmileng Ga o re lefaufaung?
SeBaTa: (Ka go gakala) O nyaka go mpotša gore baetapele ba rena ga ba tsebe batho ba bona?
LeSoSo: (Ka go tšhoga) Eya! Kganthe ge a re go na le batho bao ba e bakago, o ra setšhaba sa geno?
MaiTe: Wa tloga o go hwetša?
SeBaTa: (O mo tsena ganong. Ka go tšhoga) Aowa, monna Mogale! Ke a go rapela hle! Se realo.
Max: (Ka boikokobetšo) Tshwarelo! Ke bone ge ba ntaeletša ka dio re kgane ba a tseba gore o noši.
TokoLogo: Ke a leboga. Ke tlo mmotša. (O fahlogela maemo a sefahlego sa Max) Ao, bra Max! Go hloma bjang bjale?
MogaLe: Ga go bjalo.
riva: Sa pele, ke na le ditheipi ka moka tša makgotla ao ke a swerego le Lesoso le batho bao a ntsebišitšego bona.
TokoLogo: (Ka mafolofolo le lethabo) Dumelang, ka moka!
nadine: Lesoso o ntlhanametše, ga a sa nyaka le go bonana le nna.
MaiTe: Hono re tla felela kae ge le bona batho ba Modimo?
MaiTe: Aowa! O ntlabela lefela. O botšiša nna O reng o sa botšiše yena?
SeBaTa: O ra lefe?
TokoLogo: Tshwarelo, tate.
LeSoSo: (Ka go okobala le go tšhoga) Ao, Mogale. Oo... o, o ra gore Nadine o go boditše tšona tšeo?
Max: Tokologo, ke nyaka go go roma go tatago.
MogaLe: (Ka go makala) Taba ya go fetša dibeke tše pedi e diregile?
Ke mantšiboa ka ga Mogale.
TokoLogo: Tate, modulasetulo?
nadine: Garetse! Bjale o ra gore ditaba tša fao mokgatlong di ka tsena ka pankeng Gape panka ga e tsebane le ditaba tša dipolotiki?
Max: Ee. Re nyakana le monna wa ka mo.
Max: (Ka go ithapeletša) Nna ga ke tsebe, boss Les.
MogaLe: Ke tla leka le ge nna ke sa bone go le kgatelelo go hlompha motho yo a mphetago ka mengwaga.
LeSoSo: (Sesego se sa šaletše go yena) O ka bušeletša, Sebata. Gape moisa yola o bothata bjalo ka sesele.
LeSoSo: O ra gore ga ke tsebe gore ke go swere tšhelete?
CheriSe: (Ka makalo) Aa! O reng?
LekgareBe: Nkatle pele ke go botša. (Ba a atlana) Ke ka lebaka la gore ke go laeditšwe ditorong bošego ge ke robetše. Goba ke lebelega bjalo ka motho wa go rekiša mmele wa gagwe?
MaiTe: (Ka go imelwa) Hai! Go bolela nnete ngwanaka, taba ya tatago le nna ga e sa ntsena gabotse. Ke mmoditše gantši gore a leke go šoma le ramolao wa go ikema gore a kgone go mo fa mašeleng a go mo phediša, efela yena o ganeletše gore o tla ipulela dikantoro tša gagwe.
MogaLe: (Ka boleta) Nkele, ngwanenyana wa ka! (Ga a arabe) Nkele!
SeBaTa: Ke mang yoo?
LekgareBe: Ijoo! Nka thaba kudu.
LeSoSo: O reng Bokomonisi ke kgopolo mošaa! Bophelo ke bophelo. Ga re phele kgopolo, re phela bophelo?
nadine: Ga se a ka a go hlalosetša gore bohlatse bja lebaka le kaalo ge motho a bo nyaka bo swanetše go kgopelwa go tšwa kantorongkgolo ya rena?
MogaLe: Ke gore ke be ke swanetše go thuša bao ba bego ba šetše ba thomile go lwela tokologo. Gomme ge re e hweditše, ke tle ke kgone go thuša batho ba gešo go tšwa mohlakong wo ba lego go wona.
Max: O re ke ra bjang Hleng wena o sa ipoelele bošoleng ka gore o na le mangwalo a go fofiša difofane?
CheriSe: Lesoso! Lesoso!
nadine: Ke sa bušeletša ke re ke go thuše bjang?
raMonna: Ge o realo ke a mo lemoga, le ge re se ra ka ra kopana. (O a emelela gomme o iša seatla go Riva) Dumela, morena Riva.
LeSoSo: Bjalo ka ge o mpona.
raMonna: O ka botšiša gape. Nna ke ile ka ba ka ya dikolong tša kgauswi go botšiša gore bana ba reng ba se sa swana le ba nako ya rena.
aLFonSo: O ra gore Ga ke kgolwe. Ga a laetše a rata go ipha nako ya go ba le nna?
MogaLe: (Ka go kgaroga le go se kgolwe) O realo?
SeBaTa: O ra yola wa go bina a fela a re gerula?
MogaLe: Lekang ba bangwe hle!
raMonna: (O tšea madulo) Dumela, thaka!
nadine: Aowa, morena Mogale! Akere o a tseba gore nna ke molaodipharephare wa tikologo ya rena Nka se tsebe ka mathata ao a hlagilego lekaleng leo o beago tšhelete ya gago go lona?
MaiTe: Batho ba Modimo! Ba hloka le go go botša bodulo bja gagwe?
raMonna: Bjale, o tshwenywa ke eng?
MogaLe: Ge ke reng?
nadine: Kamaka gore nkabe ke go swaretše dife lehono.
MogaLe: Ramonna, ga ke galale segwera sa rena, eupša o a tseba gore ga ke nyake go go gogela mo ditabeng tša ka.
MogaLe: Ga ke go gapeletše. Ke dio ba ke tlabja ke gore o fetogile neng ka gore ke wena o bego o ntoutela ka mo o tla rego mohla tokologo e tlile wa dula le mosadi le bana ba gago ka lethabo. Goba o bona e ke a ka lemala ge a ka abagana tšhelete yeo ya gago le wena?
MogaLe: (O sega go se nene) Nna Ga ke na kgahlego ya go kgethwa?
LeSoSo: Ke dife?
LeSoSo: Se fele pelo monna, dilo di tla loka.
MogaLe: Wena o thomile ka bokae?
LeSoSo: (Ka go nyama) Mogale, ga ke kgolwe seo o nyakago go se bolela. O ra gore nka tla ka swana le bona nna, ka lebelela go ikhola le go hula mmušo gore ke hume?
MogaLe: Ke ra gore motho yo mofsa e dio ba yo mofsa kae le kae. Ka mehla o nyaka motho yo mogolo go mo gopotša maikarabelo a gagwe le gore a se tšewe ke matladima a dikgopolo tša bofsa, gomme a lebala maikarabelo le balatedi ba gagwe.
nadine: Lesoso, motho yo wa gago a a tšwe ka mo ga ka goba o tloge le yena. Ga ke sa nyaka go kwa ditaba tša lena go feta fa.
SeBaTa: Tla re tlogele tšeo, o mpotše gore leano la gago le bjang.
CheriSe: (O bolela a phumola megokgo) Ga go ka mo re ka mmonago, ntle le ge yena a ka tla ka gae.
TokoLogo: Ke re kgane ke ba bantši, bra Max.
SeBaTa: Go bjalo.
MogaLe: Eupša ke boaboile lekaleng leo ke pankago go lona gomme ba mpotša gore bona ga ba kgone go ka nyakolla bohlatse bja dikgwedi tša go feta tše tharo lenaneong la bona.
SeBaTa: (O kgona senko lebakanyana. Morago o emiša hlogo o lebelela Mogale lebaka le letelele ntle le polelo. O swara hlogo, a buša a lebelela Mogale gape) Comrade Mogale!
MogaLe: Re phetše, bjale ka ge le mpona.
MogaLe: Go a kgonega, Nkele Motho a dio go hloya e le ngwana wa mmago?
SeBaTa: O mahlatse, monna.
LeSoSo: Ao! Akere o tseba mo ke go tšerego gona?
LeSoSo: (Ka bjako) Hei, yeo e homolele.
LekgareBe: O ra gore go na le yo a ka se thabelego go tla disapapong tša Randburg?
nadine: Ke kgolwa gore o a lemoga gore peakanyo ya rena ya tshepedišo ya makala a rena a panka e be e šongwa go ya ka ditoropo.
Sebata: Yena yoo. Ge weithara a fihlile go Mogale, o a mo kgwatha gomme o mo šupetša Sebata.
Max: (Ka go nyamoga) Ga se lenyatšo! Dipolelo tša gago di a hlatsela le taba ya gore o be o fela o tšea tšhelete go makgowa e le ge o rekiša mašole a go lwela tokologo a go botega. O re kgane ga di tsebege (Ntle le polelo Lesoso o retologela ka madulong a ka morago go Max gomme o mo hlasela ka go gara?
LeSoSo: Ga go bjalo. E biditše dikete tše lekgolo fela.
TokoLogo: Mme le tate, gape motho yo o šomiša diokobatši.
Ke mesong ka gaLesoso. Lesoso o robetše bolaong, o bofilwe ka mašela.
SeBaTa: Le ge ke ile ka belaela kudu ge o be o gana go tšea maemo a boetapele, e bile ke go befeletšwe, ke ile ka bona go le bohlokwa go go lebogela thušo ya gago.
raMonna: O se ke wa sola. Gape batho ba mohuta woo ba atiša go ba le dihlogo.
SeBaTa: Gape monna ditaba tše o di bolelago di nyaka bohlatse bja go tlala.
TokoLogo: Bra Max, ke go kwele. Ke šiwa ke nako. (O tsentšha seatla ka morabeng) Swara lekgolo la diranta šeleo. O tla reka tša banna wa opolla hlogo.
LeSoSo: (Ka go fotlela) Yeo ga se taba ya gago.
Max: (Ka go gakala) Eng Aowa bra Les! Gape bošole ga se selo?
LeSoSo: Fela batho ba a mo amogela. Ke šetše ke seetše gore godimo ga makala a rena a masometharopedi, a masomepedi a ikemišeditše go mo kgetha.
nadine: (Ka go goelela) O reng o sa boe, moratiwa Kgane ke mang?
TokoLogo: A a theeletše yo wa pelwana ye nnyane.
TokoLogo: (O buša moya, gomme o bolela ka go nanya) Alfonso, o ke o gopole ka bana bao ba ikhwetšago ba dula mafelong a go dula bana ba go hloka batswadi; ntle le go tseba gore ke bona bana ba bomang le gore maloko a bona ke bomang Ba etša sephedi seo se ikhwetšago kgobokgobong ya leganata le lesehlasehla selemo?
MaiTe: O tla dio se tsebe gore motho o reng a re mola a gola, a buša a nyaka tšhelete ye nngwe ka bosawane.
MaiTe: (Ka lethabo) Oo! Ge a fela a re "My two sons, my two sons", ge a le mo o a rereša?
nadine: Le nna ga se ka ka ka kgolwa ge ke ekwa ditaba tša go go hlagela. E le gore go diregile eng gabotse?
Ke mosegare kantorong ya Ramonna.
MogaLe: Ga ba molato. Akere naga ya rena ga e sa bušwa ke mekgwa ya botho, e bušwa ke go phadišana ka go ba le tšhelete?
SeBaTa: Ke nna yo, com.
nadine: Taba ya ka ke ya gore kantorotaolo ya rena e ile ya dira le mokgwa wo mofsa wa go nyaka baemedi ba molao. Re nyaketšwe kantoro ya boemedi e tee yeo e tla emelago le go šetša ditaba tša molao ditabeng ka moka tša go ama ye nngwe le ye nngwe ya makala a rena tikologong.
MogaLe: Dimmaene! O na le dimmaene, Lesoso?
raMonna: Gape ge o itšalo rena ga re tsebe gore re dire eng ka digatišamantšu tše.
TokoLogo: (Ka go makala) Tate Tate ge a reng?
MogaLe: Ga ke rogane. Le a lemoga gore Lesoso a ka se dumele go wa a le noši. O tlile go wa le ba bangwe ba lena, ka gona le itira tše e kego le na le lerato go mokgatlo, etšwe le ithata le ba malapa a lena.
MogaLe: Ka mehla ge ke be ke fihla, ba be ba mphetišetša go mohlokomedi wa lekala.
LeSoSo: Ka pela bjalo Gape ga se ka ka ka humana sebaka sa go kalatša batho gore ba nkgethe?
LeSoSo: Morwa, felo mo go šoma go wela ka kgopolokgolong ya mokgatlo. Ge o na le dikgopolonyana tša gago, go ra gore o gogela thoko, ka gona o kotsi.
LeSoSo: Nka ba ke aketša. E le gore gabotse go diregile eng?
CheriSe: Aowa. Ke dio phophola ka bonna go batho ba motse wa gabo bao ba ilego ba rata go boledišana le nna go fihlela ke go hwetša.
SeBaTa: Hei, monna! O le kgonne bjang lekgarebe leo la semomo gore le tle mo moketšaneng wa gago?
SeBaTa: Very intelligent. E kopana ya go swanelana le tiragalo ye.
SeBaTa: Hei, ga ke nyake go itlama ka gore seo ke se kwelego ka yena ga se na bohlatse bja go felelela.
MogaLe: Maite, o tsenwe ke eng na?
TokoLogo: Ga ke realo eupša ke be ke re kgane o kwešiša maemo a tate go etša ka mokgwa wo o bego o ntira gore ke a kwešiše, mme.
MogaLe: Ke gopola bjalo. Kgane go na le bosodi ka yena?
MogaLe: Ga ke realo. Bao ba ikwago ba ka kgona go swara maemo a godimo a ba dire bjalo. Ge e le nna, ke motho wa batho. Ke ikwa ke lokologile ge ke le gare ga batho bešo gomme ke ba bona ba hlaka ke le kgauswi le bona ke leka go ba thuša. Ke rata go bona dillo, mohlako mmogo le motse wešo woo o hlotšwego ke melao ya kgatelelo di fetoga mahlong a ka; gore ke tle ke be hlatse ye e tletšego gore tokologo yeo re bego re e lwela e diragetše. Ga ke bone nka ba le bophelo ntle le batho bešo.
MogaLe: Kotse o leka go ntira tau. O ile wa mpona neng ke tia ngwana goba ga o sa nyaka ke kgala bana ba ka?
MogaLe: Ga bjale, ke dikgwedi tše lesome.
LeSoSo: (O a sega) O ra mang, "Gadaffi"?
MogaLe: (Mogala wa gagwe o lla leboelela) Mogwera, e re ke arabe mogala pele. (O araba mogala a tšwela ka ntle. Ge a feditše o a boa) Thaka, felo mo ge o bona mogala o sa kgaotše go lla, ke founelwa ke mongwaledi wa ka.
LeSoSo: O ra bjang, Max?
MaiTe: Nka tšea molaetša wa gagwe, ge le sa belaele?
MogaLe: (Ka pelobohloko) Ke gore ke tebogo ye Lesoso a mphago yona Ke tloga ke hlagoletše leokana la mešwana ruri?
Max: Nna ge ke fihla mo ke hweditše dikgomo tše tharo tša maswi le dinkunyana di sekae tša go ota.
LeSoSo: O reng o ntšhoša?
nadine: Ke be nka se se kgolwe bjang Afa o tseba gore leleme la Lesoso le boreledi bjang Le gona, ke be ke sa fahlwa ke lerato le go se mo gopolele bobe?
MogaLe: Ke ba šupa ka moka.
MogaLe: (Ka go gakala) Maite, o bolela bjang le nna na?
LeSoSo: Mogale ke mogwera wa ka, se belaele ka yena.
MaiTe: Monna wa Modimo, ntlhahle. Gabotse tabakgolo ke efe felo mo?
Ke mosegare ka gaMogale. Tokologo o dutše ka phapošing ya bodulelo.
MaiTe: Kgane ge ba be ba re Lesoso o be a tšhabetše batswadi ba gagwe le bana babo, ba re o nyakile folete toropong, ke ge a be a dula ka ga gago?
MogaLe: Eya! Monna wa go hloriša mosadi o ra nna?
CheriSe: Re bonane eupša a nthaka bjalo ka mpša le go kwa gore ke mo nyakela eng a se a hlwa a ekwa.
MaShadi: Gape o tlile go ntweša le Morena Mogale ge a ka humana ke bolela le wena tšona tše mola ke le mošomong.
LeSoSo: Bjale le wena o dio wela ka mo tšhengwaneng ya ka bjalo ka ntši maswing Ga o tsebe gore tšhengwana ke lefelo la sephiri na?
TokoLogo: Ke a leboga, bra Max.
SeBaTa: Le kae, comrade?
MogaLe: Therešo gona, ke ile ka bona pampiri ya ditaba e ngwadilwe bjalo.
Max: Ga go bjalo, boss.
TokoLogo: Ke a lotšha!
MogaLe: Bana ba sekolo ke bokamoso. Ge re sa bone gore thuto ya rena ke ye botse, gona le tokologo ye re e hweditšego ga se ya selo. Bana ba rena ba tla šala ba sa gateletšwe ke go se rutege ga bona, go etša ge ba be ba gateletšwe ke mothomošweu. Sa go kweša bohloko ke gore ba tla ba ba re kgane ba lokologile. Ba tla etša pudi yeo e bofilwego ka thapo ye telele. Ge e bona e sa hlwe e ngangega, e tla re kgane e bofollotšwe gomme ya tloga ka lebelo. O tla kwa ge thapo e eya go e goga e le lebelong! E ya go rapotšega fase. Ke masetlapelo ao re a kwago ka mehla.
TokoLogo: Ke a go sola, Alfonso. Ke šišinya gore go ena le go dio mmefelela swiswing, go kaone o mmotšiše mabaka a go dira seo.
LeSoSo: E le gore go tlile bjang gore o se wele ka go bao ba filwego mošomo bjalo ka mašole nakong ya ge go hlolwa sešole se sefsa, wena Max?
MaShadi: Go fihla mafelelong a lefase.
MaiTe: (Go tšwa ka gare) Tsena!
TokoLogo: Ke gore e dio ba makgoša motho yo!
aLFonSo: (O laetša go nyama) Ke ipotšiša gore tate yena ke motho wa mohuta mang.
SeBaTa: Bjale ba ya go emelwa ke mang ge batho ba go swana le wena ba gana go tšea maemo a bona?
Max: Ke bona tše di ngwadilwego fa kuranteng.
TokoLogo: Tlogela tshele o nnyetlele seo o rego o rata go nnyetlela.
SeBaTa: Go etša mang?
SeBaTa: (Ka go tšhoga) Lesoso, mo hlakanetše. A ka tla a lemoga gore re na le Mashadi mo. Gape o tagilwe motho yo.
MaiTe: Ba hloka le go go kwela bohloko?
LeSoSo: (Ka go ingadiša) Mogale, ke be ke re kgane o kwešiša maemo a ke lego go ona, efela e ke o bona o ka re ke a itiriša felo mo.
Max: O se ke wa tšhoga.
TokoLogo: (Ka pefelo le go kgadimotša) Wena o mmamerafe. O tla metša mantšu ao a gago mohla ke tsene sehlopheng sa pele, gomme ke agela tate le mma ngwako.
SeBaTa: Batho ba bjalo, ka mehla ba kotsi ka gore setšhaba se a ba theeletša ka ge ba bolela ka mathata a sona ao se a bonago ka mahlo.
CheriSe: Ee, ke go hweditše le pele ke tla hwetša yena mong. Ka ba moeng o etetše mang?
MaShadi: (O bolela a eme pele ga tafola ya Mogale) Mohlomphegi, ke tlišišitše...
SeBaTa: Nnete gona, e tshwenya bao ba swerego maemo mmušong ka moka.
MogaLe: O tlogele bjala.
Max: Eši! Ge e be e le motho wa go kwa, nkabe ke mo hlabolletše polasa ye ebile re ruile go feta mo.
SeBaTa: O ra eng ge o re bojagobe?
LeSoSo: Mogale, ke tshepa gore ka mahlo o a bona ka mo ke humilego ka gona.
TokoLogo: (O tomotše mahlo, o butše le molomo ka tlabego le go se kgolwe) Gape ke ka moo tate a rego o humane go le ka gona. O a rereša bra Max?
riva: O itše go se ntshware gabotse le go lemoga seo a ratago go ntira sona, ka dula fase ka nagana. Ka napa ka ipona bošilo. Ke moo ke itshotšego, eupša e se ka go se swarwe gabotse ga ka ke yena.
MaiTe: (Ka go swaswa e bile a sega) Ga se go tšhaba go apea foleteng ya gago ka toropong na?
MaiTe: (Ka letšhogo) O reng O sepela a šikere sethunya?
LeSoSo: (O sega ka go nyatša) Afa o a mo tseba Mogale, comrade?
MogaLe: (O a sega) O tla gopola bjalo. Bohle ba gopola bjalo. Ga o kgone go bona gore ke go tšhoga gore baphenkgišane le rena ba ratwa ke batho gomme re leka go kalatša batho bao go rata rena?
Max: Ga go gona. Ga re tšwele pele. Ke mmoditše le gore re leke go lema mogola wo re bjale pherefere. E sa le a re o tla nyaka terekere. Ebile ke dikgwedi tše hlano mola nako ya dipula le yona e fihlile.
MogaLe: Ga se go se go tshepe. Ke dio ba ke go lemoša seo o se tsebago gore o se se lebale.
MaiTe: o nape o hlape dithitho tšeo tša gago pele o etla dijong.
Max: Ke nna mošemane wa gae. O reng wa ja koto ka tsela ye, kgane o ya kae?
MogaLe: (Ka morago ga lebaka. O bolela a tsena.) Mogwera, gape ke tlabilwe ke gore ke rile ge ke leka go kwešiša gabotse go ba lapa leno gore o hlagetšwe ke eng, ka humana ba sa tsebe.
LeSoSo: O realo, o a mphetogela, akere O lebetše gore ke go tšere o ehwa, bjale o šetše o ema le manaba a ka?
LeSoSo: Ke ra yena.
nkeLe: (O bolela a šupa Tokologo ka lehwana la go ja) Ba tla go lokiša le wena. O tla bolawa ke go ya go itšhidulla, le ge o ba phala ba se go tsentšhe mohla le phadišana le ba bangwe. O tla ba wa tla wa bapala mmino wa tantshi le rena kua holong ya motse.
SeBaTa: Go bjalo.
TokoLogo: O ra bjang bra Max?
LekgareBe: (O myemyela a batamela go Lesoso gomme a mo gokara) O nyaka ke go botše nnete?
MogaLe: Ke nnete. Efela ka dinako tše dingwe, go ba le tša go gara gomme tša phatlalala modiša a se tsebe gore a soke efe a tlogele efe.
nkeLe: Bjale o reng a sa bule dikantoro tša gagwe ka toropong moo a tla etelwago ke batho ba go ba le tšhelete?
LeSoSo: (O bolela a mo fa kuranta) Bona tše mašilo a bangwadi ba ditaba ba di bolelago ka nna.
LeSoSo: O se ke wa robala monna. O ra gore nka dio ya go bona batho ntle le lebaka?
Max: (O bolela a eme lesorong a letile Tokologo go bula gore a tsene) Dumela, morwa!
MogaLe: O re o tšhaba go nona.
MogaLe: (Ka go se kgolwe) Lesoso o imišitše ngwanaka, a ba a mo tšhela Phamokate, Maite?
nkeLe: Hleng baemedi ba bangwe ba dula ka mengwakong ya go bogega, ba sepela ka difatanaga tša mabaibai le gona bana ba bona ba apara gabotse?
Max: (O thoma go lla) Ga ke tsebe. Dira se o ratago ka nna.
MogaLe: Gape o nyaka go re tšhoša mola re re seo re dikilego re se lwela se a phethagala.
LeSoSo: Le bjalo ke mogwera wa gagwe. Ke tseba gabotsebotse gore ga a gona mo gae.
MaiTe: (Ka go makala le go nyamoga) Go hloma bjang O ra ge go reng?
CheriSe: (O bolela a le lesorong) Koko!
TokoLogo: E le gore tate o mo dirile eng Gona ge o re 'ba', o ra bomang?
LeSoSo: (O tomotše le mahlo, o tlaletšwe le go befelwa) Mogale! Mogale! O nyaka go ntshegiša batho na monna?
Max: (O tiišitše) Le gannyane. O nyaka motho wa maikarabelo. Ba ba bangwe o tla dio hwetša ba thabela maemo a mošomo, ba sa gopole ka go o dira ka botshepegi.
MaiTe: Ba nyaka lena gore ba tle ba le rutišiše molao. Ke naga ya tokologo ye. Ga go sa na monna wa go hloriša mosadi fa.
MogaLe: Ga ke tsebe Nadine, mošomo ke wa gago. Nna dipampiri tša ka šedi, šala o bona gore o ka nthuša bjang.
Ke mosegare polaseng ya Lesoso.
SeBaTa: (Ka go tšhoga) O reng?
MaiTe: Tatago o sa tšwela go tšwa gonabjale. O tlile a bitšwa ke ba lekala la mokgatlo wa bona, ba re ba ya go kopana le ba makala a mangwe.
MaiTe: (O bolela a tiišitše) Aowa, ka thuto gona mmušo o swanetše o dire se sengwe. Mmušo ga o na taolo ya thwii go thuto ya tšona. Ijo nna, re hwile la pitšana! Ke gore thuto ke gona e tšwele ka difero?
LeSoSo: O ra gore ge nka go kgopela gore o tle o dule le nna o ka dumela?
TokoLogo: Ke lehono fela. Mokgwa re be re ile go kopana le hlogo ya naga go mo sebotša ka se le sela mabapi le panka ya naga.
MaiTe: Go tseba mang O tla ba o se wa ya basading?
LeSoSo: Ba be ba tla botšwa ke mang ka gore nna o a mpona gore ke kwele bohloko?
MogaLe: Ge go le bjalo, re reng re etšwa masolo a go rapa bakgethi?
weiThara: Ke a le bona mohlomphegi!
MogaLe: Nadine, ke monna wa moAfrika. Nka se ye go bona. Monna o bolawa ke seo a se jelego.
LeSoSo: A reng?
nadine: Ke nna ke kgopetšego Max gore a ntliše fa. Ke nyaka gore ntate Mogale a bolele le Lesoso.
Max: Go bjalo. (Mogala wa Max wa lethekeng o a lla gomme o a o swamolla o a o lebelela) Ee, ke Lesoso! O botše le ngwana yola wa geno a itlhokomele go Lesoso. Motho yola ke bone dipampiri tša gagwe tša go tšwa ngakeng. (O tloga ka lebelo) Toks, ke ile. O tla hwetša a šetše a mphelela pelo.
TokoLogo: Tate o dirile eng?
MogaLe: (Ka go se kgolwe) Fela, fela?
MaiTe: (O retologela thoko ya mojako) Agaa! Le na le mahlatse. Ebile šoo Mogale sefatanaga se a mo fološa.
MogaLe: Ge fela re be re swana le diphoofolo bjalo ka ge o bolela, nkabe re se ra ka ra lebala batho ba rena ra itšhetša.
LeSoSo: Mo ke Afrika Borwa naga ya go hlabologa. Ga go hlatse ya go feta lengwalo lešilo towe la lekwerekwere. Gona ke be ke tla ba ke hloka eng ge ke nyala selo se sesoseso bjalo ka wena?
MaiTe: (O thoma go lla) Nna bjale gona ditaba tša Nkele di thoma go ntlala dimpa. E le gore ke sentše eng sa go feta sa go senywa ke basadi ba bangwe ge ngwana a bile a ntlhamela dikoma bjalo?
LeSoSo: (Ka go kgakgarega) Hei! Ke mo kae na?
LeSoSo: O ka re nkabe go kgonega palamente e be kgauswi le gae.
MaShadi: Aowa, ga re tsebane.
riva: Nna ke kgopela fela gore o mpotše gore o tla ntefa neng tšhelete ya ka.
CheriSe: Ke be ke tla go tsebela kae Ke nyakile gagabo Lesoso pele, go ya ka bonnyane bja tshedimošo ye ke ilego ka e hwetša go yena ge re be re sa ratana?
MogaLe: Ba tla boela bjang mola le ba rekišetša mangwalo a go ba badudi ba naga ye?
MogaLe: Go na le taba felo fa. Dikgwedinyana pele ga ge bothata bjo bo tla tšwelela, ke be ke tlabja ke ge le batho bao ba bego ba sa ke ba nketela ba thoma go boaboa mo kantorong ya ka, le ge nna mong ke se gona.
MaiTe: (Ka go tlabega) Mang Lesoso a raka motho bjalo ka mpša Afa o bone yena, sesi?
Max: Ke phela le wena, boss.
MogaLe: Go na le dikantoro tša boramolao ba maitemogelo le tša bathobašweu go etša wena mo tikologong ya rena.
LeSoSo: O mohlokomedi yo mobjang monna?
MogaLe: Bjale seo se amana kae le seo ke se bolelago?
LeSoSo: Aowa, monna Mogale. O ka se realo.
Max: (O bolela a lealea le gona a bolelela fase) Eiš! Ke kgale ke eme mo monna. Ke emetše wena.
LeSoSo: (O a mo sega) Oo! O ntšhitšwe ke tlala moleteng, akere?
SeBaTa: Ruri! Ke la lethabo la go se etše selo.
Max: O a ntšhoša bjale, bra Les!
LeSoSo: Ke realo.
MogaLe: Lesoso ke lekile go mo emelela ka mešogofela, a pala. Ke utile le tša gore o kile a lefša ke ba mmušo wa bathobašweu go utolla moo ba bangwe ba rena ba bego ba khutile. Bana ba batho ba ba ba bolawa. Le lena le a e tseba taba ye bjalo.
MaiTe: O a rereša, tša kotsi ya gagwe le gore o ile a rwala samente a ba a sepela ka dipatla ke di tseba gabotse.
TokoLogo: Ba reng?
Max: Mohla o boa Kgane o sa tlile go boa?
LeSoSo: (O a myemyela) Ke kwele gore mogwera wa ka o na le mongwaledi yo mofsa wa ka kantorong.
LeSoSo: (Ka go tenwa) Ema go se nene Cherise.
Max: Eiš! Gabotse, ke gona ke bonago gore o be o rereša ge o re dilo di fetogile.
nadine: O ra bjang ge o re ga o tsebe ka gore o tlile go nna?
LeSoSo: Le lena ga le tsebe mo le ka hwetšago banna ba makgonthe. O be o robetše bjo bobjang boroko o tla ba wa šala o nyalwa ke morutiši ruri?
TokoLogo: Gabotse. Nna tate ke gona a mpotša matšatši a gore ge a be a sa boa bokgolwa o be a šia go lebantšha mahlo le nna.
SeBaTa: (Ka go hlomoga) Se bolele bjalo monna. Gape ke kwa ba re o bolaong. O bethilwe ke kgatelelo ya monagano.
TokoLogo: (Ka myemyelo) O se ke wa e tšeela fase thaema yela. Ga e šeiwe ke mabaka.
MogaLe: Iše, ngwanaka!
nkeLe: (Ka go fotla) Wena Mogale ga ke nyake go bolela le wena. O lenaba la ka le wena.
SeBaTa: Therešo. Bohle re be re dumela gore ka le lengwe la matšatši re tla fenya, efela re be re sa gopole gore go ka ba gabobebe ka tsela ye.
TokoLogo: O ra bjang, bra Max?
CheriSe: Ke dio tšama ke fatafata mo nka kgonago go fihla hlogo go fihlela bo esa.
MogaLe: Mphe meetse fela hle!
TokoLogo: O re ga o tsebe Nna ke se tšere kae sona se?
Max: (Ka go ngenega) Efela ba go swana le nna re dio nyatšega. E ke ba sa dio re bona bjalo ka mašole fela. Le ge ke re ke ntšha dikgopolo di dio phaelwa thoko.
Sebata: (O ema ka dinao go mo gahlanetša; ba dumedišana ka diatla; ba ba ba gokarana) Dumela, comrade Mogale! Nna ke Sebata, modulasetulo wa mokgatlo mo porofenseng ya rena.
riva: Go ka dio ba bjalo eupša le nna ke bile bjalo ka motho wa go huma lefela, gomme a go fa lona gore o je ntle le go tseba gore megwang e hungwa bjang ka go go adimiša yona ka theko ya tlase.
Max: (O a araba a sa bonale) Boss Les! Ke tseleng!
MogaLe: Yena ge le ka mo swara gabotse, o tla le thuša gantši. E dio ba gore go nyaka mokgatlo o lemoge gore rena ba bangwe re sa le ba bafsa, ka gona re sa nyaka šedi ya ba bagolo go rena.
SeBaTa: Sebakwa ke eng?
TokoLogo: O bewa ke eng mo?
TokoLogo: Se belaele mohlomongwe o sa go tšhaba.
LeSoSo: Kgane o be o na le leano mang?
MaiTe: (O tlogela go nošetša gomme o bolela a eya go hlakanetša Cherise) Go lotšha rena, sesi. Ke a go thuša?
LeSoSo: (Ka lethabo. Ebile a tshela) Eng Mang?
Max: Mabapi le dipolelo tšela ka go ka ka di bolela mohla re tla wa ka sefatanaga.
MogaLe: Ga ke gane, ke na le boitlamo bjoo ke bo dirilego ka bonna ge ke be ke tšhaba ka nageng nakong ya kgatelelo.
SeBaTa: Ke a leboga eupša se belaele. Yo mongwe wa diweithara o tla bonala gomme ke tla mo romela. Le gona, e tla ba e le ka lebaka la eng ke go dira lekgoba la ka mola re keteka phenyo ya ntwa yeo re e lwelego mmogo Goba kgopolo ya gago e sa šetše le tša lefase leo re le kibelago bošegong bjo?
SeBaTa: Go seo ke mo kgopelela tshwarelo.
MogaLe: Ga ke tsebe, ka gore ge yo mongwe a be a ka re o a nthuša, ba bangwe ba be ba etla go yena ka pela ba mmotša gore, 'yo ke yola wa go thušwa ke mohlokomedi.'
MogaLe: O na le bohlatse bja seo o mphareletšago ka sona?
Max: Di nonetše'ng mola di nonetše go dio rekišwa ntle le go mpotša Ge a dio tseba gore ga a sa na tšhelete ka mokotleng, o nthomela gae e ke o mpha nako ya go ikhutša, mola a tseba gore o nyaka go šala a dira eng. Ga a nyake le go tseba gore ke efe ya go gampa goba ya go fekwa. O dio rekiša, a hlaba goba a fa bagwera?
LeSoSo: (Ka go tšhoga) O realo?
MogaLe: Ke a mo nyaka ebile ke kwele gore ntwa e a fela go la Angola. Ge e le gore o sa phela, ke rile ba mo tliše mo. Ge wena o sa mo nyake, nna ke tla mo šetša ka ge ke le hlatse ya gore o nyetše mmagwe.
MaiTe: Ke efe yeo?
MogaLe: O ka bolela gape.
LeSoSo: (O bolela a gogela Mashadi ka morago ga tafola ya para ka lebelo) O biditšwe ke mang moisa yo Mashadi, khuta! Ikute ka pela a se ke a go bona?
LeSoSo: Gona holofela dikgopolo tšeo tša gago re bone gore o tla feletša kae.
Max: Ga go phapano ya selo mo. Goba o re wena ka gore o be o ipatile le bao ba bego ba tsena dikolo ge rena re lebeletše go lwa fela, maikemišetšo e le gore ba tle ba laole ge rena re thopile ntwa?
CheriSe: Ke kgopela gore le mmotše a botše Lesoso gore Alfonso o ngadile ka gae ka lebaka la ge ke be ke sa kgone go lefela dithuto tša gagwe tša yunibesithi.
nadine: (Ka go tšhoga) Ke a go kwešiša bjale.
TokoLogo: Mohlomongwe dikolong tše dingwe. Eupša tše dintši tšeo ke di tsebago tšona, bana ba gona ba phela ka mabenkeleng a ka toropong ba enwa mabjala mola sekolo se tsene.
TokoLogo: Eupša ke kudu, tate. O ra gore batho ba ba lego mo nageng ba bokgolwa bja dipolotiki go etša lena ka moka ga bona.
TokoLogo: Go bjalo. Tsenang! Max o tsentšha Nadine ka lesoro. Nadine ga a bolele o dio myemyela a lebišitše go Tokologo.
SeBaTa: Ke a go kwa. Bjale mmušo wo le bego le o lwantšha e be e se wa baithuti.
MogaLe: Ka le lengwe la matšatši o tla mo gopola Cherise. O tla ba o hlabile fase ka lenaka go etša kgomo e sa tšwela go pogotwa. Makgarebe ao a matheka a dintlhwa a tla ba a ile go etša senakangwedi ge ngwedi o taga.
MaShadi: Ke tla bitša maphodisa.
LeSoSo: (Ka myemyelo ya bokalatšane) Tshwarelo ya kgopelwa ke wena go nna?
SeBaTa: (Ka go makala) Ba šupa Kgane molao o na le mošomo wo montši eye Nna ke re kgane o šoma le mongwaledi wa gago fela?
LeSoSo: Nnete re e lwetše gomme re humane tokologo. Ga bjale mongwe le mongwe o emelela mpa ya gagwe.
nadine: Nna Lesoso o be a sa mpotše bjalo.
raMonna: Sa go ntshwenya ke taba ya gore ga go setšhaba seo se ka agegago ge thuto ya ntshe e se gabotse.
LeSoSo: Dikete tše lekgolo! Ke tšhelete ya fase?
SeBaTa: (O tšewa šedi ke lekgarebe la weithara leo le selaganyago serapaneng sa mathudi le holo yeo ba emego ka ntle go yona. Seatleng sa go bapela le lehlaa o swere therei yeo yona e rwelego beine le digalase, gomme o a mo goelela) Weithara!
LeSoSo: Oo, ke a mmona. Gape ke yena a ntekotšego ge ke fihla mo bookelong. O kopane kae le yena?
MaiTe: O re ke tshepile eng Nkiše seatla fela o tla bona. Bene ya lebone le letala e tla tsena go se go ye kae?
MogaLe: O gapeletšwa ke eng go dira seo Gape o ngwana wa rena monna?
MaShadi: Tshwarelo hle!
SeBaTa: (Ka go hlonama) Com, o ra gore ga o lemoge gore manaba a go palediša bathobaso go ikema kgwebong ga ba kaaka?
LeSoSo: O ra gore lethari le lebotse bjalo ka wena le tle le nyalwe ke monna wa go letela go fiwa mogolo wa bošole, mola dithaka tša ka di dutše gare ga makhura di nnaganela Ye bjalo taba e ka se direge?
MaiTe: Ya go mpolaela ngwana yona nka se e dumele.
MogaLe: A go lebogwe Ramasedi!
riva: Thobela, mohlomphegi!
nadine: (O bolela a tšea dipampiri) A di tle. Ke tla šala ke bolela le mohlokomedi wa lekala leo o bolokago go lona. Ke tla leka le go humana bohlatse bja gago go tšwa kantorongkgolo.
riva: Ee. Go ya ka kwano ya rena, polasa ye Lesoso o e rekile ka kwano ya mengwaga e lesome.
Max: Ke nnete. O yo mongwe wa batho bao re bego re ehlwa re botšwa ka bona go thwe ba ile ntweng e le ge ba lebeletše gore re re mohla ntwa e fentšwe, ba tle ba boele ba tšee maemo a makgowa gomme ba hume le go gatelela batho bjalo ka bona.
nadine: (Ka go galefa) Ka go ya ka folete go ka se tsene mosadi yo ke sa mo kwešišego. Mpotše pele gore motho yo ke mang.
LeSoSo: (Ka hlologelo) Gape ga se wa mpotša gore go kgethilwe bomang, thaka.
LeSoSo: (O a tsoga gomme o dula ka marago. Mahlo a gagwe a go kgathola a tsepeletše Mogale) Ke hlailwe eye?
TokoLogo: (O tabogela go tatagwe) Aowa tate! Le nyaka go mpontšha eng na?
aLFonSo: (O bolela a sepediša a lebile moo Lesoso a lego gona) Ge o na le maatla, nkgomiše go bona tate. (Lesoso le Nkele ge ba ekwa lešata leo ba tlago ka lona ba a kgoramolloga gomme ba a tlabega.
TokoLogo: Ke sa theeleditše.
LeSoSo: O reng o sa letše mogala gore ke tsebe gore o a tla?
MogaLe: O gapeleditšwe ke mang Kgotlelela?
SeBaTa: (Ka mafolofolo) Eupša seo ke se ke se tletšego fa.
LeSoSo: O a tsebana le Comrade Sebata?
MogaLe: Mosadi, kgane molao wa lapa le o gokae?
Max: (Ka go galefa) Hei, monna Alfonso! O nyaka go nteša mošomo na Goma moo, tatago o ntaetše gore o se tsoge o tsene ka mo?
TokoLogo: Tate, mohlomongwe wena o ka nthuša. E le gore makwerekwere a a Manigeria a go se fele ka mo toropong, ba reng ba sa dio ba bušetša gabobona?
LeSoSo: Se tšhoge, ga go molato felo. Ke hloka mantšu a mabotse a go thoma.
MogaLe: Ke tlabja ke gore o eta bjang setšhaba sa go tswalwa ke banna le basadi, seo le sona e lego banna, basadi le bana ba bona ba go tšwa malapeng a go felela, mola wena o sa tsebe gore lapa ke eng.
riva: Ga a tsebe ka gore ge re be re kopanetše kantorong ya ka, ke be ke bea digatišamantšu tše di nnyane ka tlase ga tafola gore di se bonwe ke motho. Ge re be re swaretše makgotla go gongwe, ke be ke šika le segatišamantšu se sennyane moo ba bego ba sa bone seo ke se dirago. (O bula mokotla wa gagwe gomme o a ntšha) Tšona šedi. Le ka no ya la di theeletša. Dipampiri tša dikontraka tša bohuane, le tšona šedi.
MogaLe: Lesoso, seo ke se tsebago ke gore ke leleditšwe mogala ke le ka gae ke robetše; ka botšwa gore batho ba a go bolaya. Ka napa ka tla ke kitima go tla go go hlakodiša.
nkeLe: Yo e dio ba lenaba la ka la kgale.
Max: Aowa, boss Les, ke be ke sa hlwekiša ngwako.
Ke bošego resturenteng ya mabonwa. Mogale, Maite le Tokologo ba duletše dijo tša mantšiboa.
TokoLogo: (O kgorometšana le Lesoso) Kgale ke ekwa ba bolela go se tsebalege ga gago, tatago Alfonso. Tšhaba ke bone motho yo! (Nkele o leka go tšhaba. Tokologo o a mo kitimiša gomme o mo wišetša fase. Ge go le bjalo) Seota towe! Nkele! O dira eng le mokgalabje yo wa go feta le tate?
LeSoSo: Ke ra bjalo. Yena o sa dumela gore tokologo ye re e sepediše go ya ka mo re bego re e bolela ge re sa le ntweng.
nkeLe: Eupša buti Tokologo ga a kwe tate. Makgowa ga ba re nyake dilong tša bona.
nadine: Nako ye nngwe kgwebo e ba ka yona tsela ye.
MogaLe: (O galefa kudu) Bjale gona o ntletše dimpa Maite. Bjale ke a go tia mosadi. Se se diregago a se direge. Nka se palelwe ke go ikagela bana ka lebaka la gago.
MaShadi: (Ka go tagwa ebile a ithekga ka Lesoso) Ke wa gago, Les.
LeSoSo: Mpatamele, mogwera. (Mogale o ya go yena gomme ba a gokarana) Mogwera, ke go holofetša go go direla seo o ka se se lebalego.
LeSoSo: O a tseba gore ga go monna yo a ka nyakago motho a sa mo rate.
TokoLogo: Wena o bolela eng Na ga se wena o bego o ikgantšha ka mo batho ba go tsebago gohle mo o yago, ka lebaka la ge ba go lemoga o le morwedi wa Mogale, mogale wa motse wa bona yo ba kilego ba tla go mo amogela ka bontši mohla a boa bokgolwa bja dipolotiki?
nadine: Ke kgolwa gore o be o šetše o kwele ka pudi ya tsela gore re nyaka go fetolela tshepedišo go ya go ka ditikologo.
Mooki: (O ba tsena ganong, ka seatleng o swere pene le pampiri) Dumelang! Le tla ntshwarela ge ke le tsena ganong bahlomphegi. Ke tlile fela go botšiša molwetši gore a ka thabela tee goba kofi na?
nadine: O be a dula foleteng ya ka, ke mo fepa, ke mo rekela diaparo, ke mo fa tšhelete ya boithabišo, ke mo iša maikhutšong; ke re ke mo direla tšohle.
TokoLogo: Ga ke re ba re. Ke mo humane a di kgoga ka nko a na le bagwera ba gagwe kua toropong.
MogaLe: Goba ka mo nyakela lengwalo la go ba motšhabi wa dipolotiki go tšwa Angola.
MaiTe: (O lla ka sello se segologolo) Ee.
riva: (Ka boikokobetšo) Tshwarelo hle! Ke be ke re ke tle go hlola tšhelete yela ya rena ya kwano ya kadimišo ya polasa.
LeSoSo: Gabotse kudu. Naga ya rena e ka se etwe pele ke batho ba go gopola tše e kego ke banna fela ba go šoma dipolaseng tša maburu. Dipolotiki di fetogile.
MaiTe: O be a go botša goreng?
SeBaTa: (O fetola mmolelo gomme o a hlonama) Nke o mpotše, o o kwa bjang mošomo wa boemedi bja palamenteng?
MogaLe: (O sega ka lenyatšo) Mohlomongwe o a rereša. Seo nna ke nago le nnete ya sona ke gore ke lokologile go feta ba bantši ba lena. Ga ke tšhabe batho bao ke bego ke ba lwela ka ge ke dula le bona ebile ba nkamogela ntle le go nkgerula. Ke lokologile nageng ya gešo, ebile ke kgona go itirela ntle le go nyaka thušo go tšwa go bao ba utswetšago sona setšhaba seo ba bego ba aketša ba re ba nyaka go se lokolla.
SeBaTa: Kgwebo yeo ya gagwe e šetše e ikeme go go kaakang?
LeSoSo: O šaletše kgopolong, Mogale. Ebile o na le kgethollo bathong.
Max: (Ka boikokobetšo) Tshwarelo, boss! Batho bao ba dio nkgorometša ba tsena.
LeSoSo: Ke comrade Mogale.
Max: Ga ke tsebe; efela nna ga ke ikwe bjalo. Go na le banna bao ke lwelego le bona bao ke bonago gore ba tseba moo ba yago gomme ba le mmušong. Ge e le ba bangwe, ke humana ke ikwa ke ba phala le ge ke le mpša bjalo. Nna ke kgona go bona bana ba ka ba eja bogobe moratha gomme ka kwa ke itheta go tseba gore ga go mpholo wo ba o metšago go tšwa go nna motswadi wa bona. Dijo tšeo ke ba fago ga se tša kgapurotšwa go tšwa dipolokelong tša setšhaba. Ke botho bjoo batswadi ba rena ba bego ba re ruta bjona go tšwa moseo ka methopeng thoko ga dibešo.
MaiTe: Mogale, mantšu a ngwana yo a ntlhabile. A ntšeša dihlong.
MaiTe: O mo šetša o le kae ka gore o phela o se gona ka gae?
MaShadi: (O tsena a swere therei e na le ditlabakelo tša teye) Teye še bahlomphegi.(O a tšwa.
LeSoSo: O tla realo, ka gore o bona ke kgonne go kalatša bagwera ba ka ka lekgotleng la komišene ya naga, gore polasa ye ba e tloše lenaneong la tšeo di swanetšego go bušetšwa go beng ba tšona.
MogaLe: (Ka go gatelela) Seo ke se akanyago ke gore go na le motho yo a dirilego mathata a ke lego go ona. (O tsepelela Nadine ka mahlo a tlalelo) Nadine, le ga bjale ke sa re ga go ka moo polokelo ya ka e bego e ka palelwa ke go lefa ditšheke tšeo di bego di saennwe.
Max: (O a sega) Molomo o tshela noka e tletše. Bona ge ke kgonne go mo gapeletša go reka dikgomo tše dingwe tše hlano tša maswi le dinku tše masomehlano, ka ba ka mo rekiša dikolobe tše o di bonago.
MogaLe: (Ka go kgala) Tlogelang go lwa lena ba babedi.
SeBaTa: O ra gore re tla hlwa re sa mo kgona monna Gape ke ile ka mo etela moisa yola Mogale. Aowa! Bjale gona ke mohumihumi?
MogaLe: Lesoso ke mogwera wa ka. O na le mabjoko a lebelo le gona o kwešiša dilo ka pela.
MaShadi: (O sega ka dihlong) Ekwang tše ke di kwago.
MogaLe: Ke ya mengwaga e mekae?
Max: (Ka go laetša kgonono) Eiš, Nadine! O ra gore yeo taba ga e nyake Mogale ka nama?
MaiTe: Nkele ga e sa le wa go tšhošetšwa ka patla, Tokologo. E tla mo retetša. O gotše motho yola. O bona se a se dirago.
MogaLe: (O a makala) Ao, mogwera! O reng ebile le sefahlego sa gago se swaba ga kaalo?
MogaLe: Hei, ke ye kgolo, le gona e šomilwe. E swanetše go ba e go biditše matsebetsebe, dirantaranta.
LeSoSo: Ga go bjalo. Ke be ke letile go kopana le wena gore ke tle ke tsebe go nyala.
Max: (Ka go rapeletša) Emang go se nene, ke tla mmitša.
LeSoSo: Gape ga go tshepišo ye ke e dirago.
LeSoSo: (O a hlonama) Gabotse re go biditše ka lebaka. O tla kwana le polelo ya rena?
MogaLe: Bohle re tseba ka moo bagwera ba rena ba dinaga tša Afrika ba ilego ba bonala ba botega ge ba be ba lwantšha mebušo ya bathobašweu.
LeSoSo: E le gore lekgotla la ntshe le be le le mabapi le eng?
Max: O reng?
MogaLe: Ga di šele. Ge di le šele le reng le dula le motho yo bjalo, la ba la bolela nna yo ke se ka kago ka dira tše bjalo gampe (Sefahlego sa gagwe se a petla, o thoma go lla) Se ke se dirago ke go lefeletša bana ba go tšwa maumong a go rogakwa bao ba hwilego ba lwela tokologo ya bohle; go se re ba hwela gore mafšega a go etša lena le tle le ikhole ntle le go ba gopola goba go leboga ba gabobona. Tokologo yeo re e lwetšego ga se yeo ya lena. Le mokgatlo wa ka wa nnete woo batho ba bantši ba o ratilego, tšeo ga o di tsebe. Ke tša dijagobe tša go kgona go bolela. Ka maatla ao le a filwego ke batho bao le sa ba beego felo, le swere tokologo ya rena bothopša gomme le itirela tša go ratwa ke lena. Lena le ba go swana le lena, le dule le tseba gore ga go sa go phošagala seo se kilego sa khuta go ya go ile. Tšohle tše mpe di a utolloga mafelelong. Ke ka moo lefase le theilwego ka gona ke Modimo?
Max: (Ge Tokologo o fihlile go yena. O tabogela ka pele ga gagwe a sa mmone) Heitha, Tokologo!
MogaLe: Ke a le bona le tlemilwe.
MogaLe: (Ka go hlomoga) Nadine, ke be ke etša lebone le felelwa ke makhura gomme le tima. Le ge ke be ke re ke leka ka mokgwa mang goba mang, ke be ke se sa kgona go gotetša le ge e ka ba kgabjana ya kholofelo.
MogaLe: (O inamela go yena go mo gokara) Ke nna, thaka. O dio ba mohlomphegi eye?
MogaLe: Re be re ile go tsebišwa maina a bao ba tla re emelago ge re thopile dikgetho.
LeSoSo: Homola o lebelele wena. Ke tlile go ntšha yo Nadine ka foleteng ye re dulago ka go yona gomme ka mo rekela ngwako wa go dula godimo ga thaba o le noši. (O sega ka go ikgantšha) Ke tla ba ke na le mehlare ye e lego ya ka, mabjang a ka, bašomedi ba ka, dimpša tša ka, diphuti, dihlapi ka meetseng, dinonyana, maobu, mekgaritswane mmogo le mabu a ka disapapong tša Sandton.
LeSoSo: Ke a rereša. Bohlatse bja gore ke go nyetše bo kae bjona?
LeSoSo: (O tiiša ka ganong) Eupša yeo ga se phošo ya motho. Ntwa e fedile, mongwe le mongwe o tšere maemo a gagwe. Ge bona ba paletšwe ke go swara setimela se sa tloga, ba sola mang?
TokoLogo: Aa, bra Max! Ke wena?
TokoLogo: A a re botše gore o ba tsebela kae.
MaiTe: Ke ra wena ke re o tsenwe ke eng?
LeSoSo: (O getsola mooki ka leihlo go se nene gomme šedi ya boela go Mogale) Ke a leboga.
MogaLe: Mabapi le gore o se ntshwabiše boetapeleng, mogwera.
MogaLe: Nna ke sa buša ke šišinya comrade Lesoso.
aLFonSo: Ke a mo kwa efela nna ke ithatela Bob Marley.
TokoLogo: Go bjalo, efela seo ga se re gore ke lwantšhe tate. Bohle re a tseba gore tate ga a na mengwaga e mentši a boile go tšwa moo ba bego ba tšhabetše bokgolwa gona. E bile o na le dikgwedi tše lesometharo fela a butše dikantoro tša gagwe.
MaiTe: Ntie fela wena, o tla bona gore molao o ema le nna.
LeSoSo: O re go na le sa go tshwenya?
Max: Dikete tše lekgolo fela Gona Riva o a rereša?
Ke mathapama ka ga Mogale, Maite o nošetša malobana ka serapaneng, gomme o ikopelela dikošana. Cherise o tsena ka lesoro.
MogaLe: Yo ke nago le yena ke Riva. Ke rapolasa wa go tuma, ke tshepa gore o ka mo lemoga.
MogaLe: (O a sega) Go bjalo, thaka.
Max: (O a mo fahlogela) Dumela, mohlomphegi.
nadine: (Ka lethabo) Morena Mogale, ke wena Dumela?
MogaLe: Ga go bjalo morwa. Rena re humane mphiri o kgatlana, ra napa ra butšwetša mollo. Bao ba thomilego go fiša mphiri, ke bona ba tsebago gore ba diretšeng seo. Ba kae bona lehono?
MogaLe: (Ka tlabego) Aa! Diswantšho tša ka.
LeSoSo: Ke dula ngwakong wa mabonwa toropong; ke na le difolete toropong ya Gauteng le Polokwane gomme batho ba ntefela go dula go tšona. Ke na le polasa ye re lego go yona; le ye nngwe kua Free State; mola difatanaga tša ka tše tharo le wena o di bona gore di a bitša. Gabotse, di le tharo bjalo, di bitša tšhelete ya go feta milione le dikete tse makgolohlano.
MogaL: Ga go tshepišo Le robala mmogo ntle le go ratana?
LeSoSo: Gona ge o sa nkarabe ke tla phegelela go bolela le wena go fihlela a re humana. Ke re o nyetšwe na?
MaiTe: Hleng batho ba iša bana ba bona gona fao?
MogaLe: (O goga moya ka boima) Mohlomphegi Sebata, go na le batho ba bagolo go nna ba go ba le boitemogelo mokgatlong bao ba ka kgethwago go tšea maemo mmušong.
Max: (Ka boikokobetšo) Tshwarelo, bra Les!
SeBaTa: Ge e le boetapele bja gago bo nyakega maemong a godimo.
Max: (Ka go reta) Comrade Mogale o itswetše eye?
riva: Gape ke bona e bile go fetile mengwaga e meraro ke sa humane selo.
MogaLe: (O a galefa) O rata go nthogaka, akere! Goba o leka go ntebatša taba ya ngwananyana yo wa gago wa go sepela mašego?
MogaLe: Ke ra ka go ba bookelong bja mabonwa bjalo. Bona dithelebišene šedi tlhakeng ya ntlo go lebana le wena. Seyalemoya le sona se seo. Ntlwana ya boithomelo le yona še e dio ba ka phapošeng. O tla re o hloka eng?
Max: (O a befelwa) Ga ke kgolwe, bra Les. Hleng e ke e dio ba Lekapitale bjalo ka makgowa?
MogaLe: (Ka go ngaletša) Se seo se kgonegile.
nadine: Ke ka moo ke tlilego fa lehono. Ke bone gore le ge nka boa ka ema ka maoto a ka, nka se sa tsoga ke mo tshepile.
MogaLe: (O mo lebelela ka setu le go mo kwela bohloko) O lebetše batho, Lesoso. O be o re o tšeela mošemanyana ngwanenyana wa gagwe, a napa a go thika le bagwera ba gagwe, ba go betha ka matswele le go go raga ka dieta.
MaiTe: Eng Wa mpetha Leka fela. O tla ntseba gabotse?
MogaLe: Aowa, thaka. Seo ke be ke sa se direle tefo.
MogaLe: Ke a bona.
MogaLe: Eupša nna lapa la ka ke kgona go le hlokomela.
MaiTe: (O tabogela ka pele ga Mogale) O ya kae, Mogale?
LeSoSo: O tla bona. O tla goma le semeetseng.
riva: O ile gape a ntshepiša gore o tla bolela le bagwera ba gagwe ba go laola dithentara gore ba mphe dithentara tša go dira ditsela, ka ge ebile ke na le kontraka ye bjalo.
MaiTe: Bjale ba gokae bona bana bao (Ka go swaswa) Gona ba swana le tatagobona ka sebopego Gape o bopegile monna yoo. Esego Mogale wa ka wa hlogo ye e kego ke tlhaka ya kereke?
Ke mosegare ka kantorong ya Mogale.
LeSoSo: Gape ge e le gore o nyaka thušo ka nnete, o tsebe gore o tla dira tšohle tšeo ke go laelago.
Max: (O leba go Nadine go mo gokara le go mo homotša) Se iše pelo kgole hle, Nadine. Go tla loka.
Ke bošego holong ya hoteletsoko. Lesoso o dirile moketšana wa go itebogiša ge a fetša mengwaga e masomehlano.
MaiTe: Wena ga o ipone?
LeSoSo: Afa o ile wa bolela le molaodi wa gago Gadaffi?
raMonna: Go direlwa eng bjalo?
TokoLogo: Ga go boyo. Ke sa khuditše mošomong, bjale ke ya go nyaka dijo.
riva: Ya ba di nonne dikolobe tša gona.
MogaLe: O tshwentšwe ke wa mang ka gore ga o na wa gago?
LeSoSo: (Ka go hlonama) Ke tla reng?
LeSoSo: Bjale o a bolela. Mogwera, ke rata go go tsentšha kgwebong ya dimmaene.
nkeLe: Gona ge o re mme o swanetše go kwešiša maemo a tate, wena o a kwešiša ge ditefelo tša gago tša thekenikhone di šaletše morago bjalo Ge o le mo ke wena o bego o ntlhalošetša ka mo o ngenegilego mooko ka gona ge o gopola gore ge tate a ka se humane tšhelete ya go go lefela dithuto o ka se dumelelwe go ngwala ditlhahlobo?
TokoLogo: Ba na le taba Gape ke dikolo tša phoraebete tšeo go tšona go lebeletšwego tšhelete. Gape ge batswadi ba ka tseba ba ka tloša bana ba bona go tšona. Bjale mong o tla hlwa a sa tšea kae tšhelete Le gona, bontši bja tšona ke tša makgowa. Ga ba na taba le bana ba basotho?
MogaLe: O ra gore di a rereša Motho wa go dula a se gona ka gae a ile le bašemane?
MaShadi: Ka ge ke go fetotše ga bjale, ke go thuša ka eng, mohlomphegi?
MogaLe: Go etša comrade Lesoso. Ke yena motho yo a nkhueditšego kudu ka tša dipolotiki ka ge e le yo mogolo go nna ka mengwaga go se nene. Le gona, ge ke tla tshela mellwane ka 1976, ke hlohleleditšwe le go mengwa ke yena ka ge yena a be a šetše a tshetše.
LeSoSo: O nkwele. (O retologela go Nadine gomme o tswalela lebati ka go le gapeletša, ebile a thula Cherise ka lona) Nadine moratiwa, a re tsene ka ntlong re itebatše segafa se sa go tšwa Angola.
riva: Ga ke kgolwe seo. Gape nna o mpoditše ge a na le moratho wa gagwe yo a dirilego tša bolemi gomme a tlile go e hlabolla. O be a šetše a mpotša le ka moo a tlilego go bula teri, le go bula koporase ya go rekiša boya bja nku fela.
MogaLe: Re theeleditše, ngwanaka. Tate le mme, felo mo ke tlile go le leboga ka moo le nkgodišitšego ka gona.
LeSoSo: Nka se realo. Nkare ke nna e kego ke kgale re phela mmogo.
MogaLe: Ke tseba gabotse.
Max: Bra Les(O sa lla) Bra Les, ga ke tsebe gore ke reng.
LeSoSo: Monna Max, morago ga mengwaga e meraro seo se diragetše, o nkgopotšwa ke eng?
MogaLe: (Ka go hlonama) Mogwera, se se swanetše go go ruta se sengwe.
MogaLe: O na le ditaba mosadi.
CheriSe: Mmotše Lesoso. O be o mpotše gore yena ke mang.
MaShadi: Ee, ke re ka gore ke le ditetše.
SeBaTa: Tšeo ke a di kwa. Efela ke sa kgopela gore o se dumele leina la rena le senyega.
TokoLogo: O gopola eng?
SeBaTa: Nka kwana le wena. Ke mo kwele ganong makga ao ke kilego ka bolela le yena.
SeBaTa: Go tla bjang gore o hwetše kontraka ye bjalo ka gore maisa a a makgowa a ganetša batho ba rena ka tšona?
LeSoSo: E bile bjang polelo ya ka?
MogaLe: Ga ke dumele.
TokoLogo: O tsentšhwa ke eng, bra Max?
MogaLe: Gape nna ge nkabe ke se kopane le comrade Malesa ke be nka se tsebe taba ye.
MogaLe: Ga go molato, monna Lesoso. Tšea meetse šea o nwe.
MaiTe: O reng o se wa ka wa nyaka ka mo gae pele O be o ka se tlaišege go swana le ka mo o tlaišegago ga bjale?
LeSoSo: Tšeo ga se selo ge o šetše o le molwetši, thaka.
LeSoSo: Ka gore wena šemo o lla ka go se šetšwe, homola o tla bona gore ke fapana le wena ka eng.
LeSoSo: (O thibela Tokologo go ya go Nkele. O bolela ka go tšhošetša) Hei, mošaa! O nnyatša go fihla kae na Tlogela lekgarebe leo la ka?
MogaLe: (Ka go makala) O hloma bjang mosadi Ke ba ke ile kae ge ke se gona ka mo gae?
nadine: (Ka boleta, myemyelo le lerato) Lesoso, moratiwa!
LeSoSo: Go bolela therešo, Mogale le nna nka se re ke tseba kgopolo ya gagwe.
TokoLogo: Mmušo a o ba bušetše gagabobona.
MogaLe: Eupša ke leka go hlompha.
LeSoSo: Ga ke kgolwe.
LeSoSo: Go dio rereša, le nna ke a mo tšhaba ka gore ga go bonolo go mo tloša dikgopolong tša gagwe.
raMonna: O a kwala. E le gore ke eng sa go dira gore o gopole Mogale ge o tletšwe ke dikgopolo tše bjalo?
MaiTe: Bjale Ba tlogelane?
MaiTe: Go go botša moo a lego gona ba go boditše.
Max: Tokologo, felo mo ke tšhabile mo Lesoso a nthomilego gona.
MogaLe: Nka leboga ge re ka kgona go fenya seo, le ge ke tšhaba histori kudu. Mokgwa wa yona, e swana le nkwe yeo e gobaditšwego. E na le go ipušeletša kgafetšakgafetša.
SeBaTa: O ra bjang ge o realo?
Ke mosegare ka ga Mogale. Mogale o dutše mathuding a ntlo, gomme o laetša a le bofefo kudu.
LeSoSo: (Ka go makala) Ba go thetsa Ba nyaka go wiša mmušo?
MogaLe: (O dula fase) Ke kgale o se sa bonala.
CheriSe: Lesoso, o ntira setlatla se se bjang na Go fetile dikgwedi tše lesomehlano o sa ngwale, o sa letše ebile o sa tle go re bona. O ra gore ke no pharama fase bjalo ka sepharamela ke re o rile o tla boa?
SeBaTa: O go fa sebaka sa go ya le megopolo.
MogaLe: Ga go bjalo, e dio ba gore...
MaShadi: Nka dira bjang seo ruri?
aLFonSo: Ga ke tsebe. Ga ke kgone go ipea seemong sa gagwe sa go dira gore a re tlogele.
MaiTe: Wena o na le bohlatse bja gore Nkele o tšwa banneng?
MogaLe: Ke ka moo ke tlilego go wena bjalo ka molaodipharephare wa tikologo.
Max: Aowa bra Les, seo se ka se direge. Ga ke go kgolwe. Nka mpane ka ya go botšiša molaodi wa lekoko la rena la bošole.
MogaLe: Ke nna nka botšišago wena yeo potšišo.
LeSoSo: Ke mošomo wo boima eupša ge o le bohlale ga o tshwenye.
MaiTe: (Ka go kgadimola) Nkele! O ra gore Tokologo a ka go thomeletša?
MaShadi: (Mogala o a lla gomme o a o araba. Ge a fetša) Ka kgopelo hle! Ge o se na polelo ke kgopela gore o tšwe.
MogaLe: Ke dio ra gore o se lebale seo o bonego bagwera ba rena ba se lwela ge re be re emeletšane le mašole a bathobašweu, re kgadimolana ka dithunya gomme ba ehwa pele ga mahlo a rena, ka diatleng tša rena. Ba be ba sa hwele gore rena ba go šala re tle re šale re ikhola, mola batswadi le bana ba bobona ba sa bone phetogo maphelong a bona.
LeSoSo: Re fe bjala bja Bakgaga fao.
MaiTe: O tla dira tšhelete bjang mola a dulela go emelela batho ba sa mo lefe?
MaiTe: (O mo laetša setulo mojakong wa mokhukhu, gomme bobedi ba dula fase) Bjale le tsebela Mogale kae?
MaiTe: O ka botšiša gape, ngwanaka. O re yena a ka se lefiše batho ba gabo babaso bao a tsebago gabotse gore ga ba na tšhelete.
MaiTe: Ke rile thoma ka nna pele o eya go mpolaela ngwana.
TokoLogo: Ke holofela gore le mohla kgwebo ya gagwe ya molao e ikema ka bona batho bao le rego o ba direla ntle le tefo, le ka se itire ba go mo thekga.
MogaLe: Ke botšiša wena, Nadine Gape ditšhelete tša ka di swarwa ke lena?
LeSoSo: E le gore o nyaka eng mo?
nkeLe: (O phula sello) Ga ke tsebe gore ke thome kae.
MaiTe: Thobela. Ke a le thuša?
MaiTe: Ga go ditaba mo. Gona ka gore bagwera ba gago ba o yago le bona makgotleng re a ba bona ba thothela toropong, ebile ba otlela difatanaga, wena o hwela eng ka makgotla ao a gago?
MogaLe: Re baka ge ke mo kgalela bojagobe.
SeBaTa: O ra ka mokgwa wa go šetša batho re sa lebelele lefase ka go phatlalala?
CheriSe: (O amogela meetse) Ke a leboga. (O tšwela pele) Mogale ke mo tsebišitšwe ke tatago bana ba ka, Lesoso, nakong ya ge ba be ba le Angola bjalo ka mašole a tokologo.
riva: Ke tšeo a di rekilego go nna ka ge a rile o sa thoma, ka gona a ka se be le tšhelete ya go reka tše ntši.
LeSoSo: Bagwera, thaka. Ke na le banna bao ba šetšego ba tsene dimmaeneng gomme ke tsebana le boradimaene.
Max: Ke e bone thuto ye ya tatago, ke nnete mfana. Ga ke na selo Tokologo, efela ge ke bona bašemanyana ba go swana le wena ba swere maemo a magolo mmušong, ke kgona go bona gore go na le batho bao ke ba thušitšego.
raMonna: (Ka go ngenega) Hai! Tlogela ditaba tšeo o khutše mogwera. O tla tloga o itsošetša dihlabi.
MaiTe: Go lokile.
SeBaTa: Ga o rereše, comrade Mogale.
LeSoSo: E sego hlonkwanapitsi ya go etša wena.
Ke mosegare ka bookelong, Lesoso o apere diaparo tša bookelong, leoto le apešitšwe samente ebile le kgokeletšwe ka lenti godingwana, mola yena a letše bolaong. O bala kgatišobaka gomme ga a fahlogele ditiragalo tša thoko ga bolao bja gagwe ka bjako.
Max: Ke thabela go go tseba. Nna ke Max. Ke thwetšwe ke Lesoso gore ke sepediše polasa ye.
MogaLe: Morena Sebata, mošomo wo wa rena, ke wa dihwirihwiri. Re bolela ka batho le gona re bolela le batho ba bantši ba go tseba dipipimpi tše dikgolokgolo tša batho ba bagologolo. Ke dio bolela ka ye ya dikoloto tša panka ka gore ke yeo ke šomago ka yona.
LeSoSo: Nadine rato, ke taba ye telele. Ke ka moo ke rego a re tseneng ka ngwakong re kgone go kwana.
CheriSe: (Ka go nyama) Ke tlišitšwe ke ditaba tša bona mo; le ge Lesoso a sa nyake go ntheeletša.
MogaLe: Le bjale ke sa tlabegile.
Ke mosegare toropong. Tokologo o tšwelela a sepela.
LeSoSo: Ke ge kgopolo ye bjalo e ka go tlela.
TokoLogo: O tla mo lemoga, se belaele.
SeBaTa: Bjang monna ka gore tikologo ye o e emetšego ke ye kgolo, le gona ga se ya hlabologa Gape batho ba fao ke bona ba bego ba swanetše go galefa go feta bohle?
Max: Ao, bra Les! Kgane bjale bokomonisi bjola re bego re bo lwela bo tla ya kae na?
MogaLe: Bophelong bja ka bjohle ke lemogile gore ka mehla ge modiša a etile dihuswane tša gagwe pele, di na le gore mola a sa holofetše gore di mo gata mehlala, di tšwe mohlapeng mme di ye le naga.
SeBaTa: Nnete gona, lefase le le fetogile go tšwa go leo ba bego ba lwantšha kgatelelo go lona.
SeBaTa: Ke Modimo yo maatla.
MaiTe: Kotse o na le mengwaga ye mekae?
SeBaTa: Se tšhoge. Ntwa ga se ya hlwa e fela.
MogaLe: Go bjalo. Efela ke mengwaga mola re lwelago gore hleng naga yeo e sa bewe lenaneong la tšeo di begilwego e le tša go bakwa.
MogaLe: Ga go kgodiše. Bjalo ka ramolao wa go ba le lengwalo la go tlemaganya batho go rekišetšana thoto ya go etša dipolase le dintlo, ke kgona go bona gabotse gore tšhelete yeo ke ye nnyane kudu.
MaShadi: Ke be ke tla phonyokga bjang motho a dio re ke sa tšwela go lesa letswele a ntlhalefetša, a ba a ntšha dikgomo?
riva: Ke a rereša. Ke lemogile gore ka mo ke kwanego le Lesoso ka gona, go etša ka moo bathobašweu bešo ba ilego ba kwana ka gona e le mmušo go šomiša maemo a bona go kuna bathobaso sebaka sa go iphediša. Nna le Lesoso re kunne bathobaso le basadi ba bangwe bao ba se nago le tšhelete go etša nna, goba ba se nago le maemo go etša Lesoso, sebaka sa go iphediša le go ithuta ka kgwebo.
MogaLe: E sego nna. Nna ke sa le lešole go etša go tloga mathomong. Ga se ka ka ka gana go tšea taelo go tšwa go mogolo wa ka.
MogaLe: Ke sa gopola gabotsebotse.
SeBaTa: Ke ra gore e be e le mmušo wa batho ba bagolo, le gona ba go rutega le manganga.
MogaLe: Go bjalo.
SeBaTa: Esego mokgatlong. Bjale o a dumela gore o balwe ge re beakantšha lenaneo la boetapele bja porofense?
MaiTe: Ešii! A a fetše go ja a ye go šetša dipuku tša gagwe. Na ke swanetše go palelwa ke go bapala le monna wa ka ka lebaka la gagwe Mojako o a bulega gomme go tsena Tokologo a apere diaparo tša go itšhidulla, gomme a athile mokotla wa go rwala diaparo tša dipapadi?
TokoLogo: Gona bolela ge.
LeSoSo: Mogale, o ntlhapaotše go lekane! Bjale ke ya go go boletša go ba mokgatlo gore o mpitša lehodu o se na bohlatse.
LeSoSo: E re ke ye go bona gore ke mang. O a emelela gomme o leba mojako go bula. Ge mojako o bulegile, Lesoso o ema fao ntle le polelo a gakanegile.
CheriSe: Ke a lotšha!
SeBaTa: Ke be ke nyaka gore re mo thibe molomo ka lekhura.
SeBaTa: O a aketša, monna. Gape o bothata motho yola.
MogaLe: Ga ke kgolwe. Ke tseba makatika a batho bao ke šomago le bona gabotse.
LeSoSo: E le gore le nyaka eng mo?
TokoLogo: Gape ba re senyetša naga ka diokobatši tše tša bona.
LekgareBe: (O a sega) Se tshwenyege. Ke be ke etetše bagwera ba ka mola. Nna ga ke makgoša.
raMonna: Ka sekolong gona o bjang?
MaiTe: Tatago o bothata kudu. Le nna ga ke mo kwešiše. Gape e ke o lebala le taba ya gore o ntlogetše mengwagangwaga le lena, re dutše re hlaka. Ge bjale ke re o boile gomme le tokologo yeo a bego a e lwela e ke e tla phethagala, šo o sa lebeletše batho ba ka ntle a sa re naganele.
LeSoSo: Se rate go bapala ka hlogo ya ka hle. Ke kamake eng?
Max: Eupša ke be ke re kgane re na le temokrasi.
MogaLe: Bohle bao ba ilego ba ba bagolo ba ka, ba a tseba gore ke nna wa pele wa go dira seo a se laelwago.
MogaLe: Akere re ile ra botšwa gore bathobašweu re se ba ragele kgole ka ge mašeleng a sa le ka diatleng tša bona?
MaiTe: O re nna o sa ntheeletša Ge ke re ke mmotša gore tsela yeo ya gagwe ga se yona, o mpotšiša gore ka gore re gana go mo fa tšhelete ye a e nyakago, yena a tšee kae tšhelete ya go ithabiša?
SeBaTa: Mogale, afa o na le kholofelo go boetapele bja mokgatlo wo wa rena monna?
MogaLe: (Ka go makala) Jomo Ncita!
nadine: (A myemyela) Ke nna yo wa ka.
LeSoSo: O ka se tsoge o ipshinne ka mphufutšo wa phatla ya gago. Tokologo o ka se e bone. Kgopolong ya gago o sa gatelegile go etša ge lekgowa le be le sa go dutše sentsokela.
LeSoSo: O ka re ga o ntshepe mogwera. O be o reng o sa direla gore ke kgethwe mola o na le dikgopolo tše bjalo ka nna?
MogaLe: E be e le baithuti bao le bona go bego go se bohlokwa go ba fetola ditlhaologanyo ka ge le kgale ba be ba šetše ba befetšwe.
SeBaTa: O ra gore o ka dira mogwera wa gago ka yona tsela yeo?
nadine: Hleng ba kgethile kantoro ya gago mola go na le boramolao ba gabobona?
MogaLe: Ga ba kgone go latišiša ditšhelete tša ka tša dikgwedi tše hlano tša go feta.
LeSoSo: Ga re bapale, Mashadi.
LeSoSo: (O a gatelela) Le gona, ga a tsebe gore batho ba beeleditše dipolotiking. It's big business. O ra gore go na le motho yo a ka tšwago ka lapeng la gagwe, a lala a tonywa ke marega; a nelwa le ke dipula a tsoma gauta; a re ge a feditše a re bao ba bego ba šetše ba robetše a ba neeletša yona, gomme yena a ya go ja mmu bjalo ka mphukudu?
MogaLe: Na ga se kwano ya ka le wena gore o šetše Nkele gomme nna ke tla šetša yo Tokologo?
LeSoSo: Nna ga ke na mosadi.
LeSoSo: Tshwarelo, thaka. Ke re ke se go tshwenye ka gore o tšama o kalatša bakgethi gore ba tle ba go kgethe bodulasetulo bja porofense.
Max: Sure, Toks! Ke re ke fela ke ba kwa ba bolela ka bao ba sa dirego le bona ba re ba tla ba bula dihlogo. Ba re ga ba rate go sepela mothalong woo o thadilwego.
CheriSe: Ke eme Kganthe go direga eng mo Lesoso Ke yena motho yo a go swareletšego mo gore o lebale le bana ba gago?
LeSoSo: Ga se yo Max Ga a ntsebe gabotse. Nna ga se ka belegelwa go ba seepamokoti. Ke ka moo ke bego ke ganana le mmušo wa bathobašweu. O ra gore gonabjale ke tle ke dule fase ke lebelele ge dithaka tša ka di nkabela E sego nna?
nadine: Lesoso, ke mosadi wa gago akere?
LeSoSo: Ge ke sa phoše, ke mengwaga e mebedi morago ga go ba Moemedi palamenteng.
riva: O ra bjang, monna?
Max: Kgane re fapana ka eng ka gore re lwele ntwa e tee?
MogaLe: (O tšea seipone o se bea pele ga gagwe gore a ipone) Ipone gore o bjang.
Max: Lesoso o be a kwana le Mashadi.
TokoLogo: Ga o kwe gore mme o bolela le wena Fetola?
MogaLe: Hei! Tšeo di ntlala dimpa ka gore nna le wena re lwetše lebaka leo gantši. Ga ke tsebe gore ke reng.
nadine: Ke gona, ke swerwe ke mošomo matšatši a.
Max: Bra Les, go a pala.
SeBaTa: Ka gore ke romilwe felo mo, o re ke ye ke botše modulasetulo wa mokgatlo wa bosetšhaba eng?
MaiTe: Ba reng ge ba ekwa tšeo?
raMonna: Gona o tla swanela go hlahlela molato kgahlanong le bona.
MogaLe: Lena le nyaka nna ke ye ke dule palamenteng goba makgotleng a go se fele re re re bolelela bao ba re beilego mmušong?
TokoLogo: Ke a leboga mme. Tate le mme, ke rata go leboga ka moo le hlakilego le nna le Nkele gore re tsene sekolo, le ge e le gore Nkele yena o a ntshwabiša ka maitshwaro a gagwe a go nyefa. Ke holofela gore ka le lengwe la matšatši o tla bona bophelo bjalo ka ge bo le ka gona. E sego e le lepatlelo leo batho ba itirelago ka go rata e ke Modimo ga se a ka a re ge a le hlola a le beela melao. Ke be ke bona ka mahlo gore le swere ga boima ka ge tate a be a sa leka go emiša kgwebo, mola mme a be a sa humane tšhelete ya go bonala mošomong wa gagwe wa go hlwekiša mabato toropong. Lehono šemo ke šoma bjalo ka moeletši wa molaodi wa Panka ya Polokelo ya Setšhaba. Ka lehlakoreng le lengwe la aga ngwako la ba la o fetša mola le itima tše dibotse. Ka mabaka a mantši le be le elwa e le ge boima bja go sepediša tša lapa bo le tsena mading. Sa go ntlaba ke gore le ge le be le rogane lehono, ka moswane le be le dio tsoga le bolela e ke ga se gwa direga selo. Batho le bona ba be ba re sega ka mo re hlakago mola tate a hlomphega setšhabeng. Ba bangwe ba ntlhompha ka lebaka la seriti sa gago tate. Ke kgahlwa ke gore le ge seriti sa gago se be se sa sepedišane le bodiidi bjo re phetšego ka go bjona, tate ga se wa ka wa šikinyega go tšwa go seo o se dumelago. Ke leboga seo tate ka gore ke gona ke lemogago gore bana ba batho ba maemo go swana le wena ga ba swane le nna. Ke tlaba le batho ba ka ntle ge ke sa kgona go dumediša le go hlompha ba bagolo go nna mola ke le morwa wa motho wa go hlomphega bjalo. Gape ga ke tlale mebila le go nwa mabjala kgakala moo ke bonwago ke bohle, le go bapala le banenyana ba go fapana tše e kego seo ke bohlale. Ke lemoga gore tate ga se wa ka wa re ruta go ba le tšhelete le dilo tšeo bahlaki ba se nago le tšona e le bohlale. Ke gopola gabotse mantšu a gago a gore, "Go ba bohlale ga se go ba le tšhelete goba dilo tša go rekwa ka tšhelete; eupša ke go kgona go dula o nnoši gomme wa thabišwa ke go bona batho ba bangwe ba thabile bjalo ka wena, mola le moya wa gago o hlwekile, o lokologile". Bjale le nna ke nagana gore ke seo ka gore ke kgona go tsoga gomme ka hwetša bophelo bja ka bo phethagetše ntle le go nyaka gore motho yo mongwe a nkgonthišišetše seo, goba go reka ka tšhelete le ge e le go nyaka sa go pipa kgopolo ya ka ka letobe la lebakanyana go mpha lethabo.(O kgapha meokgo, mmogo le Maite, mola Mogale a dio kgona senko a laetša polelo e mo kgotlile maikutlo) Le thutile le gore ke šomele tšohle ka maatla. Ke kwa ke le leboga ge ke gopola gore ke be ke šetše ke kgonne go lwela maemo a go emela sehlopha sa porofense ya rena sa rakbi ka atlega, le ge ke be ke phadišana le bathobašweu papading ya bona. Ge e be e se go rata mošomo wa ka, ke be ke na le sebaka sa go tlogela tša dipuku gomme ka holofela go bapala papadi ye. Ke leboga kudu batswadi ba ka. Go šoma ka maatla moo le go bjetšego go nna, go nkgontšhitše le go itaetša bokgoni gore ke be ke thwalwe mo mošomong, ntle le gore ke šomiše letsogo le kobong bjalo ka ge e le setlwaedi matšatši a. Ga se ka ka ka tla go tate ka mo kgopela gore a bolele le bagwera ba gagwe mmušong gore ba dio mpebofaletša go humana sekgoba se. Le gona, le ge ke be ke le yo bjalo, ke tsebile gore tate a ka se dumele go dira seo ka ge e le monna wa go itlhompha le go rata nnete. Bjale, ke bone gore ke le putse. (O iša seatla ka morabeng, gomme o boa le se sengwe) Tate le mme, dinotlelo šedi. Ke tša sefatanaga seo ke le reketšego sona go le leboga.(Ka go swaswa) Ke dumela gore tate ke ramolao wa mengwaga ya go lekana le ye a bego le yona a le noši wa go hloka sefatanaga. A re tšweleng ntle le se boneng. (Maite o phula sello se segolo, ebile o ithekga legetleng la Mogale.
nadine: Aowa, seo ga se pale.
MogaLe: Ga go bonolo Toki.
TokoLogo: Eupša le be le swanetše go ba le ithutile go tšwa go bona.
MaiTe: Dumela, Tokologo ngwanaka. O reng o dio re gata gare ga beke ye talatala?
MogaLe: Ga ke tsebe Nadine.
MogaLe: (Ka go kgonthišišetša) Se tšhoge ngwanaka. Felo mo ga re lwe le wena. Re nyaka go go thuša. Re nyaka gore le wena ka le lengwe letšatši o tle o be mosadi, gomme o kgone go godiša bana ba gago ka mo re tla bago re go rutile. Lokologela go re bolediša.
MaShadi: (Ka tlalelo) Gabotse ke le thuša ka eng, mohlomphegi?
LeSoSo: (Ka go swaba) Tšeo a re di tlogele. Nna ke dio ba ke kwele bohloko mo lenotlong.
LeSoSo: Bjale o nkiša go batho ba go etša yena, ba go ba le tšhelete.
SeBaTa: Gona fao tabakgolo e be e le go hwetša maina a batho ba maikarabelo mokgatlong. O tla lemoga gore dikgetho ga di sa šetše ka matšatši a mantši.
Ke mesong ka gaLesoso. Lesoso o robetše setulong sa go robatšwa ka serapaneng sa gagwe morago ga go tuntela ka letangwaneng la ka ga gagwe. Thoko ga gagwe ke therei ya go ba le maoto yeo ka go yona go nago le dino le sekotlelwana sa go swara diripanaripana tša lehlwa. O na le lekgarebe le lefsa kudu, ba iketlile ka diaparo tša bona tša go tuntela.
MogaLe: (Ka letsogo la makalo) Morena Sebata! Gape Morena Sebata ke tseba modulasetulo wa mokgatlo wa rena wa mo porofenseng. A letšetša nna mogala?
SeBaTa: Bjale dula o fodile matswalo gomme o tšwe bokgobeng bjo o ratago go šala go bjona.
SeBaTa: (Ka go galefa) Mogale!
LeSoSo: Ke bjala dilo tše ka moka.
LeSoSo: Ga ke kwešiše.
MogaLe: Ga go bjalo.
LeSoSo: O a bona le yena gore o tlamegile. Gape dilo di fetogile, mmušo o tšerwe ke rena dipholo tše diso. Ge a sa kwane le rena, le mogoro wa gore motho a tšame a totoba a eya moo go nago le dijo a ka se o bone. Di fagolwa ke rena.
aLFonSo: Nnete gona, nna tate ke mmefeletše.
TokoLogo: (O hemela godimo) Mme le tate, motho yo re tlile go mo loba ka letšatši le lengwe.
LeSoSo: Ke mo reka mahlong. Ke dira tše e kego le nna ke bona ditaba bjalo ka yena.
nkeLe: Ke kgale ke go botša ke re wena o ithatiša batho ba bašweu, buti Tokologo.
TokoLogo: (O sa garile) Aowa! A ka se dio homola mola re nyaka go thuša yena mo.
CheriSe: Ke lerabele. O ikgokagantše le ba mokgatlo wa go lwantšha mmušo. Ba phela nageng ba tšhabelana le go lwa le mašole a mmušo.
MogaLe: (O a sega) Kotse le a lebala gore le rena ge re be re tšhabile re be re dula dinageng tša batho ba bangwe. Le reng lehono ge lena le lokologile le sa nyake batho ba gagabolena?
raMonna: (O a di amogela) Re a leboga le ge re sa tsebe gore o rata re dira eng, ka gore ga go kwagale o rata go phara Lesoso molato felo.
LeSoSo: Go bjalo.
SeBaTa: O ra bjang, comrade?
aLFonSo: A ka ntšhaba ke le ngwana wa gagwe?
SeBaTa: E re ke mmotšiše se sengwenyana. (O lebiša go Mashadi) Eh, Mashadi. Ge re ka go roma go...
CheriSe: Lehu le bophelo go nna di a swana. Ge e le Lesoso yena, Mogale a mmotše gore ba ka bana ke tla ba khupa ka molomo. Modimo o tla nthuša. Ge e le yena ka gore lerato la ka le yena, le bana ba a mphilego bona o nyaka go di dira tša 'šepa la bošego', a tsebe gore ka le lengwe la matšatši mahlale ao a gagwe a tla ja yena mong wa ona.
MaShadi: Kae Mošomong Ga a na mogwera fao?
TokoLogo: Aowa, bra Max. Wena o reng o sa ye go tate ka gore o dula lekheišeneng le tee le yena Gape nna ke itulela foleteng ka mo toropong?
LeSoSo: O setlatla na! Ke ra Russian Beer, monna. (Ge Max a sa ile) Comrade Sebata!
nkeLe: Ga go maatla a selo mo.
MaiTe: Aretse, ka gore rena basadi banna ba dio re bapadiša go etša ge mmutla o dikološa mpša seolo.
MogaLe: (Ka go tšhoga) Tšohle ke therešo. Fela boetapele bja setšhaba bo tloga bo feta bjo ke bo tsebago.
MogaLe: Tla re kwe ge. Wena o šetše o tsene ge o nyaka go tsentšha nna?
LeSoSo: Max, o boledišwa ke go se tsebe. Felo mo re sepela mmileng o mosesane. Ga re dio bolela tšohle.
MogaLe: Senatla sefe thobela?
LeSoSo: (O tšhabiša mahlo) Go tseba mang Nna ga ke sa gopola selo. Seo ke se tsebago ke gore ke be ke na le Nadine re eya go nyakela mokgatlo ditšhelete tša go sepediša masolo a go kwalakwatša maikemišetšo a ona bathong. Sa go latela, ke dio bona ke šetše ke fološwa mo bookelong?
Ke bošego ka gaMogale. Mogale, Maite le Tokologo ba bogetše thelebišene. Go tsena Nkele a apere diaparo tša go šadiša dirope kgakala.
LeSoSo: O laeditšwe ke mang mo ke dulago?
LeSoSo: (Ka go goelela) Gape o rile go na le ditaba tše pedi tšeo o nyakago go mpotša. Ya bobedi ke efe?
LeSoSo: Ao, Mogale. Kgane go direga eng felo mo?
TokoLogo: Šebale ba a kukana. Hleng e ke ke bona koloyana ya go thwethwa ka maoto (O tsitsinkela tiragalo yeo gabotse) Ee, go bjalo. Yo mongwe o nameditšwe ka koloyaneng?
MogaLe: Seo se tla kgonega bjang ka gore ge o phela le motho ka mehla go ra gore le selo se tee Gape monwana le lenala di ka se fapantšhwe?
nadine: E ka ba e le mang wa go rata go re senyetša nako ya rena ya thopeng?
nadine: Ke tseba gabotse. Akere lekala la rena ke le lengwe la ao a bego a ikemišeditše go go kgetha?
CheriSe: Ba mpoditše gore bona ba ka se tsene ditaba tša rena ka ge go ya ka bona a be a se a nnyala ka ge ba se ba ka ba nthera le go nntšhetša dikgomo.
MaiTe: Ke tshepa gore o mmonetše ruri lehono.
MogaLe: Ga go na tšhišinyo ye nngwe ntle le gore tšhelete e kaalo o be o e tšere kae Mphetole?
MaiTe: Ke go mo fetogela Gape nnete gona ke gore o itira Jesunyana wa motse wo?
TokoLogo: (O a myemyela) Le se ke la tšhoga, batswadi ba ka. Ga se taba go tshwenya.
MogaLe: Nna ga go leina leo ke le senyago. Ke la ka leo le senyegilego, le ge nna ke se ka ka ka utswetša motho, goba go tlogela batho bao ba re kgethilego. Hleng e ke lehono ke nna yo a phošitšego?
MogaLe: Ke neng mo diphošo tše pedi di kilego tša tswala therešo Gona ntlolerole e kile ya tswala kgoši ya setšhaba sefe?
riva: Ke a leboga. Ke tlile go morena Mogale bjalo ka yo mongwe wa batho bao ba ilego ba ya go komišene ya go boetša batho dinageng tša bona, go bega ge polasa ya ka ya Myliefling, e kile ya ba legae la bona pele ga mmušo wa kgatelelo o tla ba tloša go yona.
raMonna: Garetse! Efela nna ke dio bona e ke barutiši ba šoma ka go rata. Ba re ba nyamišwa ke mekgwa e mefsa ya thuto yeo mmušo o e tsentšhago, etšwe bona ba se ba hlahlwa ka tshwanelo go ruta bana ka yona. Ba re ga ba tsebe gore ba thome kae, ba fetše kae.
SeBaTa: Le wena e ke o lefšega monna. Mo lemoše gore bagwera ba gagwe bao a tšwago le bona bokgolwa bja dipolotiki ba a mo šia. Ba dula ka toropong, ba otlela difatanaga tša mabonwa, bana ba bona ba tsena dikolo tša maemo le gore dipolokelo tša bona tša ka pankeng di a falala. Felo mo ga re sa lwela nnete. Re lwela dimpa tša rena, gore megolo ya rena e metše tša makhura. Re lwa ntwamogolo fa.
raMonna: (Ka go nyatša) Ke humane barutiši ba go ngenega le go hloka kgahlego, le bana ba go itaola le go hloka kgahlego.
SeBaTa: Ke ra comrade Lesoso. Gape moisa yola ke sebata. Ga ke kgone go kwešiša gore go be go tlile bjang gore a se ke a tsebega mokgatlong.
SeBaTa: (O fa šedi go Mogale) O tla tlabega gore ke go tsebela kae comrade Mogale, ge ke tla šala ke go letšetša mogala gore re tle re kopane fa resturenteng.
MogaLe: (Ka go kgala ebile a akgofela go mo swara gore leoto leo le kgwešitšwego go tšwa seswareletšing sa go akalala le se tshwamoge gomme kgobalo ya oketšega) Aowa hle, mogwera! Se taboge, o tla gakatša kgobalo.
LeSoSo: Tšona dipolelo tšeo tša gago di tla go bolaiša letšatši le lengwe.
LeSoSo: (Ka go tšhoga le go gakanega) Hei, Max!
Max: O ra bjang?
MogaLe: Ke dio ra gore go na le batho ba bokgoni bja go feta bja ka?
Max: A re tlogele tša maina. Eupša ke banna ba maemo ba go tuma le go bonala ba botega.
MogaLe: (Ka go langwa) Ka tate a ntswetše! Ke lobile ngwana ke phela. Gape bao batho ke phetše le bona kua London ke a ba tseba. Ge e le ba ba go gweba ka diokobatši bona, ba talatala. Ke seboko sa go tsena nyobeng. Ga se e tlogele e se ya bola.
MogaLe: O ra gore ga o bone gore taba ye e tšwa kae?
MogaLe: Go bjalo, eupša ga re sa kwana gabotse.
TokoLogo: (O hloname) Ke kwa o ntšhoša, bra Max. Kganthe tate o bjang?
LeSoSo: Ebile o a nkgopotša. Gape ke na le leano la go kata moisa yoo fase.
MogaLe: Kotse o nyaka gore ke dio binela mohlodi wo mongwe le wo mongwe wa dijo wo o tiago magalagapeng ka hlogo?
MogaLe: Seo ke a se tseba.
MogaLe: Ga ba rereše, le gona, nna ga ke motho wa go tsebega go batho ba bantši.
LeSoSo: Gabotse, ke rata go go leboga ka tšohle tšeo o ntiretšego tšona. Ke kgolwa o sa gopola gore ke matsapa le boitapišo tša gago di dirilego gore ke be moemedi palamenteng ya bosetšhaba.
Max: Ke dio re ka gore tše dingwe ditaba ke tša gago o le noši, boss. Ge o di dira ke ba ke se gona.
MogaLe: Mohlomongwe, eupša seo ke felago ke ekwa ba bangwe ba rena ba se bolela ka bona, ba re ba sa swere dikgopolo tša kgale ga se nkgahle.
SeBaTa: Gona o tlile go re tshwenya moisa yo.
MogaLe: Morena Sebata, re kgauswi le go hwetša tokologo. Le gona, ke a tseba gore batho ba rena ba ka se re swabiše, ba tla kgetha mokgatlo wa rena gore o buše.
SeBaTa: Ke yena.
Max: (O a ikokobetša) Tshwarelo, bra Les. Ke dumeletšwe ke moletadikgoro.
raMonna: Go be go tla direga eng ka morago ga kadimišo ya mengwaga e lesome?
SeBaTa: (Ge Max a tlogile) Ga a go tshwenye moisa yo na?
MogaLe: Re go bileditše ngaka ya tla ya go oka gona ka mo gae. O nyaka go mpotša gore ga se wa kwa selo le ge ba go roka, monna Lesoso?
Max: (O a e amogela, a bala. Ka morago) Ee, boss Les! O mathateng.
nkeLe: Ga go bjalo tate.
riva: O a tseba le pelo ya ka e bohloko. Gape polasa ye e be e ntirela dimilione ka puno ya ngwaga o tee fela. Ka mo tshepa ka ge ke be ke re kgane o tseba seo a se nyakago. Bjale ka mokgwa wo a šetšego a e sentše ka gona, le mohla ke boa go tlo fo swana le go thoma fase.
MogaLe: Ke kgale o enwa bjala monna. Ke neng mo o kilego wa dira tšona tše o di dirilego?
MaiTe: (Ka kwelobohloko) E le gore o robala kae?
MogaLe: Bjale tseba gore le nna o mpaletše go etša ge o be o tšhaba gore o tla go palela.
MogaLe: (Ka go hlonama) Lesoso, wa hloka le go ntaletša moketšaneng wa gago Re tloga re elwa ya mahlomahubedu eye?
SeBaTa: Bjale o ganela eng ge re go kgetha go ba yo mongwe wa baetapele?
LeSoSo: O ka se ke wa ntlhanogela. O hlatse ya ka wena.
LeSoSo: Oo! Nna ke be ke se sa gopola. Ke dio re kgane ke yo mongwe wa bo mabinabosolwa.
Max: Ke boletše le yena.
LeSoSo: O a rereša, rato!
MogaLe: Gabotse fela. Ke botšiša wena.
MogaLe: Go lokile ge o lapile. Ge e le nna, nka se patlwe ke ngwana ke mo tswetše.
SeBaTa: O ka bušeletša gape.
MogaLe: (Ka go kodutla) Eya! Ge a dirile gore kgwebo ya ka e we Esego ge a nteile ka fase ga lepanta, a ntshenya leina setšhabeng, a ba nyatša lapa la ka?
CheriSe: (O bolela a emelela) Ga ke sa dula. E šetše e le kgwedi ke le mo Afrika Borwa ntle le molao ke nyakana le Lesoso. Ke tlogetše mme a babja.
MogaLe: Ke a tseba seo. O ntlaba ge o lla bjale.
LeSoSo: (Ka go galefa) Batho ba ba nyaka eng ka mo?
SeBaTa: (O a gakanega) O ra gore o tsebile gore ke go bileditše eng fa?
SeBaTa: (Ka go tlabega) Gape o a ntlaba monna Mogale. Nna ke tseba wena le Lesoso le le monwana le lenala.
Max: Ke gona ka ga comrade Mogale ka mo?
TokoLogo: E le gore o direla eng seo?
MogaLe: Bjale, ke be ke re bolelang le yena gore a leke go bušetša tšhelete ye a e adimilwego pankeng.
MaShadi: Le nna ke bone sona seo.
riva: Ke thabela go mo tseba.
LeSoSo: Hei, Mogale, a re di tlogele tšeo. O a tseba gore banna re bjang.
MogaLe: Ke ra gore, lena ba go swara maemo a magolo mmušong le mokgatlong, le romane ka bolena le šomiša maemo a lena ao le a filwego ke setšhaba go tla fa go nna.
MogaLe: Ebile ga go kgodiše.
Max: A napa a nyakolla ditlabakelo tša tatago tša panka go Mashadi. Ke moo Lesoso a ilego pankeng go boledišana le mongwe ka yena yoo nna ke sa mo tsebego, gomme ba timatimetša ditšhelete tša tatago lenaneong gore a se sa kgona go lefela bao a bego a ba swere tšhelete.
MaiTe: Ee. Nna ka lebaka la go mo emelela ke re ke a mo rata le gore yena a nthate.
MaiTe: O a rereša. Go nameditšwe mothomošweu. Le gona e ke ke mosadi.
nadine: (O a sega) E le gore le baka eng lena ba babedi ka gore šemo taba ya lena e ke ga se ya go fela leno?
LeSoSo: (Ka go se kgolwe) Aowa, Mogale! Bjang bjale Gape seo ga se kgonege. Wena wa napa wa kgethwa ke bomang?
MogaLe: Seo ke a se lemoga. Ke tlabja ke gore di amana kae le go nteboga.
MogaLe: Ke theeleditše, Lesoso.
LeSoSo: (Ntle le go fetola polelo ya Nadine. O bolela ka go tšhoga) Cherise, ke wena motho yo?
LeSoSo: O nyaka go tseba gore re fapana ka eng?
LeSoSo: Seo ga se selo!
LeSoSo: O tla re o boneng?
Max: Ge e be e se nna, e be e tla ba tšona tšeo go ya go ile.
nadine: Go bjalo. MaiTe: (Ka go tlabega) Aowa! Kgane Lesoso o go dirile eng?
LeSoSo: Ke go boditše nna.
TokoLogo: Ke dio kwa ke le hlologetše, mme.
MaiTe: Eng Nkele, o nyaka go gafa wena?
SeBaTa: (Ka go ngenega) Ke tletše sona seo. Ke romilwe gore ke kgopelane le wena go se fe bohlatse kgahlanong le Lesoso.
Max: Ge e be e se ka tatago, nkabe ke se sa phela gonabjale.
nkeLe: Wena gape o moemedi wa gagwe wa tlhago.
LeSoSo: Le ge wena o be o sa se direle tefo. Nna ke tlamega go tla go go leboga.
nadine: Ke kwele kgale ge o bolela le yena gore ke Cherise. Se ntire ngwana o mpotše gore o bewa ke eng mo.
SeBaTa: Comrade Mogale, naa ge o be o kgona go etelela baithuti pele ka 1976 go lwantšha mmušo wa babašweu, e be e se boetapele bja setšhaba?
LeSoSo: Ee. Ke ka moo ke nyakago go go leboga.
MaShadi: (Ka go makala) Bjale!
Max: Mathata, mfana. Ke rile go boa bokgolwa bja dipolotiki, ka hlaka mo ke bego ke re ke a ipolaya. Ka napa ka ya go tatago ka mmotša mathata a ka. Ke yena wa go ntaetša gore ge re re motho o atlegile ga se ge a bonwa ke bohle fela. Katlego e ka pelong. Ge motho a ka lebelela moo a tšwago gomme a bona a kgonne go dira seo se thušitšego batho le ge batho bao bona ba sa se bone, o swanetše go ipetha mafahla a re 'ke motho, ke na le mohola'. O rile botho ga se ge motho a eja a lahla ka ge a sa ithute selo. Botho ke ge motho a kgona go dira gore batho ba bangwe ba ipone e le batho ka ditiro tša gagwe. Ke gona a tla ithutago gore lethabothabo la go kgotla le maikutlo a pelo le bjang.
LeSoSo: Le ka pela eye?
MaShadi: (Ka go makala) Batho ba Modimo! Gape o rile o mogwera wa morena Mogale. Nna ke re kgane o nyaka yena.
MogaLe: (Ge ba diketše) Gape ke na le bothata mogwera. Ngwana yo ga a kwe.
SeBaTa: Bosele bo fedile lehono.
MogaLe: Ee, taba pelong.
SeBaTa: Šemo o gana taelo ya semmušo.
MogaLe: Ke a dumela, efela dikgopolo tšeo mokgatlo o di bjetšego bathong ka tokologo ke tšona tšela tša kgale. Ke tšeo ba di kwešišago. Tše tše difsa tše, di kwešišwa fela ke lena le kgonago go swara makgotla dihoteleng le le noši.
raMonna: Efo homola fao. Ba bjalo ka moka bana ba matšatši a.
TokoLogo: Ke thoma go e kwa thuto yeo.
MaShadi: Garetse, ruri!
MaiTe: O tlabja ke eng bjalo?
MogaLe: Ga bo gona efela o tla tla o mpotša letšatši le lengwe.
MaiTe: Ke tla kwešiša go fihla kae mola bana ba etla go nna ge ba lla?
TokoLogo: Ge le leka go mo kgala o reng?
TokoLogo: (O bolela a bula lebati la setofo sa malahla ka moo go bewago dijo go ntšha sesola sa gagwe) Gabotse tate, efela mohlahli wa rena ga a fetoge. O nkgadimola ka dinako tšohle fela ge ke re a mpotše gore ke dire eng go fokotša diphošo tša ka, ga go se a mpotšago.
LeSoSo: (O bolela a ikotlolla) Hei, gape leeto la go ya Kapa kgafetšakgafetša le a lapiša.
LeSoSo: O mo lebelela lebaka le letelele a sa bolele.
MogaLe: Kotse o thomile neng?
CheriSe: (Ka go gakolla) Cherise.
Max: Sa go kweša bohloko ke gore yo Nadine e sa le a mo phutha go tloga ge a boa bokgolwa, go fihla mohla woo wa kotsi.
nadine: Ke mabapi le go tšwa go nna go ya go wena.
MogaLe: Go tloga kgale. Na ga o sa gopola gore ke yena a kilego a re khutiša ngwaga wola ra go tla go phethagatša morero wa mokgatlo ka mo nageng, re etšwa re le Zimbabwe?
nkeLe: Gona re tla ja yona kwelobohloko yeo?
Ke mosegare ka boemafofaneng. Sebata o na le Lesoso, ba jele koto.
MogaLe: O re ke lešilo, ke tla mo hweletša lengwalo la lebakanyana la go dula ka nageng ye ya botatagwe.
nkeLe: (Ka go tshwenyega) Mme!
MogaLe: O ra bjang, mohlomphegi?
MogaLe: Monna Ramonna, gape ga ke sa na le pene le ge e ka ba ya lešidi.
MaiTe: Ke gore.
Max: Dumelang, mme!
SeBaTa: (O a batamela, sefahlego se edile gomme seatleng sa gagwe ke galase ya beine) Dumela, comrade Mogale!
MogaLe: Ga go bjalo. Taba ye ya ka ga se taba ya go ba ramolao ga ka le go šomiša tšhelete ya Trust ka bošaedi.
MogaLe: (E ke kgopolo ya gagwe ga e kgauswi) Hmm! (Maite ga a tšhwe a bolela. Go ena le seo, o thoma go sekhumola. Ka go makala, ebile a dula ka marago bolaong) Hee! Maite, molato ke eng?
Max: Tshwarelo hle! Ke monna, ke tla hwa le tšona.
MogaLe: Maite, ke tla ba ka go opa ka legoswi. Tloga mo ke nyaka go kgala ngwanaka.
riva: Nna ke Riva. Polasa ye e be e le ya ka.
CheriSe: Ka kgopelo hle! Ke nyaka ka ga Mogale. Boitshepo Mogale.
LeSoSo: Dipolelong tša gagwe, ke thoma go mo kwa gore ga a sa ntshepa gabotse.
SeBaTa: Lesoso, o tla swanelwa ke go akgofa, monna.
raMonna: Nnete gona, o nyefile kudu sefahlegong le mmeleng.
MogaLe: Ke a tseba, efela ke gana ge le nyaka go mpotša gore ke nna ke ralokilego karolo ye kgolo.
MaiTe: Ntshwarele mogatšaka. Phošo ke ya ka. Ntshwarele hle, re godiše Nkele mmogo.
MaiTe: Batho ba Modimo, kgane o tloga a tšhabetše kgole le gae eye?
MaiTe: Ee! Go ka no ba go le bjalo. O ra gore wena ge o be o ile le naga ke šala ke khupile bana ba, gomme mola o boile ke re o tla nthuša go ba godiša go felelela, wena o gerema le lefase, ke fo lesa o ba hloriša Wena o motho wa lešoka, ga o tsebe bohloko bja bana ge ba gola?
LeSoSo: (Ka boikgantšho) Wo ke mmino wa batho ba mabjoko. O kwa nnoto ye nngwe le ye nngwe ge e bapalwa, go ba go fihlela o se sa kwa gore go bapala mmino.
MaiTe: Difatanaga ga se difatanaga. O bewa ke se, a tšewa ke sela. Baotledi ba gona ke ba banna ba dimpa tša magošogošo ba go feta le tatago.
LeSoSo: E mabapi le eng?
MaShadi: (Ka go kgotsa) Aa! Aa! Mokgalabje wa go lekana le wena a hloka mosadi! O letetše eng o sa nyale mola basadi ba tletše naga ye Kgane o dio letela go mela dinaka pele o ka nyala?
SeBaTa: (Ka tlabego) O ra bjang monna?
Max: Ee. Ke ka moo ke tlilego go wena gore ge go ka kgonega o mpolelele ke tsene hle. Gape bana ba ka ba bolawa ke tlala.
TokoLogo: Ga go bonolo go ya ka mo o bolelago, tate. Ke swanetše go le leboga.
MaiTe: Leswiswi le lona le a swara. Dikwefa di tla go tshwenya mo tseleng.
MogaLe: Ga se lebaka leo.
LeSoSo: O a rereša, le ge yena e le sengangele, a sa nyake go obja molala. Ke ka moo a tla dio dulago lekheišeneng a hlaka.
nkeLe: (Ka boleta, mahlong a mena megokgo) Tate!
aLFonSo: Ga ke kgolwe le ka ba gona. Ke lemoga gore peleng ke be ke dirwa ke bjana ge ke mmefelela ka ge ke be ke sa nyake go tseba gore o be a se na tšhelete. Ga bjale ge ke bona ka mo a ikgonago ka gona, ke thoma go lemoga gore e ke ke be ke se ka phoša le kgale. Ga a laetše a re iša felo.
LeSoSo: O swanetše go ba o foa.
Max: Bra Les, ke a go tseba gore o motho wa go gapeletša. Eupša le wena o a tseba gore mokgatlong wa rena go na le molao. Ge o se wa kgethwa ga se wa kgethwa go emela mokgatlo.
LeSoSo: (O a imakatša) Thušo O nyaka go nthuša?
TokoLogo: Ga go bjalo mme. Ke wena o tsebago gabotse gore pitša yona ga ke e tšhabe.
MogaLe: Nadine, o ra gore ke be nka palelwa go lefa tšhelete ye bjalo, le ge e le bokae, mola kgwebo ya ka e be e le bothateng?
LeSoSo: Gona a re tlogele tsela yeo, re bolele yeo o tla e kwešišago.
MogaLe: Gona a e be tshwarelo, thaka. Eupša taba ya gore o be o eya go nyakela mokgatlo ditšhelete ga ke e kwešiše ka gore o tseba batho bao o ka ba fago tshedimošo ge o humane batho ba go nyaka go fa mokgatlo tšhelete.
nkeLe: (Ka lentšu la go nyefa) Tate!
nkeLe: (Ka botagwa) O a aketša buti Tokologo.
SeBaTa: Ga go yo a ka se kwešišego. Le yoo a sa kwešišego o tla fo re kgane o a kwešiša. O tloga o boletše bjalo ka radipolotiki wa nnete.
SeBaTa: Comrade Mogale, o motho wa go rutega le gona wa mabjoko a lephefo. O tseba gabotsebotse gore ge e be e se ka mpherefere wo le o hloletšego ba bašweu ka 1976, mohlomongwe le gonabjale dilo nkabe di se tša ka tša fetoga.
SeBaTa: (O buša mahlo go Mogale ka lebelo) Tshwarelo ge ke go ntšhitše tabeng ya gago.
SeBaTa: (O swara Mogale ka legetla gomme o mo gapa ba eya thokwana moo go se nago le motho) Se gopole seo. Re na le banna bao ba tlogago ba tseba moo ba re išago.
LeSoSo: (O galefa kudu) O reng O ra bjang Max?
Sebata: Dula fase hle! (O mo laetša setulo ka seatla mola yena a sa eme. Ge a dutše fase, o retologela go weithara gomme o bolela ka go hlaboša) Weithara! (Ge weithara e fihlile.) Tlela comrade Mogale seno fao.
nadine: Max o a rereša. O nyakwa ke nna.
Max: Go reng bjalo?
LeSoSo: Comrade, moisa yola gabotse o be a lokile nakong ya ge re sa lwela tokologo.
SeBaTa: (O buša moya, o laetša go se dudišege) Sa pele, bja go amana le dithentara le pušetšo ya naga ya geno go batho ba geno.
LeSoSo: Mogale, basadi ba a tshwenya.
LeSoSo: Ge ba bjalo ba na le mmala?
CheriSe: Ke be ke tla bolela le yena bjang a dio nkgeregela ke se ka hlwa ke fetša le go mo dumediša?
MogaLe: (Ka go makala) Ao, Tokologo ngwanaka, o reng o re tšhoša bjale! Gape rena re be re re kgane o dio nyaka gore re ipshine le wena ka dijo.
MogaLe: Ke mosadi ofe wa go dio nyaka go ba mogwera wa motho yo a sa tsebego ntlha le thito ya gagwe?
nadine: Ke theeleditše.
TokoLogo: Garetse! Nkele yena o gokae?
MogaLe: Bjale ke a timela. O ra bohlatse bofe?
raMonna: Monna wa gešo, e dio homola. Le nna ke bo swere bothata bjo kua gae.
LeSoSo: Ntšha bohlatse, o tlogele go ntlareela.
aLFonSo: (Ka pefelo) Tlogela Max tate! Re tsene ka swele mo.
SeBaTa: Mokgatlong wa rena re etiša dihuswane pele.
MogaLe: Mangwalo a a reng a ntlaba?
MogaLe: Maite! O mpotša tšona tšeo pele ga bana?
MaShadi: O šala a mo tsepeletše ka mahlo ka morago go fihlela a etšwa.
MogaLe: O a rereša. Le gona, thuto ga e fele; ge fela go na le yoo a nyakago go ithuta yona.
nkeLe: E le gore mošomo wa tate ke eng, gabotse?
LeSoSo: (Ka go befelwa) Kgaogana le nna Mogale.
LeSoSo: Nna ke thomile ka dikete tše makgolo a tshela. Ge e le ga bjale gona, makopela a ka dimmaeneng ke dimilione tša go balega.
Max: (O bolela ka go tšhoga a dutše a batamela) Ke nna yo, Boss.
Max: (O lealea pele) Tokologo mfana, ntheeletše hle. Tlogela go balabala.
LeSoSo: Tsoga, morwa. Ke wena o nnoši o šetšego dikgopolong tše bjalo. Ntwa e fedile, bokhomoreiti bo fedile morwa. Go šetše go itebalebela le ba malapa a gaborena.
MogaLe: Ke ra sona seo. Ke ditšhelete tša bao ba hlagetšwego ke dikotsi tša difatanaga; gomme re di nyakile go tšwa go Sekhwama sa Dikotsi tša Mmileng gore re tle re fe beng ka moso, le tša bao re ba rekišeditšego mengwako go ba bangwe.
riva: Morena Lesoso, kgane go hloma bjang na Ga re sa le bagwera?
TokoLogo: Kgane tate ga se a ka a bolela le yena letšatši lela?
LeSoSo: Ba be ba tla botšwa ke mang ka gore mothwana yo ke dulago naye ke yena a bego a otlela sefatanaga sa ntshe?
MogaLe: (Ka go fola) Iša moya fase, morwa. Go hloma bjang?
nadine: Ntle le fao, re humane le tshepedišo ya gago e tloga e tšweletše ka magetla ge e bapetšwa le tše dingwe. O ramolao wa nnete.
LeSoSo: (Ka go tšhoga le go makala) Hee, batho! Kuranta ye e mpotša dife na Bonang ditaba tše ke di bonago. "Moemedi wa Palamente Eric Lesoso o senya ngwanenyana wa mengwaga e lesomeseswai; o jabetša Komišene ya go bušetša naga go beng ba yona; o jabetša lekgotla la dithentara; o gweba ka ditaamane ebile mogwera wa gagwe wa hlogo ya kgomo o mo iša kgorong ya tsheko ka go phuhlamiša kgwebo ya gagwe." Batho ba ba dikuranta ba a gafa eye! Ba di tsebela kae tšona tše Ba nagana gore ke tla tšhoga ka ba botša tša ka gare ga seatla. (Ka go goelela) Max! Max?
aLFonSo: (Ka go se kgolwe) Aowa! A go šia eng?
MaShadi: (Ka go se bapale) Monna wa Modimo, ke kgopela gore o tšwe ka mo pele ke bitša maphodisa.
MaiTe: Le tla mo hwetša kae Gape yoo o phela a le tseleng. Le rena ge re le mo ga re tsebe gore o gokae?
SeBaTa: Gape o laetša a amogetše bohlanka, kudu bja motho yo e bego e le mokayena mengwaga e se kae ya go feta. Ba go etša yena ga ba sa nyaka le go kopantšha mahlo le ba go atlega bjalo ka wena mola bona ba tlabilwe ke bophelo.
LeSoSo: (O a galefa) Hei, Max mošaa! Ga ke gane o mfana wa ka eye, efela o se ke wa itebala ge o bolela le nna.
TokoLogo: (Ka mereba) Ao, bra Max! Alfonso o nyaka go bona tatagwe.
MogaLe: Yo mongwe ke mang?
MaiTe: Seo ga se ile ebile ga se rone. Wena o be o re kgane o tla re ge o kitima le lefase le basadi bao ba gago ka go reta go swana le ge re tumiša Modimo?
MogaLe: Ka mošomo wa ka wa go hlweka. Ga se ka ka ka ba bitša goba go ba rapeletša. Ba dio iponela ka bobona.
LeSoSo: (O homola lebakanyana) Seo ga se tshwenye. Nna le wena re tla bolela. (O fetola mmolelo. O a hlonama) Mogale mogwera, bjalo ka ge le wena o bona gore dilo di bonolo bjang, ke lebaka leo le dirilego gore ke go meme go tla mo polaseng.
riva: O a rereša. Ke be ke ruile dikgomo tša maswi le tša nama, dinku tša boya, dimpšhe, dikgogo le dikolobe. Ke be ebile ke lema lesereng ka kua thoko ya ka bohlabatšatši.
LeSoSo: Ke kwele.
TokoLogo: Hei, o a rereša tate. Rena re a di bona kua toropong. Batho ga re sa re ge re dumedišana ra botšišana matsogo. Re retana ka diaparo tšeo re di aperego goba difatanaga tšeo re di otlelago.
MogaLe: (O ba tsena ganong) Le hlwele bjang, Toki morwa?
Max: Ge e le gore o abetše tatago, gona ke a tseba gore naga ya rena e ka diatleng tše dibotse?
MogaLe: Gape ga o bolele Lesoso. Bjale o ya go feletša kae?
Max: Ka nnete boss!
nadine: Bjale, kontraka ye re tlilego go e saena le wena e ka go tlišetša dimilione tše nne tša diranta.
Morago Aowa, ga ke mo lemoge.
riva: Ga go molato. Ke tla ba ke sa bona gore o swere bjang polasa.
MogaLe: Yo wa ka e ke ke kudu. Ga go sa na le seo a se dirago ntle le go itebelela mmele le go itlhama.
Max: Ke rile ke sa ya go inagana.
raMonna: Ke nna yo.
LeSoSo: O ra bjang, monna?
TokoLogo: Mme, bjale gona o a ntlaba. Na ga se wena ke bego ke re ge ke nyaka tšhelete ya go reka dieta tša go bapala rakbi wa mpotša gore ke se belaele ka ge tate a se a hlwa a emiša kantoro ya gagwe ya boramolao gabotse?
LeSoSo: Wena o ra gore ke tšea kae tšhelete ya go reka thoto ye ke nago le yona?
LeSoSo: Ke Mashadi.
MaiTe: Go tseba mang Rena o re botša bjalo?
LeSoSo: Owe! O mpaletše.
TokoLogo: (Ka go nyatša) Ba tla mo kgetha?
SeBaTa: Ga go bonolo ka moo o naganago. O lešole. O tseba gabotse gore lešole ga le gane taelo go tšwa go mogolo wa lona.
MogaLe: Maite, o tsenwe ke eng na?
MogaLe: O a rereša.
LeSoSo: (O mo tsena ganong) A di se go tlale dimpa. Taba ya ka e bonolo kudu. Ke nyaka go go ngwathiša gore le wena o be monna, o swane le rena.
TokoLogo: O a bakile bjang?
raMonna: Goreng bjale?
MogaLe: Go bjalo. Eupša nna ke boletše le bagwera le bathekgi ba ka gore ba go kgethe.
LeSoSo: (O sa sega) Wena o be o ka se bethwe ke kgatelelo ya monagano monna O ra gore kgwebo ya go bitša dimilione tše lesomepedi e phuhlama ka yona tsela yela ntle le go fa dika?
nadine: E ka ba mang?
MaShadi: (Ge a feditše) Tshwarelo papa, ge le humane ke sa le founong.
nadine: O be a mpotša gore Mogale o mo fetogetše.
raMonna: Aowa, mogwera! Bjale o sola eng?
CheriSe: Ba mpoditše ge bona ba se na mo ba ka mpeago ka ge Lesoso le yena a be a se na phapoše.
MogaLe: Go bjalo. Gomme maabane go be go ilwe go kgethwa go tšwa go maina ao a hlaotšwego.
TokoLogo: Go bjalo. Toropo tša rena di dio tlala ka mehlobohlobo yeo ye mengwe re sa e tsebego.
MogaLe: Moo o tloga o kwala. (O fetola mmolelo) Bjale, masa a reng?
MogaLe: Ke a leboga ge e le gore o le kgotsofaditše.
Max: Mošemane wa gešo, ke mothomoso ofe yo o sa mmonago matšatši a a sepela ka boikgantšho bja seo e lego sona?
CheriSe: (O phutše sello se segolo) O ntira bjalo Ka gore ntwa ya sepolotiki e fedile o boile gae gageno, ga o sa na le taba le nna. Ebile o bitša nna mosadi wa gago lekwerekwere. Gona bokwerekwere bja ka bo be bo le kae ge ke be ke go fihla mašole a Afrika Borwa a go tsoma Bokwerekwere bja ka bo be bo sa bonale ge ke be ke go tlišetša dijo kampeng moo o bego o bolawa ke tlala. Nna le batho ba naga yešo re be re sa bonale bokwerekwere ge bophelo bja gago bo be bo bolokegile nageng ya gaborena go feta go ye ya geno o e bitšago ya go hlabologa Goba o bona yena motlabo yo wa gago wa lekgowa gomme ga o sa mpona ke le motho?
LeSoSo: O re go reng Gona homola wena o tla bona?
TokoLogo: Go bjalo mme. Efela e ke mothomošweu ke o tee. Yo mongwe ke mosotho.
Max: O tla dira eng ge o ka se swaetšwe O tla dio bolela fela?
nadine: Ga ke na taba le batho. Akere o mpoditše gore ga o na mosadi?
LeSoSo: Ka yona tsela ye re e swerego. Kgane wena o re leeto le la rena le lebile kae?
MogaLe: (Ka go phegelela) Nadine, ba mpoditše gore ga go kgonege.
nadine: Leka gape hle!
riva: Ga go bjalo. Ke lemogile gore maitshwaro a ka a be a sa laetše ke dumela gore nako ya gore bathobašweu le bathobaso ba swane a fihlile. Ke lemoga gore le ge ke be ke re ke kwana le bathobaso ka Lesoso, gabotse ke be ke sa ganelela go tšwela pele ka go huma ke nnoši, go etša ge mmušo e be e sa le wa rena.
TokoLogo: (O a lla) O a mphenya, Tokologo. Ke tla leka go bona ditaba ka tsela yeo. Ge o ka dio lemoga fela gore tšohle tšeo di lekelelago ntle le go itshwarelela ka tlhago le nnete, di atiša go wa.
MaiTe: Dira bjalo ge o rata.
MaiTe: Dikolong tša mmušo! O tla fetolwa ke mang Ba re morutiši wa gagwe wa ka phapošeng ga a gona. O tla ba wa mo nyakela sekolo gona kua toropong?
Ke mosegare ka ga Lesoso. Lesoso le Nkele ba dutše thoko ga bodibana bja ka gae bja go tuntela. Nkele o leša Lesoso diterebe.
MogaLe: Ga ke tsebe. Ga ke na bohlatse efela ke kgona go bona gore ga se ditaba tša molao. Le wena o a tseba gore ga se ka šomiša tšhelete yeo ka bošaedi.
MogaLe: Nka se e tšee yeo, le ge e ka tšwa go mang. Ga se taelo ya mmušo. Ke taelo ya diphiri tšeo di khutilego ka letlalo la nku. Tseba ge gore lekala la maphodisa la Scorpion le šetše le tšere...
Max: (O tsena a kitima go tšwa ntle, ka seatleng ke therei ya go swara digalase, tše dingwe di wela fase tša phumega. Eupša ga a eme) Boss Les! Boss Les! Mogale, Comrade Mogale o lebile ka keno. O šetše a fetile ka kgorwaneng ya go amogela baeng.
SeBaTa: Bjale ba bangwe bašomi?
LeSoSo: Aowa, le gannyane.
LeSoSo: O ra gore?
SeBaTa: A re kwe gore o gopotše bjang.
SeBaTa: Ke go kwele ebile ke go kwešišitše gabotsebotse. Gabotse, go na le seo ke go bileditšego sona.
LeSoSo: O mo kwela bohloko bjale?
LeSoSo: Ke nna ke botšišago wena gore o re ke dire eng ka lerato le ke go swaretšego lona?
TokoLogo: (O bolela a leba go Nkele yoo a lekago go iphihla sefahlego ka lešela la go iphumola) Bjale yo ke mang Hleng e ke ke Nkele motho yo?
MogaLe: Efela re be re le ba bantši, le gona go phatlalala le naga. Ga ke kgolwe gore matsapa a ka a dirile diphetogo.
MogaLe: Go lokile, mogwera. Ke šiwa ke nako. Pele ke tloga, go na le tabanyana ye nngwe yeo e ntutšego pelong.
LeSoSo: Wena o ba boditše goreng?
MaiTe: O botšiša nna Kgane monna wa lapa le ke mang?
LeSoSo: (O a sega) Aa!O itshwantšha le nna, wena Max?
LeSoSo: Ke motho fela yo ke ilego ka humana a kwana le tša mokgatlo wo wa rena. Gore o gokae, hei! Nka ba ke bolela maaka. Ke lekile go botšiša baoki eupša ba mpotša gore ke fole pele ba tla mpotša. Gabotse, ba rile ke se ke ka dumela go bolela ka kotsi ye ka ge e tla nkopakopantšha mogopolo.
MogaLe: O tla ba bjang Ke dio tlabja ke ge dipego tša go tšwa sekolong di re ke yo mongwe wa baithuti ba bakaone?
TokoLogo: Ke motho wa tate yoo.
MogaLe: Ke tlabja ke gore mongpolasa ye, o reng a go rekišeditše yona, mola a tseba gabotse gore setšhaba sa gešo se e lletše bjalo ka yeo ba gaborena ba kilego ba dula go yona, pele bathobašweu ba re gasiša yona.
nadine: (O fetola sefahlego go ya go go nyama) Morena Mogale, ke kwele ditaba tša gago tša go se thabiše.
LekgareBe: (Ka dihlong tša mmaboomo. O a itshegiša) Ga ke tsebe, rato.
Max: Ba be ba bile ba thomile go nyaka tatago diphošo ditabeng tša go lefela lekgetho la mmušo gomme ba humana a swere gabotse.
nadine: (Ge a kgonne go itlhopha) E sa le a etla go mpona gatee fela. Ke gopola gore o ile go lemoga gore nka se sa kgona go itirela selo a se sa nyaka go mpona.
LeSoSo: O ka se ke Mogale!
MogaLe: (O bolela ka pelobohloko) Ke kwele. Ke gona ke kwago gore, batho bao ke bego ke ba bitša bagwera, ba be ba nkepa ka fase. Go be go swarwa makgotla mašego, a go se tsebje ke motho, e le ge ba bolela nna.
MogaLe: Nka le tlela le beine ye nngwe?
LeSoSo: (Ka pefelo ye kgolo) Gabotsebotse wena Mogale, o nagana gore o Modimo. O nagana gore batho bohle ba swanetše go phela ka mo go gopolago wena.
LeSoSo: Gape ga se gore ge ke sa nyale go ra gore ga ke sa kganyoga basadi.
SeBaTa: Tshwarelo, com Mogale!
MogaLe: Kotse o tshepile eng?
LeSoSo: (O bolela ka go ntšela) Kotsi ke kotsi. Nna ke tla reng O a tseba gore difatanaga di bjang?
LeSoSo: Lebelela pele o yago mogwera. Lebelela pele o šeditše gore o bolokela bokamoso bjang gore bana ba gago ba se tle ba hlaka mohla o hlokafetše.
TokoLogo: A a itire yena. Akere batho ba a ba thušago ke bona bao mme o rego ba be ba go kgothatsa gore o tla boa letšatši le lengwe, ge a be a sa le bokgolwa O ile wa ba leboga ka eng?
SeBaTa: Gabotse wena ditaba tša bojagobe o di humana kae?
raMonna: Go bjalo.
MaiTe: Kgaogana le nna Mogale! Ke lapišitšwe ke go ba mosadi wa go hloka monna.
riva: Na ge wena o na le mathata, o kitimela go motho wa mohuta mang?
MogaLe: Go hlagile eng?
MogaLe: Ke sa theeleditše.
MogaLe: Kgane o dira le yena ngwana yo?
MogaLe: Ke wena o tsomago go nkgapeletša bjalo, akere?
MaiTe: (O bolela sefahlego se ela go feta pele) O ra mengwageng ya bo1975, pele o tla tšhabela Botswana, o sa le tshese ya lejelakgareng O se ke wa nyaka go nkgopotša kgole?
riva: Bjale ke lemogile gore yena le mogwera yoo wa gagwe ba leka go nthagela morago moo khamphaning. Efela seo ga se ntshwenye kudu.
LeSoSo: Afa o kwa tše Max a di bolelago?
LeSoSo: Ditaba tšeo ga di go nyake Mogale.
MogaLe: (O a emelela, o swara Nadine ka seatla gomme o ikemišetša go tšwa) Ke a leboga, Nadine.
MogaLe: Ke thoma go kwa.
MaShadi: Kgane ga o ntshepe?
nadine: Lebaka le ka moka morena Mogale?
nadine: Ye mebedi.
LeSoSo: Go bolela nnete gona, nna ga ke kopane le bothata bjo bogolo.
MogaLe: Wa se tsebe bjang ka gore ke wena o hlokometšego tshepedišo ya ditšheke tša go lefa bao re swanetšego Ke wena o bego o swanetše go lemoga gore tšhelete ya rena e a fela mola ditlhohlomišo tša tšhelete go tšwa Sekhwameng sa Dikotsi tša Mmileng e le tše ntši. Seo le sona ga se kgonege. Sekhwama sa rena se na le tšhelete e ntšintši. Ga go ka mo e ka felago. Go na le tšhupa ye e tseneletšego sešego sa rena?
SeBaTa: Sa go tshwenya kudu ke gore bontši bja baemedi le šetše le le batho ba bagolo, ka gona le na le malapa. Bjale motho a ka kgona bjang go hlokomela lapa mola a dula a le mmileng?
LeSoSo: Bjale ka mong wa gago?
MogaLe: Tokologo šo ka gae. Ga a lale a tsena mašego le go kokota a sa kokote, le ge e ka ba go dumediša.
TokoLogo: Gabotse le nna ke tlabja ke gore o tsenwe ke eng mme, ka gore ke wena o re godišitšego ka kgati. Ke ka moo re bego re fapana le bana ba bangwe ba lekeišeneng le ge re be re phela re se na tate kgauswi.
MogaLe: (Ka go makala) Go nteboga?
riva: Go bjalo, eupša re ile ra kwana gore a e ngwadiše ka mogwera wa gagwe yo e lego gore ga a dipolotiking ebile ga se mothomošweu.
Max: Tšohle. Sa pele ba rile leina la ka ga le gona go maina a bao e bego e le mašole. Sa bobedi ba re maemo a ka ga a dumele ke tsena bošoleng. Sa go ntlaba ke gore bao ke lekanago le bona ka maemo, ba tsene.
Max: O ra gore ga o tsebe?
LeSoSo: O a di kgolwa wena tšona tše?
LeSoSo: Ke swanetše, akere ke go rata ka lerato le o sa kago wa le bona?
LeSoSo: (O tšea lebaka a lebeletše Mogale, a sa bolele, a tlabegile) Mogale, o mpaletše! O tla tsoga neng borokong Na ga o bone gore ntwa ya dipolotiki e fedile Go lwewa ntwa ya ekonomi fa. Lehumo le swanetše le tle diatleng tša bathobaso?
SeBaTa: Hei, Mogale! Gape o ra gore ga go thuše selo.
CheriSe: Akere ke wena ke rilego ge ke re re nyake mangwalo a go laetša gore re nyalane, wa mpotša gore go ya ka bodumedi bja gago ga go hlatse ya go feta Modimo lenyalong. O lebetše?
MaShadi: Le fe mosadi wa gago.
SeBaTa: (O a kgotsa) Mogale! O emela le dipanka monna?
MogaLe: Mohlomongwe o nyaka gore batho ba mo lekheišeneng ba ntshege ba re,'o kgonetše go fediša mathata a batho, šole o palelwa ke ngwana wa gagwe'. O nyaka bjalo, ngwanaka?
Max: (Ka go gatelela) Eupša seo ga se seo re bego re se botšwa ge re be re le dikampeng. Ga se seo re bego re ikemišeditše go se hwela.
MogaLe: Ga se ka ka ka go bitša lehodu, Lesoso. Nna ke bolela seo ke bonago balwelatokologo ba maloba ba se dira. Ga ke tsebe ge o le yo mongwe wa bona.
TokoLogo: Gwa pala kae gore ba mo sware?
raMonna: (Ka go makala) O monna wa mohuta wa gagwe a le noši! Bjale o gopotše bjang?
LeSoSo: (Ka go ikgantšha) Nna ke Les. Ke ithopetše yena.
MogaLe: (Kagotlabega)Hei, batho!Maite, gohlomabjangna?
LeSoSo: Aowa, Mogale. Ke bile le wena mengwaga ye mekaa, o ra gore ga se wa hlwa o tseba tšeo nka di dirago le tšeo nka se tsogego ke di dirile.
MogaLe: Ngaka Malesa, na ga o sa mo gopola?
TokoLogo: Bra Max, o kgopišwa ke go bona bao o lwelego le bona ba ikgona lehono?
MogaLe: Ngwana wa gago O mo tswetše o le tee?
MogaLe: Mohlomongwe e dio ba yona yeo ya gore o ka se rakeletše dikgomo mafulong le modišana wa go se tsebe malomelo. Di tla tsena le ka mašemong a batho tša ja mabele mola yena a lla a sa tsebe gore a thome go kgesa ka efe.
SeBaTa: (O homolanyana pele)Ke seo ke go bileditšego sona.
Max: Nka tla ka tsena mathateng.
LeSoSo: Bjang Mash Wa palelwa ke monna wa go tuma bjalo ka yena?
LeSoSo: (Ge Max a fihlile, o bolela a ikgapeletša go sega) O bone kuranta na monna?
MogaLe: Ga go selo mo. O reng a palelwa le ke go ngwala lengwalo mola a le ka go marematlou?
LeSoSo: O se ke wa tšhoga, Maxie, re tla tsena. E dio ba gore re hlalefe monna.
MogaLe: Maite mogatšaka, o reng wa dio lla bjalo ka segotlane?
MogaLe: Ke go kgethile ke go tshepa.
nadine: (Ka go tlabega) Ke tsela ya temokrasi, akere!
MogaLe: (O eme le ba bangwe ba a bolela, ka gona ga a fahlogele Sebata ka bjako. Ge Sebata a lemoga seo o mo kgwatha ka seatla, gomme o a mo fahlogela) Aa, morena Sebata! Thobela!
MogaLe: (O a emelela, o mo swara ka seatla) Ke a go lebogiša. Go tloga go go ba mošomedi wa khaonthareng go ya go go ba mohlokomedi! Ga se papadi.
LeSoSo: Ke a e bona. Ke be ke rapela gore e be e se ya nnete, e le ya go bapadiša.
LeSoSo: Taba ke gore ke dire eng?
TokoLogo: Ke eng seo nka se se kwešišego?
LeSoSo: Nadine, motho yo ke Cherise.
LeSoSo: Ee. Le robegile mafelo a mabedi. Dingaka di re marapo a ntshe a tla kopana go se go ye kae.
MogaLe: (Ka go nyatša) Eši! Ga se go gola ga selo.
MaiTe: (Ga a šetše Tokologo) Batho ba Modimo! Go tla reng lehono?
LeSoSo: Bo fedile. E tla ba e se nna Lesoso. O nagana gore o tseba dipolotiki eye?
MogaLe: (Ka boima) Go swabile nna, Nadine. Ke swabile kudu ka gore le ngwaga o be o se wa hlwa o fela mola le mphago kontraka ya go ba moemedi wa lena.
LeSoSo: (Ka go kgadimola) Akere ke rile ke tla re ge dilo di lokile o tla bona ka nna ge ke etla go go tšea.
Max: Ga go na go itebala mo. Ke a go kwa gore o nyaka go ntahletša moes. E bile ke thoma go bona gore hleng go thwe o be o le mojagobedi nako yeo re bego re lwela tokologo.
MogaLe: Morena Riva, ke yena Morena Ramonna, ramolao wa ka.
Max: Mme Mogale, motho yo ke motho yo Lesoso a bego a dula le yena go tloga mola a boago bokgolwa bja dipolotiki. Nkare ke lekgarebe la gagwe.
nadine: Ye kgolo kudu. E fetwa ke e tee fela mo nageng. Eupša yeo ga se tabakgolo yeo ke go bileditšego yona.
nadine: Ga ke kgolwe.
MogaLe: Nadine, ke lla ka gore na go a kgonega gore panka ye kgolokgolo go etša ye ya lena, e palelwe ke go latišiša bohlatse bja tšhomišo ya ditšhelete tša mošomiši wa panka?
Max: Gape le comrade Mogale o mpoditše seo, ge ke be ke kgopela thušo ya gagwe.
nadine: Bjale, nako ya go bapala e fedile. Kontraka ya gago še. Sepela o e bale. Ge o kwana le yona goba o ganana le yona o boe pele kgwedi e fela. Yona e tla thoma go šoma ka morago ga dikgwedi tše tharo.
MaiTe: Le ge nka se go botše, batho ba ba gotše ba a di bona!
SeBaTa: Batho le bona ba a mo theeletša?
LeSoSo: Fela go swanetše go thome mosotho yo mongwe goba ba bangwe ba sware ekonomi diatleng tša bona gomme ba tla kgona go nameletša bao ba lego tlase.
MogaLe: Ga ke tsebe Nadine efela ke a belaela.
MogaLe: E tloga e le karolo ye kgolo kudu.
SeBaTa: O tla ithuta gore dipolotiking ga go šome nnete. O bohlokwa ge o sa kwana le ba maatla. Ge ba ka thoma go se go tshepe, o tla re o tsoga wa ikhumana o le letlakala, e ke le go go tseba ga se ba ka ba go tseba.
nadine: Gape Lesoso o ile a dika a boaboa mo pele o tla hlagelwa ke mathata e ke o nnyaka lerato gape.
MogaLe: (Ka pefelo) Sebata, afa o ke o ipee maemong a batho ba bangwe O ra gore ke phela bjang gonabjale ke tseba gore ngwanaka o sentšwe le go tšhelwa PMK ke mogwera wa ka O re ge o bona sefahlego sa ka o ipotšiše gore teng ga ka go direga eng Goba o thabela fela go bona wena tša lapa la gago di sepela gabotse?
MogaLe: Bophelo ke lethwethwana. Batho ba thoma ba hlaka gomme mohlako wa ba ruta bohlale. Bohlale bja ba ntšha mohlakong. Bao ba tlago ka morago ba hwetša monono gomme ba lebala gore monono woo o hlotšwe ke mohlako. Ba a itebala, dilo tša senyega. Ba ka morago ba ikhwetša ba le mohlakong gomme ba loga maano a go tšwa fao. Ge ba tšwele, ba boela mononong eupša ba go ba latela ba sa tlile go itebala gape.
TokoLogo: O a gafa yo! Ge go sa tsebe yena gore o dirišwa ke eng, o re go tsebe mang?
LeSoSo: Kae Go thwe ga a sa rata go bolela le motho. Ngaka le yona e mmoditše gore a khutše ga lebakanyana?
nadine: O ra bjang?
MaiTe: O boa o kibilwe kae gore o tšwa lekgotleng?
TokoLogo: O nkiša kae, bra Max?
MogaLe: (Ka go bapala) Tlogela ngwana yo. Akere o dio di thoma o mmona gore o gona o theeleditše?
Max: Ke efe yeo?
MogaLe: Ke bolela ka ditaba tšeo di tletšego le dikuranta.
LeSoSo: Ga a laolwe ke tšhelete. O tla re ke mokgalabje wa kgalekgale.
raMonna: Eupša o swanetše go dumela gore taba ya go kgaolwa lenaneong la boramelao e go tshwentše kudu. Ke tlhago ya bophelo, o ka se phela tše e kego ga se gwa ka gwa direga selo.
LeSoSo: Aowa hle, Nadine wa ka. Ntlhahle go se nene hle!
MogaLe: Gape tšeo re di ratago re itotela tšona. Wena o reng o sa nyake mosadi yo o rego o tla ba o mo rata wa itotela yena?
Ke bošego ka gaMogale. Mogale le Maite ba lebeletše thelebišene.
MogaLe: Nnete fela.
LeSoSo: Kgane ga o phele le nna monna?
LeSoSo: Bjale o ra gore ke eng se e ka bago nnete, wena wa se se tsebe?
LeSoSo: O ra tshwarelo ya eng?
MaiTe: Mosadi, o motho wa mathata. Ke be ke nagana gore ke na le mathata, eupša go a gago a ka e dio ba seolo se bapetšwa le dithaba tša Leolo. E dio robala gore re lale re eletšana, o tla tsoga o sepela gosasa.
MaiTe: (O a goelela) Cherise..! Cherise..!
MogaLe: Ee. Gape ntle le ge o ka hwetša dikontraka tša mohuta woo, o tla bona e ke molao ga o na tšhelete.
Max: Ga go bonolo. Ga se ka swanela go bonwa ke ena le tatago.
MogaLe: O ra gore eye?
LeSoSo: Ge nka ganelela o tla ntira eng?
nadine: Ee. Nna ke ile ka napa ka kwa bohloko lerapong la mokokotlo, ka gona ka se sa kgona go ema le ge e le go itshepetša. Ke tšere lebaka le letelele bookelong.
SeBaTa: (Ka go makala) Hei! Gape ke yola wa go šoma ka phapošeng ya boamogelo ya Mogale.
SeBaTa: Monna comrade Mogale, gape wena o motho wa dika le diema. O ra eng ge o realo?
TokoLogo: (O mo opa ka legoswi) Setlatla towe! O hloka eng bophelong bja gago (Max o a mo goga o mo tloša go Nkele. Tokologo o phegelela go swara Nkele. Gomme ge Max o mo kgonne le Nkele a išitšwe ka ntlong) Malome Lesoso, o gobogile. Nkabe ke tsebe letšatši lela bašemane ba go kgwathiša kua moketšaneng ke se leletše tate mogala. Nkabe ke se ke ka go lamolela, goba gona go go šireletša gore boradikuranta ba se go tšee diswantšho. Mohlomongwe nkabe o ile wa lahla go lahletša bana ba batho. Ngwana wa go lekana le Nkele, wa mengwaga e lesomeseswai ruri! Mphoa! (O mo tshwela ka mare?
SeBaTa: Ke lemoga seo. Fela ge re le fa ntweng ya tokologo re bagwera. Re swanela go bolaya moya wa go bona yo mongwe a le ka godimo ga yo mongwe ka ge seo e tla ba go bušološa moya wa kgatelelo woo re lego tseleng ya go o epela.
SeBaTa: Gape moisa yo ge a ka thoma go theeletšwa ke batho ka bontši gomme ba mo tshepa, gona o tlile go senya naga.
MogaLe: Bjale, tseba gore ke a tseba gore ga go motho wa maatla, a eme bjalo ka moemedi wa mmušo goba mokgatlo yo a go romilego go nna.
MaiTe: Ao, Nkele. Kgane o a gafa O ra gore ga o tsebe gore mošomo wa tatago ke boemedi bja molao?
TokoLogo: Bjale Nkele le tate ba gokae e šetše e le bošego bjalo?
Max: (O tšwela pele a le gare a beile Nadine legetleng la gagwe go mo kgothatsa) Ke be ke na le bona mme. Ka mahlatse nna ga se ka ka ka gobala wa go tshwenya.
MogaLe: Ke leboga ge a kwele. Ga go ntwa ya go fenywa gabonolo.
Max: (O tšea ka diatla tše pedi) Ke a leboga, mošemane wa gae. O botše tatago a itlhokomele. Batho bao ke boletšego ka bona, ga ba rate ka mo ke go boditšego ka yena. Ba mohlaleng wa gagwe.
CheriSe: Tsitsi le yena o lesitše sekolo.
TokoLogo: (Ka go makala) Lebaka?
CheriSe: (O llela godimo) Lehono ke selo se seso ka gore o boetše gageno gomme o bonane le lekgowa le la gago Lesoso, dikoša tšela tša lerato o bego o nkopelela tšona, di gokae?
MogaLe: Tše dingwe tšona ke tša kgale, ga se tše re ka hlwago re ela motho ka tšona. Ditaba tša mengwaga ye lesomeseswai ya go feta!
SeBaTa: Ke ka moo ke rego akgofa.
riva: Ke nnete ga ke nyake thušo e kaalo go lena. Mathata ao ke nago le ona le yena, ke tla a fa moemedi wa ka.
MogaLe: Ke theeleditše.
LeSoSo: A re tseneng ka ntlong ke kgone go hlaloša.
CheriSe: Go laetša ba be ba leka go mo uta ka gore ke tlabilwe ke ge yo mongwe wa dikgaetšedi tša gagwe a mpotša gore ke dio boela gae ka ge Lesoso a se sa nnyaka a bile a thomile bophelo bjo bofsa.
Sebata: Ke kgopela o mpiletše monna yola a emego kua khaonthareng.
nadine: O be o thušwa ke mang?
MogaLe: Go kgaogana re tla kgaogana ge bašomedi ba gago ba tlile gore ba šale ba go oka. Taba ke gore o nkwele.
SeBaTa: Monna Mogale, o bothata eye?
MogaLe: (O swara hlogo ka go tlalelwa) Gape o ntiretše moleko.
MogaLe: Histori ya ditokologo tšohle tša Afrika e realo.
MogaLe: Eya! Kgane ge moisa yo a re o na le khamphani ya go dira ditsela, o ra ya gago?
Max: O thomile a dira tše ekego ga a sa nkgopola. Ge ke mo gopoditše ka tšeo re di dirilego mmogo nakong ya ntwa, a re yena ga go seo a ka se dirago sa go fetola sephetho seo se šetšego se tšerwe ka nna.
nadine: Ga go bjalo.
Mogale: (O bolela a batamela) Dumela, mohlomphegi!
LeSoSo: (O retologela go Sebata) Re sa emetše eng?
SeBaTa: Go bjalo, o a rereša. Eupša dinyakišišo tša rena di re šupetša gore wena o itaeditše o le moetapele ge o se no ya moo a go hlohleleditšego go ya gona.
Ke mathapama foleteng ya Tokologo.
SeBaTa: (Ka go swaba) O a rereša go ba gona.
Max: Dumela, Tokologo.
LeSoSo: (Ka go swaswa) Ga o rereše. Go ka hloka bophelo bjang mola go dula senakangwedi sa go swana le wena?
MaiTe: Ke a kwešiša gore go reng Mogale a be a dula a belaela a re Lesoso ga a rate a tseba mo a dulago. Ka dinako tšohle ge a be a re o nyaka go tseba moo a dulago, o be a efa mabaka a go se fele.
MogaLe: Ga go tshwarelo ya selo fa. Ge ke sa humane tšhelete ya go lefela batho bao ka pela, gona ba ya go mpega go ba lekgotla la boramolao gomme ka kgaolwa Bareng ya boramolao ya Transvaal. Ka ba ka sekwa dikoloto go ya go ile. Mashadi, gape o ntswaletše moleko. Ke tla hlwa ke sa iphediša ka eng?
MaiTe: Aowi, bana ba matšatši a! Ba na le matepe bjang! Bjale ga le tsebe mo a lego gona le leke go mo rapeletša?
raMonna: (Ka go makala) O a ntlaba Mogale.
Max: Le ge o ena le maemo a godimo bjalo, bra Les?
LeSoSo: Bjale o inaganne bjang?
nkeLe: Le ra gore gona moo dikantorong tša gagwe tate ga a dire tšhelete ya go kgona go re hlokomela Gape nna ke lapišitšwe ke go tsebega ka diaparo tše tee go bagwera ba ka?
aLFonSo: O sa na le sebaka sa go bapala wena Tokologo. O kgoromeletša Max kgakala gomme o a feta. Max o mo šala morago a leka go mo gomiša.
MogaLe: Gona o be o nyaka eng meketšaneng ya bana?
MaiTe: O ra bjang?
MaiTe: O ra wa ka monna! Le nna o be a mpoditše bjalo. Ka gore o a mo tseba gore nnang ga a e kgone, ba boile ba mo kalatša gore a tle a emele dikgetho tša go ba modulasetulo wa porofense.
SeBaTa: O ka se re bjalo. Gape bohle batho ba re o tsebja ke wena.
MaiTe: Bjale barutiši ga ba ngwalele batswadi marifi ba ba tsebiša tšona dikhupamarama tšeo?
LeSoSo: Eupša ke kgale re leka go mo iša banneng gore a swane le banna ba bangwe, a dio pala.
nadine: (O sega ka go bapala) Go bjalo ka mehla ka batho ba go rata go thuša ba bangwe. Ge bona ba hloka thušo, ga ba rate go thušwa.
MogaLe: Ee, ke kgona go kamaka seo.
MaiTe: (Ka go nyamoga) Ke ba lebogela eng?
Max: Ee, ke ra yena.
TokoLogo: O ra gore o ka se dio dirwa ke mang le mang mošomo wo?
MogaLe: Nna ke a mo tliša.
SeBaTa: Ke a tseba gore ga o sengangele. Rekhoto ya gago e re laetša o le monna wa boitshwaro bjo bobotse le go botegela mokgatlo. Le gonabjale, ga o ome makgotleng a mokgatlo, go tloga ka a tikologo, go ya go a selete, go ba go fihla ka a porofense. Gape go thwe o šetše o thomile ka masolo a go tutuetša batho gore ba kgethe wona mokgatlo wo wa rena; ebile batho ba go kwešiša go feta bohle. Ke tlabja ke gore o reng lehono o gana go tšea kgopelo ya mokgatlo.
MogaLe: Efela go be go sa nyake mola batho ba go botile ka tsela ye ba bego ba mpotile ka yona.
SeBaTa: Gape e be e le mathomo a dula fase le rena, eupša ra humana a šetše a kwešiša ka moo mokgatlo o swanetšego go tšwa go ba wa go lwela tokologo go ya go wa go buša. Re be re sa holofele gore motho yo a bego a šoma bjalo ka lešole, gomme a se dikomiting tša go lokišetša mohla re thopile mmušo go ba le tsebo ya go etša ya gagwe.
SeBaTa: Ke a leboga. Ke be ke sa re yo mongwe wa batho bao ba maikarabelo ke wena. Comrade Ncita o go boletše gabotse. Le gona ga se yena fela yo a šišintšego leina la gago.
SeBaTa: Ke be ke sa nagane gore o ka ba le metlae bjalo Mashadi.
LeSoSo: O be o šetše o mo lekile le wena?
nadine: Eupša mošomo wa ntshe, aowa! Ke fela ke itshola gore ke be ke reng ke dira kgopelo ya wona.
SeBaTa: O ra bjang, monna?
SeBaTa: Ga se selo seo. Wena tseba gore ke ya go bolela gore o ganne go tšea kgopelo ya mokgatlo.
LeSoSo: Ee, ke ra gona.
MogaLe: Ga go seo ke yago go se dira pankeng. O ra gore ba pankeng ba ka re tšhelete ga e gona mola e le gona?
SeBaTa: Wena o tsoša di šele bjale.
MogaLe: (Ka go nyefa) Ka gare!
MaShadi: Ga ke kwešiše.
nadine: (O buša moya wo montši) Gape o a ntšhoša, morena Mogale. Ga se thušo ye o ka e hwetšago go mohlokomedi wa panka yeo.
MaiTe: (E se ka pefelo ya go rereša) O sega eng wena Nkele?
nadine: (Ka kwelobohloko) Morena Mogale, o kwele bohloko kudu! Na o kile wa bona batho ba go go okobatša mathata a?
MogaLe: Ga se gore go bjalo. Ke dio ba ke rata tokologo ka maatla. Ge ke leka go eleletša ka moo e ka re tšwago ka diatleng ka gona, madi a ka a a šia.
MogaLe: (O homola go se nene) Lesoso, utolla seo o ratago go nthuša ka sona.
LeSoSo: Bjang bjale?
MaiTe: O ra bjang, wena Tokologo Gona o tsebela kae basadi O na le mosadi wena?
nadine: Le swere bjang?
TokoLogo: (O bula lebati ntle le go kokota) Tate le mme!
riva: Ga ke tsebe. Bonang gore le dira eng ka tšona, efela di se ntsentšhe mathateng.
nadine: (O a myemyela) Go bjalo. Re lebeletše mešomo ya boramelao ka moka bao ba bego ba sepediša ditaba tša rena gomme ra humana e le wena yo a kgonnego go re bolokela tšhelete melatong yeo o re emetšego go yona; le go kgona go buša tšhelete ye ntši go tšwa go bao ba bego ba kolota panka ya rena.
TokoLogo: E re ke sepediše ke ye go ba bulela lesoro. Gape le na le go tshwenya.
MaiTe: (O bolela ka go bapala) Mogale mogatšaka, hleng o dio re tuu Afa o sa ipshina ka dijo tša go apewa ke nna matšatši a?
Sebata: Ka kgopelo hle!
TokoLogo: (Ka tlhologelo) O hlakile efe bjale?
TokoLogo: Aowa, monna. Ka lebaka la eng?
MaiTe: (Ka pefelo) A ba boele gabobona, ba re senyetša bana.
Max: Ga ke realo, boss.
MaiTe: Sa go etša eng?
Max: Ba be ba rata gore ba mo humane diphošo, gomme ba tle ba kgone go rera le bagwera ba bona ka kgorong ya makgetho gore ba kokomoše sekoloto sa gagwe gomme a palelwe ke go se lefela. Ba be ba tla napa ba mo tšeela tšohle tšeo a nago le tšona.
LeSoSo: Mokgwa lena makgowa le re nyatša ka tlhago. Kgatelelo e fedile mo. Lefase ke la rena.
LeSoSo: E re ke bone. Kgane o hlatlošeditšwe mogolo?
TokoLogo: Ke a leboga, batswadi ba ka. Le nna ke tla leka ka mo nka kgonago go hlahla ngwana yola wešo. (O phumola megokgo, a ba a buša moya wo montši) Re ka tšwela ka ntle go bona sefatanaga sa lena bjale?
LeSoSo: (O lebelela thoko ka go langwa) Kotse wena ke wena Moekelesia le dipolelo tša gagwe.
aLFonSo: O nyaka go reng, Tokologo?
MogaLe: (O buša moya) Ge o ntshepiša bjalo ngwanaka, go lokile. Sepela o ye go khutša. (Nkele o a tšwa gomme o leba phapošeng ya gagwe. Maite o ikgonere sofeng, ga a na polelo. Tokologo o laetša pefelo sefahlegong. Mogale o thotše sefahlego eupša o laetša a tshwenyegile.
MaShadi: Ee, kgane ga o bone palamonwana ye ke e aperego?
LeSoSo: Ke a go rapela hle Mogale. Se bapale ka nna.
Max: (O goelela go tšwa sebakanyana) Bra Les!
TokoLogo: (O tsena tatagwe ganong) Aowa tate, mme o kwele.
LeSoSo: Ke go nyakele mošomo?
MaiTe: Ga se seo a rego ke se dirile. Ke llišwa ke go lemoga gore ka tsela yeo Nkele a itshwerego, a ka se fihle mo yo Tokologo a fihlilego. Lebaka la go mo palediša ke nna.
LeSoSo: Go go swabiša bjang?
TokoLogo: Gape diokobatši di tlile go mmolaya goba go mo gafiša.
weiThara: (O nyarela a sa bonwe le go gopolwa) Ke nna yo mohlomphegi. Le nyaka beine ye khubedu goba ye tšhweu?
raMonna: Efela thuto yona nkabe mmušo o e bee leihlo go feta tšohle. Go seng bjalo re tla ntšha bana ba go gakanega le ge re re ba rutegile. Naga ya napa ya ba kgakanegong go ya go ile.
MogaLe: Bjale, o tseba mang o tee yo a nameletšago bao ba lego tlase Ga se tšona dikgwebo tšeo tša bathobaso di fokotšago bašomi ka lebaka la go tšea melao ya go tšwa go bathobašweu ba Yuropa le Amerika, tšeo di se nago le bodiidi bja go etša bja rena Gona o ka hlalosetša ofe mothomoso wa go hlaka tšeo o di bolelago A ka go kwa a go kwešiša mola a palelwa ke go lebelela mosadi yo a mo nyetšego le bana bao a ba tswetšego ka mahlong ka ge a palelwa ke go ipontšha bonna bja gagwe ka go ba fepa Le wena o sa gopola gabotse ka moo re bego re befelwa le go feta ge re be re feletšwe ke dijo nakong ya ntwa, gomme re gopola gore bathobašweu bao ba dirilego gore re be fao bona ba boruthong bja mengwako ya bona le bana ba bona, mola rena re baka sethokgwa le digagabi le dibata. Goba o re kgane tlala e gora a gago mala a le noši Re be re fela re re "monna yo a swerwego ke tlala, ke yena a befetšwego go feta ba bangwe"?
MogaLe: Ga se mahlatse. Akere tokologo e tlile Gape e tletše gore bao ba šomago ka maatla ba bonale go sa šetšwe mmala wa bona?
LeSoSo: (O homola lebakanyana a lebeletše tlase) Mogale!
CheriSe: (O bolela a sekhumola) Ke be ke gopola gore ke tseba Lesoso gabotse eupša o ntlabile le nna.
TokoLogo: Sekolong gona o sa ya?
LeSoSo: Nka re ke motho wa batho. Ke ka moo ke rego ke yena a nthušago go kgona go bolela le batho ba karolo ya ka.
SeBaTa: Ke sa realo ke re a o a dumela gore matsapa a gago a tlišitše diphetogo Ge o be o sa gopole gore go na le karolo yeo o ka e bapalago, o be o ka se tšhabe mo nageng gomme wa ya go ithutela bošole go tla go lwantšha wona mmušo wo o rego o gopola gore ga se wa thuša ka selo go o phuhlamiša?
MogaLe: Bookelong ga o tšwe.
SeBaTa: Ke nna.
MogaLe: Bjale wena o etša mang Goba o nyaka gore nna le mmago re bolawe ke dipelo?
LeSoSo: Wa kgona go ya fasefase moo dikgopolo di hlotlwago gona gomme wa boa le maano a mabotse a go lebana le bophelo.
LeSoSo: (Ka go makala) Bjale o reng o rile tuu, mogwera?
MogaLe: (Ka go se kgolwe) A ba a se belaele go kgaogana le milione le dikete tše makgolo a mane ka moka!
MaiTe: Akere ba re sebiletšwa sona se a tšhoša?
MaiTe: Hono ba reng ba tšea lebaka ba sa tsene?
MaiTe: Ga se letšatši lela wa go mo tliša fela. O boletše le yena makga a mantši. O dio pala.
Max: Gape nna tlhago ya ka ga ke kwefa. Ke rata bophelo bja go sepela thwii!
MaiTe: Nna ke tla re o gokae?
MogaLe: Ke kwele go bolelwa ka lona. (Weithara e bea meetse a gagwe pele ga gagwe a le ka galaseng. O bolela a lebišitše go weithara yeo bjale e tlogago go bona) Ke a leboga!
MaiTe: Ke kwele, mogatšaka. Nka se sa boeletša.
MogaLe: Kotse o a lebala gore ke ramolao!
Max: Gabotse mme, o nyakwa ke yena mosadi yo le bonago ke mo thwethwaiša. Yena ke Nadine.
SeBaTa: Aretse! Monna Mogale. Gona re šišinyetše motho o tee yo o bonago a ka kgona go tšea maemo a re bego re go nyakela ona.
MogaLe: Eya! Go lwewa efe bjale?
SeBaTa: Wena o o kgona bjang woo, ka gore bontši bja batho ba re batho ba a ba galefela ka ge ba re ga ba ba direle tšeo ba di nyakago, mola e šetše e le mengwaga e meraro mmušo o le ka diatleng tša rena Ba bangwe ba lla ka gore batho ga ba tle makgotleng ge ba biditšwe?
LeSoSo: Se tlatše mašata hle! O tla re biletša mahlo a batho.
MogaLe: (O a sega) Ga go bjalo. Ke dio ba ke re kgane ke gona bokgoba bo thomago.
SeBaTa: (O mo tsena ganong) E dio ba go reng O ra gore ga o sa gopola gore ge mokgatlo o be o le romela dikolong e be e le ge o be o nyaka gore ge tokologo e tlile le tle le be baetapele?
TokoLogo: Wena leboga ge tate a kgonne go mo gapeletša go go lefela tšhelete ya go ithuta Seisimane gore o tle o kgone go ya yunibesithi.
SeBaTa: Ke bofe?
SeBaTa: Hei! Wa tla wa mpotša ka kgwara ya motho monna. Gabotse o bjang monna yola wa geno?
MogaLe: (Ka tlalelo, o mo tsena ganong) Mashadi! Go hlaga eng na?
SeBaTa: Ga se gore ke rata gore maemo a ditaba a fetoge. Ke motho ke na le maikutlo a botho.
LeSoSo: (Ka lethabo) O reng?
MogaLe: Ke nna yo, ngwanaka.
Ke bošego ka ga Mogale.
MogaLe: Taba ye e dutšego pelong ya ka ke gore ke mang wa go tsenelela Trust Account ya ka?
LeSoSo: (O a kgaroga. O a mo fahlogela gomme o kgoromeletša lekgarebe kgakala. O bolela ka pefelo) Hei, Max! O nyaka eng ka mo ga ka Gona o dumeletšwe ke mang go tsena ka mo?
TokoLogo: Le ra gore Nkele ga se a fetola bophelo bja gagwe?
MogaLe: Nna ga ke babje. Mohlomongwe Maite o dirwa ke go tseba seo se ntlhagetšego.
nadine: O a rereša. (O fetolela mmolelo go ya go wa go hlonama) O biditšwe felo mo.
MogaLe: (Ka go makala) Lesoso! O be o tšere kae tšhelete e kaalo Gape dipalopalo ga di dumele gore o be o ka ba o šetše o kgonne go bea tšhelete e kaalo pankeng morago ga go šoma lebaka le lekaalo?
nadine: Bjale o be o nyaka gore ke go thuše bjang?
MogaLe: Ga go kgonege, Mashadi. Afa o lekola dipuku tša ditšhelete ka tshwanelo Na ga o tšwele mošomo wo yunibesithi?
Ke mosegare polaseng ya Lesoso. Go lla mmino wa Classic. Lesoso le Sebata ba dutše ka phapošeng ya bodulelo.
MogaLe: Le gona, ga se maNigeria a le tee.
nadine: (Ka go makala) Lesoso kganthe motho yo ke mang?
LeSoSo: Dikgopolo tša gagwe ga se tša phatlalala. O sa le bathong kudu. Ga a rate go fetola kgopolo ya gagwe.
Ke mathapama ka ga Mogale.
MogaLe: Ke re tloga mo ke kgale Nkele.
MaiTe: (O ema a befetšwe gomme o kakatlela Nkele ka diaparo) Nkele! Nkele! O tsenwe ke eng na Motho yo ke tatago. O bolela bjang le yena?
MogaLe: Ke ka moo ke ilego ka ngala le go hlwa ke sa tla pankeng go botšiša, ka ge ke be ke lemogile gore ga ke swarwe gabotse.
MogaLe: Ya ba ge o thomile, Maite. Akere go homola mo ke hlonametše gore ke kwe bose bja tšona ke sa šitišwe ke selo.
LeSoSo: Nxae! Ke tla tšwa hle. Efela o tsebe gore ga ke tšwe ka go tšhaba maphodisa. Ke tšwa ka gore ga ke rate go bona bobotse bjoo bja gago bo senywa ke go befelwa. (O tsentšha seatla ka morabeng gomme o ntšha karata o e bea tafoleng pele ga Mashadi) Ke a tloga, efela ke a tseba gore o tla šala o inagana. Tšea karata ya ka šeo, e na le dinomoro tša ka. O nteletše mogala hle! Mathata le mahloko a ka ka moka a tla fela.
nadine: O ra gore ga se a ka a go lemoša le gore bohlatse bjo bjalo o tla swanela go bo lefela tšhelete ya go bonala go feta ya bohlatse bja mehleng?
Max: A re tlogele tšeo monna. Ke tlile ka ditaba tša go ama thaema ya gago monna.
MaiTe: Ee. Bona bao ba go tla go mo tšea e ke ba ile go mo kopantšha le makala a mangwe gore ba ye ba mo tsebe, gomme ba ye ba šišinye leina la gagwe mohla go kgethwa modulasetulo wa mokgatlo porofenseng . Seo se ra gore ge mokgatlo wa gabo o ka thopa dikgetho, o tla ba tonakgolo.
MaiTe: Lesoso lena! Kgane monna yo ke motho wa mohuta mang Gape ke be ke tloga ke mmotile. O ra gore ya napa ya ba moka, ya ba moka?
SeBaTa: Mpitše comrade, hle!
riva: (O bolela a batamela) Dumela, mokgomana.
LekgareBe: O ra ngwakong wa bomakgoša?
SeBaTa: Ga go bjalo.
LeSoSo: Wena theeletša nna. Re tla mo kgona.
CheriSe: Ee, o a rereša.
LeSoSo: O nyaka go nnyatša, akere?
TokoLogo: (O hlodumela ka letsikangope go bona tša ka ntle) E re ke lebeledišiše.
LeSoSo: Sephokophoko towe!
SeBaTa: (O hloname) Ga e bonolo ka tsela yeo ka gore ba sa llela go batho ba go etša boMogale. Ba a ba theeletša, ba ba ba ba thekga.
Max: Le gona, ke be ke šetše ke thetswa ke mašole a go swana le nna ao a se a kago a kopantšhwa ge go dirwa sešole se sefsa.
nadine: Ga le tsebe gore o tlile go boa neng?
LeSoSo: (O a lealea gomme o boelwa ke tlhaoganyo) O a rereša. Wena o nyaka eng ka mo ga ka?
Ke mosegare polaseng ya Lesoso.
LeSoSo: Ka nnete. Ke mang monna wa mahlatse wa go kgona go gapela sefoka sa go etša wena lešakeng la pelo ya gagwe?
MogaLe: Gape o tsebe gore ge e be e se motho yo a nteleditšego mogala, taba ya gago nkabe e šetše e le ka dikuranteng gonabjale. Go be go na le bašemane ba batšeaditaba moketšaneng woo wa bana o šwahletšego go wona. Mahlatse ke gore ba go tetetše ka mafuri moo go bego go se batho ba bantši. Ba re go mphounela, ka napa ka re ba go khutiše pele batho ba ka go bona ka bontši.
LeSoSo: (Ka go laetša kgahlego) Lekgotla Kgane ke wa mokgatlo le yena?
LeSoSo: A re be re eme go se nene ka seo ke se tletšego fa. Mphetole hle! O nyetšwe ke mang?
MaiTe: O nyaka go mpolaela ngwana, akere?
MaShadi: Go bolela nnete, ga se ka ka ka bona kotsi ye e sa tla.
MogaLe: Afa o a tseba gore o theeletše mme?
MaiTe: Eupša o laetša o ile le megopolo.
MaiTe: Gona e re ke go fe dijo ge; ke tla ba ke sa go beetše meetse a go thoba maoto ao.
nadine: (Ka go makala) Ke yena a bego a go botša tšona tšeo?
MogaLe: Ke tseba gabotse gore di tla mpolaiša. Efela nnete yona e tla šala. Gona dikgwebo tšeo tša gago o di šetša neng gomme wa ba neng palamenteng go emela batho bao ba go kgethilego?
LeSoSo: O a rereša. Yona ka tshwanelo e bitša milione le dikete tše makgolohlano.
nadine: Bjang, morena Mogale Lebaka e le eng ka gore nna ke tseba batho bohle mokgatlong ba go hlompha?
Max: Aowa, bra Les. Ba nyaka gore re dire sehlopha sa go hula dipanka le difatanaga tša go sepediša tšhelete.
MogaLe: (O bolela a šupa Alfonso) O a mo tseba moisa yo?
TokoLogo: Aowa, mma. Ke gore motho ge a boa papading ya rakbi go ra gore o tletše dithitho Akere re hlapile ka phapošeng ya go aparela ge re fetša go bapala?
MaiTe: (Ka go galefa) O be o nyaka gore ke reng Tokologo O be o nyaka gore ke re sepela o ye go hlasela tatago Gape le ge ke bona tšeo a di dirago, ke monna wa ka; ke swanetše go mo šireletša?
nadine: Mme Mogale!
LeSoSo: (Ka kgang) O bewa ke eng mo polaseng ya ka?
Max: Ke lekile mekgwa ka moka gore ke tsentšhwe bošoleng, eupša gwa pala.
nadine: Ga go bjalo. Le gona ga se nna ke go kgethilego, o kgethilwe ke kantorokgolo ya rena.
MaiTe: Ga ke kgolwe. Mogale o a boa gonabjale. O tla tla o hlalošetša yena gabotse gore Lesoso o go dirile eng. Ke mogwera wa gagwe wa hlogo ya kgomo.
MogaLe: Ke a bona. Tokologo o humane mošomo, bjale o a tseba gore le ge o ka nngadiša o tla go thuša go iša Nkele yunibesithi.
MaiTe: (Ka go makala) Ao, Tokologo ke sefatanaga sa mang sela se emago kua lesorong?
LekgareBe: Se tshwenyege ka seo.
SeBaTa: O šoma eng?
nadine: (O a mo sega) O sa fošitše.
raMonna: Go lokile, tšwela pele.
LeSoSo: O ra gore ge e se bjala e tla ba e le eng?
MogaLe: (Ga bonolo) O a ntlogela Lesoso. Ke kae mo o ilego wa nkhwetša ke gapeletša dikgopolo tša ka bathong O phetše le nna lebaka le letelele. O tseba gabotse gore ga go na motho wa go fa batho ba bangwe sekgoba sa go phela ka mo ba bonago go etša nna. Tlhago ya ka, ge ke sa bone taba gabotse ke a bolela le dipotšišo ke a botšiša?
TokoLogo: (Ka go lakalela) O ra gore go na le phapano, mme?
TokoLogo: Ke ra gore o mahlatse monna. Leboga bophelo. Leboga le ge o kgonne go phonyokga lehu gantšintši ge o be o le lerabele kua gageno. Ke wena o ntlhalošeditšego ka mo o tšwelego ka lešobana la nalete mohla moetapele wa lena a bolawa ga sehlogo a sa iketlile, thoko ga noka sekgweng. Go laetša gabotse gore Modimo o rata o phela. Go na le seo a ratago o eba sona. Tsena sekolo gore o kgone go hlokomela mmago le ngwaneno Tsitsi. Ngwana wa monna molao o o tšea tseleng. Ka le lengwe la matšatši tatago o tla go amogela.
SeBaTa: Ee, wena o mo tseba ka la Jomo Makgale. Leo ke leina leo a bego a le šomiša nakong ya kgatelelo gore go se be bonolo go maphodisa go mo humana.
SeBaTa: (Ka go hlaboša lentšu go se nene) Nxae, sesi wa weithara!
SeBaTa: Bjale o belaetšwa ke eng?
MogaLe: Bjale ge ditaba tša Lesoso di ka utologa, o ra gore bagaditšong ba rena ba tla dio re ke tša gagwe a le tee?
MaiTe: Hleng e ke ke bathobašweu?
TokoLogo: (Ka go tlabega) Ao, mme! O ra bjang ge o re ke se ke ka go botšiša ka yena?
nadine: Bjale, go kgethilwe kantoro ya gago gore e be yona e re direlago mošomo woo.
LeSoSo: Ke moemedi wa molao.
MogaLe: Thobela, mogwera Ramonna. (Ka go bapala, a dutše a nyefile polelo) Ke gore o ka se tsoge o lahlile go ba senatla eye!
MogaLe: O ra bjang ge o re ga o kwešiše ka gore ke wena o bulago mangwalo a pele a etla mo go nna?
MaiTe: (Ka makalo) Mmalo!
MogaLe: Aowa Toki, morwa. Ga re ke re realo. Bolela le motho yo gabotse, o tla go fetola.
TokoLogo: (Ka tlabego) Bra Max! O na le bohlatse bja seo o se bolelago?
MaiTe: Ga o kwešiše Mogale.
LeSoSo: (O nwa ga boima ka ge melomo e rurugile) Ke mo kae, Mogale?
SeBaTa: Ke be ke ile East London lekgotleng la bosetšhaba la mokgatlo beke ya go feta.
MogaLe: Ke ya go kgala Nkele.
TokoLogo: (Ge a bona tšeo o a emelela, o a tšwa) Mme! Nna ke sa ya go bona bagwera ke tla boa ke le bona.
MogaLe: Ga go seo e lego selo go wena. Akere ga o na taba le tlhago le setšo sa bontši bja batho ba naga ye Ka moso re tla kwa ba re o nyala monna yo mongwe?
MaiTe: Go bonana gona le bonane?
Max: Bjale, ga go thušo efe goba efe ye o ka mphago yona?
LeSoSo: Ke a dumela, ka gore go šetše go na le maloko a rena ao a felago a re ge re le makgotleng a opela leina la gagwe go feta le a baetapele ba go mo feta ka maemo.
Ke mosegare ka resturenteng ya maemo. Sebata o dutše fase o bala madireng a lefase go tšwa kuranteng; thoko ga gagwe ke seno.
CheriSe: O re ke nyaka eng Ke nyaka wena?
Max: Ee, Mashadi. Lekgarebe lela le bego le šoma ka phapošeng ya go amogela baeng ya tatago ebile e le mongwaledi wa gagwe.
SeBaTa: (O goga Mogale ka seatla gomme o mo eta pele go tšwa ka fao mašabeng, go ya mathuding a holo ya hotele ka ntle fao le gona go emego ba bangwe ba batlamoletlong, ba swere magang le digalase tša dino) Afa o lethabong bjalo ka rena?
LeSoSo: (O bolela ka segodišalentšu le batlamoletlong) Batho ba gešo, thabang le nna ge ke fetša mengwaga ya go lekana le seripa sa ngwagakgolo! (Setšhaba se betha diatla. Morago o tšwela pele) Seo se ra gore nna gabedi ke ngwagakgolo! (Ba a sega ba betha le diatla) Bjale ge, lehono ga se letšatši la dipolelo. Ke letšatši la gore le nnwe gore segwera sa ka le lena se gole. Senwelo sa ka se tletše wa go falala! (Ba a sega) Se sengwe seo se dirilego gore ke le bitše, ke go leboga bohle bao ba bilego le nna go tloga kgole. Bao la go mpepula, gomme la mpea thabaneng ye ke lego go yona. Le a itseba. Re a pepulana. Bjale ge, binang le thabeng le be le nweng go fihla nkgo e lamolelwa ke masa! Hip! Hip!
MaShadi: Le ra eng, mohlomphegi?
SeBaTa: O feme eye!
MaiTe: Ke nyaka gona gore o tle o lemoge gore mabaka a fetogile.
nkeLe: Afa rena tate wa rena o a šoma Gape ka mo ntle batho ba a re sega, ba re tate wa rena e dio ba ramolao ka leina. Sa gagwe ke go kalatša batho gore ba wele mokgatlong wa bona mola a palelwa ke go re agela ngwako. Re dula ka mokhukhung ebile le go apara re sa apare tša mabonwa?
LeSoSo: Ke a go kwešiša. Akere ga o ikgohle magetla le ba bagolo?
weiThara: Le nwa eng, tate?
MogaLe: O a tseba gore maina wa gago e be e le motho wa mekgwa ye mebotse bjang?
MaiTe: (O laetša go tšhoga) Go hloma bjang Nkele! Tokologo?
Ke mosegare ka kantorong ya Nadine. Nadine o dutše setulong sa gagwe sa go thwethwa.
LeSoSo: Ke kgotsofetše, mooki. Mogala wa Mogale o a lla, gomme o tšwela ka ntle go ya go o araba, mola mooki a etšwa ge a feditše go bolela le Lesoso. Lesoso o laetša a eja marapo a hlogo.
MaiTe: Hleng e ke o tla ntlaba, Nkele?
MogaLe: Ge nna ke be ke le wena, ke be ke tla ya Angola ka ya ka tšea Cherise le bana gore ba tle ba dule le nna.
CheriSe: Nka se sa mo letela. E sa le ke tsoga ka masa ke nyakana le ka mo ga lena. Ke swerwe ke tlala ebile le maoto a ka a rurugile.
MogaLe: Go tlile bjang ka gore Sekhwama sa rena sa Trust ke tseba se bolokegile?
MaiTe: (Ka bodutwana) Tatagwe!
nadine: (Ka go tšhoga le go katana le lethothwane la go otlela sefatanaga ge Lesoso le Max ba mo thula) Lesoso! Max! Le dira bjang na Emišang! Emišang! le tla re bolaiša ka sefatanaga se. Emišang hle?
Max: (O bolela a batamela) Boss, re feditše go tswiya nku yela.
MogaLe: Ke gore ke nnete taba ye ya gore ge mosadi a bona gore bana ba gotše ba kgona go itirela, o fetogela monna yo a mo thušitšego go ba godiša?
SeBaTa: (O bolela a tsemile diku tafoleng gomme a tsepeletše Mogale ka mahlong) Seo sa ka godimodimo ke ge o be o etile lekgotlataolo la baithuti la SRC kua Yunibesithing ya Roma, go la Lesotho ge o be o dira dithuto tša gago tša molao, B. Juris. Seo sa bobedi ke sa ge o be o le moithuti Yunibesithing ya Moscow go la Soviet Union, morago ga gore o tšhabišwe Lesotho ge go be go lemogilwe gore go na le ditlhodi tša mmušo wa babašweu wa Afrika Borwa tšeo di bego di go ja leonyane. Ge e le gore o sa nyaka go kwa go ya pele ka tšeo tše dingwe diswantšho, o ka no gana go ya pele.
nadine: Bjale o a bolela. Ke go thuša ka eng?
TokoLogo: (Ka pefelo) Setlatla seo! O gokae?
Max: Ga ke go tope nta thekeng.
CheriSe: Go bjalo.
MogaLe: Mogwera, morena Riva o tlile ka taba fa.
Max: Ba bale morwa. Efela o se ke wa mpotša ka batho bao ba ikgantšhago ka seo ba lego sona ka lebaka la tšhelete le ditseno. Ga go sa le le yo a ikgantšhago ka go thuša ba bangwe. Re ikgantšha ka moo go šomiša ba bangwe go re tšweleditšego ka gona.
MogaLe: Aowa mogwera, akere ke ka gagago mo?
MaiTe: Ge e le gore o nyaka go go fa mošomo wa go tsebalega o o tšee. Nna ke lapišitšwe ke tlala ka lebaka la go gana mešomo ga gago.
Max: O kwešiša eng, mma Mogale?
nkeLe: Seo ga se selo.
riva: O ra bjang, monna?
raMonna: (Ka go gakanega) Nna ke re kgane ke taba gare ga gago le panka.
LeSoSo: (Ka makoko) Fela, fela.
MogaLe: Ga go bjalo, thaka. Ke be ke dio re kgane ge motho a le mathateng sa pele o gopola bagabo.
Max: Dira eng goba eng. Ke nyaka go phela gabotse bjalo ka batho bohle.
LeSoSo: Ke re ke tlile go go thuša mo, wena o a ntshekiša.
Max: Gape ke rile go fihla ka mmotšiša gore o ikemišeditše eng ka polasa ye, ka dio humana a sa tsebe le gore sa mathomo o e reketše eng.
MogaLe: Le ge go le bjalo, moetapele ke mohlala wa setšhaba. Goba o nyaka go etša letlapakgerere la go ka la tia bana ba lona le re ba sepele ka go taboga go etša ba segwagwa, mola lona mong le sepela ka go kekema.
MogaLe: (O retologa ka lebelo, gomme o boela ka gare) Ke nna yo, Nadine.
MogaLe: Ga o rereše monna. Akere gona mo moketeng ke moo go tlago maloko a mokgatlo ao a nago le maatla a go kgetha kopanong?
TokoLogo: Tate le mme motho yo o sepela le majadiokobatši a go tsebja ke mang le mang kua toropong. Ba bile ba šika le masogana a go tšwa Nigeria. Ke bona ba ba fago diokobatši.
nadine: O be a sa nyake lerato. O feditše a mpoditše gore o nyaka gore ke mo logiše maano a go šomana le wena.
Max: Ke be ke re ka gore wena o na le maemo a godimo mmušong.
MogaLe: Ke nna, Nadine.
MogaLe: Le ra ge ke se ka swanela go bo fa mang?
SeBaTa: Ke eng sa go se kgodiše?
SeBaTa: Ke rata go go leboga monna Mogale.
nadine: Go bjalo.
riva: O reng Afa moisa yoo o tseba gore kgwebo ya polasa ke eng?
MaiTe: Ke nna yo.
MogaLe: Ke mang?
MaiTe: O etša wena. Wena ge o lala o boa mašego o botšišwa ke mang gore o tšwa basading goba aowa?
CheriSe: (O fahlogela Nadine yo a batamelago go bona, ebile o hlodumela go mmona gabotse sekgobeng seo Lesoso a se šiilego ge a eme fao mojako wa go bulega) Lesoso, ke mang mosadi yo ebilego a apere tša go robala go etša wena?
LeSoSo: O reng wena Max Ke go phuthile bjale o tuteletše, e bile o ema le manaba a ka?
MogaLe: Ke polelo yeo ke lekago go e bolela.
riva: Dumela, morena Lesoso!
MaiTe: (O sa lla) Mogale mogatšaka, lehono ke be ke ile go hlola dipoelo tša diteko tšela Nkele a go ka a di dira ngakeng.
LeSoSo: Ba tla kwešiša ge ke re bao re pepulanego?
LeSoSo: (O befelwa kudu) Mogale, ke re motho yoo ga ke mo nyake mo.
MaShadi: Ke a o tšwela.
Ke mathapama ka mokhukhung wa ga Mogale. Mogale, Maite le Nkele ba duletše dijo tša go lalela.
Max: Gape ke kopana le batho ba bantši ba go ba le sa bona bao ke bilego le bona nakong ya ge re sa ja nta bohle re šeba ka legai. Ke leka go ba bapetša le seo tatago a mpoditšego sona. Ke lemoga gore ga ba sa na botho. Ga e sa le bale ba bego ba tšea metlae le nna gomme re sega ka dinako tšohle, le ge re be re dula molapong wa moriti wa lehu. Ge ba na le nna ba bonala e ke ba ka botšididing le ge bjale re katogile lehu. Ga ba sa na polelo, le bao ke tsebago gabotse gore ke diboledi. Difahlego tša bona ga di ele pele ga ka, le ge ke sa gopola gabotse gore metlae ya ka e be e ba robatša fase ka dimpa e le ge ba sega; mola pele e be e sa le moo re yago. Ge Lesoso a ntšere bjalo ka mohlokomedi wa gagwe go ya meketšaneng, ke ba bona ba sega ba ntšha le la mohlagare. Ga ba sa sega motlae ka ge e le motlae. Ba sega gore ke mang yo a boletšego motlae woo le gore maikemišetšo a gagwe ke gore ba sege na, le ge go sa segiše. Ka napa ka lemoga gore ga ba sa thabela bophelo bjalo ka ge e le bophelo. Ba thabela go ipona ba kgethegile ka go ba le bao ba kgethegilego. (O kgapha megokgo) Ke moo ke thabelago go ipona ke le ka mo ke lego ka gona. Ke sa kgona go lebelela sefahlego sa motho ke sa mo tsebe gomme ka bona gore o na le mathata, ka mo kwela bohloko go tšwa botebong bja pelo ya ka. Difahlegong tša batho ga ke šetše ge ba bonala ba bopegile goba ba laetša ba na le sa bona gore ke ba kgethe; bjalo ka ge go dira bao ba dikilego e le bagwera ba rena mola go sa le bothata. Ga ke lebelele maemo a ditšwaro tša batho le difatanaga tša bona, go bona ge ke ba phala. Ke sa kgona go lotšha batho bao ke sa ba tsebego ntle le go ba naganela gore ba ka ba ba ntša leonyane. Ebile ke sa kgona go lebelela dinonyana di fofa ka tokologo godimo marung ka di duma. Ke mo ke lemogago gore ke sa na le botho.
nadine: Efela o be o swanetše go ba o ile wa nteletša mogala, wa mpotša ditaba tše.
TokoLogo: Gape dikgopolo tša tate di tseneletše kudu, ga se tše batho ba bantši ba ka di ratago.
MaShadi: Ke tla tseba eng e le wena o tsebago gore motho wa ka o robetše bjang Ga a nyake le ge ke eya tshwamare ke nnoši?
nkeLe: Mohlomongwe ke sa gago.
Max: (O bolela a bea tafoleng) Ke se seno sa lena.
SeBaTa: Gape o tlabile bohle.
MogaLe: Kgane o tloga a dirile eng moisa yoo wa gešo?
Ke bošego ka gaNadine.
LeSoSo: (O phafošwa ke lentšu la Mogale gomme o a kgakgarega ge a mo fahlogela) Ao, Mogale mogwera!
SeBaTa: O a rereša. Nnete ya go bonwa ka mahlo ga e šome fa.
LeSoSo: Re bešetše sebete.
nadine: Lesoso o ntlogetše. Bjalo ka ge o mpona ke le mo setulwaneng se, ke ka lebaka la ge ke be ke otlela sefatanaga sa ka, ke mo iša go kgopela ditšhelete. Ra napa ra hlagelwa ke kotsi. Yena a robega leoto.
LeSoSo: Aowa mogwera. Gape go bolela nnete, gare ga ka le wena, ke wena o lego moetapele wa mmakgonthe.
MaiTe: Ntshwarele, ngwanaka. Mohlomongwe ke gore ke be ke šetše ke dio befelelwa tatago ka dinako tšohle. Gabotse ke be ke nyaka gore lapa la ka le be le tšhelete, bana ba ka ba bonale gohle gore ke bana ba ramolao wa seriti, ka diaparo le tšhelete.
LeSoSo: Ya bohlale monna. Re swanetše go bona gore re tsena makgotla ka moka a mokgatlo gore ge go nyakega maina a bao ba ka šišinywago go emela mokgatlo, e be re gona, e bile re a tsebega monna.
MogaLe: Ke bolela nnete, Ramonna. Ga ke tshwenywe ke seo.
LeSoSo: Bjale o nyaka gore ke go direle eng?
nkeLe: Ga ke tsebe, tate.
LeSoSo: Go tla ba go tshwenya eng ka gore le molao o a dumela?
MogaLe: (O retologela go Lesoso) O a rereša. Ye nngwe e mabapi le Cherise le bana kua Angola. Fela fola pele, yeo re tla tla re e bolela senna.
MogaLe: Ya ka ke gore ge modiša a botega, o tseba mekgwa ya dihuswane tša gagwe, ka gona a kgona go di šetša ka dinako tšohle.
raMonna: (Ka go se kgolwe) Bjang Se a kgonega sona seo?
MogaLe: Di a nnyaka ka gore ke lahleditše mmagwe ka go hlatsela gore o monna wa maikarabelo le gore o tla mo rata go ya go ile.
MogaLe: (O a sega) Ba tla gana ge o ba kgopela.
weiThara: (O retologela go yena gomme o a batamela) Le bolela le nna, tate?
MaiTe: Ntlogelele ngwana.
SeBaTa: (Ka go thaba) Gona re šomile, monna.
SeBaTa: Ke moo ke rego ntwa e sa tšwela pele. Ke ntwa ya gore re ikwešiše moo re emego, re be bohlale. Go etša dipudi le dinku tša lešaka le tee. Le ge di ka fula mmogo tša ba tša dula lešakeng le tee, pudi e ka se tsoge e goetše nku goba nku ya goela pudi.
LeSoSo: E re ke re pele nka fofa pele ga moropa, ke bitše Mashadi re mo kwe bohle gore re tle re thale leano la poo.(O oba Mashadi ka seatla gomme o a tla. Ge a fihlile, a swere thini ya bjala ka seatleng, o atla Lesoso gomme o dula le bona. Sebata o mo lebeletše ka myemyelo. Lesoso o tšwela pele) Mash, my..my..my!
Ke mesong, Lesoso, Max le Nadine ba ka sefatanageng.
MaiTe: (Ka go ngaletša) Garetse!
MogaLe: Go bjalo.
TokoLogo: (O a goelela) Bra Max! Bra Max! (Max ga a mo šetše o phegelela go kitima) Ijo! Ke lekgoba monna yo wa Modimo.
LeSoSo: Ka eng, thaka?
MogaLe: O reng o dikologa seolo, Lesoso O na le taba monna, phula sešo boladu bo tšwe?
MogaLe: O a nkhomolela Gabotse o tlile go nyala neng mosadi, Lesoso, gore o be monna re go bone?
MogaLe: (O buša moya ka bontši) Ga go na taba efela ya se rage, e tla tlatša kgamelo.
TokoLogo: Hei, batho! Na Lesoso o kwana le basadi ba naga ye ka moka?
SeBaTa: O ntlaba ge lehono o gana taelo.
MaiTe: Tšeo o di tsebago ke dinyane.
CheriSe: Ye lesomesenyane.
MogaLe: Ga go makatše ka gore batho ba naga ya ntshe bohle ba lebeletše go huma. Ga go sa na le yo a nyakago go tseba ka gore eng e sepela gabotse, le gore mang o nyaka thušo. Nnete ke gore, ga go motho yo a ka kgaoganago le tlhago a feleletša a dirile tšona.
MogaLe: Eya! Ke Mogale Ga ke sa le com?
TokoLogo: Ke ithuta mosadi ka lena. Le be le reta tate e ke ga a na phošo le e tee ge a be a sa boa, ge bjale le tlabja ke ge a holofetše seo le tsebago gabotse gore se a mo thabiša, le a mo fetogela.
nadine: Go bjalo. Tikologo ya go ama le toropo ye ya rena, e dirilwe ka ditoropo tše tshela. Makala a dipanka tša rena mo ditoropong ke a masomepeditee. Ke tšona tšeo ke kgethilwego go ba mohlokomedi wa tšona. (O fa Mogale pampiri) O ka bona makala ao ke bolelago ka ona ka bowena.
MogaLe: O reng o rata go ntšhoša bjale Kgane molato ke eng?
MaShadi: Age, Les!
MogaLe: Go kaone go hlompšha ke batho bao ba lego tlase go wena ka maemo, ka gore ga ba ke ba gopola gore o ka ba dira kotsi. Go kotsi bophelong go hlompšha ke batho bao ba go fetago ka maemo. Ba feleletša e se tlhompho eupša e le bofšega bja gore seo ba se bonago mo go wena ge se ka bonwa ke bohle, maemo a bona a tla tšewa gomme a fiwa wena.
MogaLe: (Ka go se kgolwe) Ga ke kgolwe se ke se kwago. Nadine, e sego gore o re ka gore o a ntseba wa kgetha nna go hwetša kontraka ye?
nkeLe: (O bolela a bopile) Aowa, mme. Bjale gona nna ke a lapa.
MogaLe: Bjale o direla eng tše o di dirago?
MogaLe: E swanetše go ba lefa.
SeBaTa: Gape o a rogana monna.
MogaLe: Kgane pudi ya ja leotša ga e sa fetetša tše dingwe Gape ba tlile go re gwaela dithelebišeneng le dikuranteng ka bogoboga bjo, tše e kego Lesoso o tla ba a romilwe ke rena?
LeSoSo: Ba kwa ka rena. O tloga o bona gore lekgowa bjale le tlalelong.
MogaLe: Aowa Lesoso, wa napa wa hlokela nna mantšu?
MogaLe: Ga se mošomonyana woo.
TokoLogo: Na tate o sa le dipolotiking, ke be ke kwele e ke o nyaka go tlogela?
Max: Bra Les, gape nna ke a tšhoga gore re ka se bewe felo ge re se no thopa mmušo.
MaiTe: Eši! Kotse o tshwenywa ke dithuto tšeo tša gago tša ekonomi o di dirago. Le gona, tatago o tshwenywa ke kwelobohlokonyana ye a rego o na le yona go batho.
MogaLe: Eya, eye! Kgane felo mo ge ke go laela ke re ke ya makgotleng ga o nkgolwe?
Max: O ka se kwešiše, Tokologo.
LekgareBe: Mong wa ka O ra mong wa ka mang?
LeSoSo: (Ka pefelo ye kgolo) O mpitša lehodu, Mogale O se ke wa lebala gore ke yo mogolo go wena ka mengwaga?
MogaLe: (Ka go hlonama) Aowa, monna Tokologo. Gape seo e dio ba maikarabelo a rena bjalo ka batswadi. Ga se seo re swanetšego go se lebogelwa.
LeSoSo: Afa o a ikwa gore o reng monna O ra gore o a dumela ge go thwe ke dirile dilo tše?
TokoLogo: Kgane ga le fele le eya go botšiša sekolong sa gagwe?
MaiTe: O a rereša, Tokologo O ra gore go dio swana le mo lekeišeneng?
nkeLe: (O bolela a lla) Kgaogana le nna Tokologo. Šetša bophelo bja gago.
MogaLe: Ke tšona tše o tlo hwetšago boNkele ba retwa le ke dikuranta ba re ba tšweletše gabotse mola motho wa gona a ka se go botše le gore naga ya gabo e hweditše temokrasi neng.
MogaLe: E re ke botšiše sa bobedi pele.
LeSoSo: Mogale, kgane ga ke monna na?
Max: (Ka go gonona) E ke o nyaka go ntahletša, bra Les.
MogaLe: Ke be ke se sa tlišitšwe ke go nyaka thušo. Ke ineetše. Ke dio tla bjalo ka ge o mpona.
nkeLe: Aowa, mme! Ka lebaka la eng?
MogaLe: (Ka go befelwa) O re banna Nna ke monna wa Maite. Wena o monna wa mang?
raMonna: (O bolela a tsena) Koko!
raMonna: Ba panka ba reng?
TokoLogo: (O emiša hlogo dipukung gomme o bolela ka go kgalema) Go lekane bjale. Ke kgale le bolela gampe ka tate.
Weithara: Ofe Yola wa gempe ye talalerata?
riva: Hleng e ke ga se wa thaba Molato o gokae?
MaiTe: Eši! O gare o mo šeditše Tokologo?
MogaLe: Ke sa realo.
TokoLogo: Tate, o ra gore le rena re ketekago tokologo ye re etša bao ba humanego monono o tlile?
MogaLe: Gona ditaba tše di reng di senyega morago ga gore ke phegelele go emela go kgethwa modulasetulo wa mokgatlo wa rena?
MogaLe: Ke a bona. Bjale ba nyaka bokae ge motho a thoma?
MogaLe: Mmotše gore ke leboga ka moo a ntshepago; efela ke dirile boitlamo le pelo ya ka.
Max: Ee, ke a nyaka.
MogaLe: O ka no ya. Bohlatse bjona ke na le bjona. Ke mohla ba tla tseba gore pele ga tokologo o be o tšea ditšhelete go maloko a Nadine o re o di iša mokgatlong, mola di be di sa fihle.
LeSoSo: O bona lekgarebe lela?
MogaLe: E ka se fele ge e le gore moputso wa ntwa yeo o lewa fela ke bao ba lego maemong a godimo ka lebaka la setšhaba seo sona se sa tšewego go ya tokologong ya ekonomi.
TokoLogo: (O bula lebati gomme o a tsena. O atla mmagwe) Dumela, mme!
raMonna: Ke theeleditše.
LeSoSo: E sego nna Lesoso.
MaiTe: (Ka mereba) Mogale, o se ke wa ntlabela lefela. O ka re o le mo, Nkele le yena a le mo, wa botšiša nna gore go direga eng?
SeBaTa: Ala taba ya gago e kwale monna.
SeBaTa: O tseba gabotse gore mokgatlo wa rena o gohle, ebile o tseba tšohle.
MogaLe: Nkele o tšwa kae Afa ga a tšwe banneng bao o mo dumelelago go kwana le bona?
CheriSe: (O fetoga sefahlego) Eiš! Ke taba e telelenyana. Nka hwetša meetse a go nwa?
Ke mosegare ka kantorong ya Nadine.
TokoLogo: Hei, batho!
MaiTe: O ra ge re dira eng?
Mooki: Ga go na se sengwe se nka le thušago ka sona?
TokoLogo: (O a imakatša) Eya, eye?
MaiTe: Ke nna yo.
LeSoSo: (Ka go tlabega) O leka go reng, Mogale?
SeBaTa: Comrade Mogale, e gotše kgwebo ya gago ya molao eye?
raMonna: O ra bjang, Mogale?
SeBaTa: O tloga o mo tseba gabotse Lesoso monna?
LeSoSo: Nna nka se go tlogele Nadine. Yena a a sepele a le noši. Gape ga se ka ka ka mo gapeletša gore a ntirele tše a rego o ntiretše nna!
MogaLe: Go bjalo.
MogaLe: Mpotše ntlha le thito. O se ke wa re ga o tsebe.
TokoLogo: O ra bjang ge o re ga se maatla a selo Ke neng mo o kilego wa lala ka tlala, Nkele?
TokoLogo: (Ka go bapala) Moisa yo Usher o a opela monna Alfonso.
LeSoSo: O se ke wa belaela monna. Polelo ye e bego gona ke gore re tla re ge re thopile mmušo, le lena bao le bego le lwela mokgatlo la tsentšhwa sešoleng sa naga.
MogaLe: Ga e ke e ntšha boloko ka moka. O motho yo mogolo, o nkwele.
LeSoSo: (O sega ka go nyatša) Nadine, rato!
LeSoSo: Eya, eye! Senoinoi sa go swana le wena se ka ntira tše bošula bjalo Ga ke kgolwe?
MogaLe: Ke a leboga.
SeBaTa: (Ka go makala) Comrade Lesoso?
nadine: (Ka boleta) Aowa, morena Mogale, ba ka se go botše bjalo. Esego gore ba go boditše ge bohlatse bjo kaalo bo se gona lenaneong la dikhomphuthara tšeo ba di swerego?
MogaLe: Ke eng seo ke sa se kwešišego ka gore o mpoditše gore Nkele o imile?
nadine: Ba re lebaka la gore o ye go yena ke lefe?
nkeLe: (O araba ka boitshepo) Hello! Ke Nkele yo a bolelago. (Morago ga go bolela mogaleng) Tate, ke wa gago.
LeSoSo: Ao, kgane le wena ga se wena wa diatla tše se nago bosodi?
LeSoSo: (Ka pefelo) Mang Ga ke sa na lerato go yena yoo?
SeBaTa: Motho wa batho O ra gore o theeletša batho kudu?
LeSoSo: Monna, felo mo re bolela ka go kgetha mantšu. Ge dipolelo tša ka go ka hwetšwa di fapana le diphetho tša mmušo, gona ke tla ja mošomo.
raMonna: Ke go tseba gabotse, thaka, ebile ga go ka mo o ka fetšago tšhelete e kaalo ka dikgwedi tše senyane fela.
LeSoSo: Ge nka go swara, o tla mpha eng?
Max: A re tlogele tšeo, bra Les.
LeSoSo: O ka sega eupša nna Lesoso ge ke rata selo, ga ke rate la lefase le.
Ke mantšiboa moketšaneng wa mokgatlo wa boMogale wa go keteka phenyo dikgethong. Batlamoletlong ba jele koto gomme ba itatile ka dituku tša mebala ya mekgatlo ya bobona.
SeBaTa: Wa ba wa kgona go fenya leanyapudi la go swana le Mogale.
SeBaTa: (O retologela go Mogale) Ke nyaka go go leboga ka senatla seo o re filego sona, comrade.
TokoLogo: Hei, bra Max. O filosofara ke a go bona.
LeSoSo: Ke re ntšha bohlatse.
MaiTe: Re be re ile go hlola dipoelo tša gagwe tša TBMM/PMK.
MaiTe: O belaetšwa ke eng?
SeBaTa: O ka no se a lemoge, ka gore matšatši a le bathobaso ba ikgweranya le bathobašweu gomme ba šomiša bona go re lweša.
nadine: Go kwa ga go kwelwe.
Max: Ao, braLes! Akere o rile re ya go bona bagwera ba gago?
LeSoSo: Ke tla dio phela ka go nyaka bagwera ba basadi.
SeBaTa: (Gabonolo) Comrade Mogale.
raMonna: O na le bohlatse bja gore e ka ba bona?
nkeLe: Lebaka le letelele bjalo O be a swanetše go ba a šetše a kokotleditše?
LeSoSo: (O a sega) Yoo ke mogwera wa ka. O šetše a filwe maemo a godimo a bošole kgale. Seo a ka go direlago e tla dio ba go go tshepiša seo a ka se se kgonego.
MogaLe: (Ka go kgala) Toki! Toki!
MogaLe: Go bjalo, le nna ke a dumela.
TokoLogo: Ao, mme! O thoma go go tlaba lehono Na ga se wena o re godišitšego o re botša ka mo tate a nago le pelo ye botse le ge re be re sa mo tsebe, wa ba wa re hlohleletša go swana le yena?
MogaLe: Ke sefe seo, mohlomphegi?
LeSoSo: (O tšea lebaka a itebeletše ntle le go bolela) Hei, gape ke gobetše felo mo. Ke išitšwe ke mang bookelong?
MogaLe: O ra ka eng, Ramonna?
Max: Ke bofe, boss?
LeSoSo: Aowa monna. Akere o a bona my Nadine ke mothomošweu?
nadine: (O mo atla lerameng gomme o sega ka sesego sa ntshe) Kamaka!
LeSoSo: (O sa galefile) O gopola gore polasa ye ge e ka tšewa o tla šala o eja eng O lebetše gore o tlile go nna o sehlefaditše melomo?
SeBaTa: Se tshwenyege, re na le lekgotla la dinatla tša kgale tša mokgatlo. Ba tla dula ba re eletša.
SeBaTa: (O bolela a bina ka hlogo) O a tseba mmino wa classic ke be ke sa lemoge gore o bose ka tsela ye.
Ke mesong ka ga Lesoso ka phapošeng ya go jela. Lesoso o apere jase ya ge motho a sa tšwela go tsoga.
MogaLe: Mohlomongwe ga se ka ka ka kopana le ona manaba ao.
MogaLe: Ke rile iketle. Ga re time mollo ka mollo.
MaiTe: O monna wa sekgale eye! Thuto ye e dio gakwa ke difero. Ga se ya go fetola felo. O a lebala gore bana le bona ba na le ditokelo matšatši a. Le yena o na le tokelo ya go bona bagwera ba gagwe ka nako ye a ratago, go se na yo a mo paledišago.
MogaLe: Ke ka mo o mponago.
CheriSe: (O a lla ebile o rwala megono hlogong ka go se kgolwe le go tlalelwa) Lesoso, ge re be re eme pele ga moruti Dos Santos kua Luanda ka la 25 Disemere 1980, re be re dira eng Ge o be o ikana gore o tla nthata go fihla re kgaoganywa ke lehu, o be o era mang O be o sa re nna?
MogaLe: (Ka sesego) Le legolo. Ke letšatši la lethabo.
nadine: O inyatša eng, Mogale Ee, ke mothomošweu. eupša o a tseba gore ga se ka ka ka sekamela ka go bathobašweu ka lebaka la gore ke swana le bona. Ke ka moo le nakong ya kgatelelo ba gešo ba bego ba ntatola ka ge ke be ke emela nnete?
MogaLe: Re a leboga, Mashadi. (O lebiša go Sebata) Ke be ke sa bolela ka Lesoso.
MaiTe: Wena o sa bolela ka diokobatši Gape ye a e thomilego matšatši a e a šiiša?
LekgareBe: Gape difoleteng tša Hilbrow ga go bophelo.
MogaLe: La tšwa molomong le tšwele. Ba tšere bohlatse bjohle go nna. Gape, morago ga kgatišo ya dikuranta, go tšweletše bohlatse bjo bongwe gape.
raMonna: (Ka go makala) Wa e bea serokaphatla ka tsela ye morena Riva!
LeSoSo: O ra gore ke diretšeng seo ka gore o a tseba gore ga ke motho wa dintwa?
MogaLe: Aowa. Gape dilo di fetogile. Molao ga e sa dio ba go ya kgorong ya tsheko fela. Ke na le ramolao yo a emetšego melato ya setlwaedi; yo mongwe ke wa melato ya go amana le tša dikgwebo mola yo mongwe e le wa thekišo ya dithoto.
nadine: (O bolela go tšwa moseo ka ngwakong, morago o a emelela go ya mojako) O bolela le mang rato?
riva: Gabotse ke be ke nyakana le yena Lesoso.
MogaLe: Kgane ke dira phošo ge ke realo?
Max: Tokologo, ga ke lore monna. Ke tseba seo ke se bolelago.
MogaLe: Go tseba mang Ga se yona tlhabologo! Ka yona tsela yela o ya go hlatša dijo tše a bego a di ja mo?
Max: Gape seo o se bolelago ke maikarabelo a magolo. Ke mošomo wo o bego o swanetše tatago.
MaiTe: Tsitsi ke ofe bjale?
SeBaTa: Aowa monna. Gape ba bantši bao ke boletšego le bona ba re ke mošomo wa go lapiša kudu.
MogaLe: Ga go bjalo. Re hweditše tokologo, bjale le nna ke lokologile go thuša setšhaba moo ke bonago pitšo ya ka e le gona.
MaShadi: Ke kwa dife na?
LeSoSo: O ra bjang monna Maxie O ra gore o dio tshela mellwane go lwela naga, gomme ge o boa wa humana mafšega ao a bego a eja ka segong se tee le makgowa gomme ge bjale dijo tša tokologo di laetša di tla solwa, ba go bala madulo?
SeBaTa: Se sengwe, ke ile ka ba le yena ka mo kwa. O tseba kudu. A ka tla a re nyakolla ka moka, ra šala re swabile.
LeSoSo: (Ka tlhologelo) Tlogela tšeo. Go kgethilwe bomang?
SeBaTa: O bolela ka eng bjalo?
MogaLe: Yo mongwe ke wa go sepediša melaetša, bangwaledi ba babedi, le wa go hlwekiša.
MogaLe: Ke theeleditše.
MogaLe: Bjale o reng o bile o bethelwa ngwanenyana o monnyane mola o re basadi ba a tshwenya?
nadine: Ke bohlatse bja lebaka le lekaakang?
nadine: Go ba go fihla ge le mpona mo. Ke thomile ke re kgane o swerwe ke mešomo ya mokgatlo ka ge kotsi e diregile nakong ya ge dikgetho di be di batametše. Ka bea fase ge ke mo leletša mogala gomme a sa o sware. Ge ke tlogela melaetša le gona a se boe go nna.
MogaLe: O a rereša ga se taba ya ka, ke taba ya setšhaba. Efela ga bjale ke a kwešiša gore hleng go thwe o dula o se gona palamenteng. O reng o sa fo lesa go ba moemedi wa ba rakgwebo yo re sa tsebego gore o thomile neng go ba yena Wena le ba go etša wena le bile le palediša le melao ye mengwe go fetišwa ka ge le sa be gona go kgetha ge e swanetše go feta goba aowa. Diphiri tša matšatši a tša mekoka mebedi re tla ka ra bona gore tšona ga di phatloge dinoka na?
MogaLe: Ga ke re ba re. Sa go ntlaba ke gore, le ge ke be ke nyaka go thušwa ke bašomi ba khaonthareng, ba be ba ntšea ba nkiša go yena.
MaiTe: (Ka go makala) Nkele, kgane o tsenwe ke eng lehono na?
SeBaTa: O sa mpotšiša Ge ke mmona mo ke tseba botse gore wena o šetše o mo thopile pelo. Ga ke kgolwe Mogale le yena a kgona go kgotlelela?
MogaLe: E re ke kamake Nadine. Akere o a tseba gore ke be ke rata go emela bonkgetheng bja bodulasetulo bja mokgatlo wa rena?
LeSoSo: Ga go bjalo, Mogale. Wena o kwele ka mang gore re fa?
MogaLe: (O bolela a dula fase morago ga go tsena. O leka go gapeletša go myemyela eupša sefahlego sa gagwe ga se ele e le ruri) Dumela, mohlokomedi Nadine!
LeSoSo: A dio realo, a hloka le go nyakišiša taba ya gago?
MaiTe: Re a ya.
TokoLogo: Akere ke dula gona toropong ke a di bona mme?
nadine: (Ka myemyelo) Morena Mogale, o bile o fihlile?
TokoLogo: (Ka lehloyo) O a tseba ge nka kopana le yena a se na bahlokomedi ba gagwe, ge go kgonega nka mmolaya le go mmolaya.
Max: (Go tšwa kgolenyana ga moo Nkele le Lesoso ba patlamego ntshe) Aowa hle, Tokologo! Se tseneng banna! Le tlile go nteša mošomo banna.
MogaLe: Ke tla re ka morago, ka hlahlela molato kgahlanong le tatagwe gore a tšewe madi ka kgang gore a lekolwe gomme go bonwe ge e se tatagwe wa nnete. Ka gona, a gapeletšwa gore a mo amogele bjalo ka ngwana wa gagwe gomme a hwetše lengwalo la bodudi bja Afrika Borwa, le go lefelwa dithuto.
LeSoSo: Mohlomongwe ke na le mahlatse ka gore ke na le motho wa go kwešišana le setšhaba sela gabotse.
SeBaTa: Monna, go thwe mpa ya tlala ga e na tlhompho. O re ga se a hlwa a dio ema gabotse, go ra gore o a tekateka gomme ke ka moo a bolelago kudu, ka go realo ga a hlomphe. Wena leka gore o mo thetsetše moo a tla bonago šeleng gore a tle a kgone go theeletša. O tla khora gomme a ba le tlhompho.
MogaLe: Nadine ke mang Gona o kae yena ga bjale?
Ke mosegare ka kantorong ya Mogale.
MogaLe: Ga se polelo ya ka yeo.
Max: Bra Les, gabotse ke tlile go kgopela tshwarelo.
MogaLe: O na le lerato go bao ba tlago go wena ge ba bona tšhelete, akere?
Max: O re o nyakela polasa gore e be kgwebo ya go hlokomelwa Nna ge ke lebeletše ke bona a e nyakela gore e be lefelo leo a tla tlišago bagwera go lona go ipshina, le go dio ba bontšha gore yena o na le polasa?
Max: Ga ke kwešiše bjale.
SeBaTa: (O sega sesego se segolo) Hei, comrade Mogale! O mohuta wa batho ba go se kgolwe selo eye!
riva: Gona ga go na mo a yago ka yona.
Max: Le ge nka re ke a ikgakantšha bra Les, ka mahlo ke a bona.
LeSoSo: O ra bjang ge o re ga o tsebe Afa o thabetše go ba le nna mo ngwakong wa ka wa manobonobo?
MaiTe: Na ba sa na le maatla makgowa?
MogaLe: Ke ra gore bjale ka gore re tsena lefaseng lela la tokologo re dikilego re le llela, ke nako ya go botha digempe le marokgo ra šetšana bjalo ka bana ba motho, gore seo maphelo a bana ba borena a feletšego fase re se lwela se se ke sa tla sa re tšwa ka diatleng, sa re phonyokga.
LeSoSo: Ke kwele le ka moo bobotse bja gagwe bo lomišago banna mala a masesane.
MogaLe: Ke sa leboga gape.
SeBaTa: Eupša ga se wa swanela go tšhoga. O tseba bogolo bja mokgatlo wa rena gabotse. Ke filwe leina la gago ke comrade Jomo Ncita.
MogaLe: Ke ka moo ke sa nyakego go phula ditaba tšeo ga bjale nka se kgonego go ema pele ga motšhotšhisi ka di bolela.
LeSoSo: O thomile a tekateka, eupša bjale gona ke bona e ke o a ema ka gore le ngwako o thomile go o aga ka gae.
MogaLe: Ke tšwa ka gae ke re ke ya go go hlola, bašomedi ba napa ba mpotša gore le moketšaneng wa matswalo.
MogaLe: Fela le balaodi ba bagolo pankeng ya lena ke bathobašweu.
LeSoSo: Iketle, Mogale. Seo ke ratago go se bolela ke gore, ka dinako tšohle ge ke go bona, ke lewa ke dihlong ge ke lemoga gore ga o na mašeleng le dithoto go etša nna. Ke a tshwenyega ka gore ke wena o ntswetšego maemong a ke lego go ona. Se sengwe, ke tšwa le wena kgole, ebile ga ke bone go lebane gore o dio ba bjalo ka motho mang le mang mola o ralokile karolo ya go lekana le ye o e ralokilego go tliša tokologo.
MogaLe: (O a kgakgarega ge lebati le ubolwa) Hee! Tokologo, go hlaga eng?
MogaLe: Aowa, Lesoso. Akere o nthomile ke ikhomoletše O be o era gore ge o bolela le nna ke bolele ka mo wena o tla thabago Le gona, nna ke be ke sa re ke a go swabiša goba go go befediša. Ke dio ba ke botšiša ka ge ke na le kgahlego go seo o se bolelago?
MogaLe: Wa ba wa ntšhoša morena Sebata. Ke kgale ke kwele motho a mpitša bjalo.
LeSoSo: (O goelela Max yo a lego ka morago ga tafola gona ka fao pareng a efa bjala) Maxie!
LeSoSo: O a tseba gore ke ile ka nyala Cherise ge re be re sa le ka ntle ga naga. Ke bone gona moo gore ga ke mohuta wa go dula le mosadi.
nadine: Ga se taba ya molaetša. Ke nyaka thušo ya gagwe.
MogaLe: Seo ke go ya ka lena. Go ya ka nna, gore batho ba lokologe, ba nyaka dirutegi le dihlalefi tšeo di tla dulago le bona, tša itima maroko go ba fahloša mašaleding a kgatelelo le go ba lesedi la bona ka mehla le matšatši.
riva: Polasa e be e tla boela go nna.
MogaLe: O mphentše gona. Le nna ke be nka se thabele go fiwa mošomo ka lebaka la go tsebana le wena fela.
LeSoSo: Bjale ke okilwe ke mang dintho tše?
LeSoSo: Mogale, o a tseba gore nna ke tloga ke ngamaretše dikgopolo tša Bokomonisi go ya go ile. Ke bile le wena Moscow. O tseba seo.
riva: (O emiša hlogo) Owe! Hleng e ke sefatanaga se a tsena?
TokoLogo: O re ge a mpona o gopola ka moo a bego a se gona go mpona ge ke gola. Ka gona o re o be a ipona e ke ke monna wa go hloka maikarabelo mola a be a nagana gore le nna ge ke mo lebeletše ke mmefeletšwe.
nkeLe: Nna ga ke tsebe.
MaiTe: Bjale o nagana gore Mogale a ka go thuša bjang ditabeng tša lena tša marato?
MogaLe: A re tlogele tšeo. Wena tseba gore o kgethilwe go ba moemedi wa tikologo ya rena. Maemo a gago ke a godimo. Rapela gore re thope dikgetho gomme o tle o be moemedi palamenteng ya bosetšhaba.
MaShadi: Bjale o ntlabelang ruri?
MogaLe: Go lokile. Efela tseba gore nna ka go go rata, ke kgopetše bagwera ba ka gore ba tsome morwa wa gago Alfonso kua Angola. Go thwe o thuša marabele go lwa le mmušo woo a o hloilego ka ge o be o thekga mašole a tokologo a Afrika Borwa, ao yo mongwe wa ona e lego tatagwe yo a mo tlogetšego.
roMonna: (Ka go hlonama) Mogwera, o reng o nyaka go re tšhoša?
MogaLe: Ke kwa gore o mohlokomedi yo mofsa wa dipanka tša lena ka mo tikologong ya rena.
SeBaTa: Gape a ka tla a senya.
LeSoSo: Nna ke Lesoso. Ga se ka belegelwa go kuketša batho ba bangwe gore ba fule mabilo a go butšwa mola nna ke palelwa le ke go fula le le letala.
nadine: Hleng e ke go na le motho yo a letšago pele?
raMonna: Go lokile.
TokoLogo: (O bolela ka boleta le tlhompho) Tate le mme, ke le memile mo dijong tša lehono go tla go le botša se sengwe.
nadine: Gabotse. O ka dula fase.
nkeLe: Ke hlakahlakane. Hlogo ya ka ga e šome. Ke kgopela go ya go robala, ke tla bolela le lena ge ke tsogile.
Ke mosegare resturentengtsoko.
LeSoSo: Ee. Akere bona ga ba tsebe ge rena maikemišetšomagolo e le go beakanya maemo a Afrka Borwa lefaseng Bona ba tseba re swanetše go phethagatša dinyakwa tša bona tša tšatši ka tšatši. Go felela fao?
Mogale: Nna ke Mogale, bjalo ka ge le šetše le boletše. Boitshepo Mogale.
raMonna: O se ke wa realo, Mogale. Ke a go tseba wena o ka se tsoge o dumetše ge batho ba go kwela bohloko.
aLFonSo: (O bolela a lla) Tokologo, ke kgale ke go botša ke re tate ga a na tlhaologanyo. (O lebiša go tatagwe) E le gore o hloka eng tate O boelwa ke eng ka tšona tše o di dirago Bona ke yo mokaakang. Ke feta Nkele kudu, le Tsitsi o a mo feta. O re ke tšee mohlala kae Gonabjale ke be ke re ke tla go wena go go botšiša gore o reng o se sa ntefela yunibesithi. Pelo ya ka e be e robegile. Ge ke bona tše e robegela pele. O a tseba gore tatago Tokologo o na le mathata. Wena o sa tšea ngwana wa gagwe wa mo dira mosadi mola e le mogwera wa gago. O nyaka go mmolaya ka pelo(O swara Lesoso gomme o mo šikinya ka maatla) O re ke tšee kae mohlala Ke etše mang bophelong (Max o mo tloša go Lesoso yoo a sa itšhireletšego. Alfonso o lla ka lešata le legologolo) Ga o sa le tate. Ga ke sa nyaka thušo ya gago. Nka mpane ka boela sekgweng ka ya ka hwa go etša bagwera ba ka ba bangwe. Ga o sa le tate?
MaiTe: Gape sefahlego sa gago ga se sa ela go etša ka mo ke go tsebago ka gona, mogatšaka.
nadine: Le wena morena Mogale, o rata go godiša ntši gore e lekane le tlou.
MogaLe: Ke rile ke mo tliše go wena o kgone go mo theeletša. Morena Riva, di theole hle!
MogaLe: Dihlong tša eng Kgane o re o dirile eng yo Tokologo?
Max: Tlogela tšeo monna ke go botše.
MaiTe: Wena o le mang?
TokoLogo: E re ke se hlweng ke dikadika e ke ke kgogo e fišwa ke lee.
MaiTe: O founne mesong ya lehono a re botša gore o tla boa lehono ka ge ba be ba biditšwe lekgotleng la mokgatlo go la Kapa, eupša ga re tsebe gore nako mang?
MogaLe: Ke mang a bego a tloga a dumela e le ka nnete gore ka le lengwe la matšatši re ka kopana ka tsela ye, e le ge re keteka go thopa mmušo?
CheriSe: (O tia lebati ka maatla gomme o goelela go tšwa ka ntle) Lesoso! Lesoso! Bula mojako. Bula o mpotše gore bana bale ba gago ba babedi ke dire eng ka bona. Bula! O monna wa mohuta mang wa go se gopolele le bana ba gagwe?
MaShadi: Ke a rereša. Ke nna ke išago ditšhelete pankeng, ke nna ke lefelago dikoloto. Nkare mošomo ohle wa ka kantorong o godimo ga ka.
MogaLe: Nkele ke ngwana wa ka! Ke na le maatla a go mo godiša ka moo ke bonago a tla ba motho wa maikarabelo le maitshwaro a mabotse bophelong bja gagwe.
MogaLe: Molao wona o a dumela, eupša ge e le nna wena nka nyama gore ke tla laola bana ba bomang mola ke sa rate go belega ba ka, etšwe nka kgona. Gona ge batho ka moka ba ka ba bjalo, go tla hlwa go sa ba le batho ba bangwe ba go tla ka morago go ba etša na Gape go tla ba go se sa na pelego?
<fn>Random.9780636072688T.WP.txt</fn>
"O se ke wa tshwenyega ke tla go thuša." "O tla nthuša ka eng tate Sekatane" "Ke na le ntlo ye kgolo ya diphapoše tše ntši." "Nka leboga ruri. Le tla ba le nnyakiša mošomo." "Kganthe o nyaka mošomo lekgarebe" "Ee! Nka thaba kudu ge nka o hwetša." "O se ke wa tshwenyega, mošomo ga o kaaka ka kua ga ka o hloka matsogo a go o šoma." "Ruri ke go filwe ke badimo. Ga ke tsebe gore ge nkabe e se wena nkabe ke tlilo reng." "Motho yo mobotse ga a šaparege kgaetšedi.?
Kwena le Tholana ba ile ba tla gae e le mafelelo a kgwedi. Tholana a ya Polokwane. Ka toropong a bona Phaka a kgabola mmila go itaetša gore o ya renkeng. Le ge a mmoifa a ipeta pelo a mo kitimela.
Mmagauta o ile a tšwa ka legaping le le bego le khupeditše monagano wa gagwe. Mantšu a Tselapedi a ile a mo tsikinya. A ikwa e le morwedi wa Phaka wa maloba le maabane. A thoma go hlologela ngwako wa gagwe wa mabonwa le koloi ya gagwe ya go fifatša dipelo tša ba ba mo hloilego. A elelwa lefa le a bego a le buna ka kgwebong ya Tselapedi, lona le le mo kgontšhitšego go boloka papagwe ka poloko ya sekgomana. A se sa dudišega. A fela pelo ya go boela ka lapeng la gagwe go yo iketla le mogatšagwe. Dikoša tša golela godimo ge a šidulla diaparo tša gagwe, tša mmagwe le tša ngwana wa gagwe yo nako yeo a bego a šetše a na le nywaga ye mene, e le ngwanenyana wa go kgona go kitimela lebenkeleng go yo reka senkgwa goba letswai ge a romilwe.
Sebopego sa Mogwane se ile sa se tloge mogopolong wa Mmagauta. O be a re ge a mo gopola a kwe pelo ya gagwe e kidimetša ka lebelo. O be a bona e le lesogana la go swanelwa la seriti le gona la go rutega. A ikwa a mo rata. Ge a nagana tše Theledi a mo dirilego tšona le tše boSekatane banna ba bahumi ba mmontšhitšego tšona, a ikwa a tsenwa ke poifo. A tšhoga gore a se tlo bontšhwa tša go garola matswalo ke boMogwane. A ikgothatša ka gore batho ga ba swane le gona Mogwane o rutegile a ka se swane le ba go tšwa sekolong ka mafasetere. Ka go le lengwe, Mogwane le yena o be a se sa bo pata. O be a tsentšhitše Meisie seša a re a mo fe nomoro ya mogala wa Mmagauta. Meisie o be a gana a re Mogwane a ikgopelele nomoro ka noši. Mollo wa lerato o be o tuka mathoko ohle a bakganyogani eupša go se na le yo a tsebago gore yo mongwe o kganyoga yo mongwe.
Dikgwebo tše di lego Gauteng di lekana le mohlaba wa lewatle. Ge go thwe dikgwebo ga go bolelwe mabenkele a a agilwego mebileng a bilego a filwe le maina. Go bolelwa ka direkišwa tše di rekišetšwago mašaba a a biloganago ka gare le ka ntle ga toropo. Tše dingwe o tla dio se tsebe gore ke dilo mang le gona ke tša eng. Tše dingwe di adilwe mebileng mola tše dingwe babapatši ba tšona ba tsena ba etšwa ka malapeng ge ba di laetša batho. Tše dingwe ga di bonwe ka mahlo, di ngwadilwe godimo ga dipampišana gomme banna le basadi ba di fa mofetakatsela yo mongwe le yo mongwe yo a tlago kgauswi le bona. Tše dingwe di kwalakwatšwa diyalemoyeng goba ka dithelebišeneng le ka dikuranteng. Tša go bonwa ke mahlo, tše dingwe tša tšona di tširoša dinamana tša mmele. O tla hwetša di adilwe ka mathoko ohle a mebila. Tše dingwe o ka re ke medi ya mehlaretsoko, digwere, matswamathi, manti, matlalo a digwagwa, magapi a dinoga le dipshinyaleraga le dilwebere tše dingwe tša go šišimiša. Gare ga tlhakanantswiki yeo ya melemo, ye mengwe ba re ke meratišo, ye mengwe ke mašwalo, ya go ntšha senyama, mmitša, phayabašemane le tše dingwe tša go gakgamatša. Ke mo o tlogo bona gore tšhila ga e bolaye. Ge nkabe e bolaya, Gauteng nkabe go se sa phela motho.
Tholana o ile a ntšha tšhelete yela a e filwego ke Mmagauta a e fa Ntlatalna. A mmotša gore ga a tsebe aterese ya gagwe ka gore o tlogile Gauteng, ga a tsebe gore o ile go nyaka mošomo kae. Ntlatlana o be a bolawa ke pelo ya ge ngwana wa gagwe a lelera le naga a sa tle gae le ge a le mathateng. A tseba le go re a ka no se sa boa gae ka ge ba mo gapeleditše go nyalwa ke motho yo a sa mo ratego. Pelo ya ba bohloko le go feta ge bjale Mmagauta a ile mo a sa tsebjego. A bona gore le ge a ka hwa go ka se tsebe motho. Tholana a mo kgothatša ka gore yena le Mmagauta ba boledišana ka mogala. Ka fao Mmagauta o tla re go hwetša mošomo a mo leletša, yena o tla tliša melaetša ka gae. Ba rile ba sa kgothatšana, Phaka a rotoga seferong. Tholana a tsaroga, a fapana naye lapeng. A mo ometša ka patla, Tholana a phefa, a tshetshetha a eya boemathekisi, a leba Seshego.
Bošegong bja Laboraro le Theledi a hlwelego a reketše Mmagauta dimpho tša maemo a godimo, mothaka a hlapa, a itlhama gabotse a nanabela ka maswanedi a gagwe a magolo a gopotše letšobana la gagwe la bosweng, "Golden girl". A fihla a ngwayangwaya lebati ka mokgwa wo o tsebjago ke yena le makgarebe a gagwe, a ema, a leta karabo. Mmagauta a tseba gore ke Theledi, selo sa go thelela bjalo ka morogo wa thelele, o rego o etla mogolong wa šia bogobe ka lebelo, wa redimogela ka maleng, bogobe bja šala bo bolawa ke mosepelo bo le tee. Ngwanenyana wa Bloodriver a emelela a šetše a khoše mantšu a a nyakago go a hlatšetša Theledi. A bula lebati bosele, Theledi a tsena, Mmagauta a tswalela. Theledi a itshegatshegiša, a leka go mo gokara, a šala a gokere phefo letsetse la ga Phaka le šetše le tsarogetše fase. "Mmagauta moratiwa, kgane o gana ke go atla" "Ee, ke a gana. O nkatla ge ke dira eng" "Na ga o moratiwa wa ka" "Aowa, ga ke yena, wa gago ke Omphile." "O se ke wa mpotša ka setagwa sela." "Ke go botša nnete." "Ntshwarele hle Mmagauta. Nna le Omphile re hlalane" "Goba le hlalane, goba ga se la hlalana, tšeo ga di nyake nna Golden girl." Theledi o lekile go rapeletša Mmagauta eupša a betha fase. Mmagauta a mmotša gore a be a lokiša tšhelete ya go fepa lesea le a mo imišitšego lona. A mmotša le gore o ya go bula le molato wa ge a robile tshepišo ya go mo nyala. A re go mmotša ao, a mo laela gore a mo tšwele motse. "Mmagauta, o be o le setlatla sa dipolaseng o sa tsebe Gauteng. O tlišitšwe ke nna mo, ka go nyakela mošomo, ka go ruta toropo, ka go ruta go apara gabotse, lehono o nteboga ka sethepa sa go tlala maloko, o nthaka sempša" "Ga ke go rapele. Ga se ka go gapeletša go ntliša mo Gauteng...." Mmagauta o rile a sa penapena a bolela ka mokgwa wo a ratago, Theledi a hufuga setulong ka pela, a bela bjalo ka tšhipi ya tšhatšha-kholoma, a hwanyolla thipa ya ntsununu ka potleng ya borokgo bja sempabalele a e tsotsometša mpeng ya Mmagauta ka nngeleng, a e tshwamola, ngwanenyana a tenola kgara, a tswinya gatee, a tshelela godimo a rapotšega fase, a napa a tasalala. Mothaka a mo getsola gatee, a mo taboga, a metšwa ke mabone a toropo?
Morwedi wa Phaka o rile a sa kgokgoroša sutukheisi sa gagwe sa kgoparara a eya dithekising, koloi ya go nona ya maoto a dintotoma ya re tsirr! Hleng ga gagwe. A e gaša ka mahlo, a gahlanetšwa ke sefahlego sa go ela, sa monna wa tšitširipa wa lebala la go taga le sebopego se sebotse. Monna a mo dumediša ka polelo ya Sepulana, a napa a tseba gore ba tla kwešišana ge ba bolela. A mmotšiša gore o ya kae, Mmagauta a hlaloša gore o ya sekolong se se phagamego sa Central eupša ga a tsebe gore e motseng ofe. Monna a mmotša gore sekolo seo se thoko ya Kanyamazane o a se tseba. A re le yena o ya gona moo ka merero ye mengwe. Monna a napa a re Mmagauta a namele o tla mo iša mo a yago. A ikwa a na le mahlatse ka ge a hweditše thušo a se a hlwa a hlaka. Ka nnete monna wa mohumi, yo a itsebišitšego ka leina la Sekatane o ile a iša Mmagauta sekolong seo sa Central, a mo letela gore a bonane le motswala wa gagwe Komikana, a tsebe gore o bolokegile. Mmagauta ge a boa o tlile le taba ya gore Komikana ke kgale a tlogile sekolong seo, o boetše gagabo Dendron. Maswabi a aparela sefahlego sela se sebotsana sa Mmagauta.
Ge kgogo ya mathomo e lla Bloodriver, Ntlatlana o tsošitšwe ke mokokoto, wo mogolo. Mmagauta le mongkoloi ba kuka setopo se se bego se tatilwe ka lelakane ba se bea ka ntlong.
Meisie o ile a laela a sepela ka pelobohloko. O be a dumile go loma mogweragwe tsebe eupša a hloka tsebe ye e mo theeletšago. O ile a re go fihla ka gae a ngwala lengwalo a leka go hlalošetša Mmagauta. Morwedi wa Phaka ge a ekwa gore lengwalo le tšwa go mang, a tseba gore e sa le taba yela ya go ama kgwebo ya gagwe. A laela ngwana gore a bušetše lengwalo mo a le tšerego gona, yena ga a nyake go hlwa a ikopišitše hlogo ka dibodu tša go tšwafa go itirela. Ka nnete Morongwa a dira bjalo, Meisie a amogela lengwalo lela la tshebi ya dira le sa tswaletšwe. A tseba gore matsapa a gagwe a bethile fase.
Mmagauta o ile a hlwa a sepela letšatši ka moka ka dinao. O be a phatša lefoka gore batho ba Modimolle ba se mmone gomme ba ya go mo gadika ka malakabeng a mollo wo o bego o latswa mahumo a gagwe. Ge letšatši le rapama o ile a goroga polaseng ya Leburu kua Middelfontein. O be a lapile la go hwa, a lapile mmele, pelo le moya, a lapile botho bja gagwe ka moka. O rile go itela tlala, ba mo fa llofo ya borotho ka maswi a lebese. A re go e fohla, a ruma ka go nweša morwetšana wa gagwe maswi. Ya napa ya ba bolao, a thwalwa gomme a šoma go hlwekiša seratswana sa merogo le dioko tša dikolobe.
Go potliša pelo ya Mmagauta, Sekatane o ile a mmontšha dithekethe tše pedi tša sefofane. Di be di lefetšwe go ya Mauritius. Le ge pelo ya Mmagauta e be e gohlometše, e ile ya tsošwa ke ge a ekwa gore o ya go namela sefofane seo e yago go ba mohlolo ka lapeng labo goba gona gagabo Bloodriver. E ya go ba yena wa mathomo go fofa moyeng. A thaba kudukudu. A lebala le sethunya sela sa go mo kuka maswafo. A ipotša gore le ge Sekatane a ka boa a mmolaya, sefofane sona o tla ba a se nametše. O rile go thakgala, a tlamarela Sekatane, a mo atla le dinko tše. Sekatane o ile a laela Thobile gore a šale a lebeletše dikgwebo tša gagwe ge yena le moratiwa wa gagwe ba sa ile go bethwa ke phefo ka lewatleng la India. Ka nnete ba akalala marung bjalo ka manong, Mmagauta a ipshina ka go bogela lefase le meago ya lona a le sebakabakeng.
"Bjale gona morago ga ke sa boela. Pele ke mo ke yago." Lufuno a thoma go lewa ke mona ge Mmagauta a mo phala a sepela ka koloi ya go khora. Segwera sa bona sa fetoga bonaba.
Mmagauta o rile go lokollwa, Norma Cooper a tla a mo tšea ka koloi bookelong. O be a thabile kudu ge modiredi wa bona a phonyokgile lehu. O ile a dula le Norma a mo fa sa mafahleng a gagwe. A mo fora ka la gore o ya gae go leboga badimo ka setšo sa gabo o tla boa. Norma a mo fa tšhelete ya kgwedi ye a e feditšego a le bookelong. A mo fa le ye nngwe ye a rilego ke putseletšo. Mmagauta a rwala diporogwana tša gagwe a ya Bramley go Tholana, a mo laela. A mo fa le tšhelete yela ya putseletšo a re a e fe mmagwe mohla a eya gae. Tholana ka pelo ya bohloko a lebelela mogweragwe a re: "Bjale dinao o lebiša kae morwedi wa Phaka" "Mogwera, naga e ahlame. Ke tla bona mo lenao le tlogo mpea gona.?
"Meisie, kganthe le wena o nwa dipiri" "O bona ge ke dira eng Mmagauta" "O tlile go dira eng mo pareng" "Ke tlile go bona wena. E sa le ke ekwa gore o na le ngwana ga se ka ka ka mmona." Mmagauta le Meisie ba ile ba tloga ka bonwelong bja bjala ba ya ka mo Mmagauta a dulago, ba swara mehlamu, Meisie a lebogiša Mmagauta ge a na le lesea, a ba a le fa dimpho. "Fela o itlhokomele Mmagauta." "Etse o ra ge ke itlhokomela ka eng" "Batho ba motse wo ba lla ka wena." "Ba re ke sentše eng, ya mang" "Ba re kgwebo ya gago Ka bogale bjo bogolo Mmagauta a tsena Meisie ganong ntle le go nyaka go kwa gore ba re kgwebo ya gagwe e dira eng. "Ke mona tšeo. Ke thomile kgwebo ye ke le tee le gona ga ke kolote motho selo. A re tswalele taba ya kgwebo goba o ntšwele motse.?
Mmagauta o rile go kwa digalakane tšeo a tsaroga, a ema ka maoto a ja bogale. Mmagwe o lekile go mo rapeletša eupša a nošetša leswika ka meetse. Phaka a gana go penapenelwa ke ngwanenyana. A topa patla a re ke bone Mmagauta ka yona, letsetse la ngwanenyana la tsarogela ntle. Ge a re ke mo šala morago, Phafana le Ntlatlana ba mmea fase, ba re a kokobele ka gore kgarebe ga e ke e dumela lesogana le nako yeo. "Ga go na nako ya go dumela mo. Ke motswalagwe o mo lebane. Go rata le go se rate Puledi o tla mo nyala. Ga ke tle go obja ke ngwanenyana wa dirokwana molala nna Phaka".
"Mmagauta, ke go re o sa ngangabetše" "Papa, ntshwarele hle. O reng o ntšhošetša" "O llela eng O reng o balabala" "Tselapedi o ntlhanogetše ebile o nyakile go mpolaya." "Tšeo e sa le dinyane. Dikgolo di sa tla. O tla ya gae o išitše diatla ka morago ka gore ga o kwe!?
"Makgaota, a cup of coffee, please!"
Ge motho a sepela ka koloi bošego, mebileng ya kgauswi le difolete le dihotele o bona go eme banenyana ba babotse ba go tšhepa. O tla bona yo mongwe a eme a le tee bošegogare. Taba ye e bonala bošego bjo bongwe le bjo bongwe. Ge go tonya le ge go fiša go a swana. O ka se hwetše banenyana bao ba apere mapai ba re ke marega. Moaparo wa bona o a hlaloša gore ke ba dife. Ka nnete batho ba bona ba a ba tseba gore ke bona. Gobane ba a ba tseba o tla bona yo mongwe le yo mongwe a rwalwa ke koloi ya yo a mo tsebago. Makgarebe a a go bapa le mebila ba re a a šoma. Go itaetša mošomo wo ba o šomago ba o šomela goba ba šoma banna. Lehlokwa la tsela le re batho ba ke makgoša ba gweba ka mebele ya bona. Ke kgwebo ya mohuta mang ye?
"O reng o re ke maaka Ba mo tsebela kae seyalemoyeng" "O tla hwetša e le batho ba gagwe. Gape le yena ga a fetwe ke borokgo yola mogwerago." Tholana o rile a sa ahlame, Theledi a tšwa ka monyako ntle le go laela. Tholana a buša moya ka maatla, a šala a itshwere lehlaa ge a nagana gore Mmagauta o bookelong. A gopola go se be bose ga Theledi, a tsenwa ke maseme a go re Theledi o tseba se sengwe ka kgobalo ya Mmagauta?
Mmagauta a bula a tlabilwe ke karabo ya Theledi. Ge a ikgaša ka gare, Theledi a rutlumologa ka letšhogo le legolo a bile a tomotše mahlo a dikgokolo tše nkego ke mahlo a mankgohlo manyelaphagong a rakeletšwe ke dimpša tša motsomi. "Mmagauta, kganthe ke wena" "O be o re ke mang" "Ke be ke re ke wena Kwena." "Kgane Kwena ke Omphile le lengwe" "Aowa. Kgane ke rile Omphile" "E sego Omphile fela. O rile moratiwa." "Ke a bona ga se ka ikwa. Mokgwa Kwena o rile o tlilo lala le nna lehono.?
"Mogwera, matšatšana a o fetogile." "O bona ge ke dira eng wena Meisie" "O phela o le bodutwana le gona ga o sa nketela." "Ke lapišwa ke mošomo, Meisie." "Bjale motswala Mogwane yena o mmeile kae" "O a thoma bjale akere Ke mmoditše yola motswalago gore ke sa ja marapo a hlogo." Mmagauta o ile a tšeiša taba ya Mogwane phefo. A botša Meisie gore a se sa tsena taba ya gagwe le Mogwane, bona ba tla boledišana go se na yo a hlohleletšago yo mongwe. Mmagauta o ile a ithuta bophelo bja Modimolle le Phahameng, a hwetša bo sa fapane ka selo le bja Gauteng. Phapano e be e no ba go re Modimolle le metsana ya go agelana nayo ga se ye megolo. Banna ba gona ba rata basadi bjalo ka ba Gauteng. Basadi ba gona le bona ba a ipapatša. Masogana, banenyana, bakgalabje le bakgekolo ba rata digalagala bjalo ka ba Tshwane le Gauteng. Gohle ke moswanomong?
"O sentše motse ka digalagala le diokobatši."
Kua Mauritius kwadi e be e lebane le kwakwakwa. Mafelo a boithabišo ka moka a be a etelwa ke dinonyana tše pedi tša lerato. Direkišwa tša go kgabiša le tša go itlhama di be di rekwa tšatši ka tšatši. Difilimi, dipapadi, mebino le maleatlala a lefase ka moka a ile a thabiša Sekatane le Mmagauta mo ba ilego ba duma ge nkabe ba se sa boela Afrika Borwa.
"Gape Tselapedi o thomile mokgwa wola wa go gogela ka ga Mmagauta. Ke a bona ngwanenyana yola mmagwe o tšwa go mo hlahlelela. Ga ke sa tseba gore ke dire eng. Kgwaletšo yela le yona e fedile fela ke tla mo lokiša ngwanenyana yola. Ke swanetše go boela gape ngakeng yela ya ka. Etse o rile eng Oo, ke a gopola. O rile ge ke nyaka gore a ntswakele kgwaletšo ya bogale ke mo tlele le ntlhana ya mantle a Mmagauta. Hei! Ye ke lešitaphiri. Ke yo hwetša kae ntlhana ya mantle a Mmagauta ka gore o ithušetša ka botshwelamare Eši! Le ge nka se hwetše ntlhana yeo ya mantle ga go na taba. Taba ke gore ke nyaka go mo dira sehlogo se a ka se tsogego a se lebetše bophelong bja gagwe ka moka. Motho a ka dio tloga Bloodriver, a tshela dinoka le meboto le dithaba a etla mono Musina go tlo ntšeela monna. Nxa! E tla ba e se nna Sefularo, tšhwene ya go belega ngwana e furaletše mojako.?
Mmagauta o rile go phafoga a gogoba a ya ka tseleng, a namela thekisi a kgamathetše madi a ya bookelong. O ile a se bolele gore o gobaditšwe ke mang, a re o hlasetšwe ke mahodu. O rile go alafša a boa gae gore a tle a hwetše morwediagwe. Kgopolo ya go re Monanye e be e le sefu sa go bewa ke Sefularo a thušwa ke Lufuno o be a se nayo. Yena o ile a nagana gore Tselapedi o mo gobaditše ka lebaka la ge a be a nagana gore o ratana le Monanye. O feditše matšatši a rurugile ka lebaka la dintho tše di bego di ntšhitšwe ke ge kepi e mo epa hlogo le sefahlego. O ile a kwa a tšhoga ge a nagana go leletša Tselapedi mogala gore a mo kgopele tshwarelo. A tšhaba gape le go bula molato ka go tseba gore a ka swariša monna wa gagwe a tloga a godiša lehloyo gare ga bona.
Sefularo o ile a thoma go boaboa lebenkeleng. Le ge go itlhama ga baswa a be a sa go kgone, o be a iteka go phala mehleng. E ile ya ba setlwaedi gore ka mehla ge a eya lebenkeleng a rwale mageu ka pakete ye tšhweu ya go hlweka le maswi a dipudi a a sa tšwago go gangwa. Ge a fihlile o be a sa dule ka matsogo, a swiela, a koropa, a ruma ka go dira kofi goba tee ya go tšhelwa maswi a dipudi. A ithuta go thaba le badiredi ka moka. Mmagauta o thomile a mo tšhaba, mafelelong a mo amogela, a bona e le motho yo a fetotšego monagano wola wa lehloyo, a tletšwe ke wa lerato. Maswi ale a bego a tšhaba go a ja a ikhwetša a a rata. Ka ge e be e le moimana, a ile a mo tsefela mo a bego a sa nyake go ipona a enwa kofi e se ya tšhelwa maswi a pudi. E be e re e tla mo tsefela e be ge e bedišitšwe le maswi gomme a butšweditše sebešong. O be a re go nwa kofi a rume ka go nwa maswi, a be a rwale a ye nao Ntšwelemotse.
Ka iri ya seswai mesong, Norma Cooper o ile a kwa a kgalegile kofi ya go fagwa ke Mmagauta. A apara dieta tša gagwe tša boletšana, a nanabela a eya ka mafuri a ntlo ya gagwe ya kgoparara a gopotše modiredi wa gagwe wa sethakga gore ba ye ba ntšhane sa inong ba enwa kofi mmogo. Ge a fihla phapošeng a bona lebati le phagame, a tseba gore motho wa gagwe, motho wa ditaba, Mmagauta o gona, o itokišetša go ya toropong goba kerekeng ya basadi ka ge e be e le Labone.
Taba ga e lale go lala molala. Monna yo a bego a rwele setopo sa Dimakatšo o rile go fihla Musina a anega tša leeto le a le tšere go ka tšhoganetšo. Tša keka le lekheišene la Nancefield ka moka, tša tshela mebila tša ba tša fihla ditsebeng tša Lufuno. Lufuno a re go di kwa tša mo hlohlona, a se kgotlelele a ba a ithwala a ya Selokwaneng go Sefularo gore ba di bolele ba lebeletšane ka mahlong. Sefularo o rile ge a di kwa a tshela ka lethabo a re: "Ke tsebile gore ke tla mo kgona. A ka se sa le bea lenawana la gagwe mo. Bjale Tselapedi o re nna wee!" "O mo laile. Mmagauta o itira yo mokaone kudu. O nagana gore o bohlale." "O ka ba bohlale o lala o pompetše mola basadi ba lala ba emaema le banna gore ba ba thekgele metse" "Mosadi ga a bone ka mahlo a gagwe fela. O bona le ka mahlo a boreatseba." "Re mo kgonne. Šatee?
Theledi o rile a sa kgakgauthana le Mmagauta, lebati la bulega. Omphile a tsena a hubaditše mahlo, a nkga bjala a re phuu! A ema, a lebelela Mmagauta, a buša a lebelela Theledi. Theledi a segasega lesego la bošilwana a re: "Omphile, o šetše o boile ga geno" "Ke go thoma neng o mpitša Omphile O reng o sa mpitše 'sweety pie' bjalo ka ge o ntlwaeditše" Theledi a hloka karabo a no bibitša mahlo. Omphile a retologela go Mmagauta a re: "Sesi, o mang ka mo ntlong ya ka" "Botšiša yena yo Theledi!?
Sekatane o ile a ruta Mmagauta go diriša khomphutha, a mo ruta le go lekanya dipuku tša ditšhelete tša dikgwebo tša gagwe. Ngwanenyana a tlwaela mošomo go se gwa hlwa go fetša pelo. Kgabagareng ya ge a mo ruta o be a le gare a mo uwauwetša gore a be a tsene ka setogwaneng sa lerato. Pelo ke lešilo e lebala ka pela. Go gana gona o be a tla gana bjang ka gore o be a filwe phapoše ya go tlabakelwa ka phahla ya maemo a godimo le malakane a mabusebuse a go šomišwa ke marena Digoketšo tša Sekatane tšona o be a tla di phema bjang ka go re e be eke polelo ya lerato o e tšwela sekolong O be a tla tšhabela kae ka go re o be a etiša le yena bošego bjo bongwe le bjo bongwe Le ge ba re moleko o a fenywa, wo wona go be go se na motho wa nama le madi yo a ka o fenyago?
Ge kgwebo e ntše e gola le yena Modimo o ile a mo araba. O ile a ikhwetša a imile. A leka go gopodišiša gore a e ka ba o thušitšwe ke mang ka morwalo woo, a hloka karabo. O be a tla šupa mang ka gore o be a fepa ba go fapana e le baeti ba gagwe O ile a re o tla no bona mohla lesea le belegwa gore le tla tla le na le sebopego mang. O ile a se kwe boima bja morwalo ka ge a be a kitimišitše tšhelete. A e kgoboketša a ba a kgona go reka bene ya go mo rwalela direkišwa. A thwala le badiredi ba go thuša. Ge ngwaga o fela ke ge morwedi wa Phaka a khupareditše kgarebjana ya mahlo a magolo, ya mmala wa go taga. Ya napa ya ba letšobana la pelo ya gagwe a mo fa leina la Dimakatšo. E be e le Dimakatšo tša nnete ka go re o be a tlile a se a nagana le gona a sa tsebe yo e lego papagwe?
"Nna ke šia go seka." O rile go realo a tšwa, Mmagauta a šala a mo lebeletše, a tlabilwe ke gore molato ke eng Thobile a sa mo fe ditaba eupša a tšhaba le go ja ba se ba hlwa ba fetša.
Theledi le Mmagauta ba gorogetše Mendeor. Ntlo e be e le ye botse ya go tlabakelwa ka phahla ye botse. Theledi a laela Mmagauta gore o sa ya go hlapa. Ge a sa ile go hlapa, kgarebe ya hwetša sebaka sa go lekola ntlo gabotse e iketlile. Ya lemoga gore Theledi ke sekgwari sa monna. Diphahla ka moka le dibjana di be di beakantšwe gabotse tše nkego go dula motho wa mosadi. Go be go hlwekile hlwekihlweki, a ba a kwa a ikgalala, a bona nke a ka se kgone go kgotsofatša Theledi ka bothakga bja gagwe bja go hlaelelwa. O rile a sa ile le menagano, Theledi a boa, a apara diaparo tše dingwe. O rile go fetša a re: "Mmagauta, emelela re sepele." "Kgane re ya kae Theledi" "Re ya Bedfordview." "Kganthe ga o dule mo le rego ke Mendeor" "Ke dula gona fela ke go nyaketše mošomo." "Re ka se ye gosasa Gape nna ke lapile." "O yo lala mošomong, makgowa a go emetše." "Aowa, Theledi. Re tloga ka pela bjalo" "Ke Gauteng mo, ga go kgomo ya boroko. Le nna gosasa ke a theogela nka se be le nako ya go go iša Bedfordview.?
Tša bokgarebe di tliša le tša masogana bophelong. Re bona Mmagauta le yena ka hlogong ya gagwe go thaladika tša marato. Gare ga mohlape wa masogana wo o bego o iphošetša godimo ga gagwe, o ile a inola tsatsanka lesogana Theledi morwa Makitla. Theledi e be e le wa Tshwane ka tlhago eupša a dula le koko'agwe mmelegammagwe gona kua Bloodriver. Lerato la Theledi le Mmagauta le ile la tuka ka malakabe a bogale. Ba be ba swanetšana tše nkego ba betlilwe ke sebetli sa sethakga a ba dira le ditho tša go swanetšana le mmala wa go swana. Ge ba feta ba bapetše dilo ka moka di be di ema, melala ya phetlega e bogetše dienywa tša tlhago. Barutiši le baithuti ka moka ba be ba šetše ba tseba ka baratani ba ba go goga šedi ya diphedi. Ba be ba re ge ba mo reta bašemane ba sekolo sa Seshego ba re ke 'Golden girl'. Ka direto tša mohuta wo, Mmagauta o be a ikwa a na le makoko, a bile a na le magetlana ka go fiwa leina la go mo iša godimo. A gafišwa kudu le ke ge Theledi a bolela le yena ka polelo ya Borwa a fela a re: " O a itse ke go rata thata ratu!" Moo gona o be a ipona a le legodimong la boraro.
Ba ile ba mo šala morago, ba tsena le yena ka ofisimg, a tswalela lebati. Mmagauta o rile a sa maketše ketelo ya maphodisa, motato wa ka ntlong wa lla. A o topa a bea tsebeng gore a tšee molaetša. O rile a sa dumediša moletši, Sekatane a mo hlaganela ka go mo amoga a o bea tsebeng. Banna ba maphodisa ba tla ba mo šetše morago ba maketše maitshwaro a gagwe a go ba tlogela mola ba sa mmotšiša dipotšišo. Tša go bolelwa ka mogala tša mo gafiša le go feta. "O reng Thobile O re dikgwebo tša ka ga di sa šoma Di tswaletšwe ke mang Go lokile nkemele ka moo ofising ke etla." O rile go realo a kgehlemanya lekopelwana la mogala, a taufala le go feta, a se sa rata le go theeletša tše maphodisa a bego a mmotša tšona. Ba mo swara ka matsogo ba re: "Monna, felo fa re nyaka dirasiti ga re raloke. Di tliše ka pela!" "Hee banna! Ke itlhaganetše. Dikgwebo tša ka di tswaletšwe, ke nyaka go rarolla "Ga go na mo o yago. Tliša dirasiti tše re go kgopelago tšona.?
"Ke ra go re motho o dula a mphoka a re o a nthata." "Mokgotse, ge o mo rata mo dumele." "O ka re ke mo dumele o sa tsebe go re ke mang" "Taba ke tšhelete. Tša go re ke mang ke tša morago. Ge a nkga tšhego o mo ragele kua kgakala." Lufuno a re go realo a oma ka disego, Mmagauta le yena a kgokologa ka disego a re: "Go lokile ke tla mo dumela ka gore ga a nkge tšhego o nkga matsebetsebe." Mmagauta o ile a lala a šidiša hlogo. A ntšha sekhwama a se bula, gwa tšwa botalalerata le botsotho bja dipampiritšhelete. A hlarolla a bala, dikete tša betha bohlano. A ponya mahlo a eleletša mofi, a re: "Le ge a na le mosadi ga go tshwenye, ke tla ba mmamoratwa.?
Taba ya Mmagauta ya go hlwa Seshego e ile ya fihla ditsebeng tša batswadi ba gagwe. Phaka o ile a tla ka gabo Puledi a leka go kgala Mmagauta. Le ge go le bjalo pelo ya ngwanenyana e be e solla le naga, e nyaka yo a ka e thobago ka lerato. Sa go napa se bolaela moya wa Mmagauta ruri ke gore Theledi o be a sa mo leletše, o be a leta go leletšwa ke yena. O be a eswa a tuka ka lerato ngwanenyana wa Bloodriver. Le bošego o be a lala a lora ka Theledi. Gantši o be a re go phafoga a lle gabohloko. Bothata e be e le gore o be a sa tsebe mo Theledi a dulago gona. O be a se a ka a ya dinageng tša Borwa. Ge nkabe a be a go tseba, Theledi o be a tla no bona a re palakata!
"Theledi, mogwera wa ka o gobaditšwe ke mang" "Ke maaka fela mo. Mmagauta ga a na molato.?
A tswalela, a boela madulong a gagwe. Theledi a boa a fagahla a fihla a re: "Mmagauta, bjale ga ke sa rapela. Etšwa!" "O tšhabiša eng wena Theledi" "Ga ke go tšhabiše, ke re etšwa!" "Ke bošego nka se tšwe. Ke lala mo." "Mo gona o ka se lale. Go ka se kgonege." "Go tla kgonega. O ntšhabiša yena Omphile" "Omphile ke mang O a gafa eye!" "Ke bone tšohle. Diaparo tšela di tletšego waeteropo ga se tša Omphile yoo wa gago?
"Go tloga ka madi ga go botse."
Tselapedi o ile a ya go Sefularo a mmotša gore o bone mosadi Moletji mo ba rego ke Bloodriver gomme o rata go mo nyala. Sefularo a bela kudu mo e bego e re o a gafa. A rata go tseba gore ke lebaka lefe le le dirago gore a gopole go nyala mosadi wa bobedi. Tselapedi a fetola ka go gatelela a re: "Ke bolawa ke go thwala batho ba go rekiša ka lebenkeleng la ka ke ba lefa kgwedi ka kgwedi ka go re wena ga o tsebe le mo 'A' e kgonametšego gona. Ke nyaka mosadi yo a tla nthušago ka go rekiša, go lekola ditšhelete le go ya go reka ge nna ke swerwe ke mabaka a mangwe a kgwebo. Wena o dio ba wa go apea magobe le merogo." Le ge Sefularo a ile a kgopša, o ile a hloka se a ka se dirago ka go re ka nnete o be a sa thuše Tselapedi ka selo ge e se go hlokomela legae la bona.
Ka le lengwe la matšatši Tholana o rile a sa iketlile ka phapošeng ya bona kua Bramley, lebating gwa kokotwa. Seyalemoya se be se dutše se lla ge moeng a kokota. A fokotša modumo wa sona gore a kwe gabotse ge go kokotwa. Lebati la opaopša gape, Tholana a ya go lona, a bulela moeng. Ge a gadima moeng, a bona tsatsanka lesogana morwa Makitla. E be e le Theledi ka nama. Tholana a tshela ka lethabo ge a bona lesogana la mogweragwe wa hlogo ya kgomo.
Go na le basadi ba bangwe ba ba sa kego ba lora go ka nyaka mošomo. Ba dumela gore monna ke yena a tlamegilego go šoma gomme sa mosadi ya ba go fiwa tšhelete le go rekelwa tšohle tše a di nyakago. Mmagauta o ile a nyaka go laetša Sefularo gore yena ga se sephantha sa go hlwa se šinametše monna se letile ge a se lokela dijo ka ganong bjalo ka lefotwana. A rata go mo laetša gore ga a phedišwe ka tšhelete ya Tselapedi le yena o kgona go iphatela. A leba holoseleng yela a kilego a šoma go yona pele a forana le Tselapedi. A fihla a kgopela go bonana le mookamedi wa fao. Ka lesego la gagwe la go tanya, a bolela le komangkanna. Ka ntle le tikatiko ba fetla direkhoto tša gagwe, ba di lekola le ka dikhomphutheng ba hwetša a šomile gabotse ntle le boradia gomme ba mo thwala gape. Bale ba bego ba re kotse Mmagauta o tla ja nta a šeba ka legai ba šegama.
Methepa, mathari le banna ba be ba phela Phaka Bar Lounge. Mafelelong a kgwedi gona ga re sa bolela. Basadi ba Modimo ba be ba lala ba ikgonere ge banna ba bona ba ile banneng. Gape Mmagauta o be a ntšhitše mokgwa wa gagwe ka moka. Ge tšhelete e tsena ka bontši e be e mo gakatša le go feta. O thomile a dira mošomo ka noši. A lefiša banna ba ba kganyogago go robala le yena ka R500. Mafelelong mošomo wa mo patla, a phelea mathašana a go swana naye gore ba šome tša bokgoša. Ya napa ya ba maano a makaone a go tsenya tšhelete. Ge moreki a nyaka lethari, o fa Mmagauta R500. Mmagauta o tšea R400 a fa lethari R100. Batho ba napa ba holofela, ba khutša go eta ba kgopela maupi ka malapeng. R100 o ka e fiwa ke mang?
Pele Puledi a boa madišong, Mmagauta o ile a phutha diaparo tša gagwe a di khutiša ka mafuri a leta la go latela ge le hlaba. Ka masa o tsogile ka gore o ya kgonyeng le basadi. Go ya kgonyeng ya ba go ya kgonyeng, ngwanenyana a se sa boa ka gae. Phafana ge a eya ka mafuri a hwetša dithapo, dikgare, dikobi le selepe di ituletše di se tša tšewa ke motho. Ba botšiša basadi ba go tšwa kgonyeng ba re ga se ba ka ba mmona. Ba ya zone 3 gabo Tholana le gona ba mo hloka. Ba leta, ba leta, ba ba ba leta. Ge Puledi a bula lepokisi la diaparo a hwetša go šetše tše di rekilwego ke bona mohla a bekwa. Tše a tšwago natšo gagabo di be di se gona. Ba napa ba lemoga gore Borwa bo fokile. Ge iri ya lesome e betha ke ge koloi ya Kwena e kgabola tsela e etla Kranskop. Ka madulong a ka morago go be go dutše Theledi le Gauta ya gagwe, ba gokarane ba bolela tša lerato le leswa la go tsošološwa ke Puledi. Kwena o etile a letša mmino wa go tsikinya maikutlo gore baratani ba babedi ba thukuthelwe le go feta. Ba rile go feta kgorwaneng ya Kranskop ba tepogela mo go nago le karatšhe, mabenkele le dintlwana. Ba rile go tšhela makhura, ba yo tshwa mare, ba reka dijo tša go tšea gabotse, ba dula tafoleng, ba lebelelana ka mahlong, ba ja. Ge ba lle ba fologetša ka dinomaphodi tšeo ba di ratago, ba wela tsela. Ge e betha iri ya lesomepedi ke ge ba le motšipa maboneng.
Mmagauta o rile go goroga Stone Edge, Sekatane a fetoga sealoga se se tletšego mafolofolo a go tšo thopa bonna morotong. A thoma go emaema le lethašana le lefsa ka dikoloi tša gagwe tša theko ya godimo. Bja sa a tšea Jaguar, la gosasa a namela Cherokee, ka le lengwe ba tšwa ka doublecab bjalo, bjalo. Mmagauta a tsebišwa Kruger National Park, lešoka la diphoofolo le legolo Afrika Borwa. A tsebišwa bagwera ba Sekatane ba bahumi ba go dula Stelters. Mafelelong a beke ba fela ba eya go itapološa ka go rutha boruthelong bja Rambling Waters. Ba hlwe ba tuntela, ba kitimišana ka meetseng e tloga e le gona Kanana lefaseng la maswi le dinose. Ge ba lapile go bapala ba ala ditoulo tša mabusebuse bjanyeng bjo botalana ba patlama, ba ipshina ka dijwanajwana le dino tša ba go se ipalele. Go tloga moo ba be ba eya go kgontlhesetša letšatši ka moagong wo ba rego ke Emnothweni Casino ba iteka mahlatse ka go raloka metšhene. Mmagauta o be a fihlile gonagona paradeising, menateng ye e bego e le kgale a e nyaka. O ile a tsefelwa, a ba a lebala mathata ale a tšwago ka gare ga ona.
Holesele e rekelwa ke boramabenkele ba go lekanela le ba go huma kudu. Go be go tsena ba dimpampa ba rwala diphahla ka dilori tše dikgolo. Thiling ba be ba lefa diketekete tša diranta. A ba bona Mmagauta a gopola motho wa gagwe Sekatane. A elelwa diphahla tše di mo tšwelego ka ganong, a ipetha sehuba gore bošilo bjola a bo dirilego a ka se sa bo bušeletša. A ithoga ge a lemile lehumo ka ditšhaka tša mahlo. Ba meletša lesego la gagwe mare ge a tobetša motšhene wa makgowa a ba a fa ditšhentšhi ge ba lefa. Ba duma ge nkabe e le wa bona wa dikgomo, e sego diota tše ba di tlogetšego ka gae tša go se kgone le go hlapa gabotse. Ka nako ba be ba atiša gore ge a ba fa tšhentšhi ba re: "Keep change ousie." A nape a bone gore o fihlile Kanana lefaseng la maswi le dinosi. A napa a itlhama le go feta. A ruta le Lufhuno go ja lešela.
Sehlare sa Sefularo se be se utlautla Tselapedi a šetše a laolwa ke mosadi. O be a mo kgaphodiša sona tšatši ka tšatši gore a se sa hlwa a gopola Mmagauta. O ile a tsenelela Tselapedi gore ge a sa rekiše ntlo ya Mmagauta o tla mo tseba gabotse. Tselapedi a thoma a dikadika, mafelelong a ba a ipona a dutše le barekiši ba dintlo a ba botša gore ntlo ya 456 Ntšwelemotse e a rekišwa. Ba ile ba išana pankeng gomme panka ya mo fa tšhelete ya ntlo, papatšo ya gašwa dikuranteng. Ntlo e be e rekišwa le thoto ya ka gare ga yona ka moka. Ka letšatši le lengwe Mmagauta o rile ge a tšhaiša mošomong, a hwetša keiti ya ka ga gagwe e kgontšwe, morwediagwe a kokobane ka ntle a lla. Senotlelo se se be se robilwe se lahletšwe fase. Ge a sa tlabegile, a gogwa mahlo ke pampiri ye e bego e pharilwe godimo ga keiti. Ge a e bala e be e bolela gore ntlo e rekišitšwe. A buša a hlakahlakana. A tšea sellathekeng sa gagwe a leletša nomoro ye e bego e ngwadilwe godimo ga pampiri yeo ya tsebišo ya go mmabela. O ile a botšwa gore ge a nyaka go e reka ke R869 000,00. Tša mo tlala dimpa. Sa gagwe ya ba go kgopela gore ba tle ba mmulele a ntšhe dijo le dikobo gore le ngwana ba se hwe ka phefo le tlala.
Theledi a itomatoma a tšhogile a sa tsebe gore a reng. Setagwa sa mo roga ka mahlapa a go šiiša sa ba sa swara Theledi ka melala ya gempe sa mo thudiša maboto. Se rile go kwa leina la Mmagauta sa elelwa gore ke moratiwa wa Theledi wa dipolaseng tša Polokwane.
Ka ga Phaka go ile gwa se sa ba bose. Seyalemoya se rile go bega kgobalo ya Mmagauta gwa tsoga dikgogakgogano gare ga Phaka le mogatšagwe Ntlatlana. "Phaka, sepela o ye go tšea ngwanaka o tla ba a hwela gare ga naga." "Ke ye go mo tšea kae wena Ntlatlana" "Makgoweng. Ga o kwe gore ba re o sepetlela" "Ge dipetlela di le kaaka ke lebe go sefe" "Akere ba rile ke sa poraebete" "Ge dipetlele tša diporaebete di le kaaka ke tla ya go sefe nna" "Akere ba boletše makgowa a a a berekago" "Ga ke tlo hlwa ke tlokatlokišwa ke Mmagauta, ke mo nyadišitše, o nnyaditše a tšhabela monna. A a hlakodišwe ke ba a ikgethetšego bona.?
Mmagauta o ile a dula fase pelo e šetše e šulafetše. A se a hlwa a eya kgole ka dipolelo, Theledi a ba a šetše a mmotša gore ba sepele ba ye Bedfordview. Ngwanenyana wa Bloodriver a thatafatša molala bjalo ka poo ge e gana go panwa. "Theledi, o reng o se sa tla go mpona" "Moratiwa, ke be ke ile Kapa ka mošomo." "Wa hloka le go ntsebiša ka mogala" "Mokgwa sellathekeng sa ka se timetše." "Ge se timetše megala ya mmileng le yona e timetše" Ka go fela pelo Theledi a ema, a swara Mmagauta ka letsogo, a leka go mo emiša gore ba sepele ka pela. Mmagauta a oma bjalo ka kota a gana, a ya setšidifatšing, a se bula. A ahlama ge a hwetša se takelane ka dijo tša mehutahuta. Ge a leka go kgetha tše a nyakago go di ja, Theledi a mo swara letsogo a re: "Ke a go rapela moratiwa. Dijo tšeo ga se tša ka, ke tša Kwena. Tšea senkgwa le maswi o je tšona?
Ba lebelelana ka mahlong, ba gokarana, thekisi ya go hirwa ya letša hutara ka ntle. Mmagauta a atha mokotlana, a gogoiša sutukheisi sa kgoparara sa go ba le mathethwane, a tšwa. Tholana a mo felegetša, a ema keiting, Mmagauta a namela, thekisi ya budula sekontiri ka moya, ya rutla.
"Gape ke Tselapedi a rilego ke mo iše" "O gapeleditšwe ke wena mofefa tena. Go lekane. Nna ke lego mosadi wa nnete wa Tselapedi ke boletše." Sefularo o be a bolela digalakane tše a eme ka maoto ka ntlong ya Mmagauta. O rile go mo hlatšetša a tšwa, a gatliša lebati la šala le galagala ka ditsebeng. Mmagauta a goga moya wo montši, a o ntšha ka legano, a lebelela godimo a sa kgolwe se ditsebe tša gagwe di se kwelego. A itahlela sofeng a ja marapo a hlogo. Tlhaologanyo ya gagwe ya mmotša gore tše di bolelwago ke Sefularo ke mahufa fela. Sefularo ga a tsebe le go re tšhelete ya Tselapedi e tsena bjang ka mokitlaneng wa sekolo. Ga a tsebe le go re 'debit order' ke selo mang. Ka fao o a gafa.
Ge ngwetši e gorogile ka lapeng go ba le diphetogo, kudu ka lapeng la go hloka banenyana. O tla hwetša mekgotha e hlwekile e swielwa ka mehla, diphapoše, dibjana, diaparo le dikobo tša malao di a taga, tša laetša gore di swarwa ke mosadi. Dijo le tšona go lewa tša go tia dihlaa. Ka gabo Puledi le gona diphetogo di bile gona, le ge tša ka gona di fapana le tša ka malapeng a mangwe. Leswielo Mmagauta o be a sa le sware. Diaparo o be a hlatswa tša gagwe a le tee. Meetse o be a ekga ka gore yena ka noši ke hlapi. Bošego Puledi o be a lala a le tee. Ge a re o batamela malao a Mmagauta o be a hlapaolwa a botšwa gore a hlape mmele ge a nyaka go ba monna wa gagwe. A botšwa gape le go re ke lešilo ga se a rutega le gona ga se a mo swanela. Puledi o lekile go kgotlelela a ba a botša mmagwe. Mmagwe tša mmipela, a beta pelo ka le lengwe la matšatši a bitša Mmagauta.
Mmagauta o ile a kgopela makgowa a gagwe gore a mo lokolle a ye ngakeng. O rile go lokollwa a leba Mendeor, ntlong ye Theledi a dulago go yona. Le ge a ile a ya moo gatee, o be a go tseba ka gore go bala o be a go kgona. Ge a fihla a hwetša dikeiti di kgontšwe. A bona bokaone e le go boa mantšiboa ge Theledi a tla ba a boile modirong. A napa a gopola go ya ngakeng ka nnete gore a kgonthišiše ge e ba o mmeleng. O ile a dira bjalo, a re go kwa gore o ithwele ka nnete, a tlala lethabo le legolo. Lethabo la buša la fetoga manyami ge a nagana gore kgwedi e fedile a sa bone goba gona go kwa ka ga Theledi. O hlwele a ebela le malekeleke a Gauteng go fihlela ge letšatši le širela ka meago ya malekeleke ya Gauteng. Ge mabone a nyedima a tagiša motse ka moka, a tsena keiting ya Theledi ye a hweditšego e tswaletšwe eupša e se ya kgonywa bjalo ka ge a hweditše e kgontšwe ge a etla mesong ya letšatši leo.
Dihlong tše di ilego tša aparela morwedi wa Phaka ga di laodišege. E sa le a tsorama setulong a inamišitše Sefahlego go fihlela poloko e fela. Batho ka moka ba be ba fela ba mo utswa ka mahlo ge poloko e sa kgatlampana. O be a sa tsebe gore a ka ikepela bjang fase gore mahlo a diphedi a se sa mmona. O ile a palelwa le ke go tšhela mobu ka lebitleng. Ntlatlana a mo swara ka letsogo gore a yo laela tatagwe, eupša ngwanenyana a mela godimo ga setulo a kgitla sello seo se bego se gakantšha batho gore ke sa go llela Phaka goba ke sa go llišwa ke ge batho ba gagwe ba mo gobošitše pele ga setšhaba. Moruti o rile ge a tšea mogau gore batho ba kgone go phatlalala, Mmagauta a ragoga bjalo ka kolo batho ba sa pontše, a tšwa ka lesoro la setsha sa dirapa a leba koloing ya gagwe. Ge batho ba ponyolloga ke ge koloi e budula lerole la tsela e pekwapekwa e lebile gae ka lebelo la go šiiša. Batho bale ba tlilego le yena dirapeng ba šala ba gakanegile ba hloka sa go ba bušetša gae. Banna ba diphiri ba ba swametša dikoloing tše dingwe, ba ya gae go yo hlapa diatla ba tlabilwe ke ditiragalo tša naga.
Ba ipshina ka go sesa ka diketswana ka lewatle, ba tšea diswantšho le bagwera ba go tšwa dinageng tše dingwe ba ba kopanego nabo moo sehlakahlakeng sa mabonwa, sa go huma ka tša boithabišo. Lerato la bona la tsošološwa le go gakatšwa ke ge ba kopane le baratani ba bangwe ba dinaga tše dingwe ba ba bego ba tlile go ithabiša, ba bangwe ba tlile maikhutšong morago ga lenyalo. Sekatane a se nyake go phalwa, a iša seatla potleng a rekela Mmagauta palamonwana ya theko ya godimo kudu gomme a mo rweša yona, a mo gokara a re: "Moratiwa, ge re fihla gae re ya go nyalana. Ke ya go dira monyanya wa moswananoši, ra phaphasela marung ka helikhopthara."
Dingaka di ile tša swara bothata go šireletša bophelo bja Mmagauta. O ile a swanelwa ke go dirwa diophareišene tše mmalwa ka ge thipa e be e mo hlagaditše ka teng. Ga go tsebege gore e paledišitšwe ke eng go gagola pelo ka gore e no feta kgauswi le yona. Ke mo o tlogo kgolwa ge go thwe seatla sa Modimo se kgona go phaya lerumo la lenaba gomme sa phološa bophelo bja motho. Mmagauta o phemetšwe ke seatla sa Ramasedi.
"Re a lotšha, ntate Phaka." Phaka a ema, a mo lebelela, a lemoga gore ke Tholana gomme a senya sefahlego a re: "Ngwanaka o kae mogarigatšana towe O mo nyaketše banna, o mo tšhabišitše ka bogadi, bjale o mo nyaketše ditsotsi gore di mmolaye?
Ngaka ge e hlokile sedimo e tswia legotlo. Ke ka fao Mmagauta Phaka a ilego a ikhwetša a nyakgahla makhura a potoro ya ditokomane ka gare ga feme, a theogetše. Matšhatšhakhura ale a boSekatane a be a mo tšwele ka ganong. O ile a ipetha sehuba gore Polokwane gona a ka se go gate. Ka ge e be e le motho wa mahlatse ka nako, o ile a re ge a gopotše go ya go la Natala, a nametšwa ke leburu le le bego le eya Modimolle, la napa la mo fa mošomo le madulo gona moo femeng ye le bego le šoma bjalo ka mookamedi go yona. Ntle le kgonono Mmagauta a theogela. Go se gwa ya kae, a hlatlošwa, a šoma ka ofising bjalo ka moamogedi wa megala ka ge a be a rutegile go phala batho ba ba bego ba šoma moo. Morwedi wa Phaka a re go fiwa phapoše a gopola Credit Card yela a iphilego yona e le ya Sekatane. A ipeta pelo, a tsena ka lebenkeleng la fenitšhara a reka mpete, waeteropo le diphahla tše dingwe tša ntlo. A leboga ge a atlegile a kgonne go saena bjalo ka Sekatane. Phapoše ya gagwe ya šala e le botse e phala tša bao e lego kgale ba šoma.
"Re botše mo mosadi, nama ya leselaga le le e reka leselagapaneng lefe" "Batho ba Modimo, nna ga ke tsebe." "Makhura a karatšhe ona le a reka kae" "Le gona moo ke hloka tsebo ba gešo." "Ditlabakelo tša go aga tše di rekišwago ka kua Hardware tšona le di reka kae" "Go tseba Sekatane. Nna mošomo wa ka ke go kgoboketša ditšhelete tša gagwe ka di lota, ge a boa ka mo rolela tšona." "Go lokile, re fe dilipi tše batliši ba nama le ba makhura ba le fago tšona ge ba di tliša mo dikgwebong." "Ga ba ke ba re fa dilipi, ba re di tšewa ke Sekatane ge a lefa.?
Tselapedi le Mmagauta ba ile ba dula ka boiketlo ba ba ba apešana palamonwana ntle le go tsebiša Sefularo. Ka morago ga kapešano yeo, Tselapedi a kgopela Mmagauta gore a lese go šoma holeseleng a ye go hlokomela dikgwebo tša bona gae. Ge a mmotša gore ba ye go nyalana semmušo, Mmagauta a gana ka la gore ga se yena mosadi yo mogolo. Lebenkele la polaseng le ile la bontšha phetogo. Direkišwa di ile tša kaonafala le dipoelo tša gola.
Mmagauta o kile a re ka nako ya letena a se ye go ja ka gae eupša a ya le mphago mošomong. A bitša lethašana la go šoma karatšheng le ba rego ke Thobile a kgopela gore a je le yena. Ba dula ka ofising ya karatšhe ba ja. Le ge Thobile a dumetše go ja le Mmagauta, o be a sa dudišege. O be a gaša mahlo kua le kua a tseba gore ba maleme a matelele ba a mmona. Mmagauta o ile a fata Thobile ditaba, a rata go tseba gore gagabo Sekatane ke kae. A hwetša Thobile a re yena ge a gola o hweditše Sekatane a na le dikgwebo le yena o ithutile go šoma gona moo ga Sekatane. Ge a botšišwa gore afa mosadi le bana bona o nabo, le fao a hloka karabo ya go kwala. O rile ge a etla go tša go rata go tseba gore basadi ba a kilego a dula nabo ke bomang, le gona ba kae, Thobile a napa a thintha dithethwana tša gagwe a re: "Mmagauta, kganthe wena le Sekatane ga le tsebane go tloga kgale" "Aowa, wena Thobile, nna ke thomile go mo tseba ona matšatši a ge ke se no fihla mo Nelspruit." "Gape re bona ge o dula naye re re kgane ke kgale le tsebana." "Ga go bjalo. Mokgwa ke thoma go se sa mmona gabotse matšatšana a. Ke ka fao ke nyakago tshedimošo go lena le mo tsebago.?
Bošegong bjo bongwe Mmagauta o ile a hloka boroko. A re kgane ke a kwaela, kgane ka lehlakore la go ja. Kgane la nngele, gwa pala. Tselapedi yena o be a bo kgobutla, nko le megolo di kgeiga tše ekego motho wa gona o tla kgaogana le meratha. Mmagauta a thoma go balabala ka pelo. "Hai! O a tseba ka mokgwa wo ke lapilego ka wona, le boroko bo gana go tla. Ke neng ke fetlologela ka mo le ka mo Nke o kwe gore Tselapedi o kgorutla bjang. Moono wa gagwe le wona o a mphoka. Gape ke kwa ke tsenwa ke poifo o ka re ke robetše ke le tee. Ke a kgolwa lehono baloi ba Musina ba dikologa ntlo ye ya ka." Go se gwa iša kgole ke ge Mmagauta a ona, boroko bo mo khukhuneditše bjalo ka lenaba a sa itebetše. Toro ya mo tlela, lentšu la go tšhoša la dumiša bokagare bja ntlo?
"O reng o sa lotšhe o thoma ka dipotšišo" "Tšeo ga di nkhole ka selo. Re bolela ka kgwebo mo." "Ga se selo. Ke no ba ke šoma ka go iketla." "O ntheeletše gabotse lehono. Nka se sa boeletša." Mmagauta a mo tsepelela ka mahlong, ka ge le yena a be a bela, a nyaka go tshwa lehulo gore a potle sekgopi se a bego a se khupile. "Kgane o tsenwe ke eng lehono Basadi ba gago ba go kgopišitše o tlile go potlela mo go nna" "O reng Ke a bona o a hlalefa matšatšana a. Pshikila yela o hlwelego nayo e be e go botša eng?
"Lapa le bjale gona le a nkimela. Ruri nka napa ka re go nwa maswi ka phumegelwa ke mpa Ka re go alafša ke ngaka Tselapedi a mpolaya ka diatla ka mokgwa wo Gape ka nnete mosadi yola o na le mokgwa. O nkamogile monna ebile o mo romile gore a tle a nkgaritlele. Ruri dibonwakenna ga di fele. Ai! A ke di tlogele ke rapeletše boroko ke khutšiše monagano.?
Ntlatlana o ile a napa a hlabega, a tsenwa ke bolwetši bja pelo ka lebaka la Mmagauta. Phaka a fetoga mosadi wa lapa, a hlatlega dipitša. Theledi le yena o ile a tšhaba Gauteng a boela gagabo Mamelodi. Moo le gona tša se mmee pelo ka ge ba ba mo tsebago e le ba bantši. O be a ka se phonyokge ge maphodisa a be a mo nyaka. A tšhoga gape le ba boOmphile ka gore o be a lesitše mošomo, a tšhaba Maphodisa. A bona sephetho se se kaone e le go tšhabela Bloodriver mo go dulago kokoagwe. Le gona o be a phela ka go iphihla e se sa le yola wa go fega digalase phatleng ge a sepela le makgarebe. O be a šia le go ya toropong. Ga se a ka a botša motho ka se a se dirilego. Kokoagwe le yena o be a re kgane o tlile go ba etela, a sa nagane selo.
"O atlela eng mosadi yo wa ka kgowa tena" "O mang wena mokgalabjana tena Ke mosadi wa ka yo." Tirelo ya ema tsirr! Banna ba ba bego ba le kgauswi ba swara bothata ge ba kgakgamolla banna ba babedi. Mafšega a be a tladitše mašata a phatlaletše le setsha sa dirapa a tšhaba?
Musina ke toropo ya go se tlwaelege kudu go batho ba go dula thoko ya Polokwane le ditoropo tša Borwa. Ke motse wa mahlakanasela. Go tletše Matswetla, Matšhakane le Mashona a go falala a etšwa Zimbabwe. Dipolelo di hlakane ke tlhakanantswiki. Lekeišene la Nancefield ke tlatlapa ya motse, go tseba lona ke nngalaba ya taba go yo a sa dulego go lona. Le arotšwe ka dikarolo tše mmalwa bjalo ka boKhembo, Harper, Ntšwelemotse le tše dingwe. Ntšwelemotse ke mo go agilwego dintlo tša mabonwa gomme go dula mathašana le banna ba baswa. Leina le le šupa ge betši ba raka bommatswale ka dintlong tša bona tša go tšea gabotse.
Se sengwe se se dirago gore Musina e phalalelwe ke batšwantle ke meepo ya leswika la platinamo le taamane. Bontši bja bafaladi ba bo thwetšwe meepong yeo. Go na le dikompo tše di tona mo bafaladi ba dulago ka boiketlo, ba hwetše dijo tša go tlala mpa-gape le basadi ga ba kaaka. Ge ba nyetše basadi ba ka mono Afrika Borwa, ba hweditše mangwalo a bodudi, ya ba ge ba se sa le bea ga gabobona, ba ikhutša dintwa, tlala le malwetši a go hlolwa ke phepompe. Gantši ba re go iketla ba nape ba ntšhe mekgwa ya segagabobona. Ka ge ba ntšhitše mekgwa, motse wola wa khutšo, wa mmarobalaoitsoše, o napile o senyegile, ke Sotoma le Gomora. Bagwebakammele ba dula gona moo, ba letela banna ba go sepela ka dilori tša go sepetša diphahla. Ba gwerana le bona ka thobalano, ba fiwa moputso wo ba fepago bana ba bona ka wona. Na ke gona go selela tlala ka mmele?
Moloi ga a hwe matwa. Le gona mogologolo o hlamile seema a re kalatšane ga e lape, mohla e lapa ke lehu. Ditaba tša Mmagauta di be di sa tšee nako go fihla ditsebeng tša Sefularo. Ge a dutše ka tetelo ya go re o tla kwa ba re Mmagauta o tlogile o ile gagabo, a kwa ba re o hweditše phapoše lekeišeneng mo ba rego ke Khembo. A ferekana ge a ekwa gore mogaditšong wa gagwe o sa ganeletše Musina. A dula fase a thala mmapa wo a tlogo mo gapeletša go huduga ka wona. A kgokagana le boLufuno le ba bangwe ba go swana naye ka dipelo tša maboya. Ba tatagantšha malepu a bona a ba a fihla mo Mmagauta a dulago le ngwana wa gagwe gona. Moya wo mobe o na le maatla, o bekiša tlhaologanyo ya motho. Lehufa le lona ke bolwetši, motho wa lona o swana le segafi ga a itire.
"Wena Lufuno, gape Mmagauta o gana go ya gagabo." "O a gana O re o ganela eng" "Ke tla reng ka gore šole o sa pharile moreba le ge Tselapedi a nyakile go mmolaya ka tšhipi" "Bjale gona nna ga ke sa na maano. Ge nka re ke leka go go thuša gape nka ba ka swarwa." "Gape nna nka se mo tlogele. A ka ba a ntogela maano a ntšeela monna ka se sa mmona. Ke nyaka gore a ye gagabo ka swele. Go sego bjalo o tla ya e le setopo." "A a sepele! Motho yola o re phediša ga boima." Lehloyo le ile la tuka le go feta ka pelong ya Sefularo. O be a se sa kgona go le khutiša, a fela pelo ya go hwetša sebaka se sebotse sa go phethagatša morero wa gagwe wo mobe wo o tlogo dira gore Mmagauta a huduge Musina ba kgone go hema ka tokologo?
Mmagauta Phaka o goletše gona Bloodriver, Moletji. E be e le kgarebjana ye botsana ya mmejana wa go agega le lebalana la go taga. Botsana bja gagwe bo bonagetše kudu ge a thoma bokgarebe e le moithuti sekolong se se phagamego sa Seshego. O be o tla lemoga botsana bjo ge o be o ka mo šala morago ge a apere diaparo tša sekolo. Ge a kwatlakwatla ka maotwana a gagwe a go swanelwa ke dihlafu, rokwana ya gagwe ye kopana e pekwapekwa ka morago, dirotswana tša gagwe tša go natha di phadima gabotsana, a fela a pota molalana wa gagwe wo mosese gabotsana, a thukhunya hlogwana ya nkgokolwana, morišana wa gagwe wa titsi ye swana a o šaphula gabotsana, o be o ka ikwa o tšewa ke madi. O be o ka duma go mo topa gabotsana wa mmea ka seatleng sa gago wa eta o ipshina ka go sepela o mmogetše ka sekgauswi. O be o ka duma go mmea tafoleng gore o mmogele o iketlile. Barutiši le bona ba be ba efa mohlala wa go hlweka ka yena.
Mmagauta o ile a thekga ditho a romela mogopolo wa gagwe morago mo a tšwago. A lemoga gore gare ga batho ka moka ba a ba tsebago go tloga ga gabo Bloodriver, go ya Gauteng le Mpumalanga, ba ba atlegilego ke ba go ba le dikgwebo. Ge e le boTheledi le boTholana e no ba batho ba go phela ka go tswapatletša le go kgomagantšha kua le kua gore ba se bolawe ke tlala. A nagana ka Sekatane le bagwera ba gagwe ka moka, a elelwa gore ba be ba na le dikgwebo. A kwa a tlelwa ke mafolofolo a go ba le kgwebo. A ba a kwešiša gore kgwebo e ka se mo šite ge fela a ka dio ba le tšhelete ya go thoma. A tshepa gore ka tsebo ye a e bunnego dikgwebong tša Sekatane o tla atlega. Tša lenyalo a di ribega, a phumola Mogwane pelong ya gagwe. Meisie o ile a lemoga gore Mmagauta o nyaka go iphetoša tšhikanoši. O be a sa kwešiše gore o tsenwe ke eng. Mogwane le yena o be a leletša Meisie lekokoko gore a mmolelele le Mmagauta a retolle pelo a amogele lerato la gagwe. Meisie o ile a ipha nako, a rwalela mogweragwe wa pelo le moya dikokisana tše dibosana tša go ba le mohlodi wa go tia dihlaa.
Mmagauta o ile a fufula bjalo ka pitša ya dikgobe tša dinawa. Theledi a leka go mo gokara, ngwanenyana a mo kgoromeletša kua kgakala. A topa mokotlana wa gagwe a leba lebating. Theledi a baka lebati naye a leka go mo thibela. Mmagauta a re yena ga a nyake go lala a bolailwe ke basadi ba Theledi. A tšwa ka kgang, a phatša bošego, a namela thekisi a ya Bedfordview mo a šomago gona. Bošego o letše a thala mmapa wa bophelo bja gagwe. A ipotša gore yena a ka se hlakanele monna le mosadi yo mongwe. A thoma a kwešiša lebaka le le bego le dira gore Theledi a se mo leletše nako yela a sa bekilwe ke Puledi. A lemoga gore o be a šitišwa ke Omphile. A leboga ge a imile, a imišitšwe ke motho yo a mo ratago. A buša a šišimišega ge monna yoo a rego o a mo rata a mo kopanetše le mosadi goba basadi ba bangwe. A ipotšiša gore ngwana yo a mo imilego o tlile go fepša ke mang ka gore Theledi o fepa bana ba Omphile ba babedi. A kwa lehloyo le mela pelong ya gagwe. A se sa duma go bona Theledi le ka leihlo.
Batho ge ba khoše taba ba dula makgotlana a go se fele. Lekeišeneng la Phahameng makgotlana a bafsa, batswadi le bana ba dikolo a be a sa fele. Ka nako Mmagauta o be a re a etla ka koloi ya gagwe a hwetše go kgobetšwe maswika keiting ya gagwe. A bolawe ke go a tloša goba go kgopela batho gore ba mo tlošetše ona gomme yena a ba lefe. Ka nako bafsa ba be ba no tlala tsela ge koloi ya gagwe e etla, yena a bolawe ke go ba phamogela gore a se ba thule. O ile a lemoga gore go na le mokgwa. Ka nako banna ba be ba otara bjala gomme ba tloge nabjo ntle le go bo lefela.
Tselapedi o ile a thoma go fela a sa lale gae. Mmagauta le yena a fela a sa lale ka ga Lufuno. Lufuno yena di be di mo kgahla ka gore motho wa mogwera wa gagwe o be a leša a sa betodiše. O be a tseba gore Mmagauta ge a boa hoteleng o be a boa a imelwa. Koloi e be e furalela monyako wa ntlo, putu ge e ahlama, ya hlatša dijo tša mehuta ya go tšea gabotse, tša kgwedi ka moka. Ka go realo tshenyagalelo ya dijo e be e sa be gona. Sefularo o ile a se iše go lala malalatle ga Tselapedi hlogong eupša mafelelong a ba a kwa a se sa na le kgotlelelo a botšiša monna wa gagwe. "Wena tatago Mokopu, na matšatšana a go hlaga eng" "O ra ge go hlaga eng, kae mosadi" "O fela o lala ka ntle. Botsebotse o lala kae" "Monna ke selepe o lala a adimilwe." "Gape o a mphotlela. O ra go re ke go naganele eng" "O se fufulelwe mogatšaka. Ditaba di gona ke tla go botša." "Mpotše tšona gonabjale. O thoma go ntlhakahlakanya Tselapedi." "Di sa le ka pitšeng, di tla butšwa ka go solela tšona.?
Mmagauta o rile a sa thoma go ona a etelwa ke morongwa wa bogale ditorong.
"Wena ngwana Phaka, o tsebe go re Tselapedi a ka se sa kgona go lefela morwediago tšhelete ya sekolo sela sa makgowa. A a boe lekheišeneng a tsene le bana ba bangwe. Kgane yena o fapana le ba bangwe ka eng ge a bile a dio tsena le makgowa?
Meisie o ile a nyakiša Mmagauta phapoše ya bodulo mo lekheišeneng la Phahameng. Ka lethabo le legolo Mmagauta a thotha thoto a dula lekheišeneng mo pelo ya gagwe e bego e le kgale e go belaela. A ntšha mokgwa ngwanenyana, a rata gore barutiši ba se mo telele, a ntšha bokgwari bja gagwe ka moka. Ba be ba re ge ba tsena ka phapošeng ya gagwe ba role dieta ntle, go se na yo a rilego ba di role, e le ge ba šia go šilafatša tlhweko ye ba bego ba e bona ka mahlo pele ga bona. Mogwane a napa a tlema lekgeswa a tsirimetša. A buduša tsela ka ga Mmagauta. Mosong le mantšiboa a itela mašuana a lerato le le tšhumago pelo ya gagwe. A lla ka tlala ye e mmolayago ka ge dijo di gana go tsena ka lebaka la lerato le le mo dutšego mogolong. Morwedi wa Phaka a ngangabala le ge go mo rata gona a be a mo rata, le yena boroko a bo hloka ka lebaka la lerato. A re ke nyaka go kgonthišiša ge e le lona leratorato, ke se phonkgele ka gare ga bodiba ke se ka bo hlotletša go iša gare ga bjona. A gopola la mogologolo le le rego: "Wa longwa ke selwana seswana o tla tšhaba le magokolodi." O be a tšhaba go itsenya mathateng.
Mmagauta o ile a nanya, a fihla a ema lebating la ntlo ya Theledi a theeletša. A kwa modumo wa thelebišene, a kwa le sehuba sa motho wa monna. A theeletša gape gore a kwe ge e le gore go ka ba le poledišano ya batho eupša ya se be gona. A tseba gore go na le motho o tee le gona wa monna, yo a nago le kholofelo ya gore ke Theledi wa gagwe, yo a mo hlologetšego ka tlhologelo ya go se laolege, godimo ga fao a mo swaretše ditaba tše dibotse tša go mo tsebiša gore o tlile go ba papago motho. A hemela godimo, a thwathwanya lebati gabotsana. Karabo ya hlokega le thelebišene ya kgaotša go raloka. A nagana gore mohlomongwe ga se a kwewa gabotse ka lebaka la go raloka ga thelebišene. A le bethabetha kutšwana gore le kwale. Ka gare lentšu la monna la araba: "Ao, Omphile moratiwa, lehono o boile gae ka pela. Bula ga se ka kgonya."
Ditaba tša Sekatane di ile tša bipela Thobile. A di dira sepipimpi, a šia go ba hlatse, a šia go leša rangwaneagwe mošomo ka go bololla ditaba tša mmušo. A re go di khora, a kwa a šia go ya mošomong ka le le latelago. Ka go tseba gore di fagolwa ke yena, a ipeta pelo a ya, ba hlwa ba dutše le badiredi ka moka, ba letile meago ya Sekatane le go re a goroge a tle a ba fe mašeleng a bona ba kgone go rekela bana ba bona mautswana le menatlana, ba lefe le dikoloto tša bona. Ba hlwele ba letile letšatši ka moka, letšatši la ba la tlompela bodibemg, naga ya aparelwa ke leswiswi la bošego. Se se rilego dulang sa ba sa re tlogang. Tšhaile ga se go senya ke go thabiša dibodu.
Badiredi ba ka lapeng la Sekatane ba be ba tsogile ba dira mediro ya bona ya letšatši. Mmagauta o ile a tsoga a ba thabela, a ba a lekola ntlo ya gagwe, a hwetša e hlwekile go se na sa go belaetša. Ee, e be e le ntlo ya gagwe ka gore ke MmaSekatane. O lebeletše ka ntle, a hwetša koloi yela ya go ba hloba boroko e se sa le gona. A boelela ka ntlong gore ba fihlole le mogatšagwe, ba kgone go ya dikgwebong tša bona go lekola maemo a tšona le go lefa badiredi ba tšona. Dijo di ile tša bewa ke moapei wa bona tafoleng, ba napa ba di theogela ka magalefela gore ba se šiwe ke nako. Lebati le ile la tulwa ke senatla sa motho, Sekatane le Mmagauta ba ba ba tshela ka letšhogo. Mmagauta a re go Sekatane: "Nka bula papa" Sekatane a araba a šetše a ferekane a re: "Aowaowa! Go tla bula nna. O tla mpotša gabotse motho yo gore o bolaelang lebati le la ka." A re go realo a hufuga setulong, a ya lebating, a le bula a sentše sefahlego. "Ke mokokoto wa naga efe wo le kokotago ka wona" Ntle le karabo maphodisa a mararo a tsena ka ntlong, a ema, a lebelela Sekatane. Ka go galefa a ba gerula, a leta gore ba tšwe ka taba. "Mna. Sekatane, re na le dipotšišwana tše re nyakago go go botšiša tšona." "Go lokile, a re yeng ka ofisaneng ya ka.?
Mmagauta o ile a ntšha senkgwa le maswi bjalo ka ge a kgopetšwe, a gatiša noga. Ge a sa ja di sa tsefe bjalo, Theledi a nanoga a re o ya go hlola ge e le gore Kwena o gona ka ntle. O rile go tšwa, Mmagauta le yena a nagana, a ya waeteropong ka phapošeng ya borobalelo. A bula bosele, a tsitsinkela a hwetša e tletše diaparo tša mosadi, dieta tša mebalabala, mangina, dipheta, ditlolo le diupalefetla.
"Oogo loki....go lokile." "Afa o sa boa gae moratiwa wa pelo ya ka Ga ke sa kgona, ke nagana ka wena bošego le mosegare. Ntlo ya gago e bodutung, matšobana a gago a a lla a bohlokong." Mmagauta a goga moya, a ba a o ntšha pele a fetola mantšu a makoto a Tselapedi a mo tshwetšego ka ona. "Afa o a nkwa selwana sa badimo Nkarabe hle mogatšaka." "Ke a go kwa Tselapedi. Mokgwa ke be ke nagana gore mohla o mpona o tla mpheleletša ka sethunya ka gore o tlogile mo Bloodriver o befetšwe kudu." "Tlogela tšeo, mma. Gape le wena o a tseba gore ga e na tšhiwana le gona pelo ke lešilo. O ntshwaretše" "Di fedile kgale. Wena etla gae o nkapeele dijo tša segoši. Ke goletšwa ke dipotsa tša Sefularo." "Ke tla botša mma gore o re ke boe gae." "Pele ke lebala, mpotše mo. Le kae leseana la rena Le gare le gola gabotse" "Le a gola." "Etla gae ke iphepele yena ka noši mogatšaka.?
Dikuranta le tšona ke barara ba bagolo. Ka gare ga tšona go bapatšwa mešomo ya mehutahuta. Ye mengwe mešomo go ngwalwa gore e nyaka makgarebe a mabotsana. Yo a ka lahlwago ke badimo a dumela mošomo wa mohuta woo, ke gona ge a wetše leganong la tau. Batho ba go kwalakwatša mešomo ya mohuta woo ba tšea bana ba batho, ba ba romela dinageng tša moše mo ba šomišwago mošomo wa bokgoša ka kgang. Meago ya dikgoparara e agilwe, e agetšwe mošomo wa kgwebo ye ya go hlagatša mebele ya bana ba batho. Banna ba bahumi ba ba ralalago le naga ge ba nyaka mathari, ba ya meagong yeo, ba phophola meraba ya bona, ba lefa beng ba meago ditšhelete tše di telele gomme ba ikgethela mathašana a mananana a ba a ratago, ba fiwa diphapoše tša malao, ba lala ba ithabiša, ba kgotsofatša dikganyogo tša bona. Ka letšatši beng ba meago ye ya go bitšwa 'brothel' ba buna tšhelete ye ntši kudukudu. Ke tšona dikgwebo tša matšatši a a bophelo bja go kitima ka la dirupu.
Bošego bjo bongwe sellathekeng sa Mmagauta se ile sa šikinyega, sa ruma ka go galagala. Ge a lebelela nomoro ya moletši wa sona a bona e le Tselapedi. A ruthwa ke letswalo, a se lebelela nakwana. Ka moragonyana a se tobeletša a bea tsebeng ntle le go bolela gore ke yena mang gomme lentšu la go kwala le tletše lethabo la Tselapedi la re: Na go bjang Gauta ya pelo ya ka, selwana sa go thoba moya ge ke tlaletšwe?
Ka letšatši le lengwe Monanye o ile a re a sa ferile seseka kgauswi le Mmagauta, a beile seatla legetleng la gagwe, Tselapedi a tsena ntle le go kokota. O tsene a šetše a swere sebolai go tloga go itaetša gore o tsene a tseba se se diregago ka gare ga ntlo ya gagwe. Ba rile go mmona ba ema ka potlako, ya ba seroba se lebišwa go mosadi. Ntle le go lebelela gore go hlaga eng, Monanye a tšwa ka lebelo a timelela. Tselapedi a rothotha Mmagauta ka tšhipi ya kepi go fihlela a mo kgobela fase a tsorotla madi. O rile go bona gore o idibetše, a tswalela lebati la ka pele a le kgonya, yena a tšwa ka la ka morago a tsena ka koloing a boela Selokwaneng a šutša pelo e tletše ka mafahleng.
Tselapedi o be a lala ka gaSefularo ka sewelo. O be a tšhiraka le lethari la gagwe ba eya dipaesekopong, difestibaleng, mapatlelong a dipapadi le meletlong ye mengwe ya boithabišo.
Omphile o ile a napa a hlanogetše Theledi. Ntlo ya rekišwa, Theledi a tlamega go yo dula foleteng. Tefo ya folete ge e hlakana le phepo ya bana ba Omphile tša mo hlohlora mašeleng. A gopola Mmagauta. A bona gore ge a ka dula le Mmagauta mo a šomago a ka kgona go efoga rente. A reka dilwanalwana tša go kgahla basadi a leba Bedfordview ka lapeng la Mna. William Cooper le mosadi wa gagwe Norma. A nagana gore basadi ba foraforega gabonolo ge ba fiwa dimpho.
Koša ya bafsa e ile ya ikgaša ka ntlong masogana le banenyana ba swere dirumula le dibolai. Mmagauta ge a bona tšeo a tseba gore bofelo bo fihlile. A lahlela lesea ka magetleng, a tshela legora. A bona go kueletše muši wo moso, a tseba gore kgwebo ya gagwe ke gona ge e fihlile mafelelong. A phuhlama fase a sa rate, a šipha ka megokgo. Ge a nagana tšhelete ya gagwe ye ntšintši ye a e tlogetšego ka ntlong, gwa re a gafe. Ge a itebelela a ikhwetša a swere lesea la gagwe fela, le matšhokgo a ditšhentšhi a a bego a a lahletše ka morabeng wa abarolo. Mogopolo wa gagwe wa šarakana. A elelwa mohla wola yena le Sekatane ba tšo boa Mauritius. A gopola dikoloi tša maphodisa tše di bego di pokapoka di nyaka Sekatane le dirasiti tša direkišwa tša gagwe dikgwebong. Lehono e be e le yena morwedi wa Phaka. Setšhaba se be se galefile se nyaka maitshwaro a bafsa a a bego a gogoba ka gare ga dišilafatšamegopolo tše a bego a ba rekišetša tšona gore a ikhumiše.
" Mmagauta! Mmagauta! " "Ke...ke wena mang o mpitšago " " Ga o ntsebe Ga o ntsebe na... " "A! Papa, o tšwa kae" "Ke tšwa Hoduopong bodulabahu...! " "O...o nyaka eng papa O a ntšhoša." " Ke re o nyaka eng ka mo ga Tselapedi Sepela gae ka ga rakgadiago. O nyaka go bona eng Bona madi. Lehuuu!!! " Bjalo ka ngwana wa segotlane, a goelela papagwe are o mo tlaišetšang. Tselapedi o ile a mo šidulla, a mo tsikitla ka sehlare, a mo kgothatsa gore a se iše pelo kgole, toro e tlišitšwe ke gore o be a sa gopola ka lehu la tatagwe?
Masa a ile a sa Sekatane a sa ile. Letšatši la hlaba la ba la sobela a se a goroga le molaetša wa sellathekeng a sa o romele. Mmagauta a dula ka letšhogo la ba la mo hlolela go gohlomela ga maikutlo. A se nyake go bolela le yo mongwe wa badiredi ka go tseba gore bafana ba Sekatane ba mo dišitše, ba ka tla ba mmoletša, a bontšhwa molomomoswana. O ile a thoma go tshwenyega ge letšatši la bobedi le lona le eya masobelong Sekatane a sa boe. A ipeta pelo a mo leletša, a botšiša gore o sa phetše gabotse na. Sekatane a mmotša gore ba sa le modirong ba tla boa ka letšatši le le latelago. Ngwanenyana a napa a thekga ditho a ipereka.
Polasa ya Selokwaneng e agelane le Musina. Gona moo go dula badiredi ba bantši ba polasa. Mong wa yona Tselapedi o be a dula le mosadi wa gagwe Sefularo le phejane ya bona Mokopu gona moo polaseng. O be a ruile kudu a bile a na le mašemo a magolo a dienywa, merogo le mabele. O be a na le kgoparara ya lebenkele mo badudi ka moka ba polasa ba bego ba reka gona. Ka go realo, o be a phela a eya Musina go reka direkišwa tša ka lebenkeleng. Sefularo o be a ehlwa gae, sa gagwe e le go apeela ba lapa le go hlokomela gore legae le hlwekile. Toropong o be a sa ke a lora go ya. Le tšohle tša boithabišo o be a sa di iše hlogong, a leboga fela ge monna wa gagwe a mo rekela diaparo a mo fepa le ka dijo. E be e le Moafrika ka botlalo.
"Rwala thoto ya gago o boele ga geno ka kgotso."
Mogala wa go tšwa go Tselapedi o ile wa se sa kgaotša go llela ka mogaleng wa Mmagauta. Mafelelong a ba a bea letšatši le a tlogo tla ka lona go rwala Mmagauta le morwetšana wa gagwe. Ka maetišo a bošego bjo bongwe Mmagauta a bea mmagwe fase a re: "Mma, ke feditše kgwedi ke na le lena, bjale ke gopotše go boela lapeng la ka." "Mmagauta ke go re o sa boela ka ga Tselapedi" "Ee, mma. Gape motho yola nna le yena ga se ra hlalana." "O a tseba o na le hlogothata ngwana tena Afa mantšu a papago ge a go laela o sa a gopola gabotse" "Gabotsebotse. O rile ke boele ka ga Rakgadi." "Bjale wena o reng O sa ngangabetše" "Nna nka se tsoge ke ile. Le gona papa o be a dio kwa bolwetši." "Afa o a tseba gore lentšu la mohu ga le tshelwe Gape o ka se lokelwe ke selo ke a go botša." "Nna le ka se ntšhošetše ka ditumelwana tše tša lena tša sekgale. Le gona le tsebe gore ke sepela le ngwanaka." "Ngwana yena o ka se tloge le yena le gatee. O ra gore nna ke tlilo šala le mang ka mo lapeng" "Le nna ke ilo hloka yo ke mo romago. Le gona ngwana yo o ya go tsena sekolo ka toropong le makgowa.?
Lufuno le Sefularo ba be ba dutše ka phapošeng ya bodulelo ya Lufhuno ba botšana dithopa tša bona. Ba rile ba sa hlamula Monanye a tsena ka lebelo, a ba botša gore Tselapedi o fihlile, o bile o rothotha lethari la gagwe ka kepi. Sefularo le Lufuno ba phaphathana magetla ba sega gomme Sefularo a ntšha mmoto wa dipampiritšhelete a o phara ka seatleng sa Lufuno. Lufuno a bala tše di bopago sekete a di phara ka seatleng sa Monanye. Monanye a lebelela tšhelete, a nywanywa, a e katela ka morabeng, a wela tsela.
Ditaba di badilwe Tholana le Theledi ba theeleditše. Di rile go fela gwa latela molaetša wa 'Thušang'. Mogoeledi o ile a o gaša ka tsela ye: "Thušang magagešo! Go nyakega meloko ya lekgarebe le le šomago ka lapeng la Mna. le Mdi. Cooper atereseng ye e latelago: 4 Allen Road, Bedfordview. Lekgarebe le le hweditšwe le gobaditšwe ka thipa ka phapošeng ya lona gomme le rwaletšwe bookelong bja poraebete mo le bakwago le badimo. Thušang hle magagešo. Pego e tla ka Mna. William Cooper wa aterese ye e boletšwego." Tholana o ile a tshela ka letšhogo le legolo eupša Theledi a se šikinyege.
Difofane ba be ba di namela e le ge ba etela Kapa le Natala. Sefularo a di khora. A tšea sephetho sa go itefeletša. A laela Mokopu gore o sa ya go bona mogwera wa gagwe toropong ya Makhado o tla boa le šetše le diketše. A tšea tsela e šele a ya go nkadingala. A mo hlanolela mafahla, a bolela le magala a a a gatišitšwego ke lethari la go ithata. Ngaka ya mo kwešiša, ya mo phuthelela lerojana gore le mmušetše monna wa gagwe ka gae. Go tloga ngakeng Sefularo a leba lebenkeleng la Tselapedi. A hwetša Mmagauta a tsene fase a rekišetša batho. Ntle le go dumediša a lebantšha Mmagauta a re: "Wena ngwana Phaka, Tselapedi o kae" "Ga a gona o ile Polokwane go reka tše dingwe tša kgwebo. Le be le na le polelo le yena" "Ke na le polelo nago. Mokgwa ke be ke nyaka ge nkabe a le gona a kwe se ke tlogo se bolela, a se ke a anegelwa." "Go lokile bolelang ke tla kwa." "Afa o tseba gabotse gore motse le dithoto tša Tselapedi ka moka ke tša ka" "Ee, ke a tseba." "Go lokile, ngwanenyana. Ka letšatši le lengwe o tla itshola o eme kgole kudu le lapa le. O tla lemoga gore ga se wa nyalwa. Go itaetša bageno ba tseba bohwirihwiri bja gago ka gore ba ganne dikgomo tša Tselapedi." "Nna o ntlogele, o se ntlhabele mašata mokgekolo." "O a rereša ke mokgekolo ka go re Tselapedi ke mokgalabje. Ga ke tsebe gore bagwera ba gago ba be ba ile kae ge o šala o inyalantšha le mokgalabje wa hlogo ye tšhweu." Mmagauta o ile a mo hlokomologa a iša pele ka mošomo wa gagwe. Ka pelo a re: "Le ge o ka nthoga bjang le bjang, nka se tloge. Nna ke tletše go buna tšhelete mo.?
Sekatane e be e le phulabošego. O be a goroga ge kgogo ya mathomo e lla, ka boiri ya pele le ya bobedi mesong. Ge a feditše go lekola ditšhelete o be a robala ka phapošeng ye seifi e dulago ka go yona. Ke moka Mmagauta o tla lala a kolotane a le tee tše nkego ga a na monna. Le ge a be a ka duma go mo latelela ka moo phapošeng ya matlotlo, o be a ka se kgone ka go re o be a boditšwe tsebjanarwee! Gore phapoše yeo ga e tsenwe ke motho ge e se yena mong wa yona, Sekatane ka nama. Mmagauta o ile a ikwa a tlaetše, a sa tsebe gore o ya pele goba o ya morago.
Mmagauta o rile go kokotletša mašeleng, a phutha dinkatana, a lahlela morwediagwe ka magetleng a leba boemasetimela bja Buyskop. Ge tšhutšhumakgale ya go leba Leboa e ema, a iphošetša ka gare. O etile a reka thekethe se le gare se tšhutšutha ka yena setimela sa dirokolo, se lebile Leboa la kgomo le motho. Ge se etla Mokopane dikgopolo tša gagwe tša thoma go thulana ka ge le yena a sa hwe matwa.
Ka ga Phafana ba letše ba nyaka. Puledi o rile kgane mosadi o tla boa, o tla boa eupša a se boe. Phaka le Ntlatlana le bona ba tsebišwa eupša ka ge bošego bo sa rone nta, ba robala ba re di tla bonwa mola go sele. Ka madimadima Mmagauta a ya ka bogadi, a putuka dikokoko a ya nokeng. Ge a boa ke ge batswadi ba gagwe ba šetše ba gorogile. Ge a rola kokoko gwa swarwa kgoro ya tsheko ka lapeng. Ngwanenyana a ba botša sa go metšwa ke kgogo, a re ge ba kgona ba mmolaye. Phaka a mo koronya ka patla hlogo ye, ngwanenyana a retela a re a mo feleletše. Ntlatlana o ile a hlanogela Phaka le Phafana a re a ba lokolle ngwana a ikgethele yo a ratwago ke yena, ba se ke ba mmolaya. Pele a feleletša ngongorego ya gagwe, Phaka a mo tsena ganong. "Ntlatlana, o noga ya mokopa. Kganthe ke wena o hlohleletšago yo Mmagauta gore a gane Puledi" O rile go realo a emelela a kgaphaganya matsogo a ngadile. Poledišano ya fihla mafelelong, mongwe le mongwe a ya mo a yago, go se kwano ye e fihleletšwego?
Mmagauta o ile a hlatswega, botse bja gagwe bja tšwela nyanyeng. A tšea diswantšho a di romela Tholana gore a mmone ka mokgwa wo Gauteng go mo hlatswitšego ka wona. O be a fela a mo leletša mogala mosegare ge makgowa a sa ile mošomong. Theledi le yena a fela a etla go bona letšobana la gagwe a le fokatša ka lerato. Ge e le Labone a eya le yena ka gare ga toropo, a mo laetša le mabenkele a magolo a go swara diaparo tša maemo a godimo. Ka yona tsela ye, Mmagauta a ikwa a tsene Kanana. Go leletša goba go ngwalela bagabo a ipetha sehuba gore a ka se tsoge a dirile. Batswadi ba gagwe ba bea mokganya phatleng ba ba ba o tloša.
"Mma, yo ngwana re mmoloka gonabjale." "O reng Mmagauta" "Ke re re mmoloka re le babedi gona ka mo gae. Ke tla tšea peke le garafo ka epa lebitla." "O a hlola sehlola tena. O reng o sa mmoloka mo o tšwago go mmolaela gona Ka mo ga ka ga go na lebitla le le tlogo epša beng ba motse wo ba sa tsebe gore motho o hwile. Thato ya gago e phethegile, dula fase o tsoge o botša batho gore ngwana yo o llwe ke eng.?
"O rutile bana ba rena go gweba ka mebele."
Kgwebo ya Mmagauta ye a e filego leina la Phaka Bar Lounge e ile ya gola ka lebelo la mmutla. E be e tla se gole bjang le lena le tseba gore bjala bo rekwa go feta borotho O ile a oketša direkišwa ka kgwebong. A tseba gore ge sešebo sa bogobe e le nama, sešebo sa bjala ke motšoko, sešebo sa setagwa ke malao. Motho ge a khoše thobo, o phetha ka go robala. Mmagauta a reka mepete ye mentši a e bea ka diphapošeng tšela a di agilego. Yo a kwago a khoše kudu o be a fiwa phapoše gomme a lefa R100 bošego bjo tee. Ge a eja bogobe le nama ya mmešwa o be a lefa R125. Ke mang a ka hlwago a sa ya gae mola ga Mmagauta go sa hlokwe sa go nwa, go robala le go lalela?
Lehu le a bitša, le fološitše tšhwene thabeng ya tsena tšhemong ya lekgowa, kolo ya romela bohunamatolo. Theledi ge a le boletelong bja ngaka, baoki le baamogedi ba be ba fela ba mo utswa ka mahlo a kgonono. Ba loma ngaka tsebe. Ba leta ge a etla go ngwadiša maina a gagwe. Ba mo kgopela pasa. A e ntšha, ba mo ngwalela karata, ba ba ba dira khophi ya pasa ya gagwe. Ge a tsena ka ngakeng ke ge dimpša tša mmušo di šetše di ngamolotše diaka, di letile go ngamela yena. Le kgang e be e se gona ka ge sehuba se be se mo ngenne ditho.
Batho ge ba dula mmogo ba thoma go tsebana mekgwa le mafokodi. Mmagauta o ile a topa Sekatane nta thekeng. O be a mo pharelela ka dimpho tša mehutahuta bjalo ka diaparo, ditlolo tša theko ya godimo, mangina, dipheta, dišupanako le tše dingwe tša boithabišo eupša tšhelete yona aowa! Le mafelelo a kgwedi o be a sa mo fe moputso, a re dikgwebo ka moka ke tša bona le gona ga ba hloke selo. Ngwanenyana wa Bloodriver a thoma go ba le sekgopi.
Kua Nelspruit dithoto tša Sekatane di ile tša rekišwa ka moka le dintlo tša gagwe. Yena o ile a ahlolelwa bophelo ka moka kgolegong. Diakhaonthe tša gagwe tša dipanka ka moka tša tswalelwa. Mmagauta le yena o ile a botšwa gore Credit Card ga e sa na tšhelete, ya ba go koma ga leemaema la go reka diphahla tša theko ya godimo ga Mmagauta. A swanelwa ke go holofela mogolo wa gagwe wa kgwedi le go itlwaetša go seketša.
Mmagauta le Sekatane ba ile ba tloga mmogo ba nametše koloi ya go tšea gabotse. Tseleng magang ya ba a magolo. Mmagauta a ikwa le yena e le wa maemo ka ge a sepela le ba maemo. Ba thomile ka go gorogela lefelong la mabenkele la Sonpark, a bontšha Mmagauta dikgwebo tša gagwe. Tšona e be e le karatšhe, leselaga, lebenkele la go rekiša ditlabakelo tša go aga le la dijo. Ge a tsena ka moo dikgwebong go be go tloga go laetša gore ke tša gagwe ka gore badiredi ka moka ba be ba tšhutšhutha ge ba mmona a tsena. Mahlo a bona ka moka a be a ganeletše go Mmagauta. O be a sa kwešiše gore ba nagana eng ka yena ge ba mmona a sepela le mong wa bona. Sekatane yena ka noši o be a gata ka mošito, a kuketše magetla a diphaphathi godimo a itaetša gore ga a ikgalale. Ba rile go lekola dikgwebo ba leba koloing. Ya roropa ka bona e phatša ka maleng a Nelspruit e lebile mo go agilego dikhorane, lefelong la go bitšwa Stone Edge. A tomola mahlo tsoro ya go tšwa Bloodriver ge e bona dintlo tša mabonwa tše nkego ga se tša agwa ke bana ba mala a basadi. Ya Sekatane koloi ya tsena ka lesoro la go ipula le itswalela, ya ema pele ga ntlobadingwana ya go agwa ka ditena tša go gadima le marulelo a dithaele tša go nyedima, ya mafasetere a dikgokolo le menopo le a khutlotharo. Ba fologa, a eta a gedigetša bokwala ba tsena ka legodingwaneng leo.
Mmagauta a ba a tsenwa ke maseme a gore e se be Theledi o hlagetšwe ke bothata. Pelo ya gagwe ya thoma go hloka khutšo. A thoma go ipona e le mohlologadi e sa le ngwana. Sa go mo kweša bohloko kudu ya ba ge a nagana gore Theledi a ka ba a bolailwe gomme a hwile pele a ka bona leitšibolo la bona le a bego a šetše a tshetšwe ke dikgwedi tše pedi. A re go gopola seo, a lala a lla sello se segolo.
Mmagauta o ile a fetša matšatši a šutelelwa ka bagwereng ba gagwe ba a bego a šoma le bona holeseleng. Mafelelong a hwetša phapoše ya go rentišwa a dula gona moo. Kholofelo ya go re o tla ba a kgona go ithekela ntlo o be a na le yona ka gore o be a gola tšhelete ya go hlalefa. Mphiri o ile wa kgatlana a ba a tlwaela madulo a gagwe a mafsa.
Mmagauta ge a tsena Bloodriver leswiswi le be le šetše le swere. Ge a tsena ka ntlong yabo o hweditše Ntlatlana le Phafana ba dutše le molwetši. Ge a dumediša, Phaka a kwa lentšu la gagwe, a tsoga ka noši, a dula ka marago, a bolela ka bofokodi a re: "Ke re Mmagauta o kae" Mmagauta a re: "Ke nna yo papa. Ke tlile go go bona." "Ngwanaka, bea seatla sa gago mo legetleng la ka." Mmagauta a bea seatla a šetše a lla a re: "Ke se beile papa." Phaka a napa a re: "Mmagauta, na o tla gola neng ka gore o eta o hlotletša malapa a banna ba naga ye ka moka" "Le ra bjang papa" "Akere o re o nyaka boiketlo O ikgethela banna ba bakaone O ntheeletše gabotse. Tseba gore mepipi ka moka e a na. Nna ke be ke go kgethetše lapa la rakgadiago gomme o le nyaditše wa re o tla ikgethela bogadi. Ke re o tla hlaka wa ba wa boa mo." "Papa, le reng le ntlholeletša madimabe" Phaka a thoma go felelwa ke maatla a re: "Boela go rakgadiago." A re go realo a buša moya la mafelelo a kgaoga. Gwa tsoga sello se segolo ka gare ga ntlo?
"Ithalokele ngwanaka re yo bona koko Ntlatlana. Ga ke tsebe gore ke yo tsena kae ke otile ke le bjalo. Batho ba tla reng ge ba bona 'Golden Girl' a bethilwe ke lefase bjalo Hei, go kaone motho a fihle gae e le bošego. Gape mošomo wa polasa o mpolaile. Diatla le dinao ke makgwakgwa fela. Ke no leboga ge batho ba Modimolle ba se ba mpolaya. Ge ke bonwe ke bešo go lokile. Ke dio lahla ngwana yo ka tšwa ka difate. Ke tla re mola mathata a ka a rarollogile ke phadima, ka tla gae e le mosegare ka bona ngwanaka.?
Masa ga a na swele, swele e na le dikgogo. Le ge motho a ka kwa bohloko bjang goba bjang, matšatši ge a dutše a hlaba a eya pele bohloko bo a okobala motho a ba a bo amogela. Pelo ya Mmagauta le yona e ile ya okobala a hloboga ngwana wa gagwe. Ba rile mola ba bona gore o bušitše pelo, Ntlatlana le Phafana ba ithera gore ba swanetše go boledišana gore ba kwe diganong tša gagwe mabapi le taelo ya papagwe ge a tloga lefaseng. Ba rile go kota merišana ka morago ga kgwedi ge ngwana a bolokilwe, ba mo kgakganetša ka ntlong a sa tšo hlapa mmele ba napa ba mmea fase. Phafana a re: "Wena Mmagauta, o re bana ba llwe ke eng Ke ra Dimakatšo le leumo lela o bego o le rwele." "Leumo le phumilwe ke maswi a pudi a ke filwego ke Sefularo, mosadi yo mogolo wa Tselapedi. Dimakatšo ke hweditše a hlokagetše ge ke etšwa mošomong. Go itaetša a jele se sengwe ka go re mpa ya gagwe e be e rurugile e bile e phadima." "A! A! A! A mosadi wa pelompe baetena!" Phafana a kgotsa. Ntlatlana ka pelobohloko a re: "Akere o a e bona kgang ya gago O tšere ngwana ka kgang re go ganetša yena. Lehono o boile le nku e builwe. Botse bo kae gona moo" "Mma, ke a le rapela, le se ke la nkgopotša ditaba tšeo." O rile go realo Mmagauta a thibelana ka sello?
Mmagauta o ile a namela thekisi, a ikhwetša a le ka toropong ya Musina. A ipata le lethašana le a bego a nametše le lona thekisi, a kgopela marobalo go lona. Ka nnete ngwanenyana wa Motswetla, yoo a bitšwago ka leina la Lufuno a lala le Mmagauta ka ga gagwe lekeišeneng la Ntšwelemotse. Lufuno o be a se a nyalwa eupša a šoma ka mmušong ka kgorong ya tša Boeti e le moamogedi wa megala le go romela melaetša go baeti ba ba nyakago go etela tikologo ya Vhembe. Mmagauta a napa a kgahlwa ke seo. A dula Lufuno thekeng gore a be a mo hweletše mošomo. Ka ge seriti sa tlhago a be a se filwe morwedi wa Phaka, Lufuno a mo kwa diswikiri a se nyake go kgaogana naye. Ka nnete a mo nyakiša mošomo ka toropong ya Musina. O ile a mo hweletša wona ka holeseleng ya go khora. Mmagauta a napa a soba fase ka dinala, a re ke bolaile.
Mmagauta o ile a thoma go fokola mmeleng. A se sa kgona go ya mošomong ka ge a be a tshwenywa ke lediitšane le lehlatšo. A thoma gape go nkgelwa ke makhura a koloi. Ge koloi e feta kgauswi le yena o be a hlatša la go šiiša. Go ya setofong go apea le gona gwa mo šita ka ge phišo e be e mo dikološa le monkgo wa dijo tše dingwe o mo šišimiša. A hloka yo a ka mmotšago ka go re Tselapedi o be a se sa le bea Ntšwelemotse. E sa le mohlang wola a go nwa mageu a Sefularo, a napa a hunyeletše ka ga gagwe a sa nyake le go mo katoga. Ge a gopola Mmagauta o be a šišimišega. Ge Mmagauta a mo leleditše mogala gore a tle a mmone o a lwala, lentšu la gagwe le be le mo selekiša gomme a tima mogala pele ba fetša go bolela. Mmagauta a ba tlalelong ye kgolo. A totoba ka dinao a ya ngakeng ya kgauswi. Morago ga go mo hlahloba ngaka ya mo utollela gore o imile, o lwatšwa ke mpa.
"Tselapedi, o thomile neng go hlapa ka disepe le ditlolo tše nna ke sa di tsebego Ke go re o na le lethari monna tena" Tselapedi a mo getsola, a nywanywa, a se mo arabe, a hlapa sekgomana a fela a itebelela ka seiponeng. Mosadi a befelwa, a bethiša lebati a tšwela ntle?
Puledi o ile a retela, a gana go hlapa. O be o ka ba wa nagana gore o loilwe. Mmagauta o ile a leka go mo tšhelela meetse gore a hlape, a pala. Ngwanenyana a ngota molongwana wa gagwe a ja marapo a hlogo. A phula tsela ka gabo Tholana gore a tloše bodutu bja nama le bja moya. O be a thomile go ota ge a bona ka mo batswadi ba gagwe ba mmešitšego ka gona. Legae la boPuledi go yena e be e le kgolego. Seyalemoya se be se se gona. Thelebišene yona ga re sa bolela. Kuranta yona o be a tla e tšea kae ka gore Puledi o be a sa šome Dikgomo o be a gana go rekiša le ge e ka ba e tee, a re ga a nyake go senya lefa la papagwe. Sešebo e be e le morogo le maswi ka mehla. Nama e be e lewa mohla Phafana a e dumile, a hlabile kgogo le mohla a etšwa mphiwafeleng a rekile kgogo ya lepostola ye tšhweu. Ka gae Mmagauta o be a šia go boaboa ka gore Phaka o be a galaka bjalo ka sekgopha?
Bjale nonyana e be e wetše masobelong go Sefularo. Mageu a ile a dira modiro wa ona. Tselapedi o be a a theogela a sa fihla. Mosegare ge a lle matena a fološetša ka ona. O be a re ge a bona Sefularo a kwe mare a tsaroga ka ganong a šetše a duma mageu. A thoma go hlaetša dinao Ntšwelemotse, mašego a mantši a lala le Sefularo. Sefularo ge a bona dipoelo tša kgwaletšo ya gagwe a thakgala. A tšhela Mmagauta phori mahlong ka go fela a gapeletša Tselapedi go yo lala lekheišeneng. Ka mehla ge Tselapedi a eya go lala Ntšwelemotse o be a rwešwa maswi gore a ye a fe Mmagauta le morwetšana wa gagwe. Ya napa ya ba setlwaedi gore ka ga Mmagauta go se hlokege maswi a lebese a pudi. Ngwana le yena a a rata kudu, a ba a tlwaela le mmamogolo wa gagwe.
"What is it What happened Norma" "Our nanny is dead, William." "Dead Who killed her?
Mmagauta o thomile a sa tshepe moeng yo eupša mafelelong a rata go kwa melaetša ya go tšwa badimong. Moeng o ile a re leina la gagwe ke Monanye. Se se ilego sa dira gore Mmagauta a theeletše monna yo ke ge a ekwa a bolela leina la gagwe le ba gabo ka moka. O ile a mmotša ditaba tša ka gabo go fihla le ka lehu la papagwe. Morwedi wa Phaka a dula fase a nyaka go kwa melaetša ya go tšwa badimong. Moeng a bolela le Mmagauta a re: "Dula fase o fere seseka gore ke kgone go fološa tše di tšwago go badimo ba geno, mosadi." Le ge mmele wa Mmagauta o be o sa fokola, o ile a fera seseka ka bothata gomme a bula ditsebe. Morongwa wa badimo le yena a fera seseka kgauswi le Mmagauta, a bea seatla sa gagwe legetleng la gagwe, a mo lebelela ka mahlong, a fološa ditaba.
Bošego Mmagauta o ile a phafoga. A ba le sebete a phophola mmele wa ngwana, ge a phophola a hwetša mpa e raramogile e le bothata go itaetša e bipetšwe. Ge a phaya a hwetša e re phadiphadi! A gadigetša gohle, setulong a tanywa ke lengwalo. A lebelela mongwalo a se o tsebe. A bethwa ke letswalo a le lahlela fase a re tuu! Kgaba ya go nyaka go tseba se se llego ngwana wa gagwe ya mmetha, lehutšo la re ditaba di tla tšwa ka lengwalong. A le bula a thothomela, pelo e hwile bogatšu, la bulega la se thuthupe. Ditaba tša lona tša romela maikutlo a gagwe lefaufaung. Molaetša o ile wa mo fa karabo. Karabo ya gona e be e le lešepa la bošego leo ba go le lemoga ba rego ga le na mong. Lengwalo le be le re: "Setopo sa Dimakatšo se seo sepela o ye go se boloka. Ge o feditše go se boloka go latela sa gago, seo se tlogo hloka wa go se boloka." Mmagauta o rile go bala lengwalo a se sa senya nako. A se nyake gore a bonwe ke motho gore o hlagetšwe ke bothata. A phatša mebila gare ga bošego a ya go nyaka motho yo a kago mo tšwela thušo gore setopo sa ngwana se se hlabelwe ke letšatši ka ntlong.
Moswana o hlabile seema a re: "Go thaba ga ngwana go tla le go lla." Sekatane le Mmagauta ba be ba ipshina ka go raloka bjalo ka bana ge ba be ba etetše Mauritius, bjale ba boile gae, go goroga ga bona go tlile le go nyama. Mmagauta o ile a tsena ka phapošeng ya malao, ka mahlatse a bona dinotlelo tša koloi ye ba letšego ba goroga ka yona di beilwe godimo ga sepilikase di bapane le Credit Card ya Sekatane. Credit Card ya mo kgaroša. A e topa, a e tsenya ka matsweleng. Sa bobedi a fišegelwa go bona dikgwebo tše a kwelego Sekatane a re di tswaletšwe. O ile a hlasola dinotlelo a kitimela ka karatšheng, a dumiša koloi, lebati la bulega ya tšwa, gwa bulega keiti gomme a e ubula pelo e tulatula, a tsena mmileng wo mogolo a leba Sonpark. Ge a fihla a hwetša go se na motho. A emiša koloi karatšheng a fologa. A gedigetša gohle, a hloka le yo a ka mmotšago gore go direga eng. Bafeti ba tsela ke bona ba bego ba mmogetše, ba boga le segatšatša sa koloi se a bego a ithekgile ka sona.
Theledi o ile a gomiša dinao go Mmagauta. Morwedi wa Phaka a re kgane o tla tla, a se tle.
Mmagauta o ile a fata a se boe fela, a boa a khupere. "Wena Lufuno, nke o mphe maele mogwera. Ke re motho o nteletša lekokoko ka mehla." "Hai! Gape le wena o bolela Sepedi sa maemo a godimo. Lekokoko ke eng wena?
Sekatane e be e le motho wa leemaema. O be a phela nageng, ge Mmagauta a botšiša gore o ya kae o be a re o phetha tša kgwebo. Ge a mo kgopela gore a fele a etšwa le yena a mmotše gore ba ka se tlogele dikgwebo di le tee, yo mongwe o swanetše go šala a hlokometše badiredi dikgwebong le ka gae. Le ge a be a fetša matšatši a ile maeto, Sekatane o be a re go goroga a thome ka go lekola dipuku tša ditšhelete ka tlhokomelo ye kgolo. Ge a di lekotše o be a nyaka tšhelete ka moka go fihla le ka sente ya mafelelo. Ge e ka hlaela o be a galefa bjalo ka tau. Mmagauta a thoma go ja pelo ka gore se yena a bego a se phegeletše e be e le tšhelete. Ge a be a hloka le ya go ithekela se se ratwago ke pelo ya gagwe o be a bona mahumo a Sekatane a a bego a mo dikologile e se selo. A lemoga gore le ge Sekatane a re mahumo ke a bona e be e no ba gona go mo nyantšha monwana ka gore ba be ba se ba nyalana. A napa a gohlomela mogopolo.
Mosegare wo mongwe leru le ile la aparela kgwebo ya Mmagauta.
Ka letšatši le lengwe Theledi a lahlwa ke lenao a etela Seshego. Ka mahlajana a roma Tholana gore a ye go mmiletša Mmagauta.
Tholana le Kwena ba be ba sa tsebe ka kgobalo ya Mmagauta. Theledi le yena ba be ba se sa mmona. Le ge ba ile gae ba be ba sa tsebe gore ba ka botša ba ga Phaka eng le ge ba ka tšhoga ba ba bone. Mmagauta o feditše dibeke tše pedi a idibetše. Makgowa a gagwe a lemoga gore ge a ka hlokagala ba tlile go palelwa ke go hwetša ba gabo. Ba napa ba tlelwa ke kgopolo ya go ya seyalemoyeng lananeong la Thušang. Ba fihla ba ngwadiša maina a Mmagauta gore yo a mo tsebago goba a tseba ba gabo a tle go bona ba mo fe tshedimošo.
"O pšhatlile malapa a mantši."
Ngwana wa Mmagauta o be a tsoga e sa le gosasa a nyaka dijo. Ka letšatši le lengwe Ntlatlana le Phaka ba ile ba phafošwa ke ge ngwana a lla. Ba se mo šetše ba re mmagwe o tla mo kwa a mo fa dijo. A lla a sa kgaotše go fihlela Ntlatlana a tsoga. A goelela Mmagauta eupša a hloka karabo. A ya ka ntlong ya Mmagauta a hwetša go phuthilwe ka bothakga, godimo ga tafola go dutše lengwalo. O ile a ya ka moraleng a lokišetša ngwana dijo. Phaka a re go bala lengwalo a hlakahlakana. A hubaka a eya ka moraleng go Ntlatlana a fihla a mo hlatšetša tša go galaka a re: "Mogatšaka, gape tša rena e no dula e le dipotsa." "O ra dipotsa tša eng tatagwe" "O ile, Mmagauta. Lengwalo šele." "O ile kae Lengwalo le re o ile kae" "O re re hlokomele ngwana, o sa ile go lokiša tša bophelo bja gagwe le ngwana wa gagwe." "O ra nna tšhiwana ya kgopa! Ke gona ge a ile." Ya napa ya ba ge Mmagauta a tlogile gape. Ntlatlana le Phaka ba šala ba swere diledu, ba tekumiša dihlogo?
Mosadi le ge a se na monna o no fela a eba le kganyogo ya go ba le ngwana. Taba ya go tlaba ke gore le ba ba sa nyakego go nyalwa ba nyaka go ba le bana. Ga go tsebje gore ba tla bopa bana bao ka eng ka gore ngwana ke seenywa sa lenyalo magareng ga monna le mosadi. Mmagauta le yena ge a dutše a eya godimo le fase bjalo o be a duma go ba le ngwana. Lenyalo lona o be a ikanne gore ga a sa nyaka go itsenya mathateng ka lona. Bjale ge a hloka boroko ka go nyaka lesea bjalo o tla bona a dirile eng?
Tholana, mogwera wa Mmagauta , o be a dula Seshego Zone 3. Tša Puledi tša re go bipela morwedi'a Phaka, a tshela noka a ya go di tlantla le Tholana. Le ge go le bjalo Phaka o ile a itaetša gore ke yena hlogo ya lapa, a dula Mmagauta molaleng go fihlela a eya bogadi. Magadi a tšwa, mokgoši wa hlabja, ngwetši ya goroga, motse ka moka wa tseba wa ba wa bona gore mmasebotsana wa Bloodriver ke mosadi wa Puledi. Puledi e be e le motho mang Lesogana la mokgalabje ka tebelelo ya mahlo. Mmeleng seaparo sa ka mehla e le obarolo ya matalanyane ya go phadima makhura a tšhila ya mmele. Meriri e le mahlahlakgoma a masehla, meno e re lee o lle mothobe wa la go bola, dinao e le dinkhwakhwarara tša manga a go fakela lefakorong mola mmele e le kgwakgwaritsi ya matlalo a go hlatlagana a notha ya tšhila. Ge a feta kgauswi le wena o hlabja ke monkgo wa go tsena pelong wa go tšwa ka lehwafeng. Sekolong o be a gomile ka kreiti ya bobedi. Sa gagwe e be e le go diša dikgomo tše papagwe a mo tlogeletšego tšona ge a eya badimong. Ka mehla ge a tsoga o ya šakeng go gama, ge a gamile o bulela leruo a leba madišong. Go boa madišong ke go ja le go ya malaong. Ge e le nako ya go hlapa Puledi o be a se nayo goba wona mogopolo wa go dira bjalo. Ge go bapetšwa Puledi le Mmagauta e be e tloga e le thulano ye šoro, e le leswiswi le seetša, e le boloko le bogobe?
Pelo ge e baba, mong wa yona ga a robale. Mmagauta o ile a široga Gauteng gore a lote bophelo bja gagwe. A gabelela torotswana ya thokwana, ye e sa tlankelwego ke batho ba bantši. Ke ka lebaka leo mogopolo wa gagwe o rilego ge a hlaphogelwa, a ikhwetša a kwatlakwatla setišing sa setimela toropong ya Nelspruit, go la Mpumalanga. A dula dipankeng mo banamedi ba letago setimela gona. A phura marapo a hlogo. A ipotšiša gore ge a emelela moo pankeng o ya kae, ga mang. A gopola ga motswala wa gagwe Komikana. E sa le a ekwa gore ke morutiši sekolong sa Central High. Gore sekolo seo se motsaneng ofe o be a sa tsebe. A no ipeta pelo ka la mogologolo le le rego: "monamolomo o na le malomeagwe." A tlaletšwa ke gore batho ba a bego a dutše nabo moo boletasetimela ba be ba bolela Seswati le Setšhakane. A se tsebe gore tsela o ya go e botšiša bjang e le Mopedi yo motalatala.
Morwedi wa Mmagauta o rile go fologa koloi ya go ba iša le go ba buša sekolong a kgonyolla phapoše ya bona a tsena. Ge a se no apola diaparo tša sekolo, moeng wa mosadi a tsena ka phapošeng a botšiša gore Mmagauta o kae. Moeng a fa ngwana lengwalo le tšhokolete. Ngwana a bolela gore o sa ile mošomong. Ngwana a bea lengwalo godimo ga setulo a tšwela ka ntle a ya go raloka a bile a ipshina ka tšhokolete. O be a ipshina ka yona ka gore o be a e filwe ke motho yo a bego a mo tseba gabotse le mmagwe a mo tseba gabotse, gape e bile e se mathomo a etla ka gabo. O ralokile le bana ba bangwe, a kwa a swerwe ke mogau. A kitimela ka phapošeng go yo nwa meetse. O rile go nwa meetse a kwa a kganyoga go robala, a napa a itahlela mpeteng a katwa ke boroko bja poo.
Omphile o ile a ima, a ba le ngwana. Ka lebaka la mošomo a iša ngwana Mamelodi gore mmagwe a mo hlokomelele yena. Tsholofelo o ile a hlokomela setlogolo ntle le mathata. Ka ge le yena e be e le senwi sa bjala, o be a re ge setlogolo se lla a se gamodiše thobo ya khathone, se re go khora se tagwe, se nape se ye le boroko. Thobo ya fetoga letswele la go lela ngwana. Go se gwa ya kgole, Omphile a ima gape, a belega yo mongwe ngwana, le yena a mo iša gagabo Mamelodi gore mmagwe a mo godišetše yena. Ka morwalo wa bana ba babedi, Tsholofelo a palelwa ke go sepetša kgwebo ya dinotagi, a hlokomela bana ba gagwe. Omphile a tlamega go fepa mmagwe le bana ba gagwe ka tšhelete ye ba bego ba e šomela Gauteng. Kgwedi ka kgwedi Omphile o be a eya gae a išetša bana dijo. Papagobana o be a tlamegile go rekela bana dijo a rata, a sa rate. Omphile o be a re haa! A galaka bjalo ka seokelela. Sa bobedi ke gore ka nnete e be e le sona. O be a sa tšwafe go swara monna ka digempe ge a be a galefile. Monna wa gagwe o be a mo šia bjalo ka tau, ka fao a phela ka go mo rapeletša. Kgwedi ye nngwe le gona Omphile o ile a ya gae go išetša bana dijo, monna a šala a iketlile, a ipuša ka ntlong ka ge tšhobolo e sa ile.
Lamorena ge le hlaba ke ge Mmagauta a šetše a lokile, a apere tša go bogega le ngwana a mo hlamile gabotse. Polelo o be a se nayo ge e se go kibakiba a tšea se a bea mo, a tšea sela a tšhela mola. Ga se a ka a itshwenya le ka go apeela mmagwe difihlolo. Mokgekolwana wa batho o ile a tšea molatša wa maabane le dithotse a dula lapeng a ja a ikhomoletše. A tlatša mahlo ka lapeng la gagwe, a getsola dintlo tša gagwe, a tseba gore ke tšona e tlilego go ba bagwera ba gagwe ge Mmagauta le morwedi wa gagwe ba tlogile. A phura dithotse tša lehlwa ka boiketlo, mogopolo a o romela badimong mo monna wa gagwe a ilego gona, a phara badimo ka molato wa go re ba be ba reng ba mo tlogela ge ba tšea molekani wa gagwe. O tlilo šala a tlošwa ke mang bodutu ka gore potsa ye ba mo filego yona e mo tlogela a nnoši Ge a gopola Phaka, megokgo ya tlala ka mahlong, a e phumola ka moselana wa tuku ya hlogo. Koloi ye kgolo ya maoto a dintotoma ya ema seferong, a e lebelela ka mahlo a go seka megokgo. Pele mootledi wa yona a fologa, ke ge Mmagauta a šetše a fihlile go yona a gogoiša sutukheisi sa nkukununu, a kgokgoetša ngwana wa gagwe. Ntle le go laela mmagwe ba ile ba namela, Tselapedi le yena a hloka le go tsena ka lapeng a lotšha ba bogweng le go ba botšiša gore ba šetše bjang morago ga poloko. Nako ya go dira bjalo o be a tla e tšea kae lethari le be le šetše le mo pholophotha le mo tlema le dithai gabotse Ba rile go sekamollana dithai bjalo, ba ipofa ka mapantana, lebotla leo la go hlagatša naga ka lebelo, la napa la gotla, la furalela lapa la gaPhaka, la pshinyetša mebotwana ka muši wa tisele, la ragoga ka matšato la leba tseleng ya sekontiri. Ntlatlana a naboga mo a bego a dutše gona, a ema morakwaneng, a boga lehodu leo la go mo hula bana go fihlela mosela wa lona o nyamelela. A buša moya ka maatla, a itlhoboga bjalo ka moopa yo a sego a ka a kwa lešoko la pelego?
"Ke leboga ge o ithwele, o tlile ka gae Tholana. Ngwanaka o kae" "Thobang matswalo, mma. Mmaguta o gona o re tswee!" "Ruri ke tla robala boroko. Ge o mpona ke le marapo ke ilalo, ke bolawa ke pelo ya Mmagauta. E sa le re ekwa waelese e re o gobaditšwe, ka napa ka lahlagana fase ka bolwetši. Ke nyakile go hwa.?
"Ka gore o tšwa go bitša mosadi wa gago wa dipolaseng, nna ke a sepela. Fela o tsebe gore ntlo ye ke ya ka ke tlile go e rekiša. Le gona bana bale ba gago o tla ba fepa o rata, o sa rate. Ga ke bapale nna ngwanyana wa mokhatla." O rile go realo a bula lebati a tšwa. Theledi a leka go mo rapeletša eupša a palelwa. A mo šala morago a ba a boa ka ntlong, a ikela pareng Omphile Phalaagae.
Ka letšatši le lengwe moeng o ile a tla ka lapeng la ga Phaka. Moeng e be e se wa go gakantšha ka gore e be e le Phafana, mmago Puledi. Phafana e be e le rakgadi'a Mmagauta, e le kgaetšedi wa Phaka. Go goroga ga Phafana ga se gwa ka gwa kgwatha Mmagauta felo. Sa go mo tlaba e bile ge Phafana a rwaleletše morwalo wa sutukheisi ge a goroga. Le gona moo ga se a tlabega go ya kgole ka gore tša motho le kgaetšedi ga di tsebje. Morago ga go thikisela ka ntlong nako ye telele, Ntlatlana e lego mmago Mmagauta o ile a tšwa ka ntlong, a bitša Mmagauta yo a bego a le ka mokgotheng a hlatswa diaparo tša gagwe. Ge a tsena ka ntlong, Phaka a mo šupa setulo, a dula. Ge a letile gore sa borala se fegollwe, Phaka a bula sutukheisi yela e tlilego le Phafana, a ntšha tšale, mašela a diroko, diteki le dituku a bea tafoleng, a lebelela Mmagauta a re: "Mmagauta, thoto ye ke ya gago." "Ke thoto ya ka ya go tšwa kae" "E tšwa go yo kgaetšedi." "Dilo tše bjalo nna ke tla dira eng ka tšona" "Ke dipute. O yo ba ngwetši ya yo rakgadiago." "Ke tšewa ke mang ka ga rakgadi" "O tšewa ke Puledi." "Puledi a tšea nna yo?
Thobile a botšiša. "Ga se gwa fela. Makhura le ona ga a a reke. O na le mahodu a go mo tlišetša ona. Ditlabakelo tšela tša go aga le tšona o na le ba go mo tlišetša tšona ka sa nthago. Ba bolaile batho ba bantši boSekatane."
Mmagauta o rile go phafoga a goa, lešata la gagwe la tlala ntlo a ikwa ge a re: "Papa! Papa! Joo! Papa wee!" Ge a phafoga a re: "Ao, na molato ke eng Gape felo mo ke a lora. Na ke gore papa o ntlhomaretše eng O reng o nketela le mosegare O re tše ke di bonego e sa le dinyane Kgane go tla direga eng Aši! Ditoro tšona gape ge motho a ka di kgolwa o tla phela ga boima. E re ke tšwe ka mo ntlong ke itulele ka kua seratswaneng sa matšoba." Ka nnete Mmagauta a totoba, a tšwela ka ntle, a dula setulong ka seratswaneng, a bogela naga?
Go ile gwa tsoga putuku ge Sekatane le maphodisa ba kikirisana monyako. Ditulo le ditafola di be di fenoga, dipoleiti, dikomiki le malepola di be di gašagana fase mola metepa, diteye, diswikiri le matšae di kgophile lebato la dithaele ge di gatakwa ke banna ba go se nyake go obja melala. Mmagauta o be a eme sekhutlong a tiantšha matolo, a garolwa letswalo le ke dithunya tše a bego a di bona mathekeng a maphodisa. A leka go rapeletša Sekatane gore a se ngangabale gore ba se tlo mmolaya, a tloga a šala e le mohlologadi. Morago ga ngangišano ye telele, Sekatane o ile a tloga le maphodisa ba ya Sonpark dikgwebong tša gagwe. Mmagauta o be a duma go ya nabo eupša ba se mo šetše ka ge ditaba di be di sa nyake yena.
Mdi. Norma Cooper o be a tlwaetše go fela a eya phapošeng ya Mmagauta ge e le Labone. Labone ke letšatši le basadi ba sa šomego, ba re ke "Sheilas Day" Norma o be a kgahlwa ke ka mo Mmagauta a bego a kgabiša ka wona. O be a ala mpete ka lelakane la go swanetšana le dilopo tša mesamelo le digaretene. A tšee mašela a go swana le tše a di adilego mpeteng, a apeše dipankana, ditulo, tafolana, rakana, dipitšana tša matšoba le diswaro ka moka le disutukheisi le ka dikhatepokisi.
Ge motho a tsebana le batho ba bantši go bonala mohla a bolokwa, bagwera le meloko ba tla polokong ya gagwe go laelana le yena la mafelelo. Le ge bana ba gagwe ba tsebana le batho ba bantši, polokong ya gagwe go tlala la go falala. Kudukudu ge pego ya lehu e ka begwa seyalemoyeng, le ba dinaga tša kgole ba leka ka maatla go tlo hloboga mohu mola ba bangwe ba sa tle go laelana le mohu eupša ba etla go bona gore ka gabo mogwera wa bona go bjang. Kudu se se direga ge e le gore ngwana goba bana ba mohu goba yena mohu ka sebele o bolela kudu ebile o ipea maemong a godimo ge a na le batho ba ba sa tsebego gagabo. Go bile bjalo le ka lehu la Phaka.
"Mo gona ke phutše mooka ka serethe. Sekatane a dio thoma go mpea ka ofising di sa tloga Ke no ba ke sa kwešiše gore o a ntshepa goba o a nthata na Fela tše a ntirelago tšona ga ke na pelaelo. O nthata kudukudu. Gape ke nna mofsa. Lehumo lona le mo atlile, o rutha ka gare ga diranta, diponto le didollar. Ke no ba ke tlabja ke taba e tee fela. Na mosadi wa gagwe le bana ba kae" Mmagauta o rile a sa butše puku ya bjaša Sekatane a tsena sefahlego sa gagwe se edile bjalo ka sa mokgonyana a sa tšwa go goroša ngwetši ye nanana. "Dumela, Gauta, selwana sa go hlokwa." "Thobela, malome Sekatane." "O reng o mpitša malome na kgarebe" "Ke go bitše mang Kgane ke re papa" "Ntebelele gabotse Mmagauta. Afa o mpona gabotse" "Ke a go bona. O ka no ba papa." "E sego papa. Mpitše buti Sekatane." "Aowa! Ke re buti go monna yo mogolo bjalo Bjale go bana ba gago ke tla reng" "Nna ga ke na bana. Ke nna kgope." "Molato ke eng o sa nyale" "Ke be ke letile wena. Badimo ba ntlišeditše wena gore o be mojalefa la ga Sekatane.?
Monyakišiši yo mogolo wa melato tikologong ya Nelspruit e be e le Mhlanga. Mhlanga e be e le monna wa mmane wa Thobile. O ile a etela gabo Thobile bošego. Tabakgolo o be a tlile go kwa diganong tša Thobile mabapi le mong wa gagwe Sekatane. A hwetša e le gore Thobile o tonya bjalo ka sefako, ga go na le se a se tsebago. Ke ge Thobile a tla rata go tseba gore go direga eng ka dikgwebo tša Sekatane. Ke mohlang a ilego a kwa tša go mo gagalatša magalagapa. Mhlanga a re: "Ke tla go botša ka gore ga e sa le sephiri. Ke kgale re nyakišiša Sekatane. Re tswaletše diroba tša gagwe ka moka, ga go sa na mo a ka tšwago. Re mo letile ge a goroga, ra mo pata bjalo ka mammati." "Rangwane, botsebotse molato wa Sekatane ke eng" Thobile a botšiša Mhlanga a bile a mo lebeletše ka mahlong go itaetša gore o a fišega. "Thobile, Sekatane ke lehodu la kgale. O na le dihlopha tše a šomago le tšona. Ba mo utswetša dikgomo Botswana, Lesotho, Swatseng le Foreistata le Kapa-Bodikela. Dinku ba di utswa Foreistata le Kapa-Bodikela. O na le leselagapane le legolo polaseng ya gagwe kua Brits." "Na le reng Rangwane Mhlanga Kganthe mahumo a ke a bohodu?
Ka leselageng go be go na le lesogana le le bego le šoma go koropa le go ripa dinama ka saga. E be e le motho wa nkitimpana wa mmele wa go hlepha tše nkego ke wa mosadi. Mafuri a gagwe le marama di be di tletše gomme ge a šikinyega le tšona di reketla bjalo ka tša lethari la go akola. O be a bitšwa Huane. O be a sa iketle. O be a nyaka go bona le go kwa se sengwe le se sengwe se se bego se feta pele ga mahlo le ditsebe tša gagwe. Ka mehla ge Sekatane a etla go lekola kgwebo, o be a eya go mo hwenahwenetša ka tše di hlwelego di hlaga. Ka go realo a napa a ba tshebi ya dira, Sekatane a fela a mo fa dingatha le mala gore a yo šeba le ba lapa labo. Batho ka moka ba be ba mo tseba, ba itota gore a se ba lome go Sekatane ba tloga ba wela masobelong.
Mmagauta o ile a bitša Phafana le Ntlatlana a ba botša gore o fentšwe. Phafana a di amogela a re Mmagauta a ka no tla eupša Puledi o re yena o na le mosadi ebile kereke ya gabo ga e dumele segadikane. Mosadi wa Puledi le yena o re ka monna wa gagwe ga a nyake go kwa selo. Tša tlaralatša Ntlatlana le Mmagauta. Mmagauta a se tsebe gore a ye ka ga rakgadiagwe goba a itulele le mmagwe na. Ge a eya o ya go ba mosadi wa mang ka gore Puledi o mo hlapa diatla O ya go ba ngwetši ya lapa Lentšu la mohu ga le tshelwe. Ke mmipela, ke dikgobe tša dinawa?
Ka ga Phaka kgomo e ile ya wa fase ge ba leboga badimo ka go ba bušetša ngwana wa bona yo ba bego ba mo hlobogile, ba se sa nagana gore ba ka hlwa ba sa mmona. Ba hlalala le go feta ge ba bona a ba tletše le selwana sa mahlwana sa go ba tloša bodutu. Motse wa Bloodriver ka moka o ile wa kwa gore Mmagauta o tlile, ba bantši ba duma go mmona eupša a se tšwele ntle ka ge a be a gwametše. Ba bangwe ba tla ka gabo ba re ba tlile go mmona eupša a ganela ka ntlong. Ge ba sepetše a šale a gakalela mmagwe ka mantšu. "Mma, gabotse batho ba mo Bloodriver ba boditšwe ke mang gore ke gona ka mo gae" "Ba boditšwe ke rena ngwanaka." "Le ba boletšang Ga ke ba nyake mo go nna." "Na ke molato ge re ba boditše A ba thabe le rena ka gore o be o le lekgolwa, bjale o boile." "Ga ke rate. Ba se ke ba tla mo go nna.?
Mmagauta o ile a lla kudu a nagana gore Sekatane o tla mo rapeletša. Sebakeng sa go mo rapeletša a tswalela lebati a ba a le kgonya. A ntšha sethunya a mo šupa ka sona a galefile a re: "Phumola meetsana ao a gago ka pela!" A mo laetša sona a re: "O a se bona se Se tla go rathagantšha ge o ka leka mathaithai. Ge o ka leka go tšhaba, bafana ba ka ba thibile difate gohle. Ke Thobile a hlwelego a go botša gore ke na le basadi ba bangwe" Mmagauta o be a thothomela, meetse a go toka a bile a rarela le manotlo a gagwe ge a bona sethunya ka mahlo a gagwe a nama. "Tshwarelo hle papa. Nka se sa bušeletša." "Ke a tšwa. Ka masa ge ke boa, ke hwetše o feditše go lekanyetša dipuku tše tša ka." O rile go realo a olela dinotlelo tša dikoloi, a di iša ka mo go dulago seifi, a di kgonyeletša, a tloga?
Tselapedi o ile a roma batho Bloodriver ga boMmagauta tadi e amuša tatšana. Ba mmona bagwera le meloko ba mo duma. Le yena a ikwa gore ke motho gare ga batho. A tlogela baeng ka gabo gore ba šale ba bolela le batswadi ba gagwe. Yena a leba Madiba Park ka ga Tholana. A mo kgantšhetša ka tše a nago le tšona. O rile a sa iketlile, sellathekeng sa gagwe sa galagala, ka gabo ba mmitša ka potlako. Ge a fihla a hwetša di akile kota. Phaka o be a bela a bile a fufula ge a ekwa barongwa ba kgopela sego sa meetse. Mmagauta o rile go dula fase Phaka a re: "Wena Mmagauta, ke bohlola mang bjo o bo dirago Ke kae mo o kilego wa bona magadi a etšwa gabedi e le go nyala motho o tee" "Papa, gape nna Puledi ke mo hladile." "Le ge o mo hladile dikgomo tša magadi ga se tša boela. Rakgadiago o di ganne o re wena o sa le ngwetši ya gagwe. Tseba gore nna dikgomo tša Tselapedi nka se di amogele. Badimo ba ka nkemela ka maoto.?
Theledi o rile go phetha Lengwalo la Marematlou a boela gagabo Tshwane. Ngwedi wa apogelwa ke maru. Ka pelong ya Mmagauta gwa šala go kwala modumo wa lentšu la Theledi. Mogopolong go boloketša magodimo le mafase ale ba bego ba a tshepišana.
Pele ga ge naga ya Afrika Borwa e hwetša tokologo, o be o ka se bone motho a dira tantatabotabo bošego ka gare ga toropo. Ge iri ya senyane e dio betha, batho ka moka ba be ba itota. Le yo a se nago lefelo la go lala o be a batalala ka mokoting goba ka phaepheng gore a se ke a bonwa. Ba ba bego ba filwe tokologo ya go ranka le toropo bošego e be e le maphodisa. Mošomo wa bona e be e le go hlapetša toropo gore basenyi ba hloke nako ya go lobiša batho. Yo a bego a ka lahlwa ke Modimo a hwetšwa a sepela ka toropong bošego, o be a išwa legaeng la ba go swana naye ba dihlogo tše thata e lego kgolegong. Dilo di fetogile. Ditoropong, batho ba lala ka thoko ga tsela. Marega le selemo go a swana, batho ba dula mebileng. Bothakga bjola bo bego bo bogwa ka gare ga toropo ya Johannesburg bo fofile bjalo ka tšie, mebila ke matlotla e leša dihlong. Meši e lala e kueletše ka gare ga toropo yela ye botsebotse, mepaola e goditšwe. Ye mengwe ke ya go ora mola ye mengwe e apeile mafela, ditloo le tše dingwe tša go rekišwa.
Matšatši a ile, a bopa dibeke, dibeke tša bopa dikgwedi, Mogwane a dutše a gwaiša go Mmagauta a kgopela lerato. Mmagauta a lemoga gore pelo ke lešilo e forwa ke lefeela. A phela a kgontše lebati gore go se tsene motho ka phapošeng ya gagwe. Se o be a se direla go efoga sefu se a bego a lemogile gore se tla tloga se mo tanya. O be a re ge a ekwa dikgato tša motho di batamela ka mo a bego a dula ka gona, a utswa moeng yoo ka monga wa garetene. Ge moeng e be e le Mogwane a ruthwe ke pelo tše nkego e tla palega. Le yena o be a šetše a lemogile gore Mmagauta o tloga a sa nyake go kopana naye. Le ge a ile a leka go mo latelela femeng, o ile a hlokišwa nthoba ya go bolela naye.
Sekatane o ile a tšwa ka gae ntle le go laela. E sa le a tloga, ga se a ka a boa. Se se ilego sa direga e bile ge maphodisa a etla go ntšha Mmagauta ka ntlong a mmotša gore ntlo e a rekišwa le dikoloi le dikgwebo ka moka. Ba ile ba re a ba fe setifikarata sa lenyalo ge e le gore o nyalane le Sekatane gore ba mo ngwathele bonnyane bja tšhelete gore a kgone go iphediša. Setifikarata sa re o mpeile kae Mmagauta a topa mankgeretlana a gagwe, a lebelela thoto yela ye botsebotse ya go tlala ntlo, a gopola dilwana tšela tše dibotsana a kilego a di khutiša mohlang wola Sekatane a go mo šupa ka sethunya, a šia go di topa, a tšhoga go swarelwa bohodu. A kgokgoroša sutukheisi ye a e reketšwego ke Sekatane ge ba eya Mauritius, a tlogela ntlo yela ya mabonwa, a eta a kgopela dinamelwa?
Go bile bonolo ka gore Theledi o be a tlile le Kwena, lesogana la Tholana. Ya napa ya ba bolao, ditšhwene tša sohlola bana ka gabo Tholana. E letše e le Kanana lefaseng la maswi le dinosi. Theledi le Mmagauta ba fiwa phapoše ba lala ba rutha ka bodibeng bja lerato bošego ka moka, ba gopotšana mohlamonene, ge lerato la bona le sa dumiša baswa ba Seshego High.
Mmagauta o ile a thoma go lapa a se sa ya mošomong. Letheka le be le thomile go gana. Kganyogo ya maswi ya golela godimo. Ka letšatši le lengwe Mokopu o ile a tliša maswi le dipanana tše dibotse tše dikoto ka ga mmaneagwe. O be a romilwe ke mmagwe, a mo laile tsebegokwa gore a se ke a leka a iša ye nngwe ka ganong. Mmagauta o ile a re go ja dipanana a ba a šala a tenotše mpa. Morago ga dijo tša mantšiboa a galampela lebese bjalo ka ge a be a tlwaetše go dira bjalo. Ditaba di senyegile bošegogare. Teng e ile ya thoma go kgowa ka magalefela. A nagana gore mohlomongwe dipanana ga di kwane naye. Morago ga go kgowa, teng ya bofologa. A kibakiba a eya ntlwaneng leboelela a tšholla bjalo ka lesea. A se tsebe gore a ratharathele mang ka go re Tselapedi o be a se a tla Ntšwelemotse. Morago ga letšhollo gwa thoma dihlabi tša bogale bja mosebe. Morwedi wa Phaka a tsenwa ke letšhogo, a gopola go leletša Tselapedi. "Tselapedi, gape ke lwala kudu mogatšaka." "O bolawa ke eng wena ngwana Phaka" "Mala a ka o ka re a a kgaoga. Etla o nkiše sepetlele." Tselapedi le mogatšagwe Sefularo ba ile ba se tšeele taba ya Mmagauta hlogong. Le ge Sefularo a be a tseba gore go hlaga eng, o ile a diba Tselapedi ka go re: "Mmagauta o a go fora ga a lwale e dio ba maano a go go bitša gore o tle o lale naye. Afa nna o sa ntšea gore ke mosadi wa gago wena Tselapedi Hleng ge o letše ka ga gagwe nna ga nke ke go bitša gore o tle o lale le nna" Tselapedi le yena o ile a ba le monagano wa go re Mmagauta o bolela maaka ga a lwale, a phetha ka go re o tla tsogela go mmona pele a eya go bula lebenkele. Mogala o ile wa lla gape ba sa bolela, ge Tselapedi a bona gore o leleditšwe ke Mmagauta, a kwa a šišimišega gomme a tima sellathekeng gore se se ke sa mo hloba boroko mola a ithobaletše le mogatšagwe yo a ithutilego bonna ka yena?
Diphiri di ile tša ntšha banna ba bagaditšong ka dirapeng, ba buša phuthego ya kgobokana lebitleng tirelo ya tšwela pele. Kgabagareng ya tirelo setagwa sa rutlomologa ka mahlapa a magolo go tšwa ka gare ga banna. Setagwa e be e ka ba mang ge e se morutiši Mogwane A šwahla lešaba. A iphošetša ka tenteng a re: "Afa o boditše banna bale ba gago gore mogatšago wa go go swanela ke nna Mphoaa! Sies! Mpa ye o e rwelego yona ke ya mang O sephayathethwana." O rile a sa re o swara Mmagauta ka diatla banna ba diphiri ba mo kaba, ba mo goga ba mo ntšhetša ka ntle ga dirapa. Tlhakahlakano ya tsoga gape polokong, mašata a golela godimo, ba bangwe ba latela la mogologolo la go re: "Hlogomeetse e lotwa ke mong," ba tšwa ka dirapeng ba ya magae a bona. E be e le poloko ya ngwagakgolo, ya ditiragalo tša moswananoši nageng?
Mmagauta o ile a fetša kgwedi ta! A tshereane ka gabo. O be a kokotetšwe ke mabaka a mmalwa ka gae. La mathomo o be a šia go kopana le ba ba tsebago tša mohla wa poloko ya Phaka. La bobedi o be a tlamegile go ilela tatagwe kgwedi ka moka. La boraro o be a boifa go ya Musina go yo kopantšha mahlo le Tselapedi. O be a bone gabotse gore Tselapedi o tlogile Bloodriver a tletše go fihla ka maribana. A tseba gore e ya go ba leepo, Sefularo o ile go phela a mo hlaba ka mantšu le gona a ka no rakwa mošomong, a tšeelwa koloi a ba a rakwa ntlong ye Tselapedi a mo reketšego yona lekeišeneng la Ntšwelemotse. A gohlomela maikutlo, a kata kobo, a fetoga molwetši wa leraga.
Mmagauta le Sekatane ba feditše dibeke ba le Mauritius, ba šoma ka Credit Card le ka Travellers Cheque fela. Mogopolo wa gore etse badiredi ba swanetše go lefša o tlile bošego bja ge ba tla tsoga ba fofela Afrika Borwa. Ya ba gona Sekatane a gopola go leletša Thobile, a mmotša gore ba se ke ba tshwenyega ba tla goroga ka letšatši le le latelago. Thobile a šia go phula sekaku, a no mmotša gore go na le mathatanyana a a nyakago go rarollwa ke yena ka sebele. Ga se tša ka tša mo kgwatha le ga tee ka ge a be a tseba gore tlemagano ya gagwe le bagwebišane ka yena ke ye maatla le gona e tšwa kgole. A tseba gore dikgwebo tša gagwe di na le medi ya go tsenelela, ke kgale di hlomilwe ebile ga se tša ka tša tekateka.
Ka morago ga sebakanyana Mmagauta a tšea sakatuku a phumola kudumela ye e bego e tshotshomišwa ke letšhogo sefahlegong sa gagwe, a hemela godimo a re: Lehono gona ke nyakile go bona marago a noga. Monna yo ke tsotsi ya ditsotsi. Sethunya A!A! A! Gape ka tla ka tšhoga. Ke re ka ba ka kwa mala le megodu le dibete di ema ka maoto ka teng ga ka. Se bone thola boreledi. Motho yo tša gagwe ke tše dikgolo. O kwele mang gore ke hlwele le Thobile Bafana ba gagwe bona o ra bafe Tša ka tšona gape ga di ke di swana le tša ba bangwe. Ke gona ge e hlakile koma. Mo gona nxce! Ke tlilo hwa. Na ke tla feletša kae Ke dio ba motšhabapula.?
Mmagauta o be a utame ka ntlong, a tiantšha matolo ge koša e le gare e kgatlampana ka ntle. A sa talafaditše mahlo bjalo, masogana a mabedi a tsena ka mo a bego a bataletše ka gona, ba mo emeletša ba re: "Na ga o bone gore lešaba le le tlile go wena" "Ke a bona, beng ba ka. Le tlile go dira eng" "Pele re go leša mogalakane, itote ka go fulara." Ga le mphe nako ya go thotha thoto ya ka na?
Mdi. Cooper o be a fela a botša Mmagauta gore William ga se monna wa gagwe wa mathomo, ke wa boraro. A mo hlahlelela gore mosadi o swanetše go swarwa bjalo ka galase. Ge monna a go sepela ka fase ga maoto o swanetše go mo hlala, o nyalwe ke yo a go swarago gabotse le gona a na le tšhelete. Mmagauta a napa a kwa a kwešiša. A bona go hlala Puledi e le kgato ye botse ye a e tšerego. Ga e šita le makgowa a nyalwa ke banna ba ba ba ratago le gona ba na le tšhelete. A thoma go bona Theledi a se sa mo swanetše.
Ntlatlana o rile go bolela mantšu a, ya ba gona morwedi wa gagwe a thoma go lla. O llile ntle le go khutša go fihlela a katwa ke boroko. Ntlatlana o rile ge go thoma go phatlalala a ya go kokotela Phafana a mo tšhela ka tše Mmagauta a di rwelego. Phafana a ya go tsoša Puledi, Puledi a thetha le motse a eta a begela meloko le metswalle ka lehu le le tlilego le rwelwe ke Mmagauta. Ge go thoma go ruthela ke ge lapa le tletše ka ga Phaka. Bakgalabje ba be ba tlile ka dijase, bakgekolo ba tlile ka ditšajana, ka moka ba nyaka go kwa se se llego Dimakatšo. Ya ba tšona dimakatšo ka gore ba hlokile yo a ba botšago gore ngwana o llwe ke eng. Ntlatlana o be a tla ba botša eng a be a sa tsebe le mo morwediagwe a bego a dula?
Meisie le Mmagauta ba ile ba namela koloi ya morutiši Leago Mogwane. O be a ruta le Meisie sekolong se tee. Tseleng ba ile ba tsebana, magang a napa a tlala koloi. "Motswala, yo ke Mmagauta Phaka." Meisie a bolela a lebeletše Mogwane. "Ke thabela go mo tseba. Nna ke Leago Mogwane, sesi Mmagauta." "Ke a leboga buti Leago." "O ruta sekolong sefe kgaetšedi'aka" "Ga ke morutiši, ke šoma femeng ya ditokomane." "O se ke wa raloka ka nna hle. Mpotše nnete." "Nnete ya go feta ye ga e gona." "Wena Meisie, mpotše se e lego taba hle motswala." "Motswala, ngwana wa malome, yo Mmagauta o a rereša ga se morutiši. O šoma kua ditokomaneng." "Ke mohlolo ruri. Batho ba filwe seriti se segolo. Gape ga ke kgolwe ditsebe tša ka.?
Motse wa Gauteng ke wo mogolo kudu. Go nyakana le kwefa ka gare ga wona go no etša go nyakana le sente ye e tsupegilego ka gare ga lešukuhledi ka nokeng. Go ba kaone ge e le gore go na le yo a tsebago ka ga yena. Moo gona maphodisa a ka kgona go khukhunetša mogononelwa a sa itebetše gomme ba mo phothoma. Ntle le moo molato o ka ba wa tswalelwa moobi wa ona go sa tsebje gore o gokae. Ke ba bantši ba ba thomilego bokwefa e sa le ba baswa gomme ba se ba kago ba swarwa, ba lamolelwa ke ge ba tšofetše ba se sa kgona go senya. Theledi le yena o ile a timelela bjalo ka sekesepense ka mabjanyeng. Mmagauta o be a gobetše kudu, a bakwa le badimo. Kgobalo e gakaditšwe ke lebaka la gore o be a le mmeleng, e le mogolelwa yo a bego a batametše dikgwedi tše nne. O be a beilwe ka phapošeng ya ba go lwala kudu.
Boitshwaro bja Mmagauta bja go gana go bonwa bo be bo sa kgahle batswadi ba gagwe. O ile a re go bona ntlo ya Puledi a tsenwa ke lehufa. A bona gore o phadilwe le ke seota sa go palelwa ke go hunela marokgo. Ge a ekwa gore Tholana o dula Madiba Park ebile o sepela ka koloi, lehufa la mo rutha le go feta. A se nyake gore ba mmone ka ge yena a ketile ntshwe.
"Mogwera, afa o sa le Mmagauta yola ke mo tsebago" "O ra bjang Tholana" "O lebetše gore le rena basadi re na le ditokelo" "Ge ke tseba ke tla dira eng" "Hlala mpša wena. BoTheledi ba gona.." "Hei, gape ge o bolela ka Theledi o a ntšharakantšha." "Batho ba tla reng ge o sepela le Puledi" "Ba tla re ke molwetši ke mo iša Thabamoopo." "Nke o phafoge mogwera. Nna Kwena ke wa ka go tloga kgale." "O na le mahlatse, batswadi ga ba go gatelele." "Le wena ferehla Theledi gore a go nyale.?
Ka letšatši le lengwe Ntlatlana o ile a ya ka ga Phafana go ba bona. Ge a tsena o hweditše Mmagauta a le tee, ge e le Phafana a se gona. Mmagauta o be a butše puku ya diswantšho a dutše tafoleng a tsepeletše seswantšho sa Theledi ka mahlo. Ge mmagwe a tsena ga se a mo kwa. O phafošitšwe ke ge a goga setulo a dula le yena tafoleng. Ge Mmagauta a mo lebelela, Ntlatlana a lemoga gore o a lla, mahlo a hubetše. "Mmagauta, afa o gabotse ngwanaka" "Ke gabotse. O bona ge ke dira eng" "Gape o a lla. O kgopišitšwe ke mang" "Ke kgopišitšwe ke lena batswadi ba ka. Ga le nthate." Ntle le polelo Ntlatlana o ile a tsepelela seswantšho sa Theledi ka mahlo, a lebelela Mmagauta, a phumola megokgo ye e bego e tletše ka mahlong a gagwe a re: "Mmagauta ngwanaka, bogadi bo a kgotlelelwa. Le nna ge ke ilalo ke tšerwe ga rakgadi." "Eupša ga se ba go gapeletša." "Bjale lesogana le ke mang" A realo a šupa Theledi ka pukung ya diswantšho. Mmagauta a se arabe, a tswalela puku yela, a tsema hlogo tafoleng, a khumola sello se bohloko. Ntlatlana o lekile go mo homotša le yena a ikhwetša a lla. A lemoga gore morwedi'agwe o hloka khutšo ka lebaka la bona?
Tselapedi o fihlile ga Mmagauta ka iri ya bošupa. Ge a tsena ka ntlong a hwetša Mmagauta a ikgonere. Ge a mmontšha mafeelana a a mo phonyokgilego, Tselapedi a se laetše le go tshwenyega. A ba a kgobotla Mmagauta ka mantšu a re: O ra gore mpa ye ga se ya ntšhwa ke wena ka gore basadi ba matšatši a le raloka ka go ntšha dimpa?
Sefularo o ile a itwatša. A kata kobo a fetoga molwetši wa leraga. A roma Mokopu gore a botše Tselapedi gore o a lwala, o nyaka go bolela naye. Tselapedi ge a ekwa bolwetši bja mogatšagwe a tšhoga. Sefularo a tšhela mageu ka lešatheng, a phuthumetša lerojana lela a le filwego ke ngaka, a ferehla ka lehwana a a bea lebatong la samente a boela malaong a ikhurumetša ka mapai. Mokopu a boa le Tselapedi ka koloi, Tselapedi a tsena ka molwetšing. A hwetša a lla ka madi magetleng le lethekeng. A ntšha sehlare sa madi a mo nweša sona gore madi a phatlalale le mmele. Sefularo a re go nwa a dula ka marago, a laetša mogatšagwe lešathana la mageu. Ka ge Tselapedi e be e le senwi sa mageu, a fofela lešathana lela a le galampela ka moka a ba a gora le mašaledi. Ge a feditše a boela lebenkeleng go tšwela pele ka mošomo wa gagwe.
Ka kgokgono Mmagauta o ile a tloga le Theledi a mo iša moo mošomong, a lala naye. Ge bo esa Theledi a wela tsela, ngwanenyana wa Bloodriver a šala a lebeletšane le makgowa ka mahlong.
Maphodisa a ile a bitšwa, Mmagauta a romelwa bookelong bja poraebete.
Mmaguta o ile a bega lehu la tatagwe seyalemoyeng. Pego ya kwala Limpopo, Mpumalanga, Gauteng le North West. Ya tsena ditsebeng tša ba ba bego ba mo rata le ba ba bego ba mo tseba gabotse gammogo le ba ba bego ba nyaka go mo tseba gabotse gore ba kgone go mo ela ka kelo ye ba tlogo ba ba e bone ka lapeng labo. Le yena ka go tseba gore ka gabo go tlilo tlala, o ile a ya toropong ya Polokwane a tsena lebenkeleng la go tšea gabotse a ithekela diaparo tša baimana gore ba ba mmonago polokong ya tatagwe ba mmone e le moimana wa go se ipalele. Gape o ile a re ge a tsebiša Tselapedi ka lehu la tatagwe, a mo rapela gore a tle ka koloi ye a mo reketšego yona gore e tle e kgone go rwala ba lapa ge go iwa dirapeng. Go be go tlile boTholana le boKwena. Ba bangwe ba bantši go tšwa Borwa le bona ba be ba le gona. Le ba Mmagauta a bego a sa lore gore ba ka tsoga ba tsebile gagabo ba be ba le gona. Ge a utswa ka moselana wa leihlo a kwa a bethwa ke letswalo. Ba lapa ba rile go dula ditulong ka tenteng, moruti a bula tirelo ka thapelo. Ge bjale tirelo ya poloko e thoma, Theledi ka maoto a matelele a phaya batho a leba tenteng ya ba lapa. Mmagauta a tsarogela thoko, Theledi a mo tlamarela bjalo ka segafi, a ruma ka go mo atla ka kgang ba dutše ba kikirisana. Tselapedi a mmona. Lehufa la mo hufula go tloga mo a bego a eme gona la mo fošetša mo katlano le kikirisano di diregilego gona selebaneng sa balli. A šubarela Theledi ka digempe.
Mongkoloi a fiwa tefo, a boela mo a tšwago Musina. Ntlatlana a nyaka go bolawa ke letšhogo.
Motho ge a tsene sekolo o ba le mogopolo wa go butšwa. O swara ka pela ge a rutwa ka gore le polelo ya ba Bašweu o e swara ka bjako. Ga a etše motho wa go se rutege ka gore yena ga a kwešiše selo. Lekgowa le thoma ka go mo ruta polelo gore ba kwešišane ge ba boledišana. A buše a mo rute go tswaka dijo ge go apewa le mediro ye mengwe ya ntlo. Go Mmagauta go bile bonolo kudu go ithuta mošomo wa dikhitšhi ka gore o be a phethile Lengwalo la Marematlou. Ka go le lengwe o be a dirile thuto ya Home Economics sekolong, a bile a e rata. Pele beke e fela ke ge e le seapei le sehlwekiši sa go tšea gabotse. Mna. le Mdi. Cooper ba ile ba ikwa ba šegofaditšwe ka go šomelwa ke motho wa go swana le Mmagauta. Le yena o ile a kwa a ipshina ge a katogile ntlo ya kgolego ye ba rego ke bogadi. O be a re go fetša mošomo wa gagwe mantšiboa, a tsene ka pafong ya mogopampa a fetoge hlapi ka go rutha ka gare ga legobe la meetse a borutho. Ge a kgotsofetše, a itloditše ka ditlolo tše a di reketšwego ke Norma mosadi wa Cooper, a nape a patlame godimo ga malao ka phapošeng ye a e filwego.
Kua Bloodriver ditaba di ile tša ema ka lešele. Phaka o ile a hlabega o šoro. A kata kobo ya ba molwetši wa go khurumetšwa a khurumollwa. Dijo tša gana go dula ka teng a betola le meetse a a lešidi. Ba re ngaka ke ye, ngaka ke yela. Ba mo alafa ka tša setšo le ka sekgowa gwa no pala. A rarana leleme sa gagwe ya no ba go tomola mahlo. Mohla Ntlatlana a ilego a kwa lentšu la gagwe ke mohla a ilego a re ka lentšu la bofokodi: "Mmagauta o kae Mmitšeng ke mo laele." Ntlatlana o ile a kibakiba le motse a nyaka yo a ka mo thušago go leletša Mmagauta. Puledi o ile a tšea dinomoro go Ntlatlana a kgotla mogala a botša Mmagauta ka bolwetši bja tatagwe. Le ge lentšu la Puledi le be le mo šišimiša, o ile a tšea melaetša. Ka ge monkgo wa koloi o be o se sa mo selekiša kudu, o ile a otlela koloi ya gagwe a ya polaseng, a hwetša lebenkele le tswaletšwe. A leba ka lapeng la Sefularo, a hwetša Sefularo le Tselapedi ba jela ka gotee, a kwa lehufa le mo kgama eupša a itshwara. O rile go ba begela ka bolwetši bja tatagwe, Tselapedi a re a sepele ka setimela a se tloge ka koloi ye e rekilwego ke yena. Mmagauta a botša Tselapedi go re o imile ebile o a lwala, o kgopela mofelegetši. Mofelegetši o rile go hlokega, morwedi'a Phaka a ipona a wela tsela a le tee, a eta a etshwa mare gantši ka gare ga setimela a eya Polokwane?
Phapoše ya Mmagauta ya borobalelo e be e ke ya morwedi wa kgoši. Sekhutlwaneng go be go dutše bolao bja ngwana wa gagwe ka bothakga bjo bogolo. Mabotwana a gona a pentilwe ka dipente tša mebala ya go taga, godimo go kadiela dipalone le diralošwa tše dingwe tša mebalabala. Lesea le be le re ge le bona dilwanalwana tše le nape le gogege maikutlo le lebale go lla. Mofepi wa ngwana wa Mmagauta le yena e be e le lethari la go tseba mošomo, la sethakga. Maboto a be a apere diwaeteropo ka mahlakoreng ka moka. Ka gare ga waeteropo ye nngwe go be go lotilwe mapokisana a go dirwa ka tšhipi, a go swara lehumo la Mmagauta. O be a fela a a kgonyolla a lekola bokagare bja ona. A ipshina ka go nywanywa ge a bona botsotso bja dipampiritšhelete ka go a mangwe, botalamorogo, botalalerata le bohubedu ka go a mangwe. Ge a kgotsofetše o be a a kgonya, a a boloka ka gare ga seifi ye kgolo, a e kgonya, a tseba gore lefa la gagwe le lotegile. Pankeng o be a lota ya go se fihle kgole ka bontši, a efoga motšhelo.
Mmagauta o ile a tšholla megokgo ge a gopola gore o lobile lesea le a bego a ikemišeditše go le godiša ka lerato le go le šireletša gare ga madimo le dikgadima tša bophelo. A rarologa mogopolo, a elelwa gore o hlabilwe ke Theledi ka thipa. Theledi moratiwa wa gagwe wa pelo, moya, maswafo le ditšhika tša mmele wa gagwe. Sona sereledi sa maikutlo a gagwe, se se mo tšhabišitšego ka bogadi. A lemoga gore o phuthetše phefo ka kobo. Monna wa nnete yo a mo ratago ka pelo le moya ga a sa le gona mo lefaseng ge a phonyokgilwe ke Theledi. O rile a sa tlompetše ka gare ga letsha la dikgopolo tša manyami, a bona segwabarara sa monna se etla se mo lebile. Ge se batamela a lemoga gore ke Nkopo, motho wa go aka dikwefa ka diakapoi. O rile go dumediša, a kgopela Mmagauta gore a mo fe setatamente sa kgobalo ya gagwe.
Mmagauta o ile a hlabelana mašata le mmagwe a sa rate go kwa ge ba mmontšha mabaka. Rakgadiagwe Phafana le yena ge a tsena o hweditše e le hlahlariane morwedi le mma ba botšana tša mafahla a bona. Phafana o lekile go lahlela la gagwe la bošuana, a hloka tsebe ye e khupago mantšu a gagwe. Mafelelong gwa tsoga mafotle, Mmagauta a ba a ba phara ka la boloi a re ke bona ba dirago gore dilo tša gagwe di se sepele gabotse. Ge bjale bakgekolo ba Modimo ba pharwa ka boloi, ba kura melomo ya bona, ba lemoga gore le ge madibeng ba ile ba ya, mokgwa ba be ba felegeditše bagwera ba bona. Pele Ntlatlana a kura molomo wa gagwe, o hlabile morwediagwe ka lerumo la setšo. Lerumo la go ila go kuba, leo le rego le hlaba motho la šia go mo gomela le se la phuleletša nama le marapo, la kgontlhela, la kgona le goma, la mo tlogela le bohloko bjo a tlogo bo rwala, a širašira le bjona bophelo ka moka. Ntlatlana a re: "Ngwanaka, popotela ye e sa kwego e wetše leretheng la mohweleretšhipi."
Mmagauta o ile a gogela ka ntlong a se sa nyaka go bonwa ke motho. Polelo melomong ya ba ba bego ba le polokong ya Phaka e be e le ya paesekopo ye ba hlwelego ba e bontšhitšwe ke monnatia le setagwa le mokgalabje. Ba be ba re go bolela ba be ba ope magoswi ge ba kgotsa. Ba bangwe ba be ba re go bolela ba be ba kgaphe megokgo. Tselapedi yena o be a bela go feta banna ka moka. O ile a tsena ntlo le ntlwana a nyaka Mmagauta. O be a nyaka go mo kgabutlakgabutla gore a lahle go eta a dumela banna ba naga ye ka moka. O rile go mo hwetša a tlapurutša dinotlelo tša koloi ka seatleng sa gagwe, a mo tshwela ka mare sefahlegong, a tšwa a hubuka, a tsena ka koloing ntle le go laela, a e kgotla ya mo dumela, a leba gagabo Musina. BoTholana, boMeisie, boSuzie le manaba a Mmagauta a magolo boOmphile le boLufuno ba be ba tlile polokong ya Phaka, e le dihlatse tša tše di diregilego mohla woo wa dikgakgamatšo tša bophelo. Ba ile ba bona ba ba ba bontšhiša seo Mmagauta e lego sona. Tiragalo ya mohla woo e ile ya gatišwa le dikuranteng tša Limpopo.
"Rangwane, gape dikgwebo di eme, dillori ga di sa tliša diphahla tša go rekišwa." "Ee, ga di sa tla. Sehlagana sela sa Sekatane sa mahodu re se swieletše ka kgolegong. Re letile yena komangkanna ge a boa. O tla re ge a fologa sefofane a hwetša khwelakhwela e mo letile boemafofane, a napa a gorogela legaeng la gagwe le lefsa, lešakeng la banna."
Mmagauta o ile a ya go mookamedi wa motse wa Modimolle a kgopela lengwalo la tumelelo ya go gweba ka madila. Ka morago ga go mo iša tlase le tletlolo o ile a atlega. O ile a thoma ka go rekiša bjala mafelelong a beke ge a be a sa theogele. Mong wa phapoše o ile a re o a belaela morwedi wa Phaka a mo pipa molomo ka tšhelete. Na ke mang a ka ganago go ja a sa lwale Ya napa ya ba šebešebe, banwi ba tsena ba etšwa go se na yo a ba emago pele. Ka ge e be e le mahlwaadibona, Mmagauta a tlaleletša kgwebo ka go rekiša bogobe le nama ya go bešwa. Mang le mang o a tseba gore setagwa le mmešwa ke ntepa le lešago. Mo go lego setopo re bona ka manong. Legae la Mmagauta e ile ya ba tselanabutšwa go bao ba ratago kgagolamegolo. Le se lebale gore Mmagauta tšheleteng o tala. O ile a lemoga gore tšhelete ye a e bunago mafelelong a beke e feta ye a e golago ka kgwedi femeng. A napa a phetha la mogologolo le le rego: "go hlanama ga go elwe mošate." Ngwanenyana a lebelela tšhelete ye a e kgobokeditšego ka madila, a hwetša e mo kgotsofatša. A ngwala lengwalo la go leboga mošomo ditokomaneng. Ntle le go senya nako a reka setsha, a aga ntlo ya go nwela bjala, a aga le diphapoše tše nne tša borobalelo. A hudugela moagong wa gagwe, a ikhutša go šuthelelwa, ka ge a tseba gore mošuthelelwa ga a nabe?
E hlwele e kgatlampana ka holong ya Belabela dikhwaere di bontšhana bokgwari bja tšona. Mogwane o hlwele a ikgomareditše Mmagauta a sa nyake le go mo katologa. Mmagauta le yena o hlwele a kwakwaletše gare ga barutiši a fela a lahlela sekgowa sa gagwe se a se rutilwego sekolong sa Seshego le se a se topatopilego ge a be a šoma ka ga Mna. William le Norma Cooper torotswaneng ya Bedfordview. O be a bile a ba imela ka seriti sa gagwe, a ba gateletše le ka diaparo tše a bego a di apere. Le yena ka noši o be a bona gore ga se ba apara selo, ba apere maudu a go tšwa ka mabenkeleng a fase a ditorotswaneng tša badiitšana.
"Gona nna ke tla dula naye ka gore le gana a nnyala." "Go kaone. O tla re mohla di go lomile wa boa ka mo geno ka gore wena o eta o hlotla diema borutho. Ga o tšwafe le go šwahlela malapa a batho." Mmagauta o ile a phula sello se segolo. Banna ba go rongwa ba lebeletšana ba tlaletšwe. Phaka a emelela a re: "Lena banna ba baeng, boelang ga gabolena ka kgotso. Wena Mmagauta šala o ipshina ka go lla. Ga o lle madi o lla meetse." A re go realo a tšwa, ya ba ge a ganne magadi.
Moswana o hlabile seema a re: "Didupanamarago ga di tšwane." A buša a re: "Pelo ga e tšofale." Tselapedi o ile a thoma go se sa bo pata. O be a re ge a le Ntšwelemotse a kwe a gopotše lethašana la gagwe la diatla tša go kgona go fepa monna. Ge Sefularo a mo soletše dijo, a kwe di mo tlabatlabiša dibete di nkga muši a nape a di lese. Ka yeo nako Sefularo o be a fetša nako ye telele ka ntlong ya Mmagauta. A ekwa bose a ba a duma ge nkabe ntlo yeo e le ya gagwe. Ge e le Mokibelo le Sontaga o be a ehlwa le Lufuno ba itaola ka ntlong ya Mmagauta. Ba ile ba fenyekolla diraka le diwaeteropo ba ipha dilwana tša bohlokwa. Sefularo o be a boditše Lufuno gore Mmagauta a ka se sa boa, Tselapedi ga a sa mo nyaka ka gore o na le banna ba bantši. Lufuno a kgahlega kudu ka ge a be a šetše a se sa kwana le Mmagauta ka lebaka la mona.
Mmagauta o ile a yo lala gabo Thobile, lekheišeneng la Kanyamazane. Ge ba le malaong Thobile a mmotša tšohle ka ga Sekatane. A ba a mmotša gore o swerwe, ba mo ganeditše le peila ka gore melato ya gagwe e a šiiša. Mmagauta o ile a lla kudu ge a lemoga gore o be a dula le noga ya mokopa. A leboga ge sethunya sa Sekatane se se sa mo kwametša bjalo ka basadi ba gagwe ba a kilego a dula nabo. Bothata e ile ya ba tšhelete. O be a hloka le sente ye ya lešidi. Thobile a mo kwela bohloko, a mo fa ya go mo fihliša ga gabo Limpopo. Mmagauta a lala a eleletša mabose a a a kwelego le mabose a a a bonego Mauritius. Ka pelo a re: "Mmagauta morwedi wa Phaka, ke nyakile go huma e phalwa ke ke humile. Sekatane o nyakile go go dira motsebalegi ge nkabe e se lebaka la bohodu. O phonnwe ke lehumo. Madimabe ga a hlapše."
"Mmagauta ngwanaka, le phela bjang le mogatšago" "Etse mogatšaka o ra yena Puledi" "Kgane Puledi ga se mogatšago Mmagauta" "Ke lena le rego ke mogatšaka." "Wena o re ke mang" "Ke Puledi. Go felela gona moo." "Ke lebaka le le dirago gore o gane go mo alela" "Etse go mo alela le ra go robala naye" "Wena o re ke ra eng" "Ge o ka mo inela ka meetseng a nyaoga tšhila yela ya mmeleng wa gagwe, wa mo gohla ka sesepe le poratšhe ya go koropa mohlomongwe nka leka go mmatamela.?
Motho wa go di lemoga o ile a re go ja go logelwa maano. Kgonthe ya polelo ye o tla e bona ge o ka sepela thoko ya Gauteng. Na ke bontši bja batho ge bo reng O tla ba wa re kgane metseng ye mengwe ga go na batho, batho ka moka ba tlile Gauteng. Ge o lebelela dišušumela tša gona le gona o tla dio kgotsa. Ye mengwe mekutwana o ka se nagane gore go ka tšwa setšhaba ka gare ga yona, wa ipotšiša gore ba robala bjang ka gore bonnyane bja yona o ka re motho a ka se lekane ka gare. Wa buša wa ipotšiša gore go ja gona ba ja eng ka gore mosegare ge batho ba ile mešomong bona ba hlwa ba sesella le mekgotha. Muši wona o tla no bona o thunya go laetša gore dijo tšona ba gare ba a di apea?
Mmagauta o ile a lemoga gore o hutšwe dibenyabenyane le tše dingwe tša bokgabo. Tselapedi a mmea pelo ka go re o tla mo rekela tše dingwe. Madulo ya napa ya ba gona Ntšwelemotse. Mošomong ba ya le go boa ka koloi. Sefularo a lemoga gore go ka se be bonolo go bolela le Tselapedi ka lebenkeleng. A bona gape go se bonolo go rwala mageu ka phafana go mo išetša ona lebenkeleng. Le gona go hwetša Mmagauta le go mo hlokofatša go be go se bonolo ka gore ba be ba sa ngwathelane dijo. A šidiša hlogo ya palelwa ke go mo tlela le tharollo ya bothata bjo. Sebata se bohlale ke motho. Sefularo o ile a elelwa gore ge motho a nyaka go swara kgogo gabonolo o e tšhelela mabele gomme ya re e sa holofetše go thobola dithoro, a e phuthusetša, ya napa ya felelwa ke bophelo.
Godimo ga dimpho tše Sekatane a di filego Mmagauta, o mo išitše sekolong sa bootledi, a ba a mo tšeiša laesentshe. Moo gona o be a išitše kgaka ditshelong. Ngwanenyana wa Bloodriver ge a ipona a dutše ka morago ga leotwana la go otlela, ya ka a ka gafa. A duma ge nkabe Tholana, Puledi le Theledi ba mmona gore ba tle ba tsebe ge a kgonne go sepela, a tsene gonagona ka mahumong. A thoma go thuša Sekatane ka go mo fokoletša maetwana a go iša tšhelete ye nngwe pankeng le go iša diotara tša dinama le dijo tše dingwe ka malapeng a ba e bego e le bahlomphegi go Sekatane. A tlwaela koloi, a e papatla tše nkego o tswetšwe ka lapeng la dikoloi tše dintši.
Tselapedi ge a tsena ka ntlong Sefularo le Lufuno ga se ba mmona. O fihlile ba lebeletšane ka mahlong a fetela ka phapošeng a dula malaong a theeletša tše ba bego ba di bolela. Mola di ba feletše a ya go bona a kgopišegile a fihla a re: "Le botšana eng basadi tenang Le bolaile ngwana wa Mmagauta ka dihlare" Sefularo o ile a kgathola mahlong a lebeletšana le Tselapedi a re: "O ete o di botša batho o tla šala maakeng. Rena re be re go thuša ka gore ga o kgone go ikemaemela." "Le be le nthuša ka go bolaya ngwana wa batho" "Re be re go thuša ka go tloša Mmagauta kgauswi le wena?
Ntlatlana o be a dula a lora ka Mmagauta. Gantši o be a mmitša ka leina ge a le ditorong. Ditoro tše a bego a mo lora ka tšona e be e se tše di botse. O be a re ge a phafoga a lle sello se segolo. Phaka o be a swere bothata ka gore le dijo o be a se sa di dumela. Monna o lekile go mo iša go boreatseba, thušo ya se be gona. A mo iša le dingakeng tša sekgowa, ba re bolwetši bja pelo bo gakatšwa le ke kgatelelo ya monagano. Dihlare tše ba bego ba mo fa tšona di ile tša mo thuša, bolwetši bja okobala. Bothata e be e le gore ka nako o be a gakalela Phaka, a gana go nwa dihlare. Tabakgolo e be e le gore o toutela Phaka gore a ye Gauteng go tšea Mmagauta.
Mmagauta le Tselapedi ya ba baratani ba lerato la go tuka, ba tshepišana lenyalo. Ba golelwa ke go dula hoteleng, Tselapedi a ba a reka ntlo lekeišeneng la Ntšwelemotse, a e tlatša ka phahla ya theko ya godimo. Ya ba bolao, Mmagauta a šoma a etšwa ka ga gagwe. A llela Tselapedi gore o bolawa ke go kitimela dinamelwa tša ba bangwe ge a boa mošomong, ye kgolo ya se rate go nyamiša lethologatse la yona, ya le rekela sefatanaga sa V3 sa mmala wo mošwaana.
Mogolo o pelopedi, moswana o realo ge a šia go tsoša kgaruru. Ditaba le ge di le molaleng di no gatwa ka maoto tša fela gore motseng go be le khutšo. Le ge Mmagauta a ile a khuta ka sello ge banna ba mmotšiša gore ngwana o bolailwe ke eng, ba ile ba retolla dipelo ba boloka hlogo yeo ya ga Phaka, ba šia go otlwa ke badimo. Morago ga poloko Mmagauta a fetoga molwetši. Pelo ya mo rutha a itshola bjalo ka sejagobe. Ge a gopola morwedi wa gagwe yo mobotsana wa go swanelwa ke diaparo, a duma ge nkabe le yena a hwile a ikhuditše matshwenyego. O ile a hloka yo a ka mo ratharathelago ka tše di bego di mo ja pelong ka go re o be a nyaditše dikeletšo tša batswadi, gape a tshetše lentšu la mohu tatagwe. Boikgogomošo bja Mmagauta bo ile bja mo ganetša go tshwa bohloko bjo bo bego bo mmaba pelong. O ile a di dira sepipimpi sephiri, a phetha ka go lwala, a ba a rwalelwa bookelong.
Go tloga moo a ntšha karata ya SIM a šomiša ye nngwe gore go se sa ba le yo a mo selekišago ka go mo leletša.
Ge a hlwele le Tholana, Mmagauta o be a ekwa a thabile. Ba be ba leletša masogana a bona megala, Mmagauta a leletša Theledi mola Tholana a leletša Kwena. Kwena o be a šetše a beeleditše Tholana a le kgauswi le go goroša. Gona moo Mmagauta a kwa nke o a gafa ge a nagana gore yena o kgoromeleditšwe ka lešakeng la kolobe gore a lale nayo ka dikobong.
Ntlatlana o ile a fologa mpete ka pelompeta, Phaka a mo kakatlela a mo thibela go ya Seshego. Ba rile ba sa kikirišana, seferong gwa kokotwa. Ba baka monyako ge ba eya go bona gore mokokoti ke mang. Phaka o rile go bona gore ke Tholana a ja bogale le go feta. "Hee, wena mofefa tena, o ntateletše le ka ga ka" Ntlatlana le ge a thekesela a phaya Phaka a ya go Tholana, a mo swara ka letsogo, a tsena le yena ka ntlong. Phaka a rogana a etšwa, a hloka wa go mo šetša. Tholana le yena a leboga ge a hweditše mmago Mmagauta ka gae. Ba goga ditulo ba dula, ba lebelelana ka mahlong?
Ka morago ga matšatši Mmagauta o ile a hwetša lengwalo la go mmotša gore morwediagwe o kolota sekolo tšhelete ya dikgwedi tše tharo. A tšhoga la mafelelo. Ya ba gona a lemoga gore sela a se boditšwego ke Sefularo e be e le nnete. Ngwana wa gagwe o be a le kgauswi le go rakwa sekolong. A kitimela sekolong a bolela nabo, a ba tshepiša gore o tla ba lefa e se kgale gomme ba kwana naye.
Badiredi ba ile ba lemoga gore go na le bothata. Ka moka ba ema matsaro gore ba se ke ba tšhelwa ke madi a kgofa. Thobile le yena a thoma go golelwa ke dipotšišo tša maphodisa tša go se fele. Ba mo kgopela nomoro ya Sekatane ya sellathekeng, a ba botša gore ga a e tsebe. Nnete ke gore o be a boifa go ba fa yona ka ge a be a tla tla a di arabela mohlang Sekatane a boa. Le yena ka noši a kwa a tšhoga ge a nagana go ka leletša Sekatane. Gape o be a mo tseba a sa mo anegelwe. Bogale bja gagwe bo be bo feta le bja nkwe ge a selekegile. A rapela ka pelo gore Sekatane a mo leletše gore a kgone go mmotša ka ga leemaema la maphodisa dikgwebong le ka lapeng la gagwe. O ile a dula ka lehutšo eupša Sekatane a se letše. Dikoloi tša go tliša dinama le makhura tša se sa tla. Maphodisa a no fela a etla a hlolela. Nama ya fela, makhura a fela, ditlabakelo tša go aga le tšona tša thoma go kgwehla. Kgwebo ya re tsirr!
Motse wa Bloodriver o rakaletše kgauswi le toropokgolo ya Polokwane. Tsela ya sekontiri e kgabola gare ga motse wo. Bošego le mosegare go feta dikoloi ka mehutahuta gomme medumo ya tšona e bata ditsebe tša moeng. Ge e le badudi ba Bloodriver lešata la medumo ba le tlwaetše, boroko ba bo kgorutla go dutše go duma go ilalo. Ka mahlakoreng a tsela ye ya sekontiri go dula go tletše batho, kudu baswa. Ba bangwe ba kgabola mmila, ba bangwe ba emetše dinamelwa tša go ya toropong le mafelong a mangwe, ba bangwe ba fologa dikoloi, ba bangwe ba a rekiša mola ba bangwe ba eme, go sa tsebje gore ba emetše eng. Re ka no re motse wo ke kgaolo ye nngwe ya Seshego ka gore e batagane kudu, mollwane ke nokana yeo e putlago metse ye ka bogare. Batho ba Bloodriver le ba Seshego ba phela go swana. Phapano ya go laetša gore Bloodriver ke magaeng mola Seshego e le lekheišeneng ga e gona.
Phafana o ile a nyakela Puledi mosadi yo mongwe. Phaka o rile ge a botšwa gore Puledi o ya go nyalelwa lekgarebe le ba rego ke Maseapudi wa go dula Thokgwaneng GaChuene, a gapa dikgomo tšela ba bego ba nyetše Mmagauta ka tšona a re o di bušetša go kgaetšediagwe ka ge morwedi a tšhabetše monna. Phafana a di gana, a re o tšhaba go otlwa ke badimo. A re Mmagauta e sa le ngwetši ya gagwe. O tla re mohla lefase le mo hlanogetše a boa ka ga rakgadiagwe. Puledi o ile a goroša mothosesotho go etša yena, ba dula mmogo ntle le mathata, a ikhutša go bitšwa kgope.
Gwa re tuu! A goelela gabedi, gararo eupša phetolo ya hlokega. A kgorometša lebati, la thatafa. A lemoga gore go phekagane se sengwe ka morago ga lona. A leka go hlodimela, a bona Mmagauta a rapaletše ka gare ga bodiba bja madi. A hlaba lešata la letšhogo a tšhaba, monna wa gagwe a kwa lešata, a tla a kitima, a gahlana le mosadi a le lebelong.
Go senyagalelwa ga Mmagauta e ile ya ba mokete wo mogolo pelong ya Sefularo. A thaba le go feta ge a ekwa gore ngwana e be e le mošemane. A leboga ge bohwa bja Tselapedi bo tla humela Mokopu go se na yo a ka mmakišago bjona. A metša lethabo la gagwe gore le se lemogwe ke motho ka gore ba be ba tlilo mo naganela boloi. A kgopela Tselapedi gore a mo felegetše bookelong ba ye go bona Mmagauta. A mo rwalela dienywa le dinotšididi a fihla a mo fa. A mo thekga ka mantšu a mmotša gore wa gagwe ngwana o tla tla. Le ge go le bjalo Mmagauta a kwa a kgitlwa ke letswalo ge a bona Sefularo. A tseba gore letswalo la motho ke tshebi ya dira. Ba rile go tloga a tšea dijo tše ba mo tletšego natšo a di lahlela ka seswaraditšhileng. Dingaka di ile tša iša Mmagauta ka phapošeng ye ba direlago diophareišene, ba mo idibatša, ba hlatswa popelo ya gagwe. O rile go phafoga ba mmušetša malaong a a bego a robetše go ona ka batswetšing. Tselapedi o ile a šala a hlokometše morwedi wa Mmagauta, a mo iša sekolong gomme a mo lata mathapama ka koloi.
"Theledi, o reng o etla o le tee mo go rena" "Ke be ke swanetše go tla le mang" "O a tseba. Mmagauta o kae" "Ka manyami o theogetše. O re o tla tla ka moso." "O šetše a hunyeletše le makgowa Brakpan" "Brakpan" Theledi a botšiša ka tlabego. Mahlong o be a sa bontšhe lethabo, e le motho wa go hlakahlakana. Kwena o be a se gona, a ile mošomong. Ba rile ba sa botšišana ka Mmagauta le ditaba tša bona di sa kopane, seyalemoya sa bega ditaba tša iri ya bone. Tholana a napa a oketša modumo gore a di kwe gabotse. Theledi a befa sefahlego ge go direga seo. "E le gore ke ditaba tša selo mang tša maaka O a tseba nna seyalemoya ke se hloile." "Theledi, nna ke nyaka go kwa tšohle gore ke sepele le mabaka. Ga ke nyake go hlaelwa ke selo.?
Motho wa pelo ye thata ga a hwe matwa. Mmagauta o rile mola basadi ba go šoma ka ntlong ba tšhaišitše a thoma go putuka ka ntlong ya Sekatane ka boiketlo. A ipotša go re o tla thopa tše dingwe tša bohlokwa pele a ka bolawa goba a ntšhwa ka diethiethi. A bula diraka, diwaeteropo, dikhapoto ka šedi a topa dilwana tše go yena a bego a bona di le bohlokwa. Ka ge mosadi a tseba go lota a di bea mo a bego a ipoditše gore mohla a ka bona lešoba la go tšhaba, o tla di rwala a ya natšo gagabo. Pharela ya ba gore le ge a ka leka go tšhaba o tla tšhaba ka eng dinotlelo tša difatanaga a di amogilwe. A dula, a nagana maano a mangwe.
Ge a botša Sekatane ka taba ya go nyalana o be a rapeletšwa ka dilwanalwana gomme a re: "Mohla re nyalana re tla phaphasela marung re nametše helikhopthara. Baeng ba rena ba bagolo e tla ba Mopresidente wa naga, Ministara wa tša Matlotlo le Mookamedidipharephare wa Reserve Bank." A re go realo a ome ka disego taba e nape e tswalelwe. Mmagauta o ile a thoma go bolawa ke bodutu ka gore Sekatane o be a phela nageng. O be a leka go dira segwera le badiredi ba gagwe eupša ba tšhabatšhaba. O be a sa kwešiše gore ba a mo tšhaba goba ba mo hloile na Boitshwaro bja Sekatane bo be bo mo tlaba eupša a hloka yo a ka mmotšišago ka tša bophelo bja gagwe. O be a tlabja le ke go re lapeng la bona go be go sa tlankelwe. Go be go sa ke go etla baeng. Badiredi ba ka lapeng le bona ba be ba sa ke ba tšea magang le Mmagauta. Le ge a ka leka go ba tšeiša magang ba be ba se na ditaba, ba no fetola tše a ba botšišago tšona, ba nape ba ikhomolele. Pelaelo ya Mmagauta ya golela godimo?
Phaka o ile a re go fihla gae a anegela Ntlatlana gore o kopane le Tholana toropong. Ntlatlana a rutlumologa malaong a dula ka marago a re: "O re o bone Tholana wena Phaka" "Ee, ke mmone a šušukile dipolaseteke." "Tholana o reng O re Mmagauta o kae" "Ga se ka rata go bolela le yena noga yela." "Ke gore ga o babje ke pelo ge ngwanaka a timeletše" "Ke mang a rego ga ke babje ke pelo" "Gape banna le bjalo. Le hloka lešoko baneng." "Ke a bona bolwetši bjo bja gago bo go tšhabetše hlogong." "O ka re o bone Tholana wa hloka le go rata go tseba gore Mmagauta o kae mola seyalemoya se boletše gore o gobaditšwe Ke a tloga ke ya Seshego gabo Tholana." "O tla tšhoša batho. Ge o otile bjalo e re ke wena mpša ya tswetši o yo sepela bjang" "Ke tla eta ke ewa, ke abula le ka dikhuru ka gore o hlapile ngwanaka diatla.?
Mmagauta o ile a gopola gabo Thobile. A tseba gore ditaba ka moka o tla di hwetša moo. Ntle le tikatiko a itahlela ka koloing a e goga. Ge a tsena ka gabo Thobile le gona a hwetša dintlo di kgontšwe go se na motho. A gaša mahlo kua le kua, thušo ya se be gona. A nyefa moko, a re tuu! A le ka koloing. Morago ga nakwana a otlela koloi ka go nanya a boela gae Stone Edge, a tsentšha koloi ka karatšheng. Ge a tsena ka ntlong a hwetša Sekatane a mo letile a eja bogale. "O be o ile kae ka koloi ya ka wena O thomile go eta o nyaka ditaba le naga" Mmagauta a re: Ke be ke ilo nyaka wena." "O ile go nyaka nna Etšwa ka ditabeng tša ka ke tla itebalebela. O be o se gona ge ke thoma dikgwebo tšela tša ka." Mmagauta o ile a phuphutha, a ngota molongwana wa gagwe gore a se šulafatšwe?
Mmagauta o maketše ge a ikhwetša a kaname godimo ga malao ka bookelong. Ge a swara mpa ya gagwe a hwetša e gabaletše e se na selo ka gare. A ruthulwa ke letswalo, a ponya mahlo a eleletša. A ipotšiša gore go diregile eng ka ngwana yo a bego a mo imile. A tsoga, a dula ka marago godimo ga malao. A gedigetša ka phapošeng ya bookelo, a phophola mpa ya gagwe gape, a hemela godimo go laetša tlalelo. Ge a sa akame bjalo, mosadi wa ngaka a kwatlakwatla a etla bolaong bja gagwe go tla go mo hlahloba. Ngaka ya dumediša, ya kgopela gore Mmagauta a kaname malaong e mo hlahlobe. Pele a ka kanama, a kwa a sa kgotlelele taba ye ya go se be gona ga lesea ka teng ga gagwe a napa a ipeta pelo a re: "Ngaka, o tla ntshwarela. Ke kgopela go botšiša." "Botšiša, Mmagauta, ke tla go thuša." "Ngaka, go diregile eng ka ngwanaka Ke be ke imile." A re go realo a lebelela ngaka ka mahlong ka phišegelo ya go kwa se se hlagetšego leitšibulo la gagwe. Ngaka a buša moya ka maatla, a lebelela Mmagauta a lemoga gore o kgwathegile maikutlo. Ka borutho a mo swara legetleng a re: "Ke mosadi, ke kwešiša phišegelo ya gago. E be e se maikemišetšo a rena go ntšha lesea ka popelong. Eupša le be le šetše le hlokagetše gomme le beile bophelo bja gago kotsing. Thipa ye e bego e dirišwa go bolaya wena, e bolaile lesea la gago. O tla re swarela, Mmagauta. Wa gago ngwana o tla tla.?
Bakgekolo ba ile ba mo lesa gore a lle a kgebiše pelo. Di be di se tša fela tša lapa la ga Phaka, di be di nyaka karabo go tšwa go wa Mmagauta wa go ja bogobe. O rile ge a emelela a re o tšwela ntle, Ntlatlana a mo goga ka mosela wa roko a mmea fase. "Kgane le reng le ntudiša fase mma" "Ga se ra fetša polelo ya rena." "Kgane re sa bolela eng" "Mogadibo, nke o mo fe tšona a be a re fe phetolo." Phafana o ile a fologa setulo, a kwatama fase ka dikhuru, a ntšha thekgwana ka gare ga tuku hlogong, a e khurumolla, a thwapa motšoko, a o goga ka mašoba a nko gabedi, gararo, a napa a ethimola. A re go ethimola a khurumela thekgwana a e swametša ka lemenong la tuku hlogong, a lebelela Mmagauta ka mahlong a hlonama a re: "Mmagauta ngwana wa kgaetšedi ya ka, na o sa boela ga Tselapedi" Mmagauta a tomola mahlo a go tlala letšhogo a re: "Rakgadi, nka se sa le bea moo. Tše ke di bontšhitšwego ke batho ba Musina e sa le ke betlwa ga se ka ka ka kwa motho a laodiša tša go swana natšo." Bakgekolo ba lebeletšana, ba sobana ka mahlo. Gwa bolela Ntlatlana le yena a hloname a re: "Bjale taelo yela ya papago ya go re o boele ka ga rakgadiago o be ngwetši ya gagwe o reng ka yona" Bakgekolo ba ile ba hloka karabo go tšwa go Mmagauta. O ile a ba botša gore o tla ba fa karabo o sa ya go inagana. Bošego bja letšatši leo o ile a se robale, dikgopolo tša gagwe tša lala di thulana. A thoma tša bophelo bja gagwe ge a totompetša ka banna go tloga go Theledi go ya go Sekatane, go tloga go Sekatane go ya go bokgoša, go tloga go bokgoša go ya go Tselapedi go fihlela ge a ikgonere a le bjalo, a hloka le pudi ya leleme le letala le ge e ka ba thorwana e tee ya ngwana. Ka pelobohloko a re: "Bjale gona bophelo bo ntlaeditše. Ke swanetše go no phetha taelo ya papa. Taba ke gore ke tla thoma ka go reng ge ke fihla go Puledi Mosadi wa gagwe yena ge a ka nkgakalela a re ke tlilo mo tšeela monna ke tla reng Ke tla mmona phošo Ke tla re Puledi ke wa ka Gape nna ke mo ganne ke re ke lešilo ga se a ntshwanela. Lehono lešilo ke nna. Ke gopola mantšu a papa mohla a ntaela." Mogopolong wa Mmagauta gwa tla mantšu a Phaka ge a be a re: "Mmagauta, na o tla gola neng ka gore o eta o hlotletša malapa a banna ba naga ye ka moka Akere o nyaka boiketlo O ikgethela banna ba bakaone O ntheeletše gabotse. Tseba gore mepipi ka moka e a na." Mmagauta a thoma go lemoga kgonthe ya seema se sa bagologolo. Malapa ka moka a na le mathata. Ga go seema se borutho?
Maphodisa a ile a thoma go buduša tsela dikgwebong tša Sekatane. Bothata e ile ya ba gore yena mong wa tšona o be a se gona. Badiredi ba ile ba botša maphodisa gore yo a šetšego le dikgwebo ke Thobile. Dipotšišo ka moka tša lebišwa go yena.
Tselapedi o rile go realo a tsena ka bohlapelong, a phonkgela ka pafong ye e bego e tletše meetse a go ba le lehulo la go nkga bose. Sefularo a se kgone go itshwara a mo šala morago. Ge a tsena a hlakanetšwa ke monkgo wo mobosana, a bona sesepe le ditlolo tša go laetša gore ke tša theko ya godimo.
Theledi o ile a hlaselwa ke mokhohlwane wo mošoro wa mo latša fase. Kokoagwe a leka go mo orubetša ka mešunkwane ya setšo wa gana go okobala. A mo nyakela le dihlare tša sekgowa khemeseng le gona gwa pala. Mothaka a kwa nke o a hwa. O rile ge a ekwa gore go tsene mokhohlwane wa dinonyana, o šetše o fetile ka maphelo a batho ba lesomesenyane tikologong ya Hammanskraal, a kgitlwa ke letswalo, a kwa gore o tlile go ba setopo sa bomasomepedi. A gopola gore o feditše beke Hammanskraal a dula le malomeagwe polaseng. Polaseng yeo go ruilwe diruiwa ka moka, makalakune, dikgogo le dimpšhe. Ke mo a ilego a kgopela kokoagwe tšhelete gore a ye ngakeng. Le ge hlogo e be e mo imela, o ile a ithwala, a ya ngakeng ka toropong ya Polokwane.
Mmagauta o ile a re go tšhaiša a feta mabenkeleng a rekela morwediagwe diaparo tša marega. Ge a tsena ka phapošeng leswiswi le be le šetše le swere eupša lebone le se la gotetšwa. O rile go bula lebati a tobeletša konotswana lebotong seedi sa tlala ka ntlong. Ge a gaša mahlo mpeteng a bona morwediagwe a kurile molongwana wa gagwe a ile ka boroko. A dula mpeteng a phutholla dipolasetiki a ntšha dijesi le marokgwana ale a reketšego morwediagwe gore a mo kgantšhetše ona. Ka lethabo le legolo a mo šikinya a re: "Dimakatšo! Dimakatšo! Tsoga o itekantšhe. Bona ke go reketše eng!" O rile ke a šikinya a hloka mofetodi. Ngwana a se arabe, a se šikinyege. Mmagauta ge a mo swara a leka go mo tsoša, a hwetša moya e le kgale o hudugile nameng. Sebakeng sa go hlaba mokgoši Mmagauta o ile a buragana fase a idibala.
"The number you have dialled is not available at the moment. Please try again later."
Lehufa la thoma go rutha Mmagauta. A tlelwa ke kgonono ya gore Sekatane o swanetše go ba a na le mosadi yo mongwe. A belaela gore maeto a a phelago a a tšea o ya mosading yo mongwe. Hleng a gana go ya le yena maetong ao A thukuthelwa morwedi'a Phaka, a fetša le pelo gore yena ga a hlakanele monna le mosadi yo mongwe. A ipotša gore o tla lahliša Sekatane makoko a go tšhiraka le basadi ba bangwe mola a mo forile gore o a mo rata. Ge a fihla ka ofising ya gagwe ka gae o be a fufula bjalo ka pitša ya go apea ngatha ya kgomo. Mošomo wa go lekanyetša dipuku tša letšatši wa gana go fela ka nako. A dira diphošo gantši a fela a phumola gore dipalo di be di kwane. Mmagauta o rile a se a hlwa a fetša mošomo wa gagwe Sekatane a goroga. Ge a mo lebelela a hwetša a se bose, a sentše sefahlego mola le yena a be a ipotša gore o mo letile, o tla tla a mmotša gabotse. Dipoo tše pedi tša bopelana. "Hleng e le gona o lekanyetša dipuku nako ye Kgane o hlwele o dira eng mosegare ka moka" Sekatane a botšiša a laetša go selekega?
Go ile gwa ba le diphadišano tša moopelo Belabela. Dikolo tša tikologo ya Waterberg di be di eya go hlwa di tšeišana kgang holong ya setšhaba gona moo. Ke mo Meisie a ilego a mema mogweragwe Mmagauta gore a ye le bona ba ye go hlwa ba ipshina ka mmino wa dikolo. A di bofa motho wa mmele wa go ba le ditho tša go swanetšana ka maswanedi, a ntšha tšonatšona tša go rekwa ke batsebalegi ba bagolo boSekatane. Tšona tša theko ya godimo tša go rekwa mabenkeleng a magolo a motse mollakoma, Durban. O rile go itlhama a ba a inokanoketša ka senkgišabose se a se reketšwego ke Sekatane ge ba le Mauritius. E be e le senoko sa theko ya godimo sa go dirwa nageng ya Fora. Ge a itebeletše leboelela seiponeng, a atha mokotlana wa letlalo wa go swanetšana le diaparo le dieta a ema mo go namelwago thekisi, a namela. Ge a se no tsena ka thekising, dinko tša banamedi tša bula mašoba e se ka boomo, e le ge di kgathola monkgo wa segoši. Mahlo ka moka a mo lebelela, a tanyega ka ge le yena a be a lebelelega bjalo ka morwedi wa kgoši ye kgolo, a ronwa ke go namela senamelwa sa bohle. Ya se gane go duma thekisi. Le ge mootledi le yena a be a bina koša ya go phetlega molala bjalo ka banamedi ba bangwe, o ile a goga koloi ya leba motseng wa Phahameng.
Monna ge a rata mosadi o fetoga lekgoba la gagwe. Sekatane o be a rata Mmagauta kudu. Morago ga go fapana naye o ile a ipona phošo kudu. Matšatši a a a tšerego a se gona gae o be a leka go ikoka le go ikgopola gore o ya go mo tsena bjang. O be a šia go lebanya le yena mahlo. Le ge a be a mo leleditše o be a tšhogile a re mohlomongwe o tla kwa a re o tlogile o ile gagabo. O ile a thakgala kudu ge a hwetša lethari la gagwe le mo letile le bile le mo apeetše dijo tša go tia dihlaa.
Mmagauta a gakanega pele ka ge a be a sa kgolwe se ditsebe tša gagwe di mo kwešago sona.
Bophelo bja kompo bo be bo sa kgahle Mmagauta. O be a bona batho ba gona e le ba maemo a fase, e se ba a ka dirago segwera le bona. A bona banna ba gona e le ba mehlobo ye a e tšeelago fase. A thoma go buduša tsela lekheišeneng la Phahameng. Le ge a be a sa tsebe motho, letšatši la mathomo o ile a no itshepelela mmileng, a bona batho ba tsena ka kerekeng a ba šala morago. Ka ge kereke e le legae la bohle, le yena a hwetša setulo a dula, a theeletša lentšu la Modimo le ge botsebotse a be a sa ele lona ka kerekeng. Ge kereke e etšwa a kganyogana le Meisie Kutu, ba tsebana ba ba ba fana dinomoro tša megala. Meisie e be e le morutišigadi sekolong se sengwe gona moo Phahameng. Ba napa ba thoma go etelana le go tlwaelana, ya ba bagwera ba go kgwahla. Ba ba ba fela ba etšwa mmogo e le ge Meisie a tsebiša mogweragwe mafelo a boithabišo. Ka a mangwe matšatši Mmagauta o be a lala go Meisie.
Modimolle ke lefelo la dipolasa. Balemi ba gona ba bantši ba lema mašemo a magolo gomme ba bjala magapu le matokomane. Go bile go na le feme ya kgoparara ya go dira potoro ya matokomane yeo e rekišetšwago borakgwebo nageng ya Afrika ka bophara. Batho ba bantši ba go šoma gona moo femeng yeo ba dula dipolaseng tša mabapi le toropo ya Modimolle. Ba bangwe ba dula lekheišeneng la Phahameng, gona tikologong yeo. Ba bangwe ba na le dintlo tša bona mola ba bangwe ba šuteletšwe ka diphapošeng tša batho gomme ba lefa madulo ao ge kgwedi e fela. Batšwantle le bona ba gona. Ba bangwe ba a šoma, ba bangwe ba a bapatša mola bangwe ba iphediša ka go gweba ka mebele le ka diokobatši. Ke tlhakanantswiki metseng ya Afrika Borwa, ga go sa tsebja ye ntsho le ye tšhweu. Kgang ke ge letšatši le hlaba le bile le sobela. Baswa ba nyalana le mehlobo ya ditšo di šele gomme di hlapela setšo sa Afrika Borwa, go phelwa ka gare ga kgakanego.
Ditaba tša Monanye di ile tša kgodiša Mmagauta. O ile a mmotša le go re Sefularo ke yena a dirilego gore mpa ya gagwe e boe tseleng. O be a re go botša Mmagauta ditaba tša gagwe, a mo fufuletše mešunkwane gore a nwe a tle a šireletšege. E ile ya ba setlwaedi, Monanye a fela a etela Mmagauta. Nako ka moka ge Monanye a thuša Mmagauta, Tselapedi o be a se sa le bea Ntšwelemotse. Dijo le tšona o be a se sa mo rekela. Tšhelete yona e be e le seila. Sa go tlaba ba ba bego ba di bona ke go re ka mehla pele Monanye a eya ka ga Mmagauta o be a feta ka ga Lufhuno. Ba ile ba no nagana gore mohlomongwe o tsebana nabo ka moka ka gore o be a ipitša sedupe.
Kwena le yena o ile a nyala Tholana a ba a mo goroša, a ya go dula le yena makgoweng. Mmagauta o ile a kwa gore mogweragwe o tlile Gauteng eupša ka ge Theledi a be a mo fifaditše pelo, a ba le dihlong tša go yo kopantšha mahlo le Tholana. A gopola diswantšho tšela a kilego a mo romela tšona a mo kgantšhetša ka mokgwa wo a ipshinago ka gona le moratiwa wa gagwe Theledi. A ipotšiša gore o yo bolela eng le Tholana ge yena a tla ba a mo kgantšhetša ka wa gagwe e lego Kwena. Tholana a fela a leletša Mmagauta mogala ba swara magang a segwera. Mona wa thoma go rutha ge Mmagauta a ekwa ka mokgwa wo Tholana a ipshinago ka wona. A fora Tholana ka la gore makgowa a gagwe a thothela Brakpan. A re o tla re ge ba šetše ba hudugile a leletša Tholana.
Tholana o rile a sa leka go hlaloša, Phaka a se nyake go kwa tše di tšwago ganong ga gagwe, a šutša a gata ka maoto a matelele a eya mo a yago. Tholana a šala a eme gare ga tsela bjalo ka moloi a swaregile. Meetsana a go toka a tshotshoma ka mahlong a gagwe, a a phumola ka letsogo la sekhipha. Tseleng o tlošitšwe ke ge batho ba mo tla ka mo le ka mo, bangwe ba mo thula ka ge a thibile tsela. O rile go fihla gae a botša Kwena tše Phaka a mo dirilego tšona. A bipelwa ke gore na tšhelete ye Mmagauta a mo filego yona o tla e fihliša bjang diatleng tša Ntlatlana ka gore Phaka ga a nyake go mmona le ka leihlo.
Tholana o ile a ya bookelong go bona mogweragwe. Ya ba gona Mmagauta a mo utollelago tša bophelo bja gagwe le Theledi. A mmotša le se se diregilego gore Theledi a mo hlabe ka thipa. Tholana a elelwa maitshwaro a Theledi mohlang wola seyalemoya se bega kgobalo ya Mmagauta. "Mogwera, gape ga se wena kgwele ya dinao." "Theledi ke be ke mo rata, Tholana." "Theledi ga se monna a le tee mo lefaseng. Ga ba kaaka mo Gauteng. Hlala mpša wena! Pele letšatši le sobela o tla ba o ikhweleditše yo mongwe." "Tholana, mo Gauteng ga ke sa go nyaka. Ke a tloga, Theledi a ka mpheleletša. "O tla hwetša a šetše a hlahletšwe kgolegong." "O tla hlahlelwa ke mang maphodisa a sa tsebe gore ke hlabilwe ke yena" "Kganthe ga se wa ba botša" "Nna ke a boifa. Le gona Theledi ke ke sa mo rata." "Bjale o rileng ge o efa setatamente" "Ke rile ke hlabilwe ke kwefa e nyaka tšhelete." "O setlatla. Nna ke ya go botša makgowa a gago gore Theledi a ye kgolegong." "Ge ke etšwa mo bookelong ke hlabela pele. Theledi o tla swarwa nna ke se sa nkga mo?
Tholana le Kwena le bona ba be ba na le ntlo ye botsebotse Madiba Park. Bona ba be ba na le bathwana ba babedi. Kwena o ile a hwetše mošomo ka mmušong ka lefapeng la tša mešomo, a napa a se sa ya Gauteng, a dula le ba lapa la gagwe. Tholana o be a sa fetše go ya Bloodriver go yo bona mmago Mmagauta. Ntlatlana o be a re go bona Tholana a nape a šale a tsogelwa ke bolwetši bja pelo, e le ge a gopola gore Mmagauta le yena nkabe a itirela. Ge motho a laolwa ke maikutlo, o senya bophelo bja gagwe.
Motho wa matshwenyego o dumela tšohle tše batho ba mo eletšago ka tšona, a nagana gore mohlomongwe o tla hwetša thušo mathata a gagwe a fela. Moeng wa monna o kile a tla ka ga Mmagauta mesong ya letšatši le lengwe. O ile a ipega gore ga gabo ke Kolobetona gomme o romilwe ke badimo.
Mmagauta o ile a ikhwetša a le ka matsogong a Sekatane, monna wa go fetwa ke Phaka ka nywaga ye e ka bago ye lesome. Ba robala ba tsoga mpeteng o tee e le monna le mosadi. Sekatane ge a bona gore o thopile Mmagauta, a nyaka gore a se sa mo phonyokga bjalo ka ba bantši ba ba mo phonyokgilego goba a ba hwelahweleditšego ge ba be ba nyaka go mo tsenya kotsing. A hlatloša maemo a Mmagauta, a mo dira mookamedi wa dikgwebo tša gagwe ka moka. A mo tsebiša le badiredi ba gagwe. Tšohle tše di amago kgwebo di be di begelwa Mmagauta gomme yena a di fetišetša go Sekatane.
Gape motho yola o be a tlile go go fetetša ka Phamokate ya tloga ya re fetela ka moka." "Ke mang a go boditšego tšona tšeo" "Mmagauta ke mpša ya go eta e kgwathwa ke dikgotho tša naga ye ka moka. Le wena o mmone ka mahlo a gago, o mo hweditše a gokarane le ye nngwe ya dikgotho tša gagwe. Ke bolela maaka" Tselapedi a inamiša hlogo, a hloka le karabo. Ya ba ke nnete o ile ngwana Phaka, o tšhabišitše ya gagwe hlogo, ye lengwalo la mmolai wa morwediagwe le rilego go tla latela yena morago ga poloko ya ngwana?
Omphile e be e le morwedi wa Tsholofelo. Ba be ba na le ntlo Mamelodi. Tsholofelo ga se a ka a nyalwa. O godišitše bana ka go rekiša bjala le metšoko ya mehuta. Ntlo ya gagwe e be e dula e tletše banwi ba bjala le bakgogi, mmino o dula o llela godimo. Batho ka moka ba be ba tseba ntlo yeo ka gore e be e le khutlong ya mmila, ebile batho ba e bitša "Corner House." Omphile o rile go tlogela sekolo a ya go nyaka mošomo Gauteng. Ge a dutše a šoma bjalo a kopana le lesogana le le lona le dulago Mamelodi gomme le šoma toropong ya Gauteng. Ba napa ba topana, ba dula bjalo ka monna le mosadi. Dipereko tša ba atla, ba ba ba kgona go reka ntlo ya bona ba e tlabakela ka diphahla tše dibotse. Ntle le go tsebiša batswadi, ba ya dikantorong tša Leago ba nyalana semmušo.
Mmagauta o letše a ripitla bošego ka moka. A leletša diampulentshe mogala eupša ba palelwa ke go mo tšwela mohola. E rile ge e feta iri ya bone mosong gwa pala, a boa tseleng. A lebelela mafeelana ao a bego a holofetše gore e tla tla e eba ngwana wa gagwe le Tselapedi, a hwetša go se na bophelo go ona. A a phuthela ka lelakane, a patlama ka sebete lebatong, a šipha ka megokgo. A gopola mantšu a tatagwe ge a mo laela, a lla kudu. A gopola mantšu a mmagwe le rakgadiagwe ge ba be ba mo kgala, a ikhwetša a lahlegile. Monna yo a rilego o a mo rata o be a paletšwe ke go tla go mo rwala ka koloi a mo iša bookelong, mohlomongwe nkabe a ile a hwetša thušo lesea la gagwe la phologa.
Motse wa Phahameng o ile wa fetoga. Bana ba thoma go tlabana le batswadi. Banenyana le bašemane ba ithuta bjala ka bontši. Dipatše le mehuta ye mengwe ya diokobatši tša thoma go tlalatlala le motse. Dikolong le gona barutiši ba thoma go tlabana le baithuti. Diphuthelwana tša marojana a go tlaba di be di phela di topša di wele fase. Maitshwaro a baithuti ba bangwe a be a tloga a laetša gore ba itlhabegile ka ditagi goba diokobatši. Makgarebjana a thoma go itshwara hlepi, ba bangwe ba ima ba sa nkga mekgato. Tša tlala badudi ba motse dimpa.
Norma le yena o be a re go tsena, a dule pankeng, a kgopele komiki ya kofi. Gona moo go nape go tsoge mehlamu.
Lufuno o ile a tsoša sekgotse le Sefularo. O be a fela a etela ka lapeng la gagwe a mmotša tšohle tše Mmagauta le Tselapedi ba bego ba di dira le tšeo ba nago le tšona. A mmotša le go re ba rekile ntlo Ntšwelemotse. Sefularo a tseba le go re Mmagauta o reketšwe koloi ye a sepelago ka yona. Lufuno a mo iša le lekeišeneng a mmontšha ntlo ya Mmagauta. E be e le botse kudu, e ageleditšwe ka legora la ditena tše dibotse le ditšhipi tše ditšhwaana tša go kgabiša. Ka seratswaneng go be go bjetšwe matšoba a mabotse le mehlare ye mebotse ya meriti. Lehufa la tuka ka gare ga Sefularo. Ge a gopola ntlo ya gagwe polaseng, a hwetša e swana le seolo se sesehla sa go se goge mahlo a motho. A ikwa e le lešilo ka go lesa ngwanenyana a mo tšeela monna le dithoto tša gagwe.
Sekatane le Mmagauta ba rile ge ba fologa sefofane boemafofaneng bja boditšhabatšhaba bja O R Tambo, ba ya go bona mogwera wa Sekatane, Pofa go la Dube. Ba hlwele moo, ya re ge e betha iri ya bošupa mantšiboa ba tsena koloing ya bona ye e bego e šetše bolotadikoloi ba leba Nelspruit. Ba be ba lapile la go hwa, ba nyaka go khutša. Go tsena ya ba go hwa ka boroko le sa ntle ba se se kwe. Ka mahube ba tsošitšwe ke mokokoto wa go kgaroša letswalo keiting. Keiti e be e bethwa ka selo, gape le pele ya go kokota e letšwa kgafetšakgafetša. Mmagauta o ile a tsoga a phaya garetene, a bona koloi ya maphodisa e eme ka ntle ga lesoro. A tsoša Sekatane, Sekatane a bolela ka go se ikgalale a re o sa khutša. Ga go na motho yo a nago le tokelo ya go mo tsoša ka kgang. O tla tsoga ka nako ya gagwe ya go tsoga. A re ga se a senya selo sa motho, ka fao a ka se kgakgaregišwe ke maphodisa. A laela Mmagauta gore a tsene ka dikobong ba robale.
Seswantšho sa Theledi se be se phatlaladitšwe ka dikuranteng e le mogononelwa yo a tšhabilego Gauteng a nyakwa mabapi le maitekelo a polao. Mna. le Mdi. Cooper ba ile ba iša seswantšho sa gagwe go matseka gore a ba thuše go nyakana naye. Tholana le Kwena ke bona ba ilego ba loma ba ga Cooper tsebe, ba ba botša le gore Mmagauta a ka se sa boa o tšhabile Theledi. Molato ga o bole. Le gona sekhukhuni se bonwa ke sebataladi. Ke ka fao naga e ilego ya hlomolwa mootlwa.
Go na le mehuta ya go fapana ya batho ba go gweba ka mebele. Ba go itlhokela ke bona ba ba go ipapatša pepeneneng mo mahlo a diphedi ka moka a ba bonago. Gape go a tlaba gore motho a ka gweba ka mmele wa gagwe na, gona o gweba bjang Gape go gweba ke go bapatša. Batho ba go gweba ka ditho tša batho ke ba ba bolayago batho gomme ba re mola ba hwile ba ba ripa ditho ba ya go di rekiša. Go na le ba sehlogo ba go ripa ditho tša batho ba dutše ba phela. Bona ba rekiša ditho go batho ba ba dumelago gore di tla ba fa mahlatse ba huma le dinala. Bjale ba ba go gweba ka mebele ba rekiša ditho dife ka gore ga go ke go bonwa ba ripegile ditho Ke ditlalemeso tša mehleng yeno ya go phela ka šeleng. Tše bjalo di be di se gona mehleng ya borakgolokhukhu. Goba ke gona ge go thwe diaila ga a sa phela Ge ba ka tsoga, ba ka tiantšha matolo?
O rile a sa re ke a penapena bjalo ka ge a be a tlwaetše go penapenela banna, Sekatane a mo opa ka ntahle, madi a ba a phulega ka ganong.
Mmagauta o ile a kgopša kudu a se tsebe le go re a bolele bjang ka gore o be a fokola mmeleng ka lebaka la teng ye e bego e baba le mpa ye e gomilego tseleng. Tselapedi o ile a mo rwalela bookelong le ona maakana a a kgothotšwego ke teng ya go biloga gomme ba mo amogela a robatšwa ka batswetšing.
Kua gae Bloodriver dilo di be di fetogile. Puledi o be a kgonnwe ke mosadi wa gagwe, Moseapudi. O be a mo thekgetše ditho ka lerato, a mo ruta ka ditaba tša Modimo. Puledi o be a phološitšwe e le ngwana wa Modimo. Dikgomong o be a eya ka nako. Nako ye nngwe o be a bala Beibele, a rera lentšu a bile a eya kerekeng. Motho wa senganga o kgonwa ke wa boleta. Tšhila yela Puledi a bego a phela ka gare ga yona e be e hudugile. O be a ehlwa ka gare ga tša go hlweka gore ge a ruta mašaba ka tlhweko ya Modimo e be le yena o hlwekile. Ba be ba agile ntlo ye botse ya go tlabakelwa ka phahla ye botse. Ba be ba na le seletšo sa okene ba re ge ba gopotše tša boJesu ba e letša ba bile ba opela ka bararo. Go be go rena khutšo ka lapeng la bona.
<fn>Random.9780636072756T.WP.txt</fn>
E be e se mathomo Mukhabudi a robala le mokgotse wa gagwe Selomi gona moo hosteleng ya bašemane. Lehono gona o be a no gapša ke melodi ya dinonyana. Go be go le bose kudu, go opelwa, go jewa nama ya go bešwa le marotho. Aowa, go be go ipshinwa, go thakgetšwe. Rakgadi wa gagwe Mapelo o ile a nyama kudu go kwa ditaba tša boMukhabudi, a itiela tatagwe mogala. Mashudu o ile a ikgaša setešeng sa Maphodisa a Polokwane ka go ponya ga leihlo, a hwetša boMukhabudi le basetsana ba go tshela mellwane ba lokolotšwe ka morago ga go hwetša dithupa tše hlano ka lehlakanoka. Mashudu o ile a napa a leba ga kgaetšedi a hwetša Mapelo a sa omanya Mukhabudi. Bobedi ba ile ba napa ba mo dika ba mmotša tsebegokwa gore ga se a tla go bapala mo Ga-Mamabolo, le gore a lemoge gore ga a na le mmagwe, ka gona a se ke a bapala, a senya sebaka seo a se filwego. Mošemane o ile a tshepiša tatagwe le rakgadiagwe gore o lahlile, a ka se hlwe a le bea kua hostele ya bašemane, ya basetsana yona e be e le ka mphatong le kgale.
Bammušo ba be ba šetše ba lemogile gore bana ba bantši ba go kgona kua dikolong tša tlase, ba re go fihla dikolong tša sekontari, ba gakanega, ba rithifala. Ka fao tatagwe, Mashudu, o ile a swanelwa ke go lefela ngwaga wa mathomo ka kholofelo ya go re Lufuno o tla šoma gabotsebotse ngwaga wa mathomo ka gona a kgona go fiwa pasari ya bana ba maphodisa.
Kgetha mantšu ao a go kgahlilego a mahlano go tšwa pading gomme o hlaloše gore ke ka baka la eng a go kgahlile go ya ka tšhomišo ya polelo ya mongwadi.
Mongwadi mo tšweletšong ya morero mo pading o tlamegile go ngwala ditiragalo ka mokgwa wa go logagana gore di kwešišagale ka go dira gore di be le mathomo le mafelelo. Mokgwa wo o bitšwa thulaganyo. Ntlha ye nngwe ye bohlokwa yeo mongwadi a e dirišago ke mokgwa wo a ngwalago ka gona gomme wona o bitšwa mongwalelo goba setaele.
Maphodisa tšatši leo goba bošego bjoo, ba ile ba šoma ka makgethe, ba ile ba šoma sona sephodisa. Ba be ba thadile mmapa, yo mongwe le yo mongwe a tseba gabotse gore o ile go ema kae, neng, a dira eng le eng. Ba ile ba nanya, ba tshela terata, ba hlaba thedi, ba šupile matsikangope ka dithunya tše diteleletelele, tšeo di bitšwago "R1". Mošemane yo a bego a ka leka go tšwa ka letsikangope ge ditaba di thoma go befa, o be a tla hwetša a lebane le molomo wa sethunya.
Rakgadiagwe o be a lemogile ditaba tše ka moka, a no šita kgang, kudu ge a befetšwe, a tšwela pele ka go bolela ka go akaretša a re: "Ruri bana bale ba samme e no ba dilo fela". Diphošo tša Lufuno e be e se tša ka boomo. E be e no ba diphošwana tšeo di ka dirwago ke mang le mang. Gape wa se obe ka koto o tla oba ka tsogo. Ka morago ga lebaka le letelele Lufuno o be a ka tšhuma nama goba a apea potsa, a timetša tšhelete ge a eya lebenkeleng, goba a tšhuma seaparo ge a re o a šidulla. Gona moo Maphefo o be a tla gakala, a tlatša mašata gore bale ba felago ba reta Lufuno ba mo kwe gabotse.
E rile ge Savimbi le hlogo ba kgotsofetše gore batho ba bona ba a itšhatšharela, ba napa ba ba laela gore ba fologe mepeteng, ba eme mo phatšheseng. Savimbi o be a šetše a filwe maina a masogana a lesome ao hlogo a bego a re ke bona baferihli, ring leaders. Go tloga moo bobedi ba ile ba thoma mošomo wa bona wa go tsomana le baetapele bao. Ba thomile lemating la ka bosobelatšatši, ba theoga le phatšhese go leba lemating la ka bohlabatšatši. Hlogo o be a etile pele gomme ge a fihla go motho wa gagwe o be a itira yo o ka rego ga a mmone, o bile o a feta. Gona moo o tla boa ka legoswi la go fiša gwa kwala setepi sefahlegong sa mošemane, motho wa gagwe a ba a kopakopa goba a wela fase. O be a re go dira bjalo gomme a re: "Here is one of them, Jack Ranto". Lephodisa leo le ba šetšego ka nthago o tla tšwela pele ka go ba lahlela ntle go fihlela bašemane bao ba lesome ba išitšwe kua ntle ka moka. Yo mongwe le yo mongwe o tla be a kwele bohloko bja kubu le bja ntahle ya rahlogo.
Mongwadi mo pading ye o šomišitše mebolelwana ye e latelago.
ii. Seo a se bolelago.
Tikologo e swanetše go sepelelana ka mehla le mabaka ao a hlalošwago mo ditiragalong tša padi.
Ge e le mosetsana Lufuno yena o ile a fetša dithuto tša gagwe tša mphato wa Marematlou ka wona ngwaga woo kgaetšedi a go fapana le monna wa Legerike. E rile ge dipoelo di etla, a hwetša a phasitše ka dinaletšana, ke go re ka kgato ya pele gomme dithuto tša go nyakega yunibesithing ya bongaka ya MEDUNSA a di gatlile ka meputso ya go feta dipersente tše masometshela. Ka gona o ile a fiwa pasari ya mmušo. Ditaba tšeo ka moka di mo hweditše a le ga rakgadiagwe Mapelo kua GaMamabolo. Ka maikhutšo a dikolo o be a fapakanya borakgadiagwe ka babedi, ge a ile go rakgadi Maphefo kua Tshakuma marega, o be a re selemo a ya ga rakgadi Mapelo kua GaMamabolo.
Dikolo tšeo Lufuno a bego a di ngwaletše di ile tša fetola ka moka tša re o amogetšwe. Taba yeo e ile ya mo tsikinya, ya mo thabiša kudu, ya dira gore a ithute ka mafolofolo le go fetiša peleng. Barutiši ba maketše ngwanenyana a gaketše a thoma go fekeetša le bašemane ka dithuto tša go tshwenya basetsana go swana le Histori le Thutafase. Seisemane sa gagwe, mo ditaodišong le mangwalong, se be se kaonafala ka lebelo. Gape ge a ngwala mangwalo a dikgopelo tša sekgoba, o be a nyaka mehlala ka mo dipukung tša Seisimane.
i. Mediro ya gagwe.
Ruri Makhado o kile a ipshina ka bophelo ge a le ka mo ga gagwe. Yena mong o be a ipitša shark; ke go re sebatahlapi eupša ge a le ka ga Meisie o be a hlomola pelo, a fetoga "sardine"; hlatswana. Bosetšene bo be bo fela, wa hwetša monna a hunyeditše moselana, goba o le ka gare ga dirope. O be a laelwa ka polelo ya SeAfrikaanse gore a tle neng, a reke eng le eng, a tloge neng ge a eya ka ga gagwe. Dinako tša go tsena le go tšwa di be di laolwa ke Meisie.
Dika tše di latelago di dirišitšwego ke mongwadi pading ya Dilo tšela ke batho. Bapetša tlhalošo ya seka se sengwe le se sengwe le yeo e ntshofaditšwego mo tlase.
Bjale go be go sa makatše ge Mashudu a duma ge bana ba gagwe ba ka rutega go fetiša yena, ya ba barutiši, dingaka goba diagente. O be a tšhaba diagente kudu ka gore o be a thulana le bona gantši ka mo ofising ya magistrata ge go sekišwa bao a ba swerego. O be a kgona go swara motho a utswa, a mo tliša tshekong ka morwalo woo eupša diagente tša mo emelela, lehodu la se bonwe molato. Lehodu le be le kgona go latola gore morwalo woo ke wa gagwe, a re mohlomongwe ke wa lephodisa leo le mo swerego. Gona dihlatse di be di tla bitšwa gomme tšona tša ema le moswariwa, molato wa ja lephodisa. Ke ka fao Mashudu a bego a tšhaba diagente kudu, a di hlompha, le ge a be a šupa godimo a re ga go agente le e tee yeo e tla tsenago legodimong. O be a tšhošwa ke maaka a bona a re ba kgona go no loma leswika ka meno.
Ge o be o bala padi ye ya Dilo tšela ke batho, a na o bona eka ke eng seo se tlogago se hlohleleditše Mphahlele go re anegela tšeo o di badilego?
Letšatši la go bulwa ga dikolo bašemane ba ile ba ipshina ka go šala Mukhabudi morago gohle mo a yago, go mmolediša, go mo gegea le go mo sobasoba ka ge e be e le setlwaedi go tlaiša bosetlaboswana, bao ba bego ba bitšwa "mesela". Sebakeng sa go re dikolo di a bulwa, o be a re "dikôlô di a bôla". Moo gona lesego le be le fihla marung. Go mo tšere sebaka pele Mukhabudi a lemoga gore bašemane ba sega yena.
Ka lapeng la Makhado le Meisie go be go le merafe ye mebedi; Bammala ba bane le Bomantsho ba babedi. Ka moka ba be ba bolela seAfrikaanse. Ge Mashudu Makhado a rupelwa ka tša bophodisa go be go šomišwa Seburu fela. Mošomong le gona go be go le bjalo, ntle le ge o ka hwetša go se na le lephodisa la Lekgowa le ka le tee. Go ba bangwe ba maphodisa a Bathobaso, Seburu se be se medile, mo ba bego ba no thoma ka gore: "Ja! Wat soek jy" goba "wat gaan aan" le ge ba boledišana le Bathobaso, bangwe ba bona ba sa tsebego le molomo wa sekolo. Ge setšene wa Mothomoso a omanya maphodisa a mangwe, a bona "Morena" a le kgauswi, o be a gakala, a omanya ka Seburu fela. Le Meisie, Makhado o mo apišitše ka Seburu gomme lehono ga go makatše ge Seburu e le leleme la ka gae?
Morero ke kgopolokgolo yeo mongwadi a ratago go e tšweletša sengwalweng sa gagwe. Ke kgwegkgwe ya taba. Gabotsebotse re ka re ke seo se tlogago se hlobaeditše mongwadi gore a be a tšee pene a ngwale. Morero o ka hlalošwa ka boripana e le ge go tšweletšwa tabakgolo ya padi.
O reng ka tshwantšho ya dimelo tša batho ba ba latelago bjalo ka meloko ya Mashudu?
Modimo o dira mehlolo. Ngwaga woo wa ge Mukhabudi a fetša dithuto tša gagwe tša bongaka bja thuto, kgaetšedi le yena o be a fetša dithuto tša bongaka bja go phekola le go alafa malwetši. Yena o be a tlile go apara le mokgotse wa gagwe, Musibudi, yo a bego a etelana le yena ka maikhutšo a dikolo. Musibudi o be a tseba ga rakgadi Mapelo gabotse ka ge a be a no fela a etela le Lufuno. O be a tseba le rakgadi Maphefo eupša a mmone ga tee fela, a hwetša madi a bona a sa kwane, a sa sepelelane. Ge e le tatago Lufuno yena o mo rata kudu, a bona e le monna wa borutho. Dinako tše ka moka ge Musibudi a etela ga boLufuno, Mukhabudi o be a hlatswa leihlo eupša a se na le sebete sa go apišana le yena ka tša lerato. Moisa o ile go apara ye khwibidu a ikwa a na le sebete sa tlou, a ka fereya le morwedi wa kgoši ya Engelane. Yena o ile a napa a botša kgaetšedi gore o rata Musibudi ka pelo ka moka. Kgaetšedi o ile a re kgale Musibudi a lemogile taba yeo, bjale o emetše Mukhabudi ge a thoma. Motho le kgaetšedi ba napa ba dika ngwana yola wa batho, ba mo fenya.
Mashudu o ile a leba go la Tshwane a fihla a šoma ka thata, a tsena sekolo sa bošego go fihlela a phasa matriki; e lego Marematlou. Sebakeng sa go dira Sevenda, e lego polelo ya letswele, o ile a tšea Sepedi. Mohlomongwe ke ka lebaka leo mo sethifikheithing sa gagwe go sego Sevenda le maina a Sevenda. Maina a a lego moo ke Mashoto Makgatho. Ke ka fao a bego a bitšwa monna wa Motlokwa. Ka gore o be a eme ka maoto a bile a hweditše Lengwalo la Marematlou, go bile bonolo go yena go amogelwa bophodiseng. Aowa, mošomo woo o be a o rata ka pelo ya gagwe ka moka, a sa sware, a sa sware, a re ba ile. Ke ka lebaka leo bagolo ba gagwe ba Makgowa ba bego ba mo rata kudu, go fetiša ba bangwe. Go se go ye kae a hlatlošwa ya ba setšhene, a fiwa sethunya le bene ya TOYOTA.
ix. go duba thankga.
Aowa, mošemane o ile a napa a tsena fase. Lekgowa la tla la hwetša mošemane wa jobana, wa serotwana, wa go kgona go hlokomela serapa, go lema le go bjala merogo ka go fapafapana le digwere. Mošemane a ipshina ka mošomo le ka dijo tša go swana le maswi, dipotata le dinamune. Moisa o ile a napa a kgwahla wa hwetša e le tšitširipa. Aowa, lehono gona le ge ba re Basi o a kgowa o be a ka se leke mahlajana mo go Jan. Jan o be a tla no mo tlima ka mogolwana wokhwi, mahlwana a ba a re fero!
Taba yela ya go šoma polaseng ya van Niekerk e ile ya thuša mogale wa Mukhabudi kudu. O ile a kgotlelela, a šoma senna. Ba bangwe ba ile ba tšhaba ka morago ga matšatši a mabedi fela eupša yena le ba bangwe ba bane ba ile ba kgotlelela. Le bona ba be ba dula mo kompong moo ba bego ba boditšwe gore nama ga e fele, go fela meno a monna. Bjala bja Sesotho bo be bo gewa bjalo ka meetse. Ge ba boa mošomong ba be ba hlapa mebele ka meetse a go fiša. Dijo tšona go bolela e be e no ba go kwa mpa go khora. Ge beke ya mathomo e fela ke ge bašemane bao ba sekolo ba šetše ba bonala go kgwahla, e le dipompana. Ge dikolo di bulwa ba ile ba makatša batho kudu ka go nona, ba na le dithama; le ka diaparo tše botse, tše mpsha. Gape ba be ba gola lekgolo la diranta ka beke. Ka gona ba boa ba laešitše makgolo a mahlano a diranta ka ge ba šomile dibeke tše hlano.
ii. Seo a se bolelago.
Taba ye nngwe ya go makatša ka bana ba Meisie ke gore ba be ba sa ipitše ka sefane sa Makhado. Basi le Mami ba be ba re sefane sa bona ke Williams. Bobedi bja bona ba be ba sentšwe ke mmagobona. Lehono bobedi ke diphoofolo. Mami ke moimana, ga a tsebe le gore o sentšwe ke mang. Mmagwe o lemogile, o tuka mollo, ga a tsebe gore a ka tšea eng a beya. O phela a kgotsa, a bolela a nnoši, o ka re o tla gafa. Ge mmagwe a mmotšiša gore morwalo o o tšea kae, Mami o be a tla fotlela mmagwe gore a be a tsebe mo a thomilego. Le mo mokgobeng ge batho ba mo lebelela mo dimpeng o be a ba tswirinya, a be a fetša ka go re: "sies!"
Mukhabudi o ile go swara ngwaga wa go šupa a thoma tsela ya go ya sekolong. Go se gwa ya kae, barutiši ba lemoga gore mošemane yoo ke "sethunya". Go be go se thuto yeo o ka rego e tla mo palela. Dipalo o be a di kgona, Thutabodumedi a e rata mola ka Dipolelo a tšea sefoka. Barutiši ge ba gahlana le Setšene Makhado ba be ba mo anegela ka mošemane wa gagwe ba re ge a ka mo hlokomela, a mo romela dikolong tša go tšea gabotse, a ka mo tšwela mohola, mohlomongwe ya ba ngaka goba agente. Taba yeo e be e tsikinya Mashudu eupša a sa tsebe gore a ka dira eng ka mošemane yoo, a mo romela kae, gona neng.
Mashudu Makhado le lapa ba be ba agile Tshakuma. Badudi ba moo, bao ba bego ba rutegile kudu, ke go re, ba ba nago le Lengwalo la Marematlou goba go feta moo, ba be ba na le difaele kua setešeng sa maphodisa, ba beilwe ka fase ga leihlo le bogale la maphodisa, kudu a Makgowa. Mantsho yo a bego a nyaka go rorišwa, go hlatlošwa, go fiwa sethunya le koloi, o be a swanetše go ntšha ka ga tšhwene mo mošomong, a sware dinokwane, a tliše go bagolo ba maphodisa maina a bao ba bolelago mmušo gampe, ba hlolago mpherefere mo setšhabeng. Motho wa go lemoša batho ka ditokelo tša bona go be go thwe o bolela dipolitiki gomme tšeo di sa nyakege.
Ba babedi ge ba mo šupile ka dirope tša kgogo, ba bangwe ba be ba mo thuša go phutha dinkatana tša gagwe le go iša beneng ya gagwe ya TOYOTA. Ba laišitše dilo ba fela ba botšiša ba re: "bjale go šetše eng Gopola gabotse ka go re ga re sa nyaka go bona leotwana la gago le gata mo". Ka yona nako yeo a re o be a nagana ka Meisie, a sa tsebe le gore o mo kae, o dira eng le go re a o laetše mafela akhwi a gagwe go tla go mo dira tša phaku, go mmintšha ka leoto le tee. Aowa, seo se sa felego ga se gona, se tla be se hlola. Komana yeo a bego a e bolla e ile ya aloga gomme a felegetšwa koloyaneng ya gagwe, baisa ba mo laela ba re mooi loop, a napa a thuntšha lerole a leba Tshakuma?
Segwera sa Mashudu le Meisie se ile sa golela godimo, moisa a fela a nametša Meisie koloi ya gagwe ya sephodisa, a mo iša gae. Ka dinako tše dingwe o be a mo lata ka gae, kudu ge go tonya goba pula e ena. Mafelelong ya ba baratani, le bona ba be ba sa tsebe gore ba thomile neng, gona bjang. Mashudu a no ikhwetša a šetše a robala moo ga Meisie, a etela lapa la gagwe kua Tshakuma mafelelo a dibeke.
Morena Makhado o ile a gopola kgaetšedi ya gagwe, Mapelo yo a nyetšwego ga malomeagwe, Mogano, kua Ga-Mamabolo. Yena o be a agile kgauswi le sekolo sa go tuma sa Moruleng. Sona se be se thopa sefoka ka dipoelo tša Marematlou, e lego matriki. Mošemane o be a ka dula ga rakgadiagwe, a tsena gona Moruleng. Ka ntle le go senya sebaka o ile a napa a ngwala lengwalo le letelele a hlaloša dilo ka moka, ka botlalo, a kgopela kgaetšedi gore a mo thuše ka mošemane. O rile go fetša, a bitša mošemane Mukhabudi, a mo fa lengwalo le tšhelete ya thekise a re a le iše ga rakgadiagwe kua Ga-Mamabolo.
Mukhabudi o ile a ipha motho wa gagwe. Bobedi ba ile ba foša matswele ka metswako ya ona, ba ragana ka meletse bjalo ka ditonki. Mafelelong ba ile ba swarana, ba katana ka maatla. Ntshwanyana e ile ya lahla tšhwaanyana ka lefase, ya mo dula godimo. Basi o ile a nelwa ke pula ya sefako sa matswele a a tšwago go Mukhabudi. Sebakeng sa go namola, bašemane ba be ba ipshina ka go boga mosako wa mahala. Basi o ile a inamolela ka go swara motho wa gagwe ka fase a pinyeletša. Mukhabudi o ile a fofela godimo, a mo gatoga. Mogala Basi o ile a hwetša nako ya go topa maswika le go kitimiša Mukhabudi.
Legato le la thulaganyo ke leo re bonago ditaba di thoma go rarolloga. Bothata bjola bo thomilego mathomong bo a rarolloga gomme se gantši se tliša lethabo go bao ba thomilego ba sa kwane. Tharollo e swanetše go ba yeo e kgotsofatšago e bile e kgonagalago.
Ge e le mošomo wa sekolo, Mukhabudi o be a o hlalefetša. Mošomo wa gae o be a o dira ka nako ya go khutša, yona e be e le iri ka moka, go tloga ka iri ya lesome go fihla ka ya lesometee. Gona moo morwa Makhado o be a tla tsena fase ka go tseba gore nako ye nngwe a ka se be le yona ya go dira mošomo woo. Ka go dira bjalo, go be go se bohlokwa gore a rwale dipuku ge sekolo se etšwa a ye le tšona gae. Bothata bjo bongwe e be e le go hloka mokotla wa go di rwala. O be a di rwala ka plastiki, bjale taba yeo e sa mo kweše bose, e mo ntšediša. Ka gona a thoma ka go di tlogela ka tsebo le tshepo ya go re o tla di hwetša letšatši le le latelago. Sekolo sa bona e be e le sa maemo, se na le molao le seriti, se na le bomoletakgoro ba bogale ba go tšwa Malawi.
Mukhabudi o be a tšeetše rakgadi wa gagwe ka boso, e sego ka go befa. Le yena boso bja gagwe bo be bo tebile, ge a hlwele tšatšing a fetoga ya ba yo motalana. Rakgadi wa gagwe o be a mo file leina la Black Nugget Polish. Ruri tšhwene ga e ipone makopo, baswana ba realo. Maphefo e be e se yena a kago kwera motho yo mongwe ka boso bja gagwe goba ka go befa ga gagwe. Ga go motho yo a kilego a mmona a itebeletše ka mo seiponeng. O be a tseba gore o tla bona eng.
Kua ntle go be go na le ditafola tše tharo, ya mathomo e be e ngwadilwe Ring Leaders ka ditlhaka tše kgologadi, ya bobedi e be e ngwadilwe Trespassing ka tšona ditlhaka tšeo tše kgologadi gomme ya boraro e lego ya mafelelo, e ngwadilwe Out of Bounds. Bašemane bao ba lesome ba baetapele ba ile ba išwa tafoleng ya bona, ba ngwalwa maina, ba tšewa menwana gomme ba gapelwa koloing ya go ahlama ka morago. Go fihla moo e bile go laelwa go fofela ka gare, gona moo ba be ba ragwa ka diputse tša maphodisa, ba bethwa dihlogwana tše tša go se kwe ka melangwana. Wa go hloka matšato o be a di orela. Mo tafoleng ya tresspassing go ile gwa išwa bašemane ba go se tsene sekolong seo sa Moruleng, bao ba hweditšwego ba robetše le baithuti ba Moruleng. Le bona ba ile ba bethwa, ba ngwadišwa, ba tšewa menwana, ba leba koloing ya go ahlama ka morago. Le bona se ile sa ba swela, ba itahlela ka gare, ba išwa kgolegong. Tafoleng ya boraro ya "Out of Bounds" go ile gwa išwa boMukhabudi le basetsana bao ba hweditšwego ka "motsemokhulu" ka mapaing le bašemane. Bona ba be ba jewa ke dihlong, ba ntšela, mahlo a o ka re a metsololo, a gagaba.
Mukhabudi o ile a mo šia, a tšhabela setešeng sa maphodisa. Mahlatse o hweditše papagwe a le gona, a napa a mo anegela tšeo di diregilego le tšeo di hlwago di direga magareng ga gagwe le Basi. Ge e le mahlapa ao a bego a etšwa molomong wa Basi ona o ile a gana tha! Go a boeletša. O be a no fela a re: "gape o be a nthoga ka bomme". Makhado o be a e lemogile taba yeo a no rapela gore mošemane o tla kgotlelela senna ka gobane a se na mmagwe.
Bašemane ba go golela magaeng le bona go na le seo ba se tsebago. Ba kgona go iphološa ge ba tsene mathateng. Le ge motho a lomilwe ke noga goba dinose, ba be ba tseba gore ba mo fe eng, ba mo dire eng. Lehono ba ile ba kanamiša Mukhabudi, ba mo pinyeletša mo dimpeng go fihlela a hlatša meetse ao. Go tšhoga gona ba be ba tšhogile eupša ba sa nyake go bontšha seo. Aowa, mošemane o ile a hlatša meetse ao, a hlapologelwa, a ba a sega ge bašemane ba bangwe ba dira metlae ka seo se nyakilego go direga. Ba be ba mmotšiša gore a na ga se a fihla legodimong, a bona borakgolwagwe le bokokwagwe. Ditaba tša tšatši leo e ile ya ba sephiri se segolo, ba kwana gore mmutla o se ke wa rotha madi, ba re tšeo ke tša banna.
Hlogo ya sekolo o ile a laela Makhado gore a tliše mošemane a tle a mmone, a mmolediše ka Seburu, a bone ge a ka kgotlelela go rutwa ka sona. Le ge leleme le be le le thata, "baie" e bitšwa "banya", hlogo o ile a kgotsofala gomme mošemane Mukhabudi a amogelwa sekolong sa Makgowa le Bammala. Hlogo o ile a gapeletša gore a fiwe leina la Sekriste. Mukhabudi o ile a fiwa leina la Johannes eupša barutiši ba Makgowa gammogo le hlogo ba no mmitša Jan a ba a le tlwaela.
BoLufuno ba be ba di kwele ka moka tšeo, ba itokišeditše go di obamela le go kgotlelela. O be a lemogile bošiwana bja ka gabo, a itaile go re ge a ka ipona a le sekolong se se phagamego, seo se nago le poting, o tla ntšha ka ga tšhwene mo mešomong ya dithuto tša gagwe. Mo dithutong tša Dipolelo o be a sa bešetše mo go mogolwagwe Mukhabudi eupša ge e le mo dithutong tša Dipalo, o be a ingapela.
Bothata bo thomile kua Tshwane ge Mashudu a se na go fetša Kholetšheng ya Bophodisa go la Hammanskraal, bjale a šoma, e le lephodisa le le tletšego. Ba bagolo ge ba mmitša ba be ba re: "Constable Makhado" gomme moisa wa matšato a tshelela godimo, a itia salute a re: "Morena!" Ge a bitšwa ke disetšene tša Bathobaso o be a sa dire bjalo. Mohlomongwe ke ka lebaka leo a bego a ratwa ke maphodisa a Makgowa kudu, ba mmitša ge ba etšwa lesolo la go swara ba go rekiša mabjala le mabake, ba go hloka dipasa le Bomantsho ba go šika le Makgowa, go gwerana le bona le go robala le bona.
Bothata bo tlile ge ngwana a swanetše go rewa leina. Ka mo lapeng la Meisie go be go se motho wa leina la seAfrika. Bana ba Meisie ba be ba bitša Mashudu "Oom", o ka ba wa re ke leinaina la gagwe. Ka mantšu a mangwe ka moo lapeng leo go be go le Oom, Meisie, Basi le Mami. Bana bao ka bobedi ba ganne go fetola sefane sa Williams ge mmagobona a nyalwa. Kua sekolong ba be ba bitšwa Williams, ka gona ba ka se tswalane le Mukhabudi Makhado, mošemane wa go tšwa Tshakuma wa Movenda.
Mukhabudi e be e le seroto, ka go ithuta le go ruta ba bangwe. Ka ntle ga moo e be e le moisa wa metlae, wa mašata. Go be go se moithuti yo a nyakago go šalela dithutong tša gagwe, le ge ba bangwe ba be ba no belaela gore o ka re ke "mpimpi". Yena o be a bala, a itokiša pele a eya tlelaseng. Ge a file moleko o be a lala a swaya dipuku tša baithuti bošego ka moka gwa re go esa a ba fa tšona. Go yo mongwe le yo mongwe o be a ngwala ka botlalo gore ke ka lebaka la eng a hweditše yona meputso yeo e lego ka puking ya gagwe.
Ditaba tšeo tša go phasa ka dihlora e ile ya ba khupamarama magareng ga mokgalabje Makhado le morwa. Ngwaga wa go feta ge Basi a phasitše ka dinenekedisana go ile gwa ba lethabo le nyakalalo lapeng la Meisie, nku ya wa ka lefase. Moisa lehono o tsena sekolo sa sekontari gona moo Louis Trichardt. Lehono Mukhabudi o phasitše ka dihlora gomme morwa le tatagwe ba tseba gabotse gore taba ya dihlora ba ka se e tlape. Makhado o ile a no begela Meisie ka sephiring gore mošemane, ka mahlatse, o falotše. Meisie o ile a no re: "mooi" ya ba moka.
Marifi a mathomo ao ba bego ba ngwalela batswadi ba bona le bagwera ba bona e be e le a sello fela, basetsana ba lla ka bontši bja mošomo le melao ya felo fao ye methata. Barutišigadi, bosista, ba be ba diša batho ba bona bjalo ka dinku, ge modiši a di bulela ka nako, a hlwa le tšona letšatši ka moka, ya re mantšiboa a di goroša, a di hlahlela ka šakeng, a di tswalelela, a pheka ka mapheko gore di se ke tša šwahla goba tša šwahlelwa.
Ge nka be baloi ba tseba gore ngwana ofe o tlile go ba eng mafelelong, nkabe ba ile ba ba golofatša e sa le masea goba ba no ba loya ba hwa. Bjale o ka re le bona ga ba na le tsebo yeo goba bokgoni bjoo, seo ke sephiri sa Modimo. Banyadi le banyadiwa gammogo le bomakgetle ba ile go fologa difofane tšeo ba lokologana ba leba ka kerekeng. Batho ba be ba bogela diroko tša banyadiwa tšeo di bego di bontšha gore di biditše ditšhelete tše ditelele kudu. Ge e le dipalamenwana tšona e be e e no ba ditaemane, di bekenya, di fahla babogi.
Mukhabudi o ile a ipotšiša dipotšišo tše mmalwa pele a apola paki ye tšhweu ya boweithara, a e lahlela fase, a etšwa ka dikgoro. O rile go dira bjalo a napa a leba dinamelweng, a fihla a swara thekisi ya go leba Turfloop. Ya be e le la mafelelo Mukhabudi a beile leotwana la gagwe ka moo khefing ya Popo. Popo le yena o ile a šala a maketše, a nagana gore Boy ya gagwe e ile go mmega maphodiseng gomme ba tla tloga ba tsena, ba tlile go dira dinyakišišo le go tšea moputso wa gagwe wa dibeke tše pedi. Mogerika o ile a napa a kgoboketša badiredi ba gagwe ka moka, a bolela le bona ka setho le botho, a kgopela tshwarelo go bao a kilego a ba kgopiša. O ile a ba holofetša go ba okeletša meputso go tloga go diranta tše masopedi ka beke go ya go tše masometharo. Godimo ga moo o ile a ba kgopela gore ge maphodisa a ka fihla a ba botšiša gore ba phedišana bjang, ba ba fetole ka la go re: "gabotse".
Taba ye nngwe yeo bosista ba bego ba sa kwane le yona ke ya baeti. Ba be ba dumela batswadi, bontši ba ba tseba, go etela barwedi ba bona ka dinako tšeo di bego di beilwe, tšeo di bego di bitšwa Free Time. Dinako tšeo e be e le Lamorena ka morago ga tirelo ya kereke mesong. Ge e le bašemane le masogana bona ba be ba sa nyake go ba bona, go kwa selo ka bona. Re šetše re kwele gore Mukhabudi o kile a leka go etela kgaetšedi ya gagwe, Lufuno, bosista ba gana. Ba dumetše fela ka go bona Pasa.
Ge e le Meisie, mosadi wa Mashudu, o be a bina gare, a duba thankga mabapi le ditaba tša bana ba gagwe. Mošemane wa gagwe wa leitšeibolo, Basi, e be e no ba mathata fela. Go be go sa makatše ge a senyegile, a gana sekolo, a iphile madila le mabake. Yena o be a sentšwe ke mmagwe ka go mo fepela diatleng, ka go mo seketša ka Mukhabudi ge e sa le motekatekana. Lehono ke tšitširipa ya go hloka mohola, e no ba tšetwa. Sa gagwe ke go gwaiša mabjala mo dišepineng le go kgoga patše le sehlotshwana sa gagwe sa ditsotsi tša Bammala. Ba be ba ipona e le ba ba kaone go "dikafuro" tšeo di bego di phela bophelo bja go šokiša. O be a sa kwešiše gore go tlile bjang gore mmagwe yo mobotsana ka mokgwa wo a no nyalana le 'n kaffir konstable. Taba yeo e be e mo ješa dihlong, e mo hlakanya hlogo.
Ka tša ka sekolong barutiši le baithuti ba ile ba lemoga go se gwa ya kae gore mošemane yo Mukhabudi o a fiša. Ge e le dipolelong tša Seisimane le Seburu gona o be a tšea kgang le barutiši. Seburu sona o be a se nwele moro, a se bolela bjalo ka van Niekerk. Bothata e be e le Sepedi, a kgona go se ngwala eupša a se šaetša ge a bolela. O ile a ithuta sona ka mafolofolo, a hlwaile tsebe go kwa gore ba bolela bjang ka gae le sekolong. Ge e le puku ya diema le dika, "Marema-ka-Dika" o ile a e nwa, a e metša. Diema le dika tšeo a di tseba ka hlogo ka moka le ditlhathollo tša tšona. Gape ge e le thuto ya hlogo yona o be a e kgona kudu.
ii. Bothatata bjo bo hlotšego thulano ye nngwe le ye nngwe.
Hlaloša tša tikologo ye ka botlalo le gore nako ya ditiragalo e be e le efe.
Mantšu a a latelago a hlaloša tikologo ya mohuta mang le gona ya kae?
Setšene Makhado e be e le yo mongwe wa batshepiwa ba mmušo. O be a retwa ka mehla gore o tseba mošomo wa gagwe, o o dira ka botshepegi le botswerere. O be a tseba barutegi ka moka; baruti, barutiši, diagente, borakgwebo, bjalobjalo, a ba beile leihlo. E be e sa le a ekwa mogolo wa maphodisa a re: "Hoe geleerde, hoe verkeerd" (Go rutega kudu go ntšha motho tseleng). Ba be ba bile ba balelwa Bibele mo go Mmoledi, ditema tše di latelago: Kgaolo ya 7 (Temana ya 18): "Mo bohlale bo atago, go ata le masetlapelo; yo a kgobelago tsebo o kgobela le dipelaelo".
Kua polaseng ya van Niekerk bašomedi ba bantši ba be ba etšwa Mozambique le Zimbabwe. Ba Zimbabwe ba be ba tseba Seisimane mola van Niekerk a se hloile kudu, a sa nyake le go se kwa. Bašomi ba go tšwa Mozambique bona e be e no ba mathata fela. Ba be ba bolela Sepotokisi le Setšhakane sa gabobona. Sona Jan o be a se kgatlakgatla a ba tolokela. O ile a thoma ka go leka polelo ya dimaeneng, Fanakalo, gwa pala. Ba ile ba gapeletšega go ithuta polelo ya baase e lego seAfrikaanse. Ka ntle ga moo e be e le kgolego ka gore le dipasa ba be ba se natšo. Ba be ba se na le ge e le pampišana ya go hlatsela gore bona ba tšwa kae. Ba mohuta woo boradipolasa ba be ba ba rata kudu, ba kgona go ba šomela mahala.
A nke o tšweletše semelo sa van Niekerk ka botlalo go ya ka moo o badilego ka yena mo ditiragalong tša Dilo tšela ke batho. O bona karolo ye ya van Niekerk e tloga e swantšha bophelo bjalo ka ge o bo bona matšatši a Efa mehlala yeo o e bonego goba o badilego ka yona ka phedišano ya merafe mo nageng ya geno?
Ke lebaka leo la go gapeletša Makhado go ya go kgopelela morwa wa gagwe, Mukhabudi, go ya go tsena sekolong sa Makgowa. O be a tla no ipata ka Bammala ba baswanyana. Ka go tšhaba go swara dipasa le go tsena dikolo tša Babaso, Bomantsho ba mmalwa ba be ba gapeletša gore ke bona Bammala. Ba ile ba ithuta Seburu, ba aena meriri, molato wa hlokega. Mukhabudi yena o be a ka se e leke taba yeo, yena e be e no ba pilo. O be a tla itshegiša batho. Tatagwe o no mo kgopelela thwii, a fa mabaka. E be e le yena modiredi wa mmušo, a ka se bolele maaka. Maphodisa a matšatši ao a be a tseba molao kudu, a o hlompha. O be a ka se fore motho a re Mukhabudi ke Wammala.
Tatagobona o ile a ba leboga kudukudu godimo ga dikgopolo tšeo tša bona tše botse. Go tloga moo o ile a ba laodišetša ka taba yeo ba bego ba sa tsebe gore ba ka e tsena bjang, ya Meisie le gore ba tlogelane bjang. O be a sa fetše go kgotsa Meisie le dilo tšela tša gagwe a rego ke bana. Mashudu o ile a re: "lehono le godile le tšwele mahlalagading, le monna le mosadi, ka gona ke tla le botša ditaba ka moka". Aowa, o ile a thintha leselwana, a thoma mathomong gore go tlile bjang gore a nyale mosadi wa mmala. A re yena maikemišetšo e be e le go nyala mosadi wa Lekgowa goba go no ratana le yena go no swana le maphodisa a Makgowa ge ba ratana le basadi ba Bathobaso, ba intšha le bona ba eya Lesotho le Swatsing.
Mogale Basi o ile a napa a ipha Mashudu a mmotša ge e se selo, e le swart ding, a swanetšwe ke go dula thabeng le ditšhwene. O ile a re ke kgale ba mo kgotleletše bjale o swanetše go tšwa ka dikgoro a ye by die ander Mavenda. Basi a tšwela pele a botša motho wa gagwe tšeo a di jelego ka ngwaga wa tlala, ke ge bakgotse ba gagwe ba ntšhitše dithoboro tša bona ba di beile mo tafoleng, ba di phumola, ba ntšha dikolo, ba di bala, ba be ba di boetša. Go realo e be e le go laetša motho wa bona gore ga ba bapale, le gona ga se ba swara dibapadišwa tša dithunya, ba swere tšonatšona, "Mayser" le "AK 47". Tšeo di be di thubula koloi e tšhaba tša bolaya batho ka gare.
Le ge Mukhabudi a iteka ka mokgwa woo, a šoma ka maatla, go be go no fela go na le kgethologanyo. O be a robala a nnoši ka diphapošeng tša ka nthago, tša bašomi. Ge go etla mo dijong, o be a eja a nnoši gona ka kua mafuri. Basi le Mami ba be ba dula ka mo ntlong, ba jela mo tafoleng ka dithipa le diforoko mola Mukhabudi goba Jan a eja ka seatla gomme teye goba kofi a enwa ka lebikiri.
Lebelela tlhamego ya mafoko mo pading gomme o hlaloše ka boripana gore mongwadi o šomiša mafoko a mabjang go ya ka botelele le boripana. Tšweletša mehla ye lesome ya mafoko gomme o fe ditshwayotshwayo ka le lengwe le le lengwe.
Bjale hlama mafoko ka mantšu a a latelago go tšwa pading, go tliša ditlhalošo tša go fapana mafokong.
Thulano ya ka gare goba thulanogare e tšwelela ge moanegwa a elwa le dikgopolo tša gagwe mabapi le bothata bjo bo itšego goba tikologo ya gagwe. Moanegwa o ba le dipelo tše pedi. O ikhwetša a lebanwe ke dikgetho tše pedi gomme a ka se di tšee ka moka ka nako e tee. O swanetše go latela kgopolo goba go dira tiro e tee. Re kgona go bona modu wa seo se hlolago bothata gore moanegwa a se ipshine. Ka nako ye nngwe moanegwa a ka tšweletša bothata bja thulanogare ka go bolela a nnoši e le ge a tšweletša tšeo di sa mo robatšego.
Ye nngwe yeo a bego a sa nyake ge bašomedi ba gagwe ba ekwa ka yona ke puku ya Baefeso kgaolo ya 4, ditemana tša 4 go fihla ka 6.
Go na le moo mongwadi a ka šomišago maina a mafelo ao a tlwaelegilego ao babadi ba a tsebago go swana le Johannesburg, GaMasemola le Mafikeng, bjalo bjalo. Ka nako ye nngwe mongwadi a ka šomiša maina a mafelo ao a itlhametšego ona. Se bohlokwa ka maina a mafelo a ke gore a kgona go kwešišagala go mmadi ka baka la dilo tšeo di tla bago di hlalošwa mafelong ao.
Taba ye Mukhabudi a ithutilego yona ge a le moo ke gore Bathobaso le Bašweu ga ba swarwe go swana. Ge Mothomoso a reka hlapi le matapola, Popo o be a tla goeletša a re: "Fish and Chips lalile". Go realo o be a era tša maabane goba tša maloba tšeo di "robetšego". Ge e le Makgowa o be a no re: "Fish and Chips". Ge e le bogobe le nama o be a no re, "pap en vleis" ka ntle le go feleletša ka "lalile". Gape Makgowa a be a sa reke magobe. Bjale bogobe ge bo šetše bo be bo sa lahlwe, bo bewa gomme e tla re letšatši le le latelago bja lahlelwa ka meetseng a go bela, bja fehlwa lefsa. Ge bo sa loye ba be ba foketša butswana, bja napa bja loya, bja kwala monko wo mo bose wa bogobe. Maano a mangwe e be e le go bo sola bo fiša. Gona moo MaAfrika a be a tla reka le nama ya go bešwa, ba tšwela ntle, ba dula setupung sa lebenkele yeo, ba ja, ba ipshina, ba be ba itatswa menwana. Ge ba feditše ba be ba fologetša ka mageu goba Coca-Cola ya go tonya. Taba ya go rekišetša dijo tša maabane goba tša maloba le go jela kua ntle e be e kokonela morwa Makhado eupša a no kgotlelela go swana le ge a sa šoma polaseng ya van Niekerk kua Louis Trichardt le moepong wa Atok.
Ye ke karolo ya thulaganyo yeo mathata a tšwelelago pele gomme ditaba di senyegela pele.
Mantšu a a latelago go tšwa go Dilo tšela ke batho (letl.7) ka batswadi ba Meisie a utolla karolo efe mabapi le Meisie, lapa la gagwe le batswadi?
Rakgadi Mapelo o ile go bala lengwalo la kgaetšedi a napa a rwala dieta a leba Moruleng. Hlogo ya sekolo seo o be a dula gona ka mo gare ga jarata ya sekolo, a se rata bjalo ka polasa ya gagwe. Aowa, Mma Mogano o ile a hwetša kgopana Moipone o ka re ba beelane. Hlogo o ile ge a bona pego ya Mukhabudi a nyaka le go tshelela godimo a re: "This is the type of a boy we want at this school". (Yo ke mohuta wa mošemane yo re mo nyakago mo sekolong sekhwi). Go realo e be e le go re mošemane o amogetšwe.
Go la Tshakuma rakgadi wa tšona Maphefo o be a bolawa ke bodutu. Taba ya go hloka le thorwana e tee le ge motho a paletšwe ke nyalo e be e mo tshwenya. Ka lebaka la botšhobolo bja gagwe ba meloko ba be ba gana ka bana ba bona ba re Maphefo o tla ba tlhakišetša bana. Ba be ba kgolwa gore ge mosadi a sa tsebe lešoko la ngwana a ka se kgone go swara ngwana wa mosadi yo mongwe ka botho. Taba ye ya lešoko basadi ka moka ba be ba e tseba, ba ithoriša ka yona, ba ipona e le bona bafenyi ge ba kgonne go feta moo madibeng a bokubu le bokwena. Mosadi wa go hloka mahlatse go swana le Maphefo ba be ba sa mo tshepe, ba sa tsebe gore lebaka ke eng ge a se na le ngwana ka o tee. Tlala yona o be a sa e tsebe ka ge a be a thomile go gola "motente" (phenšene). Mokgotse wa Mashudu wa lephodisa wa go rola modiro, o be a iphile mošomo wa go rwala batšofadi, a ba iša mogolong a be a ba buša. Ba be ba mo lefa masomepedi a diranta ka o tee ka o tee gomme go se yo a belaelago.
Ka lebaka la botšhobolo le bošoro bja Maphefo, bana bao ba kgaetšedi ba ile ba tsaroga phoka, ba sa hlabelwe ke letšatši ka dikobong, ba sa sobelelwe ke letšatši ba se gona ka mo gae. Mošemane o itaeditše e sa le kgale gore e tla ba motho wa hlogo. Kgaetšedi e be e le serotwana sa sethakgana. Dilo tšeo ga se gantši di hwetšwa mothong o tee. Ka dipopo o be a fapana le babo kudu, a tšeetše mmagwe. Aowa, e be e le yo botsana, yo mohlabana morwedi wa Makhado. Bana bao ba Makhado ba ile ba tlwaela go bitšwa "dilo" gwa be gwa fihla mo ba sa hlwego ba ekwa bohloko ge rakgadi wa bona a re: "dilo tšela di ile kae" Bona ba ile ba no meletša, ba fogohletša seropeng. Matšatši a ile a no hlaba a sobela, marega a etla a be a feta. Le ge ba se na le dieta, dijesi, diaparo tše borutho, mapai a bošego, ba be ba sa tshwenyege kudu ka lebaka la gore naga ya gabobona, ya Venda, e a fiša, e ka mo gare ga melatšatši?
Mashudu o ile a tsena kgakanegong. O be a sa tsebe gore a ka dira eng ka mošemane, o be a ka se kgone go dula le yena ka mo ga Meisie. Gape ngwako wo ba bego ba dula ka go wona e be e le wa Meisie. Mashudu o be a thothile kua go dulago maphodisa, diparakeng ka morago ga go saena le Meisie. Ke ka lebaka leo a bego a se na le maatla ka mo lapeng leo. Taba yeo ya mošemane e ile ya mo opiša hlogo. O be a khoše lela la go re mošemane o na le hlogo ya go re fu! Ka gona a ka feleletša e le ngaka goba agente.
Mashudu o be a utswitše nako le bene go iša morwedi wa gagwe Motse-Maria. Ka gona o ile a itlhaganela, a re go fetša go lefa sekolofisi, a laela morwedi, a napa a tširalala a leba Louis Trichardt. Le Meisie o be a sa tsebe selo. Mashudu o be a sa tsebe gore Meisie o be a tla e tšea bjang taba yeo ya Lufuno ya go ya sekolong sa poting mola ba gagwe ba ka se kgone go dira bjalo ka lebaka la ditšhelete. Mashudu o ile a no khupa monwana a holofela gore taba yeo e ka se tsebje. Ge e ka tsebja o tla hlaloša gore Lufhuno o phašitše ka dihlora, e lego first class, ka gona o filwe pasari.
Go tloga ka Mošupologo go fihla ka Labohlano, basetsana ba be ba tsoga goba ba tsošwa ka nako ya boselela mo mesong. Go tloga moo ke go hlapa le go leba kerekeng go ya go rapela. Go boa moo ke go ja difihlolo, ka morago ga moo ya ba go tsena ka diphapošeng tša sekolo. Go dira bjalo go be go swana le go ya ntweng. Barutišigadi le baithuti ba be ba tsena ka moo ba itokišitše, ba itlhamile. Go be go se morutišigadi yo a šalelago, a fihla morago ga nako, a se a itokiša goba a lebetše se sengwe morago. Baithuti le bona ba be ba dirile mošomo wa gae (homework), ba swere ditlabelo ka moka ba emetše go "tšhelelwa dithuto".
Serolorolo seo go thwego ke Basi go kwala gore se be se se sa robala ka gae tšatši leo, eupša se robetše kgolegong. Go thwe yena le sehlotshwana sa gagwe ba be ba swerwe ka molato wa legogakobo, wa go bolaya lephodisa la Lekgowa ka go mo thuntšha. Maphodisa e be e le kgale ba le mohlaleng wa bona, ba ba kgeseletša ba sa leka go hula panka. Ge nka be e sa le dinakong tšela tša thapo, bona ba be ba swanetšwe ke go kadietšwa ge ba ka bonwa molato.
Aowa, ditaba di ile tša boela sekeng, boMukhabudi ba tsena fase le dithuto tša bona. Mafelelong a ngwaga o ile a tšwa maemo a pele, ya ba thwadi. Tatagwe o ile a thaba go feta tekanyo. O be a šetše a nagana gore morwa wa gagwe e be ngaka, a ye Yunibesiting ya MEDUNSA kua Tshwane. Le ge e be e le yo šoro, mo baneng ba be ba mo patla ka go šoma gabotse, a bona bokamoso bjo bo botse ka bona. Go palelwa e be e le go tlogela sekolo, go ya go nyaka mošomo ditoropong tše kgolo, boTshwane le boJohannesburg. Bothata bja sekolo sa Moruleng e be e le go se rute dithuto tša go swana le Mmetse le Saense, tšona tša maswanedi ge motho a nyaka go ba ngaka. Kua Motse-Maria dithuto tšeo di be di le gona, ka gona Lufhuno e be e tla ba yena a ithutelago bongaka. Tšeo e be e le dinako tšeo motswadi yo mongwe le yo mongwe a bego a duma ge ngwana wa gagwe goba bana ba gagwe e ka ba dingaka. Dingaka di be di bonala di rutegile kudu, di kgona go buwa motho, di fodiša malwetši, e le bahumi ba go sepela ka dikoloi tša Majeremane go swana le Mercedes Benz goba MBW.
Ge ba se na go dira bjalo, baithuti bao ba bego ba se na le molato ba be ba lokollwa, ba ikela gae. Bao ba šetšego ba be ba tlile go di orela, go bolla komana ya seripana. Rahlogo o be a eta pele go hlaola baetapele. O be a sa šupe ka monwana goba a bitša maina. Go be go kwala sefepi sa legoswi (tlelapa) goba ntahle pele a re: this is one of them. Tšeo e be e le dinyane, e le matseno. Ge baetapele ba hlaotšwe ba be ba gapelwa ka ofising, moo go bego go ile go kwala serupa, sello le go goeletša, ba ntšha phefo ganong bagale bale ba maloba le maabane.
Go sa na le mehlala ye mmalwa ya thulano ya ka ntle pading ye gomme go tla nyaka gore le e hlokoleng le go lebelela gore e hlotšwe ke eng le gore baanegwa bao ba amegago thulanong ye ke bomang. Gape hlokomelang gore bao ba amegago dithulanong tša mohuta wo ba fetša ba dirile bjang le gona ka baka la eng. Le se ke la lebala gore dithulano tše di amana bjang le morero wa padi le ka mokgwa wo kanegelo e tšweletšwago ka gona.
Thulano ya ka ntle goba thulanontle ke thulano goba phapano yeo e lego molaleng goba pepeneneng gare ga baanegwa mo pading. Thulano ye ke yeo baanegwa ba ka roganago, ba lwa, ba itiana ka matšwele goba ba lwa ka dibetša mo ba fetšago ba gobatšana. Thulano ya ka ntle ke yeo e tlogago e tlwaelegile gobane ke yeo re e bonago mo bophelong.
Go be go sa makatše ge Mashudu a ile go bona Meisie, ba tlwaelana, a napa a re: "mo gona molao o ka se nkganetše." Gape Meisie e be e le Wammala le lešweušweu; bao ba sa mo tsebego ba be ba ka no re ke Lekgowa. Kua motseng wa gabo wa Tshakuma ba be ba tseba ge Mashudu Makhado a ratana le Lekgowa. Bakgotse ba gagwe ba be ba mo duma, ba kgotsa sebete sa gagwe. Gatee gona a se a apara yunifomo ya bophodisa, o kile a hlaloša gore mosadi yo a sepelago le yena ga se Lekgowa, ke Wammala. O be a sekišwa ke maphodisa a Makgowa, bao ba sa mo tsebego gore ke lephodisa.
Ge e le Jan, e lego Mukhabudi, o ile a šoma senna ka sekolong, ka lapeng la rragwe le Meisie, le polaseng ya van Niekerk. O be a lemogile gore ngwedi o apogetšwe ke maru. Sa monna e be e le go mena marokgo le digempe. Le yena e be e no ba seroto ka tlhago, a sa tšhabe go tšwa magotšane marega goba go ela dikudumela selemo, le go tšwa matswabela ka diatleng.
Banyadi le banyadiwa ba rile ge ba etšwa ka mojako wa kereke gwa senyega ka mo ntle. E be e le dikati, dikoša, mekgolokwane le diphala, go fele go kwala: "yo a sa rego šatee! O a duma, o duma dilo tša batho". Boradikuranta ba be ba tsene fase. Yo mongwe o be a ngwala ka "the wedding of the year" (lenyalo la ngwaga) mola yo mongwe yena a re ke "the wedding of the century" (lenyalo la ngwagakgolo). Taba yeo e be e ka no ba therešo. Ke mang yo a bego a ka nagana ka yona nako yeo gore go ka ba banyadi ba dingaka tše nne tše di tšwago ka lapeng le tee gona moo motsaneng wa Tshakuma?
Mafelelong Mashudu le Meisie ba ile ba kwana gore ba tla tšea mošemane ge a bala kreiti ya bohlano gomme mosetsana yena o tla šala le rakgadi wa gagwe go fihlela a fetša dithuto tša praemari, ke go re; a phasa kreiti ya bošupa. Go tloga moo o be a tla romelwa sekolong sa "poting" sa kereke ya Roma. Dikolo tša kereke ya Roma di be di tsebega kudu ka go kgona go ruta, go se ngwana yo a ka ba palelago. Mo ditlhahlobong tša matriki, baithuti ba be ba phasa ka moka, ngwaga ka ngwaga. Mukhabudi o be a tla re go phasa Kreiti ya Bošupa a romelwa go rakgadi Mapelo, a tsena sekolo sa go tsebega kudu sa Moruleng, le sona se be se tsebega kudu ka go phasiša.
Karolo ye ke yeo bothata bo golelago pele gomme baanegwa ba ikhwetša ba imelwa ke mathata. Bothata bo golela pele.
Ka ge re šetše re kwele, go be go se sekolo seo se ka phalago sa Motse-Maria ge go etla mo dipoelong tša mphato wa mafelelo wa Marematlou. Barutišigadi ba be ba na le bokgoni, ba itokiša gabotse, ba fetša lenanethuto ka nako, ba be ba thome go boeletša. Ka ntle ga moo ba be ba ngwala melekwana kgafetšakgafetša. Ge ba fetša go ithuta ka selo, go swana le dihlapi, ba be ba ngwala molekwana ka dihlapi le semeetseng. Morutišigadi wa sebodu goba moithuti wa go tšwafa ba be ba ka se kgotlelele, ba be ba swanetše go no tšhaba.
"E rile ka tšatši le lengwe ba tšwele lesolo leo, ba hwetša monna wa Lekgowa a robetše le mosadi wa Mothomoso. Monna o ile a tlogelwa, a ikela ga gagwe eupša mosadi a swarwa a išwa setokising. Letšatši la tsheko maphodisa ka moka ao a bego a le gona ge mosadi yoo a swarwa, ba be ba le gona. Mosadi wa batho o ile a ahlolelwa mengwaga ye mehlano kgolegong eupša ye meraro e ile ya fegwa, a botšwa gore o tla dula mengwaga ye mebedi fela kgolegong, a šoma gabohloko. Moahlodi o ile a gana taba ya peila le tefo, a re: "No fine, no bail." (letl.5) Mantšu a a re fa seswantšho sa tikologo ya Afrika Borwa pele ga 1994 moo go bego go sa na le kgethologanyo ya mmala ye šoro le ge banna ba Makgowa ba be ba ikutswa le basadi ba Bathobaso. Kgorong go otlwa Mothomoso gomme Lekgowa le no tlogelwa etšwe bobedi ba be ba hlakanetše mapai. Tikologo le nako di tšwelela gabotse.
Mukhabudi le Lufuno go be go se mo gongwe mo ba ka yago goba ba tšhabela gona. Tatagobona o be a ipshina, a dula le mosadi yo mofsa wWammala. O be a ka se rate go bona bathwana ba bantshwanyana, ba merišana ya dikgobe ba etla go senya honey moon ya gagwe le Meisie. Moesa o be a šetše a thomile go "phema". Go "phema" ke go tlotša meriri ka makhura gomme ya kamiwa ka sekamo sa go fiša, meriri ya fetoga titsi. Tšatši le lengwe le le lengwe Mashudu o be a itshwarišitše bothata bja go lwa le meriri ya gagwe.
Go šoma polaseng ya van Niekerk mathapama a mahlano mo bekeng le ka Mekibelo go ile gwa thuša mošemane Mukhabudi kudu. Ka ntle le go ithuta tša temo, o ile a kwa polelo yeo e bolelwago ke beng ba yona ge ba le ka gae le ge ba le mošomong. Ka kua gae le gona go be go bolelwa sona Seburu. Ka kua sekolong le gona e be e no ba sona fela. Dithuto ka moka, ka ntle ga Seisemane, di be di rutwa ka sona Seburu. Ba go ithuta Sepedi goba Sevenda go swana le Mukhabudi, ba be ba ithuta sona ka gae. Ka maikhutšo le dinakong tša dipapadi goba dikopelo, e be e no ba Seburu fela. Batho ka moka, go tloga ka hlogo go fihlela ka bašomi ba Bathobaso, ba be ba boledišana ka yona polelo yeo ya majanku. Ruri le ge ba re motho ga a na hlogo, moo sekolong seo sa boJan o be a tlamegile go tseba Seburu le go se thwedinkanya. Mukhabudi o ile a napa a ikgatelela ka sona, a phala le ba bantši bao go bona e bego e le sa letsweleng. Le bana ba Meisie ba be ba sa bone selo mo go yena ka Seburu, kudu sa go ngwalwa.
Legato le la mathomo la thulaganyo ke leo mongwadi a alago taba gomme a ba a tšweletša bothata. Bothata bjo bo tšweletšwago bo swanetše go ba molaleng le go kwešišega. Go no fa mohlala mo go Dilo tšela ke batho re bona Mashudu a na le bothata bja go nyaka go ratana le Lekgowa eupša mafelelong a ratana le mosadi wa mmala. O dira se a sa nyalane le mosadi. Masindi o rile go hlokofala, Mashudu a nyala Meisie. O fetša a mo nyetše eupša seo ga se sa rarolla mathata a Mashudu eupša se a gakaditše ka ge bana ba gagwe ba sa kgona go ba karolo ya lenyalo la bona ka botlalo. Bana ba Meisie le bona ba ganne go bitšwa ka sefane sa Makhado e lego sa Mashudu.
"Meisie o be a belegetšwe Mara, tatagwe e le wa Mmala, a ipitša Williams. Batswadi ba gagwe ba be ba no itulela mmogo ba se ba nyalana. Williams o rile go hwetša mošomo wa go aga mengwako mo toropong ya Louis Trichardt, Meisie le mmagwe ba mo šala morago. Ba ile ba hwetša ntlwana mo lekheišeneng la Bathobaso la Tshikota. Meisie o goletše fao, a tsena sekolo a ba a phetha mphato wa Marematlou. Ka morago ga moo o ile a thwala mošomo mo setešeng sa maphodisa. Mo ngwageng wa bobedi o ile a gahlana le setšene Mashudu Makhado, ba hwetša madi a bona a sepelelana." letl.
E rile ka tšatši le lengwe ba tšwele lesolo leo, ba hwetša monna wa Lekgowa a robetše le mosadi wa Mothomoso. Monna o ile a tlogelwa, a ikela ga gagwe eupša mosadi a swarwa a išwa setokising. Letšatši la tsheko maphodisa ka moka ao a bego a le gona ge mosadi yoo a swarwa, ba be ba le gona. Mosadi wa batho o ile a ahlolelwa mengwaga ye mehlano kgolegong eupša ye meraro e ile ya fegwa, a botšwa gore o tla dula mengwaga ye mebedi fela kgolegong, a šoma gabohloko. Moahlodi o ile a gana taba ya peila le tefo, a re: No fine, no bail. A fetša ka go re ge mosadi yoo a ka boeletša gore a etšwa kgolegong, gona o be a sa tlile go kobja mengwaga ye meraro yeo godimo ga yeo ya molato wa morago. Moahlodi o be a e bitša, three years suspension.
Mo mejakong ye mebedi ya hostele ya bašemane go be go eme maphodisa a mabedi a mabedi le bona ba hlometše tšona di"R1". Ka mo gare mo mopeteng wo mongwe le wo mongwe go be go eme lephodisa ka kubu, yona sampoko. Mo mathekeng ba be ba kgokeletše melangwana, diaka le dithunyana tše nnyane tšeo di bitšwago diraborolo. Mo garegare ga hostele go be go eme yena molaodi wa maphodisa le yona hlogo ya sekolo. Molaodi yoo e be e le thaba ya monna, wa ditedu tša ntšhuthu. Yena o be a filwe leina la Savimbi ka lebaka la ditedu tšeo. Lentšu la gagwe le be le lakana le yena, e le le lekotokoto.
Bathobaso ba be ba na le dikolo tše pedi tša praemari, sa go ruta ka Sevenda le sa go ruta ka Sepedi, diphapoše tša ka fase. Dikolo tše Setšene Makhado o be a sa di rate ka go tseba barutiši ba tšona le barutwana ba ntshe. Go be go phela go na le dikgaruru gomme yena ka sebele a gapeletšega go romela maphodisa ka dimpša le dithunya go ya go tima mollo moo. Batho ba be ba tseba gore setšene ke yena a romelago maphodisa mafelo ao. Ge go be go ka ya yena ka sebele go be go senyega. Bana ba be ba tla gapelwa ka holong, maphodisa a thiba mejako gomme hlogo ya sekolo a tsena ka moo holong le yena go hlaola dipudi mo go dinku.
Letšatši leo hlogo ya sekolo sa Mahlakeng o ile a ipshina ka disego, a re: "ga ba di kgone, ke kgale ba itira ba bakaone". Lentšu le ile la fihla maphodiseng gomme ba ikgaša moo ka ponyo ya leihlo. Baithuti ba ile ba palakana. Maphodisa a ile a lokolla hlogo, barutiši, barutišigadi le baapei, ba ba dumelela go boela magae a bona. Maphodisa ba ile ba tloga le hlogo ba leba setešeng sa maphodisa. Baithuti ba ile ba šala ba ipshina, ba eja ba enwa, ba khora, ba tagwa, ba bina go fihlela bošegogare. Mafelelong ba ile ba tima mabone ba robala, ba sa feme selo. Kganthe maphodisa a be a hlapeditše gore ge bana ba ka fiša meago ba nape ba ba hlasela, ba hlakodiše. E rile iri ka morago ga bošegogare maphodisa a itokišetša go thoma mošomo wa bona.
Bjale ge bana ba sekolo ba be ba ka tseba gore morwa wa Setšene Makhado o tsena le bona, ba be ba tlile go mo hloya, go mo tlaiša le go mmitša "mpimpi, ngwana wa mpimpi".
Taba ye e makatšago ke go re Meisie o be a šetše a na le bana ba babedi bao e sego ba Makhado, e le mošemane le mosetsana. Ka mengwaga ba be ba nyakile go lekana le Mukhabudi le kgaetšedi Lufuno. Bona e be e le digalase, ba sa rothe. Go be go le kgakala gore mohlang bana bao ba hlakantšhwa go dira lapa le tee ke bomang ba tlilego go nwešwa ka lehlakana, ba bina ka leoto le tee.
Ba ile ba fetša ka go re mo Tshakuma ba tla aga lebenkele gomme ka kua Shayandima ba tla aga leselaga. Ba rile leselaga ga le na le mathata a go swana le lebenkele ka gore lona go rekišwa selo se tee fela, e lego nama. Nama yeo e a kalwa, ge kgomo ka moka e bega dikilokramo tše lekgolo gomme kilokrama e tee e bitša diranta tše hlano, gona ge nama yeo e rekišitšwe ka moka morekiši o be a swanetše go ntšha makgolo a mahlano a diranta a e bontšha mokgalabje.
Mukhabudi le Lufhuno ba rile go fetša le tatagobona ba boela mešomong ya bona. Pele ngwaga wo o latelago o fela ke ge Mashudu a rekiša lebenkeleng ya gagwe mo Tshakuma gomme kua Shayandima a fetša go aga leselaga la morwa. Go se gwa ya kae leselaga la bulwa, la thoma go šoma. Kgoši Makhado a fiwa mateng, hlogo, (legata) le nama ye khwibidu tšatši le lengwe le le lengwe ge go hlabja. Ka maikhutšo a dikolo Mukhabudi a tla le polane ya ntlo ya tatagwe ya dira-ga-di-bonwe. Ka kgwedi tše tshelelago ke ge ntlo yeo e fedile. E be e agwa ke "kontraka" ya go tšwa Polokwane. E be e le ntlo ya dithaelese tše khwibidu, ya diphapoše tše lesomepedi, tše hlano e le tša go robala gomme ye nngwe le ye nngwe ya tšona e na le bohlapelo le pitšana ya go ithomela ya go šoma ka meetse. Meetse a be a phuntšwe e le mahlapahlapa, go na le a go fiša le a go tonya. Fenitšhara ya ka moo gare e be e le ya dira-ga-di-bonwe. Dilo ka moka tša sebjalebjale go swana le difoune, motlagase, ditofo, ditšidifatši, difene le diruthufaši di be di bogwa ka moo ga Mashudu Makhado. Dikhorane le dikgoši di be di sa pšhe ka moo, go nwewa tša go tonya, go ipshinwa ka nama ya go bešwa.
Ge e le moimana yena, van Niekerk o be a re ga a nyake go mmona mo polaseng ya gagwe. Ke ka lebaka leo mafelelong a kgwedi ye nngwe le ye nngwe basadi le basetsana ba bego ba laelwa go feta mo pele ga "misisi" ba hloboletše kua godimo go bona bao ba belaetšago. Bao bona ga gabobona e be e le thabeng. Ba be ba tla "fotsekišwa" mo polaseng gammogo le badiri ba ditaba tšeo ba banna. Moo ga van Niekerk, ge o sa obe ka koto o be o oba ka tsoga. Melato ya gona e be e sa fele.
Ka ngwaga wa boraro ge boMukhabudi ba le moo Moruleng, baithuti ba ile ba rulaganya mogwanto wa go feta megwanto ka moka. Bona ba be ba re ke "mother of all strikes". Matšatši a go ngwala meleko ya marega a be a batametše. Baithuti ba bagolo ba mephato ya Marematlou ba thoma go tšhoga le go ngongorega. Barutiši ba be ba ba pipiletša ka mošomo wa lenaneothuto ka moka, bjale ba gana go fa baithuti "scope". Lentšu le la scope ba be ba le kwele go baithuti ba yunibesithi ya Lebowa, ka gore ba be ba le kgauswi le yona. Scope ke go ba segela tema, go bontšha gore moleko o tla akaretša eng le eng. Barutiši ba Moruleng ba be ba gana nnang mo tabeng yeo, ba re dipotšišo tša moleko di tla akaretša mošomo ka moka wo ba o dirilego.
O rile ge a fihla mo ditabeng tša go rakwa ka ngwakong wa gagwe gona, a ba a rothiša keledi. Ngwako woo o be o sa ngwadilwe ka leina la Meisie le sefane sa gabo sa Williams. O ile a re Meisie o no mo radia entše e le setšene ya maphodisa. Mashudu o ile a tšwela pele a re: "Meisie ke noga ya marabe. Ruri ke be ke robala kobo e tee le noga mengwaga ye ka moka. O rile ge a lemoga gore ke kgauswi le go tšea phenšene a napa a itira yo boleta, wa go nthata go fetiša tekanyo, le gona wa go ntlhompha le go rata bana ba ka".
Taba ye nngwe yeo e bego e tsebega ka sekolo seo sa Motse-Maria e be e le go tsena kereke ka mehla. Go be go se letšatši leo le ka fetago baithuti ba se ba gapelwa ka kerekeng. Le ge Mekibelo e be e le matšatši a go hlatswa le go šidula, baithuti ba be ba swanetše go leba kerekeng ka nako ya boselela. Ka Lamorena, kereke e be e tsenwa ka nako ya lesome.
"Ge e le rakgadi Maphefo yena o be a sa tsebe mojako wa sekolo, a sa tsebe gore ka mo phapošeng morutišigadi o ema kae, o ngwala godimo ga eng, le gore baithuti bona ba dula kae, godimo ga eng. Yena o be a rata tša setšo, a di kgona. Ge go binwa koša ya basetsana yeo e bitšwago "tompo", o be a ka se hlaiwe. O be a ntšha ka ga tšhwene wa ba wa hwetša a lemile dinaka mola a kanketša ka maotong." (letl. 27).
Go thwe bana ba ba bjalo ga ba ke ba hlamatsega. E ba ba go hlalefa ka kudukudu goba ba diota tša go lahlwa. Gare ga mathata ao ka moka Meisie o be a no leboga ge a na le monna wa go mo thekga, wa go mo rata le go mo fepa. Yoo e be e le Mashudu Makhado. Yena o be a lemogile gore o kgauswi le go ya phenšene. Gape mo bophodiseng ba be ba sa lebelele go tšofala ga motho eupša mengwaga yeo a e šometšego mmušo. Mashudu o be a šomile mengwaga ye masometharo, ka gona o be a swanetše go šuthelela ba bangwe. Maphodisa a Makgowa bona ba be ba kgona go oketša mengwaga ka go re ba be ba tla šoma ka mo diofising. Maphodisa a Bathobaso ba be ba šoma mošomo wa go nyaka maatla, matšato le lebelo go fihlela ba rola modiro.
Go boa moo ke go sola dijo tša go fiša le go di bea pele ga tšhakala. Yena o be a na le maina a mararo. Ba lapa ba be ba mmitša "mokgalabje" le ge a no ba le mengwaga ye masometharopedi fela; le lengwe e le "setšene" gomme la boraro a bitšwa "tlou", e lego moano wa gabo. Ge mosadi a tliša dijo o be a gagaba ka matolo a swareleditše dibjana ka diatla tše pedi. Gona moo o tla be a sa fetše go reta, a fela a re: "tlou, tlou ya mmogo". Moisa le yena o tla be a itumela a re mosadi wa gagwe o a tseba gore "monna ke tlou, o ja mere ka moka".
Taba ye nngwe yeo e ka re thušago go kwešiša semelo sa moanegwa ke go kwa gore baanegwa bao ba phelago le yena ba reng ka yena. Mashudu o tšweletša bošoro bja Meisie mo go Dilo tše ke batho ge a re: "Meisie ke noga ya marabe. Ruri ke be ke robala kobo e tee le noga mengwaga ye ka moka. O rile ge a lemoga gore ke kgauswi le go tšea phenšene a napa a itira yo boleta, wa go nthata go fetiša tekanyo, le gona wa go ntlhompha le go rata bana ba ka." (letl. 69). Mashudu ka mantšu a o tšweletša semelo sa Meisie bjalo ka motho yo mošoro, moradia wa bobe bja go swana le marabe. Gape mantšu a a re utollela gore Meisie o be a rata tšhelete ya Mashudu go feta mong wa yona.
O reng ka mokgwa wo Mashudu a bego a swere mosadi wa gagwe, Masindi, pele ga ge a tla hlokofala?
Ge e le dijo e be e le ga mantšhaotlogele. Dikgomo go be go hlabilwe tše lesome, dinku le dipudi di be di ka fihla masome a mahlano. Dikgogo tšona go be go sa tsebe motho gore go hlabilwe tše kae. Dijo tša matsaka di be di apeilwe ke bašomedi ba hotela ya go tuma kudu go la Gauteng. Batho ba motse bona ba be ba apeile ka dipitša tša maotwana a mararo ka kua mafuri, ba ipshina ka magata, mala le megodu. Dikhanakhana di be di le gona, tše bosana tša go swana le jeli le khastate di be di le gona. Aowa, go be go se seo se hlokegago goba se hlaelago.
Ka go nyala mosadi wa Lekhalate, Mashudu o be a ipona a le legodimong le lennyane. Bagwera ba gagwe ba be ba mo kwatša kudu ge ba re o nyetše Lekgowa. Yena o be a ipshina, a re ba a mo duma. Mošomong le ka gae o be a šetše a bolela seAfrikaanse fela. Mosadi o be a gola go mo fetiša ka gore e le Wammala. Ge kgwedi e fela Meisie o be a hlakanya ditšhelete tšeo, ditšheke tše pedi, a napa a e sola. Ge a feditše "budget" yeo ya gagwe, o be a efa Mashudu matsailana a re: "Tšea o ye o rekele bana ba gago dijo ka yona".
i. Baanegwa bao ba amegago go thulano ye nngwe le ye nngwe ya ka ntle.
Mongwalelo wa mongwadi o sepelelana le kgetho le tirišo ya mantšu, diema le dika, dikapolelo, tshwantšhokgopolo le tlhamo ya mafoko.
Ka mantšu a mangwe Mashudu o be a nyala mmala e sego motho. O ile a tšwela pele a re o ile a kgahlwa ke Meisie ka botsana bja gagwe le boroto bja gagwe ge ba šoma mmogo. O re mafelelong o ile a wela molabeng wa Meisie, a ratana le yena a be a mo nyala, a saena. O ile a re yena o be a tseba lenyalo la bona e le la go hlakanela dithoto. Kganthe Meisie yena o tsebela teng. A re o fepile Meisie le dilo tšela a rego ke bana, a ba ruta, ba gola, lehono ba tseba ge a le tšhwene, a le kaffir.
Mukhabudi o ile a thwalwa ke moisa wa lebenkele la go rekiša diyamaleng, wa Legerike. Leina la gagwe e be e le le letelele kudu le thoma ka Popo, ka gona badiredi ba gagwe ba no mmitša Popo. Ka lebaka la sefahlegwana sa gagwe sa go segiša le mahlwana a manyane, ba bangwe ba be ba mmitša "Popi". Morwa Makhado o ile a šoma moo ka mafolofolo, e le yo mongwe wa diweithara. Gona moo ba be ba ipshina ka dijo tša mehutahuta tšeo di šadišitšwego ke Makgowa kua ditafoleng. Ge Makgowa a ka se šadiše ba be ba tla hlwa ka tlala gobane ba be ba se ba dumelwa go itsholela dijo tša go tšwa ka pitšeng. Makgowa a dikhorane a be a tlogela ditšhelete ka mo dibjaneng, kudu ge ba fepilwe gabotse le gona ka matšato, ba iphsinne ka matsaka a tšatši leo. Ditšhelete tšeo di be di bitšwa tips. Ka lebaka leo boMukhabudi ba be ba hwetšwa ba laešitše ka Mešupologo.
Le ge Mashudu a sa bonale, a sa romele, mokgekolo o be a kgona go loga maano, a kalokana, mollo wa se ke wa tima ka mo gae. Ge dienywa le merogo e le tše ntši o be a ehlwa kua tseleng ya sekontiri a rekiša. O be a rekiša ditamati, matapola, dianyanisi, morogo wa Sekgowa e lego sepeniše, dipotata, diabokhato, ditloo, dinawa, dipanana, dinamune, dimake, mahlatswa, bjalobjalo. Ka mantšu a mangwe o be a rekiša se sengwe le se sengwe seo se bego se humanega ka nako efe goba efe ya sehla sa ngwaga. Dienywa, digwere le merogo tša selemo e be e le tše ntši go feta tša marega.
ii. Tšhwene ga e ipone makopo.
Ge van Niekerk a se gona go be go laola diforomane. Tšona di be di kgethwa go ya ka mmala. Mo gare ga bašomi, bao ba bego ba na le mmalana wo mosehlana ba be ba hlatlošwa e eba diforomane. Bona ba be ba swara dikubu, ba šala bašomi ka morago. Yoo a emego ka lebaka la mokokotlo go thunya, o be a otlwa le ka magetleng go fihlela a koba, a inama, a tšwela pele ka mošomo. Go be go lengwa go bile go bunwa merogo le dienywa ka mehutahuta. Le ge van Niekerk a be a mo rata ka lebaka la boroto le go tseba Seafrikaanse, Mukhabudi o be a ka se latswe go ba foromane ka lebaka la boso bjoo bja gagwe.
Meisie o ile a fihlela motho wa gagwe gore o šetše a na le bana ba babedi, mošemane le mosetsana. Mošemane o be a bitšwa ka leina la Basi, leo a bego a le filwe ke thaka tša gagwe tša Babaso ka lebaka la mmala wa gagwe. E be e le baase yo monnyane. Mong o ile a le rata, a bitšwa ka lona le ka mo gae. Kgaetšedi ya gagwe leina la gagwe e be e le Mami, mmagwe a mo rata kudu, a mo reile mmagwe Susan eupša a no mmitša Mami; ke go re mme. Le yena leina leo la Mami o be a le rata kudu, la napa la fetoga leina la bogolo, a bitšwa ka lona gohle, ka gae, ka sekolong le ka kerekeng.
Ka morago ga ngwaga o tee Mashudu a ratana le Meisie, Masindi o ile a hlokofala. Ka morago ga lehu leo la mmagobona, Mukhabudi le kgaetšedi Lufuno, ba ile ba šala le rakgadi wa bona yo mogolo, yo a bego a se a nyalwa, a bile a se na le bana. Yena ka bošoro le botšhobolo o be a fetiša kgaetšedi ya gagwe. Ge e le bana bao ba monna'gwe o be a ba bitša "dilo". Le bona ba be ba šetše ba tseba gore ge a re "dilo tšela di kae" goba "dilo tšela di feditše dijo" o be a era bona. Ba ile ba ithuta thuto ye kgolo, e lego kgotlelelo ka ge ngwedi o be o apogetšwe ke maru?
Thulano ke kgakgano goba phapano gare ga baanegwa mo pading. Thulano e ka ba gare ga batho ba babedi goba dihlopha tša baanegwa. Ka nako ye nngwe thulano e ka ba gare ga moanegwa le tikologo ya gagwe. Re na le mehuta ye mebedi ya dithulano e lego thulano ya ka gare goba thulanogare le thulano ya ka ntle goba thulanontle.
Le ge rakgadi wa bona, yo bjale ba bego ba dula le yena a be a ba bitša "dilo tšela", Mukhabudi le kgaetšedi Lufuno ba be ba bonala ba nathile, ba kgahliša. Le ge e le ba bantshwanyana, matlalo a bona a be a kgahliša, a le boreletšana. Ge dijo di hlaela ka mo gae, ba be ba no phara thaba, ba boa ba khoše, dimpa tše e le meropana.
Basadi bao ba bego ba rekiša le Maphefo ba be ba mo reta ba re o na le mahlatse ka mosetsana wa kgaetšedi, wa go tsebalega, wa matšato. Ba be ba mo kganyoga kudu ba re ba duma ge e ka ba ngwetši ya bona. Gape bona ba be ba nagana gore ge moithuti a feditše kreiti ya bošupa, o swanetše go nyalwa. Mo nageng ya gabobona go be go rena kereke ya Luthere. Ke yona e bego e bjala moya woo ka go gatelela gore bana bao ba hlomamišwago, ba amogelwago kerekeng bjalo ka maloko ao a tletšego a jago selalelo, ke matšwasekolo. Thuto yeo e ile ya senya ditaba mo nageng ya Venda, batswadi ba "matšwasekolo" ba re ke nnete bana bao ba swanetše go tlogela go tsena sekolo, ke masogana le makgarebe. Masogana a swanetše go ya go nyaka mešomo ditoropong gomme a boe go tla go nyala basadi, bona bale ba go tšwa sekolo le bona goba baratho ba bona.
Re bona go na le thulano gare ga Mukhabudi le Basi e le ge ba fetša ba swarana ka diatla. Mukhabudi ga a kgone go kgotlelela mahlapa a Basi ao mantšu a go swana le "swart goed" le "vuil goed" a thalaganyago. Re bona Mukhabudi a ipha Basi gomme mafelelong ba kitimišana ka maswika. Go bontšha bothata bja thulano ye, Mukhabudi o feditše a tšhabetše setešeng sa maphodisa moo a go gahlana le tatagwe gomme a mmotša ka mokgwa wo Basi a bego a mo roga ka bommagwe.
Mmagobona o be a sa na le dikgwedi tše tharo fela a le ka lebitleng la gagwe ge tatagobona, Mashudu Makhado, le Meisie Williams ba nyalana semmušo. Ba saenne gona moo setešeng sa maphodisa, moo bobedi ba kopanego gona, ba šomago gona. Meisie o ile a gana go fetola sefane le kereke. O ile a no hlomesetša sefane sa Makhado go maina a gagwe, a bitšwa Mdi Meisie Williams-Makhado. Kereke a gana go tsena ya Luthere, moo go bego go se Lekgowa le ka le tee goba motho wa Mmala le ka o tee. O ile a tšwela pele a tsena kereke ya gabo ya Dutch. Yona e be e na le kgethologanyo ye kgolo. Kereke ya Bathobaso e be e bitšwa N.G. Kerk in Afrika. Le ge go le bjalo Bammala ba be ba e rata, ba rera ka Seburu. Morwa Makhado o ile a feleletša le yena a e tsena, e le setho se se tletšego. Taba yeo e ile ya mo thuša kudu le kua mošomong, ka ge bagolo ba bona ba Makgowa ka moka e be e le ditho tša kereke yeo.
Bontšha gape ka mokgwa wo mafelo a sepelelanago le ditiragalo ka gona. Na mafelo a a swanela goba a ronana le ditiragalo Tšweletša mabaka ka botlalo o efa mehlala go tšwa pading?
Ka Mekibelo Jan o be a sa šome letšatši ka moka. O be a lokollwa go ya go boga dipapadi kua lepatlelong la kgwele ya maoto goba thelebišeneng. Ke gona mo a bego a hwetša sebaka sa go bona bakgotse ba gagwe, go tšea dikgang le go etela ba meloko. E tla re mathapama a boela phapošeng ya gagwe, a fihla a ithuta. Ka go tlwaela go šoma ka seratswaneng kua ga van Niekerk, o be a dira bjalo le ka mo gae. A lekola dibjalwa, a di nošetša. O be a sa belaele le ge boBasi le Mami e le diroto tša go ja fela. Yena mong o be a ipitša Jan werk; Basi e le Jan Rondloop gomme Mami e le Jan slaap en eet.
Re šetse re kgwathile bohlokwa bja tšhomišo ya polelo mo dingwalweng kudu re lebeletše kgetho le tšhomišo ya mantšu. Ga go na le sengwalwa seo se ka bago gona ka ntle ga polelo yeo e hlangwago ka mantšu.. Go bohlokwa gore polelo yeo e šomišwago mo pading e be yeo e šomiswago ke batho mo bophelong. Gape polelo yeo e swanetše go ba yeo e nepagetšego. Mopeleto le mongwalo e be tšeo di dumeletšwego. Ge mongwadi a šomiša polelo ya go nepagala, dikgopolo tša gagwe le tšona e tla ba tšeo di kwagalago, di kwešišagalago ebile di amogelegago go babadi. Polelo e swanetše go nontšhwa ke kgetho ye botse ya mantšu, dika, diema, dikapolelo le tshwantšhokgopolo.
Go na le dithulano tše mmalwa tša ka ntle tšeo di bonalago mo pading ye ya Dilo tšela ke batho.
Mashudu o ile a tšwela pele a sa metše le mare, a re ba rile go fetša go mo fotlela, ba mo tšea ba mo thethiša le ntlo ka moka, ba tsena phapoše ka phapoše ba mo laela go tšea seo e lego sa gagwe a nape a "fotseke", ga ba sa nyaka go kwa le monkgwana wa gagwe. O re ba rile ge ba fihla ka phapošeng ya gagwe le Meisie ya go robala, baisa ba gakala, ba purupuša go fihlela ba hwetša sethunya sa gagwe. Sona ba ile ba se hlohlora dikolo ba mo lahlela sona e no ba sehlaga. Go se tšea e be e tla no ba go ipakela mathata. Mong o be a tla ba bega gomme dimpša tša mmušo tša ba tsoma go fihlela di ba hwetša, di ba swara, di ba hlokofatša go fihlela ba se ntšha.
Tikologo ke lefelo leo ditiragalo di diragalogo go lona. Ke lefelo leo baanegwa ba phelago go lona. Go na le dilo tšeo re swanetšego go di hlokomela tšeo di ka re thušago go kwešiša gore ditiragalo di diragala lefelong le le bjang le gona ka nako efe. Re ka lebelela gape gore a na lefelo le ke la magae goba la ditoropong ka go bona dišomišwa le meago ya moo. Gape didirišwa tšeo di hlaološwago mo ditiragalong di ka re thuša go hlatha gore ditiragalo di diragala nakong efe mo historing.
Re tla fa mohlala go tšwa go Dilo tšela ke batho ka seo Mashudu a se bolelago ge a fetola mosadi wa gagwe. Masindi, mosadi wa Mashudu, bjalo ka mosadi yo mongwe le yo mongwe wa go rata monna wa gagwe, o tshwenywa ke go tla mašego ga Mashudu. Ge Masindi a botšiša Mashudu gore o reng a goroga mašegogare, Mashudu o re go yena: "Ke tšwa ga mmago". (letl. 2) Ge motho a lebeledišiša le go fetleka seo Mashudu a se bolelago, re mmona e le motho wa go nyatša le go se rate mosadi wa gagwe. Le ge ba re monna ke thaka, ga ba re gore a betše mafotle go mogatšagwe mašegogare. Gape Mashudu o tšwelela e le motho wa go ikgapa a ikgoroša, wa go se be le taba le tša lapa la gagwe ka gobane sa gagwe e no ba go goroga, a robala.
O bona tharollo ya bothata bja padi ye e le bofe Hlaloša ka mokgwa wo bothata bo rarollwago ka gona le gore maemo a gago ke afe mabapi le taba ye?
Mongwadi mo mongwalelong o ngwala ka mokgwa wa gagwe wo o ikgethilego wo o tla amantšhwago le yena. Bothakga bja mongwalelo ke gore mongwadi a se ke a ba kekeetšane a re o ngwala go swana le mokete. Batho re a fapana, ga re bolele go swana. Ka gona, mongwalelo le wona o swanetše go ba wa wona mo go kgonagalago.
Taba yeo e ile ya tshwenya Mashudu kudu mo monaganong. O be a sa kwešiše gore ke ka lebaka la eng monna wa Lekgowa a sa swarwe, a sa sekišwe le yena a romelwa kgolegong. Le gona kua kholetšheng ya bophodisa ba be ba lekile go ba hlatswa menagano, go ba lemoša bohlokwa bja bophelo bja go ya ka magoro, kudu magareng a Babašweu le Babaso. Mashudu o be a sa kgotsofatšwe ke seo se diregilego eupša o be a ka se bontšhe go se kgotsofale ga gagwe, o be a ka ja mošomo, a apola yunifomo.
Go ya ka tebelelo ya gago mo bophelong, o bona batho ba go swana le Mashudu ba sa le gona Ge e le gore go bjalo, sehlare sa bona ke eng?
Lebelela mantšu ao re go filego wona ka godimo le matlakala a gona gomme o hlaloše gore mongwadi o reng a a šomišitše ka mokgwa wo a a šomišitšego. Lebelela gape mantšu a mangwe a lesome go tšwa pading go tlaleletša a gomme o hlaloše bohlokwa bja tšhomišo ya wona kanegelong ye.
Ge e le bana ba gagwe bona ba be ba ngateditše, ba šoma gabotse. Mukhabudi o be a ile go kwa di baba tša moepong wa Atok, a tshwela mare seatleng, a ena go re a ka se tsoge a le beile leoto moo moepong. Le ge go le bjalo o ile a tseba gore o swanetše go no šoma ka Mekibelo goba ka maikhutšo a Juni le a mafelelo a ngwaga. O be a šetše a tlwaetše go no šoma ka wona mokgwa woo gore a be le pocket money. Go sego bjalo o be a tla ba mpšeng, o be a rata go realo. Ka gona o ile a ya ka toropong ya Polokwane go ya go nyaka mošomo wa mafelelo a beke fela le dinako tša makhutšo a dikolo, dikholetšhe le diyunibesithi.
i. go ba tlogela e sa le meganyaganyane.
Taba ya go tshwenya e be e le tšhelete. Mashudu o be a na le malapa a mabedi, lapa la bobedi le phela Sekgowa. Meisie o be a sa ipeye fase, yena le bana ba gagwe ba iphetošitše Makgowa, bana ba tsena dikolo tša Makgowa. Ka ntle ga moo Meisie o be a tseba mogolo wa monna wa gagwe, a o nyaka ka moka ge kgwedi e fedile. Mashudu o be a swere bothata, a holega ge a ka romelwa ntle mo a bego a lefiwa masome a mabedi a diranta bošego bjo bongwe le bjo bongwe ge ba le moo. Ka gore e be e le nako ya merusu, kudu mo dikolong tša Bathobaso, boMashudu ba be ba etšwa gantši.
Thulano ya ka gare ga e bonolo go bonala mo dingwalweng tša kanegelo go swana le dipadi le dikanegelokopana. Lebaka ke gore gantši mehuta ya dingwalwa tše e anega go feta go kwa ge baanegwa ba bolela ka bobona. Ka gona, thulanogare e tšwelela bonolo mo dipading ka ge baanegwa ba bolela ka nako tšohle.
ii. tšie e phala morogo.
4 "Mmele ke o tee, Moya ke o tee, bjalo ka ge go bitšwa ga lena e le go biletšwa kholofelo e tee".
Kganthe tšeo e be e le dinyane. Ge ba ntše ba šoma, ba ebela le mašego, maphodisa a Makgowa a be a phela goba a dula le basetsana ba Bathobaso le gona ba be ba sa iphihle. Ba ba rwala ka tšona dikoloi tše tša mošomo, ba fihla mo ngwakong tsoko ba laela boMashudu ba re: "bly julle hier tot ons terug kom" (Emang mo go fihlela ge re boa). Matšatši a mangwe ba be ba boa ka morago ga iri e tee, ka a mangwe ba sobelela diiriiri. Ge ba sa letile thojana bjalo, ba be ba otsela ka go šielana gobane ge ba be ba ka hwetšwa ba robetše ba le mošomong, ga gabobona e be e tla ba thabeng. Dikotlo tša gona di be di se kaka, go swana le go terela o nnoši diiri tše mmalwa, go se hwetše moputso wa tšatši leo, go fiwa mošomo wa diatla, bjalobjalo.
Ka ge hlogo ya sekolo a lemogile gore mošemane Mukhabudi o na le hlogo le maikemišetšo, le gona rakgadiagwe ke Mosione, o ile a eletša Mashudu le Mapelo gore ba kgopelele mošemane pasari kua mošate wa kereke ya Z.C.C. (Zion Christian Church) ka kua Podungwane. Aowa, Mapelo o ile a dira bjalo, a gata ka mošito, a swere dipoelo tša ya go phadima ya Mukhabudi. Ka morago ga kgwedi, Mapelo o ile a hwetša karabo ya gore Mukhabudi o filwe pasari ya go lefela ditshenyegelo ka moka, ke go re tefo ya hostele, sekolofisi sa mang le mang, gammogo le tšhelete ya dipuku le ya maeto a baithuti. Mukhabudi o ile a napa a ikgaša ka hostele. Mengwanga ye mebedi ya Marematlou o e feditše a le ka hostele. Moo gona o ile a ntšha ka ga tšhwene, a no di goga pele go fihla a ngwala ditlhahlobo tša mafelelo. Gape o be a na le nako ye ntši ya go bala. Dikopano ka moka tša baithuti di be di ileditšwe.
Ka kerekeng, banyadi ba ile ba šupa godimo ba ikana go re ga ba na le basadi ba bangwe bao ba ba forilego goba ba ba tšhabetšego. Banyadiwa ba ile ba ikana go re ba tla rata banna ba bona, ba ba hlompha, ba ba kwa, ba ba latela. Go tloga moo ba ile ba saena dipuku tša moruti, ba atlana. Gona moo boradiswantšho, dikhamera tša bona di be di emaema, ba bangwe ba šikere le dibidio khamera, ba tšea diswantšho tša paesekopo ya dikhasete.
Kgaolo ya 12 (Temana ya 12) "A nke ke go eletše. Tša go ngwala mangwalo a mantši ga di fele; mme go ithuta tše ntši go lapiša mmele". Yena mong o be a gatelela gore thuto ye ntši ga se ya loka, e ka gafiša motho. O ile a re batho ba dipelaelo; ke gore ba dipolotiki, ga ba tšee gabotse.
Le ge go le bjalo Maphefo o ile a kgotlelela ngwaga wa mathomo gore mosetsana Lufhuno le yena a thome sekolo. Le ge go le bjalo o be a sa fetše go ratharatha ka lentšu le lekoto o ka rego la monna. Bokoto bja lona bo be bo eya le go befelwa ga gagwe. Ge a befetšwe kudu le be le kotofala le go feta.
Mathapama a lona tšatši leo Makhado o ile a tšea mošemane ka koloi ya gagwe ya sephodisa a leba polaseng ya Van Niekerk, mokgotse yola wa gagwe. Monna wa Lekgowa o rile ke kgale a emetše mošemane, go tloga ka kgwedi ya Janaware ge dikolo die bulwa. O ile a re o be a šetše a mo file leina la Janaware ka gore "dibooi" tša gagwe o be a di fa maina ka kgwedi yeo goba letšatši leo ba thwetšwego ka lona. Ke ka fao maina a bašomedi ba gagwe e bego e le boAporele, Mei, Setemere, Sontaga, Mantaga, bjalobjalo. Makhado o ile a re: "o se ke wa tshwenyega, leina la gagwe ke Jan". Bobedi ba ile ba kwana gore Jan o tla šoma ka morago ga sekolo go tloga Mošupologo go fihla ka Labohlano go tloga ka lona letšatši leo, gomme mafelelo a dibeke o tla šoma go tloga Labohlano mathapama go fihla Sontaga ge letšatši le sobela. Makhado o ile a gatelela gore van Niekerk a se ke a senya mošemane, a mo sware le go mo šomiša bjalo ka bašomedi ba bangwe ka moka. Pele a tloga o ile a boeletša a re: "moenie die jong man bederf nie, asseblief!" (O se ke wa senya mošemane yoo, ke a go kgopela).
Mošemane Mukhabudi ka lebaka la go ba le hlogo ye boleta, o ile a swara ka pela, a šoma ka maatla kua sekolong le ka mo gae. O rile go fihla, Meisie a napa a raka mošomi wa ka serapeng gomme mešomo ya gagwe ya dirwa ke yena Mukhabudi. Ka morago ga dibeke tše pedi, tše tharo, ke ge go šetše go tsebega gohlegohle, le sekolong, gore kua ga boBasi ba thwetše booi ya seroto, e bile booi yeo ba e direla molemo, ba e dumelela go tsena sekolo. Ge sekolo se tšwele, Mukhabudi o be a leba gae, a fihla a hlwekiša ka ntlong, a swiela, a koropa, a phumola, a re go fetša a leba ka seratswaneng. Ka moo gona o be a ntšha ka ga tšhwene. Dikolo di butšwe e le ka Janaware. Ka Mei ke ge ka ga Meisie ba šetše ba rekiša merogo le digwere: dikhabetšhe, ditamati, dianyanese, sepiniše, dipotata, matsapane le mafela.
Mukhabudi o be a ithušitše ka go hlobola paki a e lahla, a tšwa ka difata. O be a tseba gore maphodisa ba be ba dira eng mošemane wa Mosotho ge ba biditšwe ke boramabenkele ka mo toropong. Mošemane yo mongwe o kile a swarwa a utswa ka mo lebenkeleng la kgoparara la O.K. Maphodisa a ile a bitšwa, ba fihla ka ponyo ya leihlo. Ba rile go bontšhwa motho wa bona ba mo keteka, ba mmunaka ya ba ya šala e le yo mopududu. Go tloga moo ba ile ba bula puti ya mmotoro wa bona ba leka go mo lahlela ka moo. Moisa o ile a lwa ya mahlomahwibidu. O be a ragaka, a loma ka meno, mola a hlabile mokgoši. Moo o ile a ipakela matšwele, dieta, melangwana go fihlela a ineela. Batho ba be ba tletše ba bogetše. Mafelelong ba mo kgona.
Lehloyo leo le mona di ile tša loutša Mukhabudi, tša dira gore a šome ka maatla go fetiša pele. E rile ge ditlhahlobo tša mafelelo a ngwaga tša Marematlou di fihla, tša hwetša moesa a itokišitše gabotse. O ile a feta ka dihlora, a hwetša dinaledi dithutong tše pedi, e lego Histori le Thutafase. Mo dipolelong ka moka, Seisimane, Seburu le Sepedi, o ile a hwetša "B" gomme ya re mo thutong ya Payolotši a hwetša sešupo sa "C".
Ge e le taba yeo bosista ba bego ba e hloile go fetiša tekanyo e be e le baeng ba bašemane. Tšatši le lengwe sekolo sa boMukhabudi se ile sa etela sa Pax le Motse-Maria go phadišana ka kgwele ya maoto le ya diatla. Gona moo moisa o ile a nagana gore o hweditše sebaka sa go bona kgaetšedi, kganthe o tsenya Lufuno ditabeng. Bothata ke gore ba be ba sa swane. Lufuno e be e le yo mobotsana, yo mosehlana mola Mukhabudi e le ntsho ka fifala, ka dithama tša go gaiwa. Ditaba di ile tša thatafa, moisa a ba a ntšha pasa go hlatsela go re yena le Lufuno ke bana ba Setšene Mashudu Makhado. Le ge go le bjalo o ile a laiwa tsebe go kwa gore Lufhuno ge a le mo Motse-Maria ga a nyake disturbance ya bašemane.
O ile a e nametša thaba ge a laodiša go re o rakilwe bjang, a tšwa moo ntlong yeo a e katološitšego bjalo ka mpša. E rile e le Mokibelo Meisie a ithoma dikgapana, a tloga le Lazi. Ka dinako tša bolesome mesong, Basi a tsena le bakgotse ba gagwe ba bane ba magwaragwara. Bao le maphodisa a Bathobaso ba be ba ba tšhaba. Le ge ba le ka moo ngwakong ba be ba sa role dikepisi tša letšatši. Go realo ke go re motho o be a sa kgone go ba bona ka mahlong, moo ditaba di tšwago gona. Ditumedišo e ile ya no ba: "Ja Timer! Wat se jy" Mashudu a napa a bona gore lehono ke lehono, ge e ka se rage e tla tlatša kgamelo?
Bašomi ba be ba swara kgogo ka molomo tšatši le lengwe le lengwe go tloga ka Mošupologo go fihla ka Lamorena. Ka Disontaga ba be ba hwetša nako mo gare ga mosegare, ya go tsena kereke. Yona gantši e be e tsenywa ke yena "Baase van Niekerk". Letšatši la Sontaga le be le re go hlaba, a hlapa, a apara sutu ye ntsho ka gempe ye tšhweu, a tšwa le mosadi ba leba kerekeng ka toropong. Kereke ya bona e be e tsena ka nako ya senyane, e etšwa ka ya lesome. O be a re go boa, a tsenya ya badiredi ba gagwe. Tšhipi ya kereke e be e le sekara goba molodi. Molodi wa gagwe o be o fihla kgole. Kereke ya bona e be e tsena ka nako ya lesometee, ya tšwa ka sekgalela, nako ya lesomepedi.
Go tloga tšatši leo Popo a fetoga ya ba sebopiwa se sefsa. O be a bolediša batho ka moka ka tlhompho, a sa bontšhe kgethologanyo. Bathobaso ba ile ba thoma go rothela, mafelelong ba tlala. Ge bomantsho ba ntšifala, Makgowa a thoma go fokotšega. Mafelelong khefi yeo ya ba ya babaso fela, ba be ba dumelelwa go dula fase mo ditulong le ditafoleng ge ba rekile dijo, kudu bogobe le nama. Ditaba tša "lalile" di be di lebetšwe, dijo tša letšatši di fela gomme letšatši le le latelago gwa apeiwa tše "fresh".
Ka morago ga dibeke di se kae mošemane o ile a tlwaela, le bana ba sekolo sa Moruleng ba mo tlwaela. Le ge go le bjalo, ba be ba sa fetše go mo rumola gore ba mo kwe gore o reng ka segagabo ge a befetšwe. Bašemane ka go seleka ba ile ba kwana go mo iša ka nokeng, go mo kweša bohloko gore ba mo kwe ge a lla. Ba be ba tseba gore Matšhakane ge ba lla ba re "manana wee!" Bjale ba be ba sa tsebe gore Bavenda bona ba reng. Mathapama a letšatši le lengwe ba ile ba kwana go ya ka bodibeng go ya go rutha. Maano e be e le go mmonela le go mo kweša bohloko gore a lle. Ba be ba mo naganela dilo tše ntši tše di tšwelego tseleng.
i. Kodumela moepathuse ga go lehumo leo le tšwago kgauswi.
Go bontšha gore ke yena motho wa maemo mokgomana Mashudu Makhado o ile a kaola mosadi wa Bammala; ke go re Lekhalate. Taba yeo o e dirile mosadi a sa phela. Ge a šetše a boa Lekhalateng leo la gagwe, o be a sa swarege. Le ge e le dinako tša dipoko le baloi, o be a swanetše go no hwetša mosadi wa gawe a sa kokobane, a mo letetše. Go fihla mo seferong e be e le go letša naka gomme mosadi a tšwa ka lebelo go tla go bulela sefatanaga le go tswalela ge a se na go sobelela ka karatšheng. Moisa ge a etšwa ka mmotorong o be a sa tswalele lemati la karatšhe. Mosadi o tla šibašiba a tla a le tswalela, a kitimela ka khitšhing go ruthetša dijo ka gore komangkanna o be a re yena ga a je dijo tša go tonya, ga se yena kolobe. Ge dijo di sa ruthela, mosadi o tla tšea dinotlelo go ya go notlela sefero le karatšhe.
Baithuti bao ba matriki ba ile ba loga maano, ba thoma go dira lenaneo la dingongorego; lona le ile la akaretša dilo tše ntši, go thoma ka dijo tša potsa go fihla ka ditšhelete tša dipapadi tšeo ba sego ba di šomiša ka moka, bjale ba re ba nyaka "tšhentšhi". Go tloga moo ba noka baithuti ba bangwe go fihlela ka moka ba kwana, ba le molomo wa lehlabula. Letšatši le ile la bewa. E rile ge letšatši la gona le hlaba baithuti ka moka ba kgobokana lepatlelong la kgwele ya maoto. Go tloga moo e bile go gwanta, go notlela difero le masoro, go phontšha dithaere tša difatanaga ka moka, go kgaola metato ya difoune, go pšhatla matsikangope a bobewadijo le go rwala dijo le dino. Seo se be se bitšwa looting (go ipha). Dinama di ile tša bešwa ka go pšhatla ditulo le ditafola gomme ba gotša mello. Ditšhipi tša bolao di ile tša šomišwa go phara dinama tšeo mo godimo ga mello. Barutiši le baapei ba ile ba tšhaba, ba inotlella ka phapošeng yeo e bego e bitšwa strong-room. Hlogo ya sekolo o ile a inotlelela ka ntlong ya gagwe, a hlometše. Gabedi, gararo o ile a gohlodiša sethunya sa gagwe go iša molaetša go yo a bego a nyaka go itira mogale, gomme a batamela mo ntlong ya gagwe. Matšatši ao go be go se maano a mangwe, go swana le difoune tša ka potleng tšeo di bitšwago "diselefoune". O be a ka se kgone go hlaba mokgoši wa tlhakodišo.
Padi ke kanegelo ye telele yeo mongwadi a anegago tirigalo goba ditiragalo tšeo di diragalago bophelong. Mongwadi gantši o anega ditaba tšeo di kgonagalago bophelong, tšeo a ka di kwešišago gomme a ba a ikamanya le tšona. Mongwadi ge a tla ba a kotabana a ngwala, go ba le seo se hlohlonago mogopolo gore a se abagane le babadi. Tabakgolo ye a ngwalago ka yona re e bitša morero.
Ka mo gae Basi o be a bowa mašegogare goba a sa boe. O be a phela ka go swara batho poo. Go be go sa hlake gabotse gore sethunya seo a bego a se ntšha ka go ponya ga leihlo e be e le sa nnete, gona e le sa mang. Ba bantši ba be ba kgolwa gore o šika ka sethunya sa tatagwe, Setšene Makhado. Ba bangwe ba be ba belaela ba re sethunya seo ke sa go bapadiša eupša go se yo a ka lekago go kgonthišiša taba yeo ka bophelo bja gagwe. Ge a šupa motho wa gagwe ka sona a re: "hands up! " goba "your money or your life" batho ba kgobe ba be ba emišetša diatla godimo gomme Basi a laela "bafana" ba gagwe go setšha batho bao le go ba hula.
Re bona Mashudu a nyetše mosadi wa gagwe, Masindi eupša o na le mathata a lenyalo moo a dumago ge nka be a nyetše Lekgowa. O re o be ratana le Meisie ka ge a paletšwe ke go ka nyala Lekgowakgowa. "Taba ya Mashudu ya go ratana le mosadi wa Mmala e be e no ba gore tšie e phala morogo." (letl. 4) Mashudu bothateng bjo bja go kgetha go dula le mosadi wa gagwe le go nyala mosadi wa Mmala go dira gore Mashudu a hlakiše mosadi kudu. Re bona a etla gae mašego, a dira gore Masindi a mo letele mašego go tla go mo fa dijo le go mo letela gore a di je. Tša go rolwa dieta tšona di nama di laetša gore pelo ya Mashudu e be e šala le mosadi wa ka lehwafeng gomme a no bona Masindi bjalo ka motho fela e sego mosadi wa gagwe yo a mo ratago kudu. Thulano ya lerato leo Mashudu nago le yona gare ga Masindi le Meise, ga a e botše motho. Re bona mafelelong a phethagatša kgetho ye ya gagwe eupša go bontšha gore e be e mo tshwenya, o fetša a e botša Mukhabudi le Lufuno morago ga go palelana le Meisie. Re kwa a re go bana ba gagwe:"lehono le godile le tšwele mahlalagading, le monna le mosadi, ka gona ke tla le botša ditaba ka moka." (let. 68). O thinthile leselwana gomme a ba botša gore go tlile bjang gore e a nyale Meisie. O rile "maikemisetšo e be e le go nyala mosadi wa Lekgowa goba go no ratana le yena go no swana le maphodisa a Makgowa ge ba ratana le basadi ba Bathobaso, ba intšha le bona ba eya Lesotho le Swatsing." (matl. 68 -69).
Taba e swana le mollo wa hlaga, e kgona go tlepesela, ya keka, ya tlala naga ka pela. Ka a iri ya bobedi ke ge ditaba tša iri ya pele di šetše di tsebja le ka digotlong. Bontši ba be ba re ke mo go tlago Mashudu morwa Makhado. Ba re bao ba hlahletšwe ka tša mošate, go tloga moo ba sepela le mafase ba fihla Malawi le boMozambique. Mothonyana ge a itira "clever" a dira maradiana a bomammati mo go bona o tla swa kgotelele. Ge e le nnete yona ke go re boMashudu ba be ba sepetše le dinagamabapi ka moka, ba raretše Namibia, Angola, Zaire le Congo ka bosobela gomme bogare bja Afrika le bohlabatšatši ba putlile boZimbabwe, Zambia, Tanzania, Malawi le Mozambique.
Dihelikoptere tšeo di ile tša tsoša marole a mantši mo lebaleng la kereke, dipampiri tša fofa, diruiwa tša tšhaba. Ge e le batho bona ba ile ba kgeregela moo go se yo a nyakago go hlaiwa. Go be go phuthegile banna, basadi, batšofe, makgarebe, masogana, bana le tšona digole le dimuma gammogo le difowa. Ka moka ba be ba tlile go bona dimaka tšeo di bego di dirwa ke bana ba Mashudu. Ruri monna yoo leina leo le be le mo swanela, lehono gona go be go se yo a belaelago gore Mashudu o be a na le mašoto ao a a filwego ke Modimo le badimo ba Makhado. Ke mang yo a bego a tseba gore tšatši le lengwe bana bao ba gagwe e tla be e le dingaka ba fofa moyeng ka nonyana ya tshipi?
Ngwana o ile a reelwa leina la Lazi; ke gore Lazerus. Makhado o be a re ke leina la rakgolwagwe. Mahlatse, malome wa Meisie le yena e be e le Lazerus. Taba yeo e ile ya thuša kudu, yo mongwe le yo mongwe a kgotsofala ka tsebo ya gore ngwana o fiilwe leina ke yena. Leina la Mukhabudi e be e le la tatagoMashudu, bjale a reile tatago tatagwe leina la Lazerus. Ka go dira bjalo o be a re o phasa badimo, botatagwe le borakgolowagwe ba tla mo tšhollela mašoto ka ge leina la gagwe le bolela.
Ge bašemane ba kgobokane ba hloka mehlamu, ba be ba no thoma ka go re: "Mme anga!" Gona moo ba omelela ka disego. Kua go la Tshakuma, Venda, mosetsana Lufhuno o šoma gabotse. Lehono o Kreiting ya Bošupa, yona ya mafelelo mo dikolong tša praemari, o swanetše go ngwalela dikolo tše di phagamego, a kgopela go amogelwa ngwaga wo o latelago.
Tša mabelo le dikopelo, Mashudu o be a se na taba le tšona. O be a ekwa bose ge morwedi wa gagwe a kgona Dipalo, a tseba gore Mmetse o ka se ke wa tla wa mo tshwenya. Mafelelong o be a bona ngwana wa gagwe a le MEDUNSA a ithutela bongaka. Ke seo se bego se dira gore Mashudu Makhado a hlokomele lapa la gagwe la pele. Ge e le la bobedi lona o be a lemogile gore o tsentše maoto ka legapeng. O be a no leboga masa. E be e le Lazi fela yoo a bego a bonala a mo hlompha, a mmitša papa. Ba bangwe bana ba ile ba no tšwela pele ba mmitša "Oom". Lazi o be a sa bonale bokhalate kudu, a nyakile go swana le papagwe ka dipopo le ka mmala. Gape e be e le yena a nnoši a tswetšwego ke yena Mashudu. Ba bangwe ba o be a ka se leke le tšatši la mohlolo go botšiša gore ba tswetšwe ke mang. Ga go tsebege gore go be go ka direga eng.
Fola: Go fola go a iletšwa ka ge go sa loka.
Matšatšing a dinako tšeo baithuti ba be ba tlwaetše go ngala dithuto le go gwanta. Kgwedi e be e sa fete go se dingongorego ka se goba sela. Ge e se morutiši wa go timana ka meputso e be e le dijo ka kua hostele. Bao ba bego ba bitšwa "mapota" ba be ba na le baferehli ba go se kgotsofale ge go se straeke. Ge ba tseba gore moleko o kgauswi, ba be ba hlohleletša baithuti go gwaba le go gwanta gore ba se ke ba ngwala moleko woo. Taba yeo e be e direga dikolong ka moka, kudu tša ditoropong. Moo dikolong tše phagamego baithuti ba be ba kgetha lekgotla leo le bego le bitšwa S.R.C. (Student Representative Council). O ka re mošomo wa lona wo mogolo e be e le go fehla pitša ya mpherefere. Bana ba nape ba thome go binabina. Pina yeo ba bego ba e rata kudu e be e bitšwa "toyi-toyi". Ga go hlake gabotse gore ke sekae, le gore e ra eng. Se se tsebjago ke gore toyi-toyi e be e tsefiša mogwanto, e na le mošito. Hlogo ya sekolo seo sa Moruleng o be a sa kwane le tšona tšeo tša megwanto. O be a itiretše leina le le botse ka dipoelo tše botse tša mphato wa Marematlou. Batswadi le bahlahlobi ba dikolo, ba be ba mo reta, ba mo rata, ba mo roriša. Le yena o be a ipshina ge a rorišwa ka mokgwa woo. Le ba kgoro ya thuto ba be ba mo tseba, go se bahlahlobi bao ba bego ba tsatsela sekolo sa gagwe go ya go hlahloba mošomo wa barutiši le baithuti. Go dira bjalo e be e tla no ba go senya sebaka, ba be ba tla hwetša mešomo ka moka e sepela ka tshwanelo, ka thelelo. Baithuti ba be ba fihla sekolong ka nako, ba etšwa ka nako; barutiši le barutišigadi ba be ba fihla sekolong pele ga baithuti, wa hwetša ba itokišitše ba le mafolofolo, ba šomišana gabotse le hlogo ya sekolo.
v. go bintšha ka oto le tee.
Maphefo o ile a romela melaetša kgafetšakgafetša go kgaetšedi ya gagwe gore a tle a tšee mošemane goba bobedi bja bona ka gore yena a ka se kgone go fepa bana ba babedi. O be a lemogile gore ge Lufuno le yena a ka sepela o be a tla šala bošiwaneng bja masetlapelo. O be a re mošemanyana ga a na le mohola ka mo lapeng, mola ge a ntše a gola a thoma go seleka le go sobelelwa ke letšatši a se ka mo gae.
Go na le ka mokgwa wo baanegwa ba ka swantšhwago ka gona. Re swanetše go ela hloko gore moonegwa o reng go ya ka ditiragalo. Seo a se bolelago se tla re thuša go mo kwešiša gore ke motho wa mohuta mang.
Bana ba gagwe ba ile ba kgotlelela rakgadi wa bona. Gape o be a befile mosadi yoo. Go befa ga pelo ya gagwe o ka re go feta go befa ga sefahlego sa gagwe se seso, sa makgwakgwa. O be a se gona monna wa sebete wa go ka itahlela manyobonyobong a mabjalo. Boso bja gagwe bo be bo tebile, e le mašitadišepe, bo palela le ditlolo tša Makgowa. Marega boso bja gona bo be bo fetoga wa hwetša e le yo mopududu.
iii. Seabe sa thulano ye nngwe le ye nngwe ya ka ntle ditiragalong.
Mafelelong bareki ba ile ba eletša Popo gore a fetole leina leo la Khefi ya gagwe, e se ke ya hlwe e bitšwa "MAZZIPA". Yena o ile a kgopela dikeletšo. Maina a mararo a ile a tšweletšwa, e lego DE HOEK, THANDA BANTU le MONATE Café. Go ile gwa kwanwa ka la MONATE ka ge e le la Sesotho mola la De Hoek e le leina la Seburu, gomme Thanda Bantu e le Sezulu. Go fetola leina go ile gwa tšea kgwedi e tee fela. Gore leina le fetolwe bareki ba tla ka mmetela, Popo a ba a katološa khefi ya gagwe. Bareki ba ile go kwa ditaba tša Mukhabudi ba re mola ba tsebe mathomong nka be ba gapeleditše gore leina le lefsa e be MUKHABUDI CAFÉ. Mong yena o be a rata "Thanda Bantu".
Ge sekolo se etšwa, Jan o be a leba ga van Niekerk moo a bego a šoma diiri tše pedi, go tloga ka iri ya bohlano go fihla ka ya bošupa. Gape bašomi ba moo ba be ba sa tsebe gore "tšhaile" ke go reng. Jan o be a swanetše go tšhaiša le bona. Ge sothowana e thoma go tšeatšea, mong wa bona o be a letša molodi gomme ba kgobokane felo go tee. O be a beletša leswika, namune goba apola godimo gomme a botšiša gore selo seo ke eng. Ge ba ka se tseba, o be a re ba tšwele pele ka mošomo ka ge ba sa bona. Bjale ka gore ba be ba lemogile, ba ile ba kwana gore ge e le leswika ba no re namune. Van Niekerk le yena o ile a lemoga maanwana ao a bona, a thoma go ba phoša ka seo a se swerego. Ge ba ka se efoga, o be a re ba sa bona, ka gona ba tšwele pele ka mošomo.
E be e le mathomo sekolo sa Moruleng se hwetša dipoelo tše bjalo. Batlhahlobi ba dikolo gammogo le boradikuranta ba ile ba ikgaša sekolong seo ba nyaka go bona le go tseba lesogana leo la go phala balekwa ka moka ba mo Lebowa. Bagolo ba kereke ya Sione le bona ba ile ba itumela kudu, ba holofetša go tšwela pele ka pasari mo yunibesiting yeo Mukhabudi a ka amogelwago go yona. Ka go hloka mahlatse o be a dirile dikgopelo tša go amogelwa yunibesiting e tee fela, Yunibesiting ya Lebowa. Aowa, o ile a amogelwa fao ge ngwaga wo o latelago wa dithuto o thoma.
Tatagobona, Mashudu Makhado, e be e le monna yo sehlogo kudu. Bošoro bja gagwe bo be bo tsebja ke batho ka moka. Ya gagwe thupa e be e etšwa morabeng ka pela. Ge a šetše a itia ngwana o be o ka šokwa, o be a mo gata molala ka seeta sa bophodisa. Gape e be e le lephodisa, bjale ka mo gae a phediša lapa la gagwe sephodisa. Go be go šetše gore ba mo itiele "salute" ge a goroga le ge a etšwa. Go dira bjalo o be a sa tsebe ge a ba hlalefiša, a ba ruta boitišo le boitshepo.
Ge batho ba hlabana ntwa ya mogolo bjale, go ile gwa kwala taba ya semaka. Motho wa go se rate go hlaiwa ke ditaba o ile a ya koloing ya gagwe a bulela radio go kwa ditaba tša iri ya pele mosegare. O maketše go bolelwa ditaba tša Meisie Williams. Ba re e rile bošego, go ya maseng ka lona letšatši leo la mokete, ntlo ya gagwe ya swa lorelore. Mokgekolo o be a robetše ka phapošeng ya gagwe le phejane ya gagwe Lazi. Morwedi Mami le yena o be a robetše ka go ye nngwe phapoše le segotlane sa gagwe. Ba be ba ile ka boroko bja go tla masa ge mollo o thoma ka moraleng, o thetha le ntlo, o bile o e rarela ka moka. Meisie go thwe o tsošitšwe a ba a tšhošwa ke hlaka ge e wela. Ge a hlaba mokgoši ke ge Mami a topa segotlana sa gagwe a leka go tšhaba, a tšama a thula maboto. Basadi bao ka bobedi go thwe ba kgonne go phološa maphelo a bona le a bana ba bona, eupša go thwe ba be ba swele wa go šiiša, ba okwa ka sepetlele. Radio ya Seisemane e be e bolela ka "third degree burns". Go realo ke go swa, e sego go bapala. "Mahlatse selo seo ba rego ke Basi se be se se gona, nkabe a hwetše ka moo ntlong, a hwile ka boroko bja botagwa" gwa realo Mashudu, a sa bontšhe go nyama, go tšhoga goba go ba kwela bohloko.
Taba ye nngwe yeo e bego e thuša baithuti mo dithutong tša bona e be e le nako ye ntši ya go ithuta, yeo e bego e bitšwa Study Time. Beke ka moka, go tloga ka Mošupologo go fihla ka Lamorena go be go na le nako ya go ithuta. Ka ntle le matšatši a mabedi a mafelelo a beke dinako tša go ithuta e be e le tše pedi ka letšatši, e lego nako ya boraro thapama le ka morago ga dilalelo. Ka Mokibelo le Lamorena nako ya go ithuta e be e le ka morago ga tšona dijo tša bošego. Ka nako ya seswai bošego, beke ka moka, mabone a be a tingwa gomme baithuti ba robala. Mola ba tsenago ka diphapošeng tša go robala e be e le setu fela, le go bolela ka sehebehebe go be go se gwa dumelelwa. Go be go se nako yeo o ka hwetšago baithuti ba nnoši bosista ba se gona. Bosista bao ba be ba ralala le diphapoše bošego le mosegare ba re ba tšea dirounds.
Ba rile rakgadi le yena ka gore o mo kgauswi o tla holega. Go tloga moo Mukhabudi o ile a re o nyaka go thoma dikgwebo tšeo di tla hlokomelwago ke yena mokgalabje. Ge mokgalabje a ithataratha malwetši le botšofadi, morwa o ile a re: "re tla go thuša ka barekiši wena wa no itloša bodutu ka go ba hlokomela le go ba lefa ge kgwedi e fedile".
Kua GaMamabolo o be a gahlana le kgaetšedi gomme ba hlahlelana, ba thušana ka dikeletšo. Ngwaga wa bobedi ge Lufhuno a le MEDUNSA ke ge Mukhabudi a fetša dithuto tša B.A. Dithuto tša mengwaga ye meraro, tšeo di bitšwago "major subjects" e be e le Seisimane, Seburu le Histori. Tšona o be a di bekiša kudu, a hwetša dinaletšana molekong wo mongwe le wo mongwe ka ge go šetše go boletšwe. Ngwageng woo wa mafelelo o ile a hwetša dinaledi tše pedi, ka Afrikaans le Histori. Profesa ya Histori o be a mo rata kudu ka ge moisa a be a ngwala meleko le ditlhahlobo ka Seburu. O ile a napa a mo fa mošomo ya ba mofahloši (junior lecturer). O tšere ngwaga o tee fela a be a fetša thuto ya gagwe ya honours (B.A. Hons), le yona ka dihlora. Aowa, profesa ya gagwe o ile a thaba kudu a napa a šišinya go balaodi ba yunibesithi gore ba mo hlatloše e be mofahloši yo a tletšego. Go ile gwa dirwa bjalo.
Go ba gona tše ntši tšeo Mukhabudi a bego a di laodiša e be e le therešo. Yena le kgaetšedi ba be ba di bone tša lefase, ba tseba gore mohlako le bošiwana ke eng. Bobedi ba be ba sa tsebe mmagobona Masindi. Yena o ba tlogetše e sa le meganyaganyane. Mukhabudi o be a na le mengwaga ye meraro, kgaetšedi a na le ngwaga o tee.
Ge e le rakgadi Maphefo yena o be a sa tsebe mojako wa sekolo, a sa tsebe gore ka mo phapošeng morutišigadi o ema kae, o ngwala godimo ga eng, le gore baithuti bona ba dula kae, godimo ga eng. Yena o be a rata tša setšo, a di kgona. Ge go binwa koša ya basetsana yeo e bitšwago "tompo", o be a ka se hlaiwe. O be a ntšha ka ga tšhwene wa ba wa hwetša a lemile dinaka mola a kanketša ka maotong. Bana babo, Mapelo le Mashudu ba ile ba thušwa ke malome wa bona Mogano, wa kua GaMamabolo. Yena o be a rata thuto kudu gomme a kgona go hlohleletša bana ba mogolwagwe go tsena sekolo ge tatagobona a se na go hlokofala. Ba ile ba kgona go fetša dithuto tša praemari gwa tla gwa pala tša sekontari.
Ka nnete Mukhabudi o be a tlile go babelwa ke bophelo. O be a ka se kgone le go ithuta gabotse, a lokologile. Gape bana ba go ba le hlogo, ba hlakahlakana ka boomo. Ba filwe mabjoko, ga se ba fiwa kgotlelelo ya mathata, ya maima le ditlaišo. Morena Makhado o be a e lemogile kgale taba yeo. O be a sa nyake ge ngwana wa gagwe a ka ikhwetša a le go se sengwe sa dikolo tšeo. Ka ntle ga merusu, barutiši le barutišigadi ba gona ba be ba sa rute, ba itaola. Ba be ba sa tšhabe batlhahlobi ba dikolo, ge e le hlogo yena ba sa bone le gore ke eng. Yo mongwe le yo mongwe o be a itirela boithatelo. Ge kgwedi e fedile go be go se sekolo, barutiši ka moka ba feleletše ka toropong, ba le ka dipankeng le mabenkeleng.
Rakgadi Maphefo o be a sa hlwe a bitša bana ba kgaetšedi "dilo tšela", eupša letšatši le Lufuno a ka mo selekišago o be a tla mo tšhošetša ka gore o tla mo romela kua "go tatagwe wa legwaragwara le maphusumane a gagwe". Taba yeo Lufhuno o be a e tšhaba kudu. O be a šetše a lekile gabedi, gararo go etela lapa la tatagwe gomme a se ke a amogelwa gabotse. Bana ba Meisie ba be ba etšwa ka boraro ba mo lebelela go tloga ka lenao go fihla ka moriri wa hlogo, o ka re ba boga motho a etšwa magagamatala goba lefaufaung. Bothata bjo bongwe e be e le polelo. Lufhuno o be a tseba seAfrikaanse, a se ngwala gabotse eupša a sa kgone go se bolela gabotse. Leleme e be e le le le thata, go gana le ge a ikokoropile, batheeletši ba be ba no hwa ka disego. O ile a no phetha ka gore ge kgwedi e fedile goba a na le mathata a ditšhelete go swana le maeto a dikolo, a no leba go tatagwe kua setešeng sa maphodisa ka toropong. Go tloga moo e be e le go reka marotho, dijamo, dibotoro le tše dingwe tše bosana a nama a leba dipeseng, a boela gae, Tshakuma.
Mo ditlhahlobong tša gare ga ngwaga Mukhabudi o ile a itlhoma pele, a tšea maemo a pele. Batho ba ile ba šala ba maketše. Rakgadi wa gagwe o ile ge a ekwa tšeo a re ka kgang mošemane o be a "kopiša". O be a sa kgolwe gore Mukhabudi a ka phala bana ka moka ka mo phapošeng ya bona. Bothata bja mosadi yo e be e le go se tsebe lešoko la bosadi. Le ge e le yo mošoro ka tlhago mohlomongwe mola a ye madibeng go swana le basadi ba bangwe, o be a ka ba le mogaunyana mo ditabeng tša kgodišo ya bana ka mo gae. O be a phalwa ke moratho wa gagwe, Mapelo, ge go tliwa mo ditabeng tša botho le setho.
Bosista mo ba lego gona, ge ba re ba a šoma, ga ba bapale. Go tloga ka letšatši la mathomo ge banenyana ba goroga go fihla ka la mafelelo, ge dikolo di tswalelwa, go be go eswa legong go šala molora. Banenyana bao ba bego ba etšwa dikolong tša go se rute gabotse, le gona ka mehla, ba be ba swara boima. Ba bangwe ba be ba nagana go tšhaba goba go gwaba le go gwanta, go ngala dithuto, seo e lego setlwaedi dikolong tše ntši tša Bathobaso.
Hlokomelang ka mokgwa wo Maphefo a šomišago mantšu a "dilo", "dilo tšela di kae", "dilo tšela di feditše dijo" (letl. 7), "dilo tšela" (letl. 8), go šupa bana ba kgaetšedi gomme ka morago ga katlego ya bona o re go bana ba kgaetšedi, Mukhabudi le Lufuno:"ruri dilo tšela tša samme ke bathobatho." (letl. 78). Mapelo yena a re go Meisie le bana ba gagwe: "batho bale lehono ke dilo." (letl. 78). Mashudu Makhado yena tabeng ye ge puku e rungwa o re: "Ke ka lebaka la ka ge lehono bana ba ka e le batho le gona ke ka lebaka la Meisie ge bana ba gagwe e le dilo." (letl. 78)?
Ka sekolong mošemane o ile a šoma gabotse. Dipego tša gagwe di be di phadima, eupša papagwe a di lota kua mošomong a sa nyake go bontšha Meisie le bana ba gagwe. Ka mo phapošeng ya bana ba masometharo, Basi o be a atiša go tšwa mo gare.
Go dira bjalo go ile gwa thuša boLufhuno gore ba holofele dithuto tša bona ba sa ferekanywe menagano ke motho, kudu baeng ba bašemanyana. Dipoelo di rile ge di fihla go batswadi, ba leboga bosista ka go ruta bana ba bona ka boikgafo ba bile ba ba diša gore mohlape wa bona o se hlaselwe ke dibata le diphukubje. Mashudu yena o ile a no segela teng ge a bona ka moo morwedi wa gagwe a šomago botse ka gona. Mo setešeng sa gabo sa maphodisa ba ile ba makala ge a ikgafa go tšwa nako ye nngwe le ye nngwe ge go begwa merusu le megwanto ya bašomi le baithuti. Le ge ba ka kgona go fediša megwanto go sa na le nako, yena o be a sa boe gae, a robala gona moo gore bosasa a kgone go lefša tšhelete ya go hlalefa, ya go robala ntle. Tšhelete yeo ke yona ya go mo kgontšha go lefela sekolofisi kua Motse- Maria go fihlela Lufuno a fetša dithuto tša gagwe. Mashudu le ge e le yo šoro o be a rata thuto. Pasari ya Lufuno ya bana ba maphodisa, e be e sa lefe tšhelete ya sekolofisi ka moka.
Ka mantšu a mangwe batho ka moka ke selo se tee, ke madi a tee, ke bana ba Modimo o tee.
iii. ka lebelo la mmutla.
Molwetši ge a fola bolwetšing o a thabiša.
Seo se bego se kgahla Mashudu kudu ke bošego ge a le ka mo phapošeng ya go robala gomme Meisie a bula lemati, a tsena. Meisie o be a bonala ka mo gare ga leswiswi, e sego boMasindi, mosadi wa gagwe, yo a bego a metšwa ke leswiswi, mong a se tsebe gore o thoko efe. Batho ba bangwe ba kgahlwa ke dilo tše nnyane, tša bošilo. Aowa, morwa Makhado o ikhumanetše tshehlana ya gagwe.
Gona mo thulaganyong, re tla bona ka mokgwa wo bothata bo tšweletšwago ka gona mathomong a ditiragalo, bja thatafa ge ditiragalo di raragana go fihla sehloeng. Go tloga sehloeng re bona bothata bjola bo hlolegilego mathomong, bo rarolloga.
Tatagwe o ile a napa a nagana go mo hweletša pasari. Ngwana wa tšhiwana wa go hloka mmagwe, yo tatagwe a bego a šomela mmušo ka botshepegi le mafolofolo, o be a swanetše go no hwetša thušo ya go tšwetša dithuto tša gagwe pele. Aowa, o ile a e lwa ntwa morwa wa Makhado, a bonana le banna ba bagolo, bokomangkanna ba maphodisa. Bona ba ile ba kwana le tša gagwe eupša ba mo laela gore a lefele ngwaga wa mathomo gomme a tliše dipoelo tša ditlhahlobo.
Lufuno o ile a tlatša diforomo tša Motse-Maria fela a di romela morago. Ba ile ba fetola ba re ba di amogetše gomme ba kgopela gore a ba romele dipoelo tša ditlhahlobo tša mafelelo tša Kreiti ya bošupa. Yena o ile a phasa ka dihlora, ke go re ka magato a pele. Ge e le Mmetse le Saense o be a di phasitše ka dinaletšana. Go be go se thuto yeo a hweditšego ka fase ga dipersente tše masomehlano. Ka mantšu a mangwe o be a šomile gabotse kudu.
Le ge ka kua sekolong Lufuno a be a sa tšwe maemong a pele go swana le mogolwagwe, o be a bontšha gabotse gore o na le hlogo. Ka mo phapošeng ya baithuti ba masomenne o be a fela a balwa go ba lesome ba mathomo. Gatee o kile a ikokoropa a gana go fetša seatla, a tšwa maemong a bone. Tatagwe o ile a di kwa a ba a utswa nako mošomong, a utswa le koloi a tla a mo reketše diaparwana le dimonamonane. Yena o be a lemogile bohlokwa bja go ruta bana gore ka moso ba tle ba be le serumula sa go iphahlela, go hwetša mešomo ye mekaone le go mo hlokomela ge yena mong a godile, a sa hlwe a šoma. Gape maphodisa a tšwa phenšene ka pela. Bophodisa bja nnete ga se go šoma ka ofising - woo e be e le mošomo wa maphodisa a Makgowa. Bomantsho ba be ba swanetše go kitimišana le mahodu, basenyi le dikebeka, le go ba swara, ba išwa kgolegong. Ge lebelo le maatla di fedile gona mošomo le wona o be o fela.
Go tloga tšatši leo batswadi ka moka ba moo Tshakuma ba ile ba duma ge bana ba bona ba ka ba dingaka. Motho wa gona o be a šoma mengwaga ye meraro fela ya ba mohumi, a aga ntlo ya dithaelese, ya meetse ka ntlong le dintlwana tša go ithomela. Ge e le koloi yona o no ntšha yeo a e ratago ka lepokising. Nnete yona ke gore ngaka ge e nyaka koloi efe kapa efe o be a e fiwa ntle le dingangišano goba go lefa Peeletšo. Dikoloi tša go bitša kudu e be e le tša Majeremane, boBMW le boMercedes Benz. Lehono ke tšona fela moo gaMashudu. Ba go otlela tša Japane ba be ba di tlogetše kua kgole le ka gae. O be o ka re dikoloi tša go swana le TOYOTA, ISUZU, SENTRA, NISSAN, MAZDA ga di sa le gona.
Taba yeo e bego e belaetša bosista kudu ke ge Mukhabudi a bolela le Lufuno ka Sevenda sebakeng sa Sepedi seo ba bego ba se tseba gabotse, ba se kwa, ba se bolela. Ba be ba re ke maano a go ba timelela gore ba se ke ba kwa seo bana bao ba se bolelago.
Kgopana ya Moruleng, Moipone, e be e ka se dire tšona tšeo, o be a tsena bašemane makgwethekgwethe wa no kwa ka sefepi sa legoswi ge a hweditše yo a mo nyakago. Bašemane ba be ba sa fetše go bolela ka "mpama" ya gagwe. Ba be ba sa kgone go phema ka gore o be a itira o ka rego o a feta, motho wa gagwe a itebala, a no kwa yona "mpama" goba ntahle, a be a bona dinaledi ka mo gare ga phapoše. E be e betha kgopana yeo e sa bapale le mošemane. Ge a nyaka o be a nyankurela bona ba batelele, a ba fofela.
Ge a šetše a befetšwe Maphefo o be a fela a tšhošetša bana ba kgaetšediagwe gore o tla ba romela "maphusumaneng a tatagobona". Bona ba be ba kile ba etela "maphusumane" ao gomme ba ba kganyetša o ka re ba bona dinkokoyi, dilo tša go loma batho. Ba be ba ba bitša swart-goed. Taba ya go makatša ke go re Mashudu yena o be a sa bitšwe bjalo mola le yena e be e se yo mošweu goba yo mosehla. E be e no ba Moafrika gabotse ka dipopo le mmala. Go befa gona o be a se a befa, e no ba monna wa Mothomoso.
Ka mo kerekeng badiredi ba be ba rutwa dilo tše ntši. Dipuku tšeo a bego a di rata kudu, a ruta ka tšona, e be e le tše latelago: Mateo, Mareka, Luka, Johane le mangwalo a Poulose. Yena o be a ba bitša bobaase. Ka kua Testamenteng ya Kgale o be a rata Melao ye Lesome, kudu wo o rego, "o se ke wa utswa". Tšatši le a bego a se a itokiša gabotse, o be a boeletša thero yeo a e kwelego ka kerekeng ya Makgowa ka kua toropong. Moo o be a tshela tšeo a naganago gore ga se tša swanela go kwewa ke Bomantsho, "dibooi" le "dimeiti", go swana le "rata wa geno bjalo ka ge o ithata" goba "ga go na le Mojuda goba moditšhaba, monna goba mosadi, bohlabela goba bosobela, yo a bolotšego goba lešoboro, ka moka ke selo se tee, ke bana ba Modimo".
Bašemane ke bathwana ba go tshwenya, ba go fela ba ngapana. Basi le Mukhabudi ba be ba le bjalo. Go kgakala gore Basi ke yena a bego a rumulana. Ruri le ge ba re motho o na le dintwa goba ke ntwadumela, Mukhabudi o be a ka se leke go lwantšha Basi ka mo gabo. Dikwero, mekodutlo le dikgegeo morwa Makhado o be a phela ka tšona. Mahlapa a bo swart goed le veil goed le ona o be a a tlwaetše. Matšatši ga a hlabe ka go swana. E rile ka tšatši le lengwe e le Labohlano mantšiboa Basi a roga Mukhabudi ka mahlapa a go šiiša. Le ge ba fetana ka ngwaga, ka leemo ba be ba lekana. Mukhabudi o be a loile, e le ntsho mašitadišepe mola Basi e le motekatekana.
Mošemane o be a senya bonna, bangwe ba ithotela, bangwe ba no bokolela. Ka ge marokgwana a mafafatsana a be a kgeiga ge lephodisa le hwidinya kubu goba sampoko, bašemane ba be ba laelwa go hlobola. Le ge go se lephodisa la Lekgowa ba be ba laelwa ka Seburu, gwa thwe: trek uit.
Ka meleko le ditlhahlobo tša mafelelo a ngwaga ge Mukhabudi a se a tšwa maemong a pele o be a lla ka megokgo, le go ja a gana go ja. Rakgadiagwe Mapelo o be a swara bothata ka ge a be a sa kwane le ngwana wa go ngala dijo. Seo Mukhabudi a bego a sa kwane le sona e be e le dipapadi le dikopelo. Moo gona o be a timilwe go se na le seo a se kgonago. Ge go ragwa kgwele ya maoto yena o be a no ikemela mola thoko o ka re ga a bone le gore go dirwa eng. Mo dikošeng gona e be e le lešaedi la go lahlwa, le yena mong a no ikhomolela a tšhaba go bitšwa mogogobane. Ge a leka go opela o be o ka re o a bolela.
iii. Seo baanegwa ba bangwe ba se bolelago ka yena.
Ka morago ga motantsho go ile gwa iwa dijong. Tafola e tee e be e tšea batho ba seswai. Mo tafoleng ya boLufuno go be go le tatagwe Mashudu, rakgadi Maphefo, rakgadi Mapelo, kgaetšedi Mukhabudi, Musima le Musibudi. Dijo e be e se tšeo borakgadiage ba di tlwaetšego. Dithipa le diforoko le tšona di be di tlile go pala. Aowa, bakgekolo ba ile ba ipega mathata a bona, ba fiwa malepola. Tše dintši dijo di ile tša ba palela. Ka ntle ga moo lethabo le letšhogo di be di hlakane mo go bona. Ba be ba iketlile. Mashudu o be a bonala a fokotše mola a swanetše go ba a kgahliša, a nonne, ka ge a rotše modiro a le phenšeneng. Ka ntle ga moo bana ba gagwe ba atlegile ke dingaka.
Bana ba ile ba makala, ba tlabega, go kwa ge Meisie a ile a botša tatagobona a re: "Bana bjale ba godile, yo mongwe le yo mongwe o nyaka phapoše ya gagwe, mo a ka beago dilwana tša gagwe, a notlela". Moo o ile a bala boLufuno le boMukhabudi. Mashudu o re o ile a makala, a no re mosadi wa gagwe o fetogile, "o tseba ge Mukhabudi le Lufuno e le bana ba rena". O ile a botša bana go re ba katološitše ntlo ya Meisie ka diphapoše tše tharo, ba kaonafatša morala, ba katološa phapoše ya go jela le ya go no iketla. A re seripagare sa tšhelete ya gagwe ya phenšene se feletše moo. A re go ye e šetšego o rekile bene yeo a bego a sepela ka yona, ye nnywe a aga dipolata tšeo tša gagwe. A re o sa bolokile ye nyane ya mohla wa pula. Ka ntle ga moo phenšene ya maphodisa ya kgwedi ka kgwedi e be e hlalefile e feta "mphiwafela wa batšofadi". A re ke yona e mo phedišang, a kgonago go reka makhura a sefatanaga le dijo.
Lufuno le yena o be a ratana le mošemane yo mongwe yo a bego a le pele ga bona ka ngwaga fela mo dithutong tša bona tša bongaka. Leina la gagwe e be e le Musima. Sehlotshwana se sa Lufuno, Musibudi le Musima e be e le sa Bavenda, ba etšwa Tswetla. Bothata ke gore maina a bona a be a kgona go fetolelwa Sepeding, ka gona go swanela ge go thwe ke Mosibodi, Mosima le Mokgabodi. Ge ba le nnoši ba be ba bolela sonasona Tšhivenda goba Luvenda, motho a ka se tope selo. Mukhabudi o apere purabura ye khwibidu dinakong tša dikapešo tša Aporele. E be e le yena roto, a di gapa ka morago tša dipuraburana tše ntshwanyana, tše e ka bago makgolo a mabedi. E rile ge e namelela sefaleng ye ntsho gwa kwala legowa, melodi le mekgolokwane. Lufuno le Musibudi ba be ba le gona. Tatago bona Mashudu le borakgadi ka bobedi ba be ba le gona. Rakgadi Maphefo o be a sa fetše go kgotsa, a re: "Ruri dilo tšela tša samme ke batho". Kganthe dikgolo di sa etla, ka kgwedi ya Julae wona ngwaga woo ke ge boLufuno le bona ba ile go apara tša bona dipurabura, ba soka ka mapanta a bongaka. Moo gona go be go tlile go senyega. Motho o be a tla idibala, go sa tsebje gore o idibatšwa ke eng, e ka ba lethabo goba lehufa. Le gona moo Mashudu o ile a rwala dikgaetšedi tša gagwe a ya le bona Rankuwa go bona ge bana ba apara. Moo gona rakgadi Maphefo o ile a hloka molomo, a sa kwešiše gore go direga eng. Gape yena o be a ka se ke a swarwa ke ngaka ya sekgowa ka diatla. Leoto la gagwe le be le sa tsebe sepetlele le tliliniki.
Re ka se hlaloše mongwalelo wa Dilo tše ke batho ka botlalo eupša re tla tšea ntlha e tee yeo e bonalago ya tšhomišo ya mantšu. Mongwadi o šomišitše polelo yeo e kwešišagalago gomme e dirišwago ke bafsa le batala ba mehleng ya maloba le ya lehono. Seo se tlogago se bonala gabotse ke mokgwa wo mongwadi a dirišitšego mantšu a maleme a go fapana go ya ka moo a dirišitswego ke merafe ya go fapana. Mantšu a a tloga a nepa dinako le mabaka ao a dirišitšwego ka ona.
Ge motho a be a ka kwa Mukhabudi a itaodiša, a bolela tša bophelo bja gagwe go tloga bjaneng le kgaetšedi ya gagwe, Lufhuno, motho o be a ka se kgolwe seo a se kwago. Gape moisa yoo o be a kgona go anega, ge a šetše a laodiša o be a sa metše mare, lefoko la gona le se na le maswaodikga. O be a no tholomelela wa hwetša batho ba gagwe ba bile ba ahlamile, ntši e ka no tsena ka ganong ya be ya tšwa ba sa e kwe. O be a na le maatlakgogedi. Taba ya gona e be e nokwa ka letswai gore e nape e tsefele batheeletši. Gona moo dipheteletšo le maaka di be di thalaganya.
Morena Makhado o ile a tšea nako ye telele kudu pele a ka ba le sebete sa go botša mogatšagwe go re Maphefo o reng. Taba yeo ba ile ba e sohlasohla nako ye telele. Taba ya go romela mošemane go rakgadi yo monnyane, Mapelo, ba ile ba e šogašoga le yona. Tšhelete ya go mo romela boarding school e be e se gona. Meisie e be e le moimana wa ngwana wa boraro, ngwana wa Mashudu. Ka gona, Meisie o be a tlile go tlogela mošomo dikgwedi tše tharo gomme ka morago ga moo ba be ba tlile go nyakega tšhelete ye ntši ya go reka maleiri a ngwana, diaparo le ditshenyegelo tše dingwe tša go godiša ngwana.
Ge batho ba bona ditiragalo tša tšatši leo ka bophara, ba be ba no re: "Ruri bophelo ke semphekgo". Borakgadi wa Mukhabudi bona ba be ba no kgotsa. Maphefo o be a sa re: "ruri dilo tšela tša samme ke bathobatho" mola Mapelo yena a re: "batho bale lehono ke dilo", a e ra Meisie le bana ba gagwe. Meisie lehono o swele sefahlego, botsana bjola le bošwaanyana bjola di fetogile ka motsotso. Ngwako le wona o fetogile molora ka ponyo ya leihlo. Selo sela a bego a se hlohleletša, a se bitša "my seun", "my skat", lehono se ntlwanatshwana se lebanwe ke thapo. Ge e le Mashudu yena o Kanana; magoši, marena, dirutegi, ga ba pšhe moo ga gagwe; go fetogile mošate. O ka re o a lora, o rapela gore bana ba se ke ba gopola gore o be a ba swere bjang le mmagobona mathomong. O ikhomotša ka la go re o be a ba hlalefiša; a re ke yena motswadi wa mmakgonthe, wa lerato, wa go ntšha thupa morabeng gore bana ba gagwe ba hlalefe, ba se ke ba senyega go swana le dilo tšela tša Meisie, mong a rego ke bana. Mashudu Makhado o ile a fetša ka go re: "Ke ka lebaka la ka ge lehono bana ba ka e le batho le gona ke ka lebaka la Meisie ge bana ba gagwe e le dilo".
E be e se la mathomo Mukhabudi a eya ga rakgadiagwe a nnoši. Bona ba be ba kwana kudu, bobedi e le diroto tša dithakga. Rakgadi Mapelo o be a dula le bana ba gagwe ba babedi, mošemane le mosetsana. Bana bao o be a ba bitša maebana a gagwe, ka ge maeba a eba le maebana a mabedi fela, le letona le le letshadi, ka nako ye nngwe. Bana bao ba be ba nyakile go lekana le Mukhabudi, ba mo rata kudu. O be a ba thuša ka dithuto tša bona, a ba gakolla, kudu ka dipolelo tša Sekgowa, e le go Seafrikaanse le Seisemane. Sepedi sona e be e le mathata fela, le yena mong a re ga a tsebe le Sevenda gabotse.
Go se gwa ya kae ke ge go kwala gore bana ba Mashudu ba nyaka go dira lenyalo la mohlakenelwa. Ngaka Mukhabudi o be a nyala Ngaka Musibudi gomme Ngaka Lufuno a nyalwa ke Ngaka Selumi tšatši le tee. Letšatši leo batho ba Tshakuma ba ile ba bona dimakatšo. Ngwana o be a sa le anye. Go be go tlile diphala tša Masione a naledi, ba tšeišana kgang le diphala tša go tšwa SOWETO, baisa ba go apara bošweu fela mola ba Lekganyane ba feleletše ka dikhakhi.
Thulaganyo ke ka mokgwa wo mongwadi a hlamago le go beakanya ditiragalo ka gona mo pading. Ke ka mokgwa wo mongwadi a lokologanyago ditiragalo ka gona go tloga mathomong go fihla mafelelong. Mongwadi mo thulaganyong o laetša ka mokgwa wo ditiragalo di latelanago ka gona go ya ka moo di hlolanago ka gona.
Ka dinako tša maikhutšo a dikolo, Mukhabudi o be a šoma mo moepong goba maeneng wa Atok. Moepo wa gona o be o epa marelarela gomme bontši bja diforomane tša fao e be e le masione a naledi. Ka gona go ile gwa ba bonolo go Mapelo go hweletša Mukhabudi mošomo moo ge dikolo di ile maikhutšong. Balaodi bona e be e le Makgowa, ona majanku. Seisimane se be se kwewa ge go tlile Makgowa a magolo, a go tšwa Amerika. Polelo ya mehleng e be e le Seburu ge Babaso ba bolela le Babašweu. Ka Seburu gona ba ile ba segela mogale wa Mukhabudi ka lekhureng. Bašomi ba moo ba ile ba makala go kwa mantshwanyana wa go swana le yena, wa boso bja go phadima, a bolela "Suiwer Afrikaans" ka mokgwa woo. Ge nkabe e be e se mošomo wa maikhutšo fela nka be a ile a godišwa le semeetseng, ya ba "mapalane", a fiwa ofisi. Gape polelo ya Afrikaans matšatšing ao e be e bula mamati a tswaletšwe. Le taba ya gore motho e sa le ngwana e be e sa elwe hloko. Polelo yeo e be e le yona pasporoto ya go hwetša mešomo ye mekaone le go hlatlošwa ka lebelo la mmutla. Mošomo wa moo "Atok Mines" o be o nyaka kgotlelelo, kudu go setlaboswana go swana le boMukhabudi. Bašemane ba sekolo ba be ba thwalelwa go šoma ka mo dipomping tša go tlala molora. Banna ba bagolo ba be ba ka patagana. Bašemane ba be ba tsena ka moo ka go gagaba gomme a re go fihla kua ntshobeletšeng a goga molora ka garafo a fetišetše go wa bobedi, gomme wa bobedi a kgoromeletša molora woo goba mošidi woo wa marela kua ntle. Ge ba etšwa ka moo o be o tla hwetša ba re sehlee! O ka re dipoko, ba se na le bobona. Bašemane bao ba ile ba ithuta mathaithai a lefelo leo ka pela. Motho o be a eya ntlwaneng kgafetšakgafetša go ya go khutša. Go fihla ka moo ntlwaneng moisa o be a no dula mo godimo ga pitšana a khutša. O tla re a sa itebetše, a kwa putse e raga ntlwana yeo ya masenke go kwala: "kom uit jong! Kak jy 'n etting" Mošemane o be a tla tšwa moo ka lebelo la mmutla?
Nyaka tikologo yeo mantšu a 'dibooi' le 'dimeiti' a šomišitšwego go yona.
Go ya ka moo o badilego padi ya Dilo tšela ke batho, o bona eka sehloa ke sefe Hlaloša ditiragalo tšeo o bonago e le magomo a bothata le gore ke ka baka la eng o re seo o se hlalošago ke sehloa?
Ge dipolelo di fedile go ile gwa fihla nako ya go thousta. Seo ke setšo sa Makgowa, ke mokgwa wa go kganyogela batho bao ba kgobokanego ka bona mahlatse le mahlogonolo. Digalase di tšhelwa beine gomme batho ba laelwa go ema ka maoto, ba sora gararo go ya ka taelo ya molaodi. Tšatši leo thouste e be e dirwa ke moswaramarapo. Ka gore e le motho wa metlae o ile a bolaya batho ka disego. Gare ga tše dingwe o ile a re: "lehono ke duma ge nkabe ke na le dimpa tše pedi goba ke kgona go otla bjalo ka kgomo". Aowa, go be go se metlae ya go ntšediša batho.
O be a tsoga ge letšatši le ntšha nko a thoma go šoma ka mo seratswaneng sa ka mo gae. O be a šoma iri ka moka, go tloga ka iri ya boselela go fihla ka ya bošupa. Yeo e be e le nako ya bana ba Meisie go tsoga, go hlapa, go ja difihlolo le go itokišetša go ya sekolong. Le ka letšatši la mohlolo ga se ba ke ba sepela mmogo le yena Jan ge ba eya sekolong. O be a no itshepelela a nnoši go no swana le ge a be a no ithobalela a nnoši ka kua diphapošeng tša ka nthago.
Thulano ya mohuta wo e bohlokwa mo kanegelong ka ge e re thuša go kwešiša ka mokgwa wo ditaba di kgonago go thatafa ka gona go tloga mathomong, tša fihla sehloeng gomme tša ba tša rarolloga mo thumong ya bothata.
Lerato la bona le ile le sa fiša, mosadi wa Mashudu Makhado a hlokofala. Ga go hlake gabotse gore o be a jelwe ke eng. Bao ba di tsebago ba be ba gononela mogatšagwe ba re o mo tšheletše. Poloko ya gagwe e bile ya lebelo, le motšhareng a se išwe. O be a sa nyake le go theeletša bao ba bego ba mo tutuetša gore a iše setopo sepetlele gore ba dire dinyakišišo goba ditlhahlobo (postmortem) go bona gore Masindi o jelwe ke eng.
Aowa, o ile a itshwara morwa Makhado, taba yeo ya ba khupamarama. O be a hweditše karabo ya potšišokgolo ya gagwe: "A ge melao ya mmušo e ganetša Makgowa go ratana le go nyalana le Bathobaso, Bammala a tšwa kae" Sephiri se utolotšwe. Makhalate a dimilione tše tharo tšeo di lego mo Afrika Borwa, botatagobona ke Makgowa gomme bommagobona ke Basotho. Go be go tloga go sa kgonege gore mosadi wa Lekgowa a ka ba le ngwana le monna wa Mothomoso. Ngwana yoo o be a ka se phele ka ntle ga moo o be a ka rekišwa, ya ba ngwana wa go fepša?
Maikutlo a gago ke afe mabapi le taba ya Mashudu ya go phegelela go nyaka go nyala mosadi wa Lekgowa gomme mafelelong a fetša nyetše wa mmala?
6 "Modimo ke o tee, Yena Ragobohle, Kokama-bohle, Modiraka-bohle mo gohle".
Go na le merero ya go fapana mo dipading gomme go ya le gore mongwadi o rata go botša babadi eng. Go šetše go na le merero ya go swana le ye e latelago yeo bangwadi ba dipadi ba ngwadilego ka yona: lerato, bokebekwa, botseka, taba ya go ya makgoweng, ditaba tša histori, bodumedi, bogoši le mathata a bjona, dingongorego ka kgatelelo ya mmušo, dipolayano, mathata a diišorense, bjalo bjalo.
Ka kerekeng ya Luthere ba be ba swanetše go fihla ka nako ya lesome mo mesong ya letšatši la Mokibelo. Ba be ba tlile go nyadišwa ke moruti yo mogolo, yo a bitšwago Dean. E rile ge nako yeo e batamela, batho ba no begelwa ke modumo wa di helikoptere mo godimo. Ya mathomo e be e rwele Mukhabudi le Musibudi le bomakgetle ba bona. Helikoptere ya bobedi e be e e rwele Lufuno le Selumi, le bomakgetle ba bona.
vii. madi a bona a sepelelana.
Lelatodi ke lentšu leo le fago tlhalošo yeo e latolago.
Baswana ba re seo se sa felego se a hlola. Lufuno le yena o be a le kgauswi le go aloga koma yeo a bego a e bolla moo ga rakgadiagwe. Dilo ka moka di be di lokišitšwe. Go be go šetše go reka mefago gomme tatagwe a mo tšea le merwalwana ya gagwe a mo iša Our Ladies College. Aowa, letšatši leo le ile la hlaba gomme Lufuno a ikhwetša a le ka beneng ya maphodisa a lebile Motse-Maria. O ile go fihla moo a hwetša basetsana ba tletše mo ntle gomme mofsa yo mongwe le yo mongwe a amogelwa ka legowa le legolo. Go be go kwala "Mosela! Mosela!" Le ge go le bjalo go be go se le o tee yo a ka lekago go iša bafsa seatla. Yoo o be a tla bušetšwa gae le semeetseng. Barutišigadi ba moo, bosista, ba be ba sa nyake go kwa selo ka ditaba tša go tlaiša mesela.
Rakgadi Maphefo o be a le gona, a sa fetše go kgotsa le go makala. Batho ba ile go phatlalala, Mashudu a biletša bana ba gagwe ka phapošeng ya gagwe a ba botša ditaba ka moka tša bophelo bja gagwe, kudu mašula a go a dirwa ke Meisie. O ile a ba botša mahlomola.
Lufuno ge a boa sekolong thapama, o be a lekola lapa pele, a bona mo go nyakago yena ya ba gona a lebago mmileng wa sekontiri mo go bapatšwago go ya go thuša rakgadi'agwe go rwala merwalo yeo ya direkišwa. Rakgadi Maphefo o be a rekelwa kudu, a eya a rwaleletše, a boa a akga matsogo, kudu ka Mošupologo le Labohlano. Moo gona le mosetsana Lufhuno o be a eya a kitima a tseba gore morwalo ga se o mokae. Bothata e be e le ka masa goba ka nako ya go khutša kua sekolong ge Lufhuno a swanetše go rwalelela tšeo di swanetšego go rekišwa gomme a di iša go rakgadi'agwe kua tseleng.
A nke le lebeleleng dintlha tše dingwe tšeo di tlaleletšago mathata ao a tšweleditšwego ka mo godimo ka tlase ga tšweletšo ya bothata. Lebelela gore mathata a a tšweletšwa ka baanegwa bafe le gona ka baka la eng.
Letšatši leo le ile la fetola Mukhabudi. Mo bophelong bja gagwe o be a kwele mahlapa a mantši a etšwa go Makgowa a roga bašomedi ba bona, ba ba bitša mahlapa a go šiiša eupša ge e le lehono gona o be a nolegile mooko. O be a ikwa a ferekane maikutlo. A befedišwa ke gore Matareane, Magerike, Mapotokisi ešita le ona Matšhaena ba tla mo lefaseng la Afrika ba etšwa gagabobona, ba sa kgone le go bala, ba fadišitše mmala fela gomme ba re go fihla mo ba fiwa dilaesense tša dikgwebo, kudu mabenkele a dijo gore ba rekišetše bengmabu dijo tša go bola. Baapei ba be ba tseba kotsi ya go ja hlapi ya go bola. Ka gona ba ja yona ye ya Makgowa, ba eja ka go utswa.
E ile ya re mantšiboa pele ba tšhaiša, van Niekerk a bitša mošemane yola wa Mozambique, yoo a bego a mo file leina le lefsa la Malrose, a mmiletša ka phapošeng ya go bea mabja le ditoropo. O ile a mo laela a re a hlobole a šale a le kaalgat. Tšatši leo o be a tlile go hwetša thuto ka lentšu le gat. Mošemane o ile a laelwa go kgonama gomme van Niekerk a sobeletša phata ya makgwakgwa ka kua maragong, a mmotšiša gore a na phata yeo e ka mo kae. Malrose o ile a fetola ka segagabo, a ekwa bohloko, go no kwala "samblief! samblief!" O ile a botšwa gore phata yeo "is in jou gat". Go tloga moo o ile a laelwa gore le ka letšatši le le tee a se ke a be a re motho o na le mošima (gat). Molete goba mošima ke wa mo fase.
Ditaba tšeo ka moka di be di ka hlakanya motho hlogo. Basi o iphetošitše phaga, Mami ke moimana, Lazi o fokola monagano. Dingaka di be di re phošo ye nngwe e be e le ya Meisie ya go belega ngwana a godile, a na le mengwaga ye masomennehlano.
Lufuno o ile a ngwalela dikolo tše pedi tša kereke ya Roma, ke go re tša Katoliki, e lego Glen-Cowie le Motse-Maria. Tšona di be di tsebega ka dipoelo tša Marematlou, ngwaga ka ngwaga. Di be di tumile mo nageng ka moka go fihla Thoseng le gaZulu. Maina a mangwe a tšona e be e le Our Ladies College le Guardian Angels College. Moo go be go ruta basadi ba makgowa bao ba sa nyalwego, ba nyalwago ke kereke. Ba tsebja e le bosista.
Morwa Makhado o ile a swara bothata bja go ba ruta. Ba go tšwa Zimbabwe bona ba be ba le kaone ka gore ba be ba tseba Seisimane gabotse, ba bile ba fekeetša Jan. Ka tšatši le lengwe go ile gwa direga taba yeo Mukhabudi a rego o tla ba a ya badimong a sa e gopola. A ka se e lebale. Mosadi wa van Niekerk o ile a bitša mošomi wa go tšwa Mozambique a mo laela go epa molete. O ile ge a le gare "baase" a mmitša, a mo šupetša go epa wo mongwe. Lesogana le ile la re: "wat van die Misis se gat" O be a ka le fetša! Monna wa Lekgowa a mo kwa ka letswele, a ba a mo lahla fase, a re mola a le fase a mo ragaka ka dieta. Ka go kwa di baba Motšhakane a goeletša ka mokgwa wo a rutilwego ke bašomedi ba kgale, a bitša misisi a re: kom help asseblief, ek gaan dood. "Misisi" o ile a tla a mo rapelela, van Niekerk a mo lesa?
Letšatši le a ka tšwago go phala moo ba be ba hlaba kgogo, ba mo thothelela ka direto le ditumišo. Tšatši le lengwe o kile a ikhwetša a le maemong a bohlano. Moo gona nku e ile ya rwalwa polaseng ya van Niekerk, ya wa ka lefase. Basi tšatši leo o ile a nyaka go bolawa ke dijo. O be a hlohleletšwa go ja, a botšwa ge nku yeo e reketšwe yena. Taba ya go makatša go be go se yo a botšišago gore a na Jan yena o šomile bjang. Aowa, tšeo ke tša malapa.
Popo e be e se motho wa go arabišana le badiredi ba gagwe. Seo a bego a se gana e be e le go botšišwa dipotšišo ke modiredi. Bašomi ba be ba swanetše go theeletša seo "baase" a se bolelago ka ditsebe tše pedi, le go šoma. Le letšatši leo go ile gwa ba bjalo. Popo o ile go fetša go bolela, a napa a laela gore dijo ka moka tša maabane le maloba di kgotholwe go apeiwe tše "fresh". Go badiredi bao e be e le mohlolo. Ba be ba sa kgolwe mahlo a bona le ditsebe tša bona.
Letšatši la go bulwa ga dikolo la Fihla, mošemane Mukhabudi o ile a ikgaša sekolong a na le motswalagwe Sekaku, morwa wa rakgadiagwe. Le ge e be e le motho wa go bolela kudu, lehono o be a tšhaba go bula molomo, a tšhaba go segwa ke bana ba sekolo ka polelo ya gagwe. Leleme la gagwe e be e le le le thata, pudi a re ke "podi", nku e le "nko" gomme pula e le "pola". Go ile ge go etla mo maineng a hlaloša gore maina a gagwe ke: "Mokgabodi Makgatho", a re borakgolwagwe ba ile ba falalela nageng ya Venda, ka gona ba ipitša ba Makhado ka ge ba fihlile motsaneng wa kgoši ya gona, e bego e le Makhado. O ile a re leina la Mokgabudi la fetolwa ya ba Mukhabudi. Ka gona ba Makgatho ba fetoga Bavenda ba Makhado.
Leina la gagwe la meswaso goba la sesomo e be e le "Ma- Eleven". O be a bitšwa bjalo ka lebaka la maswao a go swana le "11" (lesome-tee) ka mo fase ga mahlo a gagwe. Go be go kwala gore maswao ao a be a thibela bolwetši bja mahlo. Kua ga gabo go thwe bašemane ba bantši ba be ba gailwe bjalo. Bašemane ba bantši ba ile ba lebala le leina la gagwe a no tsebja ka lona la "Ma-Eleven". Mong o ile a thoma a befelwa, a tšhošetša go bolaya motho ge a ka mo kwa a mmitša ka leina leo, gwa se ke gwa thuša selo.
Mengwaga ga e thata, e feta ka pele, kudu ge o ipshina. Le ge mošemane Mukhabudi o ka re o a tlaišega, o ile a no makala a šetše a le ka kreiting ya bošupa, ya mafelelo dikolong tša praemari. Nako ya ditlhahlobo e ile ya fihla gomme moisa a phasa ka dinaletšana. O be a tšwele maemong a pele. O ile a kitimela go tatagwe kua setešeng sa maphodisa go mo tsebiša ka dipoelo tša gagwe tša go phadima. Tatagwe o ile a thaba kudu a ba a mo phaphatha, a bitša maphodisa a mangwe a ba begela ditaba tšeo tša go phala le todi ka bose, a ba botša ge morwa wa gagwe a tšeetše yena. A re le yena o be a fiša ge a sa tsena sekolo, a tšea sefoka ka mehla.
Ge e le Mukhabudi yena e be e šetše e le student sa Yunibesithi ya Lebowa mo dithuto di bego di bitšwa "dikhoso" (courses). Tša gagwe e be e le Histori, Thutafase, Seisemane le Afrikaans. Dithuto tšeo ka moka o be a di bekiša kudu, e no ba pap en vleis ka mantšu a gagwe. Ka go realo go phasa e be e se taba, taba e be e le go re o ile go phasa bjang. A o ile go hwetša dihlora goba dinaledi go swana le dipoelong tša Marematlou Ka lebaka la go tšhaba go lahlegelwa ke pasari ya Masione ge a ka wa ka mpa, moisa o ile a hunyetša, a ntšha ka ga tšhwene, a šoma senna. O ile a feta ga bonolo melekong le ditlhahlobong, a hwetša meputso ya ka godimo ga dipersente tše masomešupa. Go be go no ba kgakala gore mafelelong o be a tlile go hwetša B.A. ya gagwe ka dihlora?
Mongwadi o šomišitše mantšu a "shark" le "sardine" e lego maina a dihlapi tše pedi tša go se lekane. "Shark" ke hlapi ye kgolokgolo ya go tšhabja ke bohle ka lewatleng ka ge e le ye kgolo ya meno a go gagola, a bolaya. "Sardine" ke hlatswana ye nnyane ya go lotwa ka tshitswaneng. Bjale go ya ka kanegelo Mashudu o be a ipitša Shark ka ga gagwe, a tšhabja eupša ka ga Meisie o be a swana le hlatswana ya go katelwa ka tshitswaneng, a sa phurolloge gomme a dula a ngatetše mosela. Bosatšene ka ga Meisie bo be bo se gona. Mongwadi ka mantšu a o nepile go tšweletša seo Mashudu a bego a le sona ka ga gagwe le ka ga Meisie. O swana le leobu, o fetoga mebala go ya ka maemo a ditaba gore a bolokege kudu ka ga Meisie moo bogolo bja gagwe bo bego bo nyenyefatšwa sesolo.
Ditaba tšeo tša Basi le batlhakodi ba gagwe di ile tša fihla ditsebeng tša maphodisa, gammogo le go tatagwe. Mashudu di ile tša mmipela, a tšhaba le go di hlamula le Meisie. Le yena o be a šetše a ithapeletša, a no bona gore moisa yoo wa Meisie a ka mmolaya.
Morwa Makhado le yena o be a lemogile gore matšatši a ile bjale o kgauswi le go rola modiro. O ile a ipotšiša potšišo ye bothata kudu, ya go re a o tlile go robatšwa kae mohla a homotše. O ile a fetša le pelo ya gagwe gore o swanetše go robala le badimo ba gabo, borakgolwagwe. Aowa, bothata bo ile bja se ke bja ba gona, a hwetša setsha gona Tshakuma, a be a aga dipolatana tše tharo. Ye kgolo e be e le ya gagwe gomme tše nnyane e le tša morwa le morwedi. Mong o be a tsebela teng, a rerišana le kgoro ya Makhado gore ge se sengwe se ka mo hlagela ba tle ba rwale setopo sa gagwe ba se tliše gae.
Re šetše re kgwathile ntlha ya baanegwa bjalo ka batho bao mongwadi a ba šomišago go tšweletša morero wa padi. Baanegwa ba bohlokwa ka gobane ke batho bao ba tšweletšago ditiragalo mo pading. Batho ba mongwadi a ngwalago ka bona e swanetše go ba batho bao ba feleletšego, ba madi le nama, ba go swana le bao re gahlanago le bona bophelong. E swanetše go ba batho ba ba kgodišago bao mmadi a ka rego go bala ka bona, a bona tšeo ba di dirago di swana le tšeo a di bonago bophelong. Moanegwa ge a tšweleditšwe gabotse mo pading, re swanetše gore ge re bala ka yena, re fetše re re o swana le semangmang goba o nyakile go swana le semangmang.
Ba be ba re go gola bomogala Maphefo ba napa ba reka direkarekane go swana le dinama, dipotata, diswikiri, bjalobjalo ka go tseba gore mohlomongwe ba ka se sa hwetša sebaka sa go fihla mabenkeleng go tloga tšatši leo go fihla mogolo wo o latelago. Basetsana ba moo ba be ba tseba gore ge bakgekolo ba gotše ba tlile go ba roma go ba gela meetse, go ba yela dikgonyeng le mabenkeleng gomme ba ba lefa. Go ya nokeng e be e le diranta tše pedi, go ya lebenkeleng go reka direkarekane e be e le diranta tše tharo gomme go ya kgonyeng e be e le diranta tše hlano. Ka ge bontši bja bakgekolo bo sa tsebe diranta gabotse, basetsana ba be ba hwetša sebaka se se botse sa go sega tsebe, ba ba pata.
Mona wa bašemane ba bangwe go Mukhabudi o ile wa gola gabedi. Sa mathomo ba be ba mo hloetše go ba phala ka dithuto. Go be go šetše go kwala gore Mukhabudi ke mpimpi, o ba rekiša kua go hlogo ya sekolo le go barutiši ba bangwe. Gape o be a fetogile moratiwa wa barutiši ba bantši, a romega, a dula a lokologile, a thabile. Leina le lengwe leo a go fiwa ke bašemane ba bangwe e bile "Kgenkgerepe". Ba be ba re o swana le kgenkgerepe, ka go epa. Gore ba tsebe gore tatagwe ke setšene ya maphodisa go ile gwa napa gwa senya ditaba. Go ile gwa se ke gwa hlwa go le mošemane yo a mo tshepago, ka gona Mukhabudi ya ba tšhikanoši, bakgotse ba gagwe ya ba dipuku tša gagwe.
Le letšatši la mohlolo Basi ga se a ke a bitša Mashudu ka sefane, ka maemo a bosetšene goba a re papa goba tate. O be a no re: "waar is Mashudu" Moo gona o be a paletše mmagwe e sa le ngwana. Lehono gona ke leoma la moisa, a ka betela motho wa gagwe, a mmolaya ka diatla. O bonala a kgwahlile, a na le maatla. Bophelo bja bogwaragwara le bjala di be di sa thoma go mo gwahlafatša?
Tšatši leo mogala Mukhabudi o be a tsene ka holong a apere purabura ya gagwe ye khwibidu. O be a re o aparetše kgaetšedi. Gape ka Aporele ge a apešwa o ile a hlwa ka yona letšatši ka moka go fihla bošego. Go be go se yo a tsebago gore o e apotše neng. Ba metlae ba be ba re o robetše ka yona. Kua dijong o be a e apere; kua lebaleng papading ya kgwele ya maoto o be a e apere, le bošego ge go binwa, go tantshwa o be a sa e apere. Ka lebaka la bošaedi o be a sa tantshe, a no tlhotlhoroga, a itshamile ka leboto. BoLufuno bona ba be ba di tlwaetše, ba eja leoto le masogana a moo.
5 "Mong wa rena ke o tee, tumelo ke e tee, kolobetšo ke e tee".
Ntlha ye nngwe ye bohlokwa ya go swantšha moanegwa ke go latišiša gore o dira eng mo ditiragalong tša padi. Seo a se dirago se tla re thuša go mo kwešiša gore ke motho wa mohuta mang. Mohlala wa mediro ya motho yeo e utollago semelo sa gagwe ke wa ge Meisie a tšeela Mashudu mogolo ka moka gomme a no mo šadišetša makgaritlanyana..
Mashudu ge a anega ka tšeo o be a sa metše le mare. O re mohlolo wa mohuta woo ga se a ke a o bona. Yena lephodisa la go rutwa sethunya ngwaga ka moka sekolong sa bophodisa kua Hammanskraal lehono o tšhošetšwa ke mašolopudi ka sona. A re o be a no kgotsa, a sa tsebe gore a ka itira eng. Ge nka be e be e le ba babedi fela, a re o be a ka ba hlakahlakanya ka dikarate tšeo ba di rutilwego ge ba rupelwa go tša bophodisa. Le sethunya sa gagwe se be se se mo go yena, se le ka phapošeng ya bona le Meisie ya go robala. Le sona ga se na le mohola ge yo mongwe a go šupile ka sa gagwe.
Ge e le dithuto tša sekolo tšona o be a di kgona kudu. Seo se bego se mo palela e be e le Sepedi. Ka ge go setše go boletšwe, o ile a reka puku ya diema le dika yeo e bitšwago "Marema-ka- Dika" gomme a e bethela hlogong. O be a tseba seka se sengwe le se sengwe ka hlogo gammogo le ditlhalošo tša tšona. Le dithuto tša go swana le Histori le Thutafase o be a di dira bjalo, a di bethela hlogong, a di tseba ka hlogo. O be a kgona gore motho a sware puku gomme yena a thome go reta diteng tša puku yeo. Ke ka lebaka leo leina le lengwe la gagwe e bego e le "Book-worm", seboko sa iesa yoo o be a robja ke maina.
Lehlalošetšagotee ke lentšu leo le fago tlhalošo ya go swana.
x. ba eja leoto.
Kua sekolong se se phagamego sa basetsana, sa Motse-Maria, Lufhuno o be a tsene fase, le yena a šoma sesadi, a šoma gabotse le ge a be a sa tšwe maemong a pele go swana le kgaetšedi ya gagwe. O be a thekgile ditho, a iketlile. Dithuto tšeo a bego a ipshina ka tšona e be e le Mmetse, Saense le Payolotši, tšona dithuto tša go nyakega ge motho a ikemišeditše go ba ngaka. Tabakgolo yeo e bego e thuša basetsana ba Our Ladies College ke tlhokomelo ya bosista ge ba ba diša bošego le mosegare, le mafolofolo a bona mo dithutong.
Lehono bana ba Mashudu Makhado ba be ba mo nyakela tatagobona gore a tle a bintšhe mosatšana wa mmala ka leoto le tee. Tatagobona o ile a ba tsena gare a ba botša bothata bja molato wa gagwe. A re yena ge a saena pele ga komosasa, a nyala Meisie, o be a tseba a nyala ka lenyalo la mohlakenela wa dithoto (community of property, and of profit and loss). A re le ge a oketša ntlo, a e mpshafatša, o be a tseba e le ya bona. O ile a re pele a hwetša phenšene, mogolo wa bona wa maphodisa a be a ba tutuetša ka taba ya go reka polasa goba go aga ntlo, a re ke investment (go boloka tšhelete) ya go phala tše dingwe ka moka. A re batho ka moka ba be ba hlatsela taba yeo. Ke ka fao a ilego a phakiša go dumela ge Meisie a re ba oketše ntlo, ba e kaonafatše.
Mongwalelo ke mokgwa wo mongwadi a ngwalago ka gona ge a tšweletša dikgopolo tša gagwe mo sengwalweng. Re šetse re hlalošitše mathomong a kahlaahlo ye gore polelo ke sebetša se bohlokwa go mongwadi ka ge e le yona yeo a ngwalago ka yona gore babadi ba kwe dikgopolo tša gagwe.
Mohlala: Mongwadi mo pading ya Dilo tšela ke batho o kgonne go hlaloša mafelo a gagwe ka bothakga ka go bontšha gore lefelo leo ke la kae le gona la nakong efe mo historing.
Meisie o ile a belega ngwana wa mošemane yo a ilego a tliša lethabo le legolo ka moo lapeng la gagwe. Nku e ile ya wa ka lefase. Mashudu o be a e rekile mo Leburung la polasa moo kgauswi le lokheišene la Tshikota. Go tloga tšatši leo monna yoo wa Lekgowa le setšene Makhado e ile ya ba bakgotse ba bagolo. Makhado o ile a be a kgopela monna yoo wa Lekgowa gore a thwale mošemane wa gagwe ngwaga wo o latelago, a šoma mathapama, ge sekolo se tšwele, ka Mekibelo le ka maikhutšo a dikolo.
viii. go ithweša ka letolo.
Bothata bjo bongwe e be e le go re Mukhabudi a ka se kgone go phedišana le bana ba Meisie. Ba be ba tlile go ngapana gomme batswadi ba tlamega go namola le go tšea lehlakore. Go kgakala gore Meisie o be a tla emelela bana ba gagwe mola mokgalabje a ka se leke go emelela morwa. Ka gona Mukhabudi o be a tlile go phela boima, gwa ba gwa phalwa ke mola a kgotlelele gona kua ga rakgadi Maphefo.
Go bohlokwa gore mmadi a latišiše ditiragalo ka moka mo pading a lebeletše gore baanegwa ba reng ge ba ntšha sa mafahleng. Gape le gore ba dira eng go bohlokwa ka ge go tla re bontšha gore thulano ya bona ya ka ntle e hlolwa ke eng le gona e feleletša bjang gare ga baanegwa.
iv. Mafelelong o mmona e le motho wa mohuta mang?
Mosetsana o be a re go tsoga a swiela mokgotha, a bea meetse a go hlapa sebešong ya ba gona a thoma go swiela lapa, go tloga ka mafuri go tšwa ka sefero. Ge a feditše go swiela le go hlapa, o be a lokiša difihlolo. Tšona e be e le motepa wa mabele ka maswi, ba feleletša ka teye le borotho. Go tloga fao o be a hlatlega pitšana ya sešebo gore rakgadi a se ke a šala a tshwenyega ka go apea dipitša tše pedi, ya bogobe le ya sešebo.
Mmagobona o be a šetše a di kweletše mengwaganyana yeo ye meraro a go phela le sebata seo. Moisa yoo o be a na le mokgwa wa go boa mašegogare, go sa tsebe motho gore o tšwa kae. Yo a bego a ka leka go mmotšiša gore o tšwa kae o be a tla fotlelwa, a botšwa gore: "Ke tšwa ga mmago". Ka gore e be e šetše e le setšene ya maphodisa, ba be ba mo fa koloi gore a ye gae ka yona ge ba ka boa bošego mo ba bego ba ile go šoma gona. E be e le dinako tša dikgaruru, batho ba gana taba ya boipušo go ya ka magoro. Ke ka fao maphodisa a bego a šoma bošego le mosegare. Ka go dira bjalo ba be ba gola tšhelete ye ntši kudu, ba leboga tšeo ka go galefela batho ba gabobona. Ba ba gatelela, ba ba hlokofatša go fetiša tekanyo. Go se dire bjalo e be e le go rakwa mošomong wa bophodisa.
Sebakeng sa go ngwalela sekolo sa Motse-Maria se nnoši, Lufuno o ile a ngwalela tše mmalwa. Ka mo mangwalong a dikgopelo o be a nokela dipoelo tša moleko wa marega. Pego yeo ya gagwe ya dithuto yona e be e phadima. Le ge a sa thope sefoka, a tšwa maemo a pele, o be a sa fete seatla, a etšwa maemong a boraro, a bone a bohlano, e sego go feta moo.
Bothata bja bana bao ke go re ba be ba se na le malome, rangwane goba mmangwane. Tatagobona o be a na le dikgaetšedi tše pedi fela, yo mongwe a tšerwe, a dula GaMamabolo. Yena e be e le kgorulana ka mo gabo. A fapana le bomogolwagwe kudu, e le seroto, a na le lethabo le kwelobohloko. Leina la gagwe e be e le Mapelo mola mogolwagwe a tsebja ka la Maphefo. Mapelo o be a nyetšwe ga malomeagwe, ga Mogano.
Bobedi ba be ba bataletše. Mashudu o be a rapeletša bophelo, Meisie yena o be a lemogile gore o kgauswi le go phula mooka ka serethe. Meisie o be a bontšha monna wa gagwe lerato, botho le borutho. Taba yeo e be e makatša Mashudu, ga se a e tlwaela. O be a sa lemoge maano a mothwana yoo wa gagwe.
Tšatši le lengwe Popo o ile a nyaka go bolaya motho wa gagwe a hwetša a eja hlapi ye fresh. Baapei ba Bathobaso le bona ba be ba swanetše go ja lalile. Popo o ile a hlapaola a re: You can fotsek! There is many a Kaffir boys looking for a job. You are nothing, just a dog, son of a dog. You eat from my hand. You came here begging-begging, now you think you are like baas. (O ka no hlabela pele, go na le Bomantsho ba bantši bao ba nyakago mošomo. Ga o selo, o no ba mpša, ngwana wa mpša. O ja ka mo seatleng sa ka. O tlile mo o šokiša, o nthapela gore ke go thwale bjale o itira baase).
Ka sekolong dilo tšeo Lufhuno a bego a di kgona kudu e be e le dipalo, dipapadi le moopelo. O be a kgona go opela kudu, ge koša e na le solo, solo yeo go tsebja ge e le ya gagwe. Dipapading o be a kitima lebelo la kgauswi la dikilometara tše lekgolo. Moo gona basetsana ka moka o be a ba hlobela nonyana, a šiwa ke bašemane ba bahlano fela mo sekolong sa bona. Bašemane bona ba be ba sa rate lebelo la kgauswi ba re ke la basadi. Ba be ba re bannanna ba swanetše go kitima maele goba lebelophatšanaga. Leo e be e le la diiri tše tharo go ya go tše hlano, le tsenelwa ke bašemane ba lefahla.
Re šetše re hlalošitše gore thulanogare e ka no se bonagale gabonolo mo dipading go feta mo dipapading. Bjale a nke o lebelele gape gore a na ga go na le mehlala ye mengwe ya thulano ya ka gare mo pading ye. Tšweletša mehlala o bontšhe baanegwa bao ba amegago thulanong ye nngwe le ye nngwe. Hlaloša le gore thulano e hlotšwe ke eng.
Gape baanegwa ba swanetše go swanelana le tšeo mongwadi a di tšweletšago ka bona mo sengwalweng. Ge e le gore moanegwa ke motho yo mošoro wa go hloka lešoko, re swanetše go mmona goba go kwa ka ditiro tša gagwe.
Mo dipolelong batho ba ile ba makala ka mokgwa wo dilo di ilego tša sepela ka lebelo, le ka bothakga ka gona. Bona ba be ba tlwaetše meletlo ya majakane ya go tšea letšatši ka moka. Lehono, le ge batho ba kaaka mabu le matlakala, lenaneo le be le sepela ka go potlaka. Kereke e tsene ka nako, ya tšwa ka nako. Ka sekgalela ke ge batho ba boetše ka gae, ba tletše ka mo gare ga ditente tše pedi tša kgoparara, tšeo di bitšwago "marquee" ka Seisimane. E tee e be e ka metša sekete sa batho. Ramoletlo e be e le profesa ye nngwe ya go tseba dipolelo tša mo Afrika Borwa ka moka, le gona gabotse. Yena o be a šoma le Mukhabudi kua yunibesithing ya Lebowa. Mashudu Makhado o ile a amogela baeng ka bokgwari bjo bo makatšago. O be a bala pampiring yeo a e ngwaletšwego ke bana. Diboledi e be e le tše nne fela, ka moka e le dihlogo tša dikolo. Ka moka ba be ba bala dipampiring. Wa mathomo e be e le hlogo ya sekolo se se phagameng sa Moruleng.
vi. batho ba kaaka mabu le matlakala.
iii. Seo baanegwa ba bangwe ba se bolelago ka yena.
Kua Tshakuma ditaba di be di sa homotše. Lufhuno o godile, ke mothwana, o kgona go šala le lapa ge rakgadi wa gagwe, Maphefo, a sa ralala le motse. Gape mokgekolo yoo o be a na le lenao. Aowa, o be a sa adimilwe, a kgona go kopanya motse woo wa Thobela, ke go re letšatši leo a sego a ya letšemeng, tšhemong goba go rekiša kua mmileng wa sekontiri.
Mošemane Lazi le yena o be a na le mathata a gagwe. O be a se a hlamega, hlogo ya gagwe e le ye kgologadi. Dingaka di ile tša hlatsela gore hlogo yeo e na le meetse gomme bolwetši bjoo bo tsebega ka leina la Seisimane, e lego hydrocephalus. Ka morago ga beke e tee fela sekolong sa digotlane, barutišigadi ba ile ba tsebiša Meisie gore ngwana wa gagwe is retarded (ga se a hlamega, o fokola monagano). Ba ile ba eletša Meisie gore ngwana yoo o swanetše go tsena sekolo sa bana ba go fokola menagano, moo ba bego ba tla rutwa ke barutišigadi ba go hlahliwa go dithuto tša menagano.
Kua Motse-Maria, Lufuno o ile a ipshina kudu. Barutišigadi ba gona, bosista, ba be ba hlokometše basetsana bao, ba ba diša bošego le mosegare. Ge go etla ka mo dithutong le gona ba be ba ntšha ka ga tšhwene, ba sa kgolwe gore ngwana ge a rutilwe ke bona ngwaga ka moka a ka palelwa. Taba yeo ba be ba sa e kwešiše. Bošego bosista ba be ba sa robale, ba monamona le dihostele ka dithotšhe tša digatšatša. Ge e le basetsana ba bona ba be ba ba tseba le ge ba furaletše, le ge ba ka khukhuna goba ba leka go tšhaba.
Taba ya Mashudu ya go ratana le mosadi wa Lekhalate e be e no ba gore tšie e phala morogo. Gabotsebotse o be a nyaka mosadi wa Lekgowa. Bothata go yena e be e le go tseba yo e lego Lekgowakgowa gobane bontši bja bao ba ipitšago Makgowa, gabotse e be e le Bammala. Mo go sa hlakego gabotse e be e le gore a morwa, Makhado o be a hlohleletšwa ke eng. Ditsebi tša menagano di be di ka fatišiša tšhušumetšo yeo.
Setšene Makhado o be a phela segoši e le ruri ka mo ga gagwe. Go fihla ka gae e be e no ba go itahlela sofeng, mosadi a mmofolla diputsi, a di iša ka phapošeng ya go robala, a boa le masilipere. Go tloga moo a khunama mo kgauswi go bogela ge tlou e eja. Tlou ya gona e be e sa je, e fula. Makako a mararo o be a a lahlela gatee, a be a kgoromeletša poroto kua go mosadi go laetša gore ga se a khora. Ge a khoše o be a bea dibjana mo fase, mo pele ga gagwe. Sešebo sona se be se tlišwa ka potwana, sa bewa mo pele ga gagwe. Nama yona e be e sa hlokege, a hlaba nku goba pudi beke ye nngwe le ye nngwe. Maphodisa a dinako tšeo a be a ipshina, ba lobiwa ka ditšhelete, dinku le dipudi ke bao ba ithapeletšago, ba tšhabago go swarwa le ge ba sa tsebe gore ba tla be ba swarelwa eng.
Letšatši la tsheko batswadi ba ile ba kgeregela toropong ya Polokwane. Bašemane ba lesome ba baetapele ba ile ba rakwa sekolong gomme ba laelwa go ya go tšea diporogwana tša bona kua hosteleng ya Moruleng gomme ba tšwe ka difata tša ntshe ba gapša ke maphodisa. Ge e le batšwantle bao ba bego ba pharwa ka molato wa trespassing ba ile ba ahlolelwa thupa ka lehlakanoka mo maruring le le lekgolo la diranta, goba lekgolo la matšatši kgolegong. Baithuti ka moka ba sekolo seo sa Moruleng ba ile ba laelwa go lefa diranta tše makgolopedi ka o tee, ka o tee, go reka le go lokiša phahla ya sekolo yeo ba e sentšego goba ba e tšhumilego. Godimo ga mo yo mongwe le yo mongwe o be a swanetše go saena gammogo le batswadi, gore a ka se tsoge a tsenetše megwanto, ge a ka dira bjalo o tla napa a ithakile. Lekgotla la "S.R.C." (Student Representative Council) le lona le ile la iletšwa. Go tloga letšatši leo go be go se motho yo a ka bitšago pitšo ya baithuti ka ntle le tsebo le tumelelo ya hlogo.
Ge e le rakgadi Maphefo, yena o ile a se ke a fetša go kgotsa ge a sa tlile go šala a nnoši mola a tšofetše a se sa kgona go ralala le motse ya re letšatši le sobela a be a tseba mabarebare a motse wa Tshakuma ka moka. Lehono le go fihla tseleng ya sekontiri go ya go rekiša e be e le mathata fela, a rera le pelo pele a tšea leeto leo. Ka lebaka la lešapa la gagwe le botšhobolo bja gagwe go be go se le o tee wa leloko yo a bego a nyaka go mo fa ngwana yo a ka dulago le yena, a mo roma. Ba be ba sa nyake go bona Maphefo a bapala diketo ka bana ba bona.
iv. Mafelelo a thulano ye nngwe le ye nngwe a swanetše go bonagala gabotse.
Ka morago ga lehu la Masindi, Mashudu o ile a napa a lahlela legare phokeng, a itulela Tshikota le Meisie, a bonala ge kgwedi e fedile fela, a etla go lahlela bana lesaka la bupi, mokotlana wa swikiri, mahlare a teye le marotho. Nama ba be ba e hwetša ka mahlatse, ge tatagobona a ka gata mmutla goba phala ge a ralala le naga mašego. Koloi yona o be a e otlela ka lebelo la mmutla, phoofolo e ka se putle mo pele ga gagwe. Bana ba gagwe ba be ba šetše ba tlwaetše go šeba ka morogo. Mahlatse naga ya Venda e nonne kudu. E na le dijo tša tlhago, kudu dienywa - mafaya, mahlatswa, dipanana, dinamune, diphopho le diabokhato.
Basi o be a feta Mukhabudi ka ngwaga o tee mola Mami le yena a feta Lufhuno ka ngwaga o tee. Bjale Mukhabudi ge a fihla moo ga Meisie a tlile go tsena sekolo, Basi o be a bala kreiti ya boselela, Mami a bala kreiti ya bone gomme Lufhuno a le Kreiting ya Boraro. Mukhabudi yena o be a tlela Mphato wa Boraro. Le ka mengwaga ba be ba fetana bjalo bana ba Makhado le Meisie, ka ngwaga o tee, o tee.
Mukhabudi le Lufuno ba ile ba makala kudu, ba kgotsa go kwa ditaba tšeo o bego o ka re ke nonwane. Ba ile ba botša tatagobona gore ba swanetše go bona Ravele. Yena e be e le agente ya go tuma kudu, ya Movenda. E be e le matwetwe ditabeng tša go hlala le go tša diphapang magareng ga basadi le banna ba bona. Moo gona o be a ntšha ka ga tšhwene. Basadi ba be ba tšhošetša banna ba bona ka yena, ba re "ke tla go biletša Ravele a tle a rutele ba bantši, wa tla tseba gore go šeba ke go khora". O ka re basadi ba kua Gauteng go be go se yo a sa tsebego Ravele "mfana wa Movenda". Banna bona ba be ba mo hloile kudu, ba dula ba mo logela maano a go mo tloša tšatšing.
Legato le la thulaganyo ke leo ditiragalo di retelago go feta. Bothata bo fihla khuduegong ye kgolo kudu. Ke moo ditaba di fihlago maemong ao di ka se boelego morago. Baanegwa ba thoma go fetola dikgopolo le go tšea dipheto mabapi le seo se ba amago.
Mukhabudi ka gore o be a le ka pele o ile a tshepiša mokgalabje gore ba tla dira bjalo. Bobedi ba ile ba mo tsebiša dikgopolo tša bona ka botlalo. Taba ya mathomo e be e le go epa meetse ka mo jarateng ya gagwe gore a se ke a hlwe a gelwa meetse ke basetsana ka kua sedibeng sa meetse a go kgotlelwa ke batho le diphoofolo gomme a ba lefa ranta lekokoko le lengwe le le lengwe.
Le ka lebelela tšhomišo ya mantšu a mangwe go swana le a a latelago: "sethunya" (letl. 11), "Oom" (letl. 15), "swart goed" (letl. 19), "toyi-toyi" (letl. 43), "You can fotsek! There is many a Kaffir boys looking for a job. You are nothing! just a dog, son of a dog. You eat from my hand. You came here begging-begging, now you think you are like baas." (matl. 60 -61).
E rile ge dilo ka moka di lokile, Savimbi a thoma a hwa ka disego, lentšu la gagwe la tlala hostele ka moka. Aowa, moisa o ile a napa a kakatega ka disego. Gona moo ba bantši ba bašemane ba ile ba phafoga. Yo a emišago hlogo o be a pharwa ka kubu a be a hunela gape ka dikobong. Seo se ile sa direga go fihlela ka moka ba kwele ditumedišo ka sampoko. Hlogo o ile go lemoga gore ka moka ba phafogile, le bao ba bego ba tagilwe bjale ba hlaphogetšwe, a napa a tobetša switšhi sa mabone, gwa napa gwa re pe! Ya ba mosegare. Gona moo dikobo di ile tša lahlelwa fase gomme kubu ya hwetša mošomo. Yo a welago ka fase o be a laelwa go namela mopete gape. Yo a lekago go lla goba go hlaba mokgoši o be a tla ba a itshola.
Mashudu o ile a makala, a makatšwa ke ka mo nako e kitimago ka gona. Yena o be a sa nagana ka tša nako ya bona ge sekolo sa praemari se be se felela ka mphato wa boselela. Bjale boLufuno ba bonala e sa le bana ba maminana eupša šetše ba kgopela go amogelwa dikolong tše phagameng ngwaga wo o latelago. Aowa, go kgotsa ga gagwe go be go hlakantše le lethabo. O be a thabišwa ke bana ba gagwe ge išago bobedi ba tla bego ba tshetše noka ya praemari ba tsheletše ka sekontari.
Go be go le kgakala gore Mukhabudi a ka se leke go tsena sekolo sa sekontari a sa le moo ga Meisie. Bana ba Meisie ba be ba godile e le ba batelele, ba mo feta mola yena a ba feta ka go kgwahla. Bothata e be e le ge ba ka mo dika. Le yena taba yeo o be a e lemogile, a sa nyake go putla tseleng ya bona. Tatagwe o ile a opša ke hlogo, a nagana gore a ka dira eng ka morwa, a ka mo romela kae. Le ge dikolo tše phagamego tšeo di nago le poting di be di sa le gona, o be a se na tšhelete ya go lefela boarding and lodging. Bothata e be e le gore moratho wa Jan o be a mo ja direthe, ngwaga wo o latelago le yena o tla ba a nyaka go ya sekolong sa sekontari.
Seo Meisie a bego a se tseba ke go re Mami o be a ratana le lefeela le lengwe la mošemane la go phela ka go utswa, go swara batho poo le go kata basetsana. Lehono go be go ka se makatše ge Mami a le mmeleng ka lebaka la go katwa. Le ge go le bjalo Meisie o be a ka se mmotšiše tšona tšeo. Mosetsana o be a ka mo tšhela ka diphusese. Ge e le morwa Makhado yena o be a ka se re poo! O be a tla ya gamaotwanahunyela ka go ponya ga leihlo.
Lufuno o ile ka tšatši le lengwe a namela pese a ya ka toropong go ya go laodišetša tatagwe ka ditaba tšeo tša go kgopela sekgoba dikolong tše di phagamego. Ka setlwaedi o be a gorogela gona mo setešeng sa maphodisa, a re go bonana le papagwe a boele morago gae. O be a sa ke a bile a le beya ga Meisie. Tatagwe le yena o be a kwešiša gore ngwana wa ngwanenyana a ka se rate go thulana le mmaneagwe.
Dino tšona e be e le mahlapahlapa. Go be go le malwa, e sego mabjala. Go be go tlile dikoloyana tša mabjala a Sekgowa ka go fapafapana ga ona. Mabotlelo a be a kgonamišeditšwe sa ruri, melongwana e lebeletše fase. Motho o be a no šupa, ba mo tlaletša galase a sepela, a šuthelela ba bangwe. Moswaramarapo o be a no fela a re: "The ground is the limit". Go realo e be e le gore motho a ka no tagwa ka mokgwa wo a ratago, a be a robala mo fase goba a abula ka matolo.
Kua sekolong sa Moruleng, Mukhabudi o ile a tlwaela, a thoma go ipshina. Bašemane ba be ba mo tlwaetše, ba sa hlwe ba mo šala morago ba mo sega ge a re pula ke "pola", nama ya nku ke nama ya "nko". Moisa o ile a bulega molomo, a fetoga pudi ya tsela. Ge a rotoga bašemane ba be ba etša pudi ge e lla ba re "mmee!" Go realo e be e le gore etlang le kweng dikgang tša Mukhabudi. Le yena o be a sa felelwe, a no dula a šišitše ka madireng a go tšwa kua le kua. Ba bangwe ba be ba mmitša Daily Mail.
Re tla hlaloša dintlha tše tša ka godimo ka botlalo gomme ra hlama dipotšišo tšeo di sepelelanago le padi ya Dilo tšela ke batho. Go tla ba bohlokwa gore ge o badile padi ye o kgone go ka bona dintlha tše go ya ka mokgwa wo mongwadi a di šomišitšego ka gona mo pading.
Ge bana ba Mashudu Makhado ba feditše dithuto tša bona e le dingaka, tatagobona o ile a ba direla moletlwana. O be a se na le sa gagwe motho wa batho; o ile a hlaba nku le pudi gomme a reka mabjala a sekgowa a se ma kae. Bakgotse ba gagwe ba ile ba tla gammogo le bakgotse ba bana bao ba babedi. Le ge Lufuno a be a a sa dira seo se bitšwago house manship kua sepetleleng sa Rankuwa o be a šetše a sepela ka sebaibai sa koloi sa go tšwa ka lepokising. Mukhabudi yena ka gore e be e le matšatši a šoma o ile a tšwelela ka BMW, koloi ya go bitša mašeleng a matelele.
Dinako tša go thoma mošomo, dinako tša go ja le dinako tša go tšhaiša le tšona e be e no ba mathata fela. Banna ba be ba robala ka gaišeng ye nngwe ya serantlatla ya go rulelwa ka mabjang. Basadi ba be ba robala ka mokhukhung wa go agwa ka masenke a kgale, a go kgwara. Mo gare ga dintlo tše tše pedi go be go tšhetšwe lešabašaba la noka, gomme bošego le swielwa gore ka masa van Niekerk a tle a bone ge ekaba go na le mehlala ya go ya kompong ya banna goba ya go leba ntlong ya basadi. Batho bao ba bego ba šwahla e be e le banna. Ba be ba re ge ba leba kua mokhukhung wa basadi, ba sepela ka sa morago gore mehlala e lebe banneng. Ge ba boa, ba be ba lebelela pele gomme ba goga lešašana la go timeletša mehlala.
Mahlomola a mathomo ke ge a ba laodišetša ka mmago bona, Masindi. A re mosadi yoo o hlokofetše ka mokgwa wa go makatša le gona ba se ba be ba phela mmogo lebaka le letelele, ba kgona go tlwaelana. O ile a be a sekiša megokgo ge a re "mosadi wa ka ba mo loile ka lebaka la mona". A ba botša go re mmagobona e be e le mosadi yo bohlale, wa seroto. A re ka sekolong o be a sa phalwe ke motho. A re le ge yena Mashudu a na le hlogo fela o be a sa fihle go Masindi. A re bjale mahlale ao le nago le ona le abetše mmagolena. "Pele le nagana tša mahumo a lefase lekhwi le swanetše go mo direla segopotšo sa mabonwa, e lego leswika lebitleng la gagwe". A re le yena mohlang a homola ba mmoloke kgauswi le mogatšagwe. Ka ge mmagobona a hlokofetše e sa le meganyaganyana ba be ba lebetše sehlogo sa tatagobona go mmagobona.
Tumatshwano ke lentšu leo le dumago go swana eupša le tliša ditlhalošo tša go fapana mafokong.
Ge letšatši le sobela ke ge motse ka moka o hlamula ditaba tša monyanya wa bana ba Mashudu le masetlapelo a Meisie, mogatša Mashudu wa Lephusumane, wa go nyaka go swela ka ntlong le bana ba gagwe le setlogolwana. Ba bangwe ba be ba sola Bomantsho ba go nyala Bammala, go swana le Mashudu. Bao e be e le basadi, ba re Makgowa le Bammala e no ba basadi go swana le bona, phapang e be e no ba mmala fela. Ba be ba re Meisie o swinegile, mahlajana a gagwe a mo lobišitše, a nyakile go mmolaya. "Gape bona ba tshepile diagente le diinšorense. Rena re tshepile modu", gwa realo mosadi wa mohlologadi, moagišani wa Mashudu. Yena o be a šetše a holofela nyalo. Ba bangwe ba ile ba re le ge "insurance" e ka aga ngwako woo gape, dilo tše di swelego ke moka di lobile. Gare ga tšona go balwa ditšhelete, diswantšho, dipuku tša bohlokwa, dimpho le mangwalobohlatse.
Mogala'Mukhabudi o ile a napa a gopola histori ya kereke ya ga bo, ya Z.C.C. (Zion Christian Church) yeo e bego e tsebja ka leina la Lekganyane. Le ge a be a thomile go hlotša ka mo kerekeng a bile a lahlile petše ya naledi, o ile a boela a tsena ka mafolofolo. O ile a boela morago mo mohu Ignatius Lekganyane a thomilego gona, e lego Maseru kua Lesotho, mo a bego a le ka fase ga mohu Edward Tau, yo ba bantši ba bego ba no mmitša "Lion". Mukhabudi o ile a latišiša ditaba tša Lekganyane le kereke ya gagwe ka tlhoko ye kgolo go thoma gona Lesotho go fihla Podungwane. Aowa, monyakišiši o ile a swielela, a kgoboketša le diswantšho tša mong kereke, bana ba gagwe, dikopano tša mathomo, baletši ba diphala le babini ba mpoho. Go no swana le maloba ka masters (M.A.) o ile a tšea mengwaga ye mebedi fela a be a feditše. Bjale o be a lebanwe ke purabura ye khwibidu, yona ya go swana le ya baahlodi ba molao. Batho ba ile ba kgotsa gore letšatši la dikapešo go tlile go ba bjang ge ntshororo ya mašitadišepe e apere purabura ye khwibidu.
Nyaka dika tše hlano gomme o di hlaloše go ka mokgwa wo mongwadi a di šomišitsego pading.
Meisie o ile a napa a nagana maano a makaone a go kota nku ya gagwe. O ile a nyaka motho wa go dira dipolane tša dintlo a mmotša ge a nyaka go oketša ntlo ya gagwe le go e kaonafatša. Mohlami wa dipolane o ile a šoma ka mafolofolo ya re pele beke e fela a be a šetše a feditše polane ya ntlo ya Meisie, a bile a e tlišitše go mong. Mong o ile a e tšea a iša go baagi, e lego dikontraka, ba mmotša ge e tla bitša dikete tše lekgolo tša diranta. O ile go rapedišana le bona ba fokotša ka sekete se tee fela sa diranta. Go tloga fao Meisie o ile a ja hlogo gore o tla tsena Mashudu bjang ka morero wo mogolo ka tsela ye.
Morwedi le tatagwe ba ile ba kwana gore a ngwalele Motse-Maria, kua Doornspruit, ka gore ke kgauswi. Mashudu o be a tseba gore go tloga Louis Trichardt go ya Polokwane ke iri e tee fela ka koloi eupša go sobelela Glen-Cowie, ke maleng a lefase. Aowa, molomo wa lehlabula e bile o tee. Ngwanenyana o ile a boela gae Tshakuma, a fihla go rakgadiagwe a rwaleletše mefago, ba fihla ba ipshina ka marotho, dikuku, jamo, botoro le dipongpong. Rakgadi Maphefo o be a rata dipongpong bjalo ka ngwana.
Mo kgauswi le sekolo sa Moruleng go be go le sekolo sa Mahlakeng. Hlogo ya sona, Kalewa, e be e le moesa yo moteleletelele wa go feta batho ka moka, yo o ka rego a ka bona le tše di sa tlago, le tša išago. Bothata bja gagwe e be e le lefšega mola a phela a khoše maphoroma. Ka Mešupologo gona e be e le kudu. Baithuti ba be ba itirela boithatelo, ba šalela gammogo le barutiši ba bona, ba sa dire mošomo wa gae tšatši leo ba o filwego, ba sa apare yunifomo, bjalobjalo. Ka lebaka la gore digalase tša matsikangope di be di thubilwe ka moka, baithuti ba be ba gana go tsena ka mo diphapošeng, kudu marega; ba be ba itulela ka kua ntle, ba ora bothunya. Ge maphodisa a tlile go namolela hlogo ka go swara goba go tšhošetša baferekanyi, hlogo o be o tla hwetša a tšhogile, a thothomela, a bile a hunyetše e le kgopana, a šupa ka monwana a le kua kgole a re: "that boy in a blue jersey is full of nonsense" (mošemane yola wa jesi ye tala ke yena mohlolampherefere).
Go tsomana le boBasi go ba ruta "a" le "o", mathomo le mafelelo a mahlajana a bomammati, mokgalabje o ile go ka se thuše selo. O ile a re baisa bao ke diphaga tša go phela ka mabake le borukhuhli. A re se ba se tsebago ke bokebekwa fela. O ile a re bana bao ke mafela, ke dilo fela, ke "madinyana" a marabe. Mafelelong ba ile ba kwana ka taba yeo ka moka ba bego ba e dikologa, taba ya go ya banneng, go ya Phafola, motho wa bona a tla a topa dipampiri, a ja mafapoga a gagwe. Moo ba ile ba kwana ka go kgokgona, dingaka tša Sekgowa di be di sa nyake go bontšha gore di kwana le ditaba tša dingaka tša setšo. Ba ile ba fa Mashudu tšhelete gore a ikgotsofatše, a fihle le Malawi ge a rata. Ge ba le ka thoko le bona ba be ba kgolwa gore mešunkwana e a šoma.
Ngwaga ka ngwaga baithuti ba mphato wa mafelelo wa Marematlou ba be ba phasa ka moka. Taba ya gore go na le ngwana wa go hloka hlogo ba be ba sa e tsebe, ba sa e kgolwe. Mošomo wa gae o be o fiwa tšatši le lengwe le le lengwe. Dipotšišo tša meleko le ditlhahlobo di be di šomišwa kgafetšakgafetša. Go dira bjalo e be e le go šoga le ba go hloka dihlogo. Bontši bja baithuti bo paledišwa ke bobodu, e sego go hloka hlogo. Bobodu e ka ba bja baithuti goba bja barutišigadi.
Yena o ile a latelwa ke hlogo ya sekolo sa Doornspruit, se se tsebjago kudu ka leina la Our Ladys College. Wa boraro e bile rahlogo (vice-chancellor) ya Yunibesithi ya Lebowa gomme wa mafelelo ya ba rahlogo (vice-chancellor) ya Yunibesithi ya MEDUNSA. Ka moka ba ile ba tumiša bana ba Mashudu ka mekgwa ya bona ya botho le setho le boikgafo bja bona mo dithutong. Dithorišo tšeo di ile tša aparela le bagatša ba bona. Ge e le Mashudu yena o ile a laelwa go leboga Modimo ka bana bao ba gagwe, ba go tšea gabotse mola batswadi ba bantši ba lla, bana ba bona ba iphetotše diphoofolo.
Bakgotse ba gagwe ba ile ba leka go mo ruta go ba malokwane wa kgwele ya maoto goba thenisi, gwa pala. O be a tloga a se na le kgahlego goba kganyogo dilong tša mohuta woo. Ge e le dipapadi tša mabelo tšona o be a leka, a kitima lebelo le letelele la maele. Moo gona o be a kgotlelela, a etšwa maemog a bobedi goba a boraro. Mešomo ya diatla yona o be a e tseba, a e rata. Go šoma polaseng ya van Niekerk go be go mo thušitše kudu. O ile go fihla ga rakgadi Mapelo a napa a thoma seratswana, a bjala merogo ka mehutahuta le dienywa ka go fapana. Le kua sekolong, hlogo o ile a mo kganyoga a mo šomiša ka mo seratswaneng sa gagwe le sa sekolo. Ka go dira bjalo ba sekolo sa Moruleng ba se hlwe ba reka digwere, merogo le dienywa. Ke ka fao Mukhabudi a bego a sa fele kua dihostele tša bašemane. E be e se motho wa banenyana, o ka ba wa re ga a ba bone gore ba fapana le yena.
Kgwedi yona ga se ya ke ya fela Mashudu a se a etela kgaetšedi ya gagwe Maphefo le bana ba gagwe, e lego Mukhabudi le Lufhuno. Ge kgwedi e fedile ba be ba no tseba gore ka kgang mokgalabje o etla, o tla a rekile marotho, hlapi, matapola, bupi le tše dingwe. Diaparo di be di rekwa ka Keresemose fela. Mukhabudi le Lufuno ba be ba rekelwa tša letšatši leo la Keresemose gammogo le tša sekolo; e lego marokgo a mabedi le digempe tše pedi tša dikhakhi, tša mošemane, le diroko tše pedi le dipolause tše pedi tše tšhweu tša mosetsana. Dieta ba thomile go di rwala ge ba feditše dithuto tša praemari bjale ba eya dilokong tše phagamego tša sekontari.
Meisie o be a belegetšwe Mara, tatagwe e le Wammala, a ipitša Williams. Batswadi ba gagwe ba be ba no itulela mmogo ba se ba nyalana. Williams o rile go hwetša mošomo wa go aga mengwako mo toropong ya Louis Trichardt, Meisie le mmagwe ba mo šala morago. Ba ile ba hwetša ntlwana mo lekheišeneng la Bathobaso la Tshikota. Meisie o goletše fao, a tsena sekolo a ba a phetha mphato wa Marematlou. Ka morago ga moo o ile a thwala mošomo mo setešeng sa maphodisa. Mo ngwageng wa bobedi o ile a gahlana le setšene Mashudu Makhado, ba hwetša madi a bona a sepelelana.
Laetša gore mongwadi o tšweleditše ditikologo tša mafelo a a latelago bjang.
Meisie yena o be a fetogile, a le bonolo, e le motho wa moriri. O be a bontšha lerato le tlhompho mo go monna wa gagwe, e lego Setšene Mashudu Makhado. Monna yena o be a mo hlokometše, a mo fepa, a mo swere bjalo ka galase. Mashudu o be a dira bjalo ka ge Meisie a sa hlwe a mo bata ditsebe ka ditshele tša go se fele.
Baanegwa e swanetše go ba batho bao re bonago ba kgona go tšweletša maikutlo a lethabo goba manyami, ba sega goba ba lla, ba kwešana bohloko ba bile ba swarelana, ba senya ditaba ebile ba di lokiša. Go realo re ra gore baanegwa ba tšweletše mahlakore ao a lekanetšego a bophelo. Re se ke ra no bona e le batho ba go loka go ya go ile goba ba no dula ba befetšwe go ya go ile.
Bana ba Meisie ka ge e le Bammala, ba bolela Seafrikaanse ka mo gae, ba ile ba dumelelwa go tsena sekolo sa bana ba Makgowa. Gape moo Louis Trichardt go be go se Seisemane. Maisemane a mabedi, a mararo, ao a bego a ka ikhwetša a le moo gammogo le mehlobo ya go swana le Maindia, Majuta, Matareane, Magerika bjalobjalo, ba be ba romela bana ba bona dikolong tša "poting" go la Tshwane goba Gauteng.
Ge motho a ipshina, nako e a kitima. Ge a le mathateng, o ka re nako ga e sepele, letšatši le ema felo go tee, beke ga e fele, dikgwedi di a nanankela, ngwaga wona ga re sa bolela, o ka re ke bophelo bja motho ka moka. Le ge go le bjalo nako yona e a sepela. Mengwaga ye mebedi e šetše e fedile Mukhabudi a thomile sekolo, bjale kgaetšedi o swanetše go thoma. Rakgadi wa bona o šetše a thomile go ratharatha. Bana ba kgaetšedi ba tlile go hlwa sekolong gomme yena a ya nokeng, a ya kgonyeng, a ya mašemong, a ithoma dikgapana, a ithweša ka letolo gomme a be a ba apeela. O ile a fetša le pelo gore o tla bitša tatagobona a tla a tšea dilo tšeo tša gagwe.
iv. go mo fepela diatleng.
Mošemane Mukhabudi le yena o be a kgona go rutha le go nwelela. Gape o be a tsena sekolo sa Makgowa kua Louis Trichardt. Dikolo tša Makgowa ka moka di be di tsebja di na le madiba a go rutha. Letlapa e be e le thwadi mo go rutheng le go nweleleng. Yena le bašemane ba go kgona go nwelela ba ile ba kwana go gobatša mošemane. E rile mo kgabagareng mola ba bangwe ba bontšha go lapa, ba fana dika gore bjale ke nako. Ba ile ba nwelela e le ba bahlano ka ntle le Mukhabudi. Ge ba le ka kua fase, ba ile ba mo swara maoto le matsogo gomme wa bohlano e lego Letlapa, a mo lomiša tang ka kua mošate. Mukhabudi o ile a rutla, a hlaba mokgoši a re: "mme anga!" Ge a realo, a butše molomo, meetse a tsena ka ganong, a nyaka go mo kgama. Ge ba mo ntšhetša ntle mahlo a be a ferogile.
Ka tšhelete yeo a bego a e gola ga van Niekerk, Mukhabudi o ile a ithekela diaparo le dipuku. Tatagwe o be a sa mo rekele selos, a rekela bana ba Meisie. Le ge bana ba Meisie ba be ba mo tshwenya, ba be ba sa mo tšeele tšhelete goba dilo tšeo a itheketšego tšona. Bothata ka mo gae bo be bo bonala ka nako ya dipoelo tša meleko le ditlhahlobo. Dipego tša gona di be di romelwa batswadi ka mangwalo. Gona moo bana ba Meisie ba be ba swara bothata, ba tseba gore dipego tša bona di ka se kgahliše. Ka gona ba be ba hlolela poso tšatši le lengwe le le lengwe gore ge ba ka di hwetša, ba di bule gomme ge di sa kgahliše ba di kgeile, ba di lahle. Le pego ya Mukhabudi ba be ba sa tšhabe go e bula gomme ba e fiša ge ba hwetša e phala tša bona.
Go se phephe le gona go be go na le kotsi ka go re ka nako o be a betša leswika, le gona ka maatla. Go kgotlelela bohloko bja leswika go be go phalwa ke go kgotlelela mošomo go fihlela batho bona ka bobona ba sa hlwe ba bonana. Ke ka lebaka leo Jan a bego a fihla gae ka maswiswana. Diforomane di be di gana ge a tšhaiša pele ga bona le ge a be a sa šome le bona, yena a itšhomela ka seratswaneng sa kgauswi le ntlo ya mong wa gagwe. Ge a fihla mošomong o be a kibiwa ka lebikiri la kofi le sephatlo sa borotho se se tloditšwego ka makhura a kolobe. Ge a nyaka bogobe o be a bo šeba ka khabetšhe goba ka maswi a kara.
Taba ya go tšwa maemong a pele ga Mukhabudi e ile ya thabiša papagwe kudu, a be a tla a ba reketše bobedi diaparo tša marega. Gape e be e le kgwedi ya Julae, le ge go thwe naga ya Venda ga e tsebe marega, ka meso le ka sothwana go be go le botšididi, go nyakega dijesi. Ngwaga wa go feta moisa o be a rekile diaparo tša Keresemose fela. Lehono o kgonne go reka le diaparo tša marega. Bothata bo tlile ge a gopotšwa gore ga se a reka diaparo tša semphato, e lego yunifomo ya sekolo. Tšona di be di sa tshwenye e no ba dikhakhi fela, borokgo le gempe. Aowa, mokgalabje o ile a tshephiša morwa go mo rekela semphato ge a ka tšwela pele a šoma gabotse, a etšwa maemo a pele ditlhahlobong.
Mashudu o re o ile a tšhoga kudu ge a ekwa gore lenyalo la bona le Meisie e be e se la go hlakanela dithoto, e le la antenuptial. Ka mantšu a mangwe ntlo ya Meisie e be e se ya Mashudu gomme TOYOTA ya Mashudu e be e se ya Meisie. Ka gona go be go se agente mo lefaseng yeo e bego e ka thuša Mashudu mo mathateng a gagwe mabapi le ntlo yeo a e agentšego Meisie. Mukhabudi o be a befelwa, a kgangwa ke pelo ge a gopola tšeo boBasi ba bego ba dira papagwe tšona, ba mo fetošitše lekgobana la bona. O ile a re o tla nyaka bašemane ba ditsotsi ba tle ba fiša ntlo yeo. Mashudu o rile go ka se thuše selo ka go re yena Mashudu o e lefetše tšhireletšo (insurance) ya maemo, ya ngwaga ka moka. A re ge e ka swa ba sa tlile go e mpshafatša go phala le pele. Mukhabudi o ile a gatelela gore le bona ba tla ke ba swa lebate pele "insurance" e ba agela.
Mongwadi o šomiša polelo e lego sebetša se bohlokwa sa go tšweletša dikgopolo mo pading. Ditiragalo tše mongwadi a ngwalago ka tšona di phethagatšwa ke baanegwa e lego batho bao a swantšhago le go tšweletša bophelo ka bona. Baanegwa le bona ba phela lefelong leo ditiragalo di diragalago go lona gomme lefelo leo le bitšwa tikologo. Batho ge ba phela ba fela ba fapana ka dikgopolo gomme taba ye ya go se kwane ga bona e bitšwa thulano.
i. Mediro ya gagwe.
Ka morago ga honours o ile a tsenela dithuto tša masters, a dira dinyakišišo ka dintwa tša Kgoši Makhado le Maburu. Ka ge bontši bja dingwalwa tša mothopotšhupetšo di be di le ka Afrikaans, moisa o ile a ipshina ka ge a be a ngwala ka sona. Yena o ile a tsena fase, a kodimela moepathuse. Ka morago ga mengwaga ye mebedi o ile a fetša, ya re ka nako ya dikapešo a phasa ka dinaledi gape. Yeo ba e bitša Cum Laude ka Selatini. Aowa, moo gona ba e nametša thaba, wa tla wa hwetša moisa a gata ka thata, a gata bjang bo bola. Profesa ya gagwe ya boela ya lwela gore a hlatlošwe e be mofahlošimogolo. Gwa se be le yo a gananago le taba yeo. Ge a na le bakgotse ba gagwe Mukhabudi o be a re: "ke kwa monkgo wa boprofesa o nkga mo dinkong tša ka". O be a rereša ka ge hlogo ya lefapha la histori a be a mo tshepišitše gore letšatši le a fetšeša dinyakišišo tša bongaka ke moka ke profesa.
<fn>Random.9780636073098T.WP.txt</fn>
MMAKGOWA: Ke ya festibaleng ka Turfloop.
KGALEMA: Di a nkgahla. Monna ge a gotše sa gagwe ke go fela a tšhuma mogolo.
MAIME: Kgane ga go na aterese ka moo o dulago?
LEAGO: Mogatšaka, tše tšona ke tlhohlo ye kgolo go rena.
MOETI: (Ka lethabo) Tsena, sersanta!
MMIPE: (O a sega) Moruti, botšiša yena yo Kgalema.
KGALEMA: (O lebelela Lesedi) Kganthe ke wena morutišigadi?
Khusugile: e kuketšwe ke diaparo godimo.
KGALEMA: (O lebeletše sellathekeng) Ke nomoro ya mang yona ye Ga se ya Maime, ga se ya Moruti..?
LESEDI: Ee! Re ya le hlogo ya sekolo.
KGALEMA: (O lebelela phuthego, o lebelela Mmipe le Moruti, o šikinya hlogo, o gwataka a ba tlogela.) (Phuthego e opela e bina, Moruti le Mmipe le bona ba a bina.
MAIME: Ere ke wa ka, e sego wa rena.
MMIPE: (O bea therei tafoleng o tsepelela Maime ka mahlo) Maime, o dirang?
KGALEMA: O tla ntlhala?
MaiMe: O ntira ngwanagwe. A a kgone tša ka ga gagwe.
Ngwana ke mpho ye o ka se e ganego, ya go tšwa go Modimo.
LESEDI: Solanka o kae O fodile lehlatšo?
LEAGO: Re a tseba. Modimo o tla go fa mosadi yo mongwe.
MMIPE: O ntshwaretšeng Ntese ke go botše se se hlagatšago mafahla a a ka le nna?
MAIME: Go bolela nna. Mmušo wa rena o re file ditokelo. Le lena le thomile go ratana le sa le ba bafsa. Re leseng le rena ke nako ya rena.
KADIAKA: Re rile re belega bana ra belega dinoga.
MOETI: (Ka kgatelelo) Tseba gore mahlo le ditsebe tša molao di mo gohle. Letsogo la wona ke le letelele, ga le palelwe ke go fihla gohle mo o utamego gona. Se lebale seo! Šala gabotse!
MMAKGOWA: (O a mo lebelela) Ga se laetše leina.
MAIME: Ga a na tšhelete, o dio bolawa ke sello.
MMIPE: Lehono ba tseba gore ditokelo tša bona ke eng.
MMIPE: (Ka boitshepo) Ke setlogolwana sa ka. Ke wa Maime.
LESEDI: Tate Kgalema, o mogolo wa kereke, nke o bolele nnete.
Sefedifedi: go fela pelo ka pela.
LESEDI: Bothata bja gago ke eng?
MMAKGOWA: (O leka go ngangabala) Ga ke ye ka gae. Ntese, Papa. O nkgogelang?
KGALEMA: O bjang ge e le thopa a ilalo?
KADIAKA: Taba ya thopa Ke efe O mo tsepeletše?
LESEDI: Mmakgowa, o nyaka go kwa gore yo Maime o reng go wena?
Kgalema o be a sa obje molala. O be a sa amogele ngwana wa gagwe wa segole, Solanka. O ile a mo fihla go fihlela a utollwa ke mogatšagwe Mmipe ka lebaka la go golelwa ke go lela lesogana la go ba le nywaga ye 14. Morwa' bona Maime yena o be a filwe boipušo ka ge a be a itekanetše. O ile a senyega, a lesa sekolo, a ruma ka go gerema le makgarebe, a šebetša ka go roba le lengwe leoto.
KGALEMA: Ke a tloga. Pele la gosasa le hlaba ke tla ba ke se sa nkga mo.
KGALEMA: (Ka moreba) Le mo iša kae e se ngwana wa lena?
MMIPE: Ga ke realo. Ke re a re mo iše mo go nago le baledi ba maitemogelo...
KGALEMA: (O tsena a befetšwe) Mmipe, ke a bona o fetogile monna wa lapa le matšatšana a.
MAIME: Lonalona la Bakorinthe 13.
KGALEMA: O dula setulong, a tsema hlogo tafoleng.
MMAKGOWA: Ke tla go bega go badirelaleago.
LESEDI: (O buša moya) Moeti, ditokelo tša rena le bana ba rena di gatakwa motšhaotšhele.
Tsopola mantšu a Lesedi a a hlalošago bolwetši bjo bo tsenego Mmakgowa.
KGALEMA: O rata mo re rego ke kae?
LESEDI: (O tšea puku, o a e bula, o bona lengwalwana, o a le bala, o a šorofala) Maime!
Ke mantšiboa ka gaKadiaka, Mmakgowa o ngangilwe ke borokgo, o athile mokotlana, o eme tseleng. Kadiaka o apere tša sephodisa. O bona mothwana a eme, o ya go yena a gwataka.
KADIAKA: Le gatakile ditokelo tša gagwe ebile le sa iša pele ka go di gataka.
MAIME: (O a mo lebelela) Lehono re yo lala kae motho wa ka?
MMIPE: Mpethe, Kgalema. Akere o re ke itirile monna?
LEAGO: Ke a tseba, Maime. Se šomišeng ditokelo tša lena ka bohlaswa. Gatang gabotse, le se weleng ka gare ga melaba, la tloga la tanywa.
KGALEMA: Tlarea re go kwe. O reng?
Lesedi o botša Mmakgowa, o mmotša gore sekolo se mo iša ngakeng mabapi le mpa ye a e rwelego. Mmakgowa o a ngala, o tlogela sekolo.
KGALEMA: Ge a ka hwa, re ka ikhutša go oka molwetši wa go hlwa a dutše felo go tee. O a tšwa.
KADIAKA: Ke biditše mmago Maime, modirelaleago le morutišigadi wa Mmakgowa gore ba nthuše gore ke direng ka lesea le.
KGALEMA: O biditšwe ke wena mogarigari towe.
SOLANKA: Ke mma. O mo roga ka lebaka la ka.
MMAKGOWA: (O a fegelwa) Aowa, Maime, ke lapile kudu. (Maime O dula kgauswi le Mmakgowa, ba lebelelana ka mahlong gomme ba a sega.
LEAGO: Kereke e nyaka nnete. Felo fa re phethagatša morero wa Modimo wa go phela.
MAIME: Moruti, bomma le bopapa ba ile Bobididi, ga ba gona.
KADIAKA: (O mo opa ka legoswi) Matšhila!
MAIME: (Ka mafolofolo) Dirang bjalo hle, moruti.
KADIAKA: Re baka gona go dikela mo ga letšatši. Re baka go swara ga leswiswi.
MOETI: Ditokelo di sepela le maikarabelo sammaletee.
KGALEMA: (O a mo lesa) Fafatla re go kwe.
MMIPE: Ke mang yena yoo papagolesea?
MOETI: O kgona go bolela?
SOLANKA: (Ka lentšu le lekoto) Ke nna Solanka.
Maime le Mmakgowa ba dula ka ga rakgadi'a Maime ba iketlile. Kadiaka o rapela Mmakgowa gore a boe ka gae a ka se sa mo tshwenya. Moruti Leago le Moeti ba ikgafa go bolela le Mmakgowa.
MOETI: Bjale re dirang mogatšaka?
LESEDI: (O a elelwa) Ao, kganthe ke wena mmago Maime?
MMIPE: Nna ke ngwanaka, nka mo iša bathong ebile ke tlile go mo iša.
KADIAKA: Ga se ra kwa, re go bone gore o a palelwa.
MOETI: (O buša moya) Ge o fela o ekwa ba re batho ba bolayane, go ba go le ka tsela yona ye.
LEAGO: Ke bathwana, ba sa bopša, ga se ba hlwa ba iphetša.
MMAKGOWA: E tla ba e se nna Mmakgowa mothepa wa go kgoela dinngalaba tša masogana.
MMIPE: Ke tlabja ke wena. Go hlagang?
MAIME: Mmakgowa, a re gate re gatoga, moratiwa. Ba a gokarana, ba tloga. Leago o šala a eme a le tee, o šikinya hlogo.
MMAKGOWA: Ga ke na tšhelete. Mošomo wa MaIndia a ke wo montši o a mpolaya, ebile ga ba ntefe.
LEAGO: Sersanta, nke o tle le ditaba tša gago re di kwe.
MMAKGOWA: Ke nna Mmakgowa O nyamile.
MMAKGOWA: O gerula Moruti, o lahlela lesea malaong, o getlagetla a tšwela ka ntle a hidinya sello.
MMIPE: Aowa! O se ke wa leka.
LESEDI: Oo, ere ke di bee ka tsela ye. O gabotse mo mmeleng wa gago?
LEAGO: Ka nnete, Maime. O tle ka kua ga ka mantšiboa ke tla go fa tshedimošo.
MMIPE: (O lebelela moruti ka tlalelo) Moruti, ke tlaletšwe.
MAIME: (O a tsena) Ngwana yo o llelang Mmakgowa?
KGALEMA: Nna Solanka ga ke mo tsebe.
MAIME: Ke go thuše ka eng?
"Tše di dirwago leswiswing di tla tšwela nyanyeng tša bogwa ke mahlo a batho seetšeng." Mmolelwana wo o swantšha eng mabapi le Kgalema le Solanka?
KGALEMA: Se mpotše tše ke di tsebago. Mpotše se e lego tabataba. O reng o tlatša ditaba tša lapa la ka le naga?
MAIME: Ka re o tšhabetše lesea le lehwibitšwanyana.
KADIAKA: Taba ya festibale. Yo Mmakgowa o nyaka go phiphila maswiswing a eya Turfloop.
KADIAKA: Kgalema, le nna ke tlile ke romilwe ke molao. Ge o ka no ngangabala, maphodisa a gona mo motseng re tla kgokagana le ona.
MAIME: (O tsaroga ka lebelo o kwatama pele ga Lesedi o opa diatla) Ke a go rapela morutiši wa ka. O se ke wa ba balela lona.
MMIPE: Bjale ngwanaka o tla feletša kae?
Hlahlarega: go sepela o tekateka o eya kua le kua.
LESEDI: Hleng o sa botšiše gore ba nthomile mabapi le eng go wena?
MOETI: Mna Kgalema, o mo kae?
MAIME: (Ka dihlong) Papa o ntšheletše beine...
MMAKGOWA: Ke be ke tla go bona kae ka gore o phela o se gona ka mo gae?
LEAGO: Yena yoo. Masetlapelo ruri!
KADIAKA: (O a mmatamela) Ke re o ya kae Mmakgowa?
LEAGO: Maime, kganthe ke lena?
Kgalema o tšea Solanka le Mmipe o tšhabela le bona Bobididi, ba kgoro ya Leago ba a sebotšwa, ba a mo leletša.
KADIAKA: O tlilo lelwa ke mang yena motho yoo?
KGALEMA: (O a galefa) Le re šaletšeng morago na Moeti?
Dikapolelo - Mantšu goba mebolelwana ye e dirišwago ka mokgwa wo o sa tlwaelegago go hlagiša sephetho se mmoledi a se ratago. Diteng tša dingwalwa gantši di hlokomedišiša tirišo ya dikapolelo (bjalo ka tshwantšhanyo, mothofatšo, tshwantšhišo).
MOETI: Sa mathomo re mo iša go ba maphelo ba mo hlahloba. Ge a na le malwetši o tla fiwa kalafo ya maleba. Ge a phetše gabotse o tla išwa legae le a tlogo hlokomelwa gabotse, a fepša ka dijo tša maleba a ba a fiwa thuto ye e tlogo mo fa mošomo bophelong.
LESEDI: Re tla timola phišo ya letšatši ka phišo ya teye.
MAIME: Sepela ka geno papago o tla mo rekela.
KGALEMA: Ke kae mo o kilego wa bona segole se tsena sekolo Ke maaka ditaba tšeo?
Ka ga Kgalema Lepanteng. Mabotong go fegilwe diswantšho tše dibotse tša go thalwa. Fase go adilwe magogwa a mabotse a go logwa ka dithapo le dipolasitiki tša mebala ya go taga Mmipe o dutše setulong o leša ngwana sejo sa purity.
LESEDI: Potlaka, ke mo taba ya gago ya go fihla ngwana e tlogo tšwela nyanyeng ka pela mme maphodisa a go hlakodiša ka go go hlahlela lešakeng la banna.
MMAKGOWA: Ke a leboga, papa. Ke le leboga ka moka bagešo.
Bibitša: go gagabiša mahlo ka dihlong.
MAIME: O re mmele wa gago ga o bose. Ge mmele o se bose ke gore o a lwala.
SOLANKA: (O bolela a lla) Mma, nkabe le mpolaye ke sa le lesea. Papa ga a nthate.
MAIME: O kile wa mpona ke imile ngwana nna Gona o bona ke metše matswele mo dikgareng tša ka?
MMAKGOWA: (O ema ka maoto) Ga ke itaole, ke na le ditokelo.
MMAKGOWA: Gape ga ke lwale. Ke yo dirang ngakeng nna?
LESEDI: Ke dilo mang tše o di ngwaletšego yo Mmakgowa?
Ka kamoreng. Solanka o dutše mpeteng. Mmipe o tsena a swere poleiti ya dijo o fa Solanka.
MMAKGOWA: Ke bolawa ke eng?
MMAKGOWA: Ke mo nyantšhitše, matswele a ka a bile a rurugile, a bohloko.
MMAKGOWA: O a tšhoga, ga a bolele.
MAIME: Ke nagana ka maano a gore nna le wena re dule mmogo re sa tshwenywe ke motho. Gape ga ke nyake go kgaogana nago.
MAIME: Le re swareleng, moruti.
LEAGO: (Ka tlabego) Solanka Solanka ke mang?
BOHLE: Re a lotšha, Moruti Leago.
MMakgowa: Ga re dire ka boomo. Le a tuka le re fu! MaiMe: Lonalona la Bakorinthe 13.
MAIME: Le nna ke nwele teye. Piri re e nwa ka lebaka le šele.
Batho ba go golofala ga ba rate ge ba go itekanela ba re "ncencence" go bona. Ke ka lebaka la eng ba sa rate go kwelwa bohloko?
MMAKGOWA: (O swaraswara ditetšwana tša Maime) Le wena o a golagola, mafufulelo a gago a itira ditetšwana tša monna. (Ba a sega.
MMIPE: Ke moratho wa Maime. Ke mengwagangwaga re mo fihlile. O na le nywaga ye lesomenne.
LESEDI: Etla natšo Kadiaka. Mmipela ke eng?
KGALEMA: (Ka tlabego) Ke di gataka bjang?
KADIAKA: (O a hlonama) Bona mo Mmakgowa, o ngwanaka, nka se go lese o etšwa tseleng.
Sehlowa - Karolo ya go ba le khuduela ya godimo goba ya bohlokwa mo papading goba kanegelong. Karolo ye ya bohlokwa ga e hlokege kua mafelelong.
MOETI: E tšwa go lefapha la Child Protection Unit. Ke gore lefapha la Tšhireletšo ya Bana.
KADIAKA: (O a ema, o itokišetša go tloga) Ke a sepela bjale.
MMAKGOWA: Le wena papago a a mo...
Mohlohloletši- yo a fehlago pitša ya mpherefere. Mmoelanyi- yo a lekago go tima mollo.
KGALEMA: O ka tla wa ntseba gabotse.
LEAGO: Gape ba re ba na le ditokelo, ga ba bethwe.
MMAKGOWA: Aowa. Ke ra gore mmele wa ka ga o bose.
KGALEMA: Go fihlela a eya badimong.
KGALEMA: (O a tsena) Dumelang ka gae!
KADIAKA: Ke re Mmakgowa o ile le naga.
MMIPE: Ngwana ke ngwana wa ngwanaka. Bjale nna ke le morwedia Sehwana ke ilalo, ke ya go mo fepa ka eng ke nkga mahwafa le mpona?
KGALEMA: Phutha dikobo tša gago le tša Solanka.
MMIPE: Ke šia Mo Moruti, Kgalema o bogalegale.
MMAKGOWA: (O a gakala) Nna ga ke ye ngakeng.
MMAKGOWA: Kganthe yo ke mang Re ka se robale go na le motho yo mongwe ka mo phapošeng. O tla tla a re boletša go batswadi ba gago?
Goletša: go kukela godimo.
KADIAKA: Aowa! Moeti, dula fase ka gore o mosadi ebile o modirelaleago. Di nyaka ba go swana nago.
LESEDI: O lemoga Moeti, o a ema, o ntšha sakatuku, o phumola kudumela.
KGALEMA: (Ka bogale) O a thoma akere?
KGALEMA: Oo! O lapišitšwe ke go lela ge o le mo?
MMIPE: Ke kwele ba bolela tše mmalwa ka mo seyalemoyeng gonabjale.
KGALEMA: O a dula, o lebelela maboto le mabato.
LEAGO: Ge o mmopa o be o gopotše bjang ngwanenyana?
KGALEMA: O mosadi wa ka. O dira se nna ke ratago gore o se dire.
MAIME: Yo ga se motho ke sebopiwa. Sebopiwa le ge se ka leka go bolela, ga go na motho yo a ka se adimago ditsebe.
MMIPE: E le gore o re tšhošetšang ka pitšo ya mohuta wo?
Fafatla: go bolela tša go se ye ka tsela.
MMIPE: Ga ke lekane nago, ke mothuši wa gago.
LESEDI: Mmakgowa o šetše a filwe lesea Ke makhura ao, re a leboga?
KADIAKA: Re a tamiša Bakgaga!
KGALEMA: Nka se telelwe ke mosadi ka tsela ye. O tla ntiriša diphošo.
MMAKGOWA: Ke šoma ka ntlong ya MoIndia yo a nnameditšego.
MMIPE: Mmagwe o tla mo lela. Akere o mmelege.
MMIPE: Ke gore taba ya gago e a mpipela.
LESEDI: O ganelang?
MMIPE: Moruti Leago o bone Solanka, lekgarebe la Maime le lona le mmone, mohlang wola ba mo latša ka ntle.
LEAGO: O tla mo fepa ka eng a sa šome?
MOETI: Ba Social Welfare ba gona ge go se na yo a ka hlokomelago ngwana yo. Re tla lokiša tšohle.
LEAGO: Mna Kadiaka, ge morwediago a le gona ka gae o nteletše ke tle ke mo kobolle, a boele tseleng.
Ka kantorong ya sekolo. Lesedi o dutše setulong, pele ga gagwe ke tafola . Ka pele ga gagwe go eme Mmakgowa, rokwana ya sekolo e khusugile mpeng. O bibitša mahlo.
MOETI: Ee! Akere ga se ngwana wa lena?
MMIPE: Aowa, Moruti. Se sepeleng! Rapelelang Solanka.
Getlagetla: go sepela ka go phakiša o gatela kgauswi.
MAIME: (O tlaletšwe) Ke tla mmega maphodiseng.
Hlonama: go homola o sa laetše lethabo.
LESEDI: Go na le badirelaleago gona kua bookelong.
Ka ntlong bošego. Mmipe o apere dipitšama o dutše godimo ga mpete, kgauswi le yena go dutše seyalemoya. O tima seyalemoya, o swara lehlaa.
KADIAKA: Bakgotse ba gago bafe Ba kae bona?
Hlaloša sebopego sa Solanka.
Mongwadi o swanetše go tseba mathomo, bogare le mafelelo a tiragatšo ya gagwe. O swanetše go tseba tše di diregago go tloga mathomong go fihla mafelelong. Ntle le fao o tla hloka se a tlogo se botša batho.
LESEDI: (O lebelela Mmakgowa) Wena o a di tseba tše di ngwadilwego ke yo Maime?
MAIME: Ee, ke rena, Moruti.
KGALEMA: Tlogela go ntlareela o mpotše ditaba tša lapa le la ka.
MAIME: O a ema, a nagana.
MMAKGOWA: Le nkwele.
MMIPE: Maaka! Ga o thome go nwa ka beine ye.
MMIPE: Na ba tla ba ba aketša?
MMIPE: Mathata, motho wa Modimo. Ke hlakahlakane.
Pheteletšo - Go feteletša taba ka boomo go hlaloša selo ka mokgwa wo go kwalago e le se segolo kudu go feta ka mokgwa wo se lego: "O mo file thaba ya bogobe."
MMIPE: (Ka sebete) Le wena o a bona gore Moruti o rapelela Solanka.
MMAKGOWA: Bjale ngwana yo wa gago o tla rekelwa ke mang diaparo?
SOLANKA: Mma, buti Maime o a ntlaiša. Ga ke sa nyaka go robala le yena ka mo kamoreng.
Gokara: go swara motho ka go mo phuthela ka matsogo.
MMIPE: Agaa, wa tla wa ntamolela. Mmotše, moruti!
LEAGO: Tše tšona nka se di homolele. Modimo a ka nkotla gampe.
KADIAKA: Ke mo gomišitše. Re baka ge ke mo ganetša.
LEAGO: Ke a bolela ke mošomo wa ka. Kgati e bapalwa ka thapo, diketo ka maswikana. Ya lena papadi yona le be le e bapala ka eng?
LEAGO: Lesedi o go boditše tša go reng?
MAIME: (O tlabegile) Bjale O reng o inametše fase Molato ke eng?
KGALEMA: Ana ke ya Modimo, ana ke ya badimo, tšeo ga di nyake nna. Nna ngwanaka ke Maime.
MMIPE: Ao, kgane go sele bjang ka gore maabane le letše kopanong ya...
LESEDI: (O sa swere Kgalema) O nyakile go gobala, Mokgaga.
MMAKGOWA: O inamela fase, ga a bolele.
LEAGO: Boitaolo bo iša tahlegong. Go lla CD ya Judith Sephuma ya 'Mme Motswadi' ka moka ba a ema ba bina ka lethabo.
MMIPE: (Ka tlabego) Kganthe o utswitše beine ya kereke Kgalema?
Kunkuretša: go bethabetha mokokotlo wa lesea gore le robale.
MMAKGOWA: Aowa, Morutišigadi.
MAIME: Moruti, gape Mmakgowa o East London.
SOLANKA: Ke rata Lepanteng.
KGALEMA: Gona ke tla nyala mosadi yo mongwe.
MMIPE: Basadi ba koma! O go tlogetše le lesea?
MMIPE: Ke Moruti Leago, o tlile go go rapelela.
LESEDI: Ke a go kwa. Bjale ba kae ka lapeng?
KADIAKA: O ya le mang (Setu) Ke re o ya le mang?
Solanka - Morwa wa bobedi wa kgalema le Mmipe. Ke seritša ga a kgone go sepela.
LEAGO: (O a gohlolagohlola) Moeti, gape maabane ke hlwele ke bone ditaba tše dikgolo mogatšaka.
KADIAKA: Dula mo o mpotše O mo dudiša setulong.
MAIME: (O opa magoswi o sega kudukudu) Wa tla wa ithuta go laola motswadi wa senganga!
LEAGO: Go feta Modimo?
MAIME: (O lebelela Solanka) Jo! Wa tla wa nkgerula! Leihlo la gago le tla ba la nkhwiša lehlakore (O a sega).
Ka ga Kgalema. Ditulong go dutše Moruti Leago, Moeti, Mmipe, Kgalema, Lesedi le Solanka. Go lla CD ya mmino wa sedumedi wo o rego 'Tsela di pedi'.
MMIPE: Bona ebile o kgopišitše ngwana yo mola a lwala. O tla mo godišetša bolwetši.
SOLANKA: Ga se ka swarwa ke boroko.
KGALEMA: Gona o tla ya gageno ka gore ga o nyake go kwa molao wa ka.
SOLANKA: O tšea poleiti o e bea tafoleng.
MMIPE: Kgalema, na wena o motho wa...
KADIAKA: Ke tšona ditokelo?
KADIAKA: Ge nka re ke tla thuša ka go fepa ngwana le ka re lelela yena?
MMAKGOWA: (O a kgadimola) Moruti! Tlogela go ntshekiša!
MAIME: Mmakgowa moratiwa, o a tseba ge ke go bona ke hlakana hlogo!
MAIME: (Ka lethabo) Ka nnete Moruti?
KGALEMA: (O a šorofala) O se ke wa bolela bjalo, Maime ke leitšibulo la rena.
KADIAKA: (O a galefa) O reng O re ke go dirang?
LESEDI: Taba ya gago e a ntšhoša. Le mo fihletše eng?
Gakala: go tsoga maatla.
Diema tše di latelago di hlatsela ditiragalo dife mo tiragatšong ya Ditokelo i. "Montshepetšabošego ke mo leboga go sele." ii. "Le ge o ka e buela leopeng, magokobu a a go bona.?
MMIPE: O lebelele gabotse Mokgaga wa Mmakubela.
KGALEMA: O a mo rekiša?
KGALEMA: O reng o re le nna Yo mongwe yo a tlaišwago ke mang?
KGALEMA: O boditšwe ke yena Lesedi?
Ka ga Kadiaka. Maime le Mmakgowa ba a raloka, ba bethana ka mesamelo ba bile ba sega. Mmakgowa o itahlela mpeteng, o a fegelwa. Maime o mo goga ka letsogo gore a eme ba bapale.
MAIME: O a ema, Moruti o mo gogela fase.
MMIPE: Ga se ya ntsena. Ke re ke a imelwa.
MAIME: (O ngwaya hlogo) Hei! Gape di a boa, Moruti.
MMAKGOWA: Ga re dire ka boomo. Le a tuka le re fu!
LEAGO: (O lebelela Mmakgowa) Lesea le tatalona ga se yo Maime?
SOLANKA: Bjale ke tla feletša kae mma?
KGALEMA: (O a galefa) O be a filwe ke nna boipušo?
KGALEMA: A a hwe ge a ehwa.
KGALEMA: (O a sega) Go ba gona, o a rereša. Gape o gotše, o monna, Maime (O tšhela beine, o fa Maime).
KGALEMA: Ke bolela le mang?
SOLANKA: Mma, ba tlile go nkiša sekolong sa digole?
MMAKGOWA: Gape ke bolela nnete. O nkgolegile bjalo ka kwefa, o gana le ge ke eya go itloša bodutu le bagwera ba ka.
LEAGO: Bjale go tla tšwa go wena gore o eme kae. Re rapelela mogolofadi goba phuthego e a goma?
KADIAKA: (O buša moya) Ke monna, nka se kgone go fepa lesea.
Matshediso o godišitšwe ke batswadi ba go tseba go reta le go anega ditaba tša setšo. Ba be ba tseba polelo ya Sepedi kudu. Ke moo mongwadi yo a nyantšego tsebo gona. O ngwadile dipuku tša go fapana e lego padi, theto, terama, kanegelokopana, thutapolelo, dingwalwa tša bana le tša ABET. Ke mongwadi wa go tsebega kudu wa ditiragatšo tša radio tša Thobela FM. Ditiragatšo tša gagwe di kgona go tloša babogedi pele ga dithelebišene tša ba iša kgauswi le seyalemoya ka maatlakgogedi a tšona. O bile mohlami wa dikoša le moopediši wa dikhwaere bofseng bja gagwe. O bile morutiši sekolong sa praemari sa Sione, a fetela go sekontari ya Makgoka gona motseng wa Moria. Ga bjale o rotše modiro, o letša mogwane wa pene a le ka lapeng la gagwe.
Ke mosegare, baithuti ba dutše ka phapošeng, Maime o ngwala lengwalwana o le fakela ka pukung o e lahlela tafoleng ya Mmakgowa. Mmakgowa o lebelela Maime morago.
MMAKGOWA: Maime, ga ke sa ipshina ka bophelo.
LESEDI: Ke nna, Tate Kgalema. Mašaedi a go lahlela matlakala a dipanana gohlegohle a tla le roba maoto le sa tletše meno ka ganong.
MMIPE: Re phutha dikobo re ya kae?
MAIME: Ba a go sega Ba go sega ge o dirang?
MOETI: (Go Solanka)Monna, ke wena mang?
MMIPE: Botsebotse taba ya lena e lebile kae?
MOETI: Ga re lotšhe na ka Moka: Go lotšha rena?
KGALEMA: Ga go bohlokwa go go botša.
MAIME: O inamela fase ga a arabe.
MMAKGOWA: O buša moya ka maatla. O inamela fase, a lokela monwana ka ganong.
MAIME: (O a tsena, o lebelela Solanka) Na wena o duletšeng ka marago bošego bjo mola batho ba robetše?
LEAGO: Go ba le ditokelo ke go ba le maikarabelo. Tša lena ditokelo ga di na mahlo, ga di bone.
KGALEMA: Se go kae sekolo seo o se bolelago?
MMakgowa: O tsebe gore a ka no ya go re bega sekolong.
MAIME: East London O fihlile bjang gona moo?
LEAGO: Badirelaleago le maphodisa ba swanetše go tseba gore Kgalema o utile ngwana.
MAIME: Na bana ga se batho Le rena re na le lerato?
MMIPE: Re bolailwe ke go itšibula ka yena. Ga a felo. Sekolong ga a gona, mošomong le gona nkhokho! (O šupa lesea) Ngwana šo o palelwa ke go mo fepa.
MOETI: Kgalema ge a nyapogile, a kgotswa ke ditšhaba, o tla go leboga a re Leago o dirile gabotse?
MMAKGOWA: (O a lla) Nna ke tla mmega go masterata.
MOETI: Rakgolwagwe yena o kae?
KGALEMA: (Ka pefelo) O reng (O leba Mmipe ka magalefela. Mmipe o a tsaroga gomme ba lelekišana ba tšwela ka ntle?
Itšibula: go belega ngwana wa mathomo.
Kgalema o utswitše beine ya kereke, o nwa le Maime. Mmipe le Moruti Leago ba a ba hweleletša, bohodu bo a utolloga.
Mothofatšo - Go phara ditiro tša batho go dilo tše e sego batho. Mohlala: Letšatši le re meletše meno a ka godimo.
KGALEMA: (O a dula, o lebelela Mmipe) Mogatšaka, gape ka mo teng Matebele a a bina.
SOLANKA: Papa, gape buti Maime o a ntlaiša le nna.
KADIAKA: Mmakgowa! Mmakgowa ngwanaka!
MOETI: Tšea pampiri ye o e bale (O fa Kgalema pampiri).
MMIPE: Ga se nna. Papagwe ke yena a ganago ge re eya naye bathong. O re o mo leša dihlong.
LEAGO: O ile kae motho wa gago?
LEAGO: (Go Mmakgowa) Šoo motho wa gago wa go go lweša le papago, a go iša difestibaleng ka kgang.
MMIPE: (O tšhogile) Aowa, Moruti. Se direng bjalo hle.
MMAKGOWA: Maime, lebelela kua pele!
LESEDI: Mmotšiše ka noši. Nna ke no ba pshikila.
LESEDI: Bjale re tsene ditaba tša malapa a dipudi le dinku goba a digwagwa le mekgaritswane?
MMAKGOWA: Molato ke eng motho wa ka?
SOLANKA: O thoma go hlatša gape, Mmipe o a mo thekga.
MMIPE: A rutega neng o be o mo file boipušo bja madila le makgarebe?
KADIAKA: Le tlaiša dibopiwa tša Modimo. Ke ka lebaka leo rena re emaemago gore dibopiwa tše le tšona di phele ka khutšo bjalo ka lena.
SOLANKA: Aowa, buti Maime. O ka se ntire bjalo.
MMIPE: Ke lapile. Ditokelo tša ka ke le mosadi le ditokelo tša ngwana yo wa ka wa go se itekanele mmeleng ke a di tseba.
SOLANKA: (Ka go tenega) O ntshekišetšang?
KGALEMA: (O lebelela Leago) Ke go gataka ditokelo tša mang?
KADIAKA: Na ge ba sa kgalwe ke batswadi, ba tla bona tsela?
KADIAKA: A le kae O fefeletše le muši wa dikwekwele?
KADIAKA: Festibaleng O ya le mang bošego bjo?
KGALEMA: Na ke lerole la eng lona le la go tlala ntlo?
KADIAKA: Ke Maime ofe?
LEAGO: Bothata ga bo gona. Lena le tsogile?
KGALEMA: Oo, o tšwa go ntsheba le go yo moruti wena Mmipe?
LEAGO: Ere ke thome ka yo papago. Morena Kgalema, mabotlelo a a beine o a tšere kae?
LEAGO: (Ka tlabego) Maime, na go bolela wena bjalo?
LEAGO: (Ka phišegelo) O bolela ka mesebelele. Ke mesebelele ya eng Sersanta?
KGALEMA: O buša moya ka maatla, o lebelela moruti.
MMAKGOWA: (O bibitša mahlo) Ke wa rena, Moruti.
MMIPE: E tšwa go morwa wa rena Solanka.
MAIME: Go bolela nnete, ke metša mare, papa.
MMIPE: (O tsoša hlogo) Ke ja marapo a hlogo ge le mpona ke le mo.
Melaba: difu tša go tanya.
LEAGO: Go ka se kgonege. Thoto ye ke ya kereke. Ka moso go tlilo seka nna ka gore modiši wa dithoto ke nna.
MOETI: (O lebelela Mmipe, o šupa Solanka) Ke yena ngwana wa lena yo Mma Kgalema?
MMAKGOWA: Ke mo East London.
MAIME: Bjale o a se araba?
LESEDI: Ee! Akere bohloko bo ntšhwa ke bjo bongwe Ka moka ba oma ka disego, go tšhelwa diswikiri?
MMAKGOWA: O a homola, o inamela fase.
MOETI: Ke tšona. Ngwana o na le tokelo ya go phela ka boiketlo, a sa tlaišwe ke motho.
MMIPE: Bjale ngwana yo o tla hwela ka mo ntlong?
Legoswi: bokagare bja seatla.
KGALEMA: (Ka kgatelelo) Ke go boditše gore yo Solanka ga se a swanela go ya bathong. Ga se motho selo se.
KADIAKA: Ke lesea la morwediaka Mmakgowa.
KGALEMA: Badirelaleago ba Mankweng.
MMIPE: (O buša moya) Gape ke na le ngwana wa segole ka kua gae. Batho ga ba mo tsebe.
KGALEMA: Wena o re ke ra dife morara tena?
Poledišano ke sebetša se segolo sengwalweng sa tiragatso. Polelo e swanetše go ba ye kopana, ya go bolela thwii, ntle le go rarela. Bokopana bja mafoko bo dira gore tiragatšo e kitime ka lebelo, ge e kitima e hudua maikutlo a babadi le babogedi gomme ba ikhwetša ba šetše e le bona babapadi. Mo go diregago tša go šiiša ba a tšhoga, mo go segišago ba kgapha megokgo, mo go dirwago tša go selekiša ba befelwa tše nkego ba ka swara motho ka diatla ba mmabišetša mmele.
MMAKGOWA: O phumola megokgo, o hlwephenya mamina.
LESEDI: (O lebelela Mmakgowa) O ya le yena Maime?
LESEDI: Go lwala mang ka gae?
MAIME: Kgopela papago tšhelete o tle gae.
LEAGO: Le yena a go bega a re o latola lesea le o mo imišitšego lona.
MMIPE: Bjale pampiri yela ke ya eng?
LEAGO: Ka lehlakoreng la ditokelo go tla tsena yo Moeti.
MOETI: Solanka o kae?
KGALEMA: O bipelwa ke eng?
Mmakgowa o na le ngwana, ge a lla o lla naye. Maime o mo hlanogetše, o re a ye ka gabo lesea le a mo foka. Mmakgowa o tlogela lesea o ya East London go nyaka mošomo.
Galampela: go nwa ka go phaka.
LESEDI: (O lebeletše Mmakgowa) Go bjang Mmakgowa?
LESEDI: Na o reng o dikadika Kadiaka Ebago ye e lego taba ke efe?
KADIAKA: Ditokelo ga se boitaolo, bana ba rena.
MMIPE: Bjale ke direng Ke lese go swiela marole a a kgale?
KGALEMA: (O tšhela beine ka galaseng) Ke madi a kwana.
MMIPE: Ke yena, Mmamoruti Leago.
Moanegwathwadi- yo a katanago le bothata.
Moeti - Modirelaleago, ke mosadi wa moruti Leago.
MAIME: Nna ke dio ba lesogana. Ke kae mo go ngwadilwego gore ke monna Ka mo ntle makgarebe a a mpaka?
MAIME: (O tšhogile) Moruti, le se ke la botša mma, hle.
KGALEMA: (O mo swara ka letsogo) O tšama o botša batho gore re na le ngwana wa segole ka gae?
Mesebelele: maitshwaro a go tšwa tseleng.
MMakgowa: La go šikinya dithaba la ba la di šutiša (Ba oma ka disego ba ba ba phaphathana).
LESEDI: Wena Maime, boela madulong a gago ke sa bolela le yo Mmakgowa.
KGALEMA: O biditšwe ke mang?
MAIME: Ka mo ke ka gešo. Sepela ka geno o tla kgona o mpega go badirelaleago bao ba gago.
LEAGO: Ga a lese go rapela, o tšwela pele.
LEAGO: (O lebelela Maime) Šedio, morwa Kgalema. Tia di lle!
KGALEMA: Wena mosadi, ngwana yo o filwe ke nna baine ye.
LESEDI: O galefelang Tlogelang go apara matlalo a dinku le le diphiri?
Kgonono: go ba le pelaelo o sa kgotsofale.
LESEDI: Solanka ke yena ngwana yoo wa thopa?
LEAGO: (O kgathola mahlong) Bjale a re tseneng ditabeng.
Nkhokho: ga go na selo.
KGALEMA: Ba gona, ga go na molato.
MMAKGOWA: Ee ke a se araba. (O a se tobeletša) Mmakgowa ke yo a bolelago.
SOLANKA: Ke tla ja (O phumola megokgo).
MOETI: (O a ema) Ereng ke tloše dibjana gore le kgone...
KADIAKA: (O a šorofala) Ke mmankailana wa gagwe?
LEAGO: (O sepela a iketlile. O a ema.) Dumelang bana!
MAIME: O se ke wa nyaka go ntsheleka, Mmakgowa.
MAIME: Go ithaka wena ka gore o ntlhabela mašata.
Mosegare, ka ga Kgalema moruti Leago o etile phuthego pele, ba opela sefela sa Ema o tsamaye ka lebitso la Morena.
"Kgalema ke mpholo ka lapeng la gagwe le setšhabeng ka kakaretšo." Fenyekolla maitshwaro le bophelo bja Kgalema, o laetša ka moo setsopolwa se se rerešago goba se aketšago malebana le Kgalema.
MMIPE: Etse ke go ditela go dira eng Kgalema?
LEAGO: Le lesitše sekolo, ga le šome, ga se la beakanya, eupša le belege ngwana yo le palelwago ke go mo fepa.
LESEDI: Eya! Ke gona ge go lokile ka mokgwa wo?
MMAKGOWA: (O a kgaroga) Le nkiša ngakeng?
LEAGO: O ka phapošeng efe ke mmone?
MAIME: O ratile, nna ga se ka go gapeletša gore o ime.
KADIAKA: (O dula setulong) Ke mo go tlago ditokelo tša bafsa. Ba di diriša bošaedi.
MMIPE: (O kgathola mahlong) Kganthe o ra tšeo?
MAIME: Ke a leboga, ngwana'mma. Batswadi ba ka, le nna ke kgopela gore le nkiše sekolong gore ke tle ke kgone go ba monna wa mmakgonthe.
KGALEMA: (Ka dihlong) Ke lena baeng ba ba bošego?
MMAKGOWA: Ke kgopela gore o ntsentšhe sekolo. Ke nyaka go tsena sekolo go fihlela ke fetša dithuto tša ka.
KADIAKA: O se ke wa bolela bjalo ngwanaka, o tla nkotliša ka badimo.
LEAGO: (O letša molodi) Ooo! A e eme gona moo!
O be o ka dirang ge Mmakgowa a be a ka go penapenela bjalo ka ge a penapenela papagwe?
LEAGO: Ke a tseba, ga ke nyake bona ke nyaka lena. Maime le Mmakgowa ba lebelelana ba tšhogile.
MMIPE: Basadi ba koma! Ke hlotše hlapšane efe nna morwedi'a Sehwana?
MMAKGOWA: (O a ferekana) Gape le a ntshekiša, Papa.
Phiphila: go sepela bošego o sa bone mo o gatago gona.
KGALEMA: O lekana le nna matšatši a?
LEAGO: Ke tla se tloge le phuthegwana ra ya ka ga Kgalema!
Thulano ke yona e otlelago tiragatšo. Ge baanegwa ba fapana ka dikgopolo, papadi e tšwela pele, e a namelela go fihlela e fihla sehloweng. Mo ke mo e fišago kudu le mmadi o ruthetše go feta. Ge e fela, mmadi o tla šala a sa belaela, a bona nke e fedile ka pela. Ge papadi e se na thulano, ga e ye felo. E no swana le ge meetse a dikologa felo go tee a hloka boelelo.
MMIPE: Mmolediše, o tla iphetolela.
MMAKGOWA: (O a lla) O bona ge mma a se gona o a ntshwenya.
Ka gaKadiaka. Moeti, Lesedi le Mmipe ba dutše ditulong. Sofeng go robetše lesea le lehwibitšwanyana. Kadiaka o tšwela a rwele teye ka therei, o bea pele ga bona.
KGALEMA: O se ke wa nkgafela! Ke mang a ka tšeago selo se sebjalo a se iša bathong?
MMIPE: Ke na le molwetši ka gae. Ge ke le mo ke tšwa go mo rekela sehlare sa lehlatšo.
MOETI: Akere o tšwa go bonela batho O tla re go di bona wa di homolela?
MMIPE: O re wena le ge o nthoga ke sa tshwenyega Ke ithutile wena kudu ka ba ka go kwešiša?
LEAGO: Maime le sa le bana kudu...
Lekgoba: mothopša wa go šomela motho ntle le tefo.
MMIPE: Ke tšona ditokelo.
KGALEMA: (Ka dihlong) O ntshwarele, mogatšaka.
KGALEMA: (Ka bogale) Ga se a šireletšega ge a reng?
MAIME: Rakgadi o thušitše a hwetša mošomo Makgoweng.
MAIME: (O tabogela beine, o e galampela ka bjako, o a šinyalala) Hm! E fiša tšhirr! E gagola megolo.
MAIME: (O kgathotše mahlong) Ga o ye felo, Mmakgowa. Re tlilo lala re iketlile.
MMIPE: O mogolo wa kereke. Molao wa kereke o go iletša go nyala segadikane.
Tshwantšhanyo- Go bapetša selo le se sengwe thwii. Lentšu la go etša bjalo ka goba boka le dirišwa go bea šedi go se se swantšhwago.
KGALEMA: (Ka bogale) Mmipe, tswalela molongwana woo!
LESEDI: Go lokile. O kile wa ya ngakeng kgwedi ye?
SOLANKA: Botsebotse re tlile go dirang mo Bobididi kgolekgole le dilo tše dibotse mma?
KADIAKA: Ke a leboga, mma. Ke fetile ka kua resturanteng ya Mokgobu ka ipshina ka bogobe le mateng a nku.
KGALEMA: Fela go dirang O nyaka go mphegiša?
MMAKGOWA: Re be re tla dula kae wena?
KADIAKA: (O phumola megokgo, o gokara Mmakgowa) Ke go swaretše ngwanaka. Ke leboga ge o boile o phela.
KADIAKA: (O a ba lebelela) A bo sekeng bo eja.
LEAGO: Aowa banna! Bjale o reng a sa boe gae?
MOETI: Re le amoga yena, ra mo fa batswadi ba ba tlogo mo hlokomela gabotse.
LEAGO: O sa re ngwana Gape yola ke monna. Ge a bolela o tla dio kwa go porotla ga lentšu ka gare ga ntlo?
MAIME: Ke go boditše gore o a gola matšatši a. Na motho ge a gola ke molato Maime o tšea mosamelo o betha Mmakgowa gore ba bapale eupša Mmakgowa o phula sello. Maime o a tlabega, o a mo gokara?
KGALEMA: Ke go hlabe ka galase ya bobedi?
LEAGO: Kgane yo Mmakgowa ga se a imišwa ke wena?
LESEDI: E le gore o lebeletše kae ge o bile o sa mpone?
LESEDI: (O ya go Mmakgowa) Ke puku ya mang?
MAIME: (Ka tlabego) Ba ra eng ge ba realo?
MOETI: Ka ga Kgalema monna wa Mokgaga?
Ke bošego Solanka o dutše mpeteng o bolela a le tee. Go adilwe mpete kgauswi le wa gagwe.
MMIPE: Ke wena o mo dirilego thopa, bjale lehono o a go tloratloriša šemo.
LEAGO: Ga se ka tlela dijo, ke tletše yo Maime.
Na motho wa segole a ka ba le mohola go feta motho wa go itekanela Hlaloša mekgwa ya go fapana ye a ka bago le mohola ka gona?
Kgathola: go tomola mahlo o sa laetše poifo.
LEAGO: Ga ke hlabe lešata ke tlabegile.
MOETI: Le tlilo tlatša dipampiri tša gore ke lena bafepi ba lesea le.
KGALEMA: Ke polelo ya eng?
LESEDI: Eya! Ge a athile mokotlana a ilalo o ya gona Turfloop?
MMAKGOWA: Go lokile ke tla tla.
Kgalema o gakala ge Mmipe a re ba iše Solanka sekolong sa bana ba digole, o re ke sephiri sa lapa la bona ga se a swanela go bonwa. O gana go mo iša ngakeng ge a lwala. Maime o ngwalela Mmakgowa lengwalwana la lerato ba le ka phapošeng, morutišigadi Lesedi o a ba tanya. Moruti Leago o a ba kgala, ba a pala. Lesedi o rata go utolla Solanka, Mmipe o a gana, o šia Kgalema. Lesedi o kopana le Kgalema ka toropong, o mmotša ka tša Solanka. Kgalema o gakalela Mmipe o re o gaša sephiri sa lapa la bona le naga. Maime o lala le Mmakgowa ka ntlong, o kukela Solanka ka ntle. Kgalema le Mmipe ba tšhošwa ke ge Solanka a letše ka ntle.
KADIAKA: Mam, o a le bona letšatši le diketše?
LEAGO: (Ka boleta) Le itlhokomeleng. Go ka re ga le gate gabotse. Megokarano ye ya lena...
MAIME: (O a kgaroga) Thobela, Moruti! Le kae?
MMIPE: Rorela, Kgalema. Ngwana yo o na le taba. O mo kgaoleditše a sa re o mpotša yona.
MAIME: (O lebelela Mmakgowa ka lethabo) Selwana sa ka, o a kwa gore go dula mmogo go bose bjang?
MMIPE: Na ba go loile Kgalema Go ka re ga o mogolo wa kereke?
MMIPE: O tsena a kukile dijo ka therei, o a ema, o a lebelela.
Kodutlo - Mmmolelwana wa go hlaba, wo o dirišwago ka mokgwa wa go se loke goba go kgopiša goba go kgahliša batho ka motho yo mongwe.
MMIPE: O a rereša Mokgaga. Kuka ngwana yo ke go gadikele matšae o gatiše noga. Mmipe o fa Kgalema ngwana, o mmea diropeng, o mo atla ka borutho bjo bogolo. Mmipe o a tšwa.
LEAGO: (Ka go tlabega) A go betha Mogolo wa kereke o betha mosadi?
KGALEMA: O a tseba lena maphodisa le disošalewekha le rata go ketaketa ka malapeng a batho!
MMAKGOWA: Ga ke tsebe. O dio kganya yo.
MMAKGOWA: Aowa, Papa.
KADIAKA: (Ka tlabego) Mmakgowa, o tlile neng?
KADIAKA: Ga se wena o ka bolelago bjalo Lesedi mola nna le wena re be re leka go kgala Mmakgowa.
MAIME: Ka gore o a mmoifa, ke tla mo ntšhetša ka ntle ra šala re le babedi ka mo.
MAIME: Tsena, moratiwa, ke letile wena.
MMAKGOWA: O tsebe gore a ka no ya go re bega sekolong.
"Lesedi o bjalo ka letseka." Hlaloša magato ao Lesedi a a tšerego go tše di latelago: i. Lerato gare ga Maime le Mmakgowa. ii. Go ba gona ga Solanka ka ga Kgalema. iii. Go fihla ga sephiri sa ga Kgalema ditsebeng tša badirelaleago.
LESEDI: O tšwa neng ngakeng?
LEAGO: Ka lehlakoreng la sedumedi nna ke a amega. Ka lehlakoreng la leago go amega wena.
MAIME: Ka tlalelo, o lebelela Kgalema, a lebelela le Leago.
Ka ntlong. Mmakgowa o kukile lesea le a lla. O ya kua le kua o a le kunkuretša eupša ga le homole.
LEAGO: Ga o di bolele sersanta!
LEAGO: BoKgalema ke bona ba dirago gore batho ba nyatše kereke. Ba bolela melao ya Modimo ka molomo mola bona ka mediro ba hlankela Sathane.
MMIPE: O nape o le kgotlelele lerole leo la matopa.
LEAGO: (O lebelela Maime) O a bona gore go gana go kgalwa ga lena bafsa go le tlišetša dipoelo tše dibjang?
KADIAKA: Bjale o ya kae bošego bjo o eme tseleng?
MOETI: Re tlile ka tša molao. A re yeng ka ntlong.
MMIPE: O go hloletše go emaema ka eng O na le tokelo ya bophelo?
MMIPE: Ke a bula (O ya lebating, o a bula). Ke lena Moruti Leago (O a tswalela, o boa tafoleng?
MMIPE: (Ka tlabego) Kganthe molato ke eng Solanka?
LESEDI: Ke boditšwe ke mmagongwana ka nama.
MMAKGOWA: Gabotsana! Ge a ka dio leka a re o a galefa, ke ngwega gape ka mo swina.
LEAGO: (O a batamela) Iše morena!
Sasanka: go ya godimo le fase o bogwa.
MAIME: (O sa mo gokere) Mpete wa ka šo (O šupa mpete wo o adilwego gabotse). A re tsene ka dikobong.
MMIPE: O tšhogile, o lebelela kua le kua.
MAIME: Gape e a tsefa.
MAIME: (Ka moreba) Gape nna nka se kgone go hlokomela ngwana ke se mosadi. Le gona nna ga ke šome.
SOLANKA: Mma, gape lerole le le a re ferelela.
KGALEMA: O se lebale gore hlogo ya lapa le ke nna.
KGALEMA: (Ka tlabego) O rata go reng?
SOLANKA: Le ge ke goelela bošego ga go na yo a nyakago go tla go bona se se ntlhagelago.
MMIPE: Ke a tseba Moruti.
KGALEMA: Solanka wa Solankalanka a ka šoma mešomo ya mabonwa ka mokgwa wo?
Moeti le Kadiaka ba ya Bobididi go tšea Solanka. Kgalema o a gwaba eupša o hloka se a ka se dirago ka ge maphodisa le ba Leago ba tlile ka mmetela.
MMIPE: (O tenegile) O a thoma, Kgalema. Tlogela go hlaba ngwana yo ka mantšu.
LESEDI: Bjale ge di le bjalo o tla di rarolla bjang?
MMIPE: Na segole ga se mpho ya Modimo?
LEAGO: O biditše bonna bo le kgole. Inama se go tshele! (Leago o getsola Maime, o kgotla seeta o ya monyako, o a tšwa. Maime o mo felegetša ka mahlo, o lebelela lesea leo le ipshinago ka boroko, o dula sofeng a tsepeletše lesea ka mahlo).
KADIAKA: Mmakgowa! Mmakgowa! Boa ka mo ntlong!
Kgalema ke monna wa go etša ba bantši bao ba etišitšego pele la "Poo ke nna lapeng la ka". Mosadi wa gagwe Mmipe o be a sa bolele selo sa amogelwa. Bopoo bja Kgalema bo rumilwe ka kgobogo, a ba a tšhabela Bobididi a šia mahlo a batho. Ke yena monna wa Mmipe, tatago Maime le Solanka.
MMIPE: O be o mmotegile ka mafuri o re ga a na mohola. Bona ditalente tša gagwe!
LEAGO: Nke o re mengwaga ye mekaaka ye Kgalema re e phetšego naye a khupile taba ye mpe ka tsela ye.
KGALEMA: Ke kgopetše bene ya ga Papala. Ka iri ya senyane mantšibua re a tloga.
MOETI: Mmušo o tla mo hlokomela.
Hladimola: go sepediša madi gabotse.
KGALEMA: Ke pampiri ya selo mang yona ye?
MMAKGOWA: Maime, gape le diaparo di a mpata.
KADIAKA: O tla tla neng ngwanaka?
KGALEMA: O a rereša, mmagwe. Ke mo hlabile ka mantšu, ka gataka le ditokelo tša gagwe.
MMAKGOWA: Nna ga ke tšwe tseleng. Ke mang a rego ke tšwa...
MMakgowa: Wa tla wa mmotša morutinyana wa gona!
MMIPE: O di dira ka moka.
LEAGO: O ka se no thoma taba e se gona. Gape ge e le gore o dira bjalo, re tlilo mo kgaola kererekeng.
KADIAKA: (O ba tšhelela teye) Etse phišo e ka timola ye nngwe?
MMIPE: O botšiša nna Botšiša yena?
MMIPE: Bagešo, nna ke le kwele, ke le kwešišitše.
LESEDI: Mosadi wa gago o go lemile. O mo dutše molaleng, o mo tlaiša ka ngwana etšwe a mmelegišitšwe ke wena. Bjale ke nako ya gore ngwana yola le mo dirilego thuru a bonwe ke batho. Maphodisa a toropo ye a kae a tle a go bone o sa ntšhubaretše ka diroko bjalo?
LESEDI: (O lebelela Mmipe) Koko'a ngwana yena o reng?
MMIPE: Solanka, o tla re otliša ka Modimo. O lala o goelela e le ge go direga eng?
KADIAKA: Dumela, lekgarebjana!
MMAKGOWA: Gape wena ga o nkwešiše.
MMAKGOWA: Le nna ke nyaka go robala bjalo ka wena.
Tlarara: mogofe/go ekiša batho ntle le go ba botšiša.
KGALEMA: (O a tsena, Solanka o sa bolela) Ga o rate eng Solanka?
MAIME: (O inamela fase) Ke a bona, Moruti.
KADIAKA: (Ka tlabego) Kganthe mothwana yo ke wena Mmakgowa?
KADIAKA: O nyaka go ntswalela molomo ka lehu la mmago?
Hlaloša ka mantšu a gago gore ditokelo tša bana ke eng.
MMAKGOWA: A ka no re raka ka mo ntlong ya gagwe a re re e dirile dintakana. Ga o tsebe papa wena.
KADIAKA: (O lebelela Mmakgowa) Mmakgowa, dula mo setulong. (O šupa setulo).
KADIAKA: O senya nako motho wa batho. Bale ba go tlo kuka yo Solanka ba kae Go tsena dipharametiki tše pedi di thethiša mpete wa go rwala balwetši. Ba mo ka makgethe, ba mmea godimo ga mpete, ba o thethiša, ba tšwa le yena. Mmipe o a sega mola Kgalema a galefile?
KGALEMA: Ga ke sa na molomo.
MMAKGOWA: Ee, batho ka moka ba ya festibaleng eupša nna o a nkganetša.
MMAKGOWA: (O ediša megokgo) Ke yena, Moruti. O thoma go hlanoga.
MMAKGOWA: Gape mohlalefi o kgonwa ke molemogi.
KADIAKA: (O a boa, o phophola khuru ye e korontšwego ke setulo) Hei, ra tla ra belega molokomobe.
MOETI: Ke moemedi wa tša Leago mo Mankweng.
KGALEMA: Yena ngwana yo ke yena a re hloletšego go emaema le naga ye.
KADIAKA: E tšweletše, ngwanaka.
MOETI: Le nna ke tla tla ke bolela naye. Ke tla mo tlela le pukwana ya 'Ditokelo tša bana' gore a kwešiše gore ebago ge ba re ditokelo ba ra eng.
LEAGO: Oo, ga se wa mmopa Bjale ge o be o lala le yo Maime ka dikobong di tee o be o re le dirang?
LEAGO: (O lebelela mabotlelo) Ee, ke rena (O lebelela Kgalema, o lebelela Maime).
MOETI: Mokopa wa go ipitša morapedi le mogolo wa kereke?
MOETI: Nna ke tla wa pelo ge lesea le le ka fepega. Re tla fela re etla go mo hlola.
MMAKGOWA: O a homola.
LESEDI: Ga o kwesiše gore e foka e eya kae?
MMIPE: (Ka tlabego) Kganthe ga o je, Solanka?
KGALEMA: O sa re go hlagang O se ke wa ntitela?
KADIAKA: Ga se a hlagelwa ke selo eupša o hlagiša bothata.
KGALEMA: Solanka o rutilwe ke mang go dira dilo tše dibotse ka mokgwa wo?
MOETI: O nape o fetše gona moo! O biletšang ngwana ka maina a go mo nyefola Ga o tsebe gore o gohlometša monagano wa gagwe?
MADIAKA: (O a dula, o ba tšhela mahlo) Bomma, ke leboga ge le hlomphile pitšo ya ka ya tšhoganetšo.
KGALEMA: E le gore o be o mo dirile eng?
LESEDI: A re dule mola ditulong ke go hlatšetše tšona tša naga. (Ba dula ditulong ba lebelelana ka mahlong).
Ka ntlong ya go hlagala. Mmipe o swere leswielo la bjang o a swiela. Solanka o dutše mpeteng, o a ethimola, a fela a gohlola.
Tshwantšhokgopolo - Mantšu, mebolelwana le mafoko a a bopago diswantšho ka megopolong ya rena bjalo ka ditshwantšhanyo, ditshwantšhišo, mothofatšo.
KGALEMA: O be o reka eng go Lesedi ge o šala o mmotša diphiri tša lapa la ka?
SOLANKA: (O a gohlola) Dumelang bagešo! Le ge ke sa le tsebe ka moka, ke le rata ka moka. Ke leboga Modimo ge a dirile gore ke kgone go foša lerumo, ke ra javelin'. Ke yona e nkišago Australia. Ke a leboga Moruti le Mmamoruti Leago, Mma le Sersanta Kadiaka, ke bona ke ba tsebago. Le nkukeng ka dithapelo gore ke boe le metale wa gauta kua Australia. Ke a le leboga ka moka. (Ba opa magoswi. Solanka o thethišetša wilitšhere morago. Maime le Mmakgowa ba a tsena, mahlo ka moka a ya go bona.
MOETI: Ga ke go tsebe o le bjalo. O hlagetšwe ke eng?
MAIME: Gata ka mošito maswi a pelo ya ka. Ditau tša motse wo di robetše, go gotla nna ka tokologo. Itahlele ka matsogong a a bulegilego (O phatlalatša matsogo).
KGALEMA: Bjale o nyaka go mo lela le nna?
MMAKGOWA: (O a gakala) Bjale nna ke tla mo fepa ka eng?
MMAKGOWA: Ke go seleka ge ke re ngwana ke wa gago?
Mosegare ka ga Leago, ba dutše tafoleng, Moeti le Leago ba ja matena, go lla thipa le foroko.
KADIAKA: (O lebelela Mmakgowa) Mmakgowa o šetše o ithutile go ratana le bašemanayana (Mmakgowa o ragoga ka lebelo o ya lebating. Kadiaka o a ragoga, o kgopša ke setulo o a kopakopa. Mmakgowa o a tšwa, o metšwa ke lswiswi la bošego. Kadiaka o ema monyako o a goelela?
SOLANKA: (O lla kudu) Nna ga le ntire motho. Nkabe ke hwe ke ikhutše.
SOLANKA: Ke goeletše la se nkwe. Ge a ekwa ke hlaba lešata o ile a nkitela lešela ka ganong a nkgoka matsogo ka lekuša. Kgalema le Mmipe ba lebelelana ka letšhogo.
LESEDI: (O lebelela Mmipe) Mmago Maime, na Solanka o kae?
KGALEMA: O bolela bjang le nna Lesedi?
MMIPE: Bjale ge a lle mošomo...
LEAGO: Re gona, Maime. O reng wa dio ema gare ga tsela?
KGALEMA: O kwele ke re ke tla go betha?
MMIPE: Ge nkabe a rile go belegwa wa se mo fihle, nkabe batho ba mo tlwaetše, ba mo amogetše.
MMAKGOWA: Nna le ge morutiši a ruta ga ke sa mo kwa. Ge ke lebelela morago ke go bona, go ka re nka go tabogela ka go swara ka ditsebe. Ba oma ka disego.
KGALEMA: Taba ya go bolelwa ke Solanka ke taba mang?
LEAGO: Ke tsebile. Nkile ka kgakgana nabo ka ona maratwana a.
KGALEMA: Na Solanka o a šoma goba o tsena sekolo?
MOETI: O tlilo dirang ka tšona?
LESEDI: Ge e le gore o a go roga o tla tseba bjang Bala molaetša wo wa go tšwa go mokgalabje wa geno. Baithuti ba a sega. Lesedi o bea lengwalo pele ga Mmakgowa?
MMIPE: Re ya go dula kae ge re tloga mo Lepanteng?
KGALEMA: Seritša se sebjalo...
MOETI: Segagešo se a gana. Ba re ka moso o tla hwetša batho ba bolayana, wa tloga wa ba hlatse.
MMAKGOWA: Kgwedi ye (O a nagana) Ee..a..aowa?
MAIME: Tshwarelo, morutišigadi. Ke be ke re ke a raloka.
MMIPE: O tsebe gore maphodisa a mohlaleng wa gago.
Matshediso Motimele o belegetšwe motseng wa GaLekgothwane, nageng ya Kgoši Molepo, kgauswi le toropo ya Polokwane, profentsheng ya Limpopo. O goletše motseng wa Moria mo go lego Kereke ya Saint Engenas Zion Christian Church, a tsena sekolo gona moo.
Maime le Mmakgowa ba gokarane, ba sepela mmileng, ba hlamula tša lerato la bona.
MMAKGOWA: O a nthaka Maime?
KGALEMA: Go no swana ka gore sa gago ke go hlwa ka ntlong o sa bone le tša ntle. O no re solanka o phela.
LESEDI: Na le le maphodisa a mmušo, le a tseba gore ka kua ga Kgalema go na le taba ya thopa, ya go tširoša dinamana tša mmele?
LESEDI: O modirelaleago Moeti. Ke kgale ke nyaka go go bona ke sa tsebe gore ke tla go bona kae.
SOLANKA: Nna o ka se nkukele ntle. Nka hlaba lešata.
MMIPE: Dula mo setulong o se ke wa bolela o eme ka dinao.
MMAKGOWA: Ke ya le bakgotse ba ka.
KGALEMA: O bala pampiri, o gerula Kadiaka le Moeti.
LESEDI: (Ka tlabego) O ya gona ga Kgalema?
KGALEMA: (O a kgaroga) Eng O reng o sa goelele?
KGALEMA: Re ya go dula Bobididi mo re tšwago gona.
MMIPE: (O a kgathola) O ka upša wa mpolaya Kgalema.
LESEDI: Ga le e tsebe Nke o ye o kgonthišiše pele?
MAIME: Ngwana yo wa gago...
Dirupu: lebelo le legologolo.
MAIME: Ga se tshwanelo, Moruti?
MMAKGOWA: O tima sellathekeng. O lebelela Maime ka sefahlego sa go ela.
LEAGO: Mosadi yola wa Modimo o a swa. Kgalema ke noga ya mokopa.
KGALEMA: (O a kgaroga) O re di dirilwe ke mang?
KADIAKA: Etla ka gae, o tla hwetša ke go reketše kuku ya ntotoma go laetša boitsholo bja ka.
LEAGO: (O šupa Maime) Tša ngwana yo.
LEAGO: A thušwe ke mang go fepa ngwana yo wa lena?
LESEDI: O dio ipolaiša go goelela, motho wa batho. Mo a ka se boe lehono.
MMAKGOWA: Akere ka moo gae wena papa ga o nnyake?
Getsola: go lebelela motho ka mosela wa leihlo.
MMAKGOWA: Le gona o tsebe gore ngwana yo wa gago ga a na diaparo tše dibotse.
KGALEMA: Ke dife tšona ditokelo tšeo re di gatakago?
MOETI: O reng o sa ntshware ka sellathekeng?
KGALEMA: (O a kgathola) Ke bolele nnete efe?
LESEDI: Ke go iša ngakeng gonabjale. Ke taelo ya sekolo.
MMIPE: Oo, batho bale ke Moeti le Kadiaka.
KADIAKA: Mesebelele fela, Moruti. Ge ke le mo ke tlile go tsošološwa moyeng. Ke gohlometše maikutlo kudukudu.
KGALEMA: O itšeng O reng a ferola mahlo?
MMIPE: Kganthe felo fa ke nna lekgoba la gago?
MMIPE: Karabo o ka e hwetša go papago. Nna ke dio ba mosadi, ke dira se monna a rego ke se dire.
MAIME: Na o reng ngwana wa ngwanenyana?
MOETI: Afa ga se tšela ke di boditšwego ke Lesedi?
KADIAKA: Ee, ba lokollotšwe ke batswadi. Wena o reng o se wa nkgopela ge o eya festibaleng?
Thuru: phoofolo ya go dirišwa ke baloi.
MAIME: (Ka phišegelo) O leleditšwe ke mang moratiwa?
Ka ntlong, ke mosegare. Maime le Mmakgowa ba dutše ka gare ga mapai mpeteng ba nwa teye.
SOLANKA: Ga ke ipshine ka selo. Nna ke nyaka go tsena sekolo. Moeti le Kadiaka ba lebelelana, ba lebelela Mmipe, ba hwetša a edišitše sefahlego mola Kgalema a ba gerutše.
KADIAKA: Goba a ipolaya ka gore ge ba tšhaba maikarabelo ba itšeela maphelo.
MMIPE: Ke a go kwa, Kgalema, fela...
KADIAKA: (A le monyako) Re a kokota ba ga Leago!
Thulaganyo - Tswalano ya ditiragalo tše bohlokwa mo sengwalweng. Thulaganyo e akaretša go feta tatelano gare ga ditiragalo ka ge e hlagiša sebopego sa ditswalano gare ga ditiragalo le togagano ya tše di hlolago ditiragalo.
LEAGO: (O lebelela Maime) O reng bjale o hlanogela lekgarebe lela o bego o sasanka nalo le mebila ye?
MOETI: Re a go nyaka, re na le polelo nago.
MAIME: Ga ke tsebe, Moruti (O tsoša hlogo).
KGALEMA: Motho yo ke segole. Sa gagwe ke go dula ka mo ntlong a se ke a re segiša ka batho.
Mmipe o lemošitšwe ke eng gore go na le mokgwa?
MOETI: Ke mang a gatakago ditokelo tša gago Lesedi?
MMIPE: (O šupa Kgalema) O reilwe ke yena yo tatagwe.
LESEDI: (O befetšwe) Na o nthulelang mosadi?
LESEDI: Ke timeditše nomoro ya gago.
MMIPE: (O ntšha ntšhuthu ya dipampiritšhelete ka matsweleng) Bona! O rata bjang?
LESEDI: Sersanta, o se mo felele pelo ka gore mmagwe ga a sa phela. Ge o fela o mo iša seatla o tla ipha naga goba a go swariša.
Tiragatšo e swanetše go ba le molaetša wo o šalago ka mogopolong wa mmadi goba mmogedi. Go ra gore ditiragalo tša yona di swanetše go kgodiša, e be tše di ka diregago bophelong bja ka mehla. Taba ya go se kgodiše ga e bose, e nyefiša moko wa mmadi.
KADIAKA: Batho ka moka o ra bafe Banenyana ba ka magae, kua tseleng go eme wena o le tee?
LEAGO: Bjale polayano e tsena kae gona mo?
LESEDI: Oo, o be o raloka Gona ere ke balele baithuti gore wena o raloka..?
SOLANKA: Buti Maime o ntaditše ka ntle bošego bja maabane.
LESEDI: (O a tsena) Ke lešata la eng Sersanta Kadiaka?
Kgampi: leswiswi le lesoleso.
KGALEMA: (Ka bogale) O reng wena Mmipe?
LESEDI: Ga ke go kwešiše. O bolela ka sephiri sefe?
Mmakgowa o ya festibaleng bošego. Kadiaka o a mo gomiša eupša o a tšhabelela.
MMIPE: Tša gore e be Tumpu, a lale ka fase ga nkgo. Lebating go a kokotwa, ba a lebelela.
KADIAKA: O tšwa tseleng! Ge o rata go itaola...
MAIME: Gape re lapišitšwe ke festibale yela ya maloba. Ee! Ebile o a nkgopotša. Dipiri tšela di kae motho a di galampele a sa tsoga O kutumpa mpeteng ka matšato, o tšea dipiri ka mokotlaneng, o tsena ka dikobong, o bula piri o a nwa. Komiki ya teye o e bea lebatong, o thulamišetša piri ka ganong. Sellathekeng sa Mmakgowa se a lla. Ka moka ba lebelela dihlogong tša mpete mo se llago se dutše gona. Mmakgowa o a se topa, o a se lebelela?
LESEDI: Ge o a ja bjalo, a go fa karabo efe?
MMIPE: (O tšhogile) Aowa, Mokgaga. Nna ga se ka ka ka botša motho le gatee.
LEAGO: O tla bona a rileng?
MMIPE: Solanka šo o a ntlaba.
KADIAKA: Moruti le Mmamoruti, le a tseba gore ke nna mohlolo.
MAIME: Etla gae o tle o fepe ngwana.
MMIPE: Joo! Nna ke tla reng tšhiwana ya batho?
KGALEMA: (O a nagana) Ke be ke rile Maime o tla rutega a tla a re ntšha tšhego.
MMAKGOWA: Maime, mphelegetše ka gae. Nka se lale ka mo.
KADIAKA: Re sa tlile go ketaketa go feta mo.
MMAKGOWA: Ga ke go tswalele molomo.
LEAGO: Lehono re dio swana le banyalani ba bafsa re ntšhane, re išane resturenteng ya maemo. Ba oma ka disego, ba atlana bokantle bja diatla.
KADIAKA: Ke Maime, morwa Kgalema.
Taba ya go khutišwa ga Solanka e tsenwe ke moruti, barutiši, maphodisa le badirelaleago. Solanka o ile a tšewa a išwa sekolong sa bana ba go se itekanele. O ile a rutwa go loga dilwanalwana, a ruma ka go ya mošwamawatle go yo foša javelin ka diolimpiki. O ile a dira tšhelete ka bokgoni bja go loga le go foša lerumo la javelin, a fepa lapa labo. Go Maime go ile gwa šala go itshola le go ipona bošilo.
Ka ntlong mantšiboa. Go tletše mabotlelo a beine mo tafoleng. Kgalema le Maime ba dutše ditulong.
LEAGO: Papadi ya gona leina la yona ke eng Ke kgati, ke diketo..?
LESEDI: Etse o mogolo kerekeng ya lena?
MMIPE: Na go belega segole ke semaka?
MAIME: Go na le eng A! Moruti Leago?
MAIME: O re o bolawa ke mošomo wa go se mo lefe.
LESEDI: O kae yola wa go lwala?
MMIPE: Kgalema o sa ile toropong, go ka se kgonege.
MOETI: (O gahlana le Lesedi) Lesedi, na lehono afa o letše ka gae O reng o hlafile bjalo?
KGALEMA: (O a emelela) Hei, nke re tlogele ditaba tše.
MMIPE: Batho le bona ba hlwa ba bolela...
MOETI: Ke tlhohlo go rena etšwe di sa dirwe ke rena?
KGALEMA: (O a galefa) Moruti, o reng o sa ntsebiše ge go na le ditaba ka mo ga ka Gape ga se tshwanelo?
KADIAKA: (O tsepeletše Lesedi ka mahlo a phišegelo) O re ba fihlile ngwana wa go se itekanele mmeleng?
LESEDI: E le gore le bethana le bakang?
LEAGO: Ga se tshwanelo go gokarana le ngwanenyana.
KGALEMA: Maphodisa a nkiša kae Ke sentše eng ya mang?
KGALEMA: Hee banna! Ke nyakile go intšha dijo ka ganong.
MMAKGOWA: Akere Kadiaka o re segetše polasa!
KGALEMA: (O a kgaroga) Tša Leago Le nkiša kae?
LEAGO: Wa mmega gore o dirileng wena Mmakgowa?
MMIPE: Ke barutiši ba gagwe ba go ba le maitemogelo.
KGALEMA: (O a e tobetša) Ke Kgalema yo a bolelago.
MAIME: (Ka go tenega) Megokarano ya eng?
MMAKGOWA: O bala ka setu ka dihlong. O tsoša hlogo, o lebelela Lesedi.
MOETI: Sersanta, ere ke tle le poleiti le itsholele...
MMIPE: Maime o go dirang wena Solanka?
LEAGO: Ke re difofu di a hlahlana morena! Šedio ditokelo!
MMAKGOWA: (O tsoša hlogo) Le romilwe ke mang mmeme?
KGALEMA: Bjale o nyaka go reng?
MAIME: Moruti, gape le rena re na le ditokelo. Ke na le tokelo ya go kgetha yo pelo ya ka e mo ratago.
KADIAKA: (O a dula) Ke a leboga, Mma. Le tsogile botse?
LESEDI: (O bona Maime ge a tsena monyako) Wena Maime, o lahletšeng kua pele ga Mmakgowa?
Laodiša gore seemo se be se le bjang gare ga Kgalema le Maime ge Moruti Leago a ikgaša monyako.
KGALEMA: O re o mpoditše a nkgobošitše ka gare ga toropo ya Polokwane tadi e amuša tatšana?
MAIME: Bjale o tlogeletšeng ngwana Mmakgowa O diretšeng?
MMAKGOWA: O hlaba lešata o a lla.
SOLANKA: O tlabegile, o lebetše le go lla.
KGALEMA: Ditsela tša eng?
KGALEMA: (O bibitša mahlo) Keke...a rekile toropong maloba.
MAIME: O a kgaroga, o wiša galase.
Tsepelela: go lebelela o sa tloše mahlo.
Dinngalaba: dinatla tša banna tša difaka tša go tia.
KGALEMA: Ke tloga nago le Solanka.
KADIAKA: Ke go bileditše lona lebaka leo. Papagolesea ke morwago, Maime.
Kgadimola: go kgala ka lentšu la bogale.
Temogišišo ya bokgabo - Go lemoga le go kgona go diriša polelo ka makgethe le go dira gore e ratege, diteng tša dingwalwa di dule menaganong.
MAIME: (O swaraswara marama a Mmakgowa) O a golagola matšatšana a kgarebjana ya ka.
LEAGO: Molato wa mo phara ka ofe?
MMAKGOWA: Ke gona ke boa gonabjale. (O a lla) Papa, ntshwareleng! Moruti Leago, ke kgopela tshwarelo. Morutišigadi Lesedi, ntshwareleng. Ke be ke sa kwešiše se le bego le mpotša sona. Papa, o tla ntshwarela?
MMIPE: (Ka pefelo) Afa o a ikwa gore o reng Kgalema?
Hlaloša tswalano gare ga Kgalema, Solanka le naga ya Bobididi.
MMAKGOWA: Kua sekolong le gona batho ba a ntshega.
KGALEMA: (O a dula, o lebelela Mmipe ka mahlong.) O reng o ntšhoša Go senyegile kae, Mmipe?
LEAGO: Le sa le bana ba sekolo, Maime.
LESEDI: (O a hlonama) Sersanta, nna gape sephiri se a mpipela, ga ke kgone go se swara ka teng.
KADIAKA: (O šupa sofeng) Lesea šelele le a le bona.
KGALEMA: Thoma ka tša lesea le.
KGALEMA: Le phela ka yena bjang?
LEAGO: Yena a ka se nteboge. Mo a lego gona o loga maano ka gore ke bone dithopa tša lapa la gagwe.
MAIME: Ka gešo papa o kwana le nna. Mma yena o re fu!
Mmipe ke mosadi wa Kaglema, ke mmago Maime le Solanka lesogana la go belegwa le golofetše.
MMIPE: Nna ga ke le ganetše.
KGALEMA: (Ka bogale) Solanka ke mang Ke mang a go boditšego tšona tšeo?
KGALEMA: (O a tsena) O šetše o robetše mmagwe?
Neneketša: go sepela o gata gannyane ka go nanya.
MMAKGOWA: Nna ke nwele teye.
Tlhohlo: go thoma motho gore a iphetolele/itwele.
LESEDI: O a lwala, Mmakgowa.
KGALEMA: Moruti, a di se kwewe le ke basadi hle.
SOLANKA: O lebeletše Maime ka pefelo.
MAIME: Ga o sa ipshina ka go raloka le nna?
MAIME: Ntlhabe gape Papa. Ga se ka hlwa ke e kwelela.
Ke mosegare , ka ntlong . Solanka o dutše mpeteng, o a betola. Mmipe o mo thekgile, o phumola molomo ka toulo. O tlaletšwe, o a goelela.
Poeletšomedumo - Poeletšo ya medumo ya go swana ka mokgwa wa tatelano.
MAIME: Ke Maime yo a bolelago.
KGALEMA: (O gakalela Mmipe) O filwe ke mang tšhelete ya go reka diswantšho tše le magogwa a?
MMIPE: O ile bjang ka morago ga ntlo o sa kgone go sepela wena Solanka?
MMIPE: (O a ema, o rwala diatla hlogong) Mma a hwile! Maime o imišitše ngwana wa batho a se mpotše O ra nna tšhiwana ya kgopa?
MAIME: Bothata ke gore papa ga a šome, ke tla hloka tšhelete ya go lefela dithuto.
MMIPE: O tšwela ntle o lebelela phuthego.
KADIAKA: Ke re na ngwana ge a ntaola a ilalo, ke bolele le yena bjang gore ke kwagale ditsebeng tša gagwe Go betha gona nka se sa leka?
KADIAKA: Ke lekile. O re yena o East London o ile go nyaka mošomo.
Ka ge Mmakgowa a fentše Kadiaka ka go ngala ka gae, Kadiaka o beile marapo fase, ga go sa na taolo ka lapeng. Mmakgowa le Maime ba dula ka tokologo ka ga Kadiaka. Mmakgowa o thomile go bonala gore o imile eupša Maime ga a lemoge selo. Le yena mongmpa ga a itsebe gore o eme kae. O hlobaetšwa ke dikwero tša baithuti ge ba re o na le dithama ebile ke nkgokolo. Taba ye e tsošwa kege Maime a mmotša gore o a golagola nakong ya ge ba bapala ka mesamelo ka ntlong ya Kadiaka. Lekgarebe le le thomile go patwa ke diaparo. Gape o lapa ka pela ge ba dutše ba lelekišana ka ntlong. Lethabo le tingwa ke megopolo ye ya go tlišwa ke papadi gomme o phula sello se segolo, o tlaletša lesogana la gagwe.
MMIPE: Ke a tseba. Le nna ke mosadi , ke motswadi wa bana ba lapa le. Ke mmago Maime le Solanka.
KGALEMA: Solanka ke sephiri sa lapa le. Ga go na yo a swanetšego go mmona le go tseba gore ge re etšwa Bobididi re etla mo Lepanteng re tlile le ngwana wa segole.
MMAKGOWA: (O itahlela ka matsogong a Maime.) (Ba a gokarana ba atlana.
MMIPE: Ee, ke lapile. Yola Solanka ke monna o gotše. Go mo kuka ke le tee ke mo hlapiša, ke mo iša ntlwaneng...
MMAKGOWA: Ka geno Mmago o tla reng ka rena?
KGALEMA: (O buša moya) Ya! Tše tšona ke mohlako.
SOLANKA: O lla gabohloko. Lebating go a kokotwa.
MOETI: Gonabjale le gataka ditokelo tša Solanka.
Maime o iša ngwana ka ga Kadiaka. Ngwana o fiwa Mmipe ka tlase ga tlhokomelo ya Social Welfare. Moruti Leago o tshepiša go logiša Mmakgowa maano a go boa gae le go nyakiša Maime pasari ya go boela sekolong.
MOETI: Leago, ke gore o mpethišetšang kgaba na?
KGALEMA: (Ka pefelo) Ke ya go lebana bjang le batho ba mo Lepanteng?
MOETI: Ge Kgalema a ka tla a go gakalela?
KADIAKA: GaMamabolo kae ka gore ka gae ga o gona?
MAIME: Lerato ke selo sa go makatša. O ka re motho o a lora ge a bona yo a mo ratago.
MMIPE: Nthuše, Lesedi. Wena o morutišigadi o na le tsebo.
KGALEMA: O bolela muši. Ke bomang ba go go rata ntle le nna?
MMIPE: Tharollo e tla tšwa go yo a re bopilego.
KGALEMA: Nka se kgotlelele hlapšhane ye o ntlholetšego yona mo Lepanteng.
MOETI: Ba swanetše go lahlišwa mararankodi ao.
MOETI: (O a dula) Gona go lokile.
LESEDI: Ga ke bolele ka taba ya go amana le bolwetši.
SOLANKA: Ke mo swaretše kgale, Moruti.
MOETI: Bjale di re ama bjang Leago?
LEAGO: Ke bothata mang bja go hlagišwa ke ngwana?
KGALEMA: (O lebelela Mmipe) Ke matšhila a eng Gape Maime ke lesogana, o swanetše go ba le lekgarebe?
LESEDI: Bona mo mmago Maime, ge o šia go ya go badirelaleago, nna ke tla ya.
MAIME: O boela madulong a fela a utswa Lesedi ka leihlo la go swaba.
LEAGO: (O sa rapela) Morena Modimo yo maatla ohle, ke rapelela le lapa le la Kgalema; lapa le le sepelago kgamping ya leswiswi le leso etšwe wena seetša o le gona o ba bonegetše. Ba bule mahlo, ba bone se e lego therešo. Amen.
Le ge o se moratani, o ka bopa lerato ka mogopolo wa gago, wa ipopela le Maime le Mmakgowa, wa ba wa bona nke ke batho ba nnete o a ba tseba. Polelo ye telele ya go naba e robatša tiragatšo, mmadi a felelwa ke mafolofolo a go bala, a kwa a potuma. Ka lebaka la poledišano gare ga baanegwa, mmadi goba mmogedi o kgona go latela ditiro gomme a kwešiša a ba a tseba gore go diregile eng go tloga mathomong go fihla mafelelong. A tseba dimelo tša baanegwa ntle le go botšwa ke motho. Polelo ya moanegwa ke yona e utollago gore ke motho wa mohuta mang. Ge moanegwa e le yo mobe, mmadi goba mmogedi o ikwa a mo hloile tše nkego ke ditiro tša nnete. Ge e le yo botho o ikwa a mo rata goba a mo kwela bohloko.
MOETI: Ke mošomo, Leago. Mošomo wa rena wa bodirelaleago o re fofiša le profentshe ye ya Limpopo ka moka.
MAIME: Ke nyaka go ya ntlwaneng...
Moya (wa temana) - Boleng le botebo bja lentšu le le phatlalatšago molaetša wa khuduego ya temana/sengwalwa. Mo temaneng ya go ngwalwa, se se bunwa ka mantšu. Mo filiming, moya o ka hlolwa ka mmino goba peakanyo yo lefelo.
KGALEMA: Le kwele ke re ga ke kgone go mo hlokomela?
KADIAKA: Ge ke fihla ka ga Kgalema ke tla re ke tlile go kgonthišiša eng wena Lesedi?
MMAKGOWA: Go ka re nkabe re dula felo go tee, re lala go tee.
KGALEMA: Na o sa dula fase wena Mmipe?
MMAKGOWA: MaIndia a tla e tšea ge a ka e romela ka poso.
MOETI: Nke o di fološe, o mpabiša pelo. Ke moka ge le fihlile ka ga Kgalema?
LESEDI: Le baka letšatši e se la lena Kgane yo Mmakgowa ga se a go apeela dilalelo?
MaiMe: Hai! Gape lehono re thišitše sekolo, o a tseba!
MOETI: O mmone ngwana wa gona Ke be ke sa kgolwe Lesedi?
LESEDI: (Ka tlabego) Ngwana wa segole Ke wa neng?
MOETI: Mmakgowa o hlagetšwe ke eng sersanta?
Kgaroga: go tšhoga wa ba wa šikinyega.
KADIAKA: O kae mmagwe yoo wa phoko ka Moka: O kae?
KGALEMA: A e be tša rena re le babedi hle.
MMAKGOWA: O tla e romela bjang ke se na karata ya panka?
MOETI: Bjale ga se wa leka go leletša Mmakgowa?
LESEDI: Sepela o ye o ba botše ka bothata bjo bja gago bja ngwana wa go khutišwa ka mafuri.
MOETI: Lapa lela la Kgalema le na le bothata.
"Ema o tsamaye ka lebitso la Morena". Koša ye e go gopotša tiragalo efe ka Beibeleng?
MAIME: O lebelela moruti.
KGALEMA: O lesa Lesedi, o hubaka a gata ka maoto a mabatha a eta a lahla diatla ka pefelo.
KADIAKA: Nomoro ya sellathekeng sa ka ga o e tsebe?
KGALEMA: (O tsena ka potlako) Go reng Mmipe O mpiletšang?
MAIME: Ka ga rakgadi le ka gešo go gona.
MMAKGOWA: Ke lebaka lefe lona leo?
LEAGO: Maloba afe ka gore ke be ke ile nago toropong?
MMIPE: (O a fufula) Ke wena o mo rutilego tšona tše?
LEAGO: O kae mogolofadi wa rena Re tlilo mo rapelela?
KGALEMA: Ngwana yola ke sephiri sa lapa le. Ga ke nyake batho ba mmona. O a nkwa?
MMIPE: (O tlabegile) Na ke bonang basadi ba koma?
MOETI: Re bone kgale gore o na le kwešišo, mma.
KGALEMA: Go molaleng gore le be le ntsheba.
Pshikila: motho wa go bolela ka diphiri tša ba bangwe.
MMIPE: Ga se gwa senyega felo. Ke kgopela gore re iše yola Solanka sekolong sa bana ba go se itekanele mmeleng.
Ngwala mantšu a a tšwelego molomong wa Solanka, mantšu a go hlomola pelo mabapi le tshwaro ye a bego a swerwe ka yona ka lapeng labo.
MMIPE: Ke a go kwa. Ba tla nthuša ka eng?
MAIME: (Ka pefelo) O a gafa na O be o tšewa ke tlarara ya eng ge o tla ba wa namela koloi ya motho o sa mo tsebe?
KADIAKA: (O a fegelwa) Hei, ke tla ba ka dio oba molato. Gape ebile ke mmethile mola ba re ga ba bethwe.
MAIME: Bjale o reng o ediša megokgo?
MMIPE: O tla tseba bjang o sa e arabe?
MMIPE: Lesedi a tla a nthuša. Kganthe o go boditše?
KGALEMA: Nka se di emele tšeo nna Kgalema.
Thulano - Katano ye e tsogago gare ga baanegwa goba gare ga motho le mabaka a a lebanego nao. Thulano dingwalweng e ka tsošwa gape ke dikganyogo goba mehola ya go ganetšana ka mogopolong wa moanegwa.
LEAGO: Ke moruti, o modirelaleago.
Dilalelo: dijo tša mantšibua pele go iwa malaong.
KADIAKA: Ditokelo tšona tšeo ke tšona di re tlaralatšago, ra se tsebe gore re kekemele kae-go lanngele goba lagoja.
KADIAKA: Ke taelo ya gore re tle re tšee morwa yo wa lena ka gore ga se a šireletšega.
LEAGO: Mmago Maime, afa o a nkwa gore ke reng?
KGALEMA: E le gore le longwa ke eng ka gore rena ga re ke re etla ka ga lena?
LEAGO: Go lokile, re tla kopana le senata sa kereke.
MAIME: Ke ke...
KGALEMA: Ao, kganthe o a ntuma morwa?
MOETI: (Ka phišegelo) Ditaba tše dikgolo tša mohuta mang?
KGALEMA: (O maketše) Tšhelete ye kaaka o e tšere kae?
SOLANKA: Batho ba robetše, ba ipshina ka boroko ka gore mosegare ba hlwa ba kibakiba ba phetha merero ya bona ya letšatši. Ge le dikela ba lapile, ba kgalegile boroko. Nna go nna bošego le mosegare go a swana. Ke hlwa ke ritša godimo ga mpete ke rata ke sa rate. Sa ka ke go fiwa dijo bjalo ka kolobe. Banenyana le bašemanyana ba tsena sekolo ba a rutega. Nna ke no ba phasela ke letile mohla lehu le ka kganyoga go nketela. (O a lla) Modimo, o reng o nkgafela matsogong a makgwakgwa, a go hloka lerato...
MMIPE: Kgalema! (O a lla) Modimo o tla go otla.
Bakgaga: Moeno wa batho ba GaMphahlele.
LEAGO: Ke go fa tšona bjalo ka modirelaleago. Dira gore o di sepetše ka magato a maleba.
KGALEMA: O bolela patše.
MMAKGOWA: Bjale le bolela le lebišitše kae?
MMAKGOWA: Nna ga se ka mmopa!
MOETI: Lesea ka nnete! Ke lesea la mang sersanta?
SOLANKA: O lla gabohloko.
MMIPE: O lwala kudu, tatagwe. Šo o hlatša a sa khutše.
MMAKGOWA: O a tseba gore a ka no re hlanogela yola.
LEAGO: O mo ruta go nwa madila. E tlile go ba motswadi wa mohuta mang wa go hloka maikarabelo?
MMIPE: Ke a go kwa Moruti, fela...
MAIME: O ntira ngwanagwe. A a kgone tša ka gagwe.
LESEDI: Gape o nkhomoletše. O reng o sa nkarabe?
MMAKGOWA: Ga ke kgolwe. Gape nna ka gore mma ga a sa phela, ke phela ka fase ga kgatelelo...
Gohlomela: go iša maikutlo a motho fase.
KADIAKA: Ke bipetšwe ke se ka ja dikgobe batho bešo.
MMAKGOWA: (O tlentše) Ašii! Homola wena! O nyakang?
MOETI: Mosersanta Kadiaka, setulo sese dulang.
KGALEMA: (O buša moya) Matšhila!
MAIME: Gona tšwela naye ka kua ntle o a re foka.
MMIPE: (O tomotše mahlo) Kgalema o tla mpolaya ge a ka kwa gore ke utollotše gore re na le Solanka ka kua gae.
MMIPE: Mankweng gona ke a go tseba le ge ke se ka ka ka tsena ka gare.
Semmotwana - Polelo ye e bolelwago ke setšhaba se se itšego. E na le phapano ya go lemogega mo dipolelong tše dingwe tša leleme le tee go ya ka mantšu, dibopego le/ goba pitšo/ kwagatšo.
MMIPE: (Ka mafolofolo) Nna nka mo lela ka pelo e tšhweu ntle le kgonono.
MMIPE: (O a mo gokara) Nna ke a go rata, ngwanaka. Ke go filwe ke Modimo. Nka se go bolaye, ga ke mmolai.
Motšhaotšhele: ntle le go kgaotša.
SOLANKA: O letše le ngwanenyana ka ntlong ya rena, ba re nna ke robale ka ntle.
MAIME: Mmakgowa, le wena tšea piri o nwe, moratiwa.
KGALEMA: Wena mosadi, o boditše batho gore re na le ngwana wa segole ka mo gae O ba boditše akere O a šorofala?
KADIAKA: Etse tša bona ke kgale le di tseba Lesedi?
LEAGO: Re tla ba re phetha se toka e lego sona.
LESEDI: Ke a le bona, sersanta. Ge le diketše?
Kgegeo - Pego ye e nago le tlhalošo ye e khutilego ya go fapana le ka mokgwa wo e bewago ka wona. Mohlala: O hlapile o phadima go feta bohle. Tlhalošo: O sehlefetše, o na le ditšhila go feta bohle.
MMIPE: Ee, ke yena. Gape ke itsentše kotsing.
Ngwega: go tloga o sa bonwe, o khukhuna.
MMIPE: Nna ke go swaretše kgale, Kgalema. Wena sepela o yo kgopela tshwarelo go Solanka ka lebaka la sehlogo se o mo dirilego sona.
Thopa: sephiri/taba ya go fihlelwa batho.
MMAKGOWA: (Ka dihlong) Nna ga ke kwešiše selo.
Kgalema o boa gae, o hwetša maboto a ntlo ya gagwe le mabato a yona a kgabile ka magogwa a go logwa ke morwa wa bona Solanka.
MMAKGOWA: Ke a ba gakantšha Ke ba gakantšha ka eng?
LEAGO: Le kae lethašana la gago Le boile gae?
Morago ga go re Moruti Leago le phuthego ba tle ba rapelele Solanka, Kgalema o ile a se sa dudišega. Ntle le go rerišana le Mmipe o ile a phuthaphutha dinkatana tša gagwe gore a huduge motseng wa Lepanteng. O be a aparetšwe ke dihlong ka ge bjale batho ba tlilo tseba gore o na le ngwana wa segole. Mmipe o lekile go ngangabala eupša a ntšhwa ka diethiethi.
MAIME: Mo nyantšhe.
Modirišo - Moya goba khuduego mo dingwalweng; o laetša maikutlo goba sebopego sa menagano ya baanegwa; gape o šupa moya wo o hlagišwago ke diteng tša diphatlalatši tša go bonwa, go kwewa goba tša go tswakana.
KGALEMA: Bula lebati lela o tlogele go re leletša lekokoko.
Mmakgowa o laola Sersanta Kadiaka, yo e lego tatagwe. Hlaloša gore o mo kgonne bjang?
MMIPE: O tla sepela o le tee. Nna se...
LEAGO: (O lebelela Kgalema) Mokgaga, Solanka ke mang?
KGALEMA: O ra gona! Batho ba gana go hlabologa.
MAIME: (O metša mare le go feta) Hm! Le a ipshina.
MAIME: O sa bolela ka mma Borwa bo fokile?
MAIME: Gape re dula ka go iketla matšatši a.
MMIPE: Ga ke nyake go go ngangiša, ke nyaka go ntšha sa mafahleng a ka.
KGALEMA: (O tšhogile) Banna! Ke nyakile go wa ka gare ga toropo. O nthušitše, mosadi wa Modimo.
MAIME: Nna ke tla di tšea kae ke sa šome?
MMAKGOWA: Ke a rereša, papa. Go kaone ke dio ikhwela.
MOETI: Ke morwa wa gago wa go se itekanele mmeleng. Re tšwa ka lapeng la gago Lepanteng ra hwetša dintlo di kgontšwe. O mo kae?
KADIAKA: (O a dula, o lebelela morwedi) Mpotše mo, o re ke a go tshwenya wena Mmakgowa?
MMAKGOWA: Ke tla tseba ka eng gore o lahlile?
MOETI: Ke gore ba mo khutišeditšeng A! A! A?
MMAKGOWA: Re be re no re re a bapala (ka dihlong).
MMIPE: Aowa, ngwanaka. Se bolele bjalo, o kweša pelo ya ka bohloko.
MAIME: A a ye ka gabo motho yo.
KGALEMA: O tšhela galase, o e bea pele ga Maime.
MMIPE: Nka se homole ke se ka fetša.
KGALEMA: (O senya sefahlego) Bjale o re nna ke mo dire eng?
MMAKGOWA: Borwa bo fokile Bo foketše kae?
KGALEMA: Ke mo dirile thopa ka eng?
MAIME: (O ngwaya hlogo) Hei, nna bjale ga ke sa tseba gore pele le morago ke kae.
SOLANKA: (Ka go tenega) Ga ke rate mo le rego ke Bobididi.
MOETI: A re di tlogeleng tšeo tša maina. Solanka, o ipshina ka eng ka mo ntlong?
LEAGO: Le ge nka le swarela ga go thuše selo ka gore le sentše nako ya go tsena sekolo. Bagwera ba lena ba šetše ba le diyunibesithing gonabjale.
Tlaralatša: go dira gore motho a se tsebe gore a direng.
MAIME: O galampela beine.
Morero/Tabakgolo - Kgopolo goba dikgopolokgolo mo dingwalweng: sengwalwa se ka no ba le merero ye mmalwa gomme ya no se hlake gabotse goba go ba molaleng.
LEAGO: (O a segasega, o šupa lebotlelo la beine) Tše tšona ga se go gataka ditokelo tša batho?
KGALEMA: (Ka go kgadimola) Ga ke di tsene tšeo.
MMAKGOWA: Ka re o latola ngwanagwe, ka ba ka re a mo fepe.
LEAGO: Bjale o re re go thuše ka eng motho wa ga Kadiaka?
KGALEMA: Le rata go tsena ditaba tša malapa a batho.
MMIPE: Bjale o bolela senna. Monna ke go nyaka go tseba tša lapa la gagwe.
SOLANKA: Gape maabane ke letše ka morago ga ntlo.
KGALEMA: (Ka kgonono) Na ke mang yola a tlago le lephodisa?
KADIAKA: O bolela ka go apea Nna ke itšela marotho le diatšha, ke itlhobogile. Re baka tsela?
KADIAKA: Gona molato o tšwele ka kgoro. Goba le di bona bjang Mmamoruti?
MMIPE: Ke mang?
MAIME: Bo boetše Bobididi mo re bego re dula gona.
MMIPE: Ee, ke nna, morutišigadi Lesedi. Ke bothateng.
KADIAKA: (O dula setulong) Dula, morutišigadi Lesedi.
MMIPE: Gona dula mo setulong re bolele.
MMIPE: (Ka pefelo) Matšhila!
MMIPE: Afa hlogo ye ya ka e na le bjoko bja go nagana ka mo gare ga yona Hlogo ye ya Solanka yona afa e a nagana?
LESEDI: Maime morwa Mogolo Kgalema.
LEAGO: Le kitimetše dilo, lehono di a le tlaba.
KGALEMA: Ke tla go raga wena Lesedi. O a ntelela.
MMIPE: Kgalema! Tatago Solanka wee! Nke o tle o mpontšhe.
MMIPE: (O a sega) Ke filwe ke ba go nthata.
MOETI: Mo ga re nyake dikgakgano. Ka gore ga le re iše ka ntlong, re tla ikela ka noši.
KADIAKA: O a tutelelwa ngwanenyana towe. A re ye ka gae. (O a mo swara) A re ye!
MOETI: O badile, o ikwetše. Go kwa ga go kwelwe.
MMIPE: Hleng nke le maketše Moruti?
MMIPE: Aowa, ga ke thome ka tšona. (O šupa magogwa le diswantšho) Dilo tše ka moka o a di bona Di dirilwe ke Solanka?
Mogarigari: motho wa go hloka nnete.
KADIAKA: Mmakgowa, etla ka gae ngwanaka. Ke lahlile, ke tshwela mare ka moleteng wa ditšhošane.
LEAGO: (O bea seatla hlogong ya Solanka) Modimo wa ka, Modimo wa lerato le legolo, šegofatša ngwana wa gago šo. Tsenya moya wa gago wo o galalelago ka go yena, o mo fe maatla mmeleng wa gagwe wo o tekatekago...
KGALEMA: Solanka Solanka ke mang?
Ke mosegare. Mmipe o swere polasetikana, o sepela a inamišitše hlogo. Lesedi o apere gabotsana, o eme ka thoko ga tsela. Mmipe o mo thula a sa mmone, ba a hlahlarega ba nyaka go welana godimo.
LEAGO: Fela go dirang Mma Kgalema?
MMIPE: Re a lotšha, Moruti.
KGALEMA: (O a galefa) Ke gore o nyadišitše ngwanaka o se wa mpotša wena Mmipe?
MMIPE: Mo iše ngakeng, Mokgaga.
KGALEMA: Mmipe, ga ke tle go hlwa ke ahlamišitšwe ke wena. Sepela o ye go phutha.
LESEDI: O a tseba ge ba mmušo ba ka tseba taba ye le tla ya kgolegong Ke boloi taba ye le e dirago?
MMAKGOWA: Lehono gona re setšwe re ka se ye sekolong.
MAIME: Nna ke nyaka go boela sekolong išago.
Gwataka: go sepela ka mošito le go itshepa.
KADIAKA: Kgalema, a re ye ka ntlong ka taelo! (Ba a ema, ba leba ntlong ka setu) (Ka ntlong. Kadiaka, Moeti le Mmipe ba emeleditše Solanka yo a dutšego godimo ga mpete. Kgalema o befetšwe, o eme kgole le bona.
MMIPE: Maime, le wena o nwa madila Kganthe o a..?
MOETI: Re botše gore o mo kae, re tla tla go wena.
Makgethe - Go kopanya dikgopolo tša go fapana ka pela le ka mokgwa wa go kgahliša, ka moo go sa letelwago.
KGALEMA: O utollotše Solanka. Morutinyana yola ba rego ke Leago le phuthegwana yela ya gagwe ya mahlankgana ba ya go eta ba gaša taba ya gore re na le ngwana wa segole ka mo gae.
MMIPE: (O a kgaroga) Bobididi?
LESEDI: Bjale wena o gopotše go dirang?
MMIPE: Na ga se wa hlwa o lahla sefedifedi se sa gago?
MMIPE: Re yo rwala bjang Solanka?
KADIAKA: Moo ke a tseba. Taba ke ngwana yo mosadi wa ka a ntlogeletšego yena.
MMAKGOWA: Etla o ntšee...
KGALEMA: Aowa, ke lle ga moruti Leago.
KGALEMA: Ke ya kopanong ya kereke ka mo Mimosa Club.
MMIPE: O tsebe gore nna mohlako wa mohuta wo nka se o kgotlelele le gannyane. Ke tlilo tloga nna.
MAIME: Gape ke sa na le nywaga ye lesomesenyane Moruti.
MMAKGOWA: Papa, ke na le kgopelo ya mafelelo go wena.
MAIME: Ke tla go katela lešela ka ganong wa swaba.
KGALEMA: (O a sega) O lekgema, monna Maime.
LEAGO: Hm! O bothateng, Kadiaka. Bjale mošemane yo a dulago naye ka gae ke mang?
MOETI: Mpotše mo Leago, mohumagadi Kgalema yena o reng?
MOETI: Bjale ngwana o tlile bjang ka mo gae?
LESEDI: Theetšang! Re lle nako ya dithuto ka lebaka la Maime le Mmakgowa. Lena ba babedi, le tleng le mponeng ka nako ya matena.
LESEDI: Ka gore ga o sa gopola, tlogela. Lebelela mo!
MMIPE: Moruti, ere ke ye go go solela...
KGALEMA: (O swara Lesedi ka sekgapha sa roko) O se ke wa bolela le nna ka mokgwa wo o ratago.
KADIAKA: Homola! (O mo opa gape). (Lebating go a kokotwa, ba a lebelela.
MMAKGOWA: Re lala le yena motho yo ka go tee?
LEAGO: Go rapelela motho go tla paledišwa ke ge Kgalema a ile toropong?
Seritša: motho wa go goragora a sa kgone go sepela ka maoto.
LEAGO: (O šupa lesea) Ke wa mang ngwana yo Ke kwa a lla?
MMAKGOWA: Ke mo robile marapo le diaka tša gagwe.
MMIPE: O ka se mo tsebe. Fela ke goletšwe ke sephiri.
MMAKGOWA: O bona ge ke dirang moratiwa?
MAIME: Ke re nna ga ke mosadi, ga ke lele ngwana.
KGALEMA: (Ka go imakatša) Wa go lwala Ka ga ka ga go na motho wa go lwala?
MMIPE: Ee, ke wena. O rile ke Solanka e le motho.
MMIPE: Molao wa gago o ra ofe Kgalema?
MMIPE: O kae morwa wa gago wa mmamoratwa Maime O ebela le mebila ye. Sa gagwe ke makgarebe, madila le dipatše?
MMIPE: Ke be ke reng go wena gonabjale?
MAIME: Le nna ke tlaletšwe ge le bona ke eme gare ga tsela bjalo. Mo thušeng, Moruti.
MAIME: Kgang ke ge sekolo sona re tsena.
MMIPE: Akere o re tlošitše mabaibaing o re tlišitše ka marupurupung?
MMIPE: Ke ditaba dife tše nna ke di tlatšago naga?
LEAGO: Ge a ka tšhabela ruri o tlilo reng ka lesea le le se nago le molato Bona, le ile ka boroko?
LEAGO: Moeti , o se ke wa tsoga o tshepile motho wa nama le madi le ka tšatši la mohlolo.
MMIPE: O be a sa nwe nago gona ka mo O be o sa mo lese a lala le makgarebe gona ka mo, o re ke monna o gotše?
KGALEMA: (Ka dihlong) Moruti, o se ke wa di hlabela lešata, hle.
Lesedi o utollela Kadiaka ka Solanka. Kgalema o tla a galefile eupša o hloka mošetši, o a ngala, o tlogela ba bina le phuthego.
KGALEMA: Ee, ge moruti a se gona, di fagolwa ke nna.
LEAGO: (O a nagana) Ke tla bolela le Moruti Tyolwana gore a mo logiše maano a go tla gae. O tla mo thuša.
LESEDI: Ba re o a re gakantšha.
MOETI: (Go kgalema) O a kwa gore ngwana o reng?
KGALEMA: (O nwa beine) Aa!! E hladimolla madi a mmele.
KADIAKA: (O a tsena) Ke tlile ka nako ye botse, nka se bolawe ke tlala.
MMAKGOWA: Ke a itshola, Maime. Ntshwarele.
Hlwepenya: go bušetša mamina morago ka nko.
MMAKGOWA: O lla kudu.
Laetša gore semelo sa Lesedi le sa Kgalema di swana kae, di fapana kae.
MOETI: Solanka yena o mo išitše kae?
MMAKGOWA: O kokomogile.
MOETI: Hlogo ya molato ke mong wa wona, Kadiaka.
LESEDI: E lebile kae tsela?
KGALEMA: Ga ke go kwešiše. Nke o hlaloše gabotse.
MMAKGOWA: (O tšhogile) Aowa, morutišigadi. Nna ga se ka le bala.
MMAKGOWA: Nna papa ge a ka tseba gore ke dula nago mo GaKama o tla tla a re aka ka diaka.
MMAKGOWA: (O swara phatla) Ere ke bone! Na ke tšwa neng?
MMAKGOWA: (O tsoša hlogo, o ela megokgo) Ga se wa ntira selo.
MAIME: Hai! Gape lehono re thišitše sekolong, o a tseba!
LESEDI: Ke romilwe go wena, Mmakgowa.
KGALEMA: Ga go bohlokwa go tla go nna. Ke re le nnyaka mabapi le eng?
LEAGO: Gape bafsa ba nagana gore ditokelo ke boitaolo.
bo hlolwa ka sebopego mang?
KADIAKA: Maime o tlile a mo kukile, a mo lahla mpeteng, a mpotša gore Mmakgowa o tšhabetše lesea.
LEAGO: Ga se ka le botša gore le sa le ba bafsa kudu Bona, o šetše o latola letšobana lela o bego o re ke la pelo ya gago?
MMIPE: Le ge e le lesea la bana ba rena?
MMAKGOWA: (O a lla) Nthuše, Maime. Ke nyaka go tla gae.
KADIAKA: Etse re sa tlilo dirang?
MMIPE: Ba reng?
MMAKGOWA: Ke tšwele le lesea le lekaanyana ka ntle?
MAIME: (Ka phišegelo) Le reng lephodisa nkopo?
MAIME: Re keteka phenyo ya ditokelo tša rena. Nna ke fentše Kgalema, wena o fentše Kadiaka. O oma ka disego. Mmakgowa o tšea piri, ba thulantšha ditshitswana, ba a nwa. Ge ba sa nwa, lebating go a kokotwa, ba a kgaroga, ba lebelelana.
MMIPE: E le gore ke be ke bolela maaka?
MAIME: O reng o sa re papago a go iše ngakeng?
MMIPE: Ke tseba ditokelo tša ngwana. Nka ya go masošalewekha ka la dirupu. Ba a sega.
MOETI: Yo Solanka o na le tokelo ya bophelo bjo bobotse, tokelo ya go rutega, tokelo ya go ba le bagwera, tokelo ya go tseba naga ya gabo...
MMIPE: Ee, ke gona ke tima seyalemoya ke re ke a robala. Le goroga bošego, Kgalema.
KGALEMA: (Ka go tenega) Ba nyakang bona ba?
MMAKGOWA: Wa tla wa mmotša morutinyana wa gona!
KGALEMA: (O a tsena, o tuka malakabe a kgalefo) Bjale gona go lekane. Mmipe, go diregang ka mo lapeng la ka?
MMIPE: Ke morwa wa rena Solanka.
MAIME: A re hlanogela a dirang O mo tšhošetše wena?
Ke ka lebaka la eng Kgalema a ile a kgaroga ge a bona Moruti Leago?
MAIME: Gape nna ke nyaka go robala, o a mphoka.
MMIPE: (O tenegile) Di a go kgahla tšona tše?
MMIPE: Ee, Maime le Mmakgowa morwedia'Kadiaka.
"Maime ke potsa ye e apeilwego ke Kgalema." Hlaloša kgonthe goba maaka a polelo ye e tsopotšwego mo.
KADIAKA: Ke tše ke di bonago ka ga ka tšeo. Ge ke mo kgala ka go mo tšhošetša ka lešaša, o ngala ka gae a dula mo nna ke sa go tsebego.
MMAKGOWA: O a dula, o hlephenya mamina, sefahlego se inametše fase ka dihlong.
MMAKGOWA: Le wena ke wa gago, ga se ka mo fula godimo ga mohlare. Mo kuke le wena.
MMIPE: E sa le a belegwa ga se a ka a ya.
KGALEMA: (Ka metlae) BoMaime ke banna, mmagwe.
KADIAKA: Gape o dula le mošemane ka gae. Ge ke ile mošomong e šala e le bolao.
KGALEMA: (Ka kgalefo) O a hlalefa matšatšana a...
MMAKGOWA: (Ka dihlong) Ke ya(O khupa monwana.
MMIPE: O inametše fase o a nagana.
KGALEMA: O nape o homole.
MAIME: Na o befetšwe Gape ga se nna ke rilego o se ke wa swana le batho ba bangwe?
MMAKGOWA: Gape ba bangwe ba šetše ba tlogile.
Ke mesong. Kgalema o tšhepile ka sutu, o tlemile le thai, o swere le porifikheisi ka toropong, o gata a gatoga. O gata letlakala la panana, o a redimoga, Lesedi o potlaka go thekga Kgalema.
MMIPE: Ke re ke lapile. Ke lapišitšwe ke go lela yola Solanka ke le noši.
MMAKGOWA: O tsena ka go neneketša.
MMIPE: (O opa diatla) O ra bana ba rena ruri!
MAIME: (O a batamela) Bagešo le batswadi ba ka, le nna ke kgopela tshwarelo. Solanka ngwanešo, o ntshwarele kudukudu. Ke go tlaišitše go feta tekanyo (O a lla) Ke go nyefotše gampe.
Kgalema ke yena a huduago mpherefere ka go gana ge Solanka a išwa ngakeng, a bonwa ke batho goba a išwa sekolong. Mmipe o leka go bolela le mogatšagwe eupša o fošwa ka mae a go bola. Lesedi le Moruti Leago le bona ba a katana eupša bothata bo phara thaba ka lebaka la bongangele bja Kgalema.
MMAKGOWA: Keke gona mo GaMamabolo.
Kodutla: go kwera motho o sa mo lebantšhe.
LEAGO: Ge o ka šoma gabotse sekolong, ke tla go thuša go nyaka dipasari.
MMAKGOWA: O monna, o papago ngwana.
MMIPE: Ba ba ruta go bala le go ngwala. Mešomo ya diatla e a rekišwa, ya rekwa le ke ba dinaga di šele. Ke moo go tšwago tšhelete ye o e bonago mo.
Tshwantšhišo - Go diriša selo se tee go hlaloša se sengwe se se nago le boleng bja go swana naso (bjalo ka "Thuto ke sekgonyollo sa go ya katlegong").
KADIAKA: Ge le ka bona a sa fepege gabotse?
MMAKGOWA: (O lebelela thoko) Ee, ke gabotse, ga ke lwale.
LEAGO: (O a tsena) Re kokota re tsene ka ga Kgalema. (Maime le Mmakgowa ba a kgaroga, ba lebelela monyako , Moruti Leago o a ba batamela.
MMAKGOWA: (O lebelela Maime a sega) Gape re dio ba Kanana, re ikgapa re ikgoroša.
LESEDI: Kgale! Re lekile go kgala ra ba ra bea fase.
MMIPE: Moruti, o reng o sa ke o etla go rapelela Solanka...
KGALEMA: (Ka tlabego) Ke ngwana wa Maime?
KGALEMA: Mo ga go na yo a ka ntatelelago. Ke kgole le toropo le maphodisa ga se a mantši (O a ethimola).
KADIAKA: Lehono re kopane ka mo lapeng la Kgalema ka merero ye mebedi. Wa mathomo ke wa go tlo keteka ge yo Solaka a fetša nywaga ye lesometshela. Wa bobedi ke wa go tlo laelana le yena yo Solanka ge a eya dipapading tša diolimpiki kua Australia. Matsogo! (Ba opa diatla) Mehlolo e a direga ruri. Ke mang a kilego a namela sefofane gona mo gare ga rena Ga a gona. Šo ngwana yo re bego re mo nyatša lehono o ya go emela naga ya rena ya Afrika Borwa dinageng tša moše. Mo opeleng magoswi! (Ba opa magoswi) A re feng Solanka sebaka sa go bea mantšu. Ba bantši re thoma go mmona, ebile re tlilo thoma go mo kwa a bolela. Sebaka ke sa gago Solanka! (Ba opa magoswi?
MAIME: (Ka letšhogo) Ke puku, morutišigadi.
LEAGO: Ke maketše, mmagobatho. Go hlagang ka mo gabotse?
LEAGO: O šia Modimo goba o šia Kgalema?
LESEDI: Tseba gore ngwana yola o na le tokelo ya go tsena sekolo, tokelo ya maphelo le tokelo ya go ithabiša...
LEAGO: (Ka lethabo) Ke nna, Mmabo (O goga setulo, o a dula).
MMAKGOWA: (O a lla) O a thoma, Maime. O nkodutla ka ngwana mola ke imišitšwe ke wena, o ipitša lesogana.
LEAGO: O ka se re o se wa hlwa o tseba bophelo wa nagana gore o ka dira dilo ka kgopolo ya gago.
MMAKGOWA: Ba re ke nna dithangwana marikhihlana, ba bangwe ba re ke nna thenese nka tentišega.
LEAGO: Maime, tshwarelo e bohlokwa bathong, ngwaneno o tla go swarela.
KADIAKA: Mmakgowa, o gokae ngwanaka Ke nna papago?
LESEDI: O a di bolela Kadiaka?
LESEDI: E no ba polelo, Kadiaka. Akere ngwana ke motho?
Batho ba ba sa nyakego bana ba bona ba dira sehlogo sa mohuta mang Hlaloša mekgwa ya go fapana ye e dirwago?
LEAGO: Ke re dula fase re bolele. O nyaka go tšhaba eye!
LEAGO: Mokgwa ke gore ke bone mohlolo.
LEAGO: Sepela o ye go nyaka mošomo o fepe ngwana yo wa gago gore a gole gabotse.
Batheeletši/Babogedi - Batho ba ba ikemišeditšego go bala, go theeletša goba go bogela papadi goba sengwalwa se se itšego. Ge go beakanywa sengwalwa, bangwadi ba swanetše go šetša nepo le batheeletši ge ba kgetha sebopego se se lebanego sa sengwalwa.
MMIPE: Ntšhale morago Moruti. Kgalema ge a kgona a ka no mpolaya. Ba šalana morago ba ya ka phapošeng ya Solanka, ba tsena. Solanka o dutše malaong. Moruti Leago o a mo lebelela o kukega maikutlo, o inamela fase.
MOETI: (O lebeletše Leago ka mahlong) Gape re a hloloselana, papagwe.
KGALEMA: (O buša moya, a sa re o a bolela)...
MMAKGOWA: lesedi: (O a galefa) Le ka upša la dula le sekolonyana se sa lena. (O tšwa a getlagetla.) Na o a tloga Mmakgowa?
MAIME: Le re nyakelang Moruti Leago?
LEAGO: Go lokile re a sepela...
Mafuri: ka morago ga dintlo.
MAIME: (O lebelela Kgalema, o a kgoga) Fuuu!!
LEAGO: Moeti mogatšaka, ga re bonane o ka ba wa re ga re monna le mosadi.
KADIAKA: (Ka pelobohloko) Mmakgowa, o roba moya wa ka, ke ikwa ke se motswadi wa selo.
MMIPE: O tsepeletše Kgalema ka mahlo.
Fahlogela: go bona la mathomo.
MAIME: Bjale o tla lala o dutše ka marago bošego ka moka?
MMIPE: O šetše Bobididi. Yena ga ke nyake go itshwarelela ka yena ka gore a ka no bolela tša gagwe.
Maitshwaro a Maime ke a mohuta mang?
KADIAKA: (O mo gokara gape) Ke a go leboga ngwanaka. Ge o ka rutega, ke tla robala boroko le mohla ke ehwa.
MAIME: O gokae Mmakgowa?
KADIAKA: (O a ema) Mmino a o homole bagešo. (Mmino o a homola) Ke a leboga. Gape ba mpeile moswaramarapo. Ke thoma ka gore Tameng bagešo! ka Moka: Thobela!
KADIAKA: O bipetšwe ke sephiri sefe?
LEAGO: O gopotše kgopolo ye botse, Maime. Motho ge a se a rutega o thatafalelwa ke bophelo.
MMAKGOWA: O a mo gerula, ga a fetole.
Ka ga Kgalema. Kgalema o tladitše diaparo godimo ga mpete gomme o di lokela ka sutukheising ya ntotoma. Mmipe o tsena a swere poleiti ya dijo, o ema ka tlabego.
MMIPE: Aowa, Moruti. Ke phonyokgilwe ke leleme.
MAIME: Mmejana wa gago o a tlalatlala le dithama tša gago o ka re di a rurugaruruga.
LEAGO: O ra gore ke gataka ditokelo tša gago Kgalema?
Lekokoko: sebjana sa lesenke sa go rwala meetse nokeng.
MMIPE: O bea poleiti setulong, o khunama fase ka dikhuru gomme o swara lehlaa.
MOETI: Ga ke go kwešiše, Sersanta Kadiaka. O reng?
Ngangabala: go dira dilo ka kgang o gana go kgalwa.
KGALEMA: (O a befelwa) O reng Le wena o tsenwa ke mekgwa ya basadi ba go rutega?
LESEDI: Ke hlogo ya sekolo, SGB le Komiti ya Kgalemo.
MOETI: Motho o mo tšhabe. Motho o lokile a hwile.
LEAGO: Ga o ye felo, dula fase Maime.
MMIPE: Re tla mo fihla go fihlela neng?
LESEDI: Ke ra gore o itekanetše.
Moriting, Bobididi ka gaKgalema. Kgalema le Mmipe ba dutše ditulong ba ja dimake tša go apewa. Moeti le Kadiaka ba sepela ba batamela. Kgalema o a ba bona.
SOLANKA: Nna felo mo ga ke go rate...
LESEDI: Afa kliniking gona le ke le mo iše?
MOETI: Hm! Ka ba ka rothiša mare! Mateng ke a rata bjang!
Ke eng se se dirilego gore Kadiaka a bitše pitšo ka lapeng la gagwe?
Dikwekwele: diako tša mabele tše di šetšego di fotšwe.
MOETI: Mma Kgalema le Sersanta Kadiaka, le tleng dikantorong tša rena gosasa.
MOETI: Gape o a rarela. Ke fela pelo ya go kwa gore ditokelo di gatakwa ke mang.
LESEDI: Ga ke go tšhabe, Kgalema. Thomiša!
LESEDI: Ke mo go tlago bomogala' Mmakgowa le motho wa gagwe Maime.
MMIPE: O biditšwe ke moya wa Modimo.
MAIME: Ga se ka nyala Mmakgowa, ka fao nka se re ngwana wa gagwe ke ngwanaka.
Badišiša tiragatšo ya Ditokelo gore o kgone go fetola le go sekaseka dipotšišo le ditsopolwa tše di latelago ka mo tlase.
MMAKGOWA: Ke nameditšwe ke mokgalabjana wa MoIndia.
MOETI: Nce, nce, nce! O reilwe ke mang lona leina le?
MAIME: Gape ga se nako ya thero, Moruti Leago.
MMIPE: E sego Lesedi fela, seyalemoya le sona se porotla bošego le mosegare se touta ka ditokelo.
MMIPE: Ge re sa di bolele di ka se fele.
MMIPE: Akere ke gona ge o mmulela ditsela?
MAIME: O dirang gona moo East London, Mmakgowa?
MMAKGOWA: Go lokile, Moritišigadi.
LESEDI: Gape felo ka kua go na le ngwana wa segole ba mo fihlile ka mafuri. Ba mo dirile thuru.
Laodiša gore go tlile bjang gore Lesedi le Kgalema ba gokarane ka gare ga toropo ya Polokwane.
KGALEMA: Ke be ke sa etišitše le banna ba gešo.
LESEDI: O kile wa ya sepetlele sa Mankweng ka gore šemo ga le ye mo batho ba yago?
LESEDI: Roko ye e khusutšwe ke eng?
KADIAKA: O a mo hlahlaiša o eta a kopakopa ba tsena ka ntlong.
KGALEMA: Ke ngwana wa mang yo o mo kukilego?
MMIPE: Na wena o a nthata Kgalema Gape nna le wena re banyalani e sego baratani?
MMAKGOWA: La go šikinya dithaba la ba la di šutiša. Ba oma ka disego ba ba ba phaphathana.
Tlarea: go bolela tša go tšwa tseleng.
LESEDI: (O dula setulong) Ke re le bakang le yo morwediago?
MAIME: Bjale o tla kgona bjang go tla gae?
MMIPE: O tla nyaka dijo?
MMIPE: O tlogele go ahlola batho o se Modimo. Motho yo mongwe le yo mongwe ge a etla mo lefaseng o tla a khuparetše mpho ya gagwe.
MAIME: Ntlo ye ya gagwe e šetše e le ya rena.
Maime o sepela tseleng a nanya, go itaetša a bolela ka pelo sellathekeng sa gagwe se a lla. O a se ntšha, a se lebelela a tobeletša konotswana.
KGALEMA: (O lebelela Mmipe) O ahlametšeng?
MMIPE: Gape monna yola o bogale kudu. Gape le go mpetha o tla mpetha.
KADIAKA: Ke tla dira bjalo Moruti. Ke leboga go menagane.
MMIPE: Lehono šemo re phela ka yena.
KADIAKA: A ntlogela le lesea kae a be a sa dule ka mo gae O le tlogetše le papagolona. Ka moka ba tlabegile, ba a lebelelana?
LEAGO: (Ka tlabego) East London O dirang kgole bjalo?
LEAGO: (O ema ka mafolofolo o opa magoswi) Haleluya! Haleluya! A go retwe Morena! (Batho ka moka ba opa magoswi) Batho bešo, Modimo o re kwele. Bana ba rena lehono ba sokologile, ba itshotše.
Pebofatšo/Phefolo - Go ntšha maikutlo ka mokgwa wo bonolo sebakeng sa mokgwa wo boima goba wa go se ratege. Mohlala: Mokgekolo o letše a hwile. (mokgwa o boima) Mokgekolo o letše a re šiile.
LEAGO: Agaa, ke tše di bonwego ke nna ka mahlo tšeo.
MOETI: O re ka ga Kgalema go na le ngwana wa segole, ba mo fihlile ka diphapošeng tša ka mafuri.
MMIPE: (O a lebelela) Kgalema, o tlile gae mogatšaka?
KGALEMA: Ee, tše tšona ke go gataka ditokelo tša batho.
KGALEMA: (O a tlabega) O rata go reng na?
Tiragatšo ke sengwalwa se se hlogohlago maikutlo a mmadi goba mmogedi. Go na le dikokwane tše bohlokwa tše di nyakago tsebo le šedi ya mongwadi pele a ka topa pene a ngwala. Tšona ke sebopego sa tiragatšo baanegwa, mafelo, poledišano, thulano le molaetša.
LESEDI: O di kwele ditaba Ke todi, di tšwa go 'sebitata' motho wa malekere. Baithuti ba oma ka disego, ba tlatša lešata Lesedi o toula tafola ka puku, ba a homola?
Tlentše o petlile melomo o nyaka go lla.
KADIAKA: O reng o nkhomolela Kganthe o ya le mošemane?
KGALEMA: (O šupa Solanka ka lenyatšo) Se ka šomang sona segole se?
MMIPE: Ge re ka hwa pele ga gagwe?
MMAKGOWA: Gape ga ke kwešiše gore le nyaka ge ke reng ka gore ke boletše gore ga ke lwale.
MMIPE: Bjale o tla dirang?
MMIPE: Go tloga ga se go hlala. Ke tla dio tloga ka boela ka ntlong ya Lepanteng. Sellathekeng sa Kgalema se a lla, o a kgaroga, o a se ntšha, a se lebelela.
KGALEMA: Ke ikwa gabotsebotse. Gape ga se ka robala.
MAIME: (O ngwaya hlogo) Ke be ke bolela le Mmakgowa.
MAIME: Ere ke go bontšhe gore nka dira (O kuka Solanka, Solanka o hlaba lešata le legologolo).
KGALEMA: Re tla ba re hwile, go se na yo a ka re botšišago. Ke boletše nna Kgalema morwa wa Gobetse ke tuu! Ke phetho. Ke nyaka go robala, o se sa mpolediša (O apola baki a e kgweša setulong).
MMIPE: (O tšhogile) Ntshwarele, motho wa batho. Ke be ke sa go bone.
KGALEMA: (Ka bogale) Kgaogana le nna wena! Ebile ke wena o nthekišitšego go ba molao.
KADIAKA: Kgalema, rena ga re sa na poledišano nago. Lehono, ere ke re gonabjale, re rwala yo Solanka.
MMAKGOWA: (O segasega tša bošilwana) Ba reng mmeme?
MAIME: Go ra gore nka no tla ka lala ka geno?
<fn>SAPS. Framework.2009-02-26.nso.txt</fn>
Polelo ya motho ke "letlalo la bobedi" ka mekgwa ye mentši: leruo la tlhago la motho yo mongwe le yo mongwe yo a tlwaelegilego, leo re le šomišetšago go hlagiša ditshepo le ditakatšo tša rena, go hlohlomiša maitemogelo le setšo sa rena, le go aga setšhaba sa rena le melao yeo e se laolago. Polelo ke yona yeo e re thušago go šoma bjalo ka batho lefaseng leo le dulago le fetoga. Ka moo tokelo ya motho ya go šomiša polelo ya gagwe e amogetšwe ka gare ga Molaokakanywa wa rena wa Ditokelo gomme Molaotheo wa rena o amogela gore dipolelo tša batho ba rena ke mothopo woo o swanetšego go hlokomelwa.
Gabotsebotse ke ikgantšha ka gore, morago ga tshepetšo ya therišano, mafelelong re maemong a go tsebagatša tlhako ya molaotshepetšo wa polelo wa Afrika Borwa. Ye ke pheleletšo ya tshepetšo yeo e thomilego ka 1995 ge ke be ke kgetha Sehlopha sa Sepane sa Peakanyo ya Polelo (LANGTAG) gore se mphe dikeletšo ka tlhako ya peakanyo le molaotshepetšo wa polelo wa go tshwaragana. Kgato ye e be le bohlokwa ka gore (a) ga go na kgotlelelo ya phapano ya polelo gomme "dipolelodintši e ba bothata bja go tura" bjo bonalago ka go makala a mangwe a setšhaba sa rena, gape (b) go solwa go oketšegago ga polelotee ka Afrika Borwa go tšwa go bakgathatema ka go polelo.
Tlhako ya Molaotshepetšo wa Polelo ya Bosetšhaba e theilwe go dipoelo tša tshepetšo ya rena ya therišano, mmogo ka LANGTAG gomme morago ga moo ka maiteko a kgoro ya ka ka tšhomišano le Phanele ya ka ya boeletši ka Molaotshepetšo wa Polelo. Tlhako ya Molaotshepetšo e bohlokwa go taolo ya methopo ya rena ya polelo ya go fapana le phihlelelo ya nepo ya mmušo ya go godiša temokrasi, toka, tekatekano le kopano ya setšhaba. Ke ka moya wo gore kgodišo ya dipolelo tše 11 ka moka tša semmušo tša naga ya rena yeo e kgonegišitšwego ka gare ga Molaotheo e lego bogareng bja molaotshepetšo.
Tlhako ya Molaotshepetšo ye e lemoga gape taba ya gore mohola wa dipolelo tša rena o phethwa gabotsebotse ke tšhomišo ya tšona ya sepolotiko le ya leago le ya ikonomi. Ge polelo e lahlegelwa ke mohola wa yona ka go makala a le maemo a yona a a fokotšega. Tlhako ya Molaotshepetšo e tšeela hlogong gore re lebane le tlhotlo ya kloupalaeseišene le gore dipolelo tša rena tša tlhago di swanetše go ba karolo ya tikologo ya rena ya theknolotši ya go gola ka lebelo. Ka gona, e ikemišeditše go netefatša ka leswa maemo le tšhomišo ya dipolelo tša tlhago tša Afrika Borwa.
Ke tshepa gore Maafrika Borwa ka moka a tla amogela Tlhako ye ya Molaotshepetšo wa Polelo ya Bosetšhaba bjalo ka ya bona. Ke tshepa gore mmogo re swanetše go netefatša gore molaotshepetšo wo e ba nnete ka maphelong a rena, gomme e dira gore re ikgogomoše ka le go netefatša ka leswa boitšhupo bja rena bjalo ka Maafrika Borwa bja go swana bo le tee.
Dipolelo tšeo e ka bago tše 25 tša go fapana di bolelwa ka Afrika Borwa, tšeo e lego gore tše 11 tša tšona di filwe maemo a semmušo ke Karolo 6 ya Molaotheo, 1996 (Molao wa 108 wa 1996), ka mabaka a gore tšhomišo ya tšona e akaretša palomoka ya diphesenete tšeo e ka no bago tše 98 tša setšhaba ka moka.
Dipolelo tše 11 tša semmušo ke isiNdebele, isiXhosa, isiZulu le siSwati (tšeo di bitšwago dipolelo tša Nguni); Sesotho, Sepedi le Setswana (tšeo di bitšwago sehlopha sa dipolelo tša Sotho); Tshivenda, Xitsonga, Seisimane le Seafrikanse.
Afrika Borwa ke naga ya dipolelodintši. Semelo seo se bonalago sa dipolelodintši ka Afrika Borwa ke nnete ya gore dipolelo tše dintši tša tlhago di bolelwa go ralala mellwane ya diprofense, gomme di bolelwa ke ditšhaba tša go tšwa go diprofense tša go fapana.
Ga bjale go na le temogo ye maatla ya tlhokego ya go maatlafatša maiteko a go tlhabolla dipolelo tšeo pele di bego di beetšwe ka thoko le go tšwetšapele dipolelodintši ge e le gore Maafrika Borwa a swanetše go lokollwa go tšhomišo ya dipolelo tša go se be tša tlhago tša rena le tša go ba tša semmušo.
Go fihla ga bjale, taolo ya phapano ya dipolelo ka Afrika Borwa ya go tla ka morago ga kgethollo e thatafaditšwe ke tlhokego ya molaotshepetšo wa polelo wa go hlaloša dilo ka moka, gomme seo se bakile gore go šomišwe Seisimane le Seafrikanse bjalo ka dipolelo tša go šomišwa kudu ka go ikonomi-leago le makala a sepolotiki a setšhaba sa rena.
Morago ga mengwaga ye seswai ya temokrasi, Afrika Borwa bjale e fihlile go ntlha ye bohlokwa ka go histori ya yona. Afrika Borwa e araba phapano ya rena ya polelo le ya setšo le tlhotlo ya dipolelodintši tša molaotheo, ke ka baka leo go tsebagaditšwego Tlhako ye ya Molaotshepetšo wa Polelo ya Bosetšhaba.
Tlhako ya Molaotshepetšo ga e tsenye fela mokgwa wo moswa go dipolelodintši ka Afrika Borwa, empa e hlohleletša ka maatla tshomišo ya dipolelo tša tlhago bjalo ka dipolelo tša semmušo go godiša le go hlohleletša kopano ya bosetšhaba. O tšeela hlogong kamogelo ya bophara ya phapano ya dipolelo, toka ya leago, motheo wa khumano ye lekalekanago ya ditirelo le mananeo a setšhaba, le hlompho ya ditokelo tša polelo.
Tokumente ye e hlaloša tlhako ya go kgontšha ya mmušo wa go ba le dipolelodintši wo kopantšwego ka gare ga tlhako ya Molaotheo.
Go tloga ge Afrika Borwa e thoma go tšewa ke Dutch ka 1652, ka dibaka tša go latelana tša pušo ya Brithane, Yunione ya Afrika Borwa, le go hlongwa morago ga Repabliki ya Afrika Borwa, le pušo ya kgethollo, molaotshepetšo wa polelo wa mmušo le bengmaatla ga se ba kgone go lemoga phapano ya dipolelo ya Afrika Borwa. Maemo a a bušeditšwe morago ke go tla ga temokrasi ka 1994 le dipeakanyetšo tša Molaotheo ka go ba semmušo ga dipolelodintši.
Maemo a a ile a baka gore go be le go se lekalekane ga dipolelo le go rena ga polelo ye nngwe, moo e lego gore go rena ga Seisimane le Seafrikanse go hlodile kamano ya go se lekalekane gare ga dipolelo tše le dipolelo tša Afrika.
Ka moo, melaotshepetšo ya bokoloniale ya kgethollo, mmogo le melaotshepetso ya leago-ikonomi, e bakile gore go be le moakanyetšo wa go se lekalekane wa dipolelo woo o bego o bontšha dipopego tša go se lekalekane ga merafe le maemo tšeo Afrika Borwa e tsebegago ka tšona.
Ditiragalo tše ka moka di ile tša tsenya kotsing maemo a go lekana a dipolelo tša tlhago le dipolelo tša batho ba go fapana ba Afrika le ba dihlopha tše dingwe tšeo di beetšwego ka thoko go tsenywa Difoa le Difofu - ka go gatelela dikgolo tša go se kgahliše ka dipolelo tša Afrika, tšeo di sa kgolwego ke diboledi tša Seisimane le Seafrikanse fela, empa le baboledi ba bantši ba dipolelo tša Afrika ka botšona.
Maemo a okeditšwe gape ke nnete ya gore dihlongwa tša setšhaba le tša praebete di rata go tšea dipheto tša polelo tša nakwana tša go ganetšana le dipeakanyetšo tša semolao le dinyakwa tša go amana le dipolelo ka baka la melao ya go se bonele kgole ya go ba kgahlanong le tiragatšo ya dipolelodintši.
Karolo ya bo 6 ya Molaotheo e fa tlhakokgolo ya semolao ya dipolelodintši, tlhabollo ya dipolelo tša semmušo le kgodišo ya hlompho le kgotlelelo ya phapano ya dipolelo tša Afrika Borwa. E phetha ditokelo tša polelo tša badudi, tšeo di swanetšego go hlomphiwa ka melaotshepetšo ya polelo.
Molaotheo o gatelela gore dipolelo ka moka tša semmušo di swanetše go ipshina ka "maemo a go lekana" le go swarwa ka go lekalekana, ka moo go kaonafatšwe maemo le tšhomišo ya dipolelo tša tlhago, gape mmušo o tšee dikgato tša melaotlhakwa go laola le go hlokomela tšhomišo ya dipolelo tša tlhago tša go se holege".
Molaotheo o laela phetolo ya maemo a polelo ka go naga ka moka, ka go fa kamogelo ya leago le ya sepolotiki go dihlopha tša polelo go theilwe go ditlhoko tša setšhaba tše boletšwego le dihlopha tša go ba le kgahlego
Karolo 6(2) ya Molaotheo e nyaka gore go be le mekgwa yeo e swanetšego go ba gona go hlabolla dipolelo tše tša tlhago.
Karolo 6(3) le (4) di na le dipeakanyetšo tša go amana le dipolelo tša mebušo ya bosetšhaba le ya profense, moo e lego gore dikgoro tša mmušo di swanetše go šomiša bonyane dipolelo tše pedi tša semmušo.
Go godiša phapano ya dipolelo go ya pele, karolo 6(5) e kgonegiša go hlongwa ga Lekgotla la Dipolelo ka Moka tša Afrika Borwa (PanSALB) go godiša dipolelodintši le go hlokomela tlhabollo le tšhomišo e sego fela ya dipolelo tša semmušo, empa le dipolelo tša Khoi, Nama le San, mmogo le (Di)polelo tša Diatla tša Afrika Borwa. Gape PanSALB e tla dira gore go be le hlompho ya Dipolelo tša Bohwa tšeo di bolelwago ke dikarolo tše dingwe tša setšhaba sa rena le ya dipolelo tšeo di šomišetšwago mabaka a bodumedi.
Dipeakanyetšo tše dingwe tša maleba tša go amana le merero ya polelo di dirilwe gongwe ka gare ga Molaotheo. Karolo 9(3) e šireletša kgahlanong le kgethollo ya go se be ya nnete ka baka la polelo, ge dikarolo 30 le 31(1) di bolela ka ditokelo tša batho tša bokgathatema le go iphsina ka tša setšo, bodumedi, le dipolelo. Karolo 35(3) le (4) di bolela ka ditokelo tša polelo tša baswariwa, bao ba letilego tsheko le basekišwa, go gatelelwa gabotsebotse tokelo ya teko ya nnete moo ditshepedišo di fetolelwago ka go polelo yeo motho a ikgethelago yona.
Kgoro ya Thuto e tsebagaditše Molaotshepetšo wa Polelo ka go Thuto (LiEP), woo o gatelelago dipolelodintši bjalo ka katološo ya phapano ya ditšo le karolo ye bohlokwa ya go aga Afrika Borwa ya go se be le kgethollo ya semorafe. Motheo ke gore polelo ya gae e dule e šomišetšwa go ithuta le go ruta, empa go hlohleletša baithuti gore ba tsebe le dipolelo tše dingwe. Molaotshepetšo o bolela ka merero ya go swana le (di)polelo ya go ithuta le go ruta ka go dikolo tša bohle, lenanethuto la sekolo le mediro ya go amana le polelo ya dikgoro tša profense tša thuto le mekgatlo ya go laola dikolo.
Molaotheo le melaotlhakwa ye mengwe ya go amana le wona o hlohleletša kgodišo ya dipolelodintši ka Afrika Borwa. Tlhako ya molaotshepetšo ka moo e swanetše go kgonegiša ka moo go kgotsofatšago tshepelelano ya melaotshepetšo ka go ditekanyo tše tharo tša mmušo le go bontšha maemo a hlakilego a molaotshepetšo go ralala diprofense tše senyane ka moka ka Afrika Borwa.
Molaotshepetšo wa polelo o tšeela hlogong dipeakanyetšo tša Molaotheo ka dipolelodintši gape di sepelelana le maikemišetšo a mmušo a kgolo ya ikonomi, ya leago-polotiki le ya thuto.
go godiša taolo ya dipolelo ye botse gore go be le tshepetšo ya tirelo ya setšhaba ya go kgontšha go kgona go kgotsofatša ditebelelo le ditlhoko tša badirelwa.
Kaonafatšo ya peobogareng ya batho ge go ahlaahlwa dikgahlego, ditlhoko le ditakatšo tša ditšhaba tše dintši tša go fapana ka dipoledišano tša go tšwela pele le dingangišano.
Kgodišo ya dipolelodintši ka Afrika Borwa e nyaka maiteko a go se beele ka thoko tsebo yeo e lego gona ka setšhabeng moo dipolelo tša semmušo tša tlhago di tsebegago. Se se tla nolofatšwa ke tšhomišo ya le bokgathatema bja setšhaba ka go ditshepetšo tša tlhabollo ya polelo.
Go tla holofelwa le go ditsebi tša polelo go thuša tshepetšo ya go tlhabolla mananeo a dipolelodintši a go šoma ka nyakišišo le phatlalatšo ya dikhumano tša gona.
Go nolofatša tšhomišano le karolelano ya maikarabelo gare ga dinaga tšeo e lego maloko a SADC go phakišiša tlhabollo ya polelo.
Go sepetša, ka dikgala tša go kwala, ditebeleloleswa tša molaotshepetšo go hlokomela tšwelopele ya phihlelelo ya setšhaba sa Afrika Borwa sa go ba sa dipolelodintši ka botlalo.
Mokgwa wa go thewa go setšhaba mo go kgodišo ya dipolelodintši ke wa go šomišega bokaone kudu, ge go lebeletšwe go ba le phapano ga Afrika Borwa. E swanetše go ba mokgwa wa go se be bogareng wa bokgathatema wa peakanyo ya polelo le tiragatšo ya molaotshepetšo woo o hlokomelago bokgoni gore go be le tšhutišetšo ya tsebo le mabokgoni.
Dibopego ka moka tša mmušo (bosetšhaba, profense le mmušoselegae), mmogo le dihlongwa tša go diragatša maatla a setšhaba goba tša go phethagatša mediro ya setšhaba go ya ka peomolao di tlangwa ke Tlhako ye ya Molaotshepetšo wa Polelo.
Ge go godišwa dipolelodintši diprofense di tla dira melaotshepetšo ya tšona ya go sepelelana le methalohlahli yeo e lego ka gare ga Tlhako ye ya Molaotshepetšo, go tšeelwa hlogong mabaka a tšona a selete, le ditlhoko tša setšhaba le tšeo se di ratago, bjalo ka ge go boletšwe ka gare ga Molaotheo.
Mebušo ya gae e tla phetha ka tšhomišo le tšeo di ratwago ke ditšhaba tša yona ka go tlhako ya molaotshepetšo wa polelo ya profense ya go kgontšha. Ge go phethilwe ka tšhomišo ya polelo le tšeo setšhaba se di ratago, mebušo ya gae e swanetše gore e tlhabolle, e gatiše le go diragatša molaotshepetšo wa dipolelodintši morago ga ditherišano tša bophara le ditšhaba tša yona.
Dipolelo tša semmušo di tla šomišwa bjalo ka ge go hlokega ka ditiragalong ka moka tša semolao, go balwa le dikgatišo tša Hansard, e le tokelo: Ge fela e le gore lebakeng la makgotlatheramelao a diprofense, mabaka a selete a tla phetha (di)polelo tšeo di yo šomišwago.
Mmušo o tla hlohleletša, gomme mo go kgonegago o tla thekga mekgatlo ya praebete go tlhabolla le go diragatša melaotshepetšo ya yona ka mokgwa wa go sepelelana le tlhako ya molaotshepetšo wa polelo ya bosetšhaba.
(Di)polelo tša go šoma/(Di)polelo tša go rekhotla: Ka kwano, sebopego se sengwe le se sengwe sa mmušo se swanetše go kwana ka (di)polelo ya go šoma (ya ka gare le ka ntle ga kgoro ya mabaka a kgokagano): Ge fela e le gore moo go kgonegago ga go motho yoo a tla ganelwago go šomiša (di)polelo yeo a e ratago. Ka mabaka a go sepetša dikopano le go dira mediro ye itšego, go swanetše go dirwa maiteko afe goba afe go šomiša dinolofatši tša nolofatšo ya polelo tša go swana le/goba botoloki (bja tatelano goba bja sammaletee mmogo le bja tshebelo) moo e lego gore go a kgonega.
Kgokagano le setšhaba: Ka mabaka a poledišano ya mmušo, kgetho ya modudi e swanetše go šomišwa. Poledišano ya molomo ka moka e swanetše go direga ka polelo ya semmušo yeo batheeletši ba e ratago. Ge go hlokega, go swanetše go dirwa maiteko ka moka go šomiša dinolofatši tša nolofatšo ya polelo tša go swana le botoloki (bja tatelano, le sammaletee, mmogo le botoloki bja mogala goba bja go sebelwa) moo e lego gore go a kgonega.
Dikgatišo tša mmušo: Lenaneo la kgatišo la dipolelodintši tše šomišegago le swanetše go latelelwa ke dikgoro tša mmušo tša bosetšhaba moo e lego gore ga go nyakege kgatišo ka dipolelo ka moka tša semmušo tše 11.
Moo e lego gore tshepetšo ya mmušo ya go kgontšha le ye hlomamego mo go tekanyo efe goba efe e nyaka poledišano ya go kwešišega gabotse, e swanetše go gatišwa ka dipolelo ka moka tša semmušo tše 11, gomme ka diprofenseng, ka dipolelo ka moka tša semmušo tše boletšwego.
Mabakeng ao go wona ditokomane tša mmušo di ka se bego gona ka dipolelo ka moka tša semmušo tše 11, dikgoro tša mmušo tša bosetšhaba di swanetše go gatiša ditikomane sammaletee ka bonyane dipolelo tše tshela.
Xitsonga; Seisimane; le Seafrikanse.
2.4.6.5 Motheo wa tšhielano o swanetše go šomišwa ge go kgethwa dipolelo tša go gatiša ditokomane tša mmušo ka go dipolelo tša Nguni le Sotho.
2.4.6.6 Kgokagano ya boditšhabatšhaba: Kgokagano ya boditšhabatšhaba ka go tekanyo ya bosetšhaba ka tlwaelo e tla ba ka Seisimane goba nakwana ka polelo ya naga yeo e ratwago.
Tiragatšo ya molaotshepetšo wa polelo e tla oketša nyako ya mošomo wa phetolelo le thulaganyo le ditirelo tša botoloki, kudukudu ka dipolelo tša tlhago. Motheo wa botsebi bja phetolelo ka go dipolelo tše o tla katološwa ka go bobedi dikgoro tša mmušo le ka go badiredi ba polelo ba ka ntle bjalo ka bafetoledi, barulaganyi le ditoloki. Tlhoko ye oketšegilego ya ditirelo tša badiredi ba polelo ba profešenale e tla nyaka hlahlo ya mabokgoni ye nngwe.
Go hlongwa ga diyuniti tša polelo ka go kgoro ye nngwe le ye nngwe ya mmušo ka go profense ye nngwe le ye nngwe le gona go tla ba le thulano go morero wa ditiragalo tša Tirelo tša Polelo tša Bosetšhaba. Tirelo ya Polelo ya Bosetšhaba (NLS) e tla lebelelwa gore e gokaganye tiragatšo ya molaotshepetšo ka go nolofatša tlhahlo ya badiredi ba yuniti ya polelo ka go ditiragalo tša peakanyo ya polelo le thekgo ya mananeo a mošomo a diyuniti tše. NLS e tla rwala gape maikarabelo a kgokaganyo ya tšwetšopele ya mananeo a hlahlo a bafetoledi, barulaganyi le ditoloki, le go hloma methalohlahli ya go šoma ka dintlha tša boleng.
Dikarolo tša tlhamo ya mareo le mareo le tšona di tla amega. Koketšego ya mošomo wa phetolelo e tla nyaka tlhabollo ye phakišišitšwego ya mareo ka dipolelo tša semmušo le Panka ya Mareo ya Bosetšhaba yeo e kgonago go humanwa ke badiredi ba polelo ba mmušo le ba ka ntle.
Go ba gona ga didirišwa tša Theknolotši ya Polelo ya Batho (mohlala, phetolelo ya go thušwa ke metšhene, dimemori tša phetolelo, diphošollamopeleto) tša dipolelo tša tlhago go tla raloka karolo ye kgolo ya thekgo ya ditiragalo tša nolofatšo ya polelo.
Dikgetho tša bogolo bja diyuniti tša polelo di tla phethwa gomme tlhahlo ya mabokgoni ka go karolo ye e tla beelwa pele morago ga ge palo ya dipolelo tša semmušo tšeo di yo šomišwago e phetilwe. Diyuniti tše di nago le badiredi ba bane goba go feta ba profešenale, di tla hloka diklereke.
Kago ya bokgoni ka go dikarolo tše šupilwego tša nolofatšo ya polelo e tla dirwa mmogo le baabi ba ditirelo ba go swana le dihlongwa tša thuto ya godingwana tša go ruta mananeo ao a dumeletšwego ke SAQA le dithuto tša polelo, phetolelo le thulaganyo, peakanyo ya polelo, tlhamo ya mareo le tlhamopukuntšu.
Go tsenywa ga molaotshepetšo ka dikgato ka go lebaka le kopana, la bogareng le le telele ke mokgwatshepetšo wo rategago ka go ditekanyo ka moka.
Mabapi le dikgatišo tša mmušo, tiragatšo e tla tsenywa ka thepeselo le ka mokgwa wa go dirišega ke dipopego tša mmušo lebakeng la bonyane mengwaga ye meraro. Mohola wa go tsenywa ka bonyane ke gore dikgoro di tla tlhabolla bokgoni ka mokgwa wa go oketšega le go laola tshepetšo ya tiragatšo ka kgontšhago.
Dipopego tša mmušo di tla ba le nako ya go beakanya ditekanyo tša tšona ka go oketša dikabo ganyenyane ganyenyane ka go lebaka la MTEF le ditiragalo tša peakanyo gore di sepelelane le methopo ye nyakegago gore molaotshepetšo o diragatšwe ka katlego.
Mekgwa ya tlhokomelo go netefatša boleng bja ditirelo tša phetolelo le thulaganyo.
Kgoro ya Bokgabo le Setšo e tla šomišana le PanSALB go hlokomela le go begela balaodi ba maleba ka kgatelopele ka go dikgala tše boletšwego.
Tebeleloleswa ya molaotshepetšo e tla direga ka mehla gomme ditigelo tša go dira diphetošo di tla dirwa moo go nyakegago, gore ditekanyo di kgone go fetolwa go sepelelana le tšona.
Infrastraktšha yeo e nyakegago go diragatša molaotshepetšo e tla ba gona.
kgokagano ya boditšhabatšhaba moo go nyakegago.
Mekgwa ye mengwe ya tiragatšo yeo e tla šomišwago ke Molao wa Maitshwaro a Polelo wa Badirela Setšhaba, go hlongwa ga Lekgotla la Badiredi ba Polelo ba Afrika Borwa, Tirelo ya Botoloki bja Mogala ya Afrika Borwa (TISSA), leanotshepetšo la tlhabollo ya dipolelo tšeo pele di bego di beetšwe ka thoko le Leanotshepetšo la Ditheknolotši tša Polelo ya Batho.
Go thekga methopo ya batho yeo e nyakegago gore go be le tiragatšo ya dipolelodintši ye atlegilego.
Go laola profešene ya nolofatšo ya polelo, go ra gore, ka phetolelo, botoloki le tšwetšopele ya mareo, ka tlhabollo le melaotlhakwa ya maleba.
Go thekga go rutwa le go ithuta dipolelo ka moka tša semmušo tša Afrika ka go ditekanyo ka moka tša dikolo.
dikarolo tša go ba bohlokwa go tša ikonomi.
ya bokgabo bja molomo ka go dipolelo tše.
boledišana le dikhomphutha.
ya go polelo yeo go fetolelwago ka go yona.
maatlafatša goba go tšeela maatla.
moka di a lekana.
tshepetšo ya setšhaba le taelo.
dipolelo tše pedi goba go feta.
tshomišo ya polelo ye itšego.
mekgwa le ditetelo.
maemo a tšona e tla ba afe.
badudi ba ka kgonago go dira dikgetho tša polelo.
tše dingwe tša mmušo ka merero ya polelo.
nngwe go ya go ye nngwe.
fase a polelo mohlomongwe le baboledi.
sego polelo ya go ruta ya semmušo.
badudi ba selete se itšego goba setšhaba.
kgwebišano ka kakaretšo.
bohle ka go karolo ya thuto ye itšego.
<fn>SEPEDI FAL PAPER 3 2008 GR12.txt</fn>
Lephephe le arotšwe ka dikarolo tše THARO e lego A, B le C.
Bala dipotšišo ka tlhokomelo gore o se hlahlathe.
Araba potšišo e TEE fela karolong ye nngwe le ye nngwe.
Thoma potšišo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng la yona.
Ngwala ka bothakga le mongwalo wa go balega.
Taodišo e rulaganywe ka lenaneo la go swana le mmepe wa monagano goba lenaneo leo le ka go thušago go rulaganya. O tla fiwa meputso ya go rulaganya le padišišo.
Hlokomela morero le sebopego sa sengwalwa se sengwe le se sengwe go ya ka go fapana ga dinyakwa tša sona.
Dingwalwa ka moka di ngwalwe ka Sepedi.
Kgetha e TEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale taodišo ya botelele bja mantšu ao e ka bago a 250 go iša go a 300.
Lehono ke tsogile lefaseng leo le rego go nna, 'E ba yo o nyakago go ba yena.' Tšweletša dikgopolo tša gago.
Na bosenyi bo tla fokotšega bjang nageng ya gaborena ge bo dirwa le ke batho ba maemo le dirutegi Hlaloša?
Go fedišwa ga thupa dikolong go hlola dipoelo tša fase ditlhahlobong tša marematlou. Na o kwana le kgopolo ye Tia di lle?
Tekatekanyo ya bong e bonala e tliša diphetogo nageng ya Afrika-Borwa. Wena o reng?
Diokobatši di na le ditlamorago tša go se kgahliše. Tiiša kgonthe ya taba ye.
Araba potšišo e TEE go tše nne tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 120 go iša go a 150 (diteng fela).
O be o le leihlo la kuranta ya Ntshebele holong ya motse wa geno. Bjale ngwala pego yeo go yona o hlalošago ka fao moletlo wa go kgetha mmasebotsana o sepetšego ka gona.
O mongwaledi wa Lekgotlakemedi la baithuti sekolong sa geno. Ngwala poledišano gare ga gago le hlogo ya sekolo mabapi le go tliša didirišwa tšeo di tla dirišwago le ke baithuti bao ba sa itekanelago.
Le be le ile go boloka yo mongwe wa baithuti ba sekolo sa lena yo a hlokofetšego kotsing ya sefatanaga. Bjalo ka mogwera, o ile wa kgopelwa go bala tša bophelo bja mohu ka letšatši la poloko. Re alele tšeo di bego di tšwelela lenaneong leo.
O moetapele wa lekgotla la baithuti gomme o kgopetšwe go fa polelo moletlong wa go keteka letšatši la bafsa la 16 June. Ngwala polelo yeo o tlogo efa letšatšing leo.
Araba potšišo E TEE go tše tharo tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 80 go iša go a 100.
Ngwala ditšhupetšo tša go hlalošetša mothotsoko tsela ya go tloga leselageng go ya paesekopong a sepela ka mmila wa Sehlogo thwii! Go fihla go wa Leratong.
Mmila wa Sehlogo...
Mmila wa Diorelo...
Mmila wa Lehlaku...
Mmila wa Tiro...
O etetše Engelane la mathomo. Ngwalela mogwera wa gago molaetša wa poskarata.
Motswadi wa gago ke moroki wa diaparo tša fešene tša basadi. Ngwala papatšo ya go ba le maatlakgogedi o bapatše kgwebo yeo.
<fn>SEPEDI INFO DOC.txt</fn>
Leano la Boset haba la Methopo ya Meetse le hlalo a ditsela methopo ya meetse ya Afrika Borwa e tla irelet wago, ya omi a, ya hlabollwa, ya sepedi wa le go laolwa ka gona.
Ka gobane Leano le ka ama tsela yeo bohle re omi ago meetse ka gona, go bohlokwa gore batho ba nt he maikutlo bona mabapi le Leano-Kakanywa.
Meetse ke tshika ya bophelo. A no et a ma emo a balemi; a no et a dibjalwa ebile a newa ke diruiwa t a batho ba magaeng; ke a boithabi o; a thekga lenaneo la go fehla mohlagase, ditoropo t a rena t e nnyane le t e kgolo, meepo, diintasteri gammogo le mehlare le diphoofolo t eo elego bohwa bja rena bja tlhago.
Kabo ya go tshepega ya meetse a go hlweka, meetse a tlhweki o le kelelatshila le meetse a no et a dibjalwa a bohlokwa go fedi a bohloki mo Afrika Borwa. Mananeo a tlhabollo ya mafelo a magaeng gammogo le tso olo o ya mafelo a ditoropong a ithekgile ka meetse go fihlelela dinepo t a wona.
Maikarabelo-magolo a Kgoro ya Merero ya Meetse le Kagodikgwa ke go netefat a gore meetse a lekanego a khwalithi yeo e amogelegago a dula a le gona go kgotsofat a dinyakwa t a motheo le go thekga tlhabollo ya ikonomi le set haba.
Le ge go le bjalo, Afrika Borwa ke naga ya lenyora. Methopo ye meetse ga e nene. Thari e t wela pele go ata. Nyakego ya tlhabollo ya mafelo a ditoropong le ikonomi e a gola gomme le nyakego ya meetse e a oket ega. Go le bjalo, ditiro t a batho di baka t hilafat o le mathata a khwalithi ya meetse.
Bjalo ka naga, re ka se no leta go fihlela go t welela mathata khwalithi le tlhokego ya meetse. Re hloka leano la nako ye e telele go itebanya le ditlhohlo t e, le go bont ha ka moo Mo-Afrika Borwa yo mongwe le yo mongwe a ka kgathago tema ka gona. A ke maikemi et o a Leano le Boset haba la Methopo ya Meetse.
Molaotheo ke molao o mogologolo wa naga.
HABA LA MEETSE abja go ya ka dilo tseo di lego bohlokwa go Leano la Leano la Leano la Pabalelo le Taolo ya rena bjalo ka set haba.
Molao wo o et ane le taolo ya methopo ya meetse.
Afrika Borwa. Molao wa Bosetshaba wa Meetse wa 1998 o reya motheo ya meetse le tlhweki o. O file didiri wa t a semolao go fihlelela pono yeo. Leano la et ane le ka moo baabi ba ditirelo tsa kabo Boset haba dla Methopo ya Meetse ke lenaneo la boset haba ya meetse bjalo ka diboto t a meetse le la go fihlelela pono yeo bommasepala ba abelago badiri i ba meetse ka magaeng le diintastering.
Leano la Boset haba la Methopo ya Meetse ga le a lebelelana le dintlha t e. Go na le lenaneo la ka thoko la kabo ya meetse le tlhweki o. Ditsela tseo mebuso ya selegae e tla abelago badiri i ditirelo t a meetse ka gona di tla hlaloswa ka go Maano a Tlhabollo ya Ditirelo t a Meetse ao lekala le lengwe le le lengwe la tirelo ya meetse le swanet ego go le thala.
Meetse ke mothopo wa tlhago. Ke a batho ba Afrika Borwa ka moka. Kgoro e swanet e go hlokomela mothopo wo (meetse le tikologo ya wona) legatong la batho ba Afrika Borwa.
Tokelo e nno i ya meetse, go ya ka molao, ke ya meetse a dinyakwa t a motheo t a batho (mohl. a go apea, go nwa le go hlapa) le a tikologo. Wona a bit wa "Reserve" ka Molao wa Boset haba wa Meetse. Kgoro e ka abelana ka meetse fela ka morago ga gore meetse a "Reserve" a beelwe ka thoko.
Molao o re batho ba swanet e go kgatha tema taolong ya methopo ya meetse. Taolo ya methopo ya meetse e tla ba legatong la fasefase ka moo go kgonegago. Go kgonagat a se, Molao o hlamile ditheo (di-institu ene) t eo batho ba ka kgathago tema go t ona.
Methopo ya meetse e tla laolwa ka bojohle bja yona. Dinoka, matamo, mehlaka, lefase le lego mo tikologong, meetse a ka fase ga mabu, gammogo le ditiro t a batho t eo di nago le khuet o go dilo t e, e tla laolwa bja'ka selo se tee.
A re na le meetse a lekanego?
Afrika Borwa ke naga ya go oma. Re nelwa ke pula ya palogare ya 450 mm ka ngwaga. Ye ke kelo ya fase kudu ge e bapet wa le palogare ya lefase ye e lekanyet wago go 860 mm ka ngwaga. Pula yeo e re nelago e fapana kudu go ya ka mengwaga. Naga ye gape e bekilwe ke komelelo.
Dinoka t a Afrika Borwa ke t e nnyane ka bogolo ge di bapet wa le dinoka t a dinaga t e dingwe. Meetse a noka ya Orange ke 10% fela ge a bapet wa ke la noka ya Zambezi. Meetse a dinoka t a Afrika Borwa ka moka ge di kopane a ka fase ga seripagare sa meetse a noka ya Zambezi. Gape re abelana bont i bja dinoka t a rena, go swana le Orange/Senqu le Limpopo, le dinaga t e dingwe t eo le t ona di omi ago meetse a dinoka t e.
Dinyaki i o t a Kgoro di bont hit e gore a godimo ga mafelo 19 a taolo ya meetse a 11 (bona Seswant ho 3) mo nageng a na le mathata a meetse. Mo mafelelong a, batho ba omi a meetse a mant i moo elego gore tikologo e ka tlase ga kgatelelo e kgolo, gomme seo se baka gore badiri i ba bangwe ba meetse ba se hwet e kabo ya bona ya maleba.
A re na le meetse a khwalithi ye e amogelegago?
Ga se meetse a rena ka moka ao elego a khwalithi ye e amogelegago. A mangwe a t hilafadit we.
Mo nageng ka bophara, t at i le lengwe le le lengwe, mekgatlo le batho fela ba ba le khuet o go khwalithi ya meetse a ka dinokeng le meeleng, a ka fase ga mabu le a mehlaka. Le badiri i ba meetse a ka gae ba na le khuet o go khwalithi ya meetse ka go t hollela pente, oli le dilo t e dingwe t e kotsi ka go kelelat hila ya meetse.
Mathata a magolo a khwalithi ya meetse mo Afrika Borwa a bakwa ke meetse a dit hila go t wa diintastering le meepong, menont ha ya temo, kgogolego, dit hila/ditlakala t a go t wa ka magaeng, tlhokego ya mananeo a tlhweko le ditiragalo t e dingwe t e nt i.
ona di baka mathata a khwalithi ya meetse go swana le kelo ya godimo ya letswai, meetse a esiti, t hilafat o ya baktheria le t hilofat o ya dilo t a mpholo.
Go no fa mohlala, baktheria yeo e tsenago ka meetseng ka lebaka la tlhokego ya mananeo a tlhweki o e ka baka kholera, yeo e ka bolayago batho. Gape, go a tura go hlweki a meetse a t hilafet ego gire re kgone go ka a omi a gape, gomme seo se ra gore batho ba tla swanelwa ke go lefela meetse ka t helete ye e okedit wego.
A re omi a meetse ka tshwanelo?
Meetse a kelo ye e ka bago 60% mo nageng a omi wa lefapheng la temo ya no et o. Badiri i ba ka magaeng le ba ditoropong ba omi a meetse a ka bago 11% gomme meepo le diintasteri tse dingwe tse kgolo di omi a kelo ye e ka 8%. Dithokgwa t a kgwebo le t ona di omi a meetse a kelo ye e ka bago 8%.
Re swanet e go omi a meetse ka bohlale.
Sustainability. Se se ra gore re swanet e go omi a meetse tlhabollo ya set haba le ikonomi eup a, le ge go le bjalo, re swanet e go irelet a tikologo yeo meetse a rena a t wago gona. Ge re ka kgona go fihlelela tekatekano e botse gareng ga t homi o le t hirelet o ya methopo ya meetse, gore gore re tla kgona go kgotsofat a dinyakwa t a rena t a meetse le dinyakwa t a bana ba rena, gammogo le dinyakwa t a bana ba bana ba rena.
Tekatekano. Se se ra gore modudi yo mongwe le yo mongwe wa naga o swanet e go kgona go fihlelela meetse le mehola ya go omi a meetse. Diphetho t a kabo ya meetse di swanet e go bont ha se.
Seswant ho 4.
Ga ra huma ka meetse. Methopo ya rena ya meetse e lebagane le dinyakwa le mathata a golago. Mo nakong ye e fetilego, meetse a be a sa abje ka tshwanelo. Gant i meetse a a senywa.
Leano la Boset haba la Methopo ya Meetse ke lenaneo (framework) leo maano ka moka ao re a hlokago go laola methopo ya meetse a ka kopanago ka tsela ye e rulagant wego gabotse. Molao wa Boset haba wa Meetse o re Leano le sekasekwe leswa bonnyane morago ga mengwaga ye mengwe le ye mengwe ye mehlano.
Se ga se re gore re tla leta mengwaga ye mehlano pele re tsenya leano tiri ong. Dihlopha t a batho di dut e di tsene fase go hlama mekgwa le mananeo a go tsenya tiri ong dikarolo t a go fapafapana t a Leano, le go gati a dikarolo t e dingwe ka Kuranteng ya Mmu o gore batho ba nt he maikutlo a bona, le pele Leano la Boset haba la Methopo ya Meetse ka no i le lokela go ka gati wa/phatlalat wa.
Go kgatha tema ga set haba go kgont ha bohle bao ba nyakago go kgatha tema go taolong ya meetse go dira bjalo. Kgoro e setse e hlamile lenaneo la go kgatha tema ga setshaba.
Dinyaki i o go hlabolla tsebo le kwe i o ka nepo ya go oket a bokgoni bja go hlabolla methopo ya meetse.
e dingwe t a ditsela go t ea meetse mothopong wa go swana le moela, noka, bodutelo t e di ka ba le khuet o e mpe go bja ka fase ga mabu, mohlaka goba "estuary" go a omi a methopo ya meetse ge di sa laolwe ka go lota meetse go swana le go a bea ka letamong tshwanelo. Go fa mohlala. Molao o go thibela goba go fetola moela wa meetse go swana le, go fa dumelela diintasteri go t hollela meetse mohlala, ge moela wa meetse a moela goba noka o wanet e go thibelwa goba go fetolwa go kgont ha kago ya tsela e mpsha a t ona a dit hila ka gare ga dinoka le phokot o ya moela wa meetse, go omi a meetse a pula go bjala meela, ge fela seo se dirwa ka tumelelo mehlare goba dimela t a go swana le diplantasi t a dikgwa t a ya Kgoro gomme le melawana ya gona kgwebo t eo di omi ago meetse a mant i go feta dimela t a e maatla e latelwa go hlweki a meetse tlhago. Se se ra gore meetse a pula ao a ka bago a fihlile a. Se se irelet a meetse mothopo wadinokeng a omi wa ke mehlare le dinoka meetse le badiri i ba bangwe.
go lahlwa ga meetse a dit hila a go fisa go t wa diintastering le ditei eneng t a go fehla mohlagase go fetola khwiti, leriba goba moela wa meetse go swanale ge noka goba moedi o fetolelwa go kanala goba ge le aba aba la go aga le "rafsa" khwiting goba leribeng la noka go tlo wa ga meetse a ka fase ga mabu go ya go omi wa mererong ya meepo le kago; le boithabi o, dipapading t a meetse go swana le go rutha.
Dikgato t e di lebi it wego go methopo di tla hlokomela khwalithi ya meetse, kelo ya meetse, diphoofolo t eo di phelago ka methopong ya meetse, le dimela t e di lego tikologong ya mothopo.
ohle di swanet e go phela ga botse gore mothopo wa meetse o ome ka tshwanelo le go aba meetse.
Sa mathomo, Kgoro e tla hlama lenaneo la bea methopo ya meetse ka moka mo nageng go ya maemo a yona. Maemo a mangwe le a mangwe a tla bont ha gore ke dikhuet o dife t eo di goba di sa amogelegego go irelet a mothopo. Maemo a tla bont ha le gore ke meetse a ma ka kaakang ao a ka omi wago.
Tlhago, moo batho ba sa hlwago ba e ba le khuet o e kalo go mothopo wa meetse le moo mothopo o sa lego kgauswi le seemo sa wona sa tlhago, bjalo ka meela ya thaba.
Magareng, moo mothopo wa meetse o fapanego kudu le maemo a wona a tlhago.
Fokolago, sehlopha sa ka fase ga magareng, moo maikemi et o elego go kaonafat a mothopo go ya maemo a magareng.
Sa bobedi, Kgoro e tla lekola maemo a mothopo wo mongwe le wo mongwe wo bohlokwa wa meetse mo nageng gomme, ka t homi ano le ba bangwe bao ba nago le seabe, gwa kwanwa ka ga seemo sa wona sa ka moso. Badiri i ba meetse ba tla thu a go t ea sepheto sa gore ba nyaka go bona methopo ya bona ya meetse e e ba bjang ka moso, gore taolo ya meetse e kaonafat e bophelo bja mothopo wa meetse ge nako e nt e e eya. Go bewa ga methopo ya meetse go ya ka maemo a yona go tla dirwa mo mengwageng ye 10 go i a go 15 ye tlago, gomme go tla thongwa mafelong ao go nyakegago dikgato t a ka pela.
Go fihlelela lekatekano ya kabo ya meetse le t wet opele - Reserve sephetho sa gore go nyakwa go Ge meetse a lego gona mo nageng a ka t helwa ka emereng, "Reserve"bona maemo a mothopo wa meetse ke meetse ao a swanet ego go no dula a le gona ka emereng bakeng sa dinyakwa t a a eba bjang ka moso, Kgoro e tla motheo t a batho le tikologo/tlhago.
lebelela dinepo t a khwalithi ya methopo.
Kabo go ba bjang.
Kgoro e tla abago meetse ka gona. Reserve e ka pele lenaneong la kabo ya meetse.
Ga go kgonege go phema tshilafat o ya meetse ka gohlegohle, eup a go bohlokwa go a kgonega go laola t hilafat o ka tsela yeo elego gore methopo ya meetse e sa nt e e tla oma ka tshwanelo. Dikgato t a taolo t eo di lebi it wego go mothopo di tla laolo t hilafat o le t homi o ya methopo ya meetse go feta tekanyo. Go fa mohlala, di tla laola seo se t welelago kua mafelelong a diphaepo t a mat hila a diintasteri.
Kgoro e t e dipheto t a kgato ka kgato mabapi le taolo ya khwalithi ya meetse le t hilafat o.
Kgato ya boraro e ka t ewa fela ge dikgato t e dingwe di t erwe go thibela goba go fokot a t hilafat o, le fela ge e le gore ga go na le ditsela t e dingwe. Go lahlwa goba go t hollwa ga meetse a dit hila go ka dumelelwa, eup a ka tlase ga mabaka a rilego fela le gona ge fela e le gore noka goba moela woo meetse a dit hila a tla t hollelwago ka go wona o tla ba le meetse a lekanago go ka kgona go timola bogale bja meetse ao a dit hila.
Badiri i ba bagolo ba meetse ke bona gape ba nago le kotsi e kgolo ya go ka ba le khuet o e mpe go methopo ya meetse. Bona ba akaret a temo, meepo, intasteri, mafelo a ditoropong le mafelo a bodulo.
Go ya ka Temana 4 ya Molao, t homi o ya meetse ka moka e swanet e "go fiwa tumelelo". Ka mant u a mangwe, batho ba swanet e go hwet a tumelelo ya go omi a meetse.
Go na le ditsela tse mmalwa t a go fapafapana t eo motho a ka fiwago tumelelo ya go omi a meetse ke Kgoro. Batho bao ba omi ago kelo e nnyane ya meetse ka magaeng, go no et a dirapama le diruiwa (esego mo merorong ya kgwebo), go lota le go omi a meetse a pula go t wa hlakeng, ba et e ba na le tokelo ya go omi a meetse.
Tumelelo ya Kakaret o, moo modiri i a ka omi ago meetse ntle le laesense ge le gore t homi o ya meetse e ka tlase ga Tumelelo ya Kakaret o.
wet opele ya t homi o ya bjale ya semolao ya meetse ka tlase ga molao ofe goba ofe gareng ga di 1 October 1996 le di 31 September 1998, go fihlela ge badiri i ba bjalo ba fiwa dilaesense.
Badiri i ba meetse bao ba filwego tumelelo ba tla kgona go somi a meetse, eup a gape ba tla rwala le maikarabelo a go somisa meetse go ya ka mabaka a tumelelo. Mabaka a a tla irelet a tikologo le go lemoga dinyakwa t a badiri i ba bangwe ba meetse.
Laesense ya t homi o ya meetse ke sengwalwa sa semolao. E fa motho tumelelo ya go omi a meetse go ya ka mabaka ao a beet wego laesense.
Mabaka a swanet e go sekasekwa leswa bonnyane mengwaga ye mengwe le ye mengwe ye mehlano. Laesense e ka gagaba go dihla mengwaga ye 40.
Kgoro e ka gogela laesense morago ge modiri i a tshela mabaka ao a beet wego laesense.
Diphetogo go mabaka a laesense ya motho di ka dirwa fela ge mabaka a dilaesense t e dingwe ka moka tsa t homi o ye e swanago ya meetse goba go t wa go motho o tee wa meetse le wona a fetolwa.
Paka/Nako ya laesense e ka se fetolwe eup a e ka katolo wa goba ya sekasekwa leswa, ka mengwa ye e e sa fetego mehlano.
Go na le lenaneo le omi wago bjale la go dira kgopelo le go sekaseka laesense ye nngwe le ye nngwe, eup a le tla rukaganywa leswa mo mengwageng ye mebedi Seswant ho 7. Molao wa Boset haba wa Meetse o hlalosa ye e latelago. melawana ye e swanet ego go latlelwa go omi a meetse ka bohlale. Melawana ye e re moo go nago le kotsi e kgolo ya khuet o e mpe go mothopo wa meetse, melawana ye e beilwego ya t homi o ya meetse e tla thatafa le go feta.
Kgoro e tla ipilet a gore go be le laesense ya kgapelet o ya t homi o ya meetse mafelong ao go ka bago go se na meetse a lekanago a badiri i ka moka, goba moo khwalithi ya meetse e et ego e thomile go fokola. Mo mafelong a bjalo, badiri i ba bjale le ba baswa ba meetse ntle le Schedule 1e badiri i ba ka fase ga Tumelelo ya Kakaret o, ba tla swanelwa ke go dira dikgopelo t a dilaesense.
Lenaneo la go sekeseka dikgopelo t a dilaesesense le tla netefat a gore bohle ba fiwa sedi ya go fihlelela meetse ka go lekana le gore meetse a abja ka tsela ya maleba yeo e holago bohle, go lebelet we mabaka a rilego.
Kgoro e nyaka go tseba gore meetse a methepo ya go fapafapana a omi wa bjang le gore go omi wa a ma kaakang. Ka tshedimo o ye, kgoro e ka beakanya ka tshwanelo, ya hlama, ya laola le go irelet a methopo ya meetse gammogo le badiri i. Ka lona lebaka le, badiri i ba meetse ba et e ba kgopet we go ngwadi a t homi o ya bona ya meetse ge e le gore ba a tsea le go a lota, goba ba baka phoket ogo ya moelo wa meetse (dikgwa t a kgwebo). Lenaneo la semmu o la go ngwadi o ye le fedile ka June 2001 gomme bont i bja badiri i ba meetse ba et e ba ngwadi it e. Badiri i bao ba sa hlwago ba ngwadi a ba nt e ba ka dira kgopelo ya go ingwadi a ka morago ga nako. Badiri i ba bangwe ba meetse ba tla ngwadi wa ge nako e nt e e eya.
Ge dinyakwa t a meetse di dut e di golela pele, re tla swanela ke go fihlelela tekatekano gareng ga go dinyakwa le meetse ao a lego gona. Re tla swanelwa ke go rulaganyo maano a go fapafapana, lengwe le lengwe ka ditshenyegelo, nako le matsapa a fapanego.
Kabo-leswa ya meetse, go swana le ge batho ba omi fase.
Taolo le toto ya mothopo wa meetse a ka godimo ga bona gore a abelwa bao ba se nago meetse a lekanego. mabu.
Tlhabollo ya methopo ya ka godimo ga mabu, go swana a mant i go ya mafelong ao a nago le tlhaelelo ya le go aga matamo. meetse.
Go omi wa leswa ga meetse, go swana le ge intasteri hlaloswa go karolo 7.10 e omi a meetse a yona a dit hila gape.
Mo nakong ye e fetilego, Kgoro e be e fetisetse meetse go t wa mafelong ao a nago le meetse a mant i go ya moo go nago le tlhaelelo, goba e aga matamo a magolo goba e dumelela kago ya matamo go netefat a gore go ba le meetse a lekanego go kgotsofat a dinyakwa t a badiri i ba meetse. Le ge go le bjalo, le mekgwa ye ga se ya lekana. Lebaka ke gore go thomile go ba le tlhaelelo ya meetse ka lebaka la go ata ga thari gammogo le koket ego ya t homi o ya meetse diinstastering, temong, meepong le mererong ye mengwe. Leano la Boset haba la Taolo ya Meetse le re fa mokgwa o moswa, woo o bit wago "water conservation and demand management". Batho ba bant i ba ka omi a meetse a mannyane ka go fetola mekgwa ya bona ya bophelo le ka go seket a meetse.
ditheo t a meetse go swana le mebu o ya selegae yeo e abelago batho meetse e swanet e go dira se ka bokgoni, gore go be le tahlegelo e nnyane ya meetse mohlala, ka go netefat a gore diphaephe t a go sepet a meetse ga di dutle ebile di swanet e go hlohlelet a badiri i gore ba seket e meetse.
Badiri i ba meetse ka moka ba swanet e go omi a meetse ka tshwanelo ntle le go a senya. Mohlala, ba tswalele dithepe ga botse, ba loki e diphaephe t eo di dutlago, ba omi e fela meetse a kelo yeo ba e hlokago.
Tsheket o ya meetse e swanet e go ba karolo ya thulaganyo ya methopo ya meetse le ditirelo t a meetse.
Kgoro e tla ba le masolo a go lemo a set haba nyakego ya go seket a/lota meetse, go omi a thuto ya dikolong le go hlohlelet a ditheo t a meetse go seket a le go hlohlelet a moya wa go seket a meetse. Lekala le lengwe le le lengwe, bja'ka temo, intasteri, go fehla mohlagase le meepo le tla hlama maano a lona a go a tsheket o ya meetse le taolo ya nyakego ya meetse. Kgoro gape e ka omi a mabaka a laesense ya meetse go bea dinyakwa t a tsheket o/toto ya meetse.
Ke ka lebaka la eng taolo ya meetse e lefi wa?
Ge bont i bja badiri i ba meetse ba nyaka meetse, le ditlhohlo t a go laola methopo ya meetse di a oket ega. Kafao, ditshenyegelo t a go hlapet a le go laola, go nyaki i a le go beakanya, go rulaganya le go aga matamo a maswa, go laola le go hlokomela marangrang a kabo ya meetse, t hirelet o ya methopo ya meetse, le merero ye mengwe ya taolo, di a oket ega.
Naa badiri i ba tla lefi wa ditshenyegelo dife t a taolo ya meetse?
Go na le magoro a mararo a ditefelo.
Tefelo ya taolo ya mothopo wa meetse. Yona e akaret a merero ya taolo go swana le taolo ya t homi o ya meetse, taolo ya khwalithi ya meetse, taolo ya polokego ya letamo le toto ya meetse (go akaret wa lenaneo la Working for Water la go laola dihlare di ele tsa metsenyet a).
Tefelo ya tlhabollo ya mothopo wa meetse le t homi o ya "water works". Ditshenyegelo t a se mo mengwageng ye 25 ye e latelago di ka fihla go R12 billion, gammogo le t helete ye e lekanyet wago go R530 million ka ngwaga bakeng sa ditshenyegelo t e dingwe go swana le go bu et a sekeng le go loki a marangrang a bjale.
Ke mang a tla beago ditefelo, le gona bjang?
Ditshenyegelo t a taolo ya meetse di fapana go ya ka mafelo, go ya ka mabaka a selegae. Di-Catchment Management Agency (bona karolo 11) t a le lengwe le lengwe la Mafelo a 19 a Taolo ya Meetse di tla rwala maikarabelo a go bea ditefelo t a taolo ya meetse le ditefelo t a go t hollela mat hila goba meetse a nago le mat hila ka gare ga methopo ya meetse. Ditefelo t a tshomi o ya meetse le mat hila di tla fapana go ya ka Mafelo a Toalo Metse, ebile di ka fapana go ya ka go fapana ga makala (mohl. temo, intasteri, kagodikgwa) go ya ka dinyakwa le mabaka a selegae.
Badiri i ba meetse ba tla fiwa thu o ya maseleng ka ditsela t e pedi. Kgoro e tla "subsidaesa" ditefelo ka moka t a meetse ao dikema t a meetse t a Mmuso di a abelago balemi ba baswa ba nosetso nako ya mengwaga ye mehlano go tloga mola nosetso e thomago.
Nepo ka Ditheo t a Taolo ya Meetse ke gore badiri i ba meetse le batho bao ba angwago ke tsela yeo meetse a abjago ka gona ba swanet e go ba le seabe ka moo methopo ya meetse e laolwago tikologong ya gabo bona.
Mo lebakeng le, Kgoro e rwele maikarabelo a go laola merero ka moka ya Molao legatong la Tona. Tema ya Kgoro e tla fetoga ge ditheo t a taolo ya meetse di hlamilwe le go fiwa maikarabelo le maatla a taolo ya methopo ya meetse. Mafelelong tema ya Kgoro e tla ba go fana ka pholisi ya boset haba le lenaneo la taolo ya methopo le go netefat a gore ditheo t e dingwe di oma ka tshwanelo.
Di-CMA di tla thewa semmu o ka lenaneo leo le akaret ago set haba. Lenaneo le set e le thomile go bont i bja Mafelo a Taolo ya Meetse a 19. Di-CMA di ka thewa ka matsapa a Tona goba ka gobane sehlopha sa batho se i it e t hi inyo ye e amago set haba ka botlalo go Tona. T hi inyo e swanet e go akaret a, go no fa mohlala, dintlha t a bogomo bja mellwane ya CMA, tlhaloso ya methopo ya meetse, metheo ya bjale le ba omi i ba meetse ba moo tikologong, le ditsela t eo ba tla laolwago ka gona le ka moo CMA ye e sisinywago e tla itefelago ka gona. CMA e tla thoma go oma ge Tona e fet a go kgetha Boto ya Taolo. Maloko a Boto ya Taolo a digelwa ke Komiti-Kelet i yeo maloko a yona a kgethwago ke badiri i ba meetse ba moo lefelong la bodutelo bja meetse.
Mekgatlo ya Badiri i ba Meetse ke dihlopha t a badiri i ba meetse bao ba kganyogago go tsenela merero ye e amanago le meetse maemong a selegae gore ba holege ka moka, bja'ka temo ya no et o goba go laola khwalithi ya meetse. E oma go ya ka molaotheo wa semmu o woo o hlaloswago ka go pukwana yeo e hlamilwego ke Kgoro. Mekgatlo ye go lebelet we gore e kgone go ikemela la ma eleng ao a t wago go ditefelo t eo di beakant wego go ya ka leano la thulaganyo ya ditefelo t eo di lef ago ke maloko.
Diboto t a peleng t a no et o di tla fetolelwa go Mekgatlo ya Badiri i ba Meetse mo mengwageng ye mebedi ye e latelago. Ka yona nako yeo, e ka katolo a me omo ya yona le go netefat a gore mokgatlo o emela badiri i ka moka ba meetse mo ditikologong. Mekgatlo e meswa ya Badiri i ba Meetse e ka hlangwa ge go na le nyakego.
Lemoga: Ditheo t a tireloya meetse di abela badiri i meetse le mananeo a tlhweko gomme di wela ka fase ga Molao wa Ditirelo t a Meetse wa 1997 (WSA).
Mananeo a tshedimo o a omi etswa go lota tshedimo o ya methopo ya meetse gore e kgone go omi wa le go le kwe i wa ga bonolo ke balaodi ba meetse le bao ba t eago diphetho.
Balaodi ba methopo ya meetse ba ka se kgone go t ea diphetho t a maleba ka tshedimo o ye e fo aget ego. Gape re swanet e gore kgafet akgafet a re no fela re lekola ge eba re atlega go fihlelela dinepo t a rena t a go omi a meetse ka bohlale goba aowa.
Lenaneo la Boset haba la Methopo ya Meetse le tsenya tiri ong dinyakwa t e ka ditsela t e pedi: go katolo a lenaneo la tlhapet o la bjale la naga, go hlama le go hlabolla mananeo a tshedimo o.
Mo lebakeng le Kgoro e gare e sekaseka le go fetola mananeo a yona a tshedimo o. Mehuta ya tshedimo o yeo e swanet ego go ba gona e akaret a kelelo ya meetse a ka godimo ga mabu, khwalithi ya meetse a ka godimo ga mabu, khwalithi le kelo ya meetse a ka fase ga mabu, t homi o ya meetse gammogo le go fiwa tumelelo. Mananeo a boset haba a tla hlangwa gore di-Catchment Management Agency, ge di thewa, di kgone go ba le maikarabelo a taolo ya tshedimo o mafelong a t ona a taolo ya meetse, gammogo le go fihlelela tshedimo o ya go t wa go mafelong a mabapi. Mananeo a mane a magolo a tshedimo o a Kgoro a swaragane le meetse a ka godimo ga mabu, meetse a ka fase ga mabu, khwalithi ya meetse le taolo ya ditumelelo t a t homi o ya meetse.
Tshedimo o ye elego ka gare ga mananeo a mmu o a tshedimo o e ka fihlelelwa ke set haba. Go feta moo, molao o nyaka gore motho yo mongwe le yo mongwe, ka kgopelo ya Tona, a fana ka tshedimo o ya go thu a taolong le t hirelet ong methopo ya meetse. Go ka ngwalwa melao ye e sepelelanago le ntlha ye.
Ke maikarabelo a Kgoro go laola mafula, polokego ya matamo, komelelo le t hilafat o, go akaret wa t hilafat o yeo e ka bakago malwet i a go swana le cholera. Mafula ao a bakwago ke dipula t e di nago ka maatla goba go senyega ga matamo, komelelo le t hilafat o ya meetse yeo e bakwago ke dilo t a mpholo, baktheria le virase, a ka ba le ditlamorago t a masetlapelo.
Mo nakong ye e fetilego, naga ye e ile ka kgona go itebanya le ditiragalo t a masetlapelo ge di be le gare di direga, goba ditlamorago t a t ona. Mo nakong ye e tlago, go tla ba le dikgato t a maleba t a taolo ya masetlapelo t e di t ewago pele ga nako go irelet a batho kgahlanong le masetlapelo a tlhago le metlapelo ao a bakwago ke ditiro t a batho, le go fokot a ditlamorago t a wona.
Leano le la go bonela dilo pele le t wa go Molao wa Boset haba wa Taolo ya Masetlapelo woo tla feti wago ke phalamente ka 2002. Molao wo o hlalosa gore naga e swanet e go dula e lokile go ka itebanya le masetlapelo. Gape o gatelela le gore re swanet e go fokot a le kgonagalo ya go direga ga masetlapelo, re fokot a go bogale bja masetlapelo ge a ka direga le go fokot a go ba kotsing ga set haba, kudukudu dit haba t e di hlokago.
Kgoro e tla ba molekane go Leano la Boset haba la Taolo ya Masetlapelo leo le tla hlangwago gomme la ikarabela go lekalo leo le et anego le merero ya meetse. Go fihlelela seo, Kgoro e etile pele go hlangwa ga atlase ye e bont hago mafelo a lego kotsing ya masetlapelo a tlhago mo nageng. E bile kgoro e nyaki i a kgonagalo ya go hlama uniti ya lekala la polokego ya set haba leo le tla set anago thwii le masetlapelo gammogo le maemo a t hoganet o ao a ka hlagago taolong ya methopo ya meetse, ditirelo t a meete le kagodikgwa.
Go tsenywa tiri ong ga molao go et e go thomile, gomme go tla t welapele legato ka legato mo mengwageng ye 20 goba gona moo. Ka lebaka la bogolo le go arakana ga merero ye mengwe e ment i, lenaneo leo le ukangwago le ka no fetolwa.
Lenaneo le ka lekolwa leswa go ya ka maitemogelo a mo mengwageng ye mehlano ya First Edition National Water Strategy, le go memetlelwa morago ga ditshwaelo t a set haba, gape le tla sekasekwa leswa mo mengwageng ye mengwe le ye mengwe ye mehlano. Ditiragalo t a tsenya lenaneo tiri ong di adilwe ka mo fase.
Ditiragalo t a go laela le go hlama ke dinyakwa t e diswa t a Molao t eo di tla dirwago ga tee fela. Di adilwe go Table 1 le dinako t a gona.
Table 2. Ditlhabollo t e ka bago gona ka moso t e kgolo t a methopo ya meetse.
Re ka se kgone go fihlelela pono ya rena ya taolo ya maleba ya methopo ya meetse ka let atsi le tee - Leano la Bosetshaba la Meetse le bont ha tsela yeo re tla e latelago mo mengwageng ye 20 go i a go ye 25 ye e tlago. Legato ka legato mo nakong ye telele, re tla tsenya tiri ong, dintlha tsa motheo tsa pono ya rena.
Go t wa go Ma-Afrika Borwa ka moka, bao ba omago mmu ong, bao ba lego ditheong t a taolo ya meetse gammogo le badiri i ba meetse ka moka, go kgatha tema maitapi ong a boset haba. Kafao ditshwaelo t a gago go Leano le le akanywago di bohlokwa.
Dikopano t e di tla fa bao ba nago seabe tshedimo o ye nngwe ka ga dikagare t a Leano la Boset haba la Methopo ya Meetse, maemo a bjale le a ka moso a meetse go di-Water Management Area (WMAs). Dikopanong t e ka moka, bao ba nago le seabe ba tla tswelet a dintlha t eo di sa ba feti ego botse le/goba go swaela.
<fn>SEPEDIHLP1MEMO.txt</fn>
Memorantamo wa go swaya karolo A, B le C.
Motho wa go ba le kgotlelelo.
Basadi ga ba bolokega ge banna ba le gona.
Dikarabo tša balekwa di tla abelwa meputso go lebeletšwe gore ba fahletše bjang mohl. Ba bangwe ba tla re go ya le ka mokgwa woo bosenyi bo lego ka gona thapo e ka boa gore bo fokotšege, Ba bangwe ba tla re thapo e ka se sa boa ka gore e be e theilwe godimo ga kgethologanyo.
Ka morago ga tokologo batho ba ile ba thoma go diriša ditokelo tša bona bošaedi, ba dira bosenyi ba re ba na le ditokelo. Dikarabo tša maleba di tla amogelwa.
Pefelo le manyami,/ letšhogo le go phela ka go tseba gore ga se ra bolokega ka mo nageng, go rena bosenyi, mohl. go bolawa le go katwa. Karabo yeo e thekgwago ka lebaka la maleba e tla amogelwa.
Balekwa ba tla tšweletša dikgopolo tša go fapana, mohl. Aowa, ke tiragalo ya masetlapelo yeo e hlotšego lehu la morwedi wa bona le go katwa ga mofepi.
Balekwa ba tla tšweletša dikahlolo tša go fapana go ya ka maikutlo a bona mabapi le molato wo, mohl. Ba bangwe ba tla re bahlokofatši ba ye kgolegong matšatši a bophelo bja bona ka moka mola ba bangwe ba tla fa sekala sa mengwaga ya go ya kgolegong.
Go netefatša gore basenyi ba a swarwa gomme ba hwetša kotlo ya maleba. Dikarabo di tla fapana, tšeo di kwagalago di tla abelwa meputso.
E be e le yo mogolo go bala kreiti 8.
Ka go thwalwa bjalo ka mohlwekiši khamphaning ya go gatiša dikoša gomme a kgopela gore a ba opelele.
Ka go ba leloko la sehlopha sa mmino wa kereke.
Ee /Aowa e a dumelelwa ge e thekgilwe ka mabaka a go kwagala, mohl. Ka ge a bile le mahlatse gwa lemogwa talente ya gagwe gomme a atlega. Aowa ga se gantši motho a ka hwetša mošomo a se na matlalo a mošomo woo/ mošomo wo mongwe le wo mongwe o nyaka matlalo.
Ee , mafelong a polokego ba a bolokega, ba ba ba hlokomelwa.
Go ba etela le go swara dipotšišotherišano le bona.
Kakaretšo e akaretše dintlha tše di latelago: xMaseroka o ile a kwelela ka lekgotla la go reka naga x Makgabeng gomme a ba a tsena lekgotleng leo. A botša x Nkotsana taba ye. xNkotsana a e thabela gagolo a ba a kwana le tatagwe go hlaološana ka tšhelete go lekanya seroto sa theko. xKa morago, Nkotsana le Maseroka ba ya Makgabeng go lefela gore Nkotsana a tsene fao nageng. xMoithuti a ngwale ka motho wa boraro xTšhomišo ya methaladi go ya ka taelo le boitlhamelo.
Diphahlo tša theko ya fase.
Le hlola maatlakgogedi.
Fonte ye kgolo e goga šedi ya moreki mola fonte ye nnyane e thekga molaetša wo o tšweletšwago ke hlogo ya papatšo.
Ee , go na le diphahlo tša theko ya fase, R3-00 fela.
O hwetše e tee mahala.
Na wena ga o nyake diaparo tša go tšhipha?
Apara-apola, e laetša gore o ka reka diaparo tše dintši lebenkeleng le.
Ke baswa. - Ka lebaka la gore lebenkeleng le go rekišwa diaparo tša fešene.
Kganetšo- Go se ithute/ Le se ke la ba bjalo ka motšhitšhi b Kgopelo-Ke kgopela gore le bale dipuku tša lena hle.
Timamollo-mosadi wa kgoši yo a swanetšego go belega kgoši/ Mosadi wa kgoši wa go nyalwa ka dikgomo tša Setšhaba Go remelwa- mosadi o alafša ka sesotho gore a kgone go belega.
Go gapeletšwa ga basadi go dula bogadi/ go kgotlelela bogadi le ge o nyaka go hlala.
Robalang! Le ntebeletšeng Ke lemoga gore ke mathomo le bona motho a apere roko ya go swana le ye ke e aperego?
<fn>SPD FAL P1 Examination.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 9.
Lephephe le arotšwe ka diripa tše THARO e lego A, B le C.
Araba dipotšišo tša tšona ka moka.
Araba dipotšišo go ya ka moo o laelwago ka gona.
Itswalanye le dipotšišo pele o ka thoma go di fetola.
Tatelano ya dikarabo e swane le ya dipotšišo.
Thoma potšišo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng le lefsa.
Thalela go bontšha mafelelo a dikarabo tša potšišo.
Ngwala ka bothakga le mopeleto wo o amogelegago.
Mpho e be e le ngwanenyana wa mengwaga ye lesomešupa yo a bego a tsena sekolo a dira Kreiti ya lesome. Ka madimabe Mpho o ile a hlokofalelwa ke batswadi e sa le yo monnyane, gomme a swanelwa ke go hlokomela moratho wa gagwe. Kua sekolong bana ba batho ba be ba ehlwa ka tlala ba duma bana ba bangwe ge ba eja mefago ya bona.
Yo mongwe wa barutišigadi o ile go lemoga mathata ao Mpho a lego go ona, a napa a mo eletša gore a upše a etele dikantoro tša Badirelaleago go yo kgopelela moratho wa gagwe tšhelete ya mphiwafela. Aowa, ka ge masa a se na swele, le yena le ile la mo hlabela tšhiwana ya batho a humana tšhelete yeo. Mamogolo wa gagwe o ile go kwa se a thabela bana ba ngwanabo gomme a ba kgopela gore ba tle go dula le yena ka ge a be a agile kgauswi le sekolo seo boMpho ba tsenago go sona. Yena o ile a ruta Mpho gore tšhelete ya mphiwafela e lefelwe ka pankeng gore a se hlwe a thiša sekolo a eya go gola o ka re ke mokgekolo.
Nkokgolo go se dupe, seo se rile go direga Mamogolo a thoma go fetoga. O tsebe karata ya panka e be e swarwa ke yena. E be e re ge bana ba kgopela tšhelete ya go reka se le sela a galefa bjalo ka mpšhe e tšeetšwe mae. O ra gona go šala le borangwane Tšhiwana tša batho di rile go bona se tša loga maano a go boela ka gabotšona. Mpho o ile a bona bokaone e le go dira kgwebo ye nnyane gore a kgone go oketša tšhelete ya mphiwafela gore ba kgone go lefela ditirelo tša mmasepala, go reka dijo le go lefela dithuto. O ile a thoma go rekiša malekere le dilwanalwana tše dingwe kua sekolong moo le gona tšatši le lengwe a bego a topišwa dipampiri go thwe ke malekere a gagwe ao a tlatšago sekolo ditšhila. Gae gona o be a rekiša atšha, disimba le ona malekere.
Ka Mokibelo o be a tsoga e sa le bošego a phaphathiša 'makwinya'. O be o tla bona ka molokoloko wa batho ge ba tlile go reka. O tsebe tše ka moka di be di sa hlokiše Mpho nako ya go bala. Ge o kokota o be o tla amogelwa pele ke puku yeo e bego e tšwelela pele ga gagwe. Kgwebo ya Mpho e ile ya tšwela pele ka mokgwa wo o makatšago. Motswadi yo mongwe wa kwelobohloko o ile a kwana le Mpho gore ba tla thušana ya ba ge a mo imolotše. Batho ba motse ba kgotsa ba bangwe ba ba ba bula wa go ja bogobe ba botšiša gore a ke gona ge ba re tšhiwana e sa hwego e leta monono?
Efa lebaka leo le dirilego gore Mpho a ithomele kgwebo ya gagwe?
Ge o lebeletše Mpho o ka re ke ngwana wa mohuta mang Efa ntlha tše pedi?
Na e ka ba hlogo ye e amana bjang le diteng tša yona?
Akanya lebaka leo le dirilego gore Mamogolo wa Mpho a ba sware ka tsela yeo a ba swerego ka yona.
A o dumelelana le taba ya gore baithuti ba bule dikgwebo e le tsela ya go iphediša?
Maikutlo a gago ke afe mabapi le bana ba go swana le Mpho Fahlela karabo ya gago?
Wena ge o be o le Mpho o be o tla dirang ge o bona Mamogolo wa gago a dira se Efa dintlha tše pedi?
Na mongwadi o šupa eng ge a re tšhiwana ye e sa hwego e leta monono?
Re phela mehleng ya malwetši a mantši a go se kwešišege. Go nyaka gore motho a itlhokomele go phefa malwetši ao. Se motho a ka se dirago ke go ja dijo tša maleba, tša phepo. Motho o swanetše go kgonthišiša gore dijo tše a di jago di apeilwe ka tshwanelo, e sego go dula o eja dijo tša go apewa ka nakwana ka mehla. Dijo tša go apewa ka nakwana nako ye nngwe ga di butšwe gabotse goba di budušwa ke dikhemikhale tšeo di tšhetšwego go tšona. Se se ba le seabe se segolo maphelong a batho ba go di ja ka mehla.
Motho o swanetše go hlokomela gore le mmele wa gagwe o se ke wa feta tekano ka gore se le sona se hlola malwetši a go se fole. Motho o swanetše go ikgweranya le dijo tša go swana le merogo ya go fapafapana, dienywa tša mehutahuta, maswi le tše dingwe. Tšeo motho a swanetšego go di katoga ke dijo tša makhura, tša go ba le letswai le lentši le swikiri ye ntši. Go bohlokwa go nwa meetse a mantši letšatši ka letšatši gore ditšhila di tšwe mmeleng. Sa motho ke go se ikimeletše, a emaeme go šikinya mmele. Motho a ka šidulla mmele ka go kitima, go dira dithaloko tša go fapafapana le go swaragana le mešongwana ye e rileng.
Motho a se ke a ja ka lebelo, a sohle dijo a be a di metše ka go nanya gore di šilege gabotse. Ge motho a ka ja gabotse a ba a itšhidulla, a ka se phefe malwetši fela, o tla lebelelega gabotse a ba yo a phedilego. Go bohlokwa go hlokomela mmele ka kakaretšo. Motho o swanetše go etela ngaka go hlahlobja mmele ka kakaretšo go swana le mahlo, meno le tše dingwe. Ka go dira bjalo motho o tla be a phethagatša la gore 'Thibela bolwetši e phala kalafo'.
Efa dintlha tše tharo go tšwa temaneng tšeo di ka dirago gore motho a phele gabotse?
Na temana ye e swanelwa ke hlogo efe Fahlela karabo ya gago?
Ke eng seo se ka diregelago motho wa go ja se sengwe le se sengwe a se na le taba le gore se lokile goba aowa?
Maikutlo a gago ke afe mabapi le kgopolo ye e tšweletšwago ke temana ye?
Ge nka be o le mošomedi wa tša Kgoro ya tša Maphelo, ke keletšo efe yeo o tla e fago batho mabapi le go itlhokomela ntle le tšeo di tšwelelago mo temaneng Efa tše pedi?
Na o kwana le tlhalošo ya seema se: 'Thibela bolwetši e phala kalafo' bjalo ka ge se dirišitšwe mo temaneng. Fahlela karabo ya gago.
Ke ka lebaka la eng dienywa le merogobophelong bja motho Efa mabaka a mabedi?
Ke tema efe yeo e kgathwago ke mmušo go thibela phepompe bathong?
Akaretša sereto se se latelago ka mantšu a gago. Ngwala ka tsela ya dintlha. Kakaretšo e se fete mantšu a 80 - 90.
Bogotlaneng ke fao ke thomilego.
Ge ke sa le ka go tša lena digokaro?
Etšwe tša ka ke sa di tsebe le gannyane.
Go nthua go fihlela lehono le be le ka se ke?
A ke se hlwe ke le tshwentše le gannyane.
Nka be ke le kae ge le bona lena?
E tsopotšwe go tšwa go: Matsepe, O.K.
Itswalanye le papatšo ye gomme o arabe dipotšišo mabapi le yona.
Morutiši, Moithuti ŠOMIŠA SEBAKA SE! O A MENGWA! Etelang ntlo ya kgatišo go tla go inweša a mokgako, le bone ka moo kgatišo e sepedŠšwago ka gona. Tšhelete ya go tsena ke R5,00 ye e se nago motšhelo motho ka o tee.
Ge le etla ka dihlopha tša lesome le tla fiwa phokoletšo ya dipersente tše lesome motho ka o tee, le yona ga e na tšhelete ya motšhelo.
Ke mang yo a nyakago go šalela morago matšatšing a lehono a theknolotši ge e se yo a sa nyakego diphetogo?
Le orele le sa go hlabetše ka gobane ga o tsebe gore la gosasa le go swaretše eng.
Ke khuetšo efe yeo e tlišwago ke phapano ya tirišo ya fonte.
Efa leina la sekapolelo seo se tšweletšwago ke mohuta wo wa lefoko mo go 'ke mang yo a nyakago go šalele '?
Efa tlhaloso ya sekafoko se: Inweše a mokgako.
Mmapatši o šomišitše mokgwa ofe wa maatlakgogedi go goga šedi ya barutiši le baithuti go etela lefelo leo?
Na mohoIa wa go etela lefelo la kgatišo ke ofe?
Efa molaetša wo o tšweletšwago ke papatšo.
Ke ka lebaka la eng go filwe atrese mafelelong a papatšo?
Bana ba šetše ba robetše. Ba robetše ka tlala bana ba batho. Mosatšana yo ba rego ke Mmabona o gorogile ka masa. O be a apere roko ye ntsho mo leswiswing eke ke moloi.
Go tšwa temaneng ye, ntšha lethuši gomme o le šomiše lefokong bjalo ka lediri.
Mohola wa nyenyefatšo ya lentšu le: 'mosatšana' ke ofe?
Efa seripa sa polelo seo se thaletšwego.
Tliša mohola wa lentšu le 'ye ntsho' go ya ka moo le šomišitšwego temaneng.
Na sekapolelo seo se šomišitšwego mo lefokong la mafelelo se gatelela eng?
Ngwalolla lefoko le ka kganetšo: 'Bana ba robetše ka tlala'.
Ge o le thitšhere o se ke wa namela pese pasetopo bošego, ba ka go makatša. Gape ba re bošego ga bo rone nta. Mašošo yena ka go se kgolwe, a no ikemela fao a letile pese. O ile go re mma wee, gwa re tuu! Re be re sa tsebe gore Mokgadi e tla be mosadi wa go hlokofalelwa ke monna ge le hlaba.
Mantšu a a latelago a adimilwe malemeng a mangwe. A ngwale ka sepedi.
Na seema se 'bošego ga bo rone nta' se re lemoša eng bophelong?
Ke ka lebaka la eng leina le 'Mašošo' le šomišitšwe le lešalašala ka nako e tee?
Ntšha leekiši leo le tšwelelago mo temaneng o be o le šomiše lefokong.
Ngwalolla lefoko la mafelelo gomme o ngwale lentšu le tee sebakeng sa ao a thaletšwego.
Itswalanye le temana ye gomme o arabe dipotšišo ka yona.
Dikolong tša rena baithuti ba mephato ya godimo ba swanetše go ruta baithuti ba mephato ya fase go dira mešomo ya sekolo. Ge dikolo di bulwa baithuti ba ye dikolong ka moka ka gore ge ba ka ba bommathinyane, ba tla loba dithuto, baithuti ba mohuta woo, ba tla duma bagwera ba bona e le dirutegi.
Bopa mainamatšo a mabedi ka lediri le, ruta.
Mošomo wa lerui ke ofe polelong Ntšha lerui mo temaneng?
Efa mešomo ye e phethwago ke makopanyi a a thaletšwego go ya ka mokgwa wo a dirišitšwego ka gona mo temaneng.
Mongwaledi wa lekgotla la baithuti sekolong sa geno ga a tsebe SepedŠ gabotse. Bala metsotso yeo a e ngwadilego gomme o phošolle mo go nago le diphošo. Kgetha a mararo o a phošolle.
Kopano e butše ka tapelo, modulasetulo o amogetše maloko ao a lego gona gomme gwa tšweletšwa ditswarelo tša bao ba paletšego go fitlha.
<fn>SPD HL KREITI 11 P1 2007.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 10.
Lephephe le arotšwe ka diripa tše THARO e lego A, B le C.
Araba dipotšišo tša tšona ka moka.
Araba dipotšišo go ya ka moo o laelwago ka gona.
Itswalanye le dipotšišo pele o ka thoma go di fetola.
Tatelano ya dikarabo e swane le ya dipotšišo.
Thoma potšišo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng le lefsa.
Thalela go bontšha mafelelo a dikarabo tša potšišo.
Ngwala ka bothakga, o šomiše polelo ya maleba ye e hlwekilego.
Batho bao ba nago le phetetšo ya HIV/Aids gomme ba diriša diARV ba fa bohlatse bja gore diokobatši tša diARV ruri di a thuša. Motho yo a dirišago diokobatši tše o tloga a kaonafala e le ka nnete. Moimana yo a dirišago diARV lesea la gagwe ga le fetelwe ke twatši ya HIV/AIDS. Bothata bjo bo lego gona nageng ya rena ke gore go sa na le tlhaelelo ye kgolo ya diokobatši tša diARV. Ke mafelo a se makae fela ao a amogelago diokobatši tše, mola diketekete tša batho di sa di hwetše.
Na motho a ka fodišwa le go kaonafatšwa ke go ja merogo fela E sego gore merogo ye e ka ba le maatla kudu ge e ka thušana le diARV mmogo le go itšhidulla Ge di le mmogo di katana le go tsošološa mašole a mmele mohlomongwe di ka ba le tema. Le tšona di tla ba le tema ge molwetši a amogetše seemo sa bophelo se a lego go sona?
Mehleng ya lehono batho bao ba fetetšwego ba thušwa ke go tsenela mekgahlo ya dihlopha tša thekgano. Mekgahlo ya mohuta wo e hlomilwe mafelong a mantši. Batho ba kgona go ba maloko ba hwetša thekgo le tlhahlo tša maleba. Le go tseba gore ga se bona ba nnoši bao ba nago le twatši ye. Ba swanetše go tseba gore mogwera wa gago wa go ba le HIV/Aids e sa le mogwera wa gago. Setšhaba se eletšwa le go hlohleletšwa gore motho mang kapa mang a dire diteko tša madi. Go tšea madi ke kgetho ya motho, ebile dipoelo ke sephiri sa gagwe a nnoši. Gantši mafelong a go swana le maokelong motho o išwa go ngaka ya tša monagano pele ba ka mo tšea madi.
Batho bao ba nago le sa bona ba kgona go ithekela diARV. Bao ba itlhokelago lehu le apara le bona kobo e tee. Ge nkabe e le gore batho bao ba nago le twatši ye ba diriša diARV ka moka ga bona, ruri palo ya mahu ao a hlolwago ke HIV/Aids e be e tla fokotšega. DiARV di thuša go tsošološa mašole a mmele, gore a be le maatla a kgone go itwela go ditwatši tša mehutahuta.
Go direga eng ka moimana yo a dirišago diARV?
Mekgahlo ya thekgano e thuša bjang balwetši bao ba fetetšwego. Efa ntlha e tee.
Go ya ka kwešišo ya gago tirišo ya sekapolelo sa mothofatšo seo se kotofaditšwego e tšweletša kgopolo efe?
Go ya ka wena, ge kabo ya diARV e ka fihlelela batho ka moka go tla ba le diphetogo Fahlela karabo ya gago?
Na o bona e le maleba le maswanedi a gore motho yo a fetetšwego a botše batho ba bangwe ka taba ye Thekga karabo ya gago ka lebaka?
Go na le batho bao ba utollago diphiri tša balwetši ka ntle ga tumelelo ya bona le dingaka. O reng ka tiragalo ye?
Efa boikgopolelo bja gago mabapi le taba ya gore balwetši ba je merogo ntle le tirišo ya diARV.
Ge o be o le Tona ya tša Maphelo o be o tla thuša balwetši ba HIV/Aids bjang?
Ke thuto efe yeo temana ye e re rutago yona bophelong?
Bala poledišano ye e latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo tšeo di e latelago: Monna wa mošweu: Ke eng seo o lekago go se dira lesogana le, o leka go mmolaya Mosadi wa mošweu: Go mmolaya Aowa! ke be ke leka fela go mo ruta go bala. Monna wa mošweu: Eupša o ka se dire seo, Sofia! Mosadi wa mošweu: Go reng Gobane lesogana le le bohlale Monna wa mošweu: Ke lekgoba, gape go ruta lekgoba go bala ga se fela go tshela molao, eupša ke go se šireletšege. Gape go a iletšwa. Freddie o be a širetše ka moraleng moo a sa bonwego gomme a kwa seo se bolelwago ka yena?
Mosadi wa mošweu: (O bonala a tshwenyegile kudu) Go a iletšwa?
O mo tsena ganong Se tshwenyege ka gore Bibele e reng. Tlogela go bolela bjalo ka modiratoka! Modiratoka?
Ee, bona bao ba itirago ba go loka ka mehla, ba leka go re botša gore morafe wa bathobaso ga o fapane le ye mengwe ya rena. Ba bolela fela matlakala! Freddie ga se motho ka tsela yeo nna le wena re lego ka gona.
Na o ka bolela bjang ka tsela yeo ka sebopiwa seo se nago le moya le monagano?
Eupša, moratiwa, Freddie ga a na bophelo ke mosotho, ebile ke lekgoba.
Le ge go le bjalo...
Theeletša mo Sofia, go bala ga se go lokele mošemane wa mosotho wa go swana le Freddie, gobane go ka tla gwa mo senya, gwa dira gore a ikgalale le go mo nyamiša gore a se thabe ge a na le magagabo. Bjale wena o tla thabišwa ke go bona seo se direga?
O ikwa a gakanegile lebakanyana Aowa, eupša...
Selo se segolo se se lokilego lefaseng seo o ka se direlago lekgoba ge o nyaka gore le dule le thabile - ke ge o ka se le rute go bala. A o a kwešiša?
Ge mosadi le monna ba širetše moo ba bego ba le gona, Freddie a tšwa moo a bego a khutile gona.
Mantšu a mong wa ka a tloga a nweletše ka pelong le monaganong wa ka. Bjale ke thoma go kwešiša se sengwe le se sengwe seo e bego e le kgale se nkgakantšha, 'maatla a monna wa mošweu a go dira mothomoso lekgoba'. Go šitiša mosotho go ba kgauswi le dipuku, go se šetše, le gore re be makgoba ka nako tšohle.' Go tloga ka motsotso woo Freddie o ile a kwešiša tsela ya go tloga bokgobeng go ya tokologong.
O ile a ikana gore le ge a ka gahlana le mathata goba dithaba tše kgolo gakaakang di eme pele ga gagwe, di ka se mo šitiše, le ge a ka swanela ke go loba bophelo bja gagwe, 'o be a swanetše ke go bala'!
Ke ka lebaka la eng monna wa mošweu a sa nyake ge Freddie a ithuta go bala?
Na ke therešo gore lekgoba le dula le thabile ge le sa tsebe go bala?
Poledišano ye e tšweletša phapano ya dimelo magareng a monna le mosadi wa gagwe. Laetša phapano yeo ka botlalo.
Go ya ka kgopolo ya gago, ke ka lebaka la eng mongwadi a sa bitše monna wa mošweu ka leina, mola bakgathatema ba bangwe a ba file maina?
Ge o ka fiwa sebaka sa go bolela le batho ba mohuta wa monna yo wa mošweu, o ka ba eletša bjang?
Ke dikgato dife tšeo kgoro ya thuto e di tšerego go thuša batho ba go swana le Freddie. Efa e tee.
Na Freddie o ile a ikemišetša go tšea magato afe ka morago ga seo a se lemogilego ka maitshwaro a monna wa mošweu?
Akaretša temana ye e latelago ka mantšu a gago. Ngwala ka tsela ya dintlha. Kakaretšo e se fete mantšu a 80-90.
Lehono ke bolela mo mahlong a mosadi wa gagwe pele ga gago, Mokone, gore ge Masellane a ka se tlogele go bjala lebake, o tlo be a gana go ba motho, o tlo itšheletša ka lebitleng leo a šetšego a le epile, ka gore ge e le go epa gona o šetše a le epile, o ka gare ga lona ge re bolela gona bjale. O be a re ga a na taba se a se lebeletšego ke tšhelete ya go fepa le go ruta bana ba gagwe, gomme o ka mmotšiša mokgomana, gore go bjang baneng ba gagwe lehono Ba fetogile baji ba bagolo ba lona, gomme bjalo ka ge le sentše bana ba ba bangwe le ba gagwe lehono le ba sentše, go ela ditete fela. Go feta moo, ditšhelete tšela tša lona a bego a ikgantšha ka tšona di mo diretše eng Lefeela! Dithaka tša gagwe di thomile go ja ka ye e bego e dirwa ke tatagwe ka lona lebake, gomme ba feleletša ka ya gagwe. A re ke romela ngwana sekolong, le gona moo lebake la mo šala morago, la mo senyetša, tšhelete yeo ya be e wetše ka bodibeng, gomme le ge mosadi a se a tšwe a mmotša, le yeo a bego a re o e phuthile, a e beile ka gae, morwae yoo wa seebaeba o itše a re ke kgoga ona mohlare woo wa bona, mollo wa swara mapayana, gomme ngwako wa swa thokgethokge'?
Tšea sebaka ke seo moithuti.
Gopola: kolobe ya morago mampša a e gobela!!!
Ke ka lebaka la eng hlogo ya papatšo e ngwadilwe ka fonte ye kgolo mola 'E kaonafatša thuto ya gago' e ngwadilwe ka fonte ye nnyane?
Mohola wa papatšo ye ke ofe?
Hlaloša gore ke ka lebaka la eng mmapatši a dirišitše seema se: 'kolobe ya morago mampša a e gobela'.
Tsopola leadingwa la sethekniki leo le dirišitšwego mo papatšong ye.
Efa mohola wa tirišo ya leswao la makalo leo le dirišitšwego mo papatšong.
Tsopola moano wa papatšo ye.
Bala potšišotherišano ye e latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Hlogo ya sekolo: Ke ka lebaka la eng o dirile dikgopelo tša mošomo wo mola o na le mošomo wa gago Ranku: Ke nyaka tšhelete ye ntši, ebile kua mošomong wa ka ba re re šome diiri tše šupa ka letšatši. Nna ke nyaka go šoma diiri tše tlhano fela gore ke ye go rekišarekiša. Hlogo ya sekolo: Motho yo a nyakago tšhelete fela ga a na maikemišetšo. Wena o reng Ranku: (Sellathekeng se a lla, o a se araba) Hlogo ya sekolo: Morena Ranku, Morena Ranku! Ranku: Sorry, monna wa gešo. O ka tšwelapele. Hlogo ya sekolo: Ke mokgwa ofe wo o tlilego go o diriša go kaonafatša dipoelo tša lekala la gago Ranku: Bjalo ka Hlogo ya lekala, ke tla eta barutiši pele ka ba laola?
Hlogo ya sekolo: Na o tlile go thuša barutiši ba lekala la gago bjang mabapi le Kharikhulamo ya setšhaba Ranku: Ga ke tsebe selo ka Kharikhulamo yeo, fela ke ikemišeditše go ithuta?
Retšistara ye e dirišitšwego mo ke ya mohuta ofe?
Ntšha lekopanyi leo le dirišitšwego go laetša lebaka, o be o bolele gore ke ka lebaka la eng o re ke lekopanyi.
Tsopola mahlathi a felo a mabedi gomme o laetše phapano ya ona.
Ntšha lentšu leo e lego leadingwa, le leo e lego neolotšisimi, o be o fe lebaka go le lengwe le le lengwe.
Itswalenye le temana ye e latelago gomme o arabe dipotšišo mabapi le yona.
Pheladi o ikgantšha ka bana ba gagwe; o tla kwa a re, 'Le a phuphusela leeba le kgahla morei wa lona'. O tla e bona thaka e tshese ge letšatši le dikela, go aperwe dipokathe, yo a e hlokago o dira maano a gore a e hwetše. Makgarebe a theeletša bommagobona ge ba re, 'kgarebe ya ka, e tla o hlatswe dibjana ke tla go fa tšhelete ya go dira moriri'.
Efa maina a diripa tša polelo tšeo di kotofaditšwego o be o laetše kamano goba tswalano ya tšona go ya ka tsela yeo di dirišitšwego mo temaneng ye.
Efa nyenyefatšo ya kgarebe, gomme o tšweletše lebaka la tirišo ya nyenyefatšo yeo bjalo ka ge e tšwelela mo temaneng ye.
Tsopola Honorifiki mo temaneng o be o laetše gore e phetha tiro efe?
1.4 Na o kwešiša eng ka tirišo ya seema seo se thaletšwego mo temaneng mabapi le ditiro tša bana?
<fn>STATS. MultilingualWordList.2010-11-09.nso.txt</fn>
<fn>Sepedi HL P2 Exemplar 2009 Memo.txt</fn>
Memorantamo wo, o le na le matlakala a 26.
Ge molekwa a arabile dipotšišo tše di fetago palo yeo e nyakegago, Swaya ya mathomo fela. (Molekwa ga a swanela go araba potšišo ye telele le ye kopana go tšwa pukung e tee).
Karolong ya A (Leleme la Gae le Lelemetlaleletšo la pele), ge molekwa a arabile dipotšitšo tše nne ka moka mo diretong tšeo di kgethilwego, swaya tše pedi tša mathomo.
Go dikarolo tša B le C (Leleme la Gae), ge molekwa a arabile dipotšišo tše kopana tše pedi goba tše telele tše pedi, swaya ya mathomo o hlokomologe ya bobedi. Ge molekwa a arabile diptšišo ka moka tše nne, swaya fela ya pele mo karolong ye nngwe le ye nngwe ge e le gore go arabilwe potšišo ye kopana le ye telele.
Ge molekwa a file dikarabo tše pedi, moo e lego gore ya mathomo e fošagetše mola ya bobedi e nepagetše, swaya ya mathomo gomme o hlokomologe ya bobedi.
Ge dikarabo di sa nomorwa ka tshwanelo, swaya go ya ka memorantamo.
Ge mopeleto wo o fošagetšego o ama tlhalošo, swaya phošo. Ge o sa ame tlhalošo, gona mo fe moputso.
Potšišo ye telele: Ge karabo ya potšišo ye telele e le ka tlase ga botelele bjo bo nyakegago, se mo otle ka ge a šetše a ikotlile.
Dipotšišo tše kopana: Ge molekwa a sa šomiša ditsebjana moo a kgopetšwego go tsopola, se mo otle.
Bogkoni bjo bo lekanego Sebopego se laetša thulaganyo ye e fošagetšego. Dingangišano ga tša beakanywa ka tatelano. - Diphošo tša polelo di a bonagala. Segalo le setaele ga tša lokela mohola wa thuto. Ditemana tše dingwe di fošagetše.
Bokgoni bja go išega Pego ye e fokolago le, tlhokego ya thulaganyo di šitiša kelelo ya ngangišano. Diphošo tša polelo le setaele se se fošagetšego se dira gore sengwalwa se se amogelege sona. Segalo le setaele ga se tše loketšego thuto. Ditemana di fošagetše.
Bokgoni bja go hlaelela Kudukudu -Go bothata go bona ge eba hlogo e ahlaahlilwe Ga go bohlatse bja sebopego goba tatelano. -Polelo ye e fokolago. Setaela le segalo di fošagetše. Ga go ditemana goba nyalelano.
Dintlha tša go kwagala di thekgwa ka botlalo go tšwa setsopolweng. -Boiphetolelo bja maemo a godimodimo. 90%+: Boiphetolelo bja maemo a godimo: 80 - 89%.
Nyalelano ya sebopego -matseno le mafelelo a mabotse kudukudu -dingangišano di hlamilwe le godišwa gobotse -polelo segalo le setaele di bodule, di a kgahliša, di nepagetše.
Kwešišo ya maemo a godimodimo ya sengwalo le setsopolwa..
Tlhalošo ya maemo a godimo ya sererwa - makala ka moka a sererwa a hlohlomišitšwe gabotse -Boiphetolelo bjo bo tletšego.
Bokgoni bja go Kgotsofatša 7 ½ - 8 ½ meputso go bontšha kwešišo le tlhalošo ye e amogelegago.
Sebopego se laetša thulaganyo ye e fošagetšego. Dingangišano ga tša beakanywa ka tatelano.
Diphošo tša polelo di a bonagala. --Segalo le setaele ga tša lokela mohola wa thuto.
Pego ye e fokolago le, tlhokego ya thulaganyo di šitiša kelelo ya ngangišano. Diphošo tša polelo le setaele se se fošagetšego se dira gore sengwalwa se se amogelege. Segalo le setaele ga se tše loketšego thuto. Ditemana di fošagetše.
Go bothata go bona ge eba hlogo e ahlaahlilwe Ga go bohlatse bja sebopego goba tatelano. -Polelo ye e fokolago. Setaela le segalo di fošagetše.
Hlokomela phapano gare ga meputso yeo e abelwago diteng, sebopego le tirišopolelo.
DITENG [25] Tlhathollo ya sererwa, botebo bja ngangišano, taetšo ya go kwišiša dingwalo.
SEBOPEGO LE TIRIŠOPOLELO [10] Polelo Sebopego, kelelo le Pego, polelo, segalo Le setaele.
Dintlha tša go kwagala di thekgwa ka botlalo go tšwa setsopolweng. -Boiphetolelo bja maemo a godimodimo. 90%+: Boiphetolelo bjo bo botse go fetiša. - mohlwaela wa dingangišano tše bogale tšeo di šitlelwago go tšwa temaneng - Kwešišo ya maemo a godimodimo ya sengwalo le setsopolwa.
N yalelano ya sebopego -matseno le mafelelo a mabotse kudukudu -dingangišano di hlamilwe le go godišwa gobotse -polelo segalo le setaele di bodule, di a kgahliša, di nepagetše.
Tlhalošo ya maemo a godimo ya sererwa - makala ka moka a sererwa a hlohlomišitšwe ga botse -Boiphetolelo bjo bo tletšego.
Bokgoni Bjo bo botse Kudukudu 7 - 7½ meputso taodišo e hlamilwe gabotse - matseno le mafelelo a mabotse - dingangišano le setaele di nepagetše e bile di loketše morero wo - pego ye botse.
Bokgoni bja go Kgotsofatsa 12 ½ - 14 ½ meputso go bontšha kwešišo le tlhalošo ye e amogelegago.
Sebopego se laetša thulaganyo ye e fošagetšego. Dingangišano ga tša beakanywa ka tatelano. -. Ditemana tše dingwe di fošagetše - Diphošo tša polelo di a bonagala.
Pego ye e fokolago letlhokego ya thulaganyo ya sebopego di šitiša kelelo ya ngangišano. -Diphošo tša polelo le setaele se se fošagetšego di dira gore sengwalwa se e se be sona.
Go bothata go bona ge eba hlogo e ahlaahlilwe. -Ga go bohlatse bja sebopego goba tatelano. - Ga go ditemana goba nyalelano -Polelo ye e fokolago. -Setaela le segalo di fošagetše.
POTŠIŠO 1 Direto tšeo di kgethilwego: Balemi - M. Bopape le S Ratlabala 1.
Sereto se laetša ka mo bophelo go la Gauteng bo tloga bo tletše ka tlhakatlhakano.
O tenwa ke setaele sa bophelo le lebelo la gona. Batho ba bantši ba merafe ya go fapanafapana le maleme a gona di dira gore motho a gakanege le go tšhaba motse wo ka go no o lebelela.
Maitshwaro le ona ga a kgahliše - ba utswa, ba loyana, ba raloka mataese ba rogana. Mešomo le yona ke ya go fapana.
O tšweletša le kgethologanyo ya semorafe yeo e renago ka nageng, mohlala mothalotheto wa 5 o re: Yo ke motho, bale aowa.
Sereti se re thaletše seswantšho se se botse sa batho ba Gauteng ge ba kgeregela lefelong ka bontši ka ge palo ya bona e le godimo.
O ba bapetša le ditšhošane ge di le seolong goba mošomong wa tšona wa letšatši, goba monong a ipshina ka se se hwilego.
Motho yo mongwe le yo mongwe o itekela bophelo ka go dira se sengwe gore a tle a iphediše.
Ka baka la maemo ao ba phelago go ona le lebelo la bophelo, bontši ba hueditšwe tlhaologanyo - ba hwile matswalo.
Go bolaya motho ke letseno goba moputso go ba bangwe, bangwe ke digole ka baka la mekgwa ya go se amogelege setšhabeng, bangwe ba phela mebileng ka ge ba se na magae, ba phela ka go utswa ka ge bontši bo sa šome. Sereti se ukama mathata a go hloka mošomo.
Lehlapa go bona ke polelo ye e nonnego.
Yeuwe ke Gauteng phuthaditšhaba.
Moreti o bolela ka mosadi wa moimana yoo a belaelago gore ke ka lebaka la eng rwele ngwana a nnoši mola motho yo a go mo imiša yena a ipshina ka ge a se a ima.
Mohola wa yona ke go gatelela dintlha tše bohlokwa.
A galefa boka tau tshwantšhišo.
Sereto se bolela ka mokgwa wo kwena e le go sejato ka gona, ebile e hlorišago diphoofolo tše dingwe ka gona.
Tshwantšhanyo, - taetšo ya gore bojato bja kwena ga bo na magomo/makomo bjalo ka lewatle la meetse a mantši ao re sa tsebego gore a fihla kae.
Ka meetseng se wena o se boifago ke eng.
Ge dihlapi o di bolotša ka noši?
Sereti se eletša kwena le go e kgala ka go e lemoša gore ka letšatši le lengwe madiba a tla pšhela sa ruri gomme tlala ya e bolaya go ya go ile.
Sereti se dirišitše sekapolelo seo go thwego ke sekai. Ka sona se re bopetše dilo tšeo re ka kgonago go di bona ka leihlo la moya. Se bolela ka kwena, segagabi seo se phelago ka meetseng eupša seo e le go nnete ke gore sereti se šupa motho wa madi le nama, wa sejato, wa pelompe. Godimo ga sekai, sereti se dirišitše mothofatšo le tshwantšhanyo. [10] POTŠIŠO 4 Sello sa Mahlalela - IS Masola SETSOPOLWA C 4.1 Go Thato, ngwana mmagwe. 4.2 Lefase le Lefase le  Lefase le mo hlanogetše, o aparetšwe ke mathata. 4.3 Batho nageng ka moka ba tseba ka mathata a gagwe. 4.4 Ditšhila tša bophelo di ntšhilafaditše. 4.5 Sereti se tshwenyegile moyeng, se aparetšwe ke manyami mabapi le mathata ao se nago le wona, kudu ka ge se sa ka sa theeletša dikeletšo tša batswadi.
Fahlilwego tswala ya bona e a gana.
Rothothago go itia ntle le kwelobohloko.
Ritaganya se bolae se šale e le maudu fela se šilaganye?
Tshwantšhokgoolo: Yona e tšweletšwa ke tirišo ya mantšu, dika, dikapolelo, le dikarolo tše dingwe tša polelo.
Moya wo o fokago mo seretong se ke wa manyami le go gwaba. Moreti o kwa bohloko ge bana ba gagwe fela. Yena o gwabela badimo ka gobane bo mo tlogela bana ba gagwe ba hlokofala gomme ga ba re selo. Ela hloko: Balekwa ba swanetše go sekaseka sereto se ka botlalo ka gobane dintlha tše di filwego fa ke mehlala le gona ke tša go hlahla moswwai.
Ka gore e na le sefapano seo e lego sekai sa go tsena ka kgoro ya legodimo/ ka gore e bonala e amogela tšohle ka ntle ga pelaelo.
Ke Modimo - ka gobane bao ba mo dumelago ka nnete ba hloka tshele le lehufa.
Ke a borutho a lethabo, moreti o thabetše ka fao pokolo e itshwerego ka gona, e dula e homotše e hloka pelaelo.
Ge a ikemišeditše go dira selo, ga a lebelele kotsi yeo a ka welago go yona. Re mmona ge a nyakišiša molato wa polao ya Mmatšhego a sa gomele morago le ge go le boima bjang kapa bjang.
Ge Mpho a gana go tšwa ka nnete o mmetha gore nnete yeo e be e tšwele nyanyeng.
Le ge seresanta Maroga a mo lemoša ka kotsi ya go nyakišiša molato wa polao ga a ka a fetola mogopolo. O ile a no tšwela pele ka dinyakišišo. Ga a boele morago mo go lwewago gona.
Ge a hlasetšwe ke dira le manaba, o phološwa ke bohlale bja gagwe. O ipha nako ya go kgonthišiša seo a se nyakago, nhla ye, e bonagala nakong yela a bego a šetšwe ke sefatanaga sa dinokwane ka morago.
O na le tekniki ya go lemoga selo seo se iphihlilego, mohlala, o kgona go lemoga gore sefatanaga sa Brenda se gatile phoka, o kgona go lemoga Brenda gore o na le seo a se naganago, o kgonne go lemoga Mpho gore o na le morero ka ga Maleka.
O kgotlelela dipolelo tša Brenda le maitshwaro a gagwe.
O lebelela mosadi wa gagwe ka lerato ka dinako tšohle, moo ebilego a ile a palelwa ke go lemoga ka pela gore Brenda yo a dulago le yena ke mmolai. Ga a ka a iša felo ka makgarebe ao a bego a mo lebelela ka kganyogo kua bottle store.
Ge a nyaka selo, o netefatša gore selo seo o a se hwetša, mohlala, o nyakile lenong la gauta mengwaga ye metlhano a ba a le hwetša. Kgang ya gagwe e mo dirile gore a timelele lebaka le le telele go se yo a tsebago gore o kae.
O bolaile mosadi wa tatagwe Mmatšhego. O kwana le manaba gore ba hlasele monna wa gagwe Nnono.
Ga a hlomphe monna wa gagwe Nnono, o bolela le yena ka go mo tšeatšea le go mo nyefola.
O botša monna wa gagwe wa lenyalo, Nnono, gore o sepela le monna yo mongwe, Nakedi. O befegela Nnono ge a boile bošego le ge a bethile Mpho ntle le go šetša mabaka.
Ga a botše motho gore nako ye a bego a timeletše o be a le kae, le mang. O ikgapa a ikgoroša a boa mašego Nnono a sa tsebe morero wa gagwe. Ga a botše motho gore go na le selo sa bohlokwa seo a se nyakago.
Mosadi wa gagwe, Mmatšhego, o na le diemadirile tša gauta, tša go bitša mašeleng a godimo fela ga a re selo ka ga tšona, ga a mmotšiši.
O botša Nnono gore ge a hweditše mmolai a mo tliše go yena gore a mmolaye ka tša gagwe diatla.
Ga a na tshepo go ba molao, maphodisa, Bjale o kgopela Nnono gore a nyake mmolai wa mosadi wa gagwe.
Ga a botše monna wa gagwe Mna Maleka selo ka ga bophelo bja gagwe pele a nyalana le yena. O na le sephiri ka ga dibenyabenyane tšeo a nago le tšona, ebile mafelelong di a mmolaya.
Setsopolwa: 8.1 O be a swanetše go ba a hlabanetše/ thušitše/a šireleditše Mmatšhego. 8.2 Ka lebaka la gore Mmatšhego o šetše a hlokofetše . 8.3 Ke go re ga a ba tshepe. 8.4 (a) Pefelo-Tirišo ya mantšu e laetša khuduego yapefelo.
Balekwa ba tla tšweletša dikgopolo tša go fapana.
Mohlala, bagononelwa ba swanetše go swarwa ka ge e le bona go ukangwago gore ke bona ba dirilego bosenyi./ Bagononelwa ga ba swanela go swarwa ka ge go se na bohlatse bja gore ke bona basenyi.
Balekwa ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana.
Mohlala, Ee, ke kgopolo ye botse ya gore Nnono e be yena a nyakago babolai ka ge Mna Maleka a sa tshepe maphodisa. Aowa, ga se kgopolo ye botse ya gore Nnono e be yena a nyakago babolai. Ka lebaka la gore go na le maphodisa ao a swanetšego go swara basenyi, le gona bophelo bja gagwe bo ka ba kotsing ye kgolo.
Dikarabo tša balekwa di tla fapana.
Mohlala, go dumela, ka lebaka la lerato, kwelobohloko, le tswalano yeo ke nago le yona le Mna Maleka, ke be ke tla dumela kgopelo ya gagwe. Go gana, nka se dumele go nyakišiša molato wa polao ka gore ga se nna lephodisa ebile babolai bao ba ka nyaka go mpolaya. 8.
Lenong la Gauta ga se la Brenda, fela Brenda o le rata kudu mo e le go gore a ka se phele ntle le lona, o ikemišedtše go dira se sengwe le se sengwe go le hwetša go sa lebelelwe gore le swerwe ke mang. 8.10 Ee, "Ge nka be go kgonegile ntle le go tšholla madi, nkgolwe Nnono, nka be ke e tšere ntle le go a tšholla."
erato le tshepo yeo a bego a sa mo naganele gore a ka tsoga a bolaile motho.
owa, se ke taetšo ya gore lenyalo le fedile ka gore monna ge e le gore o sa mo rata o ka se mmotše gore o tloga le monna yo mongwe, gape ke lenyatšo. 8.13 Dikarabo tša baithuti di tla fapana. Bangwe ba tla re ke be ke tla mmetha, ka ba ka mo ganetša gore a sepele le monna yoo, mola ba bangwe ba tla re ke be ke tla mo tlogela gore a sepele ka ge e le kgetho ya gagwe, ba bangwe ba re ke be ke tla mo rapeletša gore a se sepele.
PADI 2: Ngwana wa mobu - SPP Mminele Mobu le Thuto ga di orišana mollo...
Lahlang le ge e se modudi wa Makgwareng, o amogetšwe ka atla tše pedi ke badudi ba fao.
Baithuti ba sekolo se ba tšwelapele mo go sa fetšego pelo ka tlase ga tlhahlo ya gagwe.
Ga gona motho yo a elaetšwago ke tshepidišo ya sekolo se, le bahlahlobi ba dikolo ba tloga ba kgotsofetše.
Ge nako e ntše e sepela, Phankga o fetša dithuto tša gagwe tša borutiši gomme o thwalwa go šoma le Lahlang.
Phankga o thoma go tsenwa ke moya o mobe.
O bona Lahlang a tsene sekolo sa kgale seo se sa tšwelego bana ba Makgwareng thušo.
O thoma go bona motho yo mokaone yo e ka bago hlogo ya sekolo e le yena.
Se go ya ka yena se tiišwa ke taba ya gore ke yena ngwana wa mobu e bile tatagwe ke motsebalegi.
O botša malome'agwe Mokhura ka dikgopolo tša gagwe tša go ba hlogo ya sekolo.
Mokhura o a di hlakelela e bile o di emela ka maoto.
Mokhura o botša phankga gore a ithute go nwa bjala gore a kgone go foraforetša setšhaba ka bo kgauswi.
Phankga o tlwaela go nwa bjala e bile o lebala mošomo wa sekolo.
Phankga le Mokhura ba thoma go ferehla khutšo ya motsana wa Bakantirang ka go huetša batho gore Lahlang a tlošwe setulong ka ge a rutolla bana.
Re bona ba folodiša leeto la go ya diphadišanong tša dikopelo go la Tshwane.
Ba ngwala lengwalo la go thibela Pese ya go iša bana Tshwane gomme ba saena leina la Lahlang gore ba mo tsenye mathateng.
Motse o a hubala. Go ngwalelwa mohlahlobi wa tša Thuto go tlo ahlola Lahlang.
Go hwetšagala gore Lahlang ga se yena a ngwadilego lengwalo, eupša le ngwadilwe ke Phankga le Mokhura.
Go hwetšagala gape gore Phankga ga a dire mošomo wa gagwe wa sekolo.
Setšhaba se thoma go lemoga gore Lahlang ga a na molato le gatee, ke taba ya ngwana wa mobu ye e senyago ditaba.
Phankga o fetišetšwa sekolong se sengwe.
POTŠIŠO 10 Setsopolwa: 10.1 Phankga o gopola gore ka gore yena ke ngwana wa mobu o swanetše go ba hlogo ya sekolo e sego Lahlang ka ge e le mofaladi. Yena le malomea'gwe ba thoma go hlola mpherefere ka go loga maano a go šaediša Lahlang gore setšhaba se bone e ka ga a dire mošomo wa gagwe. 10.2 Batho ba motsana wa Bakantirang ba kgotsofaletše boetapele bja Lahlang. Phankga o fetša dithuto tša gagwe tša borutiši gomme o thwalwa go šoma le Lahlang. Ba bangwe ba badudi ga ba sa kgotsofalela Lahlang ka ge Phankga e lego yena ngwana wa mobu bjale a feditše dithuto tša gagwe. Ba nyaka ge Phankga e ka ba hlogo ya sekolo e sego Lahlang wa mofaladi yo bjale ba re go o rutolla bana ba bona. 10.3 Wa megabaru/ go hloka tebogo/go ikgogomoša 10.4 O ra gore batho ba Bakantirang ke ba gabo, ba ka se mo lahlele matsogo, ba tla ema le yena tabeng ye. 10.5 Bothata pukung ye ke bja gore Phankga ke ngwana wa mobu ke yena e swanetšego go ba hlogo ya sekolo. Ngwana wa mobu ke yona hlogo ya puku ya rena. Ditaba ka moka di dikologa godimo ga Phankga le go ba ngwna wa mobu ga gagwe. 10.6 Ke wa manyami. Phankga o bonala a nyamišitšwe ke ditaba tša ka mangwalong a mabedi ao a a swerego ka seatla. 10.7 Tikologo ya motseselegae nakong tšeo di fetilego. Ba bangwe ba badudi ba kgonne go tlatša moya wa gore Phankga e be yena hlogo ya sekolo. Ba lala ba khukhuna mašego ba huetša ba bangwe. Ka ge e le motsana wo monnyane le gona badudi ba ona ba sa rutega ka bontši, Phankga o ile a hloka moeletši gomme a huetšega gabonolo, 10.8 Phankga o ile a šuthišetšwa sekolong sa Ntotolwane gomme Lahlang yena a šala e le hlogo ya sekolo sa Rethuše. 10.9 A tsentše hlogo ka gare ga matsogo. 10.10 Re se ke ra hlaola batho ba bangwe ka lebaka la botšo bja bona, kudukudu batho bao ba nago le bokgoni bjo bo itšego ka gore ba tla re thuša.
POTŠIŠO 11 PADI 3: Lešita Phiri - O K Matsepe Matsepe o hlaloša megopolo le khuduego ya baanegwa ka tsela ye e fapanego, mola histori ya puku e tšweletša phedišano gare ga setšhaba, sedumedi, filosofi le leloto la setšo. Tikologo ke ya magaeng, gomme moya wo o fokago mo o tšweletša sererwa se se lebanego le megabaru, swele le mereba.
Re imela lefase, re imelwa ke lefase; re imela bophelo, re imelwa ke bophelo; re imela Modimo ka dikgopelo le dillo tša ka mehla le mehla, re mo imela ka makgopo ao re rego go kgopela tshwarelo ya wona gona bjale, re re re ponyologa re be re šetše re a thomile gape. O re laetša magoši a mane a go fapana le ka moo ba sepedišago dikgoro tša bona. A segetšwe mellwane ebile a na le ditšhaba tša tsona. Ona magoši a, ga a hlaselane le go thopelana setšhaba. Ke bagale ba dintwa.
Melato ye e obilwego e lefša ka dikgomo - Ba ga-Mpholo ba lefile dikgomo mabapi le molato wa Mphoka.
Tlhompho ya poledišano ge go sekwa melato kgorong.
Go ntšhwa dikoma le matšema.
Go a tsongwa le go ya madišong.
Mošemane yo mogolo o sa fiwa lešaka.
Dingaka di sa phekola le go remela ba go hloka thari go swana le Taudi ge a be a hloka thari ye kgolo.
Kgoši ge e hwile e sa bolokwa le balata, kudu bao ba setšego ba tšofetše gore e be mosamelo wa kgoši.
Kgoši ga e babjele bogwe, e tlišwa ka mošate gore yoo a tlilego go molatela bogošing, bana ba gagwe ba kgone go mofa lerumo leo a tlogo go mo feleletša gore a tšee dipheta le dipheko a di apare di sa fiša, e be gona ge a tšere bogoši - Kgathole o lotile setšo ka go se latela ge a tšea bogoši bja Taudi.
Kgoši ge e hwile e bolokekwa ka lešakeng la dikgomo.
Mosadi wa kgoši o nyalwa ka dikgomo tša setšhaba, gobane bana bao a tlilego go ba belega ke ba dikgomo tša setšhaba ebile ka ge e le ba ka bogošing, e tlile go ba dikgoši goba ba nyalwa malapeng a bogoši - Khutšišo ke ngwana wa kgoši Mabothe, o nyetšwe ke kgoši Taudi.
Mabothe le Khutšiši ba kwane gore a dule moo go leka go timola bogale bja ka lapeng la Taudi ka ge e le namane e šele, le gona o tlalelana pelo ge a mmone ka mošate.
Mabothe ke malome'a Khutšiši yoo e lego mogatša' a Taudi wa dikgomo tša setšhaba. Taudi ke mokgonyana wa ka bogošing wa Mabothe, ebile ke mogatša' Khutšiši. Mphoka ke molata, morwadi wa dithebele tša ngaka, yo a ilego a gatela kgoši mašemo, a ba a imiša mmakgoši.
Kgathola ke morwa yo monyenyane wa Tuadi le Khutšiši wa dikgomo tša setšhaba. Tšhwahledi ke morwa wa Khutšiši yo mogolo wa go imišwa ke Mphoka morwadi wa dithebele ge a be a tlile go remela Taudi. Bobedi ke barwa ba Khutšiši.
O šupa gore Tšhwahledi mafelelong o tlile go tseba nnete ya gore ga se ngwana wa madi a Taudi, le gore tatagwe ke Mphoka.
Molamo ke wa go leta motse, ebile ga se wa swanela go tlošwa ka ge o šoma modiro woo wa go leta. bjale molaodiši o šomišitše tshwantšhišo go swantšha Tshwahledi bjalo ka molomo wo o swanetšego go tlošwa goba go šuthišwa ka ge mong wa wona a swanetše go tla go o tšea ka le lengwe la matšatši ka ge o sa lete ka fao.
Khutšiši mogatsa' Taudi/ mmakgoši Ka ge a mmelegišitšwe ke molata e lego Mphoka/Ga se ngwana wa dikgomo tša setšhaba. Molaotheo o šireletša batho ka moka go akaretša le bana bao ba imilwego gore ba na le tokelo ya go phela, go ratiwa le go hlokomelwa. Dikarabo tša go fapana di tla amogelwa: Ba bangwe batla re di lokile ka ge di kgona go fodiša molwetši a Sesotho go swana le gona go remela. Ba bangwe ba tla re ke nnete metse ye mentši e phumegile ka ba ka la dingaka go swana le go re ba re yo mongwe o loya yo mongwe, goba gona go dira tša Khutšiši ba re ba thuša motho. Ke be ke tla amogela seo se diragetšego, ka rata le go hlokomela leseana leo le se nago molato, eupša ya ba thuto go nna go tloga lehono ka ga dingaka. Seswana se rerešitše ge se re mmago ngwana o swara thipa ka bogaleng gobane o tseba lešoko la pelego. Khutšiši o reng a fapana le therešo ya seema se mola le yena a etšwa go boa madibeng le ge e le ka bohloko.
Ke phapano go ya ka dikgopolo.
Yona e gare ga baanegwa ba sengwalo.
Swele o thulana le Mahlatse, e lego morwedi wa gagwe ka go mo kata le go mo fa ngwana.
Swele o thulana le motse wa gabo, ebile o rakwa motseng.
Mahlatse o ganwa go nyadišwa ke Swele.
Swele o menola Moruti Ntshelolloge boruting.
Swele o thulana le boGabariele ka ge a nyaka go ba bolaya ka sethunya..
Swele o kopana le Ntshelolloge gomme o mo gana ka mošomo.
Mphapa o galefela Swele ge a mo hwetša kua Tselatšhweu.
Batho ba Tselatšhweu ba raka Swele motseng.
Wona a godišwa ke thulano.
Thulano ya Swele le baaengwa ba bangwe ka mo gare ga puku e tliša maatlakgogedi le molaetša.
Ela hloko: dintlha tše di filwego fa ke mehlala fela.
Ke Mahlatse. Yena ke morwedi wa monna yo go thwego ke moruti.
Ke ka lebaka la ge a tlontlologile/o bonetšwe.
Moruti o ile a tlaiša ngwana yoo ka tša thobalano, gomme a mo imiša ka morago a loga maanomabe a go bolaya ngwana.
Ke Swele - o bolela mantšu a ka ge a befetšwe/o nyaka go ba lemoša gore ga se yena moruti go ya le ka fao ba iphorago ka gona.
O na le pelo ye mpe.
O rata basadi.
Aowa: Ka gobaneboGabariele ba ile ba fetša ba mmethile le go mo tlogelaka fao sethokgweng.
O be a mo tlaiša le go robala lemorwedi wa gagwe.
Mongwadi o šomišitše thulano go tšweletša thulaganyo ya papadi ye pele.
Thulana ya monagano ka toro ya mokgekolommagwe.
Thulana gare ga Raisibe le barutiši sekolong.
Mphaka o fapana le Mookamedi wa Thuto ka go gana ditšhišinyo tša gagwe Yunibesithi.
POTŠIŠO 16 Setsopolwa; Sebola o arabišane le morutiši wa gagwe a be a mmotša gore le yena ke mofaladi. Mošomo wa gagwe wa sekolo ga o kgahliše. 16.1 Ba ile ba mo tloša gae ba mo iša sekolong seo a tlogo dula go sona. 16.2 (a) Ga a tšeela motho wa meloko ka mekgwa. (b) Ngwana yo o tšere mekgwa ya ba geno. 16.3 Ke tla boledišana le yena ka kwa gore bothata bja gagwe ke bofe.
Mphaka o thomile go tlhobaela le go lora ditoro tše di mo gopotšago gae Bonwatau, gape o humane lengwalo go tšwa go mmagwe gore a romele diswantšho tša bana ka ge ba ba hlološetše.
Bonwatau Mphaka o be a gateletšwe ke mmušo wa kgethologanyo. O be a sola thuto ya maemo a fase ya Bonwatau, yeo e hlometšwego Bathobaso fela le go ganetšwa go bouta bjalo ka modudi wa naga. 16.6 Aowa, ga a itshole ka ge a ile a ikana gore o tla boela Bonwatau ge dilo di fetogile. 16.7 Mphaka o re o holofela gore ka le lengwe la matšatši dilo di tla loka Bonwatau, gomme ba tla boela gae go fahlolla setšhaba sa bobona, le moo marapo a bona a tlogo phuthwa le go hlokomela. 16.8 (a) go itiela manxa go swara ka pelo. (b) ge tša masa di ba reteletše ge seemo se sa fetoge/ kgatelelo.
E tšweletša maikutlo a mmoledi.
E tiiša maatlakgogedi.
E goroša molaetša.
E utolla semelo sa baanegwa.
E swanetše go ba yeo e hlwekilego.
E be ye kopana.
E swanetše go gwaletša mmadi.
Ke ye kopana ya go yeo mmadi a ka e otlelago hlogong ntle le yeo e tšwelelago matlakaleng a 57-58 le 88-89.
Ke ye botse ya go hlweka ya go ba le maatlakgogedi.
Polelo ke ya go nona ya go kgahliša.
Molekwa o tla swanelwa ke go sekaseka ka botlalo ka gobane dintlha tšeo di filwego ke tša go hlahla fela.
Ba ya hoteleng go ya go ja dijo tša matena.
Ntshepe le Lerato ba tsebane nakong y age ba le Soweto moo Ntshepe e bego e le morutiši mola Lerato e le morutwana. Ba feleleditše ba nyalane.
O be a mo tlaiša/ o be a na le lehufa la go fetiša mo mosading wa gagwe.
Molao o kgahlanong le tlaišo ya basadi.
Ka lona o be a mo laela gore o ya kerekeng.
Radithekisi o ile a mo lata kerekeng, gomme a fihla a mo ntšha ka kerekeng ba sa rapela.
Wa go hloka lešoko.
Wa go hloka lerato.
Ona le lehufa, bjalobjalo.
<fn>Sepedi 1st Language.txt</fn>
Kgaolo ye e hlalopa ditlhathollo, merero, bokaalo, dikgokaganyi tpa thuto le mopomo le Dipoelo tpa go Ithuta tpa Lekala la go Ithuta la Maleme. E fa tlhahlo Malemeng.
Kgaolong ye go hwetpwa Maemo a Kelo a Poelo ya go Ithuta ye nngwe le ye nngwe le diteng le dikamano tpa thuto. Maemo a Kelo a beakantphitpwe ka tsela yeo e thupago mmadi go bona kgatelopele ye e lebeletpwego go tloga kreiting ya 10 go fihla go ya 12. Maemo a Kelo a adilwe ka bophara mo matlakaleng a mabedi. Diteng le dikamano tpe di pipinywago go pomipetpwa go ruta, go ithuta le go fihlelela Maemo a Kelo, di filwe mo mafelelong a kgaolo.
Kamogelo ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa (Molao wa 108 wa 1996) e beakanyeditpe motheo wa phetopo le tlhabollo ya kharikhulamo mo Afrika-Borwa.
ala metheo ya setphaba sa temokrasi se se lokologilego fao mmupo o theilwego godimo ga thato ya batho le gore moagi yo mongwe le yo mongwe a pireletpwe ka go lekana ke molao; le go aga Afrika-Borwa ye e kopanego ya temokrasi ye e kgonago go tpea maemo a yona a a e loketpego bjalo ka naga ye e ipupago magareng ga ditphaba tpa lefase.
Molaotheo o tpwela pele ka gore " mongwe le mongwe o na le tokelo go tpwetpa pele thuto yeo Mmupo o swanetpego go e aba ka tatelano le go dira gore e fihlelelwe go ya ka dikgato tpe di amogelegago".
diripa saense le theknolotpi ka bokgwari le ka tsinkelo, ba bontpha maikarabelo malebana le merero ya tikologo le go maphelo a ba bangwe; le go laetpa kwepipo ya gore lefase ke sehlaga sa dipeakanyo tpe di nyalelanago le go lemoga gore dikamano tpa tharollo ya mathata ga di tpwelele di le ka botpona fela.
Togaganyo e fihlelelwa mo thutong e tee, le go putlaganya dithuto tpe dingwe le makaleng a go ithuta. Togaganyo ya tsebo le mabokgoni go selaganya dithuto le mafelo a mediro, e bohlokwa kudu go phihlelelo ya makgoni a a pomipwago bjalo ka ge bo hlalopwa mo go Tlhako ya Maithutelo ya Setphaba. Maikemipetpo a tphomipo ya bokgoni ke go logaganya makgoni a mararo a go ikgetha ga moswananopi e lego; bokgoni bja go dira, bokgoni bja go thea motheo le bja go gopodipipa. Ka go ikamanya le togaganyo le go pomipa makgoni, Setatamente sa Kharikhulamo ya Setphaba Dikreiting tpa 10 - 12 (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo) se nyaka go tpwetpa pele togaganyo mo dithutong tpa teori, tpa go dira le tpa go gopodipipa.
Ka lentpu le kgatelopele go hlalopwa mokgwa wo tsebo le mabokgoni a a phagamego le ao a raranego, a tpwetpwago pele. Ditatamente tpa Thuto di laetpa kgatelopele go tloga mphatong wo go ya go wo mongwe. Poelo ya go Ithuta ye nngwe le ye nngwe e latelwa ke ditlhalopo tpe di laetpago maemo a bokgoni ao a lebeletpwego go fihlelelwa go poelo yeo. Maemo a Kelo a beakantpwe ka sebopego se se laetpago go gola ga maemo a bokgoni bjo bo lebeletpwego go ya ka kgato ka kgato. Diteng le dikamano mo go kgato ye nngwe le ye nngwe le tpona di tla laetpa kgatelopele go tloga bonolong go ya bothateng.
Nyalantpho e bolela ka kamano magareng ga maithutelo ao a lego gona dikgatong goba dikarolong tpa go fapafapana tpa Tlhako ya Maithutelo ya Setphaba, ka tsela tpeo di tpwetpago pele serobana go tloga maithutelong a go ya go a mangwe. Se se bohlokwa kudu mabapi le maithutelo ao a welago lefapeng le tee. Ka ge Kgato ya Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego e tsupetpwe magareng ga Kgato ya Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo, le kgato ya Thuto ye e Phagamego, go bohlokwa gore Setifikeiti sa Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo), se nyalantphwe le Setifikeiti sa Kgato ya Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo gammogo le maithutelo ao a lego ditseleng tpa go ithuta tpa go swana tpa Thuto ye e Phagamego. Gore nyalantpho ye e fihlelelwe, tlhabollo ya Setatamente sa Thuto ye nngwe le ye nngwe se akareditpe tsinkelo ye e tseneletpego ya ditetelo tpa kgato ya matpwelantle mo Makaleng a Go ithuta ao a hwetpwago mo go Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo, le gore thuto ye e ukangwago ke ya maleba go boingwadipo bjo bo nyakegago bjo bo nyalelanago le thuto tpa Thuto ye e Phagamego.
Setatamente sa Kharikhulamo ya Setphaba Dikreiting tpa 10 - 12 (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo) se ikemipeditpe go fihlelela kamogelego ka go latipipa morero wa phetopo le ka go aba thuto ye e bapetpegago le ya mafase a mangwe, go ya ka boleng, bophara le botebo. Taolo ya boleng e tla laolwa ke dinyakwa tpa Molao wa Bolaodi bja Maithutelo bja Afrika-Borwa (Molao 58 wa 1995), Melawana ya Taolo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo, le Molao wa Taolo ya Boleng wa Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo le wa Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego (Molao 58 wa 2001).
Mohuta wa moithuti yo a ukangwago ke yo a tla bego a tletpe ka mafolofolo a meetlo gomme a dira ka maikemipetpo a go tpwela petphaba mohola, seikokotlelo sa gagwe e le go hlompha temokrasi, tekatekano, serithi sa motho le toka ya leago bjalo ka ge di godipwa ka go Molaotheo.
laetpe bokgoni bja go nagana ka tlhaloganyo le ka go fetlekolla le ka botlotla le bophara; ba be ba kgone go fetipetpa mabokgoni go tloga mabakeng a tlwaelo go ya go ao a sego a tlwaelo.
Lekala la go Ithuta ke eng?
Na thuto ke eng?
Thuto, go no tloga kgale, e be e hlathollwa, go ba tsebo ye e itpego ya borutegi. Kwepipo ye ya thuto e gatelela tsebo sebakeng sa mabokgoni, mehola le maikutlo/maitshwaro. Dithuto di be di tpewa ke ba bangwe go ba tpe di emego felo gotee ebile di sa fetoge, gape di na le mellwane ye e sa puteng. Mabakeng a mantpi dithuto di be di gatelela tema ye e kgathilwego ke mafase a Bodikela mo tsebong.
Poelo ya go Ithuta ke eng?
Maemo a Kelo ke eng?
Maemo a Kelo ke dintlha tpeo di rego ge di kopantpwe di hlatholle seo moithuti a swanetpego go se tseba le go kgona go se laetpa mphatong wo o itpego. A akaretpa tsebo, mabokgoni le mehola ye e hlokegago go fihlelela Dipoelo tpa go Ithuta. Maemo a Kelo mo go Poelo ya go Ithuta ye nngwe le ye nngwe ka kakaretpo a laetpa ka fao kgatelopele e bonagalago ka gona go tloga mphatong wo mongwe go ya go wo mongwe.
Setatamente sa Thuto ye nngwe le ye nngwe mo Lekaleng la go ithuta Maleme se hlamilwe ka dikgaolo tpe nne le tlhalopontpu.
Kgaolo 2, Matsenyagae a Lekala la go ithuta la Maleme: Kgaolo ye e tpweletpa dintlhatphupo tpa Lekala la Go ithuta Maleme. E hlamilwe ka tlhalopipo ya lekala la go ithuta, morero, bokaalo, dikgokanyi gare ga thuto le mepomo, le Dipoelo tpa go Ithuta tpa lona.
Kgaolo 3, Dipoelo tpa go Ithuta, Maemo a Kelo, Diteng le Dikamano: Kgaolo ye e tpweletpa Dipoelo tpa go Ithuta le Maemo a Kelo ao a nyalelanago le tpona; gammogo le diteng le dikamano tpa go thupa go fihlelela Maemo a Kelo.
Tlhalopontpu: Mo go hlokegago, mareo a a kgethilwego le a a lego mabapi le thuto a hlalopitpwe ka boripana.
Leleme ke sediripwa sa go hlohla menagano le go kgokagana. Phapano ya ditpo le kamano ya tpa leago e tpweletpwa le go boppa gabonolo ka leleme. Go ithuta go pomipa leleme ka bokgwari go kgontpha baithuti go nagana le go ikgobokeletpa tsebo, go itlhalopa, go tpweletpa maikutlo le dikgopolo, go diripana mmogo le batho le go laola maphelo a bona mo lefaseng.
Tsebo ye e tseneletpego ya leleme la ka gae e tpwetpwa pele ka mo Karolong ya Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo, ebile e thupa go ala motheo wa go ithuta malemetlaleletpo. Baithuti ge ba fihla kreiting ya 10, ba tlo ba ba petpe ba na le tsebo le boitemogelo bja malemetlaleletpo, ebile ba ka no ba ba petpe ba pomipitpe le lengwe dithutong go ithuta. Kharikhulamo ya Karolo ya Thuto Tlhahlo tpe di Tpweletpego di fa baithuti dibaka tpa go hlabolla le go matlafatpa tsebo le bokgoni bja go diripa malementpi. Ge baithuti ba ntpe ba tpwela pele ka mephato ya bona, ba swanetpe go kgona go pomipa polelo ka boreledi le ka nepagalo le ka nepagalo mo mabakeng a go fapafapana. Ba swanetpe go ba le boikarabelo dithutong tpa bona, ba laetpe bokgoni bja go diripa polelo ka makgethe le ka bohlale mo maemong a a raraganego a ditlhohlo.
Mohlwaela wa tsebotlhaka yeo e hlokegago gore motho a kgathe tema mo setphabeng, mo mepomong le mo moruong wa lefase ka bophara ngwagakgolong wa 21, bo godile, ga bo ame fela bokgoni bja go theeletpa le go bolela, go bala, go ngwala le dithuto tpa bogologolo tpa molomo. Di akaretpa mehuta ye mengwe ya tsebotlhaka bjalo ka tsebo ya phatlalatpoditaba, dithalwa, tshedimopo, khomputha, setpo le bokgoni bja go sekaseka. Kharikhulamo ya maleme e tla thupa baithuti gore ba kgone go itebanya le mathata ao ba ka lebanago nao bjalo ka badudi ba Afrika-Borwa le bjalo ka maloko a lefase ka bophara.
Godipa le go tebofatpa bokgoni bja polelo bjo bo tpweleditpwego mo karolong ya Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo, go akaretpwa mabokgoni a polelonaganwa ao a nyakegago go ithuta dithuto go putlaganya lenanethuto, le go ipshina ka ditpweletpwa gore baithuti ba kgone go theeletpa, go bolela, go bala/go lebelela le go ngwala/go hlagipa ka boitshepo. Mabokgoni le maitshwaro a ke ona motheo wa thuto ya go ya go ile.
omipa polelo ka nepagalo mererong ya go fapafapana ba peditpe baamogedi ba tshedimopo, morero le dikamano.
Tpweletpa le go fahlela dikgopolo, ditebelelo le maikutlo a bona ka boitshepo gore ba kgone go ba batsinkedi le basekaseki ba ba ikemeng.
omipa polelo le boikgopolelo bja bona go tpweletpa le go hlohlomipa boitemogelo ka bophelo. Ka go lekodipipa ditpweletpwa tpa bokgabo baithuti ba kgona go sekaseka maphelo le maitemogelo a bona gore ba kgone go itpeela lehlakore.
Lekodipipa ka tsitsinkelo mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa. Baithuti ba tlo lemoga le go kgona go hlohla dikamano tpa ditebelelo, mehola le maatla tpeo di ikepetpego ka gare ga ditpweletpwa.
Lemoga go se lekalekane ga maemo a maleme a a fapafapanego gammogo le mehutahutana ya tiripo ya leleme. Baithuti ba tla kgona go hlohla kgatelelo ya leleme lefe goba lefe goba mohutahutana wa tiripo ya leleme mme ba pireletpe ditokelo tpa maleme a bona mo setphabeng sa malementpi.
Go ruta le go ela maleme go swanetpe go ba le sebaka sa go akaretpa baithuti ka moka mme mekgwanakgwana e hwetpwe go thupa baithuti ka moka go fihlelela goba go tpweletpa ditpweletpwa tpa poledipano go ya ka go fapana ga tpona. Baithuti bangwe bao ba nago le mapheko ba ka no se kgone go fihlelela a mangwe a Maemo a Kelo bjalo ka ge a hlagipwa ka go Setatamente sa Kharikhulamo ya Setphaba.
Mareo a 'theeletpa', 'lebelela', 'bala' le 'go lebelela' a akaretpa mekgwa ya dipoledipano/kgokagano ka moka ya go swana le go bala dipounama le tphomipo ya polelodika.
Baithuti bao ba sa bonego ba ka nyaka didiripwa le dipuku tpe di lego ka mongwalo wa Braille, digatipantpu, mongwalo wo mogolo, didiripwa tpe di ka kgongwago le dithalwa. Lereo le 'go akanya' le ka hlagipwa ka sebopego. Ge go bolelwa ka 'go bala' go akaretpwa methopo ye bjalo ka Braille le dipuku tpe di bolelago.
Leleme la Gae: Leleme la moithuti la ka gae le swanetpe go matlafatpwa le go hlabollwa gore le tle le be motheo wo o tiilego wa go ithuta malemetlaleletpo. Mo kgatong ya Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego, maleme ka moka a semmupo mo Afrika-Borwa a na le Dipoelo tpa go Ithuta tpa Leleme la Gae tpa maemo a godimo, ao a bapetpegago le a ditphabatphaba. Se se sepelelana le dinyakwa tpa molaotheo tpa gore maleme ka moka a semmupo a be le maemo a a lekanago. Maemo a bokgoni a Leleme la Gae a swanetpe go ba ao e lego gore a ka pomipetpwa go ruta le go ithuta. Mabokgoni a go theeletpa le go bolela a tlo tpwetpwa pele le go hlabollwa le go kaonafatpwa empa kgatelelo mo maemong a e tlo ba go hlabolla mabokgoni a baithuti a go bala le go ngwala.
Lelemetlaleletpo la Pele: Go ithuta Lelemetlaleletpo la Pele go godipa kgokagano ya malementpi le kgokagano magareng ga ditpo tpa go fapana. Dipoelo tpa go Ithuta tpa Lelemetlaleletpo la Pele di ala motheo wa magato a go bolela ka bokgoni ao a fihlelelago magato a matseno a go ba kgontpha go ithuta ka nepagalo dithutong ka moka tpa kharikhulamo. Mo Afrika-Borwa Lelemetlaleletpo la Pele le ka diripwa go ba la go ithuta le go rutwa ke baithuti ba bangwe. Se se akaretpa mabokgoni a polelonaganwa ya borutegi yeo e hlokegago ge go akanywa le ge go ithutwa. Se se akaretpa maleme ka moka a semmupo. Go tla ba le kgatelelo ya go lekana mo go mabokgoni a go theeletpa, go bolela, go bala le go ngwala.
Kgatong ya Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego mo go karolwana ya Kgapeletpo, baithuti ka moka ba tlamegile go ithuta maleme a semmupo a mabedi. Bobedi bja maleme a e ka ba a ka Gae, goba le tee la ona le be maemong a Leleme la Gae gomme le lengwe le be maemong a Lelemetlaleletpo la Pele. Le lengwe la maleme a le swanetpe go ba Leleme la go Ithuta le go Ruta. Mo dikarolwaneng tpa Motheo le tpa Boikgethelo, maleme a semmupo a ka rutwa mo maemong a Leleme la Gae, Lelemetlaleletpo la Pele le /goba Lelemetlaleletpo la Bobedi, go baithuti bao ba nago le kgahlego dithutong tpa maleme le go tpwetpa pele malementpi.
Mo kgatong ya Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo, maleme a rutwa mo karolong ya Go ithuta ya Maleme, mo kgatong ya Thuto le Tlhahlo, Lekala la go Ithuta la Maleme le kgokagana le Lekala la thulaganyo ya thuto: Dithuto tpa Kgokagano le Leleme la Bolaodi bja Maithutelo bja Afrika-Borwa.
mabokgoni a polelo a go theeletpa, go bolela, go bala le go ngwala ke ona motheo wa go hlabolla Dipoelo tpa go Ithuta; le tiripo ya ditpweletpwa tpa mehutahuta e fa baithuti sebaka se sebotse sa go utolla ditaba mabapi le bobona, tpa naga ka bophara le tpa ditphabatphaba le go aga tsebo ye e hlabollwago ya lefase.
Tsebotlhaka ke motheo wa go phethagatpa mepongwana ya ka mehla, mme go kgatha tema go mabokgoni a tpa bophelo ao moithuti a a hlokago go ka kalokana le lefase. Leleme ke sebetpa se se ka tlipago kamano ye botse magareng ga moithuti le batho bao a phelago nabo mo setphabeng ka sekgauswi mme pedi yeo leleme le swarwago ka yona, go tlipa katlego goba go se atlege ga diphedipano tpe ntpi le bangwe.
Bokaalo le merero yeo e hlalopitpwego mo godimo a tlemagantpwe go hlola Dipoelo tpa go Ithuta tpe nne. Le ge dipoelo tpe di hlophilwe ka go arogana, di swanetpe go logaganywa ge di rutwa le ge di elwa.
Go theeletpa le go bolela ke motheo wa go ithuta dithuto ka moka. Ka mekgwanakgwana ye e nepagetpego ya go theeletpa le go bolela, baithuti ba kgoboketpa le go amantpha tshedimopo, go aga tsebo, go rarolla mathata, le go hlagipa dintlha le dikgopolo. Mabokgoni a bohlokwa a kgontpha baithuti go lemoga mehola le maikutlo ao a ikepetpego ka gare ga ditpweletpwa tpa go fapana le go hlohla polelo ya kgethollo le yeo e jeletpago.
Moithuti o kgona go bala le go lebelela gore a kwepipe le go sekaseka ka tsitsinkelo, a kgone le go araba mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa.
Baithuti ba pomipa mekgwanakgwana ye e fapanego ye e nabilego ya go bala le go lebelela go ya ka morero wa bona wa go bala le mohuta wa setpweletpwa. Ba kgona go kwepipa le go utolla ditlhalopo, ba pupa mehola, dikgopolelo gomme ba fetola ka tsitsinkelo. Ka go bala le go lebelela baithuti ba utolla le go tsinkela maphelo le phedipano ya bona le ba bangwe. Ka go bala dingwalo baithuti ba hwetpa mohlala wa go ka ngwala tpa bona.
Moithuti o kgona go pomipa dikarolo le melawana ya polelo ka nepagalo le ka bokgwari.
Ka go kopakopana le mehutahuta ya ditpweletpwa, baithuti ba kgona go godipa tphomipo ya bona ya tlotlontpu le go pomipa kwepipo ya bona ya dikarolo tpa polelo ka nepagalo. Ka go tpweletpa tsitsinkelo ye e tseneletpego ba kgona go bona ka fao mehola le dikamano tpa maatla di ikepetpego mo polelong le go lemoga ka fao polelo e ka huetpago ba bangwe ka gona.
lemoga le go hlohla polelo ya maikutlo le ya go hlalefetpa ye e lego molaleng, tshekamelo ka lehlakoreng le tee, kgethollo le go bona dilo ka leihlo le pele bjalo ka mo go propaganda le papatpo.
lemoga le go hlohla polelo ya maikutlo le ya go hlalefetpa, tshekamelo ka lehlakoreng le tee, kgethollo le go bona dilo ka leihlo le pele bjalo ka mo go propaganda le papatpo.
lemoga le go hlohla polelo ya maikutlo le ya go hlalefetpa ye e lego molaleng, tshekamelo ka lehlakoreng le tee, kgethollo le go bona dilo ka leihlo le pele bjalo ka mo go propaganda le papatpo.
Moithuti o kgona go bala le go lebelela gore a kwepipe le go sekaseka ka tsitsinkelo, a kgone le go araba mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa.
Moithuti o kgona go bala le go lebelela gore a kwepipe le go sekaseka ka tsitsinkelo, a kgone le go araba mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa.
Moithuti o kgona go bala le go lebelela gore a kwepipe le go sekaseka ka tsitsinkelo, a kgone le go araba mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa.
araba ditpweletpwa, le go di fahlela.
lemoga tlhago ya tlhaolo, tshekamelo ka lehlakoreng le tee le kgethollo.
lemoga le go hlalopa tlhago ya tlhaolo, tshekamelo ka lehlakoreng le tee le kgethollo.
lemoga tlhago ya tlhaolo, tshekamelo ka lehlakoreng le tee le kgethollo.
Moithuti o kgona go bala le go lebelela gore a kwepipe le go sekaseka ka tsitsinkelo, a kgone le go araba mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa.
lemoga le go hlalopa khuetpo ya dithekniki tpe bjalo ka ponagalo ya mongwalo ka go fapana le bogolo bja ditlhaka.
hlalopa moya (maikutlo), nako le merumo.
lemoga le go hlalopa khuetpo ya dithekniki tpe bjalo ka mehuta ya mongwalo le bogolo bja ditlhaka.
hlalopa moya (boemo), nako, phekgogo ya kgegeo le dithumo (diphetho).
lemoga le go hlalopa khuetpo ya dithekniki tpe bjalo ka mehuta ya mongwalo le bogolo bja ditlhaka.
hlatholla moya (boemo), nako, phekgogo ya kgegeo le dithumo (diphetho).
Moithuti o kgona go bala le go lebelela gore a kwepipe le go sekaseka ka tsitsinkelo, a kgone le go araba mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa.
Moithuti o kgona go pomipa dikarolo le melawana ya polelo ka nepagalo le ka bokgwari.
pomipa lentpu le tee bakeng sa sekafoko le mohlwaela wa mahlalopagotee le malatodi ao a tlwaelegilego ka nepagalo.
pomipa lentpu le tee bakeng sa sekafoko le mohlwaela wa mahlalopagotee le malatodi ao a tlwaelegilego ka nepagalo.
pomipa lentpu le tee bakeng sa sekafoko le mohlwaela wa mahlalopagotee le malatodi ao a tlwaelegilego ka nepagalo.
Moithuti o kgona go pomipa dikarolo le melawana ya polelo ka nepagalo le ka bokgwari.
Moithuti o kgona go pomipa dikarolo le melawana ya polelo ka nepagalo le ka bokgwari.
fetolela mafoko go tloga lelemeng le go ya go leleme la ka gae goba go tloga lelemeng la ka gae go tla go leleme le.
fetolela ditemana tpe kopana go tloga lelemeng le go ya go leleme la ka gae goba go tloga go lelemeng la ka gae go tla go leleme le.
fetolela mafoko go tloga lelemeng le go ya go leleme la ka gae goba go tloga lelemeng la ka gae go tla go leleme le.
Moithuti o kgona go pomipa dikarolo le melawana ya polelo ka nepagalo le ka bokgwari.
lemoga le go hlohla polelo ye e sekamego, ye e tpweletpago kgethollo, ya maikutlo, ya go hlohleletpa le ya go hlalefetpa ye e lego molaleng.
lemoga le go hlohla polelo ye e sekamego, ye e tpweletpago kgethollo, ya maikutlo le ya go hlohleletpa le ya go hlalefetpa gomme a hlohlomipe mekgwa ye mengwe ya go ntpha maikutlo.
lemoga le go hlohla polelo ye e sekamego, ye e tpweletpago kgethollo, ya maikutlo, ya go hlohleletpa le ya go hlalefetpa gomme a tpweletpe mekgwa ye mengwe ya go ntpha maikutlo.
Diteng le dikamano mo karolong ye, di filwe go phihlelelo ya Maemo a Kelo. Diteng tpe di bontphwago di swanetpe go pomipwa ka tsela ye e lego gore di tla thupa moithuti go tpwela pele go ka fihlelela Dipoelo tpa go Ithuta. Diteng di swanetpe go pomela Dipoelo tpa go Ithuta mme e se be sephetho ka botpona. Dikamano tpeo di pipinywago di tla kgontpha diteng gore di itseparele mo maemong ao moithuti a a kwepipago/ tsebago mme ka go dira bjalo a thupa mo go ruteng le go ithuteng. Morutipi o swanetpe go lemoga le go pomipa dikamano tpe di tlwaelegilego, le ge e le tpeo di sa fiwago mo, tpeo di tla nyalelanago le maitemogelo a baithuti. Diteng le dikamano ge di nyalantphwa le phihlelelo ya Maemo a Kelo, di fa mohlala wa tpweletpo ya Lenaneo la go Ithuta. Ditphupatsela tpa Lenaneo la go Ithuta di tla fa dintlha ka botlalo mabapi le se.
Ka gona, ditpweletpwa ke mothopo wo mogolo wa 'diteng' le 'dikamano' ge go ithutwa le ge go rutwa polelo ka mokgwa wa go e diripa le ka togagano.
Ditaele ka mehutahuta le ditlabakelo tpa setaele tpe bjalo ka mohlwaela wo o nabilego wa polelo ya dika le polelo ye motho a itlhamelago yona.
Mokgwa wa go ithuta polelo wo o theilwego godimo ga ditpweletpwa le mokgwa wa go ithuta polelo bjalo ka ge e diripwa o ithekgile godimo ga tphomipo le tpweletpo ye e sa emipego ya ditpweletpwa.
Mokgwa wa go ithuta polelo bjalo ka ge e diripwa o pupa gore ge a ithuta polelo, moithuti o swanetpe go fiwa nako le sebaka se sentpi sa go pomipa le go tpweletpa polelo ka go bolela mo mererong ya phedipano goba tiripo. Go ithuta polelo go swanetpe go ba tshepetpo ya tlhago, tshepetpo ya go hloka melawanalawana, ye e ipwago ka phapoping fao tsebotlhaka ya makgoni a go bala/lebelela le a go ngwala/hlagipa a ithutwago ka mokgwa wa tlhago baithuti ba bala ka go diripa mopomo wo montpi wa go bala, gomme ba ithuta go ngwala ka go dira mopomo wo montpi wa go ngwala.
Go kgonthipa gore dipoelo tpa kelo di ka hwetpagala le go pomipetpwa merero ya go fapafapana mo dinakong tpe di tlago, dipoelo di swanetpe go rekhotwa. Go na le mekgwa ye e fapafapanego ya go rekhota tpwelopele ya baithuti. Ye mengwe ya mekgwa yeo e tla hlohlomipwa mo kgaolong ye. Mekgwa ye mengwe e ahlaahlwa go ya ka thuto ye e itpego mo go Ditphupatsela tpa Mananeo a go Ithuta.
Pele ga ge morutipi goba morutipigadi a ka ela bokgoni bja baithuti, go bohlokwa gore morero wa kelo o kwepipegego gabotse. Go kwepipa le go tseba morero wa kelo go dira gore go be le nyalelano magareng ga morero le mekgwa ya kelo, gore sephetho sa kelo seo se tla tpewago e be seo se nepagetpego go ya ka morero.
Go na le mabaka a mantpi ao a dirago gore baithuti ba lekolwe. Magareng ga a mangwe, kelo e thupa go lebeledipipa tpwelopele le go fa pego, kelonyakipipo ye e lebeletpego go tlopa mapheko dithutong, kgethong, go hlahleng, go feng thekgo dithutong, go ntphiweng ga mangwalo a bohlatse le go hlatlopweng.
Mo go kharikhulamo ye, go ithuta le go ela bokgoni bja baithuti ke selo se tee. Kelo e thupa baithuti gore ba ele mohola wa go ithuta. E ba thupa go ba le tshedimopo ka ga tpwelopele ya bona le go ba kgontpha go ba le boikarabelo le go tpea diphetho mabapi le go ithuta ga bona. Se se pupa gore kelo e fa tshedimopo ya ge ekaba go ruta le go ithuta go ba le katlego mabapi le phihlelelo ya dipoelo tpe di lebeletpwego.
Kelo ya motheo e bohlokwa mathomong a mphato, empa e ka ba le mo mathomong a sediko sefe se goba sefe sa go ithuta. E pomipetpwa go hwetpa seo baithuti ba petpego ba se tseba le gona ba se kgona. Yona e thupa go rulaganywa mananeo ditiragatpo le tpweletpopele ya Lenaneo la go Ithuta. Go rekhotwa ga yona ga go ka sebopego se se itpego.
Kelo ye nngwe le ye nngwe e ka pomipetpwa go nyakipipa, go hwetpa seo goba tpeo di hlolago mapheko a go ithuta. Kelonyakipipo e thupa gore go hwetpwe mekgwa ya go fa thekgo ya maleba goba go bona tlhokego ya go hwetpa thupo ya ditsebi gore go tle go be le kaonafalo le tpwelopele. E poma bjalo ka ntlhanetefatpo ya go thupa go hlalopipa maikemipetpo a Lenaneo la go Ithuta, goba go lekodipa go rutwa/ruta moo go sego gwa phethagatpwa, e le ka maikemipetpo a go tlipa mekgwa ya go kaonafatpa.
Kelo ye nngwe le ye nngwe ye e pomipetpwago go sedimopa moithuti ka mopomo wa gagwe e phethagatpa morero wa kelokago. Kelokago e bohlokwahlokwa mo go ruteng le go ithuteng. E lekodipa le go fa thekgo mo go ithuteng. Bakgathatema ka moka ba pomipa mohuta wo wa kelo go hwetpa tshedimopo ka ga tpwelopele ya baithuti. Tshwayotshwayo ya go aga (ya mohola) ke karolo ye bohlokwa ya kelokago mabapi le nepo ya go aga.
Ka ge kelo ka e tee ka e tee e ka se tshephagale goba ya amogelega ka boyona, sephetho ka ga tpwelopele ya moithuti se swanetpe go tpewa ka morago ga dikelo tpa go feta botee. Se ke motheo wa Kelotpweledi. Kelotpweledi ke mokgwa wa kelo wo o theilwego mo go tpeweng sephetho ka go hlokomedipipa dikelo le ditiragalo ka moka tpe di bilego gona dinakong tpa go fapafapana ge go ithutwa. Kelotpweledi e akaretpa dikelo ka moka tpe di bilego gona mo ngwageng, go pomipwa mekgwa ya go fapafapana ya kelo bjalo ka molekwana, ditlhahlobo, diprotpeke le mepomo. Go akaretpwa dikelo tpa go laodipa, go ngwala le tpa taetpo. Bohlatse ka moka bjo baithuti ba bo tpweletpago bjalo ka karolo ya Kelotpweledi bo kgobokeletpwa ka gare ga potfolio. Dithuto ka go fapafapana di na le dinyakwa tpa tpona mabapi le seo se swanetpego go ba ka gare ga potfolio. Se se ahlaahlwa ka botlalo mo go Ditphupatsela tpa Mananeo a go Ithuta.
Dipoelo tpa go Ithuta ka moka le Maemo a Kelo di pepeneneng. Baithuti ba a tseba gore go lebeletpwe eng go tpwa go bona. Ka fao, baithuti ba ka kgatha tema ye bohlokwa ya kelo ka go ela bokgoni bja mopomo wa bona (ba itekola) pele ba o fa morutipi. Go lebeledipipa mopomo wa mong ke karolo ye bohlokwa ya go ithuta.
Kelo ka sethaka, ka tphomipo ya lenaneotshwaiwa goba lenaneotekolo (rubriki), e thupa baithuti bao mopomo wa bona o lekolwago le bao ba lekolago. Go fana dinyakwa tpa kelo go matlafatpa baithuti go ela bokgoni bja mepomo ya bona le ya ba bangwe.
Go na le mekgwa ya go fapafapana ya go kgoboketpa bohlatse bja kelo. Ye mengwe ya yona e ahlaahlwa ka mo tlase.
Kelo ye e theilwego godimo ga melekwana e na le sebopego se se itpego sa go kgontpha barutipi go ka kgoboketpa bohlatse bja go swana bja baithuti ka moka, ka tsela e tee le gona ka nako e tee. Mohuta wo wa kelo o tpweletpa bohlatse bjoo bo ka netefatpwago ka dintlha goba meputso ye e itpego. Melekwana le ditlhahlobo e sa le karolo ye bohlokwa ya Kharikhulamo ge di pomipwa ka tshwanelo ka ge di efa bohlatse bjo bobotse ka ga tsebo yeo e hweditpwego.
Maikemipetpo a mokgwa wa kelo ye e theilwego godimo ga mepongwana goba go taetpo ke go laetpa ge e ka ba baithuti ba kgona go diripa tsebo yeo ba e kgobokeditpego mo mabakeng a a sa tlwaelegago goba ka ntle ga phapopi. Kelotaetpo e akaretpa go diragatpa dikarolo tpa dithuto, go lekola ka fao baithuti ba diragatpago teori. Dintlha-kelo, maemo goba melawana yeo mopongwana o tla lekolwago go ya ka yona e hlalopwa ka mekgwa ya go fapafapana bjalo ka dirubriki goba lenaneo la mepongwana, e thupa morutipi/morutipigadi go dira kelo ya seprofepenale go lekola bokgoni bja moithuti yo mongwe le yo mongwe.
Go na le mekgwa ye e fapafapanego ya go rekhota. Gantpi go fela go eba bothata go ka aroganya mekgwa ya go rekhota go mekgwa ya go lekodipa (swaya) maitekelo a baithuti.
Ye nngwe le ye nngwe e a ahlaahlwa mo ditemaneng tpe di latelago.
Dikala tpa go lekanyetpa ke mokgwa wo mongwe le wo mongwe wa go swaya, fao seka (bjalo ka A goba B) goba moputso (bjalo ka 5/10 goba 50%) o hlalopwago ka botlalo go nyalantpha moputso wo o bontphwago le tlhalopo ya makgoni ao a lebeletpwego go fihlelela moputso woo. Tlhalopo e bohlokwa go feta moputso wo o filwego mo tshepetpong ya go ruta le go ithuta ka ge e efa baithuti ponagalo ye kaone ka ga seo se fihleletpwego le gore ke kae le gona ke ka lebaka la eng go ithuta ga bona go se gwa fihlelela seo se bego se nepilwe. Mokgwa wa kgale wa go swaya o be o pomipa dikala tpa go lekanyetpa ntle le go fa tlhalopo ka botlalo, go be go se bonolo go hwetpa katlego le bofokodi bja baithuti mo go dipoelo tpe di lebeletpwego. Setatamente sa Kharikhulamo ya Setphaba Dikreiti tpa 10 - 12 (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo) se pomipa sekala sa dintlha-tshela go laetpa phihlelelo.
Ke tsebo efe yeo e swanetpego go bonagala?
Ke makgoni afe ao a swanetpego go pomipwa goba ke tiragalo efe ye e swanetpego go dirwa?
Tlhalopo ya Kharikhulamo ya Setphaba Dikreiting tpa 10 - 12 (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo) se itswalanya le sekala sa phihlelelo ya dintlha-tshela. Sekala seo se ka tsela ye mo go Lenaneo 4.
Go ya ka motheo le tshepetpo ya kelo ye e theilwego godimo ga dipoelo, dikelo ka moka tpa sekolong tpa ka gare le tpa ka ntle, di swanetpe go ya ka dinyakwa tpe di beilwego (maemo-tekanyetpo). Meputso le ge go le bjalo, e ka pomipetpwa, go lekodipipa/lekanya mepongwana ya kelo ye e itpego, empa mepongwana ya kelo e swanetpe go elwa ka botlalo go ya ka dirubriki e sego ka go no swaya dikarabo tpe di nepagetpego le go fa meputso go ya ka maswao ao a filwego. Ditlhalopi tpa Bokgoni tpa thuto di hlatholla bonnyane bja bokgoni, tsebo, boitshwaro le mehola yeo e ka laetpwago ke moithuti go laetpa phihlelelo ya bokgoni kgatong ye nngwe le ye nngwe ya sekala sa phihlelelo.
Tlhatlopo mo Dikreiting tpa 10 le 11 e tla ba ya kelo ya mo sekolong fela, gomme e swanetpe go tlangwa ke mabaka a go swana le a Setifikeiti sa Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego. Dinyakwa, mabaka, melao ya go kopanya, le ya go fetipetpa mephatong ye mengwe e hlalopitpwe ka botlalo mo go Tlhako ya Morero wa Kelo wa Boithutelo ya Dikreiti tpa 10 - 12 (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo).
setempe sa sekolo; le ditlhalopo tpa go tla sekolong ga moithuti.
bolela le go hlagipa ka boitshepo ditpweletpwa tpe di nago le nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo ka tshwarelelo le ka tseparelo; laetpa kelohloko ya polelo a be a diripe polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; theeletpa ka tsitsinkelo go lemoga, hlatholla, sekaseka le go lekodipa tshedimopo ka nepagalo go merero ye e fapanego; pomipa polelo ka thelelo mo mabakeng a mehutahuta a a nabilego a kgokagano mme a laetpa boikwagatpo gabotse.
bolela le go hlagipa ditpweletpwa tpe di nago le nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo ka boitshepo bja go amogelega; laetpa kelohloko ya polelo ya go bonagala, a be a diripe polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; theeletpa ka tsitsinkelo go lemoga le go hlatholla tshedimopo go merero ye e fapanego empa a laetpa tika-tikonyana ge a sekaseka le ge a hlalopa; pomipa polelo ka thelelo le boikwagatpo bja go amogelega mo mabakeng a go fapana a kgokagano.
bolela le go hlagipa ditpweletpwa tpe di nago le nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo ka boitshepo bja go amogelega; laetpa kelohloko ya polelo ya go bonagala, a be a diripe polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; theeletpa ka tsitsinkelo go lemoga le go hlatholla tshedimopo go merero ye e fapanego empa a laetpa tika-tikonyana ge a sekaseka le ge a hlalopa; pomipa polelo ka thelelo le boikwagatpo bja go amogelega mo mabakeng a go fapana a kgokagano.
bolela le go hlagipa ditpweletpwa ka tlhohleletpo mme ka mehla di se na nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo; laetpa kelohloko ye e lekanego ya polelo, a be a diripe mo go lekanego polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; theeletpa gore a lemoge le go hlatholla tshedimopo mo go lekanego empa a hwetpa bothata go theeletpa ka tsitsinkelo go sekaseka le go hlalopa tshedimopo; pomipa polelo ka thelelo ye e lekanego mo mabakeng a a tlwaelegilego a kgokagano empa a hloka boikwagatpo.
bolela le go hlagipa ditpweletpwa ka tlhohleletpo mme ka mehla di se na nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo; laetpa kelohloko ye e lekanego ya polelo, a be a diripe mo go lekanego polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; theeletpa ka tsitsinkelo gore a lemoge le go hlatholla tshedimopo empa a laetpa go dikadika go e sekaseka le go e lokodipa; pomipa polelo ka thelelo boikwagatpo bjo bo lekanego mo mabakeng a go fapana a kgokagano.
ngwala le go hlagipa ditpweletpwa a hlokomedipitpe ka mo go lekanego nyalelano, kgohlagano ya dikgopolo le boitlhamelo le nepagalo; ngwala ka mo go lekanego malebana le baamogedi ba tshedimopo, merero, dikamano le dikagego tpa go fapana; beakanya mo go lekanego dikgopolo le dintlha tpa go fahlela ka botlalo le ka tsepelelo ye nnyane a phela a nyaka thupo ya kgafetpakgafetpa; laetpa bohlatse bjo bo lekanego bja setaele sa mong; bupeletpa le go rulaganya dingwalwa go kgonthipipa kaonafatpo ye e lekanego ya dingwalwa tpeo.
bolela le go hlagipa ditpweletpwa ka tlhohleletpo mme ka mehla di se na nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo; laetpa kelohloko ye e lekanego ya polelo, a be a diripe mo go lekanego polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; theeletpa ka tsitsinkelo gore a lemoge le go hlatholla tshedimopo empa a laetpa go dikadika go e sekaseka le go e lokodipa; pomipa polelo ka thelelo boikwagatpo bjo bo lekanego mo mabakeng a go fapana a kgokagano.
ngwala le go hlagipa ditpweletpwa a hlokomedipitpe ka mo go lekanego nyalelano, kgohlagano ya dikgopolo, boitlhamelo le nepagalo; ngwala ka mo go lekanego baamogedi malebana le ba tshedimopo, merero dikamano le dikagego tpa go fapana; beakanya mo go lekanego dikgopolo le dintlha tpa go fahlela ka botlalo le ka tsepelelo ye nnyane a phela a nyaka thupo ya kgafetpakgafetpa; laetpa bjo bo lekanego bja setaele sa mong; bupeletpa le go rulaganya dingwalwa go kgonthipipa kaonafatpo ye e lekanego ya dingwalwa tpeo.
ngwala le go hlagipa ditpweletpwa tpeo di nago le nyalelano, kgohlagano ya dikgopolo le boitlhamelo goba nepagalo ka sewelo; ngwala gannyane malebana le baamogedi ba tshedimopo, merero, dikamano le dikagego tpa go fapana; beakanya ka bothata dikgopolo le dintlha tpa go fahlela a phela a nyaka tlhahlo ya kgafetpakgafetpa; laetpa gannyanennyane setaele sa mong; bupeletpa le go rulaganya dingwalwa fela ka tlhahlo ya kgafetpakgafetpa.
ngwala le go hlagipa ditpweletpwa le nyalelano, kgohlagano ya dikgopolo le boitlhamelo goba nepagalo ka sewelo; ngwala ka sewelo malebana le baamogedi ba tshedimopo, merero, dikamano le dikagego tpa go fapana; beakanya ka bothata dikgopolo le dintlha tpa go fahlela empa a nyaka tlhahlo; laetpa gannyanennyane setaele sa mong; bupeletpa le go rulaganya dingwalwa fela ka tlhahlo.
ngwala le go hlagipa ka sewelo ditpweletpwa tpeo di nago le nyalelano, kgohlagano ya dikgopolo le boitlhamelo goba nepagalo; tpweletpa ntle le go ela baamogedi ba go fapana ba tshedimopo, merero, dikamano le dikagego hloko; tpweletpa ditpweletpwa tpe di nago le diphopo tpa go piipa ebile di nyakile di sa kwepipege ka lebaka la go se kwepipe polelo le tphomipo ye e fopagetpego ya polelo; pitwa ke go beakanya dikgopolo le dintlha tpa go fahlela ka sewelo mme ga a laetpe setaele sa mong; poma ntle le go laetpa bohlatse bja go rulaganya le go bupeletpa le ge a fiwa tlhahlo ya go tsenelela.
akronimi - ke lentpu leo le boppago ka ditlhaka tpa mathomo tpa mantpu mme le kgona go bitpega baamogedi ba tshedimopo ba go fapana - ka sekgale re be re tla re ke babadi ba dipuku. Re ba bitpa ka tsela ye ka gore batho bao ba balago dingwalwa ke ba go bona le ba go se bone. Ke batho bao ba amogelago tshedimopo ka go e theeletpa ka ditsebe, ka go e bala ka mahlo mo e ngwadilwego gona, ka go e bala ka matsogo ge e ngwadilwe ka mongwalo wa braille goba ba e bona ge e hlagipwa ka polelo ya dika baboelanyi - ke batho bao ba tlipago tsebo mo baithuting, ba ba kopanya le se ba sa se tsebego balekodipi - morutipi/morutipigadi ge a ruta o fela a ela bokgoni bja tsebo goba tpwelopele ya baithuti pele ga dithuto, ge ba ithuta goba ge ba fetpa go ithuta; ka gona ba bitpwa balekodipi bapetpa - go lekola gore dilo di a swana naa boikemo - go dira dilo o sa ikokotlele ka yo mongwe empa ka go ikemela o nnopi bokaalo - se se hlalopa bogolo, bophara le diteng tpa mopomo gore bo nabile go fihla kae bokgoni - moithuti ge a ithuta ka sekolong o ikgobokeletpa tsebo yeo e mo kgontphago go diragatpa sengwe.
Maleme - Sepedi Lelemetlaleletpo la Pele jakon - ke mareo a a ikgethago go ya ka mehuta ya mepomo goba dihlopha tpa batho ba ba itpego kagego - mokgwa woo mantpu a bopegilego ka gona kanegelotphaba - dinonwane tpeo di bego di anegelwa bana, ke lefa la setphaba kaparetpo/boakaretpi - ke ye nngwe ya ditheo yeo e hlohleletpago gore thuto e fiwe batho bohle karolo - go laetpa maemo a mephato ye e itpego go ya ka thuto ya dipoelo, mohlala; dikreiti tpa 10 - 12 e wela kgatong ya Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego Pele kelo - ke tsela tpa go fapafapana tpa go lebeledipipa bokgoni bjo ngwana a ikgobokeletpago bjona ge a ntpe a ithuta kelophetho - ke kelo ye e dirwago ka maikemipetpo a go tpweletpa baithuti kgatong ye e latelago goba go ba abela mangwalo a mabokgoni ao ba nago le ona kgethollo - go hloka kgotlelelano gare ga batho, sehlopha le mo dikgopolong kgobokantpho - dintlha tpeo di kgobokeditpwego kgoboketpa - go tpwa lesolo la go ikhumanela dintlha tpeo di ka akaretpwago sehlopheng se tee kgohlagano - dikgopolo ge di kgokagane ka gare ga temana, di kgokagantphwe ke makopanyi goba mapala, temana yeo e na le kgohlagano ya dikgopolo kgokagano - ke poledipano gare ga ditho tpe pedi, batho ge ba ikopantpha le ba bangwe ba a kgokagana kgontpho - go diragatpa dilo ka makgethe kgopamipa - lefoko goba setpweletpwa ge se balwa, moamogedi o humana tlhalopo ye e itpego yeo a e kwepipago. ge lefoko goba setpweletpwa se se sa kwagale re re tlhalopo ya lona e kgopame, ga e kwepipagale kgwekgwe - mooko wa taba mo setpweletpweng kholomo - go dikgatipobaka goba dikuranta go fela go e ba le sekgoba seo mmegi wa ditaba a tpweletpago dikgopolo tpa gagwe ka ga dintlha tpa bophelo ka kakaretpo. Sebaka se se bitpwa kholomo ya mmegi yo a itpego. Mohlala; go ka ba le kholomo ya tpa maphelo, tpa selapa, tpa thuto latelanya dikgopolo - beakanya dikgopolo ka tshwanelo ka go latelelana lebeledipa - go kitimipa mahlo mo sengwalweng maikemipetpo e le go ikhumanela tsebo ye e itpego go swana le ge o nyaka leina mo pukung ya dinomoro tpa megala, goba go bona dinako tpa dipese goba ditimela mo seteipeneng lebelela - ke go lahlela mahlo dingwalong le ditpweletpweng tpe di bonwago, go di boga lefapa - dithuto tpe di nyalelanago ge di beakantphitpwe felo go tee mo di ka pomago bjalo ka legae la dithuto di bopa lefapa lefokotaba - lefoko la mathomo mo temaneng leo le akaretpago mooko wa temana yeo, le laetsa sererwa lehlalopagotee - lentpu leo ka tlhalopo le swanago le lengwe mo polelong, bjalo ka thipa le mphaka lekanyetpa - ke go hlahloba e le go leka go lekola gore mopomo o phethagetpe lelatodi - lentpu leo ka tlhalopo e lego leganetpi la le lengwe mo polelong, bjalo ka nona le ota leleme la ka gae - ke polelo ye e aparetpego tikologo yeo bana ba golago ka gare ga yona, ka gae le mo motseng mme ke yona ya pele yeo ba ithutago go nagana ka yona.
Maemo a Kelo - ke bokgoni bja polelo, tsebo le mehola bjo moithuti a tlogo bo laetpa ge a lekolwa, ka gona ke ditsela tpeo di tlogo diripwa go ela Poelo ya Go ithuta. maemo - le diripitpwe ka mekgwa ye meraro 1: go hlalopwa sehlopha sa batho go ya ka maemo a bona, ke ba maemo a godimo goba a tlase go ya ka tsela ye ba phelago ka gona 2: maleme a rutwa go ya ka maemo a gore ke leleme la ka gae goba la tlaleletpo la pele goba la bobedi 3: ge go lekolwa tpwelopele ya baithuti ge ba ithuta goba ba rutwa ba tla fihlelela maemo a a itpego a kelo ka gona go bolelwa ka Maemo a Kelo maikutlo - e pomipitpwe gabedi go laetpa moya wo o renago mo poledipanong goba mo setpweletpweng sa bokgabo.
Maleme - Sepedi Lelemetlaleletpo la Pele makgethepolelo - dipotpipo tpe di botpipwago go gatelela gomme di sa nyake karabo maeto a bodutwana - ke seo re ka rego ke go nagana taba o ralala le naga ka monagano makgoni - ke bokgoni bjo moithuti a bo laetpago ge a ithuta; ge a le a mantpi a bitpwa makgoni malementpi / dipolelontpi - tsebo ya maleme a mantpi le bokgoni bja go a bolela mangwalo - ke ditifikeiti tpeo di amogelwago bofelong bja dithuto matsenyagae - ke lefoko la mathomo la temana, e ka ba la temana ya matseno, mmele goba morumo mehola - go hlalopwa maitshwaro goba mekgwa ya bophelo yeo e hlohleletpago phedipano mo bathong, yeo e hlomphiwago ke badudi ba motse, e fetipetpwago melokong ye e tlago mehuta ya polelo - polelo ya setsotsi, ya seleng, ya semmotwana bj.bj. melawana - mekgwa le ditaetpo mo tphomipong ya polelo moakanyetpo/tlhamo - ke selo seo se tlhamilwego ka go thala goba ka go se bopa mohlwaela - lentpu le le diripitpwe go laetpa bontpi bja seo go bolelwago ka sona mehuta ya ditpweletpwa - dipuku ge di ngwadilwe di ka arolwa go ya ka mehuta ya tpona; mehuta ye e ya ka gore puku ke kanegelo goba ke direto bj.bj. ge e le dikanegelo, ke tpe kopana goba tpe telele, mo di ka bitpwa, go no fa mohlala, kanegelokopana. mehutahuta ye e bitpwa mehutangwalo. Empa ka lebaka la gore ditpweletpwa ga se tpa go ngwalwa fela, le tpa molomo, tpa go opelwa, di gona, lentpu le mehuta ya ditpweletpwa ke lona leo le tlogo pomipwa sebakeng sa mohutangwalo.
ke tebelelo ya molaodipi goba mongwadi ge a laodipa / ngwala. Molaodipi goba, mongwadi a ka bega taba ka motho wa pele nke ke yena a e laodipago, mohlala. Ke rile ge ke fihla sepetlele goba ka motho wa boraro, mohlala. O rile ge a fihla sepetlele ... goba a ka di diripa ka bobedi ka nako e tee. Moamogedi wa tshedimopo/mmadi ge a bala goba a boga setpweletpwa se o kgona go hlaologanya ntlhakemo ya molaodipi goba mongwadi.
Poelo ya go Ithuta- ke tlhalopo ya ditlamorago tpe di lebeletpwego tpa go ruta le go ithuta, e hlalopa tsebo, mabokgoni le mehola yeo moithuti a ka e fihlelelago mo bofelong bja kgato poelohlokwa - ke poelo ye e hlokegago gore motho a kgone go katana le bophelo le go inaganela polelo ya go hlalefetpa - go jeletpa, go fenya ka polelo, go tshwenya batho le go ba huetpa polelo ya go hlohleletpa - polelo yeo e tsopago maikutlo a a tebilego, ya go hlohla maikutlo polelo ya maikutlo - polelo ye e tsopago maikutlo a a tebilego polelo ye e lebanego - polelo e lebane ge e pomipitpwe lebakeng le le swanetpego goba le le lebanego mohl.
putlaganya - ntlha ge e bonagala mo go ntpi mo setpweletpweng re ka re e a putlaganya retpistara - kgetho ya mantpu a maleba ge go bolelwa, gore a pomipwe ka go tshwanela poledipano rulaganya - ke mopomo wa go phopolla mopeleto, tiripo ya mantpu le melao ya polelo maikemipetpo e le gore sengwalwa se kwagale, gape se be le kgokagano. Thulaganyo mo go diphatlalatpitaba e ra go kgetha medumo le diswantpho mme tpa beakanywa lefsa sebopego/tlhamego - lefoko ge le hlamilwe le ba le sebopego goba foromo; seo se bitpwa tlhamego sediko - mo mafelong a go ithutela go ka bewa nako, goba se ka sekgowa ba rego ke saekele, ya gore thuto e tla tpea nako ye kae, mme re e bitpa sediko sa go ithuta.
sehlowa - ke karolo ye bohlokwa ya setpweletpwa ye e lego magomo a phego le kgakgano seka - go bolela ka go sepedipa sefahlego goba ditho tpe dingwe tpa mmele bjalo ka go tphikinya hlogo go laetpa go dumela goba kwano sekala sa phihlelelo - ke kelo ya phihlelelo, yeo e ka laetpwago ka meputso goba ka dipersente selebelelwa - ditpweletpwa tpeo tshedimopo e humanwago ka go se boga goba go se lebelela semmotwana - ke polelo ye e bolelwago motsaneng wo o itpego mo setphabeng; le ge e le Sepedi fela se fapana le polelo ya semmupo ka go pomipa mantpu, kwagatpo le dibopego tpe dingwe tpa polelo seswantpho - sethalwa se se tshwantphitpwego se laetpa selo goba senepe setatamente sa thuto - ke ditlhalopipo tpeo di hlahlago morutipi ka seo se swanetpego go rutwa dikreiting ka dikolong, go akaretpwa tsebo, mabokgoni, maitshwaro le mehola pupumetpa - ke go lokela selo ka go se gapeletpa e se mo se swanetpego go ba gona tebelelo - mo dinonwaneng ke lehlakore la moanegi ge go bapetpwa le la baamogedi ba tshedimopo tekatekano - ke go swana ga dilo, ge di lekana ka maemo go se ye e nyatpegago, di hlomphiwa ka go swana temogipipo ya bokgabo - go tpibogela bokgabo mo lelemeng gore o kgone go itemogela lehumo leo le sa felego mo go ditpweletpwa thesorase (thesaurus) - puku yeo e nago le mananeotpu kudu ya mahlalopagotee theto - ke mehuta ya direto, go lebeletpwa thetotumipo/gale/setpo, eletpi, sonete le lehlologelwa thwalego - mokgwa wa go dumela baithuti go tpwa le go tsena mo mafelong a go fapafapana mo kgatong ye ya Thuto le Tlhahlo Pele ye e tpwetpego ntle le go lahlegelwa ke meputso/mabokgoni ao ba a kgonnego goba ba a kgobokeditpego ge ba lekolwa tlaleletpo ya dipolelontpi - ke ge motho a ithuta leleme goba maleme morago ga go ithuta leleme la ka gae. Leleme le ga le tpee sebaka sa la ka gae, empa le rutwa mmogo le lona. Ge leleme la go ruta le tpea sebaka sa la ka gae, gona se se bitpwa phokotpo ya dipolelontpi tlemaganyo ya mafoko - ge go boppa mafokontpi, mafoko a mmalwa a a tlemaganywa tlhalopo ya dika - tlhalopo ye e iphihlilego e se molaleng maikemipetpo e le go bopa seswantpho se se itpego mohl.
<fn>Sepedi 2nd Language.txt</fn>
Kgaolo ye e hlalopa ditlhathollo, merero, bokaalo, dikgokaganyi tpa thuto le mopomo le Dipoelo tpa go Ithuta tpa Lekala la go Ithuta la Maleme. E fa tlhahlo Malemeng.
Kgaolong ye go hwetpwa Maemo a Kelo a Poelo ya go Ithuta ye nngwe le ye nngwe le diteng le dikamano tpa thuto. Maemo a Kelo a beakantphitpwe ka tsela yeo e thupago mmadi go bona kgatelopele ye e lebeletpwego go tloga kreiting ya 10 go fihla go ya 12. Maemo a Kelo a adilwe ka bophara mo matlakaleng a mabedi. Diteng le dikamano tpe di pipinywago go pomipetpwa go ruta, go ithuta le go fihlelela Maemo a Kelo, di filwe mo mafelelong a kgaolo.
Kamogelo ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa (Molao wa 108 wa 1996) e beakanyeditpe motheo wa phetopo le tlhabollo ya kharikhulamo mo Afrika-Borwa.
ala metheo ya setphaba sa temokrasi se se lokologilego fao mmupo o theilwego godimo ga thato ya batho le gore moagi yo mongwe le yo mongwe a pireletpwe ka go lekana ke molao; le go aga Afrika-Borwa ye e kopanego ya temokrasi ye e kgonago go tpea maemo a yona a a e loketpego bjalo ka naga ye e ipupago magareng ga ditphaba tpa lefase.
Molaotheo o tpwela pele ka gore " mongwe le mongwe o na le tokelo go tpwetpa pele thuto yeo Mmupo o swanetpego go e aba ka tatelano le go dira gore e fihlelelwe go ya ka dikgato tpe di amogelegago".
diripa saense le theknolotpi ka bokgwari le ka tsinkelo, ba bontpha maikarabelo malebana le merero ya tikologo le go maphelo a ba bangwe; le go laetpa kwepipo ya gore lefase ke sehlaga sa dipeakanyo tpe di nyalelanago le go lemoga gore dikamano tpa tharollo ya mathata ga di tpwelele di le ka botpona fela.
Togaganyo e fihlelelwa mo thutong e tee, le go putlaganya dithuto tpe dingwe le makaleng a go ithuta. Togaganyo ya tsebo le mabokgoni go selaganya dithuto le mafelo a mediro, e bohlokwa kudu go phihlelelo ya makgoni a a pomipwago bjalo ka ge bo hlalopwa mo go Tlhako ya Maithutelo ya Setphaba. Maikemipetpo a tphomipo ya bokgoni ke go logaganya makgoni a mararo a go ikgetha ga moswananopi e lego; bokgoni bja go dira, bokgoni bja go thea motheo le bja go gopodipipa. Ka go ikamanya le togaganyo le go pomipa makgoni, Setatamente sa Kharikhulamo ya Setphaba Dikreiting tpa 10 - 12 (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo) se nyaka go tpwetpa pele togaganyo mo dithutong tpa teori, tpa go dira le tpa go gopodipipa.
Ka lentpu le kgatelopele go hlalopwa mokgwa wo tsebo le mabokgoni a a phagamego le ao a raranego, a tpwetpwago pele. Ditatamente tpa Thuto di laetpa kgatelopele go tloga mphatong wo go ya go wo mongwe. Poelo ya go Ithuta ye nngwe le ye nngwe e latelwa ke ditlhalopo tpe di laetpago maemo a bokgoni ao a lebeletpwego go fihlelelwa go poelo yeo. Maemo a Kelo a beakantpwe ka sebopego se se laetpago go gola ga maemo a bokgoni bjo bo lebeletpwego go ya ka kgato ka kgato. Diteng le dikamano mo go kgato ye nngwe le ye nngwe le tpona di tla laetpa kgatelopele go tloga bonolong go ya bothateng.
Nyalantpho e bolela ka kamano magareng ga maithutelo ao a lego gona dikgatong goba dikarolong tpa go fapafapana tpa Tlhako ya Maithutelo ya Setphaba, ka tsela tpeo di tpwetpago pele serobana go tloga maithutelong a go ya go a mangwe. Se se bohlokwa kudu mabapi le maithutelo ao a welago lefapeng le tee. Ka ge Kgato ya Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego e tsupetpwe magareng ga Kgato ya Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo, le kgato ya Thuto ye e Phagamego, go bohlokwa gore Setifikeiti sa Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo), se nyalantphwe le Setifikeiti sa Kgato ya Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo gammogo le maithutelo ao a lego ditseleng tpa go ithuta tpa go swana tpa Thuto ye e Phagamego. Gore nyalantpho ye e fihlelelwe, tlhabollo ya Setatamente sa Thuto ye nngwe le ye nngwe se akareditpe tsinkelo ye e tseneletpego ya ditetelo tpa kgato ya matpwelantle mo Makaleng a Go ithuta ao a hwetpwago mo go Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo, le gore thuto ye e ukangwago ke ya maleba go boingwadipo bjo bo nyakegago bjo bo nyalelanago le thuto tpa Thuto ye e Phagamego.
Setatamente sa Kharikhulamo ya Setphaba Dikreiting tpa 10 - 12 (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo) se ikemipeditpe go fihlelela kamogelego ka go latipipa morero wa phetopo le ka go aba thuto ye e bapetpegago le ya mafase a mangwe, go ya ka boleng, bophara le botebo. Taolo ya boleng e tla laolwa ke dinyakwa tpa Molao wa Bolaodi bja Maithutelo bja Afrika-Borwa (Molao 58 wa 1995), Melawana ya Taolo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo, le Molao wa Taolo ya Boleng wa Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo le wa Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego (Molao 58 wa 2001).
Mohuta wa moithuti yo a ukangwago ke yo a tla bego a tletpe ka mafolofolo a meetlo gomme a dira ka maikemipetpo a go tpwela petphaba mohola, seikokotlelo sa gagwe e le go hlompha temokrasi, tekatekano, serithi sa motho le toka ya leago bjalo ka ge di godipwa ka go Molaotheo.
laetpe bokgoni bja go nagana ka tlhaloganyo le ka go fetlekolla le ka botlotla le bophara; ba be ba kgone go fetipetpa mabokgoni go tloga mabakeng a tlwaelo go ya go ao a sego a tlwaelo.
Lekala la go Ithuta ke eng?
Na thuto ke eng?
Thuto, go no tloga kgale, e be e hlathollwa, go ba tsebo ye e itpego ya borutegi. Kwepipo ye ya thuto e gatelela tsebo sebakeng sa mabokgoni, mehola le maikutlo/maitshwaro. Dithuto di be di tpewa ke ba bangwe go ba tpe di emego felo gotee ebile di sa fetoge, gape di na le mellwane ye e sa puteng. Mabakeng a mantpi dithuto di be di gatelela tema ye e kgathilwego ke mafase a Bodikela mo tsebong.
Poelo ya go Ithuta ke eng?
Maemo a Kelo ke eng?
Maemo a Kelo ke dintlha tpeo di rego ge di kopantpwe di hlatholle seo moithuti a swanetpego go se tseba le go kgona go se laetpa mphatong wo o itpego. A akaretpa tsebo, mabokgoni le mehola ye e hlokegago go fihlelela Dipoelo tpa go Ithuta. Maemo a Kelo mo go Poelo ya go Ithuta ye nngwe le ye nngwe ka kakaretpo a laetpa ka fao kgatelopele e bonagalago ka gona go tloga mphatong wo mongwe go ya go wo mongwe.
Setatamente sa Thuto ye nngwe le ye nngwe mo Lekaleng la go ithuta Maleme se hlamilwe ka dikgaolo tpe nne le tlhalopontpu.
Kgaolo 2, Matsenyagae a Lekala la go ithuta la Maleme: Kgaolo ye e tpweletpa dintlhatphupo tpa Lekala la Go ithuta Maleme. E hlamilwe ka tlhalopipo ya lekala la go ithuta, morero, bokaalo, dikgokanyi gare ga thuto le mepomo, le Dipoelo tpa go Ithuta tpa lona.
Kgaolo 3, Dipoelo tpa go Ithuta, Maemo a Kelo, Diteng le Dikamano: Kgaolo ye e tpweletpa Dipoelo tpa go Ithuta le Maemo a Kelo ao a nyalelanago le tpona; gammogo le diteng le dikamano tpa go thupa go fihlelela Maemo a Kelo.
Tlhalopontpu: Mo go hlokegago, mareo a a kgethilwego le a a lego mabapi le thuto a hlalopitpwe ka boripana.
Leleme ke sediripwa sa go hlohla menagano le go kgokagana. Phapano ya ditpo le kamano ya tpa leago e tpweletpwa le go boppa gabonolo ka leleme. Go ithuta go pomipa leleme ka bokgwari go kgontpha baithuti go nagana le go ikgobokeletpa tsebo, go itlhalopa, go tpweletpa maikutlo le dikgopolo, go diripana mmogo le batho le go laola maphelo a bona mo lefaseng.
Tsebo ye e tseneletpego ya leleme la ka gae e tpwetpwa pele ka mo Karolong ya Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo, ebile e thupa go ala motheo wa go ithuta malemetlaleletpo. Baithuti ge ba fihla kreiting ya 10, ba tlo ba ba petpe ba na le tsebo le boitemogelo bja malemetlaleletpo, ebile ba ka no ba ba petpe ba pomipitpe le lengwe dithutong go ithuta. Kharikhulamo ya Karolo ya Thuto Tlhahlo tpe di Tpweletpego di fa baithuti dibaka tpa go hlabolla le go matlafatpa tsebo le bokgoni bja go diripa malementpi. Ge baithuti ba ntpe ba tpwela pele ka mephato ya bona, ba swanetpe go kgona go pomipa polelo ka boreledi le ka nepagalo le ka nepagalo mo mabakeng a go fapafapana. Ba swanetpe go ba le boikarabelo dithutong tpa bona, ba laetpe bokgoni bja go diripa polelo ka makgethe le ka bohlale mo maemong a a raraganego a ditlhohlo.
Mohlwaela wa tsebotlhaka yeo e hlokegago gore motho a kgathe tema mo setphabeng, mo mepomong le mo moruong wa lefase ka bophara ngwagakgolong wa 21, bo godile, ga bo ame fela bokgoni bja go theeletpa le go bolela, go bala, go ngwala le dithuto tpa bogologolo tpa molomo. Di akaretpa mehuta ye mengwe ya tsebotlhaka bjalo ka tsebo ya phatlalatpoditaba, dithalwa, tshedimopo, khomputha, setpo le bokgoni bja go sekaseka. Kharikhulamo ya maleme e tla thupa baithuti gore ba kgone go itebanya le mathata ao ba ka lebanago nao bjalo ka badudi ba Afrika-Borwa le bjalo ka maloko a lefase ka bophara.
Godipa le go tebofatpa bokgoni bja polelo bjo bo tpweleditpwego mo karolong ya Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo, go akaretpwa mabokgoni a polelonaganwa ao a nyakegago go ithuta dithuto go putlaganya lenanethuto, le go ipshina ka ditpweletpwa gore baithuti ba kgone go theeletpa, go bolela, go bala/go lebelela le go ngwala/go hlagipa ka boitshepo. Mabokgoni le maitshwaro a ke ona motheo wa thuto ya go ya go ile.
omipa polelo ka nepagalo mererong ya go fapafapana ba peditpe baamogedi ba tshedimopo, morero le dikamano.
Tpweletpa le go fahlela dikgopolo, ditebelelo le maikutlo a bona ka boitshepo gore ba kgone go ba batsinkedi le basekaseki ba ba ikemeng.
omipa polelo le boikgopolelo bja bona go tpweletpa le go hlohlomipa boitemogelo ka bophelo. Ka go lekodipipa ditpweletpwa tpa bokgabo baithuti ba kgona go sekaseka maphelo le maitemogelo a bona gore ba kgone go itpeela lehlakore.
Lekodipipa ka tsitsinkelo mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa. Baithuti ba tlo lemoga le go kgona go hlohla dikamano tpa ditebelelo, mehola le maatla tpeo di ikepetpego ka gare ga ditpweletpwa.
Lemoga go se lekalekane ga maemo a maleme a a fapafapanego gammogo le mehutahutana ya tiripo ya leleme. Baithuti ba tla kgona go hlohla kgatelelo ya leleme lefe goba lefe goba mohutahutana wa tiripo ya leleme mme ba pireletpe ditokelo tpa maleme a bona mo setphabeng sa malementpi.
Go ruta le go ela maleme go swanetpe go ba le sebaka sa go akaretpa baithuti ka moka mme mekgwanakgwana e hwetpwe go thupa baithuti ka moka go fihlelela goba go tpweletpa ditpweletpwa tpa poledipano go ya ka go fapana ga tpona. Baithuti bangwe bao ba nago le mapheko ba ka no se kgone go fihlelela a mangwe a Maemo a Kelo bjalo ka ge a hlagipwa ka go Setatamente sa Kharikhulamo ya Setphaba.
Mareo a 'theeletpa', 'lebelela', 'bala' le 'go lebelela' a akaretpa mekgwa ya dipoledipano/kgokagano ka moka ya go swana le go bala dipounama le tphomipo ya polelodika.
Baithuti bao ba sa bonego ba ka nyaka didiripwa le dipuku tpe di lego ka mongwalo wa Braille, digatipantpu, mongwalo wo mogolo, didiripwa tpe di ka kgongwago le dithalwa. Lereo le 'go akanya' le ka hlagipwa ka sebopego. Ge go bolelwa ka 'go bala' go akaretpwa methopo ye bjalo ka Braille le dipuku tpe di bolelago.
Leleme la Gae: Leleme la moithuti la ka gae le swanetpe go matlafatpwa le go hlabollwa gore le tle le be motheo wo o tiilego wa go ithuta malemetlaleletpo. Mo kgatong ya Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego, maleme ka moka a semmupo mo Afrika-Borwa a na le Dipoelo tpa go Ithuta tpa Leleme la Gae tpa maemo a godimo, ao a bapetpegago le a ditphabatphaba. Se se sepelelana le dinyakwa tpa molaotheo tpa gore maleme ka moka a semmupo a be le maemo a a lekanago. Maemo a bokgoni a Leleme la Gae a swanetpe go ba ao e lego gore a ka pomipetpwa go ruta le go ithuta. Mabokgoni a go theeletpa le go bolela a tlo tpwetpwa pele le go hlabollwa le go kaonafatpwa empa kgatelelo mo maemong a e tlo ba go hlabolla mabokgoni a baithuti a go bala le go ngwala.
Lelemetlaleletpo la Pele: Go ithuta Lelemetlaleletpo la Pele go godipa kgokagano ya malementpi le kgokagano magareng ga ditpo tpa go fapana. Dipoelo tpa go Ithuta tpa Lelemetlaleletpo la Pele di ala motheo wa magato a go bolela ka bokgoni ao a fihlelelago magato a matseno a go ba kgontpha go ithuta ka nepagalo dithutong ka moka tpa kharikhulamo. Mo Afrika-Borwa Lelemetlaleletpo la Pele le ka diripwa go ba la go ithuta le go rutwa ke baithuti ba bangwe. Se se akaretpa mabokgoni a polelonaganwa ya borutegi yeo e hlokegago ge go akanywa le ge go ithutwa. Se se akaretpa maleme ka moka a semmupo. Go tla ba le kgatelelo ya go lekana mo go mabokgoni a go theeletpa, go bolela, go bala le go ngwala.
Kgatong ya Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego mo go karolwana ya Kgapeletpo, baithuti ka moka ba tlamegile go ithuta maleme a semmupo a mabedi. Bobedi bja maleme a e ka ba a ka Gae, goba le tee la ona le be maemong a Leleme la Gae gomme le lengwe le be maemong a Lelemetlaleletpo la Pele. Le lengwe la maleme a le swanetpe go ba Leleme la go Ithuta le go Ruta. Mo dikarolwaneng tpa Motheo le tpa Boikgethelo, maleme a semmupo a ka rutwa mo maemong a Leleme la Gae, Lelemetlaleletpo la Pele le /goba Lelemetlaleletpo la Bobedi, go baithuti bao ba nago le kgahlego dithutong tpa maleme le go tpwetpa pele malementpi.
Mo kgatong ya Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo, maleme a rutwa mo karolong ya Go ithuta ya Maleme, mo kgatong ya Thuto le Tlhahlo, Lekala la go Ithuta la Maleme le kgokagana le Lekala la thulaganyo ya thuto: Dithuto tpa Kgokagano le Leleme la Bolaodi bja Maithutelo bja Afrika-Borwa.
mabokgoni a polelo a go theeletpa, go bolela, go bala le go ngwala ke ona motheo wa go hlabolla Dipoelo tpa go Ithuta; le tiripo ya ditpweletpwa tpa mehutahuta e fa baithuti sebaka se sebotse sa go utolla ditaba mabapi le bobona, tpa naga ka bophara le tpa ditphabatphaba le go aga tsebo ye e hlabollwago ya lefase.
Tsebotlhaka ke motheo wa go phethagatpa mepongwana ya ka mehla, mme go kgatha tema go mabokgoni a tpa bophelo ao moithuti a a hlokago go ka kalokana le lefase. Leleme ke sebetpa se se ka tlipago kamano ye botse magareng ga moithuti le batho bao a phelago nabo mo setphabeng ka sekgauswi mme pedi yeo leleme le swarwago ka yona, go tlipa katlego goba go se atlege ga diphedipano tpe ntpi le bangwe.
Bokaalo le merero yeo e hlalopitpwego mo godimo a tlemagantpwe go hlola Dipoelo tpa go Ithuta tpe nne. Le ge dipoelo tpe di hlophilwe ka go arogana, di swanetpe go logaganywa ge di rutwa le ge di elwa.
Go theeletpa le go bolela ke motheo wa go ithuta dithuto ka moka. Ka mekgwanakgwana ye e nepagetpego ya go theeletpa le go bolela, baithuti ba kgoboketpa le go amantpha tshedimopo, go aga tsebo, go rarolla mathata, le go hlagipa dintlha le dikgopolo. Mabokgoni a bohlokwa a kgontpha baithuti go lemoga mehola le maikutlo ao a ikepetpego ka gare ga ditpweletpwa tpa go fapana le go hlohla polelo ya kgethollo le yeo e jeletpago.
Moithuti o kgona go bala le go lebelela gore a kwepipe le go sekaseka ka tsitsinkelo, a kgone le go araba mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa.
Baithuti ba pomipa mekgwanakgwana ye e fapanego ye e nabilego ya go bala le go lebelela go ya ka morero wa bona wa go bala le mohuta wa setpweletpwa. Ba kgona go kwepipa le go utolla ditlhalopo, ba pupa mehola, dikgopolelo gomme ba fetola ka tsitsinkelo. Ka go bala le go lebelela baithuti ba utolla le go tsinkela maphelo le phedipano ya bona le ba bangwe. Ka go bala dingwalo baithuti ba hwetpa mohlala wa go ka ngwala tpa bona.
Moithuti o kgona go pomipa dikarolo le melawana ya polelo ka nepagalo le ka bokgwari.
Ka go kopakopana le mehutahuta ya ditpweletpwa, baithuti ba kgona go godipa tphomipo ya bona ya tlotlontpu le go pomipa kwepipo ya bona ya dikarolo tpa polelo ka nepagalo. Ka go tpweletpa tsitsinkelo ye e tseneletpego ba kgona go bona ka fao mehola le dikamano tpa maatla di ikepetpego mo polelong le go lemoga ka fao polelo e ka huetpago ba bangwe ka gona.
lemoga le go hlohla polelo ye e lego molaleng ya go hlalefetpa bjalo ka ye e pomipwago ge go bapatpwa.
lemoga le go hlohla polelo ya maikutlo le ya go hlalefetsa bjalo ka mo go propaganda le papatpo.
lemoga le go hlohla polelo yeo e lego molaleng ya maikutlo le ya go hlalefetpa bjalo ka mo go propaganda le papatpo.
Moithuti o kgona go bala le go lebelela gore a kwepipe le go sekaseka ka tsitsinkelo, a kgone le go araba mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa.
Moithuti o kgona go bala le go lebelela gore a kwepipe le go sekaseka ka tsitsinkelo, a kgone le go araba mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa.
araba ditpweletpwa le go di fahlela.
Moithuti o kgona go bala le go lebelela gore a kwepipe le go sekaseka ka tsitsinkelo, a kgone le go araba mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa.
lemoga dikgopolo le merero ye e lego go ditpweletpwa tpeo di tlwaelegilego.
Moithuti o kgona go bala le go lebelela gore a kwepipe le go sekaseka ka tsitsinkelo, a kgone le go araba mohlwaela wa ditpweletpwa.
Moithuti o kgona go bala le go lebelela gore a kwepipe le go sekaseka ka tsitsinkelo, a kgone le go araba mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa.
Moithuti o kgona go pomipa dikarolo le melawana ya polelo ka nepagalo le ka bokgwari.
Moithuti o kgona go pomipa dikarolo le melawana ya polelo ka nepagalo le ka bokgwari.
Moithuti o kgona go pomipa dikarolo le melawana ya polelo ka nepagalo le ka bokgwari.
fetolela mafoko a makopana go tloga lelemeng le le itpego go ya go lelemeng la ka gae/la go ithuta goba go tloga leleme la ka gae/la go ithuta go ya lelemeng le le itpego.
fetolela ditemana tpe kopana go tloga lelemeng le le lebeletpwego go ya go leleme la ka gae/la go ithuta goba go tloga lelemeng la ka gae/la go ithuta go ya lelemeng le le itpego.
fetolela mafoko go tloga lelemeng le le lebeletpwego go ya go leleme la ka gae/la go ithuta goba go tloga lelemeng la ka gae/la go ithuta go ya lelemeng le le itpego.
Moithuti o kgona go pomipa dikarolo le melawana ya polelo ka nepagalo le ka bokgwari.
lemoga le go hlohla polelo ye e sekamego, ye e tpweletpago kgethollo, ya maikutlo, ya go hlohleletpa ye e hlalefetpago ya go kwepa bohloko.
lemoga le go hlohla polelo ya maikutlo, ya go hlohleletpa, ya go hlalefetpa ya go kwepa bohloko.
Diteng le dikamano mo karolong ye, di filwe go phihlelelo ya Maemo a Kelo. Diteng tpe di bontphwago di swanetpe go pomipwa ka tsela ye e lego gore di tla thupa moithuti go tpwela pele go ka fihlelela Dipoelo tpa go Ithuta. Diteng di swanetpe go pomela Dipoelo tpa go Ithuta mme e se be sephetho ka botpona. Dikamano tpeo di pipinywago di tla kgontpha diteng gore di itseparele mo maemong ao moithuti a a kwepipago/ tsebago mme ka go dira bjalo a thupa mo go ruteng le go ithuteng. Morutipi o swanetpe go lemoga le go pomipa dikamano tpe di tlwaelegilego, le ge e le tpeo di sa fiwago mo, tpeo di tla nyalelanago le maitemogelo a baithuti. Diteng le dikamano ge di nyalantphwa le phihlelelo ya Maemo a Kelo, di fa mohlala wa tpweletpo ya Lenaneo la go Ithuta. Ditphupatsela tpa Lenaneo la go Ithuta di tla fa dintlha ka botlalo mabapi le se.
Ka gona, ditpweletpwa ke mothopo wo mogolo wa 'diteng' le 'dikamano' ge go ithutwa le ge go rutwa polelo ka mokgwa wa go e diripa le ka togagano.
Ditaele ka mehutahuta le ditlabakelo tpa setaele tpe bjalo ka mohlwaela wo o nabilego wa polelo ya dika le polelo ye motho a itlhamelago yona.
Mokgwa wa go ithuta polelo wo o theilwego godimo ga ditpweletpwa le mokgwa wa go ithuta polelo bjalo ka ge e diripwa o ithekgile godimo ga tphomipo le tpweletpo ye e sa emipego ya ditpweletpwa.
Mokgwa wa go ithuta polelo bjalo ka ge e diripwa o pupa gore ge a ithuta polelo, moithuti o swanetpe go fiwa nako le sebaka se sentpi sa go pomipa le go tpweletpa polelo ka go bolela mo mererong ya phedipano goba tiripo. Go ithuta polelo go swanetpe go ba tshepetpo ya tlhago, tshepetpo ya go hloka melawanalawana, ye e ipwago ka phapoping fao tsebotlhaka ya makgoni a go bala/lebelela le a go ngwala/hlagipa a ithutwago ka mokgwa wa tlhago baithuti ba bala ka go diripa mopomo wo montpi wa go bala, gomme ba ithuta go ngwala ka go dira mopomo wo montpi wa go ngwala.
Go kgonthipa gore dipoelo tpa kelo di ka hwetpagala le go pomipetpwa merero ya go fapafapana mo dinakong tpe di tlago, dipoelo di swanetpe go rekhotwa. Go na le mekgwa ye e fapafapanego ya go rekhota tpwelopele ya baithuti. Ye mengwe ya mekgwa yeo e tla hlohlomipwa mo kgaolong ye. Mekgwa ye mengwe e ahlaahlwa go ya ka thuto ye e itpego mo go Ditphupatsela tpa Mananeo a go Ithuta.
Pele ga ge morutipi goba morutipigadi a ka ela bokgoni bja baithuti, go bohlokwa gore morero wa kelo o kwepipegego gabotse. Go kwepipa le go tseba morero wa kelo go dira gore go be le nyalelano magareng ga morero le mekgwa ya kelo, gore sephetho sa kelo seo se tla tpewago e be seo se nepagetpego go ya ka morero.
Go na le mabaka a mantpi ao a dirago gore baithuti ba lekolwe. Magareng ga a mangwe, kelo e thupa go lebeledipipa tpwelopele le go fa pego, kelonyakipipo ye e lebeletpego go tlopa mapheko dithutong, kgethong, go hlahleng, go feng thekgo dithutong, go ntphiweng ga mangwalo a bohlatse le go hlatlopweng.
Mo go kharikhulamo ye, go ithuta le go ela bokgoni bja baithuti ke selo se tee. Kelo e thupa baithuti gore ba ele mohola wa go ithuta. E ba thupa go ba le tshedimopo ka ga tpwelopele ya bona le go ba kgontpha go ba le boikarabelo le go tpea diphetho mabapi le go ithuta ga bona. Se se pupa gore kelo e fa tshedimopo ya ge ekaba go ruta le go ithuta go ba le katlego mabapi le phihlelelo ya dipoelo tpe di lebeletpwego. Ge kelo e laetpa go se be le tpwelopele, gona dithulaganyo tpeo di dirilwego di ka fetopwa mme gwa hlangwa tpe diswa.
Kelo ya motheo e bohlokwa mathomong a mphato, empa e ka ba le mo mathomong a sediko sefe se goba sefe sa go ithuta. E pomipetpwa go hwetpa seo baithuti ba petpego ba se tseba le gona ba se kgona. Yona e thupa go rulaganywa mananeo ditiragatpo le tpweletpopele ya Lenaneo la go Ithuta. Go rekhotwa ga yona ga go ka sebopego se se itpego.
Kelo ye nngwe le ye nngwe e ka pomipetpwa go nyakipipa, go hwetpa seo goba tpeo di hlolago mapheko a go ithuta. Kelonyakipipo e thupa gore go hwetpwe mekgwa ya go fa thekgo ya maleba goba go bona tlhokego ya go hwetpa thupo ya ditsebi gore go tle go be le kaonafalo le tpwelopele. E poma bjalo ka ntlhanetefatpo ya go thupa go hlalopipa maikemipetpo a Lenaneo la go Ithuta, goba go lekodipa go rutwa/ruta moo go sego gwa phethagatpwa, e le ka maikemipetpo a go tlipa mekgwa ya go kaonafatpa.
Kelo ye nngwe le ye nngwe ye e pomipetpwago go sedimopa moithuti ka mopomo wa gagwe e phethagatpa morero wa kelokago. Kelokago e bohlokwahlokwa mo go ruteng le go ithuteng. E lekodipa le go fa thekgo mo go ithuteng. Bakgathatema ka moka ba pomipa mohuta wo wa kelo go hwetpa tshedimopo ka ga tpwelopele ya baithuti. Tshwayotshwayo ya go aga (ya mohola) ke karolo ye bohlokwa ya kelokago mabapi le nepo ya go aga.
Ka ge kelo ka e tee ka e tee e ka se tshephagale goba ya amogelega ka boyona, sephetho ka ga tpwelopele ya moithuti se swanetpe go tpewa ka morago ga dikelo tpa go feta botee. Se ke motheo wa Kelotpweledi. Kelotpweledi ke mokgwa wa kelo wo o theilwego mo go tpeweng sephetho ka go hlokomedipipa dikelo le ditiragalo ka moka tpe di bilego gona dinakong tpa go fapafapana ge go ithutwa. Kelotpweledi e akaretpa dikelo ka moka tpe di bilego gona mo ngwageng, go pomipwa mekgwa ya go fapafapana ya kelo bjalo ka molekwana, ditlhahlobo, diprotpeke le mepomo. Go akaretpwa dikelo tpa go laodipa, go ngwala le tpa taetpo. Bohlatse ka moka bjo baithuti ba bo tpweletpago bjalo ka karolo ya Kelotpweledi bo kgobokeletpwa ka gare ga potfolio. Dithuto ka go fapafapana di na le dinyakwa tpa tpona mabapi le seo se swanetpego go ba ka gare ga potfolio. Se se ahlaahlwa ka botlalo mo go Ditphupatsela tpa Mananeo a go Ithuta.
Dipoelo tpa go Ithuta ka moka le Maemo a Kelo di pepeneneng. Baithuti ba a tseba gore go lebeletpwe eng go tpwa go bona. Ka fao, baithuti ba ka kgatha tema ye bohlokwa ya kelo ka go ela bokgoni bja mopomo wa bona (ba itekola) pele ba o fa morutipi. Go lebeledipipa mopomo wa mong ke karolo ye bohlokwa ya go ithuta.
Kelo ka sethaka, ka tphomipo ya lenaneotshwaiwa goba lenaneotekolo (rubriki), e thupa baithuti bao mopomo wa bona o lekolwago le bao ba lekolago. Go fana dinyakwa tpa kelo go matlafatpa baithuti go ela bokgoni bja mepomo ya bona le ya ba bangwe.
Go na le mekgwa ya go fapafapana ya go kgoboketpa bohlatse bja kelo. Ye mengwe ya yona e ahlaahlwa ka mo tlase.
Kelo ye e theilwego godimo ga melekwana e na le sebopego se se itpego sa go kgontpha barutipi go ka kgoboketpa bohlatse bja go swana bja baithuti ka moka, ka tsela e tee le gona ka nako e tee. Mohuta wo wa kelo o tpweletpa bohlatse bjoo bo ka netefatpwago ka dintlha goba meputso ye e itpego. Melekwana le ditlhahlobo e sa le karolo ye bohlokwa ya Kharikhulamo ge di pomipwa ka tshwanelo ka ge di efa bohlatse bjo bobotse ka ga tsebo yeo e hweditpwego.
Maikemipetpo a mokgwa wa kelo ye e theilwego godimo ga mepongwana goba go taetpo ke go laetpa ge e ka ba baithuti ba kgona go diripa tsebo yeo ba e kgobokeditpego mo mabakeng a a sa tlwaelegago goba ka ntle ga phapopi. Kelotaetpo e akaretpa go diragatpa dikarolo tpa dithuto, go lekola ka fao baithuti ba diragatpago teori. Dintlha-kelo, maemo goba melawana yeo mopongwana o tla lekolwago go ya ka yona e hlalopwa ka mekgwa ya go fapafapana bjalo ka dirubriki goba lenaneo la mepongwana, e thupa morutipi/morutipigadi go dira kelo ya seprofepenale go lekola bokgoni bja moithuti yo mongwe le yo mongwe.
Go na le mekgwa ye e fapafapanego ya go rekhota. Gantpi go fela go eba bothata go ka aroganya mekgwa ya go rekhota go mekgwa ya go lekodipa (swaya) maitekelo a baithuti.
Ye nngwe le ye nngwe e a ahlaahlwa mo ditemaneng tpe di latelago.
Dikala tpa go lekanyetpa ke mokgwa wo mongwe le wo mongwe wa go swaya, fao seka (bjalo ka A goba B) goba moputso (bjalo ka 5/10 goba 50%) o hlalopwago ka botlalo go nyalantpha moputso wo o bontphwago le tlhalopo ya makgoni ao a lebeletpwego go fihlelela moputso woo. Tlhalopo e bohlokwa go feta moputso wo o filwego mo tshepetpong ya go ruta le go ithuta ka ge e efa baithuti ponagalo ye kaone ka ga seo se fihleletpwego le gore ke kae le gona ke ka lebaka la eng go ithuta ga bona go se gwa fihlelela seo se bego se nepilwe. Mokgwa wa kgale wa go swaya o be o pomipa dikala tpa go lekanyetpa ntle le go fa tlhalopo ka botlalo, go be go se bonolo go hwetpa katlego le bofokodi bja baithuti mo go dipoelo tpe di lebeletpwego. Setatamente sa Kharikhulamo ya Setphaba Dikreiti tpa 10 - 12 (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo) se pomipa sekala sa dintlha-tshela go laetpa phihlelelo.
Ke tsebo efe yeo e swanetpego go bonagala?
Ke makgoni afe ao a swanetpego go pomipwa goba ke tiragalo efe ye e swanetpego go dirwa?
Tlhalopo ya Kharikhulamo ya Setphaba Dikreiting tpa 10 - 12 (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo) se itswalanya le sekala sa phihlelelo ya dintlha-tshela. Sekala seo se ka tsela ye mo go Lenaneo 4.
Go ya ka motheo le tshepetpo ya kelo ye e theilwego godimo ga dipoelo, dikelo ka moka tpa sekolong tpa ka gare le tpa ka ntle, di swanetpe go ya ka dinyakwa tpe di beilwego (maemo-tekanyetpo). Meputso le ge go le bjalo, e ka pomipetpwa, go lekodipipa/lekanya mepongwana ya kelo ye e itpego, empa mepongwana ya kelo e swanetpe go elwa ka botlalo go ya ka dirubriki e sego ka go no swaya dikarabo tpe di nepagetpego le go fa meputso go ya ka maswao ao a filwego. Ditlhalopi tpa Bokgoni tpa thuto di hlatholla bonnyane bja bokgoni, tsebo, boitshwaro le mehola yeo e ka laetpwago ke moithuti go laetpa phihlelelo ya bokgoni kgatong ye nngwe le ye nngwe ya sekala sa phihlelelo.
Tlhatlopo mo Dikreiting tpa 10 le 11 e tla ba ya kelo ya mo sekolong fela, gomme e swanetpe go tlangwa ke mabaka a go swana le a Setifikeiti sa Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego. Dinyakwa, mabaka, melao ya go kopanya, le ya go fetipetpa mephatong ye mengwe e hlalopitpwe ka botlalo mo go Tlhako ya Morero wa Kelo wa Boithutelo ya Dikreiti tpa 10 - 12 (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo).
setempe sa sekolo; le ditlhalopo tpa go tla sekolong ga moithuti.
bolela le go hlagipa gantpi ditpweletpwa tpe di nago le nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo ka boitshepo; laetpa kelohloko ye e bonalago ya polelo, a be a diripe polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; theeletpa ka tsitsinkelo go lemoga le go hlatholla tshedimopo go merero ye e fapanego empa ka nako ye nngwe o dika-dika go sekaseka le go hlalopa; pomipa polelo gantpi ka thelelo go mabaka a kgokagano a go fapanafapana.
bolela le go hlagipa gantpi ditpweletpwa tpe di nago le nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo ka boitshepo; laetpa kelohloko ye e bonalago ya polelo, a be a diripe polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; theeletpa ka tsitsinkelo go lemoga le go hlatholla tshedimopo go merero ye e fapanego empa ka nako ye nngwe o dika-dika go sekaseka le go hlalopa; pomipa polelo gantpi ka thelelo go mohlwaela wa mabaka a kgokagano.
bolela le go hlagipa ditpweletpwa tpe di nago le nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo empa o nyaka go gakollwa ka go se kgaotpe; laetpa kelohloko ya go lekanela ya polelo, a be a diripe polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; theeletpa ka tsitsinkelo ya go lekanela go lemoga tshedimopo empa a ka hlatholla, sekaseka le go hlalopa ditpweletpwa ka tlhahlo ya go se kgaotpe; pomipa polelo ka thelelo ya go lekanela mabakeng a kgokagano a a tlwaelegilego.
hlatholla, sekaseka le go hlalopa ka sewelo, ka boikemo le ka nepagalo ge a bala le ge a lebelela; laetpa kwepipo, goba go fa dikgopolo tpa gagwe le go di fahlela ka sewelo; bala ka go hlabopa lentpu le ka thelelo ka sewelo laetpa ka sewelo pedi go diponelo le dintlha tpa setpo tpa go fapana.
bolela le go hlagipa ditpweletpwa empa fela ka go eta a ema sebaka se se telele le tlhokego ya kgohlagano; laetpa kelohloko ye e hlaelelago ya polelo, a be a diripe polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; lemoga, hlatholla, sekaseka le go hlalopa ka bothata tshedimopo ge a theeleditpe ka lebaka la bokgoni bjo bo fokolago kudu bja go theeletpa; boledipana ntle le kgontpho ka lebaka la tlotlontpu le tphomipo ya polelo ye e gwahlafetpego kudu.
bolela le go hlagipa ditpweletpwa empa ka go eta a ema sebaka se se telele le tlhokego ya kgohlagano; laetpa kelohloko ye e hlaelelago ya polelo, a be a diripe polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; lemoga hlatholla, sekaseka le go hlalopa ka bothata tshedimopo ge a theeleditpe ka lebaka la bokgoni bjo bo fokolago kudu bja go theeletpa; boledipana ka kgontpho ka sewelo ka lebaka la tlotlontpu le tphomipo ya polelo ye e gwahlafetpego kudu.
Maleme - Sepedi Lelemetlaleletpo la Bobedi lefapa - dithuto tpe di nyalelanago ge di beakantphitpwe felo go tee mo di ka pomago bjalo ka legae la dithuto di bopa lefapa lefokotaba - lefoko la mathomo mo temaneng leo le akaretpago mooko wa temana yeo, le laetsa sererwa lehlalopagotee - lentpu leo ka tlhalopo le swanago le lengwe mo polelong, bjalo ka thipa le mphaka lekanyetpa - ke go hlahloba e le go leka go lekola gore mopomo o phethagetpe lelatodi - lentpu leo ka tlhalopo e lego leganetpi la le lengwe mo polelong, bjalo ka nona le ota leleme la ka gae - ke polelo ye e aparetpego tikologo yeo bana ba golago ka gare ga yona, ka gae le mo motseng mme ke yona ya pele yeo ba ithutago go nagana ka yona.
Maemo a Kelo - ke bokgoni bja polelo, tsebo le mehola bjo moithuti a tlogo bo laetpa ge a lekolwa, ka gona ke ditsela tpeo di tlogo diripwa go ela Poelo ya Go ithuta. maemo - le diripitpwe ka mekgwa ye meraro 1: go hlalopwa sehlopha sa batho go ya ka maemo a bona, ke ba maemo a godimo goba a tlase go ya ka tsela ye ba phelago ka gona 2: maleme a rutwa go ya ka maemo a gore ke leleme la ka gae goba la tlaleletpo la pele goba la bobedi 3: ge go lekolwa tpwelopele ya baithuti ge ba ithuta goba ba rutwa ba tla fihlelela maemo a a itpego a kelo ka gona go bolelwa ka Maemo a Kelo maikutlo - e pomipitpwe gabedi go laetpa moya wo o renago mo poledipanong goba mo setpweletpweng sa bokgabo. La bobedi e laeditpe tsela yeo motho a ikwago makgethepolelo - dipotpipo tpe di botpipwago go gatelela gomme di sa nyake karabo maeto a bodutwana - ke seo re ka rego ke go nagana taba o ralala le naga ka monagano makgoni - ke bokgoni bjo moithuti a bo laetpago ge a ithuta; ge a le a mantpi a bitpwa makgoni malementpi / dipolelontpi - tsebo ya maleme a mantpi le bokgoni bja go a bolela mangwalo - ke ditifikeiti tpeo di amogelwago bofelong bja dithuto matsenyagae - ke lefoko la mathomo la temana, e ka ba la temana ya matseno, mmele goba morumo mehola - go hlalopwa maitshwaro goba mekgwa ya bophelo yeo e hlohleletpago phedipano mo bathong, yeo e hlomphiwago ke badudi ba motse, e fetipetpwago melokong ye e tlago mehuta ya polelo - polelo ya setsotsi, ya seleng, ya semmotwana bj.bj. melawana - mekgwa le ditaetpo mo tphomipong ya polelo moakanyetpo/tlhamo - ke selo seo se tlhamilwego ka go thala goba ka go se bopa mohlwaela - lentpu le le diripitpwe go laetpa bontpi bja seo go bolelwago ka sona mehuta ya ditpweletpwa - dipuku ge di ngwadilwe di ka arolwa go ya ka mehuta ya tpona; mehuta ye e ya ka gore puku ke kanegelo goba ke direto bj.bj. ge e le dikanegelo, ke tpe kopana goba tpe telele, mo di ka bitpwa, go no fa mohlala, kanegelokopana. mehutahuta ye e bitpwa mehutangwalo. Empa ka lebaka la gore ditpweletpwa ga se tpa go ngwalwa fela, le tpa molomo, tpa go opelwa, di gona, lentpu le mehuta ya ditpweletpwa ke lona leo le tlogo pomipwa sebakeng sa mohutangwalo.
Maleme - Sepedi Lelemetlaleletpo la Bobedi ke tebelelo ya molaodipi goba mongwadi ge a laodipa / ngwala. Molaodipi goba, mongwadi a ka bega taba ka motho wa pele nke ke yena a e laodipago, mohlala. Ke rile ge ke fihla sepetlele goba ka motho wa boraro, mohlala. O rile ge a fihla sepetlele ... goba a ka di diripa ka bobedi ka nako e tee. Moamogedi wa tshedimopo/mmadi ge a bala goba a boga setpweletpwa se o kgona go hlaologanya ntlhakemo ya molaodipi goba mongwadi.
<fn>Sepedi FAL 12 memo P1.txt</fn>
MEMORANTAMO wa go swaya karolo ya A, B LE C.
Ka ditsela tša go fapana: go rekelana maloba, dimonamonane le dikarata / Ka go ya mafelong a go jela gomme ba ja mmogo.
Le thomile Roma ka maikemišetšo a go fediša maratwana a bofora Bakristeng ba bafsa.
Ka Lupercalia go na le go dira dihlabelo ka dipudi le dimpša / thaloko ya Lupercalia mola ka letšatši la baratani, baratani ba laetšana maikutlo a bona ka go rekelana dimpho.
Gore batho ba keteke letšatši le ba kwešiša tlholego ya lona.
Ke dikgopolelo - mongwadi o tšweletša maikutlo a batho ba bangwe ka letšatši le.
Balekwa ba tla tšweletša maikutlo a bona a go fapana. Mohlala: Bangwe ba ka thabela kamano ye gomme ba le keteka mola bangwe ba ka se kgahlwe ke kamano ye gomme ba lesa go le keteka.
Balekwa ba tla laetša mekgwa ya go fapana yeo ba ketekago letšatši le ka gona. Mohlala : Ka go apara diaparo tša mmala wa lerato e lego bošweu le bohwibidu/ go ya go robala mafelong a go ithabiša.
Dikgwebo tše dingwe di rekelwa kudu ka latšatši le / Letšatši le le godiša dikgwebo tša bona.
Balekwa ba tla fa dikakanyo tša bona mabapi le kgopolo ye. Mohlala : Ba go kwana le kgopolo ye ba ka fahlela ka gore re tla ba le nako ye ntši (lešatši ka moka) go keteka letšatši le. Ba go se kwane le kgopolo ye ba ka fahlela ka gore ditiragalo ke tše ntši, ge di ka ba le matšatši ka moka matšatši a gona ya ba maikhutšo, matšatši a mošomo e tla ba a mannyane..
Go fahlošana mabapi le kgatelopele ntweng kgahlanong Tšhomišano ntweng ya tokologo.
Tau tša hloka seboka, di šitwa ke nare e hlotša. Batho bao ba sa šomego mmogo ba palelwa le ke dilo tše boleta.
Go ntšhiwa tseleng ya katanelo ya tokologo / Go hlokomela maele ao ba a fiwago ke mekgatlo ye mengwe.
Go thopa dipelo /maikutlo / šedi ya batheeletši.
Ba gate gabotse gobane ge ba ka se dire bjalo ba tla otlwa.
Balekwa ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana. Mohlala: Ee , ke baetapele ba ka moso Aowa, ga ba na kabelo mo go ekonomi.
Balekwa ba tla tšweletša dikgopolo tša go fapana. Mohlala: Ba šome ka maatla, ditiro tša bona e be mohlala go baithuti. Ba latele dikeletšo tša go agiša Ba šomišane le ba taolo / balaodi ba diyunibesithi Ee , polelo ya gagwe e be e kgahla / kwešišwa ke batlakopanong/ Mongwadi o re ke polelo yeo e bego e le dipelong le megopolong ya batlakopanong.
Dikarabo tša balekwa di tla fapana go ya ka boikgopolelo bja bona. Aowa Kagolefsa ga e gona gobane baithuti ba sa tlaišega dithutong Baithuti ba sa gapeletšwa go latela dithuto tša go ba dira banyaki ba mošomo. Baithuti babaso ba sa šoma ntle le ba Makgowa (mehlobo ye mengwe) Ee Baithuti ba bolela dingongorego tša bona ka tokologo. Baithuti ba basetsana ba fiwa boetapele.
O ikwa a sa kgone go bolela sekgowa ka ge a hlokile monyetla wa go ithuta go bolela sekgowa.
Mmagwe o lekile go mo hlohleletša ka go mo laetša ka mo a itekago.
Ge go fihla nako ya gagwe ya go bolela letšhogo la gagwe le ile la golela godimo.
Polelong ya gagwe o hlalošitše mabaka a go mo palediša go bolela.
Mafelelong moahlodimogolo a laetša go kwešiša bothata bja gagwe..
Molekwa a ngwale ka motho wa boraro.
Kadimo ya tšhelete.
Batho ba na le tlhaelelo ya mašeleng go ya ka dinyakwa tša bona / Borakgwebo ba mohuta wo ba jabetša batho ka gore re tla le adima tšhelete / Kgwebo tša mohuta wo di hwetša tswalo ye ntši. Mohlala: 10 %.
Go goga šedi le kgahlego ya batho.
Mohlala:- Ba bangwe ba tla re papatšo ya A ka gore ga e dire dinyakišišo le ba Biro ya krediti.
Maikutlo a balekwa a tla fapana go ya ka dikgopolo tša bona. Mohlala: Motho ge a tlwaetše go adima tšhelete mafelong a mohuta wo, ga a sa kgona go ikemela go phethagatša dinyakwa tša gagwe, o phela ka go adima.
Sefoa le sefofu Balekwa ba tla laetša maikutlo a go fapana Mohlala : Go ba kwela bohloko ka ge ba se ba itekanela / ba sa swane le batho ba bangwe.
Modirišogore- o bonala ka tšhomišo ya lekopanyi gore.
Mantefo yo a belegwego e se sefoa ebile e se sefofu.
Le šomišitšwe go laetša lephethi/ tiro e phethilwe.
Sehlalefi Balekwa ba tla tšweletša mafokonolo a go fapana. Mohlala: Lefoko le laetše: sediri, tiro le sedirwa.
Ntlhalefetša - Le laetša gore modiro o dirwa ke yo mongwe gomme wa wela godimo ga sedirwa.
Ngwana yo a sa llego o hwela tharing. Se šomišitšwe go laetša bohlokwa bja go bolela ge o na le mathata gore o thušege.
Go laetša kganetšo.
Tshwenywa / hlakišwa Baithuti ba tla hlama mafoko a bona. Mohlala : Go hlakišwa ke ba geno go bohloko.
Lehlaodi la sebopego / seemo.
Ya go šupa go kgona / go ba le mabjoko/ bohlale ya go šupa taba ye go bolelwago ka yona/ taba kgolo.
Ge re fihla ba re boditše gore moletlo ke gona o thoma. Mosima o be a le botse bjalo ka lengeloi.
<fn>Sepedi FAL P1 Exam memo 2008.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a memorantamo ke 5.
Go ya go hlokega taolo ka ge mošomo o ka se dirwe ka tshwanelo ke baithuti.
a go betha ka bokagare bja seatla/se bulegile.
b go bolela maikutlo a gago.
Ga se tshwanelo. Ge a sa nyake go kgalwa go ra gore o nyaka go gola ka go itaola. Baithuti ba ka fa karabo ya Ee goba ya Aowa, gomme ba fahlele maemo a bona.
Ba bona nke ba tla palelwa ke go laola barutwana le go ba gapeletša go dira mošomo wa sekolo.
E tšweletša maikutlo a pefelo. Lelahlelwa le, le laetša go befelwa/go tlalelana/go kwata.
Balekwa ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana go ya ka kwešišo ya bona.
Bangwe ba tla re phošo e dirilwe ke bona ka moka - Mokgadi ga se a botšiša gore o bolela le mang pele a mo fa ditaba.
O lahletše lekopelwana fase ka mokgwa wa go tenega.
Moamogedi wa mogala o tsene Mokgadi ganong a se a be a kwa gore o nyaka eng.
Dikgwedi tše lesome.
Balekwa ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana go ya ka kwešišo ya bona.
Ee, o a tshepega, ge nkabe e le yo mongwe, o be a tla re go kwa gore mogala o tšwa kae, a ikgakantšha a dira go ka re ga go nyakwe yena.
Aowa, ge a tshepega nkabe a ile go bona pele a yo ipega.
Mokgadi/moletši ga a botšiše gore o bolela le mang pele a thoma go bolela seo a se nyakago.
Mokgadi /moletši o bea lekopelwana fase ka tsela ya go tenega.
Mohlala: Tlabego/makalo - o be a sa nagana gore ba ka mmotša gore o thopile sefoka.
Lethabo - O thabetše go ba mothopasefoka wa phadišano.
Mohlala: Aowa, o boletše gore o tla romela tšheke.
Ee, ke molao gore motho yo mongwe le yo mongwe a lefele motšhelo.
Ke molao gore motšhelo o lefelwe.
O lefela seo o se bonago le go se kwa.
Tshepetšo ya kgašo e tšwele pele.
Theeletša pele o araba potšišo. (Karabo ya maleba e tla amogelwa).
Boitlhamelo bja mafoko.
Kgarebjana e nwa mpholo.
Mpholo o a mo hlakahlakantšha ka teng ka ge o sa lokela mmele.
Go biditšwe ampelanse go mo iša bookelong go hwetša tlhakodišo ya ka pejana.
O bookelong ka phapošing ya opareišene.
O dikaneditšwe ke dingaka e le ge ba leka go phološa bophelo bja gagwe.
Ba paletšwe ke go phološa bophelo bja gagwe ka ge mpholo o be o šetše o sentše ka teng.
Kgarebjana e hlokofetše; e a bolokwa.
Tatelano ya dintlha/peakanyo ya dintlha.
Ngwala temana go ya ka taelo.
Ke taelo ya go lemoša batho gore ba homole.
Go thiša/go se tle/ go se tsenele tlhahlobo/go hlokega ga molekwa tlhahlobong.
O ka re kolobe ya naga.
Mohlala: Kgomo ya gešo e fula lešokeng.
Lefoko la maleba le tla abelwa meputso.
Le laetša sephetho.
Afa - karabo ya go dumela goba go ganetša.
Nkane ba thwetše motho wa mohuta wo?
Lesibana o botšišitše gore nkane ba thwetše motho wa mohuta wo.
Leina le, mothwana, le laetša lenyatšo.
Lediri le šomišitšwe go hlaola leina.
Tiro e dirwa ke mong ka boyena.
Bona ba ithuta thuto ya SKS.
Lefoko la maleba le tla abelwa meputso.
Ge a fihla Gauteng o šomile bjalo ka moletadikgoro. Morago ga go utollwa ga diselefounu, o ile a thoma go ithuta go di lokiša.
<fn>Sepedi FAL P1 Feb-March 2009 Memo.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a memorantamo ke.
Ke ntwa ya semorafe.
Ba belaela gore ke mediro ya dinokwane tšeo di itšhireletšago ka mogwanto wo o fetilego wo go wona go bego go ipelaetšwa kgahlanong le go khudušwa.
Kholofelo/Tshepo/Tumelo ya gore ge baetapele ba ba etetše, dikgaruru di tla fela, khutšo e tla rena.
Ba bangwe ba bona ba oketša bosenyi ka mo nageng.
Ba na le bokgoni go tša mešomo ebile dikgwebo tša bona di godiša ekonomi ya naga.
Gantši ge go begwa ka ga ditiragalo tša bosenyi go hwetšwa e le gore Matšwantle a a amega. Go na le moo Matšwantle a dirišwago ke batho ba bangwe go phethagatša merero ya bona ya bosenyi gomme ba ba lefele goba ba ba fe madulo.
Go na le batho bao ba dirago bosenyi ba re ke Matšwantle.
Matšwantle a na le maano a bophelo ge go lebeletšwe lefapa la tša kgwebo. Ba ipulela dikgwebo tša bona ebile ba rekiša le mebileng. Ge ba šoma ba dira ka mafolofolo le boikgafo ntle le go kgetha gore ke mošomo wa mohuta mang?
Maafrika-Borwa a kgetha mešomo ebile ga a na mafolofolo le kgahlego ka go ithomela dikgwebo tša bona.
Afrika-Borwa ke naga yeo e tšwetšego pele, ka gona Maafrika-Borwa a na le bokgoni bja mešomo ye e fapafapanego.
Balekwa ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana.
Aowa, ga ba swanela go fiwa ditokelo ka nageng yeo e sego ya gabobona.
Ee, le bona ke batho ba swanetše go fiwa ditokelo tša botho ge ba na le mangwalo a bohlatse.
Ke tlala yeo e lego nageng tša bona.
Bohloki le tlhokego ya mešomo.
Kgatelelo le tlhorišo dinageng tša bona.
Karabo ya maleba e tla amogelwa.
Go ba le lenyatšo.
Go se tšwelele dithutong.
Go hloka maikarabelo.
Di ba hlolela bophelo bja go fokola.
Di ama bokamoso bja bona.
Ee, bagwera ba na le mogofe. Ge ba dira dilo tša go tšwa tseleng ba di dira ka moka. Khuetšo yela ye mpe ya segwera e kgatha tema bophelong bja motho.
Aowa, ga se bagwera bao ba dirago gore motho a dire dilo tša go tšwa tseleng. Ditiro bophelong motho o a ikgethela.
Go mo fa dikeletšo tša maleba tša go agiša.
Go mo lokolla sekolong tšatši leo a ye a ikhutše.
Diokobatši ga di thuše motho go lebala mathata.
Balekwa ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana.
Ke sephethephethe mmarakeng wa ka ntle.
Batho ba ya godimo le tlase ba reka se le sela.
Go rekišwa diaparo le dijo tša go swana le mafodi, dinamune, mafela.
Bareki ba thabišwa ke ditšweletšwa tša go kgahliša.
Barekiši ba thabišitšwe ke ge ditšweletšwa tša bona di rekwa ebile di thabiša bareki.
Ngwana o bapala kgauswi le mmagwe wa morekiši.
Fonte ye kgolo e goga šedi ya mmadi mola fonte ye nnyane e thekga molaetša wo o tšweletšwago ke fonte ye kgolo.
Tshepišo ya bokamoso bja go phadima.
Gore baithuti ba dire dikgopelo e sa le nako pele sekgoba se ka tlala.
Tšhupabodulo ya lefelo le dinomoro tša mogala.
Go diega ga botšhwene...
Batho ba dirana se sengwe.
O laetša nyenyefatšo/ bonnyane bja selo.
Bošego/ mosegare. Ke lehlathi la nako.
Lediri le lehlathi.
Bona le yona.
O ntlele le dikobo mohla o boa hle.
O se ntlele le dikobo mohla o boa hle.
Babinatau ba tla šala ba go reta.
Motho o swanetše a šome ka maatla gore a tšwelele.
Agee! - Lethabo/ kgahlego/ reta/ tumiša.
Tiro e dirwa ke yena/ Modiri wa tiro.
a Tau - Tau ye bogale e bolaile batho.
b Kobo - Kobo ya koko e borutho.
<fn>Sepedi FAL P1 Feb-March 2009.txt</fn>
Badišiša temana ye e latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Tona ya Leago le Ramotse wa Tshwane ba tsenya letsogo go thuša tharollong ya ntwa ya semorafe yeo e tšwelago pele mekutwaneng ya Atteridgeville.
Ketelo ya baetapele ba babedi ba, e latela mabarebare a ditlhaselano tša semorafe tšeo di šetšego di tšere maphelo a batho ba bane. Ba babedi ba bona ke Maafrika-Borwa mola ba babedi e le Matšwantle.
Go kwala gore ba babedi ba mafelelo, e lego Moafrika-Borwa le Mozimbabwe, ba be ba swele mo go šiišago namana tša mmele ebile yo mongwe ga a tsebje. Boramekutwana ba bangwe ba belaela gore se ke mediro ya dinokwane tšeo di itšhireletšago ka mogwanto wo o fetilego wo go wona go bego go ipelaetšwa kgahlanong le go khudušwa.
Tlhakatlhakanong ye, yo mongwe wa badudi o boletše mantšu a: ''Rena re iphelela ka khutšo le batho ba, dikgwebo tša bona tšona di re thuša kudu ka ge di re khutšiša leeto le letelele la go ya toropong''. Maphodisa a hlatsela gore batho ba bararo ba swaretšwe ditiragalo tša tlhaselo, bosenyi le go ikabela dithoto tša Matšwantle.
Ge ba tloga lefelong la mekutwaneng, tona, ramotse le baetapele ba setšhaba ba go fapana ba farafarilwe ke maphodisa ba ile ba leba senthareng ya botšhabelo bja nakwana sekolong sa tlase sa Matseke kgauswi le seteišene sa maphodisa.
Go fihleng ga bona ba ile ba dira boipiletšo bja khutšo, go iša maswafo fase, boitshwaro bjo bokaone le go ba eletša tabeng ya go itefeletša. Tona o boletše gore ba loga maano a gore badudi ba bušetšwe mekutwaneng ya bona le go kgonthiša gore go na le khutšo le tirišano gare ga Maafrika-Borwa le matšwantle. O boletše gape gore seo se diregago se a swabiša ka gore ona Matšwantle ao re a hlorišago, ke ona ao a bego a thuša Maafrika-Borwa ntweng kgahlanong le kgethollo.
Ke tiragalo efe yeo e dirilego gore Tona ya Leago le Ramotse wa Tshwane ba etele badudi ba mekutwaneng?
Ntšha ntlha yeo e tšweleditšwego ke boramekutwana mabapi le dikgaruru tša semorafe tulong ya bona.
Na ketelo ya baetapele ba e tsoša maikutlo afe go badudi ba mekutwaneng Fahlela karabo ya gago?
Tšweletša kgopolo ya gago mabapi le Matšwantle ka mo nageng.
Dumela goba o ganetše kgopolo ya gore Matšwantle ke ona a oketšago bosenyi ka mo nageng. Thekga karabo ya gago ka lebaka.
Bapetša Maafrika-Borwa le Matšwantle o lebeletše mešomo le merero ya kgwebo.
Na o bona e le tshwanelo gore Matšwantle a fiwe ditokelo nageng ye Šitlela karabo ya gago?
Go ya ka wena, ke eng seo se dirago gore Matšwantle a tlale ka mo nageng ya gešo?
Lebeledišiša seswantšho sa ka tlase gore o kgone go araba dipotšišo tša go se latela.
Ke ka lebaka la eng moithuti yo a itshwere hlogo?
a O opile kgomo lenaka b Ke mpshafatša bophelo bja ka.
Tsopola lelahlelwa leo le dirišitšwego mo temaneng o be o hlaloše maikutlo ao le a tšweletšago.
Itšhuu! Morutiši, ke imelwa ke hlogo yeo ke kwago o ka re e tla pharoga ka bogare. Ke nwele kudu maabane''.
Ke be ke nagana gore bjala le diokobatši di tla nthuša go lebala mathata a ka. Bjale, ke mo di ntšhulafaletša bophelo go ya pele.
O kgethile bagwera ba go se loke!
O opile kgomo lenaka! Go thoma lehono ke mpshafatša bophelo bja ka. Ruri ke a ikana! Ga ke sa nyaka bagwera ba go tšwa tseleng.
Efa ditlamorago tša tirišo ya dinotagi le diokobatši go baithuti. Efa tše PEDI fela.
Na ke tshwanelo gore ge motho a dira mediro ya go tšwa tseleng a phare bagwera ba gagwe ka molato Tšweletša maikutlo a gago?
Ge nkabe o le morutiši wa lesogana le o be o tla dira eng ge ditaba di eme ka sebopego se?
Na o ithutile eng ka temana ye?
Lebeledišiša seswantšho se se latelago gomme o akaretše seo se diregago lefelong la thekišo ka mokgwa wa temana. (Diriša mantšu ao e ka bago a 60 go iša go 70).
Lekodišiša kwalakwatšo/papatšo ye e latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
E ba le bokamoso bja go phadima!
O tla lefelwa dithuto, madulo le dijo.
Se lebale! Go diega ga botšhwene ...
Ikgokaganye le ba Kgoro ya Temo.
Ke ka lebaka la eng go dirišitšwe fonte ye kgolo le ye nnyane kwalakwatšong ye?
Na mokwalakwatši o dirišitše polelo efe go huetša baithuti gore ba dire dikgopelo tša pasari?
Ke ka lebaka la eng go dirišitšwe seema bjalo ka sebetša go phethagatša morero wa kwalakwatšo?
Ke tshedimošo efe ye bohlokwa yeo mokwalakwatši a e tlogetšego ka boomo?
Tsopola polelo ya go jabetša yeo e dirišitšwego mo.
Bana ba motho ba a ratana, ke ka fao ba ngwathelanago hlogwana ya tšie. Bana ba mohuta wo ba thušana bošego le mosegare. Yo mogolo o fa yo monnyane maele mola yo monnyane le yena a thuša yo mogolo ka dikeletšo. Ke gona ge ba phetha la montshepetšabošego.
Tsopola lentšu leo e lego ledirani mo temaneng gomme o bolele gore le šupa eng?
Moselana wa -ana mo lentšung le hlogwana o šupa eng ge o dirišitšwe ka tsela ye?
Ntšha lehlathi mo temaneng gomme o bolele gore ke la mohuta ofe?
Hlaola leinagokwa mo temaneng gomme o laetše gore le bopilwe ke diripa dife tša polelo.
Ngwala mašala sebakeng sa maina ao a ntshofaditšwego.
Temana še, e bale ka šedi, gomme o arabe dipotšišo tše di e latelago.
Agee, Napogadi wa tla wa šoma. O tšwele mahlalagading bjale. Ke tsebile gore wena o tla thopa mphato wa marematlou ka dihlora. O phethile la mogologolo la go re kodumela moepathutse ga go lehumo le le tšwago kgauswi. Sepela o tšame o ba fahlolla. Ke ra wena tlogolo sa Ditau. O tla šala o retwa ke Babinatau. O ntlele le dikobo mohla o boa hle. Ngwana wa go reka dimpho o ba le mahlatse.
Ngwala mohlala wa modirišokgopelo o be o o fetolele go kganetšo.
Ngwala lefoko le ka polelothwii: 'O tla šala o retwa ke Babinatau'.
Efa tlhalošo ya seema seo se dirišitšwego mo temaneng.
Ntšha lelahlelwa mo temaneng o be o laetše le maikutlo ao le a tšweletšago.
Ntšha sediri lefokong la mafelelo la temana, o be o hlaloše gore ke ka lebaka la eng e le sediri.
Phošolla temana ye e latelago ka go lokiša mo e fošagetšego gona.
Tate o ruile dikolobeana tše dintši. Ke ka fao a phelago a goditše molelo wo mogolo gore dipitša tša magobe a tšona di butšwe. Dikolobe tše dikgolo di irata ge di le ditšhila ebile di tlodile ka maraga. Moana wa ka o fela a di kitimiša e le ge a duma bogobeana bja tšona.
<fn>Sepedi FAL P1 Nov 2008.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 9.
Lephephe le le arotšwe ka dikarolo tše THARO, e lego A, B le C.
Araba dipotšišo KA MOKA.
Karolo ye nngwe le ye nngwe e ngwalwe letlakaleng la yona.
Badišiša ditaelo ka šedi, gore o kgone go araba dipotšišo go ya ka moo o laelwago.
Badišiša dipotšišo pele o ka thoma go di fetola.
Tatelano ya dikarabo e swane le ya dipotšišo.
Ngwala ka bothakga, o šomiše polelo ya maleba ye e hlwekilego.
Badišiša temana ye gore o kgone go araba dipotšišo tša go e latela.
Ruri ditlabonyane ke ditlaboima. Malobanyana fa, go be go ngunangunwa ka phedišo ya thupa ka dikolong. Barutiši ba be ba hlabile mašata ka gohle go thwe ke gona ge ba feletšwe ke taolo ka diphapošingborutelo le ka gare ga dikolo. Batswadi ba bangwe ba ile ba thulana le molao wo, mola ba bangwe ba o thekga. Ba dikereke le bona ba ile ba ntšha sa mafahleng a bona. Ke re go be go bile go tsopolwa le ditemana go tšwa go Kgwadi ya boMateo thobela, e le ge go šireletšwa gore thupa e se bolawe ka dikolong. Makgotlataolo a dikolo a ile a šupa mmušo ka monwana, gomme a mangwe a bile a išana le wona kgorong ya tsheko. Tšeo ka moka di laeditše tabakgolo e tee, e lego go se amogele diphetogo gabonolo.
Magagešo, bophelo ke semphekgo, bo bjalo ka diphedi tšohle. Bo a fetogafetoga. Ke ka fao matšatši a go bolelwago ka molaokakanywa wa 'go phasola le go soba ditsebjana tša ngwana'. Bontši bo famotše dinko bjalo ka dipere tša mokato, bo re fu! Ke re motho o re go fatankana a gana gore a ka se tlo lesa ngwana wa gagwe a senya a sa mo sole ka go mo phasola, o be o bone a kiba fase ka leoto.
Re rata goba re sa rate, ge mmušo wa rena wa temokrasi o re molawana wo o yo phethagatšwa, o ya go phethagatšwa. Se re swanetšego go se amogela ke gore ke tšona diphetogo - di le boima goba bofefo.
Tsopola lentšu leo le hlalošago go bobedi.
Kgopolo ya gago ke efe mabapi le go fedišwa ga thupa ka dikolong?
Efa mmolelwana wo o bolelago ka Bibele go tšwa temaneng ye.
Ngwala lentšu le tee sebakeng sa sekafoko se: 'Ba famotšego dinko'.
Na ke tshwanelo ge ngwana a iša batswadi kgorong ya tsheko ge ka gae ba mo phasotše Fahlela?
Ke ka lebaka la eng barutiši ba sa kgotsofatšwe ke go fedišwa ga thupa ka dikolong?
Tirišo ya lentšu le fu!, e tšweletša maikutlo afe Thekga karabo ka lebaka?
Mogalantšu wo moamogedi a o amogetšego o mabapi le eng?
Phošo ya go šomiša mogalantšu ka tsela ye e fošagetšegodirilwe ke Mokgadi goba moamogedi Thekga karabo ya gago?
Moamogedi wa mogalantšu o be a kolota sebaka se se kaakang?
Na re ka re moamogedi o a tshepagala ka go botša ba SABC gore o kolota motšhelo Fahlela karabo ya gago?
Go tšwa temaneng ye, efa ditsela tše PEDI tše di sa lokago tša kgokagano ge motho a šomiša mogalantšu.
Ke khuduego efe ya maikutlo yeo e tšweletšwago ke phetolo ya moamogedi ge a re, "Ka nnete" Fahlela?
Na ke tshwanelo gore moamogedi a kgaolwe phadišanong ka lebaka la go se lefele motšhelo?
Efa mabaka a mabedi a bohlokwa mabapi le tefelo ya motšhelo wa thelebišene.
Ke thuto efe yeo o e humanego go tšwa temaneng ya ka godimo?
Lebeledišiša diswantšho tše di latelago (1 - 5), gomme ka morago o akaretše dikgopolokgolo le dikgopolotlaleletšo tša tšona ka temana ya mantšu ao e ka bago a 60 - 70.
Lebeledišiša seswantšho sa ka tlase ka šedi gore o tle o kgone go araba dipotšišo tšeo di se latelago.
Mohola wa tšhomišo ya difonte tša go fapana ke eng kwalakwatšong ye?
Ngwala bohlokwa bja lentšu le, 'SETU!!', go ya ka moo le šomišitšwego ka gona kwalakwatšong ye.
Ke baithuti ba mphato ofe bao ba swaraganego le ditlhahlobo mo seswantšhong se?
Tšhomišo ya leswao la potšišo leo le dirišitšwego mo seswantšhong le šupa eng Hlaloša?
Lebeledišiša diswantšho tša ka tlase gore o tle o kgone go araba dipotšišo tša go di latela.
Ee, go bjalo! Makgarebe ka moka a mabotse a hwa a ikepela ka nna!
Ag! Stiks Go kaone bjale ka gore seota se a go kitimiša. Tšea o kwe?
Baby! Tshwarelo! A ke o Nna ke Shoti, lesogana le eme gannyane moo! lebotse go fetiša bohle mo motseng wo!
Hlaola leinagokwa go tšwa go diteng tša seswantšho se, o be o bontšhe diripa tša polelo tšeo di šomišitšwego go le bopa.
Ngwala karolwana yeo e nago le lerui le leruo.
Efa lehlalošetšagotee la seota le makgarebe.
Tsopola mohlala wa sekapolelo sa tshwantšhanyo go tšwa poledišanong ye.
Efa botee bja dikgomo o be o bo diriše lefokong la go kwagala.
Badišiša temana ye ka tlhokomelo gore o tle o kgone go araba dipotšišo tša go e latela.
Batho bao ba sa itekanelago mebeleng ba bohlale go swana le nna le wena. Ba na le bokgoni ka gona ba swanetše go fiwa mešomo ya maleba le gore ba kgathe tema dipapading. Motho yo a ratago batho ba mohuta wo le yena o tla okeletšwa matšatši. Afa batho re a lemoga gore Modimo o re rata ka moka Mothomotho ke wa go amogela bohle gomme a ikgweranya le bona. O tla kwa Lesiba a re: "Nkane ba thwetše motho wa mohuta wo" Polelo ya mohuta wo e laetša gore Lesiba ga a gate ka mošito o tee le diphetogo?
Fetola leina leo le thaletšwego gore e be lehlathi la felo o be o laetše mokgwa woo o dirišitšwego phetogong yeo.
Efa mošomo wo temaneng.
Tšhomišo ya sekafoko se, Nkane ba thwetše motho wa mohuta wo e utolla maikutlo afe?
Laetša mohuta wa leba wo o tšwelelago temaneng o be o fe le mošomo wo le o phethago ge le dirišitšwe ka tsela yeo.
Tsopola lefokopotšišo leo le laetšago kgethollo.
Fetola lefoko le le latelago la polelotebanyi go ya go polelotharedi. Lesiba a re, Nkane ba thwetše motho wa mohuta wo?
Nyenyefatša leina le motho gomme o le diriše mo lefokong.
Na leamanyidiri leo le thaletšwego mo temaneng ya ka godimo go le tsebega ka eng Efa mošomo wo le o phethago?
gore ke ka lebaka la eng o re ke mohuta woo wa lediri.
Efa mohuta wa lešala le, bona, o be o le diriše lefokong bjalo ka sediri.
Ngwalolla mafoko a a latelago ka tshwanelo go bontšha kwešišo ya gago ya tirišo ya tlhakakgolo, karoganyo ya mantšu, maswaodikga le mopeleto wo o amogelegago. Thalela mo o phošolotšego gona.
gea fihla Gauteng o šumile bjalo ka moletadikgoroMorago ga go utollwa ga di cellphone, o ile a thoma go ithuta go di lokiša.
<fn>Sepedi FAL P1 Nov 2009 Memo.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 5.
E thuša batho ka moka bao ba nyakago thekgo go ya ka seo se ba diragaletšego goba seo ba lego sona.
Ka go no bona batho ba go swana le yena, motho o amogela seemo seo a lego go sona.
Go hwetša tlhompho, lerato le tšeo ba di hlokago.
Ba diriša tšhelete ya mekgatlo go phethagatša dinyakwa tša bona go fetiša ka mokgwa woo ba direlago mekgatlo. Bontšha phapano yeo.
Mothofatšo / sekapolelo, se gatelela tšhomišano ya maloko a mokgatlo.
Se laetša gore ge maloko a mokgatlo a ka se dirišane mmogo, go na ba ka se hwetše thušo ya maleba.
O re ga go motho yo a swanetšego go kgethollwa, batho ka moka ba a lekana.
Batho ba tšhaba gore seemo seo ba lego go sona se tla tsebega setšhabeng gomme batho ba thoma go ba kgetholla le go ba hloriša.
Balekwa ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana.
Mohlala: Modiredi wa mmušo o swanetše go ya lefelong la mokgatlo gore tšhelete e dirišitšwe ka tsela ya maleba, le go bona ditlankana tša dilo tšeo di rekilwego.
Go šongwa ka tsela yeo ba tshepišitšego go diriša tšhelete ka gona.
Gore ba tsebe seemo sa bona mabapi le phetelo ya bolwetši bja HIV/Aids.
Ka lebaka la tlhokego ya mešomo le meputso ye e sa kgotsofatšego/mathata a politiki.
Ee, ke Matšwantle ka gore ba tšwa dinageng tša ka ntle.
Ba ba kgethologanya ka go ba bitša (makwerekwere) ka maina ao a sa amogelegego.
Ga ba amogelege, ke ka fao ba tlaišwago.
Ba ba lwantšha ka gore ba tšeela batho mešomo/basadi/go dira bosenyi.
Baithuti ba tla tšweletša dikgopolo tša bona.
Mohlala: Ba bangwe ba tla re go lokile ge ba le ka nageng ka ge ka moka re le batho.
D =Dintlha tše šupa tša kakaretšo.
M=Palo ya mantšu go ya ka taelo.
Theko ya dijo e ile godimo gomme batho ba palelwa ke go di reka.
Batho ba swanetše go lekola dipotla tša bona pele ba ka reka dijo.
Setšhaba se eletšwa go šomiša lenaneo la peakanyo ya go diriša tšhelete le go ngwala dilo tše bohlokwa tšeo ba di nyakago.
Batho ba eletšwa go hlokomela tirišo ya tšhelete nakong ya keresemose, ka ge e le nako yeo tšhelete e dirišwago bošaedi.
Bana ba tlogelwe gae ge batswadi ba eya lebenkeleng ka ge ba nyaka go rekelwa dilwanalwana.
Batho ba eletšwa go reka mabenkeleng a ditheko tša fase, go apea dijo tša go lekanela le go boloka tšeo di šetšego gore di tle di lewe e se go go lahlwa.
Setšhaba se ka efoga bothata bja go reka dijo ka theko ya godimo ka go bjala merogo ka gae.
Ke ka lebaka la gore e abetšwe tšhelete ye nnyane go ka lekana go reka dibetša.
Ka lebaka la kabelo ye nnyane ya tšhelete ka ge naga e le ya khutšo.
Dimilione tše lesome tša diranta.
Dimilione tše masomenne tša diranta.
Kgoro ye ke ya motheo, tsebo le bokgoni tšeo motho a nago le tšona di tšwa thutong/Thuto e bile bohlokwa go feta dikgoro tše dingwe nakong ye ya kabo ya ditšhelete.
Go bile le mogwanto wo mogolo lehono.
Go tla ba le mogwanto wo mogolo lehono.
letlago a Ke mogwanto wa eng/ Nkane basadi..?
b Lebopipotšišo la eng/leswaopotšišo?
Ka lebaka la gore leina le lengwe le le lengwe leo go hlomeseditšwego moselana wa -ng go lona, le fetoga lefelo.
Tiro e dirwa godimo ga seboledi ke motho yo mongwe.
Bakgalabje ba hloya lehodu.
E laetša tlhompho/ honorifiki.
Ga go na motho yo a nago le ditokelo mo!
Ke kgopela tshwarelo hle!
Se fata naga sa thuntšha lerole ge se sepela.
Ge le ngwala tlhahlobo le bale melawana ya potšišo ye nngwe le ye nngwe.
<fn>Sepedi FAL P1 Nov 2009.txt</fn>
Lephephe le, le arotšwe ka dikarolo tše THARO, e lego ya A, B le C.
Badišiša ditaelo ka šedi.
Araba dipotšišo ka moka.
Karolo ye nngwe le ye nngwe e ngwalwe letlakaleng la yona.
Thalela mošomo wa gago ka morago ga karolo ye nngwe le ye nngwe.
Tatelano ya dikarabo e swane le ya dipotšišo.
Tshela mothaladi ka morago ga karabo ye nngwe le ye nngwe.
Ngwala ka bothakga ka mongwalo wo o bonalago.
Ela hloko mopeleto le tlhamego ya mafoko.
Badišiša temana ye e latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Mekgatlo ya thekgano e thuša batho ka moka bao ba nyakago thekgo go ya ka seo se ba hlagetšego goba seo ba lego sona. Mokgatlo wo mongwe le wo mongwe wa thekgano o na le mohuta wa thušo yeo o e fago batho bao ba o tsenetšego. Mekgatlo ya mohuta wo e dira gore motho a amogele seemo seo a lego go sona. Kamogelo ya go swana le ye, e direga ka morago ga ge motho a lemogile gore ga se yena a nnoši a lego ka mokgwa wo.
Go na le mekgatlo ya thekgano ya batho bao ba sa itekanelago mebeleng, batho bao ba nago le bolwetši bja HIV/Aids, bao ba hlokofaletšwego, bana bao ba hlokago batswadi, batho ba go itlhakela, bjalobjalo. Batho bao e lego maloko a mekgatlo ye, ba thekgana ka bobona, ba a ratana, ba a hlomphana, ba a dirišana ka ge segologolo le sona se ile sa bolela sa re tau tša hloka seboka di šitwa ke nare e hlotša. Ge ba dutše ba phela mmogo, ba gahlana dikopanong, maloko a lemoga phetogo le kgatelopele maphelong a bona.
Bahlokomedi ba mekgatlo ya thekgano ba swanetše go ba le nnete. Ba tshepiše maloko a mokgatlo dilo tšeo di kgonagalago, e sego lefeela. Motho ge a hweditše tšhelete go tšwa mekgatlong ya go thuša ka ditšhelete goba mmušong, o swanetše go diriša tšhelete yeo ka mokgwa wa maleba eupša e sego go ikhola ka yona.
Bahlokomedi ba swanetše go hlompha batho bao ba ba hlokomelago, ba boledišane le bona ka mokgwa wo ba nyakago go thušwa ka gona. Nako le nako maloko a botšwe ka dipeakanyo tša ditiragalo le gore ba tla fiwa le go direlwa eng. Se segolo ke gore setšhaba se thuše maloko a mekgatlo gore a ithate, a itshepe, a be le kholofelo ya dipoelo tše di botse.
Ke ka lebaka la eng batho ba swanetše go tsenela mekgatlo ya thekgano Efa mabaka a mabedi?
Akanya lebaka leo le dirilego gore mongwadi a šomiše mantšu a: 'go ikhola' sebakeng sa 'go ja tšhelete'.
Efa leina la mmolelo wo o kotofaditšwego le gore o šupa eng ge o dirišitšwe ka tsela ye.
Na seema se se tšwelelago mo temaneng se kgatha tema efe go ya le ka fao se dirišitšwego ka gona?
Na molaotheo wa naga ya geno o reng mabapi le go kgethollwa ga maloko a mekgatlo ya thekgano?
Go ya ka wena, ke eng seo se dirago gore batho ba tšhabe go tsenela mekgatlo ya mohuta wo?
Ge o be o le modiredi wa mmušo lefapheng la kabo ya ditšhelete tša go thuša mekgatlo, ke magato afe ao o bego o tlo a tšea go kgonthiša gore tšhelete e dirišwa ka mokgwa wa maleba Efa magato a mabedi?
Ke ka lebaka la eng batho ba hlohleletšwa go dira diteko tša madi malebana le HIV/Aids?
Bala poledišano ya ka tlase gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Zimu: Zokane, ke ka lebaka la eng tatago a se gona ka gae ka mehla?
Zokane: Ga a gona, o šoma polaseng ye nngwe profeseng ya Limpopo. O tla gae nakong ya makhutšo a Matswalo a Morena fela.
Zimu: Ee, malome wa ka le yena o šoma kua polaseng O ka re ke polaseng ya diapole kua Kapa. Tatago ga a dume ge ka le lengwe la matšatši a ka šoma kgauswi le gae?
Zokane: O a rata, eupša o re a ka se dire tšhelete ye kaone.
Zimu: O a rereša, malome o re le yena o lekile go ka šoma gae eupša mogolo wa gona ga o kgotsofatše.
Zokane: O bolela nnete, ge o ka šomela tšhelete ya go iphepa le go fepa lapa la gago fela, gona o tla ikhwetša o le mathateng a magolo. O tla hloka tšhelete ye o ka e bolokago wa be wa palelwa ke go lefela bana sekolong. Bophelo bo boima kudu go tšwela ka ntle go bona ke go ithuta maleme a a fapanego. Ka nako tše dingwe badudi ba mafelo ao ba a ba lwantšha ka la go re ba ba tšeela mešomo. Ke kwela tate bohloko eupša ga go na se nka se dirago ka gore mo gae go se na mošomo.
Zimu: Malome o nngwaletše a mpotša gore bašomi ba dipolaseng bao ba tšwago dinageng tša ka ntle ga Afrika-Borwa, ke bona ba tlaišegago. O re batho ba bangwe ba ba bitša ''Makwerekwere'' ga go botse.
Zokane: Go befile kudu! Ke Matšwantle!
O nagana gore ke ka lebaka la eng tatagoZimu le malome wa Zokane ba tlogile dinageng tša bobona go tlo šoma ka Afrika-Borwa?
Na o kwana le Zokane ge a re tatagoZimu le malome wa gagwe ke Matšwantle Thekga karabo ya gago?
Go ya ka temana ye, laetša ka moo batho ba kgethologanyago Matšwantle ka gona.
Go ya ka wena ke mathata afe ao a aparelago Matšwantle a mo Afrika-Borwa Efa lebaka?
Tšweletša dikgopolo tša gago mabapi le Matšwantle ao a tletšego ka mo nageng ya Afrika-Borwa.
Bala temana ye e latelago ka kelohloko gomme o e akaretše ka mantšu ao e ka bago a 60 go iša go a 70.
Theko ya godimo ya dijo e gapeletša batho go fetoša maphelo a bona. Motho mang le mang a lebelele sekhwama sa gagwe pele a reka dijo. Ge go ka no rekwa dijo ntle le go lebelela potla pele, ke mo phošo ya tšhomišobošaedi ya tšhelete e thomago gona, ka gore moreki o diriša tšhelete ya go feta yeo a bego a e beetše go reka dijo. Go realo ya ba go bula lešoba ka lehlakoreng le lengwe. Ge tšhelete e thoma go hlaela go iwa gabomatšhonisa go kgopela kadimo ya tšhelete. Ruri motswadi o tsena sekolotong seo a bego a se a ipeakanyetša sona.
Setšhaba se swanetše go ba le lenaneo la peakanyo ya tšhelete. Dinyakwa di ngwalwe go ya ka bohlokwa bja tšona, ntle le go reka dijo ka go no kgahliša fela. Tshenyo ya tšhelete e hlolega kudu nakong ya Matswalo a Morena. Ge nako ye e fihlile, batho ba ya mabenkeleng go reka dijo tša boithabišo, go sa elwe šedi ya gore selo seo se rekwago se bohlokwa na Batswadi ba tlogela go ya mabenkeleng le bana ka gore ge ba fihlile mabenkeleng, bana ba nyaka se le sela gomme motswadi a reke ntle le go lemoga gore tšhelete ya go reka selo seo ngwana a se nyakago e be e sa beakanyetšwa. Batho ba ele šedi mabenkele ao a rekišago dipapatšo tša theko ya fase gomme go rekwe gona. Dijo go apewe tša go lekanela gore di fele. Gantši ge dijo tša maabane di šetše, di tšhollwa ntle le go ela šedi ya gore go lahlwa ga dijo ke tshenyo ye kgolo. Keletšo ke gore dijo ge di šetše di ka lewa ka sopo go tsošološa bose bja tšona. Setšhaba se ka itirela mašengwana a go lema merogo ka dirapaneng le go rua dikgogo?
Lebeledišiša krafo ye e latelago, o bone ka moo go šomišitšwego tšhelete ya lekgetho ngwageng wo o fetilego. Araba dipotšišo tša go e latela.
Hlaloša gore ke ka lebaka la eng krafo ye e laetša kgonagalo ye nnyane ya gore naga ye e ka tsenela ntwa?
Ngwala tšhelete yeo e abetšwego Kgoro ya Dintlo ka mantšu.
Ke tšhelete ye kakaang yeo e šomišitšwego ke Kgoro ya Maphelo?
Go ya ka wena, o bona lebaka e le lefe gore Kgoro ya Thuto e abelwe tšhelete ye ntši?
Bala poledišano ye e latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Rathaa: Go na le mogwanto wo mogolo lehono.
Modjadji: Ke mogwanto wa eng Ga ke rate mogwanto?
Rathaa: Tokelo ya go gwanta e gona. Molato ke gore magogelathoko a senya dithoto tša batho, ebile ba a ba gobatša.
Modjadji: Bjale mpotše, nkane basadi ba bohlale le bahumagadi, ke sa lebale le basatšana ba rena ba eya mogwantong?
Laetša mešomo ye e phethwago ke meselana yeo e thaletšwego.
Tsopola leamanyiina leo le dirišitšwego mo o be o laetše gore le phetha tiro efe ge le dirišitšwe ka tsela yeo.
Tliša lefoko leo le kotofaditšwego ka lebaka le le fetilego le le letlago.
Hlaola lefoko la potšišo gomme o laetše dilo tše pedi tšeo di dirago gore e be potšišo.
Na lekopanyi le, ebile, le laetša eng ge le dirišitšwe ka tsela ye mo poledišanong?
Hlaola lehlathifelo leo le tšwelelago mo, o be o laetše gore ke ka lebaka la eng e le la lefelo.
Tsopola lehlaodi leo le hlaolago mogwanto gomme o fe mohuta wa lona.
Efa mohuta wa lediri leo le ntshofaditšwego o be o le hlaloše.
Ditiragalo ke tše di a latela, itswalanye le tšona gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Na lelahlelwa le, ijoo!, le laetša eng ge le dirišitšwe ka tsela ye?
Ngwala lelatodi la lentšu le, rata, o be o hlame lefokonolo ka lona go laetša kwešišo.
Ijoo! O ntlhoriša ka mehla!
O rata dilo tša batho ba bagolo, o re ke ditokelo!
Phaahla, ke kgopela tshwarelo hle!
Ke tla go rutela ba geno. Ga go na motho yo a nago le ditokelo mo!
Hlaola lentšu leo e lego honorifiki gomme o laetše gore le šupa eng ge le dirišitšwe ka tsela ye.
Lethuši le le dirišitšwego mo poledišanong le phetha tiro efe ge le dirišitšwe ka mokgwa wo?
Lebelela diswantšho tše di latelago tša dinamelwa gomme o kgethe tše pedi tšeo di filwego maina a boitlhamelo, o be o hlaloše gore ke ka lebaka la eng di filwe maina ao.
Phošolla mo go fošagetšego.
<fn>Sepedi FAL P1.txt</fn>
Lephephe le arotšwe ka diripa tše THARO e lego A, B le C.
Araba dipotšišo tša tšona ka moka.
Araba dipotšišo go ya ka moo o laelwago ka gona.
Itswalanye le dipotšišo pele o ka thoma go di fetola.
Tatelano ya dikarabo e swane le ya dipotšišo.
Thoma potšišo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng le lefsa.
Thalela go bontšha mafelelo a dikarabo tša potšišo.
Ngwala ka bothakga, o šomiše polelo ya maleba ye e hlwekilego.
Bala ditemana tše di latelago gore o kgone go araba dipotšišo tša go di latela.
Le boile gape letšatši la baratani la 14 Feberware. Ka ditoropong tše kgolo le tše nnyane theko go kitima ya maloba, dimonamonane le dilwanalwana tša go thabiša. Go reka masogana ka maikemišetšo a go thabiša bao ba ba ratago goba ba ba kganyogago. Mafelong a go jela go tla be go tletše, go dutšwe ka bobedi ka bobedi go lalelwa moo. Dimpho ka letšatši le, di romelwa bathong ka tsela tša go fapana. Dingwe di romelwa ba sa laetše maina a baromedi. Letšatši le, eba letšatši la go laetša sa mafahleng a bona.
Letšatši le le theeletše mokgethwa wa kereke ya Katolike yo a ka bago a se a ka a ba Moafrika goba Moroma. Mohlomongwe le go ba gona ga se a ka a ba gona. Setlogong sa letšatši le, le be le šomišwa go fediša maratwana a bofora Bakristeng ba bafsa nageng ya Roma mengwaga ye e ka bago 1 700 ya go feta. Se se dirilwe ke Mopapa Gelasius 1 yo a bego a rata go fediša meletlo ya baditšhaba yeo e bego e tšwela pele le nakong ya Bakriste. Le lengwe la meletlo ye ke 'Lepercalio' letšatši leo e lego segopotšo go modingwana wa kgale wa Roma Lupercus. Ba tšere se go Bagerika bao ba bitšago modingwana wa bona Pan. Pan ke modingwana wa badiša, dikota le dikgwa. Ke sebopša seo seripa sa sona e lego motho, mola seripa se sengwe e le pudi. Go na le taba ya gore modingwana wo o tswalane le sehlopa sa diphedi tšeo e lego dikabatho le dikadiphoofolo tšeo di dulago kgole ka sekgweng moo di jago, di nwago ebile di dirago tšohle tša tlhago.
Letšatši la 'Lupercalia' le bile bošego bja di 15 Feberware, moo go dirwago sehlabelo ka go bolaya dipudi le dimpša. Mekgopa ya diphoofolo tša sehlabelo e be e segwa ya aparwa ke banna le masogana gomme ba kitima le mebila. Go be go na le thaloko ya 'Lupercalia'. Yona e dumelela mokgathatema wa lesogana go ithopela lekgarebe ngwaga ka moka ka go topa leina la gagwe ka gare ga maina a makgarebe ao a loketšwego ka sebjaneng. Se e be e eba keteko ya lerato. Le be le tumile mo go bego go tla ba bothata go le fediša ka ntle le go hlola go se kgotsofale bathong. Mopapa Gelasius 1 a napa a lokela moketeko wa baditšhaba tšhupamabakeng ya Bakriste. Letšatši la 14 Feberware ya napa ya ba letšatši la go keteka boikgafo leratong le lekgethwa.
Go ya ka dipolelo tša kgale, go na le bahwelatumelo ba Bakriste bao ba dirilego dihlabelo ka maphelo a bona gare ga kgwedi ya Feberware. Go na le dipego tše tharo ka ga bahwelatumelo ba go bitšwa 'Valentine'. Yo mongwe e be e le Moroma, yo mongwe e le Moafrika mola yo mongwe a etšwa Teni moo e bego e le Mopišopo.
Ka moka ba bolailwe ka morago ga go dira ditiro tše maatla tša boikgafo tša Bakriste. Kgopolo ye ya lerato e ile ya napa ya fetišetšwa Bokristeng, fela gwa se sa ba le go kitima le mebila le go tsenela papadi ya go ithopela basadi ka go topa maina a bona ka sebjaneng. Se sa napa sa fetoga nako ya go nyaka boikgafo go baratani.
Go bile bjalo mengwagangwaga go fihlela kgwebo e godiša letšatši le go tloga moo go ba la ditšhabatšhaba. Le thomile US ka melaetša ya dikarata. Ge mengwaga e tšwela pele, dikarata tša se sa laetša tlhompho, keteko ya lona ya otlollwa le maikemišetšo a bakgathatema a nyaka go swana le a keteko ya 'Lupercalia'. Ga bjale letšatši le, le fetogetše go ba letšatši la baratani. Kereke ya Roma e ile ya napa ya tloša leina la St Valentine maineng a bakgethwa. Ka ngwaga wa 1969 kereke e ile ya nyakišiša, gwa hwetšwa gore ga go na bohlatse bja go kgodiša gore Valentine o kile a ba gona, le gore e be e le yo mongwe wa bakgethwa. Letšatši le, le ketekwa lefaseng ka bophara. Le ketekwa ka tlhompho, ga go sa na go kitima mebileng le go tsenela dipapadi tša go ithopela basadi.
Go ya ka temanaFeberware?
Hlaloša tlholego ya letšatši le la baratani.
Laetša phapano gare ga keteko ya Lupercalia le letšatši le la baratani.
Na o bona maikemišetšo a mongwadi e le afe go tšweletša temana ye?
Na wena ge o bona, se se hlalošwago mo temaneng ke dintlha goba ke dikgopolelo Fahlela karabo ya gago?
Maikutlo a gago ke afe mabapi le kamano gare ga Lupercalialetšatši la baratani?
Na wena o keteka bjang letšatši le la baratani?
Ke ka baka lang borakgwebo ba bangwe ba ka se kwane le gore letšatši le le fedišwe?
Efa kakanyo ya gago mabapi le kgopolo ya gore mmušo o tšee letšatši le go ba la maikhutšo go swana le 16 June, letšatši la basadi le a mangwe.
Bala ditemana tše di latelago gore o kgone go araba dipotšišo tša go di latela.
Bagwera dumelang, lena dikudumela le meokgo ya Afrika ye swana! A hleng nke re lešitšwe molebatša gomme lehono re fetogile balebadi Re a tseba gore ge re kgobokane mo ka moka ka moya o tee, go na le mekgahlo yeo e ka dirago gore re tšwane ge re sa hlokomele' a realo a bolela a tiišetša ka diatla, Pholo a ratha bjalo ka legadima la manyokenyoke. Kopanong ye go be go kgobokane baemedi ba baithuti ba diYunibesithi go tla go fahlošana mabapi le kgatelopele ntweng kgahlanong le kgatelelo ya mmušo wa go etwa pele ke bommakaepea?
Karolo ya rena yeo e lego bothata bjo bogolo ke mmušo wo o se nago ditsebe, eupša o nago le molomo le maatla a go re kgalema. Mo re kopane bjalo ka dinoka tšeo di nyakago tsela ya go leba lewatle. Ke lewatle leo go lona re tlogo hlapa madimabe bjalo ka setšhaba. Re setšhaba sa moloko wo mofsa wo o nyoretšwego tokologo. Ga re gane go adimana dikgopolo tše bohlokwa le bengkarena; re gana go dirwa dinkokoi le bašomedi ka thuto. Go rena thuto ke bohwa bja setšhaba. Boikgantšho bja rena bo tšwa botebong bja dipelo, ke boikgantšho bja go bona tokologo nakong ya rena ya bophelo. Re tlile fa go tiiša kopano ya Maafrika, kopano ya gore re bolele ka lentšu le tee bjalo ka baithuti. Maikemišetšo a rena ke gore ka seboka re kgaole diketwane tšeo di re tlemilego, di re šitišago go fofela godimodimo marung. Seriti sa rena bjalo ka setšhaba seo se kgaogantšwego ga se tlo kokobetšwa, sa ribegwa botho le setho. Ka fao, a re beng molomo wa lehlabula kagong le tokollong ya meoya yeo e kwešitšwego bohloko. Tau tša hloka seboka ! Ke lahlela la bošuana ke realo bana ba tšiekgalaka! Phenyo mehleng ya rena ya bophelo! Pele ka molokomofsa! Pele!
Ge a fologa serwaolong, Morongwa go be go bonala ebile go kwala gabotse gore o itiretše leina. E be e se leina la gagwe fela leo le bego le retwa eupša kabelo yeo e dirilwego ke balaletšwa kudu baithuti ba Yunibesithi ya Motlalakganya. Go bolela therešo, polelo ya Morongwa le Pholo, ke polelo e tee yeo e beilwego ka mantšu le melomo ya go fapana. Ke polelo yeo e bego e le dipelong le megopolong ya batlakopanong. Ke sello sa setšhaba. Ke megokgo ya pelo tšeo di hlabilwego ke lebolela.
Ke eng seo se ahlaahlwago ke baithuti?
Kopano ye, e swaretšwe kae?
Feleletša seema se: Tau tša hloka seboka , o be o fe tlhalošo ya sona.
Ke mathata afe ao batlapitšong ba swanelwago ke go a šetša?
Ka go diriša mantšu a bjalo ka 'bagwera dumelang' 'phenyo mehleng ya rena ya bophelo!' 'Pele ka molokomofsa! Pele', seboledi se rata go ama batheeletši ka sebopego mang?
Ka mmolelwana wo 'ke mmušo wo o senago ditsebe, eupša o nago le molomo le maatla a go re kgalema' seboledi se rata gore batlapitšong ba itshware ka mokgwa ofe ge ba lebane le mmušo wo?
Bafsa ba tšweletšwa e le bohwa bja setšhaba. Na o dumelelana le kgopolo ye Fahlela?
Wena bjalo ka moithuti ke maele afe ao o ka a fago baetapele ba baithuti?
Go ya ka polelo ya Morongwa, o bona a emetše baithuti gabotse Fahlela karabo ya gago?
Ge o lebeletše kopano ye, o bona go bile le kagolefsa mafelong a dithuto tša godimo Fahlela?
POTŠIŠO 2Bala ditaba mabapi le polelo ya Mapito, gomme o e akaretše ka mantšu a gago. Kakaretšo e se fete mantšu a 60 go ya go a 70.
Mapito o be a sa dudišege a emaema le phapoši ya gagwe. Ke ge mafelelong a ntšha mantšu a go re: 'Nka se kgone mma, ruri ke tloga nka se kgone.' Ke ge mmagwe a mmotšiša gore a ka se kgone eng Mapito o hlalošeditše mmagwe gore ke letšatši la phadišano ya go fa polelo ka Sekgowa gomme yena a ka se kgone. O hlalošitše gore o kwešiša Sekgowa kudu ge batho ba sa bolele ka lebelo. Ge yena a swanetše go bolela Sekgowa, o tloga a palelwa kudukudu. Mmagwe a mo kgothatša ka go mmotša ka moo a mmonego a šoma ka maatla, ka moo a phelago a theeletša Sekgowa seyalemoyeng, a bile a bolela Sekgowa le malomeagwe. Mmagwe o makatšwa ke ka moo Mapito a tšhogilego ka gona. O re 'O tšhogile kudu gore o ile go palelwa. Ke ngwanaka ke a mo tseba, o hloile go palelwa'?
Nako ye Mapito a bitšwa go tlo fa polelo ya gagwe, ke ge baahlodi ba šetše ba theeleditše Tshepo le Madibuseng bao Mapito a kwelego ba boletše ka bokgwari. Mapito o be a sa kwešiše gore yena a ka kgona bjang bjalo ka bona. O ile a emelela ka go thothomela, a nagana le go tšhaba fela a itahlela sefaleng pele ga baahlodi. O ile ke a bolela gwa pala, mafelelong a kgona go re ka Sekgowa: 'Tshwarelo, ga ke kgolwe gore ke tla fa polelo ya ka lehono. Sekgowa ke polelo ye botse go swana le polelo ya ka ya Sepedi. Fela go nna, se bohlokwa ka go ithuta polelo ye nngwe ke go kgona go e bolela. Bothata ke gore Makgowa ke a mannyane tikologong ya gešo, ka gona ga re na nako ya go ithuta go bolela Sekgowa.'
Go bile le setu ka morago ga polelo ya Mapito, ke ge moahlodimogolo a emelela a re: 'Re leboga go tshepagala ga gago Mapito. O boletše go tšwa botebong bja pelo ya gago le gona o boletše Sekgowa se se botse. Ke lemogile diphošo tše pedi fela polelong ya gago. Ka go hloka mahlatse, o be o sa bolele ka hlogo yeo o e kgethilego. Ka gona re a go kgaola. Ke rata go go eletša gore re lemogile pelaelo ya gago mabapi le tlhokego ya sebaka sa go ithuta go bolela Sekgowa Mapito. Nke o boledišane le morutiši wa gago le barutwanakawena mabapi le taba ye gomme o bowe go rena ka ditšhišinyo.'
Itswalanye le dipapatšo tša A le B, gomme o arabe dipotšišo mabapi le tšona.
O KA FIHLELELA DITORO TŠA GAGO diofising tša NKADIME KE BUŠE. Re adima batho ba go swana le wena TŠHELETE gore ba fihlelele ditoro tša bona.
ntlo ya KGOPARARA goba go iša ngwana YUNIBESITHING?
E tla ga NKADIME KE BUŠE o adime tšhelete ye e tswalago ka 10% kgwedi yenngwe le ye nngwe.
Setlankana sa mogolo wa gagoGA RE NYAKE SELO MABAPI LE BIRO YA KREDITI!!
NA O NA LE MATHATA A TŠHELETE Rena ba ga THUŠO ENTERPRISE re tla rarolla bothata bja gago ka LEBELO. O ka adima tšhelete ya go fihla go R100 000,00. Re tla dira dinyakišišo le ba Biro ya Krediti pele o fiwa tšhelete?
Ke eng se se bapatšwago mo?
Ke ka lebaka la eng kgwebo ya mohuta wo e atile ka tsela ye?
Na bohlokwa bja tirišo ya maswao dipapatšong tše ke bofe?
Ke ka lebaka la eng babapatši ba ntshofaditše lekakapa, kgoparara, le yunibesithing?
Ge o lebeletše dipapatšo tše tše pedi, ke papatšo efe yeo e tla kgeregelwago ke batho Thekga kgetho ya gago?
Tšweletša maikutlo a gago mabapi le go adima tšhelete mafelong a go swana le a a lego dipapatšong tše pedi tšeo.
Bala temana ye e latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Mantefo yo a belegwego e le sefofu ebile e le sefoa, o tšere nako a lwela kgethollo bophelong bja gagwe. Batho ba be ba nagana gore a ka ba šomela gomme bona ba se mo lefe. Ge a bolela o re 'Ba nagana gore ka gore ke sefofu ebile ke sefoa, ke swanetše go ba setlatla. Ge motho a leka go ntlhalefetša, ke a itwela. Ke šetše ke išitše ba bantši ba go šomelwa ba se lefe go ramolao, ya ba gona ba lemogago gore ga ke setlaela.'
Ntšha mantšu ao a laetšago tšhomišo ya maatla a kgethologanyo bathong mo temaneng gomme o laetše maikutlo a gago mabapi le batho ba mohuta woo.
Ntšha lefoko leo le laetšago polelotebanyi ya Mantefo le mohola wa yona.
Efa leina la modirišo wo o tšwelelago mo temaneng ye gomme o buše o fe lebaka go thekga karabo ya gago..
Ngwala lefoko le le thaletšwego ka kganetšo.
Na lentšu le 'išitše', le šomašomišitšwego mo temaneng?
Ngwala lelatodi la lentšu le 'setlaela'lefokotee ka lona.
Tsopola mohola wa lentiri o be o laetše tšhomišo ya lona go ya ka moo le šomišitšwego mo temaneng.
Itswalanye le temana ye gomme o arabe dipotšišo ka yona.
Gona le tše dingwe tše o ka di dirago go thibela go hlorišwa. Itshepe! O se ke wa dumela se mohloriši wa gago a se bolelago ka wena. O a tseba gore o motho yo mogolo. O se ke wa homola, aowa, bolela le yo mongwe yo o mo tshepago. Gape ngwana yo a sa llego o hwela tharing. Gopola, ge go se na yo a tsebago ka bothata bja gago, bo ka se rarollege.
Tsopola seema temaneng o laetše bohlokwa bja sona bophelong.
Ntšha leamanyidiri go tšwa temaneng gomme o laetše gore ke ka baka la eng le bitšwa leamanyidiri.
Efa mohola wa lelahlelwa le le dirišitšwego temaneng.
Efa lehlalosetšagotee la 'hlorišwa' gomme o ngwale lefoko la go kwagala ka lona.
Tsopola lefoko la go laetša taelo go tšwa temaneng gomme o le ngwale ka kganetšo.
Ke mohuta ofe wa lehlaodi wo o šomišitšwego go hlaola leina mo temaneng?
Itswalanye le temana ye gomme o arabe dipotšišo mabapi le yona.
Morena moswaramarapo, hlogo ya sekolo, batswadi, baeng ba go tšwa kgole le kgauswi, barutiši le bana ba sekolo, ntumeleleng ke leboge sebaka se ke se filwego pele ke re go lena , madume.
Tšweletša ditsela tše pedi tša tšhomišo ya lentšu le 'hlogo' ka tsela ye e fapanego le ka mo e šomišitšwego mo temaneng.
Efa botshadi bja leina le 'morena' gomme o hlame lefoko la go kwagala ka lona.
Temana ye e šišitše ka diphošo. E phošolle.
Ge re fitlha ba re boditše go re moletlo ke gona o thoma.mosima o be a le botse bjale ka lengeloi.
<fn>Sepedi FAL P2 Feb-March 2010 Memo.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a memorantamo ke 13.
Mongwalelo ke tsela yeo mongwadi a dirišago polelo go tšweletša molaetša. Mongwalelo o arotšwe ka dikarolo tše pedi , e lego polelo le khuduego /atmosfere / moya.
Mantšu a maleba a dirišitšwe mabakeng a maleba. Re bona go dirišitšwe lentšu la go swana le "ge yena a re kgotho ya rena e swanetše go ya go feka ga mokgonyane." Lentšu le feka le šupa go diriša motho ngwana ka tsela ya thobalano lona le tliša phefolo. Re bona gape le dikafoko tša go swana le "...o wetšwe ke tšhwaane" seo se rago gore motho o be a dutše felo gotee a hlomola pelo ka go ipona phošo.
Mafoko a go swana le "Mmatshepho o tla emišetša mahlo a gagwe go bona fao tlhakodišo ya gagwe e tla tšwago ntshe." Mantšu a a boletšwe ge Mmatshepho a nagana fao a ka yago go nyaka ngwetši yeo e tlago go tlo belega kgoši.
Padi ye e šišitše ka tshwantšhokgopolo.
Tshwantšhišo - Bophelo ke sephiri, go laetša gore ga go motho yo a tsebago tšeo di tlogo go mo hlagela letšatši le le latelago. Mantšu a a boletšwe nakong ya ge Mahlatsemang a boledišana le mosadi ge a goroga gae.
Tšona di dirišitšwe ka bothakga. Mohlala moanegwa o dirišitše seema se "tswalelabanneng ga e farelwe",seema se se šupa gore banna ga ba ke ba šitwa go rarolla ditaba. Eupša mo pading ye banna ba šitwa go tla ka tharollo mabapi le yo a tlilego go latela kgoši Ntweleng.
E natifiša dikgopolo tše di tšwelelago. Mohlala mmolelwana wo o tšwelelago gantši ke "kgomo e tswaletšwe mphorogohlong wa dithaba e gana ge bašemane ba tšea mohlana wa yona ka lebaka la ge e hlaba". Mmolelwana wo o kwala nakong ya ge ditaba di palela banna kgorong go swana le nakong ya ge go sekwa molato wa monna yo a bego a tlišitše sello kgorong ya Mmatshepho fao a bego a lla ka gore morwa wa gagwe o mo amogile motse.
Yona e tšwelela gantši, e hlola gore dikgopolo le maikutlo a baanegwa a tšwelele thwii, le gona go dira mmadi gore a be le kganyogo ya go nyaka go bala go ya pele. Mehlala ya dipoledišano e tšwelela gantši fao baanegwa ba thulanago ka dikgopolo le dinakong tša ge go rerwa melato.
Tšona di ama maikutlo a babadi. Mohlala o bile o e lakaletša mahlatse Babadi ba amega maikutlo ka gona ba ipotšiša gore motho a ka re a lobišitšwe a boya a lakaletša seo se mo lobišitšego mahlatse?
Mongwadi o thoma ditaba mafelelong a di feleletša ka go anega tlholego ya tšona. Re kopana le banna ba bolela ka yo e tlo bago kgoši, morago ba bolela ka ga go hloka thari ga Mmatshepho, morago re bona mongwadi a hlaloša tatelelano ya ditaba mo letlakaleng la 142.
Ke bjoo bo amogelegago. Bontši bja ditemana ga bo fete methaladi ye 15. Mafoko ke a makopana ka ge mo gontši go tšwelela dipoledišano magareng ga baanegwa.
Ka mongwalelo mongwadi o kgona go tšweletša khuduego yeo ka yona babadi ba e bago karolo ya sengwalo. Khuduego ye e laetša moya wo o fokago ka gare ga sengwalo. Ka khuduego babadi ba itswalanya le mongwadi.
Go tšewa sephetho mabapi le yo a tlogo eta setšhaba pele.
O bona a lebanwe ke setulo sa bogoši ka ge Mmatshepo a se na ngwana wa mošemane.
Ke thulano ya ka ntle.
Ka moka ba rata go ba dikgoši gomme se se tšweletšwa ke ditiro tša bona.
Seema se se gatelela kgethollo ka tsela ya go nyenyefatša basadi fela.
Moetapele o kgethwa ke kgoro e sego setšhaba/Bogoši bo a tswalelwa/Kgethollo ya basadi.
Moya wa go se amogele pušo ya mosadi.
Batho ba bona kgoši ya mosadi e le selo se sefsa seo badimo le Modimo ba ka se se amogelego/ Taba ya go bušwa ke mosadi ga e amogelege.
Mola monyanya o fetile, mongwadi o bolela ka tše di diregilego pele ga monyanya. Mohlala: Go ya go bolaya dinkwe le ditau gomme kgoši ya direlwa lethebo.
Kgoši Dianthona ka gore Sefatamollo o re ga se a mo thikiša go lwela bogoši.
Kgoši Ntshwarele ka gore Sefatamollo o re o be a gana ka bogoši bjoo.
woo wa gagwe e be e le wa mohutamang ruri?
seo se mo tlabilego o tla se phetha a nnoši?
Go gatelela kgopolo ye e tšweletšwago.
Ditaba ge di bolelwa ke beng ba tšona di lebane le therešo.
Gore re kgone go kwa ditaba ka bona le go kwešiša dimelo tša bona.
Le bona ke batho, ba se kgethollwe.
Seema ke polelo ya kgale e sego ya mehleng. Khuetša e lebane le maatlakgogedi gore seo se bolelwago se hlokomelwe / gatelelwe.
Ebile mahlatse gore morwediagwe a nyalelwe ka bogošing mo a bego a se a swanela. Ya ba gore ke mahlatse a mohuta mang ge morwedi yoo wa gagwe a belege ngwana wa lehwepe.
Molaetša ke seo mongwadi a ratago go se tšweletša sengwalweng sa gagwe. Mo papading ye maikemišetšo a mongwadi ke go tšweletša mathata a boetapele. Mongwadi o atlegile go tšweletša molaetša ka tsela ya maleba.
Go dira dipeakanyo.
Ba lekgotlataolo la sekolo ba palelwa ke go beakanyetša mašeleng ka tshwanelo. Se se bonagala ge sekolo se hloka meetse le meago ya botshwelamare sebaka se telele. Tlhokego ya dilo tše e dira gore baithuti ba hloke kgotlelelo. Re bona ba ipelaetša ka tsela ya go ngwala mangwalo.
Ntlha ye e re ruta gore peakanyo ye botse e thibela / efoša mathata ao a ka tšwelelago kua pejana.
Go rulaganya mešomo ka tshwanelo.
Mo sekolong sa Phaswa barutiši ga ba tsebe seo ba swanetšego go se dira, le ka fao ba swanetšego go itshwara ka gona. Ga go makatše ge re bona maitshwaro a ba bantši ba bona e le ao a tšwilego tseleng. Go ya ka lengwalo la dingongorego re kwa baithuti ba re barutiši ga ba rute, ba ratana le baithuti, ba fa baithuti meputso ka hlogo. Tše ka moka di laetša gore mešomo ga se ya rulaganywa ka tshwanelo.
Baetapele ba swanetše go ba le bokgoni bja go laola batho bao ba lego ka tlase ga bona. Gore se se phethegale moetapele o swanetše go ba mohlala wo mobotse. Namele ke moetapele wa setšhaba, mediro ya gagwe e dira gore baithuti ba mo tlwaele. Yena o ratana le basetsana mafelong o wela mathateng ge ditaba tša gagwe di tšwelela nyanyeng.
Ge o šoma le batho o swanetše go šoma ka potego. Mongwadi o tšweleditše Namele bjalo ka mohlala wo mobotse. Namele ga a na tšhomišano, re bona a swara makgotla a bohwirihwiri le baithuti. Mongwadi o phafoša baetapele ka batho ba go swana le Namele. Ka Mašutša le Mokhuša, mongwadi o re laetša gore ge batho ba botegelana ga go bothata bjo bo tlago go ba fenya.
Ge o le mošomong o swanetše go kgetha bagwera ba ditiro tše botse. Re bona Theepe a nyakile go ntšhwa tseleng ke Namele.
Maitshwaro a Tlhakolane a lemoša baetapele gore ge ba šoma le batho ba tsebe gore go na le batho bao ba šomelago nnete mabakeng ka moka gomme dikgopolo tša bao di hlokomellwe ka ge e le tša go agiša.
Tše ke tlhahlo fela, balekwa ba fiwe meputso ge ba ala molaetša wa papadi ye.
Morena Theepe o rata basetsana ebile ke sebodu.
Morutiši Mphodi o na le lenyatšo / Ga a na tlhompho.
Morena Serepele ke setagwa ebile ga a itlhomphe.
Ya sebjalebjale, Go bolelwa ka koloi, dišepini, metsoko ya go rekwa, barutiši, sekolo, Unisa le Thutamahlale.
Ke kgopolo. Ke seo a se dirago. Se ka fetošwa mola ntlha e ema e le bjalo gomme e ka se fetolwe.
Thulano e lebane le maitshwaro a barutiši. Maitshwaro a barutiši ba, a kgopišitše baithuti gomme baithuti ba re barutiši ba ba kgopele tshwarelo gomme ba kgalwe, go sego bjalo ba role modiro, ge ba gana baithuti ba re ba tla itharollela bothata bjo.
Ba kgopetše tshwarelo, Namele yena a feleletša a šutišeditšwe sekolong se sengwe.
Taba ya gore le morutišigadi Mphodi o gona ditiragalong tše tša go se tsebalege ga barutiši, e laetša gore mongwadi ga a bontšhe kgethollo ya bong.
Theepe, go ruta bana.
Badiidi ba mafelelo.
Ditaba tša sona di lebane le ka fao Theepe le Lefagwana ba thomilego tša marato le phihlelelo ya lenyalo la bona.
Ga di sepelelane le molokoloko wa ditiragalo tša go leka go šitiša tshepedišo ya merero ya sekolo.
Motho wa go se tšhabe go tsena ditaba tšeo di sego tša mo lebana.
O na le bošemane bjo bontši, o letša melodi a na le batho ba bagolo ebile o kgoga lebake.
Ee, o atlegile ka gobane mošomo wa tšona ke go bontšha seo se swanetšego go dirwa ke moraloki.
Ga e na ditšhitišo.
Polelo ya baanegwa ga se ye telele go ka šitiša papalego.
Tshekatsheko ya thulaganyo ya kanegelokopana ya mmaMoraka.
Kalotaba ke matseno a sengwalo moo go tšweletšwago baanegwa ba bohlokwa, bothata, ditiragalo le tikologo. Ka mo kanegelokopaneng ye , go tšweleditšwe ngwetši ya mmaMoraka bjalo ka moanegwathwaadi, bothata bja gagwe bja go se itshware bjalo ka mosadi le tikologo ya sebjalebjale moo go na go le moo go nwewago mabjala a sekgowa.
Mmele wa kanegelokopana o lebane le tšwetšopele ya ditiragalo moo go tšwelelago molokoloko wa dithulano. Ditiragalo tše, di tšwetša thulaganyo pele ebile di godiša maatlakgogedi. Ka mo kanegelokopaneng ye ngwetši ya mmaMoraka o be a ehlwa bjaleng , a feleletša a nyetšwe ke Moraka, a feleletša a utswitše thoto ya Moraka a nyamelela. Mafelelong a hlokofala.
Mo ke mo bothata bo fihlilego ntlhorwaneng gomme bo nyaka tharollo. Ka mo kanegelokopaneng ye ditaba di fihlile sehloeng ge Ausi Mary a timeletše a utsweditše Moraka. Moraka o be a le kgakanegong a sa tsebe gore o tla mo hwetša kae gammogo le thoto ya gagwe.
Mafelelo a kanegelokopana ke mo go tšwelelago tlemollo ya lehuto, moo ditaba di ka boela sekeng goba mongwadi a ka ruma ka phego. Ka mo kanegelokopaneng mongwadi o rumile ka phego ka gore Ausi Mary o feleleditše a hlokofetše fela Moraka ga se a humane dithoto tše Ausi Mary a di utswitšego.
Ga a tshephagalele mosadi wa gagwe.
O na le mahlo a matelele.
Ke moanegi / molaodiši.
Le ge o ka e buela leopeng magokobu a a go bona.
Balekwa ba tla tšweletša dikgopolo tša go fapana.
Palesa a no ikhomolela a tlogele go hlwa a šetše monna morago.
Palesa a boledišane le Thabo ka kotsi ya go hlolwa ke marato a ka ntle.
Go dirišwa dilo tša sebjalebjale bjalo ka setšidifatši.
Bjala go nwewa di-cider.
Basadi le banna ba šoma dikolong bjalo ka barutiši.
Molaotheo o fa batho ditokelo tša go ipelaetša ge ba sa kgotsofale.
Hlogo ya kanegelokopana ke kakaretšo ya diteng tša kanegelokopana ka ge Kgankga a feleleditše a bolailwe ka lebaka la ditiro tša gagwe.
Balekwa ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana.
Motho a ithute go bala maikutlo a batheeletši ba gagwe pele a ka bolela.
Balekwa ba tla tšweletša maikutlo a go fapana.
Mohlala: Baithuti ba swanelwa ke go tšweletša dingongorego tša bona ka ge re phela ka nako ya tokologo.
Baithuti ge ba na le dingongorego ba swanetše go latela tsela ya maleba ya go rarolla mathata , go feta go gwanta.
Ba fe - ba botše.
Kgogo e netšwe ke pula - o be a tšhogile.
Taba ya gore pelo ya Motangtang e be e kiba go feta makga a lekgolo ka motsotso o tee e le go laetša ka moo Motangtang a bego a tšhogile ka gona e bontšha pheteletšo.
Ba go hloka maitshwaro, ba go hloka tlhompho.
Moya wa ntwa , wa lenyatšo le pefelo.
Baithuti ba tsene ka kantorong ya barutiši ka koša ba sa laolege.
Se bolela ka mosadi wa go se botege /Mosadi wa go thaba fela ge monna a mo fa ditseka ge di fela o a hlanama.
O šomitše lekgowa go swantšha goba go tšweletša motho wa go huma/wa go ba le sa gagwe gomme a se na taba le mongditseka.
i O kuka nko ii O kuka magetla.
Manongonongo - dilo tša maemo a godimo tša theko ya godimo.
Ntsho ya mathudi - morogo wa mokhuša.
Thetokgwabo. Moreti o ngongorega ka maitshwaro a lekgarebe le.O ntšha maikutlo a go gwaba.
Le ge ke ratharatha bjalo ka thaga - go bapetšwa go ratharatha le go lla ga thaga.
Balekwa ba tla ntšha maikutlo a go fapana.
Ga go botse go rata ditseka tša motho go feta yena.
Motho ge a re o a go rata, o swanetše go go direla tšohle.
Balekwa ba tla tšweletša dikgopolo tša go fapana.
Moreti o tšweletša kotsi ya diokobatši/ lebake/ bjalwa.
Babadi ba lemošwa ka dilo tše mpe tše diokobatši di di dirago mebeleng le maphelong a bona.
Mohlala: Go gatelelwa kotsi ya diokobatši le bošula bjo di bo tlišago.
Mongwadi o dirišitše papetšo go tšweletša tshwantšhokgopolo. O bapeditše mosadi yo mahube, tsheola, le mollo.
Maikutlo a mabapi le maitshwaro a mabe, a go sola dilo tše mpe tšeo batho ba di dirago ge ba le ka fase ga taolo ya diokobatši.
Ke go bitše mang wena.
Se šoma go laetša gore kgopolo ye e tšweletšego mothalothetong e felelela mothalothetong wa go latela.
Moreti o llela moretwa.
Otlologela - go sepela gohle/re fihla mo re ratago.
Balekwa ba tla tšweletša dikgopolo tša go fapana.
Papalontšu/ phane e na le maatlakgogedi goba go goga šedi mabapi le moretwa.
O rotogetše eng wa phatša maru?
Go goga šedi mabapi le moretwa.
Wa gago moya o phele ka go sa felego./Moya o tšea sebopego sa motho.
Maikutlo a tebogo. Go mo leboga ka mediro ye mebotse ya go tliša tokologo.
Go bolela nnete go a thuša ebile go a phološa..
Balekwa ba tla tšweletša maikutlo a go fapana.
Mohlala: Go bolela nnete mabakeng a mangwe go ka go tsentšha mathateng.
Kgolegong moo bao ba bonwego molato ba lahlelwago gona.
Se na le ditematheto tše tharo gomme tematheto ye nngwe le ye nngwe e na le methalotheto ye mene.
O O tšweletša mošito.
Go lahlelwa./ Go wela kgole ka moleteng goba legageng.
Go otlwa sebakeng sa bagwera./ Go tšwa sehlabelo.
Tlhathollo ya sererwa. Botebo bja ngangišano, phahlelo le kwešišo ya mošomo wo o lebeletšwego.
Sebopego, kelelo ya dikgopolo le tlhagišo.
Polelo, segalo le setaele tše di dirišitšwego taodišong.
Bokgoni bjo bo botse go fetiša.
Tlhathollo ye e tebilego ya sererwa, dintlha ka moka tša sererwa di šomišitšwe ka botlalo.
Karabo e botse go fetiša (90+: karabo e botse go fetiša).
Dikahlaahlo tša go fapana di hlatselwa go tšwa sengwalweng.
Sebopego sa go logagana.
Matseno le thumo tše di nepagetšego.
Dikahlaahlo tše di hlamegilego tša go godišwa ka tsela ye e hlakilego.
Bokgoni bjo bo botse kudukudu.
Tlhathollo ya sererwa ke ya bokgoni bjo bo botse kudukudu. Dintlha ka moka tša sererwa di šomišitšwe ka tshwanelo.
Karabo e na le dintlha ka moka..
Dikahlaahlo tša go kwagala di filwe, di thekgwa gabotse go tšwa sengwalong.
Kwešišo e botse kudu ya mohutangwalo le sengwalo.
Taodišo ya go hlamega gabotse.
Matseno le thumo tše di lokilego.
Dikaahlaahlo le tsela ya go ahlaahla ye go lego bonolo go e latela..
Polelo. segalo le setaele tše di nepagetšego tša go go swanela morero.
Tlhagišo ye maleba.
Bokgoni bjo bo botse kudu.
O laetša kwešišo ebile o hlathollotše sererwa gabotse kudu.
Karabo e na le dintlha tša go lekanela.
Dikahlaahlo tša go kwagala di filwe, fela ga se tša fahlelelwa ka moka ka mo go swanetšego.
Go na le bohlatse bja kwešišo ya mohutangwalo le sengwalo.
Sebopego sa go hlaka le kelelo e botse.
Matseno, thumo le tše dingwe tša ditemana di beakantšwe ka go logagana.
Kelelo ya dikahlaahlo e ka latelelega.
Ka bontši polelo, segalo le setaele ke tše di nepagetšego.
Bokgoni bja go kgotsofatša.
Tlhathollo ya sererwa ke ya magareng fela dintlha ga se tša šomišwa ka moka ka botlalo.
Dintlha tše dingwe tše di botse di thekga sererwa.
Dikahlaahlo tše dingwe di a hlatselwa le ge bohlatse bo sa kgotsofatše.
Kwešišo ya motheo ya mohutangwalo le sengwalo.
Ponagalo e nyenyane ya sebopego.
Taodišo e hloka sebopego sa maleba sa go elela dikgopolo le go logagana.
Diphošwana tše mmalwa tša polelo, ka bontši segalo le setaele ke tša maleba.
Bokgoni bja go lekanela.
Ke tša mehleng kudu, teko ya go se kgotsofatše ya go leka go araba dipotšišo.
Botebo bjo bo nnyane bja kwešišo phetolong ya sererwa.
Dikahlaahlo ga di kgotsofatše ebile di fahlelwa gannyane go tšwa sengwalong.
Baithuti ga se ba kwešiša mohutangwalo le sengwalo ka botlalo.
Sebopego sa laetša boipeakanyetšo bja go fošagala.
Dikaahlaahlo tša go se kwešišagale.
Ponagalo ya diphošo mo polelong. Segalo le setaele ga se di nepagale go ya le morero wa go ngwalela dithuto.
Tlhamo ya ditemana e fošagetše.
Bokgoni bja go išega.
Kwešišo ya go fokola ya sererwa.
Dikarabo di a ipošeletša , nako ye nngwe di tšwele tseleng.
Dikahlaahlo ga se tša go tsenelela, tlhathollo e fošagetše / Dikahlaahlo ga di thekgwe go tšwa sengwalong.
Kwešišo ya go fokola ya mohutangwalo le sengwalo.
Bokgoni bja go išega.
Tšweletšo ya bošaedi le tlhokego ya peakanyo ya sebopego e palediša kelelo ya dikahlaahlo.
Diphošo tša polelo le setaele se se fošagetšego di sira mošomo wo go ba wo o sa atlegego. Segalo le setaele ga se tša lebana le morero wa dingwalwa tša thuto.
Tlhamo ya ditemana e fošagetše.
Bokgoni bja go hlaelela.
Go gongwe dikarabo di nyalelana le sererwa fela go boima go latela dikahlaahlo goba di tšwele tseleng ka bontši.
Teko ya go fokola ya go araba dipotšišo. Dintlha tše nnyane tša maleba ga se tša fahlelwa go tšwa go sengwalo.
Kwešišo ya go fokola ya mohutangwalo le sengwalo.
Go boima go lemoga hlogo ye go rerwago ka yona.
Ga go taetšo ya sebopego ye e beakantšwego goba sa go kwešišega.
Polelo e fošagetše, setaele le segalo ga se tša maleba.
Ga go ditemana tše di logaganego.
<fn>Sepedi FAL P2 Nov 2009 Memo.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a memorantamo ke 13.
Tikologo e ka arolwa ka dikarolo tše pedi e lego nako le lefelo.
Ka nako go šupša nako yeo ditiragalo di diregago go yona. E ka ba mesong, mantšiboa, ngwagola , bj.bj.
Nako e ka ba ya leago. Se se laetša nako ya sebjalebjale goba ya sekgale. Se se bonagala ka ditiragalo.
Bohlokwa bja nako ke go ela mabaka, go laetša gore ditiragalo di ka tšea nako e kaakang go direga.
Ka lefelo la puku go šupša mo ditiragalo di diregago gona, go swana le kgorong, motseng, tseleng bj.bj. Go na le lefelo la leago, leo le šupago sebjalebjale goba sekgale.
Mohola wa lefelo ka pukung ke go bona mafelo a tlhago ao ditiragalo di diregago gona. A mangwe mafelo ke a go akanywa.
Tikologo ya padi ye ke ya sekgale, ya setšo.
Go bolelwa ka go boolwa le go lahla tša diswiswi ka morago ga lehu la Kgoši Ntweleng.
Go ntšhwa dikoma - Kgoši Khomodi o rometše lentšu ga Kgoši Ntshwarele gore o ntšha koma.
Ditaba di rerwa kgorong - Morwa wa Kgoši Ntweleng o ile lekgotleng go ba begela gore o ya go nyala Mmagosetšhaba ga Kgoši Dianthona.
Magoši a a nyalelana - Go a tsebega gore Kgoši Ntweleng o nyala Mmagosetšhaba ga Kgoši Dianthona.
Kgoši ge e bewa setulong go ntšhwa koma - Ge Mmatshepho a bewa setulong go ntšhitšwe ya basetsana.
Badimo ba a hlomphšha - Bona ba bonwa bjalo ka molomo wa batho go Modimo. Go na le tumelo ya gore ge dilo tša motho di sa sepele gabotse, ke sešupo sa go befelwa ga badimo. Mohlala: Go ba lehwepe/leswafe/lešobe ga Nkgotlelele ke sešupo sa gore badimo ba sola gore Mmagosetšhaba ga Kgoši Ntweleng o nyalwa ga Kgoši Dianthona.
Maloko ka moka a setšhaba a latela ditaelo ntle le go botšiša - Re bona mašole a Kgoši Khumodi a obamela taelo ya Kgoši ya go bolaya dingaka morago ga gore di šitwe go bonela pele ka morago ga gore pheko ya koma e timele.
Dingaka di kgatha tema ye bohlokwa maphelong a batho - Mo batho ba gakanegago gona go bitšwa ngaka. Ngaka Tšhipu o biditšwe mola ngwana wa Ntlogele a meditšwe ke hlware.
Tše ke tlhahlo fela. Dintlha tše dingwe tša maleba di tla amogelwa.
Wa kgakanego. Kgoši Khomodi o be a gakanegile gomme a nyaka thušo setšhabeng.
Taba ya go fa Mmatshepho le setšhaba sa gagwe pheko ya koma ka ge ya bona e timetše.
ba inametše fase.
Ba tšweletša ditaba ka bobona, ditaba di kwagala gabotse ge di etla ka beng ba tšona go feta ge ba bolelelwa ke yo mongwe (poledišano le dimelo).
Go timela ga khudu ya marega (pheko ya koma).
Baithuti ba tla fa dikarabo tša go fapana.
Ke a dumela.
Ga ba bolele phatlalatša gore ga ba dumele. Go homola ke sešupo sa gore ga ba kwane le tše a di bolelago.
Ke a gana.
Molaetša wa go se kwane le yena ga se wa khuta, o tloga a kwešiša gore ga ba kwane le yena.
Ka gore ga se melato ka moka yeo banna ba kgonago go e ahlola ka tshwanelo.
O duma ge batho ba ka mo amogela, ba mo kgotlelela ka tsela yeo a lego ka yona. Yena go bonala a ikamogela. Ke segole.
Go belegwa ga mošemane yo go bonwa bjalo ka kotlo ya badimo ka ge setšhaba se se sa ya go nyala ga Kgoši Dianthona.
Tokelo ya go phela bjalo ka mang le mang.
Mohlala: Gare ga Sefatamollo le Mahlatsemang.
Tšhomišo ye botse ya diema.
Kgomo ga e latswe namane ye e sego ya yona.
Maina a batho a nyalelana le ditiro tša bona.
Ka ge e le kgorong moo ditaba di išwago gona le melato e ahlolwago gona.
Thulaganyo ke tatelano ya ditiragalo, tabakgolo re lebelela se se di hlolago.
Ke matseno mo go tšwelelago moanegwathwaadi, bothata le tikologo.
Ka mo papading ye, kgobokano ya Tlhakolane le baithuti ka Lewelamagodi e tšweletša Tlhakolane bjalo ka moanegwathwadi. Bothata bo tšweletšwa ke dingongorego tše ba bolelago ka tšona mabapi le barutiši ba bona, boNamele.
Bothata bo rotoša hlogo.
Phekgogo e tšwelela ge go balwa lengwalo le le tšweletšago dingongorego tša baithuti.
Hlogo ya sekolo le mothušahlogo ba boledišana ka dingongorego tša baithuti.
Dingongorego tše di tsebišwa kopanong ya maloko ka moka a sekolokomiti le batswadi.
Bothata bo tšwela nyanyeng.
Namele o fapana le Lehlanye e le ge Lehlanye a mmotša gore o lahletša bana ba bona.
Tlhakolane o thoma go bololla diphiri tša Namele. Mohlala: O bolela gore o imišitše basetsana ba bararo ebile o na le bohlatse tabeng yeo.
Tlhakolane o fapana le maloko a lekgotla la bona ka taba ya gore ke mang a išago lengwalo go hlogo ya sekolo.
Sehloa / Magomo a kgakgano.
Mo ke mo ditaba di fihlilego sehloweng, ngangegong, ge e le lenti re ka re le ka kgaoga nako ye nngwe le ye nngwe.
Ka mo papading ye ditaba di fihlile sehloweng ge Tlhakolane a elwa le Morutiši Namele.
Mo ke tlemollo ya lehuto, ditaba di ka boela sekeng goba tša tšea tsela ye mpsha.
Namele o hwetša lengwalo la gore a ye go šoma sekolong sa Kelahlile.
Tše ke tlhahlo fela, dintlha tša maleba di tla amogelwa.
Go tenega / Go itshola /Go nyama.
O nyamišwa le go tenwa ke maitshwaro a Tlhakolane ebile o itshola gore o nyaletše eng mmagwe.
O rekiša dihuswane tša Lehlanye ka leina la Lehlanye.
Ga a sa dula le batswadi ba bolela bjalo ka pele.
Tlhakolane o tšere dibeke tše pedi a se gona sekolong a ile lekgotleng la Nanarisi. O be a se a rongwa ke sekolo, Lehlanye o be a re kgane o ile ka tumelelo ya sekolo.
Wa go se tsebalege.
Lehlanye o kwagala a tshwenyegile kudu ka maitshwaro a gagwe.
Ke batho ba kgale bao ba bego ba dula kgorong, mehleng yeno dikgoro ga di sa šomišwa kudu.
Go lwa le Morutiši Namele.
Ke mantšu ao a swanetšego go balwa e sego go bapalwa.
motšita - lesogana la go hlalefa/ la go ba le kwešišo.
Tlhakolane o bolela Namele ka moo yena a mo tsebago, goba a mmonago a le bjalo, batho ba bangwe ba ka no se mmone bjalo.
Mošutša le Mokhuša ba gegea Tlhakolane ka gore ba kgahlwa ke ka moo baithuti ba ba hlahlago le go ba eletša ka gona mola go se bjalo.
Gape ba re ba leboga tšhomišano ye botse gare ga baithuti le ramatlotlo mola tšhomišano ye e se ya amogelega.
Namele a itshware bjalo ka motho yo mogolo.
Namele o ile a befelwa a ba a swarana le Tlhakolane ka diatla.
Ke maikutlo a go tshwenyega, ba selekwa ke go tsenatsena merero ya taolo ya sekolo ke Tlhakolane.
Ba rata fela ge Tlhakolane a ka ba široga goba go ba katoga/Ba rata go foraforetša Namele gore a ba bolele gabotse.
Matseno a kanegelokopana e swanetše go ba a makopana, a maatlakgogedi.
Ka mo kanegelokopaneng ye, matseno a mongwadi ke a maleba, o tšweleditše Palesa bjalo ka moanegwathwadi mathomong a kanegelokopana. Tikologo ya yona ke ya sebjalebjale mola bothata e le mantšu ao a bolelwago ke Thabo, monna wa Palesa.
Baanegwa ba kanegelokopana ga se ba swanela go ba ba bantši. Ka ge e le kanegelo ye kopana ya go ba le ditiragalo tše kopana, baanegwa ba bantši ba ka hlakahlakanya babadi.
Mongwadi wa kanegelokopana ye o atlegile ka gore baanegwa ga se ba bantši.
Mmele wa kanegelokopana o swanetše go bopša ke kgopolo e tee. Mongwadi o swanetše go kgetha tiragalo e tee ye e diregilego lefelong le tee gomme a re anegele yona.
Mongwadi wa kanegelokopana ye o kgonne go tšweletša ntlha ye.
O re botša ka phapano ya Palesa le Thabo.
d Molaetša/ thuto/ morero.
Kanegelokopana e swanetše go ba le morero wa go ruta/phafoša/thuša batho.
Ntlha ye mongwadi o e hlokometše ka ge kanegelokopana ye e kgala maitshwaro a go se amogelege a banna ka go laetša gore gantši motho ge a dira dilo a khutile, tšatši le lengwe di tlo tsebega.
Mafelelo a kanegelokopana e swanetše go ba a makopana.
Mongwadi o atlegile ntlheng ye ka gore o tlogetše mmadi ka dipotšišo.
Mmadi a ka rata go tseba gore Palesa o phedišane bjang le Thabo ka morago ga ge sephiri se se utolotšwe.
Mmadi a ka rata go tseba gore Thabo o ile a kgaogana le Sewela.
Diteng = 25.
Polelo = 5.
Mo go nwewago madila.
Mo banna ba kopanago le basadi bao e sego ba bona.
Ee, go bapalwa mmino wa matšatši a.
Bjala go nwewa bja Sekgowa.
Basadi ba apara marokgo.
O rata bjala.
Ga a tšhabe banna.
Ga se motho wa go dula gae bjalo ka mosadi.
O hlalefetše thoko.
O rata tšhelete.
Ga a na dihlong.
Balekwa ba tla ntšha maikutlo a go fapana.
Ga ke ba rate ka gobane ditiro tša bona di leša bana ba bona le meloko ya bona dihlong.
Ga ke na bothata le bona ka gore ba dira tše ba di ratago.
Baithuti ba tla fa dikgopolo tša go fapana.
bolaile hlogo ye ntsho a mo hlakotše ruri.
Balekwa ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana.
Ee, bontši bo phela ka boradia le gona ba rata madila le banna.
Aowa, basadi ba bangwe ba itshwara gabotse.
Motho ga se a swanela go anega ditaba ka moka go felelela.
Balekwa ba tla tšweletša dikgopolo tša go fapana.
Go itira yo bohlale, go jabetša banna, Moraka o mo swarwe ka pelo.
Wa manyami ka ge Tholo a lahlegetšwe ke mosadi le dithoto.
Ee, babadi ba ka rata go tseba gore ba ga Moraka ba tla ya polokong ya gagwe naa le gore dithoto tše a di utšwitšego di kae.
Ke a dumela.
Moreti o lla ka lebaka la mosadi wa gagwe yo a ratago ditshwaro tša gagwe fela, a hloka le go laetša tebogo matsapeng ka moka ao moreti a a tšeago go mo direla tšohle.
O tla šala o...
Mošomo wa yona ke go tlemaganya dikgopolo / Go tliša mošito le mošitollo/ Go gatelela tlaišego yeo a tlogo šala le yona.
Di fapana ka sebopego.
Tematheto ya mathomo e na le methalotheto e šupa mola ya bobedi e na le methalotheto e lesomesenyane.
Ga a sa na tšhelete.
Mosadi ga a sa mo kwa bose/ Ke thomile go go nkgela.
Go swantšha dilo tše pedi (naka le roto di swantšhwa le moretwa) - ka go realo go godišwa tlhalošo ya dikgopolo tšeo.
Go gatelela ka moo mosadi yo go bolelwago ka yena a lego ka gona.
Baithuti ba tla tšweletša dikgopolo tša go fapana.
Ee, ke dumela/ kgolwa go setšo.
Aowa , ga ke dumele setšo.
Baithuti ba tla fa dikarabo tša go fapana.
Mohlala: Diila / Bophelo bja lehono.
Ka lebaka la gore molaetša wa sereto o theilwe godimo ga hlogo / thaetlele.
Maikutlo a go sola.
Ba e kopanya dikgopolo tša go amana le bona mo go mothalotheto wa 12.
Go ganwa ga se mafelelo a bophelo.
Motho ke go ithuta go amogela tše a ka se di fetolego.
Ga se dilo ka moka tšeo o ka rego o paletšwe ke go di humana ya ba gore di be di tlogo fa mathata.
Moreti o rile go ganwa, a leka gape ka tshepo ya gore mohlomongwe o tla lokelwa.
Ga se sonete ka gobane ga se se rulaganywe ka tsela ya sonete/ methalotheto e feta lesomenne.
Go thabelwa le go lebogwa.
Ee, ge motho a go ganne leboga, le se be manaba.
Aowa, motho ge a go gana go ra gore ga a go rate.
Kgokanyi e tšweletšwa ke lentšu le 'makgona' mafelelong a mothalotheto wa bone le mathomong a mothalotheto wa bohlano temathetong ya mathomo.
Sehlare - seretwa/ bobotse bja motho/moretwa o swantšhwa le sehlare.
Foufala - go se sa lebelelega/ phadima/ botse bo sa fele.
O dula a thabile.
Balekwa ba tla tšweletša maikutlo a go fapana.
Moreti o kgotsofalela go dula le mosadi wa gagwe.
Mosadi yo ke yo mobotse gomme moreti o duma gore nke a phele a le ka wona mokgwa woo a se ke a tšofala.
e lebane le go khutša.
e laetša mafelelo a kgopolo.
Tlhathollo ya sererwa. Botebo bja ngangišano, phahlelo le kwešišo ya mošomo wo o lebeletšwego.
Sebopego, kelelo ya dikgopolo le tlhagišo.
Bokgoni bjo bo botse go fetiša.
Tlhathollo ye e tebilego ya sererwa, dintlha ka moka tša sererwa di šomišitšwe ka botlalo.
Karabo e botse go fetiša (90+: karabo e botse go fetiša).
Dikahlaahlo tša go fapana di hlatselwa go tšwa sengwalweng.
Sebopego sa go logagana.
Matseno le thumo tše di nepagetšego.
Dikahlaahlo tše di hlamegilego tša go godišwa ka tsela ye e hlakilego.
Bokgoni bjo bo botse kudukudu.
Tlhathollo ya sererwa ke ya bokgoni bjo bo botse kudukudu. Dintlha ka moka tša sererwa di šomišitšwe ka tshwanelo.
Karabo e na le dintlha ka moka..
Dikahlaahlo tša go kwagala di filwe, di thekgwa gabotse go tšwa sengwalong.
Kwešišo e botse kudu ya mohutangwalo le sengwalo.
Taodišo ya go hlamega gabotse.
Matseno le thumo tše di lokilego.
Dikaahlaahlo le tsela ya go ahlaahla ye go lego bonolo go e latela..
Polelo, segalo le setaele tše di nepagetšego tša go go swanela morero.
Bokgoni bjo bo botse kudu.
O laetša kwešišo ebile o hlathollotše sererwa gabotse kudu.
Karabo e na le dintlha tša go lekanela.
Dikahlaahlo tša go kwagala di filwe, fela ga se tša fahlelelwa ka moka ka mo go swanetšego.
Go na le bohlatse bja kwešišo ya mohutangwalo le sengwalo.
Sebopego sa go hlaka le kelelo e botse.
Matseno, thumo le tše dingwe tša ditemana di beakantšwe ka go logagana.
Kelelo ya dikahlaahlo e ka latelelega.
Polelo, segalo le setaele tše di dirišitšwego taodišong.
Tlhagišo ye maleba.
Ka bontši polelo, segalo le setaele ke tše di nepagetšego.
Tlhathollo ya sererwa. Botebo bja ngangišano, phahlelo le kwešišo ya mošomo wo o lebeletšwego.
Sebopego, kelelo ya dikgopolo le tlhagišo.
Bokgoni bja go kgotsofatša.
Tlhathollo ya sererwa ke ya magareng fela dintlha ga se tša šomišwa ka moka ka botlalo.
Dintlha tše dingwe tše di botse di thekga sererwa.
Dikahlaahlo tše dingwe di a hlatselwa le ge bohlatse bo sa kgotsofatše.
Kwešišo ya motheo ya mohutangwalo le sengwalo.
Ponagalo e nyenyane ya sebopego.
Taodišo e hloka sebopego sa maleba sa go elela dikgopolo le go logagana.
Bokgoni bja go lekanela.
Ke tša mehleng kudu, teko ya go se kgotsofatše ya go leka go araba dipotšišo.
Botebo bjo bo nnyane bja kwešišo phetolong ya sererwa.
Dikahlaahlo ga di kgotsofatše ebile di fahlelwa gannyane go tšwa sengwalong.
Baithuti ga se ba kwešiša mohutangwalo le sengwalo ka botlalo.
Sebopego sa laetša boipeakanyetšo bja go fošagala.
Dikaahlaahlo tša go se kwešišagale.
Ponagalo ya diphošo mo polelong. Segalo le setaele ga se di nepagale go ya le morero wa go ngwalela dithuto.
Bokgoni bja go išega.
Kwešišo ya go fokola ya sererwa.
Dikarabo di a ipošeletša , nako ye nngwe di tšwele tseleng.
Dikahlaahlo ga se tša go tsenelela, tlhathollo e fošagetše / Dikahlaahlo ga di thekgwe go tšwa sengwalong.
Kwešišo ya go fokola ya mohutangwalo le sengwalo.
Bokgoni bja go išega.
Tšweletšo ya bošaedi le tlhokego ya peakanyo ya sebopego e palediša kelelo ya dikahlaahlo.
Diphošo tša polelo le setaele se se fošagetšego di sira mošomo wo go ba wo o sa atlegego. Segalo le setaele ga se tša lebana le morero wa dingwalwa tša thuto.
Bokgoni bja go hlaelela.
Go gongwe dikarabo di nyalelana le sererwa fela go boima go latela dikahlaahlo goba di tšwele tseleng ka bontši.
Teko ya go fokola ya go araba dipotšišo. Dintlha tše nnyane tša maleba ga se tša fahlelwa go tšwa go sengwalo.
Kwešišo ya go fokola ya mohutangwalo le sengwalo.
Go boima go lemoga hlogo ye go rerwago ka yona.
Ga go taetšo ya sebopego ye e beakantšwego goba sa go kwešišega.
Polelo e fošagetše, setaele le segalo ga se tša maleba.
Polelo, segalo le setaele tše di dirišitšwego taodišong.
Diphošwana tše mmalwa tša polelo, ka bontši segalo le setaele ke tša maleba.
Tlhamo ya ditemana e fošagetše.
Tlhamo ya ditemana e fošagetše.
Ga go ditemana tše di logaganego.
<fn>Sepedi FAL P2 Nov 2009.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 13.
Badišiša ditaelo ka šedi.
O kgopelwa go bala letlakala le ka tlhokomelo pele o thoma go araba dipotšišo.
O se ke wa leka go bala lephephe ka moka. Lebelela diteng letlakaleng le le latelago gomme o laetše dinomoro tša dipotšišo tša dingwalo tšeo o di badilego. Ka morago ga moo, bala dipotšišo gomme o kgethe tšeo o nyakago go di araba.
Latela ditaelo tšeo di hwetšwago mathomong a karolo ye nngwe le ye nngwe ka kelohloko.
Araba DIPOTŠIŠO TŠE PEDI fela, E TEE go tšwa go ye nngwe ya dikarolo tše PEDI. Diriša lenanetekolo.
Nomora dikarabo tša gago go swana thwii le ka fao dipotšišo di nomorilwego ka gona ka gare ga lephephe la dipotšišo.
Thoma karolo ye NNGWE le ye NNGWE letlakaleng le LEFSA.
Ngwala ka bothakga, ka mongwalo wa go balega.
Kakanyo mabapi le taolo ya nako: Šomiša tekano ya metsotso ye e ka bago ye 60 karolong ye nngwe le ye nngwe.
Araba potšišo e TEE fela.
Araba potšišo e TEE fela.
Araba potšišo e TEE fela.
Araba dipotšišo tše PEDI fela.
Dira tshwayo (v) go lenanetekolo le le latelago go kgonthišiša ge e ba o lateletše ditaelo gabotse.
Araba potšišo ye telele GOBA ye kopana (Setsopolwa).
Ka mantšu a e ka bago a 250 - 300 ala tikologo ye e kgodišago ya padi ye.
Bala ditsopolwa tše ka šedi gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Bana ba sebatakgomo sa mabala, le tla gopola gore maloba re tlogile mo re le batho ba ba yago go thuša bana ba lena kua ga mohu Kgoši Ntweleng bjale go bušago ngwana wa lena, e lego Mmatshepho. Leeto e bile le lebotse, mohola wa itokišetšwa gwa hloka molato, eupša ya re ge go swanetše go ya go tšea khudu ya marega yela mogologolo a rego e tsebja ke mmei wa yona, ya hlokega! Gore go eba ka mokgwa woo re ile ra tlaela ra tlalelwa ka tshwanelo, gomme seo lehono re le bileditšego sona ke gore bana ba lena ba re hlatlegelang e be moruswana ge o tshela lefao. Ke tšona tšeo lekgotla, ge eba go na le tše re di šiilego morago magagešo a tla nkgakolla.
O ile go dula fase a lebelela kua le kua eupša gwa se emelele motho.
Banna ba gešo, ditaba di ka wona mokgwa woo monna wa seboledi a šetšego a hlamutše ka gona, gomme nna yena ga go se se ntshwenyago mo kadimong yeo. Go se tshwenyege ga ka ke gore ba e adimelwa go ya go feka maano ao ba a telekanyago, gomme ba tla re go kgotsofala gore a a gampa ba e buša. Nka thaba kudu, banna ba gešo ge re ka ba thuša fao fela.
E, le re le tla mmakatša e re mola mogologolo a boletše gore tswalela banneng ga e farelwe, e re le begelwa taba le fetoge dimumu gomme motho a se ke a tseba gore o swanetše go tšwela bjang pele!
Moya wo o tšwelelago temaneng ya mathomo mo setsopolweng ke wa mohuta mang Fahlela karabo ya gago?
Kgopolokgolo ke efe mo lekgotleng le?
Hlaloša mebolelwana ye go ya le ka moo e dirišitšwego setsopolweng se.
ba hupile lehlokwa.
Ke tema efe ye e kgathwago ke baanegwa setsopolweng se?
Ke eng seo se hlolago thulano gare ga Kgoši Khomodi le setšhaba mo setsopolweng se?
Go homola ga banna ba mo lekgotleng go laetša molaetša wa go khuta. Dumela goba o ganetše se ka lebaka la go kwagala.
Mmolelo wo wa go re "tswalela banneng ga e farelwe" ke ntlha goba ke kgopolo Fahlela karabo ya gago?
O theetše gabotsebotse, monna, gore ga ka tla go hlwela taba e tee mosegare ka moka. Ge o bona o sa nyake go tšea mošemanyana yo le go sepela le yena gonabjale, gona tšea le yena morwedi yo wa gago ke se hlwe ke ba bona mo kgorong ya ka. Ebile ga ke nyake phetolo godimo ga mantšu ao, phetolo ya ntshe ke gore o sepele nabo gonabjale!
Go fetola ke tla gapeletšega go fetola, sebatakgomo, le ge fela ke ekwa gore ke tla be ke itshenyetša sebaka ka lefeela. Morwedi wa ka yena nka sepela le yena le ge ke sa tsebe gore ka lebaka la eng ka gore nnete gona tlou ga e robje ke dinaka tša yona, seo nka se se tšeego ke ngwana yokhwi ka ge nnete gona kgomo e sa latswe namane ye e sego ya yona. Le ge go le bjalo e sa nyaka tlhathollo ya gore morwediake o tshwentše eng goba o tshwenya ka eng.
Sebakeng sa go hwetša phetolo o ile a tlogelwa gona fao kgorong, fela gwa re go sešo gwa feta nako e kaalo gwa tla le le rego a sepele le morwediagwe le mošemanyana yoo wa gagwe. Tlhathollo ya gore ba leufile ka go reng ga ya ka ya ba gona, gona fao Mahlatsemang a re ka ge mogologolo a boletše gore banna re maano, seo yena a ka se dirago ke go tšea yola wa gagwe fela.
O re ba mo šitiša eng ka eng?
Mošemane yo go bolelwago ka yena ke motho wa mohuta mang Hlaloša ka fao leina la gagwe le amanago le ka moo a lego ka gona?
Na tikologo ya padi ye e amana bjang le go rakwa ga mošemane yo Efa dintlha tše PEDI?
Efa tokelo e TEE yeo mošemane yo a nago le yona go ya ka molaotheo wa naga.
Ke dintlha dife tše PEDI tše o di lemogago mabapi le polelo ya mongwadi Fahlela go tšwa setsopolweng?
Na ditiragalo tša setsopolwa se di diragala kae?
Ditiragalo tša setsopolwa se di nyalelana le lefelo leo di diragalago go lona. Dumela goba o ganetše se ka lebaka la go kwagala.
Araba potšišo ye telele GOBA ye kopana (Setsopolwa).
Ka mantšu a e ka bago a 250 - 300 laetša ka fao poledišano e tšweleditšego thulaganyo ya papadi ye. Fahlela karabo ya gago.
Bala ditsopolwa tše ka šedi gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Ke la ka moswane, kgoodi e aparetše naga, go fokafoka moya wa go amoga ditšwaro, ga go kwale selo, go ile tuu! Ke Lehlanye a nnoši a kokobanego kgorong, dikgopolo tša gagwe ke mabilu ao gare ga ona hlapikgolo go thalago Tlhakolane.
LEHLANYE: Ge nka be ke tseba mo rragoTlhakolane a lego ntshe, ke be ke tla ya go mo kgopela gore a mphelesetše lebitleng la badimo ba gabo. Bothata ke gore nka se botšiše mmagwe, ka gore o tla re ke a mo kodutla ka ge Tlhakolane ke tseba e le hlaba mo lapeng la ka. Tšhelete ga a sa e kgopela, o fo tšea, dihuswane o di rekišetša boradinama ineng la ka; ga a sa dula le rena ra swara mehlamo ya lehono le maloba. Ruri! Mahlale a ja mong ke therešo, ke bakile mahlale ka nyala mmagwe.
Polelonoši ye ya Lehlanye e tšweletša maikutlo a mohuta mang?
Efa dilo tše PEDI go tšwa setsopolweng tšeo di hloletšego Lehlanye thulano ye ya ka gare.
Pele ga setsopolwa se, Tlhakolane o dirile phošo efe?
Setsopolwa se se tšweletša Tlhakolane bjalo ka motho wa mohuta mang Fahlela karabo ya gago?
Ke lentšu lefe go tšwa setsopolweng le le tšweletšago tikologo ya segologolo Fahlela karabo ya gago?
Ke tiragalo efe ka mo papading yeo e fihlišitšego maitshwaro a Tlhakolane ntlhorwaneng?
Ke ka lebaka la eng mantšu a mo mathomong a setsopolwa a le ka gare ga ditšhupasefala?
TLHAKOLANE: (O tagilwe ke kgegeo le lona lethabo.) A! Namele! Ke motšita yola. Re šomišana le yena go tše ntši. Ke yena moeletši wa rena, mohlahli mogwera yo mogolo. Monna yola o na le sephiri; ge re re a se botše motho, a ka se dire; ge re re a dire, o a dira. O a tseba le yena gore go tše dingwe a ka se kgone go gana.
MOKHUŠA: Ke sa lebale, mong wa ka, go na le tšhelete yela o ilego o tla fa Namele lehono gore a yo e boloka toropong pele ba tswalela. Ke be ke re yo Tlhakolane a name a mmitše, o mo fe, pele o sepela.
MAŠUTŠA: O a rereša, ke be ke lebetše ka lebaka la go ipshina mo ga rena. Monna, Tlhakolane, e re tabogi! O bitše Namele a tle ka mo.
TLHAKOLANE: Ke a le leboga. Re tla le thuša ka mehla gomme le se re felele pelo hle. O a tšwa.
MOKHUŠA: Ke nyaka gore pele Tlhakolane a botša ba bangwe ba bohlale bjalo ka boMotšhatšha le boLefagwana, ya ba re šetše re rarile yola Namele gore ba hwetše le yena a re bolela gabotse.
MAŠUTŠA: Ke go lemogile. Ga o bone ge ke no dumela gore a bitšwe ke ntše ke tseba tšhelete e se gona.
Hlaloša mantšu a a latelago go ya le ka mo a šomišitšwego setsopolweng.
Taba ya gore Namele ke moeletši ke ntlha goba kgopolo Fahlela?
Ka dintlha tše PEDI hlaloša kgegeo yeo e tšweletšego pele ga setsopolwa se.
Ke keletšo efe ye Namele a e hweditšego mabapi le maitshwaro a gagwe?
Ka morago ga poledišano ya ka godimo go bile le thulano gare ga Tlhakolane le Namele. Hlaloša thulano yeo.
Efa maikutlo a lekgotlataolo la sekolo mabapi le tšhomišano ye Tlhakolane a bolelago ka yona.
Tšweletša molaetša wo o iphihlilego mantšung a Mašutša a mafelelo setsopolweng.
Araba potšišo e TEE fela.
Lontšeng o be a eya a se a swara selo le ka sente ya lešidi, mola re tseba botsebotse gore moyamahlong a tau o ya a swere serumola le tšhoša. Ausi Mary o tla re ge a gomiša dinao gare ga mpa ya bošego, e be o beputšwe ke nna ya motse. Ge a tsene lontšeng o be a sa phake thoko. Motho wa go ntšha mahlo dinameng le mašapong e be e le yoo. A tseba go selela mpa ya gagwe. Ngwanenyana wa Segopše o be a ka se tsoge a ile a lala ka lenyora goba a bofa mpa ka lenti, kudu ge boMoraka ba sa buša moya go leno lefase. O tla hwetša a bitšwa ka mo le ka fa nke borokgo bja gagwe bo tla pharoga ra bona dikhupamarama ka ge a menne noka gore yo a hwago a hwe gomme wa go phela a phele ka sebe. Banna ba go tšwafa le go ingwaya ba be ba roma yena gore a ba rekele seputla le semetlane. O tla re go ba rekela a boe a swere le galase ya gagwe gobane nnete molomo ge o eja o roga wo mongwe. Kgadi e tla re e dula fase e ntšhe la mohlagare e myemyele gore a goge maikutlo a moromi, a be a re: "keep Change dear, my chocolate!" O tla be a šetše a beile lešago fase kgauswi le Moraka. Moraka a be a mo phaphathe mašago eke o mo phumola lerole, leano e le go ikweša maduledi a mmadibekwane yoo.
Efa ditiragalo tše PEDI tše di dirwago lefelong le.
Tikologo ya kanegelokopana ye ke ya selehono. Dumela goba o ganetše ka lebaka.
Setsopolwa se se hlaloša Ausi Mary bjalo ka motho wa mohuta mang Fahlela karabo ya gago?
Hlaloša maikutlo a gago mabapi le basadi ba go swana le Ausi Mary.
Efa kgopolo ye e tšwelelago mo setsopolweng se.
Na kanegelokopana ye e fedile bjang Efa ntlha e TEE?
Ngwetši e ba bolaile hlogo ye ntsho. Ge e le lehu ba hwile la pitšana ruri batho ba batho. Ka ge a be a thomile go fola le motšoko ka bogadi, a rwele le peipi yela ya Moraka. O be a mo hlakotše ruri.
Taba yeo ya ngwetši e ile ya fetoga lebadi pelong tša ba lapa la ga Tholo. E rile ka le lengwe la matšatši gwa tšwelela semamathane gomme sa ba botša mahloko mahlomola pelo mabapi le lehu le sehlogo la Ausi Mary. Ba re kobaobane yeo e ile ya kgaolwa hlogo ka sabola kua go la Witbank. Tša ngwetši ya mmaMoraka go di bolela ka moka ke go kwa mpa mokhoro. Ge e le monatsebe o kwele. Kgomo ga e ntšhe boloko ka moka.
Tsopola seka se TEE go tšwa setsopolweng seo se laetšago gore Ausi Mary o utswitše thoto ge a tšhaba.
Mongwadi o šupa eng ge a re "kgomo ga e ntšhe boloko ka moka"?
Ke eng seo se ka bago se hlohleleditše polao ya Ausi Mary?
Moya wo o fokago mo setsopolweng se ke wa mohuta mang Fahlela karabo ya gago?
Baanegwa ka mo kanegelokopaneng ke ba bantši.
Ditaba di laodišwa ke motho wa boraro.
Thumo ya mongwadi e tšweletšwa ke ntlha efe?
Na mongwadi o kgonne go fega babadi Hlaloša?
Di tšwele manga le magotšane.
Gobane seo se sa felego se hlola...
Mohla ke kotimela kodinko molapomoswana.
O ile go nkgopola gabedi, gararo.
O tla šala o sehlefetše nke o wetšwe ke naka.
Wa nkgopola ge le hlaba le ge le dikela.
Moya wo o fokago ka seretong se ke wa manyami. Dumela goba o ganetše se ka lebaka la go kwagala.
Tsopola mohlala wa poeletšothomi o be o laetše le mohola wa yona.
Phapano ke eng magareng ga tematheto ya mathomo le ya bobedi Fahlela karabo ya gago?
Dipotla di tsorotla moya.
Ke thomile go fetoga khwephane.
Moreti o šomišitše "nke" le "bjalo ka" go tšweletša tshwantšhokgopolo.
Hlaloša tshwantšhokgopolo yeo.
Efa mohola wa yona.
Ke morumokwano ofe wo o tšwelelago temathetong ya bobedi. Efa mošomo wa wona.
A ba a tsoga a nyaka monna.
Ba nwa setšhila, ba se kgeba ka dipoolo.
Na o dumelelana le diila Thekga karabo ya gago ka lebaka?
Akanya hlogo yeo wena o ka e fago sereto sa ka godimo. Efa lebaka la kgetho ya gago.
Efa maikutlo a moreti mabapi le batho ba go se latele diila.
Tsopola mohlala wa poeletšothomi methalothetong ya 13 le 14 o be o fe le mošomo wa yona.
Laetša metara mothalothetong wa bošupa mo setsopolweng se.
Laetša molao wa kgaogano wa metara mothalothetong woo.
Tsopola mantšu a MANE go tšwa setsopolweng ao a huetšago moya wa go palelwa.
Ke itebatša gore nnang ke nnang!
Se mphafoša borokong bja thosothoso.
Le rata ge o ka le amogela bjalo.
Ka mothaladi o TEE goba ye MEBEDI tšweletša nepo/thuto ya sereto se.
Na mmolelwana wo 'Se nkganago se nthola morwalo' ke ntlha goba ke kgopolo Fahlela karabo ya gago?
Hlaloša sekai go ya le ka moo moreti a se šomišitšego mothalothetong wa bobedi.
Hlaloša seema se: 'Maleka ga se makgona, makgona ke maboeletša' go ya le ka mo se dirišitšwego seretong se.
Na sereto se ke sonete Efa lebaka la karabo ya gago?
Hlaloša dikafoko tše di latelago go ya le ka fao di dirišitšwego seretong sa ka godimo.
Sereto se, se hlohleletša phedišano gare ga batho. Dumela goba o ganetše se ka lebaka la go kwagala.
Laetša kgokanyi ye e tšwelelago seretong o be o fe le mošomo wa yona.
Botse, o sethakga sa pelo!
Tsopola sekapolelo sa papišo/tshwantšhanyo setsopolweng o be o se hlaloše go ya le ka fao se dirišitšwego ka gona.
Tsopola mehlala ya dipoeletšo tše di latelago go tšwa setsopolweng se.
Maikutlo a moreti ke afe malebana le setsopolwa se.
Akaretša nepo/thuto ya setsopolwa se ka methaladi ye MEBEDI.
Efa mohola wa tirišo ya maswaodikga a a latelago go tšwa mothalothetong wa mathomo le wa mafelelo.
<fn>Sepedi FAL P3 Feb-March 2009 Rubrics.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a memorantamo ke.
O fihleletše ditekolo ka botlalo.
O kgonne go fihlelela bontši bja ditekolo.
O fihleletše bontši bja ditekolo.
O lekile go fihlelela bontši bja ditekolo.
O fihleletše tše dingwe tša ditekolo.
O paletšwe go fihlelela ditekolo.
Retšistara, segalo, boitemogelo bja batheeletši le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko le mopeleto, maswaodikga.
Sengwalwa se laetše bohlatse bjo bo tletšego bja taodišo ye e badilwego le go rulaganywa. Padišišo e fokotše diphošo taodišong.
O kgonne go fihlelela bontši bja ditekolo.
O fihleletše bontši bja ditekolo.
O lekile go fihlelela bontši bja ditekolo.
O fihleletše tše dingwe tša ditekolo.
Nyalelano ya ditemana/ Go se tšwe tseleng.
O kgonne go fihlelela bontši bja ditekolo.
O fihleletše bontši bja ditekolo.
O lekile go fihlelela bontši bja ditekolo.
O fihleletše tše dingwe tša ditekolo.
Nyalelano ya ditemana/Go se tšwe tseleng.
Sebopego sa maleba le botelele bjo bo lekanetšego go ya ka mohuta wa sengwalwana.
Retšistara, segalo, mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko le mopeleto, maswaodikga le tšhomišo ya polelo.
c. Dinako - go ya ka ditiragalo.
d. Ditiragalo tša letšatši/matšatši.
Lengwalo le lebišwe go Moretšistara wa Yunibesithi.
Balekwa ba tšweletše mabaka a a kgodišago a bokgoni le tsebo yeo ba nago le yona dithutong tša marematlou (kreiti ya 12).
Retšistara le segalo e be tše di fodilego, tša semmušo.
Sebopego le botelele tša maleba.
Sebopego/tlhamego e tšweletša poledišano ka mokgwa wa potšišo le karabo.
Leswao la kgorwana le laetšwe ka morago ga leina la seboledi /motho yo a bolelago.
Modulasetulo a tsebiše mmotšišwa go lekgotla.
Dipotšišo di lebane le sererwa.
Dipotšišo e be tše kopana, tše di hlohleletšago.
Mmotšišwa a kgopelwe go katološa dikarabo tša gagwe.
Retšistara e be ya semmušo, polelo le segalo e be tša maleba.
Potšišotherišano e tšweletše boithabišo gomme go foke moya wa go tshepano le boiketlo.
Sebopego: Go boledišanwa ka go šielana.
Leswao la kgorwana ka morago ga leina la seboledi.
Polelo e lebane le hlogo.
Taetšo ya maemo a seboledi e ngwalwa ka mašakaneng.
Hlogo ya taba yeo e begelago babadi ka seo se anegwago.
Hlogo ya taba e be yeo e gogago mahlo a babadi.
Kanegelo e tšweletšwe ka ditemana tše pedi goba tše tharo tše kopana.
Ditemana tše dingwe di hlaloše diteng, mola tše dingwe di hlaloša ditaba tša bokamorago.
Tšhišinyo e ka šomišwa bjalo ka temana ya mafelelo ya go tswalela.
Polelo e be ye e tsošago maikutlo le go hlohleletša.
Mafelelong efa ka botlalo leina le boitsebišo bja motho yo a ka kgokaganywago go ka fa ditaba ka botlalo ge go hlokega.
<fn>Sepedi FAL P3 Feb-March 2009.txt</fn>
Lephephe le le arotšwe ka dikarolo tše THARO, e lego ya A, ya B le ya C.
Bala dipotšišo ka tlhokomelo gore o se hlahlathe.
Araba potšišo e TEE fela karolong ye nngwe le ye nngwe.
Thoma potšišo ye NNGWE le ye NNGWE letlakaleng la YONA.
Ngwala ka bothakga le mongwalo wa go balega.
Taodišo e rulaganywe ka lenaneo la go swana le mmepe wa monagano goba lenaneo leo le ka go thušago go rulaganya. O tla fiwa meputso ya go rulaganya le palobohlatse.
Hlokomela morero le sebopego sa sengwalwa se sengwe le se sengwe go ya ka go fapana ga dinyakwa tša sona.
Dingwalwa ka moka di ngwalwe ka Sepedi.
Kgetha e TEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale taodišo ya botelele bja mantšu ao e ka bago a 250 go iša go a 300.
Basadi lefaseng la mešomo.
Bafsa ba kgopiša batho ba bagolo ka maitshwaro ao a sa amogelegego.
Tikologo ya geno e hlasetšwe ke meetsefula morago ga dipula tša matlakadibe. Hlaloša dikgato tšeo di tšerwego go lokiša tshenyagalelo le go bušetša bophelo sekeng.
Bokamoso ke bja bafsa ba lehono.
Araba potšišo e TEE go tše nne tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 120 go iša go a 150 (diteng fela).
Ngwala poledišano gare ga gago le mogwera wa gago mabapi le dithuto tša tlaleletšo tšeo le bego le di tsenetše matšatši a maikhutšo ka moka, eupša mafelelong di se tša le hola ka selo.
Yo mongwe wa baithuti ba mphato wa marematlou o rakilwe sekolong ka ge a hlapaotše yo mongwe wa barutiši. Bjalo ka moetapele wa baithuti, ngwalela hlogo ya sekolo lengwalo o mo kgopelele tshwarelo le go lebeledišiša molato gore a amogelwe gape.
O be o tsenetše polelotherišano ya mošomo wa nakwana wa go bala batho motseng wa geno. Re alele diteng tša polelotherišano yeo.
Dikotsi tša mebileng ke tlhobaboroko nageng ya gešo. Ngwala taodišwana (athikele) ya kgatišobaka o tšweletše maikutlo a gago mabapi le dikotsi tša mebileng tšeo di hlolwago ke baotledi ba go hloka mangwalo a maleba, ba go otlela ba le ka tlase ga kgatelelo ya dinotagi le tirišo ya sellathekeng/selefounu nakong ya ge ba otlela.
Araba potšišo e TEE go tše tharo tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 80 go iša go a 100.
Ngwala ka gare ga pukutšatši ditiragalo tša letšatši, o tšweletše maikutlo a gago ka se sengwe seo se diragetšego ka dinako tša matšatši a maikhutšo a dikolo.
Hlama taletšo yeo o memago baithuti ba sekolo sa geno go tla go keteka le go laetša bokgabo bja setšo ka Letšatši la Bohwa. Ngwala dintlha ka moka taletšong, o se lebale go laetša mokgwa wa go apara.
Hlama papatšo yeo go yona o rekišago setšweletšwa sa gago. Se lebale go šomiša dinyakwa tša maleba tša papatšo.
<fn>Sepedi FAL P3 Feb-March 2010 Rubric.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a rubiriki ke 6.
Bokgoni bjo bo botse go fetiša.
Bokgoni bjo bo botse kudukudu.
Bokgoni bjo bo botse kudu.
Bokgoni bja go kgotsofatša.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Bokgoni bja go išega.
Bokgoni bja go hlaelela kudukudu.
Diteng di laetša kwešišo ya go kgahliša ya ditaba.
Dikgopolo tša go butšwa tša go hlohla mogopolo.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go hlamega gabotse kudukudu.
Diteng di laetša tlhalošo ye e tseneletšego ya ditaba.
Dikgopolo di a kgahliša, ke tša boikgopolelo.
sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go hlamega gabotse kudu.
Diteng di laetša tlhalošo ya go kwagala ya ditaba.
Dikgopolo tša go kgahliša , tša go goga šedi.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo sa go hlamega gabotse.
Diteng di hlaloša ditaba ka go kgotsofatša.
Dikgopolo ke tša mehleng, tša go se tsenelele.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go amogelega ya lelemetlaleletšo la pele.
Diteng ke tša mehleng tša go se nyalelane.
Dikgopolo mo go ntši di tseleng fela di a ipošeletša.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go hlamega gabotse ya lelemetlaleletšo la pele.
Diteng ga di kwagale ka mehla, ga di nyalelane.
Bohlatse bja go hlaelela bja Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo.
Diteng di fapogile ebile ga di nyalelane.
Dikgopolo di šarakane ebile di a hlakahlakanya.
Ga go na Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo.
Taodišo e hlagišitšwe ka bofokodi.
Bohlatse bja temogo ye e tseneletšego ya polelo.
Polelo le maswaodikga di laotšwe ka botlalo.
Kgethontšu e laetša setaele sa maleba sa ditaba.
Taodišo e tloga e sena le ge e le phošwana go laetša gore e badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Temogwana ye e tseneletšego ya polelo.
Polelo le maswaodikga di laotšwe ka tshwanelo le go kgona go šomiša polelo-makgethe ka nepagalo.
Kgethontšu mo go ntši e nepagetše ebile e laetša setaele sa maleba.
Taodišo ga e na le phošo go laetša gore e badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Temogwana ye e tseneletšego ya polelo.
Polelo le maswaodikga mo go ntši ke tša maleba.
Setaele se nepagetše ebile ke sa tshwanelo, se sepelelana le dinyakwa tša sererwa.
Taodišo e tloga e se na le phošo go laetša gore e badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Temogwana ya khuetšo ya polelo.
Polelo e nyakile e letefaditšwe, le maswaodikga a a kgotsofatša.
Kgethontšu e nyakile go hlaelela fela e sepelelana le sererwa.
Setaele se nepagetšego ya ka dinyakwa tša sererwa.
Taodišo e sa na le diphošo le ge e laetša go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Polelo ya go hlaelela le maswaodikga ga se a šomišwa ka tshwanelo.
Kgethontšu ya motheo, ya go hlaelela.
Setaele ga se nyalelane ebile ga se swanetšane le sererwa.
Taodišo e na le diphošo tše ntši le ge e laetša e badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Polelo le maswaodikga di fošagetše.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Taodišo e tletše diphošo le ge e badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Polelo le maswaodikga di fošagetše kudu.
Setaele se fošagetše ka mahlakoreng ka moka.
Taodišo e tletše ka diphošo ebile e a hlakahlakanya le ge e badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Ditaba di a nyalelana le dintlha di filwe ka botlalo.
Mafoko le ditemana ka moka di hlamilwe ka nepagalo, di tšweletša tlhalošo gabotse.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Ditaba di a latelana ebile di a nyalelana.
Mafoko le ditemana di hlamilwe ka nepagalo le tlhalošo e pepeneneng.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Dintlha tše nnyane tša maleba di tšweleditšwe.
Mafoko le ditemana gantši di hlamilwe ka tshwanelo le tlhalošo e tloga e kwagala.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Dintlha tše dingwe tša maleba di laeditšwe.
Diphošo hlamegong ya ditemana le mafoko le ge tlhalošo e kwagala.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Bohlatse bja dintlha tša maleba.
Mafoko le ditemana di fošagetše le ge tlhalošo ka kakaretšo e kwagala.
Botelele ga se bja maleba - telele kudu/ kopana kudu.
O fela a etšwa tseleng, go boima go latela kakaretšo ya dikgopolo.
Mafoko le ditemana ga se tša hlamega, tlhalošo ga e kwagale.
Botelele ga se bja maleba - telele kudu/ kopana kudu.
Dikgopolo di tšwele tseleng, di šarakaneebile di hlakahlakane.
Mafoko le ditemana di šarakaneebile ga di tsenelane.
Botelele ga se bja maleba - teleletelele/ kopanakopana.
Bokgoni bjo bo botse go fetiša.
Bokgoni bjo bo botse kudukudu.
Bokgoni bjo bo botse kudu.
Bokgoni bja go kgotsofatša.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Bokgoni bja go išega.
Bokgoni bja go hlaelela kudukudu.
Tsebo e botsebotse ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga a tšwe tseleng.
Diteng le dikgopolo di a nyalelana, setšweletšwa se na le dintlha tša go thekga ditaba.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudukudu.
O šomišitše melao ka moka ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga go na le go tšwa tseleng.
Nyalelano ya diteng le dikgopolo ke ya godingwana, di na le dintlha tša go thekga setšweletšwa.
sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudu.
O šomišitše melao ya maleba ya sebopego gabotse.
Tsebo ya go kwagala ya dinyakwa tša setšweletša.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, o tšwele tseleng gannyane.
Setšweletšwa se tloga se nyalelana ka diteng le dikgopolo.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse.
O šomišitše melao e mentši ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya go kgotsofatša ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o tšwele tseleng, fela se ga se thibele tlhalošo.
Setšweletšwa se nyakile go nyalelana ka diteng le dikgopolo, se na le dintlha tše dingwe tša go thekga sererwa.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go amogelega sa lelemetlaleletšo la pele.
O šomišitše melao ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya magareng ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo e tshetshe.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e kwagale gabotse.
Nyalelano ya go lekanela ya dikgopolo le diteng, setšweletšwa se na le dintlha tše mmalwa tša go thekga sererwa.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse sa lelemetlaleletšo la pele.
O na le tsebo e nnyane ya dinyakwa tša sebopego, o tlogetše melao e bohlokwa.
Tsebo ya go lekanela ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo ya go lekanela.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e tšwelele mo go ntši.
Setšweletšwa ga se nyalelane ka dikgopolo le diteng mo go ntši, se na le dintlha di se kaenyana tša go thekga sererwa.
Ga go na bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo.
O šomišitše melao ya sebopego ka go se e kwešiše, e mengwe e tlogetšwe.
Ga go na tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Setšweletšwa se šarakane ebile se a hlakahlakanya, tlhalošo ga e kwagale mo go ntši.
Ga go na nyalelano ya dikgopolo le diteng, se na le dintlha tše nnyane kudu tša go thekga sererwa.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo ga e kgotsofatše.
Setšweletšwa se hlagišitšwe ka bofokodi.
Ga se a šomiša melao ya maleba ya sebopego.
Polelo ya setšweletšwa mo go ntši ke ya maleba ebile e hlamilwe gabotse.
Tlotlontšu mo gohle e nepagetše go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele mo go ntši se nepagetše.
Setšweletšwa se tloga se sena le ge e le phošwana go laetša gore se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Setšweletšwa se hlamilwe gabotse kudu ka maleba.
Tlotlontšu e nepagetše kudu go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se nepagetše kudu.
Setšweletša ga se na le phošo go laetša gore se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Setšweletšwa se hlamilwe gabotse ebile ke sa maleba.
Tlotlontšu e tloga e nepagetše go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se tloga se nepagetše.
Setšweletšwa se tloga se se na le phošo go laetša gore se badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Tlhamego ya setšweletšwa e nyakile go kgotsofatša. Diphošo ga di thibele kelo ya dintlha.
Tlotlontšu e nyakile go kgotsofatša go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se nyakile se nepagetše.
Setšweletšwa se sa na le diphošo le ge se laetša go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Botelele e nyakile go ba bja maleba.
Setšweletšwa se hlamegile gabotsenyana, se na le diphošo tše ntši.
Tlotlontšu e lekanetše ebile ga se ya swanela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se na le diphošo.
Setšweletšwa se na le diphošo tše ntši le ge se laetša se badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba - telele kudu/ kopana kudu.
Tlhamego ya setšweletšwa e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ya go tsenelela le gona ga e a lokela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Setšweletšwa se tletše diphošo le ge se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba - telele kudu/ kopana kudu.
Tlhamego ya setšweletša e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ebile ga se ya lokela morero.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Setšweletšwa se tletše ka diphošo ebile se a hlakahlakanya le ge se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba- teleletelele/kopanakopana.
Bokgoni bjo bo botse go fetiša.
Bokgoni bjo bo botse kudukudu.
Bokgoni bjo bo botse kudu.
Bokgoni bja go kgotsofatša.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Bokgoni bja go išega.
Tsebo e botsebotse ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga a tšwe tseleng.
Diteng le dikgopolo di a nyalelana, setšweletšwa se na le dintlha tša go thekga ditaba.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudukudu.
O šomišitše melao ka moka ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga go na le go tšwa tseleng.
Nyalelano ya diteng le dikgopolo ke ya godingwana, di na le dintlha tša go thekga setšweletšwa.
sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudu.
O šomišitše melao ya maleba ya sebopego gabotse.
Tsebo ya go kwagala ya dinyakwa tša setšweletša.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, o tšwele tseleng gannyane.
Setšweletšwa se tloga se nyalelana ka diteng le dikgopolo.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse.
O šomišitše melao e mentši ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya go kgotsofatša ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o tšwele tseleng, fela se ga se thibele tlhalošo.
Setšweletšwa se nyakile go nyalelana ka diteng le dikgopolo, se na le dintlha tše dingwe tša go thekga sererwa.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go amogelega sa lelemetlaleletšo la bobedi.
O šomišitše melao ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya magareng ya dinyakwa tša setšweletšwa. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo e tshetshe.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e kwagale gabotse.
Nyalelano ya go lekanela ya dikgopolo le diteng, setšweletšwa se na le dintlha tše mmalwa tša go thekga sererwa.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse sa lelemetlaleletšo la bobedi.
O na le tsebo e nnyane ya dinyakwa tša sebopego, o tlogetše melao e bohlokwa.
Tsebo ya go lekanela ya dinyakwa tša setšweletšwa. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo ya go lekanela.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e tšwelele mo go ntši.
Setšweletšwa ga se nyalelane ka dikgopolo le diteng mo go ntši, se na le dintlha di se kaenyana tša go thekga sererwa.
Ga go na bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo.
O šomišitše melao ya sebopego ka go se e kwešiše, e mengwe e tlogetšwe.
Ga go na tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo e no se kwagale ka gohle.
Setšweletšwa se šarakane ebile se a hlakahlakanya, tlhalošo ga e kwagale mo go ntši.
Ga go na nyalelano ya dikgopolo le diteng, se na le dintlha tše nnyane kudu tša go thekga sererwa.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo ga e kgotsofatše.
Setšweletšwa se hlagišitšwe ka bofokodi.
Ga se a šomiša melao ya maleba ya sebopego.
Polelo ya setšweletšwa mo go ntši ke ya maleba ebile e hlamilwe gabotse.
Tlotlontšu mo gohle e nepagetše go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele mo go ntši se nepagetše.
Setšweletšwa se tloga se sena le ge e le phošwana go laetša gore se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Setšweletšwa se hlamilwe gabotse kudu ka maleba.
Tlotlontšu e nepagetše kudu go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se nepagetše kudu.
Setšweletša ga se na le phošo go laetša gore se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Setšweletšwa se hlamilwe gabotse ebile ke sa maleba.
Tlotlontšu e tloga e nepagetše go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se tloga se nepagetše.
Setšweletšwa se tloga se se na le phošo go laetša gore se badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Tlhamego ya setšweletšwa e nyakile go kgotsofatša. Diphošo ga di thibele kelo ya dintlha.
Tlotlontšu e nyakile go kgotsofatša go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se nyakile se nepagetše.
Setšweletšwa se sa na le diphošo le ge se laetša go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Botelele e nyakile go ba bja maleba.
Setšweletšwa se hlamegile gabotsenyana, se na le diphošo tše ntši.
Tlotlontšu e lekanetše ebile ga se ya swanela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se na le diphošo.
Setšweletšwa se na le diphošo tše ntši le ge se laetša se badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba - telele kudu/ kopana kudu.
Tlhamego ya setšweletšwa e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ya go tsenelela le gona ga e a lokela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Setšweletšwa se tletše diphošo le ge se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba - telele kudu/ kopana kudu.
Tlhamego ya setšweletša e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ebile ga se ya lokela morero.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Setšweletšwa se tletše ka diphošo ebile se a hlakahlakanya le ge se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba - teleletelele/ kopanakopana.
<fn>Sepedi FAL P3 Feb-March 2010.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 6.
Lephephe le, le arotšwe ka dikarolo tše THARO, e lego ya A, ya B le ya C.
Araba potšišo e TEE karolong ye nngwe le ye nngwe.
Šomiša polelo yeo o lekwago ka yona.
Thoma karolo ye NNGWE le ye NNGWE letlakaleng le LEFSA.
Beakanya (ka tsela ya mmepe wa monagano, seswantšho, mantšu a bohlokwa le tše dingwe) o be o badišiše le go dira palobohlatse. Peakanyo ya gago e tšwelele pele ga taodišo ya gago.
Peakanyo e bonagale gabotse. E laetše ka go thala mothalo wa go putla.
Šomiša metsotso ye e ka bago 80 go KAROLO YA A, ye 40 go KAROLO YA B, le ye 30 KAROLONG YA C.
Dikarabo di nomorwe go ya le ka fao dipotšišo di nomorilwego ka gona.
Efa karolo ye nngwe le ye nngwe hlogo ya maleba.
Ngwala ka bothakga le ka mongwalo wa go balega.
Kgetha E TEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale taodišo ya botelele bja mantšu ao e ka bago a 250 go iša go a 300.
Taodišo e rulaganywe ka lenaneo la go swana le mmepe wa monagano goba lenaneo leo le ka go thušago go rulaganya. O tla fiwa meputso ya go rulaganya le palobohlatse.
Lebelela seswantšho sa ka tlase gomme o ngwale taodišo ka sona.
Dikolo ka moka tša Afrika-Borwa di swanetše go kwalakwatša lenaneo leo le lego mabapi le tlhahlobo ya diokobatši. Dumela goba ganetša.
Ka diatla tša ka nka phela. Etšwa tema.
Ntšha sa mafahleng a gago mabapi le tsošološo ya dipapadi tša setšo.
Bohodu bja go thubja ga dipanka ke tlhobaboroko.
Lekodišiša seswantšho se gomme o ntšhe sa mafahleng a gago.
Seo ke ratago go ba sona bophelong.
Bolwetši bja kholera bjoo bo aparetšego naga ya gešo ke tlhobaboroko.
Araba potšišo E TEE go tše nne tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 120 go iša go a 150 (diteng fela).
Ngwala ditshwayatshwayo tša puku yeo o ipshinnego ka yona.
Lebelela seswantšho se se latelago gomme o ngwale poledišano gare ga motswadi le ngwana wa gagwe Malose, mabapi le dipoelo tša mafelelo a ngwaga tšeo di sa kgahlišego.
Batswadi ba gago bao o sa dulego le bona ba feditše mengwaga ye masometharo ba nyalane. Ba ngwalele lengwalo la ditebogišo.
Yo mongwe wa leloko la geno o robetše boroko bjo bogolo. Ngwala tša bophelo bja mohu ka botlalo.
Araba potšišo E TEE go tše tharo tša tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 80 go iša go a 100.
Bjalo ka modulasetulo wa lekgotla la baithuti, ngwala papatšo yeo o gokagoketšago baithuti ba kreiti 8 go tla go ingwadiša sekolong sa geno.
Kgaetšediago o fetša mengwaga ye masomepeditee gomme batswadi ba gago ba nyaka go mo direla moletlo wa ka sephiring. Thala karata ya go mema bagwera ba gago go tla moletlong.
Ngwala ditšhupetšo tšeo di hlalošetšago badudi ba selete sa geno go ya moo go boutelwago gona.
<fn>Sepedi FAL P3 Nov 2008.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 5.
Lephephe le le arotšwe ka dikarolo tše THARO, e lego A, B le C.
Bala dipotšišo ka tlhokomelo gore o se hlahlathe.
Araba potšišo e TEE fela karolong ye nngwe le ye nngwe.
Thoma potšišo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng la yona.
Ngwala ka bothakga le mongwalo wa go balega.
Taodišo e rulaganywe ka lenaneo la go swana le mmepe wa monagano goba lenaneo leo le ka go thušago go rulaganya. O tla fiwa meputso ya go rulaganya le palobohlatse.
Hlokomela morero le sebopego sa sengwalwa se sengwe le se sengwe go ya ka go fapana ga dinyakwa tša sona.
Dingwalwa ka moka di ngwalwe ka Sepedi.
Kgetha e TEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale taodišo ya botelele bja mantšu ao e ka bago a 250 go iša go a 300.
Tšweletša maikutlo le dikgopolo tša gago mabapi le moletlo wa taelano ya baithuti ba Mphato wa Marematlou.
Mešomo ye mekaone e fanwa ka segwera/go tsebana. Na o dumelelana le kgopolo ye?
Lebeledišiša seswantšho se se latelago, gomme o ntšhe maikutlo a gago mabapi le seo go boledišanwago ka sona.
Sekolo ke lefelo la thuto le polokego e sego la bosenyi.
Go ima ga baithuti sekolong le tšhomišo ye mpe ya diokobatši ke maikarabelo a sekolo, batswadi le setšhaba. Tšweletša dikgopolo tša gago.
Bobotse le fešene. Hlaloša.
Araba potšišo e TEE go tše nne tše di latelago. Botelele bja setšweletšwa sa gago e be mantšu a 120 go iša go a 150 (diteng fela).
Ngwalela malome wa gago lengwalo o mo kgopele go go iša sekolong ka ge batswadi ba gago ba sa šome ebile o paletšwe ke go hwetša pasari.
O mopresidente wa Lekgotlakemedi la Baithuti sekolong sa geno. Ngwala pego yeo o yago go e bala pele ga maloko a a latelago: Lekgotlakemedi la Baithuti; hlogo ya sekolo le lekgotlataolo, morago ga leeto leo le bego le le tšere.
Kuranteng ya 'Lehlabile' go kwalakwaditšwe sekgoba sa bongwaledi seo o se kganyogago. Ngwala boitsebišophelo (CV) gomme o kgopele mošomo wo.
Le be le ile go boloka yo mongwe wa baithuti ba sekolo sa lena yo a hlokofetšego kotsing ya sefatanaga. Bjalo ka mogwera o ile wa kgopelwa go bala tša bophelo bja mohu. Re ngwalele tšeo o bego o di bala.
Araba potšišo e TEE go tše tharo tše di latelago. Botelele bja setšweletšwa sa gago e be mantšu a 80 go iša go a 100.
Mogolwago o be a ile go tšwetša dithuto tša gagwe pele go la Britain. Go šetše dibeke tše tharo gore a boe gae. Bjalo ka lapa, le ikemišeditše go mo amogela semmušo gomme ba go kgethile go dira ditokišetšo tša letšatši leo. Ngwala ditiragalo tše ka gare ga pukutšatši o laetše tše o tlago go di dira go fihlela letšatši leo.
Mohlahli le mohlohleletši wa bafsa e lego 'Zola 7', o nyaka go etela sekolo sa lena go tla go boledišana le baithuti ka kotsi le tšhomišo ya diokobatši. Bothata ke gore ga a tsebe tsela ya go tla sekolong sa lena. Mo ngwalele ditšhupetšo tšeo a tlogo di latela go tloga felotsoko go fihla sekolong sa lena.
O mogaši seteišeneng sa Thobela FM. Ngwala kwalakwatšo yeo o memago batheeletši go tla go kopana le wena gammogo le bagaši ba bangwe ge le tla be le gaša thwii! lenaneo la 'Mahlatse a ka', moo batho ba tla ithopelago difoka le go bogela dinaletšana tša mmino tša go fapana.
<fn>Sepedi FAL P3 Nov 2009 Rubric.txt</fn>
Palomoka ya matlakala ke 9.
Bokgoni bjo bo botse go fetiša.
Bokgoni bjo bo botse kudukudu.
Bokgoni bjo bo botse kudu.
Bokgoni bja go kgotsofatša.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Bokgoni bja go išega.
Bokgoni bja go hlaelela kudukudu.
Diteng di laetša kwešišo ya go kgahliša ya ditaba.
Dikgopolo tša go butšwa tša go hlohla mogopolo.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go hlamega gabotse kudukudu.
Diteng di laetša tlhalošo ye e tseneletšego ya ditaba.
Dikgopolo di a kgahliša, ke tša boikgopolelo.
sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go hlamega gabotse kudu.
Diteng di laetša tlhalošo ya go kwagala ya ditaba.
Dikgopolo tša go kgahliša , tša go goga šedi.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo sa go hlamega gabotse.
Diteng di hlaloša ditaba ka go kgotsofatša.
Dikgopolo ke tša mehleng, tša go se tsenelele.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go amogelega ya lelemetlaleletšo la pele.
Diteng ke tša mehleng tša go se nyalelane.
Dikgopolo mo go ntši di tseleng fela di a ipošeletša.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go hlamega gabotse ya lelemetlaleletšo la pele.
Diteng ga di kwagale ka mehla, ga di nyalelane.
Dikgopolo ke tše nnyane tša go fela di ipošeletša.
Bohlatse bja go hlaelela bja Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo.
Diteng di fapogile ebile ga di nyalelane.
Dikgopolo di šarakane ebile di a hlakahlakanya.
Ga go na Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo.
Taodišo e hlagišitšwe ka bofokodi.
Bohlatse bja temogo ye e tseneletšego ya polelo.
Polelo le maswaodikga di laotšwe ka botlalo.
Kgethontšu e laetša setaele sa maleba sa ditaba.
Taodišo e tloga e sena le ge e le phošwana go laetša gore e badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Temogwana ye e tseneletšego ya polelo.
Polelo le maswaodikga di laotšwe ka tshwanelo le go kgona go šomiša polelo-makgethe ka nepagalo.
Kgethontšu mo go ntši e nepagetše ebile e laetša setaele sa maleba.
Taodišo ga e na le phošo go laetša gore e badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Temogwana ye e tseneletšego ya polelo.
Polelo le maswaodikga mo go ntši ke tša maleba.
Setaele se nepagetše ebile ke sa tshwanelo, se sepelelana le dinyakwa tša sererwa.
Taodišo e tloga e se na le phošo go laetša gore e badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Temogwana ya khuetšo ya polelo.
Polelo e nyakile e letefaditšwe, le maswaodikga a a kgotsofatša.
Kgethontšu e nyakile go hlaelela fela e sepelelana le sererwa.
Setaele se nepagetšego ya ka dinyakwa tša sererwa.
Taodišo e sa na le diphošo le ge e laetša go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Polelo ya go hlaelela le maswaodikga ga se a šomišwa ka tshwanelo.
Kgethontšu ya motheo, ya go hlaelela.
Setaele ga se nyalelane ebile ga se swanetšane le sererwa.
Taodišo e na le diphošo tše ntši le ge e laetša e badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Polelo le maswaodikga di fošagetše.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Taodišo e tletše diphošo le ge e badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Polelo le maswaodikga di fošagetše kudu.
Setaele se fošagetše ka mahlakoreng ka moka.
Taodišo e tletše ka diphošo ebile e a hlakahlakanya le ge e badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Ditaba di a nyalelana le dintlha di filwe ka botlalo.
Mafoko le ditemana ka moka di hlamilwe ka nepagalo, di tšweletša tlhalošo gabotse.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Ditaba di a latelana ebile di a nyalelana.
Mafoko le ditemana di hlamilwe ka nepagalo le tlhalošo e pepeneneng.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Dintlha tše nnyane tša maleba di tšweleditšwe.
Mafoko le ditemana gantši di hlamilwe ka tshwanelo le tlhalošo e tloga e kwagala.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Dintlha tše dingwe tša maleba di laeditšwe.
Diphošo hlamegong ya ditemana le mafoko le ge tlhalošo e kwagala.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Bohlatse bja dintlha tša maleba.
Mafoko le ditemana di fošagetše le ge tlhalošo ka kakaretšo e kwagala.
Botelele ga se bja maleba - telele kudu/ kopana kudu.
O fela a etšwa tseleng, go boima go latela kakaretšo ya dikgopolo.
Mafoko le ditemana ga se tša hlamega, tlhalošo ga e kwagale.
Botelele ga se bja maleba - telele kudu/ kopana kudu.
Dikgopolo di tšwele tseleng, di šarakane ebile di hlakahlakane.
Mafoko le ditemana di šarakaneebile ga di tsenelane.
Botelele ga se bja maleba - teleletelele/ kopanakopana.
Bokgoni bjo bo botse go fetiša.
Bokgoni bjo bo botse kudukudu.
Bokgoni bjo bo botse kudu.
Bokgoni bja go kgotsofatša.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Bokgoni bja go išega.
Bokgoni bja go hlaelela kudukudu.
Tsebo e botsebotse ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga a tšwe tseleng.
Diteng le dikgopolo di a nyalelana, setšweletšwa se na le dintlha tša go thekga ditaba.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudukudu.
O šomišitše melao ka moka ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga go na le go tšwa tseleng.
Nyalelano ya diteng le dikgopolo ke ya godingwana, di na le dintlha tša go thekga setšweletšwa.
sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudu.
O šomišitše melao ya maleba ya sebopego gabotse.
Tsebo ya go kwagala ya dinyakwa tša setšweletša.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, o tšwele tseleng gannyane.
Setšweletšwa se tloga se nyalelana ka diteng le dikgopolo.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse.
O šomišitše melao e mentši ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya go kgotsofatša ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o tšwele tseleng, fela se ga se thibele tlhalošo.
Setšweletšwa se nyakile go nyalelana ka diteng le dikgopolo, se na le dintlha tše dingwe tša go thekga sererwa.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go amogelega sa lelemetlaleletšo la pele.
O šomišitše melao ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya magareng ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo e tshetshe.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e kwagale gabotse.
Nyalelano ya go lekanela ya dikgopolo le diteng, setšweletšwa se na le dintlha tše mmalwa tša go thekga sererwa.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse sa lelemetlaleletšo la pele.
O na le tsebo e nnyane ya dinyakwa tša sebopego, o tlogetše melao e bohlokwa.
Tsebo ya go lekanela ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo ya go lekanela.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e tšwelele mo go ntši.
Setšweletšwa ga se nyalelane ka dikgopolo le diteng mo go ntši, se na le dintlha di se kaenyana tša go thekga sererwa.
Ga go na bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo.
O šomišitše melao ya sebopego ka go se e kwešiše, e mengwe e tlogetšwe.
Ga go na tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Setšweletšwa se šarakane ebile se a hlakahlakanya, tlhalošo ga e kwagale mo go ntši.
Ga go na nyalelano ya dikgopolo le diteng, se na le dintlha tše nnyane kudu tša go thekga sererwa.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo ga e kgotsofatše.
Setšweletšwa se hlagišitšwe ka bofokodi.
Ga se a šomiša melao ya maleba ya sebopego.
Polelo ya setšweletšwa mo go ntši ke ya maleba ebile e hlamilwe gabotse.
Tlotlontšu mo gohle e nepagetše go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele mo go ntši se nepagetše.
Setšweletšwa se tloga se sena le ge e le phošwana go laetša gore se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Setšweletšwa se hlamilwe gabotse kudu ka maleba.
Tlotlontšu e nepagetše kudu go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se nepagetše kudu.
Setšweletša ga se na le phošo go laetša gore se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Setšweletšwa se hlamilwe gabotse ebile ke sa maleba.
Tlotlontšu e tloga e nepagetše go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se tloga se nepagetše.
Setšweletšwa se tloga se se na le phošo go laetša gore se badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Tlhamego ya setšweletšwa e nyakile go kgotsofatša. Diphošo ga di thibele kelo ya dintlha.
Tlotlontšu e nyakile go kgotsofatša go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se nyakile se nepagetše.
Setšweletšwa se sa na le diphošo le ge se laetša go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Botelele e nyakile go ba bja maleba.
Setšweletšwa se hlamegile gabotsenyana, se na le diphošo tše ntši.
Tlotlontšu e lekanetše ebile ga se ya swanela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se na le diphošo.
Setšweletšwa se na le diphošo tše ntši le ge se laetša se badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba - telele kudu/ kopana kudu.
Tlhamego ya setšweletšwa e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ya go tsenelela le gona ga e a lokela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Setšweletšwa se tletše diphošo le ge se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba - telele kudu/ kopana kudu.
Tlhamego ya setšweletša e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ebile ga se ya lokela morero.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Setšweletšwa se tletše ka diphošo ebile se a hlakahlakanya le ge se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba- teleletelele/kopanakopana.
Bokgoni bjo bo botse go fetiša.
Bokgoni bjo bo botse kudukudu.
Bokgoni bjo bo botse kudu.
Bokgoni bja go kgotsofatša.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Bokgoni bja go išega.
Tsebo e botsebotse ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga a tšwe tseleng.
Diteng le dikgopolo di a nyalelana, setšweletšwa se na le dintlha tša go thekga ditaba.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudukudu.
O šomišitše melao ka moka ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga go na le go tšwa tseleng.
Nyalelano ya diteng le dikgopolo ke ya godingwana, di na le dintlha tša go thekga setšweletšwa.
sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudu.
O šomišitše melao ya maleba ya sebopego gabotse.
Tsebo ya go kwagala ya dinyakwa tša setšweletša.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, o tšwele tseleng gannyane.
Setšweletšwa se tloga se nyalelana ka diteng le dikgopolo.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse.
O šomišitše melao e mentši ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya go kgotsofatša ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o tšwele tseleng, fela se ga se thibele tlhalošo.
Setšweletšwa se nyakile go nyalelana ka diteng le dikgopolo, se na le dintlha tše dingwe tša go thekga sererwa.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go amogelega sa lelemetlaleletšo la bobedi.
O šomišitše melao ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya magareng ya dinyakwa tša setšweletšwa. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo e tshetshe.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e kwagale gabotse.
Nyalelano ya go lekanela ya dikgopolo le diteng, setšweletšwa se na le dintlha tše mmalwa tša go thekga sererwa.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse sa lelemetlaleletšo la bobedi.
O na le tsebo e nnyane ya dinyakwa tša sebopego, o tlogetše melao e bohlokwa.
Tsebo ya go lekanela ya dinyakwa tša setšweletšwa. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo ya go lekanela.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e tšwelele mo go ntši.
Setšweletšwa ga se nyalelane ka dikgopolo le diteng mo go ntši, se na le dintlha di se kaenyana tša go thekga sererwa.
Ga go na bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo.
O šomišitše melao ya sebopego ka go se e kwešiše, e mengwe e tlogetšwe.
Ga go na tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo e no se kwagale ka gohle.
Setšweletšwa se šarakane ebile se a hlakahlakanya, tlhalošo ga e kwagale mo go ntši.
Ga go na nyalelano ya dikgopolo le diteng, se na le dintlha tše nnyane kudu tša go thekga sererwa.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo ga e kgotsofatše.
Setšweletšwa se hlagišitšwe ka bofokodi.
Ga se a šomiša melao ya maleba ya sebopego.
Polelo ya setšweletšwa mo go ntši ke ya maleba ebile e hlamilwe gabotse.
Tlotlontšu mo gohle e nepagetše go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele mo go ntši se nepagetše.
Setšweletšwa se tloga se sena le ge e le phošwana go laetša gore se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Setšweletšwa se hlamilwe gabotse kudu ka maleba.
Tlotlontšu e nepagetše kudu go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se nepagetše kudu.
Setšweletša ga se na le phošo go laetša gore se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Setšweletšwa se hlamilwe gabotse ebile ke sa maleba.
Tlotlontšu e tloga e nepagetše go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se tloga se nepagetše.
Setšweletšwa se tloga se se na le phošo go laetša gore se badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Tlhamego ya setšweletšwa e nyakile go kgotsofatša. Diphošo ga di thibele kelo ya dintlha.
Tlotlontšu e nyakile go kgotsofatša go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se nyakile se nepagetše.
Setšweletšwa se sa na le diphošo le ge se laetša go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Botelele e nyakile go ba bja maleba.
Setšweletšwa se hlamegile gabotsenyana, se na le diphošo tše ntši.
Tlotlontšu e lekanetše ebile ga se ya swanela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se na le diphošo.
Setšweletšwa se na le diphošo tše ntši le ge se laetša se badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba - telele kudu/ kopana kudu.
Tlhamego ya setšweletšwa e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ya go tsenelela le gona ga e a lokela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Setšweletšwa se tletše diphošo le ge se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba - telele kudu/ kopana kudu.
Tlhamego ya setšweletša e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ebile ga se ya lokela morero.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Setšweletšwa se tletše ka diphošo ebile se a hlakahlakanya le ge se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba - teleletelele/ kopanakopana.
Lengwalo la segwera.
Lengwalo le swanetše go tloga le laetša gore mongwadi o tsebana le go tlwaelana le moamogedi.
Maikemišetšo a lengwalo a swanetše go tšweletša polelo ya go eletša.
Retšistara le segalo e be tše di fodilego.
Sebopego le botelele tša maleba.
Mafetšo a maleba - Mogwera wa gago...
E arolwe ka diripa tše tharo le go feta.
Seripa sa pele e be hlogo go lebeletšwe gore potšišo e reng.
E dumeletšwe go ka kgabišwa.
Diripa tša gare e be dintlha mabapi le hlogo, dintlhakgolo le diteng ka botlalo mabapi le tshedimošo.
Seripa sa mafelelo e be mabapi le boitsebišo le dikgokaganyo tša baphatlalatši/mophatlalatši wa tshedimošo. Mohlala: Maina.
Hlogo e tanye mahlo a mmadi.
Tšweletšo e be le maatlakgogedi.
Go be le dihlogo tša dikgopolotlaleletšo le temana yeo e hlahlago le go godiša kgahlego go hlatholla kanegelokgolo.
Kanegelo e tšweletšwe ka ditemana tše pedi goba tše tharo tše kopana.
Ditemana tše dingwe di hlaloše diteng, mola tše dingwe di hlaloša ditaba tša bokamorago.
Tsopolwa goba tšhišinyo e ka šomišwa bjalo ka temana ya mafelelo ya go tswalela.
Polelo e be yeo e tsošago maikutlo le go hlohleletša.
Mafelelong efa ka botlalo leina le boitsebišo bja motho yo a ka kgokaganywago go ka fa ditaba ka botlalo ge go hlokega.
Diteng tšeo di lebanego.
E tšweletše matseno, mmele le bofelo.
E laetše kgodišo ya tatelano ya dikgopolo.
Ke tša mo kae?
Di mabapi le eng?
Di tšweletšwe ka mokgwa wa ntlha ka ntlha.
E be tšeo di kwagalago.
E be tša malebana le lefelo, gammogo le baamogedi ba tshedimošo.
Retšistara le polelo e be tša maleba.
E be ka gare ga lepokisana.
Dinako - go ya ka ditiragalo.
Ditiragalo tša letšatši.
<fn>Sepedi FAL P3 Nov 2009.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 6.
Lephephe le, le arotšwe ka dikarolo tše THARO, e lego ya A, B le C.
Araba potšišo e TEE karolong ye nngwe le ye nngwe.
Šomiša polelo yeo o lekwago ka yona.
Thoma karolo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng le lefsa.
Beakanya (ka tsela ya mmepe wa monagano, seswantšho, mantšu a bohlokwa le tše dingwe) o be o badišiše le go dira palobohlatse. Peakanyo ya gago e tšwelele pele ga taodišo ya gago.
Peakanyo e bonagale gabotse. E laetše ka go thala mothalo wa go putla.
Šomiša metsotso ye e ka bago 80 go KAROLO YA A, ye 40 go KAROLO YA B, le ye 30 KAROLONG YA C.
Dikarabo di nomorwe go ya le ka fao dipotšišo di nomorilwego ka gona.
Efa karolo ye nngwe le ye nngwe hlogo ya maleba.
Ngwala ka bothakga le ka mongwalo wa go balega.
Kgetha E TEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale taodišo ya botelele bja mantšu ao e ka bago a 250 go iša go a 300.
Taodišo e rulaganywe ka lenaneo la go swana le mmepe wa monagano goba lenaneo leo le ka go thušago go rulaganya. O tla fiwa meputso ya go rulaganya le palobohlatse.
Lekodišiša seswantšho se gomme o ntšhe sa mafahleng a gago.
Bolwetši bjo, bo tšere seo mahlo a ka a bego a se rata.
Setšhaba se nyaka baetapele e sego baetakapele.
Go ya ka magoro Montlhatlami o tla le tlela le tše kaone!
Ke nako Tia di lle.
Lenaneo la thelebišene leo ke le ratago.
Lebelo le a bolaya, fihla o sa phela! Etšwa tema.
Lebelela seswantšho se se latelago gomme o tšweletše dikgopolo tša gago mabapi le sona.
Bjalegona ke tennwe, ke nyaka gore ka ponyo ya leihlo go thwalwe mohlahli wa mosadi go tlo hlahla sehlopha sa naga!!
Lekola seswantšho se, o ngwale taodišo ka sona.
Araba potšišo E TEE go tše nne tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 120 go iša go a 150 (diteng fela).
Mogwera wa gago o iphile diokobatši, mo ngwalele lengwalo o mo eletše ka ga kotsi yeo a bapalago ka yona.
Thala proutšhara yeo o kwalakwatšago pontšho ya dithuto yeo e lebantšhitšego baithuti ba mphato wa marematlou. Goketša bontši bja baithuti bao ba ratago go ingwadiša diyunibesithing ngwageng wo o tlago.
Ngwalela kuranta ya geno athikele yeo o anegago ka moo dikgaruru di thomilego ka gona sekolong sa geno.
Go bile le bohodu bja dikhomphutha sekolong sa geno. Wena bjalo ka leloko la mokgatlo wa baithuti, ngwala pego ye e tla išwago maphodiseng gore ba kgone go dira dinyakišišo.
Araba potšišo E TEE go tše tharo tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 80 go iša go a 100.
Batswadi ba gago ba tla be ba sepetše matšatši ka moka a mafelelo a beke. O tla be o šetše o le tee. Ngwala dintlha tše šupa tša ditaelo tšeo ba go tlogetšego le tšona.
Kgaetšedi ya gago e sa tšo humana lesea. Ke setlogolo sa mathomo ka lapeng. Thala poskarata ya ditebogišo.
Ngwala ka gare ga pukutšatši ditiragalo tše šupa tšeo o ratago go di phethagatša pele la ka moswana le hlaba.
<fn>Sepedi HL P1 Nov 2008.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 9.
Lephephe le, le arotšwe ka dikarolo tše THARO, e lego A, B le C.
Araba dipotšišo KA MOKA.
Karolo ye nngwe le ye nngwe e ngwalwe letlakaleng la yona.
Badišiša ditaelo ka šedi, gore o kgone go araba dipotšišo go ya ka moo o laelwago.
Itswalanye le dipotšišo pele o ka thoma go di fetola.
Tatelano ya dikarabo e swane le ya dipotšišo.
Ngwala ka bothakga, o šomiše polelo ya maleba ye e hlwekilego.
Badišiša temana ya ka tlase gore o tle o kgone go araba dipotšišo tšeo di tlogo e latela.
Bafsa, le reng ka go ba batswadi pele ga nako?
Lefase le eme ka maoto le a sepela. Tšeo di diregago ka gare ga lona ke dipšhešamare. Masea a belega masea. Batswadi ba tlabegile. Palo ya baithuti ba mengwaga ya magareng ga 17 le 19 ya go ima e oketšegile ka mokgwa wo o makatšago. Mofsa wa go ithwala pele ga nako o šulafalelwa ke bophelo; a ikhwetša a le lefaseng la botswadi; a rwala maikarabelo a bophelo bja ngwana. Ge e le bagwera ba a mo katoga.
Bokamoso bja moithuti wa go ithwala pele ga nako bo a swiswala, nkabe ya ba namane ya morago, gomme boitsholo bja mo aparela. Batswadi, barutiši le setšhaba na re ka thuša baithuti ba rena bjang go lwantšha leuba le la go ithwala e sa le bafsa Ruri go kweša bohloko ge motswadi a eba le bana ba mafahla e se ka maikemišetšo. Yo mongwe ke wa gagwe, mola yo mongwe e le wa morwedi wa gagwe yo a sa tsebego selo ka ngwana le kgodišo ya gagwe. Motho wa gona o palelwa ke go kuka lesea, go le amuša le go le hlapiša. Ge le lla, le yena o a lla. Na motswadi yo o tla kgona bjang go hlokomela lesea mola le yena e sa le mapimpana, ebile a sa nkga mekgato Ebago gona botatago-maseana a ke bomang Bašemane, masogana goba banna ba malapa?
Na ke eng seo se gakantšhago bafsa gore ba be batswadi pele ga nako E ka ba ke yona tšhelete ya mphiwafela wa bana Tlala le bodiidi ka malapeng Khuetšo/kgatelelo ya segwera Tirišo ya ditokelo bošaedi Tirišompe ya dinotagi le diokobatši Ge e le gore ke tšeo ka moka, na mofsa ka boyena o reng ka bokamoso bja gagwe HIV le AIDS yona o reng ka yona?
Ee, ke maikarabelo a batswadi, barutiši, mmušo le setšhaba ka kakaretšo go kgatha tema ye bohlokwa bophelong bja mofsa yo mongwe le yo mongwe. Potšišo ke gore, na ke magato afe ao a tšewago go lwantšha le go fokotša palo ya go ima ga bafsa Na e ka ba re palelwa ke go ntšha bafsa ka gare ga leswiswi leo ba sa kgonego go bona bophelo ka leihlo le bogale Barutiši dikolong, emang ka maoto le lote bokamoso bja baithuti ba, ka go ba bontšha therešo le go ba fa tlhahlo ya maleba ka bophelo. Go ithwala ga bafsa ke tlhobaboroko nageng ye, fela kgetho le maikarabelo di magetleng a mofsa ka boyena?
Efa dilo tše pedi tšeo go ukangwago gore di na le seabe koketšong ya go ithwala ga bafsa.
Go ya ka temana ye, ke eng seo se hlagelago mofsa wa go ithwala pele ga nako?
Ge o lebeletše palo ya godimo ya go ima ga bafsa, na o bona nke bafsa ba eletšana le gona go botšana dinnete Thekga karabo ya gago?
Akanya maikutlo a batswadi bao bana ba bona ba ithwalago e sa le ba bannyane.
Efa dintlha tše pedi tše bohlokwa tšeo mofsa a swanetšego go di ela tlhoko gore a se ke a ima pele ga nako.
Ge o be o le yo mongwe wa bafsa bao ba imilego pele ga nako o be o tla lwela phadimo ya bokamoso bja gago bjang?
Ke eng seo wena o bonago gore sekolo, batswadi le mmušo ba ka se dira gore go ima ga bafsa go fedišwe?
Tšweletša maikutlo a gago mabapi le bafsa bao ba imišwago ke banna ba malapa. Fahlela.
Na o ithutile eng ka temana ye?
Badišiša temana ye gore o kgone go araba dipotšišo tša go e latela.
Mphaka: Ge o phela o le motho mono lefaseng o tsebe gore o dikaneditšwe ke mathata. Go na le bao ba kwešišago mathata a gago, go na le bao ba sa ratego go a kwešiša le gannyane le ge ba bona kgonthe ya dikgopolo tša gago. Bangwe ba boifa dikgopolo tša gago. Go ena le gore o fiwe sebaka sa go di tšweletša ba ka mpe ba go thiba molomo ka mekgwanakgwana ya go fapana. Taba ye ga se yeo e dirwago Bonwatau fela, eupša go na le dilete tše dikgolo mono lefaseng tšeo di šetšego di thibile dihlalefi tša tšona melomo ka go šomiša dikotlo tše bohloko bjalo ka lehu, bjalo ka go bitlela dikgopolo tša bona ba sa phela. Fela seo motho mang le mang a swanetšego go se tseba ke gore, therešo ga e utege. Tšatši le lengwe go tla ba gwa tšwelela pepeneneng gore seo motho a bego a se bolela ke therešo. Madimabe ke gore nakong ye nngwe therešo yeo e bonala mola marapo e šetše e le kgale a llwe ke mobu.
Hunadi: Go thweng ge go le bjalo?
Mphaka: Go tšwa ka difate.
Hunadi: Ke bofšega bjoo Mphaka. Monna o hwela dikanong tša gagwe.
Mphaka: Le gatee. Modimo o go file talente ya gago gore o e šomiše. O reng wa tšhaba go e šomiša ge o ekwa ba bangwe ba re ga ya loka e bodile Ge ba geno ba re e a nkga, lefase ka moka ga le re bjalo. Tšwa o e šomiše go gongwe go ena le gore o e dule ka marago. Se se sa felego se a hlola. Le tša Bonwatau di tla fela ra gomela gae. Le ge re ka gomela gae re šetše re le melora, re tla be re šomišitše talente yeo Modimo a re filego yona. Re tla be re ngwathetše ba bangwe bao ba tlogo ngwala mediro ya rena pukung ya bophelo?
Hunadi: O realo Mphaka, o tloga o na le lehutšo.
Mphaka: Moo ga ke re ba re, mediro ya rena e tlo fiwa sekgobana historing ya bophelo, ditlogolwana tša rena di tla tseba seo re se diretšego lefase la ka ntle. Ba tla kwa bohloko ge re sa direla bona bokamoso bjoo, eupša histori e tla ba anegela tša rena. Maina a rena a tla dula dipelong tša bona go ya go sa felego.
Hunadi: Ruri, mogatšaka, ba lehutšo la go swana le la gago ga ba nene.
Mphaka: Dilete tše ntši mono lefaseng di maemong ao di lego go ona ka baka la bafaladi. Batho bao ba tlogilego ga gabobona ka diethiethi go thwe dikgopolo tša bona ke meetlwa. Lehono ge ba tšweleditše dilete di šele pele, go thwe ge nkabe e se be bona ba be ba ka se tšwele pele. Go thušang?
Mphaka o re dilete tše ntši mo lefaseng di maemong a makaone ka lebaka la diphetogo tšeo di tlišitšwego ke bafaladi. Na e ka ba taba ye ke nnete goba ke kakanyo fela Thekga karabo ya gago?
Ke ka lebaka la eng dinaga tše ntši di tšea bafaladi go ba tlhobaboroko ka nageng ya bobona Efa mabaka a mabedi?
a Di thibile dihlalefi tša tšona melomo. b Marapo e šetše e le kgale a llwe ke mobu. c Go tšwa ka difate.
Na maikutlo a gago ke afe mabapi le bafaladi ka nageng ya geno Efa lebaka la karabo ya gago?
Na molaotheo wa naga ya geno o reng mabapi le taba ya go tšweletša dikgopolo le maikutlo ao Mphaka a bolelago ka ona mathomong a poledišano?
Na o akanya gore bafaladi le bona ba swanetše go fiwa ditokelo tša botho bjalo ka badudi ba naga Thekga karabo ya gago ka lebaka le le tiilego?
Bala temana ye e latelago gomme o akaretše dikgopolo le dikgopolotlaleletšo ka mokgwa wa temana ya methaladi ye šupa goba dintlha tše šupa (mantšu a e ka bago a 80 - 90).
Sello, o bile sebo sa ka sa botšhabelo lebaka le letelele mo bophelong bja ka. O bile moratiwa wa ka wa potego le kwelobohloko. Gare ga madimo a lerato ao a bego a tšutla o kgonne go mphihla ka hwafeng la gago le borutho. Gare ga dipula tša matlakadibe etong la lerato le dipolelong tša batho, o kgonne go mpelega ka thari ya leratorato.
Mašuana a ka o mphumotše ka šelana la lerato, mme godimo ga tšohle wa ntira ka botho bjo bo fetago tekanyo. Ke ra ge o ile wa ntsenya sekolo go tloga mphatong wa senyane go fihla ge lehono ke swere ngwaga wa ka wa mafelelo mo kholetšheng ya borutiši ya Ndebele. Tšeo ka moka e bile leratorato leo o mpontšhitšego lona wa be wa mpha lona ka pelo ye tšhweu. Leratorato la gago le ntebaditše mašuana a ge ke hloka mma mme hubeng sa gago ke be ke ikwa ke na le mme le tate, ke lebetše ge ke le tšhuana.
Segolothata ke rata go go leboga ge o ile wa kgona le go nkalafa bolwetši bjola bo bego bo ntlhoriša bja go wa. Ruri ge nka re ke bala ditšhelete tšeo o senyegetšwego ke tšona godimo ga ka nka se di fetše. Bjale moratiwa manyami šea: Mmoledi ka go Pukuntsho o re tšohle di na le mehla ya tšona. Go na le mohla wa go tswalwa le mohla wa go hwa; go na le mohla wa go bjala le mohla wa go buna. Go na le gape le mohla wa go rata, rato, le mohla wa go hloya; le mohla wa go ratana o gona moratiwa mme o latelwe ke mohla wa go hlalana. Ka manyami moratiwa mohla woo ke wo.
Sello, ke a tseba gore o na le mangwalo a bootledi. O ithutile go otlela ka koloi ya sekgorokgoro mme wa re go kgonthišiša gore o tseba go otlela wa yo ithekela ya gago ye kaone. Go bjalo le go nna moratiwa. Ke ka lebaka la eng ke swanetše go ithuta go otlela ka koloi ya sekgorokgoro mme ke buše ke e reke gore e be ya ka ya sa ruri Rato, Makgowa a re basadi ga se ba tlale seatla, eupša ba tletše lefase. Hle, nyaka yo a go swanetšego mme o tlo mo hwetša?
Ka manyami le kgapeletšo ya kgotlelelo le bohloko bja pelo, o šale natšo. Nna ke sa ya go inyakela mafulwana a matalanyana moo nka kgatholago moyana wo botšiditšana ke bokaletše setulong sa mmakgoši.
Lekodišiša kwalakwatšo/papatšo ye e latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Hlaloša ka lefoko seo se diregago mo seswantšhong se.
Na mmušo o ka thuša bareki bjang go rarolla goba go fokotša bothata bjo bo tšwelelago papatšong ye Efa lebaka le tee?
Na e ka ba melaetša ya kwalakwatšo ye, e tšweleditšwe pepeneneng goba e fihlilwe go ka kgona go huetša le go jabetša bareki Efa bohlatse bjo bo kgodišago go ya ka seo o se bonago seswantšhong?
Tsopola papadišantšu ye e tšwelelago mo, o be o bolele tšhomišo ya yona papatšong.
Badišiša temana ya ka tlase gore o kgone go araba dipotšišo tša go e latela.
Moithuti wa mmakgonthe ke wa gore ge a ekwa sefatanaga se duma a se ke a tšwela ka ntle go bona gore ke sa mang. Yena o duma go ipona a feditše sekolo, e le setho setšhabeng. Bona baithuti ba mohuta wo, ba na le maitshwaro a mabotse. Motho wa gona o nyakišiša selo pele a ka ikhwetša a le mathateng. Baithuti ba mohuta wo ba hwetša dipoelo tša go phadima ka mehla. Thuto e bohlokwa.
Tsopola ledirišiši mo temaneng o be o laetše gore le šupa eng ge le dirišitšwe ka tsela ye.
Ngwala phapano gare ga leamanyišala le leamanyirui?
Tsopola lehlaodi le le tšwelelago mo temaneng o be o fe le mohuta wa lona.
Hlaola leba la: na le (tswalanya) go tšwa temaneng o be o fe le mošomo wo le o phethago go ya ka mokgwa wo le dirišitšwego ka wona.
Sereto ke se, se bale ka šedi gomme o arabe dipotšišo.
Maphodisa! Bula! Phomete!
O dio kwa palakata!
Matšwantle ke ona a botšišwago le go swara phomete.
Tsopola leadingwa le tee o be o fe tlhalošo ya lona.
Ngwala mothalotheto wa bošupa ka polelothwi.
Efa leinagokwa leo le tšwelelago temaneng ye, gomme o hlaloše mošomo wo le o phethago.
Laetša mohlala wa modirišotaelo wo o šomišitšwego mo seretong, o be o bolele maikutlo ao a tšweletšwago ke retšistara yeo.
Efa mohola wa tšhomišo ya meselana ye e thaletšwego mantšung ao a latelago go ya ka mokgwa wo e dirišitšwego ka gona.
Hlaola lelahlelwa temaneng ye gomme o be ofe tlhalošo ya lona.
Hlama lefokontši leo le kwagalago ka lentšu le, phomete.
Ge re bolela, go ba le phetogo ya retšistara go ya ka morero/molaetša. Temaneng ye e latelago ngwala ditlhalošo tša mantšu ao a thaletšwego go ya ka tšhomišo le nepagalo ya ona.
Letsogo la hlogo ya sekolo ke mosadi. Monna wa gagwe o na le letsogo. O mo hlokiša lethabo ka lapeng. Ka letšatši le lengwe ba rile ba sa kgorometšana, morwa wa bona, ka ge a na le letsogo, a tšea tšhelete ye ntši a tšhaba ka yona. Le ge ba phela ka ntwa fela ntlo ya bona e a kgahliša ka ge moagi wa bona a bile le letsogo le lebotse.
<fn>Sepedi HL P1 2008 memo Nov 2008.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a memorantamo ke tshela.
Tšhelete ya mphiwafela wa bana.
Tlala le bodiidi.
Khuetšo/kgatelelo ya segwera.
Tirišo ya dinotagi le diokobatši.
Tirišo ya ditokelo /bošaedi.
Tše pedi tša tše.
O šulafalelwa ke bophelo.
Bokamoso bja gagwe bo a swiswala.
O a itshola.
E ba motswadi pele ga nako.
Balekwa ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana go ya ka kwešišo ya bona.
Ka gore ge nkabe ba botšana nnete mofsa yo a ithwelego pele ga nako o be a tla eletša ba bangwe gore ba se ke ba dira seo ba se dirilego e le ge a lebeletše bophelo morago ga go ithwala/ ba le ngwana.
Ba bangwe ba tla re Ee, nnete ba a botšana gore ga go bose ebile ga go bonolo go ba motswadi mola le wena o sa le ngwana, fela mofsa yo mongwe le ge a kwele polelo yeo, o no tšwela pele ka go tsenela thobalano gomme a ithwala.
Manyami/ Go kwa bohloko.
Karabo ya maleba e tla amogelwa.
Go se dire dilo tša batho ba bagolo pele ga nako./ Go se tsenele tša thobalano pele ga lenyalo.
Go ba le maikemišetšo bophelong go lebeletšwe bokamoso.
Go ela tlhoko bophelo bjo bo phelwago le bagwera.
Tše pedi fela.
Karabo tša maleba di tla amogelwa.
Ka go boela sekolong ka maikemišetšo a go fihlelela ditoro tša bokamoso bjo bokaone.
Go se sa bušeletša go ithwala gape.
Karabo ya maleba e tla amogelwa.
Balekwa ba tla tšweletša mekgwanakgwana ya go fediša go ima ga bafsa.
Mohlala. Go be le dithuto tša maleba tšeo bafsa ba swanetšego go fiwa tšona mabapi le go ithwala ga bafsa le ditlamorago.
Batswadi ba swanetše go fa bana ba bona maele mabapi le tša thobalano.
Mmušo o be le mananeo a go fa bafsa tshedimošo ya maleba.
Mohlala: Pefelo/ go tenega/ go nyama/ kgakanego.
Mofsa yo ga a na bokamoso le motho yo a mo filego ngwana ka ge a na le lapa/ Go fetelwa ke twatši ya HIV le AIDS ka ge a sa robale le motho o tee.
Go tla tšweletšwa dithuto tša go fapana.
Mohlala: Bafsa ba eletšwa gore ba se ke ba ima pele ga nako ka ge go ima pele ga nako go šulafatša bophelo bja mofsa, bokamoso bja gwahlafala.
Karabo ya maleba e tla amogelwa.
Balekwa ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana.
Mola ba bangwe ba tla re ke kakanyo fela ka lebaka la gore ga gona bohlatse bja gore matšwantle ka moka ba na le bokgoni bja go fapafapana.
a Ba tšeela badudi ba naga mešomo.
b Ba godiša dipalopalo tša badudi ka mo nageng.
c Go ukangwa gore ba oketša bosenyi ka mo nageng.
Karabo ya maleba e tla amogelwa.
a Go šitiša/ ganetša motho go bolela.
b Ke nako ye telele ba hlokofetše.
c Go tloga nageng ya geno.
Balekwa ba tla tšweletša maikutlo a go fapana.
Mohlala: Maikutlo a kamogelo ka ge ba bula dikgoba tša mešomo (ba na le dikgwebo) le bokgoni bja mešomo ye mengwe.
Molaotheo wa naga o dumela gore motho yo mongwe le yo mongwe a fiwe ditokelo tša go bolela a lokologile.
Balekwa ba tla tšweletša dikgopolo tša go fapana.
Go se be le kgethologanyo ka nageng.
Go be le phedišano, 'ubuntu'.
A re tlogeleng semorafe.
Karabo yeo e ka thulanago le go ba amogela e tla amogelwa.
Lekgarebe le hlala moratiwa wa lona (Sello).
Ba thomile go ratana ge a dira mphato wa 9 (kreiti 11) go fihla lehono ge a le ngwageng wa mafelelo kholetšheng ya borutiši.
Sello o be a mo hlokometše bjalo ka motswadi, a mo direla tšohle gomme a mo apešitše ka lerato le borutho.
O leboga dilo ka moka tšeo Sello a mo diretšego tšona go akaretšwa le kalafo ya bolwetši bja go wa.
Polelong ya gagwe o botša Sello gore tiragalo ye nngwe le ye nngwe e na le nako, a tsopola mangwalo a makgwethwa, lehono ke nako ya bona ya tlhalano.
O re a ka se thome go ithuta go ratana ka Sello a ba a nyalana le yena.
O botša Sello gore a inyakele mosadi yo a mo swanetšego le yena o tla inyakela monna yo a mo swanetšego wa mohumi.
Molekwa a ngwale ka motho wa boraro.
Molekwa a ngwale palo ya mantšu ao a šomišitšego.
Molekwa a šomiše mantšu a gagwe, a se ngwalolle temana.
Moreki o bonagala a le bothateng le morekiši mabapi le sedirišwa seo a bego a se rekile lebenkeleng. Moreki o bušetša sedirišwa seo a bego a se rekile a sešo a lemoga melaetša ye e ngwadilwego, thekniki ya kwalakwatšo.
Mmušo o ka bula dikolo tša bošego go thuša batho go bala gore ba holege ge ba e ya mabenkeleng.
Melaetša ya ka mabenkeleng e ka ngwalwa ka maleme a a fapanego.
Ka mabenkeleng ba ka thuša go hlalošetša bao ba nyakago thušo mabapi le tšhomišo ya didirišwa. Dintlha tše dingwe tša maleba di tla amogelwa.
Melaetša ya go goga mahlo a bareki e pepeneneng ka ge e ngwadilwe ka fonte ye kgolo, (Wa reka, o rekile) mola ye e hlalošago kgopolokgolo e ngwadilwe ka fonte ye nnyane.
Wa reka, o rekile - e gatelela molaetša/ke sebetša seo se bolelago moeno goba motheo wa mmapatši.
Leamanyišala =Go hlaolwa ka lešala.
Leamanyirui =Go hlaolwa ka lerui.
Maitshwaro a mabotse - Lehlaodi la mokgwa.
ba na le maitshwaro a mabotse; leba le, le laetša semelo/mekgwa.
Phomete : Tokelo ya go ba ka nageng yeo e sego ya geno.
Pasepote : tokelo ya go etela dinaga tše dingwe.
Pasa : Lengwalo la bohlatse bja go ba modudi wa naga pukwana ya boitsebišo.
Rena ditšhiwana re tshela matšato.
Matšwantle : batho bao ba tšwago dinageng tša ka ntle, gomme ba etetše naga ya gaborena ka morero wo o itšego.
Maphodisa! Bula! Maphodisa! : O laetša pefelo/ntwa/bogale/go hloka tlhompho le kgethologanyo/o laetša mošito wa lebelo.
Lahlile, moselana wa -ile go laetša lephethi/lefetile.
Maboneng, moselana wa -ng go laetša lefelo.
Palakata! - Go tsena/ go itahlela ka ntlong ka lebelo ntle le tumelelo/ go goroga batho ba se ba go letela.
Ke filwe phomete ya mošomo ka ge ke se modudi wa naga.
Lefoko la maleba le tla amogelwa.
Letsogo : mothuši wa hlogo ya sekolo.
Letsogo : go betha kudu.
Letsogo : go utswa.
Letsogo : sethakga.
<fn>Sepedi HL P1 2008.final.txt</fn>
Lephephe le arotšwe ka diripa tše THARO e lego A, B le C.
Araba dipotšišo tša tšona ka moka.
Araba dipotšišo go ya ka moo o laelwago ka gona.
Itswalanye le dipotšišo pele o ka thoma go di fetola.
Tatelano ya dikarabo e swane le ya dipotšišo.
Thoma potšišo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng le lefsa.
Thalela go bontšha mafelelo a dikarabo tša dipotšišo.
Ngwala ka bothakga, o šomiše polelo ya maleba ye e hlwekilego.
Badišiša ditemana tše di latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo tše di di latelago.
Pele ga ge tsheko e thoma, mosekišwa yo a belaelwago gore o dirile bosenyi o tšwelela pele ga kgoro gomme motšhotšhisi a mmotšiša ka ga ditatofatšo. Moahlodi o botšiša mosekišwa gore na e ka ba o ipona molato goba ga a ipone molato?
Ge mosekišwa a ipona molato, gona moahlodi o mmotšiša dipotšišo go netefatša gore o kwešiša ditatofatšo. Ge dikarabo di ka dira gore moahlodi a nagane gore mosekišwa o na le boitšhireletšo, gona moahlodi o tla fetola kgopelo go ba ya go se ipone molato. Ge moahlodi a ka amogela kgopelo ya go ipona molato, o tla tšea sephetho sa gore mosekišwa o na le molato go ya ka ditatofatšo. Ga go sa nyakega gore tsheko e tšwele pele, kahlolo e phethagetše. Mosekišwa ge a nyaka a ka dira boipiletšo. Ge a ka re ga a ipone molato, tsheko e tšwela pele.
Motšhotšhisi wa mmušo o thoma ka go ala molato. O bitša dihlatse tša mmušo go tla go hlatsela gore mosekišwa o obile molato. Dihlatse di fa bohlatse ka seo di se tsebago mabapi le molato. Dihlatse ka moka di tšea boikano bja go bolela nnete.
Ge motšhotšhisi a feditše ka hlatse ye nngwe le ye nngwe, moemedi wa mosekišwa o hwetša sebaka sa go botšiša dihlatse dipotšišo. Se se bitšwa gore ke go botšišiša. Ge motšhotšhisi a ka lemoga gore go na le dikgoba tše di bulegilego ge dihlatse di araba moemedi wa mosekišwa, gona o tla botšiša dihlatse tšeo dipotšišo gape le gape go leka go thiba dikgoba tšeo.
Ka morago ga ge motšhotšhisi a biditše dihlatse ka moka tša mmušo, yo mongwe le yo mongwe wa dihlatse a botšišišitšwe ebile a botšišišitšwe gape le gape, motšhotšhisi o tswalela molato wa mmušo. Se se ra gore motšhotšhisi o nagana gore o kgonthišišitše gore o na le molato. Moemedi wa mosekišwa o latela magato a go swana le ao a tšerwego ke motšhotšhisi go tšweletša lehlakore la gagwe le ge a leka go kgonthišiša gore mosekišwa ga a na molato. Moahlodi o tla botšiša mosekišwa gore o nyaka go fa bohlatse goba go bitša dihlatse. Mosekišwa o swanetše go tšea sephetho le moemedi wa gagwe, gore na ba fa bohlatse goba aowa. Se se ka ba mohola goba sa hloka mohola. Ge e le gore mosekišwa o fa bohlatse, go tla bitšwa yena pele go ka bitšwa dihlatse tše dingwe. Ka morago ga ge dihlatse tšeo di botšišišitšwe gape le gape, motšhotšhisi o tswalela molato.
Motšhotšhisi o akaretša molato wa mmušo gomme a fa mabaka a gore ke ka lebaka la eng mosekišwa a swanetše go bonwa molato. Moemedi wa mosekišwa o fa dintlha tše bohlokwa tša tšhireletšo le go akaretša gore ke ka lebaka la eng kgoro e sa swanela go bona mosekišwa molato.
Ka moraro ga go theeletša dingangišano go tšwa mahlakoreng ka moka, moahlodi o tla bolela ge e le gore kgoro e bona mosekišwa molato goba ga e mmone molato. Kgoro e ka no šuthiša molato go fa moahlodi nako ya go nagana ka kahlolo. Mosekišwa a ka hwetšwa a na le molato wa bosenyi ge mmušo o ka bontšha ka ntle le pelaelo gore o na le molato. Ge kgoro e ka se mmone molato, o a lokollwa gomme a tloga ka tokologo.
Ke ka lebaka la eng mosekišwa a bitšwa mmelaelwa e sego mosenyi?
Ke eng seo se dirago gore moahlodi a ele šedi karabo ya mosekišwa?
Ke ka lebaka la eng dihlatse di botšišwa ebile di botšišišišwa?
Na boipiletšo bo dirwa neng, le gona ka lebaka la eng?
Na bohlokwa bja go latela tshepedišo nakong ya tsheko ke bofe?
Na tsheko le kahlolo di tswalana bjang?
Tirišo ya dihlatse e amana bjang le kahlolo?
Go ya ka wena ke mehuta efe ye mebedi ya melato yeo e atilego kudu ka mo Afrika-Borwa Šitlela karabo ya gago?
Mareo a a dirišitšwego mo temaneng ye a lebane le kgoro efe mo mmušong Thekga karabo ya gago ka lebaka?
Go ya ka moo bophelo bo lego ka gona, ke eng seo se hlohleletšago bosenyi ka mo nageng?
Na o nagana gore mokgwa woo dikahlolo di dirwago ka gona kgorong ya tsheko di ka fediša bosenyi nageng ye Fahlela karabo ya gago?
Na o bona e le toka gore batho bao ba lego kgolegong ka baka la bosenyi ba be le ditokelo Ntšha maikutlo a gago?
Ge o be o le Tona ya tša Tshokollo ya Bagolegwa, ke magato afe ao o bego o tla a tšea go netefatša gore tšhireletšo ke ya maleba dikgolegong?
Ke thuto efe yeo e tšweletšwago ke temana ye?
Bala temana ye e latelago gomme o ngwale kakaretšo ya yona ye e ka bago mantšu a 80 go ya go a 90.
Ditaba tša Keganne di a latela, a re fepe monagano ka tšona.
Mma le tate ba nkgadile makga a mantši gore ke tlogele bophelo bjo ke bo phelago, ke fetoge, fela ba be ba bolela le leswika. Di be di tsena ka ye, gomme tša tšwa ka yela. Batswadi ba ka ba be ba lemogile gore ke gerema le banna ka lebaka la tlala le bohloki. Ba nkeleditše gore ke tsene sekolo, ke amogele seo re nago le sona ka lapeng gore bokamoso bja ka bo phadime. Ke ile ka se theeletše kago le maele a bona. Khuetšo ya sethaka ya kgatha tema ya yona bophelong bja ka.
Ke be ke sa kgethe gore ke lesogana, monna wa lapa goba mokgalabje. Se segolo go nna e be e le ge a ka mpha tšhelete. Ge ke be ke bona tšhelete, sebaka sa go mo ngangiša gore re diriše kgotlopo ke be ke se hloka. Tabakgolo e be e le gore re re go fetša ka tša thobalano a mphe tšhelete. Ka le le latelago ke fetela pele, ke tsena mapaing le yo mongwe. Ge e le difatanaga tšona, ke be ke namela digatšatša fela. Aowa, bophelo bja mohuta wo bo ile bja dira gore le nna ke swane le makgarebe a mangwe. Ka reka dipokate, dikhipa, meriri ya boditsi, ka ba botsana ka se ke ka bonagala bosehlanyana. Barutiši le barutišigadi ba nkgadile fela ka ba bona botlaela. Ke ba botša gore ba na le mona, ba ntsebafela ge ke le yo mobotse, ebile ba se na difatanaga tša go swana le tšeo ke di namelago.
Go ithwaleng ga ka, ke mo ke ilego ka lemoga gore ke na le phetelo ya HIV/Aids, e bile boitsholo bjo nka se tsogego ke bo lebetše bophelong. Banna ba le ba difatanaga tša mabaibai ba kae Masogana ale a go ema ka maoto le ona a ile. Bakgalabje bale ba dimpampa le bona ba tsene ka monga wa seloko. Bagwera ba khukhunyega ka disego. Ge e le mebileng, mabenkeleng, dikerekeng le mekgatlong, go be go bolelwa ka nna. Gwa šala nkabe fela. Bothata bja šala le batswadi ba ka bao ba itlhakelago?
Lebeledišiša dipapatšo tše di latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo tša go latela.
Ke papatšo efe gare ga tše pedi tše yeo e nago le maatlakgogedi go bareki Ka lebaka la eng?
Ke sehlopha sefe sa baamogedi se se lebantšhitšwego ke papatšo ya A Efa lebaka la karabo ya gago?
Dipapatšo tše pedi tše, di fapana bjang mabapi le peakanyo ya ditaba mo go tšona?
Na mohola wa tšhomišo ya lekgokedi 'O' ke ofe dipapatšong tše pedi tše?
Tsopola go tšwa papatšong lefoko leo le tšweletšago maatla a tšhomišo ya pheteletšo.
Ke maikutlo afe ao a tšweletšwago ke dipapatšo tše?
Ke ka lebaka la eng go se go tšweletšwe theko ya ditšweletšwa tše?
Bala temana ye e latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Lesogana le letelele leo le bolelago ka boitshepo le ile la fahloša setšhaba mabapi le tša kgwebo. Ke batho bafe bao ba sa nyakego tsebo Ge lesogana le bolela, batho ba be ba botšiša ebile ba botšišiša dipotšišo gore ba kgone go bula dikgwebo tša bona. Lesogana le ba file tshedimošo ya maleba. Lehono setšhaba se tseba gore kgwebo ga se ya go rekiša merogo fela?
Ntšha lentšu leo e lego leina ebile e le lehlathi gomme o hlaloše gore le laetša eng ge le dirišitšwe ka tsela ye.
Efa leamanyidiri le le lego mo temaneng o be o laetše tiro yeo le e phethago le gona bjang.
Efa mošomo wa lebopi leo le kotofaditšwego.
Ntšha ledirišiši go tšwa temaneng o be o laetše le mošomo wa lona.
Fetola lefoko leo le thaletšwego la polelotiriši o le ngwale ka mokgwa wa polelotirišwa.
Diriša lentšu le rekiša lefokong bjalo ka ledirelwa.
Bala poledišano ye e latelago gomme o arabe dipotšišo mabapi le yona.
Lesiba: Lehono mešomo ya dikontraka e tla abelwa banna fela kua ga masepala.
Napšadi: Mmušo wo re lego go wona mešomo ya wona ga e na mahlo. Go wona batho ka moka re a swana ebile re a lekana.
Lesiba: Mosatšana tena o bolela bjang le nna O re le batho ba go se itekanele mebeleng le basadi ba fiwa mešomo Ga o tsebe seo o se bolelago wa tseba! Nxa! le go tšwafa?
Napšadi: O nkwele. Mosadi ga e sa le wa go apea le go swiela ge ešita le go belega. Basadi ke baetapele mešomong.
Lesiba: Basadi ba dibodu ba go swana le wena ke ba go phethagatša la segologolo la gore maano a sebodu ke leleme, e sego mosatšana wa go baka dikgwebo le banna. Monna o tla dula e le hlogo ya lapa.
Napšadi: O na le mona fela o tla tla o lemoga gore mosadi o bohlale.
Lesiba: O reng Lehono ke tla go laetša?
Sekapolelo seo se thaletšwego se šupa eng ge se dirišitšwe ka tsela yeo?
Laetša nyenyefatšo yeo e tšwelelago go mosatšana, le ka moo e šomišitšwego ka gona temaneng.
Efa mohuta wa leba wo o tšwelelago mo o be o laetše le mošomo wo le o phethago.
a Kganetšo ya lefoko: Monna o tla dula e le hlogo ya lapa.
b Bontši bja lefoko le: O na le mona fela o tla tla o lemoga gore mosadi o bohlale.
c Tsopola sehlophantšu sa leamanyi-ina.
Temana ye e latelago e fošagetše, phošolla mo go fošagetšego.
Moithuti yo a ithutilego ka bo tshepegi gare ga ngwaga, o tšweletše ka ditlhora mphatong wa marematlou.
<fn>Sepedi HL P1 Feb-March 2009 Memo.txt</fn>
Memorantamo o, o na le matlakala a matlhanu.
Ke go re Mokopa ga se a amogela baeng.
Ka lebaka la gore o kwele ge a mmotša gore nkabe yena a ile a amogela baeng, le gona a mmotša mo pele ga bona.
O laetša a se bogale ke ka fao a itshwantšhago le pere ye e hwilego ka gore pere ge e phela e bogale gomme e a raga.
Monna yo o nyatša mosadi wa gagwe ka go mo nyenyefatša/nyefola pele ga baeng.
O tomotše mahlo bjalo ka leribiši ge le le letšatšing.
O swantšhwa le leribiši e le sebopiwa sa bošego, le sa phele letšatšing gape e se tlwaelo ya lona go lebelela batho ge letšatši le hlabile.
Ge nkabe ke se ka nyala.
Nkabe ke namane ya morago.
Se laetša gore Podile o fenywa ke maikutlo, ka gobane o laolwa ke tumo le kganyogo ya mmele go feta moya wo o laolago bophelo bja motho.
Balekwa ba tla tšweletša dikgopolo tša go fapana gomme meputso e tla abja go lebeletšwe lebaka la go kwagala ebile le kgodiša.
Lehu - a ka ba a kwešitšwe bohloko ke lehu la mosadi wa gagwe gomme o itshola ge a fentšwe ke maikutlo.
Dikarabo tša balekwa di tla fapana.
Mohlala: E tšweletša kgethologanyo le nyenyefatšo go basadi ka go laetša gore dipolitiki di loketše le go tsebja ke banna.
Ba filwe teye.
Balekwa ba tla tla tšweletša maikutlo a go fapana.
Go se thabišwe ke seemo/ Go nyama.
Go ya le ka moo maemo a lego ka gona ka lapeng, ke tla ya go bitša yo mongwe wa leloko, malome goba ramogolo go tla go kgala batswadi ba ka. Ke tla ya go bitša moruti gore a tle a ba agiše/eletše/ Go ba kgopela gore ba se boledišane gampe pele ga batho.
Aowa, poledišano ga e tšweletše seswantšho se sebotse sa monna le mosadi ka gore ba phela bophelo bja go forana, go se hlomphane le go nyefolana pele ga baeng.
Ee, poledišano e tšweletša seswantšho se sebotse sa monna le mosadi lebaka ke gore ga go yo a swanetšego go hloriša yo mongwe le go gatelelana. Ge monna a thoma go roga, le go gegea mosadi, o dira gore le yena a iphetolele.
Ke be ke tla laela, ka sepela ka lebaka la seemo sa ditaba.
Ke be ke tla dula lebakanyana gomme ka laela.
Ge ke ba tlwaetše ke be ke tla bitša yo mongwe wa bona gomme ka boledišana le yena.
Go ketekwa moletlo wa khonsata wa lefase mabapi le bolwetši bja HIV/AIDS.
Go tsebagatšwa gore Motlatši ke yena mothopasefoka wa phadišano ya tša bokgabo.
Barulaganyi ba khonsata ba thabetše Motlatši ebile ba mo fa sebaka sa go fa polelo.
O hlaloša gore batswadi ba gagwe ba bolailwe ke bolwetši bja HIV/AIDS gomme yena a šala le maikarabelo a go hlokomela lapa.
Mahlatse ke gore rakgadi wa bona o ile a ba thuša ba phela gabotse go phala matšatši ale a go feta.
HIV/AIDS ke bothata bjo bo amago batho ka moka, ebile go sa na le bana bao ba hlakago.
Ge batho ka moka ba ka amega twantšhong ya bolwetši bjo, gwa thušwa le batho ba dinaga tša ka ntle, ruri go ka ba kaone.
Lesedi, tsebo, le kwešišo ya batho ba bantši e tla huetša kelohloko go batho bao ba sa kwešišego.
Balekwa ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana.
Khathuni e leka go laetša gore ga go kgonagale gore moreki a reke ka mogala a be a phopholetše mašela ka nako yona yeo.
Balekwa ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana.
Ke nnete gore diaparo tša theko ya godimo ke tšona tša boleng bja mmakgonthe ka gore theko e nyalelana le khwalithi. Ge o rekile seaparo sa theko ya godimo se tšea nako ntle le go tswapoga fela ge e le sa theko ya fase se no tswapoga ka pelapela.
Ke kakanyo fela gore diaparo tša theko ya godimo ke tšona tša boleng bja mmakgonthe ka gore ga go na bohlatse bja gore seaparo sa theko ya godimo ke sonasona, o no hwetša se swana swaniswani le sa theko ya fase. Ka nako o hwetša seaparo sa theko ya fase e le sa mmakgonthe.
Go tsebagatša setšweletšwa sa gagwe go bareki.
Go leka go batamela moreki ka maano a go mo jabetša.
Go goketša moreki.
Go tliša neelano gare ga setšweletšwa sa kgwebo le monagano wa setšhaba.
Dikarabo di tla fapana.
Ee, o ka se sepele o hlagaletšwe ke diaparo, o swanetše go reka diaparo go phala dijo.
Aowa, o ka se reke diaparo mola o swerwe ke tlala. Dijo di fepa mmele gore motho a phele gabotse.
Moreki ga a hwetše sebaka sa go bona/ go phopholetša dilo tšeo a nyakago go di reka ka ge a ka se tsebe boleng bja tšona.
O ka reka diaparo tšeo di sa go lekanego.
Ge o diriša mogala, mokitlana wa tšhomišo ya mogala o a oketšega.
Go godiša ekonomi ya naga.
Go godiša dikgwebo le ditšweletšwa tša naga.
Matšwantle ke ona a dirago bosenyi.
Moithuti wa go ba le lenyatšo o tla itshola mafelelong a ngwaga.
Lefoko la maleba le tla amogelwa.
Yo moso - lehlaodi la mmala.
Batho bohle ka mo nageng ba swanetše go fiwa tlhompho.
Thuto : Dithuto ana, nyenyefatšo ya go laetša bonnyane bja selo.
Baithuti : ba-.
Hle, elang se se latelago hloko.
kgopelo e tšweletšwa ke hle le elang.
<fn>Sepedi HL P1 Feb-March 2009.txt</fn>
Lephephe le, le na le matlakala a seswai.
Lephephe le, le arotšwe ka dikarolo tše THARO, e lego ya A, ya B le ya C.
Araba dipotšišo KA MOKA.
Karolo ye NNGWE le ye NNGWE e ngwalwe letlakaleng la YONA.
Badišiša ditaelo ka šedi, gore o kgone go araba dipotšišo go ya ka moo o laelwago.
Itswalanye le dipotšišo pele o ka thoma go di fetola.
Tatelano ya dikarabo e swane le ya dipotšišo.
Ngwala ka bothakga, o šomiše polelo ya maleba ye e hlwekilego.
Badišiša poledišano ye e latelago gore o kgone go araba dipotšišo.
Go mosadi wa gagwe Eya!: Ga se o kwe ge mothuši a re baeng ba fihlile, ebile ba laetša ba lapile Na batho ba swanetše go ema mo ba ehwa ka lenyora, mola wena o ba tomoletše mahlo bjalo ka leribiši ge le le letšatšing?
Ke be ke sa swarane le mešomo ya ka mokutwaneng, ebile ke dirile bonnete bja gore meetse a a bela. Ba be ba sa swanela gore ba eme ka maoto ge nkabe o ba kgopetše gore ba dule fase.
Na ke polelo ya mohuta mang ya bogale ka tsela ye wena mosatšana tena?
O myemyela ka lerato a lebeletše Podile: Tshwarelo magagešo, ka mehla o thaba kudu ge re na le baeng O a tšwa.
Ka bogale: Ke thaba kudu Ke thaba kudu, ke mang yo a thabago kudu Ke fodile bjalo ka pere ye e hwilego. Ka kgopelo le ka dula fase magagešo! O ba iša ka tlase ga mohlare ba dula fase. Le tla mo swarela yo mogatšaka. O na le bokgoni bja pheteletšo bjo bo ka bego bo mo file mošomo wo mobotse wa dipolitiki ge nkabe a bile monna?
O tšwelela a swere ketlelana ya teye le dikomiki ebile a opela košana ka lethabo: Magagešo, meetsana šea, tlošang lenyora!
O bonagala a nyamile, o lebeletše mogatšagwe ge a fulara gomme o lemoga bofokodi bjo bo lego go yena, ebile o bolelela godimo: Ruri, nkabe ke se ka nyala. Nako le nako ge lešika le kgaoga ke ipotša gore nka se sa nyala gape. Ka morago ga lebakanyana lebadi! Ke šetše ke nyetše gape. Mohlomongwe moya wa ka o nyaka gore ke dule ke nnoši, eupša nama e a fokola. Bothata ke gore tumo ya nama e feta ya moya.
Ke eng seo se hlotšego phapano gare ga Mokopa le Podile?
Ke ka lebaka la eng ge Podile a re polelo ya Mokopa e bogale?
Hlaloša tšhomišo ya sekapolelo se: ''Ke fodile bjalo ka pere ye e hwilego''.
Ngwala sekafoko seo se laetšago nyenyefatšo ya lenyatšo, o be o se hlaloše.
Tsopola sekapolelo sa tshwantšhanyo go tšwa mathomong a poledišano, o be o hlatholle tšhomišo ya sona polelong ye.
Ngwala sekafoko sa go laetša tiragalo ya go itshola, o be o hlame seema sa go nyalelana le sekafoko seo.
Mongwadi o šupa eng ka sekapolelo se se ntshofaditšwego mo temaneng?
Na go kgaolelwa lešika ga Podile e ka ba go hlolwa ke tlhalano goba ke go hlokofalelwa Fahlela karabo ya gago?
Polelo ya Podile ya gore Mokopa e be e tla ba mošomi yo mokaone wa dipolitiki ge nkabe e le monna, e tšweletša kgethologanyo efe Hlaloša?
Na baeng ba ile ba itapološa ka eng?
Ge nkabe o le ngwana wa lapa le, o be o tla dira eng ge seemo se le ka tsela ye Tšweletša maikutlo a gago?
Go ya ka poledišano ya Podile le Mokopa, na e ka ba mongwadi o ba tšweletša bjalo ka mohlala wo mobotse wa monna le mosadi Efa kgopolo ya gago?
Ge nkabe o le yo mongwe wa baeng, seemo sa lapa le se be se tla go ama bjang Efa dintlha tše PEDI?
Badišiša khathuni ye e latelago gomme o akaretše dikgopolo le dikgopolotlaleletšo ka mokgwa wa temana ntle le go šuthiša moko wa yona. Leka go šomiša mantšu a gago. Diriša mantšu ao e ka bago a 80 go iša go a 90.
Le amogetšwe letšatšing la lefase la khonsata ya Aids! Bjale, gahlanang le mofenyi wa rena wa phadišano ya tša bokgabo.
HIV le Aids e re ama ka moka. Ge ka moka re ka tšwa, ra leka go fihlelela baagišane le go leka go ba thuša, re ka dira dilo bonolo le bokaone.
Kerese ya motho o tee, ga e na maatla ebile e a fokola go dira lesedi. Eupša dikerese tše lekgolo di tliša lesedi le legolo leo le ka rakago leswiswi go rena ka moka.
Eupša go sa na le bana ba bantši bao ba sa gogago boima.
Ke bile le mahlatse ka ge rakgadi a ile a nkema nokeng, bjale bophelo bo kaone lehono.
Mmago o swanetše a be a ikgantšha ka wena!
Ke a leboga. Mathomong a ngwaga wo, batswadi ba ka ka bobedi ba ile ba hlokofala ka Aids. Lehono ke tšere maemo a go ba hlogo ya lapa.
Etla ka keno Motlatši!
Lekodišiša kwalakwatšo/papatšo ye e latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Hlaloša seo khathuni e lekago go se tšweletša.
Na ke nnete goba ke kakanyo fela, gore diphahlo tša theko ya godimo ke tšona tša boleng (khwaliti) bja mmakgonthe Thekga karabo ya gago?
Efa mohola o TEE wa mmapatši.
Na go bohlokwa go šomiša tšhelete go reka diaparo go phala go reka dijo Šitlela karabo ya gago ka lebaka?
Ke mathata afe ao a ka hlolwago ke go reka ka mogala?
Ke ka lebaka la eng go le bohlokwa gore re reke ditšweletšwa tša ka nageng ya rena ya Afrika-Borwa, e sego tša mafaseng a ka ntle?
Bosenyi ke tlhobaboroko nageng ye. Go ukangwa gore matšwantle ke ona a dirago bosenyi. Monna yo moso, wa go ema ka maoto o kgadile mmolelo wo ka bogale, a gatelela gore matšwantle le ona ke batho, a swana le nna le wena. Tlhompho e swanetše go fiwa batho bohle ka mo nageng. Ao ke mantšu a Morena Tšhukudu.
Tsopola mmolelo wo o laetšago kgethologanyo mo temaneng.
Lebopi le le ntshofaditšwego le šupa eng ge le dirišitšwe ka tsela ye?
Efa lelatodi la lentšu leo le ntshofaditšwego, o be o hlame lefokonolo go laetša kwešišo.
Tsopola mohlala wa lehlaodi leo le tšwelelago mo temaneng, o be ofe le mohuta wa lona.
Tlhompho e swanetše go fiwa batho bohle ka mo nageng.
Ka boikokobetšo, hle elang se se latelago hloko. Sekolo ga se lefelo la dintwa efela ke lefelo la polokego le thuto. Sa go makatša ke gore matšatšing a lehono sekolo se fetošitšwe lefelo la dintwa, tirišo ya dinotagi le diokobatši. Go feta moo, ke mo ditherišano tša thobalano le go ima di swarelwago gona. Ntlwana ya boithomelo le phapoši yeo go robatšwago baithuti bao ba sa ipshinego mmeleng, tšona di fetošitšwe bobolokelo bja diokobatši.
Barutiši ba rata baithuti ba go ba le maikemišetšo mabapi le thuto gammogo le bokamoso bja bona.
Efa mešomo yeo e phethwago ke meselana yeo e ntshofaditšwego.
Ngwala lentšu leo e lego sedirwa lefokong la mafelelo mo temaneng gomme o be o laetše hlogo ya lona.
Tsopola modirišokgopelo wo o dirišitšwego mo, o be ofe lebaka la karabo ya gago.
Phošolla temana ye e latelago ka go lokiša mo go fošagetšego gore temana e balege le go kwešišega gabotse.
Mobuši wa rena o tlemolola bagolegwa bao ba lego kgolegong. Moana yo a tlemilwego ke wa ka. Motho yo a mo thušitšego o a nrata ka ge a tseba gore ke a hlaka.
<fn>Sepedi HL P1 Feb-March 2010.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 9.
Lephephe le, le arotšwe ka dikarolo tše THARO, e lego ya A, ya B le ya C.
Badišiša ditaelo ka šedi.
Araba dipotšišo ka moka.
Karolo ye nngwe le ye nngwe e ngwalwe letlakaleng la yona.
Thalela mošomo wa gago ka morago ga potšišo ye nngwe le ye nngwe.
Tatelano ya dikarabo e swane le ya letlakala la dipotšišo.
Tshela mothaladi ka morago ga karabo ye nngwe le ye nngwe.
Ngwala ka bothakga ka mongwalo wo o bonagalago.
Ela hloko mopeleto le tlhamego ya mafoko.
Badišiša temana ye e latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Nka se kgone go botša batswadi ba ka gore ke hlasetšwe ke bolwetši bja Aids. Ke lemogile gore ke na le dika tša HIV le Aids ka la 12 Julae 2007 ge ke seno utollelwa bothata bjo ke ngaka. Maikutlo a ka e bile gore ke tlile go hwa. Aowii, batswadi ba ka ba tla reng Tšhelete ye ba e beeleditšego go thuto ya ka Tšeo ka moka ke lefeelafeela. Go fedile ka nna?
Ke ile ka tlaela, ka felelwa ke maanonyana ale a ke a ratwa, ke a rata. Ke bapetše papadi ya botlaela ka nakonyana le motsotsonyana fela; ka fetša ka yona! Ke be ke itebaditše mola ke tseba gabotse gore ke swanetše go ba ke itšhireleditše lenabeng le. Lehono ke lla megokgomadi bophelo bja ka ka moka. Ke hloile letšatši la 12 Julae 2007, le ntlišeditše manyami bophelong bja ka. Fela ke leboga Modimo ge a ntotile ke sa kgona go buša moya...
Nka se kgone le gateetee go botša batswadi ba ka ka ga taba ye! Nka se kgone nka se kgone ka gobane ga ba tsebe! Ke botše mang Bagwera, ba leloko, ba lešika, Modimo goba mang Ke dire eng Kgopolo yeo e monaganong wa ka fela Ke dire eng na Le ge nka botša batswadi ba ka ba ka se kgone go rarolla mathata a?
Ke na le dipelo tše pedi: ye nngwe e a nkganetša mola ye nngwe e re 'ge o ka no amogela tiragalo ye o tla bona bophelo ka mahlo a kholofelo. Ka go realo o tla phela lebaka le letelele'. Ke ile ka thoma go lemoga gore kgopolo ya ka ke lona lenaba la ka la mathomo go feta bolwetši bja Aids.
Na moanegwa o llela eng gakaaka?
Ke eng seo se thabišago moanegwa le ge a be a lebane le thaba ye ya taba?
Hlaloša maikutlo a mongwadi malebana le bolwetši bja Aids.
Na o a dumela gore ge motho a na le HIV le Aids a se ke a botša batho Fahlela?
Ke ka lebaka la eng batswadi ba bantši ba sa rate go ruta bana ba bona ka tša thobalano goba bolwetši bja HIV le Aids?
Ke mang yo a swanetšego go ruta dithuto tša Aids le thobalano ka sekolong?
Na mohola wa go dira diteko tša Aids ke eng?
Tsinkela seswantšho sa ka tlase gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Agee!! Ekonomi ya naga e laetša e kaonafala. Bophelo bjale o ka re bo tla boela sekeng. Viva! Afrika-Borwa! Viva!!
Na taba ya gore ge ekonomi ya naga e kaonafala le bophelo bo boela sekeng, e ra go reng Hlaloša ka dintlha tše THARO?
Ge ekonomi ya naga e kaonafala, e ama bjang borakgwebo goba dikgwebo?
Setšhaba sona se amega bjang kaonafalong ya ekonomi ya naga?
Na o bona e le kakanyo ye botse gore ge ekonomi e phuhlama ka nageng, bengmešomo ba fokotše palo ya bašomi Thekga karabo ya gago?
Badišiša dipolelo tša ka tlase gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Laetša mekgwa ye MEBEDI yeo letsogo la molao le ka tiišwago ka gona gore batho ba phele ka khutšo ka mo nageng.
Seboledi sa 3 se šupa bomang ge se re madi ao a se nago molato Ke ka lebaka la eng ba bitšwa ka tsela yeo?
Ke mohuta ofe wa bosenyi wo o lapišitšego batho Šitlela karabo ya gago?
Na seema seo se dirišitšwego ke seboledi sa 4 se šupa eng ge se dirišitšwe ka tsela yeo?
Tšweletša kgopolo ya gago mabapi le go bušwa ga kahlolo ya lehu.
Re lapišitšwe ke bosenyi bjo bo lego gona ka mo nageng.
Na madi ao a se nago molato a tšhollelwang?
Ke rata seema se se rego Legotlo le lefa ka setopo. Molao o swanetše go tiiša letsogo gore go be šebešebe ka mo nageng.
Kahlolo ya lehu a e bušwe!
Bala temana ye e latelago ka kelohloko gore o tle o kgone go e akaretša. Akaretša ka dintlha tše di šupago gomme mantšu e be ao e ka bago a 80 go iša go 90.
Go a lliwa lefaseng ka bophara ka lebaka la mohlagase wo mang le mang a llelago go ba le wona ka ga gagwe. Bahlologadi le bahlolo ga ba kaaka ka ge ba lobišitšwe ke sera seo go thwego ke mohlagase. Re ka o reta bjang mola lehono re apere boso ka lebaka la wona Ke tshwanelo gore re o roganyetše ka lebaka la gore o re šiile nyanyeng. Re lobile bana, banna, basadi, ditlogolokhukhu le tšona ditlogolwana?
Bana šeba ba bapala ka tlase ga mathale a mohlagase. Ngwana wa tsebanyana o kwa medungwana ye mengwe kua mathaleng a mohlagase. Ka lebaka la bobjana le gona go rata go ba Thomase yo go thwego o kgolwa ka go bona, a napa a botša bagwera ba gagwe gore ba swanetše go ya go bona gore medungwana ke ya eng. Yo mongwe wa bona o ile a napa a ba lemoša ka kotsi yeo ba ralokago ka yona gomme bona ba mmotša ge e le lefšega la sepharelankong sa go phalwa le ke basadi ka go ba le sebete. Ngwana wa mathomo o nametše pala yeo go lata modungwana woo, gomme wa bobedi a mo latela. Wa mathomo o rile ge a batamela a napa a kgoma lethale la mohlagase. Go ino kwala: ''mmawee!'' gwa napa gwa re tsee! Wa bobedi a re ke a mo swara a napa a kgoramela yola, gomme ba napa ba lekelela fao mmogo. Ge dithakana tša bona di bona seo ba napa ba tšhaba ba leba gae go yo hlaba sebatakgomo. Ge go fihlwa fao kotsing, ba hweditše selemo e le ngwagola, gwa hwetšwa ditopo tša bana bao e le botala fela o ka re ba na le kgwedi ba hlokofetše. Motse o ile wa napa wa apara boso, benglehu ba lla, diphiri le tšona tša napa tša hwetša mošomo wa go dira malao. Naa molato ke wa mang gare ga bana le mohlagase?
Dithulaganyo tša poloko di ile tša dirwa. Go ile gwa iwa tlase le tletlolo gomme bana ba bolokwa. Batswadi ba bana bao ba ile ba šala ba ikgonere, dipelong go šetše dipalabalo fela. Batswadi ba bangwe ba ile ba tiiša letsogo ba kgala bana ba bona ka gobane segologolo se re monna ga a bone gabedi. Gape ba bone bošoro bja mohlagase ka mahlo. Masolo a go ruta setšhaba ka ga tirišo le kotsi ya mohlagase a ile a napa a thakgolwa gomme batho ba thoma go rutega. Go se rutege e tlo ba e le ka boomo ka gobane ba bone lehu ka mahlo le gona go lemoga gore ge motho a hwile ga a sa boa. Masolotšhireletšo a phethilwe eupša ge e le bana bale ba go hlokofala ba ka se hlwe ba sa boa.
Lebeledišiša seswantšho se se latelago ka tsinkelo gore o tle o kgone go araba dipotšišo tša go se latela.
Na hlogo ya papatšo ye e nyalelana bjang le diteng tša seswantšho se Hlaloša?
Ditiragalo tše di bonwago seswantšhong se di tšweleditšwe ka mokgwa wa pheteletšo. Tsopola tše PEDI gomme o di hlaloše.
Na mmapatši o šomišitše thekniki efe go hlaloša ditiragalo tša papatšo ye?
Hlaloša tirišo ya lentšu le, 'nweletše' go ya le ka fao le šomišitšwego ka gona mo seswantšhong le tlhalošo ye e tšweletšwago ka mokgwa wa sekapolelo.
Temana ke ye e a latela, e bale ka kwešišo gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Ge e le Mpumalanga ke kgojana, fela Limpopo gona ke kgolekgole. Monna wa go dula Kapa yo a bethilego mosadi wa gagwe o ile a swarwa a išwa kgolegong ya Gauteng. Ka ge mafelo ao e se molomo le nko, mosadi yo ba mmethilego o ile a ya kgolegong gona kua Gauteng gomme a laela maphodisa gore a lokolle monna wa gagwe ka ge a se na molato.
Efa mohuta wa lešala leo le kotofaditšwego mo o be o laetše gore le šupa eng ge le šomišitšwe ka tsela yeo.
Efa lekopanyi leo le dirišitšwego go tšweletša lebaka o be o hlame lefokofokwana ka lona.
Laetša phapano gare ga leamanyithwii le leamanyitharedi gomme o be o thekge karabo ya gago ka mehlala go tšwa temaneng.
Itswalanye le ditaba tše di latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo mabapi le tšona.
Mosadi wa go rotha dinala ga a hlatswe lefehlo ge a feditše go le diriša; le thitelo ya gagwe e šala e re thankga! ka morago ga go šomišwa. Ka gore ke yena a yago go belegela mogolwagwe bana, na bogadi o tla dula Segologolo se re mosadi ke tšhwene o lewa mabogo?
Ngwala tlhalošo ya seka seo se tšwelelago mo temaneng.
Ngwala lentšu le tee sebakeng sa lefokwana le le thaletšwego.
Seema seo se tšwelelago mo temaneng se dirišwa neng mo bophelong?
Badišiša temana ye e latelago ka kelohloko gore o tle o kgone go araba dipotšišo tša go latela.
Mosadi wa go thaba kudu o namela thaba ka maikemišetšo a go roba dikgong tša go roba kudu.
Efa ditlhalošo tša mantšu ao a kotofaditšwego mo temaneng go tšweletša phapano gare ga ona.
<fn>Sepedi HL P1 Nov 2009 Memo.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a memorantamo ke 7.
a Ge le šoma le le ngatana/seboka/sehlopha/ba bantši šomišana mošomo ga o imele/ Ge go na le tšhomišano mošomo o ba bobebe.
Mothofatšo, e laetša kgatelelo ya seo go bolelwago ka sona..
Baeti ba bantši ba tla thoma go kgeregela ka Afrika-Borwa ka ge ba tla ba ba bone bobotse bja naga ye.
Leina la naga le tlile go gola.
Maafrika-Borwa a tlile go ithuta tše dintši go tšwa ditšhabeng tše dingwe.
Ditokišetšo di phethilwe goba ga se tša phethwa, nako ya gore papadi ya kgwele ya maoto ya lefase e ralokwe ka Afrika-Borwa e batametše.
Ba fe baeti thušo ye ba e hlokago/Go be le phedišano ya semorafe.
Megwanto ya go se fele/ Dintwa tša ditaxi le dipese/Malwetši ao a tlago le baeng/ go se tshephagale ga baetapele dipapading/ Go hlokwa boikgafo bja sehlopha sa ka mono nageng.
Ee, e tla fiwa moputso fela ge e na le lebaka.
Ba kgone go bolela maleme ka bontši gore ba tle ba boledišane le baeng.
Boleng bja ditšweletšwa e be bja maemo a godimo.
Bagwera ba tšhaba go batamela/raloka le mogwera wa bona yo mogolwagwe a swerwego ke bolwetši bja AIDS.
Ba nagana gore bolwetši bjo bo ka ba fetela ka go ba kgauswi le mogwera wa bona.
Baithuti ba rutwe ka thobalano go leka go fokotša palo ya go ima le malwetši a thobalano.
Ba rutwe ka AIDS gore ba tsebe go itšhireletša, go thekga, go hlokomela le go phedišana le batšwasehlabelo ba bolwetši bja AIDS.
Ke tla mo kwela bohloko le go mo kgothatša gore HIV le AIDS e a laolega ge motho a humana kalafo/thušo/Baithuti ba tšweletše maikutlo le lebaka goba thušo yeo ba ka e fago.
Karabo ya maleba e tla amogelwa.
Mohl.: Ba tšhaba go fetetšwa ka ge ba hloka tsebo ka bolwetši bjo.
Go be le dithuto tšeo go rutwago setšhaba le go ba sedimoša ka bolwetši bjo le phetetšo ya bjona.
Batho ba rutwe go hlokomela balwetši ba bona ge ba swerwe ke HIV le AIDS.
Batho ba tsebe go amogela le go phedišana le batšwasehlabelo ba HIV le AIDS.
Go amogelana le go phedišana bjalo ka setšhaba se tee.
A be le maitshwaro a go amogelega.
A ikemele le go kgona go itharollela mathata.
A be le maikarabelo le maikemišetšo.
O swanetše go direla khamphani tšhelete, e sego go e ntšha.
O swanetše go ba moithuti ka mehla.
O swanetše go apara le go itshwara go ya ka mohuta wa mošomo wo a o šomago.
O swanetše go hlokomela le go fihlelela nako le matšatši a go phetha mošomo.
A tšweletše mošomo wo o kgahlišago.
A kwalakwatše khamphani goba setšweletšwa sa yona go leka go e godiša.
Ge botelele bja kakaretšo bo feta tekanyetšo yeo e beilwego, bala fela mantšu a mahlano ka morago ga ao a nyakegago gomme o hlokomologe ao a šetšego.
Dikakaretšo tšeo e lego tše kopana eupša di na le dintlha tšeo di nyakegago, di amogelwe.
Diphošo tša go tloga go 0 go ya go 4 - ga go kotlo.
Diphošo tša go tloga go 5 go ya go 10 - ntšha moputso o tee.
Diphošo tša go tloga go 11 go ya go 15 - ntšha meputso ye mebedi.
Diphošo tše 16 le go feta - ntšha meputso ye meraro.
Lefoko le tee goba a mararo ao a tsopotšwego: ga go kotlo.
Mafoko a mane goba a mahlano ao a tsopotšwego: ntšha moputso o tee.
Mafoko a tsheletšego goba a a šupilego ao a tsopotšwego: ntšha meputso ye mebedi.
Ntšha moputso o tee go tšwa go palomoka yeo e abetšwego dintlha le tšhomišopolelo ge palo ya mantšu e sa laetšwa goba ge go laeditšwe palo yeo e fošagetšego.
ELA HLOKO: Dikhutšofatšo di se šomišwe, eupša ge di tšwelela kakaretšong gona di balwe bjalo ka palo ya mantšu ao di a emetšego.
Papatšo e lebantšhitše batho ka moka/setšhaba ka moka/basadi fela.
Mmapatši o laetša ka moo sešepe se kgonago go tloša ditšhila ka gona le tšeo di tseneletšego bjalo ka nkgwete ge e thopa sefoka goba ngaka e fodiša balwetši.
Ka lentšu le "nkgwete" go laetšwa gore sešepe ga se palelwe ke go fenya tšhila efe le efe mola "ngaka" e laetša gore sešepe se na le bokgoni bja go lwantšha tšhila le ditwatši bjalo ka ngaka.
Mmapatši o šupa gore moreki o lefa tšhelete ye nnyane eupša o humana sešepe se se ntši.
Ka go tšweletša diswantšho tša basadi ba nnoši o ka re ke bona fela e lego baamogedi ba tshedimošo goba ba go dula ba hlwekile.
Hlogo ya leina ka botee ga e tšee hlogo ya legoro./Le wela legorong la bosenyane ga le tšee hlogo ya N- tšhomišong ya lona.
Le laetša taelo.
Motho yo a nago le bana ga a hloke thušo, bona bana bao ba mo fa thušo le thekgo tšeo a di hlokago.
Makalo/ Go kgotsa. Menwana ya matsogo e hlaramolotšwe mola mahlo a tomotšwe gomme melomo e ahlamišitšwe.
Ke na le katse le magotlo a mantši ao ke a hlokomelago.
Mogateledi - motho yo a phedišago ba bangwe boima/wa go gatelela ba bangwe.
Kgatelelo - mokgwa wo motho a phedišago ba bangwe boima ka gona.
Raisibe o na le tseba ka ge a sa rate motho yo mongwe a tšwelela/a mo phala.
Mosadi yo mobotse wa leleke o ithata kudu eupša/efela/fela/empao tšhaba go šoma. Sa gagwe ke go no dula a tlotša manala ka pente.
<fn>Sepedi HL P1 Nov 2009.txt</fn>
Lephephe le, le arotšwe ka dikarolo tše THARO, e lego ya A, B le C.
Badišiša ditaelo ka šedi.
Araba dipotšišo ka moka.
Karolo ye nngwe le ye nngwe e ngwalwe letlakaleng la yona.
Thalela mošomo wa gago ka morago ga karolo ye nngwe le ye nngwe.
Tatelano ya dikarabo e swane le ya dipotšišo.
Tshela mothaladi ka morago ga karabo ye nngwe le ye nngwe.
Ngwala ka bothakga ka mongwalo wo o bonalago.
Ela hloko mopeleto le tlhamego ya mafoko.
Badišiša temana ye e latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Go a emaengwa, go iwa godimo le fase, go foka moya wa dipapadi tša kgwele ya maoto ya boditšhabatšhaba ka Afrika-Borwa yeo e yago go swarwa ngwaga wo o tlago. Taba yeo e bonala gabotse ka gore ga go robalwe ka mahlakoreng ka moka. Mapatlelo a dipapadi tša kgwele ya maoto a fedile re a a bona. Go no šala mo le mola gore a nape a be a maemo a godimo. Balekodi ba ona ba kgotsofetše ka gore ka wa bona wa go ja mabele ba re a tloga a loketše dipapadi tša boditšhabatšhaba. Ge e le baagi ba ona bona ba phuthaphutha diporogwana tša bona ka ge tema ba weditše. Setšhaba sona, kudu barati ba kgwele ya maoto, se thabile kudu ka ge bjale ba na le nnete ya gore mogopo wa lefase wa kgwele ya maoto o tlile go bapalelwa ka Afrika-Borwa ngwaga wo o tlago. Ba šetše ba thomile go reka dithekethe tša go tsena ka mapatlelong.
Sehlopha sa naga sona ga se bo pate, se itšhidulla bošego le mosegare gore se se ke sa swabiša Maafrika-Borwa ka mohla wa mafelelo. Mohlahli wa sehlopha le yena o tšama a nyaka maele gohle ka ge a tseba gore sedikwa ga se na bogolo. O tsebe gore ke yena a swanetšego go iša Afrika-Borwa mafulong a matala.
Kgoro ya Dinamelwa le yona e phethile wa yona mošomo ka gobane ditsela re a di bona ke mabaibai. Di tlabaketšwe ka maswao gore go se be le mootledi yoo a rego maswao a tsela ga a bonale goba ga a gona. Ruri e tloga e le ditsela tša maemo a godimo. Gautrain le yona re a e bona e ganeletše seporong. E fela pelo ya gore baeti ba tla neng gore ba ipshine ka yona. Ruri go tloga go kgahliša. Maemafofane le ona a feditšwe a swanetšana le maemo a boditšhabatšhaba. Difofane le tšona di okeditšwe, ke komanamadulaabapile, di letetše mohlamonene.
Kgoro ya Boeti le yona e lokišitše tšohle gore baeti ba tle ba kgone go ipshina ka mafelo a boeti ka Afrika-Borwa. Go šetše go thomile go dirwa dikwalakwatšo ka ga mafelo a.O tsebe gore go letetšwe baeti bao e ka bago dimilione tše 1.3. Dihotele le tšona di agilwe, ke tša maemo a godimo. Di letetše fela gore baeti ba tsene ka gare. Mmušo le wona o hlohleletša batho gore ba hiriše mengwako ya bona bjalo ka mafelo a borobalelo. Sa go kgahliša ke gore ba lekola lefelo leo pele ba ka go fa tumelelo ya go le hiriša. Maikemišetšo a kgwebjana ya mohuta wo ke go thuša batho bao ba itlhakelago gore ba hwetše bodulo ka ge ba rata kgwele ya maoto.
Kgoro ya Tšhireletšo e šetše e kaladitše batho ba diketekete gore e tle e be maphodisa le mašole gore tšhireletšo e tle e be ye maatla ka kgwedi yeo ya mohlamonene. Ka mokgwa woo go thwetšwego batho ba bantši ka gona, mahodu le basenyi ba hwile la pitšana. Ruri ba tlile go hloka botšhabelo.
Komiti ya FIFA le yona e šetše e thomile go goroga ka Afrika-Borwa gore e tle e dire ditokišetšo tša papadi ye ya kgwele ya maoto. Go letetšwe dihlopha tša dinaga tše 32 tšeo di tlogo kgatha tema diphadišanong tše. Komiti ye, go letetšwe gore ge ditokišetšo tša 2010 di phethwa, e be e dirišitše diranta tše dibilione tše 21 ebile e hlotše dikgoba tša mešomo tše mpsha tšeo e ka bago tše 159 000.
Mabotse le mathakga a 2010 re a lebeletše ebile re ipshina ka ona. Potšišo ke gore a naa ka morago ga 2010 dilo tše botse tše, re tla tšwela pele ka go di šomiša le go di swara gabotse goba aowa?
Ke sekapolelo sefe seo se nyeumago ka gare ga temana ye Efa lebaka la tirišo ya sekapolelo seo?
Naa ke mokgatlo ofe wo o hlokometšego gore projeke ye ya 2010 e phethagatšwa ka tshwanelo?
Naa ke eng seo se go kgodišago gore ka morago ga ketelo ya 2010 ekonomi ya naga e tla ba kaone Efa kgopolo ya gago?
Ke ka lebaka la eng Afrika-Borwa e ile ya thabela go ba monggae wa dipapadi tša 2010 Efa boikgopolelo bja gago?
O kwešiša eng ka hlogo ye: 2010 e fihlile?
Ke maitshwaro a mohuta mang ao a lebeletšwego go badudi ba naga ye go bea šago la moeng gae?
Ke mathata afe ao e lego tlhobaboroko, ao a swanetšego go rarollwa pele ga diphadišano tša sebjana sa lefase tše di tlogo swarelwa ka mo nageng Efa dintlha tše pedi?
Naa o nagana gore baeng bao ba tlago ka mo nageng ya Afrika-Borwa ka 2010 ba tla thabela dijo tša setšo Šitlela karabo ya gago ka lebaka?
Ke maele afe ao o ka a fago borakgwebo malebana le dikgwebo tša bona mabapi le 2010?
Heita Majita! Ke a le dumediša mathaka. Kgane molato ke eng o ka re ga le nkwe bose lehono?
Theeletša mo wena Thabo, re kwele gore buti wa gago o tsenwe ke Aids. Ga re a šireletšega go ba le wena ka gore le wena o ka no ba o na le yona.
Banna, na le ra go reng ge le realo?
Tloga mo go rena! Ke re tloga pele o re tlabatlabiša dibete.
O se ke wa nkgorometša man! Ke re ntlogele! O nyaka go dira eng?
Hei lena! Le dira eng Tlogelang go lwa. Ga le bone gore ka mo ke ka sekolong?
Ke yena a thomilego pele.
E tlang ka pele re yeng go hlogo ya sekolo.
Ka morago ga lebakanyana ka ofising ya hlogo ya sekolo.
Mna Tau, nke o mpotše gore a na mo ke sekolong goba ke ka mosakong (o thoma go befelwa). Thabo ga se a swarwa ke Aids eupša ke mogolwagwe yo e mo swerego. Ka gona ke kwa bohloko ge ke bona Thabo a se a šireletšega mo sekolong?
Fola matswalo mma! Re be re dutše re otla bana bao ba tšwago taolong mabapi le taba ye.
Naa botho bja lena bo kae mo sekolong se?
Ke a kwešiša gore o tshwenyegile. Taba ye yona ke thaba ya taba. Ke tla bolela le barutiši.
Ga se go lekane! Baithuti, barutiši le batswadi ba swanelwa ke go humana thuto ka bolwetši bja HIV le Aids. Akanya fela ge setšhaba se go šikologa ka lebaka la gore se nagana gore o a babja. Ruri le leša dihlong.
Ka dintlha tše pedi hlaloša ka boripana seo e lego thaba ya taba temaneng ye.
Na kgopolo ya gago ke efe mabapi le gore baithuti ba rutwe dithuto tša thobalano le tša bolwetši bja Aids sekolong?
Tšweletša maikutlo a gago le seo o ka se dirago ge yo mongwe wa leloko goba mogwera wa gago a ka go botša gore o na le bolwetši bja Aids.
Na o nagana gore ke ka lebaka la eng batho ba tšhaba le go kgethologanya batho bao ba swerwego ke HIV/Aids?
Bjalo ka setšhaba sa maikarabelo, re ka dira eng go fediša kgethologanyo ye Efa ntlha e tee?
Tšweletša ka botlalo seo se hlalošwago ke lentšu le ''botho'' go tšwa poledišanong.
Bala polelotherišano ye e latelago ka kelohloko. Akaretša ka dintlha tše šupa dilo tšeo mošomi a SWANETŠEGO GO DIRA. Kakaretšo ya gago e be mantšu a 80 go iša go 90.
Se segolo bophelong bja ka ke maitshwaro ao a lokilego. Ke rata batho ba go ba le maikemišetšo le lethabo, batho bao ba dulago ba bona bophelo ka lehlakoreng la go phadima. Go nyamiša kudu ebile go senya sekgotse ge mafelong a mošomo batho ba dula ba ngongorega kgafetšakgafetša le go seba ka bašomikabona. Ke fela ke eletša batho gore ba se ke ba ratana le bašomikabona, kudu ge motho a swere maemo a godimo goba e le molaodi, gobane maratwana ao a hlola mathata mafelong a mešomo. Bengmešomo ba dulela go seka ba sa fetše. Ke thaba kudu ge bašomi ba kgona go itharollela mathata ka bobona ka ge nka se kgone go rarolla bothata bjo bongwe le bjo bongwe bjoo mošomi a itemogelago bjona.
Ye nngwe ya diofisi e bile le mokitlana wa mogala wa R1 200,00. Mongofisi o be a leletša kgaitšedia'gwe yo a dulago Engelane ka mogala wa mošomo. Ke hutša gore mošomi yo mongwe le yo mongwe a be le maikarabelo ka didirišwa tša mošomo. Batho ba bangwe ga ba lemoge gore ba lefelwa go dira mešomo ya bona ka botshepegi. Batho ba bangwe ba no dula ba letile nako ya go ya gae, ba thoma go phutha e sa le ka pela gore ba itokišetše go kitimela gae.
Re leka ka maatla go katiša baithuti gore ba be le tirobophelo ya go se kgaotše. Ge motho a šetše a hweditše mošomo o swanetše go dula a itswalanya le tšwetšopele ya modiro woo. Ke fela ke eletša batho ba bantši gore ge ba le mošomong ba swanetše go apara diaparo tše di swanetšanago le mošomo wo ba o dirago ebile ba o ratago. Go apara diaparo tšeo go tliša boitshepo le seswantšho se sebotse mahlong a batho. Lefelo la go šomela le lona le swanetše go hlweka ka gobane seo se laetša maikemišetšo, mafolofolo le bokgwari bja motho mabapi le mošomo wa gagwe.
Femeng yeo go nago le molao go šongwa go lebeletšwe nako le letšatši. Bašomi ba beelwa nako le letšatši la go fetša mošomo wo o rilego, gomme molao woo o a latelwa. Ge motho a go file mošomo gore o mo direle wona, o swanetše go o hwetša o dirilwe. Ka go realo modirelwa o tla thaba gomme a tšama a bapatša mošomo wa gago. Ruri ga go se se thabišago go phala go phethagatša mošomo ka bokgwari. Difeme tša molao gantši di šoma ka ditšhelete tše ntši gomme motho wa go se tshepege a ka se kgotlelelwe. Wo mongwe wa melao yeo e dirišwago ke difeme tša go ba le molao ke go šireletša le go hlompha diphiri tša badirelwa. Yo a ka bolollago diphiri tša batho bao o rakwa mošomong ka ponyo ya leihlo.
Lebeledišiša seswantšho se se latelago ka tsinkelo gore o tle o kgone go araba dipotšišo tša go se latela.
Na papatšo ye e lebantšhitše sehlopha sefe sa baamogedi?
Godimo ga lepokisi la sešepe go ngwadilwe ''Bontši ka theko ya fase''. Na e ka ba mmapatši o šupa eng?
Na papatšo e tšweleditše kgethologanyo ya bong ka tsela efe?
Temana ke ye e a latela, e bale ka kwešišo gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Agee! Hlabang mekgolokwane hle bana ba tšiekgalaka. Ditsela ka moka di lebile nageng ya gešo, mošate wa Bathobaso. Dikgoši tša setšo di tla be di hlakelela letšatši la bohwa bja rena. Go tla be go iwa godimo le tlase, go apewa ebile go amogelwa le baeng. Re tla ipshina ka go bogela, ra bina ra ba ra itia mpa ka lenono. Diboledi ka moka gammogo le Mna. Tokologo di gateletše ntlha ya gore batho ba ele hloko bolwetši bja HIV/Aids.
Efa hlogo ya botee bja leina leo le ntshofaditšwego o be o hlaloše gore ke ka lebaka la eng e le learogi.
Tsopola leinagokwa o be o laetše gore le bopilwe ka diripa dife tša polelo.
Lefoko le, 'Hlabang mekgolokwane' le laetša eng go ya le ka mo le dirišitšwego ka gona mo temaneng?
Go tšwa temaneng ngwala lentšu leo e lego khutsofatšo le leo e lego akronimi o be o a ngwale ka botlalo.
Itswalanye le ditaba tše di latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo mabapi le tšona.
Lentšu le 'bomma' le laetša eng go ya le ka mo le dirišitšwego ka gona poledišanong ya mathomo?
Ngwala lentšu le tee sebakeng sa sekafoko seo se thaletšwego.
Naa seema seo se kotofadišwego se šupa eng ge se dirišitšwe ka tsela ye?
Nagana ka mokgwa wo ke ilego ka makala ka gona ge Shoti a mpotša gore ke na le bana bao ke ba hlokomelago. O rile ke na le katse le mpša le magotlo a mantši ao ke a hlokomelago! 3.
Ke duma ge nka be ke na le bana (batho) bao ke ba hlokomelago, gore ke lefe motšhelo wo mokaone. 2.
Go kaone ka gore o na le seo o ka se botšago ramotšhelo Dube! 5.
Go belega ke go feka maano, ge e le mosadi wa go hloka ngwana yena, o hwile la pitšana! Le ge go le bjalo, ka setšo mosadi yoo e sa le bomma! 1.
Ga ke nyake kgopolo yGa ke nyake kgopolo ya gago, setlaela tena!
gago, setlaelaO tla šala o nnoši.
Tirišo ya ditho tša mmele le kopantšhomahlo di utolla maikutlo afe poledišanong ya 3 Fahlela karabo ya gago?
Tsopola sekapolelo seo se šomišitšwego mo poledišanong ya 3.
Tirišo ya pukuntšu ke ye e a latela, e tsinkele ka kwešišo gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
gatelela: lediri- go gatelela taba/go gatelela selo gore se ye fase goba go ganetša motho go tšweletša dikgopolo tša gagwe.
lehufa: lediri- go ba le mona.
Fetolela lentšu le, 'gatelela', gomme o bope leina o be o fe tlhalošo ya lona.
Efa lehlalošetšagotee le lengwe la lentšu le, lehufa, gomme o le šomiše lefokong go laetša kwešišo.
Hlaola diphošo tšeo di kgotlelago polelo mo temaneng, gomme o be o di lokiše.
Mosadi yo mobotse wa leleke o terata kudu mara o tšhaba go šoma. Sa gagwe ke go no dula a tlotša manala ka pente.
<fn>Sepedi HL P1 Prep 2008.txt</fn>
Lephephe le, le na le matlakala a 10.
Lephephe le arotšwe ka diripa tše THARO e lego A, B le C.
Araba dipotšišo tša tšona KA MOKA.
Araba dipotšišo go ya ka moo o laelwago ka gona.
Itswalanye le dipotšišo pele o ka thoma go di fetola.
Tatelano ya dikarabo e swane le ya dipotšišo.
Thalela go bontšha mafelelo a dikarabo tša dipotšišo.
Ngwala ka bothakga, o šomiše polelo ya maleba ye e hlwekilego.
nyakego go re bona re kweša le go kwešwa bohloko. [E fetoletšwe le go amantšhwa go tšwa go Love Life: Agostose 2008] 1.1.1 Hlaloša ka dintlha tše tharo seo mongwadi a llago ka sona?
Hlaloša maikutlo le dikgopolo tša molaodiši mabapi le maitshwaro a Maafrika go ya le ka moo o badilego temana ye?
Efa tlhalošo ya lentšu le botho go ya ka molaotheo wa naga.
Na o nagana gore ditiragalo tša mohuta wo di ka fedišwa bjang Efa dintlha tše pedi?
Tšhomišo ya lentšu le hlatha mo lengwalong, le tšweletša tiragalo ye e lego ya nnete goba ke kakanyo fela Tiiša karabo ya gago?
Tšweletša kgopolo ya gago mabapi le batšwasehlabelo bao ba hlokofalelago nageng di šele.
Badišiša ditemana tše di latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo tša go di latela.
Re sa tšwa go kwa ka tša monna yo mongwe wa motsebalegi yoo a go ikhwetša a bolailwe ke tšhego gomme a hwile dihlaa tša nama. Ge a fela a akanya le go loga maano a go itia dihlaa ka sa letswayana, a napa a gopola gore Rasebešo o na le sethale sa dikgogo. Bošego ge go robetšwe a khukhuna, a tsena ka sethaleng, gomme a lebelediša yeo a ka go e swara. O ile a sa potologapotologa sethale sela, a kwa go etla motho. Maru a be a pipile ngwedi, ka fao go be go sa bonale gabotse. A sa maketše a lemoga gore ke Rasebešo, mong wa motse woo. O be a sa ile go itiša le banna ba gabo.
Ge lehodu le lemoga gore ke mong wa lapa yo a potologago a lebantše kgoro, la tsena tlalelong. Go be go se moo motho a ka tšwago ntle le gona kua lesorong leo go tšwelelago mongmotse. Ka bjako la bona dikgong di lahlantšwe mola thoko, la taboga, la patlama gare ga tšona. Aowa, bjale le swana le kota ruriruri, mo motho a ka se ke go a le lemoga.
Rasebešo yena ka ge a be a etšwa mo ba bego ba itišitše senna, a tla a ikopelela a bile a gapa dipudi. Ge a fihla mola kgauswi le dikgong a kwa a swerwe ke mohlapologo gomme a napa a lebanya gona moo dikgonyeng. Ye kgolo ya o bulela wa tsena ka ditsebeng, ka ganong le ka diaparong, efela lehodu la no ikhwiša bogompane. Rasebešo ge a feditše a napa a retologa a leba ka tselana ya go ya ka gae.
Mola lehodu lela le gopola gore le phologile, Rasebešo a boa a swere kota yeo e bego e thibile kgauswi le sefero sa gagwe, a gopola go ya go e lahlela kua dikgonyeng. Kota yeo e be e le boima. O ile go fihla moo a e fošetša mola godimo ga lehodu lela, gomme a makala ge a ekwa lentšu la monna le golola ka gare ga dikgong. O be a sa golole ka phošo ka gore kota yeo e ile ya mo gobatša wo šoro. O be a ela madi hlogong, ebile a robegile le letsogo. Lehodu le ile la swarwa, gomme ya ba semaka ge go humanwa gore ke motho yo a tsebegago le gona wa go hlomphega. Taba ye e ile ya dulwa ka marago ka gore go be go tantšwe motho yo mogolo setšhabeng. Le ge ba mo lesitše, go gobala gona o gobetše.
Lehodu le go bolelwago ka lona ka mo ke motho wa maano. Efa lebaka go tšwa temaneng ye.
Hlaloša tšhomišo ya mebolelwana yedirišitšwego ka mo temaneng: go ya le ka moo e a b ba itišitše senna...
Efa leina la sekapolelo se se kotofaditšwego, o be ofe le mošomo wa sona.
Na molaotheo wa naga ya geno o reng mabapi le go hlokofatša lehodu ka bowena?
Ge o be o le tona ya tša Toka le Tšhireletšo nageng ya geno, ke magato afe ao o bego o tla a tšea go fediša bosenyi?
Go ya le ka fao molato wo o ahlotšwego ka gona, o bona toka e phethagaditšwe Thekga karabo ya gago?
Akaretša dikgopolo le dikgopolotlaleletšo tša diswantšho tša ka tlase ntle le go šutiša moko wa tšona. Ngwala ka mokgwa wa TEMANA. Dintlha ka gare ga temana di se fete tshela. Ngwala mantšu ao e ka bago a 80 go iša go a 90.
Lebeledišiša dipapatšo tše di latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Hlaloša gore ke ka lebaka la eng mmapatši a šomišitše diaparo go bapatša thuto?
Na papatšo ye e lebantšhitše sehlopha sefe sa baamogedi Thekga karabo ya gago?
Na papatšo ye e tsoša kganyogo efe go babadi?
Ke ka lebaka la eng go dirišitšwe dikhutlo tše pedi go selokene (slogan) sa papatšo?
Temana ke ye e a latela, e bale gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Ya re ge ba feditše go ja, lesogana la mmotšiša la re: "Mosima ngwana wa Rakgetse, na o nthata go fetiša banenyana ba mo" A mo fetola a re: "Ee, moratiwa, o a tseba gore ke a go rata." A mmotša a re:" Amogela palamonwana ya ka.?
Na lentšu le ge le šupa eng go ya ka mokgwa wo le dirišitšwego mo temaneng?
Tsopola sekafoko seo se laetšago tekatekanyo, o be o hlaloše tšhomišo ya sona.
Efa mohuta wa leamanyi la sekafoko seo se kotofaditšwego, o be o laetše mošomo wa lona.
A mmotša a re: "Amogela palamonwana ya ka".
Efa mošomo woo o phethwago ke moselana wa -itše go ya ka mo o dirišitšwego mo lentšung le feditše.
Tsinkela khathuni ye e latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Hlaloša maikutlo ao a tšweletšwago ke polelo ya mmele yeo e bonagalago difahlegong tša batho ba.
Tsopola lefoko la go bontšha kgopelo, o be o laetše gore le šupa eng ge le dirišitšwe ka tsela yeo.
Laetša lefoko leo le bontšhago kgethologanyo, o be o le hlaloše.
Bontšha tše di latelago go tšwa lefokong leo le kotofaditšwego, o be o fe tlhalošo ya tšona.
Itswalanye le ditabana tše di latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Mosadi wa Railo yo mobotse o ile a befelwa go šoro ge a bona mogatšagwe a gobetše ka lebaka la botagwa. Segologolo se re monna ke nku o llela ka teng, le go Railo go bile bjalo.
Tsopola leba le le tšwelelago mo, o be o fe le mohuta wa lona.
Efa mošomo wa lehlaodi le le dirišitšwego mo temaneng.
Lentšu le šoro le šomišitšwe bjang mo temaneng ya ka godimo?
Lokiša diphošo tše di tšwelelago temaneng ye.
Badudi ba naga ya afrika ba ke kgantšha ka ditšweletšwa tša naga ya bona.
ge ba thabile o tla kwa ba re: Rena mo re itheta ka boleng bja ditšweletšwa tša ka nageng.
<fn>Sepedi HL P1 Prep Memo 2008.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a memorantamo ke 5.
Dipolayano le dintwa tša semorafe.
Tlhokagalo ya botho le kamogelano.
O tšweletša maikutlo a tlhohleletšo ya lerato le kwelobohloko gare ga Maafrika.
Okgopela setšhaba go fediša mona le lehloyo la semorafe.
Go fedišwe dintwa le dipolayano. Balekwa ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana.
Motho o swanetše go hlompha batho ba bangwe le ditokelo tša bona.
Naga ya rena ka ge e na le khutšo, e ka fetoga legodimo go bao ka dinageng tša bona go se nago khutšo le tšhireletšo.
Afrika-Borwa e amogele batho ka moka go dula ka nageng.
Ge mmušo o ka aba mešomo gore Maafrika Borwa a se ke a nagana gore matšwantle ke bona ba tšeago mešomo.
Ge ka mo nageng go ka bjalwa motheo wa kamogelano, kgotlelelano le tlhomphano ntle le kgethollo ya semorafe.
Ge go ka ba le taolo ya maleba mellwaneng ya naga le dinaga tša baagišane go kgonthišiša gore matšwantle ao a tsenego ka mo nageng ba tsena ka molao e se go go no šwahlela ka bontši.
Ge go ka fedišwa bosenyi ka mo nageng, ga go yo a ka naganelago gore matšwantle ke bona ba oketšago bosenyi.
Ke kakanyo fela ka ge o ka se tšee sephetho ka go lebelela motho goba go mmolediša gomme wa fetša ka gore ga a tšwe ka nageng ya geno.
Go bohloko go hlokofalela dinageng di šele ka gore o ka se robale nageng ya geno moo badimo ba geno ba robetšego gona. Bathobaso ba na le ditumelo tša go fapana.
Go thwe o ile a patlama/ a utama gare ga dikgong gore a bonwe nke ke yena legong.
Ba itišitše ka go nwa madila. A sepela ka go thekesela.
Molaotheo wa naga o re batho ba se itšeele molao ka matsogong.
Balekwa ba tla tšweletša magato a go fapana a go fetšiša bosenyi ka mo nageng.
Kotlo ya bohloko go batho bao ba rekago dilo tša go utswiwa.
Badiredi ba mmušo bao ba nkgago lefetla le go ba le seabe ditiragalong tša bosenyi ba fegwe/ rakwe mešomong.
Aowa, molaotheo wa naga o re motho mang le mang ge a sentše o swanetše gore a sekišwe, a ahlolwe go sa lebelelwe maemo a gagwe.
Tshepo o botša Thoko yo a ratanago le yena gore ba swanetše go robalana.
Thoko o a gana o re ga se a itokišetša go tsenela tša thobalano ka ga bjale.
Tshepo o re ge Thoko a sa dumele go robala le yena ke gore ga a mo rate, fela Thoko o re o a mo rata.
Tshepo o mo phaya thetho ka kgang.
Pelo ya Thoko e bohloko kudu e bile o a lla.
Ka morago ga matšatši Thoko o ngwalela Tshepo lengwalo leo a mmotšago gore o šomišitše tshepo le lerato la gagwe bohlaswa ebile o fedišitše le bokgarebe bja gagwe.
Tshepo o a itshola.
Molekwa a ngwale ka motho wa boraro.
Boikgopolelo le go latelwa ga melao di tla elwa šedi.
E lebantšhitše bafsa bao ba ratago diaparo tša setaele le fešene gore ba tsene sekolo/ goba e lebantšhitše batho ka moka bao ba ratago dithuto tša theknolotši/IT.
E tsoša kganyogo ya bobotse bja go apara diaparo tšeo o di ratago, tša fešene ge o kgethile thuto ya IT.
Taetšo ya gore Thuto ke bokamoso bja gago.
Le šupa/ laetša nako.
Go fetiša ba- go bapetša ditiro/ go laetša ka fao ditiro di fapanago ka gona.
Leamanyirui- lerui le hlaola leina.
O mmoditše gore a amogele palamonwana ya gagwe.
Tiro e phethagetše.
Go befelwa kudu. Go kwa bohloko kudu ebile o a goeletša.
Ntshwarele hle. Taetšo ya tlhompho le boikokobetšo.
Ga ke fetolwe ke mosadi- O kgetholla ebile o gatelela basadi gore ba se mo fetole ge a bolela.
a. (sediri) ke (nna)- tiro e dirwa ke yena/ motho yo a dirago tiro.
b. (tiro) go otla- tiro yeo e dirwago/ seo se dirwago.
c. (lebopi la letlago) tla- taetšo ya gore tiro e tla dirwa nako ye e sa tlago.
d. (sedirišwa) feisi- selo seo se dirišwago go phethagatša tiro.
ke nku- leba la go swantšha.
Le laetša sebopego.
Le laetša mokgwa.
<fn>Sepedi HL P2 Exemplar 2009 QP.txt</fn>
Lephephe le, le na le matlakala a 22.
Badišiša ditaelo ka šedi.
O kgopelwa go bala letlakala le ka tlhokomelo pele o thoma go araba dipotšišo.
O se ke wa leka go bala lephephe ka moka.
Lebelela diteng letlakaleng le le latelago gomme o laetše dinomoro tša dipotšišo tša dingwalo tšeo o di badilego.
Ka morago ga moo, bala dipotšišo gomme o kgethe tšeo o nyakago go di araba.
Latela ditaelo tšeo di hwetšwago mathomong a karolo ye nngwe le ye nngwe ka kelohloko.
E tee go karolo C.
Nomora dikarabo tša gago go swana thwii le ka fao dipotšišo di nomorilwego ka gona ka gare ga lephephe la dipotšišo.
Thoma karolo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng le lefsa.
Ngwala ka bothakga le ka mongwalo wa go balega.
Kabo ya meputso e tla šoma bjalo ka sekai sa botelele bja karabo yeo e letetšwego.
KAROLO YA A: THETO Direto tšeo di kgethilwego: Araba dipotšišo tše pedi fela.
LE Sereto seo se sa kgethwago: Araba potšišo e tee fela.
KAROLO YA B: PADI Araba potšišo e tee fela.
KAROLO YA C: PAPADI/TERAMA Araba potšišo e tee fela.
Dira tshwayo (v) go lenaneotekolo le le latelago go kgonthišiša ge e ba o lateletše ditaelo gabotse.
DIRETO TŠEO DI KGETHILWEGO: Araba tše PEDI fela.
SERETO SEO SE SA KGETHWAGO: Araba se se TEE.
DIRETO TŠE DI KGETHILWEGO: Kgetha tše PEDI fela.
Sekaseka moko wa sereto se se ka tlase, gomme o tšame o šitlela ka mehlala ya go re tswee!
BALEMI Bjalo ka ditšhošane di bone thete, Bjalo ka manong a bone tonki ye e hwilego, Go kgobokanetšwe se sengwe se se welego. Bangwe ba rothiša mamila, bangwe ditete. Ke tlhakanetswiki, yo ke motho, bale aowa; Ba lomilwe ke dimpša, ba rafa dinose; Tše di bolelwago di ferola motho dibete. Tema e bonwa ke beng balemi, mofeti aowa. Yola mošomo o mo dumela ge a eme Fela yo ge a hlabile thedi senna o šoma mošomo. Ke mešongwanašongwana ka gare ga mošomo, Eupša se se šeditšwego ke botee bolemi Di kgatšwa di kgatšitšwe tša marapo a tše hwilego Di kgalengwa ka maleme ohle a tsebjago. Ke ditola tša bošego le mosegare tše tsetlago Di sa langwe. Yo a sa tsetleng o tla re o dirileng Sa mošomo ke go tsetlelwa, O ikgareetše o sa hwe matwa, O letše monwana o re thwa! Gore o be o palege lerwa! Sefatamollo se a iphatela. Ba se bakae ba boa le dirotwana Bangwe ga di kgokologe bosele, di fela di thulana Gomme ba hloke le ge e le patela. Maime a imela mathaka gona moo, Serokolo se a otlwa, go a lekanwa. Ke Gauteng sephuthaditšhaba, go a janwa, Motho o humana maswara gona moo. Letl?
Bala sereto se ka kelohloko gore o tle o kgone go araba dipotšišo tša go latela.
Morwalo Go rwala ke mo ke rwele, Ke tšhitšhila ke tšhitšhilake nnoši. E sa le go sobela ya pele, Ka mo di hlaba di šielana, Go tla ba gwa kotimela ya seswai. Ya senyane yona ke koma, Ke kutullo ya diphirikgolo, Ke nyepollo ya thaikgolo ya bophelo, Ke tshohlolamathata, Ke tharollamararankodi. Bophelo o a mpata. Ke tšhitšhilelang ke nnoši Yola le yena ke mohlodi wa tšona, Hleng bjale di ntebane ke nnoši Hleng bjale yena o a hwahwanka Ke yola o ya godimo le fase, La gagwe lesego le feta tekanyo, Wa gagwe mmele o sa itekanetše. Ke yola o gata a gatoga, Nna ke yo a gogagogago dinao. Nkabe le yena a ntikiša, A kwe tšeo re di kwago, A bone tšeo re di bonago, A fihle moo re fihlago. Ke yo o itlhokotše, Tša ka nke ga di mo ame, Ka moso o tla be a okaokela, A galefa boka tau, Melao a bea a sa fetše, Nke morwalo o be o rwelwe ke yena?
Efa moko ya sereto se ka boripana.
Hwanyolla poeletšo mo methalothetong ya 14 le 15 gomme o fe mohuta le mohola wa poeletšo yeo.
Tsopola sekapolelo go tšwa mothalothetong wa 28 gomme o be o bolele gore ke mohuta ofe wa sekapolelo.
Go Kwena - OK Matsepe Ka meetseng se o se boifago wena ke eng Ge dihlapi o di bolotša ka nose Ka ntle se o se boifago wena ke eng Ge le bana ba ditlou o sa ba noše a mabose Komelelo e iphile maatla, meetse ke madibana, Fao ke mo o bunago o sa tshwenyege. Ge ka ona o gana le ka segwana- Re nwe eng gore bophelo re bo thekge Bojato bja gago bo swana le bja lewatle Le hupilego diphiri le ganago go di utolla, Mereba ya gago e swana le ya dithaba ga e kgahle, Gobane di gana ka ditsela ge re di bula. Mohla dinoka le madiba di pšhela sa ruri, Tlala e tlhokakwelobohloko di tla o bolaela sa ruri, Letl?
Tsopola kelelathalo yeo e laetšago gore kwena ga e tšhabe selo ebile e hloriša tše dingwe tša digagabi tša ka meetseng.
Na sereti se laetša eng mo methalothetong ye mebedi ya mafelelo ya sereto?
Ka boripana laetša ka moo tshwantšhokgopolo e dirišitšwego ka gona seretong se.
Sello sa mahlalela - IS Masola Thato! Thato warra, poo ke pholo tšohle di a mphega, Lefase le nthagile, dikgogo bošego di a ntshega, Lefase le nthareleditše ka mathata, dinaga di ntšhwahlišitše, Bjale go thatafetše, ditšhika di tšhilafetše, Ke bothata ngwana 'a mme. Gohle ka nna go a tsebja. Mekoti ke epile e mphentše, Gohle ke sepetše bontši bo ntšeetše, ' me bo ntshetše, Ke mahlomola, ke dinyefolo. Bana bešo tsogang, boroko bo tliša dillo. Tšeang melaomegolo le ditaelotaelo go batswadi. Nna mašitwa ke tšohle, ke lahlile go lle tshadi. Tšeang go batswadi ba tšwafolla mekgwa ya kgahlišo Gohle go ntapišitše, gohle dikgoro ba ntswaleletše, Ditšhila tša bophelo di ntšhilafaditše, Kgang ya bogale bja pelo e nkgamile, Ke lefeela la mafeela, ka bjona ke itlhamile; Bogalebobe bo galefela baratwa Moreneng, Bogale bo galefela matlišakhutšo bathong, Bogale bo amoga bahlaki, ba ithuta leano la bophelo.
Na sereti se llela go mang Ba tswalana bjang?
Tsopola morumokwanothomi temathetong ya pele o be o fe tlhalošo ya ona.
Sereti se šupa eng ge se re, 'Gohle ka nna go a tsebja.'
Tsopola poeletšomodumo temathetong ya boraro yeo e laetšago gore mathata a bophelo a aparetše sereti.
Efa maikutlo a sereti.
SERETO SEO SE SA KGETHWAGO: Araba se se TEE.
Badišiša sereto se se lego ka tlase ka šedi, gomme o se sekaseke ka go bontšha ka fao kgethontšu le tshwantšhokgopolo di amago moya, tlhalošo le kgwekgwe ka gona.
Re madimabe bjang Ra belega a tloga, Mohlatlami le yena a re amoga- Mmagobanake, tlogela go riboga. Tše kae dihlogo ke tše di fihlilwego Mola a bogadi maina o a filwego Tswala ya rena ke ye e fahlilwego. Go nkalela itesetše o lekile, Mafotwana ga a ntshe go padile; Mebele ya rena e bile e lapile. E lego re šetšwe ke mang morago, Yoo ka tulamešidi a re rothothago Tefo go e nyaka a e be se a se dirago! Le homoletšeng, lena badimo, Ge le sa mmege le batametše legodimo Sa ka sello se fihlišeng go Modimo. Ge le sa rate, le gona lesetšang, Nna ga go sa le se se mmakatšang, Ke tla ba yo ke ikhomotšang. Didimo go le hlabela nka se hlwe, Go nkholela selo ga le hlwe, Gobane ya ka peu le re e lahlwe. A lena maina ke tla a reela mang, Go tseba lena le mang le mang Go ba segagaborena e sego sa ga bomang. Seji sa lapa la ka ritaganya Mong wa ka, O tla khunamelwa ke ba mang mmogo le ba ka Ge ka la mongangapane go tswaletšwe la ka Letl?
Go pokolo Go go makala go fetša nka se ke, Gore sefapano o se belegetše eng. Na se lebeletšwe go wean e seng Neng ka ntle ga letšatši lele ke se ke O dungwa ke nna maaka ga a botse, Ka sona o tla tsena le nna ke a bona. A ke go amogetše, le nna o tla mpona, Go mo khunamela go nkweša bose?
Moreti o šupa eng ge a re sefapano se o se belegetše eng?
Ke ka lebaka la eng moreti a duma pokolo?
Moreti o re go mo khunamela go nkweša bose. Na o be a khunamela mang le gona e ka ke ka lebaka la eng go mo kweša bose?
Na maikutlo a moreti ke a mohuta mang Fahlela?
Sereto se ke sa mohuta ofe, le gona ke ka lebaka la eng o realo?
Kgetha potšišo ye telele goba ya setsopolwa. Botelele bja karabo ya potšišo ye telele e be mantšu a 450 - 500.
POTŠIŠO 8 Bala setsopolwa se ka šedi gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
O reng Go dilo tše dintši tšeo ke bego nka di dira ebile ke tlamegilego go di dira. Ke beke swanetše go ba ke mo hlabanetše go fihlela madi a epšha ditšhikeng tša ka. Bjale nna ke be ke bolailwe ke boroko ke mo tlogela a ehwa go na ka mo tlase ga nko ya ka. Felagabjale ga go sa thuša ka gore o iketše". "Ke bitše maphodisa Mna Maleka" ka boeletša kgopelo ya ka. "Mo ditiragalong tša motse wo, ke mathomo go direga taba ya mohuta wo gomme ke a tseba maphodisa a tlamegile go dira lešata. Lešata leo le ka dira gore mmolai a timelele. Bona ba tlilo hlwa ba golega lešaba la batho bao go gononelwago gore ke bona mola mmolai a timeletše. Nka se kgahlwe ke seo gomme Mmatšhego le yena mo a lego a ka se kgahlwe ke taba e bjalo. Ka geke paletšwe ke go mo direla se kaone nakong ya ge a sa phela, bokaone bjo nka mo direlago bjona ke go hwetša mmolai wa gagwe le go šomana naye ka sebele." A realo a ponya mahlo ebile a huna matswele ka pefelo. "Ke nyaka go mo swara ka diatla tše tša ka, ke mo pšhatlapšhatle, ke mo gatlagantšhe, ke mo gagolanye, ke mo rathaganye diripanaripana tšeo di sa balegego. Fela pele nka dira bjalo o tla swanelwa ke go swarwa pele. Ka lebaka leo go kgopelo yeo ke ratago go e dira go wena Nnono?
Ke kgopelo efe Mna Maleka Ka botšiša ke mo hlomogela pelo." Ke tla dira se sengwe le se sengwe seo o nkgopelago sona." "Gona Nnono hwetša mmolai! Hwetša mmolai wa mosadi wa ka! Wena tsoma mmolai wa Mmatšhego! Yeo ke yona taba e nnoši yeo ke go kgopelago yona." A realo megokgo e rotha mahlong a gagwe. Ke be ke sa letela kgopelo e bjalo le gatee ka fao ke tlamegile go dumela gore e ile ya ntlatša naga ya bay a ntšhoša?
Ke eng seo Mna Maleka a bego a swanetše go ba a se dirile?
Ke ka lebaka la eng dipalabalo le bonkabe tša gagwe di se sa thuša selo?
Ke eng seo se dirago gore Mna Maleka a se nyake go bitša maphodisa?
a Ke maikutlo afe ao a aparetšego seboledi se Fahlela karabo ya gago?
b Go dirišišwe sekapolelo sefe go tšweletša maikutlo ao?
c Na molaotheo wa naga o reng mabapi le mmolelo wo?
Tšweletša dikgopolo tša gago mabapi le go swarwa ga bagononelwa ka mo nageng ya Afrika Borwa.
Na o bona e le kgopolo ye botse ya gore Nnono a hwetše babolai Thekga karabo ya gago?
Ge e be e le wena Nnono, na o be o tla dumela kgopelo ya Mna Maleka Šitlela karabo ya gago?
ke ile ka botša Nakedi gore nka se khutše go fihlela pheta yela e le thoto ya ka. Fela kae Nakedi o ile a golegwa gomme pheta yeo ya thelela diatleng tša ka. Ke feditše mengwaga ye mehlano ye ya go feta ke tsomana le pheta ye ntle le katlego go fihlela ge ke utolla gore e swerwe ke mosadi yola." Brenda o be a bolela ka lebelo bjalo gomme megokgo e be e elela sefahlgong sa gagwe ka boithatelo. Ke be ke bona gore o kwa bohloko gomme o nyaka go itima mollo wo o be go o mo tšhuma ka mo gare. "Pheta ye ke be ke e nyaka ebile ke se na taba gore e swerwe ke mang,.a realo a tšwela pele'". Go be go se yo a ka nthibelago go e hwetša. Ge nka be go kgonegile ntle le go tšholla madi, nkgolwe Nnono, nka be ke e tšere ntle le go a tšholla. Fela mosadi yola le yena o be a sa rate go kgaogana le lenong la gauta le ge a be a tseba gabotse bjalo ka nna gore ga se la gagwe. Ge nka be a mphe seo ke bego ke se nyaka, nka be ke se ka mo šulafatša eupša yena o itirile wa manganga gomme nna ke be ke se na kgetho ye nngwe gape... " "Go mmolaya Brenda... E sego go mmolaya..." megokgo e be e falala mahlong a ka gomme ke sa kgone go e thibela.
Brenda wa ka o dirile seo a be go a re o se dirile. Ke nnete gore mosadi yola o ipolaile! Ga se abolawa ke Brenda! Brenda a ka dira bjang taba ya sehlogo ka tsela ye E se go Brenda wa ka! "Nnono bjale ke swanetše go sepela. Nakedi o tla ba a fela pelo." "Nakedi ke mang Brenda" Ka botšiša ka bogale ke mo šetve morago. "Ke monna yo ke sepelago naye. O gona ka mola phapošing yela le bagwera ba gagwe." A realo a šupa phapoši ya rena ya baeng. Letl?
Ke eng seo se dirilego gore pheta e thelele diatleng tša Brenda?
Efa tswalano gare ga Brenda le lenong la gauta.
Na ke nnete gore Brenda o bolaile mosadi yo go bolelwago ka yena Fahlela karabo ya gago ka go tsopola go tšwa temaneng?
Naa Nnono o laetša eng ge a re "Ga se a bolawa ke Brenda! E sego Brenda wa ka!" Efa dilo tše pedi.
Go ya ka bophelo bja ka lenyalong, na ke nnete gore Brenda a botše monna wa gagwe gore o sepela le monna yo mongwe Thekga karabo ya gago?
Ge seemo sa ditaba se le ka tsela ye, ke eng seo Nnono a swanetšego go se dira?
Mantšu a Mogafi a go re: 'Mobu le thuto ga di orišane mollo le ka mohla o tee' a tšwetša pele morero wa padi ye. Tia di lle.
GOBA POTŠIŠO 10 Bala setsopolwa se ka šedi gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Ruri madulo a, Lahlang o a dutše ka phošo. Mošomo wa go ba hlogo ya sekolo se ke wa ka, o ntshwanetše. Ke WA KA - Tau gare ga ditau - Ngwana wa mobu wo, gare ga bana ba mobu wo! Ge ke be ke le maleng a mme, mme o be a fela a monoka mobu wo go ntiiša ka wona. Ge ke belegwa, lentšu la ka la mathomo le kwelwe ke mobu wo, gomme ba ntlhapiša ka meetse ao a elago mo mobung wo. Ke godišitšwe ke eng ge e se dijo tša mobu wo Bjale sekolo se se swanetše go hlahlwa ke mang ge e se ngwana wa mobu wo Ke mang Ke NNA! 'Lahlang ke mofaladi, o tšo kgotlela didiba ga gabo, a šwahla mafao: bjale o itirile kgošana mo Rethuše. Bogoši bjo ke BJA KA! Ka gona o swanetše go ntšhala morago, go sego bjalo a nyakišiše a nyakišiše tselana ya go ya ga gabo. Ke tla ba hlwela gae babinatau - bana ba tau ga re jane re moloko mong.?
Na mantšu a Phankga mo temaneng ye a godiša bjang thulano Hlaloša ka boripana?
Hlaloša ka boripana seo se hlotšego phekgogo ya kgegeo pading ye.
Na setsopolwa se se tšweletša Phankga e le motho wa mohuta mang?
Na Phankga o šupa eng ge a re 'Bana ba tau ga re jane re moloko mong.' Hlaloša ka boripana.
Diteng tša setsopolwa se di amana bjang le leina la puku ye?
Gona ka mo fase ga mogaba wo, go bonala monna a dutše leswikaneng a dutile hlogo. Ka seatleng go lepeletše mangwalo a mabedi. O fela a tsoša mahlo a a lebelela, a tloge a dute hlogo gape. Ke Phankga. Na yena ga a nyake go yo otlollwa ke badimo Moisa o thunyetšwa ke mmele le mogopolo. Sefega sa gagwe se fiša wa legala, se bontšha bohubedu le botalalerata ka baka la kotse yela ya maloba. Seledu se rurugile. Ge e le melomo yona e no ba diboroso tša dinkgotho. Ga a ithate. E sa le ge sekolo se etšwa a dutše mo leswikaneng. Ke kgale ditšhošwane di mo namela di mo fologa a sa di kwe. E šita le dinonyana tše di tsošitšego lešata mo mohlareng ga a di kwe! O sa tšo amogela mangwalo a a mmipetšego ruriruri. Bobedi bja ona a tšwa go Mokgonoana, mongwaledi wa Lekgotla la Dikolo. La mathomo le mmotša gore ka taelo ya mohlahlobimogolo wa dikolo o swanetše mathomong a kotare ye e tlago a ye go ruta sekolong sa Ntotolwane ka tlase ga Mogohlo?
Hlaloša moya wo o fokago setsopolweng se. Thekga karabo ya gago ka lebaka.
Ka boripana hlaloša gore tikologo ya padi ye e ama ditiro bja Phankga ka tsela efe?
Na thulano magareng ga Phankga le Lahlang e rarolotšwe bjang?
Na mongwadi o šupa eng ge a re 'a dutile hlogo'?
Na mongwadi o re ruta eng ka padi ye?
Laetša ka moo Matsepe a kgonnego go lota Sesotho ka go tšweletša baanegwa le ditiro tša bona tšeo di nyalelanago le moya le tikologo ya puku ye. Šitlela ka mehlala ya go ba le letswai.
Go fetile nywaga ye e atilego ge tša Taudi le Mabothe le Tladiephaswa di kwetše, go fetile nywaga ye e atilego ge mohlologadi wa Mphoka a agetšwe mošate kua a lotwago ke Taudi. Aowa, Taudi o tseba go lota ka gore hleng mosadi wa Mphoka o amuša mošemanyana bjale Go fetile nywaga ye e atilego ge Tšhwahledi a dula ga Mabothe, mo lebakeng la gona bjale ke lešoboro la phokgo mogwera wa koma. Morwarragwe yoo a mo hlatlamago o tamogile, ke mantsatsarapana a matolo a a laetšago gore o tlile go tlelwa ke mmele bosasa, aowa; le yena o bapala le tšhimanyana ya mo motseng ga go na le molato. Tša magoši a mane a le di fedile - a di feleng go thomegeng tše mpsha, mosadi wa Mphoka a a amuše lesea leo ka pelo e tšhweu, Tšhwahledi gammogo le morwarragwe a bag ole ba tie ba tle ba lebane le mabothata ao ka ge se se thata se išwa masoganeng. Go thwe le ge o ka e buela leopeng, magokubu a a go bona, Tšhwahledi ke molamo wo o lebetšwego ke Mphoka ka mošate, ga go ngaka o tla ba a tseba gore eng ke eng?
Na ke ka lebaka la eng Tšhwahledi a dula ga Mabothe. Thekga karabo ya gago.
Hlaloša tswalano gare ga Mabothe, Taudi le Mphoka.
Re alele tswalana gare ga Kgathola le Tšhwahledi.
Na molaodiši o šupa eng ka seema seo se kotofaditšwego?
Lesea leo le amušago ke mosadi wa Mphoka tatago lona ke mang Thekga karabo ya gago?
Pelo ya gagwe e a opa, gobane o amuša kgobogo, o amuša thubamotse yeo a sa tsebego gore e tlile go feletša kae. Ngwana wa gagwe o swarwa ke letšhollo bjalo ka bana ka moka, o swarwa ke monyalo le mooko le lehlatšo bjalo ka bana ka moka. Bjalo ka bana ka moka o tshwenywa ke hlogwana a be a tshwenywa ke dipong le lekgokgo, aowa, a ga se tšonadikgodišo hle gomme Pelo ya gagwe ruriruri e rurugile; ge ngwana a fela a fišafiša a realo, ga a dumege a ka ba kaone- o duma ge bolwetše bo ka feta nae gore bosasa a se tlo setlega pelo ge tswalela banning e farelwa ge a swanetše go bewa setulong sa rragwe. Aowi, Khutšiši o nagantšhwa ke eng taba ya mohuta woo malapa ka moka a na le dika tša wona fela go agilwe go se ne molato A a nagane ka mokgwa woo, gobane tab age e se ya go lebana, o kgona go e laodiša o fela o re ge nkabe e le nna ke be ke tla re , ba boletše bagologolo ge ba re mo sega segole tena, naa gageno ga di gona?
Ke mang yo pelo ya gagwe e opago?
Ke ka lebaka la eng a re ngwana yo ke kgobogo le thubamotse?
Molaotheo wa naga o reng mabapi le maitshwaro a mosadi yo?
Re alele maikutlo a gago mabapi le dingaka tša setšo.
Wena ge nka be o le moanegwa o be o tlo dira eng ge o gahlana le bothata bja mohuta wo?
Thulano ke setlabelo se bohlokwa kgodišong ya maatlakgogedi le molaetša wa padi. Tiiša kgonthe ya taba ye ka go sekaseka thulano mo pading ye.
Badišiša ditsopolwa tše gore o tle o kgone go araba dipotšišo tša go latela.
Moruti, rena taba ya gago le ngwana yo re ka se e tseneka gore ga re e tsebe. Bokaone wena o itebanye le yena o mo kgopele ditshwanelo tšeo. Rena re tšhaba melato ditabeng tša batho. A e bile mantšu a Gabariele ge a leka go khuta ka lebjang. Moruti o ile go kwa mantšu a a kwatama fase ka dikhuru a thoma go abula bjalo ka lesea a lebantšhitše Monyadiwa. Yoo o ile a selekega le go feta gomme a tloga ka lebelo a lebile sefatanageng seo a tlilego ka sona. Ntshe o fihlile le go itahlela ka gare ga gomme a kgopela gore ba mmiletše mootledi a mmušetše gae. Ka kua kerekeng batho ba ile ba thoma go fela pelomme ba tšwa ka fao ba kgorometšana. Ge ba fihla ka ntle ba hweditše moruti yoo ba mo hlomphago go feta batho ka moka a pshikologa mabung. Go se go ye kae ke ge lešaba ka moka le kwele kgonthe ya taba. Gona fao ba thoma go mo kwera ba dutše ba mo tšhela ka mobu. Bangwe ba mo tshwela ka mare. Bale ba go ikhorela bona ba ile ba topa maswika ba kgopela lešaba gore le mo katologe. Mohlang woo bagolo ba kereke ba ile ba bolawa ke go lamola ntwa. Go be go hlakahlakane go sa kgahliše le gatee.
Ngwana yo go bolelwago ka yena ke mang, ebile o twalana bjang le moruti?
Efa lebaka leo le dirilego gore moruti a pshikologe mabung.
Go ya ka fao o badilego puku ye hlaloša seo moruti a se dirilego ngwana yo ka boripana.
Molao wa naga o reng ka ditiro tša moruti yo go ngwana yo?
Ge molao o be o le ka diatleng tša gago o be o ka dira eng ka moruti yo?
Ke nyaka go le laetša gore taba yeo ke le boditšego yona ke be ke sa swaswe. Ga se nna moruti wa lena ebile ga se nna modumedi. Ke tsene kereke ka leano la go boelana le mosadi wa ka yo ke kgaoganego le yena mengwagangwaga. Lena la go thoma go nkišetša le go ntlhohleletša gore ke menole moruti Ntshelolloge. Bona gore lehono o ntlholetše eng. Fela mang le mang o buna moo a bjetšeng. A re yeng! Ge a realo keg e a ba šupetša ka sethokgweng ka letsogo leo le swerego sethunya. Ka nako yeo ke ge Gabariele a sa feame kua fase a tšhaba le go tsoga. O be a kwešiša gore go tsoga e ka ba go ipiletša tša go feta tše a di kwelego.
Naa seboledi se se bolelago mo temaneng ke mang, ebile ke ka lebaka la eng a bolela mantšu a?
Go ya ka temana ye, seboledi se bonala e le motho wa mohuta mang?
Seboledi se šupa eng ka mantšu a: "mang le mang o buna mo a bjetšeng"?
O bona o ka re seboledi se ile sa fetša se kgonne go phethagatša morero wa sona Fahlela?
Go ya ka fao o badilego puku ye, go tlile bjang gore Swele a tlogelane le mosadi wa gagwe?
Ge o kgethile potšišo ye TELELE karolong ya B kgetha ya Setsopolwa karolong ye. Botelele bja karabo ya potšišo ye telele e be mantšu a 450 - 500.
Thulano ke kokwane ye bohlokwa kudu ya papadi. Kgato ka kgato laetša ka moo mongwadi a kgonnego go logaganya thulano gore e tšweletše thulaganyo ya puku ye. Tšama o šitlela ka mehlala ya go re tswee!
POTŠIŠO 16 Bala ditsopolwa tše ka šedi gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Hunadi: Aga, ebile šole o etla. Mphaka: O mmona kae Hunadi: Šole o hlomile hlogo fase o ka re o ya mahlokong. Mphaka: Ga se gona go sepediša bokgowa. La tla la re fetišetša Mogatšaka. Hunadi: Mphaka! o re gwaelelang Mphaka: Kgane o topile fase Hunad: Ka gešo bokgowa ga bo gona. O swanetše go ba a abetše Ramogolwagwe. Mphaka: Lekwidikwidi ga a bjalo le gatee. Hunadi: Etse bokoloti bjona o rata ge bo lala ka gešo. Ga ke ikhomolele mo ke tšwago ke kgole. Mphaka: Sebola bea dipuku tša gago ka ngwakong o tle mono. Sebola: Go lokile tate. Hunadi: O takatakiša mahlo molotšana yo, a ntše a dira dilo ka boomo?
Hlaloša ka boripana seo Sebola a se dirilego seo se godišitšego thulano. 16.2 Na ke sephetho sefe seo Mphaka a se tšerego mabapi le maitshwaro a Sebola 16.3 Na mongwadi o šupa eng ge a re: (a) o topile fase (b) ...la tla la re fetišetša 16.4 Ge nkabe o le Mphaka o be o tla dira eng ge ditaba di le ka mokgwa wo?
Hunadi: Ge motswadi wa gago a ka go itiela manxa gona ga go se se ka go lokelago lefaseng. Eupša ge o lokolotše pelo le moya, gona ditsela tša gago di tla phadima tša bulega. Mphaka: (O hloname, mme o homola sebakanyana) Hunadi: Le reng nke le tshwenyegile Tholo Mphaka: (O šišinya hlogo) O a tseba mogatšaka, ge ke gopola ka ga lešika lešo, nakong ye nngwe ke ikhwetša ke tlaletšwe ke sa tsebe pele le morago. Hunadi: O tlalelwa ka tshawnelo moo gona Tholo. Mogologolo wa bogologolo o be a di bone ge a re: "Legae la bomotho ga le na le bosehlana." Mphaka: Gae ke gae. Le ge motho a ka garama le dilete, a lokologa moyeng, a fiwa mahumo le maemo dileteng di šele, moya wa gagwe o tla fela o mmotša gore mo ga se gageno?
Hunadi: Ga go kgonthe ya go feta yeo. Go boima go lebala metswalle ya gago le bagwera ba gago ka moka. Le ge mohlomong mo ba lego ntshe ba ka be ba eswa lebate, ba ikhomotša ka go bogela botse bja naga ya gešo- boMatome le boMabolepo, boSepitsi le Sepitsana bo Modimolle thab'a badimo. Leo ke lona' lehumo la bona la pelo. Ge tša masa di ba reteletše ba ikhutša moriting wa tšona ba kgopela tlhakodišo go bona le go yena.
Na ke eng se se hlotšego poledišano ye Hlaloša ka ditlha tše pedi?
Efa ditlha tše pedi tšeo di gapeleditšego Mphaka go tšwa ka difero tša Bonwatau?
Poledišanong ya gagwe le Hunadi, Mphaka o re " Gae ke gae. Le ge motho a ka garama le dilete, a lokologa moyeng, a fiwa mahumo le maemo dileteng di šele, moya wa gagwe o tla fela o mmotša gore mo ga se gageno." Na o nagana gore Mphaka o a itsholaka gona a ka fetola mogopolo a tsoga a sepela bosasa go boela Bonwatau Thekga karabo?
Hlaloša nepo ya poledišano ye le seo Mphaka a se holofelago.
b ge tša masa di ba reteletše.
Poledišano ke motheo wa papadi. Ngwala tshekatsheko yeo e kgodišago ya tšhomišo ya poledišano mo tiragatšong ye.
LERATO: A ke re re dula re šetšešetšwe morago bjalo ka diruiwa. NTSHEPE: Moo gona o bolela nnete. Eupša ke nagana gore go ka ba kaone ge wena o ka sepela ka maoto gomme nna ka go latela ka sefatanaga. LERATO: Aowa, Meneer, nka tenwa ke bofšega bjale gona. Ke sepela le wena ka sefatanaga. Ge go kgaoga go ka no kgaoga. NTSHEPE: Nna ke be ke no re ke thuša wena, Lerato. Gape monna wa gago o LERATO: Ke hlomphile go lekane, Meneer. Go hlompha go feta mo gona ga ke sa kgona. Bona ba šetšwe ke mang morago ge ba sepela! Ke re go ka no iwa mo go iwago bjale gona. Nkemele ke ye ke laele Monamudi re tle re sepele. (O tsena ka lebenkeleng o fihla go Monamudi) Monamudi mogwera, ke sa itiwa ke phefo le Meneer. Ke tla boa gona bjale. MONAMUDI: (O a sega) Etse ke itšeng go wena, Lerato LERATO: O ra ka eng MONAMUDI: A ka se ka go botša gore tša lehono ke tše dingwe LERATO: (O a sega) Wa be o thomile gape a ke re Šala ledinonwane tšeo tša gago gona moo! (O a tloga) MONAMUDI: Le ntšhadišetše digorwana, mogwera! LERATO: (O a sega) Nonyana e sa selego e bola kilana. (O fihla go Ntshepe) Ke a olwa o šetše o fela pelo Meneer NTSHEPE: E sego bjalo, Lerato. (O a emelela o mmulela lebati la sefatanaga) Tsena re sepele! (Letl?
Naa Lerato le Ntshepe ba ya kae le gona ba ya go dira eng?
Lerato o re: ' re dula re šetšešetšwe morago bjalo ka diruiwa.' Naa ba šetšwe morargo ke mang/bomang, le gona ka baka lang?
Go ya ka fao o badilego tiragatšo ye ka gona, hlaloša gore go tsebana ga Lerato le Ntshepe go thomile kae , neng le gore go feleleditše kae.
Ka mo gare ga tiragatšo ye go kwagala gore Ntshepe le Lerato bobedi ba na le balekani. Na o reng ka segwera sa bona.
RATHEKISI: (O tsena ka bodulong a bolela a nnoši) Ke gore mosatšana yo a ka be a ile kae Ke mmotša ka mehla gore ga ke nyake a etšwa ka heke (O a befelwa) O tlo hwetša a ile banneng. Le nna ke dirile phošo ka ka go nyala moitshwarahlephi wa go swana le yo. O dirwa ke go hlwa a balabala dipukwana tše tša batho ba mapona. Ke tlogile ke makala gore a tla a rekile 'phenti' ya go bitša mašeleng ka tsela ye. O tlo hwetša a dirwa ke yona gore a sepele. (O šišinya hlogo) Ga ke kwešiše gore ke motho a reka diaparwana tša ka fase tše di bitšago mašeleng a matelele o direla go reng Mafelelomg o tlo fetša a hlobolela banna ba ka moka gore ba bone ge a tura. A o re le rena ka go rata dilo! (O bona lengwalana) Bjale pampišana ye yona ke ya eng (O a le tšea o a bala) Nxa, mosatšana yo o a gafa bjale. Go thoma neng a tsena kereke O nagana gore a ka nkgelediša meetse ka sebjana sa go dutla ke a mmona. O ile banneng kua kerekeng. (Setunyana) Lehono gona o tlo ntseba gabotse. Ke nyaka go mo ntšha mahlajana ao a nago nawo. (O lengwalana fase) Ke a mo lata nna. O nagana gore o hlalefile ke ke a mmona.(o a tšwa o leba kerekeng) (Letl?
Naa 'mosatšana' yo go bolelwago ka yena mo setsopolweng se ke mang?
Go ya ka fao o badilego setsopolwa se, a o bona o ka re yo Radithekisi o swere mosadi yoo wa gagwe bjang?
Molaotheo wa naga o reng go ya ka fao mosadi wa Radithekisi a swerwego ka gona?
Lengwalwana le go bolelwago ka lona mo setsopolweng le be le botša Radithekisi eng?
Ka boripana hlaloša ka fao a go dira ka gona ka morago ga go bala lengwlwana leo.
Hlaloša semelo sa Radithekisi ka boripana.
<fn>Sepedi HL P2 Feb-March 2010 Memo.txt</fn>
Memorantamo o, o na le matlakala a 25.
Ge molekwa a arabile dipotšišo tše di fetago palo yeo e nyakegago, Swaya ya mathomo fela. (Molekwa ga a swanela go araba potšišo ye telele le ye kopana go tšwa pukung e tee).
Karolong ya A (Leleme la Gae le Lelemetlaleletšo la pele), ge molekwa a arabile dipotšitšo tše nne ka moka mo diretong tšeo di kgethilwego, swaya tše pedi tša mathomo.
Go dikarolo tša B le C (Leleme la Gae), ge molekwa a arabile dipotšišo tše kopana tše pedi goba tše telele tše pedi, swaya ya mathomo o hlokomologe ya bobedi. Ge molekwa a arabile diptšišo ka moka tše nne, swaya fela ya pele mo karolong ye nngwe le ye nngwe ge e le gore go arabilwe potšišo ye kopana le ye telele.
Ge molekwa a file dikarabo tše pedi, moo e lego gore ya mathomo e fošagetše mola ya bobedi e nepagetše, swaya ya mathomo gomme o hlokomologe ya bobedi.
Ge dikarabo di sa nomorwa ka tshwanelo, swaya go ya ka memorantamo.
Ge mopeleto wo o fošagetšego o ama tlhalošo, swaya phošo. Ge o sa ame tlhalošo, gona mo fe moputso.
Potšišo ye telele: Ge karabo ya potšišo ye telele e le ka tlase ga botelele bjo bo nyakegago, se mo otle ka ge a šetše a ikotlile.
Dipotšišo tše kopana: Ge molekwa a sa šomiše ditsebjana moo a kgopetšwego go tsopola, se mo otle.
Tshekatsheko ya sereto se e lebane le tshwantšhokgopolo.
Tshwantšhokgopolo e lebane le ka fao sereti se bontšhago mmadi moko wa sereto le dikgopolo tšeo a ratago go di tšweletša ka leihlo la moya. Tshwantšhokgopolo e ka tšweletšwa ka kgetho ya mantšu, tirišo ya dika le dikapolelo le tirišo ya dikarolo tše dingwe tša polelo.
Pheteletšo e lebane le ka fao moreti a feteletšago tiragalo ka gona.
Mohlala : - re khudušitšwe ka kgang ya tlou dieta tša fela.
Makgethepolelo a lebane le potšišo ya go se nyake karabo.
ako mpotše gore Mapogo ke kae?
Mainagokwa ke maina a go bopša ka dikarolo tše pedi tša polelo goba go feta.
Ka poeletšo moreti o gatelela dikgopolo goba dintlha tše bohlokwa. Go na le mohuta ya go fapana ya poeletšo , e lego poeletšothomi, poeletšogare, poeletšontšu bjbj.
Sereto se hlaloša mathata a boimana. Se re nke mohlodi wa mpa ye le yena a ka be a ima goba a mo thuše go rwala morwalo wo.
Ke morwalo wa boimana.
Ya senyane ke koma ke kgwedi ya go belega ka gona go gatwa monwana wo mogolo gore moimana a se ke a metšwa ke madiba goba gona go boa fela.
Ke ke poeletšothomi ka ge e tšwelela mathomong a methalotheto.
Sereti se kgopela Modimo gore a se okeletše matšatši a bophelo.
Lehlologelwa sereti se duma go okeletšwa matšatši ka ge se bapetše ka matšatši a sona.
O šomišitše gape le tšibatšiba e le ge a šupa go kitima ka go nnyane.
Go sepediša matšeke go sepediša matepe/ go kganya.
Gobane tšhila tša gagwe ke lebese dilo tše mpe tše a di dirago di a amogelwa, di a ratwa/ ga a bonwe phošo.
Go fapantšhwa bobe (tšhila) le botse (lebese) di bapetšwago ka gona.
Palo ya methaladi.
Palo ya ditemana.
Botelele bja methaladi.
Dintlha tše bohlokwa tšweletšong ya sebopego sa sereto di tla amogelwa.
Sereti se kgala maitshwaro a batho bao ba ipitšago baphološwa etšwe mediro ya bona e sa sepelelane le ka fao Bibele e bolelago ka gona.
Sereti se dirišitše makgethepolelo kudu mo seretong se. Lebaka ke gore sereti se botšiša dipotšišo tšeo se nago le dikarabo tša tšona ka maikemišetšo a go gatelela molaetša wa go kgala ba ba ipitšago baphološwa.
Sereti se nyefola maitshwaro a mophološwa.
Wa = poeletšothomi: mohola wa yona ke go tlemaganya methalotheto ya 1 le 2.
PADI 1: Lenong la Gauta - H. D.
Semelo sa moanegwa se lebane le maitshwaro a gagwe. Wo ke mokgwa woo moanegwa a phelago ka gona go ya le ka moo mongwadi a mo tšweleditšego.
Motho wa go ba le phišegelo/ phegelelo Ge a ikemišeditše go dira selo, ga a lebelele kotsi yeo a ka welago go yona. Re mmona ge a nyakišiša molato wa polao ya Mmatšhego a sa gomele morago le ge go le boima bjang kapa bjang.
O sehlogo Ge Mpho a gana go tšwa ka nnete o mmetha gore nnete yeo e be e tšwele nyanyeng.
Ga se lefšega Le ge seresanta Maroga a mo lemoša ka kotsi ya go nyakišiša molato wa polao ga a ka a fetola mogopolo. O ile a no tšwela pele ka dinyakišišo. Ga a boele morago mo go lego bothata.
O bohlale Ge a hlasetšwe ke dira le manaba, o phološwa ke bohlale bja gagwe.
Ke motho wa šedi O na le tekniki ya go lemoga selo seo se iphihlilego, mohlala, o kgona go lemoga gore sefatanaga sa Brenda se gatile phoka, o kgona go lemoga Brenda gore o na le seo a se naganago, o kgonne go lemoga Mpho gore o na le morero ka ga Maleka.
O na le kgotlelelo O kgotlelela dipolelo tša Brenda le maitshwaro a gagwe.
Motho wa leratorato O lebelela mosadi wa gagwe ka lerato ka dinako tšohle, moo ebilego a ile a palelwa ke go lemoga ka pela gore Brenda yo a dulago le yena ke mmolai. Ga a ka a iša felo ka makgarebe ao a bego a mo lebelela ka kganyogo kua 'bottle store'.
O na le kgang Ge a nyaka selo, o netefatša gore selo seo o a se hwetša, mohlala, o nyakile lenong la gauta mengwaga ye mehlano a ba a le hwetša. Kgang ya gagwe e mo dirile gore a timelele lebaka le le telele go se yo a tsebago gore o kae.
Motho wa pelompe O bolaile mosadi wa tatagwe Mmatšhego. O kwana le manaba gore ba hlasele monna wa gagwe Nnono.
O na le lenyatšo Ga a hlomphe monna wa gagwe Nnono, o bolela le yena ka go mo tšeatšea le go mo nyefola.
Ga a na lerato O botša monna wa gagwe wa lenyalo, Nnono, gore o sepela le monna yo mongwe, Nakedi. O befelela Nnono ge a boile bošego le ge a bethile Mpho ntle le go šetša mabaka.
O na le sephiri Ga a botše motho gore nako ye a bego a timeletše o be a le kae, le mang.O ikgapa a ikgoroša a boa mašego Nnono a sa tsebe morero wa gagwe. Ga a botše motho gore go na le selo sa bohlokwa seo a se nyakago.
Ga a na tlhokomelo Mosadi wa gagwe, Mmatšhego, o na le diemadirile tša gauta, tša go bitša mašeleng a godimo fela ga a re selo ka ga tšona, ga a mmotšiše.
Motho wa go rata go itefeletša O botša Nnono gore ge a hweditše mmolai a mo tliše go yena gore a mmolaye ka tša gagwe diatla.
O hloka tshepo bathong Ga a na tshepo go ba molao, e lego maphodisa, Bjale o kgopela Nnono gore a nyake mmolai wa mosadi wa gagwe.
Molwantšhwa a ntšhe manganga, mahlajana le mathaithai ka hlogwaneng ya gagwe/taelo ke gore a tlogele nyakišišo.
Thulano ya ka ntle ka gobane e magareng ga baanegwa.yona Kgakgano e bonagala ge molwantšhi a roga molwantšhwa.
Go na le matšhošetši.
Go se hlomphane.
Morero wa puku ye ke gore toka e phethagatšwe. Diteng tša temana di laetša ka fao molwantšhi e lego yo mongwe wa dinokwane tšeo di thibelago molwantšhwa go dira dinyakišišo gore morero o phethagatšwe.
Balekwa ba tla tšweletša maikutlo a go fapana; mohlala, ba bangwe ba tla re ba befetšwe, ba fedišwa ke ka tsela yeo molwantšhi a boledišanago le Molwantšhwa ka gona mola e le yena mosenyi mola ba bangwe ba tla thabišwa ke ka fao ba boledišanago ka gona.
Kgopolo ya gore Nnono ke yena mogononelwa.
Nnono ke mogononelwa mabapi le tlhaselo ya Nnaniki eupša maphodisa a palelwa ke go mo swara ka lebaka la gore ga go na bohlatse bjoo bo tiilego bja gore ke yena mohlasedi wa Nnaniki. Molaotheo wa naga o re motho ga a swanelwa ke go swarwa ntle le bohlatse bja maleba.
Dipolayano, matšhošetši le go se tshepane di tšwetša pele ditragalo tša padi ye.
Phekgogo e tšweletšwa ke ge sersanta a bolela gore ga a na pelaelo ya gore Nnono ke yena a hlasetšego Naniki.
Semelo sa moanegwa se lebane le maitshwaro a gagwe. Wo ke mokgwa woo moanegwa a phelago ka gona go ya le ka moo mongwadi a mo tšweleditšego.
Ke motho wa go ba le boikgantšho gammogo le boikgokgomošo.
O senya Lahlang leina pele ga bana ba sekolo le go maloko a mangwe a komiti.
Ke sebodu, mošomo wa gagwe o hlatsela seo.
Ke nta malomela kobong, o segiša Lahlang a dutše a mo tla ka fase.
Motšwadinageng le lekomofere - a šupa lehloyo le kgatako ya ditokelo/kgethollo ya semorafe.
Phankga ke motlogolo wa Mokhura, ba tswalane ka madi ebile ba dula motseng o tee. Bobedi ke bana ba mobu.
Go rena moya wa lehloyo, moya wo o hueditšwe ke kgethologanyo ya semorafe go lebeletšwe maemo a mošomong, hlogo ya sekolo.
Thulano e tšweletšwa ke ge Mokhura a re Lahlang o ba dira dinku/Lahlang o tšeetše Phankga mošomo.
Phankga- Ke Phankga wa boikgokgomošo, boikgantšho le dintwa.
Lahlang - ke motho wa tlhompho le go itlhompha, wa go tseba mošomo wa gagwe, wa go ikokobetša.
Phankga o šuthišeditšwe sekolong se sengwe ntle tlhatlošo mola Lahlang a tšwetše pele go ba hlogo ya sekolo seo.
O kwa gore ga se a amogelega ebile o a kgethollwa gomme pelo ya gagwe e ba bohloko.
Balekwa ba tla tšweletša diphetho tša go fapana, mohlala, bangwe ba tla re ke be ke tla tloga ka boela gagešo mola ba bangwe ba tla re ke be ke tla dula gomme ka fo ba hlogo ya sekolo ka kgang.
Semelo sa moanegwa se lebane le maitshwaro a gagwe. Wo ke mokgwa woo moanegwa a phelago ka gona go ya le ka moo mongwadi a mo tšweleditšego.
O tsena mapaing le Mphoka mola e le molata, a robala le yena e tšwe e le mosadi wa kgoši, yena mmagosetšhaba!
O gana go amuša ngwana o nyaka ge a e hwa.
O khukhunela go rragwe o mo kgopela gore a ntšhe mphato wa go tsoma Tšhwahledi gore a mmolaye.
Setšhaba sa kgoši Taudi se kgakanegong ka lebaka la gagwe.
Re bona ge ditaba di befa a thoma go tšhoga le go romela thapedi ka mošate.
Motse wa Kgoši Taudi o tšwele diripa tše pedi ka lebaka la gagwe nke mola a seke a gaša mphoka ka mošate, setšhaba sa Taudi se ka be se a tšwa diripa tše pedi.
Ngwana yo ga se madi a mošate ebile go ba gona ga gagwe go thulanya setšhaba ka dihlogo/ke hlaba.
Go ya ka molao wa ditokelo tša bana, ngwana yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go hlokomelwa, go fepša le go šireletšwa. Go ga go bjalo ka gobane Khutšišo, e lego mmagwe o duma ge a ka hlokofala.
Ge ba kwana le tšona: ba tla hlaloša bohlokwa bja dingaka tša setšo.
Ge ba sa kwane le tšona: ba tla hlaloša boradia bja tšona.
Balekwa ba tla fa dikakanyo tša bona malebana le go rarolla pharela ye.
Mohlala bangwe ba ka mmolaya nka mmotša gore bogoši ga se bja gagwe, bjbj.
mmagongwana o swara thipa ka bogaleng.
Diteng tša temana di tšweletša Khutšišo bjalo ka mosadi yoo o ka rego ga a tsebe lešoko gore ke eng. Ka mantšu a mangwe o ka re ngwana yoo ga se wa gagwe. Khutšišo ga a sware thipa ka bogaleng ge a lebane le mathata.
Seboledi se šupa gore go na le bothata ka gobane mosadi wa kgoši, e lego yena mmagosetšhaba o belegišitšwe ngwana wa leitšibulo ke molata e lego Mphoka. Ka go realo Mphoka o kgotletše sediba seo se nyorollago setšhaba ka moka.
Thulano ye e tšwelelago mo setsopolwaneng se e magareng ga Tšhwahledi le Kgathola bao ba tsošitšego kgakanego ya gore kgoši e tlile go ba mang magareng ga bona.
Molaetša o lebane le go bakwa ga bogoši. E amana le morero wa padi wa gore ngwana ke wa dikgomo.
Setšhaba se ile sa bona bokaone e le go tšwa diripa tše pedi. Tšhwahledi o ile a boa ka bamphato wa gagwe mola Kgathola le yena a ile a boa ka ba gagwe. Motse wa Taudi o ile wa fišwa, barwa ba aga ka khutšo ka go bapela.
re gakanegile bjalo ka meetse a a lego moeteng go bapetšwa dilo tše pedi, e lego batho le meetse.
Semelo sa moanegwa se lebane le maitshwaro a gagwe. Wo ke mokgwa woo moanegwa a phelago ka gona go ya le ka moo mongwadi a mo tšweleditšego.
Ke setagwa, o wela kudu ka nkgong.
O kgonne go efoša ngwana wa gagwe dinaleng tša Swele ka ge a ile a lemoga gore tatagwe o nyaka go mmolaya.
Ke motho yo mo šoro, o lahla ngwana mo tseleng yeo go fetago difatanaga e le maano a gore di mo gate.
Ke motho wa therešo ebile taba ya gagwe o a e emela.
Ke motho wa go ba le sephiri, ga a ka a botša mmagwe gore tatagwe o robala le yena ka kgang.
Ke motho wa go ba le lešoko : o kgonne go topa ngwana yo a lahlilwego gomme a ikgodišetša yena.
Ke lehodu: ngwana o timetše gomme ga a nyake go fa batho ngwana yoo wa bona.
Ke senganga: mosadi wa gagwe o re a iše ngwana mošate eupša yena o a gana o re ngwana yoo o itopetše yena.
O na le boitsholo: mafelelong o iša ngwana ga gabo gomme o amogela kotlo efe kapa efe yeo a ka e fiwago.
Ke motho le motlogolo wa gagwe/Naledi ke ngwana wa morwedi wa Thušanang.
Ke ya sekgale ka gobane melato e sekwa kgorong.
Ke go bušwa ga Naledi yoo go kilego gwa begwa ka ga timelo ya gagwe.
Kgoši e feleleditše e sa mmona molato gomme ya mo leboga ge a bušitše ngwana.
Molekwa o tla tšweletša maikutlo a gagwe. Maikutlo e ka ba a lethabo goba a manyami.
Swele o rakilwe ka ge Mphapa a bololotše tša bophelo bja gagwe bja boradia.
Swele o be a tlaiša mosadi wa gagwe le bana ka tša thobalano gomme a fetša a imišitše morwedi wa gagwe.
Balekwa ba tla fa sa mafahleng a bona.
Mohlala bangwe ba ka thekga bophelo bja Swele.
Morero wa padi ye o lebane le tlaišo ya basadi le bana ka malapeng. Swele o rakilwe Tlhakoleng ka lebaka la go tlaiša mosadi wa gagwe le bana. Ye kgolo yeo a e dirilego ke ya gore o imišitše morwedi wa gagwe. Ke ka lebaka leo ga bjale e lego moneneri yoo a hlokago boyo.
Morero ke kgopolokgolo/molaetša/thuto yeo mongwadi a ratago go e tšweletša ka sengwalwa sa gagwe. Morero o lebane le thuto yeo mongwadi a ratago go e lemoša mmadi mo bophelong. Gore morero o tle o bonagale gabotse mongwadi o diriša dithekniki tša thulaganyo, go swana le tekolapejana, tekolanthago, go hlakahlakanya ditaba, go latelanya ditaba, boipoeletšo le poeletšo ya ditiragalo.
Thulano le maatlakgogedi di godiša morero wa mongwadi.
Thulano ya Mphaka le tšeo di laeditšwego ka godimo e mo hlohletša go tšwa ka difate.
Naga ya mathomo yeo a tsenelago go yona ke Takone moo a gopolago gore khutšo e tla ba gona, madimabe e ba gore ga go be bjalo.
Tshwarompe yeo Mphaka a kopanago le yona Takone e mo lemoša kgonthe ya gore ga gabo motho ga go na bosehlanyana.
Mphaka le lapa la gagwe ba hlorišwa ka mešogofela ka la gore ke batšwantle.
Mathata a Takone a hlohleletša Mphaka go tšwa ka difate ka nepo ya gore o tla hwetša khutšo.
Mphaka o bona bokaone e le go fetela letsheng la Mogadisho nepo e le go nyakana le khutšo gammogo le tharollo ya mathata a gagwe.
Bothata bja go ba motšwantle bo sa tšwela pele gammogo le go lapa la gagwe.
Tshwarompe ye a kopanago le yona e mo hlohleletša go fetola kgopolo ya gagwe.
Mafelelong Mphaka le lapa la gagwe ba rera go boela gae ka morago ga go lemoga mathata ao ba kopanego le ona a bofaladi.
Go molaleng gore legae la bomotho ga le na bosehlanyana, mathata ge a le gona a nyaka poledišano gore go be le tharollo.
Go rerwa maano a go raka bafaladi ka nageng ka go ba segela mellwane, maano e le go fokotša tokologo ya bona kudu go lebišitšwe go Mphaka ka ge ba nyaka a fološwe setulong sa bofahloši Yunibesithing gore maemo ao a fiwe ngwana wa mobu yoo a kilego a mo ruta.
a re ba epela moreo go dira maano a go swara motho yoo a nyakwago.
b re ba tšitlanye pele ba ithera re ba phatlalatše pele ba ka itokiša go ba tsatsela bjalo ka phiri go lwantšha/wela batho ba sa itebetše.
Ee, ke nnete. Letsota o re pele ga merero ka moka go thongwe ka ya bafaladi ka ge ba mo tlabatlabiša dibete. O re ebile o lemogile gore Mphaka o a ikgantšha o nyaka go mmintšha ka leoto le tee.
Morero wa papadi ye o amana le mathata a bafaladi dinageng tša ka ntle. Poledišano ye e tšweletša bonnete bja kgopolo ye gore dinageng tše dingwe go swana le Letsheng la Mogadisho le Takone bafaladi ba bonwa e le kotsi, gobane go thwe ba tlo tšeela bana ba bona mediro.
Mohlala dimelo tša baanegwa thulaganyo ya papadi, bjbj.
Bonwatau Mphaka o be a gateletšwe ke mmušo wa kgethologanyo.
O be a ganetšwa go bouta bjalo ka modudi wa naga.
Go tšwa ga gagwe ka difate ga se gwa rarolla bothata.
di hlahla babogi le baraloki.
di thuša gape go tšweletša ditiragalo tšeo di ka se tšweletšwego sefaleng di dirišwa go tšweletša maikutlo a babapadi go itiela manxa go lakaletša goba go kganyogela motho madimabe.
ge tša masa di ba reteletše ge ba sa lokelwe ke selo.
Morero ke kgopolokgolo/molaetša/thuto yeo mongwadi a ratago go e tšweletša ka sengwalwa sa gagwe. Morero o lebane thuto yeo mongwadi a ratago go e lemoša mmadi mo bophelong. Gore morero o tle o bonagale gabotse mongwadi o diriša dithekniki tša thulaganyo, go swana le tekolapejana, tekolanthago, go hlakahlakanya ditaba, go latelanya ditaba, boipoeletšo, poeletšo ya ditiragalo.
Leina la papadi ye, "Lehufa", le tšweletša morero wa yona, e lego lehufa. Ka gona go ya go lebelelwa dintlha tše di latelago ge go arabja potšišo ye.
Lehufa le lebane le lerato la go fetiša tekanyo magareng ga baratani. Lona le hlohleletša go se tshepane ga balekani moo e lego gore yo mongwe wa bona ga a sa ipshina ka lerato. Molekani wa go ba le lehufa o naganela molekani wa gagwe gore o ratana le batho ba bangwe. Kgonono yeo e tliša maanomabe a go diša molekani yoo wa gagwe. Taba ye e tliša go se sa tshepana ga balekani.
Ntlogeleng o befedišwa ke go hwetša dinomoro tša mogala tša Lerato ka potleng ya paki ya Ntshepe ka morago gago e puruputša. Ka go puruputša diaparo tša Ntshepe o be rata go hwetša bohlatse bja gore yo Ntshepe o ratana le mang.
Ka lebaka la dinomoro tšeo tša mogala, Ntlogeleng o napile a thoma go hlapaola Ntshepe go fihla fao a mo tshwelago le ka mare ka lebaka la ge a re o ratana le Lerato.
Ntlogeleng o ya fao Lerato a šomago gona, gomme a no fihla le go roga Lerato ka ge a re o mo tšeela monna.
Ntlogeleng o ya ga Mešunkwane go ya go nyakela Ntshepe dihlare ka ge a re o kitima le basadi. Ka mahlatse goba madimabe Ntshepe o ile a tla a bona dihlare tšeo gomme Ntlogeleng a thoma go tšhoga ka ge a bonetšwe.
Pheletšo ya Ntlogeleng e bile go itlema gomme a hlokofala ka lebaka la bogale bja lehufa.
Radithekisi le ge a na le dikoloi tše mmalwa, ga a nyake go fa Lerato koloi ya go ya mošomong ka ge a re a ka nametšana le banna bao a ratanago le bona ka yona.
Radithekisi o nyakela Lerato badiši ba go diša mesepelo ya gagwe gore a tle a tsebe gore yo Lerato o ratana le bomang.
Radithekisi o nyakela Ntshepe babolai ka ge a re o ratana le mosadi wa gagwe. Ka gona o nyaka gore ba tloše yo Ntshepe tseleng ka ge a mo pataganya le bophelo.
Radithekisi o bethile Lerato gore a be a ye bookelong ka ge a re o ratana le banna ba bangwe. Le ge Lerato a le fao bookelong Radithekisi ga se a ka a ya go mmona.
Radithekisi o lata Lerato ka kerekeng, o mo goga go sa rapelwa ka ge a re ka kerekeng o yela banna.
Lerato o hlala Radithekisi ka lebaka la lehufa leo le bego le dira gore Radithekisi a mo hloriše.
Radithekisi o ile a fetša a ithuntšhitše ka maikemišetšo a go ipolaya gomme ka mahlatse goba madimabe a se ke a hlokofala.
Lehufa la Radithekisi le Ntlogeleng le feleleditše le dirile gore Ntshepe le Lerato ba age motse le ge e be e se maikemišetšo a bona.
Aowa. Sehlare seo Ntlogeleng o tšwa go se nyakela Ntshepe ngakeng ka ge a re o rata basadi.
Morero wa papadi/tiragatšo ye o lebane le bogale bja lehufa. Ntlogeleng o tšwa go nyakela monna wa gagwe dihlare ka lebaka la lehufa.
Molekwa o tla fa maikutlo a gagwe a ba a fahlela maemo a gagwe.
Mohlala: maikutlo e ka ba a manyami goba a go laetša ntwa.
Lerato o na le lerato: O ratile Radithekisi eupša a hloka lerato go tšwa go yena.
Ge molekwa a ganetša o tla fahlela ka mabaka a go kwala.
Ke moya wa lerato ka gobane go a atlanwa.
Tikologo ke ya sebjalebjale ka ge go bolelwa ka dikoloi le meago ya mabaibai.
O ngangišana le dikgopolo tša gagwe.
Mafelelong ba agile lapa.
Polelo, segalo le setaele di bodule di a kgahliša di nepagetše.
Dingangišano le setaele di nepagetše e bile di loketše morero wo.
Tlhagišo ye botse.
Sebopego se laetša thulaganyo ye e fošagetšego.
Dingangišano ga tša beakanywa ka tatelano.
Diphošo tša polelo di a bonagala. Segalo le setaele ga tša lokela mohola wa thuto. Ditemana tše dingwe di fošagetše.
Tlhagišo ye e fokolago le, tlhokego ya thulaganyo di šitiša kelelo ya ngangišano.
Diphošo tša polelo le setaele se se fošagetšego se dira gore sengwalwa se se amogelege. Segalo le setaele ga se tše loketšego thuto.
Ditemana di fošagetše.
Go bothata go bona ge eba hlogo e ahlaahlilwe.
Ga go bohlatse bja sebopego goba tatelano.
Polelo ye e fokolago. Setaela le segalo di fošagetše.
Ga go ditemana goba nyalelano.
Bokgoni bjo bobotse kudukudu.
Dintlha tša go kwagala di thekgwa ka botlalo go tšwa setsopolweng.
Boiphetolelo bja maemo a godimodimo. 90%+: Boiphetolelo bja maemo a godimo: 80 - 89%.
Kwešišo ya maemo a godimodimo ya sengwalo le setsopolwa..
Polelo, segalo le setaele di bodule, di a kgahliša, di nepagetše.
Boiphetolelo bjo bo tletšego.
Dingangišano le setaele di nepagetše e bile di loketše morero wo.
Go bontšha kwešišo ya sengwalo le bohlatse bja diteng.
Go bontšha kwešišo le tlhalošo ye e amogelegago.
Go na le kwešišo ya sengwalo le sereto.
Kwešišo ye e tseneletšego gannyane go iphetolela go sererwa.
Moithuti ga se a be a kwišiša sengwalo goba sereto gabotse.
Sebopego se laetša thulaganyo ye e fošagetšego.
Dingangišano ga tša beakanywa ka tatelano.
Diphošo tša polelo di a bonagala.
Segalo le setaele ga tša lokela mohola wa thuto.
Ditemana tše di fošagetše.
Kwešišo ye e tseneletšego gannyane go iphetolela go sererwa.
Moithuti ga se a be a kwešiša sengwalo goba diteng gabotse.
Hlagišo ye e fokolago le, tlhokego ya thulaganyo di šitiša kelelo ya ngangišano.
Diphošo tša polelo le setaele se se fošagetšego se dira gore sengwalwa se se amogelege.
Segalo le setaele ga se tše loketšego thuto. Ditemana di fošagetše.
Kwešišo ye e fokolago kudu ya sengwalo le diteng.
Go bothata go bona ge eba hlogo e ahlaahlilwe - Ga go bohlatse bja sebopego goba tatelano.
Polelo ye e fokolago. Setaela le segalo di fošagetše.
Ga go ditemana goba nyalelano.
<fn>Sepedi HL P2 Feb-March 2010.txt</fn>
Lephephe le, le na le matlakala a 21.
Badišiša ditaelo ka šedi.
O kgopelwa go bala letlakala le ka tlhokomelo pele o thoma go araba dipotšišo.
O se ke wa leka go bala lephephe ka moka.
Lebelela diteng letlakaleng le le latelago gomme o laetše dinomoro tša dipotšišo tša dingwalo tšeo o ithutilego lenyaga.
Ka morago ga moo, bala dipotšišo gomme o kgethe tšeo o nyakago go di araba.
Latela ditaelo tšeo di hwetšwago mathomong a karolo ye nngwe le ye nngwe ka kelohloko.
Nomora dikarabo tša gago go swana thwii le ka fao dipotšišo di nomorilwego ka gona ka gare ga lephephe la dipotšišo.
Thoma karolo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng le lefsa.
Ngwala ka bothakga le ka mongwalo wa go balega.
Kabo ya meputso e tla šoma bjalo ka sehlahli sa botelele bja karabo yeo e letetšwego.
Direto tšeo di bonwego: Araba dipotšišo tše PEDI fela.
Sereto seo se sa bonwago: Araba potšišo e TEE fela.
Re fetšwa ke eng?
ELA HLOKO: Mo KAROLONG YA B le YA C, araba potšišo e TEE ye telele le e TEE ya setsopolwa.
Araba potšišo e TEE fela.
Araba potšišo e TEE fela.
Dira leswao la (v) go lenanetekolo le le latelago go kgonthišiša ge eba o lateletše ditaelo gabotse.
ELA HLOKO: Mo KAROLONG YA B le C, araba potšišo e TEE ye telele le e TEE ya setsopolwa.
DIRETO TŠEO DI SA BONWAGO: Araba se TEE.
Araba dipotšišo tše PEDI fela.
DIRETO TŠEO DI BONWEGO: Kgetha tše PEDI fela.
Ra re re fihla Rossenekal dieta tša fela...
Ako mpotše gore Mapogo ke kae?
Pele mohlape e le wa mabudi, magomo le dimeila.
Thaba tša Ube tšona di nkgaola pelo.
Bala sereto se ka kelohloko gore o tle o kgone go araba dipotšišo tša go latela.
Ke tšhitšhila ke tšhitšhila ke nnoši.
Go tla ba gwa kotimela ya seswai.
Hleng bjale di ntebane ke nnoši?
Hleng bjale yena o a hwahwanka?
Wa gagwe mmele o sa itekanetše.
Nna ke yo a gogagogago dinao.
A fihle moo re fihlago.
Nke morwalo o be o rwelwe ke yena.
Moreti o nyaka go tšweletša molaetša ofe ka sereto se?
Ke morwalo wa mohuta mang woo go bolelwago ka wona mo seretong?
Mo mothalothetong wa 6 moreti o re: 'Ya senyane ke koma'. Na o šupa eng ka mmolelwana wo?
Ke poeletšomodumo efe yeo e tšweletšwago methalothetong ya 7 le 10?
Efa leina la sekapolelo seo se šomišitšwego mothalothetong wa 28.
Badišiša ditematheto tše ka šedi gore o kgone go araba dipotšišo tša go di latela.
Nala di tla magapu go šetše mekiti.
Matsogo ke a Gago.
Mphe moya, mphe kgotso ya matšatši.
Mogopo o be o tee, thobela morena!
Morabaraba ke woo ke iteilego...
Efa moko/molaetša wa sereto se.
Tsopola methalotheto ye MEBEDI go tšwa seretong yeo e hlatselago gore sereti se tšofetše.
Hlaloša gore sereto se ke sa mohuta mang o be o fe lebaka la karabo ya gago.
Sereti se dirišitše kgetho le tirišo ya mantšu ka bokgwari. Tiiša kgonthe ya taba ye o lebeletše mothalotheto wa 1.
E gangwa ke mang?
Ge ba re le teilwe ke mang?
Ba re ke kgoši.
A ke kgoši efe gobane motseng go be go le seila na?
Ba gešo ba šala ba ipata ka diphao.
Go thwe le dilomi ga ba di tšhabe.
O tsebe gore mpa ke lenono.
E tlilo go hlatšetša bana...
Tsopola boitsebišo bjo bo tšwelelago ka morago ga fomula ya matseno mo seretotumišong se.
Hlaloša ka moo kgetho le tirišo ya mantšu di dirišitšwego ka gona methalothetong ya 14 le 23.
Na sereti se šupa eng ka mantšu a: 'go sepediša matšeke' mo mothalothetong wa 14?
Hlaloša ka moo tshwantšhišo goba kgakantšho e dirišitšwego ka gona mothalothetong wa 6.
DIRETO TŠEO DI SA BONWAGO: Araba se TEE.
Araba potšišo ye TELELE GOBA ya SETSOPOLWA.
Sekaseka sebopego sa sereto se se latelago.
Re Fetšwa Keng?
Bona ba a fela, fela ke bomang?
Mohla' tša bopudi, ke bofelo lena!
Badišiša sereto se se latelago gomme o arabe dipotšišo.
Wa go tseba ditaba tše ke mang?
O mang o itherago mophološwa?
Wa re o phološitšwe ka eng?
Ruri, wa širela ka phološo go bitša lenyalopharo!
Wa itshetla sehuba selebaneng gararo!
Yona e re utama o mpitše mo Leineng!
Re tlo kopana gona go Mogoroši.
Wa go bewa setulong sa Kgoši?
Ke mogaugelwa fela pele ga Morena.
Tšweletša moko wa sereto se ka boripana.
Ke sekapolelo sefe seo sereti se se dirišitšego kudu mo seretong se Hlaloša gore ke ka lebaka la eng o realo?
Efa maikutlo a sereti malebana le seretwa se.
Tsopola poeletšo yeo e tšwelelago methalothetong ya 1 le 2 o be o fe le mohola wa yona.
Araba potšišo ye TELELE GOBA ya SETSOPOLWA. Botelele bja karabo ye telele e be mantšu a 400 - 450.
Bala ditsopolwa tše ka šedi gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Ke lephodisa goba motho ofe yo a ka re thibelago ge re rata go go tšea gonabjale le go ya go go takametša ka magageng fao setopo sa gago se ka se tsogego se bonwe ke motho O se ke wa forwa ke tabana tšeo tša bošilo tša gore motho o hwetše bogale ka fao hee hee ... moya wa gagwe o ka se tsoge o hwile - o tla hwa mo ke lefaseng! O tla hwa rena ra šala re rutla bophelo re se na taba le wena e bile re lebetše gore go ile gwa ba le setlaela sa go swana nago. Goba o forwa ke ge ba re basadi ba tla go llela ba re o be o le motho wa go loka Go thušang go llelwa mola o tlogetše mathabo a lefase le ka moka mme le dillo tše o sa di kwe le go di kwa Gona sello ke eng Megokgonyana ya letswai ke yona e ka bago ya go gapeletša gore o tsenye bophelo bja gago kotsing ka tsela ye O na le bophelo bjo tee, nku, ka fao o reng o bapala ka bjona ka tsela ye?
Le bomang gabotse gomme ke ka lebaka la eng le rata go nthibela mo nyakišišong ya molato wo'' Ka botšiša ka lentšu le lenyenyane le lesesane?
Yeo ga se taba ya gago! Rena re a botšiša gomme wena o a araba gwa fela go le bjalo. Sa gago ke go phetha ditaelo fela gomme o tla ikhwetša o bolokegile go feta lentšu le 'kudu.' Manganga le mahlajana le mathaithai o a ntšhe ka moka ka mo hlogwaneng ya gago.'
Ke taelo efe yeo mohlaselwa a e fiwago ke mohlasedi wa gagwe?
Ke thulano ya mohuta mang yeo e tšwelelago mo tiragalong ye Fahlela?
Na ke tikologo efe yeo e tšwelelago mo setsopolweng se Fahlela karabo ya gago ka mabaka a MABEDI?
Hlaloša moya wo o renago mo setsopolweng se.
Hlatholla ka fao diteng tša setsopolwa di tswalanago le morero wa padi ye ka gona.
Bjalo ka mmadi, ke maikutlo afe ao a go aparelago ge o bala setsopolwa se Šitlela karabo ya gago?
Tšatšing la mathomo ke be ke ile go begela Nnaniki ka tša lehu la Mdi Maleka. Tšatšing la bobedi ke be ke no itshepelela fela.'' Ka realo ka letšhogo ke ekwa gore bjale gona ke swerwe. Ke be ke sa nagane gore maphodisa a ka be a mpeile leihlo.
O be o no itshepelela, morwa Ge e le gore o be o no itshepelela fela, gona go lokile fela o swanetše gore o hlokomele gore o sepela kae le gona bjang, neng. Ke na le kgopolo yeo e sa tekemego ya gore ke wena o hlasetšego Nnaniki - fao ga ke na pelaelo. Gonabjale o bakwa le badimo kua bookelong. Ge a ka hwa, o tla be o lebanwe ke molato wa polao, ge a ka se hwe, o tla be o lebanwe ke molato wa go leka go bolaya. Ke na le kgopolo ya go go tswalelela eupša ga ke ešo ka ba le bohlatse bjo bo lekanego go ka go iša thapong. Re swaragane le diphatišišo gomme ge re ka dio hwetša bohlatse bjo bo lekanego, re a go tswalelela?
Ke kgopolo efe yeo sersanta a nago le yona mabapi le tlhaselo ya Nnaniki?
Na setsopolwa se se amana bjang le molaotheo wa naga mabapi le go swarwa ga mosenyi?
Go ya ka kwešišo ya gago, tlhaselo ya Nnaniki le polao ya Mmatšhego di amana bjang le thulaganyo ya padi ye?
Ka boripana hlatholla seo se tšweletšago thulano mo setsopolweng se.
Badišiša ditsopolwa tše ka tsinkelo gore o kgone go araba dipotšišo tše di di latelago.
Motlogolo, taba ya gago e kwala gabotsebotse. Ebile madi a ka a a bela ge ke e gopodišiša gonabjale. Motšwadinageng yo a ka se re iše felo. Ngwana wa rena o tla re fišegela ka baka la madi ao a re tlemagantšego, a bilego a re rokagantše. Re swanetše go e phafogela taba ye.'' O realo a šetše a ema ka maoto, a kokomogile o ka re ke senana. O bile o hunne le matswele se nkego o ntweng.
Lekomofere lela ke kgale le re dirile kgogwanarobala, o a rereša, motlogolo. Le swanetše go kobakoba ka morago ga gago, o le gapeletše go dira tšeo e lego kgale le swanetše go re direla tšona. Ge le palelwa re tla bona ka ge le etshwa lehlole, gomme re tla le laetša tsela ya go ya gagabolona, ra thwala yo mongwe. Ke selo mang, le tatagolona re sa mo tsebe Lahlang o re dira dinku, eye A ka tla a go ema ka pele ge o nyaka go tšwetša bana beno pele Banna! Ke tla botša Mafamo taba ye ka pela. Ke tseba gore yena o tla e fofiša bjalo ka sesasedi mo motseng.'' O šikinya hlogo?
Tsopola mantšu a MABEDI ao a laetšago kgethollo le lenyatšo mo temaneng o be o bontšhe gore a šupa eng ge a dirišitšwe ka tsela ye.
Polelo ye e dirišitšwego mo e laetša eng ka tswalano ya baanegwa ba setsopolwa se Hlaloša ka botlalo?
Hlatholla moya wo o renago mo o be o tšweletše seo se hueditšego gore seemo se be ka tsela ye.
Ka boripana hlaloša seo se hlotšego thulano yeo e tšweletšwago ke seboledi.
Ga a na le molato le wo monnyane. Taba ye e lego gona ke gore mošemanyana yola Phankga, ka baka la boikgogomošo le mahlajana a gagwe a go se tsebalege, o nyaka go ba hlogo ya sekolo se. Bjale, go itaetša gabotse gore o swanetše go be a butšweditše yo malomeagwe, Mokhura le Mafamo gore ba emaemele taba ye. Bjale boMafamo, ka go tšewa ke madi, ba budulogile bjalo ka dipetla, ba phurunkana le motse wo ba re: ''Ga re nyake lekomofere, re nyaka ngwana wa mobu wo. Re nyaka Phankga e eba hlogo ya sekolo se!'' Ba bolela le ditaba tše ntši tša maaka ka Lahlang. Na Lahlang a ka no thoma go ba sebodu ngwaga wo, ge ba re ke motlapa O ba phafošeditše bana mengwaga ye ka moka, gomme lehono ba mo leboga ka go mo tswirinyetša le go mo tshwela ka mare.?
Ge Mogafi a etshwa magala a, Ranthwešeng o fela a mo dumela ka hlogo. O kgotsa ge Mogafi a tiiša gore ditaba tše di thomilwe ke Phankga. Ka pelong o a belaela ka go tseba Mokgalabje Mootli e le motho wa go loka, wa go hloya bomenemene le diphapano.
Na tikologo ye e tšwelelago mo setsopolweng se ke ya mohuta mang Fahlela ka mehlala ya maleba?
Go ya ka moo o badilego padi ye, na Phankga le Lahlang ba feleleditše kae?
Ge e be e le wena Lahlang maikutlo a gago e be e tla ba afe ge o ekwa o bitšwa lekomofere?
Ge o be o le Lahlang ke sephetho sefe seo o bego o tlo se tšea ge seemo sa ditaba se le ka tsela ye?
Badišiša ditsopolwa tše ka tsinkelo gore o kgone go araba dipotšišo tše di di latelago.
Pelo ya gagwe e a opa, gobane o amuša kgobogo, o amuša thubamotse yeo a sa tsebego gore e tlile go feletša kae. Ngwana wa gagwe o swarwa ke letšhollo bjalo ka bana ka moka, o swarwa ke monyalo le mooko le lehlatšo bjalo ka bana ka moka. Bjalo ka bana ka moka o tshwenywa ke hlogwana a be a tshwenywa ke dipong le lekgokgo, aowa, a ga se tšona dikgodišo hle gomme Pelo ya gagwe ruriruri e rurugile; ge ngwana a fela a fišafiša a realo, ga a dume ge a ka ba kaone - o duma ge bolwetši bo ka feta nae gore bosasa a se tlo setlega pelo ge tswalelabanneng e farelwa ge a swanetše go bewa setulong sa rragwe. Aowii, Khutšišo o nagantšhwa ke eng taba ya mohuta woo malapa ka moka a na le dika tša wona fela go agilwe go se ne molato A a nagane ka mokgwa woo, gobane taba ge e se ya go lebana, o kgona go e laodiša o fela o re ge nkabe e le nna ke be ke tla re , ba boletše bagologolo ge ba re mosegasegole tena, naa gageno ga di gona?
Ke ka lebaka la eng ge go thwe ngwana yo a amušwago mo ke kgobogo ebile ke thubamotse Hlaloša?
Bontšha ka fao tshwarompe ya Tšhwahledi e thulanago le ditokelo tša masea go ya ka molaotheo wa naga ye.
Re alele maikutlo a gago mabapi le dingaka tša setšo go lebeletšwe go belegwa ga Tšhwahledi.
Ge nka be o le Khutšišo o be o tla dira eng go rarolla pharela ye?
Na diteng tša temana ye di fapana bjang le mmolelo wo o rego 'mmago ngwana o swara thipa ka bogaleng'?
Monna wa seboledi wa lehlakoreng la Tšhwahledi a ntšha lentšu la bušuana a re: ''Bakgaga ba ba psila, go bona mang le mang gore meetse a bilogile. Ka gona a ka nwewa ke mang yo a hlomago bjang Seo se a bilošitšego se tsebja ke mang le mang, gomme selabi seo se swanetše go ntšhwa gore meetse a kgone go seka gape a tle a nwewe ke rena ka moka bjalo ka pelepeleng. Ke mang yo a sa tsebego ge kgoši go buša mošemane yo mogolo ka lapeng la setšhaba leo mosadi wa lona e lego ngwana wa kgoši yoo mmagwe a nyetšwego ka magadi a setšhaba ka moka ga sona Naa mo setšhabeng se re thomile neng go se nyale mosadi wa mohuta woo ge bjale re gakanegile bjalo ka meetse a a lego moeteng Banna ba gešo, a re phohlišeng dipelo, a re se be kgano yeo go thwego kgano o reng o šikologa seolo, bohubedu o bo tšere kae Re fela re re se ke segagaborena, sela ga se sona, mme lehono afa re swere sona sa gaborena Re dikhudu tše bjang tše di lekago go lahla legapi, re ditšhipa tše bjang tše di ganago go taga mohlabeng wa gabotšona Ka ntle ga lehloyo le bohwirihwiri, ka lerato le tlhompho go setšhaba se sa morwa' Mphaga, nna ke re kgoši ke Tšhwahledi, morwa wa pele wa Taudi le Khutšišo ka lapeng le le nyetšwego ka magadi a setšhaba''?
Na seboledi se šupa eng ge se re, 'meetse a bilogile' Hlaloša?
Hlaloša ka moo thulano ye e tšwelelago mo e tsošitšego kgakanego, ebile e le lešitaphiri setšhabeng se sa Bakgaga.
Na temana ye e amana bjang le morero wa padi ye?
Na ke sephetho (bofelo) sefe seo se tšerwego mabapi le bothata bjo bo tšwelelago mo setsopolweng sa ka godimo?
Tsopola sekapolelo sa tshwantšhanyo mo temaneng o be o se hlaloše.
Badišiša ditsopolwa tše ka šedi gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Ba go mo kwešiša le bona ba bile gona gomme ba se lese go mo kwela bohloko. Ba be ba dira seo ba kgahlwa le ke gore Thušanang o be a ba thekga. Ka go realo gwa tsoga ngangišano ye telele magareng ga dihlophana tšeo tše pedi. Le ge go le bjalo ga se ba palelwe ke go fihlela sephetho. Ka moka ba kwane gore Maolela o ne molato. Go tšwela pele ba kwana gore molato wa gagwe o itharolotše ka ge a kgonne go tšea matsapa a go buša ngwana yoo. Ba be ba lemoga gabotse gore ga se mang le mang yo a ka bago le sebete sa go tšea kgato ya mohuta woo. Le ge go le bjalo ba ile ba kwana gore setšhaba se swanetše go tsebišwa taba yeo. A ke re ke sona seo se bego se ngaya metetepa le mešwana maloba mo se tšwele lesolo la go mo nyaka Ka go realo morwarre wa Teku o ile a tšea phalafala a e bea molomong gomme a e tlatša moya. Ge a fetša a itia tshipi ya go e felegetša?
Na Thušanang le ngwana yoo go thwego go ile gwa begwa ka timelo ya gagwe ba tswalana bjang?
Tikologo ye e tšweletšwago ke setsopolwa se ke ya mohuta mang Fahlela?
Hlaloša ka boripana ka moo molato wo o sekwago mo setsopolweng se o tšweletšago kgodišo ya bothata mo pading ye.
Na pheletšo ya molato wa Maolela e bile eng Fahlela?
Efa maikutlo a gago mabapi le go bušetša Naledi ga gabo ke Maolela.
Go tlogeng ga gagwe Tselatšhweu, Swele o ebetše lebaka leo e ka bago kgwedi a sa lokelwe ke selo. Go se lokelwe ke selo re ra gona go se hwetše tulo ya go nyaka go swana le moo a tšwago ntshe. Sehla e be e le selemo. Ka go realo o be a phela a kolobile gola a se ne dikobo tše dingwe. Go phela ka go koloba moo gwa mo tlela le malwetšana a go se re selo. Malwetšana ao ge a kopana le melomo ya go khumoga a dira gore gohle mo a tsenang gona batho ba mo kwele bohloko. Ba be ba laetša seo ka go mo fa dijo le ge e le gore ba be ba sa dumele go mo fa marobalo. Ba be ba tšhoga gore ka le le latelago ba ka no hwetša a ba tlabile gomme ba tla di arabela. Ba bangwe ba be ba belaela gore a ka be a fokola monaganong gomme le ntshe ba boifa gore a ka lala a ba makatša. Ka go realo o be a itshekamela ka fase ga maporogo le mafelong a go tšhela makhura a difatanaga.
Go ya ka fao o badilego padi ye ka gona ke eng seo se tlošitšego Swele kua Tselatšhweu?
Bontšha ka moo kgatako ya ditokelo tša bana le basadi e tšweletšwago ke Swele mo pading ye.
Na ge e be e le wena o phela ka mokgwa wo Swele a phelago ka gona, o be o tla dira bjang ka seemo se sa ditaba?
Na bophelo bjo Swele a bo phelago bo tswalana bjang le morero wa padi ye?
Araba potšišo ye TELELE GOBA ya SETSOPOLWA. Ge o kgethile potšišo ye telele go karolo ya B, araba potšišo ya setsopolwa karolong ye. Botelele bja karabo ye telele e be mantšu a 400 - 450.
Legae la bomotho ga le na bosehlana. Sekaseka kgonthe ya kgopolo ye ka go anega ka moo morero wa papadi ye o amanago le mathata ao a fahlogelwago ke bafaladi dinageng tša ka ntle. Tšama o šitlela ka mehlala ya maleba. (Mantšu a e ka bago a 400 - 450).
Badišiša ditsopolwa tše ka šedi gore o tle o kgone go araba dipotšišo tša go latela.
O bona re ka thoma ka efe?
Nna ke be ke bona nke taba ya bafaladi ke yona ya mathomo ye e tlogago e tlabatlabiša dibete. Bana ba rena o ka re e tla ba bakgopedi nageng ya gabobona.
Wa tla wa tšwa ka taba. O ka re o bone kgopolo tša ka.
Ke šetše ke akantše seo re ka se dirago tabeng yeo. Ke lekile go tshwa la ka palamenteng ya go feta, fela ka ge rabadia e be e le yo mongwe, ka gafelwa ka thoko gwa thwe moeng ke hlare se bogale.
Ke thaba go kwa gore le wena o šetše o kile wa e fa mafahla a gago.
Ke la ka leo. A re se hlwe re dikadika. Selepe se reme, mellwane e segwe. Mofaladi a tle a tsebe gore ke yena mokgopedi. A se lebale gore ge a filwe maengwana a godingwana e tla ba a sammaruri.
Lebakeng la go feta ge yola Mphaka a hlatlošetšwa maemong a rabadia, ke lekile go thibela taba yeo ka ge ke tseba gore re na le masogana ao a sa tšogo phetha dithuto tša go lekana le tša gagwe. Fela le gona mo ke ile ka botšwa ge ke na le poelomorago.
Ge e le yoo yena e bile o a ipona. Le mo lese, ke tla mmintšha ka koto le tee.
O rerešitše. Re swanetše go ba tsatsela bjalo ka phiri. Re ba tšitlanye pele ba ithera.
Na go rerwa eng mo setsopolweng se?
Tsopola mohlala wa tshwantšhanyo mo temaneng, o be o o hlaloše.
Polelo ya Letsota e tšweletša moya wa kgethollo le semorafe go batšwantle. Na e ka ba ke nnete Fahlela ka mohlala o TEE go tšwa setsopolweng?
Na poledišano ye e amana bjang le morero wa tiragatšo ye Etšwa tema?
ge motswadi wa gago a ka go itiela manxa gona ga go se se ka go lokelago lefaseng. Eupša ge a lokolotše pelo le moya, gona ditsela tša gago di tla phadima tša bulega.
Le reng nke le tshwenyegile Tholo?
O šišinya hlogo O a tseba mogatšaka, ge ke gopola ka ga lešika lešo, nakong ye nngwe ke ikhwetša ke tlaletšwe ke sa tsebe pele le morago.
O tlalelwa ka tshwanelo moo gona Tholo. Mogologolo wa bogologolo o be a di bone ge a re: ''Legae la bomotho ga le na le bosehlana.'
Gae ke gae. Le ge motho a ka garama le dilete, a lokologa moyeng, a fiwa mahumo le maemo dileteng di šele, moya wa gagwe o tla fela o mmotša gore mo ga se gageno.
Ga go kgonthe ya go feta yeo. Go boima go lebala metswalle ya gago le bagwera ba gago ka moka. Le ge mohlomong mo ba lego ntshe ba ka be ba eswa lebate, ba ikhomotša ka go bogela botse bja naga ya gešo -boMatome le boMabolepu, boSepitsi le Sepitsana boModimolle thaba' badimo. Leo ke lona lehumo la bona la pelo. Ge tša masa di ba reteletše ba ikhutša moriting wa tšona ba kgopela tlhakodišo go bona le go yena.
Na mohola wa poledišano ke ofe mo papading?
Bontšha ka moo go tšwa ga Mphaka ka difate tša Bonwatau go tšweletšago thulaganyo ya papadi ye ka gona.
Efa bohlokwa bja ditšhupasefala tiragatšong bjalo ka ge di dirišitšwe mo poledišanong ye.
Laetša ka moo leina la tiragatšo ye, 'Lehufa', le tšweletšago morero wa papadi ye ka gona. Fahlela karabo ya gago ka mehlala ya maleba go tšwa papading ye.
Badišiša ditsopolwa tše ka tsinkelo gore o kgone go araba dipotšišo tše di latelago.
Bala setsopolwa se se latelago gore o tle o arabe dipotšišo.
O tsene ke sa itebetše ka nagana gore ke ditsotsi, mogatšaka.
Go thoma neng go eba le ditsotsi mo gae Bjale gona le wena o a ikwa gore o mpotša a matalatala. Go ntaetša gore go na le se o bego o se dira mo dieteng tša ka. (O bona thokwana kgauswi le dieta) Bjale thokwana ye yona ke ya eng A o šetše o kgoga motšoko wa dinko, Ntlogeleng Gona o thomile neng?
O topa thokwana Thokwana ye ke ya...
Tliša mo ke bone!
Ke sehlare sa hlogo, mogatšaka.
Sehlare sa hlogo ya ga mang A o na le seopahlogwana, mosadi tena Gona se go thomile neng?
E thomile maabane ge re etla malaong.
Ya re go go thoma maabane wa reka sehlare kae ka gore e be e le bošego?
Ke be ke dutše ke na le sona, mogatšaka.
O a se dupa A! Ka banna! Ke kgale ke go bona gore o a loya, moloi tena! O bona se sengwe Bjale se sona ke sa eng Le sona o se gomiša dinkong Kgane maabane ge o be o nkga o be o itloditše ka selo se?
Na Ntlogeleng o a rereša ge a re sehlare seo Ntshepe a se bonego kgauswi le dieta tša gagwe ke sa hlogo Fahlela?
Na dihlare tšeo di hweditšwego di swerwe ke Ntlogeleng di amana bjang le morero wa papadi ye?
Go ya ka fao o badilego papadi ye ka gona Ntlogeleng le Ntshepe ba feleleditše kae?
Na maikutlo a gago ke afe malebana le poledišano ya Ntlogeleng le Ntshepe Fahlela?
O mmušetša morago Aowa, Meneer, batho ba tlo reng ge o latswa lerama la ka O lebelela sešupanako sa letsogo. Ke go bone bjale gona, Meneer. A ke boele kua mošomong ka gore mo ba lego ba ka be ba nnyaka. O ntšhitše mahlo dinameng. O tšwa ka sefatanageng ebile o a tloga?
O sepele gabotse, Rato. (O šala a bolela a nnoši) Eya, ke mathateng bjale. Monna wa Lerato o nyaka go mpolaya! Gona ke bolaelwa eng ka gore nna ga ke ratane le Lerato (Setunyana a ile le monagano) Taba ye nngwe ye e sa mphetišego gabotse ke ye ya Lerato ya gore a ka loga leano la go bolaya monna wa gagwe gore a šale a ipshina le nna. (O a homola o a nagana) E sego gore Lerato o a nthata (O šikinya hlogo) Ge e le gore o a nthata gona ke tlo mmona. Le nna ke thoma go mo rata bjale. Ke gore ke tlo fetša ke dirile eng gona mo A ke mmotše gore ke a mo rata goba bjang A ge nka re ke a mmotša a ntsogela pudi ke tlo reng Eupša ke swanetše go mo laetša gore ke a mo rata. Nka se no hwela lefela, ke tlo mo utollela gore ke a hwa ka yena. Aowa, gore ke dipitsi re tlo bona ka mebala. (O lebelela sešupanako) Bjale gona ke kgale ke dutše ka sefatanageng. Le batho ba tlo ba ba makala gore ke duletšeng. A ke fologe ke tsene ka kantorong?
Na o bona o ka re mongwadi o swantšhitše baanegwa ba go ya le ka mediro ya bona?
Na moya wo o fokago gare ga Ntshepe le Lerato setsopolweng se ke wa mohuta mang Fahlela?
Hlaloša tikologo yeo e tšwelelago mo setsopolweng se, o be o fahlele ka mohlala wa maleba.
Ke ka lebaka la eng thulano ya Ntshepe e le ya ka gare Fahlela?
Go ya ka fao o badilego papadi ye Ntshepe le Lerato ba feleditše kae ka sekgotse sa bona?
<fn>Sepedi HL P2 Nov 2009 Memo.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a memorantamo ke 26.
Ge molekwa a arabile dipotšišo tše di fetago palo yeo e nyakegago, swaya ya mathomo fela. Molekwa ga a swanela go araba potšišo ye telele le ye kopana go tšwa pukung e tee.
Karolong ya A, ge molekwa a arabile dipotšišo tše nne ka moka mo diretong tšeo di kgethilwego, swaya tše pedi tša mathomo.
Go dikarolo tša B le C, ge molekwa a arabile dipotšišo tše kopana tše pedi goba tše telele tše pedi, swaya ya mathomo o hlokomologe ya bobedi. Ge molekwa a arabile dipatšišo ka moka tše nne, swaya fela ya pele mo karolong ye nngwe le ye nngwe ge e le gore go arabilwe potšišo ye kopana le ye telele.
Ge molekwa a file dikarabo tše pedi, moo e lego gore ya mathomo e fošagetše mola ya bobedi e nepagetše, swaya ya mathomo gomme o hlokomologe ya bobedi.
Ge dikarabo di sa nomorwa ka tshwanelo, swaya go ya ka memorantamo.
Ge mopeleto wo o fošagetšego o ama tlhalošo, swaya phošo. Ge o sa ame tlhalošo, gona mo fe moputso.
Potšišo ye telele: Ge karabo ya potšišo ye telele e le ka tlase ga botelele bjo bo nyakegago, se mo otle ka ge a šetše a ikotlile. Ge e le ye telele kudu, lekola fela mantšu ao e ka bago a 50 mongwalong wa go tlogelana le a 30 mongwalong wa go kgomagana o hlokomologe taodišo yeo e šetšego.
Dipotšišo tše kopana: Ge molekwa a sa šomiše ditsebjana moo a kgopetšwego go tsopola, se mo otle.
Morero/moko ke kgopolokgolo/molaetša/thuto yeo mongwadi a ratago go e tšweletša ka sengwalwa sa gagwe. Morero o lebane le thuto yeo mongwadi a ratago go e lemoša mmadi mo bophelong. Gore morero o tle o bonagale gabotse mongwadi o diriša dithekniki tša go fapana bjalo ka kgethontšu, dikapolelo, dika le diema, poeletšo, morumokwano, bj.bj.
Tirišo ya moko wa sereto mo go Maphamoladikanapa.
Sereti se tšweletša mathata ao a hlolwago ke go hloka modiro. Go hloka modiro ke ye nngwe ya methopo ya bohodu le polao. Mathata a, a godišwa ke bafsa bao ba tšwago magaeng ka lehutšo la go re ba tlo hwetša mediro gore ba tle ba iphediše. Ba bangwe ka go se tsebe tshepedišo ya dikantoro tša mediro, ba a šarelwa ge ba botšwa gore ga ba na le ditokelo tša go šoma ditoropong.
Sereti se re ke ba se kae fela bao ba agelago la mošate morako ge ba re ba boele gae ka baka la tlhokagalo ya modiro. Se re bontši bja bona bo fetoga mafadi, botau-eja-mohlolelwa, mme ba phaela molao ka thoko gore ba iphediše.
Ke ile tau eja mohlolelwa.
Molao o tiiša letsogo go batho ba mohuta wo, e sego ka maikemišetšo a go ba tlaiša goba go ba gatelela, eupša e le go leka go nolofatša maemo a bona gore le bona ba tle ba kgone go phela setho le go direla setšhaba.
Le mpitša mohulabatho Gauteng.
Le mpitša ka mainaina.
Ke boele ke phele.
Ke be motho gape.
Sereti se lla ka mokgwa wo ba hudušitšwego ka kgang ka gona.
Mothofatšo - se gatelela phišegelo ya mmadi (maatlakgogedi) ka go diriša polelo ye e sego ya mehleng.
Dilori tša rutla metse - dithoto di rwalwa ka dilori.
Ako mpotše gore Mapogo ke kae?
Moreti o a befelwa ebile o tšhošwa ke maitshwaro a mosadi yo. Go tsenela thobalano le banna ba bantši go tliša lehu ka lebaka la malwetši. Tirišo ya dithibelapelegi e bolaya disele tša popelo gomme motho a hloka ngwana/pelego.
Sereti se gatelela ge banna ba se tlogetše, go se sa na le yo a se ratago goba a ka se nyalago, batho ba tla se sega le go se kwera gobane sebaka se tla gatee fela bophelong bja motho gomme yena a ralokile ka bokgarebje bja gagwe.
Sereto se se bolela ka batho bao ba itiago mataese ka nepo ya go hwetša tšhelete.
Ge ba gopotše lefelong leo la mataese ga ba lebelele morago ebile ga ba šetše gore ke nako mang. Ke bošego goba ke mosegare mo go bona go no swana.
Ba ya fao ka bontši moo e lego gore sereti se ba swantšha le manong le ditšhošane.
Ge ba le fao yo mongwe le yo mongwe o šeditše potla ya gagwe.
Gona fao mošomong wa bona go na le bao ba bunago mola ba bangwe ba boa ba lekeleditše diatla.
Batho bao ba go itia mataese ba swantšhwa le ditšhošane le manong ge di/a gopotše dijo tša tšona.
Ge motho a re o theela yo mongwe moreo, gantši moreo woo o tla o tanya yena mong/ motho yo mongwe le yo mongwe o a itirela/ motho ge a dira modiro wo o dirago gore a tle a holege ka wona gore a kgone go ipatolla mathateng a gagwe.
Yo ke motho, bale aowa; mmolelwana wo o laetša kgethologanyo ya semorafe ye e laetšwago ka lešupi "yo" le "bale".
Ka tshwantšhokgpolo mmadi o kgona go bona selo seo se retwago ke moreti ka leihlo la moya. Moreti a ka tšweletša tshwantšhokgoplo ka tirišo ya dikapolelo, kgetho ya mantšu, dika le diema le tirišo ya dikarolo tše dingwe tša polelo. Mohola wo mogolo wa tshwantšhokgopolo ke go godiša molaetša wa mongwadi goba moreti. Mohola wo mongwe wa tshwantšhokgopolo ke go tliša maatlakgogedi gore mmadi a se lape go bala le go goroša molaetša ka tsela ya go kgahliša.
Poledišo moreti o bolela le Modimo ka thapelo, mohlala: Ntshware ka letsogo Mmopi wa bohle.
Go bjalo le go mahlathi, mahlaodi le dikarolo tše dingwe tša polelo.
Bošoro bja mona le ka fao o tlaišago moreti ka gona.
Mothofatšo = moreti o boledišana le mona go gatelela kgopolo ye e rilego.
Potšišoretoriki/makgethepolelo = go gatelela kgopolo ka go botšiša potšišo ya go ba le karabo.
Poeletšogare - kae = go tlemaganya dikgopolo.
Boikemo bja sereti le mona.
Morero ke kgopolokgolo/molaetša/thuto yeo mongwadi a ratago go e tšweletša ka sengwalwa sa gagwe. Morero o lebane thuto yeo mongwadi a ratago go e lemoša mmadi mo bophelong. Gore morero o tle o bonagale gabotse mongwadi o diriša dithekniki tša thulaganyo, go swana le tekolapejana, tekolanthago, go hlakahlakanya ditaba, go latelanya ditaba, boipoeletšo, poeletšo ya ditiragalo, bj.bj.
Lenong la gauta ke padi yeo e lebanego le botseka. Ka go realo go bohlokwa go hlaloša kgopolo ya botseka ka boripana.
Botseka ke eng?
Botseka bo lebane le bosenyi/molato, nyakišišo le kotlo.
Nyakišišo = Nnono Molaba ke letseka la go se hlahlwe leo le nyakišišago molato wa Mmatšhego.
Kotlo = sephiri se a utologa, go a tsebega gore mmolai ke Brenda le ge e le gore mafelelong o a hlokofala pele ga kotlo.
Mmatšhego o bolailwe, bothata ke gore mmolai ga a tsebje.
Ditiragalo di theilwe godimo ga bosenyi bjo bo utollwago ke dinyakišišo moo e lego gore mafelelong toka e a phethagatšwa.
Nnono Molaba ke monyakišiši wa ka sephiring yo e lego gore mafelelong o atlega dinyakišišong.
Dinyakišišong tša gagwe o tšama a kopana le mapheko ao a mo šitišago go phethagatša dinyakišišo.
Ntle le mathata ao a bego a kopana le ona, eupša o ile a atlega go hwetša mmolai wa Mmatšhego.
Ditšhitiša tšeo a go kopana le tšona ke tša go swana le ge maphodisa a be a mo ganetša go tšwela pele ka dinyakišišo, go bethwa ga gagwe, Brenda o be a le kgahlanong le dinyakišišo tša gagwe.
Tše dingwe tša tšeo di thušitšego Nnono go fihlelela dinyakišišo tša gagwe ke gore o be a le bohlale ebile a na le sebete.
Go padile a lemošwa ka ga kotsi yeo a ka welago go yona, eupša o ile a tšwela pele ka dinyakišišo go ba go fihla a fihlelela maikemišetšo a gagwe.
Bohlale bja gagwe bja dinyakišišo bo bonala ge a be a phuruputša phapoše ya Mmatšhego, ge a be a nyaka go hwetša yeo e lego nnete go Nnaniki le Mohlatlego.
Mafelelong o atlega go hwetša mmolai wa Mmatšhego, e lego mosadi wa gagwe, Brenda.
Go utolotšwe gape gore lebaka le legolo la polao ya Mmatšhego e be le pheta ya go ba le seswantšho sa lenong yeo e dirilwego ka gauta.
Nnono o kgotleletše mathata le ditlhohlo ka gare ga dinyakišišo tša gagwe. O ile a ipotša gore tau e ja mohlolela hlakoleng go a sepelwa. Le ge Brenda a be a nagana gore o e buetše leopeng, fela magokobu a mmone. Nnono o bile le kgotlelelo yeo e mo tswaletšego katlego gomme toka ya phethagatšwa.
Ke tikologo ya sebjalebjale: Ke motsesetoropong, ka gore go na le dikoloi ebile meago ke ya sebjalebjale ka ge go na le dikaratšhe tša go phaka dikoloi.
A ntšhe nko mererong ye e sego ya gagwe.
Tshwantšhanyo - e gatelela pheteletšo ya tiragalo/ e gatelela tsela yeo a bethilwego ka yona/ bohloko bjo a bo kwelego. - go godiša taba.
Moya wa ntwa le polao. Go godiša letšhogo.
Molaotheo wa naga o re motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go tšweletša dikgopolo ntle le tšhitišo.
Ke lefšega - ka realo ka letšhogo.
Ke ge sersanta a re o na le kgopolo yeo e sa tekemego ya go re Nnono ke yena a hlasetšego Naniki.
Baanegwa ba dira ditiragalo tša sebjalebjale mo tikologong ya selehono.
Morero ke kgopolokgolo/molaetša/thuto yeo mongwadi a ratago go e tšweletša ka sengwalwa sa gagwe. Morero o lebane thuto yeo mongwadi a ratago go e lemoša mmadi mo bophelong. Gore morero o tle o bonagale gabotse mongwadi o diriša dithekniki tša thulaganyo, go swana le tekolapejana, tekolanthago, go hlakahlakanya ditaba, go latelanya ditaba, boipoeletšo, poeletšo ya ditiragalo, bj.bj.
Thulano le maatlakgogedi di ka godiša morero wa mongwadi.
Tirišo ya morero wa Ngwana wa mobu.
ke yo mofsa ke ngwana wa mobu o na le bokgoni bja dipalo le Seburu tše Lahlang a sa di kgonego.
Lahlang o šomišana botse le setšhaba ka kakaretšo go akaretšwa le makomiti ka lebaka la ge a dira mošomo wa gagwe ka botshepegi.
Lahlang o lokologa go šoma le Phankga ka ge a mmona bjalo ka mothuši wa mmakgonthe wa maleba.
Phankga o tsenwa ke moya wa lehufa (mona/megabaru) ka ge Lahlang a mo lemošitše mafokodi a gagwe.
Phankga o thoma go se sa šomišana le Lahlang ka lebaka la lehufa/ mona/megabaru.
Phankga o tsenwa ke moya wa go ikgogomoša le go itshenyetša bophelo.
Phankga o tsenela dithopa le Mokhura ka nepo ya go weša Lahlang.
Mokhura o be a e fa Phankga dikeletšo tšeo e sego tša maleba ka nepo ya gore a kgone go fihlelela maikemišetšo a gagwe.
Phankga, ka thekgo ya Mokhura le maloko a mangwe a setšhaba, ba lwantšha Lahlang.
Mafelelong go lemogwa gore Lahlang ga a na phošo.
Megabaru/lehufa/mona di fenywa ke therešo.
Ba Kgoro ya Thuto ba iša Phankga sekolong se sengwe.
Phankga o tshwenywa ke megabaru ya gagwe.
Go ipona go ba ngwana wa mobu le go ba le bokgoni.
A gatelela lenyatšo leo le tlogo hlola thulano kua pele.
Tikologo ke ya sebjalebjale ka gore dikgopolo tša Phankga ke tša go lebana le nako yeo/Tikologo ya lefelo ka gore ke gagabo / Tikologo ya leago ka gore o dutše le ba gabo.
Ke moya wa letšhogo - MmagoMoroko o a thothomela, o tlaletšwe mo nkego o bona mohu pele ga gagwe. O re ga a nyake go tlo hwelwa ke monna ka lefeela.
Lahlang o ile a re yena ga a ye felo, se se diregago se ka no direga. O re o tla phema ka pampiri yeo e lego lebotong.
Ke mogatšagwe, ba dula mmogo gomme o a mo rata / o mo kwela bohloko mabapi le matšhošetši ao a a hwetšago.
Motho ge a dira selo o tseba seo a se tshepilego.
Mohlala, bangwe ba tla re ke maleba ka lebaka la gore ba hlorišwa.
Ba bangwe ba tla re ga se maleba ka gore ga go mohlopi wo o sa nego.
Morero ke kgopolokgolo/molaetša/thuto yeo mongwadi a ratago go e tšweletša ka sengwalwa sa gagwe. Morero o lebane thuto yeo mongwadi a ratago go e lemoša mmadi mo bophelong. Gore morero o tle o bonagale gabotse mongwadi o diriša dithekniki tša thulaganyo, go swana le tekolapejana, tekolanthago, go hlakahlakanya ditaba, go latelanya ditaba, boipoeletšo, poeletšo ya ditiragalo, bj.bj.
Thulano le maatlakgogedi di ka godiša morero wa mongwadi.
Pading ya Matsepe, mosadi wa kgoši wa bogoši o belege ngwana le molata.
Seripa sa bobedi sona se re ngwana wa molata wa go se be le madi a bogoši a ka se tsoge a bile kgoši.
Kgoši Taudi le yena o be a se na thari ye kgolo, a atetšwe ke ye nnyane fela.
O ile a ya banneng bjalo ka mang le mang. Monna wa ngaka o tlile le dithebele tša gagwe tšeo a bego a di rwaletšwe ke Mphoka go tla go ba remela.
Taudi o laetšwe gore a se bule sefero sa moo go lego mmakgoši ka ge dikoma tše pedi di sa bolle felo go tee.
Ge ngaka e le gare e alafa Khutšišo, Mphoka yena o be a lala a ikutswa le mmakgoši a be a mmelegiša morwa.
Taudi le Khutšišo ba kgakanegong ka gore thušo ye ya go hlomolwa mootlwa, e buile kgoši lenao.
Tšhwahledi o belegwe ka lapeng la bogoši, ke leitšibulo la ka mošate, gomme yo e lego yena wa madi a kgoši (Kgathola) ke moratho wa Tšhwahledi mo a ka se kgonego go tšea bogoši go ya ka setšo.
Ke lešitaphiri kgorong ya Taudi.
Taudi o le šupa le le mo, o re Tšhwahledi ke madi a šele ga se ngwana wa dikgomo ka gona a ka se mo neele bogoši bja kgoro ya gagwe.
Khutšišo le yena bjalo ka mmagongwana, ga a kgahlwe ke ge a fela a bona Tšhwahledi a boa a sa phedile, wona mootlwa wo o sa hlomogego, ebile o bolela ka wa go ja o re ba ga Kgoši Matepe ba dirile phošo ka go bolaya Mphoka, nkabe ba ile ba bolaya Tšhwahledi.
Taudi ge a gatelelwa ke bolwetši, le nako ya go hlokofala e fihlile, go humanwa e le gore Tšhwahledi ga a gona, eupša Kgathola a le gona go ka hlobola tatagwe diaparo tša bogoši le go di apara di sa fiša.
Thato ya Taudi e phethagetše ge a šegofaditše ngwana wa madi a gagwe go ka mo hlatlama, le ge ka morago a ka se buše ka ge Seswana se ganana le tiragalo ye. Ke therešo, ngwana ke wa dikgomo. Tšhwahledi o swanetše go se tsokama, eupša a ka se apole Khathola goba go mmolaya. O tla be a tla buša ge fela nka be a latetše molao wa setšo wa go bewa bogoši.
Mafelelong setšhaba se ile sa bona bokaone e le go tšwa diripa tše pedi. Tšhwahledi o ile a boa ka seripa gagwe mola Kgathola le yena a ile a boa ka ba gagwe. Ba phedišana ka khutšo.
Setšo se kgatha tema ye bohlokwa go beweng ga magoši a mabedi, e lego Kgathola le Tšhwahledi.
Mphoka o bethilwe wo šoro ka ge a imišitše mmakgoši nakong ya ge a mo remela. Ba gaboMphoka ba tlile go phophotha.
Mongwadi o kgonne go swantšha Mphoka ka tshwanelo ka ge a tšo bjala mphoka ka lapeng la mošate ka go belegiša mmakgoši madi ao a sego a mošate. Ke go re o kgotletše madi a mošate.
Tikologo ke ya segologolo ka gobane go bolelwa ka dikgoro le magoši/ dingaka tša setšo.
Bothata ke gore ke mang yoo a tlogo tšea bogoši bja Taudi magareng ga Kgathola le Tšhwahledi.
Seboledi se ile sa leka go rarolla bothata ka go re Kgathola ke yena a swanetšego go ba kgoši ka ge e le yena a go apara lethebo la Kgoši Taudi le sa fiša.
Kgano o reng o šikologa seolo, bohubedu o bo tšea kae le reng le ikgakantšha le go itebatša setšo (ditaba) etšwe le se tseba.
Moya wa khutšo, leago le poelano.
Balekwa ba tla phurolla sa mafahla a bona ge e ba ba thabišwa ke go ba kgoši ga Tšhwahledi goba Kgathola. Mohlala, ba bangwe ba tla re ba thabišwa ke ge Tšhwahledi e ka ba kgoši ka ge e le ngwana wa mathomo, mola ba bangwe ba tla kgahlega ge Kgathola e ka ba kgoši ka ge e le wa madi a mošate.
Morero ke kgopolokgolo/molaetša/thuto yeo mongwadi a ratago go e tšweletša ka sengwalwa sa gagwe. Morero o lebane thuto yeo mongwadi a ratago go e lemoša mmadi mo bophelong. Gore morero o tle o bonagale gabotse mongwadi o diriša dithekniki tša thulaganyo, go swana le tekolapejana, tekolanthago, go hlakahlakanya ditaba, go latelanya ditaba, boipoeletšo, poeletšo ya ditiragalo, bj.bj.
Thulano le maatlakgogedi di ka godiša morero wa mongwadi.
Morero wa padi ye ya Tlhakoleng o lebane le tlaišo ya basadi le bana.
Swele o tlaiša mosadi wa gagwe ka go mo phediša ka seroba.
Swele o hlahlela basadi ka lapeng la gagwe etšwe mosadi a le gona. Maikemišetšo ke go kweša mosadi wa gagwe bohloko.
Swele o robala malalatle tšeo o ka rego ga a na mosadi le bana. Re ka re o ikgapa a ikgoroša bjalo ka legomotša.
Swele o imiša morwedi wa gagwe, e lego Mahlatse (re ka re o ipelegela batlogolo).
Swele o phediša bana ba gagwe makgwakgwa.
Swele o rata go bolaya Mahlatse le ngwana wa gagwe. O mo nyakela mpholo o o tšhela ka gare ga maswi a lerole ka go kwešiša gore a ka se lemogwe.
Mahlatse o ipha lešoka ka gobane a kwešiša gore bophelo bja gagwe le ngwana bo kotsing.
Ge e le ngwana yena Mahlatse o mo lahlile tseleng.
Swele o išwa kgorong ka lebaka la bohlola bjoo bja gagwe gomme o rakwa motseng ka ge motho a sa bolawe.
i Ke moya wa lethabo le khutšo ka lebaka la gore go bolelwa ka ga lenyalo la sedumedi leo go lona moruti a nyadišago banyalani.
Moya wa go se be bose, go hloka nnete le go se tshepege ka ge lenyalo le ile la šarelwa.
Ngwana yo o ganne go nyadišwa ke Swele ka ge Swele a ile a mo tlaiša.
Aowa: E be e le maano a gore a kgone go boelana le mosadi wa gagwe.
Molekwa o tla fa sa mafahleng a gagwe gomme a šitlela ka mabaka. Mohlala: Bangwe ba tla re ba thabišwa ke ge mediro ya baruti bao ba sa tshepagale setšhabeng goba ba go ba le megabaru e tšwetše nyanyeng ka ge motho a sa swanela go hlankela marena a mabedi go swana le yena Moruti Swele.
Ke moradia ka gobane ga a nyake go botša batho nnete ya fao a tšwago gona.
Ke moya wa ntwa. Mphapa o lwa le Swele ebile batho ba fao motseng ba thoma go raka Swele.
Monna yo o itirile moloki mola e le yo mošoro.
O ile go lwa le boGabariele a bona bokaone e le go ipha lešoka go ba go fihla fao a lego gona lehono.
Molaotheo wa naga ga o dumelelane le polao.
Setšhaba se ile sa phetha ka go raka Swele moo motseng.
Mphapa o bololla boitshwarohlephi bja Swele bjoo bo amanago le morero wa puku ye, e lego tlaišo ya basadi le bana.
Thulano e tšwelela ge baanegwa ba babedi goba go feta ba fapana ka dikgopolo. Go na le thulano gape magareng ga moanegwa le tikologo ya gagwe. Godimo ga fao go na le mehuta ye mebedi ya thulano, e lego thulanogare le thulanontle. Thulanogare ke ge moanegwa a e ba le thulano ya dikgopolo ka gare ga mafahla a gagwe, mohlala, letswalo la moanegwa le ka kgatha tema ye bohlokwa go bontšha thulanogare goba moanegwa a ka re ke na le pelopedi, bj.bj. Thulanontle yona e bolela go thulana ga moanegwa wa go feta o tee goba moanegwa le tikologo ya gagwe, mohlala, Lerato o thulana le Mphaka; o thulana le batho ba Takone ka lebaka la botšwantle.
Thulano yeo ya dikgopolo e godiša maatlakgogedi gore mmadi a be le kgahlego ya go tšwela pele ka go bala sengwalo seo. Molokoloko woo wa dithulano o tšwetša thulaganyo ya sengwalo pele gomme ka thulaganyo yeo ya ditaba mongwadi o re utollela morero wa sengwalo sa gagwe. Tšwetšopele, e lego karolo ya thulaganyo, e bopilwe ka dithulano.
Thulano ke kokwane ye bohlokwa ya papadi. Ge re re papadi e atlegile gona re šupa gore mongwadi wa yona o kgonne go logaganya thulano ya yona gabotse. Ka thulano mongwadi wa papadi o kgona go tšweletša thulaganyo le morero wa yona gammogo le baanegwa ba yona.
Mongwadi o dirišitše thulano/phapang gare ga baanegwa ba gagwe le polelonnoši e lego thulano ya ka gare ya moanegwathwadi go tšweletša morero wa puku ye.
Ge seširo se bulega re hwetša Mphaka a le kgakanegong ye kgolo. O lwa le dikgopolo mabapi le go se swarwe gabotse Bonwatau.
Mphaka o thulana le Hunadi ka ge a mmotšiša gore o reng a bolela a nnoši.
Mphaka o thulana le lentšu la mmagwe ditorong. Lentšu le mmotša gore a tliše bana gae pele a ikela badimong ka gobane go sego bjalo a ka se lokelwe ke selo. Kgopolo ye e tlatša Mphaka dimpa; o a tlalelwa o bile o fega mmagwe molato wa go hloka kwelobohloko. O re: "O tseba gabotse seo se ntlošitšego gae kgane o nteka tumelo. A napa a ntšhiteletša ka mokgwa wo mola ke be ke gopola gore o tla nthapelela go badimo gore tša mo ke lego di netle."
Mphaka o sa buša o thulana le Hunadi ge a mo eletša gore ba ye kerekeng ba botše moruti ka ga toro ya gagwe.
Rola o thulana le Mphaka ka tša gore mang o ithutile kae le gore o mmitša lekgoba.
Mphaka o thulana le Kala ka ge a mmitša gore ke mošayagabo.
Ditaba di a retela ge Mphaka a gahlana le dikgwara tša Takone.
Moo gona Mphaka o ikhwetša a kotišwa moswe bjalo ka lešolopudi. Kala le Rola ba mo hlohla diganong, ba mmotša serokaphatla gore ke motsenela, ke motho yo a se nago legae - 'Mošayagabo'.
Rola o tloga a mmotša tsebegokwa gore o tla tšwa Takone a dutile mosela ge a ka fela a wela dilo tša batho godimo.
Phapano ye e ile ya tsoša ledimo ka mogopolong wa Mphaka. A ipotšiša ge e le gore o kgethile gabotse ka go tloga Bonwatau. O re: ''Ga ke bone gore ke tla di kgotlelela tše ka moka. Bokaone ke go fetela pele.
Mphaka o ikhumana a le kgakanegong ye kgolo ka ge Sebola a sa tšwa go lwa le barutiši ka sekolong ebile a ba botša gore yena o nyaka go boela Bonwatau ka ge a tennwe ke go ralala le dilete bjalo ka peolwane.
Ee, ga go na ditšhitišo: gantši ge polelonoši e etla sefaleng babapadi ba bangwe ba a itokiša. E lebane le go lokišwa ga sefala.
Aowa: go tlogeng ga gagwe o ile a falalela kua Takone le Mogadisho. Ke ka moo a bago kgakanegong ya gore afa o dirile kgetho ya maleba goba aowa. Mafelelong o ile a boela Bonwatau ka ge tša dinaga tša ka ntle di mo šitile.
Di hlahla mmadi ebile di tšweletša maikutlo a mmapadi.
O lwa le dipelo tša go boela gae ka ge a aparetšwe ke mathata.
Baanegwa bobedi bja bona ke matšwantle ke ka lebaka leo ba thekganago.
Ge ba geno ba go tshwa mare ba re o bodile ge o hlaswiwa le go šišingwa ke ba geno gona ga go motho yo mongwe wa ka ntle yo a ka go thabelago.
Se iphofotše bjalo ka kgomo ya moradu.
Mphaka o tšweletša maikutlo a go kwa bohloko mabapi le bophelo bja kgatelelo bjoo a itemogelago bjona dinageng tša ka ntle. O re ga a na mo a robalago ka ge ba se ba mpshafatša lengwalo la gagwe la bodulo. Ke ka fao a rego o phalwa le ke dinonyana tša lefaufau ka gore di na le dihlaga ebile di na le tokologo.
Tše dingwe tša dintlha tša maleba di tla amogelwa.
Matšwantle a bolela ka go mpshafatša mangwalo a bodulo mola ba sa iketla tulong ya bona, ba kgethollwa.
Ke sa go boela gae.
Thulano e tšwelela ge baanegwa ba babedi goba go feta ba fapana ka dikgopolo. Go na le thulano gape magareng ga moanegwa le tikologo ya gagwe. Godimo ga fao go na le mehuta ye mebedi ya thulano, e lego thulanogare le thulanontle. Thulanogare ke ge moanegwa a e ba le thulano ya dikgopolo ka gare ga mafahla a gagwe. Mohlala, letswalo la moanegwa le ka kgatha tema ye bohlokwa go bontšha thulanogare, goba moanegwa a ka re ke na le pelopedi, bj.bj. Thulanontle yona e bolela go thulana ga moanegwa wa go feta o tee goba moanegwa le tikologo ya gagwe. Mohlala, Lerato o thulana le Radithekisi ka lebaka la lehufa.
Thulano yeo ya dikgopolo e godiša maatlakgogedi gore mmadi a be le kgahlego ya go tšwela pele ka go bala sengwalo seo. Molokoloko woo wa dithulano o tšwetša thulaganyo ya sengwalo pele gomme ka thulaganyo yeo ya ditaba mongwadi o re utollela morero wa sengwalo sa gagwe. Tšwetšopele, e lego karolo ya thulaganyo e bopilwe ka dithulano.
Radithekisi o kgakgana le Lerato ka la gore o ratana le banna.
Radithekisi o nyakela Lerato badiši bao ba swanetšego go mo ja leonyane ge a eya mošomong.
Lerato o rata go boledišana le Radithekisi eupša Radithekisi ga a rate go boledišana le yena.
Radithekisi o betha Lerato gore a be a ye bookelong, gomme ga a ye go mmona.
Radithekisi o lata Lerato ka kerekeng gomme o mo goga ba sa rapela. O re kerekeng o etše banna.
Lerato le Radithekisi ba a hlalana ka ge ba fapana ka dikgopolo.
Radithekisi o a lwala gomme Lerato o a mo tomela.
Lerato o thulana le Ntshepe ka ge ba swanetše go ya go bona Radithekisi ka ge a lwala.
Ntlogeleng o kgakgana le Lerato ka gore o mo tšeela monna.
Ntlogeleng o fapana le Ntshepe ka la gore o rata basadi eupša a se na nnete ya seo. Leepa le Tsarane ba thuntšhana le maphodisa.
Molekwa o tla tšweletša maikutlo a gagwe. Mohlala:- maikutlo e ka ba a manyami ka ge baanegwa ba boledišana ka go se hlomphane.
Ke motho wa lešata - o omanya Ntshepe.
Thulano e hlotšwe ke ge Ntlogeleng a roga Lerato ka ge a re o ratana le monna wa gagwe Ntshepe.
Setšo se re monna o a hlompšha ka ge e le hlogo ya lapa/lenyatšo.
Di hlahla babadi ebile di tšweletša maikutlo a mmapadi/ E tšweletša ditaelo.
Mmoledi ga se a tšweletša kgopolo ya gagwe ka botlalo ka ge e kgaoditšwe/ fega mmadi.
Go tsenwa ganong a sa bolela.
Kereke e bohlokwa ge o le mathateng.
Lerato o rata Ntshepe, eupša bothata ke gore ga a tsebe gore a mmotše goba aowa na.
Ke gore ge mmoledi a botšiša o ba a na le karabo.
Ke diteng tša lengwalo leo ka lona Lerato a tsebišago Radithekisi gore o ile kerekeng.
Polelo, segalo le setaele di bodule di a kgahliša di nepagetše.
Dingangišano le setaele di nepagetše e bile di loketše morero wo.
Tlhagišo ye botse.
Sebopego se laetša thulaganyo ye e fošagetšego.
Dingangišano ga tša beakanywa ka tatelano.
Diphošo tša polelo di a bonagala. Segalo le setaele ga tša lokela mohola wa thuto. Ditemana tše dingwe di fošagetše.
Tlhagišo ye e fokolago le, tlhokego ya thulaganyo di šitiša kelelo ya ngangišano.
Diphošo tša polelo le setaele se se fošagetšego se dira gore sengwalwa se se amogelege. Segalo le setaele ga se tše loketšego thuto.
Ditemana di fošagetše.
Go bothata go bona ge eba hlogo e ahlaahlilwe.
Ga go bohlatse bja sebopego goba tatelano.
Polelo ye e fokolago. Setaela le segalo di fošagetše.
Ga go ditemana goba nyalelano.
Dintlha tša go kwagala di thekgwa ka botlalo go tšwa setsopolweng.
Boiphetolelo bja maemo a godimodimo. 90%+: Boiphetolelo bja maemo a godimo: 80 - 89%.
Kwešišo ya maemo a godimodimo ya sengwalo le setsopolwa..
Polelo, segalo le setaele di bodule, di a kgahliša, di nepagetše.
Boiphetolelo bjo bo tletšego.
Dingangišano le setaele di nepagetše e bile di loketše morero wo.
Go bontšha kwešišo ya sengwalo le bohlatse bja diteng.
Go bontšha kwešišo le tlhalošo ye e amogelegago.
Go na le kwešišo ya sengwalo le sereto.
Kwešišo ye e tseneletšego gannyane go iphetolela go sererwa.
Moithuti ga se a be a kwišiša sengwalo goba sereto gabotse.
Sebopego se laetša thulaganyo ye e fošagetšego.
Dingangišano ga tša beakanywa ka tatelano.
Diphošo tša polelo di a bonagala.
Segalo le setaele ga tša lokela mohola wa thuto.
Ditemana tše di fošagetše.
Kwešišo ye e tseneletšego gannyane go iphetolela go sererwa.
Moithuti ga se a be a kwešiša sengwalo goba diteng gabotse.
Hlagišo ye e fokolago le, tlhokego ya thulaganyo di šitiša kelelo ya ngangišano.
Diphošo tša polelo le setaele se se fošagetšego se dira gore sengwalwa se se amogelege.
Segalo le setaele ga se tše loketšego thuto. Ditemana di fošagetše.
Kwešišo ye e fokolago kudu ya sengwalo le diteng.
Go bothata go bona ge eba hlogo e ahlaahlilwe - Ga go bohlatse bja sebopego goba tatelano.
Polelo ye e fokolago. Setaela le segalo di fošagetše.
Ga go ditemana goba nyalelano.
<fn>Sepedi HL P2 Nov 2009.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 21.
Badišiša ditaelo ka šedi.
O kgopelwa go bala letlakala le ka tlhokomelo pele o thoma go araba dipotšišo.
O se ke wa leka go bala lephephe ka moka.
Lebelela diteng letlakaleng le le latelago gomme o laetše dinomoro tša dipotšišo tša dingwalo tšeo o ithutilego lenyaga.
Ka morago ga moo, bala dipotšišo gomme o kgethe tšeo o nyakago go di araba.
Latela ditaelo tšeo di hwetšwago mathomong a karolo ye nngwe le ye nngwe ka kelohloko.
E tee go KAROLO C.
Nomora dikarabo tša gago go swana thwii le ka fao dipotšišo di nomorilwego ka gona ka gare ga lephephe la dipotšišo.
Thoma karolo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng le lefsa.
Ngwala ka bothakga le ka mongwalo wa go balega.
Kabo ya meputso e tla šoma bjalo ka sehlahli sa botelele bja karabo yeo e letetšwego.
Direto tšeo di bonwego: Araba dipotšišo tše PEDI fela.
Ela hloko: Dipotšišo tše di latelago di theilwe godimo ga sereto ka botlalo.
Sereto seo se sa bonwago: Araba potšišo e TEE fela.
Mona, o nkiša kae?
ELA HLOKO: Mo KAROLONG YA B le YA C, araba potšišo e TEE ye telele le e TEE ya setsopolwa.
Araba potšišo e TEE fela.
Araba potšišo e TEE fela.
Dira leswao la (v) go lenanetekolo le le latelago go kgonthišiša ge e ba o lateletše ditaelo gabotse.
Ela hloko: Mo KAROLONG YA B le C, araba potšišo e TEE ye telele le e TEE ya setsopolwa.
DIRETO TŠEO DI BONWEGO: Araba tše PEDI fela.
DIRETO TŠEO DI SA BONWAGO: Araba se TEE.
DIRETO TŠE DI BONWEGO: Kgetha tše PEDI fela.
Sekaseka moko wa sereto se sa ka tlase, gomme o tšame o šitlela ka mehlala ya maleba. Mantšu a e ka bago a 250 - 300.
Ka re ke moeng nkamogeleng.
Le šišintše hlogo tša phatla tša mašošo.
Ke gagalala melomo.
Gauteng e nkahlamela.
Ka dira bošego mosegare.
Ka se tsebe gore ke tla reng.
Ka hula le le godimo.
Merabeng ke robja ke mahlare.
Le mpitša ka mainaina.
Ke be motho gape.
Bala sereto se se latelago ka kelohloko gore o tle o kgone go araba dipotšišo tša go latela.
Tlhologelokgomo e e dubiša thankga.
Be re ikagetše bohlabela bja Marogolo.
Ra re re fihla Rossenekal dieta tša fela...
Ako mpotše gore Mapogo ke kae?
Pele mohlape e le wa mabudi, magomo le dimeila...
Na sereti se lla ka eng?
Efa leina la sekapolelo seo se tšwelelago temathetong ya pele gomme o laetše gore se šupa eng ge se dirišitšwe ka tsela yeo.
Laetša ka mokgwa wo tshwantšhokgopolo ya mothofatšo e dirišitšwego ka gona temathetong ya boraro.
Tsopola morumokwanothomi wo o dirišitšwego go tšweletša makgethepolelo temathetong ya bone.
O mošiši, o šišitše.
O tladitše todi ya dinose.
Ngwedi o tlile go apogelwa ke maru.
O šale o le dikwero le disego.
O fetilwe ke tšeo di bego di go lebane.
Se ngadišitšwe ke lekokoro la Ramošweu...
Laetša ka mo kgethontšu e dirišitšwego ka gona mothalothetong wa pele go tšweletša sebopego sa motho yo sereti se bolelago ka yena.
Ngwedi o tlile go apogelwa ke maru.
Efa o be o hlaloše maikutlo a moreti.
Hlaloša mohola wa methalotheto ye: 8, 9, 10 le 11.
Go kgobokanetšwe se sengwe se se welego.
Bangwe ba rothiša mamila, bangwe ditete.
Tše di bolelwago di ferola motho dibete.
Tema e bonwa ke beng balemi, mofeti aowa...
Sefatamollo se a iphatela.
Gomme ba hloke le ge e le patela...
Ka dintlha tše tharo re alele moko wa sereto se.
Tshwantšhanyo ye e tšwelelago methalothetong ya 1 le 2 e tšweletša tshwantšhokgopolo efe?
Hlaloša tirišo ya seema se se tšweletšwago ke mothalotheto wo o kotofaditšwego.
Tšweletša karolo ya mothalotheto wo o hlalošago kgethologanyo ya semorafe.
DIRETO TŠEO DI SA BONWAGO: Araba se TEE.
Araba potšišo ye TELELE GOBA ya SETSOPOLWA.
Na ke ditlabela dife tšeo moreti a di dirišitšego go re thalela diswantšhokgopolo seretong se. Ahlaahla ka botlalo. Mantšu a e ka bago a 250 - 300.
Nka ba lehlogonolo diatleng tša Mmopi Ralegohle.
Badišiša sereto se se latelago gomme o arabe dipotšišo.
Mona, o nkiša kae?
Tsela re lebile kae o sa ntlogele?
O nkgogagogela kae ke le mofokotšana?
Ke go bona mo gohle o bapetše le nna.
Ešita le ge ke robetše o kutamile le nna.
A ke tla fetša ka go reng ke le pelomathopša.
Ka boripana efa nepo/maikemišetšo a sereto se.
Na sereti se šupa eng ka tirišo ya se sengwe sa dikapolelo tšeo di tšwelelago mothalothetong wa pele?
Tsopola poeletšo yeo e dirišitšwego methalothetong ye meraro ya mathomo o be o fe le mohola wa yona.
Hlaloša seo sereti se se šupago ka mothalotheto wa boselela.
Na moreti o šupa eng ka mmolelwana wo ' go lomeletša moratha'.
Araba potšišo ye TELELE LE ya SETSOPOLWA. Botelele bja karabo ye telele e be mantšu a 400 - 450.
Le ge o ka e buela leopeng, magokobu a a go bona. Tiiša kgonthe ya mmolelo wo ka go sekaseka morero wa paditseka ye. Mantšu a e ka bago a 400 - 450.
Ke ile ka bula lebati la karatšhe, ka tsentšha koloi ka gare. Go be go le leswiswi ka karatšheng ka fao ka palelwa ke go bona batho bao ba bego ba le ka fao. Ke rile ke sa tlaletšwe, matswele a mabedi a toula mpa ya ka ka ba ka bona dinaledi. Mala a ka a be nke a tla wela mo fase. Ke ile ka buša letsogo la nngele ka kwa le hlekgemanya motho mo mohlagareng. Ba be ba le ba babedi mola nna ke le noši ka fao ke be ke tseba gore go thathankgana ga ka go ka se nkhole ka selo. Letsogo la go ja le ile la pšhatlaganya mohlagare wa ka ka ba ka kwa nke ke thutšwe ke hlogo ya setimela.
Le bomang lena le ntšhwahlelago ka tsela ye Le nyakang'' ka realo ka lentšu le lennyane leo le tletšego letšhogo?
Ke tla go topa ka mabinakošana a ka go lahlela kua kgolekgole fao o tla go go timela gore o se tsoge o topilwe ke motho.
Bjale nna ke bethelwang Ke sentšeng se segolo?
Ke mang a rileng o bolele?
Bjale theeletša mo nku: Ke nyaka gore o bule ditsebjana tše tša gago gabotse gore ka moso o se ke wa re ga se ka go botša. O na le mokgwanyana o mongwe wo ke sa o ratego wa go tsenyatsenya nko mo mererong ye e sego ya gago. Go tloga lehono a ke re go tloga gona mo motsotswaneng wona wo, o name o ntšhitše nkwana ye ya gago mererong yeo e sego ya gago e bile e sa go amego.
Na tikologo ya tiragalo yeo e hlalošwago mo setsopolwaneng se ke ya mohuta mang Thekga karabo ya gago?
Ke taelo efe yeo molwantšhwa a e filwego ke balwantšhi ba gagwe?
Efa leina la sekapolelo seo se kotofaditšwego o be o laetša gore se huetša tlhalošo ya tiragalo ye bjang.
Moya wo o fokago mo ke wa mohuta mang Na moya wo, o ama bjang maikutlo a molwantšhwa?
Ke mang a rileng o bolele?
Molaotheo wa naga o reng mabapi le mmolelo wo?
Tšatšing la mathomo ke be ke ile go begela Naniki ka tša lehu la Mdi Maleka. Tšatšing la bobedi ke be ke no itshepelela fela.'' Ka realo ka letšhogo ke ekwa gore bjale gona ke swerwe. Ke be ke sa nagane gore maphodisa a ka be a mpeile leihlo.
O be o no itshepelela, morwa Ge e le gore o be o no itshepelela fela, gona go lokile fela o swanetše gore o hlokomele gore o sepela kae le gona bjang, neng. Ke na le kgopolo yeo e sa tekemego ya gore ke wena o hlasetšego Naniki - fao ga ke na pelaelo. Gonabjale o bakwa le badimo kua bookelong. Ge a ka hwa, o tla be o lebanwe ke molato wa polao, ge a ka se hwe, o tla be o lebanwe ke molato wa go leka go bolaya. Ke na le kgopolo ya go go tswalelela eupša ga ke ešo ka ba le bohlatse bjo bo lekanego go ka go iša thapong. Re swaragane le diphatišišo gomme ge re ka dio hwetša bohlatse bjo bo lekanego, re a go tswalelela?
Ke kgopolo efe yeo sersanta a nago le yona mabapi le tlhaselo ya Naniki?
Na poledišano ye e dirišitšwego mo tiragalong ye e re utollela eng ka semelo sa Nnono Fahlela karabo ya gago ka go tsopola go tšwa temaneng?
Hlatholla molaetša wo o tšweletšwago ke setsopolwa se ka boripana.
Ke eng seo se tšweletšago phekgogo mo setsopolweng se?
Tikologo ye e dirišitšwego mo e tswalana bjang le baanegwa?
Ahlaahla morero wa padi ye gomme o tšame o fahlela ka mehlala yeo e nošago a mokgako. Mantšu a e ka bago a 400 - 450.
Phankga o kwaetše malaong ka ngwakong wabo, o goteditše lebone. Dintaka tša gagwe di hlabile hlaka ya ngwako, yeo o ka rego e re: ''Ke go šireleditše, Tau, se boife selo. Maboto a a nthwelego a, a botilwe ka mobu wa naga ye; bjale, wena o ngwana wa mobu wo. Ka gona, a ka nteseletšang gore ke go ribegetše Aowa! Khutša, o hlwele o šoma.?
Aowa! Mogopolo wa Phankga wona o reng o se mo khutšong ye bohlokwa ye O reng o fela o fofela mola lapeng lela, o boa; o fofela gape le gape, o boa O reng o na le malaomabe O phayaphaiša mafokodi a Lahlang, o tloge o phutholle dimpho tše bohlokwa tša Phankga - o potiela ngwakwana wa Lahlang, o tloge o gerule ngwakokgomo wo wa boPhankga - o šikinya metšwana yeo Lahlang a emego ka yona moo setšhabeng sa Babinatau, o tloge o tsitsinkele medukgomo yeo Phankga a tsemilego ka yona moo setšhabeng sa gabo, o bona Lahlang ka phogong. O šikinya Phankga ka pela gore a phafogele taba ye, a e ele a bone se o se bonago?
Ka boripana hlaloša gore ke eng seo se bego se hlokiša mogopolo wa Phankga boroko?
Ahlaahla seo phekgogo e lego sona setsopolweng se.
Laetša ka mo tšhomišo ya mantšu a 'o bona Lahlang ka phogong', e amanago le maikutlo a mongwadi.
Lekodišiša ka moo tikologo e nyalelanago le dikgopolo tša Phankga ka gona.
MmagoMoroko o bile o a thothomela. O bonala a tlaletšwe a tšhogile se nkego o bona mohu mo pele ga gagwe.
TatagoMoroko, taba ye nna e a ntšhoša. Ngwana yo a ka tloga a ntšha mantšu a mabjalo pele ga gago, mola ka matswalo o nyakile go lekana le tatagwe Aowa! Aowa! Se gona se a se tshepilego ruri. Se gona! Ba re tšhwene ge e re ''Ho!'' e tshepile lewa. Mohlomongwe ke taba ye a e rerilego le banna ba motse wo, gore ge o befelwa o mo phothoma, ba tle ba go bolaye ka diatla, goba ba go rere ka mekgwa ye mengwe?
Gape o lemoge gore mošemane yo ke ngwana wa motse wo - gomme wena Joo! Mogatšaka! Wena, ge o ekwa nna, go tloga ka nako ye o swanetše go akgofiša o nyake sekolo se sengwe kgole le motse wo, moo o ka yago wa ruta gona. Le gona kua Bollankwe o ka no ngwalela. Ga se ba re raka ge re tloga. Nna ga ke nyake go tlo hwelwa ke monna ka lefeela?
Hlaloša moya wo o fokago mo setsopolwaneng se. Thekga karabo ya gago ka lebaka.
Ke sephetho sefe seo Lahlang a ilego a se tšea morago ga poledišano ye?
Sephetho seo Lahlang a se tšerego se mo tšweletša e le motho wa mohuta mang Ngwala dintlha tše pedi?
Na poledišano ye e re utollela eng ka tswalano ya baanegwa?
Na mongwadi o šupa eng ka mmolelwana wo: Tšhwene ge e re, ho e tshepile lewa?
Na o bona o ka re sephetho sa boLahlang sa go tloga Bollankwe ntle le go rakwa ke sa maleba Fahlela karabo ya gago?
Tšhwahledi ke molamo wo o lebetšwego ke Mphoka ka mošate, ka gona a ka se kgone go tšea bogoši bja tatagwe.'' Sekaseka morero wa padi ye. (Mantšu a e ka bago a 400 - 450).
Kua gagabo Mphoka ke mahlokong a tšeo di dirilwego ngwana wa bona. Banna ba kgoro ya gabo ba ile ba mmotšolliša, banna bagolo ba lemoga gore moloi ga a nke a re ke a loya - o tloga a re le sa hlogo ga ke se tsebe etšwe go tsebja gore ke yena tlhobaboroko ya mafelelo. Mphoka ba mo tseba e le ruri, gobane tša gagwe di hlwa di begwa, di sekwa, di lefša.
E ile bosasa bjo bo latelago, ba roma morongwa go Taudi go iša marape. Aowa, a fihla, a dumediša ya ba taba ye e fedilego, a bega le gore ba ga-Mpholo ba phophotha ka dikgongwana tše di lego mahlong.
Le latola bjang, le tle le phophothe bjang?
Beng ba rena, bjale hleng go tla fela go le kgerulano makgetheng a rena?
Aowa, a ke di fetišetše go beng ba tšona, ke seke ka itshwarela tšona.
Kgoši, bana ba goga šeba ba opa legofsi ka mamane a a lego mahlong.
Ke ba ga mpholo mong wa ka.
Mokgekolo o ile go kwa tšeo, a thuntšha meši ka dinko, a bile a kgereša dithaba ka molomo, ba re ba tloga ba be ba robja ke dihlogo.
Re laodišetše ka boripana seo se hlotšego mahloko ao a ukangwago mabapi le moanegwa.
Na o bona mongwadi a kgonne go re swantšhetša leina la Mphoka go ya ka tirišo ya lona pading ye Hlaloša?
Ke tikologo ya mohuta mang yeo e dirišitšwego mo setsopolweng se Efa dilo tše pedi go thekga karabo ya gago?
Hlatholla tšhomišo ya mebolelwana ye e ntšhofaditšwego go tšwa setsopolweng o lebeletše tiragalo yeo e lebišitšwego go yona.
Banna ba gešu, a re phohlišeng dipelo, a re se be kgano yeo go thwego kgano o reng o šikologa seolo, bohubedu o bo tšea kae. Re fela re re se ke segagabo rena, sela ga se sona, mme lehono afa re swere sona sa gabo rena Re dikhudu tše di ganago go taga mohlabeng wa ga botšona Ka ntle ga lehloyo le bohwirihwiri, ka lerato le tlhompho go setšhaba se sa morw'a Mphaga, nna ke re kgoši ke Tšhwahledi, morwa wa pele wa Taudi le Khutšišo ka lapeng le lenyetšwego ka magadi a setšhaba?
Monna ge a bolela o bolela ka mokgwa woo, o ntšha maikutlo a gagwe ka ntle ga go thothomela.
Mola a dulago fase, gwa fela lebakanyana go sa homotšwe, go kgothotšwe dihlogo go ohlwa maledu, gobane mantšu a monna wa seboledi a sa bolaile tshetlo le molodi.
Ditaba re di kwele gabotse, re di kwelego, e bile re di tseba gabotse ka mokgwa woo re sa rarwego ke selo. Ke nnete, bjalo ka ge seboledi se šetše se boletše gore mo baneng ba kgoši, bogoši bo swanetše go bowa le mang, ka baka lang. Ke nnete gore tshwanelong Tšhwahledi ke yena e lego kgoši ya rena, kgoši ya o mongwe le o mongwe yo a ipitšago ka leina la setšhaba se. Ke nnete gore segagaborena ga sa swanela go lahlwa, fela ga se nnete gore ka go beya Kgathola madulong a rragwe re tšwele tseleng. Naa ke mang yo a sa tsebego gore kgoši e swanetše go hlokofalela sefahlegong sa yoo a tlilego go tšea madulo a gagwe Naa ke mang yo a sa tsebego gore kgoši pele ga ge e bolokwa e swanetše go apolwa ke yoo a tlilego go mo latela, le go apara diaparo tšeo e sa le tše di borutho Aowa, le reng le ikgantšha le tseba gore diaparo tša mohu ga di apolwe mola di aparwago, ka go realo la nyaka go re direla mohlolo ka go apola Kgathola?
Na bothata bjo bo ukangwago setsopolwaneng se bo mabapi le eng Hlaloša ka boripana?
Sekaseka ka moo polelo ya seboledi sa mafelelo e huetšago tharollo ya padi ye ka gona.
Ntšha seema go tšwa setsopolweng se o be o se hlatholle go ya ka tiragalo yeo se lebišitšwego go yona.
Ke moya ofe wo o fokago setsopolweng se?
Na o wešwa pelo ke ka moo bothata bjo bo ilego bja rarollwa ka gona Tšweletša kgopolo ya gago?
Morero wa puku ye o lebane le dintwa tša ka malapeng le tlaišo ya basadi le bana. Fahlela kgonthe ya taba ye. Mantšu a e ka bago a 400 - 450.
Badišiša ditsopolwa tše gore o tle o kgone go araba dipotšišo tša go latela.
Ngwana yo o a rereša bagagešo, ke nna tatagwe. Le nna bjalo ka motho wa nama le madi ke ile ka bušwa ke sathane gomme a ntiriša mediro ya go leša dihlong. Fela ka moka re a tseba gore maatla a sathane ga a fete a Modimo. Ke no leboga ge Jesu a ile A kgona go mphološa diatleng tša diabolo gore ke tle ke hlankele bana ba Modimo. Gabariele, nke o nkgopelele tshwarelo mo go ngwana yo''. Mantšu a a be a etšwa go moruti ka sebele, a lebišitšwe go lešabana leo le bego le mo kgobokanetše. Yo Gabariele ke yo mongwe wa bafelegetši ba gagwe. Bona ka palo e be e le ba bane, banna ba babedi le basadi ba babedi. Basadi ba ntshe ba ile go kwa moruti wa bona a realo ba boa ka sa morago ba širela ka banna ba gona tše o ka rego le bona ba tšhaba go dirwa tša phaku.
Ke nnete ga a lore o a rereša magagešo. Le tate moruti ga a gafe, o tseba se a se bolelago. Monna yo wa go swanelwa ke purabura le kholoro ke yena Swele ka nama. Mmakaipea ye ke leina la tikologo yeo a phelago go yona, ka mošola wa dithaba tša Lekiti. Sephetho se a go se tšea mohlang wola re kgaogana le yena ke sona se dirilego gore lehono re kopane naye a le ka tsela ye. O šomišitše megabaru le boradia go fihlelela maemo a a leng go ona. Maemo a le a bongwaledi o a swere ngwaga o tee fela a be a šetše a fetetše ka ditšheleteng. Le ntshe o feditše dikgwetšana feela a be a šetše a thomile go sepela yo mongwe wa baruti ka fase ga maoto. O kgonne go menola moruti wa ntshe ka thušo ya bathekgi ba gagwe ba go thiba letšatši. Monna wa batho o ile a ngala ka kerekeng a ba a huduga le lapana la gagwe moo polaseng. Ya ba gona ge Monareng a se tsokame. Bona lehono gore megabaru ya gagwe e mo putsitše ka eng?
Na moya wo o renago mo setsopolweng se ke wa mohuta ofe Šitlela karabo ya gago?
Thulano gare ga Swele le ngwana yo go bolelwago ka yena mo setsopolweng e hlotšwe ke eng?
Seboledi se a rereša ge se re Jesu o se phološitše Fahlela?
Maikutlo a gago ke afe malebana le seo seboledi se se dirilego ngwana yo?
Mphapa o ile a fiwa sebaka sa go botša setšhaba tšeo a di boletšego pele ga banna ba kgoro. Setšhaba se ile go di kwa sa befelwa kudu. Ya ba gona ge go tsogile tlhakatlhakano, mantšu go kwala feela a gore ''a a bolawe.'' Masogana le banna ba be ba kwana ka leo. Basadi le basetsana bona ba ile go di kwa ba kgopela gore Swele a gafelwe diatleng tša bona. Ba be ba bolela serokaphatla gore ba nyaka go dira mohlala go dikatawane tše dingwe ka yena. Yo mongwe wa bakgomana ba mošate o ile a emelela a kgopela setšhaba gore se tlogele go ahlola pele se ka kwa taba go tšwa ka mahlakoreng a mabedi. Gona moo a kgopela gore ba adime Swele ditsebe gore le yena a ipobole. Swele o ile a fiwa sebaka seo gomme yena a ikarabela ka go homola a dutše a gogobiša mahlo fase. Moo gona ya ba nke lešaba lela le ka mo ja a itebeletše.
Batho bešo, nna ke re khudu ga e lahle legapi la yona. Monna yo ke phiri yeo e aperego letlalo la nku. O emetše feela nako ge e fihla. Moo gona ke a le botša yo mongwe wa barwedi ba lena o tlo šala a itšhatšharela yena a ile. Le ile go mo tšea kae ka gore šo e dio ba phoofolo ya naga Nna ke re mo feng basadi ba pele a ipha o tee wa bona?
Na polelo ya Mphapa e re utollela semelo sefe sa Swele?
Ke moya wo mobjang wo o fokago magareng ga Mphapa le Swele?
Ke molaetša ofe wo re o utollelwago ke mmolelo wo: ''monna yo ke phiri yeo e aperego letlalo la nku''?
Hlaloša ka boripana gore go tlile bjang gore Swele a be a fihle motseng wo a lego go wona.
Na molaotheo wa naga ya Afrika-Borwa o reng mabapi le mmolelo wo ''a a bolawe''?
Ke sephetho sefe seo se ilego sa tšewa ke setšhaba ka morago ga go re Mphapa a se botše ka bophelo bja Swele?
Na setsopolwa se se nyalelana bjang le morero wa padi ye?
Araba potšišo ye TELELE GOBA ya SETSOPOLWA. Ge o kgethile potšišo ye telele go KAROLO YA B, araba potšišo ya setsopolwa karolong ye. Botelele bja karabo ye telele e be mantšu a 400 - 450.
Thulano ke sebetša se bohlokwa sa go laetša gore tiragatšo e atlegile. Tiiša kgonthe ya taba ye ka go sekaseka thulano ya puku ye.
Bala ditsopolwa tše ka šedi gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
O sa dutše setulong Kgane tsela ye ke ikgethetšego yona ga se ya tshwanelo E ka ba ke tswaletšwe go rwala mathata a mohuta wo bophelong bja ka ka moka Gae nka se kgone go boela, eupša khutšo mono le gona ka lebaka la ngwana yo ga ke e bone E ka ba ke therešo gore badimo ga ba emele motho ka maoto Lefase le ke la mohuta mang leo motho a otlelwago therešo ye e tšwago molomong wa gagwe Mangwalo a Makgethwa ga a re therešo e se hlokege melomong ya lena Ke gona ke bonang therešo ya gore motho a ka hwela lefeela. Ba ba rakwang dileteng tša gabobona go thwe ke meetlwa ga se ka moka bao ba sa tsebego therešo. Bangwe ba ripitlelwa bonnete bja bona, ba se ba kae lešano la bona. Le ge go le bjalo ke tla hwela dikanong tša ka. Mathata ka moka ke tla swanela go a šikara. Ke ge ke tla reng ke. O re a sa bolela a nnoši bjalo Hunadi o a mmitša?
Ke a fihla. O a ema gomme o leba phapošing ya marobalo.
Ka methaladi ye meraro hlaloša seo se diregilego pele ga ge Mphaka a ka ikhwetša a bolela a nnoši.
O bona o ka re setsopolwa se sa ka godimo se ka bapalega Efa lebaka?
Go ya ka wena, na tsela ye Mphaka a rego o ikgethetše yona, e ile ya mo thuša go fihlelela ditoro tša gagwe Šitlela karabo ya gago?
Ke tema efe yeo e kgathwago ke ditšhupetšasefala mo setsopolweng se?
Ngwala thulano ya dikgopolo yeo e laetšwago ke polelonoši ye.
Bjale ge ba ka phetha se ke go sebetšego, o bona gore o tla gomela Bonwatau?
Ke gomela bjang Lengwalo la ka la bodulo le fedile. Ga ke le bjalo ke phalwa le ke nonyana. Yona e kgona go aga sehlagana sa yona sehlareng seo e se kgethago ka ntle le go ganetšwa?
Ga go ka mo le ka mpshafatšwago?
O a tseba ge re tloga Bonwatau re be re šetše re topetšwe ke mararankodi a gona. Ga ke bone gore le go leka nka leka.
Bjale ka gore o ile wa bolela gore le mo ga se be ba le fa mangwalo a boagi le tla tšwa bjang?
Tšeo di tla bonwa ke meso. Ge ba sa kgone go bona tše ke ba direlago tšona ga go molato ke tla tšwa ka difate!
Hmm! Ke komatona ye. Nna ga ke kgolwe gore bophelo bjo bobjalo nka bo kgona.
Ge bageno ba go tshwa mare ba re o bodile o tla bo phela.
Bokaone ke go iphega.
Ke bofšega bjoo, ebile ke go thabiša manaba a gago. O šitilwe ke go Phagamišetša lebone la gago ntlhohlong ya thaba. O swana le yo a bipilwego tšhakaneng bjalo ka mohlaba, a bipetšwe ke dikgopolo le maikemišetšo a gagwe. Le ge ba ka go hloriša bjang le bjang mo o yago o se ke wa itlhoboga. Se iphofotše o se kgomo ya moradu.
Ke leboga maele a gago. Mohlomongwe ke gore nna ga se ba ra ba maemong ao le lego go ona. Mengwaga ye le e feditšego mo ntle mo e le thatafaditše. Ga le sa boifišwa ke se se bolelwago.
Poledišano ye e tšwelelago mo e laetša eng ka tswalano ya baanegwa?
Mongwadi o šupa eng ka mantšu ao a ntshofaditšwego go ya ka tiragalo yeo se lebišitšwego go yona?
Hlaloša maikutlo ao a tšweletšwago ke polelo ya Mphaka go motho yo a tšwilego ka difate ge a re: ''Ge ke le bjalo ke phalwa le ke nonyana.'
Poledišano ye e dirišitšwego mo e re utollela eng ka semelo sa Mphaka. Efa dintlha tše tharo.
Na go mpshafatšwa ga lengwalo la bodulo go sepelelana bjang le morero wa puku?
Go ya ka fao o badilego puku ye ka gona, ke sephetho sefe seo se tšerwego ke lapa la ga Mphaka?
Thulano ke sebetša se bohlokwa sa go laetša gore tiragatšo e atlegile. Tiiša kgonthe ya taba ye ka go sekaseka thulano ya puku ye.
O ntšha dinomoro tša mogala ka mokotlaneng Wena, Mmapepepe, mpša ye ya gago e neile monna wa ka dinomoro tše. Wena ga o tsebe se o se thibathibelago. O kgoke mpša ye ya gago!
Hee, mosadimogolo, nna ke nea batho ba bantši dinomoro. Go reng o sa re botše leina la selo seo sa gago o rego ke monna Goba ke tlhokaina?
Ka mokgwa wo o iphilego banna ka gona ga o sa tseba le gore o nea mang le mang dinomoro!
Nna ke nea batho dinomoro gore ba nteletše ge ba nyaka go reka. Bjale wena o lla ka ofe (setunyana) Bolela o re senyetša nako rena re mošomong?
Mogwera, setšewakephefo se se a telela. Ga a nyake go re...
Ke itše wena o roke molongwana wo wa gago wa mebalabala. Ke tlo go topa ka lebinakošana le gonabjale!
O felelwa ke go itshwara Hee, wena mosadi, tloga mo pele ga rena. Go sego bjalo ke tla bitša maphodisa.
Ka mereba Ba bitše ge o kgona. Kganthe o re tšeela banna o re o tshepile bona Ntshepe wa ka yena, mpho šea, o ka se mo re kha ke sa phela?
O iša hlogo tlase le godimo Oo, ke a bona bjale. Kgane ge o re monna wa gago o ra Meneer Ntshepe?
O thoma go makalela Lerato Ao, Lerato, kgane o tsebana le monna yoo?
Tšweletša maikutlo a gago mabapi le poledišano ya baanegwa bao ba tšwelelago mo setsopolweng.
Hlaloša semelo sa Ntlogeleng go ya ka fao o badilego setsopolwa se. Efa dintlha tše pedi.
Ke eng seo se hlotšego thulano gare ga Lerato le Ntlogeleng Thekga karabo ya gago?
Setšo se reng mabapi le polelo ya lerato ya go re ''O reng o sa re botše leina la selo seo sa gago o rego ke monna''?
Ke tema efe yeo e kgathwago ke ditšhupetšasefala mo setsopolweng se?
Efa mohola wa tirišo ya tlogelo () woo o tšweletšwago ke polelo ya Monamudi.
O itshwere lehlaa ebile o bolela a nnoši Ke gore mathata a ka le monna yo a tlo rarologa ge go tlile eng Ke re ke leka go boledišana le yena eupša go no swana le go tšhela leswika ka meetse. A ke tlo fetša ke dirile eng gona mo A ke laetše Ntshepe gore ke a mo rata O a lla Bokaone bjona bo ka se be gona mo. O phumola mamina Ke swanetše go ya kerekeng lehono. Mohlomongwe ge nka ya ke tlo ikwa ke imologile moyeng. O lebelela sešupanako sa letsogo E šetše e le seripagare go tšwa go iri ya senyane. Etse kereke e tsena ka iri ya lesome A ke itokišetše go tloga. Pele ke sepela ke tlo ngwala lengwalwana la go tsebiša Radithekisi gore ke ile kae. Ke a tseba gore ge nka se mo tsebiše o tlo tla a mpolotša go fihla mapanta a gagwe a kgaoga. O a ngwala ebile o le bea godimo ga tafolana ya disofa Aga, ke feditše bjale! 0 a tšwa?
o tlo tla a mpolotša go fihla mapanta a kgaoga.
Na Lerato o šupa eng ka polelo ya ka godimo?
Molaotheo wa naga o reng mabapi le polelo ye?
Ka boripana efa thuto/molaetša wo o tšweletšwago ke temana ye.
Ngwala thulano ya dikgopolo yeo e laetšwago ke polelonoši ye.
Bohlokwa bja potšišoretoriki ke bofe mo polelonošing ya Lerato (hlokomela mothaladi wa mathomo wa polelo ya Lerato)?
<fn>Sepedi HL P3 Prep Memo_Rubrics_ 2008.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a memorantamo ke 15.
Moithuti : Meputso: [50] Khoutu 7 O kgonne go fihlelela ditekolo ka dihlora 80 -100% Khoutu 6 O fihleletše ditekolo ka botlalo. 70 - 79% Khoutu 5 O kgonne go fihlelela bontši bja ditekolo. 60 - 69% Khoutu 4 O fihleletše bontši bja ditekolo. 50 - 59% Khoutu 3 O lekile go fihlelela bontši bja ditekolo.. 40 - 49% Khoutu 2 O fihleletše tše dingwe tša ditekolo. 30 - 39% Khoutu 1 O paletšwe go fihlelela ditekolo.
SETAELE LE POLELO: Retšistara, segalo, boitemogelo bja batheeletši le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko le mopeleto, maswaodikga.
THULAGANYO LE PADIŠIŠO Sengwalwa se laetše bohlatse bjo bo tletšego bja taodišo ye e badilwego le go rulaganywa. Padišišo e fokotše diphošo taodišong.
Moithuti : Meputso [30] Khoutu 7 O kgonne go fihlelela ditekolo ka dihlora 80 -100% Khoutu 6 O fihleletše ditekolo ka botlalo 70 - 79% Khoutu 5 O kgonne go fihlelela bontši bja ditekolo. 60 - 69% Khoutu 4 O fihleletše bontši bja ditekolo. 50 - 59% Khoutu 3 O lekile go fihlelela bontši bja ditekolo. 40 - 49% Khoutu 2 O fihleletše tše dingwe tša ditekolo.
DITENG Nyalelano ya ditemana/ Go se tšwe tseleng.
Moithuti : Meputso: 20 Khoutu 7 O kgonne go fihlelela ditekolo ka dihlora 80 -100% Khoutu 6 O fihleletše ditekolo ka botlalo 0 - 79% Khoutu 5 O kgonne go fihlelela bontši bja ditekolo. 60 - 69% Khoutu 4 O fihleletše bontši bja ditekolo. 50 - 59% Khoutu 3 O lekile go fihlelela bontši bja ditekolo. 40 - 49% Khoutu 2 O fihleletše tše dingwe tša ditekolo.
DITENG Nyalelano ya ditemana/ Go se tšwe tseleng..
Sebopego sa maleba le botelele bjo bo lekanetšego go ya ka mohuta wa sengwalwana.
SETAELE LE POLELO Retšistara, segalo, mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko le mopeleto, maswaodikga le tšhomišo ya polelo.
Tša mo kae  Mabapi le eng Di tšwelela ka mokgwa wa ntlha ka ntlha. E be tšeo di kgonagalago E be tša malebana le lefelo, gammogo le baamogedi ba tshedimošo?
Go be le hlogo ya seo go tlo go tsebišwa ka ga sona. Go be le tshedimošo ka botlalo. Taetšo ya letšatši, lefelo le nako ge di nyakega. Go be le morero. Retšistara ya maleba. Fonte ya go fapana.
Ditšhupetšo: Go ka dirišwa dikhutlonne (mohl. bodikela, leboa, bj.bj.) Maswao a tsela, meago, maporogo le tše dingwe. Go lebelelwe bokgoni bja go laetša ditšhupetšo. Retšistara ya maleba.
Pukutšatši:  Tšatšikgwedi.  Ngwaga. Dinako - go ya ka ditiragalo. Ditiragalo tša letšatši/matšatši.
Lengwalo le lebišwe go moretšistara wa Yunibesithi. Balekwa ba tšweletše mabaka a a kgodišago a bokgoni le tsebo yeo ba nago le yona dithutong tša marematlou (kreiti ya 12). Retšistara le segalo e be tše di fodilego, tša semmušo.
Lengwalo le laetše tše latelago: Sebopego le botelele tša maleba.
Lengwalo le swanetše go tloga le laetša gore mongwadi o tsebana le go tlwaelana le moamogedi. Maikemišetšo a lengwalo a swanetše go tšweletša polelo ye e hlohleletšago le go kgopela.
Sebopego le botelele tša maleba.
Mafetšo a maleba Motlogolo wa lena/ Wa lenale leina.
Boithekgo/ bokamorago bja pego.
Diteng tše lebanego le go hlorišwa ga baithuti.
Diteng di akaretše dikgopolokgolo le dikgopolotlaleletšo tše di laetšago go hlorišwa ga baithuti. E tšweletše matseno, mmele le bofelo. E laetše kgodišo ya tatelano ya dikgopolo. Tšhomišopolelo ya maleba Retšistara le segalo tša semmušo. E laetše ditšhišinyo E laetše bohlatse bjo bo kgodišago bja dinyakišišo go akaretša dipoledišano tše di swerwego le baithuti ba kreiti ya seswai.
Go tšweletšwe tše di latelago ka botlalo: Boitsebišo ka mong.  Tša dithuto.
E laetša tše di latelago: Hlogo ya taba yeo e begelago babadi ka seo se anegwago. Hlogo ya taba e be yeo e gogago mahlo a babadi. Go be le dihlogo tša dikgopolotlaleletšo le temana yeo e hlahlago le go godiša kgahlego go hlatholla kanegelokgolo. Kanegelo e tšweletšwe ka ditemana tše pedi goba tše tharo tše kopana. Ditemana tše dingwe di hlaloše diteng, mola tše dingwe di hlaloša ditaba tša bokamorago.
Tšhišinyo e ka šomišwa bjalo ka temana ya mafelelo ya go tswalela.
Polelo e be ye e tsošago maikutlo le go hlohleletša.
Mafelelong e fa ka botlalo leina le boitsebišo bja motho yo a ka kgokaganywago go ka fa ditaba ka botlalo ge go hlokega.
Sebopego/tlhamego e tšweletša poledišano ka mokgwa wa potšišo le karabo. Leswao la kgorwana le laetšwe ka morago ga leina la seboledi /motho yo a bolelago. Go dirišwe polelotebanyi. Modulasetulo a tsebiše mmotšišwa go lekgotla. Dipotšišo di lebane le sererwa. Dipotšišo e be tše di kopana, tše di hlohleletšago. Mmotšišwa a kgopelwe go katološa dikarabo tša gagwe. Retšistara e be ya semmušo, polelo le segalo e be tša maleba. Potšišotherišano e tšweletše boithabišo gomme go foke moya wa go tshepana le boiketlo.
Sebopego: Go boledišanwa ka go šielana.
Leswao la kgorwana ka morago ga leina la seboledi.
Polelo e lebane le hlogo.
Taetšo ya maemo a seboledi e ngwalwa ka mašakaneng.
Metsotso le Lenaneothero.
Metsotso Mathomong go laetšwe letšatšikgwedi, nako le lefelo la kopano.
Letšatši la kopano ye e tlago.
Nako yeo kopano e tswaletšwego ka yona. Metsotso e be ka tsela ye: E be ka lebaka le le fetilego Go dirišwe lentšu le, šišinya ge go ngwalwa kakanyo Go dirišwe lentšu le, sephetho ge go fihleletšwe sephetho Ge go na le tšhišinyo ye e itšego, go be le motho yo a e thekgago.  Ge maloko a sa laetše kwano, go boutwe gore go fihlelelwe sephetho.
E beakanywe gabotse ka go e aroganya/phutha ka diripa tše nne goba tše tharo, le go tseba gore go tlile go ngwalwa eng ka pele, morago le ka mahlakoreng a mabedi.
Tlhagišo: Hlogo ya taba e tanye mahlo a mmadi gomme ka kakaretšo, setšweletšwa se kgahliše.
Diswantšho e be tšeo di tsošago maikutlo a lethabo le phišegelo ya go ikgolaganya le setšweletšwa.
Tšhomišo ya polelo: kgetho ya mantšu e be yeo e nyalelanago le setšweletšwa, gape e jabetše mmadi ge go hlokega.
Polelo e be yeo e kwešišegago gape e be ya segwera.
E tšweletše ditaba ka moka tše bohlokwa.
Seo se bapatšwago e be seo motho a ka kgonago go se fihlelela.
<fn>Sepedi HL P3 Feb-March 2009 Rubrics.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a memorantamo ke.
O fihleletše ditekolo ka botlalo.
O kgonne go fihlelela bontši bja ditekolo.
O fihleletše bontši bja ditekolo.
O lekile go fihlelela bontši bja ditekolo.
O fihleletše tše dingwe tša ditekolo.
O paletšwe go fihlelela ditekolo.
Retšistara, segalo, boitemogelo bja batheeletši le mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko le mopeleto, maswaodikga.
Sengwalwa se laetše bohlatse bjo bo tletšego bja taodišo ye e badilwego le go rulaganywa. Padišišo e fokotše diphošo taodišong.
O kgonne go fihlelela bontši bja ditekolo.
O fihleletše bontši bja ditekolo.
O lekile go fihlelela bontši bja ditekolo.
O fihleletše tše dingwe tša ditekolo.
Nyalelano ya ditemana/ Go se tšwe tseleng.
O kgonne go fihlelela bontši bja ditekolo.
O fihleletše bontši bja ditekolo.
O lekile go fihlelela bontši bja ditekolo.
O fihleletše tše dingwe tša ditekolo.
Nyalelano ya ditemana/ Go se tšwe tseleng.
Sebopego sa maleba le botelele bjo bo lekanetšego go ya ka mohuta wa sengwalwana.
Retšistara, segalo, mohola, tlotlontšu, tlhamo ya mafoko le mopeleto, maswaodikga le tšhomišo ya polelo.
Lengwalo le swanetše go tloga le laetša gore mongwadi o tsebana le go tlwaelana le mongwalelwa.
Maikemišetšo a lengwalo a swanetše go tšweletša polelo ye e hlohleletšago le go kgopela.
Retšistara le segalo e be tše di fodilego.
Lengwalo le laetše tše di latelago: - Sebopego le botelele tša maleba.
Mafetšo a maleba Motlogolo wa lena/ Wa lenale leina''.
Sebopego: Go boledišanwa ka go šielana.
Leswao la kgorwana ka morago ga leina la seboledi.
Polelo e lebane le hlogo.
Taetšo ya maemo a seboledi e ngwalwa ka mašakaneng.
Metsotso le Lenaneothero.
Mathomong go laetšwe letšatšikgwedi, nako le lefelo la kopano.
E be ka lebaka le le fetilego.
Go dirišwe lentšu le, šišinya ge go ngwalwa kakanyo.
Go dirišwe lentšu le, sephetho ge go fihleletšwe sephetho.
Ge go na le tšhišinyo ye e itšego, go be le motho yo a e thekgago.
Ge maloko a sa laetše kwano, go boutwe gore go fihlelelwe sephetho.
O tšwa go...
O ya go...
<fn>Sepedi HL P3 Feb-March 2009.txt</fn>
Lephephe le le arotšwe ka dikarolo tše THARO, e lego ya A, ya B le ya C.
Bala dipotšišo ka tlhokomelo gore o se hlahlathe.
Araba potšišo e TEE fela karolong ye nngwe le ye nngwe.
Thoma potšišo ye NNGWE le ye NNGWE letlakaleng la YONA.
Ngwala ka bothakga le mongwalo wa go balega.
Taodišo e rulaganywe ka lenaneo la go swana le mmepe wa monagano goba lenaneo leo le ka go thušago go rulaganya. O tla fiwa meputso ya go rulaganya le palobohlatse.
Hlokomela morero le sebopego sa sengwalwa se sengwe le se sengwe go ya ka go fapana ga dinyakwa tša sona.
Dingwalwa ka moka di ngwalwe ka Sepedi.
Kgetha e TEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale taodišo ya botelele bja mantšu ao e ka bago a 400 go iša go a 450.
Mošomo wa maphodisa ke go thibela bosenyi e sego go swara mahodu fela.
Gopola ka manyami ao a ilego a hlolwa ke sefofane seo se bego se rwele batho ge se be se robagana.
Matšatši a maloba e bile ao a nthabišago.
Dipapadi di na le khuetšo ye bohlokwa bophelong bja bafsa.
Araba potšišo e TEE go tše nne tšeo di latelago. Botelele bja setšweletšwa sa gago e be mantšu a 180 go iša go a 200 (diteng fela).
Batswadi ba gago ba rulaganya gore o tle o nyale/nyalwe ke motswalago. Taba ye ga e go sware gabotse, o ikwa o hlakahlakane ebile o nyaka le go tšhaba gae. Ngwalela mogwera wa gago lengwalo o mo kgopele maele.
Lekgotla la baithuti ba sekolo sa geno le tlile go swara kopano ya go itokišetša moletlo wa go keteka Letšatši la Setšo. Ngwala metsotso yeo e nago le lenaneothero la kopano yeo.
Ngwala poledišano gare ga mongmošomo le mošomi yo a kgopelago kokeletšo ya mogolo ka go leka go bontšha mong wa gagwe ka moo maemo a infleišene a hlatlogilego ka gona.
Bjalo ka yo mongwe wa badudi ba motse wa geno, ngwala memorantamo woo le tlogo o iša go mmasepala wa lena mabapi le melete yeo e sa lego e epša ka gare ga motse, ebile e šetše e fetile ka maphelo a bana ba babedi.
Araba potšišo e TEE go tše tharo tše di latelago. Botelele bja setšweletšwa sa gago e be mantšu a 100 go iša go a 120.
Le itokišetša go swara moletlo wa go keteka Letšatši la Ditokelo tša Botho. Thala postara/phoustara yeo e tlogo tšweletša melaetša ya tshedimošo ka ga bohlokwa bja letšatši leo.
Thala poskarata yeo go yona o kganyogelago mogwera wa gago mahlatse le mahlogonolo letšatšing la gagwe la matswalo.
Ngwala ditiragalo tša matšatši a mabedi ka gare ga pukutšatši mo o laodišago maitemogelo a gago mabapi le seo se sa go thabišago.
<fn>Sepedi HL P3 Feb-March 2010 Rubric.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a rubriki ke 6.
Bokgoni bjo bo botse go fetiša.
Bokgoni bjo bo botse kudukudu.
Bokgoni bjo bo botse kudu.
Bokgoni bja go kgotsofatša.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Bokgoni bja go išega.
Bokgoni bja go hlaelela kudukudu.
Diteng di laetša kwešišo ya go kgahliša ya ditaba.
Dikgopolo tša go butšwa tša go hlohla mogopolo.
Peakanyo le/ sengwalwaka kanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go hlamega gabotse kudukudu.
Diteng di laetša tlhalošo ye e tseneletšego ya ditaba.
Dikgopolo di a kgahliša, ke tša boikgopolelo.
Peakanyo le/sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go hlamega gabotse kudu.
Diteng di laetša tlhalošo ya go kwagala ya ditaba.
Dikgopolo tša go kgahliša, tša go goga šedi.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo sa go hlamega gabotse.
Diteng di hlaloša ditaba ka go kgotsofatša.
Dikgopolo ke tša mehleng, tša go se tsenelele.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go amogelega.
Diteng ke tša mehleng tša go se nyalelane.
Dikgopolo mo go ntši di tseleng fela di a ipušeletša.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go hlamega gabotse.
Diteng ga di kwagale ka mehla, ga di nyalelane.
Dikgopolo ke tše nnyane tša go fela di ipušeletša.
Bohlatse bja go hlaelela bja Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo.
Diteng di fapogile ebile ga di nyalelane.
Dikgopolo di šarakane ebile di a hlakahlakanya.
Ga go na Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo.
Taodišo e hlagišitšwe ka bofokodi.
Bohlatse bja temogo ye e tseneletšego ya polelo.
Polelo le maswaodikga di laotšwe ka botlalo.
Kgethontšu e laetša setaele sa maleba sa ditaba.
Taodišo e tloga e sena le ge e le phošwana go laetša gore e badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Temogwana ye e tseneletšego ya polelo.
Polelo le maswaodikga di laotšwe ka tshwanelo le go kgona go šomiša polelo-makgethe ka nepagalo.
Kgethontšu mo go ntši e nepagetše ebile e laetša setaele sa maleba.
Taodišo ga e na le phošo go laetša gore e badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Temogwana ye e tseneletšego ya polelo.
Polelo le maswaodikga mo go ntši ke tša maleba.
Setaele se nepagetše ebile ke sa tshwanelo, se sepelelana le dinyakwa tša sererwa.
Taodišo e tloga e se na le phošo go laetša gore e badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Temogwana ya khuetšo ya polelo.
Polelo e nyakile e letefaditšwe, le maswaodikga a a kgotsofatša.
Kgethontšu e nyakile go hlaelela fela e sepelelana le sererwa.
Setaele se nepagetšego ya ka dinyakwa tša sererwa.
Taodišo e sa na le diphošo le ge e laetša go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Polelo ya go hlaelela le maswaodikga ga se a šomišwa ka tshwanelo.
Kgethontšu ya motheo, ya go hlaelela.
Setaele ga se nyalelane ebile ga se swanetšane le sererwa.
Taodišo e na le diphošo tše ntši le ge e laetša e badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Polelo le maswaodikga di fošagetše.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Taodišo e tletše diphošo le ge e badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Polelo le maswaodikga di fošagetše kudu.
Setaele se fošagetše ka mahlakoreng ka moka.
Taodišo e tletše ka diphošo ebile e a hlakahlakanya le ge e badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Ditaba di a nyalelana le dintlha di filwe ka botlalo.
Mafoko le ditemana ka moka di hlamilwe ka nepagalo, di tšweletša tlhalošo gabotse.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Ditaba di a latelana ebile di a nyalelana.
Mafoko le ditemana di hlamilwe ka nepagalo le tlhalošo e pepeneneng.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Dintlha tše nnyane tša maleba di tšweleditšwe.
Mafoko le ditemana gantši di hlamilwe ka tshwanelo le tlhalošo e tloga e kwagala.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Dintlha tše dingwe tša maleba di laeditšwe.
Diphošo hlamegong ya ditemana le mafoko le ge tlhalošo e kwagala.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Bohlatse bja dintlha tša maleba.
Mafoko le ditemana di fošagetše le ge tlhalošo ka kakaretšo e kwagala.
Botelele ga se bja maleba - telele kudu/ kopana kudu.
O fela a etšwa tseleng, go boima go latela kakaretšo ya dikgopolo.
Mafoko le ditemana ga se tša hlamega, tlhalošo ga e kwagale.
Botelelr ga se bja maleba - telele kudu/kopana kudu.
Dikgopolo di tšwele tseleng, di šarakaneebile di hlakahlakane.
Mafoko le ditemana di šarakaneebile ga di tsenelane.
Botelele ga se bja maleba- teleletelele/ kopanakopana.
Bokgoni bjo bo botse go fetiša.
Bokgoni bjo bo botse kudukudu.
Bokgoni bjo bo botse kudu.
Bokgoni bja go kgotsofatša.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Bokgoni bja go išega.
Bokgoni bja go hlaelela kudukudu.
Tsebo e botsebotse ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga a tšwe tseleng.
Diteng le dikgopolo di a nyalelana, setšweletšwa se na le dintlha tša go thekga ditaba.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwaka kanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudukudu.
O šomišitše melao ka moka ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga go na le go tšwa tseleng.
Nyalelano ya diteng le dikgopolo ke ya godingwana, di na le dintlha tša go thekga setšweletšwa.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudu.
O šomišitše melao ya maleba ya sebopego gabotse.
Tsebo ya go kwagala ya dinyakwa tša setšweletša.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, o tšwele tseleng gannyane.
Setšweletšwa se tloga se nyalelana ka diteng le dikgopolo.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse.
O šomišitše melao e mentši ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya go kgotsofatša ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o tšwele tseleng, fela se ga se thibele tlhalošo.
Setšweletšwa se nyakile go nyalelana ka diteng le dikgopolo, se na le dintlha tše dingwe tša go thekga sererwa.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go amogelega.
O šomišitše melao ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya magareng ya dinyakwa tša setšweletšwa. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo e tshetshe.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e kwagale gabotse.
Nyalelano ya go lekanela ya dikgopolo le diteng, setšweletšwa se na le dintlha tše mmalwa tša go thekga sererwa.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse.
O na le tsebo e nnyane ya dinyakwa tša sebopego, o tlogetše melao e bohlokwa.
Tsebo ya go lekanela ya dinyakwa tša setšweletšwa. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo ya go lekanela.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e tšwelele mo go ntši.
Setšweletšwa ga se nyalelane ka dikgopolo le diteng mo go ntši, se na le dintlha di se kaenyana tša go thekga sererwa.
Ga go na bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo.
O šomišitše melao ya sebopego ka go se e kwešiše, e mengwe e tlogetšwe.
Ga go na tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Setšweletšwa se šarakane ebile se a hlakahlakanya, tlhalošo ga e kwagale mo go ntši.
Ga go na nyalelano ya dikgopolo le diteng, se na le dintlha tše nnyane kudu tša go thekga sererwa.
nywa sa mathomo ga e kgotsofatše.
Setšweletšwa se hlagišitšwe ka bofokodi.
Ga se a šomiša melao ya maleba ya sebopego.
Polelo ya setšweletšwa mo go ntši ke ya maleba ebile e hlamilwe gabotse.
Tlotlontšu mo gohle e nepagetše go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele mo go ntši se nepagetše.
Setšweletšwa se tloga se sena le ge e le phošwana go laetša gore se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Setšweletšwa se hlamilwe gabotse kudu ka maleba.
Tlotlontšu e nepagetše kudu go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se nepagetše kudu.
Setšweletša ga se na le phošo go laetša gore se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Setšweletšwa se hlamilwe gabotse ebile ke sa maleba.
Tlotlontšu e tloga e nepagetše go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se tloga se nepagetše.
Setšweletšwa se tloga se se na le phošo go laetša gore se badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Tlhamego ya setšweletšwa e nyakile go kgotsofatša. Diphošo ga di thibele kelo ya dintlha.
Tlotlontšu e nyakile go kgotsofatša go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se nyakile se nepagetše.
Setšweletšwa se sa na le diphošo le ge se laetša go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Botelele e nyakile go ba bja maleba.
Setšweletšwa se hlamegile gabotsenyana, se na le diphošo tše ntši.
Tlotlontšu e lekanetše ebile ga se ya swanela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se na le diphošo.
Setšweletšwa se na le diphošo tše ntši le ge se laetša se badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba - telele kudu/ kopana kudu.
Tlhamego ya setšweletšwa e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ya go tsenelela le gona ga e a lokela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Setšweletšwa se tletše diphošo le ge se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba - telele kudu/ kopana kudu.
Tlhamego ya setšweletša e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ebile ga se ya lokela morero.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Setšweletšwa se tletše ka diphošo ebile se a hlakahlakanya le ge se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba- teleletelele/kopanako-pana.
Bokgoni bjo bo botse go fetiša.
Bokgoni bjo bo botse kudukudu.
Bokgoni bjo bo botse kudu.
Bokgoni bja go kgotsofatša.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Bokgoni bja go išega.
Tsebo e botsebotse ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga a tšwe tseleng.
Diteng le dikgopolo di a nyalelana, setšweletšwa se na le dintlha tša go thekga ditaba.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwaka kanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudukudu.
O šomišitše melao ka moka ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga go na le go tšwa tseleng.
Nyalelano ya diteng le dikgopolo ke ya godingwana, di na le dintlha tša go thekga setšweletšwa.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanwa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudu.
O šomišitše melao ya maleba ya sebopego gabotse.
Tsebo ya go kwagala ya dinyakwa tša setšweletša.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, o tšwele tseleng gannyane.
Setšweletšwa se tloga se nyalelana ka diteng le dikgopolo.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse.
O šomišitše melao e mentši ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya go kgotsofatša ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o tšwele tseleng, fela se ga se thibele tlhalošo.
Setšweletšwa se nyakile go nyalelana ka diteng le dikgopolo, se na le dintlha tše dingwe tša go thekga sererwa.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go amogelega sa lelemetlaleletšo la bobedi.
O šomišitše melao ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya magareng ya dinyakwa tša setšweletšwa. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo ye tshetshe.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e kwagale gabotse.
Nyalelano ya go lekanela ya dikgopolo le diteng, setšweletšwa se na le dintlha tše mmalwa tša go thekga sererwa.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse sa lelemetlaleletšo la bobedi.
O na le tsebo e nnyane ya dinyakwa tša sebopego, o tlogetše melao e bohlokwa.
Tsebo ya go lekanela ya dinyakwa tša setšweletšwa. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo ya go lekanela.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e tšwelele mo go ntši.
Setšweletšwa ga se nyalelane ka dikgopolo le diteng mo go ntši, se na le dintlha di se kaenyana tša go thekga sererwa.
Ga go na bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo.
O šomišitše melao ya sebopego ka go se e kwešiše, e mengwe e tlogetšwe.
Ga go na tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo e no se kwagale ka gohle.
Setšweletšwa se šarakane ebile se a hlakahlakanya, tlhalošo ga e kwagale mo go ntši.
Ga go na nyalelano ya dikgopolo le diteng, se na le dintlha tše nnyane kudu tša go thekga sererwa.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo ga e kgotsofatše.
Setšweletšwa se hlagišitšwe ka bofokodi.
Ga se a šomiša melao ya maleba ya sebopego.
Polelo ya setšweletšwa mo go ntši ke ya maleba ebile e hlamilwe gabotse.
Tlotlontšu mo gohle e nepagetše go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele mo go ntši se nepagetše.
Setšweletšwa se tloga se sena le ge e le phošwana go laetša gore se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Setšweletšwa se hlamilwe gabotse kudu ka maleba.
Tlotlontšu e nepagetše kudu go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se nepagetše kudu.
Setšweletša ga se na le phošo go laetša gore se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Setšweletšwa se hlamilwe gabotse ebile ke sa maleba.
Tlotlontšu e tloga e nepagetše go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se tloga se nepagetše.
Setšweletšwa se tloga se se na le phošo go laetša gore se badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Tlhamego ya setšweletšwa e nyakile go kgotsofatša. Diphošo ga di thibele kelo ya dintlha.
Tlotlontšu e nyakile go kgotsofatša go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se nyakile se nepagetše.
Setšweletšwa se sa na le diphošo le ge se laetša go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Botelele e nyakile go ba bja maleba.
Setšweletšwa se hlamegile gabotsenyana, se na le diphošo tše ntši.
Tlotlontšu e lekanetše ebile ga se ya swanela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se na le diphošo.
Setšweletšwa se na le diphošo tše ntši le ge se laetša se badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba - telele kudu/ kopana kudu.
Tlhamego ya setšweletšwa e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ya go tsenelela le gona ga e a lokela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Setšweletšwa se tletše diphošo le ge se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba - telele kudu/ kopana kudu.
Tlhamego ya setšweletša e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ebile ga se ya lokela morero.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Setšweletšwa se tletše ka diphošo ebile se a hlakahlakanya le ge se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba - teleletelele/ kopanakopana.
<fn>Sepedi HL P3 Feb-March 2010.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 6.
Lephephe le, le arotšwe ka dikarolo tše THARO, e lego ya A, B le ya C.
Araba potšišo e TEE karolong ye nngwe le ye nngwe.
Šomiša polelo yeo o lekwago ka yona.
Thoma karolo ye NNGWE le ye NNGWE letlakaleng le LEFSA.
Beakanya (ka tsela ya mmepe wa monagano, seswantšho, mantšu a bohlokwa le tše dingwe) o be o badišiše le go dira palobohlatse. Peakanyo ya gago e tšwelele pele ga taodišo ya gago.
Peakanyo e bonagale gabotse. E laetše ka go thala mothalo wa go putla.
Šomiša metsotso ye e ka bago 80 go KAROLO YA A, ye 40 go KAROLO YA B, le ye 30 KAROLONG YA C.
Dikarabo di nomorwe go ya le ka fao dipotšišo di nomorilwego ka gona.
Efa karolo ye nngwe le ye nngwe hlogo ya maleba.
Ngwala ka bothakga le ka mongwalo wa go balega.
Kgetha E TEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale taodišo ya botelele bja mantšu ao e ka bago a 400 go iša go a 450.
Taodišo e rulaganywe ka lenaneo la go swana le mmepe wa monagano goba lenaneo leo le ka go thušago go rulaganya. O tla fiwa meputso ya go rulaganya le palobohlatse.
Diphoofolo di na le ditokelo.
Papadi ya ka ke yeo e bolokegilego.
Lebelediša seswantšho se sa ka tlase gomme o tšweletše maikutlo a gago mabapi le hlogo ye ya ka godimo.
Maleka ga se makgona, makgona ke maboeletša...
Makgotla a baithuti a a šoma. Dumela goba o ganetše.
Re anegele ka tšeo o di bonago ka leihlo la moya mabapi le mogopo wa lefase wa 2010.
Hlahloba seswantšho sa ka tlase gomme o ngwale taodišo ka sona.
Ge ke gopola letšatši leo, ke omelela ka disego. Efa taodišo ya gago hlogo.
Na lenyalo la setšo le ditokelo di nwešana meetse a mokgako Etšwa tema?
O šomile senna!!
Swara o tiiše!
Batswadi ba gago ba feletšwe ke mošomo. Ka lebaka la tlhaelelo ya mašeleng ga o kgone go tšwetša dithuto tša gago pele. O kgopetše mošomo pankeng yeo e lego motseng wa geno. Bjale wena ngwala boitsebišophelo bja gago gomme o ba romele bjona.
O tšweletše ka dihlora mphatong wa marematlou. Ngwalela hlogo ya sekolo lengwalo la go leboga thekgo le tlhohleletšo yeo o e hweditšego ka dithutišo tša koketšo nakong ya matšatši a maikhutšo.
O mmegi wa kuranta yo a bego a etetše mafelo a setšo. Ngwala lengwalo la go ya go morulaganyi o tšweletše maikutlo a gago mabapi le mekgabišo ya maboto, makwala le mekgabo yeo e laetšago Seafrika.
O be o le gona ge baemedi ba FIFA ba be ba etetše ka nageng go tla go lekola ge e ka ba Afrika-Borwa e itokišeditše go ba monggae wa dipapadi tša 2010. Ngwala pego ka tšeo ba di hweditšego ka morago ga go dira tshekatsheko ya mahlakore ka moka ao a amanago le papadi ye.
Lebelela seswantšho se se filwego ka mo tlase mabapi le dinyakišišo tšeo di utolotšwego ka ga baithuti ba Afrika-Borwa bao ba nago le mmele wo mogolo ka lebaka la dijo tša makhura le letswai.
Hlama phoustara yeo o tšweletšago dintlha tše SESWAI tšeo ka tšona o eletšago baithuti go thibela mmele wo mogolo ka go ja dijo tša phepo.
Badudi ba selete sa geno ga ba na tsebo ye kaalo mabapi le go bouta. Ba ngwalele ditaelo tše ba swanetšego go di latela ge go boutwa.
Thala karata ya memo yeo ka yona o memago ba Lekgotlakgašo la Afrika-Borwa go tla sekolong sa geno go tla go fa baithuti ba sekolo sa lena tshedimošo.
<fn>Sepedi HL P3 Nov 2008.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 5.
Lephephe le, le arotšwe ka dikarolo tše THARO, e lego A, B le C.
Bala dipotšišo ka tlhokomelo gore o se hlahlathe.
Araba potšišo e TEE fela karolong ye nngwe le ye nngwe.
Thoma potšišo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng la yona.
Ngwala ka bothakga le mongwalo wa go balega.
Taodišo e rulaganywe ka lenaneo la go swana le mmepe wa monagano goba lenaneo leo le ka go thušago go rulaganya. O tla fiwa meputso ya go rulaganya le palobohlatse.
Hlokomela morero le sebopego sa sengwalwa se sengwe le se sengwe go ya ka go fapana ga dinyakwa tša sona.
Dingwalwa ka moka di ngwalwe ka Sepedi.
Kgetha e TEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale taodišo ya botelele bja mantšu ao e ka bago a 400 go iša go a 450.
Theknolotši le tlhabologo. Tia di lle.
Bathobaso ba Afrika Borwa ba thomile go lahlegelwa ke setšo. Hlaloša.
Mešomo ga e kaaka, e hloka fela bašomi. Tšweletša maikutlo a gago.
Bokamoso bja Afrika Borwa ka morago ga dikgetho tša 2009. Tšweletša dikakanyo tša gago.
ruri nka se sa boeletša!
Mehla le mabaka di fetogile. Ntšha sa mafahleng a gago o lebeletše seswantšho se se latelago letlakaleng la bone.
Araba potšišo e TEE go tše nne tšeo di latelago. Botelele bja setšweletšwa sa gago e be mantšu a 180 go iša go a 200 (diteng fela).
Kabo ya mohlagase e gwahlafetše nageng ka bophara. Bjale ka modudi wa maikarabelo, ngwalela kuranta ya Sowetan athikele yeo ka go yona o tšweletšago dikgopolo, maikutlo le ditšhišinyo tša gago mabapi le maemo a a ditaba.
Yunibesithi yeo o e kgethilego e abela baithuti dipasari. Ngwala lengwalo la kgopelo moo o tšweletšago mabaka a gore le wena o fiwe pasari yeo.
O dirile dinyakišišo mabapi le go hlorišwa ga baithuti ba kreiti ya 8 ke baithuti ba dikreiti tša godimo. Ngwalela hlogo ya sekolo pego mabapi le bohlatse bja tiragalo ye.
O mongwaledipharephare wa lekgotla la twantšho ya bosenyi motseng wa geno. Ngwala metsotso ya kopano ya go feta le lenaneothero leo le tlogo latelwa kopanong yeo e tlogo swarwa bekeng ye e latelago.
Araba potšišo e TEE go tše tharo tše di latelago. Botelele bja setšweletšwa sa gago e be mantšu a 100 go iša go a 120.
O thopile sefoka phadišanong tsoko. Moputso wa gona o akaretša maikhutšo a matšatši a šupa hoteleng ya kua Kapa. Romela mogwera wa gago poskarata o mo anegele tša moo Kapa.
Rametlae wa go tsebega o etela sekolo sa geno e le karolo ya lenaneo la lekgotlataolo go kgoboketša mašeleng a go tlo le direla moletlo wa taelano wa mafelelo a ngwaga. Thala maphephetsebiši mabapi le tiragalo ye.
Sekolo sa geno se be se tšere leeto la beke la thuto. O be o le yo mongwe wa baithuti bao ba bego ba tšere leeto leo. Ngwala ditiragalo tšohle tša leeto ka gare ga pukutšatši ya gago.
<fn>Sepedi HL P3 Nov 2009 Rubric.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a rubiriki ke 9.
Bokgoni bjo bo botse go fetiša.
Bokgoni bjo bo botse kudukudu.
Bokgoni bjo bo botse kudu.
Bokgoni bja go kgotsofatša.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Bokgoni bja go išega.
Bokgoni bja go hlaelela kudukudu.
Diteng di laetša kwešišo ya go kgahliša ya ditaba.
Dikgopolo tša go butšwa tša go hlohla mogopolo.
Peakanyo le/ sengwalwaka kanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go hlamega gabotse kudukudu.
Diteng di laetša tlhalošo ye e tseneletšego ya ditaba.
Dikgopolo di a kgahliša, ke tša boikgopolelo.
Peakanyo le/sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go hlamega gabotse kudu.
Diteng di laetša tlhalošo ya go kwagala ya ditaba.
Dikgopolo tša go kgahliša, tša go goga šedi.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo sa go hlamega gabotse.
Diteng di hlaloša ditaba ka go kgotsofatša.
Dikgopolo ke tša mehleng, tša go se tsenelele.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go amogelega.
Diteng ke tša mehleng tša go se nyalelane.
Dikgopolo mo go ntši di tseleng fela di a ipošeletša.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go hlamega gabotse.
Diteng ga di kwagale ka mehla, ga di nyalelane.
Bohlatse bja go hlaelela bja Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo.
Diteng di fapogile ebile ga di nyalelane.
Dikgopolo di šarakane ebile di a hlakahlakanya.
Ga go na Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo.
Taodišo e hlagišitšwe ka bofokodi.
Bohlatse bja temogo ye e tseneletšego ya polelo.
Polelo le maswaodikga di laotšwe ka botlalo.
Kgethontšu e laetša setaele sa maleba sa ditaba.
Taodišo e tloga e se na le ge e le phošwana go laetša gore e badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Temogwana ye e tseneletšego ya polelo.
Polelo le maswaodikga di laotšwe ka tshwanelo le go kgona go šomiša polelo-makgethe ka nepagalo.
Kgethontšu mo go ntši e nepagetše ebile e laetša setaele sa maleba.
Taodišo ga e na le phošo go laetša gore e badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Temogwana ye e tseneletšego ya polelo.
Polelo le maswaodikga mo go ntši ke tša maleba.
Setaele se nepagetše ebile ke sa tshwanelo, se sepelelana le dinyakwa tša sererwa.
Taodišo e tloga e se na le phošo go laetša gore e badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Temogwana ya khuetšo ya polelo.
Polelo e nyakile e letefaditšwe, le maswaodikga a a kgotsofatša.
Kgethontšu e nyakile go hlaelela fela e sepelelana le sererwa.
Setaele se nepagetšego ya ka dinyakwa tša sererwa.
Taodišo e sa na le diphošo le ge e laetša go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Polelo ya go hlaelela le maswaodikga ga se a šomišwa ka tshwanelo.
Kgethontšu ya motheo, ya go hlaelela.
Setaele ga se nyalelane ebile ga se swanetšane le sererwa.
Taodišo e na le diphošo tše ntši le ge e laetša e badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Polelo le maswaodikga di fošagetše.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Taodišo e tletše diphošo le ge e badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Polelo le maswaodikga di fošagetše kudu.
Setaele se fošagetše ka mahlakoreng ka moka.
Taodišo e tletše ka diphošo ebile e a hlakahlakanya le ge e badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Ditaba di a nyalelana le dintlha di filwe ka botlalo.
Mafoko le ditemana ka moka di hlamilwe ka nepagalo, di tšweletša tlhalošo gabotse.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Ditaba di a latelana ebile di a nyalelana.
Mafoko le ditemana di hlamilwe ka nepagalo le tlhalošo e pepeneneng.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Dintlha tše nnyane tša maleba di tšweleditšwe.
Mafoko le ditemana gantši di hlamilwe ka tshwanelo le tlhalošo e tloga e kwagala.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Dintlha tše dingwe tša maleba di laeditšwe.
Diphošo hlamegong ya ditemana le mafoko le ge tlhalošo e kwagala.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Bohlatse bja dintlha tša maleba.
Mafoko le ditemana di fošagetše le ge tlhalošo ka kakaretšo e kwagala.
Botelele ga se bja maleba - telele kudu/ kopana kudu.
O fela a etšwa tseleng, go boima go latela kakaretšo ya dikgopolo.
Mafoko le ditemana ga se tša hlamega, tlhalošo ga e kwagale.
Botelelr ga se bja maleba - telele kudu/kopana kudu.
Dikgopolo di tšwele tseleng, di šarakane ebile di hlakahlakane.
Mafoko le ditemana di šarakane ebile ga di tsenelane.
Botelele ga se bja maleba- teleletelele/ kopanakopana.
Bokgoni bjo bo botse go fetiša.
Bokgoni bjo bo botse kudukudu.
Bokgoni bjo bo botse kudu.
Bokgoni bja go kgotsofatša.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Bokgoni bja go išega.
Bokgoni bja go hlaelela kudukudu.
Tsebo e botsebotse ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga a tšwe tseleng.
Diteng le dikgopolo di a nyalelana, setšweletšwa se na le dintlha tša go thekga ditaba.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwaka kanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudukudu.
O šomišitše melao ka moka ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga go na le go tšwa tseleng.
Nyalelano ya diteng le dikgopolo ke ya godingwana, di na le dintlha tša go thekga setšweletšwa.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudu.
O šomišitše melao ya maleba ya sebopego gabotse.
Tsebo ya go kwagala ya dinyakwa tša setšweletša.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, o tšwele tseleng gannyane.
Setšweletšwa se tloga se nyalelana ka diteng le dikgopolo.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse.
O šomišitše melao e mentši ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya go kgotsofatša ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o tšwele tseleng, fela se ga se thibele tlhalošo.
Setšweletšwa se nyakile go nyalelana ka diteng le dikgopolo, se na le dintlha tše dingwe tša go thekga sererwa.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go amogelega.
O šomišitše melao ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya magareng ya dinyakwa tša setšweletšwa. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo e tshetshe.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e kwagale gabotse.
Nyalelano ya go lekanela ya dikgopolo le diteng, setšweletšwa se na le dintlha tše mmalwa tša go thekga sererwa.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse.
O na le tsebo e nnyane ya dinyakwa tša sebopego, o tlogetše melao e bohlokwa.
Tsebo ya go lekanela ya dinyakwa tša setšweletšwa. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo ya go lekanela.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e tšwelele mo go ntši.
Setšweletšwa ga se nyalelane ka dikgopolo le diteng mo go ntši, se na le dintlha di se kaenyana tša go thekga sererwa.
Ga go na bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo.
O šomišitše melao ya sebopego ka go se e kwešiše, e mengwe e tlogetšwe.
Ga go na tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Setšweletšwa se šarakane ebile se a hlakahlakanya, tlhalošo ga e kwagale mo go ntši.
Ga go na nyalelano ya dikgopolo le diteng, se na le dintlha tše nnyane kudu tša go thekga sererwa.
nywa sa mathomo ga e kgotsofatše.
Setšweletšwa se hlagišitšwe ka bofokodi.
Ga se a šomiša melao ya maleba ya sebopego.
Polelo ya setšweletšwa mo go ntši ke ya maleba ebile e hlamilwe gabotse.
Tlotlontšu mo gohle e nepagetše go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele mo go ntši se nepagetše.
Setšweletšwa se tloga se sena le ge e le phošwana go laetša gore se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Setšweletšwa se hlamilwe gabotse kudu ka maleba.
Tlotlontšu e nepagetše kudu go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se nepagetše kudu.
Setšweletša ga se na le phošo go laetša gore se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Setšweletšwa se hlamilwe gabotse ebile ke sa maleba.
Tlotlontšu e tloga e nepagetše go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se tloga se nepagetše.
Setšweletšwa se tloga se se na le phošo go laetša gore se badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Tlhamego ya setšweletšwa e nyakile go kgotsofatša. Diphošo ga di thibele kelo ya dintlha.
Tlotlontšu e nyakile go kgotsofatša go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se nyakile se nepagetše.
Setšweletšwa se sa na le diphošo le ge se laetša go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Botelele e nyakile go ba bja maleba.
Setšweletšwa se hlamegile gabotsenyana, se na le diphošo tše ntši.
Tlotlontšu e lekanetše ebile ga se ya swanela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se na le diphošo.
Setšweletšwa se na le diphošo tše ntši le ge se laetša se badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba - telele kudu/ kopana kudu.
Tlhamego ya setšweletšwa e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ya go tsenelela le gona ga e a lokela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Setšweletšwa se tletše diphošo le ge se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba - telele kudu/ kopana kudu.
Tlhamego ya setšweletša e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ebile ga se ya lokela morero.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Setšweletšwa se tletše ka diphošo ebile se a hlakahlakanya le ge se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba- teleletelele/kopanako-pana.
Bokgoni bjo bo botse go fetiša.
Bokgoni bjo bo botse kudukudu.
Bokgoni bjo bo botse kudu.
Bokgoni bja go kgotsofatša.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Bokgoni bja go išega.
Tsebo e botsebotse ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga a tšwe tseleng.
Diteng le dikgopolo di a nyalelana, setšweletšwa se na le dintlha tša go thekga ditaba.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwaka kanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudukudu.
O šomišitše melao ka moka ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga go na le go tšwa tseleng.
Nyalelano ya diteng le dikgopolo ke ya godingwana, di na le dintlha tša go thekga setšweletšwa.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanwa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudu.
O šomišitše melao ya maleba ya sebopego gabotse.
Tsebo ya go kwagala ya dinyakwa tša setšweletša.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, o tšwele tseleng gannyane.
Setšweletšwa se tloga se nyalelana ka diteng le dikgopolo.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse.
O šomišitše melao e mentši ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya go kgotsofatša ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o tšwele tseleng, fela se ga se thibele tlhalošo.
Setšweletšwa se nyakile go nyalelana ka diteng le dikgopolo, se na le dintlha tše dingwe tša go thekga sererwa.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go amogelega sa lelemetlaleletšo la bobedi.
O šomišitše melao ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya magareng ya dinyakwa tša setšweletšwa. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo e tshetshe.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e kwagale gabotse.
Nyalelano ya go lekanela ya dikgopolo le diteng, setšweletšwa se na le dintlha tše mmalwa tša go thekga sererwa.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse sa lelemetlaleletšo la bobedi.
O na le tsebo e nnyane ya dinyakwa tša sebopego, o tlogetše melao e bohlokwa.
Tsebo ya go lekanela ya dinyakwa tša setšweletšwa. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo ya go lekanela.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e tšwelele mo go ntši.
Setšweletšwa ga se nyalelane ka dikgopolo le diteng mo go ntši, se na le dintlha di se kaenyana tša go thekga sererwa.
Ga go na bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo.
O šomišitše melao ya sebopego ka go se e kwešiše, e mengwe e tlogetšwe.
Ga go na tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo e no se kwagale ka gohle.
Setšweletšwa se šarakane ebile se a hlakahlakanya, tlhalošo ga e kwagale mo go ntši.
Ga go na nyalelano ya dikgopolo le diteng, se na le dintlha tše nnyane kudu tša go thekga sererwa.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo ga e kgotsofatše.
Setšweletšwa se hlagišitšwe ka bofokodi.
Ga se a šomiša melao ya maleba ya sebopego.
Polelo ya setšweletšwa mo go ntši ke ya maleba ebile e hlamilwe gabotse.
Tlotlontšu mo gohle e nepagetše go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele mo go ntši se nepagetše.
Setšweletšwa se tloga se sena le ge e le phošwana go laetša gore se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Setšweletšwa se hlamilwe gabotse kudu ka maleba.
Tlotlontšu e nepagetše kudu go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se nepagetše kudu.
Setšweletša ga se na le phošo go laetša gore se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Setšweletšwa se hlamilwe gabotse ebile ke sa maleba.
Tlotlontšu e tloga e nepagetše go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se tloga se nepagetše.
Setšweletšwa se tloga se se na le phošo go laetša gore se badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Tlhamego ya setšweletšwa e nyakile go kgotsofatša. Diphošo ga di thibele kelo ya dintlha.
Tlotlontšu e nyakile go kgotsofatša go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se nyakile se nepagetše.
Setšweletšwa se sa na le diphošo le ge se laetša go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Botelele e nyakile go ba bja maleba.
Setšweletšwa se hlamegile gabotsenyana, se na le diphošo tše ntši.
Tlotlontšu e lekanetše ebile ga se ya swanela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se na le diphošo.
Setšweletšwa se na le diphošo tše ntši le ge se laetša se badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba - telele kudu/ kopana kudu.
Tlhamego ya setšweletšwa e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ya go tsenelela le gona ga e a lokela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Setšweletšwa se tletše diphošo le ge se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba - telele kudu/ kopana kudu.
Tlhamego ya setšweletša e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ebile ga se ya lokela morero.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Setšweletšwa se tletše ka diphošo ebile se a hlakahlakanya le ge se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba - teleletelele/ kopanakopana.
Lefelo la kopano.
Pulo le kamogelo.
Maloko ao a tlilego le bao ba kgopetšego tshwarelo.
Palo le kamogelo ya metsotso ya kopano ya go feta.
Taba ya letšatši.
Letšatši la kopano ye e tlago.
Ngwala bjalo ka motho wa pele.
Ngwala ka lebaka le le fetilego.
Tšweletša tšeo di go kgahlilego /di sego tša go kgahla.
Tšeo di nkgahlilego / sego tša nkgahla.
E arolwe ka diripa tše tharo le go feta.
Seripa sa pele e be hlogo go lebeletšwe gore potšišo e reng.
E dumeletšwe go ka kgabišwa.
Diripa tša gare e be dintlha mabapi le hlogo, dintlhakgolo le diteng ka botlalo mabapi le tshedimošo.
Seripa sa mafelelo e be mabapi le boitsebišo le dikgokaganyo tša baphatlalatši/mophatlalatši wa tshedimošo.
Hlogo e tanye mahlo a mmadi.
Tšweletšo e be le maatlakgogedi.
Lengwalo la go ya go Morulaganyi.
Sebopego le botelele bja maleba.
Atrese ya mongwadi / moromedi ka mokgwa wa setlwaedi.
Atrese ya moamogedi/ moromedi ka letsogong la nngele.
Matseno le hlogo ya taba.
Tšhomišopolelo, tlotlontšu le maswaodikga e be tša maleba.
Retšistara le segalo e be tše di fodilego, tša semmušo.
Ke taletšo ya eng.
<fn>Sepedi HL P3 Nov 2009.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 7.
Lephephe le, le arotšwe ka dikarolo tše THARO, e lego ya A, B le C.
Araba potšišo e TEE karolong ye nngwe le ye nngwe.
Šomiša polelo yeo o lekwago ka yona.
Thoma karolo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng le lefsa.
Beakanya (ka tsela ya mmepe wa monagano, seswantšho, mantšu a bohlokwa le tše dingwe) o be o badišiše le go dira palobohlatse. Peakanyo ya gago e tšwelele pele ga taodišo ya gago.
Peakanyo e bonagale gabotse. E laetše ka go thala mothalo wa go putla.
Šomiša metsotso ye e ka bago 80 go KAROLO YA A, ye 40 go KAROLO YA B, le ye 30 KAROLONG YA C.
Dikarabo di nomorwe go ya le ka fao dipotšišo di nomorilwego ka gona.
Efa karolo ye nngwe le ye nngwe hlogo ya maleba.
Ngwala ka bothakga le ka mongwalo wa go balega.
Kgetha E TEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale taodišo ya botelele bja mantšu ao e ka bago a 400 go iša go a 450.
Taodišo e rulaganywe ka lenaneo la go swana le mmepe wa monagano goba lenaneo leo le ka go thušago go rulaganya. O tla fiwa meputso ya go rulaganya le palobohlatse.
Thibelo ya phetetšo ya twatši ya HIV le Aids ke maikarabelo a gago.
Tsinkela seswantšho se se latelago ka šedi gomme o re alele dikgopolo tša gago.
Tšhomišanommogo gare ga dingaka tša setšo le tša Sekgowa maokelong e bohlokwa. Tia di lle.
Toro ya ka bophelong.
Halala! Re a go amogela ngwaga wa 2010 goroga!!
Ditlalemeso tša theknolotši.
Bophelo bjola bo bego bo le boima, bjale bo bofefo.
Ga re khuduge mo! Tia di lle.
Lekodišiša seswantšho se sa ka tlase gomme o ntšhe maikutlo a gago.
Araba potšišo E TEE go tše nne tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 180 go iša go a 200 (diteng fela).
Sekolo sa lena se tlile go direla baithuti ba Mphato wa Marematlou moletlo wa go laelana le bona ka morago ga ditlhahlobo tša makgaolakgang. Bjale, wena ka ge o le mongwaledi wa mokgatlo wa baithuti, re ngwalele metsotso ye e nago le lenaneothero mabapi le ditokišetšo tša moletlo woo.
Le be le ipshina lenyalong la motswalago yo a bego a nyalwa ka mokgwa wa setšo. Ngwala kgatišo ya ditshwayatshwayo mabapi le tšeo di go šaletšego monaganong. Se lebale go fa tshwayatshwayo ya gago dihlogo tša maleba.
Ka ngwaga wa 2010, go tla ba go le baeti ba go tšwa dinageng tša ka ntle. Ba Kgoro ya Boeti ba go kgopetše gore o hlame proutšhara yeo e tšweletšago Boafrika bja nnete le boitemogelo gore e goketše baeti go etela a mangwe a mafelo a boikhutšo.
Kanegelo ye e latelago e tšweleditšwe ke yo mongwe wa baithuti ka gare ga kgatišobaka ya Love Life.
Ke moithuti wa mengwaga ye 18. Ke le ngwalela lengwalo le ka ge ke nyamile gape ke kgopela thušo ya ka pela. Batswadi ba ka ba na le tlhokomelo ya go fetišiša le go laola bophelo bja ka kudu. Ga se ka swanela go tšwa le bagwera goba le ge e le go ba tliša ka lapeng. Nako le nako ge ke šišinya se sengwe go bona, ba a nkomanya Ga se ka swanela go dira boikgethelo bophelong bja ka. Ba tloga ba sa nkwešiše le gannyane.
Ke lewa ke bodutu gape ke kgopela maele a go rarolla bothata bjo.
Yo mongwe a thuše hle!
Ka morago ga go bala lengwalo le, ngwalela morulaganyi wa kgatišobaka ya Love Life lengwalo gomme o eletše le go thuša Manyami go rarolla mathata a gagwe.
Morutiši! ke ka lebaka la eng dipoelo di le ka tsela ye?
Morena! Le nna ke tloga ke tlabegile. Ga ke tsebe gore go diragetše eng!
Araba potšišo E TEE go tše tharo tša tše di latelago. Botelele bja karabo ya gago e be mantšu a 100 go iša go a 120.
Setsebi sa merero ya ekonomi se tlile go fa polelo motseng wa geno ka Mokibelo mabapi le tša phedišano. Thala phoustara/postara yeo o tšweletšago dipotšišo tše šupa tšeo o ratago go mmotšiša tšona go akaretša kelo ya tswalo dithotong ka bophara.
Bjalo ka mongwaledi wa lekgotla la baithuti, ngwala karata ya taletšo ya go mema seboledi sa letšatši go tla moletlong wa taelano ya baithuti ba Mphato wa marematlou.
Bjalo ka moetapele wa sehlopha sa diphadišano tša mabelo, ngwala lephephetsebiši leo le tlogo goketša baithuti ba sekolo sa lena, go tla go ingwadiša sehlopheng sa lena sa go hlohleletša/tutuetša bakgathatema.
<fn>Sepedi Home Language.txt</fn>
Kgaolo ye e hlalopa ditlhathollo, merero, bokaalo, dikgokaganyi tpa thuto le mopomo le Dipoelo tpa go Ithuta tpa Lekala la go Ithuta la Maleme. E fa tlhahlo Malemeng.
Kgaolong ye go hwetpwa Maemo a Kelo a Poelo ya go Ithuta ye nngwe le ye nngwe le diteng le dikamano tpa thuto. Maemo a Kelo a beakantphitpwe ka tsela yeo e thupago mmadi go bona kgatelopele ye e lebeletpwego go tloga kreiting ya 10 go fihla go ya 12. Maemo a Kelo a adilwe ka bophara mo matlakaleng a mabedi. Diteng le dikamano tpe di pipinywago go pomipetpwa go ruta, go ithuta le go fihlelela Maemo a Kelo, di filwe mo mafelelong a kgaolo.
Kamogelo ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa (Molao wa 108 wa 1996) e beakanyeditpe motheo wa phetopo le tlhabollo ya kharikhulamo mo Afrika-Borwa.
ala metheo ya setphaba sa temokrasi se se lokologilego fao mmupo o theilwego godimo ga thato ya batho le gore moagi yo mongwe le yo mongwe a pireletpwe ka go lekana ke molao; le go aga Afrika-Borwa ye e kopanego ya temokrasi ye e kgonago go tpea maemo a yona a a e loketpego bjalo ka naga ye e ipupago magareng ga ditphaba tpa lefase.
Molaotheo o tpwela pele ka gore " mongwe le mongwe o na le tokelo go tpwetpa pele thuto yeo Mmupo o swanetpego go e aba ka tatelano le go dira gore e fihlelelwe go ya ka dikgato tpe di amogelegago".
diripa saense le theknolotpi ka bokgwari le ka tsinkelo, ba bontpha maikarabelo malebana le merero ya tikologo le go maphelo a ba bangwe; le go laetpa kwepipo ya gore lefase ke sehlaga sa dipeakanyo tpe di nyalelanago le go lemoga gore dikamano tpa tharollo ya mathata ga di tpwelele di le ka botpona fela.
Togaganyo e fihlelelwa mo thutong e tee, le go putlaganya dithuto tpe dingwe le makaleng a go ithuta. Togaganyo ya tsebo le mabokgoni go selaganya dithuto le mafelo a mediro, e bohlokwa kudu go phihlelelo ya makgoni a a pomipwago bjalo ka ge bo hlalopwa mo go Tlhak ya Maithutelo ya Setphaba. Maikemipetpo a tphomipo ya bokgoni ke go logaganya makgoni a mararo a go ikgetha ga moswananopi e lego; bokgoni bja go dira, bokgoni bja go thea motheo le bja go gopodipipa. Ka go ikamanya le togaganyo le go pomipa makgoni, Setatamente sa Kharikhulamo ya Setphaba Dikreiting tpa 10 - 12 (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo) se nyaka go tpwetpa pele togaganyo mo dithutong tpa teori, tpa go dira le tpa go gopodipipa.
Ka lentpu le kgatelopele go hlalopwa mokgwa wo tsebo le mabokgoni a a phagamego le ao a raranego, a tpwetpwago pele. Ditatamente tpa Thuto di laetpa kgatelopele go tloga mphatong wo go ya go wo mongwe. Poelo ya go Ithuta ye nngwe le ye nngwe e latelwa ke ditlhalopo tpe di laetpago maemo a bokgoni ao a lebeletpwego go fihlelelwa go poelo yeo. Maemo a Kelo a beakantpwe ka sebopego se se laetpago go gola ga maemo a bokgoni bjo bo lebeletpwego go ya ka kgato ka kgato. Diteng le dikamano mo go kgato ye nngwe le ye nngwe le tpona di tla laetpa kgatelopele go tloga bonolong go ya bothateng.
Nyalantpho e bolela ka kamano magareng ga maithutelo ao a lego gona dikgatong goba dikarolong tpa go fapafapana tpa Tlhako ya Maithutelo ya Setphaba, ka tsela tpeo di tpwetpago pele serobana go tloga maithutelong a go ya go a mangwe. Se se bohlokwa kudu mabapi le maithutelo ao a welago lefapeng le tee. Ka ge Kgato ya Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego e tsupetpwe magareng ga Kgato ya Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo, le kgato ya Thuto ye e Phagamego, go bohlokwa gore Setifikeiti sa Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo), se nyalantphwe le Setifikeiti sa Kgato ya Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo gammogo le maithutelo ao a lego ditseleng tpa go ithuta tpa go swana tpa Thuto ye e Phagamego. Gore nyalantpho ye e fihlelelwe, tlhabollo ya Setatamente sa Thuto ye nngwe le ye nngwe se akareditpe tsinkelo ye e tseneletpego ya ditetelo tpa kgato ya matpwelantle mo Makaleng a Go ithuta ao a hwetpwago mo go Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo, le gore thuto ye e ukangwago ke ya maleba go boingwadipo bjo bo nyakegago bjo bo nyalelanago le thuto tpa Thuto ye e Phagamego.
Setatamente sa Kharikhulamo ya Setphaba Dikreiting tpa 10 - 12 (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo) se ikemipeditpe go fihlelela kamogelego ka go latipipa morero wa phetopo le ka go aba thuto ye e bapetpegago le ya mafase a mangwe, go ya ka boleng, bophara le botebo. Taolo ya boleng e tla laolwa ke dinyakwa tpa Molao wa Bolaodi bja Maithutelo bja Afrika-Borwa (Molao 58 wa 1995), Melawana ya Taolo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo, le Molao wa Taolo ya Boleng wa Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo le wa Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego (Molao 58 wa 2001).
Mohuta wa moithuti yo a ukangwago ke yo a tla bego a tletpe ka mafolofolo a meetlo gomme a dira ka maikemipetpo a go tpwela petphaba mohola, seikokotlelo sa gagwe e le go hlompha temokrasi, tekatekano, serithi sa motho le toka ya leago bjalo ka ge di godipwa ka go Molaotheo.
laetpe bokgoni bja go nagana ka tlhaloganyo le ka go fetlekolla le ka botlotla le bophara; ba be ba kgone go fetipetpa mabokgoni go tloga mabakeng a tlwaelo go ya go ao a sego a tlwaelo.
Lekala la go Ithuta ke eng?
Na thuto ke eng?
Thuto, go no tloga kgale, e be e hlathollwa, go ba tsebo ye e itpego ya borutegi. Kwepipo ye ya thuto e gatelela tsebo sebakeng sa mabokgoni, mehola le maikutlo/maitshwaro. Dithuto di be di tpewa ke ba bangwe go ba tpe di emego felo gotee ebile di sa fetoge, gape di na le mellwane ye e sa puteng. Mabakeng a mantpi dithuto di be di gatelela tema ye e kgathilwego ke mafase a Bodikela mo tsebong.
Poelo ya go Ithuta ke eng?
Maemo a Kelo ke eng?
Maemo a Kelo ke dintlha tpeo di rego ge di kopantpwe di hlatholle seo moithuti a swanetpego go se tseba le go kgona go se laetpa mphatong wo o itpego. A akaretpa tsebo, mabokgoni le mehola ye e hlokegago go fihlelela Dipoelo tpa go Ithuta. Maemo a Kelo mo go Poelo ya go Ithuta ye nngwe le ye nngwe ka kakaretpo a laetpa ka fao kgatelopele e bonagalago ka gona go tloga mphatong wo mongwe go ya go wo mongwe.
Setatamente sa Thuto ye nngwe le ye nngwe mo Lekaleng la go ithuta Maleme se hlamilwe ka dikgaolo tpe nne le tlhalopontpu.
Kgaolo 2, Matsenyagae a Lekala la go ithuta la Maleme: Kgaolo ye e tpweletpa dintlhatphupo tpa Lekala la Go ithuta Maleme. E hlamilwe ka tlhalopipo ya lekala la go ithuta, morero, bokaalo, dikgokanyi gare ga thuto le mepomo, le Dipoelo tpa go Ithuta tpa lona.
Kgaolo 3, Dipoelo tpa go Ithuta, Maemo a Kelo, Diteng le Dikamano: Kgaolo ye e tpweletpa Dipoelo tpa go Ithuta le Maemo a Kelo ao a nyalelanago le tpona; gammogo le diteng le dikamano tpa go thupa go fihlelela Maemo a Kelo.
Tlhalopontpu: Mo go hlokegago, mareo a a kgethilwego le a a lego mabapi le thuto a hlalopitpwe ka boripana.
Leleme ke sediripwa sa go hlohla menagano le go kgokagana. Phapano ya ditpo le kamano ya tpa leago e tpweletpwa le go boppa gabonolo ka leleme. Go ithuta go pomipa leleme ka bokgwari go kgontpha baithuti go nagana le go ikgobokeletpa tsebo, go itlhalopa, go tpweletpa maikutlo le dikgopolo, go diripana mmogo le batho le go laola maphelo a bona mo lefaseng.
Tsebo ye e tseneletpego ya leleme la gae e tpwetpwa pele ka mo Karolong ya Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo, ebile e thupa go ala motheo wa go ithuta malemetlaleletpo. Baithuti ge ba fihla kreiting ya 10, ba tlo ba ba petpe ba na le tsebo le boitemogelo bja malemetlaleletpo, ebile ba ka no ba ba petpe ba pomipitpe le lengwe dithutong go ithuta. Kharikhulamo ya Karolo ya Thuto Tlhahlo tpe di Tpweletpego di fa baithuti dibaka tpa go hlabolla le go matlafatpa tsebo le bokgoni bja go diripa malementpi. Ge baithuti ba ntpe ba tpwela pele ka mephato ya bona, ba swanetpe go kgona go pomipa polelo ka boreledi le ka nepagalo le ka nepagalo mo mabakeng a go fapafapana. Ba swanetpe go ba le boikarabelo dithutong tpa bona, ba laetpe bokgoni bja go diripa polelo ka makgethe le ka bohlale mo maemong a a raraganego a ditlhohlo.
Mohlwaela wa tsebotlhaka yeo e hlokegago gore motho a kgathe tema mo setphabeng, mo mepomong le mo moruong wa lefase ka bophara ngwagakgolong wa 21, bo godile, ga bo ame fela bokgoni bja go theeletpa le go bolela, go bala, go ngwala le dithuto tpa bogologolo tpa molomo. Di akaretpa mehuta ye mengwe ya tsebotlhaka bjalo ka tsebo ya phatlalatpoditaba, dithalwa, tshedimopo, khomputha, setpo le bokgoni bja go sekaseka. Kharikhulamo ya maleme e tla thupa baithuti gore ba kgone go itebanya le mathata ao ba ka lebanago nao bjalo ka badudi ba Afrika-Borwa le bjalo ka maloko a lefase ka bophara.
Godipa le go tebofatpa bokgoni bja polelo bjo bo tpweleditpwego mo karolong ya Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo, go akaretpwa mabokgoni a polelonaganwa ao a nyakegago go ithuta dithuto go putlaganya lenanethuto, le go ipshina ka ditpweletpwa gore baithuti ba kgone go theeletpa, go bolela, go bala/go lebelela le go ngwala/go hlagipa ka boitshepo. Mabokgoni le maitshwaro a ke ona motheo wa thuto ya go ya go ile.
omipa polelo ka nepagalo mererong ya go fapafapana ba peditpe baamogedi ba tshedimopo, morero le dikamano.
Tpweletpa le go fahlela dikgopolo, ditebelelo le maikutlo a bona ka boitshepo gore ba kgone go ba batsinkedi le basekaseki ba ba ikemeng.
omipa polelo le boikgopolelo bja bona go tpweletpa le go hlohlomipa boitemogelo ka bophelo. Ka go lekodipipa ditpweletpwa tpa bokgabo baithuti ba kgona go sekaseka maphelo le maitemogelo a bona gore ba kgone go itpeela lehlakore.
Lekodipipa ka tsitsinkelo mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa. Baithuti ba tlo lemoga le go kgona go hlohla dikamano tpa ditebelelo, mehola le maatla tpeo di ikepetpego ka gare ga ditpweletpwa.
Lemoga go se lekalekane ga maemo a maleme a a fapafapanego gammogo le mehutahutana ya tiripo ya leleme. Baithuti ba tla kgona go hlohla kgatelelo ya leleme lefe goba lefe goba mohutahutana wa tiripo ya leleme mme ba pireletpe ditokelo tpa maleme a bona mo setphabeng sa malementpi.
Go ruta le go ela maleme go swanetpe go ba le sebaka sa go akaretpa baithuti ka moka mme mekgwanakgwana e hwetpwe go thupa baithuti ka moka go fihlelela goba go tpweletpa ditpweletpwa tpa poledipano go ya ka go fapana ga tpona. Baithuti bangwe bao ba nago le mapheko ba ka no se kgone go fihlelela a mangwe a Maemo a Kelo bjalo ka ge a hlagipwa ka go Setatamente sa Kharikhulamo ya Setphaba.
Mareo a 'theeletpa', 'lebelela', 'bala' le 'go lebelela' a akaretpa mekgwa ya dipoledipano/kgokagano ka moka ya go swana le go bala dipounama le tphomipo ya polelodika.
Baithuti bao ba sa bonego ba ka nyaka didiripwa le dipuku tpe di lego ka mongwalo wa Braille, digatipantpu, mongwalo wo mogolo, didiripwa tpe di ka kgongwago le dithalwa. Lereo le 'go akanya' le ka hlagipwa ka sebopego. Ge go bolelwa ka 'go bala' go akaretpwa methopo ye bjalo ka Braille le dipuku tpe di bolelago.
Leleme la Gae: Leleme la moithuti la gae le swanetpe go matlafatpwa le go hlabollwa gore le tle le be motheo wo o tiilego wa go ithuta malemetlaleletpo. Mo kgatong ya Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego, maleme ka moka a semmupo mo Afrika-Borwa a na le Dipoelo tpa go Ithuta tpa Leleme la Gae tpa maemo a godimo, ao a bapetpegago le a ditphabatphaba. Se se sepelelana le dinyakwa tpa molaotheo tpa gore maleme ka moka a semmupo a be le maemo a a lekanago. Maemo a bokgoni a Leleme la Gae a swanetpe go ba ao e lego gore a ka pomipetpwa go ruta le go ithuta. Mabokgoni a go theeletpa le go bolela a tlo tpwetpwa pele le go hlabollwa le go kaonafatpwa empa kgatelelo mo maemong a e tlo ba go hlabolla mabokgoni a baithuti a go bala le go ngwala.
Lelemetlaleletpo la Pele: Go ithuta Lelemetlaleletpo la Pele go godipa kgokagano ya malementpi le kgokagano magareng ga ditpo tpa go fapana. Dipoelo tpa go Ithuta tpa Lelemetlaleletpo la Pele di ala motheo wa magato a go bolela ka bokgoni ao a fihlelelago magato a matseno a go ba kgontpha go ithuta ka nepagalo dithutong ka moka tpa kharikhulamo. Mo Afrika-Borwa Lelemetlaleletpo la Pele le ka diripwa go ba la go ithuta le go rutwa ke baithuti ba bangwe. Se se akaretpa mabokgoni a polelonaganwa ya borutegi yeo e hlokegago ge go akanywa le ge go ithutwa. Se se akaretpa maleme ka moka a semmupo. Go tla ba le kgatelelo ya go lekana mo go mabokgoni a go theeletpa, go bolela, go bala le go ngwala.
Kgatong ya Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego mo go karolwana ya Kgapeletpo, baithuti ka moka ba tlamegile go ithuta maleme a semmupo a mabedi. Bobedi bja maleme a e ka ba a ka Gae, goba le tee la ona le be maemong a Leleme la Gae gomme le lengwe le be maemong a Lelemetlaleletpo la Pele. Le lengwe la maleme a le swanetpe go ba Leleme la go Ithuta le go Ruta. Mo dikarolwaneng tpa Motheo le tpa Boikgethelo, maleme a semmupo a ka rutwa mo maemong a Leleme la Gae, Lelemetlaleletpo la Pele le /goba Lelemetlaleletpo la Bobedi, go baithuti bao ba nago le kgahlego dithutong tpa maleme le go tpwetpa pele malementpi.
Mo kgatong ya Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo, maleme a rutwa mo karolong ya Go ithuta ya Maleme, mo kgatong ya Thuto le Tlhahlo, Lekala la go Ithuta la Maleme le kgokagana le Lekala la thulaganyo ya thuto: Dithuto tpa Kgokagano le Leleme la Bolaodi bja Maithutelo bja Afrika-Borwa.
mabokgoni a polelo a go theeletpa, go bolela, go bala le go ngwala ke ona motheo wa go hlabolla Dipoelo tpa go Ithuta; le tiripo ya ditpweletpwa tpa mehutahuta e fa baithuti sebaka se sebotse sa go utolla ditaba mabapi le bobona, tpa naga ka bophara le tpa ditphabatphaba le go aga tsebo ye e hlabollwago ya lefase.
Tsebotlhaka ke motheo wa go phethagatpa mepongwana ya ka mehla, mme go kgatha tema go mabokgoni a tpa bophelo ao moithuti a a hlokago go ka kalokana le lefase. Leleme ke sebetpa se se ka tlipago kamano ye botse magareng ga moithuti le batho bao a phelago nabo mo setphabeng ka sekgauswi mme pedi yeo leleme le swarwago ka yona, go tlipa katlego goba go se atlege ga diphedipano tpe ntpi le bangwe.
Bokaalo le merero yeo e hlalopitpwego mo godimo a tlemagantpwe go hlola Dipoelo tpa go Ithuta tpe nne. Le ge dipoelo tpe di hlophilwe ka go arogana, di swanetpe go logaganywa ge di rutwa le ge di elwa.
Go theeletpa le go bolela ke motheo wa go ithuta dithuto ka moka. Ka mekgwanakgwana ye e nepagetpego ya go theeletpa le go bolela, baithuti ba kgoboketpa le go amantpha tshedimopo, go aga tsebo, go rarolla mathata, le go hlagipa dintlha le dikgopolo. Mabokgoni a bohlokwa a kgontpha baithuti go lemoga mehola le maikutlo ao a ikepetpego ka gare ga ditpweletpwa tpa go fapana le go hlohla polelo ya kgethollo le yeo e jeletpago.
Moithuti o kgona go bala le go lebelela gore a kwepipe le go sekaseka ka tsitsinkelo, a kgone le go araba mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa.
Baithuti ba pomipa mekgwanakgwana ye e fapanego ye e nabilego ya go bala le go lebelela go ya ka morero wa bona wa go bala le mohuta wa setpweletpwa. Ba kgona go kwepipa le go utolla ditlhalopo, ba pupa mehola, dikgopolelo gomme ba fetola ka tsitsinkelo. Ka go bala le go lebelela baithuti ba utolla le go tsinkela maphelo le phedipano ya bona le ba bangwe. Ka go bala dingwalo baithuti ba hwetpa mohlala wa go ka ngwala tpa bona.
Moithuti o kgona go pomipa dikarolo le melawana ya polelo ka nepagalo le ka bokgwari.
Ka go kopakopana le mehutahuta ya ditpweletpwa, baithuti ba kgona go godipa tphomipo ya bona ya tlotlontpu le go pomipa kwepipo ya bona ya dikarolo tpa polelo ka nepagalo. Ka go tpweletpa tsitsinkelo ye e tseneletpego ba kgona go bona ka fao mehola le dikamano tpa maatla di ikepetpego mo polelong le go lemoga ka fao polelo e ka huetpago ba bangwe ka gona.
pomipa mabokgoni a go botpollipa le go bega ka ga dikutollo.
lemoga le go hlohla polelo yeo e lego molaleng ya maikutlo le go hlalefetpa, tshekamelo ka lehlakoreng le tee, kgethollo le go bona dilo ka leihlo le pele bjalo ka mo go propaganda le papatpo.
lemoga le go hlohla polelo ya go nyakurela ya maikutlo le go hlalefetpa, tshekamelo ka lehlakoreng le tee, kgethollo le go bona dilo ka leihlo le pele bjalo ka mo go propaganda le papatpo.
lemoga le go hlohla polelo ya go nyakurela ya maikutlo le go hlalefetpa, tshekamelo ka lehlakoreng le tee, kgethollo le go bona dilo ka leihlo le pele bjalo ka mo go propaganda le papatpo.
Moithuti o kgona go bala le go lebelela gore a kwepipe le go sekaseka ka tsitsinkelo, a kgone le go araba mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa.
Moithuti o kgona go bala le go lebelela gore a kwepipe le go sekaseka ka tsitsinkelo, a kgone le go araba mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa.
Moithuti o kgona go bala le go lebelela gore a kwepipe le go sekaseka ka tsitsinkelo, a kgone le go araba mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa.
lemoga ditpweletpwa, le go di fahlela.
hlalopa tlhago ya tlhaolo, tshekamelo ka lehlakoreng le tee le kgethollo.
lemoga ditpweletpwa le go di fahlela ka mo go kgodipago.
sekaseka tlhago ya tlhaolo, tshekamelo ka lehlakoreng le tee le kgethollo.
lemoga ditpweletpwa le go di fahlela ka mo go kgodipago.
sekaseka tlhago ya tlhaolo, tshekamelo ka lehlakoreng le tee le kgethollo mo ditpweletpweng le gore di huetpa tlhalopo bjang.
Moithuti o kgona go bala le go lebelela gore a kwepipe le go sekaseka ka tsitsinkelo, a kgone le go araba mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa.
lemoga le go hlalopa khuetpo ya dithekniki tpe bjalo ka ponagalo ya mongwalo ka go fapana ga ona le bogolo bja ditlhaka, dihlogo le dihlogwana.
hlalopa moya(maikutlo), nako le tlemollo ya lehuto.
hlatholla moya (maikutlo), nako, phekgogo ya kgegeo le sephetho (bofelo).
hlatholla moya (maikutlo), nako, phekgogo ya kgegeo le dithumo (diphetho).
Moithuti o kgona go bala le go lebelela gore a kwepipe le go sekaseka ka tsitsinkelo, a kgone le go araba mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa.
Moithuti o kgona go pomipa dikarolo le melawana ya polelo ka nepagalo le ka bokgwari.
Moithuti o kgona go pomipa dikarolo le melawana ya polelo ka nepagalo le ka bokgwari.
tee bakeng sa sekafoko ka nepagalo.
pomipa mohlwaela wo o nabilego wa polelo ya dika bjalo ka dika, dikapolelo le diema tpa maleba.
pomipa polelo ya dika bjalo ka dika, dikapolelo le diema tpa maleba.
Moithuti o kgona go pomipa dikarolo le melawana ya polelo ka nepagalo le ka bokgwari.
lemoga le go hlohla polelo ye e sekamego, ye e tpweletpago kgethollo, ya maikutlo, ya go hlohleletpa le ya go jeletpa gore a tpweletpe mekgwa ye mengwe ya go itlhalopa.
lemoga le go hlohla polelo ye e sekamego ka boimanyana, ye e tpweletpago kgethollo, ya maikutlo, ya go hlohleletpa le ya go jeletpa gore a tpweletpe le go fahlela mekgwa ye mengwe ya go itlhalopa.
lemoga le go hlohla polelo ye e sekamego, ye e tpweletpago kgethollo, ya maikutlo, ya go hlohleletpa le ya go jeletpa gore a tpweletpe mekgwa ye mengwe ya go itlhalopa.
Diteng le dikamano mo karolong ye, di filwe go phihlelelo ya Maemo a Kelo. Diteng tpe di bontphwago di swanetpe go pomipwa ka tsela ye e lego gore di tla thupa moithuti go tpwela pele go ka fihlelela Dipoelo tpa go Ithuta. Diteng di swanetpe go pomela Dipoelo tpa go Ithuta mme e se be sephetho ka botpona. Dikamano tpeo di pipinywago di tla kgontpha diteng gore di itseparele mo maemong ao moithuti a a kwepipago/ tsebago mme ka go dira bjalo a thupa mo go ruteng le go ithuteng. Morutipi o swanetpe go lemoga le go pomipa dikamano tpe di tlwaelegilego, le ge e le tpeo di sa fiwago mo, tpeo di tla nyalelanago le maitemogelo a baithuti. Diteng le dikamano ge di nyalantphwa le phihlelelo ya Maemo a Kelo, di fa mohlala wa tpweletpo ya Lenaneo la go Ithuta. Ditphupatsela tpa Lenaneo la go Ithuta di tla fa dintlha ka botlalo mabapi le se.
Ka gona, ditpweletpwa ke mothopo wo mogolo wa 'diteng' le 'dikamano' ge go ithutwa le ge go rutwa polelo ka mokgwa wa go e diripa le ka togagano.
Ditaele ka mehutahuta le ditlabakelo tpa setaele tpe bjalo ka mohlwaela wo o nabilego wa polelo ya makgethe le polelo ye motho a itlhamelago yona.
Mokgwa wa go ithuta polelo wo o theilwego godimo ga ditpweletpwa le mokgwa wa go ithuta polelo bjalo ka ge e diripwa o ithekgile godimo ga tphomipo le tpweletpo ye e sa emipego ya ditpweletpwa.
Mokgwa wa go ithuta polelo bjalo ka ge e diripwa o pupa gore ge a ithuta polelo, moithuti o swanetpe go fiwa nako le sebaka se sentpi sa go pomipa le go tpweletpa polelo ka go bolela mo mererong ya phedipano goba tiripo. Go ithuta polelo go swanetpe go ba tshepetpo ya tlhago, tshepetpo ya go hloka melawanalawana, ye e ipwago ka phapoping fao tsebotlhaka ya makgoni a go bala/lebelela le a go ngwala/hlagipa a ithutwago ka mokgwa wa tlhago baithuti ba bala ka go diripa mopomo wo montpi wa go bala, gomme ba ithuta go ngwala ka go dira mopomo wo montpi wa go ngwala.
Go kgonthipa gore dipoelo tpa kelo di ka hwetpagala le go pomipetpwa merero ya go fapafapana mo dinakong tpe di tlago, dipoelo di swanetpe go rekhotwa. Go na le mekgwa ye e fapafapanego ya go rekhota tpwelopele ya baithuti. Ye mengwe ya mekgwa yeo e tla hlohlomipwa mo kgaolong ye. Mekgwa ye mengwe e ahlaahlwa go ya ka thuto ye e itpego mo go Ditphupatsela tpa Mananeo a go Ithuta.
Pele ga ge morutipi goba morutipigadi a ka ela bokgoni bja baithuti, go bohlokwa gore morero wa kelo o kwepipegego gabotse. Go kwepipa le go tseba morero wa kelo go dira gore go be le nyalelano magareng ga morero le mekgwa ya kelo, gore sephetho sa kelo seo se tla tpewago e be seo se nepagetpego go ya ka morero.
Go na le mabaka a mantpi ao a dirago gore baithuti ba lekolwe. Magareng ga a mangwe, kelo e thupa go lebeledipipa tpwelopele le go fa pego, kelonyakipipo ye e lebeletpego go tlopa mapheko dithutong, kgethong, go hlahleng, go feng thekgo dithutong, go ntphiweng ga mangwalo a bohlatse le go hlatlopweng.
Mo go kharikhulamo ye, go ithuta le go ela bokgoni bja baithuti ke selo se tee. Kelo e thupa baithuti gore ba ele mohola wa go ithuta. E ba thupa go ba le tshedimopo ka ga tpwelopele ya bona le go ba kgontpha go ba le boikarabelo le go tpea diphetho mabapi le go ithuta ga bona.
Maleme - Sepedi Leleme la Gae go ruta le go ithuta go ba le katlego mabapi le phihlelelo ya dipoelo tpe di lebeletpwego. Ge kelo e laetpa go se be le tpwelopele, gona dithulaganyo tpeo di dirilwego di ka fetopwa mme gwa hlangwa tpe diswa.
Kelo ya motheo e bohlokwa mathomong a mphato, empa e ka ba le mo mathomong a sediko sefe se goba sefe sa go ithuta. E pomipetpwa go hwetpa seo baithuti ba petpego ba se tseba le gona ba se kgona. Yona e thupa go rulaganywa mananeo ditiragatpo le tpweletpopele ya Lenaneo la go Ithuta. Go rekhotwa ga yona ga go ka sebopego se se itpego.
Kelo ye nngwe le ye nngwe e ka pomipetpwa go nyakipipa, go hwetpa seo goba tpeo di hlolago mapheko a go ithuta. Kelonyakipipo e thupa gore go hwetpwe mekgwa ya go fa thekgo ya maleba goba go bona tlhokego ya go hwetpa thupo ya ditsebi gore go tle go be le kaonafalo le tpwelopele. E poma bjalo ka ntlhanetefatpo ya go thupa go hlalopipa maikemipetpo a Lenaneo la go Ithuta, goba go lekodipa go rutwa/ruta moo go sego gwa phethagatpwa, e le ka maikemipetpo a go tlipa mekgwa ya go kaonafatpa.
Kelo ye nngwe le ye nngwe ye e pomipetpwago go sedimopa moithuti ka mopomo wa gagwe e phethagatpa morero wa kelokago. Kelokago e bohlokwahlokwa mo go ruteng le go ithuteng. E lekodipa le go fa thekgo mo go ithuteng. Bakgathatema ka moka ba pomipa mohuta wo wa kelo go hwetpa tshedimopo ka ga tpwelopele ya baithuti. Tshwayotshwayo ya go aga (ya mohola) ke karolo ye bohlokwa ya kelokago mabapi le nepo ya go aga.
Maleme - Sepedi Leleme la Gae mafelelong a yuniti ya thuto le mafelelong a kotara, kgwedi, bogareng bja ngwaga goba mafelelong a ngwaga. Kelophetho e swanetpe go beakanywa le gona go pomipwa ka mekgwanakgwana ya go fapanafapana go kgontpha baithuti gore ba laetpe makgoni a bona.
Ka ge kelo ka e tee ka e tee e ka se tshephagale goba ya amogelega ka boyona, sephetho ka ga tpwelopele ya moithuti se swanetpe go tpewa ka morago ga dikelo tpa go feta botee. Se ke motheo wa Kelotpweledi. Kelotpweledi ke mokgwa wa kelo wo o theilwego mo go tpeweng sephetho ka go hlokomedipipa dikelo le ditiragalo ka moka tpe di bilego gona dinakong tpa go fapafapana ge go ithutwa. Kelotpweledi e akaretpa dikelo ka moka tpe di bilego gona mo ngwageng, go pomipwa mekgwa ya go fapafapana ya kelo bjalo ka molekwana, ditlhahlobo, diprotpeke le mepomo. Go akaretpwa dikelo tpa go laodipa, go ngwala le tpa taetpo. Bohlatse ka moka bjo baithuti ba bo tpweletpago bjalo ka karolo ya Kelotpweledi bo kgobokeletpwa ka gare ga potfolio. Dithuto ka go fapafapana di na le dinyakwa tpa tpona mabapi le seo se swanetpego go ba ka gare ga potfolio. Se se ahlaahlwa ka botlalo mo go Ditphupatsela tpa Mananeo a go Ithuta.
Kelotpweledi e theilwe godimo ga phapopi gammogo le sekolo mme e hlokomedipipa go tpwetpa pele kgafetpakgafetpa ga kelo bjalo ka karolo ya go ruta le go ithuta. Letpatpi ka letpatpi ge barutipi ba dutpe ba ruta, ba kgona go tseba baithuti ka botlalo, ka go ba botpipa dipotpipo, go ba lekodipa ka go ba lebelela ge ba diripana le ba bangwe le go kopakopana le bona.
Dipoelo tpa go Ithuta ka moka le Maemo a Kelo di pepeneneng. Baithuti ba a tseba gore go lebeletpwe eng go tpwa go bona. Ka fao, baithuti ba ka kgatha tema ye bohlokwa ya kelo ka go ela bokgoni bja mopomo wa bona (ba itekola) pele ba o fa morutipi. Go lebeledipipa mopomo wa mong ke karolo ye bohlokwa ya go ithuta.
Kelo ka sethaka, ka tphomipo ya lenaneotshwaiwa goba lenaneotekolo (rubriki), e thupa baithuti bao mopomo wa bona o lekolwago le bao ba lekolago. Go fana dinyakwa tpa kelo go matlafatpa baithuti go ela bokgoni bja mepomo ya bona le ya ba bangwe.
Go na le mekgwa ya go fapafapana ya go kgoboketpa bohlatse bja kelo. Ye mengwe ya yona e ahlaahlwa ka mo tlase.
Kelo ye e theilwego godimo ga melekwana e na le sebopego se se itpego sa go kgontpha barutipi go ka kgoboketpa bohlatse bja go swana bja baithuti ka moka, ka tsela e tee le gona ka nako e tee. Mohuta wo wa kelo o tpweletpa bohlatse bjoo bo ka netefatpwago ka dintlha goba meputso ye e itpego. Melekwana le ditlhahlobo e sa le karolo ye bohlokwa ya Kharikhulamo ge di pomipwa ka tshwanelo ka ge di efa bohlatse bjo bobotse ka ga tsebo yeo e hweditpwego.
Maikemipetpo a mokgwa wa kelo ye e theilwego godimo ga mepongwana goba go taetpo ke go laetpa ge e ka ba baithuti ba kgona go diripa tsebo yeo ba e kgobokeditpego mo mabakeng a a sa tlwaelegago goba ka ntle ga phapopi. Kelotaetpo e akaretpa go diragatpa dikarolo tpa dithuto, go lekola ka fao baithuti ba diragatpago teori. Dintlha-kelo, maemo goba melawana yeo mopongwana o tla lekolwago go ya ka yona e hlalopwa ka mekgwa ya go fapafapana bjalo ka dirubriki goba lenaneo la mepongwana, e thupa morutipi/morutipigadi go dira kelo ya seprofepenale go lekola bokgoni bja moithuti yo mongwe le yo mongwe.
Go na le mekgwa ye e fapafapanego ya go rekhota. Gantpi go fela go eba bothata go ka aroganya mekgwa ya go rekhota go mekgwa ya go lekodipa (swaya) maitekelo a baithuti.
Ye nngwe le ye nngwe e ahlaahlwa mo ditemaneng tpe di latelago.
Dikala tpa go lekanyetpa ke mokgwa wo mongwe le wo mongwe wa go swaya, fao seka (bjalo ka A goba B) goba moputso (bjalo ka 5/10 goba 50%) o hlalopwago ka botlalo go nyalantpha moputso wo o bontphwago le tlhalopo ya makgoni ao a lebeletpwego go fihlelela moputso woo. Tlhalopo e bohlokwa go feta moputso wo o filwego mo tshepetpong ya go ruta le go ithuta ka ge e efa baithuti ponagalo ye kaone ka ga seo se fihleletpwego le gore ke kae le gona ke ka lebaka la eng go ithuta ga bona go se gwa fihlelela seo se bego se nepilwe. Mokgwa wa kgale wa go swaya o be o pomipa dikala tpa go lekanyetpa ntle le go fa tlhalopo ka botlalo, go be go se bonolo go hwetpa katlego le bofokodi bja baithuti mo go dipoelo tpe di lebeletpwego. Setatamente sa Kharikhulamo ya Setphaba Dikreiti tpa 10 - 12 (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo) se pomipa sekala sa dintlha-tshela go laetpa phihlelelo.
Ke tsebo efe yeo e swanetpego go bonagala?
Ke makgoni afe ao a swanetpego go pomipwa goba ke tiragalo efe ye e swanetpego go dirwa?
Tlhalopo ya Kharikhulamo ya Setphaba Dikreiting tpa 10 - 12 (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo) se itswalanya le sekala sa phihlelelo ya dintlha-tshela. Sekala seo se ka tsela ye mo go Lenaneo 4.
Go ya ka motheo le tshepetpo ya kelo ye e theilwego godimo ga dipoelo, dikelo ka moka tpa sekolong tpa ka gare le tpa ka ntle, di swanetpe go ya ka dinyakwa tpe di beilwego (maemo-tekanyetpo). Meputso le ge go le bjalo, e ka pomipetpwa, go lekodipipa/lekanya mepongwana ya kelo ye e itpego, empa mepongwana ya kelo e swanetpe go elwa ka botlalo go ya ka dirubriki e sego ka go no swaya dikarabo tpe di nepagetpego le go fa meputso go ya ka maswao ao a filwego. Ditlhalopi tpa Bokgoni tpa thuto di hlatholla bonnyane bja bokgoni, tsebo, boitshwaro le mehola yeo e ka laetpwago ke moithuti go laetpa phihlelelo ya bokgoni kgatong ye nngwe le ye nngwe ya sekala sa phihlelelo.
Tlhatlopo mo Dikreiting tpa 10 le 11 e tla ba ya kelo ya mo sekolong fela, gomme e swanetpe go tlangwa ke mabaka a go swana le a Setifikeiti sa Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego. Dinyakwa, mabaka, melao ya go kopanya, le ya go fetipetpa mephatong ye mengwe e hlalopitpwe ka botlalo mo go Tlhako ya Morero wa Kelo wa Boithutelo ya Dikreiti tpa 10 - 12 (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo).
setempe sa sekolo; le ditlhalopo tpa go tla sekolong ga moithuti.
ngwala le go hlagipa ditpweletpwa tpa nepagalo ye e golago tpe di nago le boitlhamelo, nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo; ngwala malebana le baamogedi ba go fapana ba tshedimopo, merero, dikamano le dikagego; beakanya dikgopolo le dintlha tpa go fahlela ka mokgwa wa tshwarelelo, wa tlhohleletpo le wa bohlami ebile a laetpa bohlatse bja setaele sa mong se se hlabologago; bupeletpa le go rulaganya dingwalwa ka boikemo go kgonthipa kaonafatpo.
bolela le go hlagipa ka boitshepo ditpweletpwa tpe di nago le nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo ka tshwarelelo le ka tseparelo; laetpa kelohloko ya maemo a godimo ya polelo a be a diripe polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; theeletpa ka tsitsinkelo go hlatholla, sekaseka, lekodipa le go hlalopa tshedimopo go mohlwaela wo o nabilego wa merero; pomipa polelo a laetpa thelelo le boikwagatpo bja maemo mo mabakeng a go fapana a kgokagano.
bolela le go hlagipa ka boitshepo ditpweletpwa tpe di nago le nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo ka tshwarelelo le ka tseparelo; laetpa kelohloko ya maemo a godimo ya polelo a be a diripe polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; theeletpa ka tsitsinkelo go hlatholla, sekaseka, lekodipa le go amantpha tshedimopo go mohlwaela wo o nabilego wa merero; pomipa polelo a laetpa thelelo le boikwagatpo bja maemo mo mabakeng a mehutahuta a kgokagano.
ngwala le go hlagipa ka tseparelo ditpweletpwa tpa boitlhamelo, tpe di nago le nyalelano, kgohlagano ya dikgopolo ebile di nepagetpe; ngwala ka bokgoni malebana le baamogedi ba tshedimopo, merero, dikamano le dikagego ka go fapana; beakanya dikgopolo le dintlha tpa go fahlela ka mokgwa wa tshwarelelo, tlhohleletpo le wa bohlami, laetpa bohlatse bjo bo bonalago bja setaele sa mong; hlabolla le go kaonafatpa dingwalwa ka boikemo go hlagipa setpweletpwa se se hlamegilego gabotse.
ngwala le go hlagipa ditpweletpwa tpe gantpi di nago le boitlhamelo, nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo empa ka nepagalo ye e sa felelago; ngwala malebana le baamogedi ba tshedimopo, merero, dikamano le dikagego; beakanya dikgopolo le dintlha tpa go fahlela ka mokgwa wa tshwarelelo, wa tlhohleletpo le bohlami ebile a laetpa bohlatse bja setaele sa mong se se hlabologago; bupeletpa le go rulaganya dingwalwa gantpi ka boikemo go kgonthipa kaonafatpo ya dingwalwa tpeo.
bolela le go hlagipa ka boitshepo ditpweletpwa tpe di nago le nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo ka tshwarelelo le ka tseparelo; laetpa kelohloko ye e hlabolotpwego o kudu ya polelo a be a diripe polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; theeletpa ka tsitsinkelo go lemoga, hlatholla, sekaseka le go lekodipa tshedimopo ka nepagalo go merero ye e fapanego; pomipa polelo gantpi ka thelelo le boikwagatpo mo mabakeng a go fapana a kgokagano.
bolela le go hlagipa ditpweletpwa tpe di nago le nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo ka boitshepo bja go ipega; laetpa kelohloko ya go ipega ya polelo, a be a diripe polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; theeletpa ka tsitsinkelo go lemoga, hlatholla le go hlalopa tshedimopo go merero ye e fapanego empa a hwetpa bothata go sekaseka le go hlalopa; pomipa polelo ka thelelo le boikwagatpo bjo bo amogelegago mo mabakeng a a tlwaelegilego a kgokagano.
ngwala le go hlagipa ditpweletpwa tpe di nago le boitlhamelo, nyalelano, kgohlagano ya dikgopolo le nepagalo ya go amogelega; ngwala gabotsenyana malebana le baamogedi ba go fapana ba tshedimopo, merero, dikamano le dikagego tpa go fapana; beakanya dikgopolo le dintlha tpa go fahlela ka botlalo le tsepelelo ya go ipega empa ka bohlatse bjo bonnyane bja boitlhamelo le setaele sa mong; bupeletpa le go rulaganya dingwalwa ka tlhahlo e se kae go kgonthipipa kaonafatpo ya dingwalwa tpeo.
bolela le go hlagipa ditpweletpwa tpe di nago le nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo ka boitshepo bja go ipega; laetpa kelohloko ye e oketpegago ya polelo, a be a diripe polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; theeletpa ka tsitsinkelo go hlatholla le go hlalopa tshedimopo go merero ye e fapanego empa a dika-dika ge a sekaseka le ge a lekodipa; pomipa polelo ka thelelo le boikwagatpo bjo bo amogelegago mo mabakeng a go fapana a kgokagano.
ngwala le go hlagipa ditpweletpwa tpe di nago le boitlhamelo, nyalelano, kgohlagano ya dikgopolo le nepagalo ya go amogelega; mabakeng a mantpi a ngwalo malebana le baamogedi ba fapanego ba tshedimopo, merero, dikamano le dikagego tpa go fapana; beakanya dikgopolo le dintlha tpa go fahlela ka botlalo le tsepelelo ka go ipega empa a na le bohlatse bjo bonnyane bja boitlhamelo le setaele sa mong; bupeletpa le go rulaganya dingwalwa ka tlhahlo e se kae go kgonthipipa kaonafatpo ya dingwalwa tpeo.
bolela le go hlagipa ditpweletpwa tpe di nago le nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo ka boitshepo; laetpa kelohloko ya polelo, a be a diripe polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; theeletpa ka tsintsinkelo go hlatholla le go sekaseka tshedimopo go merero ye e fapanego empa a dika-dika ge a sekaseka le ge a lekodipa; pomipa polelo ka thelelo le boikwagatpo bjo bo amogelegago mo mabakeng a go fapana a kgokagano.
ngwala le go hlagipa ditpweletpwa tpe di nago le boitlhamelo, nyalelano, kgohlagano ya dikgopolo le nepagalo ya go amogelega; ngwalo malebana le baamogedi ba fapanego ba tshedimopo, merero, dikamano le dikagego; beakanya gantpi dikgopolo le dintlha tpa go fahlela ka botlalo le tsepelelo ya go ipega empa ka bohlatse bjo bonnyane bja boitlhamelo le setaele sa mong se se hlabologago; bupeletpa le go rulaganya dingwalwa ka tlhahlo e se kae go kgonthipipa kaonafatpo.
fa tlhokomedipo ye e lekanego ya boitlhamelo, nyalelano, kgohlagano ya dikgopolo le nepagalo ge a ngwala le ge a hlagipa ditpweletpwa; ngwala mo go lekanego malebana le baamogedi ba ba fapanego ba tshedimopo, merero, dikamano le dikagego; hlabolla mo go lekanego dikgopolo le dintlha tpa go fahlela empa ka bohlami, a sa hlalope ka botlao, le tsepelelo e le ye nnyane; laetpa bohlatse bjo bo lekanego bja setaele sa mong; bupeletpa le go rulaganya dingwalwa fela ka tlhahlo ya go tsenelela go kgonthipipa kaonafatpo ye e lekanego ya dingwalwa tpeo.
fa tlhokomedipo ye e lekanego ya boitlhamelo, nyalelano, kgohlagano ya dikgopolo le nepagalo ge a ngwala le ge a hlagipa ditpweletpwa; ngwala mo go lekanego malebana le baamogedi ba ba fapanego ba tshedimopo, merero, dikamano le dikagego; hlabolla mo go lekanego dikgopolo le dintlha tpa go fahlela empa a laetpa bohlami bo bo nnyane, a sa hlalope ka botlalo, le tsepelelo e le ye nnyane; laetpa bohlatse bjo bo lekanego bja setaele sa mong; bupeletpa le go rulaganya dingwalwa empa a nyaka tlhahlo ya go tsenelela go kgonthipipa kaonafatpo ye e lekanego ya dingwalwa tpeo.
fa tlhokomedipo ye e lekanego ya boitlhamelo, nyalelano, kgohlagano ya dikgopolo le nepagalo ge a ngwala le ge a hlagipa ditpweletpwa; ngwala mo go lekanego malebana le baamogedi ba ba fapanego ba tshedimopo, merero, dikamano le dikagego; hlabolla mo go lekanego dikgopolo le dintlha tpa go fahlela empa a laetpa bohlami, peakanyo ye e tletpego le ka tsepelelo ye nnyane; laetpa bohlatse bjo bo lekanego bja setaele sa mong; bupeletpa le go rulaganya dingwalwa empa o nyaka tlhahlo go kgonthipipa kaonafatpo ye e lekanego ya dingwalwa tpeo.
bolela le go hlagipa ditpweletpwa empa a fela a timelelwa ke nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo; pomipa polelo empa o laetpa tlhokego ye e piipago ya kelohloko ya polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; theeletpa gannyane ka tsitsinkelo goba a lemoga, hlatholla, sekaseka le go hlalopa gannyane tshedimopo go merero ye e fapanego; pomipa polelo ka thelelo le boikwagatpo bjo bonnyane mo mabakeng a a tlwaelegilego a kgokagano.
ngwala le go hlagipa ditpweletpwa tpe di hlaelago boitlhamelo, nyalelano, kgohlagano ya dikgopolo le nepagalo mme ga a fe tlhokomedipo ye e lekanego ya baamogedi ba ba fapaneng ba tshedimopo, merero, dikamano le dikagego ge a ngwala; hlabolla dikgopolo le dintlha tpa go fahlela ka botlalo bja maleba empa ka tsepelelo ya go fetoga-fetoga, le ntle le bohlatse bja bohlami goba setaele sa mong; bupeletpa le go rulaganya dingwalwa ka tlhahlo ye e sa kgaotpego empa o laetpa kaonafatpo ya go hlaelela.
Maleme - Sepedi Leleme la Gae lebelela - ke go lahlela mahlo dingwalong le ditpweletpweng tpe di bonwago, go di boga lefapa - dithuto tpe di nyalelanago ge di beakantphitpwe felo go tee mo di ka pomago bjalo ka legae la dithuto di bopa lefapa lefokotaba - lefoko la mathomo mo temaneng leo le akaretpago mooko wa temana yeo, le laetsa sererwa lehlalopagotee - lentpu leo ka tlhalopo le swanago le lengwe mo polelong, bjalo ka thipa le mphaka lekanyetpa - ke go hlahloba e le go leka go lekola gore mopomo o phethagetpe lelatodi - lentpu leo ka tlhalopo e lego leganetpi la le lengwe mo polelong, bjalo ka nona le ota leleme la ka gae - ke polelo ye e aparetpego tikologo yeo bana ba golago ka gare ga yona, ka gae le mo motseng mme ke yona ya pele yeo ba ithutago go nagana ka yona.
Maemo a Kelo - ke bokgoni bja polelo, tsebo le mehola bjo moithuti a tlogo bo laetpa ge a lekolwa, ka gona ke ditsela tpeo di tlogo diripwa go ela Poelo ya Go ithuta. maemo - le diripitpwe ka mekgwa ye meraro 1: go hlalopwa sehlopha sa batho go ya ka maemo a bona, ke ba maemo a godimo goba a tlase go ya ka tsela ye ba phelago ka gona 2: maleme a rutwa go ya ka maemo a gore ke leleme la ka gae goba la tlaleletpo la pele goba la bobedi 3: ge go lekolwa tpwelopele ya baithuti ge ba ithuta goba ba rutwa ba tla fihlelela maemo a a itpego a kelo ka gona go bolelwa ka Maemo a Kelo maikutlo - e pomipitpwe gabedi go laetpa moya wo o renago mo poledipanong goba mo setpweletpweng sa bokgabo. La bobedi e laeditpe tsela yeo motho a ikwago makgethepolelo - dipotpipo tpe di botpipwago go gatelela gomme di sa nyake karabo maeto a bodutwana - ke seo re ka rego ke go nagana taba o ralala le naga ka monagano makgoni - ke bokgoni bjo moithuti a bo laetpago ge a ithuta; ge a le a mantpi a bitpwa makgoni malementpi / dipolelontpi - tsebo ya maleme a mantpi le bokgoni bja go a bolela mangwalo - ke ditifikeiti tpeo di amogelwago bofelong bja dithuto matsenyagae - ke lefoko la mathomo la temana, e ka ba la temana ya matseno, mmele goba morumo mehola - go hlalopwa maitshwaro goba mekgwa ya bophelo yeo e hlohleletpago phedipano mo bathong, yeo e hlomphiwago ke badudi ba motse, e fetipetpwago melokong ye e tlago mehuta ya polelo - polelo ya setsotsi, ya seleng, ya semmotwana bj.bj. melawana - mekgwa le ditaetpo mo tphomipong ya polelo moakanyetpo/tlhamo - ke selo seo se tlhamilwego ka go thala goba ka go se bopa mohlwaela - lentpu le le diripitpwe go laetpa bontpi bja seo go bolelwago ka sona mehuta ya ditpweletpwa - dipuku ge di ngwadilwe di ka arolwa go ya ka mehuta ya tpona; mehuta ye e ya ka gore puku ke kanegelo goba ke direto bj.bj. ge e le dikanegelo, ke tpe kopana goba tpe telele, mo di ka bitpwa, go no fa mohlala, kanegelokopana. mehutahuta ye e bitpwa mehutangwalo. Empa ka lebaka la gore ditpweletpwa ga se tpa go ngwalwa fela, le tpa molomo, tpa go opelwa, di gona, lentpu le mehuta ya ditpweletpwa ke lona leo le tlogo pomipwa sebakeng sa mohutangwalo.
ke tebelelo ya molaodipi goba mongwadi ge a laodipa / ngwala. Molaodipi goba, mongwadi a ka bega taba ka motho wa pele nke ke yena a e laodipago, mohlala. Ke rile ge ke fihla sepetlele goba ka motho wa boraro, mohlala. O rile ge a fihla sepetlele ... goba a ka di diripa ka bobedi ka nako e tee. Moamogedi wa tshedimopo/mmadi ge a bala goba a boga setpweletpwa se o kgona go hlaologanya ntlhakemo ya molaodipi goba mongwadi.
Poelo ya go Ithuta- ke tlhalopo ya ditlamorago tpe di lebeletpwego tpa go ruta le go ithuta, e hlalopa tsebo, mabokgoni le mehola yeo moithuti a ka e fihlelelago mo bofelong bja kgato poelohlokwa - ke poelo ye e hlokegago gore motho a kgone go katana le bophelo le go inaganela polelo ya go hlalefetpa - go jeletpa, go fenya ka polelo, go tshwenya batho le go ba huetpa polelo ya go hlohleletpa - polelo yeo e tsopago maikutlo a a tebilego, ya go hlohla maikutlo polelo ya maikutlo - polelo ye e tsopago maikutlo a a tebilego polelo ye e lebanego - polelo e lebane ge e pomipitpwe lebakeng le le swanetpego goba le le lebanego mohl.
<fn>Sepedi SAL Exemplar P1.txt</fn>
Mma wee! Meetse a kgama ngwana! Nka se kgone go thuša ka gore ga ke kgone go rutha.
Lephephe le, le arotšwe ka dikarolo tše THARO e lego A, B le C.
Araba dipotšišo ka moka.
Karolo ye nngwe le ye nngwe e ngwalwe letlakaleng la yona.
Badišiša ditaelo ka šedi, gore o kgone go araba dipotšišo go ya ka moo o laelwago.
Itswalanye le dipotšišo pele o ka thoma go di fetola.
Tatelano ya dikarabo e swane le ya dipotšišo.
Ngwala ka bothakga, o šomiše polelo ya maleba ye e hlwekilego.
Batho ka moka re rata dijo tšeo di nago le phepo. Batho ba bantšhi ba rata merogo le ge ba se na mašemo. Bona ba e hwetša mebarakeng. Beng ba mebaraka ba hwetša merogo go tšwa mašemong le ka dirapaneng. Merogo ye bjalo ka leroto, theepe, monyaku le ye mengwe, ke ya tlhago. Merogo ya go bjalwa ka mašemong le ka dirapaneng, e akaretša sepenetšhe, kherote, khabetšhe, matapole, digwere, bjalobjalo.
Mašemo a fepa batho le ka dijo tša go swana le mafela, dinyebu, maraka, le tše dingwe. Tšona di lewa lehlabula. Kgale go be go sena dilo tše bjalo ka ditšidifatši. Go be go dirišwa mekgwa ya go fapana go dira gore dijo di se ke tša senyega. Merogo le mafela di be di omišwa. Mafela a be a omišwa ka go kadietšwa mola a mangwe a lotwa ka dišegong. Ka lebaka la theknolotši, merogo bjale e bolokwa ka mekgwa ya go fapana gomme ya romelwa mebarakeng ya kgole. Merogo yeo e fihla e se ya loba phepo yeo batho ba e nyakago.
Merogo e hola batho ka eng?
Batho bao ba se nago mašemo ba hwetša merogo kae?
Efa mehuta ye MEBEDI ya merogo yeo e melago ka tlhago.
Batho kgale ba be ba boloka merogo bjang?
Ke eng seo se lotwago ka dišegong?
Efa mehuta ye MEBEDI ya merogo yeo e bjalwago mašemong le dirapaneng ntle le yeo e filwego mo temaneng.
Merogo ka moka e bose. Wena o rata ofe go ye e boletšwego mo temaneng ya ka godimo Efa lebaka?
Ke bolwetši bofe bjo bo ka hlolwago ke go se je merogo?
Efa kgwedi e TEE yeo e welago go sehla sa Lehlabula.
Efa mehuta ye MEBEDI ya dienywa tša gae yeo o e tsebago.
Badišiša poledišano yeo e latelago mo seswantšhong se gore o kgone go araba dipotšišo tšeo di e latelago.
Na ke bomang bao ba boledišanago mo seswantšhong se?
Molato wo o obilwego mo ke ofe?
Na ke kotsi efe yeo e ka hlolwago ke tiragalo ye Efa dintlha tše PEDI?
Ge nkabe o le moahlodi o be o tla fa mootledi yo kotlo ya mohuta mang?
Ge o lebeletše seswantšho se, o ka re mootledi ke motho wa mohuta mang (semelo) Efa dintlha tše PEDI?
Wena ge o be o le yo mongwe wa banamedi o be o tla dirang?
Efa melao ye MEBEDI ye e swanetšego go latelwa ke baotledi ka kakaretšo.
Ke bona gore ke tla go swarela go nametša banamedi ba go feta tekano. Naa koloi ye e nametša bathlo ba ba kae?
Ye e nametša banamedi ba lesomesewai.
Ye yona e nametša ba masometharohlano.
Efa melao ye MEBEDI ye e swanetšego go latelwa ke basepelakadinao.
Akaretša temana ye e latelago ka mantšu a 50 go ya go a 60.
Pele o ka reka setšweletšwa seo go thwego se na le diagammele tša Hoodia gordonil, o swanetše go ba o na le tsebo ya go lekola bonnete bja seo. Go na le ditšweletšwa tša go ka ba 150 ka mabenkeleng tšeo go thwego ke tša go fokotša mmele tša Hoodia. Semela sa Hoodia se humanega seka-leganateng ka dinageng tša Borwa bja Afrika. Batho ba morafe wa Ma-San ba be ba se šomiša bjalo ka moriana wa go alafa teng, go lapa le go thibela go swarwa ke tlala ge ba le leetong la go tsoma diphoofolo. Borasaense go tšwa Khanseleng ya Saense le Intasteri ya Dinyakišišo (CSIR) ba kgonne go gamolla todinyana yeo e bitšwago P57 mo semeleng se sa 'Hoodia', gomme bjale e šomišwa go lwantšha go nona. Ka ngwaga wa 2003 go saenetšwe kwano gare ga morafe wa Ma-San le Khansele (CSIR) ya gore Ma-San a tla fiwa phesente ye e itšego thekišong ya setšweletšwa seo. Yona Khansele yeo e file ba-Unilever le ba-Phytopharm laesense ya go tšweletša sedirišwa sa P57 seo se tla bago gona mabenkeleng go tloga ka 2008/9. Mo nakong ye, ditšweletšwa tša nnete tšeo di hwetšagalago mabenkeleng ke tša go ba le leswao la South African Hoodia Growers Association. Tše dingwe tše di lego gona ga se tša nnete, ke tša bofora ebile ga di hole batho ba morafe wa Ma-San ka selo.
Bala papatšo ye e latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo tša go e latela.
Etlang dinamuneng le je dienywa tša phepo.
MAREGA a rwala malwetši a go fapana, fela ge o eja dinamune o tla PHOLOGA.
Motho yo a phetšego gabotse o ja dinamune tše pedi ka letšatši!
Na wena ga o dume go ba motho yo a phetšego gabotse?
Ngwala botee bja mantšu ao a thaletšwego.
Ntšha lehlathi la felo le la nako go tšwa papatšong.
Ngwala nyenyefatšo ya lentšu le, 'motho', o be o diriše nyenyefatšo yeo lefokong.
Efa lehlaodi la sebopego le la palo go tšwa papatšong.
Ke ka lebaka la eng mmapatši a ngwadile marega le phologa ka ditlhaka tše kgolo?
Ngwala lediri le, 'ja', ka lebaka leo le fetilego.
Temana ke ye e a latela, e bale gomme o arabe dipotšišo tša go e latela.
Morena Mogale yo e lego hlogo ya sekolo o na le mathata a baithuti ba go ithoma dikgapana ka nako ya sekolo. Baithuti bao ba dula mebileng, e re ge ba bangwe ba eya gae ka morago ga sekolo, ba sepele le bona tše o ka rego le bona ba tšwa sekolong mola go se bjalo. Baithuti ba mohuta wo ba ka feleletša ba utswa dithoto tša batho, ba lebetše le le rego 'kodumela moepathutse ga go lehumo le le tšwago kgauswi'.
Ngwala mafoko ao a thaletšwego ka kganetšo.
Ntšha lešalašala le lešalašupi go tšwa temaneng ye.
Go ithoma dikgapana ke go dira eng?
Hlama lefoko ka leina le, 'baithuti', go laetša kwešišo ya lona.
Ngwala khutsofatšo ya lentšu le, 'Morena'.
Baithuti ba utswa dithoto.
Batho bao ba utswago dithoto ba swerwe ke maphodisa.
Ngwala tlhalošo ya seema seo se dirišitšwego mafelelong a temana ye.
Lebeledišiša seswantšho sa folaga ya Afrika-Borwa, gomme o arabe dipotšišo tšeo di botšišwago ka sona.
Hlaloša gore mebala ye e latelago e emetše eng?
Mmala wo moso.
Mmala wa gauta.
Mmala wa botalamorogo.
Mmala wo mošweu.
Mmala wo mokhwibidu.
Mmala wa botalalerata.
Ke ka lebaka la eng folaga ye e dirilwe ka mebala ya go fapafapana?
Ke mmala ofe wo o laetšago leswao la Y?
Leswao le la Y le hlaloša eng go Maafrika-Borwa?
Bala ditaba tšeo di lego mo seswantšhong se gomme o arabe dipotšišo tšeo di latelago.
Efa hlogo le moselana go tšwa lentšung le 'nthušeng'.
Efa bong bja batho bao ba bonagalago seswantšhong.
Efa mohuta wa lediri leo le ntshofaditšwego.
Ngwala mafoko a mabedi a go fapana ka ditlhalošo ka lentšu le, 'noka'.
Noka e a ntšea.
Loga maano a go phološa bophelo bja ngwana.
Thoma lefoko le le thaletšwego ka: Ngwana...
Ngwala lekopanyi go tšwa lefokong le: Nka se kgone go mo thuša ka gore ga ke kgone go rutha.
Lefoko ke le: 'Loga maano a go phološa bophelo bja ngwana'. Le thome ka gore: Mosadi o boditše monna gore...
Ngwala lehlalošetšagotee la lentšu le 'rutha'.
Temana ye e latelago e na le diphošo tšeo di hlotšwego ke mopeleto, tirišo ya tlhakakgolo le maswao a go fapana. Ngwalolla temana ye gomme o phošolle mo go fošagetšego gona.
<fn>Sepedi SAL Exemplar P2.txt</fn>
Lephephe le, le arotšwe ka dikarolo tše THARO e lego A, B le C.
Bala dipotšišo ka tlhokomelo gore o se hlahlathe.
Araba potšišo e TEE fela karolong ye nngwe le ye nngwe.
Taodišo e rulaganywe ka lenaneo la go swana le mmepe wa monagano goba lenaneo leo le ka go thušago go rulaganya. O tla fiwa meputso ya go rulaganya le palobohlatse.
Hlokomela morero le sebopego sa sengwalwa se sengwe le se sengwe go ya ka go fapana ga dinyakwa tša sona.
Dingwalwa ka moka di ngwalwe ka Sepedi.
Kgetha e TEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale mantšu a 200 go iša go a 250 ka yona.
Bafsa le diokobatši.
Ka fao diokobatši di amago maphelo a bafsa ka gona.
Tšhomišompe le kotsi ya tšona.
Ngwaga wa 2010 ke lehumo go Maafrika-Borwa. Wena o reng?
Tšweletšo ya mešomo.
Kgodišo ya ekonomi.
Kaonafatšo ya ditirelo.
Lebeledišiša seswantšho se, gomme o ngwale taodišokanegelo yeo hlogo ya yona e lego 'Le bona ba a kgona'.
Batho ba go se itekanele dikolong.
Batho ba go se itekanele mešomong.
Batho ba go se itekanele dipapading.
Mogwera wa ka yo a nago le HIV/Aids e sa le mogwera wa ka.
Kamogelo le tlhokomelo.
Dikeletšo tše o ka mo fago.
Hlaloša se o se bonago mo seswantšhong seo se latelago. Efa taodišo ya gago hlogo.
Filimi ye ke e ratilego.
Kgetha se TEE sa dingwalwana tše di latelago gomme o ngwale mantšu ao e ka bago a 80 go iša go a 100, ka sona (diteng fela).
O rata go ithutela dithuto tša bongaka go ye nngwe ya diyunibesithi tša ka mo nageng. Ngwala lengwalo la go kgopela sekgoba sa go tsenela dithuto tšeo go yunibesithi yeo o ikgethetšego yona.
O be o le gona ka phapošing ge yo mongwe wa baithuti a fetolana le morutišigadi ka tsela ya lenyatšo. Ngwala pego ya semmušo yeo o begelago ba lekgotlataolo la sekolo ka ga tiragalo yeo.
Maitshwaro a bafsa ba lehono a a makatša. Ngwala poledišano magareng ga Raisibe le Mokgadi mabapi le taba ye.
Mogwera wa gago o hweditše kgobalo gomme o robetše bookelong. Mo ngwalele lengwalo la go mo kgothatša.
Kgetha se TEE sa ditšweletšwa tše kopana tše di latelago gomme o ngwale mantšu a 60 go iša go a 80, ka sona.
Batswadi ba gago ba go direla moletlo wa matswalo. Thala karata o be o ngwale molaetša wo ka wona o memago baithuti ba mphato wa gago go tla go thaba le wena ka letšatši leo.
Ba Kgoro ya Maphelo ba tlile go etela motse wa geno go ruta setšhaba ka ga bolwetši bja HIV/Aids. Ngwala maphephetsebiši o begele setšhaba ka ketelo yeo.
Sekolo sa lena se rerile go tšea leeto la go ya lewatle. Ngwala ditaelo tšeo di tla fiwago baithuti ge le fihla lewatleng.
<fn>Sepedi SAL MEMO P1 Exemplar.txt</fn>
E ba fa phepo ya maleba.
Thepe, motšhatšha le leroto.
Ka go e omiša.
Dipeterote, dierekisi, mafodi le tše dingwe.
Sepenetšhe, se na le tatso. Dikarabo tša maleba di tla amogelwa.
Go nametša banamedi ba go feta tekano/palo.
batho ba ka hwa koloi e ka menoga batho ba ka ba digole dithaere tša koloi di ka thunya.
Nka mo tšeela lengwalo la go otlela dithekisi.
Dikarabo tša maleba di tla amogelwa wa megabaru mootledi wa go se šetše molao wa tsela wa go se be le boitemogelo wa go se hlokomele wa go se rate bophelo le maphelo a batho wa go se rutantšhwe ka tshwanelo.
Ke be nka se namele go lota bophelo bja ka nka leletša ba molao ka ba ka ba fa nomoro ya koloi yeo.
go otlela koloi ka lebelo le le dumeletšwego go ya ka lefelo leo ge e le thekisi e nametše palo ye e dumeletšwego.
ba hlomphe melao ya tsela.
Dikarabo tša maleba di tla amogelwa.
ba sepele ka thoko ga tsela ba se tshele mmila moo go sa dumelelwago ba tshele fela ge roboto e bontšha leswao le letala ba apare diaparo tša mmala wa go taga ge ba sepela mebileng bošego.
Go ba le tsebo ya mehuta ya go fapana ya semela sa 'Hoodia' go bohlokwa.
Se humanega seka- leganateng ka borwa bja Afrika.
Se tšweletša todinyana ya P57 yeo e thibelago go nona.
Borasaense ba saenne/ tsenetše kwano le Ma-San ya go ba fa moputso ka ge e le bona ba utolotšego semela se.
Molekwa a ngwale ka motho wa boraro.
Molekwa a ngwale palo ya mantšu a a nyakegago.
Matshidišo o tlile le mothwana wa go se dumediše batho (karabo ya maleba e tla amogelwa).
Mmapatši o laetša kgatelelo ya molaetša wa gagwe.
Go tanya šedi ya mmadi mabapi le papatšo.
Ja- lle/ jele.
Ga a na mathata.
Ba se sepele le bona.
Go sepela o se na mo o yago..
Baithuti ba sekolo sa gešo ba rata dithuto tša bona. (lefoko la maleba le tla amogelwa).
ba utswa- tiro.
Motho o swanetše gore a šome kudu gore a tle a atlege/ a fihlelele tšeo a di nyakago.
Bao e sego makgowa.
Ditšweletšwa tša tlhago.
Mafulo a matala.
Khutšo le kopano gare ga makgowa le bao e sego makgowa.
Tšhollo ya madi.
Mebala e laetša setšhaba sa merafe ye e fapanego.
Mmala wa botalamorogo.
Leswao la Y le laetša gore re tšwa merafeng ye e fapanego. gomme mmogo ra gahlana go ya pele.
Noka- meetse a go ela.
Noka- go tšhela letswai goba dinoki ka dijong.
Ngwana o kgangwa ke meetse.
Mosadi o boditše monna gore a loge maano a go phološa bophelo bja ngwana.
Morena Maleka o boloka tšhelete pankeng ka di 11 Matšhe 2007. Ya dipampiri e dira R2 000, ya silibera e dira R3 000 mola ya porontshe e dira R90. Monna yo wa mohumi o roma bašomedi ba gagwe Polokwane go panka.
<fn>Sepedi SAL P1 Feb-March 2009 Gauteng.txt</fn>
Lephephe le, le arotšwe ka dikarolo tše NNE, e lego ya A, ya B , ya C le ya D.
Karolo ye NNGWE le ye NNGWE e ngwalwe letlakaleng la YONA.
Badišiša ditaelo ka šedi, gore o kgone go araba dipotšišo go ya ka moo o laelwago.
Badišiša dipotšišo pele o ka thoma go di fetola.
Tatelano ya dikarabo e swane le ya dipotšišo.
Ngwala ka bothakga, o šomiše polelo ya maleba ye e hlwekilego.
Badišiša temana ye gore o kgone go araba dipotšišo tša go e latela.
Malwetši a selehono a ile ka mehutahuta. A mangwe a a fola mola a mangwe a sa fole. A mangwe ga a robatše motho fase. Motho wa gona o phela ka dipilisi go okobatša bohloko le go thibela bolwetši go tšwela pele. Ka lebaka la malwetši a a mantši, go na le dingaka tša go fapafapana. Dingaka tše di tseba malwetši a a mehutahuta gomme tša fa batho thušo yeo ba e nyakago.
Bolwetši bja marapo ke bjo bo tsenago batho ba bantši. Le ge go bonala o ka re bo tsena batho ba bagolo fela, bafsa le bana ba bannyane le bona ba ka tsenwa ke bolwetši bjo. Bjona bo hlasela motho mo marapo a kopanago gona, gwa ruruga, gwa ba bohloko, ka nako ye nngwe marapo a palelwe ke go otlologa. Le ge bolwetši bjo bo se na kalafi, molwetši o a kaonafala ge a hlokomela mmele wa gagwe gore o se fete tekano, a eja dijo tša maleba a bile a itšhidolla.
Bolwetši bja pelo le bjona bo tumile kudu mehleng yeno. Bjona bo hlolwa ke mmele wo montši. Dingaka di re bothata ke dijo tše re di jago, go dula re lebeletše thelebišene le go šoma ka khomphutha re dutše felo go tee re sa šidolle mebele. Dinyakišišo di laetša gore mmele wa go feta tekano o ka hlolela motho malwetši a mašoro. Go hweditšwe gore bolwetši bja pelo bo atile kudu mehleng yeno ka gore batho ba mehleng yeno ba ja go feta ka moo batho ba kgale ba bego ba eja ka gona.
Le ge e le gore a mangwe a malwetši a ke leabela (bolwetši bo tloga go motswadi bja fetela ngwaneng), ba tša maphelo ba hlohloletša batho go ja dijo tša maleba le gona tše di lekanego. Ba gatelela le bohlokwa bja go itšhidolla. Go itšhidolla go kaonafatša tshepetšo ya madi mmeleng. Ge madi a sepela gabotse mmeleng, mmele o amogela phepo ya maleba ka ge madi e le ona a rwalago dijo tša mmele. Ka nako ya go itšhidolla, mmele o ntšha dikudumela, dikudumela tšeo ke tše di sa nyakegego mmeleng. Ge mmele o amogela phepo ka tshwanelo, o lahla tše o sa di nyakego, motho o ba yo a phetšego gabotse, a hloka malwetši.
Efa dilo tše PEDI go tšwa temaneng, tše motho a ka di dirago go kaonafatša bolwetši bja marapo.
Go ya ka moo o badilego temana ye, batho ba sebjalebjale ba fapana bjang le ba kgale tabeng ya dijo?
Efa mehuta ye mebedi ya dijo ye o bonago e se ya maleba. Fahlela dikarabo tša gago.
Na o kwana le taba ya gore malwetši a mangwe ke leabela Fahlela karabo ya gago?
Na o ka thuša bjang batho ba motse wa geno gore ba itšhidolle Efa ditsela tše PEDI?
a Bolwetši bja marapo bo tsena batho ba bagolo fela.
b Madi a sepediša dijo mmeleng.
Efa malwetši a mangwe a MABEDI a o a tsebago ka ntle le ao a tšwelelago mo temaneng.
Lebelela seswantšho se se latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo tša go se latela.
Ge o lebeletše seswantšho sa ka godimo, se ama kudu sehlopha sefe sa batho?
Kgetha karabo ye e sego ya maleba go tšeo di filwego.
a Ba itirela bokamoso bjo bobotse.
b Ba šomiša ditokelo tša bona bošaedi.
c Ba šomiša dinotagi go rarolla mathata a bona.
Ke ka lebaka la eng batho ba šomiša dinotagi le diokobatši?
Molaotheo wa naga ya geno o reng ka tšhomišo ya dinotagi le diokobatši?
Efa ditiragalo tše PEDI tšeo di amanago le tšhomišompe ya dinotagi le diokobatši.
Ge nkabe o le moahlodi, o be o tla ahlola bjang batho ba go swarwa ba gweba ka dinotagi le diokobatši ka nageng?
Na o bona pheletšo ya batho ba go phela ka dinotagi le diokobatši e tla ba efe?
Efa leina le tee la seokobatši seo se tšwelelago seswantšhong.
Tšhomišo ya diokobatši e ama bjang kgolo le phetelo ya HIV le AIDS?
Akaretša temana ye e latelago ka mantšu a e ka bago a 50 - 60.
Lefase le lebeletše Afrika-Borwa. Tabakgolo ke gore ka 2010 Afrika-Borwa e tla ba e loketše mogopo wa lefase wo o tlogo swarelwa go yona na Ditokišetšo di šetše di thomile. Go agwa mapatlelo a dipapadi a tshela, a mane a kgale a a oketšwago le go kaonafatšwa. Se se tla dira gore dipapadi di bapalelwe mapatlelong a go fapana, a maleba. Go agwa dihotele le madulo a mehutahuta ka ge go emetšwe batho ba bantši?
Ka thokong ya dinamelwa le gona go a katanwa. Maemafofane a a katološwa gore batho ba tle ba kgone go tloga lefelong le lengwe go ya go le lengwe ka ntle le bothata. Gauteng e kgethilwe bjalo ka lefelo leo baphatlalatši ba ditaba ba tlago šoma go tšwa go lona, moo dipapadi ka moka di tlago phatlalatšwa dithelebišeneng. Baphatlalatši ba ditaba ba tla šoma mošomo wo go tloga ka 11 June go fihla ka 11 Julae 2010.
Badudi ba Afrika-Borwa ba lebeletše go tlo holega ka 2010. Ge naga ye e kgethwa bjalo ka lefelo leo diphadišano di tlogo bapalelwa gona, mongwe le mongwe o be a bona sebaka se sebotse sa kgwebo. Molaodi wa komiti ya peakanyo ya selegae ya dikgokagano le merero ya boditšhabatšhaba o boletše gore ka 2010 go tlo nyakega mehuta ka moka ya ditirelo, go tloga go batšweletši ba ditiragalo go feleletša ka baroki ba diaparo, baapei, baotledi le tše dingwe.
Ba bangwe ba ka šoma go hlatswetša baeng diaparo mo dintlong tša baeti. Ba bangwe ba ka bjala merogo gomme ba e rekišetša mafelo ao baeti ba tla bego ba apeelwa gona. Motho wa go ba le tsebo ya bohlahlabaeng a ka sepediša baeng tikologong ya gabo. Le wena dira se sengwe gore 2010 e tle e go hole.
Bala temana ye ya ka tlase gomme o arabe dipotšišo tša go e latela.
Boabab ke mohlare wo mogolo Afrika-Borwa. Go thwe o ka ba o na le mengwaga ye sekete. Bagologolo ba o hlompha kudu. Dithabe tša mohlare wo di swana le medu. Go kwagala gore Modimo o file phiri mohlare wo bjalo ka mpho, phiri ya se o rate gomme ya o lahlela kgole, ge o wela fase medu ya wona ya lebelela godimo. Le lehono mehlare ye e bonala o ka re e gola medu ya yona e lebeletše godimo.
Tsopola mohlala wa lešalašala go tšwa temaneng, gomme o le šomiše lefokong la go kwagala.
Efa mošomo wa lebopi le le thaletšwego go tšwa temaneng o be o hlame lefoko la go kwagala ka lona.
Šomiša lentšu le 'gola' go tšwa temaneng mo mafokong a mabedi a go fapana go laetša gore le na le ditlhalošo tša go fapana.
Šomiša nyenyefatšo ya leina le 'mohlare' go tšwa temaneng ka lefoko leo le kwagalago.
Bala temana ya ka tlase gomme o arabe dipotšišo tša go e latela.
Polokong ya moraloki yola wa kgwele ya maoto wa go tuma, setšhaba se be se eme kgauswi le lebitla mola baralokikayena ba eme kgauswinyana le lebitla. Kgomo yona go be go hlabilwe ye phaswana.
Setšhaba se eme kgauswi le lebitla, baralokikayena ba eme kgauswinyana le lebitla mola ba lapa ba dutše le lebitla.
Tsopola lešalašala go tšwa temaneng o be o fe le mošomo wa lona.
Ngwala lefoko le le ntshofaditšwego ka mokgwa wa potšišo.
Temana ye e latelago ga e kwešišege ka ge e se na maswaodikga. E ngwalolle gomme o lokele maswaodikga a maleba mo go swanetšego.
Bala temana ya ka tlase gomme o arabe dipotšišo tša go e latela.
Re thabile kudu ge baeng ba rena ba fihlile. Bašomi ba apeile dijo tše dibose. A re nape re ba fe dijo, re letše mmino go be bose.
Ke maikutlo a mohuta mang ao a tšwelelago lefokong la mathomo?
Laetša sediri le tiro lefokong leo le thaletšwego.
Ngwala lefoko leo le thaletšwego ka polelotirišwa. Thoma lefoko la gago ka dijo.
Bašomi ba apeile dijo tše dibose.
Bašomi ba file baeng dijo.
Tsopola lekgokarui go tšwa temaneng, gomme o le diriše lefokong la go kwagala.
Bala temana ya ka tlase gomme o arabe dipotšišo tša go e latela.
Simone o ganne go kotwa meriri ke mošomi wa Lekgowa. O be a no emaema ge mošomi wa Lekgowa a mmitša gore a tle a mo kote. O be a re o nyaka go kotwa ke mošomi wa Mosotho. Mongkgwebo o kgadile maitshwaro a Simone ka ge kgethollo e sa amogelwe ka nageng ye.
Laetša polelo ya go kgetholla yeo e šomišitšwego temaneng ya ka godimo.
Ngwala lefoko le le thaletšwego ka polelotebanyi.
Hlaloša lentšu le 'emaema' go ya le ka mo le dirišitšwego mo temaneng.
Bala temana ya ka tlase gore o tle o kgone go araba dipotšišo tša go e latela.
Monna yo a rutago bana o bileditše baithuti ba ba hlalefilego kantorong gore a ba fe mošomo. O rata gore mošomo woo ba o abelane le baithutikabona letšatši le le latelago.
Ngwala lentšu le tee sebakeng sa se sengwe le se sengwe sa dikafoko tše di thaletšwego gomme o šomiše mantšu ao mafokong a go kwagala.
Hlaloša gore thabe ye 'baithuti ba ba hlalefilego' ke ya mohuta mang.
Tsopola lekopanyi go tšwa temaneng ya ka godimo gomme o le šomiše lefokong la go kwagala.
Bala temana ya ka tlase gomme o arabe dipotšišo tša go e latela.
Ka Mošupologo rametlae Matome o abetše baithuti dipeu gore ba di bjale. Ge a ba fa dipeu tšeo o be a dira metlae moo baithuti ba ilego ba hwa ka disego, ba be ba lebala le gore ba hlwa ba bolawa ke tlala. O gateletše bohlokwa bja go thuša ditšhuana. Baithuti ba ile ba se mo nyamiše, ba nošetša dibjalo tša bona le ge meetse a hlokega. Ge ngwaga o fela ba tla ipshina ka dienywa.
Efa kopafatšo ya lentšu le 'Mošupologo' go tšwa temaneng o be o hlame lefoko ka yona.
Laetša gore lethuši le 'hlwa' go tšwa temaneng le tšweletša modirišo ofe. Hlama lefoko la go kwagala ka lethuši leo.
Laetša gore lefoko le le latelago le ka lebaka lefe, o be o le ngwale ka lebaka leo le tlago.
Go hwa ka disego ke go hlokofala.
Go thuša ke go tsenya letsogo.
Ka boitemogelo bja mengwaga ya go feta ye 20, re fepa setšhaba ka marotho a go fiša ge letšatši le hlaba go fihla ge le sobela.
Na go diregang papatšong ya ka godimo?
Ke ka lebaka la eng mmapatši a bapatša?
Tsopola mohlala wa polelo ya go hlalefetša go tšwa papatšong.
Tsopola mantšu a MABEDI ao a ganetšanago go tšwa papatšong.
Ke ka lebaka la eng lepaka la bohlabela le ngwadilwe ka ditlhaka tše dikgolo?
Dikuku le dipantse ke tše foreše ka mehla. Rena ga re rekiše dilo tša go robala.
Bala ditsopolwa tša ka tlase gore o tle o kgone go araba dipotšišo tšeo di di latelago.
Mosegare ba hlwa ba ile go diša gomme mantšiboa ba gorogela ka gae ba boela ba leka go mmolediša; a se arabe. Ba napa ba ya ka lapeng le ba bego ba tlwaetše go itiša ka gona. Mokgalabje wa ka moo - Morena Thabedi ge a bona e bile e eba bošego a re: ''Batlogolo na ga se bošego naa Le reng le sa le fa Kokoalena o reng ge a sa le bone ebile e eba nako ye?
Mashilo: ''Bokoko ga ba re bolediše ge re ba bolediša. Bjale ga re tsebe gore re ya go mang ka gae.'
Thabedi: ''O reng O re ga ba le bolediše Ke neng mo le rilego le ba bolediša ba se le bolediše?
Mashilo: ''Gosasa pele re ntšha dikgomo re ile ka go bona ra lotšha ba se re dumele. Ka ba ka botšiša gore re pane ditonki goba dimeila go yo thotha meetse, le gona ba se nkarabe. Re dio pana ka borena ra thotha meetse.
Le gona bjale ge re tšwa madišong re ile, le gona ba se re bolediše.
Koko 'a Mashilo o befetšwe, ga a ba bolediše.
Na polelo ya Thabedi e tšweletša maikutlo afe?
Morena Thabedi o rarolotše bothata bja boMashilo ka go ba koba/raka.
Koko 'a Mashilo o ba boditše gore ba se ke ba pana dimeila.
Ge nkabe e le wena Mashilo, kokoago a sa go bolediše o be o tla dirang?
Ke ka lebaka la eng mongwadi a tšweleditše poledišano gare ga Thabedi le Mashilo?
Ge ba boetše gae ba hlobogile, gwa thoma go dumaduma gore Ratšhidi o tseba se sengwe ka ga mosetsana wa ga Sefolo. Taba yeo ya ba ya fihla ditsebeng tša Sefolo, mo a bilego a re tšatši le lengwe go dutšwe a tšea selepe a re o rema Ratšhidi. Monna yoo wa batho a makala kudu ka gobane e bile yena monna wa mathomo wa go leka go nyaka ngwana yoo ka meetseng. A o bewa molato ka gore o dirile bjalo Na Sefolo o be a tlo kwa bjang ge nka be a kwe gore yena le ge a ile a botšwa ka ga taba yeo e sa tšo direga, o ile a iphetela, a se leke go thuša ka mo a ka kgonago?
Na mongwadi o šupa eng ka mebolelwana ye e latelago?
Ditiro tša Sefolo di laetša gore ke motho wa mohuta mang?
Efa tikologo ya ditiragalo tša kanegelokopana ye. Fahlela karabo ya gago.
Dikgweding tše di latelago dintho tša fola, a ba a lebala le gore o kile a gobatšwa ke ditsotsi; bjale o be a šetše a tlwaela bophelo bjoo bja magoletša, le yena a šetše a sepela ka thipa ka potleng, le ge a be a sa kgolwe gore a ka ba a hlaba motho ka yona. Bophelo bja Thaontšhipi bo be bo sa mo tsefele ka mo a ilego a gopola ka gona mohla wola a namela setimela kua gae. Le bjale o fela a ralokaraloka ka mogopolo wa go boela gae a mpe a leke gape tše dingwe tša bophelo, go ena le go anega bophelo bja gagwe gare ga dikotsi tša mo sekgoweng.
Na mongwadi o re ruta eng ka kanegelokopana ye?
Na hlogo ya kanegelokopana ye e amana bjang le diteng tša yona?
Ntšha maikutlo a gago mabapi le batho ba go sepela ka dithipa ka dipotleng.
Ge nkabe e le wena Tompane, o be o tla dirang ka morago ga go fola?
Ditaba tša setsopolwa se di beakantšwe ka tshwanelo. Gana goba o dumele ka go fa lebaka la karabo ya gago.
Ba re monna yo mongwe kgalekgale.
A tšea lehufa a le lokela ka pitšeng le leswika.
A gotša mollo wo mogologolo.
Ka morago ga nako ye teleletelele.
A khurumolla pitša yela.
A hwetša leswika le budule.
Lehufa lona le padile.
Ke lona lehufa la go swana le la Mašilwane.
Molaetša wa nonwane ye ke ofe?
Le bolelwa ke bomang?
Ke ka lebaka la eng ba le bolela?
Mongwadi o laetša eng ge a re leswika le budule lehufa lona le padile?
Kgetha karabo ya maleba.
Lehufa la Mašilwane le mo dirile mmolai.
Lehufa la Mašilwane le dirile gore a be la dikgomo tše ntši.
Kgalekgale go kile gwa ba le taba ya semaka.
Mosadi o kile a belega ngwana a nnoši wa mošemanyana.
Ngwana wa gona e be e le semaka ruri!
A belegwa a se na mmele le maoto le matsogo.
Go se na selo e le hlogo ye fela.
Mmagwe a se botše motho ka ngwana yo.
A tšhaba gore go ka thwe ke yena moloi.
Ke moloi a bolawe gotee le ngwana wa gagwe wa sehlola.
A ikhomolela a re: Ke mpho ya badimo!
Go ile, go ile hlogo ye ya gola.
Mmagwe a mo nyakela mosadi.
A be a mo nyakela gape wa bobedi.
Malome , majadihlogo le yena a okeletša motlogolo.
Keleketla ke lentšu leo le bolelwago ke batheeletši ba nonwane.
Keleketla e fa moanegi mafolofolo a go anega nonwane.
Keleketla e lemoša moanegi wa nonwane gore batheeletši ba theeleditše.
Tsopola lentšu go tšwa nonwaneng leo le laetšago matseno a maleba a nonwane.
Tsopola ditaba tše pedi tša go se kgodiše go tšwa nonwaneng ya ka godimo.
Kgetha karabo ya maleba go tše di latelago.
Nonwane ye e re ruta go amogela maemo ao re ikhwetšago go ona.
Nonwane ye e re ruta go nyala basadi ba bantši.
Ba lekile go obamela molao wa monna wa bona, fela ka tšatši le lengwe mongwe wa bona a ya go yo mongwe wa bagadikane ba gagwe a re: ''Aowa hle, Mosebjadi, re ka napa ra hlwa re llelwa ke bana dikenywa re di bona di budule ka mokgwa wo Nna ke na le leano mabapi le dikenywa tše.?
E re wena ke go botše leano la ka pele. Re ka se nape ra fula mohlare ka moka. Re kga kenywa e tee mo, ra topa ye nngwe mola, gore motho a se bone gore go dikenywa tše di futšwego.
Pheladi o šupa eng ge a re ''mohlang Mokadiathola a etla di boe ka rena''?
Mohola wa poledišano nonwaneng ye ke ofe?
Tsopola mohlala wa potšišoretoriki/makgethepolelo go tšwa setsopolweng o be o fe le mošomo wa yona.
Akaretša dikgopolo tše di tšweletšwago ke setsopolwa se ka mafoko a MABEDI.
<fn>Sepedi SAL P1 Feb-March 2009 Limpopo.txt</fn>
Lephephe le, le na le matlakala a lesomenne.
Lephephe le, le arotšwe ka dikarolo tše NNE, e lego ya A, ya B , ya C le ya D.
Karolo ye NNGWE le ye NNGWE e ngwalwe letlakaleng la YONA.
Badišiša ditaelo ka šedi, gore o kgone go araba dipotšišo go ya ka moo o laelwago.
Badišiša dipotšišo pele o ka thoma go di fetola.
Tatelano ya dikarabo e swane le ya dipotšišo.
Ngwala ka bothakga, o šomiše polelo ya maleba ye e hlwekilego.
Badišiša temana ye gore o kgone go araba dipotšišo tša go e latela.
Malwetši a selehono a ile ka mehutahuta. A mangwe a a fola mola a mangwe a sa fole. A mangwe ga a robatše motho fase. Motho wa gona o phela ka dipilisi go okobatša bohloko le go thibela bolwetši go tšwela pele. Ka lebaka la malwetši a a mantši, go na le dingaka tša go fapafapana. Dingaka tše di tseba malwetši a a mehutahuta gomme tša fa batho thušo yeo ba e nyakago.
Bolwetši bja marapo ke bjo bo tsenago batho ba bantši. Le ge go bonala o ka re bo tsena batho ba bagolo fela, bafsa le bana ba bannyane le bona ba ka tsenwa ke bolwetši bjo. Bjona bo hlasela motho mo marapo a kopanago gona, gwa ruruga, gwa ba bohloko, ka nako ye nngwe marapo a palelwe ke go otlologa. Le ge bolwetši bjo bo se na kalafi, molwetši o a kaonafala ge a hlokomela mmele wa gagwe gore o se fete tekano, a eja dijo tša maleba a bile a itšhidolla.
Bolwetši bja pelo le bjona bo tumile kudu mehleng yeno. Bjona bo hlolwa ke mmele wo montši. Dingaka di re bothata ke dijo tše re di jago, go dula re lebeletše thelebišene le go šoma ka khomphutha re dutše felo go tee re sa šidolle mebele. Dinyakišišo di laetša gore mmele wa go feta tekano o ka hlolela motho malwetši a mašoro. Go hweditšwe gore bolwetši bja pelo bo atile kudu mehleng yeno ka gore batho ba mehleng yeno ba ja go feta ka moo batho ba kgale ba bego ba eja ka gona.
Le ge e le gore a mangwe a malwetši a ke leabela (bolwetši bo tloga go motswadi bja fetela ngwaneng), ba tša maphelo ba hlohloletša batho go ja dijo tša maleba le gona tše di lekanego. Ba gatelela le bohlokwa bja go itšhidolla. Go itšhidolla go kaonafatša tshepetšo ya madi mmeleng. Ge madi a sepela gabotse mmeleng, mmele o amogela phepo ya maleba ka ge madi e le ona a rwalago dijo tša mmele. Ka nako ya go itšhidolla, mmele o ntšha dikudumela, dikudumela tšeo ke tše di sa nyakegego mmeleng. Ge mmele o amogela phepo ka tshwanelo, o lahla tše o sa di nyakego, motho o ba yo a phetšego gabotse, a hloka malwetši.
Efa dilo tše PEDI go tšwa temaneng, tše motho a ka di dirago go kaonafatša bolwetši bja marapo.
Go ya ka moo o badilego temana ye, batho ba sebjalebjale ba fapana bjang le ba kgale tabeng ya dijo?
Efa mehuta ye mebedi ya dijo ye o bonago e se ya maleba. Fahlela dikarabo tša gago.
Na o kwana le taba ya gore malwetši a mangwe ke leabela Fahlela karabo ya gago?
Na o ka thuša bjang batho ba motse wa geno gore ba itšhidolle Efa ditsela tše PEDI?
a Bolwetši bja marapo bo tsena batho ba bagolo fela.
b Madi a sepediša dijo mmeleng.
Efa malwetši a mangwe a MABEDI a o a tsebago ka ntle le ao a tšwelelago mo temaneng.
Lebelela seswantšho se se latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo tša go se latela.
Ge o lebeletše seswantšho sa ka godimo, se ama kudu sehlopha sefe sa batho?
Kgetha karabo ye e sego ya maleba go tšeo di filwego.
a Ba itirela bokamoso bjo bobotse.
b Ba šomiša ditokelo tša bona bošaedi.
c Ba šomiša dinotagi go rarolla mathata a bona.
Ke ka lebaka la eng batho ba šomiša dinotagi le diokobatši?
Molaotheo wa naga ya geno o reng ka tšhomišo ya dinotagi le diokobatši?
Efa ditiragalo tše PEDI tšeo di amanago le tšhomišompe ya dinotagi le diokobatši.
Ge nkabe o le moahlodi, o be o tla ahlola bjang batho ba go swarwa ba gweba ka dinotagi le diokobatši ka nageng?
Na o bona pheletšo ya batho ba go phela ka dinotagi le diokobatši e tla ba efe?
Efa leina le tee la seokobatši seo se tšwelelago seswantšhong.
Tšhomišo ya diokobatši e ama bjang kgolo le phetelo ya HIV le AIDS?
Akaretša temana ye e latelago ka mantšu a e ka bago a 50 - 60.
Lefase le lebeletše Afrika-Borwa. Tabakgolo ke gore ka 2010 Afrika-Borwa e tla ba e loketše mogopo wa lefase wo o tlogo swarelwa go yona na Ditokišetšo di šetše di thomile. Go agwa mapatlelo a dipapadi a tshela, a mane a kgale a a oketšwago le go kaonafatšwa. Se se tla dira gore dipapadi di bapalelwe mapatlelong a go fapana, a maleba. Go agwa dihotele le madulo a mehutahuta ka ge go emetšwe batho ba bantši?
Ka thokong ya dinamelwa le gona go a katanwa. Maemafofane a a katološwa gore batho ba tle ba kgone go tloga lefelong le lengwe go ya go le lengwe ka ntle le bothata. Gauteng e kgethilwe bjalo ka lefelo leo baphatlalatši ba ditaba ba tlago šoma go tšwa go lona, moo dipapadi ka moka di tlago phatlalatšwa dithelebišeneng. Baphatlalatši ba ditaba ba tla šoma mošomo wo go tloga ka 11 June go fihla ka 11 Julae 2010.
Badudi ba Afrika-Borwa ba lebeletše go tlo holega ka 2010. Ge naga ye e kgethwa bjalo ka lefelo leo diphadišano di tlogo bapalelwa gona, mongwe le mongwe o be a bona sebaka se sebotse sa kgwebo. Molaodi wa komiti ya peakanyo ya selegae ya dikgokagano le merero ya boditšhabatšhaba o boletše gore ka 2010 go tlo nyakega mehuta ka moka ya ditirelo, go tloga go batšweletši ba ditiragalo go feleletša ka baroki ba diaparo, baapei, baotledi le tše dingwe.
Ba bangwe ba ka šoma go hlatswetša baeng diaparo mo dintlong tša baeti. Ba bangwe ba ka bjala merogo gomme ba e rekišetša mafelo ao baeti ba tla bego ba apeelwa gona. Motho wa go ba le tsebo ya bohlahlabaeng a ka sepediša baeng tikologong ya gabo. Le wena dira se sengwe gore 2010 e tle e go hole.
Bala temana ye ya ka tlase gomme o arabe dipotšišo tša go e latela.
Boabab ke mohlare wo mogolo Afrika-Borwa. Go thwe o ka ba o na le mengwaga ye sekete. Bagologolo ba o hlompha kudu. Dithabe tša mohlare wo di swana le medu. Go kwagala gore Modimo o file phiri mohlare wo bjalo ka mpho, phiri ya se o rate gomme ya o lahlela kgole, ge o wela fase medu ya wona ya lebelela godimo. Le lehono mehlare ye e bonala o ka re e gola medu ya yona e lebeletše godimo.
Tsopola mohlala wa lešalašala go tšwa temaneng, gomme o le šomiše lefokong la go kwagala.
Efa mošomo wa lebopi le le thaletšwego go tšwa temaneng o be o hlame lefoko la go kwagala ka lona.
Šomiša lentšu le 'gola' go tšwa temaneng mo mafokong a mabedi a go fapana go laetša gore le na le ditlhalošo tša go fapana.
Šomiša nyenyefatšo ya leina le 'mohlare' go tšwa temaneng ka lefoko leo le kwagalago.
Bala temana ya ka tlase gomme o arabe dipotšišo tša go e latela.
Polokong ya moraloki yola wa kgwele ya maoto wa go tuma, setšhaba se be se eme kgauswi le lebitla mola baralokikayena ba eme kgauswinyana le lebitla. Kgomo yona go be go hlabilwe ye phaswana.
Setšhaba se eme kgauswi le lebitla, baralokikayena ba eme kgauswinyana le lebitla mola ba lapa ba dutše le lebitla.
Tsopola lešalašala go tšwa temaneng o be o fe le mošomo wa lona.
Ngwala lefoko le le ntshofaditšwego ka mokgwa wa potšišo.
Temana ye e latelago ga e kwešišege ka ge e se na maswaodikga. E ngwalolle gomme o lokele maswaodikga a maleba mo go swanetšego.
Bala temana ya ka tlase gomme o arabe dipotšišo tša go e latela.
Re thabile kudu ge baeng ba rena ba fihlile. Bašomi ba apeile dijo tše dibose. A re nape re ba fe dijo, re letše mmino go be bose.
Ke maikutlo a mohuta mang ao a tšwelelago lefokong la mathomo?
Laetša sediri le tiro lefokong leo le thaletšwego.
Ngwala lefoko leo le thaletšwego ka polelotirišwa. Thoma lefoko la gago ka dijo.
Bašomi ba apeile dijo tše dibose.
Bašomi ba file baeng dijo.
Tsopola lekgokarui go tšwa temaneng, gomme o le diriše lefokong la go kwagala.
Bala temana ya ka tlase gomme o arabe dipotšišo tša go e latela.
Simone o ganne go kotwa meriri ke mošomi wa Lekgowa. O be a no emaema ge mošomi wa Lekgowa a mmitša gore a tle a mo kote. O be a re o nyaka go kotwa ke mošomi wa Mosotho. Mongkgwebo o kgadile maitshwaro a Simone ka ge kgethollo e sa amogelwe ka nageng ye.
Laetša polelo ya go kgetholla yeo e šomišitšwego temaneng ya ka godimo.
Ngwala lefoko le le thaletšwego ka polelotebanyi.
Hlaloša lentšu le 'emaema' go ya le ka mo le dirišitšwego mo temaneng.
Bala temana ya ka tlase gore o tle o kgone go araba dipotšišo tša go e latela.
Monna yo a rutago bana o bileditše baithuti ba ba hlalefilego kantorong gore a ba fe mošomo. O rata gore mošomo woo ba o abelane le baithutikabona letšatši le le latelago.
Ngwala lentšu le tee sebakeng sa se sengwe le se sengwe sa dikafoko tše di thaletšwego gomme o šomiše mantšu ao mafokong a go kwagala.
Hlaloša gore thabe ye 'baithuti ba ba hlalefilego' ke ya mohuta mang.
Tsopola lekopanyi go tšwa temaneng ya ka godimo gomme o le šomiše lefokong la go kwagala.
Bala temana ya ka tlase gomme o arabe dipotšišo tša go e latela.
Ka Mošupologo rametlae Matome o abetše baithuti dipeu gore ba di bjale. Ge a ba fa dipeu tšeo o be a dira metlae moo baithuti ba ilego ba hwa ka disego, ba be ba lebala le gore ba hlwa ba bolawa ke tlala. O gateletše bohlokwa bja go thuša ditšhuana. Baithuti ba ile ba se mo nyamiše, ba nošetša dibjalo tša bona le ge meetse a hlokega. Ge ngwaga o fela ba tla ipshina ka dienywa.
Efa kopafatšo ya lentšu le 'Mošupologo' go tšwa temaneng o be o hlame lefoko ka yona.
Laetša gore lethuši le 'hlwa' go tšwa temaneng le tšweletša modirišo ofe. Hlama lefoko la go kwagala ka lethuši leo.
Laetša gore lefoko le le latelago le ka lebaka lefe, o be o le ngwale ka lebaka leo le tlago.
Go hwa ka disego ke go hlokofala.
Go thuša ke go tsenya letsogo.
Ka boitemogelo bja mengwaga ya go feta ye 20, re fepa setšhaba ka marotho a go fiša ge letšatši le hlaba go fihla ge le sobela.
Na go diregang papatšong ya ka godimo?
Ke ka lebaka la eng mmapatši a bapatša?
Tsopola mohlala wa polelo ya go hlalefetša go tšwa papatšong.
Tsopola mantšu a MABEDI ao a ganetšanago go tšwa papatšong.
Ke ka lebaka la eng lepaka la bohlabela le ngwadilwe ka ditlhaka tše dikgolo?
Dikuku le dipantse ke tše foreše ka mehla. Rena ga re rekiše dilo tša go robala.
Bala setsopolwa se sa ka tlase ka šedi gore o tle o kgone go araba dipotšišo tše di se latelago.
Mantšiboa ao ka bona gore nka se lale ke robetše ge nka se ikhwetše ke le Hilbrow, lefaseng le lethabo. Ga go bonolo go hlwa o išitše matolo godimo o se malalaakwaetše, fela o robja ke tšhelete ka potleng. Thato ya ka ke gore ke hwetše Tahlego le bao ke belaelago gore o šomišana le bona. Mohlomongwe seo se ka nthuša gore na Kerileng o amega bjang ditabeng tše.
Ke ka lebaka la eng a re go ngala bohle ba tseba Ke ka lebaka la eng ge ka foleteng ya gagwe go na le mapokisi a go swana le ao ke a bonego foleteng ya Gautana yo a tsongwago e se mmutla Ke swanetše ke thekge ditho, ke lemoge morero wa bona pele ke bitša maphodisa?
Ke ka lebaka la eng Kerileng a ile a ngala lapeng la gagwe le Kgobo?
Temana ye e tšweletša Tahlego e le motho wa mohuta mang?
Tsopola ditiragalo tše PEDI go tšwa temaneng ye, tše di amantšhago padi ye le botseka.
Go bontšha kwešišo ya gago ya padi ye, feleletša dikgoba tše di latelago: Tshwedi e be e le moetapele wa sehlopha sa , se be se tsebega ka go gweba ka...
Mongwadi o anega temana ye ka motho wa pele. Dumela goba o ganetše ka lebaka.
Go ya ka temana ye, Tahlego ke mohlohleletši. Fahlela.
Maikutlo a gago ke afe mabapi le batho bao ba bolayago maphodisa?
Mongwadi o ra eng ge a re 'o robja ke tšhelete ka potleng'?
go iša matolo godimo.
Bala setsopolwa se sa ka tlase ka kwešišo gore o tle o kgone go araba dipotšišo tše di se latelago.
Mokgelo: E Ke tšwa go boa kua mošate.
Makonkane: (O dumela le ka hlogo) Mmm, Kwena yešo, kwena yešo!
Mokgelo: (Ka metlae) O reng o ntebeletše o rwele kepisi ya tšhwene, ke go re o re ke nna tšhwene?
Mmabohlajane: Aowa, rangwane, ke go re ke fahlwa ke letšatši.
Mokgelo: Letšatši Aowa ge! Hleng nna ga le mphahle?
Mmabohlajane: Le a mo fahla rangwane.
Mokgelo: E Ke ile ka feta ke tšea Kgakgangwane ka letsogo, gomme a nkiša mošate. Mošate re hweditše kgoši ka nama.
Mokgelo: Aowa, re tla dula re hlwaile tsebe ge go tlo be go letšwa phalafala.
Makonkane: Mokwena, aowa, a e lle re tšwe re ekwa ka moo molato wa rena o tlogo sepetšwa ka gona. E tlo letšwa lehonogona lehono le?
Mmabohlajane: HM! Ke kwa ebile ke tsenwa le letšhogo ruri.
Ke ka lebaka la eng, Mokgelo a ile mošate?
Papalego ke karolo ye bohlokwa ya terama, na o bona temana ye e ka bapalega sefaleng Fahlela?
Mongwadi o dirišitše ''Mmm!'' Le ''Hm!'' Go lebana le Mmabohlajane. Efa lebaka.
Makonkane o boeletša mantšu a ''Kwena yešo''. Efa lebaka.
Na bohlokwa bja maswao a a latelago mo poleng ya ka godimo ke eng?
Lentšu le mošate mo setsopolweng le tšweletša tikologo efe?
Na bohlokwa bja poledišano ke eng temaneng ya ka godimo?
Bala setsopolwa se sa ka tlase ka kwešišo gore o tle o kgone go araba dipotšišo tše di se latelago.
Mokgaetši o ile a belega ngwana wa Papa. O ile a thoma go nyaka diketekete tša diranta go Papa. Papa o ile a reka diaparo le dijo tša ngwana. Mokgaetši o ile a gana a namela thaba, ka ge yena le modirelaleago ba swarana ka ditsebe. Papa o ile a bitšwa ga komosasa. O ile a gapeletšwa gore a ntšhe makgolotharo a diranta a go hlokomela lesea leo. Papa wa batho o ile a išwa ntloleswiswi. Mokgaetši o be a jeletša mmušo ka Foster Child Grant ka lehlakoreng le lengwe a hwetša maintenance. Ba Corruption Unit ba ile ba šala taba ya Mokgaetši morago. O ile a swarwa a latofatšwa ka fraud.
Na mohola wa modirelaleago ke eng setšhabeng?
Na o kwana le kgato ya Mokgaetši ya go iša Papa ga komosasa Efa lebaka la karabo ya gago?
Efa molaetša wo o tšweletšwago ke kanegelokopana ye.
Maikutlo a gago ke afe mabapi le batho bao ba gapeletšago ba bangwe go hlokomela bana ka molao?
Lentšu le 'ntloleswiswi' le ra go reng?
Go swarana ka ditsebe ke go dira eng?
Akaretša dikgopolo tša temana ye ka mafoko a MABEDI.
Ke ka lebaka la eng mongwadi a šomišitše mantšu a Seisimane mo setsopolweng?
Bala sereto se sa ka tlase ka kwešišo gore o tle o kgone go araba dipotšišo tše di se latelago.
E gangwa ke mang?
Bomogaditšong ba sega wa tengwana magalapa.
Megola ya Afrika-Borwa ya segela thameng.
Fela ka boineelo, boikgafo, bohlale le ka kgopolo.
Na sereto se ke sa mohuta mang Fahlela karabo ya gago?
Matseno a 'Kgomo e a tshwa' a ra go reng?
Ngwala nnete goba maaka.
Sereti se tumiša Thabo Mbeki ka boikgafo bja go šomela naga.
Kgetha karabo ya maleba.
Go lwantšha bosenyi.
Go betha batho.
Efa leina la sekapolelo se.
Na mohola wa sona ke eng?
Efa molaetša wo o tšweletšwago ke sereto se.
Poeletšo ya lentšu le 'Amandla' e tliša maikutlo afe go babadi?
Tsopola mehlala ye mebedi ya poeletšothomi temathetong ya mafelelo.
Na mohola wa poeletšothomi yeo ke eng?
<fn>Sepedi SAL P1 Feb-March 2009 Memo Gauteng.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a memorantamo ke.
Ba sebjalebjale ba ja dijo kudu mola batho ba kgale ba be ba sa je kudu.
Dijo tša makhura - di ka oketša mmele wa motho a napa a thoma go phela ka malwetši.
Nama ye khubedu - e hlola malwetši a go fapana go swana le madi a magolo, bolwetši bja pelo le a mangwe.
Dijo tša pherefere - di hlola Alsa.
Dijo tša go omišwa, go swana le mokhuša - di fedile diagammele.
Baithuti ba tla fa dikgopolo tša bona. Ba bangwe ba ka re: Ee, ka ge malwetši a mangwe a kitima le moloko.
Ba bangwe ba ka re aowa - go na le malwetši ao e sego leabela ao a tsenago batho ka lebaka la go se je dijo tša maleba.
Ka go hlama dihlopha tša go kitima.
Go ba kgothaletša go kgatha tema dipapading.
Bolwetši bja mafahla.
Dikarabo tša maleba di tla amogelwa.
Bafsa / baji ba diokobatši.
Ba itirela bokamoso bjo bobotse.
Go tšhaba go lebana le mathata ao ba nago le ona.
Dinotagi di se šomišwe phatlalatša.
Dinotagi di se rekišetšwe bana ba ka tlase ga mengwaga ye lesomeseswai.
O kgahlanong le go šomiša diokobatši bošaedi.
Baithuti ba tla fa dikarabo tša go fapana.
Ka go ba lefiša tšhelete ye ntši.
Ka go ba lahlela kgolegong mengwaga ye mentši.
Ba ka gafa.
Ba ka hwa.
Motho a ka itlhaba ka nalete yeo e šomišitšwego ke motho wa go ba le HIV le AIDS ya napa ya mo tsena.
Motho wa go šomiša diokobatši a ka ikhwetša a tsenetše thobalano le motho wa go ba le HIV le AIDS a sa ipone, ya napa ya mo fetela.
Go lebeletšwe kudu mapatlelo, madulo le dinamelwa.
Go lokišitšwe gore dipapadi di tle di laetšwe dithelebišeneng.
Mongwe le mongwe o nyaka gore 2010 e mo hole.
Go tla nyakega ditirelo ka go fapana ga tšona ka 2010.
Mongwe le mongwe a dire se a ka se kgonago go kgatha tema ngwageng woo.
Molekwa a ngwale ka motho wa boraro.
Molekwa a ngwale palo ya mantšu ao a nyakegago.
Molekwa a šomiše mantšu a gagwe, a se ngwalolle temana.
Ona- matlakala ona a omeletše.
Yona- Nama yona e bose.
E laetša kganetšo.
Gola ye nngwe ke ya go laetša go hwetša tšhelete ka morago ga go šoma.
Ye nngwe ke ya go tšwela pele/ go ba yo mogolo.
Bašomi ba bantši ba gola mafelelong a beke.
Ngwana wa go robala o gola gabotse.
Ke rata mohlašana wola wo motala.
O laetša botshadi.
O laetša tekatekanyo.
Yona - Le laetša kgatelelo ya leina.
Kgomo yona go be go hlabilwe ye bjang?
Go be go hlabilwe kgomo ye bjang?
Dikotsi mebileng di hlolwa ke basepedi ba go feta moo ba sego ba dumelelwa, ba go se bonale bošego, ba go sepela ba tagilwe le ba go se kgone go ela lebelo la koloi''. Gwa realo mootledi.
Dijo tše dibose di apeilwe ke bašomi.
Bašomi ba apeile dijo tše dibose ebile ba di file baeng.
Bašomi ba apeile dijo tše dibose gomme ba di file baeng.
Mohlala : Bana ba rena ba rata mmino wa setšo.
Ge Simone a gana go kotwa ke mošomi wa Lekgowa / Ge a re o nyaka go kotwa ke mošomi wa Mosotho.
Ke nyaka go kotwa ke mošomi wa Mosotho.
Go se tsebe mo o yago / Go se dudišege / Go se dule felo gotee.
Morutiši o tlile le dipuku.
Gosasa / Ka moswana / bosasa.
Le tla ngwala moleko gosasa.
Ke thabeamanyi ka ge go šomišitšwe lediri go hlaola.
Baithuti ba tla fa mafoko a go fapana.
Mohlala: O a ithuta gore a tšwelele.
Moš. ke letšatši la mošomo.
Ke hlwa ke bolela le yena.
Le ka lebaka le le fetilego.
Matome o tla abela baithuti dipeu.
Mmapatši / Morekiši o bapatša /rekiša ditšweletšwa tša lepakeng.
Go tliša ditšweletšwa bathong/ go aga tswalano gare ga setšweletšwa le batho.
Re go tlišetša gae ntle le tefo.
Hlaba le sobela.
Go tsebagatša leina la kgwebo / Go goga šedi ya batho / Kgwaletšo.
Baithuti ba tla fa dikgopolo tša go fapana.
Gore re kwe ditaba ka bona e sego ka mongwadi.
Wa go se kgone go itshwara/ wa go tšweletša maikutlo a gagwe nyanyeng.
Ke nagamagae - re kwa ba bolela ka taba ya gore banenyana ba be ba ile nokeng go ga meetse.
O se ke wa bolaya/ Letlalo la motho ga le bapolelwe fase/kgakala.
Hlogo ya kanegelokopana ye ke 'Thipa e tšwele morabeng' gomme ka gare ga yona T.T o hlabilwe ka thipa le Tšhidi o bolailwe ka thipa.
Baithuti ba tla ntšha maikutlo a go fapana.
Mohlala: - Ba itšhireletša ka tšona.
Ke be ke tla boela gae/ ke be ke tla kgotlelela ka ge ke nyaka mošomo.
Baithuti ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana.
Mohlala: - Ba go dumela ba ka fahlela ka go re ditaba tša setsopolwa se di latelana gabotse gomme se se dira gore setsopolwa se kwešišege.
Ba go gana ba tla laetša ka moo di sa latelanego ka gona.
Sekhukhuni se bonwa ke sebataladi.
Le bolelwa ke batheeletši.
Go laetša moanegi gore ba theeleditše.
Ngwana o belegwe e le hlogo fela.
Hlogwana e nyetše basadi ba bararo.
Nonwane ye e re ruta go amogela maemo ao re ikhwetšago go ona.
Go tšweletša semelo sa Pheladi.
Re ka napa ra hlwa re llelwa ke bana dikenywa re di bona di budule ka mokgwa wo Go gatelela kgopolo ye e tšweletšwago ke mmoledi?
Monna o file basadi ba gagwe molao wa gore ba se ke ba ja dienywa go fihlela a boa.
Basadi ba šala ba katana le go tshela molao wo.
<fn>Sepedi SAL P1 Feb-March 2009 Memo Limpopo.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a memorantamo ke senyane.
Ba sebjalebjale ba ja dijo kudu mola batho ba kgale ba be ba sa je kudu.
Dijo tša makhura - di ka oketša mmele wa motho a napa a thoma go phela ka malwetši.
Nama ye khubedu - e hlola malwetši a go fapana go swana le madi a magolo, bolwetši bja pelo le a mangwe.
Dijo tša pherefere - di hlola Alsa.
Dijo tša go omišwa, go swana le mokhuša - di fedile diagammele.
Baithuti ba tla fa dikgopolo tša bona. Ba bangwe ba ka re: Ee, ka ge malwetši a mangwe a kitima le moloko.
Ba bangwe ba ka re aowa - go na le malwetši ao e sego leabela ao a tsenago batho ka lebaka la go se je dijo tša maleba.
Ka go hlama dihlopha tša go kitima.
Go ba kgothaletša go kgatha tema dipapading.
Bolwetši bja mafahla.
Dikarabo tša maleba di tla amogelwa.
Bafsa / baji ba diokobatši.
Ba itirela bokamoso bjo bobotse.
Go tšhaba go lebana le mathata ao ba nago le ona.
Dinotagi di se šomišwe phatlalatša.
Dinotagi di se rekišetšwe bana ba ka tlase ga mengwaga ye lesomeseswai.
O kgahlanong le go šomiša diokobatši bošaedi.
Baithuti ba tla fa dikarabo tša go fapana.
Ka go ba lefiša tšhelete ye ntši.
Ka go ba lahlela kgolegong mengwaga ye mentši.
Ba ka gafa.
Ba ka hwa.
Motho a ka itlhaba ka nalete yeo e šomišitšwego ke motho wa go ba le HIV le AIDS ya napa ya mo tsena.
Motho wa go šomiša diokobatši a ka ikhwetša a tsenetše thobalano le motho wa go ba le HIV le AIDS a sa ipone, ya napa ya mo fetela.
Go lebeletšwe kudu mapatlelo, madulo le dinamelwa.
Go lokišitšwe gore dipapadi di tle di laetšwe dithelebišeneng.
Mongwe le mongwe o nyaka gore 2010 e mo hole.
Go tla nyakega ditirelo ka go fapana ga tšona ka 2010.
Mongwe le mongwe a dire se a ka se kgonago go kgatha tema ngwageng woo.
Molekwa a ngwale ka motho wa boraro.
Molekwa a ngwale palo ya mantšu ao a nyakegago.
Molekwa a šomiše mantšu a gagwe, a se ngwalolle temana.
Ona- matlakala ona a omeletše.
Yona- Nama yona e bose.
E laetša kganetšo.
Gola ye nngwe ke ya go laetša go hwetša tšhelete ka morago ga go šoma.
Ye nngwe ke ya go tšwela pele/ go ba yo mogolo.
Bašomi ba bantši ba gola mafelelong a beke.
Ngwana wa go robala o gola gabotse.
Ke rata mohlašana wola wo motala.
O laetša botshadi.
O laetša tekatekanyo.
Yona - Le laetša kgatelelo ya leina.
Kgomo yona go be go hlabilwe ye bjang?
Go be go hlabilwe kgomo ye bjang?
Dikotsi mebileng di hlolwa ke basepedi ba go feta moo ba sego ba dumelelwa, ba go se bonale bošego, ba go sepela ba tagilwe le ba go se kgone go ela lebelo la koloi''. Gwa realo mootledi.
Dijo tše dibose di apeilwe ke bašomi.
Bašomi ba apeile dijo tše dibose ebile ba di file baeng.
Bašomi ba apeile dijo tše dibose gomme ba di file baeng.
Mohlala : Bana ba rena ba rata mmino wa setšo.
Ge Simone a gana go kotwa ke mošomi wa Lekgowa / Ge a re o nyaka go kotwa ke mošomi wa Mosotho.
Ke nyaka go kotwa ke mošomi wa Mosotho.
Go se tsebe mo o yago / Go se dudišege / Go se dule felo gotee.
Morutiši o tlile le dipuku.
Gosasa / Ka moswana / bosasa.
Le tla ngwala moleko gosasa.
Ke thabeamanyi ka ge go šomišitšwe lediri go hlaola.
Baithuti ba tla fa mafoko a go fapana.
Mohlala: O a ithuta gore a tšwelele.
Moš. ke letšatši la mošomo.
Ke hlwa ke bolela le yena.
Le ka lebaka le le fetilego.
Matome o tla abela baithuti dipeu.
Mmapatši / Morekiši o bapatša /rekiša ditšweletšwa tša lepakeng.
Go tliša ditšweletšwa bathong/ go aga tswalano gare ga setšweletšwa le batho.
Re go tlišetša gae ntle le tefo.
Hlaba le sobela.
Go tsebagatša leina la kgwebo / Go goga šedi ya batho / Kgwaletšo.
O be a ile go nyaka banna ba go tseba gore mosadi ke eng.
Wa go se tsebalege, wa go šomišana le batho ba go utswa.
Molato wa bohodu / Go utswa.
Dinyakišišo tša go nyaka Tahlego le bao a šomišanago le bona.
Ke a dumela: Se se bonala ka tirišo ya mantšwana a go swana le "ka" , "ke" le "nka".
Ke yena a thulantšhago molwantšhi le molwantšhwa.
Baithuti ba tla tšweletša maikutlo a go fapana. Mohlala: - Ga ke kwane le taba ye ka gore maphodisa a thuša setšhaba.
Bangwe ba ka kwana le taba ye ka go re maphodisa a mangwe a a amega ditiragalong tša bosenyi.
O na le tšhelete ye ntši.
Go yo bega ka molato le go leta gore ba reng mabapi le molato woo.
Moithuti a ka fetola ka ee.
Mohlala: Ee, ga go na se se bonalago e ka ba tšhitišo.
Go laetša go makala/ tlabega.
Go laetša go reta /tlhompho/ go tumiša motho.
le laetša gore taba ga se ya felela/ tlogelo.
le laetša go makala/ tlabego.
Le laetša tikologo ya magaeng.
Poledišano e thuša gore re kwe ditaba ka babapadi, e sego mongwadi.
Ke ditaetšasefala/-papadi / polelo ya mongwadi e sego ya baanegwa.
O laetša a be a nyaka tšhelete go Papa.
Ke go thuša setšhaba ka tša leago.
Baithuti ba tla tšweletša dikgopolo tša go fapana.
Ee, Ngwana yo mongwe le yo mongwe o swanetše go hlokomelwa ke tatagwe.
Bangwe ba ka re aowa, ka setšo monna ga a gapeletšege go hlokomela ngwana le ge e le wa gagwe.
Baithuti ba tla fa dikarabo tša go fapana.
Mohlala: - Maano a Mokgaetši a go hwetša tšhelete / Go na le kotlo bobeng bjo bongwe le bjo bongwe/ Go hwetša tšhelete ka bonokwane ke phošo.
Tšhelete yeo e fiwago batswadi bao ba hlokomelago bana bao ba hlokofaletšwego ke batswadi / batswadi ba sa ba hlokomelego.
Baithuti ba tla tšweletša maikutlo a go fapana.
Mohlala: Motho wa go tshela molao o swanelwa ke go gapeletšwa go o obamela.
Ke go atlana.
Mokgaetši o belege ngwana le papagwe.
Molao o lwa le papagwe kgahlanong le se.
Seretotumišo. Se thoma ka go re: "Kgomo e a tshwa" ebile go retwa bogale bja Thabo Mbeki.
Theeletšang ke a reta.
Go lwantšha bosenyi.
Se gatelela tiro (go sega).
Go tumiša bogale bja moetapele.
Go laetša bogale / tiišetša bogale.
E gangwa ke mang?
Go gatelela kgopolo / Go tšweletša mošito.
<fn>Sepedi SAL P1 Nov 2009 Gauteng.txt</fn>
Lephephe le, le na le matlakala a 13.
Lephephe le, le arotšwe ka dikarolo tše NNE, e lego A, B, C le D.
KAROLO YA D: Dingwalo.
Bala dipotšišo KA MOKA ka tlhokomelo.
Araba dipotšišo KA MOKA.
Thoma karolo ye NNGWE le ye NNGWE letlakaleng le LEFSA.
Thalela fao karolo e felelago gona.
Dikarabo di nomorwe go swana le dipotšišo.
Tshela mothalo mafelelong a karabo ye nngwe le ye nngwe.
Ngwala ka bothakga le ka mongwalo wa go balega.
Hlokomela mopeleto le tlhamo ya mafoko.
Go ya ka khathuni ye motho yo a sepelago o swere eng?
Go ya ka khathuni ye yo a šalago o tlile go šala le eng Efa ntlha e TEE?
Kgetha karabo ye e fošagetšego.
Ka lapeng la monna le mosadi.
Mošomong gare ga mongmošomo le modiredi.
Ge o lebeletše khathuni ye, ke maikutlo afe ao a tšweletšwago ke yo a sepelago?
Efa maikutlo a gago ka tlhalano.
Go ya ka wena tlhalano e ama bana bjang?
Efa mabaka a MABEDI a go hlola tlhalano.
Na o ka thuša bjang batho bao ba rego ba a hlalana.
Ka go bolela mantšu a: 'O inaganela o le tee. Bana o reng ka bona', mosadi o be a nyaka ge monna yo a ka dira eng?
O nyaka go abelwa ngwana?
Sepela o tla ba wa boa.
O inaganela o le tee. Bana o reng ka bona?
Seota tena . ke tla ikhutša wena.
Le ntapišitše ke a sepela.
A! Napile re kgaogane?
Go ba mofsa mehleng ya lehono ga se papadi. Re filwe ditokelo tšeo re ipshinago ka tšona. Re na le tokelo ya go ratwa, go šireletšwa, go fepša, go tsena sekolo, go dula legaeng la lerato, go ikgethela, bjalobjalo. Ye ke phenyo ye kgolo go rena bafsa ka ge mmušo o tloga o re thekga e le ruri. Ga a sa le gona ngwana yo a tla otlwago ka thupa sekolong. Ga a gona ngwana yoo a tla bitšwago ka mahlapa. Ngwana ge a dirile phošo, o a phošollwa, bophelo bja tšwela pele.
Tše dingwe tša ditokelo tše di bonolo ge o di bala o sa di phethagatše. Ga go na phošo le gatee go ba le ditokelo. Bothata ke ge ditokelo tša rena di re lebatša maikarabelo. Ke bafsa ba bakae bao ba tsebago gore ke maikarabelo a bona go hlompha melao, go theeletša batswadi, go obamela ditaelo, bjalobjalo?
Ka lehlakoreng le lengwe, batswadi ba swere bothata ka go godiša bana. Go laetša go na le thulano ye kgolo magareng ga bafsa le batswadi, kudu ge re etla tabeng ya kgalemo. Bafsa ba bona o ka re ba swanetše go itirela boithatelo gomme batswadi ba homole. Batswadi ba dumela gore ke maikarabelo a bona go otla bana ba bona ge ba etšwa tseleng.
Ka moso ge ngwana a atlegile goba a paletšwe, batswadi ke bona ba retwago goba ba šupšago ka menwana. A ke re go thwe pinyana ge e re ping e kwele ping ye kgolo. Ke maikarabelo a batswadi go hlahla bana ba bona tseleng ye ya bophelo.
Mohlomongwe bafsa ba na le ponelopele ye kaone. O tla kwa ba bangwe ba re mehla le mabaka di fetogile, ba bona batswadi ba bona ba šiilwe ke mabaka. Ba re melao ya batswadi ba bona e be e šoma fela mehleng ya bogologolo, lefaseng la dikgolomodumo. Bjale ge di šita Phaahle go ahlola, re tla ipona re rile eng ka kgodišo ya bafsa Aretse! Re tla re ge re re ke dipitsi ra bona ka mebala?
Kgetha karabo ya maleba.
Bafsa ba kitima kudu.
Ge e le gore taba ya ditokelo ke yona, re tla bona ge bafsa ba atlega go ba banna le basadi ba ka moso.
Efa dilo tše PEDI go tšwa temaneng tšeo di se sa diragalago dikolong go laetša gore bafsa ba na le ditokelo.
Go ya ka temana ye, ke eng seo bafsa ba se fihleletšego?
Laetša phapano gare ga mmušo wa kgethologanyo le mmušo wa temokrasi mabapi le ditokelo.
Go ya ka wena, ke tshwanelo gore batswadi ba theeletše bana ba bona Fahlela karabo ya gago?
Ke eng seo o ka se dirago go hlohleletša bafsa go ba le maikarabelo ka ditokelo?
Ge nkabe o le motswadi mehleng ya selehono, o be o ka rata go godiša bana ba gago ka tsela efe?
Dithulano mabapi le ditokelo di hlolwa ke eng magareng ga bafsa le batswadi ba bona?
Akaretša seswantšho se se latelago gomme o hlame temana ya mantšu ao e ka bago a 50 - 60 ka sona.
Bona re dirile dilo tše botse bjang. Di goga mahlo a balebeledi.
Lesogana le le sa etego...
Re na le dipese tše dikgolo le tše dinnyane le dikoloi tša mabaibai.
O ka tšwa leeto, wa tla wa lefa ka morago le gona gannyane gannyane.
Ke ka lebaka la eng mmapatši a thadile papatšo ye?
Go bapatšwa kgwebo ya eng?
Tsopola mantšu a MABEDI a go latolana go tšwa papatšong.
Tsopola mafoko a MABEDI a go hlalefetša go tšwa papatšong.
Efa dintlha tše PEDI tšeo di tlogetšwego papatšong.
Feleletša seema se se tšwelelago mo papatšong o be o se hlaloše.
Selemo ke nako ya balemi ya go bjala merogo ye metala. Ge nako ya go buna e fihla bohle re a thaba ka gobane re tseba gabotse gore re tlile go ipshina ka dikenywa. Yo a se nago diatla, bana ba gagwe ba tla bolawa ke tlala.
Šomiša lentšu le 'bjala' mafokong a MABEDI go laetša gore le na le ditlhalošo tše pedi tša go fapana.
Ye metala' ke lehlaodi la mmala.
Gabotse', ke lehlathi la mokgwa.
Ngwala lentšu le TEE leo le hlalošago sehla sa ngwaga go tšwa temaneng.
Mmolelwana wo 'Yo a se nago diatla' o ra go reng?
Nyaka lešalaohle go tšwa temaneng o be o hlame lefoko la go kwagala ka lona.
Ngwala lefoko le ka tirwa: Selemo balemi ba bjala merogo ye metala. Thoma lefoko la gago ka go re: Merogo ye metala...
Temana ye e latelago ga e kwešišege. E ngwalolle o lokele maswaodikga, o phošolle mo go swanetšego gore e kwešišege.
Kankere ke bolwetši bjo bošoro bona bo ka thibelwa ka gore batho ba je dijo tša maleba go swana le tše di latelago khabetšhe konofolo le teye ye tala.
Kankere ya matswele e bolaya basadi ba bantši ngwaga ka ngwaga. Go lwantšha bolwetši bjo, Oktobere e kgethilwe gore ke kgwedi ya kankere ya matswele. Ka kgwedi ye, mmušo o tšea matsapa ka moka go phafoša basadi ka bošoro bja bolwetši bjo. Ge a beakanyetša kgwedi ye mohlami wa lekgotla la kankere ya matswele o boletše gore bolwetši bjo bo a alafega, bohlokwa ke go bo lemoga ka pela. O tšwetše pele ka gore gabotsebotse, batho ba bolawa ke go se hlokomele ba lemoga bolwetši bjo e le kgale.
Tsopola koketšo ya sediri go tšwa lefokong le le thaletšwego gomme o fe mošomo wa yona.
Efa bontši bja leina le ''mohlami'' go tšwa temaneng gomme o le šomiše lefokong.
Tsopola mohlala wa lediregi go tšwa temaneng gomme o hlame lediriši ka lona.
Ngwala mantšu a mohlami wa lekgotla la kankere ya matswele ka polelotebanyi. Thoma lefoko la gago ka go re: Mohlami wa lekgotla la kankere ya matswele...
Bolwetši bja kankere ya matswele bo bolaya basadi.
Bolwetši bjo bo a alafega.
Go otlela ntle le mangwalo a bootledi ga se gwa dumelelwa. Motho ge a ka hwetšwa a otlela ntle le tumelelo, o tla metšwa ke ntloleswiswi. Magagešo a re obameleng melao ya tsela hle! A re se direng dilo tšeo di tla dirago gore re ikhwetše re na le molato.
Efa mešomo ya mantšwana ao a kotofaditšwego go tšwa temaneng.
Go otlela ntle le mangwalo'.
Ngwala lefoko le le ntshofaditšwego mo temaneng ka lebaka le le fetilego.
Go dirišitšwe sekapolelo lefokong le le ntshofaditšwego mo temaneng. Efa leina la sona.
Sešupanako sa A ke se segologolo sa B ke se se mola sa C e le se...
Dišupanako tše (lešalašupi la kgato ya I), (lešalašupi la kgato ya II),...
Dišupanako tše ke di lokišitše.
fapana le ye e tšwelelago poduleng.
lekokoko le dikobjana tša Albertina, a fihla a di bea pele ga mosadi yoo wa gaSefolo. ''Fh ! Mong wa dikobo o kae Ngwanaka o kae batho?
Monna yola Ratšhidi a no dula a sa bolele selo, le y hlalosetša mosadi yo eng, bjang, ka gobane ga a bona selo, o no kwa ka bana ge ba mmotša, le gona Sefolo ga a bonale ka mo gae. A re: ''Na Sefolo o kae?
MmaSefolo: ''O re Sefol gona mo gae Ga o tsebe gore Sefolo o a bereka O palelwa ke eng go mpotša tša lapa le ka gore ke gona, wa no re Sefolo o kae, Sefolo o kae Ngwanaka o kae?
lapeng ba swere Tryphina ka mo le ka mo. Banna le basadi ba tikologo yeo ba be ba šetše ba tletše ka lapeng la gaSefolo, ba bangwe ba botšiša gore go diregile eng. Le wa lethabo Thekga karabo ya gago ka lebaka?
maikutlo a mohuta mang?
Thekga karabo ya gago ka lebaka.
motho wa mohuta mang?
metše le molaleng, go tloga fao ya fetela mokokotlong, ya ba ya aparetša mmele ka moka, a šala a swana le phoofolo.
nngwe kua Phafola, moo a ilego a dula ngwaga ka moka go sa kwewe selo ka ga gagwe. Eupša ka gobane Baswana ba re taba ga e lale, gwa ba gwa kwala gore ba lefile ditšhelete tše dintši fela a se fole. Ba ba ba mo rwalela gagabo mo a tswaletšwego gona. Fao a phela sebaka sa dikgwedi tše pedi gomme a hlokagala, a se sa bonala gore e kile ya ba motho. Gwa tuma la gore mokgalabje Tšhidi Serumula o dirišitše tša gagwe go hlokofatša babolai ba motlogoloagwe, gomme di swere bona bao ba bane. Go tseba mang?
Polelo ya Rameriri setsopolw yo a swerwego ke kholera.
o dirišitše tša go lefeletša motlogolo wa gagwe Thekga karabo ya gago ka lebaka?
bolelwago ka sona?
Na o dumela gore boloi bo gona Fahlela karabo ya gago o lebeletše seo se diregilego ka Rameriri le sehlopha sa gagwe?
Hlaloša molaetša wa kanegelokopana ye ka methaladi ye MEBEDI.
<fn>Sepedi SAL P1 Nov 2009 Limpopo.txt</fn>
Lephephe le, le na le matlakala a 12.
Lephephe le, le arotšwe ka dikarolo tše NNE, e lego A, B, C le D.
KAROLO YA D: Dingwalo.
Bala dipotšišo KA MOKA ka tlhokomelo.
Araba dipotšišo KA MOKA.
Thoma karolo ye NNGWE le ye NNGWE letlakaleng le LEFSA.
Thalela fao karolo e felelago gona.
Dikarabo di nomorwe go swana le dipotšišo.
Tshela mothalo mafelelong a karabo ye nngwe le ye nngwe.
Ngwala ka bothakga le ka mongwalo wa go balega.
Hlokomela mopeleto le tlhamo ya mafoko.
Go ya ka khathuni ye motho yo a sepelago o swere eng?
Go ya ka khathuni ye yo a šalago o tlile go šala le eng Efa ntlha e TEE?
Kgetha karabo ye e fošagetšego.
Ka lapeng la monna le mosadi.
Mošomong gare ga mongmošomo le modiredi.
Ge o lebeletše khathuni ye, ke maikutlo afe ao a tšweletšwago ke yo a sepelago?
Efa maikutlo a gago ka tlhalano.
Go ya ka wena tlhalano e ama bana bjang?
Efa mabaka a MABEDI a go hlola tlhalano.
Na o ka thuša bjang batho bao ba rego ba a hlalana.
Ka go bolela mantšu a: 'O inaganela o le tee. Bana o reng ka bona', mosadi o be a nyaka ge monna yo a ka dira eng?
O nyaka go abelwa ngwana?
Sepela o tla ba wa boa.
O inaganela o le tee. Bana o reng ka bona?
Seota tena . ke tla ikhutša wena.
Le ntapišitše ke a sepela.
A! Napile re kgaogane?
Go ba mofsa mehleng ya lehono ga se papadi. Re filwe ditokelo tšeo re ipshinago ka tšona. Re na le tokelo ya go ratwa, go šireletšwa, go fepša, go tsena sekolo, go dula legaeng la lerato, go ikgethela, bjalobjalo. Ye ke phenyo ye kgolo go rena bafsa ka ge mmušo o tloga o re thekga e le ruri. Ga a sa le gona ngwana yo a tla otlwago ka thupa sekolong. Ga a gona ngwana yoo a tla bitšwago ka mahlapa. Ngwana ge a dirile phošo, o a phošollwa, bophelo bja tšwela pele.
Tše dingwe tša ditokelo tše di bonolo ge o di bala o sa di phethagatše. Ga go na phošo le gatee go ba le ditokelo. Bothata ke ge ditokelo tša rena di re lebatša maikarabelo. Ke bafsa ba bakae bao ba tsebago gore ke maikarabelo a bona go hlompha melao, go theeletša batswadi, go obamela ditaelo, bjalobjalo?
Ka lehlakoreng le lengwe, batswadi ba swere bothata ka go godiša bana. Go laetša go na le thulano ye kgolo magareng ga bafsa le batswadi, kudu ge re etla tabeng ya kgalemo. Bafsa ba bona o ka re ba swanetše go itirela boithatelo gomme batswadi ba homole. Batswadi ba dumela gore ke maikarabelo a bona go otla bana ba bona ge ba etšwa tseleng.
Ka moso ge ngwana a atlegile goba a paletšwe, batswadi ke bona ba retwago goba ba šupšago ka menwana. A ke re go thwe pinyana ge e re ping e kwele ping ye kgolo. Ke maikarabelo a batswadi go hlahla bana ba bona tseleng ye ya bophelo.
Mohlomongwe bafsa ba na le ponelopele ye kaone. O tla kwa ba bangwe ba re mehla le mabaka di fetogile, ba bona batswadi ba bona ba šiilwe ke mabaka. Ba re melao ya batswadi ba bona e be e šoma fela mehleng ya bogologolo, lefaseng la dikgolomodumo. Bjale ge di šita Phaahle go ahlola, re tla ipona re rile eng ka kgodišo ya bafsa Aretse! Re tla re ge re re ke dipitsi ra bona ka mebala?
Kgetha karabo ya maleba.
Bafsa ba kitima kudu.
Ge e le gore taba ya ditokelo ke yona, re tla bona ge bafsa ba atlega go ba banna le basadi ba ka moso.
Efa dilo tše PEDI go tšwa temaneng tšeo di se sa diragalago dikolong go laetša gore bafsa ba na le ditokelo.
Go ya ka temana ye, ke eng seo bafsa ba se fihleletšego?
Laetša phapano gare ga mmušo wa kgethologanyo le mmušo wa temokrasi mabapi le ditokelo.
Go ya ka wena, ke tshwanelo gore batswadi ba theeletše bana ba bona Fahlela karabo ya gago?
Ke eng seo o ka se dirago go hlohleletša bafsa go ba le maikarabelo ka ditokelo?
Ge nkabe o le motswadi mehleng ya selehono, o be o ka rata go godiša bana ba gago ka tsela efe?
Dithulano mabapi le ditokelo di hlolwa ke eng magareng ga bafsa le batswadi ba bona?
Akaretša seswantšho se se latelago gomme o hlame temana ya mantšu ao e ka bago a 50 - 60 ka sona.
Bona re dirile dilo tše botse bjang. Di goga mahlo a balebeledi.
Lesogana le le sa etego...
Re na le dipese tše dikgolo le tše dinnyane le dikoloi tša mabaibai.
O ka tšwa leeto, wa tla wa lefa ka morago le gona gannyane gannyane.
Ke ka lebaka la eng mmapatši a thadile papatšo ye?
Go bapatšwa kgwebo ya eng?
Tsopola mantšu a MABEDI a go latolana go tšwa papatšong.
Tsopola mafoko a MABEDI a go hlalefetša go tšwa papatšong.
Efa dintlha tše PEDI tšeo di tlogetšwego papatšong.
Feleletša seema se se tšwelelago mo papatšong o be o se hlaloše.
Selemo ke nako ya balemi ya go bjala merogo ye metala. Ge nako ya go buna e fihla bohle re a thaba ka gobane re tseba gabotse gore re tlile go ipshina ka dikenywa. Yo a se nago diatla, bana ba gagwe ba tla bolawa ke tlala.
Šomiša lentšu le 'bjala' mafokong a MABEDI go laetša gore le na le ditlhalošo tše pedi tša go fapana.
Ye metala' ke lehlaodi la mmala.
Gabotse', ke lehlathi la mokgwa.
Ngwala lentšu le TEE leo le hlalošago sehla sa ngwaga go tšwa temaneng.
Mmolelwana wo 'Yo a se nago diatla' o ra go reng?
Nyaka lešalaohle go tšwa temaneng o be o hlame lefoko la go kwagala ka lona.
Ngwala lefoko le ka tirwa: Selemo balemi ba bjala merogo ye metala. Thoma lefoko la gago ka go re: Merogo ye metala...
Temana ye e latelago ga e kwešišege. E ngwalolle o lokele maswaodikga, o phošolle mo go swanetšego gore e kwešišege.
Kankere ke bolwetši bjo bošoro bona bo ka thibelwa ka gore batho ba je dijo tša maleba go swana le tše di latelago khabetšhe konofolo le teye ye tala.
Kankere ya matswele e bolaya basadi ba bantši ngwaga ka ngwaga. Go lwantšha bolwetši bjo, Oktobere e kgethilwe gore ke kgwedi ya kankere ya matswele. Ka kgwedi ye, mmušo o tšea matsapa ka moka go phafoša basadi ka bošoro bja bolwetši bjo. Ge a beakanyetša kgwedi ye mohlami wa lekgotla la kankere ya matswele o boletše gore bolwetši bjo bo a alafega, bohlokwa ke go bo lemoga ka pela. O tšwetše pele ka gore gabotsebotse, batho ba bolawa ke go se hlokomele ba lemoga bolwetši bjo e le kgale.
Tsopola koketšo ya sediri go tšwa lefokong le le thaletšwego gomme o fe mošomo wa yona.
Efa bontši bja leina le ''mohlami'' go tšwa temaneng gomme o le šomiše lefokong.
Tsopola mohlala wa lediregi go tšwa temaneng gomme o hlame lediriši ka lona.
Ngwala mantšu a mohlami wa lekgotla la kankere ya matswele ka polelotebanyi. Thoma lefoko la gago ka go re: Mohlami wa lekgotla la kankere ya matswele...
Bolwetši bja kankere ya matswele bo bolaya basadi.
Bolwetši bjo bo a alafega.
Go otlela ntle le mangwalo a bootledi ga se gwa dumelelwa. Motho ge a ka hwetšwa a otlela ntle le tumelelo, o tla metšwa ke ntloleswiswi. Magagešo a re obameleng melao ya tsela hle! A re se direng dilo tšeo di tla dirago gore re ikhwetše re na le molato.
Efa mešomo ya mantšwana ao a kotofaditšwego go tšwa temaneng.
Go otlela ntle le mangwalo'.
Ngwala lefoko le le ntshofaditšwego mo temaneng ka lebaka le le fetilego.
Go dirišitšwe sekapolelo lefokong le le ntshofaditšwego mo temaneng. Efa leina la sona.
Sešupanako sa A ke se segologolo sa B ke se se mola sa C e le se...
Dišupanako tše (lešalašupi la kgato ya I), (lešalašupi la kgato ya II),...
Dišupanako tše ke di lokišitše.
fapana le ye e tšwelelago poduleng.
Ke Labohlan gagwe o sware le ya lenono di filwe Mmamaano.
Sofi, Sofi, ntebelele moratiwa!' A! A! (iv) Ga a tšhela letsolobolo ka mabu Tsopi! O e thomile taba, a a nape a e feleletše. [Letl. 34] 8.1 Mongwadi o fegile babadi setsopolweng se. Fahlela kgopolo ye. 8.2 Mongwadi o šupa eng ka mantšu/dikafoko tše di thaletšwego. 8.
Efa molaetša wo o tlišwago ke kanegelokopana ye.
<fn>Sepedi SAL P1 Nov 2009 Memo Gauteng.txt</fn>
Diphahlo goba dithoto.
B Mošomong gare ga mongmošomo le modiredi.
O befetšwe ka ge ba mo lapišitše ebile o tletše tlabego ka tšeo di diragalago bophelong bja gagwe.
Baithuti ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana.
e bušetša batho morago.
Sedumedi ga se e thekge.
Ga go bohlokwa go dula le motho yo o se sa mo ratago.
Sehlare sa muši ke go o katoga.
Baithuti ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana.
Bana ba hlolosela motswadi yo mongwe.
Bana ba bolawa ke tlala.
Bana ba hlaelela lerato la batswadi ka bobedi.
Baithuti ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana.
Go felelwa ke lerato.
Go hloka kgotlelelano.
Go theeletša mabarebare.
Baithuti ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana.
go nagana ka ditlamorago tše mpe tša tlhalano gore ba nagane ka bophelo bjo ba tlilego go bo phela ka marago ga tlhalano gore ba se lebale gore batho ka moka re na le diphošo ka fao re swanela go swarelana.
O be a duma ge monna a ka fetoša mogopolo wa go ngala ka gae.
B: Ge e le gore taba ya ditokelo ke yona, re tla bona ge bafsa ba atlega go ba banna le basadi ba ka moso.
Ga ba sa bethwa.
Ga ba sa rogwa.
Mmušong wa kgale batho ba be ba phela ka fase ga kgatelelo.
Mmušong o mofsa batho ba phela ba lokologile, ba na le ditokelo.
Mohlala- Ee, ka gore bana le bona ba swanetše go ntšha sa mafahleng a bona.
Baithuti ba tla tšweletša maikutlo a go fapana.
Mohlala:- O ka rulaganya dikopano tša bafsa go ba ruta ka ditokelo le maikarabelo.
Baithuti ba tla tšweletša maikutlo a go fapana.
Mohlala- Go ruta bana go ba le maikarabelo dilong ka moka tšeo ba di dirago.
Batswadi ba phetše mehleng yeo ditokelo di bego di se gona.
Bafsa ba bona o ka re batswadi ba bona ga ba kwešiše bophelo.
Kwešišo ya ditokelo.
Kakaretšo e ka akaretša dintlha tše di latelago: - Digole le difofu le bona ba na le bokgoni.
Ba šoma ka matsogo a bona.
Ga e sa le merwalo melokong ya bo bona.
Ga ba sa tšewa bjalo ka batho ba go hloka mohola.
Ba kopakopana le batho ba bangwe.
Didirwa tša bona di ka rekišwa gomme ba hwetša tšhelete.
Molekwa a ngwale ka motho wa boraro.
Molekwa a ngwale palo ya mantšu ao a dirišitšwego.
Go tsebagatša seo a se bapatšago.
Kgole le kgauswi.
Go tšwa leeto wa tla wa lefa ka morago.
Tšhomišo ya mogala wa go se lefelwe.
Leina la kgwebo.
Mehuta ya dinamelwa tša bona.
Lesogana le le sa etego le nyala kgaetšedi.
Motho wa go no dula felo go tee a ka se sepele le mabaka / a ka fetwa ke dilo tše di botse.
Baithuti ba tla hlama mafoko a go fapana.
Baithuti ba tla hlama mafoko a go fapana.
Mohlala: - Batho bohle ba rata merogo e metala.
Kankere ke bolwetši bjo bo šoro. Bjona bo ka thibelwa ka gore batho ba je dijo tša maleba, go swana le tše di latelago: khabetšhe, konofolo le teye ye tala.
Ya matswele - E hlaloša kudu ka sediri - E hlaloša kankere ye go bolelwago ka yona.
Mohlala: - Mmušo o thaba kudu ka bahlami ba makgotla a go fapana.
Mohlami wa lekgotla la kankere ya matswele o rile: "Bolwetši bjo bo a alafega, bohlokwa ke go bo lemoga ka pela. Gabotsebotse, batho ba bolawa ke go se hlokomele, ba lemoga bolwetši bjo e le kgale".
Bolwetši bja kankere ya matswele bo bolaya basadi, fela bo a alafega.
hle - go kgopela i - leitiri - go laetša gore tiro e dirwa ke seboledi ebile e wela go seboledi.
Go se otlele ntle le mangwalo.
O meditšwe ke ntloleswiswi.
Ke tla se rekiša, mohlomongwe ke tla phela ka sona.
Baithuti ba tla hlama mafoko a go fapana.
Mohlala: - Dingaka di re molwetši yola wa go bjalollwa pelo o tla phela.
Letšhogo le manyami.
Ngwana wa Sefolo o nweletše ka meetseng.
Albertina a re go thinya a se hlwele a boa.
Go ka se be le lebitla la gagwe.
Gore re kwe ditaba ka baanegwa.
Ba sa ga meetse dinokeng.
Wa tšhobolo / wa go hloka tlhompho / wa go se kgone go itshwara.
Gwa tlala taba ya go se be le nnete.
Ga go na taba yeo e ka diregago gwa se tsebe motho.
O dirišitše dihlare tša gagwe / o mo loile.
Motho o bolailwe ka thipa.
Aowa, motho ga a swanela go lefa setopo ka setopo / motho ga a swanela go bolaya yo mongwe e le ge a itefeletša.
BoRameriri ba bolaile motlogolo wa gagwe ka thipa.
Baithuti ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana.
Ee, ke a dumela ka gore bagwera ba gagwe šeba, ba fedile ka tsela ya go se kwešišege gomme le yena o mela meriri mmele ka moka.
Aowa, se se hlagelago motho go ra gore se be se dutše se tlo mo hlagela.
Letlalo la motho ga le bapolelwe fase. O se ke wa tšama o senyetša batho o gopola gore ba tla go lesa fela.
<fn>Sepedi SAL P1 Nov 2009 Memo Limpopo.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a memorantamo ke 7.
Diphahlo goba dithoto.
B Mošomong gare ga mongmošomo le modiredi.
O befetšwe ka ge ba mo lapišitše ebile o tletše tlabego ka tšeo di diragalago bophelong bja gagwe.
Baithuti ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana.
e bušetša batho morago.
Sedumedi ga se e thekge.
Ga go bohlokwa go dula le motho yo o se sa mo ratago.
Sehlare sa muši ke go o katoga.
Baithuti ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana.
Bana ba hlolosela motswadi yo mongwe.
Bana ba bolawa ke tlala.
Bana ba hlaelela lerato la batswadi ka bobedi.
Baithuti ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana.
Go felelwa ke lerato.
Go hloka kgotlelelano.
Go theeletša mabarebare.
Baithuti ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana.
go nagana ka ditlamorago tše mpe tša tlhalano gore ba nagane ka bophelo bjo ba tlilego go bo phela ka marago ga tlhalano gore ba se lebale gore batho ka moka re na le diphošo ka fao re swanela go swarelana.
O be a duma ge monna a ka fetoša mogopolo wa go ngala ka gae.
B: Ge e le gore taba ya ditokelo ke yona, re tla bona ge bafsa ba atlega go ba banna le basadi ba ka moso.
Ga ba sa bethwa.
Ga ba sa rogwa.
Mmušong wa kgale batho ba be ba phela ka fase ga kgatelelo.
Mmušong o mofsa batho ba phela ba lokologile, ba na le ditokelo.
Mohlala- Ee, ka gore bana le bona ba swanetše go ntšha sa mafahleng a bona.
Baithuti ba tla tšweletša maikutlo a go fapana.
Mohlala:- O ka rulaganya dikopano tša bafsa go ba ruta ka ditokelo le maikarabelo.
Baithuti ba tla tšweletša maikutlo a go fapana.
Mohlala- Go ruta bana go ba le maikarabelo dilong ka moka tšeo ba di dirago.
Batswadi ba phetše mehleng yeo ditokelo di bego di se gona.
Bafsa ba bona o ka re batswadi ba bona ga ba kwešiše bophelo.
Kwešišo ya ditokelo.
Kakaretšo e ka akaretša dintlha tše di latelago: - Digole le difofu le bona ba na le bokgoni.
Ba šoma ka matsogo a bona.
Ga e sa le merwalo melokong ya bo bona.
Ga ba sa tšewa bjalo ka batho ba go hloka mohola.
Ba kopakopana le batho ba bangwe.
Didirwa tša bona di ka rekišwa gomme ba hwetša tšhelete.
Molekwa a ngwale ka motho wa boraro.
Molekwa a ngwale palo ya mantšu ao a dirišitšwego.
Go tsebagatša seo a se bapatšago.
Kgole le kgauswi.
Go tšwa leeto wa tla wa lefa ka morago.
Tšhomišo ya mogala wa go se lefelwe.
Leina la kgwebo.
Mehuta ya dinamelwa tša bona.
Lesogana le le sa etego le nyala kgaetšedi.
Motho wa go no dula felo go tee a ka se sepele le mabaka / a ka fetwa ke dilo tše di botse.
Baithuti ba tla hlama mafoko a go fapana.
Baithuti ba tla hlama mafoko a go fapana.
Mohlala: - Batho bohle ba rata merogo e metala.
Kankere ke bolwetši bjo bo šoro. Bjona bo ka thibelwa ka gore batho ba je dijo tša maleba, go swana le tše di latelago: khabetšhe, konofolo le teye ye tala.
Ya matswele - E hlaloša kudu ka sediri - E hlaloša kankere ye go bolelwago ka yona.
Mohlala: - Mmušo o thaba kudu ka bahlami ba makgotla a go fapana.
Mohlami wa lekgotla la kankere ya matswele o rile: "Bolwetši bjo bo a alafega, bohlokwa ke go bo lemoga ka pela. Gabotsebotse, batho ba bolawa ke go se hlokomele, ba lemoga bolwetši bjo e le kgale".
Bolwetši bja kankere ya matswele bo bolaya basadi, fela bo a alafega.
hle - go kgopela i - leitiri - go laetša gore tiro e dirwa ke seboledi ebile e wela go seboledi.
Go se otlele ntle le mangwalo.
O meditšwe ke ntloleswiswi.
Ke tla se rekiša, mohlomongwe ke tla phela ka sona.
Baithuti ba tla hlama mafoko a go fapana.
Mohlala: - Dingaka di re molwetši yola wa go bjalollwa pelo o tla phela.
Go anegwa ka yena go tloga mathomong go fihla mafelelong a kanegelokopana/Ditaba tša kanegelokopana di theilwe godimo ga gagwe.
O be a tšhaba botagwa bja mogatšagwe.
i Go nwa.
Baithuti ba tla tla ka dikarabo tše di fapanego.
Ee, ka gore o phela a tagilwe. Ke gore bjala bja gagwe bo hlotliwa go ya go ile.
Ke ya sebjalebjale.
Go bolelwa ka para le nnipi.
Mongwadi o bolela ka ditaba tše di diregago GaMatlala.
Ba feleleditše ba dutše mmogo bjalo ka monna le mosadi.
Moroko o bolaile ngwana wa Mošila ka selepe a re ke bjala.
Baithuti ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana.
Babadi ba tla rata go tseba gore toro ya Tsopi e swere Mmamaano bjang. Tsopi yena o rileng ge mosadi a mmotšiša ka mantšu a toro ya gagwe.
i Go iteka.
Go direla moratiwa wa gago dilo tše di botse.
Batho ba go šoma Borwa ba boa ka morago ga nako e telele.
Go hlola bothata.
Tsopi o re ke motswala'gwe.
Baithuti ba tla tšweletša maikutlo a go fapana.
Ga ke kgotsofatšwe ke maitshwaro a gagwe ka gore o ithubela motse.
Ga ke na bothata ka maitshwaro a gagwe ka gore monna ke thaka o a naba.
Ke maikutlo a lethabo.
O se šomele marena a mabedi.
Marato a sephiring a kotsi.
Le ge o ka e buela leopeng magokobu a tla go bona.
Baithuti ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana.
A ka ikgakantšha ka gore toro ke toro, yena ga a tsebe Sofi.
<fn>Sepedi SAL P2 Feb-March 2009 RUBRIC.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a memorantamo ke.
Bokgoni bjo bobotse kudukudu.
Bokgoni bjo bobotse kudu.
Bokgoni bja go kgotsofatša.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Bokgoni bja go išega.
Bokgoni bja go hlaelela kudu.
Polelo le maswaodikga di laotšwe ka botlalo.
Polelo ya makgethe e šomišitšwe ka nepagalo.
Kgethontšu e laetša setaele sa maleba sa ditaba.
Mafoko le ditemana ka moka di hlamilwe ka nepagalo, di tšweletša tlhalošo gabotse.
Setšweletšwa se tloga se se na le ge e ka ba phošwa na go laetša gore se badišišitšwe, sa ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Polelo le maswaodikga di laotšwe ka tshwanelo le go kgona go šomiša polelo- makgethe ka nepagalo.
Kgethontšu e laetša setaele sa maleba sa ditaba.
Mafoko le ditemana di hlamilwe ka nepagalo le tlhalošo ya pepeneneng.
Setšweletšwa ga se na le ge e ka ba phošwana ka ge se badišišitšwe sa ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Polelo le maswaodikga mo gontši ke tša maleba.
na fela e sepelelana le setšweletšwa.
Setaele se nepagetše ebile ke sa tshwanelo, se sepelelana le dinyakwa tša ditaba.
Mafoko le ditemana gantši di hlamilwe ka tshwanelo le tlhalošo e tloga e kwagala.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Polelo e nyakile e letefaditšwe , maswaodikga a go kgotsofatša.
Kgethontšu e nyakile go lekanela, ya go sepelelana le ditaba.
Setaele se nyakile go sepelelana le dinyakwa tša ditaba.
Diphošo tlhamegong ya ditemana le mafoko le ge tlhalošo e kwagala.
šitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Polelo ya go lekanetšwa le maswaodikga a go fela a sa šomišwe ka tshwanelo.
Setaele se hloka nyalelano ebile ga se swanetšane le ditaba.
Mafoko le ditemana di fošagetše le ge tlhalošo ka kakaretšo e kwagala.
phošo tše ntši le ge se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba, ke bjo bo telele kudu/kopana kudu.
Polelo le maswaodikga di fošagetše.
Setaele ga se sepelelane le ditaba..
Mafoko le ditemana ga se tša hlamega, tlhalošo ga e kwagale.
Setšweletšwa se nyeuma ka diphošo le ge se laetša se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba, ke bjo bo telele kudu/ kopana kudu.
Polelo le maswaodikga di fošagetše kudu.
Mafoko le ditemana di šarakane ebile ga di tsenelane.
Setaele se fošagetše mahlakoreng ka moka.
Setšweletšwa se nyeuma ka diphošo, se a hlakahlakantšha le ge se laetša go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Diteng di laetša kwešišo ya go kgahliša ya ditaba.
Dikgopolo tša go butšwa tša go hlohla mogopolo.
Ditaba di a nyalelana le dintlha di filwe ka botlalo.
Bohlatse bja temogo ye e tseneletšego ya polelo.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go hlamega gabotse kudukudu.
Bokgoni bjo bobotse kudukudu.
Diteng di laetša tlhalošo ye e tseneletšego ya ditaba.
Dikgopolo di a kgahliša , ke tša boikgopolelo.
Temogwana ye e tseneletšego ya polelo.
Bohlatse bja peakanyo le sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweletša taodišo ye e hlagišitšwego gabotse kudu.
Bokgoni bjo bobotse kudu.
Diteng di laetša tlhalošo ya go kwagala ya ditaba.
Dikgopolo tša go kgahliša tša go goga.
Dintlha tše nnyane tša maleba di tšweleditšwe.
Temogwana ye e tseneletšego ya polelo.
Bohlatse bja peakanyo le sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweletša taodišo ye e hlagišitšwego gabotse.
Diteng di hlaloša ditaba ka gokgotsofatša.
Dikgopolo ke tša mehleng , tša go se tsenelele.
Dintlha tše dingwe tša maleba di laeditšwe.
kakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go amogelega ya lelemetlaleletšo.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Diteng ke tša mehleng tša go se nyalelane.
Dikgopolo mo go ntši di tseleng fela di a ipošeletša.
Bohlatse bja dintlha tša maleba.
Bohlatse bja peakanyo le sengwalwakakanywa seo se tšweleditšego toadišo ya magareng ya lelemetlaleletšo la bobedi.
Bokgoni bja go išega.
Diteng ga di kwagale ka mehla, ga di nyalelane.
Dikgopolo ke tše nnyane, fela di a ipošeletša.
O fela a etšwa tseleng, go boima go latela kakaretšo ya dikgopolo.
Bohlatse bja go se kgotsofatše bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo. Taodišo ga se ya tšweletšwa gabotse.
Bokgoni bja go hlaelela kudukdu.
Diteng di fapogile. Ga di nyalelane.
Dikgopolo di tšwele tseleng, di šarakane ebile di a hlakahlakantšha.
Ga go na peakanyo le sengwalwakakanywa sa mathomo.
Taodišo e tšweleditšwe ka bofokodi.
Bokgoni bja go išega.
Bokgoni bja go hlaelela kudu.
O šomišitše melao ka moka ya maleba ya sebopego.
Polelo ya setšweletšwa mo gontši ke ya maleba ebile e hlamilwe gabotse.
Tlotlontšu mo gohle e nepagetše go ya ka morero baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele mo gontši se nepagetše.
Setšweletšwa se tloga se hloka phošwana go laetša gore se badišišitšwe le go ntšwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Setšweletšwa se hlamilwe gabotse ka maleba kudu.
getše kudu go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
tša gore se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
O šomišitše melao ye mentši ya maleba ya sebopego.
lwe gabotse ebile ke sa maleba.
rero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
šitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
O šomišitše dikgopolo tša go kgotsofatša tša dinyakwa tša sebopego.
Tlhamego ya setšweletšwa e nyakile go kgotsofatša. Diphošo ga di thibele kelo ya dintlha.
Tlotlontšu e nyakile go kgotsofatša go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se nyakile se nepagetše.
Setšweletšwa se sa na le diphošo le ge se laetša go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Melao ye mengwe ye bohlokwa e tlogetšwe.
Setšweletšwa se hlamegile gabotsenyana, se na le diphošo tše ntši.
Tlotlontšu e lekanetše ebile ga se ya swanela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se na le diphošo.
tšwe le go ntšhwa diphošo.
O šomišitše melao ya sebopego ya go se kwešišege.
Tlhamego ya setšweletšwa e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ya go tsenelela le gona ga e a lokela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele ga se sepelelane le ditaba.
Setšweletšwa se tletše diphošo le ge se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba.
Ga se a šomiša melao ya maleba ya sebopego.
Tlotlontšu e a hlakahlakanya ebile ga se ya lokela morero.
Setaele ga se sepelelane le ditaba.
Ga go na bohlatse bja go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba.
Tsebo ye botsebotse ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ditaba, ga a tšwe tseleng.
Setšweletšwa se na le dintlha tša go thekga ditaba.
Bohlatse bja peakanyo le sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudukudu.
Tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga go na le go tšwa tseleng.
Nyalelano ya diteng le dikgopolo ke ya godingwana, di na le dintlha tša go thekga setšweletšwa.
Bohlatse bja peakanyo le sengwa lwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudu.
Tsebo ya go kwagala ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, o tšwele tseleng gannyane.
Setšweletšwa se tloga se nyalelana ka diteng le dikgopolo.
Bohlatse bja peakanyo le sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse.
Tsebo ya go kgotsofatša ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o tšwele tseleng, fela se ga se thibele tlhalošo.
Setšweletšwa se nyakile go nyalelana ka diteng le dikgopolo, se na le dintlha tše dingwe tša go thekga ditaba.
Sengwalwa kakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go amogelega sa lelemetlaleletšo la bobedi.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Tsebo ya magareng ya dinyakwa tša setšweletšwa. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo e tshetshe..
Moithuti o tšwele tseleng, hlalošo ga e kwagale gabotse.
Nyalelano ya go lekanela ya dikgopolo le diteng.
Bohlatse bja peakanyo le sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa magareng sa go hlamega sa lelemetlaleletšo la bobedi.
Bokgoni bja go išega.
Tsebo ya go lekanela ya dinyakwa tša setšweletšwa.
šomo di laetša tebelelo ya go leka nela.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e tšwelele mo gontši.
sengwalwakakanywa sa mathomo.
Bokgoni bja go hlaelela kudukudu.
Ga go na tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo e no se kwagale ka gohle.
Setšweletšwa se šarakane ebile se a hlakahlakanya.
sengwalwakakanywa sa mathomo.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Bokgoni bja go išega.
Bokgoni bja go hlaelela kudukudu.
O šomišitše melao ka moka ya maleba ya sebopego.
Polelo ya setšweletšwa mo gontši ke ya maleba ebile hlamilwe gabotse.
Tlotlontšu mo gohle e ne- pagetše go ya ka morero. bbaamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele mo gontši se nepagetše.
Setšweletšwa se tloga se se na le ge e le phošwana go laetša gore se badišiši tšwe le go ntšwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Setšweletšwa se hlamilwe gabotse ka maleba kudu.
šo le kamano.
šitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
O šomišitše melao e mentši ya maleba ya sebopego.
lwe gabotse ebile ke sa maleba.
rero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
šitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
O šomišitše dikgopolo tša go kgotsofatša tša dinyakwa tša sebopego.
tsofatša. Diphošo ga di thibele kelo ya dintlha.
Tlotlontšu e nyakile go kgotsofatša go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se nyakile se nepagetše.
Setšweletšwa se sa na le diphošo le ge se laetša go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Bohlokwa e tlogetšwe.
Setšweletšwa se hlamegile gabotsenyana, se na le diphošo tše ntši.
Tlotlontšu e lekanetše ebile ga se ya swanela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se na le diphošo.
Setšweletšwa se na le diphošo tše ntši le ge se laetša se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
O šomišitše melao ya sebopego ya go se kwešišege.
Tlhamego ya setšweletšwa e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ya go tsenelela le gona ga e a lokela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele ga se sepelelane le ditaba.
Setšweletšwa se tletše diphošo le ge se badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba.
Ga se a šomiša melao yamaleba ya sebopego.
Tlotlontšu e a hlakahlakanya ebile ga se ya lokela morero.
Setaele ga se sepelelane le ditaba.
Ga go na bohlatse bja go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba.
Tsebo ye botsebotse ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga a tšwe tseleng.
Nyalelano ya diteng le dikgopolo, setšweletšwa se na le dintlha tša go thekga ditaba.
Bohlatse bja peakanyo le sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudukudu.
Bokgoni bjo bobotse kudukudu.
Tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga go na le go tšwa tseleng.
Nyalelano ya diteng le dikgopolo ke ya godingwana, di na le dintlha tša go thekga setšweletšwa.
Bohlatse bja peakanyo le sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudu.
Bokgoni bjo bobotse kudu.
Tsebo ya go kwagala ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, o tšwele tseleng gannyane.
Setšweletšwa se tloga se nyalelana ka diteng le dikgopolo..
Bohlatse bja peakanyo le sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse.
Tsebo ya go kgotsofatša ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o tšwele tseleng, fela se ga se thibele tlhalošo.
Setšweletšwa se nyakile go nyalelana ka diteng le dikgopolo, se na le dintlha tše dingwe tša go thekga ditaba.
Bohlatse bja peakanyo le sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go amogelega sa lelemetlaleletšo la bobedi.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Setšweletšwa.. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo ye tshese..
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e kwagale gabotse.
Nyalelano ya go lekanela ya dikgopolo le diteng.
Bohlatse bja peakanyo le sengwalwa kakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa magareng sa go hlamega sa lelemetlaleletšo la bobedi.
Bokgoni bja go išega.
Tsebo ya go lekanela ya dinyakwa tša setšweletšwa. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo ya go lekanela.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e tšwelele mo gontši.
Bokgoni bja go hlaelela kudu.
Ga go na tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo e no se kwagale ka gohle.
Setšweletšwa se šarakane ebile se a hlakahlakanya.
Ga go na peakanyo.
Sengwalwakakanywa sa mathomo.
Lengwalo la go ya go morulaganyi.
Ke lengwalo la semmušo.
Mongwadi o ntšha dikgopolo tša gagwe.
Ngwala fela dintlha tša maleba.
Thekga dikgopolo tša gago ka dintlha tša maleba.
Batho ba babedi ba a boledišana.
Lefoko la seboledi le araba seo se boletšwego ke seboledi se sengwe.
Baithuti ba ngwale ka polelotebanyi fela ga go šomišwe ditsebjana.
Leina la seboledi le latelwa ke kgorwana gomme di ngwalwa ka letsogong la nngele.
Dintlha tša tlaleletšo, go swana le go laetša maemo a seboledi, di ngwalwa ka mašakaneng.
Polelo e sepelelane le hlogo yeo go bolelwago ka yona le tswalano gare ga diboledi.
Tshela mothalo ka morago ga mantšu a seboledi se sengwe le se sengwe.
E hlaloše serekišwa ka tsela ya go kgahliša.
E lebantšhe sehlopa se rileng sa batho.
E be e boleta.
E be le diswantšho tša go goga šedi.
Papatšo e be le hlogo.
Go šomišwe difonte tša go fapana.
Go bonale gore go bapatšwa eng.
E fe tshedimošo ka botlalo mabapi le setšweletšwa/ seo se bapatšwago.
Go be le hlogo ya seo go tlogo tsebišwa ka ga sona.
Go be le tshedimošo ka botlalo.
Taetšo ya letšatši, lefelo le nako ge di nyakega.
Go be le morero.
Maswao a tsela, meago, maporogo le tše dingwe.
Go lebelelwe bokgoni bja go laetša ditšhupetšo.
Tsela ya mathomo.
A ka tsena ka mmila wa Moeng, fao mmila o felelago a tsena go wa Rabasotho ka letsogong la nngele. A feta wa Monare le wa Malope, ge a fihla go wa O.R Tambo o tla lebana le difeme, a tšea ka la go ja, mo polokong ya go latela ke mabala a pontšho.
Tsela ya bobedi.
A ka tsena ka mmila wa O.K Matsepe a putla wa Monare le wa Malope, ge a fihla ka O.R Tambo a leba letsogong la go ja. Poloko ya mathomo ke ya difeme yona e latelwa ke mabala a pontšho.
Tsela ya boraro.
A ka tsena ka mmila wa Monare, a feta wa Sekwati wa go putla. Ge a fihla Rabasotho a tšea ka letsogo la nngele, a tshela mmila wa Malope. A tsena mmileng wa O.R Tambo gomme a nyoga. A feta difeme a tsena mabaleng a pontšho.
Tsela ya bone.
A ka tsena ka mmila wa Monare, a putla mmila wa Rabasotho, a ngaya matamo ka tsela ya go šomišwa ke basepelakamaoto. Mo tsejana e felelago o tla lebana le mabala a pontšho.
Laetša leina la puku, mongwadi le mophatlalatši.
Laetša tabakgolo ya puku (sererwa).
Tšweletša bokgoni / Go palelwa ga mongwadi.
E a kwešišega.
E ka fetolelwa go filimi- e ka bapalega.
Ka boripana ahlaahla thulaganyo, tikologo le baanegwa.
<fn>Sepedi SAL P2 Feb-March 2009.txt</fn>
Lephephe le, le arotšwe ka dikarolo tše THARO, e lego ya A, ya B le ya C.
Bala dipotšišo ka tlhokomelo gore o se hlahlathe.
Araba potšišo e TEE fela karolong ye nngwe le ye nngwe.
Taodišo e rulaganywe ka lenaneo la go swana le mmepe wa monagano GOBA lenaneo leo le ka go thušago go rulaganya.
Hlokomela morero le sebopego sa sengwalwa se sengwe le se sengwe go ya ka go fapana ga dinyakwa tša sona.
Dingwalwa ka moka di ngwalwe ka Sepedi.
Kgetha e TEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale mantšu a e ka bago a 200 - 250 ka yona.
Bohlokwa le tlhokego ya polokego dikolong.
Go be le bahlapetši.
Dikarata tša boitsebišo.
Ke ka lebaka leo ke ratago setšo sa gešo.
Theknolotši e nolofatša maphelo a batho.
Diswantšho tše di latelago di ka go thuša.
Go kgaolwa ga mohlagase nageng ya gešo.
Seo se hlolago bothata bja go kgaolwa ga mohlagase.
Bothata bjo bo ama batho bjang.
Bothata bjo bo ka rarollwa bjang.
Diswantšho tše di latelago di ka go thuša.
Lefelo la boeti leo ke le ratilego.
Leina la lefelo le gore le hwetšwa kae.
Dilo tše di go kgahlilego.
Tšeo o ithutilego tšona lefelong leo.
Kgethologanyo ga se ya mmala fela.
Mehuta ye mengwe ya kgethologanyo.
Ditlamorago tša kgethologanyo.
Maikutlo a gago ka kgethologanyo.
Ka fao e ka fedišwago ka gona.
Kgetha se TEE sa ditšweletšwa tše kopana tše di latelago gomme o ngwale mantšu a 80 - 100 ka sona.
Toropo ya geno e tletše ka batho ba go rekiša le go šomela mebileng. Ngwala lengwalo la go ya go morulaganyi wa kuranta ya Ntshebele o fe kgopolo ya gago mabapi le taba ye.
O feditše beke o etela bokgobapuku. O badile dipuku tše nne tšeo o ipshinnego ka tšona. Kgetha puku e TEE yeo o e badilego gomme o fe ditshwayatshwayo tša yona.
Mammule le Ramaesela ba dutše phakeng, ba boledišana ka moo basadi ba laetšago bokgoni maemong ao ba a filwego. Ngwala poledišano yeo.
Kgetha se TEE sa dingwalwana tše di latelago gomme o ngwale mantšu a 60 - 80, e le diteng fela, ka sona.
O butše kgwebo ya go lokiša dikhomphutha. Ngwala papatšo yeo o tsebagatšago kgwebo yeo.
Go na le tlhaelelo ya meetse ka nageng. Ngwala maphephetsebiši ao o tsebišago badudi ba motse wa geno ka bothata bjo. Ba eletše le ka moo ba ka seketšago meetse ka gona.
Go na le mogwanto kgahlanong le tlhorišo ya basadi le bana. Bagwanti ba tlo tloga ba le Mabaleng a pontšho ba iša memorantamo Union Building. Mogwera wa gago o rata go ba gona mogwantong woo. O tlo tloga a le kholetšheng ya Thuto. Ngwala ditsela tše NNE tšeo a ka šomišago e tee ya tšona go fihla mabaleng a pontšho. Šomiša mmepe wo o latelago.
<fn>Sepedi SAL P2 Nov 2008.txt</fn>
Lephephe le, le na le matlakala a a selelago.
Lephephe le, le arotšwe ka dikarolo tše THARO, e lego A, B le C.
Bala dipotšišo ka tlhokomelo gore o se hlahlathe.
Araba potšišo e TEE fela karolong ye nngwe le ye nngwe.
Taodišo e rulaganywe ka lenaneo la go swana le mmepe wa monagano GOBA lenaneo leo le ka go thušago go rulaganya. O tla fiwa meputso ya go rulaganya le palobohlatse.
Hlokomela morero le sebopego sa sengwalwa se sengwe le se sengwe go ya ka go fapana ga dinyakwa tša sona.
Dingwalwa ka moka di ngwalwe ka Sepedi.
Kgetha e TEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale mantšu a e ka bago a 200 - 250 ka yona.
HIV le AIDS ke mathata setšhabeng.
Mmušo o dirang go lwantšha bolwetši bjo?
Di hlolwa ke eng?
Di ka thibelwa bjang?
Bophelo bja mekutwaneng ke tlaišego.
Thuto ke sehlare sa bafsa.
Go šoma ka maatla go na le moputso.
Letšatši leo nka se le lebalego.
Kgetha se TEE sa ditšweletšwa tše kopana tše di latelago gomme o ngwale mantšu a 80-100 ka sona.
O tsena sekolo kgole le gae ebile o dula moo. Mogwera wa gago o go kgopetše gore o ye go jela maikhutšo a dikolo ga gabo. Ngwalela motswadi wa gago lengwalo o mo kgopele tumelelo.
O be o le gona ge sekebekwa se tšeela mogwera wa gago sellathekeng (selefoune) sa gagwe. Bjale ngwala pego ya seo se diragetšego.
Go na le barutiši bao ba sa le swarego go swana ka diphapošing. Ngwalela hlogo ya sekolo lengwalo o laetše go se kgotsofale ga gago.
Kgetha se TEE sa dingwalwana tše di latelago gomme o ngwale mantšu a 60-80, e le diteng fela, ka sona.
Thala phoustara (postara) yeo o ka rutago batho ka HIV le AIDS. Ngwala dintlha tše bohlokwa fela.
Mogwera wa gago o thopile sefoka sa mabelo (diatletiki), gomme ngwageng wo o tlago o ya Amerika go yo emela naga ya Afrika Borwa. Mo romele poskarata ya go mo lakaletša/kganyogela mahlatse le mahlogonolo leetong leo.
Ngwalela bagwera ba gago taletšo ya go tla moletlong wa gago wa matswalo. O se lebale go ba tsebiša letšatši le nako ya moletlo.
<fn>Sepedi SAL P2 Nov 2009 Rubric.txt</fn>
Bokgoni bjo bobotse go fetiša.
Bokgoni bjo bobotse kudukudu.
Bokgoni bjo bobotse kudu.
Bokgoni bja go kgotsofatša.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Bokgoni bja go išega.
Bokgoni bja go hlaelela kudukudu.
Diteng di laetša kwešišo ya go kgahliša ya ditaba.
Dikgopolo tša go butšwa tša go hlohla mogopolo.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go hlamega gabotse kudukudu.
Diteng di laetša tlhalošo ye e tseneletšego ya ditaba.
Dikgopolo di a kgahliša, ke tša boikgopolelo.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go hlamega gabotse kudu.
Diteng di laetša tlhalošo ya go kwagala ya ditaba.
Dikgopolo tša go kgahliša, tša go goga šedi.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go hlamega gabotse.
Diteng di laetša tlhalošo e lekanego ya ditaba ka go kgotsofatša.
Dikgopolo ke tša mehleng, tša go se tsenelele.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go amogelega ya magareng ya go nyalelana le lelemetlalele tšo la bobedi.
Diteng ke tša mehleng tša go fela di sa nyalelane.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go hlamega gabotse ya lelemetlalele tšo la bobedi.
Diteng ga di kwagale ka mehla, ga di nyalelane.
Dikgopolo ke tše nnyane tša go fela di ipošeletša.
sengwalwakakanywa sa mathomo.
Diteng di fapogile ebile ga di nyalelane.
Dikgopolo di šarakane ebile di a hlakahlakanya.
Ga go na Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo.
Taodišo e hlagišitšwe ka bofokodi.
Bohlatse bja temogo ye e tseneletšego ya polelo.
Polelo le maswaodikga di laotšwe ka botlalo.
Kgethontšu ke ya maleba mo gohle.
Setaele se se nepagetšego se tšweletša sererwa ka kgethontšu.
Temogo ye e itšego ya polelo.
Polelo le maswaodikga di laotšwe ka tshwanelo le go kgona go šomiša polelo-makgethe ka nepagalo.
Setaele sa maleba se tšweletša sererwa ka kgethontšu.
Temogo ye e itšego ya khuetšo ya polelo.
Polelo le maswaodikga mo gontši ke tša maleba.
Setaele ke sa maleba ebile se sepelelana le dinyakwa tša sererwa.
Temogo ye e itšego ya khuetšo ya polelo.
Polelo e nyakile e letefaditšwe, le maswaodikga a a kgotsofatša.
Kgethontšu e nyakile go hlaelela fela e sepelelana le sererwa ka tshwanelo.
Setaele se sepelelana le dinyakwa tša sererwa.
Polelo ya go hlaelela le maswaodikga ga se a šomišwa ka tshwanelo.
Kgethontšu ya motheo, ya go hlaelela.
Setaele ga se nyalelane ebile ga se swanetšane le sererwa.
Taodišo e na le diphošo tše ntši le ge e laetša e badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Polelo le maswaodikga di fošagetše.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Taodišo e tletše ka diphošo le ge e badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Polelo le maswaodikga di fošagetše kudu.
Setaele se fošagetše ka mahlakoreng ka moka.
Taodišo e tletše ka diphošo ebile e a hlakahlakanya le ge e badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Taodišo e tloga e se na le ge e le phošwana go laetša gore e badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
e badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
laetša gore e badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
diphošo le ge e laetša go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Sererwa se tšwelapele ka nyalelano. Dintlha di filwe ka botlalo.
Mafoko le ditemana ka moka di hlamilwe ka nepagalo, di tšweletša tlhalošo ya go kwagala.
Botelele ke bja maleba.
Dintlha di a latelana ebile di a nyalelana.
Mafoko le ditemana di hlamilwe ka nepagalo le tlhalošo e a kwagala.
Botelele ke bja maleba.
Dintlha tše nnyane tša maleba di tšweleditšwe.
Mafoko le ditemana gantši di hlamilwe ka tshwanelo le tlhalošo mo gontši e tloga e kwagala gabotse.
Botelele e nyakile go ba bja maleba.
Dintlha tše dingwe tša maleba di laeditšwe.
Diphošo tlhamegong ya ditemana le mafoko fela tlhalošo e kwagala.
Botelele ke bja maleba.
Bohlatse bja dintlha tša maleba.
Mafoko le ditemana di fošagetše le ge tlhalošo ka kakaretšo e kwagala.
Botelele - telele kudu/kopana kudu.
Dikgopolo tše dingwe di etšwa tseleng, go boima go latela kakaretšo ya dikgopolo.
Mafoko le ditemana ga se tša hlamega, gomme tlhalošo ga e kwagale.
Botelele - telele kudu/kopana kudu.
Dikgopolo di tšwele tseleng.
Mafoko le ditemana di šarakane ebile ga di tsenelane.
Botelele - teleletelele/ kopanakopana.
Bokgoni bjo bobotse go fetiša.
Bokgoni bjo bobotse kudukudu.
Bokgoni bjo bobotse kudu.
Bokgoni bja go kgotsofatša.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Bokgoni bja go išega.
Bokgoni bja go hlaelela kudukudu.
Tsebo e botsebotse ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya sererwa, ga a tšwe tseleng.
Diteng le dikgopolo di a nyalelana, setšweletšwa se na le dintlha tša go thekga sererwa.
Tsebo e botse ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya sererwa, ga go na le go tšwa tseleng.
Nyalelano ya diteng le dikgopolo ke ye kaone, di na le dintlha tša go thekga setšweletšwa.
Tsebo ya go kwagala ya dinyakwa tša setšweletša.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, o tšwele tseleng gannyane.
Setšweletšwa se tloga se nyalelana ka diteng le dikgopolo.
Tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse.
Tsebo ye e lekanego ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Mongwalo o tšwele tseleng, fela se ga se thibele tlhalošo.
Setšweletšwa se nyakile go nyalelana ka diteng le dikgopolo, se na le dintlha tše dingwe tša go thekga sererwa.
Tsebo ya magareng ya dinyakwa tša setšweletšwa. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo e tshetshe.
Mongwalo o tšwele tseleng, tlhalošo ga e kwagale gabotse.
Tsebo ya mathomo ya dinyakwa tša setšweletšwa. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo hlaelela.
Mongwalo o tšwile tseleng, tlhalošo ga e tšwelele mo gontši.
Ga go na tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Mongwalo o tšwile tseleng, tlhalošo ga e kwagale.
Ga go na nyalelano ya dikgopolo le diteng, se na le dintlha tše nnyane kudu tša go thekga sererwa.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudukudu.
sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega kaone kudu.
O šomišitše melao ya maleba ya sebopego gabotse.
O šomišitše melao e mentši ya maleba ya sebopego.
Bohlatse bja Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go amogelega sa lelemetlaleletšo la bobedi.
O šomišitše melao ya maleba ya sebopego.
tša go thekga sererwa.
Bohlatse bja Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega sa magareng sa lelemetlaleletšo la bobedi.
O na le tsebo e nnyane ya dinyakwa tša sebopego, o tlogetše melao e bohlokwa.
kaenyana tša go thekga sererwa.
Bohlatse bja go hlaelela bja Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo.
O šomišitše melao ya sebopego ka go se e kwešiše, e mengwe e tlogetšwe.
sa mathomo ga se tša maleba.
Setšweletšwa se hlagišitšwe ka bofokodi.
Ga se a šomiša melao ya maleba ya sebopego.
O šomišitše melao ka moka ya maleba ya sebopego.
Polelo ya setšweletšwa mo go e nepagetše ebile se hlamilwe gabotse.
Tlotlontšu mo gohle ke ya maleba go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele mo gontši se nepagetše.
Setšweletšwa se tloga se se na le ge e le phošwana go laetša gore se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba.
Setšweletšwa se hlamilwe bokaone kudu ka maleba.
Tlotlontšu ke e kaone ya maleba go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele mo gontši se nepagetše.
Setšweletša ga se na le phošo go laetša gore se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba.
Setšweletšwa se hlamilwe gabotse ka nepagalo.
Tlotlontšu e tloga e le ya maleba go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se tloga se nepagetše.
Setšweletšwa se tloga se se na le phošo go laetša gore se badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba.
Tlhamego ya setšweletšwa e lekanetše. Diphošo ga di thibele kelelo ya dintlha.
Tlotlontšu e lekanetše go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se nyakile se nepagetše.
Setšweletšwa se sa na le diphošo le ge se laetša go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Botelele e nyakile go ba bja maleba.
Setšweletšwa se hlamegile gabotsenyana, se na le diphošo tše ntši.
Tlotlontšu e a hlaelela ebile ga se ya swanela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se na le diphošo.
Setšweletšwa se na le diphošo tše ntši le ge se laetša se badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele - telele kudu/kopana kudu.
Tlhamego ya setšweletšwa e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ya go tsenelela le gona ga e a lokela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Setšweletšwa se tletše diphošo le ge se badišišitšwe le go tšhwa diphošo.
Botelele - telele kudu/kopana kudu.
Tlhamego ya setšweletša e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ebile ga se ya lokela morero.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Setšweletšwa se tletše ka diphošo ebile se a hlakahlakanya le ge se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele - teleletelele/ kopanakopana.
O šomišitše melao ka moka ya maleba ya sebopego.
Polelo ya setšweletšwa mo go e nepagetše ebile se hlamilwe gabotse.
Tlotlontšu mo gohle ke ya maleba go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele mo gontši se nepagetše.
Setšweletšwa se tloga se se na le ge e le phošwana go laetša gore se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba.
Setšweletšwa se hlamilwe bokaone kudu ka maleba.
Tlotlontšu ke e kaone ya maleba go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele mo gontši se nepagetše.
Setšweletša ga se na le phošo go laetša gore se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba.
Setšweletšwa se hlamilwe gabotse ka nepagalo.
Tlotlontšu e tloga e le ya maleba go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se tloga se nepagetše.
Setšweletšwa se tloga se se na le phošo go laetša gore se badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba.
Tlhamego ya setšweletšwa e lekanetše. Diphošo ga di thibele kelelo ya dintlha.
Tlotlontšu e lekanetše go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se nyakile se nepagetše.
Setšweletšwa se sa na le diphošo le ge se laetša go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Botelele e nyakile go ba bja maleba.
Setšweletšwa se hlamegile gabotsenyana, se na le diphošo tše ntši.
Tlotlontšu e a hlaelela ebile ga se ya swanela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se na le diphošo.
Setšweletšwa se na le diphošo tše ntši le ge se laetša se badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele - telele kudu/kopana kudu.
Tlhamego ya setšweletšwa e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ya go tsenelela le gona ga e a lokela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Setšweletšwa se tletše diphošo le ge se badišišitšwe le go tšhwa diphošo.
Botelele - telele kudu/ kopana kudu.
Tlhamego ya setšweletša e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ebile ga se ya lokela morero.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Setšweletšwa se tletše ka diphošo ebile se a hlakahlakanya le ge se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele - teleletelele/ kopanakopana.
Khouto 7: Bokgoni bjo bobotse go fetiša.
Bokgoni bjo bobotse kudukudu.
Bokgoni bjo bobotse kudu.
Bokgoni bja go kgotsofatša.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Bokgoni bja go išega.
Bokgoni bja go hlaelela kudukudu.
Tsebo e botsebotse ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga a tšwe tseleng.
Diteng le dikgopolo di a nyalelana, setšweletšwa se na le dintlha tša go thekga sererwa.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudukudu.
Tsebo e botse ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga go na le go tšwa tseleng.
Nyalelano ya diteng le dikgopolo ke ye kaone godingwana, di na le dintlha tša go thekga setšweletšwa.
sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudu.
O šomišitše melao ya maleba ya sebopego gabotse.
Tsebo ya maleba ya dinyakwa tša setšweletša.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, o tšwele tseleng gannyane.
Setšweletšwa se tloga se nyalelana ka diteng le dikgopolo.
Bohlatse bja Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse sa go nyalelana.
O šomišitše melao e mentši ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya go lekanela ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Mongwalo o tšwele tseleng, fela se ga se thibele tlhalošo.
Setšweletšwa se nyakile go nyalelana ka diteng le dikgopolo, se na le dintlha tše dingwe tša go thekga sererwa.
Bohlatse bja Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go amogelega sa lelemetlaleletšo la bobedi.
O šomišitše melao ya maleba ya sebopego.
Tsebo ya magareng ya dinyakwa tša setšweletšwa. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo e tshetshe.
Mongwalo o tšwele tseleng, tlhalošo ga e kwagale gabotse.
Nyalelano ya magareng ya dikgopolo le diteng, setšweletšwa se na le dintlha tše mmalwa tša go thekga sererwa.
Bohlatse bja Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega sa magareng sa lelemetlaleletšo la bobedi.
O na le dikgopolo tša magareng tša dinyakwa tša sebopego, o tlogetše melao e bohlokwa.
Tsebo ya mathomo ya dinyakwa tša setšweletšwa. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo ya go lekanela.
Mongwalo o tšwele tseleng, tlhalošo ga e tšwelele mo gontši.
Setšweletšwa ga se nyalelane ka dikgopolo le diteng mo gontši, se na le dintlha di se kaenyana tša go thekga sererwa.
Ga go na bohlatse bja Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo di a hlaelela.
O šomišitše melao ya sebopego ka go se e kwešiše, e mengwe e tlogetšwe.
Ga go na tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Mongwalo o tšwele tseleng, tlhalošo e no se kwagale ka gohle.
Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo ya go hlaelela.
Ga go na nyalelano ya dikgopolo le diteng, se na le dintlha tše nnyane kudu tša go thekga sererwa.
Peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo ga e kgotsofatše.
Setšweletšwa se hlagišitšwe ka bofokodi.
Ga se a šomiša melao ya maleba ya sebopego.
O šomišitše melao ka moka ya maleba ya sebopego.
Polelo ya setšweletšwa mo gontši ke ya maleba ebile e hlamilwe gabotse.
Tlotlontšu mo gohle ke ya maleba go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele mo gontši ke sa maleba.
Setšweletšwa se tloga se se na le ge e le phošwana go laetša gore se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba.
Setšweletšwa se hlamilwe gakaone ka nepagalo.
Tlotlontšu ke ya maleba gannyane go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se nepagetše kudu.
Setšweletša ga se na le phošo go laetša gore se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba.
Setšweletšwa se hlamilwe gabotse ka nepagalo.
Tlotlontšu e tloga e nepagetše go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele e tloga e le sa maleba.
Setšweletšwa se tloga se se na le phošo go laetša gore se badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba.
Tlhamego ya setšweletšwa e lekanetše. Diphošo ga di thibele kelo ya dintlha.
Tlotlontšu e lekanetše go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se nyakile go ba sa maleba.
Setšweletšwa se sa na le diphošo le ge se laetša go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Botelele e nyakile go ba bja maleba.
Setšweletšwa se hlamegile gabotsenyana, se na le diphošo tše ntši.
Tlotlontšu e a hlaelela ebile ga se ya swanela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se na le diphošo.
Setšweletšwa se na le diphošo tše ntši le ge se laetša se badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele - telele kudu/kopana kudu.
Tlhamego ya setšweletšwa e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ya go tsenelela le gona ga e a lokela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Setšweletšwa se tletše diphošo le ge se badišišitšwe le go tšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba - telele kudu/ kopana kudu.
Tlhamego ya setšweletša e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ebile ga se ya lokela morero.
Setaele ga se sepelelane le sererwa.
Setšweletšwa se tletše ka diphošo ebile se a hlakahlakanya le ge se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele - teleletelele/ kopanakopana.
Lengwalo la dingongorego.
Sebopego le botelele tša maleba.
Atrese ya mongwadi/moromedi.
Atrese ya moamogedi/moromelwa.
Madume/matseno le hlogo ya taba.
Tšhomišopolelo, tlotlontšu le maswaodikga e be tša maleba.
Retšistara le segalo e be tše di fodilego, tša semmušo.
Thumong/mafelelo le maina ka botlalo.
E be le hlogo.
Retšistara e be ya maleba, ya semmušo.
Polelo e be ya maleba, ya tlhompho le boikokobetšo.
E tšweletše tshedimošo ka botlalo.
Go tima tše dingwe tša didirišwa tša mohlagase ge di sa šome.
Šidolla diaparo ka moka ka nako e tee.
Laetša leina la filimi, mongwadi le motšweletši.
Laetša tabakgolo ya filimi (sererwa).
Tšweletša bokgoni/go palelwa goba go atlega ga mongwadi wa yona.
E goga šedi.
Ditaba tša yona di a kgodiša goba di bonala gore ke tša boikgopolelo?
Ka boripana ahlaahla thulaganyo, tikologo le baanegwa.
Dillathekeng ga se tša dumelelwa ka phapošing ya ditlhahlobo.
Baithuti ba dule fase ba tlogele sekgoba sa metara ka pele le ka morago ga bona.
Baithuti ba se boledišane le go hlola mašata.
Baithuti ga ba dumelelwe go swara dingwalo tšeo di ka ba thušago go fetola dipotšišo.
Baithuti ba se ke ba thoma go ngwala pele ba laelwa go dira bjalo.
Baithuti ba se ke ba adimana dilo tša go ngwala.
Baithuti ga se ba dumelelwa go tšwela ntle, ntle le tumelelo le ge ba feditše go ngwala.
Baithuti ba swanetše go apara diaparo tša bona tša sekolo.
Go be le hlogo ya seo go bolelwago ka sona.
Go be le tshedimošo ka botlalo.
Taetšo ya letšatši, lefelo le nako ge di nyakega.
Go be le morero.
Šomiša fonte ya go fapana.
Go be le taetšo ya mahlakore a mabedi mohlala: lehlakore la leina le atrese le lehlakore la molaetša.
<fn>Sepedi SAL P2 Nov 2009.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 6.
Lephephe le, le arotšwe ka dikarolo tše THARO, e lego ya A, B le C.
Araba potšišo e TEE karolong ye nngwe le ye nngwe.
Šomiša polelo yeo o lekolwago ka yona.
Thoma karolo ye NNGWE le ye NNGWE letlakaleng le LEFSA.
Beakanya (ka tsela ya mmepe wa monagano, seswantšho, mantšu a bohlokwa le tše dingwe) o be o badišiše le go dira palobohlatse. Peakanyo ya gago e tšwelele pele ga taodišo ya gago.
Peakanyo e bonagale gabotse. E laetše ka go thala mothalo wa go putla.
Šomiša metsotso ye e ka bago 60 go KAROLO YA A, ye 30 go KAROLO YA B, le ye 30 gape go KAROLO YA C.
Dikarabo di nomorwe go ya le ka fao dipotšišo di nomorilwego ka gona.
Efa karolo ye nngwe le ye nngwe hlogo ya maleba.
Ngwala ka bothakga le ka mongwalo wa go balega.
Kgetha e TEE ya dihlogo tše di latelago gomme o ngwale mantšu a e ka bago a 200 - 250 ka yona.
Ngwala taodišo ka seswantšho se.
Ke ka lebaka leo ke kgethago go se be le ngwana le ge ke nyetše/nyetšwe.
Bophelo ke leotwana leo le dikologago.
Kwelobohloko gare ga batho.
Lebeledišiša seswantšho sa ka tlase gomme o ngwale taodišo ka sona.
Ngwala taodišo ka seswantšho se.
Lebeledišiša diswantšho tše gomme o ngwale taodišo ka tšona.
Boitapološo bja go nkweša pelo.
Kgetha se TEE sa ditšweletšwa tše telele tše di latelago gomme o ngwale mantšu a e ka bago a 80 - 100 ka sona.
Boraditaxi motseng wa geno ba otlela bošaedi. Ngwalela ba lekgotla la dinamelwa lengwalo o laetše go se kgotsofale ga gago.
Ba lekgotla la motse wa geno ba go kgopetše go ba nyakišišetša ka thelebišene ya digital ye e tlago. Ngwala pego ya semmušo.
Ngwala ditshwayatshwayo ka filimi ye o e bonego sekolong sa lena.
O laleditše setsebi mererong ya Kgoro ya Mešomo go tla go hlahla baithuti sekolong sa geno. Ngwalela dikolo tša kgauswi le sa geno lengwalo la taletšo go ba gona kopanong yeo.
Kgetha se TEE sa ditšweletšwa tše kopana tše di latelago gomme o ngwale mantšu a e ka bago a 60 - 80 ka sona.
Ngwalela baithuti ba mphato wa gago ditaelo tšeo ba swanetšego go di latela ge ba ngwala ditlhahlobo go ya ka moo morutiši a go laetšego.
Naga ka moka e lebane le bothata bja tlhaelelo ya mohlagase. Ngwala lephephetsebiši leo go lona o sedimošago badudi ba motse wa geno ka moo ba ka seketšago mohlagase ka gona.
Morutiši wa gago o go thušitše go hwetša pasari ya go ithutela bokgabo go la Engelane. Mo ngwalele poskarata o leboge o be o mmotše ka moo o ipshinago ka nageng yeo.
<fn>Sepedi SAL P2 RUBRIK.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a memorantamo ke 13.
Bokgoni bjo bo botse kudukudu.
Bokgoni bjo bo botse kudu.
Bokgoni bja go kgotsofatša.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Bokgoni bja go išega.
Bokgoni bja go hlaelela kudu.
Polelo le maswaodikga di laotšwe ka botlalo.
Polelo makgethe e šomišitšwe ka nepagalo.
Kgethontšu e laetša setaele sa maleba sa ditaba.
Mafoko le ditemana ka moka di hlamilwe ka nepagalo, di tšweletša tlhalošo gabotse.
Setšweletšwa se tloga se se na le ge e ka ba phošwana go laetša gore se badišišitšwe, sa ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Polelo le maswaodikga di laotšwe ka tshwanelo le go kgona go šomiša polelo- makgethe ka nepagalo.
Kgethontšu e laetša setaele sa maleba sa ditaba.
Mafoko le ditemana di hlamilwe ka nepagalo le tlhalošo e pepeneneng.
Setšweletšwa ga se na le ge e ka ba phošwana ka ge se badišišitšwe sa ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Polelo le maswaodikga mo gontši ke tša maleba..
na fela e sepelelana le setšweletšwa.
Setaele se nepagetše ebile ke sa tshwanelo, se sepelelana le dinyakwa tša ditaba.
Mafoko le ditemana gantši di hlamilwe ka tshwanelo le tlhalošo e tloga e kwagala..
Setšweletšwa ga se na diphošo go laetša gore se ba-dišišitšwe sa ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Polelo e nyakile e letefaditšwe , maswaodikga a go kgotsofatša.
Kgethontšu e nyakile go lekanela, ya go sepelelana le ditaba.
Setaele se nyakile go sepelelana le dinyakwa tša ditaba.
Diphošo hlamegong ya ditemana le mafoko le ge tlhalošo e kwagala.
šitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Polelo ya go lekanetšwa le maswaodikga a go fela a sa šomišwe ka tshwanelo.
Setaele se hloka nyalelano ebile ga se swanetšane le ditaba.
Mafoko le ditemana di fošagetše le ge tlhalošo ka kakaretšo e kwagala.
phošo tše ntši le ge se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
telele kudu/kopana kudu.
Polelo le maswaodikga di fošagetše.
Setaele ga se sepelelane le ditaba..
Mafoko le ditemana ga se tša hlamega, tlhalošo ga e kwagale.
Setšweletšwa se nyeuma ka diphošo le ge se laetša se diphošo.
Botelele ga se bja maleba.
telele kudu/ kopana kudu.
Polelo le maswaodikga di fošagetše kudu.
Mafoko le ditemana di ša-rakane ebile ga di tsenelane.
Setaele se fošagetše mahlakoreng ka moka.
Setšweletšwa se nyeuma ka diphošo, se a hlakahlakantšha le ge se laetša go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Diteng di laetša kwešišo ya go kgahliša ya ditaba.
Dikgopolo tša go butšwa tša go hlohla mogopolo.
Ditaba di a nyalelana le dintlha di filwe ka botlalo.
Bohlatse bja temogo ye e tseneletšego ya polelo.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go hlamega gabotse kudukudu.
Bokgoni bjo bo botse kudukudu.
Diteng di laetša tlhalošo ye e tseneletšego ya ditaba.
Dikgopolo di a kgahliša , ke tša boikgopolelo.
Dintlha di a latelana ebile di a nyalelana.
Temogwana ye e tseneletšego ya polelo.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweletša taodišo ye e hlagišitšwego gabotse kudu.
Bokgoni bjo bo botse kudu.
Diteng di laetša tlhalošo ya go kwagala ya ditaba.
Dikgopolo tša go kgahliša tša go goga.
Dintlha tše nnyane tša maleba di tšweleditšwe.
Temogwana ye e tseneletšego ya polelo.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweletša taodišo ye e hlagišitšwego gabotse.
Diteng di hlaloša ditaba ka gokgotsofatša.
Dikgopolo ke tša mehleng , tša go se tsenelele.
Dintlha tše dingwe tša malebadi laeditšwe.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše taodišo ya go amogelega ya lelemetlaleletšo.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Diteng ke tša mehleng tša go se nyalelane.
Dikgopolo mo go ntši di tseleng fela di aipošeletša.
Bohlatse bja dintlha tša maleba.
Bohlatse bja peakanyo le/sengwalwakakanywa seo se tšweleditšego toadišo ya magareng ya lelemetlaleletšo la bobedi.
Bokgoni bja go išega.
Diteng ga di kwagale ka mehla, ga di nyalelane.
Dikgopolo ke tše nnyane , fela di a ipošeletša.
O fela a etšwa tseleng, go boima go latela kakaretšo ya dikgopolo.
Bohlatse bja go se kgotsofatše bja peakanyo le/sengwalwakakanywa sa mathomo. Taodišo ga se ya tšweletšwa gabotse.
Bokgoni bja go hlaelela kudukdu.
Diteng di fapogile. Ga di nyalelane.
Dikgopolo di tšwele tseleng, di šarakane ebile di a hlakahlakantšha.
Ga go na peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo. Taodišo e tšweleditšwe ka bofokodi.
Bokgoni bja go išega.
Bokgoni bja go hlaelela kudu.
O šomišitše melao ka moka ya maleba ya sebopego.
Polelo ya setšweletšwa mo gontši ke ya maleba ebile e hlamilwe gabotse.
Tlotlontšu mo gohle e nepagetše go ya ka morero. Baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele mo go ntši se nepagetše.
Setšweletšwa se tloga se se na le ge e le phošwana go laetša gore e badišiši tšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Setšweletšwa se hlamilwe gabotse ka maleba kudu.
getše kudu go ya ka morero, baamogedi ba tshedimo šo le kamano.
tša gore se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
O šomišitše melao e mentši ya maleba ya sebopego.
lwe gabotse ebile ke sa maleba.
rero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
šitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
O šomišitše dikgopolo tša go kgotsofatša tša dinyakwa tša sebopego.
Tlhamego ya setšweletšwa e nyakile gokgotsofatša. Diphošo ga di thibele kelo ya dintlha.
Tlotlontšu e nyakile go kgotsofatša go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se nyakile se nepagetše.
Setšweletšwa se sa na le diphošo le ge se laetša go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Melao ye mengwe ya bohlokwa e tlogetšwe.
Tlotlontšu e lekanetše ebile ga se ya swanela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
tšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba-telele kudu/ kopana kudu.
O šomišitše melao ya sebopego ya go se kwešišege.
Tlhamego ya setšweletšwa e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ya go tsenelela le gona ga e a lokela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele ga se sepelela ne le ditaba.
Setšweletšwa se tletše diphošo le ge se badišišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba- telele kudu/ kopana kudu.
Ga se a šomiša melao ya maleba ya sebopego.
Hlakahlakanya ebile ga se ya lokela morero.
Setaele ga se sepelelane le ditaba.
Ga go na bohlatse bja go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja maleba- teleletelele/ kopana kopana.
Bokgoni bjo bo botse kudu go fetiša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, ga a tšwe tseleng.
Nyalelano ya diteng le dikgopolo, setšweletšwa se na le dintlha tša go thekga ditaba.
sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudukudu.
Tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Nyalelano ya diteng le dikgopolo ke ya godingwana, di na le dintlha tša go thekga setšweletša.
Botlhatse bja peakanyo le/ sengwa lwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudu.
Tsebo e botsebotse ya dinyakwa tša ditaba, ga go na le go tšwa tseleng.
Tsebo ya go kwagala ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, o tšwile tseleng gannyane.
Setšweletšwa se tloga se nyalelana ka diteng le dikgopolo..
sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse.
Tsebo ya go kgotsofatša ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o tšwele tseleng, fela se ga se thibele tlhalošo.
Setšweletšwa se nyakile go nyalelana ka diteng le dikgopolo, se na le dintlha tše dingwe tša go thekga ditaba.
Sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go amogelega sa lelemetlaleletšo la bobedi.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Tsebo ya magareng ya dinyakwa tša setšweletšwa. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo e tshetshe..
Moithuti o tšwele tseleng, hlalošo ga e kwagale gabotse.
Nyalelano ya go lekanela ya dikgopolo le diteng.
Bohlatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa magareng sa go hlamega sa lelemetlaleletšo la bobedi.
Bokgoni bja go išega.
Tsebo ya go lekanela ya dinyakwa tša setšweletšwa. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo ya go lekanela.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e tšwelele mo go ntši.
sengwalwakakanywa sa mathomo.
Bokgoni bja go hlaelela kudukudu.
Ga go na tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo e no se kwagale ka gohle.
Setšweletšwa se šarakane ebile se a hlakahlakanya.
sengwalwakakanywa sa mathomo.
Bokgoni bjo bo btse kudu.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Bokgoni bja go išega.
Bokgoni bja go hlaelela kudukudu.
O šomišitše melao ka moka ya maleba ya sebopego.
Polelo ya setšweletšwa mo gontši ke ya maleba ebile hlamilwe gabotse.
Tlotlontšu mo gohle e ne pagetše go ya ka morero. bbaamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele mo go ntši se nepagetše.
Setšweletšwa se tloga se se na le ge e le phošwana go laetša gore se badišiši tšwe le go ntšwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Setšweletšwa se hlamilwe gabotse ka maleba kudu.
šo le kamano.
šitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
O šomišitše melao e mentši ya maleba ya sebopego.
lwe gabotse ebile ke sa maleba.
rero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
šitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
O šomišitše dikgopolo tša go kgotsofatša tša dinyakwa tša sebopego.
tsofatša. Diphošo ga di thibele kelo ya dintlha.
Tlotlontšu e nyakile go kgotsofatša go ya ka morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se nyakile se nepagetše.
Setšweletšwa se sa na le diphošo le ge se laetša go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Botelele ke bja maleba go ya ka ditaelo.
Bohlokwa e tlogetšwe.
Setšweletšwa se hlamegile gabotsenyana, se na le diphošo tše ntši.
Tlotlontšu e lekanetše ebile ga se ya swanela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele se na le diphošo.
Setšweletšwa se na le diphošo tše ntši le ge se laetša se badišiši tšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja male ba-telele kudu/ kopana kudu.
O šomišitše melao ya sebopego ya go se kwešišege.
Tlhamego ya setšweletšwa e a fokola ebile go boima go e latela.
Tlotlontšu e nyaka phošollo ya go tsenelela le gona ga e a lokela morero, baamogedi ba tshedimošo le kamano.
Setaele ga se sepelela ne le ditaba.
Setšweletšwa se tletše diphošo le ge se badišitšwe le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja male ba- telele kudu/ kopana kudu.
Setaele ga se sepelelane le ditaba.
Ga go na bohlatse bja go badišišwa le go ntšhwa diphošo.
Botelele ga se bja male ba- teleletelele/ kopana kopana.
Tsebo e botsebotse ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o tlhokometše tebelelo ya ditaba, ga a tšwe tseleng.
Nyalelano ya diteng le dikgopolo, setšweletšwa se na le dintlha tša go thekga ditaba.
Botlhatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudukudu.
Bokgoni bjo bo botse kudukudu.
Tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o tlhokometše tebelelo ya ditaba, ga go na le go tšwa tseleng.
Nyalelano ya diteng le dikgopolo ke ya godingwana, di na le dintlha tša go thekga setšweletšwa.
Botlhatse bja peakanyo le/ sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse kudu.
Tsebo ya go kwagala ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o hlokometše tebelelo ya ditaba, o tšwele tseleng gannyane.
Setšweletšwa se tloga se nyalelana ka diteng le dikgopolo.
sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go hlamega gabotse.
Moithuti o tšwele tseleng, fela se ga se thibele tlhalošo.
Setšweletšwa se nyakile go nyalelana ka diteng le dikgopolo, se na le dintlha tše dingwe tša go thekga ditaba.
sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa go amogelega sa lelemetlaleletšo la bobedi.
Bokgoni bjo bo lekanego.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e kwagale gabotse.
Nyalelano ya go lekanela ya dikgopolo le diteng.
sengwalwakakanywa sa mathomo se tšweleditše setšweletšwa sa magareng sa go hlamega sa lelemetlaleletšo la bobedi.
Bokgoni bjo bo botse kudu.
Bokgoni bja go išega.
Tsebo ya go lekanela ya dinyakwa tša setšweletšwa. Dikarabo tša mešomo di laetša tebelelo ya go lekanela.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo ga e tšwelele mo go ntši.
sengwalwakakanywa sa mathomo.
Bokgoni bja go hlaelela kudu.
Ga go na tsebo ya dinyakwa tša setšweletšwa.
Moithuti o tšwele tseleng, tlhalošo e no se kwagale ka gohle.
Setšweletšwa se šarakane ebile se a hlakahlakanya.
sengwalwakakanywa sa mathomo.
Mongwalo wa maleba (fonte) Go be le taetšo ya mahlakore a mabedi (mohlala: lehlakore la leina le atrese le lehlakore la molaetša).
Go be le hlogo ya seo go tlogo tsebišwa ka ga sona.
Go be le tshedimošo ka botlalo.
Taetšo ya letšatši, lefelo le nako ge di nyakega.
Go be le morero.
Tša mo kae?
Mabapi le eng?
Di tšwelela ka mokgwa wa ntlha ka ntlha.
E be tša malebana le lefelo, gammogo le baamogedi ba tshedimošo.
<fn>Sepedi-brochure.txt</fn>
Naa ke bo mang bao ba ka kgopelago thekgo ya mašeleng go tšwa go DWAF?
tumelelo ya go šomiša meetse, ntle le ge go nyakega thekgo ya mašeleng go ka reka meetse, ebile iii a na le dinyakwa tša hlabollo ya tšhomišo ya meetse a temo gomme a palelwa ke go ba le tšhelete go e šomišetša se.
Naa ke ka lebaka la eng DWAF e fana ka thušo go balemi ba go hloka didirišwa?
Tona wa Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa o nyaka go kgonthišiša gore motho yo mongwe le yo mongwe o fihlelela meetse a go lekana, gore dibo tša meetse di šireleditšwe, di šomišwe, di hlabollwe, di bolokwe, di laolwe ka mokgwa wa go lekalekana wa go dulela ruri, mme meetse ao a abje leswa go hlabolla ditšhaba tšeo di bego di sa elwe tlhoko.
Go sa lebelelwe tlhabollo ya go bonala mo go infrastraktšha ya tlhomo ya meetse a temo mo Afrika Borwa, dikgoba kabong le phihlelelo ya infrastraktšha ye e swanetše go bonala, kudu go balemi ba rena ba go hloka mo Afrika Borwa. Go lebeletšwe lebaka didirišwa le, DWAF e na le lenaneo la thekgo ya tšhelete leo le nago le dihlophana tša thekgo tšeo di hlametšwego hlabollo ya tšhomišo ya meetse a temo ya balemi ba go loca didirišwa.
Go lebeletšwe dikarolo tša 61 le 62 tša Molao wa Naga wa Meetse, 1998 (Molao wa bo 36 wa 1998) (Molao), Kgoro e hlamile ditsela tša go latelwa go melawana le pholisi yeo e tla thušago kabong ya thušo ya ditšhelete go hlabollo ya tšhomišo ya meetse a temo ya balemiši ba go hloka. Se se tla kgonthišiša kabo ya meetse ya go tshepagala le kabo ye e lekanago ya meetse gore go be le hlabollo ya ikonomi le leago tša go ikema, go akaretšwa phedišo ya bodiidi.
Naa ke kabo ya mohuta ofe ya tšhelete yeo e abiwago?
Thušo ye ya tšhelete e abja ka mokgwa wa mphiwafela goba thekgo ya mašeleng.
Dithušo tša mohuta wo di abelwa kago le/ goba mpshafatšo ya motheo go swana le mekero, melokoloko ya diphaephe, diteišene - kgolo tša dipompi, matamo a meetse ka bontši, mafelo a go kga meetse le didirišwa tša go laola meetse. Dithušo tše di thuša gape tshepetšong ya ditokišo (mohlala. ditefelong tša go tšwa go ditirelo tša ditherišano le meakanyetšo), gammogo le ditefelo tša didirišwa tša mošomo wa meetse a mantši.
ye mengwe ya Mekgatlo ya Tšhomišo ya Meetse goba dihlongwa tše dingwe tša go dumelelwa le go ba molaong.
šomišetšwa mošomo wa temo, le dihlabollo tše diswa gammogo le kgodišo ya tšeo di bego gona.
mananeo a tšhomišo le poloko ya meetse; gammogo le mahlakore a taolo ya ditšhelete, hlabollo ya tokišetšo ya kgwebo, tekanyetšo le molao.
Dithekgo tša ditanka tša meetse a pula go tšweletšo ya dijo tša malapa gammogo le tšhomišo ya ditšweletšwa tše dingwe tša ka lapeng.
<fn>Sepedi2.txt</fn>
Tšhupatsela ya go go thuša go ja ka boitekanelo, o šomiša dijo tšeoo nago le tšona.
Ge o ena le bolwetse bja go se fole (bja go swana le TB, Kankere goba Eitse) go botlhokwa kudu gore o je ka boitekanelo. Go kgetha mokgwa wa go ja ka boitekanelo go ka go thuša go lwantšha diphetetšo le go go thuša go ikw a bokaone ge o lwala. Go ja ka boitekanelo ga se go reka dijo tše kgethegilego tša go tura! Go ja ka boitekanelo ke go dira dikgetho tša dijo tše bohlale tšeo di tla go fago difepi kamoka tšeommele wa ago o di tlhokago. Pukwana ye e tla go thuša go dira dikgetho tša dijo tša go itekanela go tšwa go dijo tšeo o nago le tšona.
Leka go ja dijo tše dintši tša go fapana kudu go ya ka moo o kgonago. Go tla go thuša go humana difepi kamoka tšeo mmele wa gago o di tlhokago. Difepi ke dilo tšeo di humanwago ka dijong. Go na le difepi tša go fapana tšeo e lego proteine, khapohaetrete, makhura, dibithamine le dimenerale. Ga go le sejo se tee sa go ba ledifepikamoka tšeo mmele wa gago o di tlhokago, kamoo, o tlhoka gore o je dijo tša go fapana. Ke gabotse go ja kgafetša kgafetša. Leka go ja bonyane ga raro ka letšatši. Ge o ka kgona, o lekegape go ja gare ga dijo, kudukudu ge e le gore o kgona go ja dijo tše nyenyane fela ka nako.
Sejokgolo ya gago seswanetše go ba karoloye kgolo ya dijo tša gago. Sejokgolo e ka no ba bogobe, borotho, reisi, ditapole goba sejo sefe goba sefe sago ba le setatšhe seo o ka no bago o ena lesona. Bontši bja dijotše ga di ture. Go dira dijo tša go itekanela, tlatša setatšhe ka dijodife goba difetšeo o ka no bago o ena le tšona, tša go swana le merogo, dinawa, mae goba dienywa.
Merogo le dikenywa di fa dibitamine le dilo tše dingwe tšeo mmele o di tlhokago go dira gore tshepetšo ya go souta e dule e le maatla. Leka go ja merogo le dikenyw a tše dintši tša go fapana tšatši ka tšatši. Merogo le dikenywatša go ba serolane sa go tsenelela, tša mmala wanamune goba tala ya go tsenelela go sw ana le sepenatšhe, morogo, lephutse, dikherotse le diphopho di na le bitamine ya A ye ntši. Bitamine ya Ae thuša go boloka tshepetšoya go souta e le maatla. Leka go ja bonyane morogo goba kenywa ye tee ya go ba le bitamine ya A ya godimo tšatšika tšatši.
Dibitamine tše dingwe le dikenywa le tšona ke methopo ye mebotse ya bitamine C, yeo e thušago go lw antšha diphetetšo. Mehlala ke dikenyw a tša sitrase tša go swana le dinamune, dinariki, dinamunetša bodilana le diswirigape le ditamati, manko, dikutšafa, khabetšhe le ditapole. Leka go ja merogo le dikenywa tša go ba lebitamine C ye ntši tšatšika tšatši.
Leka go ja bonyane merogo le dikenywa tše tlhano ka letšatši. Go dira gore o sekewaturelwa ke go reka, thoma go bjala disata tša merogo le sehlare se tee goba tše pedi tša dikenyw a. Ga o tlhoke sekgala se se golo kudu go dira se, le diswari di ka no šomišwa go bjala merogo ye mebotse. Ge go sena sekgala ka gae, ke eng o sa be karolo ya protšeke ya dirapana, goba o thuše go thoma protšeke ya serapana sa setšhaba kliniking ya kgauswi le lena. O ka thoma gape serapana se se nyenyane le bakgotseba gago. Reka merogo ye mentši go feta dikenywa, ge e le gore dikenywa di a tura. Lephutse, ditapole, dipotata, dikherotse, sepinatšhe le ditamati di fa mohola wa tšhelete ka baka la gore di fa dibitamine tše dintši le dimenerale empa di sa ture kudu.
Apea merogo ka meetse a manyenyane fela. Morago ga moo meetse ao a ka no šomišetšwa go apea disopo goba ditšhu - goba o a nwe go netefatša gore difepi tšeo di lego ka gare ga meetse ga di lahlw e. Dibjalo tša tlhago tša naga tša go swana le thepe goba sepatlapatla tša go humanwa lešokeng le tšona ke mokgwawomobotsewa go netefatša gore o ja merogo ye lekanego. Batho ba bantši ba reka merogo le dikenywa go barekiši bamebileng. Ka nako ye nngwe di fasenyana ka theko go phala ka mabenkeleng gape di humanega bonolo.
Eja merogo le dikenywa tša go bewa moritingka ge letšatši le bolaya difepi tše botlhokwa.
Dijo tša go tšwa diphoofolong tša go sw ana le kgogo, tlhapi, nama, lebese goba mae di ka no jew a tšatši le lengwe le le lengwe. Empa, tše dingwe tša dino tše, kudukudu kgogo, tlhapile nama di a tura.
Go rua dikgogo ka gae, mebutla, dinku, dipudi goba diphoofolo dife goba dife tšeo di tla go thušago ka mae, nama le lebese.
O ka no ipshina ka methopo ya go se ture ya diphoofolo, ya go swana le sebete, dipshio, pelo, bjoko, mateng, maotwana, mogodu, tlhapi ya bolekana, mašotša, madombolo le mae.
Reka lebese la nnete e sego leo le kopantšwego, maswi a go tšhweufatša kofi goba kontanse. Dia tura ka baka la gore ga di na mohola wo montši wa difepi.
O ka no oketšaka dinawa tša go omišwa, diphisi, dilenthele le ditšweletšwa tša soy ka gare ga ditšhu goba disopo, goba o ka no di šomiša di le tee go dira dijo tša go itekanela. Dijo tše di fa proteine gomme di ka šomišwa di le tee. Ke eng o sa bjale disata tša sonepolomo ka ga gago - Di botse, gomme sata ya tšona ga e na tatso fela, empa e fa mmele wa gago proteine le enetši?
Ge o lwala gomme o katanela go ja ka go lekana, tšhela makhuranyana a ma yenyane, oli le/goba swikiri ka dijong tša gago. Ditla dira gore dijo di be bosana le go go thuša gore o humane enetši ye ntši empa o sa je dijo tše dintši.
Leka go tšhela letsw ai le le nyenyane fela ka dijong tša gago, le go no ipshina ka tatso ya tlhago ya dijo. Letswai le le ntši le ka no oketša madia magolo, gomme a kotsi kudu. Oketša letswaifela go e swerwe ke letšhologo goba lehlatšo tšeo di bakago gore mmele o lahlegelwe ke letswai le le ntši.
Iphsine kameetse a go hlweka, a go bolokega - gaa ture ebile a fa maphelo a mabotse go feta tee le kofi. Ge o se na bonnete bja gore meetse a hlw ekile ebile a bolokegile, a bediše o a fodiše pele o a nw a.
Tagi e senya tšhelete gape e tšeela mmele wa gago difepi. Go kaone ge o ka šomiša tšhelete ya gago go reka dijo tša go ba le difepi. Go botlhokwa kudu gore o sekewa nwa tagi ge e le gore o nwa ditlhare.
E ba mahlagahlaga ka moo o kgonago ge e le gore o ikwa gabotse. Se se tla thuša gore mešifa ya gago e dule e tiile. Ditiragalo tša go swana le go sepela, go šoma ka serapaneng goba go hlwekiša ntlo dika se gomaatlafatše fela, empa di tla kaonafatša gape go ikwa o le gabotse.
Akanya ka go fa nako ya gago le ditirelo gore o lebogiweka dijo. O ka no thuša sekolong, kerekeng, khitšhing goba kgwebong gore o lebogiwe ka dijo tša go itekanela goba hampha ya dijo.
Kgetha dijo tšeo o ipshinago ka tšona tša go humanega bonolo. Mehlala yeo e latelago e ka go thuša ka megopolo ya dijo tšeo di sa tšeego nako go apewa gape di efa difepi tše dintši ka theko ya fase.
Apea motswakowa setampo le dinawa gomme o di tšhele tamati ya go kopanywa le eie. O ka no tšhela gape diphisi ka gare setampa ge o nyaka go dira sengwe sa go fapana.
Ge o ekwa okare ga o nyake go ja, apea motogo wa go ba le enetši ye ntši. Eka dirwa ka moo go latelago: Apea komikiye tee ya motepa. Tšhela dithisipunitše tharo tša lebse la lerole, thisipuniye tee ya oli gobamatšarine le dithisipuni tše pedi tša swikiri ka gare ga motepa gomme o di kopanye gabotse.
Gadika dieie tša go tšwa ka serapaneng sa gago sa merogo ka oli ye nyenyane, tšhela minse wa soy ge o fetša o tšhele bolekana bja dinawa tša go ba ka gare ga tamati sousu. Ipshine ka tšona ka borotho, reisi goba bogobe.
Go direla ba lapa lagago kamoka dikuku tša tlhapi o ka no šila boleke bjo tee bjatlhapi (o gopole go šomiša le marapo) o kopanye gape le ½ ya komikiya folouru ya go dira dikuku goba borotho. Tšhela mae amararo ao a thubilwego gomme o dikopanye gabotse. Bopa dikukunyana ka motswako o di gadikeka makhura goba oli ye nyenyane. Di tshole ka bogobe, ditapole tše šitšwego goba borotho lemorogo ofe goba ofe wo motala wa go tšwa ka serapaneng sa gago.
Gadika dieie, tamatile khabetšhe ya go tšwa ka serapaneng sa gago sa merogo, tšhela kgogo gomme o e bediše go fihla e eba boleta. Tšhela disepaese go e fa tatso o e tshole ka sejo sa go ba le setatšhe seo o se ratago.
Eja dijo tša go itekanela tša go fapana go dira gore tshepetšo yagago ya go souta e tie le go thibela diphetetšo.
Eja le dijo tše dingwe go netefatša gore ga o ote kudu. Ge o ota go boima go dira goretshepetšo ya gago yago souta e dule e tiile go lwantšha diphetetšo.
Netefatša gore o humana meetse a mangwe le matswai legatong la ao a lahlegilego ka baka la letšhologo le lehlatšo.
Ipshine ka dijotšeo o kgonago go di ja - kgetha dijo tšeo o kgonago go di kgotlelela, go thibela phepompe.
Eja dijo tše nyenyane kgafetšakgafetša ge e le gore ga o kgone go di ja kamoka ka nako ye tee.
<fn>SepediFALP1.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 10.
Lephephe le, le arotšwe ka diripa tše THARO e lego A, B le C.
Araba dipotšišo tša tšona ka moka.
Araba dipotšišo go ya le ka moo o laelwago ka gona.
Itswalanye le dipotšišo pele o ka thoma go di fetola.
Tatelano ya dikarabo e swane le ya dipotšišo.
Ngwala ka bothakga, o šomiše polelo ya maleba ye e hlwekilego.
Thoma potšišo ye nngwe le ye nngwe letlakaleng le lefsa.
Thalela go bontšha mafelelo a dikarabo tša potšišo.
Ngwala ka bothakga le mopeleto wo o amogelegago.
Ke Labohlano sekolong se se phagamego sa Makhutšo. Ka ntlwaneng ya boithomelo go kwala mašatana ao a batho bao ba bolelelago fase.
Mokwepa, Khutšo le ba bangwe. Khutšo o ile ka fao ka go bitšwa ke mušana wo o bego o kuelela ka moo ntlwaneng.
MOKWEPA: Hei! La lehono lona le tla ntšha kwena bodibeng.
KHUTŠO : Ga ke tsebe gore wena le tla dirang ka wena. Mo gongwe le tlile go go ntšha ka phapošing mosegare ka moka.
MOKWEPA: O ra bjang monna Khutšo Kganthe nna ke fapana bjang le lena Bona mo, gape o se ke wa itira yo mokaone ka nna?
KHUTŠO : Ruri ke nnete ge ba re leina lebe seromo. Ke gore o nagana gore ga re di bone tše o di dirago O dula o kgobokantše sehlopha sa baithuti o ba kgogiša le go ba rekišetša lebake le la gago leo mafelelong le ba dirišago tša phaku?
MOKWEPA: Wena K o nagana gore ge o le leloko la Lekgotlakemedi la baithuti o hlogo ya sekolo se. Batho ba ga ba gapeletšwe ke motho, ba bitšwa ke monkgo wo bosana wo wa lona. O šetše a kgogile, e bile o letša molotšana ka mokgwa wa go ikgantšha. Ke ditala tša thaba ya Leolo, o se re ke lebake le ka go bakela ditaba. Tšea o leke monna K o tle o kwe menate.Tšea!
KHUTŠO : Ehuu! Tšatši le lengwe o ka se di gadikele go di phura ke a go botša. O tla swarwa ke go botše. Ga o ipone gore o gaša mpholo felo fa Go tšwelela mošemane yo mongwe a lla. Ke yo mongwe wa bareki, o dutla madi?
MOKWEPA: O golola o reng wena sethotho ke wena! Monna ga a lle man, monna ke nku. Morutiši o kwele lešatana leo gomme a tlogela go ja a batamela ka fao. O gapa sehlophana seo o tsena le sona ofising ya hlogo ya sekolo.
Mokwepa o šupa eng ge a re: 'la lehono le tla ntšha kwena bodibeng?
Ke eng seo se tlišitšego Khutšo ntlwaneng ya boithomelo?
Na wena ge o bona Mokwepa le Khutšo ba fapana ka tsela efe?
O bona e ka baithuti ba go swana le boMokwepa ba tla felela kae mabapi le tša thuto?
Baithuti ba go swana le boMokwepa go ka dirwa eng ka bona ge ba ka humanwa Efa ntlha tše PEDI?
Ke ka lebaka la eng baithuti ba wela kotsing ya go šomiša diokobatši Efa mabaka a MABEDI?
Khutšo o šupa eng ge a re: 'Leina lebe seromo'?
Na o dumelelana le tlhalošo ya mmolelwana wa go re: 'monna ga a lle, monna ke nku'?
Ke thuto efe yeo e tšweletšwago mo temaneng ye?
Bagologolo ba be ba bolela nnete ge ba re molomo o tshela noka e tletše. Motho a ka go botša ge yena a ka go rekela setimela. Maabane ke gona ke boneng gore maaka ga se makhura. Re be re ile moletlong wa baithuti wo o bitšwago wa go ripa ditlaboswane mesela wo o diretšwego baithuti ba kreiti ya seswai bao ba tšwago praemari. Go na fao makgarebe a be a ntšhitše ka ga tšhwene, a tloga a swanelwa e le ruri. A ntšhitše mebala ka moka. Masogana le wona a be a lahlela mabaka ka moka ao a ka dirago gore ba thope dipelo tša makgarebe. O tla kwa yo mongwe a re yena ke morutiši mola a sa ntše a bušeletša kreiti ya lesome. Lekgarebe le tla no makala le kopana le yena ka phapošing ka Mošupologo. Ge e le Kholofelo e be e le letšobana ka sekhethe se se šweu le sekhipha sa mebala ya dipitsi. Maaka a thoma ge mahlo a masogana ka moka a gogega. Lethabo o ile a ikwa a fišwa ke lerato. A lemoga gore ge a ka se dire bjalo, dithaka di tla mo eta ka pele. Ke moka a ya go ipobola. O fihlile a re: 'sebotsana saka sa go hlapa ka maswi, kgarebe ya nko ya lenono, kgarebe ye swana seema ka maoto, ge ke go bona ke tlala ka lerato. Ke nagana le go lata sefatanaga sa ka sa 4 x 4, seo batswadi ba ntheketšego ka letšatši la matswalo.
Lethabo o kaone ka maaka. Go na le batho bao maaka ba a tšwelago sekolong. Motho wa gona a ka go rekišetša molora wa sekerete wo o tla šalago o go tlabile o sa tsebe gore o tla o iša kae. Maaka le kgale a be a dutše a bolelwa, eupša motho wa gona ga a felele felo. Ka nako o tla lemogwa gomme a bethwa goba le gona go bolawa. Ee! A ka bolawa, kudu ge a ka šomiša maaka a gagwe go senyetša batho ba bangwe.
Ka nako yela ya ge go sa dišwa dikgomo, bašemane ba be ba rata go raloka dithaloko tša go fapana. Malesela e be e le yo mogolo mo bašemaneng ebile a e na le lekgarebe. Kganthe Matsobane - yo mongwe wa badiša - o be a mo hufagela. O ile a loga maano a maaka gore Malesela a kgaogane le lekgarebe leo. Yena o ile a botša lekgarebe leo gore Malesela ke setlaela sa mafelelo. A re ge ba le madišong ba hlwa ba mo namela letšatši ka moka. A buša a re ge a sa kgolwe, a tle a ba bone ge ba mo nametše. Malesela ka go se tsebe selo o ile a dumela gore yena a namele yo mongwe gare ga sethokgwa ge ba dutše ba le gare ba bapala. Matsobane o ile a re yena o tla namela ge ba le fao go tlago batho. Malesela a dumela ka go se tsebe selo.
nnete seo a bego a se bolela. Malesela o rile ge a fihla gae lekgarebe la mo phuthela.
Ntle le go diša, ke eng se sengwe seo bašemane ba se dirago kua madišong?
Diema tšeo di kotofaditšwego di šupa eng?
Kotsi ya go bolela maaka ke efe?
Phapano gare ga Lethabo le Matsobane ke efe go ya ka temana ye?
Go ya ka temana ye, masogana a, a bontšhwa e le batho ba ba bjang E kaba masogana ka moka a bjalo Efa kgopolo ya gago?
O kwešiša eng ka mmolelwana wo o thaletšwego?
Ge o lebeletše Matsobane o tla dira eng ka Malesela mohlang a lemogago gore o be a bapala ka yena?
Temana ye e re ruta eng?
Akaretša temana ye e latelago ka mantšu a gago. Kakaretšo e be mantšu a 80 - 90.
Di thušang dipelaelo bana bešo Di thušang dipelaelo tšeo di hlokago ntlha le thito gobane di hlokiša batho boroko le boiketlo Ao ke mantšu a Moruti Tsantsabatho a bego a a kgotholela phuthego ya gabo ya Legoleng yeo e bego e phela ka diphapang tša go se fele. Diphapang tše gabotsebotse go be go sa tsebe motho gore modu wa tšona ke ofe, ge e se fela gore bao ba bego ba le ka godimo ba be ba ruthana ka kudukudu. Go ruthana ga mohuta wo gantši go hlolela batho dipolelo le dipalabalo tšeo mafelelo a tšona e lego go kotimetša ba bangwe ka legageng la ntshororo?
Phuthego ya Legoleng gabotse ge re rata go dio bolela nnete, e be e le phuthego ya go itheeletša, ya go rata go ipopona bjalo ka ngwetši e kwakwaletše setulong sa bongwetši. Ga se phuthego ya go rata leparapara, ya go tšea kgang le pere. E a itlhompha e bile e a ipabalela. Le ge go le bjalo, matšatši a, baruti ba kgitlana ka dijabana, ba purunyana ka meletse ka fao phuthego e sa kwešišego le gannyane. Ka mokgwa wo ba dirago ka gona ba šetše ba fetošitše phuthego le kereke lepatlelo leo ba beabeanago ka go lona.
Moruti Tsantsabatho ke yena hlogo ya phuthego ye ya Legoleng. Ga se motho wa tshele le bosodi. Matšatšinyana a go feta ba tseneletšwe le go hlagelwa ke seboko sa nkgatswiela, seboko seo se iphetošitšego phehli ya go fehla khutšo ya phuthego. Seboko se se bolelwago fa ke mang ge e se Moruti Dialla yo a bego a rata lesebo le dipolelwana tša ka mahwafeng tšeo di bego di duba megopolo ya batho.
Mola Dialla a falalelago phuthegong ya Legoleng, ga ba ka ba hlwa ba latswitše khutšo. Magareng a bona go be go phelwa ka dipelaelo le mepopodumo yeo e bego e tswakatswakane le ditlalelo tša mehuta. Dialla ka nama o be a tloga a re ge a bolela a re Moruti Tsantsabatho a fologe setulo sa boruti, go namele yena.
Mantšu a 'Aga lehono, o lefe gosasa' a tliša kgopolo efe go bareki?
Ke ka lebaka la eng melaetša e ngwalwa ka difonte tša go fetafetana?
Kgwebo yeo e kwalakwatšwago ke ya mohuta mang?
Ke ka lebaka la eng 24 e se ya ngwalwa ka mantšu?
Phapano ke eng gare ga go reka ka mokitlana le go lefa tšhelete ka moka?
Mmapatši o ra go reng ge a re lebenkele la gagwe le 'šišitše'?
Ntšha mahlathi a nako a mabedi ao a latelanago, o be o bolele gore a šupa eng ge a dirišitšwe ka tsela yeo.
Laetša phapano ya ledirolli le leitiri go ya le ka mokgwa wo a dirišitšwego.
Lebopi la lebotšiši leo le tšwelelago mo le dirišitšwe le eng gore le hlame potšišo ya go kwagala?
Lentšu le 'mošemanyana', bjalo ka ge le dirišitswe mo poledišanong ye, le supa eng?
Ke mohuta ofe wa retšistara wo o dirišitšwego mo?
Efa mohuta wa leba wo o tšwelelago mo , o be o tsopole le mohlala wa lona.
Ngwala khutsofatšo ya PMK ka botlalo.
Lebeledišiša diswantšho tše , o bale le temana gomme o arabe dipotšišo tša tšona.
Banna ba swanetše go ja matapola a magologolo, basadi ba ka no ja a mannyane, lebaka e le gore ge basadi ba ka ja matapola a magologolo go feta a banna, Ijoo! nna joo! Basadi ba batho ga ba le bona. Segologolo se boletše sa re: ' tša etwa ke ye tshadi pele, di wela ka leweng'. Basadi ga ba tsebe selo; ba tseba tšhilo le lwala fela.
4.2.3 4.2.4 4.2.5 Ke mokgwa ofe wo o dirišitšwego mo wa go laetša bogolo bja dilo Efa seripa sa polelo seo se dirišitšwego mo, go laetša phapano ya ditapola o be o hlame lefoko ka mohlala wa seripa seo sa polelo. Ke mohuta ofe wa khuduego ya maikutlo wo o tšwelelago mo Khuduego yeo e laetša eng Efa mešomo ya didirišwa tša setšo tšeo di thaletšwego. Lehlathi la felo 'leweng', le tšwa go leina lefe?
Diphadišano tša lefase tša kgwele ya maoto di tla swarelwa nageng ya Afrika-Borwa ka ngwaga wa 2010. Ekonomi ya naga e tla kaonafala ka gore baeti ba go tšwa dinageng tša mafase a ka ntle ba tla tla ka bontši. Borakgwebo ba itokiša e sa le nako gore dikgwebo tša bona di tle di bune. Go agiwa mapatlelo, dipata le tšona di a lokišwa.
Ngwala lefoko le le kotofaditšwego ka tirwa.
Ngwala leadingwa leo le thaletšwego mo temaneng ka Sepedi o be o le diriše lefokong go laetša kwešišo ya gago.
Lethuši leo le dirišitšwego le laetša eng?
Tsopola mafoko a mabedi ao a lego ka lebaka le letlago.
Bakgalabje ba gorogile bošego.
Bakgalabje, ba gorogile bošego.
Bakgalabje bona ba gorogile bošego.
Bakgalabje ba gorogile bošego?
Lebeledišiša seswantšho se se latelago, gomme o arabe dipotšišo go ya le ka moo o bonago ka tebelelo ya gago le tšhomišo ya kgethologanyo.
Hlama mafoko a mane ao a tšweletšago tšhomišo ya polelo ye e nago le khuduego ya maikutlo le kgethologano mabapi le seo se diregago seswantšhong se.
Thalela mantšu(madiri) ao a tšweletšago khuduego/maikutlo ao.
<fn>SepediFALP1Memo.txt</fn>
Memorantamo wa go swaya karolo A, B le C.
Mokwepa ga a na mekgwa ye mebotse/ khutšo ke ngwana wa go loka wa maikemišetšo.
Ba tla fetša ba tlogetše sekolo/ ba utswa/ ba swerwe.
Ba botšwe tsebe go kwa.
Ba biletšwe batswadi ba bona.
Mathata a ka gae.
Monna ke motho le yena o swanetše go lla ge a ekwa bohloko.
Go se theeletše go ka go tsenya mathateng.
Gore maaka a kotsi ga se a swanelwa ke go bolelwa ebile ga a thuše ka selo.
O ka bethwa goba wa bolawa.
Lethabo o rata maaka mola Matsobane a rata boradia.
Aowa ga se masogana ka moka ba bangwe ba bolela nnete.
Sebotsana sa ka se ka tšweletša go jaletša le go dira gore a kwane le tša gagwe..
A ka dira gore o dumelele selo seo se se nago mohola.
A ka mo lwantšha/ a mo gobatša/ a mo kgala/ a mo hloya go ya go ile.
Go mo rata/ go ithopela yena/ go mo senyetša/ go bona ge e ba o hlalefile.
x x x x x x x x x Kakaretšo e akaretše dintlha tše di latelago : Mehleng yeno baruti ba a thulana, ga ba kwane. Moruti Tsantsabatho, moetapele wa phuthego ya Legoleng o be a iketlile le phuthego ya gagwe ya go se mo tshwenye. Go tlile Moruti Dialla yo a ferehlilego phuthego, a e hlakahlakanya. Phuthego e ile ya tsielega, ya tlala ka dipalabalo. Maloko a phuthego a ile a thoma go fetoga, a tlaba Moruti Tsantsabatho. Phuthego e ile ya ba ya ngwathagana. Moithuti a ngwale ka motho wa boraro. Tšhomišo ya methaladi go ya ka ditaelo.
x Tšhomišo ya methaladi go ya ka taelo le boitlhamelo.
Sekoloto se gona batho ba se palelwe ke go reka dilo tša meago ka lebaka la go hloka tšhelete ye e lekanego/ Sekoloto se gona batho ba se palelwe ke go aga ka lebaka la go hloka tšhelete ye e lekanego.
Font ye kgolo e goga šedi ya babadi Fonte ye nnyane e thekga molaetša.
Ya go gweba ka dilo tša meago.
24 e bonala go feta ge nkabe go dirišitšwe mantšu. Motho ge a e bona o gopola sekoloto sa dikgwedi tše 24.
Ka mokitlana o lefa gannyane ga nnyane nako ye telele wa ba wa lefa le manamanyana. K a go lefa tšhelete ka moka o lefa ga tee gomme wa se lefe manamanyana.
Tiro e dirwa go mong ka boyena.
Leswao la potšišo.
Lehlaodi- rakgadi o ja apola ye kgolo.
Lwala- leswika leo go šilelwago godimo ga lona.
mebila- mafoko ao a tlhamilwego ka tsela ya maleba a tla amogelwa; mohlala mebile e tletše ka meetlwa.
Tiro e sa tlile go dirwa.
Go begwa gore bakgalabje ba gorogile bošego.
Go botšwa bakgalabje gore batho ba bangwe ba gorogile bošego.
Go gatelelwa gore bakgalabje ba gorogile bošego.
Go botšišwa nako yeo bakgalabje ba gorogilego ka yona.
Befelwa, bohloko, galefa, bogale, thušana/emelelana, ikgopolela/inaganela, kwano, kwelobohloko, tshwarelano, lerato, moya wa phadišano, swele, tshwarelo le a mangwe.
<fn>SepediHLP1.txt</fn>
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 9.
Lephephe le, le arotšwe ka diripa tše THARO e lego A, B le C.
Araba dipotšišo tša tšona ka moka.
Araba dipotšišo go ya ka le moo o laelwago ka gona.
Itswalanye le dipotšišo pele o ka thoma go di fetola.
Tatelano ya dikarabo e swane le ya dipotšišo.
Ngwala ka bothakga , o šomiše polelo ya maleba ye e hlwekilego.
Polao le go katwa e sa le tlhobaelo go mofepi wa ngwana.
Mofepi wa Makgabo Matlala o ja di sa welego ka lebaka la polao ya kgarebjana le go katwa ga gagwe. Se ke ka lebaka la gore o boditše modirelaleago gore yena le ngwana wa mengwaga ye mene ba be ba sa tšo fetša go ja ge ba tla hlaselwa.
Mosadi wa mengwaga ye 57, yo a aperego diaparo tša mmala wo mopinki, o be a dutše ka morago go lebana gabotse le banna ba babedi bao ba mo katilego le go bolaya ngwana. O be a khupetša sefahlego sa gagwe kgafetšakgafetša ge kgoro ya tsheko e fiwa bohlatse bjo bo tletšego mabapi le ka mokgwa woo Makgabo a bolailwego ka gona. Ka nako ye nngwe o ile a leka go tšwa ka kgorong ya tsheko, fela o ile a palelwa ke go bula lebati leo le notletšwego. O ile a ema a fularetše, a fela a tsikitla matsogo a gagwe ebile a phumola megokgo.
Ka morago ga tlhaselo, mohlokofatšwa o ile a lemoga gore batho ga ba a bolokega mo nageng ye le gore banna ba ka se sa tshepega. Pego ya modirelaleago Ntombikanani Linde ge a begela kgoro: Mohlokofatšwa o hlokofaditšwe mmeleng, monaganong le go kago ya setšhaba. Tšeo a palelwago ke go di lebala o leka ka mešogofela gore e be tša gagwe. O bonagala a thomile go se sa ja gabotse ge a nagana ka ditiragalo tše di mo hlagetšego. Ka lebaka la gore o sa tšwela pele go šoma ka ngwakong wo polao le go katwa di diragetšego ka go wona. Linde o boletše gore mofepi yo ke motho wa go ba le kgotlelelo.
Pego ya modirelaleago e etšwe šedi: "Mohlokofatšwa o boletše gore o tla tlogela go lla ge mmušo o ka buša kotlo ya polao, le gona o nyaka go bona bahlokofatši ba gagwe ba ka lekeletšwa ka gore ba bolaile ngwana yo a sa tsebego selo."
Tsopola semelo sa mofepi go ya ka pego ya modirelaleago.
Ke jakone efe yeo e lego mo temaneng ye?
Na mongwadi o šupa eng ge a re, 'banna ba ka se sa tshepega'. Šitlela hlalošo ya gago ka lebaka.
Go ya le ka mokgwa wo bosenyi bo le go ka gona matšatšing a lehono, o nagana gore kahlolo ya thapo e ka bušwa gape Šitlela karabo ya gago ka lebaka?
Na ditiragalo tša bosenyi di nyalelana bjang le demokrasi?
Tšweletša maikutlo a gago bjalo ka modudi wa naga ye mabapi le go bolawa gammogo le go katwa ga bana le basadi.
O nagana gore ba lapa la ga Matlala le mofepi wa bona ba tla tsoga ba lebetše ka ga tiragalo ye Šitlela karabo ya gago ka lebaka?
Ge o be o le moahlodi molatong wo, na kahlolo ya gago e be e tla ba bjang?
Ge o be o le tona ya tša tšhireletšo o be o tla tšea magato afe go lwantšha bosenyi le gore batho ba bolokege?
Sechaba Pali e be e le yo mogolo kudu go bala Kreiti 8. O be a na le mengwaga ye lesomesenyane, bokamoso bja gagwe bo sa phadime. Le hlogo ya sekolo o ile a šišinya gore a tsene sekolo sa bošego. Sechaba a lesa sekolo, se sa mosepedŠša tseleng ye boima. Bjale ka mošemane yo mogolo ka gabo, o ile a swanelwa ke go nyaka mošomo gore a kgone go hlokomela lapa la gabo ka ge batswadi ba gagwe ba sa šome.
Ke be ke no ba ngwana go se na se ke se tsebago se se bego se tla nthuša go hwetša mošomo. Ke be ke no tseba fela go ya sekolong le go opela sehlopheng sa kereke. A realo. Le ge Sechaba a be a palelwa sekolong o be a rata go opela ebile e le leloko la sehlopha sa mmino wa kereke. Sehlopha sa kereke se ile sa mengwa moletlong wa Lesedi FM moo Sechaba a kopanego le moraloki wa dikoša tša Jam Alley e lego Thwasa. Thwasa a gogwa ke lentšu la Sechaba gare ga baopedi ka moka. O ile a mo eletša go ya go la Gauteng moo a tlago go tšea karolo go tša mmino.
Ke išitše dikeletšo tša Thwala hlogong, ka rekiša sellathekeng saka ka ya Gauteng go nyaka mošomo. Ke be ke na le maano a mantši ao ke bego ke palelwa ke go a phethagatša. A realo. Bjalo ka lesogana la go tšwa Welkom go la Freisitata o be a se a ikemietša go phela boima toropong ya maemo a godimo. Sechaba o feditše mengwaga ye mebedi a robala ka fase ga leporogo phakeng ya Balfour. O be a hlatswetša batho dikoloi ebile a kgopela ditšhelete gore a kgone go reka dijo.
Ke ile ka thoma go fola dipatše ka ge go be go tonya le gona ke sa robale." O a gopola. "Ke ile ka gopola go ya gae, efela ka se ye ka ge ke be ke tshepišitše baratho go ba romela tšhelete gore ba ye sekolong. Ka kwešiša gore nka se ye gae ke se ka swara selo." A hlaloša bjalo.
Sechaba le bagwera ba gagwe ba be ba fela ba opela mmogo gare ga mašego a go tonya e le ge ba ikhomotša. Mogwebi wa tseleng o ile a lemoga lentšu le maatla la moswananoši la Sechaba. O ile a mmotša gore lentšu leo la gagwe le ka mo iša mafulong a matala. Sechaba o ile a se laetše kgahlego ka ge a be a šetše a tsenwe ke bophelo bja mebileng. Ge bophelo bo thoma go mo thatafalela o ile a yo nyaka mošomo. O ile a thaba kudu ge a thwalwa bjalo ka mohlwekiši khampaning ya go gatiša dikoša.
Le ge mošomo wo o ile wa mo tloša mebileng, o be a se na legae a dula meagong ya kgale mo ba bego ba phela ba rakwa.Tšatši le lengwe Sechaba o be a ile go tšea dibjana tša matšhila ka phapošing yeo baopedi ba bego ba le ka gare, a ba le sebete sa gore a ba kgopele gore a ba opelele. Lentšu la gagwe le ba kgahlile moo ba ilego ba re a opele le Joyous Celebration. Ka nako yeo o be a na le mengwaga ye masomepedihlano. O ile a kgona go etela London le go lokolla CD yeo e lego ya gagwe ka Nofemere 2005. " Ke hlakile kudu gore ke fihlelele ditoro tšaka. Ke thaba gore bjale ke seopedi sa maemo. Ke hwetša tšhelete ye ntši, baratho baka ba ya sekolong ebile ga ba robale ka tlala." A realo Sechaba. Ga go holege lapa la gabo fela. Le mebileng a hlohleletša bao a bego a na le bona a ba fa maano a go itirela. " Ke rapela gore ke be le tšhelete ke romele ba bangwe ba bona dikolong. Ke dumela gore batho bao ba lego mebileng ke dingaka le baoki ba ka moso." A realo Sechaba.
Ke ka lebaka la eng hlogo ya sekolo e ile ya šišinya gore Sechaba a tsene sekolo sa bošego?
Na Sechaba o tsene bjang intastering ya mmino?
Talente ya Sechaba e tšweletše bjang?
Na seema se 'Lesogana le le sa etego le tšea kgaetšedi' se amana bjang le bophelo bja Sechaba Efa kakanyo ya gago?
Ke mathata afe ao Sechaba a ilego a gahlana le ona go la Balfour E fa ntlha tše pedi?
Na o nagana gore ke kgato ye botse yeo e tšerwego ke Sechaba go tlogela sekolo a ye go šoma Efa kakanyo ya gago?
Laetša dintlha tše pedi go tšwa temaneng tšeo di laetšago katlego ya Sechaba.
Ke tshwanelo gore mmušo o be le maikarabelo go bana bao ba phelago mebileng Thekga karabo ya gago?
Na talente ya batho bao ba phelago mebileng e ka lemogwa le go tšweletšwa bjang?
Akaretša temana ye e latelago ka mantšu a gago. Kakaretšo e se fete mantšu a 60 - 70.
Maseroka o rile a le kua Marowe, fao a rutago ntshe, a kwelela tša lekgotla la go reka naga kua kgauswi le dithaba tša Makgabeng. A seelaseela ditaba tša lekgotla leo gomme a tsena go lona.O rile a tlile gae a botša Nkotsana ditaba tšeo tša theko ya naga. Pelo ya Nkotsana e be e le mo go lemeng mašengwana a le a borragwe, bjale o a a galala, ga a sa mo kgodiša gobane yena ga a gopole go lemela mogolo fela o gopola le go rekiša a tle a kgone go tšwelela pele. O namile a bolela le tatagwe ka tšeo tša dinaga tša go rekwa. Tatagwe le yena kgopolo ya gagwe ya kwana le taba yeo. Kua polokelong o be a na le dirantana tšeo a bego a fela a di lahlela. Gwa hlaološwa ka tša Nkotsana le mosadi gomme seroto sa theko ya naga ba napa ba se phetha. Nkotsana a ba a ya le Maseroka kua Makgabeng bofelong bja beke ye nngwe, ba fihla ba lefela Nkotsana gore a tsene fao nageng yeo ya go rekwa.
Bala papatšo ye e latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Ge o bona le go bala leina la lebenkele le, ke eng seo se selaganyago monaganong wa gago?
Tirišo ya leswao la makalo e laetša eng?
Ke ka lebaka la eng melaetša e ngwadilwe ka difonte tša go fapana?
Na e ka ba lebenkele le le amogela le batho ba megolo ya fase?
Tsopola lefoko leo le laetšago polelomakgethe papatšong ye.
Efa malatodi ao a lego mo papatšong o be o laetše gore a šupa eng?
Ntle le bahloki le bao ba hwetšago megolo ya fase ke sehlopha se fe sa batho seo se bunang lebenkeleng le O reng o kgetha sehlopha se?
Itswalanye le temana ye e latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Ke kgopela gore le bale dipuku tša lena hle. Ge le ka tiiša gomme la bala kamafolofolo, la gataka tlala le bodiidi, tšeo e lego ditlamorago tša go se ithute. Dipuku tša lena di be ka pele ga lena nako ye nngwe le ye nngwe ge le le ka phapošing. Ke rata baithuti ba go ratana, ba go ba le lerato la ge go bolelwa ka tša thuto. Baithuti ba ba ithutago ba a ratega. Le se ke la ba bjalo ka motšhitšhi wa dinose la rutana tša phaku.
Hlaloša mošomo wa mabopi ao a ngwadilwego ka moseka go ya le kamokgwa wo a dirišitšwego ka gona.
Mantšu ao a thaletšwego a bitšwa eng Thekga kgopolo ya gago?
Tsopola leamanyidiri o be o fe mošomo wa lona.
Ntšha leinakgoboko leo le dirišitšwego temaneng ye gomme o hlaloše gore le phetha tiro efe ge le dirišitšwe ka tsela yeo.
Temana ke ye e a latela, e bale gomme o arabe dipotšišo.
Ge mosadi e le timamollo fela go se nko ye e tšwago lemina, sephetho ke go remelwa. Ge yena a sa belege, gona o swanetše go theeletša seo ba bogadi bja gagwe ba mmotšago sona. O tla kwa motho a re, "nka upša ka boela gagešo." O a lebala gore segologolo se re lebitla la mosadi ke bogadi. Aowa, tše dingwe tšona ke go gatelela batho. Ge e le basadi bona tša bona ke tše dikgolo.
Seema se se dirišitšwego temaneng ye se gataka ditokelo tša basadi. Ke ditokelo dife tša basadi tšeo di gatakilwego?
Laetša phapano ya mašala ao a ngwadilwego ka moseka.
Ke eng seo se tlišago phapano ya ditlhalošo gare ga mantšu ao a thaletšwego.
Ngwala lentšu le tee sebakeng sa lefoko le le thaletšwego.
Setsopolwa maswao.T se se latelago ga se balege sentšha maswao mo go nyakegago.
Robalang apere roko Le ntebeletšeng Ke lemogile gore ke mathomo le bona motho a ya go swana le ye ke e aperego.
<fn>Service charter_Sepedi.txt</fn>
Tšhata ya Tirelo ya Batšwasehlabelo ba Bosenyi ka Afrika Borwa (Tšhata ya Batšwasehlabelo) ke sedirišwa se bohlokwa mo tšwetšopeleng ya toka go bohle. Tšhata ya Batšwasehlabelo e dumelelana le moya wa Molaotheo wa Afrika Borwa, 1996, Molao wa 108 wa 1996, le Boikano bja Kopanoditšhaba bja Melawana ya Motheo ya Toka ya Bolaodi bja Batšwasehlabelo ba Bosenyi le Tšhomišompe ya Maatla, 1985 (GA/RES/40/34).
E sa le go tloga ka 1994, le ka kamano le peakanyo ya mokgwa wa ditokelo tša botho, tebanyo e šutišwa go tšwa go tshepedišo ya toka ya bosenyi bja kgatelelo le kotlo go ya go tsošološo ya toka. Se bohlokwa kudu go mogopolo wa toka ya bosenyi ke go lemoga bosenyi bjalo ka tlolomolao kgahlanong le mmušo, fela le bjalo ka kgobatšo goba go direla motho yo mongwe phošo.
Se se sepelelana le Leano la Bosetšhaba la Thibelo ya Bosenyi ye e lebeletšego kudu motšwasehlabelo le tshepedišo ya toka ya bosenyi. Maikemišetšomagolo ke go matlafatša motšwasehlabelo ka go fihlelela dinyakwa tša motšwasehlabelo, e ka ba tše di ka bonwago goba tša go kwewa.
Tšhata ya Batšwasehlabelo le tokomane ye e kgomagantšwego ya maemo a fasefase ke didirišwa tše bohlokwa tšeo di hlalošago le go teefatša ditokelo le ditlamego tše di amanago le ditirelo tša batšwasehlabelo le baphologi ba bosenyi ka Afrika Borwa. Tšhata ya Batšwasehlabelo e dumelelana le ditlhagišo tša karolo 234 tša Molaotheo.
Ke na le tshepo ya gore boitlamo le boineelo bja bak-gathatema tshepedišong ya toka ya bosenyi, Tšhata ye ya Batšwasehlabelo, e tla thuša tiragatšong ya melao ya maleba ka tsela ye e lego gore e dira mošomo wa yona - go dira gore toka e hole batho ka moka.
Tšwelopele yeo e itšego yeo e dirilwego e sa le go tloga mathomong a temokrasi, mengwageng ye lesome ya go feta, go ya ka go fetola tshepedišo ya toka go netefatša phihlelelo ya toka le maikarabelo a ditshepedišo go batho bohle go sa kgathalege gore ke morafe, bong, sehlopha le dibopego tše dingwe tša phapogo goba phokolo.
go hlaloša maemo a ditirelo ao a ka holofelwago le go fiwa go batšwasehlabelo nako ye nngwe le ye nngwe ge ba ikgokaganya le tshepedišo ya toka le go neelana ka thušo ya batšwasehlabelo ge maemo a sa fihlelelwe.
Tokelo ya go swarwa gabotse le ka tlhompho go tlotlego le bophiri bja gago.
O na le tokelo ya go šetšwa ka pejana le ka boikokobetšo, go swarwa ka tlhompho go tlotlego le bophiri bja gago ke maloko ka moka a lekala lefe goba lefe la tirelo.
Maphodisa, nakong ya dinyakišišo; batšhotšhisi le bahlankedi ba kgoro nakong ya ditokišo le nakong ya ditshepetšo tša tsheko, gape le makala a mangwe a tirelo, ba swanetše ba tšee magato a go fokotša hlakahlakano efe goba efe yeo o ka bago le yona bjalo ka motšwasehlabelo, ka go dira dipotšološo le wena ka leleme la gago gape ka sephiring moo go hlokegago.
Magato a a tla thibela motšwasehlabelo gore a seke a amega go bokwešwabohloko bja maemo a bobedi.
Tokelo ya go fana ka tshedimošo.
O na le tokelo ya go fana ka tshedimošo nakong ya nyakišišo ya bosenyi le ya tsheko.
Lephodisa, motšhotšhisi le mohlankedi wa tirelo ya tokišo ba tla tšea magato a go netefatša gore neelo efe goba efe yeo o ratago go e dira nakong ya nyakišišo, tsheko le theeletšo ya go itlema ka keno e a theeletšwa gape e a šetšwa nakong ya go tšea sephetho sa gore go tšwelwa pele ka nyakišišo, goba tshekišo goba theeletšo ya Boto ya go itlama ka keno.
Tokelo ye e ra gore o ka tšea karolo (mo go hlokegago le mo go kgonegago) mo ditshepetšong tša toka ya bosenyi, ka go tsenela ditshepetšo tša theeletšo ya peile, tshekišo, le tša kahlolo le/goba theeletšo ya boto ya go itlama ka keno.
Se se ra gore o tla ba le sebaka sa go dira pego ye nngwe go lephodisa ge o lemoga gore pego ya gago ya mathomo ga se ya felela; o ka dira gape pego go kgoro gore o tšweletše hlohleletšo ya bosenyi go šedi ya khotho.
Godimo ga moo o ka dira kgopelo ya go ngwalwa go Modulasetulo wa Boto ya Parole gore a tsenele theeletšo ya parole gomme wa romela tshedimošo yeo e ngwadilwego.
Tokelo ya go hwetša tshedimošo.
O na le tokelo ya go hwetša tshedimošo le go tsebišwa ka ga ditokelo tša gago le ditirelo ka moka tša maleba tšeo di lego gona ka makala a ditirelo.
O ka kgona bjalo ka o mong wa tokelo ye, go kgopela go hlalosetšwa ka leleme la geno sengwe le sengwe seo o sa se kwešišego.
O na le tokelo ya go amogela tsebišo gape le go tsebišwa ka ditirelo kamanyo tšohle tšeo o ka di humanago kabong ya dititelo.
O swanetšwe o tsebišwe ka ga mohola wa gago mo molatong le ka ga nako yeo e ka tšewago ya molato. O ka kgopela tshedimošo malebana le matšatšikgwedi a khotho, tšhelete ya go ba hlatse le mananeo a tšhireletšo ya dihlatse.
O ka kgopela gape gore o tsebišwe ka ga maemo a molato, gore mosenyi o swerwe goba aowa, o bonwe molato, o filwe peile, o sekišitšwe, o ahlotšwe, ge eba go a hlokega, o išitšwe kgolegong naa.
Ga o na tokelo ya go tsebišwa ka ga ditokelo tša gago fela, eupša o na gape le tokelo ya go sedimošwa gore o ka di diriša bjang.
O ka kgopela gape ditlhalošo tša eng goba eng yeo o sa e kwešišego gore e fiwe ka leleme la geno bjalo ka seripa sa tokelo ya go hwetša tshedimošo.
O ka kgopela mabaka a sephetho seo se tšerwego malebana le molato wa gago, go tšhotšhisa goba aowa.
O na gape le tokelo ya go hwetša ditokumente tšeo molao o go dumelelago gore o di fihlelele.
O ka kgopela gore o hwetše tsebišo ya ditshepetšo tšeo o ka di tsenelago. O ka kgopela gape motšhotšhisi gore a tsebiše mothwadi wa gago ka ga ditshepetšo dife goba dife, tšeo di ka dirago gore o se be gona mošomong.
Tokelo ya go hwetša tšhireletšo.
O na le tokelo ya go lokologa go tšhošetšo, tlaišo, letšhogo, bohwirihwitši, pipamolomo, bosenyi le kgobošo.
Ge o le hlatse o swanetše gore o bege ditšhošetšo tša mohuta wo go maphodisa goba go motšhotšhisi-mogolo wa naga.
Lephodisa ka morago ga moo ge eba o dumelelana le dinyakwa tše dingwe, le tla dira kgopelo ya gore o bewe ka tlase ga tšhireletšo ya dihlatse.
Ge kgopelo ya mohuta wo e atlegile o tla bewa ka gare ga lenaneo la tšhireletšo ya dihlatse.
Ge o le moo o tla šireletšwa ka mokgwa woo go ka kgonegago go dilo ka moka tšeo di ka go hlagelago, mohlala, o tla šireletšwa kgahlanong le tlaišo goba tšhošetšo.
Se se tla netefatša polokego ya gago bjalo ka hlatse gore bohlatse bja gago bo seke bja huetšwa goba wa hunyela wa se sa nyaka go fana ka bohlatse ka lebaka la khuetšo ye mpe.
Tokelo ye e ra gore mo mabakeng a mangwe khotho e ka ganetša phatlalatšo ya tshedimošo efe goba efe (go akaretšwa le boitšhupo bja gago) goba e ka laela gore tsheko e dirwe ka sephiring. O ka kgopela Ditirelo tša Tokišo gore di go tsebiše ge mosenyi a ka tšhaba goba a išwa lefelong le lengwe.
Tokelo ya go hwetša thušo.
O na le tokelo ya go kgopela thušo, gape o be le phihlelelo (ge go hlokega/ le ge e le gona) ya ditirelo tše di lego gona tša leago, maphelo le keletšo gape le thušo ya molao go ya ka dinyakwa tša gago.
Lephodisa le tla go thuša ka go hlaloša mekgwatshepetšo ya maphodisa; la go sedimoša ka ditokelo tša gago gape la go romela go makala a mangwe a ditirelo ao a lego maleba.
Molaodi wa kantoro goba hlogo ya kantoro ya khotho o tla fana ka ditirelo tša motoloki.
Batšhotšhisi ba tla netefatša gore magato ao a itšego a a tšewa malebana le melato ya thobalano, merusu ya ka gae le phedišo/phepo ya ngwana gape le gore melato e theeletšwa ka gare ga dikgoro tša tshekelo, moo di lego gona.
Makala ka moka a ditirelo go ya ka mešomo ya wona ka go fapana a na le maikarabelo a go tšea magato a go šireletša batšwasehlabelo ka dinyakwa tše di kgethegilego gape le go ba swara ka mokgwa wa go ba kwela bohloko.
O na le tokelo ya go hwetša hlatswadiatla go tahlegelo goba tshenyegelo ya thoto ya gago ka lebaka la bosenyi bjoo bo dirilwego go wena.
O ka re ka letšatši leo motlalewa a ahlolwago ka lona wa kgopela motšhotšhosi go dira kgopelo ya taelo ya hlatswadiatla go khotho go ya ka Karolo 297 le 300 ya Molao wa Mekgwatshepetšo ya Bosenyi wa 51 wa 1977. "Hlatswadiatla" e šupa tšhelete yeo khotho ya bosenyi e fago motšwasehlabelo woo a lahlegetšwego goba a senyagaletšwego ke thoto, go akaretšwa le tšhelete ka lebaka la tiro ya bosenyi yeo e dirilwego ke mosenyi yoo a ahlotšwego.
Motšhotšhosi o tla go tsebiša ka ga taelo ya hlatswadiatla eupša mapalane wa khotho o tla rwala maikarabelo a tiišetšo ya yona, gape le gore o ka hloma tiro ya selegae kgahlanong le motlalewa moo khotho ya bosenyi e sa fego taelo ya hlatswadiatla gape le moo ditshenyagelo di sa kgonegego gore di ka elwa gabonolo go ya ka melao ya matlotlo go swana le dikwešwabohloko tša monagano goba bohloko.
Tokelo ya go hwetša pušetšo.
O na le tokelo ya go hwetša pušetšo go ya ka thoto yeo o e tšeetšwego ntle le molao goba ge eba thoto ya gago e sentšwe ka tsela yeo e sego molaong. "Pušetšo" e ra gore moo kgoro ya bheko ka morago ga kahlolo, e laelago mosenyi gore a go bušetše dilo tša gago tšeo a humanwego molato wa gore o di tšere go wena ntle le molao gore a go bušeletše sekeng seo o bego o le go sona pele ga bosenyi.
Motšhotšhisi o tla go tsebiša gore pušetšo e ama eng gomme mapalane wa khotho o tla go thuša ka go tiišetša tokelo ye.
O kgopelwa gore o lebelele Maemo a Minimamo a Ditirelo tša Batšwasehlabelo ba Bosenyi, ao o ka a hwetšago Dikgorong tša Mmušo, ge eba o hloka tshedimošo ye e tseneletšego ka ga ditokelo tša go fapana.
Ka go gopola gore o na le tokelo ya go belaela, o ka ikopanya le kgoro ye e itšego ya mmušo goba lekala la tirelo ge eba o na le dipelaelo malebana le tirelo yeo o e hwetšago goba ge eba ditokelo tša gago ga di šetšwe.
Borwa, goba g Ramolao wa kgetho ya gago gape yo o tlo mo lefelago ka bowena.
Go hwetša tshedimošo ye e tseneletšego ka ga mekgwatshepetšo ya dipelaelo, o kgopelwa gore o lebelele Maemo a Minimamo ka ga Ditirelo tša Batšwasehlabelo ba Bosenyi. Tokumente ye e gona kantorong efe goba efe ya mmušo.
011 022 (*) ela hloko gore tšhomišo ya nomoro ya go se lefelwe ga se ya ba ya tiišetšwa.
Lengwalo la Toka la Ditokelo la Batšwasehlabelo ba Afrika Borwa le tšweleditšwe ke Bolaodi bja Bong ka go Kgoro ya Tšwetšopele ya Toka le Molaotheo ka go dirišana mmogo le Dikgoro tša Tšwetšopele ya Leago, Ditirelo tša Tokišo, Thuto, le Maphelo, gape le Tumelelo ya Botšhotšhisi ya Bosetšhaba, Ditirelo tša Maphodisa a Af-rika Borwa, Khomišene ya Mpshafatšo ya Molao ya Afrika Borwa, Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika Borwa, Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba, Bolaodi bja Kemonoši bja Dipelaelo, maloko a Dikhomišene tša Ditirelo tša Maseterata le Tsebokahlolo le maloko a Maphodisa a Tshwane Metro.
Kgoro ya Tšwetšopele ya Toka le Molaotheo e leboga dineelo tšeo di neetšwego ke dithulaganyo tša go fapana tšeo e sego tša mmušo le diinstithušene tša thuto mo tokumenteng ye.
<fn>Sesotho sa leboa_100727.txt</fn>
Dikgaruru kgahlanong le batšwantle ke bosenyi!
Mmušo o ka se dumelele mokgwa ofe goba ofe wa dikgaruru kgahlanong le mang goba mang!
A re šomeng mmogo go dira bophelo bjo bokaone go batho ka moka bao ba dulago ka Afrika Borwa.
A re šomeng mmogo go aga mabokgoni a rena le go hloma mešomo.
A re šomeng mmogo go fenya bosenyi.
A re hlompheng batho ka moka bao ba etelago goba bao ba dulago ka Afrika Borwa.
Ge e le gore o tseba ka ga ditlhaselo dife goba dife tše di rulagantšwego kgahlanong le batšwantle bao ba dulago ka Afrika Borwa, o kgopelwa go letšetša seteše sa maphodisa sa kgauswi mogala goba ge go na le maemo a tšhoganetšo letšetša 10111.
Ditlhaselo tša dikgaruru go batšwantle bao ba dulago ka Afrika Bo-rwa di ka se hole motho. Batho bao ba hlokago molato gantši e ba batšwasehlabelo - basenyi gantši ba a phomelela. Moo o tsebago gore go na le ditiro tša dikgaruru - di bege go ba taolo. O se ke wa itšeela molao ka matsogong.
Mmušo o ipiletša go ditšhaba gore di hlokomele kudu gomme di bege ditiragalo dife goba dife tše di rulagantšwego tša dikgaruru le tša twantšho ya batšwantle.
Go swara Sebjana sa Lefase sa FIFA sa 2010 go dirile gore go be le seswantšho se sekaone ka ga Afrika Borwa le khonthinente setšhabeng sa boditšhabatšhaba. Naga e itemogetše koketšego ye kgolo kudu ya palo ya baeng bao ba etelago naga ye gomme se sa kaonafatša bokgoni bja yona bja dipeeletšo gomme go realo e le gore go tla hlongwa mešomo.
Dikgaruru dife goba dife ka nageng ya rena di tla bušetša morago dipoelo tše re di dirilego ka go swara Sebjana sa Lefase. Lefase le re lebeletše kudukudu bjale.
Dikgaruru ga di ke di eba tharollo.
<fn>StateoftheNation.2007.2009-04. Nso.txt</fn>
Ge a hlokofala, re be re tseba gore Mama Adelaide Tambo e be e se kgale a lokollotšwe bookelong. Empa ka lebaka la gore re be re tseba gore o na le moya wa tšwelopele le phišegelo ya go lwela go phela makgatheng a batho ba bangwe, re be re ikemišeditše go mo amogela gammogo le maloko a mangwe a lapa la gagwe bjalo ka baeng ba rena moketeng wo wa kgwedi ya Phato. Eupša ga go a ka gwa ba bjalo.
Ka moswane re tla be re laelana le yena ka ge re mmoloka. O tla ba le rena ka moya ka ge ka kgwedi ya Diphalana ngwageng wona wo re tla be re keteka mengwaga ye 90 ya go belegwa ga monna wa gagwe, papago bana ba gagwe, molekani wa gagwe, mogwera wa gagwe le morwa wo a tsebegago wa setšhaba sa gaborena, e lego Oliver Reginald Tambo. Gape re iša matshedišo a rena go lapa la gaTambo.
Le ge go le bjalo, ke thabile kudu go tsebiša gore magareng ga rena mesong ye re na le Mohlomphegi Albertina Luthuli, morwedi wa Mogapasefoka sa Nobel Peace wa mathomo, Inkosi Albert Luthuli, woo ngwageng wo re tla bego re gopola lehu la gagwe le bohloko le le diragetšego mengwageng ye 40 ya go feta, re gopola letšatši le bohloko ge re be re begelwa gore o ile a pšhatlaganywa ke terene ye e bego e le lebelong kua mašemong a memoba a KwaDukuza. Lehu la gagwe le be le makatša ebile le tšhoša ka ge bophelo bja gagwe e be e le bja motho wo a eteletšego pele ntwa ya tokologo ye re ipshinago ka yona lehono.
Ke ikgantšha kudu gore Afrika Borwa ya temokrasi e bile le kwišišo le maikarabelo a go Iemoga seo Albert Luthuli le Oliver Tambo e lego sona setšhabeng sa gaborena ka go rea Ditaelo tša Setšhaba tše pedi ka maina a bona - Taelo ya Luthuli, le Taelo ya Bagwera ba O.R. Tambo. Ke a tseba gape gore batho ba ba ilego ba thwalwa go šoma ka tlase ga Ditaelo tša Setšhaba tše di tumilego ba ikgantšha kudu ka seo.
Ke thabile gape go amogela Kgobokanong ye balwelatokologo ba Mogwanto wa Basadi wa 1956 le Merusu ya Soweto ya 1976 ba ba dutšego kua lepokising la Mopresidente, gammogo le baemedi ba ba tsebegago go tšwa diprofenseng tša rena ka moka, bao ba šišintšwego ke Dipikara tša Diprofense go ba karolo ya baeng ba bohlokwa ba ba kgobokanego mo lehono.
Mmušo wa batho ba Afrika Borwa wo ke bolelago legatong la wona lehono, bjale ka ge ke hlomphilwe go dira bjalo le mengwageng ya go feta, o hlotšwe ka 2004 morago ga Dikgetho tša Kakaretšo tša ngwaga woo. Kgweding ya go feta kua Lekgotleng goba go Bosberaad ya ngwaga ka ngwaga e lego ka kgwedi ya Pherekgong, Kabinete ya Setšhaba ye e emego ntlhohlong ya tshepetšo ya taolo ya mmušo ye re laolago go ya ka yona, e ile ya bontšha gore kopano ya yona e laetša bogare bja bophelo bja mmušo wo o hlotšwego morago ga dikgetho tša rena tša 2004.
Morago ga go kwišiša se, go bile pepeneneng gore re swanetše re ipotšiše se - go bile le kgatelopele ya mohuta mang maitekong a rena a go fihlelela maikemišetšo ao re tshepišitšego setšhaba gore re ikemišeditše go a fihlelela, e lego lebaka leo batho ba gaborena ba ilego ba re fa maatla ao a se nago mellwane a go laola naga ya gaborena go tloga ka 2004 go ya dikgethong tše di latelago tša 2009! Ka tumelelo ya lena, ke rata go boela moragonyana, gomme ke gopole seo re se boletšego ka 2004 bjalo ka baemedi ba batho ba gaborena, ke bolela makgatheng a bagwera ba rena go tšwa lefaseng ka moka bao ba bego ba kgobokane tulong ya mmušo kua meagong ya Union Buildings ka Tshwane ka Letšatši la Tokologo, moketeng wa mengwaga ye 10 ya tokologo ya rena, bao ba kgathilego tema Pewong ya Mopersidente wa Repabliki wo a kgethilwego ke Palamente ya rena, ka go hlompha thato ya batho ye e bontšhitšwego ka mokgwa wa setemokrasi nakong ya dikgetho tša ngwaga wa 2004.
Ke kgale naga ya gaborena e le gare ga se ebile e tsebja ka dilo tše dibe le tše di sa kgahlišego setšhaba...
"E be e le lefelo leo ge o belegwe o le mothomoso e be e le thogako ya bophelo ka moka. E be e le lefelo leo ge o belegwe o le motho wo mošweu e be e le go šikara morwalo wa letšhogo le lehloyo le le iphihlilego "E be e le lefelo la go se tshepane, moo monkgo wa bodiidi, dikelelatšhila tše di bulegilego, ditšhila tše di bodilego, ditšhilo tše di sa šomego ka tshwanelo, diswantšho tše di sa felego tša mafelo ao a tletšego matlakala a a lahletšwego gohle, di tšerego lehlakore le le bontšhintšego gore go swanetše go kaonafatšwe lefase le lengwe le lebotse la mebila ye e hlwekilego, le ditsela tše di tletšego dikgong, le matšoba ao a khukhušago go kaonafatša botala le bjang bjo bo opelago, le dinonyana le dintlo tše di swanetšego dikgoši le dikgošigadi, le mmino wa go ba le molodi, le lerato.
"E be e le lefelo leo go dula mafelong a mangwe e be e le tsela ya go bitša ba bangwe gore ba go hloriše goba go ikemišetša go hloriša batho ba bangwe, moo go bego go le pepeneneng gore baagišani ba gago ba tla ineela dinotaging le diokobatšing e le tsela ya go fokotša bohloko bja bophelo, mo batho ba bego ba tseba gore maphelo a bona a ka se boele sekeng ntle le dipolayano, le go katwa le dintwa tše dišoro ntle le lebaka. "E be e le lefelo moo go dula dikarolong tše dingwe tša naga e be e le go ipshina ka polokego le tšhireletšo ka lebaka la gore go bolokega e be e le go šireletšwa ke maboto a matelele, difentshe tše di nago le mohlagase, dimpšha tša go leta metse, go bonagala ga maphodisa lifelong le mašole ao a ikemišeditšego go šireletša bao e bego e le barena ba rena ka go šomiša dithunya le dikanono le difofane tše di bego di tla nišetša pula ya lehu go bao ba lekago go šerekanya khutšo ya barena...
Re kgobokane mo lehono, ka Letšatši la Tokologo, ka lebaka la gore ka nako ye, batho ba gaborena, gammogo le dipilione tša batho lefase ka moka, bao e lego bagwera ba rena ntweng le bao baeng ba rena ba ba hlomphegago ba ba emetšego, re tšere sephetho sa gore - dilo tša mohuta woo ka moka di swanetše di fele!...
Re kgothetše kudu gore Dikgetho tša rena tša Kakaretšo tše di swerwego dibekeng tše pedi tša go feta di tiišeleditše boineelo bja batho ba gaborena, go sa lebelelwe mohlobo wa motho, mmala le morafe, gore re šome mmogo go aga Afrika Borwa ye e hlaloswago ke toro ye e swanago...
"Ga go na bothata bjo bogolo bja setšhaba bjo bo ka rarollwago ntle le gore go hlolwe mešomo le go fokotša le go fediša bodiidi. Se se ama dilo ka moka, go tloga go mpshafatšo ya maphelo a batho ba gaborena, go ya phokotšong ya bosenyi, go phagamiša maemo a thuto ya go bala le go ngwala le ya thutadipalo, le go bulela batho bohle mejako ya thuto le setšo "Re holofetša bagale le basadi ba bagale, gammogo le lena, bagwera ba rena go tšwa lefaseng ka moka, gore re ka se ke ra eka tshepo yeo le re filego yona go re šupetša kgonagalo ya go fetola Afrika Borwa go ba naga ya temokrasi, ye e nago le khutšo, ye e sa kgethollego batho go ya ka mohlobo, ye e sa kgethollego go ya ka bong le naga ya go ba le tšwelopele, ye e ineetšego torong e tee ya poelanyo ya setšhaba.
"Mošomo wa go aga Afrika Borwa o thomile. Mošomo wo o tla tšwela pele le Ngwagašomeng wa Bobedi wa Tokologo ya rena." Mengwageng ye masomehlano ya go feta, ge ba be ba itokišetša go beakanyetša Kgobokano ya Batho, moo go amogetšwego Tšhatha ya Tokologo, balwelatokologo ba nakong yeo ba rile, "A re boleleng mmogo, ka moka ga rena mmogo - MaAfrika, MaYuropa, MaIndia le Batho ba mmala batho ka moka ba Afrika Borwa ...A re boleleng mmogo ka tokologo. Le ka lethabo le le tla tlago go banna le basadi ge ba phela nageng ye e lokologilego".
Lehono re swanetše re mpshafatše boithaopo bja rena, go boledišana ka tokologo, go šoma mmogo go fihlelela lethabo leo batho bohle ba tla bago le lona le le tla tlišwago ke tokologo, go šoma mmogo go aga Afrika Borwa ye e hlaloswago ke toro ye e swanago, go bolela, mmogo, le ka ditiro - go emiša dilo ka moka tše di dirilego naga ya gaborena gore e be go tšona le go emela dilo tše dintši tše dibe le tše di sa kgahlišego setšhaba! Re swanetše go tšwela pele go šoma ka tsela ye re boletšego ka yona nakong ya ge mmušo wo o bušago o tšea marapo, re tseba gabotse gore "ga go na bothata bjo bogolo bja setšhaba bjo bo ka rarollwago ntle le gore go hlolwe mešomo le go fokotša le go fediša bodiidi", le gore "ntwa ya go fediša bodiidi e bile gape e tšwela pele go ba karolo ye bohlokwa ya maiteko a setšhaba a go aga Afrika Borwa e mpsha".
go matlafatša go tsenya letsogo ga rena tharollong ya dipotšišo tše dikgolo tše batho ba lefase ba lebanego le tšona.
Ke thabile go bega gore go ya ka ye nngwe le ye nngwe ya dintlha tša boineelo bjo, mmušo o tšwela pele go šoma ka boima go netefatša gore dinyakwa tša setšhaba di a fihlelelwa. Ka kakaretšo ya diphesente tše 4,5; ye ke kelo ya kgolo ya ekonomi ya gaborena mengwageng ye mebedi le seripa ya go feta, e lego kelo ya godimodimo go tloga nakong ya ge re hwetša temokrasi ka 1994. Dipeeletšo ka ekonoming, go tšwa lekaleng la setšhaba le la praebete di ile godimo go fihla go diphesente tše 11, le palomoka ya tšhomišo ya infrastraktšha ya lekala la setšhaba e go diphesente e goletše godimo go kakaretšo ya ngwaga ka ngwaga ya diphesente tše 15,8. Lehono, dipeeletšo tša lebaka le le letelele bjalo ka Palomoka ya Ditšweletšwe tša mo gae - e go diphesente tše 18,4 - e godimodimo go tloga ka 1991.
Palo ya batho ba ba thwetšego mešomo e goletše godimo go fihla go seripa sa milione ka ngwaga mo mengwageng ye meraro ya go feta. Re bone tšwelopele ye e swarelelago tlhatlošong ya Bathobaso mererong ya tša ekonomi. Go tloga mo ba bego ba ena le diphesente tše 3 tša boleng bja dikhamphani mmarakeng wa JSE ka 2004, se se goletše godimo go fihla go diphesente tše 5; le palo ya Bathobaso maemong a godimo a bolaodi e goletše godimo go tloga go diphesente tše 24 go ya go palomoka ya diphesente tše 27. Le ge go le bjalo, re swanetše go tšwela pele go ba le pelaelo ka ge dipalopalo tše di sa le fase kudukudu.
Go gatela pele ga ekonomi go re tlišeditše ditlhohlo tše dikgolo. Kgolo ye e makatšago ebile e tšwelago pele ya dinyakwa tša bareki e bontšha kgolo ye botse ya katlego go ralala le setšhaba ka moka; le diprojeke tše dikgolo tša infrastraktšha tše re di hlomago di nyaka gore go be le tšweletšo e kgolo ya dithoto le metšhene. Eupša go tielela ga kgwebo ya boditšhabatšhaba go bontšha gore ga re a atlega maitekong a go aga mabokgoni a go tšweletša dithoto tša bareki le tša go dira kgwebo tšeo ekonomi ya rena e di hlokago. Le ge mekitlana ya ka gae e goletše pele ka kelo ya go swana le ya ditseno, taba ya gore MaAfrika Borwa ga ba beeletše kudu e ra gore re swanetše go go hwetša thekgo ya dipeeletšo go tšwa dinageng tše dingwe. Go fetogafetoga go go tšwelago pele ga tšhelete ya rena ga go a tliša dipoelo tše di botse intastering ya diromelwantle.
Mengwageng e meraro ya go feta, ekonomi e hlotše mešomo ye e ka bago milione o tee le seripa. Se se a kgothatša ka gore go tloga go Mopitlo 2005 go fihla go Mopitlo 2006 fela, go hlotšwe mešomo e 300 000 ka lekaleng la mešomo go sa balwe tša temo, gomme se se bontšha kgolo ya diphesente tše e ka bago tše 4. Karolo e nnyane ya mešomo ye e bile dibaka tša mešomo ya lebaka le letelele ye e hlotšwego ke Lenaneo la Katološo ya Mešomo ya Setšhaba. Eupša ga go na pelaelo ya gore lenaneo le le tla matlafatšwa le gore le swanetše le matlafatšwe ka pele. Ga go na pelaelo gape ya gore re ka šoma bokaone ge batho ba ka ipereka ka go hloma dikgwebo tše dinnyane le dikgwebopotlana. Ka ge re lebeletše gore bontši bja batho ba ba sa šomego ke baswa, re ka šoma bokaone ka go šomiša mekgwa ya go swana le Tirelo ya Bosetšhaba ya Baswa (National Youth Service) le go hlabolla borakgwebopotlana ba e lego baswa.
Re ikgantšha ka gore mabapi le boineelo bja rena bja go aga setšhaba se se hlokomelago, go tloga ka 2004 re kgonne go kaonafatša tsela ya go neelana ka ditirelo gammogo le merero ye mengwe ye e amago meputso ya setšhaba. Mola palo ya batho ba ba holegago go tšwa go dimphiwafela e fihlile go dimilione tše 8 ka 2004, lehono batho ba Afrika Borwa ba ba topago tša fase ba dimilione tše 11 ba amogela dimphiwafela tše. Go a kgothatša go bona gore palo ya batho ba ba holegago e a oketšegile kudu mo nakong ya kgauswinyana ebile e a laolega ge mananeo a fihla ntlhohlong ya ona. Se se netefatša gore go ba le go swarelela ga lebaka le letelele, le gore go ba le tšhomišo ya didirišwa tša mmušo tše dintši go neelana ka ditirelo tša ekonomi go hlola dibaka tša mešomo le tša kgwebo.
Lenaneo la dintlo le bontšhitše diphokoletšo tše diswa tše di fihlago go 300 000 mo mengwageng e mebedi ya go feta. Le ge go le bjalo, ka ge re leka go mpshafatša khwalithi le go hlama maano a go fihlelela batho bao gabjale ba phaelwago ka thoko ke mananeo a lekala la setšhaba le la praebete, tsela ya go neelana ka dintlo e nanya ka mokgwa wo go bego go se gwa lebelelwa ka gona. Re swanetše re eme ka maoto go fetola seemo se. Ka ge Maloko ao a Hlomphegago a tseba, mengwageng e mmalwa ya go feta re hlamile le go thakgola mananeo ao a fapanego ao maikemišetšo e lego go kaonafatša dinamelwa. Se se akaretša lenaneo la go laolwa ga intasteri ya dithekisi ke mmušo le maithomelo a diprofense bjalo ka Moloto Rail Corridor kua Mpumalanga moo e lego gore mošomo wa go lekola kgonagalo ya se o šetše o thomile, Klipfontein Corridor kua Kapa le projeke ya Gautrain ye e amanywago le tshepetšo ka kakaretšo ya dinamelwa tša setšhaba.
Maiteko a le a mangwe ao a dirago karolo ya maanotshepetšo ao a kwišišegago a dinamelwa tša setšhaba, go kopanywa dinamelwa tša tseleng le tša diporong. Re tla šogašogana le go thakgola mananeo a ka pele go kaonafatša khwalithi ya maphelo kudukudu a bašomi. Tsela ya go hwetša mohlagase, meetse le botshwelamare e kaonafaditšwe. Ka 2005, Afrika Borwa e be e šetše e fihleletše Maikemišetšo a Tlhabollo ya Ngwaga ye sekete (Millennium Development Goal) ka go neelana ka meetse a motheo, moo diphesente di kaonafaditšwego go tloga go 59 ka 1994 go ya go diphesente tše 83 ka 2006. Go ya ka Lenaneo la Tlhabollo ya Dinagakopano (UNDP), Afrika Borwa ke ye nngwe ya dinaga tše mmalwa tše di sa šomišego tšhelete e ntši ditekanyetšong tša sešole go feta tša meetse le tša botshwelamare.
" Afrika Borwa e laeditše gore tokelo ya botho ya go hwetša meetse e ka šomišwa bjalo ka tsela ya go matlafatša le go hlahla maanotshepetšo ... Go fetolwa ga tsela ya go hwetša ditirelo tša meetse go go theilwego ditokelong e kgontšhitše naga go katološa mokgwa wa go hwetša ditirelo le go fenya bothata bja go hloka tekatekano go ya ka mohlobo, e lego seo se hlotšwego ke aparteiti, karolo ye nngwe e hlotšwe ke mekgwa ya go šomiša ditokelo".
Ka nnete, re swanetše go keteka katlego e kgolo ye. Eupša ke nnete gore batho ba dimiione tše 8 ba sa phela ntle le meetse a go nwa. Ba bantši ga ba na mohlagase le botshwelamare. Re ikgantšha ka gore ngwageng o tee fela, re kgonne go fokotša palo ye e šaletšego morago ya go fediša dintlwana tša mekoti mafelong a ka seripa. Re tseleng ya go fediša mokgwa wo wa botshwelamare wa go swabiša mafelelong a ngwaga wo.
Re tla tšwela pele go šogašogana le ditlhohlo tše bjalo ka tsela ya go fediša dilo tše dibe le tše di sa kgahlišego mo nageng ya gaborena gore re kgone go bolela ka tokologo le lethabo le le tlišwago ke go bofologa. Tlhahlobo ya thuto le ya go hwetša mabokgoni e bontšhtše kaonafalo ya maemo a godimo ngwageng wa 2004, le ge e le gore ke ka go nanya. Se se ama maemo a thuto ya go bala le go ngwala, palo ya batho ba ba ingwadišitšego sekolong le palo ya batho ba ba lego dikolong tše di phagamego. Dipalopalo tše di fetogafetogago tša go tšwelela dithutong tša Marematlou di bontšha gore go na le dilo tše dintši tše di swanetšego go dirwa go matlafatša tshepetšo le go netefatša gore go ba le kaonafalo ye e tšwelago pele. Nakong ye, palo ya baithuti ba Marematlou bao ba atlegago dithutong tša Dipalo ka gerata ya godimo e kaonafetše gannyane ge go bapetšwa le ya ngwaga wa 1995. Go sa na le tlhaelelo mabapi le go thakgolwa ga lenaneo la Thuto ya Batho ba bagolo (Adult Basic Education).
Le ge e le gore lenaneo la pušetšo ya mobu le tlišitše go bušetšwa ga naga go batho ba bantši go fihla lebakeng la bjale, re swanetše go bea šedi go melato ye e sa šaletšego morago, moo bontši bja yona e raraganego. Ka letsogong le lengwe, go bile le katlego ye e sa bonalego mabapi le kaboleswa ya naga. Re tla lekola leswa mabaka ao a šitišago se gore lenaneo le le potlakišwe ka tšhoganetšo. Mananeo a ka moka a tša ekonomi le a setšhaba ke karolo ya maanotshepetšo a rena a go fokotša le go fediša bodiidi bjo e sa lego tlhobaboroko go bontši ba batho ba gaborena. Mošomo wo o dirilwego ngwageng wa go feta ke basadi go tšwa go Kopanong ya Basadi ba Afrika Borwa bao ba šomago dikgorong tša mmušo tša go fapafapana, go akaretšwa maeto a go ya dinageng tša go swana le Tunisia le Chile moo kgatelopele e kgolo e šetše e bonagala malebana le go fediša bodiidi, se se šupa tlhaelelo ditshepetšong tša rena ge go lebelelwa se.
Go akgofiša tlhahlo ya Badirelaleago ba Malapa maemong a seprofešenale le a thekgo go netefatša gore malapa ao a hlaotšwego a tla thekgwa le go lekolwa ka tsela ya maleba.
Se se tla netefatša gore batho bao ba holegago ka go amogela thušo ya setšhaba ba tla hwetša ditirelo tša mmasepala le dibaka tša mešomo, le go tšwela pele go ela šedi mošomo wa go kgonthišiša gore bontši bja batho ba gaborena ba tlogela go phela ka dimphiwafela gomme ba tsena mmarakeng wa mešomo. Nakong ye, re tla tšwela pele go leka ditsela tše diswa tša go kaonafatša meputso ya setšhaba. Karolo ye bohlokwahlokwa ya maitapišo a a setšhaba e swanetše e be go tiišetša maiteko a mohlakanelwa gareng ga MaAfrika Borwa go kaonafatša gore go be le kwano setšhabeng.
Ngwageng wo wa go ketekwa ga mengwaga e 60 ya Kwano ya Dingaka tša baetapele ba ditšhaba tša MaAfrika le tša MaIndia (AB Xuma, GM Naicker and Yusuf Dadoo), go gopolwa ga mengwaga ye 30 ya go bolawa ga Steve Biko le go gopolwa ga mengwaga e 20 ya ditsebi tša MaAfrikanere ao a ilego a etela kua Dakar go kopana le ANC, taba ya go fapafapana ga batho le kgopolo ye e akaretšago go ba modudi wa Afrika Borwa e swanetše e kwalakwatšwe setšhabeng, ka tsela yeo e tiišetšago go kopana ga rena bjalo ka setšhaba.
Godimo ga fao, go gopolwa ga mengwaga ye 30 ya go fedišwa ga kuranta ya The World le The Weekend World, re swanetše go botšiša potšišo ye - na ka moka ga rena re rwele maikarabelo a rena a go hlola kwano setšhabeng le go tšwetša pele kgopolo ya gore ka moka re phela mo, ka go šomiša semamaretši seo se tla kopanyago setšhaba sa gaborena! Ka mantšu a mangwe, mekgwa ye e nyakegago ya go kaonafatša kwano setšhabeng e ka se dirwe ke mmušo o nnoši. Re swanetše re bolele mmogo bjalo ka MaAfrika Borwa mabapi le tokologo ye re e nyakilego le ye e hlotšwego go tšwa tshenyegong ya setšhaba, gomme re šomele go hwetša lethabo leo le tla tlišwago ke tokologo yeo.
Ke na le bonnete bja gore le tla dumelelana le nna gore go šoma mmogo go fihlelela lethabo le le tla tlišwago ke tokologo go swana le go ahlaahla bothata bja bosenyi.
Go tšwetša pele khutšo le tšhireletšo go ama batho ka moka. Go tla thewa le go katološwa go maitapišo a setšhaba a go hlola khutšo le go fediša leuba la dintwa leo ditšhaba di lebanego le lona moo šedi e kgolo e tla bewago go mehuta ya go fapafapana ya dikgaruru tšeo basadi ba lebanego le tšona...
"Khutšo le go hloka mpherefere wa sepolotiki ke dilo tše bohlokwa maitapišong a mmušo a go hlola tikologo ye e tla re kgontšhago go ba le dipeeletšo Kgato ya maleba e tla tšewa go fediša go se obamele melao, go thothwa ga diokobatši, go rekišwa ga dithunya go go sego molaong, bosenyi kudukudu tlaišo ya basadi le bana." Bonneteng, re ka se kgone go phumola dilo tše dibe le tše di sa kgahlišego le go hwetša lethabo le le tlišwago ke tokologo ge ditšhaba di sa phela ka letšhogo, di sa iphihlile ka morago ga maboto le difentshe tša meetlwa, di sa belaela ka dintlong tša bona, mebileng le ditseleng tša rena, ba palelwa ke go ipshina mafelong a rena. Go pepeneneng gore re swanetše go tšwela pele le go matlafatša ntwa kgahlanong le bosenyi.
Bjale ka ge re šetše re fetile palo ye e bego e lebeleletšwe ya go thwala maphodisa a 152 000 ka Tirelong ya Sephodisa ya Afrika Borwa, ebile re kaonafaditše lenaneo la tlhahlo, re a amogela gore seabe sa dilo tše ga se hlwa se bonagala gabotse moo batho ka moka ba tla ikwago ba bolokegile ebile ba šireletšegile. Le ge re fokoditše ditiragalo tša bosenyi bjo bo dirwago mebeleng ya batho, kelo ya ngwaga ka ngwaga ya go fokotša ditiragalo tše bjalo ka go utswetšwa, go hlaselwa le dipolao e sa le ka fase ga diphesente tše 7 go fihla go tše 10 tše re bego re di letetše. Gomme ditlaišo tša basadi le bana di tšwela pele go ba maemong ao a sa dumelegego.
Go oketšega ga ditiragalo tša bosenyi bjo bo itšego nakong ya seteraeke sa bašomi ba tšhireletšo e swanetše e re bontšhitše gore intasteri ya tšhireletšo ga se taba ya ka sephiring ya lekala la praebete. Go pepeneneng gore tshepetšo ya taolo ye re nago le yona e a hlaelela. Se se ama ditaba tša go swana le meputso, ditshepetšo ya go lekolwa ga mešomo ya bašomedi, tiišetšo ya methalotlhahli ya dinamelwa tša go rwala tšhelete bjalobjalo. Ye ke ntlha ye re tla e lekolago ngwageng wona wo gore, godimo ga kaonafatšong ya mešomo ya maphodisa, re kgona go hlola tikologo ya go šireletšega yeo setšhaba se e lebeletšego ka tšhomišano le intasteri ya merero ya tšhireletšo ya praebete moo didirišwa tše dintši di tlago šomišwa.
Re tla tšwela pele go leka ka maatla go kaonafatša mešomo ya dikgorotsheko tša rena go fokotša melato yeo e šaletešego morago. Ebile re tla kgonthišiša gore go tšewa diphetho tša go katološa infrastraktšha ya Ditirelo tša Tshokollo, go kaonafatša taolo ya Bolaodi bja Mellwane gammogo le go thakgola ditirelo tša bofaladi le tsela ya go hwetša mangwalo a bofaladi. Bontši bja ditlhaelelo tša go kaonafatša ditirelo tša setšhaba bo hlolwa ke tlhaelelo ya mabokgoni le go se šome ka tsela ya maleba ga ditshepetšo tša go lekola go thakgolwa ga mananeo. Ka fao, nakong ye e re lebišago go 2008, taba ya peakanyetšo le mabokgoni a mmušo e tla ba ketapele lenaneotherong la rena.
Se se tšweletšego, gareng ga tše dingwe, bjalo ka karolo e bohlokwa ya maitapišo a go tliša diphetogo ke mokgwa woo bahlankedi ba setšhaba ba amogelago tlhahlo ka gona go tšwa dihlongweng tše di fapanego gammogo le karolo ye e kgathwago ke Institšhušene ya Tlhabollo ya Bolaodi ya SA (SAMDI) yeo e swanetšego go ba moabaditirelo wo mogolo go akaretšwa le karolo ye kgolo ya go hlahlwa ga bašomedi ba setšhaba. Go obamelwa ga melao ke dikgoro tša mmušo kudukudu ge go lebelelwa melao ya ditirelo tša setšhaba le ya taolo ya ditšhelete, go bonala e le tlhakatlhakano. Go pepeneneng gore se se ka se dumelelwe go tšwela pele, le ge re lemoga gore ditsela tša bohlakiši maemong a bosetšhaba le a diprofense di thomile go ngangafala. Ka fao, tsela ya go šomiša tshepetšo ya dikwano tša phethagatšo ya mešomo kudukudu maemong a balaodi bagolwane di bohlokwa kudu.
Mananeo a go kaonafatša mabokgoni mebušong ya rena ya selegae a tšwela pele ka lebelo. Moragonyana ga dikgetho tša mebušo ya selegae ka kgwedi ya Mopitlo 2006, mananeo a go tlhahlo a ile a thakgolwa go hlokomelwa gore diphesente tše 62 tša boramotse ke ba baswa. Se e lego tlhobaboroko ke gore bontšing bja dimmasepala tše, go sa na le dikgoba tše dintši ebile tše dingwe di sa tšwelela tša maemo a bolaodi bogolwane le a diprofešenale. Mohlala, ka kgwedi ya Lewedi ngwageng wa go feta, diphesente tše 27 tša dimmasepala ga di na balaodi; Profenseng ya Northwest palo ya dikgoba tša mošomo maemong a bolaodi bogolwane di be di feta diphesente tše 50; gomme kua Mpumalanga phesente e tee ya balaodi bagolwane e be e šetše e phethile Dikwano tše Bohlokwahlokwa tša Mešomo (Key Performance Agreements).
Re tla tšwela pele go ahlaahla ditlhohlo tše ebile re tla tšea magato a maleba, ao a laolwago ke Lenaneothero la Maanotshepetšo a Mengwaga e Mehlano la Mebušo ya rena ya Selegae (Five Year Local Government Strategic Agenda), leo le akaretšago go thuša ka sebele dimmasepala ka go šomiša dibopego tša bosetšhaba le tša diprofense, go romelwa bašomedi mafelong a mangwe go akaretšwa baithaopi ba seprofešenale go tšwa setšhabeng, le go matlafatša Dikomiti tša Diwoto - diphesente tše 80 di šetše di hlaotšwe nageng ka bophara.
Lenaneo la go tswakaganya ditsela tša dipeakanyetšo go ralala le makala a mmušo e lego National Spatial Development Perspective, Maanotshepetšo a Kgolo le Tlhabollo ya Diprofense (Provincial Growth and Development Strategies) le Maano ao a Kopantšwego a Tlhabollo (Integrated Development Plans) a tšwela pele, le diprojeke tša makgoladitsela go ruma tomaganyo di a dirwa dileteng le metsesetoropong ya gaborena e 13. Diprojeke tše tša makgoladitsela di swanetše di rungwe mafelelong a ngwaga wo. Ke ntlha ye re e kgantšhago ka yona gore palo ye e fetago seripa ya diIete le metsesetoropo e šetše e swere Dikopano tša Dihlogo tša Mebušo mererong ya Kgolo le Tlabollo, gomme dilete le metsesetoropo tše di sa šaletšego morago di ikemišeditše go ruma tshepetšo ye mafelelong a kgwedi ya Hlakola. Se se tla bontšha tšhomišano magareng ga bakgathatema ka moka ba setšhaba mabapi le go akgofiša tlhabollo ya ekonomi ya selegae.
Ke rata go tšea sebaka se moketeng wo go iša ditebogo tša ka go Motlatšapresidente Phumzile Mlambo-Ngcuka mabapi le taolo ye e kgahlišago ye a e bontšhitšego mokgweng wa go thakgola lenaneo la Maitapišo a Kgolo ye e Potlakišitšwego ebile e tla holago batho bohle (AsgiSA), ka go šoma le Ditona le Ditonakgolo tšeo e lego maloko a Sehlophatšhomo, seo maikemišetšo e lego go ahlaahla merero ye itšego ye e swanetšego go ahlaahlwa go kgonthišiša gore go ba le maemo ao a phagamego a dipeeletšo le go hlola mešomo gammogo le merero ye e amago tlhabollo ya mabokgoni le go šoma ka tsela ya maleba ga tshepetšo ya mmušo.
Re leboga kudu go tsenya letsogo ga Malokophethiši le balaodi bagolwane ba ditirelo tša setšhaba go ralala le makala ka moka a mmušo malebana le go eta pele lenaneo le go thakgola lenaneo la mmušo ka kakaretšo. Se se bohlokwa kudu maitapišong a rena a go fediša bobe le dilo tše di sa kgahlišego setšhabeng sa gaborena gore re kgone go bolela ka tokologo gammogo le lethabo leo le tlišwago ke go lokologa.
hlama lenaneo le le akaretšago go bea pele maano a bohlokwa kudu mabapi le meepo le go pšhatlwa ga diminerale, tša temo le agro-processing, lekala la dithoto tša mmala wo mošweu (go swana le ditšidifatši le metšhene ya go hlatswa),intasteri ya tša bokgabo, ditirelo tša setšhaba le dikhamphani tša dihlare. Se se swanetše go akaretša tsela yeo go ikemišeditšwego go e tšea go katološa mabokgoni a setšhaba go tšweletša dithoto tše di nyakegago go dira kgwebo. Mabapi le go pšhatlwa ga diminerale, go fa mohlala, re tla hloma Morekiši wa Ditaamane tša Setšhaba (State Diamond Trader) wo a tla rekago diphesente tše 10 tša ditaamane go tšwa go batšweletši ba selegae gomme a di rekišetša baripi ba ditaamane ba selegae gammogo le batšweletši.
go hlama mananeo ao a tla gwaletšago batho gore ba beeletše ka makaleng malebana le ditirelo tša go neelana ka didirišwa go mananaeo a rena a infrastraktšha, go akaretšwa dithoto tše di hlokegago go dira kgwebo ya ICT, ya dinamelwa le ya enetši: mabapi le enetši, re tla akgofiša mošomo wa rena go kgonthišiša go tshepagala ga mekgwa ya go hlotla enetši, digase tša tlhago le mehuta ye e fapafapanego ya methopo ye e mpshafatšwago ya enetši. Mabapi le dikgokagano, ke thabile kudu go le tsebiša gore Kgoro ya Dikgokagano gammogo le dikhamphani tša megalathekeng gammogo le Telkom ba ruma maano a go ahlaahla ditefelo tša go kgaola mogala ngwageng wo go hola bareki ka moka. Godimo ga fao, Telkom e tla šomiša ditefelo tša fase tše di kgethegilego go akaretša dinaga tša ka ntle go hloma di-call centre tše 10 moo ye nngwe le ye nngwe ya tšona e tla thwalago bašomedi ba 1000 bjalo ka karolo ya maiteko a go katološa lekala la BPO. Disenthara di tla hlongwa mafelong ao a tla hlaolwago ke mmušo. Ditefelo tše di ikgethilego di tla bapetšwa thwii le ditirelo tša go swana le tšona le go ya ka bokgoni kgweding ye nngwe le ye nngwe go bapetšwa ditirelo tša go swana le tšeo go neelanwago ka tšona dinageng tše di bapetšwego le ya gaborena.
Re tla tšea magato ao a fapanego go kaonafatša phadišano ka ekonoming, e le tsela e nngwe ya go fokotša ditsheneyegelo tša go dira kgwebo le go hlatloša dipeeletšo, go akaretšwa go tsebagatšwa ga lenaneo la Tekolo ya Seabe sa Taolo [Regulatory Impact Assessment (RIA)], go hlama mabokgoni a maemo a godimodimo le ao a akaretšago go fihliša melaetša ditšhabatšhabeng ka sammaletee, go ruma maano a go kaonafatša go šoma ka tsela ya maleba ga balaodi ba rena ba diphadišano.
Kgatelopele ye e bilego gona malebana le go tliša diphetogo Dikholetšheng tše di Phagamego tša Thuto le Tlhahlo (FET Colleges) di hlotše kgonagalo ya go katološwa ga palo ya bašoma-ka-matsogo bao ba šetšego ba le gona. Go thoma ngwageng wo, didirišwa di tla abja go neelana ka thušo ya ditšhelete go batho bao ba amogelago tlhahlo, bao ba itopelago tša fase ba ba tla bego ba ithuta dikholetšheng tše.
Ka nako yona ye, re tla rarolla ka potlako thankga ya go rwala maikarabelo ke makala a setšhaba le a profense mabapi le taolo ya tshepetšo ya FET. Re tshepa gore maitapišo a rena a go hlola dibaka a tla romela molaetša kudukudu go baswa, gore mabokgoni a go šoma ka diatla a bohlokwa kudukudu kgolong ya ekonomi go swana le mangwalo a mangwe a thuto. Morago ga dikopano tše di tseneletšego magareng ga mmušo le baetapele ba diyunibesithi tša gaborena, go fihleletšwe kwano ebile go tšerwe diphetho malebana le didirišwa tše di hlokegago go kgonthišiša gore go neelanwa ka mabokgoni ao a hlaelelalgo.
Ka tsela ye, re rata go leboga tema yeo e kgathilwego ke Maano a Mohlakanelwa a go Hwetša Mabokgoni [Joint Initiative on Skills Acquisition (JIPSA)], yeo e kopanyago mmušo, kgwebo, bašomi, dihlongwa tša tlhahlo le tše dingwe.
Bjalo ka ge Maloko ao a Hlomphegago a tseba, re okeditše ka tsela ye e makatšago palo ya dikolo tšeo bana ba sego ba swanela go lefelela thuto. Gore re tšweletše infrastraktšha ye le mananeo a mangwe re tla laolwa ke boineelo bja rena go kgonthišiša gore Sebjana sa Lefase sa FIFA sa 2010 ke sa maemo a godimo. Re rata go leboga Komiti ya Selegae ya Dithulaganyo (LOC) gammogo le bašomišanimmogo ba bangwe mabapi le mošomo wo mobotse wo ba o dirago.
Go pepeneneng gore, go netefatša gore MaAfrika Borwa ka moka ba ipshina ka lethabo le le tla tlišwago ke ekonimi ye e golago, mekgwa ye le ye mengwe e swanetše e felegetšwe ke lenaneo le le matlafetšego go ahlaahla ditlhohlo tše di tlišwago ke Ekonomi ya Bobedi.
go thoma go tsenya tirišong Molao wa Ditokelo tša go ba le Naga e le tsela ya go kaonafatša tšhomišo ya naga ye e laolwago ke setšhaba mererong ya tša ekonomi, nakong ya ge re katološa thušo ya go swana le mekgwa ya go nošetša, dipeu le go thušana le borapolase ba bannyane le bao ba nago le kwišišo.
Mananeo a ekonomi ao re boletšego ka wona a bopa karolo ya kwalakwatšo yeo MaAfrika Borwa ka moka a tla kgathago tema go yona go fokotša bodiidi le go hloka tekatekano setšhabeng sa gaborena. Go rena se ga se fela tsela ya go bontšha gore kgatelopele ya temokrasi ya rena e swanetše go elwa ka dikgato tše di bonalago tše re di tšeago go kaonafatša khwalithi ya maphelo a bontši bja setšhaba sa gaborena se se lego mathateng. Gore re kaonafatše mananeo a setšhaba ao re a thakgotše mengwageng ya go feta, ngwageng wo re ikemišetša go ruma mošomo wo re šetšego re o thomile wa go fetoša tshepetšo ya rena ya tšhireletšo ya setšhaba gore go tsebišwe ditsela tše diswa ka dikarolwana ka pele ka mo go ka kgonegago. Karolo ye bohlokwa kudu ya diphetogo tše ke mošomo wa go thiba tlhaelelo yeo e laeditšwego Pegong ya 2002 ya Komiti ya Dinyakišišo mabapi le Tshepetšo ye e nabilego ya Tšhireletšo ya Setšhaba ka Afrika Borwa. Se se ra gore motheo wa merero ye e amago meputso ya lekala la rena la tšhireletšo ya setšhaba e a hlaelela goba ga e tshepagalele palo e kgolo ya bašomi.
Molawana wo o hlahlago tebanyo ye ke gore, go tlaleletša thušo ya setšhaba yeo e bontšhwago ke tekanyetšo ya mmušo, re swanetše re lekole matseno a tshepetšo ya tšhireletšo ya setšhaba malebana le meputso ye e theilwego godimo ga motheo wa go hlola kwano setšhabeng. Se se tla ra gore MaAfrika Borwa ka moka a tla ipshina ka go ba maloko a tshepetšo ye e swanago, tshepetšo ya maleba ya taolo ya diinšorentshe tša setšhaba, moo e lego gore batho bao ba hwetšago meputso ya godimo ba tla tšwela pele go beeletša go dikhwama tša praebete mabapi le ditšhelete tša morago ga go tlogela mošomo le tša inšorentshe.
motšhelo wa tšhireletšo ya setšhaba go thuša ka ditšhelete tša dipeeletšo tša motheo tša morago ga go tlogela mošomo, morago ga lehu, tša bogolofadi le tša go hloka mošomo.
Tona ya Merero ya Ditšhelete o tla fa ditaba tše šedi gape nakong ya ge a neelana ka Polelo ya Ditekanyetšo. Se re swanetšego go se thalelela ke gore ge re fetša ka meputso ya ditirelo tša tšhireletšo ya setšhaba, mmušo o tla swara ditherišano tše di tseneletšego le makala ka moka a setšhaba, ka o tee ka o tee goba ka go šomiša NEDLAC.
Godimo ga se, re thomile go lekola ditsela tša go fihlelela bana bao ba lego kotsing ba mangwaga e 14.
go tšwela pele ka mošomo wa go ahlaahla kudukudu dilo tša go fapafapana tše di hlolago mahu a tlhago setšhabeng sa gaborena gammogo le malwetši ao a hlolwago ke ka mokgwa wo motho a phelago ka gona, malaria, ditwatši tše di fapanego tša TB, dikotsi tša ditseleng le bosenyi bjo bo nago le dikgaruru ka gare.
Mabapi le se, mmušo o ineela go matlafatša lesolo kgahlanong le HIV le AIDS le go kaonafatša tsela ya go thea dintlha ka moka tša tebanyo ye e nabilego bjalo ka thibelo, tlhokomelo ya ka gae le kalafo. Re tla kgonthišiša gore setswalle se se bopilwego mengwageng ya go feta se a matlafatšwa le gore leanotshepetšo la rena la bosetšhaba leo le kaonafaditšwego twantšhong ya AIDS le malwetši a mangwe ao a fetelago ka thobalano le rungwa ka pele ka mo go ka kgonegago.
Ngwageng wo, re tla ruma maano a nnete a go thakgola ditsela tša mafelelo tša mananeo a rena a go fihlelela dipalo tše re bego re di lebeletše tša go hwetša ditirelo tša meetse ka go lekana ka ngwaga wa 2008, botshwelamare ka 2010 le mohlagase ka 2012. Re tla ruma gape lenaneotshepetšo le mananeo a go ahlaahla merero ye e amanago le kwano ya setšhaba go akaretšwa lenaneotshepetšo le le kwišišegago ebile e le la mohlakanelwa la go lwantšha bodiidi bjalo ka ge re hlalositše, gammogo le go ahlaahla merero ye e amago kopano ya setšhaba, meetlo le boitšhupo.
Sepikara le Modulasetulo, maitapišo a ka moka a swanetše go sepedišwa mmogo le maiteko ao a tšwelago pele a go kaonafatša polokego le tšhireletšego ya setšhaba. Ka tsela ye, mmušo o tla kgonthišiša gore diphetho tše di šetšego di tšerwe mabapi le go tiišetša ntwa ya rena kgahlanong le bosenyi di tla phethwa ka tsela ya maleba. Tlhohlo yeo re lebanego le yona ya go rarolla ntlha ye ga e ame dipholisi le gannyane.
Gabotsebotse, se se nyakegago ke peakanyetšo ya maleba, go ba le khuetšo go batho le boetapele bja batho phethagatšong ya molao, bohlodi le bašomedi ba ditirelo tša tshokollo, le bahlankedi ba tša molao. Palo ye e makatšago ya bahlankedi ba mmušo ba bontšhitše leboeletša gore ba ikemišeditše go neela maphelo a bona le go itima nakonyana e nnyane yeo ba ka kgonago go ba le yona go ba le malapa a bona e le tsela ya go šireletša tokologo ya rena le tšhireletšego ya rena.
go kaonafatša diphetleko tša rena mabapi le ditiragalo tša bosenyi ka maikemišetšo a go kaonafatša mešomo ya rena malebana le thibelo ya bosenyi le go lwantšha bosenyi. Mabapi le se, re swanetše go mekamekana le nnete ye e tšhošago ya gore go swana le dinageng tše dingwe, bontši bja bosenyi bjo bo nago le dikgaruru ka gare bjo bo dirwago mothong bo diragala mafelong a naga ya gaborena moo go sehlefetšego ge go lebelelwa merero ya ekonomi le ya setšhaba gomme go hlokega mekgwa ya setšhaba ye e tiilego ebile e swarelelago mabapi le thibelo ya bosenyi.
Bjalo ka ge re šetše re boletše, mekgwa ye le ye mengwe e tla atlega fela ge re aga setswalle sa nnete se se tielelago le ditšhaba tša gaborena le magareng ga ditšhaba le maphodisa go dira gore bophelo bja dinokwane bo be boima le go feta.
Malebana le se, re kgahlilwe ke sephetho sa baetapele ba dikgwebo le ba bodumedi ge ba tšwela pele go matlafatša ditswalle le go neelana ka nako ya bona le didirišwa go matlafatša ntwa kgahlanong le bosenyi. Mmušo o tla kgatha tema ya wona go netefatša gore ditswalle tše di a šoma, ebile re tla šoma mmogo go rwala maikarabelo a go šireletša badudi ba naga ya gaborena.
Ke swanetše go hlalosa maemong a gore Kgoro ya Polokego le Tšhireletšo le Tirelo ya Maphodisa ba šomana le ditsela tše dingwe tša go kaonafatša ditsela tšeo ba šomago ka gona le tsela ya maleba ya go šoma ga Diforamo tše bohlokwa kudu tša Sephodisa sa Setšhabeng (Community Police Forums).
Go tšwela pele go kaonafatša tsela ya go neelana ka ditirelo setšhabeng, mmušo o tla matlafatša mabokgoni a wona le tsela ya maleba ya go dira dithulaganyo.
go dira diteko tša mabokgoni le go tliša ditsela tše diswa Dikgorong tša diprofense tše di laolago mebušo ya selegae gammogo le Dikantoro tša Ditonakgolo.
go tšwela pele go aga mabokgoni le go neelana ka thekgo go dihlongwa tša boetapele bja setšo.
Go kaonafatša taolo ya mmušo go ra gore go swanetše go be le tatapeisi ye e kwišišegago ya dipalopalo tša dilo tše di tlišago diphetogo setšhabeng sa gaborena. Mabapi le se, go tla dirwa mehuta ye mebedi ya dinyakišišo tše dikgolo ka 2007. Matšatšing a mabedi a go feta, bašomedi ba ba šomelago ntle ba 6 000 go tšwa go Statistics South Africa ba phatlaletše le naga ya gaborena go ya go kgoboketša tshedimošo malapeng a 280 000 ao a kgethilwego go kgatha tema ka Dinyakišišong tša Setšhaba, e lego dinyakišišo tšeo di tla fago mmušo seswantšho sa maleba mabapi le maemo a badudi ba naga go tšwa karolong ye nngwe le ye nngwe ya naga.
Ka kgwedi ya Diphalana batho ba bangwe ba 30 000 go tšwa malapeng a 8 000 ba tla hlokolwa go kgatha tema dinyakišišong tša bosetšhaba tša mathomo tša ditherišano ka Afrika Borwa, Dinyakišišong tša Bosetšhaba mererong ya Meputso. Batho ba ba 30 000 ba tla šalwa morago, go hwetša kwišišo mererong ya bofaladi, go fetogafetoga ga mebaraka ya mešomo, go falala ga batho mengwaga ya go fapafapana le go hlongwa ga malapa le go kgaogana ga batho. Ke rata go tšea sebaka se go dira boipiletšo go batho ka moka bao ba hlokotšwego go kgatha tema maitapišong a a bohlokwa.
Gareng ga dikatlego tše dikgolo tšeo batho ba Afrika ba bilego le tšona mo mengwageng e mebedi le seripa ya go feta go bile pušetšo ya khutšo kua Sedikong sa Great Lakes. Re ikgantšha bjalo ka MaAfrika Borwa, mabapi le tema yeo batho ba gaborena ba e kgathilego go tliša khutšo ye - go tloga go banna le basadi ba ba šomago Lebothong la Tšhireletšo la Bosetšhaba go fihla go bašomedi ba dihlongwa tša setšhaba le tša praebete bao ba neetšego nako ya bona go kgonthišiša gore toro ya Afrika e fetoga nnete kua nageng ya Patrice Lumumba.
Re tla tšwela pele go šoma le bagolwane ba rena go tšwa DRC, gammogo le Burundi, Comoros le Sudan go netefatša gore khutšo le go hloka mpherefere go re go fihleletšego go tšwela pele ntle le go emiša dikgato tša mohlakanelwa tša go aga ekonomi ka leswa le go hlabolla setšhaba. Le ge go le bjalo, ka ge re na le mafolofolo a go keteka dikatlego tšeo Afrika maitekong a yona a go hlola khutšo le tlhabollogo, re ka se hlokomologe ditlhohlo tše re lebanego le tšona ge re rarollana le dintlha tše di sa lego gona tša dikgogakgogano, kudukudu mokgwa wa go tliša khutšo ka kakaretšo kua Sudan, go akaretšwa seemo sa kua Darfur, Côte d'Ivoire le Somalia.
Mmušo wa gaborena o tla tšea dikgato tša maleba ka ge mabokgoni a rena a re dumelela, go ya ka pitšo ya Yunione ya Afrika go thuša batho le mmušo wa Somalia. Selo se bohlokwa malebana le se ke maiteko ao a tla hlangwago go kgonthišiša gore balwelatokologo ba Somalia ba swanetše go ipopa ngata e tee go hwetša tharollo ye e tla kgotsofatšago batho bohle ya nnete ye e theilwego godimo ga toro ya go boelanya setšhaba.
Ngwageng wo, African Peer Review Forum e tla ruma ditekolo tša yona tša naga ya gaborena. Ke rata go tšea sebaka se go leboga babeamelao, Ditona tša mmušo le dikgoro tša mmušo, mekgatlo ya setšhaba le setšhaba ka kakaretšo mabapi le go tsenya letsogo go ba go dirilego mošomong wo o bego o na le mathata bjalo ka ge e be e le wa moswananoši wo o lekanetšego temokrasi ya rena e mpsha. Re tla tšea magato a maleba go thakgola lenaneo la go re kgontšha go tšea dikgato tše di swanetšego tše di tla hlagišwago ke tekolo ya sehlopha.
Go swana le se, re tla tšwela pele go šomišana le kontinente ya gaborena ka moka le bahlabanimmogo tlhabollong ya naga ya gaborena go akgofiša tsela ya go tsenya tirišong mananeo a NEPAD. Mo kgweding ya go feta, Afrika Borwa e thomile ka maeto a yona a go šoma bjalo ka leloko la motšwaoswere Khanseleng ya Tšhireletšo ya Dinagakopano. Re rata go ineela, legatong la batho ba Afrika Borwa, gore re tla šomišana le dinaga tše dingwe go dira dilo ka moka tša maleba go tšwela pele go tsenya letsogo go hloleng khutšo le tšhireletšo ya boditšhabatšhaba.
Mabapi le se, re tla tšwela pele go ama baetapele ba batho ba Palestina, Israele, Iraq, Iran le dinaga tše dingwe tša Middle East le Persian Gulf. Re tla tšwela pele gape go matlafatša dikamano tša rena le dinaga tše dingwe ka mo kontinenteng, bašomišani ba rena go tšwa India, Brazil le People's Republic of China, dinaga tše dingwe tša Borwa, gammogo le Japan, Yuropa le North America. Ye nngwe ya dipotšišo tše bohlokwa kudu tše re tla di šalago morago ke go thongwa ka lebelo ga ditherišano tša WTO tša Doha Development Round. Re na le bonnete bja gore ditharollo tša ditšhitišo tše re nago le tšona di tla hwetšagala le gore ge ditherišano tše di ka tla le ditharollo tše dibotse se se tla hola dinaga tše di hlabollogilego le tše di sa hlabollogago ka go lekana lebakeng le letelele.
Go tloga nakong yeo re filwego maatla a go buša ka 2004, re bile le kgatelopele ye e amogelegago ya go tšwela pele go fetola Afrika Borwa gore e be naga ye kaone. Ga re a swanela ebile re ka se hlokomologe mathata a mantši ao re sa lebanego le wona. Eupša molaetša go tšwa go maitemogelo a rena ka moka ke gore ge re šoma mmogo, re ka kgona ebile re tla atlega go fihleleleng toro ya go swana yeo re ipeetšego yona bjalo ka setšhaba - go aga bophelo bjo bokaone bja batho bohle, nageng yeo e sa hlwego e na le dilo tše dibe goba tše di sa kgahlišego setšhaba.
Lehono re swanetše go bolela mmogo ka tokologo, re na le mafolofolo. Re swanetše re kopanye dihlogo go tsoma "lethabo leo le tla tlago go banna le basadi ge ba phela nageng yeo e lokologilego".
Ga se hlwa re fihla moo. Eupša ga go na motho wo mongwe, ntle le rena, wo a tla kgonthišišago gore toro ye e ba nnete. Ka fao, a re tiišeng re šome, re kwišiša ka botlalo gore mošomo wa go aga Afrika Borwa yeo re e kganyogago ke maikarabelo a tee ao re swanetšego go a abelana.
Ke a leboga.
<fn>StateoftheNation.2008.2009-04. Nso.txt</fn>
Ntumeleleng ke re mo tiragalong ye ya mohlakanelwa ya boraro ya Palamente ya rena yeo e tlago rerišana ka maemo a setšhaba, ke lakaletše Maloko ao a Hlomphegago a Palamente Ngwaga wo moswa o mobotse e bile e le wa katlego.
Ke tloga ke tshepa gore ngwaga wa 2008 e tla ba wo mobotse kudu go demokrase ya rena, ka ge ka moka re šoma mmogo gore re fihlele kganyogo ye kgolo ya batho ba gešo ya gore go be le bophelo bjo bo botse go bohle. Ke bolela se, ka gobane ga se gantšhi go dirwa boipiletšo go setšhaba gore se šomiše mešifa ya mmele ya sona ka moka gore se fihlele toro ye e itšego. Gomme ye ke taelo yeo re e rwešitšwego ke histori.
Ke bolela mo lehono, pele ga mme wa ka, Epainette Mbeki, MaMofokeng, yo a tlilego go re fa molaetša wo o hlakilego go tšwa go batho ba magaeng ba Transkei, bao a phetšego le bona nako e telele. A re batho ba ba rata go tseba, go tšwa go rena bao re ipitšago baetapele ba bona le bao ba swanago le bona nageng ka bophara, gore a na re sa ntše re eme ka leo re le boletšego la gore bokamoso bo tla ba kaone go feta maabane. Ka moragonyana ga matšatši a seswai, ka la 16 Feberwari Mme Mbeki o tla ba a keteka mengwaga e 92. Seo a se letetšego bjale ka mpho ya gagwe ya matswalo ke nnete. Ke mo leboga ge a kgonne go ba le rena mo lehono, gomme ke dumela gore re ka se mo nyamiši.
Ke nyaka gore gape ke tšee sebaka se gore ke leboge Presidente Nelson Mandela, e lego o mongwe wa bao e bilego bahlami ba demokrase ye ya rena, gomme yena o tla ba a keteka mengwaga e 90 ka la 18 Julai. Gape re amogela magareng ga rena Mna. Arthur Margeman, yo mmogo le Nelson Mandela a bego a le karolo ya lesolo la go ngala dipese tša Alexandra mengwageng e masometlhano yeo e fetilego. Gape re e ikwa re le mahlatse go ba re na le Mme Jann Turner, e lego morwedi wa Rick Turner yo a bolailwego ke bahlankedi ba apartheid mengwaga e 30 ye e fetilego.
Gape re thabela le gore magareng ga rena re na le Mna. Dinilesizwe Sobukwe, morwa wa Robert Sobukwe yo a bego a rata naga e bile e le moetapele, gomme yena a hlokofetše mengwaga e 30 ye e fetilego ka morago ga go tlaišwa kudu ka go golelwa le go kobja ka tlase ga kgatelelo yeo go bego go phelwa go yona. Gape re amogela magareng ga Maloko ao a Hlomphegago le baeti, bontšhi bja batho ba ba ilego ba hlama mokgatlo wa United Democratic Front, mengwageng ye e fetilego e 25. Ka moka baeti ba ba hlomphegago, ba emela dikgopolo tše di fetilego le tshepo, ba re gopotša gore re mo lebelong la go neelana, la go tswalwa ka leswa fao go tšwelago pele la gore toro ya gore ka moka re fihlele bophelo bjo bo botse e be ya MaAfrika Borwa ka moka. Nnete ke gore ba emetše moya wa batho ba gešo wo o ganago go gatelelwa, le gona ba a re tlhotla gore ka moka re šome ka tsela yeo e ka se ekego goba go nyamiša ditetelo tša batho.
Go se nene re tla ba re fetša ngwaga wa ditšhelete le palamente ya demokrase ya boraro gomme ka morago ga fao go tla swarwa Dikgetho tša bone tša Bohle. Ka gona mmušo o ile wa lekola leswa tsela ye re ye sepetšego go tloga ka ngwaga wa 2004.
Ke rata gore ke re, ke thabišwa ke ka fao re dirilego tše ntšhi go phethagatša boithapo bjo re bo dirilego ka ngwaga wa 2004. Le ge go le bjalo go molaleng gore re sa ntše re na le mošomo o mo ntšhi wo re sa swanetšego go wo dira mabapi le se. Ka ge re lebile mafelelong a nako yeo re filwego yona, Mmušo o phethile ka gore o beele thoko Mananeo ao a lego ka Ntlhorong (Apex Priorities), ao re swanetšego go itebanya le wona ka tsela ye e kgethegilego, le go dira tšeo di tla thušago gore re phethagatša tšeo batho ba gešo ba re laetšego gore re di phethegatše.
Se se botse ke gore Polelo ya Maemo a Setšhaba e mphile sebaka sa gore ke fane ka pego mabapi le Mananeo a a 24 a ka Ntlhorong, ao Maloko ao Hlomphegago a ka a hwetšago go websaete ya Mmušo mo bekeng ye. Go beela thoko Mananeo a a ka Ntlhorong gore mabato a mmušo ka moka ka boraro, la setšhaba, la profensi le la selegae, go maemo a phethagatšo le tshepedišo, a dira boithapo bjo bo tiilego bja gore nako e nnyane yeo re nago le yona e tla šomišetšwa go maatlafatša kgatelo pele ya rena gore re fihlele maikemišetšo a rena a magolo a bophelo bjo bokaone go bohle. Mokgwa wa Mmušo ka botlalo o dira boithapo bja gore mo nakong ye e tlago, o tla dira tšohle gore e phethagatše boithapo bjo - bja go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago! Ge re bolela ka go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago ga re re gore re fetoša dipholisi tša rena tše di tlwaelegilego, eupya re lebišitše go phethagatšo ya dipholisi tše ka pejana le gona ka go šoma gabotse, gore maphelo a batho ba gešo a kaonafale lehono e sego ka moso.
Go dira bonnete ba gore se sa diragala, re ile ra tšea dikgato tše di nyakegago go kgonthiša gore go polelo ya ngwaga ya bajeti mo kgweding ye, Tona ya Ditšhelete otla aba tšhelete e nyakegago go thomiša ka Mananeo a a ka Ntlhorong.
kaonafatša mošomo wa rena mabapi le mokgwa wa dikamano tša ditšhabatšhaba, gagolo re lebišitše go merero ye e itšego Afrika le dikamano tša leboa-leboa.
Ka nako ye, seemo se re lebanego le sona bjalo ka setšhaba le naga, le mešomo ye re ipeetšego yona, di re laela gore re hlohleletše le go kalatša batho ba gešo ka moka gore ba šome mmogo bjalo ka ngatana, gore go dirwe ka moka tšeo di swanetšego go dirwa, ka go kwišiša nnete ke gore bokamoso bja rena bo diatleng tša rena. Ge re ntše re šoma mmogo nageng ya rena, re swanetše go kwišiša gore re bjalo ka go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago! Ge ke ntše ke ngwala polelo ye, o mongwe o rile go nna, go tšutla diphefo tše maatla ka gare ga naga tšeo di dirago gore o se be le bonnete bja gore naga e tla ba e eme kae gosasa.
A re ge ke nyaka go tloga ke hlagiša se ke swanetše go gopola mantšu a a šomišitšwego ke mongwadi Charles Dickens ge thoma go ngwala padi ya gagwe ya A Tale of Two Cities.
E be e le dinako tše botse gape e be e le nako tše mpe, e be e le nako ya bohlale gape e le nako ya botlatla bjo bogolo, e be e le nako ya tshepo gape e le nako ya go hloka tumelo, e be e le sehla sa Letago gape e be e le sehla sa Leswiswi, e be e seruthwana sa tshepo, gape e le marega a go lahlegelwa ke tshepo, ka moka dilo di be di re sepelela gape ka moka dilo di be di pala, go be go se se se re thibelago, re be re lebile Legodimong ka maoto gape re fapana le legodimo, ka boripana, nako e be e swana le gona bjale, eupya bao e bego e le dikemedi tša nako e, ba be ba re e amogelwe ka mo e lego ka gona, ge re bapetša fela.
Le ka mpotšiša gore na ke dumelelana le ponelo ye, gore na le nna ke dumela gore re tsene nakong ya tlhakatlhakano, fao ka moka re ikhwetšago re lahlegelwa ke tsla, re gata ka go boifa, re palelwa ke go tia mangweleng, re boifa bokamoso!
Karabo ya ka ke Aowa! ye e feletšego. Bjale ka bohle bao ba lego mmušong ke dumela gore motheo wo re o hlomile mengwageng e 14 ye e fetilego, wo re agago naga ya rena go wona o tloga o tiile. O tšwela pele ka go re fa mooko wo o tiilego wo o re kgontšhago go tšwela pele re lebile go maikemišetšo a rena a bophelo bjo bo botse go bohle. Ka gona ka moka re swanetše go dumela gore re tseleng ya go dira setšaba sa gešo go ba seo se thopago sefoka.
Le ge go le bjalo, go no swana le Maloko a a Tlhompegago, ke lemoga taba ya gore bontšhi ka gare ga naga bo tshwenyegile ka gore naga ya gešo e tla ba e le kae gosasa. Ba tshwenya ke maemo a tšhoganetšo ao naga e ikhwetšago ka gare ga wona ka baka la go kgaoga ga mohlagase fao go sa letelwago. Ba tshwenywa ke ditiragalo tše itšego ka gare ga ikonomi go swana le go oketšega ga kelo ya mašokotšo go tšhelete, ditheko tša makhura le dijo tšeo di oketšago budiidi kudu go bao ba diilago. Ba bangwe ba belaetšwa ke seo se ka diregago ge ikonomi ya Amerika e ka gwahlafala.
Ba ipotšiša gore a na re tla kgona go šireletša demokrase ya rena le Molaotheo wa rena tšeo re di lwetšego ga bohloko. Go tshwenyega mo go hlola ke ditiragalo tša go sekišwa ga Komišinara wa Maphodisa wa Setšhaba le go fegwa mošomong ga Modaerektoro wa Botšhotšhisi bja Setšhaba, go belaela mabapi le go tšhošetšwa ga go ikemela ga kgoro tša tsheko le go bušwa ke molao, le taba ye e sepelelanago le yona ya gore go šomišwa maatla a mmušo gampe ka maikaelelo a dipolotiki.
Ba belaetšwa ke gore naga e kaba e lebane le tlhakatlhakano ya go fišwa ga ditimela tše tshela go la Tshwane, kgweding ye e fetilego.
Le ge ba dumela gore mokgatlo wo o bušago o na le tokelo ya go sepediša merero ya wona, ba tshwenywa ke gore o swanetše go tšwela pele go raloka karolo ya yona bjalo ka o mongwe wa bahlami ba bagolo ba Afrika Borwa ya demokrase, ya go se na kgethollo ya morafe, ya go se kgetholle ka bong le gona e le ya katlego. Se se lego molaleng ke gore ga ra swanela go phaela thoko matshwenyego a bjalo ditoro tša bao ba hlokago tshepo. Se bohlokwa ke go ikarabela ka tsela yeo e fago molaetša go bohle ka nageng le Afrika ka bophara, bao ba lebeletšego naga ye ka kgahlego, gore re tloga re ikemišeditše ka go aga Afrika Borwa yeo e filego batho tshepo go akaretšwa le ba dinaga tša ka ntle.
E re ke bolele ka go kgwahliša ke re nako ye ye bohlokwa setšhabeng sa gešo e nyaka gore re kopane le go feta peleng gomme re šomiši mošifa o mongwe le o mongwe go mmele wa rena wo o kopanego gore re šomanae le ditlhotlo tše re di lebilego ka moka le gore re dule re itebantšhe le toro ya rena yeo re e swareletšego ka yona go fihlela re aga Afrika Borwa yeo e akanywago go Molaotheo. Seemo sa tšhoganetšo seo se bakwago ke go kgaoga ga mohlagase se re fa tlhotlo le sebaka sa gore bjale ka setšhaba se se feletšego re kwagatše go boipiletšo bjo re sa tšwago go bo dira bja gore ka moka re ka šoma mmogo gore naga ya gešo e dule e gatela pele. Se se ra gore ka moka ge re ka lebana le dithlotlo di ka se re palele. Mme ka ge re lebane le ditlhotlo tše, tšona ka botšona di re fa dibaka!
Mabapi le se, ke nyaka go kwagatša ditebogo tša ka le thekgo mabapi le seo se boletšwego ke Mookamedi-Phethiši wa Anglo American , Cynthia Carroll, ge a be a fana ka polelo go Mining Indaba mathomong a beke e, ka Labobedi, Feberwari 5.
Bjalo ka ge Maloko a a Tlhompegago a tseba, yena o rile: Ga ke bone mathata a kabo ya mohlagase bjalo ka bothata bjo bogolo kudu. Afrika Borwa ga e nnoši, go na le mathata a kabo ya mohlagase go diprojeke tše re beeleditšego go tšona dinageng tša go swana le Chile le Brazil.
"Ke nnete, mathata wona ke a magolo: go a rarolla go tla hloka bohlale, kudu mabapi le go šomiša maatla ka tsheketšo, le go tla ka methopo e mengwe ya go tšweletša maatla. Eupya ge ka moka re ka kopana gore re šomana le seemo se, ka moka re tla atlega - ra tšwa ntweng re se na mabadu ye ga se nako ya go šupana ka menwanwa, eupya ke nako ya gore re šome mmogo gore re fihlele tharollo."
Le ge go le bjalo, go a hlokega gore re tšee sebaka se gore re kgopela tshwarelo legatong la Mmušo le Eskom ka baka la seemo se sa tšhoganetšo seo se dirilego gore ka moka re lebane le ditlamorago tša go fokotšwa ga mohlagase. Ke nyaka gore gape ke leboge le baduudi ba naga bao ba kgonnego go tia ka gare ga mathata a. Mo dibekeng tše pedi tša go feta, Tona ya Diminerale le Maatla le Tona ya Dikgwebo tša Mmušo ba re hlalošeditše ka mohuta wa mathata ao re kopanego le wona le dikgato tšeo rena re ka di tšeago gore seemo se boele sekeng. Bekeng ye e fetilego Maloko ao a Tlhomphegago a bile le sebaka sa go naganišiša ka ga ditaba tše.
Nnete ke gore kgolo ya tlhokego ya mohlagase e fetile mohlagase wo re wo okeditšego mo mengwageng e mebedi ya go feta. Kabo ya mohlagase yeo e ngangegilego e dira gore o be kotsing ge go kaba le tšeo di wo šitišago gannyane. Go seemo se, re swanetše go fokotša go kgaoga ga mohlagase fao go sa letelwago ka go fokotša tšhomišo ya rena gore re dule re na le mohlagase wo o bonagalago. Bjalo ka mmušo, mošomo wa rena bjalo ke gore re kopanye batho le go fana ka boetapele mabapi le go šomiša maatla ka mokgwa wo o seketšago. Magareng ga tše dingwe re swanetše go šomiša seemo se go netefatša gore magae le ikonomi ya rena ga di senye maatla.
Go na le dikgato tše itšego tšeo di ka tšewago ke motho, lapa le kgwebo. Dikgato tše di ntše di phatlalatšwa ke Kgoro ya Diminerale le Maatla, gomme re ikemišeditše go amogela maele a mangwe ao le a mangwe le ka re fago wona gore re thušane. Mmušo o tla thoma ka lesolo la go netefatša tšhomišo ya mabone ao a sa senyego mohlagase, go ruthetša meetse ka maatla a letšatši, le go laola mohlagase wo o šomišwago ke digisara ka dintlong, go akaretšwa le go bea seemo mabapi le dintlo ka moka tše diswa tšeo di agwago. Re ipiletša go malapa ao a ka kgonago go tšea dikgato tše ka bjako gore a dire bjalo gore go seketšwe mohlagase. Go filwe taelo go meago ya mmušo ka moka gore e fokotša tšhomišo ya yona ya mohlagase gomme le ka thuša ka go hlagiša maina a bao ba sa dirego bjalo.
Dintlha ka botlalo tša dikgato tše dingwe tša kgapeletšo le tša boikgethelo go Lenaneo la Poloko ya Maatla di hlalošitšwe ke ditona gomme tšona di tla hlakišwa ka tšhomišano le batšea karolo ba bangwe pele di hlagišwa. Mabapi le hlagišo ya mohlagase, Eskom e šoma ka maatla go netefatša gore go ba le diprojeke tše dingwe tša go thuša go fehla mohlagase ka pejana. Re tšea dikgato tša go kaonafatša bokgoni bja Eskom bja go impshafatša. Re na le dihlopha tša mošomo tša tšhoganetšo tšeo di šomanago le boleng bja malahla gammogo le meepo ya malahla gape re šoma ka lebelo gore go amogelwe le go thoma ka ditešene tša go fehla mohlagase tša kgase. Dikgato tše ka moka, ge di akaretšwa le dikgato tša go boloka mohlagase, di tla kaonafatša kabo ye e tshepegilego le go dira gore re dule re na le mohlagase wo o bonagalago.
Mošomo wa Eskom wa go aga ditešene tša go fehla mohlagase, mekgwa ya go sepediša mohlagase le bokgoni bja go wo aba, o tla tšwela pele, gomme fao go kgonegago, diprojeke di tla akgofišwa. Gape, ke tla rata go leboga lefapha la poraefete ka go ikemišetša go thuša ka fao le ka kgonago. Go kopano ye ke bilego le wona le Modulasetulo wa General Electric bekeng ye e fetilego, modulasetulo o rile khampani ye e ka thuša go tšweletša dikarolwana tše di diilago ge go agwa ditešene tša mohlagase. Ka Afrika Borwa, dikhampani tše kgolo tše bjalo ka Sasol, Anglo le BHP Billiton di ntše di swere ditherišano tše di bonagalago le Kgoro ya Diminerale le Maatla le Dikgwebo tša Mmušo gore go hwetšwe ditsela tše di šomago mabapi le hlokego ya kabo ya mohlagase. Tšhomelo ye ke ya go šomišana e sego go šupana ka menwana.
Ke nyaka go tloga ke leboga indasteri ya meepo ka tsela yeo e tlogilego e thuša ka yona mabapi le go rarolla mathata a la 24 Janawari. Re tla re ka moka ra šomela go fokotša ditlamorago tše di bilego gona meepong ka baka la thaelelo ya mohlagase. Go šoma bjalo ka sehlopha le go rerišana ke karolo ye kgolo ya ka fao re ikarabelago go seemo se sa tšhoganetšo. Dihlopha tša mošomo di ntše di tsene fase di šoma go mafelo a mantšhi. Mo bekeng ye e tlago ditonakgolo tša diprofensi di tla kopana le diMeyara gore go lekwe go phethagatšwa dikgato tša go boloka maatla go boMasepala ka moka. Ba tla thekgwa ke dihlopha tša setegniki go tšwa go EDI Holdings, Eskom le Energy Efficiency Agency. Kgoro ya Mmušo wa Diprofensi le wa Selegae e tla rwala maikarabelo a dikopano tše, gomme e tla thekgwa ke dikgoro tše di rwelego maikarabelo go merero e, e lego ya Diminerale le Maatla le ya Dikgwebo tša Mmušo.
Ke tlilo bitša kopano ya Dihlopha tša Mošomo tša Presidente gomme ke tlare go se nene ka tsebiša 'Sehlopha sa Dinkgwete tša Maatla' seo se tla bopsago ke batho ba Afrika Borwa bao ba tsebegago e bile ba na le botsebi, gore ba thuše mmušo ka lesolo la go boloka mohlagase le go tsebiša babeeletši le metse mabapi le seemo sa nnete le gore ba ka thušang bjang gore re šomane le seemo se. Tona ya Ditšhelete go polelo ya gagwe ya bajete, o tla fana ka dintlha ka botlalo mabapi le tšhelete yeo e tlago go abelwa mananeo a go hlohleletša tsheketšo ya mohlagase le go thekga Eskom ge e ntše e aga ditešene tše diswa.
Re lebane le seemo sa tšhoganetšo, eupya, re ka efeoga seemo se ka pejana. Seemo se se tloga se hlakiša gore nako yela ya mohlagase wo montšhi wa go se ture e fetile. Eupya ka ge re beeleditše go ditešene tša mohlagase tše ntšhi re tla dula re le ketapele mabapi le mohlagase wo o sa bitšego gagolo. Re ikonomi yeo e ikemilego kudu ka meepo, Ka gona re swanela ke go tšwela pele re thekga indasteri ya meepo. Go molaleng gore ge re nyaka go tšwela pele ka go gola, re swanetše gore re thekge le indasteri ya go tšweletša. Le ge go le bjalo, go bohlokwa gore dikgwebo ka moka di boloke mohlagase. Nnete ke gore go boloka maatla go re fa dibaka tše dingwe ka ikonoming.
Ka gona a re šomišeng seemo se sa tšhoganetšo go thoma motheo wa bokamoso bjo re bo hlokago bja go boloka maatla. A re netefatšeng gore ka moka re na le seabe go šomana le mathata a a re aparetšego, gomme re hlohleletša ke tšhomelo ya go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago! Ye ke tšhomelo yeo re swanetšego go e bontšha ge re ntše re itokišetša dipapadi tša FIFA Confederations Cup ka 2009 gammogo le dipapadi tša Mogopo wa Lefase tša FIFA ka 2010, tšeo di tlago thakgolwa matšatši a 854 go tlogela lehono. Ke bolela ka merero ye e bohlokwa gobane go na le ba bangwe bao ba botšišago gore na re sa tla kgona go swara dipapadi tše.
Nnete ke gore ga ke na go lwala e dipelo mabapi le gore re tla phethagatša seo re se tshepeišitšego FIFA le baraloki ba lefase le barati ba kgwele ya maoto, gore re tla ba le seemo sa go swara thonamente ya maemo a godimo ya Mogopo wa Lefase wa Kgwele ya Maoto wa FIFA. Se re se kwago go tšwa go batho ka go fapafapana Afrika Borwa le ka ntle, gomme sona se bonagala go kgatelo pele yeo e dirwago tšatši le lengwe le le lengwe mabapi le ditokišetšo ka kakaretšo, ke sa gore go dirwa ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago: Diatla ka moka di swarišane mabapi le 2010! Gomme re swanetše go netefatša gore re tšwela pele ka tšhomelo ye.
Re tloga re lemoga gore karolo e bohlokwa ya ditokišetšo tša rena e swanetše go ba go aga sehlopha sa Afrika Borwa seo re mmogo le barati ba kgwele ya maoto, re tla ikgantšhago ka sona. Ke a tshepa gore Assosiešene ya Kgwele ya Maoto ya Afrika Borwa, bahlahli bao ba etilwego pele ke Carlos Aberto Perreira, le baraloki, ba lemoga maikarabelo ao ba a rwelego a go dira gore sehlopha sa naga e swantše go ba seo rena le Afrika ka bophara, re swanetšego go ikgantšha ka sona. Re rata go boeletša re leboga sehlopha sa diSprinbok ge se thopile mogopo wa lefase ngwageng wo o fetilego. Se se swanetše go hlohleletša Bafana Bafana le diatlete tša rena tšeo di yago go phenkgišana go la Beijing.
E re ke le be go Mananeo a ka Ntlhorong ao ke boletšego ka wona pejana.
Ka tlaleletšo go go akgofiša kgolo ya ikonomi le tlhabollo re tla phethagatša leano la Pholisi ya Indasteri. Mmušo o tla tšwela pele ka lenaneo la go godiša indasteri le go tšwela pele ka go hlola dibaka tša kgolo le tša khiro. Mabapi le se go bajetilwe tšhelete ya go lekana R2. 3 billione yeo e tlago lebišwa go dikgato tša pholisi ya indasteri le diranta tše R5 billione go go thekga pholisi ya indasteri. Ka go šoma mmogo le kgwebo le bašomi, re tla šoma ka lebelo mabapi le go dira maano a dikgato go mafelo ao a sego gona, go swana le meepo le go dira dilwana ka dimirale, didirišwa tša ka ntlong, barekiši ka go thekga barekiši potlana, go aga, indasteri ya botaki, temo le go fetoša ditšweletša tša temo. Gape re tloga re ikemišeditše go tšwela pele ka go thekga lefapha la go tšweletša dikoloi gomme re tla tšwela pele ka go bona gore thekgo yeo e fiwago Lenaneo la Tlhabollo ya Indasteri ya Dikoloi e tšwela pele.
Mabapi le ikonomi lebatong la godimong, re tla tšwela pele ka go seketša le go bona gore thekgo ya ikonomi e a gola le go fokotša go huetšwa gampe ke dilo tše di diregago ka ntle ga naga. Ka maikaelelo a go akgofiša go aga diprojeke tša motheo re tla phethagatša tšweletšo ya leano la motheo wo o feletšego, ka go gatelela go seketša maatla. Se se ra gore go tla tswalantšhwa mananeo a Dikgwebo tša Mmušo le go bea maano a motheo wa tšona, go akaretšwa go rwala dithoto, dipeipi tša go sepediša maatla, tshedimošo le dikgokagano, ditsela, meetse le mohlagase, go lebeletšwe nako le fao di lego.
Seo se akaretšago go maano a, e bile e le se bohlokwa kudu ke tegnolotši ya tshedimošo le dikgokagano e le tšeo di sepedišago mola gape di le lefapha ka botšona. Ngwageng wo re tla phethagatša go fana ka laesense le go dira gore Infraco e šome. Sentech e šetše e filwe tšhelete gore e be mong wa inthanete yeo e sego ya thapo. Ka go šomišana le mebušo e mengwe ka kontinenteng le lefapha la poraefete, re tla phethagatša mošomo wa gore megala ya ka tlase ga lewatle e thome go šoma. Gape, re nyaka go fana ka kgašo yeo e sego ya mogala go dipersente tše 50 tša baagi mafelelong a ngwaga wo. Mabapi le se, re tla ba re thoma ka leano la rena la go tšweletša Set Top Boxes, leo le tlago phethagatšwa gareng ga ngwaga wo.
Ka ge re lemogile gore tšhomelo ya mmušo e tloga e nanya mabapi le dikgopelo tša dipeeletšo go merero ya go swana le go hwetša lefase, motheo le ditekolo tša tikologo, gomme tše di ka šitiša goba tša kgontšha peeletšo, re phethile gore ka moya wa go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago, re hlome lefelo la go leletša go lona gore batho bao ba nyakago go beeletša le mmušo ba kgone go šala morago dikgopelo tša bona. Mošomo wo o šetše o thomile. Karolo ya Mananeo a ka Ntlhorong, a mmušo e tlago itebanya le tlhabollo ya bokgoni. Mošomo wa go lekola leswa Leano la Setšhaba la Tlhabollo ya Bokgoni bja Batho o tla phethagatšwa ngwaga wo, gomme diprojeke tšeo sehlopha sa mohlakanelwa sa mmušo, bašomi, kgwebo le diinstituti tša thuto, ka tlase ga lenaneo la JIPSA, o tla tiišwa.
Re tloga re hlohleletšwa kudu ke boithapo bjo bo tšwilego go Bahlankedi-Phethiši ba dikhampani tše 70 tšeo di lego go Johannesburg Securities Exchange, gore ba tla šoma le mmušo mabapi le tlhotlo ya hlokego ya bokgoni. Ka tlaleletšo, re tla re mo nakong ye e tlago ra tsentšha letsogo ka pejana go go kaonafatša Dikholetše tša Thuto ye e Tšwelago Pele (FET), diSETA, ra fa dikolo tše di diilago methopo, le go di lokolla mabapi le go lefiša sekolofisi, le go akgofiša tlhahlo ya mošomo ya bao ba sa tšwago go hwetša digrata tša bona. Ka tlaleletšo, ka morago gago lokiša mafokodi go Lenaneo la Thuto ya Motheo la ba Bagolo, ao re a lemogilego mo ngwageng wo o fetilego, re tla re mo kgweding ye ra thoma ka lesolo la Kha Ri Gude (a re ithuteng) la go ruta batho ba bantšhi go ngwala le go bala. Se se tla akaretša go hlahla bahlahli bao ba tlago fana ka dithuto go batho ba bagolo le baswa ba go lekana 300 000 ka ngwaga wa 2008.
Ka gare ga mananeo a rena a ikonomi, re swanetše gore ka mehla re lekole ge eba katlego ya wona e e thuša go kaonafatša boleng bja bophelo bja batho ba Afrika Borwa ka moka, gomme a dula a le sebetša se bohlokwa go ntwa ya rena kgahlanong le bodiidi le go akgofiša phihlelo ya maikemišetšo a rena mabapi le go fokotša tlhokego ya mošomo le go fihlela bophelo bjo bo botse go bohle. Mabapi le lenaneo la go aga dintlo, bjale re kgona go aga dintlo tše 260 000 ka ngwaga, gomme go fihletšwe tumelelano le SALGA gore e thibele thekišo ya mabu ao a ka šomišetšwago go aga dintlo.
Ge re ntše re tšwela pele ka go tsentšha seatla go merero e mentšhi ya go fokotša bodiidi, re tšwela pele gape ka go šomana le mafokodi a mmalwa go akaretšwa le go feleletša Molaokakanywa wa Tšhomišo ya Lefase, go phethagatša melato mabapi le go bušetšwa lefase, thekgo go batho bao ba hweditšego mabu, go tšweletša le go phethagatša lenaneo la tlhabollo ya dinaga magae. Tše ke tše dingwe tša ditaba tšeo re tla tlogago re di tsitsinkela ngwageng wo, le go netefatša gore re fihlela maikemišetšo a re ipeetšego wona.
E nngwe ya Mananeo a ka Ntlhorong ke go tšwetša pele leano le le tseneletšego la go lwantšha bodiidi leo le lebišitšwego gagolo go karolo yeo e tlogago e amiwa ke bothata bjo. Batho ba akaretša bana, basadi, baswa, batho bao ba dulago magaeng le mekhukhung ka ditoropong, batho bao ba golofetšego goba ba na le malwetši a go se alafege gammogo le batšofadi. Magareng ga dikgato tše di šišinywago, go akaretšwa: go katološa lenaneo la mešomo ya setšhaba, go fana ka disaposidi tša khiro mabapi le go hlola mešomo go dihlopha tše itšego, go kaonafatša bokgoni bja go nyaka mošomo, go kaonafatša thuto le hlahlo, go kaonafatša ditirelo le dithoto ka gare ga metse yeo e diilago, go tšea dikgato tše di itšego mabapi le malapa ao a diilago, le go netefatša go šoma gabotse ga dibopego tše di thekgago basadi le mafapha a mangwe. Magareng ga tše dingwe, re tla lebelela taba ya bong gore re kaonafatše dikarolo ka moka tša maatlafatšo ya basadi.
Go na le projeke yeo mošomo wa yona e lego go lekola gore na dikgato tše di tšewago mabapi le bana bao ba sa šireletšegago ba mengwaga e ka tlase ga 14, di a šoma. Eupya seo re dumelelanago ka sona ka moka ga rena ke gore setšhaba le batho bao ba diilago ba ka se kgone go emela maano le ditherišano le diworkshop le ge e le gore tše ka moka di bohlokwa. Se se kgahlišago ke gore dikgato tše di ka tšewago ke tšeo mmušo o ntšego o di tšea le ge e le gore ga tša kopana ka botlalo. Bjale ge, go ya ka moya wa go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago, mmušo mo ngwageng wo o ikemišetše go tseba malapa le batho bao ba itšego bao ba tlogago ba hloka, gammogo le go tšea dikgato tše di tla thušago, mo nakong e kopana, gore di fokotše bodiidi.
Mabapi le se, re tla hloka Ngwako wa Ntwa wa Setšhaba, wa Ntwa Kgahlanong le Bodiidi gomme wona o tla akaretša dikgoro tša go swana le ya Thlabollo ya Setšhaba, Mmušo wa Diprofensi le ya Selegae, Kgwebo le Indasteri, Temo le Merero ya Lefase, Mešomo ya Setšhaba le Maphelo gammogo le dibopego tša tshepedišo ka diprofensing le ka metseng, tšeo di tlago šoma le mekgatlo yeo e sego ya mmušo, le kgwebo gore go hwetšwe dikgato tše di ka tšewago go malapa ao itšego le go a phethagatša ka bjako. Re tla re mo ngwageng wo ra šomana le dilo tše itšego tšeo di lego ka nthlorong le gona di le bohlokwa go ntwa kgahlanong le bodiidi, gore batho ba be karolo ya metse le ikonomi.
Go akgofiša diphethogo tša lefase le tša temo ka maano ao a tseneletšego a go ikhweletša lefase, phethagatšo e kaone ya ditirelo tša go thekga balemi, le go kaonafatša ditšhelete tša lenaneo la MAFISA gore le kgone go fana ka dikadimo tše nnyane tša temo, re tla lebiša gagolo go mafelo ao a nago le batho ba bantšhi bao ba dulago dipolaseng, gammogo le bao ba tšhošetšwago ka go khudušwa: gape re nyaka go oketša dikgwebo tša ba baso go temo ka dipersente tše tlhano ka ngwaga, le go oditwa ga bong bja lefase go tla akgofiša.
Bajete e tla oketšwa mabapi le batšofadi ka go lekantšha mengwaga ya go hwetša phenšene gore e be 60, gomme se se tla hola banna bao ba ka bago ba halofo ya millione.
Go tlhatloša maitekelo ao a šetšego a thomilwe mabapi thušo go dikhoporetivi le dikgwebo tše nnyane gagolo tšeo di amago basadi, gomme kgatelelo e go go hwetša mebaraka le go fa tlhahlo, go akaretša le go di kopanya le dikgwebo tšeo kgale di le gona.
Go tlhatloša lenaneo la Mešomo ya Setšhaba leo le Katošolotšwego, leo ka go feta maikemišetšo ao le bego le beetšwe wona, le bontšhitšego gore le kgona go amogela batho ba baswa: se se tla akaretša koketšo ya baswa go mananeo a go kaonafatša dinolofatši tša setšhaba, go oketša palo ya bana bao ba ngwadišitšwego go mananeo a Tlhabollo ya Bana ba Bannyane gabedi gore ba fihlele 600 000 ka go oketša mafelo a maswa a 1 000 ao a nago le barutiši ba go feta 3 500 bao ba hlahlilwego le go hirwa, le go oketša palo ya bahlokomedi.
Tšweletša mokgwa wa ditšweletšwa tšeo di tlago wela ka tlase ga lenaneo la go rekwa ke mmušo go tšwa go dikgwebo tše nnyane, tša magareng le dikgwebopotlana; gomme ka go šomiša Ajensi ya Tlhabollo ya Kgwebo tše Nnyane, go tla bewa mokgwa o maatla wa dira gore batho ba lefiwa pele go feta matšatši a 30.
Gape re tla kopanya lenaneo gore re akgofiše kago ya mafelo a go dula ya batho, gomme maitekelo a tla lebišwa kudu go go akgofiša kabelo ya meetse, tshepedišo ya matlakala le mohlagase go bohle, gore ka ngwaga wa 2014, re swanetše go ba re na le mafelo a a hlomphegago a go dula a batho le gore batho ka moka ba swanetše go hwetša ditirelo.
Go akgofiša lesolo la rena la go fihlela bophelo bjo bokaone go bohle go akaretša go phethagatša fao go tseneletšego ga Leano la Setšhaba la Twantšho ya HIV le Aids. Gape re ikemišeditše gore mo ngwageng wo re fokotše palo ya batho bao tshelago go nwa dihlare tša TB go tloga go dipersente tše 10 go ya go šupa, re hlahla badiredi ba go lekana 3 000 ba maphelo bao ba tlago šomana le go laola bolwetši bjo le go netefatša gore TB ya go gana ditlhare tše ntšhi le ya go ganana le di dihlare tše maatla e a alafiwa. Re nyaka go phethagatša lenaneo la mokgwa wa dithušo go batho, ka go šomiša le ditherišano tšeo re bilego le tšona le badirišane mmogo. Ka ge re kopanya diatla gomme re itokišetša go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago re swanetše gore gape re nabiše ditherišano mabapi le dilo tše di hlalošago semelo sa rena bjalo ka setšhaba.
Sa mathomo ke gore go swanetše go ba le keno yeo e tlago dirwa ke bana ba sekolo goseng ge ba kgobokane, gammogo le go Ithaopa ga Baswa mabapi le botse bja go itshwara gabotse le go swaragana bjalo ka batho ba Afrika Borwa. Tona ya Thuto o tla bolela ka botlalo mabapi le se, mo bekeng ye e tlago. Se sengwe ke taba ya maina a mafase le a mafelo, ao a hlokago tšhomelo yeo e feletšego go ralala diprofensi ka moka gore re tle re be motheo wa diphethogo tšeo di šišintšwego. Re tla ragola tšhomelo ye e kopanego go se nene, ka go latela Khansele ya Maina a Mafelo ya Afrika Borwa gomme le diKomiti tša yona tša Diprofensi.
Ge re be re bolela go Kopano ya Mohlakanelwa ya Palamente mo ngwageng wo o fetilego, re ile ka moka ga rena ra kwagatša go tshwenyega ka ga go ata ga bosenyi, le gore seemo o ka re se befela pele kudu mabapi le polawo seo e bego e le go fapoga go setlwaedi go tlogela ge re hweditše demokrase ya rena. Mo ngwageng wo o fetilego re ile ra thoma go rerišana le kgwebo le ba bangwe mabapi le go batla ka tsela ye e feletšego ya go kaonafatša mokgwa wa rena wa go lwantšha bosenyi ka botlala.
Ka go latela moya wa go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago, Kabinete e dumetše gore re tliše diphethogo tšeo di hlokegago gore re tle ka mokgwa o moswa, wa sebjalobjalo wo o šomago gabotse wa go lwantšha bosenyi. Magareng ga tše dingwe, go tla ba le sebopego sa go sepediša le go laola go lebato le lengwe le le lengwe, go tlogela go la setšhaba go fihlela ka la selegae, gomme go tla kopanywa boahlodi, bomagistrata, batšhotšhisi, ditirelo tša tsokollo le Legal Aid Board le dibopego tše dingwe go akaretšwa le go tiiša Diforamo tša Motse tša Maphodisa. Bjalo ka ge Maloko ao a Tlhomphegago a lemoga tše dingwe tša dikgato tše di šetšego di phethilwe; eupya re dumela gore ge ka moka ga tšona di šetše di phethagatšwa ka go thušana le ka mokgwa wo o feletšego, ditlamorago e tla ba tše di bonagalago mabapi le go lwantšha bosenyi. Ditona tša Sehloha sa Toka, Thibelo ya Bosenyi le Polokego di tla naba mabapi le taba ye mo bekeng ye e latelago.
Gape, mo ngwageng wo, re tla feleletša mošomo mabapi le Melaokakanywa ya go fetoša boahlodi ka go rerišana le baahlodi le bomagistrata, ra phethagatša leano leo le lebišitšwego go taolo ya mellwane le polokego, le go fa Lengwalo la Badirwa sehlabelo bophelo, ra lebeledišiša taba ya basenyi ba go ipoeletša, le go phethagatša dikgato tše di itšego go ya ka ditshwayo tša Khomišene ya Nnete le Poelano. Ka go latela boikarabelo bja rena bja go lwantšha bosenyi bja dihlopha, gammogo le go ela hloko ditshwayo tša Khomišene ya Semolao ya Khampepe mabapi le tšhomelo le bodulo bja Dairektoreiti ya Ditiro tše di Kgethegilego gammogo le ditherišano tše di tšwelago pele mabapi le taba ye, go akaretšwa le le go kaonafatša Mokgwa wa twantšho ya Bosenyi, re tla re ka Matšhe ngwageng wona wo ra ikopanya le Palamente mabapi le molao le dikgato tše dingwe tša go tiiša bokgoni bja rena bja go lwantšha bosenyi bja dihlopha.
Seo se tla re tlhatlago mabapi le go tšea dikgato tše, ke boithapo bja mmušo bja go lwantšha bosenyi bja dihlopha le go kaonafatša bolaodi le go šoma gabotse le tshepedišo ya diAjensi tša go phethagatša molao. Se bohlokwa kudu ke gore re fenye ntwa kgahlanong le bosenyi re swanetše go swarišana, ka moka ga rena bao re hlomphago molao, ka go latela theo ya go dumela go pušo ya molao, go hlompha boahlodi bja rena le go šireletša ditokelo tša botho, tšeo Molaotheo wa rena o rego re di obamele tšatši ka letšatši le go dipolelo tša rena.
Re tlilo tšwela pele ngwageng wo ka go kaonafatša tšhomelo ya mmušo gore o kgone go fihlela maikarabelo a wona mabapi le badudi. Gabotsebotse moya wa go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago, o swanetše go aparela ka moka bao ba nago le lehlogonolo la go šomela mmušo. Go na le dilo tše bonolo eupya tše bohlokwa tšeo re swanetšego go šomana le tšona, bjale ka karolo ya maitekelo a go kaonafatša tšhomelo le bokgoni bja mmušo. Sa mathomo, re dumelelane ka mmušong gore dibaka tše bohlokwa di swanetše go tlatšwa pele go feta dikgwedi tše tshela ge di se no bulega. Kgoro ya Bodirela Mmušo e tla ba le mokgwa wa go bea leihlo go bona ge eba se se a direga. Sa bobedi, ka Mei ngwaga wo mongwe le wo mongwe (gape pele go feta dikgwedi tše pedi ka morago ga go fela ga ngwaga wa ditšhelete, go lebato la mmušo wa selegae) balaodi ka moka ba maemo a magolo ba swanetše go ba ba tladitše Ditumelelano tša bona tša tšhomelo le balaodi ba bona ba maleba. Ofisi ya Khomišene ya Bodirela Mmušo e tla tla tla ka mokgwa wa go bea leihlo mabapi le se.
Gape, ka go lemoga gore Kgoro ya Merero ya ka Gare ga naga e ama bophelo bja modudi o mongwe le o mongwe, re tla re mo ngwageng wo ra tšwela pele ka go phethagatša leano la go fetoša Kgoro bjale ka ge le amogetšwe ke Kabinete. Se se tla akaretša go kaonafatša mokgwa o moswa wa dikhomputara, go hlahla bašomi mabapi le se, le go tloša maloko ao a tletšego bomenemene gammogo le go leka dikarata tše diswa tša di ID. Kaonafatšo ya tšhomelo go bodirela mmušo gape e laolwa ke boleng bja boetapele go tšwa go balaodi ba phethagatšo le balaodi ba maemo a godimo. Gape go bohlokwa go dira gore badirela mmušo ba dirwe gore ba ithaope mešomong ya bona gomme wo ke mošomo wo o lego diatleng tša boetapele, badirela mmušo ka bo bona le diunione tša bašomi.
Ka go latela se, re tla ba le Kopano ya Lefapha la Bodirela Mmušo mmogo le diunione gore re šomane le merero ye gore moya wa Batho Pele o hwetše go ikwagatša ga maleba fao go abiwago tirelo ya mmušo. Ka go šoma le badirišane mmogo ba bangwe, re tla netefatša gore mafelelong a ngwaga, Lenaneo la Twantšo ya Bobodu la Setšhaba le tla amogelwa, le gore dikgato di tla amogelwa ke kgwebo yeo e ipopilego. Go mmušo wa selegae re tla thuša bomasepala ba mathomo ba 150 gore ba tšweletše maano a bona a go lwantšha bobodu. Re tla tšwela pele mo ngwageng wo go tiiša maitekelo a mmušo wa selegae a go tiiša mmušo wa selegae ka go latela maano a mengwaga e metlhano a Mmušo wa Selegae. Ka maikaelelo a go netefatša go bea leihlo fao go tšwelago pele, SALGA e ithaopile gore e tla fana ka dipego tša kotara ka kotara mabapi le seo se dirwago.
Ka maikaelelo a go kaonafatša tirelo yeo e fiwago go mafapha ao a sa šireletšegago bjalo ka bagale, basadi le baswa, re tla kaonafatša dibopego tšeo di filwego maikarabelo a go dira mešomo yeo le go lekola dithulaganyo tša maleba, go akaretšwa le go lekola dibopego tša mmušo tšeo di hlometšwego gore di šomane le tlhabollo ya baswa le maatlafatšo. Ditlhotlo tše gantšhi re kopanago le tšona mošomong di bakwa ke mafokodi ao a lego gona mabapi le go thulaganya. Ka nako ye, bjalo ka karolo ya Mananeo a ka Ntlhorong, re tla re mo nakong ye e tlago ra feleletša mošomo wo o tla re kgontšhago go kaonafatša bokgoni bja mmušo bja go tšweletša maano ao a kgonegago a bile a feletše, ao a tlago akaretša dikarolo tša mmušo ka moka.
Lenaneo leo le re le hlalošitšego le akaretša go ithaopa fao naga ya gešo e nago le gona le boetapele bja kontinente ka mokgwa wa go Lekolana magareng Dinaga. Ngwageng wo re ikemišeditše go hlohleletša lenaneo la Afrika, re tla rata go tiiša dibopego tša Afrika, go akaretšwa le Unione ya Afrika le lenaneo la yona la NEPAD. Se re tla se dira, ka go hlohleletša ke kganyogo ye e swanago ya batho ba kontinente mabapi le go kopana fao go tseneletšego ka go mabato ka moka a kontinente. Se bohlokwa ke gore re lebelele dibopego tša dilete tšeo di šomelago go kopanya dilete tša kontinente.
Re tšwela pele ka boithapo go kgwebišano ye e lokologilego magareng ga dinaga tša Borwa bja Afrika, gomme re tshepa gore re tla kgona go šomiša bodulasetulo bja rena bja Seboka sa Tlhabollo sa Dinaga tša Borwa bja Afrika (SADC) ka mengwaga ya 2008/2009 gore re tšwetše pele maitekelo a rena mabapi le se. Gape re tla tšwela pele ka ditherišano tša mahlakore a mabedi le baagišane gammogo le Unione ya Dinaga tša Europa, ka gare ga motheo wa Unione ya Afrika, go netefaša gore ditherišano mabapi le Ditumelelano tša tšhomišano ya tša Ikonomi, di phethagatšwa ka pela ka fao go ka kgonegago, gomme di lebišitšwe go go tlhabolla selete sa gešo.
Mo ngwageng wo o fetilego, re ile ra phethagatša mošomo wo re bego re wo file ke SADC wa go thuša boetapele bja Zimbabwe gore bo hwetše tharollo go ditlhotlo tšeo bo lebanego le tšona. Re ile ra ba le sebaka sa go ala pego go baetapele ba SADC kopanong ya AU go la Addis Ababa mabapi le taba ye. Ka kakaretšo bao ba amegago go ditherišano ba fihletše tumelelano yeo e feletšego mabapi le merero yeo ba bego ba šomana le yona. Ye e akaretša dilo tša go swana le Molaotheo, polokego, diphatlalatši le melao e mengwe yeo go bego go ngangišanwa ka yona nako e telele. Melao yeo e amegago e šetše e amogetšwe ke Palamente, go akaretšwa le diphethošo tša molaotheo tšeo di hlokegago. Seo se šetšego ke taba ya tshepedišo yeo e amago gore Molatheo wo o amegago o tla amogelwa bjang.
Mmogo le Dihlogo tša Dinaga le Mebušo tša SADC re lakaletša batšeakarolo go Ditherišano tša Zimbabwe ka ge ba tloga ba bile le katlego gape re hlohleletša gore ba tšwele pele ka go šoma mmogo gore ba rarollo merero ya tshepedišo yeo e šetšego. Bjale ka ge re kgopetšwe ke Dihlogo tša Dinaga le Mebušo tša SADC re ikemišeditše go tšwela pele re thuša Zimbabwe go ditherišano tša yona. Gape re lakaletša batho ba Zimbabwe katlego go dikgetho tšeo ba tla di swarago ka la 29 Matšhe. Kamano ya rena ya mahlakore a mantšhi le naga ya Democratic Republic of Congo e tla tšwela pele ka ge re nyaka go ba le seabe go khutšo yeo e tla bago ya go ya go ile, le go phethagatša lenaneo la Kago Leswa le Tlhabollo.
Mmušo o tloga o thekga mošomo wo o dirwago go la Kenya, Chad, Burundi le Darfu go la Sudan, Western Sahara, Cote d'voire, Somalia, Comoros le Central African Republic, gore go hwetšwe khutšo. Dipolao tše di diregago go la Kenya le Chad, di tloga di re tshwenya kudu, gomme tše ke dilo tše di re bušetšago morago mabapi le kgatelo pele yeo re ye dirilego mapapi le go tsošološa Afrika. Re dira boipiletšo go maAfrika ka moka gore a re direng tšohle tšeo di kgonegago gore re fediše dikhuduego tše. Re tla tšwela pele ka go phethagatša mešomo ya rena go Khansele ya Tšhireletšo ya Dinaga tše di Kopanego. Se bohlokwa mo ke go tiiša tšhomišano magareng ga Khansele ya Tšhireletšo ya Dinaga tše di Kopanego le Khansele ya Khutšo le Tšhireletšo ya Unione ya Afrika.
Ka maikemišetšo a go hlohleletša bophelo bjo bobotse go batho ka moka, kudu go dinaga tše di sa tlhabologago, re tla itebantšha kudu le go tiiša go tšea karolo ga rena go diforamo tša India-Brazil, South Africa, tšhomišano e mpsha ya Asia le Afrika, Seboka sa Dinaga seo se sa Sekamelogo ka Thoko, dinaga tša Group 77 le dipoledišano tša go hlohleletša ditherišano tša ditumelelano tša kgwebišano tša SACU-Mercusor. Gape re tla tšwela pele ka go ba le seabe go phethagatšo ya maikemišetšo a Tumelelano ya Kyoto ya Phethogo ya Leratadima, le go fa thekgo go ditherišano WTO Doha Development Round. Ngwageng wo re keteka ngwaga wa bolesome wa dikamano tša sediplomata le naga ya People's Republic of China. Dikamano tše di bago gona dikarolong tša go fapafapana tša mebušo le batho di tiiša taba ya gore kamano ya China le Afrika Bowa ya Kgolo le Tlhabollo ya kamano ye bohlokwa ya hlomphano yeo e tlago gola go tšwela pele.
Mo ngwageng wo o tlago, Afrika Borwa e tla swara Khonferense ya go Lekola leswa phethagatšo ya diphetho tšeo di ilego tša tšewa go Khonferense ya Lefase ya Twantšho ya Bosemorafe ka 2001. Re a dumela gore ka baka la go hloya bosemorafe le ditlamorago tša bjona, mebušo le batho ba lefase di tla šoma mmogo le rena gore Khonferese ya go Lekola leswa e fihlela maikemišetšo a yona. Maikarabelo a a lefase, go akaretšwa le go swara papadi tša Kgwele ya maoto tša Mogopo wa Lefase tša 2010, di bontšha tshepo yeo batho ba lefase ba nago le yona godimo ga naga ya rena, bjalo ka motšeakarolo o bohlokwa go merero ya batho ka moka. Eupya se ga sa swanela go tšeelwa fase.
Ke a tshepa gore ka tlase ga Khansele ya Lefase ya go Rekiša, ba Kgwebišano le Dipeeletšo Afrika Borwa (TISA), ba tša Boeti Afrika Borwa le diajensi tše dingwe re tla re ka moka ra kopanya diatla gomme ra tsebišia lefase ka ga moya wa go Dira ka Mokgwa wo o sa Tlwaelegago, le go tšwela pele re šomela go aga setšhaba seo se hlokomelago le seemo seo se tla dirago gore lefase le kopane mo gore le keteke botho ka ngwaga wa 2010.
Ke boletše ka moka tšeo ke bego ke swanetše go di bolela, bjalo ke swanetše gore ke boeletše potšišo ya gore: na maemo a setšhaba ke afe ge re lebile go ngwaga wa 2008! Se ke se tsebago ebile nka se bolela ke tletše tshepo ke gore: le ge ditlhotlo tša nako ye re lego go yona di ka ba bjang, re sa le mo tseleng! Ke bolela se ntle le go lwa le dipelo ka ge ke tseba gore batho ba Afrika Borwa ba kgona le gona ba ikemišeditše go kopana le ditlhotlo tša histori gore re šomiše mešifa ya rena ka moka, re ikarabela go ditlhotlo tšeo di lebanego le setšhaba, go akaretšwa le tšeo di lebanego le ikonomi, seemo sa ikonomi le dipolotiki Afrika le go gongwe, le go šomiša dibaka tšeo di tlilego ka baka la kgatelo pele ya naga ya gešo mo mengwageng ye e fetilego ye lesomenne.
Ka go kopanya diatla tša rena ka moka, le go ithaopa go dira ka mokgwa wo o sa tlwaelegago e bile o šoma gabotse, re tla tšwetša pele mošomo wa go aga ka leswa le tlhabollo, le go wo iša mabatong a godimo.
Ke a leboga.
<fn>StateoftheNation.2009.2009-04. Nso.txt</fn>
Ke ikwa ke hlomphilwe go alela Tulokopanelwa ye ya Repabliki ya Afrika Borwa polelo, mo mathomong a kopano ya mafelelo ya Palamente ya Boraro ya Temokrasi.
Ke ema mo pele ga batho ba Afrika Borwa ka boikokobetšo sebakeng se ke ilego ka swanelwa ke go swara maemo a godimodimo ka mo nageng e le ditlamorago tša moswananoši tšeo di tšweletšego sephethong sa mokgatlo wo o bušago sa go lokolla Mopresidente wa peleng mošomong.
Ke maikarabelo a ka, mo dikgweding di se kae go eta pele Bophethišo bja Setšhaba go phethagatša morero wo o fihleletšwego ke African National Congress ka dikgetho tša 2004 ka go hloma motheo wa tiragatšo wa ka morago ga dikgetho gore go thome go šoma.
Gore re kgonne mo dikgweding tše hlano tša go feta go netefatša neeletšano ya go hloka dikgohlano le tšwetšopele mo tshepetšong ya mmušo, re leboga tielelo ya tshepetšo ya molaotheo yeo e bontšhwago ka tšhomišano ya maloko a Bophethišo - a kgale le a mafsa - le letsogo leo le sa tekatekego la balaodi ba makala a mmušo.
Ge re lebelela morago mo mengwageng ye lesomehlano ye e fetilego, ke rata go leboga boikgafo le go šoma ka maatla ga Bapresidente Nelson Mandela, Thabo Mbeki la banna le basadi bao ba bapetšego karolo ya bona mo bolaoding bja sekepe sa mmušo ka tlase ga temokrasi: mo go Bophethišo le tiragatšo, makgotlapeamelao go kgabaganya ditikologong tše tharo tša mmušo le lefapha la boahlodi, ba šušumetšwa ke kganyogo ya go kaonafatša boleng bja bophelo bja maAfrika Borwa ka moka.
Godimo ga tše ka moka, ke ema pele ga lena ka boikgantšho le boitshepo bja gore Afrika Borwa ye re e ketekago lehono - e ikamologanya le dikarogano, dintwa le kgethologanyo ya mengwaga ye 15 ya go feta - ke setšweletšwa sa mešomo le maitapišo a basadi le banna ba Afrika Borwa go tšwa mahlakoreng ka moka a naga.
MaAfrika Borwa a ka moka a emetše tshepo le kgotlelelo tšeo di hlalošago naga ya rena.
Mo gare ga sehlopha sa MaAfrika Borwa a a ikgethilego go na le Maloko a Palamente ya rena ao ka go hloka mahlatse go tloga ka Hlakola ngwageng wa go feta re ilego ra swanelwa ke go laelana le bona la mafelelo. Bona ba akaretša Brian Hunting, Billy Nair, Ncumisa Kondlo, John Gomomo, Joe Nhlanhla, Cas Saloojee, John Schippers le Jan van Eck.
Mo go bona, ke rata gape go tsenyeletša Helen Suzman, MoAfrika Borwa wa go ikgetha ka nnete yo a emetšego tekatekano ya Palamente ya rena ye mpsha mo diphapošeng tša Palamente ya kgale.
Ke bona ba le ba bangwe ba go rata naga ye bao ba swanetšwego ke go abelana ditumišo ge re bolela ka se - le ge madimo a ikonomi a ka šwahlaganya mabopo a rena - le ge go se iketle ga seemo sa dipolotiki go etela menagano ya rena ka moka ka go fapana - naga ya rena e maemong a mabotse.
Le ge go le bjalo, ga se ra swanela go nyatša dihlohlo tše re lebaganego le tšona. Go se iketle ga seemo sa ikonomi lefaseng ka bophara go bontšha kotsi ye kgolo ya ikonomi ya rena ge go etla tobong ya mešomo le boleng bja bophelo bja batho ba rena.
Ka tlhago, go se iketle ga phetogo dipolotiking go ka tliša dipotšišo tše ntši go feta dikarabo tše di lego gona.
Ka go realo, ba bangwe ba rena re ka gakantšhwa ke maphoto a lebekanyana a boso bja ledimo la re gogela tebanyong memoya ya go se iketle ya ikonomi le kgakanegong ya sepolotiki.
Fela sa rena leeto la tshepo le kgotlelelo.
Re ka no re gape ka tiragalo ya go se tlwaelege ya pheletšo, mahlakore a mantši a lenaneotshepedišo la molaotheo a ile a lekwa kua moragonyana, ka moka a tšweletše ditekong go utolla temokrasi ya kgotlelelo ye e phethagetšego.
Temokrasi ya rena e phelegile. E maatlafala letšatši le letšatši, e thekgwa ke Molaotheo woo o sa lekanywego gabonolo mo lefaseng.
Ka kgonthe, maatlafalo ya tshwaragano ya sepolotiki nakong ye phadišano ya dikgetho ye ka moka re dumelelanago gore di swanetše go ba le seriti le khutšo - ye ke netefatšo ye e tletšego ya tšwelopele le tsenelelo ya temokrasi ya rena.
Ke batho ba Afrika Borwa bao ba netefaditšego kgatelopele ya yona, ebile ke bona bao batla šireletšago temokrasi ya rena mo mengwageng ye e tlago.
Mohumagadi Sepikara le Mohlomphegi Modulasetulo, ntumeleleng mo boemong bjo go hlohleletša maAfrika Borwa a go ba le maswanedi go ingwadišetša go kgetha mo dikgethong tša bosetšhaba le diprofense tše di tlago gore re kgone go bopa bokamoso bja rena ka borena.
Se re swanetše go se dira letšatši le lengwe le le lengwe la mošomo mo dikantorong tša mmasepala pele lenaneo la bakgethi le tswalelwa. Gape re swanetše go šomiša boingwadišo bja go ikgetha bja mafelelo a beke bjo bo beakantšwego ke Khomišene ye e Ikemego ya Dikgetho (IEC) ya Afrika Borwa gosasa le ka Sontaga, 7 le 8 Hlakola.
Ke swanetše gape go tšea sebaka se go šupetša gore ke tla mo matšatšing a mmalwa a tlago ka feleletša dikopano le Khomišene ya Dikgetho le Ditonakgolo tša Diprofense gomme ka bega letšatši la dikgetho.
Re kolota bogona bja rena bjalo ka temokrasi bathong ba Afrika Borwa, bao ka la 27 Moranang 1994 ba beilego bokamoso bja bona ka matsogong a bona.
Mo tirong yeo ye bonolo fela ye bohlokwa ya go thala letlakala la go bouta go mmušo wa batho ka moka ba naga ya rena, re furaletše wa kgale wo o bego o sa re sware bjalo ka batho.
Bjale, go a swanela mo tiragalong ye go keteka ngwaga wa bo 20 wa Phethišo ya Pego ya OAU ya Komititebanyamodiro ka Borwa bja Afrika Potšišong ya Afrika Borwa ye e amogetšwego ka Phato, 1989 - ye e tsebjagokudu ka Pego ya Harare.
Boithomedi bjo bo hlomile motheo wa tumelelano ya lefase ka bophara, ka thušo ya Dinaga tše di Kopanego ka kgopelo ya ditherišano mo Afrika Borwa.
Mo Afrika Borwa, e sedimošitše gape ka bokagare bja khonferense ya 1989 ya Bokamoso bja Temokrasi - e kopanya batho bao ba ratago naga ya bona go tšwa mahlakoreng ka moka a naga.
Tše ka moka di re fihlišitše tshepedišong ya ditherišano tšeo di tswetšego dikgetho tša mathomo tša temokrasi ka 1994.
Ka go realo, e swanetše go tlotla mohu Mopresidente wa African National Congress, Oliver Reginald Tambo ka go thoma le go otlela magareng ga makgotla a kontinente le a lefase ye e bilego tšhupatsela ya tharollo ya khutšo go dintwa tša naga ya rena.
Boithomedi bjoo bja tlhohleletšo go beakanya tlhako yeo e tla nyakago khutšo le poelano, mo lefelng la dintwa le dikgohlano e fetoletše mahube a maaka a mengwaga ye lekgolo ya go feta bobotseng: e lego, thumo ka 1909 ya Tumelelano ya Semmušo ya Bosetšhaba ye phafošitšego Yunione ya Afrika Borwa.
Ge tumelelano ye e hlalošitše lefase le le ipheditšego la Afrika Borwa bjalo ka ge re le tseba lehono, le be theilwe godimo ga kgatelelo ya bosemorafe le karogano.
Bjale, mengwaga ye 15 ka gare ga temokrasi, re ka bolela gore letšhogo lela, go se šireletšege le go hloka maikemišetšo ga mengwaga ye 100 ya go feta di tswetše khutšo ya moswananoši gare ga balaodi ba makoloneale di be di sa thekgwe ka mabaka fela, bonneting di be di sa bewe gabotse.
Matšhogo ao le go se šireletšege di ile tša tswala kgwabo ya mengwaga. Ka go realo, re tlotla morwa yo bogale wa batho ba rena, Solomon Kalushi Mahlangu yo a ilego a hwa thapong mengwaga ye 30 ya go feta, hlogo ya gagwe e emišitšwe ka boikgantšho ka tsebo ya gore madi a gagwe a tla nošetša mohlare wa tokologo.
Ntumeleleng go leboga Lucas Mahlangu, morwarre wa Kalushi yo a emetšego lapa la ga Mahlangu.
Solomon Mahlangu o be a tšwetša pele setšo sa bahlabani ba mengwageng ya maloba, magareng ga bona re bala bao ba bego ba le tlase ga Kgoši Cetshwayo yo a hlokofetšego ka 1879 ba fentše sešole sa Brithane kua Isandlwana, ba šireletša tokologo ya batho ba setlogo ba naga ya rena le taolo ya lefase la bona. Mengwaga ye lekgolo masometharo (130) e ile, re ka no thakgafatša kholofelo le kgotlelelo tšeo di tladitšego dipelo tšeo tša go ba le sebete.
Mo mafelong a go ithuta, kgwabo ka seboka sehleng sa go tonya sa marega ka morago ga go ganetšwa ga mokgatlo wa tokologo le go lahlelwa kgolegong ga boetapele bja wona.
Sehlopha sa baithuti ba sebete se tšwile mokgatlong wa NUSAS go ithomela Mokgatlo wa Baithuti ba Afrika Borwa (SASO) mengwageng ye 40 ya go feta.
Molokong wo go na le baetapele ba maloba ba SASO, bao ba akaretšago: Strini Moodley, Profesa Barney Pityana, Steve Biko, Onkgopotse Tiro, Harry Nengwekhulu, Themba Sono, Mapetla Mohapi, Mosioua Lekota, Johnny Issel le Mthuli ka Shezi. Ka kholofelo ye e makatšago mo nakong ya tlhobogo, re a batlotla. Ka go realo, re leboga motswala wa Onkgopotse Tiro, Pat Tlhangwana.
Ka mantšu a re rata gape go leboga mohu Ephraim Mogale, Mopresidente yo a thomilego Mokgatlo wa Baithuti ba Afrika Borwa (Cosas) le bagwera ba gagwe mengwageng ye 30 ya go feta.
Mo segopotšong sa baithuti ba mengwageng ya maloba go dutše molaetša wa go obamela, woo lenyora la tokologo le tsebo le fišago dikgara tša bafsa le go feta pele.
Molaetša wa ditiro tša bogale bja bona o kwagala ka nnete lehono go no swana le mengwaga e mentši ya go feta, wa gore re swanetše go godiša magomo a dibaka tše re nago le tšona; gore ka kgonthe, ka mantšu a Lengwalo la Tokologo, bula kutšwana "mabati a go ithuta le setšo"!
Re biletša mekgatlo ye le baetapele go gatelela moya wa kholofelo le sebopego yeo e hlohleleditšego katano ya tokologo le ge dilo ka moka di bedi bonala di sa kgahliše; go se tšweletše maikarabelo ao a beilwego magetleng a rena go tšwetša pele dikganyogo tše bontši bo ineetšego ka baka la tšona, ba gana go tlengwa ke diemapele le maima/mohlako.
Bjale, Mohumagadi Sepikara le Mohlomphegi Modulasetulo, re swanetše go ipotšiša gore: na ditiro tša rena di hlalošitše tsela ya botšo bja setšhaba sa Afrika Borwa mo mengwageng ye lesomehlano go tloga ka matswalo a temokrasi, le ka moo re kaonafaditšego tlholo ya tlhabollo le seriti sa batho go tloga ka taolelo ya temokrasi ya 2004!
Lehono re na le tshepedišo ya temokrasi ye e šomago gabotse, ye e theilwego godimo ga dintlha tša nnete tše di lego pepeneneng le go lokologa, ka mafelo a a balegago a kgatha tema ga setšhaba le mafelo ao a ikemetšego ao a angwago ke Molaotheo go thekga temokrasi.
Mo mengwageng ye, re kaonafaditše dibopego tša pušo. Re agile tshepedišo ye e phelegilego ya dikamano tša mebušo go kgabaganya mahlakoreng ka moka, le tomagano ye e kaonafaditšwego magareng ga yona.
Ka kgonthe, mmušo o ka ikgantšha ka gore re fetotše palo ya peakanyo ya ditirelo tša setšhaba, yeo ka gohlegohle e nyakilego go nepa semelo sa setšhaba sa rena.
Le ge go le bjalo, ge basadi ba sa bopa 34% mo maemong a godimo a ditirelo tša mmušo, se se sa hlaelela go tebanyo ya tekatekano ye re ipeetšego yona.
Mo maemong a lekgotlapeamelao la bosetšhaba le diprofense, ditaetšo tše tša gore naga e tla re ngwageng wo kemedi ya basadi ya feta 32% ye e fihleletšwego ka 2004, le 40% ye e fihleletšwego ka dikgetho tša pušoselegae tša 2006.
Re holofela gore mekgatlo ka moka ya dipolotiki, ge e ntše e feleletša mananeo a yona a dikgetho, e tla dira gore seabe sa yona go se, e be maitapišo a go se ikhole.
Le ge go bile le kgatelopele go 0,2%, seemo ga se kgahliše gakaalo go lebeletšwe batho ba go se itekanele bao ba thwetšwego ke mmušo, ye e lekanyetšwago le 2% ye re ipeetšego yona.
Dipalong tše ka bobedi, makala a poraebete a šaletše morago kudu.
Ditekanyetšo tše dintši di beilwe madulong go kaonafatša go šoma gabotse ga ditirelo tša setšhaba, go akaretšwa taolo ya ditšhelete, Thusong Services Centres le dikgopolo tše mpsha tša go tliša ditirelo, izimbizo le boetapele bja bjale bjo bo tiilego bja Kgoro ya Merero ya Selegae.
Le ge go le bjalo, go gontši go swanetše go dirwa go kaonafatša setšo sa ditirelo le tlhahlo ya bašomi ba mmušo, kudu bao ba lego kua tlase bao ba lebanego thwii le setšhaba.
Bjale ka ge Maloko a a Hlomphegago le ka lemoga, mmušo wa rena o bile le dintwa kgahlanong le bomenetša, ye nngwe ya mafelo a bohlokwa a a šeditšwego.
Se se bonagetše, gare ga tše dingwe, mo peamelaong, melao le taolo ye e bušago bašomi ba mmušo go no swana le bao ba swerego maemo a sepolotiki, tšhomišanommogo ya setšhaba le dikgwebo tša setšhaba, gammogo le megala ya twantšho ya bomenetša.
Go ka no ba gape gore tshepedišo ya thibelo le kotlo ya bomenetša ga sešo tša lekana, fela go tloga botibong bja tebelelo ya ditshepetšo tša mmušo, re ka no ikhomotša ka gore melato ye e fetago ye 70% ya bomenetša ye e begilwego mo ditlabelong tša tshedimošo e tsebja ka lebaka la ge mmušo o hweditše diphošo tše di dirwago ebile o šoma kgahlanong le tšona.
Makala a poraebete le wona a lebane le ditlhohlo tše. Mafelelong, tlhohlo e ba mabapi le taolo; bjalo ka ge e le mabapi le tshwaro ye e swanago.
Ke a tshepa ka moka re dumelelana gore go iketla ga setšhaba sa rena go itshamile, kudu, mo go kgatelopele ye re e dirago go godiša lehumo la setšhaba le go netefatša gore dipuno tša kgolo ya ikonomi di abelanwa ke batho ka kakaretšo.
Go tlwaelegile gore, morago ga go ema felo go tee ga ikonomi mengwageng ya moragonyana ya bo 1980 le ya mathomong ya bo 1990, Afrika Borwa e itemogetše nako ye telele ya kgolo ya ikonomi go tloga ge go ngwala ga dipalopalo go thomile ka 1940.
Mo Ngwagasomeng ya Mathomo ya Tokologo, kgolo ya ikonomi e lekantšhitše 3% ka ngwaga, ebile se se kaonafaditšeditšwe go 5% ka ngwaga ka tekanyo go tloga ka 2004 go fihla 2007.
Mola moreki a lla, ka baka la namelelo ya mošomo le meputso, le infleišene le ditswalwa tša tlase, e ralokile karolo ya yona mo go se, re hlohleletšwa ke kgoeletšo ya dibaka tša go tšwetša pele kgodišo ye e yago pele.
Tše di akaretša, mohlaleng wa mathomo, tswalo ya godimo ya peeletšo ya makala a mmušo le a poraebete. Mo mantšung a, mengwageng ye mehlano ye e fetilego re be re eme mo go 16% ya tlhamo ya tšhelete ya peeletšotlengwa bjalo ka dipersente tša Palomoka ya Ditšweletšwa tša mo Gae (GDP). Seo e bile koketšo ya lebelo peeletšong yeo lehono palo ye e emego go 22%, kgauswinyana le 25% ye re beakantšego go e fihlelela ka 2014. Se ke ditlamorago tša mananeo a maikemišetšo a mmušo go godiša thoto ya setšhaba.
Gape ke dipoelo tša molaotshepedišo wa go kaonafatša boemo bja dipeeletšo bja makala a poraebete, le go kgokaganya lenaeotshepedišo la tšhelete ya setšhaba le la ditšhelete ka mokgwa wa go godiša phihlelelo ya ditirelo le go fokotša morwalo wa infleišene mola ka lehlakoreng le lengwe re netefatša ikonomi ye e sa tekatekego ebile e tielela.
Šedi mo go bopeng gape ga ikonomi ya dilwana tše nnyane mo ngwagasomeng wa go feta, le maitapišo, kudu go tloga ka 2004 go tloša mehuta ya diemapele go kgolo go bile le seabe se se kgahlišago.
Mo ga se mo re ka rego Boithomedi bja go Akgofiša Kabelano ya Kgolo (AsgiSA) e a diragatšwa, go netefatša gore diemapele ka moka bjalo ka tšhitišo ya tšwelopele ya meago, tomagano ya lenaneotshepedišo la diintaseteri le mananeo, tlhohlo ya mabokgoni, go laolega ga dilo tše di sa šuthego le go šoma gabotse ga ditirelo tša mmušo di a begwa ka mokgwa wa šedi le wa maleba.
Ikonomi ya rena e fetogile yeo e bulegilego, ebile go tloga ka 1994 e ile ya lomaganywa le tshepetšo ya lefase ka moka. Mafelo a rena a ditšhelete ke mohlala wo mobotse wo o re šireleditšego mo madimong a ikonomi ya lefase.
Magomo a phihlelelo setšhabeng sa rena a feta ka moo re bego re lebeletše. Ikonomi ya rena e dula e botile kudu dimaene le tša temo ka diromelwantle. Ka ntle le lefapha la ditirelo, ga se ra bona kgolo ye e lekanego mo go mafapha a bohlokwa, kudu a go hlama.
Se se ra gore, kgolo ya diromelwantle ga se ya ba godimo go swana le dinaga tše re ipapetšago le tšona. Bofokodi bjo ke bjona bo rwalago maikarabelo a poelamorago a Akhaonte ya Bjale kudu ge re tsene maemong a godimo a kgolo.
Le gona ka baka la gore re na le tswalo ya tlase ya tšeo di bolokilwego, re ile ra swanelwa ke go bota dikelo tša ditšhelete tša lebakanyana go lefela poelamorago gammogo le mananeo a peeletšo.
Tše ke ditlhohlo tše naga ya rena e netefatšago go di hlagiša.
Tlhobaboroko ye bohlokwa ke potšišo: ke eng seo kgolo ya ikonomi e swanetšego go ba ka sona Lehumo le hlolwa go kaonafatša boleng bja maphelo a batho?
Se se ra go re, potšišo ya gore ekaba kgolo ye e abelanwago ka go lekana e swanetše e bope kokwane ya tlhokomelo ka moka ya ikonomi.
Kabelano ya dipoelo tša kgolo e swanetše go hlaloša gore nwelelo ya mošomo, e netefatša gore go na le mošomo wo mokaone.
Ka kgonthe ke rekhoto ya boikgantšho ya gore magareng ga 1995 le 2003, ikonomi e hlotše tekano ya mešomo ye e ka bago milione le seripa; gape seo se sa tlwaelegago, mešomo ye e ka bago 500 000 ka ngwaga magareng ga 2004 le 2007.
Nakong ye re sa tšwago go bolela, la mathomothomo go tloga phihlelelong ya temokrasi, mešomo ye mentši e hlotšwe go feta palo ya batho ba bafsa ba ba thomago go tsena mo go tša mediro, go fokotša palo ya tlhokego ya mešomo go tloga go 31% ka 2003 go fihla go 23% ka 2007.
Ke nnete, se ga se sa swanela go re tloša boitlamong bja go tšwela pele go botšološa taba ya boleng bja mešomo ye, go akaretšwa ditokelo le dipoelo tšeo bašomi ba ka ipshinago ka tšona.
Go abelana dipoelo tša kgolo go swanetše go akaretša tiragatšo ye e akgofišwago ya tirišotokišo, ye e akaretšago thekgo ye e theilwego kudu Maatlafatšo ya Bathobaso Ikonoming.
Se ga se modirwana wa se se bitšwago direrwa tša semorafe. Bonneteng naga yeo e sa netefatšego go tsenyokarolo ya setšhaba sa yona ka moka mo maemong ka moka a modirwana wa ikonomi e ya go šoma gabotse mo go sa belaetšego ka tlase ga bokgoni bja bona bja nnete.
Lebaka la gore makala a poraebete a sa šaletše morago ka go fetola palo ya ditulo tša taolo le tša batho bao ba hlamilwego ka bokgoni, mo tlhabollong ya tša kgwebo bjalobjalo, di dira naga ya rena kolobe ya mašalamorago mo ngwathelanong ya kgolo ya godimo.
Go abelana dipoelo tša kgolo gape go ra karolo ya go šoma gabotse le ka tshwanelo ga mmušo o diriša tšhelete ya setšhaba go bjalo ka setlabelo sa kabo le kabelano ya morwalo wa go aba diphalo tša setšhaba.
Maloko a a Hlomphegago ba tla tseba bontši bja tshedimošo ya ditaba tše di amanago le moputso wa leago. Le ge go le bjalo, ke tla fa mehlala e se mekae gape go swantšha sa semelo sa kgatelopele ye re dirilego le ditlhohlo tše re lebanego le tšona.
Mmušo o lemogile ka pelobohloko gore bodiidi bjo bo kwešago bohloko bo sa ikadile mo setšhabeng sa gaborena; le maemo a go hloka tekatekano a godimo kudu.
Mo mengwageng ye lesomehlano re dirile ka maatla go lwantšha tlhokofalo ye ka moputso wa leago.
Sa mathomo, bodiidi go ditekanyetšo tša ditšhelete di theogile kudu go tloga tshokologong ya ngwagakgolo. Phokotšego e hlotšwe kudu ke koketšego ye kgolo ya thušo ya ditšhelete tša leago go tloga ka 2002 go ya pele. Kaonafalo ye bonwa mo go phihlelelo ya ditirelo tša motheo - kwelotlase ye kgolo ya dithoto ebile e latetše kwelotlase ya bodiidi go ditekanyetšo tša ditšhelete. Sa bobedi, le ge phokotšego ya bodiidi bja ditekanyetšo tša ditšhelete bo theogile gagolo, palogohle ya go se lekalekane e oketšegile ka bo1990. Sa boraro, go fetogafetoga mo go hlolago bodiidi le go se lekalekane ga diphetogo go huetša lenaneotshepedišo la seo se letetšwego Bodiidi bo theogile go tloga ka neeletšano, fela ...go se lekalekane ga se gwa kaonafatšwa.
Poverty Since the transition: What we know, p.
" Magareng ga malapa ao a akaretšago bana (ba hlalošitšwego bjalo ka bao bal ego mengwageng ye 17 go fase), palo ya malapa ao a begago gore ngwana o ile a wa ka baka la go swarwa ke tlala (go tloga ka godimo ga dipersente tše 31 go fihla ka dipersente tše 16) magareng ga 2002 le 2006. Se se šišinya gore maemo a bodiidi a oketšegile ka mo go makatšago, kudu gare ga batho bao ba itemogelago maemo a godimo a kganetšo ya bophelo bjo bokaone. Dipalopalo tša tlala magareng ga bana di fokoditšwe ka seripa mo mengwageng ye mene."
Poverty since the transition: What we know, p.
Ka kgonthe, ditekolo di tiišetšwa ke dinyakišišo tša rena, tše di laetšago gore bodiidi kudu mo mafelong a Bathobaso le Bammala e wetše fase, bonnyane ka baka la dipoelo tša kelo ya godimo ya mešomo le phihlelelo ya dithušo tša leago. Ge palo ya batho bao ba amogelago tšhelete ya thušo e be e le dimilione tše 2,5 ka 1999, ka 2008 e oketšegile go dimilione tše 12,4.
Se se dirwa ke koketšo ye kgolo ya phihlelelo go Tšhelete ya Thekgo ya Bana, ye e oketšegilego go tloga go bafepša ba dikete tše 34 go tloga ka 1999 go fihla go dimilione tše 8,1 ka 2008.
Bjalo ka karolo ya seabe mo mogolong wa bao ba hlokago, tebanyo ya dibaka tša mešomo tše milione ka Lenaneo le le Tlhabolotšwego la Mešomo ya Mmušo e fihleletšwe ka 2008, ngwaga pejana ga ge go beakantšwe mo taolelong ya 2004. Se se hlotše kgonagalo ya go oketša kudu lenaneo go kaonafatša boleng bja lona.
Mabapi le phihlelelo ya malapa go ditirelo tša motheo, dipalo di ipolelela. Mohlala, phihlelelo ya meetse go hlweka, e kaonafaditšwe go tloga go 62% ka 1996 go ya go 88%, mohlagase (58% go ya go72%); le dintlwana tša boithomelo (52% go ya go 73%).
Bohlatse bja tšhelete ya leago bo bonala gape mo kaonafatšo ye kgolo ya phihlelelo ya ditirelo tša motheo tša maphelo. 95% ya maAfrika Borwa gabjale ba dula tekanong ya dikilometara tše 5 tša ditirelo tša maphelo; ebile re begelwa gore dikliniki ka moka gabjale din a le meetse a go hlweka. Thibelamalwetši ya bana e oketšegile ka 85%, le dipego tša malaria di wetše tlase.
Re a hlohleletšega gape ka gore dinyakišišo mabapi le dipalopalo tša HIV di laetša taolego le phokotšego ye nnyane ya phetetšo.
Go tšwela pele, lenaneo la rena la kalafi ya antiretroviral ga se lona fela le legolo mo lefaseng; fela le a gola ka dinako tšohle, ka balwetši ba go feta 690 000 ba ba thomilego kalafi ya antiretroviral go tloga mola lenaneo le le thomago.
Le ge ditirelo tše ntši di sa dule di na le dihlare, bašomi ba maemo a maleba, le thekgo ya ka mehla ya ditirelo tša motheo bjalo ka meetse a dithepe a a hlwekilego le mohlagase. Mo go tše dingwe tša tšona, taolo e a fokola le mekgwa ya bašomi e nyaka go kaonafatšwa.
Mo go tša thuto, re bone kwelotlase ya tekano ya morutiši le moithuti; ke phihlelelo ya mang le mang go ingwadiša sekolong sa poraemari; le kaonafalo ya baithuti bao ba tšwelelago dithutong tša mmetse, go tsopola mehlala e se mekae.
Gape, maitapišo a mantši a tseneleditšwe go kaonafatša meago mo mafelong ao go itlhakelwago.
Ee, re a tseba gore palo ya bao ba tlogelago sekolo kua dikolong tše di phagamego le mafelong a go ithutela mešomo e godingwana ka moo go sa amogelegego, ebile tshepetšo ya thuto e tlo tliša mehuta ya mabokgoni ao a nyakwago ke setšhaba.
Go tlaleletša, diphetogo mo tšhomong, go ruta le ithuta ka bobedi ga tšona di laetša phegelelo ye e belaetšago ya dikarogano tša leago tša nakong ya go feta.
Sa go tlaba, moo thuto e hlokegago kudu go thuša go roba setlwaedi se sa bodiidi, ke moo meago, bokgoni bja tiragatšo le barutiši ga di kgahliše.
Mananeo a tša tlhabollo a mmušo le wona a kaonafaditše thoto ya bahloki, ka sebopego sa dintlo - ka dintlo tše dimilione tše 2,6 tša go thekgwa ka mašeleng tšeo di abilwego.
Re swanetše go hlagiša gore lenaneo puetšo ya lefase gammogo le thekgo ya ka morago ga pušetšo e ka be e ile ya sepetša ka pejana le gona bokaone.
Go tše ka moka, re a ikgantšha ka kaonafatšo ya mananeo a rena a tlhabollo. Eupša re ka se ikgotsofatše fela ka phetogo ya bontši.
E ka ba ka go thuto, maphelo, dintlo, meetse le dintlwana tša boithomelo, potšišokgolo ye e e re tshwenyago letšatši le letšatši ke gore re ya go kaonafatša bjang boleng bja ditirelo tše! Mo go se re sa na le tsela yeo re swanetšego go e šepela.
Modu wo wa bosenyi o dula o le mothopo o mogolo wa go se šireletšege ga maAfrika Borwa. Maitemogelo a letšatši le letšatši, mo go bahloki le baagišane bao ba nago le sa bona, ke se sengwe sa letšhogo la kgonagalo ya tlhaselo.
Mo mafelong a setšhaba le a poraebete, kgonagalo ya ditlamo tšeo di ohamolago didirišwa ka bomenetša ka mehla ke mothopo wa pelaelo ye kgolo.
Ee, palomoka ya bosenyi, ye e ilego godimo ka 2002, e theogile. Dipalopalo ka moka di ka fiwa go tiišetša se.
Eupša re a tseba gore phokotšego ga se ya sepela ka lebelo ka moo go lekanego, le 7-10% ye re ipeetšego yona mo mafapheng a a fapanego a dikopano tša bosenyi. Lebaka la gore ditiragalo tša bohlakodi bja dikgoka bja ka dintlong le dikgwebong di oketšegile; le bosenyi kgahlanong la basadi le bana ga se bja šutha ka kelo ye e lemogegago, ke taba ye e belaetšago.
Se se šupa bofokodi go boagišane bja rena, kudu ka go aga tswalano ya thekgano ya setšhaba ye e tla thušago go thibela le go lwantšha bosenyi. E tšweletša le mabofokodi a tshepetšo ya toko ya bosenyi, go tloga ka nyakišišo ya bosenyi go ya go fihla poetšong ya seemo ya basenyi. E tšweletša gape mabofokodi a go šoma ka tshwanelo a tšhepetšo ya kgorotsheko, ka sethekniki le meago ye mengwe le taolo.
Tše ke dilo tše di dirago gore go be le diphetogo mo tšhepetšong ya toko ya bosenyi.
Gape, ge re fetleka ka go se rapeletše, re swanetše go se tšeiše phefo taba ya gore se re lekolago ke tshepetšo ye e ipshinago ye e sa kago ya itemogelwa mo nageng ya rena.
Se ke ka baka phetogo ye mafelo a a e sepetšego, mabapi le botšo bjo bo theilwego go setšo sa ditokelo tša botho, dipalopalo tša batho, le tshepetšo ya go rwala maikarabelo.
Eupša a re se keng ra iphora: ka ge bophelo bja rena bja leago, bjalo ka phetogo bo sa le mo kgatong ya tielelo. Re sa na le tsela ye telele ye re swanetšego go e sepela.
Ke na le bonnete bja gore Maloko a a Hlomphegago re kwana gore botho bja go fa bja temokrasi ya rena bo swanetše go hwetša go ntšha maikutlo go fihlela mo re tla fago tsebe setšhaba seo kwago bohloko.
Mabapi le se, ka lekgotlapeamelao, ditumelelano tša boditšhabatšhaba, taolo le masolo, re netefaditše gore maitapišo a nnete a a dirwa go kaonafatše seemo sa bana, basadi, batho ba go se itekanele le ba bagolo.
Ka masolo a boemedi le ka baka la tšhomišanommogo re agile mekgatlo ye e emetšego dihlopha tše di kwago bohloko, re kaonafaditše temogo mo ditabeng tše di ba amago, gape re tšwela pele go hlohleletša go tšea kgato mabapi le dipelaelo tše.
Ke ntlha ya pego ya boikgantšho ya gore, go fa mohlala, malapa ao a hlokometšwego ke basadi a amogetše kabo ye kgolo go feta ye e lekanego ya tšhelete ya leago go akaretšwa le tlhokomelo ya tša maphelo; ebile gare ga mananeo ao a atlegilego e bile a masolo a thibelamalwetši ya bana le phepo.
Le ge go le bjalo, phihlelelo ya mešomo e boima go basadi ba dinagamagaeng, bafsa le batho ba go se itekanele. HIV e ikadile kudu mo basadi ba bannyane. Dintwa kgahlanong le basadi le bana di godimo kudu.
Tše ka moka ke mešomo ya nako ye e tlago.
Tše bjale ke tše dingwe tša dikaonafatšo tše temokrasi e di tlišitšego; le kgatelopele ye mmušo e e dirilego ka go phethagatša taolelo ya bakgethi.
Ga go na kganetšo ya gore, ka tekanyetšo ye nngwe le ye nngwe, kgatelopele ye e dirilwego go tloga ka 1994 e a kgahliša. Eupša gape ga go na kgonono ya gore ditlhohlo di dula e le tše kgolo.
"Ke sepetše tsela yeo ye telele ya tokologo. Ke lekile go se šuthe; ke gatile gampe mo tseleng. Eupša ka utolla sephiri sa gore ka morago ga go namela mmoto o mogolo, motho ke gona a humanago gore go na le meboto ye mentši ye a swanetšego go e namela. Ke tše nako mo go khutša, go utswa pono ya bobotse bja lefelo leo le ntukulogilego, go lebelela morago bokgole bjoo ke bo fihlilego. Eupša nka khutša fela lebakanyana, gobane tokologo e tla le maikarabelo, ebile ga ke na go diega, gobane mosepelo wa ka wo motelele ga se wa fela."
Mo dikgweding tše mmalwa go tloga bjale, batho ba naga ya rena ba tla ba ba bolela boetapele bjo ba nyakago bo tšwetša pele mošomo wo wa go se ikhole wa molwedi yo mogolo yo wa tokologo le bahwetši ba bangwe ba temokrasi.
Bjalo ka ge mokgwa wa rena wa go dira dilo o ka fapana, dinepo tše re swanetšego go di filhlelela di beilwe gabotse le ka go se gakantšhe ka gare ga Molaotheo: go hlola setšhaba se se kopanego, aa go hloka bosemorafe, sa go se kgetholanye go ya ka bong, sa temokrasi le katlego.
Mengwageng ye tshela ya go feta, baetapele ba kopane go Samiti ya Kgolo le Tlhabollo gomme ba fihlelela sephetho sa mešomo ye ka moka re swanetšego go e dira go kaonafatša boleng bja maphelo a maAfrika Borwa, kudu go fokotša tlhokego ya mošomo le bodiidi ka seripa ka 20014.
go hlola mešomo ye mengwe, mešomo ye mekaone ya batho ka moka ka tswalo ya godimo ya peeletšo, mananeo a mešomo ya mmušo, tšhomišanommogo le maano a lefapha, thekgo ya selegae, tlhatlošo ya dikgwebo tše nnyane le thekgo ya tirišano.
tiro le tiragatšo ya selegae ya tlhabollo, go akaretšwa kabelo ya meago le phihlelelo ya ditirelo tša motheo.
Ke na le bonnete, bja gore, bjalo ka karolo ya gape tlaleletšong ya, dinepo tše maAfrika Borwa di ka se fapane gakaalo mabapi le hloko ya go kaonafatša tshepetšo ya rena ya thuto; go abela gabotse, tlhokomelo ye e swanago ya maemo ya maphelo; tlhabollo ya dinagamagae le netefatšo ya tšhireletšego ya dijo; le go maatlafatša ntwa kgahlanong le bosenyi le bomenetša.
Ke bolela dilo tše e se ka gobane ka moka di na le dipelaetšo goba gore go di tseba go tla re thuša gore re alafe malwetši ka moka a setšhaba sa rena. Eupša ke kgethile go dira bjalo go gatelela ntlha ya gore Afrika Borwa ga e fokole dikganyogong tša bodiidi. Tlhohlo ya rena ke hlalošetša dikganyogo tše mananeong le diporotšekeng gore go be le tiragatšo ye e swanetšego.
Dikganyogo tše di abelanwa gabotse ke batho ka moka, bjalo ka ge go hlagišitšwe Dinepo tša Tlhabollo ya Mileniamo tša Dinaga tše di Kopanego.
Gape batho lehono ba lebagane le kotsi ya gore phihlelelo ya dinepo tše go ka boetšwa morago ka mengwaga ye mentši, ge e ka se be mengwagasome, bjalo ka ditlamorago tša mathata a ikonomi ye e meditšego lefase.
Ye, mo bogodimo, e thomilego bjalo ka mathata a ditšhelete magareng ga baadimiši ba se kae ba ditšhelete e thuntšheditšwe ka mokitlaneng wa lefase, ye e nago le ditlamorago tša go šiiša tša tšweletšo le bogwebi.
Re ka no ganana le megabaru, bja lebakanyana le go hloka šedi ga balaodi ba dikhamphani tše kgolo tše di wešitšwego ke mathata. Re ka no ganetša mananeotshepedišo a mebušo yeo e tlošitšego mahlo a bona mo kgweleng gomme ba dumelela go tša ka dikgoka ga mebaraka ye e sa laolwego go tliša tshenyo ya mahlomola mo tshepetšong ya ditšhelete. Re ka dira tše ka moka; gomme re tla lokišwa ka mo go phethagetšego.
Le ge go le bjalo, mošomo wa rena wo bohlokwa ebile o potlakilego ke go amogela ditlamorago tša ditlhabollo tše mo ikonoming le tikologong ya rena, le go tla ka dikarabo tše di tla fokotšago seabe sa tšona kudu mo mafapheng a a kwelego bohloko a setšhaba sa rena.
Se re se tsebago ke gore tikologo ya taolo mo nageng ya rena le mananeotshepedišo ao a lego kgahlanong le tekanyetšo ye e ipušeletšago tše re ithuetšego tše di re thušitšego go efoga seabe se sešoro sa mathata.
Eupša ka moka re a lemoga gore, ka baka la ge re lomagantšwe le ikonomi ya lefase, nyakego ya diromelwantle e theogile; phihlelelo ya ditšhelete le kelo ye e tsenago ya matlotlo e fetogile go ba ye mpe; nyakego ye nnyane e akgofišitše theogo ya tšweletšo; tlholo ya mešomo e amegile gampe ebile mafapheng a mangwe go lokollwa mošomong go fetogile nnete.
Maima a a kopane le nako ye infleišene le dikelo tša tswala di sa lego godimo kudu.
Ge di kopantšwe, ditlhabollo tše di laetša bobe go matlotlo a re nyakago go oketša kabo ya ditirelo le go diragatša diprotšeke tša meago. Ka go realo, re ile ra gapeletšega go fokotša ditetelelo tša rena mabapi le kgolo le tlholo ya mešomo.
Re a tseba gape gore Afrika Borwa e amegile gannyane ge e bapetšwa le dinaga tše dingwe. Ka kgonthe, ka nako ye ba bangwe ba itemogelago seswantšho sa mathata a tša kgwebo, Afrika Borwa le kontinente ka bophara mogau wa kgolo, le ge e nanya.
Mabapi le se, Maloko a a Hlomphegago, ke thabile go bega gore dikamano magareng ga Mopresidente le baetapele ba bašomimmogo ba tlhabollo ba go fapana, re kwane ka moka go loga leano le le ka thušago go nyenyefatša seabe sa kotsi ye ya setšhaba sa rena.
Sa mathomo, mmušo o tla tšwela pele go šoma le diprotšeke tša peeletšo tša setšhaba, mo boleng bo okeditšwego ka R690 bilione mo mengwageng ye meraro ye e tlago. Mabapi le se, mo go kgonegago, re tla hwetša ditsela tša boitlhamelo tša go kgoboketša tšhelete.
Se se tla akaretša thekgo ya tlhabollo ya ditšhelete le go adima tšhelete go tšwa go dikgwebo tša boditšhabatšhaba, gammogo tšhomišanommogo le lekala la poraebete gomme ra phatlalatša didirišwa tše di laolwago ke bašomi bjalo ka ditšhelete tša botšofadi.
Sa bobedi, re tla oketša mananeo a mešomo mo makaleng a mmušo. Ka letsogong le lengwe, maano a go katološa mešomo ka makaleng a go swana le a maphelo, bodirelaleago, thuto le mafapheng a tsenyeletšo ya molao di tla tšwela pele. Ka go le lengwe, re tla kitimiša tlhagišo ya kgato ye e latelago ya Lenaneo la Katološo ya Mešomo ya Setšhaba.
Sa boraro, dikgato tšeo di ka tšewa gape mo lekaleng la poraebete go thibela go nanya ga peeletšo le mapheko ao a sa rego selo le ditsela tša tšweletšo goba mafelo a tšweletšo.
Karolong ya wona, mmušo o tla fetola botlhagiši bja ditšhelete le ditlabelo tša tlhohleletšo go thuša go lebana le ditlhohlo makaleng a a fapanego, gape go hlohleletša tlhabollo ya mafelo a ditšhelete go thuša difeme tše di lego kgatelelong ka baka la kotsi ye.
Dikimollo mo go hlokago mešomo di tla hlagišwa, go akaretšwa maikhutšo a mateletšana, koketšo ya tlhahlo, mešomo ya nakwana le ya go abelana. Se se tla kopanywa le phetišo ya lesolo la Boikgantšho bja Afrika Borwa (Proudly South African) le magato a boima mo go ditšwantle tše di sego molaong.
Sa bone, mmušo o tla bešeletša le go godiša tšhelete ya tša tlhabollo, go akaretšwa le go tšwela pele go godiša phihlelelo ya tšhelete ya thekgo ya bana ba mengwaga ye 18 le go fokotša mengwaga ya tokelo ya go hwetša phenšene ya botšofadi go ye 60 go banna.
Go tlaleletša, re tla phatlalatša kutšwana Setlamo sa Leago sa Tlhakodišo ya ba ba Tlaišeilego le magato a tšhireletšego ya dijo gape go šetša bao ba sa šireletšwago ke Sekhwama sa Inšorense ya go se Thwalwe, goba bao ba feditšego manamane.
Re tla tšwela pele gape go theeletša ka šedi ditlhohlo tša maitshwaro a go se ikemišetše mo karolong ya a mangwe a ditirišano. Mabapi le se, re rata go tlotla Khomišene ya Phadišano ka letsogo la yona la go tia leo ba le bontšhago go netefatša gore basenyi ba a ngwalwa.
Re holofela gore setšhaba se tla kaonafatša maemo a sona go šoma go netefatša, gareng ga tše dingwe, gore ge ditefelo tša dibeeletšwa di theoga, dipoelo di kwa ke setšhaba.
Ditekanyetšo tše tša semeetseng di tla sedimošwa ke molawana wa lenaneotshepedišo la le lego kgahlanong le tekanyetšo ye e ipušeletšago ya tša ditšhelete. Le ge go le bjalo, re tla netefatša gore maemo a kadimo a mmušo a hlokometšwe le gogo tšwetšwa pele. Se gape hlaloša phokotšego ye kgolo mo sekolotong sa mmušo ge ikonomi e ka boa ya ba ye botse.
Maitapišo a rena a tla sedimošwa ke kamogelo ya ditekanyetšo go šireletša tikologo le go pebofatša ya seabe sa phetogo ya tša boso di ka thuša ka tlholo ya mešomo.
Dikopanong tša G20 gammogo le dipoledišano le dinaga tše di fapanego, mmušo wa rena o ile wa goeletša tsenelelo ya maswanedi le bonako kudu mo dinageng tšeo di hlabologilego mo bothata bjo bo thomilego ebile e lego mpe le go feta. Re dumela gore nako e fihlile ya go maatlafatša taolo ya mo gae le bookamedi bja tshepetšo ya ditšhelete; fela go feta mo, tlhokomelo ya semolao ye e tiilego le kgato ya maemo a lefase ga di phemege.
Re swanetše go šireletša bobjohle bja tshepedišo ya bogwebi ya lefase, e feleletša ditherišano tša bjale tša Doha Round wa ditherišano ta lefase tša bogwebi, go netefatša gore thušo ya tlhabollo ga e senywe.
Dithuto tša go obamela go tšwa maitemogelong a ke gore re hloka tšhomišanommogo ya go tia magareng ga batšeakarolo ba ikonomi mo gae le lefase ka bophara, e sego fela go lweša seabe sa mathata a ikonomi; eupša go bea madulong ditekanyetšo tšeo di tla bea pepeneneng poeletšo ya se.
Mo nageng ya rena, re tla thoma mo go ditshepišong tše bjalo ka tsela ya bea setšhaba sa rena mo kgolong ye kgolo le tsela ya tlhabologo. Botelele bja nako ya go fihlelela phihleleo ye kgolo e ka no ba e katološitšwe ka mogongwe. Fela ga re na kgonono ya gore nako yeo e tla fihla go se goye kae.
Mabapi le se, ka moo re beago naga ya rena go šomiša dibaka tša moswananoši tše di tlilego ka lehlakoreng le rena, go tla ba bohlokwa kudu. Ke bolela mo ka Sebjana sa Lefase sa 2010 gammogo le Sebjana sa Lekgotlakopano mo dikgweding dise kae go tloga bjale. Go tloga ka mapatlelo, dinamelwa, magato a tšhiteletšego, ditaba tša bodulo, go fihla go maphelo le maano a bofaladi - go tiišetša boitshepo bja kwano ya gore papadi ya boditšhabatšhaba ya rena e tla ba phadišano ye e atlagilego.
Gape re dumela gore, morago ga go atlega makgetlo a go latelana a mahlano, sehlopha sa naga sa kgwele ya maoto gabjale se itokišetša ka boitshepo go šoma go feta ka moo go lebeletšwego!
Eupša go feta mo, sa nnete se tla dulago le rena go ya go ile ke bokgoni bja rena bja laetša botho le kamogelo ya boAfrika Borwa le boAfrika - go fetola la mafelelo ka moo naga ya rena le kontinente ya rena e bonwago ke lefase ka gona. Seo se re ama ka moka, ebile go se re ka se bee moputso!
Re rata gape go lebogiša dihlopha ka moka tša dipapadi tše di tlišitšego boipshino bja Afrika ka go šoma gabotse mo ngwageng wo o fetilego. Ditumišo tša go ikgetha di lebišwa go sehlopha sa khirikhete se se nametše ntlhoreng ya go maemo a lefase.
Ka nnete ke rena Dinkgwete tša Lefase tša Rakibi; Giniel de Villiers le sehlopha sa gagwe ba thopile Dakar Rally; Dibapadi tša rena tša go se itekanele di tšwela pele go re fa boikgantšho; le sehlopha sa rena sa kgwele ya maoto sa ka tlase ga mengwaga ye 20 se šomile gabotse.
Dibeke tše pedi tša go feta, Afrika Borwa e phethile le Mali go aba tše dingwe tša bolotadingwalwa go boloka dingwalwa tša kgalekgale tša Timbuktu.
Bohwa bjo bja go huma bo šupa Afrika seka sa saense le dingwalwa, Filosofi le tša khomese, tše di ilego tša šitišwa ke bogwebi bja bokgoba ka šwahlaganya lehumo la Afrika.
Boithomedi bjo bo swanetše go re dira gore kgathe tema le dinaga tše dingwe mo kontinenteng y arena. Le go tšwela pele go ya kgole go kaonafatša maemo a batho.
Sa kgonthe, mo mengwageng ye 15 ya go feta ga se ra ngamela maitapišo a go netefatša gore Afrika e itemogela mpshafatšo ya yona ka seo ka setlwaedi re ka se bitšago gore ke Ngwagakgolo wa Afrika. Gannyane, gannyane fela ka netefatšo, kontinente y arena e gatela pele go ya tsošološong, ka dikganyogo tša batho ba yona di namelela godimo mo lenaneotherong la baetapele ba yona, e tiišetša kholofelo ya yona le kgotlelelo mo sefaleng sa lefase.
Ke se, gape sona fela se se sedimošitšego ka phegelelo ya rena ya go thuša batho ba Zimbabwe go hwetša tharollo ya mathata a naga yela. Mabapi le re duma go lebogi ša mekgatlo ka moka ya Zimbabwe go phetha ditherišano, go fihliša sefoka se ka mehla e bego e le tumo ya badudi ba naga yeo le kontinente ka bophara: seo ke, mmušo wo o sa tekatekego wo o lego molaong wo o ikemišeditego go bolela ka ditlhohlo tše batho ba lebanego le tšona. Re a thaba ka nnete gore, maabane Mmušo wa Zimbabwe o tšweletše go Phetošo ya 19 ya Molaotheo, e aga motheo wa aga mmušo wa bohle.
Mantšu a go ikgetha mabapi le se a swanetše monolofatši wa SADC, Mopresidente wa maloba Thabo Mbeki le sehlopha sa gagwe bao ba ka go se lape le go kgotlelelo ba thušitšego go fihliša tshepedišo thumong ya katlego.
Bjale mošomo wa kagolefsa o ka thoma ka maikemišetšo; Afrika Borwa le yona e ikemišeditše go thuša mo e kgonago. Mo go se, go na le tlhokego ya ka pela go thuša go šomana le mathata a ka nageng yela. Re holofela gore, ka ge e šetša, baagi ba boditšhabatšhaba batla gwerana le batho ba Zimbabwe ge ba thoma go kganya tseleng ya bona ye mpsha.
Re a hlohleleletšega gape go re, se se dirwago le go thongwa di ka bonala di hlaloša kgatelopele go batho ba Democratic Republic of Congo mo mosepelong wa bona wa ya tielelong le katlegong, kgatelopele yeo e a kgotsofatša.
Tšhomišanommogo ye e agilwego mo nakong ye magareng ga boetapele bja DRC le Rwanda e sware tshepišo ya kaonafalo mo ditabeng tša tšhireletšego le go šomana le mathata a setho; fela, ka kholofelo, gape ka poledišano ya sepolotiki.
Ka tekanyetšo ye e swanago le, re tla tšwela pele go šoma le dinaga tše dingwe le Yunione ya Afrika go fihlelela dinepo tša kua Burundi, Sudan, Bodikela bja Sahara, Cote d'Ivoire, Somalia le gohle.
Ka ge go hlatselwa ke ditlhabollo di fapanego mo dikgweding tše mmalwa tša go feta, Afrika Borwa e tla dirisa sebaka sa bodulasetulo bja SADC go maatlafatša tikologo ye, ya kgatelelo ye e itšeng ya go diragatša ditharollo tša Samiti le go botsefatša mokgatlo leano wa tikologo.
Ka go le lengwe re tla kaonatša tsenelelo ya SADC ya Mmaraka wa Tshwano wa Bohlabela le Borwa bja Afrika (COMESA) le Baagi ba Bohlabela bja Afrika (EAC). Boithomedi bjo bo tla diragatšwa gore go katološa go feta go fokotša maatla a setswalle se re ipshinago ka sona mo SACU.
Re rata mo modirong wo go iša ditebogišo go batho ba le boetapele bja Zambia, Ghana, Dinaga tše Kopanego tša Amerika ka dikgetho, seka sa phetogo se se bulago mellwane ye mesesane ya naga.
Re tla dula ka mehla re nyaka go maatlafatša tšhomišano le tše gammogo le dinaga tše dingwe ka go latela seo se loketšego batho.
Re ikwa re le ba mahlatse ngwageng wo go ruma meketeko ya ngwagasome wa setswalle sa bodiplomatiki le Batho ba Repabliki ya China. Mo mengwageng ye, go bonagetše gabotse go feta pele gore setswalle sa kgauswi se re se thomilego le Brazil le India ka IBSA; ke kgonthe go maatlafatša setswalle seo naga ya rena e se thomilego le Russia, le dinaga tše dingwe tša kua Asia, Bohlabelagare, gammogo le Latin le Borwa bja Amerika.
Mo makgetlong a mantši re hlagišitše pelaelo ka tšwelopele ya dintwa ka Bohlabelagare ka bohara le Israel gammogo le Palestine. Boteng bja manyami a rena ke bja dintwa tša bjale le tobo ya maphelo a mašabašaba, kudu a badudi - go akaretšwa bana, basadi le batho ba bagolo - ka nnete ga di hlalošege.
Go ka se be tokafatšo ya ditiro tšeo tša tshenyo le go se hlabologe. Gape re holofela gore nakong, maitapišo ao a mpshafaditšwego a baagi ba boditšhabatšhaba go hwetša ditharollo tša go ya go ile mo dintweng tše a tla tšweletša dienywa, bjale maIsiraele le maPalestina ba ka ipshina ka khutšo le tšhireletšego bjalo ka baagišaneng gare mafelo a pušo.
Ditebogišo tša rena tša go ikgetha go mmušo le batho ba Cuba mo ketekong ya mengwaga ye 50 ka phihlelelo ya pušo ya bona, ye e nago le tokologo ya go kgetha tsela ya bona ya tlhabologo.
Re kgonne mo ngwageng wa go feta go phetha ditherišano le Europian Union ka maano a tšhomišanommogo ya rena, ebile re holofela gore moya wo o hueditšego tshwaragano yeo o tla atlega ge re ntše re feleletša ditherišano tša dinaga tše di fapanego ka Tumelelano ya Tšhomišanommogo Ikonoming le dinaga tše dingwe tše di lego tikologong ya rena.
Re lebeletše go tšwela pele go maatlafatša kgwerano ye ge re eba baamogedi ba EU Summit ya Afrika Borwa moragonyana ngwageng wo.
Mmogo le dinaga tše dingwe tša Borwa re tla tšwela pele go leka go hwetša modu wa fetola sebopego sa Dinaga tše di Kopanego, Sekhwama sa Boditšhabatšhaba sa Ditšhelete le mafelo a dinaga tše di fapanego ba ile ba tšweletša lefase le le fetogilego le le fetogago gomme ba šoma ka tsela ya temokrasi, ya tekatekano le ya pepeneneng.
Gape re a itlama go lebanana le dinepo tša ditumelelano tša bodithabatšhaba, go akaretša Tshepedišo ya Kyoto le balatedi ba gagwe go thuša meloko ye e sa tlago magareng ga batho ba rena le batho ba lefase.
Go fa tshedimošo ya tša maitapišo a rena ke a dintlha tše pedi: tlhokego ya rena go feleletša taolelo ye e kwanetšwego ke mmušo ya 2004; phišegelo go netefatša gore mmušo wo o tsenago ka morago ga dikgetho o hwetša dinepo tše di šetšego di lokišitšwe gore o diragatše mananeo a wona ka ntle le tikatiko.
Mo dikgweding tše mmalwa tše di tlago dikgetho tše di sa tlogo begwa tša bosetšhaba le diprofense, re tla itapiša go feleletša taolelo wo o wa tsebega.
go nolofatša ditshepedišo go lebeletšwe maatlafatšo mekgwa ya go lebagana le ditaba tša tekatekano ya bona bjalo ka kemedi ya 50/50 mo go tšeeng diphetho, tlhabollo ya bafsa, ditokelo tša batho bao ba sa itekanelago le ditokelo tša bana - go akaretšwa go feleletša dikgokaganyo ka Lenaneotshepedišo Bosetšhaba la Bafsa, go lokišetšwa tiragatšo ya Lengwalo la Bafsa ba Afrika ge le se no fetšwa ke Palamente, le peakanyo ya Boleledi bja Tlhabollo ya Bosetšhaba ya Bafsa; go ifihliša Tshepedišo ya SADC ka Bong le Tlhabollo go Palamente, go maatlafatša boemedi bja ditokelo tša batho ba go se itekanele; le go godiša palo ya mebasepala ye e thomilego Dintlha tša Šiiši tša Ditokelo tša Bana go feta 60%.
Tše le mananeo a mangwe, go akaretšwa dilo tše Bohlokwa tša Apex tše di tšweleditšwego Mmušo mo Pegong ya Bosetšhaba ka Hlakola ngwageng wa go feta, di bopa motheo wa maitapišo a rena a go ruma taolelo wo o tsebegago le go aga motheo wa bokamoso.
Re tla netefatša gore maitapišo a rena a hlohleletšwa ke mafolofolo, kholofelo le kgotlelelo ya batho ba Afrika Borwa go hwetša seo se re loketšego ka moka. Se, gape se ka gohle, ke mothopo wa boitshepo bja rena ge re re naga e mo boemong bjo bobotse. Temokrasi ya rena e phelegile. E gola ka go maatlafala tšatši ka tšatši.
Bjale, ka mantšu a Mopresidente wa maloba Mandela, "[re] ga se ra swanela go goga maoto, ka go re [wa rena] mosepelo w arena wo motelele ga se wa hlwa o fela."
Ke a leboga.
<fn>StateoftheNation.2010.2010-05-24.nso.txt</fn>
Dumelang, molweni, Goeienaand, good evening, re a le dumediša ka moka ka gae!
Re thabetše go ba le lena ka letšatši le le kgethegilego kudu.
Ke eme pele ga gago mo bošegong bjo, mengwaga ye 20 ka morago ga ge Mopresidente Nelson Rolihlahla Mandela a tšwele kgoleng. Re kgethile letšatši le bjalo ka la go bitša Tulo ye ya Mohlakanelwa ya Palamente go fa Polelo ya Maemo a Setšhaba, go keteka nako ya diphetogo yeo e fetošitšego naga ya rena. Tokollo ya Madiba e tlišitšwe ke megwanto ye e bego e na le maikemišetšo a batho ba Afrika Borwa.
Bagolegwa ba peleng ba dipolotiki le bagale bao ba nago le rena lehono ba bone seo ka ge ba be ba le karolo ya tshepedišo yeo. Le tla gopola ka nnete gore mašabašaba a naga ye, ka mekgatlo ya bona ya mehutahuta, a ile a fetola kgoeletša ya go dira gore naga e se ke ya laolega le gore kgethologanyo e se ke ya kgona go šoma ka maikemišetšo.
Re keteka letšatši le le bagolegwa ba peleng ba dipolotiki bao re ba laleditšego ka mo go kgethegilego go tla go ba le rena. Re amogela kudukudu bao ba sepetšego go tšwa moše go ba mo, Helene Pastoors, Michael Dingake go tšwa Botswana, Mna Andimba Toivo ya Toivo wa Swapo ka Namibia.
Re thabile go ba le maloko a sehlopha sa boramelao ba Tshekišo ya Rivonia ya mabapi le go Menola Mmušo, Mohlomphegi Morena Joel Joffe, yo gabjale a dulago London le Moahlodi Arthur Chaskalson. Re gopola gape le go dira segopotšo go Mna Harry Schwarz, yo ka maswabi a hlokofetšego bekeng ya go feta. E be e le, magareng ga tše dingwe, leloko la sehlopha sa baboleledi ba Rivonia.
Re romela ditebogo tša rena go bagwera ba rena le makhomoreiti ka setšhabeng sa boditšhabatšhaba, ka go lwa ba na le rena go fihlelela Tokologo. Re romela kamogela ya rena ye e kgethegilego go ba lapa la Mandela. Ba bile leswao la maitapišo a batho ba bantši bao ba kwelego bošula bja kgethologanyo. Re dumediša baetapele ba mokgatlo wo o bušago le balekane ka sebokeng sa boraro, bao ye e lego tiragalo ye e kgethegilego go fetišiša go bona.
Mo letšatšing le le hlomphegago, re swanetše go leboga bao ba bego ba le baetapele ba National Party, bao mafelelong ba ilego ba lemoga gore kgethologanyo ga e na bokamoso.
Ntumeleleng go bolela ka ga tema ye e kgathilwego ke Mopresidente wa peleng PW Botha.
Ke yena yo a thomilego dipoledišano mabapi le kgonagalo ya go lokolla bagolegwa ba dipolotiki. Mopresidente Botha o šomile le Tona ya peleng ya Toka, Mna Kobie Coetzee, yo a ilego ka morago a thušwa ke Ngaka Neil Barnard le Mna Mike Louw. Ba ralokile tema ye bohlokwa ka tshepedišong ye e fihleletšego ka go lokolla Madiba.
Afrika Borwa e sa tlo leboga ka botlalo, tema ye bohlokwa ye e kgathilwego ke Mopresidente wa peleng wa ANC, Khomreiti Oliver Tambo, yo a beilego motheo wa naga ye gore e be mohlala wo o phadimago wa tokologo le temokrasi.
E bile boetapele bja gagwe bjo bo kgahlišago kudu, go kgona go bonela kgole le pono ye e kwagalago gabotse tše di dirilego gore ANC e maatlafatše maikemišetšo a yona a kwano ka go boledišana. Bohlale bja gagwe bo ile bja bonagala ka Kgoeletšong ya Harare, ye a e ngwadilego a ba a e eta pele. E bile se seo se beilego motheo wa ditsebišo tša histori tše di ka se lebalwego ka Mopresidente FW de Klerk, mengwaga ye 20 ye e fetilego.
Ka mo, Mopresidente de Klerk o ile a bontšha kgotlelelo ye kgolo le boetapele bjo bo nago le diphetho. Ka letšatši le legolo le, e reng ke lebogeng gape tema ye e kgathilwego ke mohu Mdi Helen Suzman.
Mo nakong ye telele, ebile lentšu le nnoši ka palamenteng, leo le bego le ipiletša diphetogo.
Re leboga gape tema ye e kgathilwego ke moetapele wa Inkatha Freedom Party, Kgoši Mangosuthu Buthelezi, yo le yena a ipileditšego gore Madiba a lokollwe, gammogo le tokollo ya bagolegwa ba bangwe ba dipolotiki le go bowa ga boradipolotiki bao ba tšhabetšego dinageng tša ka ntle.
Re bušeletša ditebogo tše di tšwago ka maikutlong a rena go batho ba boditšhabatšhaba ka thekgo ye kgolo kudu ntweng ya rena.
Ditiragalo tše ka historing ya rena di bontšha bokgoni bja rena bja go ba mmogo, le ka maemong a boima kudukudu, le go bea dikgahlego tša naga pele ga dikgahlego ka moka.
Ka go šoma mmogo, re ka dira tše ntši.
Mo ngwageng wo, re tla keteka mengwaga ye lekgolo ya go hloma ga Yunione ya Afrika Borwa, ye e hlomilwego ka 1910. Se se hlamile mmušo wa setee. Se bohlokwa ke gore, go se akaretše batho ba baso ka mo Yunioneng ye e bile se sengwe sa mabaka a magolo ao a dirilwego gore go hlongwe African National Congress ka 1912.
Ge re ketela mengwaga ye ye lekgolo ka moragonyana mo ngwageng wo, re swanetše go gopola morago moo re tšwago gona bjalo ka naga.
Ke ema pele ga lena, e sego bjalo ka moprofeta eupša bjalo ka modiredi wa lena, batho.
Maitapišo a lena a go se fele pelo a bagale a dirile gore go, kgonagale, gore ke be mo lehono.
Bjale ke bea mengwaga ya ka ye e šetšego ya bophelo bja ka ka diatleng tša lena
Mantšu a a re hlohleletša gore re se ke ra khutša go fihla re fihlelela ditlhologelo tša setšhaba seo se se nago bohloki le tlala. Mo mengwagasomeng ye mebedi ka morago ga go lokollwa ga Madiba, naga ya rena e fetogile kudu. Mopresidente Mandela o kopantše naga ye ka nepo ya go fihlelela Afrika Borwa ya temokrasi le ye e gatetšegopele ye e se nago kgethollo ya bong le ya semorafe.
Ge re keteka go lokollwa ga Madiba lehono, a re ikgafeng gape go aga bokamoso bjo bokaone bja Maafrika Borwa ka moka, ba baso le ba bašweu.
A re šaleng morago tlhologelo yeo Madiba a e lwetšego bophelo bja gagwe ka moka - tlhologelo ya setšhaba sa temokrasi le se se lokologilego, seo ka go sona batho ka moka ba dulago mmogo ka setee gomme ba na le menyetla ya go lekana.
Re biditše tulo ya mohlakanelwa bošego gore batho ba bantši ka nageng ya rena, bašomi le bana ba sekolo, ba kgone go ba karolo ya tiragalo ye. Re kgahlilwe ke mafolofolo a bafsa mabapi le tiragalo ye. Bana ba makgolopedi le masometshela-tshela go tšwa diprofenseng ka moka ba kgathile tema ka dingangišanong tša pele ga Polelo ya Maemo a Setšhaba ka ga tema ye e kgathwago ke bafsa ntweng kgahlanong le bohloki. Re lebogiša mothopasefoka wa kakaretšo, Charlotte Le Fleur wa Sekolo se se Phagamego sa Worcester, le bakgathatema ka moka ge ba šomile gaboima.
Re kopane seemong sa mathata a ekonomi ya lefase.
Ngwageng wa go feta, re itemogetše go wa ga ekonomi la mathomo mo mengwageng ye 17. Mathata a a bakile gore ekonomi ya rena e lahlegelwe ke mešomo ye 900 000. Batho ba bantši bao ba lahlegetšwego ke mešomo e be e le bona bao ba bego ba fepa malapa a bona ba nnoši ka malapeng ao a hlokago.
Ka Hlakola ngwagola, mmušo, kgwebo, bašomi, le baemedi ba setšhaba ba ile ba kwana ka ga sehlopha sa magato ao a ka tšewago go fokotša kgolo le seabe sa mathata a. Re ile ra phethagatša a mantši a magato a.
Re phethagaditše tšhomišo ya tšhelete ya mmušo go lwantšha go wa ga ekonomi, kudukudu ka mananeokgoparara.
Go netefatša gore bahloki ba a bolokega, re ile ra oketša tšhelete ya thušo ya leago, gomme ra katološa Tšhelete ya Thušo ya Bana go fihla go ba mengwaga ye 14. Mo mengwageng ye meraro ye e latelago, bana ba tlaleletšo ba dimilione tše pedi go tšwa malapeng le magaeng ao a hlokago, ba mengwaga ya magareng ga ye 15 go fihla go ye 18, ba tla holega go Tšhelete ya Thušo ya Bana. Koporase ya Tlhabollo ya Diintasteri e beetše thoko R6 pilione go thuša dikhamphani tše di wago.
Mmušo o tsebagaditše "sekema sa tlhahlo ya bašomi bao ba tšwago mošomong" go fa bašomi kgetho ya go ba le nako ya go hwetša tlhahlo sebakeng sa go lahlegelwa ke mešomo. Maitapišo a a maatlafaditšwe ke Lenaneo la rena la Mešomo ya Setšhaba. Setšhaba se tla gopola gore ka Polelong ya Maemo a Setšhaba ya 2009, ke tsebagaditše gore Lenaneo la Mešomo ya Setšhaba le le Katološitšwego le tla be le hlomile dikgoba tša Mešomo tše 500 000 ka Manthole 2009. Go na le dikgoba tša mešomo tše di hlomilwego go fa batho bao ba hlokago mešomo letseno, maitemogelo a mošomo le menyetla ya go hwetša tlhahlo.
MaAfrika Borwa a a rategago, re thabile go tsebagatša gore mafelelong a Manthole, re hlomile dibaka tša mešomo ya setšhaba tša go feta tše 480 000, e lego 97% ya nepo ye re e beilego.
Mešomo ye e ka mafapheng a go swana le a ka kagong, ka tlhokomelong ya balwetši bao ba lego ka gae le bao ba lego setšhabeng le ka diprotšekeng tša tikologo.
Re bone mafapha a itšego ao a kaonafetšego, ao re tlago a phethagatša ge re gatela pele, go akaretšwa go tliša diprotšeke tša bašomi ba go šomiša matsogo kudu. Re a tseba gore tše le magato a mangwe di ka se fokotše ka botlalo diabe tša go wa ga ekonomi. Re leboga moya wa go šomela malapa, wa setšhabeng le wa boithaopo wo o hlohleletšago batho ba bantši go thuša bao ba amilwego kudu ke mathata a, mo dinakong tše boima tše.
Dilaetši tša ekonomi di šišinya gore bjale re a tsoga. Tiro ya ekonomi e a gola ka Afrika Borwa, gomme re emetše kgolo ge re eya pele. Dipalopalo tša bašomi tše di lokollotšwego ka Labobedi, di bontšha gore ekonomi bjale e hloma mešomo e sego go e fokotša.
E sa le ka pela, le ge go le bjale, go ba le bonnete bja lebelo la go tsoga ekonoming. Bjale mmušo o ka se gomiše magato a ona a thekgo.
Bjale ke nako ya go hloma motheo wa kgolo ye maatla ge re eya pele, le kgolo ye e tlišago mešomo ye mentši. Lenaneo la lebaka le letelele la rena la mananeokgoparara le tla re thuša gore re gole ka lebelo.
Mananeo a rena a thuto le a bokgoni a tla oketša tšweletšo le go kgona go phadišana ga rena.
Leanotiro la rena la Melawana ya Diintasteri le nepo ya rena ye mpsha go mešomo ya pabalelo ya tlhago, di tla aga diintasteri tše maatla le tša go thwala bašomi ba bantši. Lenaneo la rena la tlhabollo ya dinagamagae le tla kaonafatša tšweletšo ya magaeng, le maphelo a batho bao ba dulago dinagamagaeng. Seo se thekgago leano la rena la go tsoga le kgolo ya ekonomi ke lenaneo la rena la peeletšo ya matlotlo.
Mo mengwageng ye e latelago ye meraro mmušo, o tla šomiša R846 pilione go mananeokgoparara a setšhaba.
Go dinamelwa, re tla hlokomela le go oketša dikgokagano tša ditsela tša rena. Re tla netefatša gore dikgokagano tša ditsela tša rena di a tshephagala, di a kgahliša le go kopanywa gabotse le maemakepe a mawatle a rena. Go netefatša gore go ba le kabo ya mohlagase ye e tshephagalago, re hlomile Komiti ka ga Mohlagase ye e bopšago ke Mohlakanelwa wa Ditona, go tšweletša leano la methopo ye e kopantšwego la mengwaga ye 20.
Magareng ga tše dingwe, leano le le tla lebelela go kgatha tema ga baabi ba mohlagase bao ba ikemego, le go šireletša bahloki go ditheko tša mohlagase tše di hlatlogago. Re tla hloma motsamaiši wa tshepedišo yo a ikemego, yo a sa laolwego ke Eskom Holdings. Eskom e tla tšwela pele go aga mothopo wa tlaleletšo wa tšweletšo ya mohlagase ya kaonafatša tlhokomelo ya diteše tša yona tša mohlagase.
Go netefatša gore go ba le tšwetšo pele ya ekonomi ye e akaretšago mang le mang, go thuša kgolo le tlhabollo, re hlomile Khansele ya Keletšo ya Maatlafatšo ya Ekonomi ya Babaso ye e Akaretšago Mang le Mang, ye modulasetulo wa yona e lego Mopresidente. Nepo ya ka pela kudu ya phetošo ya melawana e swanetše go ba go tsenatsena mo go lebeletšego go hloma mešomo go bafsa.
Dipalopalo tša tlhokego ya mešomo go bafsa di godimo kudu go feta ka mo go lekanetšego. Go tla dirwa ditšhišinyo tša go thuša tshenyegelo ya go thwala bašomi bao e lego bafsa, go hlohleletša difeme go thwala bašomi bao ba hlokago maitemogelo. Katološo ye nngwe ya mananeo a go thwala setšhaba le yona e a dirwa.
Se se akaretša mananeokgoparara a tikologo le diprotšeke tša dithuto tša ka morago ga marematlou le diprotšeke tša tsebo ya go bala le go ngwala, tlhokomelo ya balwetši ka magaeng, tlhokomelo ya dikolo le maithomelo a tlhabollo ya bana mengwageng ya mathomo. Ngwagola re tsebagaditše Eitšentshi ya Bosetšhaba ya Tlhabollo ya Bafsa. Re laetše eitšentshi ye go šoma ka lebelo go hloma dibopego tša yona nageng ka bophara gore e kgone go re thuša go phethagatša mananeo a tlhabollo ya bafsa ka mmušong.
Ge taolo ye e thoma mošomo ngwagola, re ile ra ikgafa go šoma gaboima go aga mmušo wa tlhabollo o maatla.
Re rile e tla ba mmušo wo o tlago araba dinyakwa le ditlhologelo tša batho, le wo o šomago bokaone le ka lebelo. Ngwageng wo wa 2010, e tla ba ngwaga wa mošomo. Kokwane ye bohlokwa ya taolo ye e tla ba gore e tseba moo batho ba dulago gona, e tseba dinyakwa tša bona le go araba ka lebelo. Mmušo o swanetše go šoma ka lebelo, gaboima le gabotse.
Re tla emela gore Khuduthamaga le ba Tirelo ya Setšhaba ba obamele nepo ye.
Re aga naga ye e hlalošwago ka ditiro, ka go kaonafatša peakanyo gammogo le tlhokomelo le tekolo ya phethagatšo. Gape re swanetše go kopanya magato a tekatekanyo ya bong ka gare ga Lenaneotšhomo Mmušo.
Tiro ye e tla netefatša gore basadi, bana le batho ba digole ba kgona go fihlelela menyetla ya tlhabollo. Re thabile go tsebagatša tsela ye mpsha ya go dira dilo ka mmušong.
Mošomo wa dikgoro o tla elwa go ya ka dipoelo tša tšona, tše di tšweletšwago ka tlhokomelo le tekolo ya phethagatšo. Ditona tše di nago le maikarabelo a go tšweletša poelo ye itšego, di tla saena tumelelano ya kabo ya ditirelo ye e ngwadilwego ka botlalo le Mopresidente. E tla ahlaahla ka bophara seo se swanetšego go dirwa, gore se dirwa bjang, ke mang, mo lebakeng la nako ye kaakang le go šomiša magato le methopo efe.
Ka ge le tseba, re ikgafile go dilo tše hlano tše di tlago pele: thuto, maphelo, tlhabollo ya dinagamagae le peakanyolefsa ya naga, go hloma mešomo ye mekaone, le go lwantšha bosenyi. Godimo ga moo, re tla šomela go kaonafatša go šoma gabotse ga mmušo wa selegae, tlhabollo ya mananeokgoparara le madulo a batho. Re tla dira ditiro tše bohlokwa tše mmalwa gore re fihlelele dipoelo tše.
Re beile thuto le tlhabollo ya bokgoni bjalo ka dilo tše bohlokwa tša melawana ya mmušo wo. Ka lenaneong la rena la 2010, re nyaka go kaonafatša bokgoni bja bana ba rena bja go bala, bja go ngwala le go bala dipalo ka mengwageng ya thuto ya motheo.
Ka ntle le go dira se, re ka se kaonafatše boleng bja thuto.
Dinepo tša rena tša thuto di bonolo eupša di bohlokwa.
Re nyaka gore baithuti le barutiši ba be ka sekolong, ka mphatong, ka nako, ba ithuta ba ruta diiri tše šupa ka letšatši.
Re tla thuša barutiši ka go ba fa mananeothuto a ka mehla ao a ngwadilwego ka botlalo. Go baithuti, re tla aba dipuku tša mošomo tše di lego bonolo go di šomiša ka dipolelo ka moka tše 11 tša semmušo.
Go thoma ngwaga wo go ya pele, baithuti ka moka ba kreiti ya 3, 6 le 9 ba tla ngwala melekwana ya tsebo ya go bala le go ngwala le ya tsebopalo ye e lekantšwego ke batho bao ba ikemego. Re ikemišeditše go oketša kelo ya katlego ya melekwana ye go tloga go palogareng ya bjale ya magareng ga 35 le 40% go fihla go bonyane 60% ka 2014. Dipoelo di tla romelwa batswadi gore ba šale morago kgatelopele.
Godimo ga moo, se sengwe le se sengwe sa dikolo tša rena tše 27 000 se tla sekasekwa ke bahlankedi go tšwa go Kgoro ya Thuto ya Motheo.
Se se tla ngwalwa bjalo ka pego ka gare ga pego ya go ngwala yeo e tlago sekasekwa. Re ikemišeditše go oketša palo ya baithuti ba marematlou bao ba nago le maswanedi a go amogelwa diyunibesithing go fihla go ba 175 000 ka ngwaga ka 2014.
Re kgopela baithuti go šomišana le rena go dira se gore se atlege.
Re amogea polelo ya kgwedi ye e fetilego ka diyunione tše tharo tša barutiši, e lego NAPTOSA, SADTU le SAOU, ya go tiišetša boikgafo bja bona go Lesolo la Go ithuta le Go ruta ga Maemo a Godimo go thoma mathomong a 2010.
Re swanetše go beeletša ka bafseng ba rena go netefatša gore re ba le bašomi bao ba nago le bokgoni le bao ba nago le boitemogelo go thuša kgolo le tlhomo ya mešomo. Bjale re beakantše go oketša tlhahlo ya bafsa ba mengwaga ye 16-25 ka go thuto le tlhahlo tša godingwana. Se se tla re kgontšha go hlama sebaka sa bobedi ka thutong, go bao ba se nago maswanedi a go tsena diyunibesithing.
Re šoma le dihlongwa tša thuto ya godingwana go netefatša gore baithuti bao ba nago le maswanedi ba hwetša thušo ya ditšhelete, ka thušo ya Sekema sa Bosetšhaba sa Thušo ya Baithuti ka Ditšhelete. Gape re hlomile dinepo tše di nago le dikholofelo tša tlhabollo ya bokgoni, go tšweletša dientšenere le boradithekniki ba tlaleletšo, le go oketša palo ya barutiši ba Dipalo le ba Saense bao ba nago le maswanedi. Gape re swanetše go oketša palo ya bafsa bao ba tsenago mešomong go ithutela mešomo ka mafapheng a phraebete le a setšhaba.
Poelo ye nngwe ye bohlokwa ke go netefatša gore maAfrika Borwa ka moka a hwetša bophelo bjo botelele le go phela gabotse. Re tla tšwela pele go kaonafatša tshepedišo ya tlhokomelo ya maphelo. Se se akaretša go aga le go mpshafatša dipetlele le dikliniki, le go tšwela pele go kaonafatša maemo a mošomo a bašomi ba tlhokomelo ya maphelo.
Re dirile selekane le Panka ya Tlhabollo ya Afrika Borwa go kaonafatša go šoma ga dipetlele tša setšhaba le dikantoro tša tšona tša dilete. Re šomišana gape le Panka ya Tlhabollo ya Afrika Borwa (DBSA) le Koporase ya Tlhabollo ya Diintasteri, ka lenaneong la selekane sa setšhaba le sa phraebete go kaonafatša dipetlele le go aba ditšhelete tša diprotšeke.
Re swanetše go itebanya le taba ya gore mengwaga ya bophelo ka morago ga ge motho a belegwe, e theogile go tloga go mengwaga ye 60 ka 1994 go fihla ka fase ga mengwaga ye 50 lehono.
Bjale re tsenatsena se ka bogare go fokotša mahu a masea ao a belegwago, go fokotša go fetelwa ke bolwetši bja HIV le go alafa HIV le bolwetši bja mafahla (TB) gabotse. Re tla fokotša gape mahu a masea ka go šomiša lenaneo la tlhabelo ya thibelo ya malwetši ka kakaretšo. Re tla bušetša mananeo a maphelo ka dikolong.
Re tla phethagatša dinepo ka moka tše di dirilwego ka Letšatši la Lefase la AIDS tše di amanago le magato a mafsa a thibelo le kalafo ya HIV.
Mošomo o mogolo o gare o a dirwa go netefatša gore mošomo wo ga o šiwe ke nako. Gape re tla tšwetša pele boitokišetšo bja go hloma tshepedišo ya inšorentshe ya maphelo ya bosetšhaba.
Re šoma gaboima go netefatša gore yo mongwe le yo mongwe ka Afrika Borwa o ikwa a bolokegile ebile o bolokegile.
Re tla tšwetša mošomo wa rena pele go fokotša bosenyi bjo bošoro le bja dikgoka, le go netefatša gore tshepedišo ya toka e šoma gabotse.
Re phethagatša maano a go oketša palo ya maphodisa a banna le a basadi ka 10% mo mengwageng ye e latelago ye meraro.
Re thomile ntwa kgahlanong le go tšeela batho difatanaga ka kgang, go hula dikgwebo le ka ntlong, gammogo le bosenyi bja bathong bja go swana le polao, go kata le go kweša bohloko, bjalo ka dilo tše di tlago pele.
Ka moka ga rena re na le tema ye re swanetšego go e kgatha.
A re kgatheng tema ka diforamong tša polokego ya setšhaba.
A re emišeng go reka dithoto tša go utswiwa. Na re itokišetšeng go fa maphodisa tshedimošo Ka mehla ya mabapi le tiro ya bosenyi. Ka go šomišana mmogo re tla fenya bosenyi.
Mmušo wa selegae o swanetše go šoma. Mebasepala e swanetše go kaonafatša kabo ya dintlo, meetse, kelelatšhila, mohlagase, taolo ya tshepedišo ya go olela ditlakala le ditsela. Re swere kopano le boratoropo le balaodi ba mebasepela ngwagola. Se se ile sa re fa tshedimošo ye bohlokwa ka ga ditlhohlo tše di lego gona ka mmušong wa selagae.
Gape re etetše metse le mebasepala ya go fapafapana, go akaretšwa Balfour ka Mpumalanga le Thembisa ka Gauteng.
Ka morago ga go etela Balfour, re rometše sehlopha sa maloko a ditona tše senyane go etela lefelo leo go rarolla ditaba tšeo di tšweletšwago ke setšhaba. Ditaba tše mmalwa di šetše di lebeletšwe. Ke laetše ditona go lebelela ditaba tše di sa šaletšego morago. Re bušeletša gore ga go na dingongorego tšeo di ka fiwago bjalo ka mabaka a go dira bosenyi le tshenyo ya dithoto.
Re laetše dieitšentshi tša tiragatšo ya molao go tšea magato a boima kgahlanong le batho bao ba dirago bosenyi ka Balfour le mafelong a mangwe. Ka Manthole 2009, Kabinete e dumeletše leanotokišo la mmušo wa selegae. Se se tla netefatša gore mmušo wa selegae o na le mabokgoni ao a nepagetšego a taolo, a tshepedišo le a sethekniki.
Mo ngwageng wo wa tiro, a re šomeng mmogo go dira gore mmušo wa selegae e be mošomo wa mang le mang.
Re šomela go mpshafatša mafelo a baipei ao a dutšego gabotse le go aba tirelo ya maleba le go dula lefelong la naga ga malapa ao a ka bago a 500 000 ka 2014. Re beakanya go beela thoko dihekthara tše 6 000 tša naga ya setšhaba ye e dutšego gabotse go aga dintlo tša bao ba hwetšago letseno la fase le tša theko ya fase.
Maithomelo a mafsa a bohlokwa e tla ba go akaretša batho bao meputso ya bona e lego godimo kudu go ka hwetša dithušo ditšhelete tša dintlo, eupša bao ba hwetšago letseno le lennyane kudu go ba le maswanedi a go hwetša thušo ya tšhelete ya ntlo go tšwa pankeng. Re tla hloma sekhwama sa tiišetšo sa R1 pilione go hlohleletša dipanka tša phraebete le ba lefapha la dintlo, go tšweletša ditšweletša tše mpsha go fihlelela nyakego ye ya dintlo.
Ngwageng wo o fetilego re rile batho ba magaeng le bona ba na le tokelo ya go ba le mohlagase, meetse, dintlwana tša boithomelo tša meetse le ditsela.
Re rile ba swanetše go ba le mafelo a dipapadi le mafelo a mabenkele a makaone a go swana le a ditoropong.
Mo lebakeng le, re tsebagaditše lefelo leo re dirago mohlala ka lona la Lenaneokakaretšo la Tlhabollo ya Metsemagaeng ka Giyani, Limpopo, ka Phato ngwageng wa go feta. Go tloga fao, dintlo tše 231 di agilwe.
Kgatelopele le yona e dirilwe go aba mananeokgoparara go thuša tlhabollo ya tša temo, le tlhahlo ya maloko a setšhaba. Phihlelelo ya dinolofatši tša maphelo le tša thuto e kaonafetše. Re phethagatša mananeo a go swana le a mafelong a šupa go ralala le naga, ao a holago diwate tše 21. Ka 2014, re ikemišeditše go ba le mafelo a ka diwateng tše 160. Re nyaka gore 60% ya malapa ka mo mafelong a e fihlelele dinyakwa tša ona tša dijo go tšwa tšweletšong ya ona ka 2014.
Gannyanegannyane re tla kgona, magagešong ba re dilo tše kgolo di thoma ka kgato ye nnyane.
Gape re swanetše go kopanya bokaone mananeo a peakanyolefsa ya naga le a thekgo ya temo. Katlego ya rena ka mo lefapheng le e tla elwa ka koketšego ya palo ya balemi ba bannyane bao ba kgonago go itirela ekonoming.
Ga se rena naga ye e humilego ka meetse. Le ge go le bjale, re sa lahlegelwa ke meetse a mantši ka lebaka la diphaephe tše di dutlago meetse le dinolofatši tše di sego tša lekana. Re tlo hloma magato a go fokotša tahlegelo ya rena ya meetse ka seripagare ka 2014.
Bjalo ka karolo ya maitapišo a rena a go hlohleletša kgolo godimo ya ekonomi, re šomela go fokotša tshenyegelo ya go kgokagana ka megala. Setšhaba sa Afrika Borwa se ka emela go bona phokotšego ya go tšwela pele ya dikelo tša ditefelo tša phetišetšo ya datha ka pela, tša dillathekeng, tša megala ya ka dintlong le ya mafelong a setšhaba. Re tla šomela go oketša lebelo la phetišetšo ya datha ka pela le go netefatša tirelo ya Inthanete ya maemo a godimo, ye e sepelelanago le melawana ya boditšhabatšhaba.
Mmušo wo o tla netefatša gore dithoto tša rena tša tikologo le methopo ya tlhago e šireleditšwe gabotse, le gore e kaonafatšwa kgafetšakgafetša. Gammogo le Brazil, India le China, gomme ra oketšwa ke Dinagakopano tša Amerika (USA), ye e emetšego lefase le le hlabologilego, re tsentše letsogo kudu ka tumelelanong ye e amogetšwego ka Samiting ya Phetogo ya Boso ka Copenhagen ka Manthole ngwageng wa go feta.
Le ge e le gore ga e ye kgole ka mo go nyakegago, ke kgato ye bohlokwa go tšwela pele ka ge e tlama dinaga ka moka go arabela phetogo ya boso. Re tla šoma gaboima le balekane ba rena ba boditšhabatšhaba go phethagatša kwano ye ya go tlama ka semolao. Bjalo ka Afrika Borwa, re ithaopile go fihlelela dinepo tše di kgethegilego tša go fokotša tšweletšo ya meši, gomme re tla tšwela pele go šomela leano la rena la lebaka le letelele la phokotšo ya phetogo ya boso.
Re tla maatlafatša masolo a go tšwetša pele dikgahlego tša Afrika Borwa lefaseng ka bophara. Re tla thekga masolo a go akgofiša kopanyo ya dipolotiki le ekonomi tša selete sa Dinaga tše di Hlabologago tša Borwa bja Afrika (SADC), le go tšwetša pele kgwebišano le peeletšo magareng ga dilete. Afrika Borwa e tšwela pele go raloka tema ya boetapele ka masolong a khonthinente go maatlafatša Yunione ya Afrika le ditho tša yona, le go šomela setee. Re tla hlokomela kudu go šomela Tirišano ye Mpsha ya Tlhabollo ya Afrika, bjalo ka leano la tlhabollo ya ekonomi ka khonthinenteng.
Tirelo ya Setšhaba e swanetše go arabela boipiletšo bja go dira gore nako ye ya mošomo wa mmušo e be ye nngwe ya tiro ya lebelo le ya mošomo wa mmušo wo o kaonafetšego. Re nyaka bokgoni bja mošomo le go šoma gaboima. Re nyaka bašomi ba mmušo bao ba ikgafilego, bao ba kgonago le bao ba kgathalago ka dinyakwa tša baagi.
Mmušo o šetše o šoma ka tlhabollo le phethagatšo ya lenaneo la tlhabollo ya tirelo ya setšhaba, tšeo di tlago bea melawana le maemo a bašomi ba mmušo ka mafapheng ka moka.
Re tšwetša pele masolo a rena a go tloša tsogolekobong le bomenetša ka ditshepedišong tša borekedi bja dithoto tša mmušo le ka dithenthareng, le ka dikgopelong tša mangwalo a go otlela, ka dikabong tša ditšhelete tša thušo ya setšhaba le ka dipukwaneng tša boitsebišo, magareng ga tše dingwe. Re thabišwa ke kgatelopele yeo mmušo o e dirago ka mafapheng a mangwe. Mo bekeng ye, re kgaoditše ditefo tša bomenetša tša tšhelete ya thušo ya mmušo tše 32 687, tša boleng bja R180 pilione. Komiti ya rena ya Mohlakanelwa wa Ditona ya Mabapi le Bomenetša e nyaka ditsela tša go fenya bomenetša ka go bo fediša ka botlalo.
Ka go šoma mmogo, re ka dira tše ntši.
Ka ge le tseba, re tsebagaditše Mogala wo Kgethegilego wa Mopresidente go dira gore mmušo le Kantoro ya Mopresidente di fihlelwe kudu ke setšhaba, le go thuša go thibolla mapheko a kabo ya ditirelo.
Mogala wo kgethegilego o emela maikemišetšo a rena a go dira dilo ka mo go fapanego ka mmušong. O tlišitše diphetogo maphelong a maAfrika Borwa a mantši. Re ka bolela mo ka Mdi Buziwe Ngaleka wa Mount Frere, yo mogala wa gagwe wa mabapi le tšhelete ya phenšene ya monna wa gagwe e bilego ya mathomo re e amogetšego ka letšatši la mathomo la tirelo ye. O na le rena mo lehono.
Gape mo gareng ga rena re na le Mna Nkululeko Cele, yo a ilego a thušwa go hwetša pukwana ya boitsebišo, ye e mo dumeletšego go ingwadišetša dithuto ka Yunibesithing ya Theknolotši ya Tshwane. Tše ke fela dikanegelo tše pedi gareng ga dikanegelo tše ntši. Go tše le mehlala ye mengwe, re bona bofokodi bjo bo swanetšego go phošollwa ke mafapha a mehutahuta a mmušo.
Ka tšhomišano le sepikara, re laleditše kemedi ya mekgatlo ye mentši go tšwa ka Palamenteng go etela senthara ya megala, gore Maloko a Palamente a kgone go hwetša tiragalo ye ba iponetšego yona ya mathomo ya mošomo wo o dirwago.
Ke adile dintlha tše bohlokwa tša maano a rena a 2010, boikgafo bja rena bja mohlakanelwa bjalo ka mmušo wa batho ba Afrika Borwa. Polelo ya Maemo a Setšhaba e aba kakaretšo ya leanotiro la rena. Ditona di tla aba dintlha ka dipolelong tša bona tša Ditekanyetšo.
Ka Dibatsela ngwageng wo, re tla keteka mengwaga ye 150 ya mola Maindia a fihlago ka Afrika Borwa.
Se se fa sebaka sa go leboga seabe se bohlokwa se setšhaba sa Maindia se bilego le sona ka mafapheng a bašomi, kgwebo, saense, dipapadi, sedumedi, bokgabo, setšo le phihlelelo le tiišetšo ya temokrasi ya rena.
E re ke tšeeng sebaka se go lebiša mahloko a rena gape go Mmušo le batho ba Haiti ka ga masetlapelo a magolo ao a ba wetšego. Re thabišwa ke gore dihlopha tša rena tša phološo di ile tša kgona go ya le go thuša. Ke rata kudukudu go leboga moAfrika Borwa o tee yo a sa kego a palelwa ke go thuša dinakong tša masetlapelo, le go thuša go tšwetša pele nepo ya setšhaba se se kgathalago. Re amogela Ngaka Imtiaz Sooliman wa Gift of the Givers ka mo ntlong ye lehono.
Go ba benggage ba Sebjana sa Lefase sa FIFA go dira gore 2010 e be ngwaga wa tiro. Re tšere mengwaga ye mentši re itokišetša Sebjana se sa Lefase. Re šetše ka dikgwedi tše tharo fela.
Gomme re ikemišeditše go dira gore se atlege. Mananeokgoparara, tšhireletšo le dipeakanyo tša dikgokaganyo di dirilwe go netefatša gore re ba le phadišano ye e atlegilego.
Bjale ka setšhaba, re kolota ditebogo tša rena tše kgolo go Komiti ya Ditokišetšo tša ka Nageng ya 2010 ka mošomo wa bona wo o kgahlišago.
Re lakaletša Modulasetulo wa Komiti ya Ditokišetšo tša ka Nageng, Irvin Khoza, Mohlankedimogolophethiši Danny Jordaan le mohlahli wa Bafana Bafana, Carlos Alberto Parreira, mahlatse le mahlogonolo mo dikgweding tše di tlago.
Mopresidente Mandela o be a raloka tema ye bohlokwa go thuša naga go thopa ditokelo tša go ba monggae wa tiragalo ye kgolo ye. Bjale re swanetše go dira gore Sebjana sa Lefase se atlege kudu e le go mo hlompha. Magagešong, gape a re thekgeng sehlopha sa bosetšhaba Bafana Bafana.
Ke nna wa ba bangwe bao ba dumelago gore Bafana Bafana e tlo re tlišetša dimaka. Se bohlokwa kudukudu ke gore, ebang le dithekethe magagešo!
Ka moka ga rena a re rekeng dithekethe ka nako gore re tle re kgone go ya dipapading.
Ge re keteka go lokollwa ga Madiba kgolegong lehono, re ikgafa gape go tliša poelano, botee bja setšhaba, tlhokego ya semorafe le go aga bokamoso bjo bokaone re le mmogo bjalo ka maAfrika Borwa, ba baso le ba bašweu.
Bophelong bja ka ke ikgafile mo ntweng ye ya batho ba Afrika.
Ke lwele kgahlanong le kgatelelo ya batho ba bašweu, ebile ke lwele kgahlanong le kgatelelo ya batho ba baso.
Ke hlologetše kgopolo ya setšhaba sa temokrasi se se lokologilego, seo ka go sona batho ka moka ba dulago mmogo ka kwano, gomme ba na le menyetla ya go lekana.
Ke kgopolo ye ke tshephago go e phelela, le go e fihlelela.
Eupša ge go hlokagala, ke kgopolo ye ke ikemišeditšego go hwa ka lebaka la yona
Ka go hlohleletšwa ke motho wa go tuma kudu e lego Madiba, ke ikwa ke hlomphega go gafela Polelo ye ya Maemo a Setšhaba ya 2010 go bagale le bagaleadi ba rena, bao ba tumilego le bao ba sego ba tuma, ba go tsebega le bao ba sa tsebegego. A re šomeng mmogo go dira gore ngwaga wo wa tiro e be wa katlego go naga ya rena.
Ke a leboga.
11 February 2010 <fn>StateoftheNationJZuma.2009.2010-05-24.nso.
Ka 22 Moranang, dimilione tša maAfrika Borwa di ile tša tšwa lesolo go yo bouta. Ba šomišitše tokelo ya bona ya demokrasi ya go hlohleletšwa ke kganyogo ya bona ya go fetolela maphelo a bona go bophelo bjo kaone.
Ba tšwile ka palo ye kgolo kudu, ba tiišetša gore ka go šoma mmogo re ka dira tše ntši go lwantšha bohloki le go aga bophelo bjo kaone go bohle.
Ba hlohleleditšwe ke ponelopele ya go bopa setšhaba se se kopanego, Afrika Borwa yeo e lego ya batho bohle, setšhaba seo se kopanego le ge go na le phapano, batho bao ba šomago mmogo go dira gore ka moka ba fihlele dilo tše kaone.
Re ikokobeditše gomme re amogela sephetho seo batho ba naga ya rena ba se dirilego le go re fa maikarabelo, batho bao ba kgethilego mmušo wa bona ka mokgwa wo o kgodišago.
Mengwaga ye mmalwa ye fetilego setšhaba sa rena se bile le dinako tša ditlhohlo tše kgolo. Re lebogela gore re na le tshepedišo ye maatla ya go šoma gabotse kudu ya molaotheo, yeo e nago le dihlongwa tša mmapaale, gore re fentše mathata a gabonolo gape ka tlhompho. Sebaka se sa lehono ke moletlo wa gore ke eng se se dirilego gore demokrasi ye e šome. Gape ke monyanya wa setšo sa rena sa go tšwelapele le maikarabelo a mohlakanelwa.
Se se hlatselwa ke go ba gona ga mogale wa rena yo mogolo Madiba, yo a beilego motheo wa dikatlego tša naga, le tša Mopresidente Thabo Mbeki, yo a tšweleditšego motheo woo pele.
Gape tšwelopele ke bohlatse bja gore Mopresidente wa peleng Kgalema Motlanthe bjale ke Motlatšamopresidente wa Repabliki, ka morago ga phetogo ye e kwagalago, ka gona e re dira naga ye e khethegilego ka mabaka a mantši.
Ka ge le lemoga, ntwa kgahlanong le bohloki e ntše e le motheo wa tebanyo ya mmušo wa rena.
Re ka se ke ra ikhutša, gomme re ka se dika-dike, ka phišego ya rena go fediša bohloki.
Mo lesolong la ditebanyo tše mmušo wa rena o lemogile dikarolo tše 10 tše bohlokwa tšeo di bopago karolo ya rena ya Tlhako ya Leano la Sebaka sa Magareng ya go thoma ka 2009 go fihla ka 2014.
Lenaneo le hlagišwa ka fase ga maemo a thata a ekonomi.
Ngwaga wa go feta o tsene go ekonomi lefase ya nako ya mathata ao a sa tlwaelegago mengwagasomeng ya bjale.
Mola e le gore Afrika Borwa ga e a angwa go le bjalo ge go bapetšwa le dinaga tše dingwe, gabjale ditlamorago tša tšona di bonala gabotse ekonoming ya rena. Re tsenetše theogo ya ekonomi.
Bjale go bohlokwa go feta peleng gore re šome ka tirišano ka lenaneo lele swanago go šomana le mathata a. Bjalo ka ntlha ya rena ya pele re thoma ka tlhako ya phetolo ya Afrika Borwa go mathata a boditšhabatšhaba a ekonomi yeo e e feditšwego ke mmušo, mekgatlo ya bašomi le dikgwebo ka Dibokwane lenyaga. Bjale re swanetše go tšea magato go fokotša theogo ya ekonomi go bao ba lego kotsing kudu.
Re thomile go tšea magato a go fediša tahlegelo ya mešomo. Ka molao go na le tumelelano magareng ga mmušo le badirišani ba leago ka go thoma tlhahlo ya tokollo mošomong. Bašomi bao ba tla bego ba lebanwe ke go fokotšwa mošomong ka baka la mathata a ekonomi ba tla bewa mošomong nakwana gomme ba tlhahlwa leswa.
Poledišano ka ga dintlha tša kgonagalo di tšwela pele magareng ga badirišani ba leago le dihlongwa tšeo di angwago ke maithomelo a, go akaretša le Bolaodi bja Lekala la Thuto le Tlhahlo.
Re tla thekga mošomo wa Khomišene ya Kagišo, Poelano le Bonamodi (CCMA) go thuša bašomi le bengmešomo go humana tšhomišo ye nngwe legatong la diphokotšomošomong ka tshepedišo ya maleba ya semolao.
Go fihla lehono, bakhomišinare ba CCMA ba thibetše tahlegelo ya mešomo ye diketenne ka ditshepedišo tša nolofatšo le go fana ka keletšo le thekgo ya go ya go ile go bašomi bao ba fokoditšwego mešomong.
Koporasi ya Tlhabollo ya Diintasteri e tšweleditše lenaneo la go thekga ka ditšhelete dikhamphani tšeo di lego mathateng. Re tla netefatša gape gore mmušo o reka dithoto le ditirelo tše ntši ka gae, ntle le go nyatša diphadišano tša dikgwebišano le lefase ka bophara goba go hlatloša ditheko go di bea maemong ao a amogelegago.
Go aga godimo ga dikatlego tša leano la diintasteri le ditsenogare, go tla tšweletšwa Leanotirišo la Lenanetshepedišo la Diintasteri.
Makala ao a etilego pele a šetše a laeditše difatanaga, dikhemikhale, tšweletšo ya ditšhipi, boeti, diaparo le dilogwa gammogo le ka go dikgwa.
Bjalo ka karolo ya Kgato 2 ya Lenaneo leo le Katološitšwego la Mešomo ya Setšhaba, go tla potlakišwa Lenaneo le Mešomo ya Setšhaba.
Le fana ka maemo a fasefase a mošomo wa ka mehla go bao ba o hlokago, mola ka lehlakoreng le lengwe le kaonafatša boleng bja maphelo a baagi.
Theogo ya ekonomi e tla ama kgato yeo e naga ya rena e kgonago go rarolla ditlhohlo tša ekonomi le leago tšeo e lebanego le tšona, eupša se se ka se fetole tsela ya tlhabollo.
Dintlha tše bohlokwa tša molaotshepedišo tšeo re di lemogilego, le maano ao re a beilego pele ga bakgethi di tla dula di le bohlokwa lenaneong la mmušo wo.
Ka moya wa setšhaba sa Afrika Borwa, a re swaraneng ka matsogo gore re humane ditharollo mmogo. Nako ya gore re šome ka maatla go feta e fihlile.
Mmušo wa rena o tla lebelela pele, e sego morago!
Magato ao a akareditšwego ka go Tlhako ya Leano la Sebaka sa Magareng a swanetše go hlokomela ditšhitišo tše di tšweletšego ka baka la mathata a ekonomi. Theogo ya ekonomi ga e a swanela go hlola phetogo ya maano a. E ka mpe ya re hlohleletša gore re phethagatše tše ka potlako le maikemišetšo.
Tlhako e lebantše go dintšha tše 10 tše bohlokwa.
Re itlama gore ka go šoma mmogo re tla potlakiša kgolo ya ekonomi le go fetola ekonomi go hlola mešomo ye e amogelegilego le maphelo a go ya go ile.
Re tla hlagiša lenaneo le legolo la go aga ekonomi le modirotheo wa leago. Re tla tšweletša le go phethagatša leano la tlhabollo ya magaeng le le akaretšago leo le kopantšwego le kabelo ya mobu le bong le tšomišo ya naga gammogo le tšhireletšothekong ya dijo.
Re tla matlafatša mabokgoni le motheo wa tša bašomi. Re tla kaonafatša kakaretšo ya maphelo a maAfrika Borwa ka moka.
Ka go šoma mmogo le maAfrika Borwa ka moka, re tla matlafatša ntwa kgahlanong le bosenyi le bomenetša. Re tla aga setšhaba se se kopanego, sa go hlokomela gape sa go ya go ile.
Ka go šoma mmogo le Afrika le lefase ka bophara, re tla latela tšwelopele ya Afrika le matlafatšo ya tirišano le mafase a boditšhabatšhaba.
Re tla netefatša go ya go ile gwa taolo le tšhomišo ya methopo.
Re tla aga mmušo wa tšwelopele, ra kaonafatša ditirelo tša mmušo le go maatlafatša diinstitušene tša demokrasi gomme re go šome le batho re ntše re thekgwa ke bahlankedi ba rena ba mmušo.
Ke lethabo le tlhompho go nna go bontšha dintlha tše bohlokwa tša lenaneo la rena la tirišo.
Mo bogareng bja melaotshepedišo ya ekonomi ya rena ke go tlholego ya mešomo ye e amogelegilego gomme e tla huetša kgogedi ya peeletšo le maithomelo a tlholego ya mešomo.
Go ya ka boitlamo bja rena, re swanetše go gatela pele go tšwetša pele ekonomi yeo e akaretšago batho bohle.
Ka tsela ye bjalo, re tla swanela ke go šomiša didirišwa tša mmušo tše bjalo ka kabelano ya mešomo, thekgo ya go fana ka dilaesense le thakgo ya ditšhelete go thuša dikgwebo tše nnyane gammogo le go tšwetša pele phethagatšo ya melaotshepedišo ya Malafatšo ya Ekonomi ya Babaso yeo e Akaretšago Mang le Mang gammogo le tirišotokišo.
Phethagatšo e tla dirwa ka go hlokometšwe dinyakwa tša phošollo ya go se lekane ga peleng.
Diphetogo di tla dirwa ka thekgo ya basadi, bafsa le batho bao ba golofetšego.
Re tla fokotša mathatha a taolo dikgwebong tše nnyane. Taba ye ya go thibelwa go tšwela pele ke melawana e hlagišitšwe ke lekala gantšinyana.
Ntlheng ye nngwe ya tsenogare ya go hlola tikologo ya peeletšo yeo e kgontšhago, mmušo o tla šoma ka maatla go ya go tshepedišo e tee ye e kopantšwego ya boingwadi bja dikgwebo.
Se se tla kaonafatša tirelo ya bašomisi le go fokotša ditshenyagalelo tša go dira kgwebo ka Afrika Borwa.
Ntlha ye nngwe ye bohlokwa ya lesolo la go rena la go hlola dibaka tša mešomo ke Lenaneo leo le Katološitšwego la Mešomo ya Setšhaba (EPWP). Tebanyo ya pele ya go hlola mešomo ye milione e šetše e phethagaditšwe.
Kgato ya bobedi ya lenaneo e lebantše mo go hloleng ga dibaka tša mešomo tše e ka bago tše dimilione tše ka 2014.
Magareng ga bjale le Manthole 2009, re ikemišeditše go hlola dibaka tša mešomo ye e ka bago ye 500 000.
Mola re hlola tikologo ya dibaka tša mešomo le kgwebo, mmušo o lemoga gore go na le baagi ba bangwe bao ba tla tšwelago pele go hloka thušo ya leago go tšwa go mmušo. Ditšhelete tša thušo tša leago e tla dula e le mokgwa wo o kgontšhago wa phedišo ya bohloki. Go tloga ka 31 Hlakola 2009, batho bao ba fetago dimilione tše 13 ba humane ditšhelete tša thušo tša leago, ba dimilione tša go feta 8 go bona e be e le bana.
Re hlokometše gore go hlokega kamano magareng ga ditšhelete tša thušo tša leago le mešomo goba tiro ya ekonomi go hlohleletša boitaolo gare ga batho bao ba phetšego gabotse.
Ntlha ye bohlokwa kudu ka nako ye ke gore baagišani ba thušane.
Bjale ke nako ya kopano. A re thušaneng bjalo ka baagišani.
A re dumelelane gore go se ke gwa ba le ngwana yo a tlago robala ka tlala ka gobane batswadi ba gagwe ba feletšwe ke mošomo. Ge re ka kopana ra ba ra šoma mmogo, re ka dira go gontši.
Baeng bao ba Hlomphegago, bjalo ka karolo ya leano la bobedi le bohlokwa re tla tšwela pele ka lenaneo la rena la go aga modirotheo wa ekonomi le leago.
Lekala le leswa le le tlhomilwego la Tlhabollo ya Modirotheo wa Mmušo le tla netefatsa gore ditshenyagalego tše di beakantšwego tša motheo tša dibilione tše R787 tšeo di filwego ka tekanyetšo ya peleng lenyaga di beakantšwe le go šomišwa gabotse.
Thekgo ye ya ditšhelete e akaretša kabo ya lenaneo la kago ya dikolo, dinamelwa tsa setšhaba go akaretša le tshepedišo ya ka pela ya dipese, kago ya dintlo, meetse le tlhekišo.
Ye nngwe ya diprojeke tša peeletšo tša motheo tše kgolo kudu ke Sebjana sa Lefase sa FIFA sa Kgwele ya Maoto sa 2010.
ikgantšhago ka bona gape bana ba rena le setšhaba ba tla holegago go bjona mengwageng ye mentši ye e tlago.
Re mo mohlaleng wa nnete go fihlelela maikarabelo a rena ka moka gomme re ikemišeditše go fa lefase Sebjana sa Lefase se kaonekaone.
Re bea ditshepedišo ka moka maemong go netefatša gore Sebjana sa Lekgotlakopano, woo o thomago ka la 14 Phupu e ba katlego ye kgolo.
Ka kgwedi ya Moranang lenyaga, ke ile ka tshepiša baetapele ba intasteri ya dithekisi gore re tla tsenela ditherišano tšeo di amanago le tirišo ya tshepedišo ya Potlako ya Dipese ye e Kopantšawego ka morago ga dikgetho.
Re tshepišitše gore re tla dumelela nako ye ntši go šomana gabotse le dipelaelo tša intasteri. Ka la 11 Phupu Tona ya Dinamelwa o tla thoma ditherišano le intasteri.
Kopano e tla thoma ka tatelano ya ditherišano le bakgathatema bao ba amilwego ke tshepedišo ya go BRT. Re na le tshepo ya gore mathata ao a sa rarollwago go tla šomanwa ka wona ka tsela ye e kgotsofatšago batho bao ba amegago ka moka.
Se se tla akaretša taba ye bohlokwa ya gore bakgathatema ka moka ba tla holega bjang maithomelong a.
Tšwelopele ye nngwe yeo e tlago kaonafatša Sebjana sa Lefase ke tlhakgolo ya motheo ya theknolotši ya kgašo le ditshepetšo tša phatlalatšo.
Ka kakaretšo, re tla netefatša gore theko ya dikgokaganokgole e fokotšwa ka diprojeke tšeo di diragalago go katološa bogolo bja phetišetšo ya tshedimošo ka pela.
Re swanetše go netefatša gore ga re tlogele ditikologo tša magaeng morago mo ditlhabollong tše di lego gona.
Bjalo ka karolo ya tlhabollo ya modirotheo wa leago re tla fana ka dintlo tše di lego mo go swanetšego gape tša theko ya fase le madulo a batho ao a amogelegilego.
Re tla tšwela pele ka kwešišo ya bodulo bja batho ga se fela ka ga go aga dintlo.
Ke taba ya go fetola ditoropokgolo le ditoropo tša rena gomme re age setšhaba se se kopanego, ditšhaba tša go ya go ile gape tše di hlokomelago tšeo di tla humanago ditirelo kgauswi le moo ba šomago gona gammogo le ditirelo tša setšhaba go akaretšwa le dinolofatši tša dipapadi le boitapološo.
Ka moya wo, re tla šomišana le Palamente go potlakiša tshepedišo ya Molaokakanywa wa Toalo ya Tšhomišo ya Naga.
Ka go šoma mmogo le batho ba rena metsegaeng, re tla netefatša gore leano la tlhabollo ya magaeng le le akaretšago le kopanywa le kabelo ya mobu le bong le tšhomišo ya naga gammogo le tšhireletšotheko ya dijo, se ke taba ya rena ye bohlokwa ya boraro.
Ke rata go šomiša sebaka se go fetišetša matshedišo go lapa la Motlatšatona wa Temo, Dirk du Toit, yo a hlokofetšego bekeng ye. Re tla hlologela seabe sa gagwe kudu.
Batho ba magaeng le bona ba na le tokelo ya go humana meetse le mohlagase, dintlwana tša go goga, ditsela, disenthara tša boithabišo le dipapadi; gammogo le disenthara tša mabenkele bjalo ka ditoropokgolo.
Le bona ba na le tokelo ya go thušwa ka go lema gore le bona ba kgone go bjala merogo le dilo tše dingwe; gomme ba godiše diruiwa gore le bona ba kgone go iphepa.
Re ikemišeditše go thoma lesolo la kago ya metheo metsemagaeng. Ka go šoma mmogo le baagi, dikgoši, makhanselara le mantona re tla kgona go potlakiša mošomo wo.
Re kgopela batho ba rena metsemagaeng go thoma go beakanya go re botša gore ke dilo dife tšeo ba di nyakago ka pela. Ka go šoma mmogo re ka dira go gontši.
Ka ge re ithutile kudu ka tše di hlokegago maithomelong a pejana a tlhabollo ya magaeng, re kgethile Mmasepala wa Giyani ka Limpopo bjalo ka projeke ya mathomo yeo e tsenywago lesolong le. Mo diprojekeng tše ka moka go tla ithutwa kudu bakeng sa naga ka moka.
Go tlaleletša, re tla šoma ka mpshafatso ye e lebantšwego ya ditoropo tša magaeng ka ditšhelete tša dithušo tše bjalo ka lenaneo la Ditšhelete tša Thušo ya Tlhabollo ya Boagišani. Ka tsela ye, ditikologo tša go rarela le ditoropo di tla holega go tšwa go kaonafatšo ya ekonomi.
Ka ditsenogare tše ka moka, re lebane ke go fetola sebopego sa metse ya magaeng ka nageng ya rena.
Thuto e tla ba taba ye bohlokwa kudu mengwageng ye mehlano ye etlago. Re nyaka gore barutiši ba rena, baithuti le batswadi ba šome le mmušo go fetola dikolo tša rena gore e be disenthara tša tšwelopele gape tša tlotlego.
Lenaneo la Tlhabollo ya Bana Mengwageng ya Mathomo le tla matlafatšwa go ya pele, ka tebanyo ya go netefatša phihlelelo ya bohle ya thuto go tloga ka Kreiti R gomme re oketše gabedi palo ya bana ba go thoma ka mengwaga ye 0-4 ka ngwaga wa 2014.
Re boeletša tšeo di sa hlokego ditherišano. Barutiši ba swanetše go ba ka sekolong, ka phapošing ya borutelo, ka nako, ba ruta, go se na go se šetše mošomo wa bona le tlaišo ya baithuti! Bana ba swanetše go ba ka phapošing ya borutelo, ka nako, ba ithuta, ba hlomphana le go hlompha barutiši ba bona gomme ba dira mešomo ya bona ya gae.
Go kaonafatša taolo ya sekolo, barutiši ba swanetše gore pele ba be le tlhahlo ya go hlatlošwa gore e be dihlogo tša sekolo goba dihlogo tša mafapha.
Ke ile go kopana le dihlogo tša dikolo go ba abela ponelopele ya rena ka ga tsošološo ya tshepedišo ya rena ya thuto.
Re tla dira ka maatla a rena go hlohleletša baithuti ka moka go feleletša thuto ya bona ya sekontari.
Maikemišetšo ke go hlatloša kelo ya boingwadišo dikolong tša sekontari go diphesente tše 95 ka 2014. Gape re lebeletše mekgwa ye meswa ya go buša baithuti dikolong kudukudu bao ba ilego ba tlogela dikolo gomme re ba thekge.
Maloko a a Hlomphegago, re tshwenywa ke dipego tša barutiši bao ba sotlago le go tlaiša bana ka tša thobalano, kudukudu basetsana.
Re tla netefatša gore Ditlhahli ka ga Tshotlo ya Tša Thobalano le Dikgaruru ka Dikolong tša Setšhaba di a phatlalatšwa le gore baithuti le barutiši ba itlwaetša tšona le go di hlompha.
Re tla tšea dikgato tše maatla kgahlanong le morutiši yo mongwe le yo mongwe yoo a šomišago maatla le bolaodi ka go tsenela dikamano tša thobalano le bana.
Go tšwetša pele thuto ya bophelo bja thuto ya go ya go ile, lenaneo laThuto le Tlhahlo ya Motheo ya ba bagolo le Kha ri Gude di tiišetšwa.
Re swanetše go netefatša gore maithomelo a tlhahlo le tlhabollo ya mabokgoni ka nageng a arabela go dinyakwa tša ekonomi.
Lekala la Thuto le Tlhahlo ya Kokeletšo ka dikholetše tša lona tše 50 le dikhamphase tše 160 nageng ka bophara e tla ba lefelo le bohlokwa la tlhahlo ya tlhabollo ya mabokgoni.
Re tla kaonafatša phihlelelo ya thuto ya godimo ya bana bao ba tšwago malapeng ao a hlokago le go netefatša sebopego sa thekgo ya tšhelete ya go ya go ile diyunibesithing.
Re tshwenywa kudu ke lebaka la maemo a mabe a boleng bja tlhokomelo ya maphelo, ao a dutšego a mpefatšwa ke koketšo e maatla ya malwetši mengwagengsome le seripa ya go feta.
Re ikemišeditše go tšwela pele go fokotša go se lekalekane tlhagišong ya tlhokomelo ya maphelo, go kaonafatša bokgoni le methopo ya batho, go mpshafatša maokelo le dikliniki le go lwantšha leuba la HIV le AIDS, TB le malwetsi a mangwe.
Re swanetše go šoma mmogo go kaonafatša phethagatšo ya Leano le le Akaretšago la Kalafi, Taolo le Tlhokomelo ya diphethetše tša HIV ka 50% ka 2011. Re nyaka go fihlelela 80% ya batho bao ba hlokago kalafo ya ARV ka 2011.
Re tla hlagiša sekema sa Inšorense ya Bosetšhaba ya Maphelo ka dikgato le mokgwa wa kgodišo. Ge re atlega go thoma NHI, re swanetše go potlakiša mpshafatšo ya maokelo a mmušo yeo e tlago dirwa ka Dikamano tša Setšhaba le Praebete.
Re lebane gape le temogo ya ka pela ya ditaba tša megolo ya diprofešenale tša maphelo go fediša go hloka bohlatse ditirelong tša rena tša maphelo.
Ka go šoma mmogo a re direng go feta go tšwetšapele tlhokomelo ya maphelo ya boleng, go sepelalana le Ditebanyo tša Tlhabollo ya Mileniamo ya Dinagakopano go fokotša bohloki ka bogare ka ngwaga wa 2014.
Mmogo re swanetše go dira se sengwe go fokotša bosenyi. Maikemišetšo a rena ke go hloma tshepedišo ya toka ya bosenyi ye e fetogilego, ye e kopantšwego, ya sebjalebjale, ya go ba le methopo ya tshwanelo le go laolwa gabotse.
Go bohlokwa gape go kaonafatša bokgoni bja dikgorotsheko le phethagatšo ya batšhotšhisi go matlafatša ditirelo tša botseka, forensiki le bohloodi. Mošomo wo o thomile ka nnete, gomme o tla tšewa ka maatla a maswa le mafolofolo.
Gare ga ditenayo tša ka pela ke go netefatsa gore re oketsa palo ya batšhotšhisi le bašomedi ba Boto ya Thušo ya Semolao. Re tla dira se bjalo le ka go matseka a sephodiseng.
Re fetoletše leina la Kgoro ye e amegago go tšwa go Polokego le Tšhireletšo go ya go ya Maphodisa go tiišetša gore re nyaka maatla a kgonthe a tiragatšo ka go mošomo wa maphodisa. Se se tla ba le seabe go phokotšo ya melato ye šoro le ya dikgaruru ka tebanyo ye e beilwego ya go tloga go 7% go fihla go10% ka ngwaga.
Šedi ye kgolo kudu ke go lwantšhana le bosenyi jo bo beakantšwego, gammogo le bosenyi kgahlanong le basadi le bana.
Mola re amogela peeletšo ya lekala la praebete intastering ya bohlapetši, re tla kaonafatša melawana ya intasteri ye we.
Gare ga maithomelo a mangwe a bohlokwa, re tla thoma tshepedišo ya Eitšentshi ya Taolo ya Mellwane; re tla matlafatša maitekelo a rena kgahlanong le bosenyi bja inthanete le bohodu bja boitsebišo, gomme re tla kaonafatša taolo dikgolegong tša rena go fokotša melato ye e ipoeletšago.
Ke rata go tiišetša thekgo ye rena ya diphetogo tše di tšwelago pele tša lefapha la boahlodi.
Diphetogo tše di swanetše go rarolla ditaba tše bohlokwa tše bjalo ka kaonafatšo ya go ikemela ga boahlodi, go hlongwa ga ditshepedišo tša ka gare tša boahlodi gammogo le go netefatša gore batho bohle ba fihlelela toka.
Katlego ya tshepedišo ya demokrasi ka kakaretšo e ithekgile godimo ga dikamano tše kaone tša tlhomphono le moya wo mobotse wa tirišano magareng ga Bophethišo, Lekgotlapeamolao le Lefapha la Bolaodi. Se se bohlokwa kudu bakeng sa demokrasi ya rena ya molaotheo.
Re boeleditše go bolela ka ga boitlamo bja go lwantšha bomenetša tirelong ya mmušo.
Re tla hlokomela kudu mo go thibeleng ga bomenetša le boradia mo ditshepedišong tša kgokagano le dithendara, dikgopelo tša mangwalo a go otlela, ditšhelete tša thušo ya leago, di-ID le bohodu bja didokete tša melato tša maphodisa.
E re ke gatelele gore ka moka re na le tema ye kgolo yeo re e kgathago kgahlanong le bosenyi.
Re swanetše gore re kgathe tema ka mafofolo Diforamong tša Bophodisa bja Setšhaba. Re swanetše go emiša go reka dithoto tša bohodu, e lego seo se hlohleletša bosenyi.
Re swanetše go bega bosenyi gomme re thuše maphodisa ka tshedimošo ya go swara bao ba tlotšego molao. Ka tsela ye re tla gatela pele go aga setšhaba sa go hloka bosenyi.
Maloko a a hlomphegago, go tloga ka ngwaga wa 1994 re lekile go bopa setšhaba se se kopanego go tšwa go nako ye mpe ya kgethollo. Re kgopetšwe go tšwela pele ka maikemišetšo a go tšwetša pele kopano le go fapana le go tšwetša pele tshepetšo ya kabelano ya boleng, go ya ka moya wa botee bja baagi le setšhaba seo se hlokomelago.
Tshepetšo ya boleng bjo bo abelanwago e swanetše go re hlohleletša go ba baagi bao ba nago le mafolofolo mo mpshafatšong ya naga ya rena. Re swanetše go bopa boitsebišo bjo bo swanago gammogo le go laetša lerato le botshepegi nageng ya rena.
Re swanetše go tšwetša pele lerato le le swanago go naga ya rena, Molaotheo wa rena le difoka tša setšhaba. Ka moya wo re tla tšwetša pele Koša ya Setšhaba le folaga ya naga ya rena le difoka tša naga ya rena ka moka.
Bana ba rena, go tloga e sa le ba bannyane ba swanetše go rutwa go hlompha le go thekga Molaotheo le difoka tša setšhaba, le go tseba gore di ra go reng go baagi ba Afrika Borwa.
Re tla netefatša gore re ba le tebanyo ye e swanago ya bosetšhaba ya go fetola maina a thutofase le a mafelo. Se se swanetše go fa sebaka sa go ama maAfrika Borwa ka moka tabeng ya go hlola boitsebišo bja bosetšhaba bjoo bo akaretšago batho bohle, go tšweletša kwešišo ya histori le bohwa bja rena.
Dipapadi ke sedirišwa se maatla sa kago ya setšhaba. Ka go šoma mmogo re swanetše go thekga dihlopha tša rena ka moka tša bosetšhaba go tloga go Bafana Bafana go fihla go di-Proteas le di-Springboks; go tloga go Banyana Banyana go fiha go di-Paralympians.
Dihlopha tša rena di ka šoma gabotse ka thekgo ya rena.
Ntumeleleng go šomiša sebaka se go lebogiša dihlopha tša rena tša bosetšhaba ka phethahatšo mo bekeng e e fetilego, ka kgonthe ka boraro di ile tša fenya gabotse.
Sehlopha sa naga sa basadi sa kgwele ya diatla le sona se re dirile gore re ikgantšhe ka go thopa Phadišano ya Dinaga tše Tharo ya Kgwele ya diatla. Re lebogiša Sevens Springboks bao e bilego bafenyi ba IRB Sevens World Series Champions - re sa lebale di-Blue Bulls bao ba fentšego makgaolakganag a Super 14 ka mokgwa wo o kgodišago gape wa fešene!
Re tšea sebaka se go lakaletša di-Springboks mahlatse tatelanong ye e latelago ya diphadišano kgahlanong le British le Irish Lions. Go molaleng gore re hloka go beeletša kudu mo go tlhabollo ya dipapadi. Re potlakiša tsošološo ya dipapadi go netefata gore di bopa karolo ya lenaeothuto la sekolo. Godimo ga fao re tla netefatša gore re fana ka dinolofatši tša dipapadi baaging bao ba hlokago le gore ba di humana pele.
Re itlamile gore mengwageng ye e fetilego gotla ba le kabo ye kgolo ya go aga Afrika ye kaone le lefase le kaone.
Maikemišetšo a magolo a mmušo bakeng sa lebaka la magareng ke go netefatsa gore kamano ya rena le dinaga tsa ka ntle e ba le seabe mo go tlholego ya tikologo ye e nago le mohola go kgolo le tlhabollo ya ekonomi ya go ya go ile.
Go fihla fa, re tla tšwela pele go bea kontinente ya Afrika pele ka go matlafatša Kopano ya Afrika le makala a yona gomme ra fa tebanyo ye e kgethegilego go phethagatšo ya Tirišano ye Mpsha ya Tlhabollo ya Afrika.
Se bohlokwa le seo se lego kgauswi le gae, ke go matlafatša kopantšho ya selete kudukudu ka kgathelelo ya go kaonafatša kopantšho ya ekonomi le polotiki ya SADC go thuša AU go hloma Mmušo wa Mohlakanelwa. Re tla hloma Eitšentshi ya Tirišano ya Tlhabollo ya Borwa bja Afrika go tšwetša pele dikamano tša tlhabollo le dinaga tše dingwe kontinenteng.
Afrika Borwa e tla tšwela pele go thuša ka ga kagoleswa le tlhabollo ya kontinente ya Afrika kudukudu maemong ao go bilego le diphapano. Re tla tšwela pele go hlohleletša boagišani bja khutšo ya go ya go ile go Israele le Palestina gomme e be tharollo ya go thewa godimo ga dinaga tše pedi ka botšona.
Re tla thekga maitekelo a khutšo ya Kopano ya Dinaga tša Afrika le Dinaga Kopano kontineteng ya Afrika, go akaretša le Saharawi Arab Republic le Darfur go la Sudan.
Bjalo ka Modulasetulo wa SADC le Monolofatši, re tla kgatha tema mo go šwetšeng pele mmušo wo o akaretšago go fihlela go swarwa dikgetho tše di lokologilego tša go hloka bosodi ka Zimbabwe.
Mathata a batho ba Zimbabwe ba nago le wona a na le khuetšo ye mpe go tikologo SADC, kudukudu Afrika Borwa. Re dira boipiletšo go dinaga ka moka lefaseng tša go rata khutšo go thekga mmušo wa mohlakanelwa maikemišetšo e le go kanofatša ekonomi.
Re tla thekga maitekelo a tikologo ya SADC go rarolla maemo a Madagascar.
Ntumeleleng, baeti bao ba hlomphegago go tlotla Sešole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa mabapi le mošomo wa bona wo bohlokwa wa go aga khutšo kontinenteng.
Ka mekgato ya kontinente le ya tikologo, re tla šomela go kaonafatša demokrasi le tlhompho ya ditokelo tša botho kontinenteng ya Afrika.
Re tla ba le seabe mo go matlafatšeng dikamano tša Borwa-Borwa gomme re tšwele pele ka ditumelelano tša kholego ya tirišano le dinaga tše bohlokwa tša Borwa.
Re tla tšwela pele go matlafatša dikamano le dinaga tše di hlabologilego tša Leboa go akaretša le G8, gammogo le badirišani ba rena ba leano le Dinagakopano tša Yuropa.
Re tla tšwela pele go šoma ka mafolofolo mo go netefatšeng gore go ba le pheletšo ya ditherišano tša Hlabololo ya WTO Doha.
Afrika Borwa, ka ge e le naga ye e omilego e hloka tiro ya ka pela ya go fokotša diphetogo tše kotsi tša tikologo le go netefatša gore baagi ba humana meetse.
Gare ga mananeo a go fapafapana, re tla phethagatsa leano la Meetse bakeng sa Kgolo le Tlhabollo, gomme lona le tla matlafatša taolo ya meetse. Re tla tšwela pele go kaonafatša tirišo ya rena ya enetši le kholofelo godimo ga enetše ye e mpshafaditšwego.
Mmušo wo o hlabollogilego o hloka kaonafatšo ya ditirelo tša mmušo le matlafatšo a diinstitušene tša demokrasi.
Re hlomile Dikgoro tše pedi ka go Bopresidente go matlafatša ka bobedi leano la peakanyo gammogo le tlhokomelo le tekolo le ya phethagatšo.
Go netefatša kabo ya ditirelo ka ga boitlamo bja rena, Ditona tša Kabinete di tla ikarabela gomme re tla šomišwa didirišwa tša phethagatšo go lekola mošomo wa bona gomme re tla tšea magato a maatla le dinako tše di swanetsego go šoma ka tšona go thoma ka Mosegamanye.
Re tla ama gape Dikgwebo tša Mmušo le Diinstitušene tša Tlhabollo ya Ditšhelete tshepedišong ya peakanyo ya mmušo le go kaonafatša tlhokomelo le tekolo ya phethagatso ya bona.
Ge netefatša gore makala a mararo ka moka - a selegae, profense le mmušo a kaonafatša kabo ya ditirelo, re tla potlakiša tlhomo ya Tirelo e tee ya Mmušo.
Taolo ye e tla gapeletša mo go beeng batho pele kabong ya ditirelo. Re tla netefatša tirelo ya mekgwa ye botse gape ye e kgontšhago go tšwa go badiredi ba khaonthareng ya ka pele ka tlhagišo ya ditirelo dikgorong ka moka tša mmušo.
Mo nakong ye ya mpshafatšo, re tla gatela pele go bopa mmušo wa tirišano ka dinako tšohle.
Taba ya boetapele ka mohlala, mošomo o šetše o thomile wa ho hloma sedirišwa sa bokgokaganyi bja setšhaba ka Bopresidenteng.
Godimo ga go amogela mangwalo le diimeile go tšwa go setšhaba, re tla hloma gape mohala wa tshedimošo wa go fihlelwa ke bohle gabonolo.
Badirišani ba tla amogela nyakišišo ya setšhaba o ka re e be e le yona fela e tee, ba e latelela ka mekgwa ka moka go fihlela e humana tharollo yeo e e hlokago.
Eitšentshi ya Tlhabollo ya Bafsa ya Bosetšha, yeo e hlomilwego ka go kopanya Sekhwama sa Bafsa wa Umsobomvu le Khomišene ya Bosetšhaba ya Bafsa e tla kgakgolwa ka la 16 Phupu go la Ekurhuleni.
Diinstitušene di a kopanywa go kaonafatša kabo ya ditirelo le go tšwetša pele dibaka tša tlhabollo tšeo di fiwago ke bafsa.
Eitšentshi e tla kgokagana le bafsa bao ba sa šomego eupsa ba nago le mangwalo a thuto le menyetla ya ekonomi; gape e dire ka moo e ka kgonago ka gona go katološa Lenaneo la Tirelo ya Bosetšhaba ya Bafsa le go thekga borakgwebo ba bafsa.
Kgwedi ye e tlago Madiba wa rena yo a rategago o tla ba a swara mengwaga ye 91. Batho lefase ka bophara ba tla ntše ba tšwela pele go go hloka go ba gona ga gagwe le gore a rarolle mathata a bona.
Maitshwaro a gagwe le mohlala wa gagwe wa go ineela go direla batho ke mohlala go batho bao ba lego mathateng lefaseng.
Go na le lesolo le la boditšhabatšhaba le le thomilwego ke Setheo sa Nelson Mandela gammogo le mekgatlo ye e amegago le bitšwago Letšatši la Mandela, gomme se se tšweletša seo Ntate a se emetšego.
Letšatši la Mandela le tla ketekwa ka la 18 Mosegamanye ngwaga wo mongwe le wo mongwe. Le tla fa batho ba Afrika Borwa le batho bohle lefaseng ka bophara monyetla wa go dira se sengwe se kaone go thuša ba bangwe.
Madiba o šomile ka mafolofolo dipolotiking sebaka sa mengwa ye 67, gomme ka Letšatši la Mandela batho lefaseng ka moka, mešomong, ka magaeng le dikolong ba tla šomiša bonnyane bja metsotso ye 67 ya nako ya bona go dira se sengwe se bohlokwa setšhabeng sa bona, kudukudu gare ga batho bao ba hlokago.
A re thekgeng Letšatsi la Mandela le go hlohleletša gore lefase le go thušana le rena lesolong le le botse le.
Re hlagišitše lenaneo la rena setšhabeng bakeng sa mengwaga ye mehlano ye e latelago. Seo se kgomagantšwego le boitlamo bjoo re bo dirago ke lenaneo la projeke le le tletšego gomme le nago le ditebanyo le diphihlelelo tše bohlokwa.
Mafelelong tshedimošo ye e tla phatlalatšwa gomme ya lebišwa. Ka khonthe bjalo ka baagi re swanetše gore nako ye nngwe le ye nngwe re ipotšiše gore ke eng seo re ka se dirago ka borena go thuša go tšwetšapele lenaneo le la bosetšhaba.
Go ba moagi ga se fela ka ga ditokelo eupša ke ka go ba le maikarabelo gomme re be le seabe go dira gore naga ya rena e be ye kaone. Re holofela gape go šomišana le Mekgatlokganetšo ka Palamenteng ka moya wo mobotse wa go bea naga pele.
Go tlaleletša se, Madiba o re rutile gabotse gore naga ye ke ya rena ka moka, bathobaso le babašweu. Go šomela poelano le kopano go tla dula go le bohlokwa ge rentše re eya pele.
Ka ge e le gore lenaneo la rena le tla diragatšwa ka nako ya theogo ya ekonomi, re swanetše go dira ka tlhokomelo go se be le tshenyo, go se be le tšhelete ye e šalago go fetišetšwa ngwageng wo o tlago wa ditšhelete - sente ye nngwe le ye nngwe e swanetše go šomišwa ka bohlale gape ka katlego. Re swanetše re šomiše tšhelete go ya ka moo re ka kgonago ka gona.
MaAfrika Borwa a gešo, ka go šoma mmogo re ka dira go gontši go phethagatša ponelopele ya rena ye e swanago ya setšhaba se kaone sa go atlega!
Ye ke tirišanommogo ye re hlokago.
Ke a leboga!
3 Phupu 2009 <fn>SumDraftScopingOct07Sep.
Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa (DWAF) e gare e dira Kelo ya Tiišetšo ya Tikologo (EIA) go nyakišiša kgonagalo ya tikologo ya go godiša Letamo la Tzaneen, kago ya letamo la polokelo ka gare ga Noka ye Kgolo ya Letaba le motheo wa meetse a mantši ao a amantšwego (diphaephe, diteišene tša dipompi le matangwana) ka go Profense ya Limpopo. EIA e dirwa ke ILISO Consulting (makala a sethekiniki) le Zitholele Consulting gomme di fana ka thekgo ya botšekarolo bja setšhaba. EIA e dirwa go ya ka Melawana ya EIA ka tlase ga Karolo 24 ya Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo (NEMA), (Molao wa 107 wa 1998) go ya ka moo o fetošitšwego ka gare ga Tsebišo ya Mmušo R385, 386, 387 - Kuranta ya Mmušo ya 28753 ya 21 Aporele 2006.
EIA e swanetše go bontšha bammušo le mošišinyi gore ditlamorago tša diphetho tša bona di tla ba go ya ka mabaka a tikologo, ekonomi le leago. EIA e bopša ka magato a go fapafapana, gomme legato la pele leo le le go bohlokwa ke Legato la Katologano. Le ke legato leo mo go lona ditaba tše bohlokwa tšeo di amanago le protšeke di katologanywago gape di laetšwago ka lenaneo gore ditsebi tša sethekniki di kgone go diella ka legato leo le latelago la EIA, go ya ka Legato la Kelo ya Tiišetšo.
Go ya ka Melawana ya NEMA, Mekgatlo yeo e nago le Kgahlego le yeo e Angwago (maloko a setšhaba, bašišinyi ba tšwetšopele, ditsebi tša sethekniki le bammušo) ba swanetše ba hwetše sebaka sa go kgonthiša gore ditaba ka moka tšeo go boletšwego ka tšona nakong ya Katologano di swerwe, di kwešišitšwe gape di amogetšwe ka gare ga dinyakišišo. Se ke maikemišetšo a magolo a Sethalwa sa Pego ya Katologano gomme Pego ya yona ya Kakaretšo yeo e tla ba go gona go fiwa ditshwaotshwao go tloga ka Laboraro la 3 Oktoboro 2007 go fihla ka Laboraro, 31 Oktoboro 2007.
Ka morago ga nako ya ditshwaotshwao tša setšhaba, Pego ya Mafelelo a Katologano e tla romelwa go bammušo ba tikologo, Kgoro ya bosetšhaba ya Merero ya Tikolog le Boeti (DEAT) bao ka go dirišana le Kgoro ya Limpopo ya Matlotlo le Tšwetšopele ya Ekonomi, e tla lebelela dikhumano. DEAT e tla re ka morago ga moo ya lebelela katologo gore e akaretšwe ke Dithuto tša Botsebi, ka morago ga moo EIA e tla tšwela pele ka kgato yeo e latelago.
Sethalwa sa Pego ya Katologano le/goba Kakaretšo ya yona e šetšwe e phatlaladitšwe go batho ka moka boa ba kgopetšego khopi ka go fetola lengwalo la Setemere 2007 leo le tsebagaditšego go ba gona ga dipego go fa ditshwaotshwao.
Bontši bja I&APs bo tšere karolo mo nakong ya tshepetšo ya EIA ka go tsenela dikopano, le ka go tšea nako ya go lokiša ditlhagišo. I&APs di fane ka tsebo ya selegae, tshedimošo ya dithuto tše di fetilego tšeo di dirilwego lefelong le. Bontši gape bo fane ka madulo ka malapeng le ka dikantorong tša bona go maloko a sehlopha sa EIA, gape ba ba bontšha naga. Sehlopha sa EIA se rata go fetiša maikutlo a bona a kamogelo go maitapišo ka moka ao a tšerego ke I&APs.
Ka 1998, DWAF e ile ya phetha kelo ya dikgetho tša go fapafapana go kaonafatša taolo ya meetse a tšwetšopele ya leago le ekonomi go Noka ya Letaba ye Kgolo. E sa le go lemogwa gore methopo ya meetse a Noka ya Letaba ye Kgolo e šetše e imelwa ke mošomo, ditšhielano tše ntši di ile tša šetšwa go kaonafatša maemo ao a lego gona go dinyakwa tšeo di golago karolong ya tirišo ya meetse ka gae, phokotšego go maemo a poloko ya ekolotši ya noka le koketšego ya tlhaelelo go karolo ya nošetšo.
Thuto ya bokgono e laeditše gore dinolofatši tša polokelo di tla fana ka tharollo yeo e tla swarelelwago go mathata a methopo ya meetse. Go fihla ga bjale, mafelo a mantši a go fapana a ditšhielano tša polokelo di šetše di hlahlobilwe. Dipoelo tša dinyakišišo tše di ile tša lebiša go ditšhišinyo tša gore kago ya letamo le leswa go la Nwamitwa e setšwe gammogo le dinamolo tšeo di kaonafaditšwego tša taolo ya meetse. Phagamišo ya Letamo la Tzaneen, ka maikemišetšo a go fokotša tiišetšo le ditlamorago tša tlhaelelo ya karolo ya nošetšo, e ile ya hwetšwa e le gore e hloka go setšwa. DWAF ga bjale e lekodišiša le go kaonafatša tshedimošo malebana le se gape e dira dithuto tša ka morago ga bokgono go laetša ge eba ditšhišinyo tšeo di dirilwego peleng di sa le maleba le gore di swanetšwe di išwe pele bjang.
Tumelelo ya tikologo go ya ka Karolo 24 ya NEMA le molawana wo mongwe e nyakeg pele dikarolwana tša motheo tša protšeke di ka phethwa. Tshepetšo ya EIA e thomile ka 2007 gomme go lebeletšwe gore e ka fetšwa ka kotara ya mafelelo ya 2008.
DEAT ke bolaodi bja EIA, gomme e tla tšea sephetho sa mafelelo gore protšeke yeo e šišintšwego e tšwela pele goba aowa, le gona ka tlase ga mabaka a fe. DEAT e tla dirišanammogo le Kgoro ya Limpopo ya Tšwetšopele ya Matlotlo le Ekonomi. DEAT e tla diriša gape le dikeletšo tšeo di tšwago go dikgoro tše dingwe tša maleba tša mmušo le mekgatlo ye mengwe, mohlala, Kgoro ya Diminereale le Enetši (DME), Kgoro ya Merero ya Naga (DLA), Mokgatlo wa Ditsela wa Limpopo (RAL), Mokgatlo wa Methopo ya Bohwa wa Afrika Borwa (SAHRA), le mebasepala ya selete le selegae pele e ka tšea sephetho sa mafelelo.
Tumelelo ya Tikologo e ka kgopela gape go DME go diriša mokoti le go kgopela mafelo go ya ka Molao wa Tšwetšopele ya Diminerale le Methopo ya Petroleum (Molao 28 wa 2002). Ka fao, I&APs e mengwa go romela dithswaotshwao tša bona go disaete tša kadimo le mekoti bjalo ka karolo ya EIA.
Moedi wa Letaba le Legolo o wela ka tlase ga Lefelo la Taolo ya Meetse ya Luvuvhu-Letaba, e tee ya diWMA tše 19 tšeo Afrika Borwa e arotšwego ka tšona. Ka ge re lebane le tlhaelelo ya meetse yeo e oketšegago le go feta gomme e direga kgafetšakgafetša, badiriši ba bohlokwa ba meetse (nošetšo, dithokgwa, ka gae le intasteri) ba swanetšse gore nako le nako ba phadišane ka go bona ka bobona gore ba a phela. Se se tšweleditše phokotšo ye kgolo ya ekolotši ya riverine. Go ya ka histori tikologo ga sa ka ya šetšwa bjalo ka modiriši wa meetse gape ga se ya fiwa meetse afe goba afe go tšwa go methopo ya meetse yeo e le go gona. Le ge go le bjalo, go filwe dimilione tše 14.8m³ ka ngwaga tša Noka ya Letaba, go ya ka motheo wa motšwaoswere, go lokolla go tšwa go Letamo la Tzaneen go ya go Phaka ya Bosetšhaba ya Kruger eupša bonnyane ge eba go na le tše dingwe tša ditokologo tše di ile tša kgona go fihla Phakeng gomme tša ba le mohola.
Ka mathomo a Molao wa Bosetšhaba wa Meetse (Molao 36 wa 1998 NWA), kabo ya meetse goba Peeletšo ya dinyakwa tša motheo tša botho gape le go šoma ga tshwarelelo ya ekolotši, e beile kgopolo ye mpsha go taolo ya methopo ya meetse go Noka ya Letaba ye Kgolo. Ga bjale e swanetšwe go tlaleletšwa ka maano a go laola methopo ya meetse go ya ka tsela ya tshwarelelo. Ditšhišinyo tša go katološa methopo yeo e thsepegago ya meetse go tšwa go Noka ya Letaba ye Kgolo e akaretša kago ya letamo godimo ga Noka ya Letaba ye Kgolo go la Nwamitwa go ya fase ga Noka ya Nwanedzi gape le kgonagalo ya go godiša Letamo la Tzaneen. Motheo wo montši wa kalafelo, phetišo le polokelo ya meetse a tirišo ya fase o bopa karolo ya gare ya ditšhišitšo tša tšwetšopele. Šedi e lebišwa go dinyakwa tša meetse go batho bao ba oketšegago, ekolotši ya noka (go akaretšwa tšeo di lego Phakeng ya Bosetšhaba ya Kruger) gammogo le go tiiša nošetšo ya kgwebo, go akaretšwa le bodulo bja balemi bao ba hlakago ka methopo.
Protšeke ya Tšwetšopele ya Meetse ya Noka ye Kgolo ya Letaba (GLEWaP) ke tšhišinyo ye kgolo ya DWAF ka thekgo ya maano a tšwetšopele ya ekonomi ya Mmušo wa Profense ya Limpopo. Protšeke e tla ba le seabe se sebotse go diekomomi tša selete gape le go fokotša bodiidi.
Go fana ka maatla a kabo ya go lekana ya methopo.
Motheo woo o šišintšwego o tla dira gore go kgonege go oketša taolo ya methopo ya meetse gore go fetšišwe tlhokego ya maemo a polokelo ya ekolotši ya riverine.
Protšeke ya Tšwetšopele ya Meetse a Noka ye Kgolo ya Letaba e lebane le go kaonafatša methopo ya meetse ka gare ga meetse gomme e na le dikgetho tšeo di se na go motheo go laola meetse ao a lego gona gammogo le kago ya dikarolwana tša motheo. Le ge e le gore ke kago fela ya dikarolwana tša motheo tšeo di hlokago tumelelo go tšwa go DEAT gape di gapeletšega go EIA ye, di swanetšwe go bona e ke di tlaleletšwa ke dikarolwana tša go hloka motheo.
Maikemišetšo ke go netefatša gore koketšo ya tirišo ya meetse yeo e šomago gabotse e tla fokotša kgolo ya hlokego ya mothopo wo moswa wa meetse.
Methopo ya meetse a mobu ya selegae: Tirišo yeo e kopantšwego ya meetse a mobu le a lebato e hlatlošitšwe. Methopo ya meetse a mobu e swanetšwe go tšweletšwa kudu go fana ka dinyakwa tšeo di golago, gomme e thekgwe ke tekolo yeo e tšwelago pele go netefatša ditšhireletšo tšeo di swarelelago le boleng bja meetse a mabotse. Kgoro e tla dira ditšhišinyo go bammušo wa selega go ya ka tsela ye.
Tlošo ya dimela tšeo di sa nyakegego: Lenaneo la Meetse la Mošomo wa DWAF le tloša dimela tšeo di sa nyakegego go Moedi wo Mogolo wa Letaba bjalo ka tsela ya go kaonafatša tshepetšo ya noka.
Dikarolwana tša motheo wa protšeke tšeo di lebanego le EIA ye di akaretša Palo 3.
Kago ya Letamo la Nwamitwa go Noka ye Kgolo ya Letaba, moela wa kopano ya Noka ya Nwanedzi. Leboto la letaba le tla ba botelele bja dimetara tše 3 gomme la ba le polokelo ya dimilione tše 144m³. Lefelo la mokoti la Letamo la Nwamitwa leo le šišintšwego ke 1 400km² gomme Koketšo ya Taetšo ya Ngwaga (MAR) e ka ba dimilione tše 122, 6m³ ka tlase ga maemo a tlhago ao a se tšwetšwagopele. Koketšo yeo e akanywago ya tšhireletšo ya tshepetšo ke dimilione tše 47m³/a ka morago ga go fana ka Peeletšo.
R529, D1292 le P43/3 di tla swanelwa ke go lokišwa gore di kgone go fa letamo sebaka.
Kgodišo ya Letamo la Tzaneen e tla phetha ka go oketša polokelo go tloga go dimilione tše 157.5m³ go ya go dimilione tša go ka ba tše 203m³.
Kago ya mešomo ya kalafelo ya meetse, diphape tše ntši tša meetse le diteišene tša dipompi go ka letamong go mothopo wa meetse a ka gae go ya go setšhaba seo se le go mo lefelong. Diteišene tša dipompi le matangwana ka moka di ka ba le lefelo la go ka ba seripa sa lepatlelo la kgwele ya maoto.
Adima dinaga tšeo go tšona dimateriale tšeo di nyakegago di ka fiwago.
Mešongwana ya kago e ka tšea mengwaga ya go ka ba ye 5 ka dihlopha tše mmalwa tša kago tšeo di šomago mmogo mafelong a go fapana saeteng ya letamo yeo e šišintšwego gape le ditseleng tša diphaepe.
Bodulo bja bašomi ba kago bo tla hlongwa lefelong la letamo leo le šišintšwego gobna ditoropong tšeo di hlomilwego. Dintlo, ditsela tša ka gare, kabelo ya meetse le mohlagase, kalafelo ya meetse, tlošo ya ditšhila, dinolofatši tša tšhoganetšo le ditokollo tša boitapološo di tla fiwa.
Disaete tša kago di akaretša dikantoro, ditsela tša ka gare, kabelo ya meetse le mohlagase, kalafo ya meetse a ditšhila, tlošo ya ditšhila, dinolofatši tša tšhoganetšo, mafelo a go swara dilo tše kotsi, mafelotšhomo, mafelo a go hlapela, mafelo a polokelo yeo e bolokegilego goba dithunyi le motheo wa kgokagano.
Kabelo ya meetse go tšwa go Letamo la Nwamitwa e lebeletšwe ka 2012 gomme le ka šoma ka botlalo ka 2013. Kago yeo e šišintšwego e ka thomna ka 2009.
Ditšhielano tša go fapana tša dikarolwana tša go hloka motheo le tša go ba le motheo di nyakišišitšwe ka botlalo gomme go tiišeditšwego gore protšeke yeo e šišintšwego ke kgetho yeo e kaonetšwago. Dithuto tša ditsebi ka fao di tla lebelela fela protšeke yeo e šišintwego gomme e se go go ditšhielano.
Ge eba ga go matsapa ao a tšerwego go kaonafatša taolo ya methopo ya meetse ka gare ga mokoti, go tla ba le ditlhaelelo tša nošetšo le ditšwetšopele tše dingwe gomme tšwetšopele ya ekonomi ya leago e tla amega gampe. Batho mo mafelong a mangwe a lefelo la thuto ga ba kgotsofala ka boleng bja meetse a mobu ao a lego gona gomme ba kaonetša go kga meetse go tšwa go dinoka tša selegae. Meetse ao a kgewago ga a alafiwa ka fao a dira gore go be le dikotsi tša maphelo, diabe tša leago gape a na le seabe go tikologo ya tlhago. Kgetho ya "go se be le protšeke" ka fao ga e šetšwe bjalo ka tšhielano ye botse ka ge e s dumelele mabokgoni ao a nyakegago a go laola le go sepediša tshepetšo ya mothopo wa meetse, gape go na le kgonagalo ya gore e be le seabe se se mpe go leago, ekonomi le ekolotši mo Profenseng.
Seabe se sebotse go meela ya noka ka dipoelo tša peobakeng ya kagodikgwa ya kgwebo se tla fokotšwa ka ge dimela tša tlhago mafelong e le gape sedirišwa sa meetse. Seabe seo se sa kgahlišego go ekonomi ya selete le modiro wa selegae tšeo di tla tšwelelago go phušolo ya dikgwa le tšona di ganetša kgetho ye.
Kabelo ya ngwaga ka ngwaga ya dimilione tše 18, 5 m³/ka ngwana e romelwa Polokwane go tšwa go Letamo la Dap Naude le Letamo la Ebenzer. Polokwane ga e na ditšhielano tša go bonagala tša romela ka gare meetse gomme ka fao kgetho ye e tla ba le seabe go kabelo ya meetse lefelong la Polokwane.
Dikabelo ga bjale di go 50% ya kabelano ya ngwaga ka ngwaga ka lebala ka maemo a bjale a komelelo le magato a fase a meetse ka gare ga polokelo. Karolo ya nošetšo e šetše e itshepa theknolotši ya sebjalebjale gomme e šetše e beeleditše kudu go taolo le ditlabelo go kaonafatša tirišo ye botse ya meetse. Mekgwa ya Nošetšo ya lefula ga e bonwe gantši mo lefelong la thuto. Ka fao go na le lefelwana le lennyane la go kaonafatšo mo karolong ye.
Karolo ya bolemi (mašemo a dienywa ao a phelago ka nošetšo) le diintasteri tšeo di amango le yona di fana ka dibaka tše ntši tša mešomo mo lefelong. Phadišano ya mešomo yeo e kgaoletšwago ke ye kgolo gomme hlokego ya mešomo mo lefelong le e godimo gape batho ba bantši ba itshepela go mogolo wa maloko a lapa ao a šomang ditoropongkgolo. Dikabelo tšeo di fokotšegago tša karolo ya nošetšo di tla ba le seabe se se mpe go palo ya mešomo gomme ka fao ga e šišinywe.
Ditselatshepetšo tša taolo tšeo di šomago gabotse go balela tahlegelo ya meetse di ka fana ka koketšo ya meetse ao a lego gona. Mešongwana ya tlhokomelo ya go swana le go lokiša diphaepe e ka dirwa bjalo ka karolo ya tselatshepetšo ya taolo ka kakaretšo. Ditekanyetšo, le ge go le bjalo, di laetša go re le ka ditebelelo tša tshepišo, ka mediro ye fela di ka se loke go ka fihlelela dinyakwa tšeo di oketšegago.
Maikemišetšo a go hloka polokelo ye nngwe ya koketšo (bjalo ka sebopego sa letamo) ke go kaonafatša taolo ya meetse ka gare ga mokoti.
Letamo la Nwamitwa (leo ga bjale le le go ka tlase ga tšwelopele ya nyakišišo).
Ditšhielano tša protšeke yeo e šišintšwego di nyakišišitšwe ka botlalo gomme di tiišetša gore protšeke yeo e šišintšwego ke yona kgetho yeo e kaonetšwago. Dithuto tša setsibi ka fao di tla lebelela fela protšeke yeo e šišintšwego gomme e se go go ditšhielano.
Thutaswika saeteng yeo e šišintšwego ya letamo la Nwamitwa e na le Goudplaats Gneiss go tšwa go ngwaga wa Swazian. Ka tlase ga se ke gneiss ya kranaete le meropo ya taepeisi. Karolo ye nngwe ya mokoti wa Letaba le Legolo e dirilwe ka dikranaete tšeo di feletšago e le boso bjo bodipa (ka tlase ga 10 m) le mabu ao a bopšago ke mohlaba.
Noka ye Kgolo ya Letaba e nyogela karolong ya bodikela ya mokoti gomme e elela bohlabela gape e na le lefelo la mokoti la go ka ba 13 500km². Dithabe tše bohlokwa kudu tša Noka ye Kgolo ya Letaba mo lefelong la thuto ke Noka ya Letsitele le Noka ya Nwanedzi. Boleng bja meetse ka gare ga Noka ye Kgolo ya Letaba ke bja boleng bjo bo botse bja go ba le phokotšego mo mafelong a tlase ka lebaka la salineišene go tšwa go methopo ya tlhago le koketšo ya nutrišene.
Lefelo la protšeke le akaretša mehuta ye lesome ya go fapana ya dimela. Ka go diriša molawana wa thibelo, go lekanetšwa gore palomoka ya diphedi tše 256 tša flora ya Red Data le diphedi tša fauna di ka tšwelela. Godimo ga fao, diphedi tša go ka ba 107 di ka ba tšeo di tlwaelegilego.
Dipaterone tša bodulo mo lefelong la thuto di tletše ka mafelo a mannyane a metseselegae, moo batho bao ba dilago kudu ba dulago gona. Ditšhaba tša mo lefelong la thuto di dula mafelong ao a tletšego kudu ka MaAfrika a Bathobaso bao e lego ba bantši kudu go feta mehlobo ye mengwe. Magato a thuto e tloga e le a fase kud. Ke metse ye mennyane kudu yeo e na go le phihlelelo ya thwii ya meetse ka mo magaeng goba mašakeng a bona. Neelo ya meetse a mantši go dinaga ka fa o ke setlapele go ditšhaba tšeo di amegago.
Mmasepala wo Mogolo wa Tzaneen o fane ka bontši bja GDP go Selete sa Mopani ka 2006. Temo le karolo ya nošetšo ke motheo wo mogolo wa ekonomi ya selete gomme e fana ka karolo ye kgolo ya dibaka tša mešomo ya selegae. Toropo ya Tzaneene ke yona fela mo profenseng yeo e lego lefelo la kgolo mo lefelong la thuto. Mmasepaleng wo Mogolo wa Tzaneen, 30% ya batho gab a šome koketšo ya hlokego ya mošomo e ba gona ngwaga ka ngwaga. Tšhomo gantši e ba gona karolong ya temo, gomme e latelwa ke karolo ya ditirelo tša setšhaba, mong le leago gape le karolo ya thekišo le kgwebo.
Mokoti wa Noka ye Kgolo ya Letaba ke ya godimo ka tšweletšo ya lefelo la temo yeo e tswakilwego ka tšweletšo ya dienywa tša godimo yeo e lego godimo, e tlaleletšwa ka thuo ya dikgomo, temo, tšweletšo ya dibjalo tša nagakomelelo le dimela tša go fapafapana tšedo di tšweletšwago ka tlase ga nošetšo. Bontši bja ditsela mo lefelong le ga di hlokomelwe gabotse. Ka ntle ga ditsela tša ka gare tša makgwara, tsela ya sekontiri e kopanya bontši bja mafelo mo seleteng. Le ge e le gore koketšo e a bonagala, nyako ya ketelo e fase go yeo go lebeletšwego gore e ka tšwelela nageng ya go ba le tlhago ye botse ga kaalo.
EIA ga bjale e Legatong la Katologano Phase se se ra gore kgato ya matho ya tsepetšo ya EIA, yeo e akanyeditšwego go sedimoša setšhaba, dihlopha tšeo din ago le kgahlego, ditšhaba tšeo di amegago le didirelwa tša mmušo wa EIA (go akaretšwa mabaka a kamego ya setšhaba) le go bega mediro yeo e šišintšwego, ditšhielano le diabe go setšhaba gore di di lekodišiše. Maikemišetšo a katologano ke go laetša ditšhielano tša go fapana le go laetša ditaba tšeo di ka kgonegago gore di ahlaahlwe ka Legato la Kelo ya Seabe. Tshepetšo ya katologano e lebantšwe gape le go fokotša thuto ka botlalo ya ditaba tšeo di se go malebana le tšeo di lebeletšwego mo dithutong tša go feta.
Ka tlhokomelo go šetša ditshwaotshwao tša molomo tšeo di dirilwego dikopanong tša katologano goba tšeo di amogetšwego mo nakong ya katologano, gomme bjalo ka maleba, go lekodišiša ditšhielano tšeo di šišintšwego, ditaba le thulaganyo ya kelo ya seabe. Go lokiša Pego ya Mafelelo ya Katologano yeo e akaretšago dipoelo tša tshepetšo ya katologano, go akaretšwa dithswaotshwao tšeo di amogetšwego, le godira pego gore e be gona go setšhaba.
Ka morago ga sephetho sa nako ya matšatši a 30 ya ditshwaotshwao tša katologano, DEAT e tla šetša ditshwaotshwao ka moka tšeo di amogetšwego nakong ya Legato la Katologano, gomme ka go ikopanya le mekgatlo ye mengwe, e tla rulaganya ditshwaotshwao tša yona godimo ga Pego ya Katologano le legto le le latelago la protšeke.
Botšeakarolo bja setšhaba bo bopa karolwana ye bohlokwa ya EIA. Maikemišetšo a magolo a botšeakarolo bja setšhaba mo nakong ya Katologano ke go thuša go hlaloša kagologo ya dithuto tša sethekniki tšeo di tlo go dirwa mo nakong ya Legato la Kelo ya Seabe ya EIA. EIA ya protšeke yeoe e šišintšwego e bapaditšwe ka bophara gomme go tšerwe matspa go hwetša dineelo tša btho bao ba amegago thwii. Tokumente ya Boithekgo bja Tshedimošo (BID) ka Seisemane, Sepedi, XiTsonga le SeAfrikanere e phatlaladitšwe ka bophara, dipapatšo tšeo di tsebagatšago EIA di beilwe ka gare ga media gomme diboto tša tsebišo ya protšeke di beilwe mafelong a mantši mo lefelong la thuto.
Dikopano tše mmalwa di bile gona le beng ba naga, ditšhaba, bammušo, badudi le ab bangwe mo nakong ya Julae le Agostose 2007. Dikopano tše ntši di lebeletšwe, go akaretšwa le dikopano tše pedi tša setšhaba tšeo di laeditšwego ka go letlakala iii la pego ye. Godimo ga tshepetšo ya botšeakarolo bja setšhaba ya EIA, Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa e thomile boikopantšho bja badirammogo go protšeke ka botlalo.
Ditaba ka moka tšeo di tšweleditšwego ke bakgathatema di begwa ka gare ga Pego ya Ditaba le Diphetolo, yeo e lego gona Kantorong ya Botšeakarolo bja Setšhaba. Ka morago g mafelelo a nako ya ditshwaotshwao tša setšhaba godimo ga Sethalwa sa Pego ya Katologano, ditaba tše dingwe di tla tsenywa ka gare ga Pego ya Mafelelo ya Katologano. Ge mmušo wa pele wa EIA o šetše o dumeletše Pego ya Mafelelo ya Katologano, Legato la Kelo ya Seabe la EIA le tla toma ka dithuto tša go fapana tša ditsebi.
Bjale ka ge bakgathatema ba šišintšie tše dingwe , di ile tša fetišetšwa go sehlopha tša thekniki ya tikologo go laetša ditaba tše dingwe tšeo di nyakago go lebelelwa ke Dithuto tša Ditsebi mo nakong ya Kelo ya Seabe. Taetšo ya seabe e laeditšwe ke ditsela tša go fapana (mohuta wa seabe, katologano, nako, tiišetšo le kgonagalo ya tšwelelo). Ditaba tša tikologo le diabe tša tšona tšeo di ka diregago di hlalošwa ka karolong yeo e latelwago.
Sehlopha sa EIA sa thuto se laeditše ditaba tše di latelago tše bohlokwa tšeo di tla hlokago nyakišišo ye nngwe yeo e tseneletšego ke ditsebi mo mafapheng a go fapafapana. Dinyakišišo tše tše di tseneletšego di tla dirwa Legatong la Kelo ya Seabo la EIA.
Kelo ya Noka (bontši le boleng bja meetse): Phetogo go kelo le MAR moeleng wa Noka ye Kgolo ya Letaba ya saete ya letamo leo le šišintšwego e ka hlola phokotšo ya magae a meetse le ripariane. Bontši bja meetse bo ka amega go ya ka maemo a yutrofiki, salinithi yeo e oketšegilego, le diphetogo go boso le bontši bja meetse ao a tšwago ka letamong. Diabe tšeo di ka kgonegago go didiriši tša moela (Phaka ya Bosetšhaba ya Kruger le Mozambique) di swanetšwe go šetšwa.
Ditshepetšo tša leago: Protšeke yeo e šišintšwego e ka ba le seabe gape go bogolo, tlhamo le pharologantšho ya ditšhaba le neelo ya ditirelo tša lefelo la thuto. Profaele ya dipalopalo e ka amega ka tsela ye botse goba ye mpe.
Ekonomi: Dibaka tša thwii le tšeo e se go tša thwii tša mešomo di tla hlowa ka lebaka la kago le tlhokomelo ya letamo leo le šišintšwego. Protšeke e tla ba le seabe se sebotse go ekonomi ya lefelo, le ge e le gore go ka bonwa tahlegelo ya naga ya temo.
Motheo wa popego: Motheo wo mongwe woo o lego gona o ka amega ka protšeke yeo e šišintšwego. Ditšhitišo tšeo di ka ba go gona tša nakwana goba tša go ya go ile mo ditirelong tše di ka fokotšwa.
Maphelo a Setšhaba: Kelo ya noka yeo e fokotšegilego e ka oketša malwetši mo ditšhabeng tšeo di lego kgauswi le tša moeleng. Diputseletšo tšeo di ka bago gona tša meetse, le kaonafatšo ya saniteišene le haetšini, di tla oketša maemo a kakaretšo a go phela.
Methopo ya bohwa: Methopo ya bohwa le yona e ka amega. Kelo ya bohwa e a hlokega go fokotša kgonagalo ya tahlegelo ya methopo ye.
Tšhutišo ya ditsela tše dikgolo: Ditsela tše dikgolo tša lefelo la protšeke di tla swanelwa ke go šutišwa mo lefelong la letamo. Se se tla ba le seabe go kelelo ya therafiki mo ditseleng, kudukudu mo mafelong a boudlo le mafelong a mešomo karolong ya temo eupša gape le go tshepetšo ya ditšweletšwa tša temo go išwa mebarakeng.
Ditokelo tša meetse: Naga yeo e hlokagalago go protšeke ye e akaretša mašemo a nošetšo le dimela tše dingwe. Dikabelo tša ka moso tša meetse nageng ye ke taba ye kgolo gomme e nyaka taelo ya pholisi, go lebeletšwe ditshenyagelo tša ditefelo gammogo le seabe godimo ga ekonomi ka moso.
Khwetšo ya naga: Naga ka gare ga lehlapelo le ka tlase ga dimela tša tšweletšo tša go ya go ile tšeo di hlokago mengwaga e se mmalwa gore di bewesebakeng go gongwe go swarelela dintlo tša go phuthela le diintasteri tše dingwe tša dienywa. Dithulaganyo tša go reka naga di swanetše di dirwe ka pela ka moo go kgonegago go netefatša gore go ba le tšwelopele ya tšweletšo.
Boleng bja Moya.
Dithuto ka moka tša ditsebi di tla dirwa malebana le molawana 33 wa GN 385 gomme o tla bega thwii diabe tšeo di laeditšwego mo nakong ya tshepešo ya Katologano.
Ge dinyakišišo tša ditsebi di phethilwe gomme dikhumano le ditšhišinyo di kopantšwe, Pego ya Seabe sa Tikologo e tla beakanywa gomme ya dirwa gore e be gona gore setšhaba se kgone go e lekodišiša.
Sethalwa sa Thulaganyo ya Taolo ya Tikologo (EMP) le kago ya kakaretšo ya EMP di tla hlangwa gomme tša akaretšwa ka gare ga Pego ya Kelo ya Seabe sa Tikologo. Maikemišetšo magolo a diEMP tše e tla ba go bega tokumente yeo e ka šomago yeo e hlalošago ka moo go šongwago gape go hlangwago dinyakwa tša tšhireletšo ya tikologo tša kago. EMP ya legato la tšhomo e ka se akaretšwe.
Ka morago ga nako ya ditshwaotshwao godimo ga Sethalwa sa Pego ya Katologano, ditaba tšeo di šišintšwego ke bakgathatema, gammogo le tša ditsebi tša thekniki le bammušo ba melao, di tla tsenywa ka gare ga Pego ya Mafelelo ya Katologano. Pego ya Mafelelo ya Katologno e tla fikwa ka Nofemere 2007 go bakgathateman bao ba kgopelago khopi.
Pego ya Mafelelo ya Katologano e tla dirišwa go hlaloša katologo ya mošomo wa legato la bobedi la EIA, moo diabe tšeo di ka tšwelelago tša tšwetšopele yeo e šišintšwego ya tikologo le maemo a ekonomi ya leago a lefelo a tla be a hlahlobja ka botlao. Ka tsela ye, ditaba tšeo di laeditšwego ke bakgathatema di tla tsebiša tshepetšo ya EIA.
Dithuto tša Ditsebi di tla dirwa go tloga ka Janeware go fihla ka Aporele 2008. Pego ya Sethalwa ya Kelo ya Seabe sa Tikologo e beetšwe go tla go lebelelwa ke setšhaba mo nakong ya matšatši a 30 ka Aporele 2008, gomme ka morago ga fao, e tla phethwa gore e romelwe go Bammušo.
Tumelelo ya Tikologo e lebeletšwe ka Oktoboro 2008, yeo e tla kgontšhago Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa go thoma ka kago mo seripeng sa bobedi sa 2009.
<fn>The National Council of Provinces Sepedi.txt</fn>
Palamente e na le Dintlo tše pedi:.
Khansele ya Bosetšhaba ya Diprofense (NCOP), yeo e nago le baemedi bao ba ka bago 90.
Go ya ka Molaotheo, NCOP e emela diprofense go netefatša gore mmušo o sekegela diprofense tsebe.
E dira seo ka tsela ya go tšea karolo ge go dirwa melao le go fa setšhaba sebaka sa go ahlaahla merero ye bohlokwa yeo e amago diprofense.
NCOP e na le baemedi ba go tšwa go ye nngwe le ye nngwe ya diprofense tše 9 bao ba kgethilwego ke makgotlatheramelao a diprofense, gape le baemedi ba Mokgatlo wa Afrika Borwa wa Mmušoselegae(SALGA).
Baemedi ba ba okametšwe ke Mopremia wa profense ye nngwe le ye nngwe, yoo e lego yo mongwe wa baemedi bao ba kgethegilego..
Mopremia a ka kgetha motho mo sebakeng sa gagwe ge go hlokega.
Baemedi ba SALGA ba kgethwa ke komiti ya khuduthamaga go tšwa go sehlopha sa baemedi sa Mekgatlo ya Mmušoselegae ya diprofense tše senyane.
NCOP e kgetha Balaodi mo magareng ga melao go wona le Melaokakanywa e bona ka bobona; mengwe yeo e amago diprofense.
Mešomo e mentši ya go dira melao . Baswarabadulasetulo ba babedi..
Balaodi ba ke bona bao ba swerego kopanong ya NCOP gore go boledišanwe taolo ya mošomo wa NCOP ebile e ba ka yona le gore ba e boutele goba ba e badulasetulo ka nako ya dingangišano gane.
E na le karolo yeo e e bapalago go melao ya Khansele. direng melao ya semolaotheo.
Melaokakanywa yeo e sa amego Baswarabadulasetulo sebaka sa ngwaga.
diprofense ke yeo e sepelelanago le mešomo ya semmušo, bjalo ka tša tšhireletšo, tša merero ya kantle le tša toka.
Ge Melaokakanywa ye e fetišitšwe demokrasi yeo e fago batho sebaka sa ke Ngwako wa Bosetšhaba, e ya go go tšea karolo, ebile ke yona e etetšago boutelwa ka go NCOP.pele dipelaelo tša mmušoselegae le tša diprofense go mmušo.
NCOP e bolelela diprofense tše senyane morago go Ngwako wa Bosetšhaba, ka moka ebile e fa mmušoselegae gomme wona o tla amogela goba wa sebaka sa go tšea karolo go ganana le diphetogo tšeo.dipoledišano tša ge go dirwa melao mo mmušong.
Melaokakanywa yeo e amago diprofense thwii e akaretša tša thuto, tša dinamelwa, tša maphelo le tša leago.
Bontšhi bja Melaokakanywa ye e ka ganana le molao.
E swanetše go lebeledišiša Melaokakanywa yeo e swanetšego go Melaokakanywa ka moka.
thoma ka go NA.
Ge go boutelwa Melaokakanywa ye ka go NCOP, profense ye nngwe le ye nngwe e na le bouto e tee.
Ge go na le go kgakgano gare ga NA le NCOP mabapi le Molaokakanywa woo o amago diprofense, Molaokakanywa woo o tla swanela ke go romelwa go Komiti ya Poelanyo.
Ge Molaokakanywa wa go fetola Molaotheo thwii o ama diprofense, go ba kaone ge go ka ba le diprofense tše tshela go tše senyane tšeo di lego ka go NCOP go dumelelana le wona.
Ge Molaokakanywa wa go fetola Molaotheo o sa ame diprofense thwii, Molaotheo o laela gore NCOP e sware dingagišano(ntle le go bouta) ka Molaokakanywa woo pele ga ge o eya ka go NA go boutelwa.
Molaotheo o laela gore Palamente mmogo le Makgotlatheramelao a Diprofense e hlole le go kgonthišiša gore mmušo o phetha mešomo ya wona ka tshwanelo.
NCOP e okametše tlhokomedišišo ya seo mmušo o se direlago diprofense le mebušo ya selegae.
NCOP e ka kgopela Leloko la Kabinete, moofisiri wa mmušo goba wa profense go tla kopanong ya Khansele goba ya komiti ya Khansele.
Baemedi ba NCOP ba ka botšiša Matona a mmušo dipotšišo tšeo di tlago arabiwa ka go NCOP.
NCOP goba ye nngwe ya dikomiti e ka amogela diphethišene, dikemelo goba ditlhagišo go tšwa go mang goba mang le ge e le go tšwa go mokgatlo.
Dikomiti tša NCOP di na le go bitšwa Dikomiti tšeo di Kgethilwego, mohlala, Komiti yeo e Kgethilwego ya tša Dintlo, ya tša Mešomo ya Setšhaba le ya tša Dinamelwa.
Komiti e akaretša mošomo wa dikgoro tša mmušo tše itšego. Gape Komiti e swara dingangišano ebile e fetola Melaokakanywa, mola e bile e swara ditheeletšo phatlalatša ka merero yeo e amago setšhaba.
Dikomiti di ka biletša motho go tla go hlagiša bohlatse goba go tšweletša ditokomane, le go nyaka gore motho goba motheo woo ba ka begago go wona.
Ge Molaokakanywa o fetšwa go ahlaahlwa ke komiti, o tla išiwa go NCOP gore ba o boutele.
Baemedi ba profense ye nngwe le ye nngwe ba na le bouto e tee yeo e tlago dirwa ke hlogo ya baemedi ba profense yeo legatong la profense.
Maloko a setšhaba a ka ba le seabe go hlokemedišišeng gore mmušo o phethela setšhaba ka tshwanelo.
Go romela tlhagišo go komiti ya Palamente ke tsela ye nngwe ya go kwagatša lentšu la gago Palamenteng.
Ka go romela tlhagišo, o ba le sebaka sa go huetša dikgopolo tša maloko a komiti ao a tlago ahlaahla le go ngangišana ka melao pele e feleletšwa.
Phethišene ke tsela ya go tšweletša dingongorego goba merero yeo e tshwenyago setšhaba go Palamente gore e thuše.
Badudi ba naga ka moka ban a le tokelo ya go romela phethišene, ebile se se hlagišitšwe ka go Molaotheo.
Motho yo mongwe le yo mongwe, dihlopha tša batho goba mokgatlo o na le tokelo ya go romela phethišene Palamenteng.
Maloko a setšhaba a ka ikgokagantšha le Maloko a Palamente diofising tša bona tša mešomo tša moo ba dulago nageng ka bophara goba Palamenteng ge ba hloka thekgo ya bona me mererong yeo e ba fišago goba ba hloka thušo ya bona ka bothata bo bo itšego.
<fn>Women and Parliament Sepedi.txt</fn>
Basadi ba bopa go feta seripagare sa setšhaba sa Afrika Borwa, ka fao mantšu a basadi a swanetše go sekegelwa ge go tšewa diphetho le ge melao e hlangwa.
Go tsenya basadi ge go tšewa diphetho ke motheo wa tokelo ya batho. Basadi ba swanetše go tšea karolo go dirweng ga melao ka gore go tsenywa tirišong ga melao le dipholisi tša mmušo go na le diphetogo tšeo di amago maphelo a bona a tšatši ka tšatši. Se bohlokwa kudu, dinyakišišo di bontšhitše gore ge basadi ba tšea karolo go tšeweng ga diphetho, go dira gore tebeledišišo le šedi di fiwe go abeng methopo yeo e kaonafatšago boleng bja maphelo a bohle. Koketšego ya basadi bao ba tšeago karolo mo go dirweng ga melao e ka ba ka katološo ya go re iša go kaonafatšo ya phihlelelo ya ditirelo tša motheo bjalo ka madulo, thuto le kagišo.
Molaotheo wa Afrika Borwa o bolela gore setšhaba se swanetše go ba le phihlelelo ya go tšea karolo ka Palamenteng le go ditshepetšo tša yona. Go na le ditsela tšeo di fapanego ka mo seo se ka dirwago ka gona. Basadi ba ka tšea karolo go dirweng ga melao ka go kgetha mokgatlo wa sepoletiki woo ba naganago gore o ka emela dikgopolo le matshwenyego a bona gabotse Palamenteng. Ba ka tšea karolo gape go rulaganyeng le go šomela mekgatlo yeo ba e kgethilego le go ka kgethwa go makala a yona. Basadi ba hlatlošeditšwe maemong a godimo ka tsela yeo.
Setšhaba se na le tokelo ya go tsenela dikopano tša dikomiti le go tšea karolo go Ditheeletšo tša Setšhaba. Ge taba e le kgahlegong ya setšhaba kudu, Komiti ya Ngwako wa Bosetšhaba goba Khansele ya Bosetšhaba ya Diprofense e ka tšea sepheto sa go swara ditheeletšo tša bosetšhaba goba go kgopela dihlagišo. Setšhaba se ka tsebiša Komiti ya Photefolio goba yeo e Kgethilwego ka dikgopolo tša bona goba taba yeo go boledišanwago ka yona. Maloko a setšhaba a ka ikgolaganya le Leloko la Palamente go tšweletša kgopolo ka molao.
Molaotheo wa Afrika Borwa o aba tlhako ya tšwetšopele ya tekatekanyo ka bong, gape le go kgatha tema ge go dirwa melao. Molaotheo o na le ditokišetšo tše malwa tšeo di tšwetšego pele ka tekanyo ya bong. Molao wa Ditokelo o tshepiša go swara maAfrika Borwa kamoka ga wona ka go swana. O ganetša kgethologanyo go ya ka morafe le bong. Molao wa Ditokelo o gatelela gore magato a swanetšwe a tšewe go godiša go tšwelelela ga tekano magatong kamoka a setšhaba. Molaotheo o thekga ditheo tšeo di thekgago temokrasi, le go tšea karolo ga basadi. Gare ga tše dingwe, se se akaretša Komišene ya Tekano ka Bong mmogo le Komišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa.
Go tlaleletša ditokišetšo tšeo di dirilwego ka go Molaotheo, Afrika Borwa e ikana go tekanyo ka bong ka tumelelano ya dikopano tša bosetšhaba, bjale ka Mokgatlo wa Phedišo ya Kgethollo Kgahlanong le Basadi(CEDAW) le Mokgatlo woo o bitšwago Platform of Action, yeo e thomilwego ke Kopano ya Basadi ya Beijing. Afrika Borwa ke setho sa mananeo a mmalwa a Afrika a go tšea karolo le go hlabolla basadi, mohlala, tumelelano ka tša bong le tlhabollo ya Tlhabollo ya Setšhaba sa Borwa bja Afrika (SADC).
Tsela ya mathomo ya bohlokwa ya gore basadi ba ka akaretšwa go Palamenteng ke ka nako ya dikgetho. Ka mokgwa woo batho ba kgethago nakong ya dikgetho go laetša go hlangwa ga mengwako ye mebedi e lego Ngwako wa Bosetšhaba le Khansele ya Bosetšhaba ya Diprofense.
Dikgetho tša setšhaba di fa batho kamoka ba mengwaga ya ka godimo ga 18 tokelo ya go kgetha mokgatlo woo ba o ratago. Basadi ba dira palo ye ntšhi ya bakgethi e bile ba ka šomiša tokelo ya bona ya go kgetha gore ba huetše ka fao Palamente e tlago bopega ka gona, le ka fao setheo se se tlago bea tlhabollo ya basadi pele.
Kgoro ye ntshwa ya Basadi, Bana le Batho bao ba sa Itekanelago e hlomilwe go tiiša mešongwana ya mmušo go hlabolla le go šireletša batho ba setšhaba sa rena bao ba nago le mafokodi ao a ka ba šiago ba le kotsing.
Le ge e le gore basadi ke bona ba theago bontši bja setšhaba sa Afrika Borwa, palo ya bona e sa le fase ge go etla go tšeyeng diphetho. Go na le ditlhotlo tše ntši tšeo di paledišago basadi go bapala karolo ya go kwagala ka botlalo, gomme ye kgolokgolo ke bodiidi. Bodiidi ke bothata bjoo basadi ba bantši ba Afrika Borwa ba lebanego le bona, kudukudu dinagamagaeng. Phihlelelo ya ditirelo tša motheo go swana le thuto, meetse le tša leago e tutueditšwe ke bong bja go se lekalekane, morafe le dikamano tša maemo. Gore basadi ba bapale karolo ka botlalo ge go dirwa molao, phihlelelo ya basadi go ditirelo tša motheo e swanetše go kaonafatšwa.
Bontši bja basadi bo hloka matlafatšo ya ikonomi. Basadi ke bona ba legoro leo le diilago mo Afrika Borwa gomme ba boemong bja go se thwalwe gabotse goba go hloka mošomo. Go feta fao, HIV/AIDS e ama tekanyetšo ye kgolwanyana ya basadi, kudukudu basadi ba bannyane mengwageng ya bona ya go belega. Ntwa kgahlanong le basadi e šala e le ye ngwe ya ditlhotlo tše kgolo tše amago basadi.
<fn>Youth and Parliament Sepedi.txt</fn>
Ka 1974, mmušo wa apartheiti o ile wa tšea sephetho sa go buša molao wo Dr HF Verwoerd a ilego a leka go o phethagatša ka 1953 ka ntle le go tšwelela. E be e le ka nako yeo a bego a swere phothefolio ya tša thuto. Mmušo wa nako yeo o be o gapeletša molao wa "50/50" wa gore Afrikaanse e be yona go rutwago ka yona dipalo, dithuto tša saentshe ya tša leago le dipalopalo; gomme saentshe, thutaphetlo le tša bokgabo di rutwe ka seisemane. Barutiši le batswadi ke ba mathomo ba go ganana le seo.
Ka 1975 Dibhoto tša Dikolo go tšwa dikolong tše šupa di ile tša laela barutiši gore ba se ke ba ruta ka Afrikanse, gomme seo sa hlola gore ba Legoro la Thuto ya Babaso ba rake maloko a mahlano a Bhoto yeo mošomong.
Ka 1976 sekgopi seo se hlotšwego ke lenaneo la Thuto ya Babasose be se gola. Ge go batamela meferefere ya June 16, baithuti ba Soweto ba ngwadile lepetšo la gore "Tsena o Ithute, O tloge o ye go thuša ba bangwe" mo botsenong bja dikolo tša disekontari.
Ka Matšhe ngwageng woo, go ile gwa gapeletšwa gore go rutwe ka Afrikanse dikolong tše dingwe tikologong ya Soweto, gomme dikgakgano tša molao wa 50/50 tša golela godimo.
Ka di 17 tša Meyi, dikolo tše dingwe di ile tša rulaganya dipoikoto, ba laela gore ba se ke ba hlwe ba rutwa ka Afrikanse.
Ka June, dikolo tše dingwe di ile tša gana go ngwala meleko ya dithuto tša leago ka Afrikanse gomme ba tšhošetša go poikota meleko ya June ka moka.
Ka Sontaga sa di 13 tša June, go bile le kopano moo go ilego gwa tšewa sephetho go dira mogwanto ka gare ga motse wa Soweto ka di 16 le di 17 tša June, gomme e felele ka kgobokano e kgolo ka Labohlano la di 18 tša June. Kopanong ya ka Sontaga, go ilwe gwa hlongwa komiti gomme ya bitšwa Soweto Action Committee (SAC); gomme yona e na le maloko a mabedi go tšwa dikolong tša sekontari tša Soweto. Komiti ye e hlomilwe go tla go loga maano a gore go be le mogwanto wa khutšo.
SAC le batho bao ba bego ba tlile kopanong yeo ba ena gore taba ye e be khupamarama ka di 13 tša June, gore maano a mogwanto a se ke a senywa ka go phatlalatšwa bathong ba šele. Matšatšing a mararo ao a latelago, gwa phatlalatšwa lentšu gomme gwa romelwa le ditaelo tša ka pejana ka gore go tla direga eng tšatšing leo.
Mesong ya Laboraro la di 16 tša June ka 1976, baithuti ba Soweto ka bophara ba kopana kgothekgothe mafelong a go feta a lesomepedi; e le ge go kopanelwa mogwanto. Bahlahli ba mogwanto ba ile ba phatlalatša diplakate tšeo go tšona go bego go ngwadilwe mapetšo a go swana le bo "Fase ka Afrikanse" le "Afrikaans ke polelo ya setšhaba".
Letšatši le le swaya ntlhoreng ya dikgakgano ya baswa ba Afrika Borwa yeo e thomilego pejana ga moo gomme ya tšwela pele go . hla mathomong a demokrasi ka 1994. Meferefere ya Soweto, ntlhoreng ya dikgakgano ya baswa, e hlotše meferefere ya go latelana lefase ka bophara yeo e ilego ya gatelelwa ke balaodi ba aparteiti. Batho ba bantšhi ba hlokofetše moo, makgolokgolo a swerwe moo gomme bontšhi bja batho ba tšhabetše dinageng tša ka ntle go tsenela mekgatlo ya tokologo yeo e rakilwego ka mo nageng. Bohlokwa bja di 16 tša June 1976 ke tsela yeo letšatši le le emelago batho bao ba intšhitšego sehlabelo ka yona, boineelo bja batho go tokologo le go ba le mafolofolo a go ba badudi ba naga.
E tlišitše tlhabologo go lenaneo la thuto leo le hlomphago serithi sa batho, pharologanyo ya ditšo tša batho le tokologo ya kgetho; ebile e leka go netefatša gore batho ka moka ba hwetša thuto yeo e lekanego.
Ditiro tša baswa ba mengwageng ya di '70s di bile le seabe seo se makatšago mo go ageng bokamoso bja naga ya rena. Bjalo ka baetapele ba kamoso, ba ile ba kgona go ba le lesedi la moo ba yago gona le go thalathala tsela yeo ba dumago go e sepela. Go ya ka ponelopele, ditiro le dihlabelo tša bona, ba hlotše ntwa kgahlanong le mmušo wa aparteite, gomme seo sa iša go demokrasi.
Baswa ba sa tšwela pele ka go tšea karolo e bohlokwa mo setšhabeng, gomme mmušo wa tokologo o ikemišeditšego go dira tšohle tšeo di tlago tliša tlhabollo ya baswa bao e lego baetapele ba rena ba ka moso le batlhokomedi ba tokologo ya rena yeo re e hweditšego ga boima. Mo nakong ye, dinyakwa tša baswa di swaretšwe pele ke Etšentshi e mpsha yeo e sa tšwago go hlongwa ya Bosetšhaba ya Tlhabollo ya Baswa (YDA) yeo e tsenego legatong la Khomišene ya Bosetšhaba ya Baswa le Mokgatlo wa Baswa wa Umsobomvu, e le ge mmušo o leka go thuša ka merero ya baswa.
Baswa ba matšatši a ba kopana le ditlhotlo tše dintši, go akaretša le go hloka mešomo ka bontši, bodiidi le bosenyi. Hlokego ya mešomo ke tlhotlo e kgolo go baswa ka bophara, go tloga ka bao ba feditšego marematlou go. hla ka bao ga alogilego dikholetšheng, diyunibesithing le ditheknikhoneng bjalo bjalo.
Baswa ba Afrika Borwa ba lebane gape le ditlhotlo tša malwetši ao a fetelago ka tsela ya thobalano bjalo ka HIV/Aids.
Malapa ao a thekgilwego ke bana le baswa a oketšega ka mehla ka lebaka la go hlokofala ga batswadi; bothata e le malwetši ao a hlolago ke HIV/AIDS bjalo ka TB.
Tlhotlo e kgolo yeo naga ya rena e lebanego le yona ke go thuša baswa gore ba tsebe gore ke bomang, ba lemoge moo ba tšwago gona le gore re ba hlohleletše gore ba dule ba ikemišeditše go ineela bakeng sa bokamoso bja bona. Go ya ka moo baswa ba šetšego ba laeditše kgahlego go dikgetho tša bone tša demokrasi ka gona, re tla atlega.
Mmušo wa demokrasi o hlomile mananeo a go swana le Etšentshi ya Bosetšhaba ya Tlhabollo ya Baswa(NDA) yeo e šomago ka merero ya baswa ka moka, go tloga ka dipholisi go . hla ka tlhabollo. Etšentshi ye ke maikarabelo a Tona yeo e lego ka go Presidentshi. NDA e hlomilwe ke mmušo go arabela ditlhotlo tša ekonomi tšeo baswa ba lebanego le tšona thwii; gomme bjalo ka etšhentshi yeo e thekgago tlhabollo ka mašeleng, e hlometšwe go dira gore go be le hlolego ya mešomo, tlhabollo ya bokgoni, le go fetišetša bokgoni go ba bangwe.
Go sekegela le go gatelela thuto go laetšwa ke lebaka la gore Thuto ya Motheo le Thuto ya go Godimo di na le Matona a go fapana go netefatša gore di le pedi di hwetša tshekegelo ya maleba.
Palamente e na le dikomiti tša go swana le Komiti ya Photefolio ya Basadi, Bana le Batho bao ba sego ba itekanela mmeleng, mmogo le Komiti yeo e Kgethilwego ya Basadi, bana le Batho bao ba sego ba itekanela mmeleng. Dikomiti tše di lebane le merero ya baswa gomme ke maikarabelo a tšona go hlokomedišiša merero ya baswa le go šetša melao yeo e amago baswa.
Palamente ka bophara e dira melao. E fetišitše melao e mentši go swana le Molao wa Kgodišo ya Babaso wa 2003, Molao wa Tlhabollo ya Bokgoni wa 1998 le Molao wa Tekatekano ya tša Mešomo.
Mo karolong ya yona ya tlhokomedišišo, Palamente e lebeletše phethagatšo ya melao yeo e fetišitšwego, go akaretša le yeo e lebišitšego baswa ba ka mo nageng.
Go dira gore Palamente e. hlelelege ga bonolo, go na le lenaneo leo le bitšwago "Member's Interface" leo ka go lona baswa ba kago kopana le Maloko a Palamente ka o tee ka o tee go ya ka merero ya bona. Gape ba ka dira ditšhupetšo tša go ngwalwa goba ba di hlagiša ka bo bona.
Baswa le bona ba bopa karolo ya setšhaba yeo e ka tsenelago dikopano tša dikomiti moo mešomo ye mentšhi ya Palamente e dirwago gona, gomme ba ka tsenela dikopano tšeo go bona seo se diregago gore ba ikhumiše ka tsebo.
Palamente e na le mananeo a maswa ao a lebantšhitšego makala a go fapana, mohlala, Palamente ya Baswa (yeo e swarago ka Kgwedi ya Baswa) moo go tlago ahlaahlwa merero ya baswa ebile baswa e le bona fela ba tšeago karolo moo, le marapo a . lwe bona.
Molaotheo o gapeletša Palamente go akaretša setšhaba mo mererong le mananeong a yona, ka fao baswa bjalo ka karolo ya setšhaba ba phela ba mengwa go tla go tšea karolo mo mananeong a Palamente a maswa a go swana le ditheeletšo tša Setšhaba, Polelo ya Mopresidente ya Pulo ya Palamente le tše dingwe tšeo go hlokagalago gore setšhaba se tšee karolo go tšona.
Letlakajana le le hwetšagala ka maleme a semmušo kamoka a Afrika Borwa.
<fn>baby-pedi.txt</fn>
Emiša ka go nwa dipilisi - šomiša tsela e ngwe ya go thibela go ima.
ge e le gore wena le monna wa gago le meloko.
Bonana le etele kliniki ya baimana bonana le ngaka ya gago.
Ge e le gore go na le motho o a belegwego le bothata bjo bo itšeng, e kaba monaganong goba go se bone le go se kwe gabotse - ka lapeng la geno goba la bo monna, kgopela goba mooki ngaka wa kliniking gore a go fetišetše go kliniki ya kgauswi ya go eletša ka tša dijenetiki.
Iphe nako ya go khutša e lekanego le gona go itšhidiolla ga nnyane.
Etela goba kliniki ngaka ya gago ge o tšwa madi ka fase, ge o hlapa ke dipelo gago-lo, o hlatša goba o opa ke hlogo, o roroga maoto goba dinao, o ba le mmele kudu - le ge se se direga ka lebelo, o na le mahla-bi mokokotlong, go theoga ga mohlapo-logo mo go bonagalago goba ge se se di-rega ka lebelo, go tšwa metse a ma ntšhi ka fase.
Etela goba kliniki ngaka ya gago ka morago ga dibeke tše tshela ge ngwana a se no belegwa gore a hwetše tlhatlhobo e tseneletšego ya ka morago ga pelego.
Bonana le le kliniki ya peakanyo ya ngaka ya gago goba lapa mabapi se thibela kimo/pelego se go loketšego.
<fn>boabab_sepedi.txt</fn>
Sefoka se se abelwa badudi ba Afrika Borwa bakeng sa tirelo ye e kgethegilego. Tirelo yeo e abelwago sefoka se e ka godimo ga.
Tirelo ya setšhaba.
Tlhompho ye e hwetša tlhohleletšo go Baobab (seboi) elego mohlare wo o hwetšwago dikarolong tša Afrika tša fiša le monola. Modu wa leina le la Baobab ke karolo ya dinonwane tše ntši tša go huma tša Afrika. Go ka direga gore wo e be mohlare wo o hlalositšwego go feta mehlare e mengwe ka moka mo Afrika ka lebaka la, gareng ga tše dingwe, kgotlelelo ya wona, boleng bja mehlolo le seo o se emetšeng go badudi ba setšo. Kgotlelelo ye e bontšhitšwego ke mohlare wo ka go gola go fihla o tšofala e bontsha tirelo ye e swarelelago yeo gape e kgathegilego go Afrika Borwa ya batho bao ba ebelwago Sefoka se. Go swana le mo, tirelo ye e abjago e sa ntše e netefatša maemo a Afrika a kgotlelelang le go gopele pele.
Baobab (seboi) ke karolo ye bohlokwa go mananeo a mantši a kagodikgwa ya Afrika. E fana ka dikgamathi tša go dira lešela le thapo, dienywa tša dijo le dibešwa, le ditšweletšwa tše dingwe tša mohola. Medu ye yona ye e tlwaelegilego, ya sephara le go kgwahla e thekgile mohlare o mogolo wo o tlwaelegilego ka go ba lefelo la go swarela dikopano tše ntši tše bohlokwa ditšhabeng tša setšo tša Afrika.
Baobab (Baobab goba Adonsonia Digitata) - e tsebega ka medu le kgotlelelo ya yona. Ga e fane feela ka moriti le lefelo la go swarela dikopano, eupša ebile ke kokwane ditšhabeng tšeo e hwetšagalago go tšona.
Sebopego sa khutlosenyane - lemorago la khutlosenyane ke seka sa mafelo a mantši a go fapafapana a kgonagalo ya seabe le tirelo go ageng setšhaba se se atlegilego le go gatela pele. Seka se ebile se emetše diprofense tše senyane tša naga ya gabo rena.
<fn>colourflyer2.txt</fn>
Tseba dihlare tše o dinwago, le lebaka la go dinwa. Tseba maina a dihlare tše o dinwago. Tseba lebaka la go nwa dihlare.
Tseba go bea dihlare ka hlokomelo Bea dihlare tša gago mo tulong e fodileng kgole le mahlasedi a letšatši Dihlare tše dingwe di swanetše go dula ka setsidifatšing.
Tseba dihlare tša gago tša bolwetši bja nako le nako Kopana le bathuši ba tša maphelo ba gago kgafetša Tseba Dihlare tša gago kgafetša.
Bolwetsi bja gago bo tlo hloka kalafi ya bophelo ka moka. Bolela ge dihlare tša gago di sa go sware gabotse la gotlhobaetšaEnwa dihlare tša gago kamehla, gomme o tsenele mok-gahlo wa thekgano.
Tseba gore o direng ka dihlare tša kgale le tšeo di šetšego. Dihlare tša kgale, ga di a swanela go šomišiwa Le seke la lahlela dihlare ka pitšeng ya matlakala goba tša sepedišwa le meetse. Dihlare tša kgale le tšeo di setšego, di swanetšwe go bušetšwa mo la go di hwetša gona gore di kgone go lahlwa ka tshwanelo.
<fn>history_sepedi.txt</fn>
Go tswalwa ga demokrasi e mpsha ye e sa kgethollego go ya ka morafe le bong mo Afrika Borwa go bakile gore go tsinkelwe ka leswa lenaneo la Difoka tša Bosetšhaba. Lenaneo la pele le be le na le Tlhompho (Decoration) e tee le Difoka (Orders) tše nne tšeo mekgabišo ya tšona e bego e emetše dinako tše di fetilego.
Matsapeng a go ikamologanya le dinako tše di fetileng, ka May 1998, President's Advisory Council on National Orders ye e bego e sa tšwa go hlongwa e ile ya fiwa mošomo le maikarabelo a go sekaseka lenaneo la Difoka tše Bosetšhaba (National Orders and awards). Go tsenya mošomo woo tirišong, go ile gwa hlangwa komiti ya setegniki gore e thome ka mošomokgoparara wa dinyakišišo tše di akaretšago tšeo di amago ditherišano le setšhaba, dipoledišano le bao ba amegago naga ka bophara, dipoledišano le dihlopha moo šedi e kgolo e bewago go mananeo a mangwe, taelo ya diphatišišo tša histori le go kgobeketšwa ga babetli ba jewellery le di-medale go hlama dimedale tše diswa go ya ka taelo.
Bja'ka karolo ya leneneo le, ba Kgoro ya Bokgabo, Setšo, Sanse le Tegnolotši ka nako yeo ka tšhomišano le Lefapha la Dikgokagano le Tshedimošo ya Mmušo ba ile ba tšwela pele go nyakišiša dika tše dingwe matsapeng a go utulla bohlokwa bja bokgabo bjo bo tla emelago moya wa naga e mpsha. Phanele ya dirutegi le ditsebi tša dika tša setšo e kgopetšwe go lemoga dintlha le mabaka a bohlokwa ao a bontšhago histori le maitemogelo a Afrika moo šedi e kgolo e bewago godimo ga Afrika Borwa. Dipoelo tša mohlakanelwa tša lenaneo le di tswetše taelo ya tlhamo ya Difoka tša Bosetšhaba (National Orders) tše dišwa.
Afrika Borwa e tšwetšwe ke tema matsapeng a go ikamologanya le tshepedišo ya pele ya kgatelelo le kgethollo go ya ka bong, mmala le morafe. Naga ye e dikile e gatela pele ga nnyane ga nnyane go buša botho bja rena. Ge re le gare re gatela pele bjalo, setlwaedi se seswa sa ditokelo tša botho le tlhompho ya seriti sa botho di thomile go ba dilo tšeo Afrika Borwa e tsebegago ka tšona.
Ye nngwe ya dikgato tše kgolo tše re di tšerego go ikamologanya le tshepedišo ya kgale e bile go emišwa ga folaga e mpsha ka 1994. Kgato yeo e tiišitše boikgantšho le seriti sa naga ya gabo rena le keteko ya botho. Ye nngwe e bile go tsebagatšwa ga Sefoka sa Naga (Coat of Arms) se seswa ka di 27 April 2000 yeo e emetšego histori ya mohlakanelwa ya batho ba naga ye. Ka go dira bjalo, mokgabišo o moswa wo o beilego šedi go Afrika moo maswao a yona a bago karolo ya moya o moswa wo o emetšego kagoleswa ya Afrika Borwa.
Difoka tša Bosetšhaba (National Orders) tše diswa di ithekgile ka moya woo wa kagoleswa.
<fn>ikhamanga_sepedi.txt</fn>
Sefoka se se abelwa badudi ba Afrika Borwa ba bontšhitšego bokgoni lekaleng la bokgabo, setšo, bongwadi, mmino, bobegaditaba le dipapadi.
Semela sa Ikhamanga (Strelitzia) ke seka sa botse bja moswananoši bja diphihlelelo tša banna le basadi ba fofišetšago folaga ya mebalabala ya Afrika Borwa godimodimo lekaleng la bohlami, bokgabo, setšo, mmino, bobegaditaba le dipapadi.
Moropa wa Se-Afrika - o maleba go ditšo ka moka gape o emetše bokgabo, ke seka sa talente ya godimo go dikgokagano le keteko ya setšo.
Seala/letšatši - korone ke seka sa seaparo sa mafofa sa hlogo seo se rwalwago ke badiragatši, magoši le batho ba go hlomphega. Mahlasedi a letšatši, ao a bontšhago maatla, letago, lesedi le bophelo, a emetše diphihlelelo tša badiragatši makaleng a go fapafapana.
Sebopego sa ka gare sa seka-lee goba merumo - (tumišo dipapading) - di emetše temogo ya diphihlelelo tše di kgethegilego ditiragalong tša go fapafapana tša dipapadi le setšo.
Ditsela - (phihlelelo le katlego) - di bontšha ditsela ka moka tše di yang Afrika le Cradle of Humankind, gomme di gatelele tsela e telele, e boima ye e lebišago go diphihlelelo, bokgoni le katlego.
<fn>kaGae.txt</fn>
Lengwalo (dokumente) le le swanetše go balwa bjalo ka karolo ya Setatamente sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba sa Dikreiti tša R - 9.
Ke ka lethabo le legolo ge Kgoro ya Thuto e tšweletša Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba mo go Dikreiti tša R - 9 (Dikolong) ka dipolelo ka moka tše 11 tša semmušo tša Afrika-Borwa.
Tshepetšo ya tlhalošo le tlhathollo ke ye bothata, ebile e tshotshoma ka ditlhohlo. Go batho bao ba bego ba hlaloša le go hlatholla mangwalo (didokumente) ao, go bile nyakego ya go beakanya mareo le go rulaganya ditemana tša kharikhulamo ka tshwanelo. Mangwalo ao a lekotšwe ke ditsebi tša ditsinkelo ka tsela ya dinyakišišo.
Kgoro ya Thuto e bona mangwalo ao bjalo ka mathomomayo a tshepetšo, ka nepo ya go tšwetša pele le go hlabolla dipolelo tša gaborena. Re amogela, re bile re hlohleletša batho ka lefapheng le, go diriša mangwalo a bjalo ka motheo wa kgatelopele ya moomela.
Mananeo a Methopo a hlaloša Kharikhulamo ya go akaretšwa le Lenaneo la tlhalošo ya mareo (Klosari) la kelo go akaretšwa le Klosari ya Area ya go Ithuta ka tsela ya go ikgetha.
Bogare bja puku ye bo arotšwe ka dikarolo tše tharo, ye nngwe le ye nngwe e amana le kgato ya Sehlopha se sengwe le se sengwe sa Thutokakaretšo le Tlhahlo - Sehlopha sa Tlase, Sehlopha sa Gare le Sehlopha sa Godimo. Ye nngwe le ye nngwe ya dikgaolo tše e na le karolo ya matsenokakaretšo, a go latelwa ke maemo a kelo a sehlopha seo.
Maemo a kelo a sehlopha se sengwe le se sengwe a tšweleditšwe ka tsela yeo e lego gore kgatelopele e tla lemogwa. Ke gore, maemo a kelo a mohuta woo a kreiti ye nngwe le ye nngwe a nyalanywa seng sa ona gore morutiši a kgone go bapetša kgatelopele yeo e dirilwego mo mengwageng ya go feta. Taba yeo e hlola gore go be dikgoba tša go se tlatšwe ka gobane ga se gore maemo a kelo ye nngwe le ye nngwe a a swana/kwana mo kreiting ye nngwe le ye nngwe.
Go dirišwa maswao a a rilego go putlaganya le puku ye ka bophara ka maikemišetšo a go hlahla mmadi go hwetša tshedimošo yeo a e tsomago.
Molaotheo wa Repaboliki ya Afrika-Borwa (Molawana 108 wa 1996) o fa motheo wa go fetolwa le go hlabollwa ga kharikhulamo mo Afrika-Borwa.
bea motheo wa setšhaba sa go lokologa sa demokrasi, fao mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho le gore modudi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwe ke molao; le go bopa Afrika-Borwa ye e kopanego ya demokrasi gore e tšee maemo a a lokilego bjalo ka naga ya go lokologa magareng ga ditšhaba tša lefase.
Thuto le kharikhulamo di kgatha tema ye bohlokwa ya go phethagatša maikemišetšo ao. Kharikhulamo e ikemišeditše go hlabolla mabokgono ka moka a moithuti yo mongwe le yo mongwe bjalo ka modudi wa Afrika-Borwa ya demokrasi.
Thuto ya go thewa godimo ga Ditetelo e bopa motheo wa kharikhulamo mo Afrika-Borwa. E katanela go kgontšha baithuti ka moka go fihlelela mabokgoni a bona ka moka. Taba yeo e phethagatšwa ka go rulaganya ditetelo tšeo di swanetšego go fihlelelwa mo mafelelong a tshepetšo yeo. Ditetelo di hlohleletša mokgwa wa thutou wa go thewa godimo ga moithuti le mošomo wa gagwe. Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba se bopa ditetelo tša go ithuta mo kgatong ya Thutokakaretšo le Tlhahlo mo Dikreiti tša R-9 (Dikolong) tša go lebana le ditetelotsenelelo le ditelelotlhabollo tša go hlohleletšwa ke Molaotheo gomme tša hlabollwa tshepetšong ya demokrasi.
diriša saense le theknolotši ka tshwanelo le ka tsinkelo go bontšha maikarabelo malebana le merero ya tikologo le go maphelo a ba bangwe; le go bontšha le go kwešiša lefase go ba karolo ya mananeo a a nyalanego ka go lemoga gore mathata a ka se rarollwe ka go se amanywe.
diriša dibaka tša thuto le lefase la mediro; le go hlabolla dibaka tša merero ya kgwebopotlana.
Merero ya go swana le bodiidi, go hloka tekatekano, semorafe, bong, mengwaga, bogole le ditlhohlo tša go swana le HIV/AIDS ka moka e huetša ka fao baithuti ba ka kgathago tema ka gona sekolong. Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba mo go Dikreiti tša R-9 (Dikolong) se hlaloša mokgwa wa go akaretša ka go hlaloša bonnyane dinyakwa go baithuti ka moka. Ditatamente ka moka tša area ya go ithuta di leka go bopa temogo ya setswalle magareng ga toka ya bosetšhaba, ditokelo tša botho, tikologo ya mmakgonthe le go hloka kgethollo. Gape baithuti ba hlohleletšwa go hlabolla tsebo le kwešišo ya naga ya bona ya go huma ka meraferafe, go akaretšwa le merero ya go fapafapana ya setšo, sedumedi le semorafe tša merafe yeo ya go fapafapana.
Setatamente sa area ye nngwe le ye nngwe sa ya go ithuta se šupa tsela yeo Ditetelokgolo tša go ithuta di ka fihlelelwago ka gona mo mafelelong a Kreiti ya 9. Gape Setatamente sa area ye nngwe le ye nngwe se nepiša maemo a kelo ao a kgontšhago go fihlelelwa ga Ditetelo tša go ithuta. Maemo a kelo a hlaloša botebo bja tsebo le bokgoni bja moithuti mo kreiting ye nngwe le ye nngwe. Maemo a kelo a setatamente sa area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta a bontšha ka fao tlhabollo ya kgopolo le bokgoni di ka phethagatšwago ka gona go ya le mabaka. Maemo a kelo a ka logaganywa le dikreiti go putlaganya le dikreiti tše dingwe. Go fihlelela kamano ka botlalo magareng ga togagano go putlaganya le diarea tša go ithuta (fao go kgonegago malebana le merero ya go kwagala ya thuto), le kgatelopelekakanywa go tloga go kreiti ye go ya go ye nngwe, ke yona metheo ya kharikhulamo ye.
Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba se ikemišeditše go kaonafatša boikgafo gammogo le boitshepo magareng ga barutiši bao ba swanetšego go ba le maikarabelo mo tlhabollong ya Mananeo a bona a go Ithuta. Gore go thekgwe tshepetšo ye, Kgoro ya Thuto e tla fa morero wa tlhahlo ya go thewa godimo ga Setatamente se sengwe le se sengwe sa area ya go ithuta. Diprofense di tla tšwela pele go hlabolla ditlhahlo ge go tsomega gore go phethagatšwe morero wa merafe ya go fapafapana.
Dikokwane tše bohlokwa, go akaretšwa le dikokwane tše bohlopkwa tša bophelo Ditatamente tša area ya go ithuta tša Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba di gatelela mananeo a go ithuta. Le ge e le gore diarea tša go ithuta di hlaloša dikgopolo, mabokgoni le dikokwane tše bohlokwa tša bophelo gore di fihlelelwe mo kreiting ye nngwe le ye nngwe, mananeo a go ithuta ona a hlaloša boahlamo bja go ithuta gammogo le mešomo ya kelo mo sehlopheng se sengwe le se sengwe. Gape mananeo a go ithuta a tšweletša mananeo ao a hlathollago dibaka le tatelano tša mešomo yeo ka moka ngwaga ka ngwaga, go akaretšwa gape le mehlala ya dithulaganyo tša dithutišo tšeo di swanetšego go rutišwa mo nakong ye e beilwego.
Mo Sehlopheng sa Tlase go na le mananeo a go ithuta a mararo, e lego go ithuta go bala le go ngwala, go bala dinomoro le mabokgoni a bophelo. Mo go Sehlopha sa Gare, Dipolelo le Mmetse ke mananeo a bohlokowa a go ithuta. Diarea tše dingwe tše tša go ithuta di ka no tswakanywa go ya ka dikolo, fela ka tumelelo ya dikgoro tša thuto tša diprofense. Diprofense di ka hlabolla dikwano tša go ama diprofense ka ga dikopanyo tšeo mo go Sehlopha sa Gare. Mo go Sehlopha sa Godimo go na le mananeo a go ithuta a seswai a go thewa godimo ga diarea tša go ithuta. Dikabo tša nako tša area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta di hlalošwa mo dikreiting le go dihlopha ka moka.
Dikabo tša nako di tšweletšwa ka dipersente ka diiri tša go lebana le merero ya go ithuta ka sekolong. Go beke ye nngwe le ye nngwe ya sekolo, barutiši ba swanetše go ba sekolong diiri tše 35; dinako tša go ruta (ka sekolong) di tla fapafapana go ya ka dikreiti tša go fapana. Mo go Sehlopha sa Tlase go swanetše go ba diiri tša go ruta ka sekolong tše 22.5 mo go Dikreiti tša 1 le 2, mola mo go Kreiti ya 3 gona go swanetše go ba diiri tša go ruta tša go kaaka 25. Mo go Sehlopha sa Gare, go swanetše go ba diiri tša go ruta tše 26.5. Mo go Sehlopha sa Godimo, Kreiti ya 7 e tla swanela go ba le diiri tša go ruta tše 26.5, mola Dikreiti tša 8 le 9 di swanetše go abelwa diiri tša go ruta tše 27.5.
Setatamente se sengwe le se sengwe sa area ya go ithuta se akaretša karolo ya kelo ye e hlalošwago ka botlalo. Tlhako ya go thewa godimo ga ditetelo e diriša mekgwa ya kelo yeo e kgontšhago merero ya go fapafapana ya kgokagano ya maleba ya kakanyo. Kelo e swanetše go fa diponagalo tša katlego ya moithuti ka tsela ye e kgotsofatšago, gomme godimo ga fao e be e kgonthiše gore mabokgoni a baithuti a a nyalantšhwa, a be a dirišwe ka tshwanelo. Gape kelo e swanetše go thuša baithuti go kgona go ikahlolela ka ga bokgoni bja bona, gape le go ipeela dinepo tša kgatelopele le go hlohleletša go ithuta go tšwela pele.
Barutiši ka moka, go akaretšwa le ditsebi tša thuto, ke bakgathi ba tema ba bohlokwa mo mererong ya go fetoga ga thuto mo Afrika-Borwa. Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba mo go Dikreiti tša R-9 (Dikolong) se hlohleletša gore barutiši ba be le mangwalo a tshwanelo, mabokgoni, gape e be dikgwari mošomong, gape ba be le šedi ye kgolo mererong ya thuto. Ba tla kgona go phethagatša diabe tša go fapafapana tša go hlalošwa ke dinyakwa le maemo a go ama barutiši. Tšeo ka moka di akaretša gore e be bommaditsela mererong ya go ithuta, e be bahlatholli le babeakanyi ba mananeo a go ithuta go akaretšwa le go ba baetapele, gape ba kgone go diriša ditlabakelo ka tshwanelo, le go ba balaodi le borataolo, dirutegi, banyakišiši le go ba baithuti ba moomela, go akaretšwa le go ba dithopaale tša setšhaba, badudi ba mmakgonthe, baruti, baedi/balekanyetši le go ba ditsebi mererong ya diarea tša go ithuta goba dihlopheng tša thuto.
Go tšweletšwa ga dikokwane tše bohlokwa tša bophelo go bohlokwa, e sego fela mererong ya go hlabolla bomotho, eupša gape le go kgonthiša gore boitsebišo bja bosetšhaba bja Afrika-Borwa bo thewe godimo ga dikokwane tše bohlokwa tša bophelo tša go fapana kudu le tša go gatelelwa nakong ya thuto ya kgethollo. Mohuta wa moithuti yo go ukangwago ka ga gagwe ke yoo a swanetšego go huetšwa ke dikokwane tše tše bohlokwa tša bophelo, yoo gape a swanetšego go bontšha kgahlego mererong ya bosetšhaba ya go thewa godimo ga tlhompho go demokrasi, tekatekano, seriti sa motho le ditokelo mererong ya bophelo le leago.
Area ya go ithuta ya polelo ye nngwe le ye nngwe ya semmušo e na le dikarolo tše tharo, e lego Polelo ya ka gae, Polelotlaleletšo ya mathomo le Polelotlaleletšo ya bobedi.
Mo nageng ya dipolelontši bjalo ka Afrika-Borwa go bohlokwa gore baithuti ba be le bokgoni bja maemo a godimo bja go bolela, bonnyane dipolelo tše pedi, le gore ba kgone go kgokagana/boledišana le batho ba bangwe ka dipolelo tša bona.
Area ya go ithuta Dipolelo e sepedišana tsela e tee le morero wa polelo ka ga thuto wa Kgoro ya Thuto. Morero wo o fa Makgotlataolo a Dikolo maikarabelo a go kgetha merero ya maleba ya polelo dikolong tša ona ao a nyalanego le ditikologo tša ona ka go gata ka mošito o tee le morero wa tirišo ya polelotlaleletšo bjalo ka karolo ya go tseba dipolelontši. Setatamente sa area ya go ithuta se thekga kharikhulamo go hlahla merero ya mohuta wo ya go lebana le go tšea diphetho ka dikolong.
Baithuti ka moka ba swanetše go ithuta polelo ya Bathobaso (Seafrika) lebaka la mengwaga ye e sego ka fase ga ye meraro mo mafelelong a Thutokakaretšo le Tlhahlo. Mabakeng a mangwe e ka rutwa bjalo ka polelotlaleletšo ya bobedi.
Maemo a kelo ya polelo ya ka gae a akanya gore baithuti ba tla sekolong ba šetše ba na le tsebo le kwešišo ya go bolela polelo yeo. Maemo ao a kelo a thuša tlhabollo ya bokgoni bjoo, gagolo bja mabapi le mehuta ya go fapafapana ya go bala le go ngwala (merero ya go bala, go ngwala, go bogela).
Polelotlaleletšo ya mathomo yona e akanya gore ga se gore baithuti ba tla sekolong ba šetše ba na le tsebo le kwešišo ya polelo yeo. Kharikhulamo e thongwa ka go hlabolla mabokgoni a baithuti go kwešiša le go bolela polelo yeo. Ka motheo wo, e bopa morero wa go ngwala le go bala. Baithuti ba kgona go šuthiša tsebo ya go bala le go ngwala tšeo ba ithutilego tšona ka polelo ya ka gae ge ba diriša polelotlaleletšo ya mathomo. Kharikhulamo e thuša go thekga baithuti bao ba tlogo diriša polelotlaleletšo ya mathomo e le polelo ya go ithuta le go rutwa.
Polelotlaleletšo ya bobedi yona e nepiša baithuti bao ba ratago go ithuta dipolelo tše tharo. Polelo ya boraro e ka no ba polelo ya semmušo goba polelo e šele. Maemo a kelo a kgonthiša gore baithuti ba kgone go ithuta ka polelo yeo mererong ya kgokaganokakaretšo.
Dipolelotlaleletšo tša bobedi.
Re šišinya gore polelo ya ka gae ya moithuti e swanetše go dirišwa go ithuta le go ruta ge go kgonega. Go bohlokwahlokwa ge e ka rutwa mo go Sehlopha sa Tlase fao bana ba ithutago go bala le go ngwala.
Dipolelo di bohlokwa maphelong a rena. Re di diriša go kgokagana le go kwešiša lefase la kgauswi le rena. Ka tsela yeo polelo e bopa boitsebišo le tsebo tša rena.
Dipolelo di na le maikemišetšo a go fapafapana ao a bonalago gabotse mo go Setatamente sa Area ya go Ithuta Dipolelo.
Ditetelo di 5 tše mabapi le tirišo ya polelo mererong ya go nagana le go gopodišiša tšeo di lego bohlokwa mererong ya polelo (LOLT).
Ditetelo tše di ngwadilwe go tšweletša nepišo ya mehuta ye e ikgethago wa tsebo le mabokgoni, le go dira gore di kwagale gabotse. Le ge go le bjalo, ge re diriša polelo, re logaganya tsebo, mabokgoni le mehola go itlhaloša. Ka go realo kokwane ye bohlokwa ya Setatamente sa Area ya go Ithuta e lebane le momagano ya merero ya polelo ka tsela ya go hlama le go momaganya dingwalwa.
Moithuti o kgona go theeletša tshedimošo le boithabišo, gomme a amega ka tshwanelo le ka tsenelelo mo bophelong ka kakaretšo.
Moithuti o kgona go kgokagana ka boitshepo le ka tshwanelo ge ba bolela bophelong ka kakaretšo.
Moithuti o kgona go bala le go bogela tshedimošo le boipshino gomme a kgona go iphetolele ka tshwanelo le ka go tsinkela mererong ya bokgabo, setšo le ya maikutlo mo dingwalong.
Baithuti ba tla ngwala mehuta ye e fapafapanego ya dingwalo tša nnete le tša boikgopolelo ba lebeletše mafapha a a fapafapanego.
Moithuti o kgona go šomiša polelo go gopola le go gopodišiša ka go realo ba hwetša tsebo, yeo a tlogo e beakanya le go e diriša go ithuta. Go na le tetelo ye nngwe gape ya dipolelotlaleletšo.
Moithuti o tseba a bile a kgona go diriša medumo, tlotlontšu le popapolelo ya polelotlaleletšo.
Go bala le go ngwala, go theeletša le go bolela, le tsebo ya popapolelo, le ge di tšweletšwa bjalo ka ditetelo tša go farologana, di swanetše go momagane go momaganywa ge go rutwa.
Bala le go sekaseka diponagalo tše bohlokwa tša sengwalwa se se sengwe sa mohuta woo mohlala, Go diriša lebjale le bonolo, go diriša mantšukopanyi/makopanyi, bjalo ka mathomong, ka morago, bjale, bj.
Ngwala sengwalwa se sefsa sa mohuta woo.
Go kgona go hlama le go hlatholla dingwalwa, baithuti ba nyaka tsebo ka ga polelo, tsebo ka ga dingwalwa, mabokgoni le mekgwa ya polelo.
Dingwalwa di na le mehola ye e rilego, gomme e ka ba karolo ye e logagantšwego le maikemietšo a dingwalwa tša go fapafapana. Mohlala, maikemišetšo a dipapatšo ke go hlohleletša babadi, batheeletši goba babogedi go diriša setšweletšwa.
Ithuta ka fao ba ka hlalošago mehola ye bohlokwa dingwalweng tša go hlangwa ke bona - mohlala, kgotlelelo, bolo, tlhompho, boipshino, bobotse, metlae, thaloko.
Polelo ya go ituta gape e ka logaganywa ka merero. Ka go diriša merero go dira gore moithuti a kgone go bopa tlotlontšu ya go nyalelana le sererwa/tabakgolo.
Go kgetha merero le direrwa ka šedi ye kgolo go ka hlohleletša kgahlego ya moithuti.
Kgetha direrwa tša maleba mo maphelong a baithuti, le tša go ba goga maikutlo ka go tšweletša tšeo ba sa di tsebego.
Hlaola merero le direrwa tša go kgokagana le Ditetelo tše bohloklwa tša go hlabolla. Mohlala, baithuti ba swanetše go kgatha tema mererong ya ditokelo tša botho le merero ya tikologo, bjalo ka merero ya bodiidi, HIV/AIDS, go ba le mobu/naga le tirišo ya meetse.
Dipolelo ke sebetša se bohlokwa go fihlelela ditokelo tša botho le merero ya tikologo. Ka maemo a kelo a tšona Setatamente sa area ya go ithuta dipolelo se hlabolla sebetša seo go fihlela bokgoni bja magomong. Baithuti ba swanetše go tseba dipolelo tše pedi goba dipolelontši ka tshwanelo gobane di na le ditlabakelo tše bohlokwa tša go kgontšha go tseba lefase le ba phelago go lona go akaretšwa le dingwalwa tša molomo le tša go ngwalwa tša mabapi le lona. Ba swanetše go kgona go tsinkela dingwalwa tšeo le gore ba kgone go di ngwalolla ka tsela ya go godiša ddikgonagalo tša go nyalelana le ditokelo tša botho le merero ya tikologo.
Baithuti ka moka ba tla sekolong ba šetše ba na le tsebo ye e rilego ya godimo ya polelo ya bona ya ka gae. Batla ba šetše ba e hlabolotše ka tirišanommogo le ba bangwe mo gae mabapi le kamano ya tlhokomelo, kgodišo leka tsela ya dipapadi. Ka lebaka la gore ditikologo tša ka gae di a fapana, tsebo yeo bana ba tlago le yona sekolong le yona e a fapana. Le ge go le bjalo seo ba tlago ba se tseba se swanetše go dirišwa ka botlalo mo tlhabollong ya bona ge ba dutšeba gola le ge ba rutwa polelo. Ye ke yona kgwekgwe ya go gola ga bona, le go hlakana le ba bangwe le gofihlelela thuto le tikologo ya bona.
Dikokwane le mekgwa tša tlhahlo malebana le kharikhulamo.
Ge baithuti ba tsena Dikreiting tša R le 1 ba be ba šetše ba ithutile kutšwana ka go theeletša fela ka tsebe, ebile ba kgona go bolela ka go lokologa le ka sebete ka ditsela tše di fapafapanego. Ba šetše ba antšwe setšo, ditlwaelo le tsebo tšeo ba di humanego ka gae. Phapošiborutelo e swanetše go ba lefelo leo le bjalago lethabo le tlhompho gape le be le oketše seo baithuti ba se tsebago.
Dikokwane tša go hlahla go ithuta le go ruta ka go ngwala le go bala mo go kharikhulamo ye di lebane le tlhabollo ya polelo ka mokgwa wa tshepetšo ka boiketlo le ka tlhokomelo. Diphošo ke selo se se sa makatšego, ka go realo di fetoga karolo ya tshepetšo ya polelo ya baithuti ka mokgwa wa thekgo. Ke ka yona tsela yeo bokgoni bja baithuti bo bjalwago gannyane gannyane ka nepagalo, ka ge baithuti ba tla be ba na le dibaka tša go diriša le go hlabolla mabokgoni a polelo.
Mo go kharikhulamo ye, re dirišitše 'mokgwatekatekano' wa tlhabollo ya go bala le go ngwala. Go na le tekatekano ka gobane mokgwa wo o šetša seo baithuti ba nyakago go se tseba ka go ithuta ka go bala le go ngwala ka tshwanelo. O ba šušumetša go bala dipuku tša mmakgonthe le go ngwalela merero ya mmakgonthe, gomme godimo ga fao o šetša tirišo ya medumo. Tše ka moka ke tšeo moithuti a hlologelago go di tseba le go di dira ka maikemišetšo a go ithuta go bala le go ngwala ka katlego. Go bala go šupša go tlogela 'mokgwa wa go itokišetša go bala', woo o bego o hlaloša gore baithuti ga se ba be ba butšwa go thoma go ithuta go bala le go ngwala go fihlela ge ba kgona go itirela mabokgonithuši ao, bjalo ka kgethologanyo ya go theeletša le ya go bogela, le gore ba be ba hlabolotše mabokgoni a monagano go fihlela kgatong ye e rilego.
A swanetše go hlabollwa ge moithuti a dutše a gola go ya ka maitemogelo a gagwe.
Kharikhulamo ya dipolelo e amogela gore baithuti ba thoma go hlabolla tsebo ya polelo ya go ngwalwa go tloga mola ba thomago go kopana le merero ya mohuta woo ya go ngwala le go bala ka gae, tikologong ya kgauswi ga bona, le nakong ya pele ga ge ba eya sekolong. Go tšwetša pele tshepetšo ye, re swanetše go dira phapošiborutelo lefelo la go hlohleletša baithuti go ba le mabokgoni a bobadi le bongwadi.
Tsebo ya tswalano (go bea mmogo ditlhaka tše pedi goba tše tharo go bopa modumo).
Ditetelo tša go ithuta di tla lemogwa ge di dirišana mmogo mo tlhabollong ya polelo ya baithuti. Mo mathomong a maemo a kelo, re šišintše mehlala ya dingwalwa (tša molomo/go ngwalwa/go bogelwa le multimedia/dipolelotirišwantši) tša go kgontšha baithuti le barutiši go dira tiragalo ya go tsenelana. Gopola gore ga se go letelwe gore baithuti ba bolele polelo yeo ba sego ba e kwa e bolelwa, goba gona go e ngwala goba gona go ngwala sengwalwa seo ba sego ba se ngwala goba ba se bona.
Baithuti ba tla sekolong ba šetše ba na le tsebo le bokgoni bja go theeletša tšeo di swanetšego go thumeletšwa gore e tle e be motheo wa go ithuta mabokgoni a go bolela, go bala, go lebeledišiša (bogela) le go ngwala. Go kgona go theeletša ke motheo wo o tiilego wa go ithuta le go bopa setswalle sa go hlomphega. Ka go theeletša baithuti ba kgona go kwešiša dipolelo le ditšo tše dingwe tša bona le tša ba bangwe.
Baithuti ba swanetšego go kgona go šomiša mabokgoni a go bolela ka tshwanelo go phatlalala le merero ya setšo le ya dipolelo. Ba swanetše go ithuta ka boitemogelo go lemoga gore dipolelotirišwantši di na le mohola go motho le go setšhaba. Ba swanetše go ithuta go bolela le go boledišana le batho ba go ba le ditlabakelo tša polelo le go hlompha dinyakwa tša yona.
Go balela tsebo ke taba ye bohlokwa ya tetelo ye. Ditselanatselana le mankana ka moka a go ruta bana go bala ka kwešišo a swanetše go hlokomelwa. Go bala ka kakaretšo go akaretšwa dingwalwa tša go bogelwa le tša dipolelotirišwantši/multimedia go bohlokwa mo tlhabollong ya polelo, go ithuteng go ngwala, boipshino, le go ba le tsebo ya tikologo ya moithuti.
Baithuti ba Sehlopha sa Tlase ba ithuta go fihlelela tetelo ye. Ba lemoga gore tlhalošo e tlišwa ke seo se ngwadilwego le gore seo se ngwadilwego ke bona go bonolo gore ba se kwešiše. Ba hlabolla mabokgoni a mongwalo gore ba kgone go ngwala dikakanyo le dikgopolo tša bona ka bolokologi gore bona gammogo le ba bangwe ba kgone go di bala. Ba ithuta go šomiša mopeleto le maswaodikga polelong ge ba ngwala gore tšeo ba di ngwalago di balege. Ba ithuta gore go ngwala ke tshepetšo ya go akaretšwa, go ngwala pele ga go ithuta go ngwala, le go eleletša go ngwala. Mo kharikhulamong go hlohleletšwa mokgwa wa go kgeregela go ngwala ntle le melawana. Wona o akaretša gape le magato a a farologanego a go swana le mongwalo wa kgale, mongwalokakanywa, poeletšo, borulaganyi le bokgatiši.
Mabokgoni a a hlalošwago mo tetelong ye, ke karolo ya merero ka moka ya go ithuta polelo. Lebaka la go a akaretša mo go tetelo ya go ithuta e nnoši, le lebane le go bontšha bohlokwa bja ona mo tlhabollong ya polelo go phatlalala le kharikhulamo. Dipolelo di ka hlalošwa bjalo ka kgothwana ya area ya go ithuta. Mabokgoni ao a dira gore baithuti ba kgone go ithuta dithuto ka moka. Ka tsela yeo barutiši ba swanetše go tšwela pele go hlabolla, go thekga le go logaganya dibetša tša polelo ka go nagana le go gopodišiša. Taba yeo ga se e swanele go dirwa e nnoši, baithuti ba swanetše go diriša mabokgoni ao mo go diarea ka moka tša go ithuta.
Baithuti ba tla thoma go lemoga ka fao polelo e šomago ka gona. Ba tla thoma go hlabolla polelo yeo ba bolelago ka yona mmogo. Mohlala, ba tla ithuta le go diriša mareo a go swana le modumo, senoko, lentšu, lefoko le khutšo. Seo se tla ba kgontšha go ahlaahla le go nagana ka ga dilo go swana le ka fao mantšu a peletwago le ka fao mafoko a bopšago le go swaiwa ka gona.
Mo dikarolong tše di latelago, maemo a kelo a tetelo ye nngwe le ye nngwe a tla fiwa kreiti ye nngwe le ye nngwe. Mo mathomong a kreiti ye nngwe le ye nngwe, re tla fa mehlala ya dingwalwa tša go ka dirišwa go logaganya polelo ye e rutwago, mehlala yeo ga se yona fela, ka go realo go ka oketšwa le ka ya gago ka go kgetha ye e nepagetšego dingwalweng tše di filwego.
Barutši ba swanetše go gopola gore ga se baithuti ka moka bao ba bilego le sebaka sa go ithuta Kreiti ya R. Dikgopolo, mabokgoni le dithekniki tša Kreiti ya R di swanetše go rutwa le go logaganywa le Kreiti ya 1.
Mo dikarolong tše di latelago, Maemo a Kelo a Tetelo ye nngwe le ye nngwe ya go Ithuta a tla thoma kreiting ye nngwe le ye nngwe. Go tla fiwa mehlala ya dingwalwa tšeo di tlogo dirišwa go logaganya polelo ya go ithuta. Ye ga se mehlala ye e ka fiwago fela, ka gobane morutiši a ka tlaleletša ka ya gagwe ka go kgetha dingwalwa tša maleba.
Moithuti o kgona go theeletša tshedimošo le boithabišo, gomme a amega ka Theeletša dipotšišo, ditaelo le ditsebišo ka hloko tshwanelo le ka tsenelelo mo bophelong ka gomme a araba ka tshwanelo.
Laetša mekgwa ye mebotse ya go theeletša ka go se tsene bangwe ka ganong ge ba bolela, ka go emela sebaka sa bona sa go bolela le go botšiša dipotšišo fao ba sego ba kwešiša.
thala diswantšho tša kanegelo, koša goba papadišane; le go ngwala ditaba ka botlalo le go fa kgopolokgolo ya sengwalwa sa bomolomo.
hlaramolla mafoko a go bolelwa ka dikarolo tša mantšu (ka go diriša mantšu a senoko se tee mo mathomong); le go hlaramolla mantšu a go bolelwa a dinokontši ka dinoko (mohlala, ba-na, se-le-pe) ka go phaphatha diatla, goba go letša moropana.
Baithuti ba tla boledišana ka boitshepo le bokgoni ge ba bolela bophelong ka kakaretšo Bolela ka ga ba lapa le bagwera. Ntšha maikutlo a gagwe, a batho ba nnete goba a batho ba maikgopolelo.
Opela dikoša le go reta diretokošana.
Ntšha maikutlo a gagwe, a batho ba nnete goba a batho ba maikgopolelo.
Opela dikoša le go reta diretokošana.
Diriša polelo ya go inaganela go tšweletša dipapadi/dithaloko (mohlala, go bopa nyepollantšu).
Kgatha tema ka sebete le go logagana mmogo sehlopheng.
Kgatha tema mererong ya go fapafapana go swana le poledišano ka mogala.
Iša melaetša ka tshwanelo.
Anegela ba bangwe dikanegelo ka mantšu a gagwe.
Botšiša dipotšišo ge a sa kwešiše goba ge a nyaka shedimošo le ka go fetola dipotšišo tšeo a di botšišwago ka tshwanelo.
Tšweletša maitemogelo a gagwe.
Bontšha go amega ge a bolela le ba bangwe.
Boledišana le batho go ya ka merero ye e itšego.
kwantšha diswantšho le mantšu; le go diriša diswantšho go kwešiša ditema tše di rilego tša dikanegelo tše bonolo ka dipukung.
swara puku ka tshwanelo, phetla matlakala a yona ka tshwanelo, bogela mantšu le diswantšho ka go kwešiša kamano magareng ga tšona gomme a diriše diswantšho go bopa dikgopolo.
Kgethologanya diswantšho go kgatišo, mohlala, ka go bontšha mantšu go feta go laetša diswantšho ge go balwa.
bala ka sehlopha le morutiši; le go diriša maitemogelo a gagwe ge a bala le morutiši, go bogela thelebišene goba seswantšho.
Hlaloša, a efa dikakanyo ka ga baanegwa mo dikanegelong goba mananeong a thelebišene.
lemoga, a efa maina a ditlhaka tše dingwe tša alfabete go swana le tlhaka yeo leina la gagwe le thomago ka yona; le go lemoga mantšu a go duma mmogo mo diretwaneng tša bana tša go tsebega gape le dikoša.
lemoga, a efa ditlhaka maina a alfabete bjalo ka tlhaka ye e thomago leina la gagwe; le go lemoga mantšu a a nago le morumokwano wa go swana mo diretokošaneng le dikošeng.
itekela go ngwala dibopego tša go tlwaelega ka go diriša ditlhaka tšeo a di tsebago (mohlala, mananeo melaetša goba ditlhaka); le go kgona go diriša dibetša tša bongwadi, bjalo ka phensele, pene, rula.
Moithuti o tla šomiša polelo go nagana le go gopodišiša ka go realo a hwetša tsebo Diriša polelo go hlabolla dikgopolo: yeo a tlogo e beakanya le go e diriša go bontšha tsebo ya dikgopolo ya go hlabologa bjalo ithuta ka bontši, bogolo, sebopego, mmala, nako, ngwaga, tatelano.
hlopha dilo (mohlala, tsenya dibapadišane ka moka ka lepokising, dipuku mo rakeng, dikrayoni ka dithining); le go hlaola dikarolwana tša go bopa karolokgolo (mohlala, dikarolo tša mmele).
efa ditlhalošo le ditharollo; le go rarolla le go feleletša dinyepollantšu.
hlaola tshedimošo ye e nyakegago go tšwa tlhalošong.
lemoga medumo ya mathomong ya mantšu a mangwe, le go aroganya dinokontši tša mantšu a go bolelwa ka dinoko (mohlala, go bala dinoko ka mokgwa wa go phaphatha diatla goba go letša moropa, bjalo ka ba-na, se-ko-lo).
sehlopha sa mantšu, mohlala, mantšu a morumokwano; le go hlaola lentšu, tlhaka le sekgoba kgatišong.
kgokaganya dikgopolo ka go diriša ditlhalošo le mantšutiragatšo.
bolela ka ga dingwalwa (mohlala, dikanegelo) ka go diriša mareo a go swana le mathomo, bogare le mafelo.
diriša polelo go hlaloša merero ya leago (mohlala, hle, nthuše); le go hlaola tlhalošo go kgokagana ka go fetola segalo sa lentšu.
Diriša polelokakanywa/tiragatšwa, mohlala, modumo, lentšu, tlhaka, morumokwano, mathomo, bogare, mafelelo.
Mo dikarolong tše di latelago, Maemo a Kelo a Tetelo ye nngwe le ye nngwe ya go Ithuta a tla thoma kreiting ye nngwe le ye nngwe. Go tla fiwa mehlala ya dingwalwa tšeo di tlogo dirišwa go logaganya polelo ya go ithuta. Ye ga se mehlala ye e ka fiwago fela, ka gobane morutiši a ka tlaleletša ka ya gagwe ka go kgetha dingwalwa tša maleba.
Ditaba: Barutiši ba swanetše go lemoga gore baithuti ka moka ba swanetše go be ba dirile Kreiti ya R.
Theeletša ditaelo le ditsebišo ka hloko gomme a araba ka tshwanelo.
Laetša mekgwa ye mebotse ya go theeletša ka go se tsene bangwe ka ganong ge ba bolela, ka go emela sebaka sa bona sa go bolela le go botšiša dipotšišo fao ba sego ba kwešiša go nyaka kwešišo.
araba dipotšišo ka bophara ka ga kanegelo; le go ntšha maikutlo ka ga kanegelo.
Theeletša lebaka le letelele (ka tlhokomelo ye Theeletša ka hloko le go kgona go latela ditaelo kgolo) gomme a kgona go latela ditaelo ka tše di mo lekanego ka tshwanelo. tshwanelo.
Laetša mekgwa ye mebotse ya go theeletša ka go Laetša mekgwa ye mebotse ya go theeletša ka go se tsene bangwe ka ganong ge ba bolela, ka go se tsene bangwe ka ganong ge ba bolela, ka go emela sebaka sa bona sa go bolela le go botšiša emela sebaka sa bona sa go bolela le go botšiša dipotšišo fao ba sego ba kwešiša go nyaka dipotšišo fao ba sego ba kwešiša go nyaka kwešišo le tshwaotshwao ka tše a di kwelego, ge kwešišo le go kgona go akaretša goba go fa go nyakega. ditshwaotshwao ka tše a di kwelego.
Theeletša dikanegelo, direto, dikoša le dingwalwa Lemoga, a bontšha tlhompho dipolelong ka go tše dingwe tša bomolomo ka boipshino le go fapafapana.
ntšha maikutlo ka ga kanegelo ka go famabaka; le go rulaganya lebaka le pheletšo sengwalweng sa bomolomo.
GO THEELETŠA Theeletša dithai le metlae ka boipshino le go di araba Moithuti o kgona go theeletša tshedimošo ka tshwanelo.
lemoga kgopolokgolo ye bohlokwa mo kanegelong.
lemoga mantšu a go ba le morethetho modiretokošaneng (mohlala, Antutulele); le go lemoga botee le bontši mantšung a mangwe(meetse, mahlatse, bokgoni).
Theeletša dithai le metlae ka boipshino le go di Theeletša dikanegelo, direto, dikoša le dingwalwa araba ka tshwanelo.
rulaganya lebaka le pheletšo sengwalong sa bomolomo; le go theeletša dithai le metlae ka boipshino le go di araba ka tshwanelo.
Theeletša seboledi se se sa bonalego (se lego Theeletša seboledi se se sa bonalego (se le ka mogaleng) gomme a fetola dipotšišo le go radiong, inthakhomong) gomme a fetola dipotšišo amogela ditaelo. le go amogela ditaelo.
Bolela ka ga maitemogelo, maikutlo le ditaba tšeo di mo amago.
Kgokaganya dikgopolo ka go diriša ditlhalošo le mantšu a go goga šedi.
Opela, reta le go diragatša le go ekiša dikoša direto le diretokošana.
Diriša polelo ya go inaganela go tšweletša dipapadi/dithaloko (mohlala, go bopa nyepollantšu).
Kgatha tema ka sebete ka phapošing le ditherišanong ka dihlopha, go botšiša dipotšišo le go amega ke maikutlo malebana le ditokelo tša ba bangwe.
Anega ka ga boitemogolo bja gagwe le ka ga diti- Anega ka ga boitemogelo bja gagwe le ka ga ragalokakaretšo.ditiragalokakaretšo le go ntšha maikutlo ledikakanyo ka ga tšona.
Hlama, a anega dikanegelo tše bonolo tša go ba le Hlama, a anega dikanegelo tše bonolo tša go ba le mathomo, bogare le mafelelo ka go diriša mathomo, bogare le mafelelo ka go diriša diswantšhothuši ge go nyakega. polelotlhalošo, go kgaogana le poeletšo le go lemoga dikarolo tša thulaganyo le semelo sa moanegwa.
Diriša polelo ya maikgopolelo go tšweletša dithai Diriša polelo ya maikgopolelo go tšweletša dithai le metlae, nyepollantšu le go hlama diretokošana.le metlae, go itlhamela direto le go diriša mantšu a dipolelo tše dingwe ge a bolela.
Kgatha tema ka sebetele go logagana mmogo Diriša dika le maswaodikga tša go fapana ge a sehlopheng. anega kanegelo.
akaretša mošomo wa sehlopha.
araba dipotšišo ka go fa mabaka a tšona; le go fa pego ya mmakgonthe go ba bangwe.
GO BOLELA Iša melaetša ka tshwanelo.
Anega ka ga boitemogelo ka tatelano.
Araba dipotšišo tša go botšišwa ke batheeletši.
Anega kanegelokopana ya go tsebega ya go ba le mathomo, bogare le mafelelo ka go diriša diswantšhothuši ge go nyakega.
Bega legatong la sehlopha morago ga mošomo wa sehlopha.
Diriša polelo ya maleba mererong ya go Boledišana le batho go ya ka merero ye e itšego. fapafapana (mohlala, go kgopela tshwarelo) mo bathong ba go fapana (go boledišana le batho, go kgatha tema).
išinya ditsela tša go rarolla mathata.
diriša dithušabogelwa go thekga ditšweletši tša bomolomo; le go diriša mekgwa ya motheo go šušumetša.
Diriša modumo le segalo tša tshwanelo, mohlala, Batheeletši (mohlala, go kopana thwi): go bolelela fase le mogweragwe ka fetolafetola modumo le segalo sa lentšu. phapošingborutelo le go bolelela godimo le bagwera ka lepatlelong.
Botšiša dipotšišo go hwetša tshedimošo.
Araba dipotšišo ka go fa mabaka a tšona.
GO BOLELA Diriša polelo ka tshwanelo mererong le bathong ba go fapafapana: Baithuti ba tla boledišana ka boitshepo le botšiša moeti wa motho yo mogolo dipotšišo ka mo bokgoni ge ba bolela bophelong ka phapošingborutelo;kakaretšo kgatha tema mererong ya mmakgonthe go swana le go dira segwera; le go fapafapanya segalo le go oketša modumo wa lentšu.
Fa pego ya mmakgonthe go ba bangwe.
ušumetša baithuti go ba le bokgoni bja leago.
diriša diswantšho go hlatholla tlhalošo ya seo se bolelwago ke kanegelo le go anega kanegelo yeo; le go hlatholla tshedimošo go akaretšwa ditafola le diswantšho tša dikrafo tše bonolo tša go tšwelela kgatišong, polelotirišweng le dipapatšong tša go swana le khalentara/almanaka le mananeo le dipostara tša HIV/AIDS.
bogela mantšu le diswantšho; le go diriša diswantšho go bopa dikgopolo.
hlatholla molaetša mogolo Kgetha maikemišetšo, batheeletši le fao di ka hwetšwago gona, le go hlaloša go amega mabapi le go gatiša diswantšho tša polelotirišwa.
hlaloša kgopolokgolo, kgetha ditaba tše bohlokwa (mohlala, baanegwagolo, tatelano ya ditiragalo, tikologo), hlaola ka go ahlaahla mehola ya setšo kanegelong, kgetha kamano ya lebaka le pheletšo(ke ka lebaka la eng selo se sengwe se direga mo kanegelong), tšweletša diphetho; le go hlaloša ge e ba ba rata kanegelo goba aowa le go fa mabaka.
hlaloša ka molomo goba ka go ngwala ditlhalošo le maikemišetšo a tšona, diriša tshedimošo ka ditsela tša maleba, mohlala, mmepe: go bontšha tsela le go, lekanyetša seswantšho sa moakanyetšo wa diponagalo wa mmakgonthe.
ditaba tše bohlokwa (mohlala, baanegwagolo, tatelano ya ditiragalo, tikologo, mehola ya setšo), setswalle sa lebaka le pheletšo, diphetho (mohlala, Kanegelo goba nonwane yeo e re ruta eng), tšweletša diphetho; le go ge e ba o rata kanegelo yeo goba aowa, le go fa lebaka?
tshedimošo le boipshino gomme a kgona bala kanegelo lemorutiši gomme ago iphetolele ka tshwanelo ahlaahle kgopolokgolo, kgethe moanegwathwadi, tatelano ya ditiragalo, tikologo, le go bolele ge a rata kanegelo goba aowa, a fe mabaka.
bala dingwalwa tša gagwe le tša bagwera ba gagwe; le go diriša modumo ka go lemoga lentšu le le rilego le mabokgoni a kwešišo go swana le medumo, go hlatha diteng le go akanya go tšweletša kgwekgwesengwalweng.
Bala dikanegelo tše bothatana (tša nnete le tša boikgopolelo, ditaelo, ditaletšo, dikarata tša madume, nyepollantšu tše bonolo b.bj.).
diriša modumo ka go lemoga lentšu le le rilego le mabokgoni a kwešišo go swana le medumo, go hlatha diteng le go akanya go tšweletša kgwekgwe sengwalweng; le go diriša mekgwa ya go iphošolla, bjalo ka go bala ka go ipoeletša, go khutša, go ithuta lentšu.
Bala dingwalwa tše bothatana go swana le dipuku tša saense le tše e sego tša saense, ditšhupane le methopo ka go phatlalala.
bitša mantšu ka segalo se se nepagetšego ge go balelwa godimo, balela godimo ka go diriša tlhalošo, ka go diriša kgatelelo, khutšo le segalo tša kgonthe, diriša temogo ya lentšu le mabokgoni a kwešišo ge go balwa dingwalwa tša go se tsebege, mohlala, medumo, tšweletšo ka diteng, kakanyo le go, diriša mekgwa ye e fapafapanego ya hlokomela go iphošolla ka noši ge go balwa gape, go balelwa pele, go khutša le go šomana le lentšu gape pele le ka biletšwa godimo.
dihlophantšu tša go tsebega tša go ipopa magoro, mohlala, bona, bota, swana, swara, bj.bj; le go lemoga tirišo ya ditlhakatuu, bjalo ka f, s, l, bj.bj.
Lemoga motswako wa ditlhakapedi mo mathomong a mantšu, tl = tlala, mm = mmutla, ll = lla.
lemoga ditimammogo tša go peletwa ka ditlhaka tše pedi, bjalo ka ll, mm.
lemoga dihlogo le mesela(na); le go lemoga mantšu a go dirišwa kudu.
thoma go diriša pukuntšu go lekola mopeleto le tlhalošo ya mantšu; le go bala dingwalwa tša go fapafapana go ipshina, bjalo ka kgatišobaka, metlae le dipuku tše e sego tša saense.
lemoga tirišo ya go re le go re.
Lemoga ditumammogo tša go tsebega, bjalo ka tumammogo e tee mathomong a lentšu, mohlala, loma, tuma, fala, bj.bj.
Lemoga mantšu ao a dirišwago kudu go feta a mangwe, mohlala, ka, go, a, bj.bj. go akaretšwa le leina la gagwe tikologong ya gabo.
bala dipuka tša diswantšho tša matseno a bonolo.
Ga go sa na maemo a kelo a tetelo ye ya go ithuta Re lemoga se ge moithuti a: mo kreiting ye kgetha le go hwetša metho ya tshedimošo bjalo ka ditho tša setšhaba, bokgobapuku, dipuku; le go thoma go sekaseka bomolomo, bongwadi le bobogedi malebana le merero ya mehola ya setšo le maikutlo go akaretšwa le dikakanyo (mohlala, mo dipapatšong tša mapokisana a dišepe, go bolela ka ga tšeo di go amago, go kgatha tema ga basadi le banna).
Moithuti o tla ngwala mehuta ye e fapafapanego ya dingwalwa tša nnete le Go leka go ngwala pele a ithuta go ngwala: tša boikgopolelo, a lebeletše mafapha a a angwa ke seswantšho ka go ngwala mafokwana; fapafapanego hlabolla sebopego sa tlhaka le mabokgoni a mongwalo go akaretšwa dipatrone tša go thala diswantšho le go swantšha ditlhaka; le go bopa ditlhaka tša alfabete ka nepagalo.
kgona go fetola seswantšho ka go ngwala mafoko a makopana ka sona; le go sekaseka sererwa le dikgopolo ka go tlo ngwalwa le bagwerra ka dihlopha goba ka bobedi ka bobedi.
rualaganya tshedimošo ka dibopego tše bonolo tša krafo bjalo ka tšhate goba lenaneo; le go kgoboketša diswantšho le dikrafo tše bonolo go hlaloša.
diriša ditlabakelo tša go ngwala bjalo kadikrayone le diphentshele; le go bopa ditlhaka ka katlego.
abelana dikgopolo le bagwera gammogo le morutiši; le go kgetha sererwa/taba yeo o ngwalago ka yona ya go kgwatha maikutlo.
mananeo a go swana le mešomo ya beke, dingwalwa tše bonolo tša go itlhaloša bjalo ka dikarata le mangwalo a go leboga, dingwalwa tše bonolo tša tshedimošo bjalo ka tša metswako, dikanegelwana tše bonolo tša go hlaloša ka ga boitemogelo le ditiragalo tša bona, dikanegelo tše bonolo, le direto le dikoša.
ngwala ka bolokologi le ka lebelo bjalo ka ge e le setlwaedi; le go feleletša mošomo wa go ngwala nakong ye e beilwego.
diriša mekgwa ya go fapafapana ya go ithuta go ngwala pele ga ge a rutwa go ngwala go hwetša tsedimošo le go kgetha taba/sererwa (mohlala, go rerišana mmogo, go ngwala ka bolokologi, go bolela le bagwera, diswantšho tša go bogelwa); le go thoma go rulaganya go ngwala ga gagwe.
ngwala molokoloko wa dingwalwa tše kopana ka maikemišetšo a go fapana (mohlala, dikanegelo tša go bopša ka temana goba ditemana tše pedi, pukutshwaotshwao ye bonolo, metswako, mangwalo, dipoledišano, ditaelo); le ge go nyakega ngwala hlogotherišano ya go utolla diteng tša sengwalwa.
fapafapanego boeletša maitekelo a kanegelo ya sehlopha gore e kwagale e be le kgogedi; le go ngwala le go bala maitekelo a gagwe go morutiši le go bagwera gomme a thome ka poeletšo.
ngwala mafoko a gagwe, ka thekgo ya metheo ya go ngwala ge go nyakega; le go thoma go diriša maswaodikga a motheo (ditlhakakgolo, dikhutšo).
leka go rulaganya bongwadi bja gagwe (mohlala, go phumola goba go oketša mantšu go tšweletša tlhalošo, go hlahloba mopeleto le maswaodikga); le go boeletša bongwadi bja gagwe morago ga go boledišana le ba bangwe.
abelana mošomo le ba bangwe ka go balela godimo le/goba go o bontšha ka phapošingborutelo; le go ngwala dipuku tša gago goba dikgoboketšo tša phapošingborutelo.
rulaganya mošomo wa gagwe wa go ngwala (mohlala, go phumola mantšu go tšweletša tlhalošo, go rulaganya mafoko le maswaodikga); le go boeletša bongwadi bja gagwe morago ga go hwetša pegelo go tšwa go ba bangwe.
abelana bongwadi le batheeletši bao baamegago, bjalo ka ba leloko, bagwera(mohlala, mangwalo, melaetša); le go hlama dipuku tša gagwe goba dikgoboketšo tša phapošingborutelo.
ngwala mafoko a gagwe ka thekgo ya dibopego tša bongwadi ge go nyakega; le go thoma go diriša maswaodikga a motheo bjalo ka tlhakakgolo, khutlo.
leka go peleta mantšu a go se tsebege ka go diriša tsebo ya medumo; le go bopa sešego sa mantšu a gago gammogo le dipukuntšu.
bopa sešego sa mantšu a gago gammogo le dipukuntšu; le go diriša pukuntšu go lekola mopeleto leditlhalošo tša mantšu.
diriša tsebo ya thutapolelo; le go diriša dibopego tša dingwalwa tša gotshedimošo bjalo ka metswako.
diriša pukuntšu go lekola mopeleto le tlhalošo ya mantšu; le go diriša tsebo ya melao ya medumo le mopeleto go ngwala mantšu ao a sa a tsebegego.
diriša pukuntšu go lekola mopeleto leditlhalošo tša mantšu; le go diriša tsebo ya melao ya medumo le mopeleto go ngwala mantšu ao a sa a tsebegego.
Moithuti o tla šomiša polelo go nagana le go gopodišiša ka go realo a hwetša tsebo Diriša polelo go hlabolla dikgopolo: yeo a tlogo e beakanya le go e diriša go kwešiša le go diriša polelokakanywa mo go diarea ithuta tša go fapafapana tša go ithuta tša go lebana le kgato ye le go itokišetša kgatong ye e latelago; le go bontšha tsebo ya dikgopolo ya go hlabologa bjalo ka bontši, bogolo, sebopego, mmala, nako, ngwaga, tatelano.
bontšha dikwano le diphapano ka go diriša polelo ya mmakgonthe; le go bontšha dikarolwana tša karolokgolo, mohlala, dikarolwana tša mohlare.
diriša mekgwa ya go hwetša le go ngwalolla tshedimošo, bjalo ka go dira dinyakišišo ka ga polelo yeo e bolelwago sehlopheng, goba go hwetša tshedimošo ya mmakgonthe dingwalweng; le go rarolla mathata a diswantšho le dinyepollantš.
kwešiša le go diriša polelokakanywa mo go diarea tša go fapafapana tša go ithuta tša go lebana le kgato ye le go itokišetša kgato ye e latelago.
diriša kgopolo ya maemo a godimo go nagana, le polelo ya go nyalelana le yona, mohlala, go diriša tsebo, go lekanyetša mohlala, ke nagana ke makala...
bontšha ditshwano le diphapano le go hlopha dilo; le go bapetša dilo.
diriša tsebo ka ga methopo ya go fapafapana ya sengwalwa go kgetha dinyakwa tša mmakgonthe le go kgona go fa mabaka a kgetho yeo; le go diriša mekgwa ye bonolo ya go hwetša le go ngwalolla tshedimošo (mohlala, nyakišišo ya bokgobapuku ka thušo ya motho yo mogolo goba moithuti yo mogolo).
kwešiša le go diriša polelokakanywa mo go diarea tša go fapafapana tša go ithuta tša go lebana le kgato ye le go itokišetša kgato ye e latelago.
diriša kgopolo ya maemo a godimo go nagana, le polelo ya go nyalelana le yona, mohlala, kakanyo ('ke gopola gore e ka', 'ge... gona...'); le go diriša polelo go hlaloša dikwano le diphapano le go sekaseka, go bapetša le go farologanya tshedimošo.
botšiša dipotšišo go hwetša tlhalošo, go fihlelela ditlhalošo le ditharollo ('Ge ke dira se, gona; Go bjang ka se Re ka leka')?
Moithuti o tla šomiša polelo go nagana le rulaganya tshedimošo dibopegong tše bonolo tša go gopodišiša ka go realo a hwetša tsebo dikrafo, bjalo ka tšhate, bjalobjalo.
hlaola tshedimošo ye e nyakegago go tšwa botšiša dipotšišo tša go thuša go hlaloša sengwalweng le go e sepetša; le go mošomo go hwetša tshedimošo ye e nyakegago rulaganya tshedimošo mo dibopegong tše (mohlala, Re nyaka go tseba eng; go dira, go bonolo tša krafo (mohlala, tšhate, bjalobjalo).
botšiša dipotšišo tša kgonthe swara dipoledišanonyakišišo le dinyakišišo, le go dira nyakišišo ka bokgobapukung ka thušo ya moithuti yo mogolo goba motho yo mogolo.
thekga dipoledišano ka mabaka gore go se be kgakanego; le go akaretša tshedimošo le go e tšweletša ka tshwanelo le ka mokgwa wa kgogedi.
hlaola tshedimošo le go ngwala dintlha tše bohlokwa, thala diswantšho, le go bopa ditafola, diswantšho, ditšhate, bj.bj.
ditatelano tša tshedimošo le go e rulaganya ka dihlogo; le go diriša polelo go hlaloša dikwano le diphapano le go sekaseka, go bapetša le go faroganya tshedimošo.
tlhathollo ya dingwalwa aroganya mantšu a dinokontši ge go bolelwa ka dinoko; le go diriša medumo go bala le go peleta mantšu.
hlopha mantšu (mohlala, mantšu ao a nago le morumokwano wa go swana, dihlogo tša go swana); le go diriša ditlhakakgolo maineng (mohlala, Lesibana).
diriša leina, lešala ka tshwanelo; le go diriša mabaka: lebjale le lefetile ka tshwanelo.
diriša medumo go bala le go peleta mantšu.
diriša pukuntšu go kgonthiša mopeleto; le go lemoga mahlalošetšagotee le maganetši.
diriša mehutahuta ya mafoko; le go diriša maswaodikga ka tshwanelo (lebotšiši, khutšwana, ditlhakakgolo).
diriša medumo go bala le go peleta mantšu.
diriša dihlogo le meselana go bopa mantšu; le go hlaola le go diriša mahlalošetšagotee lemaganetši ka boati.
hlaola le go diriša maina, mašala, mahlaodi, madiri le matlema gape le mahlathifelo ka tshwanelo; le go diriša maswaodikga ka tshwanelo apostrofi/lenalana.
SEBOPEGO LE TIRIŠO YA POLELO Šomana le sengwalwa: Moithuti o kgona go diriša medumo, latelanya sengwalwa mohlala, ka go diriša mantšu mantšu le thutapolelo go hlohleletša a go swana le bjale, ka morago ga fao mo tlhathollo ya dingwalwa kanegelong; le go bolela ka ga dingwalwa (mohlala, dikanegelo) ka go diriša mareo a go swana le mathomo, bogare le mafelo.
diriša polelo go hlaloša merero ya leago (mohlala, hle, nthuše); le go fetola segalo sa lentšu go ya ka maikemišetšo.
Hlabolla temogo ya polelo ka tsenelelo, mohlala, Lemoga phapano magareng ga polelo ya go dirišwa ka phapošingborutelo (mohlala, nakong ya go bala ditaba) le ge go bapala le bagwera le go lemoga gore ke ka lebaka la eng polelo ya go fapana e dirišwa dikamanong tša go fapafapana.
Diriša polelokakanywa/tiragatšwa, mareo a go swana le, mafoko, ditlhakakgolo, khutšo, pukuntšu.
kopanya mafoko go bopa temana le go latelanya sengwalwa (mohlala, ka go diriša hlokomela tirišo ya mabaka.mantšu a go swana le bjale, ka morago ga faomo kanegelong); le go hlaola diponagalo tša mehutangwalwa ya gofapafapana (mohlala, kanegelo, taelo).
diriša polelo go hlaloša merero ya leago diriša polelo go hlaloša merero ya leago (mohlala, hle, nthuše). (mohlala, hle, nthuše).
Hlabolla temogo ya polelo ka tsenelelo, mohlala, Hlabolla temogo ya polelo ka tsenelelo, mohlala, sekaseka mantšu a go tsebega gomme o hlaloše, Lemoga ka fao phapošiborutelo e dirišago polelo mošemane, mosetsana, mebala ya go nyalelana le ya tseleng ka gona. bašemane le basetsana mohlala, go kgwahla, bobotse. Sekaseka khuetšo ya ditlhalošo tšeo ge e ba go ka dirišwa polelo goba aowa.
Diriša polelokakanywa/tira-gatšwa, mareo a go Diriša polelokakanywa/tira-gatšwa, mareo a go swana le, leina, hlogo, lehlaodi, lešala, lediri, swana le, sediri, lediri, sedirwa, potšišo, pego, lehlathi, letlema, khutšwana, lebotšiši, temana. taelo, lekopanyi, tshwantšhanyo, makalo, lehlalošetšagotee, leganetši.
Mo Sehlopheng sa Gare, baithuti ba tsena bofseng. Ka go realo ga ba iketle, ba na le mafolofolo, ba huetšega gabonolo, ebile ga ba na nnete ya se ba se dirago. Ke bathwana ba go itemoga bile ba rata go tseba seo ba lego sona le gore ba rata go ba eng ka moso. Merero ya go ama boitsebišo e ba bohlokwahlokwa, ka fao go bohlokwa go lemoga gore go be setswalle magareng ga polelo le boitsebišo mo nageng ya rena ya dipolelo le ditšo tša go fapafapana.
ba tšwela pele go kgona go fihlelela, go ngwala le go diriša tshedimošo; le gore ba tšwela pele go kgona go nyakišiša, go bapetša le go fihlelela ka tshwanelo.
Mo sehlopheng se, baithuti ba ithuta go logaganya le go oketša mabokgoni a bona a go ngwala le go bala, gomme ba bopa boitshepo le bokgoni bja go diriša polelo ya bomolomo. Mošomo wa go akaretša thuto ka kharikhulamo o bopa karolo ye bohlokwa mešomong ya go ithuta.
Baithuti ba tla šoma ka mehutahuta ya dingwalwa go feta ge ba be ba le mo Sehlopheng sa Tlase. Polelo le diteng tša dingwalwa di ka se sa ba boima kudu. Ba tla tsena ka gare ga lefase la dingwalwa tša bomolomo le tša go ngwalwa go akaretšwa gape le merero ye mengwe ye bohlokwa ya leago le tikologo.
Go thuša ka go beakanya maemo a kelo, tetelo ye nngwe le ye nngwe e na le bokgoni goba mabokgoni bjalo ka maikemšetšo a yona (go theeletša, go bolela, go bala, go bogela, go ngwala, go nagana le go gopodišiša). Le ge go le bjalo, mo mananeong a go ithuta, ditaba tšeo di swanetše go akanywa ka mokgwa wa go logaganywa medirong ya go ithuta ka nepo ya maleba.
Diteng tša mmakgonthe di swanetše go hlotlwa mererong ya go fapafapana, ya go thewa godimo ga dinywakwatša baithuti ka go akaretša merero ya leago ka bophara. Leka go akaretša ditaba tša go ama bodiidi, HIV/AIDS le bosenyi. Ga se di swanele go no bonwa bjalo ka ditengtša dingwalwa, eupša bjalo ka karolo ya boitemogelo bja go ithuta ka temogo.
Go hlohleletša tirišo ye bjalo ya polelo.
Go itokišetša mediro ye bothatana ya go nyaka maemo a kelo ao a lebanego le Sehlopha sa Godimo.
Mabokgoni a baithuti a betlilwe go ba kgontšha go theeletša dingwalwa tše bothatana tša bomolomo (tša semmušo le tše e sego tša semmušo) mererong ya go fapafapana.
Bjalo ka ge baithuti ba gola, maemo a ditaba a thoma go ba a boimanyana, ka go realo a tsoma maikarabelo le bokgoni bja go bolela. Ba tla tšwela pele go hlabolla mabokgoni a go kgokagana le go lemoga diphapano tša setšo gomme ba ithuta mohola wa go tseba dipolelo tše ntši.
Go bala dingwalwa tša Afrika-Borwa le lefase ka bophara le ka go phatlalala go hlohleletša go gola ga maikutlo a moithuti malebana le tlhabollo ya polelo, go bala le go ngwala, go kwešiša dikokwane tše bohlokwa tša bophelo le boipshino.
Baithuti ba tšwela pele go hlabolla mabokgoni a bona a go ngwala ka maikemišetšo a go bogela ka ditsela tša go fapafapana. Ka go realo ba tla tšwela pele go ithuta ka fao dingwalwa di hlangwago ka gona. Ba thoma go hlabolla le go rulaganya dikgopolo le dikakanyo ka tshwanelo ge go hlokometšwe dikokwane tša nnete mo tshepetšong ya go ngwala ka go latela magato a tshwanelo.
Mabokgoni a go hlabolla go nagana le tshedimošo ya go ngwala le go bala a bohlokwa mo mošomong wa togaganyo ya kharikhulamo gammogo le katlego ya thuto. Ba swanetše go rutwa ka mokgwa wa go tsenelana ka go latela kamano ya mediro ya go rarolla mathata ka maikemišetšotebanywa a go nepiša mehola ya thuto.
Baithuti ba tla lemoga ka fao polelo e dirišwago ka gona, gomme ba hlabolla polelo ye e dirišwago gore ba kgone go lekanyetša tsebo ya dingwalwa tša bona le ya dingwalwa tša ba bangwe ka tsenelelo mabapi le tlhalošo, nepagalo le temogo. Gape ba tla kgona go diriša tsebo yeo go dira diteko tša polelo go bopa tlhalošo go tloga kgatong ya lentšu go ya kgatong ya lefoko go fihla go hlangwa sengwalwa sohle, gomme ka go realo ba lemoga setswalle magareng ga sengwalwa seo le kamano tirišo ya sona. Ba tla thoma go lemoga ka fao polelo e fetogago ka gona ge nako e dutše e eya, le ge e dutše e tswakana le ditšo tše dingwe, gape le ka fao e fetogago le mabaka ka gona.
Mo dikarolong tše di latelago, Maemo a Kelo a Tetelo ye nngwe le ye nngwe ya go Ithuta a tla thoma kreiting ye nngwe le ye nngwe. Go tla fiwa mehlala ya dingwalwa tšeo di tlogo dirišwa go logaganya polelo ya go ithuta. Ye ga se mehlala ye e ka fiwago fela, ka gobane morutiši a ka tlaleletša ka ya gagwe ka go kgetha dingwalwa tša maleba.
Megobo ya bomolomo.
Moithuti o kgona go theeletša tshedimošo le boithabišo, gomme a amega ka Ipshina ka go theeletša mehuta ye e fapanego ya tshwanelo le ka tsenelelo mo bophelong ka dikanegelo tša molomo gomme a kgona go ntšha kakaretšo maikutlo a maleba mabapi le seo a se theeleditšego (mohlala, dikanegelo, dinonwane le dipego tše kopana).
Ahlaahla moreromogolo wa kanegelo le dintlha tše di itšego tša sengwalwa seo gomme a se bapetša le tša boitemogelo bja gagwe.
Ahlaahla mantšu, mafoko le polelo ya mmele tša seboledi le ka fao di amago motheeletši mohlala: Na o ikwele bjang ka morago ga go theeletša seboledi Na o dirile eng seo se go dirilego gore o ikwe ka mokgwa wo?
Ipshina ka go theeletša mehuta ye e fapanego ya dikanegelo tša molomo tša go swana le dikane-gelo, dinonwane, moopelo, metlae le dithai, le ditiragatšo tše kopana gomme a kgona go ntšha maikutlo a maleba mabapi le seo a se theeleditšego.
upa, a hlaola molaetšamogolo le merero go tšwa go dingwalwa tša molomo gomme a di bapetša le tša bophelo bja ka mehla.
upa dibopego tša dingwalwa tša molomo (sebopego, polelo, segalo le kgetho ya mantšu, bjalobjalo) tšeo di dirago gore di lokele merero le batheeletše ba ba fapanego.
Ipshina ka go theeletša le go sekaseka dikanegelo tša molomo tše di fapanego tša go swana le dinonwane, direto, dipapadi, dingangišano le dipolelo.
upa, a hlaola merero, go botšiša, le bapetša le tša boitemogelo bja gagwe.
šupa, a ahlaahla ka fao dikgopolo tše di itšego di hlangwago le ka fao di huetšago motheeletši ka gona mohlala, Na semelo sa moanegwathwadi se tšweletšwa bjang Na maikutlo a gago ke eng mabapi le se Na maitshwaro a batho mo bophelong a swana le a gagwe?
Ahlaahla ka fao segalo sa seboledi le kgetho ya mantšu tša seboledi di fetogago ka gona ge a bolela le batheeletši ba go fapana gammogo le maikemišetšo a sona a go fapana.
Bolela ka medumo le diswantšho tša mantšu gomme a swayaswaya ka maatlakgogedi a tšona go motheeleditše.
Theeletša ka maikemišetšo a go hwetša tshedimošo go tšwa go dingwalwa tša go fapana tša go swana le pego ya tša bosa, ditsebišo tša sekolo, dipotšišonyakišišo, bjalobjalo, gomme a kgone go gopola dintlha tše bohlokwa le go ntšha maikutlo a maleba.
Ahlaahla maikutlo, dikgopolo le mehola ya tša leago, botho le setšo tšeo di hwetšwago ka go dikanegelo tša molomo. (mohlala, Na malapa ka moka a na le mme, tate le bana Na go na le mehuta ye mengwe ya malapa yeo e fapanago le la ka godimo)?
Diragatša ditaelo le go latela ditaetšo.
Theeletša a bile a kgatha tema mo dipoledišanong, a laetša tlhompho le kwelobohloko go maikutlo a ba bangwe le go thabela dikakanyo tše a di hwetšago go bangwe.
Ahlaahla ka fao polelo e dirišwago ka gona go Swayaswaya ka maatlakgogedi a modumo le a tšweletša moya le tikologo ye e itšego mo dilo tša go bogelwa tša go swana le mošito, kanegelong. poeletšo, poeletšomedumo, maekiši, dipapišo, bjalobjalo.
Theeletša dingwalwa tše di fapanego tšeo di Theeletša ka maano a go hwetša tshedimošo go neago tshedimošo (ditaetšo, ditaelo, dipolelo tšeo tšwa dingwalweng tša go fapana tša molomo di theeletšwago, dipoledišano tša radio, (dingangišano, ditlhalošo, dipego, ditshwantšhotumo tša thelebišene), dintlhakgolo ditshwantšhotumo tša thelebišene, dikakaretšo tša goba dintlha tše di rilego le go diriša tshedimošo dintlha tše kgolo gomme a swayeswaye dintlha tše ye a e hweditšego ka maleba. di itšego).
Theeletša ka mafolofolo a ela hloko ditebelelo tša Theeletša ka mafolofolo le ka maikutlo le go ba bangwe gomme ka boleta a neela dikgopolo tša amogela dikgopolo tšeo di fapanago le tša gagwe gagwe mabapi le dintlha tšeo di akanywago. gomme a fetole ka maleba.
Ahlaahla maikutlo, dikgopolo le mehola ya tša Ahlaahla maikutlo, dikgopolo le mehola ya tša leago, botho le setšo tšeo di hwetšwago ka go leago, botho le setšo tšeo di hwetšwago dikanegelo tša molomo gomme a swayaswaye dikanegelong gomme a swayeswaye ka fao di mabapi le tšeo di lego gona le tšeo di tlogetšwego. hlagišwago ka gona mo kanegelong. mohlala: Na mohlala: Na thuto ye e tšwelelago mo kanege-go na le dikgopolo tše di itšeng ka ditumelo goba long e loketše mabaka ka moka ao re phelago go ditlwaelo tša batho ba bangwe. ona Na ke mabaka afe ao a sa tšwelelego mo kanegelong ye?
botšiša, a fetola dipotšišo; le go ahlaahla, a bapetša dikgopolo tša gagwe le tša ba bangwe.
botšiša dipotšišo tše bohlokwa tše di se nago dikarabo tše di lego molaleng; le go hlagiša le go kgonthiša dikgopolo tša gagwe ka go di fahlela.
botšiša le go fetola dipotšišo tše bohlokwa; le go hlagiša ngangišano le go thekga dikgopolo le dikakanyo tša gagwe.
Baithuti ba tla boledišana ka boitshepo le ge go bolelwa; le go bokgoni ge ba bolela bophelong ka go laetša tlhompho go bao ba nago nayo mo kakaretšo sehlopheng.
diriša ditho tša mmele ka maleba, mohlala, tšhomišo ya matsogo le sefahlego; le go diriša segalo le go godišwa ga lentšu, a khutša gomme a bolela gabotse ka go iketla.
diriša polelo ya maleba ge a laetša tlhompho ye e bonwago mo setšhabeng (ditshwarelo, dikgopelo, ditebogo, thekgo); le go bolela le go se diriše polelo yeo e tlogo kgopiša ba bangwe.
go laetša ka kwelobohloko go ditokelo le maikutlo a bangwe ge ba šoma mmogo e le sehlopha.
bolela ka boiketlo mo go swanetšego ka leano la go gatelela dintlh; le go ikhutša mafelong a maleba mo polelong ya gagwe go ya ka dinyakwa tša batheeletši.
lemoga le go ganana le polelo ye e kgethollago le go tla ka dikakanyo tša go e fetola; le go lemoga le go ganana le polelo ye e kgethollago le go tla ka dikakanyo tša go e fetola.
go laetša ka kwelobohloko go diphapano tša setšo le tša leago (mohlala, a dumela le go amogela dipolelo tše di fapanego, boitemogelo, mehlala); le go diriša polelo ya go phuphutha mo go bonalago go ka ba diphapano.
fetola bogodimo bja lentšu, segalo, lebelo ka maikemišetšo a go tliša kgatelelo; le go lekola tlhagišo le mabokgoni a gagwe ka leano la go a kaonafatša.
diriša polelo gore a kgone go fihlelela merero ye e fapanego go swana le go tutuetša, go nganga le go ipona bjalo ka yo mongwe wa bona; le go tliša dikakanyo tšeo di fapanego tše di gananago le tšhomišo ya polelo ya kgethollo.
go dupelela seo diteng e ka bago sona goba seo e ka bago mafelelo a kanegelo; le go balela godimo ka lebelo la maleba leo le sepelelanago le morero le batheeletši.
hlaloša melaetša; le go; le go hlaola le go ahlaahla dithekniki tša go thala tša go swana le mmala, moakanyetšo, kgetho ya diswantšho, bjalobjalo le gore na di ama bjang molaetša wo o bonwago.
go ntšha dintlhakgolo tša kanegelo go bona ge e ba o a kwešiša; le go go balela godimo ka lebelo la maleba leo le sepelelanago le morero le botheeletši.
ahlaahla molaetša wo o tšwelelago; le go hlaola le go ahlaahla dithekniki tša go thala tša go swana le mmala, kgetho ya diswantšho, mohuta le bogolo bja mangwalo, moakanyetšo, kgetho ya diswantšho bjalobjalo, le gore naa di ama bjang molaetša wo o bonwago.
diriša mabokgoni a maleba a go bala le go kwešiša go bala le go ngwala dintlha tše bohlokwa; le go go beakanya gore a hwetše dikgopolo tše di nabilego, bjalobjalo.
ahlaahla molaetša wo o tšwelelago; le go hlaola le go ahlaahla dithekniki tša go swana le tšhumo ya mabone le taolo ya medumo, kgetho ya diswantšho, dikhutlo tše go emiwago go tšona, sebopego le moakanyetšo, le maatlakgogedi a tšona go mmogedi.
GO BALA LE GO BOGELA Hlaloša maikutlo a gagwe ka seo a se badilego (tša Moithuti o kgona go bala le go bogela dintlha goba tša go no tšewa bjalo, tša go bogelwa tshedimošo le boipshino gomme a kgona goba tša polelotirišwantši) gomme a thekga kabo ya go iphetolele ka tshwanelo gagwe.
Ahlaahla ka fao kgetho ya mantšu le dithalwa di huetšago mmadi ka gona.
Laetša kwešišo le go kgona go hlaola morero, baanegwathwaadi, tikologo le thulaganyo tša sengwalwa.
Lemoga dintlha le ditiragalo tše bohlokwa tša sengwalwa.
Hlaloša le go sekaseka maikutlo a gagwe mabapi le temana yeo a e badilego.
Hlaloša ka fao bangwadi le bakgabiši ba bolelago ka gona le babadi ba bona le ka fao ba tšweletšago dikgopolo tše di fapanego ka go diriša polelo le dilo tšeo di bogegago.
dira dinyakišišo ka ga thulaganyo le baanegwa; le go hlaloša merero le dikakanyo tše dingwegomme a fela a ntšha maikutlo a gagwe.
Kwešiša tlotlontšu ya gona gomme a kgona go ahlaahla ka fao bangwadi ba dirišago polelo go fihlelela maikemišetšo a bona (papišo, mošito, poeletšo ya medumo, bjalobjalo).
Maikutlo a gagwe mabapi le sengwalwa ka moka ga sona.
Ahlaahla ka fao dithekniki tšeo bangwadi, baakanyetši le baswantšhi ba di dirišago go tšweletša dintlha tše di rilego ka ga bophelo, gomme di bea mmadi mafelong a a fapanego.
hlaloša merero, thulaganyo, tikologo letshwantšho ya baanegwa; le go ahlaahla tebelelo ya mongwadi, ka fao tlhalošo e tšweletšwago le maemo a mmadi (mohlala: Na mongwadi o anega taba bjalo ka mmogedi goba modiragatši Na maikutlo a gago ke eng mabapi le moanegwathwadi Na mongwadi o kgwatha bjang maikutlo a gago)?
laetša le go sekaseka tšhomišo ya polelo ya sengwalwa le batheeletši bao se diretšwego bona; le go laetša le go sekaseka diphapantšho tša mehuta ye e fapanego ya dingwalwa (peakanyo le diphapantšho tša mehuta ye e fapanego ya direto, ditaodišophelo, bjalobjalo).
GO BALA LE GO BOGELA Kwešiša tlotlontšu ya gona gomme a kgone go Moithuti o kgona go bala le go bogela ahlaahla kgetho ya mantšu, tshwantšhokgopolo le tshedimošo le boipshino gomme a kgona khuetšo ya medumo mo go direto, dikanegelo le go go iphetolele ka tshwanelo dikanegelo tša polelotirišwantši mohlala, mošito, morumokwano, di swantšho le tshegišo.
hlaola ka fao dikanegelo di rulagantšwego ka gona; le go hlaola polelo yeo e dirišitšwego dingwalong tša go fapana (mohlala: polelothwii ye e hwetšwago mo dinonwaneng, tatelano ya mantšu gammogo le tirwa yeo e hwetšwago ge go ngwalwa pego, bjalobjalo).
laetša ka fao dingwalwa tša go fapana di hlopšhago ka go latela mohuta wa sengwalwa sa go swana le tša boikgopolelo tša saense, dikanegelo tša dimakatšo; le go hlaola merero ye e fapanego ya dingwalwa gomme a be a laetše ka fao mokgwa wa go bolela o fapanago ka gona go ya le gore o bolela le bomang.
lemoga le go ahlaahla dikgopolo tše batho ba nago natšo ka ditumelo le ditšo tša batho ba bangwe le gore di hlamilwe bjang; le go ahlaahla le go bapetša ka fao bangwadi ba go fapana ba tšweletšago dikgopolo tša leago le setšo ka dihlogo tša go fapana.
ahlaahla diphapano tše di tšwelelago mo sengwalweng gomme di ama mehola ya setšo le leago; le go sekaseka khuetšo ya tebelelo ya kgethollo go ya ka ditumelo tša batho le gore na dikgopolo tše di ka fetolwa bjang. Ntšha maikutlo a gago.
kgetha le go ngwala dintlha tše bohlokwa tša tshedimošo; le go kwešiša, a latela ditaelo le ditaetšo tše dihlakahlakanego gannyane ka boyena.
Hlaola, a ahlaahla mehola yeo e hwetšwago dingwalweng gomme e sepelelana le tša setšo, leago, tikologo le tša go agiša (mohlala, thuto ya kanegelo le mohola wa yona go diteng tša go fapana, ditaba tša go se kgetholle go lebeletšwe le kamano ya baanegwa, bjalobjalo).
Kwešiša, a fetola ka maleba mabapi le tshedimošo ye e lego ka dingwalweng.
Hlaola dintlhakgolo le tšeo di di thekgago/dikgopolothuši; le go bala fela ka godimo ka leano la go hwetša dintlha tše di itšego go swana le pego ya tša boso, nakotaolo ya dipese, mmepe, bjalobjalo; le go latela ditaelo le ditaetšo tše kopana tšeo di gatišitšwego.
Hlaloša dingwalwa tše bonolo tša go bogelwa ditafola, ditšhate, dipostara, dikrafo, mmepe gomme a ka kgona go fetola sengwalwa go tšwa go mohuta wo go ya go wola mohlala, go tloga go krafo go ya go tlhalošo ka mantšu mo temaneng.
Go ikgethela dingwalwa tša maleba tšeo di kgotsofatšago dinyakwa tša gagwe mohlala, dipukuntšu, diensaeklopedia tša bana le dipuku tša methopo.
Kwešiša, a fetola ka maleba mabapi le tshedimošo Hlaloša, a sekaseka ka boyena dintlha tša ya go fapana ye e lego ka dingwalweng: dingwalwa tša krafo mebepe, dikrafo tša methalo, hlaola dintlhakgolo le tšeo di di thekgago, a ditšhate, bjalobjalo gomme a kgone go tšeaswaya dintlha tše di itšego le go di akaretša; le dintlha go mohuta wo go di iša go wola.go bala le go latela ditaelo tše bothatana ba lateladitaetšo ka thušo ye nnyane.
Hlaloša, a ahlaahla dingwalwa tša rarana tša go Ikgethela dingwalwa tša maleba tša go tšwa bogelwa (ditafola, ditšhate, dipostara, dikrafo, methopong ye e fapanego, bjalo ka batho ba mmepe) gomme a ka kgona go fetola sengwalwa motse le ka elektroniki (mo go kgonegago). go tšwa go mohuta wo go ya go wola (mohlala: go ngwalwa ga dintlha tše bohlokwa ka krafong).
Go ikgethela dingwalwa tša maleba gomme gwa latelwa mabokgoni a dinyakišišo go wetša tshedimošo go tšwa go dipukuntšu, dipukukgakollo, go setšhaba goba methopong ya elektroniki (ge e le gona).
ngwala, a akanyetša dingwalwa tše di fapanego tše di direlwago batheeletši ba go fapafapana (postara, khathune, mangwalwana a go bapatša); le go fetolela tshedimošo go tšwa mohuteng wo mongwe go ya go wo mongwe (mohlala: temana ya go ngwalwa ka mokgwa wa taodišo o fetolelwe go tlhopho ka lenaneo, bjalobjalo).
ngwala le go akanyetša dingwalwa tše di fapanego tša go bogelwa tše di tšweletšago tshedimošo (mohlala, dipapatšo, mangwalwanatsebišo, mmepe wo o nago le diswantšho le ditlankana); le go fetišetša tshedimošo go tšwa mohuteng wo mongwe go ya go wo mongwe (mohlala, tshedimošo go tšwa go peakanyo ya lenaneo go ya go temana le go ya go sengwalwa).
laetša kwešišo ya mongwalelo le kgetho ya mantšu (mohlala, fetišetša tshedimošo ya go tšwa go kanegelo a e dira pego ya kuranta, bjalobjalo); le go gopodišiša le go sekaseka mošomo wa gagwe.
badišiša mo a ngwadilego a lebeletše kudu thutapolelo, maswaodikga le mopeleto, a tlaleletša ka ditshwaotshwao tša baithuti le tša morutiši; le go gatiša' dikakanywa tša gagwe tša mafelelo ka go boledišana le babadi ba maleba goba morutiši.
Tšweletša mošomo wa go balega le go beakanywa gabotse ka go diriša, mohlala, dihlogo tša maleba, ditemana, bjalobjalo.
Diriša tsebo ya polelo magatong a go fapafapana.
badišiša mo a ngwadilego la mafelelo; le go tšweletša mošomo wa mafelelo.
Tšweletša mošomo wa go balega le go beakanywa gabotse ka go diriša, mohlala, letlakala la ka ntle, hlogo, dihlogwana, bjalobjalo go akaretšwa le dikrafo tša maleba.
Diriša tsebo ya polelo magatong a go fapafapana.
tšweletša mošomo wa mafelelo wo oakaretšago dikgopolo tša baithuti le tšamorutiši; le go nagana le go sekaseka mošomo wa mafelelo wo o nago le dikgopolo tša baithuti le morutiši.
Tšweletša mošomo wa go balega le go beakanywa gabotse ka go diriša, mohlala, letlakala la ka ntle, hlogo, peakanyo le dithalwa tša maleba goba dikrafo, bjalobjalo.
Diriša tsebo ya polelo magatong a go fapafapana.
GO NGWALA Legato la lentšu: Moithuti o tla ngwala mehuta ye e kgetha le go diriša mantšu ka go fapana go tšwa gofapafapanego ya dingwalwa tša nnete le boitemogelo bja gagwe, dipukung, tša molomo, tša boikgopolelo, a lebeletše mafapha a a ditiragatšo le tše dingwe.
godiša mafoko ka go oketša ka mahlaodi le mahlathi, dikafoko le dithabe; le go fetoša mabaka.
diriša hlogo le mafokothuši go ngwala temana ya go kwala; le go diriša thutapolelo le mopeleto le maswaodikga a maleba.
kgetha le go diriša mantšu ka go fapana go tšwa go boitemogelo bja gagwe, dipukung, tša molomo, ditiragatšo le tše dingwe; le go diriša dipukuntšu.
fetoša mabaka; le go diriša poleloseboledi le polelopego ka tsela ya maleba.
diriša mekgwa ye e fapanego ya go kopanya ditemana; le go diriša thutapolelo le mopeleto le maswaodikga a maleba.
kgetha le go diriša mantšu ka go fapana go tšwa go diarea tše dingwe tša go ithuta le go boitemogelo tšeo di tšweletšago tlhalošo ya maleba; le go peleta mantšu a tlwaelo gabotse le gokgonthiša mopeleto wa mantšu a mafsa.
diriša poleloseboledi le polelopego ka tsela ya maleba; le go fetola tatelano ya mantšu gore kgatelelo e tšweletšwe.
ngwala lefokokgolo leo le rwelego tshedimošo ya temana; le go diriša mekgwa ye e fapanego ya go kopanya ditemana go akaretšwa le dikrafo gore temana e nape e felele.
Moithuti o tla šomiša polelo go nagana le go gopodišiša ka go realo a hwetša tsebo Diriša polelo go nagana: yeo a tlogo e beakanya le go e diriša go boledišana ka tšeo di hlolago le go tliša khuetšo go ithuta sengwalwa gammogo le polelo yeo e dirišwago mohlala, neng, ke moka..., ge...
hlaola dikarabo/dintlha tše dingwe le gore ke eng seo se dirago gore di fapane; le go kgetha ditlhalošo tšeo di sego pepeneneng ka go thekga dikarabo tša bona go tšwa sengwalweng.
hwetša tshedimošo ka go diriša mantšu a bohlokwa; le go kgetha le go nyakišiša methopo ye e fapanego mabapi le hlogo ye e filwego.
hlaola magareng ga go ba le mohola le go hloka mohola ga selo le go fahlela maemo ao;.
botšološiša le go godiša ditebelelo tše di fapanego ka dihlogo tše di tlwaelegilego; le go ahlaahla khuetšo ya diteng le maemo mo go tshedimošo.
ahlaahle ka fao dipotšišonyakišišo di šomago ka gona go hwetša tshedimošo; le go nyaka tshedimošo ka go diriša methopo ye mengwe ya maleba.
tšweletša dikgopolo tše di fapanego le tša ba bangwe gomme a fahlele maemo a gagwe; le go botšološiša mohola le khuetšo diteng tšasengwalwa le maemo a mongwadi.
ahlaahla mohola wa tshedimošo ka go bapetša le methopo ye mengwe; le go bapetša ka fao dipolelo tše di fapanego di hlagišago mareo a a fapanego a diarea tša go ithuta.
akaretša tshedimošo ka mekgwa ya go fapana (mohlala, diswantšho, ditemana, mmepe wa monagano, mananeo); le go ahlola go ya ka tshedimošo ye a nago le yona.
hlagiša mekgwa ye e fapanego mo maemong ao a filwego; le go hwetša mekgwa ye e fapanego ya go hlohla maikutlo ka go šomiša pukuntšu ya mafoko le go ahlaahla diphapano tša ditlhalošo tšeo di tšwelelago.
beakanye tshedimošo ka ditemana, ditafola/mananeo, tatelano ya nako, tšhate goba sengwalwa se sengwe le se sengwe sa maleba; le go sekaseka le go tšea sephetho mo go swanetšego.
dira diteko ka diswantšho le medumo; le go nyakišiša kamano ya mantšu le mareo go hwetša mekgwa ye mengwe ya go ahlaahla hlogo yeo.
fetola tshedimošo go tšwa go polelo ye go ya go yela; le go fetola mokgwa wa go tšweletša tshedimošo (mohlala, go tloga go lenaneo/tafola go iša go mokgwa wa go ngwala ka ditemana goba dikrafo).
akanya le go neela dikarabo tše di fapanego ge a leka go rarolla mathata; le go dira diteko ka polelo ka tsela ye e fapanego go swana le popego ya mantšu le mareo dipolelong tša go fapana.
diriša medumo le melao ya mopeleto gore ba pelete ka tshwanelo; le go kgonthiša mopeleto ka go nyaka lentšu ka go pukuntšu.
diriša poleloseboledi le polelopego; le go diriša maswaodikga ka tshwanelo (mohlala, khutlo, tsebjana, leswaopotšišo, bjalobjalo).
ngwale mantšu ka go pukuntšu yeo a etiretšego yona; le go diriša medumo le melao ya mopeleto gore ba pelete ka tshwanelo.
diriša mabaka a mathatana a lediri ka tshwanelo mohlala, lebjaletšweledi - Ngwana o sa robetše; le go diriša maswaodikga ka moka ka tshwanelo.
ngwale mantšu ka go pukuntšu yeo a etiretšego yona; le go diriša medumo le melao ya mopeleto gore ba pelete ka tshwanelo.
diriša mabaka a mathatana a lediri ka tshwanelo mohlala, lebjaletšweledi - Ngwana o sa robetše; le go diriša maswaodikga ka moka ka tshwanelo.
SEBOPEGO LE TIRIŠO YA POLELO Šoma ka dingwalwa: Moithuti o kgona go diriša medumo, diriša hlogo le mafokothuši go hlama ditemana, le mantšu le thutapolelo go hlohleletša go tlhathollo ya dingwalwa kopanya mafoko mo ditemaneng ka go šomiša makopanyi le mantšu a mangwe a go kopanya.
diriša mokgwa wa go bolela wa maleba go ya le gore o bolela le mang; le go kwešiša le go diriša dikapolelo (mohlala, tshwantšhišo, phefolo).
mohlala, utolla mekgwa ya go fapana ya kgopela goba go botšiša motho dipotšišo (ka diriša, anke, hle, bjalobjalo) le gore na se se ama bjang mmoledi le motheeletši; le go poeletšo ya tšhomišo ya polelo(mareo a go swana le, poleloseboledi, polelopego, dika, diema, dikapolelo, bjalobjalo).
kopanya mafoko mo ditemaneng ka go šomiša makopanyi le mantšu a mangwe a go kopanya; le go mabaka a lediri a elwe hloko ka moka ga ona.
diriša polelo le mokgwa wa go bolela wa maleba go ya le gore o bolela le mang; le go kwešiša le go diriša dikapolelo (mohlala, tshwantšhišo, phefolo).
mohlala, utolla mekgwatlwaelo goba kgethollo ka go diriša mantšu ao a kgethollang batho go ya ka ditumelo tša bona, semorafe, bong le tše dingwe; le go poeletšo ya mošomo wa tšhomišo ya polelo (mareo a go swana le, makopanyi, mabaka, bjalobjalo).
kopanya mafoko mo ditemaneng ka go šomiša makopanyi le mantšu a mangwe a go kopanya; le go mabaka a lediri a elwe hloko ka moka ga ona.
hlaloša ka fao tšhomišo ya polelo e fapanago go ya ka batheeletši maikemišetšo le diteng; le go kwešiša le go diriša dikapolelo (mohlala, tshwantšhišo, phefolo).
mohlala, utolla polelo e dirišwago ge go bapatšwa dilo go swana le thelebišeneng e le maano a go dira gore batho ba reke dilo tšeo; le go diriša polelo ka go bopa mehuta ya mafoko, go elwa hloko thabekutu le dithabenyana, mafoko a tirwa le dikapolelo.
Mo sehlopheng se, baithuti ba matlafaditšwe ka tšeo ba ithutilego tšona mo dikreiting tša go feta, gomme ba itokišetša go tšwetša pele thuto le go itlhama go lokišetša lefase la go šoma. Ba swanetše go diriša polelo go tiišetša dinyakwa tša go dirišwa ga polelo ge go phelwa le setšhaba ka go ithuta thwii goba ka go širela.
dibaka tša go ithutela mošomo; le go tseba ditokelo le maikarabelo a bona, e le baagi mo setšhabeng sa demokrasi, sa ditšo tše dintši.
Nepokgolo ya sehlopha se e lebane le go logaganya le go godiša polelo le go ithuta go ngwala le go bala.
ba le mahlahla, ba be ba theeletše ka tsenelelo, gape e be diboledi tša kgonthe tša polelo, ebile gape ba be ba hlomphe le baithuti ba bangwe; le go sekaseka polelo, ba kwešiše le ka fao e dirišwago ka gona, ba be ba e dirišetše dinepong tša bona.
Baithuti ba tla ithuta go theeletša ka mafolofolo, ka tsenelelo le ka go tsinkela dingwalwa tša go fapafapana tša go bolelwa, le go di akaretša, go di ngwala le go ntšha maikutlo a bona ka tšona.
Baithuti ba tla bolela ka bolokologi le ka sebete mo bophelong, ba kgokagana/bolela ka tshwanelo le ka mafolofolo le ba bangwe. Taba yeo e bohlokwa, ka fao e swanetše go tšwetšwa pele mo thutong.
Go bala ke motheo wa go ngwala le sebetša sa moomela go ithuteng. Baithuti ba swanetše go bala dingwalwa tša saense le tše e sego tša saense tša Afrika-Borwa le tša boditšhabatšha ka maikemišetšo a go thušega mo tlhabollong ya polelo gammogo le tsebo ka kakaretšo go akaretšwa gape le boipshino le go gola ga baithuti.
Moithuti o tla kgona go ngwala mehuta ye e fapafapanego ya dingwalwa tša nnete le tša boikgopolelo a lebeletše mafapha a a fapafapanego.
Go ngwala ke mokgwa wa go itlhaloša le wa go ithuta, le gona ke sona sebetša sa kgokagano. Ka mehla ke sebetša seo baithuti ba elwago ka sona, ka tsela yeo go ngwala go bohlokwa ge ba tšwela pele ka thuto lefaseng la mošomo.
Mabokgoni a go nagana ka tsenelelo le go hlagiša tshedimošo ya go ngwala le go bala, ke moratho wo bohlokwa wa go ithuta mo go fihlelelweng ga ditetelo tša go tsenelela le tša go hlabolla tša go ithuta.
Baithuti ba tla lemoga ka fao polelo e dirišwago ka gona, gomme ba hlabolla polelo ye e dirišwago gore ba kgone go lekanyetša tsebo ya dingwalwa tša bona le ya dingwalwa tša ba bangwe ka tsenelelo mabapi le tlhalošo, nepagalo le temogo. Gape ba tla kgona go diriša tsebo yeo go dira diteko tša polelo go bopa tlhalošo go tloga kgatong ya lentšu go ya kgatong ya lefoko go fihla go hlangwa sengwalwa sohle, gomme ka go realo ba lemoga setswalle magareng ga sengwalwa seo le kamano tirišo ya sona. Ba tla thoma go lemoga ka fao polelo e fetogago ka gona ge nako e dutše e eya, le ge e dutše e tswakana le ditšo tše dingwe, gape le ka fao e fetogago le mabaka ka gona.
Mo dikarolong tše di latelago, Maemo a Kelo a Tetelo ye nngwe le ye nngwe ya go Ithuta a tla thoma kreiting ye nngwe le ye nngwe. Go tla fiwa mehlala ya dingwalwa tšeo di tlogo dirišwa go logaganya polelo ya go ithuta. Ye ga se mehlala ye e ka fiwago fela, ka gobane morutiši a ka tlaleletša ka ya gagwe ka go kgetha dingwalwa tša maleba.
Merero ya go fapafapana ya polelo: Phapano ya go nyalelana le tikologo/selete (mebotwana), bogolo bja batho (seleng), bj.bj.; khuetšano ya dipolelo tše dingwe.
Moithuti o kgona go theeletša tshedimošo le boithabišo, gomme a amega ka Theeletša ka kgahlego, ka go itlhaloša, ka gotshwanelo le ka tsenelelo mo bophelong ka ikgopolela dikanegelong mohlala, dibalade, dikoša, kakaretšo dikanegelokopana, dikanegelotšhaba.
ngwala dintlha tše bohlokwa, go akaretšwa le go kgokaganya tshedimošo ka tshwanelo; le go tšweletša dikakanyo, go botšiša dipotšišo tša go šišinya mabjoko le go hlohla ge go tsomega.
Lemoga ka fao dingwalwa tša bomolomo tša go tuma di rulagantšwego le go hlaloša diponagalo tše dingwe (mohlala, dipego tša boso, go šupa ditsela, metlae, dikoša) taba yeo e tla akaretša thulaganyolefsa ya dibetša tša go dirišetšwa metlae, bjalo ka khutšo le go tlogela dikgoba lefokong gammogo le go hlaola tirišo ya modumo dingwalweng tša go bogelwa ka go theeletša.
Kgetha, a hlatholla mekgwa ya tirišo ya lediri (mohlala, tlhagišo ya sefahlego, tirišo ya ditho tša mmele le go oketša lentšu).
Theeletša le go bontšha kgahlego, tlhohlo, Theeletša ka kgahlego, ka go itlhaloša, ka go boinaganelo le go inyakela tsebo dingwalweng ikgopolela dikanegelokakanywa tša bomolomo (mohlala, direto, direto tše telele, dikanegelo tše (mohlala, diterama tša radio, ditshwantšhotumo, pedi goba tše tharo tša diterama tša radio, dipolelo diretotiragatšo, ditshwaotshwao tša dipuku). tša radio, dipapatšo tša radio, dingangišano).
ngwala dintlha tše bohlokwa, go akaretšwa le akanya ka diphetho; le go go kgokaganya tshedimošo ka tshwanelo, le go tšweletša tshedimošo le dikakanyo, go botšiša tšweletša dikakanyo, go botšiša dipotšišo tša dipotšišo tša go šišinya mabjoko le go hlohla go šišinya mabjoko le go hlohla ge go maikutlo ge go tsomega. tsomega.
Lemoga ka fao dingwalwa tša bomolomo tša go Sekaseka, a bapetša ka fao dingwalwa tša tuma di rulagantšwego le go hlaloša diponagalo mehutahuta tša bomolomo tša go tuma di tše dingwe (mohlala, dipego tša boso, go šupa rulagantšwego le go hlaloša diponagalo tše ditsela, metlae, dikoša) taba yeo e tla akaretša dingwe tša mohuta o tee (mohlala, thulaganyolefsa ya dibetša tša go dirišetšwa dikanegelokopana, dibalade, dipolelokopana, metlae, bjalo ka khutšo le go tlogela dikgoba diterama tša radio, dingangišano). Taba yeo e tla lefokong gammogo le go hlaola, go lemoga le go akaretša thulaganyolefsa ya dibetša tša go sekaseka tirišo ya modumo dingwalweng tša go dirišetšwa metlae, bjalo ka khutšo le go tlogela bogelwa ka go theeletša. dikgoba lefokong, tshotlo, tlopelo gammogo le go hlaola le go lemoga le go sekaseka tirišo ya modumo dingwalweng tša go bogelwa ka go theeletša.
Kgetha, a sekaseka mekgwa ya tirišo ya lediri Kgetha, a hlatholla khuetšo ya tirišo ya mekgwa (mohlala, tlhagišo ya dika tša mmele, segalo sa ya lediri (mohlala, poledišanothwi, segalo, khutšo, lentšu, khutšo). tirišo ya ditho tša mmele, segalo le lebelo).
GO THEELETŠA Kgetha mantšu, dikafoko le mafoko a a rilego a go Moithuti o kgona go theeletša tshedimošo huetša motheeletši gomme a hlaloše khuetšo yeo le boithabišo, gomme a amega ka (mohlala, polelotlhohleletšo, go kgethologanya tshwanelo le ka tsenelelo mo bophelong ka magareng ga taba le kgopolo, go lemoga ditumelo le kakaretšo khuetšano).
Lemoga, a amogela tirišo ya polelo ya go fapafana bjalo ka phapano ya segalo, dimmotwana le polelo ya dihlopha go ya ka phapano ya mengwaga (seleng).
Kgetha dikokwane tše bohlokwa tša bophelo le tša histori, tša dikamano tša leago le setšo dingwalweng tše di hlaotšwego.
Kgetha mantšu, dikafoko le mafoko a a rilego a Sekaseka lebaka la kgetho ya seboledi malebana go huetša motheeletši gomme a hlaloše khuetšo le mantšu, dikafoko le mafoko a a rilego le khutšo yeo mohlala, polelotlhohleletšo, go ya mongwalelo go hlohleletša motheeletši gore a kgethologanya magareng ga taba le kgopolo, go hlaloše khuetšo yeo mohlala, polelotlhohleletšo, lemoga ditumelo le khuetšano. go hlola kgakanego, go kgethologanya magareng ga taba le kgopolo, go lemoga tebelelo ya seboledi le ditumelo le khuetšano le go hlaloša dikgethollo le dipropaganda.
Lemoga, a amogela tirišo ya polelo ya go Lemoga, a amogela tirišo ya polelo ya go fapafana bjalo ka phapano ya segalo, dimmotwana fapafana bjalo ka phapano ya segalo, dimmotwana le polelo ya dihlopha go ya ka phapano ya le go ahlaahla polelo ya dihlopha go ya ka mengwaga (seleng). phapano ya mengwaga (seleng).
Kgetha dikokwane tše bohlokwa tša bophelo le tša Kgetha, a sekaseka dikokwane tše bohlokwa tša histori, tša dikamano tša leago le setšo bophelo le tša histori, malebana le dikamano tša dingwalweng tše di hlaotšwego. leago le setšo dingwalweng tše di hlaotšwego.
Bolela dikgopolo le maikutlo ka sebete le ka go kakaretšo thušwa ka tsela ya tirišo ya mehuta ye e hlaotšwego ya dingwalwa tša bomolomo (mohlala, dikanegelo, metlae, ditiragatšo).
Bolela dikgopolo, dintlha le dikakanyo ka tshwanelo, ka nepagalo le ka kgokagano ka go diriša mehutangwalwa ya bomolomo ya go se be le dintlha tše ntši (mohlala, ditherišano tše kopana le dipoledišano).
tšweletša ditherišano tša mmakgonthe; le go dira dipotšišonyakišišo tše bonolo go dihlopha tša baithuti, ka tsela ya go theeletša le go fa ditshwaotshwao tša kgonthe.
Bolela dikgopolo le maikutlo ka sebete le ka Bolela dikgopolo le maikutlo ka sebete le ka tlhalošo ka go thušwa gannyane ka tsela ya tirišo tlhalošo ye e tseneletšego ka go thušwa kutšwana ya mehuta ye e hlaotšwego ya dingwalwa tša ke tsela ya tirišo ya mehuta ya dingwalwa tša bomolomo (mohlala, ditiragatšo, diterama le bomolomo (mohlala, ditiragatšo, direto). dikoša).
Bolela dikgopolo, dintlha le dikakanyo ka Bolela dikgopolo, dintlha le dikakanyo ka tshwanelo, ka go ba le bokgoni bja nepagalo le tshwanelo, ka go ba le bokgoni bja nepagalo le kgokagano ka go diriša mehutangwalwa ya kgokagano ka go diriša mehutangwalwa ya bomolomo ya go se be le dintlha tše ntši mohlala, bomolomo ya go se be le dintlha tše ntši mohlala, ditherišano, ngangišano.
khomphutha goba segatišamantšu le gore di šoma bjang.
hlaloša ka fao diteko di dirwago ka gona; le go lano, mohlala, khomphutha e dirišwa bjang; le dira dipotšišonyakišišo go ditho tša setšhaba ka go go diriša dithekniki tša motheo tša dira dipotšišonyakišišo tša ditho tša setšhaba dipotšišonyakišišo. ka go diriša dithekniki tša go hlabologa tša dipotšišonyakišišo, mohlala, go botšiša dipotšišo tša go šišinya mabjoko.
bontšha kamego go ditokelo le maikutlo tša ba bangwe; le go hlohla tirišo ya kgethollo ya polelo.
hlohleletša ba bangwe; le go hlohla tirišo ya kgethollo ya polelo.
rerišana le ba bangwe diphapano go fihlela tharollo ya go sekamela go yena goba go bao; le go fahlela tebelelo ya gagwe ka go diriša bohlatse le dikgopolo tše bjalo go amogela dikgopolo tša ba bangwe, a thulane le tšona ka boleta ge go nyakega.
Ddikwano tša go fapafapana tša leago le tša setšo; le go tirišo ya dithekniki tša kgonthe bjalo ka sehloa le sekasehloa.
Lemoga le go hlaloša katlego ya kgokagano ya gagwe.
dikwano tša go fapafapana tša leago le tša setšo; le tirišo ya dithekniki tša kgonthe bjalo ka sehloa le sekasehloa, pheteletšo.
Kgetha le go sekaseka diponagalo tša go hlohleletša katlego ya poledišano ya gagwe.
dikwano tša go fapafapana tša leago le tša setšo, le tirišo ya dithekniki tša kgonthe bjalo ka sehloa le sekasehloa, pheteletšo.
Lekanyetša katlego ya poledišano ya gagwe gomme a tšweletše dikaonafalo.
Bala ka bolokologi le ka go ipshina le go hwetša tshedimošo mehutangwalweng ya go ithuta ka bophara, go hlaloša kamego le go ahlaahla mehuta ya dingwalwa tšeo a di ratago.
Balela godimo le fase go nepiša merero ya go fapafapana ka go diriša mekgwa ya maleba ya go bala (mohlala, ka dikakanyo, tshekatsheko, tshinkelo, ditsela tša go hwetša karabo dingwalweng, methopong).
Kgetha morero, batheeletši le kamano ya sengwalwa.
kgetha kgopolokgolo le go e hlaloša ka fao a ka e thekgago ka mabaka.
Hlaola mehutangwalwa ya go fapafapana le diponagalo tša yona gomme a hlaloše ka fao sengwalwa seo se rulagantšwego ka gona (mohlala, direto, ditaodišwana tša dikuranta, dikanegelokopana, dipapatšo, ditaodišwana tša dikgatišobaka tše kopana).
Bala ka bolokologi le ka go ipshina le go hwetša Bala ka botlalo le ka go ipshina le go hwetša tshedimošo mehutangwalweng ya go ithuta ka tshedimošo mehutangwalweng ya go ithuta ka bophara, go sekaseka kamego le go ahlaahla bophara, go sekaseka kamego le go bapetše mehuta ya dingwalwa tšeo a di ratago, le go mehuta ya dingwalwa tšeo a di ratago, a tsebiše tsebiša bangwe dingwalwa. dingwalwa go ba bangwe.
Balela godimo le fase go nepiša merero ya go Balela godimo le fase ka go ikemela go nepiša fapafapana ka go logaganya mekgwa ya maleba merero ya go fapafapana ka go logaganya ya go bala, ya go hlabollwa ka dikgato mabakeng mekgwa ya maleba ya go bala ya go hlabollwa ka a go feta. dikgato mabakeng a go feta.
Sekaseka morero, batheeletši le kamano ya Sekaseka, a hlaloša morero, batheeletši le kamano sengwalwa. ya sengwalwa.
sekaseka ditebelelo ka go fapafapana.
diphetho gomme a tšweletše diphetho ka gadikgopolo tša go bopša ka ditiragalokgolo; lego hlaola le go hlaloša ditebelelo tša go fapafapana.
Hlaloša ka fao diponagalo tša go fapafapana le Sekaseka mehuta ya go fapana ya dingwalwa ka thulaganyo ya mehutangwalwa ya go fapana di go hlaloša ka fao diponagalo tša go fapafapana di tšweletšago sengwalwa ka gona (mohlala, direto, rulaganywago ka gona le go di tšweletša dipadinyana, ditaodišwana tša dikuranta, (mohlala, direto tše telele, dipadinyana, dipukutšatši, mangwalo, dibalade, ditshwaotshwao ditaodišwana tša dikuranta, dipukutšatši, tša dipuku). mangwalo, dibalade, ditshwaotshwao tša dipuku).
dithekniki tše bonolo tša dingwalwa le tirišo ya polelo (mohlala, lentšutiragatšo, retšistara); le go dithekniki tša khamera le filimi (go tšea diswantšho tša kgole le kgauswi).
hlaola kgapeletšo goba kgetha lehlakore goo go lego molaleng; le go hlaola ditsela tšeo mongwadi a di dirišago ge a rulaganya sengwalwa sa gagwe bjalo ka kgetho ya mantšu.
Hlaola, a sekaseka merero ya leago, setšo, tikologo le ya boitshwaro ye e tšwelelago sengwalweng (bjalo ka ge e utollwa ke dikarolo tša go fapana tša sengwalwa bjalo ka diteng, polelo, bokgabo, semelo).
Bontšha kwešišo ya sengwalwa, maikemišetšo le tebanyo ya sona bophelong bja gagwe ka go boledišana ka ga thulaganyo, merero, mehola, baanegwa le tikologo.
khuetšo ya dikarolo tša moakanyetšo (mohlala, mohuta le maemo a bokgabo, tirišo ya mmala); le khuetšo ya dithekniki tša khamera le filimi (mohlala, go tšea diswantšho tša kgauswi le tša kgole, bj.bj.).
hlaola tšeo di tlogetšwego sengwalweng, o hlaloše ka go fa mabaka; le go botšiša ge e ba a kwana le melaetša ya sengwalwa.
Sekaseka dingwalwa tša merero ya leago, setšo, tikologo le ya boitshwaro ye e tšwelelago sengwalweng gomme a hlaole merero ya sengwalwa ya go amana le mehola ya go nyalelana le yona (mohlala, diteng, polelo, bokgabo, tebelelo, semelo).
Bontšha kwešišo ya sengwalwa, maikemišetšo le tebanyo ya sona bophelong bja gagwe ka go boledišana ka ga thulaganyo, merero, mehola, baanegwa le tikologo.
khuetšo ya dikarolo tša moakanyetšo (mohlala, mohuta le maemo a bokgabo, tirišo ya mmala); le khuetšo ya dithekniki tša khamera le filimi (mohlala, go tšea diswantšho tša kgauswi le tša kgole, bj.bj.).
sekaseka melaetšaširela sengwalweng; le go tsinkela ka fao kamano ya leago le setšo e huetšago molaetša ka gona.
Tsinkela dingwalwa tša merero ya leago, setšo, tikologo le ya boitshwaro ye e tšwelelago sengwalweng gomme a hlaole merero ya sengwalwa ya go amana le mehola ya go nyalelana le yona (mohlala, diteng, polelo, bokgabo, tebelelo, semelo).
GO BALA LE GO BOGELA Tšweletša mabokgoni a gagwe bjalo ka mmadi.
Tšweletša, a sekaseka mabokgoni a gagwe bjalo Tšweletša, a sekaseka mabokgoni a gagwe bjalo ka mmadi. ka mmadi.
fapafapanego hlaloša kakanyo, kgopolo le maikutlo a gagwe le a ba bangwe; le go lemoga tlhamo le thaloko ya polelo ka tsela ya dikanegelo, ditaodišo, dipukutšatši, mangwalo a segwera, dikhathune tša direto le dikoša.
Tšweletša dingwalwa tša saense le dingwalwapolelotirišwa tša go fapafapana (dingwalwa tša go diriša kgatišo le diswantšhokgopolo) go tšweletša maikutlo a go fapafapana ka go diriša dikarolwana tša dibogelwa le tša moakanyetšo tša maleba ka tsela ya go diriša dikanegelo tša bohlatse, dipostara, dipapatšo, ditshwaotshwao tša dipuku, metswako, ditaelo tša dipapadi.
Bontšha mabokgoni a motheo mo mehutangwalweng ye e hlaotšwego (mohlala, go tšweletša tikologo le thulaganyo tša dikanegelo, go laola morethetho le morumokwano mo thetong, go diriša polelo ya mehleng ditaelong tše bonolo, go bontšha tatelano ya ditshepedišo).
hlaloša kakanyo, kgopolo le maikutlo a gagwe hlaloša kakanyo, kgopolo le maikutlo a gagwe le a ba bangwe; le go le a ba bangwe; le go lemoga tlhamo le tsenelelo ya thaloko ya lemoga tlhamo le tsenelelo ya thaloko ya polelo ka tsela ya dikanegelo, ditaodišo, polelo ka tsela ya dikanegelo, ditaodišo, dipoledišano, mangwalo a segwera, dikhathune dipoledišano, mangwalo a segwera, dikhathune tša direto le dikoša. tša direto le dikoša, dikanegelokopana tša motheo, diterama tša radio.
Tšweletša dingwalwa tša saense le Tšweletša dingwalwa tša saense le dingwalwapolelotirišwa tša go fapafapana dingwalwapolelotirišwa tša go fapafapana (dingwalwa tša go diriša kgatišo le (dingwalwa tša go diriša kgatišo le diswantšhokgopolo) go tšweletša maikutlo a go diswantšhokgopolo) go tšweletša maikutlo a go fapafapana ka go diriša dikarolwana tša go fapafapana ka go diriša dikarolwana tša go fapafapana tša dibogelwa le tša moakanyetšo tša fapafapana tša dibogelwa le tša moakanyetšo tša maleba ka tsela ya go diriša dikanegelo tša maleba ka tsela ya go diriša emeile, dipego ka ga bohlatse, dipego tša diprojeke tša dinyakišišo, merero ya bjale dipapatšo, ditshwaotshwao tša diphamfolete, dipostara, ditshwaotshwao tša difilimi, dikanegelo tša bohlatse, dipego tša dipuku. dikuranta, kanegelophelo ya mošomo, diagenda, metsotso ya dikopano, diprojeke tša dinyakišišo, diphamfolete, dipostara, ditshwaotshwao tša dipuku.
Bontšha mabokgoni a motheo a bongwadi a go Bontšha mabokgoni a a hlabologilego a bongwadi fapafapana mo mehutangwalweng (mohlala, go a go fapafapana mo mehutangwalweng (mohlala, tšweletša baanegwa, tikologo le go hlabolla go hlabolla baanegwa, tikologo le go hlabolla thulaganyo ya dikanegelo, le go hlaloša bongwadi thulaganyo ya dikanegelo, le go hlaloša bongwadi ka go diriša tshwantšhokgopolo diretong). ka go diriša tshwantšhokgopolo diretong).
bala gape gomme a phošolle diphošo mo sehlangweng sa mafelelo ka go bontšha tsebo ya polelo go ya ka kamano, ka go nepiša thutapolelo, mopeleto le tlotlontšu tša go lebana le kreiti yeo; le go gatiša sengwalwa sa mafelelo ka go hlokomela tšweletšo le dikarolo tša motheo tša moakanyetšo.
bala gape gomme a phošolle sehlangwa ka go diriša tsebo ya polelo go ya ka kamano ya tshwanelo ya kreiti; le go gatiša sengwalwa sa mafelelo ka go hlokomela tšweletšotsenelelo le dikarolo tša motheo tša moakanyetšo.
gatiša sengwalwa sa mafelelo ka go hlokomela tšweletšotsenelelo le dikarolo tša motheo tša moakanyetšo; le go badišiša le go phošolla sehlangwa sa mafelelo ka go diriša tsebo ya polelo go ya ka maemo a tshwanelo a kreiti.
diriša dipotšišo go hlabolla kgopolo ya gagwe goba ya ba bangwe; le go diriša dibopego tša polelo ya mmakgonthe go hlaloša kgopolo ye bothata (mohlala, tirišo ya medirišopealano "ge ditlabakelo di be di le gona go be go ka se be mathata a.").
hlaloša, a sekaseka lebaka le pheletšo Ke ka lebaka la eng go diregile bjalo Taba yeo e hlotšwe ke eng ge e tlo ba ka tsela yeo?
tšweletša ngangišano ye e lego kgahlanong le ya ba bangwe a fe mabaka mohlala, Ga ke kwane le seo ka gobane Ke thekga polelo ya ka ka...
tšweletša boitemogelo bja gagwe go thekga tebelelo ye e rilego; le go botšišiša, a swantšha tharollo ya mathata gammogo le go hlabolla monagano mabapi le merero ye bothatana: dikgopolo le maikutlo a bothatana (mohlala, merero ya ditokelo tša batho, merero ya tikologo, kgakanego, ditaba/direrwa tša go phatlalala le kharikhulamo).
sekaseka lebaka le pheletšo ka tsenelelo mo dingwalweng go phatlalala le kharikhulamo Ke ka lebaka la eng go diregile bjalo Taba yeo e hlotšwe ke eng ge e tlo ba ka tsela yeo?
akanyetša dikarabo le kganano.
tšweletša ngagišano le go hlagiša mabaka; le go diriša tshedimošo ya nnete le go hlatholla dipalopalo ka sebete go thekga ngangišano yeo.
diriša dithekniki le dikwano tša go hwetša tsebo ka tshwanelo ge go ngwalollwa tshedimošo go tšwa methopong mohlala, ngwala: mongwadi, leina/thaetlele, tšatšikgwedi, mogatiši, nomoro ya letlakala, website, bjalobjalo; le go rulaganya mananeotogagano go phatlalala le diarea ka moka tša go ithuta gomme a hlagiše setšweletšwa sa mabonwa.
betla tirišo ya maleba ya go diriša dithekniki le dikwano ge go ngwalollwa tshedimošo ya go tšwa methopong (mohlala, ngwala: mongwadi, leina/thaetlele, tšatšikgwedi, bagatiši, nomoro ya matlakala, website); le go swaragana le mošomo/diprojeke wo bothatana mo go diarea tša go ithuta le go tšweletša setšweletšwatswako.
akanya ditebelelo tša go fapafapana ge akgetha tshedimošo; le go oketša methopo le mekgwa ya go humana lefelo, tshedimošo ya mmakgonthe (mohlala, dipolelotirišwa le dielektroniki tše dingwe, bjalo ka bolotwangwalwa bja dikuranta, difilimi tša ditshwantšhotumo, makgobapuku a a sego a mehleng).
diriša polelo ya mmakgonthe ge go dirwa dipapatšo (mohlala, go swana le, ka lehlakoreng le lengwe, ka thoko ye nngwe); le go kgetha tshedimošo ye kaonekaone ya maleba go tšwa methopong le bathong ba go fapafapana, a e nyalanye le dikgopolo tša gagwe go bopa mošomo wo o logaganego wa moomela.
hlokomela ditaba tše go bolelwago ka tšona; le go akaretša tshedimošo goba go hlaola dikgopolo, go hlopha le go rulaganya gammogo le go tšweletša setšweletšwa ka kelo hloko.
ngwala, a bolela ka go diriša dibopego tša polelo le tša thutapolelo ye thatana go bontšha kwešišo; le go kgetha tshedimošo ye kaonekaone go tšwa methopong ya go fapafapana le go batho ba go fapana, ka go di logaganya le dikgopolo tša gagwe go bopa sengwalwa sa mmakgonthe.
bapetša ka fao dipolelo tša go fapana di hlalošago mareo ka gona mo go diarea tša go fapana tša go ithuta, le go hlola kgokagano go thuša kwešišano gape le go thuša tharollo ya mathata; le go diriša polelo go phatlalala le kharikhulamo go rarolla mathata (mohlala, go hlakahlakanya dipolelo).
ngwalela go dira diteko go lemoga dikgopolo, maikutlo le boitemogelokakanywa; le go bapetša ka fao dipolelo tša go fapafapana di dirišwago meroro ya diarea tša go ithuta, le go bopa tlemagano go thuša kwešišo le go thuša tharollo ya mathata.
ngwalela go dira diteko go lemoga dikgopolo, maikutlo le boitemogelokakanywa; le go bapetša ka fao dipolelo tša go fapafapana di dirišwago ka gona mererong ya diarea tša go ithuta, le go bopa tlemagano go thuša kwešišo le go thuša tharollo ya mathata.
hwetša tsebo yeo a tlogo e beakanya tlhabollo ya bokgoni bja gagwe bjalo ka seboledi, gomme a e diriša go ithuta polelo motheeletši le mongwadi dikamanong tša go tsebega, le go kgetha dikarolo tšeo go ka bago dikaonafatšo go tšona; le go bokgoni bja gagwe bjalo ka motšweletši wa dikgopolo mererong ya sehlopha le go kgetha dibaka tša tlhabollo.
tlhabollo ya bokgoni bja gagwe bjalo ka seboledi, motheeletši le mongwadi dikamanong tša go fapafapana, le go kgetha dikarolo tšeo go ka bago dikaonafatšo go tšona; le go logaganya tšweletšo ya bokgoni bja motho bjalo ka mokgathatema sehlopheng le go hlaola dibaka tše dingwe tša tlhabollo.
tšweletša le go botšiša dipotšišo tša go tsenelela le go fetola ditebelelo (go akaretšwa go hlohla ditumelo le ditlwaelo) tšeo di bonwago, di kwewago le tše di balwago; le go tsinkela dikgopolo tša gagwe, ge e ba ke tša maleba, morago ga go kwa goba go bala dikgopolo tša ba bangwe.
hlaola dihlogo le meselana tša go fapafapana go šogana le tlhalošo; le go sekaseka ka fao dipolelo di adimanago mantšu ka gona, go tšwa polelong ye go ya go ye nngwe, le ka fao mantšu a mafsa a bopšago ka gona le go a dirišwa ka tshwanelo.
diriša dihlogo le meselana tša go fapafapana go šogana le tlhalošo; le go hlaloša ka fao dipolelo di adimanago mantšu ka gona, go tšwa polelong ye go ya go ye nngwe, le ka fao mantšu a mafsa a bopšago ka gona le go dirišwa ka tshwanelo.
diriša dihlogo le meselana tša go fapafapana go šogana le tlhalošo; le go tsinkela ka fao dipolelo di adimanago mantšu ka gona, go tšwa polelong ye go ya go ye nngwe, le ka fao mantšu a mafsa a bopšago ka gona le go dirišwa ka tshwanelo.
hlaola le go diriša dikarolo tša lefoko bjalo ka sediri, lediri le sedirwa, thabeina; le go diriša maswaodikga ka go fapafapana ga ona ka tshwanelo (mohlala, kgorwana, khutlo).
swaraganya mafoko ka go a kgokaganya le ditemana bjalo ka poeletšo ya mantšu, mašala, mantšu a go se amogelwe polelong; le go latelanya ditemana ka tshwanelo go bopa dingwalwa tše tetelele.
hlaola le go diriša dikarolo tša lefoko bjalo ka sediri, lediri le sedirwa, thabeina, mohlala, khutšwana e kgaoganya matseno a sekafoko le bogolo bja lefoko leo, le go kgaoganya dikafoko le dithabe temaneng; le go diriša maswaodikga ka go fapafapana ga ona ka tshwanelo, mohlala, kgorwana, khutlo.
swaraganya mafoko ka go a kgokaganya le ditemana bjalo ka poeletšo ya mantšu, mašala, mantšu a go dirišwa mmogo polelong; le go latelanya ditemana ka tshwanelo go bopa dingwalwa tše tetelele.
hlaola, a diriša dikarolo tša lefoko bjalo ka sediri, lediri le sedirwa, thabeina, mohlala, khutšwana e kgaoganya matseno a sekafoko le bogolo bja lefoko leo, le go kgaoganya dikafoko le dithabe temaneng; le go diriša maswaodikga ka go fapafapana ga ona ka tshwanelo, mohlala, kgorwana, khutlo.
swaraganya mafoko ka go a kgokaganya le ditemana bjalo ka poeletšo ya mantšu, mašala, mantšu a go dirišwa mmogo polelong; le go latelanya ditemana ka tshwanelo go bopa dingwalwa tše tetelele.
SEBOPEGO LE TIRIŠO YA POLELO Hlabolla temogo le tirišo ya mongwalelo: Moithuti o kgona go diriša medumo, diriša botelele le mehutahuta ya mafoko;mantšu le thutapolelo go hlama le go farologanya magareng ga polelo ya semmušo lehlatholla dingwalwa yeo e sego ya semmušo; le go diriša dika le diema ka tshwanelo mo polelong.
hlaola tirišo ya polelo ye bohlale; le go hlaola le go diriša mantšu ao a bontšhago maikutlo mererong ya bong, semorafe, tikologo, maphelo le merero ya leago le setšo.
Diriša polelokakanywa, mohlala, ditaba tša mabapi le mafokonolo, mafokontši le mafokofokwana.
farologanya magareng ga polelo ya semmušo le yeo e sego ya semmušo le go diriša mongwalelo wa maleba ge go ngwalwa goba ge go bolelwa; le go diriša dika le diema ka tlhohleletšo le katshwanelo mo polelong.
hlaola tirišo ya polelo ye bohlale, ngwalolla gape taba yeo ntle le khuduego; le go logaganya kgetho le tirišo ya mantšu ao a bontšhago maikutlo mererong ya bong, semorafe, tikologo, maphelo le merero ya leago le setšo.
diriša dika le diema ka tlhohleletšo le ka tshwanelo mo polelong; le go tlogela go diriša dikgopolo tše di sa kwagalego.
sekaseka tirišo ya polelo ye bohlale, ngwalolla gape taba yeo ntle le khuduego; le go sekaseka tirišo ya mantšu a tumelo go bontšha kamego mererong ya bong, semorafe, tikologo, maphelo le merero ye mengwe ya leago le setšo.
Diriša polelokakanywa, mohlala, mantšu (polelo) ao a dirišwago kudu, togagano, tatelano, maswaodikga.
Tlhako ya kelo ya Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba sa Dikreiti tša R-9 (dikolong) se theilwe godimo ga dikokwane tša thuto ya go thewa godimo ga ditetelo. Kelo e swanetše go tšweletša katlego ya moithuti ka tsela ya maleba, le go kgonthiša gore baithuti ba logaganywe le gore ba diriše tsebo le mabokgoni ka tshwanelo. Kelo, gape, e swanetše go thuša baithuti go dira diphetho ka ga mabokgoni a bona gore ba kgone go fihlelela maikemišetšo a bona a go amana le kgatelopele le go hlohleletša go ithuta.
bea maemo a kelo mo modung wa tshepetšo ya kelo kreiting ye nngwe le ye nngwe. Maemo a kelo a hlaloša kgato yeo baithuti ba swanetšego go bontšha katlego ya bona ya ditetelo tša go ithuta ka tsela ya go teba ya go utolla katlego ya bona.
Kelo mo go Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba mo go Dikreiti tša R-9 (dikolong) ke tshepetšo ye e tšwelago pele, ye e beakantšwego, ya go kgoboketša tshedimošo ya go ela bokgooni bja baithuti ka go bo bapetša le maemo a kelo go ya ka ditetelo tša go ithuta. E nyaka tlhabološo ye e tiilego ya dinyakwa gammogo le mekgwa ya maleba yeo e tlogo kgontšha baithuti go fana ka pegelo ye bohlokwa go baithuti le go begela batswadi le batho ba bangwe bao ba nago le kgahlego mererong yeo.
Thuto ya go thewa godimo ga ditetelo ke mokgwa wa go ruta le go ithuta woo o hlalošago ka nepagalo tšeo go letetšwego gore moithuti a di fihlelele. Kokwane ye bohlokwa ya yona e lebane le gore morutiši o bolela pele ga nako tšeo go letetšwego gore baithuti ba di fihlelele. Mošomo wa morutiši ke go thuša go ruta baithuti go fihlelela dinyakwa tša kelo ya go ithuta go ya ka kharikhulamo; mošomo wa baithuti ke go ithuta goba go phethagatša maemo ao a letetšwego a kelo. Kelo e bohlokwa mo thutong ya go thewa godimo ga ditetelo ka gobane ke setlabakelo sa go ela/lekanyetša phihlelelo ya moithuti mo kreiting ye nngwe le ye nngwe.
logaganywa, ka go diriša mešomo ya go nyalelana, go akaretšwa le mekgwa, le kamano; le go loka, botega, kgotsofatša, gata mošito o tee le moithuti le gore e be ya go kobega ka tshwanelo go dumelela go oketšego ga dibaka.
Maikemišetšo a magolo a go ela baithuti ke gore ba gole le gore ba hlabologe. Ka tsela yeo kelo e dirišetšwa go hlokomela kgatelopele ya baithuti le go kgonagatša go ithuta.
šetšego ba se tseba. E thuša baithuti go rulaganya mananeo le mešomo ya go ithuta.
Kelonyakišišo e dirišwa go hwetša mekgwa le mabaka a ditšhitiša/mapheko a go ithuta ao a itemogelwago ke baithuti ba ba rilego. E latelwa ke tlhahlo, thekgo ya maleba le mekgwa ya tsenelano.
Kelo ya fomatifi e dirišwa go hlokomela le go thekga tshepetšo ya go ithuta le go ruta, gomme gape e sedimoša baithuti le barutiši ka ga kgatelopele ya go ithuta. Pegelo ya maleba e fiwa go kgontšha baithuti go gola.
Kelo ya samatifi e hlaloša seswantšhokakaretšo sa kgatelopele ya baithuti mo nakong ye filwego, mohlala, mo mafelelong a sehla goba ngwaga, goba ge go le tšhutišo go ya sekolong se sengwe.
Kelo go ya ka lenaneo ke tsela ya go hlokomela bokgoni bja lenaneo la thuto. Karolwana ya yona ke kelo ya bokgoni bja moithuti ge bo bapetšwa le dinyakwa tša bosetšhaba. Kelo ya go ya ka lenaneo e phethagatšwa mo mafelelong a sehlopha se sengwe le se sengwe mo kgatong ya Thutokakaretšo le Tlhahlo. Sampolekemedi ya dikolo le baithuti e hlaolwa go tšwa kelong ka lenaneo ya profense gona ya bosetšhaba.
Kelo ya go gatela pele ke mokgwakgolo woo kelo e dirišwago ka gona mo go Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba.
fa pegelo ya go tšwa lehlakoreng la ithuta le go ruta: Pegelo ke karolwana ye bohlokwa ya kelo ya fomatifi.
dumelela togaganyo ya kelo: Taba ye e ka akaretša go elwa ga palo ya ditetelo tša go ithuta ka gare ga mošomo wa go elwa, gomme gwa tswakanywa palo ya mekgwa ya go fapafapana ya go ela.
diriša mekgwa ya go nepiša dinyakwa tša go fapafapana tša moithuti (polelo, nama, maikutlo le setšo): Kelo ya go tšwela pele e dumelela barutiši go angwa ke merero ya baithuti ya go lebana le dinyakwa tša thuto ya go ikgetha le go kgona go fediša mapheko a go ithuta ka go diriša mekgwa ye bonolo. Mo sehlopheng sefe kapa sefe sa baithuti, go na le mekgwa ya go fapafapana ya go ithuta. Ga se gore go swanetše go elwa baithuti ka moka ka nako e tee le gona ka tsela e tee; le go dumelela kelo ya samatifi: Go kgoboketšwa ga dipoelo tša mešomo ya go ela kgatelopele go fa seswan-tšomoka sa kgatelopele ya moithuti mo nakong ye e filwego. Kelo ya samatifi e swanetše go rulaganywa ka hloko ye kgolo go tloga mathomong a ngwaga, go akaretšwa le dibaka tša go fapafapana tša go bontšha tšeo ba di tsebago/ithutilego tšona.
Kgetho ya go diriša mekgwa ya kelo ga e nape e kgotsofatša le ge e le gore e ikgetha go ya ka morutiši yo mongwe le yo mongwe, kreiti ye nngwe le ye nngwe le sekolo ka sekolo, godimo ga fao e itshamile ka tsebo ya seprofešene ya morutiši. Go ba gona ga tikologo le methopo go huetša dikwano tša mohuta woo, eupša le ge e le gore methopo e a swana, barutiši ba fapana go ya ka dikgetho tša bona. Mekgwa ya go kgethwa ya mešomo ya go elwa e swanetše go nepiša maemo a kelo a go lekanyetšwa, gammogo le maikemišetšo a kelo ao a swanetše go kwešišwa ka botlalo ke baithuti le barutiši bao ba angwago. Mabokgoni a ka bontšhwa ka ditsela tše di fapanego. Ka fao go myakega mekgwa ya go fapafapana ya go bontšha mabokgoni a bona ka botlalo.
Kgonthiša gore mešomo ya go elwa ka dikolong e nepiše mabokgone le katlego.
Mešomo ya ka mehla ya kelo e ka rulaganywa ke dikolo kgatong ya bosetšhaba, profense, selete goba sehlopha gomme e swanetše go lekolwa go tšwa ka ntle.
Sekolo le barutiši ba šikere maikarabelo a go elwa ga baithuti. Go letetšwe gore barutiši ba tšweletše tshepetšo ya maleba ya go nepagala ya kelo. Merero/melao ya profense e swanetše go tiiša gore baithuti ba kgatha tema mererong ya go ithuta, gape go ba le dihlophakelo tša sekolo, dihlophathekgo tša selete, ditirelothušo le batswadi.
Sekolo se sengwe le se sengwe se swanetše go hlabolla lenaneo la kelo la go thewa godimo ga ditlhahlo tša profense le tša bosetšhaba. O swanetše go ba le leanokelo le sehlopha la sekolo go hlohleletša phethagatšo ya lenaneo leo. Sehlopha se swanetše go ba le kemedi go tšwa Sehlopheng se sengwe le se sengwe le go area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta.
Go hlahlwa ga bašomedi mererong a kelo.
Go fihlelela kwešišo ya go swana ya lenaneo la sekolo la kelo.
Go boloka direkoto ka tshwanelo go bohlokwa mererong ya kelo ka moka, gagolo kelo ya go gatela pele. Puku ya direkoto goba faele e swanetše go bolokwa ka tshwanelo ke morutiši yo mongwe le yo mongwe.
Ditshwaotshwao go thekga maikemišetšo.
Direkoto ka moka di swanetše go fihlelelwa, di swanetše go hlathollega gabonolo, di swanetše go bolokwa ka tshwanelo, di se bonwe ke mang goba mang le gore di be le thušo mo tshepetšong ya go ruta le go bega.
Lenaneo la sekolo la kelo le ntšha ditaba ka botlalo tša mabapi le go tlatšwa ga dipuku tša direkoto. Dikhoutu tša kelo di dirišwa go hlaloša ka fao moithuti a tšweletšago bokgoni ka gona ge go bapetšwa le ditetelo tša go ithuta. Dikhoutu tšeo di dirišwago, di swanetše go ba bonolo di be di kwešišwe ke baithuti le batswadi.
Go na le ditsela tše ntši tšeo ka tšona kelo ya pegelo e ka fiwago baithuti ka gona le ka fao e ka ngwalollwago ke barutiši ka gona.
Go bona ka fao moithuti a tšweletšago bokgoni ka gona ge go bapetšwa le bokgoni bja gagwe bja go feta; le/goba dinyakwa tša maemo a kelo le ditetelo tša go ithuta.
Dikhoutu tša kelo di kaone go phala merero ye mengwe. Mohlala, ditshwaotshwao di ka fiwa ka botlalo, moithuti yo mongwe le yo mongwe a ka tšwelela ka ditšhišinyo ka maikemišetšo a go kaonafatša. Ditshwaotshwao gape di bohlokwa ge go begwa ka ga bokgoni bja moithuti ge go bapetšwa le maemo a kelo. Le ge go le bjalo, ditshwaotshwao di tšea nako go ngwalwa ebile ga di bonolo go ngwalollwa. Dikhoutu tša go swana le 'Go kgona kudukdu', 'Go kgona kudu', 'Go kgona', Go ba le bokgoni' le 'Go se be le bokgoni' di ngwalega gabonolo ebile ka potlako, gape di dumelela kgatelopele ya kelo ge e bapetšwa le mošomo wa peleng le ge go bapetšwa le maemo a kelo ao. Le ge go le bjalo, ga a fe ditaba ka botlalo tša malebana le ditshwaotshwao. Ka lehlakoreng le lengwe, meputso yona e ngwalollwa ka potlako gomme ebile e ka hlakanywa, ya atišwa ya be ya aroganywa. Ditaba tšeo ka moka di bohlokwa ge go elwa bokgoni/tsebo bja moithuti bja go nyalana le bja ba bangwe ka phapošingborutelo, gammogo le ka dikreiting le dikolong tše dingwe. Le ge go le bjalo, di fa tshedimošo ye nnyane ya bokgoni bja moithuti ge bo bapetšwa le maemo a kelo.
Dikafoko (goba dipapatšo) di rulaganyeditšwe go ela mošomo goba pego.
Ge go dirišwa khoutu ya kelo, pegelo e bohlokwa ge e tswakanywa le ditshwaotshwao. Go na le kgonagalo ya dikaonafatšo tšeo di tlogo fihlelelwa ge baithuti ba fiwa pegelo ya go ngwalwa go phala go fa meputso fela. Le ge e le gore meputso le dipersente di na le mohola kudu go ngwalolla mošomo, ka gobane go bonolo go ngwala meputso ka gare ga puku ya direkoto, gantši ga di bohlokwa ge go begwa le ge go fiwa pegelo. Mathata a mangwe a go hlagišwa ke meputso ke a gore meputso e ka oketšwa kudu le go hlakahlakanywa, gomme ka tsela yeo ga e tšweletše seswantšho se sebotse sa katlego le kgatelopele ya baithuti. Ge baithuti ba feditše mošomo wa go feta o tee go na le bofokodi bja go diriša dipalo meputsong, go hlakanya le go hwetša palogare. Ge seo se phethilwe, meputso e lahlegelwa ke maatla a yona a go tšweletša/begela tshedimošo ya kgonthe. Palogare goba moputso wa magareng ga o tšweletše seo moithuti a lego sona, ke gore moithuti a ka no be a fihleletše seo a ithutilego sona ka tshwanelo karolong e tee, eupša e sego go tšona ka moka.
Meputso e fa palomoka ya katlego/phihlelelo eupša e šitiša mabaka a kelo ya katlego yeo (goba go hloka katlego) ga moithuti, gomme yona taba yeo e šitiša nepišo ya go ithuta se sengwe malebana le kelo ye e rilego. Gape meputso ga e hlaloše kgatelopele ya moithuti ka tshwanelo ge go hlokometšwe kharikhulamo. Mabakeng a mantši go hwetša moputso wa go swana (ka ntle le ge o kgotsofatša), o ka bonwa bjalo ka kgatelopele ye botse. Moputso wa go kaaka 70 ge o bapetšwa le maemo a kelo a Kreiti ya 5, le moputso wa go lekana 70 ge o bapetšwa le maemo a kelo a Kreiti 6 o ka lahletša motho mabapi le kgatelopele ya moithuti yeo a e dirilego mo ngwageng, yeo e ka hlalošwago bokaone ke setatamente, khoutu goba tshwaotshwao.
= Bokgoni bja moithuti bo fetile dinyakwa tša tetelo ya go ithuta ya kreiti.2 = Bokgoni bja moithuti bo fetile ka go kgotsofatša dinyakwa tša tetelo ya go ithuta ya kreiti.3 = Bokgoni bja moithuti bo kgotsofaditše kudu dinyakwa tša tetelo ya go ithuta ya kreiti.4 = Bokgoni bja moithuti ga bo kgotsofatše dinyakwa tša tetelo ya go ithuta ya kreiti, fela bo kgauswi.
Mo mafelelong a ngwaga ka ngwaga, lenaneo la kgatelopele le swanetše go tlatšwa, le be le saenwe ke hlogo ya sekolo le mohlankedi wa kgoro. Lenaneo la kgatelopele ke rekoto ya go akaretša tshedimošo ka ga kgatelopele ya baithuti ka moka mo kreiting mo sekolong.
ditshwaotshwao ka ga go kgona le mafapha ao a nyakago thekgo lenaneong la go ithuta; le letšatšikgwedi le tshwaeno ya hlogo ya sekolo, morutiši goba setsebi se sengwe sa thuto, le mohlankedi wa kgoro.
Profaele ya moithuti ke rekoto ya go gatela pele ya tshedimošo ya go akaretša kgatelopele ya moithuti, go akaretšwa tlhabollomoka ya dikokwane tše bohlokwa tša bophelo, maikutlo le tlhabollo ya leago. E thuša morutiši go kwešiša moithuti bokaone mo kreiting ye e latelago goba mo sekolong se sengwe, ka yona tsela yeo o kgona go fetola ka tshwanelo mabapi le dinyakwa tša moithuti. Profaele ya moithuti yo mongwe le yo mongwe e swanetše go hlokomelwa ka tshwanelo gomme gape e swanetše go šika le moithuti ka dinaklo tšohle mererong yohle ya sekolo.
pego ya samatifi ya mešomo ka moka ya ngwaga; le tšwetša pele direkoto tša go akaretša, tša mengwaga ya sekolo.
Profaele ya moithuti e emela mangwalo/didokumente ka moka tša peleng tša direkoto tša kgatelopele ao a bego a dirišwa ke dikolo, a go swana le dikarata tša direkoto, dikarata tša mohlahli, le dikarata tša Edlab. Maikemišetšomagolo a profaele ya moithuti ke go thuša moithuti gore a kgone go fihlelela tshedimošo ka go fapafapana ga yona.
Tshedimošo ya moithuti ka mo faeleng ga se e swanele go dirišwa go kgetholla moithuti yo a rilego e se tshwanelo.
Profaele ya moithuti ga se e swanele go hlakahlakanywa le dipotfolio. Potfolio ke mokgwa wa go ela wa go fa moithuti le morutiši sebaka sa go lekola mošomo woo o dirilwego wa go elwa ka mešongwana ya go fapafapana. Mošomo woo a bewa ka gare ga pampiri ya go phuthwa, faele goba lepokisi. Ka lehlakoreng le lengwe, profaele ya moithuti ke rekoto ya go ba le tshedimošo ka ga moithuti.
Barutiši ba swanetše go rwala maikarabelo godimo ga baithuti, batswadi, lenaneo la thuto le setšhaba ka bophara ge ba ela baithuti. Taba yeo e phethagatšwa ka tsela ya pego. Go oketša dipego tša go ngwalwa, tša molomo goba tša go diragatšwa, dibontšhwa tša mošomo wa baithuti le dibontshwa ka bophara di ka dirišwa.
thekgo fao go nyakegago; le pegelo ya mmakgonthe e swanetšego go ba le ditshwaotshwao ka ga bokgoni bja moithuti bja go nyalelana le bokgoni bja sehlopha le bja moithuti bja nakong ya go feta ge e bapetšwa le dinyakwa tva diarea tša go ithuta.
Go begela batswadi go swanetše go dirwa ka mehla go ba hlohleletša go kgatha tema mererong ya thuto. Barutiši ba swanetše go bega mo mafelelong a sehla se sengwe le se sengwe ka go diriša dikarata tša pego ya semmušo.
Gantši go ka se kgonege go fa tshedimošo ka ga katlego mo tetelong ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta. Le ge go le bjalo, dipego di swanetše go aba tshedimošo ka ga katlego/phihlelelo mo go area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta goba lenaneong le lengwe le le lengwe la go ithuta (ge go hlokometšwe Sehlopha sa Tlase).
Diriša lenaneo la dikhoutu la bosetšhaba go lekanyetša bokgoni bja ditetelo tša go ithuta go fihlela fao - ga go bohlokwa go fa khoutu ya tetelo ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta.
Ditshwaotshwao ka ga area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta goba lenaneo le lengwe le le lengwe la go ithuta fa ditshwaotshwao ka ga area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta goba lenaneo le lengwe le le lengwe la go ithuta, ka go gatelela baithuti bao ba fetilego dinyakwa goba bao ba nyakago thekgo ye nngwe. Ditshwaotshwao ka ga bokgoni bjo bo ikgethago le mafapha ao a nyakago thekgo di swanetše go kgokaganywa le maemo a kelo. Ditshwaotshwao tšeo di tla dumelela batswadi, baithuti le ditsebi tše dingwe tša thuto go hwetša kwešišo yeo e lebanego le go thušwa ga moithuti.
Le ke lenaneo la mareo a bohlokwa a alfabete, la go dirišwa ge go rulaganywa go beakanywa Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba mo go Dikreiti tša R-9 (dikolong) gammogo le dikokwane tša kelo ya moithuti.
Kelo - ke tshepedišo ya go rulaganywa ya go tšwela pele ya go kgoboketša tshedimošo ka ga modiro wa moithuti woo o elwago go ya ka maemo a kelo.
Maemo a kelo -ke tsebo, mabokgoni le dikokwane tše bohlokwa tša bophelo, tšeo moithuti a swanetšego go di tšweletša le go di fihlelela mo go area ya go ithuta ye nngwe le ye nngwe.
Kelotheo/-tsenelelo - Ke kelo ya mathomothomo ya go dirišwa go nyakišiša seo moithuti a šetšego a se tseba.
Kelotšwelopele - ke mohuta (mmotlolo) wa kelo wa go hlohleletša togagano ya kelo thutong le tlhabollong ya baithuti ka tsela ya go tšwela pele ya pegelo.
Ditetelotsenelelo - ke ditetelo tša tsenelelo tša Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba mo go Dikreiti tša R-9 (dikolong) tša go thewa godimo ga Molaotheo; di akaretša mabokgoni a bohlokwa a bophelo le go baithuti, bjalo ka kgokagano, go gopodišiša ka tsenelelo, taolo ya mošomo wa le tshedimošo, mošomo ka sehlopha le ka setšhaba le mabokgoni a go lekanyetša.
Kharikhulamo 2005 - e bolela tlhalošo ya mathomo ya Setatamente sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba ka morago ga Apartheid. Lengwalo le la morero wa thuto la 1997, le hlaloša Tlhako ya Tlhabollo ya Thuto ya ngwana go tloga bonnyaneng, Thutokakaretšo le Tlhahlo, Thutotšelopele le Tlhahlo, le Thutomotheo le Tlhahlo ya Batho ba bagolo. Setatamente sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba sa go beakanywa lefsa mo go Dikreiti tša R-9 (dikolong), se nepiša go tiiša/kgonthiša Kharikhulamo 2005.
Ditetelotlhabollo - ke ditetelo tša go ithuta tša tsenelelo tša Setatamente sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba tša go akaretša le ditetelotsenelelo tša go hlohleletšwa/šušumetšwa ke Molaotheo: di akaretša go kgontšha baithuti go ithuta ka tshwanelo gore ba be badudi ba mmapaale, ba maikarabelo, ba go ema tsoro, ka bokgoni bja go phethagatša tšweletšo.
Kgato ya mafelelo ya go tšwa sehlopheng - ge baithuti ba phethile Kreiti ya 9, ba fiwa Setifikheiti sa Thutokakaretšo le Tlhahlo.
Kelo ya mabokgoni a mešomotšwelopele ngwageng (fomatifi) - ke mohuta wa kelo wa go ela tšwelopele/kgatelopele ya moithuti ge a dutše a ithuta go phethagatša dikarabo le ditshwaotshwao tša go tiiša thuto ya gagwe.
Sehlopha sa Tlase - se lebane le kgato ya Thutokakaretšo le Tlhahlo go tloga go Dikreiti tša R, 1, 2, le 3.
Kgato ya Thutokakaretšo le Tlhahlo - mengwaga ye 10 ya kgapeletšo ya go tsena sekolo e bopilwe ka Sehlopha sa Tlase, sa Gare le sa Godimo.
Setifikeiti sa Thutokakaretšo le Tlhahlo - ke setifikeiti sa go tsena le go phetha dithuto ka katlego sa kgato ya Thutokakarretšo le Tlhahlo.
Togagano - ke kokwane ya peakanyo ye bohlokwa ya Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba ya go hlahla baithuti go diriša tsebo le mabokgoni a go rutwa. Diareeng tše dingwe tša go ithuta goba go tšwa dikarolong tše dingwe tša go fapafapana tša ye nngwe ya diarea tšeo, go phethagatša mediro le mešongwana ye e rilego.
Sehlopha sa Gare - se lebane le kgato ya bobedi ya Thutokakaretšo le Tlhahlo - Dikreiting tša 4, 5 le 6.
Polelo ya go ithuta le go ruta - ke polelo ya go dirišwa kudu go ithuta le go ruta go go rilego. Baithuti ba bangwe ba itemogela go ithuta le go rutwa ka polelo ya go tlaleletša, ke gore e sego polelo ya ka gae.
Diarea tša go Ithuta - mafapha a 8 a tsebo mo go Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba mo go Dikreiti tša R-9 (dikolong) ke: Dipolelo, Mmetse, Disaense tša Tlhago, Theknolotši, Disaense tša Leago, Bokgabo le Setšo, Mafapha a go tlwaetša merero ya Bophelo le Disaense tša Ekonomi le Taolo.
Ditatamente tša area ya go go ithuta - ke Setatamente sa area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta seo se tšweletšago/rulaganyago ditetelo tša go ithuta le maemo a kelo.
Ditetelo tša go ithuta - ditetelo tša go ithuta di tšwa mo go ditetelo tša go ithuta tša tsenelelo le tlhabollo, gomme di hlaloša seo baithuti ba swanetšego go se tseba le go kgona go se dira mo mafelelo a kreiti, sehlopha goba kgato.
Profaele ya moithuti - ke rekotokakaretšo ya tšwetšopele ya moithuti yeo e akaretšago tshedimošo ya gagwe, tlhabollo ya leago, dinyakwathekgo, disampole tša modiro le dipego tša ngwaga ka ngwaga.
Mananeo a go ithuta - mananeo a, a lebane le mešomo go akaretšwa le diteng le mekgwa ya go ruta - ona a hlahlwa ke Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba, ya go hlabollwa ke diprofense, dikolo le barutiši.
Lenaneo la molaotšhomo - ke lenaneo la bosetšhaba la maemo a go tšweletša modiro/mošomo ka tsela ya go bega ka ga tšwelopele ya moithuti.
Ditetelo - ke dipoelo tša mafelelo a tshepedišo ya go ithuta mo go thuto ya go thewa godimo ga ditetelo tša go ithuta - ditetelo tšeo di thuša go betla tshepedišo ya go ithuta.
Thuto ya go thewa godimo ga ditetelo tša go ithuta - e lebane le tshepedišo le katlego, mešomo le thutotshepetšo ya go thewa godimo ga moithuti. Ge go latelwa mokgwa woo, gona Kharikhulamo 2005 le Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba di nepiša go hlohleletša go ithuta ga go ya go ile.
Potfolio - e lebane le faele (goba setsekana) ye nngwe ye nngwe ya mošomo wa moithuti yo mongwe le yo mngwe.
Manaeo a kgatelopele - ke setlabakelo sa go dirišwa mo mafelelong a ngwaga sa go ngwalolla kgatelopele ya baithuti ka moka mo kreiting, go akaretšwa dikhoutu tša kgatelopele mo go a re ya go ithuta ye nngwe le ye nngwe le kreiti ye nngwe le ye nngwe go akaretšwa ditshwaotshwaothekgo ge go tsomega.
Kelo ya samatifi - go fapana le kelo ya fomatifi, e hlagiša dipego tša ka mehla ka ga kgatelopele ya moithuti, gantši mo mafelelong a sehla goba ngwaga.
Go theeletša ka mafolofolo - ge motho a leka go itira seboledi gomme a theeletša ka tlhoafalo go tšohle tšeo aratago go di bolela. Polelotlaleletšo - polelo ya go rutwa ka go tlaleletša polelo ya ka gae. Go ithuta dipolelontši - ge motho a ithuta polelo goba dipolelo go tlaleletša polelo ya ka gae. Seo ga se go fediša polelo ya ka gae eupša go ithuta yona mmogo le yeo. Bokgabo - tirišo ya polelo go hlohleletša go tšweletša bobotse bja selo gore se kganyogege. Sengwalwatshwantšhišo, tshwantšhišo/seka - tshwantšhišo ke kanegelo yeo baanegwa le ditiro di emelago nnete ya kakaretšo gammogo le diponagalo tša botse le bobe. Polelo ya seswantšho/seka ke polelo yeo baanegwa le ditiro ba dirišwago go tšweletša morero wa boitshwaro. Poeletšamodumo - go boeletšwa ga modumo wa go swana mo mathomong a mantšu ka tatelano ye e rilego(mohlala, O na le potane ya popota).
Lelatodi - lentšu la go ganetša tlhalošo ya le lengwe mo polelong e tee (mohlala, sega - lla).
Memo a kelo - tsebo ya polelo, mabokgoni le dikokwane tša bohlokwa tša bophelo tšeo moithuti a swanetšegogo bontšha gore o a di tseba goba o a di kgona mo mafelelong a kreiti ye e rilego. Batheeletši - motho goba batho bao ba theeletšago, ba balago goba ba bogelago sengwalwa se se rilego mohlala, batheeletši ba polelo ya radio, ba taodišwana ya kuranta goba papatšo ya thelebišene.
Dingwalwa tša nnete - ke dingwalwa tšeo di dirišwago lefaseng la nnete (mohlala, ditaodišwana tšadikgatišobaka, dikgatišo tša radio le thelebišene, dipapatšo, ditlankana tša difomo, mangwalo, dipukwana). Mokgwa wa tekatekano wa go bala le go ngwala - ke mokgwa wa go thekga bobadi le bongwadi bja baithuti bona difiwa ka tlase, wa go hlohleletša baithuti go ipshina ka go bala dipuku le go nepiša tlhalošo, gammogo le go ba thuša ka dithekniki le mekgwa ya go utolla le go diriša khoutu ya lentšu la go ngwalwa. Go sekamela ka lehlakoreng le le rilgo - ke mokgwa wa go kgetha lehlakore gore kelo ya maleba e sephethagatšwe ka tshwanelo.
Go hlakanya ditlhaka - ke tsela ya go ithuta medumo ya go hlakanya ditlhaka/ngwala ditlhaka mmogo go ngwalwa ga ditlhaka tše pedi goba tše tharo mmogo go bopa modumo wo o rilego. Mmolelwana wa go lahlegelwa ke tlhalošo - ke kgopolo yeo e dirišitšwego kudu gomme mafelelong yalahlegelwa ke tlhalošo ya yona ya maleba.
Sehloa/sehlwa - ke magomo a kgohlano mo sengwalweng, morago ga thulano yeo ga go sa tlo ba ye nngwe thulano ya mafelelo ya sengwalwa. Go tswaka dipolelo - ke go hlakahlakanya dipolelo ka maikemišetšo a a rilego gore o kwewe le ke bao ba satsebego polelo yeo.
Momagano/togagano - seo se logagantšhago dikgopolo go ba kgopana e tee ya go ba le moko. Temana ya go logaganywa ke yeo go yona go lego tlhabollo le go gola ga dikgopolo fao mafoko a gona a nyalanego. Kwano/kopano - dithekniki tša go bopa kwano di kopanya mafoko temaneng goba sengwalweng go bopakgopana e tee. E ka ba ka tsela ya mašala goba mantšu ao a boeletšwago ka mokgwa wa go fapafapana go bopaditeng.
Mantšutshwano/-kwano - mediro ya go swana/kwana goba mantšu a kgoro e tee, a go bolela ka ga taba/sererwae tee (mohlala, letswai, pherefere). Lekopanyi - ke lentšu la go dirišwa go kopanya mantšu le dithabe mafokong (mohlala, le, fela, ka fao). Ditlkhalošontši - ke ditlhalošo tšeo di ka bolelwago/hlalošwago ke lentšu le le rilego.
Kopanyo ya ditlhaka - ke go kopanywa ga ditlhaka go bopa modumo wa polelo (pšh, psh, tlh). Kamano - sengwalwa se ka tšweletšwa go fihlelela kamano ye rilego. Kamano e swanetše go nyalelana lesengwalwa.
Tlhalošotshwanelo - ke tlhalošo ya go lebana le sengwalwa goba tlhalošo ye e bolelwago thwi ke lentšu. Daekrafo (Tlhakapedi) - go diriša ditlhaka tše pedi go bopa modumo o tee (mohlala, oo, aa, tl, ts, tš). Taetšobobadi -go bala go tloga ka letsogong la nngele go ya letsogong la go ja, go thoma gape go tloga letsogong le letshadi go ya letsogong le letona. Baithuti ba swanetše go rutwa taba yeo. Tsebo ya go bala le go ngwala - e hlaloša tsebo ye e golago ya moithuti ya go ngwala lentšu. Baithuti ba bona kgatišo sengwalweng gomme ba thoma go kwešiša nepo ya yona. Ba ka anegelwa dikanegelo goba gona go di balelwa ka tsela yeo ba tlago tseba ka fao dikanegelo/dipuku di lego bohlokwa ka gona. Le pele ga ge ba etla sekolong ba tla ba šetše ba na le tsebo yeo. Ba ka leka go ngwala maina a bona ka go diriša dikelelo tša bona ka ga ditlhaka le mopeleto (mohlala, go ithuta mopeleto) gomme gape ba ka itira o ka re ba bala puku (go bala kamokgwa wa go tlwaetšwa). A ke ona mathomo a bongwadi le bobadi bja baithuti (bana). Polelo ya maikutlo - ke polelo ya go dirišwa go kgotla maikutlo a motho. Mabokgoni a boikgopolelo - ke bokgoni bja go inagana o le maemong a motho yo mongwe.
Pitšo ya mantšu - ke go bitša mantšu ka tshwanelo. Sengwalwatlhaloši - ke sengwalwa sa go nyaka tlhalošo. Polelošele - ke polelo e šele ya go bolelwa ka ntle ga mellwane ya Afrika-Borwa (mohlala, Sefora, Setoitšhi). Polelomadume - ke polelo ya go dirišwa ge go dumedišanwa. Gantši e dirišwa dikamanong tša go ikgetha mohlala, go otara dijo ka hoteleng. Ge re thoma go ithuta polelo, bontši bja tše re ithutago tšona di ka yona tsela yeo. Gannyane gannyane, re thoma go bolela gabotse go ya ka melao le dipatrone tša polelo, gomme re kgona go hlaloša dikgopolo tša rena ka tsele ye bonolo.
Go ngwala ka bolokologi- ke ge baithuti ba filwe bolokologi bja go ngwala ka seo se ba tshwenyago. Baithuti ba swanetše go hlohleletšwa go ngwala ka fao ba ka kgonago ka gona. Dipuku tša polelo - ke dipuku tša go ngwalelwa popapolelo le tlotlontšu mo dikgatong tša go fapafapana(mohlala, tša mantšu a 500, a 1000).
Legohle/mokgwamoka - ke mekgwa ya polelo ya go logaganya mabokgoni ka moka gammogo le mehutahuta ya tsebo mo mešomong ka go se nepiše o tee wa yona. Polelo ya ka gae - ke polelo yeo baithuti ba ithutago yona ka gae goba motseng. Polelo ya go feta e tee e karutwa ka tsela yeo, ka fao baithuti ba ka tseba polelo ya ka gae ya go feta e tee.
Homonimi/mantšuswanangwalwa - ke masntšu a go swana ka modumo le ka mopeleto fela a fapana ka tlhalošo (noka/noka/noka; pela/pela). Homofone - lentšu la go ba le modumo wa go swana fela la go peletwa ka tsela ya go fapana le tlhalošo ya gofapana.
Tlopelo - ke go bolela ditaba ka go di godiša (mohlala, O rile go gana a be a itshwarelela ka maru). Seswantšho - ke seswantšho goba setšweletšwa sa go bogelwa. Tshwantšhokgopolo - ke go swantšha kgopolo (mohlala, mothofatšo, tshwantšhanyo, tshwantšišo).
Tlhalošišo - go bala ka maikemišetšo a go hwetša tlhalošo ya go teba.
Tenego - ke tshwenyego ya moya wa motho ka tsela ya go širela.
Segalo - ke patrone ya lentšu la segalo sa go ya godimo le fase go tšweletša mošito wa lefoko.
Kgegeo - kganetšo ya seo go bolelwago ka sona ka go diriša mantšu a go hlaloša kganetšo yeo.
Bobadi le bongwadi - ke bokgoni bja go bala le go ngwala tshedimošo mererong ya go fapafapana. Ke karolo ya bokgonikakaretšo bja go hlaloša selo.
Mekgwa ya go ngwala le go bala - ke mehuta ya go fapafapana ya go ngwala le go bala: go bala le go ngwala; go bala le go ngwala merero ya setšo (go kwešiša dingwalwa tša setšo, leago le dikokwane tše bohlokwa tša bophelo); go bala le go ngwala ka tsenelelo (go kgona go fetola melaetša ya dingwalwa ka tsenelelo); go bala le go ngwala dibogelwa (go bala/ngwala ga ditshwantšhokgopolo, dika, diswantšho, bj.bj.); go bala le go ngwala dipolelotirišwantši (go bala dikuranta, dikgatišobaka, thelebišene le difilimi e le melaetša ya setšo).
Polelotswakwa - ke polelo ya go dirišwa go bolela ka dipolelo tše dingwe. E akaretša mareo a go swana le modumo, lentšu, lefoko, sengwalwa, kamano, botheeletši, bjalobjalo.
Tshwantšhišo - go diriša selo se tee go hlaloša se sengwe sa go swana le seo ka diponagalo/dinyakawa.
Medirišo -(go akaretšwa le madiri a modirišo) e kgontšha mmoledi/seboledi/bangwadi go hlagiša ditlhalošo tša go fapafapana bjalo ka dikgonagalo. Gape e dirišwa go hlaloša bonolo/mabobo.
Mokgwakgokagano - Go na le mekgwa ya go fapafapana ya go kgokagana: mokgwa wa go ngwala, wa go bolela goba wa bomolomo, wa go bogela (woo o akaretšago dibopego tša krafo bjalo ka ditšhate). Go fetola tshedimošo go tloga mokgweng wo go ya go wo mongwe (ka go diriša krafo go ngwala temana, go diriša tshedimošo ya sengwalwa sa bomolomo go fa seswantšho maina) go bohlokwahlokwa mo mererong ya go ithuta polelo.
Polelotirišwantši - ke mekgwa ya go logagana ya go akaretša le sengwalwa, ditlabela tša go bogelwa, modumo, video, bjalobjalo.
Dingwalwa tša mokgwatirišontši - ke dingwalwa tša go rulaganywa go dirišetšwa mekgwakgokagano ya go feta o tee.
Onomatopea - ke mantšu ao a nago le modumo wa go swana le tlhalošo ya ona (kgomo e re mmu, lesea le re nnge).
Karolonoko ya mathomo -ke karolo ya senoko ya pele ga tumanoši (b-ona).
Mothofatšo - ke go dira gore selo se phedišwe bjalo ka motho.
Temogo ya fonimi -ke bokgoni bja go kgethologanya magareng ga medumo ya go fapana ya polelo (bona, roba). Medumokwano - kamano magareng ga medumo le mepeleto ya yona. Taba yeo e thuša go lemogwa ga lentšu ge go balwa, gape e thuša go peleta ka tshwanelo. Legoro la medumokwano - ke sehlopha sa mantšu a go ba le modumo wa go swana. Phane (papalantšu) - ke go bapala ka mantšu. Mantšwanyanakanego/-motlae -ke mantšu a se makae a motlae goba kanegelo a go bopa tlhalošo goba motlae. Tlotlontšu ya bobadi - mantšu ao a kwešišwago ke mmadi go ya ka kamano. A mangwe a mantšu ao e tla ba karolo ya tlotlontšu ya go lemogwa ya moithuti mantšu ao a a dirišago. A mangwe e tla ba karolo ya tlotlontšu ya go se lemogwe mantšu ao a a kwešišago go ya ka kamano gomme a sa tsebe tirišo ya ona gabotse. Go anega histori -ke go anega ka ga ditiragalo tša nako ya go feta ka tatelano go bolela goba go ngwala ka ga seo se dirilwego lebakeng la go feta. Sengwalwa sa histori -ke mohuta wa sengwalwa. Seboledi goba mongwadi o hlaloša tatelano ya ditiragalo, mohlala, moithuti a bolela ka tšeo di diregilego mafelelo a beke ka mo phapošingborutelo nakong ya thuto ya ditaba. Retšistara -ke mantšu, setaele le popapolelo ya go dirišwa ke seboledi goba mongwadi mo dikamanong tša go fapafapana (mohlala, mangwalo/didokumente a semmušo a ngwalwa ka retšistara ya semmušo, mangwalo a semolao a ngwalwa ka retšistara ya semolao).
Potšišoretoriki/makgethepolelo - ke potšišo ya go ba le karabo. Morumokwano - ke mantšu goba methaladi ya sereto ya go felela ka medumo ya go swana/kwana go akaretšwale ditumanoši.
Mošito/morethetho - ke patrone ya mehleng ya go boeletšwa ga medumo (segalo sa godimo le sa fase).
Karolonokothomi - ke karolo ya senoko sa tumanoši ya mathomo (mohlala, b-opa). E nyalelane lemorumokwano. Tshotlo -ke go bolela goba go ngwala ka go diriša ditlhalošo tša go bontšha kganetšothwi ya seo se ukangwago.
Thutothekgo/-thušo - Ge go thušwa merero ya go ithuta, baithuti ba kgona go ithuta ka thušo yeo ba e hlokago. Ge bjale ba kgona go itirela mošomo ka go ikemela, gona go ka šetšwa mekgwa ye e latelago yeo ya thekgo.
Go bala ka potlako - ke ge go sepedišwa mahlo ka lebelo sengwalweng go hwetša tshedimošo ya go ikgetha (mohlala, bala pukumogala go hwetša leina le nomoro goba lenaneo la nako ya pese goba setimela).
Tshwantšhanyo - ke go bapiša selo se tee le se sengwe (O bjalo ka tau).
Mantšu a go utswiwa ka mahlo - ke mantšu ao babadi ba a lemogago ntle le bothata. Ga ba nyake go a tsinkela ka tsenelelo goba go gopodišiša ka ga ona. Mo mathomong a go ithuta go bala, mantšu a mohuta woo gantši a tšwelela gantši, mohlala, nna, wena yena, lena.
Go bala ka lebelo/potlako - ke go bala sengwalwa ka potlako go hwetša kakaretšo ya sona (go bala dintlha/dihlogo tša kuranta ka lebelo go hwetša tabakgolo).
Seleng - ke polelo yeo e dirišwago ka tsela ye e sego ya mehleng gantši e dirišwa ke sehlopha sa bafsa mererong ya bona.
Maemo - Maemo a go fapafapana a polelo ke ao a gatišitšwego ka dipukung, dikuranteng, mangwalong a semmušo, popapolelo le go dipukuntšu. Ga se gore ke tsela ye kaone ya polelo, eupša ke yeo e amogelwago mererong ya histori le/goba sepolitiki bjalo ka maemo a go fapafapana.
Pono ya go se fetoge - ke tebelelo ya go se fetoge gantši ya go kgetha lehlakore ya mohuta wo o rilego wa motho.
Kgatelelo (lentšu, lefoko) - ke go gatelelwa ga senoko se se rilego mo lentšung (mohlala, mohlare = kgatelelo ya lentšu mo senokong sa gare).
Thabethuši - ke thabe yeo mo lefokong e ithekgilego ka thabeina.
Senoko, go lekola senoko, nokontši -lentšu goba karolo ya lentšu la go ba le modumo wa tumanoši goba tumammogo ya go etša tumanoši (lentšu le motho le na le dinoko tše pedi : mo- le -tho). Go lekola senoko ke tsela yeo dinoko di bopago mantšu ka gona. Nokontši e amana le lentšu leo le nago le dinoko tše ntši.
Seka/seswantšho - se sengwe seo se emelago selo se sengwe (Leeba ke seka sa khutšo).
Lehlalošetšagotee - ke lentšu leo le nago le tlhalošo ya go swana goba ya go nyako swana le ya le lengwe mo polelong e tee (bogobe = boušwa).
Togagano (go loganganya) ya dikgopolo - ke go kopanya dikgopolo goba tshedimošo go tšwa methopong ya go fapafapana. Ka go realo togagano ya dikgopolo ke kakaretšo ya dikgopolo tša mohuta woo.
Lebelo/tempo bjalo ka lebelo la polelo - ke lebelo leo mantšu a bolelwago ka lona mohlala, polelo yeo e dirišwago ke moreti/seretong. Sengwalwa - ke sengwalwa sa go ngwalwa, sa go bolelwa goba sa go bogelwa mo mererong ya kgokagano yapolelo.
Sebopego sa sengwalwa - go na le mehuta ya go fapana ya dingwalwa yeo e lemogwago ka dibopego mohlala, ditaodišo, direto, mangwalo, metlae, dikanegelo, ditaelo, dipadi, ditiragatšo. Maikutlo - ke molaetša wa khuduego mo sengwalweng. Mo sengwalweng sa go ngwalwa, so fihlelelwa kamantšu mohlala, mantšu a magareng go bopa maikutlo. Mo filiming khuduego yeo e ka tšweletšwa kammino/koša goba tikologo.
Pego ye bofefo - ke pego ye e se nago maatla go hlaloša nnete goba dintlha goba maikutlo. Sebogelwakgethollo - ke go hlatha magareng ga sebopego sa ditlhaka le mantšu a go fapafapana. Ditumanošitshadi (tša go se tie) - dinoko tša go hloka kgatelelo di na le sebopego sa go se tie. Sešego sa mantšu - ke faele goba sona sešego sa mantšu a mafsa. Letšhogo/lehloyo la matšwantle - ke lehloyo goba go šia (go se na mabaka) batho ba šele. Go dirišwa polelo ya mohuta woo.
<fn>lcontent.DACB. SinneVanVertalers(Sepedi-batch10).1.0.1.DPS.2010-12-02.nso.txt</fn>
E tla lebelelana le tšwelopele ya porojeke ya phetolelo, yeo e akaretšago magareng ga tše dingwe go fihlelela bokgoni bja go ela maemo a bodiidi.
Kudu ba nale hlompho go rena bjalo ka badirelaleago.
Go šupa tsamaišo ka mokgwa wa go lekola tshenyo mabakeng ao e lego gore kotsi le go tshologa di ka hlolago kgase ya moyeng yeo e sa emelwago, go sa kgathale gore na ke lefelong goba nakong ya dinamelwa.
Tšeo di sa ithekgago thwii godimo ga tša tsamaišo ya hlago goba tšeo di sa jego ditlabakelo tša paolotši eupša ka go hloka hlokomelo di na le khuetšo godimo ga diphedi tša mehutahuta, mohlala, meepo le ta boeti.
Sehlopha seo se bopšwago ke batšeakarolo ba go fapana se tla lekola go tsenela phadišano mme se tla kgetha bathopi.
Ditiragalo tše dintši tš go kgangwa ke meetse di sepedišana le botagwa ebile di direga bošego go sena baleta kgoro bao ba lego mošomong.
Baotledi ba swanetše go tšea šedi ge ba šomiša magahlano a ditsela a maswa le tsela yeo e putlago go fihlela ba itlwaetša ditsela.
Setšhaba se ile sa amogela batho go sepela ge ba be sepela go putla motse.
dikgopolo tše dibotse, lerato la rata naga le go ba le kgopolo ya go direla.
Bašomi bao ba hlahlilwego ba tla ba gona go thuša ka gona go netefatša gore kgwebo e sepela gabotse ka ntle ga mathata.
Go tlaleletša seo, kgatelelo ya mmušo ke yona yeo e godišago moya wa letšhogo , le go thibela batho go bolela megopolo ya bona.
Ntwa ya go lwela setšhaba seo se sa thewago godimo bong e swanetše go ba bolhokwa go swana le ntwa kgahlanong le semorafe.
Mananeo a go tsošološa didirišwa ao a ka šomišwago a akretša, setitšhi sa go fetišetša, mafelo a go lahlela tšhila yeo e ka dirišwago gape, mafelo a mekgotheng a go tšea tšhila yeo e arogantšwe, le thekgo ya mašeleng ke mmušo ya go diriša ditšweletšwa go dirwa ka tshila yeo tsološitšwego.
Letšatši leo le šetše le le godimo le beilwe godimo ga maphego a hlame mme le phethagatša sebopego sa nkgokolo sa go namelela.
Gape e netefatša gore bakgethi ba maleba ga ba thibelwe go kgetha le go godiša bohlokwa bja dikgetho ka go thibela go utswiwa ga dikgetho.
Maiteko a mafelo a dinamelwa tša rena a tla kgoniša go tlga go mokgwa o tee wa dinamelwa go ya go e mongwe, go tloga go lefelo la go lahla go ya go le lengwe ka go šomiša karata ya theknolotši ye botse.
Ke rometše thelekese Polokoane gore ba kgone go ya go lebelela ngwakong wa batswadi ba gagwe.
Maemo a maleba a taolo a mehuta ka moka ya tšhila yeo e amanago le batšweletši ba tšhila, basepediši, mafelo a go lahla tšhila le go romelwa ntle le go tliša go tšwa ntle, hlokomelo le go tshuma tšhila.
Ge balaodi ba mafelo ba be thekgwa ke balaodi ba porojeke matšatšing a mathomo kopanong ya setšhaba , mokgwa wo o ile sa ikhweletša thekgo ye kgolo.
Bobeadikgang bo ka dira ditokišetšo ka dihoteleng ka mafelong a ka Pretoria le Johannesburg.
Efa dialoga tša thuto bao ba senago mošomo woo o ka ba fago maitemogelo a mošomoao a nyakegago go re ba kgone go thwalega.
Bagononelwa ba ile ba nyaka go tseba gore naa lefelo la go bolokela sethunya le gore sethunya seo se thuntšhitšego batšwasehlabelo ba bararo.
A ekaba o bolela ka lefelo le letsogong la nngele la ka tlase la dihlopha tša dikebeka leo o le bonago.
Hlwekiša go ya ka tšhupetšo go dikologa disiki.
Yeo ke hlotlo ye kgolo ya naga- mme le tharollo e ka godimo ga rena ge re ka leka go šomana le yona ga nnyane ga nnyane ka mokgwa wo o sa beakanywago.
Kgoramolla go pakelana ga ga laeme godimo ga elemente o šomiša binka ye tšhweu bjalo ka ge seo se fokotša go šoma gabotse.
Khamphani ya mmušo ya oli le kgase e filwe tumelelo ke kabinete go eta pele hlobollo ya mafelo a kgase ka Kapa Bodikela.
Re digela gape gore baoki ba hlohleletšwe go bega kgatako ya ditokelo tša botho thwii go khansele.
Letlakala le la dinthla le hlaloša gore ke kelo efe yeo tla tšewago ya go netefatša gore ditšhwaana di bolokegile.
Pholisi ya Portugal ya go amana le Afrika Borwa e theilwe kudu godimo ga tsamišo ya EU.
Lerala leo le raraganego le wulu yeo e sa rekišwego ka mabenkeleng.
Go tlatša lešata ka tseleng ya go tšwa ka boemafofaneng bja Goa bekeng ya nako ya rena ya go abelana nako ka India, mootledi wa thekisi o duletše go re rasetša, a lebelela morago go bolela gape.
Mo nakong ye ntši ge o kgonega, go šoma ka LaMorena go swanetše go akaretša dikgahlego tša motho ka motho.
Le ge go le bjalo ditlabakelo tša dilete tše nnyane e tla tšea šedi ya ya polane.
thekgo ya balemi ba bannyane bao ba hweditšego naga ka KwaZulu - Natal.
Diphapoši tša kgotlatshekelo, mabato, dikantoro, le ditshwamare tša kgotlatshekelo di maemoong a mabotse a go re di ka lokišwa.
Sehlopha se se akaretša dinšorense , go akaretša go šireletša gape ka inšorense kgwebo yeo e sego ya bophelo, mohlala, kotsi, mollo, thoto, koloi, sekepe, bofofiši, dinamelwa, tahlegelo ya tšhelete le inšorense ya rwala maikarabelo.
Dilaporothori tšeo e sego tše di bohlokwa ka kudu tšeo bogolo di theilwego godimo ga maemo a distiriki ya selete se sennyane yeo e nago le katološo, eupša e thibelwa ke teko ya mešomo yeo e ka dirwago.
Ka kotsing ye nngwe maabane ka mmileng wa NMR bagononelwa ba bahlano ba swerwe mabapi le malato wa go hula o ihlamile.
Letšatši la kotsi ya lehu ke lona letšatši leo leho le diragetšego ka lona e sego letšatši la kotsi leo go tšwa go lona go hlokofala go bileng gona.
Ke eng seo se gapeletšago , bjalo ka ge se laeditšwe, hlaelelo ya ditlabakelo ka dipetleleng moo re hlaelelago ke didirišwa tša motheo, ke eng tše di gapago ditheko.
Gape maemo a mangwe ao a tlaleletago thibelo , go itemoga, ya Afrika le MaAfrika mabapi le dikgopolo tšeo di tsemilego medu tša semorafe.
Ko morago go tswakatswaka go lekanela ga bong e be e tšweletšwa bjalo ka kgopolo ya bobedi.
E laetša fela go hloka molao le tshenyego ya setšhaba mo matšatšing ao a fetilego.
Ditefelo tša meetse di tla fokotšwa go tloga ka leetšatši leo le swanago.
Ditlabakelo tša mabato ao sekamego gantši a diriša terekere mošomong wo.
Re tla oketša maiteko a rena a kgapeletšo go fihlela re fediša dikoloi tša go šeišana.
Bontši bja boramebenkele ba MaIndia ba be dirw kgwebo mengwagangwaga ye mentši lefelong leo.
Tudišego ye kgolo, maemo a go fihlelela hlahlo le tsela ya go betla bokamoso bja mošomo woo itšego wo o amanago le hlabollo ya kelo ya tša kgwebo, e tla netefatša gore kgolo e sepedišana le hlokego ya go lebeledišiša go hloka tekatekano le go hlola mešomo ya sa ruri.
Go hlongwa ga ditlamo tša mananeo a mengwaga ye meraro e phethagetše le go neelana ga seo gore go hwetšwe thekgo ya mašeleng.
Meepo e swaragane le go ntšha tshipi le yeo e nago le ya thaethaniamo maknethaete le santa ya tshipi le shepedišo ya go lokiša dirafšwa tše bjalo.
O sepele mebileng yeo e nago le mabone a go kganya ka sehlopha ge go kgonega.
Mmonwa molata o nale mokgwa wa wo mobotse wa go rata go bolela maaka.
Sa bobedi, go phegelela go šomega ga mananeo a bjalo, go akaretša ditheo le peakanyetšo ya bolaodi.
Lefelo leo le amegago ke bogare bja toropo mme le akaretša dikgoro ka moka tša go tsena ka toropong.
Hlabollo ya bokgoni le tsebo ya dilo tše dintši kuda ka maemomg a tlase a tirelo ya setšhaba , fao e lego gore go hloka tsebo le bokgoni le go tloga ebe e ntše ele bothata.
Lebaka la go hlokega ga dinako tšeo di beilwego tšeo tša go khutša e bile ka lebaka la thibelo ya mošomo ka matšatši a LaMorena.
Gape ebile o hlatsetše gore go be go nale bašomi ba Wolf ka diphapošing go thibela go thuba ka diphapošing.
Morago ga moo, dithunya le ntwa ya go tliša taolong e bile mokkgwa wa go tshephega woo o lego ka matsogong a batho bao ba tlilego ba dula ka nageng ye.
Re katološitše dipoledišano tša rena tša dinaga tše pedi le China eupša re nyaka go lebedišiša kudu go batiiša le go bakatološa gore ba fihlella bokgoni bja bona.
Go hlabolla peakanyetšo ya mafelo a tša thuto, le monabo wo o sepelwago ke barutwana di ile tša lekolwa ke dipalopalong tša tshedimošo yeo e fago setšhaba sa bana mengwaga ya go ya sekolong.
Maphodisa a Afrika Borwa a ile a re ka bogale a sola maitshwaro moleloko.
Tšhelete yeo e kgoboketšwego go tšwa dipapading e tla neelwa Setheo sa Mandela.
Bjalo ka mmušo re nyaka go boloka, go hlokomela le go hlopmpha bohwa bja bao fetilego pele ga rena.
Go nošetša ka go realo o tla akaretša ka molokolokong wa hlahlo ya tšweletšo, 'Go nošetša ka Natal'.
Dilo tšeo di tsošitšwe ke seo se tsamaišo e bego e se dira go yena.
Lebenkele la go rekiša dijo leo le sa rego selo eupša la mehutahuta ya dijo tša khari tša mono gae.
Leachate, ke lereo leo le šomišwago go šupa seela seo se nago le sebaka sa go šilafatšwa seo e elago go tšwa ka lefelong thothobolo ya ditlakala.
Tšhila yeo e ganelago goba ya go kgomarela šomiša meetse ao a nago le sesepe se sennyane goba tagi ya isopropyl.
Bekeng ye, ba taolo ba be ba emetšwe go tla go tiišetša ge eba basadi ba Mossel Bay ba tshwaeditšwe ke mokhohlane wa dikolobe mme diteko tša laporothori ya poraebete di laeditše gore ga go bjalo.
Sehlopha seo se thapilwego go thunya batho se hlapeditše gore se kgone go tšhabiša goba go bolaya ba lekoko la kganetšo la dipolotiki, kudu batho bao ba golaganago le ANC.
Seboledi, dimamathane tša rena tša hlapetšo di tla tšwela pele go thuba sehlopha sa batšweletši ba diokobatši, batšweletši, barekiši, ka maitekelo a phuruphutšo le masolo a go thopa le go senya mafelo ao a dirišwago go tšweletša diokobatši.
Ke ge ditlabakelo di bušetšwa gape tshepedišong ya tšweletšo.
Tumelelo yeo ikgethago - le go le go itokolla mabaka a go tea lehlakore.
Go molaleng gore nepo e tla ba godimo ga gore o ka netafatwa bjang gore kopano ya ka Copenhagen Disemere ngwageng woo o tla tšweletše se sngwe sa mohola.
Ba lemogile go palelwa ka ditšhabeng tša ka magaeng go ikaga le go ipeakanya goba ditšhaba tšeo di holpilwego ka lenaneo le go hlohleletša ka katlego ye kgolo.
Se ke setlabakelo sa go dira diteko seo se tsengo kudu gabonolo ka taolong ya setlogo sa dilo.
Hlabollo ya ka mabopong e tla beakanywa le go laolwa go fokotša tšharakano ya tšwelopele ya hlabollo ya mabopo le go efoga go bea nyanyeng le go ihlagiša kotsing ya go welwa ke kotsi ya hlago.
Motsomi wa tsebo yeo e tseneletšego goba motsomi yo a nago le mangwalo a go tsoma ka kgwebong ya tša go tsomayo a tlago neelana ka tša go tsoma go moeng wa go tšwa ntle.
Palomoka e akaretša tše dingwe le dihlopha tše dingwe tša setšhaba tšeo di sa khethwago, bong le 'ga ke tsebe' karolo ya tšhomišo ya tša leago yeo e fapanego.
Segopotššo sa Pušo ya Kgethollo se tla ba le rena nakonyana ye telele yeo e tlago.
Ditaba te dingwe tšeo di tšeo di nago le khuetšo go mešomo ya kgoro.
Ga ke na mabadi a go bontšha lefase, eupša lehono nka bolela ka bokgantšho ka re ke mophologi, a realo, a tlaleletša ka go re go mo tšeere mengwaga go hwetša boitšhupo bja gagwe.
Dihelikopthara ka sephodiseng sa Afrika Borwa di laeditše gore ke setlabakelo se sebohlokwa kudu twantšhong ya bosenyi.
Tirelo ye e tšea bophelo ka moka bja motho ebile e akaretša thekgo, hlatlošo, thibelo, hlokomelo le go fokotša bogale.
Ba ke bona boraentšeneere le babeakanyi ba toropo bao ba dutšego godimo ga meetse a go hlweka le go lahlwa ga meetse a ditšhila.
Ge o ka fetola dinotlelo, o swanetše fe modudi senotlelo sa tlaleletšo.
Kahlolo yeo e dutšego ya tshepedišo ya boahlodi bjo bo šaletšego maikemišetšo tsamišo yeo e ka dirago boipelaetšo.
Switzerland e a tonya marega gomme selemo e magareng.
Mosela ke taetšo ya tumo ya bokgoni bja go gapeletša go kgona go rwala boipušeletšo bja rena goba ditiro tša go ba kgahlanong le ANC.
Go re o kwešiše go raraagana ga ikonomi ya bobedi le go netefatša go tsenwatsenwa wo o nepilwego kelo ya setšhaba le ikonomi ya setšhaba e tla dirwa ka mengwaga ye meraro ya go latelana.
Tshwaelo ya setšhaba le pegelo ka dipoelo tša ka hlahlo ya ponelopele ya selete.
Bana ba boetše ba bega go timela ka gae.
Pukuphelo ka mosadi wa go ratega le go ithoba yo a phetšego bophelo bja go makatša bjo bo tletšego ka diphihlelelo.
Karolo ya bjang yeo e epolotšwego e khupeditšego leoto ka mmu wo o tlošitšwego ge go dirwa mekoti.
Ka tiro, le ge go le bjalo, dikgopolo tše di fapanego le dinako tša peakanyetšo di ka hlakahlakantšha tssamaišo.
Dibjalo tše kgolo tša go romelwa ntle di akaretša kofi, khathuni, ditloo tša khešu, motsoko, kgopha, mehlare ya go bolaya dikhunkhwane le teye.
Dišitiši tše dintši go swana le go se šetše gwa phatlalatša, letšhogo, go wela lehlakoreng le tee le dirile gore digole di kgethollwe ka setšhabeng le go tša mešomo.
Mafelelo a beke a matelele a sehla sa mekete a batametše mme a thoma matšatši a mathomo a go ikhutša a Disemere.
Nagana ga bedi pele o tla diriša setlabakelo sa go lahlwa morago ga ge se šomišitšwe go swana le poleiti ya pampiri le dibjana tša polasitiki.
Gape re bile le ditabana tše dintši tša dipetlele tše dingwe mo tiragalo ye bjalo e diragetšego, gomme ebe e se tiragalo ya mooswananoši.
Ge karolo e le ye kgolo e tla dira mašeleng mantši ao a tlanetefatša tsamaišo ye botse.
Le efoge dijo tšeo di nošeditšwego ka meetse ao a tšwago mafelong a kelelatšhila.
Bjalo ka MaAfrika Borwa re kwešiša gore kagolefsa, tsošološo, kaonafatšo ya ikonomi ya rena gore ebe yeo e lego mošomo wa motheo ka demokrasing ya rena ye mpsha.
Ge ke bolela ka koko ga ke bolele ka wa leloko, eupša bakekolo ka moka bao ba hlokometšego moloko wo o latelago.
Naga ya rena yeo mo mengwageng ye mentši e be e dutla madi go tšwa dinthong tše dintši e tšwela pele go fola.
O tlwaelena kudu le mošomo wa gago go fehlela o ka re o šetše o le lekgoba.
Mo nakong ye ga o na nnete ya gore ebe ele ditekete tše nne goba tše tharo goba tše pedi.
O fihlile ka nako ya ge Maphodisa a Afrika Borwa a be a thibile ditsela ka twantšhong ya bona ya bosenyi.
Lefelo le lengwe le lefsa le tla fa tumelelo ya go fetiša tshedimošo ka SMS goba go mgwala molaetša wa sellathekeng.
Batšeakarolo ba bangwe go akaretša indasteri ya dithekisi le dipese tša maeto a matelele bao ba tlago go ba gona.
Mmo wa tlou le letlalo la lepogo di thopilwe nakong ya ge go golegwa banna ba bahlano ka mollwaneng wa ka Skilpadhoek.
Ga ke, eupšaditatamente tše di umaka gore bophafogi bja ruri ga bo hlokege.
Diphoofolo, mehlare, dinonyane, dihlapi le diphedi tše dingwe tše di lego kotsing ya go timelela ka lebaka la ditiro tša motho diphetogo tša hlago.
Monna ka nakonyana o ile a phumula molato wa go thuba ka ngwakong le wa bohodu.
Buthelezi o swante go gopotšwa mo mahlong a batho ma tabeng yona ye a e ganago gore ke yena yo a lebanego le taba ye.
Bao ba ikgafelago tsošološo ya Afrika ba swanetše go netefatša gore hlakahlakano ye mpsha ya Afrika ga e be gona.
Ye nngwe dilo tše bohlokwa e be ele go tloša kgethologanyo magareng ga maAfrika le maIndia gore batho ba šomišane.
Tshepedišo e atlegile, le ge go bile le go pitlagana ka gare ga melao ya mmušo wa selegae.
Bjalo ka karolo ya seo re thušana le mebasepala go hloma Molao wa Ditefelo tša Dithoto ka hlomo ya mananeo a tekolo, diswantšho tša ko godimo, melao ya masepala le melao ya ditefelo.
Lehodu la dikepeng leo le swerwego le lebaganwe le kotlo ya bophelo ka moka kgolegong bjalo ka ge molato wo bjalo le wa go tshwara bokgoba di rwala kotlo ya bophelo ka moka kgolegong go ya ka molao wa US.
Aga ditsela tše difsa ka go šomiša maatla a batho, o thome ka go dira mebila ka ditena gona le go e dira ka sekontiri.
Kgahlanong le, go kgethwa ga tshepedišo e rile mafelelong ya tlwaetšwa ke Poto.
Dikarolo di swanetše di thuša ka go fedišwa ga go se lekane le tšeo di sa amogelegego magareng ga dikarolo tša kabelo ya dikolo.
Na o ka re fa fela kgopolo ya gore ke ka lebaka la eng lekaneditše go ganelela seo.
Ke dumela gore re na le seo re ka se bolelago ra re re mo karolong ya khutšo.
O rile boipiletšo bo no lokela Burkina Faso, e lego ye nngwe ya dinaga tša lefase tša go diila.
Mekgatlo ya rena ya tša thuto le didikothuto tša go ithuta le porofense ya go ithuta di ithekgile godimo tshepidišo kgokagano.
Thušo ka moka yeo yeo e nepilwego e swanetše e akaretše karolo ya melawana ka ga go subela ga letšatši le go šireletša ga go hlatloga ga ditheko.
Lengwalo tša Thekišo le laetša bao ba thopilego thenda, ba fa le lenaneo la ditheko le mabaka a mangwe ao a tšeelwago hlogong ge go abiwa thenda.
Kakanyo ya leanola go šomana diphedi tša mehutahuta e laeditšwe mo seswantšhong se se lego ka mo tlase.
Re be re lebeletše dimilione tša batho ba rena ge di subelela gannyane gannyane ka gare ga bodiidi mme di fetoga batšwasehlabelo ba malwetši a mantši go akaretša le leuba la AIDS.
Se se akaretša bogolo bja mananeo ao a tumilego go swana le a metlae le a dipapadi go iša go a mannyane go sswana le a opera, a di nyakišišo tša dihlogo tše itšego bjbj.
Tsebišo e dirilwe ka nako e tee le hlaselo ya ka Gaza ya mo fase yeo e bego e ikemišeditše go thibela rokhete yeo e lebilego ka ditšhabeng tša ka borwa ka Israele.
Ge ele go MaPalestina seo se ra go hloma methaladi ya mafelelo ya khutšo yeo e tlago akaretša ditumellano tša dikgogano.
Koketša ya marotholi a bithamene ya A a fiwa bana bao ba bolwago ke tlala le bao ba nago le go fetelwa ke malwetši kgafekgafe go swana le letšhollo, mmoko goba go fetelwa ke HIV.
Ntle le go fediša bothata bja ka Palestina le Israele, ga go na dihlohlo tše nngwe ka seleteng, go akaretšwa botšhošetši di kago rarollwa.
Go senya leina le go roga batho go sa kgathale gore e hweditšwe ka bohlatseng- tšhireletšo ya kholego ya setšhaba - maatla a kgoro ya boipiletšo a go bušetša bonnete bja bohlatse bjo bo hweditšwego.
Morwalo wa thušo ya hlokodišo o letetšwe gore o tla fofišwa ka Johannesburg.
Gomme mafelelong ba ile ba neela dillathekeng tša baletadikgoro le tša diswantšho tšeo ba di utswitšego ka lebenkeleng.
Bathekgi ba kgwele ya maoto bao nyakago go tsenela phadišano yeo e thomago ka June ba tla kgona go reka ditekete thwii ka mafelong a go rekiša ditekete.
Modiriši ga se moeletši - sa bona ke go thuša go swara ya tlilego mme ba mo romela go motho yo a nago le maswanedi a go thuša.
Go phulega ga bolwetši ba meningitis ka nako ya sehla sa komelelo go tloga ka Desemere go fihla ka June.
Merwalo ya go sepetšwa ka dinamelwa tša tsela di tla thopšwa go fihlela tshedimošo e e hwetšwa go tšwa go bahlahlobi ba diphoofolo go tšwa go la Brazil.
Dithoto tše mmalwa tša go utswiwa bjalo ka dibapala di CD, diyalemoya tša difatanaga, dillathekeng, dinotlelo le karata ya boitsebišo ya maphodisa di hweditšwe mo go bona.
Bahlomphegi, magagešo, ditona, bagolo ba bašomi ba mmušso, ke le lebogelo go theetša ka šedi.
Afrika Borwa le Cuba di nale tšhomišano ya bobedi yeo e tiilego go tša dipolotiki le tša ikonomi.
Tše dingwe tše di lego gona di akaretša mešomo ya boruti, basokologi le mekgatlo yeo e swanago le maikhutšo ao a sepelago le tša bodumedi.
Ka go dira bjalo o tla o kgatha tema ka go hloma hlabollo ya tekatekano ya maemo a setšhaba le ikonomi ka Afrika Borwa.
SAPS ka Stormrivier e ka gare ga lefelo le le botse la moya o fodilego mme maloko ka setitšhing seo a dungwa ke ba mphato wa bona ka Kapa Bohlabela.
Modimo ge a ratile, kgokagano ye e tla tla le dipoelo tše dibotse, a realo, letšatši morago ga hlaselo ka sesole sa Chad ka mellwaneng ya Sudan nakong ya ge ba rakediša marabele.
Pego ya CNN e re maphodisa a selegae a tšhabile ka lefelong gomme ba lemoša babegi ba ditaba go tšwa ka moo ka pelapela.
Poelano ya diphapano gore go be le go kwana ka gare ga diphapanogo kganya bjalo ka mosaiki woo phatsimago ka huma ga bjona.
Maloko a bobeakgang a mengwa go tsenala go hlongwa ga beke ya bosetšhaba ya go bjala mehlare.
Go bile le lešoba gomme ye nnngwe ya dikarolwana e ile fase gare ga tšeo di emego thwii.
Le rena re tšeere sephetho sa gore kgethollo e be eya ka ikonomi, gore go sotlwa ka maemo a godimo go be go le semolao, go tsopolwa goba go be go setheo sa kgethollo.
Tshepedišo ya kgopelo ya go reka ya go sepedišana le mebaraka yeo e ka fokoletšwago palong ye nnyane goba ya bulelwa bohle.
Banna le basadi ba gešo - tshedimošo ya lehono e tla ba godimo ga maleme le tšhomišo ya ona.
Re šomana le mokgwa wa kgolo yeo e kgorometšwago ke ditheko tša dithoto le go reka ga badiriši gomme mekgwa yeo ka bobedi ga e tshepiše.
Go hlongwa ga pontšho-maeto a dipontšho go ya mafelong ao a fapanego ka gare ga METRO le go feta.
Go tsenela lesolo la go tsena motse ka motse, go swara dikopano le dikhanselara tša diwate le go swara dikopano le dikgoro tša go tsenelana go tiišetša lananeo.
Gomme o rre ga se nke o mmone felo ka lefelong leo.
Komiti ya mohlakanelwa ya tiro e ile ya hlongwa gomme dihlophatšhomo tše nnyane di hlomilwe ka lona letšatši leo ka Musina.
Koloi ya maphodisa ya hlapetšo e rometšwe ka lefelong.
Magareng ga tše dingwe se se akaretša go hlabolla bokgoni bja mošomo le go šupa dilo tše bohlokwa tšeo di thušago go hwetša mošomo.
Hloma leano la go thibela titelego ya mananeo a ukangwago le go netefatša gore a sepela ka thelelo.
Go molaleng gore mananeo a tirišano le go tsenelana ke motheo wa mananeo a rena a go puša ya tšhomišano.
Lentšu la go tšwa mekoting la dipalopalo tša tšweletšo ke la gore dihlopha di letiele ka phišagelo nako yeo di tlago ya mafelong bekeng yeo e tlago.
Go omiša toulo ka maatla marago ga go tlišwa kgauswi le meetse ka phošo go ka thibela kgofa ya Schistosoma go tsenelela letlalong.
O sa le gona ka mojakong wo mo nnayane wa sekepe gona ka moo a bego a eye godimo.
Gabotse, a re bušeletšeng tše dingwe tša dinnete tše di se nago mooko tšeo di hlalošago Afrika Borwa ya rena yeo e tsebjwago.
Go tloga go le bohlokwa go ba gona ka moketšaneng wa letšatši la setšhaba ka Ripapoliking ya Korea.
Dingwalwa tša maswika goba dimenerale tše dingwe go akaretša dihlale tša khabone, dikorolwana tša hlale ya khabone le karolwana ya dibjalwa ya go bola yeo e sa bolelwago goba ya akaretšwa.
Go nale lenaneo la boditšhabatšhaba la mafelo leo le laolwago ke Komiti ya lefase ya mebušo ye e hlakanego ya bohwa.
Go hblongwa ga mafelo a go go ema a mmušo a tshedimošo.
Mafelo a ka magaeng a hlaeletšano a emela tsela ye tee ye bohlokwa yeo ka yona ICT e tlago fihlelela batho ba kwa fasefase.
Ntlha e dirilwe ya gore Afrika ke mmaraka wo mogolo wa lefase wa tša hlaeletšano.
Ge o ka lebelela diaparo tša Stallion Security e ka seo se sepedišano le oborolo goba thethwana?
Kelo ya tshepedišo yeo e hlamilwego ka bosemorafe e hlodile setlamo sa tšhomišano, peakanyo le thekgano yeo e ka se thubiwego.
Fynbos ke wo mongwe wa mehlala ya mehuta ya mehlare yeo Kapa ehumilego ka yona.
Go bile le go pharwa ka molato wo bjalo ka woo, eupša ga ke tsebe selo ka seo.
Eke ditšhegofatšo tša ngwaga wo le lethabo leo le ka tlago tseleng ya gago le go thuše go dira letšatši la matswalo a Morena e be a ikgethago e le ka nnete.
Go tlala ga bogole go a oketšega ka lebelo ka go tsena ga botšofadi.
Ba tla be ba phatlalatša matlakala ka tša thuto le go bolela le basepela ka dinao bao ba letetšego go putla monna yo motala.
Maloko a maphodisa ba hlakane le sefatanaga sa Nissa seo thwego se be se dirišwa ka tabeng ya go hula ka lepakeng la marotho e sale pejana mesong.
Banna ba bararo ba be ba eme ka mokgwa wo o belaetšago kgauswi le lefelo la tiragalo.
Batho bao swerwego bokgoba goba ba tšeelwa difatanaga ba nale gona go ba le maikutlo a go se dudišego, letšhogo, go se dumele, le go hlakahlakana.
Re nale palo ya dithethwana tšeo di dirišitšwego manthapama, a o ka kgona go šupa yeo go bolelwago ka yona?
Potlako yeo go swanetšego go swara dipoledišano tša mabapi le go hlongwa ga mmepe wa tsela wa Quartet.
Go fetola neelano yeo e šomanago le kudu le ditaba tša diporofense.
Bontši bja bao ba aperego seaparo se, ba dumetše tsogolekobong, ba bangwe ba thušitše dinokwane tšona tšeo di senyago setšhaba le batho ba rena.
Go a hlokega gore re bane le mokgwa wa kakaretšo wa dinhla tše di ntši le maphaga ao a fapanego gore go hlongwe molwana wa mabopo.
Bjale re na le mmepe wa ka Ellis park mo seswantšhong se.
Go amogela, go faela le go boloka direkhoto tša badiradikgopelo ka kgorong ya tsheko le ditokomane tšeo di amanago le seo.
Hlotlo ya mathomo ye kgolo ke go kgona go tlabakela bašomi bao ba lego gona ka tsebo le bokgoni gore ba kgone go lebana le dinyakwa tše difsa tša mošomo.
Se se re gapetše kgokagano ya dikgao tše dintši le go hloma ditaba tšeo di amanago le paballo ya diphedi tša mehutahuta.
Tshwarelo, o seke wa e otla kudu gomme ka kgopelo o hlokomele ka moo o swarago pampiri ka gona.
O neele leina la modiriši la maleba leo o le filwego ke motsamaiši.
Lebopo la ka bodikela le thomile go itemogela khuetšo go fetoga ga bosa ka mokgwa wo šorowoo o huetšago setšhaba ssa balemi.
Pego yeo e beilwego yeo re nago le nnete ya go re e tla thumana le bathekgi ba mafolofolo.
Bjalo re tla bitša moemedi wa kereke ya Roma.
Šomiša dijo ka moka tšeo di senyegago tšeo di šetšego di apeilwe goba di letetšwego go lewa ka pela ka moo o ka kgonago.
Ke rile ge, ka gona re ka nyetlelwa ka seo re swanetšego go go botša sona.
Phenyo ya Pirates goba Chiefs e tla ra gore ba tla namele sebakeng sa bobedi mo lenaneong la loko.
Kakanyo ya palo ya setšhaba ya gare ga ngwaga, ka go le lengwe, e akaretša go tswaka tshedimošo yeo fapanego tshepedišo ya dipalopalo ya mararankodi.
Dinaga tša boagelani di a hlaka ka gore di ka gare ga naga kgole le lewatle, dithoto le ditirelo di tsamaišwa go kgabaganya ka Khenya gomme se ke tšhitelo go dinaga tša baagelani.
Ka fao go na le batho bao ba robalago mo mojakong wa sekepe mo fase bao ba wetšwego ke legora la go sireletša merwalo godimo leo le nago le batho bao ba bego ba le nametše.
Marron ke mohuta wa hlapi wo o nyakegago kudu yeo e hwetšwago ka meetseng a mabotse gomme e tšweletša maumo a mantši a tšweletšo.
Go le gantši go feta tirišano le kamano ya selete le dilete tše nnyane di bonwa kgahlanong le bomorago bja ikonomi le ditaba tškgwebo.
Karolwana ye e goga kudu go tšwa go kago ya hlamo yeo e tseneletšego le go hlaloša tlemagano magareng ga kago ya hlamo le taolo ya tšhomišo yeo e laeditšwego mo lekaseng la ditlabakelo.
Ka Afrika Borwa, khuetšo ya dipholisi tša dikopano tša nako tše di fetilego di tlogetše phatlalatšo ya letseno e sekamile kudu, e le seo se hlolago ngangišano ye maatla yeo e sekamelago ka thoko ya kabelano ya tša ikonomi.
Go ikgolagantšwe le Maphodisa a masepala wa Durban gore gore ba neelane ka rapharakano ka nako ya sephathephathe.
Ka kgopelo lebelela ditaba tša boingwadišo tšeo di hlalositšwego ka gare ga langwalo la taletšo.
Go tla kgonthišišwa gore phapoši e tsena moya gabotse wa go tšwa ka ntle ka lefestere la go thiba letšaštši le pula le ka mekgwa ye mengwa e mengwe.
Ye ke kgopotšo ye nnyane ya dinyakwa tša rena ya go re re nyake go hloma ikonomi ye mpsha yeo e theilwego godimo ga tsebo go thekga tšeo di hweditšwego ka ikonoming yeo e theilwego godimo ga ditlabakelo.
Mokgwa wa go nošeštša, ditlabakelo tša dipeipi, mekoti, mekero le ditšharatšhara tšeo di tlišago meetse lefelong leo le omilego. Tšeo di šomišwago ka boleming go nošetša ka mokgwa wa moretha-o-itiriša ge o nošetša dibjalo.
Pele ga ge theransfoma di palelwa go be go šetša go na le ditokišo tša lebakanyana tše di dirilwego.
Dika tša lefaufau e ka ba dika tše bohlokwa tša mo lefaseng ka mafelong a magolo a ka ditoropong go akaretša mellwane ya selegae le yeo e sego ya selegae.
Dihlabolla tša kgale le ditiro tša gona di laeditše ditheko tša gona tša ka ntle, tšeo di tlošitšwego madulong a tšona a maleba tša thewa godimo ga tshepedišo ya hlago le batho bjalo ka kganetšo ya tša hlago le tša maphelo le kgatelelo ya tša tšhireletšo.
Ke tloga ke ikgantšha ka bašomi ba UN bao ba ilego ba lebana le maemo a mathata le a kotsi go thuša bao ba hlokago.
Bobeakgang bo phatlaladitše tshepedišo ya go thibela bosenyi, mekgwa, maikemišetšo, dikatlego le dinomoro tša megala kgafetšakgafetša.
Tokelo ya go ya moyeng ya poraebete e ithekgile kudu ka moo go ikgethago godimo ga letseno la go tšwa go dithekišo gore ba kgone go phela.
Mošomo wo o hlatlošitšwego ka lefapheng la tša meago o šitišwa ke hlaelelo ya mekgwa ye mebotse ya go šoma e lego fao indasteri ye e ithekgilego gona.
Ke leboga People's Republic of China go itlema ngatana le rena mo mošomong wo mogolo wo wa go tsošološa naga ya rena, ka nepo ya gore bohle ba holege.
Neelano ya go bona ka kakaretšo phetolelo ya tirelo ye mpsha ya dipese.
Diphaka di šomišwa gabotse nakong tša mafelelo a beke ge go dirwa meletlo ya bana, ge go tšewa diswantšho tša manyalo, diporai gape bjalo ka mafelo a go hlakana ga malapa.
Ka tsela yeo re kgoboketšago tshedimošo ya CDI le go kgoboketša index.
Khuetšano dimela go mašaledi a sekoro go ka moo dimela tša go swana le mafela le soya di hwetšago dijo ka gona.
Taba ye nngwe ke ya leuba la HIV AIDS ke ya khuetšo yeo e nago le yona go tša kgwebokakaretšo ka ikonoming ya ka nageng.
Le hlokomele, bjala bo gwametša motho kudu a felela ke meetse mmeleng ka tsela ye nngwe, ga o dumelelwa go nwa bjalo ka mafelong a go hlapela ka lewatleng.
Lebenkele la ditlabakelwana tša bokgabo le rekiša dipitša tša letsopa, dišego le tše dingwe tša go dirwa ka matsogo.
Batho ba lekgolo le masome a mabedi bao ba tlilego go thoma mošomo ba fihleletše go dira lenaneo la mafelelo.
Go phetha mošomo wa gagwe ka tshwanelo go lefšwa ke ba lekgotlataolo.
Ka nnete seo o se boletšego ka PE matšatšing ao se bušitše dikgopolo tše botse go nna.
Gore ka nnete kgonagalo ya gore dinaga tšeo di sa hlabologago di gwebe ka tokologo le dinaga tšeo di hlabologilego gore mafelelong e be e nngwe ya mekgwa yeo dinaga tša go diila le tšona di tlogela go bodiidi.
Afrika Borwa bjalo ka naga yeo elego leleko la Lekgotla la Ditšhabakopona e tšea karolo ka mešomong ya komišeneng ya UN ya go fediša dibetša tša kotsi.
Tshepedišo ye ya boitšhupo ke go fediša dipolane tša go hlahlo, mananeo a kago, sekema go bea ka mafelo le mananeo a ditaelo tša pušo.
Ge dipego tše dingwe di ka neelwa pele ga nako, di swanetše di gatišwe ka go ngwalwa di bewe ka gare ga difaele di fiwe batšeakarolo.
Melotlo ya tša setšo le mmino, dikopelo, go tumiša, go abelana ditshwantšhetšo tšeo di nago le go bontšha diswantšho.
Lenaneo la hlabollo yeo e ikemego ya toropo le beetšwe nako ya mengwago ye mehlano gomme le etelwa kgafekgafe.
Khamphani ya bofofiša ya setšhaba elego South African Airways e neelane ka kamogelo ya lesolo la go thoma gomme seo eba hlotlo go dikhamphani tše dingwe go tsenela lesolo.
Ge kgwebo ya tša boeti e bonala e gola le letseno le gola mme boleng bja dithoto le mašeleng e dula ele seo se lego bothata go se fihlelela.
Ge ke gopola, setatamente se se latelago seo ke se se rego ga re na dibetša.
Mananeo a go thwalwa mešomong, hlahlo ya tša mešomo le menyetla ye meswa ya hlahlo go bao ba bego ba bonwe molato e tla hlongwa gommogo le dintlo tša magareng le mafelo a tšhireletšo a setšhaba.
Maswao ao a šupetšago sephethephethe ka diphetogo a tla hlongwa go laetša boradifatanaga le go netefatša polokego ya bona.
Potšišo, o be o nale sethunya le sethuthupi ka nako yeo e beilwaego, karabo ya gago ke aowa.
A o a lemoga gore legora le ile la kgaolwa mo nakong e e itšego.
Ka yona nako ye ole ge go le bjalo re swanetše re gatelele taba ya go tshuma ka thaere le ge ebe e le taba ya sehlogo e ka se thibele motho go hwetša tebalele.
Mo nakong ya dibeke di se kae batho ba boditšhabatšhaba ba tla kopana ka Cancun ka mexico ka kopanong ya ditona.
Go tšhela manyora, kudu a natrotšene, go ka hlola mathata a go tšhela mpholo, bobedi go tšwa go bontši bja naetreate go dibjalo morago ga go tšhela manyora, makwate a manyora le manyora ao a tšhologilego nakong ya ge a tšhelwa..
E ka ba go se monkgo wo o sa lokago goba dintši mokgobong wa morole, seo ele gore ga wa dirwa gabotse. Se gape e ka ba go tšhel meetse a mantši.
Sehlopha tšhomo sa porofense go tšwa ka KwaZulu Natal se šomile se sa kgaotše go netefatša gore mmolayi o hwetša kotlo ya bophelo ka moka ka kgolegong.
Go kopantšha ditlamo ka gare ga setšhaba ka moo ba tšeago karolo ka gona go tša hlabollo le go neelana ka thuto ya batho ba bagolo.
Nakong ya dipapadi tša lefase bana ba tla tšea karolo ka ma aleng a mararo a go šomiša maatla go kuka, go kuka o kotame, go kuka o dutše pankeng le go kuka selo se boima go tšwa thwii mo fase.
Dinako tša dipapatšo di beakantšwe go šoma nakong ka moka ya lesolo.
Ke lethabo go nna go bula diphadišano tše semmušo.
Gabotse dikhamphani tše di bapala karolo ye bohlokwa kudu bopa WTO le dikwano tše dingwe tša kgwebo le dipeeletšo tšeo di fago dikoporase go maatla a go namela mmušo.
Potšišo ke ya kelelo ya moya gore naa ke ya mohlola goba aowa?
Mo mengwageng ye lesome ya go feta thlaeletšano ya theknolotši e tseneletše kudu ka dikgwebong tša ka Mauritius.
Gape, ditaetšo tše tša nomoro e teedi theilwe godimo ga botebo bja tshedimošo yeo e humilego.
Ba swanetše gotlatša foromo ya go dira dikgopelo, go eya le taolo ya lapa ka thekong ya ditekete, bogolo lapa le dumeletšwe go reka ditekete tše nne le go fihla go diphaditano tše šupa.
Boeti ka mabopong le menyetla ya hlabollo ya tša go ithabiša di tla laetšwa tša godišwa mafelong a maleba ka mabopong.
Se šele ke go kwa gore moleta kgolego ke yena yo a go felegetša mogolegwa yo a dumetšego go rwalela mogolegwa bjala go bo tliša ka kgolegong.
Go neela, go fana le go hloma setšidifatši sa fase.
Marulelo, mabotana le lefelo la go bolokela ka lefelong la go gamela tšeo di šomišwago ke yena di tla šireletšwa leroleng, ditšhila le bobi bja dikgwa.
Saete ya wepe ga e ntšhe goba go fana ka tshedimošo ye bohlokwa, go swana le morafe wa motho, tumelo le gore motho o wela kae ka tša sepolotiki go sa nyakege tumelelo ya gago.
O sware mokatlana wa ditlakala ka koloing gomme o diriše.
Go tšwetša pele bokgoni bja dikgwebo tša baamogedi gore di kgone go phadišana ka katlego go hwetša dithendara le mekgwa ye mengwe ya hwetša yeo e dirwago ka ntle.
Ge batho bao ba ithutilego ka ka lefaufau ba lebelela lefase go tšwa lefaufaung lefase la rena le bonala e le le letalalerata.
Baeti ba bahlompgilego, lehono re šupa phihlelelo ye nngwe ka tirišanong ya sekgauswi le ye botse ya magareng ga Afrika Borwa le China.
Go re bea maemong ao re tla dulago re tseba ka mekgwa le hlabollo tše diswa mabaka a dihlotlo, le go oketša mokgwa wa go hwetša ditlabakelo, go katološa menagano le go netefatša goba le seabe le go tsentšha mošomong dikaonafatšo le ditharollo.
Tirelo ye e tla ba gona go mekgatlo ya dipapadi le mekgatlo ya dipapadi ya setšhaba.
Kgoro ya tekolo ya toropo e re phošo e bile ditlamorago tša ditekolo tše di phošagetšego ka mafelong ao go nago le tokelo yeo fokoditšwego ya dithoto.
Maphodisa a mmasepala a beakanya go fokotša menyetla ya go oketšega ga bosenyi ka go fediša bareki ba dithoto tša go utswiwa.
E akaretša go tšweletša ka bonolo ditumelo tša bofaladi tšeo di tšweleditšwego go re senya.
Re dumela gore thušo ka se e theilwe godimo ga poledišano ka dijo tša matena, fao Marrgo a bego a fišegela go e ntšha mo dinyakišišong.
Pukwana ya boitsebišo yeo e nago le pa khouto ya motswadi yo sego wa madi wa mohlokomedi.
Difolaga tša rena tša bosetšhaba le coat of arms di nale mošomo wa go boelantšha batho.
Ke nagana gore karolo ya mošomo wo ke go leka go hwetša kelo ya maitemogelo a ka fao o ilego wa tlontlollwa ka gona gore ga ya huetša hlago le bašomimmogo.
Ba dira dikgopelo bao ba šitilwego go tsenela kopano ba ka seke ba šetšwa ge go etla taba ya go tšea sephetho.
Di tla hwa ge di ka se fiwa hlokomelo ka nako le go fiwa meetse ao alekanego.
Ba etetše karolo ya ka sepetlele ya batho ba go bakwa le badimo fao mohuta wa bolwetši wa bana ka karolong yeo o hlalošitšwego ke malaodi wa karolo.
Gabotse ke mang a bego a le ka phapošing ya mohlapetši bošegong bjoo.
O re ke mokgobo wa ditatamente tšeo di hlakahlakanego?
O a e ganetša ka ge a tseba gabotse gore o tlile, gomme a e tsena ka bogare.
ke a tseba gore o kopane le sebetlwa sa bokgabo seo se ikgethago seo se bopilwegogo tšhileng ke bana bao ba sa itekanelago ka thušo le hlohleletšo ya seswantšho.
Bohumi bja diphedi tše di fapanego tša hlago ka Kapa Bodikela bo bea porofense maemong a kotsi moo go ka bago le bohodu bja dilo tša hlago.
Ngwako o agilwe ka diripa tša konkorite gomme wa rulelwa ka masenke a go dirwa ka samente.
Se se akaretša ditefelo tša go lokiša dipeipi tšeo di senyegilego, go hlwekiša mekoti, go thibolla dipeipi tša kelelatšhilale go lefa bošomi le mohlagase wa go sepediša mošomo wa kalafo.
Go a kgonega gore ba kabe ba bone dilo - go seo e, ka gore ke be ke se ka mabaleng goba kere ke be ke se ka sefofaneng nakong ya ge ba fološa morwalo.
Mothopo: Tshedimošo bjalo ka ge e hwetšwa ka sekemeng sa setšhaba sa dikgomo tša maswi diteko tša botlogolwana.
Lefelo le le šomana le tša menagano le setšhaba ya go šome gabotse ka mafelong a bao ba fokolago malwetši a go wa le malapa a bona.
Makgotlatshekelo le ona a fetogile mafelo a go ithuta go dialoga tše difsa tša thuto ka mananeong a go ruta mošomo le a go tsentšha sekolo sa mošomo ele seo se ba lokišetšago bokamoso bja tša mošomo wa tša melao le go šoma ka lekgotlatshekelong.
Dipakete tša go olela diktlakala tša maotwana di swanetše di tswalelwe mme go se be le ditlakala ka mo ntle ga tšona.
Le rena re potlakiša mananeo a rena dikomiti tša diwate le tsošološo le go hlahla tšeo di tla tiišetšwago morago ga go thapiwa ga bošomi ba hlabollo ya setšhaba.
Go lla ga dithaere ge dikoli tše hlano, yeo e tee ya tšona e thadilwego maswao a sephodisa, di kitima go mena legopo.
Bašomi ba dipolase tiišetša tshepedišo ya go fediša konteraka ya mošomo.
Nagana ka ditsela le mekgwa tša go hlakahlakantšha dipolane tša baganetši le go ba nola mooko le pele ba ka thoma.
Ga go motho yo ka bago le sethunya ntle le ge a na le mangwalo a tumelelo ya go ba le sona le go tliša dikarolo tšeo di laetšago seo.
mogononelwa o ile are morago a boa mme a mo hlokofatša ka matswele a gagwe.
Rakgwebo o tla hlahliwa a swerwe ka leetong la gagwe la kgwebo go netefatša katlego ya maemo a godimo e a fihlelelwa.
Ka Rustenburg banna ba babedi ba golegilwe ka go hwetšwa ba swere taamane yeo e sa šongwago.
Tlhamo yeo e swanetše go tšeela hlogong matšhošetši a mafsa, bjalo ka ge a laeditšwe pele, le maemo a godimo a theknolotši yeo e lego gona go sekgao seo e sego sa mmušo.
Seka se se laetša bokgoni bja go hloma dithokgwa gape, e esego kelo ya dithokgwa ka porofenseng.
Dimillione tša diranta di filwe sekhwama sa go thuša go fokotša bodiidi.
Se ke karolo ya sekhwama sa toropo sa dipasari sa ngwaga seo se lebelelanago le dikarolo ka moo masepala o nago le hlokego ya bokgoni ka go yona.
Ke mahlatse ebile ke motlotlo go ba mo lehono ka memo ya motseta Mogolo.
Go fihlela re kwešiša tatelano ye bjalo ya ditaba, maphodisa a tla ikwa a nyatšegile kuduka mošomong wa bona wo boima wa go sarwa bagononelwa.
E golaganya, go hlatloša le laola tše di latelago: Peakanyo ya dithoto le taolo ya tšona.
Re ka seke ra lapa le go kgaotša go le leboga ka kemonokeng ya lena, segwera le thekgo nakong ya rena ya go lwela tokologo.
Ka go ganetša batho go ikgokantšha le tša setšo le setšhaba seo se hlabologilego, ba maatla ba ka gwahlafatša setlogo sa batho.
O tiišeditše bokgoni bja papadi ya khrikhete ka lebaleng la lebakanyana ka serapaneng sa gagwe nakong ya ge e ssale yo monnyane ge a be a bapala le mogolo wa gagwe.
TB gantši e hlasela maswafo, eupša e ka hlasela ditho tše dingwe gape tša mmele.
Bahlankedi ba sephodisa ba šetše banna ba babedi morago, ba ba laela go ema.
Se laetša boikgafo le thekgo ya kagišano ka Sweden go dinyakwa tša hlabollo ka Afrika borwa.
Mo tseleng yeo o e tšeerego a ekaba o bone rasephethephethe yo a bego a laola sephethephethe goba a šupetša boradikoloi?
Tshepediša ya taolo ya mošomo e tla thewa godimo ga motheo wa saense le go lemoga phapano yeo e lego gona ya ditlabakelo le go thekgana ga di dikarolo tše di itšego tša diphedi tša lewatleng.
E gakantšha ka sebakanyana batho bao ba emego ka ntle ga kgorwana bao ba emetšego go tla go bogela papadi.
Kgwedi ya mafelo a bodulo e laetša bohlokwa bja paballo ya hlago yeo e hlwekilego le bohlokwa bja go neela bao ba se nago bodulo madulo.
Ge ba phatlalatši ba tla be ba ikeme, ba swanetše ba golagane ka ditaba tša go swana le peakanyo ya go tlabakela mohlagase, ditefela, lefelo la gare la ditherišano.
Tobetša konopi gomme o pinyeletše konopi ya maose ka letsogong la nngele methalading yeo e kgethilwego ka nako ye tee.
Sehlopha se tla kgona go latišiša mabarebare ao a amago batšeakarolo gore maemo a ka hlolwa go batho ba ka Zimbabwe gore ba kgone go bouta ka tokologo.
Ke nagana go disampoko di be di ganetšwa le ka Sephodiseng sa ka Afika borwa, eupša tše ke, ee, maemo ao beilwego a motheo ao a ka bapetšwago, ee.
Ke bjang bjo bo bose bjo bo sa nyakego gontšha mahlare.
Karolo yeo e bapalwago ke mebušo yeo e kopanego e hlalošwa ka lengwalong la kwešišano leo le tla latelwago ke lengwalo leo le ikgethago le le tseneletšego la kwano.
Gore go fedišwa ga semolao ga ditirelo tša bošomi ba go tšwa ntle ka Afrika Borwa e hlatselwe fela ka mmušo ge go ka ba le kwano ya kamano.
Ge tirišano magareng ga toropo ya durban le Leeds e tšwela pele go tia, menyetla ya dipeeletšo ya sekgao sa poraebete magareng ga ditoropo tšeo tše pedi e butšwitše.
Mehlala ye e laetša diphetolo tša ditšhaba tšeo di gakanegilego ka maemomg ao ba ikhwetšago ba le go ona ka go Afrika Borwa ya kgethollo.
Kopano e tšwetše pele go amogela gore mananeo a go ago mabala a dipapadi a tšwela pele gabotse gomme a tla fihlella dinako tša mafelelo tša FIFA le ge go namelela ga ditefo go dutše go eya godimo.
Pono ya rena ke ya kontinente ya Afrika, ya katlego, ya khutšo, ya demokrasi, ya go go se be ya semorafe, le go hloka bong yeo e kopanego yeo e tlago thuša go tšweletše lefase leo le lokilego la go lekana.
Lenaneo la diporojeke le beilwe maemong a godimo gomme le neetšwe khantshele gore le fetišwe le phethagatšwa.
Go neela bašomi ditlabakelo tša go netefatša gore tšweletša mošomo wa bona wa go romela ntle le go amogela dithoto go tšwa ntle ka makgethe le ka tshwanelo.
Go tla ba gape le le go široga go tšwa go tshepedišong yeo e nepilego banamedi yeo e tla holago banamedi ka moka.
Ke a go kwa ebile ke nyaka go go leboga wena le Mna motlatša modula setulo ge le mphile sebakanyana se.
Leano la ikonomi leo le theilwego godimo ga bašomi bao ba sa hlahlwago le go hloka tsebo go ntšha le go romela ntle ditšweletšwa tša motheo le tšeo di tla emelago dithoto tša go tšwa ntle le bonala le phošagetše kudu.
Dientšeneere tša meago ba dira kgetho ya meputso ya bašomi nakong ya letšatši la LaMorena.
O sedimošitše batšhotšhiši- le bašomimmogo ka yena-gore o be a ikemišeditše go golega mogononelwa wa polao ka lefelong la dipontšho la setšhaba.
Bobedi re dumellana gore magato a mašoro a swanetše go tšewa kgahlanong le maloko.
Re swanetše go baballa hlago bjalo ka maiteko a boditšhabatšhaba gore re kgone go bolokela moloko wo o latelago polanete yeo ba tla phelago go yona.
Ka fao go bohlokwa gore boradifatanaga ba ntšha mahlo dinameng le go bega kotsi ya go belaetša yeo e ka amanago le tshenyo ya dithoto.
Ditlabakelo tša go šuthišwa gabonolo le go hlahlobjwa di swanetše di kgone go šupšwa gabonolo magareng ga diphetogo moseleng wa ditšhupetšo.
Kgoro ya ditšhelete ya setšhaba e rwele maikarabelo a go kgoboketša le go phatlalatša tshedimošo ka patšete ya bosetšhaba ya mmušo le gore e šoma bjang.
Efogang go kgoboletša ka mafelong a ka dithokgweng go swana le ka diphakeng, mafelo a go se be le selo le mesela.
Ke mang a le filego ditaelo go re le ntšhe batho ka gare ga marokgwana?
Dipalopalo tša ka gare di lebeletše go fa ditšhupetšo le ditaelo nakong ye ya mathata eupša ka nako e le yeo e kgahlišago, gammogo le yeo e thabišago babadi le badiriši ba dipalopalo.
Ba golegilwe ka Ranteng Bodikela nakong ya ge ba be ba le leetong ka sefatanaga sa motšwa sehlabelo seo se utswitšwego, sa modirelo wa Toyota.
Kgahlanong le se, ga re a kgona go dira tsenatsena ka tshwanelo go tša neelano ya tša maphelo ya motheo.
Go lebelelega go ka re thaele ya lebato, o a bona bonabo bja dithaele tša lebato, di lebega bjalo ka dithaele tšela tša lebato.
Dikarolwana tše di nyaka go tlošwa fao di ka se no go ba fela tša go putlaputla tša go thekga eupša tša go tšeo di šomago tša go thekgo mešomo ya mmušo.
Lefelo le lebotse la go thwadišwa le akaretša lebenkele la go rekiša dijo tše botse tša mosegare le tša Sondaga.
Ye nngwe ya dilo tšeo e bile gore mmušo o kgone go sekiša go seo e ka be ele melato ya maleba.
Bobedi ba pharilwe ka molato wa go hwetšwa ba swere dithunya le dikolo tšeo di sego molaong.
Re gokarela setšhaba seo se thewago godimo ga semorafe, sa go se šetše tša bong le sa demokrasi sa go betla tsela ya boithobo le kgotlelelo.
Bohlami bja metse ya ka ditoropong bo akaretša go hlola, go tsošološa, go hlatloša le go kgona go tšwetša pele dibaka tša setšhaba, go akaretšwa mebila, dikwere le diphaka.
Ditiro tša Gypsum tša meepo go hlehla le noka di hlola kgogolego ya mmu le go apola matlapa.
Afrika Borwa, ka ditšo tšeo di fapanego, e neela batho ba yona dibaka tša go tswalana le go goga maatla le hlohleletšo go tšwa go maitemogelo a a fapanego ao a tlišago dikgonagalo tša go se fele.
Bjalo ka ge ke laeditše le peleng, ye ke khutlo ya ka leboa bohlabela , mme mo ke moo kotsi e diragetšego gona ka Ellis Park.
Phadišano ngwageng wo e nepile kudu go ditšhaba tšeo di bego di sa sa holege le dikolo ka go di neela ditšeadiswantšho ka dikgorwaneng.
Re swanetše re bolele ka taba yeo e lego molaleng ya go se lekane ya kabelano ya mahumo lefaseng ka bophara, ka dileteng le ka maemomg a bosetšhaba.
Go tliša ka gare kamogelo ya ngwaga ya thekgo ya mmušo e swanetše e dirwe ka mokgwa wo e tlgo bea mafelo ao maemong a pele ao a hlokago le go palelwa ka baka la hlaelelo ya thekgo ya mašeleng.
Bošoro bja tsamaišo bo ile bja bewa nyanyeng ka setšhabeng sela.
Lenaneo la go buša ditefelo le hlomilwe eupša ga se la phethagatšwa bjalo ka ge le sa tšewe gore ke la maleba go ba mokgwa woo o ka šomišwago go ela ditefelo tša baswari ba dihlapi ka Afrika Borwa.
Eupša e sa le leeto le letelele gwa realo John Holmes lehono e lego mokgokaganyi wa Under-Secretary-General wa ditaba tša setho le tša hlakodišo tša nakwana.
Phatlalatšo ya khalendara ya tša setšo le go hlongwa ga wep saete ya kgokagano.
Hwetša o be o kwešiše ditlabakelo tšeo di tla ba kgonišago go ela maemo a kotsi ao a ka tlago ge re dira dikgetho tša dipeeletšo.
Karolo ya go hlehla e tla ralala le makeišene ka Durban, e tšea diswantšho go batho ba ka magaeng le ka makeišeneng.
Se ke mohuta wa bolwetši pneumonia bja go hlolwa ke twatši ya Pasteurella.
Tekelo yeo e golago ya kgoro ka nepo ya go hwetša sebopego sa bašomi.
Ge o neelana ka kgopelo ya polane ya mengwako, ditefelo tša tekolo di tla balwa go ya ka theko ya semmušo.
Go hloma le go emiša mehlare, go hloma mabone le maswao a tsela, le a diporo, baemafofane le boemakepe.
Kopano ya histori ya ka Nthlorwaneng e bile gona ka gobane Afrika le European Union di nyaka go hloma maemo a tirišano.
Diphoofolo tša go otla di laetša mohlala wo mobotse wa kamano magareng ga diphoofolo le diphedi tše nnyane.
Go bohlokwa gore re hlome mekgwa ya go šomana le mabarebare a kgethollo ka morafe le taolo ya ditšo tše di fapanego.
Diphokotšo tše di rilego tša go šireletša pholisi di ka ba bohlokwa ge molaotheo o moswa o fetišwa.
Meetsana ao a tšwago matsweleng pele ga maswi a nnete a bohlokwa go hlwekiša mala.
Baeletši bao ba lego ka setšhabeng ba swanetše go hlahlwa go thuša botho bao ba sotlegilego ge go gatakelwa ditokelo tša batho, le go thuša bao ba itemogetšego ditiro tše bohloko le go tšhoša.
Dinyakišišo ka Afrika di hlageletše tša ba taba ya go hlakanelwa.
O ile a tshwenyega kudu yena ka baka la hlaselo yeo ye sehlogo.
Baithuti ba bantši ba tlogela sekolo gomme e tla ba kwero ge se e ka ba ka lebaka la kgatelelo yeo e nepilego kelo ya tšwelelo pele ya godimo.
Kgonagalo ka moso ya go thwala lefsa ga bašomi bao ba bego ba rakilwe.
Phatlalatšo ye e neelana ka tshedimošo go batswadimabapi le tšhwaana ya mmoko le polio.
Hlalošo ye nnyane e tla fetolelwa goba konteraka ya go kwagala ya go ba le hlalošo ya diphihlelelo , dinako tšeo di beilwego, ditefo, patšete le mananeo a ditefo.
Maloko a biditše thekgo ya tlaleletšo, gomme a laela bagononelwa go ithekga ka sefatanaga gomme gwa hwetšwa dišupanako tša letsogo di bofilwe ka gare ga jakete.
O be a le lenaneong la bao ba nyakegago mabapi le go hulwa ga dipanka.
Go efoga ditsela tša bosetšhaba bjalo ka ge ditsela ka bontši di lokišwa.
Komiti ye filwe maikarabelo a go theo lefsa dipolotiki tša sephiri le go beakanya tshedimošo ya maaka ya ANC ka gare ga naga.
Ba beakanya go lokiša le go penta marulelo le mafasetere le go neela lapa le lengwe le le lengwe ka lepokisi la mangwalo.
Ga go na seo se ka tšwago ka go se ntle le tshenyo ya setšhaba, yeo e tlago le go amologanya setšhaba ka go se dira ngatana yeo e dirwago ke batho ka motee ka motee yeo šetšego morago dinepo tša boganetši bja go ikhola.
Bogolo bja matlapa bo hlola meetse a go tšhoša go bapela le lebopo.
Batho ba go tloša bodutu ba tla diragatša go hlehla le tsela ya setšhaba ya go tšea karolo.
Ka dinyakišišong, metšhene ya mehutahuta ya go iteka mahlatse, ditafola le dikarolwana tše dingwe tša boleng bja seripa sa milione di thopilwe.
Setšo sa tsamaišo seo se godišago tšhomišano ya kgabaganya dikgao ka bogare le dipoledišano tša tshepedišo magareng ga pholisi ya ditšhaba le kgokagano ya pholisi.
Go gomarela maemo a mahlatse a papetšo tshepedišong ya tšweletšo ka dileteng ka moka go tla oketša maemo a phadišano a boditšhabatšhaba ka Afrika Borwa.
Ga go na le phokotšo ya tirišo ya dithunya go batho bao ba di dirišago mabakeng a dikgwebo, mohlala, dikhamphani tša tšhireletšo, ba hlahlo ya ithuta go thuntšha, batsomi eupša go tla ba le mabaka a boima.
Ka tlwaelo mollo wa malahla goba dikgong o be o dirišwa go tshuma tshipi, eupša mollo wa kgase o ka pela le gona o bonolo go šoma ka ona.
Ba ke batho bao, ge ba filwe monyetla, ba swanetšego go fiwa thekgo ya maleba gore ba kgone go ipea ka boitshepo go ba bašomi bao ba nago le bokgoni ka mafelong a mošomo.
Barulaganyi ga ba rwala maikarabelo kgonthišiša seo e ka bago maitshwaro ka tsebišong ka go kgopela mašaba go lahlela ditlakala ka gare ga dilahlela ditlakala le go fokotša tšhomišo bošaedi ya bjala.
Eupša ga re a swanela go dumelela dipolotiki tša ka thoko di re tloša maikarabelong a rena bjalo ka makhantshelara.
Lenaneo le ke leano la mmušleo le nepilego go neelana ka ka go fokotša matshwenyego ao setšhaba se lebanego nao kudu maloko a setšhaba ao a lego kotsing go swana le baswa le setšhaba ka kakaretšo.
Ke a tseba gore e mongwe wa baithuta mošomo o amogetšwe ka lenaneong la rena la batho ba baswa ba boporofešenale gomme ka nako ye o ithutela lengwalo la mastase ka Agricultural Economics.
Setopo sa pudi le setopo sa nku di hweditšwe ka makeišeneng ona ao.
Go fokotša tšharakano ya sephethephethe, difatanaga di tla hlokomelwa tšhomišo ya 'ema -sepela' legetleng la tsela.
Mekgwa ye laeditšwe ka bothakga le bokgwari bja gagwe bja go dira mošomo.
Ka kgopelo, neelana ka tshedimošo ya tlaleletšo , go akaretša tshedimošo ka dipalopalo, le bao ba nyakago tšhireletšo ya sepolotiki, bafaladi bao ba felegeditšwego le bana bao ba se nago maemo gomme o hlaloše kelo yeo e dirilwego ke ditirelo tša mmušo.
E re ke re re tla thoma gape ka lesome hlano la metsotso go tšwa iring ya bobedi.
Batho ba dirile dikgetho, bathekgi ba dihlopha tše itsego ba kgethile mafelo.
Porojeke ya diteko, e tla elwa ke molekodi yo a ikemego.
Go dumelela dinaga tšeo di lego kotsing go amogela khuetšo yeo e ka se efogwego ya paballo ya hlago, ikonomi le ya setšhaba.
Nepo ya lesolo e be e le go thibela bosenyi bjo šoro bja ikonomi, bohodu bja dikoloi, go utswa tšhelete, go hula o ihlamile le go hloma tšhireletšo ka metseng ya magaeng.
Diindasteri tša dibetša ka Afrika Borwa di tšwetše pele le go hlabologa ka theknolotši mme le dinthla tšeo di ka go thuša go hlabolla mehuta ya dimesaele.
Ditaba tša pušetšo ya naga tše di sa šaletšego di tla felelletšwa ka potlako.
E fa dinthla tša kgokagano le tshedimošo ka mokgatlo wo o thušago Groote Schuur.
Setlogo sa dithunya tše tše pedi tšeo di thopilwego nakong ya lesolo go akareetša le sa sela sa sedirišwa sa sethuthupi, se a nyakišišwa.
Seripa sa pele sa go bopa tsela ya moela o tee se tla thoma ka Mošupologo.
Ge bjang bja go fepa diphoofolo bo swanetše go fepiwa ka mašemong, letlapa la segopotša la nkgokolo le tla dirišwa.
Dikgao ka moka tša go šomana le dikgarurur di filwe metšhene ya go mina le ya muši le go neelwa kgase ya meokgo yeo e lekanego le seela sa go šomiša methene ka tshwanelo.
Go molaleng go rena gore kgatelelo yeo e tšwago ikonoming ya lefase e golela godimo gomme e šuthile ka mo go bonalago.
Bagononelwa ba babedi ba ile ba tlengwa ba tlogelwa ka gare ga sefatanaga.
Go boletšwe gore ka nako bahlankedi ba tša dikgolego ba ithiba mahlo ge go tshelwa molao kudu ge go etla go tša go sepediša diokobatši le dihlopha tša dinokwane, ka fao.
Go ka no re, ka fao gwa ba le phapanonyana magareng ga dipalo tša ditlabkelo tšeo di lego le dipalo tšeo di laeditšwego.
Difoko di tla amogela katlego ka baithuti ka bobedi ka dithlahlobong le mafelong ao ba ithutetšego go ona.
Bao ba nago le ditokelo ba ka swara mohuta wa hlapi ya snoek ntle le tšhitišo le mehuta ye mengwe ye mentši ya dihlapi yeo e ileditšwego go rewa.
Maemo a bjalo, mahlong a setšhaba, a nyaditše maiteko a katološo boemakepe gomme seo se hloletše setšhaba sello.
E ela kelo ya khuetšo ya go paballo ya hlago le go lekodišiša dipolane tša meago ka ge go ka ba le khuetšo ya mašata.
Se se neelana ka pono kakaretšo le go tswakana ga leši la lewatle.
Pego ye e re fa dipalopalo tša dikonteraka tša manyalo le mangwalo a hlalo ao a filwego ka Afrika Borwa.
Ka ntle ga masolo ao hlomilwego, leano gape le akaretša masolo a go lemoša ka bosenyi ka fao CPF e be e amega.
Ee, ba be ba hlokometše mašaba a batho ka dikantorong tša ditekete, mafelong a ditekete gape ba be ba dira seo se bonagetšego go nna la mathomo o ka re ke mošomo wo mobotse.
Bediša meetse o tšhele ka gare ga folaske gore o be le meetse a go nwa dilo tša go fiša ka nako yeo go tla bego go se mohlagase.
Morago, dinthla ka maemo a tshedimošo ka nako di emelwa ke dikakanyo yeo e tšweletšago ke mekgatlo ya boditšhabatšhaba.
Re swanetše re be le ponelopele ge re hlabolla segwera sa nnete le maloko a setšhaba ao tlwaelegilego.
Dinyakišišo tša ka hostele di tla ikemišetša go ba le kwešišo yeo e tletšego ya maemo le tshepedišo ka hosteleng ye nngwe le ye nngwe.
Tšhelete yeo e kgobokeditšwego le yeo e šomišitšwego e nale khuetšo go mabaka ao a bonwago a go swana le kgolo ya ikonomi le dika tša hlabollo.
Ke khamphani yeo e dirago kgwebo ya go neelana ka dipuku, ditlabakelo tša ka kantorong, dithoto tša ka kantorong, didirišwa tša hlatlošo le ditirelo tša go apea.
Sefoka sa bonamodi le mabaka di tla fiwa le go bolokwa.
Go a bonagala gore go ya le nako sekhwama se se tla fokotšega , bjalo ka ge diporojeke tša go tlabakela batho ka mohlagase di phethagaditšwe.
Go bohlokwa kudu gore maemo a tšhireletšo ao motho a a dirišago ka gae o swanetše a a šomiše le ka ntle.
Tshedimošo ya maleba: Gatee fela ge a ka hwetša tšhelete, o a nyamela.
Re le leboga ka kamogelo ye botse yeo ra go e fiwa, yeo re šetšego ebile re e tlwaela, go tšwa go bobuti le bosesi ba rena ba go tšwa Nigeria.
Kabinete e bušeleditše boikgafo bja yona dipholisi tšeo di sa nyakego go phatlalala kudu mme le bao ba šomago ka yona ba ba ka fase ga kgatelelo.
Karabo ke gore ke be ke le ka ntle ga naga mme ga ke a botšwa ka taba ye.
Re hlohletša makgotla go swarelela godimo ga maitshwaro a mabotse ka tumelelano ya peomarumo fase.
Ke dirile kgopelo ya tebalelo ya ge ke bolaile maphodisa a mararo fela.
Diyunibesiti di di ruta baithuti boithwaro bja ka sekolong ka mokgwa wa maemo a godimo wa go tšweletša hlahlo ya boporofešenale le go tsenela dinyakišišo tša saentshe.
Bjalo ka ge hlabolotšwe ikonomi yeo e theilwego godimo ga meputso , ba dula ba tlošitšwe madulong le go sotlwa , ka menyetla ye mennyane ya go efoga bokgoba.
Ga ke nape ke na le bonnete bjo bo tletšego bja gore ke kwana le gore go ba le bokgoni bja tšweletša sematlana seo se golofetšego seo se swanago.
Baipelaetši ba fošitše maphodisa le dikoloi tša poraebete ka maswika, seo sa tlogela dikoloi tše dintši di senyegile, gammogo le lephodisa le gobetše.
Sefatanaga seo se dirišwago ke mogononelwa le sona se thopilwe.
Dikarolo tše fapanego tša dikoli tše di fapanego di hweditšwe ka lefelong la go kgebetlela dikoloi leo le se nago mangwalo a maleba.
Ke lebeletše ka godimo ga noka ya Nile gomme ka hloma Diphiramiti ka godimo ga yona.
Re swanetše re tsebe gore boleng bja ditšo tša rena tšeo di fapanego ge re dutše nyaka go boloka tša paballo ya hlago.
Motho wa go tšwa Portugal le lebenkele la go rekiša dijo tša lewatle leo le hlokomelago lapa ka moka.
Go lokile, go bonala go ka re setatamente se se bolela ka sebetša se se rilego seo se swerwego ka lebenkeleng lela ka gare ga lepokisi la bahu.
Agente ye e nale mokgobo wa dikgokagano tša go sefetoge tša boditšhabatšhaba go akaretša le boradipolotiki.
Go hlokomela le go lekola khuetšo ya dipholisi le mananeo tša phetolelo ka nageng le ka diporofenseng.
Ba ke sephodisa seo se hlahlilwego ka mokgwa wo o ikgethago seo se šomago bjalo ka sehlopha gomme se šoma ka dilo tšeo e lego tša kotsi.
Ga go na mangwalo a mangwe a tlaleletšo a go dumelela go tsena ka meetseng a ka False Bay ao a tlago fiwa.
Kakanyo yeo re e beago tafoleng e tla netefatša gore setšeadiswantšho sa go tše lebelo la dikoloi se akaretša lefelo leo le ratwago ke dikotsi ka ditseleng tša rena.
Didirišwa bjalo ka ditaamane tšeo di sa kgonegego go di mpshafatša goba go di emela ka tše dingwe ka hlago ka lebelo le nako ya setho.
Dipalopalo di a makatša, tše dingwe tša tšona di be di ngwadišitšwe maabane.
Motlatša modulasetulo wa porofense wa komiti ya porofense ya mokgatlo wa tsošološo ya maitshwaro.
Leeto la mengwago ye lesome ya go feta , le ge le be le le thata, e bile la go tlala ka ditiragalo la go segopotšo.
Re nyaka gape go hlohleletša le go thuša maiteko le mananeo a ka morago ga ntwa le go hlola khutšo.
Re swanetše hwetše tšhelete yeo e filwego ke Palamente ka lona lebaka leo.
Ga go na khemikhale goba seokobatši seo se ka šomišwago bjalo ka hunyentša tšhika ya madi ya motho mang le mang , e ka ba ka kota goba eng?
Kharikhulamo e nyaka baithuti ba ithute dithuto tše šupa , tšeo di arotšwego ka tše nne tša motheo le tša tharo šeo ba ikgethelago.
Fao mekgatlo yeo e thwalwago e ka kwana go e ka fedišwa go lebeletšwe tiragalo efe le efe ya ka moso, nako yeo e ka ukangwago yeo e ka fedišwago ka nako ye botse go ka se kgonege ge go se bohlatse.
O tla kgona go bona gore dipoelo tša dikwano tše gore di bitša mašeleng a makae?
Ke ra gore re tshepiša gore go plelwa ke go bonagala go tla thibelwa.
Šomiša kopano ye go gafela bokgoni bja gago go ya ka ntle le go lokolla batho fela, o be MoAfrika wa nnete yo bohlale le go ikgafela go aga demokrasi ya lefase.
ka go realo re bolela gabotse ka palo ye kgolo ya tšhelete.
Sekema se tla hlongwa sa batho bao ba ipuletšego mešongwana ya bona le kgonagalo ya sekhwama sa mašeleng se tla nyakollwa.
Setšeadiswantšho sa gagwe sa mathoma e be e le kodak ya posekarata ye bonolo ya go jaa pene tše tshela.
karolo ya ikonomi fao batho ba nago le mešomo ya bona le go itirele mašeleng ka mešongwana ya go swana le go rekiša ka mekgotheng.
Ga o a re pele o bala tokomane e ya ba o lemošitšwe ka dipampiri tšeo di bego di tshumilwe ka leboa la madulong a ka lepatlelong.
Ge di na le diphošo mme di sa lokišwa, di hlola maemo a go belaetša le go hloka tshepo.
nako e fihlile bjalo ya gore bahlami ba dipholisi ba maAfrika Borwa ba tle ba itebantšhe le ditaba tše amanago le dikago.
Ke nagana gore o kwana le nna, ka morago ga dingangišano tše maatla le balaodi bagolwane baka mo mesong.
Eupša ka mokgwa wo mogwe neelana ga e ya tšeelwa hlogong.
Motlatša Mokomišenare o rile dipeakanyo tše di tseneletšego e be e le le tša tiragalo yeo e rilego le go šomana le mafelo a itšego a mošomo ka nako ya dipapadi.
Ba bantši ba ile ba holega ka tshepedišong mole ba bantši ba hweditše gore se ke thulano le histori ya bona ye boima.
Selete se se nale meetse a mannyane go ka abelana mme ka mafelong a mangwe go epa meetse ka tlase ga lefase go tla fokotšwa.
Bagononelwa ka moka ba ile ba golegwa ka lebaka la go dira tiro tša bonokwane go tloga go tša go tlaiša, bohodu le go jabetša le go utswa, go hwetšwa ka thoto ya go utswiwa, batho ba go hloka mangwalo, go nwa ka mafelong a bohle le go tlaruma fela.
Se se tla akaretša go šomišana ga mebaraka ya ditšhelete le dithoto le go katološa bo ka ntle le bo ka gare bja kgwebo ya selete.
Go ka ba le dipušeletšo tša ka moso, bjalo ka ge lenaneo la kgwebo le tšwele pele go katološwa.
Seo se šupiwago ke se, ke gore ka ge di amana le kakaretšo ya baithuti bao ba sa itekanelago ke seo se sa kago sa hlalošwa le go nyakišišwa.
Masepala wa kapa le lefelo mabapi la go nošetša di ka tlase ga hlaselo kgafetšakgafetša ka lebaka la hlaelelo ya meetse.
Ka lebaka la diphoofolo tšeo di agetšwego ka Mitchell Park tshebotšo ka moka e dirilwe gore di seke tša tlišwa foa go lego mašata a dithuthupišwa.
Se ke mafetšo a mangwe ao go ona re nyakago gore mmušo le barerišani ba rena bao ba hlomphegilego ba ka Eugore maemo a ke a mašoro le go se kgahliše.
Green Fields le Dithaba tše di laetša botee bja le hlago, didrišwa tša hlago, maatla, botee, tšhireletšo le taolo.
Yeo ke ya mathomo yeo ke nyakago go go tliša go yona.
go fetolela go a direga fao go fetolago mekutwana ye ya dikano tša kgethollo goba mafelo ao a ka ditoropong fao batho ba phelago , ba ralokago le go šoma gona.
Re rata go fetša ge eba go se na yo a nago le potšišo.
Mafelo a ka kgauswi le mafelo a ka tempeleng ka leboa le leboa bohlabela bja naga.
Re lebeletše tšweletšo ya bobeakgang yeo e theilwego godimo ga theknolotši ya ditšithale yeo e tla fihlelelagomaemo a godimo a ao a nyakegago ka mmarakeng wa mmino.
Ebile o kgonne go tšwa ka gare ga dikgase tše le maro.
Tšhalelo nthago ya melato ka makgotlatshekelo e ntše e golela godimo gomme ga e neelane maemo a go nyamiša ao a tlago go fa dinokwane maatla.
Bana bao ba tsenetšego ntwa ya go lwela tokologo ba lahllegetwe ke tša dithuto ka gore ba be sotlwa le go golegwa ke maloko a maphodisa le ba tšhireletšo.
Mafelo ao a nago le tša bolemi bja ka lewatleng di tla šupšwa le go hlokomelwa ka lona lebaka leo, go lebeletšwe peakanyo ya maleba le kelo ya khuetšo ya tša paballo ya hlago.
Kiletšo ya dinokwane e swanetše go godišwa ka baka la melato ya go swana le go thwala bana ba bannyane medirong.
Maemong a mathoma a thekgo, baithuti bao ba šupilwego go ba baithuti bao ba nago le seo se ba šitišago go ithuta ba tla fiwa thekgo ka diphapošing tša bohle.
Karolo ya Maphelo go tša paballo ya hlago eletša beng mengwako go latela melao ye e latelago.
E netefaditše gape gore Lekgotla le theilwe ka nepo ya go fediša dišitiši tšeo di kago ba gona ka moso.
Peakanyetšo ya lefelo leo le tswaleletšwego dikoloi ka mafelong a ka lebopong e tla akaretša go golaganya mafelo a taolo a ka mababopong le tša bobolokelo bja tša hlago, diphaka le le go beakanya lefelo la bohle.
Ke bona dimilione tša batho bao maphelo a bona a ka ditoropng le ka dipolaseng a tšwelago pele ka tlase ga maemo ao go thwego ga a loka ke batho bao ba lokilego mengwageng ye lekgolo e fetilego.
Se se bontšha gabotse gore ka nnete re gatela pele lege re nale go šalela morago ge go etla go dinepo tša tekatekano, elego seo r dumelago gore re ka se fihlelela.
Thaere yeo manegilwego gabedi goba thaere ya rabara ya go šomiša moya, ya bothata goba ya go letefatšwa , thaere ya makwala ya rabara.
E laola ditaba tše di rilego tša naga yeo e rekišwago, le go ba le maikarabelo a go kgokaganya le go netefatša gore tatelo ya molao ka dinako tša go tsenwatsenwsa ga ditaba tša masepala ke porofense.
Dikete tša dikwano di ka tšewa, eupša di ka se kgone go šomišwa ge re sa nyake khutšo.
Kgonagalo ya go šomoša baahlodi ba motšwa-o-swere ka nako ya nako tša go ikhutša e tla lebeledišišwa.
Afrika Borwa e na le doikgonagalo tše dintši, tšeo di emetšego go go gokaretša dikgahlego tša gago le go di beeletša le go di dira tša mohola go dikgonagalo tša yona tše dintši.
Seo le sona e lego karolo ya botee le go hlohleletša lesebo la setu.
Ba be ba hlapeditše lefelo ge ba tla amogela tshedimošo ka sefatanaga seo se sepedišago mathale akoporo.
Ka go ithuta dikago tše šele tša kgapetla tša mohuta wo wa hlapi, ba kgona go tiiša gore tše dingwe tša tšona di dula ka meetseng a ka Sodwana.
Go thekga, go phetha le go oketša bohlokwa bja go boloka diphedi mafelong a tšona a setlogo ka mokgwa wa go tiišetša ka tšeo di bolokwago mafelong ao e sego a tšona a setlogo eupša e le go boloka maphelo a diphedi tšeo di fapanego.
Mo karolong ya pele ya porojeke, nepo ye kgolo e tla ba mo godimo ga karolong ya IT le tša mebaraka, go aga kgokagano le go huetša pholisi ya IT.
Go sepelela godimo ga meetse a go tonya go ya godimo ga lewatle go hlola diphefo tše maatla, tšeo di hwetšwago ka bodikela le borwa bja mabopo a Afrika Borwa.
Gomme ye nngwe ya dihlohleletši tša bonokwane kgohlanong le maloko a setšhaba ao a se nago tshele, go golegwa, re leboga kgotlelelo le boikgafo bja maloko a sekgao sa Potchefstroom.
Ka maatla a sepolotiki ao a fetišeditšwego ka dinageng tša bathopi go tšeo di bego di thopilwe, boima bja bogolo bo godimo ga tšeo di bego di thopilwe.
Baoki ba komane madula a bapile ka mahlo a dintšu go lebelela mešomo ya bona.
Modulasetulo, ke dumela gore potšišo ya gago e hlaelela dinthla fa go nna.
Mogononelwa o hlanotše ngwako, a tšea didirišwa ka moka tša mohlagase le tše dingwe tše bohlokwa, tšeo a di laišitšego godimo ga sefatanaga sa lapa, seo ba se dirišitšego go tšhaba morago ga moo.
Go na le hlokego ya go fediša mafokodi a go hlolwa ke go hloka dikotla le go hlokomela mahu ao a hlolwago ke mophelelo wa motho.
O na gona go ba le segwera se se botse le bašomi ka yena ka sekolong.
Peakanyo e mpsha le go fetola mokgwa wa go neela ka ditafola di šetše di tšweleditšwe.
Go tla nyakega go bothela le go tlaleletša mošomo wo o tšwelago pele.
Ge o diriša setlabakelo sa go phunya letlalo go swana le legare, nalete, goba tšhwaana, dilo tše e swanetše e be tše difsa goba di be di hlwekišitšwe kudu go bolaya ditwatši.
Le ka lengwalo leo le gatišwago ga ne mo kgweding, e lego lengwalo leo le kgoboketšago diathikele tšeo di ngwadilwego ke boraikonomi ba diminerale ka ditaba tša lefase tša indaseteri ya meepo.
E direga ge ditlabakelo di dirišwa gape le gape di hwetšwa gape goba di šongwa lefsa ka ntle ga tsamaišo ya tšweletšo.
Pušeletšo ka dikotareng tše di šetšego di fetile e la dirwa ge eba go na le tshedimošo ye mpsha yeo yeo e tlišitšwego ke batšeakarolo.
Go tiišetša maemo a kelo a go boloka go fapa ga diphedi tša payolotši le poloko ya tša hlago le mafelo a hlago le ao go itiretšwego go boloka hlago.
Moo go ka šupšago bao ba lego kgahlanong le khantshele, khantshele e bolela gore mabaka a go lefiša a maleba a tla dirwa gore go holege batšwasehlabelo ba bjalo.
Lebato le lengwe leo le nyakago gore le lebelelwe ka mokwa wo maatla le hlola maemo a mabotse a go dira gore bao ba hlahlago baeti ba šome gabotse.
Ge o nagana ka melato ye mengwe yeo e swanago yeo e begilwe go ralala le porofense, ya mafelelo e tšewa go ba yeo go tseneletšwego gona yona go fediša mohuta wo wa bosenyi.
Go fokotša tša kamono le lehu le mahu ao a amanago le malwetši a bophelo le go kaonafatša kalafo le hlokomelo ya bakudi ba bjalo.
Lentšu leo le dirišwago go hlatholla kelo ya khabone ka mekgwa ye mentši go swana le khabone daeoksaete ka lefaufaung, ka lewatleng, le mo nageng le dikagong tša lefase.
O be a nyaka go hlalosa selo se tee fela ka kgase ya go ediša meokgo.
Kgoro e tla swaro theeletšo ya kgalemelo le hogo ya sekolo le bao ba hlokomelago baithuti ge ba ngwala e se kgale.
Re mo leribeng la go hloma lesola la kgoparara la go tša thuto ya dipalo le go kgona go bala.
Boemafofane le sephethephethe se sengwe gape ssa go se ikamanye le dinyakwa tše bohlokwa.
Dika di tla bewa gohle mafelong gore diphetogo tšeo di tlilego go šitiša batho dikgone go šalwa mordago le go elwa.
Ga bjalo toropo e tsenetše ditherišano le mekgatlo yeo e amegago ka go leka go rarolla bothata ka go epolla mobu wo kotsi gomme o kgone go lahlelwa lefolong la polokego.
Taolo ye botse ya phatlalatšo ya tšhelete ye e nyakega.
Khutšo le kgotso ke dinyakwa tša demokrasi, hlabollo le tirišano.
Mokgwa o nnoši wa go tšwetša pele maikemišetšo a maiteko ke go hlohleletša dikolo tša thuto ya godimo tša dinaga maloko go tšweletša gape ditiro tšeo di diregago ka dikopanong tše.
Ga re se ke ra nyaka go hlaloša goba go hlalaša lefsa go tšhaba.
Se se laeditše maiteko a bohlokwa go leka go godiša dipeakanyo le mekgwa ka kakaretšo yeo e amanago le tshepedišo ya ditšhelete le taolo ya neelano ya tšweletšo.
Go hlaelela ga diswantšho tša ikonomi tša go neelana ka kgokagano go ditšhaba tša magaeng tšeo di sa hlokomelwego fao go se nago hlaeletšano megala, bagwebi ba goga maoto go beeletša ka ditšhabeng tše bjalo.
Fao go lego porojeke ye boleta, ditšweletšwa tšeo e lego dika tša sephetho di nyaka go hlalošwa ka gare ga peakanyo ya porojeke, mohlala, palo ya baithuta mošomo yeo e alagago.
Tshepedišo e tla swanela ke go hlongwa ka tirišano ya kgauswi le indsateri ya batšweledtši ba dikoloi le go phethagatšwa ka tsela ya botse ya thekišo le lesolo la kabelano ya tshedimošo.
Ditšhaba tša ditumelo ka moka di kgopelwa gore dithero le dithuto tša bona di šetšane kudu le matšatši a makhutšo ao a tlagomme ba thuše ka go hlohleletša maloko a bona.
Ka mantšu a mangwe , go thibela kelo ya phetolelo, dika tša diikonomi ka moka tše bohlokwa di hlatlogile.
Ga go na diswantšho tšeo di nyakegago fao sephiri sa papampiri ya go boutela se kago hlokomologa.
Ke tima kisara ya ka ge e sa šomišiwe.
Dirapana tša dijo ke dirapa tša merogo tšeo di kgonago go ikema ka botšona tšeo di bjalwago ke malapa ka mafuri a bona goba ka polasaneng tša bona.
Durban e nale lefelo la tša maphelo la Dikei le diLesbian.
Sethunya se ile sa romelwa go dire diteko tša mororomelo go bona ge e ba se dirišitšwe ka komišeneng ya bonokwane.
Re emetše fela batšeakarolo go emela kontinente.
O seke wa gamola madila pele ga goba nakong ya ge go ruthwa, go fofelwa ka meetseng goba go bapalwa ka diketswana.
Karolo ye nnyane fela ya dithuthupi e hweditšwe mo go mogononelwa, ga mmogo le tšhelete yeo go dumelwago gore e utswitšwe go tšwa di go di ATM.
Ditokomane ka moka tšeo di amogetšwego go tšwa go mohlankedi wa kgorokgolo ya tsheko tšeo di amanago le dithoto, go felelwa ke tšhelete, dikoloto, sekhwama bj.bj.
Laola le go hlokomela ditiro ka moka tšeo di amanago le phedišo ya dibetša le neelano ya keletšo, ditaelo le tshedimošo yeo e kgokaganego le seo.
Re tla tlamega go šoma le ba kantoro ya taolo ya dithoto tša bothlale go ruta batho bao ba tšeago karolo ka ditirong tša go hlama dilo go di ngwadiša gore ke mošomo wa motho ya a itšeng bjalo ka kgato ya go dira kgwebo ka ditšweletšwa tšeo di theilwego godimo ga theknolotši.
Ge go se na go fihla ka Motse Kapa neelano ya morwalo ya tiišetšwa, mapale a šupa a mapolanka le mapokisi ao a rwelegwego a phuthetšwe ka polastiki a latetšwe go tla go tšewa.
Gore selemo seo se omilego e ka ba marega a mafula.
Ge hlakahlakano e ka tsoga, balwetši ba tla ba išwa maemomg a mangwe a tša hlokomelo.
Dithoto tšeo di tšwago ka ntle di wela kudu ka dikarolong tša dijo tšeo di lokišitšwego, dino, mabjala,, motsoko le motšoko wo o tšweleditšwego.
Ditaba ka ga kopano labonedi tla fiwsa ka nako ya gona.
Sehlopha se sennyane sa Maburu se ganeditšwego maatla a go fenya, ka go hlakahlakantšha diporo le mathaladi ya kgokaganyo.
Kgopolo ya botee bja Afrika e bile gona menaganong ya meloko ye mentši.
Molao o dumella bana ba se lefele tšhelete ya sekolo, eupša dikolo ga di hwetše tšhelete ya tšona morago.
E tlaleleditše ka gore hlompho ya mellwane ya Sri Lanka le tharabollo ya khutšo ya dithulano ka mokgwa wa dipoledišano e bohlokwa.
Motšwasehlabelo o ile a kgoromeletšwa ka karatšheng ya dipese fao a go katwa gona.
Hlamo ya Lefelo la ditoroko la go ema le fedile, go aga go šetše le ona o thomile ke lefelong.
Lebelela mebepe ya rena o kgone go bona gore o hwetša bjang tsela ya gago.
Wena ka bowena o dirile kgopelo ya gore ba hwetšwe ka potlako.
Dikgopelo tša ditekete di ka dirwa le ka mafelong a mantši a go rekiša ditekete a go swana le dioparathara tša semmušo tša go bekanya maeto.
O phela ka tšhelete ya UIF go dinyakwa tša go swana le tefo ya madulo, dijo le meetse.
Ee, re mo file pego yeo e tletšego ka mabarabare ao a dirilwego ke batho bao botšišitšwego.
Naa o ka hlalosetša kgoro gore go bolelwa ka lepokisi leo go bolelwago ka lona.
Ga go na pego yeo e begilwego ya tshenyo ya moya goba mafula.
Mna. Modulasetulo, ke a tseba gore sethunya se bjalo se hweditšwe.
Go tla ba boima go šupa dikatlego tše dintši ge re šomana le seo ke se hlalošitšego.
Hlama lenaneo la ditlabakelo le lenaneo la kelo gore re kgone go thuša ka meepong yeo e tlogetšwego le mafelo a go fehla maatla a mohlagase.
Bjalo ka ge maphodisa ele karolo ye nnyane ya go gapeletša go bonwa molato, maphodisa a dinyakišišo a nale karolo ye kgolo yeo ba e bapalago.
Goba le tšhomišano ka ditherišano ka bontšhi ka tabeng ya dikopano tša boditšhaba, kwano tša khutšo le dikomišene.
Motšhotšhisi wa mmušo- Ramolao wa mmušo yo a sekišago mmonwa molato ka molatong wa bonokwane.
Mošomo le hlatlošo ya IT ka mapatlelong a dipapadi o phethagaditšwe.
Boiphetolelo bja tšhomišano yeo e golagantšwego ya sehlopa le Namibia ke tharollo e nnoši ya go laola dinyakwa tša hlabollo.
Lenaneo la dinyakwa le dika di swanetše go hlophiwsa go dumelele tšwelopelegore e hlapetšwe nako le nako.
Tšhwaana ya Tetanus e bohlokwa ge e ba mengwaga ye mabedi e fetile go saka gwa ba le tšwhwaana ye nngwe peleng.
Bašomi ba dipolaseng kudu ba go šoma go ya ka dihla ka dipolseng ba lebane ke bokamoso bo boso bjalo ka ge boradipolase ba šitwa go ba lefa goba go ba thwala.
Mollwane wa hlago wo o bonagalago wa lebala la golofo bjalo ka meetse mariba a matala le mariba di swanetše go phethagatšwa.
Ke la mothomo o neelwa ka keletšo goba phethagatšo goba thušo ka go tlatša tokamane ye bjalo.
Dekete tša borakgebo ba ka Motse Kapa ba itokišetša ye nngwe ya ditiragalo tša hlabollo ya tša kgwebo ye nnyane ka nageng.
Makgotla aka utulla dikteng tša kwano ye go baeletši ba bona.
Leano la tša thibelo ya go katwa le neoile go go fokotša tshotlo yeo e theilwego godimo ga bong, kudu go basadi le bana ebile e sepelelana le Leano la thibelo ya go kata ya bosetšhaba.
Bjalo kla ge go tšweletša mahlagae ka Afrika Borwa gole kotsi go hlago ka lebaka la khabone yeo oketšegago.
Ga o šupa go seo ka neelanong ya gago manthapameng a lehono.
Khuetšo ya mararankodi a a ditaba tšwelopele ya tshenyego ya bogare bja toropo goba segola sa ditšhila sa go amogele kgolo ya ikonomi.
Mošomo wa gagwe wa botšweletši bja dilo tše mpsha ka payolotšing ya molekhule o tlišitše letseno go ikonomi ka indasetering ya dithokgwa mme mafelelong le naga ka bophara.
Dumelang banna le basadi ba gešo, Ke kgopela le itsebiše le tsebiše le mekgatlo yeo le e emetšego lehono.
Manyofonyofo a, ge a ka tlogelwa a sa šalwe morago, a ka tliša kotši go demokrasi le go hloka khutšo ka setšhabeng sa rena.
Di ba gona go kgoniša kgoro go sepediša dilo ka potlako le ka mašeleng a fase.
Go a lemogega gore, tše nne tša dilo tše tše bohlokwa gore di nale mokgwa wo ikgethago wo go godiša ikonomi le setšhaba.
Mengwageng ye meraro ya go latela, re holofela go bona maiteko ao a okeditšwego a dinaga tša go swana le Russia le Japan tšeo di tla be di hloma sathalaete yeo e nago le bokgoni bja go go dira dinyakišišo ka tša lefaufau.
Badudi ba be ba ipelaetša go maphodisa ka ngwako wo o sa dulego motho go ona ka toropong ya ka karoo, fao go nago le mabarebare a gore go fihlwa bjala gona.
Go ba hlogo ya lapa, gammogo le setšo le mmušo wa bokolonial ka moka di laetša kago tša setšhaba ka ka meamong a seka sa 'kgoši le MaIndia' bjalo ka karolo ya hlago ya peakanyo ya dilo.
Hlotlo yeo e lebanego le Unicity ke go hloma motheo wo o tiilego wa pušo ye botse fao dikarolo tše tharo tša hlabollo ya ikonomi, setšhaba le ikholotši yeo e ikemego e tlogo agwa gona.
Re rata go bona ditšhupetšo tša taba ye botse e fetolelwa go ba didirišwa tše thata le tša maikemišetšo a mabotse.
Go fetša se Tona o šetše a boditše dikolo ka dinyakišišo.
Go rata dipolotiki, go bala, go kitima, diswantšha tša sefaleng le mmino wa jazz.
Molaodi wa Botšhotšhisi bja Setšhababo thekgile maloko le go a hlohleletša go golega ka potlako ka nepo ya go fokotša komišene ye e sego molaong ya go fediša go ima.
Ka ntle le kganetšo goba ye nnyane go tsamišo ya masole a mmela, twatši e nale bokgoni baj go hlasela mmele mme e ka bolaya.
Mokgwa ofe le ofe wa go lefa, wa go leboga ka tefo, go bušetša, go tsošološa le go lemoga.
Sa bobedi mekgwa ya maleba ya go kgona go šireletša Afrika Borwa kgahlanong le boganka bja ka ntle ka go ba le ponelopele.
Pukwana ye e nale tshedimošo ka ditokelo tšbotho bjalo ka ge di ngwadilwe ka gare ga Molaotheo.
Abalone - e lego sephedi sa ka lewatleng sa go lewa sa tsebe yeo o ka rego šele ya manegwa ka pheta.
Tše dongwe tša dilwana tše go akaretša tšeo tša tšona ga bjalo ke sa tsebego selo ka tšona tšeo di ka bonala ka gare ga lenaneo la kopano ya khantshele ya Khutšo le tšhireletšo.
Kutšo e thome ka kwešišano, ya tiiša dikago tša segwera, botee le segwera sa boditšhaba sa go tia.
Mmu o nale mehutana ye mmalwa go etša wa santa, le o na le dijo tša fase, o thekga bogolo bja lefelo la di-fynbos e lego leo le bago le mehlare ya mehutahuta ya go fapana.
Nepo le maikemišo a molawana wa bjalo wa taolo ya dithunya o nale maikarabelo a tšhomišo ya dithunya le bomong.
Lekola bosemolao bja go ya ka kwano ya mafelo a thibelo ya radieišene le dilo tša go thibela dadieišene mo legatong la kgoro ya maphelo.
Se le sona se dirile mmušo itšhoge ka seo se diragalago go fihlela maiteko a ba tšwa ka diatleng.
Gore babaetli ba dire mošomo wsa bona gabotse tse di latelago di emelwa go tšwa go bona: bokgoni bja matsogo, tšhomišano ye botse ya leihlo le letsogo le temogo ya sekgoba le sebopego.
Se se laeditše go ba le thušo ka go hlatloša tšhomišano ka malapeng.
Go amogelegile kudu lehono gore phetogo ya bosa e kgokantšwe le phokotšo ya bodiidi le kgolo yeo e ikemego.
Balaodi ba mafelo, ka ge ebe e le baeletši ka fao ba le ka ntle ga kago ya semmušo go fihla nako yeo e rilego, ba be ba kgona go dira ditherišano le batšeakarolo ba boganka go swana le beng naga.
Ka fao go akaretšago ka mo go kgonegago, diteng tša lenaneo la tšhupetšo go ya ka porofense , ka tatelano ya dithlaka le go ya ka selete sa magisterata gape ka tatelano ya dithlaka go ya ka moepo.
O rile gantsinyana a kgalemela a dithlaselo tše gammogo le maikarabelo a Israele a go fetelela.
Kgoro ya dinamelwa le mešomo ya setšhaba di laeditše gore borakonteraka ba ka fetša diphapoši tše tša go rutela mo bagareng bja ngwaga.
Ge re šuthela ka go segwera sa tirišano se se hlomilwego le go hlokomelwa ka Afrika Borwa le Sweden, ke rata go bolela ka boripana ka maemo a tirišano ya rena ya tša maphelo.
MaAmerica a nale maemo a godimo a go bitša mašeleng a godimo a mekgwa ya taolo ya mellwane magareng ga yona le Mexico, eupša ga ema go go falalela ga batho ba mexico ka United State of Amerika.
Di thulano tše di ka bonwa ka mafelong a bodulo ka bogareng bja toropo mme di bonala di hweditše tsela ya go phela mmogo felo go tee.
Badudi ba babedi ba Namibiaba golegilwe mesong ya maabane, morago ga tshedimošo e sena go amogelwa ka koloi yeo e belaetšago kgauswi le khasino.
Tona o ile a ntšha maikutlo a gagwe mabapi le monagano wo o sa lokago wa setšhaba ka bokgoni bja taolo bja bolaodi bja go fa ditaelo go mogaši wa setšhaba.
Mošomo wa setlamo o tsemilwe godimo mokgwa wa go bona neelano ka thušo le baamogedi ba thušo bjalo ka batšeakarolo le go šomiša maano ele mokgwa wa go laetša seswantšho sa kakaretšo ka Afrika Borwa.
Seo se bonwago fa se laetša bosa, kago ya lefase, mawatle le meetse le payolotši ya mabopo a rena.
Go thopšwa ke maikutlo a setho, ba bantši ba tšhetše dino tša khola ka mpholo tše ba di fago bagwera ba bona.
Babeadikgang bao ba sego ba ingwadiša ba ka se ba dumelelwa go tsena ka kopanong.
Go tliša taolong Mmasepala wa Kannaland go netefatša maemo ao a laolegago a ditirelo go badudi ba ona go fihlela ge tsošološo yeo e tletšego e ba gona.
Bontši bja balaodi ba dikolo tša kgwebo, bao peleng e bego ele baamogedi, bangwaledi goba bahlankedi ga bjalo ba hlakantšwe le bolaodi bja sekolo seo e lego taba go bontšha tšwelopele.
Go netefatša gore lefase leo le lokišeditšwe šgabotse go tla aga mengwako ya theko ya fase.
Re ka se kgone go šomana le mathata ao a raraganego a dipalo ao a lebaganego le naga ya rena ka go hloka baradipalo.
Bjalo ka maiteko ao a swanago ka dinageng tše dingwe a laeditš, yo mongwe le yo mongwe o a holege ka banamedi ba fihla mafelong a bona ka nako ye nnyane le tšhelete ye nnyane mme ga go na pitlagano ya dinamelwa.
Porojeke ya diruthetši ke porojeke ya mathomo mme re nale bonnete bja katlego ya yona ya go tšwetša pele hlabollo ya ikonomi go ya maemo ao godimo ao a sa kago a bonwa peleng ka Kapa bodikela.
Hlotlo ya rena ye kgolo ke go gwaletša banna le basadi ba maAfrika le basadi ba mmala go tsenela bolaodi bja magareng.
Kantoro ya boentšeneere bja tša bosa bo emeletša wepo ya tšhireletšo go tšwa ka porofenseng ya boagelani ya metsetoropo ya ka Beijing.
Morago ga ge a botšišitšwe , o ile a šupa bagwera ba gagwe ba babedi , mme le bona ba golegwa.
Go abela thušo ya mašeleng ya pasari ka dithutong tša maleba tša boentšeneere le tša meago , gomme go lebeletšwe kudu baithuti bao ba bego ba sotlegile kudu basadi le baithuti ba go tšwa ka metsemagaeng.
Go swaya leruo ka tshipi ya go tonya go kaone kudu go feta go swaya ka tshipi ya go fiša, eupša ga se ka mehla fao e swayago ka katlego go swana le ya tshipi ya go fiša mme e nyaka ditlabakelo tše dintši le nako go e diriša.
Tšweletšo ya letlalo la boya, matlalo a digagabi le dinonyane ka lesolong la go tsoma.
Ba kgethile go hlompha molao go na le gore e be batšwasehlabelo ba dibaka tša go ikhola.
Hlale ya boya bja phoofolo goba bja pere go akaretša le boya bja pere bja go ripšwa bjo bo goba bo sa beelwago go rekišwa.
Ga se ka mehla e bago kotlo yeo e beetšwego go go ba sona.
Ba swanetše go itlemelela konterakeng yeo ba e tsenetšego le bakgethi ka fao go kwanego ka tirišano yeo e theilwego godimo ga mekgwa le lenaneo la maitshwaro.
Lepatlelo le kgethilwe go ba la a mangwe ao a tlogo swarela dipapadi tša makgaolakgang.
Ka go huetša bokgoni bja motho go dira ditekolo ka bo yena le go lemoga, o ka huetša motho.
Sehlopha se segolo sa MaAfrika Borwa le MaBrithani se tla tšea karolo ka komišeneng ya dipoledišano magareng ga Afrika Borwa le United Kingdom.
O swantšhitše porojeke le ya mohuta wsa yona ka Johannesburg.
Go kweša goba go senya mafelo a hlago ka mabaka a ditiro tša motho, kudu ka baka la tšhila ya ka gae le dikhemikhale go swana le, diela, lerole, lešata le menkgo.
Re hlohleletša dihlopha tše di beye marumo fase go di tsenele ka botšona ntle le mabaka ao a beilwego ka go iša maikutlo a bona fase, le go boela dinageng tša ga bo bona, go dudišega le go hlakanana ka moo go sanetšego.
Tšatši ka tšatši, go kgabaganya porofense, bošomi ba tša maphelo ba leka ka gohle go neelana ka hlokomelo le go kaonafatšo ya maphelo.
Ga bjalo ga go na dinyakišišo tša go akaretša mabarebare a bosenyi tšeo di bego di sa šaleše dikgweding tše tharo tša go feta.
Mmogo a re laetšeng ka lentšu le ka mediro gore go šutha ga kontinente go go dirilego go kobega ga seo e kilego ya ba kontinente ye kgolo yeo e swaraganego ga e na khuetšo go rena.
Hlabollo ya metse setoropong yeo e runyago ka lebelo e dirile gore go lahlegelwe ke lefase la botse la temo le mafelo a go itapološa le khuetšo ye mpe go tebelelego ya ya lefase.
Seka sa go nontšhwa, se šupa gape kgopolo ya go mela, go gola le tšwelopele ye e bonalago ya mokgwa ofe le ofe.
Infleišene e fase ka baka la maemo ao a tiišitšwego a tša ditšhelete le boikgafo go dipoledišano tša meputso.
Dphaka le mafelo ao a bulegilego ka mafelong ao a hlabologago a fa tirelo go mafelo ao a pitlaganego ao a se nago mehlare goba mafelo a boithabišo.
Foleile goba setlabakelo sa go buna mabele se swanetše go theiwa gabotse go efoga go šilafatšwa ke mmu goba maloko ga bjang.
Se se tlišwa ke maitshwaro le bohlogo thata bjo bo tlišwago ke go itšhira ka baka la bosemorafe woo o tlišwago ke go hlologela ditaba tšeo di fetilego tša kgethollo ka go le lengwe go ganetša le letšhogo la diphetogo.
Mmino o bapala karolo ye bohlokwa go hlabollo ye menagano ya bana , maikutlo le moyeng, le go hlatloša maemo a bophelo ka setšhabeng.
Se e tla ba theleskoupe ya radio ye kgolo ka go fetiša lefaseng mme le ka mekgwa ye mentši maiteko a mo lefaseng a go dira theleskoupo ye kgolo ka go fetiša ye e lego gona.
Tšwelopele ka thuto ya dipalo le saense e tla fiwsa šedi.
Mananeo a tshenyo ya diokobatši a nale maikemišetšo a go fokotša tshenyo ya bjalo le diokobatši ka mokgwa wa go thibela, tshokollo le hlokomelo ya setšhaba.
Mafelo a go rekiša dihlare tša kalafo a tla blwa diiri tše masome pedi nne ka letšatši nako ka moka ya tiragalo.
Thekgo ya yona ya mašeleng e fihlile mothalading wa diranta tše bilione, e lego tšhelete yeo e lekanego le go feta ka indasteri.
Dira kakaretšo ya tšeo di hweditšwego ka go dinyakišišo ka maleme le ditaba tšeo di amanago le maleme tša go akaretša dithuto tša hlahlo tša SAPS.
Thoma ka letšatši leo poo e nametšego tshadi.
Karolo e akaretša papatšo ya dioloi tša go itsamaiša tše gantši sepelago nageng goba ka meetseng go akaretša dithekisi , dipese, ditimela le dinanelwa tša go sepediša dithoto go sa balwe difofane.
Ye ke kgetho ye nnyane ya dingwalwa go tšwa go dintlha tše diketekete go tšwa ka bobolokelong bja ka Timbuktu le mafelo a mabapi a bodulo.
Mokgwa wa bolemi wa go ikema o šupa mokgwa wa go lema wo o nago le tšweletšo ya thekgo ya ikonomi le go baballa hlago mom nakong ye telele.
Mo mesong ya Mošupologo, dikonstabolo tše pedi tša go thuša gammogo le maloko a mangwe ba be ba le mošomong wa bona wa ka mehla wa hlapetšo.
Go lema ka terekere go thatafiša mmu gomme go thibele meetse go tsenella fase mmung gomme seo se tla dira gore phulo e le e sesefale ka moso.
Go hloka mahlatse tšwelopele ya bana ka mephatong ye mengwe ga se ka dinako ka moka moo e kgahlišago.
Go tšwa mafelong a mabedi ao a farologanego go tšwa dikontinenteng tšeo di fapanego, re kopana mo lehono, re lebelelane le dihlotlo tša go swana.
Go ukamela mešomo yeo e rilego le go arolwa ka maemo a ikonomi le ka mokgwa wa go arola lekodišiša ditheko le tšweletšo ya dika tša bokgoni.
Ge ka mokgwa o mongwe o nale maatla ao a swanetšego gomme o sa itemogela mathata a go tshuma, ikgolaganye le rena.
Kgaolo ye e latelago e bolela ka boleng bja dithoto le ditirelo tše di neelwago ke tshepedišo ya tša hlago ka mabopong.
Maphodisa a dumela gore banna ba ke karalo ya sehlopha sa go utswa dikoloi sa go rata kudu dikoloi tša go bitša mašeleng a godimo gomme ba di otlela go tshela mollwaneng.
Go nyakišiša bomorago bja diporojeke tšeo di fapanego tšeo di filwego le go hlopha pego ya go ba le tšeo di swanetšego go dirwa ka tharolla ya mathata.
Bohlatse baj bolwetši bo a nyakega ge motho a sa iponagatše tekano ya matšatši a mabedi le go feta.
Gbotse le keteka moletlo wa maleme ka bontši bošegong bjao, gomme ka thabile go ba le lena moletlong wo.
Dithoto tseo bogolo Afrika Borwa e di romelago Qatar ke metšhene, didirišwa tša bomakhanikhe, tshipi le dikhemikhale.
Ditefo tše di beilwego di tla nyakega go tšweletša hlahlo ye ka mo e lego ka gona.
Gatee fela ge tshepedišo ye e fetile tshedimošo e tla ya dihlopheng tša tšhomišano go fa tšeo di swanago ka maleme ka moka a Afrika.
E tloga e golagane kudu le tshepedišo kago ya setšhaba gomme ka mo sa go ganetšegego e nale bokgoni bja go tliša batho mmogo ka meletlo.
Ye ke mokgwa o motee wa go kgona go itekola ka tshepidišong ya kgašo ya Afrika Borwa.
Ntle le mafelo a mane a a go tsenatsena ditaba re lemogile gape gore go reka fao go dirwago felo go tee go tla re iša kgole ge o ka tšewa bjalo ka selo sa go dira gore kgwebo e tšwele pele.
O hwetša manyalo a selegae ao a tšewago go ba a semolao le a setlwaedi ao a dumelelwago ka ditšong tše dingwe go swana le manyalo a maMosleme.
Go neelana ka tirelo ya makgethe go e lekola, go e laola le go alafa TB.
Sehlopa sa maatla sa borao se swanetše go šoma go fediša botšhošetši.
BaEgepeta ba be ba kgona go boloka ditopo ka go di omiša ka baka la bokgoni bja godimo bja bona tša bongaka.
Bašomi ba ka lefelong le ba neela ka mananeo a tša fihlelela batho fao ba lego gona ka dikliliniking tša sathalaete ka mafelong ao a fapanego gatee mo kgweding tše tharo.
Banna ba bararo ga bjalo ba ka kgolegong morago ga go golegwa ka ditabeng tše mabarebare a go amega tabeng ya go hla monna diporogwana tša gagwe morago ga gore ba mo thuntšhe le go mo hlokofatša.
O rile dihlalefi tše di phetše nakong ye šoro gomme ba phologile ka tlase ga maemo a mabe go fetiša ge naga ya rena ebe e sa le ka tlase ga taolo ya bathopi.
Kwano ka potlakišong ya ditirelo tša diposo le lengwalo la kwešišano ka tšhireletšo go tša diposo.
Makgotla a magolo ao a tlilego go tše karolo ka dikgethong tšeo di tlago di neelana ka ditshepišo tša kwalakwatšo ya dikgetho go maloko a setšhaba.
E ka ba kgato ya mathomo go ya bophelong bja botse le bja mahumo.
Fao go ka šomišwago go imiša wa maitirelo go ruthetšo lefelong le tee go bohlokwa nakonyana ye nnyane fela.
Sehlopha se se akaretša thekišo ya makhura, tesele, peterolo yao e dirilwego kgase ya difatanaga le dithuthuthu goba makhura a tšhomišo yeo eswanago le ka diketswaneng.
Mathatananyana a mannyane a hwetšwa gomme a fedišwa.
Ditšhitišo di tla robjwa mme setšhaba sa rena se phela gabotse.
Ke dumela gore ke dira dikakanyo tšeo nago le nnete le tša mabaka a go kwagala.
Komiti ya Pholisi ya Ditšhelete e tšeere sephetho sa gore lege go na le go wa ga nnyane ga infleišene, pholisi yeo e sa fetogego ya mašeleng e bonala ele ya maleba ga bjalo.
Bagononelwa ba hweditšwe ba swere dijo tše go gononwago gore di utswitšwe ka thabeneng ya kgauswi gammogo le dikgapetla tša nako ya moya tša go tlaleletša dillathekeng le sellathekeng seo go dumelwago gore se utswitšwe.
Setlwaedi se swere gore go be go na le leswika la go kgaola batho dihlogo ka diphororong leo le bego le šomišwa ke kgoši go bolaya batho bao go dumelwago gore ke baloi.
Polelo ya gore selo se phošagetše e tla šomišwa ka morago ga ngwaga o motee ka morago ga ge e amogetšwe ka tsebišong ya Mongwaledi Kakaretšo.
Diteng ka moka tša go thopa di tla phatlalatšwa mme bao ba latelago bathopi le bona ba nale menyetla ya go bona mešomo ya bona e phatlaladitšwe.
Diphethene tše dngwe gape tše mmalwa di tla lemogwa gore re tla di tlogela gore babadi ba kgone go ikhweletša tšona.
Ka Afrika fao malaria e lego bolwetši ba go iša lehung, dihlabollo tše bjalo di laetša ka tsela yeo saense e lego maleba go rarolla mathata a selapa ao a lebanego le dimilione tša batho lefaseng.
Boipiletšo bja tša maitshwaro go tšwa go bao ba hlokago go ya go bao ba nago le sa bona go na le gore bo seke bja re iša felo.
Ge ele gore o tla be o bolela ka polelo ya se Xhoza naa o ka tsentšha foune ya ka tsebeng ka gore ke na le bothata bja bogolo bja se Xhoza.
Ge botelele bja nako yeo e tšeerwego ke mokgopedi ge a be a šomana le kgwebo ya go sepetša banamedi gore a hwetše tefo bjalo ka thekisi.
Bjalo ke tla boela morago go mabarebare a a molato wo o hlakahlakanego wo o ka se kgonego go go botša motho ka nakonyana ye nnyane.
E ke dumela gore ke pinyeleditšwe ka lehlakoreng la khreiti gomme ka ikemeletša gore ke kgone go tšwa ka mo gare ga khreiti.
Babedikgang bao ba sa ngwadišwago ba ka se dumelelwe ka kopanong.
Le ge go le bjalo ke nthla gore bolwetši bja Afrika bja dipere ke tšhitišo e nnoši yeo e thibelago se.
Kapa bodikela e tla fokotša mešomo, mme kgolo ya yona ya ikonomi e tla fokotšwa.
Maemo a pele a tla fiwa ba mohola ka ditšhabeng tša ka gae.
Se ke ka gobane phetogo ya maemo a bosa ga mmogo le go amegago kudu ka dinageng tšeo di hlabologago di fetotše kudu ka tsela yeo bao ba dirago dikgetho ba lebelelago ditaba tša paballo ya hlago ka gona.
Palo ya le go go fapana ga dimela le diphoofolo, le go fapana ga di diphedi go ya ka mohuta le go fapana ga mafelo a bodulo a diphedi le tshepedišo ya tša hlago.
Ge re feleletša ngangiašano ka polelo ya maemo a setšhaba, ke rata go bušeleša dintlha tše tše pedi tšeo ke di bonego.
Re itumetše kudu ka seo o se fihleletšego, o fihlile ka nako yeo maphodisa a rena a lego tseleng ya go fetola maemo mabapi le bosenyi ka nageng.
Polathinamo ke yona kokwane yeo e dirišwago ka gare ga dikokwane tša makhura a haedrotšene.
Neelana ka tsinkelo ya maemo demokrasi ka nageng.
Ge go ka be go se bjalo, re ka be re tshwenyegile, ka gobane e tla be e tšweletša ditaba tšeo di iphihlilego.
Lesolo le tšweleditše go golegwa ga batho bao go hweditšwego ba swere patše, ba seswai ba bona ke batšwantle, o tee o gweba ka bjala ntle le molao mme o tee o hweditšwe a na le sebetša sa kotsi.
O dira gore mosadi yola a myemele Ngaka, o a myemela, o hwibitše ka go myemela, ka nnete.
Maemo a bjalo a ikonomi le bosetšhaba ka Zimbabwe le ka ditsela tšeo a iponatšago ka gona a nyaka go leblelwa.
Bašomi ba tša dithuto - se se akaretša go tšwetša dithuto le go oketša mothopo wa dialoga tša thuto, mola re rapa bašomi ka makaleng a saense, tša kalafo, saense ya dikhomputara le thknolotši ke hlotlo.
mengwageng ye mene ya go feta, re bone baithaopi ka makeišeneng a rena le ka mafelong.
Mašaba a a batho a kgodilwe gore o tsenetše ntwa yeo e telefaditšwego , o dirile seo ka gobane o be o le kgahlanong le bosemorafe, kgethollo ka mmala, lehloya la bat wantle le go go hloka kgotlelelano mo gohle.
Tsamaišo ya go tlogediša letswele e ka tsebalega ka dipolaseng tše nnyane tšeo di sa lengwago go tsenelelaka mabaka a go hloka mošomo wo go fao nako ye botse ya go hlokomela kudu ge palo ya dikgomo e le ye nnyane.
Ke gona, ke ka lebaka leo re dutšego ka thokong ya ka borwa.
Se se lego se šele ka porojeke ye ya maphakga a mantši ke go tsenatsena ga dikgoro tša mmušo go tšwa maemong ka moka a mararo a mmušo e lego wa bogare, wa porofense le wa selegse.
Go tsenela tša thobalano le motho o tee yo botegagogo fokotša kotsi ya go fetelwa ke twatši ya HIV.
Mo ditamating, sebokwana se iphepa bogolo ka maloba le dikenywa , gomme di ka hlola tshenyego ye kgolo kudu ge di ka se laolwe.
Mmušo o tla hloma mekgwa ya maleba wa tša tsamaišo ya mašeleng a go hlokomela go hloma kelelatšhila go bašomi ba ka dipolaseng go hlokometšwe gape mathata a bodudi a bašomi ka dipolaseng.
E be ele ntwa ya dihlophana tša go lwela mmušo, ntwa yeo e sepelago.
Kgotla ngwaga wo ka mo fase o kgone go bona magwalo a Molaodi wa Toropo.
Ka boripana ka kgopelo nthlalosetše ka mokgwa wa go hlaba.
Toropo ya Motse Kapa e tla thoma ka go dira dikgopelo go hwetša motsamaiši wa nako ye telele wa lepatlelo la Green Point.
Re tlošitše lefelo la kantoro gomme ra phatlalatša ditlabakelo tšeo di bego di filwe sebaka seo ka dititšhing tše dingwe.
Tše dingwe tša go ba kgahlanong le botšošetši, dintwa le dithulano tšeo di bonwego lehono ke tša bo semorafe le tšhomišo ya maatla. Ka hlago ya tšona.
Sekhwama sa boditšhabatšhaba sa ditšo tšeo di fapanego se tla lebelelana le ditaba tša go lekalekane ka gare ga maemo a tša setšo lafaseng ka bophara.
Go bjalo lehono, ka gore setho se fihletše maemo a godimodimo a ikonomi, tšwelopele ya saense le setšo mola bodiidi le bohumi di phela mmogo.
Mo baneng, dika tša tshebotšo di akaretša dika tša go hema ka pela bothata ka go hema, go se new diela tše dintši, go se tsoge goba go se dirišane.
o go ka diregago gore go be le go se kwane lekgotla le tla fa dikiletšo.
Bosenyi ke hloba boroko, bo nale sesesedi seo se jago maikutlo ao a amanago le; pefelo, botšhošetši, dikgopi, bosenyi le maikutlo a go se be selo.
Ga bjalo, bao ba tshumago tšhila ka kakaretšo, bao ba šomago, ka ba bannyane mme ga ba šome ka tshwanelo.
Dikantoro tša selete di abelana melaetša le diteng tša leano la hlaeletšano la mmušo wa bosetšhaba ga mmogo le ba mphato wa bona ba ka porofenseng.
Diphadišano tša dipapadi di keteka pulo ya lebala la kgwele ya matsogo leo le lokišitšwego lefsa gape di ikemišeditše godiša papadi ye ka setšhabeng sa Beacon Valley.
Bjalo ka ge mongwe le mongwe a tsena mothalading fao le lekolwago le ditekete tša lena di lekotšwego gona.
Ke na le tshepo ya gore kamogelo ya borutho ya batho Durban le Afrika Borwa e tla dira golre ketelo ya le na ebe ya ditiragalo le matemogelo a mabotse.
Ka moka mafelo mešomo a tla swanela ke go hlokomela mekgwa ya go sebotša dihlopha tša hlakodišo ga mmogo le go šomana le dialamo.
Kgoro ga bjalo e nyakana taelo ya kgoro ya tsheko go thibela go nyaka tefo kgahlanong le badira molato.
Gatee fela, re ka se atlege go fenya ditaba tša ka gare le tša ntle tšeo di arolago Leboa le Borwa, bosemorafe le bong, go fihlela re fediša bodiidi magareng ga batho ba rena.
Tshedimošo le thuto ka ga ditokelo le dinyakwa tša maphelo le go ikoketša.
Ga ke maatla a go fetiša peakanyetšo ya ditšhelete, komiti ya taolo le bokgokaganyi ke yona e fetišago ditšhelete.
Molato šuthišeditšwe pele ka matšatši a šupo gore go dirwe kgopelo ya peila.
Ke tsene ka mokgwa wa go fetola mangwalo ao sego a saeniwa.
Mmušo wa Brithani o be o bonagala go ka re o thekga mmušo wa Afrika Borwa, lebaka la gore ntlo ya boemedi ya Brithani e be lefelo leo go tla dirwago boipelaetšo gona.
Aowa, ga ke na ke na seo ke se gopolago le gatee, Moemedi.
Ke bolela ka lephodisa leo o ka le gopolago.
Maphodisa a hweditše mapokisi a lesometshela a dibjana tša galase, digalase tša go nwa beine,, dikhabara tše lesomenne tše khubedu, dibjana tše masomepedi-tee tša mabonwa tše tšhweu le mapokisi a dikomiki tša kofi.
Seo e lego motheo wa tsamaišo wa ditlamo tšeo di tsamaišago taolo yeo e tšwelago pele le kgokagano magereng ga batšeakarolo bao ba fapanego le go laetša kgolo ya ka moso.
Ka fao ga go na selo seo se nyatšišago le go go se ka mokgwa demokrasi go swana le go ganela batho ka ditikelo tša bona tša motheo go swana le go kgetha.
Re tla re le ge go le bjalo ra lekola lefsa ge go ka tsoga mafelo a mangwe a a fago kamego go feta ka moo ke bego ke nagana gore ke ditabanyana tše sa rego selo.
E nale bo botse bja bo ka se lekanywego le selo, ikonomi yeo e tšwelago pele mme le go feta fao se bohlokwa ke setšhaba seo se fapanego seo se fago kgonthe ya gore re setšhaba sa molalatladi.
Go tswakana le tšeo e sa tsebjwego ke mehlare, diphoofolo, diphedinyana tše nnyane tšeo di tlišwago dinageng tše dingwe gomme tša thoma go phenkgišana le diphedi tša setlogo.
Tšhomišano ya diphedi, ditšhaba tša mehlare yeo e fapanego, diphoofolo le diphedi tše nnyane le mefelo ao di lego go ona ao a sa phelego mme a šomišana bjalo ka ngatana e tee.
E ka no a diregile, eupša re ka se kgone go e hlatsela.
Re ka se kgone, ka letswalo le lebotse, go aga mengwako ya metsesetoropo yeo e sa hlokomelwego, mafelo a bodulo ao a se nago mafelo a dipapadi, boithabišo, menyetla ya go dira kgwebo, le mafelo a tša hlokomelo ya sephodisa.
Lebenkele la go rekiša dijo le lennyane la MaGerika le setšo sa Segerika sa bina le go thuba dibjana.
Seka seo se kgomareditšwego go bapela le lebato goba se pentilwe pele ga lebotana goba godimo ga marulelo ao a sa thekgwago ke lebotana ao a khurumeditšego dipompo tša go lefelo la go tšhela makhura.
Katlego ye bjalo e ka bušeletšwa ge fela re ka laetša go hloka mogau ge re gapeletša molao ka ditseleng.
Ke nyaka gore o etšee gore ke dumelelana le bokgonthe bja gago le selo se sengwe le se sengwe ka wena.
Batho ba go se itekanele mmeleng ba itemogela hlokego ya dipapadi, go akaretša le nyakaego ya phenkgišano ka dipapadi.
Mekgwa ya go lekola e tla kaonafatšwa le go beakanywa lefsa, le go tsentšhwa tirišong mekgwa yeo e lekanyeditšwego ya dipotšišo go lekola batho ka moka ba bafsa bao ba nyakago mošomo.
Ba tlogile fao ba bego ba sa amege mo papading ya go itaola, mo ba ka begago ka bokgauswi, go ya go botšea karolo bja mafolofolo mo ba bapalago karolo ka botlalo go tša boeletši ba bobeakgang le tšwetšo pele ya ntwa ya tokologo.
E hweditšwe e lego seo sa tlago akaretša hlakodišo ya potlako ya moyeng ya botsamaiši bja difofane bjo bo tsebegago.
Batho ba bagolo bao ba ikhwetšago ba le mekgotheng ba ka hwetša madulo a sebakanyana, ka tefo ya nnyane, ka lefelong le lengwe le lengwe leo le ingwadišitšego le kgoro ya hlabollo ya setšhaba ya porofense.
Dikgomo tša go ba le dinamane di sotlega kudu dinakong tšeo go nago le hlaelelo ya dijo.
Tsošološo ya maikutlo a bona a setho e bile taba ye bohlokwa kudu ya go thibela batho ba ba tšitlanya dithoto ka mokgwa wa go ikhola gore e se be batho ba go hloka mohola.
Aowa ga ke a itshwara ka mokgwa wo o lego kgahlanong le ditaelo.
Ge re bolela nnete, mananeo a a ikgethago a go nagaa swanetše a šongwe ka tsela yeo re tlago atlega go go fihlelela se le maikemišetšo a mangwe ao a tswalanego.
Ee, re sepetše go kgabaganya lefelo fao barekiši ba mebileng le dilo gomme ra tsena fao go lego ka ntle.
O boletše gore ga se a bale karolo yeo e tlantšwego.
Dikopano di be di swaretšwe go beakanyetša go phatlalatša porojeke.
Kgokagano ya mabonwa ya go hlapetšo ya moyeng e filwe gore e kwalakwatšwe go thedarišwa.
Re kwalakwatša sekema se sefsa sa inšorense ya bosetšhaba ya maphelo ka kgato ka kgto re ntše re tšwela pele.
Sepediša tšwetšopele ya kgwebišano magareng ga Namibia le ikonomi ya dilete tše dingwe lefaseng ka moka.
Moletlo o tla tsebjwa ka ditiragalo tše dingwe go akaretša melaetša go tšwa go baetapele ba tšwa mmušong, ditiragatšo tša setšo, dipontšho le dipapadi tša setšo.
Go tlaleletša sa mohola ke gore bareki ba badiidi ba nale kgetho ya go reka didirišwa tša theko ya fase go tšwela pele.<fn>lcontent.DACB. SinneVanVertalers(Sepedi-batch16).1.0.1.DPS.2010-12-02.nso.
Karolo ya maemo le yone e ngwadišitšwe maemong ao a rilego a a NQF.
Tše ke dikarolo tše bohlokwa tšeo di sepedišago maemo ao kgonošago go dira dipeeletšo ka Guinea Bissau.
Ge o ka lebelela metsotso, M Mbuli o emela Maphodisa a Masepala.
Toropo e neelane ka ditokelo tša yona ka tlase ga kwano ya dipeeletšo ka Investec bjalo ka tšhireletšo ya yona ya kadimo le tefo ya go ikgethela.
Nako ya keteko ya lehu la Morena ke nako ye botse ya go ketekwa ke balapa le go itekola meboyeng ya rena mme le ngwaga wo go bile bjalo.
Moporesidente Mbeki ka mehla o bile le dikamano le Chad ka ditsela tša go fediša dithulano magareng ga dinaga tše pedi gomme dikamono tšeo di tšwela pele, gwa realo Beshir.
Bohlatse bjo bogolo ka go fetiša bo laetša gore bontši bja barutiši ga se bo amogele mekgwa ye mefsa ya go ruta.
Mananeo a a fapana go ya maiteko ao a šetšanego le hlabollo ya thlahlo le bokgoni bja go tsena mananeong a mebaraka le mananeo a motho ka motho a tša tlatlaišo.
E šetšane le dipotšišo tša thekgo ya mašeleng le go fa tshedimošo yeo e nyakwago ke bathekgi.
Mananeong ka moka a EPWP re tla swanela ke go hlokomela botebo bja bokgoni.
Ba bangwe ba bagononelwa bao ba golegilwego ke batšwantle bao ba sego molaong mme ba bangwe ke bagononelwa bao ba tsongwago.
Mokgwa wo e lego gore setšweletšwa sa hlago se hlabollwa ka tatso, bogolo, bj.bj. gomme ka fao se oketšago boleng ge se tšweletšwa.
Tabeng ya katološo ya meago re na le dikgetho tše tharo:thekišo ya lefelo la mmušo la sekolo leo le sa šomego, kgetho ya go fokotša peakanyetšo tša mašeleng, le kgetho ya go ba ka tlase ga tirišano ya segwera magareng ga lekala la poraebete le makala a bosetšhaba.
Dipetlele di gare gannyane gannyane di hwetša bokgoni bja hlokomelo ya ka mehla ya balwetši ba malwetši ao a nyakago kalafo ya ka mehla bao ga bjalo ba bowago go nyaka kalafo.
A o a tseba ge eba go be go na le legora la meotlwa mantšibua a letšatši leo gore go be go na le mothaladi wa maphodisa go tšwa ka legoreng la ka mmileng wa North Park?
Gantši dikarolwana tše, o šomiša dimililitere, gore gabotse di thuše batho, ke karolwana ye nnyane kudu.
Baithuti ba ka ithuta ka demokrasi, go beakanya le kantoro ya setšhaba ka go makgotla-kemedi a barutwana.
Morero wa rena ke go hwetša ge eba go bile le kgatako ya ditokelo tša botho, e sego go di godiša.
MEC wa tša mengwako le tšhireletšo le kgokagano, Thobile Mhlahlo o rile go bohlokwa gore batho ba ikwe ba bolokegile ka porofenseng ge ba etla dipapading tša mogopo wa lefase.
Go hloma lefsa ga dilo tše di rilego ka Masepala wa Ethekwini go tla dirwa gomme lefelo le tla boela maemomg a lona a pele.
Ke porojeke ya go matlafatša basadi yeo e thwetšego basadi bao peleng ba bego ba hlokomologilwe go tšwa ka Botrivier.
Maiteko a go dira bosenyi bjoo, a bonwa bjalo ka a kotsi le boganka.
Porojeke ye e hlamilwe ka nepo ya go thuša DEAT go fihlella mešomo ya yona go ya ka molao le go tseba ka ga maemo a tša hlago a kgauswi le a ka nageng.
Banna bao ka bobedi ba diseleng ka molato wa thekišo, mme ba tla tšwelela pele ga kgorong ya tsheko ya maseterata wa Potchefstroom ka labone.
Dinyakwa e swanetše e be tša maleba, ka ge tšhomišano ka maemong a maikemišetšo a swanetše go ba a fihleletšwe.
Kelo ya nnete ya tswala e dula e le ye botse mo nakong ye ya kekišo, eupša e a wa ge e lebana le koketšo ya theko ya dithoto mo karolong ya bobedi ya nako.
Maphodisa a fihlile ngwakong wo o sa pentiwago wa theko ya tlase wo o okeditšwego wa karatšhe ye tee.
Bogolo dithoto tše di romelwago ntle go tšwa ka Afrika Borwa ke dikhemikhale, gauta, silifera, malahla le mišidi, tshipi, manyora a okaniki leo ao e sego a okaniki, kota yeo e šitšwego le pampiriya ditšhila, mabje a bohlokwa le ao a sego a bohlokwa.
Re tla amogela sa gago sa botegniki gammogo le wena ka lethabo ka ketelong ya naga bjalo ka ge e begilwe ka tsamaišong ya APR.
Go na le mafelo a mantši a go lahlela tšhila, ao a nago le khuetšo ye mpe ka mafelong le maemomg a setšhaba a paballo ya hlago, ka lebaka la go hloka peakanyo ya maleba nakong tša go feta.
Ga ke na pelaelo le gatee gore kopano ye e tla dira phapano ka dingangišanong tše.
Go reka le go phatlalatša dihempe tša kolofo le dikepisi go bašomi bao ba thekgilego le go šoma ka porojekeng.
Ka fao seo se dirilwe ke sehlopa sa gago sa go šoma ka ngwakong, e sego sehlopa sa SABC goba e mongwe le e mongwe yo a begago ka papadi?
Ke nagana gore go nale dinthla tše bohlokwa tšeo di ka dirišwago ka moso.
Di rwele dipalo tše di laetšago tšweletšo le thekišo ya diromelwa ntle ya dimenerale.
O re, seo o se bolelago gabotse ke gore thulano magareng ga COSAS le PAC e hlapeletšwe ke maphodisa ka nako yeo.
Tšhilafalo ya lefaufau, go hlola le go laolo monkgo wo maatla, gammogo le monkgo wa ka ngwakong e tla akaretšwa.
Maemong a naga ka bophara, tshepedišo ya go hlopa dikgoro gore di dirišane e tla thakgolwa.
Ka Kapa Bodikela temo ke ye nngwe ya metheo ya go lwantšha bodiidi le go hlabolla maemo a maphelo a batho ba rena.
Ee, ka gobane e tla ba le dipoelo tša yona, a realo a sa hlalose le gatee.
Katlego ya komiti ya tirišano ya dikgoro tšeo di fapanego e tla thewa godimo ga boikgafo, boineelo le go šoma ka thata ga maloko.
Mošomo wa go se tsebalege wa go hlaloša tahlegelo ya naga pele ga bao ba mo ratago.
Lenaneo la GEAR le akaretša go beakanya lefsa dithoto tša mmušo tšeo di ka akaretšago go beakanya lefsa ga dithoto ka dikhamphaning tše difsa, go di fetolela go tša poraebete, leano la go lekanyetša tšhomišano le ditiro tša maleba tšeo di tswalanego.
Ka Nofemere ngwageng wona wo, re tla ba le menyetla ya go tiiša segwera le Korea ka tabeng ya kopano ya Korea-Africa.
Bjalo ka ge o tseba, e bile beke tše tharo tše tša leemaema tša hlotlo.
Bagononelwa ba ile ba golegwa le dikarata tše tharo tša panka, tšhelete le ditlankana tša dipanka di hweditšwe di swerwe ke bagononelwa.
Ntle le mešomo ya tšatši ka tšatši, CSA e bapala karolo ye bohlokwa ka diporojekeng tša go swana le phetolelo ya mebaraka le phatlalatšo ya thekišo le go bea tirišong maemo a kgwebo a mmušo.
Nthla yeo ke e tšweletšago ke gore pele ga ge papadi e ka thoma batho ba swerwe ka thaneleng.
Khwalithi ya moya go dikologa lefelo la di-Olimpiki ka Qingdao matšatšing a a fetilego e be ele ya maleba.
Go molaleng gore tsamaišo ke ya tirišano, ya molaleng ka fao ya demokrasi.
Sehlodi se be se thwetšwe ke Mna. Brown le Bekker go kgoboketša tshedimošao ka ANC ka Maputo.
Kwalakwatšo tše dingwe go tšwa go dikarolo tša go tsebalega ka mananeong a setšhaba , mohlala, mananeo a dipoledišano a selegae.
Go ka se be le kgethollo go motho mang goba mang ka baka la maemo a gagwe a HIV le gore ga go motho yo a tla gomišwago a sa hwetša kalafo.
Go tšea leeto ka setimela ke taba ye botse ebile ye bonolo, ebile ke ye botee go feta ka moo batho ba ka naganago.
Badudi bao bao ba se nago maswanedi ka ge e le badiidi ba ka lefa tefo ya gatee go lokela setlabela sa go laola meetse.
Molaodi wa porojeke ya Lerala la Bophelo ya Hlabollo ya ka Borwa bja Afrika Milo Zama o šeditše gore ngwaga ka ngwaga mokgatlo o gapeletšega go katološa dinako tša wona tša mošomo le go tsentšha dinako tša tlaleletšo mafelelong a beke ka dinako tša lesolo.
Mohlala wo mobotse ke wa Afrika Borwa wa CSIR ka go ba le ditokelo tša yona tšeo di latelago dinyakišišo le hlabollo ya molekhule wa go gatelela takatso ya dijo ka go Hoodia cactus, yeo e hwetšwago ka Afrika borwa.
O seke, le ge o robetše, mmele wa gago o iphetolela go yona bjalo ka seka sa temošo.
Go hira ga mafelo ao a dirišwago ke ba Sekhwama ka tsamaišo, go lefelwa ke DEAT.
Ga go na lefelo la go laiša la mahala mola re le gare re agela batho ka moka mengwako.
Seo ke nnete kudu ka tshepedišong ye mpsha ya go swana le ye ya rena.
Re šomana gabotse le ditaba tše pedi tšeo di tšhošetšago khutšo le tšhireletšo lefaseng, e lego; thulano ya Bohlabagare le Iraq.
E bonolo kudu, Mna. Law o tla hlalosa gore dipipi tšeo di filwe bjang.
Go ya ka dikakanyo tše dingwe tša gore theko ya manyora a maitirelo e hlatlogile ga raro morago ga go hlatloga ga theko ya oli.
Bogolo bja mananeo ao a swanetšego go diragatšwa ka tšhomišanong le maloko a setšhaba le borakgwebo a maemong a godimo a dipeakanyo.
Mo mengwageng yeo go sa le go hlongwa tiragalo ye ya maemo, diphadišano di tšwetše pele go ba boima, go fihlela mo e lego gore go kgetha mofenyi eba taba ya maemo a magolo kudu, ao a amogelago katlego ya maemo a godimo.
Ka fao tshedimošo yeo e kgobokeditšwego le yeo e ngwadilwego ka matlakaleng, ka dikarateng, ka dipukung, le ka dikhalantareng e swanetše goba tshepedišo yeo e fetoletšwego go tšwa go tshedimošo yeo pele e ba ye bohlokwa.
Ba swanetše gape go lebelela taba ya go neela dikolo tša go diila menyetla ya go šomiša mafelo a a dipapadi.
Mananeo ao mmalwa a matšatši a boikhutšo go swana le botaki bja mekgotheng, mešongwana ya go khalara le dipoledišano, le tšona di tumile.
WCED ga e na tshedimošo ye kopana ya sebopego sa setšhaba, eupša e ka tiiša gore palo ya setšhaba e a goloa ka mafelong ao.
Ke e tšea gore moo lego gona ka gare ga para, o kgonne go bona gore ke batho ba bakae bao ba batametšego le go thoma go namela sekhafolo.
Re a tseba gore ka katlego ya go swana le ya Erna Wedemeyer ya rekhoto ya lefase ka dipapadi tša Commonwealth ngwageng wa go feta ka Julae, naga ya rena e ka tšea karolo ka katlego maemomg a godimo a dihadišano tša lefase.
Kgoro e tla tšwelapele go tiišetša segwera se sebotse le SASSA go golaganya bao ba tlago holega ka maphelo a mabotse ao a ikemego le mananeo a bophelo bja bo botse.
Ka gona, diphapano di tla ba gona magareng ga palo ya dikorolwana le palomoka.
Sekema sa difoka seo se hlokometšwego ke lekgotla la tša Maphelo Meepong le lekgotla la tša Tšhireletšo se laolwa ke melawana yeo e beilwego.
Maitemogelo ka dikarolong tša lefase - kudu ka Yuropa -a laeditše gore botee bja selete bo ka tliša dilo tše ntši tša mohola.
Peipi ye kgolo ya kelelatšhila ka mmileng wa Brickhill e tla fetolwa ka lebaka la gore e bodile go šoro.
Mosadi yo imilego ka phoso o swanetše a hwetše tirelo kgauswi le kliliniki ya tša maphelo ya motheo.
Difatanaga tše dingwe di beilwe molaba ka Trompbergpass le masepala o a thuša ka tabeng ye.
Go thapiwa ga yoo a tlago fana ka ditirelo le go neelana ka ditirelo tša maemo tša go hlwekiša ka distiriking ya Bophirima: NWPLRO nakong ya mengwaga ye mebedi.
Go thwalwa nako yeo e lego ka godimo ga ngwaga bathapiwa ba tla fiwa nako ya teko mošomong nakonyana yeo e rilego.
Hlabollo tša maphelo le go neelana ka meetse a go hlweka, go ya ka lengwalo la hlokomedišišo la NICD, ga eya fokotša kelo ya godimo ya twatši ya rota ya go hlola letšhollo ka dinageng tšeo di hlabologago.
Ee, o kgonne bjang lefelong la tiragalo mo o bego o dutše gona mafelelong.
Ka moka re a tseba gore babeeletši, ba go tšwa ka ditlabela tša mehlagase le ka ikonoming, ba nyaka tiišitšo ya kakanyo ya ditefo le go se fetoge ga ditheko.
Go na le seo, e swanetše go nagana ka tsela yeo e sa fapanego le setlamo sa peakanyo ya ditsela.
Matseka a ka Woodstock a šoma bošego le mosegare ka nepo ya go golaganya bagononelwa le melato ye mengwe ya bosenyi yeo e begilwego ka lefelong la ka Observatory.
Sethunya seo se hweditšwego se tla romelwa gore go dirwe diteko.
MEC o tlaleleditše ka gore kgato yeo mmušo wa porofense e tšeerego ke go netefatša gore di SMME di tšea karolo ya maleba le go bapala karolo ye bohlokwa ka halobollong ya ikonomi.
Lenaneo la taolo ya mebila ya lefelo ka moka la masepala wa Cape Agulhas le rulagantšwe.
Ko ke goletšego gona ka KwaGengeshe go be go se na mekgatlo ya dipolotiki.
Bokgoni bja go swara methaladi ye metelele ya dipeakanyo tša thekgo bo bohlokwa.
Akhademi e nale mafelo a go ithabiša le go itapološa bjalo ka ngwako wa klabo, lefelo la go rutha, lefelo la go bapala thenese, mapatlelo a kgwele ya maoto, lepatlelo la khirikhethe, DSTV le senukha.
Go ka no ba bohlokwa go akaretša bontši bja dilo ka dinthla tša go sepediša hlathollo ya tshedimošo yeo e filwego.
Neelana ka lenaneo la mantšu a seteginiki go bo ramaleme ba ka SAPS ka malemeng ka moka ao a kopantšwego ka di nako ka moka.
Tshedimošo ka ditaba tša Jimmy ke gore o go file theipi.
O e lokafaditše ka go bolela gore e bile fela kgopolo ya bohlatse bjo ke bego ke bo kgopela.
Bogolo bja diromelwantle go la Bulgaria: ditšweletšwa tša dimenerale, wulu, mehuta ka moka ya dienywa, motsoko, mohuta wa matlapa wa kranaete, samente, matlapana a khroniamo le mehuta ya dijo tšeo di lokišitšwego.
Fološa lengwalophelo la gago ka tokomaneng ya go ngwalela, gomme e be maemong a go gatišwa goba go romelwa ka imeila.
Motho wa go hlokomela ditlabakelo goba mošomi wa hlokomelo ya didirišwa goba molaodi wa tša tšweletšo wa fao, go ya le gore otara e dirilwe kae.
Bjang bjo bo omišitšwego ka tshwanelo bo dula nako ye telele go feta mahlaka, ka gobane mahlaka a lahlegelwa ke oksitšene ge a ka bewa nako ye telele.
Ka fao ke thabile kudu go bolela gore kopano ya rena ya mathomo ya SAEON e butšwe.
Ditaba ka moka tša go amana le ditiro tša tšweletšo di akareditšwe ka gare ga pego ya ngwaga.
Dithorwana tša Anthrax ga di na tatso, ebile ga di nkge gape ga di bonale gabotse ge o di lebeletše leihlo la nama.
Mna Modulasetulo, o tla thaba kudu go tseba gore ga ke na dipotšišo go dihlatse tše.
Molawana o fa hlathollo ye botse ya karolo ya mmušo le setlamo sa setšhaba sa Destination Marketing Organization.
Le ge re le batho bao ba tšweletšego dinageng le dikontinenteng tšeo di fapanego, tšeo di arotšwego ka mawatle le go kgaogantšhwa dinako, le go le bjalo re eme mmogo go hlabolla maphelo a batho ka moka.
Dinthla ka ditaba tša kgale di laetša gore Agosetose mathomong e boruthole go ba le moya wa go koloba gomme ke nako ye botse ya pulo ya dipapadi tša di Olimpiki.
Lenaneo la hlokomelo ya ditlabakelo tša go aga ka Cape Metropole ka leboa la Motse kapa.
Go tliša mmogo tsamaišo ya mohlagase wa go lefelelwa pele yeo e bego e sa šome gabotse ka ga ga mebasepala ya ka lefelong le tee.
Dinyakišišo tša go hlabolla ditšweletšwa, ditirelo, le hlahlo ke ye nngwe ya dinthla tše bohlokwa tša mešomo ya COMSEC.
Go tsema demokrasi le go tiišetša ditlamo tša pušo go ka tliša phokotšo ya tshenyo ka lebaka la mekgwa ya go go tliša dilo molaleng, go hlokomedišiša le go rweša maikarabelo.
Barutiši bao ba tsenetšego hlahlo ya CTI ba šupilwe ke bahlankedi ba EMDC le go ba mema go tsenela hlahlo nakong ya dikolo.
Sengwalwa se se sennyane se hlalosa ka botlalo kopano ya dihlopha tša malapa le gore di šoma bjang.
Ka mo go swanetšego, mmušo o šomišane le bolaodi bja Volkswagen gammogo le NUMSA go netefatša gore bothata bja bo hlotšwego ke sehlophana sa bao ba go hloka maikarabelo bo rarabolotšwe.
Bjalo ka ge re kopane bjalo ka Paris, a re tšeyeng moya wa hlohleletšo go tšwa molokong wo o fetilego wo o beilego motheo wa bohlale le setšo go mošomo wo re lebanego le ona.
Go tla ba le kopano ya tshedimošo ya Komiti ya ditona tša dikgoro mabapi le dikgetho tša ka DRC ka moso ka morago ga kopano ya kabinete.
ANC e laeditše gore e kgahlanong le pholisi ya rena go kgetha dintlha tšeo nepo ya tšona e tlago ba go thuntšha batho.
Dimaene tše di tšeago karolo di tla elwa go ya ka go ya ka tshepedišo ya go hlophiwa bjalo ka ge e laeditšwe ka kakaretšong ya godimo.
Go tla ba gape le dikopano tše kgolo tšeo di tla bapelanago le kopano ya General Assembly.
Ntle le ge mahlaka a ka fepiwa gona moo polaseng yeo a diretšwego gona, bogolo bja matswai a photheše K a tla swanela ke go tšhelwa godimo ga mahlaka ka ngwaga.
Mothopasefoka wa pele, wa bobedi le wa boraro o tla amogetšwa ditlankana tša dimpho.
Go gola le hlabollo di beile kgatelelo godimo ga sehlakehlake se sennyane ka lebopong , dinoka le dikanale le mafelo ao a bulegilego.
E swanetše go ba ntwa ya go fediša go beelwa ka thoko ga batho ba Afrika ka bontši mo nakong ye.
Ke nale nnete ya gare dingangišano tšeo di thomilwego di tla tšwela pele ka dinako tša dijo tša mosegare le ka karolong ya karolo ya mosegare.
Ka fao, dikopano le maiteko a go swana le a COVIDSET a tla neelana ka menyetla e bonolo go tliša dihlohlo tafoleng go fihlelela tharabollo yeo e tlago thabiša bohle.
Bagononelwa ka moka ba tšwile ka mafesetere go tšwa lebatong la pele morago ga moo ba ipha naga ka sefatanaga sa Toyota Tazz se sehubedu.
Re kgopela tshwarelo go batheeletši ka go dieega eupša go bohlokwa kudu gore motho mang le mang o swanetše a hwetše tshedimošo yeo e tletšego ka ditokomane ka moka tšeo di tlago go ahlaahlwa ka tshepedišong ya lehono.
Ditheo di swanetše go gokara hlathollo ye e beago maemo kotsing ka mafelong ao ba lego go ona.
Kgopelo ya maina e tla phatlalatšwa ka maano a go diriša bophatlalatši bja ditaba ka bontši.
Ke mošomo wa rena go tiišetša maemo a toropo a go leka go bopa mafelo a maemo a tšhireletšo le ao a hlwekilego ka ditšhabeng.
Lehono ke eme mo pele ga lena bjalo ka moruti yo a thabilego go feta mo lefaseng.
Ke na le bothata bja go araba ka mo go kgodišago go feta ka moo ke dirilego.
Ke ka lebaka la eng go bile le go ditelega ge ele gore ke ona ka go hlomeng seo, a o a tseba?
Re kgopela tshwarelo ka tshedimošo yeo e phošagetšego yeo e filwego ka kopanong ya boraditaba le ka kgakanego yeo re e hlotšego.
Re ka tiišetša gape gore dipampiri tša go bouta di fihlišitšwe ka ntle le mafelong a mane ka Kinshasa.
Thekgo yeo e tšwelago pele e tla neelwa mafelo a ka KwaZulu - Natal go fihlela ge go bonagala tšwelopele ka maitekong a hlakodišo.
Bohlokwa bja Afrika bo bonala ka serapaneng sa paballo ya hlago ka Sandveld fao mohlare o mogolo wa meotlwa wa kamela e lego semelo sa lefelo leo la mabjang a magolo.
Molato wa polao o butšwe mme le maloko a maphodisa a Mphophomeni a golegile mogononelwa mme ba fega molato wa polao.
šupa dikaonafatšo goba dikgopolo tše difsa tša mananeo a go tlwaetšwa mošomo.
Tantshi ya dijo ka Mokibelo bošego, para le lefelo la ka ntle la pono ye botse ya lewatle.
Mohlomongwe go boledišana ka go nyaka go fiwa tshwarelo, le go hlagelela nyanyaneng, go kgpoela tshwarelo, ke taba yeo e lego ya tekolo yeo e bulegilego.
Kotlo ya Bower ka nnete e rometše molaetša wo maatla go dikgwebo ka moka le dikgoro tša mmušo gore batho bao tšeago karolo ka bosenying le bofora ba tla sekišwa.
A ekaba ke bona bahlapetši bao ba bego ba apere dipipi tša boserolwana le mmala wa namune.
Go tšhela mmu ka letswai ka Kapa Leboa ke bothata, kudu ka mafelong ao balemi ba nošetšago gona.
Mosaeno mo kwanong ye ya tšhomišano ya mohlakanelwa e netefatša gore re šoma gabotse go tiišetša segwera sa rena.
Go hweditšwe gore sefatanaga se se ile amaga ka molatong wa maiteko a polao ka lefelong la Navalsig.
Ka polelong ya gagwe meyara o mema leloko go tla go tsenela a kopano ya go hlakana gape.
Dinthla ka dikgwebo tše nnyane tša bolemi go swana le mafelo a go rekiša mehlare, dirapana tša merogo, dipolase tša maloba le dipolase tša maswi di akareditšwe fao ditšweletšwa tša gona di dirwago ka nepo ya go di rekiša.
ka fao ka ge re le fa lehono mme re neelana ka polelo ya molomo ke seka se sebotse go nna ka gobane se emela magomo a godimo a kgaolo yeo e rilego ya bophelo bjaka.
Ge a batamela sefatanaga , mootledi wa sona o ile a se gotetša a leba go yena a dutša a letša pele.
Go fihliša karolo yeo temo e kgathago maemong a godimo, bjalo ka sekgao sa segolo sa ikonomi ka Afrika, maemong ao e lego gore dikgao tšeo di ikemego le ikonomi yeo e kgonago go tšweletša.
Ditheo tša bosetšhaba tša Nyakišišo ya Pholisi - Dinthla ka phatlalatšo le dinyakišišo, ditiragalo tša bjalo le tša ka moso, go hlakantšha le dintlha ka batho ba dikgopolo tše kgolo le ditheo tša pholisi.
Baemedi ba gona nakong ya go bala le go saena ditlankana tša dipoelo tšeo di gatišitšego dipoelo ka mafelong a dikgetho.
Kgatišo ya pampiri le ya elektroniki e tla neelwa kantoro ya selete ya DWAF letšatši lona leo.
Ditiro tše di tlago šitiša mesela ya hlago ya fetiša meetse, mekgwa ya go gogolela magogodi kgaufsi le lewatle, boleng bja meetse goba dimela tša setlogo tša ka mabopong di tla efogwa goba tša hlokomelwa go šoro.
Maloko a ipiletša go baetapele ba mekgatlo go tsenela le go tšea karolo ka tsamaišo ya merero ya AU -UN.
Naa mna Vally o ka nhlalosetša seo o se bolelago ka seo se hweditšwego ka sephiring, ga ke tsebe gore o bolela ka eng.
Molemi e šupa motho yo mongwe le yo mongwe yo e sego yo mošweu yo a filwego tumelelo ka lengwalo ke ramebaraka yo mogolo go rekiša goba go bonagatša seo a se rekišago ka mmarakeng, le ditšweletšwa tša temo tšeo di tšeo di tšweleditšwego ke yena.
Ga bjalo mananeo a tirelo a tla dirwa ka setšhabeng bjalo ka mokgwa wa boithaopo , mohlala, hlahlo ya tša dipapadi, masolo a go hlwekiša, tsošološo ya setšhaba goba go kgotha dikoro.
Tša boeti di a oketšega ka seleteng le go golaganywa le neelano ya mafelo a boamogedi ka mafelong a bokgabo a kgauswi le molomo wa noka ge e tšhela ka lewatleng.
Karolo yeo e bapalwago ke dipetlele e tla hlalošwa go ba ya maemo ao a sa šikinyegego a eya le maemo a hlokomelo ya tša maphelo ya motheo.
Tshedimošo yeo e lekanyeditšwego le pego ya mathomo ya kakaretšo ya phatlalatša ka meela ya kelelatšhila ka Afrika Borwa.
Le yena o ngwadile tshotlego ya rragwe, yo ebilego ye modulasetulo wa mathomo, ka go golaganywa le ikonomi yeo e sa maemong a mabotse ya tshepedišo ya go latelana ya mmušo wa kgethollo.
Maemo a sesole a hlahlo ya tšhitišo yeo e sego ya maleba ya maemo a hlahlo a hlahlo ya tšhitišo yeo e sego ya swanela hlahlo ya sephodisa.
Re dumela gore go nale sebaka se sebotse sa go amogela dipeeletšo go tšwa dikhamphaning tša ka Sweden.
Ba ka golaganywa le bohodu bja ditšhelete bjo bo diragetšego ka Gauteng le go ralala naga ka bophara.
Go ka no kgonega go hlola dibaka tše difsa tša mešomo ka dikgaong tše, kudu ka dikgwebong tše nnyane.
Tebelego yeo e gapiwago ke sebopego e šomišwa ka fao e lego gore ngwadišo ya porojeke e bopa karolo ya matheo wo go begwago kgalhanong le wona ke bao ba neelanago ka dipego tša mašeleng le tšwelopele yeo e bonagalago bjalo ka peelano pele ga tšwelopele ya ditefo.
Ke laeditše fa gore ke tla araba tatago Mgojo bofelong bja se, le gore re tla akaretša seo.
Dikakanyo le diperesente di fetolwa ke palomoka ya thekišo ya difatanaga.
Hlagola nakong ya ge letšatši le fiša kudu ge sonebolomo e ponne, se se fokotša go robega ga dikutu.
Afrika Borwa e amogetše kopano yeo e bego e swaretšwe ka Baghdad e sego kgale ya tokišetšo ya ya kopano ya ditona tša dinaga dišele.
Lenaneo la hlabollo le kagolefsa , le amogetšwe bjalo ka maikemišeto a motheo a hlahlo ao a tla hlahlago diphotogo ka nageng, le hlomilwe.
Go swanetše go be le tekatekano ka malwetšing ka moka ao re filwego maikarabelo a go a hlokomela.
Go tšweletša ditebogo tšaka go bašomimmogo ka nna mo sehlopheng se, go Hanif le maloko a gagwe.
Ka mošomo wa phetolelo, tsebo ka dikhomphuthara le tsebo ya go tlanya di bohlokwa ka gobane diphetolelo ka moka di dirwa ka khomphuthara.
Phahlo ye ye mpsha ya hlahlo ya IDP e neelana ka peakanyo ya molekwana le maemo a taolo ya phethagatšo ka mokgwa owo bonolo kudu.
Sentech e ikemišeditše go hloma bonnyane tšhanele ya sathalaete e tee ya HDTV ka nako ya tiragalo.
Kgwebo ya go rea dihlapi go bapela le mabopo yeo e šomišago Qolora Mouth bjalo ka lefelo la motheo la kgwebo.
Ka nako yeo, nka o netefaletša gore, ebe e se segaswi ka mo a lego ka gona ga bjalo.
Mekgwa ya go nošetša ye e ka feletšago e tšhoeletše meetse ka ditseleng ga e swanela go hlongwa ka mafelong a maswa a dihlabollo.
Dipoelo tša Setemere tša LFS di tla lokollwa pele ga mafelelo a kgwedi ye.
Tšhireletšo ya setšhaba e kaonafaditšwe, mme pušo ya molao e hlomilwe le ditheo di fetotšwe.
Mabaka ka moka a go dira kgetho a tla gatišwa le go fiwa maloko a setšhaba go a lekodišiša.
Kelo tše dingwe ka moka di tla tšewa go efoga poeletšo ya bosenyi bja botšhošetši bjo bo tlago senya maemo a botse a Afrika Borwa.
Ge dipapetšo tše di neelana ka tshepedišo ya kakaretšo, dinthla ka tša mašeleng tša mengwaga ye mebedi ga di bapetšege le ga tee.
Go netefatša taolo e a phethagatšwa le go kgonagatšwa, go hlopa taolo le go tla šomišwa goba go ka šomošwa ka diphahlong tšeo di laolwago le mananeo a mešomo bjalo ka ge e phatlaladitšwe ka kuranteng ya Mmušo.
Mna. Seboledi wa mohlomphegi, ke leboga diphetogo tše tša molaotheo ka temogo ya ngwako wa Agostose le go rapela gore tshwaragano ya rena ye mpsha ya maikemišetšo a batho ba Zimbabwe e tla kgotlelela go ya pele, gwa realo tona.
Ee, ba tlogetše lefelo ba tsena ka difatanageng tša bona gomme ba gomela morago.
Re lemoga nthla ya gore go hudugela ntle ga dingaka go tšwa dinageng tša go diila go ya dinageng tšeo di humilego ke ye nngwe ya dipoelo tše phenkgišano ka motseng wo wa lefase.
Aowa, nna ke ile ka swanela ke go tšweletša metswako ya maloba a go nkgiša monate mme bona ba dira dikgetho tša bona.
Beya mogala wo o hlomilwego ka lefelong leo le tlago fihlelelwa ke bohle ka ngwakong woo ka nako ye tee o ka se fihlelelwego ke dithunya ka mafasetere.
Ga bjalo, kgatello ke go tlabakela bašomi ka bokgoni le tsebo tšeo di nyakegago gore ba kgone go di šomiša ka lefelong le lefsa.
Ge o sa šomiše tšhatšara ya sellathekeng, e ntšhe mo polakeng mo lebotong, e sa goga mollo ge o e tlogetše mo lebotong.
Go molaleng gore thekgo ya gago yeo e sa kgaotšego le kemonokeng le bana beno le dikgaetšadi ka Afrika Borwa ba thekga maiteko a rena a go potlakiša tshepidišo ya go aga demokrasi ya nnete , ya go hloka semorafe le go se ye ka bong.
Ee, ee, ke ra gore bokgole bjo o ka gopolago gore o nkolota karabo.
O boetše morago tabeng ya taolo le go ntšha lengwalo leo go lona sesenyi se dirišitšego thipa, le go ithiba sefahlego gomme a kata batšwasehlabelo.
Mna. Modulasetulo ka hlompho re laetša gore mošomo wa gago o hlalošwa ke molao.
Ditaba tše bohlokwa tša selegae ke tšona di otlelago maikemišetšo a rena a ditaba tša ka ntle mme di bohlokwa ka gore mošomo wa rena wa boditšhabatšhaba o thekga dihlotlo tšeo Afrika Borwa e hlakanago le tšona le go tlotla mošomo wo o dirwago ke dikgoro tše dingwe tša mmušo.
Pego ya semmušo Mna. Nadel ke gore e gatišitše fela poledišano ka matena.
Thuto ya kgethollo, go fa mohlala, e be e hlamilwe ka mokgwa wo e lego gore e tla go ganetša bontši bja batho go ba le karolo ya mohola yeo ba tla e bapalago ka maphelong a bosetšhaba ka setšhabeng sa Afrika Borwa.
Maikemišetšo a nakwana a tla laetšwa ka mafelong a mahlano mošomo wa go hlahla ka ntlanyana ga metse setoropo.
Maiteko a akaretša tirišo ya selaola moya, seo se fokotšwago, ka dinako tšeo di rilego tša mošomo.
SAIAB e hlotše mothaladi wa inthanete woo ka ona bonyakišiši le maloko a setšhaba lefaseng ka bophara ba ka phuruphutšago le go šomiša tšeo di kgobokeditšwego ka gare ga inthanete.
mokgwa wo moswa o neelana ka menyetla ye mentši ya go netefatša khwalithi ya dinthla ka ditheko tšeo di šomišwago ka go CPI.
Ka kalafong ya go thuša batho go dira mešomo ya tšatši ka tšatši le ya mebele, molwetši goba moreki o a hlokomelwa.
Mathomong ke bile le bothata eupša morago ka hwetša hlahlo mme bjalo ke setsebi ka dinyakišišong tša bofora, a realo.
Re swanetše go gatelela gore katlego ya Nepad la mathomo le sa bohlokwa ke ke gore e ithekgile godimo ga MaAfrika ka bobona.
Diphetolo ka molaong e sale di akanywa tša go amana le mathata a a rilego a setegniki le a semolao, seo ke mathomo a ditiro tšeo di rilego, go tiiša dihlathollo le dinako le tshepidišo ya boipelaetšo.
Mananeo a ditirelo a goga go tšwa ka bokgoning le khwalithi ya batšeakarolo ba bona, thuto ya boporofešenale goba hlahlo, mengwaga, go go fapana, dikgopolo, bohlale le dithoto tše dingwe.
Ye ke ye e swanatšego go tsenelwa ke dihlopha ka moka tša dithapelo, masole a thapelo, baemedi, bahlapetši ba moya le badumedi..
Mna. Modulasetulo ke nyaka go bala direkoto ka phetolo ya go tša Mna. Bridgeland.
Go a kwešišega, sephetho se kopaneditšwe ke kgonetšo ye šoro go tšwa go dihlopha tša batšeakarolo , kudu sekgao sa bao ba sa itekanelago mebeleng.
Ee, na go bile le bahlankedi ba bangwe ka moseo ntle le Ryno le wena mo nakong ye.
Ge mmušo bosetšhaba o dira dipoledišano tša kwano ye mpsha tša kgwebo, bolaodi bja hlabollo ya diintasteri bo phatlaladitše tshedimošo ka kwano yeo go baromela dithoto ntle le bao ba amegago.
Maikemišetšo a motheo a IES ke go neelana ka ka tshedimošo ya go tshephagala ya maleba go ya ka dipalopalo ka letseno la lapa, tšhelete yeo e šomišwago le letseno ka mehuteng ka moka ya madulo.
Kantoro ya boentšeneere bja bosa ka Beijing , ka tlase ga bolaodi bja kgoro ya tša dinyakišišo tša lefafau le bosa ka masepaleng wa Beijing, e eta pele porojeke ya kaonafatšo ya bosa ka nako ya diOlimpiki.
Tirišano e tšea karolo ka maemong ao a fapanego le ka dikomiting tšeo di fapanego tša dikgoro tša mmušo tšeo di dirišanago le dihlophatšhomo.
O mongwe wa bona o wetše pele ga setupu gomme a tlogela lerumo gona moo.
Kgaolo ya bošupa e akaretša maikarabelo a ditona le Malekgatlaphethiši elego bao ba bitšwago gore ke baokamedi ba ba taolo ya dikgoro le ditheo tša setšhaba.
Ka gobane karolo ye tee ya bohlatse bja bja go bapela le bohlatse bja mokapotene Molapa ke gore batho ba ile ba namela sekafola.
Ka lehlakoreng la yona, Kabinete e tla re go thoma ka Aporele ya thoma ka tekolo ya kgwedi tše pedi, e leseo se theilwego godimo ga dipego go tšwa go dihlopha tša maleba tša Molaodi Pharephare.
Maikemišetšo ka boitapološo, le moemedi mogolo e lego khantshele ya bosetšhaba ya boitapološo ya Afrika Borwa.
Meetse a mo godimo ga naga ke ona mothopo wo mogolo wa meetse ka di-WMA mme ke ona a fago mothopo wa meetse ka porofenseng.
Mathata a Afrika ke a mehutahuta mme a ka se rarollwe ka thokwana, go tšwa go a mangwe.
Ke pono ya Boromiwa gore go bulega le go tsenega ga tsamaišo ka mafelong a dipoelo ao a laeditšego maemo a godimo a botshephegi.
Masolo ao a swaraganego le temošo a swerwe le ditšhaba tša ka mabopong le balekodi le bahlomphegi bao ba kgethilwego ba MCI.
Afrika Borwa e nyaka go ithuta ka tsebo ya hlabollo ya ditšo le go hloma ditheo tša tsebo ya ditšo tša kalafo.
Re atlegile go ba le tshepedišo yeo e phedilego ya tsenelana ga dikgoro tša mmušo maemong ka moka le kaonafatšo ya ya tšhomišano magareng le ka bo tšona.
Re biditšwe go tla go dira gore lefelo le be la tšireletšego leo le bolokegilego ka nako ya dipapadi tša bosetšhaba.
Ga ke tsebe ge eba ke kwešišitše potšišo ya gago botse, a o ka e beda gabotse.
Leeto le ka tšea iri ye tee le seripa, gwa hlaloša Mna. Nkwane.
Mark Van Wyk o be a thabile go ba le kgatišo ya pampiri le ya ilektroniki ka ge e mofa monyetla wa go abelana bokgoni bja go dira gore BBBE e go šomele.
Mophenkgišani wa gago a ka no ba le ditefelo tšeo di phošagetšego, gpe mohlomongwe o ka neelana ka dithoto tše kaone ka ditheko tše botse.
Ka go kgetha maloko, šedi e tla tšewa le hlokego ya boemedi bja batšeakarolo ka moka bao ba angwago ke leuba.
Dikgatišo ka moka tšeo di lokolotšwego bekeng ye di tla hwetšagala ka go di gogela fase khomphuthareng ka lenaneong la dikgatišo ka StatsOnline.
A re ikgopotšeng gore mošomo o tla oketšega go ya nako yeo e lego gona ya go o dira.
Ka moka kudu ka go ikgafa go godiša kgwebo le peeletšo go kgabaganya Afrika.
Methopo ya meetse molomong wa lewatle di tshwenywa kudu ke tšhilafalo ka lebaka la meetse go se iše fase le go ela go ntšha tšhila.
Mošomo wa Bookamedi Bogolo e laolwa ke melawana yeo e beilwego le boromiwa bjo bongwe.
China le Afrika di tla tiiša tirišano ya go lwantšha botšhošetši le go godiša phedišo ya dibetša tša athomiki.
Re tla botšiša Joe Modise gore a šomane le potšišo yeo.
Durban, toropo ye kgolokglo ka KwaZulu-Natal, e bopa karolo ya masepala o mogolo wa Thekwini.
Leloko la Komišene le ka itokolla mošomong ka kantorong ka go neelana ka tsebišo ya maikemišetšo a bjalo bonnyane dikgwedi tše tharo go palamente ntle le ge Palamente ka sephethong e dumelela nakonyana ye nnyane ka mabakeng a a rilego.
Mohlapetši o golegilwe gomme a išwa kgolegong ka maphodiseng a ka Mondeor.
Se se tla boloka lefelo la go rutha le hlwekile, seo se tlago fa dipolelo tša go hlwekiša lefelo le go gokoletša pompo mošomo.
Bašomi ka nna , go hlakantšwe le lenyora la rena la go tliša khutšo le kgotso, re lebane gape le hlotlo ya go hwetša hlabollo yeo e ikemego ka kontinenteng.
Go bopa porojeke ya Mvelediso, eo e lebeletšego dipoelo tša kahlolo ya Moseneke, e dirile gore ditirelo tša Moahlodi mogolo e be hwetšwe gabonolo ke maloko a setšhaba ka moka.
Maikemišetšo a phadišano ke go godiša le go hlohleletša bokgoni bja go otlela.
Ke nyaka go go emiša gona moo, ka gore re nale nako ye nnyane.
Nolofatša le go golaganya phetolo ya maemo a maphelo mabapi le go phulega ga malwetši a go fetela.
Ka Afrika Borwa , kgoro ya ditaba tša ka ntle mookamedi wa semmušo wa tsamaišo ya MDG, mola e le gore Statistics SA yona ke moemedi ketapele ka tshepedišong ya taolo.
Go kgoniša basadi go šoma ka maatla a bona ka moka le go lemoga ditumo tša mešomo ye mengwe.
Go thibela, go laola le go hlapetša sebopego sa tsamaišo ya go tswaka di tla fiwa ke Lekgotla la Ditšhaba Kopano.
Maiteko a morero wa tša mabopo le taolo o tla tsepele godimo ga tsamaišo ya hlago ka botlalo.
Mokgobo wo wa difaele tše tshehla di šoma ka ditaba tša kgalemo ya barutiši go tloga mengwageng ye mmalwa ko morago.
Aowa, ruri aowa go be go se na ditokete goba bohlatse ka tabeng yeo le gatee.
Monna a gapela mosetsana kgole le ngwako, mo a ilego a mo kata go šoro.
Mna. Kafaar o ile a re go thoma nako yeo a tiišetša o ngwadile ka boyena.
Bjalo ka leloko la sehlopa sa taolo sa sekolo, o hlohleletša le go thekga bošomimmogo gabotse.
Tšhireletšo ke mokgwa wa go thibela ba bangwe go kopolola le go gatiša mošomo wa gago goba ditlabakelo tša dingwe le go di šomiša ntle le tumelelo ka nepo ya go ikhola ka letseno la mašeleng.
Africa e nale menyetla ye megolo ya go hlabollo ya dikago le dinyakwa, mme bokgoni bja China ka makaleng a bo tloga bo thegilwe gabotse.
Kgoro ya Thuto e nale maikutlo a godimo a go tsomana le bontši bja barutiši bao ba hlahlilwego Ka mo go kgonegago.
Aba thekgo ya ka gare gammogo le thekgo go mebasepala ya ka Kapa Bodikelago netefatša ponagalo ya molao.
Balwetši ba ka sesa romelwa gae ka setlankana sa IOU gore ba kgone go bowa gape ka moso go tla go tšea dihlare tša bona.
Ge o gohlola, khupetša molomo le nko ka go apara maseke goba sekhafo ge o la lefelong leo le tswaletšwegogoba mo go lego mašaba.
Sehlophanyana se sennyane se akaretša mešomo ya meago yeo e phethagaditšwego go swana le lebota la kgalase, mabato le dithaele tša maboto, go kgopha mabato ka mohlaba, go betla dithoto le go lokela digodiša mantšu le go hlwekiša ka ntle.
Maitemogelo a mathomo ao a ka se lenkanywego le selo a tla thuša ka go bopa maikemišetšo a mabotse ao a laetššago maikutlo a go dihlotlo tša go phethagatša.
Kgatelo pele ya bašomi ba baso le ba boporofešenale go ya ditulong tše di phagamego ka indasteri ya tša meepo e fokoditšwe.
Se se tla kaonafatša phihlišo ya ditirelo go swana le ditsela le diporo, meetse, mohlagase, mengwako, dikolo le dikliniki, mafelo a thekgo ya dikgwebo, mefelo a dipapadi le mafelo a ditirelo tša mmušo.
Se se tiišetša go ya pele ka go ithuta ka Menyetla ya Kgolo ya Ditoropo ka Kapa Bodikela.
Tshwarelo go go tsena ganong gape, ga re na nako ya dihlaloso tše ditelele.
Go hlongwa ga di CMA ke porojeke ya nako ye telele yeo e nyakago diphetogo tša go bonagala tša mekgatlo.
MaAfrika Borwa ka moka , kudu batho bao ba tšwago dihlopheng tšeo di bego di sa hlokomelwe ba sotlegile kudu ka baka la kgatelelo ya maemo a ikonomi.
Mananeo a a akaretša kampa ya bafsa ya DST Thuthuka, beke ya bosetšhaba ya saentshe ga mmogo le palo ya meketeko ya saentshe le ya bafsa yeo e swerwego ngwaga ka moka.
E etapele mešomo le go šomiša tšhelete, go nyefola neelano ya ditirelo tšeo di rulagantšwego.
Bahlankedi ba hlokomedišišo ya mešomo le tsela yeo e dirwago, ba tla rwala maikarabelo a go lekola tšweletšo le tsamaišo ya kgwebo go bušeletša tsenatseno ya boentšeneere ka gare ga mebasepala.
Ge ba ka kgetha go homola, go lokile, molao o tla ba hwetša e se kgale mme re tla be re ba fega molato re befetšwe.
Go šitwa go fihliša ditokomane tše di boletšwego ka godimo go tla dira gore neelano ya gago e se be ya semolao.
Mengwageng ye lesome ya go feta re bone tsenelelo ya demokrasi le dikgetho tša makgotla a dipolotiki ka bontši di swarwa ka dinageng ka bontši.
Go šoma ka methopo ya tšhilafatšo ya moya ye e lego molaleng go akaretša lerole go tšwa ditseleng tšeo di sa tšhelwago sekontiri le go tshuma dithila?
E thomaka go sepelelana le katološo ya bokgoni bja rena, re ka dira boikgafo bjo bongwe.
Dikgopolo tše di nabilego di nyaka go tiišetšwa go feta ka sehlopheng sa go ahlaahla ditaba tša ka bošomelong.
Afrika Borwa e bona go le bohlokwa gore Iraq e tiiše tšhomišano ya yona le Boemedi le go neelana ka hlalošo bjalo ka ge e kgopetšwe ke Boemedi.
Re tla tšwela pele go tsoša taba ye ya thibelo ya tšweletšo ya dibetša ka dinageng tše nnyane tša ka Afrika.
Seripa se segolo sa lefelo la bodulo leo le bago le setšhaba sa mehlare le diphoofolo tšeo di nago le dilo tša go swana ka sebopego le maemo a lefelo, eupša go sa akaretše dilo tšeo di sa phelego ka karolong ye nnyane ya lefelo.
Lekgoba le lengwe le lelengwe leo le lekago go lwa moswari wa makgoba o swanetše a bolawe.
Go tloga go lekane, ka fao, gore ka fao re kopane ka Afrika Borwa lehono, ka letšatši la Mahatma Ghandi la matswalo.
Ka fao e be e le setlwaedi go dira bjalo ele seo se laetšago kgonagalo mabaka a go thapiwa mešomong ka mafelong a mešomo.
Kabinete le yona e tla šomišana le ba sekgao sadikgwebo, beng mešomo le thuto ye e phagamego go ahlaahla hlabollo ya porofense.
Phihlišo ye, e thomile go lokiša lefelo la dipapadi le go tšwetša pele menyetla ya sekgao sa setšhaba le dikolo tšeo di bego di hlokomologilwe.
ka fao ke kwešiša karabo ya gao e ra gore ka moka le hlahlilwe bjalo ka babolai ba go lefelwa.
Polane yeo e feleletšego le go hlakana e saenetšwe ka dikgoro tše mmalwa tša Jowsco le tokomane ya go thendara ya abiwa.
Eupša go molaleng gore bana ba nyaka hlokomelo le thušo kudu kudu go feta ka fao ba bagolo ba e hlokago.
Eupša sekema se ga se akaretše dinamelwa tšeo di beakantšwego ke ka baka la maeto a dikolo.
Morero wo o lemoga dilo tše pedi tšeo di swanetšego go bolela ka bohlokwa bja mošomo o re kopanego fa go go tšweletša.
Porojeke ye e nale maikemitšo a go fa semelo bokgole bjo menyetla ya tša maeto a Bolemi tšweletšego ka gona.
Setlwaedi sa boditšabatšhaba se šupa mathata ka boikgafong ka dinageng tšeo hlabologago.
Eupša ka go tsepelela ka šedi go rarolleng hlohlo ya bosetšhaba , re ka kgona go aga bakgoni bja go gaba kgolo ya maemo a teknolotši le sekgao sa go hlola dilo.
Ditona tša dinaga tša ka ntle go tšwa dinageng tše šupa tša ka Islamabad di dira boipiletša bja go nyaka dikarabo tšasetipolomate go tšeo di ba amago mabapi le mananeo a iraq a dibetša nuklea.
Bokamoso bja lefelo la ka Culemborg la hlabollo yeo e hlakanego - bobedi ka baka la ikonomi le kago ya mengwako ya setšhaba.
E hlalošitšwe gabonolo gore ka lefaseng la lehono la tshedimošo le go gapiwa ke tsebo, methopo ye mefsa ya bokgoni e a nyakega.
Ga se ka mehla balemi ba ka go kgona go ithekga ka dijo tšeo di tšwago karolong ye nngwe ya kontinente ka nepo ya go efoga hlaelelo ya dijo.
MOC ke seka se bohlokwa sa go kgona go laetša tiragalo yeo e tšwelago pele ya tša mašeleng ya modiša ka setho sa gagwe.
Go bohlokwa go swara lesolo leo le tšwelago pele la boemedi go kgoniša diphetogo tša setšo sa go jabetša.
Bokgole bja ke kwešišago bohlatse bja gago, go nale kanale le dikgorwana le dikgorwana tša go dikologa tša tsentšha motho ka ote ka o tee.
Go nale mathata a maphelo le a tšhireletšo ao a tswalanego le meepo ye mennyane yeo melao ya bjalo le mmušo di sa e hlokomelego ka tshwanelo.
Eupša mo makgeng a mantši e ikhwetša e lebane le bogale bja bao ba nago le pono ye nnyane mabapi le hlakahlakano ya tshepidišo ye.
Ga go a ba le taelo ye bjalo ebile ga go na porojeke yeo e ngwadišitšwego le RRL.
Go bonalo e kare re lebane le hlohlo ya go leka go tiišetša tirišano le kadimano magareng ga rena bjalo ka ge dinaga tša Borwa, go tiiša tirišano ya Borwa le Borwa.
Pušeletšo le phethagatšo yeo e tletšego ya TDCA go ya ka dilo tše tše bohlokwa tša ka godimo.
Dihlokwa tša bo masepala go ya go tšeo di theilwego godimo ga setšhaba ka kgatong ya hlabollo le ya go ba ya hlabollo ka nnete yeo e šomago.
Selo sa go thibela kelelo goba mithara wa go lefelwa ko pele goba sedirišwa sa go thuša go fokotša tšhomišo.
Thekgo ya mmušo e swanetše e neelwe borameepo ba bannyane ka ga hlokomelo ya hlago.
Saentshe ya bohle e swanetše go kgodiša ya go hlohleletša mebušo, mekgatlo ya baithaopi, barutiši le boramahlale.
IMF e begile gore dinaga tša ka tlase ga Sahara di tla tšwela pele go dinako tše botse tša kgolo e sale di hwetša boipušo.
Go lekola le ona o ka šomišwa bjalo ka setlabela sa go ruta, le go hlola temošo.
O be a sa amega ka kgatišong ya se ge ke gopola.
Mabu ao a fetogago goba a esiti, ka baka la go ntšifala ga baktheria ya naetriki le esiti ya salfa yeo e latelwago ke kgogolego.
Go bonala go ka re monna yo ka mokgwa wo mongwe o fologetše ka nokaneng ya Klipriver mengwaga ye mebedi ya go feta.
Kabelo ya tokelo ya go šomiša methopo ya dilo tša ka lewatleng e tla abiwa moka , go hlokometšwe gore tumelelo e swanetše go fokotšwa ka nepo ya go fihlelela nepo ya maikemišetšo tšhomišo ya didirišwa tšeo nako ye telele.
Badiradikgopelo bao ba swerego mangwalophelo ba tsopole nomoro ya maleba ba di lebiše go motho yoo a laeditšwego ka fase ka kgorong ye nngwe le ye nngwe.
Go ya ka ditšhaba, go godiša mantšu le go dira diphatlalatšo ka seyalemoya di šomišwa bjalo ka ditlabela tša go rekiša.
Demokrasi le tokologo di beile godimo ga ngwako wo mošomo wo mogolo wo bohlokwa wa go hlokomela ponagatšo le go molaleng ga dilo le hlompho ya dikgetho.
Bofofiši bja Afrika Borwa bo laeditše kgahlego ya bjana ka boemafofaneng bja ka Bisho le dikhamphani tše dingwe di tla ka dikakanyo.
Tona o tla kopana ka ketelong ya gagwe le bahlankedi ba maemo a godimo go tšwa kgorong ya gagwe.
Maikemišetšo a rena a akaretša ke go fetola Mmušo go ba setlabelo sa mathomo sa motheo sa hlabollo, le go hwetša batšeakarolo setšhabeng bao ba nago le maikemišetšo a go phethagatša kwano ya rena le bakgethi.
Mo letlakaleng leo le laetšago ditaba tša ka gae, ka tlase ga dihlogo tša ditaba, o tla lemoga hlogwana ya ditaba yeo e rego, ingwadiše le lengwalwana la rena la ditaba ka sekgobeng seo se filwego gomme o lokele aterese ya gago ya elektroniki.
NAFCOC ka gare ga yona e na le bokgoni bja go betla tsela ye mpsha ka lefelong la boditšhabatšhaba mme ka go dira bjalo e tla be e thuša go fihlelela leano le bohlokwa la mmušo.
Dieta tše di nago le bogato bja ka ntle bja rapa, polastiki, letlalo goba motswako wa letlalo le lešela.
Bafsa bao ba, ka mabaka a itseng, ba tsenetšego tša thobalano ba swanetše ke go thibelwa.
Go fa badudi tumelelo ya go hwetša tshedimošo yeo mpshafaditšwego ka ditšhaba tša bona le tshedimošo yeo e tla ba thušago go dira dikgetho tše botse, seo ka nnete se tla ba fa maatla.
O re boditše gore mohumagadi Mandela o be a le ka Brandtfort tša la tiragalo le go mpotša ka bowena seo.
Ke setšhaba sa botho seo se hlokomelago seo ka go sona maAfrika Borwa ba nago le tumelelo ya go hwetša hlokomelo ya khwalithi ya maphelo.
Sekolo sa Mmino le lefelo la Diakonia ke mehlala ye mebotse ya maiteko ao a tšeerwego ke beng dithoto go kaonafatša lefelo.
Matorokisi e tla ba ao ka boikgantšho a diretšwego ditimela tša Afrika Borwa e sego go ekiša ditimela tša ka London tša ka tlase ga mabu.
Maiteko a go hlohletša a dirilwe godimo ga dikotikoti, tunsten, niobium, fsefeiti, krafaete, gauta, polatinamo, taamane le tšipsamo.
Taetšo ya letseno ya gago le ya molekani, go swana le UIF ya karate ye bolou, setlankana sa mogolo goba dinthla ka motla-o-dutše.
Tšwelapele o bala lengwala la ditaba ka Stats ka mothalading wa inthanete gomme o tla ba le tshedimošo ka ga dihlabollo ka Stas SA.
Tumellano gape e dirile gore mekgatlo e šomele go tloša dikiletšo tša Bodikela le go hlohleletša ditšhaba tša lefase go emiša ka go hlokomolga naga ye.
Bao ba tlago ba gona go akaretša Baruti ba ditumelo go tšwa ditumelong tše di fapanego le go batšeakarolo le bao ba nago le kgahlego bao ba tlago tšea karolo ka makgotleng bjalo ka mokgwa wa go dirišana le ditšhaba.
Kwano e sego yeo e tlago akaretša botebo bja go fokotša dikgase tša go ruthetša lefase tše di hlolwago ke mafase ao a hlabologilego.
Karabo ke gore re a tseba gore mmušo wa Zimbabwe o tla tsenela kopano eupša ga ke tsebe gore maemong a bjang.
Mogononelwa o tla bonagala ka kgorong ya tsheko ya maseterata wa Bloemhof ka molato wa tshenyo ya dithoto.
Ditjheke tša basepedi le karata tša mokitlana di mka no se amogelwe kae goba kae ka Cambodia.
A e kaba ke phošo go bolela gore seo ke selo se bohlokwa kudu go go boloka goba go thibela mašoba a legora la ka ntle.
Ga go na ka fao bao ba fanago ka ditirelo tše bohlokwa ba ka thibelwago go go tsena ka mafelong ao.
Tsela e nnoši ya oketša tšhomišo ya ditlabela go tšwa ka lefelong la go aga le go phušula ka lefelong goba lefelong la gare la tshepedišo.
Lekgethho la dipontšho tše di ikgethago ka letšatši ka dipontšho tša go tšwa ka Afrika Borwa di tla beakanywa.
Ga bjalo re boledišana le ditsebi go bea bokao bja ditefelo tša tsamaišo ya Toka.
Se se akaretša tšhomišano ya dikgoro tše di fapanego le go ngangišana le maikemišetšo, moalao, bookamedi le mešomo ye mengwe ya hlokomelo ya hlago.
Eupša, tshedimošo ka dipalopalo ka ga hlago, tšwelopele le dipoelo tša boeti di theilwe godimo ga bogolo bja dipalopalo go swana le dinako tša go goroga, madulo a nako tša bošego le boleng bjo bo fihlilwego ka palomoka ya dinthla tše dintši tšeo di rilego.
Gape go be go sena kgolagano ye e ka dirwago go peipi ya go ntšha le ya go tsentšha magareng ga sentšhamoya le tanka.
Ka tlase ga hlaloso ya papetšo, kgolo e e bonala e le ka lehlakoreng la badiidi, ge letseno la batho bao ba diilago le gola ka lebelo go feta la setšhaba ka moka, go bonala e iša maemong a go se lekane le a letseno.
Balemi ba swanetše ke go nagana gape ka dibjalo tše dingwe go kaonafatša mothamo wa meetse ka lefelong.
Maphodisa ao a šomago ka sephiring ba hlomile lesolo mme ba swere basadi ba dihlola ba go itshwara gampe.
Dithoto di romelwa go moreki yo a dirilego kgetho morago ga go lebelela ka gare ga dikathaloko, mehuta goba se sengwe le se sengwe seo se fiwago.
Gabotse ka gare ga melato ka moka thušo ya mašeleng e feta kudu mašeleng ao a dirišitšwego go dira dipeeletšo, le ka mabakeng ao katlego le thekišo tša boditšhabatšhaba ya go ukamela mebaraka e fihleletšwe.
Ke maikemišetšo a rena go fihlelela maemo ao a dulago a namelela a kgotsofalo ka go neelana ka tirelo ya khwalithi.
Botšweletši bja ditšweletšwa tša polasetiki tša setlogo: matlakala, dikotana, dipeipi bj. Bj.
Dithoto tša go tšwa Mexico di akaretša diterekere tša maotwana, metšhene, ditlabela, pampiri le ditšweltšwa tša dikhemikhale.
O tla re, le ge go le bjalo, a bonagala pele ga magisterata wa Katlehong ka molato wa go amana le go hwetšwa a swere dithoto tša go utswiwa.
Tshepedišo ya taolo e hlomilwe go šomana le ka potlako le dingongorego ge di amogelwa.
Mmušo o swanetše go thuša batswadi le bahlokomedi go hlokomela bana ka moo ba ka kgonago.
Tiišetša le go boloka bobotse le phapano ya mabopo a rena, le go hlokomela ka maatla go thibela go naba maoto le go tšweletša malente.
Ponagatšo ke eng, seo se loketšego wena, se loketše le nna, goba seo o ka se naganago, a re leke go thušana.
Re bile le dipoledišano tša mohola ka Round Doha le go šomela go fihlelela dipoelo tša go lekanela le go lekana tša dipoledišano tše tše bohlokwa.
Beng mešomo ba swanela go fa bašomi ba bona ditlankana tša megolo gore ba kgone go swara rekoto ya meputso ya bona.
Mna. Nuttall ke rata go go amogela ka ditheeletšong le go go kgopela Bokhomišenare go ba hlahla ka neelanong ya gago.
Tsošološo ya mafelo a setšhaba a bokgabo a tla thuša sekgao gore se diriše monyetla wa go oketša tša boeti go iša go le ka morago ga tiragalo.
Go ihlama mo ga gore go ihlama ka dithunyagoba dithuthupi goba sengwe sa go swana le seo.
Maikemišetšo a magolo a KCT ke go nolofatša hlabollo ya selete sa kgwebo sa Khayelitšha le go swara tekanelo ya batho ba mono gae ka hlabollong yeo.
Gabotse, botse ke rata ge nkabe a be le kwelobohloko, le go laetša thekgo mabapi le mogadibo waka.
Ba re bethile ge re be re leka go kgopela tshwarelo, ba thoma go re šapa le go re betha.
Kantoro ya moemedi wa lapa e ikgafile go ruta baithuti ka mešomo ya bona.
Ge o ka tsena ka kgorwana ya go dikologa, kgorwana ya go dikologa?
Ditaelo tša go maatlafatša badudi ka motee ka motee di ra gore magomo a swanetše a bewe godimo ga maatla a pušo.
Le ge go le bjalo e be ena ka lefelong gomme dinoka di hlokometšwe.
Toolkit e tla lebeledišiša ka lefelong le, le ge mokgwa wo o tlišwago e le wa maleba ka maemong a taolo ya porojeke.
Baithuta mošomo ba ipshina ka dinako tša go se gapeletše, bjalo ka ge Stats SA e ba abela menyetla ya go tsenela mananeo goba dihlogo tša dinyakišišo tša go amana le dikgahlego le bokgoni bja bona.
Maikemišetšo a ka bjako a se ebe ele go beakanya kgoboketšo ya dipalopalo tša ikonomi go thekga di-MDG le maano a go fediša bodiidi.
Re a thaba ka maemo a godimo a bokgoni bja bahlankedi ba mmušo mabapi le ditokišetšo tša dipolane, gwa realo Ngaka Ramathesele.
Dikoloyana tša phatlalatšo ya papatšo di ka no se hlwe di eme ka mebileng goba ka mafelong a bohle goba lefelong leo rilego fao di ka go bonwa ka mebileng goba mafelong a bohle.
Ka pono yaka mananeo a tšhireletšo ya dikolo a WCED e tšwetše pele go fihla nhleng yeo e lego gore dikolo ka bontši di fana ka maemo a tšhireletšo ka maemomg a boima.
Lefelo la go ithuta ka lefaufau la Iziko le hlabolotše papadi ya poroto ya go tloša bodutu go thuša dibapadi go ithuta ka tshepidišo ya mahlasedi a letšatši.
Ga go na dinyakwa tšeo ditheo tša mmušo go ka hloma tshepedišo ya taolo ya tša hlago (EMS), go hlokomela hlotlo, go dira ditekolo goba go tšweletša ditekolo tša khuetšo ya tša hlago.
Ditiro tše di lebišitše go swara mebaraka ya selegae, go hlabolla theknolotš le tša diintasteri le go hloma melawana ya naga ya motheo ya go gatiša.
Holo ya Toropo e be e sa ya maleba ka dipuku di ile tša swanela ke bewa ka mabatong ao a fapanego.
Ke rata go mema Ngaka Adissa go go fa tlhaloso ya ditaba tšeo re tla bego šomana le tšona mo bekeng yeo e latelago.
O ka seke wa bolela ka gore Mna. Mbata o amegile ka tiragalong ya go apeša bathekgi ba Kaizer Chiefs.
Ngangišano mabapi le boemo ka tlase ga ona go ba go le botereki bo ka lokafatšwago ka gona go tšwela pele.
Aowa ke nagana gore se se bolelwago fa ke phihlišo ya mandrax go tšwa fao e ntšhitšwego gona go tloga mathomong gomme ya romelwa ka Delta-G.
Go hlohleletša le go beakanya masolo ao a theilwego godimo ga setšhaba le ditiro le ditlabakelo tša go di swarelela.
Gantši batho ba fa dingongorego tša bofora tša bohodu bja difatanaga, dillathekeng, khomputhara ya difaro gore ba kgone go bela mašeleng a inšorense.
Go tšwa go rakgwebo go naganiša ka maemo pele a dira kgetho ya tsamaišo ya go fudiša.
Ditaba tša diwate, tshepedišo yeo e šomišanago yeo e theilwego godimo ga kgokagano e nale dimelo tša ditšhaba tšeo di fapanego ka diwateng tša bakgethi ka Afrika Borwa.
Tšhetšo ya ditshwayatshwayo ka go kgoboketša kakanyo ya setatamente le nepo ya maikemišetšo.
Kereke ya Katoliki ya Roma e hlomile moago wa kereke woo o tlgo dirišwa ka maloko le Setšhaba sa Majuda a tla amogelwa mme a tla diriša kgorwana ya boseswai.
Re boledišana gape le ka kakanyo ya Korea Borwa ya go lekola mesaele wa nuklea.
O tla bitšwsa - o tla bitšwa gape go tla go fa bohlatse ka moragonyana le gore o sa le ka tlase ga keno.
Bobedi toropo le Porofense di laeditše manyami ka go šuthišetšwa pele , eupša ba gatelela gore mošomo ka lepatlelong o tla tšwela pele go ya ka peakanyo.
Morago ga ge banna ba bane ba filwe kahlolo, Moinspekthara Jansen le maloko a mangwe a maphodisa ba ile ba wela bagonenelwa ba bangwe godimo ge abe a leka go ngwega ka gare ga batho ba bangwe.
A o a dumela Mna. Kwinana gore ka tsela yeo tsenego ka lepatlelong go se ka tsela ya maleba ya go tsena ge o tsena ka lepatlelong.
Mohlomphegi, ruri nka se kgone go tiišetša gore maina a bona a ka lenaneong leo.
Sephetho se tšeerwe sa gore dipapadi tša dikolo di nyaka tsošološo ye boimanyana , le MEC Dugmore o tla re ka morago a hlaloša ka seo.
Re dumela gore go na mo go ntši mo re kago swanela ke go dirišana.
SADC e hlohleletša makgotla ka moka go tsenela dipoledišano tša bobedi le go hlompha pušo ya molao le go ikgogela morago tirišong ya boganka ka nepo ya go fediša diphapano.
Setatamente sa gago se laeditše gore Madondo o bethilwe sebakeng sa Mohumagadi Mandela.
O seke wa reka setlabakelo sa mohlagase ge eba sa go šomiša letsogo se le gona.
E hlalošitšwe bjalo ka tšhomišo yeo e tšwelago pele ya go tswakana ya leano la thibelo la paballo ya hlago yeo e šomošwago ka tsamaišong, ditšweletšwa le ditirelo go oketša tirišo ye botse ya hlago le go fokotša kotsi go batho le hlago.
Ge ka tšatši le lengwe re ka kopana gape o tla mpotša gore e bile fela taba ya go borumulani.
Ga o šišinyie gore ba be ba swanetše go tšhela batho ba ka kgase?
Bobedi fao e lego gore di file Afrika Borwa menyetla ya go ba naga ya neelano ya go gola ka lebelo, gwa realo tona.
Go sekamela ka thokong ya pušo ya go ba mong e tla ba kgahlanong le tumelo ya mmušo le maikemišešo a ona ka phekgišano le go fetolela dithoto go ba tša poraebete.
Bao ba tsenago ka inthaneteng ba ka hwetša tshedimošo le ditirelo ekaba ka polelo ya seXhoza, Afrikaans le Sekgowa.
Seo se tla re gore ge eba o swanetše go metša palo ye kaka ya diphejana tšeo gona o tla lwala.
Goba ke Mna Rupert goba Mna Rashold goba Old Mutual gape ka lehlakoreng le lengwe re - dipalo di a ihlaloša.
Ka setlwaedi sa yona sa go lekola dinthla le go di tswalantšha, Stats SA e lemogile gore nako ya ge CPI e laetša ditheko tšeo di wago ka thekišong ya diaparo le dieta, borakgwebo ba begile gore ditheko tša diaparo di hlatlogile.
Sehlopha sa taolo ya porojeke se tla hloma taolo ya porojeke le go kgokaganya ditirelo fao go tlago ba le diporojeke tša go tsenelana le go dirwa ka nako teetše di tlago otlelwa ke kgoro ya mmušo ya thlaeletšano, yeo e tlago ema legato la dikgoro tše dingwe.
Go ya ka seo re se bonego go sene bohlatse, re rometše seo le ka morago ga nako, kgolo ga e feletše e fokoditše bodiidi.
Gopola, o boledišane ka dingongorego tšeo di kago ba gona gatee fela ge di tlišitšwe ekaba ka go romelwa bjalo ka lengwalo goba motho a itlišitše ka boyena a tlile go etela kantoro.
Mokgatlo wa tša taetšo wa Boeti wa ka Kapa ke wa poraebete, wa go se tsenye tšhelete woo o emelago bathlahli ba tša boeti ka Kapa Bodikela.
Go tlaleletša se, kgoro ya ka e tla hloma sehlopha tšhomo seo se tlago potlakiša kgopelo ya tsamaišo ya dilaesense.
Tshotlo ka go bethwa, mohlala, dikgobalo mo nakong goba ka morago ga nako yeo e rilego ya mabadi ao a folago, go ruruga, le mabadi a go fsa, go robega tšeo ka moka di ka se hlalošwego.
Ee o a tseba, MaCuba le bona ba ile ba amega ka thulanong ye mme seo e be ele karolo ya lenaba bokgole bjo ke tsebago.
Ka fao legatong la Baruti ka moka, Ke moruti wa kereke le nna.
Dikarata tša mokitlana tša kgolo di ya amogelwa ka dihoteleng tše ntši, mafelong a dijo le ka mabenkeleng.
Sentšhamoya se teesa go lekola goba setswalelo sa sekgoba seo se loketšwego, seo se kgomareditšwego goba se loketšwego kgauswi le mafelelo a go ba le meetse.
Re swanetše re kwešiše karolo yeo e bapalwago ke babeadikgang ka tsela ya go matlafatša demokrasi.
Bjalo boema dinamelwa bo hlwekile go feta ka mo e felago eba le ditšhila a reala a sega.
Masepala wa Namakwa o swanetše o nolofatše go tšea karolo ga setšhaba ka khuetšong sona ka dithutong tša hlago.
Ka mabakeng ao go nago le mekgatlo yeo e fetago botee ka lefelong leo le rilego, leo le laetšago, leina la kgwebo ye nnyane, legora, kgorwana goba sebopego sa kgorwana.
Naga ye botse yeo e lego gona ya go kgona go tšweletša ditšweletšwa tše botse ka letseno leo le tla amogelegago le tsenyo ya fase ya hlago.
Ge batho sa dula fase ka tsela yeo, ke kgopela go dira ditsebišo di se kae.
Tsošološo ya lefelo la difofane la go kitima pele e fofa le fedile mme ga bjalo le butšwe gore difofane di kotame.
Go tloga dinakong tša kgale, batho ba be diriša dikota le matlapa, diragamabje le marumo go tsomale go itšhireletša.
Re o tlišetša madum, e a go tšwa go bana beno go tšwa mmušong le batho ba Afrika Borwa.
Go netefatša taolo ye botse ya mašeleng yeo e sepelelanago le PFMA.
Bobea dikgang bo hlohleleditšwe go se lebelele fela ditaba tša go ba kgahlanong tšeo di tšwago go bommasepala, eupša le taba tše botse.
Mna. Modulasetulo, e re ke bolele selo se tee gore batho bao ba amegago le dikarolo tšeo ba dibapalago di tšwa go dikgopelo tša tebalelo tšeo di bopago karolo ya boitsholo ka tlase ga keno.
Gore o hwetše tshedimošo ye nngwe gape etela saete ya wepo ya Mmuša wa Bhutan.
Mokgatlo o fa mekgatlo ya go ikema ya go ba le bokgoni ka mafapheng a bona gore ba hlahle barutiši le go go bonnete bja mošomo.
Ka mehla, ka mehla, o sebotšwa le go botšwa gore o se dumele go dirišwe bjalo ka lesole.
Ge o ka bala ka hlokomelo se re nago le sona ka gare ga ditokomane, seo ke taba ya go ba maemong a goba kgauswi le se sengwe.
Rotterdam ga bjalo e gare e amega ka palong ya diporojeke ka Durban, go tloga ka kagong ya mengwako go ya go ka moketeng wa go tuma wa dipontšho ka Durban.
Mo mengwageng ye e sa tšwago feta, ba tša paballo ya hlago, ditšhaba, bao bontši bja bona ba hlokomolgilwego le dihlopha tše dingwe tša go laetša kgahlego di laeditše go makala ka hlabollo le bogolo bja lebala la kolofo go bapela le tsela ya go tuma lefaseng ya Garden Route.
Ge laesense e sa fiwa, ka fao ka kgopelo laetša tšatšikgwedi la kgopelo.
Le ge seka seo se sa tsebjwego se sennyane sa setlwaedi ka ikonoming, ka phatlalatšong ya kgwedi ye go fanwe ka ponelopele ya ditiro tša ikonomi.
Go lokišetša bokgoni bja batho le menyetla ka hlahlo le neelano ya batho maatla a go fetola mebaka ya bašomi.
Motho ka tee ka o tee o tsenela hlahlo ka dikhosong tše di fapanego go akaretša le taolo ya porojeke, boeteledi peletsamaišo ya tshedimošo ya maotho ka motho le bogononelwa bja ISIS le tsamaišo ya tshedimošo ka mafase.
Ee ke be ke se leloko la sehlopha ka fao nka se tsebe ge go be go sena mohlahli.
Seo ke se NEPAD e lego sona, seswantšho sa hlabollo sa Afrika, seo se theilwego godimo ga maemo a tša peeletšo a segwera.
Ditlabakelo tša thekgo di akaretša thekgo ya dinyakišišo le tekolo, thušo ya setegniki le thekgo ya thwii ya tšapekanyetšo ya ditšhelete.
Ntle le fao, maikemišetšo ao rilego, ao a ka go šongwa ka gare ga mateng a molaokakanywa, o akaretša tšeo di latelago.
Ke go kwele gabotse ge o re ka sehlopheng goba sekgao sa go ba kgahlano le go itokišetša modirosa batho ba seswai go sa balwe le wena.
Kopano ya lefase ya kgahlano le bosemorafe e swanetše e šomane le ditlwaedi tše dingwe le go se kgotlelelane le dilo tša go swana le go šomiša bana mešomong, go šomiša makgoba le go kgetholla ka bong go akaretša le tsamaišo sehlopha sa tumelo ya seHindu.
Tšweletšo ka fao e fokoditšwe ke boemo bja bosa, bjalo ka ge maemo ao a lokilego a se gona nageng ka bophara.
Gape, kantoro e tla tšwetša pele maiteko a go tiišetša phihlelelo ya yona.
Seo se ka fapana go tloga go sehlopha boeletši go ya go sa go hlokomela, le go ya go sa go tšea karolo ka mafolofolo le maikarabelo ao a tlatšego ka tlase ga hlahlo.
Thuša go šupa ditšhitišo tša go hloma mekgwa ya go seketša mohlagase le go hlabolla tharabollo ya go a fediša.
O tla bonagala pele ga magisterata wa Germiston ka molato wa go nyabetša.
Se ke ka lebaka la dikago a go se tsebjwe - kgapa ya oli le seporo sa setimela - di hweditšwe ka tlase ga mmu ge rakonteraka a be a phusula, gwa realo mohumagatšana More.
Tona Uys o re motswako o ka fiwa ka fao ngwana a kago kgona go o nwa.
Bokgole bjoo ke tsebago go be go se na porojeke ya go nontšha yeo e ngwadišitšwego ka Roodeplaat.
Re swanetše re tiišetše segwera sa poraebete le mmušo le go netefatša gore go tla ba le mekgwa ye mentši le bokgoni bja go phethagatša ditlabakelo tša dikago le mananeo a setšhaba.
Hlaeletšano ye botse, bokgoni bja go šomišana le go boledišana le go šoma bobedi ka metsesetoropong le ka magaeng.
Ge Mna. Kemp a se na dipotšišo tšeo a nyakago di etapele ke tla tšwela pele go botšiša Mna Kritzinger tšaka.
Go feta fao, histori ya bjalo le ya kgale ya Seminare sa Inanda e laetša go ke mo nnyane wo re ka o fihlelelago ka thutong go sena segwera.
O ka re o ka ka borutho bja mahlasedi a letšatši la Afrika go feta fao le boeng gape lapeng le la MaAfrika Borwa leo bjalo le lego karolo ya lona.
Lenaneo la go tswakana la kgodišo ya setšhaba le tla tšweletšwa ka ditšhabeng tšeo di lego kotsing.
Efang batswadi le bao ba amegago tshedimošo ka tšwelopele.
ke dumela gore dipotšišo ga di a botšišwa bjalo ka tša go sola, eupša tša go aga maiteko rena a go netefatša botebo bja maemo a sa ruri a namolo.
Go šomišana le lapa bjalo ka setlabelo sa go tšhireletšo, le go netefatša gore ngwana ga a tsene kudu ka gare ga tsamaišo ya molao.
khampani yeo ikgethago ya dipeeletšo ka di SMME ya go fana ka mašeleng, taolo ya dithoto, go tlatlaiša, go rerišana, thekgo ya go tšwelopele ya kgwebo ka dikgao tša go ikgetha tša indaseteri.
Kopano e swanetše e swanetše ditaba tše dintši, ke kopano ya go boledišana - E tla betla tsela ya bokamoso.
Seo o se akanyago ke gore batho gabotse b lepatlea tšwile ka lepatlelong ka kgorwana ye nngwe gona fale.
Ditokomane tša go swana le diforomo, dipego, diphatlalatšo, dipholisi le tše dingwe tše ntši.
Maloko ao a lego mošomong ka CSC a amogetše ngongorego ka batho bao ba bego ba elwa.
Ka ga yoo a bego a le kgauswi le fao ke bego ke eme, ke bone motho yoo a foša kgapetla ya kgase ya meokgo.
Afrika Borwa e ikgafile go tšwetša pele bommakgonthe le tsela ya go matlafatša basadi ka maemong ka moka a bophelo.
Ge o na le potšišo goba tshwayatshwayo ka kgopelo bonana le A Booysens.
Ditšhaba tša Bodikela di gononela Irana lenaneo la nuklea ke seapešo sa maiteko a go tšweletša dibetša tša athomiki, e lego seo Tehran e se ganetšago.
Ba go fana ka dithoto ba ka se tsebišwe ka ditlamorago eupša ba tla eletšwa ka dipoelo ge ba ka letša mogala.
Ditshwayatshwayo ka moka di ngwadilwe ka mokgwa wa go fa dinthla, gammogo le diphetolo tša kopana.
Bona le bagononelwa ba bangwe tšweletše makgaa a mmalwa ka kgorong ya tsheko ka melato ya amana le diokobatši yeo e dirilwego ka ngwakong.
O rile mmušo wa Iran o tla lekola sephetho le taba phetolo ka matšatšing a se makae ao a tlago.
Go lekola le go namola go maleba le go netefatša gore diMDG ka mafelong a tša maphelo le tša thuto di a fihlelelwa.
Ke a tseba le nna gore ba bangwe ba nyaka go senya go šitwa go fana ka tshedimošo ya molaetša ka ga maloko ao a hlomphegago bjalo ka seo se senago maswanedi ao a lokilego.
MEC wa mmušo wa selegae Qedani Mahlangu o re mello ya mešašana yeo e sa tšwago direga yeo e bolailego palo ya batho ba mmalwa le go senya mafelo a bodulo go ralala Gauteng ke taba ya go tshwenya.
Re kgodilwe gore kgonagalo e gona ya gore rena re tšwelepele ka ditaba tše ka moka, le ge e le thlohlo ye kgolo.
Kgokagano magareng ga tšhireletšo ya setšhaba ka lehlakoreng le lengwe , le maikemišetšo a hlokomelo ya setšhaba le mananeo a a hlabollo ka go le lengwe ga e ya lekana, e feleletša e sa šome gabotse le go hloka mohola.
Tshedimošo yeo e filwego ga e akaretše mengawga ya peleng ya GAMAP bjalo ka ge se se ka se fe taetšo ye botse ka setlwaedi sa tšhomišo ya mašeleng.
Maloko a setšhaba ka kgopelo a swanetše go lemoga gore kgoro ya pharakano ka Khayelitsha e hudugile.
Ee, a re re o hwetša dika tše šoro tša mokhohlane , bohloko bja mešifa, bohloko bja malokologo tšeo di o dirago gore o šitwe go šoma - go thata go gore , nakonyana ya matšaštši a se makae.
Ka lefaseng leo e lego motse a re tšeleng pele ntwa ya go lokolla basadi ka Borwa ka bophara.
Le ge segwera se sebonalago se hweditšwe peresente ya phapano e baletšwe go ke ye nnyane go ka bala sengwe ka segwereng se.
Moperesidente Gbagbo o emetše go fa setšhaba polelo yeo e theilwego godimo g ditherišano.
Molatšatši , go fiša kudu le moya wa go koloba, sehla sa dipula go tloga ka Mei go fihla ka Febereware.
Mohlankedi wa tšhireletšo o fologile a tsena ka gare ga kgwebo yeo e rilego go ya go tšea tšhelete go sa tsebjwego gore ke bokae ka gare ga mokotla wa tšhelete.
Re tšwetše pele go šoma ka go tiišetša tšhomišano ya borwa le borwa ka go swara dipoledišano tša kopano ya ditona tša dinaga tše tharo elego India-brazil-Afrika Borwa tšeo di swaretšwego ka Motse Kapa pejana mo ngwageng.
Ba re ga ba na nnete gore maemo a tla ba godimo go feta ka fao a lego ka gona ga bjalo go feta ka fao go šetšego go le ka gona ka mono gae.
Re dumela gore tiro yeo e ka tšewago ka maemong a bjalo ga e ya swanela go tšhumela maemo kotsi pele.
Palamente e ile ya solwa go šoro ka tlase ga boetapele bja Mohumagatšana Mongella mabapi le tsamaišo ya mašeleng ya PAP.
CD ya mmino wa Jabulani e gatišitšwe ya phatlalatšwa magareng ga bošomedi ba SAPS.
Go tšea karolo ga setšhaba go nolofaditšwe ke CBPWP ka dikopano tša setšhaba.
La mafelelo Mna. Moperesitente, o amogetšwe ke dipelo ka moka legaeng la gago la bobedi le ditebogo tša dintši ge o ile wa kgona go re hlompha ka go ba gona ga gago.
Latela dikgokagano tše gore o kgona go bona Molao wo goba ditshwayatshwayo ka Molao woo.
Bjang bjo bo omitšwego bo ka dula go fihlela sehla se sengwe ge bjang bo thoma go hloga, ntle le fao phulo e ka fokola kudu.
ka fao ke re ke dipoelo tša hlago tša maemo gore go se bonale gabotse go ka latela.
Tše dingwe tša tlaleletšo, go fa mohlala, o nyaka ntlo ye kgolo goba tshwamare ye nngwe e hlongwe.
Tshepedišo ya go bopa pholisi bjalo e fihlile nthleng yeo e lego gore molawana wa tekanelo mešomong e ka akanywa le go fiwa gore Kabinete e nagane ka yona.
O rile tiragatšo ya sefala maikemišetšo a yona e tla ba go šetšana le tša hlokomelo ya setšhaba. Ka nako ya dipapadi tša diOlimpiki.
Go mpshafatša le go matlafatša demokrasi ka setšhabeng sa rena go tliša bobedi mathata le menyetla ya dinyakišišo le mpshafatšo ya theknolotši.
Ke tseba kudu histori ya ntwa ya tokologo ya Logra Civic le ditšhaba tšeo e di hlankelago le ga bjalo.
Re ka se itumelele ra gakanega mo nakong ya ge tiro le go phethagatšwa di le maemong a bohlokwa ka tsela ye.
Molekodi wa masepala o nale bokgoni bja go thuša masepala wa gae go neela diripa tša dithoto go elwa ka ka go fapantšha.
Hlabollo ya maano a go fokotša maatla fao go laetšwago se le ka kgahlegong ya bosetšhaba.
Baahlodi ba tla dira kwagatšo ya mafelelo ka ga ge eba ka nnete go nale kwano yeo e lekanego.
Ka morago ga dipoledišano tše di telele magareng ga mmušo le NCCD, go fihleletšwe sephetho sa gore SAFCD swanetše e kago ya kemedi ya batho bao ba sa itekanelago.
Maikemišetšo a yona ke go oketša palo ya kelo ya tshipi ye e tšweleditšwego ka mokgwa wo o ikemego ka indastering ka dinyakišišo le hlabollo ya maleba, go fetolelwa ka theknolotši mme mafelelong ya rekišwa.
Gape go ya le ka therišano ya ditona tšeo di fapanego, molaokakanywa wa bosetšhaba wa dinamelwa tša ka nageng go šomana le ditaba tšeo di šupilwego nakong ya ditherišano tšeo di thibelago phethagatšo ya molao wa bjalo.
Pego ya komiti ya tlase yeo e lokišitšwego ke Mna Myburg, e nale dinthla tše di latelago tše bohlokwa.
PSP e šomoša WSDP ya moragorago go hlopha pego ya kelo, pego yeo e tla rerišanwa ka ketelong.
Bana ba fela ba enwa diela tša ka gae, go swana le pharafene le diela tša go hlwekiša, kudu ge eba diela tše di tšhetšwe ka gare ga mabotlelo goba kotikoti yeo gantši e swarago dino goba dijo.
O gateletše gore Afrika Borwa e kgotsofetše ka maikemitšo a pego.
Hlabollo ke lenaneo leo le katologilego leo le šomanago le magareng ga tše dingwe; khutšo, tšhireletšo, demokrasi le pušo ya sepolotiki, ekonomi le pušoya tša kgwebo le selete se se nnyane le mokgwa wa go šomana le hlabollo.
Tše ka dipalopalo tše di lokolotšwego tšeo di hweditšwego ebile di theilwe godimo ga CPI ka mafelong a magaeng gammogo le ka nageng ka bophara.
Di akaretša go rekišwa gape thekišo ka ntle le phetolelo ya dithoto tše difsa le tšeo di šomišitšwego le ditšweletšwa go setšhaba ka moka.
Kgatelelo e swanetše e bewe godimo ga hlalelelo ya tshepidišo go nale go re e bewe godimo ga go palelwa ga moithuti.
Tokologo ya rena e tlile godimo ga rena ge ngwagakgolo le mengwage ye sekete di phethagala go ya go tswalela.
Ngaka Leon Burger , wa paballo ya hlago wa Pick-it up o nale bahlankedi ba babedi, bao ba hlokometšego tšhila le go rwala ga tšhila , a ekaba ke nnete?
Tumelelo ya go hweletša borameepo ba bannyane mašeleng e tla hlohleletšwa le go nolofatšwa ke ditlamo tša maleba le tšeo di šupilwego.
O seke wa lokela seka sefe goba sefe sa tšhelete, fegelwana, goba sekgoba sa kamologanyo.
Bahlankedi bao ba okametšego ga ba swanela goba maloko a magolwane a mokgatlo bao ba ingwadišitšego le mekgatlo ya dipolotiki goba maikemišetšo a bjalo.
Ka go akanya diphetogo go fihlelela maikemišetšo a, go bohlokwa go gatelela dikokwane tšeo di rilego.
Thušo yeo re hwetšago go tšwa mafaseng ao a hlabolgilego e swanetše thuša maikemišetšo ao a tšwelago pele.
Katološo ga e ya swanela go dirwa ka gobane mothapi a šitilwe, ka go hlaelelwa ga gagwe , go neelana ka dipoelo tšeo di nyakegago ka dinako tša mathomong.
Sešupo se bonolo ka go se kgethe se šupa bogolo bja dihlopha tše pedi tša magareng, le dikgwebo tše tharo le tše nne.
Sehlopha se ke kgokagano yeo e sego semolao, ya go hloka maloko le tšhelete yeo e ntšhiwago ya boleloko.
Hlabollo ya Taolo ya Ditšhelete e akaretša kaonafalo ya taolo ya mašeleng le hlahlo gammogo le ditirelo tša ka gare tša tekolo.
Mohlankedi wa kgoro ya tsheoko o swanetše go rakwa ka fošwa ka matlapa mme le tokomane yeo a e tlišitšego e hlokomologwe le go fošetšwa kua.
Netefatša gore Molao wo o amegago o a obamelwa , le go gopola gore diphetho aša kgoro ya tsheko ka moka di a obamelwa.
Ga ke kwešiše melato ka gobane ke nagana gore komišene e gopola mengawga yaka nakong yeo.
Eupša go bile le phihlelelo yeo re swanetšego go e amogela ka gobane go bile le dinako tšeo di okeditšego lebelo tša go hlohleletša MaAfrika ka dinakong tšeo di tlago.
Nako ye nngwe le ye nngwe ge a tla kata batšwasehlabelo, o ba boditše gore leina la gagwe ke 'Maseven' mosenyi yo mogolo ka seleteng sa Moutse.
Re fišegelwa go gore o be leloko la rena mo nakong ye ya lethabo le hlahlo ya go šidulla monagano.
Sekgao se gape se bapala karolo ya bohlokwa ka go fana ka ditlabakelo tša go thewa godimo ga tšweletšo diindasteri ya bolemi.
Seka seo se lego molaleng sa go bonagala se hlomilwe ka lefelong le botse go sedimoša setšhaba ka ga bohlokwa bja porojeke.
Se se akaretša seo se ka bitšwago phošo ya setho goba go šitwa ga tshepedišo.
Ba filwe lefelo la mošomo le tumelelo ya go kopanela khomphuthara nakong ka moka ya go ithuta mošomo.
Khamphani ya Difala ya Jungle e tla etela dikolo ka pontšho hlahlo ya dimakatšo ya 'Babogedi ba Dimakatšo Ba diWhale'.
Sebopego sa polane ya kgwebo e ka hwetšwa gape ka PMU.
Kopano ya enngwe ya Boraro bja Ditona e tla swarelwa ka seleteng sa SADC ka nako yeo e tla bewago ke mekgatlo.
E sale e hlongwa, mafelo a magolo a tirišano go tšwa dinageng tše tharo a akaretša, meepo, kgokagano ya theknolotši, hlokomelo ya maphelo, dinamelwa, kgwebo ya tša bolemi, hlabollo ya bokgni le tsebo le sekgao sa enetši.
Tše di akaretša tswalano ya dinaga tša boagelani, le dinaga di šele le mekgatlo ya bofofiši go swana le ICAO.
Tshepedišo ya maphodisa a masepala ya go fediša setlwaedi sa difatanaga go tšea mafelo a go phaka gabedi le bao ba tshelago molao wa pharakano e tla tšwela pele.
Karabo nakong ye, MaAfrika Borwa go ya ka mabarebare e amegile ka maitekong a go menola mmušo a boile gae.
Sello sa kgakanego sa batho ka bontši le bohloko bja tlala bja bana ba bona fao e lego dijo tša go fepa lesego le boipshino bja batlaiši ba bona.
Tshedimošo ka dillong ka moka tšeo di tswalanego le hlabollo ya dimenerale le tshenyo di tla hwetšagala ka DME ka mokgwa wa lefelo le tee la go ema.
Peakanyo ya sekirini e ka arolwa ka mafelo a mateng ao a sa sepelego , a go selaganya le ao a tlišwago ka go fetogafetoga.
Gape e bile thogako ya hlompho ya setho ya mošomo yo mongwe le yo mongwe ka fao yo a kgetolotšwego ka mafelong le go menyetla.
Lehono re theeleditše ka fao go hloka taolo go iphilego maatla ka gona ka metseng ya bathobaso, le ka fao e amago maphelo a batho ka gona.
Katogo go tšwa go maemo a go se itekanele bjalo ka tokelo yeo e lego godimo ya setho le taba ya hlabollo e nyaka mokgwa wa go go lebelelwa lefsa ga thušo ya mašeleng.
Karabo ya Moperesideste Konare e file pono kakaretšo ya mathata a Afrika le seo se nyakago go dirwa go šomana le seo.
A eka ba ka nako ye ngwe o ile wa bona bahlapetši ba dira mošomo ba sena thethwana.?
Dinthla tšeo di kgobokeditšwego lefelong le tee di nyakega fao dintla di beilwego gona mafelong ka moka a tekolo go kgabaganya naga.
O bušetše badiriši bao e sale ba tsena go tloga maabane , beke ya go feta bjalo bjalo.
Le ge Afrika Borwa e ka se hlophiwe bjalo ka setšhaba seo se nago le tsebo yeo e tletšego, e gola ka lebelo ka lehlakoreng le.
Ge ele ga bjalo o tla thabela go tseba gore lori ya gao e fa gore o tle o kgone go lokologa le gore o seke wa šiwa ke sefofane sa gago.
Bao ba ratago go boledišana le makgotlana a mannyane a selegae ka taba ye, ba ka no tsenela go dira seo ka go ingwadiša ka makgotlaneneg a mannyane ka kantorong ya kgaufsi le bona.
Ke nale nnete gore rena ka moka re lego fa, re tla amogela dinnete tše.
Molaetša wa ECO ka tiragalong yeo sephedi se sengwe seo se lego kotsing seo e ka bago mohlare gona phoofolo yeo e amegago ka bosenying.
Kelo gantši e šomišwago go laetša phapano yeo e ka bago gona magareng ga sešupo sa kakanyo le palomoka ya setšhaba ke phošo yeo e lego magareng.
Ke rata gape go bopa mokgatlo wa barutiši bao ba rotšego modiro, go šomiša bokgoni bja bonago tšwetša pele khwaliti ya thuto rena pele.
Ka morago ga dingangišano tše maatla tša ditaba tše, maloko a lekgotla a rerile go ikgafa ka bjako ka yona nako yeo.
WCED e šoma kudu kgauswi le kgoro ya mešomo le makala a mangwe a yona go hlatloša le go neela baithutamošomo hlahlo ya bokgoni tšeo di abiwago ke dikholetšhe tša thuto ya godimo.
PSP e dirišitše WSDP ya moragorago le go kgoboketša pego ya kelo, pego yeo e boledišanwego ka yona ka ketelong.
Go nale dikgao tše nnyane tšeo di golago ka gare ga yona, go swana le hlago le tša boeti, tša boeti tša go lefelwa, tša boeti bja maphelo, kgwebo le boeti bja dikopano.
Tshepetšo ya lefelo le tumelelo ya EIA le hlokomelo le go lahlwa ga mafelo, go akaretšwa tshepetšo ya ka gare le ya ka ntle.
Karolwana e tšea taba ya potšišo ya tswalano ya mehutana ya mafelo a pholisi ka latela maikemišetšo le kokwane tša hlabollo ya pholisi ya Australia.
Kgorotsheko ya Toka e tla emiša ka ditaba ka moka tša hlathollelo tšeo di tšwago tshepedišong ye.
Re thabišwa ke go kwa gore bagononelwa ba golegilwe pele ba ka tšwela pele ka go reka ka bofora.
Go šireletšwa bošorong bja dipampiri tša bona le ditokomanetšeo di amanago le mošomo wo ba o swerego wa mokgatlo.
Amogela mokgwa wa bonolo wo o theilwego godimo kudu godimo ga dišego le go maemo a go amuša.
UNMIS e hlohleleditše mekgatlo ka moka go šupa le go rweša maikarabelo a bao ba hlohleletšago bahlasedi.
Go diriša tagi gampe, go akaretšwa le motsoko, ke sehlola se segolo seo se oketšago hlolego ya mahu le malwetši.
Lesolo la dikgetho leo le sa akaretšwego ka bobeadikgang le tla tšewa bjalo ka hlotlo le gore le tla eletša mmušo wa Zimbabwe ka moo go swanetšego.
Nakong ya go thuba mohlala o ile wa tšewa ka baemedi ba HDTI go šupšwa ge go kgonega.
Se ke nnete ka motopo wa bohlale, woo e lego motheo wa tsebo ya ikonomi.
Go sotlwa, go hlokomologwa le go hloka metswalle batho ba bagolo ba swanelwa ke go amogelwa ka mafelong a hlokomelo.
Bjalo ka ge o tseba Moperesidente Musharraf ga bjalo o goeleditše maemo a thibelo le go fega molaotheo.
Go tswakantša le go golaganya pholisi magareng ga maemo a bosetšhaba le diporofense go tla nolofatšwa ka MINCOM.
Se ke phihlelelo ye kgolo kudu ka gobane ga re nyake lebelo la tshenyo le thibelwe ke dikotsi tšeo di ka efogwago, a realo.
Bjalo ka karolo ya SCMP lefelo le lengwe le le lengwe la kgatišo e tla swarwa ya tsheko yeo atlegilego.
Ke a go leboga Ngaka Stals le mošomimmogo le wena go fihla fa mo mosegareng wa letšatši.
MEC Rajbans o tla hloma porojeke ye mpsha , ya go akaretša setlabelo sa mathomo e sale ka lebopong la Mandeni.
Basenyi le bangwe ba go se tshephege ba swanetše ba ntšhiwe go fihlela ba laetša go tshephagala.
Go neela le go iša otara yeo e šomago gabotse ya Bronchfiberscope, go akaretša le seetša se sennyane bjalo ka ge e hlalošitšwe.
Sekgao seo se beakantšwego sa go lwantšha bosenyi ka Kimberly se iphetoletše ka tshedimošong yeo e amogetšwego ya gore koporo yeo e utswitšwego e hweditšwe ka polotong ka Witdam.
O swanetše goba le bokgoni bja godimo bjo bo ka laetšwago le bokgoni bja go ngwala le go bolela.
Latela seka sa tšhupetšo go ya ka kgorong ya tsheko ya magisterata, o fete kgoro gomme pele ga lefelo la barutiši o tlago thoma go bona leina la tsela e lego Ithendele.
O file bana ba sekolo polelo ya go hlohleletša le go ba kgopela go dirišana le yena.
Ebile ga e sale potšišo ya tšhomišano, ke taba ya gore ICC e nyaka go leka badudi ba Sudan seo e lego ditšiebadimo tona ya toka ya realo.
Go lebeletšwe gore ba tla šoma bjalo ka moeletši le mohlahli wa batšweletši ba tšhese ba ka moso go tšwa ditšhabeng teo di bego di hlokomologilwe peleng.
Lebelela lenaneo la Lefelo la Batšofadi go hwetša lefelo la tšhireletšo la kgauswi le wena.
Ye ke nako ya mengwaga ye senyane le seripa nakong yeo ditheko tša dithoto di bego di nameletše.
Ge e le ka dipanka se beetšwe toko nako ye telele le botebo di nale sehlopha sa dipoelo.
Mong wa mpša o swanetše a hlahliwe gabotse gore a kgone go swara ka seporofešenale bohlatse bja mohuta wo.
Ge a ka kgona go dira seo ntle le go lekega ka dinthla nka se be le bothata.
Ke le leboga kudu ka ka polelo ye kopana le mantšu ka tlaleletšo yeo e lego ya go kgahliša.
Ke rile ga ke nyake tšheletenyana ya bona ya ditšhila, eupša ga ke nyake go hlohleletša bao ba dirago bofora.
Sekhwama se fana ka thušo ya mašeleng ya kgauswi le ditefelo tša mebaraka le dinyakišišo tša ka mafelelong , tšeo di tšweletšago bohlale bja dithoto, kgwebo le katološo ya sekgao sa boindasteri.
Eh, seswantšho seo ke bolelago ka yona, motho yo ke mmonego a efa ditaelo e be ele Mokapotene Albisini, ka fao nka ba ke le phošo ka diswantšho tšeo.
Bohlokwa bja Komišene ya Afrika bo tla elwa go ya ka bokgole bja ditlabakelo tša go matlafatša NEPAD.
Go oketša polokelo ya letseno la mašeleng ka tsela ya go fokotša sekoloto, kelo hlatlogo ya ODA le letlotlo la poraebete, gammogo le taolo ye botse ya letseno le tšhomišo ye botse ya tšhelete ya setšhaba.
Motho ya a godilego ga bonolo aka nyaka madulo, gomme go nale ditlamo tša go thekgwa ke mmušo ka mašeleng fao batšofadi ba kago dira dikgopelo tša thušo ya go hwetša madulo.
Tša maphelo tša Eriod le moemedi wa tšhireletšo ka mafelong a bjalo a mošomo, goba dikarolo tša go fapana le tšeo.
Go diriša ditlabakelo bošaedi - se se ama tšhomišo ya bokamoso bja bona le paballo ya hlago.
Ka borutho ke lebogiša bao ba fihlilego mafelelong ka kabong ya difoka tša ngwaga wo ka NSTF.
Go bohlokwa gore re thome ka go tsepelela godimo ga ditokišo tša katlego ya mephato ya ko fase.
Ka fao ke mošomo wa morutiši go lemoga dika le dimelo tša tshotlego ya bana le go kgona go ba šupa.
Ka letšatši la dikgetho, balekodi ba tla hlapetša dikgetho le tsehpetšo ya go bala ka mafelong a dikgetho.
Lenaneo la Thušo ya bašomi EAP: Lenaneo leo le theilwego godimo ga bašomi leo le fanago ka thušo go bašomo bao ba nago le bothata bja tirišo ya dinotagi goba mathata a setho ao a amago mediro ya bona mešomong.
Thlaselo ye e elane le maitekelo a ANC a go tloša ntwa ya tokologo ka mafelong a babaso le go e iša mafelong a babašweu.
O ka ingwadiša ka lenaneong goba wa fetola boingwadišo bja gago bjo bo lego gona, dikarolong tša ka tlase.
Ee, o hlahlobilwe ke ngaka Asvat, eupša ka nako yeo o be a sa šomiše, gabotse o fetotše mootledi, mootledi ebe ese John Morgan ka nako yeo.
E nale hlabollo bokgoni ditlabakelo tša setšhaba le ikonomi, gomme e fana ka khwalithi ya botse ya bophelo.
Mohumagadi Ngwenya o tla bolela ka bophelo bja botse bja setšhaba le tša maphelo le monagano wo botse wa setšhaba.
Re sa tšwa go boa Addis Ababa fao go tšeerwego sephetho sa gore Komišene ya Mokgatlo wa Botee bja Afrika e swanetše go fetolelwa go ba Mokgatlo wa Botee bja Afrika wa taoloka maiteko a go o maatlafatša.
Ee, kgonagalo ke e bile gona ya gore ba itšeetše molao matsogong a bona.
Ge diIDP di sa fihlelele maemo ao a beilwego, ka go hloka mahlatse di ka se fetišwe.
Ge mothalwana - o laeditšwe ke gore ga go bafetodi ka lekaleng leo.
Tše dingwe tša ditheo tša thuto ya godimo di le gore di amega ka fetola mananeo a tšona a ditaeletšo go a lebiša gongwe.
Bohlatse bja gagwe ka tabeng yeo, bonnyane bohlatse bja gagwe bo kgaphetša Mohumagadi Mandela, e sego Mohumagatšana Falati.
Sekgoba se swanetše se be dirwe go ka lebaka la go šošobantšha bjang bja botala ka go bopa kgare bagareng bja sešego.
Go bohlokwa go lemoga gore ditherišano tše di direga kgahlanong le seo se diregago ka morago e lego go phuhlama ga ikonomi ya lefase, kgoro e rile bjalo.
Baswa ba nyaka gore ba šomiše maatla a bona le go kgona go hlola go tšwela pele ka hlabollong ya dipapad le ka bokgabong le bokgoni bja tša setšo.
Ka tshwanelo, morago ga ge Iseraele ikgogetše morago, Gaza, e bile lefelo leo e tswaletšwego, la bokgoba leo le thopilwego.
Molao wa Boditšhabatšhaba o nyaka gore basepedi bao ba tshelago mellwane ya dinaga fao go nago le bolwetši bja malaria ba hlaba tšhwaana ya malaria.
kapa Bodikela le yona e bapetšwa gabotse le le dikarolo tše dingwe tša naga ka bophara ge go bolelwa ka kelo ya bodiidi.
Kotsi ya bontši bja esiti bo hola kelo ya godimo ya asitiyeo e lego ka godimo ga yeo e tšweletšago le go fokotša khuetšo ya asiti go mehuta ya phulo ka go iša asiti ya mobu godimo.
IDC e tla fana dikgwebo tšeo iponelago mathata tšhelete ka baka la mathata a ikonomi eupša e ka se fe fela ye nngwe le ye nngwe, a realo.
ICLEI ke mokgatlo wa boditšhaba wa mebušo ya selegae wa go phethagatša hlabollo yeo ikemego ya sa ruri.
Bogolo bja Lefelo ga bo a hlabolga ka baka la menyetla ya ikonomi yeo e sesefetšego, ditlabakelo tša fase le ditirelo.
Maikemišetšo a Porojeke ya Phetolelo ya Tšhila ke go fokotša tirišo ya didirišwa tša hlago ka go hlohleletša go šomiša tšhila gape.
O seke wa gakantšhwa ke mathata ao a nago le dinako tša go fetša e ka bago dibeke goba dikgwedi:tekanyetšo ya kabo ke yeo e tlwaelegilego ya hlapi ye hubedu.
Lefelo le le goga bohlokwa bja lona go tšwa go letlapa la kranaete ya ka Tabla Mountain, yeo e ikadilego ka bobotse ka mokgwa wa setlogo bjalo ka ye nngwe ya dithaba tša kgale mono lefaseng.
Mešomo ye mengwe e ka akaretša ya go alafa le boentšeneere bja meago ya go šoma go thibela le go šireletša.
Ke dumela gore semphato - sa go swana le seo re se dirago mo bošegong bjo, go kopantšha mebušo, Sekhwama sa Lefase, diNGO, boetapele bja setšhaba le maikemišetšo ao a swanago, ke kholofelo ya rena ye kgolo.
Mokgatlo wa Ditšhaba Kopano o ka neela bahlankedi ba ona tumelelo ya go fata ka mellwane.
Letšatši pele ga ge re etela Mexico SANAC e bile le ditherišano tše kgolo ka ditaba tša go lekola le go ela , e mongwe le e mongwe a fišegela go bona maikemišetšo a mmušo a fihleletšwe.
PSP e dirišeštše pego ya moragorago ya WSDP le go kgoboketša tekolo, mme pego yeo e ahlaahlilwe ka ketelong.
Go neela ka tšeo di lego bohlokwa ka tsebišo ya moragorago yeo e laetšago go hlweka le bobjale bja tshedimošo yeo e phatlaladitšwego.
Mokomišenare le Bolaodi bja Setitšhi sa Maphodisa Carnavon o tlotlile maloko ka mošomo wo mogolo le go lwantšha diokobatši.
Šuthiša maose godimo ga selekodi mme o kgotle go bona dinthla ka moka tša diswantšho le tshedimošo ya setegniki.
Go lekola, go hlahloba le go ela phethagatšo ya maikemišetšo a PSTE.
Kgato ya menyetla e akaretša mananeo a mebaraka go ditšhaba le bao e tlago ba baithuti ka moso.
Ga go na tefo ntle le ge foreime ye mpsha goba nomoro ya entšene e swanetše e bonagatšwe.
Go bala dipolelo tša dti tšeo di kgethilwego, tobeletša kgokagano yeo e latelago.
Kgoro ya rena taelo ya gore dinyakišišo tša go lekola khuetšo yeo e hlolwago ke go dira matengwa go bao ba a dirago, go feta fao, pego e tla dirwa gona kgweding ye.
Gatee fela ge maina a dumellanwe, ditšhupetšo tša maina a mebila di tla hlongwa ka magahlanong a ditsela.
Mohlankedi wa hlapetšo le wa sephodisa ba thibetše maiteko a go hula panka ka FNB ka lefelong la mabenkele a Gameka Kimberley.
Ye nngwe ya maikemišetšo a motheo a boentšeneere bja pharakano ke go laetša mafelo ao go diragalago dikotsi gore maiteko a thibelo a tle a phethagatšwe.
Mekgatlo ya batho ba segae yeo e nago le maemo a tšwelopele ao a sa amogelwego goba a akaretšwa ka gare ga tsamaišo ya bophelo bja bo botse.
Letlakala le le fa setatamente, polelo le ditokomane tšeo di fago kago yeo go yona thlaeletšano ya mmušo e beakantšwego goba go phethagatšwa.
Ke nyaka fela tshwayatshwayo ya gago ya gore motho yo alego ka maemong yo a tla ba ka tlase ga mogopolo wo o phošagetšego wa mabapi le Trevits.
Senamelwa sa L se hlaloša ka fao dikhemikhale di sepelago ka gare ga lefelo.
Kgwebo yeo e beakantšwego, tša mešomo, le dikago tša setšhaba di swanetše di netefaletšwe boemedi bja go šoma gabotse ka lekgotleng.
Go nale hlaelelo le go se šome gabotse ga phatlalatšo ya diokobatši e lego seo se feletšago se hlola hlaelelo ya go hwetša diokobatši tše bohlokwa.
Ba be tšwelapele go fapantšhwa ke mohuta wa lefelo wa magaeng, lefelo la bogošing, metsesetoropo yeo e hlophilwego le yeo e sa hlophiwago.
Ngwaga wa go feta WCED e bile monggae wa lekgotla la tšhireletšo le batšeakarolo, go rera khuetšo ya lenaneo la tekolo.
Lefase la rena le itemogela nako ya bothata bja bogolo, bjo bo sa kago bja bonwa e sale Lekgotla la Ditšhaba Kopano le hlongwa , gwa realo Mna. d'Escoto ka polelong ya gagwe ya pulo.
Ke rata go laetša ye nngwe ya menyetla ye e sego gona yeo baemedi ba NAFCOC, diSMME ba ka išago pele ka maemong a boditšhabatšhaba.
O hlolose gape ditšweletšwa tša porojeke tše di šongwago ka URL le go ngwadiša moreki, fao go lkgonegago.
Go fa tumelelo ya gore lekgotla phethiši le tla dira mešomo ka moka yeo e tlago bewa godimo lona ke Tona ka molao wo.
Hlahlo ye e tla tliša mmogo boporofešenale bja taolo ya hlago le bong bja bo lekaneditšwego ka mešomong ka histori ye neelano yeo e tiilego le khuetšo ka ditšhabeng tša bona le makgotleng go tšwa ditoropong ka moka ka Afrika.
O nale kgotlelelo le go kgona go ikgoboketša e bile ele motho yo bohlale.
Ge bomasepala ba tšea mokgwa wa go reka le dira dinyakwa tša mabapi le sebopego sa tokomane ya go thendariša, diphatlalatša lego kgona go tšea sephetho sa go ama bohle.
Ka matšatši a diphadišano, ditimela tšeo di beetšwego fela dipapadi di tla be di sepela go tloga Johannesburg Park Station le go tloga setitšhing sa ka Germiston go ya setitšhing sa Rissik ka Hatfield le go boela morago ka morago ga papadi.
Dipalo tša go hlakantšhwa ka moka di dirwa ke tshepedišo ka nepo ya go fokotša kgonagalo ya go fetiša dipalo tšeo di phošagetšego.
Ga go na lebaka lefe goba lefe go ka gononela gore e be ele sematlane sa mmušo wa kgethollomo nakong yeo.
Lenaneo la dipontšho le hlakantšhitšwe go thabiša bana, leo le laetšago diswantšho tša sebjalebjale, ke yeo e swanetšego le go ba gona ka tafoleng ya Tshedimošo ya Musiamo.
Dikomiti tša Tšhireletšo ka dikolong di tla hlola gafetša tšhireletšo le go lekola dialamo ge di sa šoma.
Papadi e tla dirišwa gape go leka boitokišetšo bja toropo mabapi le tša tšhireletšo le polokego, gwa realo Molaodi Mogolwane wa masepala wa toropo ya Johannesburg Sbongile Mazibuko.
Dumelang Mna. Swart, o tla be o bolela ka mošomo wa barutiši ka nako ya dikhuduego.
Sethunya sa go ba le dikolo tše seswai, Toyota Corolla le dikarata tša mokitlana di hweditšwe.
Baswa ba bahlano ba be ba tsebjwa gabotse ke mosadi, ebile o ba begile gatee taba yeo maphodiseng.
Ngaka ya mengwaga ye masomenne e tla tšwelela pele ga maseterata wa Mafikeng lehono ka molato wa bohodu, morago ga go golewa ka labohlano.
Ba tla fa maloko bokgoni bja setegniki gammogo le setšhaba le bao e sego baemedi ba mmušo.
Go amega ka mafolofolo ka peakanyong , hlabollong, go hlongwa le go dirišong ya tshepedišo ya mpsha yeo e theilwego godimo khomphuthara.
Se se ra gore ba fetwa ke menyetla ye bohlokwa go ikgatelela ka bokgoni bja bohlale le dinyakišišo tša ditlamo tše.
Lehono, go ya ka Tona, o fetile nepo ya rena ya go aba kalafo ya di ARV ka porofenseng.
Ka gare ga phedišano ye botse ya diphedi ditlabela tša hlago di bapala karolo ye bohlokwa ya go tšwetša pele go ikema.
Sa botshelela, kantoro ya moemedi mogolo wa bosetšhaba ga e ya swanela go ba le go diriša kgetho ya yona mabapi le botšhotšhisi le mabakeng a mangwe.
Ge o bona hlapikgolo, ka go sephapharege lemoša baruthi ba bangwe kgauswi le wena.
Ntle le ge re ka bona dikgomo tša rena mo sehleng gabotse ka thekniki ya A.I. ka dikgomo tšeo di nontšhitšwego le dipoo tša gona re ka se kgone go imiša dikgomo tša rena.
Ke bona, go feta moo go be go sena ba kalafo.
Le ge yona yeo ya go tšhoša e tloga e le yona ya go hloka kotsi, baruti ba MaHindu ba swere thapelo yeo e ikgethago go netefatša gore moya wa Sheila o robala ka khutšo.
Go re le bona ba hwetše boitemogelo bja bohlokwa bjalo ka bahlahli nakong ya ge ba be ba šoma ka Stats SA.
Neela o be o fane ka pampiri ya ntlwana ya boithomelo, thethwana tša polasetiki, mekotlana ya polasetiki le ditlabakelo tša go hlwekiša nakong ya mengwaga ye meraro.
Bjalo ka MaAfrika re lebeletše re le ka ntle mollwaneng ge Yuropa e dira diteko tša hlabologa tšeo di tšweletšago ke Mokgatlo wa Botee bja Yuropa.
Lekala le le hlokometše dinyakišišo tša ka ntle legatong la dikgoro tša modirelwa ka gare ga lekgotla.
Togagano le tirišino ya pholisi magareng ga maemo a bosetšhaba le diporofense a tla nolofatšwa ke MINCOM.
Re tšwela pele go šomišana le batšea karolo ka bothateng bjo ka nepo ya go bopa tshepo le kholofelo.
DBSA e gateletše boikemo bja mašeleng le diporojeke tša dipeeletšo; e lemoga phihlelelo ya ditirelo ke ditšhaba le baadimiši, le go tšwetša pele go boelwa ke ditefelo ka moka ka maitekong ka moka.
E sego kgale setlabela sa tekolo ka mong se rometšwe dikolong ka moka - gore di kgone go fihlelela dikago tša tšona le ditshepedišo.
Ka gare ga se, e ka kgonagatša kabelo ya karolo yeo e sa amegego ya patšete ya letlotlo ka go realo.
O tlaleleditše ka gore dikgoba tše di bulegilego tšedi hlodile moya wa monyanya le gona ba be hlapeditšwe ke maphodisa le mašaba a be a itshwere gabotse.
E swanetše ebe le mosela wo mobotse wa hlaeletšano le maemo a godimo a taolo ya kakareretšo.
Holo ya setšhaba e be e tletše la go falala, le moya o le godimo ka tetelo ge basadi ka batheeletšing ba thomile go hlaba mekgolokwane.
O tšeerwe go tloga motsaneng wa gabo a išwa motsemošate, fao a ilego a fiwa ditaba tše dibotse.
O be a tseba leina la gago, lege o be o se leloko.
Re kgethile phapoši ya balwetši ya bana ka gobane ke bona baetapele ba ka moso le gore ke bona bao ba nago le gona go hlaselwa ke tshotlego le malwetši, gwa realo Butler.
Ke rata go le leboga kudu , mohumagadi, Tona ge re mema go tla nageng ya lena ye botse.
Mmušo o tla hlokomela ka bokgaufsi khuetšo ya bona go nolofatša kgonagalo ya dipoelo tšeo di sa emelwago.
Lehu la tshepo le sehlogo le kwešitše le go tšhoša setšhaba ka moka, le dikgopolo tša rena di nale le na mo nakong ye ya mahloko.
Karolo ya nnyane ye bonolo dinyakišišo e tla dirwa go hlopha dikgwebo tše pedi tša magareng le lekanyetša go hlopha dikgwebo tše tharo le tše nne.
Tsehlopha sa mathomo seo re bapetšego le sona ke s Brothers Football Club mme re tšwetše pele go bapala le sehlopha sa Sawelo.
Ditlwaedi tša setšo le mokgwa wa bokgabo wa go rea dihlapi e tla supšwa , ya lemogwa le go laolwa ka gare ga bokgole bja ditlabakelo di bo fihlelelago.
Dipholisi tšeo di tlago ba le seabe ka ditlamong , tša go swana le dikholetšhe tša bjalo tša tegniki, tšeo di akaretšago tša FET le HE.
Re sa tšea bohlatse bja Majoro Pharephare Joubert.
Ngwako o bonala go ka re o be o dirišwa bjalo ka lefelo la go ripaganya dikoloi, fao dipaesekela tša go utswiwa di amologantšhwago mme tša rekišwa.
O ka phuruphutša dikolo ka lefelong la kgauswi le ka geno ka lenaneong la hwetša sekolo.
Go na le gape mabarebare a go re bagononelwa ba hlasetše khitšhini le lefelo la boiketlo fao ba hwditšego mokotlana wa letsogo.
Go goeletša bao ba thwetšwego dikgobeng tša mošomo, MEC Rjbansi o rile bathapiwa boraro bja bona ba tšweletše ka magetla go feta bao ba ba latelago ka makgeng ka moka.
Ntlha e dirilwe ya gore ka setšhabeng sa ditšo tše dintši ka tsela ye tirelo ya lefase ka moka e swanetše go kgatha tema ka polokong ya dikarolo ka moka tša ditšo tšeo di kopanego.
Lenaneo le la naga ka moka le akaretša makala ka moka a mmušo ga mmogo le makala a dikgwebo tša mmušo.
Molokoloko wa kabo ya maatla a mohlagase wo o fapanego o dirišitšwe le go hlongwa , gwa šomišwa dikonteraka ka moka tšeo lego gona tša go se kgaotšwe, sefehlamollo sa tšhoganetšo hlokego ya go tšea karolo ga mebaraka, pele go ka naganwa ka ga go kgaotšwa ga kabo ya mohlagase.
Ba apere disutu tše ntsho go ya ka dipego tša rena, ke sehlopha sa boiphetolelo sa maphodisa.
Ke ya go leboga Mna. McNally ka phetolo yeo o e dirilego.
Re swanetše re kgone go golagantšha mananeo a rena bjalo ka gfe nolofatšo yeo e dirilwego le ka babangwe.
Se se akaretša kago ya lefelo la sathalaete ya bobedi go neelana ka bokgoni bja tlaleletšo bjo bo nyakegago.
Boemakepe bja Koega le lefelo la hlabollo ya Diindasteri di nyaka peakanyo ya hlokomelo le khuetšo ya tekolo.
Ponto ya kgwebo ya RSA e thlamilwe ka tsela yeo e tlago go go thuša go tšea taolo ya dikgetho tša dipeletšo tša gago.
Transtel e aba gape hlahlo ya maloko a maphodisa a Afrika Borwa go kgona go beakanya tshedimošo ya sathalaete go kgona go thea setitšhi sa sathalaete.
Tsebiša modira dikgopelo le motho yo mongwe le yo mongwe yo a ganetšago dikgopelo ka go ngwala lengwalo ka kgetho yeo.
Mengwaga ye šupa morago ga tokologo ya rena , re bile le batho le dikhamphani tšeo di tšeago matsapa go fediša go hlokomologwa le go hlokišwa maatla go bontši bja batho ba rena.
WCED Online, e fana ka tshedimošo yeo e theilwego godimo ga kgokagano ya khomphuthara le tirelo ya baithuti, barutiši, batsaimaši ba dikolo le batšeakarolo ka go tša thuto.
Mfazwe o šupilwe gabotse ke batšwasehlabelo ba gagwe ka phareiting bjalo ka monna yo a ba katilego.
Ge eba ee, neelano ya MFMA e swanetše e kgopelwe pele ga ge motšeakarolo a ka kgethwa.
Maemo a tla begwa ka tlase ga kiletšo ya go gatišwa gomme ga e a dumelelwa go fološwa go tšwa inthaneteng ntle le tefo go tšwa ka kgokaganong ya khomphuthara ya SABS.
O ka no phuruphutša SAQA tshedimošo ya karolo ya maemo a go hwetša go go ntši ka karolo ya maemo.
Manaba a a batho ba rena a dira gore mošomo wa rena o hlakahlakane ka gobane ke karolo ya setšhaba sa rena.
Ke Komang-ka-nna yoo a nyakago go lebelela tokomane ye.
Beakanya le go gatiša ka gare ga pukutšatši, dikopano, ketelo tša semmušo, le go dira dipeakanyo tša maeto le tša marobalo bj.bj.
Ke rata go ruma ka go tsopola go tšwa polelong ya Moperesitente Mbeki Mokgatlong wa segwera wa Ghana le Afrika Borwa.
Lekgotla la Ditšhaba Kopano le swanetše go akaretša dikgopolo tša go laetšwa le go ngwalwa ka gare ga molatheo.
Ke be ke thabile ge modula setulo wa Botee Bja Afrika a bolela gore Afrika e ka seke ya etapele ketelo ya go gapeletša Zimbabwe le gore seo se swantše se naganwe ka lefsa.
Ditirelo tše dingwe tša keletšo ka, go fa mohlala, go tšea karolo ka dihlopheng tša porojeke le dikopano tša dikomiti.
SAPS e hlola temoššo ya bolwetši bja Hepatitis ka mafelong a mošomo le go thuša ka thibelong ya dikotši tšeo di sa emelwago tša go amana le mošomo.
Dinyakišišo ka ga kgonagalo ye mpsha go rea hlapi ya mohuta wa Octopus le ya go katološa tlaišo ya mekgwa e mefsa yeo e lego gonaya go rea hlapi ya mohuta wa horse mackerel wo o hlomilwego.
Seo motsotso woo o se bolelago ke gore o swanetše gape ke go dira mošomo wa hlaloša seo batho bao ba lego ka JOC, e kaba seo ke nnete?
Go fa tshedimošo ka botlalo ka Afrika Borwa, ikgolaganye le puku ya peakanyetšo ya ngwaga.
Kgopelo ya thwii goba go laeletšwa go tšwa go methopo ye mengwe go ka no se amogelwe.
Maphodisa a Table View a khukhuneditše bagononelwa ba babedi mogolo le moratho gomme ba utolla faporiki ya sephiri ka ngwakong fao lebake le bjetšwego gona gomme le lokišeditšwe go ya go bapatšwa.
Ke rata go o hlohleletša gore o ingwadišetše go ngwala dihlahlobo tša tlaleletšo ngwageng wo o tlago.
Maemo a a motheo ebile pholisi ya kgale ya ANC, go tloga e sale bothopšwa le ga bjale e le ka mmušong.
Se se re gopotša gape kgopolo yeo e tletšego ya leano , fao elego gore go nale maiteko a go golaganya kakanyo yeo e hlakanego ya batho ka moka bao ba amegago ka tsamaišong ya mmušo bjalo le bjalo.
Ga go na setatamente sa go bula, re filwe mangwalo a go tla go bonala fa le go re re mo ebile o ikemišeditše go araba dipotšišo.
Batšeakarolo ba bangwe gape ba mmalwa ba amogetše hlahlo ya mošomong, yeo e ba beago maemong a mabotse a go hlatlošwa mošomong ka kgwebong ye.
Mo legatong la badudi ba Kapa Bodikela, ke leboga baithaopi ka moka ka boikgafo le boineelo bjo bo sa kgaotšego, Uys a tlaleletša ka seo.
Mna. McNally o nale mogopolo wa gore taba ye e ka se atlege ka kgorong ya tsheko ya molao.
Karolo, maikarabelo, mešomo le maatla a mohlankedi yo a šetšanego le dingongorego tša batho kagahlanong le mekgatlo di tla lekolwa gabotse.
Mo mabakeng ao mekgatlo ya tša meepo e šupilego mehola yeo ba e dirišanego ka dinyakišišong le hlabollo ya ditiro.
IEC e tla tšwela pele go dira bjalo go humiša demokrasi ya naga ye.
Ntle le dipolotiki, thuto, kgwebo le setšo go nale mafelo a magolo a mabediao go kgahliša ao aka tlišago batho ba Afrika mmogo, e lego boithabišo le dipapadi.
Kankere ya sethong sa bosadi ke kankere yeo e tlwaelegilego ka basading ba ka Afrika Borwa.
Tše dingwe tša dikarolo di nale dinthla tše di bohlokwa le gore di ka be di na le mengwago ya go feta ye lekgolo.
Go feta dikgwedi tše tshela go bile le phatlalatšo yeo e sa lokago le ya go nyamiša mooko ya go laetša gore makgolo a dithunya tša maphodisa a mmasepala di lahlagile le bjalo.
Mmušo o tla tsebagatša seo se dirwago ke dihlopha tša JCPS go netefatša tšhireletšo le polokego ka porofenseng.
Pele re tšwela pele, o be ole mphatong ofe ge o tloga KwaNdegezi?
Ditiro di be di adilwe go kgabaganya Overstrand gomme tiišetšo e ile ya fiwa diporojeke tšeo di nago le seabe go fokotšeng bodiidi, tša go hlokomela hlago le go kgona go laola tšhila.
Go matlafatša karolo yeo e bapalwago ke ke sekgao sa poraebete ka NSI.
Diphetogo tše bohlokwa tšeo di swantšego di dirwe di ama boipiletšo bja mabapi le karolwana ye.
Mothaladi wa ditiragalo o fa lenaneo la ditiragalo tšeo o swantšego go di phetha go theilwe godimo ga tumelelo yeo o e filwego ke mohlankedi wa tsamaišo.
Bana le bafsa ka mehla ka tsela ye nngwe ba golantšwe le ba malapa a bona goba kgokaganmo ya thekgo, setšhaba goba setšo.
Baithuti ba swanela ke go gatiša mantšu gore ba amogelwe ka dikolong le go kgethwa go theilwe godimo ga bokgoni.
Ka nakonyana ye nnyane ya mengwaga ye mebedi , le go ba kgole le tikologo ya manyami, go diragetše tše ntši.
Se ke lefelo la hlwekišo ya meetse a ditšhila leo le nyakago go hlatlošwago fediša go kgotlelwa ga meetse a ka tlase ga lefase ka lebaka la go falala ga tšhila.
Go hlohleletša setšhaba kgahlanong le go hlokofatša basadi le bana le go tiiša dikgoro tša tsheko go go šomana le ditaba tše bjalo.
O tlogele mosadi wa gagwe Asha , le mosadi wa gagwe wa peleng le bana ba bane le setlogolo sa mosetsana.
Bahlahli ka tirelong tša sephodisa ga ba hlahliwa gabotse ka mošomong wa go nolofatša dilo le go hlama ditlabakelo tša hlahlo.
Go lekola le go lekanyetša khuetšo ya maikemišetšo le mananeo le tšhomišo ya mphiwafela wo o beetšwego mabakaka kgorong tša mebušo ya porofense.
Maano a bosetšhaba le maano ao a sa tiišetšwago a swanetše go akaretša bobeakgang bobedi ka hloleng temošo ka tabeng ya fokotša kotsi le go laola mabaka a kotsi.
Mna Steinberg, re o leboga kudu go ba o ile wa itliša wa ipula ka tsela yeo o dirilego.
Go tsenela ditaba tša mananeo a ditšhelete tšeo di sa beego kgatelelo godimo ga ditlabakelo tša bosetšhaba le tša ditšhelete tšeo di sesefetšego le go hlaelela.
Mootledi wa Winding Engine yo a hlahlilwego mme setifikeiti sa gagwe se feletšwe ke nako ya go šoma ka morago ga fao tše hlano tša dithuwana di tla lekolwa.
Ba hlohleletša dipeletšo tša kamano le phetolelano ya theknolotši magareng ga dikhamphani go tšwa dinageng tšeo ka bobedi.
Ba dirile mošomo wa go kgahliša kudu wa go ba mong gae le go ala taba ya mošomo wo o bohlokwa wa molokoloko wa dinyakišišo tša dithuto.
Go fana ka tšhwaana ya thibelo ya mmoko le polio go bontši ba bana ka moo go ka kgonegago ka nako ye tee.
Go kgoboketša thekgo ya maseleng yeo e sa kago ya gona go leka le go thekga tshepedišo yeo e phuhlamago ka lebelo.
Ke ka lebaka la dikatološo tša le dihlabollo tše mpsha tša gore re hlagiša dikolo tša go šetšana le dikarolo tše di itsego.
Motse kapa o kgokantšwe le mafelo a boditšhaba ao a fanago ka ditirelo tša tšatši ka tšatši goba beke ka beke ka ditirelong tša difofane tše kgolo tša boditšhaba.
Re o leboga kudu Mookamedi, re leboga le dinthla tšeo o di di bontšhitšego ga bonolo ka tatelano.
Tona Leonard Ramatlakane o ikemišeditše go tšwela pele go fokotša bosenyi le dinkhu tša ditseleng ka go diriša baithaopi ba Bambanani le maphodisa a mafelong a kotsi.
Go netefatša gore dikarolo ka dikgorong tšeo di fapanego di kopanya dipholisi tše di amanago le setšhaba ka pekanyong ya dikgoro.
Baetapele ba dikgwebo le maloko a bo ramelao ba tla mengwa go tsenela kopano.
Ka mantšu a mangwe go fa mohlala bao ba gaogolago ditekete ga ba sa le gona.
Go godiša tšhomišo ya tshila gape le gape le go phatlalatša gape tšhila yeo e lego bohlokwa go bao ba ka e šomišago.
Go tiišetša kgomarelo go mahlomo a ikonomi yeo e hlomilego kokwane ye ka molaotheong o mofsa.
Go agwa ga tshepedišo ya pušo yeo e šomago, ya go hloka bomenetša, ya go amana le batho le ya se be ya theko ya godimo go bohlokwa gore re fihlelele bontši bja mešomo yeo re lebanego le yona.
ITEC ka kgonthe, e fane ka mahlomo ao lego bohlokwa ya go agiša gore re kgone go katološa segwera.
Tiragalo ye e tiišetša gore karolo ya setšhaba yeo e bapalwago ke setšhaba ka ntweng ya kgahlano le bosenyi e ka se ka ya tšeelwa fase.
Seboledi Byneveildt o tla kopana gape le sehlopha sa boromiwa ka poledišanong ya motho ka motho pele e sepela.
Re šomišana bjalo ka dinaga ka mekgatlong ya boditšhaba le mafelong a mangwe gape a mantši a go swana le phetolelano ya ditšo le go kopana ga batho le batho ba bangwe.
E ikemišeditše go aga bokgoni bja mebušo ya selegae go fokotša maatla le go bea maemo a kotsi ka tlase ga taolo, e ka ba a kotsi ya go amana le dikotsi tša hlago, mauba le malwetši ao a kago phulega ka ka metse setoropong.
IE tla laetša le mananeo a khansele, dithuto le go lemoša le go dira diphatlalatšo.
ntle le sethunya, maphodisa a hweditše gape le disele tše pedi ga mmogo le bokao bja bonnyane bja tšhelate go tšwa go bahlakodi ba babedi.
Mašele, dikarolo tša mašela, hlapi yeo e tšidifaditšwego, ditšweletša tša hlapi, diminerala le ditšweletša tša diminerale.
Mmušo o tla laola ka tshwanelo, wa boloka le go leka go katološa polokego ya sesole seo se hlokometšego ba bogošing.
Seo ke se Mna. Attwell a se bolelago bonnyane re lt a kwana gore hlatse e bone fela mathoma a go gatakana.
O ile a re morago o rakiwa ke banna ba bararo ka morago ga lefelo la kgwebo ka mmileng wa First Avenue ke Kleinbegin ka Kraaifontein.
Go tloga go phošagetše , ba bangwe Maloko ao Hlomphegago ba lletša meropa godimo ka ditaba tšeo re rilego tšeo ba rilego di tla bolelwa ka Polelo ya Maemo a Setšhaba.
Legae leo le kgethilwego gabotse, leo le hlomilwego godimo ga leribeng la toropo , la pono ya boemakepe le pono ye botse ya lewatle.
Ka nepo ya go efoga go pitlagana ga pharakano, babogedi ba tla eletšwa go šomiša dinamelwa tša bohle gore ba kgone go fihla ka mapatlelong a dipapadi le mafelong a bathekgi a go bogela dipapadi.
Maloko ka yena a sehlopha a dumellane go fana ka tša boithabišo ba dumetše go etela Afrika Borwa lekgaa la bobedi ke taba yeo e tla kgonegago.
Setlabakelo sa mohola sa go thekga leano la IEC le go šupa menga yeo e tla nyakago go lebelelwa ka lefsa.
Maina a mafelo ao e ka bago a ngwadilwe bošaedi, goba a bonala ka mafelong a go feta a mabedi, maina ao a nago le dikgopišo goba a go kgethollo le ao a sa ngwadišwago.
Ba amogetše gape le Ukraine bjalo ka moeng wa mokgatlo.
Modulasetulo wa komišene o tla kgopelwa go tšea magato a maswanedi go netefatša gore Mebušo yeo e lego maloko a saenela le go go lokiša Kopanelo yee lekotšwego lefsa.
ANC e dirile kwalakwatšo ya maikemišetšo a yona a go huduša Mošate wa yona go tloga Lusaka ka Zambia go ya ka Johannesburg, mme Nelson Mandela o kgethilwe bjalo ka motlatša Moperesidente wa mokgatlo.
Ka kgopelo dira RSVP ka ge se se tla thuša ka tshepedišong ya boingwadišo bja ka boabeakgang.
Go netefatša kgwebo le indasteri go amogela dikokwane tša boetapele bja paballo ya hlago le hlabollo yeo e ikemego le go boloka kobamelo ya bona.
Go oketšega ga nnyane ga phišo ya lefase , go o hlolwago ke mahlasedi a letšatši ao a fihlelelago lefase mme a swarelela ke tšhilafalo ya moya ko lefaufaung.
FIFA e nale palo ya godimo ya dinaga tšeo elego maloko go feta le dinaga tšeo elego maloko a Lekgotla la Ditšhabakopano mme seo ke sešupo sa thekgo ya dipapadi.
Le ge e sa le godimo ka tsela yeo e sa amogelwego dikgobalo tša gi iša lehung di a oketšega le go tšwela pele go golaganywa le dikotsi tšeo di amanago la bafsa, banna, bjala le tshotlo ya dinotagi tše dingwe.
E hlamilwe ke baagi ba mapatlelo a dipapadi le go agwa mmogo le lepatlelo.
Se e bile kobamelo ya mekgatlo ya selete le kgahlego ya go rarolla mathata ka nageng yeo.
Gore kgoro ya Dinamelwa e tšwele pele ka kgopelo ya yona ya pholisi ya polokego ya bofofiši ka gare ga mahlomo ao a ikadilego a theilwego ke ICAO.
Sa pele, go ruta le go ithuta wo o phethagetšego o ka tšea karolo ka lefelong leo le šireletšegilego la polokego.
Ee, ge re be re di phuruphutša , re mo hweditše ka sepetleleng sa JG Strijdom.
Nthla ya gore o tswetše ga bedi ka serapeng sa diphoofolo, seo se e dirile katlego ya bobeakgang le go tsebagala setšhabeng.
Go molaleng gore re tla holofela go amogela pego yeo e tletšego go tšwa go mang le mang go akaretša le Moperesiotente Kikwete le baemedi go tšwa ka Zimbabwe, ele seo se theilwego godimo ga seo se tla laolwago ke selete ka seo se swanetšego go dirwa.
Go sa kgathalege gore ke go sepela, go itšhidulla, boithabišo, go ya mabenkeleng, go bogela dipapadi goba tiragatšo, St Georges e tla bulelwa boipshino lefaseng la lethabo le boiketlo.
Diriša tšhupamabaka yeo e elego ka tlase go go thuša go hwetša kopano goba tiragalo yeo e diragetšego peleng lehono.
Mna. Gosper yoo e lego gape modulasetulo wa komišene ya bobeadikgang wa IOC, gape o tlotlile maiteko a babeakanyi ba MaChina go fana ka ditlabakelo tše kaonekaone go babeadikgang bao ba ingwadišitšego.
Ba swanetše go eletšwa le go šupetšwa lefelong la maleba la tša maphelo ka nepo ya go hwetša kalafi ya nako ye telel ya maemo a bona a twatši ya HIV.
Maikemišetšo a poto ke go godiša menyetla yeo e kago ba gona ya go godišetšwa maemong a Mmabaledi mogolwane wa Hlago go ya maemong ao a tletšego.
Afrika Borwa, go swana le dinaga tše dingwe tše dintši tša Afrika, e ikamanya le kokwane ya gore APRM e swanetše go thekgwa ka mašeleng ka setlogo ke dinaga tšeo di kgathago tema.
Hlabollo ya tirišano ya magareng ga Molekodi Mogolo le go lokišwa ga ditlamorago tše mpe tša tekolo.
Myanmar e nale dihla tše tharo tšeo di ikgethago, le sehla sa dipula seo se thomago ka Mei sa fela ka Oktoboro.
E sego kgale, ba bonwa molato ba babedi ka nnete ba lemogile se ge ba sena go kwebiwa ga sehlogo ka kgorong ya tsheko ya magisterata wa Delareyville.
Hlotlo ye kgolo go rena ke gore ga bjalo ke go aga bokgoni bja mokgatlo ka maikemišetšo a go godiša bokgoni.
Ditumelelo tše bjalo e tla ba tša nakwana mabapi le mafelo ao a nyakegago.
Ge go imišwa wa maitirelo go ka šomišwa, kgomo ya tshadi ge e ruthela gomme e namela ye ngwe , e swantše go hlokomelwa ngwaga ka moka , go tlaleletša kudu dinyakwa tša go tswadiša.
Go fihlela ge boipeletšo bo theeditšwe le go tšea sephetho ka bjona, kahlolo ya Moahlodi Hlope e tla dula e eme.
Ga go kgonege gore go gatelelwe go fetiša taelo yona ye, ka fao bohlokwa bja lefelo le magareng ga maiteko a pontšho yeo e kgahlišago re swanetše re tšee phišegelo ya go fediša bosemorafe.
Thekgo ya dinyakišišo mabapi le dipeakanyetšo, seka sa kago, taetšo ya mmepe yeo e le mo nakong le go šupswa ga mafelo a ketelo.
Se ke ka fao re tlago thekga maiteko ka moka a go dumelela batho ba Kenya go tla mmogo g hwetša tharollo.
Theresa o boletše gore ba ka be ba o bolaile, mathata a gago a ka be a rarolotšwe.
Go hlola maemo ao batho go ona ba kago ba le menyetla ya go hlabollwa le go phela maphelo a mabotse.
Ka go fediša kgolo ya mono gae ya ditšhelete bolaodi bo ka ba le seabe ka go kaonafatšeng maemo a ranta ka ntle.
Bjalo ka ge e hlalošitšwe ka ditshwayatshwayong mathomong, bokamoso bja Afrika Borwa ke bjo bo logaganego bjo bo golaganego le le kontinente ka moka ya Afrika.
Pholisi ya pušo ka sekgaong se ke e nyaka go netefatša hlalošo yeo e lekanego le go arogantša dikarolo, go amologanya gabotse mešomo ya bahlami ba dipholisi, balekanyetši, basepediši le ba go sepediša maatla a nuklea.
Ka fao, dihlokwa tša bona di a fapana mme dikgao tša mekgatlo di tla mmogo go godiša dihlokwa tšeo, mme ka nako di a thulana.
Batho ba bantši bao ba hlokometšego malapa ba lobile mešomo ya bona, ka gobane ba amegile ntweng ya go lwela tokologo.
Šedi e beilwe godimo ga mananeo a go ithuta o le kgole ao a sa thušego gabotse, kudu ka mathomong a dithuto, go feta mafelo a go akaretša dikgatišo le diteng tšeo di fapanego le mananeo a ao a bulegilego a dithuto.
Go lekana le go se lekanele ga ditlabakelo tša dinamelwa go ka ba le khuetšo ya go tšwetša pele goba go thibela hlabollo ya setšhaba le ikonomi.
Ka kakaretšo, poledišano ya rena e tla etapele ditherišano tša rena go šetšana la ditaba tšeo re di šupilego.
Ditaba tša go swana le diphadišano, tekanelo ya ditefelo tša dithoto tša go romelwa ntle, sekema sa go putseletša di sa nyaka go phethagatšwa ka dikgaong tše dingwe.
Mabaka a kwano ya mohlakanelwa ga a kgetholle kgahlanong le bao e sego maloko a mokgatlo.
Moinspektoro Vincent Ngubane wa maphodisa a Toropo o re magato ka moka a maleba a tla tšewa go netefatša gore Durbana e nale sehla sa mekete se sebotse.
Gape go nale MaAfrika Borwa a mantši bao ba lego ka Irag ntle le molao bao ba swaranego le ditirelo tša tšhireletšo.
Moperesidente Obama o feditše letšatši a šomana le dihlohlo tšeo di lego molaleng tšeo di Amirika e lebanego le tšona; go ntšhwa ga madira a Amerika ka Irag le go tsošološa ikonomi ya naga.
Setlami sa Tša Boeti sa Sir Lowry Pass : ditlabakelo di hlabolotšwe le bokgoni bja go hlongwa ga setlamo.
Go šitwa go obamela le ye nngwe ya tše tša ka godimo e ka feletša e dirile gore kgopelo e ganwe.
Kakanyo ya go fa tshedimošo ka taba yeo e rilego ka mmušo mabapi le tfhuto le hlahlo fa e phatlaladitšwe ke Kgor ya Thuto.
Tsamaišo le Poloko ya bokgoni - Sekema se tla sepedišwa le go bolokwa ke kgoro ya tsamaišo ya ETM.
Kakanyo ye e hlola seka se segolo se maatla seo se emelago maatla le kopano.
ka maikemišetšo a go dira mošomo wa mošomi yo mongwe le yo mongwe yo a tswaleletšwego ka ntle , ntle le ge gop tswalelelwa ka ntle go le mabapi le go tereka.
Ga bjalo ke tla bolela gore ke laetšwe go tla go iponagatša fa lehono.
Bjalo ka ge o tseba, US le Britain di hlakanetše go thekga ma mašeleng tharollo yeo e sešogo ya tsentšhwa tirišong.
Le bofsa bo tla bonala ka mokgwa wa tša ditšhelete le taolo yeo e hlabolotšego.
Kudu kgorwana ya bone, tshepedišo e tla thoma ka Arni gwa realo J van Rooyen.
Bagononelwa ba seswai ba golegilwe morago ga lesolo leo le bego le swaretšwe ka Thabong mafelelong a beke.
Setšhaba se hlohleleditšwe go fokotša tirišo ya mohlagase ka go dira dipeeletšo ka reka didirišwa tše difsa tša theknolotši, go akaretša le tirišo ya kobo ya apeša kisara dipalepo tša go seketša mohlagase le go diriša maatla a letšatši.
Re swanetše go dira Dinyakwa ka go thibela batho ba bafsa go ithuta diokobatši le go tla go palelwa ke go phela ntle le tšona ka mananeo a a lego gona a go ba lemoša ka bophelo bjo bo botse.
Seka sengwe le sengwe seo se dumelelago ka mphato se tla hlangwa, sa hlokomelwa le go tiišetšwa ke Entšeneere ya Meago yeo e Ngwadišitšwego.
Mašaba a a ka se dumele gore boradipolotiki bao ba gakanegilego ba gakantšhe dilo go thopa goba go ganelela maatleng.
Nako ya ge ba be ba mo phuruphutša, o ile a bona sefatanaga sa tša tšhireletšo sa Vimba se batamela.
Thlohlo ya gore go ka golaganywa bjang tsebo ya menagano ye botse le maitemogelo a mošomong e tšwela pele go hloriša TVET.
Bobedi dingaka tša selete tšei di amegago ka bolaoding bja kalafo ya Steve Biko nakong ya matšatši a gagwe a bofelo ba file karabo yeo e swanago dinyakišišong.
Gabotse re tla dumellana gore go nale MaAfrika a mmalwa, go kgabaganya kontinente, bao ka bobona e sego setšhaba se sebotse.
Hlokomela maemo ao a sego a fase go ao a bapetšwago ka ditlomong tša thuto tša setšhaba.
Panka ya Polokelo e swanetše e thuše dipanka tše nnyane tša go laolwa ke babaso tšeo di itemogelago mathata goba di nago le bothata bja go tswalelwa.
Go basadi, go fola go oketša kotsi ya go amana le tša thobalano le maphelo.
Kgatišo yeo e saenilwego ya Molawana wa Porofense o akareditše bohlatse bja neelano ya Molao woo, le ka morago ga phatlalatšo, re swanetše re go go neela Kgorokgolo ya Molaotheo go go boloka.
Go matlafatša le go kgobokantšha diREC bjalo ka dikokwane tša go fihlelela maikemišetšo a Lekgotla la Ikonomi la Afrika le go lemoga Mokgatlo wo o ukangwago.
Hlabollo ya Kgwebo ya Tša Boeti e bopilwe segwera le mekgatlo ye mmalwa yeo e šetšanego le diphetogo le BEE bjalo ka ye nngwe ya maikemišetšo a bohlokwa.
Ge moreki a ka neelana ka kgopelo ya go hloka khoutu ya moreki, thekišetšano yeo e tla ganwa.
Ba tla be ba boledišana ka potšišo yona yeo Moperesidente Blatter le nna re boledišanego ka yona lehono, a realo ka LaMorena.
Ee, eupša ke nagana gore ke kgetho ya gagwe go bolela sengwe goba go se bolele selo.
Re dumela gore sa mathomo se bohlokwa ke maikarabelo a batho ba Zimbabwe a go rarolla mathata ao ba lebanego le ona.
Mosadi wa mengwaga ya ka fase yoo a hweditšwego ka sefatanageng o golegilwe.
Bosenyi kgahlanong le botho, bo ka se efogwe gore tshepediša ya kgethollo e be e tlile go ba ya kotdi go batho baso ka moka ka nageng ye.
Dikgao tše kgolo tše bohlokwa tša diindasteri ke tša samente, boentšeneere, diindasteri tša temo, tšweletšo ya dimenerale, taamane le ditšweletšwa tša bodiriši.
Ka tabeng ya go ba gona ga IDZ, tokišetšo ya mabapi le phetolelo ya tumelelo ya motsamaiši wa IDZ e swanetše e obamelwe.
Bogolo bja mafelo a bodiidi a tletše ka mafelong ao a sa kgonego go fihlelelwa ke menyetla ya go thapiwa.
Nakong ya kopano, Tona Ivy Matsepe-Casaburi o tla neelana ka polelo ya pulo, gomme a laetša ditaba tše bohlokwa tšeo di šupilwego go lebelelwa ke molao.
Kalafo, hlokomelo le thekgo ya bao ba nago le kokwana ya HIV le bao ba lego kgauswi le bona.
Tefo ya Dinyakwa, yeo e lefelago KVA ye nngwe le ye nngwe ya nyakego ya godimo yeo e filwego mo kgweding.
Peakanyetšo ya ntwa ye kgolo kgahlanong le HIV le AIDS le malwetši a mangwe a go fetela.
Ga go a swanela goba le kgethollo kgahlanong le bašomi ba meepong ka lebaka la mafelo ao ba tšwago go ona.
Kopano yeo e ikgethago ye , fao go tla amogelwago patšete le Leano leo le Loagaganego le Hlabollo , e be e swaretšwe ka Holong ya Msobomvu.
Ge o na le yo mongwe wa bagwera ba gago yo a thuntšhitšwego , go molaleng gore ke tiragalo ya go tšhaša kudu go bnahlankedi ba sephodisa.
Ga ba dumelelana le le mmušo wa nhla ya Afrika Borwa yeo e ba amago le yeo ba e bušeletšago ya tumelo ya gore kakanyo ya dipoledišano e tla thuša ka go fihlelela dipoledišano ka tsela ya go hloka dikgaruru.
NEMA e hlaloša lefelo e le la hlago le la khemikhale yeo e bonwago, le lebotse la go ba le dikarolo tša setšo leo le huetšago maphelo a batho le bophelo bja bo botse.
Ye nngwe ya dipotšišo tšeo beng mengwako ba nago le tšona ke gore ge se se namelela ka boleng se tla ra gore ditefelo tša godimo.
Go gogela dinyakišišo tša tlaleletšo, tsinkelo tsamaišo bošomelo ya diphedi tšeo di fapanego, kabelo go tšwa palo ya batšeakarolo, le molao kakanywa o tla bušeletšwa.
Kgoro ya Saense le theknolotši le Thuto di tla šomošana ka phethagatšong ya leano.
Ka baka la ditlamorago tša ka godimo, ditšhaba tša batho di tla swanelwsa ke go amogela taolo ya ka moso ya bosa.
Mo nakong ye, go bonala go ka re go bile le palo ye nnyane bašomi bao le setereking.
Dipeakanyo tša mabaka a go bana le naga ka Transkei ya maloba, tšeo e fokoditšwego maatla kgahlanong le bokgoni bja godimo bja go tšweletša hlabollo ka sekgaong sa bolemi.
Gape e ka ga keteko ya dikgopolo tšeo di lego ka morago ga yona - tekanelo, toka, le hlabollo ya dinaga ka moka ka Afrika.
Ka lehlakoreng la dikago tša sebopego sa marulelo a seka sa V tšeo tša ka godimo di tla šoma ka go kgaoganywa le tšeo di putlago ka go ya fase gomme di lebane ka go bopa sebopego sa V.
Kago ya mengwako le mabaka a mafelo a bodulo go bašomi ba bantši ka indastering ya meepo a ka tlase ga ao a dumeletšwego.
A re šomišeng tulo ye ya go se tlwaelege go tiiša boikgafo go phethagatša mošomo wo le go hloma kwano ya Kopano ya Abidjan.
Lefelo la go putla magareng ga Gaza le Egepeta le šetše le tswaletšwe ka bjako.
Mna McNally, morago ga fao o hlophile go etapele bohlatse pele ga seo se bitšwago Komišene ya Harms karolo ya seo Komišene e se šupago e bego e le go lebelela ka sehlopheng sa polao?
Maloko a yona a tšwa bokamoragong bjo bo fapanego le go tliša tsebo le maitemogelo ao a fapanego mmogo.
Pušeletšo le phetogo ga di bonolo, le go hlabolla lefsa molokoloko wa ikonomi wa Stats SA go ka se tlogelwe.
Dinyakišišo tša dihlopa tša go tsenelana tša dikgaruru, go fa mohlala, dikgaruru tša dipolotiki, dikgaruru diotimeleng le dintwa tša dihlopha.
Dikgopelo ka moka tša di fihleletšego dinyakwa tša thušo ya mašeleng ka sehlopha sa panele ya boditšhaba.
Ke dirile setatamente se tee, ke neetše setatamente se tee ka Brixton.
Tekolo ya kobamelo ke maikarabelo a yo a swerego lengwalo le tumelelo, le mmušo o ntše o dira dihlahlobo kgafekgafe le goba tekolo go netefatša moswari wa lengwalo la tumelelo o tšea dikgato tša maleba tša tekolo ya kobamelo.
Go tloga Afrika Borwa go ya Ethiopia go nale mašaledi a marapo a kgale, a sa ituletše bjalo, a bolela ka setlogo sa SeAfrika sa batho ka moka.
Madulo, dijo le dinamelwa go ya hblahlong di akareditšwe matšatšing a mararo a mathomo, go bao ba e nyakago.
Maloko a mangwe a khansele a ile a kgopela gore be le kopano yeo e ikgethago ya SAMDC e dule.
Re tsomana le hlahlo ya bona ya potlako ka fao re ka go kgaotša modikologa wa dikgaruru le go fihlelela tharollo yeo e tlago tšea lebaka le letelele.
Philile go tšwa ka sekgaong sa inšorense o laeditše khuetšo ye kgolo ka nako ye nnyane yeo a bilego fao.
Tšweletšo ya maikutlo a maatla ao tokomane yeo e a rwelegoka gare ga pego ya Monolofatši e laetša mahlomo, moya le maikemišetšo a sephetho sa SADC le AU.
Lephodisa le kgonne go ntšha sefatanaga mme morago ga go phuruphutša sefatanaga , dillathekeng tše pedi tša bahlankedi ba tšhireletšo di ile tša hwetšwa mo go bagononelwa ba tshela.
Ge nkabe maphodisa ao o tsebiše ka yona nako yeo go ye nngwe ya dikopano, goba ka nako yeo ka taba yeo, kgonagalo ke gore tekete ye e ka gatišwa?
Ditšhele tše dintši tšeo di tsebjwago ka mafaseng a boditšhaba le ditšheke tša mosepedi di ka fetolelwa gabonolo ka dipankeng tša kgwebo, dihotela le boemafofane bja boditšhabatšhaba.
Nako ye e tilego ya go ba ya maleba ya go neelana e swanetše e laetšwe ka go ye nngwe le ye nngwe ya ya diporojeke tšeo di akantšwego gatee fela ge thekgo ya mašeleng e hweditšwe.
Go hloma taolo ya tshedimošo bjalo ka nthla ye bohlokwa ya go kgoniša go šoma gabotse ga kgoro.
Ka mahlatse re nale tsela ya go tia ya seo ka motheong wa hlabollo wa African Union e elego Segwera se Sefsa sa Hlabollo ya Afrika.
Kabo ye ya difoka ya matlakala a wepo ao a amanago le lefaufau a hlomilwe ke baithuti nakong ya beke ya Lefase ya Lefaufau.
Taetšo ye e šomana le holgwana tša ditaba tšeo di hlohlago mmogedi go hlatholla go kgolwa ga bona le go lekola lefsa kwešišo ya bona ka Afrika Borwa, ga bjlo, nakong yeo e fetilego le yeo e tlago.
Bjalo ka ge ke kwešiša, mehuta ka moka ya merwalo ya sesole e swanetše e sepele.
Mogwebi yo mongwe le yo mogwe go gweba ka maswi o tla boloka dikgapetla tša go tšhela aese kherime cream le aese kherime ka tsela yeo go tlago thibela go senyega le go šilafala.
Nthla ya gore malao wa peila o sepetše ka tsela ya ditiragalo ya diphetogo ngwageng ye lesome ya go feta ke taetšo maikemišetšo a mmušo go netefatša tšhireletšo ya ditokelo tša basadi ba rena.
Go eletša Tona ka ditaba tša go amana le tekanyetšo tša sekago sa hlabollo ya setšhaba.
Toropo e ikgafile go fihlelela maikemišetšo ka tsela ya go ama setšhaba go akaretša le Mokgatlo wa go Tlwaelega Wa Green Point le batšeakarolo ba bangwe, gwa realo Meyara Hellen Zille.
Golden Games e fane ka menyetla ya go kalatša batho ka tabeng ya mananeo a bosetšhaba le a kimollo ao Kgoro ya porofense ya tša leago ya setšhaba e golaganyetšago batšofadi.
Kgoboketšo - sekotlelo sa kelelo ya meetse le go elediša meetse, kgoboketšo ya meetse a pula ka lefelong le le go elela ka nokeng goba letamong.
Ge o hlwekiša ge dinamane di sa le ka ngwakong, hlokomelo e swanetše go tšewa ya mohuta wa sebolaya ditwatši seo se šomišitšwego.
Go be go sa kgonege gore re fe dikarolo tše lebanego maemo magareng ga di-biomes.
Rwanda e bapetše karolo ye bohlokwa ya ketapele ka go se ka go tšea karolo ka tshepedišong ya le go ba ba mathomo ba naga ya go tšea magato a bjalo.
Kgopišo ye nngwe le ye nngwe yeo go yona sethunya se dirišitšwego ntle le ge motho a lefile kotlo ya go amogela molato.
Ge batho ba nyaka mapokisi a mannyane le digodiša mantšu tša go bewa hlogong, ka kgopelo a seo se ka fiwsa mosadi yola a lego fale.
Nthla ya letseno le tšhomišo la mašeleng: thekišo ya mengwako le kgwebo ya ditirelo tša diindasteri go sa balwe le tša mašeleng a magareng ga dikgwebo le inšorense.
Ee ke kwešiša gore UNITA gabotse e thekgilwe ke mmušo wa Afrika Borwa.
Ditebogo go Mna. McAdam ge o rata go ka tšwela pele.
E fana gape ka tshepedišo ya kgetho ya tekolo bjalo ka ge e nyakwa ke molao.
Ke be ke laola dilo ka moka mme ke na le balaodi bao ba bego ba nthuša.
Godiša setswalle seo se bonagalago sa tšhumišano ya mebušo go netefatša neelano ya ditirelo yeo e tswakanego magareng ga makaleng ka moka a mmušo.
Morago ga dikgwedi tše tshelelago ba ntšeere go ya go fa bohlatse ka tshekong ya masomepedipedi, Joyce Sekukane le Winnie Mandela fao ke gannego go fa bohlatse.
Kabo ye ye bohlokwa ya difoka e be e dutše e gagaba tekano ya mengwaga ye mebedi ka tšhomišano le PriceWaterhouseCoopers le Standard Bank.
Mathata ao a amanago le hlolego ya mafula le laetša kgonagalo ya go tekolo ya go fokotša ya maatla.
Thlahlo ka poloko ya hlago le setšo di kile tša abiwa ka Maleoskop.
Rasethunya gape o re laeditše gvore re dire eng ge re eswa menwana goba ge re diaparo tša rena di swere ke moolo., a realo.
Mothaladi wa inthanete wa Midvaal o go hlohleletša gore ka nako o bušeletše setatamente se gore o sedimošwe ka fao mothaladi wa inthanete wa Midvaal o šireletšago tshedimošo.
Eupša a re lebaneng le dinthla - ke ka baka leo ke ikgogetšego morago ka tabeng ya dipalopalo.
Sa mathomo, mokgatlo, sa bobedi, botšhašetši, sa boraro ntwa ya sesole le sa mafelelo ntwa ya go thetha.
Ke motlotlo gape go bolela gore, palo ya tša mathomo ka nageng maemong a porofense.
Ge dinako tša go etela di fela, nakan e tla lla goba go tla ba le kgoeletšo yeo e dirwago.
Tirelo ya setšhaba ya baswa e tle neelana ka mokgwa wa nako ya telele ya go šoma gabotse ya go tsošološa setšhaba sa Afrika Borwa mola ka nako ye teeo hlabolla bokgoni bnja baswa ka ditirelo le go ithuta.
Bobedi bagononelwa ba ka kgolegong, mme ba tla tšwelela pele ga kgoro ya tsheko ya magisterata wa Vryburg e sego kgale.
Kgoro ga mmogo le TEP di beile mmogo dinthla tša tshedimošo ka ga batho ba go neelana ka dithoto le ditirelo.
Lefelo le ditirelo la thutong le nale bolaodi bjo maatla mme seo se kgatha tema katlegong ya bona.
Ke rata go dira gore taba ye e tsebjwe ya gore kakanyo e naganišitšwe morago ga go lebelela tekolo yeo e ikemego ya mošomo wa CTRU.
Maitshwaro goba dinyakišišo tša go ya pele, diphenkgišano, dikema tša go dira tšhelete ka lebelo le diketane tša mangwalo.
Re le leboga kudu ka ge le tlile mme ke a bušeletša ponagatšo ya maikutlo aka a kwelobohloko le matshidišo ao mošomi ka nna a le filego ona.
Baithuti ba bararo ba neelane ka diporojeke tša bona maemong a bosetšhaba ka Pretoria ka Setemere , ba felegeditšwe ke mohumagatšana Ontong.
Nka re, legatong la mmušo le maAfrika Borwa ka moka , ke fetiše ditebogo tša ka go Nomathemba ka mošomo wo mogolo woo a o fihleletšego.
Gabotse se ke bohlatse bja gore kgato ya renaka mathata a Zimbabwe nako ye ka moka a be a le ao a lokilego, lege re solwa ka mahlakoreng a mangwe.
Go dikgaetšedi le bobuti ba rena ba MaJuda hlološo ya Pesach ke nako ya kopano ya go lemoga le go gopola phapano magareng ga bokgoba le tokologo.
Ka fao e tloga e le molaleng gore Mmušo o swasnetše go ka maikarabelo o netefatše gore ditiro tše bjalo ga di diragale ka nako tša go tliša khutšo, ka gobane ga gabotse ebile e ka se nako ya maleba.
Re amogela ditsebišo tše gomme re lebeletše pele dipoledišano tša leago go fediša bothata bjo.
Mogononelwa o hweditšwe moragonyana ga fao a hlokofetše kgauswi le River Park.
Ka morago ga dinyakišišo go hweditšwe gore se sengwe sa dithunya se utswitšwe ka Gravellote ka Limpopo.
Mohlagase o leka go fediša go ya fase dinakong tša tšhomišo ya godimo goba tšhomišo ye kgolo.
Go itemogela maemo a go theilwe godimo ga boemedi bja semolaowoo o šomišanago le kgoro ya tsheko.
E re ke go botše gore Mna De Kock o tlile go fa bohlatse bja gore o ye nngwe ya tsheko yeo a sa kago a e tsenela.
Ga ke na nnete ya gore ba nyaka go boledišana le go ge eba ka nnete ba ile ba swara dipoledišano le tona ya dinaga dišele ya Tanzania.
Re be re nyaka gore e hlahlamollwe ka gobane e be e hlola mathata le batho ka makeišeneng.
O nale tokelo ya go se swarwe goba go otliwa ka tsela ye sehlogo yeo le go gobošwa.
Go apara yunifomo, go kokotela tshedimošo le thuto ya sepolotiki go tla aga maitshwaro ao a nyakegago le tatelo ya setho.
Kgopolo ya go thiba sekgoba magareng ga setšo sa mokgatlo le dinyakwa le dihlologelo tša bašomi bjalo ka ge di utollotšwe ka ditekolong tša pharologano do swanetše gohlangwa ka tsela ya dipoledišano, go akaretša bašomi ka moka.
Mookamedi Nkunda , yo a swanetšego go moeteledi pele wa marabele, a ka se tsenele kopano eupša o nale kemedi ya sepolotiki le ya sesole ka kopanong.
Se se filwe go bonamodi bja thwii ka banka ya hlabollo ya Borwa bja Afrika.
Ga re phenkgišane eupša re re mehuta ye mengwe ya dibetša e ile ya dirišwa.
Bjalo ka mathapama ao go bolelwago ka ona, o šetše o rile go bile le amalanse tše hlano tšeo di emego kamana madulo a bapile pele ga ge go ka tsoga bothata ka kgorwaneng ye.
Bjalo ka mokgokaganyi wa thuto le tekolo o fetolela maono a gagwe a maikemišetšo go ba lenaneo tiro.
Le ge go le bjalo go bile le palo ya batho ka gare goba ka godimo ga sekafolo, ga go bjalo?
Kwešišo yeo e lekanego ya tshepedišo ya diphedi ka mabopong yeo e kgonago go ikoketša e tla hlabollwa ka nepo ya go hlahla diphetho ka mehuta ya maswanedi, sekala le botebo bja tšhomišo ya gape le gape ya didirišwa.
re tla dira seo ra ka se kgonago go na le gore gogela didrišwa tša pušo tšeo di swanetšego go bewa pele ka baka la mešomo ye mengwe go oketša dipeeletšo ka mafelong ao re a filwego e lego hlabollo ya ditlabakelo.
O tla kgopelwa gape go lefa tefelo ya go ingwadiša kgwedi ka kgwedi ya sedirišwa seo o se kgopelago.
Tšhomišo ya goba go tšhošetša ka tšhomišo ya maatla kgahlanong le boganka bja sesole ke taba yeo e lego molaong ya mafelelo yeo e ka dirišwago ge tharollo ya sepolotiki e šitwa.
O tsena ka mmila wa Stegman o tsena leffelong go emiša difatanaga ka letsogong la go jamafelelong a seporo le mafelelong ga tsela.
Se se ka tloga go hlokomelo ya hlago go iša go hlokomelo ya batšofadi.
Phokoletšo ye nnyane ka palong ya difatanaga tšeo di kgbaganyago Free State e hlokometšwe ka Mošopologo.
Motho mang le mang yo a kago nwa lebotlelo la Dettol a ka se ke a gopolo morago ga fao.
CIGS e fane ka mahlomo a leanao la ikonomi yeo nabilego yeo e tlago sedimoša ditiro tša rena le maikemišetšo a rena mabapi le diindasteri tša setšo mengwageng yeo e tlago, gwa realo mohumagadi Mabandla.
Re tla potlakiša tsehpedišo ya hlabollo ya bokgoni , re šeditše hlaelelo yeo re šetšego re e šupile.
Mme ke tla fa Tona sebaka sa go oketša fao a naganago gore re ka oketša.
Le ka gae, batsena fela ka ngwakong wa gago ba o hlokofatša.
Ke rata go bolela seo gore mme se hlokomelwe, re a leboga Mme Modulasetulo.
Maemo a Afrika Borwa ao e lego dikokwane a tšwela pele go godiša ikonomi, kgwebo le fega dikiletšo kgahlanong le Cuba.
Ge re tšwela pele re ka re , Modula setulo, re šomana thwii le merero ya diSDU.
Ka maatla le boetapele le bokgoni tšeo di laeditšwego ka lefelong le, ka nnete mmogo re ka dira phapano.
Selo se se bohlokwa ga se go se theetša dipolelo eupša go tsena fase go lebana le mošomo wo o lego pele ga rena, e lego go ipshina.
Mangwalo a ditefelo a romelwa ka poso go motho a nago le maikarabelo, bjalo ka ge e laeditšwe ke moreki ka foromong yeo yeo e filwego.
Kgoro ya Thuto e gokara menyetla yeo mokete o e fago kobamelo.
Le di nale mina a go swana, ke ditumelo tše pedi tšeo di sa swanego.
Ditšheke le otara ya poso di swanetše go lebišwa go Masepala wa Theewaterskloof.
Boledišanang le nagane ka dingongorego bjalo ka g di tlišwa ekaba ka poso goba motho a itlišitše ka bo yenage a etela dikantoro tša poso.
Re nyaka re be le tumelo ka go rena, re be le pono le go tia maatla.
Afrika Borwa bjalo ka naga yeo e hlabologago e nale go ntši go holega go tšwa ka theknolotšing ya Nano.
Ka tirišanong ya ikonomi le setheo sa peeletšo seo se oketšegago sa Trukey ka Afrika, re nyaka boithnaopo bja bo kotšegago go fetišetša bokgoni ka Afrika.
Ye nngwe ya dikgato tše bohlokwa, mmušo o ikemišeditše go potlakiša patlalatšo ya ditlabelo tša ICT go tlabakela metse ya magaeng.
Ga ke na bothata , mme, eupša ga ke gopole se, ka nnete ga ke gopole.
Ka morago ga papadi, o ile wa tla wa neelana ka dijo lefelong leo o bego o dutše go lona?
Bjalo ka ge o lemoga, IRS e sa tšwela pele tšea taba ya khutšo le tšhireletšo.
Go netefatša taelo le therišano tša maleba le batšeakarolo ba MaAfrika Borwa pele ga dipoledišano tša bodiktšhaba.
Gantši e bapetšwa le ditheko tša go fihlelelwa tšeo gantši di akaretšago tekanelo ya ditheko go ya ka lefelo la bodulo.
Motse kapa o hweditšwe gore o nale batho ba bantši ba go diriša seokobatši sa heroin.
Maloko a boraditaba a mengwa go tla go tsenela polelo ye kopana ya boraditaba ka katlego ya masepala le dipeakanyo tša tsamaišo nakong ya sehla sa maikhutšo sa FESMAC.
Re thomile ka dipoledišano le baraloki ba bosetšhaba le ba boditšhaba go hlohletša hlabollo ya setheo sa makhura le khemikhale ka Borwa bja Kapa.
Batho ba bantši ba šoma ka dikgomo go tšwa ka letsong la go ja ke go re, ba šomiša letsogo la nngele go dira diteko tša ka maleng.
Mongwaledi kakaretšo o kgopetše nako le sebaka go dumelela moperesidente wa maloba Mkapa go dira mošomo wa gagwe.
Morago ga go amogela molao o bjalo go nal, e mošomo wa go hlolasetlamo le go hloma tshepedišo yeo molao o e lebeletšego.
Maloko a laeditše gore beakantše gore setopo se fofišetšwe India fao poloko e tlago ba gona.
Maphodisa a Meadowlands a swara lesolo le bjalo mafelelong a kgwedi ye nngwe le ye nngwe.
Batšeakarolo ba maleba ba dira maiteko a mohlakanelwa go thopa katlego ye botse ka tabeng ya Darfur gwa realo Jiang.
Go fihlelela go tšeelwa hlogonggo swanetše ka mehla go sepedišwe go ya ka maemo a boditšhaba.
Sekgao sa pele se hlapeditšwe go fana ka mangwalwana a tshedimošo go maloko a setšhaba go ba lemoša gore ba se nwe bjala ka mafelong a bohle le go diriša bjala gampe.
Go ya ka mohlankedi wa dinyakišišo, mokapotene Lithebe, lapa le kgotsofaditšwe ke kahlolo.
Kabinete e dumetše go hloma komiti ya tsenelano ya mebušo ka ikonomi ya Haetrotšene, go gapa dinyakišišo le hlola di tše difsa le go šomana le ditaba tša taolo le mananeo a tšhupetšo.
Go hlagiša ka go rata goba go hlagiša ka bohlaswa tshedimošo ye e sa swanelago go batho bao e sego ba malebale go go hwetša tshedimošo ka fao go sa swanelago le goba go swara sephiri le ditokomane tša bohlokwsa e tla molato.
Tekatekano ya maatla lefaseng e tla dula e le maemo ao a lekanetšego, le ge aka thewa godimo ga diphetogo, masome a mengwaga.
Nka se ke ka ba ka tsoga ke nyakile go šireletšwa ke motho wa mohuta wola wa John Morgan.
Tima ka moka didirišwa tšeo di dulago di tshumile le ge di timilwe nako le nako ge etšwa ka ngwakong le pele ga ge le eya go robala.
Bašomi ba eletšwa go eletša GEMS ke ge ba ka kgona go lokela batho ba e kaba ba bahlano bao e lego maikarabelo a bona ntle le tefo.
Go diriša ditlabela tša rena tša temo ka mo di swantšego go swana le meetse, tša bosa ka hlabollong ya ikonomi yeo e ikemego go dula e le gona.
Ka pegong ye nngwe ya molatogo tšwa ka Kapa Bodikela ka Matšhe, kgoro ya maphelo ya porofense e ile ya tsebišwa ka taba ya lehu la go hlolwa ke twatši ya diphthria.
Dipego tša moše di akanya gore ammonium sulphate le yuria di mohola kudu go monontšha wa N ka mmung wo o kolobilego goba mmung woo o nago le meetse a mantši.
Pego gape e šupile gore palo ya difatanaga tšeo ditšwago ka karatšheng ya Engen e fokotšegile le ge go le bjalo palo yeo e tsenago lefelong la ka Musgrave e oketšegile.
Ntle le tumelelo ye bonolo ya go tsena ka mafelong a dintlwana tša go ithuša setšhaba se nale gona go welwa ke malwetši le leuba.
TOR le leano la porojeke le hlabolotšwe ka therišano le batšeakarolo ka moka.
Go bao ba thwadišitšego mafelo, go bohlokwa gore ditokelo le maikarabelo a beng mafelo le bathwadiši di tšeelwe godimo.
Monna o golegilwe ka go hlokofatša ka maikemišetšo a go kweša bohloko le go gobatša.
Ditefo le lekgetho tšeo di lefišwago ke boromiwa ka nako ya mošomo wa yona wa semmušo bo tla tlogelwa go se lefele seo se swanetšego se lefelwe le makgetho.
Ge eba go šetše go nale tšeo di hlomilwego ka lefelong gona go bonlo go šetšana le le taba tše sego kae ka dikopanong tšeo di o kgahlago.
Maitemogelo a batho bao ba dirišago tshepedišo ya tša maphelo e sanetše go ba ao a go hlokomela le kwelobohloko.
Ka baka la letšatši le maemo a bosa bontši bja thušo ya dijo bo sentšwe.
Ke be ke tšhogile ka gobane ngwako wa rena o be o tlile go tshungwa mme re be re tlile go hloka lefelo la go dula.
Go eya le kwalakwatšo setšhaba le phatlalatšo ya seyalemoya di šomišwa bjalo ka ditlabakelo tša go rekiša.
Bjalo ka MaAfrika Borwa , o ka nyaka go šomiša taba yeo e ka bago kahlanong le mogopolo wa hinterland woo re bego re bolela ka wona ka taba ya ka mono gae.
Se gape se tla tšwetša pele ke neelwa ga tumelelo ya go šomiša inthanete ka mafelong ao.
Batho ba bantši ba dumela gore matšaštši a go swana le a ke fela go nyaka go ba maikhutšong.
Gape le gape, palo ya godimo ya mahu ka ditseleng tša rena ao a šilafaditšego sehla sa khutšo le ditiro tše botse.
Afrika Borwa e tla swanela ke go hlathllo karolo ya yona, ka ge e sa dirwa ga bjalo, ka tshepedišong ye mpsha ya lefase.
Taba yeo e amogo e gona ka ga tšhilafalo le go gapeletša taolo yeo e sa lekanago ya tšhila yeo e lego godimo ga mmušo.
Kgonagalo ya go šomiša sekirini se segolo ka lepatlelong la Johannesburg moo go ka bago le batho ba bantšibao ka falalago e ka boleišanwa le E Williams.
Dinyakwa tša tšhireletšo yeo tlwaetšwego go dirwa ya moyadi sesefile go tloga ge bokgoni bja moyeng, kudu ka dinakong tša thulano, tša baphenkgišani bjo tlago dula bo sesefile nakonyana.
Bokgoni bja go impshafatša bja tshepidišo ya dilo tša hlago go amogel amathnata ao a tlago le ditiro tša bathogoba ditiro tša hlago.
Ditsela le ditselana di swanetše beakanywa go latela boalo bja hlago ka moo go kgonegago.
Lenaneothero le metsotso tša dikopano tše tse di a hwetšagala le go fa tshedimošo yeo e tletšego tabeng ye.
Go bonagala go ka re sekolo se beakantše go ya leeto ga botse mme tiragalo ye ke ya kotsi.
Modulasetulo o swanetše a fiwe maatla a boemedi go lekola tumelelo ya tšhoganyetšo.
Gomme o be a go netefaletša gore ba ile go leletša amalense mogala?
Ditokomane ka bobedi Taolo ya Labvohlano le A-ube di šomišitšwe bjalo ka mothopo wa go lokišetša tekolo lefsa.
Bjale ke a kwešiša gore o be o se na le Altech ka nako ya masetlapelo a Helderberg, seo e lego mothopo wa dinyakišišo tša rena.
Go tšhela mmutedi wa dikgomoge o bjala o tla thuša go fokotša hlokego ya dikotla ka mmung.
Setswalle sa boditšhaba se swanetše go tšwela pele lefaseng leo le fetogilego go tloga dikokwaneng masome a mengwaga yeo e fetilego.
Ee, ke dutše mo, Morena, go feta dibeke ga bjale, ke theeditše ditšiebadimo tše ka nna.
Ke thabile ka mošomo wsa maphodisa le ge maemo ao ba swanetšego go šoma go ona a le a šoro, gwa realo mohumagadi Roux.
Ditefelo di akaretša VAT mme go go na go lefiwa morago ge motho a phumola ka morago ga dibeke tšeo di lego ka tlase ga e tee go tloga mola e hlongwago.
Ke dumela gore batho ba ko Pietersburg ba tla ntirela seo.
Dikokwane tše tša ka gare tšeo di laeditšwego ka gare ga pholisi ya Afrika Borwa ya dinaga tša ka ntle.
Dihlahlobo tša ditho tša bosadi di thuša go hwetša dikokwanehloko tšeo itekanelago tšeo di kago hlola kankere ya mapele a basadi.
Dipekanyo ka Eskom go oketša sefehla kgase sa thebaene sa dimillione tša diranta ka Atlantis se emetšwe go retha kgolo ya ikonomi ka lefelong leo.
Mmogo re bopa lekgotla la kgwebo ya tša boeti, leo le hlakanago kgafekgafe mme le amogetše leano le tee.
Thuto ya Bokgoni ka dikhomphuthara ka Barberton ka Mpumalanga, e emetšwe go kaonafatšwa morago ga pulo ya lefelo le lengwe gape la theknolotši ya tshedimošo ka Bokgobapukung bja Setšhaba ka Mjindini.
A le be le arotšwe ka dihlopha tšeo kgweding ya go fta ge le be lele ka Camp Hippo?
Re lebogiša ka moka bao ba amegilego ka go hlongweng ga NERSA.
Re boditšwe gore bjalo gore theipi e gatišitšwe gape le ka ditshwaelo tša gagwe, "Ke hwetša se e le selo se šele kudu".
Meetse a go tšwa maruleleong a mengwako a ka hola ka go bolokwa ka ditankeng go nošetša dirapana.
Ka tlase ga mahlomo a Transfrontier Park, taolo ya diphedi tša mehutahuta go akaretša, magareng ga tše dingwe, poloko ya hlago,, tšhomišo le mešongwana ya taolo.
Ge baemedi ba se ba swara mangwalo a tumelelo a go tshediša dithoto, go tla nyakaega lengwalo la maleba la go tshediša dithoto ka mollowaneng.
Tokomane ye e latela setlwaedi sa mmušo sa go farologan tšha phapano magareng ga Mešomo ya Kgoro ya thuto le Kgoro ya Thuto.
Mokgwa wo mokaone wa go bega ga botse diforomo o theilwe godimo ga eba o nale foromo ye tee goba tše pedi go šomana le tšona.
Mogongwe seo se ka lebogegago kudu ke menyetla ya yeo e tlago ka go ba gona ga yona ga mmogo le dihlohlo tšeo di tlišwago ke menyetla yeo.
Nthla ya tiragatšo e akaretša lefelo la go phaka difatanaga, kelo ya go fokotša pharakano, tsheketšo ya meetse le mohlagase.
Tsela yeo TRC e tlago rarolla bothata e tla bolela ge eba tsela ya poelano e tla bonwa bjalo ka ya semolao goba papadi felabjalo ka ge PW Botha a hlalosa TRC.
Moputso o ka emišwa , wa fegwa goba wa emišwa ge moamogedi a ka leka go o fetišetša go e mongwe le go neelana ka wona.
Kwano ya mohlakanelwa e laeditše gore lifi ya tlwaelo ga e ya swanela go tsenatsena go ditaba tša tsamaišo ya IQMS.
Kwano e dira gore mekgatlo e ineele go hlongweng ga kelo ya lefase ka tlase ga hlokomelo ya Palamente , e le seo se tla magareng ga tše dingwe sa lebelela ditaba tša bomong bja dipolase ka bontši.
Ketelo ya Tonakgolo Jiabao ka Afrika Borwa e tla bjalo ka karolo ya leeto la dinaga tše šupa tša Afrika.
Lebekele la boikhutšo la dikgwebo tše di lego gona le tše mpsha di lebeletše thušo le keletšo.
PTOE e tla rwala maikarabelo a go golagantšha le go laola tshepedišo ya dinamelwa tša bohle ka porofenseng.
Ka kakaretšo ga re dumele gore nako e šetše e fihlile gore dikokwane tša fao mekgatlo ye mebedi e fanago ka thušo e tla šoma ga bjalo.
K e amogela gore go robjwa ga melao ye go ka feletša ka tabeng ya go rupiša.
O ile a napa a ya go letlakala leo le latelago ka gare ga fao Mookamedi van der Merwe a realo.
Eupša, Mna. Kupelo o rile ngakao ba file tiišetšo ya ya gore fela bao ba bego ba se mošomong ba tla tšea karolo ka matšheng le gore bao ba bego ba le mošomong ba tla tšwela pele go thuša balwetši.
Bjalo ka ge e tla laetšwa ka gohle ka neelanong, mokgwa wo o bonolo ga o a fetoga mo mengwageng, le ka tlase ga borumulane bjo maatla.
Le gona, ge go kgonega gatee fela ka tlase ga moo, mangwalo ka mothalading o tee.
Re tla rata go akaretša batho ba rena ba bafsa bao ba se nago mešomo go itokišetša go šoma le go ya ka mašemong.
Bontši ba tše bo dirilwe ka kota, letsopa, leswika, dipheta, raffia le mahlaka gomme di rekišetšwa baeti ka theko ye botse.
Se se tla dirwa go hlohletša mekgwa ya go šomiša maano a go ikgolaganya le kgoro ka thekgo ya gokatološo ya mebaraka ya boditšhaba.
O tlile go ba bitša le gore go bona go nale kopano ka Thokoza.
Lefelo le le sale legatong la go gola, ka baka la hlokego ya boineelo le bokgoni le ditlabela.
Mohlagase le Lekala la Nuklea di godikša bogolo le tšhomišo ya ditlabakelo tša maatla ka mo go swanetšego.
Pego ye e nale dipoelo tše dipalo tša baagi le tirelo ya tekolo ya lefase.
Sa pele go dilo ka moka, e re ke le leboge ka monyetla wo wa go kgona go ba mo Unibesithing ya Tsinghua.
Hlabollo ya sekwaere sa Setšhaba ko morago ka lefelong le e be e sa hlokomelwe gomme go nyakega ka potlako go hlabollwa le go hlokomelwa.
O swanetše o be la maitemogelo a go kgona go šoma ka mahlomo a wepo le bontši bja mainaka maemong ao a fapanego.
MSB e tla ba le boemedi bja batšeakarolo ka moka.
Re dira boipeletšo go batho ba rena ka mokaka mekgotlong ka moka go theeletša boipiletšo bja rena.
Hwetša lenaneo la maina a bahlomphegi, o mongwe le o mongwe a be le temana ya go mo hlalosa gore o diretše eng setšhaba.
Kwalakwatšo ka taba ye e tla dirwa ma nakong ya beke.
Re kgethile khutšo le hlabollo yeo e ikemego sebakeng sa ntwa, poelano sebakeng sa go itefeletša, dipoledikšano sebakeng sa thulano.
Go holega ka mo go tletšego ka tšhomišo ya bontši ya didirišwa tša ka mabopong, ka tswaka dipholisi, maano a taolo a ditiro tšeo di fapanego tša ikonomi.
O sa gopola ketelo ya tshawamare ka nnoši goba o sa kgona go akanya gore seo ke seo se bego se swanetše go dira?
Morekiši le Sekhwama sa Umsobomvu di tla kopana go tšwetša pele bokgoni bja tšona bja mašeleng.
Dinyakišišo tšeo di tšwelago pele di swanetše go dirwa go nyakišiša lebaka la diphapano magareng ga bong.
kamego ya motho ka boyena e swanetše go fiwa ditokelo ka moka tšeo di tletšego le gore ga ba na molato go fihlela ba sekišitšwe.
Ke holofela ka pelo ka moka gore maikemišetšo a rena a tla re thuša go fihlelela maikemišetšo a dingangišano tše.
Go šuthiša ka kgang, le go hlongwa ga molao wa ditšhaba go ya ka mmala , go rakwa ga dikete tša batho magaeng a bona le dikgwebong tša bonago ba hloletša mathata, le kgodišo ya bjana le go lahlegelwa ke letseno.
Ka fao, e buletšwe kgatelelo ya bogolo bja magareng , dinaga tša letseno la magareng tša ka borwa ka tshepedišo ya maikemišetšo a go thopa lefase ka moka.
Go nale mehuta ya mehlala ye e sa hlangwago ga botse le go hwetšwa ka dikagong tše di tshwenyanago le tshepdišo ya hlago yeo e bonagalago ka mabopong.
Go se rate go amogela diphuthelwana tša maemo a itšego le tša mehuta, ge didirišwa tša gona di lebeletšwe go fokotša tšhilafatšo.
Go eteletšwe pele ke Mokmišenare wa maloba wa Porofense Lennit Max yo ga bjalo a llelago gore re leka go nyatšiša segwera sa setšhaba.
Ba lekile go rekišetša mma waka dithoto tša dijo tšeo utswitšwego gomme ge ba mpona , ba tšhabagwa realo Marai.
Opareišene, yeo e nago le maikemišetšo ao setlogo e lego go golega bagononelwa bao ba sa šaletšego, e golangatšwe ke Mokomanda wa Lekala la Matseka a Ikageng, Mosupurudente JC Scholtz.
Hlabollo yeo e nabilego e nago le khuetšo ka porojekeng yeo e nago le seabe ka maemong a bosetšhaba goba sekgao.
Katološo ya Flag Boshielo East e ka dirwa ka dikgato tšeo di fapanego ge go nale le mašeleng.
Kgolo yeo e oketšegago ka tšhoganyetšong ya kalafi le tabeng ya maikutlo a mabe, ka bogolo bja bolwetši bo oketšega.
Se ke setatamente se se telele mme moragoo tla solwa ka gobane ga o dumelelana le taba ye.
Mafelo ao a sego a bjalwa a swanetše go kitelwa le go tiišwa ka ditlabela tšeo di ka se leselelego go senyega.
Bogolo bja dinthla bo ka hwetšwa ka mothalanding wa inthanete, di-diskete goba dikgatišong tša khumphuthara.
E nale gape boikarabelo bja hlabollo ya Pholisi ya Porofense ya Tša Boeti le tekolo lefsa ya melao ya tša boeti yeo e lego gona.
Re ka se kgone go bolela re le fa gore re phethagetše, eupša re bea matsapa a magolo ka tabeng yeo.
Go nale kamogelo yeo e tletšego ya gore mmušo o nyaka karolo yeo e tlatšego ya go thoma tša hlabollo.
Tshepedišo ya hlahlo yeo e dirišwago ka Afrika Borwa mo nakong ye e lekolwa lefsa.
Diphetogo ka moka tša tshedimošo ya porojeke ka hlokomelo ya sekirini sa porojeke di gatišwa ka ditekong tšeo di tletšego tša mohlala.
Palo ya diphapoši lapa ka lapa e tla akaretša morale le dipahpoši tša ka ntle tšeo di šomišwago ke maloko a lapa.
Lesolo le nyaka go fihlelela basepela ka dinao bao ba lego kotsing ya go amega ka kotsing.
Dihlatse o ka re di ka laetšwa karolo ya setatamente fao go ukangwago ka setatamenteng gore basetsana ba be ba. ka tsenatsenong ba be ba gapeletšwa go dira dilo.
Phatlalatšo ye e lebeletše mekgwa ya go aga letlotlo la batho ka ditsela tšeo di fapanego.
Leano la maikemišetšo a bolaodi bja mabopo, le ikemišeditše go go netefatša gore meetse a ka gare ga lewatle leo le hlokometšwego le go elwa le ditiro tšeo di beilwego ka lefelong fao khwalithi ya meetse e fetago melao yeo e beilwego.
Go šupšwa, go kgoboketša, go golagan ya le go hlatloša mafelo a mehlare ya hlago ya tshepediša ya diphedi tšeo di fapanego.
Kgolo yeo e abelanwago e theilwe godimo ga batho, kgolo yeo e tlišago batho mmogo ka kwano ya maikemišetšo le tshepo ya bokamoso.
Go be go na le kantoro ya porojeke ka Pretoria ga mmogo le ka Brisbane.
Batho ba tshela ba golegilwe ka maphodisa ka Free State mo ba amegago ka gweba ka lebake, bomenetša le go dihlopha tša digongwana.
Re anywa maatla go tšwa ka dikatlegong tša Afrika ka go tša bokgabo, setšo, saense ya hlago mahlale le bodumedi, bobotse bja meago bjo bo tšweleditšwego ke mogopolo wa Afrika makgolokgolo a mengwaga.
Motlatša mookamedi wa maphodisa o tumišitše hlahlo ya tshepedišo ya mohlakanelwa ya tšhireletšo yeo e swaretšwego ka dikarolong tše fapanego ka nageng.
Dintlha di ba tše bonolo go dirišwa tša go hlohleletša tšhomišo ya tšona ke balemi, boraikonomi le batšeakarolo ba bangwe bao ba ka kgahlegago ka go realo ba ba le seabe ka go tšeeng sephetho ka Kapa Bodikela.
Tsomešang go hwetša tshepedišo yeo e lego ya taolo ya magareng , go swana le PERSAL yeo e hlomilwego go thekga dikgoro tša porofense le tša bosetšhaba ka go hlomeng pholisi ya taolo ye mpsha ya taolo ya bašomi.
Nomoro ye mpsha yeo e sa tlwaelegago e tla bonagala go ya go ile mo segomaretšing, gomme e tla kgoniša dingongorego bj.bj go begwa ka go tsopolwa ga nomoro ye ye mpsha.
DEAT e holofela go neela o tee wa mathomo hlahlo yeo e tletšego ka ga go fetoga ga leratadima, tšhireletšo ya letlapi la legodimo le ditiro tša go amana le seo ka Afrika Borwa.
Taelo ye ya go tšwa Kgoro kgolo ya Molaotheo e tla rwalwa ga tee fela ge palamente e dujla mathomomg a Febereware.
Maswi ao tšhetšwego swikiri le maswi a lerole le ditšweletšwa tše dingwe tša maswi, ntle le lebebela aese, diaese bj.bj.
Moragonyana ga go katwa , batšwasehlabelo gantši ba ba le letšhogo, ba nale gona go tsenwa ke phefo, go idibala, go gakanega monaganong, go thothomela, go tlelwa ke selelega le gona go hlatša.
Alderman Dan Plato o kgethilwe go ba Meyara Mogolwane wa Motse Kapa gomme a ikana go godiša hlolo ya mešomo le kgodišo ya ikonomi ka seleteng.
Re na le gona go kwela bohloko ge ore o gopola gore nka be o ikhwele ge o nagana ka mathata ao o lebanego le ona.
Ditlabakelo tša go aga di tla abiwa ke ba Ditirelo tša Kago ya Mengwakogo batšwasehlabelo go tsošološa mengwako.
Ge ele gona fokola, le go ba yo monnyane, ke gona go dirago gore thulano ya go fetolela lefase go ba motse o monnyane mo tabeng ye ya go ikema.
Kgahlego yaka e bile gore ba laeditše tšhomišano ka dipelo tša bona ka moka go dilo ka moka tšeo ke di kgopetšego.
Molao wa tša Thireletšo, ge o fetolwa ka mabaka a Tekolo lefsa ga tšhireletšo le go fetola Pholisi ya tša tšhireletšo e swanetše go akaretša tsamaišo le maitshwaro a borakonteraka ba e lego maloko a setšhaba, ge ba išwa ka dinageng tše dingwe le SANDF.
Ka boemafofaneng bo tee goba a mabedi, batho ba poraebete, ke go re, bao ba sa thwalwago ke ATNS, SAAF goba mmušo wa porofense ba fana ka tirelo ya tshedimošo yabofofiši.
O nale tšhomišano ye botse le batho ba bangwe le gona go ratwa ke mang le mang ka lefelong.
Ka moagong go nale bašomi ba babedi bao ba lego gare ba amologantšha mapokisi a tšhelete le go lekola dithunya nakong ya ge pele e lla.
Mahlomo a maemo, go hlabolla le go hloma pholisi le molao, lekgotlatheramolao le fetiša molaogomme le nale okamela khuduthamaga, gomme kgoro tša melao di godiša Molaotheo le molao.
Mabaka a bosenyi: Mna Meyer ka mabarabare o rekišitše sefatanaga seo e sego sa gagwego bareki ba babedi.
Motheo wa kgodišo le go tšwelapele ka mošomo le mediro go feta ka bogolo goba mangwalo a mošomo.
Go thuša ka ditabeng tša phetolelo mabapi le tirelo ya setšhaba ka kakaretšo le PSTE ka thokwana.
Boleloko ka MTCR ga bo fe kgonthe ya ba le tokelo ya go hwetša theknolotši go tšwa go molekane gomme ga go na seo se gapeletšago go fana ka seo.
Sa mafelelo khansele e fana ka phokoletšo ya ditefelo go batšofadi le badudi bao ba sa itekanelago.
Go hlongwa ga metse setoropong - Ge batho ba tloga metse ya magaeng go ya metse setoropng.
E bile letšatši la mekgolokwane le go opela ka Chesterville ge makgolokgolo a badudi ba fiwa mengwako yeo e fetoletšwego maineng a bona bekeng ye.
Go tla ba le dikopano tša dinako tšeo di beilwego maemong a bohlankedi bagolwane go boledišana ka ditaba tša selete, tša kontinente le lefaseng ka moka.
Go katološa tšhomišano ya ikonomi, sekgao sa Iran se tšeere sephetho sa go fana ka kakanyo ya go hloma lefelo la pontšho ka Afrika Borwa.
Ge go be go kgonega gore o bone ge eba seo o ka se iša hlogong go e ka ba batho ba ba ka?
Ka kakaretšo, kgato ya mmušo yeo e beakantšhitšwe pele ga rena ka pono ye le maemo.
Go begwa gore balekani ba bile le go se kwane mme mosadi o be anyaka go tšwa ka ngwakong.
Tshedimošo e thomile go ba maatla, mme go ikgolaganya gonae thomile go ba kokwane ya hlabollo ya batho.
Mangwaga ye mentši morago re kgethile sebapatši go šoma le rena.
Hloma ditlabakelo tša maleba - nepo ya peeletšo ka gare mahlomo a MTEF le tšhomišano le le dikgoro tšeo di amegago le batšeakarolo ba diindaseteri tše dingwe.
Bao e ka bago baeti ba swanetše go boledišana le bao ba ba inšorilego go dira bonnete bja gore inšorense ya bona e kwana le dinyakwa tša bona.
Palo ya maloko a boraditaba e kgopetše pego ka seo Thekwini e se dirago mabapi le tshenyo dikago tša leporogo.
Peeletšo ka kagong ya mafelo ke mokgwa wo mogolo wa go oketša tšweletšo ya ikonomi, ka fao le go hlohleletša kgolo ya ikonomi.
Ka fao legatong laka le la mmušo wa porofense ya Kapa Bodikela, re a le amogelo ka lapeng le le legolo leo le bitšwago Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa.
Gape, o a tseba, go molaleng gore o amogetšwe o ka tshwarelwa nako efe le efe ge o nyaka.
Bomasepala ba tla amogela thakanelo ya letseno ka kokeletšo ka tekanong ya mphiwafela go tšwa mašeleng ao a kgobokeditšwego ka nageng.
Seboledi, dihlohlo ka diphihlelelong tše ka moka , ke gore tše ka moka di ka se bonwe bjalo ka ditiro tša nako ye tee.
Go phuthela, go bopiwa ka mokgwsa o itšeng goba tharollo ya motswako, ye e dirilwego ka tatelo ya dinyakwa tše rilego tla amogelwa.
Kanegelo, yeo e gagabilego mengwaga ye mentši, mafelelong e ile ya hwelela.
Ge sefofane se ka se kgone go go bitša go tla boima go rena go tseba seo.
Go tlaleletša seo, kelelo ya letseno, e nyaka go nepiša godimo ga phokoletšo ya sekoloto le go lebalelwa, go bopa lefsa thušo ya Afrika le go šoma ka mekgwa ya go oketša kelolo ya mašeleng ka Afrika.
Se se akaretša dipoelo tša Stats SA tša kgwedi le kgwedi ka tša meepo, mohlagase, kgwebo le thekišo ya dithoto le difatanaga.
Go nale ditsela tše dintši tšeo o ka itlwaetšago tšona go swanela dinyakwa tša gago.
Maemo a bosenyi, Go bolelwsa gore o hweditše tšhelete ya go reka sefatanaga ka puku ya boitsebišo ya go utswiwa le ka tšheke yeo a fetoletšego.
Ke tloga ke lemoga gore bahlahlobi ba setšhaba ka metseng ya rena ba nago le khuetšo maphelong a rena, eupša kudu go tša thuto.
Ntle le pelaelo, se ke se sengwe sa dimelo tše bohlokwa tšeo di laetšago NEPAD go tšwa go tšwa go dipolane tša hlabollo tšeo di fetilego.
Kakanyo ya ka ka ga thuto bjalo ka moithuti wa tša thuto le bjale morago ke le morutiši di tebile kudu ka thušo ya sehlalefi se segolo le morutiši.
Eya go karolo ya bobelegiši ka metsesetoropong go kliliniki yeo e agilwego goba ya go thetha le go mafelo a tša hlokomelo ya maphelo ya motheo.
Mafelo a go rapela a ka bapala karolo ye bohlokwa ka tshepedišong ya kagolefsa le go hlohleletšwa go tsenela mahlomo afe le afe.
Phadišano ya Mosepelo ya go Ikilela ka H.O.P.E le go thekgwa ke mahlomo a mmušo e hweditše katlego ka thekgo go tšwa go makala a mmušo le a poraebete.
O kgobokeditše bohlatse, go latela tshedimošo yeo a e hweditšego, taelo ya dihlatse mme mafelelong a hwetša sekwebo seo se lokilego.
Go begwa gore o hweditše ka bofora pukwana ya boitsebišo fao a go fetola seswantšo sa yona a lokela sa gagwe.
Go netefatša taolo ya tshedimošo yeo e tswakanego go kgabaganya molao le toka go thuša go fihlelela sephetho.
Mekgwa e tla hlabollwa ya go amogela batho mafelong, go netefatša go swarwa le tšhomišo yeo e phethagetšego ya bokgoni ka gare ga sekgao sa setšhaba.
Palo ya bagwebi ba mebileng ka lefelong le ba nale tumelelo ya go dira kgwebo ka mafelong a.
Gomme o phakile ke nagana gore o mpoditše, ka lefelong la kgauswi le ka lepatlelong la tša mabelo la Johannesburg.
Tokollo ya dipalopalo tša ditšhelet e fana ka dipalopalo tša phetolelano ya tšhelete ya bosetšhaba le tlaleletšo ya tekanyetšo ya tlaleletšo ya peakanyo ya tšhupaletlotlo le ditšhelete.
Bana ba ka mokgwa o itšego ke sehlopha sa batšwasehlabelo ka gobane ge ba sena mofetoledi, ba ka se kgone go bolela ka mathata a bona.
Go hloka mahlatse fa ke gore balekanyetši le bahlami ba dipholisiga ba na taolo ya gore ke mang a hwetšago tumelelo ya go gaša.
Go bea maemong a pele kgonagalo ya baithuti ba baso le basadi go tsenela dithuto tša masetase le digrata tša godimo, le go hloma lenaeno la hlabolla la mothomo wa bašomi ka dikthutong tša godimo.
Kabinete ya Israel ya Tšhireletšo ya Bosetšhabae kopane ka Laboraro go boledišana ka ge eba go swanetše go katološwe hlaselo yeo e tšwelagopele goba go gomiša.
Lefelo la tshepedišo ya dithuto leo le hlokomelago le go netefatša menyetla ya bana ka moka.
Kgoro e hlalosa lefsa boalo le bokgole bja ditirelo tše difsa le molokoloko wa tekolo ya go kwagala ya mošito ya pholisi.
DiREC ka bontši di šomana le go lebanya mananeo a tšona le maikemišetšo a NEPAD.
Ditefelo tše di swanetše go lefiwa ka botlalo ka nako ya go fihliša dikgopelo gomme ditefelo ga di lefiwe morago le ge kgopelo e sa atlega.
Sa mathomo ke gore ikonomi ye mpsha ya sebjalebjale e swanetše e šome gabotse ka go ba kgahlanong le go se phadišane.
Baithuti ba bahlano ba tla kgetwa go tšweletša seswantšha se segolo sa bronze e le go keteka ngwaga ye lesome ya demokrasi ka Afrika Borwa.
Ke dula ke maketše ka se re se fihleletšego le ka dinako tša mathata.
Se sengwe se bohlokwa le go amana le mokgwa wa go lekola wa segwera ke hlokego ya go boledišana ka kokwane ya go se tsenatsene ele go šomela go ya khutšong le tudišego ka seleteng.
Go kgoboketša maano a kobamelo go mananeo a dikgao tša setšhaba, bareki ba dikgoro, dikgao tša lekala la poraebete go iša go tša Kgoro ya Mešomo ya Setšhaba gore go bane le phihlelelo ya ditrelo.
Marematlou ke phihlelelo ya katlego, gomme e lokišetša dithuto tša godimo le menyetla ka lefaseng la mošomo.
Ka morago ga kgolego, o ile a iša maloko go malapa a o mongwe le o mongwe wa bagwera bao go ukangwago gore ba šoma mmogo.
Se, a re bjalo, se dirwa ka nepo ya hlohleletša segwera le setšhaba ka twantšhong ya go swara toropo e hlwekile le goba lefelo la bodulo.
Lefase leo re lego go lona le nale tšhelete, theknolotši le bokgoni bja batho go fediša bodiidi le go se hlabologe.
Bohlokwa bja go nepiša ka tharabollong yeo e bonalago go maatlafatša ntwsa go bohlokwa.
Tiišetšo ya bokgoni bja sesole sa tlwaelo go netefatša tšhreletšo ya setšhaba ka kgato tša go naganela pele le boikemo ka hlabollong le tšweletšong ya dibetša, fao go kgonegago.
Dimelana tšeo di melago ka tlase ga mehlare ye megolo ka sethokgweng se ka setlwaedi e phatlaletše le go fapana le yeo e lego kgauswi le yonaka mafelong ao a sego a hlaselwa.
E lego lebaka leo ke nago le batho ba bannyane ba babotse ka bophelong bjaka bao ba nthekgago le go nkemeletša.
Dinyakišišo tše difsa di tšweleditše dikakanyo tša maemo a bonagalago a godimo le go laetša ka mo go bonalago mokgwa wo o fapanago wa dihla.
Ge go na le maikutlo a go imelwa gona bohbloko - bona ngaka.
karolo ye gape e fana ka setlabela sa lenaneo la ditokelo tša botho tšeo di filwego tumelelo ke Afrika Borwa.
A ekaba se ke go hlagelela ka gare ga seo se butšwego gannyane goba kgorwana ya go bulelwa godimo.
Kgato ye ya go bana le ponelo pele ya kgoro e hlohleletša bathogo hlokomela maphelo a bona.
Diromelwa ntle di wela kudu ka dihlopheng tša metšhene le didirišwa tša bomakhenikhe, didrišwa tša mohlagase bj.bj. diromelwa ntle tšona di akaretša tshipi le metšhene bj.bj.
Go be go sena dikgorwana tša go dikologa, ka fao, go be go sena dilo tša go bala dikgorwan a tšeo.
E bile taba ya go ama ya gore yena le ba bangwe ba kgometšana ka meahaladi ya lebelo.
Ge kgopelo e ka se atlage , lengwalo la go ingwadiša le swanetše le bewe fao le tlago bokn ala ka dinako ka moka.
Ngwaga o mongwe le o mongwe, beke e beelwa thoko ka ditaba tša kgodišo ya tša hlokomelo ya maphelo ka khalendareng go godikša temošo ka ga go hlabelwa tšhwaana ya thibelo.
Mothaladi wa inthanete wa Midvaal ga o šomiše goba go utulla tshedimošo ya maikutlo ya motho, go swana le mohlobo, bodumedi, tša dipolotiki ntle le tumelelo ya gago.
Go lokile, o ka mmotšiša go re na a ka dira seo ka thokong ya ka borwa?
Tšwelopele ye nngwe le ye nngwe ye e ka hlongwago goba tsamaišo ye e tshwarwago ka tlase ga melawana yeo e fedišwago semmušo ke Molao wo, e swanetše tlošwa tše go ka rego molao ga senke o dirwa.
Panka ya Hlabollo ya Afrika e lemošitše gore diporojeke tše dintši di kotsing ya go loba mašeleng ka baka la mekitlana ya lefase yeo e lego mathateng.
A ekaba go bile le motho ya a bego a fošetša dilo ka lepatlelong, mobotlelo a dinomaphodi?
Afrika Borwa e ile ya bea tharollo fase ka bokgoni bja komišene yeo e ilego ya hlongwa ka la lehlabula.
Lokela tšhupabodulo yeo e feleletšegyeo e dumeletowego go bopa hlaselo ya gannyane bjalo ka ge e laeditšwe godimo ga polane ya mong, polane yeo e rwelego nomoro ya tšhupo ya Raentšeneere wa Toropo.
Setšhabeng seo go sona go nago le menyetla ya ikonomi go batho ka moka, bodiidi bo tlošitšwe, tekanelo ya letseno e lego gon a le ditirelo tša motheodi lego gona go bohle.
Modulasetulo, maiteko a ka moka ke karolo ya polane ya mohlakanelwa go dira Porofense ya rena ya polokego go dihlophana tša disenyi, ba go gweba ka diokobatši le baradia.
Mongwaledi pharephare yo a šetšego a nale dipoledišano tšeo di tseneletšego le Moperesidente Bashir ka taba ye o tla tšwela pele le yena go fihlelela kwano.
Selo sa motheo ke gore go tla nolofatšwa bjang mošomo wa REC tše tharo ka tsela yeo di tlago šomišana go godiša ditiro tša ikonomi.
Mathata a bjale a e-NaTIS a dirile gore go be le mathata ao re itemogelago ona ka mefelong ka moka a Toropo a tshepedišo ya pharakano.
Ka fao kopano tlaleletša mananeo a poloko ya bohwa le tšhireletšo le taolo ya lefelo maemong a bosetšhaba.
Go tswaka goba go hlakantšha tshedimošo ka moka ye bohlokwa le dinthla ka kopantšhong go kopanong yeo e feleletšego.
Ka mantšu a sego makae a ke rata go neela marapo go Molaodi Pharephare wa kgoro ya Hlabollo ya Setšhaba, Vusi Madonsela , yo a tlago re laetša wepo saete.
Go šoma le dikolo tšeo di bulegilego go thuša baithutigo mafelo ao diilago bao ba tlogetšego ka mphato wa marematlou.
Molwana o moswa wa Ngwako wa Setšhaba o akaretša go hlongwa ga molekanyetši o beilwe tafoleng pele ga Palamente.
Lekola le go hloma gore lenaneo la thupišo ya mošomo e o hotše bjang.
Afrika e ka se kgone go ba mleloko leo le tletšego la setšhaba sa lefase ntle le ge e ka fihlelela tsakano ya yona ya tšhelete le ikonomi.
Ge o ka e bapetša le maemo a yona le maemo a kgale a sephodisa, na seo se ka bapetšwa le eng?
Go hlola maikemišetšo le nepo go phihlišo ya ditirelo makaleng ka moka a mmušo a mararo ka mafelong ao a šupilwego.
Basadi ba lehono ba tlile le mabopo ao a omilego, ba boile ba robegile ka dieta tša maratha eupša banna ba bona ba tšweleditše mahumo a naga ye, eupša bona ga ba ipshina ka seo.
Mogononelwa o tla tšwelele pele ga kgorotsheko ya maseterata ka molato go hula.
Go begilwe gore bosenyi ka moka le kgolaganyo ye seswai di laeditše go ya fase nakong yeo e beilwego.
Re mema badudi ba Kapa ka moka go amega ka peakanyong ya bokamoso bja Motse kapa, a realo.
Mmušo o šupile hlokego ya go mpshnafatša le go godiša ikonomi ya rena ka saense le theknolotši.
A o kwa tše dingwe tša dika tša kgase ya go ediša meokgo go tšwa tšatšing leo?
Nagana ka go šomiša dipakete tše pedi tša meetse go hlatswa koloi ya gago.
O tšwetše pele go re mosadi yola o fetotše melao ye mentši go akaretšwa le wa dipukwana tša boitsebišo le bokgoni bja go emiša bosenyi.
Kgaolo e bolela ka diponagatšo tše fapanego tša nnete tšeo di hlagišitšwego ke Komišene, tša nnete le tša dinyakišišo tša forensiki, ya mtho ka boyena le ya kanegelo, nnete ya setšhaba le ya phodišo goba ya tsošološo.
Dikgoro tšeo di fapanego di šomišane mmogo le SAPS, ba etela mabenkele a go rekiša dillathekeng le dikgwebo tše dingwe, ba lwantšha bagwebi ma mebileng go netefatša gore go nale molao le toka.
Pholisi ya go se kgetholle ka mafelong a mošomong ya HIV/AIDS yeo e lego tselng ya go lekolwa lefsa gabjale.
A o ile wa lemoga mo gongwe ge eba mollwane wsa ka ntle wa legora o be o gatakilwe nakong yeo goba karolo ya lona?
Re ile ra bitšwa ra saena tshepišo ya e lego seka sa kamogelo le thekgo ya batšwasehlabelo ba Victims Charter ka Kapa leboa.
Ge šedi yeo e sa amogelegego e ka bušeletšwa le ge e gannwe, goba ge motho a tšhošetšwa ka baka la gana maiteko a bjalo, maemo a ba a boima.
Thlaeletšano ye bonolo yeo e bulegilego e a hlohloletša ka gare ga kgoro le ge e nale le dipolotiki tša yona.
Re fa lehono, go ikgafa go fetola maphelo a batho ba rena go ba a kaone.
Setemere se goeleditšwe ka kgwedi ya go sepdiša lebake ke maphodisa a Lady Frere le maloko a komiti ya sekgao sa bosenyi.
Mmeeletši o re kgopetše gore re sware dintlhla sephiri dibekeng tše mmalwa tšeo di latelago.
Tsamaišo ya thekgo ya mašelengga e ya hlamiwa ka tsela yeoe tlago tsoša dipeeletšo tšeo di dirilwego.
Segwera sa Setšhaba le Makala a Poraebete - fao konteraka ya lekala la poraebete ga mmogo le mokgatlo wa mmušoka nepo ya go fana ka tirelo ya mmušo goba go phethagatša mošomo wa bohlankedi.
Go re ka mehla re phegelele go tlogelela ditlogolwana tšeo di tlago lefase le le kaone go feta leo re le hweditšego.
Masepala wa Thekwini o dumela gore thekišo lefsa ya polasetiki ye koto ye ntsho e šomišana le hlago go ka ka Hlogo: Go hlwekiša le go tia.
Naga e ka kgetha go swarelela go ditšhupetšo ntle le tsenela sehlopha , bontši bo dirle bjalo.
Ka tsela yeo mmušo o thomile go fana ka thekgo ya mašeleng ka dihlopha tša bokgabo tša go thabiša.
Thulano ya mengwaga ye masomepedi tshela ya ka Angola ke yeo tfshwenyago kudu ka ge e falalela le go ama dinaga tše dingwe ka seleteng.
Ditefelo le bobotse bobedi ke menagano ye bohlokwa ka tsehepedišong ya hlamo.
Bolwetši bja Hepatitis A le B bo ka ba gona ka dihlakahlakeng tše dingwe gomme hloko e swanetše go elwa.
Go rutha ka lešing la lewatle le gape ka nageng ka go gokara diseila tša sekepe le khamphase goba maphoto go hwetša tsela.
Mošomo wo o beakanyeditšwe LaMorena leo le fetilego eupša wa šitwsa go thoma ka bka la maemo a bosa a mabe.
Tokišo ya dihla ga e nepe go tloša khuetšo yeo e sego ya ka mehla goba yeo e sa yego ka dihlayeo e ka bago gona kgwding ye nngwe le ye nngwe.
WCED e laleditše bahlahli ba maitemogelo go dira dikgopelo tša go ruta ka mekibelo ebile e šetše e sepediša dikgopelo tše tša dikgoba tše.
Ba babedi ba bagonenelwa ba ipoletše go maphodisa mabapi le polao le bea molato godimo ga magetla a buti wa Gwebu.
Go akanywa gore kgwebo ye nngwe le ye nngwe ye nnyane yeo e hlomilwego e tla thapa batho ba tlaleletšo ba bararo.
Molawana wa Ditokelo o hlomile go tokologo ka moka ke karolo ya ye bohlokwa ya demokrasi ye botse.<fn>lcontent.DACB. SinneVanVertalersBatch11.1.0.0.DPS.2010-08-25.nso.
O dirile gore go be le dibaka tše ntši tša kgwebo go di-SMME ka khamphaning ya gagwe.
O tlile ka mogopolo ya go hloma Mokgatlo wa Mebušoselegae wa Afrika Borwa.
Mohola wa diswantšho tša dikilimi tše di gopolwago ke setšhaba sa Amerika o a tšweletšwa.
Kopanya dikamano magareng ga bengdintlo le bahiri ka lefapheng la go rentiša dintlo.
Ba babedi ba bakgathatema ba hlahlilwe bjalo ka bahlahli ka go medišo ka ntle le mobu.
Go dira tlhale ya kekišo ya difilamente ya maitirišo, e ka be e na le dillaga goba e di hloka, ya boswarego kudu, ya tše ntši goba ya mathale.
Dilo tša a dikobo, ditlaleletši tša diparo le dilo tše dingwe tša letlalo la boya.
A ka thwalwa lefsa ke Boto ka tumelelano le Tona.
Go hlohleletša setšhaba, dikgokagano le maithomelo twantšhong kgahlanong le bosenyi.
Andrew Kelehe o thopa lebelo la Marathone la Khomreite la go tloga Pietermaritzburg go fihla Durban.
Ga se gwa swanelwa go dirwa papatšo ya dijo tše di tšeago sebaka sa maswi a letswele ka tshepedišong ya tlhokomelo ya maphelo goba go setšhaba.
Tlhahli ye ke ya mathomo ka go molokoloko wa dikarolo tše pedi tša mabapi le ka moo o ka šomišago NEMA.
Ford Telstar yeo e utswitšwego ka Kagisaning le yona e ile ya hwetšwa gomme mogononelwa o ile a golegwa ka ge a be a swere thoto ye go bego go gononelwa gore e utswitšwe.
Maikutlo a bathobašweu a ile a dira gore ditebelelo tša ditaba di sekamele ka lehlakoreng le tee ka bontšing bja dikuranta tša khamphani yeo.
Bešene ye ya tšhišinyo ya balekane bao ba se sego sa ngwadišwa e tla direga go dikamano tša balekane ba tša thobalano ba kgauswiuswi gammogo le go dikamano tše di sego tša thobalano tša balekane bao ba hlokomelanego.
Bontši bja ditšhišinyo tša Sehlophatšhomo sa Dithekisi sa Bosetšhaba di tsentšwe.
Bahlahli ba tša boeti bao gabjale ba sego ba ingwadiša le bona ba ka mpshafatša ngwadišo ya bona.
Lehono ke mabapi le go hlompha maitapišo a bona, ao gantši a dirwago gomme gwa se bolelwe selo ka ona.
Se se maatlafaditše nyakego ya gore dinaga tša meetsesetoropo di abe thušo go tšeo di bego di botile mo nakong ye e fetilego, gomme go realo tša kgontšha go se lokologe ga batho ba Afrika ka go maatla ao a fetilego a bokoloniale.
Bjale, ge go ka tsebja nako ya go gwaela bokaone gona nako ya tswadišo e tla ba ye nnyane.
Dipoelo tša dikelo tša boleng bja tšhomišo go tšwa go mananeokgoparara a setšhaba ka lefapheng leo a maatlafaditšwe.
Dikolo tša metsesetoropong di tla kopanywa gomme dikolo tša magaeng di swanetše go beakanywa go ya ka lefelo.
Nikki a ka no ba a kwele kanego ka botlalo goba ye e fapanego ka tatagwe.
Bofora bjo bo be bo dirwa kudu ke bašomi ba peleng ba mašole gomme go bolela nnete ba be ba sa amege ka lehlakoreng la tša thuto le gatee.
Magato a maleba a phokotšo ya dikotsi a tla tsenywa ka peakanyong.
Tshepedišo ya go sekaseka seemo ka dipolaseng ka go lebelela molato ka o tee ka o tee.
Samiti ya SADC ya Setho e lebišitše ditebogo tša yona le ditebogo go barerišani ba Zimbabwe le go mosepediši.
Phihlelelo ya tshedimošo ya maleba ya mmaraka wa bašomi ka batho bao ba nyakago mošomo e maatlafaditšwe.
Tlhompho ya ditokelo tša botho le ditokologo tša motheo ka nageng ye e lego moamogedi.
Ke taetšo ya tshepho ya bokamoso bja rena le sebaka sa gore re tliše diphetogo.
Go thoma ka diakhaonthente go fihla ka bakgabiši ba meriri go ya go bahlahli ba maeto le dithereka, intasteri ya boeti e akaretša mabokgoni a mantši.
Mna Blatter gabjale o gare o tšama a thetha le naga a lekola kgatelopele ye e dirwago go swara tiragalo yeo.
Baithuti ba mohu ba ile ba bea matšoba lefelong leo setopo sa Lee-Roy se hweditšwego gona.
Mna Brian Hastie go tšwa Norwood o ile a thaba go hwetša sefatanaga sa gagwe se sa le seemong se sekaone.
Tsošološa mafelo a mabopong le methopo yeo seemo sa yona se theogilego, go fa mohlala, mafelo ao a bego a dirilwe meepo kudu.
Kabo le go tliša pente ya go swaya tsela le mabonyana a galase a go bonagala tseleng.
Ba ngwadile mohuta wa intasteri wo o hwelelago ka lebelo, ka mokgwa wa bophelo wa bašomi ba yona.
Maemo a Bosenyi : Mna Legodi o tšhentšhitše tšheke ka bofora, yeo a e khešitšego ka Pankeng ya Absa.
Re ikgafa go fediša karoganyo, dikarogano, dithulano le go hloka kgotlelelo yeo e bonwego ka dipolotiking tša ka Zimbabwe le ka setšhabeng ka dinakong tše di sa tšwago go feta.
Dira mananeokgoparara a go bonwa ka mahlo go kgontšha dinyakišišo tša motheo tša maemo a godimo, go utolla ditirišo, go hloma ga diintasteri tše mpsha, le le go tsenya kgwebong ga maithomelo.
Tšhilafatšo ka diintasteri e swanetše go hlokomelwa kudu, kudukudu ka kgonagalo ya go katološa.
Ke nagana gore, o a tseba, e tloga e le go hloka maikarabelo ka botlalo, e tloga e le go hloka maikarabelo go dira bjalo.
Seetša sa leratadima ka marulelong go dumelela seetša sa tlhago go tsena ka ntlong ka matšatši ao letšatši le hlabilego gomme se tloša tšhomišo ya seetša sa maitirišo.
Go bolela nnete, e tla ba go hloka maikarabelo go nna go bolela bjalo ka ntle le go fa mabaka.
Tseba ditlhaelelo le dikgoba tša tlhokego ya bokgoni o šišinye mekgwa ye e ka šomišwago go rarolla ditaba tše.
Go dira selekane ka diprotšekeng tšeo di ka dirago seabe sa thwii maphelong a bao ba hlokago kudu.
Mmušo wa Zimbabwe o tšere maemo a ona go eya ka maemo a yona.
Magato a thibelo kgahlanong le malaria, a akaretša go dira thibelo ya malwetši le go seporeya.
Go bapatša le go thekga ka mašeleng, ka kwešišo ya kgašo, mošomo ka ditsela tše di latelago.
Go tšweletša go šoma gabotse ga mmušo wa selegae ka tshepedišo ya tlhokomelo ya letseno la ngwaga go tla go fihlelela mebasepala ya kgato ya boraro yeo dipuku tša tšona tša ditšhelete di lekolwago.
Ke fela Palamente ya bosetšhaba ye e kgonago go dira melao ka ga diyunibesithi le ditheknikhone.
Tšhuma hlaga le ge Mohlankedi wa Tšhireletšo ya Mello a e ganeditše.
Diphetogo tše dingwe di akaretša kakaretšo ye kgolo le temošo ya dikgaruru tše di theilwego go bong.
Se se a nyakega go hwetša phihlelelo go Wepsaete ya CIPRO.
Ge a be a le kgolegong o ile a ithutela dithuto tša Kgrata ya Dikgokagano ka Yunibesithing ya Afrika Borwa.
E tla šomišetšwa go tlola ditokelo tša botho le go di gatelela le ditokologo tša motheo.
Go nolofatša phetogo go tšwa konterakeng ya dipese ya nakwana ka Tirelo ya Dipese ya Golden Arrow Bus Service go dikonteraka tše di diretšwego dithentara goba tše rerišanwego.
Mna Matyobeni, yo a ithutilego ka Senthareng ya Go ithuta ya Batho ba Bagolo ya Phumelela, gabjale ke moithuti ka Yunibesithing ya Stellenbosch.
Se se maatlafaditše nyakego ya gore dinaga tša meetsesetoropo di abe thušo go tšeo di bego di botile mo nakong ye e fetilego, gomme go realo tša kgontšha go se lokologe ga batho ba Afrika ka go maatla ao a fetilego a bokoloniale.
Tirelo ya go thibela goba go gatelela dikgaruru tša tikologo ka gare ga Rephabliki.
Tona Paha Se ke sephetho seo batho ba Zimbabwe ba swanetšego go se tšea.
Motlatšatona Paha Molaodipharephare go bolela ka boripana gore go ya ka di-EPA re tla leka go fihlelela mokgwa wa tlhabollo gore e be maikemišetšo a rena a bohlokwa kudu.
Senthara ya tša Mahlale ya MTN e ketekile Beke ya Lefaufau ya Lefase ka Bophara ka ditiragalo tše ntši tše di kgahlišago.
Dikgomo tša ditshadi go tlo dirwa tlhahlobo ya ka mpeng: Dikgomo ka moka tša ditshadi tše di nago le dinamane goba tše di ntšhitšwego dinamane pele ga nako mo kgweding ye e fetilego.
Go lebeletšwe gore lesolo le le tla išwa dikolong le ditšhabeng go tliša temošo ye kgolo ya dikotsi tša TUK.
Palo ye ya mahu e bakilwe ke dilo tše itšego le yona e beilwe le go beakanywa go ya ka go tla kgafetšakgafetša ga yona.
Se se bonwe bjalo ka kgato go ya pele ya go rarolla mathata ao bahlahli ba baeti ba lebanego le ona letšatši le lengwe le le lengwe ka lebaka la go hlahla Baeng mo go sego molaong.
Phetogo ke ya tlhago le setšhaba sa batho - pheogo go bolela nnete ka maselamotse.
Molawana wo o dira tlhako ya go romela bašomi ba mmušo ba ka Afrika Borwa go dihlongwa tša mafapha a mantši le ka dinageng tše dingwe.
Ditherišano di dirilwe le ba taolo ya Diphrobentshe go rarolla taba ya mafelwana a go emiša dikepe ao a sego molaong le ao a sego a ngwadišwa.
Bokamorago bjo bogolo bja lefelo la leswao la papatšo ga se la swanelwa go bonagatšwa ka mabone goba la ba la mebalabala.
Maphodisa a gare a tiišetša gore dithoto tše di šetšego ke tša mang.
Ga se fela dipuku tša go bala tša baithuti tše di kgethilwego ke dikolo, ditlhahli tša barutiši tša dipuku tše tša go bala le tšona di ile tša abja.
Mohlagase wo o tšweletšwago ke diteše tša mohlagase o feletša e le dilahlwa tša nyutleleara - dilo tša mašaledi le dilo tše di ka šilafatšago tikologo.
Wesgro, ke etšentshi ya semmušo ya tšwetšopele ya kgwebišano le peeletšo, ebile ke ye nngwe ya dihlongwa tše di bilego taba ya peakanyolefsa ye.
SABC e tshephile letseno la dipapatšo tša go hlakana, ditšhelete tša dilaesentshe tša kamogelo ya kgašo, bathekgi ba ditšhelete le methopo ye mengwe ye mennyane.
Go kgatha tema kudu ka ditiragalong tša dihlongwa tša boditšhabatšhaba tše di emetšego dikgahlego tša tumelelo ya ngwadišo, kudukudu IAF le ILAC.
Bokgoni bja tšweletšo ya khothone ka Maputaland le mathata ao a lebanego le balemi ba bannyane.
Diphenkgišano tšeo di tswaletšwego le tšeo di filwego dinomoro ka maleba di swanetše go tsenywa ka lepokising la dithentara leo le lego ka lefelong la kamogelo la kantoro ya Mmasepala ya Selete ya Amajuba.
O se ke wa otlela wa tsena ka meetseng ao o sa a tsebego - meetse ao a ka bonagalago a ile fase a ka no ba a sa ye fase kudu.
Mo nakong ye e sa tšwago go feta go bolela nnete kgwebo ya NBI kgahlanong le dikgaruru le masolo a mangwe a mmalwa.
Maphodisa a Stilfontein le ona a ile a tlaleletša mo go motho yo a nyakegago kudu ka go golega bagononelwa ba bararo.
Dilo ka moka tša tshepedišo di swanetše go kgokaganywa le go amana go netefatša gore ga go na thulano magareng ga dilo tše di fapanego.
Ge a laletša Khansele, Moahlodi yo a dirago ditlhahlobo o ya dikopanong bjalo ka molebeledi.
Bokgoni le go kgokaganywa ga dihlongwa tša setšhaba tša tikologo go maatlafaditšwe.
Ke rena phrobentshe ya mathomo ye e hlahlilego Bahlahli ba Baeti ba Difoa ka ge re dumela gore boeti bja difoa ke mošomo wo o kgethegilego wo o sego wa ka wa dirwa.
Ga go ekonomi ye e sa fetogego, go sa lebelelwe mošomo wa yona goba mekgwa ya yona ya tlhabollo.
Re lebogiša bahlankedi ka moka ba maphodisa bao ba kgathilego tema ka go phetheng ga molato.
Go tliša temošo ya mabapi le tšhomišo ye e fetišišago ya makhura a go apea.
Bafsa, le filwe mpho lehono, lebelelang go putlela ka kua ga phapoši ya go rutela le dikhomphutha.
Dikakaretšo tša ditaba tša elektroniki le go fiwa makga a mararo ka letšatši.
Batho ba go feta ba sekete ba bolailwe gomme tše dingwe tše ntši di gobaditše bana ba bantši, basadi le batšofadi.
Go fokotša ga go hwetša sekoloto go tšwa go phethagatšo ya tiro ya tlhabollo.
Se ke ka lebaka la go theoga ga kgolo ya GDP ye kaone.
E na le lone ebile mohlagase o tsentšwe ka seteneng se sengwe le se sengwe.
Ka dinako tše ntši tlhokego ya bokgoni e tloga e šitiša mešomo ya diprobentshe go laola ditlhohlo tša tikologo ka gare ga Phrobentshe.
Intasteri ya kago ya SETA e swanetše go kgopela SAQA go dira mošomo wa molekodi wa boleng le modumeledi ka intastering.
Mna Nadel o gopotšwa gore o sa le ka fase ga keno.
Bašomi ba tlhokomelo ya maphelo ba swanetše go gopotšwa gape ka ga mehola ye megolo ya ditlhabelo.
Bohlatse bjo bo tšwago Yugoslavia, bjo bo tšwa Burundi bjo bo tšwago Ruanda, bo fa taetšo ya seo.
Ka ge go šetše go boletšwe bjalo, Afrika e na le methopo ye mentši ya tlhago, yeo go fihla gabjale e šomišitšwego bošaedi ke batho ba dinaga tša ka ntle.
Ditahlegelo dife goba dife tše ntši tše di ka se kgonego go fokotšwa ka lebaka la ngwaga di fetišetšwa pele lebaka le le sa tswebjego.
Bagononelwa ba babedi ba go hula difatanaga ba be ba le ka fase ga tlhapetšo ya maphodisa sepetlele ka morago ga ge ba hweditše dintho tša dithunya.
Ke nagana gore babapatši ba hlohleletšwa ke diekonomi tša papatšo ya bona.
Ditatamente tša ditšhelete tše di lekotšwego ke bahlakiši ba dipuku tša ditšhelete le metsotso ya AGM ya mokgatlo.
North Korea e itemogela marega a matelele, a go tonya, a komelelo le dilemo tše kopana, tša go fiša, le tše bošidi.
Tlhabollo le kabo ya maithomelo a go ithuta ga tirišano ya megala le taolo ya tsebo.
Ka ntle le bošoro bja yona bjo bo lego molaleng, e tliša mathata a mantši kudu a ka morago ga ntwa ya tokologo.
Tona Mpahlwa o boletše gore sehlopha sa tša ekonomi se be gape se lebelela phetolo ya molawana wa intasteri le menyetla ye e tlišwago ke maemo a tšhoganetšo a tša mohlagase.
Thomološa tikologo ya go bea manyoro a mangwe godimo ga lešela la moriti, gomme go tloga fao o tšhele seripagare sa ka godimo - seo se nago le dibokwana - seo o se ntšhitšego pele.
Sebopego sa ditlhagišo e be e le dipoledišano, go bolelela godimo, ditlhagišo tša PowerPoint goba ditlhagišo tše di sa šuthego.
E akaretša nomoro ya mogala wa kabelano moo o ka begago bosenyi ka ntle le go bolela leina la gago.
Dithoto le dilaesentshe go akaretšwa thoto ya bohlale, dilaesentshe tša dillathekeng, dilaesentshe tša dipanka le ditokelo tša go nyaka diminerale le tša go rafa ka moepong.
Setšhaba se hlohleletšwa go dira selo se se lokilego.
Mafelelong a sekala, go na le lefase la dilwana tše nnyane kudu, tše di tlišago tlhompho ka go lekana, leo rena Maafrika Borwa re na go le maikutlo a magolo go lona le go kgatha tema ka mafolofolo ka go lona.
Tshedimošo go tšwa dinageng tše e bontšha phokotšo ye kgolo ka go makatša ya malwetši ka lebaka la paktheria ya Streptococcus pneumonia, a realo.
Maafrika Borwa a fela a lebala gore lefase le le fela le hlaselwa ke dikomelelo.
Afrika Borwa e thekga kudu maitekelo a OAU a go tliša tharollo ka mathateng a magolo a molaotheo ka Madagascar ka lebaka la dikgetho tša mopresidente tše di sa tšwago go feta tšeo go bego go phenkgišanelwa tšona.
Tshepedišo ya Tshedimošo ya Banamedi e a hlahlobja gomme yo mongwe wa bašomimmogo ba ka o tla go botša seo.
Molao o tloga o netefatša gore Boto le bašomi ba yona e bontšha sebopego sa dipalopalo tša merafe le bong bja batho ka phrobentsheng le go phatlalala ga naga mabapi le metsesetoropo le dinagamagaeng.
Nama gape e lahlegelwa ke bokgoni bja yona bja go swara diela, gomme se sa dira gore e se kgonege go dira sosetše.
Yuniti ya Bosenyi bjo bo Rulagantšwego ya ka Johannesburg e phuruphušitše ntlo ka Buccleuch, ka leboa la Johannesburg gomme ya hwetša laporathori yeo e bego e dira methamphetamaene.
Dikomelelo tše kgolo le tše di tšeago lebaka le letelele tšeo gantši di fedišwago ke mafula a magolo.
Kamano ya go bea melawana, go beakanya metšhelo lefsa, pušeletšo le kakaretšo ya ekonomi ye e kaonafetšego e a kgonagala gore e ka tliša seswantšho se se nepagetšego kudu sa ekonomi ge tshedimošo ya GDP e phatlalatšwa ka Nofemere.
Go boloka tšhelete go ka bakwa ke gore tshenyegelo ya go swara dikhonferentshe e fase go feta ka mo go bego go lebeletšwe mo ngwageng wo.
Re swanetše go maatlafatša tirišano le setšhaba, go šoma mmogo, bjalo ka maphodisa le ditšhaba, go tloša disenyi setšhabeng sa rena.
Go na le mabaka a mantši a gore ke ka lebaka la eng baithuti ba bantši ba etšwa ka go lenaneo la thuto ya dikolo.
Blatter o be a etetše Cape Town gomme a hlahloba lefelo la kago la lepatlelo la Green Point.
Thušo ya sethekniki le tlhahlo e a nyakega go bašomi ba meepong ye mennyane ka go ditiro tše di amanago le diminerale ka kakaretšo.
Madulo ao a bulegilego ao o a bonago, na o kgona go bona dikgoba tše di se nago selo?
Ke ahlaahlile taba ye le Mopresidente Mugabe ka Addis Ababa kgweding ya go feta.
Bjale, makhathiasamo e tsene polelong ya Seisemane bjalo ka selo se se hweditšwego goba lentšu le le šomišwago go nyatša bao ba solago ba bangwe ka bomenetša.
Go tsenya tirišong ga phraebete ga taolo ya go phaka difatanaga ka Mmasepaleng go a phethwa.
Mo bekeng ye re ile ra thabišwa kudu mo go bego go se gwa emelwa go fiwa sefoka sa maemo a godimo sa Vuna.
Dika ka mo legorong le ga se tša swanelwa go šomišwa bošaedi lebakeng la papatšo ya kgwebo le ya phadišano.
Tshepedišo ye e rerišanwego le moabi wa ditirelo yo a nyakegago mo e lego gore mabaka, go akaretšwa theko, a dirwa ka tshepedišo ya go rerišanwa.
Samiti ya Setho e kgopetše barerišani ba Zimbabwe go tšwela pele go rerišana ka taba ye.
Nka se tsebe ka baka la gore ga ke tsebe ka moo nka pharologanyago dithunya.
Ba bontšhitše nyakego ya go hloma dikamano tše di tšwelago pele le diphrobentshe tša Canada.
Dipampiri tše mmalwa tša tshedimošo di ngwadilwe gomme se se tla beakanya sebopego sa leano la MEDS ka tshepedišo ye e tšwelago pele.
Mokoena o tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Witbank ka ga ditatofatšo tša polao le bohlakodi.
Ke nagana ka bohlano go fihla ka bošupa.
Ke dumetše gore maloko a Palamente a tšwele pele go dumelela Phrothokholo ka bjako.
Gomme ke nyaka go le netefaletša gore maitapišo a lena ga a tšwele pele a sa lemogwe goba a sa šetšwe.
Ba be ba etšwa lefelong la gagwe, lefelong la Inyoni.
Tlošang goba le tswaleleng ditšhila dife goba dife tše di senyegilego tša makaka afe goba afe a mpša goba a katse, maleiri a go lahlwa, dikagare tša hlapi, meboto ya manyoro ye e lego molaleng le bjang bjo bo ripilwego bjo bo bolago.
Go bolela nnete, bohlokwa le maswanedi a thoto ya bohlale ga se tša ka tša ba ditabeng go swana le lehono.
Se ga se sa akaretšwa ka thekong ya thekete ya sefofane.
Mokgatlo wa batšweletši ba oli o kopana ka Algeria ka Laboraro go ahlaahla gore ke tšweletšo ye kaakang ye e swanetšego go fokotšwa go thibela go wa ga ditheko tša oli go tšwela pele.
Go dira ga polestere ye e nago le tšipsamo ye e nago le khalesine goba khalsiamosalfeite.
Didirišwa tša ka khitšhing, tša ka lonteri, Mnet, letangwana le lefelo la go phaka difatanaga le le bolokegilego le akaretša ditirelo le dinolofatši tše di abjago.
Yuniti ye e kgethegilego ya bohlodi bja kgwebo, ye e sepetšwago ke PGWC, yeo e tlago fa tshedimošo ye e sepelago le mabaka mabapi le menyetla ye mefsa.
Naa go beeletša ka thotong ya setšhaba go thuša go dira tlhabollo ya ekonomi ye nnyane ye e tšwelago pele go ya go ile?
Dipalopalo tša mabapi le dithunya le dikolo tše di tlišitšwego di tlišwa ka mehla ka Ngwadišong ya Bogareng ya Dithunya ka Pretoria moo lefelo la go lota tshedimošo la bogareng le ngwalago, le kopanyago le go boloka tshedimošo ye.
Tlhabollo le phetošo ya mogoma wa go lema wa go hloka mogoma wa go hlagola wa balemi ba bannyane.
Se se akaretša dithušo tša ditšhelete tša kgodišo ya bana, thušo go malapa ao a laolwago ke bana di diphuthelwana tša dijo.
Ka KwaZulu-Natal, lesolo la baotledi le le kgethegilego le tsebagaditšwe semmušo gomme go bile le kgašo ya papatšo ya radiong ditešeng tša tikologo go tliša kgašo ya kakaretšo ye e šomago gabotse.
Gomme ke re ke a go hlompha tate kae goba kae mo o lego gona.
Ga go na pelaelo efe goba efe gore se e be e tloga e le tlhaselo ya mašole ye kgolo ye e bego e lebišitšwe.
Ikgokaganye le Stuff Busters gonabjale gore a go thuše ka bjako le ka katlego gore o ikwe o gatelegile gannyane ka mogopolong gomme o lebeletše kudu pele.
Barulaganyi ba CWC ba dirile ka moo ba ka kgonago ka gona go netefatša gore baraloki ba khrikhete, babogedi le bahlomphegi bao ba etelago ba bolokegile.
Dika tše di a mpefala bošego le ka morago ga boitšhidullo bja ge o šoma mošomo.
Boso bo bošidi gomme bo tletše ka maru bja marega a magareng a diphefo le dilemo tše di fodilego.
Difilthara ka moka tše di Gatetšego pele di maatlafaditšwe ka go tlaleletša ka dinyakwa tša go go thuša go dira gore go nyaka go direge gabotse.
Ka taolo ya maleba le boetapele bjo bo šomago gabotse, senthara ye a bego a e laola e fihlelela dipoelo tše kaone kudu ka mo go swanago.
Baadimi ba bannyane bao ba ingwadišitšego le MFRC ba šoma ka fase ga melawana ye e fapafapanego le ya baadimi bao ba sego ba ingwadiša.
Ga go na dipalopalo tše bonolo tša kamantšho ya ditšhelete tše di elago kgatelopele ka mo tebelelongpele ye e phatlalatšwago lefsa.
Balaodi ba tša maphelo ba tla hlahlwa ka peakanyong ye nnyane, ye e lebeletšego kudu go kaonafatša kakaretšo le go šoma gabotse ga ditirelo tša MCWH.
Lefase la rena la sebjalebjale le tsebja ka bonyane dipharologantšhi tše nne.
Se se akareditšwego gape ke go dira dioli tša go thapiša le dikerisi go tšwa kudu go dilo tše dingwe tša tlhago.
Kgokaganya mokgwa wa MCS le baagišani ba kgauswi ba lebopong ka go hlompha ditumelelano tše di lego gona tša SADC.
Ditiragalo tša diketswana tša go šoma le go lota dihlapi, dikhrustašiene le dimolaske le tšona di hlophiwa mo.
Seteše se sa phetišetšo se dirilwe gore se kgone go šoma mehuta ka moka ya ditšhila tša ka gae ebile se aba dinolofatši tša go šomiša lefsa dipampiri, ditšhitswana, polastiki le dilo tše dingwe tše di sa nyakegego.
Ngwala dipego tša ka nageng tše di bontšhago diphihlelelo tša bona goba go tšwetša pele tekatekano le tekatekanyo ya bong.
Mo nakong ye, re lebeletše ka moo re ka šomišago "BCC" le ka moo re ka šomago ka ditemošo tša dibaerase.
Diheifere tše di sa lego tše nnyane go ka tswadišwa di swanetše go tlošwa go dipoo tše di lego kgauswi le tšona.
Se se nyaka boetapele bja ponelopele, boikgafo bja sepolotiki le bongwaledi bjo bo nago le bokgoni le bjo bo nepišitšego.
Maswi ao a tšwago dikgomong tše di bego di alafša ka dianthipayothiki ga se a swanelwa go kopanywa le kholostramo go tlo bedišwa ka lebaka la gore mašaledi a anthipayothiki a tla thibela tshepedišo ya pedišo.
Dihlakahlaka tša lehumo ka gare ga lewatle la tlala le go hlokišwa maatla di ka feletša ka dikgaruru tša setšhaba.
Thekgang Molao o mofsa wa Metšoko wo o šireletšago batho bao ba sa kgogego kotsing ya go kgoga e se ka go rata.
Molawana wa Tšhireletšo ya Thoto o thadilwe gomme wa romelwa go yo dumelelwa.
Ditlhabollo tše ntši kudu tše di sego tša ithekga ka lewatleng di beilwe ka lebopong la lewatle.
Naa go bile le go goeletša ga godimo mo go sa felego go tšwa go batho mathomong?
Go fa mohlala, ge phoofolo e le kgauswi le mohlagase e a tšhoukwa tshepedišong yeo gomme ya hlompha legora.
Dihlakahlaka tša lehumo ka gare ga lewatle la tlala le go hlokišwa maatla di ka feletša ka tšwelelo ya dintwa tša setšhabeng.
O se tsoge o dumeletše motho yo a nogo ikemela fela go letšetša mogala wa go se lefelwe wa go emiša go šoma ga karata legatong la gago-ba ka go radia gore o dumele gore karata ya gago e emišitšwe gore e šome.
Ge ba phuruphuša ka moo mokhukhung, maphodisa a hweditše dikolo tše mmalwa tša sethunya se sekopana.
Lenaneo le le latelago la go hwetša dikoloto le dumeletšwe mabapi le ditšhelete tše di šaletšego morago tša rente le tša ditefišo tša ditirelo.
Re a tseba gore bangwaledi ba dikolo le baithuti bao ba hweditšego thušo ya mašeleng a go ithuta bao ba ithutelago thuto yeo ba tla holega ka sebaka sa kgolo ya sephrofešenale.
Diforamo tša go gopola ka tsenelelo di goketša batšeadiphetho ka setšhabeng gomme di sepetšwa bjalo ka dingangišano, moo baetapele ba mmušo, setšhaba le lefapha la kgwebo leo le tsenelago ngangišano ye e tseneletšego ka ga ditaba tše batho ba nago le kgahlego go tšona.
Go tiišetša netweke ya setšhaba sa lefase ka bophara ya batho bao ba Lwantšhago Semorafe.
Ka morago ga go phuruphuša ntlo ka šedi, Lebake le lentši leo le šetšego le phuthetšwe le ile la thopša.
Taba ya tlhokego ya mešomo e boletšwe ka boripana ka karolong ya Maatlakgogedi ya pego ye ya wepsaeteng.
Bjale sehlopha sa Mandela se be se tshwenyega kudu ka ga se gomme morago ga moo sehlopha sa Mandela se bolaile Joe Qlabe.
Eupša ke tše nnyane kudu go fetwa ke kemišo yeo ya kaone.
Dinaga tše mmalwa tša ka Yuropa di na le mekgatlo ya ka lehlakoreng la go ja ka dipalamenteng tša tšona, go akaretšwa Denmark le Sweden.
E gona ka dikgobokanong tša rena tša dikereke le ka meletlong ye mengwe ya sedumedi.
O ruta bafsa bao bao ba sego ba itekanela mebeleng kudu bao ba lego ka gare ga diwilitšhere mabokgoni a go ithomela a go swana le go penta.
Mogononelwa, yo a dulago Boksburg, o tšweletše ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Germiston ka Mošupologo.
Mehutahuta ya masolo a lefapha la setšhaba a thoma go bula dibaka.
Mospikara, Ditekanyetšo tše tša Kholofelo di lebeletše kudu kabo ya ditirelo ye e maatlafaditšwego le ye e akgofišitšwego.
Malwetši a ka bakwa ke go se je dijo tše di lekanego tše di humilego ka bithamini A go akaretšwa sebete, dikherotse, dipotata, dimenko le sepeneše.
Mdi Mabudafhasi o boletše gore boeti ke ye nngwe ya diintasteri tše di golago kudu ka nageng.
Mmušo o tla tsenela tshepedišo ya go rerišana le di-SGB pele ga ge o ka tšea sephetho sefe goba sefe.
Ye gape go emetšwego gore e tla swara tiragalo yeo ka lefoko ke Mokgatlo ya Lefase wa Ditokelo tša Thoto ya Bohlale.
Durban e šetše e abetšwe "Sefoka sa ZK Matthews" sa toropokgolo ye e sepetšwago gabotse ka nageng.
Go netefatša gore mananeokgoparara a abja ka tsela ye e lego gore a hloma mešomo, a maatlafatša ditšhaba le go hlabolla bašomi.
Nakong ya lesolo le, metšhene ye šupa ya go raloka di-DVD, motšhene wa go raloka di-CD, Dihaefa tše tharo, dipikara tše pedi, diradio tša difatanaga tše hlano le thuthuthu e tee ya Yamaha di hweditšwe di tlogetšwe ka sethokgweng.
APRM e tla kgopela gore naga ye nngwe le ye nngwe e hlome ka šedi Lenaneotiro leo le nago le maikemišetšo ao a filwego dinako.
Ka thulaganyong ya bobedi, bobedi bjo bja Spain gape bo be bo swara bothata bja go hwetša morethetho le bosesi ba ka Amerika gomme ba dira thulaganyo ya bobedi ya lerato.
Sehlopha se se akaretša go renta didirišwa tša dinamelwa, ke gore, difofane tše di se nago mootledi.
Naa o ikamantšha ka botlalo le leano le la papadi?
Rediešene ya elekthromaknethiki e sepela lefaufaung ka sebopego sa maphotho.
Ekonomikgolo - Thuto ya seswantšho sa ekonomi ka botlalo ka nageng.
E dirilwe ka setampa, dinawa tša swikiri, potoro, dieiye, matsapane, ditšhilisi le dilemone, gomme tša kgabakgaba go fihla ge ditswaki ka moka di le boleta.
Re swanetše go phethagatša leano le go tšwetša pele go kgatha tema ga barekiši ba mebileng le bagwebi ba boagišani.
Maloko ao a hlomphegago a ka be a tseba ka ga tsebišo ye e dirilwego mo mesong mabapi le Anglo American plc le De Beers.
Go na le ditekanyetšo tše itšego ka go DoD tša go thuša DERI ka mašeleng.
Naa go tšere lebaka le lekaakang gore meši e hwelele?
Ngwala pego ya tšweletšo ya bahlahli ba ka mošomong.
Gomme sekolo seo baithuti ba bego ba išwa go sona, go belaelwa gore se tletše kudu.
Dipego tša kotara ka kotara ka ga seabe sa ekonomikgolo go dintlo, maemo a go boloka tšhelete le merero ya ditšhelete tše nnyane.
Ge o re ba tlogetše difatanaga tša bona naa o ra ge ba tlogetše difatanaga tseleng?
Re swanetše go dira bjalo, gore re se nyefiše moya wa kholofelo wo o fokago ka nageng gabjale le kudukudu ka toropokgolong ya rena.
Ge e le gore o šomiša eFiling, e@syFile, gabonolo boela morago o ye go fetoša dikgetho go wisate - letlakala la metšhelo le tla fetošwa go ya ka mo o kgopelago ka gona.
Ke kgale a tlogetše go tshepha tshephišo ya ka ya gore ka morago ya motheo wo o latelago re tla hwetša nako ye ntši.
Dipeakanyo tša tefelo ya le go thuša ka mašeleng ga ditirelo tša motheo tša mmasepala.
Bontši bja lena bao le lego mo lehono le tla di bitša mekhukhu.
Laporathori ye mpsha ya Tlhahlobo ya Ditopo e tla bewa moo lefelong leo la Sepetlele sa peleng Mosegare sa Bohlabela bja Paarl.
Mmepe wa lefelo o bontšha kgokagano le tshedimošo ya bokamorago ya lesolo, dikgopolo tše bonolo tša Thoto ya Setšhaba le mekgwa ya go maatlafatša ka ditšhabeng tša ka Amerika.
Banna ka moka ba bane bao ba hweditšwego ka moo sefatanageng ba ile ba golegwa gomme Ford Telstar ya thopša.
Eupša o ile wa ya le yona le ge go le bjale ka lebaka la gore go be go kgonagala gore o itokolle bothateng?
E mabapi le go tšwa ka fase ga kgatelelo ya kgašo ye mpe ya ba kgašo yeo khonthinente ya rena e e hwetšago.
Ga ke tshepe gore baetapele ba dipolotiki ba na le bokgoni bjo bo lekanego bja go dira mošomo wo ba nnoši.
Ke nagana gore ke kwane le ntlha yeo ka setatamenteng sa ka, ge ke be ke etetše maabane.
Mogononelwa o ile a golegwa gomme a bewa ka kgolegong ka setešeng sa SAPS sa Babanango ka ge a hweditšwe a swere lebake gammogo le go bjala lebake.
Thutabjalo - Thuto ya go bjalo dikenywa, merogo, matšoba goba dimela tše dingwe.
Bagononelwa ba gape ba amantšhwa le go thuba ka dintlong go gongwe.
GCIS e phatlalatša tshedimošo ya mmušo ka go aba ditaba tša go bonwa le tša go theeletšwa tšeo di kgethilwego setšhabeng le go araba dipotšišo mabapi le ditaba tše di amanago le mmušo ka disenthareng tša tshedimošo tša bosetšhaba le tša diphrobentshe.
Gomme ka dikolong tša peleng tša DET barutiši ba fetošetša diphapoši tša bona - bonyane tše mmalwa - go ba tšeo di rutwago ka Seisemane ka pela ka moo go kgonagalago.
Mešomo le maatla a Wesgro a beilwe ka Molaong.
Go ahlola maikutlo le ditiro nagong ya dithulano ka ditebelelo tše nnyane tše di se nago tshedimošo ye e lekanego tša nako ya khutšo go kotsi gomme go ganetša seemo sa ditaba ka ge go itemogetšwe sona ka dinakong tša dithulano.
Tunisia Leboa e na le boso bja Metithereniene bjo bo nago le dilemo tša go fiša, tša bošidi le tša komelelo tše di latelwago ke marega a dipula tša magareng.
Maphodisa a ka Fochville le ona a ile a tlaleletša palo yeo ka go golega bagononelwa ba bahlano ka moka ga bona ka bosenyi bjo bogolo.
Protšeke ya Centrum Guardian e lemoga le go abela batho goba dihlopha tšeo di šomago go fetišiša ka moo di kgopetšwego ka gona.
Maemo a ozoune ao a oketšegilego ka lefaufaung la fasana ka lebaka la ge NOx le dihaetrokhapone di arabela seetša sa letšatši di tla feletša ka diabe tša maphelo mabapi le go hema.
Bohlatse bja anekthoute bo bolela kudu ka ga ditsela tša boithomelo tše di šomišwago ke dikhamphani go ruta mogopolo wa maithomelo ka gare ga mekgatlo ya tšona.
Ee gore re kgone go itlwaetša tlhahlobo.
Gape e ka go gopotša ka ga dikotsi tša nako ye.
Ge dibopego tša kholi di le gona ka ditšweletšweng tšeo di šomilwego gore di se bole, gantši di nyaka go bontšha gore dipaktheria tša go bodiša di gona.
Aga bokgoni ka ditšhabeng tše di nago le pere ye maatla ka go aba tlhabollo le tlhahlo ya bokgoni, go realo e le go ba maatlafatša go hlokomela dipere tše maatla tša bona ba ikemetše ba se ba bota CHPA.
Maloko a ile a thoma go rema mehlare ye seswai ya lebake, yeo boleng bja yona e lego diranta tše dikete tše masomehlano.
E ile bogareng bja maikemišetšo a boditšhabatšhaba gomme e tšwelela kudu ka dikhonferentsheng ka moka tše kgolo.
Maphodisa a ile a latela tshedimošo yeo gomme ba hwetša ditšidifatši tše pedi.
Afrika Borwa gantši e romela dimetale tša motheo ka Laos gomme ya imphotha bontši bja ditšweletšwa tša merogo go tšwa ka Laos.
Gape go na le dikotsi tša "phetolo ya kganetšo" go tšwa go batho ba "mebileng" ba Maarapo le mebušo.
Mopresidente Gbagbo ga se a tsenela Samiti ye e swaretšwego ka mathokong a Kopano ya Maloko a United Nations mo bekeng ye.
Monamedi o ile a golegwa ka nakwana yeo ka morago ga moo gomme dikagare tša ka mapokisaneng tše di hlahlobilwego gomme gwa hwetšwa e le Lebake.
Dibjana di swanetše go gohlwa tša seterelaeswa ka morago ga go ja go gongwe le go gongwe.
Bohlatse bjo bo ganetšwago bja dintlha tše di hweditšwego ke yena.
Le ge e le gore mobu wo o phuthetšwego gabotse o ka šoma, samente goba motswako wa khonkhoriti o kaone.
Go ngwalwa ga dikakanyo tša GDP di tshephile mehutahuta ya dipalopalo tša setšhaba le tša ekonomi.
Bathobaso ba tletše ka fase gomme bontši bja bathobašweu ba tšwelela ka maemong a meputso ya godingwana.
Tshedimošo ya maleba: Mna Gounden o ile a tšhaba moo tiragalong yeo.
Mo Addis bjalo ka lefelo la kopanelo la tlhomosemmušo ya Palemente ya Afrika ka Kakaretšo, mokgwa o mofsa wa tokollo ya batho ba Afrika e tla swanelwa ke ahlaahlwa le go maatlafatšwa.
Molaokakanywa wa Phrofešene ya Peakanyo, wo o tšealago melawana ye e fetilego ya mabapi le peakanyo ya toropo le selete, le go akaretša phihlelelo ya phrofešene ge ka go le lengwe e tiiša melawana ya maitshwaro, tšeo di tlago laola babeakanyi ba toropo le ba mafelo.
SAOM e lebogiša CEI, mekgatlo ya dipolotiki, setšhaba le mekgatlo ye e sego ya mmušo ye e dirilego thuto ya bakgethi.
Mo lebakeng le letelele Eskom e tla swanelwa ke go beakanywalefsa ka dikhamphani tša tšweletšo le tša phatlalatšo ya mohlagase.
Le ge go le bjale phetogo ya mmakgonthe e ka se fihlelelwe ka melao le melawana ya phetišetšo, le gape ka ditiro tša baetapele le badudi go tšwetša pele maitshwaro.
Ke dumela gore dikamano tša bjale tša go šoma mmogo tša mabapi le FEI di tla gola tša maatlafala.
Sephetho se šetše se tšerwe sa go raka monna yoo.
DPO e tla tsebiša foramo ya maphodisa a setšhaba sa tikologo goba mokgatlo wa balefaditirelo ka ga kgopelo yeo.
Ke gore, CKB le CNS ke dihlongwa tšeo di amanago ka ge CKB e šomiša setšweletšwa seo laesentshe ya sona e filwego CNS.
Gape ba ka hwetša mafelo a go befelwa ga bona le go gakanega ka ditsela tšeo di tsenyago maphelo a bona kotsing le a ba bangwe.
Maekheroweibe ga o je mohlagase kudu go o o šomiša go phala setofo ge o ruthetša le go apea.
Afrika Borwa ke naga ye botse, ke bone Johannesburg le Pretoria.
Bekeng ye e fetilego pego ye e kwešago bohloko ka ga molemi ka De Doorns yo go kwagalago gore o phušutše dintlo tša bašomi ba mebileng, o tšweletše thelebišene.
Maikarabelo a Molaodi wa GOV.ZA ke go kgokaganya ngwadišo ye e atlegilego ya tomeine ya ka fasana goba ya monggae.
Go ba redieišeneng kudu ya UV ge o sa le ngwana le ge o sa le mengwageng ya mahlalagading, go a tsebja ebile go efogega gabonolo.
Think Bike ke mokgatlo wo o sa dirego letseno wo o laolwago ke baithaopi gomme o tshephile thekgo ya mašeleng.
Dihlongwa tše di tšweletšago ditšhila di tlo fiwa tumelelo ya semolao ka morago ga phethagatšo ya ditshepedišo tša taolo ya tikologo ye e ka sekasekwago.
Dikhontomo di swanetše go šomišwa ka mehla ge batho ba amana thobalanong ka ntle ga lenyalo la motho o tee.
Kgolo ye kgolo ka letsenong leo e sego la difofane ke ka lebaka fela la dikoketšego tša ditiragalo tša dithoto, kgwebo ya motheo, go hiriša difatanaga, gammogo le dipapatšo.
Mekgatlo ya mmušo ga se ya swanelwa go lefiša ditšhelete tša ngwadišo, tepositi, go dumelelwa gape go dirwa diteko goba ditšhelete tša ka morago ga go dirwa diteko.
Leano la mafapha a mantši le tla dirwa go kaonafatša khwetšo ya ditefelo tša tlhokomelo go tšwa go batswadi bao ba sa lefego.
Yuniti ya Tikologo ya Bohodu bja diruiwa e golegile gape bagononelwa ba bane ka go tsoma mo go sego molaong ka polaseng ya Beja kgauswi le tsela ya Makhado-Elim.
Bjale naa ka morago ga kopano yeo o ile wa boela Esikhaweni?
Lesolo la ka Kapa Bodikela le tloga le tšweleditše pele go hlapa diatla le pabalelo ya maphelo ye kaone ka bontšing bja mafelo ao a amegilego.
Di šoma ka tshenyegelo ya letlotlo ye e sego ya ema gabotse ye e feleleditšego ka gore ditsela tše dingwe tša mebasepala ya rena di senyege.
Museamo wa Mahlale a Tlhago le Bokgabopuku bja Bogareng bja Kadimišo di bile le lenaneo la go thabiša la nako ya maikhutšo leo le dirilwego go dira gore bafsa ba thabišwe nakong ka moka ya maikutšo a dikolo.
Ba tla ruta dithutwana, ba fa baabi ba ditirelo tša tlhahlo dikonteraka, ba ngwadiša bašomi go ithuta dithuto ba le ka gae le go šomiša tlhahlo yeo SAMDI le SITA di ka e abago.
Dipoelanyo tša motšwasehlabelo le mosenyi le dikhonferentshe tša dihlopha tša malapa ke mehuta ye mebedi ya semmušo ya mananeo a toka ya poelanyo ao a e boletšwego ka gare ga Molaokakanywa wa Toka ya Bana.
Maikemišetšo a diwekšopo ke go go tsebiša Mokgwatlhabollo ya Tlhwekišo CDM , selo sa go ruthufala ga lefase le go tšwetša pele ditiragalo tše di kgonagalago tša CDM.
Noka ya Umgeni ke legale la dinonyana tša mebalabala ya go kganya tša setlogo le tša dinaga tše dingwe.
NICRO e dira ditshekatsheko tša ka gare tša bana pele ga ge ba ka tsenywa ka lenaneong la NICRO.
Netefatša gore dipego tša tiišetšo ya boleng le tša go obamela di tlišwa go SETQAA ka dinako tše di beilwego.
Ga ke nagane gore ke ka moo babapatši ba itshwarago ka gona.
Durban e a gola ka seriti bjalo ka lefelo la bosetšhaba, la khonthinente le la boditšhabatšhaba le bohlale.
Mabaka ao a laolago MOC ke dithekišo tša maswi le ditshenyegelo tša dijo tša motswakotii.
Bontši bja bana bao ba fetetšwego ba phela gabotse mengwaga ye mmalwa pele ga ge ba ka hwetša kalafo ka dianthiretherobaerale.
Mohlahliwa yo mongwe le yo mongwe yo a kgethilwego o tla hwetša tlhahlo ka botlalo ka ga Pabalelo ya maphelo le ditirelo tša Tlhwekišo le mabokgoni a mangwe ao a amegago.
Moletlo wa tsebišosemmušo o tla swarelwa lefelong la mešomo ya tlhwekišo ya meetse, gomme wa dumelela dibaka tša go tšea diswantšho.
Ka batho ba, maikutlo a bona a motheo kudu a ba botša gore, gabotse, ke karolo ya tlhago e sego tatelano ya dilo tša go dirwa ke batho.
Lekang go se reke ditšweletšwa tše di phuthetšwego go fetišiša, tša go swana le merogo ya go phuthelwa ka dipolastiki ka dithereing tša pholisterine.
Go na le dutumelelano tše ntši tša boditšhabatšhaba tše di nyakago go hlahlobja go sekaseka go eletšwa ga SA go di dumelela.
Re a go leboga kudukudu Mohumagadi Modulasetulo ka sebaka se sa go tliša tlhagišo ya molomo.
Melawana ya mabapi meepo e swanetše go ba maleba, e kwešišege le gore moepi yo monnyane a e kgone gomme e swanetše go phethagatšwa ka tsela ya lefelong.
Maikarabelo a magolo e bile go aba dintlha tša ditokelo tše go rerišanwego ka tšona le balekane ba dikhamphani le ba bangwe.
Diromelwantle tše kgolo tša ka Afrika Borwa go leba Bahrain ke metšhene le didirišwa tša mekheniki, gammogo le dilogwa.
Tshepedišo yeo borekedi bja tšweletšo bo dirwago ka gona e fapana gannyane le mošomo wa tlhagišo, ebile e hlalošwa ka boripana ka mo fase.
Toropokgolo e na le diteše tše pedi tša phetišetšo, se tee ka Athlone gomme se sengwe se ka Swartklip.
Mopresidente wa FIFA Sepp Blatter o ipileditše go lefase go tshepha Afrika Borwa le Afrika go tšweletša phadišano ya sebjana sa lefase ye e atlegilego.
Faepa ye tala e fela e sa fetoge marega gomme phapano ye nnyane magareng ga dilo tše talamorogo le tše di tšidifaditšwego.
Dikarolo tša tlhamo di akaretša ditlabelo tša go pheiba le diphethene, dilo tša fenitšhara ya tseleng le peakanyo, mabone le maswao.
Tlhaselo efe goba efe go ditlabelo tša nyutleleara tša ka Iran di tla hlakahlakanya bothata bjo, a realo.
Hlaloša letšatši la tlwaelo bophelong bja gago ka matšatšing a dikgaruru tše kgolo ka Oudtshoorn.
Batho bao ba dulago ka Borwa bja Afrika ke bao ba amilwego kudu ke bohloki, gomme meputso ya bona e fase kudu go maemo a bohloki lefaseng ka bophara.
Ka lebaka la go ba gona kudu ga dithulano tša sepolotiki, ditlhologelo tša sepolotiki tša bathobaso le ditiro tša mekgatlo ya tokologo di gašitšwe ke dikuranta tša khamphani yeo ka mo go sego gwa lekana.
Le kgopelwa go lokologa go ikgokaganya le webmaster ge le ka kopana le bothata bofe goba bofe goba boima ka go ingwadišetša goba go phumolwa go hwetša tirelo ya tsebišo.
Boikgafo bja mmušo bja go tšwetša pele kgonagalo ya tšhomišogape ya ditšhila ka kakaretšo ka melao ye e nyakišišitšwego ka tlhokomelo.
Dihlongwa tša go fa pego tše di ka kgonago go rarolla ditlhokego ka mafapheng ao a lego gona a tshedimošo e kgopelwa go bega ka tšona.
Ka dikakanyong tša gare ga ngwaga, mokgwa wa seabe sa Aids se šomišitšwe.
Ka sebopego, sehlongwa se na le hlogo le bakgokaganyi ba bararo, bao dikgoba tša mešomo tše pedi di sego tša tlatšwa.
Go rengwa ga dithokgwa ka Saron go tla ba le seabe ka thibelong ya bosenyi ka moo lefelong leo.
Go swanetše go lemogwa, le ge go le bjale, gore thušo ye ya ditšhelete 'ke ya lebaka le tee', ke gore, kabo e tee ye e amanago le motheo wa kago.
Kakaretšo ya dinyakišišo ya lefapha la kgwebo e kaonafaditšwe kudukudu go dikhamphani tše nnyane le tša bogolo bja magareng.
Gabotse ke methopo ya mešomo ye e tlogago e nyakega go ya ka Mokgatlo wa Bašomi wa Boditšhabatšhaba.
Ka moka tše di nyaka go kopanya ga letlotlo la bosetšhaba leo le diretšwego mellwane, ditheknolotši le bokgoni bja sethekniki gammogo le tšhomišo ya tlhokomelo ya tirigatšo ya peakanyo ka maemong a bosetšhaba, a ka dileteng tša fasana le a ka dileteng.
Ke motho yo a biditšwego, Mna Modulasetulo.
Ka lebaka le ditšhanele tše di tšwelelago ka tlhago di tlwaelegile lefelong leo ka moka.
Senthara e kgoboketša tshedimošo ya nako yeo go tšwa ka disenthareng tše nnyane iri ye nngwe le ye nngwe gomme mafelelong ya dira tshekatsheko ya ka mehla ya maemo a moya wa toropokgolo, o tlaleleditše ka go realo.
A re direng mošomo wa rena wa setšhabeng re fokotšeng maemo a bosenyi ka go dira gore disenyi di golegwe.
Ga go bao ba tlilego morago ga nako bao ba tlago dumelelwa gomme go palelwa ke go tla go tla dira gore phenkgišano ya gago ya thentara e se sa šoma.
Etšentshi e beeleditše methopo ye mentši go hlahla ditsebi, kudukudu mabapi le go hlapetša le mafapha a mangwe ao a kgethegilego a tsebo.
Tona ya Kgoro ya Bosetšhaba ya Maphelo, Ngaka Manto Tsabalala-Msimang, o butše semmušo karolo ye e tsošološitšwego ya sepetlele nakong ya moletlo wa maemo a godimo wo o bego o swerwe ke Kgoro ya Maphelo ya Phrobentshe.
Letseno la dipapatšo le tla, ka fase ga mokgwa wo, tšwela pele go šomišwa ka SABC, gomme go thuša ditirelo tša mehutahuta ka mašeleng go ka dirwa.
Hwetša gase ya LP ya ka lepotlelong ye e dulago e lokile go tlo šomišwa go apea go bohlokwa le go bediša meetse go dira dino tša go fiša.
Malaria ke leuba mo lefelong le leo le šišintšwego go tlo aga TFCA, gomme bo tliša dikgopolo tše di sego tša loka go baeti bao ba ka nyakago go eta.
Ditefelo tša metšhelo le tša diroyalithi, ditefelo tša ditirelo le ditiišetšo tša tsošološo ga se tša swanela go šitiša tlhabollo ya masolo a mannyane.
Dikgokagano le baabi ba bjale le baabi ba ditirelo di bile bohlokwa ka tšweletšong ya tharollo.
Euthanasia ke yona tsela e tee yeo molwetši a ka lokollwago ka go hlakeng ga gagwe ga go kwa bohloko.
FoC e šišintše ka ntle le go boela morago gore dinaga di swanetše go ikgafa go dira kago ya bokgoni ka dikantorong le ka mananeong a tšona a dipalopalo tša bosetšhaba.
Modiragatši wa ka Cape Town, Jane Alexander, yo mošomo wa gagwe o fago ditshwaotshwao ka ga merero ya bjale ya ekonomi ya setšhaba, o thopa Sefoka sa Modiragatši yo Mofsa wa Bokgabo bja go Bonwa wa Standard Bank.
Tlhahli ka ga mešomo go baithuti, ka go gatelela mešomo ye e nyakago mmetse le dithutamahlale.
Seteše sa maphodisa se se feleletšego, maloko a ile a atlega go golega bagononelwa ba bararo bao ba bego ba itlhamile ka dibetša ge ba be ba le gare ba sa ipeakanya lefelong leo la meago.
Yona ka boyona e tla swanelwa ke go hlaka ka dipotšišo tše tša mmakgonthe tše boima.
Taonelouta matlakala a a ka fase go hwetša tsebo ya tša ekonomi ka ga Seemo sa Phrobentshe.
Tsošološo ya Afrika ke sedirišwa se bogare ka gare ga lepokisi la dithulusi sa go fetša bohloki le tlhokego ya tlhabollo khonthinenteng ya rena - a re itokišeng gomme re šomeng.
Selemo se thoma ka Matšhe go fihla ka Julae gomme se sepelelana le sehla sa pula.
Bolaboraro ba na le bokgoni bjo bogolo bja go tsenya letsogo gabotse ka go palo ye e theogelago fase ka mabaleng a dipapadi ka kakaretšo.
Didirišwa le theknolotši di tšweletša bokgoni bjo bogolo ka go nolofatša ditshepedišo tše di hlakahlakanego le go akgofiša mešomo ye e tšeago nako ye e akaretšwago ka go ERM.
Dipušeletšo tša dikotara tše di fetilego tše di dirilwego ge tshedimošo ye mpsha goba ye e bušeleditšwego e ka fiwa ke maarabi.
O se tsoge o ganeditše ngwana wa gago a bega dikotsi tše di ka hlagago ka ntlong goba tikologong ya ntlo ya gago.
Go tšwela pele ka go tliša tlhokego ya tekatekano ka dikolong go na le bokgoni bja go tšweletša pelaelo ka kakaretšo gareng ga ditšhaba tša thuto.
Lefelo la tšwelelo ya ntwa ya go itlhama ka mekgatlo ya go lwela tokologo e be e le phetolo ya go hloka kholofelo le kgakanego ye e bego e tlišwa ke tshepedišo ye šoro ya kgethologanyo.
Ba dira diphošo tše ntši, tšeo go wa ga tšona bašomi ba swanetšego go solwa.
Diaparo tše di tlwaelegilego tša kgwebo ke sutu le thai gomme go emetšwe gore e aparwe ka dikopanong le ka dikamogelong.
Re ipiletša go bahlahli ba baeti ka moka bao ba sego ba ingwadiša ka dikantorong tša rena ka moka tša ka diphrobentsheng, a realo, a tlaleletša ka gore ditlhahlobo tša kgafetšakgafetša di tla dirwa ka mafelong le ka maswaong a tša boeti ao a šupilwego.
Moletlo wo ke kago ya lefase leo le nago le khutšo.
Serapa, seo se bonwago ke batho ba bantši bjalo ka sebenyane se setalamorogo ka bogareng bja toropokgolo, ke se sengwe sa dikgoketšo tša boeti tša toropokgolo le diphaka tše bohlokwa kudu.
Tlhokego e bonwe go kgontšha dikgokaganyo tše le go dira diteko tša seabe sa seemo sa taolo ya meetse a mmalwa.
Tiragatšo ya pušetšo ya bjale ya tšhelete e emiša go fegwa ga ka moso.
Go hloma dikgetho tša go antšha ngwana letswele mo go bolokegilego go bohlokwa kudu go hwetša dipoelo tše kaone mabapi le kelo ya masea ao a se nago HIV.
Le ge go le bjale, Nicholas Burns, mongwaledi wa ka fasana wa mmušo wa US, o bone ditirišano tše bjalo ka tšwetšopele ya melawana ye e lego gona.
Maikemišetšo le kgotlelelo ya maloko ao a amegago ka go golegeng le go hwetša diphahlo a a retwa.
Go šoma ka boikgantšho bjalo ka moetapele wa lefase ka taolong ya tikologo ya mmasepala.
Mmasepala o tla boloka batho ge go filwe bohlatse bja gore ke badudi ba mmakgonthe ba ka mebasepaleng ya tikologo ya Midvaal.
CNRS - Senthara ya Fora ya Bosetšhaba ya Dinyakišišo tša Mahlale ke mokgatlo wa setšhaba wa dinyakišišo tša motheo wo o hlalošago maikemišetšo a ona bjalo ka yeo e tšweletšago tsebo le go dira gore e hwetšagale setšhabeng.
Tshedimošo ka ga ditokelo le ditlamego ša bengmeago bao ba rentišago dintlo go bahiri.
Gomme go hlasela Lesotho mo nakong yeo go bego go bakwa ke LLA.
Djibouti e fiša kudukudu le go ba bošidi selemo gomme e na le marega a go fiša le pula ye nnyane.
Go kwagala ga mokgwa go šupa tšhomišo ya melawana ya boditšhabatšhaba, ditlhahli, le ditiro tše go dumelelanwego ka tšona.
Protšeke e thekgwa ke mmušo ka ditšhelete ka BDC bjalo ka etšentshi ye e phethagatšago.
Afrika Borwa e romela dinageng tša ka ntle dikenya tše foreše le tša ka bolekaneng, beine, difilthara, ditheransefoma le didirišwa tša taetšo ka Estonia.
Ke kwero gore lereo le bjale le ka šomišwa ka maleba go hlaloša mafokwana ao a sa tšwago go bolelwa mo nakong ye e sa tšwago go feta.
Efa dikatse dijo tše di omilego tša ka bolekaneng goba tše di bedišitšwego gomme o di ganetše go tsoma goba go ja dijo tša ka ditlakaleng.
Mogononelwa o hweditše a swere diphahlo tše go dumelwago gore di utswitšwe ka Sekolong sa Phoraemari sa Emmanuel ka Homevale.
Tlaišo ya bana e bontšha bana ditiro goba dingwalwa tša phonokrafi.
Dintwa ka moka tša Afrika ka mo mabakeng a, tšeo go ya ka histori di tlogo palelwa, di šomile bjalo ka tiišetšo ya nnete ye e lego molaleng ya gore bathobaso ba ka se tsoge ba fentše bathobašweu.
Aowa go ya ka tsheko ka boyona le go ya ka seo Henk a se boletšego.
Mokgwa wa lefelo le tee o tla fa baholegi tshedimošo ye e dirilwego ka mo go nyakegago ka gare ga lefapha leo ba nago go kgahlego ka go lona le ka gare ga mmasepala wo ba dulago ka go ona.
Ka ntle le go oketša bašomi ba yona, kgoro e na le maano a magolo a katološo ya di-DLTC tša yona.
NECSA e dira dinyakišišo ya ba ya di tšwetša pele ka mafapheng a mohlagase wa nyutleleara, ka mahlaleng le theknolotšing ya redieišene, go dira aesothoupu ya kalafo, taolo ya maikarabelo go tša nyutleleara, taolo ya ditšhila le go se sa kgopela taolo ya tšona.
Se se ngwadilwe gabotse ka dinyakišišong tše di kwagalago tše mmalwa tše di hlamilwego gabotse tša mahlale tše di dirilwego ka nageng le moše.
Go dira gore setšhaba se raloke ke morero wo o phatlaletšego wa Letlakala le le Lešweu.
Ge e ka tsena ka tikologong ya ka lewatleng e tla feletša ka mahu a mantši, eutrofikheišene le kgolo ye e fetišišago ya malele, le diphetogo ka kelong ya kgolo le tswadišo ka mehuteng ye mengwe ya diphedi.
E ingwadišeditše mošomo wa phraebete goba ka tirelong ya dipetlele, dikhamphani tša phraebete.
Lori ye e bego e se na selo e hweditšwe e tlogetšwe kgauswi le tsela ya Kliprivier.
Mošomo bjale o thomile ka lebelo go tšwetša pele kgolo ya lefapha le.
Naa o kile lebakeng le lengwe wa nyaka go tloga mo lešabeng le?
FUEL - Palo ya dikhilometara tše di sepetšwego ka litara ye e šomišitšwego.
Mošomo wa bašomi ba dipalopalo, bjale, ke go kgokaganya boitšhupo bjo le dilo tše dingwe tše di fapafapanego, gore go ela, go hlokomela le tshekatsheko di kgone go maatlafatšwa.
Lindiwe o boletše gore bana ba gagwe ba oketšegile gabedi ka nakwana ka ge bjale a na le bana ba bangwe ba bararo.
Bontši bja mathata ao a nyamišago tshepedišo ya toka ya bosenyi re tloga re a tseba.
Moragonyana setšhaba se ile sa kgobokana gomme sa thoma ago aba tšhelete ya go tlo reka dithunya.
Pego gape e hlahlobile tema yeo diphrofešenale tša ka Afrika Borwa di e ralokilego go thuša goba go thibela tšwetšopele ya ditokelo tša botho.
Maloko a setšhaba sa boagišane bja Ladanna ka Polokwane ba thušitše maphodisa go golega bagononelwa ba bararo ba go thuša ka dintlong ka morago ga ge ba swere mokgekolo ka ntlong ya gagwe.
Ga go mohola go alafa dithala tšeo ka lebaka la gore o tlo hlokofala.
Dimela le diphoofolo, tšeo di sa hwetšagalego ka tlhago ka moo lefelong leo, di tlišwa ke batho.
Go ruta bana le go ba fa dikeletšo tša polokego tša mabapi le polego ya gagwe.
Tsholo ye e lebišitšwego gabotse ye e nago le tsebo ka mehla ke selo se se swanetšego go amogelwa.
Dihlogo tša dikolo tše di hlokago di šetše di tšweletša taba ye le rena ge re rerišana le bona.
Diresturente tše ntši mo kgauswi di ipshina ka dijo tša mesong tša Afrika Borwa.
Tshepho ya bohlatse e tlišwa ke wili ye e nepagetšego ya mohu.
Bangwadi ba histori ba lemogile, ka dingwalweng tše kgolo, dikamano tša kgalekgale magareng ga batho ba Afrika le ba Ešia.
ETM e ikemišeditše gore setšhaba se kgatha tema le go lemoga gore go bohlokwa ka go atlegeng ga diprotšeke.
Ke gore, merero ya phatlalatšo e a hlokomelwa ka kanegelong ya kgolo.
Mekgwa yeo ya go thoma godimo o eya fase e na le mehlala ye e sa rategego, e sego fela ditiragalo tše di sego tša rulaganywago gabotse tša "go ithomela ka sethokgweng".
O kgethilwe ka lebaka la bokgoni bja gago bja boetapele le seriti sa gago sa maitshwaro.
Dikgonagalo tše ntši tša khemikhale di dirilwe gomme kopanyo efe goba efe ya mebala ya titšithale ya go bonwa e a kgonagala.
Mohumagadi Mospikara, ba kgašo gantši ba a solwa ge ba thekga seo se bonwago bjalo ka dikhuetšo tše di sego tša loka ka mananeong.
Go rulaganya ditiragatšo tša taolo ya tlhabollo le dinyakišišo ka leanong la khatastrale ka Kgoro ya Taolo ya Tlhabollo gare ga Matšhe.
Go ya ka mafapha, tšweletšothwii ka dihlopheng tše di theilwego ka mafapheng a itšego moo mokgwa wa kakaretšo kudu o ka nyakegago go netefatša kgokagano magareng ga mafapha ao a fapanego.
Ntlha ya ka ke gore Mna Thidiela e bile monna yo le mo thwetšego.
Go tloša motho setšhabeng sa ruri go ka tloga go era go golega motho yoo go ya go ile.
Banna ba babedi ba tšweletše ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Coligny maabane ka ge ba kgathile tema ka tlhaselong ya mokgalabje ka polaseng ka lefelong la Coligny mefelelong a beke.
Dinyakišišo tša sephethephethe tša lebaka le letelele di dirwa ditseleng tša maphefo tše ntši gomme tše dingwe tša ditsela tše bohlokwa di šomiša didirišwa tša maitirišo tša tlhokomelo ya sephethephethe.
Tazz e ile ya feletša e utswiwa ka Krugersdorp mo nakong ye e sa tšwago go feta.
Ka ge go rulagantšwe, se se tlogetše matšatši a mangwe a šupa a go feleletša, moo e lego gore bašomi ba mafelong ba ilego šala morago go hloka diphetolo.
Gore tumelelano e fihlelelwe mabapi le Tumelelano ya Mabotho a Sethekniki.
Go Boto le Bašomi ba CapeNature boikgafo le mafolofolo a lena a a lemogwa gomme ke na le maikemišetšo ao a feletšego a go bopa dikamano tša kgauswi le lena mo ngwageng wo o tlago.
Palo ye ntši ya setšhaba e dula dinagamagaeng, ga se ya rutega ebile e a hloka.
Karolo ya mathomo ya marulelo a theknolotši ya godimo e tlile ka sekepe go tšwa Kuwait, gomme ringe ya mathomo ya pitlelo bjale e a agwa.
Dikgokagano tša tlhabollo, mananeokgoparara le mafelwana a dinamelwa tša dikepe a tla maatlafatša kelo ya rena ya kgwebišano, a nolofatša mesepelo ya batho le go tliša bokgoni bja boeti ka botlalo bja bjona.
Go beakanya lefsa, mo lebakeng le itšego la nako, ga mafapha ka moka a thuto ka phrobentsheng ka legatong la selete le la selete sa ka fasana go ba tshepedišo ye mpsha ya taolo ya phrobentshe ya ka fasana.
Dipenara le difolaga ga se tša swanelwa go šomiša go bapatša dikwalakwatšo tša dithekišo goba ditšweletšwa tša kgwebo goba ditiragalo.
Se gape ke mošomo wa ITEC le setšhaba sa kgwebo go oketša kudu tirišano ya kgwebo.
Setheo sa MTN SA se ikgafile go aba bandwidth ye e nyakegago go thuša protšeke ye ya kgopelo ya dihlare ka megala.
Ge go na le ditirelo tše nnyane ka tswadišo gona go tla ba le karolo ya lebaka le lekopana la tswadišetšo ya "Nako ya tswadišo" ge e le gore go tseba nako ya tswadišo go lokile.
Ke a gana gore go be go na le kgotlelelo le mokgwa wa kamogelo le thekgo ya mmakgonthe ya tiro ya mohuta woo.
Palamente e thekgile tšhišinyo ya go hlabolla lefapha le la kgašo ka go aba dilaesentshe tša mengwaga ye mene.
Maikemišetšo ke go maatlafatša methopo ye megolo, ye e ka akanywago, ya go tšea lebaka le letelele la maithomelo yeo e fihlelelwago.
Na ba itlhamile ka botlalo ka digase tša dikeledi goba se sengwe sa go swana le tšona?
Ditirelo tša thušo ya batho le tšona di na le seabe ka thibelong ya malwetši goba go babja mo go hlagago ka moragonyana, le go nolofatša go se robale sepetlele.
DDP e kgatha tema ka go kgaolo ya Afrika ya mokgatlo.
Boemo, mošomo le boleng bja bahlahli bjalo ka ditsebi tša tlhabollo ya bašomi di swanetše go hlalošwa lefsa le go maatlafatšwa kudu.
Thekgo ya mašeleng go SME e lefša dikhamphani go fokotša ditshenyegelo tša tlhahlo ka boyona.
Didirišwa tše ga se tša swanelwa go fiwa batho ba bangwe ka sewelo.
Tshedimošo ya mabapi le dilo tše di bakago mahu le malwetši ao a bakago mahu a bana le basadi e tla kgoboketšwa gomme ya phatlalatšwa ka botlalo.
Le ge go le bjale, Ngaka Fukuda o kgopetše batho bao ba itemogelago maswao a go swana le a mpshikela go ditela go eta ga bona gomme ba nyake kalafo ya ka pela.
Bagononelwa ka moka ba šetše ba tšweletše ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Ezakheni.
Motho o ba le go felelwa ke meetse kudu mmeleng ka lebaka la go tšhologa kudu, kudukudu ka go hlatša.
Bahlasedi ka moka ba bararo ba mokgekolo ka Carletonville ba golegilwe, ka morago ga go golega mogononelwa wa mathomo metsotso ye masomepedi fela ka morago ga tiragalo yeo.
Nakong ya go fa pego, dikopano tša ngwaga le ngwaga tša dinaga ka bobedi ka ga tirišano ya tša mahlale tše di lebeletšego go aga Theleskoupu ye Kgolo ya ka Borwa bja Afrika di swerwe.
E bolela gore go bonagala gore WGHM e lahlegetšwe ke kgahlego.
Mašole a tšhireletšo a boletše gore a nyaka go e tšweletša bjalo ka yeo e sego ya maatlafatšwa.
Se se ra gore ekonomi e be e sa arabele kudu go feta ka moo go bego go ka ba ka gona.
Ke lekotše sengwalwa se / tlhagišo / tšhišinyo gomme ke kgotsofetše gore e fihlelela dinyakwa tša Miningtek tša mošomo wa boleng.
Maatla a go golega batho mabapi le go hlapetša thoto le meago.
O tla e ganetša eupša mmotše yona le ge go le bjale.
Dipenara tša bona di dirilwe ka ditšweletšwa tša dihlahlwa di thomile go tsebega kudu le go retwa kudu.
Ka lefapheng la tlhabollo ya setšhaba, disamiti tša lefase le dikhonferentshe tša boditšhabatšhaba di agile go katološa kwešišo ye e swanago ya boditšhabatšhaba ya merero ya tlhabollo.
WCRC ke senthara ya tsošološo ye e šomago ka ditšhupetšo go tšwa magatong ka moka a ditirelo tša tsošološo tša ditirelo tša godimo, tša godingwana, tša selete le tša motheo.
Aowa go bona seo -ba bona papadi gomme ba nyaka go tsena ba ba karolo ya boipshino.
Batho bao ba yago lewatleng ba gopotšwa gore go nwa bjala phatlalatša ke tlotlo ya molao gomme maphodisa a tla tšea bjala ka moka.
Ke šoma legatong la dikhamphani tša Bothakga le Tšhireletšo ya Diphiri.
Tshepedišo ya methopo ya tlhago e na le bokgoni bjo bogolo gomme e swanetše go lebelelwa.
Sehlopha se hweditše gore mogononelwa o be a le ka Mapulaneng, Bushbuckridge ka Mpumalanga.
Se se tla swanelwa ke go dirwa ka sephetho sa mohlakanelwa sa mekgatlo ka moka ya Ivory Coast.
O hlamile le go tsebagatša lenaneo la Thuto ya Tlhokomelo ya ka Gae la Amakhaya gomme kgatelelo ye itšego ka ga maikarabelo a batswadi le go kgathatema.
Goba tshenyo ya thuto ya gagwe, maphelo goba go phela gabotse.
Maafrika a bonagala a angwa kudu ke anaesthethiki le ka lebaka la gore re alafa Bathobaso ba bantši go feta bathobašweu, re tla swanelwa ke go oketša bašomi ba rena gabedi ge e le gore re šomišitše anaesthethiki.
Di šupa mangwalo a Dikhansele tša Tikologo ao a kgopelago balaodi dikgetho tša bona tše ba di ratago mabapi le go šoma dikgopelo tša ka karolong ye nnyane.
Dikhopi tša matlakala a ditlaleletšo a metsotso ya mananeothero ye e hwetšagalago go tlo šomišwa ka makgobapukung ka moka ka gare ga lefelo la mmasepala.
Bjale ke magoro a taetšo mabakeng a pampiri ye.
Tsela ya ka nngeleng ya NMR Avenue e tla tswalelelwa difatanaga gore di fihlelele mo go phakiwago difatanaga ka lepatlelong la kgwele ya maoto.
Ge e le gore diroboto ga di šome, mohlomongwe mabone a mahubedi a pekenya goba go SE na mabone ao a šomago, o kgopelwa go bona magahlanong ao a ditsela bjalo ka lefelo leo difatanaga di emago ka moka.
NSG e hlokomela dilo tša tšhomišogabedi, didirišwa le ditheknolotši tše di šomišwago ka tlhabollong goba ka go direng ga dibetša tša nyutleleara.
Mdi Ontong le sehlopha sa gagwe le bona ba ile ba hlohleletša dikolo go kgatha tema ka go tša Mahlale.
Bokamoso bjo bo nago le khutšo le bja katlego ke bja gore badudi ba Iraq ba itirele bjona, gomme setšhaba sa boditšhabatšhaba se ba fe thekgo ka maitapišo a bona.
Mabone ka mafelong a dikantoro a swanetše, ge go kgonagala, a fokotšwe ka go tloša mabone a mangwe a ditšhupu tša flouresente goba go fokotša maemo a lakse.
Mo kgatong ye, Toropokgolo e hlama nepo ya Cape Town.
Ge re sekaseka dipolelo tša Seemo sa Phrobentshe re hweditše mehlala ye mentši ya dipalopalo tše di kwagalago tša go kgahliša, tšeo di rego ge di sekasekwa ka mo go tseneletšego tša fetoga go se sa ba tše di nepagetšego kudu.
Maano a bokamoso a Lowe a akaretša go tšwetša pele mošomo wa gagwe wa mmino le go hlohleletša bafsa go latela ditoro tša bona.
Ba hweditše ba swere tšhelete ye ntši ya mehuta ya ditšhelete tša dinaga tše dingwe tše di fapafapanego tša go swana le Ditolara tša Amerika, Yuro le tšhelete ya Afrika Borwa.
Tlhahlo ye e abjago ke meago ya thuto ya maphelo e swanetše go bontšha kgatelelo go thuto ya kakaretšo e sego thuto ye e kgethegilego.
Bjalo ka balekane re ikemišeditše go hlohleletša bafsa le go tšwetša pele go kgatha tema ga mašabašaba a baithuti, gwa realo molaodi wa dikamano le setšhaba wa adidas, Zobuzwe Ngobese.
Mo e ka ba moo batho ba belegwego gona, eupša go tloga go makatša kudu gore batho ba kgethile dikhonthinente tše dingwe go dula go tšaona.
Monna yo o golegilwe ka magahlanong a ditsela tše nne ka Malamulele a swere Khomphutha ye go bego go gononelwa gore e utswitšwe le sekerini sa Khomphutha.
Naa re tlwaetša bjang bana ba rena ka ga maitshwaro a tlhompho le pharologano sebakeng sa maitshwaro a kgatelelo le a dikgaruru ao a theilwego go.
Maanotlhabollo a mafapha ka moka ao a lebeletšwego a swanetše go dirwa ka gare.
Ke bile yo a bego a le mahlokong a lehu la Finkie mo.
Maswao ao a bonagalago ge a laetilwe ke mabone gomme mmala wo mohubedu o le ka morago, wo serolane o le ka lehlakoreng gomme o mošweu o le ka pele ga sefatanaga.
La Mercy le Westbrook di robetše di letile fela kgojana le lewatle.
Se se rulaganywa ka tirišano le Setheo sa HCI.
Asitosisi e bonala e tšwelela gantši kudu nakong ya dikgwedi tša selemo.
Potšišo ye e botšišwago gantši ke gore ke ka lebaka la eng Afrika Borwa e le lefelo le le etelwago la go ratega la dikhonferentshe tše ntši tša boditšhabatšhaba.
Go na le kgatelelo ye kgolo ka go bobedi mafapha a phraebete le a setšhaba mabapi le tlhwekišo ya ditšhila tša "mafelelong a phaepe", sebakeng sa maano a thibelo.
Patricia de Lille o hloma mokgatlo o mofsa wa dipolotiki, Independent Democratic Party.
Molawana wo o hlaloša ka moo kgoro e dirago go kgatha tema ga setšhaba le papatšo ya peakanyo le ditiragatšo tša tlhabollo.
Mospikara, ditlhahli tše mmalwa le diprotšeke di fihlile mafelelong, go akaretšwa ditlhahli ka ga peakanyo ya payolotši ya selete, ke gore peakanyo ye e theilwego go melawana ya payosfere.
Go thibela go phatlalala ga yellow fever, baeti bao ba putlago mellwane ya dinaga moo where yellow e lego ye ntši ba swanetše go hlabelwa kgahlanong le baerase ye.
Molete wo o pipilwego wa mollwane wa rodding eye ke karolo ya lenaneokelelatšhila la phraebete la dithoto, gomme go realo ga se la Khansele.
Mogononelwa o tla tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Nquthu mo lebakeng le le sa fetšego pelo.
Ke mo nakong ye moo bobedi ba itemogetšego madimabe a mantši.
Ka ntle le taolo ye e tiilego, dipeelano tše di theilwego go tšweletšo di na le kgonagalo ya go hwetša ditshenyegelo tša godingwana le go hlatlagana ga diprotšeke.
Kantoro ya Mopresidente wa EU e maketše kudu go kwa ka ga ditlhaselo tša lehono tša ka kantorong ya Tonakgolo ka bogareng bja Algiers le setešeng sa maphodisa.
Bagononelwa ba babedi le mootledi wa sefatanaga se ba tšhabilego ka sona ba golegilwe.
Dinyakišišo tša seabe sa malahla sa kgauswi le khapone ya tlhago ya infra-red ye e akantšwego.
Kgoro ya Ditirelo tša Maphelo tša Probentshe e šomiša karolo ye kgolo ya ditekanyetšo tša yona go lwantšha bolwetši bja swikiri.
Motsetamogolo o tšwela pele go ba le lehutšo ka ga kgonagalo ya go lokollwa ga Maafrika Borwa a mabedi ka pela mo go sa fetšego pelo.
Se se thibela mooko le pholio go fetela bana ba bangwe.
Go fihla gabjale, palo ya baithuti e fokotšegile, go rago gore kgoro e tla aba dikgoba tša mešomo ka go ba le tsebo.
Go hloma ga selekane sa semmušo le dinaga tše se hweditše šedi ye kgolo ka nako ye e lebeletšwego.
E nyaka gore molao o kwešišege gomme e bolela gore molao o swanetše go phethagatšwa ka go lekana, ka tekatekanyo le ka go swana.
Se se tla hlongwa dikolong bjalo ka mafelwana moo netweke ya meše ya go hloka mathale e tlago aba kgokaganyo ya protpente ya mahala ditšhabeng tša tikologo.
Panka, IFC le MIGA ka tlwaelo di bitšwa Sehlopha sa Panka ya Lefase.
Switzerland le yona e kgatha tema kudu ka Middle East le ka mererong ya thibelo ya go tsenya dinyutleleara ka dinageng tše dingwe.
Kgoro ya Dinamelwa tša Setšhaba e a rulaganya, ya beakanya dilo go ya ka bohlokwa bja tšona, ya hlama, ya phethagatša, ya hlokomela, le go laola ditirelo tša dinamelwa tša setšhaba ka botlalo ka go hlama, go ahlola, go thuša ka mašeleng, le go hlokomela dikonteraka tša ditirelo.
Re kgopetše gore tlelapo yeo e tswalelwe gomme o ganne.
Ba ka romela kgohlano ye go Kgorotsheko ya Bašomi go yo ahlolwa.
Mokhomišenare wa seteše sa maphodisa sa Ekombe o retile maloko a gagwe ka mošomo o boima wo ba o dirilego ka go hwetša dithunya tše di sego molaong le go golega bagononelwa.
Go tšweletša Sengwalwa sa boleng se se sepelelanago le Molao.
Ditlhahli tša maitshwaro a makaone tša go bogela ga diphoofotšwana tša ka lewatleng tša bo ditolefini mo go phethilwego le sethalwa se se bogetšwego.
Bagononelwa ba bararo go tšwa Tsakane le Frankfort ba ile ba golegwa le go bewa ka diseleng tša maphodisa.
Molawana wa yunibesithi le tshwaro ya go lekalekana di swanetše go diragatšwa gomme dikamano tše kaone di šalwe morago maemo ka moka ka moo lefelong leo.
Karolo ye e arogantšwe ka Diakhaebe, Dimuseamo, Meago ya Setšo, Thušo ya Mašeleng le Thekgo, Dipolelo le Diphemiti.
Dillathekeng le dibenyane tše di utswitšwego go batšwasehlabelo le tšona di ile tša hwetšwa.
Tsenya ngwaga o tee ka ngwageng wa tšatšikgwedi la poo.
WINSA ke mokgatlo wa basadi ka intastering ya nyutleleara.
Kantoro ta Tšhomišogape ya dilo ya DSW e fa keletšo ka go šomiša dilo lefsa, tšhomišogape goba ka ga didirišwa tša go ruta mo go kopantšego ga taolo ya ditšhila.
Go dirwa ga beine ye e maatlafaditšwego ka alekhohole ya go swana le šeri le masala go akareditšwe.
Go dirwa ga dikoloyana tše di gogwago ke diphoofolo: Disalki, dikoloyana tša dipokolo, dikoloyana tša go seporeya le tša go šašetša, bjalobjalo.
O golegilwe ka setešeng sa maphodisa sa Mondeor SAPS gomme o tšweletše ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Randburg mesong ya lehono.
Kamogelo ye re filwego yona ga e tiišetše fela dikamano tša lebaka le letelele magareng ga dinaga tša rena le batho ba rena, eupša gape, go molaleng, gore e bopa go tsenelela le go atlega ga kanamo ye.
Go loma ga tšona go bohloko kudu gomme batho ba bangwe ba ka ba le aletši ya tšona.
O a lebala gore bjale ke mošomi wa khomišene.
Ke nagana gore re leboga kudu go ba le bonnete bjoo.
Ga se taba ya gore nna le Klopper re kgathe tema, nkabe re se ra kgona go e dira ka borena.
Go hema - Dika tša pele di ka swana le gauta ye e tlwaelegilego, eupša ka morago ga matšatši a mmalwa dika di ka tšwela pele go fihla go mathata a go hema le go idibalanyana.
Bjale Mmušo wo wa Phrobentshe o ikemišeditše go lebelela dikgetho ka moka tše di hwetšagalago, ka tlhokomelo le tlhompho, go latela tumelelano ye re e tsenetšego le batho ya go tliša maphelo a makaone go ditšhaba tša rena ka moka.
Bašomi bao ba nago le bokgoni ba kgona go nolofatša phethagatšo ya NWMS.
Re lemogile gape gore re swanetše go ba le tlhohleletšo ka botlalo ya mafapha ka moka a setšhaba.
Ditiro tša bofora ke kgwebo ya maaka ye gantši e kgokaganego le bosenyi bjo bo rulagantšwego.
Ka morago ga go fetša tshepedišo ye tshedimošo e tla ya dihlopheng tša tirišano go fa diphetolelo ka maleme a Seafrika ka moka.
Go ya ka se, go tshepha ditšweletšwa tše di sego tša šongwa go dira gore ekonomi ya naga e be le ditheko tša ditšweletšwa di fetogefetoge le go fetoga mo go sego gwa emelwa ga dinako tše itšego.
Tshepedišo ya lebelo kudu ya ditšini e dirwa ka kelo ya polao ya godimodimo.
Re kgopela tshwarelo ka ga diphošo le ditlogelo tše di dirilwego nakong ya Khonferentshe- gomme re ikgafa gore re tla kaonafatša dilo tše ka moso.
Boetapele bjo maatla le bja tirišano bo tla re dumelela go latela ka maatla phethagatšo ya yona ka botlalo ka Ditekanyetšong tša Phrobentshe.
Polelo ya hlatse ka Seafrikantshe e tla ngwalollwa thwii ka pegong.
Ditšhupu tša go thuša go hema ka mo go tlwaelegilego ka mo go kgonagalago gore go be le dika tše nnyane tša tšhošetšo ya maphelo ao a tlwaelegilego ka mo go kgonagalago.
Tiragatšo ye e dumelela bahlokomedi ba bararo go ngwala le go fetša metheo ya mošomo wa bona wo o šaletšego.
Mopresidente o dira salute sa bosetšhaba sefaleng ka ntle ga New Wing.
Netefatša go bolokega le go šoma gabotse ga kabo ya diokobatši setšhabeng.
Nageng ka bophara, diketekete tša dikefa tša makarapa di a dirwa.
Ditšhalete tše lesome tše di nago le dilo ka botlalo ye nngwe le ye nngwe e na le lefelo la go phaka sefatanaga le lefelo la go bešetva nama.
Re lekile go hwetša, go nyaka ka dipegong tša rena tše ntši; naa go bile le mohuta wa dikabelo wo o bego o sa lekanyetše wo o diragetšego moo re bego re tseba gore re šomišitše seemo.
Dinyakišišo tša mobu le karoganyo ya bokgoni bja naga bja polasa ya Fairleigh.
Dira tlhabollo ya molawana ka kakaretšo le taolo ya Kgoro.
Eupša mabotho a ka nageng a ile a tšwela pele go pomiwa le go thibelwa go tšwa ka botlalo.
Ke rata go leboga dingaka tša Namda tšeo di bego di re hlokometše.
Go lefiša ga motšhelo wa dithekišo go a ganetšwa bjalo ka mokgwa wa motšhelo wo o sa hlokegego.
Afrika Borwa le Egypt di dirišana ka diforamong tše ntši tša dinaga tše ntši kudukudu ka WTO.
Go kgoga gape go tiiša ditšhika, mo gape go oketšago kotsi ya gore o hwetše seterouku.
Dimela tša furu tša selemo tša tšweletšo ya dijo tše di lotilwego di dirwa seruthwane.
Go ba molaleng gore lereo le "mami" le šomišwa ka go šielana le Mdi Mandela bjalo ka "Mama" bjalobjalo.
Mna Ntsebeza o tla botšiša dipotšišo gomme ke tshepha gore Mdi Mncube ga a dulele thokwana morago ga se.
Letseno la polaseng la nete ya godimo le ka fihlelelwa ke temo ya dinku.
Go tsebiša dilete le dikolo mabapi le go tšwelela ga meningococcal meningitis mo go gononelwago go netefatša gore dikolo di lebelela dika le maswao.
Go kwala gore ba rekile difatanaga ka dingwalwa tša bomenetša tša go swana le dilepi tša meputso le dipuku tša boitsebišo.
Palamente e na le maikarabelo a go dumelela goba go fetoša melao ya go amana le mohlagase.
Di ka oksitaeswa ke dipaktheria go ba naethrikiesiti, ka tokollo ya enetši.
Ke tshenyo ebile go a tura go fepa ka bjang bja siletše ka go bo phatlalatša lefelong.
Ee go ya ka nna batho bao ba bego ba betša maswika ba ile ba swanelwa ke go golegwa.
Peeletšo ye kgolo ya go hloma dioli tše bohlokwa di ya ka go peakanyo ya mananeokgoparara go ya ka peakanyo ya naga, mananeo a go nošetša, yuniti ya dipeu le ya go tistila.
Lehono re hlompha motho yo bohlale wa Afrika, yo a latetšego le go tšwetša pele ditlhologelo tša tokologo, tekatekano, khutšo, toka le ditokelo tša botho go bohle.
Se se lego moo ke sekerini se segolo ka Lepatlelong la Johannesburg gomme ye nngwe ke kgonagalo ya go aga se sengwe ka Leboa la Parklane.
Go a lemogwa gore sebaka se se oketšegago sa moloko se ama kgetho ye e fapafapanego.
Ge re hwetša bohlatse bofe goba bofe bja thekgo ya Rwanda yeo re se nago le yona, re tla šoma ka taba ye re le dnaga tše pedi le ge re le dinaga tše ntši.
Seripaganyi sa nama seo se šomišitšwego ka nama ye tala le ka go nama ye e apeilwego ya pifi ya ka bolekaneng.
Mabapi le se, go dira ditsopolwa naa o kopišitše lentšu ka lentšu go tšwa mo dinoutseng tše di ngwadilwego ka letsogo?
Go tšweletša dikhamphani tša go dira mošomo wa toropokgolo ka mafapheng a go swana le taolo ya ditšhila, go ediša meetse, go ripa bjang, go sega merahle, go hlwekiša le go tliša dikgopelo tša go itlhagiša.
Tšweletšo ya bokgoni bja lefapha la setšhaba go laola tshepedišo ya go tliša.
Mmogo, ditekanyetšo tša dietšentshi tše di laetša kopanyo, kabo ya ditirelo tša mmušo tša go hloka mathata le tša kakaretšo.
Ka maswabi ga se ka tšea diyunifomo tšeo ka morago ga ge Tlelapo e tswaletšwe gomme seo ke se se hlagilego.
Dikopano tše dingwe di tla swarwa ka Bahama, ka Paris le ka Addis Ababa ka Ethiopia.
SABC, ka lebaka la mengwaga ye mentši e le mogaši yo mogolo ka Afrika Borwa, e bonwe ka tlwaelo bjalo ka mogaši wa setšhaba.
Sengwalwa sa bjale ke setšweletšwa sa kgato ya mathomo ya mošomo wa NSTT.
Ka tiragalong ye nngwe sekolo sa ka Lansdowne se dumeletše khamphani ya tlhapetšo ye e itlhamilego ka dibetša go hloma lefelwana la bona ka gare ga meagong ya sekolo, gomme se se thušitše go thibela tshenyo ya dithoto le bohodu.
Dikgomo di arabela motho yo di sa mo tsebego go tšona ka go nyaka go tseba e sego ka go tšhoga.
Mna Mondane, e re ke go gopotše gore wena ka bowena o di hlaotše ka pegong ya gago ka moo temaneng yeo.
Go bohlokwa gore sebopego sa tlhako ya go fa pego se dirwa ka pego ka nepo ya go bona ka moo tshedimošo e kgokagantšwego le go amana ka gona.
Re swanetše gore ke leano la molawana wa go fihlelela dilo tše difsa.
Ka go no lebelela la mathomo mafelo a ka gare ga toropo a hwetša batho ba bantši ba bafaladi go tšwa go mehuta ye mengwe ya madulo ka mo nageng.
Ka legatong la thibelo, go šoma ga lapa go tla maatlafatšwa gomme batswadi le bana ba tla hwetša tlhahlo ya mabokgoni a go phela setšhabeng.
O kgethile go šireletša molao gore o se tshelwe.
Bega kgafetšakgafetša le ka go hloka sephiri ka ga seemo sa tikologo.
Letlakala le le bontšha fela ditsopolwa tša diathekele ka botlalo ka mo legorong le.
Re ahlaahlile ge eba sekerini se segolo se ka agwa ka Leboa la Parklane.
Ditiragalo tša bokgobapuku di hlagišitšwe ka diphapošing tša ditiragalo, dipontšho tša dibitio tša difilimi, go bala diathekele, go fahlošwa le dipolelo, Diiri tša Dikanegelo, Dipontšho tša Diphapete, Mananeo a Maikhutšo, ditiragalo tše dingwe tša setšo.
A re lebeleleng ditaba tše tharo tšeo di go tennego.
Seriti sa taetšo ke motheo wa kamogelo ya dipoelo tša forensiki.
Ga ke dumele gore ke go se kwe gabotse, aowa Mna Modulasetulo.
Ka mošupologo tsheko ya Mopresidente wa peleng Charles Taylor ka ga bosenyi bja dintwa ka the Hague.
Dikgoro tša thuto di hlopha dikolo ka magoro a mahlano ao a bitšwago dikhwinthaele, go ya ka dikelo tša tlala.
Ge e le gore mokgatlo woo o gakantšhitše tharollo ya thulano.
Tshenyo ye e bakilwego ke ge babogedi ba tsena ka lepatlelong mo go sego molaong?
A re direng ka moo re ka kgonago ka gona go tšwetša pele eThekwini ye e sego ya semorafe, ye e sa kgethollego go ya ka bong, ye e hlokomelago le ya lerato.
Re bile le ditiragalo tše pedi go tšwa go baisa ba go swana le bona bao bao ba bego ba na le kgahlego kudu go kgwele ya maoto go feta ka moo.
Le kgopelwa go lemoga gore ga go tefelo yeo e tlogo dirwa go mophenkgišani wa thentara go fihlela ge a tliša bohlatse bja gore o ingwadišitše le CIDB.
Gomme yo mongwe wa bagononelwa o thuntšhitše Sifiso gareng ga mahlo.
Rarolla mašaledi a nakong ye e fetilego mabapi le meepo ye e hlokomologilwego le yeo e se nago beng gomme le dirišeng melao ya mabapi le tsošološo ya meepo ka go šomiša maano a taolo ya tikologo ao a laotšwego.
Bahlahli bao ba nago le kgahlego ka tlhabollong ya mešomo ya bona ba ka ba bohlokwa kudu.
GA e fetišwe ka go atlana, go šomiša dipoleiti goba diforoko mmogo, goba go šomiša ntlwana ya boithomelo mmogo.
Ke la mathomo ge theknolotši ya maemo a godimo ya mohuta woo - yeo e imphothwago kudu go tšwa ka USA le Jeremane - e šomišwago ka Afrika.
Bahlankedi ba maphodisa ba Bogareng bja Toropo ba hweditše sefatanaga, sethunya sa Norinco seo se bego se hlahletšwe dikolo tše seswai, sellathekeng le sekhwama sa molli.
O swanetše go obamela Melawana - Dinyakwa tša Taolo ya Pabalelo ya Maphelo ya meago ya dijo.
Ke tlhobaboroko ye kgolo gore dikolo tša peleng tša Motlolo wa C le tša HOR ya peleng ga di bontšhe kgahlego ye e nyakegago ya go kgatha tema ka go eisteddfod.
Ga go motho yo a ka, go ya ka molao le toka, tsenywago ka fase ga magato a kiletšo ya ditokologo tše.
Baeti bao ba ka sepelago ba swanetše go lekola le moabi wa inšorentshe ya bona go netefatša gore dipholisi tša bona di fihlelela dinyakwa tša bona.
Ditlhohlo tše dingwe tše lenaneo le le lebeletšego go di rarolla di akaretša go tlatša ditlakala, dikgaruru, dikgoba tša tshedimošo ya mabapi le mafula le dinolofatši tša tseleng.
Eupša lentšu leo le šomišitšwe peleng, tlhokego ya maitemogelo a boitiišetšo.
Gomme sekolo sa bomapimpana sa mathomo ka Afrika Borwa se hlomile mo.
Tlhaselo efe goba efe ya sešole kgahlanong le dibo tša PKK ka Turkey e tla, ke dumela bjalo, e tla mpefatša bothata ka kakaretšo ka moo seleteng seo kudukudu ka Iraq.
Mafelelo a Cretaceous, e bile fela dipoelo tša tshenyo ya madulo yeo e bakilwego ke phetogo ya boemo bja lewatle.
Leloko la setšhaba, Mna Paulos Molotsane, yo a dulago mmileng wona woo, o ile a šala morago bagononelwa bao ba bego ba tšhaba gomme a kgona go golega ba babedi.
Metšhene ya go ekiša le ya tshekatsheko ye mmalwa yeo e nyakegago go lokiša le go leka mehutahuta ya didirišwa tša kalafo.
Methopo ya meetse e ile ya elwa boleng ka lebaka la seabe sa ona ka go tšwetša pele maphelo le mekgwa ya bophelo.
Ge go šongwa ka motheoga wa lefelo leo, moela wo o tšwelago pele wa meetse o ile wa dirwa; mafelo a mangwe a akaretša ditsela tše di pheibilwego ka ditena, kasebo le amphitheetara ye nnyane.
Go dira gore dinyakišišo di hlakahlakane, mogononelwa e be e se motho yo a tsebegago kudu ka tikologong ya Indermark.
Ge e se leano leo le nago le tlhokomelo, tema ye e kgathwago ke SADF ka go šomiša dikgaruru le go kata ebile go tšhošetša ka bošoro, go tšhošetša le go otla.
Maphelo a mohlape a hlahlobja ke ngaka ya diphoofolo kgwedi ye nngwe le ye nngwe, gomme keletšo ya gagwe e a latelwa.
Tlhale ya khothone e sego go roka di a rekišwa.
Ka lepokisaneng la dipampiri tša thenthara lefelong la kamogelo la kantoro ya Mmasepala wa Selete wa Amajuba.
Se se amana le meago, kudukudu meago ya saruri, eupša go ka tlogelwa fela meago ya go swana le madulo a dinonyana.
Nka se re bontši bjo bo tla feletša ka seo.
O ile a išwa Sepetleleng sa Phekolong moo a ilego a hlahlobja gomme go ile gwa tiišetšwa gore o katilwe.
SAPS ke mokgatlo wa sephrofešenale gomme o emetše gore maloko a yona a dire le go itshwara sephrofešenale dinako ka moka.
Go tseba dinyakwa tša ka moso le ditlhokego tše bohlokwa, ka morago ga tekodišišo.
Maphodisa a SAPS ka Bainsvlei ka Bloemfontein a golegile mogononelwa ka polao.
Ge e le gore boipiletšo bjoo bo dirilwe SADC nkabe e ile ya dira se sengwe kgale pele ga ge moetapele yo a kgethilwego ka temokrasi a ka tlošwa.
Bobedi bja bona ba be ba le RRL gomme bobedi ba be ba le bašomi ba tša mpholo, bjale ka karolo ye kgolo, kudukudu James, James o be a rwele maikarabelo a lefelo la tekodišišo ya diphoofolo.
E tiišetša tumelelano ya Addis Ababa ya gore lesolo la Hybrid le swanetše go ba le sebopego se segolo sa Seafrika.
Ye e kgauswi le go fetogela go ba tshepedišo ye mpsha ka go šomiša dinomoro tša tatelano, maina a mebila le maina a disapapo le a ditoropo.
Phethagatšo ya kgato ye mpsha ya tshepedišo ya peomarumofase ya magareng ga Mabotho a Mafsa le Mabotho ao a Itlhamilego a Cote d' Ivoire e tšweletša kgatelopele.
Tšwelopele ya go ya go ile e nyaka diphetogo tša maitshwaro, maithomelo ka pušong, le go tsenya tirišong ga didirišwa tša ekonomi le mekgwa.
Ba ralokile tema ye kgolo ka go thuša baithuti ba ka Afrika Borwa go dula ka tikologong ye ba sa e tsebego.
Gape e na le lenaneo la ditheko la dinolofatši tša boeti ka moo dirapeng tšeo.
Mna U Mntosintshi le Ms N Pather ba kgethilwe bjalo ka maloko a mafsa a komiti yeo.
Go palelwa mo go bile le seabe se sengwe sa go fokola go diekonomi tša rena gomme go bile le seabe ka go beelwa thoko ga ekonomi ya rena go tšwa ka tshepedišong ya bjale ya kopano ya ditiragalo tša lefase.
Molli o ile a eletšwa go bula molato wa bohlakodi ka Setešeng sa Mpahodisa sa Kroonstad.
Kgašo ye e thekgwago ke mmušo ka ditšhelete ga se ya swanelwa go šomišwa go tšwetša pele goba go gatelela dikgahlego tša mokgatlo ofe goba ofe wa dipolotiki.
Ka mafula ao a nošetšwago diabe tše mpe kudu tša leraga le go bola ga dijo go ka fokotšwa ka go nošetša ge diphoofolo di se no ntšhwa ka kampeng.
Di beakanywe lefsa mabapi le Lebotho la Mašole la Bosetšhaba.
Kabo ya dintlo tša go bolokela direkišwa le mafelo a thekišetšo go bareki ba bagolo ba ka mmarakeng.
Re tloga ka nnete re leboga mošomo wo mobotse wo o dirilwego ke baahlodi le sehlopha sa peakanyo ge se dirile gore bošego bja lehono bo kgonagale.
Naa ka moka ga bona ba be ba apere pipi yeo?
Ke be nka se kgone go bega maaka ka taba yeo, ga ke kgone go dira bjale.
Nka boeletša gore ga ke tshephe gore o ka gatelela batho ka sedirišwa sa elektroniki sa sefofane.
Re rometše molekodi wa dikgetho wa SADC wa lesolo la dikgetho tša ka Madagasca.
Dikalafo tša dianthiretherobaerale - Dihlare tše di šomišwa go alafa batho bao ba nago le HIV, gomme di akaretša AZT le Nebaeraphine.
Ee ke thuntšheditše go batho bao ba bego ba re hlasela gomme re be re se ra hlapetšwa le go šireletšwa.
Seabe sa thušo ya Mebio ya go šoma ga heifere ka dijong tša diphoofolo tše di nago le rafetše ye ntši.
Ka morago ga go dumelela go se loke gabotse ga mabaraka, goba ga maikutlo, phapano ke letlotlo la bohlale le bohlokwa.
Afrika Borwa le yona e na le pelaelo ye e swanago le ya setšhaba sa boditšhabatšhaba sa mabapi le dibetša tša nyutleleara gomme e tšwetša pele ka maatla kgopolo ya lefase leo le hlokago dibetša tša nyutleleara.
Ka tlwaelo, mong wa lefelo a hlokomela bokantle bja moago gomme modudi o hlokomela ka gare.
Gape re ile ra thakgala ka ge bontši bja makhomoreite a rena a be a bonwe ke setšhaba sa dinaga tša lefase bjalo ka bao ba atlegilego kudu.
Go ithuta go bala ka polelo ya gae go dira gore go ithuta go bala le go ngwala ka polelo ya tlaleletšo go be bonolo ka dipolelo tše pedi tše di latelanago.
Mogononelwa le yena o ile a mo tšhošetša ka sekruteraeba pele ga ge a ka mo kata.
EIA yeo e akareditšego dinyakišišo tše mmalwa tše di kgethegilego gammogo le tekodišišo ye e ikemego ya tirišo ye e phethilwego ka tlhabollong eupša e swanetše go akaretša leano la phokotšo.
Go swana le Matiwane, bontši bja baraloki le bona ba tšwa ditšhabeng tše di hlokago.
Digalase tše di tlogo šomišwa lefsa le ditšhila tše dingwe tša go lahlwa le maratha a digalase; galase ka bontši.
Ottawa e a fiša ebile e bošidi selemo gomme e tonya kudu marega ya ba le go wa ga lehlwa le lentši ka dinako tše dingwe.
Go mpshafatša ga Greenmarket Square go arotšwe ka magato a mabedi.
Maitekelo le go nyaka go fetišetša thekete go moraloki yo mongwe.
Ditumelelano tša ditirelo tše di kwagalago go diriša di-MOU tše go tla phethwa ka Julae mo ngwageng wo.
Mekgobo ka o tee ka o tee e tla kgobelwa ka tsela ya go pitlelwa le ya maleba go kgotsofatša Mohlankedimogolo wa Mello.
Ka kgatong ya khonthinente, re swanetše go fa mabaka le go diriša mananeo a dilete a tlaleletšo le diprotšeke tšeo di ikemišeditšego go akgofiša tshepedišo ya kopanyo ya Afrika.
Maphodisa a amogetše tshedimošo ya gore ba hlokomele lori ya go tšea ye e nago le tente ye tšhweu ye e gononelwago gore e sepediša lebake go tloga Prieska go leba Carnarvon.
Go tloga mathomong a sona a pejaneng le ge se ile sa lebana le mathata a mantši, sekolo se phologile le go fenya maitekelo a mantši a go se senya.
Dikgetho di tla swarwa ka letšatši le tee, ka dinako tše di beilwego ka ge go beilwe ke ZEC.
Melato ya tlaišo e swanetše go nyakišišwa ka botlalo, gomme re tloga re ipiletša gore melato ye e fetilego e bulwe gape moo e lego gore bohlatse bja go hlakahlakana bo gona.
Dikgang Tsa Mogale e tšweletšwa ke Mmasepala wa Tikologo wa Mogale City go dira gore badudi ba dule ba sedimošitšwe ka ga ditiragalo tša Khansele le tša setšhaba.
Tshedimošo ka moka ye e amogetšwego ke nna e ile ya fetišetšwa ke nna go bahlankedi bao dinyakišišo bao go bolelwago ka bona gomme le dipoelo di ile tša fiwa Mna Tony Leon.
Go dira dioili le dikerisi tša go thedimoša tše di kopantšwego le go tswakwa ka dilo tše di rekilwego tše e sego phetroleamo le oli ye tala.
Moo mengwageng yeo, Mdi Madikizela Mandela nkabe a se a gana go mpona.
Se se latelago ke kakaretšo ya dingangišano tše ntši tše di tšwago ka dipoledišanong le ditherišanong tše di tšerego matšatši a mabedi le seripa.
Karolo ya tshedimošo ya kgatišo ya The Time e fa tshedimošo ya kgatišo ya nako yeo ya dikgatišo tša ekonomi tše di kgethilwego ka difomete tše tharo tša elektroniki tše di fapafapanego: ASCII, Excel le PX-WEB.
Laola tirelo ya setšhaba ya di-EHP ka phrobentsheng gammogo le mokgokaganyi wa phrobentshe wa Ditirelo tša Setšhaba.
Bahlahli ba masomenne-tee ba boeletše mošomong mafelelong a a beke ba na le bokgoni bjo bofsa go bo fetišetša go bao ba ba rutago.
Re bontšhitše ka go COSATU gore o ka tšea mošomi wa moepong e lego Felenzimas go mo dira moetapele wa maemo a godimo lefaseng.
Ditaolo tše di theilwego go mothopo di šomišwa go laola tšweletšo ya ditšhila le go di lahla.
Lefelo la ka godimo leo le nago le mafelwana a mabotse a go bogela lewatle, leo le fago dikhari tše kaone tša tikologo gammogo le dijo tša Leboa la India ka gare ga pafete.
Dihlopha tše di ikemišeditše go aba maikutlo a kakaretšo ka ga ditaba tše.
Letšhologo, go ota, go fetoga ga moriri o moso wa ba o mosehla, molomo wa setho sa bosadi se se rurugilego, go hloka maatla ka lebaka la go šoma kudu le go tia ga ditho tša mmele ke dika tše di tsebjago.
Se se ka fihlelelwa ka go tsebagatša Molao wa Lewatle goba go fetoša melao ye mengwe go dira Khomišene ya Lewatle.
Tsela ye kaone ya go ipshina ka go bogela boemakepe le boikalo bja leratadima la toropokgolo.
Se se akaretša mananeothero le metsotso ya komiti, dipotšišo tšeo di-MP di tlogo di araba ka Palamenteng.
Batho ba Zimbabwe ga se ba re fa matšatšikgwedi a go saena Tumelelano.
Mafelelo a nako yeo a bonwe ka go se bonagale gabotse ga pharologano magareng ga "ditiragalo tša go itlhama le tša dikgaruru".
Go kwešiša molawana, mabaka, boleng bja tshenyo ya maina, tlhathollo ya dipoelo, go boloka dipego le dikgokagano - go dira ditatedišo le diklaente le magareng ga ditirelo tša tlhwekišo ya sedirišwa sa go hlahloba setho sa bong sa mosadi.
Bagononelwa ba Izinyoka ba tlogetše sefatanaga seo gomme ba sepela ka sefatanaga se sengwe.
Go ka se fihlelelwe ka go tšwa ka ekonoming ya lefase go realo e le go tšwa ka tshepedišong ya go kopakopana ga ditiragalo tša lefase.
Go se iketle goba go wa ka lebelo, kudukudu ka dika dife goba dife tša ka godimo.
Lenaneo la neelano le šetše le dirile gore Durban e keteke le go tšwetša pele dimaka tša yona tša go bjala mehlare ka toropokgolong ya Nante.
A ke mananeothero a dikopano tša Boto ya Dilaesentshe tša Bjala ya Kapa Bopdikela.
Go mpshafatša ga Inthranete ya Kgoro ya Ditšhelete le diwepsaete tša Cape Gateway go tlo šomišwa ke dikgoro le bakgathatema ba bangwe go thuša ka go phatlalatša tshedimošo.
Hlohleletšang bao ba sa kgathego tema gomme le ba fetoše bakgathatema ka mešomong ya go šomiša mebele.
Mogononelwa o nyakwa gape ke Seteše sa Maphodisa sa Waterval Boven ka melato ye tshela ya bohlakodi bja go itlhama ka dibetša go baeti ka thaneleng, melato ye mene ya go thuba dintlo le bohodu le go tšhaba ka kgolegong ya semolao.
MTN e šetše e šoma ka Guinea Bissau gomme re nyaka go goketša dikhamphani tše dingwe go beeletša ka Guinea Bissau.
Baromiwa ba Afrika Borwa ba tsenela dikopano tša ditherišano le Khonferentshe ka dikopanong tša mekgatlo.
Mo kgweding ye e fetilego, go bile le ditiragalo tše di begilwego tša bolwetši bja meningococcal, rubella, le go wa ga bolwetši bja letšhologo, bogaswi bja dimpša le gnathostomiasis.
Eupša o biditše , dikhamphani tša tšhireletšo tša diphrofešenale naa ke dikonteraka tša gago tša ka fasana, ga go bjalo?
Dikolo tše di Bolokegilego di tla kopana le dikolo tše di amegago tšeo di thubetšwego kgafetšakgafetša go ahlaahla maano a ditiro tše kaone ka ga magato a tšhireletšo.
Dipeeletšo tše nnyane di ra gore go tla ba le mešomo ye mennyane - yeo re e bonago kudu ge lefase le tsena mathateng a bjale a ditšhelete.
Nakong ya ge go dirwa ditlhapetšo tša ka mehla Yuniti ya Maphodisa ya go Latišiša e kopane le bohlakodi bjo bo bego bo le gare ka Suphamaketeng ya TNT ka Bohlabela bja Lombardy.
Ka lebaka la seemo se se sempe baetapele ba Afrika ba feditše ka gore re swanetše go fetoša "ka botlalo goba re hlokofale".
Ditokišetšo tše di akareditše diwekšopo tša tlhahlo, dikhonferentshe, dingwalwa tša tlhahlo le dingwalwa tša kgašontši.
Moya wo o šilafetšego wa go tšwa ka difemeng le ditešeng tša mohlagase o na le salfataeoksaete ka go ona.
Tshepedišo ya megogolwa ya santa ya ka lebopong ye e akantšwego ke selo sa boikalo bja nago se se tumilego kudu sa ka mathokong a ka bohlabela bja Lefelong la Lebopong la lewatle.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo mabapi le Koeberg bona karolo ka ga Mohlagase wa Nyutleleara.
Re dumela gore kopano ya ka Slovenia le Samiti ya ka Fora di tla rulaganya moo go iwago gona ka dikamanong tša SA-EU.
Tshepedišo ya go ngwadiša lefsa bahlahli ba tša boeti e thomilwe ngwageng wa go feta.
Ge protšeke e ntše e gola Cape Gateway e tla tšwela pele go ba molekane yo bohlokwa.
Batswadi goba bahlokomedi ba bana ba swanetše go eletšwa ka ga dikotsi tše di ka bago gona tša go fetelwa ga ngwana ka baerase ya HIV.
Dinaga tša bokoloniale tša lebaka le le fetilego di tiiša taolo ya tšona ya bokoloniale go tše dingwe tša dinaga tša Afrika le go tšwela pele go maatlafatša ditlhohlo tša bjale.
Thandi Shezi, okgopelwa go emelela gore o kgone go dira kano.
Ke monyetla le tlhompho ye kgolo go ba le lena mo lehono ka moketekong wo le go nyaka go tšwetša pele poelano ka nageng ya rena.
Bontši bja mpholo wo o tlilego ka phošo o akaretša dihlare le diokobatši tše di tlogetšwego mafelong ao bana ba ka kgonago go di fihlelela.
Ge Underberg ye maatla e efa tšhalelomorago, moletlo o direga nakong ya Lehu la Morena ngwaga o mongwe le o mongwe.
Mohola wa Lekala la Kgwebo ka go rarolleng ga ditiragalo tša bomenetša go ralala le phrobentshe, o bonwa ka dikatlego tše di fihleletšwego.
Ditšhaba tše di amilwego kudu ke go ntšhwa mošomong ga batho ba bantši di tla thušwa go tseba mafapha a mangwe a boikgethelo a tiragalo ya ekonomi.
Histophatholotši - Thuto ya diphetogo tša maekheroskoupu ka ditlhalenameng tša mmele tše di bakwago ke bolwetši.
Gape re lekodišiša le go fetoša melawana wa bodiredi bja ka ntle ya phrobentshe.
Go agwa ga meago ya diphrifepe, kudukudu ya kota, go akareditšwe.
Diprotšeke tša go swana le Protšeke ya Isondlo, tšeo di gatelelago go nyaka batho bao ba sa lefego tšhelete ya kgodišo ya bana le baholegi, di gare di šoma ka botlalo.
Go šoma ga gagwe gaboima nakong ya dinyakišišo go a retwa gomme bašomimmogo ba gagwe ka moka ba a mo hlompha.
Ge botseno bjo bogolo bja ka moagong bo ka se šomišege go batho bao ba sego ba itekanela mebeleng, gona leswao leo le ba šupetšago botsenong bjo bongwe bja boikgethelo le swanetše go hlongwa botsenong bjo bogolo.
Tshepedišo ye e tšwelago pele ya tokollo ya setšhaba le ya bosetšhaba, yeo ka moka ga rena e re amago, e bopa tiro ye e tšwelago pele ya boitlhalošo.
Dipresidente di tiišeditše lefsa boikgabo bja tšona go tliša khutšo le seriti sa Sudan.
Molawana wa mabapi le twantšho ya tšhošetšo efe goba efe ye itšego kgahlanong le RSA.
Re ile ra hloma tente ka tšhoganetšo ka phakeng gomme re tla aba tlhwekišo lebakeng la nakwana.
Ke holofela gore bahlankedi ba lokišitše lenaneotiro leo le sego la tlwaelega go wena, leo le akaretšago go etela mananeokgoparara le mafelo ao a makatšago kudu a tša mahlale.
Lefelokgoboketšo la Bogareng la Difilimi le Dibitio le aba mehutahuta ye e fapafapanego ya maina ao a akaretšago go ya lefaufaung le tshedimošo ya mabapi le lefase la rena ka kakaretšo.
Go hweditšwe gore mogononelwa ke motho yo a tšwelego ka parola go tšwa ka Kgolegong ya Johannesburg.
Ke tla kgopela Joyce Seroke go go thuša ka tsela efe goba efe ye a bonago e tla ba maleba.
Difoka di na le dilo tše pedi: Betše ya molaleng ye e nago le ripone le lapel rosette.
Re be re sa dire gore go be le tekodišišo ka go hloka tsebo; re tsebile gore re tlo hwetša kganetšo go tšwa ka mafapheng a mangwe.
Tiragalo ye e fedile gore o be le bonnete, o ka kgopelwa go sepela.
Re ile ra romela dihlopha tša rena tša setšo moo-difilimi bjalobjalo.
Ka lebaka la dikotsi tše di tlišwago ke diprotšeke tše kgolo tša tekolo ya go ba gona ga diminerale, magato a kabelo ya mafelong a swanetše go tsenywa ke Mmušo go tšwetša pele ditiragalo tša go oketša boleng.
Maswao ka mo magorong a fasana a ka bontšhwa ka mafelong a taolo ka moka.
Go sa na le maikutlo a gore le ge dinyakwa di dirwa gore Mebušo ye e se nago dibetša tša nyutleleara e dumele magato a mafsa ka taba ya gore go se be le go tsenywa ga dibetšwa ka dinageng tše dingwe ka ntle le molao, magato ao a kwagalago a peomarumofase ya dibetša tša nyutleleara a a hlokomologwa.
LFS ye e dirilwego lefsa go aba kelo ya e tshephagalago kudu ka magatong a tirišo ya lefapha la semmušo le leo e sego la semmušo.
GA go ka moo mogononelwa a ka golegwago pele ga ge go ka rerišanwa le NCB ka Pretoria.
Afrika Bowa e boletše gore e gona ka ketapeleng ya Lebotho la Tšhireletšo.
Mogononelwa go kwala gore o bethile Mna van Schalkwyk hlogong ka phate.
Ge o boela morago ka dipolelong, dinyakwa le dingangišano tša nako ye e fetilego o tla lemoga gore ye ke taba ye e tšwelago pele.
Dikgwebo tša batho di swanetše go hloma lenaneo la ditekodišišo tša kgafetšakgafetša tša tshepedišo ye go netefatša gore go na le go obamela mo go nago le magato a taolo ya twantšo ya go tsenya dibetša ka dinageng mo go sego molaong.
Diphetho tše bohlokwa di tla tlišwa go wena le ge di dirilwe ke EXCO.
Bašomi ba dipolaseng le bašomi ba ka malapeng ba tšwela pele go se akaretšwe ka Molaong wa Meputso.
E ka be go ngala mošomo e be e le phetolo ya maitshwaro ao a sego a loka ka mongmošomo.
Le ge o be o le boima go fihlelelwa, dihlongwa tša peleng tša Mmušo tšeo gabjale e lego tša phraebete le tša kgwebo tše di lego nageng ya setšhaba ya peleng, dihlongwa tša mekgatlo ya mmušo le dihlongwa tše di thekgwago ke mmušo ka mašeleng di swanetše go akaretšwa.
Ke tšere gore Mokaptene Dempsey o obametše kgopelo ya ka.
Batho ka moka bao ba tlago dumelelwa ka dikgatong tša UIR ba tla tlatša foromo ya tshedimošo ya UIR go tlo sekasekwa labobedi.
Gantši lehono, go na fela le lentšu le tee ka gare ga kanegelo goba go bolela nnete, mothopo wo o tumilego wo o sego wa bolelwa.
Go tloga fao re tsenya diabe tša tlaleletšo tša ntlha ya c ka ga dikamano magareng ga dintlha tša a le b.
Mogononelwa o golegilwe ka lefelong la Mthandenhle ka Ekhombe ka morago ga ge maphodisa a dirile lesolo la go nyaka dithunya tše di sego molaong ka moo lefelong leo.
Bašomi ka go mafelo a mangwe ba ile ba swanelwa ke go šoma ka mošomo wo o oketšegilego.
Babeeletši ba ka ntle ba nyaka tokologo ya go bušetša dipoelo le letlotlo.
Re tloga re holofela gore maitapišo a gago a tla atlega go alafa setšhaba se sa rena seo se gobetšego le se se fokolago.
Mthoko a tsela a ra karolo ya tsela ye e sego ya agwa selo goba ye go ikemišeditšwego go ba le sephethephethe sa difatanaga.
E re ke le bontšheng tše pedi tša ditokumente tšeo Moahlodi Heath a di swerego.
Maswao a a sego a tikologo a tla dumelelwa fela ka mafelong a ditoropong ao a nago le taolo ye nnyane.
E lego ditshenyegelo tše di hweditšwego gannyane peleng tšeo letšatšikgwedi le bolegago ka tšona.
Ditona di tiišeditše boikgafo bja tšona go tliša khutšo le seriti sa Sudan.
Setešetšhomelo se se kgontšha Hlogo ya Kgolego goba IPV ka karolonbg efe goba efe ya ka nageng go tliša dipego tša gagwe go Moahlodi wa Tshekatsheko ka Inthanete.
Seteše sa Mohlagase wa Nyutleleara sa Koeberg se na le maikarabelo a go tšweletša mohlagase.
Tšweletša nepišo ka ga dinyakwa tše itšego tša taolo ya go aba ditirelo tša lefapha la setšhaba.
Mmušiši Tito Mboweni le bašomi ba Pankakgolo ya Resebe ba dirile mošomo o mokaonekaone wa tshepedišo ya ditšhelete tša rena.
Go dira meago ya diphrifepe kudukudu tša metale go akareditšwe.
Lephodisa le be le le mošomong ge le tsebišwa ka ga banna ba babedi bao ba bego ba kgototša koloyana ye e bego e rwele ditšhitswana tša dipente.
Tumelelano ka ga ditšhišinyo tša toropokgolo tša go beakanya lefsa tšhomišo ya direnke tša dithekisi.
Bjalo ka mabaka a kgopelo a dipalopalo tše di ka tiišetšwago ka ga ditiragalo tša bosenyi di swanetše go fiwa.
Dikuranta tša mmušo tša mmakgonthe di beilwe ka magoro gore di hwetšwe ka pela.
Di-FAQ ka ga tshedimošo gammogo le ka ga merero ya wepsaete di filwe.
Lahlela thišu ka gare ga ditlakala ge o fetša go e šomiša.
Go šomiša mothomoso goba khamphani ya bao ba sa kgonego go bala ka mererong ya kgwebo go hwetša dikonteraka tša mmušo legatong la khamphani ye e lego ya batho ba mmalwa ba bathobašweu.
Se se ka bonwa bjalo ka selo se se sego sa tlwaelega mabapi le kamogelo ye bonolo ya ditiišetšo tša Mothomoso yoo a latofatšwago ke bommaseterata.
Molao o nyakišišitšwe ke Letseka la peleng Moinspekthara Korne van Zyl.
Bagononelwa ba bangwe ba lesome ba ile ba tlaleletšwa ka moo lenaneong ke maphodisa a Stilfontein.
Didirišwa tša ka intastering le tša kgwebo tše di tlogetšwego goba tše di sa šomišwego moo katološo goba tlhabollolefsa e hlakahlakanywago ke tšhilafatšo ya tikologo ya mmakgonthe goba ye e lebeletšwego.
Efa bohlatse bjo bokaone ka kgorotshekong, gomme o tsebe ditshepedišo tša maleba.
Eupša lesolo la rena gape le swanetše go godiša lehutšo gareng ga selo se se sa tlogago se le maleba ka intastering ya rena ya mmino - baopedi ka bobona.
Ka tlhagišong ya gagwe AHI o tloga a e bea ka tsela ye gomme ke a bona gore ba mo.
Ke a holofela gore ga ba tshwenyege ge ke tsopola tlhagišo ya bona.
Bao ba rena bao ba dumetšego Phrothokhole ya Kyoto ba tiišetša lefsa maikemišetšo a go bona e phethagatšwa.
Tirišo ya sehlare sa go tloša tšhilafatšo lefelong leo le hlwekišitšwego go bolaya diphoofotšwana tše nnyanenyane.
Tlhokomelo, tekodišišo le go lokiša dikepe tša go phapamala.
Naa persente ya godimodimo ye e beilwego ya dikgahlego tša ditšhelete le tša go bouta ka kuranteng e swanetše go ba efe, goba kgašo ye nngwe ye mpsha ye e bonwago bjalo ka ya maleba ya mellwane ya dikgašontši.
Bao ba lego maemong a boetapele ba go swana le Reggie Oliphant ba itemogela ditlaišo tše ntši tša maphodisa le go golegwa.
Nakong ya go tsena bogareng go tloga nakong yeo, re itebantše le go fenya ditlhohlo tše mmalwa.
Pharologano e bonwa bjalo ka tlhohlo e sego maatla ao a nago le seabe ka mehuteng ya batho.
Ditaba tše di lego kahlanong le kgwebišano tša bobedi tšhireletšo le tše di sego tša tšhireletšo ya dikholego tša ekonomi tša diintasteri tša ka nageng le go direla maikemišetšo a leano a diintasteri tša bosetšhaba.
Bjale ka maitemogelo a gago lešaba leo bjale le be le le le legolo mo go sego gwa tlwaelega?
Tshepedišo ye e tla thewa go ditebelelo tša ditekanyetšo le bogolo le sebopego sa ka moso sa SANDF.
Bokgoni bja batho bja go rerišana, bja go laola dithulano, bja go šoma ka ditaba tša go ba le maikutlo le ditebelelo le go lekanyetša dikgahlego tša motho le tša "sephrofešenale", go fa mohlala mabokgoni a go phedišana le batho.
Le ka sengwalweng sa peleng o hlalošwa bjalo ka motho wa mogopolo wo o ikemego.
Karolo ye kgolo ya tsela e ka seleteng sa Cacadu.
E re thotšhe ya kgotlelelo e thumašwe ka seetša se se phadimago nageng ka bophara.
Gabotse Mna Augustyn maabane o boletše ka fase ga kano gore ga a amane felo le taba ya Mna Themba Mabotha.
Ye ke tsela ya maleba kudu ya go nyaka Khataloko ya Inthaneteng.
Naa ka moo freimeng yeo go ka se no ba le batho ba bantši go feta palo ya ditulo ye e tlwaelegilego, o no lebelela freime yeo?
Go tšea nako go aga dikamano le gore di tliše dilo tše kaone mabapi le go rerišana le setšhaba semmušo mabapi le diprotšeke.
Ka ge UNSG e boletše, re ka se tsogile re bile le kgatelopele ya go fihlelela se ge e le gore ga re na maikemišetšo a sepolotiki.
Borwa bja Afrika bo na le boso bjo bo swanago bo nnoši, thutafase, maemo a dipalopalo tša batho le a sedumedi, tšeo ka go le lengwe di nyakago sedirišwa se se beakantšwego.
Mokoena o paletšwe ge a taboga la bobedi, gomme a tšhabešetša ka moletšaneng ka morago ga ge a se a gata gabotse.
Ba hloka letlotlo la ekonomi le la setšhaba go ithomela le go tšwetša pele go hudugela mafelong a mangwe, e lego seo se fokotšago go hloka tekatekano mo go itemogelwago ke ditšhaba tše dingwe tša go swana le sehlopha sa Agincourt.
Ke tla tlogela taba ye go moya wa boithomelo le wa go ithomela kgwebo wa batho ba eThekwini.
Bontši bja setšhaba se be se dula magaeng, se se sa rutega ebile se hloka.
Foramo ya mekgatlo ye meraro e tla sekaseka ditshepedišo tše go dumelelanwego ka tšona tša tshepedišo.
Go fetogela go tloga go mohlagase go ya go go ruthetša meetse ka sola go ka, le ge go le bjale, ba le mehola ye bohlokwa ya ekonomi le ya tikologo.
A re ipshineng ka leeto ka tsela ya maikarabelo le ya tlhokomelo.
Ke na gape le tshepho ya gore re tla atlega go tloša dikgopolo tše di šaetšegilego tše di bakilwego ke tshepedišo ya Karoganyo ya mmušo wa selegae.
Dikgoro tše mmalwa kudu di sekaseka ka bokgoni mošomo wa tšona go ya ka boleng bja tšhelete.
Tshedimošo ye e lego ka mo tlhahling ye ga se ganetšane le setatamente sefe goba sefe sa tlhakišo ya ditšhelete.
Motlatšamopresidente wa Naga, Mdi Phumzile Mlambo-Ngcuka, ge a swere bafsa ka lefoko ka letšatši la tsebišosemmušo.
Ka Polokwane, Joe Moyo o dira bjalo eupša ka mathale le dipheta.
E fa mebasepala thekgo ya taolo ya maithomelo go netefatša gore e obamela melao ya taolo ya ditšhelete, melawana le ditlhako tša melaotshepetšo.
Ditlhahli di ile tša fiwa mabapi le metšhene ya go tšhuma ditšhila tša go lahlwa tša kakaretšo, eupša go fihla gabjale metšene ya go tšhuma ditlakala ye mennyane ye e sepedišitšwego ke ba taolo ga e laolwe.
Tshepedišo ya go fetošetša Dimemorantamo tša Kwešišano tšeo beng ba kgašo ba di saennego le mmušo mabapi le ditumelelano tša thušo ya mašeleng le MDDA di kgauswi le go phethwa gomme di tšwetše pele ntle le mathata.
Maphodisa a Fochville a ile a golega mogononelwa o tee ka tatofatšo ya bohodu.
Ka nnete, ge re fihla ka Dar-es-Salaam, re hweditše gore tshepedišo yeo e be e fokola eupša ga se ba palelwa.
E bile temošo ya go tšwelela ga seemo sa intasteri sa Afrika Borwa ya bjale.
Boramelao le baboleledi ba semolao ba ka šomišwa go thuša go šoma ka tšhalelomorago ya bobedi melato ya bosenyi le ya setšhabeng.
Ge o mo golega moragonyana ka ga seo o ile wa mo iša go Mokolonene De Kock.
Kudukudu mo dibekeng tše di fetilego tše mmalwa, maphodisa a Stilfontein a SAPS a ile a itšhupa gore ba šoma gabotse kudu ge ba šoma ka basenyi.
Ka mabaka a, TVET ga e na le "tekatekano ya seriti" ka legorong la thuto ka kakaretšo.
Molato wa polao o butšwe gomme matseka a Mpophomeni a ile a thomiša ka dinyakišišo tša ona.
Astronomi ya lefaufaung e fa dinyakišišo tše di pharologanego menyetla ye mentši, mešomo ya boentšeneere le ya maithomelo a theknolotši.
Tona Manuel, go fa tsela, mohlala le kabelano ya go lekana.
Barulaganyi ba holofela gore kampa nkabe e ba hlohleleditše go atlega go feta maemong ao a ka gopolegago.
O swanetše go nagana ka ga ditsela le mekgwa ya go šitiša dilo tša go seekiša goba go di senya pele ga ge di ka thoma.
Sekepe sa diphahlo se išitše dijo Afrika dinageng tše di bolawago ke tlala.
Palamente e dumeletše tšhšinyo ya gore Sentech, go fihla ka nako yeo e be e le karolo ya siknale ya SABC, e aroganywe le SABC gomme e fetošetšwe go ba khamphani ya setšhaba.
Se ga se selo seo go ilego gwa lorwa ka sona ka nakwana.
Bjale, dikwere ka moka tša setšo tša Diolimphiki di tla bulelwa mašabašaba mahala gomme dipontšho tše ntši di tla bulelwa setšhaba mahala, Mna Dongming o tshephišitše bjalo.
Mogononelwa o tla tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Barkly West mo lebakeng le le sa fetšego pelo.
O boletše gore o hlohleletšwa ke moya wa hlogo ya sekolo, bašomi le baithuti ba Montevideo, le kudukudu Kevin.
Re tshwenyega kudukudu ka dikgaruru tše di golego go ya pele ka Somalia.
E na le dikakanyo tša setšhaba sa Afrika Borwa ebile e hlaloša mekgwa ye e šomišwago go ngwala dikakanyo tše.
Bjale re hohofela gore re tla kgona go šoma ka dinyakwa tša batho bao ba nyakago go etela Mecca go ya moketeng wa sedumedi.
Thuto ya setšhaba ya maleba le mananeo a thuto ao a sego a semmušo a tla sepedišwa.
Panka ya Dipeeletšo ya ka Yuropa e hlomile kantoro ka Afrika Borwa.
Lefelo la lebopo la lewatle magareng ga mafelo a go oketšega ga meetse a lewatle a fasana le a godimodimo.
Nakong ya ketelo ya lefelo la nyutleleara la Natanz, Mahmoud Ahmadinejad o boletše gore lenaneo la nyutleleara le be le lebile "samiting".
Phetolo ya rena ke gore ba tšere sephetho sa go dira ka fase ga molao kudu, re ka tšea magato ge ba ka dira ka ntle ga molao.
Palo ya mehuta ya dinonyana tše di phelago bjanyeng tše di amilwego gampe goba bokaone ke seteše sa peleng.
Ge ba šetše ba fihlile seemong sa dikgaruru, e tšwele ka matsogong a rena.
Motheo wa kholofelo wa tšwetšopele ya bokamoso le ditlhologelo.
Go botana magareng ga toka le tlhabollo ye e tšwelago pele go ya go ile e swanetše go gatelelwa.
Boeti ke ye nngwe ya diintasteri tše di golago ka lebelo gomme bo na le seabe kudu ka go Palomoka ya Boleng bja Ditšweletšwa tša Naga ya selete.
Re tloga re rulaganya go tsebagatša iri le seripa ye e gapeletšago ka dikolong tša phoraemari ka mehla yeo e tlago gatelela arithimethiki ya ka mogopolong le go nagana ka lebelo ga mogopolo, go sepelelana le dinako tša go bala tša iri le seripa.
Hlagiša maikemišetšo a molawana go oketša kakaretšo ya dinetweke tša megala le tša dikgokagano tša megala.
Ka ge mogononelwa a be a sa tsebje, seswantšho sa gagwe sa kakanyetšo se ile thalwa.
Go hloma mabokgoni a peakanyo ao a šomago bokaone ka dikgorong tša maleba le dihlongwa tša phethagatšo ye e atlegilego ya HRDS ya Afrika Borwa.
Ke segopotšo se se phelago sa mašole ao a hlokogfetšego ka WWII.
E ka segatišing sa mantšu, naa se šetše se tšweleditšwe?
Maithomelo a a bopa karolo ya lesolo la go thwala dingaka tše mpsha ka tirelong ya tlhokomelo ya maphelo a setšhaba ka Mpumalanga le go bušetša morago go huduga ga dingaka go tšwa ka dipetleng tša diphrobentshe.
E ka ba gore dithulano di hlaga ka diphapošing tša dikopano.
Go swana le ka godimo, le lengwalo la taletšo go tšwa khamphaning ye e tlogo etelwa ka Trinidad and Tobago.
O šomiše Dikhontomo ka mo go Swanago - Di šomiše nako le nako ge o amana thobalanong gomme o di šomiše gabotse.
Gabotse, katlego ya leanotiro leo la go fetišiša le la go akaretša dilo ka moka, ka ge go boletšwe ka go Selekane se Sefsa sa Tlhabollo ya Afrika, e ka se fihlelelwe ke mebušo ya Afrika e nnoši.
E šupa ditiragalo tše dingwe tše itšego tša Kgoro go netefatša gore mmušo o phethagatša maikarabelo a ketapele ya tshepedišo ya tša maphelo.
Ke wena yo a sa arabego potšišo ya ka.
Ge e le gore ga go na dikgetho tša go lahla ditšhila le go tšhollwa ga meetse ao a nago le ditšhila, melawana ya temošo e a šoma.
Nageng ka kakaretšo go akanywa gore batho bao ba ka bago dimilione tše nne le seripa ga se ba ka ba ya sekolong.
Wepsaete ye le Dikagare tša yona e ka tšweletšwa gape, ya bušeletšwa, ya kopišwa, ya rekišwa gape, ya etelwa goba ya šomišwa bošaedi ka mabaka a itšego ao a beilwego ka moo tumelelanong yeo.
Go tloga fao re tla rerišana le dinaga tše di hlabologilego le dihlongwa tša mešomo ye mentši, tša go swana le IMF le Panka ya Lefase, ka lenaneo le le swanago la Afrika, leo le laolwago ke rena.
Naa ke nnete gore o gotše ka lefelong la Hammarsdale ka KwaZulu-Natal?
Moprofesara Folb o moo gomme o tla tseba go se kwagale ga mahlale ga tšhišinyo ye.
Mna Kwinana naa o kwele seo goba naa o nyaka go fetolelwa sona?
Pego e tla bewa phatlalatša ke SAOM mo lebakeng le.
Ye ke taetšo ye e lego molaleng gore selekane seo sa magareng ga mmušo le ditšhaba gammogo le ditheo tše dingwe, se ka tšweletša dipoelo tše kaone tša go swana le protšeke ye.
Go be go se na selo mabapi le Pere ya Trojan Horse, ga go na diswantšho dife goba dife.
E sepediša kelo ya sekoloto ya ngwaga ka ngwaga ya Toropokgolo, ebile e laola phothefolio ya yona ya inšorentshe.
Bjale naa ke dipolao tše dingwe tše kae tše o kgopelago tebalelo ya tšona?
Ge eba ke ngwaga wa dipoelo kudu go sa tlo bonwa.
Bjale ga ke na le ditlhagišo tše dingwe Mna Modulasetulo le Motlatšamodulasetulo.
Ke taetšo ye e lego molaleng gore go bolela ga rena ka ga Tsošološo ya Afrika le NEPAD ga se metlo ye e se nago selo goba ditoro tša boithabišo.
Gomme e thulana le bohlatse bja gagwe bjo gabjale a bo fago.
Malapa ao a laolwago ke basadi le kudukudu bafsa a tla lebelelwa kudu.
Tsenya khutšo kotsing ka go tsebagatšwa mošomo wa mašole wo o kgonago ka moo seleteng seo, goba mohlomongwe go ba le seabe sa dikgaruru tša ka seleteng le go huetša gampe tekatekano ya maatla.
Bomma ke motheo wa malapa a rena, metse le setšhaba sa rena.
Lebelela wepsaete ya bona go tlo di tsebiša semmušo ka lefelong la lena.
Ga se ka swanela go leka go senya tshepedišo ya gago ya go botšiša dipotšišo.
Karolo ya ka pela ya dinyakišišo e tla lebelela dingongorego tše di tlišitšwego ke batswadi go tšwa ka Dikolong tša Phoraemari tša Milnerton le tša ka Somerset-West.
Fort Wynard e emetšwe gore e bušetšwe le go tsenywa bokaone ka go Common.
Basadi, bao ba dulago ka motseng wa dinagamagae wo o bitšwago Shaleng ka Delareyville, ba na le lerato la go hlabolla setšhaba sa bona.
Se e swanetše go ba tshenyo ye kgolo kgahlanong le digongwana tše di nago le maikarabelo a go dira ga dikarata tša kheretiti tša bofora.
Ke nagana gore e be e le gare ga mesong, ga ke kgone go gopola gore e be e le nako mang.
Se se bohlokwa mabapi le ditsopolwa tše di latelago go tšwa go kahlolo.
Ke filwe setatamente sa Mna Sikele mo, seo ke nago le dikhopi tša sona tše mmalwa gomme ke swere setatamente sa Mna Simelane.
Go šomiša dilo lefsa ke tshepedišo yeo dilo tšeo di lahlilwego di kgoboketšwago, tša dirwa lefsa gomme tša šomišwa gape.
William Rowland o kgethilwe bjalo ka Mopresidente wa Yunione ya Difofu ya Lefase.
Naa ke nnete mohlomphegi gore ke wena setsebisegolo, sa Ditirelo tša Semolao tša Medico, ka Johannesburg?
Retšistara ka ge e amogetšwe go tšwa go SACAP e tla mpshafatšwa.
Ka bokaoneng kgethologanyo le yona e dirile gore malapa a lemoge bošoro bjo bo bego bo dirwa kgahlanong le batho gomme ya tšweletša maikutlo a itšego a kwelobohloko go badudi ba bangwe ba ka nageng.
Laola phothefolio ya dithoto tša phrobentshe go hola batho ka moka kudu.
Gallagher Estate e tla thwala bathadi ba dipolane ba maleba le barakonteraka ba go aga meago go dira diphetošo tša moago.
Ba bangwe ba badiragatši bao ba emetšwego ba akaretša, Bill Paulson, Christadelphias le ba bangwe ba bantši.
Nockwaka o ile a swanelwa ke go tšea sephetho sa ge eba a ka tswalela kgwebo ya gagwe goba a dira pharologano.
Baithuti bao ba bušeletšago ba tla swanelwa ke go sepediša Thuto ya Tlwaetšo ya Bophelo.
Ngaka Ramashala bjale o tla go thuša go bolela ka tlhagišo ya gago.
Ba tla latofatšwa ka molato wa go Swara dithunya le diyunifomo tša maphopdisa mo go sego Molaong.
Gomme o bontšhitše seswantšhong gore Martha le Lucas ba ile ba šarelwa gona moo.
Bokgobapuku gape bo šomišetšwa diprotšeke tša sekolo ke baithuti ba Sekolo se se Phagamego sa Percy Mdala gammogo le dikolo tše dingwe tše mmalwa.
Mogononelwa go emetšwe gore o tla tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Kwa-Msane.
Ga go seo se ka tiišetšago kgatelelo ya batho ka yo mongwe.
E lebišitšwe kudu go tšwa go kgatelelo, taolo le tshepedišo ya batho.
Tekodišišo ya mananeo a kago ya bokgoni ao a lego gona le didirišwa tša mokgatlo go latela dinyakwa tša SAQA le tša NWMS.
Tshepedišo ya tšhireletšo ya setšhaba e tla beakanywa lefsa go fihlelela go kgona go šoma gabotse ga mafapha magareng ga mehola ye e amanago le mešomo ya setšhaba le ya phraebete.
Bokagare bja naga bo be bo šetše bo tletše ka bathobaso bao ba bego ba lebile thokong ya borwa.
Maafrika Borwa a a mehleng eupša a bagale ga a tšhošetšwe ke maima ao bao ba tsebago gore re lebane le ona.
Go swana le gore, re lebane le leuba la HIV-AIDS leo re sego ra le tlogela le itirela boithatelo go boloka maphelo a rena go leuba leo le tlišwago le bolwetši bjo.
Dikamano magareng ga balaodi, dikhansele tša diboto tša bona le mmušo di fapane kudu; le gareng ga balaodi bao ba nago le mešomo ye e swanago.
Mohumagadi Mospikara, yo ke mo hlatlamago MEC Jerry Dimotana Thibedi o hlalošitše tlhohlo ya go aga le go hlokomela melokoloko ya rena ya ditsela kudu gore pušeletšo e tla nyaka fela go gatelela ntlha yeo.
Maloko a na le maikarabelo a ditšhelete ka ga dilo tša ka bokgabopukung tše di tlišitšwego morago ga nako kudu, goba tše di lahlegilego.
Commonwealth ke ketapele go tšwetša pele ditokelo tša botho.
FRU gabjale e na le leanotiro le letelele la dikgwedi tša Agostose le Setemere leo le lebeletšego kudu mafelo ao a dikologilego lefelo la Khonferentshe.
Tšhuma hlaga ya gago mollwaneng wo o amegago ka letšatši le tee.
Rutang setšhaba mabapi le dikotsi tša go kgoga le ka ga dinyakwa tša melawana.
Maphodisa a SAPS a dumela gore a fihleletše segongwana gomme a tswalela motsemošate wa sona.
Go hlokomela le go dira sampole ya ditšweletšwa go thoma dipolaseng tša tšweletšo tše di tsebjago le go šireletša dimela.
Sengwalwa se se beile ditokelo tša bana ka sebopego sa go balega gabonolo.
Temokrasi ya go kgatha tema e nyaka go feta go ya ditešeng tša go kgetha go yo kgetha ka morago ga mengwaga ye mengwe le ye mengwe ye mehlano.
Tshepedišo yeo ka go yona lešata le šitišago moamogedi, go fa mohlala, lešata la moago wa madulo.
Batho ba sa gopodišiša ka ga ditaba tše di boletšwego ke Mopresidente ka Sontaga, ba kgetha sebakeng sa go tseparela ditsholo tše di tšweleditšwego.
Matseka a Eshowe SAPS ba itshepha gore ba tla kgona go kgokaganya bagononelwa ba ba bane le go thuba ka dintlong gammogo le melato ye mengwe ka lefelong la Eshowe.
Fa thušo le tlhahlo ya sethekniki ka tirišong ya tshekatsheko ya enomoni ye nnyane.
Ditiragalo tše di fapafapanego di tla dira gore setšhaba se thabišwe mosegare.
Tšweletšo ya oli ya peu ya khothone e akaretša dilintara tša khothone bjalo ka setšweletšwa se sennyane sa ka fasana.
Dikabo tša pente ya kineg le dilo tša go hlwekiša goba dimakasine gammogo le tšhelete di tla amogelwa ka tebogo.
Dikgopelo di ka tlišwa fela go FIC ke bahlankedi bao ba dumeletšwego bao ba ngwadišitšwego go tšwa ka Dietšentshing tša Phetagatšo ya Molao.
Ke tshepedišo ye e bolokegilego yeo e fetišago dikholego ka ga tšhireletšo ya batho go thoma ka go bola ga meno, ye nngwe ya malwetši ao a tlwaelegilego kudu.
Pego ka ga tlhabollo ye e tšwelago pele ya go ya go ile le komiti ya dikgwebokgolo tša toropokgolo di ile tša lebelelwa.
Mmušo wa Kapa Leboa o hlohleletša tshepedišo ya dikgwebokgolo tše di lokologilego.
Kankere ya molomo wa popelo ke ye nngwe ya dikankere tše di ka thibelwago.
Diprotšeke tša disenthara tša mmetse le mahlale di akaretša go lokišetša baithuti go tsenela Diolomphiate tša Mmetse le Dipontšho tša Mahlale tša tikologo le tša phrobentshe.
Batswadi ba tsebišitše Maphodisa a Donybrook bao go tloga fao ba ilego ba golega bagononelwa.
Go palelwa ga lenaneophethišetšo la dithoto go tšweletša dipelaelo mabapi le lesolo le le tšwelago pele le tlhokomelo ya diprotšeke tše di agilwego ke US, e boletše bjalo.
Maphodisa a hweditše sefatanaga se se utswitšwego, sethunya sa raefole sa polaokabontši le dithunya tše nnyane tše nne tše di utswitšwego.
Senthara ya Mothopo wa Tshedimošo, ye e kgoboketšago, kopanyo le go dira gore mehutahuta ya tshedimošo ye kaone e hwetšagale mabapi le Afrika Borwa.
Aowa, e re ke dire seo ke bego ke šišinya go se dira le hlatse.
Kgopelo ya tekodišišo-go palelwa gabotse ke go phethagatša sephetho sa semolao ka go tšwetša pele titelego ye e sa kwagalego ka go diriša ditshepedišo tša tekodišišo.
Go šomiša methopo ya ka lewatleng le ya lebopong la lewatle mo go sa tšwelego pele go ya go ile ke tlhobaboroko.
O hlohleletša gape bao ba amegago go šoma le MINURSO go dirišana thwii le go kgakagana mmogo ka mafapheng a tlhobaboroko ya rena ka moka ya go swana le go beakanya moepo.
Maphodisa a atlegile ka go golega bagononelwa ba bararo go ba bane.
Diabe tše di tšweletšwago ka go hwetša dikhristale tša khaponetaeoksaete le moyameetse lefaufaung e lego tšeo di pipago lefase le go thempheretšha ya lefaufaung ka go thibela tahlegelo ya phišo.
Ke no fela ke akanya gore bathobašweu ba be ba dula ka toropong, bathobaso ba dula Bonguletu gomme ba mmalwa bona ba dula Bridgeton.
Ge o hlatholla e tee fela ka mathoko, o lahlegile.
Tšwetša pele taolo ya mafelo a kgoboketšo ya meetse ka lefelong la taolo ya meetse ka tsela ya kakaretšo ye e kopantšwego.
Go holofelwa gore diintasteri tša dibešwa tša payolotši di hlohleletša ekonomi ya magaeng, tša hloma mešomo, le go thuša go fokotša meši ya dikhaponetaeoksaete le go thuša neelano ya ka ntle.
Difothokhopi tša dilo tše di kgethilwego di ka dirwa ka tshenyegelo ya gago.
Bagononelwa bao ba golegilwego ba tla tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Greytown mo lebakeng le le sa fetšego pelo.
E mabapi le go fetišetša ditoropokgolo tša rena le ditoropo le go aga ditšhaba tše di dirišanago, tše di tšwelago pele go ya go ile le tše di nago le tlhokomelo tše di kgonago go fihlelela mešomo kgauswi le didirišwa, go akaretšwa mafelo a dipapadi le a boitapološo.
Go ba le seabe ka go peakanyo ye e šomago gabotse le taolo ya tshepedišo ya dinamelwa tša ka bogareng bja toropo ka EMA.
Bobolokelo bja tshedimošo bo tla fetošetšwa go ba tshedimošo ye e šomišegago ka go dira gore e lokele go kwešišega go bao ba hlokago tsebo ya sethekniki le bao ba hlokago theknolotši ya tshedimošo ye e gatetšego pele.
Khopi ye e lego matlakaleng le khopi ya elektroniki di filwe kantoro ya selete ya DWAF.
Ke boetše morago gae ka Mpumalanga, e lego Hammarsdale.
Mogononelwa o tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Cape Town ka ditatofatšo tše mmalwa tša go amana le diokobatši.
Le ge a se gona ke rata go leboga Tona Naledi Pandor.
Ka dikolong tše ntši go ralala le phrobentshe, di-RCL di gona ebile di šoma ka magato ao a fapanego.
Dinako tša maleba tša go khutša ke selo se bohlokwa sa go beakanya nako ya rena ya mošomo.
Lehono re ka bolela, ka ntle le letšhogo le thulano ya dikgopolo, gore Boagišane bja Bambanani bo bogela baithaopi bao ba dirilego seabe.
Pontšho ya ditiragalo ka moka tše di rulagantšwego tša setšo, tša dipapadi le tša boitapološo e tla laetšwa ge go tsebagatšwa semmušo dilo tše di boletšwego ka mo fase.
Go tlatša difomo tša maleba ge go nyakega.
Dikgwebo tša Tswadišo tša Roodeplaat di tswaletšwe, ka boripana ba boditšwe gore khamphani e be e lahlegelwa.
Go molaleng gore IWG e lemoga gore go dirilwe kgatelopele eupša gwa bolela gore e swanetše go oketšwa.
Sullivan le yena o gopola ka moo, ge e be e le mogaši wa dipolotiki kuranteng ya The Star, yena le Helen Suzman MP ba ilego ba kwana go phatlalatša se sengwe seo melawana ya ka palamenteng e bego e sa se dumelelego.
Kgetha mošomi wa ka Khanseleng go hwetša sefoka sa "CityStars" gore bao ba lekago ka maatla maitapišo a bona a lemogwe, ba ka šupiwa ba ba ba abelwa difoka.
Go swanetše go ba le dika tša kgatelopele le go gomela morago le taetšo yeo e hlohleletšago lekheišene ka moka go ba seemong sa go itokišetša ntwa.
Re ile dikerekeng gomme ra rerišana le ditšhaba tše ntši tša sedumedi go fetiša molaetša.
Tše di šomišitšwe bjalo ka motheo wa dinyakišišo tše di lebeletšego kudu mafapha ao go boletšwego ka ona ka godimo.
Ka moka ga rena re a tseba, gore lentšu le "tsošološo" le ra go tswala lefsa, go mpshafatša, le go thomiša lefsa.
Mohlomongwe ba bangwe ba maloko a phanele ba ka nyaka go botšiša dipotšišo.
Nepišo e tla ba go gore ke eng seo se bopago "tlhagišo" ka kwešišo ya go ba le tokelo ya go homola.
Basekaseki ba go ba le tsebo ba etše wepsaete ya bjale gomme ba tliša dipoelo ka ga dikagare tša yona.
Ke nyaka go gopola Mdi Sisulu ka ga taba e tee fela.
Matseka a Yuniti ya Bosenyi bjo bo Rulagantšwego ya Cape Town, ao a bego a šoma diiri tše ditelele ntle le go robala gannyane, a ile a golega mogononelwa yo a bego a amana le dipolao tša batho ba bahlano ye e bego e amana le digongwana ka lefelong la boagišane la Athlone.
Go romelwa ga ditšhelete ka mafelong a fasana a mmaraka ka mafelong a magolo ka mo nageng, go kgontšhitše magato ao a sego a mehleng a go tlišwa lefsa ga ditiragalo tša kadimo.
Folešelaete e tsebja bjalo ka tšhotšhe; mogwera wa gago yo mokaone o bitšwa brah, goba broe, ye e kwagatšwago bjalo ka brew.
Kgoro e nyaka go bopa lefelo la kgoboketšo ya dithalwa mo lebakeng le itšego.
Ka pabalelo, go hloka tekatekano mo go oketšegago go tloša seabe seo kgolo ya godimo e nago le sona go fokotšeng ga bohloki; gape e fokotša lebelo la kgolo ya ekonomi, ya senya phetogo.
Balekane ba emetšwe, go swana le ka kgwebišanong magareng ga balekane le bao e sego balekane, go phethagatša maikarabelo a maleba le mellwane ka kgwebišanong ya balekane ba bantši.
Ba tirelo ya metšhelo ya dikhamphani ba lekola diphemiti kgahlanong le dithoto tše di romelwago ka dikepe gomme ba rerišana le Ba Taolo.
Ga se bohlale go fokotša ditekanyo tše di šišintšwego tša manyoro.
Go golega le go tšwelela ka kgorotshekong mo go latelago ga Kock ke selo se se tlago ka morago ga ditiragalo tše mmalwa ka moo go tšona a go kwagalago gore o itebantše le balli ka go ba tshephiša gore o tla ba agela dikhapote.
Re swanetše go ithuta ka Ellen Johnson yo a lahlegetšwego ke dikgetho gomme a emela dikgetho tše di latelago.
Go na le metswakotii ye mentši ya dilo tše nnyane kudu ka gare ga mafelo a madulo ao a tšhumago dibešwa, kudukudu ka mafelong ao a bešago malahla le dikgong.
Gabotse ka diphetošo tše di hlokagalago ka seemong sa Afrika Borwa.
Mogononelwa o ile a golegwa ka morago ga ge yena le banna ba bangwe ba babedi ba hlasetše morwa wa molli polaseng ya bona ya Wintershoek ka lefelong la Hoopstad.
Maphodisa ka Duncan Village ba ile ba nyaka go golega bagononelwa bao ba nyakegago kudu ka Mmileng wa Dunga ka ge ba rekiša lebake.
Sekimi sa Tšhielanontši ka ga dingongorego tše di lego gona tše di tsebagatšago tšhielano ya tlaleletšo.
Go eya ka dikatlego tša bona, maloko a Yuniti ya Twantšho ya Bosenyi ya Mmabatho a ile a romelwa go yo ba thuša.
Thabiso, modudi wa Lesotho o be a šoma bjalo ka mothuši wa dithekišo ka lebelenkeleng la Matšhaena ka Ladybrand.
Pharologantšho ye ya ka godimo ga se selo se boima go ka dirwa ebile e šoma bjalo ka tlhahli.
Lebenkele la go rekiša nama ya kgomo leo le phelago le tletše la go ba le ditheko tše di kwagalago le nama ye kaone ye e rekišwago.
Go hloma mananeokgoparara ka diporong tša ditimela, IT, thelekhomo le tšweletšo ya mohlagase le kgokaganyo ya mafelo e tla ba dilo tše di tlago pele.
Re holofela gore se se hlatholla go se kwešiše gabotse gofe goba gofe mo go ka hlagago ka lebaka la diteng ka pego ya kgašo ya peleng.
Lekola go nepagala ga khwetšo ya naga, go rekišwa ga naga le ditshepedišo tša go ba mong wa naga.
Maswao ao kgomareditšwego go goba ao a pentilwego goba a kgokeletšwego philareng, kholomong goba koteng yeo e thekgilego setupu, palekhone goba marulelo ao a se nago maboto.
Badiradikgopelo bao ba hlokofetšego ba tla kgopela go ngwala molekwana.
Mafelo a mangwe a na le boleng bja godimo bja bohwa bja tlhago, go fa mohlala, Langebaan le Verlorenvlei.
Taba ya CPIX e sa lebeletšwe mola e le gore ga se ra swanelwa go holofela mo lebakeng le gomme phokotšo efe goba efe e tla thuša.
Diphetošo tše dingwe tše di amanago le ditlhaelelo tša melawana le mešomo e akareditšwe go maatlafatša le go nolofatša molawana wa bjale.
Go swana le mabaka afe goba afe go tla ba le bothata.
Ke nyaka ditshwaotshwao tša gago ka ga dipolelo tša ka.
Tshepedišo ye e nolofatša tshekatsheko ya tlhahlobo Tshepedišo e nolofatša tshekatsheko ya dipotšišo tša moleko.
Boleng bja phepo bja go rema mehlare ye metala bo swanetše go swana le go rema o eme ge e le gore ga go tahlegelo ya go hema le go bediša mo go lahlegago.
Diakhaonte tša pušetšo ya ka ntle, moo diresiti tša tšhelete ya ka ntle tša tšweletšo ye e tšwago ka Mozambique gomme dithekišo di a hwetšwa gomme tša bewa ka diakhaonteng tša dipankeng tša ka ntle, di a dumelelwa go ya ka tiragalo.
Tšhišinyo ya ge eba ba swanetše go fegwa mošomong goba ba rakwe mošomong.
Ke ka seemong se se swanago le sa mogwera wa ka yo a nago le tsebo, Mna Maritz, ka ge ke laetšwe ke bagwera ba ka.
Aowa seo ke se se latelago ka dingwalollong ee.
Ga o šišinye gore ba be ba swanetše go thunya bana bao ba hlokago molato le basadi ka dipulete tša raba?
Dipeakanyo tša go swana le tše di emetšwe ge diphetošo tša mohuta wo di dirwa, gwa tlaleletša Esteves.
Gomme ke dumela gore e na le bokgoni bja go fihlelela kgato ya katlego ya yona.
Ka papadi ya sefaleng ya bana gammogo le mmino wa di-gum-boot.
Go swanetše go hlokomelwa gore go matšha ga Minstrel ke setlwaedi sa kgalekgale sa Cape Town, mafelo ao a matšhetšago go ona bjale a na le badudi ba bantši.
Dikhemikhale di ka ntšha digase tša mpholo kudu tša go swana le segaloši sa tlelorine le amonia goba di ka thunya.
Ke gore molawana wo o mabapi le kgwebo sebakeng sa selo sa maleba fela sa sepolotiki.
Methopo ya boditšhabatšhaba le yona e tla šomišwa go akgofiša tlhabollo ya mananeo le go tšwetša pele tirišano ya mafapha a mantši.
Tšhomišobošaedi ya diokobatši e swanetše go rarollwa ka mokgwa wa kakaretšo, wo o kopantšwego, moo e lego gore mafapha ka moka a mmušo, ao a sego a mmušo, le a setšhaba le mekgatlo ya sedumedi e ralokago tema ya mafolofolo.
Go na le tlhokego ya go aga mabala a dipapadi ka mafelong ka moka a bohlokwa nakong ya peakanyo.
Go ruthufala ga lefase - Go oketšega ga dithempheretšha tša bogareng lefaseng ka bophara mo go bakwago ke seabe sa dikhaponetaeoksaete.
Go tšwa maeto a go hwetša dikeletšo tša bophelo le tšona di rulaganyetšwa barutiši bjalo ka karolo ya lenaneotlhabollo la barutiši le le tšwelago pele.
DAEA e go hlohleletša go lekodišiša Setatamente se ka dinako tše di beilwego go tsebišwa ka ga ka moo DAEA e šireletšago tshedimošo ya gago.
Go tloga fao Mopresidente Mandela o ile a fiwa thomo ya go rarolla taba yeo, gomme a latelwe ke Mopresidente Chissano.
Maatlafatšo ya ekonomi ya bathobaso le tlhabollo ya dikgwebopotlana le dikgwebo tša magareng, goba di-SMME, ke dilo tše bohlokwa ka leanong la Mmušo go godiša lefapha la kgwebo le go thuša kgolo ya ekonomi.
Ka lebaka la sebopego sa go aga, dikarolo tše di fapafapanego tša tsela ya dinamelwa ka lehlakoreng la ka leboa la Mmila wa Brickhill di tla tswalelelwa sephethephethe seo se tsenago.
Ga go na kiletšo ye e ka dirwago go ngwalelano ya semmušo le dikgokagano tše dingwe tša semmušo tša dietšentshi tše di kgethegilego.
Magato a a temošo a tla dirišwa kudu ke Kgoro ya Maphelo go šireletša badudi ka RSA kgahlanong le baerase ye.
Khonferentshe e tšweleditše ngangišano ye kgolo, ya tsoša mafolofolo a magolo gomme ya fihlelela ditšhišinyo tše mmalwa mabapi le dilo tše bohlokwa tša leano la rena.
Dinyakišišo tšeo dipego tše di theilwego go tšona di šomišitve mekgwa ya maithomelo yeo e dirago gore peakanyo ya tshedimošo ya bosetšhaba le ya dilete tša ka fasana e tšwe diripa tše tharo.
Lebelela diipone tša gago tša go lebelela morago go bona motho yo a belaetšago ge a etla.
Gape e gapeletša go thwala le go bopa dikomiti tša tshekatsheko.
Tumelelano ye ya boditšhabatšhaba e bea ditokelo tša bana tša motheo.
Gape ke kgathile tema ka diprotšekeng tše mmalwa tša BSU tše di mphilego mabokgoni a mafsa a go swana le taolo ya kgwebo le tirelo ya bareki.
Re bogetše ka kgahlego tshepedišo ya dikgetho ya motheo yeo e tlago feleletša ka dikgetho tša Mopresidente wa Amerika yo mofsa, ka Nofemere.
Ba bararo ba bona ba latofaditšwe ka go se obamele melao ya sephethephethe, ba babedi ka go belaelwa gore ba swere dithoto tša go utswiwa, gomme yo mongwe le yo mongwe ka molato wa bosenyi, bohodu le go utswa ka mabenkeleng.
Dipoelo tša ditlhahlobo tše di tla ba kelo ye kaone ya go šoma gabotse ga lenaneothuto le lefsa.
Go ja dijo ke lebaka le bohlokwa la go kgona go tseba go šoma ga diphoofolo tša maswi mafulong.
Mna Jordi, e tla ntlheng ya gago hle, ke lefokwana le letelele kudu.
O šomiše ditšweletšwa tše di hlokago dikhemikhale goba o reke ditšweletšwa tša tlhago 'tša go ba le segwera tikologong' tša go swana le dihlwekiši goba dihlare tša go bolaya dibokwana tše di se nago le mpholo goba dikhemikhale tša tshenyo.
O bile le molaetšwa wo o tšwago go batho ba gago mabapi le maporogo moo.
Le ge go le bjale, naa ke mathata a makae ao a ka se efogwego goba ao a palelwago ke go fenywa.
Go tswalelwa ga Tlelapo go be go sa šupe go lahlwa ga yunifomo.
Dipoelo tša Bosenyi: Go kwala gore mogononelwa o thubile a tsena ka dintlong gomme a utswa dilo ka kakaretšo.
Go tiišetša lefsa boikgafo bja yona go tšwela pele go ba le seabe sa tiišetšo ya toka le khutšo ka DRC ka nakong ya ka morago ga phetogo.
Ge Khonferentshe e fedile, didirišwa tšeo di romelwa nageng ya ka ntle ka go šomiša khanete ye e swanago.
Nka se tsebe ka lebaka la gore o be a eta kudu.
Re holofela gore mahlakore ka moka a tlo ba le seabe ka go feleletšeng ga lenaneo le.
Godimo ga moo, e na le mafelo a bohlokwa a mantši moo go hwetšwago bontši bja dimela tša lefelo leo.
Gabotse ke nyaka go go botša yona ka ntle le go go botša karabo, ka lebaka la gore go tloga go le molaleng go tšwa ka moo khaseteng yeo gore dijo di soletšwe mang e mang ka lefelwaneng la bathuši ba ka sefofaneng.
Ga se thomelo ya tša Mahlale go kgatha tema ka go nyakišiša le go bea nyanyeng ditiro tša tlaišo, eupša go romela kgopolo ya yona ya Mahlale.
Samiti e tšere sephetho sa go tsošološa mokgatlo gore o kgone go kgatha tema ya mafolofolo kudu.
Bobedi dikgoro di tla hlohleletša dietšentshi tša go imphotha dipuku ka diphrobentsheng tša tšona go imphotha dipuku tša go bala tše di tšweleditšwego ke dinaga tše dingwe.
Komiti ya go latišiša ditaba le yona e ile a ba akaretša le basaeni ba bangwe ba Lineas-Marcoussis.
Mekgwa ye mefsa ya dikgokagano-lefelo la tshedimošo-leo le akgofišitšego le go katološa phihlelelo ya tshedimošo le diphihlelelo tša dinyakišišo.
Mospikara, bogongwana le tšhomišobošaedi ya diokobatši e sa le selo sa histori, ntlha ya bopharasaete ka gare ga phrobentshe ya rena yeo e fepanago.
Tše di bontšhitšwe ka lenaneong ka letlakaleng le le lebanego le le.
Mošomo wa bokgabo le lefelwana le lefsa la go hlatswa di tla bulwa ka tiragalong yona yeo.
Mosetsana yoo o be a goeletša, gomme monna yo a bego a sa tsebje o tšweletše a tšhabeša.
Ge re batamela kgauswi le go kopanya ga khonthinente ya rena, Palamente ya Afrika ka Moka e šetše e thomile go swara dingangišano mabapi le taba ye e lego tlhobaboroko go Maafrika ka moka.
Mokgwaphethagatšo wo o nago le dikgato wo o fokotšago kgonagalo ya go se iketle ga mokgatlo.
Mokgwa wo o fa molwetši yo mongwe le yo mongwe nomoro ye e swanago e nnoši, yeo e ka šomišwago kae goba kae ka mafelong a maphelo.
Dikhamphani ka moka tše di romelago dithoto dinageng tša ka ntle le tšeo di lokilego go romela dithoto ka ntle, go akaretšwa tša di-SMME le tša di-BEE, di ka kgona go fihlelela kabelo ye.
Go raka go be go le kiletšo ya maleba ge go ka tlolwa molawana goba maemo ao a beilwego.
Badudi ba dinaga tša ka ntle ba tla kgona go yo dirwa tekodišišo ya peleng le tshepedišo ya go lokollwa ya peleng ka mafelong a botseno a mellwaneng ao a kgethilwego go bao ba nago le visa ya tokologo.
Bjale ke tlhompho le monyetla wa motho o tee go tsebagatša semmušo KwaZulu-Natal JCPS.
Motšhedi wa peterole go kwagala gore o dirile tše o ka rego o tšela tesele ka loring.
Yeo e ka legatong la ka fsana la madulo a rena ka moka a mane a ka lepatlelong.
Efa thušo ya mabapi le go lahla ditahlegelo ka moka mo Kgoro e itemogetšego tahlegelo.
Macleod o tlaleleditše ka gore meetse ke mothopo wo o turago gome beng ba dintlo ba eletšwa go bega e sego fela ditiro tše di sego molaong eupša gape go dutla ga meetse.
Seo se direga ngwaga ka ngwaga le mebasepala ka moka ya Selete ka phrobentsheng ya KwaZulu-Natal.
Ngwalang molaotheo wo o beago ka moo SGB e tlogo šoma ka gona.
Go "tlatša lešata" ga diphetogo tše tša kgatelelo di beilwe mabapi le legato la modumo, le lebelo leo diphethogo tše di hlagago ka lona ke frekhwentshi ya modumo.
Re dumela gore ditiro tša kadimišo ya mašeleng ya Panka ya Merero ya Mobu di hlokomologile tšhireletšo ya dijo.
Mna van Walsum o tlo etela selete seo mo lebakeng le le sa fetšego pelo go kopana le bakgathatema ka moka.
E lego seo se ntirago gore ke makale mabapi le go lekola merwalo ka Boemafofaneng bja Taipei.
Ditswaki tša seokobatši se se dirago gore motho a be lekgoba, rock cocaine di hweditšwe ka laporathoring ya go dira diokobatši ye e gononetšwego ka Reservoir Hills.
DEDT e dirile dinyakišišo le tshekatsheko ye e tseneletšego ka mo mafapheng a.
Cecil Golden o laola lefelo le gomme o fa ditlhagišo go bakgathatema ka moka ba ka moso ka ga ka moo senthara ya megala e šomago ka gona.
Ka lenaneong le le latelago go molaleng gore tšhomišo ya ka gare ga bokgobapuku gantši e godimo kudu go feta dilo tše di fiwago ka bokgobapukung.
Go šorofala kudu ka ga selo se sengwe le se sengwe e lego seo se gopotšago motšwasehlabelo ka ga go kata.
Mopresidente o swanetše go lekola a lekanyetše, gwa realo Levin.
Maegepeta a kgalekgale a dirile mmetse gomme a o arola ka arithimethiki, altšipra le tšeomethri.
Ge e le gore khomphutha e a šomišwa ke ya go hlakanya ka lebelo le go hlakanya ga go hloka diphošo, e sego go tloša arithimethiki ye e nepagetšego ka lebaka la go hloka šedi mo go sego gwa nepagala.
Re beile metheo yeo go sego gwa begwa ka yona ye e , ge e ka hlabollwa go tšwela pele le go phathagatšwa, e ka feletša ka tirišano ya leano gomme ya arabela dilo tše kaone tša tikologo ya lefase la rena.
Mafaufau ao go fofago difofane a bjale ao a beilwego le maemafofane a swanetše go sekasekwa lefsa go latela dinyakwa tša ka godimo le ditshepedišo.
Ka tshepedišo ya go kgatha tema ga setšhaba, SALC e tšweletša ditšhišinyo tša melao ye mefsa tšeo di ka akaretšago melawana ye e thadilwego.
Ga se fela nyakego go maatlafatša dihlongwa tša mešomo ye mentši eupša go bohlokwa go fetošetša dihlongwa tše gore di arabele ditlhohlo tša lehono ka mafolofolo le ka kamego.
Batho ba lesomepedi bao ba šetšego bao ba golegilwego, ba latofaditšwe ka melato ye e sego ye megolo ya go swana le go tsena moo ba sego ba dumelelwa le ya go dula ka nageng ka ntle le molao.
Go ka se be bonolo go hlohla dikgahlego tše bohlokwa ka go maemo a go se fetoge a bjale le tše di tsentšwego tša mabapi le ekonomi ya lefase la sebjalebjale.
E sego gore banna ga ba dire - eupša palo ya godimo ya basadi le bona ba a DIRA.
Yena, Buthelezi, o swanetše go gopotšwa gore maahlong a batho bao maikemišetšo a bona a a ekago ke motho yo a swanetšego go lebelelwa.
Borammino ba Dithaena tša Bayolini ba tla emela naga le bona gomme ba tla diragatša nakong ya pontšho.
Mengwaga ye mengwe le ye mengwe ye mebedi, Sehlongwa sa Boditšhabatšhaba sa Dipalopalo se swara khonferentshe yeo e tsenelwago ke bašomi ba dipalopalo go tšwa lefaseng ka bophara.
Go tšweletša leano la tlwaetšo la mabapi le boso bjo bo fetogago go netefatša gore go ba le maphelo a go ya go ile le boleng bja bophelo ka tikologong ye kaone ya batho ba Bitou.
Kgokagano magareng ga go bea dikelo tša tswala ke Panka ya Resebe le go sepela ka go CPIX, yeo e sa akaretšego dikelo tša kadimišo ya ditšhelete tša dintlo, gantši go ngangišanwa ke ditsebi tša ditšhelete.
Setšhaba sa boditšhabatšhaba se kgopetšwe go šireletša dihlongwa tša phetošetšo le go netefatša gore go ba le tšhireletšo ka Kinshasa- mošomo wo MONUC e tlago o thoma.
Ka mafelong a mangwe a tikologo ya lefase, kakaretšo ya ditirelo tša maphelo a tikologo ga se ya maleba.
Maitemogelo a a sepelelana le diakhaonte tša kgale tša ntwa ya bobedi ya lefase le moragonyana ntwa ka Bosnia.
Ke rata go amogela Franklin Thomas yo e lego Mopresidente wa peleng wa Ford Foundation le yo mongwe wa bagwera ba lebaka le letelele ba naga ya rena.
Netefatša gore go lahla ditlakala tša ka gae, tša diintastering le tša kalafo go bolokegile ebile ke ga nako ya maleba.
Bokamoso bjo bokaone bjo bo hlokago kgobošo bjo bo ka kgonago bo ba romela kgolekgole.
Nakong ya selemo kudukudu, beke e kgona go fela ka go se na motho yo a itshekago ka gore mathoko a bjang bja bona ga se a segwa.
Basesi ba dikateboto ba hlohleletšwa go tsenela pulosemmušo ka Mokibelo wo.
Ga ke nagane gore seo ke se Mna Du Plessis a se bolelago.
Re sa go lebogiša gape ka mo lesolong le le bohlokwa le gomme re lakaletša SANEF katlego.
O nyaka go bona tekodišišo le ditekanyo go netefatša gore go ba le tekatekanyo.
Naga e na le kgetho ye kgolo ya diresturente, dihotele, dintlo tša baeti, disenthara tša mabenkele le mafelo a mangwe a baeti.
Go bolela nnete, mmino o ama maphelo ka moka a batho lefaseng ka bophara gomme e bile sedirišwa se maatla le setlabelo seo ka tlwaelo se šomišitšwego ka ditiragalong le mabakeng a mmalwa, a mabotse le a mabe, a lethabo le a masetlapelo.
Go tloga mola e thomago, PAC e tloga e boletše gore naga, naga ya rena le methopo ya yona e tšerwe ka kgang ka maatla a dibetša.
Sa bobedi, dinyakwa tše kgolo tša peakanyolefsa ya naga ye e šomago bokaone ke: boikgafo bja sepolotiki; thekgo ye maatla ya naga ka bophara; le tlhohleletšo ya tshepedišo le ya methopo go phethagatša gabotse.
Sengwalwa se sa kahlaahlo se nyakišiša boetapele bja ka malapeng magareng ga banna le basadi le mekgwa ye e šomišwago go kgetha hlogo ya lapa.
Tiragalo ye nngwe ya go swana le yeo ka Hornsnek, Akasia, Pretoria e tla dula ka megopolong ya rena mo nakong ye telele ye e tlago.
Yuinione ya Yuropa e na le seo e se bitšago Dikhwama tša Ditšhelete tša Dihlongwa tša Yuropa.
Letlakala la MFMA le tlošitšwe o kgopelwa go šomiša kgokaganyo ya ka mo fase ka moso go kgokaganywa thwii le karolo ya MFMA ya wepsaete.
Tlaišo ya bana e ra tiro efe goba efe goba tlhokego ya tiro ye e šitišago kgolo ya mmele, ya maikutlo le ya tlhabollo ya go phela gabotse ga ngwana.
Melawana ye mmalwa le dihlongwa tša Molaokakanywa di diretšwe go gatelela tlhabollo ya go ya go ile.
Go amogelwa ga bathobaso ka go rutweng ga mešomo ka botlalo ke kgwebišano ye e lebeletšwego.
Eupša o sepetše ka morago ga ge ba šetše ba file dipolelo.
Ge go na le panka ya balatedi, gotetša diyuniti go sepelelana le nyakego.
Modulasetulo, mengwageng ye mentši bahlankediphethiši ba sehlopha, go akaretšwa ba bararo ba rena mo, ba ikgafile kudu go šomela le nako ya bona go nyaka phetogo ya dipolotiki tša setšhaba ka Afrika Borwa.
Go opela ga kgwedi ka kgwedi, ditirelo tša kereke tše di dirilwego le dikopano tša dithapelo bošegong bjo bongwe le bjo bongwe.
Bahlahli bao ba ingwadišitšego ba saena melawana ya maitshwaro le go amogela betše le dikarata tša Boitšhupo tša bahlahli ba maeto.
Goeppert o tla fa batheeletši ba gagwe maikutlo a motho wa ka gare ka ga tlhamo le kago ya marulelo a moswananoši, ao a tlago tšea lebaka le le ka nyakago go ba ngwaga go le fetša.
Diromelwantle di wela kudu ka go dijo tše di loketšego go jewa le magoro a dikhemikhale.
PSDF ke sengwalwa se se phelago gomme se tla fela se mpshafatšwa.
SRPP e tla fa thekgo le go hlokomela phethagatšo ya protšeke.
Gore mahu a masea ao a sa tšwago go belegwa a fokotšwe ka dikotara tše tharo, gomme mahu a masea a mengwaga ya ka fase ga ye meraro ka pedi-tharong, a dikelo tša bona tša bjale.
Go sepetša go tlošwa ga mekhukhu ka Phrobentsheng ya KwaZulu-Natal.
Leporogo la Van Stadens le nyakile go ba la tiragalo ba batho bao go ipolaya ba babedi.
Kgetha dithaere tša diphethe tša radial-ply e sego dithaere tša diphethene tša cross-ply ka ge diphethene tše di efa kgotlelelo ye nnyane ya go kgokologa gomme di tšea lebaka le letelele.
Naa ntlha yeo e tlo šomišwa go bahwetši ba mafelwana?
Methopo yeo ke diabe tše kgolo tša go ruthufala ga lefase ka lebaka la meši ya digase tša dikhaponetaeoksaete tše di tšweletšwago nakong ya go tšhuma.
Diyuniti tše di lebeletšwego ke tša mehuta ya dimela tšeo di bego di swanetše go hlaga lehono, e ka be e se diphetošetšo tša go dirwa ke batho.
Diphaephe tše mpsha di dirilwe ka mPVC, dilo tše thata kudu tša go pipetša.
Lesolo la go akaretša dithuto tša bokgoni bja polelo ka mananeong a mantši a tlhahlo, go fa mohlala, thuto ya tiploma ka ga bophodisa ka Technikon RSA.
Go theka go šupa go hlopha dipili ka magaro a maleba a melawana.
Maswao a tla bontšhwa go bapela le sephethephethe se se tšwelelago.
Gomme go realo, o hlagiša seo ka fase ga hlogo ya go dira gore tiro ya sepolotiki e ba ya bosenyi le gore ga go ye nngwe ya tšona ye e bego e le ditiro tša bosenyi.
Tekodišišo ya Molawana wo o Kopantšwego wa Tikologo ya Bogare bja Toropo e šišinya gore go be le tirišo ya molao wo boima wa tikologo le tlhapetšo ye e bonagalago, gwa realo Smith.
Mmušo o tla, ka go rerišana le bengmešomo le bašomi, lekodišiša tshepedišo ya ditefelo tša bašomi ba meepong le bašomi ba meepong ba nako ye e fetilego ka lebaka la go oketšega ga tshenyegelo ya go iphediša.
Mongtafola e ra molemi yo a nago le maswanedi a go ba le tafola ya gagwe.
Godimo ga moo, Khomišene ya Tekodišišo e ile ya tiišetšwa, go netefatša gore ditlhahlolo tše di tšweetšwego diphetho ke dihlongwa tša tshekišo goba dihlongwa tše dingwe di hlahlobje ke maloko a godingwana a NEC.
Lefelo ka moka le tla tlošwa dimela tše di sego tša segwa le tše di gotšego go fetišiša.
Go fa mohlala, ga se gwa ba le go tšeela fase lefapha la mmušo.
Ka moo re ka hwetšago kgolo ya ekonomi ya godimo ye e hlomago mešomo, tekatekano ye kgolo le maphelo a makaone a badudi ba rena.
Ke na le bonnete bja gore o tla swanelwa ke go dira seo gomme wa dira gore di hwetšagale go Mna Hugh Lewin.
Lekgotlatheramelao la phobentshe le tla tšea sephetho sa gore le tla fela le etela kae ka tlwaelo.
Ke be ke le molaodi yo e bego e se wa phethišo, Mna Beukes o be a na le bokgoni bjo bo lekanego go laola khamphani ka mabokgoni a gagwe, gomme ga se ka bona go hlokagala go itshwenya ka seo.
Go fihla nakong ye e sa tšwago go feta, dipalopalo tša setšhaba ka Afrika di bile maemong ao a sego kaone.
Molao o nyaka gape gore motho a bule akhaonte ya thraste moo e lego gore letseno ka moka la dithekišo legatong la batšweletši le tepositelwe ka gona.
Lenaneo la thibelo ya bosenyi le a phethagatšwa ka Mdantsane le ka Motherwell ka Kapa Bohlabela.
Bophelo bja poelanyo ke bjo bo bonwago ka go dira segwera se sefsa le go laelana go go swabišago.
Ka nako yeo bana ba gago ba tla bego ba le mengwageng ya ba mahlalagading ba tla be ba itokišitše, gomme go kgonagala gannyane gore ba ka tšea diphetho tše di hlokago bohlale.
Etela Museamo wa GSH go bona gore dihlare di fetogile ge mengwaga e ntše e feta.
Gomme e ile moo, eupša e gatišitšwe.
Go na le setšhaba sa bosetšhaba ka tlhabollong ya bafsa.
Go aba inšorentshe ya sekoloto sa dithoto tša go romelwa ntle, gammogo le inšorentshe ya poelo ya pušetšomorago ya maemo a phemiti goba ya go se šome bokaone ga baabi ba ka nageng.
Ke le tlišetša ka moka madume a borutho kudu go tšwa go batho ba rena - badudi bao ba farologanego eupša bao ba kopanego ba Afrika Borwa.
Ditshepedišo tša kgwebo tšeo di angwago ke softewere ye nngwe tše di tlogo hudušwa di tla hlahlobja ka tekodišišong ye e rulagantšwego go tseba dikotsi tše di ka amegago ge go huduša go dirwa.
Mabapi le melato ye e sego ya bosenyi, thekgo ye e sa šitišwego go tloga go ba molao go fihla go ba taolo ya sephethephethe e swanetše goba setlwaedi.
Ke bolela ka ga ditšhišinyo tše pedi tše di tlišitšwego ke mogwera wa ka yo a nago le tsebo.
Mošomi a ka kgopelwa go romelwa le go bega ka kantorong efe goba efe, mafelwana a mešomo goba mafelo a mošomo a Mmasepala ka lefelong la taolo ya ona.
Maloko a hweditše gape lebake, dibetša tše kotsi le dithunya tše tshela tše di se nago le laesentshe.
Tšhireletšo e bonwa bjalo ka selo sa kakaretšo seo se akaretšago merero ya sepolotiki, ya setšhaba le ya tikologo.
Pego e boletše ka maatlafatšo ya sepolotiki ya basadi ka India bjalo ka tlhabollo ye bohlokwa, yeo e boletšego gore ke selo se sekaone sa ka moso.
Lekanyetša lefelo la letheka ka tsela ye e swanago, ka go šomiša seatla se tee, ge kgomo ya tshadi e iketlile.
Ke nyaka go thomiša le go fetša ka setsopolwa.
Bjalo ka molaodi wa merero ya ekonomi, NERSA e tla netefatša go kgatha tema ka go lekana le go thibela tšhomišobošaedi ka ditiro tše di sekametšego ka lehlakoreng le tee tša go ikhola.
Fokotša ditlakala tše di tlišwago ke go senya mafulo ao a tšwelago pele go fulwa ntle le go khutšišwa.
Go tsena ka Afrika Borwa ga go nyake mokgwa ofe goba ofe wa go hlabelwa.
Khoisan - Lereo la kakaretšo la go šupa batho ba MaKhoi le MaSan bao gape ba bitšwago MaHottentots le MaBushmen bao e bilego batho ba setlogo ba ka Borwa bja Afrika.
Diphethene tše di tšwelelago tše di bopilwego di ka tšwela pele go šomišwa goba go dirwa dibopego.
Go tloga fao e bolela gore sampole e ntšhwa go difaki tša polastiki tše nne.
Go swana le kgoeletšo ya gagwe ya gore ntwa e fedile, Mopresidente Gbagbo o boletše gore mmušo bjale o tla rulaganya dikgetho tša go kgetha mopresidente tše e lego kgale di emetšwe.
Ka morago ga go bjalela moo moithuti o kgatha tema ka taolong ya semela.
Tšhomišo ya mebala ye e šomišitšwego ka mmepeng wa go rapalala le yona e filwe ka lenaneong.
Tshedimšo ye e nyakegago go thekga masolo ka gare ga NWMS.
O fetošitše madimabe le go ikwela bohloko go ba mošomo wo boima le go tsenya mogopolo wa gore ga o be mokgwethwa fela ka go lebelela diswantšho tše kgethwa.
Kgwebopotlana goba kgwebo ya magareng ye e hlomilwego ye e nyakago letlotlo la maithomelo a mafsa.
Intasteri ye mpsha ya ka Afrika Borwa e tšweletše mo mengwageng ye e sa tšwago go feta, ye e lebeletšego kudu go hiriša dikhasete tša dibitio go tlo di bogela ka gae.
Go bea le go bapatša Selete sa Lewatle la India bjalo ka lefelo la ketelo ya baeti.
Dipetlele ga se tša laolwa gabotse kudu ka maikarabelo a mannyane le taolo.
Leano la Khwetšo ga se la khwetšo ya moputso la molawana wa 'ge o sa šome, ga o hwetše moputso', eupša le šoma ka kakanyo ya gore tefelo ga e aaretše barutiši ka moka le dikolo ka moka.
Seteše se sefsa se sennyane se gare se a agwa go bapela le lepatlelo le lefsa.
Tlhahli ye e fa dikgwebo, kudukudu di-SMME, mekgwa ya go phethagatša mananeo a mošomo a go seketša tšhelete.
Maikemišetšo a rena a go aga ditšhaba tše di bolokegilego ke ao a golago ngwaga ka ngwaga.
Bakgathatema ba dinaga tša ka ntle ba ile ba ntšhwa gomme Maafrika Borwa a fetoga Maafrika Borwa ka botlalo - dipanka di fetogile tše di lego tša Maafrika Borwa ka botlalo.
Kabo ya tikologo ye e maatlafaditšwego ya Maatlafatšo ya Ekonomi ya Bathobaso.
Maafrika a mantši a arabile dibaka tše di tlišwago ke bašomi bao ba hwetšago meputso ka mafolofolo, go sepela maeto a matelele go hwetša tšhelete go thuša dikgwebo tša dinagamagaeng ka ekonoming ya ka malapeng.
Phatlalatša dibaka tša mehutahuta le mehuta ya ditirelo tša bafsa.
Basadi ba rena ba tšwela pele go šitelwa ke go tšea lehlakore le go dira dilo ntle le go lekalekanya le dilo tše di sego tša loka ka setšhabeng tše di nyakago go ba dira badudi ba maemo a fase.
Bjale, bjalo ka setšhaba, re ile ra thopša ka ge go akantšwe - le ka kakanyo - seemo sa tlhakatlhakano se se latetšego.
Ditirelo tša go bjala mehlare di abja lefelong leo ka moka ka mokgwa wa diphaka tše di hlokometšwego, mabaleng ao a se nago selo le mafelong a pabalelo ya tlhago a D'MOSS.
Re okeditše ditirelo kudu ka dinagamagaeng tša rena, gomme re tsebagaditše go dira dirapana tša merogo le dikimi tše dingwe tša temo, gammogo le magoši.
Mercantile e na le makala a lesomenne ao a abago ditirelo ka botlalo tša ka nageng le tša boditšhabatšhaba, gammogo le thušo ya ditšhelete ye e kgethegilego le dinolofatši tša dipeeletšo.
O boletše gore tlhaelelo ya dibithamini le ya diminerale e tšwela pele go emela ditlhohlo kudukudu ka mafelong a dinagamagaeng le ka mafelong a mangwe ao a sa hwetšego ditirelo gabotse.
Naa o tloga ka nnete o bone mosadi yo go bolelwago gore o be a kadietše ebile a sa šikinyege godimo ga sekhafole?
Ke tla fetola Lord Triesman ge ke hweditše sengwalwa ka botlalo sa polelo ya gagwe.
Toropokgolo e maswabi ka ga ditšhitelo tše di bakilwego ke tiragalo ye.
Pula e be e ena gomme mootledi wa ampulentshe o ile a phamogela ka thoko go širogela terekere, gomme a lahlegelwa ke taolo ya sefatanaga.
Nama ya mpšhe bjale e tlaleletša go romelwa ntle ga nama ya kgomo ya boleng bja godimo ka mmarakeng wa ka Yuropa.
Ka moka ga bona ba na le diradio, ba na le diradio tšeo di hlometšwego ka ditsebeng tša bona.
FET e tla fa baithuti menyetla ya go ithuta dithuto tše di kgethegilego tše di kgahlago bona, bokgoni bja bona le dinyakego tša ekonomi.
Maswao a ka mo legorong le a tla bewa ka gare go A, gomme ga se a ikemišetša bašomiši ba tsela ba ka ntle ga lefelo la mabenkele goba bjalo ka tsebišo ya dinamelwa.
Maloko a Bloemspruit CSC a bone sefatanaga se se gononelwago se se bego se sepela se se sa laeta mabone.
Bahlahli ba Lebopong la lewatle gape ba ka fa baeti keletšo ka ga boso, maemo a maphoto a lewatle le kgonagalo ya mapotlelo a matala ka meetseng.
Ka ge a boletše bjalo, motho o ya ntlheng ye e latelago, yeo nka rego ka ge ke sa kwane le Mophrof Terblanche kudukudu.
Go palelwa ga fomula ya bjale ya thušo ya mašeleng go hlohleletša tlhabollo ya mokgwa wo o theilwego go baithuti.
Mmušo wa SA o ipileditše go mmušo wa Israele go emiša ditlhaselo tša sešole ka Gaza go gomiša mašole a yona ka bjako le mo go hlokago mabaka ao a fiwago ao gabjale a tletšego ka mollwaneng.
Bistro ya kgale ya Fora e fetogile sehlongwa sa ka Durban.
Eupša ke ka maikutlo go tseba gore re kgobokane mo bošegong bjo, go tšwa dipolotiking tše ntši tše di fapafapanego, le go keteka motheo o mongwe wo mokaone ka temokrasing ya rena ye e golago.
Seabe sa ka ka pukung ke gore matsenyagae ao ke a ngwadilego le go a rulaganya.
Go hlongwa ga dikgorotsheko go amogetšwe ka mafolofolo ke badudi ba makheišene a tikologo.
Ke nyaka go go fa tše dingwe tša diprotšeke tša rena ka boripana.
Diaparo tše borutho ka borwa marega eupša diaparo tše borutho kudu kae goba kae.
O šomiše 'selo sa sebopego sa seboko sa lebating' goba 'sa sebopego sa sosetše' go thibela meboya ka fase ga mabapi.
Tlhahlo ya mathomong e a nyakega go tsebiša bašomi ba sephrofešenale maano a mafsa.
Ka morago ga ditherišano tše mmalwa tše di tšerego mengwaga ye mmalwa, Diforamo tša Tlhapetšo ya Metse bjale di tla šoma ka fase ga molaotheo o tee wo o swanago.
Gomme mohlomongwe go sepelelana le seo se ka bego se gatišitšwego ka makopelwaneng a megala, gona nkabe ke ile ka leka go mo šala morago goba ka tsela ye nngwe, eupša ga se gwa ka gwa atlega.
Tirelo le yona e thomile maano a go thwala le go tšwela pele ka bašomi bao ba nago le bokgoni bjo bo sa hwetšagalego gabonolo bjo bo nyakegago go phethagatša mešomo ye e nyakago tsebo ye e kgethegilego kudu ka gare ga Tirelo, go swana le baotledi ba difofane, basekaseki ba ditopo, bjalobjalo.
Selekane se Sefsa sa Tlhabollo ya Afrika Nepad, se tsebagaditše mathomo a mafsa gomme se fetogile makgoladitsela a go tloša khonthinente kgole le go se šuthe ga ekonomi le tlhabollo.
Hwetša maina a dikgwebo tše kgolo tše di nago le mantšu goba diphošo tša go tlanya tša lentšu.
Ka TIA le di-CoC, re ka ba le seabe se sekaone ka tlhabollong ya Afrika Borwa.
Wate e ile ya emelwa ke Mokgatlo wa Badudi wa Adelaide mo nakong ye e fetilego gomme ya se sa ba le motho ka lebaka la go rakwa ga mokhanselara ke mokgatlo.
Maphodisa a ka Carnarvon a nyakišiša molato wa mabapi le go swara lebake.
E nyaka kgokagano ye e tseneletšego le hlogo ya OMU le ba bangwe ba taolo ba godingwana.
Moletlo wo o tliša kopano le go tsenya kwelobohloko ka dipelong tša batho.
Ke seo re phelago ka sona le go katana ka sona maphelong a rena le go leka go aga lefsa le go fetošetša ekonomi.
E tla ikemišetša go netefatša gore mokgwa wo o šomago gabotse le wo o kopantšwego wa taolo ya tlhokomelo ya maphelo ya mabapi le ditšhila le go hloma melawana ye e swanago ka phobentseng ya mabapi le taolo ya tlhokomelo ya maphelo ya mabapi le ditšhila ka Kapa Bodikela ka moka.
Ge mathata a ntše a oketšega setšhaba sa boditšhabatšhaba se ile sa dikadika gomme sa se nyake go tše kgato e sa le nako.
Gabjale Mmušo o thuša mananeo a mangwe a dinamelwa ka mašeleng ka mabaka a itšego.
Tshedimoo ka ga manyoro a dikgogo, didirišwa tša kgodišo le meetse a go nošetša a dipeu tša letšhisi.
Tlogela sekgoba se se lekanego sebakeng sa ge o ka tšwa ka lebelo ge go ka ba le maemong a tšhoganetšo.
Palamente le yona a dumetše tšhišinyo ya go rekiša ditsetše tša dilete tša kgašo tša kgwebo tše tshela tša SABC go ba lefapha la phraebete.
Fela o lebelela wepsaete ye go hwetša lenaneo la dinako tša ditlhahlobo tša tlaleletšo.
Haraka e tee ya go kukela godimo goba serwadi sa ka pele, go phatlalatša bjang bjo bo ripilwego go ya lefelong la thokwana.
Setatamente se se šupa lefokwana le le nago le nnete la dipalopalo: ditsela tša go ela ekonomi di ka se dule lefelong le tee.
Dikotara tše tharo tša bona di dula ka Leboa la Amerika, Bodikela bja Yuropa le ka Japan.
Gabjale, mohlankedi yo a sa rutwago mošomo o dira tšhšinyo go mosekiši, gomme mmogo ba tšea sephetho sa ge eba ngwana o swanetše go romelwa go gongwe goba a sekišwe.
Gomme o re go tloga fao o ile ka lepatlelong moo o ilego wa hwetša Mna Myaluza?
Di-LCRC di na le maikarabelo a go nyakišiša bosenyi, go akaretšwa go kgoboketša bohlatse bja mahlale ka ditiragalong tša mohuta woo.
Mna Modulasetulo bohlatse bjo bo latelago bo tla etwa pele ke mošomimmogokanna Mdi Gangadu.
Gomme bohlatse bjo bontši bjo bo kgobokeditšwego gomme ke amogela ka bjako dinetefaletšo tša gago tša gore go bile le tlhakatlhakano ka tsela ye e bego e sa laolege, bošegong bjoo.
Ngaka Mijburgh, o gopotšwa gore o sa le ka fase ga kano.
Tshedimošo ye e nyakegago kudu ke masolo a bohlokwa ka moka ka gare ga NWMS.
O fele o lebelela letlakala le go hwetša dikoša tše mpsha le ditsopolwa tša go bonwa ka mahlo.
Dipoleitšana tša diswantšho, filimi, pampiri, papetla ya pampiri le dilogwa, tše di beilwego nyanyeng eupša di sego tša hlabollwa.
Tshepedišo ya go thea mebila ya ka Durban maina lefsa e tšwela pele gomme setšhaba se tla kgatha tema ka go kgetheng ga maina a mafsa.
Mo go bona, maphodisa a hweditše dithipa tšeo di šomišitšwego go bolaya motšwasehlabelo.
Ge e le gore o hlatswa morwalo wo monnyane, šomiša peakanyo ya maleba ya boemo bja meetse.
Leano la peeletšo ya letlotlo le a hlabollwa, ka go šomiša tshedimošo ya NEIMS.
Swanetše maemo a go kgonwa ka mašeleng ga ditšhaba tša Afrika Borwa.
Eupša go swanetše go hlokomelwa gore dikolo tše dingwe tše mmalwa di kgona go ithomela mehuta ye itšego ya ditiragalo go thuša ditšhelete tša sekolo sa bona.
Bagononelwa ba bane ba tla tšwelela ka Kgorotshekong ya Maseterata ya Thabazimbi mesong ya lehono.
Sehlongwa se sefsa se tla fiwa mošomo wo o kwešišegago wa go hloka kgakantšho gomme se tla kgopelwa go hlokomela ditshenyegalelo ka botlalo le phatlalatša, go bea nyanyeng ga letseno le dikotsi.
PTIP e aga godimo ga mošomo wo o šetšego o dirilwe ke Kgoro ya ka.
Tlhapetšo ye e tseneletšego e tšwela pele nageng ka bophara ka dimpšheng ka moka tša kgwebo, dikgogo tša kgwebo le tšeo e sego tša kgwebo.
Toropokgolo e file ditokelo tša yona tša kadimo ye go First Rand bjalo ka tšhireletšo ya ditlamego tša yona go FirstRand ka fase ga kadimo ya mathomong le ka dikoloto tše dingwe.
Re leboga ba kgašo bao ba thušago go phatlalatša seo se hlagago mo.
Ditšhaba le batho ba swanetše go tsebišwa ka ga CD gomme ba swanetše go kgatha tema ka mo go swanetšego ka ditiragalong tša CDC.
Tsebišo e na le tshedimošo le ditšhišinyo tša mabapi le taolo ya tekano le sebopego sa mošomo wa gae ka gare ga diteng tša lenaneothuto le le theilwego go dipoelo.
Se se akanya gore kabo ya thuto ya godimo ya boleng, kudukudu ka ditšhabeng tše di lego kotsing kudu, e laolwa ke dikamano tša mafapha a mantši.
Toropokgolo e na le mehlare ya go phatlalala ye e bjetšego mebileng gomme e dikanetšwe ke diphaka tše botse, e lego mašaledi a Cecil John Rhodes.
Molaokakanywa wa Mabjala, wo o hlokometšego diphetho tša Kgorotsheko ka ga melao ya peleng.
Dintlha tša mafelo le dinako tšeo pego e ka hlalobjago le go kopišwa ka tšona.
Selete sa lebopong sa Border-Kei ke sa dinagamagae kudu, gomme East London ke lona lefelo le nnoši la setoropong.
Ge e le gore o kgetha ka tsela yeo go na le megala ya ka tsebeng gomme o ka kgopela gore e fetolelwe go Afrikantshe eupša seo ke kgetho ya gago.
Dimaekherofoune di tletše lefelo le ka moka bjale o no e swara.
Tiragalo e tla swarelwa ka Senthareng ya Setšhaba ya Carletonville ka Labone.
Afrika Borwa e dirišana le USA ka protšeke ye.
Heritage Market ke lefelo la mabenkele la maemo a godimo la ka Victoria leo le beilwego ka bogareng bja Hillcrest.
Pukwana ya dikgokagano e tla fa baeti taetšo ye e kwešišegago ya tšeo baotledi ba di emetšego le gape dintlha tša melawana ya Sekhwama sa Dikotsi tša Ditseleng FunRAF.
CBPWP e fa tlhahlo ya mabapi le tlhokomelo ya ditsela tša di-CDW gammogo le mabokgoni a tlaleletšo a tša bophelo le tlhahlo ka ga temošo ya HIV AIDS.
Ke rata go le leboga ka moka ge le tšere nako ya mešomo ya lena ya ka mehla gomme la tla mo dijong tše tša mesong.
Mongmošomo ofe goba ofe goba ngaka ka ge go boletšwe peleng yo a ka palelwago ke go obamela ditlhagišo tše di lego ka mo o tla bonwa bjalo ka yo a tshetšego molawana wo.
Dinyakwa tša bona tše nnyane di tloga di le fase ge di bapetšwa ka ge di beilwe ka fase ga mafelwana a matlakala ao a hlohloregago le bontši bja ditlakala.
Aowa, ka lebaka la gore le bile le masetlapelo ao a hlagilego ga ke bone gore go na le yo a lebeletšego kudu go bala ga botseno bja go dikologa bja go dumelela motho o tee.
Ke a dumela - ke a dira - gore dikolo di ka tliša phapano go bao ba hlokago gomme di ka fenya mehuta ya bohloki bjo bo hweditšwego.
Gape e akaretša tshedimošo ya kakaretšo, le ya maleba ya dinyakišišo tše di ngwaletšwego batho ba magato ao a fapanego a tsebo ka lefapheng la Letlotlo la Setšhaba.
Go dirwa ga mabati a tšhipi, mafastere le diforeime tša tšona, dipatlelaphurufu, le mafelwana a go tšhaba mollo, dikeiti, le mošomo wa go swana le ye yeo e šomišwago ge go agwa.
Dihlongwa tše di abago mašeleng goba methopo ye e amegago goba dikarolo tša yona go phethagatša tiro ya tlhabollo.
Mohuta wo wa motšhene wa go phatlola dilahlwa o laolwa ke motho ka o tee, gomme mellwane e beilwe go ya ka theknolotši ye kaone ye e hwetšagalago ya mohuta woo wa polante.
Seabe sa rena se be se le ka tsela ya setee le ka mafapha, eupša bašomi ba mašole a ka Cuba le ba bangwe ba bona ba hlokofetše ka lesolong le la bagale.
Wate e be e emetšwe ke Democratic Alliance mo nakong ye e fetilego gomme ya hloka motho ka lebaka la go itokolla mošomong ga mokhanselara.
<fn>lcontent.DACB. SinneVanVertalersBatch9.1.0.0.DPS.2010-08-23.nso.txt</fn>
Ganetšana le maitekelo ka moka a go hlagiša dikakanyo tše mpsha tša molao wa boditšhatšhaba wa maikemišetšo a go dira dikarolwana tše dingwe tšeo di hwetšwago ka gare ga seo se bitšwago molawana wa tlaleletšo wa mafelo a mebušo yeo e itšego ka mokgwa wa dipoledišano tša bontši.
Kalafo ya malwetšana a go tswalana le go fetela le hlokomelo ya balwetši ba HIV le go hloka hlokomelo ya tša maphelo.
Bohlokwa le botebo bja makgonthe bja dithuthupi ga bo tsebjwe.
Ke tla bolela fela ka taba ya hlohlo ya go hlongwa ga karolo ya bathobaso ba maemo, ba ditšhelete tša bona, bahumi ba bathobaso.
Phišo e lekeletša mokotlana wa mabele(setho sa bonna), e le seo se dirago gore re kgone go bona ge go na le seo se sa lokago.
Le ge go le bjalo, se se hlotše go namelela ga theko ya didirišwa le gore e be maemong a godimo le go feta dinakong ka moka.
O mongwe wa bagononelwa ke yo mongwe yo a filwego phokoletšo ya kotlo kgolegong, yoo bjalo a lokolotšwego a be a golegilwe ka molato wa bohodu bja leruo.
Go godiša tirišano ya mekgatlo ka bontši magareng ga maphodisa le le mekgatlo ye mengwe ka maikemišetšo a go lwantšha bosenyi bjo maatla le boganka.
Se se sentše moloko wa borasaentshe, le boradipalo le boradipalopalo ka Afrika Borwa.
Maitekelo a maloba a go godiša maemo a godimo a bosetšhaba a ditheko tša maemo ao a beilwego a bone katlego, se e bile ka lebaka la kgato ya tshepedišo yeo e hlokago tirišano ye botse magareng ga lekala la bosetšhaba le lekala la poraebete.
Dimilione tša batho ba rena ga di šome, ga ba na tsebo goba ba na le tsebo ye nyane le kholofelo ye nnyane ya go hwetša mošomo ka mono nageng le mafaseng a ka ntle.
Ke senyakwa seo e lego gore ntle le ge go nale le polao ya batho ka bontši goba dikhuduego, naga yeo e lego monggae e swanetše go dumelelana le ditiro tša UN tša go tliša khutšo.
Dipalopalo tša karolo yeo e senago le dinkhu ka morago ga kotsi ya go hlola lehu di thoma gatee feela morago ga ge kotsi e diragetše.
Sephetho ya poto ya aphili ke bokhutlo.
Poto ya boipiletša ya ditekolo e na le tokelo ya go fega molato ya go se tsebalege le boipelaetšo bjo bo dirwago ka mokgwa wa go hloka botshephegi.
Mme o rile o ile wa sepelela thoko ya Ellis Park.
Ga go rekhoto ya nnete ya palo ya ditekete.
Lekgotla le tseba ka ga maikutlo ao a lego gona ka tabeng ye mme le tla rata go šomana le yona ka hlompho le maikarabelo ao a swanetšego.
Eupša o ile a lemoša gore mokgwa woo mafula a tšwelago pele ka wona a sa thibelwe, a tla iša maemo fase le go feta peleng.
Bohlankedi bja tshepedišo ya dikhamphani le dikhamphani tše nnyane di sepelelana le melawana yeo e beilwego.
Boemakepe bja yona ke bjo šomago kudu ka Afrika Borwa, le bja go šoma kudu ka dirwala dithoto ka mono karolong ya borwa bja Afrika.
Ditiro tša sesole sa ka meetseng, e ka ka nnoši goba ka tšhomišano le karolo tše dingwe tša sesole.
Go tlaleletša seo ba taolo ya pušo ya selegae ba dumeletše go agwa ga mengwako go tšwela pele ka karolong ya mašata kgauswi le boemafofane.
O re morago ga ge o file taelo- morago ga ge taelo ya kgase ya go ediša meokgo e filwe , tshwarelo, ba ile ela taelo yeo hloko mme ba thuntšha.
Mongwaledi kakaretšo o holofela gore dipoledišano di tla dira gore go fihlelelwe kwano ya sepolotiki ya go fediša dithulano.
Go tswaka thuto ya tša pabalelo ya hlago mananeong ka moka, maemong, le ka gare ga thutokgolo le mafapha a dithuto tša semolao le tša go sebe tša semolao ka gare ga National Qualification Framework.
Bao ba tšeago pušo ka dikgoka ga ba swanela go fiwa maemo a go ba mmušo wa semolao.
Ga ya gatišwa, ebile ga ya dirwa go ya ka tsamaišo ya semolao ya pušo ya selegae.
Mananeo a boagelani a bommasepala le dikarolo tša mafelo a swanetše a be le tšhomišano ye botse.
Re holofela gore se se tla bula kgonagalo ya dipoledišano le pušo ya Isiraele ka maikemišstšo a go fihlelela tharabololo ya nako ye telele.
Go nale mathata ao a rilego a mehuta eupša ga se ao a kago pala go rarabollwa.
Go phatlalatša kiletšo ya bareki mafelong ka moka a naga.
Go bile gape le mabarebare a go thopšwa ga bašemanyana.
Re hlatlwa ke pono ya bao ba etilego pele gore re fihlelele setšhaba se se kopanego, sa go se kgetholle go ya ka bong, le ka mmala sa katlego ebile se theilwe godimo ga demokrasi.
Go na le tše ntši tša mohola tšeo di fapanego gomme ka go dirwa diteko, o ka kgonthišiša gore e ka ba se mohola go wena goba sa mohola ka thokong ya dithuto.
Tšitlano go sehlopa sa diporojeke di ka laolwa le go okamelwa ka mokgwa wa taolo ya porojeke.
O rile ke hlaloše ka mokgwa woo ke hweditšego dikgobalo ka wona ka Ellis Park.
Komiti ya dipoelo e laeditše gore Netherlands e rile e tla thuša ka tshepedišong ye.
Dipoledišano magareng ga Palestina le Isiraele tše di rulagantšwego ke Egepeta di mo maemong a kwa godimo mme di theilwe godimo ga go fana ka bagolegwa.
Le mafelong ao ditirelo di fiwago ka gae, didirišwa tše ntši, mešomo le ditirelo di tšweletšwa ka gare ka maikemišetšo a go hlabolla ditirelo.
Hlokego ya go šomana le leabela la kgethollo ka Afrika Borwa , ka nako yeo go agiwago setšhaba mo nakong ye ya lefase le le fetogago ka lebelo.
Ditlamorago tše šoro ke go tšwelela ka bontši ga seela sa šireletša tshipi mabapi le sephetho sa sona sa go ganetšana le go tswakwa ga koporo ka go bopa dikarolwana tša seela seo se ka se tološwego koporo ya slfeiti seo se tebjwago.
Letšatši le diketše maikutlo a le godimo, gomme go ile gwa abiwa le diyamaleng.
Ke rata go kgwatha dilo tše dingwe tše pedi, magagešo, e lego diphapoši tša ka sekolong le setšhaba se se lego kgauswi.
Wa mphato wa ka go tšwa ka Poland ga mmogo le nna re rile lehono ra rerišana ka dipoledišano tša segwera sa rena ga mmogo le tše dingwe tše dintši tšeo di amago segwera sa rena.
Ka fao ga se maikarabelo a khantshele go okamela le go hlokomela maswika a segopotšo gore a se ke a senywa.
Eupša tshwaetšo ye kgolo ya mogala wa HIV mo basading ba baswa e bile hlotlo ye kgolo kudu go bao ba šomago ka tša maphelo.
Ka West Bank kgwebo e fokotšegile go iša maemong a kwa fase ka lebaka la kgatelelo yeo e lego ka fase ga Isiraele, khutlotharo ya lefelong la ka West Bank fiwa tumelelo ye e hlapeditšwego ye šoro ya pušo.
Ga go hlokege gore re re molaetša woo o na le botshephegi gomme o ka tšweletša ditlamorago tše botse, go bohlokwa kudu gore baromiwa le bona ba tshephege.
Dira gore palo tšeo tše pedi di dumelelane ka go di beakanya gape ka lefsa, dijo tša diruiwa goba ka go fetola dinyakwa tša mohlape gantši ka go fokotša palo ya mohlape, gape le ka go lebelela lefsa go rua dithojana le go di godiša.
Ke be ke gakanegile ka nako yeo, mme ke sa kwešiše seo se ntiragaletšego.
Ngaka ye nngwe e ile ya bonwa molato ka maitshwaro ao a sa lokago gomme o ile a lemošwa le go kgalengwa.
Go šoma nako ka moka le go latela ditshedimošo tšeo di filwego, maphodisa a Stella a golegile monna wa mengwaga ye masomepedi ka ka lefelong la baipei ka lefelong ka Stella.
Maemo nakong ya go ge dikgomo di tswala ke maemo ao a laeditšego gore a nale khuetšo ya tšweletšo ya maswi kudu morago ga go tswala.
Gape ka go hlohleletša le go matlafatša kabelano ya tsebo ka mokgwa wa dikopano, le dipoledišano dinakong tša dijo, dipoledišano ka megala le imeila.
Di tla lekolwa kgafetšakgafetša, gomme di tla hlatlošwa le go netefatša gore di sepela le dinako ka ngwaga ka ngwaga.
Ge o nyaka gore moromiwa a hlome dihlaka ka boyena tša lentšu la go fetiša, tobetšo 'Eng' mo konoping ya moretha-o-itiriša ka mo fase gomme o tlogele lenaneo la dihlaka mantšu a go fetiša le se na selo.
Nhla ya gore pono ga se ye botse bošego, e dira gore bahlapetši ba šitwe go bona yo a lego kotsing.
Ke na le gape palo ya bao ba itšhidullago bao ba ipelaetšago ka mekhukhu yeo yeo e sego molaong yeo e dirago gore ba itšhidulle le go kitima mebileng yeo e sego ya bolakega.
Seo se ra gore hlabollo ya ka moso ya kago ya mengwako e tla akaretša bogolo bja setšhaba le phapano ya ikonomi sebakeng sa go akaretša fela ba badikobo di magetleng.
Mmušo o tla nyakišiša karolo yeo e bapetšwego ke Reactor ya SAFARI ka maikemišetšo a go bona gore ke ditiro dife tšeo di nyakegago le go ba bohlokwa.
Bašomi ba Gateway ka Kapa ba nolofaditše dipalo tšeo di hlakahlakanego e le go tšweletša, la mathomo, hlahlo ye e tlago go dirišwa ga bonolo ke ditefelo tša sepetlele go maloko a setšhaba ao a tlwaelegilego.
Ka šedi o hlwekiše karolwana ya setšidifatši ya khondentshara nako le nako, dikarolwana tše gantši hwetšwa ka fase goba ka morago ga setšidifatši.
AU e swanetše go tšweletša mokgwa woo ba go neelana ka thušo ya diphuthelwana e le mokgwa woo o tlago go hlangwa le go lekolwa e le go fokotša le go fediša pitlagano yeo hlolwago ke ditlamorago tša kgwebo ya mono gae.
Dithuto ka bontši di akanya gore seo se hlolwa ke leabela , mohuta wa dijo, mabaka a lefelo, le dihomoune mmeleng wa motho goba boraro bja dilo tše ge di hlakane.
Tšeo di amegago ka dikemeng tša dijo, marobalo, thuto, kereke le tsošološo ya bao ba hlokofaditšwego, le bahumanegi le bagolegwa.
Ba swanetše, gore ka ditiro e sego ka baka la kwelobohloko ba be le seabe mo tsošološong ya boikgantšho bja Afrika.
Boiketlo mabapi le tša dijo bo swanetše go godišwa le go hlokomelwa go ya ka dinepo tša bosetšhaba.
Le ge gole bjalo, kgonagalo ya tokollo bekeng ye ke selo seo se sa kgonthišišwago.
Re lebogiša maloko ka moka ao a dirilego gore go be le go golega le go thopa.
Netefatša gore go be le go fa lenaneo la hlabollo ya setšhaba ya go amana le ditirelo tša maphelo tša paballo ya hlago.
Lebopo le swanetše go tšewa go ba lefelo la lenaneo leo le swaraganego, le go lemoga gore tšhomišano magareng ga badiriši ba mabopo le hlago le magareng ga naga le lewatle.
O re batho ba ka ba ganetša gore go be go na le kgase ya go ediša meokgo ka khutlong ya ka leboa-bohlabela, ga go na kgase ya meokgo yeo e fošitšwego ka khutlong ya ka leboa-bohlabela.
Ka kakaretšo go na le hlokego lefaseng ka bophara ya tsebo ka mafapheng a.
Kgalase yeo e gogilwego le yeo e budulotšwego ka bopepetla go sa kgathale gore e kgona go goga, ya letlapi la go laetša goba go se laetše, le ge ka mokgwa o mongwe e se ya šongwa.
Websaete e hlamilwe go thuša badiriši go maketa didirišwa tšeo di lahlilwego le go kopontšha badiriši le bao ba šomišago ditšweletšwa gape le gape.
Ke rata go hlagiša maikutlo a ka a ditebogo ka karolo yeo Indonesia e e bapetšego bjalo ka mothuša modulasetulo ka ditokišetšong tša kopano ye.
Okamela mešomo ya baswa gomme o fe mohlala wo mobotse wa go šomiša nako ya go iketla.
Go no tloga mathomong, go bohlokwa gore re gatelele hlamo ya sammaletee ya molao, le go otlolla molao le go bea molao tshepedišong.
Ditaba tšeo di sego tša ahlaahlwa di tla swanela go lebišwa taolong ya sepolotiki go ahlaahlwa.
Palo ye e rilego ya masole e ile ya otlwa morago ga ge ba sena go sekišwa le go bonwa molato wa go kata le le go bolaya batho ba motse.
Peresente ya batho bao ba swanetšego go šoma le go godiša ikonomi ga e šome.
Ka go fediša phego, dikgoba tše dintši tša mešomo di tla tlatšwa.
Kgoro ya mešomo yeo e katološitšwego e tla akaretša barutiši ba hlabollo ya bana le kago ya ditsela e tla hlabollwa ka moo go bonagalago.
Ba šomile le UN ka kopanong ya peamarumo fase le dikarolo tša boditšhabatšhaba yeo e nago le maikarabelo a go gatelela kwano Nuclear Non-Proliferation le makgotla a go a go gapeletša phedišo ya dibetša tša dikhemikhale le paelotši.
Ge dijo tše dithata di ka fiwa ga bonolo, gona mafelo a tla ba gona a go fepa dijo tšeo di tiišeditšwego diphoofolong tše fapanego.
Hlatlo e hlamilwe go thuša barutiši go tšweletša thuto ygeo e theilwego godimo ga dipoelo yeo e gatelelago go ithuta ka mafolofolo le tseba gore dithuto di tswalane.
Ntikodiko ya go laola sephethephethe le mmila wo mogolo wa go leba Bodikela di tla tsošološwa go fa basepela ka dinao sebaka se sebotse sa go kgona go tsena le go tšwa ka lapatlelong la dipapadi.
Sekhwama se šoma gabotse maemong a boditšhabatšhaba mme se nale gona go thulana le kgohlano ye tlišwago ke phetolelano ya tša mašeleng a dinaga dišele kudu dolara ya Amerika le Yuro.
Go bewa nyanyeng le go senywa ga dikago tše go bohlokwa go kgonthišiša gore di thibela gore ka mokgwa o mongwe go thibelwe ditiro tša dikhudugego.
Moperesidente le Tonakgolo ba tla dumelelana ka kabelano ya ditona magareng a bona ka maikemišetšo a go kgona go ba ukamela.
Dinyakišišo go fihla fa di utullotše gore sehlopa sa disenyi se beile mafelo a go rekiša dithaere, mabenkele a go rekiša dithoto, le didirišwa tša mohlagase le borekišetšo bja bjala leihlo ka mafelong ao a boletšwego.
Diswantšho tšeo di thadilwego mabotaneng di tla dumelelwa ge fela di thadilwe ka tlasenyana go mothaladi wa ka tlase ga mafesetere a ka lebatong la bobedi.
Ka nako yeo kgoro ya maphodisa a mmasepala e kgona go oketša palo ya bao ba golegwago le dikotlo tšeo fiwago ka go šomiša theknolotši ye mpsha.
Mooki yo a ikgafilego yo wa go tšwa kliliniking ya ka Cato Manor o šomile ka boikgafo setšhabeng se a sa lape gomme o nale dikgopolo tše mpsha gape ke moetapelo wa sehlopha.
O ka mo gare botebo go swana le ge o le ka gare mokoti wo o tlet ego meetse.
Bahlankedi ba tša sephethephethe le kgoro ba šupa tafola ye ya difaene, yeo e hlotšwego ke magisterata, nako ya ge a dira kgetho gore naa faene e ka ba bokae.
Go hlahla , go hlatloša le go thekga mokgwa wa go ikgobokeletša tsebo, le go hlola mešomo le go fediša bodiidi, tšeo ka moka e tla ba go fediša mokgwa wa go taditetša ka lehutšo la gore naa thušo e tla tšwa kae.
Hlotlo ye kgolo go mebušo le go lekala la poraebete ke seo re swanetšego mmogo gore ka katlego re kgone go lebana le dihlotlo tšeo.
Dipoelo tša diteko tša ka morago ga lehu di laeditše gore lehu le hlotšwe ke go kgangwa.
Maphodisa a basadi ka setitšhing sa maphodisa a ketekile kgwedi ya basadi ka setaele ka go hloma masolo a go laola sephethephethe le go phuruphutša nakong yeo ya lesolo.
Ditlabakelo ka moka ka gare ga Atlase ga di a iletšwa go gatišwa mme di ka šomišwa ntle le tefo.
Taba ye kgolo yeo e lego hlobaboroko go setšhaba ke kgatelelo ya dikhamphani tšeo e lego kgale di šoma tše kgolo godimo ga tše nnyane tša mphato wa tšona gomme e lego gona di emelelago.
Le seke la šitelega ka diphošo tša tshepedišo, le tahlego ya ditokomane le difaele bj.bj.
Gore molawana wa bosetšhaba mabapi taolo ya maemafofane le lefaufau o hlongwe.
Molawana wa taolo ya maemafofane le lefaufau o tla thalwa.
Go ka se be le ngangišano yeo e nabilego ya leano la go ikema ka nnoši kae maemong ka moka a mmušo.
Mme re hlomile ditšo tše di rilego mme ke dirišitše selo sa mohuta wo go tšweletša ditšo tše di ikgethago.
Ka fao katlego ya rena ya go tliša diphetogo e magetleng a rena ge re lemoga ka moo re tshwaraganego ka gona le go kopana.
Dithoto tše mmalwa tše di fapanego go akaretša dithelebišene, dillathekeng, dibapala mmino, le tšhelete ya bofora ya diranta tše lekgolo di ile tša thopšwa.
Tsebišo yeo ile ya ba ka ga go lokollwa ga ANC le SACP le mekgatlo ye mengwe le bagolegwa ba bangwe go akaretša le Mna. Mandela.
Maphodisa a porofense a Gauteng a ile a latela tshedimošo go tšwa go Primedia Crime Line mabapi le tšweletšo ya DVD tša bofora.
E ile ya bušeletša boipiletšo bja go fediša dithulano, tše e lego tšhitišo ye kgolo go hlomeng lenaneo la hlabollo le kgokagano.
Phihlelelo ya dikgokagano ya ngwaga le ngwaga, le thekgo tše di rilego, di tla abelwa lenaneo la phatlalatšo ya mohlagase leo le theilwego godimo ga lenaneo la setšhaba la phatlalatšo ya mohlagase.
Thlale ya go dirwa ka silika yeo e lahlilwego, ga e a swanelwa go rekišwa.
Ga bjale toropokgolo e dira dikwalakwatšo tša motsamaiši wa lepatlelo la dipapadi.
Dithuto ka kholotšheng di dirwa ka leleme la Sekgowa.
Tšhomišo ya dinamelwa tše di sa dirišego maatla a mantši a mohlagase e swanetše go godišwa.
O tla lemoga gore se ke sehlopa sa tsinkelo yeo e phatlaletšego e le motheo wo o nabilego wa tsitsinkelo ye kgolo mengwageng ye meraro ya mafelelo ya sekolo.
Go fediša pitlagano ka go matlafatša bokgoni bjo bongwe bjo bo tlago go hlatloša dikgokagano tše botse tša mebileng.
Pego e gatelela gore ga go na peipi ya tšeo di tlago go bušetšwa moka.
Kgoro ya moperesidente e file maikutlo a kwelobohloko go malapa a batšwadihlabelo le go lakaletša bao ba gobetšego go kokotlela le go fola ka pele.
Mokgwa wo o godiša go dupelela le go lemoga e lego wa go thuša go swara ba go jabetša ka diokobatši.
Go filwe motho ka nnoši, dihlopha le ditšhaba ka bontši go godiša bokgoni , boitshpo le maikutlo a setho.
Morago ga dipoledišano tše di telele tša go tshwarwa bokgoba, batšwasehlabelo ba ile ba lokollwa mme dikebekwa tša golegwa gatee fela ka thušo ya ba National Intelligence Agency.
Mafelelong bahumanegi le badiidi ba Kontinente ya rena ba tla boela lefelong la bona la maleba ya ba ba kgona go itokolla go bagateledi ba bona, le botšhošetšing , bodiiding le go nyatšiwa.
Go fihla ka ye nako go bile le boitšhidullo ka sesole sa ka meetseng ka Borwa bja lewatle la Atlantic.
Mpshafatšo ya ditlabakelo tša go lwantšha mollo ka ngwaga ka ngwaga ka dipetleleng le diklilinikin ta porofense.
Monna o filwe kahlolo ya bophelo ka moka kgolegong ka Labobedi ka molato wa go hlokofatša le bolaya rakgadi wa gagwe ka sehlogo.
Go tšweletša mehlare e šele ka lefelong la lešing la noka e fela e gatelelwa ke mohuta o itšego wa mohlare, wo ofokotšago boleng bja bodulo le go šoma gabotse ga tša hlago.
Mengwako ya ka mabopong a mawatle ke ya theko ya godimo mme ga e fihlelelwe gabonolo ke bontši bja setšhaba.
Nthla ya tša paballo ya tša hlago ke go fokotša tšhilafalo ya moya ka dikgase le go fokotša tirišo ya mohlagase ka go hlagiša didirišwa tša go boloka mohlagase.
ke gateletše gantši gore re lebeledišiše bokgonthe bja tšwelelo ya baithuti ba rena ba mphato marematlou.
Dithulano tša badiriši di ba gona magareng ga diindasteri, tša boithabišo, ba tša kgwebo le badiriši bangwe fela.
O boloke direkoto ka ga poloko ya meetse le go a kgoboketša gomme o romele rekoto tšeo go mokgatlo wa go buna meetse.
Egepita, Afrika le lefase ka bophara ba be ba ema le batho ba lena ka noka ya ntwa kgahlanong le kgethollo.
Babeletši le borakgwebo ba mono gae le baboditšhabatšhaba ba lebeletše dika tše bjalo go tšwa go rena.
A eka ba o dirile seo-o laeditše gor o ba a swere woki thoki, a eka ga go bjalo?
Go tlwaelegile gore motheo temokrasi lefaseng ka bophara o tsebjwa ka gona go bana le thulano magareng ga makala a mararo a pušo ele ge go lwelwa maemo setšhabeng.
Phatlalatšo ya tshedimošo go tšwa go WIS e akaretša tokišo ya dipego le phatlalatšo tšona ye e lekaneditšwego.
Hay o laeditše gore o file direkoto tša kalafo ka kgorong ya tsheko go laetša gore ka kgonthe mogononelwa o be a na le maikemišetšo a a rilego ge a tla ikiša sepetlele fao a filego tshedimošo yeo e fošagetšego ka nepo ya gore a seke a golegwa.
Didirišwa tša go šomiša maatla a letšatši le mehuta ye mengwe ya maatla ao a theilwego godimo ga theknolotši ya Nano di tla be di le ka mebarakeng ka nako ye, bjalo ka ge ele didirišwa tše botse go ka seketša mohlagase.
O boletše gor e o be a nagana go ba le kopano le boraditabamoo atlago go bolela phatlalatša gore o itokolla makgatlong wa ANC.
A o ile wa tšwela pele go leba ka go la Ellis Park.
Ee ka nnete ba be na le mona ka diaparo tša bona mme o a tseba gore diaparo tša bona ka lebaka la maemo ao di nago le ona le leina leo le lego go tšona.
E swanetše gore mafelelong e phalatšwe mafelong ka moka gomme e ka phatlalatšwa pele ka mafelong ao a kgethilwego a sekema.
Go tšeda karolo le boikgafo ka go hlankela setšhaba le khamphase di tla amogelega kudu.
Re hlalošitše setitšhi sa maphodisa sa mono gae go ba bohlokwa kudu go tša hlabollo ya ditirelo.
Ye nngwe ya ditlamorago tša go šuthela go pušo ya demokrasi e bile go amega ga batšeakarolo ge go etla dipoledišano ka go hloma melao.
Kotlo ya bophelo ka moka yeo e filwego gabedi e tlišitše lethabo le go phaphatha diatla go batho bao ba bego ba tletše lefelong la ka kgorongkgolo ya tsheko ya bobedi ka Kapa.
Roger naa o ka re botša gore bangwadi ba dipuku ke bo mang gore re kgone go rekota taba yeo.
Hloma ditlabakelo tša go diriša maatla a letšatši godimo ga hlaka ya mengwako go tšweletša mohlagase woo o tlago šomošwa ke ditlabakelo tše bjalo ka thelebišene, seyalemoya, mabone le ditšifatši.
Ke diphedi tša ka meetseng tšeo di phelago tlase ga dinoka, matsha le mawatle.
Go tšweletša mananeo ao a amanago le goga setšhaba le tša kgwebišano ele tšeo di tlago go thuša go hlabolla dinyakwa tša batho ka porofenseng le ka nageng.
Go ba tlalelong ka motheleng wa Nevada ka morago ga ledimo le maatla, batho ba lesome bao ba sa tsebjwego ba ile ba tlamega go tlwaelana ge ba thoma go bona gore ba bolawa ka motee ka motee.
Sehla sa selemo le sa lehlabula sa go fiša le komelelo le marega a go tonya kudu le go wa ga lehlwa.
Palomoka e akaretša "ga ke tsebe" goba "di sa kgethwsago" go nako yeo e fapanego yeo e e tšeerwego.
Ke tla leka ka maatla go amogela mohlatholodi.
Diteko tša moragorago di laetša gore bao ba nwago meetse ao a tswakilwego ka matswai di laetša gore matswai ao a fokotšegile.
Beijing e laeditše gore e rata go romela dikepe tša ntwa go ya go lwantšha dikebekwa tša dikepe ka lelebopong la ka Somalia, kgoro ya ditaba tša ntle ya China e boletše bjalo.
Maphodisa a mabedi go tšwa ka sekgaosang sa maphodisa a tšhoganyetšo ka Johannesburg a be a hlapeditše lefelo ge a tla bona koloi ya go belaetša.
Go bona kgatišo ya lenaneo la hlabollo ya mafelo ka mmušong wa porofenseng ya Kapa Bodikela, tobetša mo.
Dira gore porojeke ye ya diaterese e fe dinomoro le mafelo gape le diaterese ka mafelong a makeišene a kgale gore go be le tsamaišo ye botse ya tšhupabodulo.
O se kgotlelele polao ya batho ka bontši ya go swana le yeo e ilego ya bonwa ke badudi ba ka Rwanda.
Batho ba maemo a tlase ba MaAfrikanere ba thomile go bonagala ka ditoropong, e le bao ba ikhwetšago ba sa kgone go phadišana tabeng tša go nyakana le mešomo, ka ge batho ba bašweu ba nyaka tšhelete ye ntši go feat bathobaso.
Se se re gapeletša go hloma mananeo a bosetšhaba a maphelo ao a tswakanego, a go akaretša dikgao ka bontši ka nepo ya go fetola maemo a setšhaba le a ikonomi a motheo.
Go ba gona gaka fa ke dipoelo tša boikgafo bja Moperesitente Felipe Caldron ka ge a ile a hloma segwera se maatla sa nako ye telele magareng ga dinaga tše pedi.
Diswantšho di sanetše go laetšwa godimo ga paroto ye ntsho le bosethla yeo e hlomilwego.
E tlabaketšwe ka baithuti go tšwa Unibesithing le Dikolo tše di phagamego le go akaretša tša mmino wa setšo tša ka Asia, Afrika le Yuropale pontšho ka batho ba go ripa mmoba le badirameepong.
Puku ya mmepe e nale mebepe yeo e nago le nepo yeo e laetšago mafelo a bo mmasepala ka Kapa Bodikela go ya ka maemo a hlabollo ya sa ruri.
Modulasetulo ke tšweletša nhla ya gore re šitilwe ebile ga re a tšea IFP le maloko a yona go ba seo re se lwantšhago ka sesole.
Kgoro ya tša setšo le dipapadi e amogetše ka boikgantšho bokgoni bja gago go tša dipapading tše di sa tšwago go feta tša Commonwealth tšeo di bego di swaretšwe ka melbourne Australia.
Go tšwelela gape ga malele ka lefelong la meetse go tla dira gore lefelo leo le tswalelelwe setšhaba, le ge go le bjalo, se se ka se dir gore le tswalelwe le nakong ye e tlago ya sehla sa marega.
Se tla lekwa le go ahlaahlwa ke mahlakore ao a amegago.
Ka morago ga lengwalo la diphuruphutšo ge le hweditšwe, go ile gwa tsenwa lefelong la go ripaganya dilo.
Dipalopalo tše di lokolotšwego ke ba Stats SA di ka hwetšwa gape kgorong ka mokgwa wa go phatlatšwa ka pampiring goba kgatišong ya elektroniki.
Ga go na go šomiša tippex goba go tsikitla ofe le go šia dikgoba di sa tlatšwa mo mananeong ka moka.
Ke maikemišetšo aka go nyakišiša tswalano ye ye bohlokwa, ka nepo ya go hlobolla maphelo a bahloki le bao ba se nago magae ka Kapa Bodikela.
Dithoto tšeo di tšwago moše di arotšwe kudu ka dihlopha go swana le metšhene, didirišwa tša bomakhaniki le ditlabakelo tša mohlagase le dikhemikhale.
O bone gape le dikrafo tša dikamogelo tša baithuto maabane ka fao nka se sa bušeletša.
Sefatanaga sa mohuta wa Toyota se sešweu se thopilwe ka ge nomoro ya boitsebišo ya entšene e phumotšwe.
Maphodisa a butše molato wa go hwetša motho a nale difatanaga tšeo go gononwago go re di utswitšwe mme dinyakišišo di tšwela pele.
Amerika e ile ya menagantšha letseno la yona gabedi mengwageng ye masompedi ya go feta le go hlabolla maphelo a batho, le ge go le bjalo e sa le naga ya setšhaba seo se šomego gabotse.
Go feta moo ge o šoma , le go hlabolla lefase, ke gona ge o katološa tokologo.
Naa o ka kgona go thuša Komišene go ba le monagano ka seo se diragetšego.
Ga go makatše gore Argus ke kuranta ya go se rate diphetogo.
O naganele batho ba bangwe, ka nako mabopo mawatleng a tlala la go falala.
Ka morago ga go tswalwa , gatee fela ge namane e thoma go nyanya go ruruga go a timelela gwa hlokega le ka bothata.
Hlabollo e bolela ka go kaonafatša maphelo a batho ka thuto, letseno, tsebo le go thapiwa mešomong.
Ee, sekgao seo ke bego ke le go sona , ke be ke na le kgahlego fela ka ge ke filwe mošomo wa go hwetša tshedimošo mabapi tša kgoro ya tsheko ka fao ke be ke amana gape le go nyakolla batšhošetši.
Lenaneo le tla tswakwa ka mmino le ditiragalo tša setšo.
Molato wa go thuba ka ngwakong, bohodu le go hwetšwa o swere dithoto tša go utswiwa o a nyakollwa.
Ditaba tša go amana le lepokisi la ditlabakelo, le ile la tsebjwa ka morago ga dipoledišano le bahlankedi bagolwane ba mafelong.
Maiteko aka a go hlaola Sehlopha sa Keletšo sa Porofense a ile a šitišwa ke tshepidišo ya semolao yeo ke bego ke swanetše go e latela gore ke tla hlome Sehlopa se sa keletšo.
Ka nako dikolo e be e le tšona fepago dihlopha le mekgatlo ka baraloki.
Na eka o a tseba gore legae la Kaizer Chiefs le sa rekiša ditekete le ka letšatši la papadi?
O tseba go dira metlae le go sega ge ba bangwe ba dira ya bona.
Ka kgopelo hlokomela se, go ya ka hlokego ye kgolo ya pula mananeo a a latelago a tla šuthišwa.
Ga go na dikgoba tša mošomo tšeo di ilego tša išwa fase goba tša hlatlošwa ka morago ga tekolo ya mešomo.
Tše ke mehlala ye mebedi fela ya seo Millenium Bug e tlago se dira ge loma.
Dinyakišišo ka mefelong a maswa ga mmogo le go hlapetša dika tlaleletšo tšeo di lego gona.
Mathaithai a rena a be a tšwetšwa pele ke bobegadikgang, mme beng ba rena ba sepolotiki ba be ba kgethwa gape le gape go tsokama ditulo tša maatla ka thekgo ya batho ka bontši.
Go tlaleletša seo , go hudušetšwa ka Mitchell's Plain e bile go ahlaahla go se lekane go ya ka bodulo.
Sa pele, go nale bohlokwa bja hlaeletšano ya sebjalebjale bjo bo ka se ganetšwego e lego e bohlokwa go hlotla hlabollo ya setšhaba le tša ikonomi.
Mogononelwa o ile a ipha naga ka sefatanaga sa molemi sa Land Cruiser, gomme o tšhabile ka mašeleng a go bonagala, dillathekeng tše pedi, sethunya le dibenyabenyane.
Magareng ga tše dingwe bao ba ithutago mošomo ba itlwaetšwa mošomo wa tša electroniki , bomakhaniki, go dira diaparo, dikhemikhale, le tšweletšo ya didirišwa le tšweletšo ya tshipi.
Diphedi tše maatla tšeo di kago šomošwa ka nako ya ntwa ya dikhemikhale.
O dire bonnete bja gore bahlapetši ba go bona ge o tsena ka meetseng.
Bahlakodi ba bangwe ba be ba gobetše go šoro mothuntšhanong wa bona le maphodisa.
Botšweletši bja boetse le tšweletšwa tše dingwe tša boetse.
Setheo sa metse ya magaeng se phatlaletše, go phatlalala ga metse go dira gore go be thata go iša ditirelo tša motheo mafelong ao.
Salmonellosis ke bolwetši bja go hlolwa ke twatši yeo gantši e banagalago ka go opa ke hlogo, mekhohlane, bohloko dimpeng, letšhollo, go sellega, go hlatša le go fela meetse mmeleng.
Setlamo sa Dipalopalo sa Afrika Borwa se rile malobanyana sa phatlalatša dipoelo tša ikonomi le dipoelo tša dinyakišišo tšeo di dirilwego nako ye telele ngwaga wo o fetilego ka dinyakišišong tšeo di akaretšago tša meepo le maswika, meago, boamogedi le ditirelo tša setho.
Go tloga mola go hlongwago lefsa segwera, dipoledišano tša tirišano di ile tša katološwa ka potlako, e bile go gona le palo ye kgolo ya baeti bao go abelwanego bona.
Lethabo le letla morago ga ge maphodisa a sena go longwa tsebe ka thoto yeo e utswitšwego yeo e rarelago ka Queenstown.
Tsheketšo ka balapa ka boleng bja tšhelete ka lebenkeleng la go rekiša dijo tša difihlolo le dijo tša mosegare le dijo tša moseo tša tšatši LaMorena.
Tshepedišo ya bašomi ba bofaladi bjalo ka ge e ama meepo ka moo e lego ka gona gona bjalo e tlile go fetoga.
Tirelo ya mogala ya go letšetša senamelwa e šoma ka kgopelo ke batho bao ba nago le dinyakwa tše di ikgethago.
Go tsošološa le go boloka maemo a khutšo ka mmelwaneng le dipoledišano tša khutšo le go fediša dikgohlano di tla rungwa mme tša fiwa tumelelo ke mebušo ya Afrika yeo e agelanego.
Maloko a Palamente ya Pan African a tla lefšwa tšhelete gore ba kgone go fihlelela go kgona go tšweletša mešomo ya bona pele.
Karolo yeo e kgathwago ke Thuto ya Godimo ya go godiša bokgabo bjo bo theilwego godimo ga maleme.
Tshepedišo yeo ka yona palo ye kgolo ya setšhaba ka lefelong leo le tlalago semolao ka metse ya ditoropong.
Maloko a Komiti ya Potfolio a ile Australia-Brazil le Singapore ka maeto a dithuto le go tseneladikopano.
Mohlomphegi , re leboga taba ya gore dinaga tša rena ka bobedi di na le pono ye tee ya go šetšana le go boloka tša paballo ya hlago ya ruri ka sepolotiki le ikonomi ka gare le boagelani bja selete.
Le ge go lebjalo tšhwaana ya go thibela polio , Hepatitis B le Tetanus e ya eletšwa bjalo tshebotšo.
E swanetše go tšewa bjalo tšweletšo yeo e ikemago ka nnoši ka nepo ya go netefatša gore e rarabolotšwe bjalo ka senyakwa sa go phethagatša porojeke.
Go maatlafatša maemo a go thwalwa a motho ka nnoši yoo nakong tše di fetilego a bego a kgethollwa ka moo go sa lokago le fediša kgethollo ye ka hlahlo le ka thuto.
Mudulasetulo , ke amogela se ke se o nago le sona ka gare ga sengwalwa sa gago.
Ba bangwe ba batho bao ba gobetše nakong ya ge go golegwa, ee seo ke se bone eupša ga go se se ka dirwago gobane tšeo ke dinnete tša bophelo.
Polokwane e fela e amogela baeng ba boditšhabatšhaba ba maemo kgafetša kgafetša ka lebaka la didirišwa tša yona tša maemo a boditšhabatšhaba.
Mokgwa wa go thibela wo o hlapeditšwego, ga o a swanela go hlalošwa fela ka dilo tšeo di bonagalago le tše di phelago kudu tša phadišano.
Thulano le tshenyo yeo e ka se bušetšwego morago ya didirišwa tšeo di ka se bušetšwego e tla ganetšwa goba ya laolwa ka sehlogo.
Maphodisa a ka no be a ile a, eupša ge ele dibetša tšona ebile selo sa mathomo.
Tirišano magareng ga batšeakarolo ka gare ga seholpha sa bamolao le tokae tla kaonafatšwa.
Baithuta mošomo ba tla fiwa tšheletenyana ye nnyane gore ba kgone go lefela ditshenyagalelo tša go swana le dinyakwa tša go iphediša ka nako ya ge ba tla be ba ithuta mošomo.
Bjalo ka karolo ya maikaelelo a mmušo a go godiša ikonomi yeo e ikemego le maemo a tša ditšhelete ao a ikemego, Kago ya Bolaodi le Keletšo ya tša Ditšhelete ya Namibia e hlomilwe.
Bobeeletši bjo bjalo bo ba le kgatelelo ye kgolo ebile bo tla saenelwa ke dikoporase tša pušo tše kgolo.
Ee, ke ditlabelo, ditafola, ditulo, le sengwe le sengwe seo se ka ba go gona, ka moka ga tšona di tla oketša ka mokgwa wo o fapanego.
Baemedi ba mebušo ya bosetšhaba, diporofense le mebušo ya selegaeka National Gender Machinery lokiša lesolo la dikgao tše di rilego tša metse magaeng le metse setoropong.
Ke e tšea gore o thuntšhitše ngwana yoo.
Yo mongwe le yo mongwe wa bona. Go tgenya letsogo.
Kgatišo ye e tiišeditšwego ya ya laesense, tumelelo goba bothlatse bofe le bofe bja go laetša gore o na le tumeleo ya go ba le sethunya.
Go kgoro ya tsheko pego le bohlatse ka seo.
Lefelo leo le tletšego la go falala la ditirelo tša maemo a godimo go swana le toropokgolo.
A ekaba e le monkgo o maatla goba ka nako yeo ebile monkgo woo o ka dirago gore motho a idibale?
Tumelo ya baithuti ba batho baso go tsenela lefapha la tša meepo le dimirale e swanetše go godišwa go fediša mekgwa ya kgale ya go kgetholla.
Dipalopalo tša moragorago le tšona di laeditše gore barakgwebo ba basadi ba thomile ka lebelo go ba le seabe go kgolo le kago ya ikonomi ka Afrika Borwa bjalo ka beng dikgwebo le bahlola mešomo.
Mpshafatšo e akaretša go bea bjang bjo boswa le lefelo la babogedi la go dula, gomme seo se dirwa go fihlelela dinyakwa tša FIFA tša mafelo a go itšhidulla nakong ya sebjana sa lefase.
Didirišwa tša elektroniki go bea fela seatla le tshepidišo ya go lebelelana le tša batho bohle.
Tša thibelo ya bogole le mananeo a tshedimošo di tla tšwela e le taba ya pele, kudu ge re etla go dikgobalo tša rugby le go fofa, la taolo ya kgatelelo ya monagano le malwetši a swikiri.
Ke ile fao ge re be re ile go reka ditekete.
Bjalo ka maAfrika re swanetše go hlokomela ka maatla go tsoga ga taba ya go fetola mebušo ka tsela yeo e sa yego ka molaotheo.
Ka kakaretšo Angola kudu ka Luanda e a fiša le go ba moya wa go koloba.
Palomoka e akaretša bao ba sa kago ba laetša ge eba goba bao ba kgethilego mešomo bolemi yeo e dirwago ka mafelong.
Go akaretša mešomo yeo e fapanego kgoro tša mmušo, le dikago ka bontši, gomme maneo a tirišano a dikgoro tša mmušo a tla hlongwa.
Ke ra gore batho ka nako yeo ba be ba setše ba rarilwe.
Dikago tša tshipi tša go aga tora di fedile gammogo le setepisi sa tshipi le motheo wa tora.
Koketšego ya palo ya banamedi, baeti ba boditšhabatšhaba le basepediši ba difofane.
Kopano e tsenetšwe ke balaodi ba dikago tša dithuto, dihlogo tša dikolo, dirutegi tša maemo a godimo, balaodi ba dikolo, ba ditlamo tša bodirela leago, dijunione tša barutiši le bahlankedi ba mmušo.
E go fa monyetla wa go amana le sefoka sa Afrika Borwa sa bonabo bjo botelele sa maemo a godimodimo sa go tšeela teknolotši le hlamo ya didirišwa hlogong.
Ke taba ya setho fela ebile ga go na se re kgokaganyago goba mabaka ntle le gore e swanetše e dirwe go se na go tšea lehlakore.
Maphodisa a mmasepala a rata go lemoša baotledi ka hlakahlakano ya sephethephethe mafelelong a beke ka lebaka la ditiragalo tše kgolo tšeo di tlilego go swarwa ka toropongkgolo.
Ka mabaka a dikoloto tša godimo, hlatlogo ya kelo ya bodiidi, leuba, le hlabollo ya moruo wo o ikemego ka kontinenteng ke taba ye bohlokwa kudu.
Kgokagano e matlafaditšwe ke segwera sa nako ye telele sa dipolotiki, ikonomi le hlabollo ya tšhomišano magareng phathi tša dipolotiki.
Amogelang molao wa go aparela toropokgolo ka moka wo o laolago phokotšo tšhila, didirišwa tšeo di ka se bušeletšwego di fokotšege ka deperesente tše masomehlano ka mengwaga ye šupa.
Dinyakišišo tša thuto ka ga tša lefaufau le maemo a bosa di laetša gore dipula tša bjalo di tla tšwela pele go fihla ka kgwedi ya jeneware ka bogolong bja dinaga tša SADC, kudu ka karolong ya ka bogare le ka dikarolong tša Leboa-Bohlabela le ka Madagascar.
Re tla swanela ke go tšea kgato ye boimanyana kgahlanong le baotledi ba dipese le dithekisi bao ba se nago le mangwalo a go nametša banamedi.
Maiteko a rena a go fokotša maemo a bodiidi mo nakong ye kopana go iša go ye telele, a nyaka kgato yeo e tlago go godiša ekonimi go ya ka maikemišetšo a mabedi, elego: go hlola dibaka tša mešomo le go lekalekanyetša meputso.
Lenaneo la mmino wa Afrika, leo le akaratšago go bapalela sehlopa sa marimba, mme le fiwa ka thowana.
Lefelo la bodulo le tletše kudu kgauswi le mosela mme le ditirelo tše dikaone di hwetšwsa ka fao mme di fokodišwa ke bokgole.
Nka se re ba be ba itšhirile, ba be ba apere diaparo tše tsothwa.
Gabotse re bona meetlo le mekgwa ya rena bjalo ka motheo wo maatla wa setšhaba sa demokrasi sa go thewa godimo ga go hloka semorafe, go se šetšane le tša bong, tša merafe ka bontši, maleme le ditšo tše difapanego.
Komišene e tla dira gore metsotso ya tshepedišo ya yona e bolokwe.
Kopano ye e swanetše e goeletše boikgafo bja Afrika bja go tiiša kemonokeng ya yona ya boditšhabatšhaba le tokelo ya go aba thušo ka nageng ya Palestina gore e hwetšo boipušo le go hloma pušo ya yona.
Go lahla tšhila woo o hlokago maphelo: Tšhila gantši e tlogelwa molaleng mo fase elego seo se hlolago tšhilafalo ya mmu, go ntšifala ga dilabi, menkgo, e goka le magotlo le tše dingwe tša go selekiša le go bea maphelo kotsing.
Se ke mathomo a leeto le le telele la go lapiša.
Tharollo ya maleba - tharollo ye e hlamilwego go ya ka lenaneo go šetšana le dinyakwa ka moka.
Nnete yeo e kgobokeditšwego mo mengageng ye mentši ke ya gore Afrika e bonwe bjalo ka kontinente ye e gakanegilego.
Dipego le maitemogelo a rena go fihla ga bjalo ga a re fa sebaka sa go hloka pelaelo.
Mošomo wo ka moka o laolwa ke tshedimošo gore re fihlelle dipolelo tše botse.
Ditlabakelo tšeo di utswitšwego di ile tša hwetšwa ka nako ya kgolego.
Maphodisa a sa dira dinyakišišo go hwetša ge eba bagononelwa ga na seabe ditirong tše dingwe tša bonokwane mafelong a ka Hillbrow le a boagelani.
Sefatanaga se ile sa thopšwa mme sa bušetšwa go mong wa sona.
Torpokgolo ya Motse Kapa e leboga barekiši bao ba tladitšego diforomo tša go dira dikgopelo tša go ba le sebaka sa go rekisa ka lefelong la Greenmarket.
Dintlha tše di tletšego tšhupabudulo le megala - akaretša le diswantšho, ditaetšo, tšhupabodulo, mmepe le hlaloso ka ka ditirelo ka le mafelo, di tla fiwa ka nepo ya hwetš boamogedi.
Go tsebagatša phetolelano yeo e akaretšago diphahlo le mediro yeo gantši e kago romelwa kantle ntle le tumelelo, eupša ka lebaka la modiriši yoo e mo lebanego e nyaka tumelelo.
Ditaba tše monate tša borakgwebo bao ba senago nako ya go ema methalading.
Lefelo le le nale lefelwana leo le ikgethago la go hlokomela badudi bao ba nago le bothata bja menagano bao ba kaonafetšego.
O a lemoga gore ngangišano ye kgolo ka mmušo wa Afrika ka Ghana e fihlile mafelelong.
Dikloupu tša bjalo di tlile go emelwa ke tša go seketša mohlagase.
Se ke hlaloso yeo ya gore nkane go fela go eba boima go lekola tsholo yeo e rilego ka dipalopalo tše di rilego.
Sa mathomo go laeditšwe ga bonolo gore ditiro tša kgapeletšo goba tirišo ya kgapeletšo yeo e ganetšwago ke ya ya go tšwa ka mmušong yeo e ganetšago tokelo ya go ikema.
Ka fao maemo a mabotse a swanetše go hwetšwa gore go phatlalatšwe didirišwa tšeo di sego nene.
Se se nale khuetšo ye kgolo mabapi le hlabollo ya didirišwa le dokgoba tša mešomo.
Se se akaretša go hlongwa ga badirišani mmogo bao ba filwego maemo a go ripa hlaga le mešomo ye mengwe ya go hlwekiša ka gare porojeke ya mengwako.
Batho ba lesome, go akaretša le moruti wa kereke, ba golegilwe nakong ya diphuphutšo e sale mesong ka Blackheath le Bellville.
Re bona go hlakantšwa ga dilete ele bjalo ka selo se bohlokwa go hlabollo ye e golago ka lebelo go tša ekonomi ya lefase.
Go bonala go le molaleng gore hlokego ya boron, manganese, koporo le tshipi e godimo ka mafulong a ka Natala.
E ka fase ga kgateleloebile e bonala e tla thoma go fokola bjalo ka sedirišwa se bohlokwa mo nakong ye telele.
Go fokotšega ga maemo a bophelo le boleng bja ona go makgolo a dimilione a maAfrika.
Ga go na nako yeo e sentšwego goba didirišwa tšeo di bolokilwego go dira kgetho le go bonagatša ditiro tša go thuša go fediša mathata.
Thekgo ya kgoro ya mmušo ka nepo ya go godiša hlabollo ya setšhaba le ikonomi.
Ke tiišetša bonnete bja diteng tša setatamente.
Re katološa maatla a sehlopa sa sesole seo se tlago ba gona ka nako tša maikagelelo a go tliša khutšo.
Re šomile ka maatla go tiiša mokgatlo wa Botee bja Afrika.
Boradifatanaga ba eletšwa šomiša ditsela tše dingwe le go se fela pelo.
Se ka go bonagala se hlaela ke go tia maatla ga boradipolotiki, e lego se se lego kgahlanong le makgaethe a polelo.
Mahlare ke ona a nyakegago ka gore ke ona a nago le dikotla go feta dikutwana.
Maphodisa a ka Claremont a ile a atlega go thibela kgopelo ya peila yeo e bego e dirwa baratani.
Bagononelwa ba ba golaganywa le ditiro tše dingwe tša bosenyi go akaretša polao le go hula o ihlamile.
Thekgang phenkgišano ya diintaseteri tša Afrika Borwa ka go fokotša ditheko tša kgwebo le polokego ya kgwebo.
Re atlegile go tliša kholofelo mo go bego go na le kgakanego, seetša mo go bego go le leswiswi, lehutšo mo go se nago tshepo, le kgakanego ya emelwa ke tšwelopele.
Katlego ya moragorago ya moago, dikokwane di šetše di etle godimo.
Badudi ba babedi ba China le bona ba kwalakwaditše ditirelo tša bona tša go šidulla.
Ke a gapeletšega magagešo gore ke tumiše bao ba go fa hlokomelo setšhabeng sa rena, ba lapa, bagwera le baithaopi mafelong a hlokomelo le mafelong a mangwe.
Potšišo ebile, ge boraintšeneere ba difofane ba bolela mabarebare a gore o re dinyakišišo tša molato wa Margo o fedišwe.
Go dira dihlahlobo tša ka gare mabapi le dinyakišišo tša kotsi gore e fiwe mohlankedi yo a rwelego maikarabelo a kgonthe ka tekano le mohola wa tsamaišo, taolo ya tshenyagalelo le tshepidišo ya taolo.
Ee go na le pego yeo e thadilwego ya gore mogala o amogetšwe ka nako mang le ka Fairview.
Dikopano tše bjalo di be di fela di phatlalatšwa ka dikgoka ka ge di be di tšewa gore ga di molaong.
Dihlopha tše tše pedi tše di fapanego tša batho di kopantšwe go ba setšhaba se tee.
Mo nakong ye ga go yo a bego a ka tseba gore o tla emeletša thulano ya tšhireletšo ya gore o be a se mo go diragetšego ditiro tšeo.
Maiteko a go ruta lefsa babonwa molato le go ba sokollela mohlaleng wa setho ebile motheo wa molao wa ANC wa mabapi le bao ba thopilwego.
Go hloma lefsa ga mošomo Security Mission o tseleng, bjale ka ge ele maiteko a kgoro go hlapetša ditokomane.
Le swiele lefelo la mošomo ge le fetša go thibela go thelela le go wa.
Ka ngwaga ka ngwaga rabokgobapuku o sepediša maina a dipuku go bao ba ingwadišitšego gammogo le maina a dipuku a mafsa.
Hlabollo yeo e lebelelanago le taba ya karogano ya mabopo ya kgale ya leboa le borwa le go hlohleletša batho go sepele ka go iketla.
Lefelo la go fološa, go dira monyora le mpshafatšo gape le gape ya didirišwa gammogo le hloma mananeo a go fokotša tšhila ka mokgwa wa mananeo ao a ikemego.
Go hlahla le go fa tshedimošo kudu ka ga mokgwa wa go fokotša tšhila le le lefelo la go mpshafatša didirišwa.
Kgoboketšo ya tshedimošo go tšwa go bafetodi ga se ka mehla moo e bago taba yeo e hlakahlakanego mo sedikong sa dipalopalo.
Hlokomela ya meetse a mafelo a boithabišo, meedi, matamo, le dinoka go thibela tšhilafalo le kgotlelo.
Tše dingwe tša diteko tša laborothori, mohlala tšeo di nago le taolo ya malaria le malwetši a mangwe a go fetela, dikhunkhwane tša go rwala malwetši, le ditirelo tša leabela, dihlare le malwetši.
Meepo le mafelo a mangwe a go epa ao a nyakanago le ditaamane.
Tshepedišo ya go tšea karolo ga batho ba gae ditabeng tša boditšhabatšhaba le nyakišišo tša segwera le ditiro tša dinaga tše pedi kudu ka ditabeng tša dinyakišišo tša theknolotši.
Ditšwantle di a nyatšega gore di ka laetšwa dipalopalong tša semmušo tša kgwebo.
Moletlo wo o tliša dikgonagalo tša go thabiša le menyetla porofenseng ya rena le go batho ba rena.
Diporojeke tša dinyakišišo di akaretša mehuta ye mentši ya diphedi , mafapa ao a kgahlišago le batšeakarolo ba mono gae le ba boditšhabatšhaba.
Bao ba sa kgonego go tsena moyeng ba tla kgona go abelana le banyakišiši le bagale ba go nyakolla bao ba kgonago go tsena go tšeo di sa tsebjwego ka mokgwa wa go bala.
Kopano ya beke ye ya histori e tšwelapele go kgokaganya ditaba tša setho, dipolotiki le ikonomi tšeo elego kgale di letetšwe magareng ga dinaga tše pedi.
Gatee morago ga fao o ile a bona koloi mme kgopela thekgo.
Bašomi ba tša hlakodišo ba babedi ba batšwantle bao ba swerwego bokgoba ke boradithunya ba maSomali dibeke tše pedi tša go feta ba lokolotšwe ka LaBobedi ntle le tefo morago ga ge bagolo ba mo motseng ba sena go swara dipoledišano le bathopi bao.
Meago ya setšhaba yeo e agilwego ka thuša ya boditšhabatšhaba e fokodišitšwe go šoro ke hlokego ya mašeleng, hlokego ya motlhagase le tshenyo ya sesole.
Mabone a maswa a mebileng, a matelele a dirilwe bjalo ka nepo ya go a šomiša bjalo ka seka.
Boikgafo bja Mauritius go tša kgolo ya tšweletšo ya diromelwa ntle e akaretša go gomarela melao ya boditšhabatšhaba le go amogela dipeakanyo tša tefo ya lekgetho le dinaga ka bontši.
Lehono re keteka phihlelelo ye nngwe gape mabapi le hlabollo ya tshepedišo ya thuto ya rena le go le ya go latišiša moithuti.
Hlabollo ya mafelo a hlapetšo a dikgokagano e nyaka ditlabakelo tše dintši eupša ge re se na le yona kgokagano yeo seo se tla fokotša bokgoni bja rena bja go iphetolela ge go etle go tša go fetoga ga leratadima.
Letlakala la khomphuthara la go laetša 'gae' le laetš diporojeke, ditirelo le diphatlalatšo mo matsenong.
Mohlala, go thwala batho ba sa itekanelago go tšwa dikarolong tša setšhaba tše di bego di gakantšhitšwe ka nepo ya go bopa sehlopha se maatla sa mošomo.
Ka kakaretšo melao ye ke ya go bona gore ikonomi ya Afrika Borwa ke yeo e phatlalatšego, ya go thwala batho ka bontši, ya maikemišetšo a go romela dithoto ntle , ya kgolo, ya go se tšhilafatše lefaufau, ya go ikema le yeo e theilwego godimo ga tsebo.
Maemo a theknolotše e swanetše ebe a maleba, a go hlatlwa ke phihlelelo ya tša mašeleng le ga dirwa ke mašeleng a mannyane.
Amogela pego go tšwa go moperesidente wa Pan-African Parliament.
Go godiša tšweletšo ya dijo tša temo tša phepo ya ya godimo.
Mellwane ga e sa bonala magareng ga batšeakarolo ba boemedi bja naga.
Ye ke tshepedišo ya kwano ya mohlakanelwa ya gare e lego yeo go sego ka mokgwa wo mongwe yeo e amogelegago go bengmošomo gohle.
Kgatelelo yeo e ikgethago e beilwe godimo ga dihlogo tša ditaba tša go swana le dimela, dinonyane, diphoofolo, mafelo a meeding a meetse, fynbos goba tšhilafalo.
Maemo a nakwana a tša bosa ao a fapanego a dihla tša dipula a sebopego se se fapanego bona karolo ya maemo a bosa le leratadima.
Kgatelo pele ya rena ya go aga motse o mo kaone e ka se thibjwe.
Gore naga e be maemong a phadišano ka tša tšwelopele ya saentshe le theknolotši, ditlabakelo tša saepa(cyber) di bapala karolo ye kgolo kudu.
Afrika Borwa e gapeletša dinaga tša boditšhaba go amogela maikarabelo a bona le go gapeletša Isiraele go emiša ka boganka bja yona.
Batho ba lesomenne ba ile ba kgethwa ke babadi le batheeletši ba kuranta le seyalemoya ba setšhaba sa Motse Kapa maemong a šupa ka mananeong a go letša mogala.
Maikemišetšo a moletlo ebile go bolela kgahlanong le hlaselo ya bošilo ya batšwantle le go go godiša Afrika yeo e kopanego yeo e lego gona.
Ge ke latela bohlatse bja gago go bonala go kare go bile le mollwane mo tseleng ya mo go fetago bahlomphegi.
Ka tshwanelo ga go ka fao diphetogo tša theknolotši di kago fetola metlwae, ditšo le ditumelo tša rena.
Dikgato tše tharo teo di swanetšego go latelwa ke go eletšwa pele ga diteko, diteko, le keletšo morago ga diteko.
Ga go na mehlare yeo e lemogilwego go ba yeo e lego kotsing ya go fedišwa ka lefelong le eupša go na le bolwetši ka lefelong leo.
Ee, go senywa ga dikgorwana le maemo a bosenyi a ba gona ka mabaka a mangwe ka nepo ya go nyaka go bogela dipapadi.
Se bjalo se fa lefase monyetla wa go fediša kgohlano yeo e bego ele gohle.
Molawana wo o fetotšwego wa Komišene ya Ditirelo tša Toka woo o hlagišago seo se bego se letetšwe ka dingongorego tša tshepedišo ya baahlodi.
Ba lefile tefo yeo mafelelong e bilego ya tokollo ya batho ba Angola le Afrika Borwa.
E ile ya nyamela gatee morago ga go tloga matsogong aka, ya se hlwe e bonala gape.
Dinepo tša motheo di ile tša bewa ka nepo ya go netefatša dinepo tša mafelelo.
Le lengwe le le lengwe la maleme a semmušo ka Afrika Borwa a ka dirišwa ka kgotlatshekelo.
Maphodisa a ile a golega mogononelwa morago ga go botšišollwa.
Mogononelwa o ile a dumela gore yena le banna ba bangwe ba be ba amega go tša bosenyi le go hula o ihlamile ka lefelong leo.
Re mo tseleng ya go tsebatša lefelo la maleba ka lefelong la ka Storms River.
Eupša ga ke na bothata ka seo, ke dumellana le wena , ke dumellana le wena.
Lefelo la go bapalela le fetotšwe ka nepo ya go goketša bana ba bagolo gannyane ka go hloma dibapadišwa tša lekanela le mengwaga ya bona tša go namela.
Sehlopa se se akaretša go aga le go lokiša dikepe le diketswana tše dingwe tša go ithabiša goba tša dipapadi, diketswana tša go goga ka motsogo, tša go betlwa tša kota le tša go budulelwa moya.
Se ke bophelo bja ikonomi ya mono gae.
Ka morago ga mello ye šoro ya ka dikarolong tša ka Table Mountain, toropo e rile gape ya hloma mananeo a malala-a-laotšwe a go thibela seo e kago ba go wa ga matlapa le mobu ka thušano le ba South African National Parks.
Mapale a dikhutlonne a swanetše go bolokwa ka bobolokelong, mola mapale a nkgokolo a swanetše go bolokwa lefelong la maleba kgole le lefelo la go fudiša.
Go hwetša lengwalo la boeletši le hlokomela ya maphelo leo le abjwago ke Clinical Association of South Africa.
Gomme sello sa gagwe se ile sa kwewa ke maphodisa ao a bego a hlapeditše lefelo.
Kabo ya meetse, kelelatšhila, mohlagase, ditsela tša mmasepala ka moka di tlišwa ke mokgwa wa go hlohleletša.
Go tloga go sa amogelege gore mola polao e tšwela pele tekano ya dibeke tše hlano le kgonagalo ya dikgaruru e le godimo ka seleteng mme Lekgotla la Tšhireletšo la fokotšwa.
Ditiragelo di akaretša thuto ka beke ya kwalakwatšo ya SeXhosa, le letšatši la Afrikaans le Polelo ya diatla.
Sa go segiša ke gore thuto e dula ele maemomg ka diporofenseng gomme ga e fete methaladi bjalo ka dika tše dingwe.
Go hloma mananeo a maswa a go tsošološa didirišwa le go boloka ditokomane ka mokgwa wa WIS.
Mpshafatšo ya tša thuto e nyaka peakanyo ya nako ye telele yeo e theilwego godimo ga mananeo a maikemišetšo le bokgoni bja go hlola makatika.
O ka kgona ka kgokagano ya palamente le palamente, go kgona go tshela mellwane moo mebušo e palelwago ke go tshela le go godiša ditsela tša demokrasi tše di tumilego mo kontinenteng.
Fao kakanyo ya peeletšo e kago kgonagalo, mekgwa ya go tsoša botšeakarolo ga lekala la poraebete e tla hlahlobjwa.
Ge o nyaka go tseba go feta ka ga mafelo a tšhireletšo ka lefelong la geno, lebelela lenaneo la ka Cape Gateway.
Kamogela ya mmušo wa Palestina e bohlokwa kuduka lebaka la gore e tla dira moela wa tšhelete o tla bulwa gape.
Ditlabakelo, tša dibopego tša hlago le sebopego seo se dirilwego ke motho mo nakong yeo e fetilego le yeo e tlago.
Rena bjalo ka maloko a pele a hlamo re ipiletša gore go be le sesole seo se kopanego sa tšhireletšo seo maAfrika Borwa a itumelago ka sona.
Go bohlokwa gore setšhaba se thekge mananeo a go fihlelela dikolo le dikhretšhe, mo motseng le dikliniking gore lesolo le atlege.
Russia e dumetše go oketša palo ya baithuti ba maRussia gomme go ahlaahlilwe dinthla tša motheo tšeo ka tšona re tlago go kgona go romela baithuti ba maAfrika Borwa go la Russia ka tšona.
Ge ntše porojeke e tšwela pele dinyakwa tša tshedimošo e ka hlakahlakana go ya pele.
Lefase la dithuto, kgwebo le bobeadikgang le tla emelwa ke dirutegi le ditsebi tše di fapanego.
Go tšweletša didirišwa tša bokgoni bjo bo šele goba ge maemo le ditumelo di fetoga di thoma go hloka mohola, tšwelopele ya mpshafatšo ya dithoto.
Mananeo a rena a tša tšhireletšo a na le leano le menagantšwego gararo elego go šireletša hlago ka go aga legoro, dialamo, legora la go hlabale, dika bj.bj.
Ba magareng ga ba bangwe ba bagolo ba go aga ditheraka mme ditheko tša bona di a phenkgišana ebile re šetša re naganne ka segwera seo re ka se dirago.
Le tla ntshwarela ke tla fofela nthleng ya bohlokwa.
Maemo a a akaretša dipeakanyo tša setlamo ao a netefatšago bokgoni bja mošomo, go dira dilo ka mokgwa wa maleba le maemo ao beilwego.
Maemo ao fiwa a hlahlo a melao ya mmušo selagae ka nepo ya go hwetša maemo ao a swanago a a motlanaga le go se fetoge.
Nepo ye nngwe le ye nngwe e hlaloswa ka tsela ye, ka maikemišetšo ao a etšwego le ditaetšo tša dipalopalo go ukamela tšwelopele yeo e beilwego.
Go fihlelela ye nngwe ya tshedimošo yeo e lego ka webosaeteng ya OAG e ka nyaka go hlatlošetšwa go boingwadišo bja gago.
Tona o hlohleleditše thušo ya malapa ao a lego kotsing ya hlaselo go hloma tšhengwana tša merogo goba go ba maloko a lapa le tirišanommogo.
Ke tokomane ya semmušo yeo e thekgwago ke molao.
Batšweletši ba dinoki, mero le matswai ao a akaretšago bupi ja mastete.
Boganka bjo bofsa bja boemedi bja naga bo a nyakega mme re swanetše go netefatša tiro ye nngwe le ye nngwe kgahlanong le Syria le Iran ga e thibele goba go hlola tšhitišo go feta tharollo.
Go hlokega gore re lokiša dipoelo tša melao ya kgethollo ya feta.
Go dumelwa gore bagononelwa ba amega tirong ye nngwe gape ya go hula ka ngwakong.
Ee, e kwagala go ka re leina la batšweletšwi ba difilimi ba Amerika ba le lorilego ge ba dutše ba boledišana ka šomiša bohlaswa diokobatši.
Maphodisa a hweditše sethunya sa go utswiwa le dikolo lefelong la phuruphutšo.
Go ba molaleng gore sengwe se a hlaela mme sona selo seo se swanetše se dirwe kudu se direlwe baswa bao ba tshwenyegilego.
Go fa phetolo ya se, ka mantšu a mangwe re tlamegile go itebanya le dilo tše peditše di tswalanego.
Molao o tla tsebagatšwa ka pegong ya khomišene.
Bašomedi ba khantshele bao ba etetšego lefelo ba be ba sa tsebe ka ga ditopo tšeo di senyegilego tšeo di hweditšwego ka mmušareng.
Kgoro yaka e tshwaragane le mošomo wa mathomo malebana le menyetla yeo e bulegilego indastering ya makhura le khemikhale Borwa bja Kapa.
Kgopolo e be e se go golega.
Mokgwa o mofsa ka lefelong le wo o bolokegilego o tla thuša kudu ka hlabollo ya mekgwa ye mengwe ya go tsenya mašeleng le letseno.
Ke bethilwe mo mmele le sefahlegong mme ba nthaga le mmeleng eupša ga ba ka ba nkgobotša hlogo.
Lebopo ke setlabakelo sa godimo gomme letseno la go tšwa go lona ga le a swanela go ya go ba se bakae.
Le amogetšwe mo pulong ya bone ya palamente ya porofense ya Western Cape yeo e kgethilwego ka mokgwa wa demokrasi.
Šomelang tharabollo ya khuto ya dithulano gammogo le thibelo le taolo ya dithulano.
Thekišo ya naga ye e lego ye kgolo goba yeo e sa dirišwego ya sekolo le thuto e tliša monyetla wa makgonthe go dikolo tšeo di humilego gore bohle ka porofenseng ba agelwe matlo.
Netefatša gore o fetša dilo tša kalafo ka thekgo ya motlalanaga ya mokgwa wa kalafo.
Afrika Borwa e tla ikgafa go rarolla thulano ya ka gare le ka ntle ka mokgwa wa go hlaka dikgaruru.
Ka nako go thwe molao wa boditšhabatšhaba o sa le kudu ka diatleng tša mmušo gomme o tsemilwe godimo ga dihlaloso tša sekgale tša go hlalosa boikemo bja mmušo gore o kgone go lebana le dihlotlo tša go swana le tše.
Mafelo a ditoropong a ripagantšwe go tšwelapele ka diripana tše nnyane tša tshepidišo tšeo di bitšwago dikarolo tše di thekgago.
Mafelo ao a loketšego baratani ge ba iphihla gore ba ipshine ka go ratana, goba mafelo a maikhutšo goba dihlopananyana tše dinnayane.
A obe o tseba gore sekafolo se be se swanetše go bewa ka kgorwaneng ya ka bodikela, go tsenatsena.
Maloko a mebušo a ikanne gore ona a tla itshwara go ya ka tsamaišo ka melawana yeo e lego ka gare ga Athikele III Tšhatha yeo e lego gona.
Ke nagana gore seo se ka kaone gannyane, ka gore ke tseba banna ba ka re hlokofatša sehlogo, eupša baletadikgolego ba basadi ga ba sehlogo bjalo ka ba banna, maphodisa.
Tshwarelo, go ka re ke a gakanega ge kgoro ya tsheko e fetoga.
Ke ke setlwaedi go dumellana, lefaseng ka bophara, gore tshepedišo ya makgotla ka bontši a loketše tsamaišo ya demokrasi.
Ditokelo tša bašomi ba tša maphelo ba swanetše go hlalošwa le hlompiwa, gore mokgwa wa go hlokomela e be o mobotse o seke wa tlaišwa.
Ba seke ba be ba leka go ntšha sethunya ka bobolokelong, ka mokgwa ofe kapa ofe, ba swere dinotlelo tša bobolokelo.
Go fana ka laborothori ya ditirelo tša dithuto go tla dirwa ke mafapha a dithuto a mafappha a dithoto tša diteko tša madi.
Blue Waters le Harmony park di agilwe lefsa gore di ba amogele.
Go fihlelela dinepo tše re gapeletšega go re ditlamo ka bontši di be le mananeo ao a šomošwago go hlabolla batho.
Ditokomane tše di latelago di hlaloša dinyaka bonnyane tša tsamaišo tša Lekgotla le tshepidišo ya tumelelo ya hloma semmušo makheišene, ao a tlago akaretša sekema sa setšhaba sa kago ya matlo.
Toropo e kgopela tshwarelo ka go hlakahlakantšha badudi le go ba leboga ka tšhomišano ya bona.
Badirišani mmogo le yena ba sa iphile naga, eupša golongwa tsebe ka mabarebare a mo ba lego gona go a latelwa.
Canada le Afrika Borwa di tšwetše pele bjalo ka dinaga tše difsa tše di kgahlišago ka go ba le batho ba mebalabala yeo o kare ke molalatladi, e lego batho ba setlogo ba dinaga tšeo, bathopi ba bona, makgoba ao a lokolotšwego le bafaladi.
Gape go bonala ekare ke batho bao sotlegilego bao ba amegago gampe.
O tla fetolela Sekgowa go seXhosa le Seburu, go fihlelela dinako tšeo di beilwego le go lekodišiša boleng bja diteng tšeo di fiwago ke bošomimmogo.
Lenaneo la go hlahla le hlomolwe go thuša borakgwebo ba tša boeti.
Ka fao go fihlela nako ye nngwe gape badiriši ka moka ba kgopelwa go šomiša meetse ka hlokomelo mme go nošetša dirapana ga go a dumelelwa.
O tla be o lemogile ge go ka ba le motho yo a nago le bothata bja go hema kgase ya go ediša meokgo.
A re ageng tšhomišanommogo yeo e tlago tswala Afrika Borwa yeo hlabologilego ya mafolofolo.
Bothata bjo bo tla rarollwa bjang ge re sa theetše Mna. Phillips mme ra hlabolla hlahlo le bokgoni bja baletadikgoro.
Moperesidente wa Tanzania o etetše Zimbabwe ka Labone gore ba sware dipoledišano tša go rarolla maemo.
Modulasetulo, se ke nthla ya bobedi yeo e amago yunione, gomme kgonthe ke gore indasteri ya meepo e tsenatsenwe kudu ke ditaba tša diyunione ele seo se dumeletšwego ke molao.
Thekgo yeo mekgatlo ya go lwela tokologo ya Afrika Borwa e e hweditšego go tšwa go batho ba Indonesia nakong ya mathata ya Kgethollo mme e tla dula e gopolwa le go godišwa.
Tšhomišano ka mekgwa ya go potlakiša tshepidišo ya tshwaragantšho ya dilete le go tliša kwano le hlabollo ya dikgao ka Kontinenteng.
Megala ya rena ka moka ya phatlalatšo e hlamilwe ka tsela yeo e lego gore meši e ka tlase ga maemo ao a dumeletšwego le gore se se tla fokotša kudu ka bokgole bja tshepedišo ya mohlagase.
Hlakahlakano ye e akaretša tšeo di bonwago, tša hlago, tša bosetšhaba, tša sepolotiki le maemo a tša setšo.
Go bonala go ka re thibelo ya taolo ya thulano ya ka gare le ka ntle e theilwe godimo ga ditaba tša dipolotiki e sego tša sesole.
Dipoelo, re sa lebale tšeo di sa bonwego ponelopele ya ikonomi, di ka tsela ye.
Nepo ya meneelo ke go nyakolla go gatakwa ga Molao, go thopa dithoto tšeo di tlišitšwego ka nageng ntle le tumelelo, dithoto tše di swanetšego go romelwa ntle, le go sekiša bao tshelago molao.
Tiragalo yeo e begilwe nako ya ge ba be ba šomana le botsamaiši.
Baithuti ba ile ba goga ditulo tše pedi ba digogela thaereng yeo e bego tuka ka lefelong la go bapalela thenese, gomme ba tshuma le dithoto.
Gomme ba ile ba ntlemolla, ba tlemolla maoto aka, gomme Sam a tšea lesaka le lesweu a nkapeša hlogo a e tlemella ka morago.
Dintho tša go hlabjwa di ile tša lemogwa mo hlogong ya motšwasehlabelo, le kgareng le matsogong.
Seo se bonalago se le ka nhlorarwaneng ke ke potšišo, yeol e lego molalaleng- seo se tla nkhola ka eng!
Diapola tše mmalwa tša go bola di tla senya maitshwaro a mabotse a ba Ditirelo tša Maphodisa a Masepala.
Ge tiragatšo e sa šoma ka nako yeo gona a ka iteka mahlatse go tša dipapatšo, go tša go bega dikgang, bongwadi, lege e ka ba go bula lefelo la go rekiša dijo, motšweletši a realo.
Maiteko a tša bolaodi bja tša mabopo bo swanetše bo tšee kgato ya go thibela kotsi le go temošo ka tlase ga maemo a go se laolege.
Mmušo o ikemišeditše go se latele lenaneo la go bušetša sekgao sa tša meepo goba sa bosetšhaba go tloga go beng.
E hlagiša gape lenaneo la go tliša khutšo le tirišano go dihlotlotša bolemi ka kontinenteng.
Ba babedi ba go utswa ka mabenkeleng, ba babedi ba go hwetšwa ba swere thoto ya go utswiwa, ba bangwe ka motee ka motee ka go senya leina, bohodu, le go otlela o nwele.
E thuša baphetha dithuto go hlola dibaka tša go dirišana le go hlola ditirelo tša dikgwebo le go alamela.
Boraditaba ba bantši ba tsenela meletlo ya rena gomme ba swara dipoledišano tše bohlokwa le ge ba palelwa ke go latela ditaba tše bohlokwa ka bobeakganyeng.
Se ke dipoelo tšeo di šalaetšego tša nako ya kgethollo.
Boikgafo go tša hlabollo ya tirišano ya selete le ya boditšhabatšhaba lefaseng leo le thekgaganego leo le swaraganego.
Seo se bonalago se le ka nhlorarwaneng ke ke potšišo, yeol e lego molalaleng- seo se tla nkhola ka eng!
Bokamoso mme le bjona bokamoso bjo naa bo tla kgona mo e lego gore re swanetše re be bonolo re dire ditumellano tšeo ka hlompho le ka tshwanelo re bego re ka ngangišana ka tšona.
Ga se nepo, eupša tsamišo ya go tshwarelela tekatekano ya magareng ga dinyakwa tša batho le seo se loketšego hlago.
Moo go lego bohlokwa go dirišana le mekgatlo ya lefase, le ge ele ya karolo ya selete, selete goba ya lefase.
Mmušo wa Afrika Borwa o fa matshidiso go ba malapa a batšwasehlabelo le go batho ba Korea.
Mmušo o tla fa taolo ya megala ya phatlalatšo go fa tumelelo yeo e se nago kgethollo go bao ba hlokago go ikemišetša le go hloka go ba molaleng ka ditefelo le go tšweletša nyanyeng tshedimošo ka ditefelo le ditheko go Taolo ya Bosetšhaba Ya Mohlagase.
Ba tla fiwa mangwalo a bokgoni le ditlabakelo.
Ka moka re tshwenywa ke ditlamorago tša ditaba tša tshenyego le pušo e mpe.
Matla ao a fokolago a makgotlatsehkelo a mannyane ka seo a swanetšego go se dira a tla lekolwa gape.
Ka lebaka la mohuta wa thulano ga ra ka ra kgona go ka fihlelela kwano ya peomarumo fase.
Bontši bja batho bao ba nago le CKD yeo e sa lego mathomong yeo e sa kago ya hlahlobjwa kudu ka mafaseng ao a hlabologago.
Ke be ke nagana gore re tlile mo go hlagiša dinthla le go boelantšha naga ye ka godimo ga mathata ao a hlotšwego ke rena goba batho bao ba šomago le rena.
Ke rena re nnoši re kago itokolla go tšwa mathateng a semorafe ka nageng ya rena.
Mafelelong a nako ya dikiletšo oli a dumeletše bao ba hlotlago oli ye tala go amogela maikarabelo a go ikhweletša oli.
Letsogo la gagwe la go ja le be le gobetše go šoro ka lebaka la sedirišwa ka polaseng seo se bego se dirišwa go buna ditloo.
Go bothantš moletlo wa dijo woo monggae go ona e lego Tona morago ga go fa polelo ka dipeakanyetšo tša ditšhelete.
Go a tsebega gabotse gore mohuta wo wa tlaišega o hlohloletša mokgwa wa thobalano wo kotsi, wa bonokwane le boganka.
Dipalo tša karolo ya tšweletšo yeo e senago kotsi ya go iša lehung di tla thoma gatee morago ga ge nako yeo ya mošomo e fihla yeo e ka bago le kotsi.
Hlagiša sekgao sa sehlopa sa pušo sa tshedimošo ya go tsenelana le go šomišana le maemo a kemedi a go netefatšo tšhomišano mananeong a tshedimošo mo gohle ao a e lego a goba ao a hlakanetšwego ke batšeakarolo ba ba swerego dipeeletšo tšeo di fapanego tša pušo ka gare ga sehlopa se tee.
Ditlabakelo tše di thekga Tshepedišo ya Bosetšhaba ya go Bopa gomme e laetša bokgoni bja go oketša le go fokotša ka moo go swanetšego ka lefelong la theknolotši yeo e dulago e fetogafetoga.
Mo mengwageng ye lesome ya go feta ikonomi ka Kapa Bodikela e godile ka mokgwa wo lekanetšego le go feta ya bosetšhaba.
Tshepedišo e swanetše ebe yeo lego molaleng ya go akaretša bohle bao kago tšea karolo ka go tša bolemi go netefatša gore mekgwa le ditlwaedi tša bona di tšeelwa hlogong.
Katlego ya go kopantšha, go fokotša maatla le tokafatšo di nyaka thekgo ya mašeleng yeo e lekanego.
Afrika Borwa ke naga yeo seripa sa yona omeletšego mme komelelo le go hloma dithokgwa ke hloba boroko ya go hlola hlaelelo ya dijo.
Ge re e bea ka šele kelo ya phetolelo ya ranta go go yuro ga e kgoniše go bapetša letseno goba maatla a go reka magareng ga Afrika Borwa le Italy.
Ka Aporele wona ngwaga wo re hlomile Call Cetre ye mpsha ka nepo ya go kaonafatša ditirelo go bašomi ba rena le go agela Safe School Call Centre lefelo la mabonwa.
Lehono ngwako wa makgoba ke lefelo la go rekiša bjala kgaufsi le polasa.
FIFA e tiišitše boikgafo bja yona go Afrika Borwa bjalo ka naga yeo e nago le bokgoni bja go ba monggae wa sebjana sa lefase ka Afrika la mathomo.
Ke ka lebaka la eng re swanetše re be le masolo a go thibela polio.
Maphodisa aAfrika Borwa gape a ile a šomana le sehlopha sa digongwana sa go gweba ka diokobatši gommogo le go rakelela tše dingwe tša dinokwane tše di tsongwago ka mono nageng.
Phihlelelo ya lehono ke nthla ye kgolo ye bohlokwa kudu ya maikemišetšo a tirišano le Lekgotla la Tšhireletšo.
Ditlabakelo tša ikonomi le tša paballo ya hlago le tshepedišo ya hlabollo mokgwa wo moswa wa tšhomišo ya meetse ka ditoropong tša ka Afrika.
Maloko a maphodisa le bahlankedi ba bolaodi bja borasephethephethe ba golegile banna ba babedi ka mmileng wa Accorn gatee morago ga ge ba ile ba thuntšha boradithekisi ka mmileng wa Wills.
Bahlokomedi ba tša paballo ya hlago ba bolela gore hlokego ya tshedimošo ya saentshe le go tiišetša mokgwa wa taolo le hlokego ya tšhomišo ya tshepedišo ya temošo.
E bile nako ya hlokego yeo e feleletšego ya go se dire selo ge re etle tabeng ya gore babogedi ba tsene.
Ke tla rata go bitša dikhamphani tše beng ba tšano e lego basadi go ingwadiša le Poto ya Hlabollo ya Indasteri ya Meago.
Tšhomišo ye e tla akaretša mafelo a go rekiša dijo, diphapoši tša go ikhutša, mafelo a go ithabiša a maemo a boditšhabatšhaba.
Ditšhaba tša makgotla ao a theilwego godimo ga tsamaišo ya eletroniki a tla laola go tsena le go tšwa ka lefelong le, gammogo le tsamišo tše dingwe.
Re makala gore ke ka lebaka la eng dikgwebo tše dintši di eba le dingangišano tša go hloka tšwelopele mabapi le setutio sa diswantšho e lego seo se lego kgahlanong le tsela tša maleba tša go hwetša mekgwa ya go katološa sekgao se sa kgwebo.
Maswika ao e lego a magolo kudu go ka nokelwa ka gare ga motšhene wa go a thuba, matlapa ao a tla re ka mokgwa wo o kgonegago a fokotšwa ka mokgwa wo mongwe go a dira a mannyane ntle le go a thuthupiša.
Pušeletšo e nyaka go hlabolla dinyakišišo le kahlola, go akaretša phihlelelo ya tšwelopele ka taolo ya kelelo ya melato le phokotšo ya nako ya tsheko ya melato ya bonokwane ka CJS.
Tirišano ya dinaga tše pedi ka tša dikepe le tumellano ka tša lekgetho di tla rerišanwa ke dinaga tšeo di lefišago lekgetho la merwalo go beng ba dikepe ba gae ka nepo ya go fediša lekgetho ka dinaga tša ka ntle.
Mokgwa wa elektroniki wa go rekiša ditekete go mekgwa ka moka ya dinamelwa tša bohle e tla fiwa šedi.
Mošomo wa gagwe wa tša dipolotiki o tšwetše pele mengwaga morago ga lesolo la gagwe kgahlanong le mmušo wa kgethollo.
Setlabakelo se se dumella badiriše go nyakišiša, go hwetša, go phetla, go lekodišiša le go ntšha mekgwa ka moka ya thibelo le dinyakišišo tša tshimošo ka mekgwa ya dipalopalo.
Ka dinako tša selemo tša dipula koketšego ya dijo tša diphoofolo e tla hwetšwa ka seruthwane le bogareng bja selemo.
Maloko a setšhaba a lemošwa gore a seke a reka dikgomo ka mo ba nyakago go batho bao ba belaetšago le bao ba sa ba tsebego.
Ka fao ka morago ga dipoelo tša tshepedišo ya kahlolo re tla utulla go ya ka rena mo tshepedišong ye ya difoka, kgetho ye ya mekgwa ya bohlagiši e phatlalatšwe ka moo go swanetšego.
Ke a bona mo letlakaleng la bošupa la pampiri ya gago, o re dipanka di kopane le ditlamo tše dingwe mme di kgopetše tshwarelo.
Nyakišiša tatelano ye itšego ya ditiro tša bosenyi bjo šoro bja go etša polao ya batho ka bontši le go kata.
Sepediša Lenaneo Tiro la mehleng la polelo le bobadikgang leo le swarwago ngwaga ka moka.
Moralo o ile wa phuruphutšwa gomme sephuthelwana sa seokobatši sa khokheine se ile sa hwetšwa tlase ka mokatlaneng se utilwe.
Le ge go le bjalo go molaleng gore ke hwetše sebaka sa go hlahloba lefsa morago ga ge re phethile dithlahlobo tšeo di tseneletšego ge go ka ba le hlokego ya go dira seo.
Ka fao ka lebaka la mokgwa wa go beela thoko mešomo yeo e itšego, mešomo ye e nyakago tsebo le go lefela tšhelete ye ntši e be e beetšwe bašweu mola e le gore bašomi ba bathobaso ba be ba fiwa mešomo yeo e sa nyakego tsebo ebile e sa lefe tšhelete ye ntši.
Diteko tša sekliliniki tšeo di dirilwego ntle le tumelelo ya batšeakarolo goba batho bao ba emelago batšeakarolo ke taba yeo e sego molaong, ya go hloka maitshwaro le go se be ya se saentshe.
Taba ya bohlokwa ya tshepedišo ya bogole bja go ditho tšeo di rephilego e tle hlongwa ka nepo ya go sebotša le go phumula tshebotšo ya melato.
Maitekelo ka moka a efoga go mpea seetšeng eng se sebotse ka bobeadikgang.
Dika tša mo godimo ga marulelo di ka akaretša seka se sengwe le se sengwe sa seo se nago le mothaladi o tee wa hlaka ya lengwalo leo le ikemego ka nnoši bjalo ka seka.
Melawana ya karolo ye e mabapi le go huetša kgetho ya badiriši ba mohlagase ka maikemišetšo a go fihlelela maemo a gadimo a tša dinepo tša paballo ya hlago.
Efela ditebogo tše di ka se efoše hlokego ya go šomana le ka paballo le batšwasehlabelo ba dithulano ka kakaretšo, go sa kgathalege gore ke mabaka afe ao a dirilego gore ba hloke dinyakwa tša motheo.
Re swanetše go tšeela hlogong dipoelo tše kotsi tša boentšeneere ba setšhaba, bja go rata go gapeletša dinnete tše hlakahlakanego gore di amane le ditumelwana tše sa reng selo.
Šupa obe o thekge maiteko ao a tlago hlabolla ikonomi le maphelo a setšhaba ka mafelong a magaeng.
Dikago tša tsamaišo ya khomphuthara di tla hwetšwa ka thekgo ya tša mašeleng e lego tše di tlago go ba le nako ye telele di šoma e lego tšeo di tlago elwa ka theko ya tlase ya sekoloto seo se kgobokeditšwego le tahlegelo.
Lengwalo le la dithuto le hlamilwe ka maikemišetšo go thuša motho yo a šomago ka kgwebong ya tša bolemi yo a nago le maikemišetšo a go tšwetša pele dithuto tšeo di amanago le tše di ikgethago.
Ke bodirišani bjo bo hlomilwego godimo ga motheo tšhomišano le hlompho ya go tšweletša maikutlo ao a fapanego o sa thibelwe ke selo.
Potšišo e be e theilwe godimo ga balatedi ba sehlopha sa Pirates yeo e bego e lebišitšwe yena, ke botšiša seo fela.
Ye nngwe ya ditaba tše bohlokwa ke ya ngwaga ye lesome ya go feta ee bile tiragalo ya go aga dihlopha tša selete ka Europa, Asia le Amerika gammogo le ka Afrika.
Hlagišang ditšhupetšo tša mohola gore go bane le tshepedišo yeo e tlago latelwa ge go dirwa mošomo wo bjalo.
Lemogang gore malapa a mantši ka nako ga a kgone fihlelela ditefelo tša ditirelo, mme mmušo o dumela gore ditheko tšeo di nago le thekgo ya phokoletšo ya ditheko go malapa ao diilago e bohlokwa go fihlelela tekatekano.
Hlokego ya ditšhupetšo tše di thekganego gore dikhuetšo di tle di arogantšhwe bonolo.
Ditlabakelo di ka gare ga tše dingwe tša diporojeke tša Lehu la Morena tšeo di šupilwego gore di kgarametšwe di sepele ka lebelo go fihlelela dinepo tša tšeo di beilwego ke Tona gore di felele mafelelong a Aporele.
Kgoro e thekgile ka mašeleng kudu mananeo a hlahlo a yona le Afrika Borwa ya kgwebo go hlahla le go tlabakela Botšhotšhisi le banyakišiši bao ba šomanago le dihlopa tša dinokwne ka makgotlatshekelong.
Taolo ya ditiro tša sephiri e ile ya tšwelapele go lekolwa lefsa morago ga go amogela pego ya komišene ya Harms.
Re dumela gore go lwantšha go phatlalala ga motse setoropo le go fa ikonomi kelo yeo e šomago gabotse le kabo ya ditirelo ya theko ya fase ya mehuta yeo e itšego ya ditirelo.
Go dumelela le go laola mafelo a go lahlela tšhila a magolo le a mannyane go ya ka dinyakwa tša fase.
Tsebišo le tirotšhomo di hlomilwe le go amogelwa ka morago ga matšatši a mararo a ditherišano.
Sekgao se se akaretša ka moka tsamaišo ya dinamelwa tša difofane tša merwalo le tša go rwala batho tša go ikema ka ditaba tša mašeleng.
Aga, ke tla rata go neela go badirišani ka nna ba babedi ba Dikomišenare bao ba tlago eniša le go sepediša bohlatse baj lena.
Le ge ba hweditše dikgobalo tše nnyane, ba tšhošitšwe ke seo mme ba alafšwa letšhogo.
Ditokišetšo tša maphelo di akaretša go bea maemo a ba go gweba ka dijo, tšhireletšo ya dijo le mananeo ao a beilwego ge go ka phulega malwetši ka lefelong la kopano le ka dikantorokgolo tša dihotela.
Ke swanetše ke gatelle gore go phumulwa ga go amane le hlatlošo ya ditefelo.
Ka fao seo se ra gore dikarolo ka moka tša mmušo, ga mmogo le thekgo ya bosetšhaba, di swanetše di dirišane mmogo ka sekgauswi le logišana maano ka kopanelo.
Morago ga ge Afrika Borwa e boetše go Commonwealth botseta bo ile bja fetolelwa go ba Botseta Bogolo.
O šetše o file bohlatse bja gore mosadi yo o bego o mothuša o lemogile gore mahlo a gagwe a be a sa sepele, le gore o be o sa bone gabotse dika tša go hema kgase ya go ediša meokgo.
Lefelo la tša tshokologo ka Kapa Bodikela le bapetše karolo ye bohlokwa ka go aga bokgoni bja tshokologo ka hlahlo ya bašomi ba tša maphelo, baithaopi, ba go hlokomela balwetši ka gae le bošomi ba mo motseng.
Melawana ya tirotokišo e swanetše ba le nepo ya go fetolela tirelo ya setšhaba ya tša maphelo go ba mokgatlo woo o senago bosemorafe, ya go se šetše tša bong.
Lefelo la go hlapela matsogo le go lokela mmetse ka diphapošing ka moka.
Maemo a bothata ke ao a dirilego gore mongwaledi Kakaretšo a kgethe Boemedi bjo boikgethago mabapi le ditaba tša go fetoga ga bosa.
Phedišo ya dithulano e ka tšwela pele ka lebelo ge setšhaba ka moka le dikgao ka moka tšeo di lamolwago di ka šoma mmogo le mebušo ka maikemišetšo a go hlola khutšo yeo e sa felego.
Go lekane gore re re go molaleng gore e nale bohlatse bja dikgopolo go feta dipego tša pele komišene.
Kgolego yeo e fetilego e tlišitšwe ke go thubjwa ga dintlo le bohodu, bofora, hlokofatšo ka maikemitšo a go gobatša, bohlaswa le go otlela o sa hlokomele le botagwa.
Molwana wo o tlogetšwego o nyaka gore o hlalošwe ka go molawana wa ditefelo, baamogedi ba mphiwafela ga ba balwe.
Sekolo sa ka Motseng wa Kapa sa tša go betla: Sekolo seo se fana ka thekgo nyakago go gweba e lego bao ba šetše ba tšweletše ka magetla le bao ba thomago ka tša bokgabo ba mono gae.
Ga go na ka moo e ka bago o sa kwa ka tiragalo ya bosenyi yeo e sa tšwago go diragele bafaladi ka tlase ga morithi wa tlhaselo ya batšwantle.
Go na le ditiro tša tšatši ka tšatši tšeo di ka thušago go thibela go phatlalala ga ditwatši tšeo di hlolago malwetši a mohemo bjalo ka mekhwehlane.
Re holofela gore taba ya go fetoga ga bosa go ya ka thokong ya tša hlabollo e tla amogela maemo a godimo molawaneng wo o amanago le tša mafase a ka ntle ka tšhomišo ya dikgoro tša maleba.
Aowa le ga tee, go fihlela go na le mabarebare go ya ka fao go lego ka gona go na le bašemane bao ba gapeleditšwego go dula ka ngwakong waka.
Ka nnete, taba yeo e tshwenyago ke go runya ga bosemorafe le hlaselo ya batšwantle ele seo se bopago karolo ya kgonthe ya bjalo ya setšhaba le dipolotiki ka dinageng tše dingwe tšeo di hlabologilego tša ka leboa.
Taba yeo e tšwelago pele ya go swara bagononelwa le bao go thwego ba amogetše thoto ya go utswiwa, fokotšegile ka moo go bonagalago ka pegong ya melato moo go nago le bohodu bja metato.
Barei ba dihlapi ba laletšwa go reka ditokelo tša nnete tša gorea dihlapi tša nako ye telele ka tshepedišong yeo e tlego dirwa gatee ka kgoaletšong.
Se ke sona seo Western Cape Development Strategy e se lebeletšego.
E rekišwa ke batho bao sa šomego le ba go hloka magae ele mokgwa wa go hwetša letseno.
Wena ka bowena o rile o ithakile, ga se nke a dule ka ngwakong waka, o be a tsena a etšwa.
E akaretša kiletšo ya go gatiša, le kiletšo ya go hlagiša, ya go hlagišo ya seindasteri, ditšhupetšo tša mafase le kalo yeo e tswakanego ya sediko.
Ba bonwe molato wa go gweba ka diokobatši mme ba golegwa ka setitšhing sa maphodisa ka Grassy Park.
Dipolakate tša tšhitišo ya neelano ya meetse di hlomilwe matšatši a mabedi pele ga nako le mokgokaganyi wa setšhaba yo a boledišanago sefahlego le sefahlego le ka matlakala le badudi.
Botshephegi bjo bo laeditšwego, ke bjo bo laeditšwego ke ketelo gararo le go feta go kliliniki ya HIV.
Lefelo la go koleka dihlare tša tšeo di swanetšego go bolokwa dihlalenama le disele tša go ikoketša tša dimela goba diphoofolo.
Diswantšho tša video ka thuto ye di hwetšwa ka setokong sa ka bokgobapukung bja Porofense bja ka Kapa Bodikela.
Go ya ka molaodi wa porojeke Seymour Bedderson mengwako e tla agelwa badudi ka mafelong ao amabedi.
Batho ba bararo go tšwa dikarolong ba thopile dipasari go tšwa ka Boston Business College.
Go hudusetšwa ga ditirelo, hlahlo ya bašomi le go hlongwa ga tharabollo ya mathata a intranet.
Boraikonomi ba ba hlaloša botšeakarolo bja ditefelo bjalo ka karolo ya peresente ya setšhaba yeo e kgathago tema go tša ikonomi bao ba thwetšwego le bao ba nyakago mošomo.
E ka gatiša le go boloka theipi ya seripa sa kopano ya komiti, sehlophatšhomo le botseta bjo bonnyane ge komišene e ka kgetha bjalo.
Bahlabolli ba mabopo ba tla tsošološa mafelo ao a senyegilego goba ao a lego maemong a fase go a iša maemong ao a amogelegago.
Lebenkele la maemo la go rekiša dijo la go neela ka dijo tša matsaka tša matena le tša mosegare ebile o eja o lebane le pono ye botse ya lebopo.
Molokoloko wa dikgoba tša baithuta mošomo di a bulwa ngwaga ka ngwaga, mohlala, bašomi ba tša tsamaišo , bahlokomedi le bahlabolli ba setšhaba.
Neelwa ke motho, ntle le ngwana yoo batswadi ba gagwe goba mohlokomedi, seo se theilwego kgafetšakgafetša godimo ga bana ba mengwaga ya go ya sekolong.
Goba go kgokaganya tshedimošo goba hlolo ye mpsha yeo e ka bago e tlogetšwe ka ntle.
Ngangišano ya gore ke mang e lego sebapadi segolo sa kgwele ya maoto ka Afrika Borwa e tla dula e le taba yeo go bolelwago ka yona le go hlohla ngangišano nako le nako ge barati ba kgwele ya maoto ge ba kopane.
Afrika Borwa e nale mothopo wo mogolo wa tsebo le bokgoni wa batho bao ba hlahlilwego, bao ba hlahlilwego seripa le ba ba sa hlahlwago.
Meši yeo e tšwago mafelong a go tshuma tšhila le ao a sego molaong a hlola tšhilafalo ya moya ka fao e hlola khabone ya okaniki elego seo se beago maphelo a batho kotsing.
Baemedi ba makgolopedi hlano ba go tšwa go mebasepala ka Afrika Borwa ba tla tsenela kopano ya mabitla yeo e biditšwego ke masepala wa Ethekwini.
Ee, ke nagana gore ka menagano ya rena fela re tla neelana fela ka bohlatse bja batho mme ra ba botšiša dipotšišo ka seo.
Dilo tšeo di bego di utswitšwe ka tšhupabodulong ya ka mmileng wa Patrick di hweditšwe ka gare ga sefatanaga le sethunya.
Ka thušo ya ditlabakelo tša kopano le diphuthela tše di kgabišitšwego, matlakala a go ngwalela le dihlopha tša go thabiša le dijo.
Ngwaga wo ke wa mafelelo go bona sehlopha sa baithuti ba marematlou ba ngwalo lengwalo maemo a phagamego.
Kgoro ya maphelo e beile pele thuto ya tša menagano go ba ya bobedi ka go bea pele tsamaišo ya kabelo ya ditirelo tša maphelo.
Thušo ya setegniki ya go swana le diipone tša moela go tee le thelebišene ya sediko seo se tswaletšwego di tla šomišwa ka mabakeng a a dumeletšwego.
E tla neelana ka lefelo la bonolo la maatla la lekgotla la masepala la go hloma ditokišo.
O tla romelwa imeila ya go kgopela tiišetšo ya go thibela ba bangwe go fa le go amogela ba sa lefa.
Lekgotla le bopilwe ke dinaga tše lesomehlano mme tše hlano tša tšona di kgethilwe go fihla mengwaga ye meraro, tše lesome di kgethilwe mengwaga ye mebedi.
Go ikema ka thekgo ya tša mašeleng lekgotla la mmasepala leo le ikemišeditšsego go hlatloša khwalithi ya maphelo a a batho ka go fa ditirelo tša sa ruri.
Le ge bolaodi bo lebogilwe, diinspekthara tša selete di oketša go phafoga ga bona go hlokomela le go gapeletša dinyakwa tša Mine Health Safety Act.
Go lokile, ga o a e bona ge e thoma go thuntšha, ka nako ye e be e šetše e thuntšha.
Ka Afrika Borwa go fokotša bohlokwa bja naga yeo e tšweletšago ke taba yeo e nyakago go lebelelwa gabotse.
Mokomišenare wa setitšhi sa Loxton o lebogile maloko ka mošomo o thata wo ba o dirago.
Dikgopolo tše bjalo ga di be di sa tsebjwe ditšhabeng tša go borena go fihlela ge di tla tlišwa ke bagateledi ba rena.
Boikgafo bja mmušo wa Austria go ditumelo tša Yuropa kudu ditokelo tša ditšhaba tše dinnyane le mokgwa woo ba swarago bafaladi le batšwakwa.
Nako ye botse ya mehlare ya orchids ya go ntšha moloba ke seruthwane le lehlabula.
Gape ke nagana gore ketelo ye go tšwa go lekala la tša tšhireletšo e nale se sengwe mabapi le kgopelo yaka ya hlopha dilo.
Twatši ya mekhwehlane le mefsikela e ka dira gore dika tša bolwetši bja mafahla di gakale gomme di ka dula di bonala dibeke tše nne morago ga bolwetši.
Beke ya bokgobapuku yeo e sepelago le mokotla wa posetiki wo o tlwaelegilego wa go rwala wa go makatša.
Go hloma leano la tša thibelo ya bosenyi ele taba ya pele le go dumellana le leano la phethagatšo.
Ba tirelo ya mohlagase ba Ethekhwini ba neelana ka dumellana ka tefelo ya go hudušetša mitara ka mollwaneng ka theko ya ko tlase go feta yeo e lefišwago ke boradikonteraka ka bohwirihwiri.
Ke meetse gohle eupša ga go na le lerothodi la go nwa ke ka fao a hlalošetšego go neela ka dilo ka bontši kudu ka dilo tšeo di sego bohlokwa.
O apare diaparo tša tšhireletšo bjalo ka dikokolose, sešira sefahlego, diklafo le diputsu tša tšhireletšo.
Kgohlano yeo e tšwelago pele ka Bohlabagare e hlola botšhošetši bja khutšo lefaseng ka bophara.
Dikhemikhale di ka bago tše kotsi go tšwa lefelong la kelelatšhila e lego yeo e tologago ka meetseng e ka hlola kotsi ye kgolo kudu go tša paballo ya hlago.
Lenaneo la tša phetolelo le fa dibofša tše di nnyane monyetla wa go hlabolla maphelo a bona a tša mešomo go na le go golgwa.
Masepala wa selegae o lefela raboletabahu mme balapa le bagwera ga ba na kabelo le ye nnyane.
Se se laeditšwe ka nako ya go hloma African Symposium go tša hlabollo ya dipalopalo ka Motse Kapa gomme e ile ya tiišetšwa gape ka kopanong ye bjalo yeo e swaretšwego ka Rwanda.
Ge re le amogela ka Afrika Borwa, re le amogela bjalo ka modirišani mmogo wa lesole yo a re thekgilego ka ntweng ya go fenya le go gatelela kgethollo ele seo e bego ele bosenyi kgahlanong le botho.
Magagešu, baeti ba ba hlomphegilego, baemedi, ere ke boele ke le lakaletše mahlatse ke le meme le ipshine ka botho le bobotse bja porofense ya rena.
Ga se fela lefelo le legolo la go epa fao go epšwago dirafšwa go tšwa botebong bja leswika la dolomaete , elego se naga ya rena e tsebjwago ka sona.
Go bohlokwa gore re hlatloše maemo a tša boeti le mafelo a tša boithabišo go goketša baeti ba bantši.
Ba tshwenyegile kudu ka maemo a tšhoganyetšo a bosetšhaba ao a lahletšego naga ya rena ka dikgaotšong tša mohlagase tšeo di bego di sa emelwa.
Mokgobo wa ditatamente o tlišitšwe ka kopanong ya melato.
Ga go na ditefelo tša go godiša dinamane tšs go swana le dilo tša go emela maswi le dijo tša dinamane.
Dikarolo tše kgolo tša biyodaebesithi ke tša mehuta ya leabela le mehuta ya tshepedišo ya hlago.
Kgatelelo yeo e amanag le botsamaiši bja dikepe e tlišwa ke go tshologa ga oli, tshipi ya go emisa dikepe le tšhila yeo e tšwago dikepeng.
Tšhomišo yeo e tseneletšego ya tshwamare ya mokoti e tla lebiša tšhilafalong ye šoro.
Letšatši le tla šegofala ka dithapelo tša ditumelo tšeo di fapanego go swana le tša seHindu, Islam le Bokreste.
Dikgokagano tša bobeadikgang tša elektroniki le tirelo ya dika ya thelebišene ya Afrika Borwa ka khamphani yeo e ingwadišitšeng ka JSE yeo e hlomilwego ke sehlopha sa dikhamphani tša bobeadikgang tša tshela.
Nnete yeo e lego molaleng ke gore maatla a go huetša mebaraka a theilwe godimo ga bao ba laolago mebaraka yeo e lego gore le ge re hlakane ga re kgone go e laola.
E nngwe ye kgolo ya ka nageng ke go fediša mekutwana ya go hlahlagana e bile porojeke ya makgonthe yeo e tiilego mafelelong a beke ye ge malapa a masomehlano ao a diilago a be a hudušetšwa ka Quarry road West.
O be a sa le tlase ga sehlophana sa dikebekwa ka mašemong ka nako yeo.
Matlakala ao a kago gatišwa a setlogo a boso le bošweu ao tšweleditšwego a ka hwetšwa ka Health Resource Centre.
Bokgole bjo ke lemogago ke gore o lokolotšwe mme o ka sepela.
Baithaopi ba ka hlagiša mokgwa o moswa wa maatla ka maemong a bašomi ao a ka bago le mathata.
Kgotlatshekelo e fošitše ka dinthla ka go fa tharollo.
Ntle le moo le tla sepela bonabo bjo botelele go fihla setitšhing sa dikgetho.
Sehlophana se se akaretša thekiša ya dilo ka bontši yeo ikgethago yeo e sa akaretšwago ka dikarolong tša mathomo.
E ba le maikemišetšo ao a ngwadilwego a go amuša ao go boledišanwang ka ona le bašomi ba tša maphelo.
O hweditše kgobalo ya go hlabjwa ka letsogong la nngele.
Tšhomišo ye mpe ya tšhelete le bohodu di hola bao ba sego nene gomme di fetoša toro ye.
Ketelo ye ke ya go tiišetša segwera le mmušo wa Afrika Borwa le go bušeletša go bolela ka segwera seo re nago le sona le mokgatlo wo o bušago.
Mmogo re laeditše ka mediro ya rena gore tšhomišo ya maatla e ka seke ya re fokotša maatla le maikemišetšo a rena a go lwela tokologo le go hwetša maemo a rena bjalo ka batho bao ba lekanago le motho yo mongwe le yo mongwe mo lefaseng.
Ka go rata le go se gapeletšwe re fa baeti ba go tšwa ntle tsela, tshedimošo le hlahlo ge ba e nyaka goba ba kgopela thušo.
Maitemogelo a bophelo ka Kapa Bodikela a re botša gore pelaelo ya setšhaba e ya godimo ka porofenseng moo kgokagano ya setšhaba e lego kotsing le dipolotiki tšeo di sa kwanego.
Le ge go le bjalo dinaga tše dingwe ga di na molao woo o nyakago go tshungwa ga kgase yeo e lego moyeng, kgase ye bjalo e ikela moyeng gomme ya ba le khuetšo ye kgolo go tša go ruthela ga lefase.
Re fihlile mafelelong ga ngawago wo wa ditiragalo.
Dikonstabolo le diinspekthara tše mmalwa ba ile ba thuša motho yo a bega a etšwa madi ba mo nametša ambulentshe gomme ba thoma go tsomana le mogononelwa yoo ba kgonnego go mo golega ka boagišaning.
Kereke tše di kopanego di šoma ka lefelong le legolo ka Durban.
Komelelo ya lebelo yeo e swanago ya bjang bjo ba ripilwego.
Šomiša mmepe wa ka thoko woo o tla o kgokaganyago le matlakala a mangwe gore o kgone go bona saete ka moka le go kgona go nyakolla.
Bagononelwa ba golaganywa le melato ye mengwe ya go thuba ka mengwakong le bohodu mo di kgweding tše tshela tša go feta.
Ditšweletšwa tšeo di romelwago go morekiši e sale thoto ya motšweletši yo a neelanago go fihlela ge di rekišitšwe.
Go nale go hlokega ga dilo tša go thuša tšeo di nyakegago go thuša ka tshokollo.
Ke boletše le tona, o intšhitše tabeng ye, ga a gapeletša go go leka go hwetša tšhupatsela.
O mo hlabile gatee mo kgareng gomme a hlokofala le semetseng.
Ge motšwasehlabela a bula monyako mogononelwa o ile a mo šupa ka sethunya, a mo tšhošetša ka go mo thuntšha le go mo tšeela merwalwana ya gagwe.
Dikarolo tša mabato a moago o mogolo wo o lego mafelelong o tla ba le mafelo a mabenkele mme ge ele lebato la ka fase le šomišwa bjalo ka lefelo la go bea merwalo.
Pharakano ya diphedi e dirilwe ka mehutanahutana ya diphedi, tswalano ya tša diphedi tša hlago le go fapana ga tšona ka lebaka la leabela.
Spain e laeditšwe bjalo ka ye nngwe ya dinaga tšeo di tšweletšego tša go gwebiša le Afrika Borwa mabapi le kgwebišano ya ka ntle le tša dipeeletšo tša ka gare.
Hlahlo ye e latelago e swanelwa ke go tswalanywa le maikemišetšo a go laola bareki ba go reka dithuthupi tša go ithabiša.
Ba bobeakgang ba hlohleletšwa go tsenela seo e bonalago e tlile goba hlahlo ya mafolofolo.
Maloko a dira bjalo ka bahlahli ka dikolong , ba šala mananeo a dikolo morago, ba beakanya le go amogela dikampa tša bana, ba thuša la go aga boagelani, ka yona tsela yeo o dirago ka gona.
Tšhutišetšo pele e beilwe go tsheko ya barutwana ba tša sesole bao ba sa fetolego gabotse ga ba bitšwa.
Ga ke kwešiše, ga ke kwešiše mooko wa potšišo.
Taelo ya phapošo e ka akaretša taelo ya botlalo ya palo ye nngwe le e nngwe yamananeo a phapošo ao a lego gona.
Diporojeke tše pedi tše kgolo tša mengwaga ye meraro di hlomilwe ka nepo ya go oketša maemo a tšweletšo ka nageng le ka lewatleng.
E laetša mehuta ye mentši ya meago go akaretša le ya ka mafelong a maemo e akaretša le bogolo bja mekutwana ya baipedi.
Kgolo ya letseno la mašeleng go letetšwe gape gore gore e feta kgolo ya lereko ngwaga wo o latelago.
Gomme re sa hloma lefelo la go kgoboketša tshedimošo ka lefelong la saepa(cyberspace) lehono.
Dithoto tša go tšwa ka ntle di tsena ka Bhutan di akaretša tesele, phetrole, raese, korong, makhura a merogo, khathuni, metšhene ya indasteri, dithaere tša dipese le ditheraka, tshipi le maatla a mohlagase.
Mafelo, neelano ya hlahlo le ya mašeleng, ditlabakelo tša hlahlo, hlokomelo le kgonthišišo ya boleng le tlemagano.
Magagešu a go tšwa bobeakgang, le amogetšwe gape go tshedimošo ya rena ya ka mehla ya ditaba tša boditšhabatšhaba tša bohlokwa go mmušo wa rena le go batho ba Afrika Borwa.
Lenaneo le tla ikgafa go ba la mafolofolo e sego la repha ditho, ke lenaneo la go hlohleletša dihlologelo tša lefapha la poraebete mola e le gore le phethagatša dinyakwa tša batho bao ba dirišago mafelo a bohle.
Kgetho ye nngwe ya tšhomišo ya tšhomišo ya lefase ga e ya swanela go thibelwa ke ditiro tša meepo tša maemo a tlase.
Tsenatseno ya mmušo ka thekišong ya dirafšwa ga e ya dumelelwa ebile e kotsi mme e tloga e ganwa ke dikhamphani tša meepo.
Maphoto a mabedi a moya ao a fetilego ka Cape Peninsula mafelelong a beke a feleditše ka dipula tša motlalanaga tšeo di hlotšego mafula, go kgaolwa ga mohlagase le tshenyo ya dintlo.
Tokomane yeo e ngwadilwego lefsa e išitšwe mahlakoreng ka bobedi gore a tshwaetshwae.
Batho bao bagolofetšego ba nale gona go fetša nako ye telele ba nnoši go feta ba mphato wa bona bao ba itekanetšego ka lebaka la dišitiši tše mmalwa ka nageng.
Le yena o boletše ka tiragalo ya ka lefelong la go rekiša bjala fao go dirišitšwego sethuthupi sa letsogo ka ge a ile a tsena ntwa.
O iphetoletšo ka go re yena ditiro tša gagwe e be e se tša go hlasela Afrikaans goba dikolo tša leleme le tee, e be ele tša go fihlelela thuto.
Aowa nnaga se ke realo, ke rile ge o nyaka go thoma lefsa go nyakolla Margo mme seo ke sehlopha sa ditsebi, ga ke na kganetšo.
Lefelo le legolo la Joule la go rekiša dipetiri le kgona go amogela palo ye kgolo ya go fetolela dipetiri go tšwa go baneelani , gomme se se fa bareki kgetho ya ka moo di šomago le ya theko ya botse.
Go a nyamiša go lemoga gore boradipolotiki ba bantši ba thibela tshepedišo ya hlabollo ba sena taba le bao hlokago.
Baithaopi ba a thapiwa ka nepo ya go thušana le bahlokemedi bao ba fanago ka thušo.
Kelo yeo e hlomilwego ya go hlatloša kholego ya dirafšwa ga e ya swanela go bea kotsi go phenkgišano ya diintasteri tša meepo mabapi le dirafšwa tše di sa holego tša go romelwa ntle.
Hatton o rile lenaneo tshepedišo la dinamelwa tša bohle le ka dira gore Motse Kapa o goke baeti ba bantši.
Ka kakaretšo ditiro tša bosenyi di fokotšega ka nako tša mafelelo a beke a menyanya ge di bapetšwa le mengwaga yeo e fetilego.
Taba ya basadi ba ya ka pela ya go ikgafa e laetša gore ke maphodisa go tšwa ka pelong, ao a dirago seo se swanetšego go boloka maphelo.
Batšwasehlabelo ka moka ba bane ba mo šupile ge go šupša dinokwane.
Bjalo ka ge re lebana le hlohlo ya semorafe, go molaleng gape gore re swanetše go lebelela taba yeo e lego gabedi ya letšhogo la ba bašweu le dihlologelo tša batho baso.
Mokgwa wa taolo wo o sa thibelego wa go matlafatša o tla kgethwa.
Ke manyami kudu ka kgobalo ye e sego ka maikemišetšo le go se lemoge ye ke e hloletšego ba bangwe ka nageng ya rena ka lebaka la semorafe, setšo le go hloka kgotlelelo ya bodumedi.
Ke be ke sa lemoge seo se bego se direga mo mesong.
Thekgo ya mašeleng yeo e beetšwego thoko e tla lemogwa le go tšea gore e gona ge fela e amogetšwe mme go nale kgonthe ya gore e tla amogelwa.
Mogononelwa go dumelwa gore o amega ka bohodung bja theraka ebile o nale mangwalo a gore o swanetše a swarwe ao a lego maineng a gagwe.
Gape o lebogile barutiši bao ba bego ba ruta dipalo ka go aga tsebo le bokgoni gammogo le barulaganyi ba Olympiad bao ba lekilego go hlabolla dipalo le di dira thuto yeo e tumilego.
Ahlaahla dipelaelo tša gago le tshedimošo tšeo o di kgobokeditšego le malaodi wa setlamo ntle le ge a amega.
Neelano ya Kgoro ya ditšhelete ya go aga lefsa mokgwa wa go fana ka mphiwafela e beilwe leihlo mme e tla ahlaahlwa mo dibekeng tše mmalwa tšeo di latelago.
Bjalo ka ge go rena khutšo ka mafelo a meruswi, go bonala go na le tšwelopele ka taba ye.
O tla ntšha fela se se bohlokwa more tshedimošong ye e hlakahlakanego wa e dira ye bonolo yeo e tlago kwešišega ya diteng tša go teba tša maleba.
O tee o timeletše ka mo gare ga batho mola yo mongwe a tšhabile ka sefatanaga sa Toyota se sehubedu.
Go ya ka diporofense, ke tše mmalwa fela tšeo di dirilego dinyakišišo tšeo di tseneletšego, ka fao ga go na kwešišo yeo e tletšego ya seo se dirwago ka setšhabeng sengwe le sengwe.
Lebenkele la go rekiša dijo le ka hoteleng ya maemo le neelana ka dijo tša maemo tša mehutahuta.
Imeila yeo sebotšago gore dinokwane di fothela basadi ka kgase ya go baidibatša mola ba dira go kare ba bafothela ka senkgišamonate go kwa gore se nkga bjang mme morago ba ba jabetša.
Ke karolo ya mararankodi a tirišano a setlamo sa saentshe go ralala le lefase elego seo se tiilego bjalo ka nthla ya sešopu ka thuto ka dihlapi ka Borwa bja Afrika, Borwa bja Atlantic le ka West-Indo Pacific.
Go tlalelwa ke dibokwana ka bontši ke gona o hlolago letšhollo.
Taba ye bohlokwa ke go ke go kwešiša kgokagano ye nngwe le ye nngwe ka ketaneng ya boleng go ba le yona le go e lokišetša go šoma.
Lebelo e bile la go hloka ditiragalo ka kakaretšo e bile la katlego ye kgolo.
Lefelo leo le širetše ebile le dikaneditšwe ke mašemo a mmoba.
Go kgokaganya le go hlahla maiteko a go hlatloša , kudu ge palo ye kgolo ya dikhamphani e amega.
Go laola mošito woo hlotšwego ke leuba ka mabasepaleng ka bo yona mabapi le go fokotša mošito woo godimo ga bokgoni bja mebasepala go neelana ka ditirelo.
Ditebogo sekgao sa FCS sa ka Potchefstroom, ka go netefatša gore bao ba rwelego maikarabelo a bonokwane kudu kgahlanong le bana, ba rwale maikarabelo a ditiro tša bona.
Mothekgi e mogolo wa mokgatlo o kgorometša taba ya maleba yeo e šomago ya go thulana le HIV AIDS ka Afrika Borwa ka hlabollo ya mananeo ao a logaganego a go tsena bogare taba ye.
Se ke demokrasi ya motheo yeo e nago le ditšo tše di fapanego gotšwa dikontinenteng tše tharo tšeo di fapanego.
Ditirelo ga se ka mehla moo di hwetšwago ditšhabebg tšeo di sotlegilego gomme ditirelo tše bjalo ga di fihlelele maloko a setšhaba.
Ka tirelo ya dinamelwa tša moyeng, dipoledišano tša bjalo tša tokologo ya ditirelo dinamelwa tša moyeng go tla bonala koketšo ya go bulwa ga ditsela tše mpsha magareng ga dinaga tše pedi.
Ka kgopelo naganišiša taba ye gape ya gore Sean ke o mongwe wa ba sekete.
Monyakišišišwa tša maphelo a diphedi tše di fapanego o ikgafile go laetša le go hlatholla mehuta, payolotši le phedišano ka borwa bja Afrika.
Ke taba ya boikgafo ya banna le basadi yeo e tlago tšwela pele go fa naga ye bophelo.
O kwešišitše gore e ra gore ba gare ka nako ya bošupa mantšibua ao ba tšweletša ditekete tše dintši.
Batho ba Liberia le bona ba bile le maitemogelo a bohloko ka tlase ga mmušo wa sesole le ntwa yeo e sa le go ya latela.
Thuto ka dikhomphuthara le bokgoni bja go šomoša letlakala la khomphuthara la dipalo le go lokele tshedimošo le go e ntšha kago ya kgolo goba bokgoni bja go tseba sengwe ka khomphuthara ka nakonyana ye nnyane.
Gore o be le tshedimošo ye ntši ka khuetšo ya tirišano ya diphedi le fao di dulago bala se.
O rile tšhelete yeo e kgoboketšwago ke indasteri ya dipontšho ka nnete ge e kopanywa le yeo e bonwago ka diindastering e phalwa ke tšeo di šomago ka Motse kapa go swana le indasteri ya tša boeti.
Ba taolo ya boemedi bja kgoboketšo ba ka buša ditefelo tšeo di dirilwego go tšwa go batho bao ba kopane goba a nnoši.
Malaodi Pharephare wa kgoro ya dikgwebo tša mmušo le kemedi ya maemo a godimo go tšwa kgorong ya gagwe ba etetše Austria.
Ge motho mang le mang a ka tšea molaetša wa go ikilela, le go botegalela molekani goba go diriša kgotlopo ka nnete , re ka fihlella maikemišetšo a rena a go lwantšha le go go fokotša kelo ya phetelo.
Se eka ba pala yeo e thutšwego, mabone a mahubedu a bekanya goba e ka ba gore mabone a kgaotšwe, goba le ga le a hlongwa gabotse.
Karolo ye e nale maikarabelo a go dira dipeakanyetšo tša kopano ya kgoro ya tsheko ye e ikgethago le go boloko metsotso ye e tšwago kopanong yeo.
Ntle le mothopo le bobolokelo bja ditshedimošo go tla ba bothata le go feta go šireletša tsebo ya setšo le bohwa e lego lehumo la rena.
Letšatši le lengwe le le lengwe leo le fetago bonnete bja polelo ye bo tšwela go bonagala.
Ka lebaka la maiteko a tša paballo ya hlago le maemo ao a kaonafaditšwego a maphelo a šireleditšwe ka ditšhabeng tše ntši.
Go nale menyetla ye mentši ya kgokagano ya ikonomi yeo e ka katološwago.
Ke boletše seo ka lebaka la go befelwa le go tlalelwa ka lebaka la ka moo a boletšego le nna.
Thekgo ya mašeleng e theilwego godimo ga bokgoni bja mošomo e tla hlagišwa ka koketšo , ka maikemišetšo a go dumella ditheo go lekola tshedimošo ya bona le taolo.
Re lemoga bohlokwa le go hlakahlakana ga tša maphelo tšeo di amanago le paballo ya hlago le kgokagano le mokgwa wa tsenelano go mešomo ya mmasepala.
O tseba sengwe ka seo se lebegago bjalo ka legora la go hlaba, ke e bone go tše dingwe tša diswantšho.
Mokgoba wa patše le khokheine o thopilwe nakong ya go golega.
Makgolo a difolaga tša Afrika Borwa le diaparo tša mogopo wa FIFA wa ditokišetšo, dikepisi le matlakala a ditshedimošo di ile tša phatlalatšwa nakong ya lesolo.
Kapa Bodikela e hlalošitše mogopolo wo ka lenaneong la bona leo le tseneletšego la kgolo ya mohlakanelwa, le lenaneo la hlabollo le kgolo.
Mehuta ya bjang ya go ba le kgolo ya medu ye kgolo, bjalo ka bjang bja khathune ya wulu , e bohlokwa kudu go swaraganya mobu go feta bjang bja go kgabiša bjo bo sa golego ka pela.
Ye ga se lenaneo le le telele, eupša karolo ye nnyane ya tshedimošo ya bohle yeo e lego gona ka thutwana ye.
Mphato o nale dika tša selegae tšeo di nago le maikemišetšo a go šupa le go hwetša dikgwebo le di indasteri ka mafelong a ka ditoropong.
Dilo tše di a hlabollw nako le nako eupša di sa šitišwa ke bosa bja dipula tše maatla ka dikarolong le go se tsenege ka go tše dingwe ka lebaka la mafula.
Latela keletšo ya setsebi ka ga dijo ge o šomiša setšweletšwa se.
Go na le hlokego ya tšhomišo yeo e tletšego ya go rea dihlapi ka boemakepeng le hlokomelo yeo e tšwelago pele.
Mmušo wo mofsa wa Iran le ona o be o thekga mekgatlo ya go lwela tokologo ya Afrika Borwa.
<fn>leaflet4.txt</fn>
Kalafi mo ditliliniking t.sa maphelo t.sa setshaba ke t.sa mahala ebile ke t.sa maemo a godimo.
Go bohlokwa gore o felelet.se tlhokomelo ya kalafi ya bolwetsi bjo bja mafahla, le go nwa dihlare kamoka t.sa bjona go fihlela ge mo.somedi wa t.sa maphelo a go bot.sa gore o ka tlogela.
Go thusa batho ba bolwet.si bja mafahla gore ba felelet.se tlhokomelo ya kalafi, Kgoro ya t.sa Maphelo e hlohlelet.sa gore motho yo mongwe (ekaba mokgotse, leloko la lapa goba o mongwe wa set.shaba) a go thu.se nakong ya go t.swet.sa pele kalafi.
Ge e le gore wena, goba yo mongwe yo o mo tsebang, a thomile go gohlola kgafet.sa kgafet.sa dibekeng t.se pedi goba go feta, e ka ba gore ke bolwet.si bja mafahla. O swanet.se go bonana le mo.somedi wa t.sa maphelo tliliniking ya geno gore o hlahlobje bolwet.se bja mafahla.
Go fela ga mmele le go hloka go tswa mothong go ya mothong o takatso ya dijo mongwe.
Go lapa mmele le go fela maatlathomile ka kalafi ya bolwet.si bjo ga bo sa na kotsi go lelapa la gagwe le set.shaba.
<fn>luthuli_sepedi.txt</fn>
Sefoka se se abelwa Ma-Afrika Borwa ao a bilego le seabe se segolo ntweng ya go katanela demokrasi, ditokelo tša botho, kago ya setšhaba, toka le khutšo, le tharollo ya dithulano.
Petlwa (flint stone) ya khutlotharo e emetše sebetša sa motheo sa go iphediša seo se bego se šomišwa ke bagologolo go bua diphoofolo, go aga bodulo le go sega letlalo go dira diaparo.
Ke seka sa pono ya mohu Kgoši Albert Luthuli - moetapele wa go tsebega wa ntwa ya tokologo yoo gape elego Mo-Afrika Borwa wa mathomo go abelwa Sefoka sa Nobel ka 1961 - gore Ma-Afrika a kgathe tema ka botlalo tlhabollong ya leago, ikonomi le dipolotiki tša Afrika Borwa.
Mmoto wa Isandlwana - o emetše khutšo le šebešebe ka morago ga Ntwa ya Isandlwana ka 1879.
Folaga ya Afrika Borwa- o emetše go roga ga tokologo le demokrasi.
Manaka a mabedi- a emetše pono ya gagwe ya Afrika Borwa ya demokrasi, ye e se nang bosemorafe le go kgetholla go ya bong.
Mabala a nkwe - a emetše kuane ya go tsebega ya Kgoši Luthuli.
Dipheta - mokgabišo wo ke seka sa botse bja Afrika mola poo ya Se-Afrika e emetše maatlafatšo le kgatelopele ya batho ba Afrika.
<fn>mapungubwe_sepedi.txt</fn>
Tlhompho ye e abelwa badudi ba Afrika Borwa ba bontšhitšego bokgoni le phihlelelo ye e kgethegilego.
Mapungubwe: Pušo ya Mapungubwe ebile gona sekhutlong sa ka lebowa la naga ya gabo rena meleniamong wa go feta. Pušo ye be e na le lenaneo le le gatetsego pele la taolo le temo ye e hlabologilego. Ebile e be e hlabolotše intasteri ya meepo le thuto ya dimetale (dirafša). Pušo ye e be e gwebišana le dinaga tša kgole go swana le China. Ka nako yeo, e be e emetše bokgoni le botswerere bja batho.
Dikhutlo tše nne tša lefase - di emetše diphihlelelo tša Ma-Afrika Borwa lefaseng ka bophara.
Tlhabo ya letšatši - tlhabo ya letšatši go tšwa Afrika.
Mmoto wa Mapungubwe - e dira lemorago, mmoto wa leswika la mogohlo godimo ga leswika la leraga (mudstone deposit) lefelong le omilego la thokomolatšatši la dipula tša selemo tsa sewelo. Mešomo ya go epa lefelong le e bontšhitše gore bokgoni bo tšweleditšwe ke maemo a tlhago a boimaima.
Tšhukudu ya Mapungubwe - sedirwa sa bokgabo seo bjale se tsebegago kudu seo se hweditswego ka lebitleng lefelong la go epa, sebetlwa sa se se apešitšwego ka gauta sa pelo e boleta, yeo ekago ke kota, bohlatse bja bokgoni bja batho ba ka nako yeo.
Lehlotlo (sceptre) la Mapungubwe - le tšwelela ka mahlakoreng a mabedi a pitša ya go tološetša gauta; ye nngwe ya dibetlwa tše di hweditšwego ka lebitleng lefelong la go epša.
Pitša ya go tološetsa gauta ye e kgabišitšwego - dibopego tša motheo tša khutlonne godimo ga pitša ya go tološetša gauta ye e phophomago e emetše ntletšentletše ya bokgoni, saense le bohlami, eleng bohlatse bja diphihlelelo tša kgale mererong ya dimetale/dirafša.
Sebešo (botološetšo) - dika tse di hlwekišago tše di swerego bophelo tša mollo, tšeo esalego ge ntše di šomišwa go tloga Bogologolotala (Iron Age), go tšwetša pele tlhabolo le bokgoni ditšhabeng.
<fn>mendi_sepedi.txt</fn>
Tlhompho ye e fiwa badudi ba Afrika Borwa bao ba dirilego tiro e kgethegilego ya bogale ka go bea maphelo a bona kotsing e kgolo, goba ba hlokofetšego maitekelong a bona a go phološa bophelo bja motho yo mongwe, goba go phološa thoto, ka gare goba ka ntle ga mellwane ya Afrika Borwa.
Kotse, ye e dirilwego ka letlalo la phoofolo, gantši la kgomo, e a dirwa le go logelelwa ka gare ga setšweletšwa sa seka-lee sa boalo bjo thata gomme ya rungwa ka mokgoko wa kota. Molamu le lerumu di sepedišana le kotse, yeo e fiwago baeng ba tlang mo nageng ya gabo rena go go tšwa lefaseng ka bophara bjalo ka seka sa botho.
Mogolodi o motalalerata - mogolodi o motalalerata wo o akaletšego godimo ga SS Mendi ke leswao la meoya ya masole a bogale a nweletšego. Mafofa a mogolodi o motalalerata a be a fiwa bahlabani ba bogale ka nako ya dintwa tša go lwantšha bokoloniale.
Emerald e talamorogo - pelo yeo go yona go tšwang dintlha tše tharo e emetše tsela ye re tla e latelago kua pele ge re thuša bao ba hlokago ka nako ya masetlapelo a tlhago le mathata a mangwe a go šiiša ao a felago a re wela nako le nako lefaseng ka bophara.
Tau - seka sa botse, maatla le bogale, e emetšwe ke mehlala go bapa le merumo ya maswaro. Se se laetša tlhapetšo ya mellwane, ka gare le ka ntle ga naga ya gabo rena, ye e dirwago ke Ma-Afrika Borwa a ikemišeditšego a bogale. Dišupi tše tharo tša thutafase di emetšwe ke go tseneletšwa ga matšoba a aloe ya go baba, semela sa setšo sa Afrika Borwa seo se tsebegago ka kgotlelelo, bokgoni bja go itsosolosa leswa, le boleng bja sona bja kalafo.
Molamu le kotse - di sepedišana le kotse bja'ka maswao a tšhireletšo le tlhompho.
<fn>nso_Article_25Wordsorless_DINTLHA-HLAHLI TSA GO LAETSA T (1).txt</fn>
ba lemošitšwe gore ditšhelete tšeo di abelwago batho-baso le badiradililimi ba basadi, ga di oketšege ka lebelo leo le letetšwego le gore, ga go na kemedi go tšwa ka lehlakoreng la diboledi tša dipolelo tša tlhago tša mono Afrika Borwa.
NFVF mabapi le go tšweletšwa ga dingwalwa ka maleme a tlhago gotee le diworkšopo mabapi le tlhahlo tšeo di ebgo di akaretša SEDIBA, NFVF e tlile ka molokoloko wa dimatlafatši go thuša bothateng bjo. Bothata bo šweletše gape phaduišanong ya rena ya maloba ya "25 Words or Less" moo re humanego gore e bile fela basadi ba se bakae bao ba kgonnego go fihlelela lenaneo la bao ba kgethetšwego go fihla difaenaleng. Godimo ga fao, dimatlafatši tše di šišintšwego di tla thuša gape le go rarolla taba ya tlhokego ya šedi yeo e tsomegago le gore dikgoba di fiwe batho ba basadi ba go tšweletša difilimi, ele karolo ya seo se tšweletšego dijong tša matena le motlatša-tona Ntombazana Botha le kemedi ya DAC kgweding ya go feta.
Go latela koketšego ya ditekanyetšo tša NFVF yeo e tšweletšego polelong ya ditekanyetšo tša tona ka kgwedi ya June, ka maikemišetšo a go matlafatša le go thuša tšwetšopeleng ya tlhamoleswa ya talente ya boithomelo indastering ya difilimi, NFVF e ile go tsebiša diphadišano tše pedi tša difilimi tše dikopana tšeo diketapele tša tšona e tlago ba baithomedi ba bathobaso le basadi.
Dipampiri tša difilimi tše dikopana tšeo do ilego go thopa sefoka, di tla tšweletšwa ka methopo ya go feta o tee go kgonthišiša gore difilimi tša mafelelo di dirwa ka maemo a godimo-dimo ka difoka, meletlo le boiphedišo bja badiradifilimi ba maemo a godimo lenaneong la dipoelo tša phadišno.
NFVF e holofela gore lenaneo leo badiradifilimi ba tlago sepetšwa ka lona kgatong ya go lekola sengwalwa le diwekšopong tša botšweletši bja difilimi, le tla hola indasteri ka ditalente tše seswai tša setšo le difilimi.
Re šetše re bone gore, mantšu a maswa ao a tšwelelago, metšwa ke indasteri ye mono gae le moše wa mawatle morago ga ge difilimi tše dikopana tšeo di thopilego difoka, di se na go phethwa ka katlego. NFVF e holofela gore setlwaedi se se tla tšwela pele difiliming tša maleme a tlhago gotee le tše dingwe tše dikopana tšeo di eteletšwego pele ke basadi.
Phadišano ya difilimi e ile go felelela ka go tšweletšwa ga difilimi tše 8 tša khwalithi ya godimo tša metsotso ye 12 filimi ka e tee; difilimi tše 4 tše dikopana tša maleme a tlhago a Afrika Borwa, le tše 4 tše dikopana tšeo di dirilwego ke badira-difilimi ba basadi.
Bjalo ka karolo ya lesolo le legolwane la go thuša badiradifilimi gore ba hwetše tsela ya maleba ya go leba boiphedišong bja go dira difilimi bjoo bo atlegilego, le go katološa bogolo bja talente ya bohlagiši yeo e lego gona ka gare ga indasteri, NFVF, yeo e lego mokgatlo wa semmušo woo o filwego maatla ke molao wa palamente gore e be yona e etago pele kgoolo yeo e lekanego le go hlabollwa ga indasteri ya difilimi le divideo ya Afrika Borwa, gore go potlakišwe hlahlo ya badiradifilimi ka maikemišetšo a go tšweletša difilimi tše dikopana tša go thopa difoka tšeo di tlago tanya šedi ya mono gae le dinageng tša boditšhaba-tšhaba.
NFVFe tla nea bangwadi le batšweletši ba 4 tšhelete yeo e sa fetogego ya go balelwa go R300,000 go tšweletša filimi ya metsotso ye 12.
Video Foundation (NFVF) e na le tokelo ya go kgetha morulaganyi wa pampiri, moeletši, le mohlapetši wa projeke ye - ka ditshenyagalelo tšeo di lebišitšwego projekeng di etšwa go NFVF.
Dikgopelo le dingwalwa ka moka tša Phadišano ya difilimi tše dikopana tšeo di lego ka maleme a tlhago a Afrika Borwa, di swanetše go ba ka le lengwe la maleme a semmušo a Afrika Borwa e sego ka English.
Difilimi tšeo di etilwego pele ke basadi, di swanetše go ba ka le lengwe la maleme a semmušo a Afrika Borwa go akaretšwa le English.
Phadišano e ile go bulwa semmušo ka la 31 Agostose 2006.
Ke mang yoo a swanetšego go dira kgopelo?
Sekema se se buleletšwe batho bao e lego badudi ba Afrika Borwa, goba badudi ba saruru ba Afrika Borwa le dikhamphani tša tšweletšo tša naga ye.
Phadišanong ya Filimi ye Kopana ya Maleme a tlhago a Afrika Bora go dumeletšwe fela bangwadi le batšweletši ba bathobaso go dira dikgopelo. Dihlogo tša mafapha le sehlopha e ka no ba makgowa.
Phadišanon ya difilimi tšeo di eteletšwego pele ke basadi, ke basadi ba bangwadi le batšweletši fela bao ba dumeletšwego go dira dikgopelo. Dihlogo tša dikgoro le maloko a sehlopha e ka ba banna.
Dikgopolo tša kanegelo di swanetše go ba tša mokgopedi gomme ga se tša swanela go theiwa godimo ga mešomo yeo e šetšego ele gona go swana le dipadi, dikhomiki, goba dipapadi tša sefaleng. Projeke e swanetše go swanetšana le leleme, morafe, le dinyakwa tša bong tša mophadišani yo mongwe le yo mongwe.
Letlakala le tee leo le hlalosago kgopolo ya kanegelo le thulaganyo ya yona.
Yona e swanetše go hlalosa dintlha tše dikgolo tša thulaganyo go akaretšwa le tharollo.
Bakgopedi batla lekolwa go beilwe šedi godimo ga bokgoni le boithomelo bja mošomo woo o rometšwego.
NFVF e ka se nee dipoelo tša boithomelo bja diprojeke tšeo e sa di kgethago.
Ditšhelete tša tšweletšo e tla ba R300,000 go phethagatša tšweletšo ya filimi ye kopana ya metsotso ye 12 gomme e tla lefelwa pele morago ga ge go feditšwe ka kwano ya tšweletšo yeo e nago le mabaka a dipeeletšo tša NFVF. Tšhelete e tla fetišetšwa motšweletšing ka ditefelo tše mmalwa tšeo di tlago ba di rulagantšwe ke NFVF le dihlopha tšeo di thopilego difoka, go latelwa dinyakwa tša ditšhelete tšweletšong.
NFVF e na le tokelo ya go kgetha morulaganyi wa sengwalwa, moeletši, le mohlokomedi wa tšweletšo diprojekeng ka moka tšeo di atlegilego ka tirišano le bangwadi bao ba thopilego difoka le balaodi ka nako ya ge go tla ba go tsenwe fase ka boikgakollo bja pele ga lenaneo la tšweletšo. Tefelo ya morulaganyi wa sengwalwa, le mohokomedi wa tšweletšo, e tla ba R300,000 ye nngwe gape ya tšweletšo gomme e tla lefša morulaganyi wa sengwalwa, moeletši le/goba mohlokomedi wa tšweletšo ke NFVF legatong la tšweletšo. Ditefelo tše, e tla ba kaorlo ya dipeeletšo tša NFVF projekeng ka maikemišetšo a go bala peeletšo ka moka ya NFVF.
NFVF e nyaka gore ditšhelete tša go lefela tšweletšo, di bušetšwe go yona ge diphadišano tše dikopana tša NFVF, ge filimi yeo e atlegilego e ka fetišetšwa projeke mothong wa boraro.
NFVF e tla ka se dumele go hlabolla kanegelo go ba filimi goba papadi ya sekirini le mongwadi.
Melao le maemo a Tlhabollo ao a beilwego ke NFVF.
Hlogo ya kanegelo: Mongwadi o swanetše go ikana gore kgopolo ya kanegelo ke ya gagwe.
Lenaneo la tšweletšo: NFVF e tla šoma le mogngwadi, molaodi, motšweletši le khamphani ya tšweletšo kgatong ye nngwe le ye nngwe ya tšweletšo gomme e tla lekola kgatelopele ya projeke go latela dikgato tšeo di kwanetšwego, moo go tlago tšewa le diphetho tša ge eba go sa na le mošomo woo o nyakegago. NFVF e na le tokelo ya go kgetha morulaganyi wa sengwalwa, moeletši, le/goba mohlokomedi wa tšweletšo yoo a tlago šoma le mongwadi le molaodi.
Mošomo ka moka o swanetše go fiwa NFVF ka matšatši ao a kwanetšwego Kwanong ya tšweletšo ntle le gee le gore NFVF e kwane le taba yeo ka lengwalo.
NFVF e beeleditšego tšhelete go ona ntle le lengwalo la tumelelo la NFVF.
NFVF. Ga go dikgopelo tša go romelwa ka fekese tšeo di tlago amogelwa. Ka 'baka la bogolo bja dikgopelo tšeo di letešwego, re le eletša gore le se letše mogala go nyakišiša gee le gore kgopelo e fihlile. Lengwalo la go tsebiša gore kgopelo e amogetšwe, le tla romelwa ge nako e dutše e eya.
Kamanyo le difilimi tše dikopana.
Diwebsaete tšeo di nago le diteng tša difilimi tše dikopana. Hle romela email ya tšeo o di ratago go mofihlit@nfvf.co.za gore le tšona di tle di akaretšwe lenaneong le.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Asthma.txt</fn>
Motho yo mogolo o swanetše a diriše lebetlelo la go hemela ka gare ga tshela ka Spacer. Boeletša gape ka morago ga metsotso ye masomepedi go iša go ye masometharo. Ge go sena kaonafalo iša molwetši kliniking goba ngakeng ya kgauswi.
E fa ngwana sehlare sa Asthma gabedi ka go latelana ka Spacer. Boeletša ka morago ga metsotso ye masomepedi go iša go masometharo ge go nyakega. Ge kimologo ya gona e sa kgotsofatše o ka iša ngwana kliniking goba ngakeng ya kgauswi.
Spacers le Bronchodilators di a šomišwa go laola le go kaonafatša Asthma. Bronchodilator ke sehlare seo se šomišwago go nolofatša tshepetšo ya moya go ya maswafong go thibela le mabaka a kotsi kudu ka nako ya ge motho a hlaselwa ke Asthma. Acting bronchodilator e kopana e šoma ka potlako le go fediša tše dingwe tša dika tša bolwetši bjo le go bo kaonafatša.
Spacer goba holding chamber ke setlabela sa go thuša balwetši gore ba kgone go hema gabotse ka go šomiša lebotlelwana la sehlare leo balwetši ba Asthma ba hemelago ka gare. Spacer se ka šomišwa ke balwetši ka moka bao ba nago le bothata bja go hema ka ge se dira gore go be bonolo go bona go šomiša lebotlelwana leo la go hemela ka gare gabonolo. Spacer se ka hwetšagala mafelong a go rekišetšwa gona goba e ka ba selo motho a ka itirelago sona ka gae. Mohlala, lebotlelo la senwamaphodi le ka fetolelwa goba Spacer ge e le gore le ka kgona go dirišetšwa go lota sehlare seo. Mabekere a polystyrene a se šomišwe ka lebaka la gore sehlare ga se kgone go tsenelela ka gare ga polystyrene, ditlamorago tša gona e ba gore molwetši ga a kgone go diriša sehlare sa tekanyetšo.
Magato ao motho a swantšego go a tshediša mahlo ka ge a se na mohola.
Laola dikhunkhwane tša lerole ka go tloša mmete wa lebatong ka kamoreng ya borobalelo o phuthele materase ka polasetiki, o hlatswe mapai/dikobo tša bošego le digaretene ka meetse a go fiša, gore di bethwe ke moya wo o hlwekilego le mahlasedi a letšatši.
Ge e le gore motho o hlaselwa ke Asthma ka morago ga go e tšhidulla [itšhidulla], o swanetše go hemela gabedi ka gare ga lebotlelo la sehlare sa Asthma [gabedi] pele o itšhidulla.
Hlokomela dijo tšeo di go hlolelago mathata goba o se di je. Se se ka hlolwa gape ke di-preservatives tše dingwe mo dijong.
Ge o na le Asthma, o swanetše go šomiša dihlare tša maleba ka dinako tšohle.
Ka nako ye nngwe go a kgonega gore o thibele kgonagalo ya go ka swarwa ke Asthma.
Dijo tšeo di ba hlolelago allergy kudu mae le hlapi.
Mo dinyakišišong tša maphelo tše di dirilwego ka mo Afrika Borwa, diperesente tše šupa tša banna le tše senyane tša basadi ba dumetše gore ba na le Asthma.
Tsejana ya moya yeo moya wo motho a o hemago e ba le ditwatši gomme ya ruruga, morurugo wo wa hlola go thibana. Se se hlolega lebakeng la nako ye telela.
Kliniking ya motseng wa geno goba ngakeng.
Asthma e swara batho ba bagolo le bana. Gantši balwetši ba Asthma ba na le allergies, hay fever, dišwana letlalong, mahlo a bohloko ao a hlolago ke di allergies tšeo. Asthma e e swara gantši batho bao ba tsenwago ke phefo yeo e fetelago mafahleng gomme ya tšea nako ye telele go tšwa.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Babididi ba ga Shongoane.txt</fn>
Setšhaba sa Babididi se agile go bapa le noka ya Lephalale phorobentsheng ya Limpopo. Babididi ba ka tlase ga kgošigadi M.A. Shongoane e bile ba ikana ka phoofolo ye ba rego ke Lehlalerwa. Lehlalerwa ke mpša ya naga yeo e nago le lebelo le legolo, ka tsela yeo e lego gore e kgona go ja phoofolo e le lebelong. Setšhaba sa Babididi se bolela polelo ya semmotwana yeo e bitšwago Sebididi. Dinyakišišo tša rena di utullotše gore Babididi ba tšwa Bokgalaka le ge go se na yo a gopolago gore ke mengwageng efe. Se ba se gopolago gabotse ke gore go tlogeng ga bona Bokgalaka ba fihletše thabeng ya Bobididi, yeo lehono motse wa bona o bapilego le yona.
Babididi ba be ba se na bogoši ge ba fihla Bobididi. Bogoši bo ile bja thongwa ke ba ga Shongoane. A mangwe a magoši ao ke Malegasi Shongoane, yo a rilego go ithobalela setulo sa bogoši sa tšewa ke Lucas Shongoane. Lucas o ile a ikela badimong gomme setulo seo sa fiwa malome wa gagwe April Shongoane ka ge morwa wa Lucas, Zacharia, e be e sale yo monnyane kudu. April e be e le kgoši ya motšwa o swere. Zacharia Shongoane ke ratswale wa kgošigadi M.A. Shongoane yoo a bušago setšhaba sa Babididi lehono. Ge Babididi ba fihla Bobididi ba hweditše gona le merafe ya Mašito le Bašiko. Go ya ka bao ba di dutšego kgauswi, setšhaba sa ga Monyeki se fihlile morago e bile se sena kgoši. Ba re nnete-nete ke gore ba ga Monyeki ba fihlile pele ga Babididi le ge e le gore Babididi ke bona ba dutšego thabeng ya Bobididi pele ga ba Monyeki. Le lehono setšhaba sa ga Monyeki se bušwa mošateng wa Babididi. Ba ga Monyeki ba tšwa ga Matlala mo go kwagalago gore ba be ba tšhaba kgaphamadi yeo e kilego ya ba gona e le e go bakwa bogoši. Ke bakone bao ba ikanago ka pudi ya naga yeo e bitšwago phuti.
Go swana le ditšhaba tše dingwe Basothong ba lebowa, Babididi le bona ba lwele dintwa mehleng ya ge ba sa dula godimo ga thaba ya Bobididi e le ge ba elwa le ditšhaba tša Matebele. Matebele a ile ba ba latelela thabeng ya Bobididi gomme Babididi bona ba ikarabela ka go kgokološa maswika ao ba bego ba bolaya manaba a bona ka ona. Dijo tša go tlwaelega Babididing ke bogobe bja go dirwa ka leotša le bja mabelethoro. Gona le dijo tšeo di jewago lehlabula go swana le bogobe bja marotse (thopi), dikgobe le tše dingwe. Nnete ke gore selemo go a lengwa gomme marega go jewe dijo tša go fapana tšeo motho a ka di balago ntle le go di fetša.
Dikoma ga di gona setšhabeng sa Babididi. Tšona di kile tša ba gona mehleng ya bogologolo go fihla mengwageng ya bo 1947 le 1950. Lebaka la gore koma e se ke ya ba gona matšatšing a bo lehono ke gore ga go sa na baditi ba mmapaale ba koma. Mengwageng ya ge go sa hlwe go e ba le koma nageng ya Babididi, bašemanyana ba moo ba be ba tšhabela dikomeng tša Matebele. Ka morago ga ge koma e hwile Babididing, bašemane ba be ba no fela ba tšhabela dikomeng tša Matebeleng go yo tšea bonna fao. Le gona bjalo mošate ga o thibele Dikoma, taba ke gore e tla hlokomelwa ke mang Koma ya banna e be e tšea lebaka la dikgwedi tše tharo. E be e tšwa kgweding ya Mopitlo, Phuphu le Mosegamanye mola ya basadi e be e tšwa kgweding ya Phato goba Lewedi. Taba ke gore ya banna e aloga ka nako ya ge meboya e thomile go rutla?
Go swana le mešate ye mengwe ditšhabeng tša Basotho ba Lebowa, mošateng wa Babididi ga go no tsenwa fela. Ge motho a nyaka go tsena ka gona o thoma ka go kgopela motseta/mokgomana yo mogolo wa ka mošate gore a ye go mo tamišetša go kgoši. Ge kgoši a ka dumela madume ao gora gore moeti yoo o amogetšwe. Kgoši e tamišwa ka dilobja ka gore seswana se re 'moya mahlong a tau o ya a swere serumula'. Lefase la ga Shongoane le fiša wa go ntšha noga moleteng. Ke lona lebaka leo gantši ba ruago diphoofolo tša go swana le dikgomo le dipudi. Dinku ga di kgotlelele ka ge maemo a boso e le a go fiša ka mehla. Bo-molahlwa-le-boya (dipoloko) tšona ba re di tlile moragorago. Lenyalo la Babididi ke dikgomo. Go ya ka setšo lesogana ga le ikgethele lekgarebe le lekgarebe ga le ikgethele lesogana. Go kgetha ke maikarabelo a batswadi, ka ge e le bona ba tsebago malapa a lokilego setšhabeng seo ba dulago go sona. Ge ba bone lekgarebe, ba romela kemedi ya lapa ka ga bo lekgarebe leo go ya go itsebiša, le go ipega ka lapeng leo le gona go tsenela dipoledišano tša go amana le magadi.
Ka morago ga ge ba kwane ka taba ya magadi, go bewa letšatši gore dikgomo tšeo di tlo ntšhiwa. Ngwetši e gorošwa letšatši leo dikgomo (magadi) di ntšhiwago ka lona. Ba gabo lesogana ba mema meloko ya bona, gwa hlabjwa kgomo, bogobe gwa apewa bja mabele, ting le makhitle. Lenyalo la setšo le tšweletša motse o tiilego ge go bapetšwa le manyalo a lehono moo e lego gore masogana goba makgarebe a ikgethela balekani. Ka bokopana re ka re lesogana ga le iphereele. Ngwetši e be e etšwa ka ga rakgadi goba ka ga malome, bjalo bjalo. Bagologolo ba boletše ba re kgomo ga e ke e ntšha boloko ka moka. Nnete ke gore re ka thabela ge Babididi ba bangwe ba ka re fa tshedimošo ya go tlaleletša ye re e hweditšego mošateng wa lena ka la 08 Hlakola (February) 2004. Sebatakgomo!
Bakgaga ba Ga-Mphahlele ba ikana ka phoofolo ye e bitšwago kgaga. Moetapele wa bona ke Ngwana Mohube Phatudi-Mphahlele, ngwana wa kgoši Morwamotšhe III ka Maroteng ga Sekhukhune. Kgošigadi Ngwanamohube Phatudi-Mphahlele o beilwe setulong ka ngwaga wa sekete makgolosenyane masome a mane le metšo e mene morago ga gore monna wa gagwe, kgoši Mmutle Phatudi III a ithobalele ka ngwaga wa sekete makgolosenyane masome le masome a mahlano . Bakgaga ba Ga-Mphahlele ba tšwa bogareng bja Afrika ngwaga-kgolong wa lesome-hlano. Go fihleng ga bona lefelong le le bitšwago Seribane kua bokgaga ka tlase ga toropo ya Tzaneen ka nagatlase probenseng ya Limpopo. Ge ba le Seribane kgoši-kgolo ya bona e be e le Makubela 'a Moraka, morwa wa gagwe e le Monyewete. Ka ge go dumelelwa gore motho mang le mang a ka nyala basadi go ya le ka mo a ikwago ka gona, go akaretšwa le magoši, kgoši Monyewete le yena o ile a nyala basadi ba masome a mane . Mo basading bao, o be a na le bo mmamoratwa ba bararo bao a bego a ba nyaletšwe ke setšhaba (ke gore ditimamollo tše tharo). Mosadi wa mathomo e be e le mmago kgoši Maake, wa bobedi mosadi e le mmago kgoši Matsobane e lego Mphahlele lehono, wa boraro e le mmago kgoši Mampše, yoo lehono setšhaba sa gagwe se lego Duiwelskloof mo go bitšwago Kgwaname.
Ba bangwe e be e le Phasha le Mongatane. Phasha le Mongatane ke bao ba ilego ba tshela noka ya Lepelle pele ge ba tshelela lefaseng leo lehono le tsebegago ka Ga-Sekhukhune. Mongatane o rile mola a tshetše a le Ga-Sekhukhune, gwa tla gwa tšwa bana ba gagwe e le go Mashabela le Madihlabe. Phasha yena a no šala a le tee. Ge ba tshetše ba le Ga-Sekhukhune, go ile gwa šala kgoši Matsobane (Mphahlele), Maake le Maupa. Ge ba šetše moo kgoši Monyewete ke ge a foufala. Ka go bona gore o foufetše, a bitša bana ba gagwe boraro bja bona (Maake, Matsobane le Maupa) a re mo go bona ka lebaka la gore ba mmona gore bjale o godile gape le ka bofofu bja gagwe, o rola marapo a bogoši. Kgoši Monyewete a re o tla fa yo mongwe le mongwe mo go barwa ba gagwe seo se ba lebanego. O ile a fa Maake bogoši. Ke moo ba ile go ba thoma go ikana ka go bina kgaga ba se sa ipitša Baroka. Maupa o ile a ngala, a re naa tatagwe o reng a e fa Maake bogoši a sa fe yena. Monyewete a re o fa Maake ka gore ke yo mogolo. Matsobane o ile a fiwa lenaka la go neša pula a re o tla iphahlela ka lona mo a yago. Matsobane o ile a tloga a setšwe morago ke Mothapo. Mothapo ka nako yeo o be a bitšwa Letlodi. Letlodi yena o ile a namela thaba gomme a tšwa ka Sefata sa Legaši. O ile a theogela moo lehono go bitšwago Ga-Mampa go fihla a khutša thabeng ya Mahlatši. Go tloga thabeng ya Mahlatši o ile mo go bitšwago Mašwaneng. Ke moo mokgaga yo mogolo e lego Matsobane a thomilego go fahlela ntshe a re mo gona ga a sa ya felo o fahletše. Mola a rego bjalo, ngwaga-kgolong wa lesome-seswai o ile a khuduga a ya moo lehono go tsebegago ka Ga-Mphahlele. Bana ba Mongatane e le go Mashabela le ba bangwe, ba ke babina kwena ka gore ba tshetše noka ya Lepelle ka mokokotlo wa kwena. Bao ba sa binago kgaga le lehono ke ba ga kgoši Rammupudu. Ba ga-Mphahlele ga se ba ka ba tshela Lepelle ke ka fao moano wa bona o sa fetogago. E sale bakgaga le lehono. Ga-Mphahlele gona le ba bangwe ba ba binago phuti. Bona gothwe ba ile ba re ge ba khuditše thabeng ya Mahlatši gwa tsoga phuthi gomme ba nama ba fetola moano wa bona e lego kgaga ba ana phuthi.
Go bile le ntwa ya marangrang mo go bitšwago Mogodi. Dialoga tša Mangana ke bo kgoši Phatudi wa boraro, bo Mogalatšane le a mangwe mangana. Bao ba di dutšego ka kgauswi ba re ke dialoga tša mankwe tše di bolailego dialoga tša marangrang ka diphate ditelele tše dialoga di di swarago ge di theoga thabeng. Ba bangwe ba re batho ba go bolaya marangrang ke mangana. Ba re ke ka fao motho o kwago sereto se re 'ke magotlo a mangana, mangana magotlo a ntebe ka morišana a ja kotse'. Gothwe ke ge ba reta mphato owe wa mangana. Ntwa ye nngwe gape ba e lwele le moesemane, Thomas Burger moo lehono go agilwego toropo ya Burgersfort. Burger, yoo a bego a bitšwa 'mporoboro', o ile a fenywa gona moo ntweng yeo. Mošemane setšong sa ba Ga-Mphahlele o apara lekgeswa. Banna le masogana le bona ba apara lekgeswa ka go le phothokgiša. Ba bangwe ba re banna le masogana ba a ngatela makgeswa a bona gore ba seke ba a bonelwa. Lekgeswa la gona le tsena ka fase gomme la kgwaparetšwa gore le bowe nokeng. Lešoboro le lona le a ngatela ge le apara lekgeswa. Basadi bona ba apara theto le mose. Theto ke seaparo sa khutlo-nne se se thibago ka pele mola mose e le sa khutlo-tharo sa go thiba ka morago. Mose o dirwa ka Letlalo la pudi. Basetsana ba apara lebole le mose. Lethumaša le lona le apara lebole le mose. Lebole la gona le bowa ka godimo ga matolo gore le kgantšhe sebopego sa lona. Ge e le ngwetši e tlogela moaparo wa bothepa ge e ya bogadi gomme ya apara moaparo wa basadi.
Mothepa o a nyalwa gwa ntšhiwa dikgomo a sa apere lebole go fihla monna a bile a mo lata. Ge malapa a mebedi a kwane gore go nyakega eng go phethagatša lenyalo, lesogana le ntšha ditshwanelo ka moka go akaretšwa le go ntšhiwa ga dipute. Dipute ke dithoto tše di išwago gabo mothepa go fahlela gore bjalo ke mosadi wa monna o mongwe. Legato leo ba re ke go tlemolla. Ka nako yeo mothepa o sa apere lebole. Ge lesogana le lata, ke gore le ya ga bo mothepa la robala moo. O a dumelelwa go ka robala le mothepa ka gore ditshwanelo ka moka tša go beak, o tla be a di phethagaditše. E tlile gore mola mosadi yoo a e ba mmeleng a batametše go ka ya madibeng, gomme gwa tšwa basadi ba ya go mo apeša theto gomme ya ba ke mosadi bjale. Ge mosadi a sa kgone go ka bona pelego o apara go swana le basadi ka moka ka gore ke mosadi, o nyetšwe. Gego kgonega, go tla nyaka moratho wa gagwe a tle a mmelegele bana. Mothepa yo a ya go bogadi go belegela mogolo wa gagwe bana ba mmitša hlatswadirope. Ge a e ya go thiba legato la mogolo wa gagwe yo a hlokofetšego a le bogadi, o bitšwa seyantlo.akgaga ba Ga-Mphahlele ba re ka setšo sa bona mothepa ga o rate monna le monna ga a rate mothepa. Batswadi ke bona ba swanetšego go bona gore ngwana wa bona o gotše. Ge ngwana a gotše ba mo nyakela mosadi. Gantši ka gae mokgalabje o bitša morwa wa gagwe a mmotšiša gore naa lesogana leo le tla reng ge le re'alo. A e ra gore naa o tla feleletše kae a se na mosadi. Mokgalabje o tla hlaloša gore o gotše morwa wa gagwe o swanetše ke go nyala mosadi yena a sa phela gore a tle a bone ditlogolo tša gagwe pele a ikela badimong. Mokgalabje o tla be a nyaka gore morwa wa gagwe le yena a be le sefero sa gagwe a swane le banna ba maikarabelo. Ge e le gore mokgalabje le morwa wa gagwe ba kwane ka dipolelo, o ya go di begela bakgekolo. Gantši ba ya melokong go swana le ga malome a lesogana ba re 're na le poo ka kua gae gomme re kgopela gore le re fagolele yona' goba ba re 're kgopela sego sa meetse'. Ba a boledišana ba kwana gore dikgomo go ntšhiwa tše kae le gona neng. Polelo ya gore lesogana le le sa etego le tšea kgaetšedi, ga e ame setšhaba sa Ga-Mphahlele le ga tee. Seo e no ba polelo fela ka gore Mphahlele o nyala ka ga Mphahlele. Ke ka fao o hwetšago batho ba gona ka moka ba na le tswalano e bile ba re seo se thuša gore gwa se be le dilo tša go swana le hlalano le dikgohlano tše dingwe ka gae (ba nyalana ka se leloko).
Ge re bolela ka lenyalo la ka bogošing, kgoši Mphahlele o tšea timamollo Maroteng. Lebaka la gore a nyale ka Maroteng ke gore ke kgoši Mmutle Phatudi wa boraro be a na le dikgaetšedi tše tharo. Wa mathomo ke Leganabatho (leina la gagwe la nnete ke Mmanyako), wa bobedi ke Marotobale, wa boraro ke Marungwane, wa mafelelo ya ba Kgoši Mmutle Phatudi. Mmanyako o nyetšwe ka Maroteng Ga-Sekhukhune. Ngwana wa gagwe ke Sekhukhune wa bobedi. Sekhukhune ke tatago Thulare le Morwamotšhe wa boraro. Mphahlele o nyetše morwedi wa Morwamotšhe III e lego Ngwana Mohube Phatudi-Mphahlele. Ke fao Mphahlele a tšeago timamollo ka Maroteng. Mothapo (Letlodi) o fihlile le Mphahlele (Matsobane) pele a e ya mo go tsebegago ka ga-Mothapo. Ke fao lehono Mothapo a tšeago setimamollo sa gagwe Ga-Mphahlele. Mothapo o thomile ka go nyala setlogolo sa kgoši Matsobane yo a tswetšego kgoši Mmutle. Ga-Maja ke morwedi wa Tshwaane. Tshwaane ke morwa wa kgoši Matsobane. Tshwaane o tswala gape Mogalatšane le Sekati. Ke ka fao Setimamollo sa ga-Maja e lego morwedi wa morwa Matsobane. Ga-Chuene gona timamollo ya gona ke morwedi wa Sekati. Sekati ke morwa wa kgoši Tshwaane. Ke ka moo setimamollo sa Ga-Chuene e le go setlogolo sa kgoši Matsobane e lego Maredi. Yo mongwe ke kgoši Molepo. Molepo yena ba re ga ba na bohlatse bja gore ke ka lebaka la eng a tšea setimamollo ga Ga-Mphahlele. Ngwana wa kgošigadi Ngwanamohube Phatudi-Mphahlele, yo a bego a swanetše go tlo tšea marapo, o iketše badimong mengwaga ye mebedi ye e fetilego. Go rialo gora gore setšhaba se swanetše se mo nyalle timamollo le ge a ithobaletše gomme go nyakiwa yo mongwe ka mošate a tle a dire kgoši le yona timamollo yeo. Mosadi wa gona o tla be a fepa ke mmago kgoši ye e ithobaletšego (Matsobane). O be a filwe leina la tatago kgoši Phatudi 111.
Bontši bja dijo tše di jewago Ga-Mphahlele, ke tšeo di tšwago mašemong. Tšona di dirwa ka mabele, lefela goba lootša. Tše dingwe tša lehlabula di akaretša dijo tša go swana le magapu, marotse, mafodi, maraka, le dinawa. Dinawa ge di omile ba di omiša kopanya le mabele, lefela goba le ka dihlodi. Ka nako ye nngwe go tšewa dihlodi tša hlakantšhwa le bupi , tša apewa go fihlela di e ba sejo se se bitšwago semotwana. Di a fehlwa go swana le bogobe. Mabele a šilwa godimo ga leswika le le bitšwago lwala. Lwala ke leswika lamphaphathi la go ba le le lengwe le lennyane ka godimo. Le lennyane ke lona le šomišwago go pšhatlaganya mabele gore e be bupi. Lona leswika leo le bitšwa tšhilo. Ge mosadi a šila o khunama ka matolo. Ka nako ya tlala go be go jewa medu ya mohlare wo o bitšwago mohlophi. Medu ya mohlophi e a epšwa gomme ya omišwa. Mola e omile e šilwa ka tšhilo le lwala gore e be bupi. Sejo se sengwe gape ke sekokomogane. Sekokomogane se dirwa ka go kgatla marula le go a phula. Sona ba re se bose kudu ka gore se jewa ka maswi a tšwago kgomong. Lerotse le lona le a ebolwa la ntšhiwa diripa pele le apewa. Dithotse tša lona tša gadikiwa gomme tša re go butšwa tša hlakanywa le bupi diripa tšela tša lerotse ya ba kgodu. Ka nako ye nngwe lerotse le dirwa diripa la anegwa godimo ga tlhaka ya ntlo gore le omelele. Le a apewa gomme ya ba sejo se se bitšwago mangangate. Go na le mahlare a mangwe ba re ke mašoga. Tše dingwe dijo ke dikgokgompane (tšona di epiwa šokeng), mekgampane, dikenywa tša naga (bjalo ka dihlophi, mabilo, dipipi, magaba, bjalo bjalo). Gape re ka se lebale maswi a dikgomo le a dipudi.
Dikoma di kgatha karolo ye kgolo setšong sa bakgaga ba Ga-Mphahlele. Monna o ya komeng gore a laiwe ke banna. Komeng Bašemane ba rutwa gore ba swanetše ba phele bjang ge ba tsena bonneng ka gore e ba banna ge ba aloga. Koma ya mathomo ya banna e bitšwa bodikana mola ya bobedi e bitšwa bogwera. Komeng ya bogwera ba rutwa go ba banna bao ba ipheditšego. Mo go tla akaretša le melao ya go swara lelapa, gore mosadi o swarwa bjang. Ba rutwa gape gore banna ke eng ba swanetše gore ba rutwe melao ya bophelo bjang. Basadi le bona ba ya go rutwa melao ya bosadi le ya lelapa. Mosadi o rutwa gore monna o hlomphiwa bjang le gore tshepedišo ka moka ya ditaba tša lelapa ke ye bjang.
Go phasa ke mokgwa wo batho ba o šomišago go boledišana le badimo gore ba ba išetše mathata goba dillo tša bona go mong wa tšohle e lego Kgobe (Modimo). Mekgwa ya go phasa ga e name e fapana kudu Basothong ba lebowa. Ba Ga-Mphahlele le bona mokgwa wo wa go ikopanya le badimo le Modimo ba na le wona. Ba dumela gore gantši ge gona le motho yo a fokolago ka lapeng, yena motho yoo o hwetša a fela a etelwa ke makgolo wa gagwe yo a iketšego badimong kgale ka mokgwa wa ditoro. O kgona go tšea toro ya gagwe a e iša batswading. Batswadi ba kgona go hlaloša gore toro ya gona e šupa eng goba ge ba sa kgone go ka fa hlalošo, ba kgona go ya go ngaka ya kgauswi gore e di tšholle. Ngaka ke yona e fago tumelelo ya gore go phasiwe bjang le gona lebitleng la mang. Mophasong go tšhollwa madi. E ka ba a pudi, kgomo, diphoofolo tše dingwe go ya le ka dinyakwa tša wona mophaso woo. Gantši ba re go ja nama ya gona ba iša marapo lebitleng la motho yo ba bego ba ipega go yena. Le bjala bja setšo bo a tšhollwa. Go hlaloša ditoro ga se selo seo mang le mang a ka se dirago. Gantši ge motho a hlaloša sebopego sa motho yo o mo lorilego, batswadi ba kgona go tseba gore motho yoo ke mang. O hwetša gore motho wa gona o iketše badimong mengwageng ya bogologolo. Ka nako ye nngwe o hwetša gore ngwana ga gona selo se a rego ge a se dira tša se motsogele. Mohlala, o hwetša a rata go bapadiša maswika, kudu ge e le gore o tla ba ngaka ye kgolo ge a gola. Ba re maswika a tla be a šupa selo sa go swana le ditaola. Bjona bongaka bjoo e ka ba bja makgolo wa gagwe goba yo mongwe mo lelokong yo a ilego ga maotwanahunyela kgale kgale. Ngwana o bjalo o a phasetšwa le madi a tšhollwa. Dilo tše ka moka di ka tla ka toro motho go tlaišega go se robale. Se se swanetšego se ba tiišetše ke go ya ngakeng. Gomme ngaka ya laola go tlaleletša hlalošo toro yeo pele mophaso o ka ba gona.
Kgorong bakgalabje ba na le mehlare ye ba e šomišago go betla dilo tše di fapanego go swana le megopo, melamo le tše dingwe. Kgoro ke seripa sa bobedi ka gae. Sona seripa se, go dula banna ge ba bowa go tsoma, Bašemane ge ba bowa madišong. Basadi le basetsana bna ba dula ka lapeng. Ge go betlwa molamo, go lebelelwa mehlare ye e lego gore ga e robege bonolo, kudu ge a ka itia phoofolo ka wona goba ge o phaya kgomo ka go e itia lenakeng. Banna ba betla ditlabela tša go apea go swana le mafehlo le maho, pato, megopo le tše dingwe. Bakgalabje ba Ga-Mphahlele go bonagala ba tshepa gore mohlare wa mokgoropo ke wona o ka dirišwago ka gore ga o palege le ge e ka ba go robega. Molamo ba dira ka mehlare ya go swana le mogwane le motoma mola mafehlo le maho a dirwa ka mohlare wa morobe le mogwane. Basadi bona ba kgabiša mengwako le ka lapeng ka go thala-thala ka mebala ya go fapana. Ba kgona le go bopa dipitša le tše dingwe.
Bakgaga ba Ga-Mphahlele ke dithakga košeng. Ba bina mmino ya go swana le kiba ba apere dilo tše di bitšwago ditlhwantlhwadi mo maotong. Ditlhwantlhwadi mohola wa tšona ke go thakga koša. Kiba e binwa meletlong le diphadišanong tša setšo. Ke mmino wa banna mola basadi bona ba hlakela ba ikgabišitše ka dipheta matsogong ba apere theto le mose. Ge ba hlaela dibini, ba a di dukuloga ba letša meropa le tše dingwe. Dinaka ke kgapeletšo go di bina. Ge potwane e letšwa (naka ya go bitšana ge go iwa košeng), oswanetše o fihle e sale nako. Ge o ka šalela košeng o ile go itiwa ka sefepi. Dinaka le tšona di na le maina, a mangwe a maina a ke phalola, tatedi, lempo, tsoši le tswišana, moroto le morothwana le tše dingwe.
Diila ke melao yeo e diretšwego go laya goba go kgalema setšhaba gore le bophelo bja sona e be bjo bo telele. Bakgaga ba Ga-Mphahlele le bona bana le diila tšeo ba di latelago. Tla re no go swaela go se nene ka tše dingwe tša diila tše. Mosadi ga a swanela go ja mae. Lebaka ke gore mosadi ke mma-mae o a belega. Mo ba tšhaba gore ge a ka ja mae o tlile go phaphaša (go belega bana ba hlokofetše goba pelego ya gagwe ya ba le tšhitelego). Le bana ba mosadi wa go ja mae ba gola ka mokgwa wa go makatša ba tseba le dilo tša bogolo e sale bana. Mosadi ga a je sebete. Lebaka ke gore mosadi ga a swanela go ja selo sa madi ka gore ge a ile bosading o bona madi. Lebaka le lengwe ke go mo thibela gore a se ke a arabišana le monna wa gagwe. Mosadi le basetsana ga ba je dipshio ka lebaka la gore ba sa tlo bona pelego. Mosadi wa go ja dipshio a ka belega bana ba kgomagane go swana le ka mokgwa wo dipshio di kgomaganego ka gona. Dipshio ka setšo ke dijo tša bakgalabje le bakgekolo bao ba sa hlwego ba bona pelego. Ngwana ga a ye lehung. Lehung go ya banna le basadi ba malapa fela. Ngwana ga a bontšhwe mohu e bile ga a ye polokong. Ge gona le lehu ka gae o be a išwa melokong le gona a se botšwe gore mohu o ile kae. O no tsena ge makgolo wa gagwe a tšerwe ke phiri. Lebaka la gore ngwana a se bontšhwe mohu ke gore mohu o a šiiša le gona ngwana go mohu o swara bothata ka gore moya wa mohu o bothata, o a imela. Ngwana a ka tšea madimabe ka go bona mohu gomme a tla a phela bophelo bjo boima. Go a ila gore monna a tsene ka motswetšing. Mo bogologolo ba no tšhaba gore ge monna a ka tsena ka ntlong ya motswetši a lego ka go yona, a ka feleletša a duma go tsena dikobong le mosadi yoo gomme gwa ba le digotlane ka lapeng. Lebaka le lengwe e no ba gore mosadi a hwetše sebaka sa go godiša ngwana gabotse ka letswele go se na le malwetšana a ka tlišago kotsi bophelong bja lesea.
Monna ke hlogo ya lapa gomme mosadi goba basadi ba gagwe ke bo mmago lapa. Selo se sengwe le se sengwe ka lapeng se feleletša go monna. Ge e le mosadi ke tšhwene o lewa mabago, sa gagwe ke go apeela monna wa gagwe ka nako tša maleba, o ya temong, dikgonyeng le medirong ye mengwe ya basadi setšhabeng. Molao ka lapeng o swere ke monna. Ke ka fao go dumelwago gore mosadisadi ke yoo a theeletšago le go obamela molao wa monna wa gagwe. Mosadi o tšea melao ya monna a e ruta bana. Gantši ge ngwana a senya mmagwe o fela a re ke ile go botša tatago. Ka polelo e bjalo, o ra gore molao wa tatagwe o swanetše o latelwe. Dinyakwa tša bana ka moka ba di begela mmago bona gomme yena a di iše go monna. Ka boripana bakgaga ba Ga-Mphahlele ba dumela gore mosadi ke letsogo la monna ka lapeng.
Lehumo la mokgaga wa Ga-Mphahlele ke tšhemo moo a ka go kgona go lema a bune. Ke moo o kwago go na le mmolelwana wo o rego 'lehumo le tšwa tšhemong'. Dilo tše ka moka di thoma ka tšhemo. Mohlala, gore motho a be le kgomo o swanetše a leme a bune gomme a tšee mabele ao a ye go reka kgomo. Ka setšo sa ba Ga-Mphahlele, ge monna a nyetše mosadi goba basadi a ba le methepa ka gare ga kgoro ya gagwe, o bitšwa mohumi. Bohumi bja gagwe bo tlišwa ke gore mothepa o mongwe le o mongwe o tšwela ke dikgomo tša go feta tše lesome. Mohlala, ge a na le methepa ye lesome e nyalwa ka dikgomo tša go feta lesome o mongwe le o mongwe, gora gore o tla be a na le lešaka la dikgomo tša go feta tše lekgolo.
Setšhaba sa Bakopa seo se lego ka tlase ga boetapele bja kgoši Boleu Rammupudu, se ikana ka kwena. Nnete ke gore bogologolong, Bakopa ba be ba ikana ka kgaga yeo le lehono Bakgaga ka moka ba ikanago ka yona. Ka ge ditaba di le bose ge di etla ka mong wa tšona, re ile ra fa mokgalabje Monamodi Matsepe sebaka sa gore a re nyetlele go se nene ka histori ya setšhaba sa gabo.
Mokgalabje Matsepe o re Bakopa ba tswetšwe ke bakgaga ba ga kgoši Maake. Ba re la mafelelo ba kgaogane le bakgaga ba ga Mphahlele. Ba re ka nako ya ge ba kgaogana le ba ga Mphahlele, Bakopa ba be ba etilwe pele ke Kope le Mongatane. Kope le Mongatane ke bana ba mosadi e bile tatago bona ke Mohlahuna. Karogano ya Kope le Mongatane e hlolegile ge ba tshela noka ya Lepelle. Mongatane o tshetše noka yeo e le marega gomme Kope a re mohlang a swanetše go e tshela, ya ba mosadi wa gagwe o mmeleng. Mogolo wa gagwe, Mongatane, o be a šetše a tshetše le setšhabana sa gagwe, nakong yeo Kope a bego a bapile le noka yeo. Ka lebaka la go palelwa ga mosadi wa gagwe, Kope o ile a roma banna gore ba yo botša mogolo wa gagwe gore yena o tla emela mosadi wa gagwe gore a thušege. O tla re mola a thušegile e bile ngwana a wele kalana ya ba gona a tshela Lepelle go latela ngwana'bo Mongatane. Aowa, ngwana o ile a ba gona gomme leina a thewa la Malemane. Ka mantšu a mangwe, Malemane ke ngwana wa mathomo wa Kope. Lebaka le lengwe gape e be e le gore Kope o be a sa nyake go tsenya ngwana wa batho (mosadi wa gagwe) ka meetsing ka nako ya marega ka ge go be go tonya.
Mongatane ga se a ka a ba le bothata ge Kope a kgopela gore a tšwele pele a dula moo go fihla ngwana yo a e wa kalana. Ge ba dutše ba le moo kgauswi le noka ya Lepelle, ge ba iša mahlo ka moo nokeng ba bona dikwena di metše mahlakanoka mokokotlong. Gona moo setšhaba sa ga Kope sa nama sa kganyoga go ana kwena. Ngwana o rile go wa kalana ba nama ba tshela Lepelle. Taba ke gore Kope ga se a ka a šala Mongatane morago. Mongatane o ile a dula ka thokong ya Sterfontein mola Kope yena a ile a šala go bapa le noka ya Lepelle. Kope le Mongatane ga se ba aroganywa ke ntwa. Karogano ya bona e hlotšwe ke gore ga se ba ka ba sepela tsela e tee mola ba tshelago Lepelle. Setšhaba sa ga Kope lehono le se tsebega ka la Bakopa mola sa ga Mongatane se tsebega ka gore ke sa ga Mashabela.
Kope o ile a tloga a ya Moganyake. Go tloga Moganyake o ile a ya Sethutlong sa Ralemane. Sethutlong o dutše lebaka le letelele kudu. Bohlatse bja gona bo tšweletša ke palo ya mephato ye e bilego gona ge a le Sethutlong. Mephato ye e wetšego ge Kope a le Sethutlong ke ye lesome le metšo ye meraro . Mephato ya gona gothwe e sentšwe ke maburu mengwageng ye e fetilego. Ge e le magoši go bolokilwe a mararo Sethutlong. O na ke Kope, Malemane le Monamodi. E bile go bolokilwe magoši a mararo a Bakopa gona moo. Ona ke Kope, Malemane le Monamodi.
Monamodi o rile go robala gwa tsoga dintwa tša go lwela boetapele. Ka nako yeo Boleu e be e sale o monnyane kudu. Setšhaba se ile sa nyaka kgoši ya motšwa-o-tshwere. Rangwane a gagwe e lego Makgoboko o ile a tšea setulo seo. Bothata bo tsogile ka nako ya ge Boleu a gotše mo e lego gore o be a loketšwe ke seo e bego sa gagwe (bogoši). Makgoboko o ile a re ke gana nnang ka maemo ao, mola ka thokong ye nngwe le yena a bakišwa boetapele ke Morare. Morare o be a bile a nyaka go bolaya Makgoboko gore a se tsokame. Ka thokong ye nngwe Bakopa le bona ba re 'a naa wena lekgoboko o reng wa gana ka bogoši o dutše o tseba gore o rangwane wa kgoši'.
Gona moo go ile gwa tsoga ntwa ya bana ba thari. Ntwa yona ba lwele ya marumo gomme Bakopa ba feleleletša ba kgopetše thušo go Dilokwana. Dilokwana di thušitše Bakopa go fenya Makgoboko gomme Boleu a bewa kgoši. Bakopa ba rile go huduga Sethutlo ba ya Mmitsi. Bantwane ba arogane le Bakopa ge bale Mmitsi. Kgoši Boleu le setšhaba sa gagwe ba dutše Mmitsi ba e ya godimo le fase ka lebaka la go tsoma. Go tloga moo ba ile ba ya Kgwahlaneng mašuping/maruping a magaba a matala. Ba dutše lebakanyana le telele kua Mmitsi pele ba hudugela Thabantsho. Ka nako yeo thari e be e le ye ntsho fela go sena le 'tšhoši ye khwibidu' (makgowa).
Maburu a fihletše lefaseng la Bakopa mengwageng ya bo 1848 ge setšhaba seo se sa dutše Thabantsho. Ba ile ba lwa le maburu ao ntwa ye kgolo kudu gomme mafelelong ba a fenya. Go tlogeng moo ba ile ba namela godimo ga Thabantsho le ge moanegi a rena a sa gopole gabotse gore e bile ka ngwaga ofe. Morago ga go fenya maburu ao, go ile gwa fihla baruti ba bararo go tšwa go la Germany. E be e le ka letšatši la lesome kgweding ya Phato ngwageng wa 1860. Maina a baruti bao e be e le Kodesnare, Marensky le Isleen (not sure about their spellings). Go kwagala gore ba rile ge ba tshela ye nngwe ya dinoka tša moo moruti Marensky a thelela godimo ga leswika gomme a robega letsogo.
Mokgalabje Matsepe o tšwela pele ka gore banna bao ke bona ba hlotšego hlakahlakano lefaseng la Bakopa. O re ge banna bao ba eya go dumediša tau ya sekgwa (kgoši) morago ga go goroge lefaseng la gagwe, ba ile ba dula fase ga sehlare sa morula woo le lehono o sa lego gona kua Thabantsho. Nnete ke gore ga go gopole motho gore baruti bao ba romile mang go tamiša kgoši. Ka morago ga gore mongmabu a ba amogele, ba ile ba ihlaloša ge e le bona baruti bao ba sepetšago tša dikereke.
Baruti bao ba ile ba kgopela setsha mo ba ka agelago kereke gona. Kgoši Masogohlo o ile a ba fa sona kua Kerelshoop (not sure about the spelling). Kgoši o romile banna gore ba yo bontšha gore setsha seo se go kae. Banna bao ba dutše lebaka le letelele kudu ba thoma le go ipha naga ye e se bego ya bona. Go ile gwa tsoga ntwa ya go baka naga yeo baruti bao ba bego ba e utswitše. Ba be ba tšea naga ka mokgopha wa kgomo woo ba bego ba o dirile metering chain. Ka ntle le bothata bja go ipha naga, ge kgoši a bitša mašoboro le mathumaša gore ba ye mothubong, baruti bao ba ba bitša batho ka moka gore ba ye kerekeng. Kgoši ka nako yeo e be e le tatemogolo wa mokgalabje Matsepe.
Ka ge poo di ka se be pedi 'šakeng, baruti bao ba bona gore o ka re kgoši o tla ba palela, ba ya go rapa morafe wa Mapono (Maswatsi) gore ba tlo ba thuša go lwantšha Bakopa. Ka nako yeo Bakopa bao ba bego ba thekga go ba gona ga dikereke e be e le bona ditshebi tša baruti bao le Maswatsi. Ka mo go bego go agile Masele/Snyman le Bolewana ke mo dira tša Mapono di rotogilego gona ge di eya Thabantsho. Mo ntweng baruti bao ba Majeremane ba be ba šomiša dibonelakgole (binoculars) gore ba kgone go bona manaba a bona a sa le kgole. Ba be ba kgona go bona mašole a a Bakopa a sale kgole gomme seo se be se dira gore baruti bao kgone go fa mabotho ao a Mapono tshedimošo ye bohlokwa.
Ba ile ba botša Mapono ao gore 'tau ya sekgwa' o dutše kua ntlhoraneng ya thaba. Gona moo go bile bonolo gore Mapono ao a namele Thabantsho go yo hlasela kgoši, bakgekolo le bana. Matsepe o re gona moo ge kgoši a bona gore bjalo gona manaba a mo tsenetše, a goga a gagwe marumo gomme a kgona go bolaya madira a Mapono a tshela . Mapono a ile a thoma go bolaya bana le ge ele gore go ya ka moanegi, go ile gwa šala go gašagane ditopo mola bana ba anya bommago 'bona ba sa hlwe ba phela. Nnete ke gore batšwasehlabelo/bahlokofatšwa ba ntwa yeo e bile basadi le bana. E be e le ka kgwedi ya Mopitlo 1864 e bile yena Boleu o bolailwe ntweng yeo. Mapono ao a phatlaletše ka la 10 Mopitlo 1864. 'bao ba di bonego ka mahlo ba re o be o tlo hwetša ngwana a anya letswele la mmagwe mola mmagwe a ithobaletše'. Bakgalabje ba ile ba tšama ba lebelela ditopo gore ba tsebe gore mang ke mang. Ka thokong ye nngwe bao ba gobetšego le bona ba ile ba alafša dintho mola mošomo wa go hlokomela digotlane tšeo tša go šiiwa le o na o ile wa gola. Ka lona tšatši leo la masetlapelo, seripa se sengwe sa setšhaba se ile sa thopša ke Maswatsi sa išwa Swatsing bjalo ka bagolegwa ba ntwa.
Ba ba gobetšego ba ile ba išwa thabeng ya Bookelo gore ba alafšwe dintho moo. Bao ba sa gobalago ba ile ba išwa mo ba rego ke Makgapinyane. Ye e bile nako yeo setšhaba sa Bakopa se ilego sa thoma go phatlalala ka yona. Bana ba kgoši bao ba ilego ba phomelela moo ntweng e bile Rammupudu, Modupi, Matsepe le Motšedi. Mmoko ga se a ka a sepela le Rammupudu goba Matsepe. Mmoko o ile a šala Mmitsi. Le lehono lefelo la gona le bitšwa gore ke ga Lluka. Matsepe o ile a kgopela Rammupudu gore ba thušane go tsošološa motse wa tatago 'bona. Rammupudu o ile a kgetha go šala baruti ba le ba Majeremane morago, a ya Botšhabelo. Modupi yena o ile a ya Mmopong (ke motse woo o bitšwago Byldrift ka sekgowa gomme o kgauswinyana le Lebowakgomo) mola Matsepe yena a ile a šala a le tee. Matsepe o ile a re yena ga a ye felo. O be a na le kgopolo ya gore bokaone ke gore a tshele a ye Bokgatla gore mohlomongwe o tla kopana le Bantwane. Moanegi o re Bokgatla o be a e ra Phookwana.
Motšedi yena e be e le lešoboro ka nako ya ge a e ya Ntwane. O ile Ntwane a felegetšwa ke mogolo' gwe go yo wela. Ge a le Ntwane Motšedi o ile a bolaya tau gomme Bantwane ba mo tshepiša mosadi. Ka ge e be e le yo monnyane o ile a re mosadi yoo a fiwe Matsepe ka ge e le yo mogolo go yena. Ge Matsepe a le Botšhabelo, Majeremane a ile a thoma go phatlalatša bana bale ba kgoši. Setšhaba sa Bakopa se ile sa thoma go latela Matsepe. Le lehono bontši bja badudi ba moo ke Bakopa. Magaba le Mamphišahlaga. Taba ke gore ka moka ga bona ke Bakopa mola ba bangwe ba phatlaletše le Afrika Borwa ye ka bophara. Ba bangwe Bakopa ba dutše Modutung, Nigel, Vereeniging, le Bloemfontein.
Ka 1888 Majeremane a ile a bitša Rammupudu ba mmotšiša gore ba mo leboge ka eng ka ge e be e le kgale ba mo roma mafelong a mantši a se na le ka bothata. Modimo o ile a fa Rammupudu bohlale bja gore a tloge a ye go botšiša bakgalabje gore ba mo eletše gore tebogo ye Majeremane ba ka mo lebogang ka yona ke efe. Bakgalabje bao ba ile ba re Rammupudu a kgopela gore Majeremane ao a mmušetše mašupi a tatemogolo wa gagwe. Go bile bjalo Rammupudu a hwetša naga ya tatemogolo'a gwe. O boetše Thabantsho ka 1889. Ka nako yeo o be a na le bakgalabje ba go swana le bo Sekoto le Mankoko. Yo mongwe gape wa bakgalabje e be e le Mphage.
Mphage le Sekhwiti ke bana ba Boleu mola moanegi wa rena (Monamodi Matsepe) e le ngwana wa Sekhwiti gomme Sephatsi e le tatemogolo wa moanegi. Ge e le Moshe le magagabo bona ga se ba ka ba ya Magaba 'a matala. O (Moshe) o ile Nkwaneng lefaseng la ga Sekhukhune mola ba bangwe ba ile Tsopaneng moo mphato wa Matlankane o wetšego gona. Mphato wa Matlankane nkabe o wetše ka ngwaga wa 1901. Bothata e bile ntwa ya maburu le Maesemane. Titelego yeo ya go hlolwa ke ntwa e dirile gore Matlankane a wele ka 1903. Nnete ke gore Matlankane e bile koma ya mathomo ya go bolotša ke Mphage le Sekhwiti, bana ba Matsepe.
Sa go se lebalege ke gore mphato woo o bile gona, Hlakodi a namela pere a ya go botšiša Mphage gore o tšere kae maatla a go bolotša yena a sa phela. Mphage o ile a mo fetola ka gore ga se a tšea koma ya gagwe eupša ya tatemogolo wa gagwe. A tšwela pele ka gore mphato woo o tla phatlalatšwa ge yena a iketše badimong. Ka morago ga moo Sekhwiti o tlogile a ya Ramokole gomme Mphage a ya Masweneng mola Rammupudu yena a setše Thabantsho. Ba dutše ka wona mokgwa wo go fihlela ge boraro bja bona ba ikela badimong. Ba robaletše Thabantsho ga mmogo le Moshe. Bakopa ba ile ba khudušwa ke maburu go fihlela ge ba tlo aga mo ba lego ntshe lehono.
Magoši a ga Kopa ke a senyane go tloga mola ba aroganego le bakgaga bao ba bego ba etilwe pele ke kgoši Mongatane. Mokgalabje Monamodi Matsepe o re ge re nyaka go tseba mollwane wa naga ya bo tatemogolo wa gagwe, o sa romile morwa wa gagwe go dira dinyakišišo kua go la Germany. Gona moo o re o nyaka gore yo morwa wa gagwe a nyakišiše gape ka setshwantšho sa rakgolo wa gagwe Boleu. Ge e le mo lebakeng la bjale o re o tshwere setshwantšho sa malome wa gagwe Nyabela. Nyabela ke kgoši ya Matebele yeo e ilego ya bolawa ke maburu ka nako ye tee le kgoši ya Bapedi, Mampuru Sekwati II. Efela se ga se re gore Bakopa ga ba tsebe mollwane wa naga ya bona. Naga ya bona e akaretša go thoma ka Moganyake, e bapile le Mashabela, Marblehall, Sethutlo, Cleinburg, Ntwane, Mmarumo, Pitseng, Mmitsi, Voorkraal, Leobong, Grobelsdaal,. Ka kakaretšo motho a ka re e na le dilete tše masomepedi šupa.
Koma ya Bakopa e tšwa ka morago ga mengwaga ye mahlano e bile mohola wa yona ke bogoši. Koma e tšwa mathomong a kgwedi ya Moranang ya aloga kgweding ya Phuphu. Koma ya mathomo ya banna e bitšwa bodika mola badikana e le bao ba welago komeng ye. Badika ga ba bonwe ke motho ge e se fela bao ba wetšego goba baditi ba bona. Ge lešoboro le ka bona badika le a hwa. Koma ya bobedi ya banna ke bogwera. Koma ya bogwera e wela dikgwedi tša go lekana le tša bodika le ge e le gore bogwera bjona bo welwa kgwedi tše pedi kua nageng mola e tee e welwa mogwera a le ka gae. Ge bagwera ba fetša go aloga go lla moropa gore bjale mathumaša a ye bojaleng. Basadi ba thoma ka go bolla dikgwedi tše lesomepedi mola gona le ye nngwe gape ya go bolla dikgwedi tše tshelela.
Mohola wa koma ke go ruta setšhaba hlompho le gore motho a tsebe gore yo mogolo ke mang mo go yena le yo monnyane, bjalo bjalo. Ge lesogana le bowa komeng le bitšwa ka leina la bosogana. O bitšwa ke babanyane go yena gomme ba ba mo fetago (baditi) ba gagwe ba mmitša ka leina la gagwe fela. Nnete ke gore koma e swere bophelo bja thari ye ntsho. Ge mošate o bitša madira goba lesolo, o a bitša go ya ka mephato. Ge baditi ba gago ba go hwetša o dutše fase, o a ba šuthelela gore ba dule ka ge e le bagolo go wena. Gape motho o kgona go tseba dithaka tša gagwe ka taba ya mephato. O mongwe wa baanegi ba rena o re ka sekgowa mphato o swana le di battalion goba regiments.
Mothopo: Mošate wa kgoši Boleu Rammpudu (kgoši le bakgomana ba ka mošate), 2003.
Magoši a a Balobedu a be a kgethegile gare ga baetapele ba ditšhaba tše dingwe ka baka la go tuma ka go ba le bokgoni bja go neša pula. Go bonala eka bokgoni bjo bja go neša pula ke bjona bo thušitšego gore setšhaba se sa go tšhirwa ke tše dingwe, se se hwelele le go metšwa ke tše dingwe. Ka pukung ya gagwe ya go bitšwa Realm of the Rain Queen, J.D. Krige o laodisitše gore mohlami wa setšhaba sa Balobedu ke setlogolo sa Monomotapa, mohlabani o maatla yoo barwa ba gagwe ba ilego ba itira magoši. Ye nngwe ya dikgoši tšeo e mošate wa yona o bile thabeng ya Maulwi karolong ye nngwe ya naga ya Zimbabwe. Lehono leno Maolwe ka Bolobedu Ga-Modjadji ke lefelo le bohlokwa moo go bolokwago magoši a naga yeo.
Kgoši yeo ya Maulwi leina la yona e be ele Changamire, yoo a bego a na le morwedi wa go bitšwa Dzungudini. Dzungudini yoo a bego a se a nyalwa, o rile go ba le ngwana wa mosimane, Kgoši ya befelwa la mafelelo, e nyaka go tseba gore tatago ngwana ke mang. Ge ele Dzungudini o ganne nnang ya basadi go tšwa ka nnete ya taba. Mmagwe o rile go lemoga gore morwedi wa gagwe o ka gare ga bothata bjo bogolo mabapi le ngwana yo wa go hloka tatagwe, a nama a utswa dithebele tša go neša pula le dipheta gomme a ba a ruta morwedi yoo wa gagwe go di somiša pele a tšhabela karolong ya ka borwa. Go ya ka tshedimošo yeo re e humanago ka bukeng ya Krige, Dzugudini o be a imišitšwe ke kgaetšedi ya gagwe. Lesogana leo ga se la ka la sepela le kgaetšedi ge e hudugela borwa, eupša, le ile la šala ka mošate moo le bego le letile go tla go ba Kgoši. Ge ele Dzugudini o tšhabile gae ka 'baka la go belega ngwana yoo wa go hloka tatagwe gomme a šalwa ke karolo ye nngwe ya setšhaba morago.
Krige yoo a feditšego mengwaga ye lesome a dira dinyakišišo setshabeng sa Balobedu ka mengwaga ya bo-lesome-senyane masometharo, o hlaloša gore go tlile bjang gore go be le mosadi wa mathomo wa go neša pula setšhabeng sa Balobedu: Go ya gona kua mengwageng ya bo lesomeseswai Kgoši Mugado yoo a bego a tšofetše, o ile a sebela morwedi wa gagwe Modjadji gore o tla ba kgošigadi ge a ka dira ngwana le yena. Gona moo o namile gwa agwa ntlo ye kgethwa gomme ngwana wa mošomane a belegwa. Ngwana yoo o namile a kgangwa, maikemišetšo ele go jabetša kgoši. Morago ga moo go belegilwe ngwana wa mosetsana yoo e bilego Modjadji wa bobedi, yoo Rider Haggard a theilego kanegelo ya gagwe ya "She".
Modjadji wa pele o bušitše mengwaga ya go feta masomehlano moo a fetotšego dihlakahlakano tša magoši a pele ga gagwe go ba khutšo le katlego. Go kwagala gore le bahlabani ba Tšhaka wa setšhaba sa Ma-Zulu, ba be ba bapalela kgole le mošate wa gagwe. Yoo a bego a swanetše go obamelwa le ge a se a itlhama, o ile a tlwaelega ka go ba thoba dingwe melala le go tšhabja ke lehu (The Star: 1997/12/10). Tshedimošo ye ntši ka ga bo-Modjadji bao ba latetšego Kgošigadi Modjadji wa pele, ga re nayo dingwalong tša tshedimošo. Yeo re nago le yona ke ya Modjadji wa bohlano yoo e lego koko wa Modjadji wa Botshelela yoo a sa tšwago go bewa setulong maloba. Kgošigadi Mokope Modjadji wa bohlano, o kile a kopana le moporesitente wa peleng wa Afrika Borwa Mna. Nelson Mandela.
Pula yeo e nelego bošego bja Labone la beke ye e fetilego kua mošateng wa Bolobedu o tsebegago ka Khetlhakong nageng ya Kgoši Modjadji ka phorobentsheng ya Limpopo, e be e se ya go tloša lenyora le tlala tše di bego di hlašetše naga ye. Go Balobedu e be e le seka sa tše di botse tšeo badudi ba naga ya ga Kgošigadi Modjadji ba tlago go itemogela tšona. Ka le le latelago Makobo Modjadji, setlogolo sa Kgošigadi Mokope Modjadji wa Bohlano yo a iketšego badimong ka kgwedi ya June ngwageng wa 2001, o be a tlo bewa setulong sa makgolo wa gagwe (koko wa gagwe). Setlogo sa kgošigadi wa botshelela ya setšhaba sa Balobedu se thoma morago dinakong tša Monamotapa ngwaga keteng ya bo lesomehlano.
E rile ge pula ya mesarasarane e na, ntle le go senya monyanya woo wa go bea kgošigadi, bontši bo ile bja phakiša bo gopola maatla le bokgoni bjo dikgošigadi tša Balobedu di nago le ona, maatla a go neša pula. Moletlo o ile wa šegofatšwa ke mookamedi mogolo wa kereke ya Zion Christian Church (ZCC) morena Barnabas Lekganyane. Moletlo o ile wa tsenelwa ke batho ba go tšwa kgole le kgauswi go akaretšwa le modulasetulo ya ntlo ya bogoši ka mo nageng, kgoši Phathekile Holomisa. Maaparankwe go tšwa kgole le kgwauswi a be a thiba letšatši mola modiro o ile wa sepedišwa ke Kgoši-kgolo ya setšhaba sa BaVenda, Kgoši Mphephu. Batlhomphegi ba bangwe moo meletlong e bile tonakgolo ya phorobentshe ya Limpopo morena Ngwako Ramatlhodi. Balobedu ba bontšhitše hlompho ya bona ka go opela le go bina mmino wa setšo ba feleletše ka moaparo wa bona wa setšo sa Balobedu. Go na le mosadi yo a ilego a ema a ntšha sereto, e le ge a reta kgošigadi. Kgošigadi Makobo Modjadji wa botshelela ke kgošigadi nnyane ka mengwaga e bile wa mathomo go setlogo sa setšhaba se go rutega. Moetapele wa Aforika Borwa wa maloba, Nelson Mandela o mo file monyetla wa go ithuta mošola wa mawatle, gore a tle a kgone go tseba go buša setšhaba se sa Balobedu ka tsebo ye e tseneletšego.
Kgošigadi Modjadji le setšhaba sa gagwe ke ditlogolokhukhu tša setšhaba sa Balozwi ba Mbire kua Monomatapa go la Rhodesia ya maloba. Lehono naga ye e tsebega ka la Zimbabwe. Se e be e le setšhaba sa ka bogošing bja mošate wa karolo ya lebowa la Zimbabwe. Go ya mafelelong a ngwagakete wa bolesome hlano, e rile ge mošate wa bona o thoma go tekateka, badimo ba laela Dzugudini, morwedi wa Kgoši Tšhangamire go belega ngwana yo a tla bušago setšhaba seo sa Monomotapa. Dzugudini o ile a imišwa ke kgaetšedi ya gagwe gomme a belega ngwana wa mošimane, Makhaphele. Kgoši o ile a gapeletša go tseba gore tatago ngwana ke mang, efela Dzugudini a gana go tšwa ka taba. Mafelelong a gapeletšega go ngwaga ka ge a be a le ka tlase ga kgatelelo ye kgolo go tšwa go kgoši. O rile ge a ngwaga/tšhaba a tloga le dipheko tša go neša pula. Ka nako yeo setšhaba seo se be se tsebega gore ke sa Balozwi.
Ba ile ba fihla dithabeng tša Lwandali kua Soutpansberg ka ngwaga wa 1600. Makhapele o ile a bewa setulong sa bogoši, bjoo bo ilego bja fitišetšwa go morwa wa gagwe. O bušitše setšhaba sa kgauswi le noka ya Letaba moo setšhaba se se dulago gona le lehono. Go neša pula ga setšhaba se go bile gona go fihla ka pušo ya kgošigadi Mokoto. Kgošigadi o ile a thoma go belaediša ke go lwa ga maloko a lapa la bogoši ka nako yeo, a bile a tšhoga go re barwa ba gagwe ba be ba nyaka go mo tšeela bogoši. Go thibela tše ka moka o ile a senya morwedi wa gagwe, Maselekwane gomme a mo tshepiša bogoši le bohlale bja go neša pula. Maselekwane o ile a bowa madibeng ka ngwana wa mošemane, yoo hlokofetšego e sa le yo monnyane. O ile ba mmeleng leboelela gomme a belega ngwana wa mosetsana. Ka morago ga lehu la gagwe ngwageng wa 1800, morwa wa gagwe Malekutu a leka go tšea bogoši efela setšhaba sa gana nnang ya banyana ka gore yena o be a sa fiwa bohlale bja go neša pula. Ke ka fao Maselekwane a ilego a ba kgošigadi ya mathomo ya setšhaba se sa Balobedu gomme a fiwa leina la Modjadji I. Ya be ge a le mathomo a leloko la dikgošigadi tša Bolobedu tša mahlale a go neša pula.
Bapedi ba Mamone ka tlase ga boetapele bja Kgoši Mampuru Billy Sekwati, ba ile ba swara moletlo wa go gopola go bolawa ga moetapele wa bona, Kgoši Mapuru Sekwati. Sekwati o ile a bolawa ke maburu gammogo le kgoši ya Matebele, Kgoši Nyabela. Lebaka la go bolawa ga Sekwati e be e le ge a latofatšwa ka go bolaya ngwana wa rangwane 'a gagwe (Sekhukhune I) ge a be a mo ganela ka bogoši bja gagwe. Moletlo o bile ka di 25 January 2003.
Go ya ka babina noko ba Mamone, tabakgolo ke gore setšhaba se thomile go ja di sa wele ka gore le lehono ga ba tsebe gore marapo yo motswadi wa bona a kae. Bona ge ba laodiša ka botlalo, ba re Mampuru ke ngwana wa Malekutu. Malekutu ke ngwana wa kgoši Thulare. Ba hlaloša ka gore Mampuru yena ke ngwana wa Malekutu. Ka bokopana, gora gore kgošikgolo ya Bapedi ke Mampuru.
Ba ba di dutšego kgauswi ba re Mampuru o ile a belegwa e ele tšhiwana gomme a godišwa ke rangwane 'a gagwe Sekwati. Ka morago ga lehu la Sekwati, Mampuru o ile a tsena mathateng ka ge ba lapa la rangwane 'a gagwe ba ile ba gana go mo fa tša gagwe (bogoši bjo bo mo lebanego). Mampuru o ile a thoma go lwa le morwa wa Sekwati e lego Sekhukhune 1 go fihlela a mmolaya. Ka ge maburu a be a nyaka naga yeo ya Bapedi ba thoma go nyakana le Mampuru gore ba mo swarele go bolaya ngwana 'bo. Mampuru o ile a tšhaba a tsena metse le metsana e le ge a leka go itšhireletša kgahlanong le maburu ao a bego a mo nyaka. Mafelelong o ile a ikhwetša a fihlile setšhabeng sa Matebele seo se bego se bušwa ke kgoši Nyabele. Nyabele o ile a amogela Mampuru gwa se be le bothata.
Maburu ka go kwa gore Mampuru o tšhabetše go kgoši Nyabele, ba thoma go mo nyakela gona moo Matebeleng. Ba ile ba nyaka Mampuru go fihlela marumo a bona a imela Bapedi le Matebele. Ge ba botšiša Nyabele gore Mampuru o kae, Nyabele o be a no fela a re "ke mo fihlile ka mo mpeng yaka". Ka thokong ye nngwe o be a šupa gore ba swanetše ba bolaya yena (Nyabele) gore ba hwetše Mampuru. Mafelelong Mampuru le Nyabele ba ile ba swarwa ba išwa moo le lehono go tsebjago ke baswari ba bona fela.
Ka ge letlalo la motho le sa bapolelwe fase, Bapedi ba Mamone le bona ba re ba ka se bo pate fihlela ba hwetša marapo a Mampuru. Ka thokong ye nngwe Matebele le bona ba re ba nyaka go tseba gore kgoši ya bona Nyabele o bolokilwe kae. Bapedi ba re Moletlo wo wa sello ke wa go tsošološa boipiletšo bja bona go mmušo, mekgahlo ya dipolotiki, mekgahlo ye e se bego ya mmušo, batho ka moka gore bona ba sa le mo sellong se segolo-sello sa go nyaka Mampuru.
Mampuru ga a lebalege setšhabeng sa gagwe ka gore ke motho wa mathomo go bolawa ke maburu ge go thongwa Transvaal ya maloba. Yena o bolaetšwe gore o bolaile Sekhukhune 1 ge a be a mo gana ka bogoši le gore ao be a gana go fa maburu naga. Potšišo ye e lego megopolong ya setšhaba sa Mamone ke gore a naa o gona yo a kago lebala mogale wa go swana le Mampuru?
Ge ba tšwela pele ba re ka letšatši leo Mampuru le Nyabele ba swerwego ka lona, ba šetšwe morago ke Phahlane, Maleu le ba bangwe. Maleu o ile a gopola gore mohlomongwe Matebele a rekišitše kgoši ya gagwe go maburu. O ile a bolaya Matebele a mararo ka theko ya lerumo. Maburu le ona a ile a thuntšha Maleu gomme a hlokofala le semetsing. Ge morwa wa gagwe Tomane a botšiša gore Maleu o kae, o ile a bontšhwa madi a tatagwe mo a tšhologilego ntshe. Maburu a ile a tšea Mampuru le Nyabele a ba iša Tshwane moo go thwego ba ile ba ba bolaya. Tomane le mogolo wa gagwe ba ile ba tloga Matebeleng ba ya ka thokong ya Moloto.
Go ya ga Mampuru go Nyabele go ile gwa hlola segwera se segolo gare ga Bapedi le Matebele. Bao ba di dutšego kgauswi ba re moletlo wo o thuša go tsošološa segwera magareng ga ditšhaba tše ka bobedi bja tšona. Ba re gape moletlo o o šomišwa go leboga Matebele ge a ile a ba lotela motswadi wa bona ka nako ya mathata.
Le ge ba sa nyaka marapo a mokgalabje yoo, bontši bo dumela gore ditlogolwana tša mahodu ao a utswitšego marapo a Mampuru le Nyabele di sa le gona. Ba re di swanetše go tseba gore marapo a bakgalabje bao a fihlilwe kae. Ba re ba lapile go kopana ngwaga ka ngwaga ka sello se tee. Ba re ge go pala gore mabu ao a hwetšagale goba ba bagolo ba ye bosberad ya sephiri gore ba yo nyakišiša gore marapo ao a kae. Seboledi se sengwe, moetapele wa mokgahlo o o tsebegago ka Mapogo a Mathamaga Montle Magolego, o dirile boipiletšo bja gore ge go pala Bapedi ba swanetše ba je ka mohlagare o tee (ba bitše mangaka gore a fahlolle setšhaba se sa ga Thulare nngalabeng ye ya taba).
South African Reparations Movement (SARM) yona e re bao ba tsebago gore marapo a Mampuru le Nyabele a kae, ga ba tšwelela go setšhaba se sa noko. SARM e re gona le dinokwane tšeo di ganago ka nnete. Yona e re e tla thuša go nyakišiša makgabopukung a dinaga tša bodikela. SARM e re ge motho a sentše setšhabeng, o a nyakwa o a swarwa gomme a išwa mošate go otliwa, ka ge a sentše. SARM e re Mampuru le Nyabele ba bolailwe ke dinokwane tšeo di swanetšego go otliwa dikgorotshekong tše di lego gona ka mo Afrika Borwa. Gona moo meletlong go be gona le dihlopha tša mmino wa setšo.
Lehono setšhaba sa Mamone se etilwe pele ke kgoši kgolo Mampuru Billy Sekwati. Ba sa ikana ka noko e bile ba sa ikgantšha ka setšo sa bona. Se se bonagala ka hlompho ye setšhaba se e fago kgoši ya bona. Ke tšeo tša ka Maroteng a Mamone.
Batlokwa le bona bjalo ka tše dingwe tša Basotho ba leboa, ba ikgantšha ka setlogo le setšo sa bona. Methopo e laetša gore Batlokwa ba tšwa bogareng bja Afrika. Setšhaba sa Batlokwa se phatlaletše kudu mo e lego gore le dinageng di swana le bo-Zambia ba a hwetšagala le ge e le gore tšhoši e khwibidu (makgowa) a ba bitša gore ke Batoka. Go tleng ga bona ka Afrika Borwa, ba tshetše noka ya Bepe (Limpopo) ba eteletše pele ke baetapele ba madira ka ge bogoši bja bona bo feletše tseleng. Le gona bjalo Batlokwa ba tsene fase ba a nyakišiša ditaba ka moka tšeo di se nago dikarabo ka se sebaka. Batlokwa ba dutše nageng ya ga Sekhukhune le ge ba sa hlwe ba sa gopola gore ke mengwageng e fe ka ge e le bogolo-tala mola go bago bjalo. Go tlogeng moo ba ile thabeng tša ga mogale (Magaliesburg). Gona moo ya ba gona ba thomile go tsošološa bogoši bja bjona. Bao ba di dutšego kgauswi ba re moetapele wa bona e be e le Tabane ka yona nako yeo. Tabane o ile a buša le mosadi wa mokgatla yoo leina la gagwe go thwego ke Mmathulare.
Kgoši Tabane o latetšwe ke Kgwadi yoo Batlokwa ka moka ba tsebago gore ke yena tatago bona, kudu ka mo Afrika Borwa. Seo ga se re gore ke yena a tlhotšego setšhaba se, e no ba gore ke yena kgoši ya mathomo ya Batlokwa ba ba lego ka mo Afrika Borwa, yoo a ilego a ba le maatla kudu. Kgwadi o bušitše ge ba le thabeng tša ga Mogale gomme a latelwa ke morwa wa gagwe yo ba rego ke Sehukhune I. Sekhukhune a latelwa ke Mogweše gomme ka morago go latetše Sekhukhune II. Sekhukhune II o latetšwe ke Mokgalaka gomme ka morago ya ba Molefe. Molefe o latetšwe ke Molatodi ka morago Tshwaane a latela. Go ya ka methopo ya kgauswi, Batlokwa ba rile ge ba tloga mo thabeng tša ga Mogale bale ka thokong ya Hiddelburg. Gona moo (Hiddelburg) go kwagala gore le mašupi a bona a sa bonagala. Go tloga moo, go kwagala gore le ka thokong ya Swatsing le gona ba tsene. Ba fihlile le Standerton, Wakerstroom, bjalo bjalo.
Batlokwa ba rile ge bale gare ga Wakerstroom le Standerton, ba bangwe ba a kgaoga go thoma seripa sa Batlokwa bao lehono re rego ke ba Machaka. E be e se bona ba mathomo go kgaoga. Ba rile ge ba tloga thabeng tša Mogale kua Tshwane gwa kgaoga ba bangwe ba Ga-Matlapeng. Ba Ga-Matlapeng ba ile ba sepelela ka thokong tša bodikela go fihla ge ba tsenela ka nageng ya Botswana. Go dumelwa gore ke bona ba thomilego go dula Gaborone e bile le mošate wa bona e bile lehono ke mošate wa ga Mmangwato. Ge ba tloga moo ke ge Batlokwa ba bantši ba le ka tlase ga ba Ga-Tsotetsi. Ba ba dutšego Botlokwa lehono ba tlogile e le masogana le makgarebe ba le ka tlase ga boetapele bja Masenyane. Ga go tsebege gore o feletše kae. Go bonala ba ile go tloga Standerton ba fetela thokong ya Modimolle. Potšišo e be e le gore 'a naa ge masogana ao le makgarebe a tloga a šia bakgalabje ba be ba gopotše eng dikgopolong tša bona. Ba bangwe bare o ka re be ba sa ipshine mola bontši go gopola gore o ka re ba be gapeletšega go tloga gore ba boele mo setšhaba sa bona se tšwago gona.
Ka fase ga Masenyane, yo go sa tsebego motho gore a ka be a ithobaletše boroko bjo bogolo a etla kae, ba rile ge ba fihla lebowa ba dula lefelong le ba rego ke Mogoto. Lehono Mogoto e bitšwa Zebediela. Mehleng ya ge ba le Mogoto o ka re ba be ba le ka tlase ga Kgoši Mosima. Ke yena a tumilego kudu ka maatla mo e le go gore Motlokwa yo mongwe le yo mongwe wa ka mošate wa ga Kgoši Machaka, o re ge a ihlaloša a fela a re ke yena 'sem angmang wa Mosima'. Go tloga Mogoto ba ile ba sepelela thokong ya Ga-Modjadji mo ba dutšego ka bohlabela bja Duiwelskloof mo ba rego ke Bodupe. Go tloga Bodupe ge ba be ba le ka tlase ga pušo ya Kgoši Khunwana, yo ilego a tshela noka ya Bepe gape a be a bowa. Gona le ba bangwe Batlokwa bao ba tšwago Ga-Machaka ba ya go la Rhodesia ya maloba (Zimbabwe). Re tšea gore ke bona ba setšego morago ka gore, ge ba dutše ba sepela go be go na le bao ba bego ba sa nyake go tšwela pele ka leeto.
Kgoši Khunwana ke yena a tšerego legato la Mosima. O ile a ba le bana bašemane e lego Chaka le Matome bao e bego e le bana ba go belegwa ke mmago setšhaba. Khunwana o rile go hlokofala, ka tlase ga Chaka, ke ge Batlokwa ba dula Morebeng ka thokong ya Soekmekaar e bile ba dula le mehlobo ye mengwe go swana le ba ga Raphahlela. Ba Ga-Raphahlela ba ile ba bušwa ke Batlokwa go fihlile mmušo wa maloba wa kgethologanyo (Apartheid) o hloma makgotlapuso a ditshaba (Tribal Authorities) mengwageng ya bo sekete makgolo-senyane le metšo e masometshela . Kgoši Chaka o ile a ba le bana le mosadi yo mogolo. Mosadi yo mogolo o ile a ba le bana ba babedi e bego e le Mabeba le wa mosetsana yoo a ilego a bitšwa Maebana. Mokadikwa. Mabeba a tšea legato la tatagwe Chaka. Mabeba o rile ge a dutše a buša le yena a ba le morwa yoo leina la gagwe e lego Tsherane. Ka nako ye Mabeba a iketšego badimong ka yona Tsherane e be e tloga e le ngwana kudu. Ka lebaka leo a nama a swarelwa setulo ke rangwane wa gagwe Mokadikwa. Mogolo wa Mokadikwa e lego Pheya o be a setše a ithobaletše ka nako yeo. Tsherane a ba le ngwana Kgwadu (Kgwadi) yo Batlokwa ba Machaka ba itumišago kudu ka yena. Ke gore ka mantšu a mangwe ke Kgadu II. Kgwadu I ke yola a phetšego ge ba sale kua thabeng tša Ga-Mogale. Kgwadu yena o ile a bolawa dintweng ke ba Moletji. Efela ge a tloga o be a na le malapa a mantši a basadi ba ba gagwe. Ngwana a bego a swanetše a tšere legato la gagwe e be e le Lešweni. Go hlokofala ga Lešweni ga go tsebje ke motho le gona bjalo. Ba no e tšea go re a ka be a bolailwe ka gore ga se a ka a kgona go buša.
Ka gore Batlokwa ba be ba setše ba thomile go nyala kua ga Raphahlela, mosadi wa mathomo wa Kgwadu yoo ba bego ba re ke Fedile o be a nyetšwe go tšwa Ga-Raphahlela. Fedile ba ile ba bona gore ka ge monna wa gagwe a hlokofetše ba kgetha monna wa ntlo ye nngwe gore a tle a belegiše Fedile kgoši. Monna wa gona ya ba Mosima II. Mosima II o ile a ba le megabaru kudu a fapana le mamogolo wa gagwe Fedile. Mokgekolo yoo a ba a tšhabela Moletlane. Le ge a be a tšhabile o be a fela a etela ka ge e le gore le ge ba be ba kgaogane e be e sale maloko. Mokgekolo yoo o ile a romela Matebele ao a ilego go fihla yena Mosima a bolaya a mangwe a Matebele ao le ge e le gore o ile a hloka mahlatse ka ge o (Mosima II) ile a tšewa le mosadi wa gagwe ba ya go bolaelwa Maune. Ka morago ga polao yeo ke ge mokgekolo Fedile a bowa. O ile a buša lebaka le letelele ge a bona gore a ka se sa kgona, ke ge a kgetha yo mongwe wa ntlo ya ka mošate gore a buše. Monna yoo ile ya ba Molamo. Molamo e be e sale motho yo moswa kudu ka maatla. Molamo o ile a dirwa kgoši e se bego ya go swarela. Molamo o ile a buša ka morwedi wa Mabeba. O be a nyetše ka ntlong tše dingwe tša bo rangwane 'a gagwe. O be a nyetše Mainabela 'a Mabeba. Molamo o rile pele a e ba le ngwana, gwa ba le monna yo mongwe wa ka mošate le yena a nyaka boetapele. Leina la gagwe e be e le Ngwako 'a Marema. Ngwako o bontšha o be a kwana kudu le maburu a Soekmekaar. Gona moo go ile gwa bale monna yo mongwe wa leburu yoo a ilego a mo romela gore a mmolaele Molamo ka sethunya. Monna yoo o ile a phetha ka wona mokgwa woo.
Molamo o ithobaletše a sena ngwana. Batlokwa ba itia dihlogo e le ge ba kgetha yo mongwe gore e be moetapele. Ba kgethile mokgalabje Motlalagohle e lego yo mongwe wa ntlo tša Kgwadu. Motlalaohle o be a setše a nyetše ka Ga-Mathole mosadi wa gagwe ba re ke Motswapo. Mosadi yo o be a tumile ka gore ke Motswapo 'a Mathole. Bana ba bona e be e setše e le Masenyane. Masenyane o ile a tuma Botlokwa ka leina le Poledi. Moratho wa Masenyane e bile Mokwedi, yo mongwe e bile Makwete. Kgaetšedi ya bona e be e le Šako. Bjalo yo Motswapo ge a nyalwa ke Kgoši Motlalaohle o tlile le dithebele tša gabo tša go neša pula. Motswapo o ile a tšea dithebele tšeo a di fa morwedi wa gagwe e le go Šako. Yena o ile a di šomiša go fihla a hlokofala. Ge e ele bana ba gagwe bona ga se ba ka ba di šomiša le gona bjale go kwala gore di fihlilwe mafarong kua Mangatane. Ka ntle le ntlo ya bo Masenyane go bile dintlo tše dingwe tša kgoši Motlalagohle. Ka mo go bilego le masogana a go swana le bo Mokoto le bo Rampo.
Motlalaohle o rile ge a dutše a buša Ngwako a rotoša hlogo gape (o sa baka boetapele). Ke ge Batlokwa ba setše ba dutše Mphakane. Mphakane ba dutše ba tlišwa ke kgoši Kgwadu ge ba tloga Mabjaneng. Ngwako yena o be a sale Mabjaneng. Ge a bona gore maano a go bolaya Motlalaohle a tla folotša, ke ge a bitša maburu gore ba mmolaele yena. Maburu a ya a phetha taelo yeo ya Ngwako. Ngwako a tloga Mabjaneng a tlo ipea kgoši Mphakane. Bjalo bakgomana ba mošate ba mo tšhaba. Gona mo go be go na le banna ba bangwe ba bogale go swana le Motšila wa Pheega. E be e le yo mongwe wa baetapele ba madira. Taba ye ya go fela ga bakgomana ba mošate e ile ya tshwenya mokgalabje Motšila kudu ka gore go bolailwe Molamo yo e bego e le mogwera wa gagwe. Bakgalabje ba nagana gore mokgalabje yo Ngwako o swanetše a tlošwe setšhabeng. Ba mo dira setlaela ba re mo go yena ka gore ke mo ke yena kgoši ba yo mo tsebiša maburu ka bogoši bja gagwe. Ngwako e be e le mogale wa go hloka bohlale.
Bo Mamafa ba tsogela Leolo go iphihla ka mahlakeng gore ge a tlo feta ba loge maano a go mo tloša tšatšing. Ge ba fihla ka moo Motšila a itira o ka re o lapile kudu gomme ge ba swanetše ba beye dihlabani tša bona gore ba yo nwa meetse Motšila a re yena o tla ba latela. Ngwako wa Marema o bolailwe a sa khunama ka moo go nwa meetse. Ba nama ba kgetha mokgalabje Mosima gore a tšee setulo sa bogoši ka morago ga Motlalaohle. Mosima o ile a gana gomme bakgomana ba re ka gore mokgomana yo mogolo o gana boetapele, ba re gape felo mo ba dirile molato ka gore e bile ba bolaile mogwera o mogolo wa maburu. Ke ge Batlokwa ba tloga ba e ya Mamone ga Sekwati. Ba ile Mamone ba le ka tlase ga Motšila yo a hlokofaletšego gona moo lefaseng la Bapedi. Gona moo ngwana Mabeba Mainamela, mogatša kgoši Molamo a buša. A thuša ke monna wa ga Machaka yoo a bego a tsebega ka gore ke Matome Matšhaba Machaka. Ba rile ge ba dutše gona moo mokgekolo yoo a tla a ba le ngwana ba mmitša gore ke Letheba.
Ba kgethile ngwana wa Motlalaohle yo mmagwe e lego Motswapo. Ba nama ba kgetha yo mongwe wa ka mošate yo a ka bušago. Gona moo gwa nama gwa ba le yo mongwe le yena a baka boetapele yena a tšhelela Letheba mpholo ka dijong. Leina la gagwe e be e le Mokoto. Ge Batlokwa ba tlo tseba gore ke mang, ke ge a tšhabela ka thokong ya Ga-Matlala. Batlokwa ba se ke ba mo lata moo ka gore kgoši Matlala e be e le mogwera yo mogolo wa kgoši Kgwadu. Ba (Batlokwa) ba ile ba romela masogana a ga Sekhukhune gore ba ye Ga-Matlala go yo bolaya Mokoto. Ba a bowa ba bega gore ba phethile.
Mengwaga ge e dutše e feta kgoši Poledi le yena o a tšofala bjalo ba ntlo tše dingwe go swana le bo Rampo, moratho wa Mokoto o be a sa lebanwa ke boetapele ka lebaka la gore o be a setše a le kgojana le setšo sa gabo, a ithutetše boruti kua Moretele. Ka gore ke mo ntlo ya mošate ga e na moetapele, go swanetše gore go tšewe mmago setšhaba. Ba ile ga Raphahlela go yo nyaka mosadi. Ge kgoši a hlokofala ke ge ka mošate go setše go na le masogana a mebedi le mosetsana o tee. Ngwana yoo wa kgoši Puledi a bego a swanetše gore a buše e bile Kgaragara, moratho wa gagwe wa monna ya ba Mamotshana kgaetšedi ya bona e le Masemadi. Go hlokofaleng ga Puledi ka 1925, Kgarara e be e sale moswa kudu. Kgarara o ile a swarelwa ke rangwane 'a gwe. Ke gore a swarelwa ke Matome Jonathan Machaka. Kgarara o ile mola mabaka a lokile a swanetše gore a dule setulong sa bogoši ka 1928, Jonathan a gana go se fologa a re le yena ke bja gagwe. Gona moo diphapano tša ba gona gwa tsoga ntwa ye e tumilego ka gore ke Mvumo le Mohleko.
Ba ga Mvumo ke bo magana go bušwa. Ntwa yeo e ile ya tsenwa le ke makgowa ke ge Jonathan, Lefokwana le Malebogo ba phatlalatšwa. Ba bangwe ba išitšwe Rustenburg le ga Mosehla mola Jonathan yena go kwagala gore o išitšwe motse Kapa. Magoši a be go a buša Botlokwa e be e le a go swarela ka ntle le Kgarara yoo e bego e le kgoši ya nnete ya Batlokwa e se bego moswaredi. Kgarara o rile go hlokofala Mamotshana a nama a swarela bana ba mogolo wa gagwe ka ge e be e sale bana. Setlogo sa Batlokwa ga se felela mo, ka fao re tlile go tlaleletša tshedimošo ye re e kgobokeditšego. Tshedimošo ye nngwe ka Batlokwa e tla latela.
Naga yeo e tsebegago ka la gaMamabolo e dikilomitara tše e ka bago tše masometharohlano bohlabela bja tropokgolo ya Polokwane, kgauswi le moo go lego Yunibesithi ya Leboa lehono. Dikolobe, bjalo ka ge batho ba ga Mamabolo ba bitšwa, ke ba polelo-semmotwana ya sehlopha sa leboa bohlabela ya Sesotho sa Leboa ka gare ga mellwane ya naga-legae ya Lebowa la peleng yeo ga bjale e lego seripa sa Profense ya Limpopo ka go Afrika-Borwa ye ntshwa. Naga ya gaMamabolo e na le Bathobaso ba mmalwa bao ba nago le dipolasa gomme e na le palomoka ya 1144 ca 1 (4933 morgen).
Naga ya gaMamabolo e arotšwe ka dipušoselete tše pedi, ye nngwe le ye nngwe e ikeme ka boyona, ka fase ga kgoši ya yona. Setšhaba sa go tsebja ka la Sekwala (Segopje) se dutše ka thokong ya leboa (se akaretša lefelo leo e ka bago 1900 morgen). Setšhaba sa Mankweng goba Mamabolo' a Thaba 2 se dutše ka borwa (se dutše lefelong la go ka ba 3000 morgen).
Tsela ya Polokwane-Houtbosdorp, yeo e sepelago go tšwa bodikela go ya bohlabela e šomišwa bjalo ka mollwane wa go kgaoganya ditšhaba tše tše pedi. Le ge e le gore go na le mollwane woo o ba kgaogantšhago, go sa na le metsana ye mengwe yeo e lego ka borwa bja tsela ye, yeo Sekwala a rego e wela ka fase ga pušo ya gagwe mola ye mengwe e le ka leboa la tsela gomme Mankweng a re e wela ka fase ga pušo ya gagwe.
Go tšwa ka diripa tše pedi ga setšhaba sa gaMamabolo go hlagile mengwageng ya bo 1960 le 1970 ka lebaka la diphapano tšeo di bilego gona ka gare ga setšhaba gomme mafelelong di dirilego gore setšhaba se tšwe diripa tše pedi. Seripa sa gaSekwala se ile sa swanelwa ke go tšhaba gomme moragonyana sa dula Kgokong sa ipuša. Go no swana le Bathobaso ka moka ba Borwabohlabela, ba gaMamabolo ke ditlogolwana tša setšhaba se segolo se se hudugilego go tšwa Letsheng le legolo la Bogare-bja-Afrika ka ngwaga wa 1450. Ka kakaretšo re kare, Mamabolo ke setlogolo sa Bavenda le gona, Balobedu bao ba anago nabo kolobe (ya naga).
Peakanyo-leswa ya histori ya gaMamabolo e tloga e le bothata ka lebaka hlokego ya bopaki bja go bolelwa ka molomo bja setšo sa bona sa kgalekgale nakong ya ge maswika a sa le boleta. Go itaetša lebaka le le hlolago se e le gore, ka kakaretšo batho ba ka kgona go gopola ditiragalo tša histori tša lebaka la mengwaga ye kgolo ka ntle le mathata. Go feta nako yeo, tshedimošo e ba yeo e onetšego ebile ga e sa tshepiša/tshepega ka lebaka la dikgopolo tšeo di pateletšegilego. Ye nngwe ya tshedimošo thutwaneng ye e hweditšwe go tšwa go dikošana tša theto, dinonwaneng, dikanegelong le mehuteng ye mengwe ya dikanegelo tša setšo. Go kokota ga Bodumedi setšhabeng sa gaMamabolo go tsošološitše tsebo ya go bala yeo e dirilego gore go be le setšo sa go boloka dingwalwa tša mabapi le history yeo e diregago lebakeng leo, yeo e bilego le seabe se segolo sa go ngwalwa ga histori ya gaMmabolo.
Maikemišetšo a taodišo ye a magolo ke go bopaganya le go beakanya ka tshwanelo diripana-ripana ka moka tša tshedimošo malebana le histori ya setšhaba sa gaMamabolo.
Setšhaba sa gaMamabolo ke batho bao ba bolelago Sesotho sa Leboa, seo e lego seripa sa sehlopha sa setšo sa borwa-bohlabela seo Bathobaso ba Afrika-Borwa ka moka ba welago ka fase ga sona. Basotho, Banguni, Batsonga, le Bavenda ka moka ba wela ka fase ga kgoro e tee ya setšo ya borwa-bohlabela. Bohlatse ka moka bjo bo lego gona bo laetša gore Bathobaso ba borwa-bohlabela ba hudugetše thokong ya borwa go tšwa seleteng sa Letsheng le legolo la bogareng bja Afrika ngwagakgolong ye mehlano ya go feta ka bo 1450. Khudugo yeo e tšere lebaka le letelele e diragala mengwaga ya go latelana. Go itaetša khudugo ya Basotho e diregile pele ga ya Banguni.
Go tloga Bogareng bja Afrika, Bathobaso ba borwa-bohlabela ba ile ba ya nageng yeo e tsebegago ka la Zimbabwe (Bokgalaka) lehono. Ka mmolelo le ka setšo dilo di ile tša thoma go širegela go ya setšong sa Marhodesia. Bokgalaka badimo ba batho ba gaMamabolo e be e le Bavenda bao ba bego ba bolela polelo ya seKaranga. Ke ka baka leo Basotho bao ba dulago thokong tša leboa la noka ya Lepelle (go akaretšwa le batho ba gaMamabolo) ba bitšwa Bakgalaka, yeo e hlalošwago bjalo ka Karanga ke bao ba dulago borwa. Se mohlomongwe se hlaloša gore segalo sa bona sa polelo ya Sesotho se swana le sa batho ba Zimbabwe. Ka bomadimabe lefelo leo e lego legae la badimo tikologong ye le timeletše ka tšhirego.
Go tloga Zimbabwe Bavenda ba hudugetše thokong ya borwa go tshela noka ya Limpopo gomme ba hloma lefelo la bodulo dithabeng tša Soutpansberg lefelong leo le lehono le sa tsebjago ka Nzhelele. Ka melapong ya Nzhelele se sengwe sa dihlopha tša Bavenda seo se tsebjago ka la Balobedu, se ile sa dula kgauswi le mmoto wa Tshavalovhedzi woo o theeletšwego ka bona. Setšhaba sa gaMamabolo se hlolegile gona go tšwa go Balobedu. Ka fao go ya ka Van Warmelo, morafe wa dikolobe wa gaMamabolo ke wa lešika le tee le ba gaModjadji (Balobedu).
BBalobedu le ba gaMamabolo ba tlogile Nzhelele ba leba Borwa kgalekgale. Kgauswi le moo go tsebjago ka Modjadji lehono, gwa ba le karogano moo sehlopha se sennyane sa gaMamabolo se ilego sa tlogela Balobedu. Morago ga moo setšhaba sa Kgošigadi Modjadji, yoo a tsebjago ka go neša pula, se ile sa arogana go ya pele. Se se tlišitše go ba gona ga ditšhabana tše bjalo ka ba gaSekgopo, ba gaMamaila, ba gaMoila, ba gaMohokoni le ba gaRakwadi.
Ka nako ya khudugo go tšwa bogareng bja Afrika, setšhaba sa Bathobaso ba borwa-bohlabela se ile sa arogana sa tšwa diraipanaripana tše nnyane. Basotho ba ile ba napa ba hudugela ditikologong tša sehlabeng sa Borwa bja Afrika moo ba sa lego gona le lehono. Khudugo ya bona e swanetše go ba e be e laolwa ke go ba gona ga phulo ya diruiwa tša bona, naga yeo ba ka lemago mašemo go yona, le tšhireletšego dikotsing tše bjalo ka malwetši le ditšhošetšo tša dihlopha tšeo di phenkgišana le bona. Go itaetša batho ba be ba bolawa ke tlala ka ge bahlokašopeng ba be ba phela ka molawana wa 'phologo ya baa maatla'.
Morafe wa Basotho o ile wa phatlalala le bogolo bja naga gomme ka lebaka la go ikgetha ka lefelo go akaretšwa le mabaka a histori gammogo le karogano ya polelo, mabaka a leago le a theknolotši, gwa direga gore se arogane ka diripa tše tharo. Diripa tše kgolo ke Sesotho sa Borwa (sa Lesotho, Qwaqwa le dinagamabapi), Sesotho sa bodikela goba Setswana sa Botswana le Bophuthatswana le Sesotho sa Leboa goba Sesotho sa Transvaal sa Leboa. Morafe wa gaMamabolo ke wa sehlopha sa mafelelo.
Ka gare ga Sesotho sa Transvaal go na le merafe ye e latelago. Go leba thokong tša bohlabela go na le: Kutswe, Pulana le Pai; leboa-bohlabela go na le Lobedu, Mamabolo, Phalaborwa gomme ye mengwe merafe ye mennyane ya Lowveld ke ye bjalo ka Letswalo, Mogoboya, le Mametja yeo e laetšago tswalano ya Lobedu le Venda; sehlopha sa bogareng ke seo se tsebjago ka Pedi, Kwena, Roka le Tau gomme ka leboa go na le Birwa, Tlokwa le Kgaga.
Go šetše go laeditšwe gore setšhaba sa gaMamabolo se tšwa setšhabeng sa Balobedu seo se lego gaModjadji. Go dumelwa gore ba tlogile gaModjadji ngwagakgolong ye mene ya go feta. Ke fela tlala le megabaru ya pako ya boetapele tšeo di dirilego gore go be karogano ye. Setšhaba sa gaMamabolo se tlogetše lešika le bana babobona go ya thokong tša borwa se etilwe pele ke mogale wa go tuma yo a tsebjago ka la Manamela gomme ba yo itulela Leshitele (borwa-bohlabela bja lefelo leo gabjale le tsebjago ka la Tzaneen).
Go ka no phethwa ka la gore go tloga mola setšhaba sa gaMamabolo se ikaroganyago go sa Balobedu, e bile setlwaelo matšatšing ona ao gore bogoši bo kgethwa ke motho yo e lego mogale wa go tuma setšhabeng. Ka ge mehleng yeo bogale le tumo-ya-ntwa di be di tšewa go ba bokgabani, mohlabani yo bjalo ka Manamela o be a ka ba le bathekgi ba bantši gomme mafelelong a ikgapela maatla a itira morena. Ge ba sa ikgapele maatla ba ka ngwega le dihlophana tšeo ba ka rego go fihla pele ba itira marena a tšona.
Go swanetše go gopolwe gore go ba go fihla gabjale, ba gaMamabolo ga se ba ka ba bitšwa ka leina. E be e no ba fela seripa sa setšhaba seo se hudugilego go tšwa Zimbabwe go ya Nzhelele (Venda) moo ba ilego ba ba seripa sa sehlopha seo se tšwago setšhabeng sa Balobedu.
E bile ka morago ga go ikaroganya go Balobedu moo ba ilego ba thoma go šomiša le go amogela leina la Mamabolo. Go kwagala gore leina leo le tšwa go lentšu le 'lebollo' leo le hlalošago gore koma. Seo se ra gore batho ba gaMamabolo go tloga mohlang woo ba ile ba thoma go tsebega bjalo ka batho bao ba bollago.
Setšhaba sa gaMamabolo se dutše nako ye teletšana Letshitele. Ga go tsebege gabotse ka ga boetapele bja Manamela setšhabeng se. Seo se tsebegago ke fela gore Seolwana o ile a ba kgoši ya setšhaba sa gaMamabolo ka nako ya ge ba dula Letshitele. Ka bomadimabe, ga go hlake gabotse gore o ile a latelwa ke mang bogošing bja gagwe ka ntle le taba ya gore mosadi wa gagwe e lego Mamabuduša o ile a eta setšhaba pele morago ga lehu la gagwe. Go kwagala gape gore Sekwala, Ramohwibidu le Mamohlaume e bile a mangwe a magoši ao a bušitšego setšhaba se šokeng. Go tšwa segalong sa sereto sa bona 'Mamabolo'a Seolwana sa mmataladi sekgopa banna matolo' go itaetša o kare ga se gwa ka gwa ba le kgoši ye nngwe yeo e ka bego e bušitše pele ga Seolwana. Ka fao Seolwana a ka tšewa go ba yena mohlomi le tatago Ntlo ya ba gaMamabolo.
Magareng ga diputswa tša gaMamabolo, go na le tumelo ya gore Mamabuduša yoo a ilego a eta setšhaba pele morago ga lehu la monna wa gawe, o be a na le bokgoni le sebete go feta banna ba ntši. Go tšwa seretong sa gagwe 'Mamabuduša ka tšatši mola bangwe ba buduša ka pula' go tloga go itaetša gore e be ele molemi yo a šomago ka thata yoo a ka bago le puno e kaone le ge pula e be e sa ne ka tshwanelo.
Nakong ya ge ba le Letshitele, setšhaba sa gaMamabolo se be se sa ikwe se bolokegile ka ge se be se sa le kgauswi le Balobedu. Ka ge ba se ba kgaogana le bona ka moya wo mobotse (khutšo), ka fase ga boetapele bja bokgoni bja Mamabuša, setšhaba se ile sa kwana gore se hudugele pele thokong ya bohlabela. Histori ya ba gaMamabolo e re Mamabuduša o ile a makatša balatedi ba gagwe ka go loga seroto se segolo seo ka go sona a ilego a lokela bana ba gagwe ba bane. O ile a ba rwala hlogong leetong la bona ka moka. O be a tshwenyegile kudu ka polokego ya bona ka ge ba ile go sepela šokeng.
Setšhaba sa gaMamabolo se tshetše dinoka tše ntši sa ba sa phara dithaba go fihlela se fihla lefelong leo le tsebegago ka Seepe. Ka seLobedu lefelo leo le bitšwa Kheepe gomme lentšu leo le ra gore 'selepe'. Seepe sa go rema. Basadi ba gaMamabolo ba mengwageng yela ya peleng ba be ba dumedišana le go retana ka gore 'Mma Seepe sa go rema'. Mmolelwana wo o be o dirišwa go tlotla Seepe, e lego lengwe la mafelo a tlholego ya bona.
Go tloga Seepe setšhaba se ile sa hudugela gape thokong ya bohlabela lefelong leo le bitšwago Tlokwe. Khudugelo ya bona go ya Tlokwe e ile ya tliša mohlako le mathata go bona. Setšhaba se sa Dikolobe se ile sa welwa ke leuba la malaria leo le ilego la nyaka le ba feditše ta! Setšhaba se ile sa ba kgakanegong le tlalelong ye šoro, sa nyama sa šulafalelwa. Nakong ya ge ba le Tlokwe, setšhaba se ile sa itekola ka lefša, gomme sa fetša ka gore boemo bja boso bja lefelo le ga se bja ba lokela. Ba ile ba ba ba gopola gore mohlomongwe badimo ba bona ba ba furaletše. Ba ile ba fetoga magakwa. Mafelelong ba ile ba kwana gore ba boele morago mo ba tšwago, Bolobedu.
Go ile gwa kwanwa ka molomo wa lehlabula gore go boelwe gae. Tseleng ya bona ya go gomela morago ba ile ba tshela dinoka tša go phophoma ka mafula, ba phara le go fologa dithaba le meedi ya go boifiša, gape ba ikhwetša ba lebeletšane ka mahlong le dibata tše kotsi tša go ja batho.
Ditaba ka botlalo mabapi le taba ya gore setšhaba sa gaMamabolo se ile sa hudugela kae go tloga Tlokwe di tsoša diphapano tše dikgolo magareng ga batho ba setšhaba se. Go na le swanyane ya gore ba ile nageng ya Letsoalo moo ba ilego ba ba balata lebaka le letelele. Mo ke moo ba ilego ba thoma go nyalana le batho ba gaLetsoalo. Go ya ka mmegedi wa ka wa ditaba, yoo e lego kgadi ka mošate wa gaMamabolo ebile a nyetšwe ga Letsoalo, sekgotse sa ba gaLetsoalo le ba gaMamabolo ka tša go nyalelana e sa le se eba gona go tloga kgale mohlang wola ba gaMamabolo ba falaletše gaLetsoalo. Le lehono sekgotse seo se sa le gona ebile se sa tšwela pele. Ba gaMamabolo ba sa fela ba bitšwa Mamabola'a Letsoalo.
Le ge go le bjalo, mmegedi yo mongwe Morena J. R. Chueu, yoo e lego setlogolwana sa Ramohwibidu Lekau moemedi wa Maribe, o na le kgopolo e šele malebana le tsela yeo e tšerwego ke ba gaMamabolo go tloga Tlokwe. Go ya ka yena setšhaba sa gaMamabolo se tlogile Tlokwe se gopola gore se boela maropeng a sona e lego Bolobedu. O re sebakeng sa gore ba lebe leboa-bodikela, bona ba ile ba leba borwa-bodikela, gomme ba goroga gaMongatane moo ba ilego ba swanelwa ke go loba kgoši (go fa kgoši dimpho) gore ba hwetše seripana sa naga moo ba ka dulago. Dinoka tšeo ba di tshetšego e swanetše go ba e le Letaba, Lepelle le dinokakeledi (melapo) ya tšona. Dithaba tšeo ba ka bago ba di pharile ba bile ba di fologile e ka ba tša Kgwahlampa le Leolo. O re gaSekhukhune ba dutše mengwaga ye mmalwa ka fase ga bolata go fihlela ba gopola go tloga go leba thokong tša leboa, ka kgopolo yona yela ya peleng ya gore ba boela mašopeng, nageng ya botatagobona. Ka morago ga go feta dithaba tša Kgwahlampa le tša Leolo, setšhaba se ile sa fihla nageng ye botse ya go nona, ya ponagalo ye botse kudu. Ebe e le lefelo la go phela le talafetše, leo le se nago mong. Ba napa ba thea lefelo leo gore ke Bjatladi. Mo, ke fao go lego motsana wa Haenertsburg gona lehono. Ba ile ba dula lefelong leo gomme ba napa ba lebala ka ga go gomela mašopeng a bobona.
Go tšwa bohlatseng bja dikgopolo tše tša go fapana tšeo di boletšwego mo godimo, go na le dintlha tša go kwala tšeo di dirago gore motho a feleletše a tšere sephetho sa gore o tla ganetšana le kgopolo ya bobedi gomme a tšea ya mathomo.
Setswalle sa bagaLetsoalo le bagaMamabolo se fepša le go go godišwa ke lenyalo gomme se se tliša tswalano ya go tia ya go ya go ile yeo e bilego gona go fihla le lehono. Ka gaLetsoalo, ba gaMamabolo ba hweditše leloko le lefša la go tia go feta le bana babobona ba tlhago elego Balobedu. Se se tšweletšwa ke taba ya gore nakong ye ya gabjale ka lelokong la gaMamabolo, sefane sa Letsoalo se rena ka maina a go tlwaelega a bjalo ka Marothi, Phutiane, Podile, Mohloding. Se se laetša gape gore bontši bja batho ba gaLetsoalo ba ka ba ba ile ba huduga le batho ba gaMamabolo go tšwa gaLetsoalo. Ka lehlakoreng le lengwe, maina le difane tša batho ba gaSekhukhune ga di gona le gatee bathong ba gaMamabolo gomme a batho ba gaMamabolo ga a gona le gatee bathong ba gaSekhukhune. Se se tšweletša bohlatse bjo bo hlapilego mahlong gore ga se gwa ka gwa ba le tswalano goba kamano magareng ga batho ba gaMamabolo le ba ga Sekhukhune.
Ka gare ga mošomo wa Van Warmelo wa thutaserafe, Hofman moruti wa kereke ya Lutere, o gopola gore Podile, o mongwe wa magoši, o ile a nyala mosadi wa gagwe go tšwa gaMamabolo. Gape gothwe yo mongwe wa basadi ba Ramatau (kgoši ya gaLetsoalo) o be a e tšwa gaMamabolo. Van Warmelo gape o bolela gore Marothi yoo e lego morwa wa kgoši Kheapee o bile le diphapano le tatagwe, gomme a thoma go kwa a se sa bolokegile ka gona a tloga a ya gagabommagwe e lego gaMamabolo. Se se thuša kudu ka go ba taetšo ya maleba ya gore Mamabolo o tloga a tswalana le Letsoalo e sego Sekhukhune.
Sa bobedi, setšhaba sa gaMamabolo se na le mareo a polelo a go swana le a ba gaLetsoalo go feta a ba gaSekhukhune. Bobedi ba wela ka fase ga semmotwana sa bohlabela sa polelo ya Sesotho sa Leboa gomme ba bitšwa 'Basothofatšwa'. Phapano ke fela gore ba gaMamabolo ke sehlopha seo se iSothofaditšego seo tlhago ya sona e tšwelelago go tšwa go seVenda. Ba gaMamabolo ba swanetše go ba ba iSothofaditše go tšwela pele ka nako ye ba le gaLetsoalo. Ge nkabe ba kile ba ba le kamano le ba gaSekhukhune ka go dula le bona, nkabe polelo ya bona e na le khuetšo ya segalo sa Sepedi sa gaSekhukhune go feta khuetšo ya segalo sa polelo ya gaLetsoalo.
Sa boraro, le ge setšhaba sa gaMamabolo se ile sa ba kgakanegong ye kgolo kudu ka lebaka la go phulega ga bolwetši bja Malaria ge se le Thotlwe se be se ka se lobe cardinal points.
Ya mafelo, yeo mohlomongwe e di fetago kamoka ke gore, bontši bja batho setšhabeng sa gaMamabolo bo tloga bo ganana le taba ya gore badimo ba bona ba kile ba bea leoto nageng ya gaSekhukhune. Yo mongwe wa batsebiši ba ka, Solomon Mamabolo yo a bitšwago ka la kgoši-e-ntsho, yo e lego yo mongwe wa bakgomana ba mošate wa gaSekwala (gaMamabolo) o tloga a kiba leoto fase a gana nnang ya banyana gore setšhaba sa gaMamabolo se kile sa bea leoto gaSekhukhune. Ka lebaka la bohlatse bjo, re ka ruma ntle le kgonono gore setšhaba sa gaMamabolo se ile sa leba thwi Bjatladi se šomiša ka tsela ya go feta gaSekhukhune.
Bjalo ka ge go šetše go laeditšwe, Bjatladi ke leina la Sesotho la lefelo leo le bitšwago Haenertsburg lehono. Le theeletšwe ka E. F. Haernet, yo mongwe wa Bathobašweu ba mathomo ba go tuma ka Northern Transvaal. Le ge go le bjalo, setšhaba sa gaMamabolo se napile sa tšea lefelo le go ba lefelo la badimo ba sona. Le ge e le gore ga go bonnete ka ga matšatšikgwedi ao go gopolwago gore setšhaba sa gaMamabolo se gorogile ka ona Bjatladi, go dumelwa gore e bile mathomong a ngwagakgolong ya bolesomeseswai. Mo ke mo setšhaba sa go tia sa gaMamabolo, seo go tloga yona nakong yeo se ilego sa ipitša Dikolobe-tša-Bjatladi yeo e hlalošago gore dikolobe tša naga tša Bjatladi se hlolegilego. Ba ile ba oketšwa ke setšhaba sa gaLetsoalo seo ba hudugilego le sona go tla lefelong le le lefša.
Botse bja naga ya Bjatladi bo tlhathollwa ka bokgwari ke Podu Mamabolo, yo a tsebjago ka la Kolobe-ya-Bjatladi, mohlami wa dikoša wa go tuma Sesothong sa Leboa, košeng ya gagwe ya go bitšwa "Bjatladi" moo a e tšweletšago bjalo ka "naga e tala, ya go hlolega, ye botse kudu, ya lehlabula". Go tšwa mo košeng ye ya Podu Mamabolo, go a itaetša gore Bjatladi ke naga ya kgora, ya khutšo le dinose. Go ya ka mmegedi wa ka wa ditaba, yoo le gabjale a sa dulago Bjatladi gomme a šoma polaseng ya go bitšwa Allandale, lefelo le la bodulo bja setšhaba sa gaMamabolo le be le le thabeng ya Mahufse (yeo lehono e tsebjago ka la Iron Crown) borwa-bohlabela bja motse wa Haenertsburg. Dikilomitara tše e kabago tše nne ka thokong tša borwa-bohlabela bja motse, dikilomitara tše e kabago tše pedi go tloga thabeng ya Mahufshe polaseng ya Allandale go na le sekolo seo se bitšwago Mahufshe, seo go lego molaleng gore se theeletšwe ka thaba ye bjalo ka ge e le setlwaedi go Bathobaso go thea dikolo, dipetlele, ditoropo le mafelo a mangwe a bohlokwa ka dilo tša tlhago tše bjalo ka dithaba tšeo di lego kgauswi le tšona.
Go leba thokothoko ya bodikela bja thaba ya Mahufshe, go na le dithokgwa tše dikgolo kudu. Dithokgwa tše pedi tše di bitšwa "letši la magoši le letši la Mahlatji". Go Bathobašweu di tsebja ka Black Forest le Forest Glens ka go latelana. Mmegedi wa ka wa ditaba o tloga a hlaloša gore mehlape ya setšhaba sa gaMamabolo e be e fudišwa dithokgweng tše tša Magoši le Mahlatji. Dithokgwa tše pedi tše di be di dirišwa bjalo ka dibo tša go tia tša setšhaba ka dinako tša marumo (dintwa). Mafelo a diphiri le dibo tšeo di lego ka gare ga dithokgwa tše di tsebja fela ke Dikolobe-tša-Bjatladi. Go be go le bothata gore mofaladi/motho yoo e sego wa setšhaba se a kgone go tsena ka gare ga dithokgwa tše.
Go no swana le merafe ka moka ya Bathobaso mehleng yeo, setšhaba sa gaMamabolo le sona se be se agile dintlwana tša sona ntlhorwaneng ya thaba. Ba ile ba aga godimo ga thaba ya Mahufshe ka maikemišetšo a gore ba kgone go bona manaba a bona a sa le kgole. Mehlala ya mašaledi a mašope a meago ya bona e sa le bohlatse bja taba ye le lehono. Thaba ya Mahufshe gammogo le dithokgwa tše pedi tšeo go boletšwe ka tšona e be e le dibo tša setšhaba sa gaMamabolo. Ge manaba a bona a be a ba hlasela, bahlabani ba bona ba be ba phara thaba gomme ba kgokološetša manaba ao ka maswika a magolo. Go swanetše go gopolwe gore setšhaba sa gaMamabolo se dutše Bjatladi ka dinakong tša dintwa le kgakanego tšeo di tsebjago ka la Mfecane, ka nako ya ge Mazulu, Mandebele le Maswazi bao ba bego ba tsebja ka la Mapono ba be ba ralala le naga ba eta ba bolaya yo mongwe le yo mongwe yoo ba kopana ka yena tseleng. Se se diregile ka nako tša Makgobe Mamabolo le Matšhemo Mogashoa bao e bego e le bahlabani ba bogale Dikolobeng.
Melala yeo e lego magareng ga thaba ya Mahufshe le dithokgwa tše pedi e be e dirišwa bjalo ka lefelo la temo. Go be go bjalwa mafela, mabelethoro, leotša le dibjalo tše dingwe. Bjalo ka ge Bjatladi e be e le naga ya mobu wa go nona, tlala e be e sa tsebje setšhabeng sa gaMamabolo. Go be go na le segwere se sengwe sa go swana le potata seo se bitšwago mohletlwa seo se bego se bjalwa Bjatladi fela. Batho ba setšhaba sa gaMamabolo ba be ba dumela gore segwere se se mela le go hwetšaga Bjatladi fela, e sego mafelong a mangwe a naga. Ka tsela yeo mohletlwa o ile wa napa wa tšewa go ba mpho ya tlhago ya setšhaba sa Dikolobe yeo e sa hwetšego kae goba kae. Ka bomadimabe, pšalo ya Pine le Pilikomo lefelong le, e ile ya tliša kgwahlafalo le tshenyo ya go mela ga mothetlwa.
Ge setšhaba sa gaMamabolo se fihla Bjatladi se hweditše batho ba gaKgopa le ba gaMampa ba dutše ka thokong ya bodikela le borwa bja Bjatladi. Ditšhaba tšeo tše pedi di ile tša fenywa le go thopša gabonolo ke setšhaba sa gaMamabolo. Ka thokong ya bohlabela bja Bjatladi go be go le setšhaba sa Ditlou sa gaMakgoba. Ba ile ba ruma ka go dira kwano le ba gaMakgoba ba maatla gomme ba dula mmogo mengwaga ye mentši.
Temeng ya go feta ga se gwa bolelwa kudu ka ga magoši a setšhaba sa gaMamabolo. Go boletšwe fela ka Seolwana, tatago setšhaba, mosadi wa gagwe ebile e le mohlatlami wa gagwe Mamabuduša; le magoši a mangwe a bjalo ka Sekwala, Ramohwibidu le Mamohlaume. Ga go seo se boletšwego ka ga borena goba go laodišwa ka bjona. Ntlha ye nngwe ye bohlokwa yeo e swanetšego go tšeelwa šedi ke gore Maribe e ile ya ba kgoši ya setšhaba ka nako ya ge go dulwa Bjatladi. Seo se paledišitšego dinyakišišo tšeo di tseneletšego ka ga magoši a mangwe e bile hlokego ya taodišo-ya-molomo ya setšo. Tlhokego ya dingwalwa tše lekanego ka ga setšhaba sa gaMamabolo mehleng ya bogologolo ke yona e dirago gore go be bothata go hwetša tshedimošo.
Kgorogo ya Bodumedi setšhabeng sa gaMamabolo e re kgontšhitše go tseba gore ke kgoši Maribe yo a bego a etile setšhaba pele go tloga Bjatladi mengwageng ya bo 1890. Diketapele tša Bodumedi setšhabeng sa gaMamabolo e be e le batho ba bjalo ka Kamela Raphela, Rauwasa Mogashoa le Makgobe Bopape. Ba ile ba ruta batho go ngwala gomme seo sa tswala setšo se seswa sa go boloka dingwalwa tša ditiragalo mabapi le tatelano borena bja bogoši, kudukudu go tloga ka pušo ya Maribe.
Nakong ya Great Trek (1836-1839) go tla ga Bathobašweu ka gare ga naga go bile go maatla. Lefelo la go nona la Bjatladi e bile le lengwe la mafelo ao a bilego le kgogedi go Bathobašweu. Go na le tšhupo ya gore ka mengwaga ya bo1840 go be go šetše go na le malapa a sego kae a Bathobašweu ao a dulago Bjatladi moo setšhaba sa gaMamabolo se bego se dula gona. Magareng ga bona go be go le monna yo leina la gagwe e bego e le Salmon Marais yoo a bego a bitšwa ka la Oubaas. Go ile go belegwa morwa ka lapeng la Matšhemo Mogashoa, mohlabani yo bogale nakong ya kgošing Maribe, a napa a thewa leina la Oubaas. Mohlomongwe e bile ka lebaka la go kgahlwa ke Marais ga Matšhemo. Batho ba setšhaba sa gaMamabolo, ka lebaka la go palelwa ke go bitša leina la Oubaas ka mokgwa wa tshwanelo, ba napa ba le bitša gore ke Rauwasa. Rauwasa Mogashoa o tšewa bjalo ka motho yo a ralokilego karolo ya bohlokwa ya Bodumedi setšhabeng sa gaMamabolo.
Go ya le ka bohlatse bjo bo filwego ka godimo, go a itaetša gore malapa a mmalwa a Bathobašweu a be a šetše a le gona Bjatladi mengwageng ya bomasomenne a ngwagakgolo ya mafelelo. Mengwageng ya bomasometshela le bomasomešupa, ba be ba šetše ba thopile Dikolobe-tša-Bjatladi ka tsela ye e makatšago. Ripapliki ya Transvaal yeo e bego e dumelela Bathobašweu go ba le dipolasa tše pedi tša go ka ba 3000 morgen ka e tee, mola Basotho ba be ba gateletšwe ke molawana wa Volksraad wo o bego o ba thibela go ba le naga, e bile mahlatse a go šiiša go Bathobašweu mola e bile thupa e bohloko ya mafelelo go setšhaba sa gaMamabolo sa Bjatladi.
Khudugong ya bona ya go tloga Bjatladi, setšhaba sa gaMamabolo seo se bego se etilwe pele ke Maribe, se ile sa leba thokong ya bodikela. Ba fetile dithabeng tša Matlalwe, ba tshela molapo (noka) ya Mphogodiba gomme ba dula lefelong leo le bitšwago gaRakopi (Spitzkop). Ba bangwe ba batho ba gaMamabolo le ba gaLetsoalo ba ile ba ikgethela go šala Bjatladi, gomme ba ineela go šomela boroko (go šoma o sa lefelwe, o šomela go dula polaseng). Ba ile ba šala ka fase ga pušo ya Katane Mamabolo yoo e ilego ya ba ntona ya bona. Ba bangwe bao ba ilego ba ineela e be e le ba gaKgopa le ba gaMampa. Setšhaba sa gaMakgoba seo se bego se le thokong ya bohlabela se ile sa ithaopa go ba abela lefelo la bodulo lebaka la mengwaga ye mentši go fihla ge pušo ya bona (ba gaMakgoba) e fedišwa ka ngwaga wa 1895 ge ntwa ya Makgoba e fela.
Ka moeding wa Mphogodiba ka thokong ya bodikela bja gaRakopi, setšhaba sa gaMamabolo se hweditše morafe wo monnyane wa gaThema wo o tsebegago ka morafe wa Ditlou-tša-Bolepše woo o ilego wa thopša ke setšhaba se maatla sa gaMamabolo. Morago ga fao setšhaba seo sa gaThema se ile sa hudugela thokong ya bodikela lefelong leo le bitšwago Monywaneng (Donhill) gomme kgoši ya bona Makete ya napa ya ba ntona ya gaMamabolo. Le ge ba setšhaba sa gaThema ba be ba thopilwe, go na le tumelo ya gore se sengwe sa seripa sa naga ya gaMamabolo ke sa bona. Le lehono le, batho ba gaThema ba sa hlompša le go tlotlwa bogošing bja gaMankweng.
Go tloga gaRakopi, kgoši Maribe o ile a šutišetša kgoro ya gagwe dikilomitara tše e kabago tše pedi go leba Mafarane, lefelong leo le lego thabeng ya Hwiti. Ka thokong ya bodikela bja thaba ya Hwiti go be go na le malapa a mmalwa a gaMogashoa le Matlebjane. Go be go dumelwa gore ke bafaladi bao ba tšwago nageng ya gaSekhukhune. Ba ile ba tagafatša khutšo ba ba ba holofetša tshepagalo go kgoši Mamabolo gomme ba napa ba ba seripa sa mmušo wa Mamabolo.
Ka ge ba ile ba thopa setšhaba sa gaThema, sa gaMogashoa, sa gaMatlebjane, le ka go matlafatšwa ke go hlakanana le ba gaLetsoalo ba go tšwa Bjatladi, nakong ya ge ba le Mafarane setšhaba sa gaMamabolo se ile sa ba se maatla sa go tsebega. Ke nnete gore kgoši ke kgoši ka setšhaba sa gagwe. Kgoši Maribe e bile mmuši wa batho bao e lego ditlogolwana tša badimo bao e lego ba gagwe le yena, ebile e be e le hlogo ya malapa a bafaladi ao a bego a okeditše setšhaba sa gagwe. Mašemo a magolo a be a lengwa mehleng yeo gomme go bonwa puno ye kgolo ye botse. Khutšo le katlego e ile ya ba bogobe bja bona bja ka mehla mola tlala le ditlaišego e bile dilo tša maloba.
Pako ya bogoši le dintwa tšeo di tsogago ka mošate gantši ke tšona di bakago karogano ya setšhaba. Ge se se hlaga, bao ba sa kgotsofatšwego ke seemo sa ditaba gantši ba a tloga gomme ba inyakela botšhabelo magošing a mangwe goba ba ka gopola go ithomela ditšhabana tša bona tšeo di sa bušwego ke kgoši ya moo ba tšwago. Go itaetša o kare se se bolelwago mo se ile sa hlaga setšhabeng sa gaMamabolo ka nako ya pušo ya kgoši Maribe. Go bile le kamologano ye kgolo yeo go dumelwago gore e diregile ka mengwaga ya bomasometshela ngwagasomeng wa mafelelo.
Kgoši Maribe, go no swana le magoši a mangwe, o be a na le basadi ba mmalwa. Magareng ga bona go be go na le mosadi yo mogolo goba yona timamello yoo leina la gagwe le sa tsebjego ke mmegedi wa ka wa ditaba. Bjalo ka mmagosetšhaba yoo ebilego a nyetšwego ke sona, go yena go be go lebeletšwe gore a belege morwa yo a tla tlego a tšea bogoši ka moso. Yo mongwe wa barwa ba Maribe e lego Sekwala, yo a belegwego ka lapeng le lennyane, a napa a tsoša tshele. Ge nako ya gore a ye komeng le mphato wa thaka tša gagwe e fihla, a napa a leba morotong gomme a o eta pele. Lebaka la go wela le ile ge le fihla mafelelong ka morago ga kgwedi tše tharo, ge go lebeletšwe gore badikana ka moka ba swanetše go aloga, gwa se be ka mokgwa woo. Ba rile ba sa le thabeng gomme go lebeletšwe gore ba aloge, sebakeng sa go dira bjalo ba napa ba wela bogwera, bjoo e lego seripa sa bobedi sa koma ya banna. Mang le mang o be a makaditšwe ke tiragalo ye ka ge ka setšo bogwera bo latela bodikana ka morago ga mengwaga e mebedi go iša go e mehlano. Lebaka le le gapeleditšego se go direga e bile gore Sekwala le mphato wa gagwe gammogo le sehlophana sa batho ba bagolo go tšwa setšhabeng, ba be ba kwanetše taba ye le kgoši Maribe.
Mosadi wa Maribe wa bogoši o be a belegile bana ba basetsana fela. O ile a palelwa ke go belega mošimane yoo a tla tlego a tšea bogoši. Setšo se re ge mosadi wa kgoši yo mogolo goba timamello e ka hloka thari goba ya palelwa ke go belega morwa yo a tla tlago a bewa bogoši, gona o swanetše go ya lelokong la gabo go yo nyala hlatswa-dirope (lekgarebe leo le tla tlago le eba mmane'a bana gore le tle le mmelegele ngwana yoo). Mosadi wa Maribe o ile a leba lelokong la gabo la gaSehlapelo go yo nyaka hlatswa-dirope gona. Setšhaba sa gaMamabolo se ile sa tsebišwa semmušo gore ngwana'a Sehlapelo e tlile go ba hlatswa-dirope yeo e tlilego go belega kgoši ya ka moso.
Go ya ka setšo sa gaMamabolo, e be e le molao gore morwa yo mogolo wa kgoši go tšwa basading ba kgoši ba bannyane, o swanetše go robala le ngwana'a Sehlapelo gomme a mmelegiše morwa yoo a tlilego go tšea setulo sa bogoši. Sekwala, bjalo ka morwa yo mogolo baneng ba Maribe, ya ba yena a lebanwego ke go dira tiro yeo.
Le ge go le bjalo, Maribe ga se a ka a fa morwa wa gagwe Sekwala sebaka sa go ka tsena ntlong ya ngwana'a Sehlapelo bjalo ka ge go lebeletšwe. Monnamogolo o ile a gapeletša go tsena ntlong le hlatswa-dirope yeo ka boyena. Gomme Sekwala o ile are go tatagwe: "Ge o ka tsena ntlong le ngwana'a Sehlapelo gona ngwana'a Sehlapelo e tla ba mmane, eupša ge o ka ntumelela go tsena le yena ntlong, gona e tla ba mmamogolo". Seo se bego se hlalošwa ke Sekwala ka mantšu a ke gore, ge go ka belegwa ngwana wa tatagwe go tšwa go hlatswa-dirope ye, gona ngwana yoo e ka se be kgoši morago ga lehu la Maribe. Se ke ka lebaka la gore ge ngwana'a Sehlapelo a ka tsena ntlong le kgoši Maribe, gona o tlo tšewa go ba mosadi wa Maribe yo monnyane, yoo a fetwago ke mmago Sekwala ka maemo setšhabeng. Ka lehlakoreng le lengwe, setšo sa gaMamabolo se re ge Sekwala a ka tsena ntlong le ngwana'a Sehlapelo gomme ba belega morwa, gona ngwana yoo o tla swanelwa ke go ba kgoši ya ka moso. Ka tsela yeo, ngwana'a Sehlapelo e tla ba hlatswa-dirope ya kgonthe gomme a fiwa maemo a godimo go feta mmago Sekwala.
Go ya le ka mokgwa woo seemo sa ditaba le tshepedišo ya molao di lego ka gona tatelanong ya bogoši bja gaMamabolo, ditaba di ile tša ema ka lehlakoreng la Sekwala. Go swanetše go gopolwe gore mo pakong ye, Sekwala o be a sa lwele bogoši, o be a lwela taba ya gore toka e phethagale bjale ka ge setšo le moetlo wa gaMamabolo o gapeletša seo.
Le ge go la mokgwa woo, ka gare ga lapa la Sesotho, go fetana ga tate le morwa go tšweletšwa ke lebaka la gore morwa o tlamega go bontšha tlhompho go tatagwe. Se, ka bomadimabe se be se sa diragale magareng ga Sekwala le Maribe. Setšhabeng lentšu la kgoši le agelwa morako, go se latele molao wa kgoši go tšewa bjalo ka go nyatša maatla le boetapele bja kgoši. Ka tsela yeo le bakgomana ba mošate ba be ba gapeletšega go bona Sekwala molato ka ge ba be ba gapeletšega go ema le kgoši ka ge lentšu la gagwe e le molao. Ge bothata bo golela godimo, bao ba emago le Maribe ba ile ba tsogela Sekwala le balatedi ba gagwe bao ba bego ba ka tlala seatla maatla. Ka lona lebaka leo, Sekwala le bona balatedi bao gagwe ba ile ba rakwa go tšwa Mafarane gomme ba hudugela Kgwara (moo e ka bago dikilimitara tše hlano go tloga Mafarane) moo ba fihlilego ba itulela gona. Ka bjako ngwana o ile a belegwa ke ngwana'a Sehlapelo gomme a thewa leina la Mankweng.
Go hudugela Kgwara ga Sekwala le balatedi ba gagwe ga se gwa ka gwa mo kgaoganya le tatagwe sammaruri. Go rakwa ga Sekwala go be go bonwa ke Maribe le balatedi ba gagwe bjalo ka kotlo go lesogana le gore le fetoše mekgwa ya lona ya bonyatši. Le ge ele gore ba be ba fudiša le go nweša mehlape ya bona gotee, go be go se sa na tshepano magareng ga dihlopha tše pedi tše. Karogano ye kgolo ya mafelelo e ile ya latela morago ga tiragalo yenngwe ya madimabe.
Lehono le, magareng ga mošate wa gaMankweng le metsana ya gaMalahlela le gaMailula go na le noka yeo e bitšwago Senobotwane. Leina le le tšwa mantšung a mabedi a Sezulu e lego 'zinwa' leo le rago gore gonwa, le 'bantwana' leo e lego bana. Dihlopha tše pedi tša gaMamabolo mehleng yeo di be di fudiša mehlape ya tšona melaleng ya magareng ga metsana ye mebedi ye le mošate gomme ba nweša diruiwa tša bona nokeng ye ya go elela go tšwa bohlabela go leba bodikela, yeo e putlago magareng ga melala ye. Mehleng yona yeo (ka bo 1860-1870) malapa a mantši a Bathobašweu a be a sepela le Profense ya Limpopo ba nyakana le lefelo la go dula leo le ka bago le phulo ye botse leruong la bona.
Ka letšatši le lengwe sehlopha sa Makgowa ao a bego a sepela ka dilei a e tšwa Woodbush (Houtbosdorp) a ile a kampa kgauswi le noka ye ya Senobotwane. Badišana ba setšhaba sa gaMamabolo ba ile ba kopana le bašimanyana ba tebego ya go makatša ba Maburu lebopong la noka ye. Ba ile ba thoma go bapala le bona. E be e le setlwaedi gore kua madišong gantši bašimanyana ba bannyane ba be ba tlaišwa le go lwantšhwa ke bao e lego ba bagolo. Ka mokgwa wo, bašimane ba rile ge ba raloka ka go rutha, gwa direga kotsi ya gore yo mongwe wa bale ba Maburu a kgangwe ke meetse. Go ile gwa napa gwa thwe bašimane ba Basotho ba rwele maikarabelo tiragalong ye. Maburu ao a ile a befelwa gomme a bolela gore a tla tšea magato a mašoro.
Sekwala le lekoko la gagwe ba ile ba phara sehlopha sa Maribe ka molato wa polao ya mošimane yo wa Leburu. Ka bohlatse bjo, ba bangwe ba bašimane ba sehlopha sa Maribe ba ile ba golegwa ke Maburu a gomme ba tloga le bona go ba iša moo go sa tsebjego ke motho. Mmegedi wa ka wa ditaba o bolela gore Makgowa ao a sepetše le bagolegwa bao go fihla lefelong leo le tsebjago ka la Zebediela lehono gomme ba re go fihla fao ba ba lokolla. Ba boile gae ba gwametše/otile kudu ka lebaka la tlala le go tlišwa.
Noka yeo ngwana wa Leburu a ilego a kgangwa ke meetse ka go yona e ile ya napa ya bitšwa Senobotwane morago ga tiragalo yeo. Ga go na bohlatse bja gore ke ka lebaka la eng noka e ile ya fiwa leina la Sezulu. Tiragalo ya go kgangwa ke meetse ga mošimane wa lekgowa ke yona e tlišitšego karogano ye kgolo ya mafelelo setšhabeng sa gaMamabolo. Sekwala o ile a napa a pharwa ka molato wa go eka setšhaba sa tatagwe gomme batho ba Maribe ba ile ba kwana gore ba mo fediše. Sekwala o ile a tšhabela bohlabela moo a fihlilego a ipopa ngatana le ba gaLetsoalo. Ka morago ga moo morafe wo o ikemego ka bowona wo o tsebjago ka ga wa gaSekwala o ile wa hlongwa. Gona moo go ile gwa ba le dihlopha tše pedi setšhabeng sa gaMamabolo e lego sa gaSekwala le sa gaMankweng (morwa wa ngwana'a Sehlapelo le Maribe). Setšhaba sa ga Sekwala se ile sa dula ka thokong ya leboa la moo go dutšego setšhaba sa Mankweng. Seo se ra gore bogoši bjoo maatla bja kgoši Maribe bo arotšwe ka diripa tše pedi magareng ga barwa ba gagwe e lego Sekwala le Mankweng.
Le ge go le bjalo, go ya ka kgopolo ye, tatelano ya semolao ya bogoši bja magoši a mabedi a e ka sekasekwa . Sekwala, yo e lego morwa wa Maribe eupša wa mosadi yo monnyane, seo a ka se dirago ke fela go tswala ngwana le ngwana'a Sehlapelo gomme ngwana yoo ke yena e ka bago kgoši. Bjalo ka morwa wa mathomo wa kgoši, Sekwala e ka no ba kgoši ge feela morwa wa gagwe e sa le yo monnyane. Ke gona mo Sekwala a ka lokelwago goba a bonwa bjalo ka kgoši. Ka lehlakoreng le lengwe, Mankweng yo e lego ngwana wa madi wa Maribe, le yena o dutše setulo sa bogoši ka phošo. O tswetšwe ke monna yo e sego wa maleba go ya ka setšo, eupša mmagwe yena ke motho wa leba. Ka go dumela go tsena ntlong le Maribe go ba go fihlela go belegwa yena Mankweng, ngwana'a Sehlapelo o loba maemo a gagwe setšhabeng a go ba mothuši wa timamello, e ba yena mosadi yo monnyane wa kgoši Maribe.
Go tloga mola setšhaba sa gaMamabolo se ipeago Bjatladi, bodumedi bo ile bja ata magareng ga sona. Batho ba go swana le Kamela Raphela (yo a bego a bitšwa ka la Mokele Rabbi Raphela), Rauwasa Jonas Mogashoa, Mokgobe Phillip Bopape, Daniel Mogashoa le ba bangwe, e be ele bona diketapele le basepediši ba Bodumedi magareng ga Dikolobe-tša-Bjatladi. Bontši bja botate ba ba Bodumedi bo ile bja tloga bja ya go šoma mafelong a kgole a bjalo ka Pai (Port Elizabeth) le Taamane (Kimberly) gomme go tloga moo ba boile le dibeibele. Ka ge Bodumedi bo be bo sa amogelwe gabotse ke magoši a agMamabolo le batho ka bontši, badumedi ba be ba tlaišwa nako ya mengwaga ye mentši ke magoši a go fapana. Histori ya bogoši bja gaMamabolo kudu mehleng ya pušo ya Sekwala le Mankweng (Mankweng wa pele) e tsenelanywa le karolo yeo e ralokilwego ke bodumedi.
Morago ga karogano ya mafelelo magareng ga Sekwala le Maribe, Maribe o ile a šadišwa le seripa se segolo sa setšhaba sa gaMamabolo. Mengwageng ya bo 1864 le 1865 kgoši Maribe o ile a hlokofala gomme ngwanabo Ramohwibidu a fiwa bogoši go fihlela ge Mankweng yoo e bego e sa le yo monnyane a gola. Ga go tše ntši tšeo di tsebjago ka Ramohwibidu ntle le gore leina la gagwe la nnete ke Lekau-Mmateka le gore e be e le yo mošweu kudu ka mmala, ke ka fao a bitšwago Ramohwibidu. Mmegedi wa ka wa ditaba yoo e lego setlogolwana sa yo Ramohwibidu o tloga a tiišeletša taba ya gore Ramohwibidu ke modimo kgorong ya bagaChueu setšhabeng sa gaMamabolo. Ka morago ga lehu la Maribe, Ramohwibidu o ile a eta setšhaba pele go tloga Mafarane go ya legoleng leo le lego thitong ga thaba ya Hwiti. Go umakwa gore se se diregile mafelelong a mengwageng ya bo 1860. Lefelo le le leswa la bodulo le ile la tsebja ka leina la Mohlakeng.
Ge kgoši e hlokofala gomme yoo a swanetšego go mo latela e sa le yo monnyane ka mengwaga, borangwane'agwe ba tla fiwa marapo a tshepišo ya ditaba tša ka mošate go fihlela ge a gola. Gantši go tla go tsoga mathata ge borangwane ba gana ka bogoši ge nako e fihlile ya gore ba role marapo. Se, ke seo se diregilego ka Ramohwibidu Lekau. Ge Mankweng a gotše, Ramohwibidu o ile a swanelwa ke go mo rolela marapo a pušo.
E be e le mengwageng ya bo 1870 ge bodumedi bjo bo bego bo etilwe pele ke Kamela Raphela le Rauwasa Mogashoa bo gola goba bo ata setšhabeng sa gaMamabolo (Mankweng), le ge ba bangwe ba maloko a setšhaba ba be ba bo lwantšha. Mathomong a ngwaga wa 1878 Moruti Otto Kahl wa go tšwa setasebg sa Berlin nageng ya gaSekhukhune, o ile a etela badumedi ba gaMamabolo ka maikemišetšo a go tlo tsošološa tumelo ya bona le go kgopela go fiwa tumelelo ya tshepetšo ya bodumedi go kgoši Mankweng. Le ge Mankweng a ile a dumela kgopelo ya moruti Kahl, moragonyana o ile a gomiša tumelelo ya gagwe ya go fa badumedi tokologo ya go phethagatša merero ya bona ya bodumedi le borapedi. Ka letšatši le lengwe e rile ge moruti Kahl, Rauwasa Mogashoa le badumedi ba bangwe ba rapela, ba lemoga gore ba dikaneditšwe ke kgoši Mankweng le banna ba gagwe. Magareng ga banna ba kgoši Mankweng go be go na le Marobathota Raphela yoo e bego e le ngaka ye kgolo ya mošate. O ile a tla pele gomme a tloša hlogo ya moruti Kahl ka sehlare sa setšo gore a lebale ka ga dithutišo tša gagwe tša sedumedi. Kahl ka go se mo tšeye šedi, o ile a iša pele ka go ruta lentšu la Modimo gomme a se ke a hlagelwa ke selo.
Ka wona ngwaga woo wa 1878, go ile gwa tla moruti Carl Knothe wa setase sa Berlin gomme a hloma setase sa mathomo nageng ya gaMamabolo lefelong leo le bitšwago Mphome. Go itaetša o kare kgoši Mankweng o be a thoma go dumelela bodumedi ka ge a ile a dumelela Knothe go hloma setase se sennyane lefelong leo le bitšwago Leshoane. Knothe o ile a hloma gape setase se sennyane gaKgokong, motsaneng wo o lego ka fase ga kgoši Dikgale. Badumedi ba bantši ba ile ba hudugela ditaseng tše. Yo mongwe wa badumedi bao e lego Kamela Raphela o ile a ba le diphapano le kgoši Mankweng I gomme a gapeletšega go tšhabela badumeding ba bangwe gaMatjia. Naga ya Mamabolo e be e hlaselwa ke phokotšego ya batho ka ge bjale khuduho ya badumedi e be e thoma go ba ka boati. Ke ge bjale Mankweng I a ilego a swanelwa ke go dumelela bodumedi go thibela kgolo ya khudugo ye.
TMankweng I o nyetše timamello, Tlhohlonya go tšwa setšhabeng sa gaDikgale. E be e le la mathomo kgoši ya gaMamabolo e eya go nyala timamello nageng ya gaDikgale. Go tšwa lenyalong le, go bile le barwa ba bararo e lego Nkoshilo, Sehlomola le Makhudu le morwedi o tee e lego Molatela. Morago Molatela o ile a nyalwa ke Modipa April Letsoalo. Lenyalo le le napile le tiiša setswalle sa nyalano magareng ga bagaLetsoalo le bagaMamabolo.
Ka morago ga lehu la kgoši Mankweng I ka ngwaga wa 1880, Legodimo, yo mongwe wa barwarragwe, o ile a buša setšhaba sa gaMamabolo. E bile ka lebaka la ge yo a swanetšego go bewa bogoši e lego Nkoshilo, yo e bego e le morwa wa Mankweng I, e sa le yo monnyane. Ga go tsebje tše ntši ka Legodimo ntle le gore setšhaba sa gaMamabolo se be se šetše se hudugetše gaLetlapa go tšwa Mohlakeng ka nako ya pušo ya gagwe. Lefelo le la gaLetlapa le ka ba kilomitara e tee borwa-bohlabela bja mošate wa bjale. Go swanetše go elelwe gore Legodimo le yena, go no swana le rangwane'agwe Ramohwibidu, leina la gagwe la nnete e be ele Lekau. Leina la Lekau, e sa le e eba la tlwaelo lelokong la bogoši bja gaMamabolo ka bophara. Leina la Legodimo go dumelwa e sa le e eba sereto seo a itheilego sona komeng.
Ge Nkoshilo a gotše, o ile a tšea bogoši go tšwa go rangwane'agwe Legodimo. Mmegedi wa ka wa ditaba yoo a sa tsebego gabotse gore Nkoshilo o bušitše go thoma neng go fihla neng, o tseba fela gore pušo ya gagwe e bile ye nngwe ya dipušo tše kopana (ga se ya tšea lebaka le letelele kudu) historing ya gaMamabolo. Go ka no ukangwa gore Nkoshilo a ka ba a bušitše mengwaganyana e se mekae mathomong a mengwaga ya bo 1890. Go kwagala gape gore Nkoshilo o be a sa šetše dikeletšo tša bakgomana ba mošate. Godimo ga fao o be a sa ikemišetša go nyala Motlaupi (yo a bego a tsebja ka la Tlhohlonya), yoo e bego e swanetše go ba timamello go tšwa ga malome'agwe gaDikgale. Go nyala gaDikgale ga magoši a gaMamabolo e be e le seo se kwanetšwego ke mošate. Ka nako ya ge Nkoshilo a hlokofala, e be e sa le a nyetše basadi ba babedi ba bannyane bao e lego ngwana'a Mmamabolo le ngwana'a Mogashoa.
Bogoši bja gaMankweng ka nako ya pušo ya Nkoshilo bo be bo šetše bo hudugetše mošate wa bjale, eupša Nkoshilo o be a se a hlwa a aga kgoro yeo e lego ya gagwe moo. Go tšwa go bao ba di dutšego kgauswi go kwagala gore Nkoshilo o be fetša nako ye ntši a itulela Thabakgone le Bjatladi, fao e bego e le magae a ngwana'a Mamabolo le ngwana'a Mogashoa ka tatelano. Go nyala ngwana'a Mamabolo ga Nkoshilo go se ke gwa bonwa bjalo ka bohlola ka ge ba be ba sa tswalane felo ka madi. Batho ba bantši ba dumela gore go hlokofala ka pela ga Nkoshilo e bile kotlo ya badimo go mo kgina bogošing ka ge a be a sa phele segoši, (a sa latele ditsela le tshepedišo ya bogoši ka tshwanelo).
Bjalo ka kgoši ya setšhaba mehleng yeo, go no swana le bao e bilego magoši pele ga gagwe, Nkoshilo o ile a swara bothata ka ga kgolo ya bodumedi. Bjalo ka bao e bilego magoši pele gagwe, le yena o be a bona bodumedi bjalo ka boloi bjoo bo tlišwago ke Beibele bjoo bo kgonago go kgobokanya batho felo gotee ntle le lentšu la kgoši. Boloi bjo, bo kgobokanya batho ka go letša tšhipi le go ba kgeloša tumelong ya segagabobona ya go ya komeng. Bontši bja badumedi bo be bo sa tšwela pele go tloga nageng ya gabobona go ya go dula setaseng sa Berlin go la Kratzenstein le Leshwane. Kamela Raphela le balatedi ba gagwe ba be sa le gaMatjia. Ka go tšhoga go felelwa ke batho setšhabeng sa gagwe, Nkoshilo o ile a swanelwa ke go bitša Raphela le go mo tshepiša gore o tla mo dumelela a rera lentšu la Modimo ntle le tšhitišo efe goba efe.
Ka morago ga pušo ya Nkoshilo ye kopana, bogoši bo ile bja fetišetšwa go morwarragwe e lego Sehlomola. Sehlomola le yena o ile a boa ka basadi ba mogolo'agwe go balwa le Tlhohlonya (Motlaupi goba Mosima), mosadi wa bogoši go tšwa gaDikgale. Go tšea basadi ba Nkoshilo ga Sehlomola e be e tloga e le maswanedi go ya ka setšong sa gaMamabolo seo se rego moratho o swanetše go hlokomela basadi ba mogolo'agwe morago ga lehu la gagwe. Se se tšewa go ba toka gore kgoro e kgone go dula e le gona go se be le yoo a tsenelago bahlogologadi e se wa leloko.
Histori ya gaMamabolo e bolela gore leina la Sehlomola ke leina la gaDikgale. Se se ra gore Sehlomola, morwa wa bobedi wa Mankweng I, o be a filwe leina la go tšwa gagabommagwe. Kgonagalo ke ya gore a ka ba a be a theeletše rakgolo'agwe (mmelega mmagwe).
Go tlaleletša basadi ba mogolo'agwe, Sehlomola o ile a nyala ngwana'a Mapheto le ngwana'a Malahlela bjalo ka basadi ba bannyane. Bjalo ka ge e be e le setlwaedi, go tšwa basading ba bannyane go belegwa bao e tlilego go ba bakgomana ba mošate. Ka Sehlomola, Motlaupi o belege morwa yo a bitšwago Mankweng (morago o ile a bitšwa Mankweng II) le basetsana ba bane e lego Molatela, Queen, Kgoso le Malehu. Tumelo ya gore ka nnete Motlaupi e be e le mosadi wa Nkoshilo e sego wa Sehlomola e tiišeletšwa ke ge a ile a thea morwa wa gagwe wa pele leina la Mankweng, a theelela tatago Nkoshilo. Ge nkabe Motlaupi e be e le mosadi wa Sehlomola, morwa wa gagwe wa mathomo e be e tla ba Nkoshilo e sego Mankweng. Go tloga go le molaleng gore Sehlomola o be a swaretše ngwana wa mogolo'agwe bogoši, setulo se sa bogoši e be e se sa gagwe bjalo ka ge bontši bja batho bo gopola. Bjalo ka moratho wa kgoši ye e hlokofetšego, molao wa setšo o be o mo dumelela go tsena ntlong le mosadi wa mogolo'agwe gore bobedi ba tswale yo e tla tlego e eba kgoši ya ka moso.
Ka nako ya ge Sehlomola a fiwa marapo a bogoši, bodumedi bo be bo šetše bo ikepetše setšhabeng sa gaMankweng. Go fapana le bao ba bušitšego pele gagwe, Sehlomola e be e le modumedi yoo a ilego a ba a kolobetšwa ka leina la Kaiser. Ntle le kgonono e bile kgoši ya mathomo gaMamabolo ya go tsena bodumeding le go kolobetšwa. Seo se dirilwe le ke ba bangwe ba batho bao e lego ba mphato wa gagwe bao ba tsebjago ka la Maratwa-a-kgoši. Ka thušo ya Kamela Raphela, Moruti William Mpamba yoo a bego a kgethilwe go ba moruti, o ile a romelwa go tšwa Kapa go tla setšhabeng sa gaMamabolo go tsebagatša kereke ya tokologo ya Scotland (Presbyterian) ka ngwaga wa 1896. Yeo e bile kgetho ya Sehlomola ka ge a be a rata moruti wa Mothomoso go feta wa Mothomošweu. O be a re moruti wa Mothomošweu, Knothe o thopile naga ya Mmasealama (Krantzenstein) le Leshwane go tšwa go Mamabolo gomme a bolela gore o rekile mafelo ao go tšwa mmušong. Moruti Mpamba ke yena a hlomilego setase sa Donhill go la Monywaneng seo se theeletšwego ka mongwaledi wa Foreign Mission Society ya Free Church ya Scotland.
Bjalo ka basokologi, ka baka la moruti Mpamba, Sehlomola le ba mphato wa gagwe go tloga nako yeo ba ile ba thoma go šomiša maina a bona a kolobetšo (a sekgowa). Mehlala ya maina ao ke a bjalo ka Charles (Mamadimo) Mamabolo, Alfred (Mmathata) Mamabolo, Hosiel (Matome) Mogashoa, Alfonso (Ramokgopa) Mahlatji, le ba bangwe bao e ilego ya ba bagolo phuthegong ya moruti Mpamba. Barwa ba bona bao le bona ba ilego ba kolobetšwa, ba ile ba bitšwa ka maina a bona a kolobetšo go latela mehlala ya botatagobona. Seo se ra gore kereke ya Free Church of Scotland, yeo e ilego ya thewa leina ka leswa ka ngwaga wa 1922 gomme ya bitšwa Presbyterian, e ile ya amogelwa ke setšhaba sa gaMankweng gomme ya gola ya phophoma. E bile kereke ya bobedi go hlongwa setšhabeng sa gaMankweng morago ga ya Lutere (Berlin Mission).
Kereke ya Lutere ya moruti Knothe le yona e be e thoma go ba le balatedi ba bantši. Ka ngwaga wa 1896 setase sa Lutere se ile sa hudugela Mphome moo le ga bjale se sa lego gona gomme sa thewa leina la Krantzenstein ka 1908, e le go hlompha Ngaka Krantzenstein wa Berlin Missionary Society. E bile moruti Herbst yo a hudušitšego setase go tloga Mphome go se iša moo le lehono se sa lego gona. Go kwagala gape gore Moruti Carl Hoffman (yoo a tsebjago ka la Mmalebese), yoo a šomilego tša bodumedi Krantzenstein mengwageng ya bo 1906, e be ele mogwera yo mogolo wa Sehlomola. Segwera magareng ga bona e kaba e le sona se bilego le seabe go godišweng ga kereke ya Lutere setšhabeng sa gaMankweng.
Ge ntwa ya mathomo ya lefase (1914-1918) e thongwa, Afrika-Borwa e ile ya tšea karolo e le ge e thuša Britain le Allies. Kgoši Sehlomola le magoši a mangwe a mararo a go tšwa bohlabela bja Kapa e bile magoši a nnoši ao a tsenetšego mmušo wa Afrika-Borwa gomme ba ile ba romelwa France. Mphato wa Maratwa-a-kgoši woo o bego o ikanne go ema le kgoši nako ye kgolo le ye nnyane, ba ile ba se dikadike go mo ema nokeng ka go mo felesetša fao. Phillip Magagane, yoo e bego ele morutiši wa go tuma ka nako yeo, o ile a kgethwa ke setšhaba go ba mofelegetši wa kgoši Sehlomola bjalo ka mošireletši le mofetoledi wa gagwe ka ge yena Sehlomola a be a sa tsebe go ngwala (a sa rutega) ka fao a ka se kgone go ya go kwešiša polelo e šele ya France. Morago ga go buša setšhaba sa Mankweng lebaka la mengwaga ye e ka bago ye masometharo, kgoši Sehlomola-motho-lepeka o iketše badimo ka ngwaga wa 1925.
Ka nako ya ge Sehlomola a hlokofala, Mankweng, yoo a bego a swanetše go buša, o be a na le mengwaga ye masomepedihlano gomme a bonwa e sa le ngwana go ka buša. Makhudu, yo e bego e le rangwane'agwe, o ile a mo swarela setulo sa bogoši. Makhudu yo, e be e le morwa wa mafelelo wa kgoši Mankweng I gomme o be a na le maswanedi a boetapele. Mmegedi wa ka wa ditaba yo a bego a šetše a gotše ka nako yeo, o mpoditše gore Makhudu (yo a bitšwago ka la Mafisha) o be a na le botho le borutho bjoo bo ka fodišago dikgopolo tša banna bao ba tomolelanego mahlo a mahubedu kgorong.
Ka go latela setšo sa Maafrika le go ba setho sa ka mošate, Makhudu le yena o ile a nyala basadi ba go feta o tee. O thomile ka go nyala ngwana'a Mamabolo. Bobedi ba ile ba šegofatšwa ka bana ba bane: Mapodu Alex, yoo a ilego a tla a ba morutiši wa go tuma, mokgomana yo mogolo wa mošate le rakgwebo wa go tuma lefelong leo la gabo, e bile yena ngwana wa bona wa mathomo. Ba bile gape le Mokata (morwa), Makolobale (morwedi) le Mohure (morwa). Go latela setšo sa bogoši bja gaMankweng, Makhudu o ile a ya gaDikgale go nyala motswala'agwe, Mmamakgotla Priscilla Ntsima. Morago ga gore thari ya bona e felele fase, ba ile ba atlega ba ba le basetsana ba bahlano: Tonki, Moloko, Motlaupi, Molakeng le Molatela. Sehlomola o ile a bolaya Kaiser, yoo a bego a latela Tonki gomme yena e be e le mošimane a le noši ka lapeng. Le ge Mmamakgotla e be e le mosadi wa bobedi wa Makhudu, ka setšo le molao e be e le mosadi yo mogolo ka maemo go ngwana'a Mamabolo. Lebaka e le ge ngwana'a malome ka setšo e le mosadi wa maleba yoo motho a mo fiwago ke badimo go feta basadi bao a ikgethelago bona. Ga se ya ba mošate fela wo o thabelago le go reta go nyala Mmamakgotla ga Makhudu, eupša le setšhaba ka kakaretšo se ile sa laetša go roriša taba yeo. Yo mongwe wa babegedi ba ka ba ditaba yo a hlatsetšego monyanya wa mabonwa wa Mmamakgotla o re: E be e le ka 1913 ge monyanya o šegofatšwa ka kerekeng ya Sehlomola (United Free Church of Scotland) go la Donhill. Bohle, go akaretšwa le makgarebe ao a bego a apere mašira a bona, ba be ba hlabile mekgolokwane ka lethabo ba opelela medumo ya sethunya sa tumedišo go kgoši.
Go noswana le mogolo'agwe Sehlomola, Makhudu le yena gammogo le mpahto wa gagwe wa Mafsikana ba ile ba kolobetšwa. Bjalo ka modumedi, o ile a thoma go šomiša leina la Sam gomme le ba mphato wa gagwe ba ile ba bitšwa ka maina a bona a kolobetšo. Yena le mphato wa gagwe ba ile ba tsena sekolo sa Kamela Raphela kua Donhill seo e bego e le sekolo sa mathomo sa Presbyterian gaMamabolo sa go hlongwa ka ngwaga wa 1896 ka tumelelo ya kgoši Sehlomola. Morutiši wa bona e be e le Elton Dwasho yoo a gorogilego go tšwa Kapa ngwageng wa 1898 gomme ya ba morutiši wa mathomo wa go ba le mangwalo a borutiši go thuša Raphela. Bjalo ka barutwana, ba be ba ngwalela godimo ga matlapa gomme Sepele sa Adama {Please check this title} e bile puku ya go tsebega yeo ba e badilego. Ka se, Makhudu o laeditše mohlala wo mobotse wa gore go se tsebe go ngwala e swanetše go ba selo sa maloba.
Mphato wa sekolo sa thabeng e ile ya ba diketapele tša sekolo sa thuto (seo se ikadilego godimo ga Bodumedi e sego melaong ya setšo). Se e bile matswalo a tokologo ya bodumedi le thuto. Go ile gwa napa gwa agwa dikereke tše ntši gomme dikolo tše bjalo ka Thume le Mahlanhle di ile tša bulwa. Mohlahlobi wa dikolo Morena P. A.
Makhudu e be e le molemi wa seroto. O ile a dira serapana sa merogo lebopong la noka yeo e bego e feta kgauswi le motsana wa Mafarane. O be a ratwa kudu ke badišana ba dipudi le dikgomo ebile ba be ba mmitša Koko Mafisha, kudu ge ba be ba rata go re a ba fe dipotata ge ba mmona ka serapaneng. Temo e be e le tsela ya gagwe ya go iphediša, kudu ka morago ga 1931 ge pušo ya gagwe e fihlile mafelelong. Le ka morago ga pušo ya gagwe, Makhudu Sam, o ile a no fela e le mokgomana yo mogolo wa mošate gomme a thuša ka go eletša kgoši Mankweng. O hlokofetše ka 1953 gomme a bolokwa Segwetiane, moo e lego lefelo leo go bolokwago magoši a gaMankweng.
Mankweng II, yo a bego a tsebja ka la Athlone goba Magalane goba Sello, o belegwe ka 1901. O tsene sekolo Thune moo hlogo ya sekolo e bego e le Phillip Magagane yoo ka 1920 a ilego a hlohleletša setšhaba gore se romele Athlone Lovedale College go la Kapa go ya go ithutela dithutwana tša ka godimo. Ka hlohleletšo ya Makhudu, lapa le lengwe le le lengwe le ile la swanelwa ke go ntšha sheleng gore kgoši ya bona e ye Lovedale.
Le ge go le bjalo, ka lehu la Sehlomola ka 1925, Mankweng o ile a swanelwa ke go boa gae gore a tle a homotše rangwane'agwe Makhudu. Go tloga moo, ke moo setšhaba se ilego sa lemoga nyakego le tlhokego ya thuto ya ka godimo gomme masogana a mantši a bjalo ka Doasho Mamabolo, Matthews Thema, Selope Thema (yoo moragonyana e ilego ya ba leloko la go botega la SANNC), Harry P Mamabolo, Harry Q Mamabolo, Crasley Mahlatji, Heniel Bopape le ba bangwe ba bantši, ba ile ba tloga ba leba Lovedale ka mengwageng yabo 1910 le 1920. Ba bangwe ba ile ba ithutela borutiši mola bangwe ba ile ba ithutela bobetli le boagi. Masogana a a ditswatswa gammogo le yoo e tlilego go ba kgoši ya bona, ba ile ba thuša kudu ka go raka leswiswi leo le bego le ditela tlhabologo setšhabeng sa gabobona.
Magareng ga tše dingwe, Mankweng le baithuti ka yena ba Lovedale, ba ile ba ithuta kgwele ya maoto yeo ba ilego ba napa ba e tliša gae gore e tsebje e be e ralokwe. Le ka nako ya gagwe ya bogoši, Mankweng o be a rata kgwele ya maoto kudu moo a ilego a ba a hloma sehlopha sa gagwe sa Mankweng GG Mošate ka 1950. E be e le motsomi wa go tsebega. Makga a mantši o be a bonwa ke badišana a na le dimpša tša gagwe tše ntši. Bao ba bego ba mo dutše kgauswi ba bolela gore sešebo sa gagwe gantši e be e eba nama ya diphoofolo tša naga.
Mankweng Athlone o hlomilwe setulong sa bogoši bja Dikolobe-tša-Bjatladi (setšhaba sa gaMankweng) ka ngwaga wa 1931 e le Mankweng II. Yo mongwe wa babegedi ba ka ba ditaba yo e lego motlogolo wa kgoši, o sa gakologelwa gabotse nako ya ge sefoka sa bogoši le taolo di fiwa Mankweng ke rangwane'agwe Makhudu yo a bego a mo swaretše bogoši semmušo moketeng wo mogolo.
Ka ngwaga wa 1936 Mankweng II, ka kwano ya bakgomana ba bagolo ba mošate, o ile a nyala timamello Motlakaro Sophia, morwedi wa kgoši Phatudi Mphahlele wa setšhaba sa gaMphahlele. Seo se ra gore o be a fapane le setšo sa bogoši bja gaMamabolo sa go nyala timamello gaDikgale. Ka bomadimabe bobedi ba bile le ngwana o tee fela wa mosetsana e lego Molatela, gomme a ba tlogela e sa le lesea mengwageng ya bo 1937. Mankweng II o hlokofetše ka 1966, pele ga ge kgoro ya mošate e ka nyala hlatswadirope go tla go belegela Motlakaro yoo e tla tlego e eba kgoši ka moso. Mmegedi wa ka wa ditaba yoo go itaetšago taba ye e mo tshwenya kudu o re: "Potšišo ke gore ke mang a tla tlago a tšea setulo se sa bogoši morago ga Motlakaro (mosadi wa Mankweng II yo a ilego a buša morago ga lehu la gagwe). Setšhaba se ile sa tšea nako go nyala hlatswadirope moo e lego gore Motlakaro o ile a inyakela hlatswadirope ka boyena. Ba bangwe ba bakgomana ba mošate ba ile ba dumelelana le kgopolong ye ya gagwe, mola ba bangwe ba ile ba ganana nayo. Ka gona potšišo ye e hloka karabo ya maleba bokamosong bja setšhaba sa gaMamabolo"?
Engenas Lekganyane, setlogolo sa Marobathota Raphela yoo e bego e le ngaka ye kgolo ya mošate nakong ya pušo ya Mankweng I, o bile le balatedi ba bantši gaMamabolo mengwageng ya bo 1930. Ka 1938. Mathata a ile a tsoga ka lebaka la pako ya maatla (borena) magareng ga Engenas le kgoši Mankweng II. Ditaba di ile tša befela pele ge Mankweng II a thoma go lemoga gore batho ba fa Engenas dimpho tše bjalo ka dikgomo, dinku le dipudi. Basadi le bona ba be ba dira mešomo ye bjalo ka go lema, go hlagola le mešongwanašongwana ye mengwe yeo ka tlwaelo ba swanetšego go e direla mošate, e sego motho fela.
Engenas o be a kgethile letšatši la Laboraro go ba letšatši la thapelo ya basadi. Go ile gwa direga gore Laboraro le lengwe, komiti ya Basadi ba gaMamabolo e beakantšhe gore basadi ka moka ba gaMamabolo ba tle go kopana gomme go lokišwe dintlo tša kgoši le mošate ka kakaretšo. Bjalo ka ge Laboraro e le letšatši la thapelo ya basadi ba ZCC, basadi bao e lego maloko a kereke yeo ba ile ba kgetha go ya thapelong gomme ba se tle mošate. Go Mankweng, se ile ya ba taetšo ya mankgonthe ya gore Engenas o mmakiša bogoši.
Mankweng II o ile a se be le kgetho eupša a biletša Engenas kgorong go tla go ikarabela molatong wa go itira kgoši. Gona moo Engenas o ile a fa basekiši ba gagwe temana ye: "Mang le mang yo a nyakago go thibela noka go ela, o swanetše a dire bjalo ka sehla sa marega, ka gore ge a ka leka go thibela noka go ela ka sehla sa selemo mola noka e tletše, gona o tla ba a leka go dira seo se sa kgonegego". Setswalle magareng ga Engenas le Mankweng II se ile sa sesefala moo e lego gore ka 1939 Engenas o ile a bona bokaone e le go kgopela lengwalo la tokollo gore a tloge nageng ya Mankweng. O ile a hudugela Boyne moo a ilego a reka polasa gomme a hloma kereke ya gagwe yeo e ilego ya gola go fihla seemong seo e lego go sona le lehono.
Mengwageng ya bo 1940 setšhaba sa gaMamabolo se be ikgantšha le go ikgodiša ka dialoga tša go tšwa Fort Hare. Dora Mamabolo, morwedi wa Timothy Mamabolo wa Tshwane, yoo moragonyana a ilego a nyalwa gaNgamane, e bile sealoga sa mathomo ka 1943. Gape sealoga go tšwa Fort Hare e bile Jeffrey Mamabolo wa Kgatla gomme ka morago ga moo ya ba morwarragwe Ashley. Bobedi e be e le barwa ba Sam yoo ka nako yeo e bego e le morutiši sekolong sa Sekwala. Ka 1948, Alexander Letsoalo yoo e ilego ya ba serutegi sa go tsebega nageng ya gaMamabolo, le yena o ile a amogetšwa lengwalo la B. A. go tšwa gona kua Fort Hare. E bile ka hlohleletšo ya Letsoalo le kgoši Mankweng ge sekolo se se phagamego sa Mankweng se tla hlongwa ka 1949. Se e bile se sengwe sa dikolo tša mathomo tša thuto ya godimo ka mono Northern Transvaal.
Nakong ya ge Kgoro ya Thuto ya Babaso e nyaka go hloma kholetšhe ya borutiši thokong ya Leboa ka 1945, naga ya gaMamabolo e be e le magareng ga tšeo di ukangwago go ba tšeo di loketšego go ka kgethelwa morero wo. Lebaka e bile la gore gaMamabolo go na le dikolo tše dintši go feta mafelong a mangwe. Le ge go le bjalo, setšhaba se be se se sa na tshepo ye e feletšego go mohlahlobi wa dikolo, Morena P. A. Hoffmann, yoo e bego e le morwa wa Moruti Carl Hoffman, yo mongwe wa baruti ba go tšwa Gemany yoo a thopilego Kratzenstein le Leshwane setšhabeng sa gaMamabolo ngwagasomeng ya bolesomesenyane. Ka fao setšhaba se ile sa gomiša kgopelo yeo gomme kholetšhe yeo e ile ya agwa gaMokopane kgauswi le Potgietersrus ka 1947.
Pele ga ge molawana wa Extension of the University of Education wa 1959 o ka phatlalatšwa, woo o diretšego gore Yunibesithi ya Lebowa e hlongwe, Dr. W.W.W Eiselen yoo e bego e le mongwaledi wa Kgoro ya Merero tša Selegae le Morena M.J. Madiba yoo e bego e le mohlahlobi wa dikolo, ba ile ba ya go kgoši Mankweng II go kgopela tumelelo ya go hloma yunibesithi nageng ya gagwe. Gomme University College of the North e ile ya hlongwa go la Turfloop, polaseng ya setšhaba sa gaMankweng. Motsebodulo wo o ilego wa ba gona go dikologa yunibesithi ye o ile wa bitšwa Mankweng (o theeletšwe ka kgoši Mankweng II).
Ge yunibesithi e bulwa semmušo ka la 2 March 1960, kgoši Mankweng II yoo a neetšego ka £100 le dipholo tše pedi gore di hlabelwe monyanya wo, o be a tsebišitšwe ke morektoro Prof. E.F. Potgieter bjalo ka moneedi yo bolo. Naga ya gaMankweng e ile ya ba sediba sa thuto ka nnete, moo koma e ilego ya šutelela tshepetšo ya sekolo sa sebjalebjale.
E rile mokgoši wa 'mabu a utswitšwe ga Mankweng!' o hlabja ka la 9 July 1966, setšhaba ka moka sa ba sellong sa masetlapelo ka baka la lehu la tatagobona (Mankweng II). Tirelong ya poloko ya gagwe, moo Morena A.S. Letsoalo e bego e le moswara-marapo, diboledi ka moka di ile tša tumiša le go reta kgoši Mankweng bjalo ka senatla seo se šometšego tšwelopele le kgatelopele ya setšhaba sa gagwe ka ntle le go lapa; monna yoo a bilego le tšhomišanommogo ye botse le magoši ao a agelanego nao go hlabolleng Polokwane Regional Authority, yoo a swerego dipoledišano le mmušo ka ga go hlola khutšo nageng ya Afrika-Borwa. Thapelo ye ya tlhobošo e tsenetšwe le ke Morena P. A. Hoffmann yoo a bego a emetše Bantu Education, kgoši Mamokgalake Chuene, yoo a bego a emela magoši; mokgomanamogolo Doasho Mamabolo, yoo a bego a emela batho ba gaMamabolo nageng ya Afrika-Borwa. Senatla Kolobe-ya-Bjatladi o ile a robatšwa Segwetiane.
Bjalo ka ge go tlhathollotšwe temeng ya bobedi, mengwageng ya bo 1860, Sekwala le seripana sa gagwe sa setšhaba sa gaMamabolo ba ile ba tloga Kgwara morago ga go kgangwa ke meetse ga ngwana wa Leburu. Ba lebile thokong ya bohlabela mafelelong ba ikhwetša ba le gaMathunyeng, nageng ya kgoši Letsoalo, moo ba ilego ba kgopela botšhabelo. Morago ga go loba kgoši ka mothepana, ba ile ba fiwa naga ya go dula go la Molokobje. Go tšhabela gaLetsoalo ga Sekwala go bonwa bjalo ka poeletšo historing ya setšhaba sa gaMamabolo go tloga kgale, ka ge setšhaba se se kile sa dula gaLetsoalo nako ye telele.
Ka lebaka la diphapano le ba gaLetsoalo, Sekwala le setšhaba sa gagwe ba ile ba tloga gomme ba hudugela thokong ya bodikela. Go dumelwa gore ba ile ba feta Duiwelskloof ya lehono. Gona gape le taba yeo e hlokago bohlatse gabotse ya gore ba ile ba sepelela gape thokong ya leboa go fihla Venda. Seo se dumelwago ke setšhaba ga bjale ke gore, ba rile go fihla Soekmekaar ya bjale ba e furalela go leba thokong ya borwa. Ba sepetše go fihlela ba feta Segopje yeo ka morago e bilego lefelo la bona la bodulo gomme ba dula Kgokong yeo ka nako yeo e bego e le ka fase ga taolo ya kgoši Dikgale. Se se hlalošitšwe ke yo mongwe wa babegedi ba ka ba ditaba, yoo a bitšago kgoši Dikgale bjalo ka kgošikgolo ya Sekwala yoo a tšhabetšego go yena morago ga go fenywa ke morwarrago Kolobe e lego Mankweng.
Mengwageng ya bo 1990, Sekwala yo a bego a šetše a tšofetše, o ile a hlokofala gomme a bolokelwa Kgokong. Setšhaba sa Sekwala morago se ile sa thoma go dumela gore badimo ba sona ba thabaneng ya Kgokong moo kgoši ya bona e boloketšwego gona. Kgabedi, Mamotjau le Seswai e be e le barwa ba Sekwala. Kgabedi e be e le yena a swanetšwego ke bogoši, Mamotjau o hlokofetše pele ga tatagobona gomme Seswai a bewa bogoši.
Yo mongwe wa babegedi ba ka ba ditaba yo a phetšego nakong ya pušo ya Seswai o ngwadile tše di latelago: Ebe e le monna wa senatla wa go ema ka maoto yo moso. E le Kolobe ya nnete ka tlhago yoo a bego a phela a nametše pere ya gagwe ya go bitšwa Mmalefalane gomme a farafarilwe ke dimpša tše tharo.
O be a bitšwa gore ke morwa wa Sekwala morwa Mantši-apara-kgokong, gomme se se hlalošago gore mmago Sekwala e be e le Mantši. Morago ga go fiwa bogoši, Seswai o ile a ya setšhabeng sa gaMachaka (Botlokwa) go yo nyala mosadi. Seswai e be e se kgoši ya go timana. Se se hlatselwa ke gore o be a fela a gopola gore bogoši bjo gabotsebotse ke bja mogolo'agwe Kgabedi, yo a hlokofetšego pele tatagwe a hlokofala. Ka go realo, o ile a dira tumelelano le setšhaba yeo go ya ka yona timamello, yo ka setšo e swanetšego go ba mosadi wa Kgabedi, e bego e swanetše go nyalwa. Se se laetša gore o be a tloga a tseba gore yoo e swanetšego go ba kgoši o sa tlile go belegwa. Go na mo setšhabeng, o ile a nyala ngwana'a Mathosa bjalo ka timamello. Ke ka lebaka leo kgoro ya gaMathosa e tsebjago ka la Mmopa-kgoši. Ka go realo go ka rungwa ntle le kgonono gore Seswai e be e se yena a swanetšwego ke bogoši, eupša e be e no ba moswaredi fela. Mengwageng ya bo 1900, Seswai le setšhaba sa gagwe ba ile ba hudugela gaKama, bokgole bja go se fediše pelo go leba thokong ya borwa bja Kgokong.
GaKama, moo setšhaba sa Sekwala se ilego sa dula gona, e be e le polasa ya lekgowa leo batho ba tikologo ba bego ba le bitša Sekgerekgere. O be a dula a gohlola o kare o swerwe ke sehuba sa TB, seo a rego ge a gohlola go kwagale modumo wa kgere-kgere. Ka bomadimabe leina la gagwe la nnete ga le tsebje. Ka 1903, polasa yeo ya Turfloop e ile ya rekwa ke barwa ba babedi ba ga Israelsohns e lego Max le Woolf, bao e bego e le bafaladi ba Majuta go tšwa Latvia le Lituania go la Russia. Bobedi ba ile ba aga letamo leo ga bjale le tsebjago ka la Turfloop Dam, polaseng ya bona. Ke gona mo polaseng ye moo moragonyana go ilego gwa hlongwa yunibesithi ya Lebowa ka ngwaga wa 1959. Morena Thal, yoo le yena e bego e le mofaladi wa Mojuta, o ile a aga lebenkele la mathomo gona mo, leo ka moragonyana e ilego ya ba la Moruti Makgobe Bopape.
Ka nako ya ge ba le gaKama, go ile gwa phulega phapano magareng ga Seswai le batho ba gaDikgale. Go kwagala gore e be e le selemo dinakong tša ge go lengwa ge se se direga. Lebaka le legolo leo le hlotšego phapano ye ke pako ya mašemo. Mo ntweng ye, batho ba gaSekwala ba be ba dumela gore batho ba gaMankweng bao ba nyetšego timamello ya bona gotšwa gaDikgale, ba hlohleletša madira a bona go thuša Dikgale. Mola batho ba gaDikgale bona ba dumela gore Sekwala o thušwa ke Makgowa ka ge ba be ba bone batho ba mmala wa go taga ba gaBopape ba na le madira a gaSekwala. Madira a Makgwadiba'a Sekwala a ile a hlabana ka mafolofolo kgahlanong le madira a gaDikgale go fihlela ge Moruti Bopape a tsena ntwa yeo ka bogare gomme phapano ye ya go hloka ntlha le thito ya fihla mafelelong. Ka 1907 Seswai le setšhaba sa gagwe ba ile ba huduga gaKama go ya moo go tsebjago ka la Tlhahlaganya, moo lehono go lego bookelo bja Mankweng. Se e bile ka lebaka la go se kwešišane le bagaIsraelsohns.
Tlhahlaganya e laetša gore ba bangwe ba batho ba Sekwala ba ile ba dula gaMotholo mola ba bangwe ba ile ba dula gaThoka. Mafelo a mabedi a a ka thoko ga Tlhahlaganya, ka thokong ya bohlabela le ka bodikela ka tatelano lefelong leo le bitšwago Kwaga Syferkuil.
Tlhahlaganya dilo di ile tša befela pele le go feta. Go kwagala gore Kwaga o ile a ntšha molao wa gore banna ka moka le bahlogadi ba swanetše go šoma ba sa lefiwe ba 'šomele boroko', seo se tsebjago le ka Seafrikanere e le 'more kom or sommer', e le ge ba šomela gore ba dula nageng ya gagwe. Le ge ba ile ba dula fao tekano ya mengwaga ye šupa, batho ba gaSekwala ba be ba dula ba na le phapano le mongmabu wa bona. Ke ka nako ya ge ba le gona mo Tlhahlaganya ge go tla belegwa kgoši ya bona ya ka moso e lego Maribe James ka ngwaga wa 1912. Morago ga go kgotlelela ditlaišego polaseng ya Kwaga, setšhaba sa Morwa'a Mantši se ile sa tšea sephetho sa go arogana. Ba ile ba hudugela bohlabela, ba feta meboto yeo go yona go agilwego yunibesithi ya Llebowa lehono, gomme ba dula fao go tsebjago ka la Mmalesa.
Setšhaba se ile sa buša moya e le taetšo ya go thabela khutšo ge se le Mmalesa morago ga ditlaišego tšeo se bilego go tšona kua Tlhahlaganya. Go ntšhitšwe koma gona moo Mmalesa yeo yo mongwe wa babegedi ba ka ba ditaba e bego e le modikana go yona. Le ge go le bjalo Mmalesa e be e dutše e se naga ya bona. Seswai le batho ba gagwe ba be ba lapišitšwe ke go kgopela go šutelelwa nageng tša batho ba bangwe. Go swanetše go gopolwe gore Seswai o be a na le setšhaba se segolo eupša a se na naga yeo a ka dulago ka khutšo le sona ya ba ga bona. Se se swanetše go lebelelwa ge a be a bapetšwa le magoši a mangwe a bjalo ka Mankweng, Dikgale, Molepo le ba bangwe bao e bego e šetše e le mengwagangwaga ba na le mafelo ao gothwego ke a bona. Ka gona Seswai o ile a swanelwa ke go inyakela lefelo leo le tla mo itiago makopo.
Go tloga ka 1920 setšhaba sa gaSekwala se ile sa leka ka moo se ka kgonago go ikhweletša naga yeo e ka bago ya sona. Setšhaba se se be se thušwa le go hlohleletšwa ke Moruti Makgobe Bopape yoo a bilego le polasa Kgokong go tloga ka ngwaga wa 1906. Bopape o ile a ema setšhaba sa gaSekwala nokeng maitekelong a bona a go hwetša Doornfontein gore e be naga ya bona. Go ile gwa kwanwa ka la gore lapa le lengwe le le lengwe le swanetše go ntšha £20 gore go rekwe Doorfontein (yeo go bona e bitšwago Segopje) yeo e ilego ya ba naga ya bona. Ba thomile go hudugela Segopje ka 1921. Pušo ya kgoši Seswai e ile ya latela ka 1922. Ngwaga goba ye mebedi morago ga khudugelo ya bona go ya Segopje ge kgoši Seswai a hlokofala gomme Sefelefele yo abego a tsebja ka la Lekau ebile e le mokgomana wa mošate, o ile a fiwa marapo a pušo gore a swarele Maribe yoo e bego e sa le yo monnyane.
Maribe, yo a tsebjago ka la Senakangwedi, yoo mmagwe e bego e le ngwana'a Mathosa, o be a na le bagolo ba bararo ba basetsana e lego Morufa, Kgetja le Malehu. O ile a tšea bogoši bja Sekwala ka ngwaga wa 1942. Setšhaba se ile sa nyala Mmasemadi go tšwa gaMachaka bjalo ka timamello ya Maribe. Kgoši Maribe, yoo a bego a tsebega gape ka la James, o ile a nyala gape basadi ba babedi go tšwa lapeng la ga Mathosa gomme basadi ba gagwe ba bannyane le ngwana'a Ramusi go tšwa ga Machaka ya ba mosadi wa gagwe wa mafelelo. Ka go nyala timamello go tšwa setšhabeng sa gaMachaka, Maribe o be a latela mohlala wa rangwane'agwe Seswai. Bjalo ka tlotlo le tlhompho go batho ba bommagwe ba gaMathosa, Maribe o ile a nyala batswala ba gagwe ba babedi. Yo e tlilego go ba kgoši ya ka moso, Molapi Phillip o belegwe ke Maribe le Mmasemadi. Ka tsela yeo, e napile ya ba molao wa setšo setšhabeng sa gaSekwala gore se nyala timamello ya sona go tšwa gaMachaka. Molapi, bjalo ka kgoši ya ka moso, le yena go lebeletšwe gore a tle a dire ka tsela yeo.
Bodumedi setšhabeng sa gaSekwala bo tlišitšwe ke Daniel Magoba check this surname in the source text, Makgobe Phillip Bopape, Silas Makgoba le ba bangwe mengwageng ya go feta. Bjalo ka ge badumedi ba fela ba kopana le mathata mafelong a mangwe, banna ba le bona ba ile ba hwetša gore thero ya bona ya lentšu la Modimo ga e amogelwe ka tshwanelo setšhabeng, kudu go kgoši Sekwala ka boyena. Thuto ya bona ka ga Morena Jesu bjalo ka kgoši ya dikgoši e be e dira gore Sekwala a se kgotsofale. Sekwala, ka go tšhogela bogoši bja gagwe, o ile a thoma go monafalela Morena Jesu yo go bolelwago ka yena mehla ye. Ka morago ga lebakanyana, kgoši Sekwala o ile a kgahlwa ke thero ya Daniel Magaba check the surname kudu ge a rera ka thutwana ya gore "bahu ba tla tsoga mabitleng". Go tloga moo o ile a hlohleletša batho ba gagwe go amogela dithutišo ka ga Morena Jesu. Sekwala o be a se a kwešiša thero ya Magaba gabotse ka gobane yena o be a nagana gore seo Magaba a se bolelago o ra gore madira ka moka a gagwe ao a fetilego le marumo a tlo boa gape a phela ka sebele, gomme a tla a mo thuša go lwa gore a thope bogoši bja Dikolobe go morwarragwe Mankweng.
Kgato ya tsogo ya bahu, go ya le ka moo Sekwala a bego a e kwešiša ka gona, e tšea nako ye telele ka fao o ile a thoma go fela pelo. Ka yona nako yeo bakolobetšwa setšhabeng sa gagwe ba ile ba thoma go gana go rapela lehwama (mohlare wa thitikwane) mola ba bangwe ba ile ba gana go latela le go phethagatša melao ya setšo ya 'go betha mphoka' (ge go nešwa pula) gomme ba bona koma bjalo ka boheteng. Ke moo Sekwala a ilego a thoma go ipona botlaela a re o forilwe gomme a thoma go bitša Magaba gore ke moradia wa maaka. Gona moo a laela gore Magaba le baphološwa ba gagwe ba lelekwe gomme dipuku tša bona di fišwe ka mollo. Makgobe Bopape, yoo a bego a bona kgoši Dikgale bjalo ka kgošikgolo go Sekwala o laetša gore Dikgale o be a sa kwele Sekwala bohloko ka taba ya gore madira a gagwe ga se a tsoga mabitleng ka ge Sekwala a ka be a bile le maatla gomme ka go dira bjalo ya ba mootlwa go yena.
Moragonyana e rile ge Makgobe Bopape yo e bego ele setlogolwana sa Makgobe Mamabolo, mokgomana wa mošate le mohlabani yo bogale a rera lentšu la Modimo go la Botlokwa, Sekwala a mo kgopela gore a tle Kgokong. O ile a motshepiša gore o tla rapa batho ba gagwe gore ba kolobetšwe ka bontši. Bopape o ile a napa a fiwa tumelelo ya go tloga Botlokwa go ya Kgokong.{The sentence starting with Silas Makgoba ga ke bone gore e tsena bjang lefokong leo e lego ka gare ga lona, ka fao nke o le hlokomele hle!
Seswai, morwa wa Sekwala yoo a ilego a ba kgoši moragonyana, le yena a ile a amogela bodumedi. O ile a kolobetšwa ke moruti Knothe wa Kratznstein gomme a fiwa leina la Jacob. Bothata bjo bogolo bja Jacob e be e le gore bodumedi bo ganana le go nyala basadi ba go feta o tee. Le ge a be a amogetše bodumedi, Seswai o ile a no fela a latela setšo sa go nyala basadi ba go feta o tee.
Go ata ga dikolo setšhabeng sa gaSekwala ga se go tšeye nako go latela dikereke. Ntlha ye tee fela yeo e ka bago e ditetše go ata ga dikolo setšhabeng sa gaSekwala ke lebaka la ge batho ba gaSekwala go ba tšere nako e telele go ka hwetša lefelo leo ba ka dulelago sammaruri. Bjalo ka ge e be e le bašutelelwa dinageng tša magoši a mangwe, go be go sa be bonolo gore ba ka dula fase gomme ba rera ka ga go ikagela sekolo seo e lego sa bona. Batho ba mmalwa bao ba bego ba rutegile, ba be ba etšwa dikolong tša dinaga-mabapi tše bjalo ka gaDikgale le gaMankweng. Ka morago ga go reka Kgokong ka 1906, Makgobe o ile a aga sekolo ka thoko ga kereke ya gagwe.
Sekolo sa Sekwala seo se theeletšego ka kgoši Sekwala, e bile sekolo sa mathom go agwa ke setšhaba sa gaSekwala ka 1928 go tloga mola ba thopile Segopje bjalo ka naga ya bona. Go agwa ga sekolo sa Sekwala go be go etilwe pele ke Shai yoo e bego tatago Moruti Shai-Ragoboya le Seabi yoo moragonyana e ilego ya ba moruti. Sekolo se se be se agilwe ka fase ga taolo le tlhokomelo ya kereke ya Lutere le ya Aglican. Dihlogo tša sekolo sekolong se di be di bewa ka go šielana, ke gore: hlogo ya sekolo ya Molutere e be e fiwa maatla a taolo go fihla lebaka le le rilego, gomme ge lebaka leo le fedile, go bewa ya Moanglican lebaka la mengwaga ya go lekana le ya wa peleng. Go ile gwa latela barutiši ba go tuma mo sekolong sa Sekwala, ba bjalo ka Sam Mamabolo, Bethuel Mamabolo, Freddy Mamabolo, Geoffrey Mamabolo, J.P.S. Mamabolo, le D. M Segooa. Morena D. E. Cheue e bile hlogo ya sekolo ya go tuma go tloga ka 1940 go fihla ka 1954 ge sekolo seo se arolwa ka diripa tše pedi, sa mefato ya tlase le sa mefato ya godimo. Morena S.M. Thema, yoo moragonyana e bilego Mongwaledi wa School Board, e bile hlogo ya sekolo sa mefato ya godimo ya mathomo, ya ba Mongwaledi wa tonakgolo Dr C. N. Phatudi gomme mafelelong ya ba mohlahlobi wa dikolo.
Go tloga mathomong, sekolo se seswa sa Sesoai, ka fase ga boetapele bja Morena Thema, se ile sa tuma. Mengwaga e mentši ya go latela, Thema o be a ntšha dipoelo tše dibotse tša mphato wa boselela tikologong ye gomme a thopa le difoka ka diphadišano tša meopelo go fihla makaleng a godimo. Yo mongwe wa babegedi ba ka ba ditaba o sa gopola gabotse mohla kgoši Maribe a ilego a hlaba kgomo go lebogiša sekolo se go thopeng difoka ga sona. Go thopa difoka diphadišanong tša moopelo le go ntšha dipoelo tša godimo e ile ya napa ya ba setšo sa sekolo se ge se sa le ka fase ga taolo ya Morena Thema go fihlela a tlile go hlatlošetšwa maemong a go ba Mongwaledi wa School Board. Morago ga moo sekolo sa go bitšwa Maribe se ile sa agwa go akotša barutwana bao ba tšwago dikolong tše pedi. Setšhaba sa gaSekwala se ile sa kgona go aga sekolo sa go phagama seo se tsebegago ka la Phiri-Kolobe ka 1968 seo ba bego ba se hlakanetše le setšhaba sa gaDikgale.
Mothopo: Enos Mamabolo, Dinyakišišo tša ge a ngwala dithuto tša gagwe tša Honours Yunibesithing ya Lebowa.
Setšhaba sa ga Kgoši Meshack Obed Mashego wa naga ya go tsbega ka Moreipušo se tšwa Kubung. Go tlogeng ga bona Kubung ba ile sa rotogela Middelburg ka Eastern Transvaal ya maloba. Go Middelburg ba sepetše go bapa le noka ya Lepelle (Olifants river). Ba be ba sepela le ditšhaba tše pedi e lego setšhaba sa Ga-Masemola le sa Ga-Nchabeleng. Ge ba le tseleng ba kopane le tau yeo ba ilego ba e bolaya ba tšea mokgopha wa yona. Ya ba gona ge ba fetola moano wa bona e lego nong, goba babina-tau. Ge e le Masemola le Nchabeleng bona ba a kgopela bodulo nageng ya kgoši Sekhukhune.
Leeto la Mapulana le ile la tšwela pele ba dutše ba sepela go bapa le noka ya Lepelle. Go fihleng ga bona Nelspruit ba tshela noka ya Lepulana go fihla ba ikhwetša ba le nageng ye lehono re rego ke Mapulaneng. Ba bangwe ba re ke Bushbuckridge le ge go sa tsebege gore leo leina le tlile bjang. Ge ba be ba dutše ba sepela leeto leo la go nyaka mo ba ka go dula ntshe, ba ile ba šia mokgalabje yo gothwego ke Malathuleng Mokwena ba mo laela gore a šale a lebeletše manaba ge a tšwelela. Ge e le setšhaba sona se ila sa tšwelela pele ka leeto go fihla ge ba dula fase ga thaba ya Mogologolo. Leina le Mogologolo, tlile ka lebaka la gore ba re thaba yeo ba be ba e namela ka mogologolo. Thabeng ya Mogologolo ba ile ba tla ka leano la go fenya maburu ao a bego a nyaka go ba amoga naga. Ba ile ba namela thaba yeo, ba dula godimo ga yona, ba kgoboketša maswika ao a bego ba a theoša gore a pšhatlaganye manaba a bona. Ba ile ba fenya maburu ka go šomiša mokgwa wa go lwa le bona ba le godimo ga thaba yeo.
E be e le ka ngwaga wa 1864 ge ba fenya maburu ba nama ba thoma go theoga moo thabeng, ba abagana dinaga go ya ka magoši a bona. Morei o ile a dula mo ba rego ke Motlamogale gomme ya ba kgoši ya mathomo ya lefelo leo. O bušitše gomme a latelwa ke Matloše. Matloše yena o latetšwe ke Matšhene a swaretše Benjamin ka ge e be e sale yo monnyane. Benjamin o ile a leba go la Gauteng gomme a gana go boa ge nako ya gore a tšee bogoši e fihla. Setšhaba se ile sa mo sala morago ka kgang go fihla a boa gae ka 1962, ka nako yeo mmagwe o be a le bolwetšing gomme a nyaka go mmona. Benjamini o ile a ba kgoši gomme a buša go fihla ge a ikela badimong ka ngwaga wa 1969. Bogoši bo ile bja tšewa ke morwarra'gwe e lego Mashile ka ge Meshack e be e sale o monnyane.
Koma e bopa karolo ye bohlokwa setšong sa Mapulana. Yona ba e šomiša go aba thuto ya setšo go mašoboro le mathumaša. Tše dingwe tša tšeo ba rutwago tšona komeng ke hlompho, go ikilela, lerato le kgotlelo. Koma ya Mapulana e gabedi. Ya mathomo ke ya bodika gomme ya latelwa ke ya bogwera. Koma ya basetsana ke bojale. Koma e bopa setšhaba sa go ba le boikarabelo, hlompho le bohlale. Ke ka fao lešoboro le lethumaša ba sa fiwego tumelelo ya go ka ema pele ga setšhaba go ka fana ka polelo. Motho wa gona le ge a obile molato ga ahlowe ka ge a tšewa gore e no ba selo fela. Ka mantšu a mangwe go ra gore koma e dira motho gore a tšewe bjalo ka motho yo a feleletšego kgopolong. Mapulana ba hlompha koma kudu, ke ka fao ge mašoboro le mathumaša a senago tumelelo ya go ka tsena ka komeng. Le bao ba bolotšego ga ba tsene ka dikomeng tša magoši a mabapi. Bao ba sa bollago ge ba ka tsena ka komeng ga ba bowe, ba a bolotšwa le bona. Go ya ka kgoši, bakgoma le bakgomana ba ka mošate, koma ke selo seo se nyakago go ilelwa.
Mapulana ga ba dula ba le tee, ba dikologilwe ke ditšhaba tša Baroka, Bakutsi le Batsonka. Mapulana ga ba tsene ka komeng ya Batsonga, Baroka le bona ga ba dumelelwa go tsena ka komeng tša ditšhaba tše dingwe, bjalo bjalo. Koma tša Mapulana ke bodika, bogwera le bjale. Ge koma ya bodika e ntšhiwa, basetsana ga ba ye komeng. E tlile gore selemong se se latelago ge go ntšhiwa ya bogwera, ya bjale le yona ya ntšhiwa. Mapulana le bona bjale ka ditšhaba tše dingwe tša Basotho ba leboa, ba na le diila tše ba di latelago. Ba re diila di ba thuša gore ba phele bophelo bjo bo bolokegilego, bja go hloka malwetši le tše dingwe tša dilo tše di sa tlwaelegago setšhabeng. Ka boripana go ilela go bopa karolo ye bohlokwa mo setšong sa bona. Ba dumela gore malwetši a mantši ao a fetšago thaka ye tshese/baswa matšatšing a lehono a hlolwa ke go se ilele.
Go nyatša batswadi ke phošo ye kgolo ngwaneng wa Mopulana. Moputso wa go nyatša batswadi ke go gola o na le go hloka mahlatse bophelong. Le ge ngwana a kopana le motho yo mogolo tseleng o emela ka thoko ga tsela gore motho yoo a fete. Mapulana ba ruta ngwana gore a tšeye motho yo mongwe le yo mongwe yo mogolo, bjalo ka motswadi wa gagwe. Ngwana ga a dumelelwa gore a tsene ntlong ya batswadi ba gagwe.
Ge motho a hlokofala ka gae, bana ba tlošwa gomme ba išwa ka ga malapeng a maloko a bona gore ngwana a se tsebe gore go na le eng ka gae. Ge a botšiša gore motho yo a hlokofetšego gore o kae, karabo ye a e fiwago e no ba gore motho yoo o tšerwe ke phiri. Lehu le ilelwa go feta dilo tše dintši setšhabeng.
Go a ila gore lesogana le tsene dikobong le lekgarebe leo le gomilego tseleng. Go tšewa gore lekgarebe leo le na le dilo di swana le makgoma. Le swanetše le ilele. Ba tšwela pele gore selo seo gantši se fetšago masogana matšatšing a lehono ke wona mokgwa wow a go tsena dikobong le batho ba bjalo.
Monna ga a swanela go robala ka ntlong ye tee le mosadi wa gagwe yoo e lego motswetši. Ngwana o a ilelwa gore a tle a phele bophelo bjo bo itekanetšego. E bile tatelano ya bana ka lapeng e na le mokgwa wo e laolwago ka gona ntle le go šomiša dithibela-pelegi go swana le matšatšing a re phelago go ona.
Ka nako ya go lema, dipeu di be di ntšhwa ke yo mogolo ka lapeng. Ge go sa dirwe bjalo gantši go be go eba le segole ka lapeng. Ge maraka goba dithose di budule e be e le yo mogolo ka lapeng yo a lomago (go kwa tatso ya tšona di apeilwe) pele ga ge di ka bunwa.
Ge go ka na pula ya sefako gomme ya senya dimela ka mošate go be go bewa nako ya gore batho ba ilele go tsena ka mašemong go fihla ge mošate o tlo fediša kiletšo yeo ya go tsena ka mašemong.
Ditloo di a ilelwa. Go na le nako ye e lego gore ba ka difokeng ba e beya gore ditloo di bjalwe ka yona. Gantši ge di ka bjalwa pele ga lebaka leo le dumeletšwego, di na le go fela di hlola phišo yeo e thibelago pula.
Go ila gore mohlologadi a jele dijo ka mogopong o tee le batho ba bangwe. Mohlologadi o swanetše a be le mogopo wa gagwe go fihla ge a fetša lebaka la go ka ba ngwaga go re a fetše kilelo yeo.
Bana ga ba swanela go duma nama ge go hlabilwe kgogo ka gae. Ngwana o swanetše go ja morogo. Nama ya kgogo ke ya batho ba bagolo fela.
Go a ila gore ngwale a sepele mosegare a kopane le motho mang le mang. Ge ngwale a sepela a kopana le batho, o be a tšhaba.
Mapulana ba bolela le badimo le modimo ka mokgwa wa go phasa. Ba dumela gore lebaka la gore naga e be le meetse a mantši mehleng ya bogolo-golo e be e le gore badimo ba be ba gopolwa le go hlomphiwa. Ba re badimo ba be ba kgona go ba fa dipula tša medupi temo ya ba gona puno e be ya go tlala seatla. Ge letšatši le ka fiša go ka thibela le kgonagalo ya go na ga dipula, setšhaba se tšwa lesolo go ya go nyaka se sengwe le se sengwe seo ba se bonago, ba se tsee ba se iše ka mošate. Ge ba topetše dilo tše bjalo ngaka e a bitšwa ka mošate gomme ya dira ka moo e tsebago, pula ya nama ya thoma go na. Ba bangwe ba re ke go itia mphoka.
Lenyalo Lehu... Dijo... Dikoma... Polelo... Tswalano...
Matebele a Moletlane, a ikana ka tlou goba motho a ka re ke babina-tlou. Bona ba dumela gore tswetšwe ke morafe wa Mazulu. Matebele a Moletlane a ka tlase ga boetapele bja Kgoši Sello Madimetša Kekana wa Boraro. Ka nako ya ge ba sepela leeto le letelele leo le ba fihlišitšego phorobentsheng ya Limpopo mo go tsebegago ka la Moletlane, Matebele a re a be a etilwe pele ke Mmuši Mahlangu. Ge e le polelo yona ke ya Setebele, ba a 'somaela'.
Go tloga MaZulung ba re ba ile ba aga Aberspot, bodikela bja Tshwane. Go tloga Aberspot ba ile ka thokong ya noka ya Moretele moo ba tšwilego dihlopha tše pedi. Sehlopha se se bego se etilwe pele ke Mahlangu se ile sa šala Mamošiale mola seo se bego se etilwe pele ke Mmuši. Setšhaba sa Mmuši se ile sa tshela noka ya Moretele e le ge se e ya mo ba rego ke Sepitsi. Ka nako yeo ba ile ba thewa leina la Bathobeng. Ba dutše Bathobeng thabeng ya Sepitsi ba khudugela Maphothu (Pietersburg). Ba dutše Maphothu lebaka le letelele mo e lego gore ditšhaba tša Bapedi ba Masemola, Mphanama, Manganeng, Nchabeleng le Ntšeletšeng di ba hweditše moo Maphothu. Ditšhaba tše di be di etšwa Swatsing (Swaziland).
Mathomong dihlopha tša Matebele e be e ele tše nne. Tšona ke dihlopha tša ga Mabena, Nzunza, Kekana. A mangwe Matebele a ile a falalela Venda ka go tsoma. Batsomi bao ba Matebele ba tsenetše kgošing ya Makhalanga. Gothwe kgoši yeo ya Makhalanga e ile ya rata Matebele kudu moo e ilego ya feleletša e ba file mothepa. Ka go se nyake go tloga le Matebele a le tee, mosadi yoo o ile a kalatša makgarebe a mmalwa gore ba tlo nyalwa ke Matebele. Methopo ya rena e dumela gore seo e bile mathomo a lefelo le lehono le bitšwago Venda. Nnete ke gore ba palelwa ke go fahlela ntlha ya gore Matebele a gona morafeng wa Vha-Venda.
Mehleng ya ge Matebele a elwa dintwa le merafe yeo re boletšego ka yona, Matebele a re ditšhaba tšeo di be di laola ka letšatši. Matebele ka go se tsebe gore ditšhaba tšeo di be di laola ka letšatši, ge letšatši le hlaba le batametše thaba, ba be ba sa tsebe gore le hlaba le eng. Ba rile ba sa le moo ke ge go tšwelela Maswatsi ao a bego a ikemišetše go lwa ntwa ya marumo le Matebele. Ntwa yona ba ile ba lwele ya marumo, maphelo a madira lobjwa ka mahlakoreng ka moka. Bao ba re filego tshedimošo ye, ga ba gopole gabotse gore batšwasehlabelo ba ntwa yeo e bile ba ba kae.
Maswatsi a rile ge a tšhabela ga Radingwana, ba nyoga nokeng ya Lepelle le Lepellane. Gona moo gothwe ba ile ba kopana le tau gomme ba e bolaya. Matebele a akanya gore seo e ka ba e le sona se dirilego gore merafe yeo e ikane tau. Ba re bona ba dumela gore Maswatsi ao ke Bankwane.
Bagale bao e lego gore ba a gopolega setšhabeng sa Matebele ke batho ba go swana le bo Tšo'a Marema. Matebele a re monna yo wa ga Marema e be e le mohlabani yo maatla kudu setšhabeng sa Matebele. Ba re ge ba mo reta ba fela bare ke 'Tšo Marema' Motimedi'. Gothwe mengwageng ya bo 1880 kgoši Sekhukhune le madira a gagwe ba ile ba ya Moletlane ka maikemišetšo a go lwa le go thopa maruo le basadi ba Matebele. Sekhukhune o ile a kgopela Matebele gore a tle go binela koma nageng ya gagwe kua Bopedi. Ba re tšeo ka moka e be e le maano a goketša Matebele gore a yo bolaelwa fao.
Gona moo kgoši Sekhukhune a tšea nama a e beša ka maano a gore a laele Tšo'a Marema gore a e bešole. Monna yoo wa ga Marema o ile a gana go e bešola. Go gana moo e be e le go lemoša Sekhukhune gore, a ka re tsoge a mmušitše le ga tee. Gona moo mohlabani yoo wa Letebele o ile a lemoša madira a gabo ao a tlilego le yena gore, ge a ka kwa a letša naka gora gore ba tšwe, go tla be go befile.
E rile ge monna yoo wa ga Marema a letša naka bošego-gare madira a Matebele a tšwa gore ba tšhabele gae Moletlane. Baanegi ba rena ba tšwela pele gore madira a Sekhukhune a ile a kitimiša a Matebele go fihla ge tshela noka ya Lepelle. Gona moo Tšo Marema o ile a a ema gare ga noka ya Lepelle a tshwere serumula. O be a dira seo gore madira a Sekhukhune a bone gore o dirile mollwane ka gare ga meetse. Mollwane woo e be e le wa gore lemoša gore yo a tshelago mollwane woo, o tla boela gae e le setopo. Ka morago ga go bona gore madira a ga Sekhukhune a boetše morago, o ile a tšea madira a gabo a boela gae. Go boeng gae o tsenetše ka sefate sa ga kgoši Mphahlele. Mphahlele o ile a ntšha banna gore ba mo iše Moletlane. Tiragalo ye e bile gona mengwageng ya bo 1880 ka nako ya pušo ya kgoši Sikwane. Matebele a ile a fa kgoši yeo ya Bakgaga mosadi. Ngwana wa mosadi yoo ge re bolela bjale, ke kgošigadi ya kua ga kgoši Maja.
Go ya ka setšo sa Matebele, lesogana le nyala ga malome goba ga rakgadi ya lona. Ge lesogana le bone mothepa le botša rakgadi 'a lona gore a di fitišetše go mmago lona. Mmago lesogana yena o di tšhollela monna bjalo ka hlogo ya lapa. Gona moo go bitšwa maloko a mangwe a lelapa go bjalo ka bomalome, le ba bangwe gore ba tlo kgetha batseta go yo kgopela sego sa meetse le boledišana ka tša magadi. Gantši go na le polelo ya gore, 're bone sego sa meetse ka mo lapeng gomme re kgopela gore le re tswaleng'. Matebele a nyala ka dikgomo tše e ka bago tše tshela fela.
Lehu le fiwa hlompho le kilelo ye kgolo Matebeleng. Ge motho a hlokofetše, mosadi goba monna wa gagwe o mo ilela dikgwedi tše e ka bago tše senyane go ya go tše lesome-pedi goba motho a ka no re ngwaga ka moka. Ka morago ga ge lehu le se no begwa melokong, bana ba išwa melokong ya kgole gore poloko e dirwe ba se gona. Ngwana ga a botšwe gore mohu o ile kae. Ge e le rakgolo bana ba botšwa gore o sa ile go rema dikota. Ge e le koko ba botšwa gore o sa ile go kga leswielo. Ka polelo ya go tlwaelega ba no fela ba re o ile ga maotwana-hunyela goba bohunamatolo.
Poloko ya gona e dirwa gare ga bošego mola naga e rile tsee! Lehung la Matebele ga go jewe ka ge yo mongwe le yo mongwe a etla le dijo tša gagwe. Gona moo setopo se ntšhwa ka mafuri ge se yo lotwa ka lešakeng goba mo ba lelapa ba kgethago gore se bolokelwe gona. Lebaka la gore setopo se ntšhiwe ka mafuri, ke go thibela gore ka lapeng go se šale makgoma ka ge mohu a imela. Ka ge lehu le ilelwa, mohlologadi le yena ga a tshwanela go dikelelwa ke letšatši a le nageng, go kitima le gona go goeletša. Ge a bona maru a thoma go bonagala o ka re a nyaka go neša pula, o ya gae ka ge e le seila gore a nelwe ke pula.
Sejo se segolo sa Matebele ke bogobe (e sego bja ting). Merogo ye e tlwaelegilego Moletlane ke leroto, mophodi, monawa, bjalo le bjalo. Merogo ke ye mentši ka tsela yeo e lego gore, ge motho a e bala, a ka se e fetše. Monawa le leroto gantši di a apewa tša anegwa letšatšing gore e ome. Morogo o mo bjalo (wa go omišwa) o bitšwa mokhuša. O jewa ka nako ya marega mola merogo e se gona. Nnete ke gore mokhuša o na le diagammele bjalo ka morogo o moswa. Go ya ka o mongwe wa baanegi ba rena, Matebele nama ga ba e setše kudu ge go bapetšwa le merogo. Ba re le kgomo ga se tlwaelo go no kwa morui a re o e hlabela gore e lewe go sena modiro o dirwago ka gae.
Tše dingwe tša dijo tše di tlwaelegilego Matebeleng ke Sekgotho. Sekgotho se dirwa ka dinawa. Dinawa di a apewa gore di butšwe. Mola di budule di hlakantšhwa le bupi, tša fehlwa gore e be sejo sa go loya. Sekgotho ke sejo sa phepo e bile ge motho a jele sona a fetša a nwa meetse, o hlwa letšatši ka moka ntle le go swara ke tlala.
Kgodu Matebele ba re ba e dira ka marotse. Moapei wa kgodu o sega lerotse, a le tsenya ka pitšeng a e beya mollong gore le butšwe. Mola le bodule o ntšha marotse ao ka pitšeng gomme gwa šala meetse a lona fela ka pitšeng. Meetse ao a marotse a hlakantšhwa le bupi gomme tša fehlwa gore e be bogobe bjo bo sesame go swana le motepa (motogo). Kgodu ke ye sorolwana ka mmala e bile ga e šebje ka selo.
Dihlodi ke dinawa tše di talanyana ka mmala. Dihlodi di a apewa gomme tša hlakantšhwa le bupi go swana le ge go apewa Sekgotho.
Dithotse le tšona di a gadikwa tša tšhelwa letswai. Ge di budule motho a ka šeba le bogobe ka tšona.
Bašemane ge pula e nele ba be ba bowa le mohlohlosi, le bo mamohlohlwane, dikgakgaripane le mabitsi (ge ba ile madišong ba bowa ba dirile pheta ka ona).
Dikodi ke mohuta wo mongwe wa ditšie tšeo di nago le monkgonyana. Dikodi di a gadikwa tša dirwa mokhuša go swana le mašotša/mopane.
Go na le dibokwana tše dingwe tša go swana le mašotša. Tšona di bitšwa noto. Noto e hwetšegala mehlareng ya menoto. Tšona di a gadikwa gomme ya ba sešebo se sebose kudu.
Mphse ke bogobe bja go apewa ka maswi. Mpshe ge e apewa gomme a re mola a bela a hlakantšhwa le bupi, tša fehlwa go fihlela di e ba bogobe bja go ba bose kudu.
Baanegi ba rena ba bolela gore mehleng ya bogologolo, koma e be e se gona morafeng wa Matebele. Ba re ba e rutilwe ke setšhaba sa Batlokwa moo ba bangwe ba hlalošwago gore ba kile ba dula gona kgale kgale. Le ge go le bjalo, ye ba nago le yona e tšwa ga tee ka morago ga mengwaga ye šupa. Se e no ba go fa bana sebaka sa gore ba gole. Banna ba wela ga tee fela e bile koma ya bona e re mohlang e aloga, ya latelwa ke ya bjale.
Ge go bitšwa pitšo ya setšhaba, motho yo a filwego mošomo woo wa go laletša setšhaba o goeletša gore kopano ya gona e swanetše go tsenelwa ke dialoga tša mephato efe. Mohlala o laletša mephato go ya ka maina a yona. Seo ke mokgwa wa go leka go thibela gore o hwetše kopanong ya gona go tletše mašoboro goba bana ka ge batho ba bjalo ba sa dumelelwa go ka tsenela dikopano setšhabeng. Ga ba na dikgopolo tše di butšwitšego. Mephato ya Moletlane ke ye senyane. Yo mongwe wa methopo ya rena, o bolela gore ge koma e aloga, yo a bego a hlokometše koma ye e fetilego o a ithobalela ntle le go lwala. A ka se tsoge a bone dialoga tša koma ye e latelago yeo a e boloditšego.
Matebele a Moletlane a bolela polelo ya bona ya Setebele ka bontši. Ka ge ba agišane le magoši a Bapedi, ba kgona go bolela Sepedi gabotse. Yo mongwe wa bao ba ilego ba re nyetlela ka ga polelo ya bona, o re dieperesente tše e ka bago masome senyane le metšo e mahlano (95%) di a somaela mola tše e ka bago tše hlano tšona di bolela Sepedi. Methopo e re Kgoši Kekana III ke yena kgošikgolo ya setšhaba seo e bile ba dumela gore ga a tsebe polelo ya Setebele. Mo nageng ya gagwe yeo e nago le mantona a e ka bago a masomenne pedi , mantona : Aphane, Kekana, Laka, Ledwaba ke bona meboto yeo ba e dišitšego go bolelwago Setebele gabotse. Go somaela ba re go ba thušitše ka gore ba kgona go iphihla Mazulu a se ba tsebe.
Matebele a Moletlane ba re bona ga ba na tswalano le Matebele a Zimbabwe. Ba bolela gore Matebele ke bona le Matebele ao a lego ka phorobentsheng ya Mpumalanga (a ga Mahlangu). Methopo ya rena e re Matebele a Zimbabwe ga se Matebele ke Mazulu. Ba re ge Matebele a Moletlane a tloga Aberspot a e ya Sepitsi ke ka taba ya gore ba be ba tšhaba bosenyi bjo Matebele a Zimbabwe a o dirilego. Ba re setšhaba seo se be se etilwe pele ke Mzilikazi ba sepela ba thopa dikgomo tša batho ba re ba ya go di fa kgoši ya bona Shaka. Ba re Mzilikazi o ile a re go bona dikgomo tšeo di thiba letšatši, a nama a botša batho bao a bego a ba etile pele gore ba ye Rhodesia le dikgomo tšeo gore Shaka a se tlo ba bolaya. Seripa se sengwe seo se bego se tshepagalela Shaka se ile sa boela Mazulung go hlalošetša kgoši ya bona ka ga maano a Mzilikazi.
Ge Mzilikazi a tloga le ba gagwe batho ba nama ba thoma go ipitša Matebele. Kua Rhodesia o ile ka go tšhaba dibe tša gagwe. Bosenyi bjo ba bo dirilego ke bja gore ba rile mola ba ile go thopela kgoši ya bona dikgomo ba ipha tšona le go ngwaga. Ba kgaogile ge ba le Britz gomme lešaka la Stilworth ke lona le dirilego gore Matebele a Moletlane a huduge. Matebele a Moletlane a tswalana kudu le Matebele ao a lego ka Mpumalanga, mohlala Mabena, Mtshweni le Skosana le ba bangwe bao motho a ka ba balago ntle le go ba fetša. Taba ke gore Matebele a ga Mahlangu le a Moletlane ke bana la lapa le tee e bile ga se ba ka ba lwa le ga tee. Matebele a Zimbabwe ke Mazulu ao a bego a romilwe go ya go tsoma lefaseng la Botswana le dinageng tše mabapi.
Tswalano ya bona e tiišetšwa ke kopano ya bona ya ngwaga ka ngwaga, moo Matebele a ga Mahlangu a kopanago le a Moletlane, gomme ba dira moletlo wa go leboga le go gopola badimo ba bona. Kopano yeo ba re ba e direla mo ba rego ke golong. Ye ke nako yeo ka yona Matebele a kopanago ka moka, go be lethabo go binwe dinaka letšatši ka moka. Ba re dinaka ge di fihla nageng ya bona di be di e tšwa bokgalaka di tliša mosadi wa Kgoši Sikwane ka 1923. Ba bangwe ka thokong ye nngwe ba re Matebele dinaka a di filwe ke ba ga Mothiba ge ba tliša ngwana wa bona Moletlane. Gona moo tša nama tša kgahla masogana a Moletlane.
Moletlane ke naga ya go ba le merafe ka moka ge go bapetšwa le mafelo a mabapi ka phorobentsheng ya Limpopo. A ke mantšu a mme yo mongwe wa Letebele. Yena o re merafe ye e tlišitšwe ke go tla go šoma mašemong a dinamune. Mme yo o re bašomedi ba moo mašemong ao a dinamune ba tšwa bokgole bja go swana le bo Malawi. Sa go thabiša ke gore ba bangwe ba bona ge ba fihla Moletlane ba fetola le difane tša bona ba thoma go ipitša Matebele. Leina le Moletlane le šupa gore ba buletše merafe ka moka. Ba letlile merafe e šele nageng ya bona. Ke ka lebaka leo ba rego ge ba reta lefelo le bare, ke Moletlane-moletla ditšhaba.
Leina le Sebitiela le tlile ka lebaka la 'boloi bja go phediša'. Matebele a re naga ya bona ga se ya ka ya tsenelwa ke manaba. Ge manaba a nyaka go bolaya Matebele ba no ikhwetša ba sa bone gore Sebitiela e go kae. Sebitiela e a ba timelela. Manaba a gakanega go sa kgathalege gore a maatla ga kaa-kang. Ka 1901 maburu a ile a fihla ka maikemišetšo a go hlasela Moletlane. Ba be ba kwele gore Moletlane e gona le ge ba ile ba a palelwa ke go e bona.
Ge Marangtang a be a tšama a hlasela ditšhaba a feta, o rile ge a tsena ga Mphahlele, a hwetša badikana. Mphahlele o be a tseba gore monna yoo ke mmolayi gomme a roma monna ka lekaba gore a yo begela Matebele gore Marangtang o fihlile. Matebele a ile a fa Mphahlele dipheko gore a gakantšhe monna yoo gono swana le ge manaba a gakanega go fihleng ga bona Moletlane. Ke nnete monna yoo o ile a tšwa ga-Mphahlele ka sefate sa ga Chuene go leba Bochum.
Go boweng ga gagwe ka thokong yeo o fetile a bolaya a feleletša a tsene Mokopane. Ge a leka go tla ka Moletlane o ile a gakanega a se bone gore o ya kae. O ile a bolawa ke bašemane bale a go ba hwetša ba wela kua ga Mphahlele. Matebele a ikgantšha ba boloi bjoo bja go iphidiša, bja go dira gore naga ya bona ya se be bonolo go ka hlaselwa ke manaba. Dipheko tša bona di a 'betiela' mola magoši a moo a tsebega ka go 'letla'.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Bakgaga ba Ga-Mphahlele.txt</fn>
Bakgaga ba Ga-Mphahlele ba ikana ka phoofolo ye e bitšwago kgaga. Moetapele wa bona ke Ngwana Mohube Phatudi-Mphahlele, ngwana wa kgoši Morwamotšhe III ka Maroteng ga Sekhukhune. Kgošigadi Ngwanamohube Phatudi-Mphahlele o beilwe setulong ka ngwaga wa sekete makgolosenyane masome a mane le metšo e mene morago ga gore monna wa gagwe, kgoši Mmutle Phatudi III a ithobalele ka ngwaga wa sekete makgolosenyane masome le masome a mahlano . Bakgaga ba Ga-Mphahlele ba tšwa bogareng bja Afrika ngwaga-kgolong wa lesome-hlano. Go fihleng ga bona lefelong le le bitšwago Seribane kua bokgaga ka tlase ga toropo ya Tzaneen ka nagatlase probenseng ya Limpopo. Ge ba le Seribane kgoši-kgolo ya bona e be e le Makubela 'a Moraka, morwa wa gagwe e le Monyewete. Ka ge go dumelelwa gore motho mang le mang a ka nyala basadi go ya le ka mo a ikwago ka gona, go akaretšwa le magoši, kgoši Monyewete le yena o ile a nyala basadi ba masome a mane . Mo basading bao, o be a na le bo mmamoratwa ba bararo bao a bego a ba nyaletšwe ke setšhaba (ke gore ditimamollo tše tharo). Mosadi wa mathomo e be e le mmago kgoši Maake, wa bobedi mosadi e le mmago kgoši Matsobane e lego Mphahlele lehono, wa boraro e le mmago kgoši Mampše, yoo lehono setšhaba sa gagwe se lego Duiwelskloof mo go bitšwago Kgwaname.
Ba bangwe e be e le Phasha le Mongatane. Phasha le Mongatane ke bao ba ilego ba tshela noka ya Lepelle pele ge ba tshelela lefaseng leo lehono le tsebegago ka Ga-Sekhukhune. Mongatane o rile mola a tshetše a le Ga-Sekhukhune, gwa tla gwa tšwa bana ba gagwe e le go Mashabela le Madihlabe. Phasha yena a no šala a le tee. Ge ba tshetše ba le Ga-Sekhukhune, go ile gwa šala kgoši Matsobane (Mphahlele), Maake le Maupa. Ge ba šetše moo kgoši Monyewete ke ge a foufala. Ka go bona gore o foufetše, a bitša bana ba gagwe boraro bja bona (Maake, Matsobane le Maupa) a re mo go bona ka lebaka la gore ba mmona gore bjale o godile gape le ka bofofu bja gagwe, o rola marapo a bogoši. Kgoši Monyewete a re o tla fa yo mongwe le mongwe mo go barwa ba gagwe seo se ba lebanego. O ile a fa Maake bogoši. Ke moo ba ile go ba thoma go ikana ka go bina kgaga ba se sa ipitša Baroka. Maupa o ile a ngala, a re naa tatagwe o reng a e fa Maake bogoši a sa fe yena. Monyewete a re o fa Maake ka gore ke yo mogolo. Matsobane o ile a fiwa lenaka la go neša pula a re o tla iphahlela ka lona mo a yago. Matsobane o ile a tloga a setšwe morago ke Mothapo. Mothapo ka nako yeo o be a bitšwa Letlodi. Letlodi yena o ile a namela thaba gomme a tšwa ka Sefata sa Legaši. O ile a theogela moo lehono go bitšwago Ga-Mampa go fihla a khutša thabeng ya Mahlatši. Go tloga thabeng ya Mahlatši o ile mo go bitšwago Mašwaneng. Ke moo mokgaga yo mogolo e lego Matsobane a thomilego go fahlela ntshe a re mo gona ga a sa ya felo o fahletše. Mola a rego bjalo, ngwaga-kgolong wa lesome-seswai o ile a khuduga a ya moo lehono go tsebegago ka Ga-Mphahlele. Bana ba Mongatane e le go Mashabela le ba bangwe, ba ke babina kwena ka gore ba tshetše noka ya Lepelle ka mokokotlo wa kwena. Bao ba sa binago kgaga le lehono ke ba ga kgoši Rammupudu. Ba ga-Mphahlele ga se ba ka ba tshela Lepelle ke ka fao moano wa bona o sa fetogago. E sale bakgaga le lehono. Ga-Mphahlele gona le ba bangwe ba ba binago phuti. Bona gothwe ba ile ba re ge ba khuditše thabeng ya Mahlatši gwa tsoga phuthi gomme ba nama ba fetola moano wa bona e lego kgaga ba ana phuthi.
Go bile le ntwa ya marangrang mo go bitšwago Mogodi. Dialoga tša Mangana ke bo kgoši Phatudi wa boraro, bo Mogalatšane le a mangwe mangana. Bao ba di dutšego ka kgauswi ba re ke dialoga tša mankwe tše di bolailego dialoga tša marangrang ka diphate ditelele tše dialoga di di swarago ge di theoga thabeng. Ba bangwe ba re batho ba go bolaya marangrang ke mangana. Ba re ke ka fao motho o kwago sereto se re 'ke magotlo a mangana, mangana magotlo a ntebe ka morišana a ja kotse'. Gothwe ke ge ba reta mphato owe wa mangana. Ntwa ye nngwe gape ba e lwele le moesemane, Thomas Burger moo lehono go agilwego toropo ya Burgersfort. Burger, yoo a bego a bitšwa 'mporoboro', o ile a fenywa gona moo ntweng yeo. Mošemane setšong sa ba Ga-Mphahlele o apara lekgeswa. Banna le masogana le bona ba apara lekgeswa ka go le phothokgiša. Ba bangwe ba re banna le masogana ba a ngatela makgeswa a bona gore ba seke ba a bonelwa. Lekgeswa la gona le tsena ka fase gomme la kgwaparetšwa gore le bowe nokeng. Lešoboro le lona le a ngatela ge le apara lekgeswa. Basadi bona ba apara theto le mose. Theto ke seaparo sa khutlo-nne se se thibago ka pele mola mose e le sa khutlo-tharo sa go thiba ka morago. Mose o dirwa ka Letlalo la pudi. Basetsana ba apara lebole le mose. Lethumaša le lona le apara lebole le mose. Lebole la gona le bowa ka godimo ga matolo gore le kgantšhe sebopego sa lona. Ge e le ngwetši e tlogela moaparo wa bothepa ge e ya bogadi gomme ya apara moaparo wa basadi.
Mothepa o a nyalwa gwa ntšhiwa dikgomo a sa apere lebole go fihla monna a bile a mo lata. Ge malapa a mebedi a kwane gore go nyakega eng go phethagatša lenyalo, lesogana le ntšha ditshwanelo ka moka go akaretšwa le go ntšhiwa ga dipute. Dipute ke dithoto tše di išwago gabo mothepa go fahlela gore bjalo ke mosadi wa monna o mongwe. Legato leo ba re ke go tlemolla. Ka nako yeo mothepa o sa apere lebole. Ge lesogana le lata, ke gore le ya ga bo mothepa la robala moo. O a dumelelwa go ka robala le mothepa ka gore ditshwanelo ka moka tša go beak, o tla be a di phethagaditše. E tlile gore mola mosadi yoo a e ba mmeleng a batametše go ka ya madibeng, gomme gwa tšwa basadi ba ya go mo apeša theto gomme ya ba ke mosadi bjale. Ge mosadi a sa kgone go ka bona pelego o apara go swana le basadi ka moka ka gore ke mosadi, o nyetšwe. Gego kgonega, go tla nyaka moratho wa gagwe a tle a mmelegele bana. Mothepa yo a ya go bogadi go belegela mogolo wa gagwe bana ba mmitša hlatswadirope. Ge a e ya go thiba legato la mogolo wa gagwe yo a hlokofetšego a le bogadi, o bitšwa seyantlo.akgaga ba Ga-Mphahlele ba re ka setšo sa bona mothepa ga o rate monna le monna ga a rate mothepa. Batswadi ke bona ba swanetšego go bona gore ngwana wa bona o gotše. Ge ngwana a gotše ba mo nyakela mosadi. Gantši ka gae mokgalabje o bitša morwa wa gagwe a mmotšiša gore naa lesogana leo le tla reng ge le re'alo. A e ra gore naa o tla feleletše kae a se na mosadi. Mokgalabje o tla hlaloša gore o gotše morwa wa gagwe o swanetše ke go nyala mosadi yena a sa phela gore a tle a bone ditlogolo tša gagwe pele a ikela badimong. Mokgalabje o tla be a nyaka gore morwa wa gagwe le yena a be le sefero sa gagwe a swane le banna ba maikarabelo. Ge e le gore mokgalabje le morwa wa gagwe ba kwane ka dipolelo, o ya go di begela bakgekolo. Gantši ba ya melokong go swana le ga malome a lesogana ba re 're na le poo ka kua gae gomme re kgopela gore le re fagolele yona' goba ba re 're kgopela sego sa meetse'. Ba a boledišana ba kwana gore dikgomo go ntšhiwa tše kae le gona neng. Polelo ya gore lesogana le le sa etego le tšea kgaetšedi, ga e ame setšhaba sa Ga-Mphahlele le ga tee. Seo e no ba polelo fela ka gore Mphahlele o nyala ka ga Mphahlele. Ke ka fao o hwetšago batho ba gona ka moka ba na le tswalano e bile ba re seo se thuša gore gwa se be le dilo tša go swana le hlalano le dikgohlano tše dingwe ka gae (ba nyalana ka se leloko).
Ge re bolela ka lenyalo la ka bogošing, kgoši Mphahlele o tšea timamollo Maroteng. Lebaka la gore a nyale ka Maroteng ke gore ke kgoši Mmutle Phatudi wa boraro be a na le dikgaetšedi tše tharo. Wa mathomo ke Leganabatho (leina la gagwe la nnete ke Mmanyako), wa bobedi ke Marotobale, wa boraro ke Marungwane, wa mafelelo ya ba Kgoši Mmutle Phatudi. Mmanyako o nyetšwe ka Maroteng Ga-Sekhukhune. Ngwana wa gagwe ke Sekhukhune wa bobedi. Sekhukhune ke tatago Thulare le Morwamotšhe wa boraro. Mphahlele o nyetše morwedi wa Morwamotšhe III e lego Ngwana Mohube Phatudi-Mphahlele. Ke fao Mphahlele a tšeago timamollo ka Maroteng. Mothapo (Letlodi) o fihlile le Mphahlele (Matsobane) pele a e ya mo go tsebegago ka ga-Mothapo. Ke fao lehono Mothapo a tšeago setimamollo sa gagwe Ga-Mphahlele. Mothapo o thomile ka go nyala setlogolo sa kgoši Matsobane yo a tswetšego kgoši Mmutle. Ga-Maja ke morwedi wa Tshwaane. Tshwaane ke morwa wa kgoši Matsobane. Tshwaane o tswala gape Mogalatšane le Sekati. Ke ka fao Setimamollo sa ga-Maja e lego morwedi wa morwa Matsobane. Ga-Chuene gona timamollo ya gona ke morwedi wa Sekati. Sekati ke morwa wa kgoši Tshwaane. Ke ka moo setimamollo sa Ga-Chuene e le go setlogolo sa kgoši Matsobane e lego Maredi. Yo mongwe ke kgoši Molepo. Molepo yena ba re ga ba na bohlatse bja gore ke ka lebaka la eng a tšea setimamollo ga Ga-Mphahlele. Ngwana wa kgošigadi Ngwanamohube Phatudi-Mphahlele, yo a bego a swanetše go tlo tšea marapo, o iketše badimong mengwaga ye mebedi ye e fetilego. Go rialo gora gore setšhaba se swanetše se mo nyalle timamollo le ge a ithobaletše gomme go nyakiwa yo mongwe ka mošate a tle a dire kgoši le yona timamollo yeo. Mosadi wa gona o tla be a fepa ke mmago kgoši ye e ithobaletšego (Matsobane). O be a filwe leina la tatago kgoši Phatudi 111.
Bontši bja dijo tše di jewago Ga-Mphahlele, ke tšeo di tšwago mašemong. Tšona di dirwa ka mabele, lefela goba lootša. Tše dingwe tša lehlabula di akaretša dijo tša go swana le magapu, marotse, mafodi, maraka, le dinawa. Dinawa ge di omile ba di omiša kopanya le mabele, lefela goba le ka dihlodi. Ka nako ye nngwe go tšewa dihlodi tša hlakantšhwa le bupi , tša apewa go fihlela di e ba sejo se se bitšwago semotwana. Di a fehlwa go swana le bogobe. Mabele a šilwa godimo ga leswika le le bitšwago lwala. Lwala ke leswika lamphaphathi la go ba le le lengwe le lennyane ka godimo. Le lennyane ke lona le šomišwago go pšhatlaganya mabele gore e be bupi. Lona leswika leo le bitšwa tšhilo. Ge mosadi a šila o khunama ka matolo. Ka nako ya tlala go be go jewa medu ya mohlare wo o bitšwago mohlophi. Medu ya mohlophi e a epšwa gomme ya omišwa. Mola e omile e šilwa ka tšhilo le lwala gore e be bupi. Sejo se sengwe gape ke sekokomogane. Sekokomogane se dirwa ka go kgatla marula le go a phula. Sona ba re se bose kudu ka gore se jewa ka maswi a tšwago kgomong. Lerotse le lona le a ebolwa la ntšhiwa diripa pele le apewa. Dithotse tša lona tša gadikiwa gomme tša re go butšwa tša hlakanywa le bupi diripa tšela tša lerotse ya ba kgodu. Ka nako ye nngwe lerotse le dirwa diripa la anegwa godimo ga tlhaka ya ntlo gore le omelele. Le a apewa gomme ya ba sejo se se bitšwago mangangate. Go na le mahlare a mangwe ba re ke mašoga. Tše dingwe dijo ke dikgokgompane (tšona di epiwa šokeng), mekgampane, dikenywa tša naga (bjalo ka dihlophi, mabilo, dipipi, magaba, bjalo bjalo). Gape re ka se lebale maswi a dikgomo le a dipudi.
Dikoma di kgatha karolo ye kgolo setšong sa bakgaga ba Ga-Mphahlele. Monna o ya komeng gore a laiwe ke banna. Komeng Bašemane ba rutwa gore ba swanetše ba phele bjang ge ba tsena bonneng ka gore e ba banna ge ba aloga. Koma ya mathomo ya banna e bitšwa bodikana mola ya bobedi e bitšwa bogwera. Komeng ya bogwera ba rutwa go ba banna bao ba ipheditšego. Mo go tla akaretša le melao ya go swara lelapa, gore mosadi o swarwa bjang. Ba rutwa gape gore banna ke eng ba swanetše gore ba rutwe melao ya bophelo bjang. Basadi le bona ba ya go rutwa melao ya bosadi le ya lelapa. Mosadi o rutwa gore monna o hlomphiwa bjang le gore tshepedišo ka moka ya ditaba tša lelapa ke ye bjang.
Go phasa ke mokgwa wo batho ba o šomišago go boledišana le badimo gore ba ba išetše mathata goba dillo tša bona go mong wa tšohle e lego Kgobe (Modimo). Mekgwa ya go phasa ga e name e fapana kudu Basothong ba lebowa. Ba Ga-Mphahlele le bona mokgwa wo wa go ikopanya le badimo le Modimo ba na le wona. Ba dumela gore gantši ge gona le motho yo a fokolago ka lapeng, yena motho yoo o hwetša a fela a etelwa ke makgolo wa gagwe yo a iketšego badimong kgale ka mokgwa wa ditoro. O kgona go tšea toro ya gagwe a e iša batswading. Batswadi ba kgona go hlaloša gore toro ya gona e šupa eng goba ge ba sa kgone go ka fa hlalošo, ba kgona go ya go ngaka ya kgauswi gore e di tšholle. Ngaka ke yona e fago tumelelo ya gore go phasiwe bjang le gona lebitleng la mang. Mophasong go tšhollwa madi. E ka ba a pudi, kgomo, diphoofolo tše dingwe go ya le ka dinyakwa tša wona mophaso woo. Gantši ba re go ja nama ya gona ba iša marapo lebitleng la motho yo ba bego ba ipega go yena. Le bjala bja setšo bo a tšhollwa. Go hlaloša ditoro ga se selo seo mang le mang a ka se dirago. Gantši ge motho a hlaloša sebopego sa motho yo o mo lorilego, batswadi ba kgona go tseba gore motho yoo ke mang. O hwetša gore motho wa gona o iketše badimong mengwageng ya bogologolo. Ka nako ye nngwe o hwetša gore ngwana ga gona selo se a rego ge a se dira tša se motsogele. Mohlala, o hwetša a rata go bapadiša maswika, kudu ge e le gore o tla ba ngaka ye kgolo ge a gola. Ba re maswika a tla be a šupa selo sa go swana le ditaola. Bjona bongaka bjoo e ka ba bja makgolo wa gagwe goba yo mongwe mo lelokong yo a ilego ga maotwanahunyela kgale kgale. Ngwana o bjalo o a phasetšwa le madi a tšhollwa. Dilo tše ka moka di ka tla ka toro motho go tlaišega go se robale. Se se swanetšego se ba tiišetše ke go ya ngakeng. Gomme ngaka ya laola go tlaleletša hlalošo toro yeo pele mophaso o ka ba gona.
Kgorong bakgalabje ba na le mehlare ye ba e šomišago go betla dilo tše di fapanego go swana le megopo, melamo le tše dingwe. Kgoro ke seripa sa bobedi ka gae. Sona seripa se, go dula banna ge ba bowa go tsoma, Bašemane ge ba bowa madišong. Basadi le basetsana bna ba dula ka lapeng. Ge go betlwa molamo, go lebelelwa mehlare ye e lego gore ga e robege bonolo, kudu ge a ka itia phoofolo ka wona goba ge o phaya kgomo ka go e itia lenakeng. Banna ba betla ditlabela tša go apea go swana le mafehlo le maho, pato, megopo le tše dingwe. Bakgalabje ba Ga-Mphahlele go bonagala ba tshepa gore mohlare wa mokgoropo ke wona o ka dirišwago ka gore ga o palege le ge e ka ba go robega. Molamo ba dira ka mehlare ya go swana le mogwane le motoma mola mafehlo le maho a dirwa ka mohlare wa morobe le mogwane. Basadi bona ba kgabiša mengwako le ka lapeng ka go thala-thala ka mebala ya go fapana. Ba kgona le go bopa dipitša le tše dingwe.
Bakgaga ba Ga-Mphahlele ke dithakga košeng. Ba bina mmino ya go swana le kiba ba apere dilo tše di bitšwago ditlhwantlhwadi mo maotong. Ditlhwantlhwadi mohola wa tšona ke go thakga koša. Kiba e binwa meletlong le diphadišanong tša setšo. Ke mmino wa banna mola basadi bona ba hlakela ba ikgabišitše ka dipheta matsogong ba apere theto le mose. Ge ba hlaela dibini, ba a di dukuloga ba letša meropa le tše dingwe. Dinaka ke kgapeletšo go di bina. Ge potwane e letšwa (naka ya go bitšana ge go iwa košeng), oswanetše o fihle e sale nako. Ge o ka šalela košeng o ile go itiwa ka sefepi. Dinaka le tšona di na le maina, a mangwe a maina a ke phalola, tatedi, lempo, tsoši le tswišana, moroto le morothwana le tše dingwe.
Diila ke melao yeo e diretšwego go laya goba go kgalema setšhaba gore le bophelo bja sona e be bjo bo telele. Bakgaga ba Ga-Mphahlele le bona bana le diila tšeo ba di latelago. Tla re no go swaela go se nene ka tše dingwe tša diila tše. Mosadi ga a swanela go ja mae. Lebaka ke gore mosadi ke mma-mae o a belega. Mo ba tšhaba gore ge a ka ja mae o tlile go phaphaša (go belega bana ba hlokofetše goba pelego ya gagwe ya ba le tšhitelego). Le bana ba mosadi wa go ja mae ba gola ka mokgwa wa go makatša ba tseba le dilo tša bogolo e sale bana. Mosadi ga a je sebete. Lebaka ke gore mosadi ga a swanela go ja selo sa madi ka gore ge a ile bosading o bona madi. Lebaka le lengwe ke go mo thibela gore a se ke a arabišana le monna wa gagwe. Mosadi le basetsana ga ba je dipshio ka lebaka la gore ba sa tlo bona pelego. Mosadi wa go ja dipshio a ka belega bana ba kgomagane go swana le ka mokgwa wo dipshio di kgomaganego ka gona. Dipshio ka setšo ke dijo tša bakgalabje le bakgekolo bao ba sa hlwego ba bona pelego. Ngwana ga a ye lehung. Lehung go ya banna le basadi ba malapa fela. Ngwana ga a bontšhwe mohu e bile ga a ye polokong. Ge gona le lehu ka gae o be a išwa melokong le gona a se botšwe gore mohu o ile kae. O no tsena ge makgolo wa gagwe a tšerwe ke phiri. Lebaka la gore ngwana a se bontšhwe mohu ke gore mohu o a šiiša le gona ngwana go mohu o swara bothata ka gore moya wa mohu o bothata, o a imela. Ngwana a ka tšea madimabe ka go bona mohu gomme a tla a phela bophelo bjo boima. Go a ila gore monna a tsene ka motswetšing. Mo bogologolo ba no tšhaba gore ge monna a ka tsena ka ntlong ya motswetši a lego ka go yona, a ka feleletša a duma go tsena dikobong le mosadi yoo gomme gwa ba le digotlane ka lapeng. Lebaka le lengwe e no ba gore mosadi a hwetše sebaka sa go godiša ngwana gabotse ka letswele go se na le malwetšana a ka tlišago kotsi bophelong bja lesea.
Monna ke hlogo ya lapa gomme mosadi goba basadi ba gagwe ke bo mmago lapa. Selo se sengwe le se sengwe ka lapeng se feleletša go monna. Ge e le mosadi ke tšhwene o lewa mabago, sa gagwe ke go apeela monna wa gagwe ka nako tša maleba, o ya temong, dikgonyeng le medirong ye mengwe ya basadi setšhabeng. Molao ka lapeng o swere ke monna. Ke ka fao go dumelwago gore mosadisadi ke yoo a theeletšago le go obamela molao wa monna wa gagwe. Mosadi o tšea melao ya monna a e ruta bana. Gantši ge ngwana a senya mmagwe o fela a re ke ile go botša tatago. Ka polelo e bjalo, o ra gore molao wa tatagwe o swanetše o latelwe. Dinyakwa tša bana ka moka ba di begela mmago bona gomme yena a di iše go monna. Ka boripana bakgaga ba Ga-Mphahlele ba dumela gore mosadi ke letsogo la monna ka lapeng.
Lehumo la mokgaga wa Ga-Mphahlele ke tšhemo moo a ka go kgona go lema a bune. Ke moo o kwago go na le mmolelwana wo o rego 'lehumo le tšwa tšhemong'. Dilo tše ka moka di thoma ka tšhemo. Mohlala, gore motho a be le kgomo o swanetše a leme a bune gomme a tšee mabele ao a ye go reka kgomo. Ka setšo sa ba Ga-Mphahlele, ge monna a nyetše mosadi goba basadi a ba le methepa ka gare ga kgoro ya gagwe, o bitšwa mohumi. Bohumi bja gagwe bo tlišwa ke gore mothepa o mongwe le o mongwe o tšwela ke dikgomo tša go feta tše lesome. Mohlala, ge a na le methepa ye lesome e nyalwa ka dikgomo tša go feta lesome o mongwe le o mongwe, gora gore o tla be a na le lešaka la dikgomo tša go feta tše lekgolo.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Bakopa ba ga Rammupudu.txt</fn>
Setšhaba sa Bakopa seo se lego ka tlase ga boetapele bja kgoši Boleu Rammupudu, se ikana ka kwena. Nnete ke gore bogologolong, Bakopa ba be ba ikana ka kgaga yeo le lehono Bakgaga ka moka ba ikanago ka yona. Ka ge ditaba di le bose ge di etla ka mong wa tšona, re ile ra fa mokgalabje Monamodi Matsepe sebaka sa gore a re nyetlele go se nene ka histori ya setšhaba sa gabo.
Mokgalabje Matsepe o re Bakopa ba tswetšwe ke bakgaga ba ga kgoši Maake. Ba re la mafelelo ba kgaogane le bakgaga ba ga Mphahlele. Ba re ka nako ya ge ba kgaogana le ba ga Mphahlele, Bakopa ba be ba etilwe pele ke Kope le Mongatane. Kope le Mongatane ke bana ba mosadi e bile tatago bona ke Mohlahuna. Karogano ya Kope le Mongatane e hlolegile ge ba tshela noka ya Lepelle. Mongatane o tshetše noka yeo e le marega gomme Kope a re mohlang a swanetše go e tshela, ya ba mosadi wa gagwe o mmeleng. Mogolo wa gagwe, Mongatane, o be a šetše a tshetše le setšhabana sa gagwe, nakong yeo Kope a bego a bapile le noka yeo. Ka lebaka la go palelwa ga mosadi wa gagwe, Kope o ile a roma banna gore ba yo botša mogolo wa gagwe gore yena o tla emela mosadi wa gagwe gore a thušege. O tla re mola a thušegile e bile ngwana a wele kalana ya ba gona a tshela Lepelle go latela ngwana'bo Mongatane. Aowa, ngwana o ile a ba gona gomme leina a thewa la Malemane. Ka mantšu a mangwe, Malemane ke ngwana wa mathomo wa Kope. Lebaka le lengwe gape e be e le gore Kope o be a sa nyake go tsenya ngwana wa batho (mosadi wa gagwe) ka meetsing ka nako ya marega ka ge go be go tonya.
Mongatane ga se a ka a ba le bothata ge Kope a kgopela gore a tšwele pele a dula moo go fihla ngwana yo a e wa kalana. Ge ba dutše ba le moo kgauswi le noka ya Lepelle, ge ba iša mahlo ka moo nokeng ba bona dikwena di metše mahlakanoka mokokotlong. Gona moo setšhaba sa ga Kope sa nama sa kganyoga go ana kwena. Ngwana o rile go wa kalana ba nama ba tshela Lepelle. Taba ke gore Kope ga se a ka a šala Mongatane morago. Mongatane o ile a dula ka thokong ya Sterfontein mola Kope yena a ile a šala go bapa le noka ya Lepelle. Kope le Mongatane ga se ba aroganywa ke ntwa. Karogano ya bona e hlotšwe ke gore ga se ba ka ba sepela tsela e tee mola ba tshelago Lepelle. Setšhaba sa ga Kope lehono le se tsebega ka la Bakopa mola sa ga Mongatane se tsebega ka gore ke sa ga Mashabela.
Kope o ile a tloga a ya Moganyake. Go tloga Moganyake o ile a ya Sethutlong sa Ralemane. Sethutlong o dutše lebaka le letelele kudu. Bohlatse bja gona bo tšweletša ke palo ya mephato ye e bilego gona ge a le Sethutlong. Mephato ye e wetšego ge Kope a le Sethutlong ke ye lesome le metšo ye meraro . Mephato ya gona gothwe e sentšwe ke maburu mengwageng ye e fetilego. Ge e le magoši go bolokilwe a mararo Sethutlong. O na ke Kope, Malemane le Monamodi. E bile go bolokilwe magoši a mararo a Bakopa gona moo. Ona ke Kope, Malemane le Monamodi.
Monamodi o rile go robala gwa tsoga dintwa tša go lwela boetapele. Ka nako yeo Boleu e be e sale o monnyane kudu. Setšhaba se ile sa nyaka kgoši ya motšwa-o-tshwere. Rangwane a gagwe e lego Makgoboko o ile a tšea setulo seo. Bothata bo tsogile ka nako ya ge Boleu a gotše mo e lego gore o be a loketšwe ke seo e bego sa gagwe (bogoši). Makgoboko o ile a re ke gana nnang ka maemo ao, mola ka thokong ye nngwe le yena a bakišwa boetapele ke Morare. Morare o be a bile a nyaka go bolaya Makgoboko gore a se tsokame. Ka thokong ye nngwe Bakopa le bona ba re 'a naa wena lekgoboko o reng wa gana ka bogoši o dutše o tseba gore o rangwane wa kgoši'.
Gona moo go ile gwa tsoga ntwa ya bana ba thari. Ntwa yona ba lwele ya marumo gomme Bakopa ba feleleletša ba kgopetše thušo go Dilokwana. Dilokwana di thušitše Bakopa go fenya Makgoboko gomme Boleu a bewa kgoši. Bakopa ba rile go huduga Sethutlo ba ya Mmitsi. Bantwane ba arogane le Bakopa ge bale Mmitsi. Kgoši Boleu le setšhaba sa gagwe ba dutše Mmitsi ba e ya godimo le fase ka lebaka la go tsoma. Go tloga moo ba ile ba ya Kgwahlaneng mašuping/maruping a magaba a matala. Ba dutše lebakanyana le telele kua Mmitsi pele ba hudugela Thabantsho. Ka nako yeo thari e be e le ye ntsho fela go sena le 'tšhoši ye khwibidu' (makgowa).
Maburu a fihletše lefaseng la Bakopa mengwageng ya bo 1848 ge setšhaba seo se sa dutše Thabantsho. Ba ile ba lwa le maburu ao ntwa ye kgolo kudu gomme mafelelong ba a fenya. Go tlogeng moo ba ile ba namela godimo ga Thabantsho le ge moanegi a rena a sa gopole gabotse gore e bile ka ngwaga ofe. Morago ga go fenya maburu ao, go ile gwa fihla baruti ba bararo go tšwa go la Germany. E be e le ka letšatši la lesome kgweding ya Phato ngwageng wa 1860. Maina a baruti bao e be e le Kodesnare, Marensky le Isleen (not sure about their spellings). Go kwagala gore ba rile ge ba tshela ye nngwe ya dinoka tša moo moruti Marensky a thelela godimo ga leswika gomme a robega letsogo.
Mokgalabje Matsepe o tšwela pele ka gore banna bao ke bona ba hlotšego hlakahlakano lefaseng la Bakopa. O re ge banna bao ba eya go dumediša tau ya sekgwa (kgoši) morago ga go goroge lefaseng la gagwe, ba ile ba dula fase ga sehlare sa morula woo le lehono o sa lego gona kua Thabantsho. Nnete ke gore ga go gopole motho gore baruti bao ba romile mang go tamiša kgoši. Ka morago ga gore mongmabu a ba amogele, ba ile ba ihlaloša ge e le bona baruti bao ba sepetšago tša dikereke.
Baruti bao ba ile ba kgopela setsha mo ba ka agelago kereke gona. Kgoši Masogohlo o ile a ba fa sona kua Kerelshoop (not sure about the spelling). Kgoši o romile banna gore ba yo bontšha gore setsha seo se go kae. Banna bao ba dutše lebaka le letelele kudu ba thoma le go ipha naga ye e se bego ya bona. Go ile gwa tsoga ntwa ya go baka naga yeo baruti bao ba bego ba e utswitše. Ba be ba tšea naga ka mokgopha wa kgomo woo ba bego ba o dirile metering chain. Ka ntle le bothata bja go ipha naga, ge kgoši a bitša mašoboro le mathumaša gore ba ye mothubong, baruti bao ba ba bitša batho ka moka gore ba ye kerekeng. Kgoši ka nako yeo e be e le tatemogolo wa mokgalabje Matsepe.
Ka ge poo di ka se be pedi 'šakeng, baruti bao ba bona gore o ka re kgoši o tla ba palela, ba ya go rapa morafe wa Mapono (Maswatsi) gore ba tlo ba thuša go lwantšha Bakopa. Ka nako yeo Bakopa bao ba bego ba thekga go ba gona ga dikereke e be e le bona ditshebi tša baruti bao le Maswatsi. Ka mo go bego go agile Masele/Snyman le Bolewana ke mo dira tša Mapono di rotogilego gona ge di eya Thabantsho. Mo ntweng baruti bao ba Majeremane ba be ba šomiša dibonelakgole (binoculars) gore ba kgone go bona manaba a bona a sa le kgole. Ba be ba kgona go bona mašole a a Bakopa a sale kgole gomme seo se be se dira gore baruti bao kgone go fa mabotho ao a Mapono tshedimošo ye bohlokwa.
Ba ile ba botša Mapono ao gore 'tau ya sekgwa' o dutše kua ntlhoraneng ya thaba. Gona moo go bile bonolo gore Mapono ao a namele Thabantsho go yo hlasela kgoši, bakgekolo le bana. Matsepe o re gona moo ge kgoši a bona gore bjalo gona manaba a mo tsenetše, a goga a gagwe marumo gomme a kgona go bolaya madira a Mapono a tshela . Mapono a ile a thoma go bolaya bana le ge ele gore go ya ka moanegi, go ile gwa šala go gašagane ditopo mola bana ba anya bommago 'bona ba sa hlwe ba phela. Nnete ke gore batšwasehlabelo/bahlokofatšwa ba ntwa yeo e bile basadi le bana. E be e le ka kgwedi ya Mopitlo 1864 e bile yena Boleu o bolailwe ntweng yeo. Mapono ao a phatlaletše ka la 10 Mopitlo 1864. 'bao ba di bonego ka mahlo ba re o be o tlo hwetša ngwana a anya letswele la mmagwe mola mmagwe a ithobaletše'. Bakgalabje ba ile ba tšama ba lebelela ditopo gore ba tsebe gore mang ke mang. Ka thokong ye nngwe bao ba gobetšego le bona ba ile ba alafša dintho mola mošomo wa go hlokomela digotlane tšeo tša go šiiwa le o na o ile wa gola. Ka lona tšatši leo la masetlapelo, seripa se sengwe sa setšhaba se ile sa thopša ke Maswatsi sa išwa Swatsing bjalo ka bagolegwa ba ntwa.
Ba ba gobetšego ba ile ba išwa thabeng ya Bookelo gore ba alafšwe dintho moo. Bao ba sa gobalago ba ile ba išwa mo ba rego ke Makgapinyane. Ye e bile nako yeo setšhaba sa Bakopa se ilego sa thoma go phatlalala ka yona. Bana ba kgoši bao ba ilego ba phomelela moo ntweng e bile Rammupudu, Modupi, Matsepe le Motšedi. Mmoko ga se a ka a sepela le Rammupudu goba Matsepe. Mmoko o ile a šala Mmitsi. Le lehono lefelo la gona le bitšwa gore ke ga Lluka. Matsepe o ile a kgopela Rammupudu gore ba thušane go tsošološa motse wa tatago 'bona. Rammupudu o ile a kgetha go šala baruti ba le ba Majeremane morago, a ya Botšhabelo. Modupi yena o ile a ya Mmopong (ke motse woo o bitšwago Byldrift ka sekgowa gomme o kgauswinyana le Lebowakgomo) mola Matsepe yena a ile a šala a le tee. Matsepe o ile a re yena ga a ye felo. O be a na le kgopolo ya gore bokaone ke gore a tshele a ye Bokgatla gore mohlomongwe o tla kopana le Bantwane. Moanegi o re Bokgatla o be a e ra Phookwana.
Motšedi yena e be e le lešoboro ka nako ya ge a e ya Ntwane. O ile Ntwane a felegetšwa ke mogolo' gwe go yo wela. Ge a le Ntwane Motšedi o ile a bolaya tau gomme Bantwane ba mo tshepiša mosadi. Ka ge e be e le yo monnyane o ile a re mosadi yoo a fiwe Matsepe ka ge e le yo mogolo go yena. Ge Matsepe a le Botšhabelo, Majeremane a ile a thoma go phatlalatša bana bale ba kgoši. Setšhaba sa Bakopa se ile sa thoma go latela Matsepe. Le lehono bontši bja badudi ba moo ke Bakopa. Magaba le Mamphišahlaga. Taba ke gore ka moka ga bona ke Bakopa mola ba bangwe ba phatlaletše le Afrika Borwa ye ka bophara. Ba bangwe Bakopa ba dutše Modutung, Nigel, Vereeniging, le Bloemfontein.
Ka 1888 Majeremane a ile a bitša Rammupudu ba mmotšiša gore ba mo leboge ka eng ka ge e be e le kgale ba mo roma mafelong a mantši a se na le ka bothata. Modimo o ile a fa Rammupudu bohlale bja gore a tloge a ye go botšiša bakgalabje gore ba mo eletše gore tebogo ye Majeremane ba ka mo lebogang ka yona ke efe. Bakgalabje bao ba ile ba re Rammupudu a kgopela gore Majeremane ao a mmušetše mašupi a tatemogolo wa gagwe. Go bile bjalo Rammupudu a hwetša naga ya tatemogolo'a gwe. O boetše Thabantsho ka 1889. Ka nako yeo o be a na le bakgalabje ba go swana le bo Sekoto le Mankoko. Yo mongwe gape wa bakgalabje e be e le Mphage.
Mphage le Sekhwiti ke bana ba Boleu mola moanegi wa rena (Monamodi Matsepe) e le ngwana wa Sekhwiti gomme Sephatsi e le tatemogolo wa moanegi. Ge e le Moshe le magagabo bona ga se ba ka ba ya Magaba 'a matala. O (Moshe) o ile Nkwaneng lefaseng la ga Sekhukhune mola ba bangwe ba ile Tsopaneng moo mphato wa Matlankane o wetšego gona. Mphato wa Matlankane nkabe o wetše ka ngwaga wa 1901. Bothata e bile ntwa ya maburu le Maesemane. Titelego yeo ya go hlolwa ke ntwa e dirile gore Matlankane a wele ka 1903. Nnete ke gore Matlankane e bile koma ya mathomo ya go bolotša ke Mphage le Sekhwiti, bana ba Matsepe.
Sa go se lebalege ke gore mphato woo o bile gona, Hlakodi a namela pere a ya go botšiša Mphage gore o tšere kae maatla a go bolotša yena a sa phela. Mphage o ile a mo fetola ka gore ga se a tšea koma ya gagwe eupša ya tatemogolo wa gagwe. A tšwela pele ka gore mphato woo o tla phatlalatšwa ge yena a iketše badimong. Ka morago ga moo Sekhwiti o tlogile a ya Ramokole gomme Mphage a ya Masweneng mola Rammupudu yena a setše Thabantsho. Ba dutše ka wona mokgwa wo go fihlela ge boraro bja bona ba ikela badimong. Ba robaletše Thabantsho ga mmogo le Moshe. Bakopa ba ile ba khudušwa ke maburu go fihlela ge ba tlo aga mo ba lego ntshe lehono.
Magoši a ga Kopa ke a senyane go tloga mola ba aroganego le bakgaga bao ba bego ba etilwe pele ke kgoši Mongatane. Mokgalabje Monamodi Matsepe o re ge re nyaka go tseba mollwane wa naga ya bo tatemogolo wa gagwe, o sa romile morwa wa gagwe go dira dinyakišišo kua go la Germany. Gona moo o re o nyaka gore yo morwa wa gagwe a nyakišiše gape ka setshwantšho sa rakgolo wa gagwe Boleu. Ge e le mo lebakeng la bjale o re o tshwere setshwantšho sa malome wa gagwe Nyabela. Nyabela ke kgoši ya Matebele yeo e ilego ya bolawa ke maburu ka nako ye tee le kgoši ya Bapedi, Mampuru Sekwati II. Efela se ga se re gore Bakopa ga ba tsebe mollwane wa naga ya bona. Naga ya bona e akaretša go thoma ka Moganyake, e bapile le Mashabela, Marblehall, Sethutlo, Cleinburg, Ntwane, Mmarumo, Pitseng, Mmitsi, Voorkraal, Leobong, Grobelsdaal,. Ka kakaretšo motho a ka re e na le dilete tše masomepedi šupa.
Koma ya Bakopa e tšwa ka morago ga mengwaga ye mahlano e bile mohola wa yona ke bogoši. Koma e tšwa mathomong a kgwedi ya Moranang ya aloga kgweding ya Phuphu. Koma ya mathomo ya banna e bitšwa bodika mola badikana e le bao ba welago komeng ye. Badika ga ba bonwe ke motho ge e se fela bao ba wetšego goba baditi ba bona. Ge lešoboro le ka bona badika le a hwa. Koma ya bobedi ya banna ke bogwera. Koma ya bogwera e wela dikgwedi tša go lekana le tša bodika le ge e le gore bogwera bjona bo welwa kgwedi tše pedi kua nageng mola e tee e welwa mogwera a le ka gae. Ge bagwera ba fetša go aloga go lla moropa gore bjale mathumaša a ye bojaleng. Basadi ba thoma ka go bolla dikgwedi tše lesomepedi mola gona le ye nngwe gape ya go bolla dikgwedi tše tshelela.
Mohola wa koma ke go ruta setšhaba hlompho le gore motho a tsebe gore yo mogolo ke mang mo go yena le yo monnyane, bjalo bjalo. Ge lesogana le bowa komeng le bitšwa ka leina la bosogana. O bitšwa ke babanyane go yena gomme ba ba mo fetago (baditi) ba gagwe ba mmitša ka leina la gagwe fela. Nnete ke gore koma e swere bophelo bja thari ye ntsho. Ge mošate o bitša madira goba lesolo, o a bitša go ya ka mephato. Ge baditi ba gago ba go hwetša o dutše fase, o a ba šuthelela gore ba dule ka ge e le bagolo go wena. Gape motho o kgona go tseba dithaka tša gagwe ka taba ya mephato. O mongwe wa baanegi ba rena o re ka sekgowa mphato o swana le di battalion goba regiments.
Mothopo: Mošate wa kgoši Boleu Rammpudu (kgoši le bakgomana ba ka mošate), 2003.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Balobedu ba Ga-Modjadji.txt</fn>
Magoši a a Balobedu a be a kgethegile gare ga baetapele ba ditšhaba tše dingwe ka baka la go tuma ka go ba le bokgoni bja go neša pula. Go bonala eka bokgoni bjo bja go neša pula ke bjona bo thušitšego gore setšhaba se sa go tšhirwa ke tše dingwe, se se hwelele le go metšwa ke tše dingwe. Ka pukung ya gagwe ya go bitšwa Realm of the Rain Queen, J.D. Krige o laodisitše gore mohlami wa setšhaba sa Balobedu ke setlogolo sa Monomotapa, mohlabani o maatla yoo barwa ba gagwe ba ilego ba itira magoši. Ye nngwe ya dikgoši tšeo e mošate wa yona o bile thabeng ya Maulwi karolong ye nngwe ya naga ya Zimbabwe. Lehono leno Maolwe ka Bolobedu Ga-Modjadji ke lefelo le bohlokwa moo go bolokwago magoši a naga yeo.
Kgoši yeo ya Maulwi leina la yona e be ele Changamire, yoo a bego a na le morwedi wa go bitšwa Dzungudini. Dzungudini yoo a bego a se a nyalwa, o rile go ba le ngwana wa mosimane, Kgoši ya befelwa la mafelelo, e nyaka go tseba gore tatago ngwana ke mang. Ge ele Dzungudini o ganne nnang ya basadi go tšwa ka nnete ya taba. Mmagwe o rile go lemoga gore morwedi wa gagwe o ka gare ga bothata bjo bogolo mabapi le ngwana yo wa go hloka tatagwe, a nama a utswa dithebele tša go neša pula le dipheta gomme a ba a ruta morwedi yoo wa gagwe go di somiša pele a tšhabela karolong ya ka borwa. Go ya ka tshedimošo yeo re e humanago ka bukeng ya Krige, Dzugudini o be a imišitšwe ke kgaetšedi ya gagwe. Lesogana leo ga se la ka la sepela le kgaetšedi ge e hudugela borwa, eupša, le ile la šala ka mošate moo le bego le letile go tla go ba Kgoši. Ge ele Dzugudini o tšhabile gae ka 'baka la go belega ngwana yoo wa go hloka tatagwe gomme a šalwa ke karolo ye nngwe ya setšhaba morago.
Krige yoo a feditšego mengwaga ye lesome a dira dinyakišišo setshabeng sa Balobedu ka mengwaga ya bo-lesome-senyane masometharo, o hlaloša gore go tlile bjang gore go be le mosadi wa mathomo wa go neša pula setšhabeng sa Balobedu: Go ya gona kua mengwageng ya bo lesomeseswai Kgoši Mugado yoo a bego a tšofetše, o ile a sebela morwedi wa gagwe Modjadji gore o tla ba kgošigadi ge a ka dira ngwana le yena. Gona moo o namile gwa agwa ntlo ye kgethwa gomme ngwana wa mošomane a belegwa. Ngwana yoo o namile a kgangwa, maikemišetšo ele go jabetša kgoši. Morago ga moo go belegilwe ngwana wa mosetsana yoo e bilego Modjadji wa bobedi, yoo Rider Haggard a theilego kanegelo ya gagwe ya "She".
Modjadji wa pele o bušitše mengwaga ya go feta masomehlano moo a fetotšego dihlakahlakano tša magoši a pele ga gagwe go ba khutšo le katlego. Go kwagala gore le bahlabani ba Tšhaka wa setšhaba sa Ma-Zulu, ba be ba bapalela kgole le mošate wa gagwe. Yoo a bego a swanetše go obamelwa le ge a se a itlhama, o ile a tlwaelega ka go ba thoba dingwe melala le go tšhabja ke lehu (The Star: 1997/12/10). Tshedimošo ye ntši ka ga bo-Modjadji bao ba latetšego Kgošigadi Modjadji wa pele, ga re nayo dingwalong tša tshedimošo. Yeo re nago le yona ke ya Modjadji wa bohlano yoo e lego koko wa Modjadji wa Botshelela yoo a sa tšwago go bewa setulong maloba. Kgošigadi Mokope Modjadji wa bohlano, o kile a kopana le moporesitente wa peleng wa Afrika Borwa Mna. Nelson Mandela.
Pula yeo e nelego bošego bja Labone la beke ye e fetilego kua mošateng wa Bolobedu o tsebegago ka Khetlhakong nageng ya Kgoši Modjadji ka phorobentsheng ya Limpopo, e be e se ya go tloša lenyora le tlala tše di bego di hlašetše naga ye. Go Balobedu e be e le seka sa tše di botse tšeo badudi ba naga ya ga Kgošigadi Modjadji ba tlago go itemogela tšona. Ka le le latelago Makobo Modjadji, setlogolo sa Kgošigadi Mokope Modjadji wa Bohlano yo a iketšego badimong ka kgwedi ya June ngwageng wa 2001, o be a tlo bewa setulong sa makgolo wa gagwe (koko wa gagwe). Setlogo sa kgošigadi wa botshelela ya setšhaba sa Balobedu se thoma morago dinakong tša Monamotapa ngwaga keteng ya bo lesomehlano.
E rile ge pula ya mesarasarane e na, ntle le go senya monyanya woo wa go bea kgošigadi, bontši bo ile bja phakiša bo gopola maatla le bokgoni bjo dikgošigadi tša Balobedu di nago le ona, maatla a go neša pula. Moletlo o ile wa šegofatšwa ke mookamedi mogolo wa kereke ya Zion Christian Church (ZCC) morena Barnabas Lekganyane. Moletlo o ile wa tsenelwa ke batho ba go tšwa kgole le kgauswi go akaretšwa le modulasetulo ya ntlo ya bogoši ka mo nageng, kgoši Phathekile Holomisa. Maaparankwe go tšwa kgole le kgwauswi a be a thiba letšatši mola modiro o ile wa sepedišwa ke Kgoši-kgolo ya setšhaba sa BaVenda, Kgoši Mphephu. Batlhomphegi ba bangwe moo meletlong e bile tonakgolo ya phorobentshe ya Limpopo morena Ngwako Ramatlhodi. Balobedu ba bontšhitše hlompho ya bona ka go opela le go bina mmino wa setšo ba feleletše ka moaparo wa bona wa setšo sa Balobedu. Go na le mosadi yo a ilego a ema a ntšha sereto, e le ge a reta kgošigadi. Kgošigadi Makobo Modjadji wa botshelela ke kgošigadi nnyane ka mengwaga e bile wa mathomo go setlogo sa setšhaba se go rutega. Moetapele wa Aforika Borwa wa maloba, Nelson Mandela o mo file monyetla wa go ithuta mošola wa mawatle, gore a tle a kgone go tseba go buša setšhaba se sa Balobedu ka tsebo ye e tseneletšego.
Kgošigadi Modjadji le setšhaba sa gagwe ke ditlogolokhukhu tša setšhaba sa Balozwi ba Mbire kua Monomatapa go la Rhodesia ya maloba. Lehono naga ye e tsebega ka la Zimbabwe. Se e be e le setšhaba sa ka bogošing bja mošate wa karolo ya lebowa la Zimbabwe. Go ya mafelelong a ngwagakete wa bolesome hlano, e rile ge mošate wa bona o thoma go tekateka, badimo ba laela Dzugudini, morwedi wa Kgoši Tšhangamire go belega ngwana yo a tla bušago setšhaba seo sa Monomotapa. Dzugudini o ile a imišwa ke kgaetšedi ya gagwe gomme a belega ngwana wa mošimane, Makhaphele. Kgoši o ile a gapeletša go tseba gore tatago ngwana ke mang, efela Dzugudini a gana go tšwa ka taba. Mafelelong a gapeletšega go ngwaga ka ge a be a le ka tlase ga kgatelelo ye kgolo go tšwa go kgoši. O rile ge a ngwaga/tšhaba a tloga le dipheko tša go neša pula. Ka nako yeo setšhaba seo se be se tsebega gore ke sa Balozwi.
Ba ile ba fihla dithabeng tša Lwandali kua Soutpansberg ka ngwaga wa 1600. Makhapele o ile a bewa setulong sa bogoši, bjoo bo ilego bja fitišetšwa go morwa wa gagwe. O bušitše setšhaba sa kgauswi le noka ya Letaba moo setšhaba se se dulago gona le lehono. Go neša pula ga setšhaba se go bile gona go fihla ka pušo ya kgošigadi Mokoto. Kgošigadi o ile a thoma go belaediša ke go lwa ga maloko a lapa la bogoši ka nako yeo, a bile a tšhoga go re barwa ba gagwe ba be ba nyaka go mo tšeela bogoši. Go thibela tše ka moka o ile a senya morwedi wa gagwe, Maselekwane gomme a mo tshepiša bogoši le bohlale bja go neša pula. Maselekwane o ile a bowa madibeng ka ngwana wa mošemane, yoo hlokofetšego e sa le yo monnyane. O ile ba mmeleng leboelela gomme a belega ngwana wa mosetsana. Ka morago ga lehu la gagwe ngwageng wa 1800, morwa wa gagwe Malekutu a leka go tšea bogoši efela setšhaba sa gana nnang ya banyana ka gore yena o be a sa fiwa bohlale bja go neša pula. Ke ka fao Maselekwane a ilego a ba kgošigadi ya mathomo ya setšhaba se sa Balobedu gomme a fiwa leina la Modjadji I. Ya be ge a le mathomo a leloko la dikgošigadi tša Bolobedu tša mahlale a go neša pula.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Bangwadi.txt</fn>
Bjalo ka setšhaba sengwe le sengwe, Basotho ba lebowa ba na le dingwalwa. Mo letlakaleng le re tlile go fa bangwadi ba Sesotho sa Leboa hlompho ka go hlagiša tshedimošo ka ga maphelo a bona. Re lebelela gape le mabaka ao a ba tlhotlheleditšego go ngwala.
Oliver Kgadime Matsepe, goba O.K. Matsepe, ka ge a tsebega bjalo, o belegwe ka ngwaga wa 1932 ga Kgoši Hlakudi Matsepe kua Nebo, Transvaal ya maloba. O tsene sekolo Ga-Matsepe le Botšhabelo gomme o feditše mphato wa gagwe wa marematlou ka mokgwa wa go ithuta a le gae ka ngwaga wa 1955.
Ka ngwaga wa 1956 o ile a šoma Lefapheng la Bantu Administration, a šoma mafelong a mangwe a a fapafapanego. Matsepe a re go lealea ga gagwe; ge a tsena ka mo a tšwa a šoma e be e le ge a hwetša sebaka sa go ngwala.
Puku ye a e ngwadilego ya mathomo ke Kgorong ya Mošate. E ile ya phatlalatšwa ka ngwaga wa 1964 gona mo Afrika Borwa. O ile a tlotlwa ka sefoka sa Samuel Edward Mqhayi go tšwa go Akademie. Ao e bile mathomo mayo. Matsepe o ngwadile mehuta ye e fapafapanego ya dingwalwa; go thoma ka direto go fihla ka dipadi. Tše dingwe tša dipadi tše a di ngwadilego ke Meokgo ya Bjoko , Lešita Phiri , Kgotla o Mone , Molodi wa Thaga , Todi ya Dinose , Molodi wa Mogami , Letšofalela , Kgati ya Moditi , Tšhelang Gape.
Bao ba mo tsebago ba re ke ketapele bangwading ba Sesotho sa Lebowa.
J.R.L. Rafapa o belegwe ka la 6 Dibokwane (February) 1960, Ga-Masenya tikologong ya Ga-Mokopane. Mna Rafapa o gatišitše puku ya gagwe ya mathomo ka 1978, a le Mphatong wa 7 sekolong sa Mmadikana. Ka kakaretšo o gatišitše dipadi tša go feta 8 le dikanegelokopana tše 30, tše dingwe tša tšona e lego Leratosello, Diphiri tša Soweto tše digagolago le Bowelakalana. O thopile difoka tše mmalwa bjalo ka E.M. Ramaila Prize ngwageng wa 1984 le De Jager Haum ngwageng wa 1982. 'Mmušo wa kgaugelo o ile le muši dikwekwele. Afrika Borwa, tokologong go kopanwa le mathata a khuetšo ya ditšo le mekgwa ya poolelo. A naa ke yona tokologo.' (© Heinemann).
Samuel Gazina o belegwe ka ngwaga wa 1967 kua go la Magolomeng kua Lydenburg. O tsene sekolo gona kua gomme a tšwelela dithutong tša gagwe tša marematlou sekolong se se phagamego sa Mashishing. Ga bjale o šoma bjalo ka morutiši.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Bapedi ba Pedi-Mamone.txt</fn>
Bapedi ba Mamone ka tlase ga boetapele bja Kgoši Mampuru Billy Sekwati, ba ile ba swara moletlo wa go gopola go bolawa ga moetapele wa bona, Kgoši Mapuru Sekwati. Sekwati o ile a bolawa ke maburu gammogo le kgoši ya Matebele, Kgoši Nyabela. Lebaka la go bolawa ga Sekwati e be e le ge a latofatšwa ka go bolaya ngwana wa rangwane 'a gagwe (Sekhukhune I) ge a be a mo ganela ka bogoši bja gagwe. Moletlo o bile ka di 25 January 2003.
Go ya ka babina noko ba Mamone, tabakgolo ke gore setšhaba se thomile go ja di sa wele ka gore le lehono ga ba tsebe gore marapo yo motswadi wa bona a kae. Bona ge ba laodiša ka botlalo, ba re Mampuru ke ngwana wa Malekutu. Malekutu ke ngwana wa kgoši Thulare. Ba hlaloša ka gore Mampuru yena ke ngwana wa Malekutu. Ka bokopana, gora gore kgošikgolo ya Bapedi ke Mampuru.
Ba ba di dutšego kgauswi ba re Mampuru o ile a belegwa e ele tšhiwana gomme a godišwa ke rangwane 'a gagwe Sekwati. Ka morago ga lehu la Sekwati, Mampuru o ile a tsena mathateng ka ge ba lapa la rangwane 'a gagwe ba ile ba gana go mo fa tša gagwe (bogoši bjo bo mo lebanego). Mampuru o ile a thoma go lwa le morwa wa Sekwati e lego Sekhukhune 1 go fihlela a mmolaya. Ka ge maburu a be a nyaka naga yeo ya Bapedi ba thoma go nyakana le Mampuru gore ba mo swarele go bolaya ngwana 'bo. Mampuru o ile a tšhaba a tsena metse le metsana e le ge a leka go itšhireletša kgahlanong le maburu ao a bego a mo nyaka. Mafelelong o ile a ikhwetša a fihlile setšhabeng sa Matebele seo se bego se bušwa ke kgoši Nyabele. Nyabele o ile a amogela Mampuru gwa se be le bothata.
Maburu ka go kwa gore Mampuru o tšhabetše go kgoši Nyabele, ba thoma go mo nyakela gona moo Matebeleng. Ba ile ba nyaka Mampuru go fihlela marumo a bona a imela Bapedi le Matebele. Ge ba botšiša Nyabele gore Mampuru o kae, Nyabele o be a no fela a re "ke mo fihlile ka mo mpeng yaka". Ka thokong ye nngwe o be a šupa gore ba swanetše ba bolaya yena (Nyabele) gore ba hwetše Mampuru. Mafelelong Mampuru le Nyabele ba ile ba swarwa ba išwa moo le lehono go tsebjago ke baswari ba bona fela.
Ka ge letlalo la motho le sa bapolelwe fase, Bapedi ba Mamone le bona ba re ba ka se bo pate fihlela ba hwetša marapo a Mampuru. Ka thokong ye nngwe Matebele le bona ba re ba nyaka go tseba gore kgoši ya bona Nyabele o bolokilwe kae. Bapedi ba re Moletlo wo wa sello ke wa go tsošološa boipiletšo bja bona go mmušo, mekgahlo ya dipolotiki, mekgahlo ye e se bego ya mmušo, batho ka moka gore bona ba sa le mo sellong se segolo-sello sa go nyaka Mampuru.
Mampuru ga a lebalege setšhabeng sa gagwe ka gore ke motho wa mathomo go bolawa ke maburu ge go thongwa Transvaal ya maloba. Yena o bolaetšwe gore o bolaile Sekhukhune 1 ge a be a mo gana ka bogoši le gore ao be a gana go fa maburu naga. Potšišo ye e lego megopolong ya setšhaba sa Mamone ke gore a naa o gona yo a kago lebala mogale wa go swana le Mampuru?
Ge ba tšwela pele ba re ka letšatši leo Mampuru le Nyabele ba swerwego ka lona, ba šetšwe morago ke Phahlane, Maleu le ba bangwe. Maleu o ile a gopola gore mohlomongwe Matebele a rekišitše kgoši ya gagwe go maburu. O ile a bolaya Matebele a mararo ka theko ya lerumo. Maburu le ona a ile a thuntšha Maleu gomme a hlokofala le semetsing. Ge morwa wa gagwe Tomane a botšiša gore Maleu o kae, o ile a bontšhwa madi a tatagwe mo a tšhologilego ntshe. Maburu a ile a tšea Mampuru le Nyabele a ba iša Tshwane moo go thwego ba ile ba ba bolaya. Tomane le mogolo wa gagwe ba ile ba tloga Matebeleng ba ya ka thokong ya Moloto.
Go ya ga Mampuru go Nyabele go ile gwa hlola segwera se segolo gare ga Bapedi le Matebele. Bao ba di dutšego kgauswi ba re moletlo wo o thuša go tsošološa segwera magareng ga ditšhaba tše ka bobedi bja tšona. Ba re gape moletlo o o šomišwa go leboga Matebele ge a ile a ba lotela motswadi wa bona ka nako ya mathata.
Le ge ba sa nyaka marapo a mokgalabje yoo, bontši bo dumela gore ditlogolwana tša mahodu ao a utswitšego marapo a Mampuru le Nyabele di sa le gona. Ba re di swanetše go tseba gore marapo a bakgalabje bao a fihlilwe kae. Ba re ba lapile go kopana ngwaga ka ngwaga ka sello se tee. Ba re ge go pala gore mabu ao a hwetšagale goba ba bagolo ba ye bosberad ya sephiri gore ba yo nyakišiša gore marapo ao a kae. Seboledi se sengwe, moetapele wa mokgahlo o o tsebegago ka Mapogo a Mathamaga Montle Magolego, o dirile boipiletšo bja gore ge go pala Bapedi ba swanetše ba je ka mohlagare o tee (ba bitše mangaka gore a fahlolle setšhaba se sa ga Thulare nngalabeng ye ya taba).
South African Reparations Movement (SARM) yona e re bao ba tsebago gore marapo a Mampuru le Nyabele a kae, ga ba tšwelela go setšhaba se sa noko. SARM e re gona le dinokwane tšeo di ganago ka nnete. Yona e re e tla thuša go nyakišiša makgabopukung a dinaga tša bodikela. SARM e re ge motho a sentše setšhabeng, o a nyakwa o a swarwa gomme a išwa mošate go otliwa, ka ge a sentše. SARM e re Mampuru le Nyabele ba bolailwe ke dinokwane tšeo di swanetšego go otliwa dikgorotshekong tše di lego gona ka mo Afrika Borwa. Gona moo meletlong go be gona le dihlopha tša mmino wa setšo.
Lehono setšhaba sa Mamone se etilwe pele ke kgoši kgolo Mampuru Billy Sekwati. Ba sa ikana ka noko e bile ba sa ikgantšha ka setšo sa bona. Se se bonagala ka hlompho ye setšhaba se e fago kgoši ya bona. Ke tšeo tša ka Maroteng a Mamone.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Batlokwa ba ga Kgosi Machaka.txt</fn>
Batlokwa le bona bjalo ka tše dingwe tša Basotho ba leboa, ba ikgantšha ka setlogo le setšo sa bona. Methopo e laetša gore Batlokwa ba tšwa bogareng bja Afrika. Setšhaba sa Batlokwa se phatlaletše kudu mo e lego gore le dinageng di swana le bo-Zambia ba a hwetšagala le ge e le gore tšhoši e khwibidu (makgowa) a ba bitša gore ke Batoka. Go tleng ga bona ka Afrika Borwa, ba tshetše noka ya Bepe (Limpopo) ba eteletše pele ke baetapele ba madira ka ge bogoši bja bona bo feletše tseleng. Le gona bjalo Batlokwa ba tsene fase ba a nyakišiša ditaba ka moka tšeo di se nago dikarabo ka se sebaka. Batlokwa ba dutše nageng ya ga Sekhukhune le ge ba sa hlwe ba sa gopola gore ke mengwageng e fe ka ge e le bogolo-tala mola go bago bjalo. Go tlogeng moo ba ile thabeng tša ga mogale (Magaliesburg). Gona moo ya ba gona ba thomile go tsošološa bogoši bja bjona. Bao ba di dutšego kgauswi ba re moetapele wa bona e be e le Tabane ka yona nako yeo. Tabane o ile a buša le mosadi wa mokgatla yoo leina la gagwe go thwego ke Mmathulare.
Kgoši Tabane o latetšwe ke Kgwadi yoo Batlokwa ka moka ba tsebago gore ke yena tatago bona, kudu ka mo Afrika Borwa. Seo ga se re gore ke yena a tlhotšego setšhaba se, e no ba gore ke yena kgoši ya mathomo ya Batlokwa ba ba lego ka mo Afrika Borwa, yoo a ilego a ba le maatla kudu. Kgwadi o bušitše ge ba le thabeng tša ga Mogale gomme a latelwa ke morwa wa gagwe yo ba rego ke Sehukhune I. Sekhukhune a latelwa ke Mogweše gomme ka morago go latetše Sekhukhune II. Sekhukhune II o latetšwe ke Mokgalaka gomme ka morago ya ba Molefe. Molefe o latetšwe ke Molatodi ka morago Tshwaane a latela. Go ya ka methopo ya kgauswi, Batlokwa ba rile ge ba tloga mo thabeng tša ga Mogale bale ka thokong ya Hiddelburg. Gona moo (Hiddelburg) go kwagala gore le mašupi a bona a sa bonagala. Go tloga moo, go kwagala gore le ka thokong ya Swatsing le gona ba tsene. Ba fihlile le Standerton, Wakerstroom, bjalo bjalo.
Batlokwa ba rile ge bale gare ga Wakerstroom le Standerton, ba bangwe ba a kgaoga go thoma seripa sa Batlokwa bao lehono re rego ke ba Machaka. E be e se bona ba mathomo go kgaoga. Ba rile ge ba tloga thabeng tša Mogale kua Tshwane gwa kgaoga ba bangwe ba Ga-Matlapeng. Ba Ga-Matlapeng ba ile ba sepelela ka thokong tša bodikela go fihla ge ba tsenela ka nageng ya Botswana. Go dumelwa gore ke bona ba thomilego go dula Gaborone e bile le mošate wa bona e bile lehono ke mošate wa ga Mmangwato. Ge ba tloga moo ke ge Batlokwa ba bantši ba le ka tlase ga ba Ga-Tsotetsi. Ba ba dutšego Botlokwa lehono ba tlogile e le masogana le makgarebe ba le ka tlase ga boetapele bja Masenyane. Ga go tsebege gore o feletše kae. Go bonala ba ile go tloga Standerton ba fetela thokong ya Modimolle. Potšišo e be e le gore 'a naa ge masogana ao le makgarebe a tloga a šia bakgalabje ba be ba gopotše eng dikgopolong tša bona. Ba bangwe bare o ka re be ba sa ipshine mola bontši go gopola gore o ka re ba be gapeletšega go tloga gore ba boele mo setšhaba sa bona se tšwago gona.
Ka fase ga Masenyane, yo go sa tsebego motho gore a ka be a ithobaletše boroko bjo bogolo a etla kae, ba rile ge ba fihla lebowa ba dula lefelong le ba rego ke Mogoto. Lehono Mogoto e bitšwa Zebediela. Mehleng ya ge ba le Mogoto o ka re ba be ba le ka tlase ga Kgoši Mosima. Ke yena a tumilego kudu ka maatla mo e le go gore Motlokwa yo mongwe le yo mongwe wa ka mošate wa ga Kgoši Machaka, o re ge a ihlaloša a fela a re ke yena 'sem angmang wa Mosima'. Go tloga Mogoto ba ile ba sepelela thokong ya Ga-Modjadji mo ba dutšego ka bohlabela bja Duiwelskloof mo ba rego ke Bodupe. Go tloga Bodupe ge ba be ba le ka tlase ga pušo ya Kgoši Khunwana, yo ilego a tshela noka ya Bepe gape a be a bowa. Gona le ba bangwe Batlokwa bao ba tšwago Ga-Machaka ba ya go la Rhodesia ya maloba (Zimbabwe). Re tšea gore ke bona ba setšego morago ka gore, ge ba dutše ba sepela go be go na le bao ba bego ba sa nyake go tšwela pele ka leeto.
Kgoši Khunwana ke yena a tšerego legato la Mosima. O ile a ba le bana bašemane e lego Chaka le Matome bao e bego e le bana ba go belegwa ke mmago setšhaba. Khunwana o rile go hlokofala, ka tlase ga Chaka, ke ge Batlokwa ba dula Morebeng ka thokong ya Soekmekaar e bile ba dula le mehlobo ye mengwe go swana le ba ga Raphahlela. Ba Ga-Raphahlela ba ile ba bušwa ke Batlokwa go fihlile mmušo wa maloba wa kgethologanyo (Apartheid) o hloma makgotlapuso a ditshaba (Tribal Authorities) mengwageng ya bo sekete makgolo-senyane le metšo e masometshela . Kgoši Chaka o ile a ba le bana le mosadi yo mogolo. Mosadi yo mogolo o ile a ba le bana ba babedi e bego e le Mabeba le wa mosetsana yoo a ilego a bitšwa Maebana. Mokadikwa. Mabeba a tšea legato la tatagwe Chaka. Mabeba o rile ge a dutše a buša le yena a ba le morwa yoo leina la gagwe e lego Tsherane. Ka nako ye Mabeba a iketšego badimong ka yona Tsherane e be e tloga e le ngwana kudu. Ka lebaka leo a nama a swarelwa setulo ke rangwane wa gagwe Mokadikwa. Mogolo wa Mokadikwa e lego Pheya o be a setše a ithobaletše ka nako yeo. Tsherane a ba le ngwana Kgwadu (Kgwadi) yo Batlokwa ba Machaka ba itumišago kudu ka yena. Ke gore ka mantšu a mangwe ke Kgadu II. Kgwadu I ke yola a phetšego ge ba sale kua thabeng tša Ga-Mogale. Kgwadu yena o ile a bolawa dintweng ke ba Moletji. Efela ge a tloga o be a na le malapa a mantši a basadi ba ba gagwe. Ngwana a bego a swanetše a tšere legato la gagwe e be e le Lešweni. Go hlokofala ga Lešweni ga go tsebje ke motho le gona bjalo. Ba no e tšea go re a ka be a bolailwe ka gore ga se a ka a kgona go buša.
Ka gore Batlokwa ba be ba setše ba thomile go nyala kua ga Raphahlela, mosadi wa mathomo wa Kgwadu yoo ba bego ba re ke Fedile o be a nyetšwe go tšwa Ga-Raphahlela. Fedile ba ile ba bona gore ka ge monna wa gagwe a hlokofetše ba kgetha monna wa ntlo ye nngwe gore a tle a belegiše Fedile kgoši. Monna wa gona ya ba Mosima II. Mosima II o ile a ba le megabaru kudu a fapana le mamogolo wa gagwe Fedile. Mokgekolo yoo a ba a tšhabela Moletlane. Le ge a be a tšhabile o be a fela a etela ka ge e le gore le ge ba be ba kgaogane e be e sale maloko. Mokgekolo yoo o ile a romela Matebele ao a ilego go fihla yena Mosima a bolaya a mangwe a Matebele ao le ge e le gore o ile a hloka mahlatse ka ge o (Mosima II) ile a tšewa le mosadi wa gagwe ba ya go bolaelwa Maune. Ka morago ga polao yeo ke ge mokgekolo Fedile a bowa. O ile a buša lebaka le letelele ge a bona gore a ka se sa kgona, ke ge a kgetha yo mongwe wa ntlo ya ka mošate gore a buše. Monna yoo ile ya ba Molamo. Molamo e be e sale motho yo moswa kudu ka maatla. Molamo o ile a dirwa kgoši e se bego ya go swarela. Molamo o ile a buša ka morwedi wa Mabeba. O be a nyetše ka ntlong tše dingwe tša bo rangwane 'a gagwe. O be a nyetše Mainabela 'a Mabeba. Molamo o rile pele a e ba le ngwana, gwa ba le monna yo mongwe wa ka mošate le yena a nyaka boetapele. Leina la gagwe e be e le Ngwako 'a Marema. Ngwako o bontšha o be a kwana kudu le maburu a Soekmekaar. Gona moo go ile gwa bale monna yo mongwe wa leburu yoo a ilego a mo romela gore a mmolaele Molamo ka sethunya. Monna yoo o ile a phetha ka wona mokgwa woo.
Molamo o ithobaletše a sena ngwana. Batlokwa ba itia dihlogo e le ge ba kgetha yo mongwe gore e be moetapele. Ba kgethile mokgalabje Motlalagohle e lego yo mongwe wa ntlo tša Kgwadu. Motlalaohle o be a setše a nyetše ka Ga-Mathole mosadi wa gagwe ba re ke Motswapo. Mosadi yo o be a tumile ka gore ke Motswapo 'a Mathole. Bana ba bona e be e setše e le Masenyane. Masenyane o ile a tuma Botlokwa ka leina le Poledi. Moratho wa Masenyane e bile Mokwedi, yo mongwe e bile Makwete. Kgaetšedi ya bona e be e le Šako. Bjalo yo Motswapo ge a nyalwa ke Kgoši Motlalaohle o tlile le dithebele tša gabo tša go neša pula. Motswapo o ile a tšea dithebele tšeo a di fa morwedi wa gagwe e le go Šako. Yena o ile a di šomiša go fihla a hlokofala. Ge e ele bana ba gagwe bona ga se ba ka ba di šomiša le gona bjale go kwala gore di fihlilwe mafarong kua Mangatane. Ka ntle le ntlo ya bo Masenyane go bile dintlo tše dingwe tša kgoši Motlalagohle. Ka mo go bilego le masogana a go swana le bo Mokoto le bo Rampo.
Motlalaohle o rile ge a dutše a buša Ngwako a rotoša hlogo gape (o sa baka boetapele). Ke ge Batlokwa ba setše ba dutše Mphakane. Mphakane ba dutše ba tlišwa ke kgoši Kgwadu ge ba tloga Mabjaneng. Ngwako yena o be a sale Mabjaneng. Ge a bona gore maano a go bolaya Motlalaohle a tla folotša, ke ge a bitša maburu gore ba mmolaele yena. Maburu a ya a phetha taelo yeo ya Ngwako. Ngwako a tloga Mabjaneng a tlo ipea kgoši Mphakane. Bjalo bakgomana ba mošate ba mo tšhaba. Gona mo go be go na le banna ba bangwe ba bogale go swana le Motšila wa Pheega. E be e le yo mongwe wa baetapele ba madira. Taba ye ya go fela ga bakgomana ba mošate e ile ya tshwenya mokgalabje Motšila kudu ka gore go bolailwe Molamo yo e bego e le mogwera wa gagwe. Bakgalabje ba nagana gore mokgalabje yo Ngwako o swanetše a tlošwe setšhabeng. Ba mo dira setlaela ba re mo go yena ka gore ke mo ke yena kgoši ba yo mo tsebiša maburu ka bogoši bja gagwe. Ngwako e be e le mogale wa go hloka bohlale.
Bo Mamafa ba tsogela Leolo go iphihla ka mahlakeng gore ge a tlo feta ba loge maano a go mo tloša tšatšing. Ge ba fihla ka moo Motšila a itira o ka re o lapile kudu gomme ge ba swanetše ba beye dihlabani tša bona gore ba yo nwa meetse Motšila a re yena o tla ba latela. Ngwako wa Marema o bolailwe a sa khunama ka moo go nwa meetse. Ba nama ba kgetha mokgalabje Mosima gore a tšee setulo sa bogoši ka morago ga Motlalaohle. Mosima o ile a gana gomme bakgomana ba re ka gore mokgomana yo mogolo o gana boetapele, ba re gape felo mo ba dirile molato ka gore e bile ba bolaile mogwera o mogolo wa maburu. Ke ge Batlokwa ba tloga ba e ya Mamone ga Sekwati. Ba ile Mamone ba le ka tlase ga Motšila yo a hlokofaletšego gona moo lefaseng la Bapedi. Gona moo ngwana Mabeba Mainamela, mogatša kgoši Molamo a buša. A thuša ke monna wa ga Machaka yoo a bego a tsebega ka gore ke Matome Matšhaba Machaka. Ba rile ge ba dutše gona moo mokgekolo yoo a tla a ba le ngwana ba mmitša gore ke Letheba.
Ba kgethile ngwana wa Motlalaohle yo mmagwe e lego Motswapo. Ba nama ba kgetha yo mongwe wa ka mošate yo a ka bušago. Gona moo gwa nama gwa ba le yo mongwe le yena a baka boetapele yena a tšhelela Letheba mpholo ka dijong. Leina la gagwe e be e le Mokoto. Ge Batlokwa ba tlo tseba gore ke mang, ke ge a tšhabela ka thokong ya Ga-Matlala. Batlokwa ba se ke ba mo lata moo ka gore kgoši Matlala e be e le mogwera yo mogolo wa kgoši Kgwadu. Ba (Batlokwa) ba ile ba romela masogana a ga Sekhukhune gore ba ye Ga-Matlala go yo bolaya Mokoto. Ba a bowa ba bega gore ba phethile.
Mengwaga ge e dutše e feta kgoši Poledi le yena o a tšofala bjalo ba ntlo tše dingwe go swana le bo Rampo, moratho wa Mokoto o be a sa lebanwa ke boetapele ka lebaka la gore o be a setše a le kgojana le setšo sa gabo, a ithutetše boruti kua Moretele. Ka gore ke mo ntlo ya mošate ga e na moetapele, go swanetše gore go tšewe mmago setšhaba. Ba ile ga Raphahlela go yo nyaka mosadi. Ge kgoši a hlokofala ke ge ka mošate go setše go na le masogana a mebedi le mosetsana o tee. Ngwana yoo wa kgoši Puledi a bego a swanetše gore a buše e bile Kgaragara, moratho wa gagwe wa monna ya ba Mamotshana kgaetšedi ya bona e le Masemadi. Go hlokofaleng ga Puledi ka 1925, Kgarara e be e sale moswa kudu. Kgarara o ile a swarelwa ke rangwane 'a gwe. Ke gore a swarelwa ke Matome Jonathan Machaka. Kgarara o ile mola mabaka a lokile a swanetše gore a dule setulong sa bogoši ka 1928, Jonathan a gana go se fologa a re le yena ke bja gagwe. Gona moo diphapano tša ba gona gwa tsoga ntwa ye e tumilego ka gore ke Mvumo le Mohleko.
Ba ga Mvumo ke bo magana go bušwa. Ntwa yeo e ile ya tsenwa le ke makgowa ke ge Jonathan, Lefokwana le Malebogo ba phatlalatšwa. Ba bangwe ba išitšwe Rustenburg le ga Mosehla mola Jonathan yena go kwagala gore o išitšwe motse Kapa. Magoši a be go a buša Botlokwa e be e le a go swarela ka ntle le Kgarara yoo e bego e le kgoši ya nnete ya Batlokwa e se bego moswaredi. Kgarara o rile go hlokofala Mamotshana a nama a swarela bana ba mogolo wa gagwe ka ge e be e sale bana. Setlogo sa Batlokwa ga se felela mo, ka fao re tlile go tlaleletša tshedimošo ye re e kgobokeditšego. Tshedimošo ye nngwe ka Batlokwa e tla latela.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Bodumedi.txt</fn>
Mophaso ke thapelo ye kgolo ya Mosotho wa lebowa. Go ya ka tumelo ya Basotho ba lebowa, mophaso ke o mongwe wa mekgwa ye setšhaba se ikopanyago le badimo ka gona. Badimo ke bona ba tšeago dillo goba mathata a batho ba iša go Kgobeane morwa wa Kgobe. Kgobe ke leina le le dirišwago sebakeng sa Modimo, gomme Kgobeane ke morwa wa Kgobe.
Kgobe ke yena mohlodi wa legodimo le lefase, gomme Kgobeane ke mohlodi wa diphidi go akaretša le batho. Ke ka fao ba bangwe ba rego ge ba bolela ba fela ba re ' ke motho wa Kgobe', ba šupa gore ke motho ke sebopiwa sa Modimo. Ka setho, badimo ga ba gopolwe ka dinako tša mathata fela. Setšhaba gantši se gopola le gona go begela badimo ge se nyaka dilo tša go swana le pula, go bega molwetši goba gona go leboga ge se bunne wa go tlala seatla.
Gona le mabaka a mantši ao a dirago gore batho ba ikopanye le badimo go swana le go phasa. Go phasa go ka dirwa ke lapa, kgoro (kgoro ke malapa a goba mmogo), malapa a sefane se tee goba ba mošate. Ke mošate fela o nago le maatla a go kgopela pula go badimo. Basotho ba Leboa ba dumela gore motho fela a ka se ikopanye le Modimo ge e se ka badimo.
Gantši ba dumela gore ge go na le motho yo a fokolago ka lapeng, yena motho yoo o hwetša a fela a etelwa ke makgolo wa gagwe yo a iketšego badimong kgale ka mokgwa wa ditoro. Toro re bjalo e a tšewa ya išwa batswading. Batswadi ba kgona go hlaloša gore toro ya gona e šupa eng goba ge ba sa kgone go ka hlaloša, ba kgona go ya go ngaka ya kgauswi gore e di tšholle.
Ngaka ke yona e fago tumelelo ya gore go phasiwe bjang le gona lebitleng la mang. Mophasong go tšhollwa madi. E ka ba a pudi, kgomo, diphoofolo tše dingwe go ya le ka dinyakwa tša wona mophaso woo. Gantši nama ya phoofolo yeo e re go jewa marapo a yona a išwa lebitleng la motho yo ba bego ba ipega go yena. Le bjala bja setšo bo a tšhollelwa mo lebitleng.
Go hlaloša ditoro ga se selo seo mang le mang a ka se dirago. Gantši ge motho a hlaloša sebopego sa motho yo o mo lorilego, batswadi ba kgona go tseba gore motho yoo ke mang. O hwetša gore ke bogolo tala mola motho wa gona a ikelago badimong.
Ka nako ye nngwe o hwetša gore ngwana ga gona selo se a rego ge a se dira tša mo motsogela. Mohlala, o hwetša a rata go bapala ka maswikana, kudu ge e le gore o tla ba ngaka ye kgolo ge a gola. Ba re maswika a šupa selo sa go swana le ditaola. Bjona bongaka bjoo e ka ba bja makgolo wa gagwe goba yo mongwe yo a ilego ga aotwanahunyela kgale kgale.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Bogosi.txt</fn>
B ogoši bo a tswalelwa. Se ke polelo ya ka mehla setšhabeng sa Basotho ba lebowa. Ka segagešo, kgoši goba moswaredi wa kgoši o bewa ke bakgoma le bakgomana. Bakgoma ke meloko a ka godimo a ka mošate mola bakgomana e le meloko a ka tlase go ya ka malapa ao ba tšwago go ona. Ka setšo go a dumelelega gore kgoši e be le basadi go ya ka mo e ikwago ka gona. Mo gare ga basadi bao ke timamello fela e ka go tswalela setšhaba kgoši. Gantši timamello e tšwa ka lapeng labo malome a kgoši goba ga rakgadi (ke motswala wa kgoši). Ke ka fao go nago le polelo ya gore 'ngwana malome nnyale dikgomo di boele šakeng'. Dikgomo tša go nyala timamollo di tšwa setšhabeng. Ge timamello e fihla ka difokeng, mello ka moka e a tingwa mo motseng gomme magala a go gotša mello nageng ka moka a tšewa mošate fela.
Ge timamello e ka hlokofala pele e ka belega ngwana wa mošemane, go nyakiwa moratho wa yona gore a mo thibe legato la mogolo'a gwe kua bogadi. Mosadi yo wa go tšea legato la mogolo wa'gwe wa go hlokofala o bitšwa seantlo. Ge e le gore timamello ga e hwetše thari le ka morago ga maiteko a go e retolla letheka, le gona setšhaba se nyaka moratho wa yona gore a tle go se belegela kgoši. Mosadi yoo wa go nyalelwa go tla go belegela mogolo wa gagwe bana o bitšwa hlatswadirope. Ke timamello fela e kago belega kgoši. Ge kgoši e ka ikela bohunamatolo pele ga ge kgošana e ka gola, go nyakiwa yo mongwe ka mošate gore a dule setulong sa bogoši lebaka la motšwa'o swere. Ge kgoši e ka hlokofala pele e ka ba le ngwana wa mošimane le timamello, go nyakiwa yo mongwe ka mošate gore a tlo belegiša timamello kgoši.
Ka segagešo, kgoši goba moswaredi wa kgoši o bewa ke bakgoma le bakgomana. Bakgoma ke maloko a ka godimo a ka mošate mola bakgomana e le maloko a ka tlase go ya ka malapa ao ba tšwago go ona. Kgoši ke modingwana wa setšhaba ebile theto goba hlompho e bjalo e tloga e mo swanetše. Ke tshwanelo gore setšhaba ka moka se emelele ge kgoši e fihla gare ga sona.
Kgoro ke seripa sa ka mošate seo se dirišetšwago ditiragalo tše di fapa-fapanego tša ka mošate le tša setšhaba ka kakaretšo. Ditiragalo ka moka tša go ama setšhaba di rerwa kgorong ya mošate go akaretšwa le go sekwa ga melato. Go swana le mafapa a mangwe setšhabeng, kgoro le yona e na le melao ya yona. Kgorong banna ba dula ka thokong ya bona, e bile ba emelela ka maoto ge ba bolela. Basadi ba na le bodulo bja bona kgorong ya mošate. Basadi ga ba emelele ge ba bolela kgorong. Banna le basadi ba emelela ka nako ye tee fela ge kgoši e fihlile kgorong. Ke tshwanelo gore ba emelele ge kgoši e fihlile gare ga bona. Kgoši ke mongmabu e bile o tloga a swanelwa ke hlompho yeo a e fiwago ke setšhaba sa gagwe.
Oliver Kgadime Matsepe, goba O.K. Matsepe ke o balwa le bagale ka karolo ye a e kgathilego tšwelopeleng ya polelo ya Sesotho sa Leboa. O gafetše bophelo bja gagwe ka moka bongwading bjo bo dirilego gore e be mogale le lehono le. O. K. o belegwe ka ngwaga wa 1932 ga Kgoši Hlakudi Matsepe kua Nebo, Transvaal ya maloba. O tsene sekolo Ga-Matsepe le Botšhabelo gomme o feditše mphato wa gagwe wa marematlou ka mokgwa wa go ithuta a le gae ka ngwaga wa 1955. Ka ngwaga wa 1956 o ile a šoma Lefapheng la Bantu Administration, a šoma mafelong a mangwe a a fapafapanego. Matsepe a re go lealea ga gagwe; ge a tsena ka mo a tšwa a šoma e be e le ge a hwetša sebaka sa go ngwala. Puku ye a e ngwadilego ya mathomo ke Kgorong ya Mošate. E ile ya phatlalatšwa ka ngwaga wa 1964 gona mo Afrika Borwa. O ile a tlotlwa ka sefoka sa Samuel Edward Mqhayi go tšwa go Akademie. Ao e bile mathomo mayo. Matsepe o ngwadile mehuta ye e fapafapanego ya dingwalwa; go thoma ka direto go fihla ka dipadi. Tše dingwe tša dipadi tše a di ngwadilego ke Meokgo ya Bjoko , Lešita Phiri , Kgotla o Mone , Molodi wa Thaga , Todi ya Dinose , Molodi wa Mogami , Letšofalela , Kgati ya Moditi , Tšhelang Gape . Bao ba mo tsebago ba re ke ketapele bangwading ba Sesotho sa Lebowa.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Bolwetsi bja mathata a kgopolo.txt</fn>
Naa dika tša gona ke dife, gona bo hlolwa ke eng?
Bo tlwaelegile ka eng?
Malwetši a monagano a bopa karolo ye kgolo ya malwetši ao e lego hlobaboroko lefaseng ka bophara gomme a gola tšatši ka tšatši go feta malwetši a mantši. Go akanywa gore mo mengwageng ye 20 bolwetši bja monagano bo tla be bo le maemong a bobedi ge go bapetšwa le HIV / AIDS.
Malwetši a monagano a bopa karolo ye kgolo ya malwetši ao e lego hlobaboroko lefaseng ka bophara gomme a gola tšatši ka tšatši go feta malwetši a mantši. Go akanywa gore mo mengwageng ye 20 bolwetši bja monagano bo tla be bo le maemong a bobedi ge go bapetšwa le HIV / AIDS.
Naa dika tša gona ke dife, gona bo hlolwa ke eng?
Mathata a monagano a na le mehuta ya go fapanafapana, le dika tša go fapana. Ditlamorago tša gona di tla ka go fapana, le ka mokgwa wo di amago batho, malapa le setšhaba. A mangwe a na le ditlamorago go feta a mangwe. Mohlala, schizophrenia e hlolwa gantši ke madi go ya ka tswalano mola ngangego ya monagano e hlolwa ke mathata a ka lapeng goba le batho bao ao phelago le bona.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Bolwetsi bja swikiri.txt</fn>
Ke bo mang ba amegago?
Bo holwa ke eng?
Bo ka thibelwa bjang, gona ke dire eng?
Naa nka hwetša kae tshedimošo?
Bolwetši bja swikiri bo tlwaelegile ka eng?
Bolwetši bja swikiri ke bolwetši bjo bo go swarago bophelo bja gago ka moka. Ge o na le bolwetši bja swikiri mmele wa gago ga o kgone go šomiša swikiri le maatla a o a hwetšago go tšwa dijong gabotse.
Go batho ka moka, dijo di a kaywa mo mmeleng gomme tša fetoga go ba mohuta wa swikiri ye e bitšwago Glucose. Ge swikiri ye e lego mading a motho e eya godimo kudu setho se se bitšwago lebete se ntšha seela se se bitšwago insulin. Insulin e laola seemo sa swikiri mading.
Efela bathong ba go ba le bolwetši bja swikiri taolo ye bjalo ga e šome, ebile glucose ya bona e thoma go agega mading. Swikiri ye ga e tšwe fela dijong tša go ba le tatso ya swikiri fela go swana le kgotlaomone(jamo), dinomaphodi le dikhekhe, e tšwa gape dijong tša go ba le setatšhe go swana le bogobe, borotho, raese le ditapola.
Bo ka thibelwa bjang, gona ke dire eng?
Itšhidulle ka mehla. Gopola gore go sepela ka go phakiša ke mokgwa wo mobotse wa go itšhidulla.
Ge o na le bolwetši bja swikiri, go latela tša maphelo go bohlokwa. Go ja ka mokgwa wa maleba le gona go bohlokwa kudu.
Šomiša dijo tšeo di thušago ka tšhilego ya dijo tša setatšhe se sentši. Mohlala, borotho bjo bo sootho e se bego se se šweu, raese e sootho e se bego e šweu, bupi bja magwaše e se bego bja mathume, dinawa tša go oma le oats.
Šomiša dinotagi ka morago ga lebaka le letelele o se ke wa di šomiša bošaedi/nwa kudu.
Fokotša letswai le o le jago go ya go lehwana le tee ka letšatši. Tseba gore go na le letswai le lentši leo le iphitlhilego dijong tša ka ditshitswaneng.
Ge ngaka e go laetše goba e go file dihlare gore o di nwe, o di nwe ka mehla ka dinako tša maleba. Dira teko ya swikiri yeo e lego mmeleng ka mehla go ya ka mo go nyakegago ka gona. Etela ngaka ka mehla. Itšhidulle o be o je dijo tše bofefo go swana le borotho bjo bo tloditšwego ka potoro ya dimake/matokomane go thibela swikiri ya gago gore e se theoge.
Lekola maoto a gago ge eba ga a na dintho goba mengwapo, gomme ge eba di gona o di ele šedi.
Bolwetši bja swikiri bo tlwaelegile ka eng?
Batho ba seswai go ba lekgolo ka mo nageng ba na le bolwetši bja swikiri.
Lebelela ge e eba ga o na dika tša swikiri yeo e theogilego mading. Se se tsebega ka gore ke hypoglycaemia. A ke maemo ao a nyakago kalafo ya ka pela le hlokomelo yeo e ka dirwago bookelong.
Theeletša mmele wa gago, o tla go botša ge e ba swikiri ya gago e theogetše fase.
Ge o ka bona o na le dika tša go theoga ga swikiri, dira diteko ge go kgonega o be o je swikiri ka potlako.
Balwetši ba bolwetši bja swikiri ba swanetše go sepela le malekere a bothata goba sephuthelwana sa swikiri goba lebotlelo la senwamaphodi (e se bego sa go hloka swikiri). Tšona o ka di šomiša ge seemo sa swikiri se theoga mmeleng. Ge o sa bone bokaone ka morago ga metsotso ye lesome go iša go ye lesomehlano, e ja lelekere le lengwe goba o ye kliniking ya kgauswi goba ngakeng.
Madi a go ba le swikiri ya tlase a ka go dira gore o idibale. Se ke seemo sa go nyaka hlokomelo ya tša maphelo. Balwetši ba bolwetši bja swikiri ba swanetše go apara MedicAlert letsogong (sešupo sa go bontšha gore o swerwe ke bolwetši bja swikiri) gore batho bao ba sa go tsebego ba kgone go tseba gore ba go thuše bjang ge ba ka go hwetša o idibibetše.
Mohuta wa mathomo ga o a tlwaelega ebile o ba gona ge lebete le palelwa ke go ntšha insulin ye e lekanego. Batho bao ba nago le mohuta wo wa bolwetši bja swikiri ba swanetše go hlaba nalete ya insulin mebeleng ya bona gore ba dule ba phetše.
Itšhidulle ka mehla. Gopola gore go sepela ka go phakiša ke mokgwa wo mobotse wa go itšhidulla.
Ge o na le bolwetši bja swikiri, go latela tša maphelo go bohlokwa. Go ja ka mokgwa wa maleba le gona go bohlokwa kudu.
Šomiša dijo tšeo di thušago ka tšhilego ya dijo tša setatšhe se sentši. Mohlala, borotho bjo bo sootho e se bego se se šweu, raese e sootho e se bego e šweu, bupi bja magwaše e se bego bja mathume, dinawa tša go oma le oats.
Šomiša dinotagi ka morago ga lebaka le letelele o se ke wa di šomiša bošaedi/nwa kudu.
Fokotša letswai le o le jago go ya go lehwana le tee ka letšatši. Tseba gore go na le letswai le lentši leo le iphitlhilego dijong tša ka ditshitswaneng.
Ge ngaka e go laetše goba e go file dihlare gore o di nwe, o di nwe ka mehla ka dinako tša maleba. Dira teko ya swikiri yeo e lego mmeleng ka mehla go ya ka mo go nyakegago ka gona. Etela ngaka ka mehla. Itšhidulle o be o je dijo tše bofefo go swana le borotho bjo bo tloditšwego ka potoro ya dimake/matokomane go thibela swikiri ya gago gore e se theoge.
Lekola maoto a gago ge eba ga a na dintho goba mengwapo, gomme ge eba di gona o di ele šedi.
Mohuta wa bobedi o tlwaelegile. Batho ba senyane go ba lesome ba na le mohuta wo wa bolwetši bja swikiri. Mo mohuteng wo, lebete le ntšha insulin gomme mmele o palelwa ke go e diriša. Ka nako ye nngwe e laolwa ke mokgwa wo motho a jago ka gona le go latela tša maphelo fela. Efela o swanetše go nwa dipilisi letšatši le lengwe le le lengwe goba o hlabiwe nalete ya insulin (e sego ka mehla).
Le ge go le bjalo, go a kgonega go ba le mohuta wa bobedi wa bolwetši bja swikiri o sena dika tša gona.
Bo holwa ke eng?
Bophelo bja go se latele tša maphelo ke lebaka le legolo leo le hlolago bolwetši bjo. Go swana le go nona kudu, go se itšhidulle ka mehla, go tsuba motšoko, go šomiša dinotagi go fetiša tekanyo. Leabela le lona le bapala karolo ye bohlokwa kudu.
Naa nka hwetša kae tshedimošo?
Ke bo mang ba amegago?
Mohuta wa mathomo o bonagala ka pela bophelong bja motho, ge o sa le ngwana.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Bongaka.txt</fn>
Bongaka Lenyalo... Lehu... Matswalo... Meeno...
Dingaka tša setšo di bopa karolo ye bohlokwa bophelong bja Mosotho wa lebowa. Dingaka goba boreatseba, di kgona go fodiša mohuta ofe goba ofe wa bolwetši mo mothong. Tšona di diriša marapo a bitšwago ditaola/dikgagara go phekola molwetši goba bjona bolwetši. Ditaola ke marapo a diphoofolo tšeo maina a tšona a tsebjago ke dingaka fela.
Ge go phekolwa, ngaka e dula godimo ga legogwa ka ngwakong le mokotlana wa ditaola (marapo a tšeo di hwilego) gomme ya laela motho yo a phekolwago bolwetši gore a di huetše moya. Boreatseba, ka ge ba tlwaelegile ka lona leina leo, ba dumela gore ge dikgagara di hueditšwe moya di kgona go tseba gore di phekola mang le gona ka nako efe. Ge ba fetša go tšholla ditaola, ba hlaloša gore di šupa go reng bolwetšing bja motho le gore go nyakega eng go lwantšha bolwetši. Dingaka di dumela gore tsebo ya gore go nyakega dihlare tša mohuta ofe go lwantšha bolwetši ke mpho ya go tšwa mo badimo. Gantši di diriša medu ya dihlare le dirišwa tše dingwetša hlago go alafa bolwetši.
Ngaka ya setšo e kgona go hlokomela bophelo bja motho a sale ka mpeng ya mmagwe, a belegwe, a gole a be a fihle botšofading. Mohlala, le mosadi ge a le mmeleng o hlokomelwa ke ngaka ya setšo gore a tle a bone pelego ya maleba. Boreatseba ba kgatha tema ye bohlokwa setšhabeng, kudu ka malwetši ao a tsebegago ka gore ke malwetši a diatla.
Malwetši a diatla ke malwetši a e se bego a hlago go swana le mpshikela le malaria. Malwetši a bjalo ke ao go dumelwago gore a hlotšwe ka tsela ya boloi. Bongaka ga se mpho yeo motho a tswalwago le yona. Bongaka ke mpho ya go tšwa go badimo le modimo. Gore motho a be ngaka, o tla hwetša go kile gwa ba le ngaka ka lapeng la gabo gomme yona ngaka yeo e fela e bowa ka mokgwa wa go etela motho yoo a lebanewego ke bongaka ditorong. Mokgwa wa go etela mothoditorong, ke sešupo sa gore yona ngaka yeo (e hlokofetšego) e nyaka go fa motho yo e mo etelago ditorong bongaka bja yona.
Ditoro di ka latelwa ke taba ya gore motho a thome go hloka khutšo bophelong ka kakaretšo go akaretšwa le malwetši a go se fele. Ka nako ye nngwe, motho a ka tsenwa ke malwetši ao a nyakago go alafiwa ka mokgwa wa go thwasa. Ge ele gore ke nnete bongaka bjoo bo lebantšwe yena motho yoo, o išiwa go thwasa gore a tle a be ngaka. Gantši badimo ba kgona go lemoša ngaka gore molwetši wa gona a ka ya go ngaka efe gore a hwetše thušo.
Dingaka tša setšo di bopa karolo ye bohlokwa bophelong bja Basotho ba lebowa. Tšona di kgona go fodiša mohuta ofe goba ofe wa bolwetši mo mothong ka go diriša ditaola go phekola molwetši goba bjona bolwetši. Ditaola ke marapo a diphoofolo tšeo maina a tšona a tsebjago ke dingaka fela. Ge go phekolwa, ngaka e dula godimo ga legogwa ka ngwakong le mokotlana wa ditaola (marapo a tšeo di hwilego) gomme ya laela motho yo a phekolwago gore a di huetše moya.
Dingaka di a fapana. Gona le dingaka tše e lego gore di thuša setšhaba ka mathata ka moka ao se kopanago le wona. Tšona tšeo ga di kwane le polao. Ke dingaka tše e le gore di alafa malwetši le go šireletša motho kgahlanong le baloi. Ka thoko ye nngwe go na le dingaka tšeo e lego gore ke 'dingaka-baloi'. Dingaka-Baloi le ge kgona go alafa, di šomišana le baloi. Di re go alafa motho ka thokong ye nngwe tša bolaya.
Ka setšo, lenyalo ga se taba ya motho o tee fela. Lenyalo ke taba ya go ama malapa a mabedi e lego la bo lesogana le la bo lekgarebe. Ge lesogana le ipona gore le fihlile seemong sa go ka goroša, le botša batswadi ba lona. Batswadi ke bona ba dulago fase go bona gore ba ka kgethela ngwana' bona lekgarebe le fe. Gantši ba mo nyalela motswala wa gagwe ka ga malome 'a gwe goba ga rakgadi. Gona moo gwa ba le polelo ye e rego dikgomo di boela šakeng. Ge e le gore ka ga malome ga gona lekgarebe le loketšego ke go ka ya bogadi, batswadi ba lebelela kgarebe malapeng ao ba gweranego le ona. Lekgarebe la Mosotho wa lebowa ga le ikgethele molekani/monna le lesogana ga le ikgethele. Kgetho ke ya bastwadi.
Ba go tšwa malapeng a magolo (malapeng a go tsebego tša boloi), ba nyalana ka go tsebana ga bona mola ba ba tšwago malapeng a gweranego le bona ba tšeana go ya ka segwera sabona. Ge dipoledišano di phethilwe magadi le dipute di a lokišwa gomme gwa rongwa mmaditsela go ya go rerišana le ba lapa la bo lekgarebe ka ditaba tša go amana le magadi goba dikgomo tša lenyalo.
Monna a ka nyala basadi go ya le ka mo a ikwago ka gona. Basadi ba gagwe ga ba be le maemo a go lekana ka lapeng. Ba fetana go ya le ka mokgwa goba nako yeo ba nyetšwego ka yona. Mohlala, mosadi wa mathomo ke yena yo mogolo mo gare ga bagadikane ba gagwe. O ba bjalo ka moeletši wa bagadikane ba gagwe ka nako tšohle. Le ge a ka hlokofala, ga gona mosadi yo a ka tšeago maemo a a gagwe a go ba mosadi yo mogolo.
Go ya ka setšo, lehu le a hlompša. Ke lebaka leo go bago le setu goba go ilela ge gona le leloko leo le ithobaletšego ka lapeng. Motho o be a bolokwa gare ga bošego goba ka masa mola naga e homotše le bana ba išitše marapo go beng. Le poloko ya gona e tsenela ke maloko le baagišane fela, le gona ga e tšee sebaka se setelele. Go hlabiwa kgomo gomme mokgopa wa yona o dirišwa go phuthela mohu. Nama ya kgomo yeo e hlabetšwego gore letla la yona le šomišwe go phuthela mohu e bitšwa mogoga.
Ge setopo se išwa ka lešakeng goba ka mafuri go bolokwa, se ntšhiwa ka mafuri gore bao ba lego ka lapeng ba se tsenwe ke makgoma. Mohlala, ge mohu Oliver Kgadime Matsepe a bolokwa ka ngwaga wa 1974, bao ba di bonego ka mahlo ba re setopo sa gagwe se ntšhitšwe lešobeng leo le bego le epilwe lebotong ka morago ga ntlo. Hlaloso yeo e filwego e bile ya gore ge bana ba botšiša gore rrago bona o ile kae, ba tla šupetšwa lešoba lela e le gona go phetha la mogologolo la gore motho o tšerwe ke phiri. Ka gore gore le lešoba leo e tsenego go lona le tla be le bonala.
Ge setopo se išwa ka lešakeng goba ka mafuri go bolokwa, se ntšhiwa ka mafuri gore bao ba lego ka lapeng ba se tsenwe ke makgoma. Mohlala, ge mohu Oliver Kgadime Matsepe a bolokwa ka ngwaga wa 1974, bao ba di bonego ka mahlo ba re setopo sa gagwe se ntšhitšwe lešobeng leo le bego le epilwe lebotong ka morago ga ntlo.
šupetšwa lešoba lela e le gona go phetha la mogologolo la gore motho o tšerwe ke phiri. Ka gore gore le lešoba leo e tsenego go lona le tla be le bonala.
Setopo se be se bolokwa ka gare ga lešaka la dikgomo. Bahu ba be ba kotamišwagomme ba lebeletšwa bohlabatšatši. Setlwaedi se se sepedišana le tumelo ya gore e tla re ge phala e lla gore yo mongwe le yo mongwe a tsoge a ye gagabo, le yena a se timele tsela ya go ya gagabo.
Go be go sena koša yeo e opelwago lehung goba polokong ya setšo. Seo se bego se dirwa ke gore go be go kgethwa mosadi yo tee yoo a bego a tsena ka ntlong yeo setopo se bego se le ka go yona. E be e re ge setopo se ntšhiwa a tlhaba mokgoši wa sello. Ka ntle ga ntlo go be go e ba le mosadi yo mongwe yoo le yena a bego a neeletšana naye ka sello. Gomme ba bangwe basadi ba ntšha direto. Direto ke mokgwa wa go begela le go kgopela badimo gore ba mo amogele. Bahu bao ba tšwago malapeng a go ba le sa bona, ga ba bolokwe go swana le mang le mang. Ge bangwe ka bolokwa ka mokgopa, bona ba be ba bewa ka gare ga sešego.
Ge motho a be a bewa ka gare ga lebitla, o be a dudišwa go swana le ngwana gea sale ka mpeng ya mmagwe.
Ke ka fao go thwego o ile ga maotwana-hunyela goba bohunamatolo. Ga maotwana-hunyela goba bohunamatolo e no ba hlalošo ya mokgwa wo bahu ba bewago ka gona ka gare ga lebitla (ba huna matolo).
Ge motho a hlokofala, bana ka moka ka lapeng ba a tlošwa gore ba be kgole le mohu, e bile ba botšwa fela gore motho o jelwe ke phiri. Ngwana ga a dumellwa go ka bona mohu ka ge go dumelwa gore mohu o a imela e bile ba ka tšea makgoma. Bana ba bowa fela ge mohu a setše a bolokilwe gomme batswadi ba no fela ba re o jelwe ke phiri' e bile motho wa gona ba fela ba mmitša gore 'phiri yela Maleka, phiri yela Madimetša, bjalo bjalo.
Ge ngwana a tswalwa, go be gona le bakgekolo bao ba bego ba hlokomela gore pelego e sepele ka tshwanelo. Ka ntlong ye moimana a belegelaago ka go yona, ga go tsene motho ofe goba ofe ge e se bona bakgekolo fela.
Go a direga gore ngwana a tle pele ga lebaka. Ba ba di dutšego ka marago ba re ngwana o bjalo o bewa ka gare ga leselo a khurumelwa go fihla ka letšatši leo a tlago go lla ka lona. Ga a je le ge e ka ba go anya letswele la mmagwe ge a sa khurumeditšwe.
Go dumelwa gore ge a khurumeditšwe go swana fela le ge a le ka gare ga mpa ya mmagwe. Ka ntlong ye a bewago ka go yona go tsena bakgekolo ba matsogo a a hlwekilego (ke gore ba go se tsebe tša boloi). Ka letšatši le a llago ka lona o tla be a šupa gore ke nako ya gore a ka swarwa goba go godišwa go swana le bana ba bangwe. Mohlala, bakgekolo (baledi ba gagwe ba ka mehla) ba mo hlokomela gore o 'wa kalana pele' a ka ntšhiwa ka ntlong.
Re sale tabeng ya ngwana, ge ngwana a dutše a gola go ba le dintlha tše bohlokwa tše di lebelelwago ke batswadi. Mohlala, ge ngwana a mela meno go a lebellwa gore go thomile a fe go mela. Ngwana wa go mediša meno a ka godimo pele o bitšwa lešeka. Ngwana o bjalo ga a tšewe go swana le bana ba bangwe ka lebaka le batho ba nago le tumelo tše di fapanego ngwaneng o mo bjalo. Go na le tumelo ya gore ge o ka ya le lešeka ngwaneng yo a lego bolwetšing bjo bogolo, ge lešeka leo le fihla moo molwetšing, molwetši o ikela ga maotwanahunyela ka ponyo ya leihlo.
Meeno ke eng?
Potšišwana ye o ka nyatša, kganthe ke nngalabana. Ge go bolelwa ka moeno, goba moano, ka ge mbotwana o e bona e kaka meetšana, go supša phoofolo goba segagabi, le ge e ka ba nong goba nonyana, goba se sengwe sa dilo tša tlhago. Seenwa se, ka tshwanelo ya sona ge go latišwa lebila, basebini ga ba se je ge eba ke sa go lewa, goba ga se bolawe goba sa swarwa ka magobe ka mokgwa ofe goba ofe. Se a hlompšha ka ge e le lebalantsebe la bao ba kgethilego go se bina. Se fele pelo, re tla re mo kgaolong ye a latelago ra leka go kwešiša gore go ena goba gona go bina ke go reng, le gore go tlile bjang.
Seenwa sekhwi, Mokone, se enwa ke kgoši ya setšhaba. Bjale ka ge ka Sesotho kgoši e le modimo wa setšhaba sa gagwe, e le yena mongmobu, e bile e le Seswana gore koša ya tibja mošate balata re a latela, setšhaba se sa gagwe le sona se ipitša ka moeno wo. Go swana le gona mola ga go bitša setšhaba ka kgoši ya sona gwa thwe ke ba Mamabolo, goba ba Sekhukhune, ba Mphahlele, ba Mampuru, ba Madihlaba, bjalo bjalo, ka ge maina ao e le a magoši a ditšhaba tšeo. Le naga ya bona e bitšwa ka kgoši ka ge e le mogmabu, gwa thwe ke gaSekhukhune, gaRakgwadi, gaMmatšhaka, gaSeopela, gaMašegwana, bjalo bjalo.
Di realo ditaba. Bjale a re hlomphe meeno ya go ya ka fao ke setšego ke go kaetše ka gona mo godingwana.
Gore hleng setšhabeng se tee lehono a re no hwetša meeno ye e fapanego re tla go bona pele re yago.
Meeno ya diphoofolo ke mapharašaša. Ke tla no go nyareletša ya go tlala legoswi goba a mabedi.
Yona e binwa ke ba Mamabolo ka mo Bjatladi ka mo. Bengmoeno ke babinakolobe goba Dikolobe. Bao ke bona ba Boenakolobe.
Bakone ba Marangrang ke tau tše di boago Dumane managaletlopo. Ka mo Mphanama ka mo ke Ditau.
Mola Bushbuckridge mola, Mapulana ale ke Babinatau le bona. Ke go tsopoletše go lekane.
Ge eba o tseba Kgoši Sekhukhune gona o tloga o tseba yona Noko. Eya Maroteng o tla hwetša Babinanoko. Tše dingwe Dinoko šedi ka mo Mamone gaKgoši Sekwati. Mola Magakala go tletše bona ba mootlwa wa noko.
Le ge ke se ka ba kopanya go lokile, Nkone.
Babinankwe bona a ke no go šupetša ba felo go tee mola Botlokwa go thwego ka gaMmatšhaka Mamela, gona Boanankwe, gabo Mmatšhaka ga ke fetolwe, ka fetolwa Tšhaka ke a kgwetlepana.
Ditlou re ka no tšea ba Kgoši Molepo ka mo Bošiga. Ba Maila ka mo Bosotho ka Ditlou. GaModjadji le gona go agile Babinatlou. Ba bangwe šeba ka mo Mokopane. Ba Malaka ka mo gaSekhukhune le bona ba ena tlou, sejamere kamphela. A ke ba fete.
Ditšhaba tšeo di sa bitšwago Bakone le lehono, setlogong sa tšona di be di bina phoofolo še ya go befa, ya maledu a go kgotla ka sefega, ya molomo wo nkego e a hlagola, go thwego ke 'Kokoon' gona 'Gnu' ka mola d ipukung tša baithutadiphoofolo. Leina le la 'Kokoon' o a le bona ge le iša kua go lela la 'Kgokong' Aa! Ke wona moeno was setlogo wa Bakone. Le ge lehono ba fapana ka meeno, leina le la Bakone le sa ba kgomaretše, goba bona ba sa le kgomaretše?
Bjale gona o šetše o tladitše seatla. Ga o bone ge o šetše o tsheletše go se sengwe O tla no tlaleletša o iketlile. A re re fofi?
Meeno ya dinonyana re tla no thankobela ka ge le yona e se mekae.
Babinanong ba ke ba gopolago gabotse šebale mola tikologong ya bale ba Masemola. Ke Ba bina nong še ba re ke mmaletswetswe, ye bona beng ba rego ke tau ya godimo. Ke bana ba Nong a boRatladi bohulwana thlabadithamaga, be rego tše kgwadi ke tšhaba mebala.
Se makale ge mašianoke le wona o binwa. Gape felo fa ke Lebowa , ke boboelo bja ditšhabatšhaba. Nongphitshwa ye e binwa ke ba Lekgothwane. Ke ba nonyana mailagošupša, nong ya go dula meetseng.
Babinahlagahlagane ba bangwe ke ba Matlala a Phokwane mokhwi Lefakong. Dithlanthlagane tše dingwe ke tšela tša Matlala a thaba ya Mogoši. Mothiba mo kgauswi le Turfloop mo le yena o bina hlagahlagane. Tisana šo mo kgauswi le ga Sekwati. Ke mmina hlagahlagane le yena. Ditšhaba tše ka moka ke Bakone Babinahlagahlagane, hlagahlagane nonyana' a marongwane, maganagohlolwa madumelagoretwa. Le ge ke se ka ba kopanya ga go taba. O tla tšama o oketše ge bjale re gagaba.
Meeno ya digagabi o ka re ke ntoo, dibedi fela. A re thulamele madibeng gabolesele ngwana wa kwena.
Yona kwena ye ya kwenakwena ye, ya dihinya le dikenepša tša dikgapetla, ke tloge ke era ona makgwakgwa.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Diema.txt</fn>
Mna. M. Nokaneng mo pukung ya gagwe ya go tsebega ka Segagešo, o tlhaloša seema bjalo ka lefoko le le kopana la go hlaba leo le akaretšago therešo ka ga bophelo. Diema di akaretša bophelo ka moka, di bolela therešo ka go loka, serithi, botho, mekgwa e mebe, boikgokgomošo, go hloka tebogo, kgang, go botega, bofšega, bogale, bofora, boradia, bogwera, bonaba, botšhošetši, boitefeletšo, tlhohleletšo, go se atlege, lenyalo, lapa, mašoto, botšofadi, lehu, bohlale, botlaela, temošo ya kotsi, bj. bj. Di akaretša dilo tše dintši go swana le tšohle tše batho ba gahlanago le tšona bophelong. Gantši phedišano ya batho e swantšhwa ka tšeo re di bonago tša hlago gagolo diphoofolo. Diema di re eletša le go re ruta ka tšeo re di bonago bophelong. Ke mothopo wa bophelo, di fa bophelo ka gobane motho yo bohlale o ithuta ka tšeo di hlagetšego batho ba bangwe ka tšona.
Tla re go fe go se nene tše dingwe tša diema tše re di kgobokeditšego dinyakišišong tša rena. Diema tše di arogogantšwe go ya le ka diphoofolo tšeo di bapetšwago le tšona. Mohlala, diema ka kgomo, ka mpa, sebete, bj. bj. Diema tše di tšerwe pukung ya Segagešo ya go ngwalwa le Mna M. Nokaneng.
Kgomo ka mogobe e wetšwa ke namane.
Kgomo ga e imelwe ke dinaka e le tša yona.
Kgomo go latswana di boya.
Kgomo go hlabana tša šaka.
Kgomo go tsošwa ye e itekago.
Kgomo di retwa di boya mokatong.
Kgomo ya bongaka e hwile e nkga dihlare.
Kgomo ya go fula ga e swarwe molomo.
Kgomo ga e latswe namane e se ya yona.
E maswi ga e itswale.
Sello sa kgomo re lla re lebile pitšeng.
Kwela pele ya bokgomo ga e boe le lenyora.
Ga e hlabe e se na dinaka.
Modiša kgomo ga ke rekwe, go rekwa moleti a thaga.
Ke swana ya mošate, wa e gapa o molato, wa e feta o molato.
Poo go bewa ya kgomo ya motho e a ipeya.
Mo hlako ya tsogo e gatilego le ya koto e a gata.
Kgomo e se nang dinaka e iphemela ka go loma.
Kgomo ga e ntšhe boloko ka moka.
Makhura a kgomo re tlolela teng ra tlola ka ntle re sentše kgomo letlalo.
Pudi ya ja leotša e fetetša tše dingwe.
Leputlaputla le ja pudi, modikologa o ja namane ya kgomo.
Pudi ya fata boroko e a lala.
Pudi ge e šita go tswala e re mokaka ke o monnyane.
Ba bona tša bopudi bokgakala tša bonku di bipilwe ka mosela.
Matswele a pudi ke a mabedi la boraro le a ila.
Leboela le a ja, le lle pudi.
Letlalo la pudi ya monna, le bapolelwa thoko.
La mpša le baba mofagodi wa lona.
Mpša ya motsomi ga e robale fase.
Madilo, mpša ya kgotho, e phela ka go latswe lwala.
Mpša ge e nailwe ga e na mong.
Mpša tše pedi ga di šitwe ke sebata.
Mona mpšana ga e fete sebodu.
Mpša ya go loma kudu ga e lome.
Tau tša hloka seboka di šiwa ke nare e hlotša.
Bošego ke tau, bo re go sa ra hlolana.
Tau ya mokgalabje e bolaya ka go tsatsela.
Tau ya ja mpholo mariri a kgotla leraga.
Molomo wa tau ke kwatana tšhika ka ona di a wela.
Tau ya potla digoba e di lle.
Bana ba tau ga re jane re moloko mong.
Mabothata ke tau ya mokgalabje.
Moya mahlong a tau o ya swere serumula.
Tau ga di adimane meno.
Legotlo le lefa ka setopo.
Legotlo la maselamabe le wetše ganong ga setsetse.
Mosadi ke tšhwene, o lewa mabogo.
Fa tšhwene bjala, seribane a hlalale.
Tšhwene go katana merojana.
Tšhwene manamelong o kgone, mafologong re lo go bona.
Tšhwenyana go bekana tša thakana.
Moleta mmilo wa tšhwene kgolo, rotwe, o leta a e ja.
Ngwana monna semapa sa tšhwene o re go bona mokgopha a re ke sona.
Mma-meriri wa Tubatse, tšhwene ya mašota legare marata go beola dingwe.
Banna naka mafolofolo, popotela ya tšhwene ba ka se e sware.
Bana ba Kgwale ba bitšana ka melodi.
Mafato a Kgwale ke ge e sale bosasa.
Morei wa kgwale ga se mmolai.
Seila kgaka se nwa moro.
Kgakakgolo se na le mabala, mabala a ne kgakana.
Kgaka boela maropeng, moraka ga o na ditshelo.
Kgaka ya hwa mae a bola.
Kgaka ge e fofa ke e ntsho, mebala re e bona e hwile.
Mašianoke a lla o okametše bodiba.
Legokobu ge o emiša diphego go ba ke biditše o boneng.
Legokobu le boi le hwa le mohlaka wa lona.
Legokobu le rile se lailwe, la feta le sobetše.
Le ge o ka e buela leopeng magokobu a go bona.
Bošego bo re go sa le ye le thibe tsela, legokobu motho wa maaka o etla a ahlame.
Mpa ga e nene, e itlhokela mofepi.
Morwadi o rwala ka mpa, ka magetla o rwalela bangwe.
Mpa ga e tshela moedi.
Mpa ga e fahlwe.
Mpa ya mongwe ga e phepelelwe.
Mpa e sekwa ke moladi.
Bjang bja pitsi ke bjo bo lego mpeng ya yona.
Mpa ga e ruwe ke setlaela.
Mpa ga e šite mong wa yona.
Serole sa khora mpa se a boelela.
Moja sa gagwe o a iphihla o re go bonwa a se lotwe.
Lenaka la monna ke mpa.
Mma ngwana o jele mpa rwa, o hloka le bo tsentšho.
O se bone mooka go bola, Makhura a tšwa mpeng.
Lebitla la kgomo ke mpa.
Mpa ya mofeti ga e fetše sejo sa motho.
Montšha ntšhi maswing o kwa mpa mokhora.
Moeng tla ka gešo re je ka wena.
Šepa la moeng le feta la mong gae.
Kgomo ga e rage moeng ya raga moeng wa lefa.
A laela kgale moeng a tšea marumo o a tloga.
Wa lebelela moeng a sa tla, o tla ka geno.
Moeng ga a tsebe tšhila.
Moeng a duta letsogo ga a je sa molemi.
Moeng ke laela kgale ka tšea thebe ka sepela.
Moeng ga a bone ngwedi.
Apeela moeng motla pele, motla morago o tla a rwele eng.
Moeng o tsoša a sa eme.
Moeng ke pula o a feta.
Moeng moeta selemo, melato o e rera yohle.
Mogatša moeng ke mpa.
Alafa moeng gabane motla le kgomo ga a tsebje.
Mahlo ntebe ke moeng ke nyakile gona go lebja.
Ngaka tša šika mmogo di fetogelana mapogo.
Alafa molwetši a re go fola a roge ngaka.
Ngaka e sa gapeng kgomo e gapa mpa.
Ngaka ya mošemane sedimo e tswiya legotlo.
Ngaka nthute go alafa ge e le mejetša ke ya ka.
Eya o dule ngaka o matepe diepamere ga di fele.
Ngaka ya gae e khora matetelo.
Moriri o sa kotwego o leta ngaka.
Ngaka tša kgale ga di hlape di hlapa mohla wa naka.
Ngaka go alafa ya leleme le thata.
Kgoši e hwile, ngaka e hwile, re tshela ra llela marena, rare tšeo ke diepamere tša bogoši ga di fele.
Lešaka la pelo ga le tlale.
Pelo ga e na tšhiwana.
Mmapelo o ja serati, senyakelwa ga a se rate.
Pelo ga e rupe.
Dipelo ga di etelane.
Ga ba tswale ba ate, mona le pelo ga a tsebje.
Ka ge diema di swere polelo le melaetša ye e khutilego, re bone go le toka gore re go fe tlhalošo ya tše dingwe tša diema le dihlalošo tša tšona tše di tlwaelegilego mo Basothong ba lebowa.
B - Mosadi ge a nyetšwe a tsebe gore le ge monna a hwile ga a swanela go boela gae.
B - Ge o bona o phela ka go se lokologe, se sebotse ke go katoga batho bao.
B - Selo sa go dirwa ka kgapeletšo, ga e ke e ba sa nnete, gobane o se dira o sa lokologa.
B - Motho wa go se tšee dikeletšo gantši o tle a hlokomologwe ge a wetše dikotsing.
B - Motho yo botse sebopegong ga a ke a eba le mekgwa le botho bjo bo tumišegago.
B - Ge o ka leta selo lebaka le letelele se sa bonale, o swanetše o se hloboge gobane o letile lefeela.
B - Ngwana ge a dira mediro ye mebe o tsenya batswadi ba gagwe melatong le dikotlong.
B - Baagišane gantši ba fela ba thušana le mabothateng.
B - Taelo ya babuši e a hlomphiwa gobane monyatši a ka otliwa.
B - Ge o sa hlopmphe babuši, o swanetše go tloga nageng ya bona.
B - Mekgwa ye mebotse ya batswadi, gantši e tšwelela le baneng.
B - Batho ge ba leka go dira yo mongwe bošula, ba tle ba nyapolwe sephiri se tšwele nyanyeng.
B - Motho wa sebodu o rata kudu go itumiša ka dilo tše a sa di kgonego.
B - Dilo tše dibotse di hwetšwa ka bothata le go šomelwa ka kgotlelelo.
B - Go ja go fa motho maatla a go šoma.
B - Monyatšegi gantši o tle a ikgodiše ka ditiro tše botse.
B - Motho ge a dirile bobe o tle a fetetše le bao a phelago le bona.
B - Modiro o swanetše o dirwe go sa le nako, gobane ka morago o tlilo pala.
B - Motho ge a tlo kgona go phetha modiro o swanetše go o thoma ka maatla le mafolofolo.
B - Lehu ga le kgethe, le tšea le bahumi ba sa ngangabetše ka ditseka tša bona.
B - Ngwana wa go se gane go rongwa o ba le mahlatse.
B - Mosadi ge a le seroto modirong, o a retwa go fetisa ge a le botse goba a kgahliša.
B - Ge o dira modiro sephiring, gopola gore yo mngwe o a go bona.
B - Motho ge a šoma o tle a holofela gore gogongwe a ka ba mahlatse ge a ka no kgotlelela.
B - Gantši batho ba kgodišwa ke ge ba bona selo se direga.
B - Ke tla re gantši motho o felela a se a humana selo. Modiro o swanetše go hlaganelwa.
B - Mang le mang o swanetše go hlaganela go dira modiro a sa na le maatla, gobane ge a lapile a ka se o kgone.
B - Gantši bathoba ba phelago gotee ba tle ba ratane goba ba lwe.
B - Ge o botile motho gomme a go tlogela, o swanetšwe ke go ngatela gobane ka mahlo o bone.
B - Motho ge a boletše selo ga a ke a kgona go hlanoga gobane ba bangwe ba mo kwele.
B - Gantši bana ba rata go ekiša batswadi ba bona ka mediro.
B - Motho yo a se bego gona ke yena moanegelwa, yo a lego gona o a ikwela.
B - Motho yo mogolo o swanetše go hlomphiwa.
B - Ga se tshwanelo go lapa ge o dira modiro gobane kua mafelelong o ka go tšwela moputso.
B - O se rate bobotse bja motho o sa tsebe seo a ka bego a se hupile pelong.
B - Ge motho a dira modiro wo mobotse, o tle a retiwe ge a o phethile gabotse.
B - Ge o utsweditše motho selo, o ka se ikane ka sona gobane gosasa le wena ba ka go tšeela sona ba bangwe.
B - Le motho wa go nyatšega, ge a befetšwe a ka dira kotsi.
B - Batho ba go phela gotee ba fela ba thušana, ebile ba dira le dilo tše di swanago.
B - Monna ke go hlokomelwa ke mosadi, gobane ba bangwe ba mo lebeletše.
B - Ge bana ba tlwaelane le batho ba bagolo, ga se tshwanelo gore ba nape ba ba telele.
B - Go bolela ka modiro go phala kege motho a o dira.
B - Monna le ge a nyetše mosadi ga a ke a hloka basadi ba banwe kua ntle.
B - Batho ba ba kilego ba go thuša ba swanetše gore ka nako ye nngwe ba lebogwe.
B - Go thakgala kudu go tle go felele ka manyami le dintwa.
B - Banna ge ba humane ka mo go hlotlilwego ba a latelana ka o tee ka o tee gore ba lemogwe.
B - Motho wa go rata go phela ka go hlalefetša ba bangwe, tšatši le a lapago o fetoga lešilo.
B - Motswadi yoo a nago le pelo ya botse gantši ga a ke a eba le bana ba ba bjalo.
B - Motho yeo a lekago go pataganya mediro gantši o atiša go palelwa.
Go tšwa go Tebu ya Legapu, D.M. Kgobe, 1996.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Dijo.txt</fn>
Basotho ba lebowa ke batho bao ba kgonago go hlokomela mmu le hlago gore ba bune go jewe wa' mpana palega. Gantši motse wa monna yo mongwe le yo mongwe o na le mašemo moo go lengwago selemo le marega. Ke moo o kwago Mosotho wa lebowa a fela a re 'lehumo le tšwa tšhemong'. Bontši bja dijo tše di jewago ke Basotho ba lebowa ke tšeo di tšwago mašemong. Tšona di dirwa ka mabele, lefela goba lootša.
Tše dingwe tša lehlabula di akaretša dijo tša go swana le magapu, marotse, mafodi, maraka, le dinawa le tše dnigwe. Dinawa ge di omile ba di kopanya le mabele, lefela goba dihlodi. Ka nako ye nngwe go tšewa dihlodi tša hlakantšhwa le bupi, tša apewa go fihlela di butšwa. Sejo se bjalo se bitšwa semotwana. Motswako o bjalo o a fehlwa go swana le bogobe.
Ge e le mabele o na a šilwa a šilwa godimo ga leswika le le bitšwago lwala. Lwala ke leswika lamphaphathi la go ba le le lengwe le lennyane ka godimo. Le lennyane ke lona le šomišwago go pšhatlaganya mabele gore e be bupi. Lona leswika leo la go šila ka lona le bitšwa tšhilo. Ge mosadi a šila o khunama ka matolo.
Ka nako ya tlala/komelelo go be go jewa medu ya mohlare wo o bitšwago mohlophi. Mohlophi o hwetšwa mafelong a go swana le Ga-Sekhukhune le mafelo mabapi. Medu ya mohlophi e a epšwa gomme ya omišwa. Mola e omile e šilwa ka tšhilo le lwala gore e be bupi. Sejo se sengwe gape ke sekokomogane. Sekokomogane se dirwa ka go kgatla marula le go a phula. Baji ba sona ba re se bose kudu ka gore se jewa ka maswi a tšwago kgomong.
Lerotse le lona le a ebolwa la ntšhiwa diripa pele le apewa. Dithotse tša lona tša gadikiwa gomme tša re go butšwa tša kopanywa le bupi gore e be kgodu. Ka nako ye nngwe lerotse le dirwa diripa la anegwa godimo ga tlhaka ya ntlo gore le omelele. Ka morago ga lebaka le letelele le a apewa gomme ya ba sejo se se bitšwago mangangate. Go na le mahlare a mangwe ba re ke mašoga. Tše dingwe dijo ke dikgokgompane (tšona di epšwa šokeng), mekgampane, dikenywa tša naga (bjalo ka dihlophi, mabilo, dipipi, magaba, bjalo bjalo). Gape re ka se lebale maswi a dikgomo le dipudi.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Dika.txt</fn>
Mna M. Nokaneng pukung ya gagwe ya Segagešo, o tlhaloša dika bjalo ka mebolelwana ya tlhago yeo tlhaloša ya yona e sa hwetšagalego ga bonolo goba tlhalošo e ka senkwago go mantšu ao a bopago mebolelwana ya gona. Sebopego sa dika se a fetogafetoga. Dika di theilwe godimo ga lediri leo le ka šomišwago le mainamantšu ka go fapanafapana ga ona fela gona le dika tšeo di hlangwago ka lediri bj.k. tsebe ya kgauswi, pudi ya tsela, bjala bja phiri. Di tšweleletša therešo ya bophelo o e bile di na le mokgwa wa go se šomiše maroga.
Tla re go nyetlele go se nene ka tše dingwe tša dika tšeo di tlwaelegilego. Tše dingwe di na le ditlhalošo mola tše dingwe di sa tlhalošwa. Ka ge re tlile go šogana le mokgopha wo mmogo, go tšweletša pelo tšhomišo ya tše di bopago setšo sa gešo, re holofela gore o tla re ngwalela wa re thuša ka tše dingwe tša dithlalošo tša dika tše.
Go fela pelo-Go bona o ka re dilo ga di direge ka pela.
Go bea motho pelo-Go holofetša.
Go phula pelo maroba-Go hlolešetša motho taba gore a e kwišiše.
Go fišega pelo-Go ba le kganyogo ya go hwetša seo se nyakwago ke pelo.
Go fifala pelo-Go nyama.
Go ba le pelo ye tšhweu-Go loka.
Go ba le pelo ye ntsho-Go ba le kgopolo tše dimpe.
Go kgebiša pelo-Go ikgoptsofatša/go ikgodiša.
Go swara pelo ka seeatla-Go tšhoga o sa tsebe gore o tla hlagelwa ke eng.
Go kgoka pelo-Go se itlwaetše go duma dilo.
Go ja pelo-Go dula motho a tšhogile mathata ao a tsebago gore a tlilo mo wela.
Go tlala pelo-Go befelwa.
Go hwa pelo-Motho ge mekgwa ya gagwe le mediro e le ye mebe kudu gomme go bona a sa tshwenyege moyeng ka ga yona ra re o hwile pelo.
Go ruruga pelo-Go belaela se sengwe.
Ba mo utswitše pelo-Go dira gore o be mamoratwa.
O theletše pelo ruri-O hlakile.
Go loya ka molomo-Go hlolela yo mongwe madimabe.
Go ba le molomo o tee-Go bolela taba e tee ka go kwana.
Go ba le molomo wa batho-Go bolela ba bangwe.
Go hloma molomo-Go se nwe kudu.
Go se be le molomo o botse-Go se hutše gore taba e tla direga gomme gwa ba bjalo.
Go loma motho tsebe-Go sebotša motho ka ga se sengwe.
Go gata taba-Go tšhaba go itsenya ditabeng.
Go bolelwa ke boroko-Go se hlalefe.
Go bolaya motho hlogo e ntsho-Go senyetša motho yo mongwe.
Go phula pelo maroba-Go hlalošetša motho taba Gabotse gore a kwešiše.
Go yo tšholla bongwetši-ketelo ya mathomo ya mosadi gagabo morago ga lenyalo..
Go hloka tsebe-Go sebe le kwešišo.
Go hloka thari-Go se bone pelego.
Go ba le leleme-Go ba le maaka.
Go ba le mahlo a mantši-Go ba le megabaru.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Dikolobe tsa Bjatladi.txt</fn>
Naga yeo e tsebegago ka la gaMamabolo e dikilomitara tše e ka bago tše masometharohlano bohlabela bja tropokgolo ya Polokwane, kgauswi le moo go lego Yunibesithi ya Leboa lehono. Dikolobe, bjalo ka ge batho ba ga Mamabolo ba bitšwa, ke ba polelo-semmotwana ya sehlopha sa leboa bohlabela ya Sesotho sa Leboa ka gare ga mellwane ya naga-legae ya Lebowa la peleng yeo ga bjale e lego seripa sa Profense ya Limpopo ka go Afrika-Borwa ye ntshwa. Naga ya gaMamabolo e na le Bathobaso ba mmalwa bao ba nago le dipolasa gomme e na le palomoka ya 1144 ca 1 (4933 morgen).
Naga ya gaMamabolo e arotšwe ka dipušoselete tše pedi, ye nngwe le ye nngwe e ikeme ka boyona, ka fase ga kgoši ya yona. Setšhaba sa go tsebja ka la Sekwala (Segopje) se dutše ka thokong ya leboa (se akaretša lefelo leo e ka bago 1900 morgen). Setšhaba sa Mankweng goba Mamabolo' a Thaba 2 se dutše ka borwa (se dutše lefelong la go ka ba 3000 morgen).
Tsela ya Polokwane-Houtbosdorp, yeo e sepelago go tšwa bodikela go ya bohlabela e šomišwa bjalo ka mollwane wa go kgaoganya ditšhaba tše tše pedi. Le ge e le gore go na le mollwane woo o ba kgaogantšhago, go sa na le metsana ye mengwe yeo e lego ka borwa bja tsela ye, yeo Sekwala a rego e wela ka fase ga pušo ya gagwe mola ye mengwe e le ka leboa la tsela gomme Mankweng a re e wela ka fase ga pušo ya gagwe.
Go tšwa ka diripa tše pedi ga setšhaba sa gaMamabolo go hlagile mengwageng ya bo 1960 le 1970 ka lebaka la diphapano tšeo di bilego gona ka gare ga setšhaba gomme mafelelong di dirilego gore setšhaba se tšwe diripa tše pedi. Seripa sa gaSekwala se ile sa swanelwa ke go tšhaba gomme moragonyana sa dula Kgokong sa ipuša. Go no swana le Bathobaso ka moka ba Borwabohlabela, ba gaMamabolo ke ditlogolwana tša setšhaba se segolo se se hudugilego go tšwa Letsheng le legolo la Bogare-bja-Afrika ka ngwaga wa 1450. Ka kakaretšo re kare, Mamabolo ke setlogolo sa Bavenda le gona, Balobedu bao ba anago nabo kolobe (ya naga).
Peakanyo-leswa ya histori ya gaMamabolo e tloga e le bothata ka lebaka hlokego ya bopaki bja go bolelwa ka molomo bja setšo sa bona sa kgalekgale nakong ya ge maswika a sa le boleta. Go itaetša lebaka le le hlolago se e le gore, ka kakaretšo batho ba ka kgona go gopola ditiragalo tša histori tša lebaka la mengwaga ye kgolo ka ntle le mathata. Go feta nako yeo, tshedimošo e ba yeo e onetšego ebile ga e sa tshepiša/tshepega ka lebaka la dikgopolo tšeo di pateletšegilego. Ye nngwe ya tshedimošo thutwaneng ye e hweditšwe go tšwa go dikošana tša theto, dinonwaneng, dikanegelong le mehuteng ye mengwe ya dikanegelo tša setšo. Go kokota ga Bodumedi setšhabeng sa gaMamabolo go tsošološitše tsebo ya go bala yeo e dirilego gore go be le setšo sa go boloka dingwalwa tša mabapi le history yeo e diregago lebakeng leo, yeo e bilego le seabe se segolo sa go ngwalwa ga histori ya gaMmabolo.
Maikemišetšo a taodišo ye a magolo ke go bopaganya le go beakanya ka tshwanelo diripana-ripana ka moka tša tshedimošo malebana le histori ya setšhaba sa gaMamabolo.
Setšhaba sa gaMamabolo ke batho bao ba bolelago Sesotho sa Leboa, seo e lego seripa sa sehlopha sa setšo sa borwa-bohlabela seo Bathobaso ba Afrika-Borwa ka moka ba welago ka fase ga sona. Basotho, Banguni, Batsonga, le Bavenda ka moka ba wela ka fase ga kgoro e tee ya setšo ya borwa-bohlabela. Bohlatse ka moka bjo bo lego gona bo laetša gore Bathobaso ba borwa-bohlabela ba hudugetše thokong ya borwa go tšwa seleteng sa Letsheng le legolo la bogareng bja Afrika ngwagakgolong ye mehlano ya go feta ka bo 1450. Khudugo yeo e tšere lebaka le letelele e diragala mengwaga ya go latelana. Go itaetša khudugo ya Basotho e diregile pele ga ya Banguni.
Go tloga Bogareng bja Afrika, Bathobaso ba borwa-bohlabela ba ile ba ya nageng yeo e tsebegago ka la Zimbabwe (Bokgalaka) lehono. Ka mmolelo le ka setšo dilo di ile tša thoma go širegela go ya setšong sa Marhodesia. Bokgalaka badimo ba batho ba gaMamabolo e be e le Bavenda bao ba bego ba bolela polelo ya seKaranga. Ke ka baka leo Basotho bao ba dulago thokong tša leboa la noka ya Lepelle (go akaretšwa le batho ba gaMamabolo) ba bitšwa Bakgalaka, yeo e hlalošwago bjalo ka Karanga ke bao ba dulago borwa. Se mohlomongwe se hlaloša gore segalo sa bona sa polelo ya Sesotho se swana le sa batho ba Zimbabwe. Ka bomadimabe lefelo leo e lego legae la badimo tikologong ye le timeletše ka tšhirego.
Go tloga Zimbabwe Bavenda ba hudugetše thokong ya borwa go tshela noka ya Limpopo gomme ba hloma lefelo la bodulo dithabeng tša Soutpansberg lefelong leo le lehono le sa tsebjago ka Nzhelele. Ka melapong ya Nzhelele se sengwe sa dihlopha tša Bavenda seo se tsebjago ka la Balobedu, se ile sa dula kgauswi le mmoto wa Tshavalovhedzi woo o theeletšwego ka bona. Setšhaba sa gaMamabolo se hlolegile gona go tšwa go Balobedu. Ka fao go ya ka Van Warmelo, morafe wa dikolobe wa gaMamabolo ke wa lešika le tee le ba gaModjadji (Balobedu).
BBalobedu le ba gaMamabolo ba tlogile Nzhelele ba leba Borwa kgalekgale. Kgauswi le moo go tsebjago ka Modjadji lehono, gwa ba le karogano moo sehlopha se sennyane sa gaMamabolo se ilego sa tlogela Balobedu. Morago ga moo setšhaba sa Kgošigadi Modjadji, yoo a tsebjago ka go neša pula, se ile sa arogana go ya pele. Se se tlišitše go ba gona ga ditšhabana tše bjalo ka ba gaSekgopo, ba gaMamaila, ba gaMoila, ba gaMohokoni le ba gaRakwadi.
Ka nako ya khudugo go tšwa bogareng bja Afrika, setšhaba sa Bathobaso ba borwa-bohlabela se ile sa arogana sa tšwa diraipanaripana tše nnyane. Basotho ba ile ba napa ba hudugela ditikologong tša sehlabeng sa Borwa bja Afrika moo ba sa lego gona le lehono. Khudugo ya bona e swanetše go ba e be e laolwa ke go ba gona ga phulo ya diruiwa tša bona, naga yeo ba ka lemago mašemo go yona, le tšhireletšego dikotsing tše bjalo ka malwetši le ditšhošetšo tša dihlopha tšeo di phenkgišana le bona. Go itaetša batho ba be ba bolawa ke tlala ka ge bahlokašopeng ba be ba phela ka molawana wa 'phologo ya baa maatla'.
Morafe wa Basotho o ile wa phatlalala le bogolo bja naga gomme ka lebaka la go ikgetha ka lefelo go akaretšwa le mabaka a histori gammogo le karogano ya polelo, mabaka a leago le a theknolotši, gwa direga gore se arogane ka diripa tše tharo. Diripa tše kgolo ke Sesotho sa Borwa (sa Lesotho, Qwaqwa le dinagamabapi), Sesotho sa bodikela goba Setswana sa Botswana le Bophuthatswana le Sesotho sa Leboa goba Sesotho sa Transvaal sa Leboa. Morafe wa gaMamabolo ke wa sehlopha sa mafelelo.
Ka gare ga Sesotho sa Transvaal go na le merafe ye e latelago. Go leba thokong tša bohlabela go na le: Kutswe, Pulana le Pai; leboa-bohlabela go na le Lobedu, Mamabolo, Phalaborwa gomme ye mengwe merafe ye mennyane ya Lowveld ke ye bjalo ka Letswalo, Mogoboya, le Mametja yeo e laetšago tswalano ya Lobedu le Venda; sehlopha sa bogareng ke seo se tsebjago ka Pedi, Kwena, Roka le Tau gomme ka leboa go na le Birwa, Tlokwa le Kgaga.
Go šetše go laeditšwe gore setšhaba sa gaMamabolo se tšwa setšhabeng sa Balobedu seo se lego gaModjadji. Go dumelwa gore ba tlogile gaModjadji ngwagakgolong ye mene ya go feta. Ke fela tlala le megabaru ya pako ya boetapele tšeo di dirilego gore go be karogano ye. Setšhaba sa gaMamabolo se tlogetše lešika le bana babobona go ya thokong tša borwa se etilwe pele ke mogale wa go tuma yo a tsebjago ka la Manamela gomme ba yo itulela Leshitele (borwa-bohlabela bja lefelo leo gabjale le tsebjago ka la Tzaneen).
Go ka no phethwa ka la gore go tloga mola setšhaba sa gaMamabolo se ikaroganyago go sa Balobedu, e bile setlwaelo matšatšing ona ao gore bogoši bo kgethwa ke motho yo e lego mogale wa go tuma setšhabeng. Ka ge mehleng yeo bogale le tumo-ya-ntwa di be di tšewa go ba bokgabani, mohlabani yo bjalo ka Manamela o be a ka ba le bathekgi ba bantši gomme mafelelong a ikgapela maatla a itira morena. Ge ba sa ikgapele maatla ba ka ngwega le dihlophana tšeo ba ka rego go fihla pele ba itira marena a tšona.
Go swanetše go gopolwe gore go ba go fihla gabjale, ba gaMamabolo ga se ba ka ba bitšwa ka leina. E be e no ba fela seripa sa setšhaba seo se hudugilego go tšwa Zimbabwe go ya Nzhelele (Venda) moo ba ilego ba ba seripa sa sehlopha seo se tšwago setšhabeng sa Balobedu.
E bile ka morago ga go ikaroganya go Balobedu moo ba ilego ba thoma go šomiša le go amogela leina la Mamabolo. Go kwagala gore leina leo le tšwa go lentšu le 'lebollo' leo le hlalošago gore koma. Seo se ra gore batho ba gaMamabolo go tloga mohlang woo ba ile ba thoma go tsebega bjalo ka batho bao ba bollago.
Setšhaba sa gaMamabolo se dutše nako ye teletšana Letshitele. Ga go tsebege gabotse ka ga boetapele bja Manamela setšhabeng se. Seo se tsebegago ke fela gore Seolwana o ile a ba kgoši ya setšhaba sa gaMamabolo ka nako ya ge ba dula Letshitele. Ka bomadimabe, ga go hlake gabotse gore o ile a latelwa ke mang bogošing bja gagwe ka ntle le taba ya gore mosadi wa gagwe e lego Mamabuduša o ile a eta setšhaba pele morago ga lehu la gagwe. Go kwagala gape gore Sekwala, Ramohwibidu le Mamohlaume e bile a mangwe a magoši ao a bušitšego setšhaba se šokeng. Go tšwa segalong sa sereto sa bona 'Mamabolo'a Seolwana sa mmataladi sekgopa banna matolo' go itaetša o kare ga se gwa ka gwa ba le kgoši ye nngwe yeo e ka bego e bušitše pele ga Seolwana. Ka fao Seolwana a ka tšewa go ba yena mohlomi le tatago Ntlo ya ba gaMamabolo.
Magareng ga diputswa tša gaMamabolo, go na le tumelo ya gore Mamabuduša yoo a ilego a eta setšhaba pele morago ga lehu la monna wa gawe, o be a na le bokgoni le sebete go feta banna ba ntši. Go tšwa seretong sa gagwe 'Mamabuduša ka tšatši mola bangwe ba buduša ka pula' go tloga go itaetša gore e be ele molemi yo a šomago ka thata yoo a ka bago le puno e kaone le ge pula e be e sa ne ka tshwanelo.
Nakong ya ge ba le Letshitele, setšhaba sa gaMamabolo se be se sa ikwe se bolokegile ka ge se be se sa le kgauswi le Balobedu. Ka ge ba se ba kgaogana le bona ka moya wo mobotse (khutšo), ka fase ga boetapele bja bokgoni bja Mamabuša, setšhaba se ile sa kwana gore se hudugele pele thokong ya bohlabela. Histori ya ba gaMamabolo e re Mamabuduša o ile a makatša balatedi ba gagwe ka go loga seroto se segolo seo ka go sona a ilego a lokela bana ba gagwe ba bane. O ile a ba rwala hlogong leetong la bona ka moka. O be a tshwenyegile kudu ka polokego ya bona ka ge ba ile go sepela šokeng.
Setšhaba sa gaMamabolo se tshetše dinoka tše ntši sa ba sa phara dithaba go fihlela se fihla lefelong leo le tsebegago ka Seepe. Ka seLobedu lefelo leo le bitšwa Kheepe gomme lentšu leo le ra gore 'selepe'. Seepe sa go rema. Basadi ba gaMamabolo ba mengwageng yela ya peleng ba be ba dumedišana le go retana ka gore 'Mma Seepe sa go rema'. Mmolelwana wo o be o dirišwa go tlotla Seepe, e lego lengwe la mafelo a tlholego ya bona.
Go tloga Seepe setšhaba se ile sa hudugela gape thokong ya bohlabela lefelong leo le bitšwago Tlokwe. Khudugelo ya bona go ya Tlokwe e ile ya tliša mohlako le mathata go bona. Setšhaba se sa Dikolobe se ile sa welwa ke leuba la malaria leo le ilego la nyaka le ba feditše ta! Setšhaba se ile sa ba kgakanegong le tlalelong ye šoro, sa nyama sa šulafalelwa. Nakong ya ge ba le Tlokwe, setšhaba se ile sa itekola ka lefša, gomme sa fetša ka gore boemo bja boso bja lefelo le ga se bja ba lokela. Ba ile ba ba ba gopola gore mohlomongwe badimo ba bona ba ba furaletše. Ba ile ba fetoga magakwa. Mafelelong ba ile ba kwana gore ba boele morago mo ba tšwago, Bolobedu.
Go ile gwa kwanwa ka molomo wa lehlabula gore go boelwe gae. Tseleng ya bona ya go gomela morago ba ile ba tshela dinoka tša go phophoma ka mafula, ba phara le go fologa dithaba le meedi ya go boifiša, gape ba ikhwetša ba lebeletšane ka mahlong le dibata tše kotsi tša go ja batho.
Ditaba ka botlalo mabapi le taba ya gore setšhaba sa gaMamabolo se ile sa hudugela kae go tloga Tlokwe di tsoša diphapano tše dikgolo magareng ga batho ba setšhaba se. Go na le swanyane ya gore ba ile nageng ya Letsoalo moo ba ilego ba ba balata lebaka le letelele. Mo ke moo ba ilego ba thoma go nyalana le batho ba gaLetsoalo. Go ya ka mmegedi wa ka wa ditaba, yoo e lego kgadi ka mošate wa gaMamabolo ebile a nyetšwe ga Letsoalo, sekgotse sa ba gaLetsoalo le ba gaMamabolo ka tša go nyalelana e sa le se eba gona go tloga kgale mohlang wola ba gaMamabolo ba falaletše gaLetsoalo. Le lehono sekgotse seo se sa le gona ebile se sa tšwela pele. Ba gaMamabolo ba sa fela ba bitšwa Mamabola'a Letsoalo.
Le ge go le bjalo, mmegedi yo mongwe Morena J. R. Chueu, yoo e lego setlogolwana sa Ramohwibidu Lekau moemedi wa Maribe, o na le kgopolo e šele malebana le tsela yeo e tšerwego ke ba gaMamabolo go tloga Tlokwe. Go ya ka yena setšhaba sa gaMamabolo se tlogile Tlokwe se gopola gore se boela maropeng a sona e lego Bolobedu. O re sebakeng sa gore ba lebe leboa-bodikela, bona ba ile ba leba borwa-bodikela, gomme ba goroga gaMongatane moo ba ilego ba swanelwa ke go loba kgoši (go fa kgoši dimpho) gore ba hwetše seripana sa naga moo ba ka dulago. Dinoka tšeo ba di tshetšego e swanetše go ba e le Letaba, Lepelle le dinokakeledi (melapo) ya tšona. Dithaba tšeo ba ka bago ba di pharile ba bile ba di fologile e ka ba tša Kgwahlampa le Leolo. O re gaSekhukhune ba dutše mengwaga ye mmalwa ka fase ga bolata go fihlela ba gopola go tloga go leba thokong tša leboa, ka kgopolo yona yela ya peleng ya gore ba boela mašopeng, nageng ya botatagobona. Ka morago ga go feta dithaba tša Kgwahlampa le tša Leolo, setšhaba se ile sa fihla nageng ye botse ya go nona, ya ponagalo ye botse kudu. Ebe e le lefelo la go phela le talafetše, leo le se nago mong. Ba napa ba thea lefelo leo gore ke Bjatladi. Mo, ke fao go lego motsana wa Haenertsburg gona lehono. Ba ile ba dula lefelong leo gomme ba napa ba lebala ka ga go gomela mašopeng a bobona.
Go tšwa bohlatseng bja dikgopolo tše tša go fapana tšeo di boletšwego mo godimo, go na le dintlha tša go kwala tšeo di dirago gore motho a feleletše a tšere sephetho sa gore o tla ganetšana le kgopolo ya bobedi gomme a tšea ya mathomo.
Setswalle sa bagaLetsoalo le bagaMamabolo se fepša le go go godišwa ke lenyalo gomme se se tliša tswalano ya go tia ya go ya go ile yeo e bilego gona go fihla le lehono. Ka gaLetsoalo, ba gaMamabolo ba hweditše leloko le lefša la go tia go feta le bana babobona ba tlhago elego Balobedu. Se se tšweletšwa ke taba ya gore nakong ye ya gabjale ka lelokong la gaMamabolo, sefane sa Letsoalo se rena ka maina a go tlwaelega a bjalo ka Marothi, Phutiane, Podile, Mohloding. Se se laetša gape gore bontši bja batho ba gaLetsoalo ba ka ba ba ile ba huduga le batho ba gaMamabolo go tšwa gaLetsoalo. Ka lehlakoreng le lengwe, maina le difane tša batho ba gaSekhukhune ga di gona le gatee bathong ba gaMamabolo gomme a batho ba gaMamabolo ga a gona le gatee bathong ba gaSekhukhune. Se se tšweletša bohlatse bjo bo hlapilego mahlong gore ga se gwa ka gwa ba le tswalano goba kamano magareng ga batho ba gaMamabolo le ba ga Sekhukhune.
Ka gare ga mošomo wa Van Warmelo wa thutaserafe, Hofman moruti wa kereke ya Lutere, o gopola gore Podile, o mongwe wa magoši, o ile a nyala mosadi wa gagwe go tšwa gaMamabolo. Gape gothwe yo mongwe wa basadi ba Ramatau (kgoši ya gaLetsoalo) o be a e tšwa gaMamabolo. Van Warmelo gape o bolela gore Marothi yoo e lego morwa wa kgoši Kheapee o bile le diphapano le tatagwe, gomme a thoma go kwa a se sa bolokegile ka gona a tloga a ya gagabommagwe e lego gaMamabolo. Se se thuša kudu ka go ba taetšo ya maleba ya gore Mamabolo o tloga a tswalana le Letsoalo e sego Sekhukhune.
Sa bobedi, setšhaba sa gaMamabolo se na le mareo a polelo a go swana le a ba gaLetsoalo go feta a ba gaSekhukhune. Bobedi ba wela ka fase ga semmotwana sa bohlabela sa polelo ya Sesotho sa Leboa gomme ba bitšwa 'Basothofatšwa'. Phapano ke fela gore ba gaMamabolo ke sehlopha seo se iSothofaditšego seo tlhago ya sona e tšwelelago go tšwa go seVenda. Ba gaMamabolo ba swanetše go ba ba iSothofaditše go tšwela pele ka nako ye ba le gaLetsoalo. Ge nkabe ba kile ba ba le kamano le ba gaSekhukhune ka go dula le bona, nkabe polelo ya bona e na le khuetšo ya segalo sa Sepedi sa gaSekhukhune go feta khuetšo ya segalo sa polelo ya gaLetsoalo.
Sa boraro, le ge setšhaba sa gaMamabolo se ile sa ba kgakanegong ye kgolo kudu ka lebaka la go phulega ga bolwetši bja Malaria ge se le Thotlwe se be se ka se lobe cardinal points.
Ya mafelo, yeo mohlomongwe e di fetago kamoka ke gore, bontši bja batho setšhabeng sa gaMamabolo bo tloga bo ganana le taba ya gore badimo ba bona ba kile ba bea leoto nageng ya gaSekhukhune. Yo mongwe wa batsebiši ba ka, Solomon Mamabolo yo a bitšwago ka la kgoši-e-ntsho, yo e lego yo mongwe wa bakgomana ba mošate wa gaSekwala (gaMamabolo) o tloga a kiba leoto fase a gana nnang ya banyana gore setšhaba sa gaMamabolo se kile sa bea leoto gaSekhukhune. Ka lebaka la bohlatse bjo, re ka ruma ntle le kgonono gore setšhaba sa gaMamabolo se ile sa leba thwi Bjatladi se šomiša ka tsela ya go feta gaSekhukhune.
Bjalo ka ge go šetše go laeditšwe, Bjatladi ke leina la Sesotho la lefelo leo le bitšwago Haenertsburg lehono. Le theeletšwe ka E. F. Haernet, yo mongwe wa Bathobašweu ba mathomo ba go tuma ka Northern Transvaal. Le ge go le bjalo, setšhaba sa gaMamabolo se napile sa tšea lefelo le go ba lefelo la badimo ba sona. Le ge e le gore ga go bonnete ka ga matšatšikgwedi ao go gopolwago gore setšhaba sa gaMamabolo se gorogile ka ona Bjatladi, go dumelwa gore e bile mathomong a ngwagakgolong ya bolesomeseswai. Mo ke mo setšhaba sa go tia sa gaMamabolo, seo go tloga yona nakong yeo se ilego sa ipitša Dikolobe-tša-Bjatladi yeo e hlalošago gore dikolobe tša naga tša Bjatladi se hlolegilego. Ba ile ba oketšwa ke setšhaba sa gaLetsoalo seo ba hudugilego le sona go tla lefelong le le lefša.
Botse bja naga ya Bjatladi bo tlhathollwa ka bokgwari ke Podu Mamabolo, yo a tsebjago ka la Kolobe-ya-Bjatladi, mohlami wa dikoša wa go tuma Sesothong sa Leboa, košeng ya gagwe ya go bitšwa "Bjatladi" moo a e tšweletšago bjalo ka "naga e tala, ya go hlolega, ye botse kudu, ya lehlabula". Go tšwa mo košeng ye ya Podu Mamabolo, go a itaetša gore Bjatladi ke naga ya kgora, ya khutšo le dinose. Go ya ka mmegedi wa ka wa ditaba, yoo le gabjale a sa dulago Bjatladi gomme a šoma polaseng ya go bitšwa Allandale, lefelo le la bodulo bja setšhaba sa gaMamabolo le be le le thabeng ya Mahufse (yeo lehono e tsebjago ka la Iron Crown) borwa-bohlabela bja motse wa Haenertsburg. Dikilomitara tše e kabago tše nne ka thokong tša borwa-bohlabela bja motse, dikilomitara tše e kabago tše pedi go tloga thabeng ya Mahufshe polaseng ya Allandale go na le sekolo seo se bitšwago Mahufshe, seo go lego molaleng gore se theeletšwe ka thaba ye bjalo ka ge e le setlwaedi go Bathobaso go thea dikolo, dipetlele, ditoropo le mafelo a mangwe a bohlokwa ka dilo tša tlhago tše bjalo ka dithaba tšeo di lego kgauswi le tšona.
Go leba thokothoko ya bodikela bja thaba ya Mahufshe, go na le dithokgwa tše dikgolo kudu. Dithokgwa tše pedi tše di bitšwa "letši la magoši le letši la Mahlatji". Go Bathobašweu di tsebja ka Black Forest le Forest Glens ka go latelana. Mmegedi wa ka wa ditaba o tloga a hlaloša gore mehlape ya setšhaba sa gaMamabolo e be e fudišwa dithokgweng tše tša Magoši le Mahlatji. Dithokgwa tše pedi tše di be di dirišwa bjalo ka dibo tša go tia tša setšhaba ka dinako tša marumo (dintwa). Mafelo a diphiri le dibo tšeo di lego ka gare ga dithokgwa tše di tsebja fela ke Dikolobe-tša-Bjatladi. Go be go le bothata gore mofaladi/motho yoo e sego wa setšhaba se a kgone go tsena ka gare ga dithokgwa tše.
Go no swana le merafe ka moka ya Bathobaso mehleng yeo, setšhaba sa gaMamabolo le sona se be se agile dintlwana tša sona ntlhorwaneng ya thaba. Ba ile ba aga godimo ga thaba ya Mahufshe ka maikemišetšo a gore ba kgone go bona manaba a bona a sa le kgole. Mehlala ya mašaledi a mašope a meago ya bona e sa le bohlatse bja taba ye le lehono. Thaba ya Mahufshe gammogo le dithokgwa tše pedi tšeo go boletšwe ka tšona e be e le dibo tša setšhaba sa gaMamabolo. Ge manaba a bona a be a ba hlasela, bahlabani ba bona ba be ba phara thaba gomme ba kgokološetša manaba ao ka maswika a magolo. Go swanetše go gopolwe gore setšhaba sa gaMamabolo se dutše Bjatladi ka dinakong tša dintwa le kgakanego tšeo di tsebjago ka la Mfecane, ka nako ya ge Mazulu, Mandebele le Maswazi bao ba bego ba tsebja ka la Mapono ba be ba ralala le naga ba eta ba bolaya yo mongwe le yo mongwe yoo ba kopana ka yena tseleng. Se se diregile ka nako tša Makgobe Mamabolo le Matšhemo Mogashoa bao e bego e le bahlabani ba bogale Dikolobeng.
Melala yeo e lego magareng ga thaba ya Mahufshe le dithokgwa tše pedi e be e dirišwa bjalo ka lefelo la temo. Go be go bjalwa mafela, mabelethoro, leotša le dibjalo tše dingwe. Bjalo ka ge Bjatladi e be e le naga ya mobu wa go nona, tlala e be e sa tsebje setšhabeng sa gaMamabolo. Go be go na le segwere se sengwe sa go swana le potata seo se bitšwago mohletlwa seo se bego se bjalwa Bjatladi fela. Batho ba setšhaba sa gaMamabolo ba be ba dumela gore segwere se se mela le go hwetšaga Bjatladi fela, e sego mafelong a mangwe a naga. Ka tsela yeo mohletlwa o ile wa napa wa tšewa go ba mpho ya tlhago ya setšhaba sa Dikolobe yeo e sa hwetšego kae goba kae. Ka bomadimabe, pšalo ya Pine le Pilikomo lefelong le, e ile ya tliša kgwahlafalo le tshenyo ya go mela ga mothetlwa.
Ge setšhaba sa gaMamabolo se fihla Bjatladi se hweditše batho ba gaKgopa le ba gaMampa ba dutše ka thokong ya bodikela le borwa bja Bjatladi. Ditšhaba tšeo tše pedi di ile tša fenywa le go thopša gabonolo ke setšhaba sa gaMamabolo. Ka thokong ya bohlabela bja Bjatladi go be go le setšhaba sa Ditlou sa gaMakgoba. Ba ile ba ruma ka go dira kwano le ba gaMakgoba ba maatla gomme ba dula mmogo mengwaga ye mentši.
Temeng ya go feta ga se gwa bolelwa kudu ka ga magoši a setšhaba sa gaMamabolo. Go boletšwe fela ka Seolwana, tatago setšhaba, mosadi wa gagwe ebile e le mohlatlami wa gagwe Mamabuduša; le magoši a mangwe a bjalo ka Sekwala, Ramohwibidu le Mamohlaume. Ga go seo se boletšwego ka ga borena goba go laodišwa ka bjona. Ntlha ye nngwe ye bohlokwa yeo e swanetšego go tšeelwa šedi ke gore Maribe e ile ya ba kgoši ya setšhaba ka nako ya ge go dulwa Bjatladi. Seo se paledišitšego dinyakišišo tšeo di tseneletšego ka ga magoši a mangwe e bile hlokego ya taodišo-ya-molomo ya setšo. Tlhokego ya dingwalwa tše lekanego ka ga setšhaba sa gaMamabolo mehleng ya bogologolo ke yona e dirago gore go be bothata go hwetša tshedimošo.
Kgorogo ya Bodumedi setšhabeng sa gaMamabolo e re kgontšhitše go tseba gore ke kgoši Maribe yo a bego a etile setšhaba pele go tloga Bjatladi mengwageng ya bo 1890. Diketapele tša Bodumedi setšhabeng sa gaMamabolo e be e le batho ba bjalo ka Kamela Raphela, Rauwasa Mogashoa le Makgobe Bopape. Ba ile ba ruta batho go ngwala gomme seo sa tswala setšo se seswa sa go boloka dingwalwa tša ditiragalo mabapi le tatelano borena bja bogoši, kudukudu go tloga ka pušo ya Maribe.
Nakong ya Great Trek (1836-1839) go tla ga Bathobašweu ka gare ga naga go bile go maatla. Lefelo la go nona la Bjatladi e bile le lengwe la mafelo ao a bilego le kgogedi go Bathobašweu. Go na le tšhupo ya gore ka mengwaga ya bo1840 go be go šetše go na le malapa a sego kae a Bathobašweu ao a dulago Bjatladi moo setšhaba sa gaMamabolo se bego se dula gona. Magareng ga bona go be go le monna yo leina la gagwe e bego e le Salmon Marais yoo a bego a bitšwa ka la Oubaas. Go ile go belegwa morwa ka lapeng la Matšhemo Mogashoa, mohlabani yo bogale nakong ya kgošing Maribe, a napa a thewa leina la Oubaas. Mohlomongwe e bile ka lebaka la go kgahlwa ke Marais ga Matšhemo. Batho ba setšhaba sa gaMamabolo, ka lebaka la go palelwa ke go bitša leina la Oubaas ka mokgwa wa tshwanelo, ba napa ba le bitša gore ke Rauwasa. Rauwasa Mogashoa o tšewa bjalo ka motho yo a ralokilego karolo ya bohlokwa ya Bodumedi setšhabeng sa gaMamabolo.
Go ya le ka bohlatse bjo bo filwego ka godimo, go a itaetša gore malapa a mmalwa a Bathobašweu a be a šetše a le gona Bjatladi mengwageng ya bomasomenne a ngwagakgolo ya mafelelo. Mengwageng ya bomasometshela le bomasomešupa, ba be ba šetše ba thopile Dikolobe-tša-Bjatladi ka tsela ye e makatšago. Ripapliki ya Transvaal yeo e bego e dumelela Bathobašweu go ba le dipolasa tše pedi tša go ka ba 3000 morgen ka e tee, mola Basotho ba be ba gateletšwe ke molawana wa Volksraad wo o bego o ba thibela go ba le naga, e bile mahlatse a go šiiša go Bathobašweu mola e bile thupa e bohloko ya mafelelo go setšhaba sa gaMamabolo sa Bjatladi.
Khudugong ya bona ya go tloga Bjatladi, setšhaba sa gaMamabolo seo se bego se etilwe pele ke Maribe, se ile sa leba thokong ya bodikela. Ba fetile dithabeng tša Matlalwe, ba tshela molapo (noka) ya Mphogodiba gomme ba dula lefelong leo le bitšwago gaRakopi (Spitzkop). Ba bangwe ba batho ba gaMamabolo le ba gaLetsoalo ba ile ba ikgethela go šala Bjatladi, gomme ba ineela go šomela boroko (go šoma o sa lefelwe, o šomela go dula polaseng). Ba ile ba šala ka fase ga pušo ya Katane Mamabolo yoo e ilego ya ba ntona ya bona. Ba bangwe bao ba ilego ba ineela e be e le ba gaKgopa le ba gaMampa. Setšhaba sa gaMakgoba seo se bego se le thokong ya bohlabela se ile sa ithaopa go ba abela lefelo la bodulo lebaka la mengwaga ye mentši go fihla ge pušo ya bona (ba gaMakgoba) e fedišwa ka ngwaga wa 1895 ge ntwa ya Makgoba e fela.
Ka moeding wa Mphogodiba ka thokong ya bodikela bja gaRakopi, setšhaba sa gaMamabolo se hweditše morafe wo monnyane wa gaThema wo o tsebegago ka morafe wa Ditlou-tša-Bolepše woo o ilego wa thopša ke setšhaba se maatla sa gaMamabolo. Morago ga fao setšhaba seo sa gaThema se ile sa hudugela thokong ya bodikela lefelong leo le bitšwago Monywaneng (Donhill) gomme kgoši ya bona Makete ya napa ya ba ntona ya gaMamabolo. Le ge ba setšhaba sa gaThema ba be ba thopilwe, go na le tumelo ya gore se sengwe sa seripa sa naga ya gaMamabolo ke sa bona. Le lehono le, batho ba gaThema ba sa hlompša le go tlotlwa bogošing bja gaMankweng.
Go tloga gaRakopi, kgoši Maribe o ile a šutišetša kgoro ya gagwe dikilomitara tše e kabago tše pedi go leba Mafarane, lefelong leo le lego thabeng ya Hwiti. Ka thokong ya bodikela bja thaba ya Hwiti go be go na le malapa a mmalwa a gaMogashoa le Matlebjane. Go be go dumelwa gore ke bafaladi bao ba tšwago nageng ya gaSekhukhune. Ba ile ba tagafatša khutšo ba ba ba holofetša tshepagalo go kgoši Mamabolo gomme ba napa ba ba seripa sa mmušo wa Mamabolo.
Ka ge ba ile ba thopa setšhaba sa gaThema, sa gaMogashoa, sa gaMatlebjane, le ka go matlafatšwa ke go hlakanana le ba gaLetsoalo ba go tšwa Bjatladi, nakong ya ge ba le Mafarane setšhaba sa gaMamabolo se ile sa ba se maatla sa go tsebega. Ke nnete gore kgoši ke kgoši ka setšhaba sa gagwe. Kgoši Maribe e bile mmuši wa batho bao e lego ditlogolwana tša badimo bao e lego ba gagwe le yena, ebile e be e le hlogo ya malapa a bafaladi ao a bego a okeditše setšhaba sa gagwe. Mašemo a magolo a be a lengwa mehleng yeo gomme go bonwa puno ye kgolo ye botse. Khutšo le katlego e ile ya ba bogobe bja bona bja ka mehla mola tlala le ditlaišego e bile dilo tša maloba.
Pako ya bogoši le dintwa tšeo di tsogago ka mošate gantši ke tšona di bakago karogano ya setšhaba. Ge se se hlaga, bao ba sa kgotsofatšwego ke seemo sa ditaba gantši ba a tloga gomme ba inyakela botšhabelo magošing a mangwe goba ba ka gopola go ithomela ditšhabana tša bona tšeo di sa bušwego ke kgoši ya moo ba tšwago. Go itaetša o kare se se bolelwago mo se ile sa hlaga setšhabeng sa gaMamabolo ka nako ya pušo ya kgoši Maribe. Go bile le kamologano ye kgolo yeo go dumelwago gore e diregile ka mengwaga ya bomasometshela ngwagasomeng wa mafelelo.
Kgoši Maribe, go no swana le magoši a mangwe, o be a na le basadi ba mmalwa. Magareng ga bona go be go na le mosadi yo mogolo goba yona timamello yoo leina la gagwe le sa tsebjego ke mmegedi wa ka wa ditaba. Bjalo ka mmagosetšhaba yoo ebilego a nyetšwego ke sona, go yena go be go lebeletšwe gore a belege morwa yo a tla tlego a tšea bogoši ka moso. Yo mongwe wa barwa ba Maribe e lego Sekwala, yo a belegwego ka lapeng le lennyane, a napa a tsoša tshele. Ge nako ya gore a ye komeng le mphato wa thaka tša gagwe e fihla, a napa a leba morotong gomme a o eta pele. Lebaka la go wela le ile ge le fihla mafelelong ka morago ga kgwedi tše tharo, ge go lebeletšwe gore badikana ka moka ba swanetše go aloga, gwa se be ka mokgwa woo. Ba rile ba sa le thabeng gomme go lebeletšwe gore ba aloge, sebakeng sa go dira bjalo ba napa ba wela bogwera, bjoo e lego seripa sa bobedi sa koma ya banna. Mang le mang o be a makaditšwe ke tiragalo ye ka ge ka setšo bogwera bo latela bodikana ka morago ga mengwaga e mebedi go iša go e mehlano. Lebaka le le gapeleditšego se go direga e bile gore Sekwala le mphato wa gagwe gammogo le sehlophana sa batho ba bagolo go tšwa setšhabeng, ba be ba kwanetše taba ye le kgoši Maribe.
Mosadi wa Maribe wa bogoši o be a belegile bana ba basetsana fela. O ile a palelwa ke go belega mošimane yoo a tla tlego a tšea bogoši. Setšo se re ge mosadi wa kgoši yo mogolo goba timamello e ka hloka thari goba ya palelwa ke go belega morwa yo a tla tlago a bewa bogoši, gona o swanetše go ya lelokong la gabo go yo nyala hlatswa-dirope (lekgarebe leo le tla tlago le eba mmane'a bana gore le tle le mmelegele ngwana yoo). Mosadi wa Maribe o ile a leba lelokong la gabo la gaSehlapelo go yo nyaka hlatswa-dirope gona. Setšhaba sa gaMamabolo se ile sa tsebišwa semmušo gore ngwana'a Sehlapelo e tlile go ba hlatswa-dirope yeo e tlilego go belega kgoši ya ka moso.
Go ya ka setšo sa gaMamabolo, e be e le molao gore morwa yo mogolo wa kgoši go tšwa basading ba kgoši ba bannyane, o swanetše go robala le ngwana'a Sehlapelo gomme a mmelegiše morwa yoo a tlilego go tšea setulo sa bogoši. Sekwala, bjalo ka morwa yo mogolo baneng ba Maribe, ya ba yena a lebanwego ke go dira tiro yeo.
Le ge go le bjalo, Maribe ga se a ka a fa morwa wa gagwe Sekwala sebaka sa go ka tsena ntlong ya ngwana'a Sehlapelo bjalo ka ge go lebeletšwe. Monnamogolo o ile a gapeletša go tsena ntlong le hlatswa-dirope yeo ka boyena. Gomme Sekwala o ile are go tatagwe: "Ge o ka tsena ntlong le ngwana'a Sehlapelo gona ngwana'a Sehlapelo e tla ba mmane, eupša ge o ka ntumelela go tsena le yena ntlong, gona e tla ba mmamogolo". Seo se bego se hlalošwa ke Sekwala ka mantšu a ke gore, ge go ka belegwa ngwana wa tatagwe go tšwa go hlatswa-dirope ye, gona ngwana yoo e ka se be kgoši morago ga lehu la Maribe. Se ke ka lebaka la gore ge ngwana'a Sehlapelo a ka tsena ntlong le kgoši Maribe, gona o tlo tšewa go ba mosadi wa Maribe yo monnyane, yoo a fetwago ke mmago Sekwala ka maemo setšhabeng. Ka lehlakoreng le lengwe, setšo sa gaMamabolo se re ge Sekwala a ka tsena ntlong le ngwana'a Sehlapelo gomme ba belega morwa, gona ngwana yoo o tla swanelwa ke go ba kgoši ya ka moso. Ka tsela yeo, ngwana'a Sehlapelo e tla ba hlatswa-dirope ya kgonthe gomme a fiwa maemo a godimo go feta mmago Sekwala.
Go ya le ka mokgwa woo seemo sa ditaba le tshepedišo ya molao di lego ka gona tatelanong ya bogoši bja gaMamabolo, ditaba di ile tša ema ka lehlakoreng la Sekwala. Go swanetše go gopolwe gore mo pakong ye, Sekwala o be a sa lwele bogoši, o be a lwela taba ya gore toka e phethagale bjale ka ge setšo le moetlo wa gaMamabolo o gapeletša seo.
Le ge go la mokgwa woo, ka gare ga lapa la Sesotho, go fetana ga tate le morwa go tšweletšwa ke lebaka la gore morwa o tlamega go bontšha tlhompho go tatagwe. Se, ka bomadimabe se be se sa diragale magareng ga Sekwala le Maribe. Setšhabeng lentšu la kgoši le agelwa morako, go se latele molao wa kgoši go tšewa bjalo ka go nyatša maatla le boetapele bja kgoši. Ka tsela yeo le bakgomana ba mošate ba be ba gapeletšega go bona Sekwala molato ka ge ba be ba gapeletšega go ema le kgoši ka ge lentšu la gagwe e le molao. Ge bothata bo golela godimo, bao ba emago le Maribe ba ile ba tsogela Sekwala le balatedi ba gagwe bao ba bego ba ka tlala seatla maatla. Ka lona lebaka leo, Sekwala le bona balatedi bao gagwe ba ile ba rakwa go tšwa Mafarane gomme ba hudugela Kgwara (moo e ka bago dikilimitara tše hlano go tloga Mafarane) moo ba fihlilego ba itulela gona. Ka bjako ngwana o ile a belegwa ke ngwana'a Sehlapelo gomme a thewa leina la Mankweng.
Go hudugela Kgwara ga Sekwala le balatedi ba gagwe ga se gwa ka gwa mo kgaoganya le tatagwe sammaruri. Go rakwa ga Sekwala go be go bonwa ke Maribe le balatedi ba gagwe bjalo ka kotlo go lesogana le gore le fetoše mekgwa ya lona ya bonyatši. Le ge ele gore ba be ba fudiša le go nweša mehlape ya bona gotee, go be go se sa na tshepano magareng ga dihlopha tše pedi tše. Karogano ye kgolo ya mafelelo e ile ya latela morago ga tiragalo yenngwe ya madimabe.
Lehono le, magareng ga mošate wa gaMankweng le metsana ya gaMalahlela le gaMailula go na le noka yeo e bitšwago Senobotwane. Leina le le tšwa mantšung a mabedi a Sezulu e lego 'zinwa' leo le rago gore gonwa, le 'bantwana' leo e lego bana. Dihlopha tše pedi tša gaMamabolo mehleng yeo di be di fudiša mehlape ya tšona melaleng ya magareng ga metsana ye mebedi ye le mošate gomme ba nweša diruiwa tša bona nokeng ye ya go elela go tšwa bohlabela go leba bodikela, yeo e putlago magareng ga melala ye. Mehleng yona yeo (ka bo 1860-1870) malapa a mantši a Bathobašweu a be a sepela le Profense ya Limpopo ba nyakana le lefelo la go dula leo le ka bago le phulo ye botse leruong la bona.
Ka letšatši le lengwe sehlopha sa Makgowa ao a bego a sepela ka dilei a e tšwa Woodbush (Houtbosdorp) a ile a kampa kgauswi le noka ye ya Senobotwane. Badišana ba setšhaba sa gaMamabolo ba ile ba kopana le bašimanyana ba tebego ya go makatša ba Maburu lebopong la noka ye. Ba ile ba thoma go bapala le bona. E be e le setlwaedi gore kua madišong gantši bašimanyana ba bannyane ba be ba tlaišwa le go lwantšhwa ke bao e lego ba bagolo. Ka mokgwa wo, bašimane ba rile ge ba raloka ka go rutha, gwa direga kotsi ya gore yo mongwe wa bale ba Maburu a kgangwe ke meetse. Go ile gwa napa gwa thwe bašimane ba Basotho ba rwele maikarabelo tiragalong ye. Maburu ao a ile a befelwa gomme a bolela gore a tla tšea magato a mašoro.
Sekwala le lekoko la gagwe ba ile ba phara sehlopha sa Maribe ka molato wa polao ya mošimane yo wa Leburu. Ka bohlatse bjo, ba bangwe ba bašimane ba sehlopha sa Maribe ba ile ba golegwa ke Maburu a gomme ba tloga le bona go ba iša moo go sa tsebjego ke motho. Mmegedi wa ka wa ditaba o bolela gore Makgowa ao a sepetše le bagolegwa bao go fihla lefelong leo le tsebjago ka la Zebediela lehono gomme ba re go fihla fao ba ba lokolla. Ba boile gae ba gwametše/otile kudu ka lebaka la tlala le go tlišwa.
Noka yeo ngwana wa Leburu a ilego a kgangwa ke meetse ka go yona e ile ya napa ya bitšwa Senobotwane morago ga tiragalo yeo. Ga go na bohlatse bja gore ke ka lebaka la eng noka e ile ya fiwa leina la Sezulu. Tiragalo ya go kgangwa ke meetse ga mošimane wa lekgowa ke yona e tlišitšego karogano ye kgolo ya mafelelo setšhabeng sa gaMamabolo. Sekwala o ile a napa a pharwa ka molato wa go eka setšhaba sa tatagwe gomme batho ba Maribe ba ile ba kwana gore ba mo fediše. Sekwala o ile a tšhabela bohlabela moo a fihlilego a ipopa ngatana le ba gaLetsoalo. Ka morago ga moo morafe wo o ikemego ka bowona wo o tsebjago ka ga wa gaSekwala o ile wa hlongwa. Gona moo go ile gwa ba le dihlopha tše pedi setšhabeng sa gaMamabolo e lego sa gaSekwala le sa gaMankweng (morwa wa ngwana'a Sehlapelo le Maribe). Setšhaba sa ga Sekwala se ile sa dula ka thokong ya leboa la moo go dutšego setšhaba sa Mankweng. Seo se ra gore bogoši bjoo maatla bja kgoši Maribe bo arotšwe ka diripa tše pedi magareng ga barwa ba gagwe e lego Sekwala le Mankweng.
Le ge go le bjalo, go ya ka kgopolo ye, tatelano ya semolao ya bogoši bja magoši a mabedi a e ka sekasekwa . Sekwala, yo e lego morwa wa Maribe eupša wa mosadi yo monnyane, seo a ka se dirago ke fela go tswala ngwana le ngwana'a Sehlapelo gomme ngwana yoo ke yena e ka bago kgoši. Bjalo ka morwa wa mathomo wa kgoši, Sekwala e ka no ba kgoši ge feela morwa wa gagwe e sa le yo monnyane. Ke gona mo Sekwala a ka lokelwago goba a bonwa bjalo ka kgoši. Ka lehlakoreng le lengwe, Mankweng yo e lego ngwana wa madi wa Maribe, le yena o dutše setulo sa bogoši ka phošo. O tswetšwe ke monna yo e sego wa maleba go ya ka setšo, eupša mmagwe yena ke motho wa leba. Ka go dumela go tsena ntlong le Maribe go ba go fihlela go belegwa yena Mankweng, ngwana'a Sehlapelo o loba maemo a gagwe setšhabeng a go ba mothuši wa timamello, e ba yena mosadi yo monnyane wa kgoši Maribe.
Go tloga mola setšhaba sa gaMamabolo se ipeago Bjatladi, bodumedi bo ile bja ata magareng ga sona. Batho ba go swana le Kamela Raphela (yo a bego a bitšwa ka la Mokele Rabbi Raphela), Rauwasa Jonas Mogashoa, Mokgobe Phillip Bopape, Daniel Mogashoa le ba bangwe, e be ele bona diketapele le basepediši ba Bodumedi magareng ga Dikolobe-tša-Bjatladi. Bontši bja botate ba ba Bodumedi bo ile bja tloga bja ya go šoma mafelong a kgole a bjalo ka Pai (Port Elizabeth) le Taamane (Kimberly) gomme go tloga moo ba boile le dibeibele. Ka ge Bodumedi bo be bo sa amogelwe gabotse ke magoši a agMamabolo le batho ka bontši, badumedi ba be ba tlaišwa nako ya mengwaga ye mentši ke magoši a go fapana. Histori ya bogoši bja gaMamabolo kudu mehleng ya pušo ya Sekwala le Mankweng (Mankweng wa pele) e tsenelanywa le karolo yeo e ralokilwego ke bodumedi.
Morago ga karogano ya mafelelo magareng ga Sekwala le Maribe, Maribe o ile a šadišwa le seripa se segolo sa setšhaba sa gaMamabolo. Mengwageng ya bo 1864 le 1865 kgoši Maribe o ile a hlokofala gomme ngwanabo Ramohwibidu a fiwa bogoši go fihlela ge Mankweng yoo e bego e sa le yo monnyane a gola. Ga go tše ntši tšeo di tsebjago ka Ramohwibidu ntle le gore leina la gagwe la nnete ke Lekau-Mmateka le gore e be e le yo mošweu kudu ka mmala, ke ka fao a bitšwago Ramohwibidu. Mmegedi wa ka wa ditaba yoo e lego setlogolwana sa yo Ramohwibidu o tloga a tiišeletša taba ya gore Ramohwibidu ke modimo kgorong ya bagaChueu setšhabeng sa gaMamabolo. Ka morago ga lehu la Maribe, Ramohwibidu o ile a eta setšhaba pele go tloga Mafarane go ya legoleng leo le lego thitong ga thaba ya Hwiti. Go umakwa gore se se diregile mafelelong a mengwageng ya bo 1860. Lefelo le le leswa la bodulo le ile la tsebja ka leina la Mohlakeng.
Ge kgoši e hlokofala gomme yoo a swanetšego go mo latela e sa le yo monnyane ka mengwaga, borangwane'agwe ba tla fiwa marapo a tshepišo ya ditaba tša ka mošate go fihlela ge a gola. Gantši go tla go tsoga mathata ge borangwane ba gana ka bogoši ge nako e fihlile ya gore ba role marapo. Se, ke seo se diregilego ka Ramohwibidu Lekau. Ge Mankweng a gotše, Ramohwibidu o ile a swanelwa ke go mo rolela marapo a pušo.
E be e le mengwageng ya bo 1870 ge bodumedi bjo bo bego bo etilwe pele ke Kamela Raphela le Rauwasa Mogashoa bo gola goba bo ata setšhabeng sa gaMamabolo (Mankweng), le ge ba bangwe ba maloko a setšhaba ba be ba bo lwantšha. Mathomong a ngwaga wa 1878 Moruti Otto Kahl wa go tšwa setasebg sa Berlin nageng ya gaSekhukhune, o ile a etela badumedi ba gaMamabolo ka maikemišetšo a go tlo tsošološa tumelo ya bona le go kgopela go fiwa tumelelo ya tshepetšo ya bodumedi go kgoši Mankweng. Le ge Mankweng a ile a dumela kgopelo ya moruti Kahl, moragonyana o ile a gomiša tumelelo ya gagwe ya go fa badumedi tokologo ya go phethagatša merero ya bona ya bodumedi le borapedi. Ka letšatši le lengwe e rile ge moruti Kahl, Rauwasa Mogashoa le badumedi ba bangwe ba rapela, ba lemoga gore ba dikaneditšwe ke kgoši Mankweng le banna ba gagwe. Magareng ga banna ba kgoši Mankweng go be go na le Marobathota Raphela yoo e bego e le ngaka ye kgolo ya mošate. O ile a tla pele gomme a tloša hlogo ya moruti Kahl ka sehlare sa setšo gore a lebale ka ga dithutišo tša gagwe tša sedumedi. Kahl ka go se mo tšeye šedi, o ile a iša pele ka go ruta lentšu la Modimo gomme a se ke a hlagelwa ke selo.
Ka wona ngwaga woo wa 1878, go ile gwa tla moruti Carl Knothe wa setase sa Berlin gomme a hloma setase sa mathomo nageng ya gaMamabolo lefelong leo le bitšwago Mphome. Go itaetša o kare kgoši Mankweng o be a thoma go dumelela bodumedi ka ge a ile a dumelela Knothe go hloma setase se sennyane lefelong leo le bitšwago Leshoane. Knothe o ile a hloma gape setase se sennyane gaKgokong, motsaneng wo o lego ka fase ga kgoši Dikgale. Badumedi ba bantši ba ile ba hudugela ditaseng tše. Yo mongwe wa badumedi bao e lego Kamela Raphela o ile a ba le diphapano le kgoši Mankweng I gomme a gapeletšega go tšhabela badumeding ba bangwe gaMatjia. Naga ya Mamabolo e be e hlaselwa ke phokotšego ya batho ka ge bjale khuduho ya badumedi e be e thoma go ba ka boati. Ke ge bjale Mankweng I a ilego a swanelwa ke go dumelela bodumedi go thibela kgolo ya khudugo ye.
TMankweng I o nyetše timamello, Tlhohlonya go tšwa setšhabeng sa gaDikgale. E be e le la mathomo kgoši ya gaMamabolo e eya go nyala timamello nageng ya gaDikgale. Go tšwa lenyalong le, go bile le barwa ba bararo e lego Nkoshilo, Sehlomola le Makhudu le morwedi o tee e lego Molatela. Morago Molatela o ile a nyalwa ke Modipa April Letsoalo. Lenyalo le le napile le tiiša setswalle sa nyalano magareng ga bagaLetsoalo le bagaMamabolo.
Ka morago ga lehu la kgoši Mankweng I ka ngwaga wa 1880, Legodimo, yo mongwe wa barwarragwe, o ile a buša setšhaba sa gaMamabolo. E bile ka lebaka la ge yo a swanetšego go bewa bogoši e lego Nkoshilo, yo e bego e le morwa wa Mankweng I, e sa le yo monnyane. Ga go tsebje tše ntši ka Legodimo ntle le gore setšhaba sa gaMamabolo se be se šetše se hudugetše gaLetlapa go tšwa Mohlakeng ka nako ya pušo ya gagwe. Lefelo le la gaLetlapa le ka ba kilomitara e tee borwa-bohlabela bja mošate wa bjale. Go swanetše go elelwe gore Legodimo le yena, go no swana le rangwane'agwe Ramohwibidu, leina la gagwe la nnete e be ele Lekau. Leina la Lekau, e sa le e eba la tlwaelo lelokong la bogoši bja gaMamabolo ka bophara. Leina la Legodimo go dumelwa e sa le e eba sereto seo a itheilego sona komeng.
Ge Nkoshilo a gotše, o ile a tšea bogoši go tšwa go rangwane'agwe Legodimo. Mmegedi wa ka wa ditaba yoo a sa tsebego gabotse gore Nkoshilo o bušitše go thoma neng go fihla neng, o tseba fela gore pušo ya gagwe e bile ye nngwe ya dipušo tše kopana (ga se ya tšea lebaka le letelele kudu) historing ya gaMamabolo. Go ka no ukangwa gore Nkoshilo a ka ba a bušitše mengwaganyana e se mekae mathomong a mengwaga ya bo 1890. Go kwagala gape gore Nkoshilo o be a sa šetše dikeletšo tša bakgomana ba mošate. Godimo ga fao o be a sa ikemišetša go nyala Motlaupi (yo a bego a tsebja ka la Tlhohlonya), yoo e bego e swanetše go ba timamello go tšwa ga malome'agwe gaDikgale. Go nyala gaDikgale ga magoši a gaMamabolo e be e le seo se kwanetšwego ke mošate. Ka nako ya ge Nkoshilo a hlokofala, e be e sa le a nyetše basadi ba babedi ba bannyane bao e lego ngwana'a Mmamabolo le ngwana'a Mogashoa.
Bogoši bja gaMankweng ka nako ya pušo ya Nkoshilo bo be bo šetše bo hudugetše mošate wa bjale, eupša Nkoshilo o be a se a hlwa a aga kgoro yeo e lego ya gagwe moo. Go tšwa go bao ba di dutšego kgauswi go kwagala gore Nkoshilo o be fetša nako ye ntši a itulela Thabakgone le Bjatladi, fao e bego e le magae a ngwana'a Mamabolo le ngwana'a Mogashoa ka tatelano. Go nyala ngwana'a Mamabolo ga Nkoshilo go se ke gwa bonwa bjalo ka bohlola ka ge ba be ba sa tswalane felo ka madi. Batho ba bantši ba dumela gore go hlokofala ka pela ga Nkoshilo e bile kotlo ya badimo go mo kgina bogošing ka ge a be a sa phele segoši, (a sa latele ditsela le tshepedišo ya bogoši ka tshwanelo).
Bjalo ka kgoši ya setšhaba mehleng yeo, go no swana le bao e bilego magoši pele ga gagwe, Nkoshilo o ile a swara bothata ka ga kgolo ya bodumedi. Bjalo ka bao e bilego magoši pele gagwe, le yena o be a bona bodumedi bjalo ka boloi bjoo bo tlišwago ke Beibele bjoo bo kgonago go kgobokanya batho felo gotee ntle le lentšu la kgoši. Boloi bjo, bo kgobokanya batho ka go letša tšhipi le go ba kgeloša tumelong ya segagabobona ya go ya komeng. Bontši bja badumedi bo be bo sa tšwela pele go tloga nageng ya gabobona go ya go dula setaseng sa Berlin go la Kratzenstein le Leshwane. Kamela Raphela le balatedi ba gagwe ba be sa le gaMatjia. Ka go tšhoga go felelwa ke batho setšhabeng sa gagwe, Nkoshilo o ile a swanelwa ke go bitša Raphela le go mo tshepiša gore o tla mo dumelela a rera lentšu la Modimo ntle le tšhitišo efe goba efe.
Ka morago ga pušo ya Nkoshilo ye kopana, bogoši bo ile bja fetišetšwa go morwarragwe e lego Sehlomola. Sehlomola le yena o ile a boa ka basadi ba mogolo'agwe go balwa le Tlhohlonya (Motlaupi goba Mosima), mosadi wa bogoši go tšwa gaDikgale. Go tšea basadi ba Nkoshilo ga Sehlomola e be e tloga e le maswanedi go ya ka setšong sa gaMamabolo seo se rego moratho o swanetše go hlokomela basadi ba mogolo'agwe morago ga lehu la gagwe. Se se tšewa go ba toka gore kgoro e kgone go dula e le gona go se be le yoo a tsenelago bahlogologadi e se wa leloko.
Histori ya gaMamabolo e bolela gore leina la Sehlomola ke leina la gaDikgale. Se se ra gore Sehlomola, morwa wa bobedi wa Mankweng I, o be a filwe leina la go tšwa gagabommagwe. Kgonagalo ke ya gore a ka ba a be a theeletše rakgolo'agwe (mmelega mmagwe).
Go tlaleletša basadi ba mogolo'agwe, Sehlomola o ile a nyala ngwana'a Mapheto le ngwana'a Malahlela bjalo ka basadi ba bannyane. Bjalo ka ge e be e le setlwaedi, go tšwa basading ba bannyane go belegwa bao e tlilego go ba bakgomana ba mošate. Ka Sehlomola, Motlaupi o belege morwa yo a bitšwago Mankweng (morago o ile a bitšwa Mankweng II) le basetsana ba bane e lego Molatela, Queen, Kgoso le Malehu. Tumelo ya gore ka nnete Motlaupi e be e le mosadi wa Nkoshilo e sego wa Sehlomola e tiišeletšwa ke ge a ile a thea morwa wa gagwe wa pele leina la Mankweng, a theelela tatago Nkoshilo. Ge nkabe Motlaupi e be e le mosadi wa Sehlomola, morwa wa gagwe wa mathomo e be e tla ba Nkoshilo e sego Mankweng. Go tloga go le molaleng gore Sehlomola o be a swaretše ngwana wa mogolo'agwe bogoši, setulo se sa bogoši e be e se sa gagwe bjalo ka ge bontši bja batho bo gopola. Bjalo ka moratho wa kgoši ye e hlokofetšego, molao wa setšo o be o mo dumelela go tsena ntlong le mosadi wa mogolo'agwe gore bobedi ba tswale yo e tla tlego e eba kgoši ya ka moso.
Ka nako ya ge Sehlomola a fiwa marapo a bogoši, bodumedi bo be bo šetše bo ikepetše setšhabeng sa gaMankweng. Go fapana le bao ba bušitšego pele gagwe, Sehlomola e be e le modumedi yoo a ilego a ba a kolobetšwa ka leina la Kaiser. Ntle le kgonono e bile kgoši ya mathomo gaMamabolo ya go tsena bodumeding le go kolobetšwa. Seo se dirilwe le ke ba bangwe ba batho bao e lego ba mphato wa gagwe bao ba tsebjago ka la Maratwa-a-kgoši. Ka thušo ya Kamela Raphela, Moruti William Mpamba yoo a bego a kgethilwe go ba moruti, o ile a romelwa go tšwa Kapa go tla setšhabeng sa gaMamabolo go tsebagatša kereke ya tokologo ya Scotland (Presbyterian) ka ngwaga wa 1896. Yeo e bile kgetho ya Sehlomola ka ge a be a rata moruti wa Mothomoso go feta wa Mothomošweu. O be a re moruti wa Mothomošweu, Knothe o thopile naga ya Mmasealama (Krantzenstein) le Leshwane go tšwa go Mamabolo gomme a bolela gore o rekile mafelo ao go tšwa mmušong. Moruti Mpamba ke yena a hlomilego setase sa Donhill go la Monywaneng seo se theeletšwego ka mongwaledi wa Foreign Mission Society ya Free Church ya Scotland.
Bjalo ka basokologi, ka baka la moruti Mpamba, Sehlomola le ba mphato wa gagwe go tloga nako yeo ba ile ba thoma go šomiša maina a bona a kolobetšo (a sekgowa). Mehlala ya maina ao ke a bjalo ka Charles (Mamadimo) Mamabolo, Alfred (Mmathata) Mamabolo, Hosiel (Matome) Mogashoa, Alfonso (Ramokgopa) Mahlatji, le ba bangwe bao e ilego ya ba bagolo phuthegong ya moruti Mpamba. Barwa ba bona bao le bona ba ilego ba kolobetšwa, ba ile ba bitšwa ka maina a bona a kolobetšo go latela mehlala ya botatagobona. Seo se ra gore kereke ya Free Church of Scotland, yeo e ilego ya thewa leina ka leswa ka ngwaga wa 1922 gomme ya bitšwa Presbyterian, e ile ya amogelwa ke setšhaba sa gaMankweng gomme ya gola ya phophoma. E bile kereke ya bobedi go hlongwa setšhabeng sa gaMankweng morago ga ya Lutere (Berlin Mission).
Kereke ya Lutere ya moruti Knothe le yona e be e thoma go ba le balatedi ba bantši. Ka ngwaga wa 1896 setase sa Lutere se ile sa hudugela Mphome moo le ga bjale se sa lego gona gomme sa thewa leina la Krantzenstein ka 1908, e le go hlompha Ngaka Krantzenstein wa Berlin Missionary Society. E bile moruti Herbst yo a hudušitšego setase go tloga Mphome go se iša moo le lehono se sa lego gona. Go kwagala gape gore Moruti Carl Hoffman (yoo a tsebjago ka la Mmalebese), yoo a šomilego tša bodumedi Krantzenstein mengwageng ya bo 1906, e be ele mogwera yo mogolo wa Sehlomola. Segwera magareng ga bona e kaba e le sona se bilego le seabe go godišweng ga kereke ya Lutere setšhabeng sa gaMankweng.
Ge ntwa ya mathomo ya lefase (1914-1918) e thongwa, Afrika-Borwa e ile ya tšea karolo e le ge e thuša Britain le Allies. Kgoši Sehlomola le magoši a mangwe a mararo a go tšwa bohlabela bja Kapa e bile magoši a nnoši ao a tsenetšego mmušo wa Afrika-Borwa gomme ba ile ba romelwa France. Mphato wa Maratwa-a-kgoši woo o bego o ikanne go ema le kgoši nako ye kgolo le ye nnyane, ba ile ba se dikadike go mo ema nokeng ka go mo felesetša fao. Phillip Magagane, yoo e bego ele morutiši wa go tuma ka nako yeo, o ile a kgethwa ke setšhaba go ba mofelegetši wa kgoši Sehlomola bjalo ka mošireletši le mofetoledi wa gagwe ka ge yena Sehlomola a be a sa tsebe go ngwala (a sa rutega) ka fao a ka se kgone go ya go kwešiša polelo e šele ya France. Morago ga go buša setšhaba sa Mankweng lebaka la mengwaga ye e ka bago ye masometharo, kgoši Sehlomola-motho-lepeka o iketše badimo ka ngwaga wa 1925.
Ka nako ya ge Sehlomola a hlokofala, Mankweng, yoo a bego a swanetše go buša, o be a na le mengwaga ye masomepedihlano gomme a bonwa e sa le ngwana go ka buša. Makhudu, yo e bego e le rangwane'agwe, o ile a mo swarela setulo sa bogoši. Makhudu yo, e be e le morwa wa mafelelo wa kgoši Mankweng I gomme o be a na le maswanedi a boetapele. Mmegedi wa ka wa ditaba yo a bego a šetše a gotše ka nako yeo, o mpoditše gore Makhudu (yo a bitšwago ka la Mafisha) o be a na le botho le borutho bjoo bo ka fodišago dikgopolo tša banna bao ba tomolelanego mahlo a mahubedu kgorong.
Ka go latela setšo sa Maafrika le go ba setho sa ka mošate, Makhudu le yena o ile a nyala basadi ba go feta o tee. O thomile ka go nyala ngwana'a Mamabolo. Bobedi ba ile ba šegofatšwa ka bana ba bane: Mapodu Alex, yoo a ilego a tla a ba morutiši wa go tuma, mokgomana yo mogolo wa mošate le rakgwebo wa go tuma lefelong leo la gabo, e bile yena ngwana wa bona wa mathomo. Ba bile gape le Mokata (morwa), Makolobale (morwedi) le Mohure (morwa). Go latela setšo sa bogoši bja gaMankweng, Makhudu o ile a ya gaDikgale go nyala motswala'agwe, Mmamakgotla Priscilla Ntsima. Morago ga gore thari ya bona e felele fase, ba ile ba atlega ba ba le basetsana ba bahlano: Tonki, Moloko, Motlaupi, Molakeng le Molatela. Sehlomola o ile a bolaya Kaiser, yoo a bego a latela Tonki gomme yena e be e le mošimane a le noši ka lapeng. Le ge Mmamakgotla e be e le mosadi wa bobedi wa Makhudu, ka setšo le molao e be e le mosadi yo mogolo ka maemo go ngwana'a Mamabolo. Lebaka e le ge ngwana'a malome ka setšo e le mosadi wa maleba yoo motho a mo fiwago ke badimo go feta basadi bao a ikgethelago bona. Ga se ya ba mošate fela wo o thabelago le go reta go nyala Mmamakgotla ga Makhudu, eupša le setšhaba ka kakaretšo se ile sa laetša go roriša taba yeo. Yo mongwe wa babegedi ba ka ba ditaba yo a hlatsetšego monyanya wa mabonwa wa Mmamakgotla o re: E be e le ka 1913 ge monyanya o šegofatšwa ka kerekeng ya Sehlomola (United Free Church of Scotland) go la Donhill. Bohle, go akaretšwa le makgarebe ao a bego a apere mašira a bona, ba be ba hlabile mekgolokwane ka lethabo ba opelela medumo ya sethunya sa tumedišo go kgoši.
Go noswana le mogolo'agwe Sehlomola, Makhudu le yena gammogo le mpahto wa gagwe wa Mafsikana ba ile ba kolobetšwa. Bjalo ka modumedi, o ile a thoma go šomiša leina la Sam gomme le ba mphato wa gagwe ba ile ba bitšwa ka maina a bona a kolobetšo. Yena le mphato wa gagwe ba ile ba tsena sekolo sa Kamela Raphela kua Donhill seo e bego e le sekolo sa mathomo sa Presbyterian gaMamabolo sa go hlongwa ka ngwaga wa 1896 ka tumelelo ya kgoši Sehlomola. Morutiši wa bona e be e le Elton Dwasho yoo a gorogilego go tšwa Kapa ngwageng wa 1898 gomme ya ba morutiši wa mathomo wa go ba le mangwalo a borutiši go thuša Raphela. Bjalo ka barutwana, ba be ba ngwalela godimo ga matlapa gomme Sepele sa Adama {Please check this title} e bile puku ya go tsebega yeo ba e badilego. Ka se, Makhudu o laeditše mohlala wo mobotse wa gore go se tsebe go ngwala e swanetše go ba selo sa maloba.
Mphato wa sekolo sa thabeng e ile ya ba diketapele tša sekolo sa thuto (seo se ikadilego godimo ga Bodumedi e sego melaong ya setšo). Se e bile matswalo a tokologo ya bodumedi le thuto. Go ile gwa napa gwa agwa dikereke tše ntši gomme dikolo tše bjalo ka Thume le Mahlanhle di ile tša bulwa. Mohlahlobi wa dikolo Morena P. A.
Makhudu e be e le molemi wa seroto. O ile a dira serapana sa merogo lebopong la noka yeo e bego e feta kgauswi le motsana wa Mafarane. O be a ratwa kudu ke badišana ba dipudi le dikgomo ebile ba be ba mmitša Koko Mafisha, kudu ge ba be ba rata go re a ba fe dipotata ge ba mmona ka serapaneng. Temo e be e le tsela ya gagwe ya go iphediša, kudu ka morago ga 1931 ge pušo ya gagwe e fihlile mafelelong. Le ka morago ga pušo ya gagwe, Makhudu Sam, o ile a no fela e le mokgomana yo mogolo wa mošate gomme a thuša ka go eletša kgoši Mankweng. O hlokofetše ka 1953 gomme a bolokwa Segwetiane, moo e lego lefelo leo go bolokwago magoši a gaMankweng.
Mankweng II, yo a bego a tsebja ka la Athlone goba Magalane goba Sello, o belegwe ka 1901. O tsene sekolo Thune moo hlogo ya sekolo e bego e le Phillip Magagane yoo ka 1920 a ilego a hlohleletša setšhaba gore se romele Athlone Lovedale College go la Kapa go ya go ithutela dithutwana tša ka godimo. Ka hlohleletšo ya Makhudu, lapa le lengwe le le lengwe le ile la swanelwa ke go ntšha sheleng gore kgoši ya bona e ye Lovedale.
Le ge go le bjalo, ka lehu la Sehlomola ka 1925, Mankweng o ile a swanelwa ke go boa gae gore a tle a homotše rangwane'agwe Makhudu. Go tloga moo, ke moo setšhaba se ilego sa lemoga nyakego le tlhokego ya thuto ya ka godimo gomme masogana a mantši a bjalo ka Doasho Mamabolo, Matthews Thema, Selope Thema (yoo moragonyana e ilego ya ba leloko la go botega la SANNC), Harry P Mamabolo, Harry Q Mamabolo, Crasley Mahlatji, Heniel Bopape le ba bangwe ba bantši, ba ile ba tloga ba leba Lovedale ka mengwageng yabo 1910 le 1920. Ba bangwe ba ile ba ithutela borutiši mola bangwe ba ile ba ithutela bobetli le boagi. Masogana a a ditswatswa gammogo le yoo e tlilego go ba kgoši ya bona, ba ile ba thuša kudu ka go raka leswiswi leo le bego le ditela tlhabologo setšhabeng sa gabobona.
Magareng ga tše dingwe, Mankweng le baithuti ka yena ba Lovedale, ba ile ba ithuta kgwele ya maoto yeo ba ilego ba napa ba e tliša gae gore e tsebje e be e ralokwe. Le ka nako ya gagwe ya bogoši, Mankweng o be a rata kgwele ya maoto kudu moo a ilego a ba a hloma sehlopha sa gagwe sa Mankweng GG Mošate ka 1950. E be e le motsomi wa go tsebega. Makga a mantši o be a bonwa ke badišana a na le dimpša tša gagwe tše ntši. Bao ba bego ba mo dutše kgauswi ba bolela gore sešebo sa gagwe gantši e be e eba nama ya diphoofolo tša naga.
Mankweng Athlone o hlomilwe setulong sa bogoši bja Dikolobe-tša-Bjatladi (setšhaba sa gaMankweng) ka ngwaga wa 1931 e le Mankweng II. Yo mongwe wa babegedi ba ka ba ditaba yo e lego motlogolo wa kgoši, o sa gakologelwa gabotse nako ya ge sefoka sa bogoši le taolo di fiwa Mankweng ke rangwane'agwe Makhudu yo a bego a mo swaretše bogoši semmušo moketeng wo mogolo.
Ka ngwaga wa 1936 Mankweng II, ka kwano ya bakgomana ba bagolo ba mošate, o ile a nyala timamello Motlakaro Sophia, morwedi wa kgoši Phatudi Mphahlele wa setšhaba sa gaMphahlele. Seo se ra gore o be a fapane le setšo sa bogoši bja gaMamabolo sa go nyala timamello gaDikgale. Ka bomadimabe bobedi ba bile le ngwana o tee fela wa mosetsana e lego Molatela, gomme a ba tlogela e sa le lesea mengwageng ya bo 1937. Mankweng II o hlokofetše ka 1966, pele ga ge kgoro ya mošate e ka nyala hlatswadirope go tla go belegela Motlakaro yoo e tla tlego e eba kgoši ka moso. Mmegedi wa ka wa ditaba yoo go itaetšago taba ye e mo tshwenya kudu o re: "Potšišo ke gore ke mang a tla tlago a tšea setulo se sa bogoši morago ga Motlakaro (mosadi wa Mankweng II yo a ilego a buša morago ga lehu la gagwe). Setšhaba se ile sa tšea nako go nyala hlatswadirope moo e lego gore Motlakaro o ile a inyakela hlatswadirope ka boyena. Ba bangwe ba bakgomana ba mošate ba ile ba dumelelana le kgopolong ye ya gagwe, mola ba bangwe ba ile ba ganana nayo. Ka gona potšišo ye e hloka karabo ya maleba bokamosong bja setšhaba sa gaMamabolo"?
Engenas Lekganyane, setlogolo sa Marobathota Raphela yoo e bego e le ngaka ye kgolo ya mošate nakong ya pušo ya Mankweng I, o bile le balatedi ba bantši gaMamabolo mengwageng ya bo 1930. Ka 1938. Mathata a ile a tsoga ka lebaka la pako ya maatla (borena) magareng ga Engenas le kgoši Mankweng II. Ditaba di ile tša befela pele ge Mankweng II a thoma go lemoga gore batho ba fa Engenas dimpho tše bjalo ka dikgomo, dinku le dipudi. Basadi le bona ba be ba dira mešomo ye bjalo ka go lema, go hlagola le mešongwanašongwana ye mengwe yeo ka tlwaelo ba swanetšego go e direla mošate, e sego motho fela.
Engenas o be a kgethile letšatši la Laboraro go ba letšatši la thapelo ya basadi. Go ile gwa direga gore Laboraro le lengwe, komiti ya Basadi ba gaMamabolo e beakantšhe gore basadi ka moka ba gaMamabolo ba tle go kopana gomme go lokišwe dintlo tša kgoši le mošate ka kakaretšo. Bjalo ka ge Laboraro e le letšatši la thapelo ya basadi ba ZCC, basadi bao e lego maloko a kereke yeo ba ile ba kgetha go ya thapelong gomme ba se tle mošate. Go Mankweng, se ile ya ba taetšo ya mankgonthe ya gore Engenas o mmakiša bogoši.
Mankweng II o ile a se be le kgetho eupša a biletša Engenas kgorong go tla go ikarabela molatong wa go itira kgoši. Gona moo Engenas o ile a fa basekiši ba gagwe temana ye: "Mang le mang yo a nyakago go thibela noka go ela, o swanetše a dire bjalo ka sehla sa marega, ka gore ge a ka leka go thibela noka go ela ka sehla sa selemo mola noka e tletše, gona o tla ba a leka go dira seo se sa kgonegego". Setswalle magareng ga Engenas le Mankweng II se ile sa sesefala moo e lego gore ka 1939 Engenas o ile a bona bokaone e le go kgopela lengwalo la tokollo gore a tloge nageng ya Mankweng. O ile a hudugela Boyne moo a ilego a reka polasa gomme a hloma kereke ya gagwe yeo e ilego ya gola go fihla seemong seo e lego go sona le lehono.
Mengwageng ya bo 1940 setšhaba sa gaMamabolo se be ikgantšha le go ikgodiša ka dialoga tša go tšwa Fort Hare. Dora Mamabolo, morwedi wa Timothy Mamabolo wa Tshwane, yoo moragonyana a ilego a nyalwa gaNgamane, e bile sealoga sa mathomo ka 1943. Gape sealoga go tšwa Fort Hare e bile Jeffrey Mamabolo wa Kgatla gomme ka morago ga moo ya ba morwarragwe Ashley. Bobedi e be e le barwa ba Sam yoo ka nako yeo e bego e le morutiši sekolong sa Sekwala. Ka 1948, Alexander Letsoalo yoo e ilego ya ba serutegi sa go tsebega nageng ya gaMamabolo, le yena o ile a amogetšwa lengwalo la B. A. go tšwa gona kua Fort Hare. E bile ka hlohleletšo ya Letsoalo le kgoši Mankweng ge sekolo se se phagamego sa Mankweng se tla hlongwa ka 1949. Se e bile se sengwe sa dikolo tša mathomo tša thuto ya godimo ka mono Northern Transvaal.
Nakong ya ge Kgoro ya Thuto ya Babaso e nyaka go hloma kholetšhe ya borutiši thokong ya Leboa ka 1945, naga ya gaMamabolo e be e le magareng ga tšeo di ukangwago go ba tšeo di loketšego go ka kgethelwa morero wo. Lebaka e bile la gore gaMamabolo go na le dikolo tše dintši go feta mafelong a mangwe. Le ge go le bjalo, setšhaba se be se se sa na tshepo ye e feletšego go mohlahlobi wa dikolo, Morena P. A. Hoffmann, yoo e bego e le morwa wa Moruti Carl Hoffman, yo mongwe wa baruti ba go tšwa Gemany yoo a thopilego Kratzenstein le Leshwane setšhabeng sa gaMamabolo ngwagasomeng ya bolesomesenyane. Ka fao setšhaba se ile sa gomiša kgopelo yeo gomme kholetšhe yeo e ile ya agwa gaMokopane kgauswi le Potgietersrus ka 1947.
Pele ga ge molawana wa Extension of the University of Education wa 1959 o ka phatlalatšwa, woo o diretšego gore Yunibesithi ya Lebowa e hlongwe, Dr. W.W.W Eiselen yoo e bego e le mongwaledi wa Kgoro ya Merero tša Selegae le Morena M.J. Madiba yoo e bego e le mohlahlobi wa dikolo, ba ile ba ya go kgoši Mankweng II go kgopela tumelelo ya go hloma yunibesithi nageng ya gagwe. Gomme University College of the North e ile ya hlongwa go la Turfloop, polaseng ya setšhaba sa gaMankweng. Motsebodulo wo o ilego wa ba gona go dikologa yunibesithi ye o ile wa bitšwa Mankweng (o theeletšwe ka kgoši Mankweng II).
Ge yunibesithi e bulwa semmušo ka la 2 March 1960, kgoši Mankweng II yoo a neetšego ka £100 le dipholo tše pedi gore di hlabelwe monyanya wo, o be a tsebišitšwe ke morektoro Prof. E.F. Potgieter bjalo ka moneedi yo bolo. Naga ya gaMankweng e ile ya ba sediba sa thuto ka nnete, moo koma e ilego ya šutelela tshepetšo ya sekolo sa sebjalebjale.
E rile mokgoši wa 'mabu a utswitšwe ga Mankweng!' o hlabja ka la 9 July 1966, setšhaba ka moka sa ba sellong sa masetlapelo ka baka la lehu la tatagobona (Mankweng II). Tirelong ya poloko ya gagwe, moo Morena A.S. Letsoalo e bego e le moswara-marapo, diboledi ka moka di ile tša tumiša le go reta kgoši Mankweng bjalo ka senatla seo se šometšego tšwelopele le kgatelopele ya setšhaba sa gagwe ka ntle le go lapa; monna yoo a bilego le tšhomišanommogo ye botse le magoši ao a agelanego nao go hlabolleng Polokwane Regional Authority, yoo a swerego dipoledišano le mmušo ka ga go hlola khutšo nageng ya Afrika-Borwa. Thapelo ye ya tlhobošo e tsenetšwe le ke Morena P. A. Hoffmann yoo a bego a emetše Bantu Education, kgoši Mamokgalake Chuene, yoo a bego a emela magoši; mokgomanamogolo Doasho Mamabolo, yoo a bego a emela batho ba gaMamabolo nageng ya Afrika-Borwa. Senatla Kolobe-ya-Bjatladi o ile a robatšwa Segwetiane.
Bjalo ka ge go tlhathollotšwe temeng ya bobedi, mengwageng ya bo 1860, Sekwala le seripana sa gagwe sa setšhaba sa gaMamabolo ba ile ba tloga Kgwara morago ga go kgangwa ke meetse ga ngwana wa Leburu. Ba lebile thokong ya bohlabela mafelelong ba ikhwetša ba le gaMathunyeng, nageng ya kgoši Letsoalo, moo ba ilego ba kgopela botšhabelo. Morago ga go loba kgoši ka mothepana, ba ile ba fiwa naga ya go dula go la Molokobje. Go tšhabela gaLetsoalo ga Sekwala go bonwa bjalo ka poeletšo historing ya setšhaba sa gaMamabolo go tloga kgale, ka ge setšhaba se se kile sa dula gaLetsoalo nako ye telele.
Ka lebaka la diphapano le ba gaLetsoalo, Sekwala le setšhaba sa gagwe ba ile ba tloga gomme ba hudugela thokong ya bodikela. Go dumelwa gore ba ile ba feta Duiwelskloof ya lehono. Gona gape le taba yeo e hlokago bohlatse gabotse ya gore ba ile ba sepelela gape thokong ya leboa go fihla Venda. Seo se dumelwago ke setšhaba ga bjale ke gore, ba rile go fihla Soekmekaar ya bjale ba e furalela go leba thokong ya borwa. Ba sepetše go fihlela ba feta Segopje yeo ka morago e bilego lefelo la bona la bodulo gomme ba dula Kgokong yeo ka nako yeo e bego e le ka fase ga taolo ya kgoši Dikgale. Se se hlalošitšwe ke yo mongwe wa babegedi ba ka ba ditaba, yoo a bitšago kgoši Dikgale bjalo ka kgošikgolo ya Sekwala yoo a tšhabetšego go yena morago ga go fenywa ke morwarrago Kolobe e lego Mankweng.
Mengwageng ya bo 1990, Sekwala yo a bego a šetše a tšofetše, o ile a hlokofala gomme a bolokelwa Kgokong. Setšhaba sa Sekwala morago se ile sa thoma go dumela gore badimo ba sona ba thabaneng ya Kgokong moo kgoši ya bona e boloketšwego gona. Kgabedi, Mamotjau le Seswai e be e le barwa ba Sekwala. Kgabedi e be e le yena a swanetšwego ke bogoši, Mamotjau o hlokofetše pele ga tatagobona gomme Seswai a bewa bogoši.
Yo mongwe wa babegedi ba ka ba ditaba yo a phetšego nakong ya pušo ya Seswai o ngwadile tše di latelago: Ebe e le monna wa senatla wa go ema ka maoto yo moso. E le Kolobe ya nnete ka tlhago yoo a bego a phela a nametše pere ya gagwe ya go bitšwa Mmalefalane gomme a farafarilwe ke dimpša tše tharo.
O be a bitšwa gore ke morwa wa Sekwala morwa Mantši-apara-kgokong, gomme se se hlalošago gore mmago Sekwala e be e le Mantši. Morago ga go fiwa bogoši, Seswai o ile a ya setšhabeng sa gaMachaka (Botlokwa) go yo nyala mosadi. Seswai e be e se kgoši ya go timana. Se se hlatselwa ke gore o be a fela a gopola gore bogoši bjo gabotsebotse ke bja mogolo'agwe Kgabedi, yo a hlokofetšego pele tatagwe a hlokofala. Ka go realo, o ile a dira tumelelano le setšhaba yeo go ya ka yona timamello, yo ka setšo e swanetšego go ba mosadi wa Kgabedi, e bego e swanetše go nyalwa. Se se laetša gore o be a tloga a tseba gore yoo e swanetšego go ba kgoši o sa tlile go belegwa. Go na mo setšhabeng, o ile a nyala ngwana'a Mathosa bjalo ka timamello. Ke ka lebaka leo kgoro ya gaMathosa e tsebjago ka la Mmopa-kgoši. Ka go realo go ka rungwa ntle le kgonono gore Seswai e be e se yena a swanetšwego ke bogoši, eupša e be e no ba moswaredi fela. Mengwageng ya bo 1900, Seswai le setšhaba sa gagwe ba ile ba hudugela gaKama, bokgole bja go se fediše pelo go leba thokong ya borwa bja Kgokong.
GaKama, moo setšhaba sa Sekwala se ilego sa dula gona, e be e le polasa ya lekgowa leo batho ba tikologo ba bego ba le bitša Sekgerekgere. O be a dula a gohlola o kare o swerwe ke sehuba sa TB, seo a rego ge a gohlola go kwagale modumo wa kgere-kgere. Ka bomadimabe leina la gagwe la nnete ga le tsebje. Ka 1903, polasa yeo ya Turfloop e ile ya rekwa ke barwa ba babedi ba ga Israelsohns e lego Max le Woolf, bao e bego e le bafaladi ba Majuta go tšwa Latvia le Lituania go la Russia. Bobedi ba ile ba aga letamo leo ga bjale le tsebjago ka la Turfloop Dam, polaseng ya bona. Ke gona mo polaseng ye moo moragonyana go ilego gwa hlongwa yunibesithi ya Lebowa ka ngwaga wa 1959. Morena Thal, yoo le yena e bego e le mofaladi wa Mojuta, o ile a aga lebenkele la mathomo gona mo, leo ka moragonyana e ilego ya ba la Moruti Makgobe Bopape.
Ka nako ya ge ba le gaKama, go ile gwa phulega phapano magareng ga Seswai le batho ba gaDikgale. Go kwagala gore e be e le selemo dinakong tša ge go lengwa ge se se direga. Lebaka le legolo leo le hlotšego phapano ye ke pako ya mašemo. Mo ntweng ye, batho ba gaSekwala ba be ba dumela gore batho ba gaMankweng bao ba nyetšego timamello ya bona gotšwa gaDikgale, ba hlohleletša madira a bona go thuša Dikgale. Mola batho ba gaDikgale bona ba dumela gore Sekwala o thušwa ke Makgowa ka ge ba be ba bone batho ba mmala wa go taga ba gaBopape ba na le madira a gaSekwala. Madira a Makgwadiba'a Sekwala a ile a hlabana ka mafolofolo kgahlanong le madira a gaDikgale go fihlela ge Moruti Bopape a tsena ntwa yeo ka bogare gomme phapano ye ya go hloka ntlha le thito ya fihla mafelelong. Ka 1907 Seswai le setšhaba sa gagwe ba ile ba huduga gaKama go ya moo go tsebjago ka la Tlhahlaganya, moo lehono go lego bookelo bja Mankweng. Se e bile ka lebaka la go se kwešišane le bagaIsraelsohns.
Tlhahlaganya e laetša gore ba bangwe ba batho ba Sekwala ba ile ba dula gaMotholo mola ba bangwe ba ile ba dula gaThoka. Mafelo a mabedi a a ka thoko ga Tlhahlaganya, ka thokong ya bohlabela le ka bodikela ka tatelano lefelong leo le bitšwago Kwaga Syferkuil.
Tlhahlaganya dilo di ile tša befela pele le go feta. Go kwagala gore Kwaga o ile a ntšha molao wa gore banna ka moka le bahlogadi ba swanetše go šoma ba sa lefiwe ba 'šomele boroko', seo se tsebjago le ka Seafrikanere e le 'more kom or sommer', e le ge ba šomela gore ba dula nageng ya gagwe. Le ge ba ile ba dula fao tekano ya mengwaga ye šupa, batho ba gaSekwala ba be ba dula ba na le phapano le mongmabu wa bona. Ke ka nako ya ge ba le gona mo Tlhahlaganya ge go tla belegwa kgoši ya bona ya ka moso e lego Maribe James ka ngwaga wa 1912. Morago ga go kgotlelela ditlaišego polaseng ya Kwaga, setšhaba sa Morwa'a Mantši se ile sa tšea sephetho sa go arogana. Ba ile ba hudugela bohlabela, ba feta meboto yeo go yona go agilwego yunibesithi ya Llebowa lehono, gomme ba dula fao go tsebjago ka la Mmalesa.
Setšhaba se ile sa buša moya e le taetšo ya go thabela khutšo ge se le Mmalesa morago ga ditlaišego tšeo se bilego go tšona kua Tlhahlaganya. Go ntšhitšwe koma gona moo Mmalesa yeo yo mongwe wa babegedi ba ka ba ditaba e bego e le modikana go yona. Le ge go le bjalo Mmalesa e be e dutše e se naga ya bona. Seswai le batho ba gagwe ba be ba lapišitšwe ke go kgopela go šutelelwa nageng tša batho ba bangwe. Go swanetše go gopolwe gore Seswai o be a na le setšhaba se segolo eupša a se na naga yeo a ka dulago ka khutšo le sona ya ba ga bona. Se se swanetše go lebelelwa ge a be a bapetšwa le magoši a mangwe a bjalo ka Mankweng, Dikgale, Molepo le ba bangwe bao e bego e šetše e le mengwagangwaga ba na le mafelo ao gothwego ke a bona. Ka gona Seswai o ile a swanelwa ke go inyakela lefelo leo le tla mo itiago makopo.
Go tloga ka 1920 setšhaba sa gaSekwala se ile sa leka ka moo se ka kgonago go ikhweletša naga yeo e ka bago ya sona. Setšhaba se se be se thušwa le go hlohleletšwa ke Moruti Makgobe Bopape yoo a bilego le polasa Kgokong go tloga ka ngwaga wa 1906. Bopape o ile a ema setšhaba sa gaSekwala nokeng maitekelong a bona a go hwetša Doornfontein gore e be naga ya bona. Go ile gwa kwanwa ka la gore lapa le lengwe le le lengwe le swanetše go ntšha £20 gore go rekwe Doorfontein (yeo go bona e bitšwago Segopje) yeo e ilego ya ba naga ya bona. Ba thomile go hudugela Segopje ka 1921. Pušo ya kgoši Seswai e ile ya latela ka 1922. Ngwaga goba ye mebedi morago ga khudugelo ya bona go ya Segopje ge kgoši Seswai a hlokofala gomme Sefelefele yo abego a tsebja ka la Lekau ebile e le mokgomana wa mošate, o ile a fiwa marapo a pušo gore a swarele Maribe yoo e bego e sa le yo monnyane.
Maribe, yo a tsebjago ka la Senakangwedi, yoo mmagwe e bego e le ngwana'a Mathosa, o be a na le bagolo ba bararo ba basetsana e lego Morufa, Kgetja le Malehu. O ile a tšea bogoši bja Sekwala ka ngwaga wa 1942. Setšhaba se ile sa nyala Mmasemadi go tšwa gaMachaka bjalo ka timamello ya Maribe. Kgoši Maribe, yoo a bego a tsebega gape ka la James, o ile a nyala gape basadi ba babedi go tšwa lapeng la ga Mathosa gomme basadi ba gagwe ba bannyane le ngwana'a Ramusi go tšwa ga Machaka ya ba mosadi wa gagwe wa mafelelo. Ka go nyala timamello go tšwa setšhabeng sa gaMachaka, Maribe o be a latela mohlala wa rangwane'agwe Seswai. Bjalo ka tlotlo le tlhompho go batho ba bommagwe ba gaMathosa, Maribe o ile a nyala batswala ba gagwe ba babedi. Yo e tlilego go ba kgoši ya ka moso, Molapi Phillip o belegwe ke Maribe le Mmasemadi. Ka tsela yeo, e napile ya ba molao wa setšo setšhabeng sa gaSekwala gore se nyala timamello ya sona go tšwa gaMachaka. Molapi, bjalo ka kgoši ya ka moso, le yena go lebeletšwe gore a tle a dire ka tsela yeo.
Bodumedi setšhabeng sa gaSekwala bo tlišitšwe ke Daniel Magoba check this surname in the source text, Makgobe Phillip Bopape, Silas Makgoba le ba bangwe mengwageng ya go feta. Bjalo ka ge badumedi ba fela ba kopana le mathata mafelong a mangwe, banna ba le bona ba ile ba hwetša gore thero ya bona ya lentšu la Modimo ga e amogelwe ka tshwanelo setšhabeng, kudu go kgoši Sekwala ka boyena. Thuto ya bona ka ga Morena Jesu bjalo ka kgoši ya dikgoši e be e dira gore Sekwala a se kgotsofale. Sekwala, ka go tšhogela bogoši bja gagwe, o ile a thoma go monafalela Morena Jesu yo go bolelwago ka yena mehla ye. Ka morago ga lebakanyana, kgoši Sekwala o ile a kgahlwa ke thero ya Daniel Magaba check the surname kudu ge a rera ka thutwana ya gore "bahu ba tla tsoga mabitleng". Go tloga moo o ile a hlohleletša batho ba gagwe go amogela dithutišo ka ga Morena Jesu. Sekwala o be a se a kwešiša thero ya Magaba gabotse ka gobane yena o be a nagana gore seo Magaba a se bolelago o ra gore madira ka moka a gagwe ao a fetilego le marumo a tlo boa gape a phela ka sebele, gomme a tla a mo thuša go lwa gore a thope bogoši bja Dikolobe go morwarragwe Mankweng.
Kgato ya tsogo ya bahu, go ya le ka moo Sekwala a bego a e kwešiša ka gona, e tšea nako ye telele ka fao o ile a thoma go fela pelo. Ka yona nako yeo bakolobetšwa setšhabeng sa gagwe ba ile ba thoma go gana go rapela lehwama (mohlare wa thitikwane) mola ba bangwe ba ile ba gana go latela le go phethagatša melao ya setšo ya 'go betha mphoka' (ge go nešwa pula) gomme ba bona koma bjalo ka boheteng. Ke moo Sekwala a ilego a thoma go ipona botlaela a re o forilwe gomme a thoma go bitša Magaba gore ke moradia wa maaka. Gona moo a laela gore Magaba le baphološwa ba gagwe ba lelekwe gomme dipuku tša bona di fišwe ka mollo. Makgobe Bopape, yoo a bego a bona kgoši Dikgale bjalo ka kgošikgolo go Sekwala o laetša gore Dikgale o be a sa kwele Sekwala bohloko ka taba ya gore madira a gagwe ga se a tsoga mabitleng ka ge Sekwala a ka be a bile le maatla gomme ka go dira bjalo ya ba mootlwa go yena.
Moragonyana e rile ge Makgobe Bopape yo e bego ele setlogolwana sa Makgobe Mamabolo, mokgomana wa mošate le mohlabani yo bogale a rera lentšu la Modimo go la Botlokwa, Sekwala a mo kgopela gore a tle Kgokong. O ile a motshepiša gore o tla rapa batho ba gagwe gore ba kolobetšwe ka bontši. Bopape o ile a napa a fiwa tumelelo ya go tloga Botlokwa go ya Kgokong.{The sentence starting with Silas Makgoba ga ke bone gore e tsena bjang lefokong leo e lego ka gare ga lona, ka fao nke o le hlokomele hle!
Seswai, morwa wa Sekwala yoo a ilego a ba kgoši moragonyana, le yena a ile a amogela bodumedi. O ile a kolobetšwa ke moruti Knothe wa Kratznstein gomme a fiwa leina la Jacob. Bothata bjo bogolo bja Jacob e be e le gore bodumedi bo ganana le go nyala basadi ba go feta o tee. Le ge a be a amogetše bodumedi, Seswai o ile a no fela a latela setšo sa go nyala basadi ba go feta o tee.
Go ata ga dikolo setšhabeng sa gaSekwala ga se go tšeye nako go latela dikereke. Ntlha ye tee fela yeo e ka bago e ditetše go ata ga dikolo setšhabeng sa gaSekwala ke lebaka la ge batho ba gaSekwala go ba tšere nako e telele go ka hwetša lefelo leo ba ka dulelago sammaruri. Bjalo ka ge e be e le bašutelelwa dinageng tša magoši a mangwe, go be go sa be bonolo gore ba ka dula fase gomme ba rera ka ga go ikagela sekolo seo e lego sa bona. Batho ba mmalwa bao ba bego ba rutegile, ba be ba etšwa dikolong tša dinaga-mabapi tše bjalo ka gaDikgale le gaMankweng. Ka morago ga go reka Kgokong ka 1906, Makgobe o ile a aga sekolo ka thoko ga kereke ya gagwe.
Sekolo sa Sekwala seo se theeletšego ka kgoši Sekwala, e bile sekolo sa mathom go agwa ke setšhaba sa gaSekwala ka 1928 go tloga mola ba thopile Segopje bjalo ka naga ya bona. Go agwa ga sekolo sa Sekwala go be go etilwe pele ke Shai yoo e bego tatago Moruti Shai-Ragoboya le Seabi yoo moragonyana e ilego ya ba moruti. Sekolo se se be se agilwe ka fase ga taolo le tlhokomelo ya kereke ya Lutere le ya Aglican. Dihlogo tša sekolo sekolong se di be di bewa ka go šielana, ke gore: hlogo ya sekolo ya Molutere e be e fiwa maatla a taolo go fihla lebaka le le rilego, gomme ge lebaka leo le fedile, go bewa ya Moanglican lebaka la mengwaga ya go lekana le ya wa peleng. Go ile gwa latela barutiši ba go tuma mo sekolong sa Sekwala, ba bjalo ka Sam Mamabolo, Bethuel Mamabolo, Freddy Mamabolo, Geoffrey Mamabolo, J.P.S. Mamabolo, le D. M Segooa. Morena D. E. Cheue e bile hlogo ya sekolo ya go tuma go tloga ka 1940 go fihla ka 1954 ge sekolo seo se arolwa ka diripa tše pedi, sa mefato ya tlase le sa mefato ya godimo. Morena S.M. Thema, yoo moragonyana e bilego Mongwaledi wa School Board, e bile hlogo ya sekolo sa mefato ya godimo ya mathomo, ya ba Mongwaledi wa tonakgolo Dr C. N. Phatudi gomme mafelelong ya ba mohlahlobi wa dikolo.
Go tloga mathomong, sekolo se seswa sa Sesoai, ka fase ga boetapele bja Morena Thema, se ile sa tuma. Mengwaga e mentši ya go latela, Thema o be a ntšha dipoelo tše dibotse tša mphato wa boselela tikologong ye gomme a thopa le difoka ka diphadišano tša meopelo go fihla makaleng a godimo. Yo mongwe wa babegedi ba ka ba ditaba o sa gopola gabotse mohla kgoši Maribe a ilego a hlaba kgomo go lebogiša sekolo se go thopeng difoka ga sona. Go thopa difoka diphadišanong tša moopelo le go ntšha dipoelo tša godimo e ile ya napa ya ba setšo sa sekolo se ge se sa le ka fase ga taolo ya Morena Thema go fihlela a tlile go hlatlošetšwa maemong a go ba Mongwaledi wa School Board. Morago ga moo sekolo sa go bitšwa Maribe se ile sa agwa go akotša barutwana bao ba tšwago dikolong tše pedi. Setšhaba sa gaSekwala se ile sa kgona go aga sekolo sa go phagama seo se tsebegago ka la Phiri-Kolobe ka 1968 seo ba bego ba se hlakanetše le setšhaba sa gaDikgale.
Mothopo: Enos Mamabolo, Dinyakišišo tša ge a ngwala dithuto tša gagwe tša Honours Yunibesithing ya Lebowa.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Dinonwane.txt</fn>
Mo letlakaleng le, re tla sekaseka dipuku tše Sesotho sa lebowa. Dipuku tše mpša di tla sekwasekwa, gomme re tla fa baeti ba websaete sebaka sa go ngwala ba re botše ka dipuku tše ba di ngwadilego. Go sa le bjalo, re tla fela re ba le diphadišano moo baeti ba websaete ba tla ithopela dimpho tše di fapanego.
Oliver Kgadime Matsepe, goba O.K. Matsepe, ka ge a tsebega bjalo, o belegwe ka ngwaga wa 1932 ga Kgoši Hlakudi Matsepe kua Nebo, Transvaal ya maloba. O tsene sekolo Ga-Matsepe le Botšhabelo gomme o feditše mphato wa gagwe wa marematlou ka mokgwa wa go ithuta a le gae ka ngwaga wa 1955.
Ka ngwaga wa 1956 o ile a šoma Lefapheng la Bantu Administration, a šoma mafelong a mangwe a a fapafapanego. Matsepe a re go lealea ga gagwe; ge a tsena ka mo a tšwa a šoma e be e le ge a hwetša sebaka sa go ngwala.
Puku ye a e ngwadilego ya mathomo ke Kgorong ya Mošate. E ile ya phatlalatšwa ka ngwaga wa 1964 gona mo Afrika Borwa. O ile a tlotlwa ka sefoka sa Samuel Edward Mqhayi go tšwa go Akademie. Ao e bile mathomo mayo. Matsepe o ngwadile mehuta ye e fapafapanego ya dingwalwa; go thoma ka direto go fihla ka dipadi. Tše dingwe tša dipadi tše a di ngwadilego ke Meokgo ya Bjoko , Lešita Phiri , Kgotla o Mone , Molodi wa Thaga , Todi ya Dinose , Molodi wa Mogami , Letšofalela , Kgati ya Moditi , Tšhelang Gape.
Bao ba mo tsebago ba re ke ketapele bangwading ba Sesotho sa Lebowa.
Kgalekgale go kile gwa ba le komelelo ye kgolo setšhabeng. Pula ya fetša mengwaga le mengwaga e sa ne. Diphoofolo tša ba tlalelong ye kgolo ya lenyora. Gomme tša re ge di bona komelelo e tšwela pele tša bitša pitšo ye kgolo ya diphoofolo ka moka tša naga. Mo pitšong gwa bolelwa ka go epa sediba se segologolo gore mohla' pula e nago meetse a eme ka mo go sona.
Moganetši mo therong ye e bile Raphukubje, yena o ile a gana ka la gore a ka se hlwe a ipheletša dinala ka go hlwa a ngapa lefase. Tše dingwe diphoofolo tšona di ile tša hlokomologa kgopolo yeo ya Raphukubje, gomme tšona tša kwana ka lentšu le tee la gore sediba se swanetše go epša. Tša kwana gore gosasa modiro o thome. Ka nnete ge bo sele gwa swarwa šiašia, gwa kgapšha dikudumela, e le mogolo semphete, go neelanwa leraga; e le gona go epša sediba.
Bošego bja tšatši leo gwa lala go e na pula ya lesogana, dinoka le dinokana tša tlala; le sona sediba se ba katanego le sona sa tlala la go falala. Phoofolo ya go thoma go nwa meetse a sediba seo e bile Phukubje. Ya re go fetša go kgelela ya tlatša kgapana ya yona. Ge e tladitše ya biloša, ya dubaduba meetse ale, a šala e le leraga fela. Diphoofolo tše dingwe ge di fihla tša hwetša meetse e le leraga fela, a sena bolebelelo; tša tseba gabotse gore modira-bokgopo bjouwe ke Phukubje.
E rile ka moswana ge di eya mafulong tša laela Ratšhwene gore a šale a lebeletše se se ba senyetšago meetse. Raphukubje ge a fihla mo sedibeng a hwetša Ratšhwene a le fao a letile. Ke ge Raphukubje a dumedišana le Ratšhwene, aowa, ba botšišana maphelo. Raphukubje ke ge a bea kgapana ya gagwe fase, a ina monwana ka gare, a thoma go itatswa gabotse gore Ratšhwene a tle a re ke dinose. Ke ge Ratšhwene a botšiša a re o ja eng Raphukubje a re mphe. Raphukubje a re ge o ka mpha melamo yeo ya gago ka moka, wa dumela gore ke go bofelele mo sehlareng gona nka go fa mamapo a a dinose. Ratšhwene ka gobane a rata dinose kudu, a dumela?
Phukubje ge a feditše go bofelela Tšhwene mo mohlareng a mo itia ka melamo yela ya gagwe a gabohloko, a re: "Lešilo towe o dumela gore ke go bofe. Nna ga ke je dinose, ke kga meetse, setlatla tena." Raphukubje a nwa meetse, a ba a kgelela a tlatša gapana ya gagwe, a biloša meetse, a itshepelela.
E rile ge diphoofolo di boa tša hwetša Ratšhwene a bofeletšwe mohlareng, mmele wa gagwe o thankgetše madi fela. Ge diphoofolo di mmotšiša a re o iteilwe ke Raphukubje. Diphoofolo tša bitšana ka moka tša re, tlang le bone setlaela ke se, se dumeletše Raphukubje a se bofelela mohlareng. Tša re go sega dithapa tša tšona tša ba tša ba bohloko.
Tša re go tšhwene: "O setlaela, o laegile!"
Ba re ka tšatši le lengwe ditšhwene di kile tša yo rafa dinose kua thabeng. Gomme tša bitša mmutla gore o ye le tšona gore le wona o tle o je o ipshine le tšona. Mmutla wa re: "A mašweu."
Ditšhwene tše di be di tseba gabotsebotse gore mmutla ga o kgone go namela kala ya mohlare. Tša fihla tša rafa dinose ditšhakala tše dikgolo. Mola di feditše tša namela mohlare gore di tle di je mola di le kua godimo. Aowa, tša fera seseka tše dibjangbjang. Tša nama tša thoma go ja gomme tša lebala gore mmutla le wona o gona. Mmutla wa re kgane ke a lealea, kgane ke a kgopela; gwa se thuše selo, tša dio sega bošilo bja mmutla, tša fetša mamapo ale a dinose, tša iphumola diatla.
La hlaba letšatši le lengwe, gomme mmutla wa re ba nkhweditše, mašoboro ke bona. Mmutla wa mema ditšhwene, wa re wona o bone dinose. Aowa, go ja e le selo se segolo di ka gana naa Tša fihla, gomme tša humana kgopana a dutše godimo ga leswika ya re: "Etlang re jeng dinose." Ditšhwene tša dio tšwela di kitima, di bolawa ke lebelo?
Mmutla wa re go tšona , mola o bona di šetše di ipherile seseka: Naa ebang diatla le hlapile naa Mo gagešo ga re tsebe go ja ka ditšhila. Mahlo ona a bile a bonwa ke motho ke meetse naa, bagwera?
Ditšhwene tša dio ribega diriba, di sa bolele selo. "Ga ke lešwe ke lena hlapšhane ke ntše ke phela; le dio kitima la yo hlapa diatla le mahlo gabotse. Ba bangwe ba ka tla ba selekišwa ke dithoko tšeo tše ditala."
Ka baka la gore go ja go ratwa kudu tša tlogelela ka lebelo di eya nokeng. Naa di bile tša hlapa ka tshwanelo naa Di dio gološa; methopothopo ya šala e rotha, ge di boa di kitimetše go ja. Ge bakatala ba boa go be na le pilo, mo go swelego hlaga. Bjale mašaedi a magolo a gata mešidi, diatla tša šala di re 'tsho'. Mmutla wona o be o šadile o iphepa ka dinose, gomme wa re go ja wa fetša mamapo ale?
Mmutla wa re: "Bjale etlang re bone diatla tša lena bomokgotse". Wa humana gore di a šiiša ka boso. Mmutla wa re: "Mašaedi ke lena, gomang, le yo hlapa gape ke tla be ke bile ke selekega gonabjale ge ke bona ditšhila tšeuwe tša lena! Ditšhwene tša tsena fase, le morago tša se sa lebelela.
Mmutla wa iphorohla diatla gomme wa re di a aketša ke di rutile thuto momohla.
Mpho! Sa mosela se sware!
Nonwane ye e tšerwe go Tebu ya Legapu ya go ngwalwa ke D. M Kgobe. Malebo!
Ka letšatši le lengwe ba re legotlo le rile ge le tsoga la kwa lešata le legolo le kwala le feta kgauswi ga motes wa bona. Ge Mmalegotlo le Ralegotlo ba e tšwa be eya go hlola ba humana e le Morena Hlame a befetšwe ka kudu ka maatla.
A šupa kua le kua ka matsogo, gomme Bahlomphegi Tau, Tlou, Thutlwa, Kgabo le ba bangwe ba bangwe ba ba šetše morago. Pono ye e ile ya tlaba ba ga legotlo.
Sebaka sa se sa senywa, ba ga legotlo le bona ba šala lešaba lela morago. Ralegotlo o be a belaela kudu a rata go tseba gore na Morena Hlame o befedišitšwe ke eng. "Molatelo ke eng, monna wa gešo" go botšiša Ralegotlo?
Hlame: "Ditaba tše ke di kwelego di ntlhakantšhitše hlogo, gape ga ke nyake le go di botša motho. Ke bona gore go kaone go nna go tloga mo nageng ya ke dulago go yona ke ye go dula nageng e šele."
Relegotlo: Re botše taba ya Nnete o se ke wa re fihlela. Re nyaka go tseba le rena gore na ditaba tše o di kwelego di reng, le gore o boditšwe ke mang?
Morena Hlame a rarela, a meletšameletša, fela mafelelong a ba tlela le ditaba ka moka. Ke ile ke sepela ka hwetša Mankgagane a robetše a išitše maoto godimo, hlogo e ile fase.
Ge ke botšiša, a mpotša taba ye e ilego ya nyaka go nkuka letswalo. Taba ye a mpoditšego yona o re: "Ka labobedi lefase le tla phetoga, letšatši la fifala, gwa šala e le leswiswi fela. Yo a sa kgonego go robala a išitše maoto godimo, hlogo e ile fase, o tla pšhatlega mahlo. Ka tsela yeo ke bona gore go kaone gore ke tloge mo lefaseng le," gwa bolela Morena Hlame.
Morena Tangtang le yena o be a le gona moo. A ema a re: Tšeo ka moka ke maaka. Ke kgale ke phela, fela taba ya mohuta woo ga ya ka ya direga. Ke makatšwa ke Mmakgagane, mošemanyana wa maabane, ge a sa tšhabe go bolela taba ye bjalo. Diphoofolo le dinonyana ga di a ka tša rata go theeletša se se bolelwago ke Tangtang. Di rile ge di phatlalala, tša phetha ka gore di swanetše go ithuta sammantomatomane (go sepela ka matsogo) gore ge letšatši leo le fihla le hwetše ba kgona go robala ba išitše maoto godimo dihlogo di ile fase.
Labobedi le rile ge le fihla, Mmankgagane a hlaba mokgoši wo mogolo a re: Age, hlomang dihlogo fase, lefase le a phethoga. Diphoofolo ka go tšhaba go pšhatlega mahlo, tša tlhoma dihlogo fase, maoto godimo le ge tše dingwe di paletšwe ke go iša maoto. Tangtang yena o dio lebelela fela. Ka morago ga sebakanyana a bona bommankgagane ba bantši ba fofa mo godimo, gomme ba bile ba tima letšatši. Ke ge a lemoga gabotse gore Mmankgagane o be a bolela maaka. Ge a re o tsoša ba bangwe gore ba bone gore taba ye Mmankgagane a e boletšego, ba gana go tsoga.
Makgotlo o rile ge a tšwelela a gahlana le Tangtang, gomme Tangtang a mmotša ditaba ka moka. Bjale ke ge Makgotlo a thoma go tsoša banna ba gabo. Ba re ba ganelela, a ba botša gore yena le Tangtang ba tsogile gomme ga se ba bona selo, ge e se bommankgagane ba ba fofago mo godimo.
Nonwane e fele moo.
Ka tšatši le lengwe katse e kile ya kwa e duma nama, gomme ya ya go mpša go kgopela mokgobolatswii. Ge e fihla ya hwetša mpša e patlame, ya re: "Mogagešo anke o thuše ka letswayana nke ke otlolle dithama tše tša ka, ke rile ke lalela magotlo le dinonyane, fela ke paletšwe."
Ka ngwakwaneng wa mpša go be go tletše dinama tša diphoofolo tša mehutahuta.
Katse ge e bona go befelwa ga mpša ya thoma go kgopela tshwarelo. Aowa, mpša ya swarela katse, gomme tša dula fase, tša tšea magang.
Katse ya thoma go loga maano ka gobane e be e duma nama. Ya botša mpša gore go ka ba kaone ge ba ka fega dinama tšeo gore di tle di se ke tša bola. Mpša ya re: "A mašweu". Ge ba feditše go fega dinama, katse ya kgopela difate gomme ya leba gae. Ge katse e fihla gae, ya hwetša bokatsana ba sa fetše go edimola ka baka la tlala. Monyama o rile ge o swara, katse ya tloga ya leba kua e bego e le ntshe mosegare. Ge e fihla ya humana mpša e be e lebetše go tswalela letsikangope (lefasetere). Bjale ke ge mogala' katse a tsena ka lefastere, gomme a fegolla dinama ka mokgwa wo a bego a ka di rwala ka gona.
Ge katse e sena go tšwa ya gahlana le mpša e boa go sela. Mpša le yona e be e rwele mae, e iša gae. Ge mpša e bona katse e rwele dinama tša yona, ya tlala pelo, fela ya se ke ya tseba gore e ka dira eng ka gobane mong wa mae o be a le kua morago, a swere molomo. Ke moka mpša ya tsoša lebelo e lebile kua gae. Katse le yona ya re ka lebelo ya ya gae go fepa bana ba yona.
Ka baka la go tšhaba mong wa mae, mpša ga ya kgona go latela katse gore e tle e e amoge dinama tšeo tša yona. Mahlale ba re a tle a je mong!
Kgomo e a tshwa!
E gangwa ke mang?
Gagešo kua gaLaka ge e le marumo ke mesebe re a hlomolana.
Ge e le go hlabana le paletšwe.
Ge e le marago ntle a šala.
Tate o kile a nkwhetša borwa ke betha boro.
A dikela ka mohlare a sega.
Ke tswetše ntwa ye e tšwang marumong.
Motho wa go hlwa a tsošološa madiba 'a kwena.
Le era ge le bina segwagwa se ba rego Kgomomodungwana.
Mahlapa ka moka o tšholla pele ga bohle.
Wena, wa ntakaletša madimabe wa sekgalela.
O nnyantšhitše monwana ka go nthata le lehung.
Wa bolela o sa ikwe di sa tšwe pelong.
A ke lona lerato ge ke bodile mokokotlo?
Diatla hlohlore ke beile.
Ke tlabegile ke maketše.
Wa nkapola kobo ka maoong.
Wa tsena molete ka sa morago.
Thookga re beše re bee.
Tla ke se be mogolomonoši ke tšhaba bošaedi.
Tla ka se ba time taba.
Go šetše ge e mphehla dinoka.
Ngwana tena o renga ithipa mogolo.
Wa itira legolehubedu moeta o tla a phuma a tsena.
Tlogela tselapetleke ba go boditše moo e felago gona.
A pudi re a feditše.
Batswadi batamelang mohlomongwe maele le ka re fa.
Gomme mošaša ke swere wa mogoto.
E tloga e nyaka poo ya lešaka e e rakelele.
E re e boa e hwetše madulo a roto a tšerwe ke rotwana.
Tlišang sa magagane ke fetšeng tshela.
Ke lobile fela pelo ke weditše.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Dintwa.txt</fn>
Dintwa di bopa karolo ye bohlokwa setšhabeng se sengwe le se sengwe lefaseng ka bophara. Basotho ba leboa le bona ba lwele dintwa tše dintši kgahlanong le ditšhaba tše mabapi. Dinyakišišong tša rena re lekile le go ka lebelediša gore dintwa di hueditše bophelo goba megkwa le ditlwaedi tša Basotho ba leboa ka tsela efe. Dintwa tše dingwe tše re šitwago ke go tshediša mahlo, ke tšeo ba di lwelego kgahlonong le makgowa.
E rile ge matšwantle, Hendrick Potgieter le Mavoortrekker ba fihla mošate wa Marota ka ngwaga-kete wa lesome-senyane, tatago Sekhukhune e lego Sekwati (1775 - 1861) a ba fa sebaka sa go ba tsenela. Ntweng ya Pshiring ka ngwaga wa 1838 Sekwati o fentše Mavoortrekker ka go ba foša maswika a le thabeng. Ka lebaka la gore Pshiring go be go hloka tšhireletšo, kgoši Sekwati o ile a tloša mošate le setšhaba sa gagwe a di iša Thaba Mosega kua dithabeng tša Leolo, bohlabela bja Transvaal ya maloba. Go na moo setšhaba sa gagwe se ile sa amega dintweng tše di ilego tša fela ka ngwaga wa 1879.
Ka ngwaga wa 1846, makgowa a ile a tloša setšhaba sa Marota nageng ya sona ka yona naga yeo e rekilwe Maswatsing. Ka ngwaga wa 1865, moruti Alexandra Merensky, mohlankedi wa Berlin Missionary Society, yo a ilego a amogelwa setšhabeng sa Marota ke Kgoši Sekwati le Kgoši Sekhukhune, o ile a rakwa ka lebaka la ge a be a nyatša melao ya kgoši. Yena o be a obamela melao ya mmušo wa makgowa Tshwane. Go sepeleng ga gagwe o ile a ya go dula Botšhabelo (mišeneng wa kereke ya Luthere).
Ka la lesomepedi kgweding ya Matšhe 1877, Theophilus Shepstone o ile a dula tulong ye e bego e tsebega ka Transvaal ya maloba. Go hlolwa ga Burger go ile gwa dira gore Shepstone a se dudišege, ke ka fao a ilego a fa kgoši Sekhukhune hlompho le thekgo gore a lweše maburu. Ntwa ya Kgoši Sekhukhune le maburu e hlotšwe ke gore naga ya gagwe le setšhaba sa gagwe di be di le ka ntle ga pušo ya Tshwane. Bjalo ka karolo ya go ba kgahlanong le maburu a Tshwane, kgoši Sekhukhune o ile a itswalanya le kgoši Moshoeshoe wa setšhaba sa Basotho.
Maisemane a rile go bona gore a kgonne go hwetša tulo nageng ya Bopedi, a thoma go fetoga mebala. A ile a thoma go loga maano a go thopa naga ya kgoši Sekhukhune le setšhaba sa gagwe ka ntle ga ditherišano. Kgoši Sekhukhune o ile a thulana le kakanyo yeo. Ke fao ka kgwedi ya Mei 1878 monkgo wa ntwa o ile gwa wa tlala naga ya Ga-Sekhukhune, e le ge kgoši Sekhukhune a itokišetša go ya marumong go lweša Maisemane. Maiteko a Maisemane a go šomiša mokapoteni wa bona, Clarke, a ile a folotša ka ge a ile a phonyoga lehu kua Magnet Heights. E rile ka ngwaga wa 1878 le 1879, maesemane a ile a leka go boelela go lweša kgosi Sekhukhune gape, efela a palelwa.
Kgoši Sekhukhune o ile a thopša a išwa lagageng la Grootvygenboom dithabeng tša Leolo, kgauswi le Thaba Mosega. O ile a dula moo dithabeng tšeo a sa fiwe dijo goba le ge e ka ba meetse. Ge kgwedi ya Desemere e na le matšatši a mabedi, ka ngwaga wa 1879, mokapoteni Clarke le mokomantara Ferreira ba ile ba išwa gona moo legageng mo kgoši Sekhukhune a bego a le gona. Ka go hloka mahlatse o ile a ineela go Maisemane a felegeditšwe ke mosadi le bana ba gagwe, gammogo le bana ba gabo Nkwemasogana, Makhurupetše, Mpatle le bakgomana ba ka mošate. Ferreira, ka tshepo ya gore kgoši Sekhukhune o na le mekgobo ya taamane le gauta, o ile a di tsoma mo a bego a gopola gore a ka be a di fihlile gona gomme a di hloka.
Ke ka fao ntwa kgahlanong le maesemane gammogo le Maburu e fihlilego bofelong. Kgoši Sekhukhune le bao ba ineetšego naye, ba ile ba lahlelwa kgolegong kua Tshwane. Ka ngwaga wa 1881, Sekhukhune o ile a lokollwa kgolegong gomme a palelwa ke go ya Thaba Mosega ka ge go ile gwa fišwa ka nako ya ntwa. O ile a feleletša o ile lefelong le le tsebegago ka Manoge. Johannes Dinkoanyane, ngwana wa bo Sekhukhune wa mosadi yo mongwe wa kgoši Sekwati, o ile a thekga Merensky gomme a ba leloko la kereke ya Luthere. Tulo ya Johannes Botšhabelo ga se ya ba ya lebaka le letelele ka ge a ile a tloga le balatedi ba gagwe ba leba dithabeng tša Spekboom, mo go tsebegago ka Tubatse. Go fihleng gagwe Tubatse o ile a thoma boipušo bjo kgoši Sekhukhune a ilego a bo gana.
Ka ngwaga wa 1876, Dinkwanyane o ile a thopa karikana ye e be e tletše ka dikgong ya Jakowitz, yo mongwe wa balemi ba makgowa yo a ilego a tshelela nageng ya Dinkoanyane go roba dikgong. Mabarebare a ile a tlala naga gore dikgomo di utswitšwe, le gore Dinkwanyane o tšhumile kereke ya moruti wa Mojeremane, Nachtigal. E rile ge ditaba di fihla Tshwane, mopresitente Thomas Francois Burger a laela mašole a dikete tše lesome-nne gore a ye go hlasela Kgoši Sekhukhune thabeng ya Mosega. Kgoši Sekhukhune le morwarraa'gwe, Dinkwanyane ba ile ba thušana go lweša Burger le mašole a gagwe. Le ge Dinkoanyane a ile a fenywa le go bolawa ntweng yeo, kgoši Sekhukhune yena o ile a fenya. Burger o ile a gomela Tshwane a patile mosela mokgahlong wa maoto ka ge a be a hlotšwe ntweng yeo. Go hlolwa ga Burger go ile gwa dira gore a lobe maemo a gagwe a goba mopresitente wa Afrika Borwa. O ile a latelwa ke Paul Kruger.
Kgoši Sekhukhune o ile a thopša a išwa lagageng la Grootvygenboom dithabeng tša Leolo, kgauswi le Thaba Mosega. O ile a dula moo dithabeng tšeo a sa fiwe dijo goba le ge e ka ba meetse. Ge kgwedi ya Desemere e na le matšatši a mabedi, ka ngwaga wa 1879, mokapoteni Clarke le mokomantara Ferreira ba ile ba išwa gona moo legageng mo kgoši Sekhukhune a bego a le gona. Ka go hloka mahlatse o ile a ineela go Maisemane a felegeditšwe ke mosadi le bana ba gagwe, gammogo le bana ba gabo Nkwemasogana, Makhurupetše, Mpatle le bakgomana ba ka mošate. Ferreira, ka tshepo ya gore kgoši Sekhukhune o na le mekgobo ya taamane le gauta, o ile a di tsoma mo a bego a gopola gore a ka be a di fihlile gona gomme a di hloka.
Ke ka fao ntwa kgahlanong le maesemane gammogo le Maburu e fihlilego bofelong. Kgoši Sekhukhune le bao ba ineetšego naye, ba ile ba lahlelwa kgolegong kua Tshwane. Ka ngwaga wa 1881, Sekhukhune o ile a lokollwa kgolegong gomme a palelwa ke go ya Thaba Mosega ka ge go ile gwa fišwa ka nako ya ntwa. O ile a feleletša o ile lefelong le le tsebegago ka Manoge.
Johannes Dinkoanyane, ngwana wa bo Sekhukhune wa mosadi yo mongwe wa kgoši Sekwati, o ile a thekga Merensky gomme a ba leloko la kereke ya Luthere. Tulo ya Johannes Botšhabelo ga se ya ba ya lebaka le letelele ka ge a ile a tloga le balatedi ba gagwe ba leba dithabeng tša Spekboom, mo go tsebegago ka Tubatse. Go fihleng gagwe Tubatse o ile a thoma boipušo bjo kgoši Sekhukhune a ilego a bo gana. Ka ngwaga wa 1876, Dinkwanyane o ile a thopa karikana ye e be e tletše ka dikgong ya Jakowitz, yo mongwe wa balemi ba makgowa yo a ilego a tshelela nageng ya Dinkoanyane go roba dikgong. Mabarebare a ile a tlala naga gore dikgomo di utswitšwe, le gore Dinkwanyane o tšhumile kereke ya moruti wa Mojeremane, Nachtigal. E rile ge ditaba di fihla Tshwane, mopresitente Thomas Francois Burger a laela mašole a dikete tše lesome-nne gore a ye go hlasela Kgoši Sekhukhune thabeng ya Mosega.
Kgoši Sekhukhune le morwarraa'gwe, Dinkwanyane ba ile ba thušana go lweša Burger le mašole a gagwe. Le ge Dinkoanyane a ile a fenywa le go bolawa ntweng yeo, kgoši Sekhukhune yena o ile a fenya. Burger o ile a gomela Tshwane a patile mosela mokgahlong wa maoto ka ge a be a hlotšwe ntweng yeo. Go hlolwa ga Burger go ile gwa dira gore a lobe maemo a gagwe a goba mopresitente wa Afrika Borwa. O ile a latelwa ke Paul Kruger.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Go hwa lehlakore la mmele.txt</fn>
Ke bo mang ba amegago?
Bolwetši bjo bo tlwaelegile ka eng?
Dika tša bjona ke dife?
Bo ka thibelwa bjang, gona ke dire eng?
Naa nka hwetša kae tshedimošo?
Bo hlolwa ke eng?
Bo ka thibelwa bjang, gona ke dire eng?
Go hwa lehlakore go swanetše go tšewa bjalo ka bolwetši bjo kotsi ka mehla, le ge bo sa hlwa bo ikepela mmeleng. Iša molwetši ngakeng goba bookelong ka potlako.
Bolwetši bjo bo tlwaelegile ka eng?
Go hwa lehlakore ke lebaka le legolo leo le hlolago bogole goba lehu ka mo Afrika Borwa. Go dipalopalo tša 1996, basadi ba senyane go ba lekgolo ba hlokofetše goba go golofala ka lebaka la go hwa lehlakore. Banna ba bahlano go ba lekgolo ba hlokofala ka lebaka la go hwa lehlakore.
Go hwa lehlakore ga se selo seo se bolayago ka mehla. Ka nako ye nngwe go hwa lehlakore ga go be šoro kudu. Se se bitšwa TIAs-Transient Ischaemic Attack. Ka nako ye nngwe go ka hlola bogole bjo bogolo kudu. Ge o kile wa hwa lehlakore ka mokgwa wo bofefo goba wa go tsenelela, o mo kgonagalong ya go swarwa ke bolwetši bjo gape.
Go hwa lehlakore la mmele go ka hlalošwa ka gore ke hlaselo ya bjoko. Se se diregago ka bjokong ge motho a e hwa lehlakore, se swana le se se se se diregago pelong ge motho a hlaselwa ke bolwetši bja pelo. Go hwa lehlakore go direga ge methapo ya go sepediša madi, moya wa oxygen le diagammele go ya bjokong e thibega goba e palega. Seripa se sengwe sa bjoko se thoma go hloka oxygen gomme sa senyega.
Dika tša bjona ke dife?
Go se sa bona gabotse ka mahlong ka moka goba go bona o ka re dilo tše o di lebeletšego di tšwelela gabedi.
Go opšwa ke hlogo (gantši e ba bohloko kudu) goba go fetogafetoga ga go se hlalošege ga go swarwa/opšwa ke hlogo.
Bo hlolwa ke eng?
Go hwa lehlakore go hlolwa ke go ba le lehlwele la madi goba thrombosis. Se se amantšhwa le go thatafala ga methapo ya go tšwa le go ya pelong ka lebaka la go gola kudu, go tsuba, tšhomišompe ya dinotagi goba go fetelwa ke malwetši a mmalwa.
Bothata bjo bongwe gape ke go ba gona ga marothodi a makhura ka gare ga methapo. Se se ka thiba methapo. Goba diripa tše dinnyane tša makhura goba methapo yeo e senyegilego ya go tšwa pelong e a phatloga ya tsena mading ya thiba methapo ye mennyane yeo e yago bjokong.
Lebaka le lengwe ke go phatloga ga methapo ya madi ka bjokong. Se gantši se hlola go šorofala ga bolwetši bjo bja go hwa lehlakore.
Naa nka hwetša kae tshedimošo?
Ke bo mang ba amegago?
Ge o na le leloko goba meloko yeo e nago le bolwetši bja pelo goba bja methapo ya madi, bolwetši bja swikiri goba madi a godimo.
Ka se fetole mengwaga ya gago goba tswalano le lelapa la geno, efela gona le dilo tša go ba kotsi tše o ka di fetolago.
Batho bao ba nago le bolwetši bja pelo, bao ba fetetšwego ke twatši ya HIV/AIDS, syphilis le bolwetši bja mafahla ba lebagane le kotsi ya go ka swarwa ke bolwetši bjo.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Go latela tsa maphelo.txt</fn>
Karolo ye ya weposaete (website) e mabapi le go kaonafatša seemo sa gago sa tša maphelo, sa lapa la gago goba setšhaba sa geno.
O bohlokwa bophelong bja gago, go no swana le ngaka ye nngwe le ye nngwe goba mooki yo mongwe le yo mongwe yoo o ka kopanago le yena. Ka go ditirelo tša maphelo re dumela gore kaonafatšo ya mmakgonthe ya tša maphelo, e ka fihlelelwa e fela re šomišana le batho bao ba ithekgilego kudu ka ditirelo tšeo re di abago.
Re tlile go go fa tshedimošo yeo e amago seemo sa maphelo ka kakaretšo ka mo nageng. Re go botša gannyane ka bothata bjo bongwe le bjo bongwe, le seo se hlolago bothata ga ešita le mokgwa wa go bo thibela gammogo le kalafo. Mo weposaeteng ye, o ile go hwetša tshedimošo mabapi le mathata a tša maphelo ka nageng ya rena.
Thibelo e fapana go ya ka malwetši. Mo matsenong re tlile go tšweletša tše dingwe tša dintlha tšeo motho a di elago šedi gore a kgone go thibela le go alafa bolwetši.
Tseba ditokelo le maikarabelo a gago bjalo ka malwetši.
Balwetši ka moka ditirelong tša maphelo mafelong a mmušo le a phoraebete, ba na le ditokelo. Ditokelo tša bona di theilwe kudu molaotheong, melaong ka moka ya naga le godimo ga melao yeo dingaka le baoki ba šomago ka tlase ga yona.
Balwetši bao ba tsebago ditokelo tša bona ba a tseba gore ba na le tokelo ya go hlompšha le go tšea magato ge ditokelo tša bona di gatakilwe e le wona mokgwa wa go tšea karolo kaonafatšong ya ditirelo tša maphelo.
Ka ngwaga wa 1999 Lefapha la tša Maphelo le phatlaladitše Patients Rights Charter. Gona mo letlakaleng leo o tla lemoga gore tše dingwe tša ditokelo tše di angwa kudu ke matlotlo ao a lego gona tshepedišong ya ditirelo tša maphelo. Moo go palago gore tše dingwe tša ditokelo tše di fihlelelwe, mmušo o tla netefatša gore di phethagatšwe.
Letlakala le gape le bolela ka maikarabelo ka kakaretšo. A mangwe a maikarabelo ao ke mokgwa wo matlotlo ao a tšwago go balefa-motšhelo a ka šomišwago gabotse ka moo go ka kgonwago, go hlokomela maokelo a rena, go šomišana le dingaka le baoki gore go hwetšwe dipoelo tše kaonekaone kalafong, go thuša go šireletša maokelo le dikliniki, go di hlwekiša le go netefatša gore di a bogega.
Molwetši o na le tokelo ya go hwetša tlhalošo ka ga teko efe goba efe ye e dirwago go yena, le tlhalošo yeo e tseneletšego ka ga mokgwa wa go alafa bolwetši bjo bo mo swerego.
Hwetša tshedimošo ka ga bolwetši bja gago le go botšwa ka ga magato ao molwetši a ka a latelago gore a kgone go ihlokomela.
Ge e ba motseng wa geno go na le mekgatlo goba dihlopha tšeo di fanago ka thekgo, o swanetše go tsebišwe ka yona.
Bašomedi ba tša maphelo ba swanetše go laetša hlompho go wena bjalo ka molwetši ka go go hlahlobela lefelong leo le utamego/širetšego, moo batho ba bangwe ba ka se bonego goba go kwa tšeo di bolelwago ka ga bolwetši bja gago.
Tshedimošo ka ga molwetši e ka se fiwe batho ba go swana le mosadi goba monna wa gago, mongmošomo wa gago, batswadi ba gago, ntle le ge molwetši a fane ka tumelelo ya gore ba e fiwe. Efela se se ka direga ge molwetši a se sa kgona go ihlokomela.
Difaele tša molwetši di ka balwa le go lekolwa fela ke bašomedi bao ba amegago kalafong ya bolwetši.
Ga go bonolo gore tše dingwe tša ditokelo tše re boletšego ka tšona di fihlelelwe, kudu dikliniking tšeo di tlalago kudu ka balwetši. Ge o bona gore ditokelo tša gago di ka se fihlelelwe, iphe nako ya go boledišana le mošomedi wa tša maphelo.
Ditirelo tša Maokelo le dikliniki di ka kaonafatšwa ge go ka ba le baithaopi mafapeng mafapeng a go fapana.
Dikomiti a a fana ka maele le thekgo go balaodi ba maokelo le dikliniki di bapala karolo ya go kgokaganya setšhaba, maokelo le dikliniki go iša dikgopolo le dinyakwa tša setšhaba go molaodi wa bookelo goba kliniki maokelo le dikliniki go fana ka thekgo setšhabeng mabapi le mananeo a tša maphelo go tšea karolo go beakanyweng ga ditirelo le go netefatša gore matlotlo a maokelo le dikliniki a šomišwa ka tshwanelo.
Diboto tša maokelo le dikomiti tša diklinili di bopša ke batho bao bapalago karolo ye bohlokwa maphelong a ditšhaba tša gabo bona. Batho bao ba šomelago mekgatlo le go ba le kwešišo ya tsela yeo setšhaba se šomago ka gona le go tliša maitemogelo a bohlokwa dikomiting tšeo.
Ge e ba o na le kgahlego ya go ba leloko goba o tseba motho yo a lego maemong a makaone go ka ba leloko, nyakišiša gore makgotla ao a kopana neng go rapa maloko a maswa.
Maokelo a mangwe a amogela baithaopi gore ba tlo thuša ka go hlokomela balwetši. Baithaopi ga ba dire mešomo yeo e dirwago ke baoki ka gore molao ga o dumele seo.
Mekgatlo yeo e sego ya mmušo le makgotlametse gantši ba šoma mmogo le mmušo go agela setšhaba ditirelo tše kaone.
Mafelo a go hlokomela bana le basadi bao ba hlokofaditšwego. Se se ka dirwa ka go fa maele le thekgo mola mmušo le wona o ka thuša ka kalafo.
Mananeo a balwetši ba Bolwetši bja Mafahla (Tuberculosis) moo maloko a fanago ka thekgo mererong ya tša kalafo.
Mekgatlo ya go fana ka thekgo go balwetši ba bolwetši bja HIV/AIDS (mo go angwa kudu batho bao ba phelago ka bolwetši bja HIV/AIDS). Ba thuša gape le ka go hlohleletša balwetši ba bjalo gore ba ye maokelong go hwetša kalafo.
Mekgatloya bodumedi yeo e thušago ka go abela balwetši mekotlana ya dijo le go hlokomela bana ge batswadi ba bona ba lwala kudu.
Mehuta ye mengwe ya dihlopha tša go fana ka thušo go bao ba nago le bothata bja go šomiša dinotagi kudu, ba bolwetši bja swikiri, ba go ba le bothata bja go fokotšega mmele kudu (go ota kudu), batho ba nago le bogole, bjalo bjalo.
Gantši thibela malwetši e phala kalafo ebilemalwetši a mantši a ka thibelwa ge motho a latela mekgwa e se mekae ya go phela gabotse. Taba ke gore ge re latela mekgwa ye mebe ya go phela re feleletša re tlwaetše go dira seo gomme go bothata kudu go ka tlogela. Efela re ka fediša mathata a bjalo ge re ka ruta bana ba rena mekgwa ye mebotse ya maphelo.
Ge o bala dikarolo tše dingwe, o tla lemoga gore dintlha tše dingwe tša bophelo bjo bo botse bo thibela malwetši a go se fole mola ka go le lengwe di ka thibela malwetši a go fetela.
Se ga se bonolo kudu ge re phela ka gare ga bodiidi. Efela se ga se re gore dijo tše di loketšego mmele e swanetše goba tša teko ya godimo fela ge go bapetšwa le tše di sa lokelago mmele.
Dienywa le merogo tše ntši - nnete ke gore o ka ja disola tše hlano ka letšatši ga hlano ka letšatši.
Makhura a mannyane kudu. Makhura ao a lego dinameng tša diphoofolo a ka ba kotsi kudu mmeleng wa gago, ka fao o swanetše go a tloša nameng pele o e apea.
Meetse a mantši a go hlweka.
Dijo tšeo di thušago ka tšhilego ya dijo, raese e sootho ka mmala, mafela, borotho bja korong, setampa, matutu a dienywa le merogo.
E ja dijo gabedi goba gararo ka letšatši, se sengwe sa dijo tše e swanetše goba difihlolo/dijo tša mesong. Bana ba ka nyaka go ja kgafetšakgafetša go feta batho ba bagolo ka ge megodu/mala a bona e le a mannyane gore ba ka ja disola tše kgolo/dijo tše ntši ka nako e tee.
Mokgwa wa bobedi: itšhidulle ka mehla go itšhidulla go ba ka mekgwa ye mentši. Ga gore go kitima dimaele tše hlano goba go tšwa sethitho lebaka la iri lefelelong la go itšhidulla. Go hlwekiša lebato goba go kota bjang le gona ke go itšhidulla. Go bina ke go itšhidulla. Go sepela go ya boemapese goba go namela go ya lebatong le lengwe la moago le gona ke go itšhidulla. Batho ba bangwe ba šidulla mebele ya bona letšatši ka letšatši ka go dira mešongwana ya ka gae le go ba le mešomo ya mahlahla. Batho ba bangwe ba dula letšatši ka moka mešomong ya bona. Ge o le legorong la bobedi o swanetše go go ba le lenaneo la boitšhidullo. Netefatša gore o itšhidulla bonnyane, metsotso ye masometharo letšatši le lengwe le le lengwe.
Se ga se re gore o swanetše go dira bjalo o sa kgaotše, se ka dirwa mo lebakeng le lennyane fela go akaretša ka mokgwa woo o phelago ka wona. (mohlala, mosepelo wa metsotso ye lesomehlano go ya boemasetimela mesong le go bowa mathapama).
O ka holega ka go tšea nako ye nnyane fela mo letšatšing go itšhidulla.
Mokgwa wa boraro: tlogela go tsuba motšoko go tsuba motšoko go hlola mehuta ye mmalwa ya dikankere le malwetši a go amana kudu le pelo. Go oketša malwetši a go amana le maswafo ebile go ka hlolela masea ao a sa hlwago a belegwa bothata mola ka go le lengwe a kgonagalo ya pelego.
Go tsuba ga se gwa lokela mmele le gatee.
Seripa se sa mabapi le/malebana le mathata a tša monagano le dikgobalo se lebelediša mekgwa ye mebotse ya go amana le tšhomišo ya dinotagi le diokobatši. Di go thuša gape gore o kgone go lemoga kotsi ya go amana le tšhomišompe ya dinotagi le go go eletša gore naa o ka efoga bjang bothata bjo bo bjalo. Mekgwa ye mebotse ya tšhomišo ye botse ya dinotagi.
Se dire tšhomišo ya dinotagi go ba setlwaedi sa letšatši le lengwe le le lengwe.
HIV/AIDS ke hlobaboroko ye kgolo kudu mo e lego gore ga gona yoo a ka tshedišago mahlo bohlokwa bja thobalano yeo e bolokegilego. Se se akaretša gape le go tšea diphetho tša maleba ge go etla tabeng tša go amana le thobalano, ditumelo tša motho le mokgwa woo a phelago ka gona di tla tsinkelwa kudu mo seripeng sa go bolela ka HIV/AIDS.
Re swanetše re gopole gore go na le mabaka a mangwe ntle le HIV/AIDS, ao a re gapeletšago go ba le thobalano yeo e bolokegilego.
Diseases goba STI's.
Pelego yeo e sa beakanywago goba go ima ga go se letelwe e sa le hlobaboroko go baswa ba bantši, moo ba swanelwago ke go lesa sekolo, ba senyagalelwe ke bokamoso le gona go oketša mathata a tša ditšhelete malapeng a bona.
Go latela tša maphelo go thibela ditwatši gore di tsenelele mebeleng ya rena. Seripa se sa go bolela ka tenghwibedu (Cholera), Letadi (Typhoid) le Bolwetši bja Mafahla se bohlokwa kudu.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Go nyama kgopolo.txt</fn>
Nka hwetša kae thušo goba maele?
Naa go nyama monagano go ka thibelwa bjang, gona ke dire eng?
Ka ge go na le mehuta e mentši ya nyamo-moya, ga go kgonege go fa karabo e tee ye bonolo. Mehuteng ye mengwe ya nyamo-moya go na go bile le chemical imbalance ka bjokong, mola e le gore batho ba bangwe ba ka swarwa ke nyamo-moya ka lebaka la tlhalano goba go tshwenyega ka tša ditšhelete.
Nyamo-moya tše dintši di ka alafega - e ka ba ka go nwa dihlare goba ka go bona ditsebi tša kalafo ya menagano goba bobedi.
Gape, go na le dilo tše dintši tše di ka dirwago go thibela goba go fokotša nyamo-moya.
Batho ba ba nyamilego moyeng ba ikwa ba nolegile moko ebile moya wa bona o le fase. Ba lahlegelwa ke tumo mo dilong tše dingwe gape ga ba bontšhe kgahlego ye e feleletšego mo go seo ba se dirago. Gantši ba na le bothata bja go ja le go robala. Ba bangwe ba nagana go ipolaya ebile ba ka leka go dira bjalo.
Mo mohuteng o tee wa nyamo-moya (bi-polar depression) maikutlo a fase a kgona go fetogela go a godimo, a mafolofolo goba maitshwaro a segafi. Motho wa gona a ka dira dilo tše di makatšago ka nako tše bjalo, go swana le go šomiša tšhelete bošaedi, go bolela goba go bina mo go hlokago lebaka.
Nka hwetša kae thušo goba maele?
Nyamo-moya e bonagala kudu mo bathong ba bagolo eupša le go bana e kgona go bonagala. Baswa le bona ba na le kgonagalo ye kgolo ya go ka swarwa ke bolwetši bja nyamo-moya, go no swana le batšofadi. Bomme ba bangwe ba nyama-moya kudu ka morago ga pelego.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Go phela ka dinotagi.txt</fn>
Naa bothata bjop bo ka thibelwa bjang, gona ke dire eng?
Nka hwetša kae thušo goba maele?
Naa bothata bjop bo ka thibelwa bjang, gona ke dire eng?
Tsela ye kaone ya go thibela go nwa madila ka tsela ye e sa lokago ke go a efoga. Go batho ba bangwe ye ke yona tsela mola go ba bangwe go sa kgonagale.
Ge motho a ikwa gore o nyaka go nwa madila ebile a ka se phele ntle le ona.
Ge e le gore go bjalo, leka go emiša go nwa madila. Ge o palelwa hwetša thušo ka potlako. Tsela ya ka pejana ya go hwetša thušo ke go emiša go nwa madila. Thušo ya meriana e a hlokega ka nako ye nngwe go thuša bao ba nwago kudu. Go na le dihlophana tšeo di hlomilwego go thuša batho ba go swana le ba. Batho bao ba nago le maloko a lapa bao ba nwago ba eletšwa gore ba se nwe madila.
Go boima go hlatha gore ke mang yo a lego kotsing ya go ba le mathata a go tlišwa ke go nwa bjala. Batho ba babedi ba ka nwa madila a go lekana ka nako ye e swanago efela yo mongwe wa bona a tlwaela go phela ka bjala (addicted) mola yo mongwe a ka kgona go tlogela bjala ge a rata go dira bjalo. Go itaetša o kare motho o ba kotsing ye kgolo ge a na le motho wa leloko yoo a laolwago ke madila.
Madila a ka hlola tshenyo le ge motho a sa ineela go ona kudu. Mohlala, motho yo a nwelego gomme a otlela o ba kotsing ya go amega kotsing ya sefatanaga goba basenyi ba ka hwetša sebaka sa go mo hlakola.
Nka hwetša kae thušo goba maele?
Bolela le mooki goba ngaka kliniking ya geno. O swanetše o ikopanye le SANCA goba Alcoholics Anonymous tša kgauswi le wena.
<fn>nso_Article_Batho Portal_HIV le AIDS.txt</fn>
Ke mang a amegago?
Dika tša yona ke dife?
IV/AIDS e tlwaelegile ka eng?
Nka hwetša kae thušo goba maele?
Nka thibela bjang HIV/AIDS go ba ke dire eng?
Mokgatlo o mongwe le o mongwe wo o ka thuša ka go kaonafatša hlokomelo ya HIV/AIDS.
Bjalo ka setšahba, go na le dilo tše ntši tšeo re ka di dirago go thibela/lwantšha phatlalalo ya HIV. Go hloka tshedimošo le go dira gore ditaba tša thobalano e be khupamara, gantši go bea bana ba rena le baswa kotsing ya go wela phetetšong ya twatši ye. Re swanetše go bolela ka ga ditaba tša marato, thobalano le thibelo ya go phatlalatša HIV. Dikolo, mafelo a tša dipapadi, dihlopha tša setšo, mekgatlo ya basadi, ke a mangwe a mafelo ao batho ba ka bolelago ka ga dintlha tše. Basadi gantši ga ba fiwe sebaka sa go bolela ka ga maikutlo a bona le balekani ba bona, kudukudu go bao ba tshepilego banna ba bona go tliša tšhelete ka gae. Dikgaruru le go sotlwa ka malapeng ke tše dingwe tša dinthla tšeo di dirago gore basadi ba boife go bolela. Ge re ka lweša go tlaišwa ga basadi, ra thekga diprojeke tša go thekga bohloki tšeo di thušago basadi re tla ba re lweša HIV / AIDS.
Go kgethologanya bao ba nago le HIV / AIDS go dira gore batho ba tšhabe go bolela ka ka ga bolwetši bjo. Re swanetše go lwantšha go hlokofatšwa ga batho bao ba phelago leka bolwetši bjo. Gantši se se hlolwa ke go se šetše. Phatlalatša tshedimošo ka ga bolwetši bjo gomme o lwantšhe ditumelo tša bofora ka ga bolwetši bjo.
HIV e emetše Human Immune Deficiency Virus. Twatši ye e hlasela mmele wa motho gore o se sa kgona go lwantšha malwetši gomme se se hlola AIDS (Acquired Immune Deficiency Syndrome). Go tšea sebaka sa go bonagala pele ga ge twatši ya HIV e fetoga go ba AIDS. Go ka fetša sebaka sa ngwaga goba ye mebedi mola go ba bangwe go fetša mengwaga ya go balega pele ga ge AIDS e iponagatša. Ge motho a ihlokomela le go ja dijo tše di loketšego mmele, a ka phela sebaka se teletšana.
Ga bjale, ga go na kalafi ya AIDS, efela motho a ka efoga twatši ye e hlolago bolwetši bjo. Gape, malwetši a a tlišwago ke yona twatši ye ya HIV a ka hwetša kalafo.
Thobalano le ngwana yo monnyane goba le motho yo a sa kago a hlakanela dikobo/ a sa kago a dira tša thobalano, ga se kalafi ya AIDS. Tumelo ye e ganetšwa ke dingaka tša sebjalebjale le tša setšo. Ye ke tumelo ya bofora yeo re swanetšego go e lwantšha go thuša thibelo ya tlhorišo ya bana.
Nka thibela bjang HIV/AIDS go ba ke dire eng?
Thibelokgolo ya phetelo ya twatši ya HIV ke ka thobalano ye e bolokegilego. Thobalano ye e bolokegilego ke kgetho ya gago. Gantši kgetho e tla le tumelo ya motho le maemo a gagwe bophelong. Go na le dintlha tše tharo tšeo o swanetšego go di gopola go thibeleng ga HIV/AIDS.
Batswadi ba swanetše go bolela le bana ba bona ka ga thobalano. Baswa ba ka dira diphošo tšeo di tla dirago gore maphelo a bona a senyege gomme ba tla ba palelwa ke thobalano ye e bolokegilego ge batswadi ba sa boledišane le bona ka ga taba ye. Se se tla kgontšha gore ba be le tsebo le tshepo go balekani ba bona.
o fa ka dikhondom tša mahala tše dimilione o fa tshedimošo ka go šomiša dipapatšo, mananeo diyalemoyeng tša rena gammogo le televišeneng le ka matlakala a mannyane o na le mananeo dikolong a go ruta ka bophelo. Se se ruta baswa ka ga thobalano ye e bolokegilego le go hlompha balekani ba bona.
O dirile gore dikliniki tša rena di amogele baswa ka go šomammogo le Lovelife.
Palo ya batho bao ba fetelwago ke twatši ya HIV e be e gola ka lebelo la mmutla mengwaga ya bo 1990. E tšwetše pele go gola, le ge e le gore gabjale e gola ka lebelo la leobu, ebile Afrika Borwa e na le palo ya godimo ya batho bao ba fetetšwe ke twatši ye. Batho ba bantši bao ba phelago ka tšwatši ye, ga se ba hlwa ba thoma go lwala, ebile ga ba tsebe ge ba na le twatši ye.
Bjalo ka ge HIV e le twatši ye e fetelago ka thobalano, e tlwaelegile kudu go batho ba ba nago le malaomabe goba ba fetola balekani kgafetšakgafetša.
Afrika Borwa e na le dipalopalo tše ntši tša HIV le AIDS lefaseng ka bophara. Go fihla ga bjale dipalopalo tše di gola ka lebelo kudu. Lebakeng la bjale dipalopalo tša phetetšo le phatlalatšo ya twatši di sa le godimo, eupša ga di gola ka lebelo kudu. Bana le bona ba ba batšwasehlabego ka ge ba kgona go fetelwa ke twatši ye.
Ge mosadi wa moimana a na le twatši ya HIV a ka e fetetša go ngwana wa gagwe ge ngwana a ntše a gola ka popelong, ge a belega le ge a nyantšha. Se ga se direge ka nako ka moka. Go bomma ba bararo, ba babedi bana ba bona ba ka belegwa ba se na twatši ya HIV.
Ka tsela yeo mooki goba ngaka a belegišago.
Ka go fana ka diokobatši tša anti-ritrovals go bomma ka nako ya lešoko le go ngwana ge a se na go belegwa.
Ka go thuša mmago ngwana go fepa ngwana wa gagwe ka tsela yeo e bolokegilego. Ga gona molao woo o beilwego wa go fepa ngwana. Se se fapana go ya ka malapa.
Ka ye nako, ga go na tsela ya kgonthe ya go thibela twatši go tšwa go mma go ya go ngwana.
Go bohlokwa gore basadi ba baimana ba dire diteko tša HIV go boloka ngwana le go fa thekgo go moimana ge a etla go šokwa le go belega. Boimana bo tla le kotsi kudu go baimana bao ba nago le twatši ya HIV. Ke ka fao ba swanetšego go fiwa šedi.
Go fana ka diokobatši tša anti-retrovals go fokotša go fetela ga HIV go bana maokelong le dikliniking tše dingwe.
Ge e le gore o phela ka twatši ya HIV le AIDS ebile seemo sa gago sa bophelo se sa le kaone o ka thuša diprojekeng tšeo di filwego. O ka kgona go fa thušo yeo e tšwago go dihlophana tša batho bao ba fanago ka thekgo ebile e le batho bao a angwago ke malwetši a a swanago le ao.
Go thibela go fetelwa ke twatši ya HIV kgafetšakgafetša go bohlokwa. Go fetelwa ke twatši ye gape le gape go dira gore twatši ye e be le maatla gomme mmele o felelwa ke maatla.
Batho bao ba phelago le twatši ya HIV / AIDS ba ka ruta ba bangwe ge ba ka bolela le setšhaba ka ga bolwetši bjo. Se se ka thuša setšhaba ka ge le bona ba tla bona gore bolwetši bjo bo gona [ebile] tshedimošo e tšwa go motho yo a nago le bolwetši bjo.
Ge o hlokomela molwetši goba motšwasehlabelo yo a nago le twatši ya HIV o swanetše go ela šedi ge o swara madi. Ge e le gore o na le ntho seatleng o ka fetelwa ke twatši ya HIV.
šomiša dišireletša diatla, ge e le gore ga di gona o šireletše diatla tša gago ka mekotlana ya diplastiki.
Hlokomelo le thekgo di a hlokega go thoma ge motho a fetša go dira diteko tša HIV, go fihla ge motho a e ba [le] AIDS le go fihla lehung. Maikarabelo ke a dikliniki, dingaka, maokelo, malapa, mekgatlo setšhabeng le setšhaba ka kakaretšo.
Kalafo ya malwetši a mannyane a go swana le mokgohlwane, dišo le tše dingwe.
Thušo ya seprofešenale ge bolwetši bo gola le bophelo bja motho bo fetoga.
Go hlokomela malwetši ao a sa alafegego a go swana le kankere yeo a amanago le AIDS le go fodiša bohloko.
Thušo ya seprofešenale go bana le ba lapa bao ba lobilego leloko la lapa.
Hlokomelo ya bana bao batswadi ba bona ba nago le bolwetši bja AIDS ebile ba lwala kudu goba ba hlokofetše e a hlokega. Re hloka thušo ya go swana le ye ebile re dira boipiletšo gore setšhaba se thuše ka se.
AIDS e ka hlokomelwa ka diokobatši tša AVR. Se se thuša mmele go ba le maatla a go lweša ditwatši. Se se fokotša go lwala ga motho kgafetšakgafetša. Diokobatši tše ga di abelwe maokelong a mmušo, efela mekgatlo ye mengwe yeo e šomišanago le maokelo le dikliniki tša praebete e fana ka tšona. Diokobatši tše di a bitša le ge theko ya tšona e ile ya theošwa malobanyana mo. Go lebeletšwe gore theko ya tšona e ka theošwa le go feta fao. Gore diokobatši tše di kgone go šoma, di swanetšwe di nwewe ka tsela ye e nepagetšego.
Dika tša yona ke dife?
Ge motho a fetelwa ke twatši ya HIV, ga go be le maswao le dika tše di bontšhago gore motho o fetetšwe ke twatši ye. Motho a ka ba le twatši ye mengwaga ye mentši gomme a sa swarwe ke bolwetši ya AIDS ebile a sa tsebe. Ge go le bjalo go bonolo go fetetša twatši go batho ba bangwe.
Go na le malwetši a mangwe a kankere le malwetši a mangwe ao a amanago le AIDS. Batho ba bangwe ba fela ba swarwa ke ona malwetši a eupša ba se na twatši ye mading a bona. Go bao ba nago le twatši, mebele ya bona ga e kgone go lwantšha malwetši a gomme ba swarega le go feta.
Go tšwa go mosadi goba mma go ngwana ka nako ya boimana, pelego goba go nyantšha. Go tšwa mosading yoo a nago le twatši ye go ya go leasana nakong ya ge mosadi a imile, ge a belega goba ge a nyantšha (amuša).
Go itshega goba go itlhaba letlalong ka segale (legare, thipa le ge e le tšhwana goba tšhwana ya go thala diswantšho letlalong) seo se šomišitšwego mothong yo a nago le twatši ya HIV goba se na le madi a bjalo. Ke ka lebaka leo HIV e tlwaelegile kudu go batho bao ba šomišago diokobatši ka tsela ya go itlhaba ka tšhwana.
Ka tsela ya go fiwa madi ao a nago le twatši ye. Se ga se a tlwaelega mo AforikaAfrika Borwa ka ge mafelo a ditirelo tša kabo ya madi a na le tsela ya go kgonthišiša gore madi ao ba a abelago batho ga a fetelwa ke twatši ya HIV ebile ba na le ditlabakelo tša go kgonthišiša seo.
Ka go swara madi ao a nago le twatši ye mola motho a na le ntho yeo e bulegilego.
Nka hwetša kae thušo goba maele?
Kliniking ya geno ya kgauswi, sepetlela goba AIDS Training and Information Centre goba o leletše mogala dinomorong tše di latelago. Megala ye e thomago ka 0800 ga e lefelwe.
Ke mang a amegago?
Batho ka moka bao ba robalanago ba kotsing ya go hwetša twatši ya HIV. Ke ka fao ka moka ga rena re swanetšego go tšea sephetho sa gore re thibela bjang go fetelwa ke twatši ye le go thuša bana ba rena go re ba efoge twatši ye ge ba gola.
Ga gore gore o swanetše go ba le malaomabe gore o tsenwe ke twatši ya HIV. Gantši e hlolega ka gare ga malapa a banyalani, moo molekani yo mongwe a tshepagalelago yo mongwe mola yo mongwe a sa tshepagale. Goba maratong ao go ona balekani ba tšeago sephetho sa gore ba a tshepana gomme ba tsenela thobalano ye e sa šireletšegago ntle le go dira diteko tša madi pele. Goba ge o dira tša thobalano ya tšatši lona leo fela, ntle le go šomiša khondom. Sehlopha se sengwe sa batho se kotsing ye kgolo kudu ka ge ba na le balekani ba bantši gomme ba palelwa ke go dira thobalano ye e bolokegilego.
Baswa - ba nago le balekani ba go feta o tee. Dipalopalo di bontšha gore baswa ba bantši ba robalana ge ba na le mengwaga e 15 ebile ba na le balekani ba go feta o tee.
<fn>nso_Article_Batho Portal_ITHUTE SESOTHO SA LEBOA.txt</fn>
Go bao ba nyakago go ithuta Sesotho sa Leboa, ditaba tše di botse ke gore, ka thušo ya Pan South African Language Board (PANSALB) re na le pukuntšu yeo e tla go kgontšhago go ithuta polelo ye.
Ke yo mošweu bjalo ka?
O rata batho bjalo ka?
O bogale bjalo ka?
O nanya bjalo ka bjalo ka?
O nonne bjalo ka?
O lebelo bjalo ka?
O tšwafa bjalo ka?
O lebala bjalo ka?
O thelela bjalo ka?
O mahlajana bjalo ka?
Se bohloko bjalo ka?
O boima bjalo ka?
O dupelela bjalo ka?
O mariba bjalo ka?
<fn>nso_Article_Batho Portal_Ithaope go somisa nako le tsebo ya.txt</fn>
Makgotla a a fana ka maele le thekgo go balaodi ba maokelo le dikliniki di bapala karolo ya go kgokaganya setšhaba, maokelo le dikliniki go iša dikgopolo le dinyakwa tša setšhaba go molaodi wa bookelo goba kliniki maokelo le dikliniki go fana ka thekgo setšhabeng mabapi le mananeo a tša maphelo go tšea karolo go beakanyweng ga ditirelo le go netefatša gore matlotlo a maokelo le dikliniki a šomišwa ka tshwanelo.
Diboto tša maokelo le dikomiti tša diklinili di bopša ke batho bao bapalago karolo ye bohlokwa maphelong a ditšhaba tša gabo bona. Batho bao ba šomelago mekgatlo le go ba le kwešišo ya tsela yeo setšhaba se šomago ka gona le go tliša maitemogelo a bohlokwa dikomiting tšeo.
Ge e ba o na le kgahlego ya go ba leloko goba o tseba motho yo a lego maemong a makaone go ka ba leloko, nyakišiša gore makgotla ao a kopana neng go rapa maloko a maswa.
Ditirelo tša Maokelo le dikliniki di ka kaonafatšwa ge go ka ba le baithaopi mafapeng mafapeng a go fapana.
Mekgatlo yeo e sego ya mmušo le makgotlametse gantši ba šoma mmogo le mmušo go agela setšhaba ditirelo tše kaone.
Mafelo a go hlokomela bana le basadi bao ba hlokofaditšwego. Se se ka dirwa ka go fa maele le thekgo mola mmušo le wona o ka thuša ka kalafo.
Mananeo a balwetši ba Bolwetši bja Mafahla (Tuberculosis) moo maloko a fanago ka thekgo mererong ya tša kalafo.
Mekgatlo ya go fana ka thekgo go balwetši ba bolwetši bja HIV/AIDS (mo go angwa kudu batho bao ba phelago ka bolwetši bja HIV/AIDS). Ba thuša gape le ka go hlohleletša balwetši ba bjalo gore ba ye maokelong go hwetša kalafo.
Mekgatloya bodumedi yeo e thušago ka go abela balwetši mekotlana ya dijo le go hlokomela bana ge batswadi ba bona ba lwala kudu.
Mehuta ye mengwe ya dihlopha tša go fana ka thušo go bao ba nago le bothata bja go šomiša dinotagi kudu, ba bolwetši bja swikiri, ba go ba le bothata bja go fokotšega mmele kudu (go ota kudu), batho ba nago le bogole, bjalo bjalo.
Mekgatlo yeo e sego ya mmušo le makgotlametse gantši ba šoma mmogo le mmušo go agela setšhaba ditirelo tše kaone.
Mafelo a go hlokomela bana le basadi bao ba hlokofaditšwego. Se se ka dirwa ka go fa maele le thekgo mola mmušo le wona o ka thuša ka kalafo.
Mananeo a balwetši ba Bolwetši bja Mafahla (Tuberculosis) moo maloko a fanago ka thekgo mererong ya tša kalafo.
Mekgatlo ya go fana ka thekgo go balwetši ba bolwetši bja HIV/AIDS (mo go angwa kudu batho bao ba phelago ka bolwetši bja HIV/AIDS). Ba thuša gape le ka go hlohleletša balwetši ba bjalo gore ba ye maokelong go hwetša kalafo.
Mekgatloya bodumedi yeo e thušago ka go abela balwetši mekotlana ya dijo le go hlokomela bana ge batswadi ba bona ba lwala kudu.
Mehuta ye mengwe ya dihlopha tša go fana ka thušo go bao ba nago le bothata bja go šomiša dinotagi kudu, ba bolwetši bja swikiri, ba go ba le bothata bja go fokotšega mmele kudu (go ota kudu), batho ba nago le bogole, bjalo bjalo.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Kankere ya Letswele.txt</fn>
E tlwaelegile ka eng?
Ke mang a amegago?
Dika tša gona ke dife?
E ka thibelwa bjang gona ke dire eng?
Nka hwetša kae tshedimošo?
E ka thibelwa bjang gona ke dire eng?
Bjale ka ge go boletšwe peleng, go na le kgonagalo ya go ka thibela bolwetši bjo. Sa gago ke gore o swanetše go tseba gore o lemoga bjang go thomega ga mošifana goba tša go amana le go thomega ga kankere ya letswele. Eupša kalafo ya ka pela ya ge bolwetši bo sa le legato la mathomo, e ka tliša katlego ya kgonagalo ya kalafo, ka fao go tloga go le bohlokwa go tseba gore o ka kgona bjang go hwetša/kwa sekaku letsweleng.
E tlwaelegile ka eng?
Mosadi o tee go ba masometharotshela o swara ke kankere ya letswele bophelong bja gagwe.
Dika tša gona ke dife?
Nka hwetša kae tshedimošo?
Kliniking ya kgauswi goba Mokgatlong wa Kankere wa Afrika Borwa (SA Cancer Assocition) yeo e nago le lekala la go tsebega ka Reach for Recovery go basadi bao ba šetšego ba dirile ophareišene ya kankere ya letswele.
Ke mang a amegago?
Bea matsogo mo ka mathoko ga dirope ka fase ga noka, gomme o kobe mmele wa gago go ya ka gare gore mešifa ya gago ya mafahla e ngangege.
Ge o se na seipone o ka kgopela motho yo mongwe gore a go thuše go lebelela ge e ba ga gona diphetogo. Kgopela motho o tee ka mehla.
Pinyeletša/Pinya hloko ya letswele gabonolo ka menwana ya gago ye mebedi go bona ge e ba hloko e ka se tšwe ditšhila.
Robala fase ka mokokotlo bolaong goba lebatong. Bea mosamelo o monnyane goba lešela leo le phuthilwego ka tlase ga legetla le tee. Bea letsogo la lehlakore leo o beilego mosamelo ka morago ga hlogo, se se dira gore matswele a phatlalale kgareng.
Go tšwa morumong wa ka thoko wa letswele, sepetša dintlha tša menwana ka mokgwa wa sediko/ntikotiko, gatelela dinama tša letswele gore di kgome kgara/mafahla ka mokgwa woo o tla kgonago go kwa ge e ba go na le selwana se bothatana goba sekaku ka gare ga letswele.
Boeletša magato ao re boletšego ka wona letsweleng le lengwe.
Ge o hwetša go na le seka sa kankere, sepela kliniking ya kgauswi, ngakeng ya lelapa goba bookelong ka potlako. Dikaku ka moka tšeo di hlolegago letsweleng ga di re gore o na le kankere. Efela o swanetše go dira diteko tša maleba gore o kgone go tseba maemo a gago.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Kankere ya Prostate.txt</fn>
Ke bo mang ba amegago?
Bolwetši bjo bo tlwaelegile ka eng?
Bo hlolwa ke eng?
Dika tša gona ke dife?
Naa nka hwetša kae tshedimošo?
Naa e ka thibelwa, gona ke dire eng?
Kankere ya prostate e ka se thibelwe. Le ge go le bjalo, go bohlokwa gore o hwetše maele a go amana le kalafo ka potlako ge o gonona gore o ka ba o na le yona. Go bonolo go ka e alafša, ge feela e ka lemogwa e sa le ka pela. Go ba bothata go ka e alafa ge o ka e tlogela lebala le leteleleka ge e ka phatlalala gabonolo mmeleng.
Bolwetši bjo bo tlwaelegile ka eng?
Monna o tee go ba masometharotee ka mo Afrika Borwa o swarwa ke kankere ya prostate.
Dika tša gona ke dife?
Dika tša gona gantši di hlolwa ke mošifanyana o bothatanyana goba go ruruga ga kanale ya go sepediša mohlapologo bonneng. Se se ama tshepetšo ya mohlapologo gampe.
Go ba le bothata ge o ntšha meetse/o fahla magotlo/hlapologa.
Bo hlolwa ke eng?
Mabaka ao a hlolago kankere ye ga a tsebje.
Naa nka hwetša kae tshedimošo?
Ke bo mang ba amegago?
Banna bao ba nago le leloko la madi leo le nago le bolwetši bja kankere ya prostate, ba na le kgonagalo ya go swarwa ke bolwetši bjo go feta banna ba bangwe.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Kankere ya molomo wa popelo.txt</fn>
Naa bothata bjo bo tlwaelegile bjang?
Naa nka hwetša kae tshedimošo ka botlalo?
Ke mang a lego kotsing ya go swarwa ke bolwetši bjo?
Kankere ye e hlolwa ke eng?
Naa dika tša gona ke dife?
Naa kankere ye e ka thibelwa bjang, goba motho a ka dira eng?
se ke wa tsuba motšoko. Dinyakišišo di laetša gore basadi bao ba tsubago ba swarwa ke mohuta wo wa kankere.
Šomisa dikhondom ka nako ya thobalano ka gore di thuša go thibela twatši ye ya go tsebega ka human papilloma le malwetši a mangwe a go fetela ka thobalano.
Naa bothata bjo bo tlwaelegile bjang?
Kankere ya molomo wa popelo ke hlobaboroko ye kgolo kudu go basadi ka mo Afrika Borwa. Mosadi o tee go ba masomennetee o ba le kankere ya molomo wa popelo bophelong bja gagwe.
Ge e ba o na le mengwaga ya ka godimo ga ye masomehlanohlano gomme o se wa ka wa dira teko ya PAP Smear, e dire ka potlako.
Dira diteko tše re boletšego ka tšona dikliniking tša mmušo ntle le tefo. Ge o nyaka go dira teko ya PAP smear pele o fihla mengwaga ye masometharo , le gona o ka e dira ka tefonyana ye nnyane fela.
Mohuta wa kalafo wa kankere ya molomo wa popelo o fapana go ya ka magato ao bolwetši bo tseneletšego ka gona mothong.
Naa nka hwetša kae tshedimošo ka botlalo?
Naa dika tša gona ke dife?
Ge bolwetši bo sa le legatong la mathomo ga bo kwagale mmeleng. O ka fela o sa tsebe gore o na le bjona. Go tla re ka morago wa thoma go tšwa madi kudu ka morago ga thobalano. Gona moo le ditlhabi di namile di a thoma. Seo ke seka sa gore bolwetši bo legatong la kotsi.
Kankere ye e hlolwa ke eng?
Ke mang a lego kotsing ya go swarwa ke bolwetši bjo?
Kgonagalo e oketšega ge motho a gola.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Karolo ya setshaba thekgong ya tsa.txt</fn>
Maphelo a rena gantši ga se a ikema ka seo se diregago kliniking goba tshepidišong ya malapa a rena goba maphelo a rena. Re lwatša ke seo se diregago lefaseng ka bophara.
Mo mabakeng a re a boletšego, gantši tsela ye botse ya maphelo ga e be bonolo.
O ka dira go tlala seatla go kaonafatša bophelo bja gago ka go ba leloko la lekgotlamotse (civic organization), diyunione tša bašomi, mekgatlo ya baswa le ya basadi. E ba leloko, netefatša gore o tšea karolo mererong ya go ama ditirelo tša maphelo, gore setšhaba se phele bophelo bjo bo kaone.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Kgatelelo ya Godimo ya Madi.txt</fn>
Bolwetši bjo bo tlwaelegile ka eng ka mo Afrika Borwa?
Ke mang a amegago?
Bolwetši bjo bo hlolwa ke eng?
Dika tša bjona ke dife?
Naa bo ka thibelwa bjang, gona ke dire eng?
Nka hwetša kae thušo goba maele?
Kgatelelo ya madi ke ge madi a gatelelwa ka maatla mathokong a ditšhika tše nnyane le tše dikgolo ge a sepetšwa le mmele go tšwa pelong. Kgatelelo ye ya madi e ka kalwa ka setlabela sa go ikgetha gomme ge tekanyetšo e le ka godimo ga 160/95mmHg gothwe motho o na le bolwetši bja kgatelelo ya godimo kudu ya madi.
Kgatelelo ya godimo ya madi e ka lemogwa ka pela ebile e ka laolwa/alafša ka katlego. Ge kgatelelo ya godimo ya madi e ka tšwela pele sebaka se setelele, methapo e mennyane e amega gabohloko mmeleng ka moka gomme ya fela maatla goba ya ba ya ngangega gomme ya tia. Se se ka ama bjoko bja motho, mahlo le dipshio gampe.
Naa bo ka thibelwa bjang, gona ke dire eng?
Kgatelelo ya godimo ya madi e ka thibelwa. Ka dinako tše dingwe ge o latela mokgwa wo mobotse wa maphelo go ka e thibela. Se se ra gore, go se tsube, go ja ka tshwanelo, go dira selo seo se otlollago mešifa ya mmele, go se šomiše dinotagi kudu, go efoga bothata bja ngangego ya monagano le go fokotša mmele ge o o na le mmele wo montši kudu.
Ge o na le kgatelelo ya godimo ya madi o swanetše go fiwa dihlare letšatši ka tšatši bophelo bja gago ka moka. Eupša dihlare tše, ke fela mathomo a kalafo. Go lwantšha kgatelelo ya godimo ya madi ka katlego re swanetše go lebelelana le mmele wa motho ka moka. Se se ra gore motho a fetole mokgwa wa gagwe wa go phela/maitshwaro.
Bolwetši bjo bo tlwaelegile ka eng ka mo Afrika Borwa?
Bo tlwaelegile gare ga MaAfrika Borwa a mengwageng ya bo lesometshela go ba go feta. Batho ba lesometshela go ba lekgolo ba na le kgatelelo ya godimo ya madi.
Dika tša bjona ke dife?
Kgatelelo ya godimo ya madi ke selo seo se kgonago go iphihla mmeleng wa motho. Hypertension ga e na dika tšeo motho a ka di hlalošago.
Bolwetši bjo bo hlolwa ke eng?
Ga se lebaka le tee fela leo le hlolago bolwetši bjo, eupša ke a mmalwa.
Nka hwetša kae thušo goba maele?
Nako le nako ge o etela kliniking goba ngakeng, kgopela go hlahlobja kgatelelo ya madi mmeleng wa gago.
Ke mang a amegago?
Batho ba bolwetši bja swikiri goba diabetes mellitus (swikiri mading) le bao ba tšwago malapeng a balwetši ba bolwetši bja swikiri ba mo kgonagalong ya go swarwa ke bolwetši bjo.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Kgatelelo ya kgopolo.txt</fn>
Nka hwetša kae thušo goba maele?
Naa e ka thibelwa bjang, gona ke dire eng?
Tše dingwe tša tšeo di hlolago kgatelelo ya monagano di ka edogwa, fela ga go bjalo ka mehla. Mohlala, o ka leka go efoga mafelo a kotši. Mohlala e ka ba gore mošadi a šepele mafelong a mašwišwi ao a šenago batho bošego. Go kaone go še ipolaiše madila ge o le lifelong leo go ka phulegago dintwa.
Kalehlakoreng le lengwe, o ka še kgone go efoga mafula goba lehu la motho yo o mo ratago. Poledišano le ditšebi ke kalafi ye kaone ya kgatelelo ya monagano, fela ge motho a amegile kudu, a ka alafša ka dihlare. Go bohlokwa go boledišana le ba lapa le bagwera go hwetša thekgo. O ka ithuta go bona mafelo goba maemo ao a ka hlolago kgatelelo ya monagano.
Kgatelelo ya monagano e ka dira gore motho a se ipshine ka bophelo. Motho a ka palelwa ke go tšwela pele go šoma goba go hlokomela lapa la gagwe. Motho o lebala ga bonolo, o palelwa ke go fa selo se se itšego šedi, o befelwa ka pela, o tšhošwa ke dilo tše dinnyane go swana le lešata, goba ga o swarwe ke boroko.
Kgatelelo ya monagano e hlolwa ke dilo tša go fapana. Batho ba ka swarega ka mokgwa wa go fapana ke selo se tee seo se hlolago kgatelelo ya monagano. Motho ga ana molato ge a amilwe kudu ke kgatelelo ya monagano go feta ba bangwe.
Go tlwaelegile gore batho ba dule ba nagana ka ditiragalo tšeo di hlotšego kgatelelo ya monagano. Ba bangwe ba kaone ka ntle le thušo ya ditšedi tša malwetši a monagano. Ba bangwe ba nyaka thušo ya seprofešenale gore ba kgone go bole šekeng.
Nka hwetša kae thušo goba maele?
O ka boledišana le ngaka, goba wa hwetša thušo kliniking ya geno. O ka leletša le mogala wa tikologo.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Lapa.txt</fn>
Monna ke hlogo ya lapa. Ka setlwaedi, go ba hlogo ya lapa ga go fe banna maatla a go tšea diphetho tše bohlokwa ka lapeng ka ntle ga go thušwa ke basadi ba bona. Basadi le bona ba kgatha karolo ye bohlokwa ge go tšewa diphetho tše bohlokwa ka lapeng. Mohlala, banna ba ka rera taba, ba tšea sephetho gomme ka morago ga moo ba ya go begela basadi ka sephetho se ba se fihlelletšego gore ba kgone go hwetša maele.
Le go basadi go no ba bjalo. Motse wa go hloka mosadi ka gare ga o be le hlompho goba sona seriti, ke ka fao ge monna wa kgope a bitšwago ka leina e sego ka sefane go swana le banna bao ba nyetšego. Mosadi ke mofepi wa mokgalabje wa gagwe le bana.
Karolo ya basadi ka lapeng ke goba mmago lapa. Selo se sengwe le se sengwe ka lapeng se feleletša go monna. Mosadi yena ke tšhwene o lewa mabogo, sa gagwe ke go apeela monna wa gagwe ka nako tša maleba, o ya temong, dikgonyeng le medirong ye mengwe ya basadi setšhabeng. Molao ka lapeng o swere ke monna. Ke ka fao go dumelwago gore mosadisadi ke yoo a theeletšago le go obamela melao ya monna wa gagwe. Ke yena a tšeago melao yeo a e ruta bana. Gantši ge ngwana a senya mmagwe o fela a re ke ile go botša tatago. Ka polelo e bjalo, o ra gore molao wa tatagwe o swanetše o latelwe.
Dinyakwa tša bana ka moka ba di begela mmago bona gomme yena a di iše go monna. Ka boripana, Basotho ba lebowa ba na le tumelo ya gore mosadi ke letsogo la monna ka lapeng. Lapa le na le diripa tše pedi. Seripa sa pele ke ka kgorong. Kgorong ke mo bašemane le banna ba etišago gona ge le phirimile. Dijo tša bona ba di jela kgorong gomme ka ntlong ba tsena ge ba e ya go iša marapo go beng. Kgorong ke moo bašemane ba ithutago melao ya bonna gore ka moso le bona ba be le boikarabelo bja go ka itebanya le merero ya metse ya bona. Basadi kgorong ga ba le bee ka ntle le ge gona le tiragalo ye e ba amago. Karolo ye nngwe ya lapa ke moo basadi le basetsana ba etišago gona ge ba phethile mešomo ya bona ya letšatši. Basetsana le bona ba rutwa melao ya bosadi ka kakaretšo gore le bona ba kgone goba bomme ba maikarabelo ge ba le malapeng a bona.
Nnete ke gore malapa a tiišwa ke go ba gona ga basadi. Ge monna a sa nyala le lapa la gagwe la le thupe, ga a hlomphiwe e bile a ka se bitšwe monna (batho ba tla fela ba botšiša gore ke monna wa mang). Monna o mo bjalo o bitšwa ka leina e se bego sefane ka ge e se tatago motho mo lefaseng?
<fn>nso_Article_Batho Portal_Lebollo.txt</fn>
Koma ya Basotho ba lebowa e ikgethile ge go bapetšwa le ya ditšhaba tše dingwe. Koma ya bašemane e tšwa pele gomme ge e aloga gwa tsena ya basetsana. Ge koma e aloga, dialoga di a opela gomme tša amogelwa ke setšhaba ka legowa le legolo. Ke masogana bjale ka ge ba tshedišitšwe bošoborong. Koma e na le mohola o mogolo kudu setšhabeng ka ge bašemane le basetsana ba ithuta melao ya bonna le ya bosadi. Ge badika (na) ba aloga, ba tlotšwa ka matsoku ba apešwa dipheta le lekgeswa.
Dialoga di tsenela mošate moo di tšewago ke batswadi go ya magaeng a bona ka gare ga legoa la direto le mekgolokwane. Koma ya bobedi ya bašemane e bitšwa bogwera. Gona moo ba loga hlokwa, ba rutwa melao ye e feleletšego ya bonna. Lešoboro ga le eme tseleng ya magwera ka ge le tla otlwa ka thupa o šoro ke ona magwera ao. Ka ge re tšhaba go nyenyefatša segagešo, re ka se hlaloše tšeo di diregago ka komeng ka ge e le dikhupamarama.
Koma ya basetsana ke ye tee fela. Ge basetsana ba bolla, ba bitšwa bale gomme o tee ke ngwale. Koma ya basetsana, ga e tšwe ka nako e tee le ya bodika. E tšwa ka nako e tee le ya bogwera. Kua komeng, basetsana ba ithuta diila, bosadi le hlompho. Ge mosetsana a aloga, o tsena bokgarebeng. Kgarebe ke mosetsana yo a ithutilego melao ya bosadi gomme a loketšwe ke go ka nyalwa gore a swane le basadi ka moka.
Thuto ya bosadi komeng, e rutwa ke bakgekolo. Dikoma tša basetsana di fapana go ya ka meboto. Mohlala, Balobedu bona ba na le koma tše pedi tša basetsana. Koma ya mathomo ke ya bana bao ba sa hlwago ba hlaologanya bophelo ka botlalo. Koma ya gona e tšea matšatši a se ma kae fela. Ge bona basetsana bao ba e tšwa ditlolamelora, ba išwa komeng ya bojale.
Ge ba feditše ka yona thuto ye ya lebollo, dialoga ge di bowa gae e ba maloko a a feleletšego setšhabeng. Go dirwa meyanya ye megolo gomme gwa dirwa bjala bja setšo le dijo, gwa binwa gomme go thabilwe. Lešoboro (monna yo a sa bollago) le lethumaša (lekgarebe le le sa bollago), ba ka se o age motse wa tia. Lešoboro ga le eme kgorong pele ga banna ge go rerwa ditaba tša motse. Le mosadi wa lethumaša a ka se eme pele ga basadi ge go rerišanwa ka ditaba tša sesadi.
Monna wa lešoboro ge a dirile molato, ga a ahlolwe ka ge setšo se sa dumelele gore motho o bjalo a ahlowe. Go ra gore lešoboro le tshwana le selo sa go hloka mohola setšhabeng. Le bokgonyaneng, lešoboro le ka se ye. Ge e le mosadi wa lethumaša yena, ga a thule megodu le basadi ba bangwe. O swanetše a ye komeng pele a ka dira mediro ya basadi. Mašoboro goba mathumaša ga a be le direto ka ge sereto se fiwa bao ba bowago komeng.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Lehumo.txt</fn>
Go ya ka setšo, lehumo le legolo ke naga. Ge motho a na le seripa sa naga mo a ka agago motse wa gagwe, a kgona go fudiša maruo a gagwe le seripa seo se ka dirišetšwago temo, re ka no fela re re motho o bjalo o a ikgona. Bophelo bja motho bo ithekgile godimo ga naga le maruo. Bophelo bja Basotho ba Lebowa bo ithekgile kudu godimo ga naga. Ge monna wa Mosotho wa Lebowa a na le seripa sa naga moo a ka lemago ntshe, a aga motse le mo a ka kgonago go aga mašaka a diruiwa tša gagwe. Maruo a a tlwaelegilego setšhabeng sa Basotho ba lebowa ke dikgomo, dikgogo, dipudi, dinku, dikolobe, dipokolo, bjalo bjalo go ya ka mo a ruwilego ka gona. Tše ka moka di bopa lehumo la Mosotho wa Lebowa.
Kokwane ye bohlokwa mo lehumong ke mašemo. Ka tšhemong go lengwa dibjalo tša go fapanafapana go lebeletšwe sehla seo temo e dirwago ka sona. Mohlala, selemo go lengwa dibjalo tša go swana le mabele, magapu, marotse, merogo e swana le menwawa, bjalo bjalo. Mola marega go lengwa dibjalo tša go se swane le tša selemo go swana le dinawa tša marega, korong le tše dingwe. Ka bokopana, naga ke yona e swerego bophelo bja motho. Tšhemo ke lehumo leo motho a ka ititiago sefega ka lona a ipitša gore ke yena monna-nna goba mosadi-sadi. Ge a sena naga a ka se fele a ipitša bjalo. Ka setšo mahumo a re boletšego ka wona ka ona a swanetše gore a abelwe bao a ba lebanego ka lapeng.
Ka ge banna ba bantši ba nyetše mosadi o tee goba go feta moo, gantši go lebelelwa ngwana wa mafelelo wa mošemane (phejane/lekgothwane) mo mosading yo mongwe le yo mongwe gore e be bona ba abelwago mahumo a tatago bona. Lebaka la gore lehumo le fiwe ngwana wa mafelelo wa mošemane ka lapeng ke go mo fa hlohloletšo ya gore a kgone go ithuta go ba le boikarabelo ka lapeng ka ge e le yena a hlokomelago batswadi ba gagwe ge ba tšofala.
Lehumo le abelwago basadi gantši ke mašemo. Monna ge a na le mašemo, o a abela basadi ba gagwe go ya ka maemo a bona lenyalong. Mohlala, mosadi wa mathomo a ka se hwetše tšhemo e nnyane mola o monnyane a hweditše e kgolo. O netefatša gore mosadi yo mongwe le yo mongwe o hwetša tšhemo.
Lehumo le legolo ke tšhemo, ke ka moo o gonago le mmolelwana wo o rego 'lehumo le tšwa tšhemong'. Dilo tše ka moka di thoma ka tšhemo. Mohlala, gore motho a be le kgomo o swanetše a leme a bune gomme a tšee ona mabele ao a ye go reka kgomo ka ona.
Ka setšo ge monna a nyetše mosadi goba basadi a bile a na le methepa ka gare ga kgoro ya gagwe, o bitšwa mohumi. Bohumi bja gagwe bo tlišwa ke gore mothepa o mongwe le o mongwe o tšwela ke dikgomo tša go feta tše lesome. Mohlala, ge a na le methepa ye lesome gora gore o tla ba lešaka la dikgomo tša go feta tše lekgolo. Ka gore mafetwa a tlwaelega Basothong ba lebowa.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Letlakala la kamogelo.txt</fn>
Dikgwebo tše di nago le maikemišetšo a go gweba lebaka le letelele di nyaka letseno la lebakanyana. Tšona gantši di thwala mošomedi o tee go ya go ba babedi.
Dikgwebo tše nnyane, di tšwela pele di le tše dinnyane. Tšona gantši di thwala bašomedi ba go fihla ba bahlano.
Dikgwebo tše nnyane.
Dikgwebo tše di lego maemong a go ka phadišana le dikgwebo tše dingwe. Tšona di thwala palo ya bašomi ba go ka ba makgolo a mabedi.
Go ba motšeakarolo yo bohlokwa yo a šetšanago le diphetogo le thekgo mola ka go le lengwe re thuša go godiša dkgwebo tše dinnyane ka mo nageng.
Go bapatša le go thekga rakgwebo-potlana ka go ama batho bao ba sa tšeego lehlakore, le go netefatša gore dikgwebo tše bjalo di a gola le go thuša go matlafatša ekonomi ya naga ye.
Re itlama go fana ka ditirelo le dinyakwa ka mokgwa wa sephorofešenale. Mananeo a rena ka moka a tla šetša kudu dinyakwa tša basadi, batho bao ba nago le bogole, baswa le dinaga dinagamagae.
Go nyakela borakgwebo-potlana menyetla ya kgwebo le go hlohleletša bareki gore ba reke ditšweletšwa go tšwa go borakgwebo-potlana. Go hloma setswalle dikgwebong tše nnyane le go di thuša gore di kgone go hwetša bareki le mafelo a go rekišetša (mebaraka) ya maleba a ka mokgwa wa tšhomišanommogo.
Go hlola tšhomišano gare ga dikgwebo-potlana le menyatla ye e bego gona mebarakeng.
Go hlohleletša bao ba nago le kganyogo ya go thoma dikgwebo-potlana gore ba itlhomele dikgwebo tša bona le gore bao ba šetšego ba le dikgwebong tšeo di lego seemong seo motho a ka rego di a gola gore di kaonafatše kabo ya tšona ya ditirelo.
Go nyakišiša le go godiša dikgwebo-potlana gore di kgone go fihlelela dinyakwa ka moka tša kgwebo mebarakeng.
Go kgokaganya le go dira dinyakišišo ka ga dikgwebo-potlana, go fana ka tshedimošo ka ga dikgwebo-potlana, go fana ka tsebo ya godimo mananeong a borakgwebo-potlana le tsela goba lenaneo la go akanyetša.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Mafelo a kgwebo.txt</fn>
Poelo ya mathomo- Go hlahla borakgwebo gore ba kgone go phadišana le ba mphato wa bona maemong a boditšhabatšhaba.
Go fana ka thekgo ya seteginiki le go matlafatša bokgoni maemong a boditšhaba a dikgwebo-potlana. Ka mokgwa wa go lekola dipuku tša tšona.
Go godiša dikgwebo-potlana mererong ya go bapatša maemong a boditšhaba le setswalle ka mokgwa wa tšhomišano mmogo, ditšweletšwa, go bapatša, tumelelano mabapi le go phatlalatša ge go bapetšwa, kopanya dikgwebo le go di reka.
Go beakanya le go tšea karolo mererong ya kgwebo, go bapatša ka mo nageng le dinageng tša ntle le ditiragalo tša mohlakanelwa.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Mapulana a ga Moreipuso.txt</fn>
Setšhaba sa ga Kgoši Meshack Obed Mashego wa naga ya go tsbega ka Moreipušo se tšwa Kubung. Go tlogeng ga bona Kubung ba ile sa rotogela Middelburg ka Eastern Transvaal ya maloba. Go Middelburg ba sepetše go bapa le noka ya Lepelle (Olifants river). Ba be ba sepela le ditšhaba tše pedi e lego setšhaba sa Ga-Masemola le sa Ga-Nchabeleng. Ge ba le tseleng ba kopane le tau yeo ba ilego ba e bolaya ba tšea mokgopha wa yona. Ya ba gona ge ba fetola moano wa bona e lego nong, goba babina-tau. Ge e le Masemola le Nchabeleng bona ba a kgopela bodulo nageng ya kgoši Sekhukhune.
Leeto la Mapulana le ile la tšwela pele ba dutše ba sepela go bapa le noka ya Lepelle. Go fihleng ga bona Nelspruit ba tshela noka ya Lepulana go fihla ba ikhwetša ba le nageng ye lehono re rego ke Mapulaneng. Ba bangwe ba re ke Bushbuckridge le ge go sa tsebege gore leo leina le tlile bjang. Ge ba be ba dutše ba sepela leeto leo la go nyaka mo ba ka go dula ntshe, ba ile ba šia mokgalabje yo gothwego ke Malathuleng Mokwena ba mo laela gore a šale a lebeletše manaba ge a tšwelela. Ge e le setšhaba sona se ila sa tšwelela pele ka leeto go fihla ge ba dula fase ga thaba ya Mogologolo. Leina le Mogologolo, tlile ka lebaka la gore ba re thaba yeo ba be ba e namela ka mogologolo. Thabeng ya Mogologolo ba ile ba tla ka leano la go fenya maburu ao a bego a nyaka go ba amoga naga. Ba ile ba namela thaba yeo, ba dula godimo ga yona, ba kgoboketša maswika ao a bego ba a theoša gore a pšhatlaganye manaba a bona. Ba ile ba fenya maburu ka go šomiša mokgwa wa go lwa le bona ba le godimo ga thaba yeo.
E be e le ka ngwaga wa 1864 ge ba fenya maburu ba nama ba thoma go theoga moo thabeng, ba abagana dinaga go ya ka magoši a bona. Morei o ile a dula mo ba rego ke Motlamogale gomme ya ba kgoši ya mathomo ya lefelo leo. O bušitše gomme a latelwa ke Matloše. Matloše yena o latetšwe ke Matšhene a swaretše Benjamin ka ge e be e sale yo monnyane. Benjamin o ile a leba go la Gauteng gomme a gana go boa ge nako ya gore a tšee bogoši e fihla. Setšhaba se ile sa mo sala morago ka kgang go fihla a boa gae ka 1962, ka nako yeo mmagwe o be a le bolwetšing gomme a nyaka go mmona. Benjamini o ile a ba kgoši gomme a buša go fihla ge a ikela badimong ka ngwaga wa 1969. Bogoši bo ile bja tšewa ke morwarra'gwe e lego Mashile ka ge Meshack e be e sale o monnyane.
Koma e bopa karolo ye bohlokwa setšong sa Mapulana. Yona ba e šomiša go aba thuto ya setšo go mašoboro le mathumaša. Tše dingwe tša tšeo ba rutwago tšona komeng ke hlompho, go ikilela, lerato le kgotlelo. Koma ya Mapulana e gabedi. Ya mathomo ke ya bodika gomme ya latelwa ke ya bogwera. Koma ya basetsana ke bojale. Koma e bopa setšhaba sa go ba le boikarabelo, hlompho le bohlale. Ke ka fao lešoboro le lethumaša ba sa fiwego tumelelo ya go ka ema pele ga setšhaba go ka fana ka polelo. Motho wa gona le ge a obile molato ga ahlowe ka ge a tšewa gore e no ba selo fela. Ka mantšu a mangwe go ra gore koma e dira motho gore a tšewe bjalo ka motho yo a feleletšego kgopolong. Mapulana ba hlompha koma kudu, ke ka fao ge mašoboro le mathumaša a senago tumelelo ya go ka tsena ka komeng. Le bao ba bolotšego ga ba tsene ka dikomeng tša magoši a mabapi. Bao ba sa bollago ge ba ka tsena ka komeng ga ba bowe, ba a bolotšwa le bona. Go ya ka kgoši, bakgoma le bakgomana ba ka mošate, koma ke selo seo se nyakago go ilelwa.
Mapulana ga ba dula ba le tee, ba dikologilwe ke ditšhaba tša Baroka, Bakutsi le Batsonka. Mapulana ga ba tsene ka komeng ya Batsonga, Baroka le bona ga ba dumelelwa go tsena ka komeng tša ditšhaba tše dingwe, bjalo bjalo. Koma tša Mapulana ke bodika, bogwera le bjale. Ge koma ya bodika e ntšhiwa, basetsana ga ba ye komeng. E tlile gore selemong se se latelago ge go ntšhiwa ya bogwera, ya bjale le yona ya ntšhiwa. Mapulana le bona bjale ka ditšhaba tše dingwe tša Basotho ba leboa, ba na le diila tše ba di latelago. Ba re diila di ba thuša gore ba phele bophelo bjo bo bolokegilego, bja go hloka malwetši le tše dingwe tša dilo tše di sa tlwaelegago setšhabeng. Ka boripana go ilela go bopa karolo ye bohlokwa mo setšong sa bona. Ba dumela gore malwetši a mantši ao a fetšago thaka ye tshese/baswa matšatšing a lehono a hlolwa ke go se ilele.
Go nyatša batswadi ke phošo ye kgolo ngwaneng wa Mopulana. Moputso wa go nyatša batswadi ke go gola o na le go hloka mahlatse bophelong. Le ge ngwana a kopana le motho yo mogolo tseleng o emela ka thoko ga tsela gore motho yoo a fete. Mapulana ba ruta ngwana gore a tšeye motho yo mongwe le yo mongwe yo mogolo, bjalo ka motswadi wa gagwe. Ngwana ga a dumelelwa gore a tsene ntlong ya batswadi ba gagwe.
Ge motho a hlokofala ka gae, bana ba tlošwa gomme ba išwa ka ga malapeng a maloko a bona gore ngwana a se tsebe gore go na le eng ka gae. Ge a botšiša gore motho yo a hlokofetšego gore o kae, karabo ye a e fiwago e no ba gore motho yoo o tšerwe ke phiri. Lehu le ilelwa go feta dilo tše dintši setšhabeng.
Go a ila gore lesogana le tsene dikobong le lekgarebe leo le gomilego tseleng. Go tšewa gore lekgarebe leo le na le dilo di swana le makgoma. Le swanetše le ilele. Ba tšwela pele gore selo seo gantši se fetšago masogana matšatšing a lehono ke wona mokgwa wow a go tsena dikobong le batho ba bjalo.
Monna ga a swanela go robala ka ntlong ye tee le mosadi wa gagwe yoo e lego motswetši. Ngwana o a ilelwa gore a tle a phele bophelo bjo bo itekanetšego. E bile tatelano ya bana ka lapeng e na le mokgwa wo e laolwago ka gona ntle le go šomiša dithibela-pelegi go swana le matšatšing a re phelago go ona.
Ka nako ya go lema, dipeu di be di ntšhwa ke yo mogolo ka lapeng. Ge go sa dirwe bjalo gantši go be go eba le segole ka lapeng. Ge maraka goba dithose di budule e be e le yo mogolo ka lapeng yo a lomago (go kwa tatso ya tšona di apeilwe) pele ga ge di ka bunwa.
Ge go ka na pula ya sefako gomme ya senya dimela ka mošate go be go bewa nako ya gore batho ba ilele go tsena ka mašemong go fihla ge mošate o tlo fediša kiletšo yeo ya go tsena ka mašemong.
Ditloo di a ilelwa. Go na le nako ye e lego gore ba ka difokeng ba e beya gore ditloo di bjalwe ka yona. Gantši ge di ka bjalwa pele ga lebaka leo le dumeletšwego, di na le go fela di hlola phišo yeo e thibelago pula.
Go ila gore mohlologadi a jele dijo ka mogopong o tee le batho ba bangwe. Mohlologadi o swanetše a be le mogopo wa gagwe go fihla ge a fetša lebaka la go ka ba ngwaga go re a fetše kilelo yeo.
Bana ga ba swanela go duma nama ge go hlabilwe kgogo ka gae. Ngwana o swanetše go ja morogo. Nama ya kgogo ke ya batho ba bagolo fela.
Go a ila gore ngwale a sepele mosegare a kopane le motho mang le mang. Ge ngwale a sepela a kopana le batho, o be a tšhaba.
Mapulana ba bolela le badimo le modimo ka mokgwa wa go phasa. Ba dumela gore lebaka la gore naga e be le meetse a mantši mehleng ya bogolo-golo e be e le gore badimo ba be ba gopolwa le go hlomphiwa. Ba re badimo ba be ba kgona go ba fa dipula tša medupi temo ya ba gona puno e be ya go tlala seatla. Ge letšatši le ka fiša go ka thibela le kgonagalo ya go na ga dipula, setšhaba se tšwa lesolo go ya go nyaka se sengwe le se sengwe seo ba se bonago, ba se tsee ba se iše ka mošate. Ge ba topetše dilo tše bjalo ngaka e a bitšwa ka mošate gomme ya dira ka moo e tsebago, pula ya nama ya thoma go na. Ba bangwe ba re ke go itia mphoka.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Matebele a Moletlane.txt</fn>
Lenyalo Lehu... Dijo... Dikoma... Polelo... Tswalano...
Matebele a Moletlane, a ikana ka tlou goba motho a ka re ke babina-tlou. Bona ba dumela gore tswetšwe ke morafe wa Mazulu. Matebele a Moletlane a ka tlase ga boetapele bja Kgoši Sello Madimetša Kekana wa Boraro. Ka nako ya ge ba sepela leeto le letelele leo le ba fihlišitšego phorobentsheng ya Limpopo mo go tsebegago ka la Moletlane, Matebele a re a be a etilwe pele ke Mmuši Mahlangu. Ge e le polelo yona ke ya Setebele, ba a 'somaela'.
Go tloga MaZulung ba re ba ile ba aga Aberspot, bodikela bja Tshwane. Go tloga Aberspot ba ile ka thokong ya noka ya Moretele moo ba tšwilego dihlopha tše pedi. Sehlopha se se bego se etilwe pele ke Mahlangu se ile sa šala Mamošiale mola seo se bego se etilwe pele ke Mmuši. Setšhaba sa Mmuši se ile sa tshela noka ya Moretele e le ge se e ya mo ba rego ke Sepitsi. Ka nako yeo ba ile ba thewa leina la Bathobeng. Ba dutše Bathobeng thabeng ya Sepitsi ba khudugela Maphothu (Pietersburg). Ba dutše Maphothu lebaka le letelele mo e lego gore ditšhaba tša Bapedi ba Masemola, Mphanama, Manganeng, Nchabeleng le Ntšeletšeng di ba hweditše moo Maphothu. Ditšhaba tše di be di etšwa Swatsing (Swaziland).
Mathomong dihlopha tša Matebele e be e ele tše nne. Tšona ke dihlopha tša ga Mabena, Nzunza, Kekana. A mangwe Matebele a ile a falalela Venda ka go tsoma. Batsomi bao ba Matebele ba tsenetše kgošing ya Makhalanga. Gothwe kgoši yeo ya Makhalanga e ile ya rata Matebele kudu moo e ilego ya feleletša e ba file mothepa. Ka go se nyake go tloga le Matebele a le tee, mosadi yoo o ile a kalatša makgarebe a mmalwa gore ba tlo nyalwa ke Matebele. Methopo ya rena e dumela gore seo e bile mathomo a lefelo le lehono le bitšwago Venda. Nnete ke gore ba palelwa ke go fahlela ntlha ya gore Matebele a gona morafeng wa Vha-Venda.
Mehleng ya ge Matebele a elwa dintwa le merafe yeo re boletšego ka yona, Matebele a re ditšhaba tšeo di be di laola ka letšatši. Matebele ka go se tsebe gore ditšhaba tšeo di be di laola ka letšatši, ge letšatši le hlaba le batametše thaba, ba be ba sa tsebe gore le hlaba le eng. Ba rile ba sa le moo ke ge go tšwelela Maswatsi ao a bego a ikemišetše go lwa ntwa ya marumo le Matebele. Ntwa yona ba ile ba lwele ya marumo, maphelo a madira lobjwa ka mahlakoreng ka moka. Bao ba re filego tshedimošo ye, ga ba gopole gabotse gore batšwasehlabelo ba ntwa yeo e bile ba ba kae.
Maswatsi a rile ge a tšhabela ga Radingwana, ba nyoga nokeng ya Lepelle le Lepellane. Gona moo gothwe ba ile ba kopana le tau gomme ba e bolaya. Matebele a akanya gore seo e ka ba e le sona se dirilego gore merafe yeo e ikane tau. Ba re bona ba dumela gore Maswatsi ao ke Bankwane.
Bagale bao e lego gore ba a gopolega setšhabeng sa Matebele ke batho ba go swana le bo Tšo'a Marema. Matebele a re monna yo wa ga Marema e be e le mohlabani yo maatla kudu setšhabeng sa Matebele. Ba re ge ba mo reta ba fela bare ke 'Tšo Marema' Motimedi'. Gothwe mengwageng ya bo 1880 kgoši Sekhukhune le madira a gagwe ba ile ba ya Moletlane ka maikemišetšo a go lwa le go thopa maruo le basadi ba Matebele. Sekhukhune o ile a kgopela Matebele gore a tle go binela koma nageng ya gagwe kua Bopedi. Ba re tšeo ka moka e be e le maano a goketša Matebele gore a yo bolaelwa fao.
Gona moo kgoši Sekhukhune a tšea nama a e beša ka maano a gore a laele Tšo'a Marema gore a e bešole. Monna yoo wa ga Marema o ile a gana go e bešola. Go gana moo e be e le go lemoša Sekhukhune gore, a ka re tsoge a mmušitše le ga tee. Gona moo mohlabani yoo wa Letebele o ile a lemoša madira a gabo ao a tlilego le yena gore, ge a ka kwa a letša naka gora gore ba tšwe, go tla be go befile.
E rile ge monna yoo wa ga Marema a letša naka bošego-gare madira a Matebele a tšwa gore ba tšhabele gae Moletlane. Baanegi ba rena ba tšwela pele gore madira a Sekhukhune a ile a kitimiša a Matebele go fihla ge tshela noka ya Lepelle. Gona moo Tšo Marema o ile a a ema gare ga noka ya Lepelle a tshwere serumula. O be a dira seo gore madira a Sekhukhune a bone gore o dirile mollwane ka gare ga meetse. Mollwane woo e be e le wa gore lemoša gore yo a tshelago mollwane woo, o tla boela gae e le setopo. Ka morago ga go bona gore madira a ga Sekhukhune a boetše morago, o ile a tšea madira a gabo a boela gae. Go boeng gae o tsenetše ka sefate sa ga kgoši Mphahlele. Mphahlele o ile a ntšha banna gore ba mo iše Moletlane. Tiragalo ye e bile gona mengwageng ya bo 1880 ka nako ya pušo ya kgoši Sikwane. Matebele a ile a fa kgoši yeo ya Bakgaga mosadi. Ngwana wa mosadi yoo ge re bolela bjale, ke kgošigadi ya kua ga kgoši Maja.
Go ya ka setšo sa Matebele, lesogana le nyala ga malome goba ga rakgadi ya lona. Ge lesogana le bone mothepa le botša rakgadi 'a lona gore a di fitišetše go mmago lona. Mmago lesogana yena o di tšhollela monna bjalo ka hlogo ya lapa. Gona moo go bitšwa maloko a mangwe a lelapa go bjalo ka bomalome, le ba bangwe gore ba tlo kgetha batseta go yo kgopela sego sa meetse le boledišana ka tša magadi. Gantši go na le polelo ya gore, 're bone sego sa meetse ka mo lapeng gomme re kgopela gore le re tswaleng'. Matebele a nyala ka dikgomo tše e ka bago tše tshela fela.
Lehu le fiwa hlompho le kilelo ye kgolo Matebeleng. Ge motho a hlokofetše, mosadi goba monna wa gagwe o mo ilela dikgwedi tše e ka bago tše senyane go ya go tše lesome-pedi goba motho a ka no re ngwaga ka moka. Ka morago ga ge lehu le se no begwa melokong, bana ba išwa melokong ya kgole gore poloko e dirwe ba se gona. Ngwana ga a botšwe gore mohu o ile kae. Ge e le rakgolo bana ba botšwa gore o sa ile go rema dikota. Ge e le koko ba botšwa gore o sa ile go kga leswielo. Ka polelo ya go tlwaelega ba no fela ba re o ile ga maotwana-hunyela goba bohunamatolo.
Poloko ya gona e dirwa gare ga bošego mola naga e rile tsee! Lehung la Matebele ga go jewe ka ge yo mongwe le yo mongwe a etla le dijo tša gagwe. Gona moo setopo se ntšhwa ka mafuri ge se yo lotwa ka lešakeng goba mo ba lelapa ba kgethago gore se bolokelwe gona. Lebaka la gore setopo se ntšhiwe ka mafuri, ke go thibela gore ka lapeng go se šale makgoma ka ge mohu a imela. Ka ge lehu le ilelwa, mohlologadi le yena ga a tshwanela go dikelelwa ke letšatši a le nageng, go kitima le gona go goeletša. Ge a bona maru a thoma go bonagala o ka re a nyaka go neša pula, o ya gae ka ge e le seila gore a nelwe ke pula.
Sejo se segolo sa Matebele ke bogobe (e sego bja ting). Merogo ye e tlwaelegilego Moletlane ke leroto, mophodi, monawa, bjalo le bjalo. Merogo ke ye mentši ka tsela yeo e lego gore, ge motho a e bala, a ka se e fetše. Monawa le leroto gantši di a apewa tša anegwa letšatšing gore e ome. Morogo o mo bjalo (wa go omišwa) o bitšwa mokhuša. O jewa ka nako ya marega mola merogo e se gona. Nnete ke gore mokhuša o na le diagammele bjalo ka morogo o moswa. Go ya ka o mongwe wa baanegi ba rena, Matebele nama ga ba e setše kudu ge go bapetšwa le merogo. Ba re le kgomo ga se tlwaelo go no kwa morui a re o e hlabela gore e lewe go sena modiro o dirwago ka gae.
Tše dingwe tša dijo tše di tlwaelegilego Matebeleng ke Sekgotho. Sekgotho se dirwa ka dinawa. Dinawa di a apewa gore di butšwe. Mola di budule di hlakantšhwa le bupi, tša fehlwa gore e be sejo sa go loya. Sekgotho ke sejo sa phepo e bile ge motho a jele sona a fetša a nwa meetse, o hlwa letšatši ka moka ntle le go swara ke tlala.
Kgodu Matebele ba re ba e dira ka marotse. Moapei wa kgodu o sega lerotse, a le tsenya ka pitšeng a e beya mollong gore le butšwe. Mola le bodule o ntšha marotse ao ka pitšeng gomme gwa šala meetse a lona fela ka pitšeng. Meetse ao a marotse a hlakantšhwa le bupi gomme tša fehlwa gore e be bogobe bjo bo sesame go swana le motepa (motogo). Kgodu ke ye sorolwana ka mmala e bile ga e šebje ka selo.
Dihlodi ke dinawa tše di talanyana ka mmala. Dihlodi di a apewa gomme tša hlakantšhwa le bupi go swana le ge go apewa Sekgotho.
Dithotse le tšona di a gadikwa tša tšhelwa letswai. Ge di budule motho a ka šeba le bogobe ka tšona.
Bašemane ge pula e nele ba be ba bowa le mohlohlosi, le bo mamohlohlwane, dikgakgaripane le mabitsi (ge ba ile madišong ba bowa ba dirile pheta ka ona).
Dikodi ke mohuta wo mongwe wa ditšie tšeo di nago le monkgonyana. Dikodi di a gadikwa tša dirwa mokhuša go swana le mašotša/mopane.
Go na le dibokwana tše dingwe tša go swana le mašotša. Tšona di bitšwa noto. Noto e hwetšegala mehlareng ya menoto. Tšona di a gadikwa gomme ya ba sešebo se sebose kudu.
Mphse ke bogobe bja go apewa ka maswi. Mpshe ge e apewa gomme a re mola a bela a hlakantšhwa le bupi, tša fehlwa go fihlela di e ba bogobe bja go ba bose kudu.
Baanegi ba rena ba bolela gore mehleng ya bogologolo, koma e be e se gona morafeng wa Matebele. Ba re ba e rutilwe ke setšhaba sa Batlokwa moo ba bangwe ba hlalošwago gore ba kile ba dula gona kgale kgale. Le ge go le bjalo, ye ba nago le yona e tšwa ga tee ka morago ga mengwaga ye šupa. Se e no ba go fa bana sebaka sa gore ba gole. Banna ba wela ga tee fela e bile koma ya bona e re mohlang e aloga, ya latelwa ke ya bjale.
Ge go bitšwa pitšo ya setšhaba, motho yo a filwego mošomo woo wa go laletša setšhaba o goeletša gore kopano ya gona e swanetše go tsenelwa ke dialoga tša mephato efe. Mohlala o laletša mephato go ya ka maina a yona. Seo ke mokgwa wa go leka go thibela gore o hwetše kopanong ya gona go tletše mašoboro goba bana ka ge batho ba bjalo ba sa dumelelwa go ka tsenela dikopano setšhabeng. Ga ba na dikgopolo tše di butšwitšego. Mephato ya Moletlane ke ye senyane. Yo mongwe wa methopo ya rena, o bolela gore ge koma e aloga, yo a bego a hlokometše koma ye e fetilego o a ithobalela ntle le go lwala. A ka se tsoge a bone dialoga tša koma ye e latelago yeo a e boloditšego.
Matebele a Moletlane a bolela polelo ya bona ya Setebele ka bontši. Ka ge ba agišane le magoši a Bapedi, ba kgona go bolela Sepedi gabotse. Yo mongwe wa bao ba ilego ba re nyetlela ka ga polelo ya bona, o re dieperesente tše e ka bago masome senyane le metšo e mahlano (95%) di a somaela mola tše e ka bago tše hlano tšona di bolela Sepedi. Methopo e re Kgoši Kekana III ke yena kgošikgolo ya setšhaba seo e bile ba dumela gore ga a tsebe polelo ya Setebele. Mo nageng ya gagwe yeo e nago le mantona a e ka bago a masomenne pedi , mantona : Aphane, Kekana, Laka, Ledwaba ke bona meboto yeo ba e dišitšego go bolelwago Setebele gabotse. Go somaela ba re go ba thušitše ka gore ba kgona go iphihla Mazulu a se ba tsebe.
Matebele a Moletlane ba re bona ga ba na tswalano le Matebele a Zimbabwe. Ba bolela gore Matebele ke bona le Matebele ao a lego ka phorobentsheng ya Mpumalanga (a ga Mahlangu). Methopo ya rena e re Matebele a Zimbabwe ga se Matebele ke Mazulu. Ba re ge Matebele a Moletlane a tloga Aberspot a e ya Sepitsi ke ka taba ya gore ba be ba tšhaba bosenyi bjo Matebele a Zimbabwe a o dirilego. Ba re setšhaba seo se be se etilwe pele ke Mzilikazi ba sepela ba thopa dikgomo tša batho ba re ba ya go di fa kgoši ya bona Shaka. Ba re Mzilikazi o ile a re go bona dikgomo tšeo di thiba letšatši, a nama a botša batho bao a bego a ba etile pele gore ba ye Rhodesia le dikgomo tšeo gore Shaka a se tlo ba bolaya. Seripa se sengwe seo se bego se tshepagalela Shaka se ile sa boela Mazulung go hlalošetša kgoši ya bona ka ga maano a Mzilikazi.
Ge Mzilikazi a tloga le ba gagwe batho ba nama ba thoma go ipitša Matebele. Kua Rhodesia o ile ka go tšhaba dibe tša gagwe. Bosenyi bjo ba bo dirilego ke bja gore ba rile mola ba ile go thopela kgoši ya bona dikgomo ba ipha tšona le go ngwaga. Ba kgaogile ge ba le Britz gomme lešaka la Stilworth ke lona le dirilego gore Matebele a Moletlane a huduge. Matebele a Moletlane a tswalana kudu le Matebele ao a lego ka Mpumalanga, mohlala Mabena, Mtshweni le Skosana le ba bangwe bao motho a ka ba balago ntle le go ba fetša. Taba ke gore Matebele a ga Mahlangu le a Moletlane ke bana la lapa le tee e bile ga se ba ka ba lwa le ga tee. Matebele a Zimbabwe ke Mazulu ao a bego a romilwe go ya go tsoma lefaseng la Botswana le dinageng tše mabapi.
Tswalano ya bona e tiišetšwa ke kopano ya bona ya ngwaga ka ngwaga, moo Matebele a ga Mahlangu a kopanago le a Moletlane, gomme ba dira moletlo wa go leboga le go gopola badimo ba bona. Kopano yeo ba re ba e direla mo ba rego ke golong. Ye ke nako yeo ka yona Matebele a kopanago ka moka, go be lethabo go binwe dinaka letšatši ka moka. Ba re dinaka ge di fihla nageng ya bona di be di e tšwa bokgalaka di tliša mosadi wa Kgoši Sikwane ka 1923. Ba bangwe ka thokong ye nngwe ba re Matebele dinaka a di filwe ke ba ga Mothiba ge ba tliša ngwana wa bona Moletlane. Gona moo tša nama tša kgahla masogana a Moletlane.
Moletlane ke naga ya go ba le merafe ka moka ge go bapetšwa le mafelo a mabapi ka phorobentsheng ya Limpopo. A ke mantšu a mme yo mongwe wa Letebele. Yena o re merafe ye e tlišitšwe ke go tla go šoma mašemong a dinamune. Mme yo o re bašomedi ba moo mašemong ao a dinamune ba tšwa bokgole bja go swana le bo Malawi. Sa go thabiša ke gore ba bangwe ba bona ge ba fihla Moletlane ba fetola le difane tša bona ba thoma go ipitša Matebele. Leina le Moletlane le šupa gore ba buletše merafe ka moka. Ba letlile merafe e šele nageng ya bona. Ke ka lebaka leo ba rego ge ba reta lefelo le bare, ke Moletlane-moletla ditšhaba.
Leina le Sebitiela le tlile ka lebaka la 'boloi bja go phediša'. Matebele a re naga ya bona ga se ya ka ya tsenelwa ke manaba. Ge manaba a nyaka go bolaya Matebele ba no ikhwetša ba sa bone gore Sebitiela e go kae. Sebitiela e a ba timelela. Manaba a gakanega go sa kgathalege gore a maatla ga kaa-kang. Ka 1901 maburu a ile a fihla ka maikemišetšo a go hlasela Moletlane. Ba be ba kwele gore Moletlane e gona le ge ba ile ba a palelwa ke go e bona.
Ge Marangtang a be a tšama a hlasela ditšhaba a feta, o rile ge a tsena ga Mphahlele, a hwetša badikana. Mphahlele o be a tseba gore monna yoo ke mmolayi gomme a roma monna ka lekaba gore a yo begela Matebele gore Marangtang o fihlile. Matebele a ile a fa Mphahlele dipheko gore a gakantšhe monna yoo gono swana le ge manaba a gakanega go fihleng ga bona Moletlane. Ke nnete monna yoo o ile a tšwa ga-Mphahlele ka sefate sa ga Chuene go leba Bochum.
Go boweng ga gagwe ka thokong yeo o fetile a bolaya a feleletša a tsene Mokopane. Ge a leka go tla ka Moletlane o ile a gakanega a se bone gore o ya kae. O ile a bolawa ke bašemane bale a go ba hwetša ba wela kua ga Mphahlele. Matebele a ikgantšha ba boloi bjoo bja go iphidiša, bja go dira gore naga ya bona ya se be bonolo go ka hlaselwa ke manaba. Dipheko tša bona di a 'betiela' mola magoši a moo a tsebega ka go 'letla'.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Mekgwa le Ditlwaedi.txt</fn>
Diila di a fapana e bile di nale mehola ye e fapanego mo setšhabeng. Diila ke ditlwaedi tše di swerego thuto ye kgolo setšhabeng ka gore ge motho a ile a dumela le go a di latela, o kgona go phela a bolokegile. Go swana le ge motho a iketše badimong, re a mo ilela e le sešupo sa gore setšhaba se a mo hloka. Ge motho a hlokofetše ga go lengwe, ga go kgopšhe ka lapeng, ga go lle meropa, ga, ele gona ge go ilelwa mohu/lehu leo. Gona le dilo tše dintši tšeo di dirwago ke setšhaba ka kakaretšo e le wo mongwe wa mekgwa ya go hlompha lehu. Ka ge diila e le tše dintši go tlala seatla, re bone e le bokaone gore re le nyetlele go se nene ka tše dingwe tša diila tše.
Go a ila go tshela mollo ka godimo. Ba re ge o ka tshela mollo o tla rota madi. Ka thoko ye nngwe e no ba temošo gore o tla swa ka badimong (ka tlase) gomme wa palelwa ke go ka kgona tša lelapa bophelong bja gago.
Go a ila go beša le mehlare ye e sa bešwego. Mehlare ya gona e a iletšwa ka gore ge oile wa e beša o tlile go tshwenyana le bophelo bjo bo kaone bja setšhaba le diphoofolo. Go swana le mmilo. Ge o bešitše mmilo dikgomo di palega mekaka.
Go ila go kga legogwa ge kgoši a se a laela gore le kgiwe. Ge legogwa ge le ka kgiwa le sa le le letala, le bitša pula ye kgolo ya sefako. Mabele a ka rothothwa ke sefako gomme tlala ya aparela motse.
Go a ila gore monna a tsene dikobong le mosadi wa mohlogadi (mosadi yo a hlokofaletšwego ke monna). Mosadi yo mobjalo o swanetše a illele lehu la monna wa gagwe go fihlela go tlo apolwa tše diso. Ga a swanela go ka tsena maratong a maswa a sa le ka gare ga tše diso, ka ge e le bohlola setšhabeng. E bile monna yo a tsenago dikobong le mosadi wa mohlologadi, o tla be a ipiletša lehu le feta ka tsela ka gore o tla tšea makgoma a go se alafege. Mosadi yo a lego leswiswing la lehu la monna wa gagwe, o apara diaparo tše diso gore a bonagale gore o mo seileng.
Go a ila go gore monna a tsene ka ntlong ya motswetši. Mo bagologolo ba be ba lemogile gore ge monna a ka tsenela mosadi ka ntlong a ka feleletša a na le kganyogo ya tsena dikobong le yena mosadi yoo gomme gwa ba le digatlela ka gae. Lebaka le lengwe e no ba gore mosadi a hwetše sebaka sa go godiša ngwana gabotse ka letswele go se na le malwetšana a ka tlišago kotsi bophelong bja lesea.
Go a ila gore ngwana a je sebete. Ba re ge ngwana a jele sebete o tla tsoga a sentše dikobo mesong ye mengwe le ye mengwe ge a tsoga. Kiletšo ye bjalo e sepelelana le ya gore go a ila gore ngwana wa mosetsana a je mae. Go dumelwa gore ge ngwana wa mosetsana a ka ja mae o tla utswa (ke gore o tla tsena ditaba tša thobalano pele nako ya gagwe e fihla). Gantši mosetsana o mo bjalo o gola go feta mengwaga ya gagwe ka gore dijo tše di bjalo di na le diaga-mmele tše dintši.
Mosadi ga a swanela go ja mae. Lebaka ke gore a se je mae ke gore ke mma-mae o a belega. Mo bogologolo ba tšhaba gore ge a ka ja mae o tlile go phaphaša (go belega bana ba hlokofetše goba pelego ya gagwe ya ba le tšhitelego). Le bana ba mosadi wa go ja mae ba gola ka mokgwa wa go makatša le gona ba tseba le dilo tša bogolo e sale bana.
Mosadi ga a je sebete. Lebaka ke gore mosadi ga a swanela go ja selo sa madi ka gore ge a ile bosading o bona madi. Lebaka le lengwe ke go mo thibela gore a se ke a arabišana le monna wa gagwe.
Basadi le basetsana ga ba je dipshio ka lebaka la gore ba sa tlo bona pelego. Mosadi wa go ja dipshio a ka belega bana ba kgomagane go swana le ka mokgwa wo dipshio di kgomaganego ka gona. Dipshio ka setšo ke dijo tša bakgalabje le bakgekolo bao ba feditšego pelego.
Ngwana ga a ye lehung. Lehung go ya banna le basadi ba malapa fela. Ngwana ga a bontšhwe mohu e bile ga a ye polokong. Ge gona le lehu ka gae o be a išwa melokong le gona a se botšwe gore mohu o ile kae. O no tseba ge makgolo wa gagwe a tšerwe ke phiri. Lebaka la gore ngwana a se bontšhwe mohu ke gore mohu o a šiiša le gona ngwana go mohu o swara bothata ka gore moya wa mohu o bothata, o a imela. Ngwana a ka tšea madimabe ka go bona mohu gomme a tla a phela bophelo bjo boima.
Go a ila gore lesogana le tsene dikobong le lekgarebe leo le gomilego tseleng. Go tšewa gore lekgarebe leo le na le dilo di swana le makgoma. Le swanetše le ilele. Ba tšwela pele gore selo seo gantši se fetšago masogana matšatšing a lehono ke wona mokgwa wow a go tsena dikobong le batho ba bjalo.
Monna ga a swanela go robala ka ntlong ye tee le mosadi wa gagwe yoo e lego motswetši. Ngwana o a ilelwa gore a tle a phele bophelo bjo bo itekanetšego. E bile tatelano ya bana ka lapeng e na le mokgwa wo e laolwago ka gona ntle le go šomiša dithibela-pelegi go swana le matšatšing a re phelago go ona.
Ka nako ya go lema, dipeu di be di ntšhwa ke yo mogolo ka lapeng. Ge go sa dirwe bjalo gantši go be go eba le segole ka lapeng. Ge maraka goba dithose di budule e be e le yo mogolo ka lapeng yo a lomago (go kwa tatso ya tšona di apeilwe) pele ga ge di ka bunwa.
Ge go ka na pula ya sefako gomme ya senya dimela ka mošate go be go bewa nako ya gore batho ba ilele go tsena ka mašemong go fihla ge mošate o tlo fediša kiletšo yeo ya go tsena ka mašemong.
Ditloo di a ilelwa. Go na le nako ye e lego gore ba ka difokeng ba e beya gore ditloo di bjalwe ka yona. Gantši ge di ka bjalwa pele ga lebaka leo le dumeletšwego, di na le go fela di hlola phišo yeo e thibelago pula.
Go ila gore mohlologadi a jele dijo ka mogopong o tee le batho ba bangwe. Mohlologadi o swanetše a be le mogopo wa gagwe go fihla ge a fetša lebaka la go ka ba ngwaga go re a fetše kilelo yeo.
Bana ga ba swanela go duma nama ge go hlabilwe kgogo ka gae. Ngwana o swanetše go ja morogo. Nama ya kgogo ke ya batho ba bagolo fela.
Go a ila gore ngwale a sepele mosegare a kopane le motho mang le mang. Ge ngwale a sepela a kopana le batho, o be a tšhaba.
Diila motho a ka se di fetše. Taba ke gore di swere thuto ye kgolo ye e agago setšhaba. Go ya ka tumelo ya Basotho ba Lebowa, batho bao ba hlomphago diila gantši ba phela go feta bao ba sa ilelego.
Bohlale ke selo se Basotho ba lebowa ba se abetšwego ke mohlodi wa tšohle goba yena Modimo. Bohlale bjo bo tšwelela kudu ge go dirwa dilo tša go swana le mollo. Ge ba dira mollo, ba šomiša leswika le legolo, mmutedi le dikotana tša go dirwa ka modu wa sehlare sa morula. Dikotana tša gona di bitšwa ditshekga. Tshekga ye nngwe e bewa godimo ga leswika gomme gwa ba le motho yo a swarago tshekga ye go fehlwago ka yona gore mollo o tuke.
Bogoši bo a tswalelwa. Se ke polelo ya ka mehla setšhabeng sa Basotho ba lebowa. Ka segagešo, kgoši goba moswaredi wa kgoši o bewa ke bakgoma le bakgomana. Bakgoma ke maloko a ka godimo a ka mošate mola bakgomana e le maloko a ka tlase go ya ka malapa ao ba tšwago go ona. Kgoši ke modingwana wa setšhaba ebile theto goba hlompho e bjalo e tloga e mo swanetše. Ke tshwanelo gore setšhaba ka moka se emelele ge kgoši e fihla gare ga sona.
Kgoro ke seripa sa ka mošate seo se dirišetšwago ditiragalo tše di fapa-fapanego tša ka mošate le tša setšhaba ka kakaretšo. Ditiragalo ka moka tša go ama setšhaba di rerwa kgorong ya mošate go akaretšwa le go sekwa ga melato. Go swana le mafapa a mangwe setšhabeng, kgoro le yona e na le melao ya yona. Kgorong banna ba dula ka thokong ya bona, e bile ba emelela ka maoto ge ba bolela. Basadi ba na le bodulo bja bona kgorong ya mošate. Basadi ga ba emelele ge ba bolela kgorong. Banna le basadi ba emelela ka nako ye tee fela ge kgoši e fihlile kgorong. Ke tshwanelo gore ba emelele ge kgoši e fihlile gare ga bona. Kgoši ke mongmabu e bile o tloga a swanelwa ke hlompho yeo a e fiwago ke setšhaba sa gagwe.
Basotho ba lebowa ba na le mokgwa wo tee wa go dumediša. Hlompho ke selo se se tšwelelago ka mehla ge ba dumediša. Monna ge a fihla moo go lego banna ga a no fihla a a re dumelang goba Thobela ka ge bontši bo dumediša bjalo. Gantši o tla hwetša banna ba dutše go ya ka bogolo goba maemo a bona setšhabeng. Bogolo ke taba ya gore ke mang a ilego mphatong pele ga ba bangwe. Mohlala, ka mošate o tla hwetša kgoši a dutše le bakgoma le bakgomana go ya ka go fetana ga bona. Ge motho a ba dumediša o swanetše a dule fase a dumediše o a dutšego kgauswi le yena. Yo a dumedišwago o fetiša madume go yo a dutšego kgauswi le yena, bjalo bjalo. Madume ao a ile go feleletša a fihlile go kgoši. Kgoši le yena o botša yo a dutšego kgauswi le yena (mokgoma) yoo le yena a fetišetšago go wa go latela go fihla a felela ditsebeng tša motho yoo a tamišitšego. Yeo ke tumedišo ya Basotho ba leboa. Ge o sa dumediše ka tsela yeo e hlalošitšwego, go šupa gore o Lešoboro goba Lethumaša ka ge tumedišo ye bjalo ele ye nngwe ya tšeo di rutwago mphatong. Le basadi ge ba dumediša ba latela melao ya go swana le ya banna le ge e le gore bona ba dumediša bjalo basading ba bangwe.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Mmino.txt</fn>
Koša ke sebetša se bohlokwa setšhabeng sa Basotho ba lebowa. Koša e dira gore molaetša o fihle mo o swanetšego ge go bapetšwa le polelo fela. Molaetša o kwagala kudu ka koša ge go bapetšwa le polelo fela. Koša e opelwa bjalweng, menyanyeng, dikomeng, megobong, mephasong, dintweng, madišong, bjalo bjalo.
Ge ba bona leru leo, ba opela košana ba bile ba le šupa ka menwana ba re 'lerwana le nna kaleja ka lefetša, le lle kgongwana ya malome nna ka le ja nka le fetša'. Ka tumelo ya bona ge leru leo le phatlala, go ra gore le tla be le phatlaladitšwe ke košana yeo ba bego ba e opela.
Basetsana le bona ba na le tša bona tša ge ba le kgonyeng, ge ba e ya go ga meetse goba ge ba ile go nyaka dikenywa šokeng. Basadi ba na le dikoša tša bona go swana le 'mmangwane nkapeele mphago ke a tloga bophuthi še bale baa ntšhiya ba ya nkallane.
Go na le dikoša tša bašemane ge ba dišitše. Gona le košana tša go swana le ge gona le leru le leso ka nako ya ge badiši ba swanetše ba goroše dikgomo šakeng. Koša tša banna ke 'mantshegele mosela' konyana thepa sa nku se a ntshwanela goba ga se ntshwanele'. Banna le bona ba na le dikošana tša go swana le megobo.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Moaparo.txt</fn>
Moaparo wa Basotho ba lebowa o ilkgethile. Diaparo tša Basotho ba lebowa di a fapana go ya ka bong. Basadi ba apara thetho le mosese mola banna ba apara lekgeswa/setsiba. Thetho ke seaparo sa khutlonne se se thibago ka pele mola mosese ke seaparo sa khutlonne se se thibago ka morago. Diaparo tše di dirwa ka mokgopa wa kgomo goba wa diphoofolo tša naga.
Lekgeswa le dirwa ka mokgopha. E ka ba wa kgomo goba diphoofolo tša naga. Ge o bona monna apere diaparo tše di dirilwego ka mokgopha ya diphoofolo tša go swana le tau, nkwe, lepogo, bj.bj, o go bontšha gore ke mogale. Banna le masogana le bona ba apara lekgeswa efela bona ba a le phothokgiša.
Ba bangwe ba re banna le masogana ba a ngatela makgeswa a bona gore ba seke ba a bonelwa. Lekgeswa la gona le tsena ka fase gomme la kgwaparetšwa gore le bowe nokeng. Lešoboro le lona le a ngatela ge le apara lekgeswa.
Basadi bona ba apara theto le mose. Theto ke seaparo sa khutlo-nne se se thibago ka pele mola mose e le sa khutlo-tharo sa go thiba ka morago. Mose o dirwa ka Letlalo la pudi. Basetsana bona ba apara lebole le mose. Le mathumaša a apara lebole le mose.
Lebole la gona le bowa ka godimo ga matolo gore le kgantšhe sebopego sa lona. Ge e le ngwetši e tlogela moaparo wa bothepa ge e ya bogadi gomme ya apara moaparo wa basadi (theto le mose).
<fn>nso_Article_Batho Portal_Mohlapologo.txt</fn>
Mohlapologo ka tša bjona ke dife?
Bolwetši bjo bo tlwaelegile ka eng?
Ke bo mang ba amegago?
Bo holwa ke eng?
Nka bo thibela bjang, gona ke dire eng?
Nka hwetša kae tshedimošo?
Nka bo thibela bjang, gona ke dire eng?
Re ka thibela Bilharzia ka go se batamele meetse ao a nago le dibokwana tše, ka go aga maporogo le mafelo ao a bolokegilego a go rutha le a go hlatswa go dira gore go be bonolo gore batho ba efoge dinoka tšeo di nago le twatši ye.
Ge o sa kgone go ka efoga mafelo ao a nago le Bilharzia, o swanetše go dira diteko tša Bilharzia kgafetšakgafetša. Go na le kotsi ya gore batho bao ba fetetšwego ke Bilharzia, ba ka fetetša twatši ye dinokeng le matamong ge ba ka rotela goba ba ntšha mantle kgauswi le dinoka. O ka dira diteko tša Bilharzia bookelong. Ge o bona maswao goba o gopola gore o ka ba kotsing, e ya go dira diteko.
Bolwetši bjo bo tlwaelegile ka eng?
Ga go dipalopalo tšeo di gatišitšwego tša maemo a bolwetši bjo.
ka tša bjona ke dife?
Ge motho a ka dula nako ye telele ntle le kalafo, bolwetši bjo bo ka hlola kankere ya sebudula, go hloka pelego goba mathata a sebete.
Bo holwa ke eng?
Bilharzia e hlolega ge mmele wa motho o ikarabela go mae ao a tšweleditšwego ke dibokwana tšeo di phelago ditšhikeng tša madi go dikologa mala le sebudula. Ge mae ao a etšwa mmeleng ka moroto goba mantle, a hlola go tšwa ga madi.
Nka hwetša kae tshedimošo?
O ka hwetša tshedimošo kliniking, ngakeng goba kliniking ya merero ya tša boeti.
Ke bo mang ba amegago?
Motho yo mongwe le yo mongwe yoo a swarago meetse a noka goba letamo leo le nago le dibokwana tša Bilharzia, o ba kotsing ya go fetelwa ke bolwetši bjo. Se se akaretša go rutha ka nokeng, go hlapa ka nokeng, goba go hlatswa diaparo goba go ga meetse a go šomišwa ka gae.
Dikarolo tša dinoka tšeo di tšhollelago meetse ka lewatleng, tšeo di nago le meetse a letswai, ga di angwe mathata a.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Mokgohlwane.txt</fn>
Ke mang a amegago?
Dika tša bjona ke dife?
Nka hwetša kae thušo goba maele?
Nka o ka thibela bjang, gona ke dire eng?
Bolwetši bjo bo tlwaelegile ka eng?
Nka o ka thibela bjang, gona ke dire eng?
Tsela e nnoši ya go thibela influenza, ke go hlaba tšhwana ya thibela. Se se bolokegile go bao ba phetšego gabotse, e laeditše go šoma go diperesente tša 70-90. Fela gopola, thibela e šoma fela go lwantšha twatši ya influenza, ga e thibele malwetši a mangwe go swana le mokgohlwane wo o tlwaelegilego. Tšhwana ya thibela e swanetše go hlabja ngwaga ka ngwaga go ya mafelelong a Matšhe goba Aprele.
Bolwetši bjo bo tlwaelegile ka eng?
Influenza ke bolwetši bjo bo tlwaelegile kudu, bja go fetela. Go gononwa gore ge go bile le go phulega ga flu, dipersente tša magareng ga 15 - 30 di fetelwa ke bolwetši bjo.
Mokgohlwane o hlolwa ke twatši yeo e bago gona kudu dikgweding tša marega kudu ka ge batho ba fetša nako ye ntši ba dutše ka mengwakong, se se thuša gore twatši ye e phatlalale ka pela. Lentšu le 'flu' le šomišwa bošaedi go hlaloša bolwetši bjo bongwe le bjo bongwe bjo bo amago tsela ya go buša moya, ya ama gape mogolo le nko. Gantši tše di hlolwa ke go tonya e sego twatši ya 'flu'. Seo se fapanyago twatši ya flu le mokgohlwane, ke gore e ka hlola malwetši a kotsi go swana le pneumonia.
Dika tša bjona ke dife?
Mathomong flu e swana le mokgohlwane wo o tlwaelegilego, o thoma ka go thibana ga nko, goba nko e elela mamina, phiišo ya mmele e ya godimo le go gohlola. Fela ge e bapetšwa le mokgohlwane wo o tlwaelegilego, dika tša bjona di laetša di le bohloko go feta tša mokgohlwane wa tlwaelo.
Go ba bangwe dika tše di ba gona matšatši a mmalwa fela. Go ba bangwe go ka tšea dibeke gore dika tše di fole, kudu go gohlola le go tšwa mamila a mantši.
Nka hwetša kae thušo goba maele?
Thibela le tshedimošo ka fa thibela di ka hwetšwa go dingaka, dikliniki le bo rakhemise.Tšhwana ya thibela le tshedimošo malebana le yona di ka hwetšwa dingakeng, dikliniking le go borakhemise.
Ke mang a amegago?
Influenza ke bolwetši bjo bo hlolwago ke twatši , ke ye nngwe ya ditwatši tša mathomo tšeo di ilego tša utullwa, ke bjo bongwe bja malwetši ao a fetelago kudu.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Schizophrenia.txt</fn>
Nka hwetša kae thušo goba maele?
Naa bo ka thibelwa bjang, gona ke dire eng?
Go bohlokwa go lemoga bolwetši e sa le nako. Ge kalafo e dirwa e sa le nako, ke monyetla o kaone wa go dira bolwetši gore bo se golele pele goba bja tšea sebaka se setelele.
Kalafo e dirwa ka dihlare le thušo ya psycho-social rehabilitation - ke gore, thušo ka dihlopha tša thušo goba occupational activities, go iša motho yo a nago le bolwetši bjo lefelong la batho ba bjalo, le go mo fa mešongwana yeo e swanetšego batho ba bjalo.
Megopolo le maikutlo tša motho yo a nago le bolwetši bjo di kgaoletšwa go šoma ka katlego. A ka bona, a kwa le go dumela dilo tšeo batho ba bangwe ba sa kgonego go di bona, go di kwa goba go di dumela. Dikgopolo tša gagwe e ka ba tšeo di tlabago batho, gomme go ka ba boima gore batho ba bangwe ba di fetole. Go ba bothata go yena go ba tseleng e tee le batho ba bangwe.
Bolwetši bjo gantši bo thoma mo mathong a botšofadi. Bothata bo thoma go bonagala ka morago ga ditiro tše malwa tše di ša tlwaelegago.
Go bohlokwa go tseba gore motho yo a nagole bothata bjo ga se segafi se kotsi goba seo se sa dumelelwago setšhabeng. Maitshwaro a dintwa ga a hwetšagale mo bathong ba ba nago le bolwetši bjo. Lerato le thušo ya meloko le bagwera e dira phaphano mo kalafong ya batho ba ba nago le bolwetši bjo.
Nka hwetša kae thušo goba maele?
<fn>nso_Article_Batho Portal_Setlogo.txt</fn>
Sesotho sa Leboa ke polelo ye e bolelwago ka Basotho ba leboa. Polelo ye ke yona e dumeletšwego go šomišwa mererong ka moka ya semmušo go akaretšwa le thuto ka dikolong. Sepedi ke polelo yeo e bolelwago ke Bapedi bao e lego badudi ba dikgaolo tše di latelago; Ga-Sekhukhune, Mamone, Tubatse, Mohlaletse, Madibong, Masemola, Mashabela le mafelong a mabapi. Bapedi ba tšwa molokong wa Bakgatla bao ba bego ba dula Mapogole goba Mohlakwaneng kgauswi le mothopo wa noka ya Lekwa. Moetapele wa mathomo wa setšhaba sa Bakgatla e be le Tabane. Yena o ile a gapeletšega go huduga nageng ye a bego a dula go yona ka lebaka la ge mabu a moo a be a sa leokela dibjalo. Go tlogeng ga gagwe le setšhaba ba hudugetše Schilpadfontein ka thokong ya Tshwane. Ga go tsebega gore ba dutše nako ye kaakang moo lefelong leo. Go tloga moo ba tshetše noka ya Lepelle ba ya ba fihla lefelong leo lehono le bitšwago Middelburg. Ba rile ge ba tshela dithaba tša Leolo ka sefate sa ga-Maila ba topa mootlwa wa noko seolong.
Leina le Bapedi le tšwa kae Gona le polelo ya gore leina le le tšwa sehlopheng sa Bavenda ba barulatšhipi bao ba bego ba bitšwa Vambedzi (Babetli) yeo e le go gore ka mošito wa sefonetiki ke Bapedi. Ba ile ba raka Bavenda bao nageng yeo ba ba hunamego go yona gomme ba šala le leina le Bapedi e le gore ba kgone go boledišana le badimo ba tikologo yeo. Go thekga ntlha ye, Bavenda bao ba bitšwago Vhambedzi bao ba lego dithabeng tša Tswaing, ba na le go fela ba tšweletša tshedimošo ya gore setlogong sa bona ba tšwa lefelong leo Bapedi ba lego go lona lehono?
Tshedimošo ye nngwe ka ga Lentšu le Bapedi ke ya gore morago gage ba sena go aga meste ya bona maribeng a noka ya Steelpoort ka tikologong yeo go le go Burgersfort, Aapiestoorndraai le Viljoenshoop lehono ba ile ba hlohleletša sehlopha se sengwe sa Bavenda ba go bitšwa Vhambedzi gore ba tle ba dule le bona ba ba rute borulatšhipi gore ba kgone go itirela ka noši ba se tshepe ditšhaba tše mabapi. E rile ge Vhambedzi ba rutile Bapedi tsebo ya borulatšhipi, Bapedi ba ba nama ba re 're Vhambedzi ka noši'. Ke gore 'bjalo re Bapedi'.
Kgoši Sekwati o be a kgahlilwe ke mebala ye merongwana ya mootlwa woo wa noko. Ba rile go se bona ke ge Sekwati a laela gore setšhaba sa gagwe se fetole moano wa sona e lego kgabo, se ane noko. Mo re bolela ka Bapedi ba ba lego Mohlaletse ga-Sekhukhune. Gona le Bapedi ba bangwe ba ga-Kgaphola. Ba ga-Kgaphola bona ba tšwa Swatsing. Go ya ka kgodu ye e tšwago lerotseng, ba ga-Kgaphola e be e le ba ga-Nkambule gomme ba re go fihla mo lehono go tsebegago ka Mphanama, ba fetola Nkambule gomme ya ba ga-Kgaphola.
Gona le dihlopha tše dingwe tšeo e lego gore gantši di tshedišwa mahlo ge go lebelelwa setlogo sa Basotho ba Lebowa ka kakaretšo. Bakgaga ke ba bangwe ba dihlopha tšeo mang le mang o a tsebago gore Bapedi ke bao ba tšwago bokgatla. Bakgaga bona ba tšwa bogareng bja Afrika ngwaga-kgolong wa lesome-hlano. Go fihleng ga bona ba tsenetše mo go bitšwago Seribane ka tlase ga toropo ya Tzaneen, ka nagatlase ya probense ya Limpopo. Ge ba le Seribane kgoši-kgolo ya bona e be e le Makubela 'a Moraka, morwa wa gagwe e le Monyewete. Le lehono le gona le sekolo seo se phagamego sa Bokgaga motseng wa Shiluvhana ka bohlabela bja toropo ya Tzaneen.
<fn>nso_Article_Batho Portal_TIDP.txt</fn>
Poelo ya mathomo- Go hlahla borakgwebo gore ba kgone go phadišana le ba mphato wa bona maemong a boditšhabatšhaba.
Go fana ka thekgo ya seteginiki le go matlafatša bokgoni maemong a boditšhaba a dikgwebo-potlana. Ka mokgwa wa go lekola dipuku tša tšona.
Go godiša dikgwebo-potlana mererong ya go bapatša maemong a boditšhaba le setswalle ka mokgwa wa tšhomišano mmogo, ditšweletšwa, go bapatša, tumelelano mabapi le go phatlalatša ge go bapetšwa, kopanya dikgwebo le go di reka.
Go beakanya le go tšea karolo mererong ya kgwebo, go bapatša ka mo nageng le dinageng tša ntle le ditiragalo tša mohlakanelwa.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Tengkhwibidu.txt</fn>
Bolwetši bjo bo tlwaelegile ka eng?
Bo hlolwa ke eng?
Ke bo mang ba amegago?
Dika tša bjona ke dife?
Nka bo thibela bjang, gona ke dire eng?
Nka hwetša kae thušo goba maele?
Tenghwibedu ke bolwetši bjo bo fetelago bjo bo akaretšago Letšhollo. Se se dira gore mmele o lahlegelwa ke meetse a mentšimantši ebile se kotsi ka ge meelemmele o felelwa ke meetse a bohlokwa. Tenghwibedu e alafega gabonolo, fela ge e sa fiwe šedi ka pela e ka hlola lehu.
Nka bo thibela bjang, gona ke dire eng?
Gantši dinoka le matamo di šilafatšwa ka twatši ya Tenghwibedu ka lebaka la ge mantle a batho a gogoletšwe ka gare ga tšona.
Kalafi ya bolwetši bjo e akaretša go nwa diela ka ge meelemmele o lahlegelwa ke meetse a mantši ka baka la Letšhollo. Ge o gonona gore motho a ka be a na le Tenghwibedu, mo fe seno se o se dirilego ka go hlakanya litara e tee ya meetse, Malepola a teye a šupa a swikiri le seripa sa la letswai. Iša molwetši kliniking ya kgauswi ka potlako, ge o le tseleng mo nweše motswako woo. O se ke wa dikadika go hwetša thušo ka ge Tenghwibedu e ka hlola lehu.
Bolwetši bjo bo tlwaelegile ka eng?
Go be go itaetša Afrika Borwa e se na Tenghwibedu mengwageng ye mentši ya bo 1990. Fela go bile le go phulega ga bolwetši bjo magareng ga Agostose 2000 le JulyJulae 2001, batho ba 130 000 ba fetetšwe ke twatši ye. Bontši bja bona bo be bo le Kwa-Zulu Natal. Go thoma ka Seruthwane ka 2001 go fihla kafelelongmafelelong a selemo ka 2002, go bile le dipego tše 116 222 ka Kwa-Zulu Natal, Eastern Cape le Limpopo.
Go ba le dipego tše dintši selemo go feta marega. Go phulega go go angwa ke maemo a boso, kudu dipula tše maatla le go fiša. Palo ya Mahu a go hlolwa ke Tenghwibedu ka mono Afrika Borwa ae fase ka ge go na le kalafi ya maleba. Go mafelo a go nyakegago tirelo ya maphelo ya tšhoganetšo go hlongwa disenthara gore kabelo ya maphelo e be kgauswi le batho.
Dika tša bjona ke dife?
Bo hlolwa ke eng?
Nka hwetša kae thušo goba maele?
Makgotlametse le mekgatlo ya badudi e swanetše go ikopanya le khansele ya tikologo malebanaka ga kelelatšhila le kabo ya meetse. Tshedimošo ka ga tenghwibedu e ka hwetšwa kliniking ya kgauswi.
Ke bo mang ba amegago?
Batho bao ba phelago maphelongmafelong ao a se nago meetse a go hlweka a go nwa le mafelelo a go ithomela goba kelela-tšhila ya maleba. Gantši mafelo a ke metse-selegae. Le ge batho ba kgona go phologa bolwetšing bjo, kgonagalo ya lehu e godimo kudu baneng le batšofading.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Tsa Bokgabo.txt</fn>
Bokgabo ke selo seo Basotho ba lebowa ba ikgantšhago ka sona. Basotho ba lebowa ba kgona go betla dibetlwa tša go fapana ka kota goba ka mobu o o bitšwago letsopa/motsopa. Ge bašemane ba le madišong, ba dikediša letšatši ka go betla dilo tše ba di ratago ba dutše ba hlokometše maruo a bona go fihlela ba goroša.
Banna le bona ge ba boile go aga magora a mašemo goba go tsoma, le bona ba fela ba tšea ditlabakelo tša go betla ba itloša bodutu ka go betla tšeo ba di ratago. Dibetlwa tše ba di dirago e ba dilo tše bjalo ka megopo ya go dirwa ka kota, melamo, dilo tša go kgabiša ka lapeng, bjalo bjalo.
Ga se banna le bašemane bao ba kgonago go dira mabothakga a ma bjalo, basadi le bona ga ba ke ba phalwa. Basadi ba kgona le dilo di swana le go loga legogwa, go bopa dipitša, go kgopa dintlo ka boloko, go diriša mebala ye e fapanego go re di lebelelege le go dira dilo tša go swana le dipheta, bjalo bjalo.
Bokgabo ke selo sa ka mehla go Basotho ba lebowa. Ke ka lebaka leo basadi le bona ka ge ba sa tsebe tša go swana le go betla, ba ntšha bokgwari bja bona ge ba kgabiša dintlo ka mebala ye ya go fapana-fapana.
<fn>nso_Article_Batho Portal_Tseba ditokelo le maikarabelo a gag.txt</fn>
Molwetši o na le tokelo ya go hwetša tlhalošo ka ga teko efe goba efe ye e dirwago go yena, le tlhalošo yeo e tseneletšego ka ga mokgwa wa go alafa bolwetši bjo bo mo swerego.
Hwetša tshedimošo ka ga bolwetši bja gago le go botšwa ka ga magato ao molwetši a ka a latelago gore a kgone go ihlokomela.
Ge e ba motseng wa geno go na le mekgatlo goba dihlopha tšeo di fanago ka thekgo, o swanetše go tsebišwe ka yona.
Bašomedi ba tša maphelo ba swanetše go laetša hlompho go wena bjalo ka molwetši ka go go hlahlobela lefelong leo le utamego/širetšego, moo batho ba bangwe ba ka se bonego goba go kwa tšeo di bolelwago ka ga bolwetši bja gago.
Tshedimošo ka ga molwetši e ka se fiwe batho ba go swana le mosadi goba monna wa gago, mongmošomo wa gago, batswadi ba gago, ntle le ge molwetši a fane ka tumelelo ya gore ba e fiwe. Efela se se ka direga ge molwetši a se sa kgona go ihlokomela.
Difaele tša molwetši di ka balwa le go lekolwa fela ke bašomedi bao ba amegago kalafong ya bolwetši.
Ga go bonolo gore tše dingwe tša ditokelo tše re boletšego ka tšona di fihlelelwe, kudu dikliniking tšeo di tlalago kudu ka balwetši. Ge o bona gore ditokelo tša gago di ka se fihlelelwe, iphe nako ya go boledišana le mošomedi wa tša maphelo.
<fn>nso_Article_Department of Arts and Culture_Lekgotla la M (1).txt</fn>
Lekgotla la Maina a Thutafase la Afrika Borwa ke eng?
Maloko a SAGNC ke bo mang?
Ka moka tša Afrika Borwa.
Ke ka baka la eng SAGNC?
Go netefatša gore ge go fiwa maina go tšeelwa hlogong histori, setšo, mahumo le tša kagišano-ikonomi tšeo batho ba di tsebago.
Mediro ya SAGNC ke efe?
Thutafase ya Profense (PGNC) ka profenseng ye nngwe le ye nngwe.
Dikomiti tša Profense tša Maina a Thutafase.
Go kgoboketša le go gatiša mananeo a semmušo a maina ao a dumeletšwego.
Dikomiti tša Profense tša Maina a Thutafase ke eng?
Ke mekgatlo yeo e laoletšwego ke Molao go boledišana le setšhaba, go nyakišiša le go dira ditšhišinyo go SAGNC ka maina a thutafase.
Di šoma mmogo le SAGNC.
Maloko a mangwe ao a beilwego ke Leloko la Lekgotla Phethiši, mohlala, ditsebi ka tša polelo, maina a thutafase le tša dimmapa, le baemedi ba mmušoselegae, Ngwako wa Baetapele ba Setšo, boeti, bjbj.
Mediro ya PGNC ke efe?
Go boledišana le balaodi ba selegae le bakgathatatema ba bangwe.
Go ruta setšhaba ka tshepedišo ya go fa dibopego tša thutafase maina.
Re dira bjang ge re dira kgopelo ya tumelelo ya maina?
Kgato ya bo 1Hwetša foromo ya kgopelo go tšwa go SAGNC.
Kgato ya bo 2Hwetša tshedimošo ka moka yeo e nyakegago ka ga , mohlala, tlhalošo ya leina, le kgetho ya bobedi.
Kgato ya bo 3Iša foromo go PGNC.
Go direga eng ka foromo ya kgopelo?
SAGNC e lekola leina gomme e ka no e gomiša goba ya efa ditsebi gore di nyakišiše go ya pele.
Ge e kgotsofetše, SAGNC e dira ditigelo go Letona gore le le dumelele.
Kuranta ya Mmušo.
Maina ao a ka no bonwago e le papatšo ya setšweletšwa, tirelo goba feme yeo e rilego.
Maina a batho bao ba phelago ka kakaretšo a phefšwe.
Moo go kgonegago tumelelo yeo e ngwadilwego fase e swanetše go humanwa go tšwa go maloko a motho goba batho le baabelwa pele leina la motho yoo le šomišwa.
<fn>nso_Article_Department of Public Enterprises_MINISTER AL (1).txt</fn>
Enterprises SOE , di bohlokwa katlegong ya naga ye nngwe le ye nngwe yeo e lego tseleng ya tlhabologo.
Marangrang le bogolo bja ekonomi ya lefase, maatla a mebaraka le koketšego yeo e lego gona dipeeletšong tša lefase, di fetogile hlohlo ya dinaga ka moka ka ge di tšwetša pele maikemišetšo a go hlabolla diekonomi tša tšona. Re tšere sephetho sa go dira gore mmušo e be wona mong wa mafelo a ekonomi a bohlokwa go kgonthišiša katlego ya lebaka le letelele.
Dikgwebo tša mmušo di swanetše go ba le tšhelete yeo e lekanego, gape yeo e sa fetogego gore di kgone go matlafatša methopo mebarakeng ya bosetšhaba le ya boditšhabatšhaba. Le ge mmušo o ka rekiša Dikgwebo tša mmušo mathomong le maemong a mangwe, o swanetše go oketša se bokgoning bja matlotlo le mebarakeng ya ditšhelete. Se se nyaka balantshe shiti ya mmakgonthe le bokgoni bja go šomišana le letseno la praebete.
Bokgoni bja go phethagatša e swanetše go ba ye nngwe ya dintlha tšeo di laolago Dikgwebo. Bokgoni bjo bjalo bja go phethagatša mošomo, bo swanetšwe ke bolaodi bja paale bja theknolotši. Ge tše ka moka di hlakantšwe, SOE e ka ba le khuetšo ekonoming ka mananeo a yona a dipeeletšo, bolaodi le dinyakišišo.
Alexkor ke sedirišwa sa maleba phethagatšong ya se. Le ge go le bjalo, e sa na le ditema tše pedi tše bohlokwa tšeo di swanetšego go lekolwa ge re etla mabakeng a tlhabollo ao a tseneletšego. Lebaka la mathomo ke la go dira gore batho ba Ritchersveld ba kgathe tema tlhabollong ya bona. La bobedi ke la malobanyana leo le amanago le maikemišetšo a go ala motheo wa go tšweletša tlhamoleswa ka mafelong a ditaamane a Namaqualand.
Alexkor matsogo ge go etla tabeng tša ditšhelete le bolaodi. Ga bjale nako e re eme ka phefong, gomme re tla swanela go emiša ka ditirelo tše dingwe le go fediša tšeo di sego bohlokwa kgwebong.
Infraco e hlamilwe go kgonthišiša gore re ala motheo woo o nyakegago wa poledišano. Matšatšing ano ga go sa kgonega go phadišana ka tsebo ekonoming ya lefase ntle le go šetša dilo tše bjalo ka ditefelo tša fase, le marangrang a dikgokagano ao a tshepegago. Go na le dikgwebo tšeo di bego di ka atlega ekonoming ya rena, tšeo di šitišwago ke ditefelo tša marangrang a dikgokagano. Kgoolo ya ekonomi ya Afrika Borwa e imelwa ke marangrang ao a sa tshepagalego a dikgokagano.
Array (SKA) sehlopha sa dikhamphani tšeo di šomago ka theleskoupo se tšweletša ditsela tše diswa tša katološo ya marangrang a dikgokagano ao a fihlelelegago ka mašeleng.
Go humanwe tšhelete ya go lekana diranta tše dimilione tše 400 thekišong ya dithoto tšeo di sego bohlokwa.
Thekišo ye nngwe ya dithoto tše dingwe tša Denel tšeo di sego bohlokwa e tla phethagatšwa ngwageng wa ditšhelete wa 2007/2008.
Mabapi le bokamoso, Denel e tla sepediša lesolo la go hlongwa ga ditheo tša tšweletšo tšeo di tlago tliša diphetogo phetišetšong ya ditheknolotši tša tšweletšo le tsebo lekaleng leo.
Eskom e tsebagaditše lenaneo la yona la diranta tše dibilione tše 150 mo mengwageng ye mehlano yeo e ilego go latela.
le ge mašaledi a gona a tla ba a se nene. Kgoro yaka e tla tšwela pele go lekola lenaneo la go aga le maemo a kabo ya tšhireletšo.
Kgahlegelo ya boditšhabatšhaba e tšwela pele go gola gomme mono gae, SASOL e tsebagaditše gore e tsene fase ka ditherišano le PBMR ditherišanong tše mmalwa tše bohlokwa. Go šetše go bile le katlego ya go retega momaganyong ya lenaneo la thulaganyo la Eskom PWR le dithulaganyo tša rena tša Generation IV. Se se tla godiša go hlongwa ga ditheknolotši tše bohlokwa tikulogong ya rena le go kgontšha Afrika Borwa go phenkgišana le go kgatha tema sehleng se seswa sa enetši ya nuklea.
Gcabashe o ile go eta pele sehlopha seo se ilego go šoma le Boto ya Eskom le DPE go phethagatša mošomo wo wo mogolo.
Mošomo wo mogolo mo ke go feleletša dinyakwa tša ditšhelete le go fetola lenaneo-tshepedišo la ditšhelete la SAA, e lego kgato yeo e tlago dumelela SAA go tshepa balantshe shiti ya yona. Sebopego sa yona sa bointšeneere le sona se tla swanelwa gore se fetolwe.
Kgato yeo e tla akaretša go fetolwa ga sebopego sa yona ka go tliša badirišani le go fediša mešongwana yeo e sego bohlokwa. Mo nakong ya bjale ditherišano le diunione di gare di a kgatlampana.
dibukeng tša Transnet gomme ya e dira setheo seo se ikemetšego. Ge SAA le difofane tša yona tša theko ya fase tša Mango di tla ba di lebelelane le ditsela tša baeti ba bantši, SAX e tla šomana le ditselana tša baeti ba palwana ya fasana.
tšweletšong ya dikota tšeo di šomilwego, khuetšo ya yona ga bjale ke dipersente tše 2.5 ekonoming ya lekala leo, mola ka hlakoreng la mešomo ele 3.5%.
Ka ngwaga wa 2006/7 boto ya Balaodi e amogetše leano la dipeeletšo la mengwaga ye mehlano la R64.5bn. Leano le la mengwaga ye mehlano le boeleditšwe ka 2007/8 gomme tšhelete ya lona e balelwa go R78bn. Maikemišetšo a dipeeletšo e be ele go katološa le go dira gore mešomo e swarelele lebaka le letelele, ka go oketša tšweletšo meepong ya tšhipi le malahla, go kaonafatša infrastraktšhara ya mabopong le kaonafatša dipeipi tša go tloga Durban go ya Johannesburg.
Ka tirišano le Boto re tsene fase ka go thala tlhako ya tirišano tirišong ya lefelo le leswa la dikhontheinara leo le agwago ka lebopong la Naqura, gomme dintlha tšeo di feleletšego mabapi le temana ye, re tla di tsebagatša mo nakong yeo e tlago.
Koketšego ya nyakego ya dithoto tše bohlokwa yeo e lego gona lefaseng ka bophara, e feleletša e hlotše tšhalelo ka lehlakoreng la tšweletšo. Ka lenaneo-phadišano la tšweletšo le hlabollo, re ikemišeditše go nolofatša tlhabollo lekaleng la tšweletšo ka mono Afrika Borwa.
Re swanetše go šireletša dithoto tša rena tše bohlokwa, gomme tsela e tee yeo re ka kgonago go phetha se ka yona, ke go dira gore re itirele tšona mono gae.
Tšweletšo ya mohuta woo e tla swanela gore e kgone go bapetšega le ya dinaga tša boditšhabatšhaba ge re etla tabeng tša theko le khwalithi.
SOE ya rena, go tsenwe fase ka go nyakišiša dithuto, dikholetšhe, le dirutegi tšeo di ka kgonago go fetša tlhatlo ya tšona ya mešomong go SOE ya rena pele di ka ya go tsenela teko yeo e tsomegago ya kgwebo.
Go dirwa dinyakišišo mabapi le diphaephe tša go sepetša diela go tšwa Phalaborwa.
Projeke ya Afrika e tla utulla dintlha tše bohlokwa kontinenteng yeo go yona SOE ya Afrika Borwa e tlago thuša lenaneong la tlhabollo.
<fn>nso_Article_GCIS_Kopano ka Tshomisano gore go be le Diphetho.txt</fn>
Re dira boipiletšo go batho ba gešo ka moka re sa ele hloko mmala gore ba dire gore ngwaga wo o be wa go aga kopano ka tšhomišano gore go be le diphethogo.
Boipiletšo bjo bo dirile ke Presidente Thabo Mbeki go polelo ya gagwe go setšhaba ya ngwaga wa 2001. Bjale ka ngwaga wo o fetilego, Presidente o boletše ka bohlokwa bja gore mmušo o šome bjalo ka sehlopa le dikarolo tša go fapapana tša setšhaba sa Afrika Borwa. O boletše ka bohlokwa bja kgolo ya ikonomi Afrika Borwa. Gape o ile a bolela ka hlokego ya gore ikonomi e kaonafale, e hlole mešomo, e fihlele dinyakwa tša motheo le go fediša go hloka tekatekano fao go lego gona ka nageng.
MaAfrika Borwa a ka ikgantšha ka tše ntšhi tšeo di fihletšwego.
Tlhotlo ye re lebanego le yona bjale ke go gatela pele go tloga go tše re di dirilego. Presidente le Ditona ba ile ba hlaloša seo ba tlilo go se dira ka la 9 le 16 Feberwari, mo ngwageng wa 2001.
Seo re nyakago se fihlela ke go dira gore ikonomi e golo ka lebelo le legolo, go oketša go šoma gabotse ga yona le go šoma ka tsela ya maleba, go rotoša palo ya bao ba lego mošomong le go fokotša bodiidi le go se lekalekane.
Maikemišetšo a rena ke go ba le lesolo le le tšwelago pele kgahlanong le bodiidi le go hloka tlhabologo ya magaeng le ditoropong, Ka go šomiša dipeeletšo go ikonomi le batho, tlhabollo ya bokgoni, tlhabollo ya mafelo, le kaonafatšo ya mebušo ya selegae, go fokotša bodiidi le go tiiša mokgwa wa tsheko ya bosenyi ...
Presidente o tsebagaditše mafelo a magaeng le a ditoropong fao mananeo a tlago thoma ka bjako, go netefatša gore mabato ka moka a mmušo a a šomišana.
go tla ba le mananeo ao a rulagantšhitšwego go mafelo ao a kgethilwego ao magareng ga tše dingwe, a tlago šomana le dilo tša go swana le dintlo, meetse, tshepedišo ya ditšhila, maphelo go akaretšwa HIV/AIDS, go lefala diphenšene, dijo ka malapeng le phepo, phokotšo ya bodiidi go akaretšwa kabelo ye e itšego ya ditirelo tša mahala, ditirelo tša kgoro ya selegae, thuto le tlhahlo, dipapadi le khaltšhara.
Mananeo a mangwe ao a lego gona a tla tšwela pele.
Mmušo o amogetše leano la Tlhabollo ya Bokgoni bja Batho leo le tlago re kgontšha gore re thome ka lenaneo la tlhabollo ya bokgoni la bao ba lego go mafelo ao a lego bohlokwa kudu go ikonomi.
fa batho dibaka tša go hwetša mešomo kaonafatša seemo sa Afrika Borwa ka ntle ga naga kaonafatša tsela yeo batho ba phelago ka yona ka metseng ya bona.
Go kaonafatša motheo wa tlhabollo ya batho go kaonafatša seemo sa maphelo le sa phepo go kaonafatša botšeakarolo go tlhabollo ya bana ba bannyane, thuto ya batho ba bagolo le boleng bja thuto ka kakaretšo go ba le baithuti ba bantšhi go go thuto tša Mathematics le Saense le go kaonafatša dipoelo.
Ka tlaleletšo go lesolo la kgahlanong le AIDS, go tla ba le tšhomelo ye e akaretšago mabapi le ditlhotlo tša maphelo ka nageng le go netefatša gore go ba le go ikarabela ga maleba go malwetši ka moka ao a tshelelago, go akaretšwa malaria, TB, Malwetši a thobalano, kholera, le hepatitis.
Ge re leka gore batho ba bantšhi ba hwetše hlokomelo ya maphelo, diklliniki le maokelo a ntše a agiwa le go kaonafatšwa.
Mmušo o tla tšwela pele ka go ela hloko taba ya bosenyi. Re tloga re lemoga taba ya gore polokego le tšhireletšo ya baduudi ka moka ke tokelo ya motheo le karolo ye bohlokwa ya maitekelo ao a tšwelago pele a go kaonafatša boleng bja bophelo bja batho ka moka.
Go bile le katlego go mafelo a mantšhi ka bao ba phethagatšago molao, ka go šomiša tšhomelo ya mohlakanelwa ya go lwantšha dihlopa tša bosenyi le go tšea phahlo yeo e hweditšwego ka bomenetša.
Kgoro ya Ditirelo tša Phošollo, Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa, diScorpion, Ajensi ya Botlhodi ya Afrika Borwa le Tirelo ya Maphodisa a Sephiring a Afrika Borwa di tla tšwela pele ka go neelana ka tshedimošo gore di tiiše masolo a tšona kgahlanong le bosenyi go tla šomanwa le go šalela morago fao go lego gona mabapi le bosenyi bja dihlopa ka gare ga naga le dihlopa tša go tšwa ka ntle go tla lebišwa gape le go go fediša dihlopa tša bosenyi ka gare ga dikgolego.
Presidente o bolela gore go tiiša mebušo ya selegae ke tsela ye botse ya go lwantšha bosenyi, le go go tlhabolla metse ya magaeng le ya mpshafatšo ya ditoropo.
Presidente Mbeki o lebogile ka moka bao ba bego ba le go Kopano ya Mešomo go Lefapha la Setšhaba. O ile a tsopola pulamadibogo ya Tumelelano, 'Batšeakarolo go Kopano ya Mešomo ya Setšhaba ba kopana ka nako yeo e lego gore tlhotlo ya go šomana le mošomo wa diphethogo ka gare ga bodirela-mmušo e magetleng a yo mongwe le yo mongwe wa rena'.
Modirela mmušo yo mongwe le yo mongwe o tla swanela ke go šoma ka maatla le ka bohlale ka mokgwa wa go bea leihlo le go lekola wo o feletšego, gore ba fane ka tirelo ya ka pejana le go direla batho ka fao go swanetšego ka go latela moeno wa Batho Pele - go etiša batho pele. Ba swanetše go fiwa tlhaho ka ga tegnolotši ya Tshedimošo, le go fiwa bokgoni go mafelo a bona a mošomo.
Tše di latelago di tla dirwa gore go kaonafatšwe tšhomelo e-government e tla netefatša gore go ba le go abelana methopo fao go šomago gabotse le go kopanya tshedimošo ye bjalo ka matswalo, go thoma go šoma, lenyalo le lehu di tla fiwa mmušo ga tee fela, gomme dikgoro tša mmušo di tla abelana ka se.
Foramo ya Bosetšhaba ya Twantšho ya Bomenemene, yeo e fanago ka setswalle seo e rulagantšhitšwego magareng ga makala a mmušo, kgwebo le setšhaba, e tla hlomiwa gore go be le tumelelano setšhabeng mabapi le twantšho ya bomenemene.
Se se tla thuša mabapi le twantšho ya bosenyi le go aga bokgoni bja go lwantšha bomenemene ka gare ga diajensi le mananeo a a šomago gabotse go dikgoro le diprofensi.
Presidente o ile a ruma ka la gore, ' re batho ba mebala, merafe, ditšo le maleme a go fapafapana le mo re tšwago. Eupya re kopane ka dithatswana tše dimilione-milione tšeo di bonagalago le tšeo di sa bonagalego.
Re na le bokamoso bjo bo swanago bjo re ka se kgonego go bo tšhabela ka gore ka moka re batho, re MaAfrika Borwa, re maAfrika...
Re gwanta re lebile go Ngwaga-Kgolo o moswa bjalo ka MaAfrika ao a ikemišeditšego gore ngwaga-kgolo wo e tla ba mengwaga e lekgolo yeo go yona re tla ikhutšago go ba badirwa-sehlabelo ba seemo se re lego go sona, gomme ra thoma go ba bafenyi...
Bjale ka ge re tiiša setswalle le batho ba bangwe ba Afrika re a tlamega go thuša go netefatša gore mo nageng ya rena le mo gohle ka nageng, gago ngwana wa MoAfrika yo a tlago sepela a tšhaba dithunya, babušanoši le tšhomišo-mpe; gore ga go ngwana wa moAfrika yo swanetšego go bolaya ke tlala, malwetši ao a ka thibelwago le go hloka botsebi; gore gago ngwana wa MoAfrika yo a tlago hlabišwa dihlong ke go ba MoAfrika..
Mmušo wa rena, bjale ka ge o kgethilwe ka tsela ya demokrase ke batho ba Afrika Borwa, o tla katana go bona gore boithapo bjo bo a fihlelwa. Re a tseba gore batho ba bantšhi ka gare ga nagale mogohle mo lefaseng le re phelago go lona ba tla latela tsesla ye, e lego tsela ye batho ka moka kgole le kgauswi ba rego ke ya tshepo.
Ge re nyaka go bolela ka merero ye bohlokwa ya setšhaba, ka merero ye e amago batho ba bantšhi ba gešo, phedišo ya bodiidi le go se lekalekane ga merafe le ga bong go tšwela pele go ba dilo tše bohlokwa setšhabeng sa rena.
Mananeo a a swanetše go re kgontšha gore re tšee dikgato tša maleba tša go godiša baswa ba rena ka tumelo tše diswa tšeo di lebišitšwego go go netefatša gore ba gola gabotse gore ba tle ba be baduudi ba ba botse ba maikarabelo.
Re batho ba mmala ya go fapafapana, merafe, dikhaltšhara, maleme le ditšo. Eupya re kopanywa ke dithatswana tše dimilione-milione tšeo di bonagalago le tšeo di sa bonagalego.
<fn>nso_Article_National Language Services_A re lwantsheng HIV.txt</fn>
HIV/AIDS e phatlalala ka lebelo le legolo mo nageng ye. Ka fao re hloka gore re dirišane mmogo gore re e thibele go phatlalala go ya pele. Re hloka gape gore re hlokomele le go thekga bao ba amegilego gape ba tshwaeditšwego.
Tseba maemo a gago ka ga HIV/AIDS, ithaope go tsenela keletšo ya HIV/AIDS le go dira diteko mo lefelong la kgauswi le wena la tša maphelo.
Tshepagala, se robalane goba o diriše dikgotlopo.
Kgatha tema mo mererong ya setšhaba yeo e nyalelanago le HIV/AIDS, mohlala, lenaneo la tlhokomelo le thekgo yeo e theilwego godimo ga legae/setšhaba, gape o iphe nako ya dilo tše.
Hlokomela, o thekge batho, kudu bana bao ba tshwaeditšwego gape ba amago ke HIV/AIDS gomme o ba thuše gore ba kgone go fihlelela ditirelo tše.
Bega ka ga ditšhuana le bana ba ba lego kotsing bao o ba tsebago go Dithulaganyo tša Setšhaba (CBOs), tšeo e se go tša Mmušo (NGOs), Dithulaganyo tša Tumelo (FBOs), dikantoro tša selegae le tša profense tša tšwetšopele ya leago, bj.
Tšea karolo mo go kaonafatšeng le go tšwetšeng pele leago la setšhaba sa geno.
Tsenela mananeo a sethaka a thuto go laola phatlalatšo ya HIV/AIDS setšhabeng sa geno.
Go ithuta le go ruta ba lapa la gago, eya kliniking ya geno ya kgauswi, CBO, FBO, NPO tšeo di tšweletšago ditirelo tša tšwetšopele ya leago.
Eba le tshepo ya bophelo gomme o itshepe.
Hlokomela bophelo bja gago- netefatša gore o ja dijo tša go ba le phepo, itšhidulle, khutša gomme o nwe dihlare tša gago ka tshwanelo.
Nyaka thušo ya kalafo gore o hwetše maele le kalafo ka ga malwetši kliniking ya geno ya kgauswi.
Boledišana le motho yo o mo tshepago.
O seke wa kwa o ka re o gapeletšega gore o kitimele go botša batho le go phela gabotse ka bolwetši bjo.
Mogatša/molekane wa gago o swanetše a tsebe ka ga maemo a gago malebana le HIV.
Tsenela sehlopha sa thekgo setšhabeng sa geno, mošomong goba o thome sehlopha seo ge e ba ga se gona.
Ge o ekwa okare o befetšwe, ga o hlokomelwe, o a šia - bolela ka ga maikutlo a gago, kgopela thušo go batsebi le yo mongwe wa leloko gore o hwetše thekgo.
Dithušo tša batho bao ba palelwago di gona ge e ba ga o kgone go šoma ka mabaka a bolwetši bjo bo telele.
Ngwala pukwana/lepokisana la dikgopotšo tsenya diswantšho, direto, dikanegelo, dikgopotšo, bj.bj.
Boledišana le motho yo o mo tshepago ge e ba o tshwenyega ka gore wena goba ngwana/bana ba gago ga le kgone go phela ka taba ye kudu ge e ba le lebagane le go šišinywa goba go kgethollwa.
Gore o hwetše thekgo ya gago ye e lebanego le monagano, ikopanye le modirelaleago goba moeletši wa kgauswi mo nageng ya geno.
Beakanya tlhokomelo ye nngwe ya bana ba gago - se se ra gore- ke mang a tlogo hlokomela bana ba gago mo nakong ya ge o gateletše ke bolwetši goba ge o ka hlokofala.
Netefatša gore bana ba gago ba tlwaela batswadi ba ba tlogo ba hlokomela gape ba kgona go ikopanya le bona.
Kgetha ka šedi o ela tlhoko dinyakwa le diputšwetšo tša bana ba gago.
Mo mabakeng ao e lego gore bana ba ka se šale le ba leloko goba batswadi ba tlametlo, ba swanetše ba bewe mo lefelong la tulo la tlhokomelo.
Mo mabakeng a mangwe bana ba gapeletšega go šala ka magaeng a bona ntle le hlapetšo ya botswadi.
Ge e ba o dula ka legaeng leo le bušago ke ngwana goba o tseba legae leo le bušago ke ngwana, o swanetše o ikopanye le ditirelo tša kgauswi le ga geno tša tšwetšopele ya leago gore ba hwetše tshedimošo yeo ba ka kgonago go fihlela ditirelo tša leago, mohlala, thušo ya kgodišo ya ngwana, thušo ya tlhokomelo ya tlametlo le thušo ya ka pela ya dijo.
Ngwala Wili- bohlatse bjoo bo laetšago ditakatšo tša motho ka morago ga lehu la gagwe.
Dira bohlatse bja gore ke mang a swanetšego gore a šale le bana, gomme ge go se na molekane, kgetha bahlokomedi.
Gore e be ya mmakgonthe, Wili e swanetšwe gore e ngwalwe ka enke ya sa ruri goba e tlanywe, e saenwe ke wena gape e laetše gore e ngwadilwe ka nako yeo e lego gore motho yo o phetše gabotse monaganong ebile ga a gapeletšwa ke motho yo mongwe go dira seo.
Tshedimošo ya phihlelelo ye e oketšegilego ya dithušo le ditirelo tše dingwe tša thekgo ka tšhelete.
Go hlahla bahlahli mo setšhabeng sa tšona.
Thuto ya setšhaba malebana le ditlamorago le titeo tša HIV/AIDS go akaretša ka moo go ka fokotšwago go šišinywa le kgethologanyo.
Tlhokomelo ya tlametlo ke tlhokomelo ya ngwana wa motswadi wo mongwe. Ngwana e ka ba moloko goba motho fela go wena. Ngwana o bewa ka fase ga tlhokomelo ya gago ke Kgoro ya Tlhokomelo ya Bana. Modirelaleago o hloka gore a ngwalele Mokhomišinare wa Kagišo ya Bana pego. Thušo ya tlhokomelo ya tlametlo e fiwa wena gore o kgone go hlokomela ngwana.
Go tšea maikarabelo a ngwana ke go dira gore ngwana yoo e sego wa gago ka madi e be wa gago. Ngwana yo mongwe le yo mongwe yo a lego ka tlase ga mengwaga ye 18 a ka tšewa ke motswadi yo mongwe gore e be ngwana wa gagwe. Ngwana o tšewa bjalo ka ngwana wa gago go ya ka Molawana wa Tlhokomelo ya Bana gape modirelaleago o swanetše a ngwalele Mokhomišinare wa Kagišo ya Bana pego.
Tlhokomelo ya bodulo ke ya bana ka legaeng la bana. Legae la bana ke lefelo leo le ka kgonago go thuša bana ba go feta selela ka marobalo gape le swanetše go ba le ngwadišitše le Kgoro ya Tšwetšopele ya Leago.
Thušo ya thekgo ya ngwana e fiwa mohlokomedi, yoo e lego motho yoo a ka bego a tswalana goba a sa tswalane le ngwana, yoo a tšeago maikarabelo a motheo a fihlela tlhokomelo/dinyakwa tša ngwana tša tšatši ka tšatši. Bahlokomedi ga ba swanelwa go lefelwa go hlokomela ngwana. Thušo ye e fiwa go fihla ka bana ba bontši bja selela ba mengwaga ya magareng ga 0 le 14. Thušo ya Thekgo ya Ngwana e ka oketšwa go fihla ka mengwaga ye meraro go akaretša bana ba mengwaga ya ka fase ga 14 go ya ka tsela ye: go tloga ka 1 Aporele 2003, bana ba ka fase ga mengwaga ye 9 ba ka hwetša thušo, go tloga ka 1 Aporele 2004, bana ba ka fase ga mengwaga ye11 ba tla dumelelwa go hwetša thušo, gomme go tloga ka 1 Aporele 2005, bana ba ka fase ga mengwaga ye 14 ba tla dumelelwa go hwetša thušo.
Thušo ya go phela ka tlhokomelo ya batho ba bangwe e ka fiwa ngwana yo a lego magareng ga mengwaga ye 1 le 18 yoo a hlokago e bile a amogela tlhokomelo ya sa ruri ya legae ka mabaka a bogole bja gagwe bja monagano goba mmele. Ditseno tše di kopantšwego tša ngwaga ka moka tša mokgopedi le molekane wa gagwe ka morago ga diphokotšo tše di dumeletšwego ga tša swanela go feta R48 000 gape ditseno tša tlhokomelo ya ngwana ga tša swanela go feta palomoka ya ditseno tša ngwaga gabedi tša thušo ya go phela ka tlhokomelo ya batho ba bangwe. Ngwana le batswadi ba gagwe ba swanetše e be badudi ba Afrika Borwa.
be e le gore ga a amogele thušo ye nngwe ya leago ye e lego ka fase ga leina la gagwe.
Romele pukwana ya boitsebišo yeo e nago le dinomoro tše lesometharo.
Thušo ya ngwana wa tlametlo e lefelwa go ya ka ngwana yoo a hwetšwago a na le hlokego ya tlhokomelo ke Khomišinare wa Kgoro ya Kagišo ya Bana gape o beilwe ka fase ga tlhokomelo ya motho yo mongwe yoo e sego motswadi wa gagwe wa nnete. Mohlokomedi le ngwana ba swanetše ba be badudi ba Afrika Borwa.
<fn>nso_Article_National Language Services_BAFAHLOSI.txt</fn>
Taolo ya Thoto ya ba Bannyane le ba bangwe, bao ba šitwago ke go laola ditaba tša bona.
Mofahloši ke motho yo a kgethwago ke Mookamedi goba Kgorotsheko go laola thoto ya yo monnyane.
Ba bannyane/ ba mengwaga ya yka tlase ba wela ka fase ga ba go palelwa, ka seo molao ga o ba hlokomele bjalo ka bao ba ka kgonago go laola ditaba tša bona. Moo ba nago le thoto, ke gona mo go nyakegago gore go be le motho yo mongwe yo a e laolago bakeng sa bona. Ka mehla, wa mengwaga ya ka tlase o na le batswadi bao ka tlhago e le go bahlokomedi ba gagwe bao ba hlokomelago ditaba tša gagwe mme seo ga se nyake peo. Ka nako e nngwe e a hlaga, fela, ge e le gore yo monnyane yoo ga ana mohlokomedi wa tlhago le ge e le gore o na le thoto go a hlokega go bea Mofahloši go laola dithoto tšeo. Kgoro ya tsheko e ka dira bjalo le moo go nago le mohlokomedi wa tlhago. Moo thoto ya yo monnyane e bopilwego ke tšhelete yeo e bolokilwego ka gare ga sekhwama sa mohlokomedi, ga go mofahloši yo a nyakegago thotong ya gagwe, le ge mofahloši a ka bewa.
Peo ya mofahloši godimo ga merero ya yo monnyane e ka ba le maikemišetšo a mabedi.
Go hlokomela yo monnyane.
Go ya ka molao wa Afrika Borwa yo monnyane ke motho yo a lego ka tlase ga mengwaga e 21, yo a se hlwego a lokollwa ke lenyalo goba taelo ya kgorotsheko.
Kgopelo go Mookamedi.
Foromo ya J243 sa lenaneo la diphahlo seo se šupago letlotlo la o monnyane.
Dikgetho tša motho wa maleba yo a ka kgethwago bjalo ka Mofahloši ke leloko la kgauswi la yo monnyane (ditšhišinyo tše ka tlwaelo di hwetšwa nakong ya kgobokano yeo e kgobokantšwego ke Mookamedi ka morero wo).
Maikemešetšo le kgwerano ka foromo ya J2762 ka mofahloši yo a kgethilwego.
Kgopelo ya peo bjalo ka foromo ya Mofahloši ya J197.
Mohlokomedi a le noši wa tlhago (motswadi yo a phelago) wa yo monnyane wa semolao, yo kgorotsheko e se bago ya mo gana ka bohlokomedi bja gagwe godimo ga o monnyane yoo.
Motswadi wa yo monnyane yo e se ba go wa semolao, yo a se ba go a ganwa ke kgorotsheko ka bohlokomedi bja yo monnyane yoo.
Motswadi a nnoši yo kgorotsheko e mo filego bohlokomedi bja yo monnyane.
Testamente yeo ka gare ga yona mofahloši a kgethilwego e swanetše go ngwadišwa ka tshwanelo mme e amogelwe ke mookamedi.
Foromo ya J243 ya lenaneo la diphahlo seo se šupago letlotlo la yo monnyane.
Pego ka mofahloši yo a kgethilwego moo e lego gore o bega gore motho yo a kgethilego yena testamenteng o dumeletšwe semolao go dira bjalo.
Maikemišetšo le kgwerano tša foromo poloko sa J262 ka Mofahloši yo a kgethilwego, ka ntle le ge mofahloši a lokollotšwe go go fa poloko testamenteng.
Kgopelo ya peo bjalo ka foromo mofahloši ya J197.
Kgorotsheko, bjalo ka mohlokomedi wa ka godimo wa ba banyane ka moka, e ka kgetha motho bjalo ka mofahloši wa yo monnyane go hlokomela yo monnyane le go laola thoto ya gagwe.
Ka mehla ke lekoko leo le nago le kgahlego leo le dirago kgopelo go kgorotsheko. Godimo ga tšhupatefo ya kgopelo kgorotsheko ka tlwaelo e tla hloma curator -ad-litem go šereletša kgahlego ya o monnyane le go nyakišiša ditshwanelo tša kgopelo. Bobedi curator-ad-litem le mookamedi ba swanetše go bea dipego go kgorotsheko.
Tšatši le kgorotsheko e fago kgopelo le go bea mofahloši, Mookamedi o swanetše go fa sephetho go taelo ya kgorotsheko ka go hlagiša Mangwalo a Bofahloši le gona go dumelela mofahloši yo a beilwego go dira.
Dinyakwa tša peo.
Taelo ya kgorotsheko go kgetheng Mofahloši.
Foromo ya J243 ya lenaneo la diphahlo leo le šupago letlotlo la yo monnyane.
Maikemišetšo le kgwerano tša foromo ya poloko ya J262 ka mofahloši yo a kgethilwego, ge e se mofahloši yo a lokollotšwego go fa poloko ke kgorotsheko.
Kgopelo ya peo bjalo ka foromo ya mofahloši ya J197.
Go laola maruo a batho bao ba šitwago ke go laola ditaba tša bona.
batho bao ba nago le kgopolo yeo e hlaelago batho bao ba sa kgonego go sepetša merero ya bona ka baka la go fokola batho bao ba begilwego ke kgorotsheko gore ba bohlaswa.
Go laola letlotlo la batho le dikarolo tša molao, go kopantšwe ka Yuniti ya Tahlegelo ya Dithoto, go ya ka taelo ya kgorotsheko.
Go laola letlotlo la motho yo a hlokegago (motho yo go sa tsebjeng gore o ile kae, mme a se nago moemedi wa semolao Repabliking).
Mookamedi ga a na tokelo ya boahlodi go beeng mohlokomedi goba mohlokomedi godimo ga yo monnyane.
Ke kgorotsheko ya godimo yeo e ka kgethago motho, ntle le mohlokomedi wa tlhago wa o monnyane, bjalo ka mohlokomedi wa semolao wa o monnyane. Bjalo, ke Kgorotsheko ya Godimo fela yeo e ka amogago mohlokomedi wa tlhago bohlokomedi godimo ga yo monnyane.
Ka tsela yeo tlhokomelo ya o monnyane e lego ka ntshe, Molao wa Bana wa Tlhokomelo, molao wa bo 74 wa 1983, o fa gore Komosasa wa Kagišo ya Bana wa selete seo o monnyane e lego modudi wa sona, le maseterata yo a abetšwego, a ka bea mohlokomedi godimo ga o monnyane, ge ka morago ga nyakišišo, go hweditšwe gore o monnyane ke ngwana yo a nyakago tlhokomelo.
Karolo ya bo 14 ya Molao wa Tlhokomelo ya Bana e beile maemo mareong ao ngwana a ka hlongwago go ba yo a nyakago tlhokomelo, mme ya akaretša maemo ao ngwana a se nago motswadi goba mohlokomedi goba moo motswadi goba mohlokomedi wa ngwana a sa hwetšagalago.
Mohlokomedi, yo Komosasa wa Pabalelo ya Bana a mo kgethago, ke motho yo a nago le maikarabelo a go hlokomela o monnyane letšatši ka letšatši. Fela, mohlokomedi ga a na tokelo ya go laola letlotlo la yo monnyane.
<fn>nso_Article_National Language Services_BAREKI BAO BA LEBANTS.txt</fn>
Ditšweletšwa tša NEF di ikemišeditše go thekga Molao wa BEE wa Nomoro ya 53 wa 2003, Leano la BEE la Kakaretšo la Mmušo wa Afrika Borwa le dikarata tša meputso tše amegago. Karolo ya NEF ya Dikema tša Sehlopha le Bokgoni bja Kgwebo di ikemišeditše go fa thekgo go ditsebi tša kgwebo ka go lefapha la kgwebo le le nnyane le la magareng le go godiša tšwelopele ya kgwebo. Go tlaleletša, e fa letlotlo go thuša tšwetšopeleng ya setšhaba le diprojeke tša magaeng. Gape e nyaka go hlatloša setšo sa peeletšo ya tekatekano le dipoloko gareng ga Batho bao ba Hlokišitšwego Peleng (HDP) ka mananeo a mehutahuta.
Maikemišetšo a Thekgo ya Ditsebi tša Kgwebo ke go hlohleletša setšo sa botsebikgwebo magareng ga Batho bao ba Hlokišitšwego Peleng (HDP's) go thuša kgolo ya dikgwebo tša Batho bao ba Hlokišitšwego Peleng le go nolofatša phetogo dikgwebong tša Batho bao ba Sego ba Hlokišwa Peleng le tšeo di sepetšwago ke bona.
Maikemišetšo a Dipeeletšo tša Kgwebo tša BEE ke go tšwetšapele setšo sa go boloka le go beeletša. Lenaneo la BEE la Dipeeletšo tša Kgwebo di tla šupa menyetla ya maleba go hwetša tekatekano ka go dikhamphani tšeo di ngwadišitšwego le JSE le go - rekiša dišere tše go HDP ka phokoletšo. Se se tla dirwa ka tirišano le dikhamphani tšeo di lebantšwego le dihlopha tša maleba tša BEE, e bile di tla balwa go dikhamphani tšeo di lebantšwego ke karata ya meputso ya BEE le go thuša go tiiša tirišano le BEE.
Maikemišetšo a Tlhabollo ya Magaeng le ya Setšhabeng ke go kaonafatša phihlelelo go thekgo ya ditšhelete le ditirelo tša thekgo ya kgwebo go maloko a setšhaba ao a hlokišitšwego le go amogwa. Nepo e go go thekga setšhaba le diprojeke tša go hlabolla magaeng, kudukudu tšeo di amago dihlopha tša basadi, bafsa le digole. Se se tla kgonthišiša phetogo ya nnete ya fase mafelong ao a phaetšwego thoko ekonoming peleng.
Thekgo ya Ditsebi tša Kgwebo e tla thuša Batho bao ba Hlokišitšwego Peleng (HDP). Batho bao ba Hlokišitšwego Peleng ke batho bao ba tlaišegilego ka kgethollo ye e sego ya loka ka lebaka la morafe wa bona ka fase ga kgethollo, e bile ke lereo la kakaretšo la Bathobaso ba Afrika Borwa (Bathobaso, Makhalate le Maindia).
Thekgo ya Ditsebi tša Kgwebo e tla fa dikgwebo tšeo di nago le go kgatha tema kudu ga Batho bao ba Hlokišitšwego Dibake Peleng bonyeng le taolong ya kgwebo. Bakgopedi ba swanetše go kgona go bontšha go kgatha tema ga mmakgonthe go go tšea diphetho dibotong, khuduthamageng, maemong a taolo le a tshepedišo.
Go swanetše go ba le kakanyo ya kotsi ya nnete ka Batho bao ba Hlokišitšwego Peleng gore ba kgone go kgatha tema ka putsong. Ka mantšu a mangwe, go phela ga Batho bao ba Hlokišitšwego Peleng go swanetše go kgomaganywa le go šoma ga kgwebo. Ditsebi tša kgwebo gape di swanetše go bontšha go ba le seabe kgwebong, e ka ba ka tšhelete goba ka mokgwa o mongwe.
Thekgo ya Ditsebi tša Kgwebo e ka thekga dikgwebo tšeo gabjale e sego tša bathobaso goba go laolwa ke bona, fela ge go na leano la kakaretšo go kgonthišiša go kgatha tema ga mong/taolo ya go šoma ya Batho bao ba Hlokišitšwego Peleng ka gare ga nako ye e kwalago. Leano le le swanetše go akaretša magato a go laola ditebanyo tša phetogo tša khamphani, tlhabollo ya bokgoni, le phetišetšo, le go dira dikgoba tše diswa tša mešomo.
Thekgo ya Ditsebi tša Kgwebo e tla thekga peleng ditsebi tša kgwebo le dikgwebo tšeo di kgonago go bontšha go tšwelapele ga kgwebo. Di swanetše go bontšha gore kgwebo e ka phela ya ba ya atlega go fihlela ge e kgona go lefelamorago thekgo ya ditšhelete mabakeng a tlwaelo a kgwebo.
Thekgo ya Ditsebi tša Kgwebo e tla thekga fela ditsebi tša kgwebo le dikgwebo tšeo di obamelago melao ya Afrika Borwa. Dikgwebo tšeo di šomago ntle le dilaesentshe tša maleba le boingwadišo, goba di tlola molao o mongwe, di ka se thekgwe.
Peeletšo e šomiswa fela go thekga koketšo ya dikgwebo, e ka no ba ka khwetšo goba ka kago.
Ka go šupa menyetla ya peeletšo ya tekatekano ye e lokilego le go e thekga ka lenaneothuto.
E tla kgontšha go kgatha tema ga kakaretšo ga batho ba Batho bao ba Hlokišitšwego Peleng go ba beng ba dikhamphani tša Afrika Borwa.
Ka lenaneo la tirišano le segwera le dihlopha tša maleba tša BEE, dikabelo tše bohlokwa tša tekatekano di ka hwetšwa dikhamphaning tšeo di šupilwego tša ba tša rekišetšwa batho ba Batho bao ba Hlokišitšwego Peleng tša ba tša feleletša ka maatlafatšo ya ekonomi ya kakaretšo.
Tlhabollo ya Magaeng le ya Setšhaba e kgontšha ditšhaba go hwetša dišere (tekatekano) ka protšeke ya go tsenya tseno yeo e tla feleletšago go tlhatlošo ya setšhaba mafelo ao a phaetšwego thoko ekonoming a peleng.
Tlhabollo ya magaeng le ya setšhaba e tla thuša peleng diprojeke tša dikholego tša tlhatlošo e maatla ya setšhaba.
Tlhabollo ya magaeng le ya setšhaba e tla beeletša fela diprojekeng tšeo go nago le "nkgwete" ya protšeke le thekgo ye nngwe ka babeeletši goba baabi ba ditšhelete.
Diprojeke di swanetše go dirwa gotee le modirišani yo a tsebjago ke NEF.
Tlhabollo ya Magaeng le ya Setšhaba e ka se dire thekgo ya ditšhelete moo kabo ya dintlo e lego poelo ya protšeke.
Kgaolo e nngwe le e nngwe e nyaka mothopo wa thekgo ya ditšhelete le ge e ka ba maitekelo a maswa, kgwebo ye e golago le kgwebo ye e lego gona e nyakago go dira phetošo ya bong. Legato la mathomo bjale ke go go bona gore ke thekgo e kaakang yeo e tlo nyakegago. Ge e le gore ke ya go nyaka go reka kgwebo ka pele goba go hwetša kabelo kgwebong, ke tšhelete e kaakang ye e nyakegago Ge e le gore ke ya go thekga koketšo - ke tšhelete ye kaakang ye e nyakegago?
Botšiša potšišo: Naa theransekešene ye ya peeletšo e sepelelana le dinyakwa tša maswanedi?
Lenaneo la Thekgo ya Ditsebi tša Kgwebo la NEF le na le dinyakwa tša maswanedi tša go se tšeye bonolo. O kgopela go kgonthišiša gore wena le sehlopha sa gago le na le maswanedi go ya ka dinyakwa tša Thekgo ya Ditsebi tša Kgwebo ka ge di beilwe ka pukwaneng.
Botšiša potšišo: naa theransekešene ye ya peeletšo e na le maswanedi ka fase ga dinywakwa tša setšweletšwa sa Thekgo ya Ditsebi tša Kgwebo?
Itlwaetše ditšweletšwa tša Ditsebi tša Kgwebo: Setsenyi, Seoketši le Sefetodi. Lekola gore ke setšweletšwa sefe seo e lego sona go e ya ka bogolo ya theransekešene yeo o e lebeletšego, mohuta wa kgwebo le dinyakwa tše dingwe tša maleba.
Re dumela gore mokgwa o mokaone wa go thoma dipoledišano ke go kgopela setsebi sa kgwebo go romela kakaretšokopana ya kgwebo, go akaretša tshedimošo ye e nyakegago ya semolao le ya ditshwanelo. Se se akaretša tshedimošo ka botlalo ka ga kgwebo, beng, baetapele le taolo. Ka mayami, kgoelo yeo e sego ya felela e ka se lebelelwe go ya pele bjale o hlohleletšwa go kgonthišiša gore kgopelo ya gago e feleletše. Ka manyami re ka se tšeye tlhalošo ye itšego le wena go fihlela ge tshedimošo ye e fiwa. Re lekola kgopelo e nngwe le e nngwe e bile o tla hwetša poelo.
Ge kgopelo ya gago e fihlelela dinyakwa tša maleba tša dinyakego tša thekgo ya ditšhelete gape le theransekešene e nyalelana le mafapha a mehuta a ditšweletšwa, re tla dire tekolo ya mathomo ya monyetla go ya ka tshedimošo yeo re e hweditšego. Ge re bona gore monyetla ke wa bokgoni e bile o na le sebaka se sebotse sa go ka thekgwa ka ditšhelete re tla go go kgopela go romela kakanyo e Kgolo ya Kgopelo. Kakanyo ye ke Leano la Kgwebo le le feletšego leo le šomišwago go ela monyetla ka kakaretšo. Gape e go gapeletša go romela leano le legolo leo e phelago e le tiro e botse ya kgwebo e nngwe le e nngwe.
Khuduthamaga ya go aba e tla bala kgopelo ya gago ya thekgo ya ditšhelete e kgolo ya ikgokaganya le wena ka dipotšišo le dikgopelo tša tshedimošo ya tlaleletšo. Go tloga fao re tla beakanya kopano.
<fn>nso_Article_National Language Services_BASADI KA GO DINEO TS.txt</fn>
Ka go gopola tema yeo e kgathilwego ke basadi gape yeo ba sa tšwelago pele ka go e kgatha ka go karolo ya meetse mo Afrika Borwa, Kgoro ya Merero ya Meetse le Kagodikgwa, ka thekgo ya Khomišene ya Nyakišišo ya Meetse le Sehlongwa sa Meetse sa Afrika Borwa di bile benggae ba Dineo tša Basadi ka go Meetse.
Tema ye bohlokwa yeo e kgathwago ke basadi go ya ka meetse go phedišo ya bodiidi, tšwetšopele le tshwarelelo ya thuto ka go mafelo a setoropo le a selegae.
Taolo le go dira Pholisi.
Bašišinywa ba dikarolo tše e ka ba motho wa go ikemela ka boyena goba sehlopha. Dineo di tla fiwa basadi ba boemo, basadi bao ba šomilego gabotse ka go karolo ya bona, gape bao ba filego neo yeo e itšego ya go bonagala ka go karolo ya meetse ya Afrika Borwa.
Se se swanetšwe se dirišwe bjalo ka tlhahlo ya ditekanyo tša tšhišinyo ya mosadi/basadi bao ba tšeago karolo ka go diprotšeke tšeo di sepelago ka molao le tšeo di sa sepelego ka molao tša go amana le meetse.
Bokgoni bja hlohleletšo.
Diforomo tšeo di tladitšwego tša tšhišinyo ya maina di swanetše di fihle ka 15 Nofemere 2004.
<fn>nso_Article_National Language Services_BIRO YA DIFOKA.txt</fn>
Biro ya Difoka e ikarabela mo go ngwadišo ya diswantšho tša difoka bjalo ka difoka, dibetšhe gammogo le ditšhupo tše dingwe bjalo ka difolaga, ditempe, dimentlele le maina le diyunifomo tša makgotla le dihlongwa.
Phethagatša mehola ye mengwe yeo e kago go e fiwa ke Tona, Khansele ya Difoka goba Komiti ya Difoka go ya ka dipeelano tša Molao.
Ka ntle le tema ya motheo ya difoka, Biro ka go diriša Lenaneo la Phihlelelo, e ikarabela go tsebagatšo ya Dika tša Setšhaba, Afrikafatšo ya Dika tša Difoka go ya ka phatišišo le go šireletša Dika tša Setšhaba bjalo ka thoto ya bohlale ya Mmušo. Dikatlego tša Biro ya Difoka di bonala mo go tlhabollo ye e atlegilego le kabo ya diala tša Setšhaba tše mpsha; folaga ya Setšhaba ye mpsha, Difoka, le Koša ya Setšhaba ye e kopantšwego.
Nepo ya go lota diakhaebe ke go kgonthiša phihlelelo ya setshaba go direkoto tšeo di fetago nywaga ye masomepedi ka bokgale. Diakhaebe tša Setšhaba le Tirelo ya Direkoto di buletšwe setšhaba go tloga ka Mošupologo go fihla ka Labohlano go tloga ka 8.00 - 16.00, le mo go Mokibelo wa boraro wa kgwedi ye nngwe le ye nngwe go tloga ka 09.00 - 13.00.
Molao wa 43 wa 1996 go ya ka mo o fetotšwego.
Tirelo ya Pejana ya Diakhaebe tša Mmušo go ba Diakhaebe tša Setšhaba tšeo maikemišetšo a tšona; mehola le sebopego di laetšago seemo sa dipolitiki sa morago ga kgethollo ya merafe..
Diakhaebe tša Setšhaba di ikarabela mo go khwetšo, go lota le go hlatloša tirišo ya direkoto tša Setšhaba le tšeo e sego tša setšhaba tše di nago le kelo ye e swarelelago; tlhokomelo ya tshedimošo ye e tsentšwego metšheneng ya diakhaebe, dipeakanyo, khwetšolefsa, go ba maemo a go thekga ditirelo tša diakhaebe tša diprofense. Diakhaebe di bopa karolo ye bohlokwa ya bohwa bja setšhaba gomme ke tsela ya go hlatloša boitšhupo bja setšhaba, kago ya setšhaba le matlafatšo.
Diakhaebe gape ke tselakgolo yeo ka yona mebušo e ka bago le boikarabelo go batho. Ka phihlelelo ye e kaonafaditšwego go diakhaebe bathong, ditiro tša mmušo di a iponatša. Ka yona tsela yeo, diakhaebe di na le bohlatse bjo bo ngwadilwego bja go šireletša moagi yo mongwe le yo mongwe le dihlopha.
Karolo ye kgolo ya Diakhaebe tša Setšhaba ga e laetše maitsebelo a bontši bja setšhaba sa Afrika-Borwa.
Diakhaebe tša setšhaba di thomile ka mananeo a mmalwa a histori ya molomo go ngwala le go lota maitsebelo a batho ba mehleng gomme ka tsela yeo ba kgatha tema mo tshepetšong ya go bopa kelelo ya seboka ya dikarolo tše di fapanego tša setšhaba sa Afrika-Borwa.
Diakhaebe tša setšhaba di hlokomela le direjistara tša direkoto tšeo e sego tša setšhaba tše di nago le kelo ya boakhaebe. Taelo ya NFVSA ke go kgoboketša, go lota le go hlatloša ditlakelo tša tsebeihlo (audio-visual) tše di tšweleditšwego ka go, le ka ga Afrika-Borwa. Molao wa Bolotadingwalwa (No.54 wa 1997) o bea NFVSA bjalo ka lefelo la go lota ditlakelo tša tsebeihlo tšeo di tšweleditšwego ka Afrika-Borwa.
Ka tirišo ya Lenaneo la Phihlelelo, Diakhaebe tša Setšhaba di ikemišeditše go fihlelela maloko a setšhaba ao a sa tsebego selo ka ga go ba gona goba mehola ya diakhaebe. Nepišo ya lenaneo lekhwi ke go oketša tšhomišo ya diakhaebe ka go "iša diakhaebe bathong" ka mokgwa wa diketelo dihlongweng tša thuto le dipontšho, matšatši a mang le mang le phethagatšo ye e kgontšhago ya ditirelo.
Diakhaebe tša Setšhaba di hlola le go hlokomela peakanyo ye e kgontšhago ya tshedimošotšhupetši yeo e tlogo hlatloša phihlelelo ya tshedimošo go beakanyetša dinyakwa tša tshedimošo ye e fapanego go thekga tlhabollo ya setšhaba ka botlotla..
Peakanyo ya tshedimšo-tšhupetši ka Afrika-Borwa e bopša ke mehuta ye e fapanego ya makgobapuku le mekgatlo ye mengwe ya tshedimošo. Diakhaebe tša Setšhaba gape di lebane le Khansele ya Setšhaba ya Ditirelo tša Makgobapuku le Tshedimošo, Bokgobapuku bja Setšhaba bja Afrika-Borwa (NCLIS), Bokgobapuku bja Afrika-Borwa (NLSA), Bokgobapuku bja Afrika-Borwa bja Difofu (BLINDLIB), makgobapuku ao a šomago bjalo ka mafelo a bolotadingwalwa le Mokgatlo wa Modiro wa Difofut wa Afrika-Borwa (SABWO). Lefelo la Dipuku ke yunite ye e ikgethago ka gare ga NLSA ueo e hlatlošago tsebotlhaka le setlwaedfi sa go bala.
Melao yeo e laolago mehola yekhwi ya Di akhaebe tša Setšhaba ke Khansele ya Setšhaba ya Makgobapuku le Molao wa Khansele ya Ditirelo tša Tshedimošo, wa 2001, Molao wa Bokgobapuku bja Setšhaba bja Afrika-Borwa; Molao wa Bokgobapuku bja Difofu bja Afrika-Borwa wa 1998; le Molao wa Bolotadingwalwa wa 1997.
Molao wa Bolotadingwalwa o kgonthiša gore kopi ye nngwe le ye nngwe ya tokumente/sengwalwa ye e gatišitšwego ka Afrika-Borwa e romelwa ka ntle le tefo go bobolokelo nageng ka bophara. Ka Molao wokhwi, bohwa bja dingwalwa bja Afrika-Borwa bo a lotwa gomme bja dirwa gore bo fihlelelwe ke setšhaba.
<fn>nso_Article_National Language Services_BOKGABO BJA MAHLO.txt</fn>
O ka rata gore NAC e ikgokaganye le wena bjang?
Ke mohuta ofe wa khamphani?
Sehlopha / mokgatlo/institšušene ya gago e hlomilwe neng?
Efa dilo tše kgolo tša bokgabo tšeo o di fihleletšego mengwageng ye meraro ya go feta.
ke batho ba ba kae bao ba tšeago karolo mo tshepetšong ya projeke ya gago?
THAETLELE / Leina la projeke ye e tlišwago.
Re fe kakaretšo ya projeke ka bontši bja mantšu a 500.
Setšhaba se tla holega bjang go tšwa go projeke ya gago?
Ka kgopelo re fe diripana tša tšeo tšhelete e tla šomišetšwago tšona.
E kaba o dirile kgopelo ya tšhelete go mekgahlo e mengwe?
NAC e ka se kgone go thuša ka mašeleng a tekanyetšo ya projeke ka moka, ka gona bolela gore o kgopela bokae go tšwa go NAC.
Bolela ge ele gore e sale wa hwetša thušo ya tšhelete go tšwa go NAC nako yeo e fetilego.
Ke motho/batho bafe mo go sehlopha / mokgatlo / institšušene bao ba nago le matla a go ka saena mo go tšhupaletlotlo la panka ye e lego ka godimo?
E fa maina a mabedi a dipaki tša maleba tšeo di ikemetšego, moetapele wa setšhaba le seithutedi go thupišo ya gago. Ka kgopelo tliša bopaki bjo bo ngwadilwego e bile bo saenwe go tšwa go balaki bao ba lego ka mo fase.
Ka gona nna ke ya ipoIela gore tshedimošo ka moka yeo ke e filego mo kgopelong le ditokumenteng tše di tsentšwego ka gare ke nnete e bile di nepagetše.
Kakaretšo ya projeke e ngwadilwe letl.
Ka bonnyane mohlala o tee wa mošomo wa gago (senepe, setsopolwa sa boraditaba, bj.bj.) wo o tswalanego le projeke o tsentšwe ka gare.
Nna, ke tlišitše ditokumente ka moka tšeo di kgopetšwego.
ELA HLOKO: Karolo goba tsebo ka moka yeo o re filego yona, e tla swarwa mo go khomphutha / sebaledi go ba le bopaki. Tshedimošo ye e tla šomišwa mo taolong ya dikgopelo le dineelo le go tšweletša dipalopalo. Dikopi tša tshedimošo ye di tla fiwa, ge go nyakega, go batho le mekgatlo yeo re ka nyakago go rerišana le yona ge re lekanya dikgopelo le ge go lebelelwa dineelo. Mekgatlo yeo e thušago ka tšhelete e hlakanela tshedimošo go tee go ba kgontšha go hwetša dikgopelo tšeo di nago le boradia le go kopanya tshepetšo ya dikgopolo tša tlaleletšo. Ye ngwe ya tshedimošo ye o e fago mo fomong ya kgopelo, e tla šomišwa ke ba tirelo ya dintlha tšeo di filwego(difiwa). E ka šomišwa gape ke ba Kgoro ya Bokgabo le Setšo.
<fn>nso_Article_National Language Services_Boitlhaloso bja Sephe.txt</fn>
Sephetho sa Kgorotshelo ya Molaotheo sa Bhe le ba Bangwe kgahlanong le Khayelitsha le ba Bangwe Molato wa Nomoro 49/03 seo se filwego ka la 15 Okotoboro 2004 se tsebagaditše gore karolo ya 23 ya Molao wa Taolotshepetšo ya tša ba Baso 38 wa 1927 le Molawana R200 wa melawana yeo e tsebagaditšwego ka go Tsebišo ya Mmušo 10601 ya la 6 Feberware 1987 ga di molaotheong. Go obamela dilebišwa tša sephetho sa Bhe, Kgoro ya tša Toka le Tšweletšo ya Molaotheo e swanetše go tšweletša le go diragatša lenaneo leo le kopanego la bookamedi bja taolotshepetšo ya dithoto tša mohu leo le fanago ka tirelo ya boleng bjo bo swanago go maAfrika Borwa ka moka go sa kgethollwe go ya ka morafe, bong, bogolo le matswalo.
Masetara wa Kgorotshekokgolo o swanetse go tšea maatla a bookamedi go dithoto ka moka tša mohu.
Dithoto ka moka di swanetše go laolwa go ya ka Molao wa Taolotshepetšo ya Dithoto 66 wa 1965. bjalo ka ge o fetotšwe.
Molao wa Bojalefa bja Dithoto tša mohu tšeo di swerwego ke mmušo o tlaleleditšwe ke sephetho sa Bhe go akaretša mabaka ao e lego gore mohu o be a nyetše go ya ka molao wa setšo.
Dimagaseterata di felelwa ke maatla a go okamela le go laola dithoto tša mohu. E fela, ba tla feleletša merero yeo e begilwego go bona pele goba ka la 15 Okotoboro 2004. Ba swanetše go feleletša kabelo ya dithoto tšeo go ya ka Molao wa Bojalefa bja Dithoto tša mohu tšeo di swerwego ke mmušo.
Nako ya ka morago ga sephetho sa Bhe.
Ka go nako ya mathomo pele ga 6 Desemere 2002, letšatši leo ka lona sephetho sa ga Moseneko se diragaditšwego ka lona, maikarabelo a go okamela taolotshepetšo ya dithoto tša mohu a ile a aroganywa ka tlhalošomotheo wa semorafe. Masetara wa Kgorotshekokgolo o okametše taolotshepetšo ya Bašweu, Bammala, maIndia le ditasetamente tša ba Baso. Maatla le taolo ya Masetara di be di (di ntše di) hlalošwa ka go Molao wa Taolotshepetšo ya Dithoto 66 wa 1965 bjalo ka ge o fetotšwe.
Magaseterata, yo mohu a bego a dula ka lefelong la gagwe la taolo, o be a swanetše go okamela taolo ya motho yo moso yo a hlokofetšego a se na tesetamente ya kabo ya dithoto tša gagwe. Magaseterata o filwe maatla a ke karolo ya 23 ya Molao wa Taolotshepetšo ya tša ba Baso 38 wa 1927 le melawana yeo e tsebagaditšwego ka go Tsebišo ya Mmušo R200 ka go Kuranta ya Mmušo 10601 ya la 6 Feberware 1987. Dithoto tša mothomoso di ka re ka lehu la gagwe tša abaganywa ka tlase ga Molao wa Bojalefa bja Dithoto tša mohu tšeo di swerwego ke mmušo 81 wa 1987. Se se be se direga ka mabaka a mabedi. Mo lebakeng la mathomo mo mohu a bontšhitšego nakong ya ge a sa phela gore ga a rate go phela ka tlase ga Molao wa Setšo. Go ya ka Tsebišo ya Mmušo ya R200, maikemišetšo a a be a bontšhwa ka mekgwa ye mebedi: ge mohu a dirile kgopelo ya lengwalo leo le mo ntšhago tiragatšong ya Khoutu ya Molao wa Zulu ka tlase ga karolo ya 31 ya Molao wa Taolotshepetšo ya tša ba Baso gape le ge a be a kgethile go nyalwa/la ka tlase ga molao wa semmušo mme a sa rate go tsenela kopano ya setšo. Sa bobedi, dithoto tša mohu di ka abagantšhwa ka tlase ga Molao wa Bojalefa bja Dithoto tša mohu tšeo di swerwego ke mmušo ge Tona ya Toka a nagana gore mo molatong wo o itšeng, go ka se kgotsofatše go aba dithoto ka tlase ga molao wa setšo. Mahlakore ao a nago le kgahlego a be a swanetše go ikopanya le Tona ya Toka gore a ntšhe taelo go molato woo.
Ka go nako ya bobedi, magareng ga la 6 Desemere 2002 le la 15 Okotoboro 2004, Masetara wa Kgorotshekokgolo o be a na le maatla a go okamela dithoto ka moka tšeo di bego di laolwa go ya ka molao wa semmušo mme Magaseterata o be a na le maatla a go laola dithoto tšeo di abiwago go ya ka molao wa setšo.
Masetara o be a šomiša maatla a gagwe ka tlase ga Molao wa Taolotshepetšo ya Dithoto, mme dimagaseterata di be di šomiša maatla a tšona ka tlase ga Molao wa Taolotshepetšo ya tša ba Baso le melawana yeo e beilwego go ya ka Molao.
Ka go nako la boraro, ka morago ga 15 Okotoboro 2004, Masetara wa Kgorotshekokgolo o tla okamela taolotshepetšo ya dithoto ka moka tša mohu go ya ka Molao wa Taolotshepetšo ya Dithoto. Dithoto ka moka tša mohu tšeo di lego ka tlase ga mmušo di tla laolwa go ya ka Molao wa Bojalefa bja Dithoto tša mohu tšeo di swerwego ke mmušo ka diphetogo tša maleba go akaretša manyalo a molao wa setšo.
Go bohlokwa go lemoga gore diphetogo tšeo di hlagišitšwego ke sephetho sa Bhe di diragatšwa go thoma morago ka la 27 Aporele1994 go dithoto tšeo di sego tša phethagatšwa.
Mo mabakeng ao a šomegago, dithoto tša batho bao ba hlokofetšego pele ga 27 Aporele 1994, le tšeo di sego tša begwa di swanetše go fetetšwa go Masetara.
Masetara, (Kantoro ya Masetara le Mafelo a Tirelo a Masetara) di swanetše go hlokomela dithoto ka moka tša mohu mo mohu a hlokofetšego ka morago ga 27 Aporele 1994. Dithoto di tla hlokomelwa mme tša laolwa go ya ka Molao wa Taolotshepetšo ya Dithoto.
Ge mohu a hlokofetše a se na tesetamente ya kabo ya dithoto tša gagwe, dithoto di swanetše go abelwa go ya ka Molao wa Bojalefa bja Dithoto tša mohu tšeo di swerwego ke mmušo.
Merero ye e tla dula e le ka go Magaseterata gore e phethagatšwe go ya ka sephetho sa Bhe.
Mohu o tlogetše tesetamente ya kabo yeo e dumelelegago.
Boleng bja thoto (goba tekanyetšo ye kaone ya boleng) bo feta R50 000.00.
Dithoto di nweletše (dikoloto di feta boleng bja dithoto).
Mojalefa o tee goba go feta e sa le ngwana, mme ga a thušwe ke mohlokomedi wa semmušo.
Mojalefa o tee goba go feta e sa le ngwana, mme dithoto di na le tšhelete ya go feta R20 000.00 ka botlalo goba karolo ya tšona.
Boleng bja thoto (goba tekanyetšo ye kaone ya boleng) bo feta R50 000.00.
Dithoto di nweletše (dikoloto di feta boleng bja dithoto).
Bajalefa ka moka ke batho ba bagolo goba mojalefa o tee goba go feta ke ngwana, mme o thušwa ke mohlokomedi wa semmušo mme boleng bja tšhelete ya dithoto ke R20 00.00 goba ka tlase.
Mešomo yeo e lego ya Masetara le yeo e lego ya Mafelo a Ditirelo.
Lefelo la Tirelo le tla ba le taolo ya dithoto tša mohu yo a bego, ka letšatši la lehu la gagwe, e bego e le modudi wa lefelo leo le lego ka tlase ga taolo ya Kantoro ya Magaseterata mo Lefelo la Tirelo le lego gona.
Ge kgopelo e phethagaditšwe mo go sa hlwego go na le dinyakwa go ka ntšha lengwalo la pewo.
Mo kgopelo e ka se phethagatšwego ka lebaka la dinyakwa tše dingwe tšeo di swanetšego go latelwa mme Lefelo la Tirelo le kgauswi le mokgopedi go na le Kantoro ya Masetara, Masetara o swanetše go tsebiša mokgopedi ka ntlha yeo. Kgetho ya go šomiša Kantoro ya Masetara go tirelo yeo e go mokgopedi yo a sedimošegilego.
Go kgethwa Moemedi wa Masetara ka tlase ga karolo ya 18 , Masetara o swanetše go tsebiša Lefelo la Tirelo la taolommogo ka ga ntlha yeo.
Mo mabakeng ao e lego gore mohu o tlogetše tesetamente ya kabo ya dithoto tša gagwe, fela Masetara a sa dumele tesetamente, masetara o swanetše go ntšha lengwalo la thwalo mme a se ke a bušetša molato morago go Lefelo la Tirelo.
Mafelo a Tirelo ga a swanela, ka tlase ga seemo se fe goba se fe, go tshela mellwane ya wona ya taolo.
Fetišetša molato ka pele go Kantoro ya Masetara yo a nago le taolo.
Tsebiša motho yo a begilego molato ka ga phethišo yeo.
Tsenya dintlha tša dikgokagano tša Kantoro ya Masetara ka go tsebišo.
Ge molekane a hlatsa gore o tsenetše kopanelo ya setšo le molekane wa gagwe, o swanetše go hlagiša bohlatse ka mokgwa wa lengwalo la ngwadišo. Lebelela karolo ya 45b ya Molao wa Kamogelo ya Manyalo a Setšo 120 wa 1998, bjalo ka ge o fetotšwe Ge lengwalo la ngwadišo le se gona, molekane o swanetše go eletšwa go ya go kgorotsheko yeo e amegago go hwetša thušo Lebelela karolo ya 47 ya Molao wa Kamogelo ya Manyalo a Setšo 120 wa 1998, bjalo ka ge o fetotšwe.
Ge molekane wa mohu a sa kgone go hlagiša bohlatse bja ngwadišo ya lenyalo la setšo ka lebaka la ge lenyalo le sešo la ngwadišwa, gona o swanetše go ngwadiša lenyalo le Kgoro ya Merero ya Selegae go ya ka Molao wa Kamogelo ya Manyalo a Setšo 120 wa 1998.
a Kwano ya lapa ya magadi, yeo e nago le letšatši la lenyalo, tšhelete ya magadi le tshedimošo e fe goba e fe ya kwano yeo e saenilwego ke mahlakore ao amegago.
b Ge e le gore kwano le lenyalo di dirilwe ka dinagamagaeng, go nyakega tshedimošo yeo e ngwetšwego go tšwa go Kgoši ya Selete goba Kgošikgolo ya naga yeo go hlaloša gore lenyalo leo le bile gona nageng yeo.
c Lengwalo la lehu, goba kgatišo yeo e netefaditšwego la mohu yo dithoto tša gagwe di begwago.
d Moemedi o tee go tšwa ka go lapa la monyadiwa le monyadi ba swanetše go felegetša molekane yo a sa phelago kantorong ya kgauswi ya Kgoro ya Merero ya Selegae. Mahlakore ka moka a swanetše go hlagiša ditokomane tša bona tša boitsebišo nakong ya ngwadišo.
e Go dira kgopelo ya ngwadišo ya lenyalo la setšo o tla lefa R10.00.
Go tlwaelegile ka mono Afrika Borwa go kopanya tshepetšo ya lenyalo la semmušo le la setšo, mme go na le kgonagalo ya difarologano tše di ntši. Balekane ba ka keteka lenyalo la setšo, mme ka letšatsi lona leo, goba sebakanyana morago ga fao, ba ka bofa lenyalo gape ka go kantoro ya ngwadišo ya semmušo. Setlwaedi se ka nna sa thongwa gape ka lenyalo la semmušo mme la latelwa ke la setšo. Manyalo a mabedi ka balekane bona bao, ao a tsenetšwego pele ga Molao wa Kamogelo ya Manyalo a Setšo, 120 wa 1998 a hlotše mathata a mmalwa a semolao ka lebaka la gore kopano ya setšo e be e sa amogelwe mme lenyalo la semmušo e be e le lona le bego le amogelwago.
Mo molekane (ga ntši monna) a nyetšego motho wa boraro ka setlwaedi seo se fapanego, seemo sa thatafalela go ya pele. Mošomi yo a tšwago nageng ya ka ntle, go fa mohlala, a ka nyala mosadi o tee ka mono nageng go ya ka molao wa setšo, yo mongwe a mo nyala ka molao wa semmušo. Monna, ka go akanya go ya ka setlwaedi sa setšo sa go nyala basadi ba ba ntši, a ka no ba a na le temogo ya ditlhalošo tša molao go mediro ya gagwe, goba monna yo a lemogago seo, a ka be a fihletše basadi ba gagwe ka ga seo.
Ka lebaka la gore Molao wa Kamogelo ya Manyalo a Setšo, ga o diragatšwe go thoma kua morago, manyalo ao a tsenetšwego pele ga Molao a sa laolwa ke melao yeo e bego e le gona pele ga ge o tsenywa tirišong ya wona ka la 15 Nofemere 2000. Malao ye e ka arolwa ka go magoro a mane.
Ke fela manyalo a semmušo ao a bego a tšewa bjalo ka manyalo a nnete, mme ka fao, monna yo a bego a nyetše ka setšo o be a swanetše go nyala motho wa boraro goba o tee wa basadi bao a ba nyetšego ka setšo ka semmušo. Lenyalo la semmušo ka gona le be le le ka godimo ga, e bile le fediša manyalo a setšo. Ditlamorago tša seo di hlotše mathata a magolo go basadi le bana ba lenyalong la setšo "ba phaelwago ka thoko".
Karolo ya 22 ya Molao wa Taolo ya tša ba Baso, 38 wa1927, yona e be e kgontšha magato a mangwe a tšhireletšego go lapa leo le phaetšwego thoko ge monna hlokofala. Mo mabakeng a bojalefa, maemo a mosadi le bana bao ba lego lenyalong la semmušo, a be a tšewa ka go lekana le a mosadi le bana ba ka lenyalong la setšo. Seo se hlaloša gore maemo ao a bego a filwe mosadi le bana bao ba lego lenyalong la semmušo a be a fedišwa morago ga lehu la monna, bjale ba tšewa ka go lekana le mo/basadi le bana bao ba bego ba phaetšwe ka thoko.
Lenyalo la semmušo leo le latelago lenyalo leo le bego le le gona la setšo go motho wa boraro: Seemo pele ga la 2 Desemere 1988 go fihla ka la 15 Nofemere 2000 - Mafelo ao a lego ka ntle ga Transkei.
Ka 1988 Molao wa Phetolo ya Molao wa Lenyalo le Dithoto tša ka Lenyalong 3 wa 1988, wo o tsentšwego tirišong ka la 2 Desemere1988 o be o kgontšha gore, le ge e le gore balekane ka gare ga lenyalo la setšo ba be ba ka nyalana gape ka go lenyalo la semmušo, molekane o be a ka se nyale gape motho wa boraro ka lenyalo la semmušo nakong ya lenyalo la setšo leo le lego gona. Ge molekane a ka tsenela lenyalo la semmušo ntle le go fediša lenyalo la setšo, lenyalo leo ga le amogelege.
Ge ba lebagane le seemo seo se hlalošwago ka godimo, Masetara goba Lefelo la Tirelo ba tla lebelela gore ke le fe la manyalo (la setšo goba la semmušo) leo le bego e le la nnete ka letšatši la lehu la mohu. Ge mohu a be a le ka lenyalong la setšo (lenyalo la mathomo) le mosadi A, le ka go lenyalong la semmušo le mosadi B, ntle le go fediša lenyalo la setšo, gona lenyalo la semmušo ga le amogelege mme lenyalo la setšo ke lona leo le amogelegago. Ge lenyalo la setšo le ile la fedišwa pele ga lenyalo la semmušo, gona lenyalo la semmušo e tla ba lona le amogelegago.
Molao wa Manyalo waTranskei wa 21 wa 1978 o be o dumelela monna wa lenyalo la semmušo go nyala basadi ba bangwe ka setšo ge e le gore lenyalo la semmušo le be le sa hlakanele dithoto.
Molao wa Kamogelo ya Manyalo a Setšo, 120 wa 1998 o tsentšwe tirišong ka la 15 Nofemere 2002 mme wa tsošološa karolo ya 22 go ya go ya Molao wa Taolo ya tša ba Baso, le kgontšho ka go Molao wa Manyalo a Mabedi wa Trankei wo o bego o dumelela manyalo a mabedi.
Karolo ya 2 ya Kamogelo ya Manyalo a Setšo e hlaloša gore lenyalo leo le amogelegago ka go molao wa setšo mme le be le le gona ge go thoma Molao wo, le amogetšwe mo mabakeng ka moka bjalo ka lenyalo la nnete.
Karolo ya 10 e hlaloša gore monna le mosadi bao ba nyalanego ka lenyalo la setšo ba ka tsenela lenyalo la semmušo ge e le gore ga go yo a lego ka lenyalong la setšo le motho yo mongwe magareng ga bona.
Karolo ya 10 e hlaloša gore ntle le karolwana ya , ga go na molekane yo a lego lenyalong la semmušo, a ka rego, nakong ya lenyalo leo, a tsenago ka lenyalong le lengwe, e ka ba la semmušo goba la setšo.
Molao, ka gona, o netefatša gore balekane bao ba nyalanego ka setšo ba ka se tsenele lenyalo la semmušo ge e le gore yo mongwe wa bona o ka go lenyalo la setšo le motho yo mongwe. Seo se šoma le ka go balekane bao ba nyetšego ka tlase ga molao wa semmušo, ga ba a swanela go tsenela lenyalo la setšo.
<fn>nso_Article_National Language Services_DIKA TSA SETSHABA TSE.txt</fn>
Bohwa bja naga ke karolo ya boithekgo goba tikologo yeo e bopago boitšhupo bja yona. E tsenya gare histori ya naga yeo le ka moo e anegwago ka gona ke batho ba yona, setšo sa yona, dikgabo, didirwa le maleme, le dijo tšeo batho ba yona ba di kgethago, mmino woo ba o hlamago le ka moo meago ya yona e akanyeditšwego le go agwa ka gona.
Ka Afrika-Borwa motswako wo o humilego wa dibopego tša go fapana tša bohwa o dira gore batho ba rena e be ba ba ikgethago mono lefaseng. Bohwa bja rena bo re arogantšha le ditšhaba tše dingwe mme bo re dumelela go phagama bjalo ka setšhaba se se ikgethago sa go ikgantšha sa molalatladi.
Ga go moo boitšhupo bja setšhaba bo laetšwago ka botlalo mme bo hlagišwago phatlalatša go feta ka go dika tše tharo tša setšhaba tšeo di angwago ka pukwaneng yekhwi - Folaga ya Setšhaba, Koša ya Setšhaba le Sefoka sa Setšhaba.
Ngwana, mogolo, sekolo, bokgobapuku, di-NGO, di-CBO le kgoro ya mmušo ya Afrika-Borwa ka fao di ka tseba, tša kwešiša mme tša ikgantšha ka go ba le pukwana ye le diteng tša yona.
Tona ya Bokgabo, Setšo, Saense le Theknolotši.
Dika tša rena tša setšhaba keng?
Dika tša rena tša setšhaba ke maswao a semmušo a a bonwago le a mantšu ao a re hlaolago bjalo ka setšhaba. Dika tša setšhaba di hlalošišwa go ya ka dipeelano tša Molaotheo gomme nepo ya tšona ke go hlatloša poelano le kago ya setšhaba.
Ditshwanelo tša batho ka moka ba bagolo tša go bouta, lenaneo le le swanago ka bophara la bakgethi, dikgetho tša ka mehla le pušo ya temokrasi ya makgotlantši, go kgonthiša maikarabelo, boikarabelo le tokologo.
Sefoka sa Setšhaba seo re se bonago meagong ya mmušo, dingwalweng, dinamelweng, bj.bj.
Folaga ye mpsha ya Setšhaba ya Repabliki ya Afrika-Borwa e thomile go dirišwa ka la 27 Aprele 1994. E ile ya phagamišwa morago ga bošegogare ge setšhaba se sefsa se tswalwa. Moakanyetšo le mebala ya folaga ke magokgo a mebala ye megolo ya histori ya folaga ya Afrika-Borwa, go tloga mehleng ya mathomo go fihla nankhono.
Bohwibidutšhilisi (bohwibidu le namune),bošweu le botalalerata di hlolegile nakong tše di fetilego tša histori ya folaga ya Afrika-Borwa; mola botalamorogo, boso le gauta di tšweletše la mathomo mo folageng ya rena ngwagakgolong wa lesomesenyane . Mebala ka moka ye e selelago e tšweletše ka mmetela mo difolageng tša kgauswana tša Afrika-Borwa.
Ge go etla go tlhathollo ya mebala ye, go swanetše go elelwa gore mebala ka o tee ka o tee e ka ba le ditlhathollo tše di fapanego bathong ba go fapana. Ka lebaka leo, go se be le o tee wa mebala yekhwi o fiwago tlhathollo e tee. Mang le mang o swanetše go lokologa gore a be le tlhathollo ya gagwe mabapi le seo se emelwago ke mebala ye. Se ke seo se ilego sa kwanelwa ge go rerišanwa ka ga peakanyo ya temokrasi ka 1994.
Moakanyetšo wa gare wa folaga wo o thomago e le "V" gomme o kopanago bogareng bja folaga, o katologela pele bjalo ka mothaladi o tee wa go otlologa go ya mahlakoreng a ka ntle a sephaphasedi, o ka bonwa bjalo ka ge o emela dielemente tšeo di kopanago tša setšhaba sa Afrika-Borwa, tšeo bjale di welago tseleng ye e lego ka pele mmogo bjalo ka sehlopha. Gapegape kgopolo yekhwi e tlemagana le moano wa Sefoka se sefsa sa Setšhaba, e lego !ke e:/xarra //ke, ka polelo ya batho ba /Xam, gomme e rago gore "batho ba fapanego ba a kopana". Moakanyetšo wo o ikgethile gare ga difolaga tša lefase.
Folaga ya Setšhaba e tla ba ya khutlonne ka tekanyo ya pedi ka bophareng go tharo ka boteleleng; mokgako ka mokgako go tloga sephagamišing, mokgako wa ka godimo ke wa bohwibidutšhilisi mola mokgako wa ka fase e le wa botalalerata, ka khutlotharo ye ntsho sephagamišing; godimo ga methaladi ya karogantšho go na le mokgako wa botalamorogo wo e lego teehlanong ya bophara bja folaga, o rumilwe ka bošweu papelong le bohwibidutšhilisi le botalalerata; le gauta morumong wa khutlotharo ye ntsho ya sephagamiši; gomme bophara bja mokgako le merumo ya wona ke teetharong ya bophara bja folaga.
Folaga e swanetše go swarwa ka tlhompho. Ga ya swanela go gogobišwa mabung goba gwa mamaretšwa selo godimo ga yona.
Folaga e balwa bjalo ka puku - go tloga ka godimo go ya ka fase le go tloga ka nngeleng go ya ka mmagojeng. Ka fao e swanetše go bontšhwa ka tshwanelo.
Ge e bontšhitšwe ka go rapama, sephagamiši se swanetše go ba ka nngeleng ya mmogedi gomme mokgako wo mohwibidu o be ka godimodimo. Ge folaga e fegilwe ka go kgonamišwa gona e šupa gore naga e mahlokong.
Ge e bontšhwa ka tsepamo hleng le lebota, mokgako wo mohwibidu o swanetše go ba ka go la nngele la mmogedi gomme sephagamiši se be ka godimodimo.
Ge e bontšhitšwe kgauswi le goba ka morago ga seboledi, e swanetše go bewa ka letsogong la mmagoja la seboledi.
Fegwa pele gomme e fološwe morago.
ka nngeleng ya babogedi ge e bontšhitšwe dikoteng tša go fapantšhwa, le gona kota ya yona e swanetše go ba ka pele ga kota ya folaga ye nngwe.
Ge go gwantwa (matšhwa) ka mmagojeng mo molokolokong le folaga / difolaga tše dingwe.
Nkosi Sikelel' iAfrika e hlamilwe ka 1897 ke Enoch Sontonga, Morutiši wa boromiwa bja Methodist. Mantšu a temana ya mathomo mathomong a be a ngwadilwe ka Sethosa bjalo ka sefela sa kereke. Ditemana tše šupago tša tlaleletšo ka Sethosa di ile tša tsenywa ka morago ke sereti Samuel Mšhayi. Taodišo ya Sesotho e gatišitšwe ke Moses Mphahlele ka 1942. Nkosi Sikelel' iAfrika e ile ya tumišwa dikhonsateng tšeo di bego di swarelwa Johannesburg ke Ohlange Zulu Choir ya Moruti JL Dube. E ile ya fetoga sefela se se tumilego seo ka morago se ilego sa amogelwa bjalo ka Koša ya Setšhaba dikopanong tša dipolitiki. E be e opelwa bjalo ka seka sa kgwabo nywageng ya kgethollo (aparteiti). Gantši temana ya mathomo e opelwa ka Sethosa goba ka Sezulu gomme ya latelwa ke taodišo ya Sesotho. Go fihlela ge e hlalošišwa ke mmušo, go be go na le ditaodišo tše dintši tša Nkosi Sikelel' iAfrika, tšeo di ka opelwago mabakeng a sedumedi ka ntle le go tsentšha Die Stem. Dilete tše dingwe tša Afrika le tšona di amantše ditaodišo tša Nkosi Sikelel' iAfrika ka go dikoša tša tšona tša setšhaba. Le ge go le bjalo, ge Maafrika-Borwa a kopana go opela koša ya bona ya setšhaba, a swanetše go opela karolo ye e tletšego ya semmušo, yonayona fela.
Sefoka sa Setšhaba goba Seka sa Mmušo, ke seka sa godimodimo se se bonwago sa Mmušo. A nke o dio ipha nakwana ya go tsinkela ditiragalo tše bohlokwa bophelong bja gago - matswalo, nyalo, lehu le disetifikeiti tša sekolo, pasporoto ya gago - ka moka di dirilwe gore e be tša semmušo ke Sefoka sa Setšhaba. Pepetlana ya gago ye nnyanenyane e na le sona ka lehlakoreng le lengwe la yona. Ge o tlogile nageng ye gomme wa bona seka sekhwi mo maswaong a meago ya botseta gona se se šupa legae le le lego kgole le legae. Sefoka sa Setšhaba gape ke karolo ye bohlokwa ya Setempekgolo (Great Seal), seo ka setlwaedi se bego se tšewa go ba seka sa godimodimo sa Mmušo. Maatlamoka a fiwa sengwalwa se sengwe le se sengwe ke kgatišo ya Setempekgolo godimo ga sona, ka ge se se šupa gore se na le thekgo ya Mopresidente wa Afrika-Borwa.
Sefoka se sefsa sa Setšhaba, se tšere maemo a seo se šometšego Afrika-Borwa go tloga ka la 17 Setemere 1910. Phetogo ye e laetša maikemišetšo a mmušo go bontšha phatlalatša phetogo ya temokrasi ka Afrika-Borwa le moya wo mofsa wa boratalabo.
Sefoka se ke molokoloko wa dielemente tšeo di rulagantšwego ka tekano goba dipopego tša motopo tše di hlatlagantšhitšwego.
Moano - ka gare ga sekasediko se setalamorogo ke : !ke e: /xarra //ke. O ngwadilwe ka polelo ya Makhoisan a batho ba /Xam, gomme ntšukantšu e ra gore "batho ba go fapana ba a kopana". E dira boipiletšo go batho go kopana ka moya wa go ba batee le boikgantšho - Kopano ka Phapanong - Meno a tlou - a swantšha bohlale, maatla tekanetšo le bosafelego.
Diako tša korong - ka sebopegong sa motopo se se bopilwego ke meno a tlou - se swantšha monono, kgolo le tlhabollo ya bokgoni, phepo ya batho le mabaka a temo a lefase.
Kotse - sebopego sa kotse ya gauta ke sa bokamoropa. Se na le mehola ye mebedi: pontšho ya boitšhupo le boitšhireletšo bja moya.
Dipopego tša batho go tšwa go bokgabo bja Makhoisan - tše di tšerwego go diswantšho go tswa go leswika la Linton la go tuma- mohlala wa praemari wa Bokgabo bja Maswika bja Afrika-Borwa, leo bjale le lego ka Museamong wa Afrika-Borwa- ye e laetšwago ka go maikutlo a tumedišo le kopano, e swantšha: Kopano ka Phapanong. Lerumo le thoka - dikapedi tša tšhireletšo le bolaodi- le tšona di emela maoto a maatla a hlame. Lerumo le thoka di patlamišitšwe, go laetša khutšo.
Protea - seka sa botse bja naga ya rena le go khukhuša ga bokgoni bja rena bjalo ka setšhaba phegelelong ya Tsošološo ya Afrika - e swantšha kopanyo ye e phethagetšego ya dira tše di tšwago lefaseng, gomme di fepša go tšwa godimo.
Hlame - e swantšhitšwego e fofa - pheletšo ya tlhago ya kgolo le lebelo. Ke nonyane ye maatla yeo maoto a yona - a laeditšwego bjalo ka lerumo le thoka - a e thuša ka mešogofela go tsomeng ga yona gammogo le tšhireletšong ya yona. Ke morongwa wa magodimo gomme e sepediša mogau wa yona lefaseng, ka tsela yekhwi ke seka sa bogolo bja Modimo. Maphego a yona ao a kuketšwego godimo ke seka sa go hlatloga ga setšhaba sa rena, mola e bile e re fa tšhireletšo ya yona.
Letšatši le le hlabago - seka sa letago le phadimo. Le swantšha kholofetšo ya tswalolefsa, ditho tša mafolofolo tša kakanyo, kahlolo ye e nepagetšego le monagano wo maatla. Ke seka sa mothopo wa bophelo, wa seetša le botlotla bja Ntho.
Sebopego se se phethagetšego sa Sefoka sa Setšhaba se kopanya sediko sa ka fase le sa ka godimo ka tshwantšho ya bosafelego (nako ye e se nago bofelo). Tselana yeo e kopanya morumo wa sekorolo, go tšwelela ka methaladi ya meno a tlou, ka bogomapono ka godimo moo letšatši le hlabago ka godimo, e bopa sebopego sa sa lee la khosmiki leo go lona go rotogago hlame. Se se swantšha tswalolefsa ya moya wa setšhaba sa rena se segolo se bogale.
Dika di šetše di dirišitšwe bjalo ka tsela ya go matlafatša ka mokgwa wa temokrasi kudu Maafrika-Borwa ao lebakeng le letelele a bego a kgaphetšwe ka thoko mo go bontši bja ditshepetšo tša tšeosephetho mo nageng yekhwi.
Dikamotheo tša setšhaba tše tharo tše re boletšego ka tšona ka pukwaneng ye, di emela temokrasi ye mpsha gomme di tšea maemo a dika ka moka tše di fetilego tša go swana natšo. Dikelo tše bohlokwa tše di thekgago dika tše difsa tšekhwi ke poelano, kopano ka phapanong le kagosetšhaba. Ka tšona dika tšekhwi, Moafrika-Borwa yo mongwe le yo mongwe o tutuetšwa, rapiwa, matlafatšwa le go hlohleletšwa go dira go ba ya gagwe, tshepetšo ya go iša setšhaba sekhwi go tloga go lebaka le lefetilego la karogano go ya go bokamoso bjo bo kopanego.
<fn>nso_Article_National Language Services_DIKELETSO TSA NAC.txt</fn>
Tshedimošo ye e beilwe go tee go thuša wena ka kgopelo ya gago go hwetša tšhelete go tšwa go NAC. Dikeletšo tše di swanela feela diprojeke tša thušo ya tšhelete.
Ke mang yo a Swanetšego ke Thušo ya Tšhelete?
Batho, Dihlopha tša motse, dinstitšušene le dikhamphani di ka kgopela thušo ya tšhelete.O ka kgopela thušo ya tšhelete ka mo mafapeng a bokgabo ao a latelago, Tiroatla, Go bina/Khoreokrafi, Dingwalo, Boopedi le Theatere ya mmino, Paesekopo/Tiragatšo, Thupišo-ntši le Bokgabo bja pono. Mekgatlo, diinstitšušene le dihlopha di swanetše go ngwadišwa ka se molao. Bakgopedi e swanetše go ba batho ba ba golo ka molao le go ba Maafrika Borwa.
Kgopelo tša batho ke tša mokgopedi a le tee yo a hlomago projeke. Ga gona batho bao ba swanetšego go thwadiwa go projeke ye. Se se direlwa go hola mongwalatiragatšo a le tee , dikhoreokrafa, bahlami le bapenti.
Mokgatlo re bolela ka sebopego seo se ngwadišitšwego se ena le batho bao ba šomago gotee.
Thušo ya tšhelete go ProjekeKa kgopelo ela hloko gore NAC e ka no se be maemong a go ka thuša ka tšhelete ya tekanyetšo ka moka ya projeke. Ka fao o eletšwa go tšwela pele ka go nyaka thušo ya ditšhelete go tšwa go methopo ye mengwe. Ka kakaretšo, thušo ya tšhelete e tla ba ya mananeo a bokgabo. Dikhotheišene tša ditheko di swanetše go sepela le fomo ya kgopelo le bakgopedi ba swanetše go bolela ka moka methopo ye mengwe ya thušo ya tšhelete. Bontši bja sebaka sa go sepetša projeke ke dikgwedi tše lesome pedi. Lebaka le swanetše go fiwa go pheto tekanyo ya diphesente tše lesome hlano tša ditheko tša taolo. Diprojeke di thušwa ka tšhelete ga tee mo ngwageng wa ditšhelete. Dikgopelo ka moka di swanetše go dirwa mo difomong tša semmušo tša kgopelo tša NAC. Diprojeke di swanetše ke go bewa mo atreseng yeo e ngwadilwego mo go fomo ya kgopelo. Diphetogo mo go atrese di swanetše go botšwa dikantoro tša NAC mo matšatšing a šupago.
Dikgopelo tša boeti di tla lebelelwa ge feela leeto leo le akantšwego le thuša ka profiale ya bosetšhaba ya khamphani goba sehlopha le go oketša mohola go maphelo a ma Afrika Borwa ka kakaretšo. Bakgopedi bao ba memilwego go bapala ka ntle ga naga ba swanetše go ba le mohuta o mongwe wa thekgo ka tšhelete go tšwa go naga ye e lego monggae. Naga/mokgatlo wo o lego monggae o swanetše go romela bohlatse bja go lefela ditshenyegelo tša go swana le marobalo, dijo, tefo ya tšatši ka tšatši ya go iphediša le senamelwa sa ka gare ga naga. Tumelano ya tiro le yona e swanetše go felegetša kgopelo go ya go NAC. NAC e ka se iše hloko kgopelo efe goba efe ya go tšea maeto a go ya mošola wa mawatle ge mangwalo ao a kgopetšwego a sa fiwe. Mo mabakeng a ka moka NAC e ka se be mothuši ka ditšhelete e le noši. NAC e na le tokelo ya go ka felegetša bakgopedi ka moka ga bona mo go maeto a bo ditšhabatšhaba.
Dikgopelo di tlišwa go dihlogo tša mafapa a institušenale. Bontši bja kabelo ya tšhelete bo tla išwa go thušo ka tšhelete ya "ploko".
Dialogadigolwane di tla thušwa ka tšhelete ga tee feela tebantšhong ya bohlatse bja go kgona.
NAC e thuša ka tšhelete go dithuto tša boditšhabatšhaba mo go maemo a boithutelatikrii le boalogabogolwane. Dikgopelo tše di ka no dumelelwa ge e le gore mangwalo a dithuto a mohuta woo ga a gona ka mo nageng. Bohlatse bja tumelelo bo swanetše go felegetša dikgopelo. NAC e ka se be mothuši ka tšhelete e le noši.
Tona ya bo setšhaba ya bokgabo le setšo o dumelela thušo ka tšhelete ya dikhamphani tše dingwe tša bokgabo ka morago ga mengwaga e meraro. Boikemišetšo bja go thuša khamphani ka tšhelete ke go tiiša dikhamphani tšeo di kgathago tema go bokgabo, go nolofatša tlholo ya mešomo e meswa le tlholo ya mošomo go dikgabiši. Thušo ka tšhelete e swanela mekgahlo yeo e ngwadišitšwego. Bakgopedi ba memiwa ga tee mo mengwageng e meraro. Mohuta wo wa thušo ka tšhelete ke wa dikhamphani tša bokgabo tšeo di nago le mohlala wa bopaki. Bakgopedi ba ka moso ba swanetše go ba le ditokumente tšeo di latelago: khamphani profile, sethalo sa kgwebo, go akaretša le lenaneo la bokgabiši, dikanego tša ditšhelete tšeo di lekotšwego, sebopego sa taolo le boto.
Ditšhenyegelo tša tsamaišo , seed thušo ka tšhelete, infrastraktšha, diphadišano tša kgatišo, theko ya didirišwa tša mmino, dikhwaere tša kereke, tshwantšho ya websaete, bonggae bja websaete, tshwantšho ya bogare, thuta boagi, taolo ya ditiragalo, batšwetšapele le dihlopha tšhoganetšo (ad hoc groups).
Bakgopedi ba kgopelwa go tliša ditokumente ka moka le dikgopelo tša bona. Dikgopelo tšeo di feksitšwego, di sego tša saenwa, di emeitšwego le tšeo di se go tša felela di ka se amogelwe. Dikgopelo tšeo di se go tša felela di ka se hlokomelwe.
Tšatšikgomo la dikgopelo le phatlalatšwa ka gare ga dikuranta tše di kgolo tša bosetšhaba le mo go websaete ya NAC. Dikgopelo tšeo di latetšwego le tša go se felele di ka se hlokomelwe empa di tla šutišetšwa go tulo ye e latelago ya thušo ka tšhelete . NAC e na le tokelo ya go dumelela/ le go se dumelele kgopelo.
Tšhielo ya ditokelo: NAC e na le tokelo ya go ka fana ka ditšhelete go ya ka dilo tšeo di tla go pele tša lenaneo la NAC. Se ga se gatakele ditokelo tša molaotheo tša bakgopedi bafe goba bafe. Ga gona mokgopedi yo a nago le maswanedi automatically go thušo ka tšhelete; ka moka thušo ka tšhelete ke ka boikgethelo bja NAC.
<fn>nso_Article_National Language Services_DIKOPORASI.txt</fn>
Lentšu lekhwi "koporasi" le tšwa go lentšu la "go šomišana" e lego leo le šupago gore go šoma mmogo go fihlelela nepo ye e akaretšago.. Nepokakaretšo yeo e gahlantšhago batho e ka ba selo se sengwe le se sengwe go tloga go go boloka tšhelete mmogo, go aga ngwako, goba go bopa kgwebo ya koporasi yeo e beakanyetšago maloko a koporasi modiro..
Koporasi e ra gore kgwerano ya batho bao ba kopanego ka go ithaupa go fihlelela dinyakwa tša ekonomi, leago le setho le diphišegelo ka tšhomišo ya kgwebo ye e hlakanetšwego ya go laolwa ka tsela ya temokrasi mo go ditheo tša koporasi.
Na Phapano ke eng gare ga Koporasi le Khamphani?
Koporasi e rulaganywa ka nepo ya go abela maloko tirelo. Ka Afrika-Borwa gantši tirelo yeo ke go abela maloko a koporasi modiro. Khamphani e rulaganywa ka nepo ya go tšweleletša beng lešokotšo e sego go abela setšhaba modiro.
Koporasi ke mokgatlo woo o laolwago ka tsela ya temokrasi ke maloko. Sekhwi se šupa gore ditlamo tša modiro, meputso le diphetho tše dingwe ka moka di tšewa ke badiredi. Kokwane ya koporasi ke gore leloko le tee le amogela bouto e tee ge go tšewa diphetho.
Ka go khamphani ya praebete, le ge go le bjalo, mong o na le taolo ye e tletšego mabapi le ka moo badiredi ba swarwago ka gona gammogo le diphetho tše dingwe tša kgwebo. Ka go khamphani ya setšhaba beng dišere ba laola diphetho tša kgwebo mo kokwaneng ya gore ge o na le dišere tše dintši gona o tla hwetšwa dibouto tše ntši.
Ka go khamphani beng ba kgwebo ba itshwarela bontši bja mašokotšo. Gape ba fela ba dula ka go ditšhaba tše dingwe. Sekhwi se šupa gore tšhelete yeo e dirilwego mo setšhabeng e tšwela ka ntle ga setšhaba, le go ya ka ntle ga naga. Dikoporasi di thibela tšhelete yekhwi go tšwa ka setšhabeng ka gobane badiredi ba arogana mašokotšo ka go lekana magareng a bona. Ka ge badiredi ba dula mo setšhabeng gomme ba diriša tšhelete ya bona ka go sona setšhaba seo, e hlola ditšhaba tše di tiilego tša maatla.
Ka ge badiredi ba laola kgwebo ka tsela ya temokrasi gomme ba thwalago balaodi ka noši, balaodi ba ikarabela go lekoko la badiredi gomme ba ka se no hlalefetša badiredi bjalo ka ge go ka direga ka go khamphani. Badiredi ba a matlafatšwa mo tshepetšong ye ka gobane ba laola diphetho ka gare ga lefelo la modiro.
Khamphani ke kgwebo yeo e šomago ka nepo ya go direla batho ba mmalwa lešokotšo, Sekhwi gantši se šupa gore badiredi ba ntšhiwa modirong gomme mafelo a mešomo a a tswalelwa ge mašokotšo e se sa le a magolo go lekana beng goba beng ba ka dira lešokotšo le lekaone mo gongwe. Koporasi ka thokong ye nngwe e hlamelwa go abela setšhaba modiro. Beng ba yona ke badiredi bao ba dulago setšhabaneng gomme ba ka se tswalele kgwebo gore ba yo dira mašokotšo mo gongwe,.
Dikoporasi ke mekgatlo ya boithaupo - ga go yoo a ka gapeletšwago go di tsenela. Dikoporasi di buletšwe batho ka moka bao ba kgonago go diriša ditirelo tša bona gomme ba ikemišeditše go amogela maikarabelo a boleloko.
Dikoporasi ke mekgatlo ya temokrasi yeo e laolwago ke maloko a yona, Maloko a kgatha tema ye bohlokwa malebana le go phetha godimo ga merero le go tšea diphetho. Koporasi e ka kgetha maloko a itšego goba go phethagatša mediro ye itšego. Le ge go le bjalo, maloko akhwi a swanetše go ikarabela go maloko. Ba swanetše go phethagatša maikarabelo a bona kholong ya koporasi gomme ba bone gore mokgatlo o sedimošitšwe mabapi le se ba se dirago nakong tšohle.
Mang le mang ka go koporasi ya praemari o na le lentšu la go lekana - leloko le tee bouto e tee. Ga go kgathelege gore leloko le na le dišere tše kae, gore leloko le dira kgwebo ye kaakang le koporasi, goba ke modiro wo mokaakang wo leloko le o dirago. Leloko le lengwe le le lengwe le na le lentšu le le lekanago ka go diphetho ka moka tše dikgolo.
Nepo ye bohlokwahlokwa ya koporasi ke go abela maloko a yona ditirelo. Nepo ya koporasi ke go abela maloko a yona ditheko tše di fihlelelwago, goba go hlolela maloko a yona modiro. Dinyakwa tša maloko di tla pele. Maloko a koporasi ya tirelo a ka no nyaka go bapatša ditšweletšwa tša ona ka theko ye botse, a ka no nyaka go reka dithoto ka tu-tšea, goba a no nyaka go hwetša kadimo ka kelo ye e išegago ya lešokotšo.
Ditirelo dife le dife tšeo di abjago ke Koporasi di swanetše go beakanyetšwa kudu maloko a yona. Go fa mohlala, koporasi ya papatšo ya molemi e swanetše go bapatša kudu dibjalo le leruo tšeo di tšweleditšwego ke maloko, e sego batho bao ba lego ka ntle ga koporasi. Metšhene ya go roka ye e lego ya koporasi ya go roka e swanetše go ba ya tirišo ya maloko e sego batho bao ba lego ka ntle ga koporasi.
Maloko a ntšhetša "kapetlele" ya koporasi ya ona gomme a laola ditaba tša ekonomi tša koporasi ka tsela ya temokrasi. "Kapetlele" ke tšhelete le ditlabakelo tše di dirišwago ke koporasi go phethagatša dinepo tša yona. Dikoporasi di ka hwetša kapetlele go tšwa go tšhelete yeo e lefetšwego dišere tše di filwego maloko, ditefo tša boleloko, dithuši, dimpho. Dikadimo le tšhelete ya mašaledi go tšwa go diphethagatšo tša mengwaga ye e fetilego.
Ye nngwe (mohlomongwe ka moka ga yona) ya kapetlele yeo e dirišwago ke koporasi gabotse ke ya moloko, gantši e le sebopegong sa dišere le dišere tša diponase. Leloko le lengwe le le lengwe le boloka tšhelete ye itšego gomme la amogetšwa dišere ka thokong ye nngwe. Dišere tšekhwi di laetša gore leloko le na le kabelo ya matlotlo a itšego (tšhelete le thoto) a koporasi. Kapetlele efe le efe yeo koporasi e e dirišago ke ya koporasi ka mphela ga yona.
Mongdišere ka go khamphani o reka dišere ka lehutšo la go dira lešokotšo. Leloko la koporasi le tsenela koporasi gomme la ntšha dikabelo go kapetlele ya yona ka gobane koporasi e tla aba kholo go maloko a yona.
Ge koporasi e na le tšhelete ye e šetšego morago ga ge e lefile melato ya yona ka moka le metšhelo gomme e abile dikholo tše di rulagantšwego go maloko a yona, e bitšwa "mašaledi". Gantši mašaledi a dirišetšwa go hlabolla koporasi. Go fa mohlala, koporasi gantši e rulaganyetša go ba le mašaledi a itšego ao e ka a dirišago go katološa le go hlabolla kgwebo ya koporasi goba ditirelo tšeo e di fago maloko a yona.
Le ge go le bjalo, ge go na le mašaledi a tlaleletšo ao a sego a rulaganyetšwa, go ra gore (ka go koporasi ya badiredi) meputso e ka be e bile ya godingwana goba (ka go koporasi ya ditirelo)ditheko goba ditefo goba dikhomišene/dipoelo tše di lefišetšwago tirelo di be di le godimo kudu. Mo seemong se se bjalo, mašaledi a ka bušetšwa go maloko, goba a dirišwa go thekga ditiro tše dingwe tše di amogetšwego ke maloko.
Mašaledi afe le afe a a bušetšwago go maloko a swanetše go aroganywa go ya ka tekano ya kabo yeo leloko le lengwe le le lengwe le e dirilego go mašaledi. Tšhomišano ya dikrosari, go fa mohlala, e ka buša karolo ya mašaledi a yona go maloko a yona ka tekatekano le kelo ya direkwa tše di dirilwego ke yo mongwe le yo mongwe wa bona gareng ga ngwaga.
Dikoporasi ke mekgatlo ye ikemetšego ka noši ya boithuši yeo e laolwago ke maloko a tšona. Di ka dira dikwano le mmušo le mekgatlo ye mengwe, fela ba swanetše go kgonthiša gore ba dula ka fase ga taolo ya temokrasi ka mehla ya moloko a yona. Ga ba a swanela go laolwa ke mekgatlo ya ka ntle.
Koporasi e swanetše go aba thuto le tlhahlo tše di tšwelelago go maloko a yona, bahlankedi ba ba kgethilwego, balaodi le badiredi. E swanetše go ruta maloko a yona ka moka ka ga tshepedišo le taolo ya dikoporasi, ditokelo le mehola ya boleloko, le kgwebo ya koporasi. Maloko ka moka a Koporasi a swanetše go tlamelwa gore a kgone go tsenya letsogo ka kgontšho go tlhabollo ya Koporasi. Gape a swanetše go aba tshedimošo go setšhaba ka kakaretšo mabapi le dikoporasi le gore di šoma bjang.
Dikoporasi di swanetše go šomišana le dikoporasi tše dingwe. Sekhwi se thuša go tiiša mokgatlo wa koporasi.
Dikoporasi di šomela tlhabollo ye e swarelelago ya ditšhaba ka moka tša tšona. Diphetho di tšewa ke maloko, fela maloko a letetšwe go bontšha tshwenyego ka ga ditlhabollo tša setšhaba tšeo di ka thušago mang le mang.
Molao ga o bee mollwane mabapi le mehuta ya dikoporasi tšeo di ka ngwadišwago.
Koporasi ya temo, ke koporasi yeo e tšweletšago, e šomanago goba e bapatšago ditšweletšwa tša temo gomme ya aba ditsenywa tša temo le ditirelo go maloko a yona.
Koporasi ya badiriši ke koporasi yeo e hwetšago le go phatlalatša dithoto go maloko a yona le go bao e sego maloko a yona gomme e bile e aba ditirelo go maloko a yona. Koporasi yeo e rekago krosari ka bontši gomme ya e rekišetša maloko a yona le go setšhaba gomme ya fa maloko a yona phokoletšo ye ikgethago goba pušetšo yeo e theilwego godimo ga seroto sa kwano ke mohlala wa koporasi ya badiriši.
Koporasi ya papatšo le phepo e ra koporasi yeo e fepago ka ditsenywa tša tšweletšo go maloko a yona gomme ya bapatša goba ya šomana le ditšweletšwa tša tšona. Mohlala ke koporasi ya go roka yeo e fago didirišwa le metšhene ya go roka go maloko a yona gomme ya bapatša didirwa tšeo di rokwago. Lekala lekhwi le buša le akaretša le dikoporasi tša papatšo ya tša temo le phepo.
Koporasi ya ditirelo tša ditšhelete ke koporasi ya praemari yeo nepokgolo ya yona e lego go aba ditirelo tša ditšhelete go maloko a yona goba koporasi ya sekontari yeo e abago ditirelo tša ditšhelete go koporasi ya praemari. Mohlala ke koporasi ya dipoloko le kadimo moo maloko a kgobelago dipoloko tša ona gomme a fana dikadimo.
Koporasi ya Leago ke koporasi yeo e sa šomelego lešokotšo gomme e abago ditirelo tša leago go maloko a yona bjalo ka tlhokomelo ya bagolo, bana le balwetši.
Sosaete ya Poloko ya koporasi ke koporasi yeo e abago dikholo tša poloko, go akaretšwa le inšorense ya poloko le ditirelo tše di amanago nayo, go maloko a yona le bafepša ba yona.
Koporasi ya tirelo ke koporasi yeo e abago dintlo, tlhokomelo ya tša maphelo, tlhokomelo ya bana, dinamelwa, kgokagano goba ditirelo tše dingwe.
Koporasi ya Bašomi ke koporasi ya praemari yeo e abelago maloko a yona modiro, goba koporasi ya sekontari yeo e abelago dikoporasi tša praemari tša bašomi ditirelo..
Go a kgonagala go kopanya mehuta ye e fapanego ya dikoporasi go ba koporasi ya meholantši.
Pele ga ge koporasi e ka kgopela go ngwadišwa, go swanetše gore bonnyane go be le kopano e tee ya batho bao ba nago le kgahlego pele ga ge koporasi e dira kgopelo. Batho bao ba lego gona mo kopanong yekhwi ba swanetše go amogela molaotheo wa koporasi gomme ba kgethe balaodi ba mathomo ba koporasi.
Morago ga kopano yekhwi, sehlopha se swanetše go hlagiša kgopelo ya go ngwadiša go Mongwadiši wa Dikoporasi. Kgopelo yekhwi e swanetše go dirwa godimo ga foromo ya semmušo yeo e hwetšagalago go kantoro ya Mongwadiši.
Maloko a koporasi ya sekontari e ka ba "batho semolao" bjalo ka mekgatlo sebakeng sa batho ka botee. "Motho semolao" ke sehlopha seo se nago le maatla a go swana a semolao bjalo ka motho ka noši, bjalo ka tokelo ya go saena dikontraka le go tšweletša melato ya kgorotsheko.
Tefo ya ngwadišo goba tšhupetšo ya gore tefo ya ngwadišo e lefilwe.
Seroto sa tefo ya ngwadišo se bewa ke melawana ya dikarolo 1 le 6 tša Molao wa Dikoporasi.
Kgopelo e kgotsofatša dinyakwa ka moka tša Molao wa Dikoporasi.
Molaotheo wa koporasi o kgotsofatša dinyakwa ka moka tša Molao wa Dikoporasi.
Molaotheo wa koporasi o sepelelana le dikokwane tša koporasi.
Leina le le šišintšwego la koporasi le latela melawana ya Molao wa Dikoporasi ka ga maina a dikoporasi.
Ge Mongwadiši a kgotsofetše gore kgopelo e kgotsofatša mabaka ka moka, Mongwadiši o tla fa koporasi setifikeiti sa ngwadišo se se nago le nomoro ya ngwadišo. Ge koporasi e se no ngwadišwa e ba "motho semolao". Se se ra gore e na le maatla a semolao bjalo ka dikhamphani le dihlopha tše dingwe tša mohuta wokhwi.
Go fa mohlala. E ka tšwela pele go ba gona le ge maloko a yona a fetoga lebakeng. E ka bula diakhaonto tša panka gomme ya ba le mabu le dithoto tše dingwe. E ka tsenela dikontraka gomme ya ba karolo ya melato ya kgorotsheko. Bjalo ka "motho semolao" koporasi e tla ba le bontši bja ditokelo le maatla bjalo ka batho ka noši.
Pele ga ge sehlopha se ka ngwadišwa bjalo ka koporasi, ga se na le maatla akhwi. Ge motho yoo a šomago legatong la koporasi a tsenela kontraka leineng la koporasi pele ga ge koporasi e ngwadišwa, gona motho yoo a ka rwešwa boikarabelo bja ditlamorago. Le ge go le bjalo, koporasi e ka amogela kontraka lebakeng la kgwedi e tee la ngwadišo ka go diriša sephetho seo se dirilwego ke kopano ya kakaretšo ya mehleng. Ge koporasi e amogela kontraka ka tsela yekhwi, gona koporasi e tlengwa ke kontraka gomme motho yoo a e saennego ga a sa tlamilwe ka boyena ke kontraka.
Bopilwe ka bathobaso, basadi, bafsa, batho bao ba dulago mafelong a magaeng, basadi goba batho bao ba sa itekanelago mmeleng.
Hlatloša tekatekano le kgathotema ya maloko a yona.
Koporasi ye nngwe le ye nngwe yeo e ngwadišitšwego e swanetše go ba le leina le le fapanego le maina a dikoporasi tše dingwe. Mongwadiši wa Dikoporasi a ka se ke a amogela leina le le swanago le leina la koporasi ye nngwe leo le ka hlolago kgakanego.
Mongwadiši gape o tla gana go amogela leina leo le lahletšago, le sa nyakegego goba le ganetšwago ka tsela ye itšego. Go fa mohlala, koporasi e ka se ipitše "khamphani".
Koporasi ya sekontari e swanetše go ba le mantšu akhwi "koporasi ya sekontari/secondary cooperative'" bjalo ka karolo ya leina la yona gomme koporasi ya thešiari yona e be le mantšu akhwi "koporasi ya thešiari/tertiary cooperative".
Koporasi e swanetše go tsenya leina ka go dikontraka ka moka, ditlankane, mangwalo a kgwebo, diotara, le ditokumente tše dingwe tša semmušo. Dikoporasi tša sekontari goba thešiari di swanetše go bontšha gore ke dikoporasi tša legato la sekontari goba thešiari ka go ditokumente ka moka tša semmušo.
Leina la koporasi ya sekontari goba ya thešiari le swanetše go ba taetšo ye e nepagetšego ya kgwebo ye e hlalošitšwego ka go molaotheo wa koporasi. Go fa mohlala, koporasi ya sekontari yeo e swaranego le ditaba tša kago ya dintlo e ka se kgone go ipitša koporasi ya sekontari ya dipolokelo le mekitlana..
Mongwadiši wa dikoporasi a ka laela koporasi go fetola leina la yona ge e le gore leina lekhwi ga le latele melawana ka go Molao wa Dikoporasi..
Ge koporasi e sa phethagatše ditaelo tše bjalo mo matšatšing a 60, Mongwadiši a ka ntšha setifikeiti sa phetošo seo se fago leina le lefsa go koporasi gomme sa fetola molaotheo go laetša phetogo yekhwi. Ge sekhwi se direga, Mongwadiši o tla rulaganya gape tsebišo ya phatlalatša ka ga phetošo ya leina..
Ga go motho goba sehlopha ka ntle le koporasi yo a ka laetšago ka tsela efe le efe ka gore ba phethagatša kgwebo ya koporasi ye e ngwadišitšwego. Ke molato go tshela melawana yekhwi.
<fn>nso_Article_National Language Services_DINGWALO.txt</fn>
Na o tla nyaka ge NAC e kgokagana bjang le khamphani ya gago?
Mohuta wa ngwadišo ya khamphani ya gago?
Na khamphani e hlomilwe neng?
Naneofatša dikatlego tše kgolo tša bokgabo tša khamphani mengwageng ye 3 ya go feta.
Ke batho ba ba kae bao ba amegilego tshepedišong ya khamphani ya gago?
Dikarolwana 3.1 -3.
Mola karolwana 3.3 e le ya kgatišo ya dikgatišobaka/ dijenale fela.
Dithaetlele le mehutangwalo ya dipuku tšeo tšhelete e nyakelwago tšona.
Efa kakaretšo e šele ya puku ye nngwe le ye nngwe yeo tšhelete e nyakelwago yona.
Maksimamo 500 mantšu.
Hlaloša ka boripana maswanedi a kgatišobaka/jenale le merero yeo e tsinkelwago ke kgatišobaka/jenale yeo e nyakelwago tšhelete.
Maksimamo 500 Mantšu.
Na mo/bangwadi goba bathuši ba tla holwa bjang ke protšeke yekhwi?
Ga go bonolo gore NAC e thuše ka tšhelete ka moka ya Tekanyetšo ya protšeke, ka fao bolela bathuši ba bangwe ba ditšhelete bao o ba kgopetšego gomme o tlatše dintlha tša bona ka botlalo ka mo fase.
Efa seroto seo khamphani ya gago e se bolokago ka go protšeke yekhwi.
Efa seroto seo se kgopetšwego go NAC.
Bolela gore ke dikarolwana dife tša tekanyetšo tšeo ditšhelete tša NAC di tlogo šomišwa go tšona ge e amogetšwe?
Naneofatša thušo ya ditšhelete efe le efe ya pejana yeo khamphani ya gago e e amogetšego go tšwa go NAC.
Leina la akhaonto /moswarapukutlotlo yo a ikarabelago go taolo ya tšatši ka tšatši ya ditšhelete tša khamphani.
Moetapele wa Setšhaba le Setsebi sa Dingwalo/Moprofešenale.
Hlagiša ditšhupetšo tša go ngwalwa le go saenwa go tšwa go dipaki.
Mokhwi ke hlaloša gore tshedimošo ka moka ye e filwego ka go kgopelo yekhwi le ditokumente tše di lego ka go yona ke tša nnete le gona di nepagetše.
Ke tiišetša mokhwi gore tshedimošo ye e filwego ka go kgopelo yekhwi le ditokumente tše di lego ka go yona ke tša nnete le gona di nepagetše.
Ke hlagišitše ditokumente ka moka tše di kgopetšwego go ya ka mo go laeditšwego ka go Karolo 7.
HLE ELA HLOKO: Karolo goba tshedimošo ka moka ye o re fago yona e tla bolokwa ka digatišing ka nepo ya go ba le dipalopalo tša taolo tša dikgopelo le dithušo. Dikhopi tša tshedimošo yekhwi di ka abelwa, ge go nyakega, batho goba mekgatlo yeo re ka rerišanago nayo mabapi le kelo ya dikgopelo goba tlhapetšo ya dithušo. Mekgatlo ya go thuša ka tšhelete e abelana tshedimošo go tanya dikgopelo tša bomenetša le go kgomaganya tshepetšo ya kabotlaleletši ya ditšhelete. Go ruma, tshedimošo yekhwi e ka dirišwa ke Kgoro ya Bokgabo le Setšo.
<fn>nso_Article_National Language Services_DINTLHAMOKA TSA TIREL.txt</fn>
Re phegelela tirelo ya bokgoni bja maemo a lefase.
Ke ka lebaka lang go eba le setlwaedi sa khamphani sa bokgoni tirelong?
Kgotsofalo ke ke magato a seemo sa maikutlo sa motho se se hlolegago go papišo ya phethagatšo ya setšweletšwa tswalanong le ditetelo tša motho.
Go hlalosa maemo a kabo ya tirelo yeo e abelwago badirelwa ba rena ka go fetoša nepišo ya batho ba rena go tloga go ya sebopego sa kgwebišano go ya go se se theilwego godimo ga badirelwa - ka go realo e le go fihlelela le go fetiša ditetelo tša badirelwa go Panka le tirelo ya yona.
Tirelo ya bokgoni ke seo re phegelelago go go fa sona dinakong ka moka, ka gobane re a tseba gore tirelo ya boleng (khwalithi) bja godimo ke seo o se letetšego go tšwa go Land Bank / Panka ya Naga. Go kgotsofetše ka tirelo yeo o e amogetšego lehono, hle anke o botše mogwera wa gago. Ge go se bjalo, hle, dira gore Molaodi wa Lekala la gago a tsebe.
Go thomile go ba bohlokwa kudu go tsinkela go lotiwa ga badirelwa. Tsela yeo Land Bank/Panka ya Naga e kago go itshwarela badirelwa bayona ke ka go dira modiro wo mokaone wa go fihlelela le go kgotsofatša dinyako tša badirelwa.
Lebakeng la go feta Land Bank/Panka ya Naga e be e na le seo o ka rego ke monopholi, gomme go be go se na le maitekelo a a ikgethago a a nyakegago go thabiša badirelwa. Lehono, Land Bank e bakišana badirelwa le dipanka tša kgwebo. Badirelwa bakhwi bjale ba lebane le kgetho ye e nabilego ya ditšweletšwa le ditirelo. Badirelwa ba lehono ba rutegile le gona ba na le dinyako tše thata. Ditetelo tša bona tša boteng di hlatlošitšwe ke ditšweletšwa tša maemo a godimo le dikabelo tša tirelo. Ge Panka ya Naga e nyaka go itshwarela badirelwa ba yona le maemo a yona karolong ya tša ditšhelete, gona go nyakega filosofi ya mokgatlo, ka ge e le fela dikhamphani tšeo tebanyo ya tšona e lego badirelwa, e lego tšona di tlogo atlega, tšeo di kago tšweletša kelo ya godimo go badirelwa ba ba lebantšwego. Go itshwarela badirelwa ke modiro wo o fetišago wa kgoro ya papatšo le thekišo. Kgoro ya papatšo e ka ba le kgogedi fela ka go dikhamphani tšeo dikgoro le badiredi ba tšona ba ipopilego seboka ka katlego go akanyetša le go tsenya tirišong peakanyo ya dikelo tša phethagatšo tša badirelwa tše di nago le moya wa phadišano wo o phagamego. Seo se sa lekanywago, se ka se kgone go laolwa. Gore re tle re kgone go putsa badiredi ba rena mabapi le go šoma go ya ka makala a bohlokwa a phethagatšo gona go nyakega gore re kgone go lekanya tirelo le boleng/khwalithi.
Re rata go laletša badiredi ka moka go kgatha tema mo Lenaneong lekhwi la Tirelo la Land Bank.
Bokgoni Tirelong ke eng?
Se se ra gore go tšwa ka mešogofela go bona gore mathata a modirelwa a rarolotšwe. Bo akaretša go mo tšea kgopu go fihla kgojana. Go dira tša ka ntlenyana ga modiro wa gago, dikoketšo tšeo ba bangwe ba ka nogo ba ba sa di dire. Ka moka di ama MAIKUTLO. Ge o lokologile, o ititeile sehuba, o le matšato ebile o na le mafolofolo. Ka mehla o leka go ntšha bokgoni bja gago ka moka. Se se amana le go rata modiro ga gago le go ikgantšha ka seo o se dirago.E amana le go ikgantšha ka ge o šomela Land Bank/Panka ya Naga.
Dintlhamoka tša Panka ya Naga ke eng?
Leaneotirelo le na le 'ka mokgwa mang' le 'ka lebaka lang' malebana le go tšweletša tirelo ya badirelwa yeo e sego ya mehleng. Ka go latela ditšhupetši tšekhwi, o tla hlola boitsebelo bjoo bo thabišago le go thakgatša go badiredi le badirelwa ka bobedi.
Dintlhamoka tša lenaneotirelo ke mošupatsela wa go tšweletša tirelo ya badirelwa pepeneneng. A mangwe a maikemišetšo a bohlokwas a Land Bank ke go huetšahuetša ka tshwanelo Boleng bja Bophelo bja bohle. Wena bjalo ka motseta moo o lego gona, o na le sebaka se se kgethegilego sa go ba karolo ya mayo a a fetogago a batho! O karolo ya bokgoni bja batho ka go ba abela ditšhelete tše di swarelelago ditorong tša bona! Malebiša a rena ga se fela a tlhabollo ya ka ntle ya badirelwa ba rena, eupša le tlhabollo ya ka gare ya badiredi ba rena. Dintlhamoka tšekhwi di tla go thuša go itšweletša bjalo ka motho yo a tshwenyegago ka ga badirelwa a bile a tshwenyega ka ga tirelo.
Re rata go hlohleletša bašomi ka moka ba Land Bank go diriša dintlha tše di lego lenaneong la ka tlase. A re tutuetšaneng le go hlohleletšana tšatši ka tšatši, e sego fela go šoma ka maatla ka moo go kgonegago, eupša le go phatlalatša mafolofolo ao a fetelago mo malebišeng a bophelo le modiro.
Amogela badirelwa ka moka ka pelapela ka mo go kgonagalago ka go lebantšha mahlo le bona le ka myemyelo. Ge o sa kgone go thuša modirelwa semeetseng, dira gore ba tsebe gore o tla ba thuša ka bjako ka moo go kgonegago.
Dumediša badirelwa ka moka lefelong la tetelo, go sa kgathalege gore o soma le bona goba aowa, ba botšiše ge e le gore ba thušitšwe le gore na o ka ba thuša. Ge o lokile go ka thuša modirelwa, myemyela, mo dumediše ka 'tumedišo ya mesong goba ya manthapama 'Le tsogile bjang" le " le hlwele bjang,", kgopela tshwarelo ge ba letile sebaka ge e le gore go a nyakega, gomme o itsebiše ka leina la gago. Go fa mohlala," Le tsogile bjang, ke manyami ge le letile lebaka le letelele. Nna ke Jane (goba Mtšna Smith), na lehono nka le thuša ka eng" Diriša polelo ya dithommele le segalo sa lentšu sa maswanedi?
Hwetša leina la modirelwa gomme o le diriše kgafetšakgafetša mo ditherišanong. Kgonthiša gore tlhabošo ke ye e nepagetšego.
Mothofatša boitsebelo bja modirelwa ka go mo tsenya mo poledišanong ye kopana, ge go kgonega. Ke moso wo monanana, ga go bjalo?
E ba le botho, se kgethologanye, lokologa gomme o be le maitshwaro a mabotse.
Laetša seriti sa boprofešenale gomme mo dinakong ka moka e ba le malebiša a a lokologilego.
Se dire gore badirelwa ba kwe dipoledišano tša praebete, e ka ba tša mogala goba ye e lego gare ga maloko a setafo. Diriša tlhokomelo ya gago. O se ke wa araba selefouno ya gago ka ntle le go kgopela tumelelo pele go modirelwa gomme wa kgopela tshwearelo ka morago.
Efa modirelwa lebaka ge o tloga tesekeng ya gago.
Theeletša ka tlhoafalo gomme o kgonthišiše gore o botšiša dipotšišo ka moka tša maswanedi tšeo di ka dirago gore go be le kutollo ya tshedimošo yeo e nepagetšego. Kgonthiša gore o kwešiša, le ge sekhwi se ka amana le go hwetša toloki go go thuša. Kgonthiša gore o kwešiša taba yeo ba e hlagišago gabotse pele ga ge o leka go e rarolla.
Swara badirelwa ka moka ka tlhompho ye kgolo gomme o se ahlole badirelwa go ya ka diponagalo tša bona. Swara badirelwa ka moka bjalo ka badirelwa ba ba kgonagalago ba bohlokwa (Gauta).
Iphe nako ya go hlalosetša modirelwa gore ke ka lebaka lang kadimo ya gagwe e gannwe.
Ge modirelwa a sa kgotsofatše dinyakwa tša kadimo ya poronse, selibera goba gauta, laetša modirelwa legorwana la tekamahlatse la ka fasana (poronse go ya kgato godingwana).Tšea nako le maitapišo go thuša modirelwa ka setšweletšwa se maleba le tlhopho ya tekamahlatse (risiki) yeo e tlogo kgotsofašsa dinyako tša gagwe bokaonekaone.
Dingongorego dife le dife di swanetše go lokišwa ke Molaodi wa Lekala (BD).
O se ke wa sola lekala le lengwe la panka goba kantorokgolo ge go bile le phošo. Ithweše bothata mageletleng gomme o fe modirelwa krediti ya lebakana ge e le gore seemo se nyaka go eba bjalo.
Hlohleletša badirelwa go tlatša lenaneopotšišo la Tirelo ya Badirelwa gomme ba le lahlele ka go Lepokisana la Ditšhišinyo mo lekaleng.
Se tsene modirišanikawena ganong ge a le gare a thuša modirelwa.
Efoga go dira modiro wo e sego wa badirelwa mola badirelwa ba eme ba letile mothalading.
Fetša tulo ye nngwe le ye nngwe ya modirelwa ka go leboga modirelwa ka leina gomme o rume ka koketšwana yekhwi "Ehlwang gabotse!"
Tsebiša kamogelo ge o sa kgone go araba megala.
O se ke wa tlogela mogala o tlošitšwe lekopelwaneng goba wa o tlogela o lla sebaka o sa arabje.
Kgopela tshwarelo ge o emišitše modirelwa a letile ge mogala o ka be o llile sebaka ka mo go sa nyakegego.
Myemyela ge o araba mogala.
Lekala la Land Bank, Thobela. Nka go thuša ka eng?
Botšiša nodirelwa " Ke bolela le " gore o tle o hwetše leina la gagwe.
Hwetša leina la modirelwa gomme o le diriše kgafetšakgafetša poledišanong. Kgonthiša gore tlhabošo ke ya maleba.
O se ke wa dira gore moletši a eme sebaka se setelele.
Kgonthiša gore o ngwala dintlha tša molaetša ka tshwanelo.
Efa melaetša ka moka nakong ya metsotso ye 30 morago ga go e amogela.(Se se akaretša le melaetša ye e ngwadilwego ya bewa godimo ga teseke ya motho).
Bea ditetelo tša nnete ge bothata bo ka se rarollege ka bjako. Diriša tsebo ya gago ya tshepetšo ye gore o kgone go bea matšatši a go tswalela. Mabakeng a tšhoganetšo, sepediša taba ka go e fetišetša go Molaodi wa Lekala.
Ithweše dinyakišišo ka moka go fihlela ge di rarolotšwe.
Rarolla dinyakišišo ka pelapela ka moo go kgonegago gomme o bitše modirelwa go boa gore o mo eletše ka ga boemo bja nyakišišo ya gagwe.
Sedimoša modirelwa ka mehla ka ga boemo bja nyakišišo ya gagwe.
O se tsoge o fetišeditše modirelwa kantorong ya MD (Molaodi wa Lekala). Ka mehla mo fetišetše go Lefelo la Tlhokomelo ya Badirelwa mo go : 0800 00 52 59.
Morago ga go ruma tsenelano ya mohuta wa "tharollo ya bothata" o ka no botšiša, "Na go sa na le se sengwe seo nka go thušago ka sona lehono?
Kgopela tshwarelo ge kgopelo e ka se phethagatšwe gomme ka mehla o fe tšeo di ka dirwago legatong la sona. Go le fa mohlala: Kgato-godingwana (legorwana la tekamahlatse ya fasana).
Tšholla Lepokisana le beke ka beke.
Itokišetše go dira modiro ge go bulwa.
O se ke wa kgokgoetša badirelwa nakong ya go tswalela mme setafo (bašomi) ba swanetše go ikemišetša go thuša badirlewa morago ga nako ya go tswalela.
Badirelwa ba swanetše go amogelwa le go thušwa e sego go feta metsotso ye 15 morago ga go tsena ka lekaleng. Ge modirelwea a ka leta nako ye teletšana hle, ba eletše mabapi le nako ye e šetšego ya tetelo gomme o kgopele tshwarelo.
Ditulo tsa tlhahlo ya Bamphato ya tšatšikatšatši di swanetše go tsenya gare polelo ya Thutišo ya metsotso ye 10 (e fiwago ke BD) yeo e diregago pele lekala le bulwa.
Phethagatšo ya ditirelo ya motho ka noši e swanetše go hlapetšwa ke BD /ML: Nako ye e tšerwego pele go elwa dipelaelo/dingongorego tša badirelwa hloko.
Dira gopre badirelwa ba dule ba tseba boemo letšatši ka letšatši le beke le beke.
Leletša badirelwa sebakeng sa go ba ngwalela mangwalo.
Popopolelo le mopeleto di swanetše go lekolwa gomme dikgokaganyo ka moka di swanetše go hloka diphošo.
Go se be le mangwalo a a ngwadilwego ka seatla a a romelwago go badirelwa.
Diriša dingwalelo tšeo di nago le dintlha ka botlalo tša kgokaganyo tša lekala. Kgonthiša gore ditaba tše di lego ka go dikgakollo tša ka fase di nepagetše le gona ke tše difsa.
O se ke wa diriša dingwalelo, dihlogo tša lengwalo, diomfolopo tša kgale.
Hle, beakanya dikhomphutha go tekolo ya mopeleto wa Seisimane(Afrika-Bowrwa) ka go Panele ya Taolo/Peakanyo ya Selete.
Ela hloko gore dimemorantamo ke tša go dirišwa ka gare fela.
Latišiša diphumolo ka moka tša dikadimo le badirelwa bao ba fetšago go lefa dikadimo tša bona.
Leloko la Setafo leo le bego le ikarabela dikadimong tša bona (ge go lebane) o swanetše go etela goba go leletša modirelwa go leka go lekodišiša mabaka ao a dirilego gore ba fetše go lefela kadimo tša bona gomme o ba hlohleletše go ipoeletša.
Go swanetše go leka ka mešogofela go lota badirelwa ba dikgwebo.
Romela lenaneopotšišo la therišano ya go tšwa le dikgokaganyo tša mafelelo go baromelwa bao ba phumolago goba ba fetšago go lefa dikadimo tša bona.
Lekala le lengwe le lengwe le swanetše go laetša leswao la khamphani ka gare le ka ntle.
Diiri tša modiro di swanetše go laetšwa ka tshwanelo.
Digatišwa ka moka di swanetše go ba seemong se se phethagetšego. Maswao a dikhomphutha le maswao ao a ngwadilwego ka seatla a dipampiri a a mamareditšwego mabating le maboteng ga a amogelege gomme a swanetše go tlošwa go bewe maswao ao a gatišitšwego.
Go se dirišwe selotheipi go fega maswao goba dipapetla.
Maswao ka moka a ka ntle a swanetše go hlweka le gona a be seemong sa go šoma ge a bonegilwe.
Maswao ka moka a ka gare a swanetše go hlweka le gona a be seemong se se phethagetšego.
Go se kgogwe, gwa lewa goba go nwa selabaneng sa badirelwa go akaretša lekala ka moka.
Hle kgonthiša gore Seriti sa Lekala se phagamišitšwe gomme moo go kgonegago o tloše ditlabelo/dithoto tše di robegilego goba di nago le diphošo.
Mabota a lekala a swanetše go hlweka le go hloka sekodi.
Mafastere a swanetše go hlweka le gona a se be a a senyegilego.
Mabato a swanetše go hlweka ka moo go sa belaetšego.
Mabone a swanetše go ba seemong sa go šoma. Mafelo a tirelo a swanetše go bonegelwa ka tshwanelo.
Dimela di swanetše go hlweka. Go se be le matšoba a maitirelo mafelong a tirelo.
Go swanetše go ba le dithinthelamelora tše di lekanego mafelong a tirelo.
Go se bewe ditsebišo tša setafo mafelong a tirelo.
Mafelo a Setafo a swanetše go dula a nathile dinakong ka moka.
Modiredi yo mongwe le yo mongwe wa lekala o swanetše go lemoga ponagalo ya lekala gomme a thuše go lota ponagalo ya seprofešenale dinakong ka moka. Badiredi ka moka ba swanetše go apara diaparo tše di amogelegago tša khamphani/ tša kantoro.
Dipukwana tše di lekanego di swanetše go bewa ka bothakga mafelong a tirelo.
Bjalo ka ge re dumela gore tlhokomelo ya modirelwa e bohlokwa mo go katlego ya Land Bank, Dintlhamoka tša Tirelo tša ka godimo di swanetše go dirišwa dinakong ka moka.
Bašomi ka moka ba ba thušago badirelwa ba swanetše go amogela lenaneo la tlhahlo la Bokgoni bja Tirelo leo Bahlahli ba Semphato ba hlahlelwago ka lona.
Dinkgwete tša tirelo ya badirelwa ya tikologo ba tla sepediša lenaneo le. Se se tla kgonthiša gore re fihlelele maikemišetšo a rena a Tirelo.
Ge o se na le nnete ya gore Nkgwete ya Tirelo ya Badirelwa ke mang ka go lekala la gago, hle ikgokaganye le rena.
Hle, se dikadike, ikgokaganye le kgoro ya Thekišo le Papatšo o lokologile ge o ka Ba le dipelaelo mabapi le efe le efe ya tša ka godimo.
<fn>nso_Article_National Language Services_DINYAKISISO TSA BADUD.txt</fn>
Naa lenaneopotšišo le le ile la lekolwa (goba lebelelwa) go bona ge e ba ke la khwalithi ke mohlankedi ofe goba ofe wa Dinyakišišo tša Badudi ka ntle ga mmadi?
FOLEPE: Karolo ye e akaretša tshedimošo ya motho yo mongwe le yo mongwe ka lapeng.
BALELA GODIMO: Ka kgopelo efa leina le sefane sa motho yo mongwe le yo mongwe yo gantši a dulago ka lapeng le e ka ba bonnyane mašego a mane ka beke le gona a dirile bjalo mo dibekeng tše dine tše di fetilego, e ka ba a be a le gona goba a se gona nakong ya dipoledišano. Tshedimošo e swanetše go hwetšwa gape go motho yo mongwe le yo mongwe yo a robetšego mo lapeng bošego pele ga poledišano bjalo ka moeng. O se lebale go akaretša masea le leloko lefe goba lefe la lapa leo le sego gona ka nako ya poledišano.
Ka lapa ke ra sehlopha sa batho bao ba dulago mmogo, le go itshelela dijo ka bobona goba dilo tše dingwe tše bohlokwa tša go iphediša, goba motho o tee yo a dulago a le tee.
Lenaneopotšišo le tee le tlaletšwa lapa le lengwe le le lengwe leo le hlaotšwego. Ge e le gore go na le batho ba go feta ba 10 ka lapeng, šomiša lenaneopotšišo la bobedi.
P-01 NOMORO YA MOTHO Nomoro ya Motho efa kholomo goba nomoro ya motho go motho yo mongwe le yo mongwe go tloga go 01 go fihla go 10; ge e le lenaneopotšišo la bobedi, thoma go tloga go 11 bjbj.
Ngwala fase leina le sefane sa leloko le lengwe le le lengwe mo kholomong ya maleba.
Thoma ka maloko ao a tlwaelegilego (o thoma ka hlogo) ao a bego a le gona bošego bja go feta, a latelwa ke maloko ao a bego a se gona, gomme mafelelong ke ao a bilego gona lapeng bošego bja go feta bjalo ka baeng.
Dinako ka moka thoma ka hlogo goba hlogo ya lapa ya motšwaoswere, mohl. nomoro ya motho 01. Hlogo goba hlogo ya lapa ya motšwaoswere ke motho yo e lego yena a tšeago diphetho ka lapeng. Ge batho ba babedi goba go feta ba lekana go tšea diphetho, thoma ka yo mogolo pele. Ngwala ka thoko.
E ka ba (motho) o phela a le gona ka lapeng tekano ya mašego a mane ka beke go akaretšwa mo dibekeng tše nne tša go feta?
E ka ba (motho) o bile gona ka lapeng bošego bja go feta?
O se ke wa botšiša potšišo.
F-06 Naa nomoro ya motho ke efe (P-01) ya motho yo a abilego tshedimošo?
Tsenya nomoro ya motho ka gare ga lepokisi.
Ka ntle ga molao ofe goba ofe, ga go pušetšo goba tshedimošo e nngwe yeo e kgobokeditšwego ke Dipalopalo tša Afrika Borwa ka dinepo tša dipalopalo tša semmušo goba tše dingwe tšeo di amanago le motho goba lapa tšeo di ka utullelwago go motho yo mongwe.
Motho ofe goba ofe yo a amegago mo go kgoboketšweng ga, goba yo a ka šomišago, tshedimošo yeo, o swanetše go thoma ka go tšea kano ya sephiri.
& 18(g) Mohlankedi ofe goba ofe wa Dipalopalo tša Afrika Borwa yo a utullago ka maikemišetšo tshedimošo efe goba efe yeo e hweditšwego nakong ya thwalo ya motho yoo a sa dumelelwago go amogela tshedimošo o tla bonwa molato le go lebanwa ke kotlo ya faene ye e sa fetego R10 000, goba kgolego ya paka ye e sa fetego dikgwedi tše 6 goba bobedi.
Ka kgopelo itsebiše ka go dumediša, ge go kgonega ka polelo yeo e kwešišwago ke maloko a lapa.
Thobela, leina la ka ke Ke mmadi yo a thwetšwego go sepediša dinyakišišo tša Badudi legatong la Dipalopalo tša Afrika Borwa.
Laetša lengwalo la boitsebišo go tšwa go Dipalopalo tša Afrika Borwa.
Dinyakišišo tše di dirwa go mebasepala ka moka. Nepo ya dinyakišišo ke go kgoboketša tshedimošo ka palo ya batho bao ba dulago mo mafelong ao a kgethilwego le maemo a bona a bophelo. Se se tla thuša go peakanyo ya ka moso, thušo ya ditšhelete le phethagatšo ya mananeo a go fapana mo setšhabeng le masepaleng wa geno.
Tshedimošo efe le efe yeo e fiwago e tla swarwa ka tsela ya sephiri.
Nka kgopela go bolela le hlogo ya lapa goba hlogo ya motšwaoswere ya lapa le Hlogo ke yo a tšeago diphetho ka lapeng le goba motho yo maloko a lapa a mo tšeago go ba hlogo ya lapa le?
Dipalopalo ya Dipalopalo tša Afrika Borwa e šomiša dipolelo tša semmušo tše 11 go Dinyakišišo le Dipalopalo tša Badudi. Lenaneopotšišo le gatišitšwe ka Seisimane gomme diphetolelo ka dipolelo tše dingwe tša semmušo tše 10 di dirilwe mo pukwaneng ya ka thoko. Go šišinywa gore poledišano e dirwe ka polelo yeo leloko la lapa le ratago go e šomiša, le gore mmadi a ngwalollele diphetolo mo lenaneopotšišong. Ka lebaka le, mmadi o swanetše go tseba polelo yeo e šomišwago go lefelo leo le kgethilwego le go tseba diphetolelo tša maleba ka go pukwana gore a tle a kgone go akaretša maloko ka moka a lapa ao a nago le šedi mererong ya polelo.
Ke mang yo a swanetšego go tlatša lenaneopotšišo?
Dipalopalo tša Afrika Borwa e bona go le kaone gore mmadi wa go hlahlwa a tlatše lenaneopotšišo. E ka ba fela mo mabakeng ao a kgethegilego moo motho yo mongwe a ka dumelelwago go tlatša lenaneopotšišo.
Ke mang yo a swanetšego go balwa mo lenaneopotšišong le?
Maloko ka moka ao a mehleng a lapa ao a dulago lapeng le ge e ka ba mašego a mane ka beke le gona a dutše fao dibeke tše dine tše di fetilego, gammogo le baeng bao ba robetšego bošego bja go feta pele ga dipoledišano ka mo lapeng. Lapa ke sehlopha sa batho bao ba dulago mmogo, le gona ba itshelela mmogo dijo le dilo tše dingwe tše bohlokwa go iphediša, goba motho o tee yo a dulago a le noši.
O ka tlatša bjang lenaneopotšišo?
Go dipotšišo moo go nago le kgetho ya dikarabo ye e abjago, mmadi o swanetše go swaya lepokisi la maleba ka sefapano (X).
Go dipotšišo tša dinomoro go swana le mengwaga, mmadi o swanetše go ngwala karabo ya maleba ka gare ga lepokisi bjalo ka nomoro (mohl. "007", "025").
Go dipotšišo tše go se nago kegtho tšeo di amanago le maina a mafelo, mošomo le intaseteri, mmadi o swanetše go ngwala karabo ya go bonala ka ditlhakakgolo ka gare ga sekgoba seo se abilwego. Ka kgopelo efoga go ngwala ka gare ga kholomo ya kgauswi le leloko la lapa. O ka ngwala ka thoko ge go nyakega, ge e le gore karabo e a bonala le gona e ka gare ga kholomo.
Seo se šomišwago ge go tlatšwa lenaneopotšišo?
Šomiša phensele. Ge o dira phošo, šomiša rabara go phumula phošo gomme o ngwale karabo ya maleba.
Kgetho ya tšhomišo ya phensele ke go thuša gore o kgone go phošolla diphošo, go thuša mo morerong wa go swaya dikarabo le go fokotša diphošo tša temogo ya tlhaka.
Lenaneo la Mešomo ya Setšhaba Katološitšwego ke leano la mmušo la naga ka bophara leo le ikemišeditšego go rarolla tlhahlo go tša tlhokego ya mešomo le tšwetšopele ya bokgoni. Le ikemišeditše go bea batho bao ba sa šomego go mošomo wa tšweletšo go tšwetša pele mediro ya leago ya mohola mola ka go le lengwe le abela bašomi ka bokgoni ge ba dutše ba šoma, seo se swanetšego go kaonafatša bokgoni bja bona bja go hwetša mogolo wa go iphediša ka moso.
Thoma ka letsogong la nngele (nomoro ya motho 01) gomme o fetše karolo A ya motho yo mongwe le yo mongwe ka go lapa ka thoko.
BALA: Ke tlile go go botšiša tshedimošo ye e itšego ka motho / moeng ka gare ga lapa.
Naa tšatšikgwedi (la motho) la matswalo ke efe?
Tšatšikgwedi la matswalo le ngwadilwe bjalo ka DD/MM/YYYY.
DD e emetše letšatši: MM e emetše kgwedi gomme YY e emetše ngwaga.
Mohlala, ge motho a belegwe ka 7 Setemere 1963, ngwala 07 go emela letšatši DD, 09 go emela kgwedi MM, le 1963 go emela ngwaga YY.
Naa mengwaga (ya motho) ke e mekae go mengwaga ye e feditšwego?
Ge mengwaga e sa tsebje efa kakanyo ya mengwaga.
Go masea a ka fase ga ngwaga o 1 ngwala 000 ya mengwaga.
Go motho wa mengwaga e 7 le dikgwedi tše 10 ngwala 007 ya mengwaga.
E ka ba (motho) ke monna goba mosadi?
E ka ba kamano (ya motho) le hlogo goba hlogo ya motšwaoswere ya lapa?
Naa maemo a tša nyalo (a motho) ke afe GABJALE?
BALA go tšwa go lenaneo leo le abilwego gomme o ngwale khoute e tee fela ka motho.
Ke mang, ka lapeng, yo a (motho) e lego mogatša goba molekani?
Ngwala nomoro ya motho goba molekani ka gare ga lepokisi la maleba. Ge e le gore mogatša ga a gona, ngwala 99.
Motho a ka itlhalosa bjang go ya ka morafe?
Ngwala khoute ka gare ga lepokisi.
O belegetšwe go Profense efe?
O belegetšwe go toropokgolo, toropo, pušoselegae goba motseng ofe?
Ngwala leina la lefelo ka DITLHAKAKGOLO.
O belegetšwe go nagalegae, dipolaseng, bodulo bja go šušumela goba polase efe?
Ngwala leina la lefelo ka DITLHAKAKGOLO.
O dula go toropokgolo, toropo, pušoselegae goba motseng ofe dinako tše ntši?
Ngwala leina la lefelo ka DITLHAKAKGOLO.
O dula go nagalegae, dipolaseng, bodulo bja go šušumela goba polase efe dinako tše dintši?
Ngwala leina la lefelo ka DITLHAKAKGOLO.
Naa motho yo o be a dula ka ntlong ye ka Oktoboro 2001?
Swaya lepokisi la maleba ka X.
Ke ka ngwaga le kgwedi efe yeo (motho yo) o hudugetšego ka ntlong ye?
Ke ka profenseng efe yeo o dutšego go yona pelpe ga ge o hudugela ntlong ye?
Ngwala khoute ka gare ga lepokisi.
O be o dula go toropokgolo, toropo, pušoselegae goba motseng ofe pele ga ge o hudugela mo ntlong ye?
Ngwala leina la lefelo ka DITLHAKAKGOLO.
O be o dula go nagalegae, dipolaseng, bodulo bja go šušumela goba polase efe pele ga ge o hudugela ka ntlong ye?
Ngwala leina la lefelo ka DITLHAKAKGOLO.
BALA: Ke tlile go go botšiša tshedimošo e nngwe ka thušo ya ditšhelete tša bogolofadi le tša leago go motho/moeng yo mongwe le mongwe ka lapeng.
E ka ba (motho) o na le bogolofadi?
Swaya lepokisi la maleba ka X. Ge e le gore karabo ke 2 goba 3 e ya go P-22.
E ka ba (motho) o na le bogolofadi bja mohuta mang?
Bala le go Swaya ye nngwe le ye nngwe yeo e lego yona ka X. Bogolofadi bja multiple bo laetšwa ka go swaya kgetho ya go feta e tee.
E ka ba bogolofadi bjo bo tloga bo thibela (motho) go kgatha tema ka botlalo mo medirong ya bophelo (go swana le thuto, mošomo, leago)?
E ka ba (motho yo) o amogela thušo ya tšhelete go tšwa go bobotlana/mmušo?
Ke mohuta ofe wa thušo ya tšhelete yeo (motho) a e hwetšago?
E ka ba (motho yo) gabjale o tsena sekolo?
Swaya lepokisi la maleba ka X. Ge karabo e le 2 (Aowa) e ya go P-27.
Ke mohuta ofe wa institšušene wo (motho) a e tsenago?
BALA gomme o ngwale khoute ka gare ga lepokisi.
Ye nngwe (laetša)...
Ngwala khoute ka gare ga lepokisi.
E ka ba ke maemo afe a thuto ao motho a a phasitšego?
Ngwala khoute ka gare ga lepokisi.
Go motho yo a nago le kereiti 12, nyaka go tseba ge e ba o dumeletšwe go ya yunibesithi goba aowa.
Go motho yo a nago le sethifikheiti goba diploma, nyaka go tseba ge e ba o na le kereiti 12 (mphato wa 10) goba aowa.
Ge e le gore ga se a tsena sekolo e ya go P-28.
E ka ba (motho yo) o kgona go bala le ge e ka ba ka polelo e tee?
E ka ba (motho yo) o kgona go ngwala le ge e ka ba ka polelo e tee?
P-30a Mo matšatšing a 7 a go feta, e ka ba (motho yo) o ile a sepetša goba a dira mohuta ofe goba ofe wa kgwebo, e kgolo goba e nnyane, ya gagwe goba le mo(ba)gwebišani yo(ba) mo(ba)ngwe le ge e ka ba iri e tee feela.
Mehlala: Go rekiša dilo, go dira dilo wa di rekiša ka theko ya fase, go lokiša dilo, go leta mebotoro, go hlotla bjala, go loga batho meriri, dikgwebo tša kretšhe dikgwebo tše dingwe tša dithekisi goba mehuta e mengwe ya dinamelwa, go ba le lefelo la tša semolao goba tša kalafo, bjbj.
P-30b Mo matšatšing a 7 a go feta, e ka ba (motho) o ile a dira mošomo o mongwe wa go hwetša mogolo, moputso, tswala goba tefo ka tebogo (go sa akaretšwe mošomo wa ka gae) le ge e ka ba iri e tee?
Mehlala: mošomo wa tlwaelo, kontraka, wa casual goba mošomo wo monnyane, mošomo go lefša ka dijo goba marobalo.
P-30c Mo matšatšing a 7 a go feta, e ka ba (motho) o dirile mošomo bjalo ka mošomi wa ka gae go hwetša mogolo, salary, goba tefo ka tebogo goba le ge e ka ba iri e tee.
P-30d Mo matšatšing a 7 a go feta, e ka ba, (motho) o thušitše kgwebo ya ka gae ka mošomo o mongwe wa ka lapeng le ge e ka ba iri e tee feela.
Mehlala: Thuša go rekiša dilo, dira dilo go di rekiša ka theko ya fase goba exchange, go dira diakhaonte, go hlwekiša kgwebo, bjbj. O se ke wa bala mošoom wa ka lapeng.
P-30e Mo matšatšing a 7 a go feta, e ka ba (motho) o dirile mošomo ofe goba ofe go wa pholoto, polase, serapaneg sa dijo, lešaka la dikgomo la lapa la gagwe goba thuša go bjala ditšweletšwa tša polaseng goba go diša diruiwa tša ka lapeng le ge e ka ba iri e tee feela.
Mehlala: Go lema, go hlagola, go diša diruiwa.
P-30f Mo matšatšing a 7 a go feta, e ka ba (motho) o dirile mošomo wa go aga goba mošomo o mogolo wa go lokiša legae la gagwe, poloto, lešaka la dikgomo goba kgwebo le ge e ka ba iri e tee feela.
P-30g Mo matšatšing a 7 a go feta, e ka ba (motho) o theile dihlapi, prawns, hlapi ya šele, dipohhofolo tša naga goba dijo tše dingwe go di rekiša goba dijo tša lapa le ge e ka ba iri e tee.
P-30h Mo matšatšing a 7 a go feta, e ka ba (motho) o kgopetše tšhelete goba dijo mo setšhabeng le ge e ka ba iri e tee feela?
P-31 Le ge e le gore (motho) ga se a dira efe le efe ya mediro ye mo matšatšing a a šupago a go feta, e ka ba o na le mošomo, kgwebo, goba modero o mongwe wa ekonomi goba wa bolemi wo a tla o boelago go wona?
Go mediro ya tša temo, nako yeo e sego ya temo go tša temo ga se go se be gona mošomong lebakanyana.
P-32 Ke ba baka la eng (motho) a se a šoma mo matšatšing a a šupago a go feta?
Mošomi wa kontraka, mohl.
P-33 Ge mošomo wa maleba o ka ba abja, o ka thoma go šoma mošomo ka pela bjang?
P-34 Mo nakong ya dibeke tše dine tša go feta, e ka ba o tšere magato?
E ya go P-40.
Laetša gore ke efe ya tše di latelago yeo e hlalosago maemo a thwalo (a motho) gabotse.
P-37 E ka ba mokgahlo/kgwebo/kgwebopotlana/lekala moo (motho) a šomago ke lekala la semmušo goba le e sego la semmušo?
Thwalo ka go lekala la semmušo e šupa moo mongmošomo (institšušene, kgwebo) e ngwadišitšwego (e lego e na le nomoro ya motšhelo) mola ye e seog ya semmušo e le ge e se ya retšisetarwa.
E ka ba mohuta wa mošomo (wa motho) ke ofe mo mošomong?
Mohlala: morekiši wa mokgotheng, morutiši wa sekolo wa poraemari, mošomi wa ka lapeng, bjbj.
Ngwala ka DITLHAKAKGOLO.
Mohlala: Moepo wa gauta, kago ya ditsela, suphamakete, tirelo ya sephodisa, tlhokomelo ya maphelo, go loga moriri, pankeng, goba leruo la subsitence ge e le gore o a ipereka.
Ngwala ka DITLHAKAKGOLO.
P-40 Naa (motho) a ka ba a kwele ka Lenaneo la Mešomo ya Setšhaba le le Katološitšwego (EPWP)?
P-41 E ka ba (motho) a kile a kgathatema ka go Lenaneo la Mešomo ya Setšhaba le le Katološitšwego mo dikgweding tše 6 tša go feta?
P-42 E ka ba lenaneo le be le le go lefelo/tikologo e tee le lapa?
P-43 E ka ba ke eng, ge e ba di gona, tše o holegilego ka tšona ka go tsena lenaneo le?
P-44 Ke mohuta ofe wa bokgoni wo (motho) a o hweditšego nakong ya lenaneo?
Swaya lepokisi la maleba ka X.
Ge karabo e le 2 (Aowa) gona e ya go P-53.
a. Ke bana ba ba kae, ge e ba ba gona, bao (motho) ka ba bago ba belegwe ba phela, le ge e le gore ba ka no ba ba hlokofetše ka morago ga fao?
b. Ke ba ba kae ba bona bao e lego bašemane?
c. Ke ba ba kae ba bona bao a lego basetsana?
Akaretša bana KA MOKA, k.g.r. bao e lego gore bas a phela, e ka ba ba dula ka lapeng le goba aowa, le bao ba hlokofetšego. O SE KE A BALA BAO BA BELEGWEGO BA HLOKOFETŠE.
a. Ke bana ba ba kae bao ba sa phelago gomme ba dula le wena ka lapeng le (go akaretšwa bao ba godilego)?
b. Ke ba ba kae ba bona bao e lego bašemane?
c. Ke ba ba kae ba bona bao a lego basetsana?
a. Ke bana ba ba kae bao ba sa phelago gomme ba dula felo go gongwe (go akaretšwa bao ba godilego)?
b. Ke ba ba kae ba bona bao e lego bašemane?
c. Ke ba ba kae ba bona bao a lego basetsana?
a. Ke bana ba ba kae bao ba gabjale ba hlokofetšego?
b. Ke ba ba kae ba bona bao e lego bašemane?
c. Ke ba ba kae ba bona bao a lego basetsana?
Naa ngwana wa mafelelo o belegwe neng?
Ngwala letšatši, kgwedi le ngwaga tša ngwana yo a belegwego la mafelelo yo a phelago. Swaya lepokisi la mafelelo la maleba ge e ba ngwana o sa phela mo nakong ya dinyakišišo, Febereware 2006.
P-51 E ka ba ngwana yo a go belegwa mafelelong e le monna goba mosadi?
Swaya lepokisi la maleba ka X.
P-52 E ka ba ngwana (wa motho yo) yo a belegwego la mafelelo a sa phela?
Swaya lepokisi la maleba ka X.
E ka ba (motho yo) mmagwe yo a mmelegego o sa dutše a phela?
Swaya lepokisi la maleba ka X.
Ge karabo e le 2 goba 3 gona e ya go P-55.
Nomoro ya mmago ngwana. (Nomoro ya kholomo ya mmagwe wa madi). Ge mmagwe a sa dule le yena ka gae, ngwala 99.
E ka ba ngwana yo tatagwe yo a mmelegego o sa dutše a phela?
Swaya lepokisi la maleba ka X.
Nomoro ya tatago ngwana. (Nomoro ya kholomo ya mmagwe wa madi). Ge tatagwe a sa dule le yena ka gae, ngwala 99.
Ke legoro lefe la letseno leo le hlalosago gabotse letseno ka kakaretšo la (motho) pele ga motšhelo?
Ngwala khoute ka gare ga lepokisi.
BALA: Ke tlile go kgopela tshedimošo ka ditirelo tša bodulo le tša ka lapeng.
Ke efe ya tše di latelago yeo e hlalosago gabotse mohuat wa bodulo wo lapa le le dulago go lona?
Ge e le gore lapa le le dual go BODULO BJA GO FETA BOTEE, ngwala khoute ka go bodulo bjo BOGOLO bjoo lapa le le dulago go lona ka gare ga lepokisi.
Bodulo bjo e sego bja molao/ mokhukhu E SEGO wa ka morago, mohl.
Ke dikamora tše kae, go akaretšwa le dikhitšhi, eupša go sa akaretšwe dikamora tša bohlapelo, mešašana dikaratšhe, setaleng, bjbj. ka ntle ga ge batho ba dula ka go tšona tšeo di lego gona ka lapeng?
Ke ka tsela efe yeo lapa le le hwetšago MEETSE a go šomišwa ka gae?
Ke bokgole bjo bokae go tloga lefelo la go hwetša meetse?
Ngwala fela khoute e tee ka gare ga lepokisi.
Naa ke mohuta ofe o MOGOLO wa didirišwa tša boithomelo tše di šomišwago ke lapa le Ngwala fela khoute e tee ka gare ga lepokisi?
Ke mohuta ofe wa enetši/makhura woo lapa le o šomišago KUDU go apea?
O mongwe (laetša)...
Ke mohuta ofe wa enetši/makhura woo lapa le o šomišago KUDU go ruthufatša?
O mongwe (laetša)...
Ke mohuta ofe wa enetši/makhura woo lapa le o šomišago KUDU go tšhuma mabone/dira seedi?
O mongwe (laetša)...
E ka ba lapa le na le tše dingwe tša tše di latelago?
E ka ba bodulo/ntlo ye e na le mong, e patetšwe go fetšwa, e na le mong eupša ga se a tšwa a fetša go e lefela, a hiriditšwe goba e dulwa ka tsela ya ntle le rente?
Ge e le gore lapa le šomiša madulo a mmalwa, ngwala fase khoute ya bodulo bjo bogolo/bja nnete ka gare ga lepokisi.
Se sengwe (laetša)...
E ka ba dilahlwa goba ditšhila go tšwa lapeng le di fedišwa BJANG?
BALA dikgetho tša go fapana gomme o ngwale khoute e tee fela ka gare ga lepokisi.
Se sengwe (laetša)...
E ka ba yo mongwe wa leloko la lapa o ile a hlokofala mo dikgweding tša go feta tše 12?
Ge karabo e le EE, ke ba bakae?
Ge karabo e le AOWA, o feditše go araba lenaneopotšišo. Re leboga mofetodi.
Go se go fao e ya go M-01.
Ge e le gore ke go feta lenaneopotšišo le tee leo e tladitšwego go lapa le (go feta batgo ba 10 ka lapeng), ngwala paakhoute ya lenaneopotšišo la mathomo ka gare ga lepokisi la ka fase.
Leina la mohu e be e le mang?
Ngwala leina ka gare ga lepokisi leo le abilwego.
Naa e be e le kgwedi le ngwaga ofe ge (mohu) a hlokofala?
Naa (mohu) e be e le wa bong bofe?
Naa mengwaga e be e le e mekae ka nako ya lehu?
Mohlala, ge e le gore ke mengwaga e 2, ngwala 002.
Ke eng seo se hlotšego lehu?
Naa (mohu) o be a imile nakong ya ge a hlokofala goba o hlokofetše mo dikgweding tše tshela morago ga go belega?
Botšiša ka basadi bao ba bego ba na le mengwaga ya magareng ga 12-50 nakong ya lehu.
O fihile mafelelong a lenaneopotšišo. Re leboga yoo(bao) a(ba) arabilego.
<fn>nso_Article_National Language Services_DIPEAKANYO TSA TSEBO.txt</fn>
Kabelo ya Tsebo ya Tlhago go ekonomi.
Morero wa Dipeakanyo tša Tsebo ya Tlhago (IKS) ke tlhako ya kgontšho ya go hlohleletša le go tiišetša kabelo ya tsebo ya tlhago go tlhabollo ya leago le ekonomi ka Afrika-Borwa.
Tiišetšo ya dikelo tša setšo tša Maafrika selebaneng sa lefasefatšo/klopalaiseišene - taelo ye e lego pepeneneng ge go lebelelwa nyako ya go hlatloša boitšhupo bja maleba bja Seafrika.
Go tlemagana le dipeakanyo tša tsebo, go fa mohlala, tsebo ya tlhago e dirišwa gammogo le payotheknolotši ya sebjalebjale lekaleng la bokhemise le makaleng a mangwe go hlatloša lebelo la phetogo.
Trasete ya Setšhaba ya IKS, go šoma bjalo ka moloti wa thoto ya kelelo, moo go lebanego, le bjalo ka moabi wa tirelo ya taolo le ya semolao ya mafelelo ya ditšhaba tša tlhago, gammogo le dihlopha tše dingwe tše di lotilego tsebo.
Mmušo wa Repabliki ya Afrika-Borwa o hlagiša boikgafelo bja wona mo go kamogelo, tlhatlošo, tlhabollo, tšhireletšo le tiišetšo ya IKS. Morero wo ke setšweletšwa sa ditherišano tše di nabilego, tsinkelo ya boithutedi, ngangišano le kgathotema go tšwa go bengdikabelo ba go fapana. Kgatotema ya bengdikabelo le baloti ba Tsebo ya Tlhago (IK) e bile bohlokwa kudu, hlohleleditšwe ke ditheo tša yunibesale le tša ditokelo tša botho gomme e tsenya gare dikelomotheo tša Maafrika tša go swana le botho(ubuntu) le batho-pele. Dikelo tšekhwi ke tšona di sedimošitšego katano kgahlano le aparteiti/kgethollamerafe gomme di swanetše go iša pele ka go sedimoša tokollo ya dipeakanyo tša rena tša tsebo go kgobogo le timelelo.
Dipeakanyo tša tsebo ya tlhago tše di hlabolotšwego le go lotwa ke batho ba tlhago ba Afrika-Borwa di tsenelela maphelong le dipeakanyong tša ditumelo tša karolo ye kgolo ya setšhaba sa naga. Tsebo ye bjalo ya tlhago e iponatša mahlakoreng a go tloga go meletlo ya setšo le ya sedumedi go ya go ditirišo tša temo le ditlhatlegelo tša maphelo. "Tsebo ya Tlhago" (IK) ka kakaretšo e dirišwa go swana le tsebo ya "setšo" le tsebo ya "tikologo" go farologantšha le tsebo yeo e hlabolotšwego ke, le ka gare ga ditšhaba tše di ikgethago tša tlhago go peakanyo ya tsebo ya "ditšhabatšhaba" yeo e hlagišwago ke diyunibesithi, mafelo a diphatišišo a mmušo le diintasteri tša praebete, mabakeng a mangwe e bitšwago ka phošo gore ke Peakanyo ya tsebo ya "Bodikela".
Ka fase ga Kgethollomerafe/aparteiti Dipeakanyo tša Tsebo ya Tlhago (IKS) ka Afrika-Borwa, gammogo le badiriši ba ba lego ka gare ga tšona, ba be ba beetšwe ka thokwana, ba gateletšwe gomme ba lebantšwe le kodutlo. Sekhwi se ile sa ba le khuetšo ye mpe malebana le tlhabollo ya ekonomi le setšhaba sa Afrika-Borwa, gomme ya feleletša e raragantšhitše tlhabollo ya leago, setšo le ekonomi ya bontši bja batho. Go putlaganya kgato ye nngwe le ye nngwe ya maemo a ekonomi le boiketlo, le go putlaganya dihlopha tša bogolo bjo bo fapanego, mabaka a thutafase le ka go bong, batho ba tlhago ba be ba beilwe maemong a mabe. Dipoelomorago tšeo ba lebanego natšo di na le kgonagalo ya go oketša le go tiišetša phapano gare ga makala a tlhago le a mangwe a setšhaba mengwagasome ye e tlago, ge e se fela go ka tšewa dikgato tše kgolwane gonabjale go lokiša ditlhokatekano tše di tšwelago pele, tše bonnyane ye nngwe ya tšona e lego tlhompho ya dipeakanyo tša tsebo tša ditšhaba tša tlhago le ditlwaelo tše ikgethago tša tsebo ya setšo ka gare ga tšona, bjalo ka mekgatlo ya dingaka tša setšo le tsebo ye ikgethago ya ditšo yeo e lego diatleng tša basadi ka gare ga setšhaba go fa mohlala.
Go logaganya le go keteka ditebelelo tša Maafrika ka go dipeakanyo tša tsebo ka Afrika-Borwa ga se taba fela ya tokišo. E ka thuša go hlola dipharataeme tše difsa tša phatišišo le mebepe ya monagano, gammogo le go humiša tše di lego gona. Ka papetšo le boithekgo le dinywagakgolo tša kgatelelo, go na le lehumo le sa belaetšego la IK yeo e swareletšego gomme mabakeng a mangwe, e bile e gotše ka gare ga mellwane ye e šireleditšwego ya ditšhaba le merafe ya Maafrika. Bogolo bja IK yeo e swareletšego e bopile le go sedimoša kgopolo ya Maafrika mo ditabeng tša go swana le. bokgabo, mmino, bodumedi le Thutatumelo, pušo, toka, maphelo le temo. Boitšhupo bja seng le bja setšo, go akaretšwa le dipeakanyo tša ditumelo tša leago, di dutše di tiile le gona di na le kgogedi ka tirišo ye e boeletšwago ya go sekegela ditheo tša IK, le ge go bile le moya wa bonaba wa leago le dipolitiki woo e bego e le leswao la bokoloniale le kgethollamerafe. Gantši basadi e be e le bona baloti ba dišego tšekhwi tša tsebo.
Phenyo ya temokrasi godimo ga kgethollamerafe e re hlohla gore re hlole tlhako ya setšhaba ya tlhabollo ya pele ga lebaka ya dipeakanyo tša tsebo ya tlhago. Tlhako yekhwi e kgontšhago e tla kgonthiša gore batho ba kgone bokaone go fihlelela makgoni a bona ka botlalo mo setšhabeng, gomme e bopa ditlabakelo tše bohlokwa tša kago ya phihlelelo ye e atlegilego ya ditebanywa tše dingwe ka moka tša setšhaba le diphišegelo.
Dikgato tša tirišo tša tlhabollo ya ditirelo tša kelo ya ekonomi tšeo di abjago ke beng ba tsebo ya tlhago le badiriši ba ba amegago.
Go tlemagana le dipeakanyo tše dingwe tša tsebo, go fa mohlala, tsebo ya tlhago e dirišwa gammogo le payotheknolotši ya sebjalebjale lekaleng la bokhemise le makaleng a mangwe go oketša lebelo la phetogo.
Morero wo o ama Dikgoro tša Mmušo tša go fapana, tše go ilego gwa rerišana le tšona malebana le maikarabelo a maleba a go dirišega go kgontšha phethagatšo ya merero le mananeo makaleng a go fapana. Maithomedi a maleba a mmalwa a makala (ka go Kgoro ya Maphelo go fa mohlala goba mabapi le phatišišo ka ga IKS ka tirišo ya NRF) a šetše a thomilwe. Nyakego mabapi le tlhako ya morero ye e nabilego ya go akaretša e šetše e lemogilwe gomme dikgato tša tirišo di šetše di lokišitšwe ka tšhomišo ya Komiti ya gare ga Dikgoro yeo modulasetulo wa yona e lego DST.
Ka fao morero wokhwi, o tšwela pele maemong a gore dipeakanyo tša tsebo ya tlhago, ka baka la tlhago ya tšona, di nyaka malebiša a "kopantšwego." Maithomedi a go thušana le kabelano ka go makala a mangwe a ka fase ga tlhabollo ya maleba gomme a swanetše go emela seswantšho se se tletšego sa tikologo ya IKS ya ka Afrika-Borwa.
Morero wa polelo wa setšhaba bjale o beakantšwe gomme ba gare ba thalathala melao. Tlhatlošo le go hlangwa ga tumelelo ya tirišo ya mmino wa setšo le didirišwa tša bokgabo di sa ntše di emela modiro woo o tšwelago pele. Molaokakanywa wa Dingaka tša Setšo o šetše o hlabolotšwe gomme o šišinya go hlomiwa ga Mokgatlotaolo wo o tlogo tsebja ka la Khansele ya Dingaka tša Setšo (Traditional Health Practitioners) yeo e tlogo laola ditiro tša dingaka tša setšo tša Afrika-Borwa tše e ka bago 200 000.
Go kgakala gore go ka se kgonagale kamanong ya tlhako ya morero wo go fa bahlami ba morero wo dintlha ka botlalo ka go makala ao a nago le diponagalo tše e sego tša mehleng tša ona.
Lehlakore le bohlokwa lekhwi la tlhako ya morero le tsoma go hlomiwa ga dipolatefomo ka Afrika-Borwa go tiišetša, go hlatloša le go ngangišana ka ga IKS, le go hlola moya wa boagi go putlaganya badiriši ba ba fapanego. Go tla nyakega gore go hlolwe mehola ye mmalwa go thekga phethagatšo ye e tletšego ya IKS ka Afrika-Borwa.
Mokgatlo wo o nago le temathekgi, mohlomongwe o le sebopegong sa trasete, go thuša ditšhaba go fihlelela, go šireletša le go phatlalatša mašokotšo a a tšwago go dithoto tša kelelo tše di swerwego ke setšhaba le ditokelo tše dingwe tša setšhaba godimo ga Tsebo ya Tlhago. Mabakeng a mangwe, baagi goba mekgatlo, ba ka kgetha go hloma trasete ya bona malebana le modiro wo, moo dikgahlego tše itšego goba dipoelo di nyakago sekhwi.
Elemente ye bohlokwa ya morero e tlo ba go hlolwa ga peakanyo ya semmušo ya go rekota ya IK. Ge e le gore Afrika-Borwa e kgetha go bea IK lehlakoreng la setšhaba goba e leka go hwetša tšhireletšo ye itšego, peakanyo ya go rekota e tloga e le bohlokwa kudu.
Go na le tlhokego ye e lego kgakala ya kamogelo le tšhireletšo ya tsebo ya tlhago le IKS ka Afrika-Borwa ka mabaka a setšo. Mabaka a aparetšago a mabedi a bonala a thibela kamogelo yekhwi. Lebaka la mathomo ke le le amanago le histori ya dipolitiki ya Afrika-Borwa gomme le tšwa go kgatelelo ya ditokelo tša botho yeo e theilwego godimo ga semorafe le godimo ga setšo. Dihlongwa tša tsebo tše di hlotšwego lebakeng leo le pele ga lona, di sa le tshepetšong ya go fetolwa go fa tlhagišo ya seriti sa kelelo sa Seafrika. Lebaka la bobedi le tšwa go lefasefatšo/klopalaiseišene ye e akgofago gomme e ama dipeakanyo ka moka tša tsebo ya tlhago lefaseng ka bophara.
Kgoro ya Bokgabo le Setšo e tla tlamega go aba boetapele bjo bo bonalago bja kelelo mabapi le bobedi bja maemo akhwi.
Afrika-Borwa e hlalalela tokologo le boipušo bja yona tšeo e di thopilego ka bothata go tšwa go kgatelelo ya dingwakgolokgolo tše ntši tšeo e bego e theilwe godimo ga kamogo ya methopo ya didirišwa tša batho ba tlhago. Ke ka go yona kamano yekhwi, moo tshepetšo ya setšhaba ya tokollo e ilego ya phegelelwa ka dipono tšeo di thekgilwego ke ditheo tša Molaotheo le dikelo tša temokrasi. Gare ga tšekhwi ke seriti sa motho, phihlelelo ya tekatekano, tšwetšopele ya ditokelo tša botho le ditokologo le phegelelo ya toka ya leago, tlhokakgethollo ya semorafe le tlhokakgethollo ya bong. Dikgopolo ka ga toka ya leago le tekatekano ka gare ga kamano ya Molaotheo wa Afrika-Borwa, ga se fela dikelomotheo le dikakanyo; di patagantšwe le ditlamego tša go tšea dikgato tše di phošollago tša maleba tša tokišo ka kakaretšo le ka nepišo. Go a nyakega gore go hlaolwe le go kgontšha ditlabelo tša morero go fa dipeakanyetšo tša Molaotheo kgontšho malebana le ditokelo tše bjalo.
Karolo ya 185 ya Molaotheo e nyaka tlhomo ya Khomišene ya Tšwetšopele le Tšhireletšo ya Ditokelo tša Setšo, Bodumedi le Dihlopha tša Polelo. Molao wa maleba wo o laolelago Khomišene o saenilwe go ba molao ka 2002. Ye nngwe ya ditebanyo tša motheo tša Khomišene ke go "tšwetša pele tlhompho ya ditokelo tša setšo, bodumedi le dihlopha tša polelo". Gape Khomišene e na le maatla a "go hlapetša, go eletša le go bega ditaba tše di amago ditokelo tša setšo, bodumedi le dihlopha tša polelo." Go kgakala gore mokgatlo woo o o tšwetšago pele goba o eletšago ka ga IKS go tla nyakega gore o šomišane sekgauswi le Khomišene. Morero wokhwi o nyaka go tšwetša pele ka boithomedi tshepedišo ya IKS ka gare ga kamano ya ditokelo tšekhwi tša ekonomi, leago le setšo le ditokologo.
Ka go tsena gape ga Afrika-Borwa ka gare ga arena ya lefase ka bophara, go na le bobedi dibaka le dihlotlo malebana le taolo ye bohlale ya IKS. Thotogelo ya Afrika-Borwa ka go peakanyo ya bjale ya jeokerafi le dipolitiki maemong a lefase ka bophara ga e hloke mathata ka ge kgopolo ya lefasefatšo/klopalaiseišene ka boyona e le lehlakore leo go lona go nago le phegišano.
Go ya ka mareo a ekonomi, lefasefatšo/klopalaiseišene e šupa go katologa le go teba ga moela wa kgwebo wa ditšhabatšhaba, ditšhelete le tshedimošo ka gare ga mmaraka o tee woo o kopantšwego wa lefase ka bophara. Poelo ya tshepetšo yekhwi ke go letefatša le go fokotša mapheko ao a hlolwago ke setšhaba, katološo ya kelo ya kapetlele le go hlatloga ga tšhutišo ya theknolotši. Khuetšo ya lefasefatšo/klopalaiseišene go dinagatšhaba e na le ditlamorago mabapi le boikemelo le makgoni a tšona a go hlama merero. Kgopolo yeo e tlogago e iponatša gabotse ke ya go re " dinyako tša go lokolla, go fokotša taolo ya naga godimo ga ekonomi le go praebethaesa" go iša go kotopano ya kamego ya mmušo bophelong bja setšhaba.
Ditlamorago tša setšo di tswalana le motswako gomme gantši go tsentšhwa ga dikakanyo le dikelo tša go fapana go hlola setšo se se swanago sa lefase ka bophara ka gare ga "motse wa lefase" (global village). Ditsela tše bohlokwa mo tshepetšong ye ke ditsenelelano tša ekonomi, phatlalatšo ya ditaba, le mahlakore a mangwe a dipolatefomo tša theknolotši ya tshedimošo ya sebjalebjale, yeo go fa mohlala, e felago e akgofiša go hlongwa ga ditirišo tša mohuta woo tša setšo tša moswananoši tše di tšweletšwago dijong, moopelong, tantshing, go bolela, go ngwala bj.bj. e lego seo se bopago tshwanofatšo (homogenisation) ya "motse wa lefase".
Tšhupetšo ya sephetho se sešoro sa lefasefatšo/klopalaiseišene ke go timelela ka lebelo ga phapano ya polelo go putlaganya lefase. Go akanywa gore go na le dipolelo tše di bolelwago tša magareng a 5000 go ya go 7000, tšeo go tšona tše 100 di timelelago ngwaga ka ngwaga. Go dipolelo tše di setšego tše e ka bago 2500 tšeo di bolelwago bjale mme di lego dikotsing, tša di phesente tše 32, ke tša Afrika. Lefasefatšo/Klopalaiseišene e hlaotšwe go ba sehlotletši mo timelelong ya tšona.
Ditšhaba tšeo di lego tlalelelong lefaseng ka bophara di ikarabetše mo kgogolegong ya dikago tša ditšo tša tšona ka ditsela tše di fapanego. Boikarabelo bjo bongwe e bile kgolo ya mokgatlo wa IK woo o hueditšego dikwano tša mahlakorentši tša mekgatlo ye megolo go tšwa tebelelong ya ditokelo tša botho. Mehlala ya dikwano¹ tše bjalo e akaretša Kopano ka ga Payotaebesithi (ka ga dimela le diphoofolo) le Leano la Tiro tše di kwanetšwego mo go Seboka sa Lefase ka ga Tlhabollo ye e Swarelelago ka Johannesburg. Malebiša a mangwe e bile a go gatelela gore batho ba setšo/tlhago ba lefase ba na le tokelo ya boithero gomme ge ba šomiša tokelo yeo, ba swanetše go amogelwa go ba bengkanoši ba thoto ya bona ya setšo le kelelo, go fa mohlala, bjalo ka go Mataatua Declaration ya 1993. Bobedi Tsošološo ya Afrika le Nepad (tokumente ya tšona ya tlhomo) di hlaotše tsebo ya tlhago bjalo ka tlamego ya motheo ya kontinente.
Kgatelelo e tla bewa godimo ga tšwetšopele ya dikgokagano tša ditšhabatšhaba ka go IKS go tšwa tebelelong ya go abelana tirišo ye kaone le boikarabelo go ditebanyo tše di akaretšago le badirišani bao dikgahlego tša bona di nyalelanago le tša rena.
Go ya ka Strathetši sa Kalafo ya Setšo ya Mokgatlo wa Lefase wa Maphelo (WHO), "Dihlare tša setšo di šomišwa ka bophara, ka gare ga peakanyo ye e golago ya maphelo mme di laetša bohlokwa bja tšona go ekonomi", Ka Afrika go fihla go 80% ya setšhaba e diriša dihlare tša setšo go kgotsofatša dinyakwa tša tlhokomelo ya maphelo. Kua Asia le Latin Amerika, ditšhaba di tšwela pele ka go šomiša dihlare tša setšo ka lebaka la mabaka a histori le ditumelo tša setšo. Kua Tšhaena, dihlare tša setšo di tšea seo e ka bago 40% ya ditirelo tša tlhokomelo ya maphelo ka moka.
Ka dinageng tše di hlaboplogago tšhomišo ye e nabilego ya dihlare tša setšo gantši go tšewa gore e hlolwa ke go fihlelelega ga tšona. Go fa mohlala, kua Uganda tekano ya badiriši ba dihlare tša setšo go setšhaba e gare ga 1:200 le 1:400. Se se fapana gagolo le khwetšagalo ya badiriši ba kalafo ya mehleng yeo tekanyo ya yona ka tlwaelo e lego 1:200 goba ka fasana. Go feta moo kabaganyo ya badiredi ba ba bjalo e ka no se lekalekane mme bontši bo hwetšwa ka ditoropong tše dikgolo goba mafelong a ditoropong. Ka fao go bothata go ditšhaba tša magaeng go ba fihlelela. Mabakeng a mangwe dihlare tša setšo ke mothopo o le noši wa tlhokomelo ya maphelo wo o ka fihlelelegago - kudu go balwetši ba ba diilago ba lefase.
Tirišo ye bohlale - go kgonthiša maswanedi le.
Mo temogong ya bohlokwa bja tema ya maleba ya dihlare tša setšo ka Afrika-Borwa, Kgoro ya Maphelo e thalathadile Molaokakanywa wa Dingaka tša Setšo. Molaokakanywa wokhwi o amana le magorwana a a lego lenaneong ka godimo gomme o šišinya go hlomiwa ga mokgatlo wa taolo.
Go na le nyakego ya go tiišetša modiro wa Phatišišo le Tlhabollo mo lekaleng lekhwi, kudukudu ka ge o amana le go rekota le thekgo ya dingaka tša setšo malebana le polokego le phihlelelego gare ga tše dingwe.
Go fela go ngangišanwa gore go se be gona ga tlhakantšho ka go IKS go šupa gore tsebo e dula e le ya motheo gomme e ka se kgone go tšweletša kgolo ya makroekonomi. Tlhalošo ya seemo sa go se gole sa IK ke go hlokega ga ditsela le dikgwaletšo tša go abelana ga tsebo ka go IKS². Mo go Lekala la ditseno tša fasana la temo, bahlami ba fo "itlhokomologa", ka lebaka la go hlokagala ga dikgwaletšo le tšhireletšo ya go tsebagatša tsebo ye bathong. Ka go lekala la ditseno tša godingwana la maphelo, ba na le "sephiri". Ka kakaretšo, dinaga tša Afrika ga se be tša bea merero ya dikgwaletšo madulong yeo e kago thuša go fihlelela " phetogo ye e oketšegago ya go tšwelela" ka go IKS. Dibopego tša setšo gape di bonala di se tša itokišetša sekhwi. Ka fao, diphetho tša go hlatloša kgolo ya IKS di dula e le tša minimale, di thekga kgopolo ye e fošagetšego ya gore IK ga e fetoge. Ka fao go hlolwa ga ditsela tša kgwaletšo gio swanetše go ba leswika la motheo la morero wa Afrika-Borwa wa IKS.
Le ge go le bjalo go hlokega ga dikgwaletšo tše di beakantšwego, kudu malebana le dihlare tša setšo, le temo ya setšo, e lego tšeo di emelago tiro ye e bonalago ya ekonomi ka Afrika-Borwa, tsebo ya tlhago e sa ntše e kgatha tema ye bohlokwa mo go maiphedišo a a swarelelago a bontši bja setšhaba sa Afrika-Borwa. Go na le kgopolo, yeo gantši go phegišanwago ka yona, ya gore temo ya setšo ke peakanyo ya go kgotlelela ekholotši le tšweletšo ya dibjalo ya maleba yeo e bontšhitšego kgotlelelo pakeng tše ditelele. E hlatloša tšhireletšo ya tšweletšo ka tirišo ya kamantšho go tikologo ya gae. Tšhireletšo ya dibjalo e kgonthišiwa ka tlhabollo ya peakanyo ye e raraganego yeo e amago dintlha tša go swana le mehutahuta ya dibjalo, pšalo ye e palakantšwego, methopo ye e fapanego ya dipeu, temo ya minimale le go fetoša tatšo ya mašemo, gammogo le go abelana dijo le modiro. Ditirišo tše bjalo di fela di eba maikarabelo a maleba go maemo a tikologo, gomme e ba dikamantšho tše maleba go dikotsi.
Ka Afrika-Borwa, Dipeakanyo tša Tsebo ya Tlhago "ke tša" gomme di fa ditirelo go batho bao ba šaparegilego bao ba felago ba lebana le bohlokamodiro. Ka fao tlhokomelo go nyakega gore e fiwe tema yeo e ka kgathwago ke tlhako ya modiro. Lenaneothwalo leo le šišinywago la go theiwa godimo ga IKS le tla tlaleletša goba la bewa ka gare ga Lenaneo la Mediro ya Setšhaba le le Theilwego Baaging mme le hlabollwago ke Mmušo. Sekhwi e tla ba ye nngwe ya diprotšeke tše ntši tšeo di nepišitšwego tšhomišong ya IKS go fediša bodiidi.
Tsenelano le dipeakanyo tše dingwe tša tsebo e fa dibaka tše bohlokwa tša ditšweletšwa tše difsa le ditirelo tšeo di ka se tshedišwego mahlo. Kgwebo ya ditšhabatšhaba ka ga methopo ya peu e ama dikabelo tša godimo tša ekonomi lehono. Thekišo ya dihlare ye e theilwego godimo ga dihlare tša setšo fela e fihla ka godimo ga US$ 32 bilione ka ngwaga. Go akanyetšwa gore ka go rerišana le batho ba setšo bakopodi ba bophelo ba ka oketša tekanyo ya katlego ka diteko go tloga go disampola tše 10,000 go ya go tee ka go pedi, le gore tsebo ya tlhago e oketša bokgoni bja go kopola dimela go hwetša dipharologantšho tša dihlare ka diphesente tše di fetago 400.³ Ka ntle le kabelo ya tsebo ya tlhago, ditšweletšwa tše ntši tše bohlokwa tše di dirišwago kudu lehono, di be di ka se be gona. Pele ga 1992, Tsebo ya Tlhago le methopo di be di bonwa bjalo ka bohwakakaretšo bja batho bohle. Go be go se na le melao (mme ka go bontši bja dinaga e le ya setšhaba) ya ditšhabatšhaba ye e laolago phihlelelo ya methopo ya peu. Go tšwa tebelelong ya phegišano ya setšhaba, mo lefaseng leo le sepedišwago ka ka go oketša ke tsebo, dipeakanyo tša tsebo tšeo di sa fihlelelwego ke ba bangwe di fa kholo ye e kgonagalago ya phegišano. Bjalo ka naga re ka se kgone go hlokomologa IKS lebakeng lekhwi.
Tlhago ya bonoši ya mebušo ya thoto ya kelelo e hlola ditharagano tše ntši, ge e dirišwa go ditšhaba tša tikologo. E šitwa go ela hloko taba ya gore ditšhaba tšekhwi di na le malebiša a botlotla mabapi le tikologo ya tšona gomme ga di farologantšhe methopo yeo maiphedišo a tšona a tšwago go yona go ya ka matlotlo a a fapanego a ekonomi le leago. Go feta moo, na motho o hlalošiša phetogo le mofepša ditšhabeng tša tikologo bjang, ge go na le nyako ya go kgonthiša bofsa le seo se sego pepeneneng Mabakeng a mangwe, go na le dihlophana ka gare ga setšhaba bjalo ka dingaka tša setšo le batho ba tiroatla bao ba boelanyago le go hlabolla IK magareng a bona, go ena le setšhabeng ka bophara. Bothata bjokhwi bo raragantšhwa go fetiša mabakeng ao tsebo e tee goba ye e swanago ya tlhago e dirišwago ke ditšhaba tša go fapana go putlaganya lefase?
Ditaba tšekhwi di ka kopanywa ka go šoma ka gare ga tlhako ya TRIPS ka go diriša dibopego tše di fapanego tša ditokelo tša thoto ya kelelo. Tšekhwi di akaretša ditšhupetši tša thutafase, kgopolo ya ditokelo tše di theilwego setšhabeng le dibopego tša mohuta wo ikgethago tša tšhireletšo go tlaleleletša peakanyo ya bjale ya Thoto ya Kelelo.
Taba ye e tswalanego le yona ya go ama peakanyo ya bjale ya Thoto ya Kelelo ya ditirišo tša tlhago ke nyako ya go di ngwala. Gore go tle go thibelwe Tsebo ya Tlhago ye e šetšego e le ya setšhaba gore e se swaiwe (pheitentwe) bjalo ka tlhamo ye mpsha ka nageng ye nngwe, go bohlokwa go fa tokumentheišene yeo e ngwadilwego ya ditirišo tše bjalo. Ka tsela ye bjalo ditšhaba tša setšo/tlhago di ka hlotla ge Thoto ya Kelelo e fiwa ba bangwe mola e le ditirišo tšeo ka setšo e lego tša tšona. Bokgobapuku bja Dijitale, (TDKL) (Traditional Knowledge Digital Library) (India) bja Tsebo ya Tlhago bja Ayurveda bo hlomilwe ka nepo ya go thibela go fiwa ga dipheithente tša dihlangwa tšeo di sego tša ngwadišwa go TK ya India, go tloša mapheko a polelo gammogo le a fomate, le go hloma tlhopho ya sebjalebjale, go nyaka le go hwanyolla ditlabelo go TK. Go tlaleletša, go hlomiwa ga direjistara tša setšhaba, selete le ditšhabatšhaba tša Tsebo ya Tlhago go ka thekga kabelano ya dikholo gare ga intasteri le ditšhaba tša tikologo, bjalo ka ge go thomilwe ka India. Kgauswinyana ka Afrika-Borwa, CSIR e fihleletše kwano ya histori le setšhaba sa Ma-San mabapi le kabelano ya dikholo tše di kgonagalago tša go tšwa go sehlare sa go gatelela kganyogo ya dijo se se tlogo hlabollwa go tšwa go semela sa Hoodia. Re tla hlola tlhako ya semolao yeo e tlogo laola dikwano tše bjalo ge di fihleletšwe ka tsela ya go hola mahlakore ka bobedi go ena le go tlogelela taba yekhwi go thibollo ya sentšwelakae le bopelonolo.
Gore go tle go šireletšwe ditokelo tša tsebo, peakanyo ya go rekota go nyakega gore e bewe madulong moo ditšhaba, mekgatlo le baswari ba bangwe ba IK ba kago rekota dišego tša bona tša tsebo ka nepo ya go thuša kgahlego ya bona ya ka moso ya dikholo tša ekonomi le mohola wa leago wo o theilwego godimo ga IK.
Molao wa go kgonthiša maemo a minimale ka go Dikwano tša Tšhutišo ya Tshedimošo le Didirišwa mabapi le phatišišo ya IK.
Phetošo ya Molao wa SA wa Dipheitente go gatelela IK pele ga kgoeletšo ya tiroatla.
Molao wa SA wa Dipheitente o swanetše go fetošwa gore o tle o goeletše semolao tšhomišo ya IK goba tšhutišo ya didirišwa tše di tšwago go tirišo ya tlhago pele ga tlhalošo ya tiroatla mabapi le dipheitente le meakanyetšo. Go šitwa go dira ditlhalošo tše bjalo go tla hlola tahlegelo ya tšhireletšo ya pheitente. Kgopolong ya DST, ditlhalošo tše bjalo di ka dirwa go tšwa morago ka tumelelo ya lebaka le le kwalago la kwano. Godimo ga tšeo, tšhomišo ya Dikwano tša Tšhutišo ya Tshedimošo le Didirišwa (ITAs and MTAs) tše bjalo di ka kwanago le maemo a minimale di swanetše go nyakega go bafatišiši ka moka lekaleng la IK go kgonthiša motheo wa kabelano ya dikholo ya ka moso ge go se na le peakanyo ya go rekota.
Kgoro ya Saense le Theknolotši e tla ikarabela go IKS bjalo ka ge e amana le mpshafatšo le tlemagano le dipeakanyo tše dingwe tša tsebo go tsenywa gare phatišišo, gomme Kgoro ya Kgwebo le Intasteri e tla šomana le tlhabollo ya ditaba tša thoto ya kelelo le tlhabollo ya SMME.
Kamano gare ga IKS, Peakanyo ya Setšhaba ya Mpshafatšo (NSI) le Peakanyo ya Thuto ya Setšhaba ke ya segwera ya go logaganywa. IKS e ka gola le go atlega mo poledišanong le tsenelelano le dipeakanyo tše dingwe tša tsebo. Ka thokong ye nngwe, ga go le e tee ya dipeakanyo tše pedi tšekhwi yeo e kago gola le go atlega ge e se ge di theilwe godimo ga tšhireletšo le tšwetšopele ya IKS.
Ditheo tša Molaotheo tša temokrasi, toka ya leago le tekatekano, tlhokasemorafe, tlhokakgethollo ka bong, ditokelo tša botho le seriti sa motho di thekga dikelo tšeo go tšona peakanyo ya setšhaba ya thuto e akantšwego. Manifese wa Setšhaba wa Dikelo o tiišetša dikelo tša ka godimo ka go hloma dikelo tša maikarabelo, pušo ya molao, setšhaba se se lokologilego le poelanyo bjalo ka ditshegana tša tlaleletšo tšeo godimo ga tšona peakanyo ya Thuto ya setšhaba e theilwego.
Pegosemmušo ka ga Thuto le Tlhahlo e hlaloša tebanyomotheo ya morero wa thuto ya setšhaba le tlhahlo bjalo ka ge e le "go kgontšha mang le mang go ela, go ba le phihlelelo go, le go atlega mo thutong le tlhahlong ya bophelo ka moka ya boleng bjo bo botse". Bokgoni bja theknolotši bja go swarelela bo hlaotšwe bjalo ka ge bo nyaka peakanyo ya thuto yeo e fetotšwego, ya maleba le kgontšho. Kgopolo yekhwi e ageletšwe ka go Pegosemmušo ya Saense le Theknolotši . Pegosemmušo ka ga Bokgabo, Setšo le Bohwa e tšea thuto bjalo ka karolo ya setšo, gomme e amogela gore setšo ka bosona se sepedišwa ke thuto.
Go na le papetšo ye bohlokwa gare ga dikelo tše di boletšwego ka godimo le tšeo di laolago dipeakanyo tša tsebo ya tlhago, yeo e bopilwego ka batho, mahlakore a thuto le dithekniki le ditheknolotši tšeo di sepedišago tsebo. Ka fao, go bohlokwa gore go kgonthišwe gore strathetši sa thuto ya setšhaba se nyalelana le kgodišo ya IK. Mo go tlhabollo ya Ditlhalošo tše Difsa tša Kharikhulamo, go bile le phegelelo ye e tiilego go ya kamogelong le tiišetšong ya tema ye bohlokwa ya IK, kudu malebana le thuto ya saense le theknolotši.
Peleng, kgopolo ya kamogelo le tiišetšo ya semolao ya IK e be e se ya hlabollwa ka gare ga peakanyo ya tsebo ya Bodikela. Ke karolo ye bohlokwa ya tokišo le poelanyo ya gore ditirišo tše bjalo di a amogelwa, lebantšhwa le go fetolwa ka mešogofela. Morero wo o phegeletše go hloma tšwetšopele le thekgo ya maithomedi go kgonthiša tiišetšo le kamogelo ya IK ka go logaganya mohola wo ka go mehola ye mengwe ya dihlongwa tšeo di šetšego di le gona go tiišetša le go amogela tsebo, kudu ka go Tlhako ya Maithutelo ya Setšhaba.
Ka tlhago ya yona IK e a gola, gomme e fetola semelo sa yona go ya ka phetogo ya dinyakwa tša batho. Gape e bile e hwetša mafolofolo ge e bitietšwe ka gare ga maphelo a batho. Phetolo ya mananeo a thuto go tloga go malebiša a go lebelela dikagare go ya go a tharollo ya mathata e hlola kgatelelo ye nngwe ya kamogelo ya gare ya IK. Sekhwi se tla nyaka gape gore ditsela tše maleba le mekgwa ya go kgoboketša tsebo ya tlhago ka go dikamano tše di fapanego tša go ithuta, di hlaolwe le go dirišwa.
Tlhako ya Maithutelo a Setšhaba NŠF e akaretša theo ya go ithuta ga bophelo ka moka, gomme e amogela gore ga se dikolo fela, dikholetšhe le dihlongwa moo o ka ithutago gomme wa hwetša boithutelo. Tiišetšo ka NŠF le dibopego tše di amanego nayo di ka katološetšwa go dibopego tša go fapana tša go ithuta, gomme di swanetše go tsenya gare tiišetšo ya tsebo yeo e ithutilwego le go dirišwa ka sebele mo go ditšhaba tša tlhago; tsebo yeo gantši e phatlalatšwago ka molomo. Se ka bosona se tla buša sa hlola setlabelo sa morero sa go lotwa le bohlokomedi bja lehumo la tsebo kudu mo lekaleng la payotaebesithi dimela le diphoofolo ya baagi bao ka setšo ba tšewago gore ke ba magaeng le gona ba ba diilago go tša ekonomi.
Pono ya Saense le Theknolotši ya Afrika-Borwa ke ya go kgontšha tlhabollo ya leago le ekonomi ka go tsentšha distrathetši tša S &T ka gare ga phegelelo ye kgolwane ya go lebiša go phihlelelo ya Peakanyo ya Setšhaba ya Mpshafatšo gomme se se hlagišitšwe ka go Pegosemmušo ka ga Saense le Theknolotši ye e phatladitšwego ka 1996. NSI e amogela gore mpshafatšo e ka tla fela go tšwa go batho ba bangwe le go ditšhaba tšeo di nago le moya wa maithomedi ka gare ga tikologo yeo e kgontšhago yeo e hlohleletšago boitlhamedi mo tharollong ya dikgakanego. Dihlongwa, mekgatlo le merero di gapeletšega go šomišana ka tshwanelo gore di tle di kgone go tšweletša tsebo ye mpsha le tšhutišo ya ditheknolotši. Poelo ya ka morago ya dipeakanyo tše bjalo tša mpshafatšo e akaretša tlhatlošo ya boleng bja bophelo, e tšwetša pele phegišano le go hlabolla methopo ya badiredi.
Tlhago ya dipeakanyo tša IK e ukama gore e tla ba lefelo le le nonnego la mpshafatšo, k.g.r. dipeakanyo tša IK di tloga di theilwe bathong, di a fapana, di diriša theknolotši ya tlholego ya tikologo ka dikgokagano tše di tiilego. Disampola tše mmalwa tša lefase ka bophara di gona moo IK e bilwego le kabelo ye e atlegilego go dipeakanyo tša mpshafatšo, mohl. Japan, India, Singapore, Malaysia le Korea-Borwa. Mo go mabaka akhwi ka moka le ge go le bjalo, IK e šomile bjalo ka peakanyo ya tsebo ye e lego ka thokwana yeo e sego ya logaganywa ka go moelamogolo wa tsebo. Go tla ba maswanedi go IKS gore e logaganywe ka botlotla ka go Dipeakanyo tša Setšhaba tša Mpshafatšo.
Mpshafatšo ka gare ga IKS ya Afrika-Borwa ke tshepetšo yeo e tšwelelago mo boikarabelong go dinyako le maemo a a fetogago a baagi. Yona tiro ya tsebo goba tšhutišo ya theknolotši mo dinakong tšeo di fetogago ka lebelpo, e ka ba tiro ya mpshafatšo ka boyona. Tlhatlolo ye e tiilego ya mmušo e bohlolwa mo thekgeletšong ya lebelo la tlhabollo ya IKS ya setšhaba. Nolofatšo ye e ukangwago ya kgathotema ya maleba ya Lekala la praebete mo tlhagišong ya dikholo tša ekonomi tša IK e bohlokwa mo kamanong ya histori ya Afrika-Borwa ya thulano le tlhalkefetšo gare ga baagi ba setšo le mmušo wa Kgethollamerafe.
Strathetši sa Setšhaba sa R & D se amogetšwe ke Kabinete ka June 2002. Ka gare ga Strathetši sekhwi go na le nyako ya go hlabolla lenaneotšhomo le le hlalošitšwego gabotse la phatišišo la IK, le le theilwego godimo ga tlhalošo ya ditlapele tše di nyakegago tša phatišišo le ditšweletšwa. Gape go sa na le nyako ya go hlabolla ditlhako tša tiišetšo ya tsebo tšeo di sedimošago peakanyo ya thuto.
Palomoka ye e akantšwego ya ditshenyegelo tša phatišišo le tlhabollo ya setšhaba e fihla go seroto se e ka bago 0,7% sa GDP, mme se e ka bago seripagare sa polokelo ye se e tšwa go sekhwama sa setšhaba. Go thekga phatišišo ya IK ka tšhelete go hlagiša sebaka se e sego sa mehleng sa gare ga dithuto, phatišišo ya mahlakorentši a thušano le kgathotema go humiša peakanyo ya setšhaba ya mpshafatšo. Go šetše go na le mananeo a bohlokwa ka gare ga Dikhasensele tše di fapanego tša Saense, kudukudu Khansele ya Phatišišo ya Temo. Khansele ya Phatišišo ya Saense le Intasteri, Khansele ya Phatišišo ya Disaense tša Batho gammogo le Khansele ya Phatišišo ya tša Kalafo. Mokgatlo wa Phatišišo wa Setšhaba le wona o thomile go hlohleletša phatišišo ka go peakanyo ya thuto ya godingwana ka go diriša lenaneo la R10 ka ngwaga le le hlametšwego mohola wokhwi.
Tšhomišano gare ga lekala la semolao la praebete le IKS ga se be ya hlwa e ribollwa ka tshwanelo.
Go bopa ditirišano le baagi ba tlhago tšeo di theilwego godimo ga ditšweletšwa tše difsa tša IK, go fa mohlala ka go diintasteri tša bokhemise le mmino.
Baetapele ba Setšo ke baswareledi ba dikelo tša setlwaedi sa baagi, tšeo go ya ka histori le ka molaotheo di beilwego magetleng a bona. Go ba gona ga Boetapele bja Setšo ka go tshepetšo ya tlhabollo ya IK, ka fao e bohlokwa kudu. Nnete ke gore ga go strathetši sa tlhabollo sa IKS se se ka šomago ge baagi ba setšo le ba tikologo le baetapele ba bona ba sa amege thwii le ka mafolofolo. Ka go dinaga tše dingwe tše dintši ka Afrika, go ile gwa lemogwa morago ga ditšhitego tše dintši tša diteko tša tlhabollo tša tikologo, gore baetapele ba setšo le malaodi a a setšo di bopa letlotlo le bohlokwa mo go tshepetšo ya tlhabollo.
Tsela ye e kwanetšwego ye e amago Baetapele ba Setšo le Kantoro ya Setšhaba ya IKS e tla swanela ke go hlongwa go kgonthiša gore bafatišiši ba hwetša phihlelelo go baagi ba setšo le ba tikologo maemong a a tiilego a go swarelela. Phihlelelo go baagi mabapi le IK e tla swanela go ama ditherišano le dibopego tša boetapele bja setšo.
Mengwageng ya kgauswi, go bile le kgahlego ye e golago ka ga IKS le tema yeo basadi ba e kgathilego mo go tlhabollo le boswareledi bja tsebo. Go thomilwe go lemogwa ka mešogofela ke bafatišiši le badiredi ba gae ka go swana, gore mo ditšhabeng tše dintši basadi ke bona balaodi ba methopo ya tlhago ya praemari, le gore ba na le tsebo ye e tebilego ya tikologo. Dinyakišišo tše ntši tša go swana le tšekhwi di laeditše gore mabakeng a diphetogo tša lebelo bjalo ka dikgakgano tša tikologo, ditiro tše di fetogago tša ekonpomi, le dithušo tša mmušo, basadi ba kgatha tema ye bohlokwa go lota maiphedišo, tšwetšopele ya setšo le kgohlagano ya setšhaba.
Kamogelo ya tsebo ya basadi e lebiša go sephetho sa gore basadi ba swanetše go kgatha tema ye bohlokwa bjalo ka batšeadiphetho mo go hlongweng ga malebiša a phatišišo le mananeo a phatišišo. Go kgatha tema ga basadi go tloga mathomong le gona magatong ka moka, go bohlokwa kudu. Kgathotema e kwešišwa gore e amana le boikarabelo, kholofelo le tšhomišano, e sego fela therišano go thuša go šomiša dimpshafatšo tša ka ntle ka kgontšho. Sekhwi se šupa matlafatšo ya basadi, ba fiwa boikemelo bjo bogolwane le maatla a go tšea diphetho godimo ga maphelo le mabaka a bona.
Kabelo yeo e dirilwego ke basadi bjalo ka mabolokelo a karolo ye kgolo ya IK e tla amogelwa. Gape go bile go tloga go le bohlokwa gore tema ye kgolo yeo e kgathilwego ke basadi mo tšhomišong ya tšweletšo ya dijo, tlhokomelo ya maphelo, go lota kgohlagano ya malapa le mahlakoreng a mangwe a IKS e tloga e amogelwa ka botlalo gomme go tšewa dikgato tša go tiišetša kwešišo ya bona mo mahlakoreng akhwi.
IK ke lehlakore le bohlokwa la nepišo la dikgoro tša mmušo tše mmalwa. Tše dingwe tša Dikgoro tšekhwi ke: Temo, Saense le Theknolotši; Thuto; Ditaba tša Tikologo le Boeti; Maphelo; Kgwebo le Intasteri; Mmušo wa Profense le wa Tikologo; Ditaba tša Naga; Merero ya Meetse le Dikgwa le Ditaba tša Ntle. Tema ya DST e bile ya go tlemaganya gare ga dikgoro tše di fapanego go kgonthiša gore go na le malebiša a a lokologanego go ditaba tše di amanago le IKS. Sekhwi se dirilwe ka go hlomiwa ga komiti ya gare ga dikgoro ka ga IKS. Go šišinywa gore komiti ye e bege ka molomo wa DG wa DST go Setlamo sa Ekonomi sa FOSAD (FOSAD Economic Cluster). Lenaneo la Dikgoro tša Mmušo tše di hlaotšwego ka godimo ga se la felela; dikgoro tše dingwe di ka no tsenywa ka komiting ge tema ya tšona ka go IK e hlalošišwa ka tshwanelo..
Tlhomo ya kantoro ya Setšhaba ka ga IKS le mohola wa yona ka gare ga DST (Karolo 4.2).
Tlhomo ya Khanselekeletšo ya Setšhaba ka ga IKS, yeo e tlgo eletša Tona Karolo 4.
Go hlomiwa ga Sekhwama sa Trasete sa Setšhaba sa IKS seo se tlogo eletša Tona mo ditabeng tše di tswalanego le Ditrasete tša IKS le ditšhelete tše di amegago moo. Karolo 4.
Tsebagatšo ya molao wa go šireletša IK mogongwe ka gare ga taolo ya thoto ya kelelo ye e sego ya mehleng gore e laolwe ke DTI (Karolo 4.5).
Go ka no ba le dibaka tše di lego gona ka gare ga Tlhako ya Maithutelo a Setšhaba (NŠF) mabapi le tiišetšo ya baswari ba IK. Kantoro ya Setšhaba ka ga IKS ka gare ga DST e swanetše go lokiša dielemente tša IK tšeo go sego bonolo go di akaretša ka go NŠF. Go swanetše go lekwa ka mešogofela go kwantšha tshepetšo ya setšhaba ya tiišetšo le ditshepetšo tša ditšhabatšhaba. Mehola yekhwi e tla dirwa ka mohlakanelwa ke DST le DOE.
Kantoro ya Setšhaba ka ga IKS e hlomiwe ka gare ga DST.
Khanselekeletšo ya Setšhaba ka ga IKS ye e nago le taolelo ya go eletša Mmušo mabapi le ditaba ka moka tše di amago temogo, tšwetšopele, tlhabollo, tšhireletšo le tiišetšo ya IK le dipeakanyo tša tsebo; e bega go Tona ya ACST mme e laolwa ke DST.
CIPRO e fiwe bokgoni bja go laola rejistreišene ya tsebo ya baswari ba IK gammogo le go fetoša Molao wa bjale goba go hlabolla Molao mabapi le tšhireletšo ya IK go fa mohlala, peakanyo ya moswananoši ya tšhireletšo, Melao yekhwi e tla tlaleletša melao ye e lego gona ya go laola dipheitente, ditshwaokgwebo, moakanyetšo, ditokelongwalollo, ditšhupetši tša jeokerafi, ditokelo tša babjadi ba dimela le ditokelo tša ngwaga tša batswadiši ka go fa tšhireletšo ye mpsha ya baswari ba IK.
Go na le tlhokego ya go hloma Kantoro ya Setšhaba ka ga IKS.
Go hlama ditsela tša tlhago le bonabo bja dikamano gare ga baswari ba IK le setšhaba sa phatišišo le taolo ya maemo a dikwano tša tšhutišo ya tshedimošo le didirišwa; tše di amanago le IK.
Go eletša baagi ba tlhago/tikologo/motho mo ditabeng tša phapano. Sekhwi se tla dirwa ka tšhomišano le baetapele ba setšo le bengdikabelo ba bangwe ba IKS.
Go hloma bonabo bja IK le IKS tšeo di swerwego ke baswari ba tsebo ya tlhago, boitšhupo bja bona le dibopego tša mekgatlo ya leago go akaretšwa le tema ya basadi, le ditaba tšeo di amanago le go hlolwa ga peakanyo ya go rekotega ya IK le IKS le rejistara ye e ikgethago ya setšhaba, ge e le gore e a šoma.
Go nyakišiša le go hlaola ka therišano le baagi ba tlhago dibopego tša go fapana tša IK, ditsela tše di lego gona tša tšhireletšo ya IK le IKS go ya ka dipeelano tša ditirišo tša setlwaedi le melao ya ditšhaba tše di bjalo; le go akanyetša dipeakanyo le ditshepedišo tše di nyakegago tša kamogelo le tšhireletšo ya sebopego se sengwe le se sengwe tša bong le ditheo le ditšhupatsela tša kabelano ya dikholo.
Mohola wa Khanselekeletšo e tla ba go šoma bjalo ka mokgatlo wa keletšo wo o nago le dikgahlego tša baemedi ba bengdikabelo, wa dihlongwa, baagi, baswari ba IKS le badiriši. Batho ka mong bao ba bewago ka go Khansele e swanetše go ba baetapele ka makaleng a bona a go latelana gomme ba ikemišeditšego go fetišetša keletšo go mmušo mo ditabeng tše di lebanego tša IKS. Khansele e tla fiwa maatla a go tšea maikemišetšo botšišiša, dinyakišišo le ditherišano le mabapi le go šoma ga IKS tša setšhaba.
E fiwa bongwaledi le tekanyetšo ya tšhelete yeo ka yona e kago laeletša ditiro tše maleba, go akaretšwa phatišišo ya morero.
Go fa ya Tona ya Bokgabo, Setšo, Saense le Theknolotši keletšo ya morero, yoo ka boyena a tlogo phatlalatša tshedimošo ye bjalo gare ga bamphato ba gagwe bao ba nago le kgahlego ka go IKS.
Sekhwama sa Trasete sa IKS se swanetše go hlongwa bjalo ka tsela ya go diriša ditseno ka tirišo ya diprothokholo tša kabelano ya dikholo ka go ditiro tša ekonomi tše di tšwago go IK legatong la baagi ba setšo ba Afrika-Borwa moo go nyakegago. Ditšhelete ka moka tše di lefilwego ka go Sekhwama sa Trasete sa IK ke tšhelete ya trasete go ya ka tlhathollo ya karolo 13 (f) (ii) ya Molao wa Taolo ya Tšhelete ya Setšhaba. Nepo ya Trasete ye ke go rerišana le go laola mašokotšo a a tšwago go tsebo ya tlhago yeo e swerwego ya baagi ba Afrika-Borwa, ge e le gore baagi bakhwi ba nyaka tirelo ye bjalo. Ge dikholo di eba gona go baagi ba itšego, baagi ba bjalo ba tla hloma Trasete ya bona ya tikologo. E tla be ya ba le maatla a go kgoboketša tšhelete go thekga ditiro tša tlhabollo tša IKS..
Go akanywa gore Trasete ye e tla nolofatša kgokagano le phihlelelo ya mananeo a a lego gona ao a tlogo tlaleletša dimpshafatšo tša metheo ka go aba dibaka tša teko, nameletšo, tlhabollo ya tšhupetšo le go hlomiwa ga infrastraktšha ye maleba, bjalo ka GODISA, Tshumisano, NAMAC le mananeo a DTI.
Go ka se be le dikamego tša ditšhelete mo go hlongweng ga Trasete, fela moo go nyakegago setafo sa tlaleletšo go sepediša le go laola Trasete, sekhwi se tla nolofatšwa ke Kgoro ya Saense le Tsheknolotši.
Baswari ba Tsebo ya Tlhago le bengdikabelo ba bangwe ba swanetše go kgona go hloma ka boikemelo, mekgatlo yeo e tlogo tlabakelela kudu dinyakwa tša bengdikabelo ba itšego (go fa mohlala Trasete ya IKS ya SA le San Hoodia Benefit Sharing Trust). Mekgatlo yekhwi e ka dira dikgopelo tša tšhelete go Ditrasete tšekhwi goba go hwetša thekgo go Kantoro ya Setšhaba ka ga IKS.
Go swanetše go ba le ditsela tša tomaganyo le maikarabelo gare ga Kantoro ya Setšhaba ka ga IKS, Khanselekeletšo ya Setšhaba ka ga IK, Khansele ya Setšhaba ka ga Mpshafatšo le CIPRO (Pta), ga re ga tše dingwe. Go feta moo go ukangwa gore diinfrastraktšha tšeo di šišintšwego di tla abelana kamano ya tshepedišo le dibopego tše dingwe tše di hlomilwego.
Dibopego tša IKS di tla tsenelelana le dibopego tše maleba tša setšhaba, di-NGO, dihlongwa, mekgatlo le ditsebi tše dingwe mo maemong a tšhomišano, tirišano goba tšhomišano ka nepo ya go latela meholamotheo ya tšona..
Le ge go tšerwe dikgato tše mmalwa go akaretša phatišišo ya IK ka bophara ka go dihlongwa tša phatišišo tše di šetšego di hlomilwe bjalo ka Dikhansele tša Saense, ka maarogi a itšego go sa ntše go na le tlhobaelo mabapi le se go bonalago nke ke tlhokego ye bohlokwa ya IK ka go dikgwebo tša tšona tša motheo. Phatišišo ya IKS e šoma ka fase ga tlhokomelo ya Lekgotla la Setšhaba la Phatišišo National Research Foundation NRF. Tshekatsheko ya sephetho sa lenaneo la NRF e tla tšewa kgauswinyana.
Kgonego ya dihlongwa tše kgolo tša phatišišo go tšwetša pele koketšo ya kelo go IK ke ye kgolo. Bjalo ka ge go diregile mo tabeng ya CSIR le San Hoodia Benefit Sharing Trust, dithulaganyo tša semolao di ka fihlelelwa tšeo di kgotsofatšago bobedi ditebanywa tša setšhaba le tša baagi.
Bjalo ka dipeakanyo tše dingwe tša tsebo, IKS e nyaka thušo ya tšhelete ya boikgafo ya setšhaba. Gape go bile go lemogilwe gore ditšweletšwa tša peakanyo ya IKS le ditebanywa tša morero wa IK di nolofaditšwe ka maatla ke ditlabelo tše maleba tša kabo ya ditšhelete.
Basepediši ba bohlokwa ba IKS bjalo ka ge go hlalošišitšwe ka go Kgaolo ya 1 ba ukama gore go be le tomaganyo ya botlotla le tšhomišano ya bengdikabelo ka moka le methopo ka go peakanyo ya IK.
Go letetšwe gore Mmušo le badirišani ba wona e tla ba mothopo wa motheo wa thušo ya tšhelete ya mehola ya ka godimo, kudukudu mo dikgatong tša mathomo tša go tšwetša pele le go tiišetša peakanyo ya IK. Le ge go le bjalo, methopo ye mengwe ya thušo ya tšhelete le yona e tlo ba bohlokwa, bobedi ya go tšwa setšhabeng le ditšhabatšhabeng.
Afrika-Borwa e nyaka go kgonthiša gore dikholo tša mpshafatšo ye e tšwelelago ye e tswalanego le IK di kgobokeletšwa baswari le badiriši mola di bile di hlatloša tlhabollo ya leago le ekonomi.
Morero wokhwi wa IKS o sedimošitšwe ke merero ye mengwe, gare ga yona, merero ye e amanago le thoto ya kelelo, tšhutišo ya theknolotši, payotheknolotši le methopo ya payolotši le ya peu/jenetiki, polokego ya dijo, setšo, bohwa, thuto, bj.bj. Ka katološo, melao ka moka ya IKS e tla sedimošwa gare ga tše dingwe, ke peomolao ka ga ditokelo tša thoto, payotheknolotši, payotaebesithi (ya dimela le diphoofolo), methopo ya peu (jenetiki) le payolotši.
Mekgatlo ka moka ya semolao ye e šomišanago natšo ka go latelana.
Mananeo a peomolao a mmalwa a a tlemaganago, a šoma mabapi le IKS gomme a tlo laolwa ke Dikgoro tše mmalwa. DEAT e mo maemong a go hlama Molaokakanywa wa Payotaebesithi. Molaokakanywa wa Payotaebesithi o beakanyetša Bolaodi bja Setšhaba bjo bo tlogo fa ditumelelo tša phihlelelo go, le kgoboketšo le tšhomišo ya methopo ya payolotši, Kgoro ya Kgwebo le Intasteri (DTI) (bona karolo 4.5) e tla re ge e thalathala melao ya go hlokomela dibopego ka moka tša tšhireletšo ya ditokelo tša baswari ba IK, go tsenywa gare dipušo tša moswananoši moo go lebanego. Kgoro ya Maphelo (DoH) e thalathadile bobedi Molaokakanywa wa Dingaka tša Setšo le Molaokakanywa wa Taolo ya Dihlare. Molaokakanywa wa Dingaka tša Setšo o beakanyetša go hlongwa ga Khansele ya Lebakana ya Dingaka tša Setšo ya Afrika-Borwa, tlhakotaolo ya go kgonthiša kgontšho, polokego le boleng bja ditlhokomelo tša maphelo tša setšo; go beakanyetša taolo godimo ga rejistreišene, tlhahlo le tirišo ya Dingaka tša Setšo. Ka tiirišo ya Molao wa Setšhaba wa Methopo ya Bohwa, Kgoro ya Bokgabo le Setšo (DAC) e ka nolofatša tlhabollo ya IK bjalo ka karolo ya bohwakakanywa le dilo tša bohwa tšeo go tšona go nago le ditlwaelo tša bomolomo tše di swaragantšhitšwego le bohwa bjo bo phelago. DST e tla laola peomolao ye e matlafatšago Kantoro ya Setšhaba ya IKS, Khanselekeletšo ya Setšhaba ya IK le Dikhwama tša Trasete tša IK gomme e tla ikarabela mo go tomaganyo le tsebagatšo ya IKS.
Afrika-Borwa ke mosaeni go TRIPS, gomme tšhireletšo ya mahlakore a IKS ka gare ga kamano ya ditshwaokgwebo e a kgonega ka gare ga tlhako yekhwi. Tšhireletšo ya IKS le yona e a kgonagala ka gare ga peomolao ya moswananoši mabapi le ditokelo tša baswari ba tsebo ya tlhago.
Le ge bong bja seboka bo ka šireletšwa ka gare ga tlhako ya TRIPS tšhireletšo ya go ya go ile ga e kgonege. Ditaba tša kabelano ya dikholo, bong bja mohlakanelwa bja bengdikabelo le taetšo ya naga ya botšo moo didirišwa di hwetšwago ga se be tša lebelelwa ka botlalo.. Ka fao tšhireletšo ya IKS e a kgonagala ka tlase ga Kwano ya TRIPS, fela tšhireletšo ya tlaleletšo ya moswananoši e a nyakega ge kwano e tshetšwe. Tšhireletšo ya ditshwaokgwebo, dithopa tša kgwebo, methopo ya peu/jenetiki le payolotši, ditaba tša setšo le bohwa, di a kgonagala. Ka tlase ga molao wa ditšhupetši tša jeokerafi/thutafase. Ditaba tša ka moše ga mellwane di ka ukangwa ka tirišo ya dikwano tša mahlakorepedi le tša mahlakorentši go laola mahlakore akhwi.
India e thomile datapeise ya tsebo ya tlhago ye e nepišitšwego go dihlare tša Ayurvedic ka Sanskrit, ka go realo e bea tsebo yekhwi lefelong la mang le mang. Akhwi ke maitekelo a go thibela dikhamphani di šele go swaya (pheitenta) dihlare tšeo di tšwelelago tša tlhago le dijo tšeo di bego di dirišwa ka setšo ditšhabeng tša India. Bokgobapuku bjokhwi bja Dijitale (Digital Library) bo rekota ditaba ka botlalo tša go fihla go dimela tša dihlare tša go fihla go 4, 500, ka go datapeise ye e nyakišegago gabonolo go dumelela bao ba kgopelago dipheitente go lekola ge e le gore "tlhamo" ya bona ke "tiroatla ya kgale" yeo gabotse go sa kgonegego go hwetša pheitente ya yona. Leano lekhwi le fokotša dikholo tša thwii go baswari ba IK le ge datapeise ka boyona e ka kgona go tliša ditseno.
Kgauswinyana Khansele ya Diphatišišo tša Saense le Intasteri (CSIR) KA Afrika-Borwa le setšhaba sa Ma-San sa Kalahari di rumile kwano ya Trasete (San Hoodia Benefit Sharing Trust) go abelana dikholo tšeo go letetšwego gore di tla tšwa go katlego ye e kgonagalago ya kgwebo ya Pheitente yeo e latetšego phatišišo le tlhabollo ya theknolotši ye mspha ye e amanago le semela sa sehlare. Mo tabeng yekhwi tsebo e swerwe bjalo ka letlotlo la setšhaba seo se lebanego, gomme e šutišeditšwego go sehlongwa gomme ya hlabollwa go ya pele.
Tsela ya datapeise e ka fa mokgwa wo bohlokwa wa go thekga phišegelo ya setšhaba ya go diriša IK mo tlhabollong ya intasteri ya tikologo ya bokhemise yeo nepo ya yona e lego go tšweletša dihlare tše di turago. Le ge go le bjalo, ga e fe ditšhaba maatla ka ge tsebo ya bona e beilwe ka ntle le go fihla lefelong la setšhaba. Kua India go ba gona ga "tokumente" ya Sanskrit ka ga IK go dira gore go tsebega ga datapeise yeo go be pepeneneng. Fela ka Afrika-Borwa, ga re na le phihlelelo go tsela yekhwi ya totišišo.
Tsela ye bohlokwa ya lefase ka bophara ya tšhireletšo ya thoto ya kelelo ke Mokgatlo wa Lefase wa Thoto ya Kelelo World Intellectual Property Organisation WIPO. Ditebanyokgolo tša WIPO ke go šireletša le go tšwetša pele thoto ya kelelo IP, le go aga bokgoni bja dilete tše e lego maloko go buna kholo ya ekonomi go tšwa go thoto ya kelelo ya bona.
Poledišano malebana le tšhireletšo ya IKS le seo se bopago "thoto" ka go tebelelo ya IK ga se be sa hlwa se sedimoša sebopego le mohola wa dihlongwa tša ka godimo.
Gape go tloga go le kgakala gore ditaelo tša morero wa dipolitiki le ekonomi tšeo di nyakegago go hlahla tšhomišo ya tšhireletšo ya IP (go tsenywa gare tšhireletšo ya IK) ga se tša swanela go ahlogantšhwa le tša ARIPO le OAPI. Go fa mohlala, kua Yuropa, European Union (EU) e fa taelo ye bohlokwa ya morero malebana le go šoma ga Kantoro ya Thoto ya Yuropa (EPO).
Go ruma, Afrika-Borwa, ka tirišano le dinaga tše dingwe tša Afrika, e swanetše go 'nyakišiša kgonagalo ya go hloma mekgatlo ye e kopantšhago ya kontinente goba ya selete yeo e ka se lekoleng tšhireletšo le ditokelo tša Peakanyo ya Thoto ya Kelelo fela, eupša e tloga e dira go feta moo ka go hlabolla ditlabelo tše dingwe tše maleba tša tšhireletšo ya IK.
IKS e lemogwa bjalo ka mothopo wo mogolo wa setšhaba, ka fao e swanetše go logaganywa ka go Strathetši sa Tlhabollo ya Methopo ya Badiredi ya Setšhaba (HRD), Strathetši sa Setšhaba sa Tlhabollo ya Makgoni, gammogo le Strathetši se se Logagantšwego sa Tlhabollo ya Magaeng. Togaganyo ye bjalo gare ga tše dingwe, e tla šoma go lokiša ditlhokatekatekano tše di fetilego.
Mmušo o tla hlabolla leano la go hlatloša temogo ya setšhaba le kwešišo ya bohlokwa bja IKS.
IKS e bopilwe ke tsebo ye e nabilego yeo e dutšego e iphihlile go moelamogolo wa thuto, mpshafatšo, intasteri le kgwebo.
Ka go sepelelana le Strathetši sa HRD le ditheo tša RDP, tlhabollo ya methopo ya badiredi ya IKS e tla dirwa gore e swarelele ka tirišo ya tshepetšo yeo e laolwago ke batho le distrathetši tšeo di šomišwago magatong a tikologo, a profense le a setšhaba go dirišwa le go agelela godimo ga infrastraktšha yeo e lego gona.
Strathetši sa Tlhabollo se se theilwego ga Baswari ba IK: Baswari ba IK ba swanetše go amega ka mešogofela mo lenaneong magatong ka moka, kudukudu mo go tshepetšo ya tšeosephetho. Ba swanetše go ba ba itokišitše ka botlalo ka tirišo ya thuto le tlhahlo malebana le ditema tše di tšwelelago tša go fapana, peakanyo, tšeosephetho, tšhomišo, tlhabollo ya makgoni, go ikarabela go dibaka tša mediro tše difsa le go laola le go buša IKS.
Kgotsofatšo ya dinyakwa tša thuto le tlhahlo: Morero wa IKS o amogela bohlokwa bja tiišetšo ya baswari le badiriši ba IKS. Kgoro ya Saense le Theknolotši e tla tlamega go hlabolla tirišano le Dikgoro tša Thuto le Mediro go fa baswari ba IK ditlabelo tša go hwetša thuto le tlhahlo tše di ikgethago. Bonabo bjohle bja tsebo bo swanetše go akaretšwa ka strathetši se se nepišitšwego go tlhabollo ya Methopo ya Badiredi ka go Saense, Boentšenere le Theknolotši, le Saense tša Ekonomi le Taolo.
Tlhabollo le Kgolo ya Ekonomi ka go hloma IKS ye e theilwego godimo ga di-SMME: Go hlongwa ga di-SMME, kudu mafelong a magaeng, tšeo di theilwego godimo ga tlhabollo ya phatišišo, mpshafatšo le kgwebofatšo ya IKS di tla buša tša thuša go bea gare baswari ba IK ka go tshepetšo ya tlhabollo ya Methopo ya Badiredi. Ka ge baswari ba IK ka bontši ba dula mafelong a magaeng, leano lekhwi le tla thuša go aga ekonomi ya magaeng.
Ka Afrika-Borwa nyako ya dihlare tša setšo le ditirelo e godingwana kudu ge e bapetšwa le nyako ya ditirelo tša tlhokomelo ya maphelo tša bodikela, gomme e a gola ka lebaka la kgolo ya setšhaba, bodiidi le ditumelo.
Bjalo ka Tšhaena le India, bontši bja phatišišo le thekgo ya tlhabollo go tšwa go mmušo le kgwebo ka Afrika-Borwa e lebišitšwe go kopolo ya dimela le diphoofolo le dinyakišišo tša bokhemise, go latišišwa tlhabollo ya ditšweletšwa ke dikhamphani tše kgolo tša bokhemise. E fo ba maitekelo e se makae ao a lebišitšwego go tlhabollo ya mebaraka ya bjale, ditšweletšwa tše di amanago nayo, infrastraktšha le baraloki ba mebaraka. Go na le tlhokatekano ya thekgo ya dihlare tša setšo. Ka ge bontši bja dipolokelo bo lebišitšwe go nyakišišo ya dikhemikale tše mohola kgwebong ka gare ga dimela tša dihlare, mola go se na le polokelo ye nnyane goba go se na le polokelo ye e lebišitšwego go toto goba koketšo ya dikholo, tšeo mebaraka ya bjale e šetšego e di fa setšhaba. Mmaraka wa Afrika-Borwa wa dihlare tša setšo o be o ka gola ka ditsela tša go swana le tša Tšhaena le India, ge go lebelelwa nyako ye e nabilego ya tšhomišo ya tšona ke setšhaba ka kakaretšo. Go feta moo go na le dibaka tša ditšweletšwa tša boleng bjo bokaone ka gare ga ponagalo ye e nabilego ya IKS le ditheknolotši tšeo di amanago nayo mme di tlemaganego le dijo le dihlare bjalo ka maiphedišo a ditšhaba tša tikologo ka Afrika.
Tlhokomelo ye e ikgethago e swanetše go fiwa kamego ya baswari ba IK, basadi le bafsa ka go mananeo ao a amago tlhabollo ya bogwebi le kgwebo. Godimo ga moo, tshepetšo yekhwi e swanetše go ama tlhabollo ya kelelo ya bafatišiši ba nago le makgoni a godimo le balaodi ba IKS bao ba kwešišago phatišišo le tlhabollo ya IK gammogo le mpshafatšo, tšhutišo ya theknolotši le phatlalatšo go tšwa go ditebelelo tša intasteri, mmušo le akademia. Diponagalo tše bohlokwa tša pharologantšho tša tlhabollo ya Methopo ya Badiredi ya IKS ke tebanyo ya go beakanyetša thuto le tlhahlo ya botlotla, boitsebelo bja bogwebi ka phatišišo ye e kopantšwego, mpshafatšo ya tlhabollo le kgwebofatšo.
Kgethollomerafe e šomile go se hlabollwe le go senya IKS, yeo bjale e khupeditšwego ke leuto la khupamarama gomme e tšewa bjalo ka go se be molaong ke bobedi Maafrika le bao e sego Maafrika ka go lekana. Mathata a magolo mabapi le sekhwi a nyaka dikgato tše di beakantšwego tša go a lokiša.
Mpshafatšo le phatlalatšo ya theknolotši, ditlabakelo le tsebo, kudu maemong a mannyane, di fa kgonego ye kgolo ya go lokiša mathata a tlhabollo ya mafelo a magaeng le a ditoropong ka bobedi, le phokotšo ya bodiidi. Mafelong a magaeng, theknolotši ye maleba e ka thuša go bobedi koketšo ya tlhagišo ya ditseno ye e sego ya polaseng, bogwebi bjo bonnyane le go hlatloša tšweletšo ya tša temo. Go na le mathata mo makaleng akhwi, fela dimpshafatšo tša theknolotši tša dikgwebo tše nnyane tša magaeng e ka ba le ditlamorago tše mpe tša tšhilafatšo ya tikologo, khwanyollo ye kgolo ya methopo ya tlhago le ditlamorago tše di sa tsebjego tša tlhokatekano ya magaeng le kimollo ya bodiidi.
Go tšwetša pele ditiro tša tlhabollo ye e swarelelago tšhomišo le taolo ya methopo ya tlhago (meetse, mabu, enetsi. lewatle, bj, bj,), go thibela dikotsi tša tlhago le go fokotša ditshenyegelo, go šireletša dipeakanyo tša ekholotši ya dihlakahlaka le mabopo a mananana, go lwantšha leganatafatšo, tšhireletšo ya payotaebesiti (dimela le diphoofolo) bj.bj., bjalo ka kabelothwii mo go phokotšo ya bodiidi le go hlatloša maiphedišo a magaeng le a ditoropong, tšwetšopele ya thuto ya saense le thuto ya theknolotši, ditheknolotši tše di kwanago le tikologo le tšhomišo ya botsebi bjo bo theilwego go IK tšeo di lego maleba go dinyako tša kamano tša bahumanegi ba magaeng le ba ditoropong, tšwetšopele ya tšhomišo phatišišotirišwa, tšhutišo le phatlalatšo ya dimpshafatšo ka go theknolotši ya maleba, tlhabollo ya ngangišano ya lefase ye e sedimošitšwego ya go lekalekana ka ga dikholo tše di kgonegago le dkotsi tše di hlagišitšwego ke dikgatelopele ka makala a mangwe a a ikgethago a saense le theknolotši, mohlala payotheknolotši.
Tlhabollo ya IKS ke sebaka sa moswananoši sa go lemoga le go lokiša ditlhokatekano tše di hlotšwego ke merero ya kgale ka Afrika-Borwa.
Tšwetšopele ya kago ya bokgoni bja phatišišo ka diyunibesithing. Sekhwi se tla agelela godimo ga boitsebelo bjoo bo hweditšwego go tšwa go dItekolo tša Theknolotši ya Tlhago tša Komiti ya Potfolio ya ACST tšeo di di dirilwego gareng ga mengwaga ya bo-1990.
Go thekga maithomedi a theilwego dikolong le thutong ya motheo ya ba bagolo yeo e nepišitšwego mo kgoboketšong ya tsebo ya tlhago dikamanong tša ditšontši tša go ithuta.
Boikgantšho bja bohwa le setšo ke ditlhobaetšo tša mebušo lefaseng ka bophara. Mehla ye e fetilego ya Afrika-Borwa ye bohloko le diphetho tše di senyago setšo tša lefasefatšo/klopalaiseišene e dira gore go nyakege temogo ye e kaonafaditšwego ya IK le IKS gare ga setšhaba ka kakaretšo. Sekhwi se tla kgontšha baagi go kwešiša ka botlalo le go lemoga khuetšo ye e kgonagalago ya IKS maphelong a bona a ka mehla.
Afrika-Borwa e swanetše go hloma ditsela tša taolo tše maleba, tšeo di kago hlabolla diprothokholo le dikhouto tša boitshwaro ka ga tokumentheišene le tšhomišo ya methopo ya IKS. Ke moka IK e ka ngwalwa, ya bolokwa ka elektroniki gomme ya bewa go tlhopho ye maleba ka gare ga datapeise ya Tlhopho ya Dipheitente ya Ditšhabatšhaba International Patent Classification IPC, gore go tle go be bonolo go e fatišiša, go tsupolla le go šireletša.
Ditsela le maemo tšeo di dirišwago mo go hlolweng ga didatapeise di swanetše go dirišwa le dipeakanyo tše dingwe tša ditšhabatšhaba gore tšhupetšoputlanyi e tle e kgonagale. Mafelelong go hlolwa ga didatapeise go tla thuša mohola wo o nabilego mo kabong le tlhatlošong ya bokgoni bja yona bja mpshafatšo, go elwa hloko, le ge go le bjalo, ditsela tša tšhireletšo ya IK bjalo ka ge di hlalošitšwe ka go Karolo 6.2. Maemo a kakaretšo a tla kgontšha togaganyo ya ditšhupetšo tše di gašanego le go phatlatšwa ka bophara ka ga sebopego seo se ka tsupollwago gape. Sekhwi se tla šoma bjalo ka moratho gare ga dipeakanyo tša tsebo ya tlhago le tša tsebo ye nngwe.
Makgobapuku a kgatha tema ye bohlokwa ka go IKS. Makgobapuku a theknikale ke mothopo wo bohlokwa wa badiredi ba phatišišo le boraditheknolotši, gomme di swanetše go lotwa ka mehla le go bewa seemong sa sebjalebjale. Go feta moo, ka go beakanyetša le go tšwetša pele ka nako ditaetšo, dipontšho le maeto, ka go amogela go ba gona ga ditšo tša tlhago, le ka go hwetša ka mafolofolo didirišwa tše di tšweleditšwego ke, le ka ga batho ba setšo, makgobapuku a diyunibesithi a tla hlagiša ditirelo tše bohlokwa tšeo di hlatlošago kwešišo ya ditaba tša tlhago.
Go diriša theknolotši ye mpsha ka maithomedi go thekga tlhabollo ya batho ba setšo.
Go feta moo, go swanetše go hlabollwa distrathetši tša kabelano ya selete ya methopo ye bjalo le go thekga makgobapuku a ditsebi ka go thuto ye itšego. a a beilwego a bokgoni a dithuto tšeo. Makgobapukuy a kakaretšo a ka kgatha tema ye bohlokwa ka go thuto ya batho ba bagolo ka kakaretšo le mo kwešišong ya setšhaba ya IKS ka boyona. Go bohlokwa gore badiriši ba maleba mo lebakeng lekhwi ba a thekgwa go fa infrastratšha ye e nyakegago ka nepo ya go tšwetša pele tsebo le tokumentheišene ye e amegago.
Go na le dimuseamo tša go feta 400 tšeo di amogelago tšhelete ya setšhaba ka go boMmasepala ba Afrika-Borwa.. BoMmasepala ka diprofenseng ba thekga bontši bja yona. Le ge go le bjalo, tše dingwe, kudu tše di kgolwane di hwetša thušo ya tšhelete go setšhaba. Dimuseamo tša Afrika-Borwa di phethagatša mehola ya moswananoši ya phatišišo le tirelo, kudu ka go disaense tša taksonomi le forensiki.
Ditšhabatšhabeng, dimuseamo ke dikgathatema tše bohlokwa ka go phatišišo ya IKS. Ka Afrika-Borwa, tema ya phatišišo ya dimuseamo e swanetše go hlalošišwa le go hlohleletšwa. Dimuseamo gape di kgatha tema ye phosithifi ya go bonala mo kgodišong ya temogo ya setšhaba ya IKS. Mabapi le sekhwi, kgonagalo ya go hloma museamo wa IKS wo o nago le temogo ya phahlogelo ye e tiilego ya setšhaba e swanetše go nyakišišwa.
Dibopego tša bomolomo tša IK tšeo di fetišeditšwego go tloga molokong wo go ya go wo mongwe di kotsing ya go timelela ka lebaka ditlwaelo tša bodikela (bodikelafatšo) le tlhabollo ya theknolotši. Go swanetše go bewa madulong ditsela tša go tsupolla le go babalela dibopego tša bomolomo tša IK gore di thuše didirišwa tša diakhaebe tša setšhaba. Sekhwi se tla dirwa ka therišano le Protšeke ya Histori ya Bomolomo (Oral History Project) le Diakhaebe tša Setšhaba.
Ka tirišo ya DAC, ditaba tše di amanago le dibopego tša bomolomo tša IKS di tla fatišišwa, tša hlabollwa gomme tša tšwetšwa pele bjalo ka karolo ya bohwa bjo bo sego diatleng bja Afrika-Borwa.
Ye nngwe ya ditiro tše bohlokwa ya Kgoro ya Saense le Theknolotši e be e dula e le go hlaola le go tšwetša pele mafelo a ka pele le a ditlapele a Phatišišo le Tlhabollo (R & D) ka go dithuto tše di fapanego tša saense le theknolotši. Ka go amogewla tema ye bohlokwa yeo theknolotši e e kgathago mo tlhabollong ya setšhaba, dilaboratori di swanetše go hlomiwa ka nepo ya mahlakore a mabedi, e lego, ka nepokgolo ya go hlabolla theknolotši ya tlhago le go kgonthiša gore monego ye e kgontšhago le kamantšho ya theknolotši ya go tšwa ntle ka go tsepamiša, kopanya go, le go e kgohlaganya le baswari ba tsebo.
Dilaboratori tšeo e sego tša mehleng di swanetše go hlomiwa mabapi le tlhabollo ya IK, godimo ga go logagantšha phatišišo ya IK ka gare ga dihlongwa tša phatišišo tše di lego gona. Dilaboratori tša tlhago di ka šoma bjalo ka mafelo a botseno mo nyakong ya dikgetho tša tikologo le malebiša a a nabilego go mpshafatšo ya ditheknolotši le taolo ya methopo ya tlhago. Dilaboratori tša IK di swanetše go thekga ditiro tša batho ba setšo bao ba thušago go lota le go šireletša tsebo ya tikologo, kgoboketša temogo le pušetšo malebana le mpshafatšo le dikabelo tša kelelo tšeo di dirilwewgo ke batho ba setšo. Dilaboratori tšekhwi di tla thuša go ditiro tše di bonalago boemong bja baagi bjoo bo tšwetšago pele tlhabollo ye e swarelelago ya ditšhaba tša setšo, phatišišo ka, le gona ya baagi ba setšo, le kago ya bokgoni go hloma direro tša ditlapele tša phatišišo le go sepediša ditiro tša phatišišo. Mo phethagatšong ya mehola ya tšona, dilaboratori tše di tla gatelela tebano ya tsebo ya tlhago le dimpshafatšo tše di tswalanego le pušo le taolo ya methopo maemong a setšhaba.
Go šišintšwe gore tlhomo ya Mafelo a IKS ka gare ga dibopego tše di lego gona bjalo ka diyunibesithi, mafelo a setšhaba bj.bj. go tla šoma bjalo ka tsela ya go nolofatša le go kgontšha, gomme ditirelo tša ona, mananeo le diprotšeke, di swanetše go ama kgathotema ye e nabilego le tšhomišano le maloko a baagi ba tlhago. Mafelo a Tsebo ya Tlhago a tla nepiša ditiro tša ona pabalelong le tšhomišong ya tsebo ya tikologo ya baagi ba tlhago ka gare ga mellwane ya Afrika-Borwa. Mafelo a IKS ka tšhomišano ya sekgauswi le baagi ba tikologo a tla gafelwa mo nolofatšong ya tšhomišano gare ga dihlongwa tša thešiari, di-NGO le baswari le badiriši ba IKS bao ba šomago ka tlhabollong le tšwetšopeleng ya IKS.
Go thuša mo tlhamong ya merero le go akanyetša mananeo a thušo ya theknikale a a theilwego go tsebo ya tlhago.
Morero wokhwi wa IKS ke wa histori ka lebaka la gore o tiišetša dikelo tša setšo tša Seafrika selebaneng sa lefasefatšo/klopalaiseišene. Dipeakanyetšo tša wona di nepišitšwe go tiišetša, go amogela, go šireletša, go tšwetša pele le go hlabolla tsebo ya tlhago yeo e swerwego ke batho ba tlhago le baagi ba tikologo ka nepo ya kgodišo ya ekonomi le tlhabollo ya leago. O thekgilwe ke basepedišibagolo bjalo ka kabelo ya tsebo ya tlhago mo go ekonomi le tsenelano ya IKS le dipeakanyo tše dingwe tša tsebo.
Tokumente ya morero e hlabolotšwe ka gare ga kamano ya Peakanyo ya Setšhaba ya Mpshafatšo. E šišinya go hlomiwa ga dibopego tša go fapana tša dihlongwa malebana le tiišetšo, temogo, tšwetšopele, tšhireletšo, le tlhabollo ya dipeakanyo tša tsebo ya tlhago. Go fa mohlala, Kantoro ya Setšhaba ka ga IKS e tla nolofatša tsenelelano gare ga bengdikabelo ba go fapana gomme ya thekga ka kabo ya ditšhelete ya phatišišo le modiro wa tšwetšopele ka go IKS. Trasete ya Setšhaba ya Tlhabollo e tla ikarabela mabapi le tšhireletšo, tšwetšope le tlhabollo ya IKS, le go hlaola diprotšeke tša maswanedi.
Ka mo re bonego tlhomo ya dibopego tša ka godimo le tlhago ya go putlaganya ya IKS, morero wo o hlaola ditema tše di fapanego tše dikgoro tša setšhaba tše di šomago le IKS di tlogo kgona go di kgatha. Go fa mohlala, DTI (IPRs), DoH (lehlakore la taolo malebana le dingaka tša setšo), DEAT (payotaebesithi, phihlelelo, kabelano ya dikholo), Thuto (togaganyo ka go kharikhulamo), le DAC (mahlakore a setšo le bohwa a amanago le IKS), gomme DST (mpshafatšo le togaganyo le dipeakanyo tše dingwe tša tsebo), le dikgoro tše dingwe tšeo di šomago ka lekaleng la dipeakanyo tša tsebo ya tlhago.
<fn>nso_Article_National Language Services_DIPOTSISO LE DIKARABO.txt</fn>
Petrolo e hloka tekanyetšo ye e itšego ya oktheine go thibela gore entšene e se ke ya "dira modumo". Modumo wa entšene o bakwa ke mathata a go se laolege a karolo ya bofelo ya motswako wa moya wa sebešwa ka gare ga phapoši ya go tuka mme bo ka gwahlafatša entšene. Tekanyo ya oktheine ya sebešwa ke kelo ya ka moo e kgonago go emelana le modumo ka gona- ge e le godimo kgonagalo ya gore sebešwa se ka baka modumo e ba fase. Go oketša loto go petrolong e be e le tsela ya go tura kudu ya go e kgontšha go matlafatša tekanyo ya yona ya oktheine.
Loto e be e šomišwa lefaseng ka bophara bjalo ka tlhakanyo ya petrolo go tloga mengwageng ya bo 1920's. Fela , petrolo yeo e nago le loto e ka se šomiše ke dikoloi tšeo di tlabaketšwego ka difetodi tša kataletiki yeo moakanyetšo wa yona e lego go fokotša kgašo ya eksoso yeo e senyago, bjalo ka loto ka lebelo le sa ruri e fa mokgwa wo o sa thušego ka o fela. Se, go tee le temogo ya gore loto e tšwa go dieksoso tša dinamelwa e na le kgonagalo e thata yeo e amago maphelo a batho, seo ke sona se dirilego gore e ntšhwe, e ntšhetšwe la ntlha go la Borwa bja Amerika mme gwa latela lefase la Europa ka moka ga lona le, ka koketšego le, lefaseng ka bophara.
Ke go tloga ka tšatšikgwedi lefe leo e lego gore loto e ka se sa ba gona petrolong ya Afrika Borwa?
Petrolo yeo e se nago loto e hlagišitšwe la mathomo mmarakeng wa Afrika Borwa ka ngwaga wa 1996. Go tloga ka wona ngwaga wo, tšhomišo ya petrolo yeo e nago le loto ya thoma go oketšega ga nnyane ga nnyane mme ga bjale e ka ba le tšupaletlotlo ye e ka bago 40% ya petrolo yeo e rekišwago mo Afrika Borwa. Go tloga ka la 1 Janaware 2006, loto ga e sa tlo tsenywa peteroleng mo tshepetšong ya tšweletšo mme petrolo ya loto e ka se sa rekišwa ke dikhamphani tša go rekiša makhura.
Ke dikreiti dife tša oktheine ya petrolo tšeo di tlilego go ba gona mo Afrika Borwa morago ga tšatšikgwedi la 1 Janaware 2006?
Mmušo o tiiša gore dikreiti tše tharo tša oktheine tša petrolo ya go hloka loto (ULP) di tlo dumelelwa mo Afrika Borwa (mo dileteng tše pedi e lego sa lebopong le sa ka gare ga naga) morago ga letšatši la 1 Janaware 2006,e lego 91, 93 le 95 Nomoro ya Nyakišišo ya Oktheine yeo e tsebjago ka la Research Octain Number (RON). Tlhokego le tirišo mmarakeng ke gona go ka laetšago gore ke kreiti efe ye swanetšego go ba gona dikarolong tše di fapanego tša naga. Boradifatanaga a ba swanetše go holofela gore ba tla humana dikreiti ka moka tša oktheine mafelong ka moka, eupša ba ka holofela go hwetša kreiti yeo e loketšego difatanaga tša bona go gonwe le go gongwe mo ba yago ka mo gare ga Afrika Borwa.
Dikreiti tša oktheine tšeo di nyakegago di tlo humanwa ka tsela efe ntle le koketšo ya loto?
Mahlwekišetšo ka moka a Afrika Borwa a beeleditše goba a beeletša go dinolofatši tša koketšo le mekgwa e mentši ye e hlabologilego ya theknolotši ya go hlwekiša go ba dumelela go tšweletša bontši bja ditho tše tswakanego tša godimo tša oktheine. Go fihla magomong ao e lego gore go nyakwa ga oktheine go feta bokgoni bja phepo ya mahlwekišetšo a felo fao, go tla ba le ditšwantle tša ditho tše di tswakanego tša godimo tša oktheine goba petrolo ya oktheine ya godimo go netefatša gore nyakego e a kgotsofatšwa.
Go tla ba le diphetogo tekanyetšong ya pentsina ka gare ga petrolo morago ga letšatšikgwedi la 1 Janaware 2006.
Tekanyetšo ya pentsina e tla no fela e sa lekantšwe le ditekanyetšo tša molawana wo o šišintšwego go ya ka letšatši leo le beilwego la gore e tla thoma go dira ka ngwaga wa 2006. Tše di maemong a tee le tekano tša EURO tše di itšego.
Diroto tša dikreiti tša petrolo tša go fapana di tlo bewa bjang?
Molawana wo o beilwego wa diroto tša dipompi o tla tiiša tšhomišo ya mokgwa wa go swana bjalo ka wa selehono. Se se šupa gore peo ya diroto tša dikreiti tša petrolo ya go hloka loto di šetše di le gona (ya 95 oktheine le ya 93 oktheine) di tla tšwela pele bjalo ka peleng. Diroto tša dikreiti tša peobakeng sa loto di tlo swana le diroto tša petrolo ya go hloka loto ya oktheine yeo e swanago.
Tikologong ya ka gare ga naga, moo kreiti ya petrolo ya 95 oktheine e tlogo go ba gona la ntlha, taolo ya nyakego ye itšeng ya lekgetho e tla hlagišwa mo koketšong ye ya tlhophišo, yeo e tlago go oketša seroto sa pompi seo se fago phapano magareng ga yona le petrolo ya 93 oktheine, go tloga mathomong ka disente tše 10 litara. Lebaka la seo ke gore bontši bja difatanaga ka gare ga naga di kgotsofatša ke sebešwa sa 93 oktheine yeo e lego gore ga bjalo e godimo ga tšona kamoka mme, ga botse, ke oktheine e nnoši e lego gona. Sebešwa sa 95 oktheine se dirilwe gore se be gona ka gare ga naga gore se kgotsofatše dinyakwa tša theknolotši ya bjalo ya difatanaga yeo ga bjalo e hlagišitšwego ke intasteri ya dikoloi. Ka ge ga bjalo boradifatanaga ba tla ba le kgetho ya dikreiti, go phema tshenyego, ke thato gore bao ka nnete ba nyakago 95 oktheine ba tla ba le kgetho ya go e šomiša, - taolo ya nyakego ye itšeng ya lekgetho e hlagišitšwe go šušumetša boradifatanaga go ela kgetho ya bona hloko. Lebopong, moo nyakego ya godimo e tlogo go ba ya sebešwa sa oktheine ya godimo (ka kakaretšo, ge bophagamo bo le fase difatanaga di nyaka oktheine e ntši) mme petrolo ya go hloka loto ga bjalo ke yona kreiti e le tee, go ka se be le koketšo ya lekgetho go kreiti ye.
Ke tla tseba bjang gore ke kreiti efe yeo e loketšego sefatanaga sa ka?
Go beakantšwe datapeisi ya tshedimošo yeo e tlago go bontšha dinyakwa tša mehuta ka moka yeo e lego gona ditseleng tša rena. Se se tla dirwa gore se be gona ka bophara, go akaretšwa le National Association of Automotive Manufacturers (wepsaete ya NAAMSA - www.naamsa.co.za) le South African Petroleum Industry Association (wepsaete ya SAPIA - www.sapia.co.za). Mohuteng o mongwe le o mongwe , dintlha tšeo di kgobokantšwego go South African Petroleum Industry Association (wepsaete ya SAPIA - www.sapia.co.za). Go mohuta o mongwe le o mongwe, dintlha tšeo di kgobokantšwego di tla šupa, ka karogano tšeo di lego lebopong le tshepedišo ya tšeo di lego ka gare ga naga, gore ke kreiti efe yeo e tumišetšwego (ke badiri ba tshepedišo yeo e lokilego) le gore sefatanaga se kgona ke kreiti efe (k.g.r. ka yona se tlago go sepela ka tsela yeo e kgodišago ntle le go senya entšene, eupša e se bago ka nyakego ya maatla a kaone, tiro le bokgoni difatanageng tše dingwe) boradifatanaga ba na le monyetla wa go šomiša kreiti e ngwe le engwe yeo e laeditšwego mohlomongwe bjalo ka ye e tumišeditšwego go, goba go kgonega ka, sefatanaga. Boradifatanaga ba swanela ke go gopola gore mekgwa ya bona ya go otlela e ka ba le tšhušumetšo go kreiti yeo ba e bonago e le e kaone go swanela dinyakwa tša bona tše di itšeng. Sete ya methaladi ya tlhahlo e bonolo, yeo e laetšago dibešwa tša maleba tšeo di ka šomišwago, di tla ba gona websaeteng mmogo le mo go itlholeleng.
Go diragala eng ka koloi ya ka ge ke diriša petrolo ya oktheine ye e fošagetšego koloing ya ka?
Mehuta ya go fapana ya difatanaga e na le dinyakwa tša go fapana tša oktheine. Go šomiša petrolo ya kreiti ya oktheine yeo e le go godimo ga yeo e nyakago ke sefatanaga sa gago bo hlokwa e bile ke go senya tšhelete, kudukudu ka ge go se mehola yeo e okeditšwego go tiro ya entšene goba bokgoni bjo bo ka hwetšwago. Go šomiša petrolo ya oktheine ya fase kudu e ka fokotša tiro ya entšene le bokgoni bja sebešwa, e ka dira entšene gore e digele fase fao go ka hlolago tshenyego ya entšene ge nako e eya pele. Go swanetšwe go elwa hloko gore senyakwa sa oktheine sa sefatanaga se se itšeng se ikokotletše godimo ga mehuta e mentši, go akaretšwa maemo a tshepedišo le ka tsela yeo e otlelwago ka yona, ka senyakwa sa oktheine seo se beilwego ka tlase ga ntlhora ya morwalo, ka tlase ga maemo a kgatelelo.
Ke ka lebaka la eng ke se ka swanela go šomiša oktheine yeo e lego ka godimo ga yeo koloi ya e nyakago?
Petrolo ya oktheine ya godimo e nyaka tlhwekišo ya maemo a pele le enetši e ntši ge e hlotlwa. Ge e le gore ga ya bewa ntle ga sete ke bokgoni bjo bogolo bja sebešwa sa koloi yeo e šomišago sebešwa seo enetši ya go feta yeo e šomišwago ke tshenyo ya enetši. Tshenyego ye e hlola tokollo e ntši ya moši o motala (khapontaeoksaete), yeo e kwešago tikologo ya rena bohloko.
Tšhomišo ya dikreiti tša oktheine ye ntši go feta yeo sefatanaga sa gago se e nyakago e tla ja boradifatanaga ditseka tše dintši, le naga e tla jabetšwa ditseka tše ntši le go ba le seabe se kotse go tikologo. Ka go le lengwe, go ka se be le mohola go tshepetšo goba tiro ya sefatanaga.
Petrolo ya go hloka loto e ka ba e loketše boradithuthuthu, metšhene ya go kota dihlwa le ditšenereitha?
Ka kakaretšo peterolo ya go hloka loto e loketšwe go šomišwa ke dithuthuthu, metšhene ya go kota sehlwa le ditšenereitha, ntle le tše mmalwa tšeo di šomišago entšene ya theknolotši ya kgale. E romele go mokgwebe wa ditlabakelo ge e le gore o na le dipelaelo.
Naa dikoloi tša kgale di ka šomiša petrolo ya go hloka loto?
Go kgaogana le mathatha a mangwe le a mangwe ao a ka ba go gona dikoloi ka kakaretšo di swanela ke go šomiša petrolo yeo e tsentšwego legatong la petrolo ya loto, le ge e le gore tše dingwe di tla kgona go petrolo ya go hloka loto. Ge e le gore o lakatša go diriša petrolo ya go hloka loto, o ka botšiša motšweletši.
Ge ke diriša petrolo ya go hloka loto peipi ga e swe go fihla bošweung bjalo ka ge e be e dira nakong ya ge ke be ke diriša petrolo ya loto. Se se ka be se šupa gore entšene yaka e dira ga nnyane go feta ke peleng?
Aowa, se ga se šupe seabe godimo ga tiro. Peipi e šweu ge go dirišwa petrolo ya loto e hlolwa ke lead-based deposits mo eksosong ge e tšhuma sebešwa. Ge loto e tlošitšwe, eksoso e ba e pududu goba e tsotwa. Se a se šupe gore entšene e fetoletšwe maemong a mabe goba go tšhomišo e mpe ya oli.
Nka tseba bjang gore koloi ya ka e sepela ka petrolo yeo e se nago loto?
Sa pele bala pukukgakollo ya sefatanaga sa gago. Ge, e le gore ka morago ga se, o sa dutše o se na bonnete bja gore koloi ya gago e ka diriša petrolo ya go hloka loto, o swanetše go nyaka maele go barekiši ba tikologo ya geno. Gape o ka rerišana le NAAMSA (www.naamsa.co.za) le SAPIA (www.sapia.co.za) websites. Maloko a dithulaganyo tša dikoloi le ona a ka leletša megala wa dikgakollo.
Ge e le gore koloi ya gago e ka sepela ka petrolo ya go hloka loto o ka thoma go e diriša bjako. Ge e le gore e nyaka tšhireletšo ya di valve seats, o swanela ke go diriša petrolo yeo e tsentšwego legating la ya loto (LRP) yeo e lego gore bonyane e tla ba gona nageng ka bophara. Ka tlhatlolano o ka diriša bottled anti-wear additive (go tlo ba le ditšweletšwa tše dintši go tšwa go tšona o ka kgetha) le petrolo ya go hloka loto. Fela, ge e le gore LRP e dutše e le gona e ka ba kgetho e kaone go e diriša.
Ke mehola efe gape yeo e ka rotogago go tšwa go tirišo ya ULP?
Loto ka gare ga petrolo gape e ka hlola tlholego ya corrosive compounds yeo e lego gore gabotse e ama spark plugs le ditsela tša eksoso. Mohola o mongwe wa go diriša petrolo yeo e se nago loto ke gore ditshenyegelo tša go lokiša difatanaga di a fokotšega.
Ke dikoloi dife tšeo di swanetšego ke go diriša LRP mme ka lebaka la eng?
Mmogo le go fa maatla oktheine ya sebešwa, loto e šoma bjalo ka setlotše magareng ga mabogodimo ao a kgomanago a dibelefe tša eksoso le dibelefe tša disithe ka gare ga hlogo ya saelinta. Dientšene tše dingwe tša koloi tša kgale (tša pele ga bo magareng ga bo mengwaga ya bo masomeseswai) di be di dirilwe ka motato o boleta wa dibelefe tša disithe bjalo ka ge di be di šereleditšwe ke loto ka gare ga petrolo. Ge e le gore ditlhakanyo kamoka tša metato di tlo tlošwa petrolong, dibelefe sithe tše boleta tša metato di tlo onala mme belefe ya sithe ya boikhutšo e ka feleletša e hloka maatla le kgatelelo. Maemo a bohlokwa a tšhomišo a dibelefe tša sithe tša boikhutšo ke lebelo la godimo /goba morwalo o montši wo o išago go themperetšha ya godimo ya dibelefe mme go tloga mo tekanyo e kgolo ya go apara.
Kgonego ya sebo sa dintlha ya sefatanaga yeo e lego gore e tlilo ba gona nageng ka bophara go akaretšwa le go NAAMSA (www.naamsa.co.za) le SAPIA (www.sapia.co.za) websites, yeo e lego gore ga botse e tlo laetša gore ke difatanaga dife tša kgale, tsenegang go VSR, tšeo di swanetšeng go šomiša petrolo ya kemedi ya loto (LRP). Dikhamphani tša di oli di ka rekiša LRP ka dipompo borekišetšong bja tšona goba tša fana ka tlhakanyo yeo e tšhetšwego mabotlelong yeo e lego gore e ka rekwa mme ya oketšwa go bontši bjo bo kadilwego go išwa tanking ya sefatanaga mola se tlatšwa ka petrolo ya go hloka loto.
Nka diriša dihlakanyi dife go tšeo di tsentšwego mabotlolong?
Go na le anti-wear additives tše mmalwa tšeo di le go mebarakeng, tšeo di ka šireletšago dibelefe sithe tša koloi ya gago go swana le ka tsela yeo LRP e bego e dira ka gona. Dihlakanyi e ka ba ka potasiamo, fosforase goba manganese bjalo ka ditswaki tše di šomago di tla fa tšhireletšo ya nnete ya go šomišwa ka mokgwa wa maleba wo batšweletši ba o tumišang.
Ke ditlamorago dife tša go diriša petrolo ya peobakeng sa loto (LRP) ge e le gore koloi ya ka e tlabaketšwe ka catalytic converter?
LRP ga ya swanelwa go dirišwa dikoloing tšeo di tlabaketšwego ka difetoledi tša, ka baka la gore dihlakanyi tše dingwe tšeo di dirišitšwego di ka ama catalyst. Ka lebaka la gore LRP, e tlo rekišwa fela ka nozzles tše kgolo tša diameter tšeo e le go gore di ka se lekane molomong wa ya petrolo wa sefatanaga seo se nyakago petrolo ya go hloka loto.
Go tlile go thoma neng go gapeletša gore dikoloi di be le difetoledi tša katalise?
Go tloga ka kgwedi ya Feberware 2005, difatanaga kamoka tša go maatlafatšwa ka petrolo go akaretšwa mehuta e menyane ya difatanaga le tša go rwala banamedi tšeo di tšweleditšwe mono go la Afrika Borwa go nyakega go kgotsofatša ditekanyetšo tša botlalokgolo bja taolelo ya kgašo mme ka gona di swanetšwe goba di tlabaketšwe ka difetoledi tša katalise. Go tloga ka kgwedi ya Janaware 2008, mehuta kamoka e mefsa ya difatanaga tšeo di matlafaditšwego ka petrolo, e ka ba mehuta e mempsha goba yeo e lego gona, e swanetšwe go tlabakela ka catalytic converters. Go dikoloi tše mpsha ka moka, palomoka ya 70% ya tšona e tlabaketšwe ka catalytic converters.
Tirišo ya ditlaleletši tša maleba tšeo di lego mabotlolong tšeo di thibelago go phohlela ga dibelefe?
Ke tla tseba bjang gore ditlaleletši tšeo di thibelago go phohlela ga dibelefe di tla šireletša entšene ya ka?
Ditlaleletši tšeo di thibelago go phohlela ga dibelefe di ka ema legatong la petrolo ya peobakeng ya loto ka mokgwa wo o kgotsofatšago ge fela o kgethela tlhakanyo go tšwa go badiri bao ba tumilego gore e diretšwe go šireletša dibelefe tša disithe wa išomiša bjalo ka ge sephutha se laela. hlokomela gore tšhereletšo e nyakega kudu e sepedišwa ka entšene ya lebelo la godimo goba maemo a morwalo, bjalo ka dinako tšeo di okeditšwego tša go otlela ditseleng tša maphefo mola ka go le lengwe o goga koloigogwa.
Go diriša bontši bja ditlaleletši tša go thibela go phohlela ga dibelefe go feta tekanyo yeo e beilwego go fa tšhereletšo e kaone go entšene ya ka?
Aowa. Ga wa swanela go diriša tlhakanyo e ntši go feta tekanyo yeo e beilwego.
Aowa. O ka diriša setlaleletši sa AVSR goba LRP. Ditlaleletši tše di ngwe di ka be di se tša swanela go hlakana le LRP. Ditlaleletši tša go fapana gape di ka be di sa kwane gomme bokaone o diriše e tee.
Ge e le gore ga bjalo koloi ya ka e diriša ULP, go diriša tlhakanyo ya LRP goba AVSR go tla efa tšhireletšo yeo e oketšegilego?
Aowa. Tšhwelapele ka go diriša kreiti ya tlwaelo ya ULP ge e le gore koloi ya gago ga e nyake tšhireletšo yeo e fiwago ke tlhakanyo ya LRP goba AVSR . Ge e le gore koloi ya gago e tlabaketšwe ka catalytic converter, tirišo ya tlhakanyo ya LRP goba AVSR e ka gwahlafatša catalyst. O swanela ke go diriša ULP bjalo ka ge go bolelwa ka tsela yeo ka gare ga pukukgakollo.
Sebabole se seswa seo se tlilego go ba gona ka gare ga ditisele ke eng?
Dikreiti tše pedi tša ditisele di tlo ba gona, bjalo ka ge go le bjalo le lehono.
Kreiti ya motheo ya sebabole ya botlalokgolo bjo e ka go ba 500 ppm e gona setšhabeng, go tee le tisele ya sebabole ya kreiti ya khutlwana ya fase ya botlalokgolo bjo e ka ba go 50ppm.
Tisele ya sepeke e mpsha e tla dira tšhireletšo go theko dibakeng tša phetogo tša oli?
Badiri ba dikoloi ba laeditše gore go iša diteng sebabole fase go tla fa difatanaga tše dintši monyetla wa go oketša dikgala tša tšona tša go gamolla oli, yeo e tlilego go fokotša ditshenyegelo.
Ke ka lebaka la eng sebabole se fokoditšwe ka gare ga tisele?
Dihlakanyo tšeo di nago le sebabole ka gare di diragala ka tlhago ka gare ga tisele. Lebaka la go fokotša sebabole go tšwa go 3000 ppm go ya go 500ppm ke go fokotša kgašo ya difatanaga mme seo se kaonafatša moya wa motseng. Le ge go le bjalo, ge sefatanaga se sa swarwe gabotse, meboya ya go senya le dikgawana tše di itšeng di tla no fela di le gona le ge e le gore boleng bja dibešwa bo kaonafaditšwe.
E ka ba ditshasa di tlo angwa?
Dihlakanyo tša haetrokhapone tše di itšego (phoula le dihlakanyo tšeo dinkgago bose) tšeo di le go gona ka gare ga sebešwa sa tisele di na le tiro ya go tshasa ya tlhago go dipompi tša dibešwa le go dihlabelwa sebešwa. Ge di tlošetšwe tiragalong ya ge go tlošwa sebabole go sebešwa botshase bja sebešwa bo fokoditšwe. Go le go bjalo botshase bja ditlhakanyo bo tla dirišwa ka gare ga kreiti ya tisele ya sebabole ya bokaalo bjo e ka go ba 500 le 50 ppm go netefatša gore ditekanyo tša maleba tša botshase di a obamelwa.
Ke tshenyego efe yeo e akareditšwego, ka lebaka la eng e akareditšwe?
Dikreiti tša tisele ya sebabole tša fase di tlo bitša kudu go feta dihlopišo tša tisele ya sebabole ya godimo tšeo di emang lagatong la yona, maleba le diroto tša mebaraka ya ditšhabatšhaba.
<fn>nso_Article_National Language Services_DIPROTSEKE TSA PHIHLE.txt</fn>
NAFVSA e na le Karolo ya Phihlelelo, yeo e dirago gore didirišwa di hwetšagale go Maafrika-Borwa ka moka, kudu ditšhaba tšeo di bego di šaparegile. Ka go hlama ditirišano tša tshekatsheko le dihlongwa tše dingwe, e leka go fihlelela Maafrika-Borwa ka moka.
Diakhaebe tša Setshaba tša Difilimi, Video le Modumo, di amegile mo go diprotšeke tše mmalwa. Dihlongwa tša Thuto di laletšwa go bona difilimi le go ba le ditherišano ka taba efe le efe yeo di bonago go nyakega go e akaretša. Sekhwi se dirwa ka tšhomišano le barutiši le bafahloši. Nepokgolo ya lenaneo la phihlelelo ke go iša "paesekopo bathong", moo ditšhaba di ka holegago. Sekhwi se dirwa ka tšhomišano le mekgatlo ye mengwe bjalo ka dikolo, diintasteri tša maleba, dikereke, mekgatlo ya setšhaba le setšhaba ka kakaretšo.
NAFVSA e ikemišeditše go diriša Mafelo a Bokgabo a Setšhaba, ao a agilwego ke Kgoro ya Bokgabo le Setšo go phethagatša maikemišetšo akhwi. Diholo tša kereke, tša dikolo le tša setšhaba le tšona di tlo dirišwa.
Re hlohleletša baagi goba mang le mang yo a nago le kgahlego mabapi le bohwa bja tsebeihlo (audio-visual) bja naga ye gore a bonane le rena ge ba na le dikgopelo tša go diriša ditirelo tša NAFVSA.
NAFVSA gape e na le karolo yeo e šomanago le go lotwa ga dikgatišo tša molomo tšeo di tlatšago sekgoba ka go histori ya rena. Batho ba rerišwa ka ga ditaba tše di fapanego tše di theilwego godimo ga setšo, bokgabo, histori le kago ya setšhaba.
Kgoboketšo, go lotwa le phatlalatšo ya Mmino wa Setšo di hlatlošwa ka Pontšho ya Diletšo tša Mmino wa Setšo tše di thethago.
Dinyakišišo tše di dirilwego ka 1956 di hlotše gore theramelao e hlome Boto ya Setšhaba ya Difilimi ka la 1 Aprele,1964. Mohola wo mogolo wa Boto ya Setšhaba ya Difilimi e be e le go lekola tlhatlošo ya intasteri ya difilimi. Mehola ye mengwe e be e le go latišiša, koketšo, go lota le go dira gore badiriši ba fihlelele difilimi tše di dirilwego ka Afrika-Borwa. Go phethagatša mediro yekhwi Karolo ya go tsebja ka la South African Film Institute (Institute ya Difilimi ya Afrika-Borwa) e ile ya hlongwa. Leina la karolo yekhwi morago le ile la fetolwa go ba Diakhaebe tša Setšhaba tša Difilimi.
Ka la 31 Desemere 1979 ditiro tša Boto ya Setšhaba ya Difilimi di ile tša fedišwa. Diakhaebe tša Setšhaba tša Difilimi ebile karolo e le noši ye e šetšego gomme e ile ya šutišetšwa go Kgoro ya Thuto ya Setšhaba. Ka morago e ile ya ba karolo ya Diakhaebe tša Mmušo ka morago Diakhaebe tša Setšhaba ka 1982, gomme go tloga gona moo e šomilwe bjalo ka bobolokelo bjo bo kgethegilego bja direkoto tša tsebeihloaudio-visual go ya ka lereo le le dirišitšwego ka go Molao wa Bolotadingwalwa.
Ka 1985 mehola ya yona e ile ya katološwa go akaretša diraekhote, gomme leina ka fao le ile la fetolelwa go Diakhaebe tša Setšhaba tša Difilimi Video le Modumo.
Molao wa Diakhaebe tša Setšhaba tše difsa tša Afrika-Borwa, o thomile go šoma ka la 1 Janaware 1997. O beakanyetša kgoboketšo, poloko le phihlelelo ya direkoto tša tsebeihlo(audio-visual) tše di hlamilwego ke bobedi dihlongwa tša mmušo le tša praebete le batho mongwe ka mongwe. Gape e kgontšha Diakhaebe tša Setšhaba goba NAFVSA, thwii, go kgopela batšweletši le baphatlalatši ba ditšweletšwa tša tsebeihlo go fana ka dikopi tša mediro ya bona. Sekhwi ga se šome go ditšweletšwa tšeo di swanetšego go ntšhiwa/beeletšwa go ya ka Molao wa Boplotadingwalwa. Didirišwa tša tsebeihlo di ka hwetšwa gape ka go diriša ditšhutišo go tšwa go dikgoro tša mmušo goba mekgatlo, dimpho tša boithaupo, dikananyo le ditheko. Diakhaebe tša Setšhaba tša Difilimi, Video le Modumo di hweditše boleloko bjo tletšego bja Lekgotla la Ditšhabatšhaba la Diakhaebe tša Modumo (IASA) ka 1989. Ka 2002 di hweditše boleloko bjo bo tletšego bja Federeišene ya Ditšhabatšhaba ya Diakhaebe tša Difilimi (FIAF).
NAFVSA ke karolo ya Diakhaebe tša Setšhaba tša Afrika-Borwa ka fase ga Kgoro ya Bokgabo le Setšo. Diakhaebe tša Setšhaba tša Difilimi, Video le Modumo ke sehlongwa se noši sa setšhaba sa mohuta wa sona ka Afrika-Borwa.
Go kgoboketša didirišwa tša tsebeihlo (tša setšhaba le tše e sego tša setšhaba) le tše di amanago natšo tšeo di dirilwego ka, goba ka ga Afrika-Borwa.
Go dira gore direkoto tše bjalo di fihlelelega go, le go hlatloša tšhomišo ya tšona ke Maafrika-Borwa ka moka.
Go hlatloša tšhomišano gare ga mekgatlo ye e lotilego direkoto tše bjalo.
NAFVSA ke sehlongwa sa mmušo seo se lotelago bohwa bja tsebeihlo bja naga meloko ya ka moso. Difomate tša go fapana bjalo ka difilimi, divideo, direkhote tša medumo le didirišwa tše di amanago natšo di ka hwetšwa ka go diakhaebe tša difilimi, video le modumo. NAFVSA e swanetše go bonwa bjalo ka sediba sa mothopothušo bja bohwa bja Afrika-Borwa bja tsebeihlo (audio-visual).
NAFVSA e na le phapoši ya go balela moo bafatišiši ba kago lekola dithušo tša khwetšo gammogo le methopo ya difiwa tše di khomphutharaisitšwego ka ntle le tefo. Go bogela goba go theeletša didirišwa go swanetše go be le peano pele ga lebaka. Tsebišo ya matšatši a mararo e a nyakega go dira gore didirišwa di phurologe pele ga ge di ka bogwa goba tša theeletšwa mo setlabelong se maleba. Didirišwa di ka fihlelelwa mo lefelong la NAFVSA ka tefo ye e beilwego ke Sešegotlotlo. Baithuti ba lego dikolong ba ka bona goba ba theeletša didirišwa ge ba dirile peano ka ntle le tefo. Tumelelo ye e ngwadilwego go tšwa go bengditokelo e a nyakega pele ga ge sedirišwa sefe le sefe se ka tšweletšwa ka go pedifatšwa.
Bokgobapuku bjo bo bopilwego bonnyane ka dipuku tše e ka bago 3000 go akaretša mahlakore ka moka a lekala la boithabišo, bo sa le bo thoma matšatšing a peleng a Boto ye e phatlaladitšwego ya Setšhaba ya Difilimi gomme e fo ba bokgobapuku bja ditšhupetšo fela, ka lebaka la kelo ya bontši bja dibolume Le ge go le bjalo, dipuku ka moka ka bokgobapukung di ka balwa ka diakhaebeng tša Difilimi, Video le Modumo, gomme go bile go ka dirwa difotokopi ka tefo ye nnyane.
The NAFVSA e na le kgoboketšo ya dipapetla tša difilimi tše e sego tša mehleng tše e ka bago sekete, tša go tloga moragorago kua mehleng ya MaVoortrekkere , e lego filimi ya diponego ye e šetšego ka Afrika-Borwa. Bontši bja dipapetla tšekhwi ke bja moswananoši gomme bo akaretša mehutangwalwa ka moka ya difilimi tša tikologo. Kgopolo ye botse ya diakhaebe mabapi le dipapetla tšekhwi ke gore di tsentšhwe ka go methopodifiwa (database) ka elektroniki mo di kago balwa ka ntle le go swarwa ka diatla.
Go dio swana le kgobokanyo ya dipapetla, akhaebe e na le kgobokanyo ya moswananoši ya diswantšho tšeo di amanago le difilimiponego (feature films) tša tikologo. Diswantšho tše e ka bago palomoka ya difilimiponego tše di tšweleditšwego ka nageng yekhwi go tloga ka 1916 di ka hwetšwa mokhwi. NAFVSA e na le kgobokanyo ya dingwalwa tša filimi tše e ka bago 1200 go tšwa go difilimiponego tšeo di dirilwego mono gae.. Bontši bja tšona ke dingwalwa tša pele ga tšweletšo, ka fao di fapana kudu le setšweletšwa sa sekrini se se fedilego.
NAFVSA gape ke moloti wa kgobokanyo ye kgolo ya direkoto tša pampiri tšeo di bopilwego ke ditokumente, disetwana tša dikuranta, diswantšho, mananeo le dipukwana tša kgale ka ga teatere, mmino, dingwalo le dikgabo. Bontši bja ditlakele mo sehlopheng sekhwi bo hlotšwe ke dimpho go tšwa go batho ka noši le dihlongwa tšeo di bego di na le kgahlego mo go dikgabo tša tiragatšo le dithalwa.
NAFVSA e swana e le noši ka lebaka la gore ke ye nngwe ya diakhaebe tše mmalwa lefaseng ka bophara tšeo di bolokago ditlakele tša diflimi, video le tša modumo lefelong le tee. Go fihlelela dikgobokanyo tšekhwi tšeo di tšweletšago histori ya Afrika-Borwa ka dibonwa, di bile, gomme di sa tla ba le thušo ye kgolo go meloko ya ka moso ya Maafrika-Borwa. Ba ka kgona go theeletša gabonolo le go bona seo se diregilego lebakeng le le fetilego gomme ba kgona go akanya gore diintasteri tša tsebeihlo di tlo ba bjang ka moso.
Ka lebaka la diphetogo tša lebelo ka go theknolotši, setlabelo seo se dirišitšwego mengwaga ye 20 ya go feta, lehono ga se sa šoma; le ge go le bjalo, se tla thuša go fa tshedimošo ya boithekgo, le kgahlego ya hisotiri mo taetšong ya tlhabologo ya diintasteri tša tsebeihlo.
<fn>nso_Article_National Language Services_DITEKANYO TSA TSHIREL.txt</fn>
Rena bjalo ka bathwalwa ba Kgoro ya Bosetšhaba ya Bokgabo le Setšo re ineela go methopo ya go fapana ya mmušo yeo e beilwego ka tlase ga taolo le tlhokomelo.
Go ya ka Molao wa Setšhaba wa Taolo ya Ditšhelete ditlabelo tša naga di swanetše di dule di le ka fase ga tšhireletšo dinako ka moka gomme ka fao re swanelwa ke go hloma ditekanyo tša taolo gape le go tšea magato ao a hlokegago a go thibela ditahlegelo mo mabekeng a.
Ye nngwe ya ditekanyo tše tša taolo ke go hloma ditekanyo tša poloko go swana le go phuruphutša merwalo ka moka ya batho ya ka matsogong, dinamelwa goba diphahlo.
Taolo ya Phihlelelo ya Molao wa Meago le Dikoloi tša Setšhaba, 53 wa 1985 o dumelela badiredi ba tšhireletšo go dira go ya ka karolo 2 ya Molao 53 wa 1985 (go swana le go phuruphutša merwalo, go ganetša go tsena le go tšwa, bj.bj.) [O kgopelwa gore o lebelele ditsebišo tšeo di pharilwego meagong ya rena].
Gore go fanwe ka tshedimošo yeo e tseneletšego ya dinyakwa tša tšhireletšo, tlhahlo ya temošo ya tšhireletšo e tla fiwa maloko ka moka a badiredi ka di 4 le di 8 Oktobere 2004.
Ke nnete gape gore tlhago ye ya tšhireletšo e feleletša e sa dire go ya ka dikgahlego tša batho. Mafelelong a se tirišanommogo le kwešišo ya badiredi ka moka di tla thabelwa. O kgopelwa gore o lokologe go ikopanya le Mna Van Rooyen ge e ba go na le se sengwe seo o sa se kwešišego malebana le ditekanyo le mekgwatshepetšo ya tšhirieletšo.
<fn>nso_Article_National Language Services_DITSHISINYO TSA BONKG.txt</fn>
Maloko a setšhaba sa bohwa le setšhaba ka kakaretšo ba mengwa go šišinya maloko a Lekgotla la Museamo wa Lithuti. Lekgotla le ba le maloko a bonnyane bja šupa ao a tlago bewa ke Tona ya Bokgabo, Setšo, Saense le Theknolotši. O tee wa maloko o swanetše go ba le maitemogelo a ditaba tša ditšhelete.
Ge ditšhišinyo di tlišwa, go swanetše go elwa hloko gore mošišinywa o hloka kwišišo ye e phatlaletšego ya bohwa, bokgoni bjo bo phatlaletšego bja taolo le ditšhelete, tsebo ya molao le tsebo ya kwalakwatšo le go tšwa lesolo la kgoboketšo ya tšhelete, thuto le nyakišišo ya saense, gammogo le phišegelo ya go direla setšhaba le bokgoni bjo itšego lefapheng la mošomo wa Museamo wa Luthuli.
Phanele e tla bewa ke Tona go thala lenaneo la bonkgetheng ba ba swanetšego go tšwa ditšhišinyong tšeo di amogetšwego. Mošomomogolo wa phanele e tla ba go kgonthišiša gore kgetho ya mafelelo e akaretša batho ba maswanedi goba maitemogelo goba kgahlego ye itšego ka mafapheng ao a amegago, go ra gore o akaretšago ka mo go kgonagalago, ditšhaba le bong ka moka, le gore kgetho ka kakaretšo e maemong a godimo.
c taodišokopana ya tumelo ya kgetho ka mošišinywa; mo a dumelago tšhišinyo; le d maina a mararo a batho bao go ka ikgokaganywago le bona bao ba tsebago mošomo wa mošišinywa.
Gago ditšhišinyo tše di tlago amogelwa ge dintlha tše tša ka godimo di sa hlagišwa.
Ditšhišinyo di swanetše go fihlela go Molaodikakaretšo wa Kgoro ya Bogabo le Setšo ka 20 Febreware 2004. Di ka romelwa ka poso go Private Bag x897, PRETORIA, 0001 goba tša feksetšwa go 323-3670 goba 321 7681.
<fn>nso_Article_National Language Services_Diteng 1.txt</fn>
Motšulo wa 1.
Ke eng ka ga Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela (NLTTA)?
Motšulo wa 3.
Motšulo wa 4.
Motšulo wa 6.
Motšulo wa 8.
Re a le amogela mo tlhahlotšhomong ya tša dinamelwa.
Lehono ke sebaka seo ka sona mo historing ya Afrika Borwa o ka matlafatšwago mošomong ka semolao mo malaong wo o amago intaseteri ya tša dinamelwa.
i O hlatha ditokelo tša gago le ditokelo tša ba bangwe.
O go šireletša kgahlanong le bao ba ka ratago go šomiša molao ka bomenetša kgahlanong le wena, le iii O go kgontšha go tšea karolo le go diriša dikgoba tšeo di lego gona ka go intaseteri.
Go a thabiša go tseba gore molao ga o nyake bokgoni bjo bo ikgethago, e fela o nyaka tsebo ya mang le mang le kwešišo, go šomiša monagano le ka tšhetšo le tlhaloganyo ya maleba, mme seo re na le sona ka moka.
Re go kgothaletša go theeletša ka kelotlhoko, mme o botšiše dipotšišo ka bontši ka mo o ka kgonago mme re tla thuša ka mokgwa wo re ka kgonago.
Ipshine ka tlhahlotšhomo ye hle!
Kakaretšo ya dintlha tša letšatši.
Kakaretšo ya dintlha tša letšatši.
Go godiša maemo a temogokwešišo magareng ga bakgathatema ba Intaseteri ya Dithekisi mabapi le melaotlhakwa ya go fapafapana yeo e ba amago.
Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela (NLTTA) ka kakaretšo.
Hlagišo ya dintlha tšeo di fapanego tša "seo se hlolago maemo ao a sa laolegego" le tharollo ka sehlopha.
Tlhamego: dipotšišwana tše nnyane goba matlakala a mošomo.
Bokgoni bja go thala tokomane ya tentara goba tšhišinyo ya go aga ye nngwe le ye nngwe ya Dinamelwa tše di swa tša Dithekisi (NTV).
Go na le sekapolelo ka dipolelo tša ba Baso yeo e rego: "Ntwa ga e age motse". Boitemogelo bja rena ka go intaseteri ya dithekisi bo bontšhitše bonnete bja polelo ye makgeng a mantši. Pele ga mmušo wa temokrasi, batho ba bantši ka go intaseteri ya dithekisi ba be ba kopana le mathata a magolo a dikgakgano; mo go hlolegilego mahu a kwešobohloko le dikgobadi magareng ga baotledi le banamedi.
memorantamo wa kwešišano (MOU) wo o bego o lebišitše go tliša khutšo ka go Intaseteri ya Dithekisi. MOU ye e ile ya latelwa ke melao ye mmalwa yeo e ntšhitšwego ke palamente go hlola tahlego ka go Intaseteri ya dithekisi. Molao wa Bosetšhaba wa Dinamelwa tša Tsela wa Phetogelo (NLTTA) ke wo mongwe wa melao.
Bontšha tsebo ya Molao wa Bosetšhaba wa Dinamelwa tša Tsela wa Phetogelo (NLTTA).
Lemoga tsela ya kgodišo ya letseno le mohola wa yona.
Tseba gore tsela ya tekatekanyo e ra go reng.
Lemoga mekgwa le dinyakwa tša Dinamelwa tša Dithekisi tše diswa.
Lemoga maikarabelo a mootledi mabapi le kobamelo ya molao le mehola ya seo..
Bophelo bo kgonega ka poledišano. Na o a nagana gore go be go tla ba bodutu bjang mo lefaseng ge nkabe go se na mokgwa o fe goba o fe wa poledišano?
Go na le mantšu le ditšhupo tšeo gantši di šomišwago ke sehlopha sa batho tšeo tlhalošo ya tšona e kwešišwago ke bona fela.
Batho ba ka go Intaseteri ya Dithekisi le bona ba na le mokgwa wo ka wona ba boledišanago ka wona. Re tseba "polelo" ya bona (ya mokgwa wa ditšhupo) tšeo baotledi ba dithekisi le banamedi ba di šomišago go šupa mafelo ao ba yago go wona. Ditšhupo tše di šomišwa go fihliša melaetša ga bonolo ka bjako.
Batho ba na le mokgwa wa go kopafatša mantšu gore ba boledišane ka bonako. E bile batho ba bangwe ba re maAfrika Borwa ba rata go botswerere ke ka lebaka leo ba ratago go šomiša kopafatšo ya mantšu ge ba bolela le ga ba ngwala. Nakong ye nngwe kopafatšo ya lentšu leo ba le šomišago, o hwetša e bile le tsebagala go feta lentšu ka bo lona. Go fa mohlala, lentšu le "Bolwetši bja Kowafalo ya Mašole a go lwantšha Malwetši Mmeleng ("Anti Immune Deficiency Syndrome") le na le kopafatšo yeo e tsebagalago kudu mo bathong ba bantši mme le kwešišagala ga bonolo ge le bolelwa goba le ngwalwa ka mokgwa wa lona wa kopafatšo. Naa o a tseba gore le ra go reng?
Bjalo ka mafelong a mangwe a tšhomo, batšeakarolo ka go intaseteri ya dithekisi ba šomiša dikopafatšo ka go nolofatšo ya poledišano ya bona. Tše dingwe ke tše telele mola tše dingwe di le bothata go di gopola. Le ge go le bjalo, ao ke mantšu ao batho ka moka ka go intaseteri ba swanetšego go tseba le go kwešiša tlhalošo ya wona bjalo ka ge a ama kgwebo ya bona ka mekgwa yeo e itšeng. Mantšu ao a kopafaditšwego a wetšwa ka go dipego, Memorantamo ya Kwešišano le melao yeo e beilwego ke palamente. Ka go NLTTA (hlokomela kopafatšo yeo!) go na le dikopafatšo tšeo re swanetšego go tseba ditlhalošo tša tšona. Tšona di hlalošwa ka go tokomane ya NLTTA.
Gona ke ka lebaka la eng NLTTA?
Ge re lebelela morago historing ya rena, re hwetša gore go be go na le melao yeo e bego e hlamilwe ke dikgoši le dikhansele tša tšona. Melao yeo e be e lebišitše go tliša khutšo mo metseng. Le lehono re sa na le metse yeo banna ba kopanago (mohlomongwe le basadi ka ge go fetogile!) kgorong ya kgoši beke ka beke go hlama melao. Ba šomiša foramo yeo go netefatša gore metse e latela "taolo ya molao". Mokgwa wo o mobotse wa "pušo" wa metse o šomišwa bjale ke ditlhangwa tša pušo selegae le pušo ya bosetšhaba mo metsesetoropong. Bagolo ba rena ba tsebile go tloga kgale gore tikologo yeo e se na go molao e tla hlola tlhakahlakano yeo e tlago senya setšhaba.
Afrika Borwa e na le melao yeo e beilwego ke palamente yeo e hlomphago ditokelo tša batho tša motheo le maswanedi ao a beilwego ka go molaotheo wa naga ya rena. Melao ye e bitšwa Melao, Kgoro ye nngwe le ye nngwe ya mmušo e na le melao ye e thušago go rarolla mathata ao a fapanego ao setšhaba se kopanago le wona mo mererong yeo e lebanego le kgoro yeo.
wo o hlalošago ka mo merero ya dikolo e swanetšego go sepetšwa ka gona. Kgoro ya tša Maphelo e na le melao yeo e hlalošago ka mokgwa wo bašomi ba tša maphelo ba swanetšego go fana ka kalafo go balwetši ba bona.
Ka wona mokgwa wo, Kgoro ya tša Dinamelwa e na le melao yeo e hlahlago batšeakarolo ka go kgwebo ye ya dinamelwa go seo se ka go dirwa gore go tle go be le tshepetšo ye botse ka go intaseteri. O mongwe wa melao ye ke Molao wa Bosetšhaba wa Dinamelwa tša Tsela wa Phetogelo (NLTTA).
Fetolela intaseteri ya ga bjale ya dinamelwa tša tsela ka go lenaneo leo le šomišegago la dinamelwa tša bohle.
Lekalekanya tlhokego le kabelo gore lenaneo la dinamelwa tša setšhaba le šome go ya ka dinyakwa.
Fihlelela dinyakwa tša bašomiši.
MaAfrika Borwa a mantši ao a belegwego mengwageng ya pele ga 1994 ba tseba ka ga tshotlego yeo batho ba Baso ba phetšego ka go yona ka lebaka la kgatelelo ya mmušo wo o o bego o se wa kgethwa ke batho. Ba be ba se na seabe go mokgwa wo naga e bego e bušwa ka gona ka gobane ba be ba sa dumelelwa go ikgethela batho bao ba ba nyakago ka go mmušo. Go be go se na temokrasi. Bjale, ka lebaka la temokrasi, mono Afrika Borwa go na le dikgetho tša selegae le tša bosetšhaba. Ka dikgetho, bjale batho ba ka bea batho bao ba ba nyakago ka go palamente!
Bjale ka ge re šetše re tseba gore go bjang go dula ka nageng yeo e nago le temokrasi, go bohlokwa gore mafapha ka moka ao a amago maphelo a rena a šome ka temokrasi. Gopola ka lenaneo la dikolo (ka khansele ya baemedi ba baithuti) go fa mohlala, mmušo wa selegae (ka bakhanselara) bjalo bjalo. Go bjalo fela le ka go intaseteri ya dithekisi, re swanetše go diragatša temokrasi ka go dihlangwa tša maemong a selegae, a porofensi le a bosetšhaba.
Go befile Mzala, ga go sa na poelo! Re tla dira bjang?
Ka ngwaga wa 2002, go ye nngwe ya dikopano tša Komiti ya Ditirelo tša Setšhaba yeo e Kgethilwego, Poresitente ya SANTACO, Mor. Moufhe o ile a re: " Pele ga 1994, intaseteri ya dithekisi e be e na le poelo. Fela mmušo wa kgethologanyo o be o dira ka Maatla go hlakahlakanya intaseteri ye ka go fana ka mangwalo a tumelelo ao a feteletšego."
Naa o be o tseba gore dithekisi di rwala banamedi ba go feta dimilioni tše 3,7 mesong ye mengwe le ye mengwe Ba ke batho bao e lego gore bontši ke bašomi go ekonomi seo se ra gore intaseteri ya dithekisi e na le seabe go tšweletšo ya ekonomi ya naga ye le ge e se ya ba ya tšewa bjalo ka dinamelwa tša bohle?
fihlelela maemo a godimo a polokego ao a nyakegago a dinamelwa tša setšhaba (Dinamelwa tše di swa tša Dithekisi (NTV) le tšona di tla ba le ditlabelo tša go ikgetha bjalo ka ditlabelo tša kemišo go thibela morwalo wa go fetelela).
Maatlafatša beng le batšeakarolo ba bangwe ka thušo ya ditšhelete le go phumola dialawense.
kaonafatša ekonomi ya naga mohlala.
tsenya seabe ka go tša maphelo a tikologo (Dinamelwa tše di swa tša Dithekisi (NTV) di tla šomiša tisele, ya tefelo ya tlasenyana go na le makhura a peterole mme ya fokotša tšhilafalo ya moya ka mpholo wo o ntšhago ke diokososo).
kaonafatša ditirelo tša dithekisi ka kakaretšo bjalo ka go amogela ditefelo ba tla ba le setlabelo sa lenaneo la tefelo seo se bitšwago smart-card - EMS.
Lenaneo le la dikgopolo tše di swa, leo le tšweleditšwego ke sehlopha sa mošomo seo se emetšego Kgoro ya tša Dinamelwa, Kgwebišano le Intaseteri, Diminerale le Enetši le tša Matlotlo a Bosetšhaba go kopanetšwe le intaseteri ya dithekisi, le tla diragatšwa ka go šomiša lenaneo la phetolelo ya mangwalo a ditumelelo (mangwalo a kgale ka go a maswa) le go phumola dialawense tšeo di lego gona go beng ba semolao ba dinamelwa tšeo di lego gona go kgontšha ditefelo tša dinamelwa tše mpsha.
Porokerama ya koketšego ya letseno e tla hlola tekatekano ya ditsela.
Ditsela tša ga bjale di tla beakanywa leswa gore bašomiši ba fiwe tirelo ye kaone.
Go tla le mehuta ye mene ya dinamelwa tšeo di tlago go ba mo lenaneong la dinamelwa tša tsela.
Ditumelelo diphemiti di tla fetolelwa ka go dilaesense tša tšhomo, tšeo di tla šomago lebaka la mengwaga ye 5 e sego diphemiti tša bophelo ka moka.
Dilaesense tša tšhomo di tla laolwa ke tsela e SEGO lefelo bjalo ka diphemiti.
Dinamelwa tše di swa tša Dithekisi NTV di tla beakanywa go ya ka ditsela le nako kudu tšeo di fiwago thušo ya ditšhelete.
Ditirelo tše dingwe tša dinamelwa di tla fiwa thušo ya ditšhelete.
Bogolo bja entšene: 18S pese ye nnyane e tla ba 2,5 - 4,0 litara tisele le 4,6 - 6, 0 litara tisele go 35S pese ya magareng.
Lebati la banamedi: Lebati le tee la banamedi leo le itaolago mme le laolwa ke mootledi la bophara bja 850 mm go bobedi 18S le 35S.
Madulo a banamedi: madulo a 4 go kgabaganya bophara bja Senamelwa se se swa sa Thekisi NTV phe.
Dikahlaahlo: Peakanyo yeo e Kopantšwego ya Dinamelwa ITP le kamano ya yona mabapi le dinyakwa tšeo di fapanego tša dilete dintlo tša RDP, baipei bjalo bjalo - letlakala la 3 Temogo ya mešomo ya Lekgotla la OL letlakala la 4.
Diprofense di letelwa go hlagiša dipeakanyo tša tšona go diragatša Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela NLTTA. Profense ye nngwe le ye nngwe ka tlase ga hlahlo ya Molekgotla Phethiši wa lona e tla kgetha batho, ge re e fa mohlala, go šoma ka go diinstithušene tšeo di fapanego. Ka go motšulo wo re tla lebelela mešomo ya dihlangwa tšeo gammogo le mehuta ya dipeakanyo tšeo ba swanetšego go di diragatša.
Laetša kwešišo ya gago ya mešomo ya diinstithušene/dihlongwa tša dinamelwa profenseng ya gago..
Ahlaahla mešomo ya Molekgotla Phethiši (MEC) mabapi le tiragatšo ya Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela (NLTTA).
Bontšha tsebo ya maikemišetšo a "Lesolo ya go ba Molaong" ka go profense ya gago.
Go ya ka Molao wa Dinamelwa wa Profense, profense e kgethile bolaodi bja palo ye itšeng go netefatša gore merero ya tša dinamelwa ya profense e sepetšwa ka tshwanelo. Bolaodi bjoo ke Lekgotla la Dilaesense tša Tšhomo, Baingwadiši le Bahlankedi bao ba nago le Maatla goba Basepetša Molao (bjalo ka, bahlahlobi ba dilaesense, bahlahlobi ba dinamelwa, maloko a Ditirelo tša Sephodisa sa Afrika Borwa (SAPS), bjalo bjalo.).
Go amogela, go šetša le go tšea sephetho ka ga dikgopelo tša dilaesense go ka fiwa, go mpshafatšwa goba go neelana ka tšona..
Go šoma ka dikgopelo go fetolelwa ga diphemiti ka go dilaesense tša tšhomo.
Go hwetša tumelelo ya dilaesense tša tšhomo go tšwa go Lekgotla la Profense ye lengwe (seo se ra ge leeto le kgabaganya diprofense).
Go amogela, go šetša le go tšea sephetho ka ga dikgopelo tša ngwadišo ya mekgatlo le bašomi ba ka go intaseteri ya dipese tše nnyane.
Go fega le go phumola dingwadišo.
Go lota direkoto tša tshedimošo yeo e nyakegago ya Retšisetara ya Dinamelwa tša Bosetšhaba go swana le bašomi, mešomo ya bona le dinamelwa.
Go hlohleletša le go thuša mekgatlo gore e ingwadiše.
Mošomo wo mogolo wa bahlankedi ba ke go hlokomela kobamelo ya Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela (NLTTA).
Thopa dinamelwa tšeo di se nago dilaesense tša tšhomo.
Emiša le go hlahloba dinamelwa le ditokomane tšeo di swanetšego mo tseleng.
Kgopela mootledi boitsebišo le dintlha tša mong wa senamelwa le go ntšha ditokomane tša go thekga seo.
Karolo ya 3 ya NLTTA, e hlaloša mešomo ya profense ka go tiragatšo ya NLTTA. Profense e swanetše go dira dipeakanyo tšeo di fapanego tša dinamelwa tšeo di elago hloko ditshwanelo tšeo di ikgethago tša profense. Ye nngwe ya dipeakanyo tšeo ke Peakanyo yeo e Kopantšwego ya Dinamelwa (ITP).
Ge re dira Peakanyo yeo e Kopantšwego ya Dinamelwa (ITP) ke tshwanelo gore "tšweletšo ya dinagamagae le legoro leo le ikgethago la dinamelwa leo le hlokagalago" di elwe hloko.
Ditiragalo tša go ikgetha le mafelo a kgahlego (kudu go baeti).
Seo se latelago ke papatšo yeo e ilego ya bontšhwa ka go ye nngwe ya Dipampiri tša Mafelelo a beke. E mabapi le maikarabelo a bolaodi bja diprofense go diragatša melao ya dinamelwa/sephethephethe go netefatša gore go na le lenaneo la dinamelwa tšeo di lekanego tšeo di sepelago ka kgokagano ye hlwahlwa ka go profense.
Molekgotla Phethiši wa Kgoro ya tša Dinamelwa o laletša kgetho ya maloko ao a nago le maswanedi go šoma ka go Lekgotla la Dilaesense tša Tšhomo la Profense ya Bokone Bophirima.
Bakgethwa e tla ba batho bao ba kgonago go ikemela ka noši, bao ba sa tšeego lehlakore le gona go šoma ka tekatekanyo, mme go feta fao e be batho bao ba nago le maswanedi a go ba maloko ka kwešišo ya bona, maitemogelo le tsebo ya bona ya Intaseteri ya Dinamelwa mme ba se na kgahlego e fe goba e fe ya kgwebo yeo e tswalanago le intaseteri yeo.
Dikgetho di swanetše go kgotsofatša dinyakwa tša karolo ya 5.1 ya Molao wa Dinamelwa tša Tsela, wa Nomoro ya 74 wa 1977.
Dikgetho tšeo di ngwetšwego di swanetše go felegetšwa ke CV yeo e nago le dintlha ka botlalo mme e lebišwe go Molekgotla Phethiši (MEC), Kgoro ya tša Dinamelwa mme e bontšhwe "Lekgotla la Dilaesense tša Tšhomo", Mokotla wa Poraebete X2080, Mmabatho 2735. Dinyakišišo tše dingwe di ka lebišwa go Moh MV Dayel go 387 4754.
Lesolo la go ba Molaong (BLC) ka go profense ya gago.
Go šetše go boletšwe gore ke mošomo wa diprofense ke go tšweletša le go diragatša dipeakanyo tšeo di fapanego tša dinamelwa ka go diprofense. Go kgonagatša seo, bolaodi bja diprofense bo swanetše go tseba gore naa ke dithekisi tše kae tšeo di šomago, go fa mohlala, di šoma kae bjalo bjalo. Go ile gwa tšwiwa lesolo leo le bego le lebišitše go ngwadiša dithekisi ka moka gore go tšweletšwe datapeisi yeo e tlago sedimoša peakanyo ya dinamelwa ka go profense.
Moono wa Lesolo la go ba Molaong "BLC" e be e le ' Wa Lala, Wa Sala".
E diragatšwa neng go wena?
Go phethagatša thutomohlala wo ka katlego go tla bontšha kwešišo ya RAF le ditefelo tša banamedi ke baemedi.
Ke mang yo a laolago tshepetšo ya ditšhelete.
Gore motho a šome ka gare ga mellwane ya molao, o swanetše go ba le kwešišo yeo e hlakilego ya Melao yeo e laolago ditsela tša rena.
Mediro yeo e sego molaong mabapi le dipolata tša ngwadišo\maraka.
Molao o na le mafoko a mantši le mafokwana a ka tlase ao a amago bašomi ka go intaseteri ya dithekisi ka mokgwa wo mongwe. Mehlala ya seo ke ngwadišo ya batšweletši,, baagi le bareki go tšwa ntle ba dinamelwa tša mebotoro; ngwadišo ya diteišene tša diteko; Maatla le mešomo ya Molaodi Pharephare le ba bangwe.
Re ile go lebelela merero yeo e amago thwii intaseteri yeo e šomago ya dithekisi.
Molao o akaretša VX (dikgaolo tše lesomehlano). Re tla lebelela dikgaolo tše dingwe go kwešiša kakaretšo ya diteng tša wona.
Ditlhalošwa tša dikgaolo tšeo di fapanego ka go Molao.
Kgaolo ya 1 e hlaloša mantšu ao a šomišitšwego ka go Molao.
Mohlankedi wa Khutšo e ra mohlankedi wa dinamelwa gape e ra mohlapetši wa dinamelwa yo a kgethilwego go ya ka melao ya porofensi efe goba efe.
Senamelwa sa mmotoro seo se kopantšwego e ra dinamelwa tša mebotoro tšeo e lego terekere ya lori le seka-thereilara.
Se se ra gore Molao o tla diragatšwa go kgabaganya Repapoliki ya Afrika Borwa.
Kgaolo ka moka e bolela ka bahlahlobi, balekodi ba dinamelwa le balekodi ba dilaesense tša bootledi.
Ngwadišo le kabelo ya dilaesense ya dinamelwa tša mebotoro.
Gore ga go motho yo a ka otlelago senamelwa mo tseleng ya setšhaba ntle le ge a swere laesense ya bootledi goba tokomane goba tumelelo efe goba efe yeo e dumeletšwego mo go yena.
Laesense ya go otlela.
Laesense ya go otlela e fiwa fela morago ga go hwetša laesense ya boithuti bja go otlela.
Lebelela puku ya mošongwana Motšulo wa 3 mošongwana wa 1.
Ke mang yo ka tshwanelo e lego maikarabelo a gagwe go bea maswao a tsela ya dinamelwa?
a Bolaodi bja selegae, goba motho ofe goba ofe yo a šomago fao yo a nago le tumelelo ya go dira seo a ka bea goba a dira gore go bewe mo tseleng efe goba efe ya dinamelwa ya setšhaba mo lefelong la ka tlase ga bolaodi bjoo, ka mokgwa wo o dumeletšwego, maswao ao a tsela ya dinamelwa.
b Bolaodi bja selegae bo ka re ka mokgwa wa go ngwala bja fa motho ofe goba ofe goba setho tumelelo ya go bea goba a dira gore go bewe mo tseleng efe goba efe ya dinamelwa ya setšhaba mo lefelong la ka tlase ga bolaodi bjoo, ka mokgwa wo o dumeletšwego, leswao lefe goba lefe la tsela ya dinamelwa leo le dumeletšwego ke bjona pele ga peo ya leswao leo.
Molekgotla Phethiši yo a amegago a ka fa mokgatlo ofe goba ofe goba setlamo tumelelo ya go bea maswao a tsela ya dinamelwa ao bjalo ka ge a bona go nyakega mme mokgatlo woo goba setlamo seo di ka re ka mokgwa wo o beilwego, tša bea petšhe goba moono wa mokgatlo goba setlamo go sepelelana le leswao leo la tsela.
Naa go tla ba molaong gore bahlapetši ba bana ba dikolo ba bee leswao la tsela ntle le go ikopanya le balaodi ba semolao?
Mo mabakeng a bohlapetši bja bana ba sekolo ba ka tšwelapele ba bea maswao a tsela ya dinamelwa ka mokgwa wo o swanetšego ntle le go ikopanya le balaodi ba selegae ka ge seo se dirwa go netefatša polokego ya bana ba sekolo le baithuti bao ba selaganyago mmila wa setšhaba.
Go diragala eng ge selo se šitiša leswao la tsela go šoma ka tshwanelo?
Molekgotla Phethiši yo a amegago goba bolaodi bja selegae ba ka re ka tsebišo ka go ngwala ba laela mong goba modudi wa lefelo lefe goba lefe mo leswao lefe goba lefe la tsela ya dinamelwa le širago goba le thibelago tšhomišego yeo e swanetšego ya leswao la tsela ya dinamelwa, go tloša leswao leo goba selo seo mo nakong yeo e laelwago ka go tsebišo.
Ge mong goba modudi yo a amegago a palelwa ke go obamela tsebišo yeo, Molekgotla Phethiši goba bolaodi bja selegae, ka mo go ka bago ka gona, ba ka dira gore leswao leo goba selo seo se tlošwe.
Ga go motho yo a ka go otlela senamelwa mo tseleng ya setšhaba ka lebelo leo le fetago magomo a kakaretšo a lebelo bjalo ka ge le beilwe kgaolong yeo e itšeng ya tsela.
a o tla otlela senamelwa seo se amegago a etše šedi ye kgolo polokego ya dinamelwa tše dingwe; le b mo mabakeng a senamelwa sefe goba sefe sa go tima mollo, senamelwa sa tlhakodišo, ampulanse goba senamelwa seo se otlelwago ke motho yo a swaraganego le mošomo wa tšhireletšo ya batho, senamelwa seo se tla tsenywa setlabelo seo se kgonago go galagala ka mo go beilwego le lebone la temošo, bjalo ka mo go beilwego, mme setlabelo seo se tla gagalatšwa mme lebone leo le tla šoma ge senamelwa se otlelwa go fetiša magomo a lebelo la kakaretšo.
Kgaolo ye e hlaloša mešomo ya baotledi lefelong la kotsi mo motho yo mongwe a hlokofetšego goba a gobetšego goba a bonego ditshenyegelo mabapi le thoto efe goba efe goba phoofolo.
Ga go motho yo a ka otlelago senamelwa mo tseleng ya setšhaba ka bošaedi goba ka go se šetše.
Se se ra motho ofe goba ofe yo a otlelago senamelwa ka go hlokomologa ka boomo goba ka go rata ga gagwe polokego ya batho goba thoto.
Ga go motho yo a ka otlelago senamelwa mo tseleng ya setšhaba ntle le go ela hloko mošomiši ofe goba ofe yo a šomišago tsela.
Ganago gore mohlala wa madi, goba mohlala wa moya wa gagwe e tšewe go yena a otlelago senamelwa; goba b a dula mo setulong sa mootledi sa senamelwa seo se sepetšwago entšene ya sona mola a le ka tlase ga kgatelelo ya senotagi goba setagi seo se nago le bookobatši.
a otlelago senamelwa; goba b a dula mo setulong sa mootledi sa senamelwa seo se sepetšwago entšene ya sona mola kgatelelo ya setagi yeo e lego mo mohlaleng wa madi ao a tšerwego mo sethong sefe goba sefe sa mmele wa gagwe e se ka tlase ga dikereme tše 0,05 go dimililitara tše 100, goba mo lebakeng la mootledi wa seporofešene yo a hlalošitšwego ka go karolo ya 32, e se be ka tlase ga dikereme tše 0,02 go dimilimitara tše100.
mabapi le go fana ka tshedimošo efe goba efe, yeo go ya ka tsebo ya gagwe, yeo e tlago goba e ka šomišwago mo mabakeng afe goba afe go ya ka Molao wo, dirago boikano goba a fana ka tshedimošo yeo go ya ka tsebo ya gagwe e lego maaka goba e lahletša mohlala ka mokgwa wo mongwe.
Ga go motho yo a tlago šomiša goba a tšweletša polata efe goba efe ya ngwadišo, yeo e sa sepedišanego le dinyakwa tšeo di beilwego.
a dira bofora goba go ekiša goba ka maikemišetšo a go fora, go bea legatong, fetola, phumola goba go senya goba go tsenya se sengwe mo go nomoro ya ngwadišo goba mothalong wa ngwadišo goba nomoro goba mothalo tšeo di swanago le tšeo di fiwago ke bolaodi bjo bo dumeletšwego ka ntle ga Repapoliki; goba b swara nomoro yeo goba mothalo tšeo e lego tša bofora goba go ekišwa goba ka maikemišetšo a go bea legatong, fetola, phumola goba go senya goba mo go tsentšwego se sengwe go tšona.
a dira bofora goba go ekiša ka maikemišetšo a go fora, bea legating ke tše dingwe, fetola, phumola goba go senya goba go tsenya se sengwe go setifikeiti, laesense goba tokomane efe goba efe yeo e ntšhitšwego goba e dumeletšwego go ya ka Molao wo; goba b swara setifikeiti seo, laesense goba tokomane ye nngwe le ye nngwe, tšeo di dirilwego ka bofora goba go ekišwa goba go bewa legatong, fetolwa, phumulwa goba go senywa goba tšeo go tsentšwego se sengwe mo go tšona.
a šomišago setifikeiti, laesense goba tokomane ye nngwe yeo e ntšhitšwego goba e dumeletšwego go ya ka Molao wo yeo e sego mong wa yona; goba b dumelela setifikeiti seo, laesense goba tokomane ye nngwe yeo e lego mong wa yona go ka šomišwa ke motho yo mongwe.
a ka maikemišetšo a go fora, bea legatong ke tše dingwe, fetola, phumola goba go senya goba go tsenya se sengwe goba go tloša se sengwe go, goba ka mokgwa ofe goba ofe wo mongwe a fetola dinomoro tša tšhesisi le entšene tša senamelwa; goba b ntle le lebaka la semolao a swara senamelwa seo dinomoro tša entšene le tšhesisi di fetotšwego ka bofora, beilwego legatong ke tše dingwe, fetotšego, phumotšwego goba di sentšwego, goba tšeo e lego gore di tladitšwe, goba se sengwe se tlošitšwe, goba se dirilwe se sengwe ka ye nngwe.
Mošongwana wa 1.
Tloka lepokisana leo o bonago gore le swere nnete. O ka nna wa lebelela Kgaolo ya III ya Molao wa Ditsela tša Bosetšhaba, o na le kgatišo.
Mootledi wa senamelwa yo laesense ya gagwe e fegilwego ke kgoro yeo e dumelelegago go ba bolaodi mme lebaka la phego yeo le sešo la feta.
Mo laesense ya go otlela mmotoro e phumotšwego ke bolaodi bjo bo dumelelegago.
Naa o ka fetša ka go reng ge o fihla mafelelong a mošongwana wo?
B Ke eng seo motho a ka se dirago ge a lemoga gore o thibelwa go ba le laesense go ya ka mabaka ao a hlalošitšwego ka godimo?
Bala matlakala 18-19 ya Molao.
Ahlaahlang seo ka go sehlopha sa lena mme lefe ditshwaetšo go baithuti ka moka.
Mošongwana wa 2. Go retelelwa ke go latela leswao la tsela!
Mo seemong se o ka bona gabotse gore mootledi wa senamelwa se o itlhokomologa maswao a tsela. Ke seemo sa tšhoganetšo mme tsela ye ke yona e lego kgauswi e bile ke matseno a bonolo go lefelo la mollo. Naa mootledi o oba molato?
Ke magato afe ao mootledi wa senamelwa a swanetšego go a latela go lemoša batho bao ba šomišago tsela ka ga tšhoganetšo yeo?
Mošongwana wa 3.
Bontšha ka go lepokisana leo o naganago gore le bolela nnete.
Šuthiša senamelwa mo lefelong la kotsi ge kotsi yeo e hlola lepheko ka gohle mo tseleng ya setšhaba gore go fiwe dinamelwa tšeo di fetago tsela.
Motho ofe goba ofe yo a nago le lefelo la go lokiša mebotoro (karatšhe) goba lefelo lefe goba lefe mo mebotoro e lokišwago gona, mo go tlišitšwego senamelwa sefe goba sefe seo se bontšhago maswao goba methalo yeo e bontšhago gore se amegile mo kotsing gore se lokišwe maswao le methalo yeo, o tla, ka pele ka mo go ka kgonegago pele mošomo wa tokišo o thoma, dira rekoto yeo e bontšhago mehuta ya maswao le methalo yeo, nomoro ya entšene, nomoro ya tšhesisi le ngwadišo ya methalo le dinomoro tšeo, ge e le gore di a tsebega, leina le aterese tša mong le mootledi wa senamelwa seo.
Motho yo a swanetšego go dira rekoto, o tla bea rekoto yeo nako ya mengwaga ye meraro go tloga letšatšing leo e dirilwego ka lona, rekoto yeo e tla re, ge e kgopelwa, ya fiwa mohlankedi wa tsela.
Mo lefelong leo le bontšhwago ka godimo, batho ba bararo ba bolailwe.
Naa bao ba phonyokgilego ba swanetše go thušwa ka hlatswadiatla efe?
Ke hlatswadiatla efe yeo bana ba bahu ba swanetšego go e fiwa?
Mošongwana wa 5: Mediro yeo e sego molaong mabapi le ngwadišo ya dipolata, dinomoro tša ngwadišo, ngwadišo ya methalo go ditokomane tše dingwe.
Mootledi o ile a emišwa mo go lepheko la tsela mme tekolo ya mola le mola ya dirwa. Entšene e be e fetotšwe, fela mootledi o be a sa lemoge seo. Naa o bonwa molato Ahlaahlang?
Tekanyo ya dikotsi tša profense ge di bapetšwa le diprofense tše dingwe.
Tsinkela mabaka ao a hlolago tšhomišompe ya ditagi le maanotshepetšo a thušo.
Ka go yuniti ye o tla lebelela mohuta wa Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela mme wa hlaloša dipalopalo tšeo di tla re fago kwešišo ka go seo se diregago ngwaga ka ngwaga mo ditseleng tša rena le khuetšo yeo seo se nago le yona ka go tikologo ya leago le ekonomi. Polokego ditseleng ke tlhobaboroko mo nageng ya borena matšatšing a, ka ge ditsela tša rena di fetogile melaba ya lehu ka palo ya mahu yeo e oketšegago ngwaga ka ngwaga. Ke mošomo wa mmušo wa rena go lekola le go tloša mathata ao a nago le seabe ka go mahu ao a golelago godimo ka palo mo ditseleng tša rena. Kgoro ya tša Dinamelwa e beakantše tiragatšo go kaonafatša polokego ditseleng ka go hlama dinyakišišo go hwetša mafelo ao a nyakago šedi ya ka pele.
Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela ke setlabelo sa setšhaba seo se hlamilwego go lefela hlatswadiatla go batho bao ba hweditšego dikgobalo mo dikotsing tša tsela goba bana ba batho bao ba hlokofetšego dikotsing tša tsela tšeo di hlolwago ke go hloka šedi ga baotledi ba dinamelwa mono Afrika Borwa.
Kgopelo ya hlatswadiatla e tsenywa ka go tlatša foromo yeo e beilwego ya mmušo (Foromo 1), yeo e fanago ka tshedimošo ya motheo ya mokgopedi, senamelwa le mahlakore ao a amegago ka go thulano, letšatši le lefelo la kotsi le tšhelete yeo e kgopelwago.
Ditšhupo tšeo di rekišwago ka tefelo yeo e swanago go koloi ye nngwe le ye nngwe.
Tšeo di bontšhwago ka tlase ke dipalopalo tša 2001/2002 Lesolo la Fihla O Phela.
Palo ya dikotsi tšeo ka go tšona go bilego le bao ba hlokofetšego lebakeng la nako ya maikhutšo a Desemere 2000 le Desemere 2001, e beilwe godimo ga dikotsi tšeo di begilwego gammogo le "tšeo di sego tša begwa".
Mohuta wa kotsi wa godimo go di feta e be e le wa go thulwa ga basepelakadinao; palomoka ya 199 ya dikotsi tšeo batho ba hlokofetšego ka go tšona, seo se hlaloša 32,3% ya dikotsi ka moka tša Desemere 2001, tšeo di hlotšego mahu a 274 a basepelakadinao. Ke sa boeletša, ke rata go gatelela matshwenyego a ka a palo ya godimo ya basepelakadinao bao ba hlokofalago letšatši ka letšatši mo ditseleng tša rena. Gammogo, Mmušo le setšhaba sa selegae re swanetše go godiša lesolo la rena la polokego ya basepelakadinao go lokiša bothata bjo.
Le ge go le bjalo, ka mo re nago le matshwenyego a palo ya basepelakadinao bao ba hlokofalago, palo ya basepelakadinao bao ba thulwago e fokotšegile ka 77 goba 27,9% ge go bapetšwa le Desemere 2000.
Mahu a basepelakadinao a fokotšegile ka 62 goba 18,5%.
Mohuta wa thulo wa bobedi wo o latelago ka godimo, ke wa dinamelwa tšeo di menogago di le noši di fokotšegile ka 1 se hlaloša gore kefela 0,68% go tšwa go 146 ka Desemere ya 2000 go ya go 145 Desemere ya 2001. Palo ya mahu go tšwa go mohuta wo wa dikotsi, le ge go le bjalo e oketšegile ka 23 seo se ra 11,0% go tšwa go 209 ka Desemere ya 2000 go ya go 232 ka Desemere ya 2001. Ke nyaka go gatelela gape gore kotsi ya ba lapa la ba ga Chego e bile le seabe seo se nyamišago ka go legoro la mohuta wo wa dikotsi.
Palo ya mahu a dikotsi tša wa dinamelwa tšeo di menogago di le noši e oketšegile ka 11,8% go tšwa go 1,43 ka Desemere 2000 go ya go 1,60 ka Desemere ya 2001.
Seo ke seo se hlagilego kotsing ya ba lapa la Chego.
Mohuta wa thulo wa boraro wo o latelago ka godimo, thulano ka dihlogo, palo e oketšegile ka 3 goba 5,0% go tšwa go 60 ka Desemere 2000 go ya go 63 ka Desemere 2001. Le ge go le bjalo, go ile gwa ba le phokotšego ya mahu ka 26 (19,4%) go tšwa go 134 ka Desemere 2000 go ya go 108 ka Desemere ya 2001.
Mahu a godimo: 2,2 (palogare ya batho bao ba hlokofetšego go thulano ye nngwe le ye nngwe) e be e le ya go thulana ka mathoko mo tseleng yeo e lebilegofelo go tee. Palo ye le yona e oketšegile ka 10,0%. Palo ya thulano ka dihlogo le yona e fokotšegile ka 23,2%.
Dithulano tše dintši di diregile magareng ga 18:00 le 23:00 bošego. Dithulo tša ka masa moragonyana ga mašegogare (00:00 go ya go 01:00), di oketšegile ka gofeta 100%. Bjalo ka mengwageng yeo efetilego dithulo tša gofeta 60% di direga ka Labohlano, Mokibelo le Sontaga. Kgweding ka moka ya Desemere ya 2001 Kapa Lebowa ga se ya ba le dikotsi ka letšatši la Labone. Tiragalo ya dikotsi letšatši ka letšatši la beke le nako ya letšatši e latetše sebopego seo se swanago le sa lebaka leo lefetilego. Fela, diperesente tša "mafelelo a beke" tša dikotsi di fokotšegile go tloga go 66,37% nakong ya Desemere ya 2000 go ya go 61,85% ka Desemere ya 2001. Dikotsi tša "matšatši a beke" di oketšegile go tloga go 33,63% go ya go 38,15%.
Tefelo ya dikotsi tšeo batho ba hlokofalago di fokotšegile ka dimilioni tše R56, 72 goba 13,2% go tloga go tefelo ya dimilioni tše R431, 46 ka Desemere ya 2000 go ya go tefelo ya dimilioni tše R374, 74 ka Desemere ya 2001.
Ditshenyegelo ka moka go tšwa go Sekhwama sa Fihla O Phela, seo se thušwago ke Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela (RAF) ka Desemere ya 2001 di tla ba gona go ya gare gafebereware ya 2002.
Ke ka ngwaga ofe wo re bilego le palo ya godimo ya dikotsi?
Ke batho ba ba kae bao ba hlokofetšego le bao ba gobetšego ngwageng woo?
Banamedi = sehlopha sa bobedi se segolo sa batšwasehlabelo sa dikotsi tša tsela.
Se se ra go reng?
Banamedi ba dithekisi tša dipese tše nnyane e be e le bontši Bathobaso mme dikgopelo tša hlatswadiatla tša bona e bile hlatswadiatla yeo e beetšwego magomo a R25 000.
Go ya ka maemo a leago-ekonomi, batšwasehlabelo ba banamedi ba seemong se sebe go feta batšwasehlabelo ba baotledi. Bontši ba be ba šoma ka go mafapha ao e sego a go ya go ile mme meputso ya bona e fetwa kgole ke ya baotledi ba dithekisi. Go bile pepeneneng gore banamedi ba dithekisi e bile sehlopha sa batšwasehlabelo sa dikotsi tša ditsela seo se hlokago go feta.
Motho yo a gobetšego (ntle le mootledi yo e bego e le yena a hlotšego kotsi a nnoši).
Ngwana wa motšwasehlabelo yo a hlokofetšego.
Motswalle wa kgauswi le mohu mabapi le ditshenyegelo tša poloko.
Motswadi goba mohlokomedi wa semolao wa mokgopedi ba swanetše go mo thuša ge a na le mengwaga yeo e lego ka tlase ga 21.
Go tšea nako e kae go phethagatša kgopelo ya hlatswadiatla?
Athoni a ka ntšha disamone morago ga ge matšatši a 120 a fetile morago ga go tsenya kgopelo ya hlatswadiatla.
Ge disamone di filwe ba Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela (RAF), motho yo a šomago ka kgopelo ya hlatswadiatla gantši o tla kgopela telefatšo ya nako yeo e filwego go tsenya boiponagatšo bja boiphemelo. Nako ye e tla šomišwa go bona gore kgopelo ya hlatswadiatla e ka phethagatšwa ntle le go ya kgorong ya tsheko.
Ke efe tselatshepetšo ya go dira kgopelo ya hlatswadiatla?
Kgopelo ya hlatswadiatla e dirwa ka go foromo yeo e beilwego ke mmušo (Foromo ya 1), yeo e fanago ka tshedimošo ya motheo ka ga motho yo a dirago kgopelo ya hlatswadiatla, dinamelwa le batho bao ba amegago mo kotsing, letšatši le lefelo la kotsi le tefelo yeo e kgopelwago ya hlatswadiatla. E na le pego ya kalafo yeo e fiwago ke ngaka yeo e go alafago.
Ge kgopelo ya hlatswadiatla e hlagišitšwe, ba Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela RAF ba e tsenya ka go lenaneo la kgopelo ya hlatswadiatla mme ba thoma ka dinyakišišo tša yona. Ba Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela RAF ba lekola gore kgopelo ya hlatswadiatla e swanetše naa seo se ra, go kile gwa ba le kotsi yeo ya tsela naa, naa e a lokelwa go ya ka mapheko le dinyakwa tša mmušo, e hlagišitšwe ka nako, bjalo bjalo le dintlha tšeo ka tšona kgopelo ya hlatswadiatla e swanetšego go amogelwa ka tšona seo ke bogolo bja phošo, tsholo goba go se šetše mo go ka bewago magetleng a baotledi ba dinamelwa le yena yo a kgopelago hlatswadiatla.
Ba Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela (RAF) ba nyaka foromo ya mathomo yeo e sego ya gatišwa gape.
Ke maikarabelo a gago go netefatša gore foromo e fihlela ba Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela (RAF).
i Motho yo mongwe le yo mongwe yo a gobetšego goba a hlokofetšego o swanetše go tlaletšwa foromo ya gagwe ka thoko mabapi le dikgobadi goba lehu tšeo di kgopelelwago hlatswadiatla.
a Tsenye dipego ka moka tša kalafo le tša semolao tšeo motho yo a kgopelo ya hlatswadiatla a nago le tšona; mme b O bontšhe, mabapi le kgopelo ya hlatswadiatla, go ka hlokega ga letseno la gago ka moso, mo setatamenteng seo se lego ka thoko le ka moo tshenyegelo yeo e badilwego ka gona.
Tumelelo yeo e ngwetšwego ya tlhahlobo ke, goba legatong la Sekhwama ya direkoto ka moka mabapi le yo a gobetšego goba a hlokofetšego yo a ka bago a le sepetlele sefe goba sefe goba ngaka e swanetše go sepela le foromo ye.
Dintlha tša 1 go ya go 5 tša foromo ye di swanetše go tlatšwa pele foromo ye e išwa go ngaka go tlatša pego ya kalafo.
v Mo dikgobadi filwego mabapi le go araba dipotšišo, bea sefapano ka go lepokisi leo le swanetšego.
a i Leina leo le tletšego le aterese ya madulo ya motho yo a dirago kgopelo ya hlatswadiatla.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Bodudi .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Boitsebišo/Nomoro ya paseporoto .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Nomoro ya mogala: Gae .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . Mošomo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
i Maemo ao ka wona motho yo a dirago kgopelo a dirago seo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Maina ao a feletšego le aterese ya motho yo kgopelo ya hlatswadiatla e dirwago legatong la gagwe .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Boitsebišo/nomoro ya paseporoto tša motho yoo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Tswalano ya motho yo a dirago kgopelo le motšwasehlabelo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Dikgatišo tša ditokomane tša boitsebišo tšeo di lebanego /dipasporoto le ditifikeiti tša lenyalo le matswalo, bjalo ka mo go ka hlokagalago, di swanetše go sepela le foromo ye.
a Dinomoro tša ngwadišo le mangwalo a gona .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ... i Mohuta .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Mohuta wa mmele.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
b Leina le aterese ya mong ka nako ya kotsi .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
c Leina le aterese ya mootledi ka nako ya kotsi.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
i tshedimošo efe goba efe ya go ka thuša ka ga senamelwa .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Ke magato afe ao a ilego a tšewa go ka hwetša boitsebišo bja mong wa senamelwa .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Tsenya setatamente sa ka thoko ge go nyakega.
a Letšatši .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . b Nako .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. c Lefelo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
d Seteišene sa maphodisa seo kotsi e begilwego go sona le nomoro ya pego ya maphodisa .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
e Tsenya bohlatse bja boikano bjo bo thekgago ke sethalwa sa lefelo la kotsi bjo ka go bjona dintlha tša kotsi di hlalošwago.
f Tsenya dikgatišo tša ditatamente ka moka tšeo di lego gona go akaretšwa bohlatse bja dihlatse tšeo di bonego ka mahlo le ditokomane go akaretšwa dipego tša maphodisa tša dikotsi le peakanyo.
a Mangwalo a ngwadišo le dinomoro tša ngwadišo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
b i Leina la mong ka nako ya kotsi.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Aterese.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Mošomo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
c i Leina la mootledi ka nako ya kotsi .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Aterese.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Ge e le gore dinamelwa tšeo di fetago tše pedi di be di amega dintlha di swanetše go ngwalwa setatamenteng sa ka thoko seo se sepelago le foromo ye.
a Leina ka botlalo le aterese .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
b Boitsebišo/Nomoro ya paseporoto.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. c Bong .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. d Letšatši la matswalo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
e Maemo a lenyalo ka nako ya kotsi: ga se ka nyala ke nyetše ke hladile ke mohwelwa f Ge o nyetše: ke hlakanelo ya thoto ntle ga hlakanelo ya thoto lenyalo la setšo g Kgwebo goba mošomo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
h Ka nako ya kotsi, motho yo o be a le ka gare ga tše dingwe tša dinamelwa tšeo di hlalošwago ka go dintlha tša 2 goba tša 4?
i Ge e le EE, bolela: i Mangwalo a ngwadišo le dinomoro tša ngwadišo tša senamelwa .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . ; le gore ii e be e le monamedi goba mootledi .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
j Ge e le gore motho o be a sa sepele bjalo ka monamedi goba mootledi ka go ye nngwe ya dinamelwa tšeo di hlalošitšwego ka go ntlha ya 2 goba 4, i o be a sepela ka eng .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...?
goba (ii) e be e le mosepelakadinao?
k Leina le aterese ya ngaka ya ka mehla .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
l Leina le aterese ya ngaka yeo e mmonego morago ga kotsi .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
m i Ke sepetlele sefe goba legae la bookelo goba lefelo le lengwe mo a hweditšego kalafo morago ga kotsi .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..?
Ke nako e kae e le molwetši go tloga .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. go fihla .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
le/a le molwetši wa ka ntle (go tloga .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . go fihla .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..)?
Legoro la molwetši mabapi le sepetlele: molwetši wa sepetlele molwetši wa poraebete n Naa o be a na le bogole goba a lwala mmeleng pele ga kotsi?
o Ge e le EE, e fa dintlha .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
p i Leina le aterese ya mong mošomo ka nako ya kotsi ge e le beng mošomo ba go feta o tee, bolela maina le diaterese tša bona ka moka .. .. .. .. .. ....
Mohuta mošomo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Letšatši la go thoma mošomo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
q Naa o gobetše goba o hlokofetše a le mošomong?
r Bontšha moputso wa gagwe wa dikgwedi tše 12 pelenyana ga kotsi R.
j go tšwa mošomong .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
go tšwa mothopong ofe goba ofe wo mongwe e fa dintlha .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Palomoka .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . R.. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
a Lefelo leo lehu le hlolegilego go lona .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. b Letšatši la lehu .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
c Na go a tsebagala mo go dirilwego dinyakišišo ka ga lehu?
d Ge go tsebega, bolela gore ke kgorong efe ya tsheko .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
le nomoro ya sešupo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. (tsenya kgatišo ya rekoto ya dinyakišiši tšeo di amegago ge di le gona).
e Leina le aterese ya mosepediši wa dithoto tša mohu .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
GE E LE GORE MOTHO YO BOLELWAGO KA GO NTLHA YA 5 O HLOKOFETŠE, MME HLATWADIATLA E KGOPELWA LEGATONG LA NGWANA WA GAGWET SHEDIMOŠO YEO E LATELAGO E A NYAKEGA MABAPI LE NGWANA YOO. Ge e le gore hlatswadiatla e kgopelwa ke goba legatong la bana bao ba fetago o tee tshedimošo yeo e nyakegago mo temaneng ye mabapi le ngwana yo mongwe le yo mongwe e swanetše go bewa mo ditatamenteng tša ka thoko, yeo e swanetšego go kgokeletšwa mo foromong ye.
a Maina ka botlalo le aterese .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
c Bong .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. d Letšatši la matswalo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
e Setswalle le motho yo a hlokagetšego.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
e Maemo a lenyalo ka nako ya kotsi: ga se ka nyala ke nyetše ke hladile ke mohwelwa f Ge o nyetše: ke hlakanelo ya thoto ntle ga hlakanelo ya thoto lenyalo la setšo g Kgwebo goba mošomo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . h Naa o be a na le bogole goba a lwala mmeleng pele ga kotsi?
i Ge e le EE, e fa dintlha ka botlalo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
j Leina le aterese ya mong mošomo ka nako ya kotsi le botelele bja nako yeo a e šomilego go mong mošomo yoo ge e le beng mošomo ba gofeta o tee, bolela maina le diaterese tša bona ka moka .. .. .. .. .. ....
k Bontšha moputso wa gagwe wa dikgwedi tše 12 pelenyana ga kotsi R.
j go tšwa mošomong .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
go tšwa mothopong ofe goba ofe wo mongwe e fa dintlha .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Palomoka .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . R.. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
m Dintlha le tšhelete yeo e hweditšwego goba mafa ao a hweditšwego go tšwa dithotong tša mohu goba tšeo di tšwago methopong efe goba efe ye mengwe ka lebaka la mohu yo a hlalošwago ka go ntlha ya 5, ntle le inšorense le /goba tšhelete ya phenšene .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Dintlha ka go nepagala di swanetše go fiwa mabapi le dintlha tšeo di latelago mme di swanetše go thekgwa ke diboutšhara, mo go nyakegago. (Ge go nyakega, tshedimošo yeo e nyakwago ke ntlha ye e ka nna ya fiwa mo setatamenteng sa ka thoko seo se saenilwego mme se kgokeleditšwe go foromo ye.) Lebelela gape go Hlokomela (ii) kua godimo mo foromong.
Ntlha Tšhelete R.
a Ditshenyegelo tša sepetlele dipetlele tša profense .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
b Ditshenyegelo tša sepetlele dipetlele tše dingwe.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
c Ditshenyegelo tša kalafo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
d Ditshenyegelo tše dingwe tša kalafo ka mo di ka lekanyetšwago.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
e Tshenyegelo ya letseno /thekgo go tloga ka letšatši la kotsi go fihla ga bjale .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
f Tahlegelo ya ka moso ya letseno/thekgo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
g Ditshenyegelo tša poloko.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
h Tshenyegelo ka kakaretšo bohloko le matshwenyego, bogole bja go ya go ile, bjalo bjalo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Palomoka .. R.. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
b Ge e le gore mokgopedi o šetše a filwe hlatswadiatla go ya ka Molao wa Hlatswadiatla go Dikgobadi le Malwetši Mošomong, 1993, bontšha tšhelete yeo a e hweditšego.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Ke ikana go ya ka tsebo ya ka yeo e feletšego le go kgolwa ga ka go felela gore tshedimošo ye e filwego ka go foromo ye ke nnete e bile e nepagetše ka mešo e gofela.
E saenilwe mo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . letšatši.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. kgwedi .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . Tshaeno ya mokgopedi (yo a bolelwago ka go ntlha ya 1) goba moemedi wa semolao yo a filwego maatla. (ka go molato wa ka godimo, bohlatse ka go ngwalwa bja gore o filwe maatla a go ema bjalo ka moemedi wa mokgopedi e swanetše go sepela le foromo ye.
i Karolo ya 242a e hlaloša gore pego ye e tla tlatšwa ke ngaka ye e bonego le go alafa motho yo a gobetšego goba a hlokofetšego dikgobadi tšeo motho yoo a di hweditšego mo kotsing yeo kgopelo e dirwago ka ga yona goba e ka tlatšwa ke molaodi wa sepetlele mookamedi goba moemedi wa gagwe wa sepetlele seo ka go sona motho yo a gobetšego goba a hlokofetšego a alafilwego dikgobadi tšeo ka go sona.
Mo mapokisana a filwego go arabela dipotšišo, thala sefapano ka go lepokisana leo le lebanego.
Leina la motho yo pego ye e lego mabapi le yena .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
b Naa o kgotsofetše gore yo ke motho yo a bolelwago ka go ka go ntlha ya 5 ya foromo ya kgopelo ya hlatswadiatla?
Letšatši la mathomo leo o mmonego ka lona ka morago ga kotsi .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Naa o kile wa mo alafa nakong ye nngwe pele ga kotsi?
Ge e le EE, e fa letšatši la mafelelo la kalafo yeo le mohuta wa bolwetši .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Kgobalo ye nnyane .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Kgobalo yeo e iponatšago .. .. .. .. .. ....
Kgobalo ye kgolo .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Tshenyego ya mmele, bjalo bjalo.
b Bontšha kalafi yeo a e fiwago ga bjale.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Na go ka letelwa bogole bja go ya go ile?
Ge e le EE, e fa dintlha ka botlalo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Ge e le AOWA, naa maemo a gagwe a a kaonafala .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...?
Naa o fiwa kalafi ya go ikgetha?
Ge e le EE, efa leina le aterese ya setsebi.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Naa go ka letelwa kalafo ye nngwe go iša pele?
i Naa e ka ba mohuta ofe wa kalafo le gore e tla ba mo kgobalong efe.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Letšatši leo go ka thomišwago ka yona .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Sebaka seo e tla se tšeago .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Tekanyetšo ya tefelo ya yona R .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
c Naa kalafo ya lebaka leo le tlago yeo e hlalošwago ka go a ka godimo e tla nyaka thobatšo ya sepetlele?
i Letšatši leo ka lona a ka robatšwago sepetlele.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Lebaka leo a tla le tšeago.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Naa dikgobadi di gakaditše malwetši a mangwe afe goba afe ao a bego a ntše a le gona?
Naa malwetši a mangwe afe goba afe ao a bego a ntše a le gona a gakaditše ditlamorago tša letšhogo?
Ge e le gore karabo go ntlha ya 9 goba 10 tša ka godimo ke EE, efa dintlha ka botlalo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Naa motho yo o amogetšwe sepetlele goba legae la booki?
a Leina le aterese ya sepetlele goba legae la booki.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
b Nomoro ya sepetlele ya tšhupo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
c Letšatši leo a lokolotšwego sepetlele ka lona goba leo go letetšwego gore a ka lokollwa ka lona.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Ge e le gore ka letšatši la kotsi o be a le mošomong, bolela gore a ka letelwa neng go boela mošomong .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
a Letšatši la lehu .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
b Naa malwetši a mangwe afe goba afe ao a bego a ntše a le gona a bile le seabe go lehu?
c Ge e le EE, efa dintlha ka botlalo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Lena la ngaka .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Mangwalo a thuto .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Aterese .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Tshaeno .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. Letšatši .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Leka go bontšha maemo ao dinamelwa di emego ka wona ka go swaya mo tseleng tšhoko, pente ya go gašwa, bjalo bjalo.
AA e re ka lebaka la go fokotša moelelo wa sephethephethe, go hlolega dikotsi tše nnyane ge leswiswi le swara go feta seeding sa mosegare, fela tekatekanyo ya dinkhu e godimo. Dintlha tšeo di amanywago le gantši le bošego ke go tenwa, go se tsenye hlaloganyo, kgatelelo ya dinotagi le go se bonagale.
Ge o e tšwa lefelong leo le nago le lesedi, go tšea tekanyo ya metsotso ye 30 pele leihlo la motho le ka bona 80% gabotse, le go fihlela go iri pele pono ya bošego e e ba tšhomong ye botse. Tekanyo ya 20% ya batho ba bagolo e na le pono yeo e sa hlakago ka mokgwa wo mongwe goba wo mongwe - go tloga ponelong ya kgauswi yeo e sa tshwenyego go ya go bofofu bja bošego. Baotledi bao ba hwetšago gore go otlela bošego go bolaya mahlo a bona ba swanetše go bona ngaka goba ngaka ya mahlo, yo a ka fago keletšo ya gore go otlela morago ga go swarwa ke leswiswi go efogwe ka gohle.
Efoga go tlogela hlaloganyo ya gago e lebišitšwe go tsela e tee, ka gore se se hlola go lapa ga mahlo. Lebelela kua le kua kgafetšakgafetša, mme šetša lefelo la mafelelong a sebaka seo se bonegeditšwego ke mabone a gago. Selo seo se se sa bonegetšwago gabotse se bonagala gabotse ge o se lebelela ka thoko ga nnyane, ka gobane pono ya bokantle bja selo ga e angwe kudu ke lesedi le lebe go swana le pono ya bogare.
Lebelo le swanetše go fokotšwa ge e le bošego, gore o se otlele ka ntle ga mo o kgonago go bona - seo se ra gore o swanetše go ema ka tlase ga seemo sefe goba sefe, ka gare ga botelele bja tsela bjo bo bonegeditšwego ke mabone a gago. Go sepela ka mabone ao a fokoditšwego bogale, seo se ra gore o swanetše go sepela ka lebelo leo le fokotšegilego. Sebaka sa tšhalanonthago se swanetše go oketšwa ge e le bošego mme, ntle le ge o le kgauswi le go feta senamelwa se sengwe, sepelela pele ka senamelwa sa gago go fihla magomong a lesedi leo le fokoditšwego.
Mabone a ka pele a swanetše go fokotšwa bogale bja lesedi pele senamelwa seo o se lebilego se fihla bogaleng bjoo bja mabone a gago. Ge mootledi wo mongwe a sa dire bjalo le yena, galefiša lesedi gape go mo lemoša, mme o fokotše gape. E ba le maitshwaro a go itefeletša ka go galefiša lesedi - go ba le baotledi bao ba sa bonego ba babedi go e na le o tee go oketša kgonagalo ya kotsi gabedi.
Ge o lebile senamelwa seo se lebilego kua o tšwago mme o sekamela go dikologela ka go la nngele, fokotša lesedi ka pele, ka gobane le tla kgabaganya modikologa mme la foufatša mootledi yo mongwe. Mo modikologeng wa ka go la go ja, mabone a gago a tla leba ka ntle ga tsela kgole le dinamelwa tšeo di tlago, fela ge mootledi yo a go lebilego a fokotša bogale bja mabone a gagwe, e ka ba hlompho le go wena go dira bjalo.
Mabone a ka pele a nyaka go ka beakanywa nako le nako, kudu ge leeto la bošego le beakantšwe mme koloi e rwele kudu ka mo go sa tlwaelegago. Ka banamedi ba ka morago le putu yeo e rwelego, lesedi leo le fokoditšwego le tšea sekhutlo seo se lego pele kudu, mme lesedi leo le lego bogale le tla swiswatša baotledi bao ba go lebilego mahlo mme e bile lesedi leo le sa bonegetše tsela gabotse. Go tla ba mohola go beakanya mabone a gago kua karatšhe, mme lesedi le swanetše go beakanywa gape ge o otlela ka morwalo wo o lekanego.
Khutša gore o bolokege diiring tše dingwe le tše dingwe tše pedi, goba dikilometara tše 200.
Bofa mapanta ditulong tša ka morago le tša ka pele.
O se nwe mme wa otlela.
Šomiša mabone ge go sa hlwe go bonagala, e sego mabone a go ema.
Bea sebaka sa tšhalanonthago sa metsotswana ye mebedi bonnyane.
Feta senamelwa se sengwe fela ge go bolokegile go dira bjalo.
O se rwale go fetiša tekanyo.
Dira bonnete bja gore senamelwa sa gago se seemong sa go ka dumelelega tseleng pele o tloga.
Hlompha bašomiši ba bangwe ba tsela.
Hlokomela mootledi wo mongwe.
Leswiswing le seemong sa pula; bašomiši ba bangwe ba ka bonwa e le bahlolakotsi bao ba tlwaelegilego. Ithute go bona baotledi bao ba ka bago kotsi mme o ikaroganye le bona. Le ge o ka rumulwa bjang le bjang, e ba le maitshwaro mme o lwe le moleko wa go itefeletša - e ka hlola se sengwe le se sengwe go tloga go thulano go ya go thuntšhano.
Senamelwa sefe goba sefe seo pono ya mootledi wa sona e fokolago - bjalo ka ge se rwele go fihla hlohlolong mme se se na diipone tša ka mathoko.
Senamelwa sefe goba sefe seo se nago le ditšhila, se rusitše, se se na ditho tše dingwe goba se ntšha muši wo montši ka eksoso ya sona, se ka ba se le maemong a mabe a tshepetšo.
Lori yeo e rwešitšwego morwalo ka bošaedi goba morwalo wo o sa tiišwago, goba mmotoro wo o rwelego morwalo wo mogolo godimo ga tlhaka ya wona - morwalo goba karolo ya wona o ka nna wa fofa.
Mmotoro wo o nameditšego bana bao ba bapalago le diphoofolo tša gae - mootledi a ka be a tlwaetše go dira dikotsi goba a tlwaetše go se šetše.
Mmotoro wo o nago le di kgorametšwa mo mafasetereng, merwalo, banamedi ba bantši goba diaparo tšeo di lekalekago go tšwa go wona - pono ya mootledi e ka no be e thibega.
Senamelwa sa mootledi yo a bonagalago a safe tsela ya gagwe šedi yeo e feletšego.
Mootledi yo a go thibelago a sa nyake o feta - fokotša lebelo la gago mme o mo dumelele a ye kgole le wena.
Senamelwa seo se "yago ka mo le ka mo" mo tseleng - e ka ba leotwana la go otlela goba kemišo tšeo di sa lokago, goba mootledi aka be a tagilwe goba a robala.
Magareng ga go swara leswiswi le ka masa.
Dinakong tša sephethephethe tša ka meso le mantšibua.
Ka "nako ya go tswalela " mafelo a bonwelo, dihotele le ditlelapo.
Mosegare ge bana ba etšwa sekolo.
Morago ga dikopano tše kgolo tša setšhaba, bjalo ka dipapadi tša rakipi goba kopano ya tša mabelo.
Moragonyana mo bekeng le mafelelo a beke ge tšhomišo ya dinotagi e golela godimo.
Mo matšatšing a setšhaba a maikhutšo le mafelelo a dibeke ge baotledi ba bantši ba ela šedi go kganyogo ya ka thoko ga tsela go feta kotlelo ya maleba.
Mootledi ga a na tshwanelo ya go sepela ka mothalong wa letsogong la go ja mme a gapeletša sephethephethe gore se mo fete ka go la nngele lebaka la gagwe e le gobane o otlela lebelo, leo le dumelelegago semolaong. Mootledi wo mongwe a ka be a na le lebaka leo le kwagalago la go fetiša magomo ao a beilwego a lebelo, mme go mo thibela tsela ka mo go sa swanelago go ka hlola seemo seo se lego kotsi seo ka go sona go ka hlolegago go befelwa mo go ka paledišago kgopolo yeo e hlakilego.
Mo mabakeng a seemo sa tšhoganetšo, tšhuma mabone ao a bontšhago seemo sa tšhoganetšo gammogo le mabone a gago a ka pele mme o otlele ka lebelo leo le bolokegilego.
Setlabelo se se hwetšagala go Mokgatlo wa Dinamelwa (Automobile Association) go latela dipego tšeo di hweditšwego go tšwa go baotledi bao ba itirago "maphodisa" mme ba thiba tsela ya mothalo wa la go ja (ya go feta) mo tseleng ya methalo ye mentši.
Le ge e le gore go otlela ka mothalading wa tšhoganetšo ge e le mosegare go a dumelelwa ka tlase ga mapheko ao a itšeng, dinamelwa tšeo di go šetšego morago ga di na tokelo ya go go gapeletša go sepelela ka moše wa mothaladi wo mo serolwana gore ba fete.
Ngwaga ka ngwaga mono Afrika Borwa go hlokofala batho bao e ka bago 10 000 mme 150 000 ya batho ba a gobala mo dikotsing tša tsela. Dipalopalo tšeo di šiiša madi a mmele, le maikhutšo a Desemere e le ao a re batametše. Tahlegelo ya batho e a tšhoša fela tahlegelo ya ekonomi yona ke ye kgolo kudu.
Go swanetše go ba le tsela ya go fokotša palo ye e tšhogago ya dinkhu le matshwenyego. Ka tshwanelo. Tsela yeo e gona mme e nyaka fela metsotswana ye lesome ya kakanyo le tiragatšo. "Metsotswana ye lesome yeo e ka phološago bophelo bja gago " ke molaetša wo bonolo, wo o lego thwii. Molaetša ke gore magato a mane a ka pela, a bonolo, ao a sa lefelwego ao a tšeago metsotswana ye lesome a ka boloka bophelo. Mme magato ao?
Bea bana ka mehla mo ditulong tša bana tšeo di swanetšego goba ba bofelele: Ka go thulo ya dikilomitara tše 50 ka iri, ngwana wa mengwaga ye mene wa boima bja dikilogramo tše 20 a ka betha selo seo se tiilego sa mathomo ka maatla a dikilogramo tše 400. Go šomiša setulo sa bana seo se tsentšwego ka tshwanelo goba go mo thiba ka mokgwa wo mongwe go ka fokotša dikotsi tša lehu go ka fihla go 75%. Bjalo ge, lekola setulo sa ngwana ka mo koloing ya gago. Naa e tsentšwe ka mo go bolokegilego Naa se bogolo bjo bo swanetšego Naa o a se šomiša Re a tseba gore bana ba ka no belaela lebakanyana le itšeng. Fela seo se kaone go na le bohloko bja seo se ka mo hlagelago?
Ka mehla bea dilo tšeo di gašaganego ka koloing ka gare ga putu ya koloi. Ge koloi e ema ka tšhoganetšo mo kotsing, puku ya mmepe yeo e lego šelofong ya kua morago e ka betha banamedi ka maatla a go ragwa ka karate. Seswantšhi e ba kgeranata ya seatla, sethibaletšatši e ba misaele wo o bolayago. Direkwa tša lapa kua mabenkeleng di ka le bolaya. Di beeng ka gare ga putu.
Lokiša setulo le sešireletšahlogo ka mehla. Ke sešireletšahlogo e sego mosamelo wa hlogo mme seo se diretšwe go thibela go bethwa ke dilo, seo e lego kgobalo yeo e tlwaelegilego mo thulanong. Le ge e ka ba ka lebelo la ka tlase ga dikilomitara tše lesome ka iri go na le kotsi e kgolo ya dikgobadi tšeo di šiišago.
Bofa lepanta la setulo ka mehla mme o hlokomele gore yo mongwe le yo mongwe ka mmotorong o bofile la gagwe. Re a boeletša, šomiša lepanta la setulo ka mehla.
AA e gatelela gore ga sefela gore lepanta le bofiwa ke banamedi ba ka pele.
Tšhomišo ya mapanta a ditulo a bohlokwa kudu mo leetong le lengwe le le lengwe, ga go kgathatšege gore ke leeto le le kopana ga kae goba ke lebelo le le nnyane ga kae - mme go bohlokwa go yo mongwe le yo mongwe ka mmotorong. Seo se tla boloka banamedi - mme baotledi le bona ba tla bolokega.
Magato a Bonolo a Mane. Magato ao a tšeago metsotswana mme e le gore a ka boloka maphelo.
Nagana ka yona.
Mokgatlo wa Dikoloi (Automobile Association) o ipileditše gore go tšewe magato ao a bofilwego go laola mathaere ao a šomilego ao a tlišwago ka mono nageng mme a tsenywa dinamelweng tšeo di nametšago makgolokgolo a diketekete tša batho.
AA e be e tšibogela dinyakišišo tšeo di tseneletšego tšeo di dirilwego ke sehlopha sa dinyakišišo tša Carte Blanche ka go Sunday Times le M-Net, mme dipoelo tša gona di sa tšwago go lokollwa.
Ka lebaka la tlhokagalo ya dithaere tša boleng bja godimo. intaseteri ya dithaere e gapeletšega go reka dithaere tšeo di šomilego kua ntle gore di tle di tsenywe ditlhale leswa. Le ge e le gore go nyakega ditumelelo go dithekontle tšeo di swanago le tšeo, dithaere tše dintši di fetišetšwa ka mono nageng go kgabaganya mellwane mme di fiwa bjalo ka theko yeo e fokoditšwego ntle le gore mootledi goba mong thekisi a lemoge. Mekgobo yeo e rekilwego ka tlase ga tumelelo le yona ga e fihle mo e swanetšego go tsenywa ditlhale leswa, le gona mapokisi ao a rwelego dithaere tšeo ga a lekolwe ka moka ge a tsena ka nageng.
Kua Yuropa boteng bja semmušo bja ditlhale tša thaere ke 1,5mm, ge go swantšhwa le tshwanelo ya ka mono Afrika Borwa ya 1mm, mme re na le lebaka la go kgolwa gore dithaere tše di "lahletšwe" ka go mmaraka wa Afrika Borwa. Persente ye e itšeng e ka ba ya maemo ao a dumelelegago fela mokgobo wo montši ke wa maemo a tlase.
Godimo ga magato ao a tiišitšwego a taolo thekontle, porokerama ya thuto e swanetše go hlangwa, yeo e tlago sedimoša setšhaba gore ba hlokomele ge ba reka dithaere tšeo di tsentšwego ditlhale leswa le tšeo di šomilego, gammogo le bogolo bjo bo lekanego bja dithaere le kgatelelo ya moya go senamelwa se itšeng. Beng dithekisi /baotledi ba hlohleletšwa go hwetša pukwana ye "Dithaere tša dithekisi tša madulo a 10 go iša go 16 " e tsentšwe mmarakeng ke Piro ya Maemo ya Afrika Borwa (SA Bureau of Standards).
Gopola - dithaere ke sebaka se se nnyane seo se swaraganyago tsela le senamelwa, mo seemong sa boso bjo bo omilego goba mo puleng.
Selo sa mathomo pele go tšewa leeto, ke go lekola polokego ya senamelwa. Mabone le ditšhupo diphumola lefesetere la pele, diporiki, leotwana la go otlela, lenaneo la eksoso mme dithaere di swanetše go lekolwa ka hlokomelo go bona diphošo.
Baotledi ba kgothaletšwa go dula ba na le lepanta la fene la ka thoko ka mehla yohle le phaephe ya radieitha ka putung - le ge e le gore setegniki sa senamelwa se loketše tsela ka mešo e gofela. Se se ka boloka nako le tšhelete ge go na le tshenyego yeo e emišago mosepelo wa senamelwa, gape go bohlokwa go swara senotlelo sa go dumiša senamelwa sa ka thoko.
Go bohlokwa gape pele o tšea leeto le le telele go lekola dipholisi tša inšorense.
Go tlišetšwa dikuranta le maswi di swanetše go emišwa mme go beakanyetšwe tlhokomelo ya diphoofolo.
Malapa ao a tšeago leeto la tsela yeo ba e tlwaelago ba swanetše go beakanya leeto la bona. AA e fa maloko a yona mebepe yeo e fapafapanego ye mentši ya ditsela, dipeakanyo tša ditoropo, diporoša le dipego tša ditsela. Dipeakanyo tša lenaneo tša batho di gona ge di kgopelwa.
AA e sepetša taolo ya lenaneo la SOS leo le tsentšwego ke Kgoro ya tša Dinamelwa mo ditseleng tša maphefo tše kgolo.
Baotledi bao ba lego leetong ba swanetše ba netefatše polokego ya bona, le ya ba malapa a bona le ya bašomi ba bangwe ba tsela, ka go šomiša mapanta a ditulo le go bea metsotswana ye mebedi ya sebaka sa tšhalanonthago. Sebaka sa tšhalanonthago se swanetše go oketšega ge e le bošego, mo seemong sa mogudi le pula le ge tsela e na le meetse.
Go lapa le ngangego ya mahlo di ka efogwa ka go khutša kgafetšakgafetša. Go khutšišana ka go otlela le gona go bohlokwa. Go bohlokwa go akaretša nako ya go ikhutša iring tše dingwe le tše dingwe tše pedi goba dikilomitareng tše 200, ka ge seo se tla fokotša bogolo bja go lapa.
Dikoloi di swanetše go notlelwa ge di se na motho, di se be le dilo tše bohlokwa ka gare mo di ka bonwago ke batho bao ba fetago. O se leke wa tlogela bana le diphoofolo ka koloing yeo e notletšwego - phišo yeo e ikagago ka gare e ka hlola phelelo ya maatla ka phišo mme setrouku sa phišo se ka bolaya.
Go bohlokwa gape gore baotledi ba sware dilaesense tša bona tša go otlela ka dinako tšohle.
Ema ka pela.
Lekola mohuta le bogolo bja kgobalo efe goba efe mme ofe thušo ka moka yeo e kgonegago go bao ba gobetšego.
Bitša maphodisa le ampulanse ge e le gore go na le motho yo a gobetšego goba a hlokofetšego.
Lekola mohuta le bogolo bja tshenyego efe goba efe.
Ge e le gore senamelwa se thibetše tšhomišo ya tsela ka gohle, o ka e šuthiša, morago ga go swaya lefelo, fela ge e le gore motho ofe goba ofe o gobetše goba a hlokofetše o ka dira seo morago ga go hwetša tumelelo go mohlankedi wa tsela.
Bontšha laesense ya bootledi mme o bege thulano go sephodisa mo diiring tše 24, mme o hwetše nomoro ya bohlatse, yeo o tla e nyakago go dira kgopelo ya inšorense.
Dira rekoto ya lefelo la thulano ka go thalathala ga bonolo, ge go kgonega, mme o tšee seswantšho.
Efoga go dira setatamente seo se ka go tsenyago molatong mme o se dumele maikarabelo a kotsi.
Dira rekoto ya boitsebišo bja lehlakore le lengwe leo le amegago kotsing le dihlatse, le mabaka a kotsi.
Se šuthiše batho bao ba gobetšego kudu, thuša fela ka mokgwa wo o ka kgonago le ka mo o hlahlilwego.
Hlokomela: Magomo a semmušo a setagi bjale ke dikramo tše 0,05 go 100 ml ya madi go baotledi ba mebotoro ya poraebete le 0,02 go baotledi ba se porofešene. Magomo a ga a bee palo ya dino tšeo o ka di tšeago ka gobane seo se laolwa ke boima bja mmele wa gago, fela go mmele wa kakaretšo wa (85 kg) e ka ba digalase tše pedi tša beine.
Mebotoro e diretšwe go sepela thwii mo tseleng yeo e lekalekanego goba yeo e sa kotumelego kudu. Seo se ra gore, ge o tlogela leotwana la go otlela koloi o swanetše go tšwela pele o sepela thwii sebakanyana pele o fapogela go la nngele, ka lebaka la mohuta wa tsela. Ge koloi e sepelela go ya ka mathoko ge e lekwa, e ka ba ka lebaka la tekatekanyo ya mabili yeo e sa beakanywago gabotse, tekatekanyo ya mabili, kere ya go otlela yeo e sego ya bofiwa, goba morwalo wo o sa lekalekanego.
Ge senamelwa se thoma go sepelela ka lehlakoreng le lengwe ge fela o tlogela leotwana la go otlela, e ka ba ka lebaka la phapano ye kgolo ya kgatelelo ya moya wa mathaere ka go la go ja le la nngele, tatelo yeo e sego ya loka ya mabili a morago, dithaere tšeo di sa lekanego, seporeng (spring) seo se robegilego goba se fedilego. E ka ba gape ka lebaka la diphošo tšeo re di hlalošitšego mo temaneng ya ka godimo.
Ge o tšere sekhutlo seo se dikologago kgauswi mme leotwana la go otlela ga se boele seemong sa sona sa go leba thwii, goba leotwana la go otlela se nyaka go laolwa ka maatla, se e ka ba ka lebaka la kgatelelo yeo e lego tlase ya dithaere, dikgokaganyo tša leotwana la go otlela tšeo di swarago, matsogo a kemišo a o a senyegilego, kere ya leotwana la go otlela ga ya beakanywa gabotse goba diseporeng tša pele di lapile. Leotwana la go otlela sa maatla se ka be se na le oli ya ka tlase, pompo yeo e sego ya loka, belefe yeo e tanyago ya sepulu, lepanta leo le sa tiago, phaephe yeo e kobegilego goba e thibanego.
Ge leotwana la go otlela le itaola kudu, le tla ba le thagelanthago ye ntši. Seo e ka ba ka lebaka la pofagano ya leotwana la go otlela yeo e fedilego goba e bofologilego, lepokisi la leotwana la go otlela leo le sego la beakanywa gabotse goba dipering tšeo di sego tša tsenywa gabotse. Moya ka gare ga lenaneo la leotwana la go otlela sa maatla o ka hlola papalo ye ntši ya leotwana la go otlela.
O se tshepe tšeke. O ka mpe wa reka ditente tšeo di tiilego mme wa šomiša tšona ge o nyaka go huhumela ka tlase ga koloi.
Tloša metato ya go golaganya peteri (gantši e be lehlakore la neketifi), go efoga go sepetšwa ga koloi ka phošo, go ka hlola mollo, goba go direla dibenyane le sešupanako sa gago phišo, ge o ka swara lethale leo le sa khupetšwago ka phošo.
Netefatša gore dilo ka moka tša mohlagase di timilwe ge o tloša molabo; ka gobane go ka hlolega mollo, seo se ka hlola gore peteri e thunye.
O se tlogele dilo godimo ga peteri, mo di ka hlaelelago dintlha tša kgokagantšho ya mollo mme tla hlola mollo.
Apara tšhireletšo ya mahlo ge mahlo a gago a le kotsing, bjalo ka ge o šila, goba o epa go ya godimo le tlase.
O se tloše sekhurumelo sa radieitha ge meetse a bela. Ge e le gore o swanetše go e bula, šomiša lešela go swara sekhurumelo, mme o eme ka thokwana, mme o se tlogele ga nnyane ga nnyane.
O se tšhele meetse a go tonya godimo ga entšene yeo e fišago, ditlamorago tša seo di tlile go hlola tshenyego. Ge o se na boikgethelo, tshela meetse ao gannyane gannyane mola entšene e duma.
O se dumele bana ba ba nnyane goba diphoofolo kgauswi le koloi ge o šoma ka yona.
Bea setimamollo kgauswi le lefelo leo o šomago go lona.
Se leke go tima mollo wa petrolo goba mohlagase ka meetse; mpe o šomiše mohlaba.
Hlokomela ge o swara peteri ka gore ge o šoma ka yona, esiti ya yona e ka ja diaparo tša gago mme ya hlola go hlohlonelwa le dišo mo letlalong la gago.
O se dumiše koloi sebaka se se telele ka gare ga lefelo leo le tswaletšwego.
Petrole ga e tshepiše, kudu ge e le ka seemo sa moya, mme ge o kile wa tšholla peterolo godimo ga phaephe ya go fiša gatee mme gwa se direge selo, seo ga se re gore seo se tla bolokega mabakeng a mangwe.
O tla dira eng ge senamelwa sa gago se ikemiša ka bosona ntle le temošo Leka go dira mogala mo sellathekeng sa gago, le ge e le gore ke tshwanelo go leka go hwetša phošo. Ge e le gore bothata bo be bo na le go kwagala ga mašatana a go lla ga ditšhipi, goba ge e le gore a mangwe a mabili a bofile, moo e ka be e le gore go na le bothata bjo bogolo. Ge e le gore go be go se na lešatana gona go ka kgonagala gore bothata bjoo ga se bjo bogolo?
Legato la mathomo leo o swanetšego go le tšea ke go lebeledišiša ka tlase ga ponete gore go ka be go na le metato yeo e ripegilego, phaephe ya petrolo yeo e kgaogilego goba selo sefe goba sefe seo se ka bego se robegile goba se dutla.
Lenakana la peterolo le reng Go felelwa ke peterolo go diragalela motho yo mongwe le yo mongwe nako le nako?
Lekola mollo wa godimo. Tloša e tee ya dipolaka mme o e swarele kgauswi le setho sa tšhipi ya hlogo ya silinta mola yo mongwe a waena setatara, mme ikinišene e dumišwa. Netefatša gore ga o sware setho sefe goba sefe sa tšhipi sa polaka, ka gobane e tla go tšhouka, wa omelela. O swanetše go bona mollo wa botala bjo bo tseneletšego, ge o se na maatla e bile o le o moserolwana, goba ge go se na taetšo ya mollo, hlahloba letsogwana la rotara ka tlase ga sekhurumelo sa kabo, lekola gore ga se ya robega, goba e hlagetše. Lekola gape gore poraše ya khapone ka mo gare ga sekhurumelo ga e kgome letsogwana la rotara Ge dilo di le seemong seo se lokilego, lebelela ka go mollo wa fase.
Motato wa mollo wa fase o kitima go tloga go khoile ya ikinišene go ya lehlakoreng ka (distributor). Ke motato o mo sesane wo o atišago go robega mo o tsenago ka gare ga kabo. Ge o lokile, mme ge koloi e na le kabo ya mmotlolo wa kgale le dipointe, gona o swanetše go tloša sekhurumelo sa kabo mme o bule dipointe gannyane ka setšhophakurufu mola mmotoro o duma. Mollo wo mo nnyane o swanetše go tshela ge o bula dipointe. Ge mollo o bonagala gona o ka tšea gore mollo wa fase o lokile, fela ge mollo o se gona, gona go na le seo se sa sepelego gabotse ka metato. Ge dipointe di bulegile ge o tloša sekhurumelo, gona o swanetše go dikološa entšene ka setatara go fihlela di tswalelega, pele o leka go di bula.
Tekolo ya mafelelo ke go bona gore naa makhura a fihlela go khabareitha Tloša bogodimo bja sehlatswamoya, mme o bone ge e le gore makhura a tsena ka go mogolo wa khabareitha ge o tloša letsogo leo le kgomaretšego serurubele sa throtlele.
Ditekolo tše gantši di tla hwetša mafelo a diphošo tšeo di hlolago go ema tseleng.
Dithaere di swanetše go lekolwa kgafetšakgafetša, mme dintlha tšeo di latelago di bontšha tše dingwe tša diphošo tšeo o swanetšego go di ela hloko. Ge e le gore se sengwe sa dilo tše se a ipontšha, bonana le setsebi sa tša dithaere.
Gofela ka thoko. Seo se tšea mekgwa ya go fapafapana. Lepanta la go thelela gabotse go dikologa thaere ka gare ga yona goba ka ntle ga yona ke sešupo sa khempa yeo e sa lokago. Thou e hlola gofela ka thoko ka go se lekalekane.
Gofela mo gare. Gofela ga mohuta wo gantši ke sešupo sa kgatelelo ye ntši ya moya wa thaere. Go otlela ka lebelo la godimo mo maetong a matelele a ka hlola se mo mathaereng a profaele ya fase, ka gobane go sepela ka lebelo la 120 km/iri go ja dithaere gabedi go feta ge o sepela lebelo la 70 km/iri.
Go fela ga kua ntlheng ya mafelelo ya ka gare le ya ka ntle. Ge kua ntlheng ya mafelelo ya ka gare le ya ka ntle di fela, seo gantši se šupa gore dithaere di sepela ka kgatelelo ya moya ye nnyane kudu ka lebelo leo le amogelegago.
Mafelo a go tšwa mafahla ka go se lekalekane. Seo se tsebega bjalo ka khaphing, seo gantši se hlola ke dimetšo tša šoko tšeo di fedilego, dihlahla tša kemišo tšeo di fedilego, goba dipering tša mabili tšeo di itaolago.
Re ka se tlogele go gatelela bohlokwa bja kgatelelo ya moya yeo e lekanego. Ge kgatelelo e le fase kudu e ama dithaere ka mekgwa ye mentši.
Ge lebelo le oketšega, tshenyego ya kgohlano ye kgolo e hlola gore gobe le lephoto la moya ka gare ga thaere mme le hlola phišo yeo e feteletšego, yeo e hlolago tshenyego ya sebopego sa thaere goba go palelwa ga yona. Go itaola mo go feteletšego go ama tshepetšo ya leotwana la go otlela, nepo ya tsela, go swarelela le tshwarelelo ya go dikologa. Le gona go sepela ka kgatelelo ya fase le ge e se ka mehla, goba gofela o rweša koloi morwalo wo boima, di ka hlola tshenyego yeo e kago bonagala morago bjalo ka phantšhara.
Kgatelelo ya moya wa dithaere go akaretšwa le thaere ya ka thoko di swanetše go lekolwa gatee ka beke, pele ga ge thaere e šetše e fiša, pele ga go otlela dikilomitara tše 10 go šomišwa setlabelo sa go ela kgatelelo seo se lokilego.
Dikhurumelo tša divelefe tšeo di sego gona di swanetše go bušetšwa, ka gore di diretšwe go thibela ditšhila go tsena ka gare ga divelefe, seo se ka hlola tahlegelo ya kgatelelo ya moya.
Tikološo ya dithaere ke ntlha ya tshekatsheko, dikhamphani tše dingwe di kgothaletša seo, tše dingwe dikhamphani ga di re selo ka ntlha yeo, mme BMW yona ga e kgothaletše seo.
Šomiša molaotheo wa maemo ao a amogelegago go araba dipotšišo ka go puku ya gago ya mešongwana.
Phethagatšo ya mešongwana yeo e lego ka go puku ya mešongwana ka katlego e tla bontšha kwešišo ya dikgontšhi tša Molaotheo wa maemo ao a amogelegago a intaseteri ya dithekisi ke baemedi.
Kaonafatša kwešišo ya gago ya dikarolo tšeo di bapalwago ke SANTACO.
Lekola mekgwatshepetšo yeo e laolago sebopego.
Lemoga maikemišetšo a sebopego sa Molaotheo wa maemo ao a amogelegago a Mokgatlo wa Dithekisi.
Se se ntšhetša nyanyeng mabaka ao a dirilego gore Intaseteri ya Dithekisi e gole ka mo go makatšago mo mengwageng ya bo 1980 mme ka nako yeo e be e šomišwa bjalo ka Matlafatšo a Babaso ka go Ekonomi.
Moya wa go hloka kganyogo ya go fa bathobaso ditirelo o ile wa hlola intaseteri yeo e bego e hloka molao, yeo e buletšwego mang le mang, yeo e sa tlišego letseno mme e laolwa ka boganka le bohlokotsebe, matšhošetši le tšhomišompe.
Selebišwa sa motheo sa Khansele ya Dithekisi ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (SANTACO) ke go hlama intaseteri ya dinamelwa tša dithekisi yeo e hlokago dikgakgano, yeo e kopanego, e nago le temokrasi, e tshepagalago e bile e šomišega, yeo e direlago setšhaba ka mohlala wa dinamelwa tšeo di bolokegilego ka tefelo yeo e amogelegago go akaretšwa ka gohle dihlangwa ka moka tša intaseteri ya dithekisi.
Ikopanya le go kalatša le mmušo mo maemong ka moka.
Kopantšha dikakanyo tša maloko a yona ka merero ya intaseteri le go emela dikgahlego tša maloko a yona go ditho tša selegae, dilete, profense, bosetšhaba, dinagakgauswi le boditšhabatšhaba.
Kabelo ya dinamelwa ye hlwahlwa, ya maikarabelo, le tirelo ya taolotshepetšo ya botshepegi le seporofešenale go maloko a yona.
Go emela intaseteri ya dithekisi mo go swanetšego le nakong yeo e swanetšego.
Go godiša matlafatšo a bathobaso ka go ekonomi ka go intaseteri ya dinamelwa.
Go fetola pono le kwešišotlhaloganyo ya beng ba dithekisi tša dipese tše nnyane le bašomi ka go tšona go lemoga gore go na le dikgoba tše dingwe tše dintši ka go intaseteri ya dinamelwa.
Go godiša tšhomišanommogo ya mehuta ye mengwe ye mentši magareng ga mehuta ka go fapana ga yona ya dinamelwa.
Go fetolela intaseteri ya dinamelwa ka go sebapadi se segolo le moabi wa dinamelwa go ya ka dinyakwa tšeo di fetogago tša tiragatšo ka go mothopo wo mogologadi ka go Dinamelwa tša Borwa bja ka Afrika le diintaseteri tša kamano.
Netefatša gore intaseteri ya dithekisi tša dipese tše nnyane e bapala karolo yeo e nago le mohola ka go polokego ditseleng le go batho ka mokgwa wa maikarabelo mo dinamelweng tša bona.
Hlohleletša tšweletšo le tšhomišo ya ditlabelo tšeo di amogelegago mo tikologong yeo e phephilego ge ba fana ka ditirelo tša dinamelwa mme seo se tla fokotša lešata, tšhomišo ye kaone ya methopo ya tlhago le tšhilafalo ye tlase ya moya le meetse.
Netefatša gore maloko a a lemoga le go kwešiša gore ba amega ka go kabelo ya ditirelo tša setšhaba tšeo di nago le kgahlego ye kgolo ka go ditlamorago setšhabeng mme ba swanetše go šoma ka mokgwa wo o nago le maikarabelo.
Ruta setšhaba ka ga polokego ditseleng le magato a mangwe a polokego.
Bea mookamedi go šoma ka dingongorego mabapi le kabelo ya tirelo ka go intaseteri.
Tšweletša melawana go laola le go sepetša polokego, go šoma ka bokgwari le tšwelopele ya intaseteri ya dinamelwa.
Hlama, godiša le go phošolla ka tokišo le go ganetša molao goba diphetolo go wona goba diphetogo ka go molao, ditiragatšo goba mokgwatshepetšo, tšeo di amago intaseteri ya dinamelwa.
Thibela setlwaedi le mediro yeo e ikemišeditšego go hlola mapheko goba go tsena ka gare ga ditokelo le maswanedi a intaseteri ya dinamelwa le maloko a yona.
Tšea boleloko goba go šomišana le ditho tšeo di amegago ka gare ga goba ka ntle ga Repapoliki ya Afrika Borwa, mo dikgahlegong tša intaseteri ya dinamelwa tša dipese tše nnyane.
Mokgatlo bjalo ka " setho sa molao" seo se ngwadišitšwego bjalo ka khamphani ya karolo ya 21.
Le boitlamo bja wona go temokrasi le kaonafatšo ya ditšhaba tšeo di bego di hlokišwa dikgoba nakong ya pele ka gare ga intaseteri ya dinamelwa ya setšhaba.
Sebopego, boleloko, melawana, dikgoba tša kgwebo, maitshwaro le maikarabelo a ditshenyego a Khansele ya Dithekisi ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (SANTACO).
Ditokelo le maikarabelo le magato a kgalemo ke tše dingwe tša merero yeo e hlalošwago ka go karolo ye.
Karolo ye e hlaloša sebopego go ya godimo sa mokgatlo.
Sethalwa seo se latelago se ala maemo a tsenelano. Mešomo yeo e latelanago le maikarabelo a dibopegwana tša ka tlase le batho di hlalošwa ka gare ga magoro ao a fapanego.
Karolo ye e hlaloša melato yeo e fapafapanego le magato a kgalemo ao a tlago tšewa kgahlanong le motho.
Mošongwana wo sepelelana le dikgaolo tše dingwe ka tlase ga mekgwatshepetšo le mohola wa moono wa Khansele.
Karolo ye ya Molaotheo e hlaloša melaotshepetšo le dibopego tšeo di thušago ka go phihlelelo ya ponelopele le maikemišetšo a Khansele ya Dithekisi ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (SANTACO).
Lemoga maikemišetšo le sebopego sa Molaotheo wa Maemo ao a Dumelelegago wa Mokgatlo wa Dithekisi.
Leloko le lengwe le le lengwe la Khansele ya Dithekisi ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (SANTACO) e tla ba leloko la Mokgatlo wa Dithekisi wa Selegae.
Mokgatlo wa Dithekisi wa Selegae o tla ba le bonnyane bja maloko a 30 bao ba atlegago go ka ba maloko go ya ka Molaotheo wa Mokgatlo woo wa Selegae. Mokgatlo wa Selegae o ka nna wa ba le maloko a ka tlase ga 30 morago ga ge tumelelo yeo e ngwetšwego ya PMC ya Khansele ya Dithekisi ya Porofensi e kgopetšwe e bile e filwe.
Ke fela Mokgatlo wa Selegae wo o tlago tsebega go ya ka kgaolo ya lefelo. Seo se ka hlokomologwa ge tumelelo yeo e ngwetšwego ya PMC ya Khansele ya Dithekisi ya Porofensi gammogo le NEC ya Khansele ya Dithekisi ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (SANTACO) e kgopetšwe, e bile e filwe.
Leina le nomoro ya boingwadišo ya Mokgatlo le dintlha tša lefelo.
Mafelo a tiragatšo tsela yeo e ngwadišitšwego yeo e šomišwago ke maloko a mokgatlo di swanetše go ngwalwa ke mokgatlo.
Mešomo le maikarabelo.
Mešomo le ditokelo tša maloko.
Ditšhelete tša boleloko.
Kopano ya kakaretšo ya maloko.
Lebelela mošongwana wa 2 Motšulo wa 5 ka go puku ya mešongwana.
Bala mme o akaretše ditlhalošo tša mekgwatshepetšo yeo e hlalošwago ka go Molaotheo wa SANTACO.
Hlalošetša sehlopha ka moka.
Potšišo ya 1. Naa mošomo wo o latelago ke wo mongwe wa dilebišwa tša mokgatlo?
Go netefatša gore maloko a šoma ka gare ga tumelelo ya dilaesense tša bona tša tšhomo la ka gare ga molao ka kakaretšo?
Potšišo ya 2. Naa leloko la Komiti Phethiši le ka dula kantorong lebaka le le kae, mme a ka kgethwa gape?
Potšišo ya 3.
Potšišo ya 4. Naa Komiti yeo e Emego e bapala karolo e fe ka go Tlhahlo le Tšweletšo mme ke maloko a makae ao a swanetšego go ba ka mo komiting?
Potšišo ya 5. Ahlaahla lebaka le tee leo ka lona boleloko bo ka kgaolwago ka lona.
Potšišo ya 6. Ke maloko a makae ao a dirago khoramo ka go Dikopano tša Kakaretšo tša Ngwaga ka Ngwaga (AGM)?
Potšišo ya 7. Hlaloša mokgwatshepetšo wa go kgetha ka go Kopano yeo e ikgethang ya Kakaretšo (SGM)?
Potšišo ya 8. Ke maloko a makae ao a swanetšego go bula mmogo akhaonto ya panka ya mokgatlo?
Potšišo ya 9. Ke maloko a makae (%) ao a swanetšego go ba gona go tšea sephetho sa go phatlalatša Mokgatlo?
Dipoelo tša Thuto: Baithuti ba tla bontšha kwešišo ya gore Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF) le šoma bjang le kamano ya lona le Intaseteri ya Dithekisi.
Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF).
Efa batšeakarolo mošongwana wa go bapetša dintlha gore ba kwešiše kakanyo ye ya sebopego sa (NQF).
Ka go šoma ka katlego mešongwaneng ka moka yeo e filwego ka go manyuale, baemedi ba tla bontšha kwešišo ya gore Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF) ke eng, maemo a mangwalo a thuto le ka mokgwa wo ba ka holegago ka gona.
Motšulo wo o hlaloša kwešišagalo ya Legoratšhomo la Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF).
Tlatša dikarabo tšeo di lebanego tšeo di tla maatlafatšago kwešišo ya gago ya sebopego sa Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF).
Ahlaahla seemo seo se tlago go go thuša go araba dipotšišo tšeo di golaganego le thuto ya pele (RPL) le tshekaseko.
Maikemišetšo a tsenyo ye ke go go tlabela ka tsebo yeo e tlago go go thuša go latela dipoledišano le dibopego tšeo di amanago le thuto le tlhago.
Mo, re tla no go hlalošetša ka boripana ka ga dibopego le mekgwa yeo e beilwego go netefatša gore thuto ye hlwahlwa le tlhahlo di a diragatšwa.
Seo se latelago bjale ge, ke kalo yeo re tlago e šomiša go re hlahla ge re šoma ka go Motšulo wa 6,7.
Tlatša sethalwa seo se bontšhago setswalle magareng ga Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF) le Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa (SAQA).
Ngwala tlhalošo ya semolao ya tlhamo ya Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa (SAQA).
Hlatha mešomo ya SETA le TETA ka go tšweletšo le mekgwa ya taolo.
Le kopantšha thuto le tlhahlo. Ka mokgwa wo motho o kgona go feta gabonolo lefapheng le lengwe la thuto go ya go le lengwe.
Ka (NQF) thuto ya gago yeo o e hweditšego pele, e ka ba ka mokgwa wo o beakantšwego goba seemong seo se sa beakanywago e tla elwa hloko. O tla lekolwa ka seo o se ithutilego sona mme wa bewa mo maemong ao a go swanetšego a thuto le tlhahlo.
Tshepo o šomile femeng ya go penta mengwaga ye mentši bjalo ka mookamedi. O rometšwe ditlhahlong tše mmalwa tša nakwana tša taolo ya bašomi mme o na le mangwalo a seo. O dirile dikgopelo tše ntši tša mešomo gomme o boditšwe gore mangwalo a gagwe ga a amogelege.
Ka Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF), maitemogelo le dithuto tše kopana tša nakwana tša Tshepo di ka sekasekwa, tša amogelwa mme tša netefaletšwa tumelelo. A ka šoma lefapheng la methopo ya batho mo khamphaning mo bokgoni bja gagwe bja diatla ge bo kopane le maitemogelo a gagwe a go šoma ka batho le kgahlego ya gagwe ya go thekga bašomi, tšeo ka moka di ka mo dira mošomi ka batho yo a nago le tsebo yeo e amogelegago.
Ka nako ya gagwe ya go tšwa la mafelelo a amega kotsing yeo e ilego ya mo šia a sa hlwele a na le leoto mme a se hlwele a kgona go otlela. Nakong ya ge a sa otlela o ile a ba le kgahlego go tša mohlagase mme o be a fela a lokiša dilo le go tsenya ditlabelo tša mohlagase mo metseng ya batho. O ile a ithuta bokgoni bjo bo ntši.
Go na le gore a dule gae o ka re ke mafelelo a lefase, a ka nagana go ka hlahlwa bjalo ka ramohlagase. Bokgoni bjo a ilego a ithuta bjona bo tla mo thuša go feleletša dithuto tša gagwe, o tla lekolwa mme a fiwa maatla a boitemogelo bja gagwe go seo.
Mekgwatshepetšo ye mengwe ya bohlokwa bjo bo swanago le bjoo e fiwa ka tlase fela ga e hlalošwe.
Naa nka holega bjang ka go Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF)?
Ke nna Thabo ke na le mengwaga ye 25. Ke tlogetše sekolo ka morago ga Mphato wa 6. Ke mootledi wa dithekisi fela ke rata go ba akhaontente.
Thabo o swanetše go šoma tsela ya gagwe ya go ithuta gore a tle a hwetše mangwalo a gagwe ka mo maemong a Thuto le Tlhahlo ya Tšwetšopele (FET). O tla lekolwa go maitemogelo le thuto ya gagwe ya pele go ya ka maemo a tekolo ya dipoelo tša thuto. A ka kgona go ikgethela lefapha leo le swanetšego ka go maemo a Thuto le Tlhahlo ya Tšwetšopele (FET) mme ge a phethile maemo a 4 ka katlego a ka tšwela pele ka thutomošomo ya gagwe.
Ke nna Vusi ke šomile mošomo wa go gatelela mariki mo intasetiring ya entšeniering mengwaga ye mentši. Beng mošomo ba ile ba nthomela dithutong mafelong a ntle ga khamphani go kaonafatša bokgoni bja ka moo ke ilego ka hwetša ditifikeiti. Khamphani ya ka e beakanywa leswa mme ke tšhoga gore nka felelwa ke mošomo. Ke rata go dira kgopelo ya mošomo intasetiring ye nngwe, fela ke ile ka botšwa gore mangwalo a ka a ka se elwe hloko. Ke rata go ba sešomi, mohlomongwe molokiši le modikološi. Naa tsebo ya ka le bokgoni di tla elwa šedi goba ke tla swanelwa ke go dira dilo ka moka ka leswa?
Ka go Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF), Dipoelo tša Vusi di tla ngwalwa ka go rekoto ya gagwe ya thuto. O tla kgona go fetolela tšeo di sepelelanago ka go mošomo wo moswa goba ka go dithuto tša gagwe. Ka dipoelo tšeo tša gagwe tšeo di elwago hloko a ka kgona go tšwela pele ka tsela ya gagwe thutomošomo ya ga bjale ka go intaseteri ye nngwe goba mohlomongwe a kgetha tsela ya thuto go hwetša mangwalo a bošomi.
Naa batho ba feta bjang go maemo ao a fapanego?
Naa o tla hwetša bjang mangwalo a thuto?
Bapetša mantšu ka go sekgoba sa A le dikgopolo/mafoko ka tlase ga sekgoba sa B.
D. Lenaneo la thuto leo o le hlokago gore o tšwele pele ka go tsela ya thutomošomo yeo o e kgethetšego yona.
Naa o be o tla bea kae batho bao ba latelago mo go sebopego sa Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF)?
a Mošomi wa ka lapeng yo a nago le mphato wa 3 Legato la 5?
b Caroline yo a nago le mengwaga ye 35 yo a ilego a tlogela sekolo morago ga Mphato wa 6 Legato la 8?
c Mootledi wa thekisi yo a feditšego Mphato wa 8 Legato la 10 mme a rata go tšwela pele ka go ithuta?
d Mootledi wa thekisi yo a feditšego Mphato wa Marematlou mme a rata go ithuta kua Thekinikone?
Naa o ka rata gore o be kae mo sebopegong sa Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF)?
Naa go a kgonagala gore o ka kaonafatša mangwalo a gago a thuto o ntše o le mootledi wa thekisi?
Naa TETA e fana ka eng seo se tlago nthuša go kaonafatša mangwalo a ka a thuto?
Ga a swanela go boela gape sekolong mme a ka ba le palo ya dithutopoelo tšeo di ka thušago go mangwalo a gagwe a akhaonting.
Naa thuto ya pele e ra go reng?
Tekolo ke eng?
Naa lentšu le mekgwatshepetšo le hlaloša eng?
Dipoelo tša Thuto: Baithuti ba tla bontšha kwešišo ya Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa le kamano ya wona le Intaseteri ya Dithekisi.
a Naa tlhahlo e swanetše go akaretša eng?
Motšulo wo o hlaloša kwešišo ya gore Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa bo hlamilwe bjang, dihlangwa le dihlangwa tša ka tlase ga bjona, le gore naa bolaodi bo na le maikarabelo afe le mešomo efe.
Motšulo wo o tla re ka mešomo yeo e filwego ka go wona, wa kgona go bontšha gore materiale le mangwalo a thuto a tšweletšwago ka gona le magato ao a tšewago go netefatša ditirelo tša boleng bja godimo.
Bontšha kwešišo ya dihlangwa le mekgwa yeo e hlamilwego go netefatša tiragatšo ya diporokerama tša bokgoni bja maemo a godimo le maemo a diyuniti ga mmogo le mangwalo a thuto.
Sekaseka porokerama ya tlhahlo ya baotledi yeo e sa tšwago go hlangwa gore go tle go lekolwe dintlha tša boleng bjo bo amogelegago le tshepetšo yeo e dirilwego ka go kgopolo le tlhagišo ya porokerama ye.
Bontšha kwešišo ya tsela yeo ka yona mangwalo a thuto goba maemo a diyuniti di tšweleditšwego ka yona go netefatša kobamelo ya maemo le dinyakwa tšeo di amogelegago.
Ka go Motšulo wa 6 re lemogile gore ke ka lebaka la eng le mokgwa wo mo feng yeo ka yona Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF) le I le ka tsenywago tirišong.
Se se dirwa ke batho bao ba fapanego ba tsebo yeo e ikgethago mo lefapheng la bona mme ba kgethilwe mekgatlo yeo e fapanego ya bosetšhaba goba ba kgethilwe ke Molaodi Pharephare, Lekgotla la Tlhahlo la Bosetšhaba, Porofešene ya Barutiši yeo e Kopanego, Dithekinikone le Uiyunibesithi, Bašomi bao ba Kopantšwego, ga mmogo le maloko ao a kgethilwego ke Letona.
Ga go hlokege go ka ahlaahla ka botlalo dintlha tšeo di hlalošwago ka go Molao.
Dipeakanyo tša phetogelo mabapi le ditho tšeo di lego gona ga bjale.
Tšweletšo ya mangwalo a thuto, maemo a diyuniti le diporokerama.
Netefatšo ya boleng ge go fiwa ditirelo.
Šomiša letlakala le la dintlha go bona gore o ka lemoga maikemišetšo a go diriša Molao wo.
Tloka lepokisana leo o naganago gore le bolela nnete.
Mošongwana wo o latelago o lebantšwe go wena gore o tšweletše kwešišo ya dihlangwa le mekgwa yeo e swanetšego go hlangwa ge go tšweletšwa diporokerama tša thuto go tšwa go maemo a diyuniti goba mangwalo a thuto.
O tla šomiša mantšu ao o a filwego go tlatša sethalwa seo se bontšhago magato ao a bontšhago Diporokerama tša Thuto tšeo di amogelegago.
O rata go dira dithuto tša bootledi bja seporofešene.
<fn>nso_Article_National Language Services_Diteng 2.txt</fn>
Motšulo wa 1.
Ke eng ka ga Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela (NLTTA)?
Motšulo wa 3.
Motšulo wa 4.
Motšulo wa 6.
Motšulo wa 8.
Re a le amogela mo tlhahlotšhomong ya tša dinamelwa.
Lehono ke sebaka seo ka sona mo historing ya Afrika Borwa o ka matlafatšwago mošomong ka semolao mo malaong wo o amago intaseteri ya tša dinamelwa.
i O hlatha ditokelo tša gago le ditokelo tša ba bangwe.
O go šireletša kgahlanong le bao ba ka ratago go šomiša molao ka bomenetša kgahlanong le wena, le iii O go kgontšha go tšea karolo le go diriša dikgoba tšeo di lego gona ka go intaseteri.
Go a thabiša go tseba gore molao ga o nyake bokgoni bjo bo ikgethago, e fela o nyaka tsebo ya mang le mang le kwešišo, go šomiša monagano le ka tšhetšo le tlhaloganyo ya maleba, mme seo re na le sona ka moka.
Re go kgothaletša go theeletša ka kelotlhoko, mme o botšiše dipotšišo ka bontši ka mo o ka kgonago mme re tla thuša ka mokgwa wo re ka kgonago.
Ipshine ka tlhahlotšhomo ye hle!
Kakaretšo ya dintlha tša letšatši.
Kakaretšo ya dintlha tša letšatši.
Go godiša maemo a temogokwešišo magareng ga bakgathatema ba Intaseteri ya Dithekisi mabapi le melaotlhakwa ya go fapafapana yeo e ba amago.
Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela (NLTTA) ka kakaretšo.
Hlagišo ya dintlha tšeo di fapanego tša "seo se hlolago maemo ao a sa laolegego" le tharollo ka sehlopha.
Tlhamego: dipotšišwana tše nnyane goba matlakala a mošomo.
Bokgoni bja go thala tokomane ya tentara goba tšhišinyo ya go aga ye nngwe le ye nngwe ya Dinamelwa tše di swa tša Dithekisi (NTV).
Go na le sekapolelo ka dipolelo tša ba Baso yeo e rego: "Ntwa ga e age motse". Boitemogelo bja rena ka go intaseteri ya dithekisi bo bontšhitše bonnete bja polelo ye makgeng a mantši. Pele ga mmušo wa temokrasi, batho ba bantši ka go intaseteri ya dithekisi ba be ba kopana le mathata a magolo a dikgakgano; mo go hlolegilego mahu a kwešobohloko le dikgobadi magareng ga baotledi le banamedi.
memorantamo wa kwešišano (MOU) wo o bego o lebišitše go tliša khutšo ka go Intaseteri ya Dithekisi. MOU ye e ile ya latelwa ke melao ye mmalwa yeo e ntšhitšwego ke palamente go hlola tahlego ka go Intaseteri ya dithekisi. Molao wa Bosetšhaba wa Dinamelwa tša Tsela wa Phetogelo (NLTTA) ke wo mongwe wa melao.
Bontšha tsebo ya Molao wa Bosetšhaba wa Dinamelwa tša Tsela wa Phetogelo (NLTTA).
Lemoga tsela ya kgodišo ya letseno le mohola wa yona.
Tseba gore tsela ya tekatekanyo e ra go reng.
Lemoga mekgwa le dinyakwa tša Dinamelwa tša Dithekisi tše diswa.
Lemoga maikarabelo a mootledi mabapi le kobamelo ya molao le mehola ya seo..
Bophelo bo kgonega ka poledišano. Na o a nagana gore go be go tla ba bodutu bjang mo lefaseng ge nkabe go se na mokgwa o fe goba o fe wa poledišano?
Go na le mantšu le ditšhupo tšeo gantši di šomišwago ke sehlopha sa batho tšeo tlhalošo ya tšona e kwešišwago ke bona fela.
Batho ba ka go Intaseteri ya Dithekisi le bona ba na le mokgwa wo ka wona ba boledišanago ka wona. Re tseba "polelo" ya bona (ya mokgwa wa ditšhupo) tšeo baotledi ba dithekisi le banamedi ba di šomišago go šupa mafelo ao ba yago go wona. Ditšhupo tše di šomišwa go fihliša melaetša ga bonolo ka bjako.
Batho ba na le mokgwa wa go kopafatša mantšu gore ba boledišane ka bonako. E bile batho ba bangwe ba re maAfrika Borwa ba rata go botswerere ke ka lebaka leo ba ratago go šomiša kopafatšo ya mantšu ge ba bolela le ga ba ngwala. Nakong ye nngwe kopafatšo ya lentšu leo ba le šomišago, o hwetša e bile le tsebagala go feta lentšu ka bo lona. Go fa mohlala, lentšu le "Bolwetši bja Kowafalo ya Mašole a go lwantšha Malwetši Mmeleng ("Anti Immune Deficiency Syndrome") le na le kopafatšo yeo e tsebagalago kudu mo bathong ba bantši mme le kwešišagala ga bonolo ge le bolelwa goba le ngwalwa ka mokgwa wa lona wa kopafatšo. Naa o a tseba gore le ra go reng?
Bjalo ka mafelong a mangwe a tšhomo, batšeakarolo ka go intaseteri ya dithekisi ba šomiša dikopafatšo ka go nolofatšo ya poledišano ya bona. Tše dingwe ke tše telele mola tše dingwe di le bothata go di gopola. Le ge go le bjalo, ao ke mantšu ao batho ka moka ka go intaseteri ba swanetšego go tseba le go kwešiša tlhalošo ya wona bjalo ka ge a ama kgwebo ya bona ka mekgwa yeo e itšeng. Mantšu ao a kopafaditšwego a wetšwa ka go dipego, Memorantamo ya Kwešišano le melao yeo e beilwego ke palamente. Ka go NLTTA (hlokomela kopafatšo yeo!) go na le dikopafatšo tšeo re swanetšego go tseba ditlhalošo tša tšona. Tšona di hlalošwa ka go tokomane ya NLTTA.
Gona ke ka lebaka la eng NLTTA?
Ge re lebelela morago historing ya rena, re hwetša gore go be go na le melao yeo e bego e hlamilwe ke dikgoši le dikhansele tša tšona. Melao yeo e be e lebišitše go tliša khutšo mo metseng. Le lehono re sa na le metse yeo banna ba kopanago (mohlomongwe le basadi ka ge go fetogile!) kgorong ya kgoši beke ka beke go hlama melao. Ba šomiša foramo yeo go netefatša gore metse e latela "taolo ya molao". Mokgwa wo o mobotse wa "pušo" wa metse o šomišwa bjale ke ditlhangwa tša pušo selegae le pušo ya bosetšhaba mo metsesetoropong. Bagolo ba rena ba tsebile go tloga kgale gore tikologo yeo e se na go molao e tla hlola tlhakahlakano yeo e tlago senya setšhaba.
Afrika Borwa e na le melao yeo e beilwego ke palamente yeo e hlomphago ditokelo tša batho tša motheo le maswanedi ao a beilwego ka go molaotheo wa naga ya rena. Melao ye e bitšwa Melao, Kgoro ye nngwe le ye nngwe ya mmušo e na le melao ye e thušago go rarolla mathata ao a fapanego ao setšhaba se kopanago le wona mo mererong yeo e lebanego le kgoro yeo.
wo o hlalošago ka mo merero ya dikolo e swanetšego go sepetšwa ka gona. Kgoro ya tša Maphelo e na le melao yeo e hlalošago ka mokgwa wo bašomi ba tša maphelo ba swanetšego go fana ka kalafo go balwetši ba bona.
Ka wona mokgwa wo, Kgoro ya tša Dinamelwa e na le melao yeo e hlahlago batšeakarolo ka go kgwebo ye ya dinamelwa go seo se ka go dirwa gore go tle go be le tshepetšo ye botse ka go intaseteri. O mongwe wa melao ye ke Molao wa Bosetšhaba wa Dinamelwa tša Tsela wa Phetogelo (NLTTA).
Fetolela intaseteri ya ga bjale ya dinamelwa tša tsela ka go lenaneo leo le šomišegago la dinamelwa tša bohle.
Lekalekanya tlhokego le kabelo gore lenaneo la dinamelwa tša setšhaba le šome go ya ka dinyakwa.
Fihlelela dinyakwa tša bašomiši.
MaAfrika Borwa a mantši ao a belegwego mengwageng ya pele ga 1994 ba tseba ka ga tshotlego yeo batho ba Baso ba phetšego ka go yona ka lebaka la kgatelelo ya mmušo wo o o bego o se wa kgethwa ke batho. Ba be ba se na seabe go mokgwa wo naga e bego e bušwa ka gona ka gobane ba be ba sa dumelelwa go ikgethela batho bao ba ba nyakago ka go mmušo. Go be go se na temokrasi. Bjale, ka lebaka la temokrasi, mono Afrika Borwa go na le dikgetho tša selegae le tša bosetšhaba. Ka dikgetho, bjale batho ba ka bea batho bao ba ba nyakago ka go palamente!
Bjale ka ge re šetše re tseba gore go bjang go dula ka nageng yeo e nago le temokrasi, go bohlokwa gore mafapha ka moka ao a amago maphelo a rena a šome ka temokrasi. Gopola ka lenaneo la dikolo (ka khansele ya baemedi ba baithuti) go fa mohlala, mmušo wa selegae (ka bakhanselara) bjalo bjalo. Go bjalo fela le ka go intaseteri ya dithekisi, re swanetše go diragatša temokrasi ka go dihlangwa tša maemong a selegae, a porofensi le a bosetšhaba.
Go befile Mzala, ga go sa na poelo! Re tla dira bjang?
Ka ngwaga wa 2002, go ye nngwe ya dikopano tša Komiti ya Ditirelo tša Setšhaba yeo e Kgethilwego, Poresitente ya SANTACO, Mor. Moufhe o ile a re: " Pele ga 1994, intaseteri ya dithekisi e be e na le poelo. Fela mmušo wa kgethologanyo o be o dira ka Maatla go hlakahlakanya intaseteri ye ka go fana ka mangwalo a tumelelo ao a feteletšego."
Naa o be o tseba gore dithekisi di rwala banamedi ba go feta dimilioni tše 3,7 mesong ye mengwe le ye mengwe Ba ke batho bao e lego gore bontši ke bašomi go ekonomi seo se ra gore intaseteri ya dithekisi e na le seabe go tšweletšo ya ekonomi ya naga ye le ge e se ya ba ya tšewa bjalo ka dinamelwa tša bohle?
fihlelela maemo a godimo a polokego ao a nyakegago a dinamelwa tša setšhaba (Dinamelwa tše di swa tša Dithekisi (NTV) le tšona di tla ba le ditlabelo tša go ikgetha bjalo ka ditlabelo tša kemišo go thibela morwalo wa go fetelela).
Maatlafatša beng le batšeakarolo ba bangwe ka thušo ya ditšhelete le go phumola dialawense.
kaonafatša ekonomi ya naga mohlala.
tsenya seabe ka go tša maphelo a tikologo (Dinamelwa tše di swa tša Dithekisi (NTV) di tla šomiša tisele, ya tefelo ya tlasenyana go na le makhura a peterole mme ya fokotša tšhilafalo ya moya ka mpholo wo o ntšhago ke diokososo).
kaonafatša ditirelo tša dithekisi ka kakaretšo bjalo ka go amogela ditefelo ba tla ba le setlabelo sa lenaneo la tefelo seo se bitšwago smart-card - EMS.
Lenaneo le la dikgopolo tše di swa, leo le tšweleditšwego ke sehlopha sa mošomo seo se emetšego Kgoro ya tša Dinamelwa, Kgwebišano le Intaseteri, Diminerale le Enetši le tša Matlotlo a Bosetšhaba go kopanetšwe le intaseteri ya dithekisi, le tla diragatšwa ka go šomiša lenaneo la phetolelo ya mangwalo a ditumelelo (mangwalo a kgale ka go a maswa) le go phumola dialawense tšeo di lego gona go beng ba semolao ba dinamelwa tšeo di lego gona go kgontšha ditefelo tša dinamelwa tše mpsha.
Porokerama ya koketšego ya letseno e tla hlola tekatekano ya ditsela.
Ditsela tša ga bjale di tla beakanywa leswa gore bašomiši ba fiwe tirelo ye kaone.
Go tla le mehuta ye mene ya dinamelwa tšeo di tlago go ba mo lenaneong la dinamelwa tša tsela.
Ditumelelo diphemiti di tla fetolelwa ka go dilaesense tša tšhomo, tšeo di tla šomago lebaka la mengwaga ye 5 e sego diphemiti tša bophelo ka moka.
Dilaesense tša tšhomo di tla laolwa ke tsela e SEGO lefelo bjalo ka diphemiti.
Dinamelwa tše di swa tša Dithekisi NTV di tla beakanywa go ya ka ditsela le nako kudu tšeo di fiwago thušo ya ditšhelete.
Ditirelo tše dingwe tša dinamelwa di tla fiwa thušo ya ditšhelete.
Bogolo bja entšene: 18S pese ye nnyane e tla ba 2,5 - 4,0 litara tisele le 4,6 - 6, 0 litara tisele go 35S pese ya magareng.
Lebati la banamedi: Lebati le tee la banamedi leo le itaolago mme le laolwa ke mootledi la bophara bja 850 mm go bobedi 18S le 35S.
Madulo a banamedi: madulo a 4 go kgabaganya bophara bja Senamelwa se se swa sa Thekisi NTV phe.
Dikahlaahlo: Peakanyo yeo e Kopantšwego ya Dinamelwa ITP le kamano ya yona mabapi le dinyakwa tšeo di fapanego tša dilete dintlo tša RDP, baipei bjalo bjalo - letlakala la 3 Temogo ya mešomo ya Lekgotla la OL letlakala la 4.
Diprofense di letelwa go hlagiša dipeakanyo tša tšona go diragatša Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela NLTTA. Profense ye nngwe le ye nngwe ka tlase ga hlahlo ya Molekgotla Phethiši wa lona e tla kgetha batho, ge re e fa mohlala, go šoma ka go diinstithušene tšeo di fapanego. Ka go motšulo wo re tla lebelela mešomo ya dihlangwa tšeo gammogo le mehuta ya dipeakanyo tšeo ba swanetšego go di diragatša.
Laetša kwešišo ya gago ya mešomo ya diinstithušene/dihlongwa tša dinamelwa profenseng ya gago..
Ahlaahla mešomo ya Molekgotla Phethiši (MEC) mabapi le tiragatšo ya Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela (NLTTA).
Bontšha tsebo ya maikemišetšo a "Lesolo ya go ba Molaong" ka go profense ya gago.
Go ya ka Molao wa Dinamelwa wa Profense, profense e kgethile bolaodi bja palo ye itšeng go netefatša gore merero ya tša dinamelwa ya profense e sepetšwa ka tshwanelo. Bolaodi bjoo ke Lekgotla la Dilaesense tša Tšhomo, Baingwadiši le Bahlankedi bao ba nago le Maatla goba Basepetša Molao (bjalo ka, bahlahlobi ba dilaesense, bahlahlobi ba dinamelwa, maloko a Ditirelo tša Sephodisa sa Afrika Borwa (SAPS), bjalo bjalo.).
Go amogela, go šetša le go tšea sephetho ka ga dikgopelo tša dilaesense go ka fiwa, go mpshafatšwa goba go neelana ka tšona..
Go šoma ka dikgopelo go fetolelwa ga diphemiti ka go dilaesense tša tšhomo.
Go hwetša tumelelo ya dilaesense tša tšhomo go tšwa go Lekgotla la Profense ye lengwe (seo se ra ge leeto le kgabaganya diprofense).
Go amogela, go šetša le go tšea sephetho ka ga dikgopelo tša ngwadišo ya mekgatlo le bašomi ba ka go intaseteri ya dipese tše nnyane.
Go fega le go phumola dingwadišo.
Go lota direkoto tša tshedimošo yeo e nyakegago ya Retšisetara ya Dinamelwa tša Bosetšhaba go swana le bašomi, mešomo ya bona le dinamelwa.
Go hlohleletša le go thuša mekgatlo gore e ingwadiše.
Mošomo wo mogolo wa bahlankedi ba ke go hlokomela kobamelo ya Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela (NLTTA).
Thopa dinamelwa tšeo di se nago dilaesense tša tšhomo.
Emiša le go hlahloba dinamelwa le ditokomane tšeo di swanetšego mo tseleng.
Kgopela mootledi boitsebišo le dintlha tša mong wa senamelwa le go ntšha ditokomane tša go thekga seo.
Karolo ya 3 ya NLTTA, e hlaloša mešomo ya profense ka go tiragatšo ya NLTTA. Profense e swanetše go dira dipeakanyo tšeo di fapanego tša dinamelwa tšeo di elago hloko ditshwanelo tšeo di ikgethago tša profense. Ye nngwe ya dipeakanyo tšeo ke Peakanyo yeo e Kopantšwego ya Dinamelwa (ITP).
Ge re dira Peakanyo yeo e Kopantšwego ya Dinamelwa (ITP) ke tshwanelo gore "tšweletšo ya dinagamagae le legoro leo le ikgethago la dinamelwa leo le hlokagalago" di elwe hloko.
Ditiragalo tša go ikgetha le mafelo a kgahlego (kudu go baeti).
Seo se latelago ke papatšo yeo e ilego ya bontšhwa ka go ye nngwe ya Dipampiri tša Mafelelo a beke. E mabapi le maikarabelo a bolaodi bja diprofense go diragatša melao ya dinamelwa/sephethephethe go netefatša gore go na le lenaneo la dinamelwa tšeo di lekanego tšeo di sepelago ka kgokagano ye hlwahlwa ka go profense.
Molekgotla Phethiši wa Kgoro ya tša Dinamelwa o laletša kgetho ya maloko ao a nago le maswanedi go šoma ka go Lekgotla la Dilaesense tša Tšhomo la Profense ya Bokone Bophirima.
Bakgethwa e tla ba batho bao ba kgonago go ikemela ka noši, bao ba sa tšeego lehlakore le gona go šoma ka tekatekanyo, mme go feta fao e be batho bao ba nago le maswanedi a go ba maloko ka kwešišo ya bona, maitemogelo le tsebo ya bona ya Intaseteri ya Dinamelwa mme ba se na kgahlego e fe goba e fe ya kgwebo yeo e tswalanago le intaseteri yeo.
Dikgetho di swanetše go kgotsofatša dinyakwa tša karolo ya 5.1 ya Molao wa Dinamelwa tša Tsela, wa Nomoro ya 74 wa 1977.
Dikgetho tšeo di ngwetšwego di swanetše go felegetšwa ke CV yeo e nago le dintlha ka botlalo mme e lebišwe go Molekgotla Phethiši (MEC), Kgoro ya tša Dinamelwa mme e bontšhwe "Lekgotla la Dilaesense tša Tšhomo", Mokotla wa Poraebete X2080, Mmabatho 2735. Dinyakišišo tše dingwe di ka lebišwa go Moh MV Dayel go 387 4754.
Lesolo la go ba Molaong (BLC) ka go profense ya gago.
Go šetše go boletšwe gore ke mošomo wa diprofense ke go tšweletša le go diragatša dipeakanyo tšeo di fapanego tša dinamelwa ka go diprofense. Go kgonagatša seo, bolaodi bja diprofense bo swanetše go tseba gore naa ke dithekisi tše kae tšeo di šomago, go fa mohlala, di šoma kae bjalo bjalo. Go ile gwa tšwiwa lesolo leo le bego le lebišitše go ngwadiša dithekisi ka moka gore go tšweletšwe datapeisi yeo e tlago sedimoša peakanyo ya dinamelwa ka go profense.
Moono wa Lesolo la go ba Molaong "BLC" e be e le ' Wa Lala, Wa Sala".
E diragatšwa neng go wena?
Go phethagatša thutomohlala wo ka katlego go tla bontšha kwešišo ya RAF le ditefelo tša banamedi ke baemedi.
Ke mang yo a laolago tshepetšo ya ditšhelete.
Gore motho a šome ka gare ga mellwane ya molao, o swanetše go ba le kwešišo yeo e hlakilego ya Melao yeo e laolago ditsela tša rena.
Mediro yeo e sego molaong mabapi le dipolata tša ngwadišo\maraka.
Molao o na le mafoko a mantši le mafokwana a ka tlase ao a amago bašomi ka go intaseteri ya dithekisi ka mokgwa wo mongwe. Mehlala ya seo ke ngwadišo ya batšweletši,, baagi le bareki go tšwa ntle ba dinamelwa tša mebotoro; ngwadišo ya diteišene tša diteko; Maatla le mešomo ya Molaodi Pharephare le ba bangwe.
Re ile go lebelela merero yeo e amago thwii intaseteri yeo e šomago ya dithekisi.
Molao o akaretša VX (dikgaolo tše lesomehlano). Re tla lebelela dikgaolo tše dingwe go kwešiša kakaretšo ya diteng tša wona.
Ditlhalošwa tša dikgaolo tšeo di fapanego ka go Molao.
Kgaolo ya 1 e hlaloša mantšu ao a šomišitšwego ka go Molao.
Mohlankedi wa Khutšo e ra mohlankedi wa dinamelwa gape e ra mohlapetši wa dinamelwa yo a kgethilwego go ya ka melao ya porofensi efe goba efe.
Senamelwa sa mmotoro seo se kopantšwego e ra dinamelwa tša mebotoro tšeo e lego terekere ya lori le seka-thereilara.
Se se ra gore Molao o tla diragatšwa go kgabaganya Repapoliki ya Afrika Borwa.
Kgaolo ka moka e bolela ka bahlahlobi, balekodi ba dinamelwa le balekodi ba dilaesense tša bootledi.
Ngwadišo le kabelo ya dilaesense ya dinamelwa tša mebotoro.
Gore ga go motho yo a ka otlelago senamelwa mo tseleng ya setšhaba ntle le ge a swere laesense ya bootledi goba tokomane goba tumelelo efe goba efe yeo e dumeletšwego mo go yena.
Laesense ya go otlela.
Laesense ya go otlela e fiwa fela morago ga go hwetša laesense ya boithuti bja go otlela.
Lebelela puku ya mošongwana Motšulo wa 3 mošongwana wa 1.
Ke mang yo ka tshwanelo e lego maikarabelo a gagwe go bea maswao a tsela ya dinamelwa?
a Bolaodi bja selegae, goba motho ofe goba ofe yo a šomago fao yo a nago le tumelelo ya go dira seo a ka bea goba a dira gore go bewe mo tseleng efe goba efe ya dinamelwa ya setšhaba mo lefelong la ka tlase ga bolaodi bjoo, ka mokgwa wo o dumeletšwego, maswao ao a tsela ya dinamelwa.
b Bolaodi bja selegae bo ka re ka mokgwa wa go ngwala bja fa motho ofe goba ofe goba setho tumelelo ya go bea goba a dira gore go bewe mo tseleng efe goba efe ya dinamelwa ya setšhaba mo lefelong la ka tlase ga bolaodi bjoo, ka mokgwa wo o dumeletšwego, leswao lefe goba lefe la tsela ya dinamelwa leo le dumeletšwego ke bjona pele ga peo ya leswao leo.
Molekgotla Phethiši yo a amegago a ka fa mokgatlo ofe goba ofe goba setlamo tumelelo ya go bea maswao a tsela ya dinamelwa ao bjalo ka ge a bona go nyakega mme mokgatlo woo goba setlamo seo di ka re ka mokgwa wo o beilwego, tša bea petšhe goba moono wa mokgatlo goba setlamo go sepelelana le leswao leo la tsela.
Naa go tla ba molaong gore bahlapetši ba bana ba dikolo ba bee leswao la tsela ntle le go ikopanya le balaodi ba semolao?
Mo mabakeng a bohlapetši bja bana ba sekolo ba ka tšwelapele ba bea maswao a tsela ya dinamelwa ka mokgwa wo o swanetšego ntle le go ikopanya le balaodi ba selegae ka ge seo se dirwa go netefatša polokego ya bana ba sekolo le baithuti bao ba selaganyago mmila wa setšhaba.
Go diragala eng ge selo se šitiša leswao la tsela go šoma ka tshwanelo?
Molekgotla Phethiši yo a amegago goba bolaodi bja selegae ba ka re ka tsebišo ka go ngwala ba laela mong goba modudi wa lefelo lefe goba lefe mo leswao lefe goba lefe la tsela ya dinamelwa le širago goba le thibelago tšhomišego yeo e swanetšego ya leswao la tsela ya dinamelwa, go tloša leswao leo goba selo seo mo nakong yeo e laelwago ka go tsebišo.
Ge mong goba modudi yo a amegago a palelwa ke go obamela tsebišo yeo, Molekgotla Phethiši goba bolaodi bja selegae, ka mo go ka bago ka gona, ba ka dira gore leswao leo goba selo seo se tlošwe.
Ga go motho yo a ka go otlela senamelwa mo tseleng ya setšhaba ka lebelo leo le fetago magomo a kakaretšo a lebelo bjalo ka ge le beilwe kgaolong yeo e itšeng ya tsela.
a o tla otlela senamelwa seo se amegago a etše šedi ye kgolo polokego ya dinamelwa tše dingwe; le b mo mabakeng a senamelwa sefe goba sefe sa go tima mollo, senamelwa sa tlhakodišo, ampulanse goba senamelwa seo se otlelwago ke motho yo a swaraganego le mošomo wa tšhireletšo ya batho, senamelwa seo se tla tsenywa setlabelo seo se kgonago go galagala ka mo go beilwego le lebone la temošo, bjalo ka mo go beilwego, mme setlabelo seo se tla gagalatšwa mme lebone leo le tla šoma ge senamelwa se otlelwa go fetiša magomo a lebelo la kakaretšo.
Kgaolo ye e hlaloša mešomo ya baotledi lefelong la kotsi mo motho yo mongwe a hlokofetšego goba a gobetšego goba a bonego ditshenyegelo mabapi le thoto efe goba efe goba phoofolo.
Ga go motho yo a ka otlelago senamelwa mo tseleng ya setšhaba ka bošaedi goba ka go se šetše.
Se se ra motho ofe goba ofe yo a otlelago senamelwa ka go hlokomologa ka boomo goba ka go rata ga gagwe polokego ya batho goba thoto.
Ga go motho yo a ka otlelago senamelwa mo tseleng ya setšhaba ntle le go ela hloko mošomiši ofe goba ofe yo a šomišago tsela.
Ganago gore mohlala wa madi, goba mohlala wa moya wa gagwe e tšewe go yena a otlelago senamelwa; goba b a dula mo setulong sa mootledi sa senamelwa seo se sepetšwago entšene ya sona mola a le ka tlase ga kgatelelo ya senotagi goba setagi seo se nago le bookobatši.
a otlelago senamelwa; goba b a dula mo setulong sa mootledi sa senamelwa seo se sepetšwago entšene ya sona mola kgatelelo ya setagi yeo e lego mo mohlaleng wa madi ao a tšerwego mo sethong sefe goba sefe sa mmele wa gagwe e se ka tlase ga dikereme tše 0,05 go dimililitara tše 100, goba mo lebakeng la mootledi wa seporofešene yo a hlalošitšwego ka go karolo ya 32, e se be ka tlase ga dikereme tše 0,02 go dimilimitara tše100.
mabapi le go fana ka tshedimošo efe goba efe, yeo go ya ka tsebo ya gagwe, yeo e tlago goba e ka šomišwago mo mabakeng afe goba afe go ya ka Molao wo, dirago boikano goba a fana ka tshedimošo yeo go ya ka tsebo ya gagwe e lego maaka goba e lahletša mohlala ka mokgwa wo mongwe.
Ga go motho yo a tlago šomiša goba a tšweletša polata efe goba efe ya ngwadišo, yeo e sa sepedišanego le dinyakwa tšeo di beilwego.
a dira bofora goba go ekiša goba ka maikemišetšo a go fora, go bea legatong, fetola, phumola goba go senya goba go tsenya se sengwe mo go nomoro ya ngwadišo goba mothalong wa ngwadišo goba nomoro goba mothalo tšeo di swanago le tšeo di fiwago ke bolaodi bjo bo dumeletšwego ka ntle ga Repapoliki; goba b swara nomoro yeo goba mothalo tšeo e lego tša bofora goba go ekišwa goba ka maikemišetšo a go bea legatong, fetola, phumola goba go senya goba mo go tsentšwego se sengwe go tšona.
a dira bofora goba go ekiša ka maikemišetšo a go fora, bea legating ke tše dingwe, fetola, phumola goba go senya goba go tsenya se sengwe go setifikeiti, laesense goba tokomane efe goba efe yeo e ntšhitšwego goba e dumeletšwego go ya ka Molao wo; goba b swara setifikeiti seo, laesense goba tokomane ye nngwe le ye nngwe, tšeo di dirilwego ka bofora goba go ekišwa goba go bewa legatong, fetolwa, phumulwa goba go senywa goba tšeo go tsentšwego se sengwe mo go tšona.
a šomišago setifikeiti, laesense goba tokomane ye nngwe yeo e ntšhitšwego goba e dumeletšwego go ya ka Molao wo yeo e sego mong wa yona; goba b dumelela setifikeiti seo, laesense goba tokomane ye nngwe yeo e lego mong wa yona go ka šomišwa ke motho yo mongwe.
a ka maikemišetšo a go fora, bea legatong ke tše dingwe, fetola, phumola goba go senya goba go tsenya se sengwe goba go tloša se sengwe go, goba ka mokgwa ofe goba ofe wo mongwe a fetola dinomoro tša tšhesisi le entšene tša senamelwa; goba b ntle le lebaka la semolao a swara senamelwa seo dinomoro tša entšene le tšhesisi di fetotšwego ka bofora, beilwego legatong ke tše dingwe, fetotšego, phumotšwego goba di sentšwego, goba tšeo e lego gore di tladitšwe, goba se sengwe se tlošitšwe, goba se dirilwe se sengwe ka ye nngwe.
Mošongwana wa 1.
Tloka lepokisana leo o bonago gore le swere nnete. O ka nna wa lebelela Kgaolo ya III ya Molao wa Ditsela tša Bosetšhaba, o na le kgatišo.
Mootledi wa senamelwa yo laesense ya gagwe e fegilwego ke kgoro yeo e dumelelegago go ba bolaodi mme lebaka la phego yeo le sešo la feta.
Mo laesense ya go otlela mmotoro e phumotšwego ke bolaodi bjo bo dumelelegago.
Naa o ka fetša ka go reng ge o fihla mafelelong a mošongwana wo?
B Ke eng seo motho a ka se dirago ge a lemoga gore o thibelwa go ba le laesense go ya ka mabaka ao a hlalošitšwego ka godimo?
Bala matlakala 18-19 ya Molao.
Ahlaahlang seo ka go sehlopha sa lena mme lefe ditshwaetšo go baithuti ka moka.
Mošongwana wa 2. Go retelelwa ke go latela leswao la tsela!
Mo seemong se o ka bona gabotse gore mootledi wa senamelwa se o itlhokomologa maswao a tsela. Ke seemo sa tšhoganetšo mme tsela ye ke yona e lego kgauswi e bile ke matseno a bonolo go lefelo la mollo. Naa mootledi o oba molato?
Ke magato afe ao mootledi wa senamelwa a swanetšego go a latela go lemoša batho bao ba šomišago tsela ka ga tšhoganetšo yeo?
Mošongwana wa 3.
Bontšha ka go lepokisana leo o naganago gore le bolela nnete.
Šuthiša senamelwa mo lefelong la kotsi ge kotsi yeo e hlola lepheko ka gohle mo tseleng ya setšhaba gore go fiwe dinamelwa tšeo di fetago tsela.
Motho ofe goba ofe yo a nago le lefelo la go lokiša mebotoro (karatšhe) goba lefelo lefe goba lefe mo mebotoro e lokišwago gona, mo go tlišitšwego senamelwa sefe goba sefe seo se bontšhago maswao goba methalo yeo e bontšhago gore se amegile mo kotsing gore se lokišwe maswao le methalo yeo, o tla, ka pele ka mo go ka kgonegago pele mošomo wa tokišo o thoma, dira rekoto yeo e bontšhago mehuta ya maswao le methalo yeo, nomoro ya entšene, nomoro ya tšhesisi le ngwadišo ya methalo le dinomoro tšeo, ge e le gore di a tsebega, leina le aterese tša mong le mootledi wa senamelwa seo.
Motho yo a swanetšego go dira rekoto, o tla bea rekoto yeo nako ya mengwaga ye meraro go tloga letšatšing leo e dirilwego ka lona, rekoto yeo e tla re, ge e kgopelwa, ya fiwa mohlankedi wa tsela.
Mo lefelong leo le bontšhwago ka godimo, batho ba bararo ba bolailwe.
Naa bao ba phonyokgilego ba swanetše go thušwa ka hlatswadiatla efe?
Ke hlatswadiatla efe yeo bana ba bahu ba swanetšego go e fiwa?
Mošongwana wa 5: Mediro yeo e sego molaong mabapi le ngwadišo ya dipolata, dinomoro tša ngwadišo, ngwadišo ya methalo go ditokomane tše dingwe.
Mootledi o ile a emišwa mo go lepheko la tsela mme tekolo ya mola le mola ya dirwa. Entšene e be e fetotšwe, fela mootledi o be a sa lemoge seo. Naa o bonwa molato Ahlaahlang?
Tekanyo ya dikotsi tša profense ge di bapetšwa le diprofense tše dingwe.
Tsinkela mabaka ao a hlolago tšhomišompe ya ditagi le maanotshepetšo a thušo.
Ka go yuniti ye o tla lebelela mohuta wa Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela mme wa hlaloša dipalopalo tšeo di tla re fago kwešišo ka go seo se diregago ngwaga ka ngwaga mo ditseleng tša rena le khuetšo yeo seo se nago le yona ka go tikologo ya leago le ekonomi. Polokego ditseleng ke tlhobaboroko mo nageng ya borena matšatšing a, ka ge ditsela tša rena di fetogile melaba ya lehu ka palo ya mahu yeo e oketšegago ngwaga ka ngwaga. Ke mošomo wa mmušo wa rena go lekola le go tloša mathata ao a nago le seabe ka go mahu ao a golelago godimo ka palo mo ditseleng tša rena. Kgoro ya tša Dinamelwa e beakantše tiragatšo go kaonafatša polokego ditseleng ka go hlama dinyakišišo go hwetša mafelo ao a nyakago šedi ya ka pele.
Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela ke setlabelo sa setšhaba seo se hlamilwego go lefela hlatswadiatla go batho bao ba hweditšego dikgobalo mo dikotsing tša tsela goba bana ba batho bao ba hlokofetšego dikotsing tša tsela tšeo di hlolwago ke go hloka šedi ga baotledi ba dinamelwa mono Afrika Borwa.
Kgopelo ya hlatswadiatla e tsenywa ka go tlatša foromo yeo e beilwego ya mmušo (Foromo 1), yeo e fanago ka tshedimošo ya motheo ya mokgopedi, senamelwa le mahlakore ao a amegago ka go thulano, letšatši le lefelo la kotsi le tšhelete yeo e kgopelwago.
Ditšhupo tšeo di rekišwago ka tefelo yeo e swanago go koloi ye nngwe le ye nngwe.
Tšeo di bontšhwago ka tlase ke dipalopalo tša 2001/2002 Lesolo la Fihla O Phela.
Palo ya dikotsi tšeo ka go tšona go bilego le bao ba hlokofetšego lebakeng la nako ya maikhutšo a Desemere 2000 le Desemere 2001, e beilwe godimo ga dikotsi tšeo di begilwego gammogo le "tšeo di sego tša begwa".
Mohuta wa kotsi wa godimo go di feta e be e le wa go thulwa ga basepelakadinao; palomoka ya 199 ya dikotsi tšeo batho ba hlokofetšego ka go tšona, seo se hlaloša 32,3% ya dikotsi ka moka tša Desemere 2001, tšeo di hlotšego mahu a 274 a basepelakadinao. Ke sa boeletša, ke rata go gatelela matshwenyego a ka a palo ya godimo ya basepelakadinao bao ba hlokofalago letšatši ka letšatši mo ditseleng tša rena. Gammogo, Mmušo le setšhaba sa selegae re swanetše go godiša lesolo la rena la polokego ya basepelakadinao go lokiša bothata bjo.
Le ge go le bjalo, ka mo re nago le matshwenyego a palo ya basepelakadinao bao ba hlokofalago, palo ya basepelakadinao bao ba thulwago e fokotšegile ka 77 goba 27,9% ge go bapetšwa le Desemere 2000.
Mahu a basepelakadinao a fokotšegile ka 62 goba 18,5%.
Mohuta wa thulo wa bobedi wo o latelago ka godimo, ke wa dinamelwa tšeo di menogago di le noši di fokotšegile ka 1 se hlaloša gore kefela 0,68% go tšwa go 146 ka Desemere ya 2000 go ya go 145 Desemere ya 2001. Palo ya mahu go tšwa go mohuta wo wa dikotsi, le ge go le bjalo e oketšegile ka 23 seo se ra 11,0% go tšwa go 209 ka Desemere ya 2000 go ya go 232 ka Desemere ya 2001. Ke nyaka go gatelela gape gore kotsi ya ba lapa la ba ga Chego e bile le seabe seo se nyamišago ka go legoro la mohuta wo wa dikotsi.
Palo ya mahu a dikotsi tša wa dinamelwa tšeo di menogago di le noši e oketšegile ka 11,8% go tšwa go 1,43 ka Desemere 2000 go ya go 1,60 ka Desemere ya 2001.
Seo ke seo se hlagilego kotsing ya ba lapa la Chego.
Mohuta wa thulo wa boraro wo o latelago ka godimo, thulano ka dihlogo, palo e oketšegile ka 3 goba 5,0% go tšwa go 60 ka Desemere 2000 go ya go 63 ka Desemere 2001. Le ge go le bjalo, go ile gwa ba le phokotšego ya mahu ka 26 (19,4%) go tšwa go 134 ka Desemere 2000 go ya go 108 ka Desemere ya 2001.
Mahu a godimo: 2,2 (palogare ya batho bao ba hlokofetšego go thulano ye nngwe le ye nngwe) e be e le ya go thulana ka mathoko mo tseleng yeo e lebilegofelo go tee. Palo ye le yona e oketšegile ka 10,0%. Palo ya thulano ka dihlogo le yona e fokotšegile ka 23,2%.
Dithulano tše dintši di diregile magareng ga 18:00 le 23:00 bošego. Dithulo tša ka masa moragonyana ga mašegogare (00:00 go ya go 01:00), di oketšegile ka gofeta 100%. Bjalo ka mengwageng yeo efetilego dithulo tša gofeta 60% di direga ka Labohlano, Mokibelo le Sontaga. Kgweding ka moka ya Desemere ya 2001 Kapa Lebowa ga se ya ba le dikotsi ka letšatši la Labone. Tiragalo ya dikotsi letšatši ka letšatši la beke le nako ya letšatši e latetše sebopego seo se swanago le sa lebaka leo lefetilego. Fela, diperesente tša "mafelelo a beke" tša dikotsi di fokotšegile go tloga go 66,37% nakong ya Desemere ya 2000 go ya go 61,85% ka Desemere ya 2001. Dikotsi tša "matšatši a beke" di oketšegile go tloga go 33,63% go ya go 38,15%.
Tefelo ya dikotsi tšeo batho ba hlokofalago di fokotšegile ka dimilioni tše R56, 72 goba 13,2% go tloga go tefelo ya dimilioni tše R431, 46 ka Desemere ya 2000 go ya go tefelo ya dimilioni tše R374, 74 ka Desemere ya 2001.
Ditshenyegelo ka moka go tšwa go Sekhwama sa Fihla O Phela, seo se thušwago ke Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela (RAF) ka Desemere ya 2001 di tla ba gona go ya gare gafebereware ya 2002.
Ke ka ngwaga ofe wo re bilego le palo ya godimo ya dikotsi?
Ke batho ba ba kae bao ba hlokofetšego le bao ba gobetšego ngwageng woo?
Banamedi = sehlopha sa bobedi se segolo sa batšwasehlabelo sa dikotsi tša tsela.
Se se ra go reng?
Banamedi ba dithekisi tša dipese tše nnyane e be e le bontši Bathobaso mme dikgopelo tša hlatswadiatla tša bona e bile hlatswadiatla yeo e beetšwego magomo a R25 000.
Go ya ka maemo a leago-ekonomi, batšwasehlabelo ba banamedi ba seemong se sebe go feta batšwasehlabelo ba baotledi. Bontši ba be ba šoma ka go mafapha ao e sego a go ya go ile mme meputso ya bona e fetwa kgole ke ya baotledi ba dithekisi. Go bile pepeneneng gore banamedi ba dithekisi e bile sehlopha sa batšwasehlabelo sa dikotsi tša ditsela seo se hlokago go feta.
Motho yo a gobetšego (ntle le mootledi yo e bego e le yena a hlotšego kotsi a nnoši).
Ngwana wa motšwasehlabelo yo a hlokofetšego.
Motswalle wa kgauswi le mohu mabapi le ditshenyegelo tša poloko.
Motswadi goba mohlokomedi wa semolao wa mokgopedi ba swanetše go mo thuša ge a na le mengwaga yeo e lego ka tlase ga 21.
Go tšea nako e kae go phethagatša kgopelo ya hlatswadiatla?
Athoni a ka ntšha disamone morago ga ge matšatši a 120 a fetile morago ga go tsenya kgopelo ya hlatswadiatla.
Ge disamone di filwe ba Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela (RAF), motho yo a šomago ka kgopelo ya hlatswadiatla gantši o tla kgopela telefatšo ya nako yeo e filwego go tsenya boiponagatšo bja boiphemelo. Nako ye e tla šomišwa go bona gore kgopelo ya hlatswadiatla e ka phethagatšwa ntle le go ya kgorong ya tsheko.
Ke efe tselatshepetšo ya go dira kgopelo ya hlatswadiatla?
Kgopelo ya hlatswadiatla e dirwa ka go foromo yeo e beilwego ke mmušo (Foromo ya 1), yeo e fanago ka tshedimošo ya motheo ka ga motho yo a dirago kgopelo ya hlatswadiatla, dinamelwa le batho bao ba amegago mo kotsing, letšatši le lefelo la kotsi le tefelo yeo e kgopelwago ya hlatswadiatla. E na le pego ya kalafo yeo e fiwago ke ngaka yeo e go alafago.
Ge kgopelo ya hlatswadiatla e hlagišitšwe, ba Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela RAF ba e tsenya ka go lenaneo la kgopelo ya hlatswadiatla mme ba thoma ka dinyakišišo tša yona. Ba Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela RAF ba lekola gore kgopelo ya hlatswadiatla e swanetše naa seo se ra, go kile gwa ba le kotsi yeo ya tsela naa, naa e a lokelwa go ya ka mapheko le dinyakwa tša mmušo, e hlagišitšwe ka nako, bjalo bjalo le dintlha tšeo ka tšona kgopelo ya hlatswadiatla e swanetšego go amogelwa ka tšona seo ke bogolo bja phošo, tsholo goba go se šetše mo go ka bewago magetleng a baotledi ba dinamelwa le yena yo a kgopelago hlatswadiatla.
Ba Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela (RAF) ba nyaka foromo ya mathomo yeo e sego ya gatišwa gape.
Ke maikarabelo a gago go netefatša gore foromo e fihlela ba Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela (RAF).
i Motho yo mongwe le yo mongwe yo a gobetšego goba a hlokofetšego o swanetše go tlaletšwa foromo ya gagwe ka thoko mabapi le dikgobadi goba lehu tšeo di kgopelelwago hlatswadiatla.
a Tsenye dipego ka moka tša kalafo le tša semolao tšeo motho yo a kgopelo ya hlatswadiatla a nago le tšona; mme b O bontšhe, mabapi le kgopelo ya hlatswadiatla, go ka hlokega ga letseno la gago ka moso, mo setatamenteng seo se lego ka thoko le ka moo tshenyegelo yeo e badilwego ka gona.
Tumelelo yeo e ngwetšwego ya tlhahlobo ke, goba legatong la Sekhwama ya direkoto ka moka mabapi le yo a gobetšego goba a hlokofetšego yo a ka bago a le sepetlele sefe goba sefe goba ngaka e swanetše go sepela le foromo ye.
Dintlha tša 1 go ya go 5 tša foromo ye di swanetše go tlatšwa pele foromo ye e išwa go ngaka go tlatša pego ya kalafo.
v Mo dikgobadi filwego mabapi le go araba dipotšišo, bea sefapano ka go lepokisi leo le swanetšego.
a i Leina leo le tletšego le aterese ya madulo ya motho yo a dirago kgopelo ya hlatswadiatla.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Bodudi .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Boitsebišo/Nomoro ya paseporoto .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Nomoro ya mogala: Gae .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . Mošomo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
i Maemo ao ka wona motho yo a dirago kgopelo a dirago seo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Maina ao a feletšego le aterese ya motho yo kgopelo ya hlatswadiatla e dirwago legatong la gagwe .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Boitsebišo/nomoro ya paseporoto tša motho yoo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Tswalano ya motho yo a dirago kgopelo le motšwasehlabelo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Dikgatišo tša ditokomane tša boitsebišo tšeo di lebanego /dipasporoto le ditifikeiti tša lenyalo le matswalo, bjalo ka mo go ka hlokagalago, di swanetše go sepela le foromo ye.
a Dinomoro tša ngwadišo le mangwalo a gona .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ... i Mohuta .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Mohuta wa mmele.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
b Leina le aterese ya mong ka nako ya kotsi .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
c Leina le aterese ya mootledi ka nako ya kotsi.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
i tshedimošo efe goba efe ya go ka thuša ka ga senamelwa .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Ke magato afe ao a ilego a tšewa go ka hwetša boitsebišo bja mong wa senamelwa .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Tsenya setatamente sa ka thoko ge go nyakega.
a Letšatši .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . b Nako .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. c Lefelo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
d Seteišene sa maphodisa seo kotsi e begilwego go sona le nomoro ya pego ya maphodisa .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
e Tsenya bohlatse bja boikano bjo bo thekgago ke sethalwa sa lefelo la kotsi bjo ka go bjona dintlha tša kotsi di hlalošwago.
f Tsenya dikgatišo tša ditatamente ka moka tšeo di lego gona go akaretšwa bohlatse bja dihlatse tšeo di bonego ka mahlo le ditokomane go akaretšwa dipego tša maphodisa tša dikotsi le peakanyo.
a Mangwalo a ngwadišo le dinomoro tša ngwadišo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
b i Leina la mong ka nako ya kotsi.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Aterese.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Mošomo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
c i Leina la mootledi ka nako ya kotsi .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Aterese.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Ge e le gore dinamelwa tšeo di fetago tše pedi di be di amega dintlha di swanetše go ngwalwa setatamenteng sa ka thoko seo se sepelago le foromo ye.
a Leina ka botlalo le aterese .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
b Boitsebišo/Nomoro ya paseporoto.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. c Bong .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. d Letšatši la matswalo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
e Maemo a lenyalo ka nako ya kotsi: ga se ka nyala ke nyetše ke hladile ke mohwelwa f Ge o nyetše: ke hlakanelo ya thoto ntle ga hlakanelo ya thoto lenyalo la setšo g Kgwebo goba mošomo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
h Ka nako ya kotsi, motho yo o be a le ka gare ga tše dingwe tša dinamelwa tšeo di hlalošwago ka go dintlha tša 2 goba tša 4?
i Ge e le EE, bolela: i Mangwalo a ngwadišo le dinomoro tša ngwadišo tša senamelwa .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . ; le gore ii e be e le monamedi goba mootledi .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
j Ge e le gore motho o be a sa sepele bjalo ka monamedi goba mootledi ka go ye nngwe ya dinamelwa tšeo di hlalošitšwego ka go ntlha ya 2 goba 4, i o be a sepela ka eng .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...?
goba (ii) e be e le mosepelakadinao?
k Leina le aterese ya ngaka ya ka mehla .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
l Leina le aterese ya ngaka yeo e mmonego morago ga kotsi .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
m i Ke sepetlele sefe goba legae la bookelo goba lefelo le lengwe mo a hweditšego kalafo morago ga kotsi .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..?
Ke nako e kae e le molwetši go tloga .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. go fihla .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
le/a le molwetši wa ka ntle (go tloga .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . go fihla .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..)?
Legoro la molwetši mabapi le sepetlele: molwetši wa sepetlele molwetši wa poraebete n Naa o be a na le bogole goba a lwala mmeleng pele ga kotsi?
o Ge e le EE, e fa dintlha .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
p i Leina le aterese ya mong mošomo ka nako ya kotsi ge e le beng mošomo ba go feta o tee, bolela maina le diaterese tša bona ka moka .. .. .. .. .. ....
Mohuta mošomo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Letšatši la go thoma mošomo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
q Naa o gobetše goba o hlokofetše a le mošomong?
r Bontšha moputso wa gagwe wa dikgwedi tše 12 pelenyana ga kotsi R.
j go tšwa mošomong .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
go tšwa mothopong ofe goba ofe wo mongwe e fa dintlha .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Palomoka .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . R.. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
a Lefelo leo lehu le hlolegilego go lona .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. b Letšatši la lehu .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
c Na go a tsebagala mo go dirilwego dinyakišišo ka ga lehu?
d Ge go tsebega, bolela gore ke kgorong efe ya tsheko .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
le nomoro ya sešupo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. (tsenya kgatišo ya rekoto ya dinyakišiši tšeo di amegago ge di le gona).
e Leina le aterese ya mosepediši wa dithoto tša mohu .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
GE E LE GORE MOTHO YO BOLELWAGO KA GO NTLHA YA 5 O HLOKOFETŠE, MME HLATWADIATLA E KGOPELWA LEGATONG LA NGWANA WA GAGWET SHEDIMOŠO YEO E LATELAGO E A NYAKEGA MABAPI LE NGWANA YOO. Ge e le gore hlatswadiatla e kgopelwa ke goba legatong la bana bao ba fetago o tee tshedimošo yeo e nyakegago mo temaneng ye mabapi le ngwana yo mongwe le yo mongwe e swanetše go bewa mo ditatamenteng tša ka thoko, yeo e swanetšego go kgokeletšwa mo foromong ye.
a Maina ka botlalo le aterese .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
c Bong .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. d Letšatši la matswalo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
e Setswalle le motho yo a hlokagetšego.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
e Maemo a lenyalo ka nako ya kotsi: ga se ka nyala ke nyetše ke hladile ke mohwelwa f Ge o nyetše: ke hlakanelo ya thoto ntle ga hlakanelo ya thoto lenyalo la setšo g Kgwebo goba mošomo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . h Naa o be a na le bogole goba a lwala mmeleng pele ga kotsi?
i Ge e le EE, e fa dintlha ka botlalo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
j Leina le aterese ya mong mošomo ka nako ya kotsi le botelele bja nako yeo a e šomilego go mong mošomo yoo ge e le beng mošomo ba gofeta o tee, bolela maina le diaterese tša bona ka moka .. .. .. .. .. ....
k Bontšha moputso wa gagwe wa dikgwedi tše 12 pelenyana ga kotsi R.
j go tšwa mošomong .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
go tšwa mothopong ofe goba ofe wo mongwe e fa dintlha .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Palomoka .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . R.. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
m Dintlha le tšhelete yeo e hweditšwego goba mafa ao a hweditšwego go tšwa dithotong tša mohu goba tšeo di tšwago methopong efe goba efe ye mengwe ka lebaka la mohu yo a hlalošwago ka go ntlha ya 5, ntle le inšorense le /goba tšhelete ya phenšene .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Dintlha ka go nepagala di swanetše go fiwa mabapi le dintlha tšeo di latelago mme di swanetše go thekgwa ke diboutšhara, mo go nyakegago. (Ge go nyakega, tshedimošo yeo e nyakwago ke ntlha ye e ka nna ya fiwa mo setatamenteng sa ka thoko seo se saenilwego mme se kgokeleditšwe go foromo ye.) Lebelela gape go Hlokomela (ii) kua godimo mo foromong.
Ntlha Tšhelete R.
a Ditshenyegelo tša sepetlele dipetlele tša profense .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
b Ditshenyegelo tša sepetlele dipetlele tše dingwe.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
c Ditshenyegelo tša kalafo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
d Ditshenyegelo tše dingwe tša kalafo ka mo di ka lekanyetšwago.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
e Tshenyegelo ya letseno /thekgo go tloga ka letšatši la kotsi go fihla ga bjale .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
f Tahlegelo ya ka moso ya letseno/thekgo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
g Ditshenyegelo tša poloko.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
h Tshenyegelo ka kakaretšo bohloko le matshwenyego, bogole bja go ya go ile, bjalo bjalo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Palomoka .. R.. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
b Ge e le gore mokgopedi o šetše a filwe hlatswadiatla go ya ka Molao wa Hlatswadiatla go Dikgobadi le Malwetši Mošomong, 1993, bontšha tšhelete yeo a e hweditšego.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Ke ikana go ya ka tsebo ya ka yeo e feletšego le go kgolwa ga ka go felela gore tshedimošo ye e filwego ka go foromo ye ke nnete e bile e nepagetše ka mešo e gofela.
E saenilwe mo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . letšatši.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. kgwedi .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . Tshaeno ya mokgopedi (yo a bolelwago ka go ntlha ya 1) goba moemedi wa semolao yo a filwego maatla. (ka go molato wa ka godimo, bohlatse ka go ngwalwa bja gore o filwe maatla a go ema bjalo ka moemedi wa mokgopedi e swanetše go sepela le foromo ye.
i Karolo ya 242a e hlaloša gore pego ye e tla tlatšwa ke ngaka ye e bonego le go alafa motho yo a gobetšego goba a hlokofetšego dikgobadi tšeo motho yoo a di hweditšego mo kotsing yeo kgopelo e dirwago ka ga yona goba e ka tlatšwa ke molaodi wa sepetlele mookamedi goba moemedi wa gagwe wa sepetlele seo ka go sona motho yo a gobetšego goba a hlokofetšego a alafilwego dikgobadi tšeo ka go sona.
Mo mapokisana a filwego go arabela dipotšišo, thala sefapano ka go lepokisana leo le lebanego.
Leina la motho yo pego ye e lego mabapi le yena .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
b Naa o kgotsofetše gore yo ke motho yo a bolelwago ka go ka go ntlha ya 5 ya foromo ya kgopelo ya hlatswadiatla?
Letšatši la mathomo leo o mmonego ka lona ka morago ga kotsi .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Naa o kile wa mo alafa nakong ye nngwe pele ga kotsi?
Ge e le EE, e fa letšatši la mafelelo la kalafo yeo le mohuta wa bolwetši .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Kgobalo ye nnyane .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Kgobalo yeo e iponatšago .. .. .. .. .. ....
Kgobalo ye kgolo .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Tshenyego ya mmele, bjalo bjalo.
b Bontšha kalafi yeo a e fiwago ga bjale.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Na go ka letelwa bogole bja go ya go ile?
Ge e le EE, e fa dintlha ka botlalo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Ge e le AOWA, naa maemo a gagwe a a kaonafala .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...?
Naa o fiwa kalafi ya go ikgetha?
Ge e le EE, efa leina le aterese ya setsebi.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Naa go ka letelwa kalafo ye nngwe go iša pele?
i Naa e ka ba mohuta ofe wa kalafo le gore e tla ba mo kgobalong efe.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Letšatši leo go ka thomišwago ka yona .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Sebaka seo e tla se tšeago .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Tekanyetšo ya tefelo ya yona R .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
c Naa kalafo ya lebaka leo le tlago yeo e hlalošwago ka go a ka godimo e tla nyaka thobatšo ya sepetlele?
i Letšatši leo ka lona a ka robatšwago sepetlele.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Lebaka leo a tla le tšeago.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Naa dikgobadi di gakaditše malwetši a mangwe afe goba afe ao a bego a ntše a le gona?
Naa malwetši a mangwe afe goba afe ao a bego a ntše a le gona a gakaditše ditlamorago tša letšhogo?
Ge e le gore karabo go ntlha ya 9 goba 10 tša ka godimo ke EE, efa dintlha ka botlalo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Naa motho yo o amogetšwe sepetlele goba legae la booki?
a Leina le aterese ya sepetlele goba legae la booki.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
b Nomoro ya sepetlele ya tšhupo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
c Letšatši leo a lokolotšwego sepetlele ka lona goba leo go letetšwego gore a ka lokollwa ka lona.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Ge e le gore ka letšatši la kotsi o be a le mošomong, bolela gore a ka letelwa neng go boela mošomong .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
a Letšatši la lehu .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
b Naa malwetši a mangwe afe goba afe ao a bego a ntše a le gona a bile le seabe go lehu?
c Ge e le EE, efa dintlha ka botlalo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Lena la ngaka .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Mangwalo a thuto .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ....
Aterese .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Tshaeno .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. Letšatši .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ...
Leka go bontšha maemo ao dinamelwa di emego ka wona ka go swaya mo tseleng tšhoko, pente ya go gašwa, bjalo bjalo.
AA e re ka lebaka la go fokotša moelelo wa sephethephethe, go hlolega dikotsi tše nnyane ge leswiswi le swara go feta seeding sa mosegare, fela tekatekanyo ya dinkhu e godimo. Dintlha tšeo di amanywago le gantši le bošego ke go tenwa, go se tsenye hlaloganyo, kgatelelo ya dinotagi le go se bonagale.
Ge o e tšwa lefelong leo le nago le lesedi, go tšea tekanyo ya metsotso ye 30 pele leihlo la motho le ka bona 80% gabotse, le go fihlela go iri pele pono ya bošego e e ba tšhomong ye botse. Tekanyo ya 20% ya batho ba bagolo e na le pono yeo e sa hlakago ka mokgwa wo mongwe goba wo mongwe - go tloga ponelong ya kgauswi yeo e sa tshwenyego go ya go bofofu bja bošego. Baotledi bao ba hwetšago gore go otlela bošego go bolaya mahlo a bona ba swanetše go bona ngaka goba ngaka ya mahlo, yo a ka fago keletšo ya gore go otlela morago ga go swarwa ke leswiswi go efogwe ka gohle.
Efoga go tlogela hlaloganyo ya gago e lebišitšwe go tsela e tee, ka gore se se hlola go lapa ga mahlo. Lebelela kua le kua kgafetšakgafetša, mme šetša lefelo la mafelelong a sebaka seo se bonegeditšwego ke mabone a gago. Selo seo se se sa bonegetšwago gabotse se bonagala gabotse ge o se lebelela ka thoko ga nnyane, ka gobane pono ya bokantle bja selo ga e angwe kudu ke lesedi le lebe go swana le pono ya bogare.
Lebelo le swanetše go fokotšwa ge e le bošego, gore o se otlele ka ntle ga mo o kgonago go bona - seo se ra gore o swanetše go ema ka tlase ga seemo sefe goba sefe, ka gare ga botelele bja tsela bjo bo bonegeditšwego ke mabone a gago. Go sepela ka mabone ao a fokoditšwego bogale, seo se ra gore o swanetše go sepela ka lebelo leo le fokotšegilego. Sebaka sa tšhalanonthago se swanetše go oketšwa ge e le bošego mme, ntle le ge o le kgauswi le go feta senamelwa se sengwe, sepelela pele ka senamelwa sa gago go fihla magomong a lesedi leo le fokoditšwego.
Mabone a ka pele a swanetše go fokotšwa bogale bja lesedi pele senamelwa seo o se lebilego se fihla bogaleng bjoo bja mabone a gago. Ge mootledi wo mongwe a sa dire bjalo le yena, galefiša lesedi gape go mo lemoša, mme o fokotše gape. E ba le maitshwaro a go itefeletša ka go galefiša lesedi - go ba le baotledi bao ba sa bonego ba babedi go e na le o tee go oketša kgonagalo ya kotsi gabedi.
Ge o lebile senamelwa seo se lebilego kua o tšwago mme o sekamela go dikologela ka go la nngele, fokotša lesedi ka pele, ka gobane le tla kgabaganya modikologa mme la foufatša mootledi yo mongwe. Mo modikologeng wa ka go la go ja, mabone a gago a tla leba ka ntle ga tsela kgole le dinamelwa tšeo di tlago, fela ge mootledi yo a go lebilego a fokotša bogale bja mabone a gagwe, e ka ba hlompho le go wena go dira bjalo.
Mabone a ka pele a nyaka go ka beakanywa nako le nako, kudu ge leeto la bošego le beakantšwe mme koloi e rwele kudu ka mo go sa tlwaelegago. Ka banamedi ba ka morago le putu yeo e rwelego, lesedi leo le fokoditšwego le tšea sekhutlo seo se lego pele kudu, mme lesedi leo le lego bogale le tla swiswatša baotledi bao ba go lebilego mahlo mme e bile lesedi leo le sa bonegetše tsela gabotse. Go tla ba mohola go beakanya mabone a gago kua karatšhe, mme lesedi le swanetše go beakanywa gape ge o otlela ka morwalo wo o lekanego.
Khutša gore o bolokege diiring tše dingwe le tše dingwe tše pedi, goba dikilometara tše 200.
Bofa mapanta ditulong tša ka morago le tša ka pele.
O se nwe mme wa otlela.
Šomiša mabone ge go sa hlwe go bonagala, e sego mabone a go ema.
Bea sebaka sa tšhalanonthago sa metsotswana ye mebedi bonnyane.
Feta senamelwa se sengwe fela ge go bolokegile go dira bjalo.
O se rwale go fetiša tekanyo.
Dira bonnete bja gore senamelwa sa gago se seemong sa go ka dumelelega tseleng pele o tloga.
Hlompha bašomiši ba bangwe ba tsela.
Hlokomela mootledi wo mongwe.
Leswiswing le seemong sa pula; bašomiši ba bangwe ba ka bonwa e le bahlolakotsi bao ba tlwaelegilego. Ithute go bona baotledi bao ba ka bago kotsi mme o ikaroganye le bona. Le ge o ka rumulwa bjang le bjang, e ba le maitshwaro mme o lwe le moleko wa go itefeletša - e ka hlola se sengwe le se sengwe go tloga go thulano go ya go thuntšhano.
Senamelwa sefe goba sefe seo pono ya mootledi wa sona e fokolago - bjalo ka ge se rwele go fihla hlohlolong mme se se na diipone tša ka mathoko.
Senamelwa sefe goba sefe seo se nago le ditšhila, se rusitše, se se na ditho tše dingwe goba se ntšha muši wo montši ka eksoso ya sona, se ka ba se le maemong a mabe a tshepetšo.
Lori yeo e rwešitšwego morwalo ka bošaedi goba morwalo wo o sa tiišwago, goba mmotoro wo o rwelego morwalo wo mogolo godimo ga tlhaka ya wona - morwalo goba karolo ya wona o ka nna wa fofa.
Mmotoro wo o nameditšego bana bao ba bapalago le diphoofolo tša gae - mootledi a ka be a tlwaetše go dira dikotsi goba a tlwaetše go se šetše.
Mmotoro wo o nago le di kgorametšwa mo mafasetereng, merwalo, banamedi ba bantši goba diaparo tšeo di lekalekago go tšwa go wona - pono ya mootledi e ka no be e thibega.
Senamelwa sa mootledi yo a bonagalago a safe tsela ya gagwe šedi yeo e feletšego.
Mootledi yo a go thibelago a sa nyake o feta - fokotša lebelo la gago mme o mo dumelele a ye kgole le wena.
Senamelwa seo se "yago ka mo le ka mo" mo tseleng - e ka ba leotwana la go otlela goba kemišo tšeo di sa lokago, goba mootledi aka be a tagilwe goba a robala.
Magareng ga go swara leswiswi le ka masa.
Dinakong tša sephethephethe tša ka meso le mantšibua.
Ka "nako ya go tswalela " mafelo a bonwelo, dihotele le ditlelapo.
Mosegare ge bana ba etšwa sekolo.
Morago ga dikopano tše kgolo tša setšhaba, bjalo ka dipapadi tša rakipi goba kopano ya tša mabelo.
Moragonyana mo bekeng le mafelelo a beke ge tšhomišo ya dinotagi e golela godimo.
Mo matšatšing a setšhaba a maikhutšo le mafelelo a dibeke ge baotledi ba bantši ba ela šedi go kganyogo ya ka thoko ga tsela go feta kotlelo ya maleba.
Mootledi ga a na tshwanelo ya go sepela ka mothalong wa letsogong la go ja mme a gapeletša sephethephethe gore se mo fete ka go la nngele lebaka la gagwe e le gobane o otlela lebelo, leo le dumelelegago semolaong. Mootledi wo mongwe a ka be a na le lebaka leo le kwagalago la go fetiša magomo ao a beilwego a lebelo, mme go mo thibela tsela ka mo go sa swanelago go ka hlola seemo seo se lego kotsi seo ka go sona go ka hlolegago go befelwa mo go ka paledišago kgopolo yeo e hlakilego.
Mo mabakeng a seemo sa tšhoganetšo, tšhuma mabone ao a bontšhago seemo sa tšhoganetšo gammogo le mabone a gago a ka pele mme o otlele ka lebelo leo le bolokegilego.
Setlabelo se se hwetšagala go Mokgatlo wa Dinamelwa (Automobile Association) go latela dipego tšeo di hweditšwego go tšwa go baotledi bao ba itirago "maphodisa" mme ba thiba tsela ya mothalo wa la go ja (ya go feta) mo tseleng ya methalo ye mentši.
Le ge e le gore go otlela ka mothalading wa tšhoganetšo ge e le mosegare go a dumelelwa ka tlase ga mapheko ao a itšeng, dinamelwa tšeo di go šetšego morago ga di na tokelo ya go go gapeletša go sepelela ka moše wa mothaladi wo mo serolwana gore ba fete.
Ngwaga ka ngwaga mono Afrika Borwa go hlokofala batho bao e ka bago 10 000 mme 150 000 ya batho ba a gobala mo dikotsing tša tsela. Dipalopalo tšeo di šiiša madi a mmele, le maikhutšo a Desemere e le ao a re batametše. Tahlegelo ya batho e a tšhoša fela tahlegelo ya ekonomi yona ke ye kgolo kudu.
Go swanetše go ba le tsela ya go fokotša palo ye e tšhogago ya dinkhu le matshwenyego. Ka tshwanelo. Tsela yeo e gona mme e nyaka fela metsotswana ye lesome ya kakanyo le tiragatšo. "Metsotswana ye lesome yeo e ka phološago bophelo bja gago " ke molaetša wo bonolo, wo o lego thwii. Molaetša ke gore magato a mane a ka pela, a bonolo, ao a sa lefelwego ao a tšeago metsotswana ye lesome a ka boloka bophelo. Mme magato ao?
Bea bana ka mehla mo ditulong tša bana tšeo di swanetšego goba ba bofelele: Ka go thulo ya dikilomitara tše 50 ka iri, ngwana wa mengwaga ye mene wa boima bja dikilogramo tše 20 a ka betha selo seo se tiilego sa mathomo ka maatla a dikilogramo tše 400. Go šomiša setulo sa bana seo se tsentšwego ka tshwanelo goba go mo thiba ka mokgwa wo mongwe go ka fokotša dikotsi tša lehu go ka fihla go 75%. Bjalo ge, lekola setulo sa ngwana ka mo koloing ya gago. Naa e tsentšwe ka mo go bolokegilego Naa se bogolo bjo bo swanetšego Naa o a se šomiša Re a tseba gore bana ba ka no belaela lebakanyana le itšeng. Fela seo se kaone go na le bohloko bja seo se ka mo hlagelago?
Ka mehla bea dilo tšeo di gašaganego ka koloing ka gare ga putu ya koloi. Ge koloi e ema ka tšhoganetšo mo kotsing, puku ya mmepe yeo e lego šelofong ya kua morago e ka betha banamedi ka maatla a go ragwa ka karate. Seswantšhi e ba kgeranata ya seatla, sethibaletšatši e ba misaele wo o bolayago. Direkwa tša lapa kua mabenkeleng di ka le bolaya. Di beeng ka gare ga putu.
Lokiša setulo le sešireletšahlogo ka mehla. Ke sešireletšahlogo e sego mosamelo wa hlogo mme seo se diretšwe go thibela go bethwa ke dilo, seo e lego kgobalo yeo e tlwaelegilego mo thulanong. Le ge e ka ba ka lebelo la ka tlase ga dikilomitara tše lesome ka iri go na le kotsi e kgolo ya dikgobadi tšeo di šiišago.
Bofa lepanta la setulo ka mehla mme o hlokomele gore yo mongwe le yo mongwe ka mmotorong o bofile la gagwe. Re a boeletša, šomiša lepanta la setulo ka mehla.
AA e gatelela gore ga sefela gore lepanta le bofiwa ke banamedi ba ka pele.
Tšhomišo ya mapanta a ditulo a bohlokwa kudu mo leetong le lengwe le le lengwe, ga go kgathatšege gore ke leeto le le kopana ga kae goba ke lebelo le le nnyane ga kae - mme go bohlokwa go yo mongwe le yo mongwe ka mmotorong. Seo se tla boloka banamedi - mme baotledi le bona ba tla bolokega.
Magato a Bonolo a Mane. Magato ao a tšeago metsotswana mme e le gore a ka boloka maphelo.
Nagana ka yona.
Mokgatlo wa Dikoloi (Automobile Association) o ipileditše gore go tšewe magato ao a bofilwego go laola mathaere ao a šomilego ao a tlišwago ka mono nageng mme a tsenywa dinamelweng tšeo di nametšago makgolokgolo a diketekete tša batho.
AA e be e tšibogela dinyakišišo tšeo di tseneletšego tšeo di dirilwego ke sehlopha sa dinyakišišo tša Carte Blanche ka go Sunday Times le M-Net, mme dipoelo tša gona di sa tšwago go lokollwa.
Ka lebaka la tlhokagalo ya dithaere tša boleng bja godimo. intaseteri ya dithaere e gapeletšega go reka dithaere tšeo di šomilego kua ntle gore di tle di tsenywe ditlhale leswa. Le ge e le gore go nyakega ditumelelo go dithekontle tšeo di swanago le tšeo, dithaere tše dintši di fetišetšwa ka mono nageng go kgabaganya mellwane mme di fiwa bjalo ka theko yeo e fokoditšwego ntle le gore mootledi goba mong thekisi a lemoge. Mekgobo yeo e rekilwego ka tlase ga tumelelo le yona ga e fihle mo e swanetšego go tsenywa ditlhale leswa, le gona mapokisi ao a rwelego dithaere tšeo ga a lekolwe ka moka ge a tsena ka nageng.
Kua Yuropa boteng bja semmušo bja ditlhale tša thaere ke 1,5mm, ge go swantšhwa le tshwanelo ya ka mono Afrika Borwa ya 1mm, mme re na le lebaka la go kgolwa gore dithaere tše di "lahletšwe" ka go mmaraka wa Afrika Borwa. Persente ye e itšeng e ka ba ya maemo ao a dumelelegago fela mokgobo wo montši ke wa maemo a tlase.
Godimo ga magato ao a tiišitšwego a taolo thekontle, porokerama ya thuto e swanetše go hlangwa, yeo e tlago sedimoša setšhaba gore ba hlokomele ge ba reka dithaere tšeo di tsentšwego ditlhale leswa le tšeo di šomilego, gammogo le bogolo bjo bo lekanego bja dithaere le kgatelelo ya moya go senamelwa se itšeng. Beng dithekisi /baotledi ba hlohleletšwa go hwetša pukwana ye "Dithaere tša dithekisi tša madulo a 10 go iša go 16 " e tsentšwe mmarakeng ke Piro ya Maemo ya Afrika Borwa (SA Bureau of Standards).
Gopola - dithaere ke sebaka se se nnyane seo se swaraganyago tsela le senamelwa, mo seemong sa boso bjo bo omilego goba mo puleng.
Selo sa mathomo pele go tšewa leeto, ke go lekola polokego ya senamelwa. Mabone le ditšhupo diphumola lefesetere la pele, diporiki, leotwana la go otlela, lenaneo la eksoso mme dithaere di swanetše go lekolwa ka hlokomelo go bona diphošo.
Baotledi ba kgothaletšwa go dula ba na le lepanta la fene la ka thoko ka mehla yohle le phaephe ya radieitha ka putung - le ge e le gore setegniki sa senamelwa se loketše tsela ka mešo e gofela. Se se ka boloka nako le tšhelete ge go na le tshenyego yeo e emišago mosepelo wa senamelwa, gape go bohlokwa go swara senotlelo sa go dumiša senamelwa sa ka thoko.
Go bohlokwa gape pele o tšea leeto le le telele go lekola dipholisi tša inšorense.
Go tlišetšwa dikuranta le maswi di swanetše go emišwa mme go beakanyetšwe tlhokomelo ya diphoofolo.
Malapa ao a tšeago leeto la tsela yeo ba e tlwaelago ba swanetše go beakanya leeto la bona. AA e fa maloko a yona mebepe yeo e fapafapanego ye mentši ya ditsela, dipeakanyo tša ditoropo, diporoša le dipego tša ditsela. Dipeakanyo tša lenaneo tša batho di gona ge di kgopelwa.
AA e sepetša taolo ya lenaneo la SOS leo le tsentšwego ke Kgoro ya tša Dinamelwa mo ditseleng tša maphefo tše kgolo.
Baotledi bao ba lego leetong ba swanetše ba netefatše polokego ya bona, le ya ba malapa a bona le ya bašomi ba bangwe ba tsela, ka go šomiša mapanta a ditulo le go bea metsotswana ye mebedi ya sebaka sa tšhalanonthago. Sebaka sa tšhalanonthago se swanetše go oketšega ge e le bošego, mo seemong sa mogudi le pula le ge tsela e na le meetse.
Go lapa le ngangego ya mahlo di ka efogwa ka go khutša kgafetšakgafetša. Go khutšišana ka go otlela le gona go bohlokwa. Go bohlokwa go akaretša nako ya go ikhutša iring tše dingwe le tše dingwe tše pedi goba dikilomitareng tše 200, ka ge seo se tla fokotša bogolo bja go lapa.
Dikoloi di swanetše go notlelwa ge di se na motho, di se be le dilo tše bohlokwa ka gare mo di ka bonwago ke batho bao ba fetago. O se leke wa tlogela bana le diphoofolo ka koloing yeo e notletšwego - phišo yeo e ikagago ka gare e ka hlola phelelo ya maatla ka phišo mme setrouku sa phišo se ka bolaya.
Go bohlokwa gape gore baotledi ba sware dilaesense tša bona tša go otlela ka dinako tšohle.
Ema ka pela.
Lekola mohuta le bogolo bja kgobalo efe goba efe mme ofe thušo ka moka yeo e kgonegago go bao ba gobetšego.
Bitša maphodisa le ampulanse ge e le gore go na le motho yo a gobetšego goba a hlokofetšego.
Lekola mohuta le bogolo bja tshenyego efe goba efe.
Ge e le gore senamelwa se thibetše tšhomišo ya tsela ka gohle, o ka e šuthiša, morago ga go swaya lefelo, fela ge e le gore motho ofe goba ofe o gobetše goba a hlokofetše o ka dira seo morago ga go hwetša tumelelo go mohlankedi wa tsela.
Bontšha laesense ya bootledi mme o bege thulano go sephodisa mo diiring tše 24, mme o hwetše nomoro ya bohlatse, yeo o tla e nyakago go dira kgopelo ya inšorense.
Dira rekoto ya lefelo la thulano ka go thalathala ga bonolo, ge go kgonega, mme o tšee seswantšho.
Efoga go dira setatamente seo se ka go tsenyago molatong mme o se dumele maikarabelo a kotsi.
Dira rekoto ya boitsebišo bja lehlakore le lengwe leo le amegago kotsing le dihlatse, le mabaka a kotsi.
Se šuthiše batho bao ba gobetšego kudu, thuša fela ka mokgwa wo o ka kgonago le ka mo o hlahlilwego.
Hlokomela: Magomo a semmušo a setagi bjale ke dikramo tše 0,05 go 100 ml ya madi go baotledi ba mebotoro ya poraebete le 0,02 go baotledi ba se porofešene. Magomo a ga a bee palo ya dino tšeo o ka di tšeago ka gobane seo se laolwa ke boima bja mmele wa gago, fela go mmele wa kakaretšo wa (85 kg) e ka ba digalase tše pedi tša beine.
Mebotoro e diretšwe go sepela thwii mo tseleng yeo e lekalekanego goba yeo e sa kotumelego kudu. Seo se ra gore, ge o tlogela leotwana la go otlela koloi o swanetše go tšwela pele o sepela thwii sebakanyana pele o fapogela go la nngele, ka lebaka la mohuta wa tsela. Ge koloi e sepelela go ya ka mathoko ge e lekwa, e ka ba ka lebaka la tekatekanyo ya mabili yeo e sa beakanywago gabotse, tekatekanyo ya mabili, kere ya go otlela yeo e sego ya bofiwa, goba morwalo wo o sa lekalekanego.
Ge senamelwa se thoma go sepelela ka lehlakoreng le lengwe ge fela o tlogela leotwana la go otlela, e ka ba ka lebaka la phapano ye kgolo ya kgatelelo ya moya wa mathaere ka go la go ja le la nngele, tatelo yeo e sego ya loka ya mabili a morago, dithaere tšeo di sa lekanego, seporeng (spring) seo se robegilego goba se fedilego. E ka ba gape ka lebaka la diphošo tšeo re di hlalošitšego mo temaneng ya ka godimo.
Ge o tšere sekhutlo seo se dikologago kgauswi mme leotwana la go otlela ga se boele seemong sa sona sa go leba thwii, goba leotwana la go otlela se nyaka go laolwa ka maatla, se e ka ba ka lebaka la kgatelelo yeo e lego tlase ya dithaere, dikgokaganyo tša leotwana la go otlela tšeo di swarago, matsogo a kemišo a o a senyegilego, kere ya leotwana la go otlela ga ya beakanywa gabotse goba diseporeng tša pele di lapile. Leotwana la go otlela sa maatla se ka be se na le oli ya ka tlase, pompo yeo e sego ya loka, belefe yeo e tanyago ya sepulu, lepanta leo le sa tiago, phaephe yeo e kobegilego goba e thibanego.
Ge leotwana la go otlela le itaola kudu, le tla ba le thagelanthago ye ntši. Seo e ka ba ka lebaka la pofagano ya leotwana la go otlela yeo e fedilego goba e bofologilego, lepokisi la leotwana la go otlela leo le sego la beakanywa gabotse goba dipering tšeo di sego tša tsenywa gabotse. Moya ka gare ga lenaneo la leotwana la go otlela sa maatla o ka hlola papalo ye ntši ya leotwana la go otlela.
O se tshepe tšeke. O ka mpe wa reka ditente tšeo di tiilego mme wa šomiša tšona ge o nyaka go huhumela ka tlase ga koloi.
Tloša metato ya go golaganya peteri (gantši e be lehlakore la neketifi), go efoga go sepetšwa ga koloi ka phošo, go ka hlola mollo, goba go direla dibenyane le sešupanako sa gago phišo, ge o ka swara lethale leo le sa khupetšwago ka phošo.
Netefatša gore dilo ka moka tša mohlagase di timilwe ge o tloša molabo; ka gobane go ka hlolega mollo, seo se ka hlola gore peteri e thunye.
O se tlogele dilo godimo ga peteri, mo di ka hlaelelago dintlha tša kgokagantšho ya mollo mme tla hlola mollo.
Apara tšhireletšo ya mahlo ge mahlo a gago a le kotsing, bjalo ka ge o šila, goba o epa go ya godimo le tlase.
O se tloše sekhurumelo sa radieitha ge meetse a bela. Ge e le gore o swanetše go e bula, šomiša lešela go swara sekhurumelo, mme o eme ka thokwana, mme o se tlogele ga nnyane ga nnyane.
O se tšhele meetse a go tonya godimo ga entšene yeo e fišago, ditlamorago tša seo di tlile go hlola tshenyego. Ge o se na boikgethelo, tshela meetse ao gannyane gannyane mola entšene e duma.
O se dumele bana ba ba nnyane goba diphoofolo kgauswi le koloi ge o šoma ka yona.
Bea setimamollo kgauswi le lefelo leo o šomago go lona.
Se leke go tima mollo wa petrolo goba mohlagase ka meetse; mpe o šomiše mohlaba.
Hlokomela ge o swara peteri ka gore ge o šoma ka yona, esiti ya yona e ka ja diaparo tša gago mme ya hlola go hlohlonelwa le dišo mo letlalong la gago.
O se dumiše koloi sebaka se se telele ka gare ga lefelo leo le tswaletšwego.
Petrole ga e tshepiše, kudu ge e le ka seemo sa moya, mme ge o kile wa tšholla peterolo godimo ga phaephe ya go fiša gatee mme gwa se direge selo, seo ga se re gore seo se tla bolokega mabakeng a mangwe.
O tla dira eng ge senamelwa sa gago se ikemiša ka bosona ntle le temošo Leka go dira mogala mo sellathekeng sa gago, le ge e le gore ke tshwanelo go leka go hwetša phošo. Ge e le gore bothata bo be bo na le go kwagala ga mašatana a go lla ga ditšhipi, goba ge e le gore a mangwe a mabili a bofile, moo e ka be e le gore go na le bothata bjo bogolo. Ge e le gore go be go se na lešatana gona go ka kgonagala gore bothata bjoo ga se bjo bogolo?
Legato la mathomo leo o swanetšego go le tšea ke go lebeledišiša ka tlase ga ponete gore go ka be go na le metato yeo e ripegilego, phaephe ya petrolo yeo e kgaogilego goba selo sefe goba sefe seo se ka bego se robegile goba se dutla.
Lenakana la peterolo le reng Go felelwa ke peterolo go diragalela motho yo mongwe le yo mongwe nako le nako?
Lekola mollo wa godimo. Tloša e tee ya dipolaka mme o e swarele kgauswi le setho sa tšhipi ya hlogo ya silinta mola yo mongwe a waena setatara, mme ikinišene e dumišwa. Netefatša gore ga o sware setho sefe goba sefe sa tšhipi sa polaka, ka gobane e tla go tšhouka, wa omelela. O swanetše go bona mollo wa botala bjo bo tseneletšego, ge o se na maatla e bile o le o moserolwana, goba ge go se na taetšo ya mollo, hlahloba letsogwana la rotara ka tlase ga sekhurumelo sa kabo, lekola gore ga se ya robega, goba e hlagetše. Lekola gape gore poraše ya khapone ka mo gare ga sekhurumelo ga e kgome letsogwana la rotara Ge dilo di le seemong seo se lokilego, lebelela ka go mollo wa fase.
Motato wa mollo wa fase o kitima go tloga go khoile ya ikinišene go ya lehlakoreng ka (distributor). Ke motato o mo sesane wo o atišago go robega mo o tsenago ka gare ga kabo. Ge o lokile, mme ge koloi e na le kabo ya mmotlolo wa kgale le dipointe, gona o swanetše go tloša sekhurumelo sa kabo mme o bule dipointe gannyane ka setšhophakurufu mola mmotoro o duma. Mollo wo mo nnyane o swanetše go tshela ge o bula dipointe. Ge mollo o bonagala gona o ka tšea gore mollo wa fase o lokile, fela ge mollo o se gona, gona go na le seo se sa sepelego gabotse ka metato. Ge dipointe di bulegile ge o tloša sekhurumelo, gona o swanetše go dikološa entšene ka setatara go fihlela di tswalelega, pele o leka go di bula.
Tekolo ya mafelelo ke go bona gore naa makhura a fihlela go khabareitha Tloša bogodimo bja sehlatswamoya, mme o bone ge e le gore makhura a tsena ka go mogolo wa khabareitha ge o tloša letsogo leo le kgomaretšego serurubele sa throtlele.
Ditekolo tše gantši di tla hwetša mafelo a diphošo tšeo di hlolago go ema tseleng.
Dithaere di swanetše go lekolwa kgafetšakgafetša, mme dintlha tšeo di latelago di bontšha tše dingwe tša diphošo tšeo o swanetšego go di ela hloko. Ge e le gore se sengwe sa dilo tše se a ipontšha, bonana le setsebi sa tša dithaere.
Gofela ka thoko. Seo se tšea mekgwa ya go fapafapana. Lepanta la go thelela gabotse go dikologa thaere ka gare ga yona goba ka ntle ga yona ke sešupo sa khempa yeo e sa lokago. Thou e hlola gofela ka thoko ka go se lekalekane.
Gofela mo gare. Gofela ga mohuta wo gantši ke sešupo sa kgatelelo ye ntši ya moya wa thaere. Go otlela ka lebelo la godimo mo maetong a matelele a ka hlola se mo mathaereng a profaele ya fase, ka gobane go sepela ka lebelo la 120 km/iri go ja dithaere gabedi go feta ge o sepela lebelo la 70 km/iri.
Go fela ga kua ntlheng ya mafelelo ya ka gare le ya ka ntle. Ge kua ntlheng ya mafelelo ya ka gare le ya ka ntle di fela, seo gantši se šupa gore dithaere di sepela ka kgatelelo ya moya ye nnyane kudu ka lebelo leo le amogelegago.
Mafelo a go tšwa mafahla ka go se lekalekane. Seo se tsebega bjalo ka khaphing, seo gantši se hlola ke dimetšo tša šoko tšeo di fedilego, dihlahla tša kemišo tšeo di fedilego, goba dipering tša mabili tšeo di itaolago.
Re ka se tlogele go gatelela bohlokwa bja kgatelelo ya moya yeo e lekanego. Ge kgatelelo e le fase kudu e ama dithaere ka mekgwa ye mentši.
Ge lebelo le oketšega, tshenyego ya kgohlano ye kgolo e hlola gore gobe le lephoto la moya ka gare ga thaere mme le hlola phišo yeo e feteletšego, yeo e hlolago tshenyego ya sebopego sa thaere goba go palelwa ga yona. Go itaola mo go feteletšego go ama tshepetšo ya leotwana la go otlela, nepo ya tsela, go swarelela le tshwarelelo ya go dikologa. Le gona go sepela ka kgatelelo ya fase le ge e se ka mehla, goba gofela o rweša koloi morwalo wo boima, di ka hlola tshenyego yeo e kago bonagala morago bjalo ka phantšhara.
Kgatelelo ya moya wa dithaere go akaretšwa le thaere ya ka thoko di swanetše go lekolwa gatee ka beke, pele ga ge thaere e šetše e fiša, pele ga go otlela dikilomitara tše 10 go šomišwa setlabelo sa go ela kgatelelo seo se lokilego.
Dikhurumelo tša divelefe tšeo di sego gona di swanetše go bušetšwa, ka gore di diretšwe go thibela ditšhila go tsena ka gare ga divelefe, seo se ka hlola tahlegelo ya kgatelelo ya moya.
Tikološo ya dithaere ke ntlha ya tshekatsheko, dikhamphani tše dingwe di kgothaletša seo, tše dingwe dikhamphani ga di re selo ka ntlha yeo, mme BMW yona ga e kgothaletše seo.
Šomiša molaotheo wa maemo ao a amogelegago go araba dipotšišo ka go puku ya gago ya mešongwana.
Phethagatšo ya mešongwana yeo e lego ka go puku ya mešongwana ka katlego e tla bontšha kwešišo ya dikgontšhi tša Molaotheo wa maemo ao a amogelegago a intaseteri ya dithekisi ke baemedi.
Kaonafatša kwešišo ya gago ya dikarolo tšeo di bapalwago ke SANTACO.
Lekola mekgwatshepetšo yeo e laolago sebopego.
Lemoga maikemišetšo a sebopego sa Molaotheo wa maemo ao a amogelegago a Mokgatlo wa Dithekisi.
Se se ntšhetša nyanyeng mabaka ao a dirilego gore Intaseteri ya Dithekisi e gole ka mo go makatšago mo mengwageng ya bo 1980 mme ka nako yeo e be e šomišwa bjalo ka Matlafatšo a Babaso ka go Ekonomi.
Moya wa go hloka kganyogo ya go fa bathobaso ditirelo o ile wa hlola intaseteri yeo e bego e hloka molao, yeo e buletšwego mang le mang, yeo e sa tlišego letseno mme e laolwa ka boganka le bohlokotsebe, matšhošetši le tšhomišompe.
Selebišwa sa motheo sa Khansele ya Dithekisi ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (SANTACO) ke go hlama intaseteri ya dinamelwa tša dithekisi yeo e hlokago dikgakgano, yeo e kopanego, e nago le temokrasi, e tshepagalago e bile e šomišega, yeo e direlago setšhaba ka mohlala wa dinamelwa tšeo di bolokegilego ka tefelo yeo e amogelegago go akaretšwa ka gohle dihlangwa ka moka tša intaseteri ya dithekisi.
Ikopanya le go kalatša le mmušo mo maemong ka moka.
Kopantšha dikakanyo tša maloko a yona ka merero ya intaseteri le go emela dikgahlego tša maloko a yona go ditho tša selegae, dilete, profense, bosetšhaba, dinagakgauswi le boditšhabatšhaba.
Kabelo ya dinamelwa ye hlwahlwa, ya maikarabelo, le tirelo ya taolotshepetšo ya botshepegi le seporofešenale go maloko a yona.
Go emela intaseteri ya dithekisi mo go swanetšego le nakong yeo e swanetšego.
Go godiša matlafatšo a bathobaso ka go ekonomi ka go intaseteri ya dinamelwa.
Go fetola pono le kwešišotlhaloganyo ya beng ba dithekisi tša dipese tše nnyane le bašomi ka go tšona go lemoga gore go na le dikgoba tše dingwe tše dintši ka go intaseteri ya dinamelwa.
Go godiša tšhomišanommogo ya mehuta ye mengwe ye mentši magareng ga mehuta ka go fapana ga yona ya dinamelwa.
Go fetolela intaseteri ya dinamelwa ka go sebapadi se segolo le moabi wa dinamelwa go ya ka dinyakwa tšeo di fetogago tša tiragatšo ka go mothopo wo mogologadi ka go Dinamelwa tša Borwa bja ka Afrika le diintaseteri tša kamano.
Netefatša gore intaseteri ya dithekisi tša dipese tše nnyane e bapala karolo yeo e nago le mohola ka go polokego ditseleng le go batho ka mokgwa wa maikarabelo mo dinamelweng tša bona.
Hlohleletša tšweletšo le tšhomišo ya ditlabelo tšeo di amogelegago mo tikologong yeo e phephilego ge ba fana ka ditirelo tša dinamelwa mme seo se tla fokotša lešata, tšhomišo ye kaone ya methopo ya tlhago le tšhilafalo ye tlase ya moya le meetse.
Netefatša gore maloko a a lemoga le go kwešiša gore ba amega ka go kabelo ya ditirelo tša setšhaba tšeo di nago le kgahlego ye kgolo ka go ditlamorago setšhabeng mme ba swanetše go šoma ka mokgwa wo o nago le maikarabelo.
Ruta setšhaba ka ga polokego ditseleng le magato a mangwe a polokego.
Bea mookamedi go šoma ka dingongorego mabapi le kabelo ya tirelo ka go intaseteri.
Tšweletša melawana go laola le go sepetša polokego, go šoma ka bokgwari le tšwelopele ya intaseteri ya dinamelwa.
Hlama, godiša le go phošolla ka tokišo le go ganetša molao goba diphetolo go wona goba diphetogo ka go molao, ditiragatšo goba mokgwatshepetšo, tšeo di amago intaseteri ya dinamelwa.
Thibela setlwaedi le mediro yeo e ikemišeditšego go hlola mapheko goba go tsena ka gare ga ditokelo le maswanedi a intaseteri ya dinamelwa le maloko a yona.
Tšea boleloko goba go šomišana le ditho tšeo di amegago ka gare ga goba ka ntle ga Repapoliki ya Afrika Borwa, mo dikgahlegong tša intaseteri ya dinamelwa tša dipese tše nnyane.
Mokgatlo bjalo ka " setho sa molao" seo se ngwadišitšwego bjalo ka khamphani ya karolo ya 21.
Le boitlamo bja wona go temokrasi le kaonafatšo ya ditšhaba tšeo di bego di hlokišwa dikgoba nakong ya pele ka gare ga intaseteri ya dinamelwa ya setšhaba.
Sebopego, boleloko, melawana, dikgoba tša kgwebo, maitshwaro le maikarabelo a ditshenyego a Khansele ya Dithekisi ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (SANTACO).
Ditokelo le maikarabelo le magato a kgalemo ke tše dingwe tša merero yeo e hlalošwago ka go karolo ye.
Karolo ye e hlaloša sebopego go ya godimo sa mokgatlo.
Sethalwa seo se latelago se ala maemo a tsenelano. Mešomo yeo e latelanago le maikarabelo a dibopegwana tša ka tlase le batho di hlalošwa ka gare ga magoro ao a fapanego.
Karolo ye e hlaloša melato yeo e fapafapanego le magato a kgalemo ao a tlago tšewa kgahlanong le motho.
Mošongwana wo sepelelana le dikgaolo tše dingwe ka tlase ga mekgwatshepetšo le mohola wa moono wa Khansele.
Karolo ye ya Molaotheo e hlaloša melaotshepetšo le dibopego tšeo di thušago ka go phihlelelo ya ponelopele le maikemišetšo a Khansele ya Dithekisi ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (SANTACO).
Lemoga maikemišetšo le sebopego sa Molaotheo wa Maemo ao a Dumelelegago wa Mokgatlo wa Dithekisi.
Leloko le lengwe le le lengwe la Khansele ya Dithekisi ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (SANTACO) e tla ba leloko la Mokgatlo wa Dithekisi wa Selegae.
Mokgatlo wa Dithekisi wa Selegae o tla ba le bonnyane bja maloko a 30 bao ba atlegago go ka ba maloko go ya ka Molaotheo wa Mokgatlo woo wa Selegae. Mokgatlo wa Selegae o ka nna wa ba le maloko a ka tlase ga 30 morago ga ge tumelelo yeo e ngwetšwego ya PMC ya Khansele ya Dithekisi ya Porofensi e kgopetšwe e bile e filwe.
Ke fela Mokgatlo wa Selegae wo o tlago tsebega go ya ka kgaolo ya lefelo. Seo se ka hlokomologwa ge tumelelo yeo e ngwetšwego ya PMC ya Khansele ya Dithekisi ya Porofensi gammogo le NEC ya Khansele ya Dithekisi ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (SANTACO) e kgopetšwe, e bile e filwe.
Leina le nomoro ya boingwadišo ya Mokgatlo le dintlha tša lefelo.
Mafelo a tiragatšo tsela yeo e ngwadišitšwego yeo e šomišwago ke maloko a mokgatlo di swanetše go ngwalwa ke mokgatlo.
Mešomo le maikarabelo.
Mešomo le ditokelo tša maloko.
Ditšhelete tša boleloko.
Kopano ya kakaretšo ya maloko.
Lebelela mošongwana wa 2 Motšulo wa 5 ka go puku ya mešongwana.
Bala mme o akaretše ditlhalošo tša mekgwatshepetšo yeo e hlalošwago ka go Molaotheo wa SANTACO.
Hlalošetša sehlopha ka moka.
Potšišo ya 1. Naa mošomo wo o latelago ke wo mongwe wa dilebišwa tša mokgatlo?
Go netefatša gore maloko a šoma ka gare ga tumelelo ya dilaesense tša bona tša tšhomo la ka gare ga molao ka kakaretšo?
Potšišo ya 2. Naa leloko la Komiti Phethiši le ka dula kantorong lebaka le le kae, mme a ka kgethwa gape?
Potšišo ya 3.
Potšišo ya 4. Naa Komiti yeo e Emego e bapala karolo e fe ka go Tlhahlo le Tšweletšo mme ke maloko a makae ao a swanetšego go ba ka mo komiting?
Potšišo ya 5. Ahlaahla lebaka le tee leo ka lona boleloko bo ka kgaolwago ka lona.
Potšišo ya 6. Ke maloko a makae ao a dirago khoramo ka go Dikopano tša Kakaretšo tša Ngwaga ka Ngwaga (AGM)?
Potšišo ya 7. Hlaloša mokgwatshepetšo wa go kgetha ka go Kopano yeo e ikgethang ya Kakaretšo (SGM)?
Potšišo ya 8. Ke maloko a makae ao a swanetšego go bula mmogo akhaonto ya panka ya mokgatlo?
Potšišo ya 9. Ke maloko a makae (%) ao a swanetšego go ba gona go tšea sephetho sa go phatlalatša Mokgatlo?
Dipoelo tša Thuto: Baithuti ba tla bontšha kwešišo ya gore Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF) le šoma bjang le kamano ya lona le Intaseteri ya Dithekisi.
Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF).
Efa batšeakarolo mošongwana wa go bapetša dintlha gore ba kwešiše kakanyo ye ya sebopego sa (NQF).
Ka go šoma ka katlego mešongwaneng ka moka yeo e filwego ka go manyuale, baemedi ba tla bontšha kwešišo ya gore Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF) ke eng, maemo a mangwalo a thuto le ka mokgwa wo ba ka holegago ka gona.
Motšulo wo o hlaloša kwešišagalo ya Legoratšhomo la Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF).
Tlatša dikarabo tšeo di lebanego tšeo di tla maatlafatšago kwešišo ya gago ya sebopego sa Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF).
Ahlaahla seemo seo se tlago go go thuša go araba dipotšišo tšeo di golaganego le thuto ya pele (RPL) le tshekaseko.
Maikemišetšo a tsenyo ye ke go go tlabela ka tsebo yeo e tlago go go thuša go latela dipoledišano le dibopego tšeo di amanago le thuto le tlhago.
Mo, re tla no go hlalošetša ka boripana ka ga dibopego le mekgwa yeo e beilwego go netefatša gore thuto ye hlwahlwa le tlhahlo di a diragatšwa.
Seo se latelago bjale ge, ke kalo yeo re tlago e šomiša go re hlahla ge re šoma ka go Motšulo wa 6,7.
Tlatša sethalwa seo se bontšhago setswalle magareng ga Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF) le Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa (SAQA).
Ngwala tlhalošo ya semolao ya tlhamo ya Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa (SAQA).
Hlatha mešomo ya SETA le TETA ka go tšweletšo le mekgwa ya taolo.
Le kopantšha thuto le tlhahlo. Ka mokgwa wo motho o kgona go feta gabonolo lefapheng le lengwe la thuto go ya go le lengwe.
Ka (NQF) thuto ya gago yeo o e hweditšego pele, e ka ba ka mokgwa wo o beakantšwego goba seemong seo se sa beakanywago e tla elwa hloko. O tla lekolwa ka seo o se ithutilego sona mme wa bewa mo maemong ao a go swanetšego a thuto le tlhahlo.
Tshepo o šomile femeng ya go penta mengwaga ye mentši bjalo ka mookamedi. O rometšwe ditlhahlong tše mmalwa tša nakwana tša taolo ya bašomi mme o na le mangwalo a seo. O dirile dikgopelo tše ntši tša mešomo gomme o boditšwe gore mangwalo a gagwe ga a amogelege.
Ka Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF), maitemogelo le dithuto tše kopana tša nakwana tša Tshepo di ka sekasekwa, tša amogelwa mme tša netefaletšwa tumelelo. A ka šoma lefapheng la methopo ya batho mo khamphaning mo bokgoni bja gagwe bja diatla ge bo kopane le maitemogelo a gagwe a go šoma ka batho le kgahlego ya gagwe ya go thekga bašomi, tšeo ka moka di ka mo dira mošomi ka batho yo a nago le tsebo yeo e amogelegago.
Ka nako ya gagwe ya go tšwa la mafelelo a amega kotsing yeo e ilego ya mo šia a sa hlwele a na le leoto mme a se hlwele a kgona go otlela. Nakong ya ge a sa otlela o ile a ba le kgahlego go tša mohlagase mme o be a fela a lokiša dilo le go tsenya ditlabelo tša mohlagase mo metseng ya batho. O ile a ithuta bokgoni bjo bo ntši.
Go na le gore a dule gae o ka re ke mafelelo a lefase, a ka nagana go ka hlahlwa bjalo ka ramohlagase. Bokgoni bjo a ilego a ithuta bjona bo tla mo thuša go feleletša dithuto tša gagwe, o tla lekolwa mme a fiwa maatla a boitemogelo bja gagwe go seo.
Mekgwatshepetšo ye mengwe ya bohlokwa bjo bo swanago le bjoo e fiwa ka tlase fela ga e hlalošwe.
Naa nka holega bjang ka go Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF)?
Ke nna Thabo ke na le mengwaga ye 25. Ke tlogetše sekolo ka morago ga Mphato wa 6. Ke mootledi wa dithekisi fela ke rata go ba akhaontente.
Thabo o swanetše go šoma tsela ya gagwe ya go ithuta gore a tle a hwetše mangwalo a gagwe ka mo maemong a Thuto le Tlhahlo ya Tšwetšopele (FET). O tla lekolwa go maitemogelo le thuto ya gagwe ya pele go ya ka maemo a tekolo ya dipoelo tša thuto. A ka kgona go ikgethela lefapha leo le swanetšego ka go maemo a Thuto le Tlhahlo ya Tšwetšopele (FET) mme ge a phethile maemo a 4 ka katlego a ka tšwela pele ka thutomošomo ya gagwe.
Ke nna Vusi ke šomile mošomo wa go gatelela mariki mo intasetiring ya entšeniering mengwaga ye mentši. Beng mošomo ba ile ba nthomela dithutong mafelong a ntle ga khamphani go kaonafatša bokgoni bja ka moo ke ilego ka hwetša ditifikeiti. Khamphani ya ka e beakanywa leswa mme ke tšhoga gore nka felelwa ke mošomo. Ke rata go dira kgopelo ya mošomo intasetiring ye nngwe, fela ke ile ka botšwa gore mangwalo a ka a ka se elwe hloko. Ke rata go ba sešomi, mohlomongwe molokiši le modikološi. Naa tsebo ya ka le bokgoni di tla elwa šedi goba ke tla swanelwa ke go dira dilo ka moka ka leswa?
Ka go Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF), Dipoelo tša Vusi di tla ngwalwa ka go rekoto ya gagwe ya thuto. O tla kgona go fetolela tšeo di sepelelanago ka go mošomo wo moswa goba ka go dithuto tša gagwe. Ka dipoelo tšeo tša gagwe tšeo di elwago hloko a ka kgona go tšwela pele ka tsela ya gagwe thutomošomo ya ga bjale ka go intaseteri ye nngwe goba mohlomongwe a kgetha tsela ya thuto go hwetša mangwalo a bošomi.
Naa batho ba feta bjang go maemo ao a fapanego?
Naa o tla hwetša bjang mangwalo a thuto?
Bapetša mantšu ka go sekgoba sa A le dikgopolo/mafoko ka tlase ga sekgoba sa B.
D. Lenaneo la thuto leo o le hlokago gore o tšwele pele ka go tsela ya thutomošomo yeo o e kgethetšego yona.
Naa o be o tla bea kae batho bao ba latelago mo go sebopego sa Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF)?
a Mošomi wa ka lapeng yo a nago le mphato wa 3 Legato la 5?
b Caroline yo a nago le mengwaga ye 35 yo a ilego a tlogela sekolo morago ga Mphato wa 6 Legato la 8?
c Mootledi wa thekisi yo a feditšego Mphato wa 8 Legato la 10 mme a rata go tšwela pele ka go ithuta?
d Mootledi wa thekisi yo a feditšego Mphato wa Marematlou mme a rata go ithuta kua Thekinikone?
Naa o ka rata gore o be kae mo sebopegong sa Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF)?
Naa go a kgonagala gore o ka kaonafatša mangwalo a gago a thuto o ntše o le mootledi wa thekisi?
Naa TETA e fana ka eng seo se tlago nthuša go kaonafatša mangwalo a ka a thuto?
Ga a swanela go boela gape sekolong mme a ka ba le palo ya dithutopoelo tšeo di ka thušago go mangwalo a gagwe a akhaonting.
Naa thuto ya pele e ra go reng?
Tekolo ke eng?
Naa lentšu le mekgwatshepetšo le hlaloša eng?
Dipoelo tša Thuto: Baithuti ba tla bontšha kwešišo ya Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa le kamano ya wona le Intaseteri ya Dithekisi.
a Naa tlhahlo e swanetše go akaretša eng?
Motšulo wo o hlaloša kwešišo ya gore Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa bo hlamilwe bjang, dihlangwa le dihlangwa tša ka tlase ga bjona, le gore naa bolaodi bo na le maikarabelo afe le mešomo efe.
Motšulo wo o tla re ka mešomo yeo e filwego ka go wona, wa kgona go bontšha gore materiale le mangwalo a thuto a tšweletšwago ka gona le magato ao a tšewago go netefatša ditirelo tša boleng bja godimo.
Bontšha kwešišo ya dihlangwa le mekgwa yeo e hlamilwego go netefatša tiragatšo ya diporokerama tša bokgoni bja maemo a godimo le maemo a diyuniti ga mmogo le mangwalo a thuto.
Sekaseka porokerama ya tlhahlo ya baotledi yeo e sa tšwago go hlangwa gore go tle go lekolwe dintlha tša boleng bjo bo amogelegago le tshepetšo yeo e dirilwego ka go kgopolo le tlhagišo ya porokerama ye.
Bontšha kwešišo ya tsela yeo ka yona mangwalo a thuto goba maemo a diyuniti di tšweleditšwego ka yona go netefatša kobamelo ya maemo le dinyakwa tšeo di amogelegago.
Ka go Motšulo wa 6 re lemogile gore ke ka lebaka la eng le mokgwa wo mo feng yeo ka yona Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF) le I le ka tsenywago tirišong.
Se se dirwa ke batho bao ba fapanego ba tsebo yeo e ikgethago mo lefapheng la bona mme ba kgethilwe mekgatlo yeo e fapanego ya bosetšhaba goba ba kgethilwe ke Molaodi Pharephare, Lekgotla la Tlhahlo la Bosetšhaba, Porofešene ya Barutiši yeo e Kopanego, Dithekinikone le Uiyunibesithi, Bašomi bao ba Kopantšwego, ga mmogo le maloko ao a kgethilwego ke Letona.
Ga go hlokege go ka ahlaahla ka botlalo dintlha tšeo di hlalošwago ka go Molao.
Dipeakanyo tša phetogelo mabapi le ditho tšeo di lego gona ga bjale.
Tšweletšo ya mangwalo a thuto, maemo a diyuniti le diporokerama.
Netefatšo ya boleng ge go fiwa ditirelo.
Šomiša letlakala le la dintlha go bona gore o ka lemoga maikemišetšo a go diriša Molao wo.
Tloka lepokisana leo o naganago gore le bolela nnete.
Mošongwana wo o latelago o lebantšwe go wena gore o tšweletše kwešišo ya dihlangwa le mekgwa yeo e swanetšego go hlangwa ge go tšweletšwa diporokerama tša thuto go tšwa go maemo a diyuniti goba mangwalo a thuto.
O tla šomiša mantšu ao o a filwego go tlatša sethalwa seo se bontšhago magato ao a bontšhago Diporokerama tša Thuto tšeo di amogelegago.
O rata go dira dithuto tša bootledi bja seporofešene.
Dipoelo tša Thuto: Baithuti ba tla bontšha kwešišo ya gore Melao ye e kgontšha bjang tlhahlo le tšweletšo gore di lefelwe mafelong a mošomo.
Ka go motšulo wo re ile go nyakišiša gore Melao ye e kgontšha bjang tlhahlo le tšweletšo gore di lefelwe mafelong a mošomo.
Go kgontšha legoratšhomo la go hlama le go diragatša maanotshepetšo a bosetšhaba, lefapha le mafelo a mošomo, go tšweletša le go kaonafatša bokgoni bja maatla a bašomi ba Afrika Borwa; go tsenya maanotshepetšo ao ka go Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba leo le hlalošwago ka go Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto 1995; go kgontšha boithuti bjo bo kgontšhago mangwalo a thuto a mošomo ao a dumelelwago; go kgontšha tefelo ya tšweletšo ya bokgoni ka go šomiša lenaneo la tšhelete ya motšhelo le Sekhwama sa Bosetšhaba sa tšweletšo ya bokgoni; go kgontšha le go laola tshepetšo ya ditirelo tša mešomo; le go kgontšha merero yeo e lego mabapi le tšeo.
Bontši bja bakgathatema ka go Intaseteri ya Dinamelwa ba amogetše molaotlhakwa wa tšweletšo ya bokgoni mme ba dirile tšweletšo ya bokgoni karolo ya ka gare ga maanotshepetšo a dikgwebo tša bona.
Bjale ge, re tla ikamanya le dintlha tša Molao wo tšeo di amanago le seo go leka go go fa kwešišo ya tshepetšo yeo e amanago le go tšweletšwa ga lenaneo la tšweletšo ya bokgoni mafelong a mešomo le ka mokgwa wo mong mošomo a ka holegago ka gona ge a ka tšea karolo.
Ngwala mešomo le ditiragatšo tšeo di swanetšego go dirwa ke TETA go netefatša gore lenaneo la tšweletšo ya bokgoni la lefapha ka gare ga maanotshepetšo a Legoratšhomo la Tšweletšo ya Bokgoni la Bosetšhaba le a diragatšwa.
Ahlaahla lenaneo la Tšweletšo ya Bokgoni Mafelong a Mošomo go bontšha bohlokwa bja peakanyo yeo e kopanetšwego magareng ga mong mošomo le bašomi.
Ahlaahla maikemišetšo a Molao mme wa latedišiša ditsela tšeo ka tšona maikemišetšo ao a ka go fihlelelwa.
e go thuša bašomi go nyaka mošomo le go tsena ka gare ga mmaraka wa mešomo.
Na maikemišetšo a a tla fihlelelwa bjang?
a metšhelo ya tšweletšo ya bokgoni yeo e kgoboketšwago ka go lefapha la yona lebelela sethalwa letlakaleng leo le latelago b thušo ya tšhelete, dimpho le dikgopelo tšeo bo di fiwago c letseno go tšwa go ditirelo tšeo bo di fago d letseno leo le tšwago go tšhelete yeo e tswalago go yeo e bolokilwego bjalo bjalo.
Ka go leka go diragatša tlhahlo ya bokgoni mo mafelong a mošomo mme ra imolla tefelo ya tlhahlo, lenaneo la motšhelo le tsentšwe go hlohleletša mekgatlo go tšea karolo.
Mekgatlo e tla swanelwa ke go fihlelela dinyakwa tše dingwe tša motheo tša go ka fiwa thušo ya tšhelete. Ge bašomi ba Bolaodi bja Lefapha bja Thuto le Tlhahlo (SETA) ba hlahloba Lenaneo la Tšweletšo ya Bokgoni Lefelong la Mošomo ba tla šomiša dinyakwa tšeo.
Ngwadišitšego Mosepediši wa Lenaneo la Tšweletšo ya Bokgoni yo a thwetšwego ka go ikopanya le bašomi goba baemedi ba bona.
Tshaeno go tšwa go motho yo a filwego maatla ka gare ga mokgatlo gammogo le Mosepediši wa Lenaneo la Tšweletšo ya Bokgoni SDF le moemedi wa bašomi motho yo wa mafelelo yena a ka dira seo ge mokgatlo o na le bašomi bao ba fetago ba 50.
Thušo ya tšhelete e ka lekana le % ya metšhelo yeo e lefelwago ke mong mošomo ka go ngwaga woo wa ditšhelete.
Tshaeno ya tumelelo.
Thušo ya tšhelete e ka lekana le % ya metšhelo yeo e lefetšwego ke mong mošomo ka go ngwaga woo wa ditšhelete.
Lebelela foromo ya kwano ya boithuti mme wa kwešiša maikemišetšo a go tsenya tiragatšo ya boithuti.
Molao le boithuti.
Molao o hlaloša gore ke ka lebaka la eng go swanetše gore go hlangwe boithuti, bo ngwadišwe mme bo sepetšwe ka taolo.
Boithuti bo swanetše go ba le lenaneothuto leo le hlamilego ka sebopego sa lona mme le akaretše maitemogelo a tiragatšo ya mošomong yeo e itšeng le lebaka la maitemogelo.
Boithuti bo tla fana ka mangwalo a thuto ao a ngwadišitšwego le Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa (SAQA) mme mangwalo ao a amana le mošomo.
Mong mošomo le mohlahli.
E tlatšwa ka go foromo yeo e beilwego mme e ngwadišitšwe le Bolaodi bja Lefapha bja Thuto le Tlhahlo ka mokgwa wo o beilwego.
Seo se latelago ka fase ke setatamente sa kakaretšo sa Molao.
Ahlaahla dipotšišo tšeo di latelago tšeo di amanago le kakaretšo le tshedimošo yeo e hwetšwago ka go dikgaolo tšeo di amegago tša Molao, ka go sehlopha sa lena, bjale lekang go araba dipotšišo tšeo di latelago.
Šomiša tshedimošo ka go Molao ka tlase ga dikgaolo tšeo re go lemošago tšona.
Efa mabaka a mararo gore ke ka lebaka la eng re swanetše go tšweletša bokgoni bja maatla a bašomi ba Afrika Borwa.
Ngwala mabaka a mangwe a mane gore ke ka lebaka la eng go tsentšwe Molao wo.
Tlatša dikgoba tšeo di lego ka tlase go bontšha kamano magareng ga Bolaodi bja Bosetšhaba bja Tšweletšo ya Mošomo le Bolaodi bja Lefapha bja Thuto le Tlhahlo.
Dira kakaretšo ya mešomo ya ditho tše pedi.
Hlagiša kakaretšo ye go batšeakarolo ka moka ba sehlopha.
Boithuti ke eng?
Ge go le bjalo, ke bofe?
Ge go le bjalo o ka bo fihlelela bjang?
Ke mahlakore a fe ao a swanetšego go saenela boithuti?
Diporokerama tša Tšweletšo ya Bokgoni ke eng?
Diporokerama tša Tšweletšo ya Bokgoni di lefelwa bjang?
Naa Bolaodi bja Lefapha bja Thuto le Tlhahlo e tšea kae tšhelete ya go lefela diporokerama tše?
Ke mang yo a nago le maikarabelo a go thala lenaneo la tšweletšo ya bokgoni lefelong la mošomo lebelela 3?
Kgetha go tšwa go letlakala leo le filwego ka tlase, mešomo/tiragatšo yeo e swanetšego go tšewa ke Bolaodi bja Lefapha bja Thuto le Tlhahlo (SETA) go netefatša gore Lenaneo la Lefapha la Tšweletšo ya Bokgoni ka gare ga legoratšhomo la bosetšhaba la Tšweletšo ya Bokgoni le a diragatšwa.
<fn>nso_Article_National Language Services_Ditsela tsa tlhahlo t.txt</fn>
Ke neng mo CBNRM e sego maleba?
Setšhaba ke bomang go CBRNM?
Taolo ya methopo ya tlhago yeo e lego setšhabeng (CBNRM) e ka ga kamano magareng a batho, ditheo tša bona, tša go iphediša tša bona le methopo ya bona ya tlhago. CBNRM e hlohleletša tirišo e bohlale ya methopo ya tlhago go kaonefatša tša boiphedišo tša batho. Ke tsela ye e nago le mahlakore a mantši a tshepedišo ya methopo ya tlhago. Ke mokgwa wo o phatlaletšego wa go hlokomela tlhabollo ya mafelo a magaeng, gomme o akaretša molokoloko wa matsapa ao a amago badudi tshepedišong le pabalelong ya methopo.
Taolo ya methopo ya tlhago yeo e lego setšhabeng (CBNRM) ke mokgwa wa tlhabollo wo o hlohleletšago tirišo e bohlale ya methopo ya tlhago. E tšweletša tlhabollo ya mafelo a ka magaeng, kudukudu ka mafelong a go dirišwa ka mohlakanelwa, ka go kgatha tema ga batho ba ba dulago moo. Nepo ya yona ke go imolla bohloki bja ditšhaba tša magaeng ka go tšweletša molokoloko wa dikholego tša leago, ikonomi, ditheo le tše di tšweletšwago ke tikologo, go batho. E babalela methopo ya tlhago ka go maatlafatša setšhaba gore se sepediše methopo ya sona.
Go kaonefatša tša boiphedišo le boleng bja maphelo a setšhaba le go thuša go fokotša bohloki bja ka mafelong a magaeng.
Go diriša ka bohlale methopo ya tlhago le mananeo a tikologo.
Go maatlafatša ditšhaba tša ka magaeng gore di itšeele diphetho mabapi le tirišo e bohlale ya methopo ya tšona ya tlhago.
Thekgilwe ke bodirišani magareng a badudi, mmušo, bathekgi ba go tšwa ka ntle, bakgonagatši le mabakeng a mangwe, baabi.
Ditheo tše di laolago lenaneo la tirišo ya methopo, di swanetše gore, ka kelo e itšego, e be tša demokrasi. (Bell 1999).
Ke neng mo CBNRM e sego maleba?
Ge CBNRM e le maleba e bile e na le dikgonagalo tše dintši maemong a mantši, go na le mabaka a mangwe moo e sa atlegego, le moo CBNRM e sego tharollo.
Dikgoro tša mmušo ga di na bokgoni bjo bo lekanego, goba thato ya go bo hlabolla, go fana ka thekgo ya lebaka le letelele.
Setšhaba' ke bomang go CBNRM?
Bao ba sepedišago mabu le methopo ya bona ya tlhago ka seboka, le bao ba hlomago ditheo tša go thekga tshepedišo ya methopo ye.
Go ya ka se, go ka lemogwa go re kgopolo ya "setšhaba" e ka akaretša le "dihlopha tša kgahlegelo e tee" (dihlopha tše di nago le maikemišetšo ao a swanago) tše di ka bego di sa dule lefelong le tee go swana le 'setšhaba sa tikologo' seo se dulago ka lefelong le tee.
Le ge go kganyogega gore CBNRM e ame le go hola batho ka moka setšhabeng ka bophara bao ba phelago le methopo ya tlhago e bile ba e diriša, kgonthe ke gore ka tlwaelo ke feela batho ba sego bakae bao ba nago le kgahlegelo gomme ba na le kganyogo ya go angwa tshepedišong ya methopo ya tlhago. Gantši go a direga gore ge matsapa a tšwela pele gomme a thoma go tšweletša dikholego, batho ba ba oketšegilego ba thoma go hlohleletšega gore ba amege.
Diprotšeke tše di thekgago ditšhaba tša mafelo a ka magaeng go hlabolla mekgwa ye mengwe ya go hwetša tša go iphediša go swana le go diriša mekgwa ye e kaonefaditšwego ya temo goba tlhabollo ya dikgwebopotlana go fokotša gore ditšhaba di ithekge ka methopo ye e itšego ya tlhago (megola, mašoka, bjalo bjalo).
Matsapa a a maatlafatšago setšhaba go ditlwaelo tše bohlale tša tirišo go swana le go beelana dikelo tša go bunwa ga methopo ye e itšego ya tlhago (dihlapi, dienywa, bjalo bjalo).
Thušo ya go hlabolla mabokgoni a setšhaba a go diriša methopo ntle le go e fetša (ka dikgwebo tša boeti, bjalo bjalo).
Dikwano tša tirišano tša tshepedišo, diphaka tša go hlongwa ka dikwano le dikwano tša go fetišetšwa ga mabu, moo badudi e bago badirišani pabalelong, morago ga go hwetša mabu ao a bolokilwego ge ba se na go tlošwa go wona mabakeng a a fetilego.
Go hlabolla bokgoni bja setšhaba bja tshepedišo le bja ditheo gore ba sepediše methopo ya bona bokaone.
Le ge ditsela tše tša tlhahlo di diretšwe kudu maemo a Afrika Borwa, CBNRM ke karolo ya lesolo le le golago ka borwa bja Afrika ka bophara le go feta. Dinagamabapi tše dintši di hlabolotše mananeo a tšona a go kgokaganya tshepedišo le tšhireletšo ya methopo ya tlhago, le dikholego tša ditšhaba tša mafelo a magaeng. Mananao a a leka gape go dira gore mananeo ao e sego a semmušo a tirišo ya dithoto le tirišo ya setšo ya methopo ya tlhago, a kwane le mananeo le ditheo tšeo e lego tša semmušo.
Matsapa a mohlakanelwa a tshepedišo ya diphedi tša naga, mohlala, Lenaneo la Tshepedišo ya Methopo ya Tlhago (NRMP) ka Botswana le go gongwe.
Matsapa a mantši a CBNRM a kgokagantšwe le dikwano tša boditšhabatšhaba tšeo di saennwego ke Mmušo wa Afrika Borwa. Dikwano tše dikgolo tše di amago ditiro tša CBNRM mo ke: Kwano ya phapano ya Diphedi, Kwano ya Kgwebišano ya Boditšhabatšhaba ya Diphedi tše di lego Kotsing ya go ka Timelela (CITES) le Kwano ya go Lwantšha Phedišo ya Kgonthišetšo (CCD). Lenaneo le le tletšego kutšwana la melao ya Afrika Borwa le maanotshepedišo le filwe go Tlaleletšo ya 1.
Go ya ka dikwano tše, le tše dingwe, Mmušo wa Afrika Borwa o na le maikarabelo a go šireletša diphedi tše di fapafapanago ka kakaretšo, le mehuta ye e fapafapanego kudu ya diphedi tšeo di tšewago ke dinaga tša boditšhabatšhaba go ba tše di lego kotsing ya go ka timelela. Godimo ga dinyakwa tša semmušo tša tlhokomelo ya diphedi tše di fapafapanego tša ka borwa bja kontinente ye, go na le temogo ye e golago ya mohola wa diphedi tše di fapafapanago go batho ka moka ba ka borwa bja Afrika. Se ga se gome feela ka mohola wo o ka bago gona wa tša ikonomi, eupša se akaretša le mohola le boleng bja setšo le bohlokwa bja boleng bja maphelo a batho ba selete seo.
Mo e ka bago matsapa ka moka a CBNRM a ama go hlongwa ga ditirišano magareng a bakgathatema ba ba fapafapanego. Ditirišano a e ka ba a dibopego tše dintši gomme gantši di bohlokwa go atlegeng goba go palelweng ga matsapa.
Magareng a ditšhaba tše di batamelanego tše di abelanago methopo e tee ya tlhago - dikgwa, meetse, phulo, bjang, bjalo bjalo.
Magareng a ditšhaba tša mafelo a ka magaeng le dikgwebo tša lekala la poraebete - kudukudu go tša boeti le dikgwebong tša mohuta woo.
Magareng a dikgoro tša go fapafapana tša mmušo tše di nago le dikgahlegelo le maikarabelo mererong ye e fapafapanego ya methopo ya tlhago ya lefelo - mohlala ke mabu le meetse, goba dikgwa le methopo ya ka lewatleng.
Magareng a ditšhaba, Mekgatlo ye e sego ya Mmušo le dikgoro tša mmušo - moo gantši Mekgatlo ye e sego ya Mmušo e biletšwago go kgonagatša lenaneo legatong la dikgoro tša mmušo.
Bontši bja mananeo a CBNRM bo ama bakgathatema ba ba fapafapanego bao ba šomago mmogo, gomme yo mongwe le yo mongwe o na le mošomo wa gagwe le boikarabelo lenaneong le (Seswantšho 1).
Dihlopha tša ka mafelong a magaeng - gantši di emelwa ke ditheo le mekgatlo ya badudi ye e lego gona, goba ke tšeo di hlomilwego go sepediša lenaneo la CBNRM. Mekgatlo ye e Hlometšwego Setšhaba (di-CBO) gantši e emela dihlopha tše di itšego badiding.
Mekgatlo ya go kgonagatša - gantši ke Mekgatlo ye e sego ya Mmušo, baeletši goba bahlankedi ba mmušo bao ba filwego mešomo ye e itšego, mohlala, 'kgonagatšo ya setšhaba', 'tlhabollo ya setšhaba', goba 'ditirelo tša leago.' Mabakeng a mangwe mafapha a diyunibesithi goba ditheo tša dinyakišišo, di ikhwetša di filwe maikarabelo a. Di šoma ka bokgauswi le setšhaba, gantši lebakeng le letelele.
Badirišani ba lekala la poraebete - gantši ba amana le matsapa a tša boeti, ba tla le bokgoni bja kgwebo le bja sethekniki, le methopo ya tša ditšhelete.
Dipušo tša Selegae le tša Ditereke tša Bommasepala - tše di na le khuetšo ye e bonalago ditirong tša selegae le maikarabelo a molao a go tsenywa tirišong ga maanotshepedišo a mantši a bosetšhaba ao a lego mabapi le tirišo ya methopo ya tlhago.
Dikgoro tša mmušo tša bosetšhaba le tša diprofense - gantši di thoma CBNRM bjalo ka mokgwa wa go tsenya maanotshepedišo a bosetšhaba tirišong mabapi le tshepedišo ya methopo ya tlhago le twantšho ya bohloki, goba (ka mo mo tlwaelegilego kutšwana) go tširogela dinyakwa le dikgopelo tša badudi ba kgauswi.
Dikemedi tša baabi - gantši ke mekgatlo ya boditšhabatšhaba yeo e nago le kgahlegelo ye maatla tlhabollong ya mafelo a ka magaeng le pabalelong ya diphedi tše di fapafapanego.
Ditsela tše tša tlhahlo di tsepamišeditšwe go badudi, badiriši ba bangwe ba CBNRM, le badiri ba maanotshepedišo. Seswantšho 1 se šupa bakgathatema ba, le maikarabelo a bona go CBNRM.
CBNRM ga se ya bababaledi ba tlhago le bahlokomedi ba tikologo feela, ka ge metheo ya CBNRM e ka dirišwa makaleng a mantši a go fapafapana. Mehlala e se mekae ya ka moo CBNRM e kgokaganego le merero ye mengwe le makala, e beilwe ka tlase. E mentsi ya mehlala ye e sa le magatong a yona a mathomo a tlhabologo gomme e sa šaletše ke tsela ye telele pele e ka begwa bjalo ka ye e atlegilego.
CBNRM e amagantšwa gantši kudu le pabalelo, gantši maemong ao a setšhaba se beetšego naga thoko gore e kopanyeletšwe ka mafelong ao a šireleditšwego. Ka mokgwa wa tlwaelo mabu a hirwa go setšhaba ke baemedi ba pabalelo, eupša bontši bja ditšhaba bo bjona bo ba le karolo tshepedišong ya mafelo ao a šireleditšwego ka kwano ya tshepedišo-mmogo. Ditšhaba tše dingwe di fetetše pele ka go re ka botšona, tša hloma mafelo a pabalelo ya diphedi tša naga le a boeti mabung ao a hlakanetšwego, ao a lego kgauswi le mafelo ao a šireleditšwego. Ka go kagodikgwa, Tshepedišo ya Kagodikgwa ka go Kgatha Tema - Participatory Forest Management (PFP) ke leano la pabalelo ya dikgwa, leo maikemišetšo a lona e lego go fa badudi ba kgauswi maatla a go tšea diphetho mabapi le methopo ya dikgwa, le go ba fa dikholego tše di bonalago. Badudi ba kgauswi ba ka dira dikgopelo tša go hwetša diphomete tša go buna methopo ye mengwe go tšwa dikgweng, gomme go na le ditšhelete tše di beetšwego thoko go ba thuša go hloma dikgwebopotlana.
Go tša Temo, dihlopha tša batho di ka bopa dikoporase moo di sepedišago le go bapatša ditšweletšwa tša temo goba leruo ka mohlakanelwa, ka thušo ya mmušo le mekgatlo ya sekammušo. Se gantši se sepedišana le mananeo a tlhokomelo ya mabu go swana le thibelo ya kgogolego le kaonefatšo ya megola. Go pušetšo ya mabu, ditšhaba tše di sekago mabu, gantši di nyaka thekgo ya go kgonthiša gore mabu ao a sa tšwago go abja a dirišwa ka mokgwa wo o tšweletšegago pele le wo o nago le ditšweletšwa. Bokgoni bja tšona bo swanetše go hlabollwa ka dithuto tša tlhahlo, le ka go di kgokaganya le baeletši le badirišani ba kgwebo. CBNRM e ka ba mathomo a mohola morago ga pušetšo ya mabu, go tiišetša metheo ya methopo ye e tšweletšegago pele le tshepedišo ya mabu, peakanyo ya tirišo ya mabu le tlhapetšo, le tlhabollo ya ditheo tša selegae tše di šomago.
CBNRM e maleba gape le go tša boeti le tlhabollo ya selegae ya ikonomi, moo ka mohlala, ditšhaba tše dintši di tsenetšego mešomo ya mohlakanelwa goba mehuta ye mengwe ya ditirišano le basepediši ba tša boeti. Gantši ditšhaba di hiriša ditumelelo tšeo di di abetšwego ke mmušo go rakgwebo, yo a tla dirago papatšo, goba di tsenela kwano ya go abelana dipoelo le khamphani ya poraebete yeo e tla bago le boikarabelo lehlakoreng la kgwebo la kwano yeo, mola setšhaba se tla be se hlokometše lehlakore la methopo ya tlhago le tshepedišo ya mabu. Tirišo ya CBNRM e sa le maleba go tshepedišo ya methopo ya meetse. Ditšhaba di ka ba karolo ya Mekgatlo ya Tshepedišo ya Bobolokelo bja Meetse, tša hloma Mekgatlo ya Badiriši ba Meetse, goba tša bopa Diforamo tša Tshepedišo ya Bobolokelo bja Meetse. Se se nyaka thušo ya mekgatlo ya mmušo ya go swana le Kgoro ya Merero ya Meetse le Kagodikgwa (DWAF) le Bommasepala ba Ditereke.
Legatong la Mmušo wa Selegae, tshepedišo ya methopo ya tlhago ke karolo e bohlokwa ya mananeo a Leano le le Kopantšwego la Tlhabollo (IDP) ao a laetšwego ke Molao wa Mananeo a Mmasepala le ka Maanong a Kopanyeleditšwego ao a Tšweletšegago pele, a Tlhabollo ya Mafelo a ka Magaeng. Dikokwane tše tharo tša IDP ke: phokotšo ya bohloki, tlhabollo ye e tšweletšegago pele ya bommasepala, le tshepedišo ye e phedilego ya tikologo. Se se kgokagana gabotse kudu le maikemišetšo a CBNRM: phokotšo ya bohloki; tlhabollo ya ditheo, le tirišo ye e tšweletšegago pele ya methopo ya tlhago. Ka lebaka leo, maikemišetšo a IDP le CBNRM a kwana kudu. Ntlha ya bobedi ya lenaneo la IDP leo le kgokaganago gabotse kudu le CBNRM, ke tlhapetšo ye e sa kgaotšego le tshekatsheko yeo e lego karolo ya di-IDP. Ka lebaka leo mokgwa wa go ithuta le go tlwaelanya, wo o nyakwago ke lenaneo la IDP o swana le mokgwa wa tshepedišo ya tlwaelanyo wo o tšweletšwago ka go CBNRM. Ka lebaka leo, IDP e tšweletša sebaka sa go tšea kgato ya pele tshepedišong ya methopo ya tlhago, legatong la selegae, ka mafelong ao methopo ya tlhago e bego e hlokomologilwe peleng (mehlala, mafelo a bodulo a kgauswi le ditoropo le metse, megola ya ka ditoropong-kgolo le mabu a mohlakanelwa ao a hlokometšwego ke mmasepala).
Ke kgonthe ye e nyamišago gore phepo ye mpe le malwetši a go swana le HIV/AIDS di ama maphelo a ditšhaba ka moka ka Afrika Borwa. Mathata a maphelo a na le khuetšo mererong ka moka ya maphelo a setšhaba, gomme diprotšeke tša CBNRM le tšona di a amega. Le ge matsapa a CBNRM gantši a huetšwa ka mokgwa wo o sa lokago ke mathata a maphelo ditšhabeng, CBNRM e na le bokgoni bja go fana ka thekgo ya kgonthe go ditšhaba. Ditheo le ditirišano ao a hlabollwago go thekga ditiro tša CBNRM, di ka fana ka motheo wa go hlokomela merero ya maphelo. CBNRM e ka kaonefatša le tšhireletšego ya dijo le maemo a phepo a ditšhaba, mehlala ke go sepediša methopo ya diphedi tša naga le dihlapi go tšweletša proteine ka mokgwa wo o sa kgaotšego le go sepediša methopo ya dibjalo bjalo ka dienywa tša naga le tše di bjetšwego, le merogo. Tirišo e bohlale ya methopo ya tlhago le tshepedišo, di ka thuša ditšhaba go lebagana le dikgatelelo tše di oketšegago tše di tlišwago ke mauba a go swana le HV/AIDS methopong ya tlhago, kudukudu magong ao a dirišetšwago mapokisi a bahu, dikgonye tša go gotša mollo mahung, le dimela tša go dira dihlare tša go alafa dika tša bolwetši bjo. Matsapa ao a sa senyego tšhelete a CBNRM a ka imolla dikgatelelo tša ditšhelete le tše dingwe go malapa. Go maatlafatša maloko a setšhaba ka matsapa a CBNRM ke tsela ye nngwe yeo ka yona re ka ba thušago go lebagana le mathata a maphelo.
Go tša thuto, ke mathomo a mohola a go fa bagodi thuto ya motheo. Batho ba ba swaraganego le matsapa a CBNRM ba nyaka tlhahlo go kaonefatša tsebo ya dipalo le ya go bala le go ngwala. Eupša le legatong la sekolo merero ya CBNRM e ka akaretšwa ka mohola kudu mananethutong a mabokgoni a bophelo, mmetse, thutaphedi le saense. Se se ama kudu dikolo tša ka magaeng, moo barutwana ba kgathilego tema ka katlego mananeong a go hlapetša le a go dira dinyakišišo. Go feta moo dikolo tša ka magaeng le barutiši ke badirišani ba ba swanelegago go CBNRM ka go fana ka mafelo a dikopano le go swara dithuto tša tlhahlo, go fana ka metheokgoparara ya dikgokagano le go aba mabokgoni ao a sa hwetšagalego gabonolo a go swana le go tseba dipalo, le go bala le go ngwala; e lego ao a sa hwetšagalego gabonolo ka mafelong ao a lego kgole le ditoropo.
CBNRM e ka fana gape le ka lefelo la go ntšha maikutlo la beng-karolo bao ba hlaselegago gabonolo, mohlala, basadi le bahloki ba magaeng, gore ba ntšhe tša mafahleng a bona le go kwalakwatša ditlhobaelo tša bona. Se se kgonagala ka lebaka la sebopego sa go kgatha tema sa CBNRM, le ka lebaka la gore dikarolo tše dintši tša CBNRM di amegile kudu ka bahloki le dikarolo tše di hlaselegago kudu tša setšhaba.
Peakanyo ye e phatlaletšego ya maanotšhomo, maanotshepedišo le ditsela tša tlhahlo tša go kgontšha motheo wo o dirago gore CBNRM e kgonagale.
Seswantšho sa 1.
Bontši bja dikgoro tša mmušo bo na le maanotshepedišo a a lekanego ao a šomanago le dikamano magareng a batho, bohloki le methopo ya tlhago goba tshepedišo ya setšhaba ya methopo ya tlhago (CBNRM). Le ge go le bjalo, go na le tlhokego ye kgolwane ya kwešišego ka ga go tsenywa tirišong ga kgonthe ga mananeo a CBNRM magareng a ditheo le mekgatlo ye e amegago kudu le mananeo a. Ka lebaka leo, gantši go na gape le tlhokego ya tirišano magareng a Dikgoro le bakgathatema ba bangwe makaleng a go fapafapana. Bahlankedi ba bantši ga ba kwešiše gore CBNRM e ka ga eng goba ba na le dikgopolo tše di fapafapanago mabapi le ka mo e swanetšego go tsenywa tirišong ka gona.
Godimo ga moo, go a kgonagala gore batho ba ka mafapheng a mantši a go fapafapanaga ba lemoge gore mošomo wo ba o dirago ke karolo ya mokgwa wo o nabilego wa tlhabollo, wo o bitšwago CBNRM. Maikemišetšo a ditsela tše tša tlhahlo ke go hlaloša kamego le maikarabelo a bahlankedi ba mmušo le ba bangwe mananeong a CBNRM.
Pego ya pejana ye e nago le hlogo ya 'An update of laws and policies that support community-based natural resource management (CBNRM) type programmes in South Africa'1 e lemogile gore go na le maanotshepedišo a a lekanego a go hlahla CBNRM, eupša ya feleletša ka sephetho sa gore. "Go bohlokwa go thala sehlopha se se itšego sa ditsela tša tlhahlo tša dikgoro tše dintši go šomana le batho bao ba dikilego ba hlokišitšwe dibaka, bao ba sepedišago methopo ka mohlakanelwa, le bao ba nago le tsebo ya setšo ya go ntšha karolo peakanyong le mananeong a tshepedišo ya methopo" (letlakala la 28). Tlhaelelo ya go tsenywa tirišong ga CBNRM ka go šoma, e dirile gore go be le sengwalwa se sa ditsela tša tlhahlo.
Mešomo le maikarabelo a beng-karolo ka moka ba CBNRM.
Go oketša dibaka tša go ba gona ga dipoelo tše di atlegilego tša mananeo a CBNRM.
Le ge go le bjalo, ga go na tiišetšo ya gore dipoelo tša matsapa ka moka a CBNRM e tla ba tše di atlegilego. Nepokgolo ke gore ditsela tše tša tlhahlo, le kaonefalo ya kwešišo ya rena ya CBNRM di ka lebiša kgonagalong ye kgolwane ya katlego gomme tša fokotša ditiragalo tša go palelwa ga matsapa.
Go hweditšwe boitemogelo bjo bogolo go CBNRM, setšhabeng, dileteng go putlaganya selete sa SADC le boditšhabatšhabeng, mengwageng ye 10 ya go feta, gomme bontši bja boitemogelo bjo bo dirišeditšwe go rulaganya ditsela tše tša tlhahlo. Kelo ye kgolo ya tshedimošo ye e tseneletšego ka ga mananeo a CBNRM e kgobokeditšwe ke banyakišiši le ba bangwe, gomme se le sona se bile le karolo. Ga se gwa kgonega go akaretša tshedimošo ka moka ye e lego gona. Ka lebaka leo, kgatelelo e go 'seo re tlogago re hloka go se tseba' le go 'seo re tlogago re hloka go se dira,' go dira gore CBNRM e šome bokaone.
Poelo e bohlokwa ya ditsela tše tša tlhahlo ke go hwetša tirišano ye kgolwane magareng a batho ba selegae, mebušo ya selegae, ditereke, diprofense le go mmušo wa bosetšhaba, baabi le lekala la poraebete.
Ditsela tše tša tlhahlo di diretšwe go fana ka tlhahlo le thekgo go batho ka moka ba ba amegago matsapeng a CBNRM. Makala a fapafapanago kudu a swaragane, goba a amega diprotšekeng tša mohuta wa CBNRM.
Tsepamelo ye kgolo mo, e tla ba go bao ba amegago 'motheong', ke gore bjalo ka ditšhaba, bakgonagatši le bahlankedi, goba badiriši, le go badiri ba maanotshepedišo. Bakgathatema ba bangwe ba go swana le baabi le lekala la poraebete le bona ba tla hwetša sengwalwa se se le bohlokwa kudu. Maikemišetšo ke go hlaloša ka mo go kwalago, mešomo le maikarabelo a beng-karolo ka moka.
Ke bjang, le gona ke neng mo go dirišwago ditsela tša tlhahlo?
Dikarolo tše di fapafapanego tša mehlala ya tlhahlo di fa batho ba makala a go fapafapana tshedimošo ye kgolo ye e hlokegago go phethagatša mešomo ya bona ka dipoelo kutšwana. Karolo ya mathomo e hlokomela metheo e bohlokwa le ditlhohlo tše di lego maleba go batho ka moka ba ba šomago go CBNRM. Karolong ya bobedi, metheo ya go šoma e a šupša dihlopheng tše tharo tše dikgolo tša bakgathatema; ditšhaba, badiriši le badiri ba maanotshepedišo.
Ditsela tša tlhahlo di swanetše go fana ka motheo o bohlokwa wa peakanyo le tshekatsheko ya mananeo a CBNRM. Di tla ba bohlokwa kudu legatong la 'go thomiša' la protšeke efe goba efe, ge maano a mathomo a hlabollwa. Ka ge matsapa a mangwe le a mangwe e le a moswananoši ka mokgwa woo a hlabologago ka gona, ga go kgonege go fana ka tlhahlo ya kgato-ka-kgato ya lenaneo ka moka. Le ge go le bjalo, ka go diriša ditsela tša tlhahlo legatong la go beakanya, le ka go latela mokgwa wa 'tshepedišo ya tlwaelanyo', tshedimošo mo e swanetše go laetša go ba maleba lebakeng ka moka la protšeke.
Go tsela ye nngwe le ye nngwe ya tlhahlo, yeo e lego maleba go lebaka leo le šomago ka lona, le ka botšiša potšišo: A re hlokometše ntlha ye ya lenaneo la go tsenya tirišong ka bokgoni?
Ge le le magatong a mathomo a go tsenya protšeke ya lena ya CBNRM tirišong, le ka diriša ditsela tša tlhahlo ka go botšiša: Re ka hlokomela ntlha ye bokaone bjang lenaneong la rena le le itšego?
Magatong a moragonyana ditsela tše tša tlhahlo di ka dirišetšwa go thuša tlhapetšo le tshekatsheko ka go šupa mabaka ao a dirago kabelo ya mohola le ye e se nago mohola go dipoelo tša protšeke. Mo o ka botšiša: "Ke dintlha dife tše di bakago mathata a magologolo" "Re ka dira eng go kaonefatša seemo?
Le ge e se tshedimošo ka moka ye e ka bonalago e le maleba lebakeng le le lebaganego le lona, go tla thuša kudu ithuta ka ga mešomo le maikarabelo a beng-karolo ba bangwe bao o kopanago le bona.
Ditheo ke melao e bohlokwa ye e swanetšego go latelwa ge go tsenywa CBNRM tirišong. Ke yona ye e hlahlago menagano ya rena le ditiro.
Batho ba tšwela pele go diriša molokoloko wa dikgonagalo go itirela tša boiphedišo. Ba bjala dijo, ba rua dikgomo, ba rekiša mae, ba dira ditšweletšwa tša matsogo, ba diriša mešomo ya bona, bakgoboketša dihlare tša kalafo, ba kga bjang bja go rulela le go hwetša dijo go tšwa lewatleng, ba abela baeti ditirelo, le tše dingwe gape tše dintši.
Kelo ya mohlodi wa tlhago wo o lego gona ga e eme felo gotee feela, eupša e a hlatloga ka tshepedišo ya botse.
še dintši tše di melago matlapeng, mafelo a magolo a bjang bja boleng bjo bokaone, dimelana le mahlogedi a dibjalo tše di nyakegago di mela ka sekgweng, mola palo ya diphoofolo e gola.
Go na le melao ya selegae gomme e a dirišwa. Mokgatlo wa tshepedišo ya selegae o šoma gabotse le gona o phethagatša maikarabelo a wona ntle le lenyatšo. O šoma ka bokgauswi le maloko a setšhaba le badirišani ba ka ntle go kgonthiša gore matsapa a CBNRM a hola batho le methopo ya tlhago.
Batho ba putswa ka tshwanelo mabapi le matsapa ao ba a tšeago go hlokomela methopo ya bona ya tša tlhago. Ba swarelela kabelo yeo e kwanetšwego puno ya bona, ba hwetša ditheko tše dibotse tša mmaraka tša ditšweletšwa tša bona, gomme ba ikhweletša tšheletenyana ye e oketšegilego ka ka go katološetša mešomo ya bona le ka mafelong a mangwe. Bahlapetši ba setšhaba ba hlokometše dikgwa, megola goba letsha, go thibela batšwantle go tšea dimela goba diphoofolo.
Melao e a hlompšha le go dirišwa, gomme batho ba fiwa tokelo le maikarabelo a go itirela diphetho tša bona ka ga tirišo ya methopo ya bona. Dikabelo tša puno di bewa ke setšhaba ka keletšo ya go tšwa go ditsebi.
Setšhaba se šoma ka bokgauswi le Mokgatlo wa kgauswi wo e sego wa Mmušo, wo o kwešišago mabaka a leago le a setšo gabotse gomme o na le boitemogelo bja kgonthe tshepedišong ya methopo ka tikologong yeo. Mokgwa wa wona wa go šoma ke wa go abelana tsebo le go tutuetša setšhaba go fana ka boitemogelo bja sona le kwešišo.
Batho ba ba nago le khuetšo ye kgolokgolo setšhabeng, boetapele bja setšo le banna ba bagolwane ba tloga ba ikemišeditše go kgonthiša gore batho ka moka ba holega ka go lekalekanela ka mo go ka kgonegago. Ba šoma ka maatla go kgonthiša gore maloko ao a tiilego ga se wona ao a iphilego lenaneo le go feta a mangwe. Mang le mang o lemoga gore batho ba ba nago le khuetšo ye kgolokgolo ke bomang.
Go tsenya CBNRM tirišong mabakeng ka moka go ama go kopana le ditlhohlo tše dintšinyana. Tše dingwe tša tšona ke tše di tlwaelegilego kutšwana matsapeng ka moka a CBNRM.
Letelang kelo ye kgolo ya go se swane le go fapafapana tiragalong ye nngwe le ye nngwe.
Le se ke la diriša ditsela tše tša tlhahlo bjalo ka molao wo o sa fetogego. Ikemišetšeng go dira diteko le be le karolo ka tlwaelanyo. Eupša efogang go dira dilo ka mokgwa wo o fetofetogago wo o ka gakantšhago batho ka moka.
Letelang dithulano tša selegae. Mabakeng a mangwe CBNRM e swana gannyane le rebolušene. Ka lebaka leo, o se ke wa makatšwa ke thulano. Lekang go e bonela pele ka tlhapetšo ye botse gomme o leke go e thibela. Le se ke la tshwenyega ge e eba gona. Se se tlwaelegile. Ditšhošo le dimakatšo ke karolo ya mošomo wo.
Šomang ka tlhokomelo le dikamano tša selegae tša maatla. CBNRM gabotse ke lenaneo la batho. Mafelelong e tla tšhošetša ba bangwe. Mabakeng a mangwe se se ka se efogwe eupša leka go se efoga ge go kgonega.
Ka mo go sa thibelego go tla ba le ditšhitišo dinakong tše di fapafapanego matsapeng afe goba afe. Tlhohlo ke go swarelela tutuetšo ya bakgathatema ka moka mabakeng a a mathata.
Hlokomelang maatla a go 'nyatšanyatša.' Ge mabakeng a mangwe dilo di sa sepele gabotse ka karolo ye nngwe ya matsapa, go ba le kotsi ya gore maitekelo ka moka le maatla protšekeng ye a lebišwa tekong ya go rarolla bothata, e lego seo gantši se išago tlhokomelogong ya dintlha tše dingwe tše di nago le mohola le tšeo di atlegago.
Gantši batho ga ba rata go 'swarelela tše ba di tsebago' gomme gantši go ba le kganetšo ya dikgopolo tše diswa, le ge di ka bonala di lokile bjang goba bjang go bao ba nagannego ka tšona. Le se ke la makala ge go tšea sebaka se se telele gore dikgopolo tše diswa di amogelwe, le gore di se ke tša amogelwa le gatee.
Itokišetšeng go amogela ditsholo le ditatofatšo tše di sa lokago. Batho ka ditšhabeng, bao ba swaraganego le protšeke ya CBNRM gantši ba pharwa ka dipolelwana tše di sa lokago le ditsholo, gantši e le tšeo di tšwago go bao ba lego ka ntle ga protšeke. Ditsholo tša bjalo di ka fetša maatla kudu, gomme go ka senywa maatla a mantši le nako go lekwa go di lwantšha. Amogelang kgonthe ya gore se se tla direga, gomme le se ka la dumelela se go nyatša mošomo o mobotse woo lena le ba bangwe le o dirago.
Dumelelang go fapafapana ga tša boiphedišo. Batho ba ka mafelong a ka magaeng ba hloka go itirela tša boiphedišo ka ditsela tše dintši, gomme bontši bja malapa a ka magaeng a diriša maano a a fapafapanego a go itirela tša boiphedišo. Se se ba šireletša kgahlanong le kgonagalo ya go ba kotsing le tlhokego ya bonnete.
Gopolang gore batho ba bona mehola ya methopo ya tlhago ke mekgwa ye e fapafapanego. Ba bangwe ba amegile ka mehola ya ikonomi, ba bangwe ka mehola ya setšo, mola ba bangwe ba amega ka mehola ya pabalelo. Le se ke la tšea gore batho ba gae mabakeng ka moka ba nagana ka maano a go šoma goba ka go bea mabaka ka kgopolo ya dikhamphani tša kgwebo. Le gona le se ke la letela gore ba dule ba abelana mehola ye e sego ya tšhelete yeo babeakanyi ba pabalelo ba e beago mehuteng ya diphedi goba mananeong a tlhokomelo ya thekgano ya diphedi.
Tutueletšang batho ba ba nago le mobokgoni a a fapafapanego go ba le karolo. Akaretšang mehuta ye mentši ya tsebo le mabokgoni ka mo go ka kgonegago. Kgonthišang gore mekgatlo ya selegae e emetšwe ke dihlopha ka moka setšhabeng. Basadi ke badiriši ba bohlokwa ba methopo ya tlhago gomme ba na le tsebo ye ntši le mabokgoni ao ba ka a abago. Kgonthišang gore ba na le sebaka.
Tšweletšang tsebo ya setšo gomme o tutuetše phapano ya setšo. Phapano ya setšo e amana thwii le phapano ya mananeo a tšweletšo, go tšea diphetho le thabollo ya ditheo gomme e swanetše go hlohleletšwa.
Dirang gore go dule go na le dikgokagano magareng a badudi ba metsesetoropong le ba magaeng. Dikgokagano tše di bohlokwa, ikonoming le leagong.
Tliša maano a tshepedišo ao a fokotšago go fapafapana feela ka lebaka la gore a a kgonega.
Kgonthišang gore methopo ya tlhago e na le boleng bjo bo ka rekišegago, gomme bja fetošetšwa go kheše goba go dikholego tše dingwe tše di bonalago, le gore batho ba kwešiša le go lemoga boleng bjo.
Hlokomelang le go šireletša methopo ya tlhago. Ge e ka fela feela, ga go sa na CBNRM. Lokišetšang melao ya go laola gore ke mang a ka bunago methopo efe kae. Kgonthiša gore go ba le dikotlo go bao ba hlokomologago melao ye. Hlomang ditsela tša boitshwaro tšeo di thekgwago ke batho ka moka.
Tlhabollang leano le le kwagalago la tshepedišo ya methopo. Kgoboketšang kwešišo ya batho le tsebo ya methopo le tshedimošo ya go tšwa go bakgathatema ka moka go thala leano le le bonalago le le le šomago.
Hlapetšang tirišo le seemo sa methopo. Badiriši ba methopo ka bobona le ba bangwe ba go tšwa ditšhabeng ba swanetše go amega go hlongweng ga maano a tlhapetšo le go hlapetšeng.
Dirišang mokgwa wa tshepedišo wa tlwaelanyo. Beang dinepo, hlapetšang seemo sa methopo gomme le tšee sephetho ka magato ao a tla tšewago ge go na le maswao a temošo.
Bušetšang karolo ye e bonalago ya poelo efe goba efe tshepedišong ya methopo ya tlhago.
Tlhabollang bokgoni bja tshepedišo ya methopo ya tlhago. Hlahlang le go hlokomela batho ba ba nepagetšego, go ba kgontšha go rwala boikarabelo bja taolo ya tirišo ya methopo ya tlhago.
Tšea gore dikholego tša go tšwa methopong ya tlhago di tla tliša tshepedišo le taolo ka batho ba segae ka botšona.
Kgolwa gore CBNRM e ra go 'ba bonolo' phethagatšong ya molao.
Diriša mabaka a go ela hloko (go efoga kotsi) bjalo ka lebaka la go se dire selo.
Kgonthišang gore batho ka moka ba na le temogo ya gore ke tema efe ye ba swanetšego go e kgatha matsapeng a le maikarabelo a bona. Swarang dikopano tša nako le nako go kgonthiša gore mang le mang o a tseba ka mokgwa wo a ka bago le kabelo ka gona matsapeng le gore o dira se se kwanetšwego. Thalang molaotheo e sa le ka pela.
Hlomang mekgatlo ya selegae. Gore go be le maikutlo a tiilego a go ba beng bja selegae, mokgatlo wa selegae wa tshepedišo o swanetše go swaragana le taolo gomme o tšee diphetho. Mokgatlo wo o tla hloka theko ya maleba le tlhahlo ye e swanetšego go phethagatša maikarabelo a. Mekgatlo ye e tla hloka tutuetšo le thekgo ye e tšwelago pele. Mabakeng a mangwe, ge go na le mathata a šoro, mekgatlo ye e swanetše go hlongwa leswa. Ka mo go ka kgonegago, dirišang mekgatlo ye e lego gona go ena le go hloma ye meswa. Eupša ebang le tsebo ye e sedimošitšwego mabapi le se, gomme le se ke la šitiša maikemišetšo a CBNRM ge mekgatlo ye meswa e nyakega.
Kgonthišang gore baemedi ke bao ba amogelegago, le gore ga se ba ikgetha. Baemedi ba swanetše go boledišana le dihlopha tše ba di emelago, le go di begela, gomme ba swanetše go fiwa nako ya go dira seo.
Kgonthišang gore go na le moetapele goba 'nkgwete' le sehlopha se se šomago mošomong o mongwe le o mongwe o mogolo goba temeng ya boikarabelo. Godišang dinkgwete tše diswa le baetapele gomme o hlokomele ba ba šetšego ba le gona.
Šomanang le tlhokego ya tekatekano setšhabeng. Lekang go kgotsofatša dihlokwa le tšhireletšego ya lebaka le letelele ya bahloki. Hlomang melao ye e kwalago ya mang le mang go kgonthiša gore batho ka moka ba kgatha tema. Kgonthišang gore mantšu a bahloki le bao ba se nago baemedi, kudukudu a basadi ba ba hlokago a a kwiwa.
Nepo ya gago a e be gore mafelelong o tla neela maatla a mangwe, goba maatla ka moka a maatla a go laela go bao ba dirišago methopo, ge ba se na go ba le tlhahlo ye e nyakegago le mabokgoni. Eupša kgonthišang gore ga go mokgathatema wa gae yo a tlogelwago.
Beang mabaka a a kwalago ao bakgathatema ba swanetšego go a latela pele ba ka hwetša ditokelo tša mabu le tša methopo. Akaretšang mabaka a leanong la tshepedišo goba molaotheong. Hwetšang thekgo ya go tšwa ka ntle ya bothekniki le ya molao ge go nyakega.
Efang batho tšhireletšego le ditokelo tša lebaka le letelele tša methopo le mabu. Batho ba hloka go tseba gore ba eme kae le gore ke sefe se se nyakegago pele ba ka beeletša nako ya bona le tšhelete tshepedišong ya methopo ya bona.
Kgonthišang gore batho ba tseba ka ga ditheo tše dingwe tše di šomago magatong a fapafapanego. Batho ba swanetše go lemoga maanotshepedišo a mmušo le dikwano tša boditšhabatšhaba tšeo di ka ba thušago goba tše di ka huetšago ditiro tša bona. Ba swanetše go kwešiša ka moo dikabelo tša bona di tsenago go šomeng go go phatlaletšego ga CBNRM ka nageng ye, ka Afrika le lefaseng ka bophara.
Nyakang tekatekano maikarabelong le khuetšong ya baetapele ba setšo. Ditšhaba di swanetše go tšea sephetho mabapi le gore dipušo tša setšo di a emelwa.
Hlalošang ditokelo tša selegae tša thoto ka mo go kwalago. Hlalošang gore ke mang yo a nago le ditokelo methopong efe le ka mafelong afe le gore ditokelo tšeo le maikarabelo ke dife.
Akareletšang ditheo tša selegae le tša setšo le mananeo a tsebo ya selegae lenaneong le ka moka. Tsebo ye e sego ya semmušo, go swana le tsebo ya semmušo, e swanetše go lekolwa pele e ka amogelwa ka botlalo. Lekang go kwešiša diphapano tša tumelo le tsebo magareng a bakgathatema ba go fapafapana.
Amogelang gore go hlabolla ditheo tše di kgonago ke lenaneo le le nanyago, le boima le le ka tšeago lebaka la go fihla go mengwaga ye lesome. Lenaneo la mohuta wo le nyaka thekgo ya lebaka le letelele le ye e tšwelago pele. Gantši CBNRM e ama diphetogo tše dikgolwane tša sepolitiki le tša setšo; se se tšea nako.
Dipušo tša selegae di swanetše go hloma dihlophatšhomo tše di šomago tša CBNRM, tšeo di emetšwego ke makala a go fapafapana go akaretšwa le lekala le e sego la mmušo, e le tšeo di swanetšego go ba le boikarabelo bja go beakanya le go tsenywa tirišong ga mathomo ga diprotšeke tša mohuta wa CBNRM legatong la masepala.
Hlomang sehlopha sa thekgo sa bosetšhaba sa CBNRM. Sehlopha se se swanetše go ba le boikarabelo bja go emela CBNRM mananeong a bosetšhaba ao a swaraganego le molao wa tikologo le leanotshepedišo gammogo le go fana ka thekgo ya sethekniki go bašomi ba diprofense le bao ba lego temeng.
Akareletšang dikhoso tša tlhahlo tše di itšego tša CBNRM mananeong tlhahlo a dikgoro le a dipušo tša selegae.
Tšeela godimo ka mo go fetago tekanyo bokgoni bja mekgatlo ya setšhaba bja go phethagatša mešomo ya yona.
Tšeela tlase tekanyo tema ye bohlokwa ya boetapele bja selegae le boemedi.
Tšeela tlase tlhokego ye kgolo ya tlhabollo ye e tšwelago pele ya mekgatlo.
Kwešišang seo se letetšwego le se se hlokwago go matsapa. Eba le pono ye e sekilego mabapi le se batho ba se ketetšego, eupša ebang ba ba lekalekanetšego mabapi le dikholego tše di ka bago gona.
Ebang ba ba lekalekanetšego mabapi le dikholego tše di ka bago gona go tšwa go matsapa afe goba afe. Dirang dinyakišišo tše di tseneletšego tša mabapi le dikgonagalo tša kgwebo ye e beilwego motheong wa methopo ya tlhago.
Beakanyetšang mehuta ye e fapafapanego ya dikholego, mohlala, tša lebaka le lekopana le lebaka le letelele, tše di bonalago le tše di sa bonalego.
Kgonthišang gore dikholego tše di yago thwii go batho ba selegae di bapetšega le ditshenyagalelo ka mokwa wo o holago go badudi ba selegae bao ba babalelago le go sepediša methopo ya tlhago. Kgonthišang gore se se na le mohola go bona gore ba neele naga le nako go CBNRM go ena le go merero ye mengwe.
Go swanetše go ba le mmaraka wa ditšweletšwa tša protšeke.
Hlamang mabokgoni a selegae a tša taolo, tshepedišo ya ditšhelete le kgwebo.
Amogelang gore dikholego tša go tšwa go CBNRM di ka se rarolle mathata ka moka setšhabeng.
Kgonthišang gore go ba le dikholego tša lebaka le lekopana, go tlatša sekgala pele dikholego tše kgolwane di thoma go tšwelela. Diprotšekeng tša CBNRM go fela go nyakega mošomo o mogolo pele go ka ba le dikholego tša kgonthe. Rerišanang le mekgatlo ya thušo ya ditšhelete mabapi le 'ditshenyagalelo tša mošomo' go khupetša ditshenyagalelo tša mathomo tša protšeke.
Bao ba tsenyago kabelo e kgolokgolo ba swanetše go holego go feta ba bangwe.
Tiišeletšang batho dikholego tše dingwe tše e sego tša tšhelete go swana le thekgo le tšhireletšego ya molao ya mafelo kgahlanong le ditšhošetšo tša go tšwa ka ntle, thekgo ya sethekniki, ditšhelete le ya sepolitiki ya ditiro tša batho ba selegae tša tshepedišo, kago ye e tšwelagopele ya bokgoni bja ditšhaba tša selegae, go ba thuša go sepediša mafelo a bona le methopo ka mohola, go kgonagatša ditirelo, phihlelelo ya dikadimo le ditšhelete tše dingwe tša go šoma, thušo mabapi le go rerišana ka ga dikwano le lekala la poraebete.
Thoma CBNRM moo mmaraka wa go tsenya tšhelete o ka se tšweletšwego pele.
Tsoša ditetelo tše di sa kgonagalego mabapi le dikholego.
Tshepa feela thekgo ya lebaka le letelele ya baabi go lokiša dipuku.
Nagana ka ga CBNRM mola go bonala gabotse gore dikgopolo le ditiro tša mokgatlo wa mmušo ga di thekge metheo ya CBNRM.
Tšea gore mabakeng ka moka batho ba selegae ba na le pono ya dikholego tše e sego tša tšhelete ya go swana le ya babeakanyi ba pabalelo mehuteng ya diphedi goba mananeo a thekgano ya diphedi.
Thoma tokišo ye e nago le lebakanyana le le kopana.
Dirang gore lenaneo la maanotshepedišo e be le le akaretšago, le tlwaelanywe, e be le lefetofetogago le mabaka. Amang ditšhaba sekeng sa go thoma thabollong ya maanotshepedišo. Go swanetše go kgonega gore maanotshepedišo a tlwaelanywe le mabaka le gore a beakanywe leswa go ya ka boitemogelo.
Dipampiri tša maanotshepedišo di swanetše go kwešišega gabonolo le go hwetšagala gabonolo. Dirang gore dintlhakgolo di be bonolo.
Hlamang maanotshepedišo ao a phatlaletšego ao akaretšago a bosetšhaba le a diprofense ao a ka fanago ka motheo wo go ka agwago melao ya selegae go wona.
Katološetšang go tsenywa tirišong go legato la tlasetlase la mmušo moo go nago le bokgoni: bahlankedi ba legato la selegae ba swanetše go hlahlwa go fana ka thušo tokišetšong ya ditšhišinyo tša ditšhaba tša diprotšeke.
Kgoro ye nngwe le ye nngwe e swanetše go hlapetša kobamelo ya melao, maanotshepedišo le dikwano tša selegae. Di swanetše go hlapetša gape ka bokgauswi mošomo wa bahlankedi ba dikgoro.
Maanotshepedišo a swanetše go ba le maatla. Dikotlo le dikgalemelo tše dingwe di swanetše go tiišwa ka mo go oketšegago ge melao e hlokomologwa. Dumelelang bahlankedi ba ba lego legatong la tlase go tšea diphetho ka mo ba bonago ka gona ge ba diriša molao. Maemo a mangwe le a mangwe ke ao a fapanego.
Hlamang mabaka a a bonalago go batho ba selegae pele maatla a go laela a methopo ya tlhago a ka rolelwa go bona. Tše di akaretša go ba le bolaodi bjo bo kgethilwego bja tshepedišo, go hloma mokgatlo wa semolao wa go swana le Traste, Mokgatlo wa Thoto ye e Kopanetšwego goba khamphani ya Karolo ya 21, go laetša bokgoni bja minimamo bja tshepedišo, go hloma lenaneo la tlhapetšo. Kgonagatšang go ba gona ga thekgo ya bothekniki ya go tšwa ka ntle go thuša ditšhaba gore di hlome se.
Hlomang sekhwama sa CBNRM sa tlhahlo go tšwela pele ka go hlabolla mabokgoni a badiriši ba selegae a go sepediša methopo ya bona le ya bakgathatema ba bangwe ba selegae, go akaretšwa dipušo tša bommasepala, go dula e le karolo ya lenaneo le.
Hlahlamollang mapheko magareng a mekgatlo goba le hlome matšibogo a go tshela mapheko ao. Mokgatlo o mongwe le o mongwe o swanetše go hlaloša boikarabelo bja wona tirišong ye e kopantšwego ya mabu, gomme o kwešišege mabapi le ka mo o ilego go phethagatša boikarabelo bja wona. Mekgatlo e swanetše go hloma dikgoba tše di kgethegilego tša CBNRM magatong a go fapafapana, gomme e fane ka tlhahlo ya maleba le thekgo ya ditšhelete mabapi le se. Dihlophatšhomo tša mekgatlo ya go fapafapana ya CBNRM di swanetše go hlongwa magatong a bosetšhaba le a diprofense.
Nyakang thekgo ya CBNRM magatong a bolaodi bja bosiniara lelegatong la sepolitiki mmušong le lekaleng la poraebete. Go bohlokwa gore go dirišwe maano a go ganetša twantšho ya bahlankedi ba bangwe ya maikemišetšo a pono le a maanotshepedišo a CBNRM. Ntle le thekgo ya go tšwa godimo, go ba thata le go feta go fenya mapheko a magolo ao a thibelago diphetogo.
Hwetšang tshedimošo ye e lokilego pele le ka saena dikwano tša semmušo. Kgonagalo ya tša ikonomi le tikologo ya dikwano tša go abelana dipoelo, tshepedišo ya mohlakanelwa le phetišetšo ya mabu le dithoto tše dingwe, e swanetše go ba dilo tše di sa belaetšego.
Šupang maanotshepedišo ao a kgontšhago ditšhaba go godiša dikholego tša tšona tša ditšhelete go tšwa go CBNRM. Kgonthišang gore tše di a obamelwa.
Fanang ka ditsela tša tlhahlo tša intaseteri tša go fihlelela ditšweletšwa tša diphedi tša go fapafapana, ka go dirišana le ditšhaba tša selegae. Šomang ka bokgauswi le dikgao tše di lego gona tše di kgonagatšago dikgwebo tša setšhaba.
Tsepamela kudu peakanyong ya kgato-ka-kgato le tshepedišo ya protšeke. Lenaneo leo le beilwego ka kakaretšo ke lona le le nyakegago, e le leo le nago le dikarolwana tše di fetofetoga kudu go ya ka seemo.
Katanela go swana: mehlala ya tlhahlo e swanetše go hwetša tekatekano magareng a go lokišetša go fetofetogale go kgonthiša gore go na le seemo seo se amogelwago ke bohle, melao ye e amogelwago ke bohle le mareo ao a amogelwago ke bohle.
Bona diprotšeke e le tše di ikemetšego ka botšona, e le tšeo go katanelwago tšona. Go kaone go di bona e le dikarolwana tša lenaneo la CBNRM le le tšwelago pele le le kopantšwego magatong a setereke, profense le bosetšhaba.
Kgonthišang gore boleng bja maemo a godimo le kgonagatšo e 'bonolo' di a hwetšagala. Se ga se a swanela go bagona feela magatong a mathomo a matsapa, eupša le lebakeng le letelele. Kgonagatšo e ka ba gona ka 'modirišane' yo a ikemišeditšego ka sebopego sa Mokgatlo wo e sego wa Mmušo, moeletši goba kgoro ya mmušo.
Tlhabollang sebopego sa selegae sa bokamoso. Morago ga moo kwanang ka lenaneo leo le thekgwago ke bakgathatema ka moka, go šomela pono ye.
Dirang sebaka sa gore go hlabollwe tshepano magareng a bakgathatema ka moka.
Dulang le gomaretše lenaneo le, gomme le itlwaelanye le mokgwa le botebo bja thušo ya bona ge matsapa a fetoga.
Hlokomelang gore batho ba ba sa kgonego go bala le go ngwala, e ba karolo ya lenaneo le. Se se ka fihelelwa ka mekgwa ye e sa hlokeng go bala le go ngwala, go swana le Go Ithuta ka go Kgatha Tema le Tiro, goba Temogo ya Selegae ya go Kgatha Tema.
Diriša dithušapono tše dintši ka mo go ka kgonegago. Mebepe, divideo, diswantšho le maeto a go iponela ke tša mohola go bakgathatema ka moka, sego feela batho ba ba sa kgonego go bala le go ngwala.
Išang tlhokomelo ye kgolo kudu go diphaphano tša maleme le ditšo magareng a bakgathatema. Bakgathatema ba go fapafapana ba swanetše go ikwa ba lokologile go ka ntšha maikutlo a bona ka dika tša bona tša polelo, gomme mabakeng a mantši, se se tla hloka phetolelo.
Efogang 'melaetša' ye e ka tlago ka kgopolo ya gore batho ba bangwe goba dihlopha tše dingwe, di ka godimo ga tše dingwe. Se se akaetša leina la matsapa, dithaetlele tše di fiwago dinkgwete tša go fapafapana, le dika tša go bontšha tirelo, go swana le go fana ka mafelo a go dula, dijo le peakanyo ya go lokišetša go ja, diaparo tše di aparwago ke bakgonagatši le bahlankedi, ditlhaloso ka mmele, le dinamelwa tše di dirišwago.
Hlohleletšang bakgonagatši gore e be 'bommaditsela'le gore e be bahlahli.
Efang batho ba selegae sebaka sa go kgonagatša mananeo a selegae a go swana le dikopano tša dikomiti tša tlasana le dihloiphatšhomo.
Swarelelang mararankodi a tirišano le bakgonagatši ba ba šomago ka mafelong a mangwe. Mathata a go swana gantši a itemogelwa mafelong a go fapafapana.
Lemogang gore go bolelwa feela ga go kgatha tema, go tla tsoša ditetelo tša batho. Se ga se efogege, gomme se swanetše go sepedišwa go tloga mathomo. Dikhoso tša tlhahlo gantši di tsoša ditetelo tša go hwetšwa ga mešomo.
Itokišetšeng go dula le amegile lebaka le letelele.
Kgoboketša 'ditšhaba' go tee, se gantši se lebiša dithulanong. Ditšhaba di itlhalosa le go itlhalosa leswa mabakeng ka moka, gomme ditšhaba ka moka di na le dikgao tša tlasana tše di nago le dihlokwa tša go fapafapana le ditlhologelo.
Fetišetša bakgonagatši ba ba nago le mabokgoni ka pela ge ba se na go tšweletša dipoelo.
Senya boetapele bja Selegae ka kgonagatšo e maatla kudu ya go tšwa ka ntle.
Letelang gore ka phetišetšo efe goba efe ya maatla go na le kotsi ya gore go tla ba le sehlopha se sengwe sa batho ba maemo, ba ba tla dirišago maatla a go ikhola, se se ka direga magarenga balekgotla ba mmušo wa selegae, goba legatong la setšhaba ka dikomiting-phethiši tša mekgatlo ya setšhaba.
Agang mekgwa ya go šomana le go ipha maatla ka go molaotheo wa mekgatlo ye e fapafapanego ya tshepedišo.
Šupang baetapele ba ba fapafapanego ba go dira mešomo ye e fapafapanego. Se se phatlalatša mošomo wa boetapele le go lekalekanya maatla.
Kgonthišang gore baemedi ba setšhaba ke ba ba amogelegago le gore ga se ba ipea. Tsenyang ka go molaotheo wa mokgatlo wa tshepedišo senyakwa sa gore baemedi ba swanetše go boledišana le dihlopha tše ba di emelago. Baemedi ba swanetše go fiwa nako ya go dira seo.
Tšweletšang molokoloko wo o phatlaletšego wa baemedi. Mekgatlo ya selegae e swanetše go re ka mo go lekanego e emele go fapafapana ga batho ba selegae le dihlopha, gomme e swanetše go ela hloko diphapano ka setšhabeng se se itšego gammogo le diphapano magareng a tšona.
Šomanang le dithulano tša dikgahlegelo gomme le šome ka go lebelela dinyakwa le dihlokwa setšhabeng. Kgonthišang gore bakgathatema ba tseba maikemišetšo a bona le dinepo.
Efang batho ba selegae ditokelo tše maatla tša molao tša methopo, gore ba diriše molao go šireletša methopo ya bona kgahlanong le batšwantle.
Hlokomelang borakgwebo ba ba sa tshepegego. Sehlopha se, se bopega ka gare le ka ntle ga setšhaba, gomme se laeditšwe bjalo ka seo se tlišago tšhošetšo e šoro tshepedišong ya methopo legatong la setšhaba. Batho ba ba na le mokgwa wa go ba le maatla, gantši ba hlokomologa melao ya selegae le mekgwa ya taolo, gomme gantši ba ka nyatša mešomo ya ditheo tša setšhaba.
Kgoboketšang tshedimošo ye e tseneletšego ya histori, go kwešiša dikatano tša maatla tša mabaka a fetilego le tša bjale le dihistori tša sepolitiki le tša setšo.
La letela "go loka" goba boteego ditšhaba tša ka magaeng go feta go sehlopha sefe goba sefe se sengwe.
Tšea mahlakore phatlalatša dikatanong tša maatla, ditlamo tša selegae di ka fetoga ka pela.
La gogwa ke lethabo la botee le kholofelo ya legato la mathomo.
Nepang go arolelana taolo le boikarabelo. Go dira diphetho ka go kgatha tema le tholelo ya maatla a taelo motheo wa CBNRM, go re go 'tlogela' le go neela maatla a taelo. Se gantši se iša dipoelong tše di bego di sa letelwa goba di sa ikemišetšwa. Tše ga se gore di mpe go feta maikemišetšo a botšong, eupša di ka tšweletša tlhohlo ye kgolwane go bao batlwaetšego go laola maemo.
Sekasekang le hlapetše mabakeng ka moka. Tshekatsheko e swanetše go bonwa e le karolo ye e ka se aroganywego le lenaneo le ka moka. Go swanetše go dirwa dinyakišišo tša maleba tša tšhomego pele go ka thongwa ka matsapa afe goba afe, gomme mananeo ao a kwalago a 'tshekatsheko' a swanetše go akaretšwa tlhamong ya matsapa afe goba afe CBNRM. Mokgwa wo o swanetše go ba wa go 'kgatha tema' o ame mang le mang le gona e be wa 'tshedimošo' go sedimoša ka diphetogo lenaneong.
Boledišanang pepeneneng, ka mo go kwalago le gantši, gomme le swarelele se lenaneong ka moka. Go swanetše go bulwa ditsela tša semmušo tša dipoledišano mathomong, gomme go swanetše go ba le sebaka sa dikopano tše di oketšegilego tša go se be tša semmušo.
Ikemišetšeng go fetogafetoga le maemo le go swanelana le maemo ao a fetogago. Itokišetšeng ditiragalo tše le sa di letelago le dimakatšo tše le ka se kgonego go di laola ka mo go nyakegago.
Tlogang le šoma ka boprofešonale le ka maikemišetšo mabakeng ka moka. Se se swanetše go katološetšwa mererong ka moka, go akaretšwa go tla dikopanong ka palo ye e tletšego le go sepedišana le mananeo a mangwe ao a kwanetšwego a boitshwaro, go tlišwa ga dipego, go fana ka thekgo ye e nyakegago le ye e kwanetšwego, le tshekatsheko ya mešomo ya batho le maikarabelo.
Elang hloko maikemišetšo a botho. CBNRM e ka ga batho le methopo ya tlhago. Batho ka moka ba na le maatla le mabofokodi, dikholofelo le maikemišetšo, dihlokwa le dinyakwa. Go tliša batho ba bantši ba ba fapafapanego felo gotee gore ba tle ba šomele nepo e tee e tloga e le tlhohlo e kgolo, gomme ga go bonolo. Matsapa ka moka, kudukudu ao a amago thekgo ya ditšhelete le kgonagalo ya go tsenya tšhelete, a tsenya batho tekong ya go tšweletša dikgahlegelo tša bona. CBNRM ga se yaswanela go ba sedirišwa sa go tšweletša dikgahlegelo tša botho goba tša sepolitiki, tša batho goba tša dihlopha lekaleng lefe goba lefe.
Ebang pelotelele go feta ka mo go tlwaelegilego. Letelang gore tshepedišo ya go kgatha tema ya methopo ya tlhago e ile go ba lenaneo le le nanyago, le le oketšegago. Baabi le mekgatlo ya mmušo, ba swanetše go amogela gore lenaneo la go hlaloša le go ngwadiša mekgatlo ya setšhaba, le go hlabolla ditheo tše di nago le bokgoni ke lenaneo le le nanyago, le boima, le le ka tšeago lebaka la mengwaga ye lesome, leo le nyakago boikemišetšo bja nako e telele le thekgo ye e tšwelago pele.
Hlomphang ditumelo tša selegae. Elang hloko histori, bodumedi le diphaphano tša ditlwaedi le ditšo, gomme le se ke la letela gore batho ba selegae ba tla dula ba beakanya maano a go šoma le go bea mabaka ka kgopolo ya batho ba bodikela. Kwešišang mananeo a selegae a boitshwaro, gomme le naganele mekgatlo ya pušo ya selegae le ya setšo moo go lego maleba. Hlomphang mananeo a tshepedišo a selegae le a setšo, eupša mabakeng ka moka le kgonthiše gore a lekotšwe.
Agang tshepano gomme le šome ka maatla go e swarelela.
Godišang dinkgwete, baetapele, baemedi le bahlokomedi ba mananeo, ditheo, mananeo a diphedi, dikgopolo le tsebo ye e amanago le CBNRM. Phatlalatšang boikarabelo gomme le dire sekgoba sa gore baetapele ba ba tšwelelago ba iponagatše.
Hlokomelang le go šireletša methopo ya tlhago. Ge e ka fela go ka se sa ba le CBNRM. Hwetšang lenaneo la boitshwaro le leano la tshepedišo leo le thekgwago ke mang le mang. Šomang le badirišani ba bangwe go hlabolla leano le le kwagalago la tshepedišo ya methopo. Kgoboketšang kwešišo ya batho le tsebo ya methopo le tshedimošo ya go tšwa go badirišani go thala leano le le kwagalago le le le šomišegago. Akareletšang lenaneong le, melao yeo e kwanetšwego ka ga tirišo ya methopo. Akareletšang gape le leano la go hlapetša tirišo le seemo sa methopo. Le swanetše go amega dintlheng ka moka tša tlhabollo le go tsenywa tirišong ga leano le, le tlhapetšong.
Šomang le batho ba bantši ka mo go ka kgonegago. Go bohlokwa gore mantšu ka moka a kwiwe le go hlomphiwa magatong ka moka. Kudukudu dihlopha le batho bao ba se nago khuetšo ye e bonalago ba swanetše go tutueletšwa gore ba tliše dikgopolo tša bona. Hlokomelang dihlopha tše maatla le batho bao ba ka lekago go diriša matsapa a bona go ikhola. Go tloga go le bohlokwa go kgonthiša gore ke bomang ba ba amegilego tirišong ya methopo ya tlhago. Kabelo ya bona e tla ba bohlokwa, gomme dikgahegelo tša bona di swanetše go emelwa gabotse.
Dirišang mokgatlo o maatla le wo o nago le boemedi bja kgonthe go swana le komiti go emela batho ba selegae. Ge setheo se maatla go swana le Traste ya Tlhabollo, seo se laeditšego gore se šoma gabotse, se šetše se le gona, gona dirišang sona. Ge se se gona, kgethang batho ba ba tshepagalago, ba mafolofolo le ba ba nago le boikemišetšo go tšwa makaleng a a fapafapanego setšhabeng go eta lenaneo pele legatong la setšhaba.
Kwešišegang kudu mabapi le seo se letetšwego le se se hlokegago matsapeng a. Hlomang pono ye e sekilego ya seo se letetšwego, eupša ebang ba ba lekanetšego mabapi le dikholego tše di ka bago gona. Kgonthišang gore badirišani ka moka ba go tšwa ka ntle ba kwešiša le go amogela pono ye. Hlokomela gore dikgopolo tša lena ga di hlokomologwe goba tša gatakelwa ke badirišani ba bangwe.
Lemogang gore go na le mehuta ye e fapafapanego ya dikholego, le gore tše dingwe ke tša lebaka le lekopana, mola tše dingwe e le tša lebaka le letelele. Ka tlhago batho ba bantši ba tla ba le kgahlegelo ya go hwetša dikholego tša ditšhelete ka mokgwa wa thwii, e sa le ka pela. Dikholego tše dingwe tše di sa bonalego gabonolo di ka akaretša: tikologo ye kaone yeo go ka phelwago go yona, tlhabollo ya mabokgoni ka go dira le ka go ithuta, tirišano ka gare ga setšhaba, le ba bangwe, le dibaka tše di kaonefaditšwego tša tša go iphediša. Dikholego tše di ka tlago ka theko ya mmušo, moabi goba ya Mekgatlo ye e sego ya Mmušo di akaretša tšhireletšego ya lebaka le letelele le ditokelo tša mohlodi le naga, tšhireletšo kgahlanong le ditšhošego tša go tšwa ka ntle, phihlelelo ya dikadimo le thušo ditherišanong le lekala la poraebete. Boledišanang go hwetša tše gomme le kgonthiše gore di hlaloswa gabotse go mang le mang mathomong a protšeke.
Amogelang gore dipoelo tša go tšwa go CBNRM di ka se rarolle mathata ka moka setšhabeng. CBNRM e ka fana feela ka dibaka tše di sego kae tša go thuša batho gore ba kgotsofatše dihlokwa tša bona. E swanetše go bonwa bjalo ka yeo e tlaleletšago mekgwa ye mengwe yeo maloko a setšhaba a itirelago tša go iphediša ka yona. Batho ba swanetše go tutueletšwa go tšwela pele ka ditiro tša bona tše di fapafapanego, e sego go ithekga ka botlalo dikholegong tša CBNRM.
Bao ba tsenyago kabelo ye kgolokgolo ba swanetše go holega go feta ba bangwe. Bao ba tla lobago kudukudu ka lebaka la ka moo CBNRM e fetošago mokgwa wa bona wa go diriša methopo, ba swanetše go thekgwa gore ba hlabolle mešomo ye mengwe ya go tsenya tšhelete. Ba ka amogela le phumolameokgo mohlomongwe ka go thwalwa protšekeng. Ge setšhaba ka moka se ile go amega, setšhaba ka moka se swanetše go holega. Batho ba bangwe ba tla dula ba holega go feta ba bangwe, gantši ka ge ba ka be ba thwetšwe ka mokgwa wo mongwe. Maloko a setšhaba ao a ntšhago setseka se segologolo lenaneong le, ba swanetše go letela go holega go feta ba bangwe. Se se swanetše go rerišanwa le go kwanelwa go tloga mathomong, ka se ka tsoša dithulano ge se ka tlogelwa go fihla moragonyana.
Letelang gore go tla ba le go se iketle le dithulano. Sehlopheng se sengwe le se sengwe sa batho, kudukudu moo go amegago tšhelete, goba moo go hlongwago ditsela tša go laola mokgwa wo ka wona batho ba dirišago methopo, go tla tšwelela dithulano. Itokišetšeng se, gomme le ikemišetše go šomana le sona pele seemo se šorofala. Se se thuša go dira gore dipoledišano di dule di lokile gomme di bulegile, le go dumelela batho go ntšha ditlhobaelo tša bona le dipelaelo. Tše di swanetše go rerišanwa mabakeng ka moka phatlalatša le go arabelwa ka mekgwa ya maleba.
Kgonthiša gore mang le mang o na le bonnete bja gore ke tema efe ye a swanetšego go e kgatha matsapeng a, le gore maikarabelo a gagwe ke afe. Swarang dikopano nako le nako go kgonthiša gore mang le mang o tseba ka mo a swanetšego go tsenya setseka matsapeng le go dira seo se kwanetšwego. Thalang molaotheo le dikwano tša ditšhupetšo tša maikarabelo a go fapafapana e sa le ka pela.
Ikopanyeng ka bokgauswi le setšhaba le badirišani ba ka ntle. Go swanetše go ba le dikgokagano tše dibotse magareng a batho ka moka ba ba amegago mabakeng ka moka. Godimo ga dikopano tše dingwe tša semmušo, baemedi ba bagolo ba setšhaba ba swanetše go hwetšagala gabonolo go maloko a mangwe a setšhaba le go badirišani. Se se tla thuša go šomana le mathata goba ditiragalo tše diswa ge di eba gona.
Amogelang gore go tla tšea nako gore dikholego tše dikgolo di tšwelele. Diprotšekeng tša CBNRM, gantši go nyakega mošomo o mogolo pele ga gore go be le dikholego tša kgonthe. Mošomo o bohlokwa wa baemedi ba setšhaba ke go dira gore setšhaba se dule se hlohleleditšwe ebile se amegile mola go se na dikholego tša ditšhelete. Kgabagareng, rerišanang le mmušo le badirišani ba bangwe gore go be le dikholego tša ka pejana.
Kgonthiša gore batho ba lemoga ka moo mabu a bona le methopo di tsenago maanotshepedišong a bosetšhaba le a boditšhabatšhaba. Nyakang thušu ya badirišani le ya mekgatlo ye e le thekgago go fihlelela se. Batho ba swanetše go lemoga le maano a mmušo mabapi le methopo ya tlhagole tirišo ya yona le tshepedišo. Batho ba swanetše go kwešiša ka moo dikabelo tša bona di tsenago tshepedišong ye e phatlaletšego ya CBNRM ka nageng ye, ka Afrika le lefaseng ka bophara.
Dirang gore dikgopolo tša lenao di dule di bulegile gomme le godiše go fapafapana magatong ka moka. Molokoloko wa methopo ye e ka dirišwago, mehuta ye e fapafapanego ya mešomo ye e nago le kabelo go CBNRM le methopo e mentši ye e fapafapanego ya letseno la lapa, di thuša setšhaba go kgotlelela. Mabaka a, a ba thuša gape go ikemiša leswa morago ga diphetogo tša sepolitiki, ikonomi le tša tikologo, ka ge ba sa holofela mohlodi o tee.
Sepedišang le go hlapetša methopo ya tlhago ka kelohloko. 'Motheo wa methopo ya tlhago' ke wona motheo wa go aga CBNRM. Ge motheo wo o ka senywa, go ka se sa ba le kgetho ya go diriša CBNRM. Hwetšang tshedimošo ye e tshepegago mabapi le mekgwa ya go diriša mohlodi go dirišwa eng, e dirišetšwa eng, e dirišwa ke mang, e dirišwa ga kaakang le gona e dirišwa ga kae le bokgoni bja tšweletšo bja tikologo pele le ka tsenela dikwano tša semmušo. Bušetšang karolo ye e bonalago ya maleba ya poelo efe goba efe go tshepedišo ya methopo ya tlhago. Boitemogelo bo laeditše gore dipersente tše 10 go ya go tše 20 tša poelo gantši ke tšona di lokilego. Go re ke bokae go tla ya le mabaka.
Hlamang mekgatlo ya selegae. Gore go be le maikutlo a maatla a go ba beng ba tša selegae, mokgatlo wa tshepedišo ya selegae o swanetše go swaragana le tša taolo gomme o tšee diphetho. Ka mo go ka kgonegago, dirišang mekgatlo ye e lego gona go ena le go hlama ye meswa. Eupša dirang diphetho go ya ka tsebo mabapi le se, gomme le se ke la tshwenyana le maikemišetšo a CBNRM ge go nyakega mekgatlo ye meswa. Mokgatlo wo o tla hloka thekgo ya maleba le gantši, tlhahlo ya maleba gore o phethagatše maikarabelo a. O tla swanela go hlokomelwa ka mo go sa kgaotšego. Hlokomela gore kago ya bokgoni, mabakeng ka moka, ke lenaneo la lebaka le le telele.
Kgonthišang gore CBNRM e tšweletša dipoelo tša kgonthe, bjale le moragonyana, go batho ba selegae. Kgonthišang gore dikholego tša thwii go batho ba selegae di bapetšega ka mokgwa wo o holago le ditshenyagalelo tša selegae tša go babalela le go sepediša methopo ya tlhago. Batho ba selegae ba dula ba swaregile, gomme go na le tlhaelelo ya mabu. Ba ka se beeletše nako, mabu le methopo ye mengwe go CBNRM ntle le ge go na dikholego tše di swanago tše di bonalago gabotse le tše di tlago thwii. Kgonthišang gore go na le mmaraka wa diphahlo tše di tšweletšwago goba ditirelo tše di abjago go tšwa go CBNRM. Hlabolla leano la kgwebo le le sekilego la protšeke ye. Leano le le swanetše go hlokomela le merero ya kgonthišo ya boleng, le kabo ye e sa kgaotšego goba ye e tlago ka dihla tše di itšego.
Letelang gore go tla ba le go fapafapana go gogolo lebakeng le lengwe le le lengwe, gomme le sepediše seemo se sengwe le se sengwe ka mokgwa wo o swanelago sona feela. Hlomang melao ya selegae, mananeo a boitshwaro le 'mekgwa ya go dira,' ka go ithuta ka go se kgaotše, le go tlwaelanya. Eupša lemogang maanotshepedišo a bosetšhaba, a diprofense le a selegae le maano a go šoma, gomme le a diriše ka mokgwa wo le tla holegago. Ga go na molao wo o sa fetogego go CBNRM. Dirišang dithuto tše le ithutilego tšona maitemogelong a go feta, gomme le hlapetše nako le nako.
Beakanyang leano la tshepedišo. Thoma ka leano la motheo leo le tšweleditšwego gae, sehlopha sa melao, goba molaotheo, gomme le age godimo ga lona. Hwetšang keletšo ya go tšwa go ditsebi, eupša kgonthišang gore leano leo le kgotsofatša dihlokwa tša selegae.
Dirišang bakgonagatši ba ba nago le bokgoni le bathekgi ba bangwe le baeletši ba le ba ba tshepago lebakeng ka moka la mošomo. Nepo e nyakegago ke gore matsapa a CBNRM e be ao a tšweletšegago pele ntle le bakgonagatši ba go tšwa ka ntle, eupša se se ka tšea lebaka le letelele kudu. Mabakeng a mangwe, ditirelo tše di kgethegilego tša go swana le tša papatšo di ka abja mabakeng ka moka ke modirišane wa go tšwa ka ntle. Se se diragala maemong a mantši a kgwebo.
Kgonthišang gore batho ba ba nepagetšego ba amega go CBNRM. Amang batho bao ba nago le mabokgoni, mafolofolo le go naganela, bao ba ikopanyago le ba bangwe gabonolo. Mokgathatema yo mongwe le yo mongwe ditšhaba, bakgathatema ba mmušo, bathekgi o swanetše go hloma 'nkgwete' ye e ikemišeditšego mošomong o mongwe le o mongwe o mogolo goba kgatong. Oketšang mohodi wa boetapele ka go fa batho ba ba se nago boitemogelo maikarabelo, gomme le ba fe thekgo ye e lekanego le tlhokomelo.
Letelang dithulano le dikgakgano tša go baka maatla, gomme le beakanyetše tše, pele di direga. Dikgakgano tša selegae tša go baka maatla di tšwelela ge feela go ena le dikholego tše di bonalago, gomme ditšhaba di sa teefatšwa ka botlalo. Šomanang le dithulano e sa le ka pela.
Dirang bothušani le badirišani ba ka ntle gomme le šome ka maatla go bo swarelela. Šomang le mekgatlo ye mengwe mmušong le lekaleng la poraebete, gomme le e direle sebaka. Kgonthišang gore le yona e holega ka go dirišana le lena, eupša lemogang gore se se ka thoma mathata a maswa. Ge badirišani ba ka ntle dihlopha tša boraro ba amegile dintlheng tša motheo tša lenaneo, go swana le go buna methopo, šomang ka bokgauswi le bona go sepediša le go hlapetša ditiro tša bona.
Dirang ditekanyetšo ka mokgwa wo o lekalekanego. Go nyakega nako ye e oketšegilego le tšhelete go dirang gore go kgatha tema le go dirišana di šome. Bosepediši bja mohlakanelwa bo bitša tšhelete ya godingwana, le gona bo tšea nako ye telele go feta bolaodi bjo bo tlwaelegilego, eupša bo na le dipoelo kutšwana mafelelong. Kholego e kgolo ke gore bolaodi bja mohlakanelwa bo fana ka dipono tša go fapafapana le gona bo thuša ka go kopanywa ga ga dintlha tše dintši tša CBNRM.
Ebang bao ba se nago bosephiri gomme le tshepagale. Dirišang nako ye ntši le ditherišanong, gomme le leke go fihlelela dikwano tše di tshepagalago. Eupša le se ke la ba le maikutlo a go hlokomologa seo se ka bakwago ke dihlopha tše di nago le dikgahlegelo tša tšona. Boledišanang ka maikemišetšo a lena, maano le mekgwa ya go šoma gantši, le kamo go kwalago, le mang le mang go tloga mathomong. Hlohleletšang go bulelana sa mafahleng, go botšišana le go naganišana mabakeng ka moka. Kgonthišang gore maikutlo a go tšwa dihlopheng ka moka a kopanyeletšwa dipeakanyong tša ka moso.
Dira gore lenaneo la leanotshepedišo e be leo le akaretšago, le tlwelanywe gomme le fetofetoge go ya le mabaka. Ama ditšhaba legatong la mathomo la tlhabollo ya leanotshepedišo. Dira matsapa a a kgethegilego go akareletša tsebo ye e netefaditšwego ya selegae le ya setšo ka go maanotshepedišo mo go lebo maleba. Go swanetše go kgonagala gore maanotshepedišo a tlwaelanywe le go kaonafatšwa go ya ka boitemogelo.
Dipampiri tša maanotshepedišo di swanetše go kwešišega gabonolo le go hwetšagala gabonolo. Dira gore dikarolo tše bohlokwa di be bonolo. Efoga mantšu a bothata le ditaelo tše di raraganego.
Hlamang maanotshepedišo a a phatlaletšego, ao a akaretšago, a bosetšhaba le a diprofense ao a swanetšego go fana ka motheo wo go wona go agiwago melao ya selegae. Kgokaganyang melaotshepedišo ya selegae le lenaneo la IDP, gomme o ame dipušo tša selegae. Dipušo tša selegae le kudukudu lenaneo la IDP, di fana ka motheo wa kopanyeletšo legatong la selegae. Morago ga se tlogelang sekgoba sa gore batho ba selegae ba itirele melawana ya bona, ka go diriša tsebo ya tša selegae le ditlwaelo.
Nepišang gore mafelelong le rolele maatla a go laela go badiriši ba methopo, ge ba se na go ba le tlhahlo ye e nyakegago le mabokgoni. Efang batho tšhireletšego ya lebaka le letelele le ditokelo tša methopo le tša naga. Batho ba hloka go tseba gore ba eme kae le gore go nyakega eng pele ba ka beeletša nako ya bona le tšhelete tshepedišong ya methopo ya bona.
Akaretšang bakgathatema ka moka ba selegae bao ba ka huetšago lenaneo le, goba bao ba angwago ke lenaneo le. Amogelang mošomo wa baetapele ba setšo ka mafelong ao ba nago le khuetšo.
Kgoro ye nngwe le ye nngwe e swanetše go hlapetša kobamelo ya melao, maanotshepedišo le dikwano tša selegae. Di swanetše go hlapetša gape le mošomo wa bahlankedi ba dikgoro ka bokgauswi.
Maanotshepedišo a swanetše go ba le maatla. Dikotlo le dikgalemelo tše dingwe di swanetše go thatafatšwa ka mo go oketšegago ge melawana e hlokomologwa. Dumelela gore bahlankedi ba tlasana ba diriše dikgopolo tša bona ge ba diriša molao. Amogela gore seemo se sengwe le se sengwe se fapane le tše dingwe.
Hlamang mabaka a a sekilego a batho ba selegae pele ga gore maatla a go laela ka ga methopo ya tlhago a ka rolelwa go bona. Tše di akaretša go ba le pušo ye e kgethilwego ya tshepedišo, go hloma mokgatlo wa molao wa go swana le Traste ya, Mokgatlo wa Thoto ya Mohlakanelwa, goba khamphani ya Karolo ya 21; go laetša kelo ya minimamo ya bokgoni bja tshepedišo le go ba le lenaneo la tlhapetšo. Dirang tokišetšo ya gore go be le thekgo ya sethekniki ya go tšwa ka ntle go dira gore ditšhaba di kgone go hloma se.
Agang bokgoni. Hlomang sekhwama sa tlhahlo sa CBNRM, go hlabolla mabokgoni a badiriši ka go se kgaotše gore ba kgone go sepediša mehodi ya bona ya tlhago, le ya bakgathatema ba bangwe ba selegae, go akaretšwa dipušo tša bommasepala, gore e be karolo ya lenaneo le.
Hlahlamollang mapheko magareng a mekgatlo, goba le age matšibogo a go feta ka godimo ga mapheko ao. Mokgatlo o mongwe le o mongwe o swanetše go hlaloša tema ya wona tirišong ye e kopanyeditšwego ya mabu le gona o kwagale mabapi le ka mo o ilego go kgatha tema ya wona. Mekgatlo e swanetše go hloma dikgoba tše e sego tša mehleng tša CBNRM magatong a go fapafapana, gomme e fane ka tlhahlo ya maleba le thekgo ya ditšhelete go tšona. Dihlophatšhomo tše di dirišanago mekgatlong ya go fapafapana ya CBNRM, di swanetše go hlongwa magatong a bosetšhaba le a diprofense.
Hwetšang tshedimošo ye e lokilego pele le saena dikwano tša semmušo. Kgonagalo ya tša ikonomi le ya tikologo ya go abelana dikholego, bolaodi bja mohlakanelwa le phetišetšo ya mabu le dithoto tše dingwe e swanetše go ba tšeo di sa belaetšego.
Dirang gore go be bonolo go ditšhaba go hwetša dikholego tša ditšhelete go tšwa go CBNRM. Mehlaka e akaretša go dumelela phetišetšo ya dithoto tše di ka rekišwago go ditšhaba, go dumelela diphomete goba dilaesense go rekišetšwa dihlopha tša boraro bjalo ka modirišane wa lekala la poraebete, mabakeng a mangwe; go nolofatša taolo ya ditšhelete go dihlopha tše dingwe kudukudu tšeo di sa tsebego Seisemane.
Tiišeletšang batho dikholego tše dingwe tše e sego tša ditšhelete, go swana le thekgo le tšhireletšo ya molao ya mafelo kgahlanong le ditšhošetšo tša go tšwa ka ntle, thekgo ya sethekniki, ditšhelete le ya sepolitiki ya ditiro tša batho ba selegae tša tshepedišo ya bona, kago ya bokgoni ye e tšwelago pele ya ditšhaba tša selegae go di thuša go sepediša ditikologo tša bona le methopo ka bokgoni, ditirelo tša kgonagatšo; phihlelelo ya dikadimole ditšhelete tše dingwe tša go šoma, tlhušo ya go boledišana ka ga dikwano le mekgatlo ya poraebete.
Mokgwa wo CBNRM e 'šomago' ka gona, le diploko tša yona tše di fapafapanego tša go e aga di ka nolofatšwa ka sethalwa (Seswantšho 1).
Ploko ye kgolo ya go aga ya CBNRM ke la mananeo a thekgano ya diphedi le batho (lepokisi la 1 go Seswantšho sa 1). Diploko tše dingwe tša motheo tša go aga ke: ditheo tša selegae (ke gore mananeo a boitshwaro, melao); mabokgoni le bokgoni bja kakaretšo bja bakgathatema ka moka e swanetše go ba karolo ya CBNRM, le didirišwa tše bohlokwa le ditlabakelo tšeo go 'dirwago mošomo' ka tšona. Tše ke ditsenywa tša CBNRM tšeo di fepago mananeo a CBNRM.
Mananeo a CBNRM a huetšwa ke mabaka a mararo: ditiragalo tša ka ntle, ('dilo tše di diragalago go tšwa ka ntle') go swana le mafula, dikomelelo, le dimakatšo tša sepolitiki (Lepokisi la II go Seswantšho sa 1), ditsenatseno tša go tšwa ka ntle, go swana le maanotshepedišo, dikabelo, ditherisano, le tirišo ya molao (Lepokisi la IV go Seswantšho sa 1) le ditiro tša tshepedišo ya selegae le maano a go šoma - dilo tšeo batho ba selegae ba di dirago ka methopo ya tlhago. (Lepokisi la III go Seswantšho sa 1).
Dintšhwa (dilo tše di tšweletšwago) go tšwa go CBNRM ke mohlala, lehumo, tšhireletšego ye kgolwane ya methopo, thuto ye kaone, maatlafatšo, tša go iphediša tše di kaonefaditšwego le tshwaragano ya thekgano ya diphedi ye e kaonefaditšwego. (Lepokisi la V go Seswantšho sa 1). Dikarolo tše tša go fapafapana di a dirišana mabakeng ka moka. Maatla a tšona le mabofokodi a tšona le bontši bja tšona le boleng bja tšona di dula di fapane. Ka lebaka la se, dintšhwa le tšona di dula di fetoga. Katlego ya CBNRM ga e eme felo gotee le gona ga se tšwelopele yeo e lebilego felo gotee.
Bakgonagatši, baabi, batho ba selegae le badiri ba maanotshepedišo, go ya ka kelo ye nngwe, ba ka huetša dintšhwa tša CBNRM ka ditsenelo tša bona le ka ditiro tša bona tša tshepedišo le maano a go šoma. Eupša bogolo bja seo se diregago ka go CBNRM bo ka godimo ga taolo ya bakgathatema ba selegae (ditiragalo tša ka ntle go Lepokisi la II). Mehlala ye ya tlahlo e ikemišeditše go thuša bakgathatema ba CBNRM (ditšhaba, bakgonagatši, le badiri ba maanotshepedišo) go diriša ka botlalo dintlha tša CBNRM tše ba ka di huetšago, le go kgotlelela ditiragalo tša ka ntle tšeo ba nago le khuetšo ye nnyane ya tšona goba tšeo ba sa kgonego go di huetša.
Ka ge go na le mabaka a mantši le bakgathatema bao ba amegago bontšing bja mananeo a CBNRM, go na le kgonagalo ye kgolo ya gore dilo di ka no se sepele gabotse. Morero o mongwe o mogolo wa ditsela tše tša tlhahlo ke go thuša bakgathatema go šupa se e ka bago mohlodi wa mathata, go beakanya go efoga mathata le go fenya ao a diragalago.
Ditheo: dikwano tša boditšhabatšhaba, diprotokolo le dikwano.
Seswantšho sa 2. Seswantšho sa mananeo sa ka moo CBNRM e šomago ka gona.
<fn>nso_Article_National Language Services_Ditshupatsela tsa tse.txt</fn>
Mebušo ya Profense le ya Selegae ka go diprofense ka moka go tšwetšeng Pele tshepetšo le go tšweletša dikabelo tše bohlokwa.
Ditšhupatsela tšekhwi le dinyakwa tša baagi.
Kgoro ya Merero ya Tikologo le Boeti ....
Kanegelo ka batho, tlhago, kgotlelelole kholofelo go bokamoso.
Mabapi le Ditšhupatsela tšekhwi ....
Karolo 2 Dikokwanetheo tše Šupago le Ditšhupatsela.
Karolo 3 Ditlhohlo ...
Karolo 4 Ditšhupatsela tše lesome tša go šoma tša bohle...
Karolo 6 Ditšhupatsela tše lesometee tša Badiriši ba CBNRM ...
Karolo 7 Ditšhupatsela tše lesometharo tša go šoma tša bahlamamorero ...
Lenaneo la Dikgokagano...
Go putlaganya naga - kudukudu ka go dinagamagae le metseng ya ka ntle ga ditoropokgolo go etša Johannesburg; Thekhwini le Polokwane-go na le dimilione tša batho bao ba bunago dimela tša naga le go tsoma diphoofolo tša naga, Ge ba dira bjalo ba katana le go hwetša ditsela tša go lota tlhago go hola meloko ya ka moso. Le ge ba bantši ba bona ba sa diriše mantšu a boima, ba amega mo go seo re se bitšago Taolo ya Methopo ya Tlhago ye e Theilwego Baaging (CBNRM).
Ka fao ba phethagatšago se go na le khuetšokhuetšo ye bohlokwa mo tšhireletšong ya diphedi, pušo yeo e lekanetšego, kaonafatšo ya maemo a mephelo, phokotšego ya seemo sa bodiidi le tšhireletšo ya payotaebesithi. Go putlaganya lefase, dimilione tša batho di a tseba gore dilo tše di swanetše go fihlelelwa ka gobane lefase le dilo tšeo di phelago le go mela go lona, di lebane le tšhošetšo ye kgolo ka ge go tloga mengwageng ya bogologolo ge dikgolomodumo (didaenasoso) di ile tša hwelela.
Pukwana ye e swere maele le ditšhišinyo, sete ya ditšhupatsela. tša bao ba lego ka Afrika-Borwa - bahlankedi ba mmušo, badiredi ba di-NGO le maloko a mehleng a setšhaba - bao ba nyakago ge CBRNM e ka šoma.
Kanegelo ka ga batho, tlhago, phologo le kholofelo go bokamoso.
Letšatši ka letšatši, go bapa le lebopo la Afrika-Borwa, go na le sehlopha sa basadi seo se yago lewatle go kgoboketša dikgegele le dikgopa go tšwa maswikeng. Ba gapeletšega go dira sekhwi ka nepo ya go fepa bana ba bona. Mo dithokgweng tša kgauswi o ka kwa go robega ga makala a mehlare ge basadi ba rema makala akhwi go tšwa mehlareng go dira maswielo ao ba kago a rekiša mekgotheng ya toropo ya kgauswi. Ge ba le gare ba dira sekhwi, banna ba bona ba beeleditše malokwa ka gare ga meetse a noka yeo e elelago go feta motseng wa bona. Banna ba tlogela tše dingwe tša dihlapi magaeng mme ba omiša tše dingwe mollong pele ba ka yo di rekiša toropong yona yekhwi.
Kgauswinyana le fao, ka gare ga naga go tšwa lewatleng, le mo magologelong a dithata tšeo di phagamago ka morago ga motse wa bona, bašemanyana ba fudiša dikgomo tša borragobona. Mo matšatšing a mangwe, ba gahlana le ngaka ya ditaola go tšwa motseng wa gabobona a le gare a kgoboketša medu, mešunkwane le matswamati go tlo dira dihlare tša gagwe. Mo matšatšing a mangwe badišana ba gahlana le dihlopha tša banna tše di itlhamilego ka dithunya le disaga tša tšhaene. Bona ba tlile go rema dihlarethata tša kgale tšeo di golago ka go nanya nepo e le go di rekiša femeng ya dikota yeo e sego kgole le toropo. Ge banna ba ba dutše ba le gare ba rema mehlare ye ba lebeletše gape diphoofotšwana tše bjalo ka diphuti le dikome le diphoofolo tše dingwe tšeo di seselago le sethokgwa. Ba a di bolaya le go di beša go di ja ka matena. Seo se ka šalago ba se rwalela ba malapa a bona.
Ge badišana ba eya magaeng ba feta sethokgwana se se lego kgauswi le motse wa gabobona. Dihlare tša lešoka go dukologa fao ba dulago ka moka di ile tša rengwa kgalekgale go thuša go aga mengwako goba go dirišwa bjalo ka dikgong tša go apea dijo ka magaeng. Bjale go na le sethokgwana kgauswi le motse. Lefelo leo go lona bahlankedi ba go tšwa go Kgoro ya Kagodithokgwa ba kgothaletšago batho go bjala dihlare gape nepo e le go di didiriša go kgotsofatša dinyakwa tša bona legatong la dithokgwa tša tlhago.
Dikhilometara tše masomepedi go namelela ka tsela mmušo o hlomile lefelo la pabalelo ya tlhago. Mengwageng ye mmalwa ya go feta, ba tlile gomme ba aga legora la fense go dukologa lebala mme ba hloma ditente tše botse ba epa le letangwana la boruthelo. Ba tlišitše dithutlwa le dipitsi le dikgokong go dira gore lefelo le kgone go ba kgogedi go baeti. Masogana a mangwe a mo motseng a hlahlilwe bjalo ka bašireletši ba lešoka go hlokomela diphoofolo tše kgahlano le a mangwe a masogana ao a huhumelago ka fase ga fense go tlo rea meutlo (melaba) ya go tanya diphoofolo tše. Basadi ba mmalwa ba ikhweleditše mediro bjalo ka diweitere goba bahlwekiši mo ngwakong wa baeti.
O tla hwetša mafelo a go swana le a go putlaganya legola ka moka la Afrika-Borwa, mafelo ao, ka tsela ye goba yela, baagi ba tikologo ba ikantšhe naga, mobu, dinoka, le matamo, lewatle- le dilo tše dingwe tša lešoka tšeo di phelago le go mela gona fao lešokeng - ka nepo ya go fepa ba malapa le go bolokega. Mo mafelong a mantši, kudu fao mešomo e lego ye mmalwa, go bjala le go diriša methopo ya tlhago go bohlokwa mo maphelong a badudi ba tikologo go feta ka fao go lego boima go fihlelela karolo ya semmušo ya ekonomi. go batho ba tlhago e ka ba bohlokwa go feta le meepo, goba difeme goba mašemo a magolo ge go tliwa go twantšho ya bodiidi.
Ka nako baagi ba šireletša dilo tša tlhago tšeo di melago kgauswi le bona gore bana ba bona ba tle ba kgone go di diriša mabakeng ao a sa tlago. Fela dikgatelelo tša bodiidi di gapeletša batho go buna le go diriša go feta moo tša methopo ya bona ya tlhago, ka go realo ba hlola gore mehuta ye mengwe ya dimela, dihlapi, mehlare, diphoofolo le diphedi tše dingwe di fokotšege goba di fo hwelela.
Makalana a mmušo, di-NGO, le lekala la praebete ka moka a hloma diprotšeke - tše bjalo ka dithokgwana, le mašoka a diphoofolo, mananeo a theo ya dihlapi a a 'swarelelago' le a mangwe a mantši - a leka go phološa diphedi tše mola ka lehlakoreng le lengwe ba hlokomedišiša gore batho ba kgona go di šomiša.
Mo ke moo ditšhupatsela tšekhwi di tsenago.
Kanegelo yeo o sa tšwago go e bala e laetša ka fao methopo ya tlhago e lego bohlokwa ka gona go batho ba Afrika-Borwa, e sego fela ka go ba kgontšha go phela bophelo ka tshwanelo, eupša bjalo ka motheo wa bophelo bja setšo le semoya, bjoo badimo ba rena ba re filego mme rena re swanetšego ke go bo fetišetša go bana ba rena.
Mo matlakaleng ao a latelago a puku ye o tla hwetša tshedimošo ye bohlokwa mabapi le ka fao ditšhaba, mmušo, mekgahlo ya tlhabollo, baabi le ba bangwe ba kago šoma mmogo go netefatša gore bohwa bja rena bja tlhago bo a lotwa go iša melokong ya ka moso.
O ka bala gape le ka fao ditšhaba di ka bago le phihlelelo ya methopo ya tlhago yeo di ikantšego yona, ntle le go fetšiša methopo yekhwi . Ka fao di ka dirišago methopo ye ka bohlale mo mererong ya ekonomi, setšo, semoya le boithabišong - go fokotša bodiidi le go kaonafatša maphelo. Se ke seo CBNRM e se emelago.
Taolo ya Methopo ya Tlhago ye e Theilwego Setšhabeng (CBNRM) e šetše e phethagala ka mo Afrika-Borwa. Ditšhaba tša Tikologo, dikgoro tša tikologo, profense le tša mmušo wa setšhaba. Mekgatlo ye e sego ya mmušo (Di-NGO) le mekgatlo ye mengwe yeo e amegago mo go tlhabollo, baabi le makala a praebete ka moka ba amega ka ditsela tše di rilego, go tsenyweng tirišong ga mananeo a CBNRM. Eupša ga se ka moka bao ba kwešišago gore seo ba se dirago ke CBNRM, gape a se bohle bao ba kwešišago karolo ya bona mo go CBNRM.
Ke ka lebaka leo ditšhupatsela tšekhwi di tšweleditšwego.. Gore badirišani ka moka ka go mananeo a CBNRM ba kgone go abelana kwešišo ya go swana mabapi le seo mananeo a CBNRM e lego sona, ke dinyakwa dife tša theknikale le tshepetšo dife tšeo di nyakegago, le gore ditema tša ona tša go fapana le maikarabelo ke dife. Re holofela gore ka kabelano ye ya kwešišo, mathata a a lebanego le mananeo a CBNRM a ka otlollwa, mme katlego ye kgolwane ya fihlelelwa.
Mmušo wa selegae, selete, profense le wa setšhaba.
Lekala la praebete.
Go thuša batho go kwešiša ditema le maikarabelo a mang le mang yoo a amegago.
Seo Ditšhupatsela di phegeletšego go se fihlelela.
Gare ga tše dingwe go kgokagana seng sa rena le go šomišana ka kgontšho.
E ka ba Ditšhupatsela ke tša bomang?
Taolo ya meetse.
Makala a praebete.
Ditšhupatsela tšekhwi di tla ba le mohola go mang le mang yo a amegago ka mo go CBNRM, kudu bao ba amegago 'mo tiragatšong'-baagi, banolofatši, bahlankedi (baphethagatši), le bahlami ba morero.
Ka fao o ka dirišago ditšhupatsela tšekhwi.
O ka diriša ditšhupatsela tšekhwi mo legatong le lengwe le le lengwe la lenaneo la CBNRM. Tšona di tla ba mohola kudu mo mathomong ka go legato la peakanyo, eupša gape le nakong ya ge o etla mo tlhapetšong le tekolong ya lenaneo la gago. Ditšhupatsela tšekhwi di tla go thuša go hlaola mathata ge a hlaga, mme tša tšweletša ditsela tša go lokiša bothata.
Mo go tšhupatsela ye nngwe le ye nngwe ka pukung yekhwi, ipotšišeng potšišo ye: "Na e ka ba re akareditše sekhwi mo lenaneong la rena" Ge karabo e le "Aowa," ipotšišeng ge e ka ba go a nyakega go e akaretša ka go lenaneo la gago, le ka fao o ka phethago sekhwi bokaone?
KAROLO 1 e lebane le go kwešiša CBNRM-Ke eng, go amega mang, Ke eng seo yo mongwe le yo mongwe a swanetšego go se dira, dikholego ke dife. Maikemišetšo a karolo ye ke go fa yo mongwe le yo mongwe kwešišo ye e abelanwego ya CBNRM.
KAROLO 2 e fa Dikokwanetheo tše Šupago tšeo di lebanego le CBNRM ye e atlegilego. Dikokwanetheo tše ke ditlabelo tše bohlokwa mo tlhamong ya lenaneo leo le kgontšhago la CBNRM. Mo go kokwanetheo ye nngwe le ye nngwe go na le sete ya ditšhupatsela. Yo mongwe le yo mongwe yo a amegago go lenaneo le o swanetše go kwešiša dikokwanetheo tše.
KAROLO 3 e fa tše dingwe tša ditlhohlo tše kgolo tšeo di lebanego le mananeo a CBNRM.
KAROLO 4 e fa Ditšhupatsela tše Lesome tša go šoma tša bohle,. Yo mongwe le yo mongwe yo a amegilego ka go lenaneo la CBNRM o tla hwetša ditšhupatsela tšekhwi di na le mohola.
KAROLO 5 e hlagiša Ditšhupatsela tša go šoma tše lesometee go ditšhaba.
Ditšhupatsela tšekhwi di lebišitšwe mo go maloko a setšhaba ao a amegago lenaneong la CBNRM. Le ge go le bjalo di tla ba bohlokwa le go yo mongwe le yo mongwe.
KAROLO 6 e fa Ditšhupatsela tša go šoma tše Lesometee go Badiriši.
KAROLO 7 abelana ka Ditšhupatsela tše Lesometharo tša Bahlamamorero.
Ditšhupatsela tšekhwi di digela malebiša a 'taolo ya kamantšho.' Se se ra gore o hlame dinepo tše di bonalago le ditebanywa ge go rulaganywa diprotšeke. Ka fao, magato ka moka a diprotšeke a swanetše go hlapetšwa le go lekolwa go lebedišiša gore o bone ge e ka ba o fihlelela dinepo le ditebanywa. Ge o sa di fihlelele dira diphetogo le tokišo ya diphošo mo go leano la gago go kgonthiša gore o dula o le mo tseleng ya nnete. O ithuta ge o le gare o tšwela pele, le go dira dikaonafatšo ge di nyakega.
Mo magatong a mathomo o kgonthiša gore o hlama dinepo tša protšeke ya gago-seo o nyakago go se fihlelela.
E ka ba leano la rena le akaretša tšohle tše di nyakegago mo go protšeke ye e atlegilego?
Mo legatong la tsenyotirišong, ge o thomile ka go bea protšeke tirišong, o swanetše go hlapetša tšwelopele ya protšeke ka tlhokomelo.
Na re ka lekanyetša goba ra fetola protšeke ya rena go kgontšha gore e fihlelela maikemišetšo?
Gomme ge go na le bothata ka go protšeke.
Ke eng seo re ka se dirago go lokiša bothata bjo?
Ka tsela ye, o amantšha protšeke ya gago o le gare o eya pele, o kgonthiša gore e šoma ka mo o akantšego.
CBNRM e ka ga batho ba tikologo bao ba kopanago go šireletša lefase la bona, meetse, diphoofolo le dimela, gore ba tle ba kgone go šomiša methopo ya tlhago go kaonafatša maphelo a bona le a bana ba bona gape le a ditlogolo tša bona. Ke sedirišwa seo se kgontšhago yo mongwe le yo mongwe wa maloko ao a nago le kgahlego go kgatha tema Mo go kaonafatšo ya maphelo a batho - malebana le tša ekonomi, setšo, le semoya.
CBNRM ke tsela yeo ka yona baagi ba ka šomago mmogo go šireletša methopo ya tlhago mola ka lehlakoreng le lengwe ba tliša kholego ya go ya go setšhaba. CBNRM e ka hlagiša dikholo tše dintši tša go fapana?
Batho bao ba phelago mmogo mo motseng ba hlokomela dilo tša tlhago mo nageng ya bona- mehlare, mobu, meets, dimela le diphoofolo - gore ba kgone go holega go tšwa go dilo tšeo le go kgonthiša gore bana ba bona ba tla ipshina le go diriša methopo ye ka moso.
Go hlola dikgwebo tše nnyane.
Go hlola mekgahlo ya setšhaba.
Go kaonafatša maphelo a setšhaba.
Go theiwa setšhabeng: Batho ba Tikologo (baagi) ba kopana go kwana mabapi le ka fao ba ka šireletšago le go diriša methopo ya tlhago mo nageng ya bona. Maloko a mantši a setšhaba a ka kgatha tema gomme ba abelana dikholego. Ka tirišo ya tsebo ya tikologo, ba hlama diprotšeke go hlokomela naga, meetse, dimela le diphoofolo. Mmogo, ba tšea sephetho mabapi le ka moo ba ka dirišago dilo tše ka ditsela tšeo di tlogo tliša dikholego go setšhaba lebakeng lekhwi le ka moso. Se bohlokwa ka ga CBNRM ke gore e kgontšha maloko a setšhaba go kgatha tema mo go tšeweng ga diphetho tše bohlokwa. Gape e laetša ka fao diphetho le diprotšeke di ka tsenywago tirišong ka gona le go uwauwetša ditirelo tša profešenale le ditharollo fao di nyakegago.
Methopo ya tlhago: Methopo ya tlhago ke naga. mobu, meetse, moya, dimela le diphoofolo. Dilo tše ke lehumo la tlhago la setšhaba. Bophelo bja setšhaba bo ithekgile godimo ga tšhireletšego ya methopo yekhwi ya tlhago ka go e diriša ka tsheketšo le bohlale. Ge di sa šireletšwe goba gona go dirišwa ka bohlale, go ka se be le selo seo se tlilego go šalela meloko ya ka moso.
Taolo: Batho ba tikologo ba diriša mokgatlo wo o lego gona wo o theilwego setšhabeng (CBO) goba go ithomela ye mefsa nepo e le go hlabolla maano a go šireletša methopo ya tlhago le go e diriša ka bohlale. Makgotla a šoma go thopa kholofelo ya setšhaba - mejako ya yona e phela e buletšwe motho yo mongwe le yo mongwe yo a ratago go kgatha tema. Setšhaba se amogela mokgatlo wo bjalo ka seboka seo se emelago ditlhologelo tša bona seo se ka šomago le sona.. Ka mokgatlo wa sona, setšhaba se kwana ka diphihlelelo tša go swana le melawana yeo yo mongwe le yo mongwe a tlogo e latela. Ba tliša thušo le thekgo ya ka ntle, moo go nyakegago, go tšwa go mmušo, go tšwa go mekgatlo ya tlhabollo go etša di-NGO le baabi. Ge go itemogelwa mathata mabapi le protšeke, ba ithuta go tšwa diphošong mme ba dira diphetogo tša maleba go dira gore protšeke e atlege. Ba hlabolla bodirišani le ditšhaba tše dingwe, makala a mmušo le dikhamphani tša praebete le batho. Ba kaonafatša tsebo le bokgoni bja bona bja go laola le go hlabolla methopo ya bona le setšhaba sa bona
Diprotšeke tšeo di thušago ditšhaba go diriša methopo ya tlhago ka bohlale, bjalo ka go thala mellwane tšhomišong ya methopo ya tlhago ye e sego nene bjalo ka dihlapi le dienywa, gore di se ke tša šomišwa ka fao go feteletšego.
Diprotšeke tšeo di thušago ditšhaba go holega go tšwa go methopo ya tlhago ntle le go e šomiša go fihlela e fela, go swana le diprotšeke tša tlhabollo ya tša boeti (baeti ba lefela go etela sethokgwa sa tikologo, go fa mohlala, ka fao ga go hlokege go ka rema mehlare ka nepo ya go iphediša).
Diprotšeke tšeo di amago setšhaba mo go tšhomišano le Boto ya Diphaka goba mekgahlo ye mengwe yeo e amegago mo pabalelong ya tlhago, fao setšhaba se nago le phihlelelo ya naga le ditokelo tša go šomiša naga, gomme se hwetšago dikholo mo tšhomišanong le mekgatlo ye mengwe. Mohlala wa mohuta wo wa protšeke ke kwano yeo setšhaba sa ga Maluleke se e dirilego le Lešoka la Setšhaba la Kruger.
Diprotšeke tšeo di tlišago bokgoni go setšhaba go laola methopo ya bona bokaone.
Diprotšeke tšeo di kgontšhago phihlelelo ya naga le methopo yeo ditšhaba di kago e diriša mererong ya setšo, semoya le boitapološo, gammogo le go iphediša.
Dinepokgolo tša CBNRM ke dife?
Go kaonafatša maphelo le maemo a bophelo a batho ba tikologo le go thuša go fediša bodiidi bja metsemagaeng..
Go diriša ka bohlale le go šireletša methopo ya tlhago le peakanyo ya ekholotši.
Ke mang yo a amegago go CBNRM?
Mananeo a mantši a CBNRM a ama mekgatlo ye e fapanego le badirišani. Ba ke bakgathatema-batho bao ba nago le mošomo le maikarabelo ka go lenaneo le.
Ditšhaba-Tšona ke bakgathatema ba bohlokwa kudu. Gantši setšhaba se emelwa ke mokgatlo wo e lego kgale o le gona- go fa mohlala, Mokgatlo wo o Theilwego Setšhabeng (CBO) bjalo ka Trasete ya Tlhabollo goba mokgatlo wa badiriši ba methopo. Ka nako setšhaba se itlhamela mokgatlo wo mofsa go laola Lenaneo la CBNRM.
Banolofatši- Banolofatši ke batho bao ba thušago ditšhaba go itlhamela le go laola diprotšeke, gape ba šoma sekgauswi le ditšhaba go fihlelela ditšhaba tšeo di ikema ka botšona di se sa nyaka thušo. Gantši banolofatši ke baeletši ba Mekgatlo yeo e Sego ya Mmušo,(bao ba nago le tsebo le bokgoni), goba bašomedi ba mmušo bao mošomo wa bona e lego 'go hlahla setšhaba', 'tlhabollo ya setšhaba' goba ditirelo tša leago '. Ka nako dikgoro tša yunibesithi goba dihlongwa tša diphatišišo e ka ba banolofatši.
Badirišani ba Karolo ya Praebete-Bona ke dikgwebo tša praebete. Tšona gantši, go fa mohlala, di amega mererong ya tša boeti le goba go dira dihlare. Di tliša tsebo ya tša kgwebo le ya theknikale, le methopo ya ditšhelete.
Bolaodi bja Mmasepala wa Tikologo le Selete- A ke makala a mmušo ao a lego kgauswi le setšhaba gomme ka kakaretšo a na le maikarabelo a go bona gore merero ya mmušo malebana le methopo ya tlhago e a phethagatšwa, mo kgodišong ya ekonomi ya selegae le mo phokotšong ya bodiidi dinagamagaeng.
Dikgoro tša Mmušo tša Setšhaba le Tša Profense- batho ba tikologo ba fela ba etela dikgoro tša mebušo ya setšhaba le diprofense, go kgopela maele mabapi le go thoma mananeo a CBNRM. Ka nako dikgoro tša mmušo di leba thwii go ditšhaba tša magaeng go thuša go thoma mananeo a CBNRM.
Makala a Baabi- Gantši ye ke mekgatlo ya ditšhabatšhaba yeo e ratago go thuša ditšhaba tša magaeng gore di hlokomele methopo ya tlhago le go hlola dibaka tša mešomo.
Tirišano ke eng?
Bontši bja diprotšeke tša CBNRM bo ama go šoma ka ditirišano. Tirišano ke kwano magareng a mekgatlo ya go fapana le batho bao ba šomago mmogo mo protšekeng. Badirišani ba na le dinepo tša go swana. Mediro le maikarabelo a modirišani yo mongwe le yo mongwe a kwanelwa pele protšeke e ka thoma. Badirišani ka moka ba kwana go latela sete ya melao ya go swana, gomme ge go na le mathata mabapi le protšeke, badirišani ba rarolla mathata akhwi mmogo go kgonthiša gore protšeke e a atlega.
Ditšhaba tša baagišani Tšeo di abelanago methopo ya tlhago-dithokgwa, meetse, phulo, bjang bja go loga, bj.bj.
Ditšhaba le dikgwebo go tšwa go lekala la praebete- kudu mo tlhabollong ya kgwebo ya boeti.
Dikgoro tša go fapana tša mmušo tšeo di nago le maikarabelo go methopo ya tlhago-go swana le naga le meetse, goba dithokgwa le methopo ya ka metseeng.
Ditšhaba, kgolo ya mekgatlo ye bjalo ka di-NGO, le dikgoro tša mmušo- di-NGO ka mehla ke batho bao ba šomago thwii le ditšhaba mo legatong la dikgoro tša mmušo le baabi.
Ditšhaba, dikgwebo tša lekala la praebete le dikgoro tša mmušo- fao ditšhaba di nago le tokelo ya go diriša methopo ya tlhago, mmušo ke wona o lego mong wa methopo gomme bobedi di tsenela maitekelo a mohlakanelwa le dikgwebo tša praebete nepo e le go hola setšhaba le methopo ya tlhago.
Ke eng seo CBNRM e ka se direlago setšhaba?
Go hlokomela methopo ya tlhago ke karolo ye e lego bohlokwa ya CBNRM- ka gore ntle le methopo ya tlhago, batho ba ka se kgone go iphediša. Eupša ye ke karolo e tee yeo CBNRM e kago go e phethagatša. CBNRM e ka abelana ka dibaka tše ntši go ditšhaba.
Diprotšeke tša Pabalelo- Ditšhaba di ka adimiša karolo ya naga ya setšhaba go dikarolo tša baagišani tše di šireleditšwego-bjalo ka mašoka a diphoofolo. Setšhaba se tla hwetša ditseno ka go dira bjalo. Go tla ba gape le tlholego ya mešomo go thuša batho go laola le go šireletša karolo ya naga (bašireletši ba diphoofolo tša lešoka, bahlahli, bj.bj).
Tše dingwe ditšhaba di gatetše pele ka kgato e tee, ka go itlhomela mašokana a dilo tša tlhago le mafelo a pabalelo go laetša baeti mo nageng ya setšhaba.
Diprotšeke tša Kagodithokgwa - Kgathotema ya Taolo ya Dikgwa (PFM) ke tsela ya go šireletša dithokgwa yeo e fago batho ba tikologo taolo ya ka moo sethokgwa se ka dirišwago. Batho ba tikologo ba ka dira dikgopelo tša ditumelelo tša go diriša ye mengwe ya methopo (dihlare, digwere, matswamati, dikota bj.bj) go tšwa dithokgweng.
Diprotšeke tša Temo - Dihlopha tša batho di ka bopa dikoporasi (co-ops). Mo dikoporaseng., maloko a šoma mmogo go bjala le go rekiša ditšweletšwa tša temo goba tša diphoofolo mo dinageng tša praebete goba tša setšhaba. Thekgo ya mmušo e a hwetšagala-go fa mohlala, tlhahlo e ka fiwa mo go merero yeo e swanago le thibelo ya kgogolego ya mobu, kaonafatšo ya phulo le tlhabollo ya leruo.
Ditšhaba tšeo di thopolotšego naga tša tšona go ya ka tsela ya dikleime tša naga, gantši di tsoma thušo go diriša naga ka tshwanelo le gona ka kholego. CBNRM e ka ba legato la mathomo le mohola ka go aba tlhahlo mabapi le mekgwa ye mekaone ya temo le tsela ya go diriša naga le methopo ka tsela ya maleba. E ka thuša gape batho go hwetša bokgoni bja go ikhweletša mebaraka go bapatša ditšweletšwa le ditirelo tša bona.
Diprotšeke tša Boeti- Ditšhaba tša Tikologo di ka tsenela maitekelo a mohlakanelwa goba mehuta ye mengwe ya ditirišano le basepediši ba tša boeti. Ditšhaba di ka rekiša karolo ya naga go dikhampani tša praebete. Maikarabelo a khamphani mo lebakeng le ke go lebelela lehlakore la kgwebo mola ditšhaba di swanetše go hlokomela methopo ya tlhago le taolo ya lehlakore la naga.
Diprotšeke tša meetse- Ditšhaba di ka thoma go ba karolo ya Mekgatlo ya Taolo ya Boelelo tša hlama Makgotla a Badiriši ba Meetse goba ba hlola Diforamo tša Taolo ya Boelelo. Se se nyaka thušo ya Dikgoro tša mmušo tše bjalo ka Kgoro ya Merero ya Meetse le Kagodithokgwa (DWAF) le bommasepala ba dilete.
Go hlabolla Dikgwebo tše Nnyane.- CBNRM e ka thuša go hloma dikgwebo tše nnyane le mekgwa ye mefsa ya ditseno ye e theilwego mo go methopo ya tlhago.
Kago ya Mekgahlo ya Tikologo- Ditšhaba di ka hwetša tsebo le bokgoni bja go hlama le go sepetša mekgatlo ya tšona le go rulaganya le go laola diprotšeke. Ka yona mekgahlo ye di ka kgona go kgonthiša gore di na le taolo ya tlhabollo ya setšhaba sa bona.
Kaonafatšo ya Maphelo - katlego ya Mananeo a CBNRM a a atlegilego a ka kgatha tema ye bohlokwa kaonafatšong ya maphelo a setšhaba ka kakaretšo. Mekgwa ye mebotse ya temo le taolo ya diphedi tša lešoka le maruahlapi e ka tšweletša dijo tše ntši tša phepo. Dikgwebo tše nnyane tšeo di sepetšwago gabotse di ka oketša ditseno tša malapa le go ba thuša go lebana le ditshenyegelo tše boima, malwetši a bjalo ka HIV/AIDS. Taolo ye botse ya dithokgwa e ka thuša tlhagišong ya mehlare ya dihlare go lwantšha malwetši, dikgong tša go gotša mollo malebana le mahu ao a oketšegago a AIDS. Mekgatlo yeo e hlamilwego go laola Mananeo a CBNRM le yona e ka thuša go hwetša thekgo ya tša maphelo yeo e ka bago gona go tšwa go mmušo le badirišani ba bangwe. CBNRM e ka se kgone go alafa balwetši eupša e ka kaonafatša maemo a bophelo bja setšhaba le go thuša go lebana le ditlamorago tša go se itekanele botse mmeleng.
Tlhagišo ya Dibaka tša Thuto le Tlhahlo - Batho ba bagolo bao ba amegago ka go Mananeo a CBNRM gantši ba nyaka tlhahlo go kaonafatša bokgoni bja go bala, go ngwala, le bokgoni bja dipalo. Kua dikolong, CBNRM e ka akaretšwa ka go thutamabokgoni a bophelo, mmetse, payolotši le dithuto tša saense. Baithuti ba sekolo ba ka kgatha tema ye bohlokwa ka go Mananeo a CBNRM ka go kgoboketša tshedimošo le go thuša go hlapetša diprotšeke go bona ge eba dinepo di a fihlelelwa.. Dikolo tša magaeng le barutiši ba bopa badirišani ba bakaone ka go CBNRM-ba ka aba diphapoši tša go swarela dikopano, le diwekšopo, megala le difekese, gomme tša aba mabokgoni a tšona go tša go bala, go ngwala le go bala..
Go fa Basadi le Badiidi Lentšu - Gantši mantšu a basadi, bafsa, badiidi ba mafelelo, batho bao ba phelago ka mapheko a bophelo ga nke ba kwewa mo ditšhabeng. CBNRM e fa dibaka tša gore maloko akhwi a "homotšego" a setšhaba a dire gore mantšu a bona a kwewe.
Se ke ka lebaka la gore CBNRM e dira boipiletšo go dikarolo ka moka tša ditšhaba go kgatha tema.
Go hlabolla tikologo yeo gore e kgone go fana ka dibaka tše di swarelelago lebaka le letelele tša ekonomi le bophelo bjo bokaone.
Go šireletša methopo ya tlhago.
Tše ke dinepo tšeo di swanago le tšeo CBNRM e nago natšo. Ka go šoma sekgauswi le Dikhansele tša Tikologo le Selete, Mananeo a CBNRM e ba karolo ya IDP gomme e holwa ke thekgo yeo mebušo ya selegae, profense le setšhaba e ka e fago.
CBNRM ga e diragale fela ka mono Afrika-Borwa. Le ge go na le Diprotšeke tša CBNRM tšeo di atlegilego mono Afrika-Borwa, bjalo ka kwano ya setšhaba sa Maluleke le ba Lešoka la Setšhaba la Kruger, mo go dinaga mabapi le ka dikarolong tše dingwe tša lefase, ditšhaba di a kopana go laola methopo ya tšona ya tlhago ka bohlale, go hola yo mongwe le yo mongwe. Pegokakaretšo mo gohle ga se fela go lwantšha bodiidi-le ge se se le bohlokwa. Diprotšeke lefaseng ka moka di lebeletše dikelo tša botho tša semoya le setšo le pabalelo, le tlhabollo ya maemo a bophelo. Batho ba itemogela gore CBNRM e ka šoma le gona e ka tšweletša dikholego tša mmakgonthe.
Mmušo o swanetše kwano ya ditšhabatšhaba ye bohlokwa mabapi le pabalelo ya methopo ya tlhago le phokotšo ya bodiidi. O ka hwetša dikwano tšekhwi tša Ditšhabatšhaba , gammogo le Melao le Merero ya Afrika-Borwa mabapi le tšhireletšo ya methopo ya tlhago le phokotšo ya bodiidi godimo ga lehlakore la CD ya ditšhupatsela tšekhwi goba o ka ikhweletša tšona go tšwa go Kgoro ya Merero ya Tikologo le Boeti.
Karolong ye, re lebelela dikokwanetheo tše šupago tšeo di lego bohlokwa mo katlegong ya Lenaneo la CBNRM.
Kokwane ya 1 Mehuta ya ditsela tša go fapana tša go iphediša di a lotwa, go fokotša dikotsi ge go ka ba le masetlapelo a tlhago le a ekonomi.
Kokwane ya 2 Motheo wa methopo ya tlhago o a lotwa le go kaonafatšwa gore methopo ya tlhago e tšwele pele ka go phediša batho bjale le ka moso.
Kokwane ya 3 Mekgatlo ya tikologo, go akaretšwa le mmušo wa selegae mekgatlo ya setšhaba, e šoma mmogo ka kgontšho go laola methopo ya tikologo go hola batho ba selegae le tikologo.
Kokwane ya 4 Batho ba amogela dikholo tša nnete- tša ekonomi, leago, setšo le semoya-go tšwa taolong ye botse ya methopo ya tlhago.
Kokwane ya 5 Go na le merero le melao ye e kgontšhago, gomme e tsenywago tirišong ge go kgonega, ke mekgatlo ya semmušo le ya dikemedi ya batho ba tikologo..
Kokwane ya 7 Go na le kwešišo ye botse ya boetapele bja tikologo gomme boetapele bja tikologo bo thekga diprotšeke tša CBNRM ka botlalo.
Tlogela sekgoba sa ditsela tše di fapanego tša go iphediša. Malapa a mantši kua magaeng a diriša ditsela tša go feta e tee go iphediša. Se se a šireletša kgahlanong le kotsi ya-ge ba ka lahlegelwa ke wo mongwe wa methopo ya ditseno, ba ka kgona go ithekga ka wo mongwe. Batho ga ba swanela go ithekga ka mohuta o tee wa diprotšeke tša mohuta wa CBNRM go iphediša.
Gopola gore ga se mang le mang yo a ratago ka tsela ye e swanago. Go ba bangwe batho methopo ya tlhago e šupa tšhelete le ditseno. Mola batho ba bangwe ba ratela methopo ya tlhago ka mabaka a setšo le histori. Ga se motho yo mongwe le yo mongwe yo a ka thekgago malebiša a babaledi ba tlhago go methopo ya tlhago. Batho ba go fapana ba na le ditlapele tša go fapana.
Kgothaletša batho ba nago le mabokgoni a go fa dikabelo. Diriša mehuta ye e fapanego ya tsebo le mabokgoni ka mo go kgonagalago. Mekgatlo ya tikologo yeo e amegago mo go CBNRM e swanetše go emela dihlopha ka moka tša setšhaba.
Batho ba tšwela pele ka go kgona go iphediša ka ditsela tša mehuta ya go fapana.
Batho ga ba ikanye mohuta o tee wa diprotšeke tša CBNRM go iphediša.
methopo ya tlhago, gomme ba na le tsebo ye ntši le mabokgoni tše ba ka di abago. Kgonthiša gore go na le sekgoba sa dikabelo le tsebo tša bona.
Tsebo ya setšo le ditšo tša go fapana di bohlokwa. Ditšhaba tša rena di na le batho ba go tšwa go ditšo tša go fapana, le ditsela tša go fapana tša go dira dilo. Setšo se sengwe le se sengwe se na le tsebo le bokgoni bjo bohlokwa tšeo se ka di abago. Diphapano ke maatla, ga se bofokodi- di ka oketša katlego ya protšeke.
O se ke wa...
O se ke wa kgatha tema mo go diprotšeke tšeo di fokotšago palo ya ditsela tšeo di lego gona go batho tša go iphediša.
O se ke wa hlokomologa diphapano tša setšo mo setšhabeng. O ka nagana gore se se ka nolofatša taolo, eupša se ka no tliša mathata a mangwe gape.
Motheo wa methopo ya tlhago e a lotwa ya be ya kaonafatšwa gore methopo ya tlhago e tšwele pele go phediša batho bjale le mo mabakeng ao ka moso.
Kgonthiša gore methopo ya tlhago e ka dirišetšwa go hwetša tšhelete le mehola ye mengwe. Kgonthiša gore batho ba kwešiša kelo ya tšhelete ya methopo ya tlhago le gore ke dikholo dife tše dingwe tšeo tšhomišo ye botse ya methopo e ka di tlišago.
Go hlokomela le go šireletša methopo ya tlhago. Ge fela e fedile go ka se be le CBNRM. Hlama melawana ya go laola gore ke mang yo a nago le maswanedi a go buna methopo ye , kae le gona neng, moo ba kago go dira sekhwi le gore ke karolo ye kaakang ya methopo ye ba ka e tšeago. (dikhouta) . E ba le dikotlo go bao ba tshelago melao le dikhouto tša maitshwaro tšeo di ka thekgwago ke mang le mang.
Hlabolla leano le le kwalago la taolo ya methopo. Hlabolla leano le le phethagetšego la tšhireletšo le tšhomišo ya methopo E swanetše e be leano leo le ka šomago, e sego leano la ditoro. Diriša kwešišo le tsebo ya batho ba tikologo gammogo le tsebo le maitemogelo a badirišani, bjalo ka di-NGO le bahlankedi ba mmušo.
Taolo ye botse e ra gore go tla ba le methopo ye mentši ya boleng bja godimo. Go na le dimosele tše ntši tšeo di melago maswikeng, lefelo le legolwane la bjang bja boleng bja godimo, , dipeu le mahlogedi a dimela tše bohlokwa tšeo di melago ka masoding le dikgweng, le gore go ba le diphoofolo tše ntši tša naga.
Hlokomela gore methopo ga e senywe/ šomišwe ka bošaedi. Mabakeng ka moka lebelela le go hlokomela gore methopo ya tlhago e dula e le mo maemong a mabotse le gore ga e senywe. Se se bitšwa tlhapetšo. Batho bao ba šomišago methopo, gape le ba bangwe mo setšhabeng ba swanetše go amega mabapi le ka moo tlhapetšo e swanetšego go phethagatšwa ka gona le ka go tlhapetšo ka noši. O se ke wa nagana gore batho ba tlile go obamela melao ge ba se ba amega go tlhamo ya yona! Peakanyo ya lenaneo la gago e swanetše go akaretša mokgwa wa go hlapetša methopo ya tlhago go kgonthiša gore e šireletšegile ka tshwanelo.
Latela malebiša a kamantšho a taolo. Hlama dinepo, hlapetša boemo bja methopo gomme o tšee sephetho mabapi le magato ao a ka tšewago ge go na le dika tše di šupago tšwelelo ya mathata.
Boloka karolo yeo e bonagalago ya ditseno dife le dife go tšwa go diprotšeke, ka go taolo ya methopo ya tlhago le tlhokomelo ya metheo ya methopo.
Hlahla batho mabapi le taolo ya methopo ya tlhago. Hlahla le go hlapetša batho ba maleba, go ba kgontšha go tšea maikarabelo mabapi le taolo le tšhomišo ye botse ya methopo ya tlhago.
O se ke wa...
O se ke wa hutša gore dikholo go tšwa go methopo ya tlhago di tla dira gore batho ba tikologo ba tšee taolo le tšhomišo ye botse ya methopo ya bona-o swanetše go šomana le sekhwi. Se ke sona seo lenaneo la CBNRM e lego sona!
O se ke wa dumela gore CBNRM e ra gore go se obamelwe phethagatšo ya molao. Melao e swanetše go hlangwa le go latelwa. Go swanetše go ba le dikotlo tša bao ba tshelago melao.
O se ke wa ema go fihlelela tšohle di phethega pele o ka thoma go dira se sengwe-sebaka sa mohuta wo se ka se tsoge se bile gona! Ka mehla go na le dikotsi mo protšekeng ye nngwe le ye nngwe-leka go fokotša dikotsi tše ka peakanyo ye botse le taolo.
Mekgahlo ya tikologo, go akaretšwa le mmušo wa selegae mekgahlo ya setšhaba, e šoma mmogo ka kgontšho go laola methopo ya tikologo go hola batho ba gae le tikologo.
Hloma mekgatlo ya tikologo. Lenaneo le swanetše go laolwa ke seboka goba mokgatlo wa tikologo wo o ikarabelago mo tshepedišong le tšeong ya diphetho. Wo e ka ba mokgatlo wo o lego gona goba o ka no nyaka go hlama mokgatlo wo mofsa ge e le gore ga go na le mokgatlo wo maleba, wa kgontšho.
Kgonthiša gore yo mongwe le yo mongwe o tseba seo a swanetšego go se dira ka mo mokgatlong, le gore maikarabelo a bona ke afe. Swarang dikopano tša ka mehla go kgonthiša gore yo mongwe le yo mongwe o tseba ka fao a swanetšego go ba le kabelo ka gona mo lenaneong, gomme o dira seo go kwanwego ka sona. Thala molaotheo, woo o šupago gabotse mediro le maikarabelo a maloko a mokgatlo.
Baemedi ba swanetše go emela dihlopha ka setšhabeng ka nnete. Baemedi ba swanetše go rerišana le go fa pegelo go dihlopha tšeo ba di emetšego.
Mokgatlo wa taolo wa tikologo o šoma gabotse le go tšea maikarabelo a wona ka kholofelo.
le tliša dikholo go batho gomme le šireletša methopo ya tlhago.
Nako ya go ikgokaganya le go fa dipegelo e swanetše go beelwa thoko. Go emela sehlopha go ra gore o fao ka lebaka la sehlopha, e sego fao go ikemela.
Kgonthiša gore go na le moetapele le sehlophatšhomo seo se šomago go modiro wo mongwe le wo mongwe wo mogolo goba go lehlakore la maikarabelo. Baetapele e swanetše go ba bafenyi-batho ba mafolofolo, ba maikemišetšo, ba go ba le nako le bokgoni go tšwetša pele mananeo. Hlaola le go thekga bafenyi ba bafsa le go lebelela bao ba lego gona.
Nepiša go badiidi mo setšhabeng. Leka go fihlelela dinyakwa le tšhireletšo ya lebaka le letelele ya badiidi. Hlama melao yeo e hlakilego go kgonthiša gore yo mongwe le yo mongwe o kgona go kgatha tema. Kgonthiša gore mantšu a badiidi bao le bao ba se nago molomo, kudu basadi le bafsa a a kwewa.
Maikemišetšo a e be go fa maatla le taolo ka bontši ka moo go kgonegago batho bao ba šomišago methopo. Mafelelong, ge ba se na go hwetša tlhahlo le mabokgoni a maleba, bašomiši ba methopo ya tlhago ba swanetše go ba bona bao ba sepetšago lenaneo, ka moo go kgonegago.
Bea mabaka ao a hlakilego mabapi le ditokelo tša tirišo ya naga le methopo. Mo go leano le molaotheo tša gago, tšweletša gabotse seo batho ba swanetšego go se dira pele ba ka hwetša tumelelo ya go diriša naga le methopo.
Efa batho tšhireletšo ya lebaka le letelele le ditokelo go methopo le naga. O tla nyaka batho ba ipha nako le go šoma ka thata mo taolong ya methopo ya tlhago. Ba ka se dire se ge fela ba ka tseba moputso wa sebaka se setelele go bona le malapa a bona.
Dira bonnete bja gore batho ba tseba seo mmušo o se dirago ka go CBNRM. Mmušo- wa selegae, selete, profense le setšhaba- ka moka e na le merero le mananeo ao a nago le khuetšo go CBNRM. Batho ba nyaka go tseba mabapi le mananeo ka bophara le ka fao a amago mananeo a gago a selegae. Ba swanetše go kwešiša ka fao kabelo ya bona e tsenago ka go mokgatlo wa CBNRM ka bophara mo nageng, ka Afrika, le lefaseng ka moka..
Tšea sephetho mabapi le tema yeo baetapele ba setšo ba tlogo go e kgatha. Setšhaba se swanetše go tšea sephetho mabapi le gore a na bolaodi bja setšo bo swanetše go emelwa ka gare ga mokgatlo wa CBNRM goba aowa.
E ba le ditokelo le maikarabelo a a kwalago a tikologo. Tšea sephetho se se amogelegago ka tsela ya temokrasi le semolao, mabapi le bao ba swanetšego ke go šomiša methopo le mafelo, le gore ditokelo le maikarabelo ao ke dife.
Diriša tsebo ya tikologo, fao go kgonagalago. Leka go kwešiša phapano ya ditumelo le tsebo ya batho bao ba amegago. Diriša tsebo ya tikologo, ya tumelo ya setšo moo e tlogo thuša go fihlelela dinepo tša lenaneo. Oketša sekhwi ka tsebo le maitemogelo a mekgatlothekgo bjalo ka di-NGO, le badirišani ba bangwe ba nago le mabokgoni le botsebi bja maleba.
Elelwa gore go aga mokgatlo ke tshepetšo yeo e nanyago. Kago ya mokgatlo wo o atlegilego e ka tšea megwagangwaga. Ka nako ye mokgatlo o nyaka thekgo ye e sa kgaotšego. CBNRM ka nako e tsenya diphetogo tše kgolo tša sepolitiki le tša setšo-se se tšea nako.
Khansele ya Tikologo e swanetše go ba ketapele go ditiro tša CBNRM gomme e hlame sehlophatšhomo sa CBNRM go šoma le mokgatlo wa Tikologo ka go mananeo a CBNRM. Mmušo wa selegae o na le kabelo ye bohlokwa yeo e swanetšego go fana ka yona mo go peakanyo le go hlongwa ga diprotšeke tša CBNRM. Mahlakore a go fapana go tšwa setšhabeng a swanetše go emelwa mo go sehlophatšhomo se-go fa mohlala, balefedi ba ditirelo goba diyunione, mekgatlo ya basadi , bafsa, dihlopha tša ditumelo, dikgwebo tše dinnyane, dimaušu, batho ba tiroatla, batho ba go se šome.
Thoma sehlophathekgo sa setšhaba sa CBNRM. Sehlopha se se swanetše go ikarabela go kemedi ya CBNRMD mo magatong a setšhaba ao a swaraganego le melao le merero ya tikologo gape le go thekga ka sethekniki bašomi ba profense le bao ba šomelago ka ntle.
Akaretša dithuto tša tlhahlo tša CBNRM, ka go mananeo a tlhahlo a dikgoro tša mmušo le bolaodi bja tikologo.
O se ke wa...
O se ke wa phagamiša bokgoni bja taolo bja mekgatlo ya tikologo.
O se ke wa nyatša nyakego ye kgolo ya thekgo ye e tšwelelago go mekgatlo yeo e hlabologago. O ka mokhwi sebaka se setelele.
Batho ba amogela dikholo tša nnete- tša ekonomi, leago, setšo le semoya-go tšwa go taolo ye botse ya methopo ya tlhago.
Hlama dinepo tšeo di hlakilego. Kgopela bakgathatema ka moka go ba le kabelo le maikarabelo. Kgonthiša gore mongwe le yo mongwe o tseba seo se letetšwego go lenaneo. Go holofeša batho dilo tše kgolo tšeo o ka se di phethagatšego ke go ipakela mathata ka morago. O tsebe gore kabelo ya batho ba ka ntle fela e ka se tiišetše katlego ya diprotšeke tša CBNRM ga ešita le tshwarelelo ya dikatlego tša diprotšeke tšekhwi. Kgopela maloko a setšhaba go šoma ka maatla le go ba le kabelo, le ge e ka ba yeo e sa bonalego.
Dikholego go tšwa go lenaneo a e be tšeo di ka kgonagalago. Ge e ba o tlile go thoma kgwebo ye nnyane yeo e ithekgilego ka methopo ya tlhago, kgonthiša gore kgwebo yeo e tla ba le sebaka se sebotse sa katlego.
Beakanyetša mehuta ye e fapanego ya dikholego. Batho ba tla letela dikholego tša bonakwana go tšwa go protšeke, ka fao o swanela go leka go kgonthiša gore go ile go ba le dikatlego tša lebaka le lekopana.
Batho ba putselwa maitapišo ao ba a tšeago a go hlokomela methopo ya bona ya tlhago.
Ba šetša dikhoutha tša puno, ba hwetša ditheko tše botse go di tšweletšwa tša bona, le go oketša tšhelete ya bona ka go katološetša mešomo ya bona go ya go dikarolo tše dingwe.
Bahlapetši ba setšhaba ba thibela batho ba go tšwa ka ntle go tšea dimela goba diphoofolo ka tsela yeo e sego ya semolao.
Rerišana le baabi ka ga "ditshenyegelo tša go thoma" mo magatong a mathomo a protšeke. Eupša, yo mongwe le yo mongwe o swanetše go tseba gore ba ka no se bone dikholego di sa tloga. Tše dingwe tša dikholego tša go swarelela sebaka se setelele di tla latela ka morago ga go šoma ka maatla ga motho yo mongwe le yo mongwe yo a kgathago tema.
Kgonthiša gore dikholego ke tša mannete go batho. Go tla bitša batho ba tikologo se sengwe gore ba šireletše le go laola methopo ya bona ya tlhago-tirišo ya naga, nako le maatla a bona le diphetogo go mekgwa yeo ba e dirišago go dira dilo.
Go swanetše go ba le mmaraka wa go rekiša ditšweletšwa tša bona. Batho ba swanetše ba kgone go rekiša dihlagišwa tša bona tšeo ba di hlagišitšego go tšwa go protšeke ya CBNRM. Ge go se fao ba ka di rekišago gona protšeke e tla phuhlama. Papatšo ke karolo ye bohlokwa go peakanyo ya kgwebo.
Aga mabokgoni a tša kgwebo. Mabokgoni a tša kgwebo (tshepedišo ditšhelete, le taolo) a tla ba bohlokwa mo katlegong ya lenaneo. Kgonthiša gore go na le batho bao ba nago le mabokgoni a a nyakegago mo mathomong a lenaneo la gago. (diriša thušo ya ka ntle ge go hlokega) le go beakanyetša go aba tlhahlo ka ga mabokgoni a tša kgwebo go batho ba tikologo bjalo ka karolo ya lenaneo la gago. Se e tla ba peeletšo ye botse ya ka moso.
Dikholego go tšwa go CBNRM di ka se rarolle mathata ka moka ao a lego gona setšhabeng. CBNRM e ka se re ka bjako ya bea dijo godimo ga tafola, goba ya fa motho yo mongwe le yo mongwe mošomo. Eupša ke karolo ye bohlokwa kagong ya setšhaba se se tiilego sa go ba le bokamoso bja go phadima, bjoo bo ithekgilego mo go tlhokomelo ya methopo ya tlhago le go e diriša ka bohlale. Ka thokong ye nngwe go na le setšhaba seo se feditšego methopo ya sona ya tlhago, gomme ga se na le seo se ka se fago moloko wa ka moso.
Batho bao ba ntšhago kabelo ye kgolo, goba ba ithaupa go feta tekano, ba tlo letela go hwetša go feta ba bangwe. Le ge go le bjalo dikholego tša lenaneo le di swanetše go abelwa batho ba bantši ka moo go kgonegago, kudu go badiidi ba mafelelo. Ba ka no ba ba sa kgone go thuša ka tšhelete ye ntši eupša dinyakwa tša bona di bohlokwa..
Kgonthiša gore ga go dikholo tša tšhelete fela . Batho ba tla hlohloletšega ge ba bona mehuta ye mengwe ya dikholego e etla go setšhaba. Tše di akaretša tšhireletšo ya semolao kgahlanong le ditšhošetšo go naga le methopo ya bona ya tlhago. Thekgo ya sethekniki ya ditšhelete le ya sepolitiki, go hloma mekgahlo ya tikologo, thuto le tlhahlo ka ga mabokgoni a go laola naga le methopo,. ditirelo tša nolofatšo, phihlelo ya dikadimo le dikapetlele tše dingwe. Dikholego tša setšo le semoya di tloga di le bohlokwa, Moya wa katlego ka go šoma mmogo, moya wa bowena ka sebele bjoo bo tšwago go boikgafelo le maitapišo.
O se ke wa...
O se ke wa holofetša dikholego tšeo o ka se di fihlelelego.
Dira gore ditšhaba di ithekge ka ditšhelete tša baabi goba mmušo. Diprotšeke di swanetše go itefela ka botšona, ka morago ga nako ye kopana.
Se nagane go thoma lenaneo la CBNRM ntle le fela ge dikgoro tša mmušo di tla be di go thekga ka botlalo ka dikokwane tša CBNRM.
O se ke wa gopola gore batho ka moka ba tla ba le malebiša a go swana go methopo ya tlhago ao bašireletšatlhago ba nago le ona.
O se ke wa thoma protšeke go fihlelela ge o šomane le dinepo tša lebaka le letelele tša protšeke.
Go na le merero le melao ye e kgontšhago gomme yona e diriša, ge fela go kgonega, ke mekgatlokemedi ya batho semolao..
Akaretša setšhaba ge go tšewa sephetho sa merero.
Merero e bohlokwa go mokgatlo wo mongwe le wo Melao le melawana mongwe le lenaneo . Tšona di bolela thwii ka tšeo e a latelwa le go.
mokgatlo o swanetšego go di dira le gore o tla dira dirišwa . Batho ba kwana le dilo tše bjang.. Baagi ba swanetše go akaretša mo ditokelo le maikarabelo a magatong a mathomo a go hlabolla merero ya bona. Baagi ba tšea mokgatlo le lenaneo diphetho tša ka moo ba ka..
Fetošang merero ge go hlokega. Ge mokgatlo o dirišago methopo ya bona gatela pele gomme o thoma go tsenya tirišong diprotšeke, o ka hwetša gore merero ye.
mengwe ga e sa šoma. O tla swanela go fetoša morero gore o dire seo o nyakago gore se o Dikhoutha tša puno dire.
Ditokumente tša merero di swanetše go kwešišega gabonolo. Dira gore merero e be bonolo ka moo go kgonagalago gore e tle e kwešišwe ke bohle. E fetolele go maleme a mangwe ge go hlokega. Kgonthiša gore maloko a setšhaba a kgona go fihlelela merero yekhwi ge ba nyaka.
Thekga merero ya tikologo godimo ga merero ye e nabilego ya setšhaba le ya profense. Go na le melao le merero ya setšhaba le ya profense yeo e amago CBNRM. O ka diriša merero yekhwi go hlabolla merero le melawana ya gago ya tikologo, le ge go le bjalo o tla dira diphetogo tša go lebana le dinyakwa tša gago tša selegae. Ge lenaneo la lena le gola, o ka hlohleletša mmušo go dira melao le merero ye mefsa, goba go dira diphetogo go melao yeo e lego gona o lebeletše maitemogelo ao o bilego le ona ka go šoma ka CBNRM.
Kgokanya merero ya selegae le di-IDP tša selegae. Dilete le mebasepala ya selegae ka moka di na le tshepetšo ya thulaganyo. Di-IDP di na le maikemišetšo a go swana mo go mananeo a CBNRM. Ka lebaka le, o swanetše go šoma le mebasepala ya selegae le dilete. Kgonthiša gore merero le melao di sepedišana le merero le dipeakanyo tša khansele. Ka go šoma mmogo le ka go fihlelela dilo tše ntši.
Mmušo wa selegae ke kokwane. Ka lebaka la gore mmušo wa selegae o na le tema ye bohlokwa yeo o e kgathago mo kgodišong ya CBNRM mmušo o na le maikarabelo a go kgonthiša gore mmušo wa legae o tlabaketšwe ka tshwanelo go thekga mekgatlo ya tikologo ka mananeo a CBNRM. Bahlankedi ba legatong la selegae ba swanetše go hlahlwa go aba thušo mo peakanyong ya ditšhišinyo tša protšeke ke mekgatlo ya setšhaba.
Dikgoro tša mmušo di swanetše go kgonthiša gore melao, merero le dikwano tša selegae di a latelwa. Mešomo ya bahlankedi ba dikgoro tša mmušo e swanetše go hlapetšwa go dira bonnete bja gore ba thekga mananeo a selegae ka tshwanelo.
Merero e swanetše go ba le meno. Difaene le dikotlo tše dingwe di swanetše go thatafišwa ge melao e tshetšwe. Dumelela bahlankedi bao ba šomago le batho go dira dikahlolo tša bona ge ba diriša molao. Seemo se sengwe le se sengwe se a fapana.
Fetišetša bolaodi go mokgatlo wa setšhaba ge nako e fihlile. Maatla a go laola le go beakanya methopo ya tlhago a swanetše go fiwa mokgatlo wa tikologo ge o šetše o hlamegile gabotse.
kgethilwego bja taolo, mokgatlo wa tikologo o hlomilwe semmušo bjalo ka trasete, Mokgatlo wa Dithoto wa Setšhaba goba khamphani ya Karolo ya 21, khamphani mokgatlo o na le bokgoni bja taolo bjo bo nyakegago. Setšhaba se ka no nyaka thekgo ya sethekniki go hloma mokgatlo wo o kgontšhago..
Beela thoko ditšhelete tša CBNRM go merero ya tlhahlo, ka mehla godiša bokgoni bja batho ba tikologo gore o tle o kgone go laola methopo. Badirišani ba bangwe, go akaretšwa ba taolo ya mmasepela, bao ba nyakago bokgoni bjo bo tla ba kgontšhago go kgatha tema ya bona mo go mananeo a CBNRM. Nyakišiša ka mekgwa ka moka yeo e lego gona ya go thekga ka mašeleng bj.
Kgonthiša gore dikgoro tša mmušo ka go fapana di šoma mmogo. Kgoro ye nngwe le ye nngwe e swanetše go hlatha karolo ya yona go CBNRM mme e kgathe tema ya yona. Di swanetše go hloma dikgoba tšeo di ikgethago tša CBNRM mo magatong a setšhaba, profense, dilete le tikologo, le go abelana ka tlhahlo ya maleba le ditšhelete tša tšona . Dihlophatšhomo di swanetše go hlomiwa go putlaganya dikgoro tša mmušo mo maemong a setšhaba le profense go kaonafatša tšhomišano le kgokagano magareng a dikgoro.
Uwauwetša thekgo go CBNRM maemong a taolo ya godimo le maemong a dipolitiki ka go mmušo le ka makaleng a praebete. Ba bangwe ba bahlankedi ba ka no se thekge pono le morero wa CBNRM. Fao go nago le kganano mabapi le CBNRM bolaodi bja ka godimo bo swanetše go tsena se ka bogare. Thekgo go tšwa ka godimo e bohlokwa gore go be le katlego.
Hwetša tšhedimošo ye maleba pele o ka saenela dikwano tša semolao. Pele ga ge maatla a ka fiwa mokgatlo wa setšhaba mo taolong ya naga le methopo ya tlhago, go swanetše gore go be nyanyeng gore lenaneo la mokgatlo ke le le lokilego.
Se se ra gore mokgatlo o swanetše gore e be wo o tiilego kudu gore o kgone go phethagatša merero ya wona, lenaneo e swanetše go ba leo le fago tlhaologanyo mo go tša ekonomi, le gona methopo ya tlhago e tla šireletšega le go šomišwa gabotse.
Merero e swanetše go kgonthiša gore ditšhaba di tla hwetša dikholo tša maksimamo go tšwa go lenaneo la tšona. Mmušo o swanetše go kgonthiša gore lenaneo leo mokgatlo wa setšhaba o le šišinyago ke le lebotse leo le ka hlagišago lehumo go tšwa go tirišo ya methopo ya tlhago.
E fa diintasteri ditšhupatsela tša tšhomišo ya ditšweletšwa tša methopo ya tlhago. Ye nngwe ya ditsela tšeo ditšhaba di kago kgoboketša ditseno ke go adimišana ka ditokelo tša go diriša methopo ya bona ya tlhago le tsebo go dikgwebo tša praebete.
O se ke wa...
O se ke wa letela gore mekgatlo ya setšhaba e tla latela magato ka moka a mehleng a peakanyetšo ya leano kgwebo. O ka mpe wa, kgonthiša gore kago ya motheo wa go laola protšeke di madulong gomme di fa tumelelo ya tlhabollo ye e golago ya go fetošega ya mokgatlo.
O se ke wa letela gore mananeo ka moka a tla šoma go swana - ditšhupatsela di swanetše go hwetša tekatekanelo gare ga go aba sekgoba sa go fetoga le mabaka le go kgonthiša gore go na le maemo a swanago, melao, le mareo a a akaretšago.
O se ke wa bona diprotšeke ka botee ka botee bjalo ka tše di phethegilego. Empa, o di bone bjalo ka karolo ya protšeke ye e tšwelelago ya lenaneo la CBNRM mo boemong bja selete, profense le setšhaba.
Ka ntle le thušo yeo e abiwago go sepediša diprotšeke tša Tikologo, tsebo le maitemogelo tšeo batho ba tikologo ba nago le tšona di a hlomphiwa.
Go kgonthiša nolofatšo ye e tšwelelago ya boleng bja godimo. Bontši bja mananeo a CBNRM bo nyaka monolofatši wa mabokgoni go šoma le setšhaba, mo gohle go tloga mathomong a lenaneo ga ešita le mo lebakeng le letelele. Se se ka abiwa ke 'modirišani' bjalo ka NGO, moreriši goba kgoro ya. mmušo. Banolofatši ba swanetše go šetša ditšo le go laetša tlhompho go tsebo le maitemogelo.
Hlabollang pono ya tikologo ya ka moso. Monolofatši o šoma le mekgatlo ya setšhaba go hlabolla pono ye e akaretšago ya seo setšhaba se nyakago go se fihlelela.. Ba dumelelana le mokgwa wo ba ka fihlelelago ponokakaretšo yekhwi-le tshepetšo yeo e swanetšego go latelwa..
Kgonthiša gore go na le nako ya go hlabolla potano gare ga bao ba amegilego ka mphela.
Batho bao ba sa kgonego go ngwala le go bala ba swanetše go kgona go kgatha tema.
Banolofatši ba abelana tsebo le mabokgoni. Ba hlohletša setšhaba go abelana ka boitsebelo le kwešišo.
Bjalo ka bokgathatema mo go ithuteng le Tiro, le bokgathatema bja Tshekatsheko ya Mafelo a Magaeng.
šomiša dithuši tša go bogelwa ka moo go kgonagalago. Mebepe, dibedio, dinepe le maeto go ya mafelong a bohlokwa go motho yo mongwe le yo mongwe, e sego fela go bao ba sego ba rutega.
Tšea nako ye ntši o lebeletše diphapano tša maleme le ditšo. Motho yo mongwe le yo mongwe o swanetše go ikwa a lokologile go ka itlhaloša ka polelo ya gagwe, mo mabakeng a mangwe se se tla dira gore go nyakiwe toloki.
Ga se gwa swanela go ba le motho goba sehlopha seo se swanelago go ikwa se se bohlokwa.
Monolofatši wa bokgoni o tla tseba nako yeo a ka dirago gore yo mongwe le yo mongwe a ikwe a amogelegile ebile a le bohlokwa go swana le ba bangwe..
Basepediši ba swanetše go thiba dikgoba magareng a dihlopha le batho ba go fapana.. Banolofatši ba ka godingwana ga bahlahli. Ba ka kgona go thuša dihlopha le batho ba go fapana gore ba kgone go kwešišana le go šomišana gabotse.
Efa batho ba tikologo sebaka sa go ba banolofatši.
Tema yeo e kgathwago ke banolofatši' e bohlokwa gomme ba swanetše go šoma protšekeng lebaka le leteletšana ka mo go nyakgegago. Le ge go le bjalo, go swanetše go ba le nako yeo bona bjalo ka banolofatši ba tla swanelago go ikgogela morago gobane ditšhaba di kgona go laola merero ya tšona ntle le batho ba ka ntle-seo ke phihlelelo ya mafelelo.
Go fa mohlala, batho ba tikologo ba swanetše ba kgone go rulaganya le go ba badulasetulo ka nako tša dikopano tša dikomiti tše nnyane le dihlophatšhomo.
Abelana maitemogelo le banolofatši ba bangwe bao ba šomago mo dikarolong tše dingwe. Banolofatši ba swanetše go abelana maitemogelo a bona go mananeo a CBNRM mo dikarolong tše dingwe-bontši bja mathata ao ba itemogetšego a a swana mananeong ka moka.
Ikemišetše go amega sebaka se setelele-eupša o tsebe ge nako ya go tlogela e fihlile. Monolofatši o swanetše go dula mo lenaneong nako ye telele ka fao go tla bego go nyakegago. Go bohlokwa go ba le banolofatši ba go tseba ge meputso e thoma go tlo abelanwa-ke gona fao mathata a tlego a thome gona. Mohuta wa bonolofatši o tlile go fetoga le nako, ge batho ba tikologo ba hwetša tsebo , boitshepo le maitemogelo a go laola mananeo ka bobona. Bea mabaka ao a hlakilego ao a tlogo kgaosetša tshepedišo-nepo ke go fetišetša maatla go ditšhaba, e sego go go sepediša merero go fihlela nako e fela!!
O se ke wa...
O se ke wa holofetša batho di se kgonagale. Ge batho ba ikwa gore go na le dikgonagalo tše ntši, ka nako ba gopola gore se se ra tlholego ya mešomo Dira bonnete bja gore batho ba kwešiša seo ba ka se fihlelelago go tšwa go mananeo a CBNRM.
O se ke wa gopola gore ditšhaba ka moka di nagana le go dira ka mokgwa wa go swana. Ditšhaba di a fapana, di na di ditumelo, dikholofelo le dinyakwa tša go fapana.. Ditšhaba di fetoga ka di nako ka moka..
O se ke wa šutiša bokgoni bja go nolofatša ge lenaneo le thoma go tšweletša dipoelo. Swarelela go monolofatši wa bokgoni mo mošomong lebaka le letelele ge go tsomega, eupša e sego lebaka le leteleletelele.
O se ke wa bolaya boetapele bja tikologo ka go ba monolofatši wa maatla ka moka,.
Go na le kwešišo ye botse ya boetapele bja Tikologo gomme boetapele bja selegae le bjona bo thekga diprotšeke tša CBNRM ka botlalo.
Ge maatla le bolaodi di fiwa sehlopha se sefsa sa batho-bjalo ka makhanselara a tikologo goba bahlankedi ka go di-CBC ka go Lenaneo la CBNRM-go fela go eba le kotsi ya gore boetapele bjo bofsa bja dirutegi bo ka tšwelela. Ba ka dirišetša maatla akhwi a mafsa go ikhola ka noši. Mabokgoni le maikemišetšo a boetapele bja setšo le bjona bo swanetše go kwešišwa gabotse pele go ka thomišwa ka go šoma le bjona.
Diriša melaotheo go efoga go lwela maatla. Kgonthiša gore ditokelo le mehola di hlalošitšwe gabotse ka go melaotheo ya makgotla a go fapana a taolo.
Hlaola baetapele ka go fapana mo go mediro ya go fapana. Se se phatlalatša ditema tša boetapele le go lekanetša maatla.
Kgonthiša gore dikemedi tša setšhaba di molaong mme ga se tša ipea.
Batho bao ba nago le khuetšo ye kgolo ka go ditšhaba, boetapele bja setšo, batho ba bagolo setšhabeng, go fa mohlala, ba na le maikarabelo a go dira bonnete bja gore yo mongwe le yo mongwe o holega go swana ka mo go kgonagalago.
tšeo ba di emelago.
Dira bonnete bja gore mekgahlo ka moka e na le kemedi. Mekgahlo ya Selegae e swanetše šo emela dihlopha ka go fapana tša batho ba tikologo.
Fediša thulano ya dikgahlego.
Kgonthiša gore yo mongwe le yo mongwe o lemoga dinyakwa le dihlokwa tše di fapanego mo setšhabeng. Dinepo tša sehlopha se tee ga se tša swanela go ba bohlokwa go feta tša sehlopha se sengwe.
Baetapele ba tikologo ba swanetše go tšea maitekelo a go kgonthiša gore batho ba maatla mo sešhabeng ga ba fekeetše tshepetšo.
Go swanetše go ba le kwešišano yeo e hlakilego ya gore ke bomang ba nago le maatla le bao ba nago le khuetšo.
Efa batho ba tikologo ditokelo tše tiilego tša semolao go tirišo ya methopo, gore ba tle ba kgone go diriša molao go šireletša methopo ya bona kgahlanong le batho ba ka ntle.
Kgonthiša gore ditshepedišo tša maleba tša kgwebo di a latelwa.
Bagwebi bao ba sa tshephagalego ke tšhošetšo ye kgolo go taolo ya methopo ya tlhago ya setšhaba. Batho ka nako ba fela ba eba le maatla, mme gantši ba itebatša melawana le ditaolo tša tikologo, gomme se se ka senya mananeo a setšhaba. Ditshepedišo tša nnete tša kgwebo , bjalo ka mekgwa ya dithentara, e swanetše go dirišwa dinako ka moka go dira bonnete bja gore ka moka bao ba amegago ba swarwa gabotse ka tsela ya semolao.
Kwešiša boetapele bja tikologo le go bo diriša ka mokgwa wa maleba. Gore o kgone go kwešiša gore ke bomang bao ba nago le maatla mo setšhabeng, le dipolotiki tša setšhaba, ithute histori ya setšhaba seo. Ka tsela yeo o tla kgona go kaonafatša tirišo ya baetapele ba tikologo.
O se ke wa...
O se ke wa nagana gore ditšhaba tša magaeng ga di inaganele ka botšona goba di swarane go feta setšhaba sefe le sefe.
O se ke wa tšea lehlakore phatlalatša mo go pakišanong ya maatla. Dipolotiki tša tikologo di ka fetoga ka ponyo ya leihlo gomme bagwera ba gago ba lehono e ka ba manaba a gago a ka moso.
O se ke wa tšewa maikutlo ke mafolofolo le botee bja mathomong bja setšhaba-se se ka fetoga ge nako e dutše e eya. Tšea kakanyo ya lebaka le letelele ya lenaneo.
Ka mehla diprotšeke tša CBNRM di amana le ditlhohlo.
Ka gore o šetše o kile wa šoma protšekeng ya CBNRM peleng , seo ga se re gore o ka dira dilo tšeo o bego o di dira mo nakong ye. Ikemišetše go ithuta go tšwa go maitemogelo le go dira diphetogo ge di nyakega.
Ditšhupatsela mo pukung ye ke maele fela.
Ka gobane protšeke ye nngwe le ye nngwe e itshwanela ka noši o tla tlamega go itokišetša go amagantšha ditšhupatsela gore di swanelane le protšeke ya gago. O swanetše go ikemišetša go itekela le go dira diphetogo fao go nyakegago. Eupša kgonthiša gore o hlaloša mokgwa woo o dirago seo o se dirago ka gona. Efoga go gakantšha batho.
Letela diphapano gore di tla ba gona.
Tshepetšo ya kgathotema le CBNRM ka nako di nyakile go swana le ge go dirwa diphetogo, ka fao o se ke wa makala ge diphapano di hlaga. Fela leka go akanya mathata a a kgonagalago ka go hlapetša gomme o leke go a thibela. O se ke wa tshwenyega ge go tšwelela dithulano. Se ke selo seo se tlwaelegilego. Go makala le kgakanego ke karolo ya papadi ye.
Hlokomela dikamano tša maatla tša tikologo . CBNRM e ka ga go swara batho ka moka bjalo ka balekani. Le ge batho ba bangwe ba maatla ba ka se kwane le se. Se ka hlola thulano. Mabakeng a mangwe sekhwi se ka se kgone go efogega.
Mohlomongwe go tla ba le ditšharelo le mathata. Ge go na le seo se sa sepelego botse ka ye nngwe ya dikarolo tša protšeke. Ka ye nako tlhohlo ke go dira gore yo mongwe le yo mongwe a se ke a nolega moko gomme a šome go fenya mathata.
Hlokomela 'maatla a go gogela thoko'. Ge se sengwe se senyega mo karolong ye nngwe ya protšeke, maatla le maitapišo ka moka di ka lebantšhwa le bothata bjoo. Se se ka tliša taba ya gore dikarolo tše di atlegilego tša protšeke di a hlokomologwa Leka go dira gore dielemente tšeo di atlegilego di tšwele pele mola o leka go rarolla bothata.
Batho ka tlhago ga ba rate diphetogo', gape ka nako ga ba rate dikgopolo tše difsa goba ditsela tše difsa tša go dira dilo. O se ke wa makala ge go tšea nako gore dikgopolo tše difsa di amogelege, goba le ge di ka se tsoge di amogetšwe. Dira boipeakanyetšo bja sekhwi - e ba le maano a go šoma le batho bao ba sa ratego diphetogo.
Ikemišetše go amogela tsholo, gape le yeo e sego ya lebana.
Batho ka go diprotšeke tša CBNRM ba fela ba hwetša ditshwayatshwayo le ditsholo tšeo e sego tša maswanedi go tšwa go batho ba ka ntle ga protšeke. Ditsholo tše bjalo di ka kweša bohloko. O ka senya nako le maatla o leka go rarolla ditsholo tša mohuta wo. Amogela gore ke nnete se se tla no fela se diragala, gape o se ke wa dumelela ditsholo go senya mošomo wo mobotse wo wena le bengkawena le o dirago. Ke nnete gore ka nako ditsholo e ka ba tša go agiša! Mo lebakeng le le bjalo gona, theeletša gore o ithute go tšwa go ditsholo tšeo, o be o ikemišetše go amogela fao o ka bago o dirile diphošo.
Ditšhupatsela tšekhwi tše 10 tša go šoma di tlo ba le mohola go batho ka moka bao ba amegago ka go protšeke ya CBNRM -maloko a setšhaba, bahlankedi ba mmušo wa selegae, banolofatši ba di-NGO, bahlami ba merero ba mmušo.
Ikemišetše go abelana taolo le maikarabelo. CBNRM e theilwe godimo ga kakaretšo ya batho ka bontši go tšwa setšhabeng ka nepo ya go kgona go hlokomela methopo ya tlhago. Gopola gore CBNRM ke ya setšhaba, e sego ya motho o tee goba komiti. Se se ra gore go akaretšwe baagi ge go tšewa diphetho. Se gape se šupa go neela batho bao ba šomago ka go lenaneo bolaodi le maikarabelo. Go fa batho mehola le maikarabelo go ka ra gore dilo gantši ga di šome go ya ka leano. -kudu ge ba se na mabokgoni. Ka fao tlhahlo e bohlokwa gomme tlhohloletšo e bohlokwa.
Go laola protšeke ya setšhaba, moo batho ba bantši ba amegilego mabakeng a mangwe ke taba yeo e ka tlišago tšharelo go batho bao ba tlwaetšego go laola tšohle. Itokišetše go ithuta mekgwa ye mefsa ya go laola batho . Gopola, le ge go se gwa lekana, gore kamego ke boithaopo-ga go yo a swanetšego go gapeletšwa go kgatha tema a sa nyake.
Lebedišiša le go lekola ka dinako ka moka O tlamegile go tseba dinakong ka moka ge eba protšeke ya gago ya CBNRM e šoma ka tshwanelo. Go kgona go dira se protšeke ya gago e swanetše go ba le dinepo tša go hlaka.-leano leo le hlalošago ka tshwanelo tšeo o ratago go di fihlelela le tsela yeo o ratago go di fihlelela ka yona. E swanetše gape go ba le peakanyo ya go lebelela dinako ka moka ge eba o tseleng ya maleba. Ge eba go na le mathata ka protšeke, o tlamegile go a tseba ka pelapela ka mo go kgonegago gore o kgone go tšea magato a maleba go rarolla mathata ao. Tlhapetšo le tekolo ke ditlabelo tša go lebelela tšwelopele ya protšeke le go hlaola mathata. Akhwi ke mabokgoni ao batho ba lego ka protšekeng ba swanetšego go a tseba. Mohlomongwe go tla ba mohola go kgopela modirišani wa gago wa NGO go thuša mo go seemo sekhwi.
Dira gore batho ba dule ba sedimošitšwe, o be o theeletše seo ba se bolelago. Ka dinako ka moka o tlamegile go tsebiša batho ka ga protšeke, le go kwa dikgopolo tša bona. Go mekgwa ye mentši ya go diragatša se-mo dikopanong tša ka mehla, dipegelong, diwekšopong, maphepheng a ditaba, le dipapetla le mo dipoledišanong tša segwera le ge le hlakana ka mabenkeleng. Se bohlokwa ke go dira gore yo mongwe le yo mongwe a dule a tseba le go dumelela batho go ntšha dikabelo tša bona.
Itokišetše go ithuta mekgwa ye mefsa ya go dira dilo.
Go laola protšeke ya setšhaba sa magaeng go ka se swane le go laola khamphani ye kgolo toropong ye kgolo, goba kgoro ye kgolo ya mmušo. Dilo di ka šoma go fapana mokhwi! Setšhaba ke beng ba protšeke le gona se tšea bontši bja diphetho. Ikemišetše go ditiragalo le dimakatšo tšeo di bego di se tša letelwa mo go tšona o tlo bago le taolo ye nnyane.
E ba motho wa profešenale le go amega dinako ka moka.
Diprotšeke tša setšhaba di swanetše go kgona go dira dilo ka ditsela tše difsa goba ka tsela tša go fapana. Eupša go dula go na le nyakego ya maitshwaro le boikgafo. Seo se akaretša magato a go swana le go bea melao le go e obamela, go kwanela dikhoutu tša go laetša ka fao batho ba swanetšego go itshwara ka gona dikopanong, le ka fao ba swanetšego go phethagatša mediro ya bona le seo se tlogo hlaga ge ba šitwa go phethagatša mediro ya bona. Batho ba swanetše gore ka mehla ba dire seo ba rego ba tla se phethagatša. Se se ra gape go sepediša dikopano gabotse, go boloka direkhoto le go hlagiša dipego tšeo ge di nyakega.
O se ke wa dumelela batho go diriša protšeke go phethagatša mabaka a bona a boikholo. Go tliša batho ba go fapana felo gotee gore ba šome mmogo go fihlelela nepo yeo e kwanetšwego ga go bonolo! Batho ba ka gogela thoko kudu ge tšhelete e le ye nngwe ya dikholego. (kgathotema ka go diwekšopo, maeto bj.bj). Leka go kgonthiša gore batho goba dihlopha ga ba dirišetše protšeke go fihlelela ditlhologelo tša bona-protšeke yekhwi ke ya go hola setšhaba.
Se fele pelo eupša o nyake boikgafo le maitapišo.
Go hlakanya setšhaba gore se šome mmogo e ka ba tshepetšo ye e nanyago. Baabi le makala a mmušo ba swanetše go kwešiša gore go hlama mokgatlo wa setšhaba le gore diprotšeke di thome go šoma ke mošomo wo boima wa go nanya. Go ka no tšea mengwaga ye mentši.
Yo mongwe le yo mongwe o swanetše go dula a ikgafile le go fa thekgo ge go nyakega. O se ke wa ntšha ka hlogo ge mošomo o aparelwa ke mathata. Le ge go le bjalo, o se ke wa dumelela maitshwaro a go se loke ao a ka ntšhago protšeke tseleng goba a hlola tiego yeo e sa nyakegego. O ka gapeletša batho go itshwara ka moo go amogelegago le go ikgafa ge o ka ba mohlala go seo.
Hlompha ditumelo le ditlwaedi tša tikologo. Hlompha histori, bodumedi, le ditlwaelo ka go fapana tša batho. Batho ba tikologo ba na le ditsela tšeo ba dirago dilo ka tšona tšeo le tšona di lego mohola ka tsela ya tšona. Dira maitekelo a go kwešiša ditsela tšeo batho ba tikologo ba šomago ka tšona. Laetša tlhompho go boetapele bja tikologo. Ge o nyaka go dira diphetogo, kgonthiša gore o šoma le batho-o se ke wa leka go ba katela setsiba ka ganong.
Aga tshepano magareng a batho gomme o šome ka maatla go e lota.
Aga baetapele ba tikologo le dinkgwete tša CBNRM. Abaganya maikarabelo gomme o tlogele sebaka sa baetapele bao ba sa golago ba tikologo gore ba itšhupe.
Baagi ke dihlopha tša batho bao ba phelago felo gotee ebile ba šomiša naga le methopo go iphediša. Bakhwi ke batho bao ba tlogo hloma mokgatlo wa CBNRM gomme ba hlabolla protšeke ya CBNRM go šireletša methopo le go kaonafatša maphelo a batho. Ditšhupatsela tšekhwi ke tša gago.
Go hlokomela methopo ya tlhago. Ge go ka hlokega mobu, meetse, mehlare, dimela le diphoofolo, go ka se be le CBNRM. Gore go tle go šireletšwe methopo yekhwi o nyaka leano leo yo mongwe le yo mongwe a le thekgago. Leano le swanetše go laetša ka fao methopo e tlogo dirišwa ka gona. Gape leano le swanetše go akaretša ditsela tša go kaonafatša maphelo a batho.
Šoma le batho ba bantši ka mo go kgonagalago. Dihlopha ka moka tše di nago le kgahlego ka setšhabeng di swanetše go amega ka go protšeke ya CBNRM-kudu batho bao gantši ba tshedišwago mahlo bjalo ka basadi, bafsa le badiidi. Hlokomela gore go se be le sehlopha se maatla goba batho bao ba ka itšeelago protšeke gore ba ikhole ka noši.
Diriša mokgatlo wo maatla wa boemedi bja mmakgonthe go emela batho ba tikologo. Setšhaba se swanetše go hloma mokgatlo go tla go laola protšeke ya CBNRM. Ge e ka ba go šetše go na le mokgatlo wo maatla wa tikologo wo o ka dirago se-bjalo ka Trasete ya Tlhabologo -o ka o diriša. Fela ge o se gona, o tlamegile go hloma mokgatlo wo mofsa wa CBNRM. Mokgatlo o swanetše go ba le batho ba go tšwa go dihlopha tša setšhaba ka go fapana. Batho ka go mokgatlo ba swanetše go botega, go tshepagala le go šoma ka maatla. Ba swanetše go eta pele protšeke gore e hole setšhaba. Nako le nako ge go kgonagala, akaretša dikhanselara tša mmušo tša tikologo le bahlankedi ka go protšeke-modiro wa bona ke wo bohlokwa kudu.
Tsebišiša seo protšeke e tlogo se direla setšhaba. Kgonthiša gore yo mongwe le yo mongwe o kwana le seo protšeke e tlogo se dira. Hlama dinepo tšeo yo mongwe le yo mongwe a tlogo di kwešiša le go di adibetša. Kgonthiša gore dinepo ke tšeo e lego tša nnete-o se ke wa leka go dira dilo tšeo di sa kgonagalego.
Tsebišiša mehuta ya dikholego ka go fapana Tše dingwe tša dikholego di tla ka potlako. Tše dingwe di tla tšea mengwaga gore di fihlelelwe. Bontši bja batho bo tla ba le kgahlego go dikholego tša ka bjako tša lebaka le lekopana-kudu dikholego tša mašeleng. Go bohlokwa gore o hlalošetše yo mongwe le yo mongwe dikholego tša ka morago ga lebaka le letelele.
lefelo le lekaone la bodulo-mobu, meetse, dimela le diphoofolo di tla šireletšega go wena le meloko ya ka moso.
thuto le tlhahlo ya mabokgoni go maloko a setšhaba tšhomišano ye kaone mo setšhabeng, le go badirišani ba ka ntle ditsela tše kaone tša go diriša naga ditsela tše ntši tša go iphediša.
Go hwetša dikholego tše ka moka go ka se fihlelelwe bonolo-go tla ra gore mekgahlo le ditšhaba di šome ka maatla.
CBNRM e ka tliša dikholego tše ntši go setšhaba eupša e ka se rarolle mathata ka moka. Go fa mohlala e ka se fe yo mongwe le yo mongwe mešomo. Motho yo mongwe le yo mongwe o swanetše go kwešiša se gabotse-go sego bjalo ba tla nyama. CBNRM ke tsela ye nngwe ya go thuša go rarolla mathata. Batho ba swanetše go dira mešomo ya bona bjalo ka mehleng. Maoba, diprotšeke tša CBNRM di tla aba dikgonagalo tše difsa.
Batho ba bangwe ba tla ba le kabelo go feta ba bangwe-ba swanetše go lebogwa ka mokgwa wa maleba. Maloko a mangwe a setšhaba a tla šoma kudu mo go protšeke go feta a mangwe, bjalo ba swanetše go lebogwa ka tsela ya maleba. Gape ka lebaka la gore CBNRM e tla tliša diphetogo go tsela yeo batho ba tlwaetšego go dira dilo, batho ba bangwe ba tla lahlegelwa ke ditseno tše itšego. Go fa mohlala, batho ba ka no se kgone go rea dihlapi tše ntši go tšwa lewatleng goba go rwalela dikgong tše dintši sethokgweng. Batho ba ba swanetše go hwetša moputso- mohlomongwe ka go hwetša mošomo ka go protšeke. Kgonthiša gore yo mongwe le yo mongwe o kwešiša tokelo ye go tloga mathomong-go sego bjalo go tla ba le dikgogakgogano ka morago.
Letela thulano. Ka go sehlopha sefe le sefe sa batho, kudu moo tšhelete e amegago goba go amegago dikholego, goba go na le melao ka ga bokaakang bjoo batho ba ka bo dirišago bja methopo. go tla ba le thulano gare ga batho. Ikemišetše tše, le go leka go šomana le tšona pele ga ge di ka tsenelela. Tsebiša batho ka di nako ka moka le go theeletša dingongorego le mathata a bona. Šoma le batho ka potego.
Kgonthiša gore yo mongwe le yo mongwe o tseba mediro le maikarabelo a gagwe. Swara dikopano tša ka mehla go kgonthiša gore yo mongwe le yo mongwe o tseba seo a swanetšego go ba a se dira.
Dula o sedimošitše yo mongwe le yo mongwe . Go swanetše go be le mokgwa wo mobotse wa kgokagano ka dinako ka moka magareng a batho ka moka bao ba amegago, bobedi ka gare ga setšhaba le gare ga badirišani ba ka ntle. Se se ka hlaga fela mo dikopanong tša ka mehla, dipegelong, diwekšopo, ka go maphephe a ditaba le ditsebišo tša setšhaba.-le gape ka go dipoledišano tša tšatši ka tšatši le batho. Botša batho ka tšeo di diragalago le go theeletša dikakanyo le dikgopolo tša bona.
Dira gore batho ba tsebe gore ke karolo ya setšhaba sa lefase. Mananeo a CBNRM a hlagišwa lefaseng ka moka, e sego mo motsaneng wa geno fela.. Botša batho ka se -badirišani ba gago ba NGO ba tla kgona go go fa tshedimošo ye ntši. Batho ba swanetše go tseba gape ka ga melao le merero ya Afrika-Borwa yeo e amago CBNRM, le gore dikwano tšeo mmušo wa Afrika- Borwa o di saennego le baagi ba ditšhabatšhaba. Dikwano tše di bolela gore Maafrika-Borwa a tla šoma go šireletša methopo ya tlhago le go kaonafatša maphelo a batho bao ba dirišago methopo yekhwi.
Badiriši ke batho bao ba šomago ka diprotšeke tša CBNRM letšatši ka letšatši mme ba nago le mabokgoni a go thuša go hlama diprotšeke tša CBNRM. Se se akaretša batho bao ba šomago ka go di-NGO, makala a baabi, banyakišiši le bahlankedi ka go dikgoro tša mmušo tšeo di lebanego le tshepetšo ya diprotšeke tša CBNRM. Modiro wa bona ke go thuša ditšhaba go hloma le go sepediša diprotšeke tša CBNRM - go nolofatša. Ditšhupatsela tšekhwi di lebantšwe wena thwii.
Mekgwa ye mentši ya go iphediša. Ditšhaba di na le ditsela tša go fapana tša go iphediša go tšwa go mobu le methopo ya bona. Se se bohlokwa kudu -se se ra gore mo dinakong tše boima ga ba swanela go itshephela go ditsela tše mmalwa tša go iphediša. O swanetše go kgonthiša gore batho ba tšwela pele ka go ba le ditsela tše di fapanego tša go iphediša. Protšeke ya CBNRM e swanetše go okeletša batho dibaka tše dingwe tše difsa.
Laola le go hlapetša methopo ya tlhago ka tlhokomelo. Motheo wa methopo ya tlhago -'naga, meetse, dimela le diphoofolo - ke kgwekgwe ya protšeke ya CBNRM. Ge motheo wo o ka senywa, go ka se sa ba le CBNRM. Pele ga ge protšeke ya CBNRM e ka thoma, o nyaka go hwetša tshedimošo ye e tshepegago ya go nepagala mabapi le motheo wa methopo le ka fao methopo e šomišwago ka gona (ke eng seo se dirišwago, gape se dirišetšwa eng, ke eng tšeo di dirišetšwago sona le gore di dirišetšwa eng le gona bjang). Gape o bile o swanetše go tseba dikgonagalo tša tšweletšo ya peakanyo ya ekholotši - ke palo ye kaakang ya methopo yeo e ka dirišwago pele go ka ba le tshenyo go peakanyo.
Hlabolla leano la taolo gomme o elelwe gore batho ba tikologo ke metheo ya leano gomme ba swanetše go amega go tloga mathomong Thoma ka dilo tša motheo, ka leano leo le hlamilwego mo tikologong ya selegae, sete ya melao le molaotheo, mme o age godimo ga tšona. Hwetša keletšo ya setsebi eupša o kgonthiše gore leano leo le kgotsofatša dinyakwa tša tikologo. Beakanyetša go bušetša ye nngwe ya ditseno go tšwa go diprotšeke tša CBNRM ka go toto ya kgonagalo ya methopo ya tlhago. Maitemogelo a laetša gore ditseno tša 10% go ya go 20% ya methopo ya ditseno go ya go methopo le go tloga go protšeke go ya go ye nngwe protšeke.
Lemoga gore Protšeke ye nngwe le ye nngwe ya CBNRM e fapana le tše dingwe. Ga se ka mehla fao o ka tšeago bokgoni bjo o bo kgobokantšego go protšeke ye nngwe wa bo diriša mo go ye nngwe. Kwešiša maemo a tikologo le mabaka , gomme o amantšhe malebiša a gago go nolofatšo ka mo go swanetšego. Batho ba tikologo ba na le ditsela tša bona tša go dira dilo-hlompha sekhwi gomme o ithute go šoma le sona. Hlama melao ya tikologo le dikhouto tša maitshwaro tšeo batho ba di kwanetšego. Go le bjalo, lemoga merero ya setšhaba, profense le tikologo le distrathetši gomme o di diriše go go thuša. Ga go mohlala wa CBNRM. Diriša dithuto tšeo o ithutilego go tšwa maitemogelong a go feta, mme o hlapetše ka mehla.
Aga mokgatlo wa tikologo. Setšhaba ke mong wa lenaneo la CBNRM. Mokgatlo wa CBNRM was setšhaba o swanetše go phetha tshepedišo le go tšea diphetho. Ge go kgonagala diriša mokgatlo wo o lego gona. Eupša ge go se na le mokgatlo wa maleba, goba mokgatlo wa go tia wa tikologo gona mokgatlo wo mofsa wa CBNRM wo maatla o swanetše go hlangwa. Wo mongwe wa mešomo ya gago ye megolo ke go aga bokgoni - go thuša mokgatlo wa tikologo ka thekgo ya maleba le tlhahlo go phethagatša mehola ya wona.
Kgonthiša gore CBNRM e tliša dikholo tša nnete go batho ba tikologo mo lebakeng lekhwi le la ka moso. Dikholego tšeo di tlišwago ke CBNRM bonnyane di swanetše go lekana le ditshenyegelo tšeo di amegilego go sepediša lenaneo la CBNRM. Batho ba tikologo ba phela maphelo a lebelo, gomme mabu a hlokega. Ba ka se ikemišetše go fa naga ya bona le nako ya bona go CBNRM ge e se fela ge go na le dikholego tša pepeneng tša maleba go bona. Kgonthiša gore diprotšeke dife le dife tša CBNRM di na le peakanyo ye maleba ya tshepedišo le mabaka a bonalago a katlego. Sekhwi se akaretša kgonthišo ya gore go na le mmaraka wa dithoto tše di tšweleditšwego goba ditirelo tšeo di fiwago ke diprotšeke tša CBNRM, Leano le gape le swanetše go akaretša taolo ya boleng-dithoto tšeo di sa dirwago gabotse di ka se rekege.
Diriša banolofatši ba mabokgoni le bathekgi le baeletši ba bangwe bao o kago ba tshepa ntle le pelaelo. Maikemišetšo ke gore batho ba tikologo ba sepediše protšeke tša CBNRM ka ntle le nolofatšo le thekgo tša ka ntle, le ge se se tlile go tšea lebaka le letelele. Mo mabakeng a mangwe, ditirelo tše di ikgethago (bjalo ka papatšo) di ka abiwa ka mehla ke badirišani ba ka ntle. Se se diragala mo mabakeng a mantši a kgwebo. Fao go kgonagalago akaretša batho ba tikologo ba go ba le mabokgoni eupša fao ba sego gona, beakanyetša go fetišetša bokgoni bja maleba go batho ba tikologo ka pela ka fao o ka kgonago.
Kgonthiša gore batho ba maleba ba amegile ka go CBNRM. Akaretša batho bao ba nago le bokgoni, mafolofolo le go kgona go šoma botse le batho ba bangwe. Go swanetše go ba le 'nkgwete' goba moetapele mo go modiromogolo wo mongwe le wo mongwe ka go protšeke. Se se swanetše go ba bjalo le ka go mokgatlo wa setšhaba le badirišani ba ka ntle bjalo ka dikgoro tša mmušo le di-NGO. Fao go kgonagalago, aga baetapele ba tikologo -- efa bao ba se nago maitemogelo maikarabelo le tlhahlo le thekgo yeo ba e tsomago.
Letela thulano le pakišano ya maatla, le go beakanyetša tše bjalo go tloga mathomong. Setšhaba se sengwe le se sengwe se na le pakišano ya maatla. O swanetše go kwešiša dipolitiki tikologong ya geno gore o kgone go šomana le dithulano dife le dife ge di tšwelela. O ka letela dithulano legatong lefe le lefe la lenaneo la CBNRM eupša kudu ge le thoma go enywa dikenywa. Mo peakanyong ya gago akanyetša mafelo a a kgonegago a thulano gomme o agelele taolo ya thulano le ditsela tša tharollo tšeo mang le mang a kwanago natšo.
Aga kgwerano le badirišani ba ka ntle gomme o šome ka maatla go e šireletša. Šoma le mekgahlo ye mengwe ka mmušong le ka karolong ya praebete, o be o e hlolele sekgoba. Kgonthiša gore le bona ba a holega ka go šoma le wena, fela lemoga gore sekhwi se ka hlola mathata. a mafsa. Ge badirišani ba ka ntle ba amegile mahlakoreng a bohlokwa a protšeke, bjalo ka go buna methopo, šomela sekgauswi le bona go laola le go hlapetša ditiro tša bona le go bontšha ditšhaba ka moo go ka šongwago le badirišani bakhwi.
Lekanyetša ka mo go kgodišago. Diprotšeke tša CBNRM di akaretša taolo ya mohlakanelwa. Sekhwi ke ka lebaka la gore nako ye e okeditšwego le tšhelete di a nyakega go dira gore kgathotema le tšhomišano di šome. Eupša sekhwi se kgontšha le go feta lebakeng le letelele, kudu ka go diprotšeke tša setšhaba. O tlamegile go kgonthiša gore o lekanyeditšwe ditsheyegelo tšekhwi tša koketšo.
Se fihle selo o be o tshepagale. Šomiša nako ye ntši ditherišanong le ge go se na le kwano, leka go hwetša ditharollo tša go kgotsofatša tšeo di ka šomelago bohle. Fela o se ke wa ba boleta go dihlopha tšeo di lwelago dikgahlego tša tšona. Hlaloša protšeke gabotse go batho ka moka go tloga mathomong. Kgothaletša moya wa go se ute selo, go botšiša le go ngangišana dinakong ka moka. Kgonthiša gore dikabelo tša mang le mang di a amogelwa mo peakanyetšong ya ka moso.
Bahlamamorero ke batho ba go šomela mmušo bao ba hlamago melao le merero tšeo di amago CBNRM. Ditšhupatsela tše ke tša gago.
Akaretša setšhaba gape o amogele malebiša a mafsa. Akaretša setšhaba go tloga magatong a mathomo a ge morero o hlamiwa. Ka moka ga bona ke badiriši le bašireletši ba methopo ya tlhago. Fao go kgonagalago, akaretša tsebo le bokgoni bja tikologo le bja setšo ka go merero. Ikemišetše go fetola merero ge o itemogela mathata mo fase fao o šomago le batho, ao a laetšago gore diphetogo di a nyakega.
Matlakala a merero a swanetše go kwešišega, le go hwetšagala gabonolo. Kgonthiša gore merero e ngwadilwe ka polelo ya mehleng. Dikhopi tša ditokumente tša morero di swanetše go hwetšagala go mang le mang yo a amegilego ka go protšeke ya CBNRM, Fao go kgonagalago, fetolela ditokumente go maleme a tikologo.
Merero ya setšhaba le ya profense e swanetše go fa motheo wa melao ya tikologo. Go bohlokwa gore merero ya CBNRM e amantšhwe le di-IDP tša selete le tša tikologo gobane IDP e tliša maitekelo a tlhabollo ka moka a tikologo felo gotee. IDP gape e šetša melao, merero le mananeo a setšhaba le a profense. Ka lebaka leo, mmasepala wa tikologo o swanetše go šoma sekgauswi le mananeo a tikologo a CBNRM. Gabotsebotse khansele ya tikologo e swanetše go hlama komiti ya CBNRM goba sehlophatšhomo go šoma le mokgatlo wa CBNRM wa tikologo. Ka morago ga se, tlogela sekgoba sa batho ba tikologo go dira melawana ya bona, ba diriša tsebo le ditlwaelo tša tikologo.
ikemišetše gore mafelelong o tlilo neela bolaodi go bašomiši ba methopo ka noši. Ge mananeo a tikologo a CBNRM a ikemetše ka bowona ebile a kgatlampana, gomme a na le mabokgoni a a nyakegago le tlhahlo, maatla mabapi le go laola methopo a swanetše go fetišetšwa go lenaneo. Efa batho tšhireletšo ya lebaka le letelele le ditokelo go tšhomišo ya methopo le naga. Batho ba nyaka go tseba gore ditokelo tša bona tša naga le methopo di bolokegile pele ga ge ba tlo fa nako le tšhelete taolong ya methopo.
Akaretša yo mongwe le yo mongwe yo a tlogo angwa ke CBNRM. Yo mongwe le yo mongwe yo a angwago ke taolo ya methopo ya tikologo o swanetše go amega ka go protšeke ya CBNRM. Se se akaretša boetapele bja setšo mo mafelong ao bo nago le khuetšo.
Kgoro ye nngwe le ye nngwe e swanetše go kgonthiša gore melao, merero, le dikwano tša tikologo di a obamelwa. Dikgoro tša mmušo di swanetše go hlapetša mananeo a CBNRM go kgonthiša gore melao le merero di a latelwa. Ba swanetše le go hlapetša mošomo wa bahlankedi ba kgoro go kgonthiša gore ba phethagatša mešomo ya bona ka tshwanelo.
Merero e swanetše go ba le meno. Difaene le dikotlo tša maleba di swanetše di fiwe ge melao e tshetšwe. Dikotlo di swanetše go ba tše boima go bao ba boeletšago bosenyi. Bahlankedi bao ba šomago mo fase le batho ba swanetše ba dumelelwe go fa dikahlolo tše kaone ge ba diriša molao. Lemoga gore seemo se sengwe le se sengwe ke se šele.
Bea mabaka ao a kwalago mabapi le go neela bolaodi.
Setšhaba se swanetše go tseba seo se swanetšego go se dira gore se fiwe maatla a go kgona go laola methopo ya tlhago. Mabaka akhwi a akaretša: go ba le bolaodi bjo bo kgethilwego bja taolo, go hlongwa ga setlamo sa semolao bjalo ka Trasete, Mokgatlo wa Thoto ya Setšhaba goba khamphani ya Karolo ya 21; ba laetša gore ba na le mabokgoni a a nyakegago a taolo le bokgoni; le gona ba na le peakanyo ya tlhapetšo madulong.. Thušo ya sethekniki go tšwa ka ntle e swanetše go abiwa gore ditšhaba di kgone go kgotsofatša mabaka akhwi.
Aga bokgoni. Hlaola le go šomiša ka botlalo ditsela tšeo di lego gona go hwetša thekgo ya ditšhelete tša tlhahlo gore tlhahlo mabapi le mabokgoni ao a nyakegago e ka fiwa badiriši ba tikologo go laola methopo ya bona. Mo peakanyong ya gago kgonthiša gore ditšhelete di abelwa tlhahlo ye maleba.
Kgoro ye nngwe le ye nngwe goba setlamo se swanetše go tseba gore tema ya sona ke eng ka go CBNRM. Gore o kgone go kgokagantšha ditiro tša gare ga dikgoro tša CBNRM, diforamo tša bengdikabelo ba bantši di swanetše go hlomiwa ka baemedi go tšwa go bengdikabelo ba bagolo. Tšona e ka ba diforamo tša lebakana goba dikomiti - di beele diprotšeke tše di ikgethago goba mananeo gomme di phatlalatšwe ge di se no fihlelela dinepo tše di ikgethago tša tšona.
Hwetša tšhedimošo ye maleba pele o ka saenela kwano ya semolao. Pele go ka saenelwa dikwano le diprotšeke tša CBNRM, dikgoro tša mmušo di swanetše go kgonthiša gore diprotšeke di maemong a mabotse a ekonomi le gore go tla ba le dikholo tša mmannete tša pabalelo ya methopo ya tlhago. O swanetše go kgonthiša gore protšeke ka nnete ke ya mohuta wa CBNRM.
Dira gore go be bonolo go ditšhaba go hwetša dikholo tša ditšhelete go tšwa go CBNRM. Mmušo o ka tšea magato go dira gore go be bonolo go ditšhaba go hwetša tšhelete go tšwa go mananeo a CBNRM. Go fa mohlala, dithoto tšeo di ka rekišegago di ka šutišetšwa go baagi; gomme baagi ba ka fiwa tumelelo ya go fa diphemite goba ba fa dihlopha tša ka ntle dilisi (tše bjalo ka dikgwebo tša praebete) go diriša methopo ka tlase ga mabaka a itšego. Lebedišiša bomolao le tshwarelelo ya dikwano tše bjalo magareng a ditšhaba le lekala la praebete.
Tiišetša dikholego tšeo e sego tša ditšhelete. Dikholego tšeo e sego tša ditšhelete le tšona di bohlokwa go mananeo a CBNRM.
Tšhireletšo ya semolao ya naga kgahlanong le ditšhošetšo tša ka ntle.
Thekgo ya sethekniki ya ditiro tša taolo tša batho ba tikologo.
Phihlelelo go dikadimo le dikapetlele tše dingwe matlafatšo ya dikelo tša setšo le semoya.
Di-NGO le di-CBO di kgathile tema ka go diwekšopo tša ditherišano gomme tša fa dikabelo go ditšhupatsela. Tše dingwe tša tšona di naneofaditšwe ka mo fase. Go ka ikgokaganywa le IUCN go hwetša ditaba ka botlalo ka ga bakgathatema ba bangwe.
<fn>nso_Article_National Language Services_Dumelang.txt</fn>
Lebelela matlakala a go fapana (mo go letlakala la 5 go fihla go la 10)!
Kgetha MMALA wo o o ratago kudu gomme o ngwale leina la gago mo godimo ga mmala wo o o ratago!
Sepelasepela ka mo gare ga pontšo ye gomme o HUMANE seswantšho se o se bonago mo go letlakala la 12! A o humane seswantšho O bona MEBALA ye mekae A na seswantšho se se na le SEBOPEGO se se bjang?
Mošomo wo o dirilwe mo dikarolong tša go fapana. Go na le diripana tše kae ge o di bala O kgopelwa gore o tšea dikgomaretši gomme o di BEAKANYE ka mokgwa wo o ratago mo letlakaleng la 22! Itlhamele mošomo wo e lego wa gago wa bokgabo?
A go na le dibopego tše o phelago o di bona ka mehla mo bophelong bja gago tšeo e lego gore o di bone mo pontšhong ye A o ka di thala?
A o bone sekwere se se dirilwego ka MAFOFA A o humana seripana Ke nonyana Aowa Leru Toro E ka ba dilo tše ntš O NAGANA ENG?
Ge e ba mošomo wo wa bokgabo o ka kgona go dira MODUMO, e ka ba modumo wa mohuta mang E ka ba modumo wa godimo goba wa tlase Goba go ka se be le modumo le gatee A ka leka go dira modumo woo?
Bjale o reng ka seswantšho se A o ka nagana gore ke mmino wa mohuta mang wo o ka se dirang A o ka BINELA mmino woo gona fa?
Yo ke Mbongeni. Ga a šome ka dipente, diphensele, mašela goba mafofa. O kgoboketša mekotlana ya POLASTIKI gomme a di iša lefelong la gagwe la mmino. Fao o dira sebopego sa gagwe ka mekotlana ya dipolastiki ya go lokologana. A o ka HLALOSO mošomo wo wa bokgabo O bona eng?
A o ka gopola ka ga DIMETERIALE tše dingwe tšeo o ka di humanago ka gae, mebileng goba sekolong Ke efe A o HUMANA ye mengwe ya DIMETERIALE tše mo pontšhong ye O kgopelwa gore o ngwale se o se humanego?
Sepelasepela gomme o lebelele mešomo ka moka ya bokgabo. Kgetha seripana se o se ratago mo pontšhong ye! Dira SETHALWA gore o tle o kgone go bontša ba lapa la gago le bagwera kua gae!
Mošomo wa bokgabo wo o sa tšwago go o thala o na le mmala le sebopego, gape o dirilwe ka meteriale wo o itšeng. A o ka ngwala gore mošomo wo o dirilwe ka MMALA, SEBOPEGO LE METERIALE tša mohuta mang?
O bona eng Go na le phapano ge o lebelela seswantšho ge e le kgole le ge o le kgauswi?
Lebelela mošomo wo ntle le go bala thaetlele! A o ka nagana THAETLELE ye o ka e fago mošomo wo wa bokgabo?
Bjale lebelela thaetlele.
A o ka humana mošomo wa bokgabo ka mo musiamong wo o swanago le diswantšho tše pedi tše o sa tšwago go di bona?
A o humane sebopego se sa TEKANYO-THARO?
Phapano ke eng magareng ga SESWANTšHO se se lego mo matlakaleng (matlakala a mabedi a serolwane a go ba le difapano) le MOšOMO WA TLHAGO wa bokgabo wo o lego mo pele ga gago?
Bapetša sebopego se se serolwane le seswantšho se seso.
Lebelela mešomo ye mebedi ya bokgabo gomme o bolele ka SEKGOBA.
Nyaka Mercedes wo moso le wo mošweu ka mo musiamong!
Mokgabiši o lebeletše dikoloi go tšwa kae?
A o bona sebopego sa SENAGANWA se se tala sa tekanyo-tharo se se lego kgauswi le dikoloi?
O kgopelwa gore o leke go thala sebopego se go ya ka PONO YA LEIHLO LA SEBOKO.
Lebelela mošomo wo wa bokgabo.
Seswantšho se bontšha ngwako go ya ka PONO YA LEIHLO LA NONYANA . O kgopelwa gore o thale POLANE YA LEBATO la phapuši ya gago ya borutelo ye e nago le difenešara ka moka gomme o diriše pono ya leihlo la nonyana.
Se ke seswantšho se se dirilwego ke Zwelethu Mthethwa yo a dulago Toropongkgolo ya Kapa. Mo diprotšekeng tša gagwe tša bokgabo, o etela batho gore a kgone go tšea diswantšho tša magae a bona. Hlalosa phapuši ye o e bonago.
Polane ya lebato la mokgabiši wa leJapane, seswantšho sa Zwelethu Mthethwa le sethalwa sa David Koloane di tšweletša dipono tše tharo tša go fapana go tšwa go PONEGO tše tharo tša go fapana.
O kgopelwa gore o thale sethalwa sa ntlo ya geno go ya ka diponego tša go fapana: ge o patlame mo lebatong, ge o nametše godimo ga setulo, ge o le ka gare le ge o le ka ntle.
<fn>nso_Article_National Language Services_FINANCIAL SERVICES BO.txt</fn>
Sebopego se bohlokwa sa THUŠO YA POLOKO/ PHOLISI YA NKGWETE ke gore pholisi e swanetšwe e NGWADIŠWE le khamphani ya inšorense ya lebaka le le telele yeo e ngwadišitšwego.
Se ke go netefatša gore leloko le tshephišwa mmako wo o lego molaong mo nakong ya lehu leo le inšorilwego.
MOSWARI WA PHOLISI / LELOKO o swanetše a fiwe SETIFIKEITI SA BOLOKO. Setifikeiti se se swanetše se laetše leina la mong wa inšorense; moputso wo o lefelwago; diputseletšo tšeo di lefelwago; mekgwatshepetšo ya go dira mmako le tshedimošo ye nngwe ye bohlokwa ya pholisi ya nkgwete. Pholisi ya nkgwete e swanetše e laetše gore khamphani ya poloko goba diagente tša yona ga tša thwalwa ke khamphani ya inšorense ka fao ga se tšona di saenilego ka tlase ga pholisi.
Go bohlokwa go baswari ba pholisi go tseba gore ba na le kgetho ya go tšea diputseletšo tša pholisi bjalo ka putseletšo ya tirelo ya poloko goba ka go lefelwa tšhelete ka matsogong.
Setifikeiti se swanetše se laetše tshedimošo ka moka yeo e hlokegago go Moswari wa pholisi / Leloko gore a tsebe dilo tša go swana le gore tšhireletšo e thoma neng; ke eng seo se šireletšwago le gore ke dife TŠEO DI SA ŠIRELETŠWAGO; nako ya go emela tšhireletšo, bj.bj.
E šupa tokumente ya molao yeo e filwego ke morekiši wa inšorense / mošireletši, yeo e nago le dintlha tša diputseletšo, ditefo, melao le maemo, gape e na le nomoro ya pholisi yeo e swanetšego gore e bontšhe mo godimo ga setifikeiti sa gago sa boloko.
Mokgatlo wa Bogwera ke instithušene ya ditšhelete yeo e bopšago ke sehlopha sa batho ba dinyakwa tše itšego, bao ba ntšhago tšhelete gomme ba e boloka mmogo go thušana ka tšhelete go dinyakwa tše itšego, mohlala, poloko. Putseletšo ya godimo e fihla ka R5 000.
Mokgatlo wa Bogwera ga se kgwebo yeo e dirago poelo, eupša poelo efe goba efe yeo e dirilwego ka dineo tša leloko leo le bolokago, e abja magareng ga maloko.
O swanetše o gapeletše go amogela setifikeiti seo se kgonthišišago gore o leloko. Setifikeiti se se swanetše se bontšhe dintlha ka moka tša pholisi ya gago.
Se se šupa khamphani yeo e dumeletšwego ke morekiši wa inšorense / mošireletši gore e eme legatong la yona go go rekišetša pholisi..
Khamphani ya inšorense ya lebaka le letelele yeo e ingwadišitšego le Boto ya Ditirelo tša Ditšhelete yeo e amogelago meputso gape e rwalago maikarabelo a go lefela diputseletšo mo nakong ya lehu.
Se šupa wena o lego leloko leo le lefelago meputso ya diputseletšo tša batho bao o ba kgethilego ka gare ga pholisi.
Palomoka ya tšhelete yeo o e lefelago go mongwadi wa ka tlase go ya ka Pholisi ya Nkgwete.
Morekiši wa inšorense. Dintlha tša gagwe tšeo o ka ikopanyago le yena ka tšona di bontšhwa godimo ga tsebišo ya molao le ka morago ga pukwana ye.
Morekiši wa inšorense / mošireletši o tla laetša maemo goba malwetši ka gare ga pholisi ao e lego gore ge a ka tšwelela mo lehung la motho yo a šireleditšwego, ga go putseletšo yeo e tla lefšago.
P: Ke khamphani efe yeo o e emelago?
K: Bohlatse bo swanetše bo fiwe ke motho yoo a rekišago pholisi gomme bo swanetše bo be mo godimo ga foromo ya kgopelo le setifikeiti sa boloko seo se fiwago.
P: Nomoro ya Pholisi ke efe?
K: Se se swanetšwe se bontšhwe mo godimo ga foromo ya kgopelo le Setifikeiti sa Boloko.
P: Nka lokela mang ka gare ga pholisi?
K: Ke batho bao o ba kgethilego.
P: Ke lefela bokae?
K: Se ke palomoka ya tšhelete yeo o tlago go e lefela gape e akaretša ditefišo ka moka le tšhelete yeo o swanetšego gore o e lefele.
Ditefišo tše di swanetšwe di laetšwe gabotse.
P: Ke lefela ka kgwedi, kotara goba ka ngwaga?
K: O swanetše o nyakišiše gore o lefela neng.
P: Ke lefelela pele goba morago?
K: O swanetše gore o nyakišiše gore o lefela mathomong a kgwedi (pele) goba mafelelong a kgwedi goba go lefelela morago.
P: Ke swanetše ke lefe bjang?
P: Ge ke lefela ka tšhelete ka letsogo ke hwetša rasiti?
K: Ee, e swanetše e be rasiti ya mmušo.
P: Meputso ye e ka oketšega mo nakong yeo e tlago?
K: Meputso e ka oketšega ge e ba go ba le batho ba bantši bao ba kgopelago tšhelete ya bona ka tlase ga pholisi ye.
P: Meputso e tiišetšwa lebaka le le kaakang?
K: Se se swanetšwe se bontšhwe godimo ga Pholisi ya Nkgwete.
P: Tšhireletšo ya ka e thoma neng?
K: Go ka ba le dinako tša go leta ka gare ga Pholisi ya Nkgwete.
P: Dinako tša go leta ke dife?
K Tše di tla tšwelela ka gare ga melao le maemo a Pholisi ya Nkgwete.
P: Go direga eng ge eba lehu le hlaga ka kotsi?
K: Gantši dinako tša go leta ga di dirišwe mo mabakeng a mabjalo.
K: Tše di tla tšwelela ka gare ga melao le maemo a Pholisi ya Nkgwete.
P: Go direga eng ge nka hlolega go lefa goba ka emiša go lefa?
K: O ka se sa šireletšwa gomme ge o thoma go lefa gape, dinako tša go leta le dikgethollwa di tla dirišwa gape.
P: Tšhireletšo e fela neng go motho yo mongwe le yo mongwe?
K: O swanetše o fiwe dintlha ka botlalo, kudu tša bana.
P: Ke hwetša bohlatse bja boloko?
K: O swanetše o hwetše Setifikeiti sa Boloko le kakaretšo ya go ba le dintlha ka moka tša batho bao ba šireletšwago, tšhelete yeo o swanetšego gore o e lefe, le dinako ka moka tša go leta le dikgethollwa.
P: Nka kgona go oketša tšhireletšo ya ka ka morago?
K: Ee, o ka oketša diputseletšo godimo ga pholisi ya gago ge eba Pholisi ya Nkgwete e a go dumelela, nako efe goba efe; se se tla oketša gape le meputso ya gago yeo o e lefago. Dikgethollwa le dinako tša go leta di ka dirišwa godimo ga putseletšo yeo e okeditšwego.
P: Ke hwetša bjang diputseletšo tša ka ka nako ya lehu?
A: Mekgwatshepetšo ya go hwetša diputseletšo tša gago o swanetše o e fiwe ka botlalo ka gare ga melao le maemo.
P: Nka bona Pholisi ya Nkgwete?
K: O na le toka ya go bona Pholisi ya Nkgwete. Se se dirwa ge o ikwa o sa kgotsofale ka dikarabo tšeo o di fiwago goba o na le kgonono ka motho yoo a go rekišetšago pholisi. Pholisi ya Nkgwete e swanetše e be gona kantorong ya kgauswi le wena ya ditirelo tša batho.
P: Nka phumula pholisi ya ka?
K: O ka phumula pholisi ya gago mo matšatšing a 30 ao o lefetšego moputso wa gago ka ona gomme wa boelwa ke tšhelete ya gago ka moka ge eba ga sa ka wa hwetša tšhelete ya gago ka nako ka lebaka la lehu. Ka morago ga moo pholisi e ka phumulwa nako efe goba efe, eupša o ka se hwetše tefelo ya meputso ya gago.
P: Go direga eng ge pholisi ka moka e šuthišetšwa go morekiši / mošireletši wo mongwe?
K: Se se ka dirwa, eupša o swanetše o tsebišwe gape o sedimošwe gore e ama bjang batho bao ba bego ba šireleditšwe peleng, go ya ka dilo ka moka tšeo di boletšwego ka godimo. O swanetše o fiwe setifikeiti se seswa sa boloko ke Morekiši / Mošireletši. Ge o belaela o kare ga o mo maemong ao a lekanego goba a makaone, o swanetše o ikopanye le Morekiši / Mošireletši wa gona bjale ka pela ka moo go ka kgonegago.
P: Go direga eng ge o na le pelaelo goba potšišo?
K: Wena goba baputseletšwa ba gago le swanetše le lebiše dipelaelo tša lena go Morekiši / Mošireletši pele. Ge e ba o sa kgotsofale, o ka bega pelaelo ya gago go Moemedi wa molao wa Inšorense ya Lebaka le le Telele goba go Boto ya Ditirelo tša Ditšhelete (FSB).
Ela Hloko: Dintlha tša Moemedi wa molao le FSB di swanetše di be gona godimo ga Setifikeiti sa Boloko gape di ka morago ga pukwana ye ya tshedimošo.
<fn>nso_Article_National Language Services_FOMO YA KGOPELO YA PA.txt</fn>
O ka rata gore NAC e ikopanye bjang le wena?
Bontšha nako yeo ka yona o kgopelago thušo ya tšhelete.
Efa maina a dipaki tše THARO tšeo di ikemetšego. Ba e ka no ba baruti / barutiši ba gona bjale. O SEKE WA AKARETŠA maina a meloko le bagwera. KGOMAGANYA BOPAKI BJO BO NGWADILWEGO E BILE BO SAENWE mo go kgopelo ye.
Ditšhenyegelo ka moka di swanetše go bontšhwa ka Ranta ya Afrika Borwa.
Ngwala ka moka thušo ka tšhelete ye o ilego wa e hwetša nako ye e fetilego.
Ka gona nna ke ya ipoIela gore tsebo ka moka yeo ke e filego mo kgopelong le ditokumenteng tše di tsentšwego ka gare ke nnete ebile di nepagetše.
Ka gona nna ke ya ipoIela gore tsebo ka moka yeo ke e filego mo kgopelong le ditokumenteng tše di tsentšwego ka gare ke nnete ebile di nepagetše.
Bohlatse bjo bo ngwadilwego bja kamogelo go tšwa go institušene yeo o akantšego go ithuta mo go yona goba moruti mo mokgopedi a tla go hwetša tlhahlo gona bo tsentšwe ka gare.
Nna, ke tlišitše ditokumente ka moka tšeo di kgopetšwego.
ELA HLOKO: Karolo goba tsebo ka moka yeo o re filego yona, e tla swarwa mo go khomphutha / sebaledi go ba le bopaki. Tsebo ye e tla šomišwa mo taolong ya dikgopelo le dineelo le go tšweletša dipalopalo. Dikopi tša tshedimošo ye di tla fiwa, ge go nyakega, go batho le mekgahlo yeo re ka nyakago go rerišana le yona ge re lekanya dikgopelo le ge go lebelelwa dineelo. Mekgatlo yeo e thušago ka mašeleng e hlakanela tsebo go tee go ba kgontšha go hwetša dikgopelo tšeo di nago le boradia le go kopanya tshepetšo ya dikgopolo tša tlaleletšo. Ye ngwe ya tshedimošo yeo o e fago mo fomong ya kgopelo, e tla šomišwa ke ba tirelo ya dintlha tšeo di filwego(difiwa). E ka šomišwa gape ke ba Kgoro ya Bokgabo le Setšo.
<fn>nso_Article_National Language Services_GO BEA BATHO PELE.txt</fn>
Ke mabapi le go dira go fetišiša ka mokgwa woo re swanetšego go dira ka gona.
Ditherišano Badudi ba swanetše go tsebišwa ka ga maemo le boleng bja ditirelo tša setšhaba tšeo ba di amogelago gomme, moo go kgonagalago, ba swanetše go fiwa kgetho ka ga ditirelo tšeo ba fiwago tšona.
Maemo a ditirelo Badudi ba swanetše go botšwa gore ke maemo le boleng bofe bja ditirelo tša setšhaba tšeo ba tlago go di amogela gore ba kgone go lemoga gore ba holofele eng.
Phihlelelo Badudi ka moka ba swanetše go fihlelela ditirelo ka go lekana ba swanetšego go di humana.
Tshedimošo Badudi ba swanetše go fiwa tshedimošo ye e feleletšego, ye e nepagetšego ka ga ditirelo tša setšhaba tšeo ba swanetšego go di amogela.
Go bea dilo pepeneneng le go hloka sephiri Badudi ba swanetše go botšwa gore dikgoro tša bosetšhaba le tša profense di laolwa bjang, di bitša bokae le gore ke mang yo a laolago.
Go lokiša Ge maemo a ditirelo ao a tshepišitšwego a sa abiwa, badudi ba swanetše go kgopelwa tshwarelo, tlhalošo ka botlalo le peakanyo ya ka pela ye e kgontšhago; gape ge dingongorego di dirwa, badudi ba swanetše go amogela karabo ya kgonthe ya kwelobohloko.
<fn>nso_Article_National Language Services_GO FA MEETSE MPHIWAFE.txt</fn>
Go tloga mathomong a ngwaga wa 2000, Kgoro ya Merero ya Meetse le tša Dikgwa (DWAF) e be e nyakišiša kgonego ya go fa meetse a tekanyo ya theo mphiwafela go bašomiši bao ba tlhokago. Tšhimollo ye e thekgwa ke mmušo kamoka gomme MoPresidente wa Naga o begile ka kgwedi ya Setemere 2000 gore mmušo o ikemišeditše go fa ditirelo tša theo mphiwafela. Ka Fepereware 2001 Letona la Merero ya Meetse le tša Dikgwa le begile gore mmušo o phethile go fa kabo ya theo ya dilitere tše 6000 tša meetse ao a bolokegilego ka kgwedi go malapa ao a itlhokelago mphiwafela. Tšhimollo ye e thekgwa ke bontši bja Bakhanselara ba bommasepala ba ba mpšha bao ba hlomilwego mafelelong a ngwaga.
Pono ya bosetšhaba ya go kaonafatša go kgona go humana meetse ao a lekanego go bahloki e bohlokwa. Empa, mmušogae o tla rwala maikarabelo a magolo a go fa batlhoki meetse a theo mphiwafela. Bommasepala ba swanetse go kwešiša gore molaotshepetšo wa meetse a theo mphiwafela o bolela ka eng le go loga maano gabotse go o diragatša. Mmušo wa bosetšhaba le wa profense o tlhoka go thekga tšhimollo ye. DWAF le dikgoro tše dingwe ga bjale di hloma dipeakanyo tsa thekgo tšeo di hlalošitšwego ka tokomaneng ye.
DWAF e lokišitše tokomane ye go fa bommasepala tshedimošo ya pele bjalo ka karolo ya lenaneo leo le tšwelago pele la meetse a theo mphiwafela, leo le tla sepelago mmogo le SALGA, DPLG le tša Ditšhelete tša Bosetšhaba.
tshepedišo ya go thekga bommasepala dintlha tša mlaotshepetšo tša theo tšeo di bolewago ka molaotshepetšong wa meetse a theo a mphiwafela dintlha tša tiragatšo tše bohlokwa tša bolaodi bja gae kgatelopele yeo e šišintšwego.
Dintlha di fiwa bjalo ka dipotšišo tše bohlokwa tšeo mmušogae o tla swanelago go di akanya ge di efa kabo ya meetse a theo go bahloki.
Dintlha tša maano a bosetšhaba ka meetse a theo a mphiwafela di gare di a hlongwa tekanyong ya bosetšhaba. 'Sepane sa Mošomo sa Maano a Meetse a Theo a Mphiwafela' se dirilwe go hlokomela tiragatšo ya molaotshepetso wo nageng ka bophara. Tiragatšo e ka no tlhoka tsekatsheko leswa ya mokgwa woo ditirelo tša meetse di lefelelwago, kudukudu dinagamagaeng. Tiragatšo e hloka gape go hlongwa ga lenaneo la thekgo le maatla go bommasepala. Mošomo wa Sepane sa Mošomo sa Maano a Meetse a Theo a Mphiwafela o tla diragatšwa ke thekgo yeo e tseneletšego go tšwa mananeong a mangwe ao a sepetšwago ke DWAF le dikgoro tše dingwe tša bosetšhaba.
Mabenkele a mošomo a diprofense go tsebiša balaodi ba gae le go nolofatša tšwetšopele ya melaotshepetšo ya gae ya meetse a theo a mphiwafela ka gare ga tlhako ya molaotshepetšo wa bosetšhaba.
Sepane sa Mošomo se amogela dithušo kamoka ka maano.
DWAF e tla tšwetša pele dimateriale tše dingwe go thuša bommasepala go tsenywa ka gare mmotlolo wa ditšhelete wa go šomišega go diragatša maano go tšeelwa hlogong mabaka a gae.
Dipane tše tša Profense tša Thušo ya Tiragatšo di tla thuša balaodi ba gae ka kgato ya tiragatšo.
Potšišo ya bo 1: Ke ka baka la eng go fiwa meetse a theo a mphiwafela?
Potšišo ya bo 2: Maikemišetšo magolo a molaotshepetšo ke go netefata gore ga go motho yoo a ganetšwago go humana kabo ya meetse fela ka baka la gore ga ba kgone go lefelela tirelo. Lebaka la se ke temogo ya gore kabo ya meetse tekanyong ya "theo" e thuša go fokotša bohloki, e kaonafatša maphelo a setšhaba gomme e ntšha basadi mathateng a mešomo ye boima. Tše ke mehola ya setšhaba yeo e kwalago.
Potšišo ya bo2: Kabo ya meetse ya 'theo' ke eng?
Maemo a Afrika Borwa ka kabo ya meetse a 'theo' ao a lekanego go godiša maphelo a mabotse e tšwa go Mokgatlo wa Lefase wa Maphelo wa dilitere tše go motho yo mongwe le yo mongwe ka letšatši. Se se fihla go palo yeo e ka bago 6 000 tša dilitere lapeng le lengwe le le lengwe go lapa la batho ba seswai. Bolumo ye e beilwe bjalo ka setebo sa theo go malapa kamoka a Afrika Borwa gomme e tla laolwa bjalo ka karolo ya maano a setšhaba go ya ka karolo 9 le 10 tša Molao wa Ditirelo tša Meetse wa 1997.
Empa, bommasepala ba gae ba tla no dira sephetho ka bokaalo bjo. Mafelong a mangwe ba ka no phetha go fa a mantši, ge mafelong a mangwe go ka no kgonega fela bokaalo bjo bo nyenyane. Mohlala, mafelong a kgole a go ba le metse ya go ba kgole le kgole, le mafelong ao a tlhokago meetse, go ka no se kgonege go fa bokaalo bjoo bja meetse. Mabakeng a bjalo tekanyo ya 'theo'e ka no ra seo se kgonegago ge go šomišwa theknolotši yeo e direlago bokaone lefelo la (go swana le dipompo tša diatla le dipetse).
Potšišo ya bo: 3 Ke mang yoo a swanetšego go humana meetse a theo mphiwafela?
Bao ba tebilwego go fiwa meetse a theo mphiwafela ke bahloki, go theilwe godimo ga dingangišano tšeo di hlagišitšwego potšišong ya bo 1. Se se tsenya ka gare bao ga bjale ba se nago kabo ya meetse ao a bolokilego, bao gantši e lego bao ba hlokago kudu gomme e le bao ba swanetšego go fiwa hlokomelo ya tšhoganyetšo.
Empa, bommasepala ba bangwe ba ka no kgona go fa meetse a theo mphiwafela go bašomiši ba bona kamoka, go se na taba gore ba a hloka na. Go na le dingangišano tše maatla ka se: go a lekalekana gomme ga go nyakege mekgwa ya go teba. (Taba ye ya go teba go bolelwa ka yona ka fase ga potšišo ya bo 14). Go swanetše go dirwa tshekatsheko ya tša ditšhelete ke bommasepala pele ba ikgafela molaotshepetšo wa 'mphiwafela go bohle'. DWAF ka therišano le DPLG le tša Ditšhelete tša Bosetšhaba e tla fa thušo le/goba methalohlahli mabapi le taba ye.
Potsišo ya bo 4: Ke mang yoo a rwelego maikarabelo a go fa meetse a theo mphiwafela?
Bommasepala ba na le maikarabelo a molaotheo a go fa meetse go bašomiši ba bona kamoka. Mmasepala yo mongwe le yo mongwe ka moo o swanetše go rwala maikarabelo a go fa tirelo le go bea ditefišo (go tsenywa tefišo ya lefela moo go lego maswanedi).
Empa, bommapala ba swanetše gape go hlokomela tša bona tša ditšhelete gomme ba swanetše go dira tshekatseko yeo e nepagetšego ya gore ba ka kgona go dira eng ka methopo ya ditšhelete le ye mengwe yeo ba nago le yona. Go bolelwa go ya pele ka se ka fase ga potšišo ya bo 22.
Ka baka la gore Afrika Borwa e na le tshepedišo ya pušo ya tšhomišano, makala a profense le a bosetšhaba a mmušo a ikemišeditše go thuša ka molaotshepetšo wa wa meetse a theo a mphiwafela. Ba ka kgona go dira se ka thekgo ya mokgatlo le ya ditshelete (bala potšišo ya bo 24). Bommasepala ba ka no nyaka gape thuso ya baabi ba bangwe ba meetse go thuša go fa ditirelo tša meetse.
Potšišo ya bo 5: A meetse a theo a mphiwafela a kgona go fiwa bahloki go bommasepala kamoka?
Potšišo ye e ka kgona go arabiwa fela ge Bakhanselara le bahlankedi ba mmasepala yo mongwe le yo mongwe ba sekasekile bokgoni bja kabo ya bona ya meetse ba lebeletše methopo ya ditshelete yeo ba nago le yona. Empa, tshekatseheko ya pele tekanyong ya bosetšhaba e bontšha gore go a kgonega go fa meetse a theo mphiwafela go malapa ao a welago ka fase ga legoro la kabo ya tekatekano ya bohloki (peleng e beilwe go R800 kgwedi ye nngwe le ye nngwe). Se se šišinya gore mabakeng a mantši karolo ya tšhutišetšo ya S ya 'kabo yeo e lekalekanago' ya metšhelo ya bosetšhaba yeo e fiwago mmušogae e lekane go akaretša ditshenyegelo tša tshepedišo tša go fa tirelo. (Bala ka fase ga potšišo ya bo 9 ka go šomiša matlotlo a kabo yeo e lekalekanago).
Malapa a mantši a ka Afrika Borwa le bjale ga a kgone go humana tekanyo ya theo ya kabo ya meetse. Go bona ga go kgonege go bolela ka meetse a 'theo mphiwafela'. Go malapa a paledišo ye kgolo ke go humana ditshelete. Tokomane ye ga e bolele ka taba ye, empa sehlopha se se swanetše go beelwa pele kudu mabapi le kabo ya meetse. Ge kgetho e le gare ga 'meetse a theo go bohle' le 'meetse a theo mphiwafela', mmušo gae o tla ba o bontšhitše maikarabelo ge o ka beela pele malapa ao a se nago kabo ya theo.
Ga go na taelo yeo e lego gona ka go šomiša matlotlo a kabo ya go lekalekana goba dipeakanyo tše dingwe tša tshepedišo ya tšhomišo ya thušo ya bosetšhaba go lefelela meetse a theo a mphiwafela go malapa a go ba le letseno la kgwedi leo le lego godimo ga 'tekanyo ya bohloki' ka gare ga kabo ya go lekalekana. Ka moo, mebušogae yeo e nyakago go thuša kabo ya meetse go malapa a letseno la go ba godimo ga tekanyo e tla swanelwa ke go šomiša methopo ya tšhelete ya ka gare go dira ka mokgwa woo.
Potsišo ya bo 6: Ga bjale ke lekgetho lefe leo le lego gona go lefelela meetse a theo a mphiwafela?
Bommasepala bao e lego baabi ba ditirelo tša meetse le baabi ba ditirelo tša meetse bao ba nago le dikontraka le bommasepala ba swanetše go šomiša tšhelete go fa bašomiši meetse. Ge bašomiši ba sa lefelele tirelo, goba ba lefa fela karolo ya ditshenyegelo, gona go swanetše go humanwa tšhelete gongwe go thuša ka ditshenyegelo tša go fa tirelo.
Ditlaleletšo tšeo di humanwego ka akhaonteng ya kgwebo ya meetse ka go lefiša bašomiši ba bangwe (bao ba sa hlokego) go feta tshenyegelo ya go ba fa tirelo.
Ditlaleletšo tša go humanwa diakhaonteng tše dingwe, ka tlwaelo go tšwa letsenong la lekgetho la mmasepala.
Ditefišo tša lekgotla la setereke tša go tšwa dikgwebong (tšeo kgale di bego di šomišetšwa tšhelete ya kapetlele).
Karolo ya thušo ya S ya kabo ya go lekalekana ya lekgetho la bosetšhaba leo le filwego bommasepala.
Ditšhutišetšo tše dingwe tša go tšwa mmušong wa bosetšhaba, go swana le ditefo tša ditirelo tšeo di sepetšwago ke bolaodi bja gae.
Tšhomišo ya methopo ya ka gare ya matlotlo e šupa thušano go tšwa bašomišing ba bangwe go ya go ba bangwe.
Se ke sephetho sa gae. Go tšwa kudukudu go kabelo ya bašomisi ba meetse a mantši (ka gae, tša kgwebo le bašomiši ba intasteri) go ya go bašomiši ba batlhoki. Ge kabo ya meetse go bašomiši ba bahumi e feta ya batlhoki go bonolo go thušana. Empa, go bea ditefišo tša meetse tša godimo kudu go na le diphonkgelo. Intasteri ya gae e ka no hudugela mafelong a mangwe goba ya kgaola tšhomišo ya meetse. Ge ba lebanwe ke ditefo tša godimo kudu, bašomiši ba ditefo tša godimo ba ka no fokotša tšhomišo ya bona. Se se ka no fokotša tšhelete ya thušano yeo e lego gona. DWAF e tla hlahla balaodi ba gae ka taba ye bjalo ka karolo ya go thekga tšhimollo ya meetse a theo a mphiwafela.
Potšišo ya bo 8: A thušano e swanetše go ba gona go ralala selete kamoka?
Gape se ke sephetho sa gae. Ka tlwaelo thušano e šomišwa go ralala mmasepala (Legoro la B). Se se dira gore go be le ditefišo tšeo di swanago ka go mmasepala wa gae. Go šomiša thušano go ralala selete go rarane kudu. Mohlomongwe go ka no dira gore go be le thušano ye kgolo go tšwa ditoropong go ya metsemagaeng. Moo go nago le palo ye ntši kudu ditoropong le palo ye nyenyane metsemagaeng se se ka no šoma. Empa moo go nago le palo ye nyenyane metsemagaeng ge go bapetšwa le ditoropong go na le kgonego ya gore morwalo wo boima o rwešwe bašomiši ba ditoropong.
Ka pono ya bosetšhaba, dithušano tša tekanyo ya selete ga di lekalekane ka mehla ka ge di ka rweša metse ya ditoropong morwalo woo o sa tokafalago ge e le gore e kgauswi le metsana ya magaeng. Mohlala, Umtata e tla rwala maikarabelo a magolo kudu go bašomiši ba metsemagaeng ge Motse-Kapa e ka rwala maikarabelo a ma nyenyane a lefelo la lebopong.
Bolaodi bjo bongwe le bjo bongwe bja gae bo tla kgona go humana mmotlolo wa togamaano a tša ditšhelete woo o tšwetšwago pele go nyakišiša kgonego ya mekgwa yeo e rilego.
Potšišo ya bo 9: Matlotlo a 'kabo yeo e lekalekanago' a swanetše go šomišwa bjang?
Le ge bommasepala ba ke tirela diphetho ka tšhomišo ya kabo ya Tšhutišetšo ya S ya 'kabo ya go lekalekana' go tšwa matlotlong a bosetšhaba, go ya ka molaotshepetšo wa bosetšhaba, dithušo tša tšhutišetšo ya S di diretšwe phokotšo ya bohloki, gomme, kudukudu, go fa ditirelo tša theo. Bommasepala ba gae bao ba sa šomišetšego ditšhelete tše lebaka le ba itebanya le dihlotlo tša molaotheo go tšwa go badiriši bao ba sa humanego ditirelo tša theo tša go rekega.
Dikakanyo di re mafelong a mantši 30% ya kabo ya go lekalekana e tla lekana go thuša batlhoki ka ditirelo tša meetse. Empa, mabakeng a mangwe, go swana le metsemagaeng a go ba le metse ya go ba kgole le kgole moo ditshenyegelo tša tshepetšo di lego godimo kudu, kabo ya go lekalekana e ka no ba e sa lekane.
Moo ditirelo di fiwago ke mekgatlo ye mengwe, kudukudu mekgatlo ye me nyenyane yeo e theilwego setšhabeng, meetse a theo a mphiwafela a tla kgonega ge bommasepla ba šomiša karolo ya kabo ya go lekalekana ya bona, goba, go fa bašomiši bao ba amegago bokaalo bja tšhelete yeo e ba dmelelago go reka dilitere tše 6 000.
Potšišo ya bo 10: Go direga eng mabakeng ao e lego gore DWAF e gare e sepetša dipeakanyo tša kabo ya meetse a metsemagaeng?
Ga bjale kgoro e sepetša dipeakanyo tše dintši metsemagaeng tša bommasepala. Kwešišo ke gore bommasepala ba tla tšea tšhutišetšo ya dipeakanyo tše mengwageng ye mmalwa ye o e tlago. Maemo a emela mabaka ao a fapanego a kabo ya meetse a theo a mphiwafela. Ga bjale ga go le wo tee wa bašomiši bao ba direlwago ke dipeakanyo tšeo di sepetšwago ke DWAFwoo a lefelelago meetse. Empa, ga se kamoka ba bašomiši ba bao ba šomišago meetse a ma nyenyane, goba bao ba hlokago, gomme bontši bja bona ba šomiša dilitere tša go feta tše 6 000 ka kgwedi. DWAF, yeo e šomago bjalo ka moabi wa meetse mabakeng a e tlhoka go lefelelwa ditirelo tša yona.
Go ya ka Molaokakanywa wa Karoganyo ya Lekgetho, woo o išitšwego Palamenteng ka 2001, dithušo tša meetse tša dipeakanyo tšeo di sepetšwago ke DWAF di tla ba gona go bommasepala fela ge mabaka a mangwe a kgotsofaditšwe. Lebaka le tee ke gore ga go thušo ya tshepetšo yeo e tla fiwago ntle le kwano ya semmušo ya kabo ya tirelo gare ga kgoro le mmasepala yoo a amegago yeo e tsenyago ka gare tefelelo ya ditirelo tšeo di filwego. Ka moo go tla ba bohlokwa gore mekgwa ya tefelelo ya bašomiši ba meetse a mantši e fetoge kudu. Bommasepala bao ba amegago ba swanetše go tsenya dimetara ka bjako, mokgwa wa go lefiša le ditshepetšo tša go laola mokitlana.
Potšišo ya bo 11: A go tla ba le mekgwa ye meswa ya lekgetho go tšwa matlotlong a bosetšhaba go thekga molaotshepetšo wa meetse a theo a mphiwafela?
Letona la tša Ditšhelete, ka polelong ya gagwe ya tekanyetšo ya di 21 tša Fepereware 2001, le boletše ka dikabo tše bohlokwa go mmušogae mengwageng ye meraro yeo e latelago. Palomoka ya kabo ya mmušogae ya lekgetho leo le humanwego setšhabeng e tla oketšega ka 11% ka ngwaga, ka tekanyo ya ka pelanyana go feta lekala lefe goba lefe la mmušo.
Koketšo ya go fa kabo ya go lekalekana ke thušo ya thwii kudu ya tlhohlo ya tirelo ya theo ya mphiwafela. Gape kabo ye le yona e oketšega kudu, go tloga go R1 867 milione ka 2000/01 go ya go R2 618 milione ka 2001/02, gomme e lebeletšwe gore e tla oketšega go ya go R3 551 milione ka 2003/04. Mokgwa wa kabo ya go rapama ya kabo ya go lekalekana o hola mafelo ao a hlokago a go ba le lekgetho leo le kgaoleditšwego leo le oketšago bokgoni, gomme dikabo tšeo di okeditšwego di tla hola bommasepala bao ba nago le bokgoni bjo kgaoleditšwego kudu bja thušano. Go tlaleletša, tša Ditšhelete tša Bosetšhaba le Kgoro ya Mmušo wa Profense le wa Gae di nyakišiša go oketša tekanyo ya bohloki yeo e šomišwago go mokgwa wa kabo ya go lekalekana go tloga go R800 lapa le lengwe le le lengwe go ya go R1100. Ge phetogo ye bjalo e ka dumelelwa, se se tla kaonafatša tekanyong yeo e tsepamego ya mokgwa wa kabo.
Mmušogae le wona o tla humana thušo ya ditšhelete ya tlaleletšo ya go ba le mabaka, kudukudu ka go tsenya thušo ya nakwana, go thuša bommasepala ka ditshenyegelo tša kopanyo tša go tla morago ga kgaolo ya mellwane. Palomoka ya ditšhutišetšo go mmušogae, go tsenywa kabo ya go lekalekana, e hlatloga go tloga go R6,5 bilione ka 2001/02 go ya go R7,8 bilione ka 2003/04. Ditšhelete tše di ya dikabo ya katološo ya infrastraktšha ya mmasepala ya theo go malapa ao a hlokago.
Dikabo tša tlaleletšo go kabo ya tekatekano le tšona di ka no kgonega lebakeng la nako ge mananeo a tšhutišetšo ao a lego gona a kopanywa le go beakanya go ya ka bohlokwa.
Potšišo ya bo 12: Matlotlo a dilounu ona?
Bolaodi bja gae bo ka se adime ditšhelete semmušo go lefelela ditshenyegelo tša tshepedišo. Empa, go adima go lefelela ditshenyegelo ke kgetho ya bommasepala ya go ba le tekanyo ya mokitlana ye botse. Bommasepala kamoka ba swanetše go akanya ka go adima go lefelela mpšhafatšo ya dimetara le mekgwa yo go lefiša bjalo ka lebaka leo le kgethegilego. Se se ka no oketša lekgetho kudu gomme ka moo ka dinako tše dingwe go tla bonwa gabotse ke ba tša ditšhelete. Panka ya Tšwetšopele ya Afrika Borwa e nyakišiša go hlongwa ga thušo ya lounu yeo e kgethegilego ya dimetara tša bommasepala le mokgwa wa go lefiša.
Potšišo ya bo 13: Bommasepala, le baabi ba bangwe ba ditirelo ba ka ahlaahla bjang bothata bja lebaka le le kopana bja go amana le go lahlegelwa ke letseno ka baka la go se lefe?
Mabakeng a mantši molaetša wa 'meetse a theo a mphiwafela' o ka no ba o dirile gore go be le go se lefe go oketšegilego ka bašomiši bao ba tšeago gore ke bona bahloki. Se se ra go lahlegelwa ke letseno ka bjako leo le ka se humanwego gape lebakeng le le kopana. Ka moo bommasepala ba hloka mokgwa wa lebaka le le kopana go fihla ba kgona go aba ka leswa ditšhelete tšeo di lego gona.
Ke modiro wa bolaodi bja gae go tsebiša bašomiši gore ba tla ba ba lokile neng go fa meetse a theo mphiwafela. Letona la Merero ya Meetse le tša Dikgwa o rile ka Palamenteng: 'Ke tlhoka go gatelela gore dipeakanyo tša ga bjale tša ditefo di dula di le bjalo go fihla bommasepala ba gae ba tsebiša bašomiši ka tšatši leo le itšego la go phethagatša ka dikarolong tšeo di rilego.
Dipeakanyo tša metsemagaeng tšeo di sepetšwago ke baabi ba meetse bao ba tšwago setšhabeng (ka tlwaelo dikomiti tša meetse) go na le kgonego ya gore ke tšona tšeo di tla bago le bothata ba lebaka le le kopana. Baabi ba ba tirelo ka kakaretšo ba be ba itshepile ditefo tša bašomiši, bao ka dinako tše dingwe ba bego ba itlhokela. Go se sa ba gona ga ditefo tše go lebeletšwe gore go tla ba le meetse a theo a mphiwafela go tla bea mekgatlo ye maemong a bothata kudu gomme ba bantši ba ka se kgone go tšwela pele go šoma. Se ke tahlego ye kgolo ya bokgoni bja instithušeneng bjoo bo agilwego ka maatla a mantši mengwageng yeo e fetilego. Go kgona go dira gore mekgatlo ye ya setšhaba e dule e le gona, bommasepala ba tlhoka go lebelela ditsela tša go e thekga ka bjako. Se se ahlaahlwa go ya pele ka fase ga potšišo ya bo 20.
Potšišo ya bo 14: Dikgetho tša go teba disapsidi ke dife?
Go oketša ditefišo tša poloko ke mokgwa woo o kgontšhago wa disapsidi. Mohlala, ge tekanyo ya poloko ya pele go fihla go dilitere tše 6 000 ka kgwedi e beilwe go R0/kl gona bašomiši kamoka bao ba dirago gore tšhomišo ya bona e dule e le ka fase ga tekanyo ye ba humana tirelo ka tefišo ya lefela. Mokgwa wo o ka hlalošwa e le 'meetse a theo a mphiwafela go bohle' ka ge mošomiši yo mongwe le yo mongwe wa ka gae a humana poloko bja pele ka tefišo ya lefela. Mokgwa wo o šoma fela ge e le gore go na le badiriši bao ba lekanego ba letseno la godimo ka go poloko bja tefišo ya godimo kudu go šomiswa meetse a mantši kudu ge go bapetšwa le ge go lefšwa go feta tshenyegelo ya kabo. Ditefišo tše tša godingwana di lefelela dilitere tše 6 000 mphiwafela (le dilitere tše 6 000 go bahloki). Tshepedišo ye e hloka gore bašomiši bao ba šomišago ka fase ga dilitere tše 6 000 ba seke ba lefa tefiso ya theo yeo e hlomamego. Mohola wa tlaleletšo wa mokgwa wo ke gore o ka šomišwa go thekga poloko bja meetse.
Dikhredite go bahloki: Ge e le gore go a kgonega go šupa bahloki, ba ka no fiwa khredite ka diakhaonteng tša bona tša meetse go akaretša theko ya go reka dilitere tse 6 000 tša pele ka kgwedi. Go šupa gore ke mang yoo a hlokago ka nako tše dingwe go bothata ebile go a tura. Empa, balaodi ba gae ba bantši ka Afrika Borwa ba dirile ka mokgwa woo gomme tshepedišo e ka no šomišetšwa go teba disapsidi tša ditirelo tše dingwe. Go na le ditsela tša go šomiša 'dikhredite' mabakeng ao bašomisi ba sa lefišwego. Mohlala, divoucha goba dikhupone di ka no ntšhwa goba ditshepedišo tša go lefelela pele di ka no dirwa go aba meetse ka tefišo ya lefela.
Go teba ka tekanyo ya tirelo: Go a kgonega go fa meetse a mphiwafela fela ka mohuta woo o rilego wa tirelo woo o kgaoletšago tirelo go ditekanyo tša theo. Se se ka beakanywa gore batho kamoka ba fiwe kabo ya tekanyo ya tirelo ya theo, gomme fela bao ba bontshago gore ba ka kgona ba humana tekanyo ya tirelo ya godingwana - ka tlwaelo kabo ya go tsenywa metara. Ka mantšu a mangwe, ba malapa ao a itlhokelago ba tla 'iteba' ka go kaonafatša fela ge ba kgona go dira ka mokgwa woo.
Kgoro ya Mebušo ya Profense le ya Gae (DPLG) e hlagišitse methalohlahli ya balaodi ba gae ka go fa disapsidi tšeo di tebilwego tša ditirelo tša bommasepala go bahloki (Go Teba Malapa ao a Tlhokago ge go Fiwa Ditirelo tša Bommasepala tša Theo: Mošupatsela wa Bommasepala, DCD, 1999). Bolaodi bja gae bo swanetše go šomiša mošupatsela wo ge ba tšwetša pele mokgwa wa meetse a theo a mphiwafela. Methalohlahli e ka no humanwa go tšwa DPLG goba ya humanwa wepsaeteng ya bona go http://www.local.gov.za/DCD/dcdindex.html (ka fase ga Dikgatišo).
Potsišo ya bo 15: Mmasepala o dira bjang kgetho ya go teba?
Mohlomongwe lefelo le kaone kudu go thoma ke go akanya ka tefišo ya poloko yeo e oketšegago ya go ba le tefišo ya lefela ka polokong bja pele.
Go tlhokega gore go be le dipalo tšeo di lekanego tša bašomiši ba meetse a mantši go tsenywa ka gare a ka gae, a tša kgwebo le bašomiši ba intasteri go fa thušano yeo e lekanego.
Ge go se na bašomiši ba meetse a mantši bao ba lekanego ka go mmasepala, matlotlo a kabo yeo e laklekanago a ka no šomiswa go akaretša tshenyegelo ya go aba dilitere tše 6 000 ka kgwedi. Empa, se se ka se šome moo mlapeng a go ba le dipalo tše dikgolo tša bašomiši ge go bapetšwa di le ka malapeng ao a golago go feta tekanyo ya kabo yeo e lekalekanago (pele R800 ka kgwedi)empa ba šomiša ka fase ga dilitere tše 6 000. Malapa a ga a goge go fiwa ga kabo yeo e lekalekanago empa tšhomišo ya bona ya meetse e wela ka gare ga poloko bja dilitere tše 6 000 tša mphiwafela fela ka moo ba ka se akaretše ditshenyegelo tša kabo ya bona. Mabakeng a bjalo ga se gantši go ena le kgonego ya thušano ka sehlopheng se sa letseno la go tšwa bašomišing ba meetse a mantši.
Ge tefišo ya poloko yeo e oketšegago e ka se šome, gona tšhomišo ya ditekanyo tša tirelo e ka no akanywa. Empa, ka lebakeng le lekanetšego se se ithekgile godimo ga ditekanyo tša tirelo tša ga bjale. Ge mohlala, bontši bja batho bao ba itlhokelago ga bjale ba šomiša diphaephe gona ba ka no fiwa meetse go se na tefo. Empa, se se tšwa go humaneng lekgetho leo le lekanego go tšwa ditefišong go ya go bašomiši ba tekanyo ya tirelo ya godingwana, go kopanywa le tekanyo yeo e lekalekanago, go akaretša ditshenyegelo tša go sepetša tshepedišo.
Kgetho ya go fa bahloki dikhredite le yona e ka no akanywa. Se se nyaka tshepedišo ye ntši empa e ka no dira gore mafelelong malapa ao a itlhokelago a fiwe tebo ye ntši.
Potšišo ya bo 16: Ditheko tša meetse a mokgobo di ama bjang meetse a theo a mphiwafela?
Tšhelete yeo mmasepala a e lefelelago meetse a mokgobo ke ntlha ye bohlokwa kudu go bokgoni bja wona go fa meetse a theo mphiwafela. Kgatong ye ga go bonale okare go maswanedi goba go a kgontšha go tsenya sapsidi ye mpšha go thekgo ya meetse a mokgobo. Empa, DWAF e lemoga bohlokwa bja go phefa ditheko tša godimo kudu gomme e sekaseka taba ye. Bolaodi bja gae bo ka no thekga se ka go rerišana ka ditheko tša go kwala le baabi ba bona ba meetse a mokgobo moo go kgonegago.
Potšišo ya bo 17: Ditekanyo tša maswanedi tša molaotshepetšo wa meetse a theo a mphiwafela ke dife?
Ditekanyo tša tirelo tša go fapana di šupa dilo tšeo di fapanego tša go boloka molaotshepetšo wa meetse a theo a mphiwafela. Malapa a mantši a ka no se šomiše dilitere tša go feta tše 6 000 ka kgwedi go tšwa phaepheng ya setšhaba gomme kgetho ye ya tirelo (ya go se be le tefišo ya kgwedi) ke tsela ye tee ya go fa meetse a theo a mokgobo. Se se ra gore ga go dikopanyo tša go se be molaong tšeo di dirwago go tšwa diphaepheng tše bjalo.
Ditanka tša ka lapeng, le didirišwa tše dingwe tšeo di abago fela dilitere tše 6 000 ka kgwedi, ke mokgwa wo mongwe wa go fa kabo ya meetse a theo go se na tlhokego ya go tsenya dimetara le go lefiša bašomiši. Ka tlwaelo, tshepetšo ya tanka ya ka lapeng e fa lapa le lengwe le le lengwe tanka ye tee ya dilitere tše 200 goba tše 250, yeo e tlatšwago ga tee ka letšatši. Ye ke kgetho yeo e šomago gabotse kudu ya go fa meetse a theo a mphiwafela.
Molaotshepetšo wa meetse a theo a mphiwafela ga o re gore bommasepala ba swanetše fa tekanyo ya tirelo ya fase ka mehla. Mabakeng a mangwe go tla ba kaone go fa bašomiši dikgetho tša tirelo tšeo di kopanego. Bašomiši ba bangwe ba ka no ba ba rata go lefa tšhelete ya godingwana gore ba humane tirelo ye kaone. Ka kakaretšo go kaone go tsenyetša bašomiši dimetara le go ba lefiša gomme ba humane tekayo ya tirelo ya godingwana. Se se tloša morwalo wa tša ditšhelete go bommasepala ba gae, ka ge ba se sa thuša malapa a gomme mabakeng a mangwe go ka no kgontšha thušano go tšwa malapeng ka tekanyo ya tirelo ya godingwana.
DWAF moragonyana e gatišitše pukwana yeo sehlogo sa yona e lego: Ditekanyo tša Tirelo ya Kabo ya Meetse: Mošupatsela wa Bolaodi bja Gae. Pukwana ye e fa hlahlo ka dikgetho tša ditekanyo tša tirelo ya meetse tša maswanedi gomme e humanega ka go e otara go DWAF, Bolaodi bja Tsenogare ya Ditirelo tša Meetse le Thekgo ya Ditshepedišo, Kgetse ya Praebete X 313, Tshwane 0001.
Potšišo ya bo 18: A lenaneo la meetse a theo la mphiwafela le ka šoma ntle le dimetara le taolo ya bolumo.
Karabo ye bonolo ke 'aowa'. Go bohlokwa gore bao ba nago le kabo yeo e kgaoleditšwego go ya mafelong a bona ba lefe meetse a bona. Ge bašomisi ba bantši 'bao ba sa tlhokego' ba lefelela kabo ya bona ya meetse tshepedišo ya meetse e ema gabotse ka tša ditšhelete. Se se tlhoka dimetara tšeo di šomago gabotse, mokgwa wa go lefiša, le mekgwa ya go laola mokitlana. Molaotshepetšo wa meetse a theo a mphiwafela o tla šoma fela ge bao ba iphsinago ka tirelo ya go feta ya theo ba lefelela tirelo ye.
Potšišo ya bo 19: Go ra go reng ka taolo go bommasepala?
Molaotshepetšo wa meetse a theo a mphiwafela o tlhoka taolo ya nnete. O tsenya dinyakwa tše dimpšha go balaodi: boikgafo bja tlaleletšo go abela ba malapa a go se be le mehola ao a se šego a eba le dikabo tša theo, magato a maatla go netefatša gore bao ba humango go feta tekanyo ya theo ba a lefa, dipeakanyo tše diswa go šupa batlhoki mabakeng a mangwe, mekgwa ye meswa ya go lefelela baabi ba bangwe ba tirelo, bjalo bjalo. Go tsenywa ga ditshepedišo tša taolo tše diswa mohlomongwe ke tlhotlo ye kgolo kudu yeo e swanetšego go kgotsofatšwa ge e le gore molaotshepetšo wa meetse a theo a mphiwafela o yo šoma.
Potšišo ya bo 20: Mmasepala o swanetše go thekga bjang baabi ba ditirelo tša meetse ba setšhabeng?
Metsemagaeng a mantši mmasepala ga se yena moabi yo mogolo wa ditirelo tša meetse. Mabakeng a mangwe meetse a abiwa ke DWAF, ke makgotla a meetse, goba lekala la praebete, goba baabi ba go tšwa setšhabeng. Dipeakanyo tše tša kabo di ka no ba le mathata a ditšhelete ge di ka se kgone go humana ditshenyegelo tša go aba meetse a theo go bašomiši ba tšona. Bolaodi bja gae bo swanetše go thekga baabi ba ka go iša karolo ya maswanedi ya kabo yeo e lekalekanago goba matlotlo a mangwe go bona. Goba, bolaodi bja gae bo ka no tlhoka go akanya ka go thuša bašomiši thwii ka tša ditšhelete go ba kgontšha go reka meetse a theo go tšwa baabing ba bona ba ditirelo.
Ntle le magato a bjalo molaotshepetšo wa metse a mphiwafela o ka se šome metse magaeng moo bommasepala ba itshepilego kudu go šoma gabotse gwa baabi ba bangwe ba meetse. Mathata a lebaka le le kopana ao baabi ba meetse ba setšhabeng ba lebanego le wona bao letseno la bona la go tšwa bašomišing le felago ka baka la molaetša wa 'meetse a theo a mphiwafela' bo bolelwa ka fase ga Potšišo ya bo 13. Baabi ba ba ditirelo ba setšhabeng ba tla tlhoka thekgo ye kgolo kudu le ya bjako go tšwa go bommasepala.
Potšišo ya bo 21: Molaotshepetšo wo o tla kopanywa bjang le ditirelo tše dingwe?
Meetse a theo a mphiwafela a tla fiwa mmogo le kabo ya motlakase ya theo ya mphiwafela gomme go kgonega gore le ditirelo tše dingwe tša theo le ditlhoko tšeo di yo akanywago ka lebaka le. Taba ye kgolo e tla ba karoganyo ya mphiwafela wa kabo yeo lekalekanago woo o lego gona le lekgetho le lengwe gare ga ditirelo tšeo di thušwago tša go fapana. Ditirelo tša hlwekišo ke kgetse yeo e kgethegilego ka ge bontši bja dilitere tše 6 000 di tla šomišetšwa go goga malapeng a batlhoki ao matlwana a bona a boithomelo a šomišago meetse.
DWAF e fa tlhokomelo ya bjalo go kopanyo ya molaotshepetšo wa meetse a theo a mphiwafela le molaotshepetšo wa hlwekišo ya mphiwafela.
Potšišo ya bo 22: Bolaodi bja gae bo tla tšwela pele bjang lebakeng le le kopana?
Kgato ya pele ke gore bommasepala ba dire tsekatseho ya tša ditshelete le ya infrastraktšha le ya ditekanyo tša tirelo go phetha gore go kgonega eng ge go fiwa meetse a theo mphiwafela. Go theilwe godimo ga tshekatsheko ye, molaotshepetšo wa go bea ditheko, woo o nywakwago ke Molao wa Ditshepetšo tša Bommasepala, o swanetše go lokišwa le gore o tla ama bjang tekanyo ya 2001/02.
Le ge nako yeo e tebilwego go thoma go aba meetse a theo ntle le tefo e le Julae 2001, bolaodi bjo bontši ba gae bo tla ba le dipaledišo tša tša ditšhelete tšeo di ka se ba dumelelego go kgotsofatša tšatši leo le gopotšwego. Empa, bonyane ba be le taodišo ya molaotshepetšo ge 2001 Julae e fihla, gape ba be ba dirile tshekatsheko yeo e lekanego go kwešiša gore ke eng seo se kgonegago lebakeng la magareng. Go tla ba bohlokwa go bommasepala go boledišana ka maemo a bona le bašomiši.
Go nyakega gore balaodi ba lokiše Maano a Tšwetšopele ya Ditirelo tša Meetse (WSDP) bjalo ka karolo ya tshepedišo ya bona ya go lokiša Maano a Tšwetšopele yeo e Kopantšwego (IDP's). Tokišo ya Maano a Tšwetšopele ya Ditirelo tša Meetse e nyaka gore bommasepala ba bege ka diphrofaele tša ga bjale tša bašomiši ba bona (go tsenywa le ditekanyo tša letseno), ditekanyo tša tirelo, methopo ya meetse le ditaba tšeo di amanago, dipeakanyo tša instithušeneng le tša bolaodi, mmogo le go bega ka dišupo tša ditšhelete tše bohlokwa (matlotlo, ditsheynegelo tša tshepedišo le ditefišo) gare ga tše dingwe. Motheo wa tsebo woo o hlodilwego lebakeng leo o tla kgontšha bommasepala go loga maano a kabo ya ditirelo tša meetse ya išago, go tsenywa kabo ya meetse a theo a mphiwafela.
Potšišo ya bo 23: Bašomisi ba botšwe eng ka molaotshepetšo wa 'meetse a theo a mphiwafela'?
Bolaodi bja gae bo šomile ka maatla kudu go kaonafatša tekanyo ya ditefo tša ditirelo tša meetse go tšwa go bašomisi gape ba kaonafaditše mekgwa ya bašomiši go lefeng ditirelo tša bommasepala. Go na le pelaelo ya gore pego ya 'meetse a theo a mphiwafela e ka no ama mekgwa ya batho gomme ya bušetša morago mošomo wo mobotse woo o dirilwego. Bommasepala ba gae ba swanetše go gatelela go bašomiši gore molaotshepetšo wo moswa ke go netefatša gore batlhoki ba humana ditirelo tša theo mphiwafela gomme ditirelo tša theo di tla ba mphiwafela go bohle ge e le gore mmasepala wa gae o tla kgona.
Ba swanetše gape go boledišana le bašomiši ba bona gore go humana ditshenyegelo e sa no dula e le maikemišetšo a bohlokwa a mmušogae le gore bašomiši ba tla swanela go lefa ditirelo tšeo di lego ka godimo ga tekanyo ya theo. Go etšwa go mabaka a gae molaetša wa go ya go bašomiši o swanetše go hlalosa gabotsebotse gore molaotshepetšo o tla šomišwa bjang le ka ditlhako tša nako. Mabapi le taolo ya mokitlana, Kgotla Kgolo e ile ya dira sephetho ka kgetse yeo e amanago le mmasepala wa Thekwini sa gore bommasepala ba lokelwa go kgaola tirelo go bašomiši bao ba sa lefelelego tšhomišo ya meetse ya go feta dilitere tše 6000. Ka mantšu a mangwe bašomiši ba ka se kgone gore meetse a theo a mphiwafela a ra gore ga se ba swanele go lefelela tšhomišo ya meetse yeo e lego ka godimo ka tekanyo ya theo.
Potšišo ya bo 24: DWAF e dira eng go thuša bommasepala?
DWAF e fa methalohlahli le mmotlolo wa tša ditšhelete woo o tla bago gona go bommasepala ba gae morago ga ge maano a go phethagatša molaotshepetšo a le gona. Go tla ba le ditatelano tše pedi tša tsenelelano go thekga mmušogae. Ya pele, tatelano ya mabenkele a mošomo a profense e beakantšwe moo maano le methalohlahli e tla bago gona. Sa bobedi, Dipane tša Thekgo ya Thušo ya Phethagatšo tša DWAF/SALGA di tla hlongwa profenseng ye nngwe le ye nngwe. Mošomo wo mogolo wa tšona e tla ba go fa thušo ya thwii go bolaodi bja gae ka go šomiša mmotlolo wa ditšhelete le go phethagatša molaotshepetšo.
Go tšwetša pelemaano a bosetšhaba ao a hlalošago ditiragalo tšeo di yo dirwago ke bakgathatema ba go fapana.
Go tšwetša pele motlalohlahli/mošupatsela go thuša bommasepala go šomiša molaotshepetšo wa meetse a theo mphiwafela.
Go tšwetša pele Mmotlolo wa tša Ditshelete wa go šomišega le Manyuale wa Thušo ya Lenaneo woo o tla thušago bolaodi bja gae go sekaseka gore ditšhelete di tla no dula di le gona tša mekgwa yeo e fapanago ya go aba meetse a theo a mphiwafela. Mmotlolo o tla thuša gape bommasepala gore molaotshepetšo wa meetse a theo a mphiwafela o ka dirwa bjang gore o kgone go gola ka ditšheleteng ka diphetogo ka popegong ya ditefišo le gore kopanyo ye kaone kudu ya methopo ya lekgetho ke eng go mmasepala yo rilego.
Go swara mabenkele a mošomo a mararo profenseng ye nngwe le ye nngwe go bontšha Mmotlolo wa tša ditšhelete le mokgwa wa tiragatšo.
Go thoma ka Aporele 2001 Kgoro mmogo le SALGA, DPLG le tša Ditšhelete tša Setšhaba di tla šomišana le bommasepala ba bangwe go fa thekgo ya thwii, moragonyana mo ngwageng, di tla tsebagatša peakanyo ya thekgo ya lebaka le le telele.
<fn>nso_Article_National Language Services_GO FANTISA DIRUIWA.txt</fn>
Difantisi tša diruiwa ke tsela ye bohlokwa kudu ya papatšo ya diruiwa.
Difantisi tša diruiwa di kopanya bareki le barekiši ka mehla le gona mafelong a maswanedi.
Bommaditsela ba papatšo ba rulaganya difantisi tša Diruiwa boemong bja khomišene.
Thekišo ya diruiwa e dirwa di phela.
Gantši ditheko tša diruiwa di godimo kgweding ya Oktoboro go ya go Desemere mola di le fasefase nakong ya Janaware go ya go Matšhe.
Tshedimošo ya kgokagano, matšatšikgwedi le mafelo.
Dikhamphani tša go rekiša diruiwa di aba dikhalentare tše di nago le tshedimošo ya go swana le matšatšikgwedi le mafelo. Dikhalentare di hwetšagala mašakaneng a difantisi tša diruiwa.
Methopo ya tshedimošo ya papatšo.
Go rwala ka setimela go tla thibela diphoofolo go fofela ka ntle gomme go fa moya wo o hlwekilego.
Swara setifikeiti sa tšhutišo ya diphoofolo ka senamelweng sekhwi o ka se hwetša seteišeneng sa maphodisa a tikologo.
Go fokotša ditshenyegelo tša thwalo, rapa barui ba bangwe ba diruiwa gore ba bapatše leruo la gago.
Ge kabo e le ye kgolwane go nyako, gona theko e a fokotšega. Ge kabo e le fasana ga nyako, gona theko e a hlatloga.
Tshedimošo ka ga matšatšikgwedi le mafelo a difantisi tša diruiwa e hwetšagala mo go kalentara ka mašakaneng a fantisi.
Tikologo: Kapa-Bohlabela fela.
<fn>nso_Article_National Language Services_GO PHELA GABOTSE 1.txt</fn>
Go na le malwetši a mantši ao re a tšeago go batswadi le batswadikhukhu ba rena. Ke se sennyane goba ga go seo re ka se dirago go thibela malwetši akhwi. Le ge go le bjalo, go na le malwetši ao a re swarago ka lebaka la mokgwa woo re phelago ka wona.
sa je dijo tše di lebanego se na le taba le mebele ya rena re ka no swarwa ke malwetši akhwi.
Akhwi a bitšwa malwetši a mokgwa wa go phela.
Pukwana ye e fa tshedimošo ka ga tše dingwe tše o ka di dirago go thibela malwetši akhwi.
Elelwa: Ke mmele wa gago. Lephelo la gago le ka diatleng tša gago. Ka fao itlhokomele.
Pukwana yeklhwi ka ga Go nwa ka tekanetšo ke ye nngwe ya mehlwaela ya dipukwana.
Go itlhokomela ka borena.
Bontši bja Maafrika-Borwa bo nwa alkoholo go fetiša motho wa magareng ka dinageng tše dingwe lefaseng ka bophara.
Batho ba bantši ba šomiša alkoholo gampe. Ba nwa kudu le gona ka mehla. Sekhwi se hlola mathata a mantši, Batho ba bangwe ba lahlegelwa ke mešomo ka lebaka la go šomiša alkoholo gampe. Ba bangwe ba a tagwa gomme ba rumolana le go lwa le malapa a bona, bagwera le meloko. Ba bangwe ba babjiša ke go nwa gomme ba ka be ba a hwa.
Go kaone gore motho a se nwe dino tša alkoholo ka gobane di na le setagi se kotsi seo se ka senyago lephelo la gago.
Go diriša alkoholo gape go ka ba le diphetho tše kotsi lapeng la gago. Le ge go le bjalo, ge e le gore o a nwa, gona o swanetše go nwa ka maikarabelo.
Bala pukwana yekhwi gomme o ithute go nwa ka tekanetšo.
Lebelela Dudu. Ba šetše ba fihlile go feleletša seo se šetšego mo monyanyeng wa maabane wa lenyalo.
Le Bongi šole o sa ntše a tagilwe ka baka la go nwa kudu maabane!
Bongi o diriša sente ye nngwe le ye nngwe ye a e hwetšago bjaleng mola lapa la gagwe le hlaka ka ge a enwa tšhelete yeo ba e nyakelago dijo, diaparo le thuto! Ga ke mo hlomphe le gatee.
E ka no ba setagwa o bonala nke o nyaka thušo go ena le go mo sola.
Tšhomišompe ya alkoholo ke bothata bjo bogolo bja setšhaba ka Afrika-Borwa re tloga re nyaka go ithuta ka tšhoganetšo le bana ba rena mabapi le ka moo alkoholo e ka senyago mebele le menagano ya rena... re tlamegile go laola go nwa gomme re ithute go nwa ka tekanetšo.
Nnete ke gore Bongi o bonala a babja gomme ka mehla o bonala a nyamile...
Ee, batho ba dira phošo ya go gopola gore go nwa go dira gore motho a thabe nnete ke gore bo dira gore o ikwe o nyamile morago ga sebakanyana, gomme gwa hlola tšhegamo.
Batho ba go swana le Bongi ba na le bolwetši bjo bošoro bja go bitšwa botagwa (alcoholism) bjoo ba sa kgonego go bo laola ba tsoma thušo ya ka pejana go ba thuša pele ga ge ba šiwa ke lebaka .... botagwa bo ka bolaya.
Mahlatse ke gore go na le mekgatlo yeo e thušitšego batho ba bantši bao ba dirišago alkoholo gampe go tlogela go nwa gomme ba boele bophelong bja mehleng.
Ka fao, ba lapa la Bongi le bagwera ba swanetše go leka ka mešogofela go dira gore a leke go hwetša thušo ye bjalo le go ba tate wa mmakgonthe.
Etla monna Bongi re tla go iša gae.
Afrika-Borwa e swanetše go šomana le bothata bja alkoholo gonabjale mohlomongwe ke nako go akaretša tshedimošo ka botlalo ka ga go nwa dikolong.
Leina la ka ke Dudu. Re tlo bolela ka ga Diphetho tša lebaka le go diriša alkoholo/tagi. Go go thuša go letelele tša alkoholo tšea sephetho sa gore go nwa go lokile Alkoholo e ama lephelo la o šoro.
goba ga se gwa loka, a re thome ka Go nwa kudu lebakeng le letelele go go bolela ka ga diphetho tša alkoholo. ka senya mmele wa gago o šoro ka mo e lego gore o ka se sa tsoga o kaonafetše le gatee.
Phepompe: Go na le diphepo tše nnyane ka go alkoholo.O ka no se phele gabotse ge o enwa alkoholo ka mehla gomme o sa je. Sekhwi se ra gore o a babja, gomme wa ikwa o fokola ka mehla.
Tshenyo ya Bjoko: Alkoholo e nantšha go gopola ga gago. Morago ga nako ye telele alkoholo e tla ama ka moo bjoko bja gago bo šomago ka gona.
Bolwetši bja pelo: Go nwa go ka dira gore pelo ya gago e šome ka maatla le go hwa ka bolwetši bja pelo.
Tshenyo ya sebete: Ge o enwa nako ka moka, sekhwi se tla hlola tshenyo ya sebete. Alkoholo e ka senya lebete mme ya hlola taipitisi.
Go se tsogelwe: Ditho tša bonna tša monna di ka se šome ka tshwanelo gomme o tla ba le mathata a go tonelwa.
Bosenyi bjo bontši le dikgaruru di direga ka lebaka la gore batho ba šomiša alkoholo gampe.
Batho ba ba le boitaolo bjo bonnyane ge ba enwa.
Ka go dikotsi ka moka tša tsela tšeo go tšona batho ba hwilego, go hweditšwe gore bontši bja baotledi bo be bo enwa gomme bo nwele dino tše ntši go feta ka moo molao o dumelelago.
Bontši bja basepelakamaoto bao ba bolawago dikotsing tša therafiki ba be ba tagilwe.
Mahu a amanago le alkoholo le malwetši a bitša naga tšhelete ye ntši ngwaga ka ngwaga. Tšhelete yekhwi e be e ka dirišwa bokaone thutong, maphelong goba kargong ya dintlo.
Elelwa, gore dino di na le kelo tše di fapanego tša alkoholo.
O ka dio kgetha gore o nyaka go nwa efe go tšwa go tšekhwi.
Gape o se ke wa nwa se sengwe le se sengwe ge o sa tsebe gore go na le alkoholo ye kaakang ka go sona. Sekhwi se ka ba kotsi kudu!
nwela go ithabiša, gomme o sa tšee diyuniti tša go feta tše pedi tša alkoholo.
sa nwe letšatši le lengwe le le lengwe, ke gore, o sa dire gore go nwa e be mokgwa wa gago.
sa hlakantšhe dino tša gago. Enwa fela mohuta o tee wa seno sa alkoholo nakong e tee.
sa nwe le go otlela goba go sepela.
no tšewa ke mantladima.
Morago ga diyuniti tše 15-20: O ela kudumela gomme o ka no idibala.
Sekhwi se laetša gore o se ke wa nwa diyuniti tša go feta tše pedi. Ka diyuniti tše tharo fela, maitshwaro a gago a a fetoga gomme kakanyo ya gago e a neneketša.
O se ke wa nwa alkoholo ge...
Ge o otlela goba o tšea leeto le letelele goba go sepela fela.
Ge o enwa...
se ke wa dumelela go tlatša galase ya gago pele e fela.
Enwa ka boiketlo. Pele o eba le seno se se latelago, gamola galase ya meetse. Sekhwi se tla nenekiša go nwa ga gago.
Kgonthiša gore o jele se sengwe pejana. O se ke wa nwa o swerwe ke tlala se ke wa otlela goba wa sepela. Bokaone o hwetše senamelwa se sengwe sa go go iša gae.
ILLUSTRATION O se tsoge o dumeletše yo mongwe go go gapeletša go nwa ge o sa nyake.
Maphelo a bafsa a ka šokiša kudu Bafsa le alkoholo ka lebaka la tšhomišo ye bohlaswa Ge batswadi ba enwa alkoholo ya alkoholo. Batswadi ba bona e ka ka bontši no ba ditagwa. Bafsa bao le bona ba Motswadi wa setagwa a ka ba le ka no ba ba enwa le bona. Sekhwi sephetho se se šoro lapeng. A ka ga se bope lapa la lethabo. Re tlamegile no boa gae a tagilwe go šireletša bana ba rena dinong tša gomme a lwantšha maloko a lapa la alkoholo . gagwe. Motswadi yo a dulago a tagilwe a ka fetša tšhelete ya lapa dinong. Sekhwi se tlogela lapa le se na le selo se se ka dirišetšwago dijo le diaparo, gomme sa hlola bophelo bjo bo se nago lethabo bja go tekema bja lapa.
Bafsa ba itshwara ka ditsela tše di fapanego ge ba dula le batswadi ba ditagwa.
Ba ithuta go se tshepe batho ba bagolo.
Ga ba ntšhe maikutlo a bona goba ba botša ba bangwe ka mathata a bona.
Ba ka no thoma go diriša dino tša alkoholo gampe le diokobatši e le go leka go ikimolla khuduegong.
Ba phela ba tšhogile batswadi ba bona.
Ba ikwa ba na le boikarabelo bja maitshwaro a batswadi ba bona gomme ba ipona molato ka baka la sekhwi.
Ge o dula le motho yoo a nwago kudu, lebelela dika tšekhwi ka lapeng la geno.
Gore ga ba nnoši - go na le ba bangwe ba bantši ba ba nago le mathata a go swana le a bona.
bona ka noši ba ka se kgone go thuša batswadi ba bona.
Ga se bahlodi ba mathata a batswadi ba bona.
Go na le batho bao ba ka bolelago le bona.
Bafsa ba ithuta ka ga go nwa go malapa le bagwera ba bona. Ge o le motswadi, o swanetše go ba botho baneng ba gago ka ga alkoholo le diphetho tša yona.
Bafsa ba tla dira diteko ka alkoholo, ka fao, bjalo ka motswadi, o swanetše go ba direla tikologo ye e bolokegilego moo ba kago go boledišana nago ka ga go nwa.
Ruta bana ba gago, sa pele, gore ba se thome go nwa le gatee. Ge ba diriša dino tša alkoholo, ba rute ka ga go nwa go go bolokegilego gwa maikarabelo. Sekhwi se tla ba thuša go dira dikgetho tše di neLetlakalatšego.
O tseba bjang ge motho a na le mathata a go nwa?
Go na le ditsela tše dintši tšeo Mohlomongwe o tseba batho o ka laodišago ka tšona. Ke tlo bao o akanyago gore ba na le go thuša go laetša gore motho a mathata a go nwa. Ge e se fela ka ba a na le mathata a go nwa.
Re tla dira sekhwi ka go diriša katana le go laola go nwa ga tšhate ye e lego ka fase.
Lebelela dipotšišo tše di lego thuša. Potšišo ke gore: O tseba tšhateng. Swaya dikarabo tše bjang ge motho a enwa ka ntle di neLetlakalatšego. O ka se be le le maikarabelo?
dikarabo go dipotšišo tše dingwe, fela leka go nyakišiša ge o rata go mo thuša.
Gona ka mehla?
Na o a rumolana ge a enwa?
Na o a nwa ka gobane a tenegile, šaretšwe le/goba a nyamile?
Na o kile a wela kotsing ka lebaka la gore o be a tagilwe?
Na o be a thiša modirong ka lebaka la dipapalase?
Na o fetša nako ye telele a enwa go ena le go dula le lapa la gagwe?
Na o kile a itia motho ge a tagilwe?
Na o nwa go feta ka moo a nyakago?
Ge karabo go efe le efe ya mathata akhwi e le "Ee" gona o na le mathata a go nwa. O se dikadike go fihlela ge bothata bo golela pele.
Ke lenyalo la Zinhle. Bagwera ba gagwe ka moka go tšwa tikologong ba tlile monyanyeng wa gagwe. Go opelwa dikoša tše dintši , go a binwa gomme ebile go a nwewa. Lebelela seswantšho se se lego ka fase. Go na le mehlala ye 10 ya moo batho ba sa nwego ka tekanetšo. Di bolele. Hlalosa gore ba swanetše go dira eng gore e be banwi ba nago le kelelo.
Batho bao ba thekeselago; motho yo a idibetšego lebatong; motho yo a dutšego ka lebotlelo le le nyakilego go fela pele ga gagwe; go lwa; motho yo a bonalgo a babja; mosadi yo a imilego a enwa; motho yo a thekeselelago koloing ya gagwe a swere lebotlelo ka seatleng; yo mongwe yo a bonalago a nyamile; yo mongwe yo a tšhelago bjala ka mogolong wa yo mongwe; motho yo a fago mofsa bjala.
Ge o ka nyaka go tseba ka ga go nwa ka tekanetšo lebelela matlakala a 5 - 7.
a a lego ka fase go hwetša ditaba. MENGWAGA KA MOKA YA.
O laleditšwe phathing. Moo phathing go na le dino tše dintši le go bina.
aO phetha ka go tsena temeng. O nyaka go ba karolo ya lešaba.
b O nwa dipiri tše 2 fela. Gape o tlilo otlela ge o boela gae ka moragonyana.
c O a nwa go fihla o dikologa.
d Le gatee ga o nwe.
Bagwera ba gago ka moka ba thomile se go nwa gomme ba tagwa ka mehla.
aEmiša go ba bona O lapišitšwe ke kgatelelo gomme le go nwa ga o nyake go nwa?
b O kwa nke o rata go iteka gannyane. O emiša morago ga go lemoga gore ga o nyake go ikwa o tagilwe nako ka moka.
c O nwa gore o tagwe.
O bile le letšatši la ledubodubo gomme ga se wa hwetša sebaka sa go ja. O ikwa o lapile kudu.
a O ya gae O hwetša sa go ja gomme wa hwetša seno gore o iketle?
b O ya pareng goba šepining ya kgauswi le wena. O tla kgona go iketla ka pela ge o na le se o ka nwago. Dijo di tla be di lokile ge o boela gae ka moragonyana c O ya gae, wa ja gomme wa robala ka pela.. Dilo di tla loka ka moswane.
O moletlong moo go nago le dino tše ntši. Baeng ba šielana lebotlelo la borandi. Mang lemang o nwa go tšwa ka lebotlelong.
a O tšea galase. O swanetše go tseba gore o nwa bokaakang?
bO tsena mothakgalong gomme wa tšea megamolo ye mmalwa. Lebotlelo le ka no fela ka pela.
O etetše mogwera wa gago. O bula lebotlelo la borandi gomme a tliša le dipiri tše mmalwa.
aO nwa megamolo ye mmalwa O hlwele o letetše sekhwi letšatši ka moka. Morago ga megamolo ye mmalwa ka mehla o ikwa o le kaone?
bO nwa megamolo ye mmalwa. O a emiša ge o ikwa o dukologa gomme monagano wa gago o dubegile.
c O nwa mogamolo o tee goba ye, mebedi. Ga o nyake go lahlegelwa ke taolo ya mmele goba mogopolo wa gago.
Bjale hlakantšha dipalo tše di lego ka mašakaneng mafelelong a karabo ye nngwe le ye nngwe gomme o lekole sekoro sa gago.
O monwi wa kelelo. O nagana ka ga seo o se nwago gomme o lemoga diphetho tša go nwa.
Ga o iteseletše gore o gapeletšwe go nwa.
Mabakeng a mangwe o na le kelelo mabapi le ka moo o nwago ka gona. Dinakong tše dingwe o tloga o hloka boikarabelo.
swanetše go kgetha go nwa ka tekanetšo gomme o dule o le bjalo! O se ke wa dumelela bagwera ba gago go go gapeletša go nwa! Sekhwi ga se dire gore o tume.
O monwi wa go hloka maikarabelo. O nwa kudu gomme o nyaka go ipona o le karolo ya lešaba. Ge o ka tšwela pele ka go nwa ka tsela yekhwi , o ka no wela kotsing goba dintwa. Go feta moo, go nwa ga gago go tla ama lephelo la gago gampe gomme gwa hlola tshenyego ya bjoko, pelo le sebete.
swanetše go nwa ka go itekanetša goba o akanya ka go emiša go nwa!
Ka moka re phela le batho wa go ratega, bao ba nago le mathata a Go na le thušo ye e lego gona ya batho go nwa. Na re ka fetoša ba ba nago le mathata a go nwa. Ge o dilo bjang Re nyaka go tseba motho yoo a nago le mathata, kaonafatša dilo gape?
Ga re nyake mokgwa mooki go go fa leina la mokgatlo wo o wokhwi gore o kekele baneng. ka go thušago. O ka be wa boledišana taba ye le moruti.
Mme bothata bjokwi. Bo ka se tloge!
Ga go na le lebaka la go bolela ka ga bothata bja go nwa le motho yoo a šetšego a tagilwe. Mo letele go fihlela ge a hlaphologelwa. Ke moka botša motho yo se a se dirago le ka moo ba bangwe ba angwago ke sona.
Ge o sa kgone go fetola dilo, gona o nyaka go hwetša thuo go mokgatlo woo o šomanago le mathata a mohuta wokhwi ka mehla. Ke ye mentši mo tikologong ya rena.
Bitša maphodisa ge yo mongwe a go itia ge a nwele. Botša moagišani wa gago seo se diregago gore o be le lefelo le le bolokegilego le o ka yago go lona ge sekhwi se direga. Ge dilo di sa fetoge goba di befela pele, o ka no swanela ke go hwetša legae le lengwe moo o ka dulago gona gore wena le lapa la gago le bolokege.
Go na le ditsela tše dintši tša go thuša batho Dudu yo a rategago ba bafsa ba bantši. Tsela ye kaonekaone ke go kgonthiša gore ba kwešiša diphetho Thulani le bagwera ba gagwe e sa le tša go nwa. Gape o swanetše go ba ruta ba bafsa eupša ba na le bothata bjokhwi.
gore ba kgone go re "Aowa" gomme ba eme Go bothata go bona gore ba se ke ba nwa.
ka seo ba se bolelago. Ba tingwa dilo ge ba sa nwe. Ba hwetša go le bothata gore "Aowa".
Ba ka dira sekhwi ka ditsela tše dintši bjang?
Ba ka tloga, ge ba ekwa kgatelelo go tšwa go bagwera ba bona. Ba ka botša Mohlokathušo motho gantšintši gore ga ba nyake go nwa.. O swanetše go ba le pelotelele ka moo o ka kgonago nakong yekhwi. Ge o le mofsa, dilo di bothata. Kgonthiša gore ba a tseba gore ba ka bolela ka mathata a bona le wena.
A nke o bone gore o ithutile gakaakang ka go bala pukwana yekhwi. Dira mararantšu alkhwi gomme o bapetše dikarabo tša gago le tše di lego ka fase ga letlakala lekhwi.
Morago ga mogamolo o tee 10.
pelo ya gago e  ka lebelwana ya molomo.
Morago ga dino tše tharo  11. Morago ga go nwa dino tše pedi ya gago ke ye mpe.
Bosenyi bjo bontši le  di direga ka lebaka la gore batho ba šomiša alkoholo gampe.
Pele ga ge o enwa seno sa gago se sengwe enwa  wa galase ya meetse.
Putla: 1 - godimo; 2- otlela; 6-dumela; 8- kotsi; 10.
Fase: 2 - imile; 3- hwa; 4- kgaruru; 4. gamola; 7-mogamolo; 9- lapile.
<fn>nso_Article_National Language Services_GO PHELA GABOTSE 2.txt</fn>
Go na le malwetši a mantši ao re a tšeago go batswadi le batswadikhukhu ba rena. Ke se sennyane goba ga go seo re ka se dirago go thibela malwetši akhwi.
Le ge go le bjalo, go na le malwetši ao a re swarago ka lebaka la mokgwa woo re phelago ka wona.
sa je dijo tše di lebanego se na le taba le mebele ya rena re ka no swarwa ke malwetši akhwi.
re ka swarwa ke malwetši akhwi.
Akhwi a bitšwa malwetši a mokgwa wa go phela.
Pukwana yekhwi e fa tshedimošo ka ga tše dingwe tše o ka di dirago go thibela malwetši akhwi.
Elelwa, ke mmele wa gago. Lephelo la gago le ka diatleng tša gago. Ka fao itlhokomele.
Pukwana yekhwi ka ga "Go dula o le matšato gore o phele gabotse" ke ye nngwe ya mehlwaela ya dipukwana.
Ge re phela bophelo bjo bobotse, gona re sa tlo dula re phetše gabotse monaganong le mmeleng. Go swara menagano le mmele ya rena e phetše gabotse, gona re swanetše go ithobolla ka tshwanelo.
Bontši bja rena bo šoma ka maatla gomme bo phela maphelo a kgatelelo mme ba na le nako ye nnyane ya go khutša le go iketla. Mohuta wo wa go phela o re dira gore re be batho ba ba lapilego, ba ba tshwenyegilego gomme mebele ya rena e thoma go kwa bohloko ka lona lebaka leo.
Ka mo pukwaneng yekhwi, "Go dula o le matšato gore o phele gabotse", re lekola ka moo boithobollo goba tiro ya mmele e ka re thušago gore re be batho ba ba phetšego gabotse.
Fezile roko yeo e a go swanela E dira gore o bonale o na le bophelo.
Le ge go le bjalo ga se ka moo ke ikwago Matšatšana akhwi ke be ke šoma ka maatla, ka nnete ke lapile ... Ke duma ge nka be ke sa ye phathing yekhwi bošegong bjo.
Ee, Fezile o na le mahlatse ka gore ga a na le bothata bja boima bjalo ka nna mo modirong wa ka wa ka kantorong ke fo hlwa ke dutše letšatši ka moka ... Ke nona ke nonela pele!
O se tsebafele Fezile, Agatha seo o se nyakago ke boithobollo bja ka mehla le go ja ka tshwanelo.
Ee ke ka moo mang le mang a kago ba le bophelo le ... tebelego ye botse. Morago ga dibeke tše mmalwa tša boithobollo bja ka mehla, ke šetše ke ikwa ke le gabotse...
A reyeng lena ba babedi, ga re nyake go šalela phathing.
Bjo ke boipshino, Dudu ebile ke boithobollo ... ke šetše ke ikwa ke le kaone.
Boithobollo gape bo thuša batho gore ba fenye maikutlo a manyami. Ke tšere sephetho sa gore ke laole lephelo la ka Ke sepela dikilometara tše tlhano tšatši ka tšatši, ge go kgonega!... Ke sepediša ka mo nka kgonago gore ke hwetše boithobollo bjo bokaonekaone.
Go tantsha le gona ke boithobollo bjo bo lokilego kudu gomme ke ikwa ke sesefala motsotso ka motsotso Ke swanetše go swara ka yona tsela ye.
Ke ile ka hlahlobja gomme ngaka ya re boithobollo bja ka ka mehla bo tla thuša go thibela a mangwe a malwetši a mašorwana.
Ke ka lebaka la eng re sa ithobolle mmogo Re tla kgetha maithobollo a mehutahuta beke ye nngwe le ye nngwe bjalo ka go rutha, go kitima ...go tantsha?
Ge re ithobolla mmogo ka mehla re tla hlohleletšana.
Ke tla thoma ka go hlatholla gore go direga eng mmeleng wa gago ge o ithobolla le ka moo boithobollo bo ka go thušago ka gona. Ge o ithobolla ka mehla, o tla thoma go lemoga phapano mmeleng wa gago nakong ya dibeke tše mmalwa.
Mmele wa motho o rarane. O bopilwe ka skeletone, diogoba, bjoko le tsela ya megalatšhika, tsela ya tšhilego ya dijo le tše dingwe tše dintši. Gore mebele ya rena e tle e šome gabotse, gona re swanetše go e hlokomela.
Boithobollo ke tsela ye nngwe ya go hlokomela mmele. Ge re ithobolla bonnyane metsotso ye 30 tšatšing le lengwe le le lengwe la bobedi, gona re ka se babje ka mehla gomme re tla thoma go lebelelega le go ikwa re phetše gabotse. A nke re nyakišišeng gore ke ka lebaka lang.
Madi a rwalela oksitšene le maatla digobeng.
Digoba di nyaka oksitšene le maatla gore di šome ka tshwanelo.
Dilo tše di fapanego di direga ka mmeleng ge re itšhidulla. Madi a pompa ka lebelwana gomme oksitšene le maatla di fihla digobeng ka pejana. Pelo le maswafo le tšona di šoma ka maatla, gomme tša thoma go aba oksitšene ka lebelwala. Mmele wa gago o nyaka oksitšene go šoma gabotse.
Boithobollo gape bo tiišetša digoba tša rena gomme bja dira gore go be bonolo go boeletša mesepelo. Digoba tše di tiilego di diriša oksitšene ka kgontšho.
Nakong ya boithobollo, bjoko bo lokolla dihomone tše di bolayago le go okobatša bohloko tša go bitšwa dientorofine/di-endorphins. Tšona di šoma bjalo ka ditwantšhatšharelo. Di dira gore o ikwe o thakgetše o na le bophelo. Mmele wo o phetšego gabotse o hlola monagano woo o itekanetšego!
Ithobolle go kaonafatša lephelo la gago!
Go ithobolla goba go dira tiro ya mmele ka mehla go tla kaonafatša lephelo la gago.
Boinyatšo madiamagolo/.taipitisi/ bolwetši bja maswafo go akola/go nona a a amanago le go tšofala a a amanago le matshwenyego mabapi le go šoma ga tlhaologanyo le maikutlo.
Batho ba ba tšofetšego gantši ba ba Ke ikwa ke phetše gabotse. Ke be le bothata bja go sepela maeto a ke le matšato bophelong matelele goba go topa dilo tše nnyane.
Sekhwi se hlolwa ke gore mebele ya bona e thomile go ngangega le go se kobege gabosele. Boithobollo bja ka mehla bo tla thuša go kaonafatša lephelo la batho ba ba godilego. Bao ba bego ba na le matšato ge e sa le ba bafsa go na le kgonagalo ya gore ba tla phela gabotse botšofading. Sekhwi se šupa gore ba tla kgona go dira go feta. Go batho bao ba bego ba sa itšhidulle ka mehla bofseng bja bona, lebaka le sa le gona la go thoma go sepela, go namela ditepisi, bj.bj.
Osteoporosise(Bolwetši bja marapo a boleta) ke ge marapo mmeleng wa gago a thoma go fokola, a robega gabosele gomme a tšea nako ye telele go fola. Go ba bothata go ya kua le kua ge sekhwi se direga.
Go ithobolla ka mehla le go ja dijo tša phepo ka bobedi ke ditsela tše pedi tša go fokotša dikotsi tša osteoporosise.
ditšhikamadi ka lebelo le maleba le kgatelelo ye e lekanego.
pompa madi ka gare ga tšona.
Madiamagolo goba Kgatelelo ya madi.
Ge o sa alafe madiamagolo, o ka bolawa ke bolwetši bja pelo goba strouku.
Ka go ithobolla, go ja dijo tša phepo, o laola boima bja gago gomme o enwa dihlare go ya ka moo o eleditšwgo ke ngaka, o ka laola kgatelelo ya gago ya madi.
Na o kile wa kwa mmolelwana wo o rego : "Mmele wo o phedilego, monagano wo o phedilego" O swanetše go ja ka tshwanelo, e ba le matšato, tsenelano gomme o ikhutše ka mo go lekanego ge o nyaka go ba le monagano wo o itekanetšego?
Ke batho ba mmalwa bao ba bolelago phatlalatša ka ga lephelo la bona la monagano ka ge go le bothata go le kwešiša. Ga go yo a nyakago go bitšwa gore o a "gafa", "hlakahlakane', "hlanya" goba "o hlakane bjaša."
Ke a kgolwa o šetše o kwele ka ga khuego/strese. Mohlomongwe le wena o kile wa fahlogela seemo sekhwi. O ba le khuduego ge go na le kgatelelo ye kgolo.
Sekhwi se ka direga modirong goba ka gae. O ka no ba o katana le go dira modiro wa gago gabotse, goba o se na le tšhelete ya go fepa bana. Sekhwi se bea khuduego mo bophelong bja gago.
Khuduego e ama mmele wa gago, monagano le moya. O ka no opša ke hlogo gantši, wa nolega moko nako tšohle, dihlabi tša mokokotlo gomme wa rumolega. Go imolla le go thibela khuduego, gona o swanetše go ja ka tshwanelo, go ithobolla ka mehla, wa šomišana le bao ba phelago nago, gomme wa ikhutša gantšintši ka moo o ka kgonago.
Batho ba bantši ba dula ba lapile ka nako tšohle ka lebaka la go šoma gaboima. Ba ka no ya mošomong tšatši ka tšatši gomme ba hlokomela bana ba bona bošego.
Fela, ge go lapa go sa fele , gona go na le bothata. O ka no lapa ka lebaka la gore o na le matshwenyego a mantši gomme o bona nke o ka se kgotlelele.
Go lapa e ka no ba seka sa tlhonamo/nyamo. Ge o nyamile, gantši o ikwa o šegame mme o tletše boitlhobogo. Modiro le bophelo bja gago di kwa bohloko. Batho ba ba itlhobogilego mabakeng a mangwe ba duma go ipolaya.
Thoma go tšea taolo ya lephelo la gago! Ithobolle ka mehla gomme o ikhutše gantšintši. Le ge se se ka šupa gore o sepediše bana ba gago bošego bjo bongwe le bjo bongwe goba go bapala le bona, gomme nke o beele wašene ka thokwana lebaka la ka moragonyana. O ka no thoma go ikwa o le kaone! O ka thoma go kwa o le taolong ya bophelo bja gago! Boledišana le ba bangwe ka ga mathata a gago gore karolo ye nngwe ya morwalo wa gago e tlošitšwe.
Boithobollo goba tiro ya mmele e loketše mmele wo o phetšego gabotse le monagano wo o itekanetšego. Eupša go bohlokwa go thakgala mola o le gare o ithobolla! Go na le dilo tše dintši tšeo o šetšego o ipshina ka tšona tšeo e lego boithobollo bjo bobotse. A nke ke go tsebiše tše dingwe tša tšona.
Boithobollo ga se bja swanela go go bitša selo! Ga o a tlamega go ya boithobollong, le ge e ka ba go reka diaparo tše di kgethegilego. Seo o tlamegilego go se tseba ke ka moo mehuta ye e fapanego ya maithobollo ye o e kgethago e tlago thuša mmele wa gago ka gona. Gona o itokišeditše go ka thomiša!
Mohuta wokhwi wa boithobollo o thuša go tiišetša pelo le maswafo.
Go sepela, go šibašiba, go rutha, go tshela kganthola, go tantsha - tše ka moka ke mehlala ya boithobollo bja aerobiki. Ge o sepediša, o kitima, o rutha goba o tantsha, o hema ka lebelwana gomme madi a gago a pompa ka lebelwana.
Go dio sepela ka mehla le gona ke boithobollo bjo makatšago.
ILLUSTRATION Ge sekhwi se direga mmele ka moka o šoma bokaone.
HERE Go nyakega gore o dire boithobollo bja aerobiki ka mehla ge o nyaka go phela bophelo bjo bobotse. O swanetše go ithobolla bonnyane tštši le lengwe le le lengwe la bobedi metsotso ye 30 nako ye nngwe le ye nngwe. Thoma ka boiketlo.
Go kuka ditšhipi go bopa digoba tša gago O ka no diriša se sengwe le se sengwe se boima se o nago le sona ka gae - thini ya pente goba setena. Mafelong a go ikgwahliša go na le ditšhipi tše di fapanego ka dibopego le bogolo.
Batho ba bantši ba kuka ditšhipi gomme ba bile ba dira maithobollo a aerobiki go kaonafatša lephelo la bona ka kakaretšo. O swanetše gore o hlokomele ge o kuka ditšhipi, gore o se kweše mokokotlo wa gago bohloko. Sekhwi se ka go gobatša go feta go go thuša.
o se ke wa kuka ditšhipi.
bjokwi, mmele wa gago o sa gola. Go kuka ditšhipi go tshwenyana le sekhwi. Bapala dipapapadi tša bolo, kitima, tshela gomme o thakgale. Tšekhwi ke maithobollo a mabotse.!
Ge o babja - mmele wa gago o lwa ka maatla go thibela bolwetsi. Sekhwi se ka bea kgatelelo ye kgolo pelong le maswafgong a gago.
ithobolla nako ye telele - o swanetše go dira gore mmele wa gago o tlwaele boithobollo bjo o ipshinago ka bjona gape.
šoma ka serapaneng! Tšekhwi ka moka di a thuša!
ELA HLOKO: Ema ka bjako ge o na le dihlabi kgareng goba o dukologa.
Go bohlokwa go rothetša mmele pele ga ge o ithobolla, Sekhwi o se dira ka go ikotlolla. Go ikotlolla go bopa maatla, go thibela gore mebele ya rena e se ke ya ngangega gomme ebile se thuša le mo dihlabing tša mokokotlo. Gape o swanetše go tšidifatša mmele morago ga boithobollo ka go ikotlolla gabosele.
Boradiprofešene ba ba hlahlilwego ba ka go eletša gomme ba go thuša go kgetha lenaneo le lebotse la boithobollo. Ge o ka se kgone go fihlelela lefelo la boithobollelo, bitša bagwera ba gago go bopa sehlopha. Boithobollo ke mothakgalo wo mogolo ge le le ba bantši!
Dijo di go fa maatla ye o e nyakago go ba matšato le go phela. Ka fao go tloga go le bothata go bolela ka ga boithobollo goba tiro ya mmele ka ntle le go bolela se sengwe ka ga dijo tšeo o di jago.
Go phela ka tshwanelo go šupa go ithobolla ka mehla le go ja gabotse.
Eupša go ja gabotse go šupa eng?
Dijo di bohlokwa ka ge di re fa maatla le phepo yeo re e nyakago gore re be matšato le go phela.
Go phela bophelo bjo bobotse re swanetše go ja mehuta ye e fapanego ya dijo.
Dithoro, dinawa, lenthile, hlapi, swikiri, bogobe, borotho.
Dijo tša setšo tša Afrika di na le phepo. Dijomehla tšekhwi di akaretša dijo tša tlhago bjalo ka mabelethoro, lefela, dinawa tše di omilego, merogo, dienywa tša nageng, nama ya kgogo, maswi, nama ye khwibidu, le letswai le le nnyane le swikiri.
Go phegelela dijomehla tša Afrika e tla ba tsela ye botse ya go thuša bophelo bjo bobotse. Fela mabaka a fetogile. Matšatšing a lehono batho ba reka dijo - bjalo ka kgogo ye e gadikilwego, dihampeka le ditšhipisi.Tšekhwi ke dijo tše di nago le makhura gomme ga di na le phepo.
Eja dijo tše nnyane gabedi goba gararo ka letšatši.
Eja difihlolo. Sekhwi se tla go fa maatla yeo o e nyakago go thoma letšatši.
Eja merogo ye metala bjalo ka dikherote, khabetšhe, ditamati le dienywa. Di na le phepo ye kgolo ge di le tala.
Enwa meetse letšatši ka moka.
Ke sa tšo thoma go ithobolla kgauswinyana.
Bagwera ba ka le nna re kitima go dukologa motse wa rena metsotso ye e ka bago 10 -15 tšatši ka tšatši. Ka moka ga bona ba re ba thomile go ikwa ba le kaone. Fela nna yena ga ke ikwe bjalo.
šibašiba. Na e ka ba go bjalo?
Ge o thoma go itšhidulla la mathomo, digoba tša gago di ka no ba bohloko. Se se dirwa ke gore mmele wa gago ga se wa tlwaela boithobollo gomme o e ipeakanyetša phetogo. Ge maoto a gago a le bohloko dinako ka moka gomme e šetše e le makga a mmalwa o ithobolla, sekhwi se šupa gore go na le se se sa lokago. Eya go bonana le ngaka ya gago pele ga ge o tšwela pele ka go kitima le bagwera ba gago.
Ge e le gore o šibašiba tseleng ya sekontiri, sekhwi se ka ama mmele wa gago.
Tsela ya sekontiri e bothata kudu gomme mmele wa gago o a lokaloka ge o kitima. Sekhwi se ka hlola mathata a maoto le mokokotlo ka moso ge go sa dirišwe dieta tše di swanetšego.
Bokaone ke go hwetša sekgobana sa bjang goba mohlaba wo boleta moo o ka sepelago goba wa kitima gona. Boithobollo bo nepišitšwe go thuša mmele e sego go o kweša bohloko.
O ka fokotša bogolo bja mpa ya gago ka go dira maithobollo a ka mehla a aerobiki le go ja dijo tše maleba.
Maithobollo ao o swanetšego go a dira a akaretša go sepela, go rutha le go tantsha.
Ge o se no itekanela, o ka dira maithobollo a go fa sebopego go go thuša go fokotša mpa ya gago. O ka tiišetša digoba tša gago ka go iteka maatla.
Go ithobolla ka mehla go tla go tlišetša dipoelo tše botse.
Ga se be ka ithobolla lebaka la mengwagangwaga gomme ke nyaka go thoma gonabjale. Ke tšere sephetho sa go ithobolla ka ge ke nyaka go fediša mpa ya ka ya go nona. Na go na le maithobollo a itšego ao nka a dirago?
Go fihla bjale o swanetše o tseba tše ntši ka ga boithobollo le seo bo ka se dirago go wena. A nke re bone gore o tseba gakaakang! Fetola dipotšišo gomme o bapetše dikarabo tša gago le dikarabo tše di neLetlakalatšego mo lenaneong la ka fase.
Digoba di nyaka oksitšene le  gore di šome ka tshwanelo.
Ge o le gare o ithobolla, bjoko bo lokolla dihomone tša go bolaya bohloko le go okobatša tša go bitšwa  tšeo di šomago bjalo ka dithibelatšhegamo.
Boithutantšho bja go rwala ditšhipi bo aga.
O swanetše go ithobolla bonnyane ga  metsotso ye  le le nngwe le le nngwe ge o nyaka go phela bophelo bjo bo botse gomme o itekanetše.
Dijo tše di tletšego  di dira gore o ikwe o khoše mme di go fa maatla yeo o e nyakago go ithobolla.
Dikarabo: 1 - maatla; 2- endorphins; 3- khuduego, madiamagolo, botšofadi; 4. osteoporosise; 5 - aerobiki; 6 - digoba; 7- makhura; 8 - go ikotlolla; 9 - tšatši le lengwe le le lengwe la bobedi; masometharo ;10 - setatšhe.
<fn>nso_Article_National Language Services_GO PHELA GABOTSE 3.txt</fn>
Go na le malwetši a mantši ao re a tšeago go batswadi le batšwadikhukhu ba rena. Ke se sennyane goba ga go seo re ka se dirago go thibela malwetši akhwi.
Le ge go le bjalo, go na le malwetši ao a re swarago ka lebaka la mokgwa woo re phelago ka wona.
sa je dijo tše di lebanego se na le taba le mebele ya rena re ka no swarwa ke malwetši akhwi.
Akhwi a bitšwa malwetši a mokgwa wa go phela.
Pukwana yekhwi e fa tshedimošo ka ga tše dingwe tše o ka di dirago go thibela malwetši akhwi.
Elelwa. Ke mmele wa gago. Bophelo bja gago le ka diatleng tša gago. Ka fao itlhokomele.
Pukwana ye ka ga Ke kgetha go se diriše motšoko ke ye nngwe ya mehlwaela ya dipukwana.
Go dula o le matšato gore o phele gabotse.
Go itlhokomela ka borena.
Ge o sa diriše motšoko o tla ba motho yo a phetšego gabotse. Bontši bja MaAfrika-Borwa bo tseba taba ye. Ba ka se kgoge disekerete goba dipeipi, ba sohla motšoko goba ba šuduba seneifi.
Pukwana yekhwi e na le dintlha ka ga go phela ka tshwanelo.
Kgetho ye e nago le tshedimošo e tla ba go se thomiše go kgoga goba go tlogela go kgoga. Re holofela gore o tla tšea sephetho sa go dula o phetše gabotse ka go katoga motšoko le go fola.
Go kgoga moo ga go a go lokela...
Ke kgogile karolo ye kgolo ya bophelo bja ka gomme go fihla bjalo ga go seo se ntiragaletšego.
Lebelela, Dudu, ke bophelo bja ka gomme ke na le tokelo ya go fola ka moo ke ratago!
Go lokile! Fela elelwa gore Ngaka Zondi, ngaka ya go tsebega o re bontši bja bao ba tlago sepetlele go alafiwa, nnete ke gore ba bolawa ke malwetši ao a hlotšwego ke go kgoga.
Tshenyo ye motšoko o e hlolago e direga ka gare ga mmele wa gago...
letšatši ka letšatši ka go nanya e ama pelo ya gago, maswafo, madi, ditšhikamadi le ditho tše dingwe tša mmele wa gago mafelelong go senya bophelo bja gago ... ngwaga ka ngwaga go bolaya dimilionemilione tša batho lefaseng ka bophara.
Le ge go le bjalo, ka moka re swanetše go hwa ka bjako goba ka moragonyana Go kaone nka bolawa ke selo seo ke e ipshinago ka sona.
O se ke wa lebala gore muši wa motšoko wa gago o hemelwa ke bohle bao ba lego kgauswi le wena gomme o ba hlolela gore ba swarwe ke bolwetši bja go swana le bja mofudi.
Gomme elelwa gore nako le nako ge o tšhuma sekerete o ka no se hwe ka pela ... go kgoga go ka go tlišetša bjo bongwe bja malwetši a mašorošoro a go swana le strouku ... gomme o ka fetša mengwaga ye mentši o hlaka ka go sepela ka setulo sa maotwana goba o ka no ba le lehu le bohloko la go nanya la bolwetši bja maswafo ... nagana ka sekhwi... emiša gonabjale.... pele go senyega.
Leina la ka ke Dudu. Ke rata ge re ka boledišana ka ga tshomišo ya motšoko. A re thomeng ka go lebelela dintlha ka ga go kgoga sekerete.
Ngwaga wo mongwe le wo mongwe bakgogi ba MaAfrika-Borwa ba go feta 12000 ba bolwa ke bolwetši bja pelo, khensa ya maswafo, dikhensa tše dingwe le leatla le sa folego. Go kgoga sekerete go thuša go hlola tšekhwi ka moka.
Dinageng tše dingwe, go tsuba sekerete, go bolaya batho go feta AIDS. Alkoholo, diokobatši tše thata (tša go swana le heroine le khokheine), le dikotsi tša difatanaga di kopantšwe.
Go ya ka bogolo bja motho, boima, le maemo a mangwe a bophelo, le paka ya go kgoga, mofudi a ka buša a hwetša maatla a gagwe ge a ka tlogela go kgoga.
Ngwaga morago ga go tlogela go fola, ga go na le kgonagalo ya gore ba ka swarwa ke leatla. Mengwaga ye lesome ka morago ba tla be ba kgwahlile go swana le batho bao ba se kego ba kgoga.
Disekerete le motšoko ke motswako wa dilo tše kotsi bjalo ka khabonmonoksaete, nikhothine le sekontiri. Dilo tšekhwi di gobatša motho yoo a folago.
Go tsuba gape go hlokofatša batho bao ba hemago muši woo. Ge o le kgauswi le motho yoo a folago, o tloga a gobatša bophelo bja gago gammogo le la gagwe.
Motšoko o kotsi bophelong bja gago, ka gobane o na le mefolo ye e fetago 200.
Ge o le gare o fola, gona tshenyo le yona e a gola. Mefolo ye e ka hlola bolwetši bja pelo le khensa.
Khabonmonoksaete ke mpholo woo o thibelago madi go rwala oksitšene go thetha le mmele. Ka ntle le oksitšene o ka se kgone go phela.
Sekontiri ke mpholo woo o hlolago khensa.
Nikhothine ke seokobatši. O ka kgobafalela go nikhothine. Go "kgobafalela" go ra gore mmele wa gago le monagano di nyaka go hwetša nicotine nako le nako. O ikwa nke o e nyaka letšatsi le lengwe le lengwe. Ge o šetše o kgobafaletše go selo, go bothata go tlogela go se diriša. Ke sona seo se dirago gore batho ba hwetše go le thata go tlogela go fola.
Seneifi sona se reng?
Seneifi se na le mefolo ka moka yeo motšoko o nago le yona. Batho bao ba šudubago motšoko ba swarwa ke malwetši a itšego, mohlala, phetelo ya nko le molomo, le saenase.
Lebake lona le reng?
Dingaka di hweditše gore lebake le senya mmele wa gago ka yona tsela yeo motšoko o dirago.
kgobafalela go lebake, gona o ka se kgone go šoma, go ithuta, go bapala goba go thakgala.
Ngaka, na go na le mehuta Aowa! Disekerete, disikara, ya metsoko ye e bolokegilego Dipeipi le seneifi ka moka ga di a go lokela?
Ge motho yo mongwe a kgoga disekerete tše mmalwana ka letšatsi, na sekhwi se ka mo dira gore a babje?
Le ge e le sekerete se tee ka letšatsi se kotsi. O se ke wa thoma go fola!
Tshenyo mmeleng wa gago e thoma ge o thoma go fola. O ka bonala o phetše gabotse mengwaga ye mentši pele o laetša dika tša bolwetši.
Na go kotsi go hemela muši go tšwa go disekerete tša batho ba bangwe?
Ee, o swarwa ke malwetši a mantši ge o dula goba o soma le motho yo a folago. Sekhwi se dirwa ke gore o hemela muši letšatsi ka letšatsi.
Bana bao batswadi ba bona ba folago ba swarwa ke malwetši a mašoro a mafahla, bjalo ka leatla le nyumonia, go feta bana bao batswadi ba bona ba sa folego.
Ke tokelo ya gago go hemela moya wo o hlwekilego. Bafudi ba swanetše go hlompha tokelo ya gago.
Malwetši ao a fapanego ao a hlolwago ke go fola.
Bafudi ba bantši ba gana go tlogela Go fola go hlola malwetši a go fola ka gobane ga ba tsebe gore a fapanego a mantis.
go fola go ama bjang maphelo a bona.
A nke re bolele ka a mangwe a bja maswafo, khensa, malwetši akhwi. Bolwetši bja pelo le distrouku.
Batho bao ba nago le bolwetši bja maswafo ba kwa bohloko mengwaga ye mentši ka lebaka la go gohlola le go felelwa ke moya.
Dikhensa tše ntši bjalo ka khensa ya maswafo, di hlolwa ke go fola. Ga go na le kalafo ya khensa ya maswafo.
Go fola gape go ka hlola le khensa dithong tše dingwe tša mmele, bjalo ka kgokgokgo, mometšo, sebudula, leleme, bj.bj.
Madi ka mebeleng ya rena a rwalwa go dikologa mmele ke ditšhupu tše sesane tša go bitšwa ditšhikamadi.
Go fola go dira gore ditšhikamadi tšekhwi di pitlagane. Mafelelong sekhwi se thibela kelelo ya madi, e lego seo se lego kotsi kudu. Ge madi a sa elele go ya go ditho tše dingwe tša mmele wa gago, gona setho seo se ka senyega. Se ke seo se diregago ge motho a na le strouku goba tlhaselo ya pelo.
Batho ba bantši ba bolwa ke malwetši akhwi. Ge ba ka phologa, gantši ba repha ditho (go šitwa go sepediša mmele) morago ga strouku. Go ka no nyakega gore ba ripše leoto morago ga thibano ya madi leotong.
Bafudi ba dula ba babja gop feta bao ba sa folego. Ba tšea nako ye ntši mošomong gomme ba bolawa ke malwetši a akaretšago go feta bao ba sa folego.
Bana ba bannyane ba bantši ba a kwa le go bona ditsebi ka ga go fola gomme ba duma go leka/ Mabakeng a mangwe bagwera ba bona ba šetše ba thomile go fola gomme ba ba hlohleletša gore le bona ba thomiše. Gantši bafudi ba bafsa ba kgolwa gore ba tla ba ba bagolwane le go tsebega ge ba fola.
O na le maswafo ao a tiilego a itekanetšego - se tlogele muši o a senya.
Na go ka direga eng go ngwana wa gago ge o ka fola mola o imile?
Mefolo ye mentši go tšwa a mmagwe. Go feta moo ngwana le yena a ka se hwetše oksitšene ye e lekanego le diphepo go tšwa go madi ao gore a gole ka tshwanelo. Ke sona seo se dirago gore go fola go be kotsi ngwaneng yo a se šogo a belegwa.
Gape go na le mathata a mangwe...
Bana bao ba belegwego ke basadi ba ba folago nakong ya ge ba imile ba fela ba belegwa e le ba bannyane go fetwa ke ba bangwe. Gape ba na le dikgonagalo tše ntši tša go ka babja goba go golofala.
Go na le kgonagalo ye kgolo ya gore ngwana wa gago a hwe ge a belegwa ge o fola mola o imile.
O tla thuša bana ba gago go dula ba phetše gabotse, ka gobane o tla be o dira gore ba hemele moya wo o utilego wa muši.
O tla ba mohlala wo mobotse baneng.
O tla phela gabotse go feta batho b a ba folago.
kgojana le dikotsi tša go fola.
Dikgopolo sedi tše di ka Se ke seo o ka se dirago; le ngwana thušago bana ba gago go wa gago ka gae. Morutiši sekolong sa tšea diphetho tše botse ka digotlane goba khretšhe le yena a ga bophelo bja bona. Ka diriša tiro ye le sehlopha sa bana.
Tiro ye e thuša bana go nyakišisa ka ga dilo tšeo di loketšego lephelo la bona le dilo tšeo di senyago bophelo bja bona. Bana ba kgona go ithuta gabosele ge ba iketlile gomme ba thakgetše, ka moo o ka ba fa tshedimošo ye bohlokwa nakong ya tiro yekhwi.
loketše le dilo tšeo di sego tša mo lokela.
O ka diriša papetla yekhwi go thoma poledišano ya lena.
Ge o na le dikgatišobaka tša kgale, laela bana ba gago go di fetleka le go sega diswantšho tša dilo tšeo ba akanyago gore ke tše botse, le dilo tšeo ga gopolago gore ga di a ba lokela. Di mamaretše godimo ga papetla ye e kgolwane gomme o laetše tšhate yekhwi mo leboteng gore lapa ka mo ka le bone seo a se dirilego.
Tiro ye e šwanetše go ba mothakgalo go ngwana wa gago. O se ke wa belaela ge a kgetha selo se sengwe seo o akanyago gore ga se a mo lokela. Ge a kgetha selo seo o gopolago gore se fošagetše, boledišana le yena ka sona gore a tle a ithute go wena seo se tlogo dira gore a phele gabotse le seo se ka kago dira gore a babje. Botšiša gore ke ka lebaka lang a dirile kgetho yeo.
Ye ke tiro yeo barutiši ba ka e dirišago le bana ba mphato wa 1, 2 goba 3. Kgonthiša gore bana ba gago ba a hlokomelwa ge ba le gare ba dira tiro yekhwi. O se ke wa ba tlogela ba le nosi ka dikerese tše di tukago.
Sehlopamakerese (diriša thini ya kgale ye e se nago selo gomme o e tlatše seripagare ka mobu).
Diripa tše pedi tša karata tše e ka bago 20 x 15cm ka e tee.
Ka go karate e tee, phula lešoba mo gare la bogolo bjo e ka bago pepetlana ya R2, mo seripaneng se sengwe, phula lešobana le le sesane la bogolo bja phini.
Laela bana go ema ka lesakana go go dukologa.
Laela bana go hemela teng ka maatla, ba le gare ba emišetša matsogo a bona godimo gabosele.
Boeletša sekhwi gararo. Bjale bolela ka ga ka moo ba kwelego ka gona ge ba tlatša maswafo a bona. Ba laela go dira sekhwi gape le gape gomme ba kwe ge moya o tsena ka mebeleng ya bona. Bolela le bona ka moo moya o dirago gore mebele ya rena e soma le ka moo maswafo a re thušago go buša moya. Bjale lesela bana go tlola ditabo tše nnyane tše 10, tša go latelwa ke go kobakoba ga tlhano ka leoto le tee felo gotee ba buše ba dire gatlhano ka leetong le lengwe. Ke moka o ba emiše gomme o ba botšiše gore ba hemela bjang - na go hemela ga bona go ka lebelwana go feta ge ba be ba eme thwii?
Bolela ka ga ka moo boithobollo bo ka go fetola ka mokgwa wo re hemago ka gona. Boithobollo bo re loketše gomme bo dira gore re dule re phetše gabotse.
Ba botše ka moo go buša moya go fetogago ka gona ge batho ba fola ka gobane nako le nako ge ba fola muši o tsena ka maswafong a bona gomme \wa tšwela ntle gape, karolo ye nngwe ya muši e sala ka gare. Muši wokhwi o setšego mafelelong o thiba maswafo gore di a se sa soma gabotse go swana le ge a be a sa hlwekile gomme a se na le muši ka gare ga ona.
Bolela ka ga ka moo go fola go fetošago mokgwa woo batho ba bušago moya ka gona le gore sekhwi ga se sa loka le ka moo se dirago gore re babje ka gona.
<fn>nso_Article_National Language Services_Go Dira Gore Setshaba.txt</fn>
Ke ka lethabo ge ke hlagiša pele ga setšhaba sa Afrika-Borwa Pegosemmušo ye e sekamolotšwego ka ga dipapadi le boithabišo. Pegosemmušo yekhwi e emela boikgodišo bja Sport and Recreation SA ka ga ka moo ditiro tša dipapadi le boithabišo di thušago ka gona mo go pabalelo ka kakaretšo ya Maafrika-Borwa ka moka. Ke tsela ye kaonekaone ya go tsenya bafsa ba rena ka go ditiro tše mohola tšeo di tlogo thuša go aga ditšhaba tša rena.
Mengwageng ye mehlano ya go feta, go ile gwa gatišwa morero wa semmušo ka ga dipapadi le boithabišo ka go kgatišo ya mathomo ya Pegosemmušo yeo ka go yona go ilego gwa tšweletšwa ka nepagalo ditlhohlo, merero le ditlapele. Go šetše go šomilwe ka mešogofela go lokiša ditlhohlo le ditlapele tšekhwi, eupša ka baka la nako le methopo ye e lekantšwego, tsela ya rena e sa ntše e nabile. Godimo ga merero, ditlapele ledipeakanyo ka bophara tša mmušo wa setšhaba, tatelano ya ditlapele tša Dipapadi le Boithabišo ya Afrika-Borwa, di tsinketšwe lefsa gomme tša fetolwa.
Diphetogo tšekhwi di dirilwe ka nepo ya go potlakiša phethagatšo ya ditirelo.
Go kgontšha morero wa mmušo wa bophelo bjo bokaone go bohle le go dira gore setšhaba se bapale, go hlangwa ga Komišene ya Afrika-Borwa ya Dipapadi, ke tlhabollo ye maleba go kgonthiša gore dipapadi di fihlelele sekhutlwana sefe le sefe sa naga ya gaborena. Dikabelo tša go tšwa go Kimollo ya Bodiidi, Tlholo ya Infrastratšha, le sediba sa methopo ya Pitšo ya Mediro le dipoelo tša go tšwa go Matengwa (lottery) a Setšhaba go hlabolla ditlabakelo tša dipapadi le boithabišo ka mafelong ao a šaparegilego e tla ba tsela ye lokilego ya go dira gore dipapadi di fihlelelwe ke bontši bja baagi ba naga.
Dipapadi le Boithabišo ya Afrika-Bowa (Sports and Recreation SA)e ipeetše dinepo tše di latelago, e lego tšeo di tswalago morero wa 'go dira gore batho ba bapale.'
a Go oketša maemo a kgathotema ka go ditiro tša dipapadi le boithabišo.
b Go phagamiša profaeleseriti ya dipapadi selebaneng sa ditlapele tše di thulanago.
c Go hlatlošetša godimodimo kgonagalo ya katlego ka go ditiragalo tše kgolo.
d Go bea dipapadi ka pelepele maitekelong a go lokiša ditaba tše bohlokwa tša setšhaba.
Ditlapele tšekhwi ke tša go fetoša ka tlhago ya tšona gomnme tokumente ye e itebanya ka mešogofela le modiro wo o swerwego, mola re beakanya ditiro tša rena ka gare ga kamano ya morero ka bophara wa mmušo.
Go dira gore setšhaba se bapale' ke morero wo o akaretšago wa Pegosemmušo yekhwi.
Phihlelelo ya nepo ye e nyaka maikemišetšo a a bonalago le boikgafelo bjo tiilego go tšwa go mmušo, mekgatlo ye e sego ya mmušo (Di-NGO), lekala la praebete le setšhaba sa Afrika-Borwa ka kakaretšo. Gare ga tše nne tšekhwi, mongkabelo yo mongwe le yo mongwe o na le tema ye e kgethegilego ye a swanetšego go e kgatha mo kalong ya motheo wa setlwaedi sa dipapadi le boithabišo.
Ditlhokatekatekano gare ga baholegi, kudu ba ditšhaba tše di lego ditoropong, le gagologolo ba ditšhaba tša magaeng.
Bokgauswana bja leanopono le morero mabapi le tlhabollo ya dipapadi le boithabišo.
Tetelo ya gore SRSA e tla fepa dihlokwa tša setšhaba ka moka ka tekanyetšo ya tšhelete yeo e tlogo dula e swana le yeo e fepilego 20% fela ya setšhaba mo peakanyong ya lebaka le le fetilego.
Morero wa Afrika-Borwa wa dipapadi le Boithabišo o swanetše go hlabollwa ka gare ga kamano yekhwi.
Mola malebiša a rena go dipapadi le boithabišo a swanetše go thekgwa godimo ga dikelo le ditumelo tša Afrika-Borwa - jeokrafi /thutafase, ditšhaba tša yona, histori le bohwa bja yona, morero wa rena wa dipapadi le boithabišo o swanetše go arabela dikhuetšo tša lefase.
Malebelo le merero ya lefase ka go dipapadi le boithabišo le tšona di huetšwa ke makgotla a ditšhabatšhaba le a dikontinente/mafasefase, bjalo ka Khanselekgolo (Supreme Council) ya Dipapadi ka Afrika (SCSA), Komiti ya Ditšhabatšhaba ya Olimpiki (IOC) le ditiro tša Difedereišene tša Ditšhabatšhaba (IFs). Go feta moo diphetho tša ditiragalo tša dipolitiki, leago le ekonomi, tša go swana le tema le khuetšo ya ditirišano tša ditšhabantši, kgwebofatšo ya dipapadi le tsenelano ya media, di ka se ke tša tshedišwa mahlo.
Go dirilwe maitekelo a mmalwa a go hlalošiša dipapadi le boithabišo ka nepagalo. Le ge go le bjalo, ga go na le kwano ye e fihletšwego mabapi le yona. Malebana le mehola ya Pegosemmušo yekhwi, ditlhalošišo tše di latelago di tla lekana.
DIPAPADI di hlalošišwa bjalo ka tiro ye nngwe le ye nngwe yeo e tsomago kamego ya mmele ye e bonalago yeo ka go yona bakgathatema ba tsenelago tikologo yeo e hlamilwego goba e sego ya hlangwa, ka nepo ya go bona gore mmetšatholo e tlo ba mang, le ge e ka se be seo fela, goba go dio ithabiša fela, le go itentšha, lephelo la mmele, kgolo ya maikutlo le tlhabollo.
BOITHABIŠO ke tshepetšo ye e hlahlwago ya kgathotema ya boithaupo mo go tiro ye nngwe le ye nngwe yeo e thušago go kaonafatša lephelo ka kakaretšo. Boitekanelo le makgoni a bobedi, motho ka noši, le setšhaba.
Go lemogilwe ntle le pelaelo gore go na le go hloka tsebo mo nageng ka ga tema yeo e kgathwago ke dipapadi le boithabišo. Sehlophatšhomo sa Dihlogo tša Mebušo ya Kgweranoditšhaba kua Harare se ile sa ba le temogo ye e latelago mabapi le khuetšo ya dipapadi setšhabeng: Ke nako bjale gore tema yeo e kgathwago ke dipapadi mo tshepetšong ya kagosetšhaba e amogelwe ka botlalo. Dipapadi ke polokelo. Sa mathomo ke polokelo mabapi le lephelo, mafolofolo le tšweletšo ya batho ba tšona. Dikholo tša leago di akaretša kaonafalokakaretšo mo go khwalithi/boleng bja bophelo le katlego ya mmele, monagano le boitshwaro. Go feta moo boradiatletiki ba ba atlegilego ba šoma bjalo ka bašupatsela go bafsa ba naga, bjalo ka bomakgona, le batseta ba e sego ba mmušo, le bjalo ka batho bao ba ikgafetšego go tekatekano le tokologo diphadišanong. Ka baka la ponagalo ya tšona dipapadi di ka kgona go kgatha tema ye kgolo mo go tokišo ya ditlhokatekatakano le kgethollo ya bong kgahlano le ba ba sa itekanelago mebeleng le ba lego ba bannyane ka palo (minorities).
Khuetšokhuetšo ya dipapadi le boithabišo e nabile go feta mapheko a kjgathotema. E kwala le ka go mahlakore a mangwe a bophelo bjalo ka Maphelo, Thuto; Ekonomi. Maitshwaromabe, Kagosetšhaba le dikamanong tša ditšhabatšhaba. Lenaneo le le latelago le laetša kamano gare ga dipapadi le boithabišo ka papantšho le makala a mangwe.
i Malwetši a mantši bjalo ka madi a magolo a ka laolwa ka kalafo le/goba ka tiro ya boitšhidullo bja mmele.
Go dumelwa gore kua dinageng tše di hlabologilego, Ranta ye nngwe le ye nngwe ye e dirišetšwago dipapadi le boithabišo, tšhupamolato ya maphelo e fokotšega ka diranta tše lekgolo.
i Dinyakišišo di laetša gore dipapadi di fa ngwana makgoni a bophelo ka tsela yeo e sa fetwego le ke tiro efe le efe.
iKa lebaka la khuetšokhuetšo ya yona ye e nepagetšego mo bophelong, tiro ya thobollommele e na le sephetho se sebotse mo go maemo a tšweletšo.
iiPhokotšego ya fasefase ya go thinya ye e amanago le mekgwa ya go phela ka tshwanelo ya 23% e hlola tsheketšo ya matšatši a 1,5 ya mošomi yo mongwe le yo mongwe ka ngwaga.
iKganetšo ya polelo ye e rego diabolo o hweletša morothadinala mošomo, ke gore ngwana yo a lego dipapading ke ngwana yo a sego ka go kgorotsheko.
iiBoitshwaro bja mahlajana bo amanywa le boinyatšo gomme katlego dipapading le boithabišong di thuša go kaonafatša boitshepo.
iBašupatsela ba dipapadi ba gare ga batsebalegi ba maemo a godimo dinageng tše dintši.
Dikatlego dipapading tša go swana le rugby, kgwele ya dinao le papadi ya matswele, di hlotše gore go be le le phokotšego ya diponagalo tša mahufa a semorafe ka mo nageng ye.
i Dikatlego dipapading di tla le kanogelo le ge e ka ba dinageng tše nnyane.
Tona ya Dipapadi le Boithabišo Afrika-Borwa le Khomišene ya Dipapadi ya Afrika-Borwa di ile go lemoga khuetšo ye e akaretšago ya dipapadi le Boithabišo mahlakoreng ka moka a setšhaba tša dumelana mabapi le dintlha tše di latelago, e lego tše di bopago motheo wa Pegosemmušo ye.
Okanokramo (sethalwa) se se lego ka fase.
Palamente kudu ka tšhomišo ya Tona le Komiti ye e kgethegilego, e rwele boikarabelo bja go hlalošiša morero wa mmušo, molao le dikabelo tša tekanyetšo ya tšhelete ya dipapadi le boithabišo.
Koketšo ya maemo a kgathotema ka go dipapadi le boithabišo.
Go hlatloša seriti/profaele sa dipapadi selebaneng sa ditlapele tše di thulanago.
Go hlatlošetša godimo kgonagalo ya katlego ka go ditiragalo tše dikgolo tša ditšhabatšhaba.
Go bea dipapadi ka pelepele ga maitekelo a go lokiša ditaba tše bohlokwa setšhabaeng.
Tlhabollo ya dipapadi ka gare ga kamano ya morero wa setšhaba wa dipapadi le boithabišo.
Tlhabollo ya morero ka gare ga kamano ya morero wa setšhaba wa dipapadi le boithabišo, moo badiri ba bagolo e lego difedereišene tša profense le mekgatlo ye megolo.
Tirišo ya morero wa boithabišo go ya ka Dikhansele tša Profense tša Boithabišo (PRORECs).
Go thekga mekgatlo ya ka godimo ka tšhelete.
Kaonafatšo ya dinolofatši tše di hlotšwego ke mebušo ya tikologo mabapi le ditiragalo tša setšhaba le tša profense.
Tlhabollo ya morero maemong a tikologo.
Tirišo ya morero wa dipapadi le boithabišo.
Go thekga ka tšhelete mekgatlo ye megolo, e lego diklapo le batho mongwe ka mongwe.
Go hlola dinolofatši tša tšhomišo ya tikologo le ya profense.
Mmušo o a beakanyetša, difedereišene tša dipapadi di a phethagatša.
a Taolo ya tšhelete ya dipapadi le boithabišo ka go mmušo wa setšhaba.
b Go thekga kantoro ya Tona ya Dipapadi le Boithabišo.
c Go fa thekgo go tšwa go lehlakore la mmušo go bengdikarolo ka moka ka go dipapadi le boithabišo.
d Go lomaganya le go thuša go thalathala melao ka moka ya dipapadi le boithabišo.
e Go hlatholla morero wa mmušo ka bohara, go fetolela morero go merero ya dipapadi le boithabišo ya Afrika-Borwa, go sekamolla merero ye mebjalo ge e le gore go a nyakega le go hlapetša tšhomišo ya merero ye.
f Go tsepanya morero wa dipapadi le merero ya dikgoro tše dingwe tša mmušo ka moya wa peakanyo le phethagatšo ye e kopantšwego.
g Go fa keletšo ya semolao go tšwa ka lehlakoreng la mmušo go bengdikarolo ka go dipapadi le boithabišo.
h Go thekga ka tšhelete badirelwa ba SRSA go ya ka Molao wa Taolo ya Ditšhelete tša Setšhaba PFMA, melao ye e amanago nayo, gammogo le morero wa kabo ya ditšhelete tše bjalo, le go eletša badirelwa mabapi le taolo ya ditšhelete tša bona.
i Go laola dikamano tša gare le ka gare ga mmušo k.g.r.
j Go amogela kabelo ye e sego ya mehleng ya boradipapadi go setšhaba sa Afrika-Borwa legatong la Mopresidente ka tšhomišo ya Difoka tša Dipapadi tša ngwaga tša Mopresidente.
k Go hweletša dipapadi le boithabišo, methopothušo ya go tšwa ka ntle ka go diriša dibopego tša maleba ka go sešegotlotlo sa setšhaba.
l Go tsebiša ditaba tša dipapadi le boithabišo go tšwa go tebelelo ya mmušo.
m Go ikarabela go, le go lomaganya maikarabelo go diphatišišo tša dipapadi le boithabišo.
n Go nolofatša, go lomaganya le go hlapetša, go hlolwa le go hlatlošwa ga infrastraktšha ya dipapadi le boithabišo go šomišwa lenaneo la "Go agela dipapadi le boithabišo."
a Hlapetša taolo ya dipapadi le boithabišo go ya ka morero wa mmušo wa setšhaba.
b Go tšwetša pele lebaka la dipapadi le boithabišo ka palamenting.
c Go sekaseka le go šišinya melao ye e kgontšhago.
d Go eletša mabapi le dikgopolo tša ditšhabatšhaba ka ga ditaba tša dipapadi le boithabišo.
MECsLE DIKGORO TŠA DIPROFENSE TŠE DI IKARABELAGO GO DIPAPADI LE BOITHABIŠO.
Dibopego tša diprofense di kgato e tee kgauswana le go phethagatša dipapadi le boithabišo go feta dingwekatšona tša setšhaba.
a Dira gore dipapadi le boithabišo di fihlelelege bathong ka moka ka profenseng.
b Fa infrastraktšha ye e nyakegago ya dipapadi le boithabišo le tlhokomelo ya yona.
c Kgonthiša go ba gona ga mananeo ao a hlabollago methopothušo ya bokgoni bja batho ka go dipapadi le boithabišo.
d Hlabolla tlhako ya merero ya taolo ya dipapadi le boithabišo ka profenseng yeo e nyalelanago le morero wa setššhaba wa dipapadi le boithabišo.
e Lomaganya kamego ya dikgoro tše di fapanego tša mmušo wa profense go kgonthiša gore go na le tswalano le morero wa profense wa dipapadi le boithabišo.
f Phethagatša dikwano tša ditšhabatšhaba go ya ka moo di fihleletšwego ke Dipapadi le Boithabišo Afrika-Borwa ka nepo ya go abelana theknolotši, tšhutišo ya makgoni le go hlabolla dipapadi le boithabišo.
Mebušogae e kgokagane thwii le mafelo a phethagatšo ya dipapadi le boithabišo.
a Hlabolla tlhako ya morero wa taolo ya dipapadi le boithabišo maemong a tikologo wo o nyalelanago le morero wa setšhaba le wa profense b Dira gore dipapadi le boithabišo di fihlelelege bathong ka moka tikologong yeo.
c Hlola infrastraktšha ye e nyakegago ya go phethagatša dipapadi le boithabišo. Ge go amogelwa gore klapo sehlopha ke yunite ye nnyane ya dipapadi le boithabišo, mebušogae ke tlami ye bohlokwa ka go tšhaene ye ya kelo.
d Go kgonthiša go ba gona ga mananeo ao a hlabollago methopothušo ya bokgoni ya batho ka go dipapadi le boithabišo.
e Phethagatša dikwano tša ditšhabatšhaba, ka nyalelano le Dikgoro tša Profense tše di ikarabelago go Dipapadi le Boithabišo bjalo ka ge di fihleletšwe ke SRSA ka nepo ya go abelana theknolotši, tšhutišo ya makgoni le tlhabollo ya dipapadi le boithabišo.
Mola SASC e na le boikarabelomoka bja go nolofatša le go hlapetša mesepelo ya bakgathatema ka tirišo ya lenaneo la tlhabollo ya dipapadi, e na le tema ye e kgethegilego ya go rapa bao ba sa kgathego tema ka go diriša mananeo a boithabišo. Mabapi le sekhwi, SASC e kgatha tema ye bohlokwa.
Taolo, tlhatlošo le Tomaganyo ya dipapadi le boithabišo ka Khomišene ya Dipapadi ya Afrika-Borwa a E a hlabolla le go diriša leano la setšhaba la dipapadi gomme ya kgonthiša gore dinolofatši di a fihlelelega, go na le diphadišano le diklapo gomme di laolwa ka tsela ya profešenale.
Ea hlabolla le go aba ditlabakelo le tlhahlo go kgonthiša gore dinolofatši, diklapo le dibopego tša phadišano di sepedišwa le go laolwa ka tsela ya profešenale.
b E kaonafatša boleng bja ditiragalo tša dipapadi tša ditšhabatšhaba tše di okametšwego ke Afrika-Borwa.
E a hlabolla le go kgonthiša tšhomišo ya neelo le bookamedi bja ditiragalo tša ditšhabatšhaba.
Go thuša difedereišene le mekgatlo yeo e filwego tumelelo ya go amogela ditiragalo tša ditšhatbatšhaba c Go kgonthiša go ba gona ga ditsela tša go rarolla diphapano tša ka gare ka gare ga difedereišene tše di amogetšwego tša setšhaba pele ga poelanyo ya yona le tamolo ya ka morago ya Tona.
Tšhupo ya talente le thekgo ya Moatletiki.
a Go šupa boradiatletiki ba ba nago le talente go kgonthiša gore dihlopha tša Afrika-Borwa di emetšwe ka botlalo.
Go hloma ditsela tša phethagatšo/tšhupo ya talente, ditlabelo le dipeakanyo.
Go šupa boradiatletiki ba ba nago le ditalente gomme ba bewa lenaneong le le akgofišwago la tlhabollo.
b Go fa phihlelelo go thekgo ya saense ya tlhahlo, ditirelo tša tlhabollo ya makgoni a bophelo go rutantšha gammogo le go kgonthiša tikologo ya leago ye e nago le thekgo gore go tle go oketšwe palo ya dimedale le dipapadi tša teko tše di fenywago ke Afrika-Borwa.
Go hloma ditirišano le dikgokagano le bengdikarolo go hlaola talente le go fa thekgo ya tlhahlo ya saense, go rutantšha, tlhabollo ya makgoni a bophelo le thekgo ya leago.
Go hlama le go šomiša diakhademi tša dipapadi go aba ditirelo.
Go aba tshedimošo, methopothušo ya ditšhelete le lotšistiki ka nepo ya go hlabolla boradiatletiki.
Go hlaola dipapadi tša kgethopele tšeo methopothušo ya naga e ka lebišwago go tšona, go hlapetša tšwelopele ya tšona le go thuša moo go nyakegago.
Go hwetša, go laola le go phatlalatša tshedimošo ka ga dipapadi le boithabišo.
Go hlola ditirišano, go nolofatša khwetšagalo ya methopothušo ya ditšhelete le lotšistiki ka tsela ya bathuši, mmušo le matengwa a setšhaba (lottery).
Go fa thekgo ya ditšhelete ka tsela ya lenaneo la thušo ya boradiatletiki.
Go eletša Tona ya Dipapadi le Boithabišo mabapi le merero ye maleba ya dipapadi le boithabišo.
Go hlabolla le go šomiša morero ka ga thekgo ya ditšhelete ya phetošo ya dipapadi, taolo ya dipapadi go ya ka kamano le boleloko bja SASC, le mebala ya setšhaba.
Go hlabolla merero ye bjalo, go ya ka moo go ka nyakegago go hlatloša, go hlabolla le go lomaganya dipapadi le boithabišo.
a Tšhomišo ya morero wa mmušo wa dipapadi le boithabišo maemong a setšhaba.
b Modirotheo wa NOCSA go ya ka dipeelano tša Tšhatha ya Diolimpiki, Olympic Charter. ke go kgonthiša kgathotema ya boradiatletiki ba Afrika-Borwa ka go Dipapadi tša Olimpiki, le go phethagatša taelo ya yona ya phethagatšo ya godimo ya dipapadi. Se se bopša ke tlhaolo ya talente, ya bokgoni Tshepedišo ya makgethego akgofiša phethagatšo le go šoma bjalo ka mmaditsela wa ketapele wa Akhademi ya Setšhaba, gammogo le tlhokomelo ya Lefelo la Tlhahlo la OlimpikiOlympic Training Centre c Go kgonthiša go ba gona ga ditsela tša go šomana le diphapano tša ka gare magareng a maloko a yona a olimpiki.
d Go kgokagana ka mehla le Mokgatlo wa Dikomiti tša Olimpiki tša Setšhaba tša Afrika mabapi le ditema tša tšona go ya ka moo di abilwego, ka tsela ya go šomišana le mananeo a mohlakanelwa ka gare ga ditaelo tše di filwego ka go fapana ga tšona.
\ Motheo !
a Tirišo ya morero wa mmušo ka ga dipapadi le boithabišo maemong a setšhaba.
b Modiromotheo wa SACGA ke go lomaganya kgathotema ya boradiatletiki ba Afrika-Borwa mo Dipapading tša Kgweranoditšhaba.
c E emela maloko a yona kua diforamong tša ditšhabatšhaba mohl.
aTšhomišo ya morero wa mmušo ka ga dipapadi le boithabišo maemong a setšhaba, profense le tikologo.
bModiromotheo wa difedereišene tša setšhaba ke go ba bommaditsela ba bagolo ba phethagatšo malebana le dikhouto tša dipapadi ka tatelano. Se se phethagatšwa ka tiišetšo ya phihlelelo ya tekatekano go mananeo a dipapadi, tšhupo ya ditalente, go hlomiwa ga dira tša boithaupo le kgathotema ye e okeditšwego.
d Go hlabolla ditsela tša go šomana le diphapano tša ka gare ka gare ga makala a bona a dipapadi le go laletša tamolo ya lekgotla le legolo ge go nyakega.
e Tlhatlošo ya pele ga lebaka ya dipapadi tša bona go kgonthiša kgathotema ya godimodimo ye e nago le kemedi.
f Go emela papadi ya bona go lekgotla le legolo, le go diforamo tša mmušo. Mafase/dikontinente le ditšhabatšhaba.
g Go kgonthiša gore maloko a tšona a diprofense a sekegela mellwane ye e amogetšwego ya profense, go ya ka morero wa mmušo wa setšhaba.
Difedereišene tša Profense di na le tema ye e swanago le ya difedereišene tša setšhaba, phapano ye kgolo ke mafelo a moo di nago le taolo gona.
Ge o tseba ruta; ge o sa tsebe ithute.
a Tšhomišo ya morero wa mmušo wa dipapadi le boithabišo maemong a dikolo.
tšhupo ya talente kgodišo ya kgathotema ya kemedi go lomaganya diphadišano ka gare le gare ga dikolo go hlama mananeo a tlhahlo le tlhabollo a barutiši.
Go fa dikabelo ka go kharikhulamo ya thutothobollo c E dira maipiletšo legatong la dipapadi tša dikolo go mekgatlo ye megolo le dikgoro tša mmušo tše di amegago.
d E kgokagana ka tebanyi le difedereišene tša setšhaba le tša profense malebana le dipapadi tša ba banyenyane le bafsa.
e E kgokagana le mokgatlomogolo wa ditšhabatšhaba, e lego, Federeišene ya Ditšhabatšhaba ya Dipapadi tša Dikolo. ISSF.
f Kgathotema ya ditšhabatšhaba ya dihlophakemedi tša dikolo tša Afrika-Borwa.
a Tšhomišo ya morero wa mmušo ka go dipapadi le boithabišo maemong a thuto ye e phagamego/Thešiari b Modirotheo wa yona o ama kabelano ya methopothušo ya yona ye e kgethegilego bobedi ya batho le ya infrastraktšha le setšhaba, e hlatloša kgathotema gomme ya lomaganya diphadišano tša gare ga le magareng a ditheo.
c E dira maipiletšo go mekgatlo ye megolo le go dikgoro tša mmušo tše di amegago mo go dipapadi tša thešiari, d E kgokagana le difedereišene tša setšhaba le tša profense mabapi le dipapadi tša thešiari.
e E kgokagana le Mokgatlomogolo wa Ditšhabatšhaba, e lego Federeišene ya Ditšhabatšhaba ya Dipapadi tša Yunibesithi.
f E nolofatša kgathotema ya Afrika-Borwa ka go ditiragalo tša dipapadi tša ditšhabatšhaba tša ditheo tša thuto ye e phagamego/thešiari.
Mokgatlo/klapo ke yunite ye nnyane ye e abago dipapadi le boithabišo.
a E šomiša morero wa dipapadi le boithabišo mo maemong a dihlopha/goba a motho ka noši.
bModirotheo wa wona ke go oketša kgathotema ka go diriša mananeo a tlhotlamadiba a go rapa/kalatša.
c Kamego ka go kago ya bokgoni.
d E dira maipiletšo go difedereišene tša profense le dipušogae go ikhweletša methopothušo ya tshepedišo ya wona.
e Ke sedirišwamotheo sa tšhupo, tlhabollo le kgodišo ya talente.
f E nea sebopego sa moswananoši sa thekgo ya leago..
Ga go kgonagale gore mmušo ka noši o kgotsofatše dinyakwa ka moka tša dipapadi le boithabišo. Ka lebaka leo, tirišano gare ga mmušo, dibopego tša mekgatlo ye e sego ya mmušo (di-NGO) tša dipapadi le boithabišo le kgwebo di bohlokwa mo go utolleng ga methopothušo ya tlhabollo ya setheo sekhwi.
Kgoro, SRSA le SASC di tloga di lemoga khuetšokhuetšo ya dipapadi mo go ekonomi le kgwebofatšo ya tšona ya lebelo.
Ka nnete, dipapadi di fetogile karolo ya intasteri ye e golago gomme ke seabi se bohlokwa mo go setšweletšwamoka sa gae (GDP).
Ponagalo ye e tšweletše le go fihla ka go mileniamo wo mofsa, ka diiri tše kopana tša mošomo le nako ye ntšinyana ya boithabišo, e felegetšwa ke kgolo ya tirelo le dikarolo tša boithabišo ka go ekonomi ya lefase. SRSA/SASC e phegeletše go nyaka ditsela tšeo ka tšona e kago go goketša bathuši ba bafsa, ba mekgatlo go thekga makala a a fapanego a dipapadi ka tšhelete.
Sethalwa se se latelago se bontšha tshenyegelo ye e lekanyeditšwego ya mmušo le karolo ya praebete mo go dipapadi le boithabišo.
Tlhohlo mo kabong ya dinolofatši ka Afrika-Borwa ga se taba ya tlhaelelo ya dinolofatši, eupša ke ya moo meholantši tša dipapadi mafelong a a šaparegilego.
Tlhohlo mo kabong ya dinolofatši ka Afrika-Borwa ga se taba ya tlhaelelo ya dinolofatši, eupša ke ya moo ditlabelo tše di hlomilwego gona - ga se tša hlongwa moo bontši bja batho bo lego gona. Go feta moo ke kgopolo ya Kgoro/SRSA/SASC gore malebiša a a tebanya- setšhaba a tla kgonthiša gore baagi ba tšea taolo ya dinolofatši gomme ba thuša ka tlhokomelo le taolo ya tšona..
Dinolofatši tša meholantši tša ka gare/ka ntle tšeo di amago setšhaba.
Phetleko ya dihlokwa ka tsela ya foramo ya ditherišano.
Sephetho sa lefelong.
Go hlola le go laola.
Dinolofatši tša ditiragalo tsa profense le tša setšhaba.
Dikgoro tša Profense tše di ikarabelago go Dipapadi le Boithabišo.
Selebanywa: Difedereišene tša dipapadi tša profense, mekgatlo ya Boithabišo le makgotla a magolo.
Phetleko ya dihlokwa.
Thekgo ya ditšhelete.
Kaonafatša le go laola.
Tatišišo le taolo ya dinolofatši ka moka.
Dinolofatši tša ditiragalo tša setšhaba le tša ditšhabatšhaba.
Phatišišo le tekolo.
Nea mohlala wa moakanyetšo wa senolofatšimotheo.
Ikhweletša thekgo ya tšhelete.
Lomaganya kabo ya dinolofatši, ka tsela ya go kgokagana le dikgoro tše dingwe tša mmušo.
Go hlabolla methopothušo ya batho ye e nyakegago mo taolong ye e kgontšhago ya dipapadi le boithabišo ka Afrika-Borwa.
Lefelo la matseno ka go lenaneo lekhwi la mohlankedi yo mofsa, molaodi, morutantšhi, molaolasenolofatši, ke maemo a 'motheo'. Ge makgoni a mangwe a fihlelelwa, bakalatšwa bakhwi ba tla alogela godimo go ya go maemo a mangwe a a fapanego go fihla ge ba le go maemo a "bokgoni"/ "bokgwari."
Mmušo wa lebaka le le fetilego o be o se na le mananeo a go hlabolla methopothušo ya batho ka go dipapadi le boithabišo. Malebelo a ditšhabatšhaba le ona a laetša "kgakgano mabapi le boithaupi", ka go dinaga tše di hlabologago.
Lenaneotlhabollo la dipapadi le beakanyetša tlhako ya kabo ye e lekanego ya methopothušo go tloga go maemo a moetapele wa dipapadi wa setšhaba go fihla go balaodi ba difedereišene tša profense, setšhaba le tša ditšhabatšhaba.
Tlhabollo ya mananeo a tlhahlo.
Masolo a a ikgethago a tla rapša go kalatša baithaupi go tšwa go dikarolotebanywa tše di fapanego. Mothopo wa difiwa (data) wa baithaupi ka moka o tla hlongwa.
Lenaneo la kgoketso le tla hlongwa, leo ka lona baithaupi ba tlogo fiwa difoka tse di ikgethago Mabapi le tirelo ya bona go dipapadi le boithabiso.
Go hlohleletša setšhaba go hlabolla mekgwa ya bophelo ya matšato ya go loka le go e lebantšha le bao ba nago le talente le mafelo a phadišano a dipapadi.
kalatša le go hlohleletša bafsa le ba bagolo go kgatha tema ka go ditiro tša boithobollo.
Go hlohleletša setšhaba go hlabolla mekgwa ya go phela ya matšato ya boithobollo.
Go rapa bao ba sa kgathego tema go ba bakgathatema ba mafolofolo ka go ditiro tša boithobollo.
Go na le mahlakore a motheo a nepišo ka gare ga setlapele sekhwi, e lego boithabišo le dipapadi tša tlhabollo.
Mohola wa boithabišo o ithekgile kudu ka go boitsebelo bjo bo tšwago go tiro go ena le ka go tiro ka boyona. SRSA le SASC di ikgafetše ka mešoggofela go kokwane ya "kabo ya dibaka tše phosithifi tša boithabišo go bohle". Boithabišo bo ka dirišetšwa go hlatloša tlhokakgethollo, dibaka tša boetapele le tlhabollo ya setšhaba se se phetšego gabotse. Dipapadi le boithabišo di tlemagane ka tsela ya dikamano tša simpiose. SRSA/SASC e lemoga gore boithabišo bo feta go dio kgatha tema ka go ditiro tša boithobollo le boitekanelo. Ke seabi se bohlokwa go kgathotema dipapading. Se se tšweleditšwe ka go lenaneotlhabollo la botlotla le leano le bohlokwa la dipapadi. Kabo ya dibaka tša boithabišo ke senyakwa se bohlokwa go mananeo a tlhabollo a dipapadi le boithabišo.
Tlhabollo ya boithabišo e swanetše go laolwa ke nyakego gomme e be ka gare ga setšhaba. Ditšhaba di swanetše go fiwa maatla a go kgatha tema mo peakanyong, tšhomišong le kelong ya mananeo a boithabišo, gore merero e hlabollwe go tšwa tebelelong ya bakgathatema. Go feta moo ditšhaba di swanetše go ikarabela le go arabela tlhabollo ya tšona.
Kgathotema ka go boithabišo ke tokelo ya motheo.
Go kgona le go fihlelela mananeo a boithabišo le dinolofatši go batho ka moka ba Afrika-Borwa go sa lebelelwe bong, bogolo, morafe, polelo, setšo, maemo a dipolitiki, tswalanyo, bogole goba maemo, di swanetše go kgonthišwa.
Kgetho ya pele e tlo fiwa mafelo a a šaparegilego mo kabong ya mananeo a mafsa.
Maitekelo a a lomagantšwego le tlhabollo ye e kopantšwego.
Go bohlokwa kudu go hlola tšhomišano le phokotšo ya ditshenyegelo tša tšweletšo ka go kgokagana le mekgatlo ka moka ya setšhaba le ya karolo ya praebete, go kgonthiša phethagatšo ya mananeo ye e kgontšhago ya nepagalo.
Go akanyetšwa gore ke dipersente tše e ka bago 10 fela tša setšhaba sa naga tšeo di kgathago tema dipapading tša semolao tše di rulagantšwego tša diphadišano. Se ga se bapetšege le se se diregago dinageng tše dingwe, kudukudu dinaga tšeo di hlabologilego, moo dikabo (di-ratio) tša go feta 50% e lego kelo.
Go hlola bofepelo bja phethagatšo ya dipapadi.
Leano la tlhabollo ya dipapadi le ikokotletše ka mahlakore a mane a bohlokwa. Thutathobollo. Dipapadi tša bana le bafsa. Dipapadi tša ditheo tša thuto ye e phagamego /thešiari le difedereišene tša setšhaba.
a Go lomaganya tlhabollo le tlhagišo ya ditiro tša boithabišo tšeo di akaretšago, gare ga tše dingwe, papalo ya ka mehla, tiro ya thobollo ya ka mehla le maithabišo a a fapanego a a bopago, go šupa le go dira mananeo a diphatišišo le go amogela/tsenela dikhonferense le disimphosiamo ka ga boithabišo.
b Go emela Afrika-Borwa diforamong tša dikontinente le ditšhabatšhaba.
c Go eletša Tona ka ga Morero wa Boithabišo.
d Go kgonthiša go ba gona ga ditsela tša go šomana le diphapano tša gare ka gare ga boithabišo, pele ga ge go ka amega SRSA/SASC.
Ga go peakanyetšo ya bana ba bogolo bja go tsena sekolo bao ba sa tsenego sekolo. Tlhokagalo ya infrastraktšha ya dipapadi tša ba banyenyane.
Hlabolla mananeo a a lebantšwego a karolo ye.
Ga di a kopanywa ka go infrastraktšha ya dipapadi. Di laolwa fela ke diphadišano.
Hlohleletša kopanyo le NF's. Hlabolla mahlakore a mafsa a kgolo.
Ke tša batsebalegi. Ga go methopothušo ye e bonalago ya mananeo a tlhabollo.
Beakanyetša diphadišano tša bohle.
Hloma akhademi ka profenseng ye nngwe le ye nngwe ka disathalaete tša tikologo.
Difedereišene tša setšhaba di tla hlohleletšwa ke SRSA/SASC go hloma mananeo a batšofadi. Go feta moo bomahlwaadibona e tla ba methopothušo ye bohlokwa go mananeo a boithaupi.
C. Batho ba sa itekanelago mmeleng.
SRSA/SASC di amogela bohlokwa bja dipapadi le boithabišo mo go pabalelo ya batho bao ba sego ba itekanela mmeleng gomme di tla hlohleletša mekgatlo go hlagiša ditiro tša dipapadi le boithabišo mo karolong ye - go tloga legatong la setšhaba go fihla go bokgwari /bokgoni. Lebakeng lekhwi dikhoto tsoko tša dipapadi di beakanyetšwa dihlokwa tše itšego tša batho ba sa itekanelago mmeleng, ka go dihlopha tša bogolo bjo itšego: Go ka dirišwa methopothušotlaleletši ka go diriša mananeo a a amago dikgoro tše di lebanego tša mmušo, mohl. Pabalelo, Maphelo, Thuto, bj.bj.
Dipapadi di swanetše go šomišetšwa go oketša kelo lefelong la modiro, ka ge karolo ye ntši ya nako ya rena e fetšwa re le modirong. Dipapadi di ka thuša go fokotša ngangego, letsapa, le tlhobaelo ka kakaretšo lefelong la modiro gomme tša hlatloša tšweletšo. Go šišinywa gore go tšweletšwe dihlopha/diklapo tša babereki go nolofatša kgathotema. Mananeo a dipapadi a babereki a ka šoma gape bjalo ka diforamo tša go šupa talente, le tlhabollo ye nngwe ye e išago go dipapadi tša diphadišano. Se se tla nyaka tšhomišano ya sekgauswi le mekgatlo ya babereki.
Go hlabolla lenaneo la phethagatšo ya godimo yeo e lebišitšwego go tokišetšo ya boradiatletiki ba maemo a godimo mo diphadišanong tše dikgolo.
Dikatlego tša Afrika-Borwa ka ga diphadišano tša ditšhabatšhaba go tloga mola ya boago go tšwa thakong ya yona, di tloga di ngwadilwe gabotse. Tlhahlo go SRSA/SASC, le mmaditsela wa yona wo mogolo, NOCSA, ke go thekga le go kaonafatša dikatlego tšekhwi ka go diriša leano le le nepagetšego la go kopanywa.
Go hlongwe sekolo sa bokgoni (School of excellence) moo bokgoni bo fetolwago talente ye e fihleletšwego.
Infrastraktšha ye botse ka go saense le dipeakanyo tša tshedimošo go bonala e le yona sethuši sa kokwane go phethagatšo ya bokgwari.
Phagamišo ya phethagatšo ye e tšwelelago.
Papapntšhothwii gare ga phethagatšo ye e kaonafaditšwego le boleng bja phadišano.
Selo se bohlwahlokwa ka go Dipapadi tša Olimpiki, ga se go fenya, eupša ke go kgatha tema go dio swana le bophelong; nepo ga se go thopa eupša go katana gabotse.
Go pepeneneng gore kgopolo ya dipapadi go bohle, e theilwe godimo ga dikelo tša tekatekano le phohlelelo, tšeo di ka hwetšwago fela ka maiteklo a a tšweletšwago a mananeo a a logagantšwego ao a tlogo akaretša batho ba ba tšwago ditšhabeng tše di šaparegilego.
Dipapadi tša Afrika-Borwa di ka se ke be tša fihla go bokgoni bja tšona bja nnete, ge e se fela ge di ka fihlelela batho ba yona ka moka - ke kgato ye e tlogo kgonthiša katlego ye e tšwelelago ya go swarelela.
Kgopolo ya gore dipapadi tše itšego ke dikgethwa tša dihlopha tše dingwe tša morafe.
Bea dinepo tša tiro ya tiišetšo. Dikwano tša phethagatšo le NF's.
Mananeo a tlhabollo a bonwa bjalo ka koketšo e sego karolo ye e phethagetšego ya lenaneo ka moka la dipapadi.
Kgonthiša tlhabollo ye e swarelelago ya lebakatelele ya dipapadi ka go diriša mananeo a a kopantšwego a boradiatletiki go tšwa go mafelo a a šaparegilego.
Tšweletša diphadišano tše di lekanego tša boradiatletiki ba ba gatelago pele.
Le ge go na le kopano ya dipapadi, seemo sa pele se sa ntše se le gona ge go lebelelwa boemedi.
Dira gore phethagatšo e be kelo (phihlelelo ya nepo) ya methopothušo ya go swana le tšhelete.
Ge dikatlego tša bjale di etšwa go peakanyo ya 20% ya setšhaba, na peakanyetšo ya 100% e ka se tliše katlego ye kgolwane?
Go hlabolla mokgwa wa boitshwaro wa dipapadi le boithabišo ka Afrika-Borwa.
Go na le mokgwa wa go fela go fepeletšwa dipapadi. SRSA e tloga e lemoga, le ge go le bjalo, kgonagalo ya ditirišokganetšo ka go dipapadi, mohl, tirišompe ya ditagi, tlhalefetšo, ditirišo tša bomenetša, kgaruru bj.bj, SRSA/SASC e tla beakanyetša tlhahlo ya boitshwaro yeo e akaretšago papalobotse (fair play), molao wa kiletšo ya diokobatši, mekgwa ya boitshwaro le dithušo tša mabjala, tikologo le ditokelo tša baraloki.
Dikakanyo tša boitshwaro malebana le papalobotse ke karolo ya mekgatlo ka moka ya dipapadio, kudukudu malebana le go tšea diokobatši le kgalemo.
SRSA/SASC e tla kgonthiša gore baKgathatema ka moka ba hlohleletšwa go laola kgaruru le boitshwarompe bja baraloki le babogedi. Go tlaleletša, go hlongwa ga diforamo tša dihlopha tše di nago le kgahlego go swana le mekgatlo ya boradiatletiki le mekgatlo ya barutantšhi go tla potlakišwa.
Tsela ya boitshwaro ya bahlankedi ba dipapadi, babapatši boradiatletiki le ba bangwe ke kgato ye bohlokwa kudu. Go pepeneneng gore mola boikarabelo bja boitshwaro bjo maleba bo le ka go motho ka noši, SRSA/SASC e tla beakanyetša tlhako ya boitshwaro dipapading.
Go thuša mo kagong ya lefase le le nago le khutšo ka tirišo ya dipapadi tše di se nago le kgethollo tšeo di nyakago kwešišano ka moya wa segwera, kopanano le papalobotse.
Tlhabollo ya morero wa dikamano tša ditšhabatšhaba ka tšhomišano le morero wa mmušo wa setšhaba. SRSA, ka therišano le Kgoro ya Ditaba tša Ka Ntle, e tla tsenela dikwano tša mahlakorepedi le dinagabadirišani, Nepišo ya rena ka tshepelelano le Tirišanompsha ya Tlhabollo ya Afrika (Nepad) e tla ba godimo ga Kontinente ya Afrika.
Go feta moo, SASC e tla ba mosaeni go dikhonvenšene tša ditšhabatšhaba tše di amanago le dipapadi le boithabišo ka ntle le go nyenyefatša boipušo bja Afrika-Borwa.
Ke kgapeletšo gore difedereišene ka moka tša setšhaba, SRSA/SASC tša profense le tša mebušogae di nyalelane le tlhako ya morero, go ya ka moo e hlamilwego ke SRSA/SASC.
Kgopolong ya rena, Pegosemmušo yekhwi e akaretša dinyakwa tša minimamo mabapi le go fihlelela dinepo tše re di beetšego SRSA/SASC k.g.r a Kaonafatšo mo maemong a kgathotema go tiro ya thobollo.
b Go beakanyetša lenaneo la go aloga go tšwa go kgathotema ya sewelo go ya go dipapadi tša godimo go bao ba nago le bokgoni.
c Diphethagatšo tše di kaonafetšego mo go ditiragalo tše kgolo tša ditšhabatshaba.
d Kabelo go baagi bao ba itekanetšego, ba nago le boitshwaro ba go phela gabotse.
Godimo ga moo nepo ya tokumente ye ke go fa tlhako ya melao ye e kgontšhago gore dipoelo tše di fihletšwego ga di kopanywe fela le go hlabollwa, eupša di dira gore kgatelopele ye e fihletšwego e se sa retološega.
Ka go Setlapele sa Mathomo, re hutša go hlaphola diphetho tša go hloka maikarabelo: Go tla ba le ditema tše di hlalošišitšwego ka tshwanelo go putlaganya lekala la dipapadi.
Re kgolwa gape gore ka Setlapele sa Bobedi le sa Boraro, infrastraktšha ya sebopego le dihlokwa tša methopothušo ya batho ka go dipapadi le boithabišo di ka se tlogelelwe maikemišetšo a mabotse a difedereišene tša setšhaba, kudu ge go elwa šedi methopothušo ye e hlaelago ya ditšhelete yeo e lego taolong ya tšona. Ka go Setlapele sa Bone re hlohleletša batho ba bafsa go bapala le go ithakgatša mo go ditiro tše dintši tše di beakantšwego/fetotšwego go šupa batho ba nago le ditalente go tšwa go sehlopha sekhwi gomme ra dira gore se kgone go gatela pele mo go maiphedišo a bona dipapading, Go sa le bjalo, re rata go hlohleletša bao ba fihlilego mafelelong a maiphedišo a bona, go abelana maitsebelo a bona le bao ba nyakago go hlahlwa ka mahlakoreng a barutantšhi bolaolapapadi le taolo.
Kamogelo e fiwa Setlapele sa Bohlano ka baka la gore mola go fela go eba le dikanegelo tša katlego le ge dipeakanyo di fokola, dimedale ga di tle ka sewelo. Boitokišetšo bo bohlokwa.
Setlapele sa Boselela, mola se sa kgethele, se hlatloša maemo a temogo ya nyakego ya dipapadi ya go se fo tšea boemedi bjalo ka maano a "go botse go ba nago", eupša di bona "Afrikafatšo bjalo ka setlabelo seo se tlogo iša go tshwarelelo ya lebakatelele ya dipapadi tša bona.
Ka go Setlapele Sa Bošupa re lebiša go kokwane ya toka dipapading gomme ra fa ditšhupatsela tša maitshwaro a mabotse malebana le sehlopha se sengwe le se sengwe se se nago le kgahlego.
Ka ge dipapadi e le tiro ya ditšhabatšhaba, Setlapele sa Seswai, se thalathala bohlokwa bja go ba le morero wa ditšhabatšhaba wa dikamano woo ka wona tikologo ya dipapadi e kago fihlelela phokoetšego ya ditshenyegelo.
Go ruma, ka ntle le go tšea gore morero wo ke mayo, nnete ke gore ke mathomomayo a leeto. Leeto leo ka lona batho ba rena ka moka ba kago ba le phihlelelo ye e lekalekanago dipapading le boithabišong le dibaka tše dintši tša go dira gore ba fihlelele ditalente tša bona.
<fn>nso_Article_National Language Services_Go ntsha maikutlo a g.txt</fn>
Masepala wa Selegae wa Matjhabeng le dikomiti tša wate tšeo di welago ka tlase ga taolo ya wona di tsentše seabe sa maitemogelo a bohlokwa le thuto tšeo pukwana ye e hlamilwego godimo ga tšona. Moeletši wa Australia, Mohumagadi Pauline Peel, o šomišane le Mohlankedi wa Dikgokagano tša Setšhaba go tšwa go masepala, Morena George Moahloli, le Seboledi sa Masepala, Morena TV Motsepe, mo dibekeng tše 10 go hwetša mohuta wa dilo tšeo di ka go godiša botšeakarolo bja setšhaba ka tšhomišo ya dikomiti tša diwate. Maloko a dikomiti tša diwate ka bo wona a tšere karolo ka go diteng le kalotlhamo ya pukwana ye.
Re rata go leboga Lenaneo la Maatlafatšo a Pušo ya Selegae ka Lekalatiro la Jeremane la Tšhomommogo ya Seteginiki (GTZ) go kgontšha tlhamo ya pukwana ye.
E ile ya re ge re tsebagatša lenaneo le leswa la pušo ya selegae ka 2000, re beile ga botse se bjalo ka lefapha la mmušo leo le hlamilwego ka nepagalo ya go fa tlhalošo ya tiragatšo le malebiša a maikemišetšo a sepolotiki, a gore Batho ba tla Buša. Re boditše batho b arena gore, ka pušo ya selegae, ga mmogo le wean, re tla fihliša temokerasi mo o dulago. Ka kwešišo ya rena ya pušo ya selegae, re o beilwe ka bogaleng bja thipa go lebagana le mathata a motheo a bosetšhaba bjalo ka tšhalelomorago ya tšweletšo, tlhokego ya mešomo, tlhokego ya tšwelopele le bodiidi.
Dikomiti tša Diwate tšeo di sa tšwago gokgethwa tša ka tlase ga dimasepala di bapala karolo ye bohlokwa go fihlelela seo se hlalošwago ka godimo. Ka ge di le dihlangwa tšeo di emetšwego tša setšhaba le badudi, di swanetše go sedimoša masepala ka ga dikganyogo, makgoni le mathata a batho. Di swanetše go dira letšibogo ka go sepetša dikgokagano tša maleba magareng ga khansele le badudi bao dib a emetšego. Molaotlhakwa wa pušo ya selegae o kgontšha tlhamo ya dikomiti tša diwate tšeo di tla šomago bjalo ka thapo yeo e tla swaragantšhago lenaneo la mmušo le batho ka moka kua fase. Dikomiti tša diwate din a le karolo ye bohlokwa yeo di swanetšego go e bapala ka go tšea karolo le go hlama tshepetšo ya motheo ya masepala, bjalo ka Maanopeakanyo ao a Kopanetšwego a Tšweletšo, peakanyetšo ya masepala le tshepetšo ya taolo ya tiragatšo ya masepala. Ntle le bona, lenaneo la mmušo wa temokerasi le mmušo wa tšweletšo wa selegae di ka se epele medu ya tšona go batho.
Dikomiti tša diwate di hlamilwe ka go diwate tšeo di fetago 80%. Dikomiti tše tša diwate ke tša makgoni ao a fapanego a tiragatšo. Ka go ela šedi maemo a tiragatšo ya dikomiti tša diwate ga mmogo le mošomo wa go hlama tekatekano ya dikomiti tšeo di šetšego, re tla be re oketša dikholego tša badudi ka dipalopalo go batho ba bo rena.
Pukwana ye e lebišitše go fana ka ditemošo tše bohlokwa, dikakanyo tša tiragatšo le tlhahlo ya go go sepetša dikomiti tša diwate. Setšhaba se tla kgona go tšea karolo ka go diphetho tša Khansele ge e le gore dikomiti tše di šoma ka bokgoni.
Re swanetše go amana ka mokgwa wo o swanago ka mererong yeo e fapafapanego ye bohlokwa bjalo ka go kaonafatša kabelo ya ditirelo le go tiiša pušo ya selegae, go akaretšwa dikomiti tša diwate. Dikomiti tše, tšeo maloko a tšona e lego batho fela bao ba šomago, di bapala karolo ye bohlokwa go netefatša konteraka yeo e swanetšego magareng ga batho le dihlangwa tša mmušo wa rena.
Sa mohola kudu mabapi le se, e tla ba tshwanelo ya rena go netefatša gore dikomiti tša diwate tša pušo ya selegae di kopane kgafetšakgafetša mme di šome ka mokgwa wo di letetšwego ka wona.
Pukwana ye e fana ka dintlhatemošo tše bohlokwa, dikakanyo tša tiragatšo le tselatlhahlo ya go sepetša dikomiti tša diwate. Setšhaba se tla kgona go tšea karolo ka go diphetho tšeo di tšewago ke Khansele ge dikomiti tša diwate di sepetšwa ka mo go swanetšego. Ka fao, mafelelong, pukwana ye e tla oketša botšeakarolo bja setšhaba ka go diphetho tšeo di tšewago ke dikhansele le mebasepala. Pukwana ye e hlamilwe gore e fe dikhanselara le maloko a dikomiti tša diwate magato ao a latelanago a go šoma ka go dikomiti tša diwate.
Pukwana ye e hlametšwe dikhanselara le maloko a dikomiti tša diwate go ba fa magato ao a latelanago ao ba swanetšego go a tšea ge ba šoma ka go dikomiti tša diwate.
Dikomiti tša diwate ke tsela yeo e kgahlišago ya go fihlelela ye nngwe ya dilebišwa tša tšweletšo ya pušo ya selegae tšeo di hlalošitšwego ka go Molaotheo wa Repapoliki ya Afrika Borwa, 1996: "go hlohleletša botšeakarolo bja setšhaba le mekgatlo ya setšhaba ka go merero ya pušo ya selegae."
Pukwana ye e swanetše go balwa ga mmogo le dinyakwa tšeo di amanago le molaotlhakwa.
Temošo: Hle, ela hloko ka mehla dinette tša masepala le diwate ge o šomiša dikakanyo le dintlhatemošo tšeo di fiwago ka mo pukwaneng ye. Tše dingwe tša dikakanyo di ka nyaka go fetolwa gore di sepelelane le seemo se itšeng ka go masepala wa gago le wate.
Letlakala la tekolo la dikarolo tše bohlokwa tša molaotlhakwa ke leo, leo o tla le nyaka go go kwešiša seo o swanetšego go se dira bjalo ka leloko la komiti ya wate . Melao ye le ditselatlhahlo tše di tla go thuša go kwešiša mehuta ya dilo tšeo dikomiti tša diwate di ka di dirago go thuša ditšhaba tša tšona le dikhanselare.
Go go thuša go gopola seo o badilego ka ga sona, šomiša mapokisana a go di bontšha ge o ntše o bala.
Molaotheo wa Repapoliki ya Afrika Borwa, 1996 - Kgaolo ya 7 Karolo ya 152 - Dilebišwa tša pušo wa selegae. Se se tla go hlalošetša ka ga maikemišetšo a pušo ya selegae.
Pušo ya Selegae: Molao wa Dihlangwa tša Masepala, 1998 - Karolo ya 73 le 74.
Pušo ya Selegae: Molao wa Mananeo a Masepala, 2000 - Karolo ya 73. seripa se sa molawana se go hlalosetša ka ga mohuta wa dikgoba tša botšeakarolo bjo setšhaba se ka bo letelago go tša go mebasepala.
Ditselatlhahlo tša Bosetšhaba tša Tlhamo le Tiragatšo ya Masepala le Dikomiti tša Diwate, 2000. Se se tlile go fa dintlha ka botlalo ka ga tlhamo le tshepetšo ya dikomiti tša diwate.
Sephetho seo se tšewago ke masepala wag ago go tsenya tirišong lenaneo la dikomiti tša diwate. Se se tla hlaloša boineelo bja masepala go lenaneo la dikomiti tša wate.
Molaotshepetšo wa Botšeakarolo bja Setšhaba wa masepala wag ago (ge e le gore o gona). Molaotshepetšo wo o tla go thuša, wena le setšha go tseba go ikgokaganya le masepala ka ga merero ya mohola yeo e go amago.
Kantoro ya Seboledi ka go masepala wa gago e tla go fa kgatišo ya melaotlhakwa le ditselatlhahlo ka moka tšeo di amegago.
Ge fela o hwetša kgatišo ya tokomane ye nngwe le ye nngwe, o ka di kgokeletša go pukwana ye.
Malebiša a dikomiti tša wate ke go godiša temokerasi ya botšeakarolo ka go pušo ya selegae.
Dikomiti tša diwate ke tsela ye tee fela yeo ka yona o ka ntšhago maikutlo a gago ka go diphetho tša mmušo.
hlagiša merero ya hlobaboroko ka ga wate ya selegae go mokhanselara wa wate go ba le seabe ka go diphetho, peakanyo le diporotšeke tšeo khansele goba masepala ba di tšeago tšeo di amago wate.
Khanselara ya wate ke modulasetulo wa komiti ya wate, mme ka fao ke leloko le bohlokwa la komiti. Khanselara ya boemedi bjo bo lekalekanago (PR) o maatlafatšwa ke khansele go tšea karolo ya go thekga khanselara ya wate ka go wate.
Dikomiti tša Diwate go oketša botšeakarolo bja badudi ba selegae ka go diphetho tša masepala, ka ge e le tšona tšeo di golaganago thwii le khansele.
ke baemedi ba diwate tša selegae mme ga di sekamele ka go mahlakore a dipolotiki.
di swanetše go amega ka go merero ya go swana le Tshepetšo ya Peakanyo ya Tšweletšo yeo e kopanetšwego, taolo ya tiragatšo ya masepala, peakanyetšo ya ngwaga, diporotšeke tša khansele le mediro ye mengwe ya kokwane le mananeo ka ge dilo tše ka moka di ama batho ba selegae.
di ka hwetša le go hlama diporotšeke go kaonafatša maphelo a batho ka go wate di thuša mokhanselara ka go tharollo ya dingangišano, go fa tshedimošo ka ga mediro ya masepala.
di hlokomela tiragatšo ya masepala tša hlaloša merero ya hlobaboroko ka go wate ya selegae di thuša ka kwalakwatšo ya temošo ya setšhaba bjalo ka ditšhila, meetse le kelelotšhila le ditefelo, bjalo ka maloko ba tseba dihlokwa tša setšhaba sa bona.
Gopola gore khanselara ya wate e swanetše go lekalekanya diletelwa tša wate ya gagwe le tša mokgatlo wa yona wa dipolotiki. Seo ke karolo ye bothata kudu.
Khanselara ya wate ke modulasetulo wa komiti ya wate na le maikarabelo a go bitša kopano balatedi go kgetha maloko a komiti ya wate na le maikarabelo a go bitša komiti ya wate na le maikarabelo a go netefatša gore lenaneo la kopano le a beakanywa, go akaretšwa: dikopano tša wate, dikopano tša balatedi le dikopano tšeo di ikgethago.
šoma le komiti ya wate go netefatša gore go na le peakanyo ya ngwaga ka ngwaga ya ditiragatšo.
na le maikarabelo a go netefatša gore dikomiti tša diwate di dira seo se letetšwego ke masepala ka ga tshepetšo ya go bega.
na le maikarabelo a go šomana le dikgopelo tša tshedimošo le dingongorego ka go wate na le maikarabelo a go rarolla dikgogano le go fetetša pele dingangišano tšeo di sa rarollwago ka go masepala swanetše go tšea karolo ka botlalo ka go mediro ya setšhaba yeo e amago komiti ya wate.
swanetše go ba gona dikopanong tša wate, dikopano tša balatedi le dikopano tšeo di ikgethago.
Karabo: Ee - khanselara wa wate e ka kgopela khanselara ya boemedi bja tekatekano (PR), ka go ngwala, go ba modulasetulo wa kopano ge yena a se gona. Ga go na mothuša-modulasetulo yo a kgethwago ka tlase ga molao.
Maloko a komiti ya wate a kgethwa ke wate ya bona go emela dikakanyo tša batho. A bapala karolo ye bohlokwa kudu ka gare ga setšhaba.
ba motšeakarolo wa mahlahla ka go komiti ya wate mme ba amogela maikarabelo a bjalo ka go laola sebopego le lefelo la kgahlego thuša khanselara ya wate go sedimoša setšhaba ka ga ditokelo tša bona le maswanedi a sona, go šoma ka sehlopha le go gata ka mošito o tee.
swara dikarolo tša semmušo ka gare ga komiti, bjalo ka bongwaledi go bontšha boetapele ka go hlama diporotšeke tšeo di tlago kaonafatša maphelo a batho ka go wate.
thuša khanselara ya wate go swara dikopano le batho bao ban ago le karolo ka go morero wo o itšeng, le go šoma le balekani mo setšhabeng go thuša mošomo wa komiti wa wate.
tšea karolo ka go ditiragalo tša setšhaba, bjalo ka dipoloko, mediro ya setšo. Se se bohlokwa kudu bjalo ka ge seo se bontšha gore o a tshwenyega ka setšhaba e bile o kgona go kwešiša merero ya setšhaba.
Potšišo: Naa go na le tlhahlo ya maloko a dikomiti tša diwate le dikhanselara?
Karabo: Ee. Masepala wa gago o swanetše go fana ka tlhahlo ya motheo go maloko ka moka a komiti le go thuša go beakanya tlhahlo, go akaretšwa bokgoni bja bongwaledi, go ngwala dipego, tharollo ya dingangišano, boetapele, mediro ya masepala le dipeakanyetšo.
Potšišo: Naa dikomiti tša diwate di na le maikarabelo go mekgatlo ya dipolotiki?
Karabo: Aowa, dikomiti tša diwate di ikemetše. Se ke molao. Dikomiti tša diwate di diretšwe go direlwa setšhaba ka moka go kgabaganya dikarolo tša sona, e sego mokgatlo o tee wa dipolotiki.
Potšišo: Naa diphetho tšeo di tšewago ke dikomiti tša diwate di bofa khansele?
Karabo: Aowa, diphetho tšeo di tšewago ke dikomiti tša diwate ga di bofe khansele le masepala semolao. E fela ka lebaka la boithaopo ka go botšeakarolo bja setšhaba, dikakanyo tša dikomiti tša diwate di tla elwa šedi ye kgolo.
Potšišo: Naa maloko a dikomiti tša diwate a lefelwa go dira mošomo?
Potšišo: Naa dikomiti tša diwate di ka ya thwii go masepala go hlaloša ditlhobaboroko bja tšona?
Potšišo: Go direga eng ge khanselara ya wate a sa tsebiše kantoro ya Seboledi seo komiti ya wate e nyakago e nyakago gore kantoro ya Seboledi se se tsebe?
Karabo: Mo lebakeng leo, komiti ya wate e ka tšea sephetho sa go bolela thwii le kantoro ya Seboledi ka ga tlhokego ya thekgo go tšwa go khanselara ya wate. Seboledi se tla boledišana le khanselara ya wate ka ga seo mme sa dira bonnete bja gore khanselara ya wate e kwešiša karolo ya gagwe ya go sedimoša Seboledi le go ema komiti ya wate nokeng.
Potšišo: Naa dikomiti tša diwate ke tsela e tee fela ya setšhaba go ntšha maikutlo ka go diphetho tša khansele?
Karabo: Aowa, go tla ba le dikgoba tše dingwe gape, bjalo ka ditheeletšo tša setšhaba ka ga merero yeo e fapanego, bjalo ka peakanyetšo ya ngwaga ka ngwaga. Dikomiti tša diwate di swanetše go netefatša gore badudi ba ka diwateng tša bona le bona ba tseba ka ga dikgoba tšeo.
Potšišo: Naa dikomiti tša diwate di ka amega ka go mediro ya go swana le go šoma ka tshedimošo le dingongorego goba dikgogakgogano ka setšhabeng?
Karabo: Ee, dikomiti tša diwate di ka bapala karolo ye bohlokwa ka go thuša khanselara ya wate go rarolla dikgogakgogano goba go araba dipotšišo, ka ge maloko a dikomiti tša diwate ga ntši a na le kwešišo yeo e tletšego ya merero ya setšhaba.
Bobedi kantoro ya Seboledi le khanselara ya wate ba na le karolo moo. Ke maikarabelo a khanselara ya wate go bitša kopano ya go kgetha maloko a komiti ya wate. Kopano ye e bitšwa "kopano ya balatedi". Kantoro ya Seboledi e tla swara dikgetho go netefatša gore di ikemetše. Dikomiti tša diwate di ka ba le maloko a 10.
Temošo: Pele o tšwela pele ka go bitša kopano go kgetha maloko a komiti ya wate, hle, bala Molao wa Pušo ya Selegae: Sehlangwa sa Masepala, 1998 le Ditselatlhahlo tša Bosetšhaba ka ga Dikomiti tša Diwate, 2005 ka ge ditokomane tše ka bobedi di na le tshedimošo ye ntši ka ga tshepetšo ya dikgetho. Puku ya Mothopo ya Dikomiti tša Diwate tša Bosetšhaba (dplg le GTZ 2005) le yona e tla go fa dikakanyo tša mohola ka moo o ka sepetšago tsela ya dikgetho.
šoma le kantoro ya Seboledi go hwetša letšatši la maleba go swara kopano ya go kgetha maloko a komiti ya wate.
hwetša letšatši, nako le lefelo tša dikopano ka moka tša balatedi.
netefatša gore maloko ka moka a setšhaba ba tla kgona go fihla lefelong, bjalo ka dinamelwa di swanetše go fiwa batho ba bangwe. Go sego bjalo, hwetša lefelo leo bontši bo ka le fihlelelago. Gape o gopole ka batho bao bajwago goba bao ba nago le bogole, le gore naa lefelo le tla fihlelelwa ke batho ka moka.
netefatša gore madulo a beakantšwe kudu ditulo go batho ba bagolo.
tsebiša yo mongwe le yo mongwe (seo ke balatedi) ka ga letšatši, nako, lefelo le maikemišetšo a kopano: akanya ka go bea ditsebišo ka go makgobapuku, ditliliniki le dikolo, kwlakwatša tsebišo ka go kuranta ya selegae, mme o šomiše ditsebišo ka go diteišene tša diradio tša selegae. Kantoro ya Seboledi e swanetše go lefela dikwalakwatšo.
netefatša gore o kwešiša tshepetšo ya dikgetho yeo masepala a e šomišago go dikgetho. Kantoro ya Seboledi e tla sepetša dikgetho fela khanselara ya wate le maloko a komiti ba swanetše go kwešiša tshepetšo.
netefatša gore go na le retšisetara ya bao ba lego gona kopanong ya balatedi, le gore e a saenwa gore tshepetšo ya dikgetho e a hlokomelwa.
hlaloša karolo le maikarabelo a dikomiti tša diwate le maloko a tšona mo kopanong.
hlalošetša batšeakarolo ka tshepetšo ya dikgetho. Molao o hlaloša boikgethelo bja mafelo le dikarolo tša maloko seo se ra gore maloko a swanetše go emela sehlopha se itšeng sa kgahlego, go fa mohlala, baswa goba merero ya tša maphelo. Komiti e swanetše go ba le maloko a basadi a 50%. Masepala yo mongwe le yo mongwe o tla dira molaotshepetšo wa yona go ya ka boikgethelo bjo o bo dirilego.
go bitša dikgetho tša maloko a komiti le thekgo ya bao ba kgethilwego.
bala boutu le go tsebagatša dipoelo.
netefatša bao ba kgethilwego le bao ba thekgago ba saena diforomo tša maleba netefatša gore maloko a komiti ya wate ao a kgethilwego a kwešiša karolo ya wona le maikarabelo mme ba saena difomo tšeo di lebanego.
Ditliša tše bohlokwa tša temošo go khanselara ya wate - bitša kopano ya mathomo ya maloko ao a sa tšwago go kgethwa a komiti ya wate pele maloko a tloga mo kopanong ya balatedi. Go boima ka mehla go bitša kopano ya batho ba ba ntši, kudu ge e le gore o swanetše go ikopanya le yo mongwe le yo mongwe ka o tee ka o tee, ka fao, o ka tšea sebaka sa ge ba kopane ka moka mo kopanong go beakanya kopano yeo e latelago.
Potšišo: Naa ye ke tshepetšo ya go tlatša dikgoba ka go komiti ya wate?
Karabo: Ee, tshepetšo e fapana go ya ka mohuta wa sekgoba. Ditselatlhahlo tša Bosetšhaba ka ga Dikomiti tša Diwate, 2005 goba Molao wa Pušo ya Selegae: Dihlangwa tša Masepala, 1998 di hlaloša tshepetšo.
Potšišo: Naa go na le mabaka ao ka wona leloko la komiti ya wate le ka tlošwago?
Karabo: Ee, ge leloko le sa be gona dikopanong tšeo di latelanago tše tharo le go feta ntle le tumelelo, goba ka tumelelo go feta dikopano tše tshela le go feta tša wate, le ka tlošwa.
Potšišo: Naa Go diragala eng ge leloko la komiti ya wate le kgeloge ka go wate ye nngwe?
Karabo: Leloko le swanetše go leboga mošomo, ka ge a swanetše go bouta ka go wate yeo a lego ka go yona.
Ge fela maloko ka moka a komiti ya wate a kgethilwe, ba swanetše go tsenela tlhahlo ya motheo. Bjalo ka modulasetulo wa komiti, khanselara ya wate le yona e swanetše go ba gona. Ikopanye le kantoro ya Seboledi go hwetša gore tlhahlo ya motheo e swarwa neng.
Tše ke tše o ithutago tšona ka go tlhahlo ya motheo o tla ithuta ka molaotlhakwa wo o amanago le dikomti tša diwate. Ge o sa tsebe molaotlhakwa wo, o ka fetša o dirile dilo tšeo di sego molaong.
o tla lemoga melawana le ditaelo tšeo di tlago go thuša kudu ka ga mešomo ya komiti o tla itemogela ka moo khansele e šomago o tla itemogela ka mokgwa wa go sepetša kopano, ka ge seo se bohlokwa.
o tla itemogela ka ga mekgwa wa maitshwaro a maloko a komiti ya wate ye e tlago go hlahla maitshwaro a gago bjalo ka leloko la komiti.
o tla itemogela ka ga maatla le mešomo ya khansele. Seo se bohlokwa go go lemoša karolo ya gago bjalo ka leloko la komiti.
le tla tsebana mme la šomišana bjalo ka sehlopha.
Letlakala la tekolo ke le, leo le thadilwego go thuša khanselara ya wate, yeo e lego modulasetulo wa komiti ya wate. Go beakanya kopano ya mathomo. Ge fela komiti e kopane, mme e kgethile mongwaledi, motho yo o tla thuša mokhanselara go laola karolo yeo e bapalwago ke "bodulasetulo." Ge khanselara ya wate e ipeakantše go swana le bodulasetulo, go tla bonolo go abela maloko a mangwe a komiti mešomo, mme kopano ya sepela ka thelelo.
Khanselara ya wate e ka šoma ka letlakala la tekolo go netefatša gore kopano ya mathomo e a beakanywa.
Naa o hweditše goba o kgopetše lefelo la go swarela dikopano tša ka mehla tša komiti Gopola gore lefelo le e swanetše go ba lefelo la setšhaba e sego lefelo la poraebete bjalo ka lefelo la go dula. Ke ka fao Molao o laelago ka gona?
O beakantše sethalwa sa lenaneo la dikopano tša ngwaga le matšatši, dinako le mafelo Sethalwa se se akaretša dikopano tša dikomiti le dikopano tša balatedi mme seo se thuša maloko a komiti ya wate go beakanya dinako tša bona mo ngwageng wo o tlago?
O na le boitlhamo bja tshedimošo go tšwa kantorong ya Seboledi Seo se swanetše go akaretša molaotlhakwa wo o amegago le ditselatlhahlo, ga mmogo le dinyakwa tša pegelo le mekgwa yeo e emego go swana le retšisetara ya go ba gona?
O beakantše sehlogo sa taba sa kopano yeo e tlago (Lebelela magato 10 le 11 ka go karolo yeo e bapalwago ke mongwaledi le dintlhatemošo tša go sepetša kopano. Mokgwakemo wa sehlogo o akareditšwe ka go karolo ya4)?
O tšweleditše letlakala la mešomo ya dikgoba (goba mafelo ao a ikgethago a mošomo) go ahlaahlwa le dikomiti tša diwate?
O nagane ka letšatši la kopano go tšweletša leano la ngwaga la mediro Lebelela legato la 14 go kalo ya mokgwa wa go dira maanopeakanyo a ngwaga ka ngwaga?
Karabo: Go na le mehuta ye meraro ya dikopano tšeo maloko a dikomiti a swanetšego go di beakanya. Dikopano tše di tla beakanywa ka kwano le khanselara ya wate.
Dikopano tša dikomiti tša diwate - tše ke dikopano tša nako le nako tša maloko a dikomiti tša diwate. Di swanetše go swarwa kgafetšakgafetša go kgontšha dikomiti tša diwate go beakanya ka tshwanelo. Di swanetše go swarwa, bonnyane, makga ao a tshelelago ka ngwaga. Dikopano tša nako le nako, bjalo ka dikopano tša kgwedi ka kgwedi, di a kgothaletšwa, gore dikomiti tša diwate di be le nako yeo e kgotsofatšago ya go šetša dilo ka moka tšeo di swanetšego go phathagatšwa.
Dikopano tša balatedi - tše ke dikopano tša magareng ga khanselara ya wate le balatedi, bona ke badudi ba selegae. Dikomiti tše di tla thuša khanselara ya wate le komiti ya wate go kwešiša dinyakwa tša setšhaba. Dinako tša dikopano tša balatedi di swanetše go bewa pele ga nako bjalo ka karolo ya lenaneo la dikopano tša ngwaga ka ngwaga. Se ke sekgoba sa go mema bahlankedi ba masepala goba boetapele bja sepolotiki go bolela le balatedi ka ga merero ya setšhaba, goba go fana ka tshedimošo ka ga mokgwa wa tšhomo ya masepala.
Dikopano tšeo di ikgethago - tše di ka bitšwa ge go nyakega, bjalo ka, ge go na le morero wo o itšeng wa bohlokwa wo setšhaba se belaelago ka wona mme se nyaka go boledišana le khanselara le masepala.
Go na le dilo tše mmalwa tšeo di swanetšego go direga mo kopanong ya mathomo ya komiti ya wate.
Go kgetha maloko ka gare ga dikgoba - o swanetše go ba le mongwaledi mme o ka tšea sephetho sa gago ge e le gore o nyaka wa matlotlo (Lebelela legato la 10 go karolo yeo e bapalwago ke mongwaledi).
Dira gore maloko a itsebiše mme ba ngwathelane seo ba ikemišeditšego go se fihlelela bjalo ka maloko a komiti ya wate.
Ga mmogo le sehlopha, boledišanang mme le kwane ka melawana ya maitshwaro ka go dikopano, go akaretšwa nyakego ya sephiri. Nakong ye nngwe merero yeo e belaetšago e tla ahlaahlwa ka go komiti ya wate. Maloko ka moka a swanetše go hwetša le go kwana ka mekgwa ya go ikgokanya le balatedi ka ga merero yeo. Ga go nyakege gore ka mehla dilo ka moka di bolelwe ka moka.
Ahlaahlang lenaneo la dikopano tša ngwaga ka ngwaga mme le bone ge le ka fihlelela kwano ka ga dikopano di fe tšeo di tlago swarwa neng.
Bitša kopano go tšweletša peakanyo ya ngwaga ka ngwaga. Se e ka ba kopano yeo e ikgethago ya komiti, goba kopano yeo e latelago ya ka mehla.
Aba dikgoba tša mošomo, bjalo ka, dintlo, maphelo le tša leago, tšweletšo ya ekonomi ya selegae. "sekgoba sa mošomo" se hlaloša maikarabelo ao a fiwago motho o tee, go bega, go kwešiša, go kgokagana le go šoma ka go karolo ye e itšeng ya kgahlego.
Mongwaledi wa komiti ya wate o na le mešomo ye e latelago go thuša go beakanya dihlogo tša dikopano - mongwaledi o swanetše go botšiša maloko a komiti ya wate merero yeo e ka akaretšwago ka gare ga sehlogo sa poledišano ka go dikopano ka moka.
Go ahlaahla sehlogo le modulasetulo go kwana ka diteng pele e romelwa go maloko a mangwe. Gopola gore modulasetulo wa komiti ya wate ke khanselara, ka fao, motho yoo, lentšu la gagwe ke la mafelelo ka ga seo se lego ka gare ga sehlogo sa kopano.
Ge sehlogo se dumeletšwe, o se fa maloko a komiti ya wate pele ga kopano.
O tšea metsotso ka go dikopano ka moka tšeo di biditšwego ke modulasetulo le komiti ya wate. "Metsotso" ke rekoto yeo e ngwetšwego ya seo se diregilego kopanong; yona ga ntši e akaretša dipoledišano ka ga ntlha ye nngwe le ye nngwe. Diphetho tšeo komiti e di tšerego le ditiragatšo tša diphetho tšeo.
Go netefatša gore metsotso e fiwa maloko, mme ya faelwa, ya lotwa ka polokego. Gopola, metsotso ke rekoto ya semmušo ya kopano. Ka fao, go bohlokwa kudu gore e bewe felo mo go bolokegilego. Batho ga ntši ba boela go metsotso ya kopano go lekola diphetho tšeo di tšerwego.
E fa mongwaledi tshedimošo yeo e lego ka mo pukwaneng ka ga karolo yeo e bapalwago ke mongwaledi, mokgwa wa go sepetša kopano le kgatišo ya mokgwakemo wa sehlogo sa kopano.
Tsebiša nako le lefelo la kopano pele ga nako, bjalo ka ge go hlalošitšwe ka godimo, seo ke maikarabelo a mongwaledi.
Beakanya sehlogo sa kopano pele ga kopano. Se ke mošomo wa modulasetulo le mongwaledi.
Efa maloko a komiti sehlogo sa kopano pele ga kopano gore ba tsebe gore kopano e mabapi le eng mme ba kgone go ipeakanya. Nakong ye nngwe go ka nyakega pego yeo e ikgethago ka lifelong la mošomo. Ka fao, ge mong wa sekgoba a tseba seo, a ka ikopanya le setšhaba ka ga morero woo mme a fa pego ka go komiti ka tshwanelo.
Modulasetulo o tla bula kopano mme a bala sehlogo sa kopano legato ka legato.
O tla ngwala yo a lego gona.
O tla ngwala bao ba kgopetšego tshwarelo ya go se be gona (maloko a komiti a swanetše gore ka mehla ba botše yo mongwe ka go komiti ge ba ka se kgone go ba gona kopanong. Seo se tsebja ka la go kgopela tshwarelo).
O tla bala metsotso - a hlokomedišiša gore ke rekoto yeo e nepagetšego ya kopano yeo e fetilego. Maloko ka moka ba swanetše go dumelelana gore metsotso e nepagetše ka ge metsotso e le rekoto ya semolao ya kopano.
Mošomo wo o hlagago go tšwa go metsotso yeo e fetilego - ntlha ye e akaretša merero yeo e ahlaahlilwego ka go kopano yeo e fetilego yeo maloko a bego a swanetše go fa pegelomorago ka ga yona. O ka bona ga bonolo seo se dirago "mošomo wo o hlagago" ka go lebelela mešomo yeo batho ba bego ba swanetše go o diragatša.
Dikgokagano - seo ke mangwalo ao a yago go komiti goba mangwalo ao a romelwago ke komiti. Dikgokagano ka moka di swanetše go tsebja ke komiti ge di romelwa legating la gago.
Merero ye mengwe ka go sehlogo sa kopano bjalo ka, IDP, peakanyetšo ya masepala, taolo ya tiragatšo ya masepala, diporotšeke tša tšweletšo ya ekonomi ya selegae. Leloko le lengwe la komiti le swanetše go tsebagatša le go thoma dikahlaahlo. Pego e ka akaretša tsebagatšo ya morero (ke morero o fe, o amega bjang, ke ka lebaka la eng o amega) mme ge, ke tiragatšo e fe yeo o e dirilego le seo se sa swanetšego go diragatšwa.
Gopola gore go bohlokwa gore maloko ka moka a komiti a tšee karolo ka go kopano. Modulasetulo a seke a tšea karolo a nnoši. Karolo ya modulasetulo ke fela go hlahla maloko go sepetša sehlogo sa kopano gore go fihlelelwe malebiša a komiti. Modulasetulo o swana le mosepetša koša ya sehlopha sa baopedi e sego moopelanoši.
Morago ga dikahlaahlo, modulasetulo o swanetše go netefatša gore go fihlelelwa sephetho, mme ge go swanetše, yo mongwe o fiwa maikarabelo a go tšea magato legatong la komiti.
Leka gore o se bolele kudu wean ka bowena, theeletša gore ba bangwe ba reng mme o netefatše gore o swarelela go sehlogo sa kopano.
Akaretša dintlhakgolo mafelelong a morero o mongwe le o mongwe wa sehlogo sa kopano.
Laola tshepetšo ya kopano - seo se ra go netefatša gore diboledi di a hlomphiwa, batho ba seke ba sega le go tšea dikgang ge kopano e tšwela pele.
Leka go ruma ka nako.
O tla swanelwa ke go ikgokaganya le kantoro ya Seboledi ka go masepala wa gago go sebotšega ka ga dinyakwa tša pegelo, go akaretšwa le dinako tša mafelelo tša dipegelo, seo se tlaba kgwedi ka kgwedi ka kakaretšo, ga ntši ka Labohlano la mafelelo la kgwedi.
Kantoro ya Seboledi e ka ba le mokgwa wa go bega, Foromo ya pegelo ke tselatlhahlo yeo e ngwetšwego, yeo o ka e tlatšago go na le gore o tle ka mokgwa wa gago. E a thuša ka gobane o a tseba gore o akareditše dilo ka moka tšeo di nyakegago.
Ge go se na mokgwa wo o lego gona, wo mongwe ke wo mo letlakaleng leo le latelago wo o ka o šomišago.
Se e ka ba se sengwe sa dilo tša mathomo seo komiti e se dirago mmogo. Se ka thuša go bopa sehlopha, le gona go go thuša go kwešiša wate ya gago ka botlalo.
Go tlhama sebopego sa wate ke selo seo o ka ipshinago ka sona. Tlhahlo ya go thoma ke ye. Gopola gore o ka kgoboketša tshedimošo ya motheo go thoma mme o ka e oketša ge ngwaga o ntše o ya pele.
Masepala a ka go fa tshedimošo ka ga dilo tše bjalo ka sehlopha sa mengwaga yeo e lekanago. Khanselara ya wate e ka kgopela seo ka kantorong ya Seboledi.
Maphodisa ba ka go fa dipalopalo tša bohlokotsebe mme ge go na le tliliniki goba bookelo mo lefelong, di ka go fa tshedimošo ka tša maphelo.
O ka lemoga seo batho ba se naganago ka dikopano tša balatedi, goba dikopano le dihlopha tše nnyane tša batho go kgabaganya wate, goba e ka ba tshenkonyakišišo ye bonolo ya setšhaba goba dipoledišano le bagwera.
Ke dihlangwatirišwa tša mohuta o fe tšeo di lego gona ka go wate?
Ke eng gape seo se diragalago mo setšhabeng?
Ngwala mekgatlo ya setšhaba fase - mekgatlo ye ke bakgathatema ba mohola kudu ba komiti ya wate. "Bakgathatema" e ra batho, goba baemedi go tšwa sehlopheng, bao ban ago le kgahlego ye e itšeng goba bao ban ago le bokgoni, goba bao ban ago le kgahlego ka ga seo o se dirago ka go komiti ya wate.
Naa go na le Bašomi ba Tšweletšo ya Setšhaba ka go wate ya gago?
Hwetša Bašomi ba Tšweletšo ya Setšhaba (CDW's) ka go wate ya gago mme o ikopanye le bona go sekaseka dilebišwa, go akaretšwa ge e ba Bašomi ba Tšweletšo ya Setšhaba ba kgona go fa thekgo e fe goba e fey a tiragatšo goba ya bongwaledi go komiti ya wate.
O ka šomiša letlakala le go beakanya diforamo tša bakgathatema.
Potšišo: Ke ka lebaka la eng go le bohlokwa go tšweletša sebopego sa wate?
Karabo: Bjalo ka khanselara ya wate le komiti ya wate, o ka šoma ka tshwanelo ge fela o tseba setšhaba sag ago ga botse. Gopola gore o emetše wate. O se dire seo ge o sa tsebe gore ke mang yo a dulago ka go wate ya gago, dinyakwa le merero ya bona ke eng, ke eng seo ba nyakago gore komiti e ba direle sona le gore ke meago e fe, ditsela le dilo tše dingwe tšeo di agwago tšeo di bopago wate ya gago. Se se akaretša tsebo yeo e tseneletšego ya mekgatlo ya setšhaba le "methopo" ya selegae bjalo ka kgwebo ya selegae goba dihlopha tša tša dipapadi. O tla makatšwa ke seo o tla se hwetšago.
Potšišo: Komiti ya wate e ka šomiša bjang tshedimošo ye?
Karabo: Komiti ya wate e ka e šomiša ka go tšweletšo ya bona ya peakanyo ya ngwaga ka ngwaga. O tla kgona go beakanya bokaone le go tšea karolo ga bonolo ka go dipoledišano ka ga melaotshepetšo ya khansele le mananeo goba diporotšeke ka gobane o tla be o tseba ka ga setšhaba sag ago go fetiša batho ba bangwe.
Komiti ya wate e swanetše go ba le lenaneopeakanyo la ngwaga ka ngwaga leo le bontšhago ka tlhalošo gore ditlapele ke eng le seo le nyakago go se fihlelela. Se se tla go thuša go bona gore o fihleletše seo o se beakantšwego naa. Se tla go thuša gope le go bega ga masepala ka ge e le gore o swanetše go bega kgwedi ye nngwe le ye nngwe ka peakanyo ya gago ya tiragatšo.
Ke kakanyo ye botše go beakanya kopano yeo e ikgethago ka pele ka mo go ka kgonegago go tšweletša lenaneopeakanyo la gago la tiragatšo la ngwaga. Dira bonnete bja gore lenaneopeakanyo la gago ke la dinnete e bile le a kgonagala go ka fihlelelwa.
Ge o beakanya lenaneopeakanyo la gago la ngwaga o ka ela tšeo di latelago šedi.
Matšatši ao ka wona masepala a tla bego a swara dikopano tšeo o ka kganyogago go tšea karolo ka go tšona bjalo ka Peakanyo ya Tšweletšo yeo e Kopanetšwego (IDP) le peakanyetšo ya ngwaga.
Merero ye bohlokwa kudu ya setšhaba. Ke eng seo komiti ya wate e ka se dirago go thuša O swanetše go dira seo neng?
Ke diporotšeke di fe tšeo komiti ya wate e nyakago go di diragatša Akanya ka dilo tša go swana le diporotšeke tša go swana le tša tšweletšo ya ekonomi ya selegae, tlhahlo ya bao ba fanago ka tlhokomelo ya ka malapeng. Re ka diragatša diporotšeke tše le mekgatlo ye mengwe ya setšhaba?
Ke diforamo di fe tša setšhaba, bjalo ka mekgatlo ya tša maphelo goba ya setšhaba tšeo ka go tšona komiti ya wate e nyakago go emelwa?
Ke mekgatlo ya setšhaba e fe goba dikgoro tša masepala di fe tšeo re ratago go di mema go tla go itlhaloša ka go komiti ya wate goba ka go kopano ya balatedi?
Ke maloko a komiti ya wate e fe ao a swanetšego go fiwa maikarabelo a go dira mešomo?
Nako ya go phethagatša mešomo yeo ke e fe?
Ke mešomo e fe yeo e lego ya tšhoganetšo yeo re e nyakago pele ga ye mengwe Ke eng seo se ka go dirwa moragonyana?
Lenaneopeakanyo le swanetše go bulega mme le swanetše go kgona go ka fetolwa go ya ka dinyakwa.
Dira bonnete bja gore diporotšeke tšeo o nyakago go di diragatša di golaganywe le Peakanyo ya Tšweletšo yeo e Kopanetšwego IDP. Ge diporotšeke tšeo o nyakago go di diragatša di sa golaganywe le Peakanyo ya Tšweletšo yeo e Kopanetšwego IDP, o ka hwetša gore setšhaba ga se di rate goba masepala a ka se go thekge ge o di diragatša. Lebelela legato la 17 go tshedimošo ka ga Peakanyo ya Tšweletšo yeo e Kopanetšwego IDP.
Gopola - Lenaneopeakanyo le swanetše go kgona go fihlelelwa. Go kaone go dira dilo tše mmalwa ga botse go na le tše di ntši tše mpe.
Legato la 16 Ke thekgo e fe yeo masepala a e fago komiti ya wate?
Thekgo yeo e fiwago ke masepala e tla fapafapana go ya ka methopo ya masepala. Mebasepala ye mengwe e na le tšhelete ya go feta ye mengwe mme seo se tla ba le khuetšo ya seo o ka se dirago.
Dikgatišo tša melaotlhakwa yeo e amegago, ditselatlhahlo tša bosetšhaba le melaotshepetšo ya khansele ka ga botšeakarolo bja setšhaba le dikomiti tša wate.
Kgatišo ya thata ya badudi ya wate, go go thuša go hlama sebopego sa wate ya gago.
Mebasepala ka moka e swanetše go beakanya Maanopeakanyo a Tšweletšo yeo e Kopanetšwego (IDP). A bea ditlapele tša lefelo pepeneneng. Maanopeakanyo a Tšweletšo yeo e Kopanetšwego (IDP) e tšea lebaka la mengwaga ye 5 mme a senkwa leswa ngwaga ka ngwaga. Maanopeakanyo a Tšweletšo yeo e Kopanetšwego (IDP) a netefatša tšhomišo ya maleba ya methopo yeo e sego gona, le go lebiša go ditlapele (bjalo ka, go thuša mafelo ao a diilago kudu), go goketša thušo ya ditšhelete go tšwa maemong a mangwe a mmušo mme a tiiša botšeakarolo bja setšhaba.
Baemedi ba dikomiti tša diwate ba ka ba ka go Foramo ya Boemedi ya Maanopeakanyo a Tšweletšo yeo e Kopanetšwego (IDP). Foramo ye ke sekgoba sa bakgathatema go emela dikgahlego tša balatedi ba bona.
Khanselara ya wate ya gago o tla ba le kgatišo - ge go se bjalo. o ka ya kantorong ya molaodi wa masepala goba kantoro ya Seboledi. Masepala o swanetše go fa tlhahlo ka go Maanopeakanyo a Tšweletšo yeo e Kopanetšwego (IDP). Komiti ya gago ya wate e ka hwetša tshedimošo ka go kantoro ya Seboledi.
Peakanyetšo ke maanopeakanyo a ditšhelete. E laola ditiragatšo tša ngwaga wo o latelago wa ditšhelete ka go bontšha ditshenyegelo tša mediro yeo le mothopo wa letseno leo le tlago lefela ditshentegelo.
Ngwaga wa ditšhelete wa mebasepala ya Afrika Borwa e thoma ka la 1 Tšulae ngwaga o mongwe le o mongwe go fihla ka la 30 Tšuni ngwaga wo o latelago. Khansele e swanetše go dumela dipeakanyetšo tšeo pele ga go thoma ga ngwaga wo mo swa wa ditšhelete, morago ga go beakanya ka nepagalo le go ikopanya le dikomiti tša diwate le dihlopha tše dingwe tša bakgathatema ka lefelong leo. Ge e le gore dikomiti tša diwate di a amega ka go akanya gore, a sepala a šomiše bokae bja tšhelete godimo ga diporotšeke di fe, seo se hlaloša gore wate ya gago e tla boelwa thwii.
Mo ngwageng ka moka, peakanyetšo e beilwe leihlo go lebelela letseno le ditshenyegelo godimo ga peakanyetšo. Go fa mohlala, ge e le gore letseno go tšwa go tšhelete ya ditefelo le ditefišo ke ye nnyane go ya ka moo go bego go akantšwe, ka fao ditshenyegelo di swanetše go go ba ka tlase.
Dikomiti tša wate di swanetše go hwetša gore legoranako la peakanyetšo ke le fe le gore dikopano di swatwa neng. O swanetše go botšiša ge e le gore go na le tlhahlo ya tša peakanyetšo ya ditšhelete go go thuša gore o tšae karolo yeo e bonagalago ka go dipeakanyetšo.
Nyakišiša gore masepala wa gago o tšweleditše lenaneo la taolo ya tiragatšo.
Tšhalomorago le pegelomorago: gapeletša pegelo ya nako le nako ka ga diporotšeke tša masepala le ditirelo ka go komiti ya wate le ka go dikopano tša setšhaba ka go wate ya gago gore o dule o sedimošitše badudi ka ga tšwelopele le/goba mathata. Dira ditšhišinyo tšeo di agago gore go tšwelwe pele, mme ge go hlokagala kgobokantšha setšhaba go thuša go phethagatša mošomo.
Tshenkoleswa ya ngwaga ka ngwaga ya tiragatšo: Khansele e swanetše go bega nako le nako go komiti ya wate le setšhabeng ka ga tshenkoleswa ya peakanyetšo le tiragatšo, bjalo ka karolo ya dikopano tša setšhaba. Godimo ga fao, ge komiti ya gago e sa hwetše pego ya tiragatšo ya nako le nako go tšwa go khansele, tsebiša meyara gore komiti ya wate ya gago e letetše tiragatšo ye kaone go pušo ya selegae ya temokerasi.
Ikopanye le kantoro ya Molaodi wa Masepala go hwetša letlakala la diporotšeke tše bohlokwa mme o di tsenye ka go pukwana ye.
Ikopanye le kantoro ya Molaodi wa Masepala go hwetša letlakala la diporotšeke tše bohlokwa le maitekelo mme o di tsenye ka go pukwana ye.
Kopano ya balatedi/yeo e ikgethago/ya setšhaba ya wate ya.
Ditlapele tša masepala go tšwa go Maanopeakanyo a Tšweletšo yeo e Kopanetšwego.
Komiti ya wate e swanetše go bega ka ga peakanyo yeo e latelago kgwedi ka kgwedi. Seo se tla go thuša go tseba ge o fihleletše seo o se nyakago ka go peakanyo ya gago. Se tla thuša Seboledi go tseba ge e ba go na le merero ye mengwe yeo a swanetšego go šoma ka yona.
Leloko la komiti ya wate leo le nago le maikarabelo le swanetše go bega maemo a porotšeke go dikopano tša komiti ya wate.
Rena, bao re saenilego ka tlase, re lego babouti bao ba ngwadišitšwego ka go watere kgetha Mor/Moh............................................bjalo ka moemedi yo a swanetšego go kgethwa bjalo ka laloko la komiti ya wate ya...........................
Leina: Tshaeno......................... Letšatši............
Leina: Tshaeno......................... Letšatši.............
Nnayo ke saenilego ka tlase, Nomoro ya boitsebišo.................................ke dulago..........................e bile ke le mmouti yo a ngwadišitšwego ka go wate ya.......................ke dumela go ka kgethwa ga ka bjalo ka leloko la komiti ya wate ya........................................
Dibouto tšeo di badilwego:.
Dipampiri tšeo di senyegilego:.
<fn>nso_Article_National Language Services_Go rarolla Boithomelo.txt</fn>
CPSI e tsebiša Difoka tša bone tša ngwaga ka ngwaga tša Boithomelo tša Lefapha la Setšhaba tša CPSI. Maikemišetšo a difoka ke go hlabolla le go hlohleletša mošomo o kaone mo boithomelong bja lefapa le kabong ya ditirelo. Difoka di dumelela diprojeke tša go atlega le tše di kgontšhago le merero ye e fihleletšwego ka tirišo ya mekgwa ya boithomelo, mehuta le didirišwa..
CPSI e nyaka go keteka dikatlego tša batho, tša dihlopha le tša dikgoro ka maiteko a pušo ye e kgontšhago kudu, ya go kgona gape ye e nago le maikarabelo kudu. CPSI ke morero wa Tona ya Ditirelo tša Mmušo le Taolo, wo o hlamilwego go laetša go thekga le go hlokomela boithomelo ditirelong tša setšhaba, ka maikemišetšo a go kaonafatša kabo ya ya ditirelo.
Difoka di fana ka dibaka tša kabelano ya tshedimošo, thuto ya maitemogelo, ditirišano le tlhagišo ya dikgato tše di atlegilego.
Tšatši la bofelo la dithomelo ke 29 Setemere, 2006.
Projeke e swanetše go hlolega mo Afrika Borwa goba e be e tšweleditšwe gabotse mo Afrika Borwa.
Diprojeke di swanetše go tšwela Maafrika Borwa mohola thwii.
Difoka di buletšwe mafapha a mmušo (makala ka moka a 3) le tshwaragano magareng ga mekgatlo ya setšhaba, ya praebete le /goba baagi goba ya baagi.
Projeke e swanetše go šoma go mmušo (mafapheng a bosetšhaba le a diprofense goba mo bommasepaleng ba selegae).
Projeke e swanetše go ba e bile gona mengwaga e 2 goba go feta.
Ditheo/diinstitušene tša boithomelo tša kabo ya ditirelo mohl.
Diprojeke tša boithomelo tša kabo ya ditirelo tšeo di amago mmušo wa Afrika Borwa ka tirišano le mmušo wo mongwe wa SADC.
Kakanyo ya Maithomelo goba kgopolo ye e phathagaditšwego ka katlego. Se se ra mokgwa o o sa kego wa dirišwa pele mo kamangong ye itšego.
Ya Maithomelo ka gore ke ya "mathomo" mo Afrika Borwa goba boditšhabatšhaba.
Go laetša dikaonafatšo tša kgonthe mabapi le boleng bja ditirelo tše di abetšwego dihlopha tša tšona tše di lebilwego; le go kgona go laetša dikgato tša kgotsofalo ya badirelwa malebana le ditirelo.
E laeditše khuetšo ye bohlokwa, e ka ba ka go thoma mokgatlo, goba mo lefapheng, goba magareng ga setšhaba ka kakaretšo.
E na le khuetšo ye bohlokwa ya go ba le mohola ka Afrika Borwa.
E bile tirišong mengwaga ye mebedi mo lefapheng la setšhaba.
E laeditše bokgoni bja yona bja phethagatšo, e bile go swanetše go ba le maatla a kgolo phethagatšong.
E laeditše go phela go ya go ile ga yona, k.g.r. Bokgoni bja yona bja go kgotlelela le go tšwela pele bokamosong (ikonoming le ntlheng ye nngwe ya maleba). Khuetšo leagong, ikonoming le tikologong ya boithomelo morerong wa ka ntle e swanetše go ba ye e dirang gore go phelago ya go ile gwa lefase ka moka go a thekgwa le go tšwetšwapele.
Tlhahlo malebana le tshepedišo ya Maithomelo go baphadišani ka moka ba makgaolakgang ya boleng jo bokana ka R20 000 (diranta tše dikete tše masomepedi).
Moithomedi wa ngwaga o amogela 30 000 (diranta tše dikete tše masometharo) mabapi le leeto la thuto la boditšhabatšfhaba / la bosetšhaba.
Baphadišani ka moka ba makgaolakgang ba amogela setifikeiti gomme bafenyi ba amogela sefoka.
Baphadišani ka moka ba makgaolakgang ba na le monyetla wa go tsenela Lenaneo la Tlhabollo la Khuduthamaga la Taolo ya Maithomelo.
Batho ka moka ba ba fihlilego go makgaolakgang gammogo le bafenyi ba ile go laletšwa go tsenela moletlo wa difoka le balekane ba bona. Ditshenyegelo tša bodulo le tša leeto ke tša CPSI.
Go tsenela ka go itaola difoka tša maemo tše pedi tša boditšhabatšhaba e lego tša CAPAM le tša UN.
Kwalakwatšo: Baphadišani ka moka ba makgaolakgang gammogo le bafenyi ba ka holofelwa go dira dipoledišano ka ga diprojeke tša bona ka fase ga BATHO PELE ya mmušo le kgodišo ya kabo ya ditirelo.
Dithomelo di swanetše go ba ka Seisimane.
Foromo ya thomelo e swanetše go tlatšwa gabotse le go ba le tshedimošo le dintlha ka botlalo.
Dithomelo tša go ngwalwa ka seatla ga di hlohleletšwe, mabakeng ao go sa efogego, hle nwala gabotse.
Ke dithomelo fela tša go romelwa ka emeile, tša go poswa le tše di tlišitšwego ka seatla tšeo di tlago amogelwa. Diforomo tša thomelo tša go romelwa ka fekse di ka se amogelwe.
Ga go hlokagale ditlakelo tša go thekga goba ditokomane mo kgatong ya kgopelo. Baahlodi ba ka di hloka mo kgatong ya netefatšo.
Dimpho ga di a swanelwa go fetišwa.
Baahlodi le batswalle bona ga ba swanela go tsenela dipoledišano ka ga dithomelo.
Tshedimošo ye e filwego mo foromong ya thomelo le nakong tša tshepedišo ya netefatšo e tlama semolao.
CPSI e ka se rwale maikarabelo a ditshenyegelo tša thomelo go akaretša le tša merero ya poso.
Dithomelo di ile go ahlolwa ke phanele ya baahlodi bao ba šišintšwego.
Sephetho sa baahlodi ke sa ruri gomme gago ngongorego ye e tlago letelwa.
Ge go hlokega, balaodi ba diprojeke ba tla kgokaganywa mabapi le tshepedišo ya netefatšo yeo e ka dirwago ka emeile, ka mogala, ka poledišano ya sebele le /goba ka ketelo ya lefelo.
Baahlodi ba ba le tokelo ya go iša thomelo legorong leo ba bonago le le maleba.
Dithomelo ka moka di tlile go amogelwa gomme tša abelwa nomorotshupetšo ya CPSI.
Leina la Mokgatlo / motsenedi:...
Mohuta wa mokgatlo:...
Leina la projeke yeo e tsenelwago:...
Ditheo/diinstitušene tša boithomelo tša kabo ya ditirelo mohl.
Diprojeke tša boithomelo tša kabo ya ditirelo tšeo di amago mmušo wa Afrika Borwa ka tirišano le mmušo wo mongwe wa SADC.
Tše dingwe (hlaloša hle)...
A mangwe (hlaloša hle)...
Leina la motho yoo go ka ikgokaganywago le yena:...
Atrese ya poso:...
Atrese ya bodulo:...
Maina a badirišani ba projeke?
Kakaretšo ya Projeke: Goreng projeke e ile ya thongwa Projeke e na le mengwaga e mekae e šoma Projeke e ikemišeditše go fihlelela Projeke e rarolla mathata afe E na le boithomelo bofe goba e boithomelo bjang (Maksimamo ya mantšu a 500)?
Dikatlego: Dintlha tše bohlokwa / dikatlego tša projeke ke dife?
Go phela go ya go ile le go itšwetšapele: Projeke ye e phela bjang go ya go ile le go išwetšapele ka boyona Hlaloša gore maithomelo a gago a ka ba bjang goba/ a ka išwetšapele bjang ka bo wona go gongwe, kae le gore ka mang Efa bohlatse bja tshepedišo /diprojeke tša go phela go ya go ile le boitšwetšopele. (Maksimamo ya mantšu a 500)?
Ditlhohlo le dithuto: Ke ditlhohlo dife tšeo projeke e lebanego le tšona Ke dithuto dife tše bohlokwa tšeo di ka abelanwago le ba bangwe (Maksimamo ya mantšu a 500)?
Hle hlaloša le go laetša ka fao projeke ya gago e fihlelelago maemo a Difoka malebana le karolo yeo o e tsenelago. (Maksimamo ya mantšu a 200).
Na projeke e ile ya amogela thekgo ya ditšhelete/tšhelete/ thekgo gomme ke eng boleng bja dikhwama Bolela ditšhelete le bathekgi ba ditšhelete?
Ge projeke e ka thopa, tšhelete e tla dirišetšwa eng?
Ke mananeo afe a mangwe a difoka ao projeke e a tsenetšego?
Na projeke e ikle ya tsenela difoka tša CPSI peleng Ge e ele gore ee, ka ngwaga ofe?
O kwele bjang ka difoka tše?
Tiišetšo ya projeke.
Nna, (Sefane le thaetlele) ke dumela gore tshedimošo yeo e fanwego mo tokumenteng ye ke ye e nepagetšego gomme e dumeletšwe ke ... (Maina ka botlalo & thaetlele).
Nna /rena re dumela go obamela melao ya Difoka tša Boithomelo tša Makala a Mmušo tša CPSI.
Maina 0ka botlalo:...
<fn>nso_Article_National Language Services_Go ya ka molaotheo wa.txt</fn>
Go ya ka molaotheo wa Repapoliki ya Afrika Borwa, 1996 (Molao wa 1.8 wa 1996), motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya dithušo tša tšhireletšo ya leago ge e ba ga ba kgone go iphediša.
Thušo ke phetišo ya tšhelete go tloga go mmušo go ya go batho bao ba sa kgonego go iphediša. E lefelwa batho bao ba hlokago gore ba hwetše dinyakwa tša motheo gape le gore ba kgone go phela. Dithušo di fiwa go ya ka thekgo ya tebo ya Kgoro yeo e lego go maatlafatša bahloki le go šireletša bophelo bjo bo kaone go bao ba hlokago.
Ge o dira kgopelo ya thušo ya leago, diphahlo tša ditšhelete tša mokgopedi le tša mogatšagwe goba mekgatlo yeo e amegago di a lekolwa go netefatša gore motho wa mohuta woo o hloka thušo ya mmušo. Se se bitšwa "teko ya ditšhelete". Tshepedišo ya go amogela thušo ga ya swanela go tšea matšatši a go feta a mabedi go tloga ka letšatši la thomelo ya kgopelo.
Ela tlhoko: Dithušo di lefelwa go bajalefa kgwedi ka kgwedi.
Thušo ya ngwana wa tlametla e lefša go batswadi ba tlametla go ya ka ngwana wa tlametla woo a beilwego ka fase ga tlhokomelo ya bona go ya ka Molao wa Tlhokomelo ya Bana, 1983 (Molao wa 74 wa 1983).
Mokgopedi/ngwana o swanetše a be modudi wa Afrika Borwa ka nako ya kgopelo.
Pukwana ya boitsebišo ya go ba le dinomoro tše lesometharo ya mokgopedi e swanetšwe e romelwe.
Molao wa kgoro woo o laetšago maemo a tlhokomelo ya tlametla o swanetšwe o romelwe.
Ngwana wa tlametla o swanetše a fihlelele dinyakwa tša teko ya ditšhelete, yeo e lego R12 720 ka ngwaga.
Dira kgopelo Kantorong ya Kagišo kgauswi le moo mokgopedi a dulago gona.
Ge e ba bakgopedi ba tšofetše kudu goba ba a lwala moo ba palelwago ke go ya kantorong go yo dira kgopelo ya thušo, leloko la lapa goba mogwera a ka dira kgopelo legatong la bona.
Foromo ya kgopelo e tla tlatšwa pele ga mohlankedi go tšwa go Kgoro.
Ge foromo ya kgopelo e tladitšwe, mokgopedi o tla fiwa rasiti.
Rasiti yeo e swanetšwe e swarwe - e šoma bjalo ka bohlatse bja kgopelo.
Ga go tšhelete yeo e swanetšwego go lefša ge go dirwa kgopelo.
Ge kgopelo e se ya dumelelwa ke Kantoro ya Kagišo, mokgopedi o swanetše a tsebišwe ka go ngwalelwa gore ke ka lebaka la eng kgopelo ya gagwe e ganeditšwe.
Mokgopedi o na le tokelo ya go tšweletša ngongorego ka go ngwalela Tona ya Kagišo profenseng ya gagwe, a hlaloše gore ke ka lebaka la eng a ganana le sephetho seo se tšerwego. Ngongorego yeo e swanetšwe e tšweletšwe mo matšatšing a 90 a tsebišo ya ditlamorago tša kgopelo.
Ge kgopelo ya thušo e dumeletšwe, mokgopedi o tla lefša go tloga ka letšatši leo kgopelo e rometšwego ka lona.
Mokgopedi o swanetšwe a tsebišwe ka go ngwalelwa malebana le mabaka a go ganetša kgopelo ya thušo, gape le ka ga tokelo ya gagwe ya go tšweletša ngongorego mo matšatšing a 90 a tsebišo.
Ela Tlhoko: Ge mokgopedi a palelwa ke go lata thušo, moemedi wa molao a ka kgethwa gore a late tšhelete nako le nako legatong la mokgopedi.
Kgopelo ya pušetšo ya thušo e swanetšwe e romelwe mo matšatšing a 90 a kemišo.
Thušo ga se ya ka ya latwa mo lebakeng la dikgwedi tše tharo tša go latelana.
Mokgopedi ga a gona mo Repaboliking lebaka la dikgwedi tše tshela goba go feta.
Mokgopedi o swanetše a utolle ka ga moputso ofe goba ofe ka nako ya kgopelo. Se se tla hlama motheo woo Kgoro o tla tšeago sephetho godimo ga wona gore thušo e swanetšwe e lekolwe. Mokgopedi o tla tsebišwa dikgwedi tše tharo pele ka ga tšatšikgwedi leo setifikeiti sa bophelo se nyakegago ka lona.
Thušo ya go phediša ngwana e lefelwa mohlokomedi wa ngwana wa motheo go ya ka ngwana wa ka fase ga mengwaga ye 11. Mohlokomedi ke motho woo a tšeago maikarabelo a motheo a dinyakwa tša tšatši ka tšatši tša ngwana, gape yoo a ka bego a tswalane le ngwana goba a se a tswalana le yena.
Mokgopedi le mogatšagwe ba swanetše ba fihlelele dinyakwa tša teko ya ditšhelete, yeo e lego R9 600 ka ngwaga mo mafelong a motsesetoropo le R13 200 mo magaeng.
Ngwana le mohlokomedi ba swanetše ba be badudi ba Afrika Borwa.
Mokgopedi o swanetše a be mohlokomedi wa motheo wa ngwana woo a amegago.
Ngwana o swanetše a be ka fase ga mengwaga ye 11.
Go swanetšwe go romelwe pukwana ya dinomoro tše lesometharo ya mohlokomedi ya boitsebišo le setifikeiti sa tswalo sa go ba le dinomoro tše lesometharo sa ngwana.
Mohlokomedi a ka se dire kgopelo ya bana ba go feta tshela bao e sego ba gagwe ba tswalo.
mokgopedi ga se mohlokomedi wa motheo; goba lefelo le amogela moputso wa go hlokomela ngwana.
Thušo ye e lefelwa go batswadi, batswadi ba tlametla, bahlokomedi goba bafepi ba ngwana yoo a lego magareng ga mengwaga 1 le 18 yoo, ka mabaka a go fokola monaganong le/goba bogole, a hloka tlhokomelo dinako ka moka.
Mokgopedi o swanetše a be moagi wa Afrika Borwa, ka ntle le ge e le batswadi ba tlametla.
Mokgopedi le ngwana ba swanetše ba be badudi ba Afrika Borwa.
Pego ya tlhahlobo ya kalafo yeo e kgonthišišago bogole e swanetše e romelwe.
Mokgopedi, mogatšagwe le ngwana ba swanetše ba fihlelele dinyakwa tša teko ya ditšhelete, yeo e lego R48 000 ka ngwaga go motswadi le R17 760 go ngwana.
Ngwana yoo a hlokago tlhokomelo a ka se hlokomelwe sa ruri lefelong la mmušo.
Pukwana ya boitsebišo ya dinomoro tše lesometharo ya mokgopedi le setifikeiti sa matswalo sa dinomoro tše lesometharo sa ngwana di swanetšwe di romelwe.
<fn>nso_Article_National Language Services_HLAGISA DIKGOPOLO TSA.txt</fn>
Ya lefelong la dikgetho seleteng sa geno mo o dulago gona.
Ya kantorong ya Mohlankedi wa Mmasepala wa Dikgetho (MEO)mmasepaleng wa geno.
Mabapi le tshedimošo ye nngwe ka ga dikgetho tša Mmasepala etela websaete ya IEC go www.elections.org.
<fn>nso_Article_National Language Services_Hlokomela ditaere tsa.txt</fn>
Bagwera, dithekisi di fana ka tirelo ye bohlokwa go rena maAfrika Borwa ka moka. Re tshepela go lena gore le fihliše mo re nyakago go ya re bolokegile! Fela naa dithekisi tša lena di bolokegile bjang?
Lebelela ditaere tša gago! Ditaere tša gago di bohlokwa kudu. Gopola gore ke wona fela a kgokaganyago thekisi ya gago le tsela - le banamedi.
Ke nnete. Re leboga keletšo ya gago.
Dinakong tše dingwe lebakeng leo le fetilego re be re itlhokomologa polokego. Fela re ikemišeditše go godiša maemo a intaseteri ya rena! Polokego ya banamedi ke ya mathomo mo letlakaleng la rena.
Mme ka morago ga go bolela le wena, re tseba gore re tla thoma kae - tlhokomelo ya mabilo!
Ee, bjalo ka banamedi, maphelo a rena a ka diatleng tša gago! Hle gopola seo - malapa a rena a a re hloka!
Malapa a lena a a le hloka, re a le hloka le naga ya lena e a le hloka. Re ka se kgone go lahlegelwa ke bophelo le ge e ka ba bjo tee ka lebaka la go se hlokomele go go hloka šedi. Banamedi ba na le maswanedi a go sepetšwa ka polokego!
Re leboga go ela taba ye hloko!
Naa ke wena yo?
Re na le leeto le le telele.
Ke eng! O ka se lekane ka gare?
E tla mme, o ka kgona!
Yo mongwe le yo mongwe o ipeakantše?
Ke kgolwa gore o hlokometše ditaere tša gago?
Mabilo A gona ka moka - le tee, a mabedi, a mararo a mane. Ee, ditaere di lokile?
O na le ditaere tše hlano!
Ga o na taere ya ka thoko?
Ee, ke na le yona!
Go bapalwa ka lehu mo!
Mootledi yo ga a tsebe selo ka ga polokego ya mabilo!
O a rereša!
O ra bjang?
Ga ntši ditaere ga di tsenywe ka tshwanelo goba ke tša boleng bja tlase!
Ditaere tša go tsenywa digaswa, tšeo di sego tša kgwahla, tšeo di sego tša lekalekantšhwa gabotse e bile e le tša kgale - di hlola dikotsi!
Le tšona ditaere tšeo di fedilego!
Ditaere tšeo di sa lokago di ka tšea maphelo a rena!
Ge nkabe baotledi ka moka ba ka ithuta magato a bohlokwa a go tsenya ditaere le go di hlokomela.
Ee, seo se be se tla efoša manyami a mantši le tšhelete go banamedi le bona baotledi le gona go thibela mahu.
O a rereša. Beke yeo e fetilego ke ile ka phatlogelwa ke taere. Mahlatse ga go yo a ilego a gobala, fela taere ye mpsha e ile ya nyaka tšhelete ye ntši.
O bile le mahlatse. Beke ye nngwe le ye nngwe batho ba hwa ka lebaka la gore baotledi le beng-dithekisi ga ba tsenye ditaere tša bona gabotse le gona go di hlokomela.
O nyaka go netefatša gore ga o rwale maikarabelo dikotsing goba le wona mahu?
A o nyaka go boloka tšhelete Gona hlokomela ditaere tša gago! Ithute go hlokomela ditaere tša gago?
Re swanetše go tseba ditaere tša rena, re a senke kgafetšakgafetša, re lokiše diphošo ka pele mme di dule di phephile ka mehla - ditaere tša go tsenywa digaswa, tšeo di fedilego mme di sa lekalekantšhwa di hlola dikotsi!
Ditaere tša gago di swana le solo a dieta. Ka disolo tšeo di thelelago, tšeo di senyegilego o ka thelela wa gobala.
Ditaere ga di bolele. Di ka se go botše ge di senyegile, ge di le bokowa goba ge di šetše di nyaka go phatloga.
Ka fao go tšwa go rena, beng le baotledi, go šetša diphošo le go di lokiša pele di ka hlola mathata!
Ditaere tše mpe di tšea maphelo le tšhelete.
Ditaere tša kgwebo di fapana le ditaere tšeo di tlwaelegilego tša go rwala banamedi. Ditaere tša banamedi tšeo di tlwaelegilego ga di a kgwahla kudu go ka šomišwa ke dithekisi tšeo di rwalago batho.
Ditaere tša kgwebo di na le C ka morago ga nomoro.
Ge taere e le ye nnyane kudu goba e le ye kgolo e ka tšwa mo riming. E swanetše go ba bogolo bjo bo swanetšego.
Botšiša mogwebi wa ditaeregore ke bogolo bo fe bjo bo swanetšego senamelwa sa gago, goba bala manyuale wa gago.
O se letele go phatloga mo go tla hlolago kotsi ye šoro. Nako le nako ge o tsenya taere le leswa, tsenya belofo ye mpsha.
Ge rimi ya gago e senyegile, e ka phohliša taere ka pele goba taere ya tšwa go yona.
Senka dirimi tša gago kgafetšakgafetša. Ge e le gore go na le tšeo di senyegilego, di ntšhe goba di iše go yo lokišwa ke motho yo a nago le tsebo ya seporofešene.
Rimi yeo e senyegilego e senya taere ya gago mme seo se ka hlola kotsi ya lehu.
Go hlokomela kgatelelo ka mehla ge o tšhela makhura le go tlatša moya wa ditaerego a nea kgatelelo yeo e swanetšego go fa taere ya gago tshwarelelo ya bophelo bja lona bjo bo feletšego - seo se seketša tšhelete!
Mo bekeng ya mathomo ya bophelo bja taere, taere ya gago le ka ba boleta ka pele ka lebaka la go se tsenywe gabotse le dibelofo tšeo di dutlago. Ge ditaere di e ba boleta morago ga go a tsenya, hlokomela kgatelelo ya gago letšatši ka letšatši. Morago, o e lebelele kgafetšakgafetša.
Mootledi yo mongwe le yo mongwe o swanetše go ba le setlabelo sa go meta kgatelelo. Dimetakgatelelo tša dikaratšheng di ka ba le diphošo.
Kgatelelo yeo e sa lokago ya ditaere e hlola dikotsi tše ntši tša dithekisi. Hlokomela kgatelelo ya ditaere nako le nako.
Dikotsi tše šoro tše ntši di hlolega ka lebaka la kgopolo ya mootledi ya gore go ka šomega ntle le nate ya lebilo yeo le sego gona.
O se leke go otlela ka nate yeo e sa tiago goba yeo e sego gona.
Naa hlokomelo ye ya ditaere e ka se nyake tšhelete ye ntši?
O ka tsenya ditaere tša theko ya fase mme wa se a hlokomele - fela seo se ka tšea bophelo bja gago.
Seo ke theko ye kgolo go feta ditaere tša boleng bja godimo ao a hlokometšwego ka tshwanelo.
O se nagane gore ditaere tša boleng bja tlase di kaone! Ditaere tša boleng bja tlase, - bjalo ka tšeo di šomilego, tšeo di lokišitšwego goba di tsentšwego digaswa - di ka tšea bophelo bja gago le banamedi. O se leke wa tsenya ditaere tšeo di epegilego goba tšeo di tsentšwego digaswa.
Ditaere tša boleng bja tlase di go jela tšhelete mafelelong - di nyaka hlokomelo ye ntši mme ga di swarelele go swana le tše mpsha. Ditaere tša boleng bja godimo di ka bitša tšhelete ya godingwana, fela mafelelong di ka se bitše tšhelete ye ntši ka gobane di hlokomelega bobebe mme di a swarelela.
O se tlatše senamelwa go fetelela!
Go tlatša senamelwa go fetelela go hlola tshenyego go ditaere tša gago mme di ka phatloga, tša hlola kotsi le lehu.
O se nagane boleng bja tlase bja ditaere.
Go kgahlanong le molao go otlela ka ditaere tša go thadilwego meedi leswa goba tšeo di lego boleta. Meedi mo ditaereng tša gago e swanetše go ba dimilimitara tše 1.6 bogodimo bja taere ka moka. Dimilimitara tše 1.6 ke bokoto bja lehlokwana la mollo.
Ge ditaere tša gago go gongwe ga tšona di na le meedi ya ka tlase ga Dimilimitara tše 1.
Go tlatša senamelwa go feta tekanyo go kotsi!
Thekisi ye nngwe le ye nngwe e dumeletšwe go rwala fela palo yeo e itšeng ya banamedi. Ge o fetiša palo, o senya ditsela le senamelwa. O tshela molao mme o bea maphelo kotsing! O tla lefišwa.
Ke go lefiša gore o tladitše senamelwa go feta tekanyo!
Nka bona laesense ya gago?
O be o enwa?
O ka tšwa ka gare ga sefatanaga sa gago gore ke kgone go bona gore se swanetše tsela.
Seolo se sengwe le se sengwe se nyaka tlhokomelo ge o nyaka gore se swarelele.
Ga go hole selo go ba le senamelwa se se kaone le ditaere tše kaone ge o sa di hlokomele. Gape o rata gore o sepetše banamedi ba gago ba bolokegile.
Tlhokomelo e seketša tšhelete. Go se hlokomele ke se sengwe se segolo sa tšeo di hlolago dikotsi mo ditseleng. O se dumelele gore kotsi yeo e latelago e be ya gago!
Tlhokomelo e ra go nyaka le go lokiša diphošo nako le nako.
Naa wena goba baotledi ba gago le ipha nako go dira dilo tšeo?
Tekatekanyo ye mpe e gogela thekisi lehlakoreng le tee.
Naa o kile wa bona thekisi yeo e sepelago ka lehlakore bjalo ka kankarapa Seo ke tekatekanyo ye mpe ya mabilo. O ka se kgone go laola senamelwa sa gago ka tshwanelo. Seo se ka hlola dikotsi?
Seo se go jela tšhelete gape ka gobane tekatekanyo ye mpe ya mabilo e fetša rabara ya ditaere tša gago.
Tekatekanyo ye mpe ya mabilo e fetša ditaere ka go se lekane mme e senya dipering. Go ntšha thekisi ya gago mo tseleng go yo lokiša dipering go bitša tšhelete ye ntši.
Lekalekanya mabilo a gago ge go nyakega bjalo!
Iša ditaere tša pele morago mme tša morago o di iše pele ge o fetša dikilomitara tše 10 000. Tše di dira gore ditaere tša gago di swarelele.
Diswaraletšhogo di hlola gore ditaere di fele ka pele ka dipatsopatso. Mafelelong seo se go jela tšhelete.
Diswaraletšhogo tšeo di fedilego di šitiša lebilo la go otlela mme mootledi o hloka taolo ye botse ya thekisi - mme a hlola dikotsi.
Go tlatša moya go feta tekanyo go fetša meedi ya taere mo gare. Bjalo ka paluni, taere ya gago e tla phatloga.
Moya wo mo nyenyane o dira letaere gore le fiše. Taere yeo e fišago e phatloga bonolo.
Bobedi bja tšona go tlatša moya go feta tekanyo le moya wo mo nyenyane di hlola go phatloga ga ditaere. Hlokomela kgatelelo nako le nako - letšatši ka letšatši ge o sepela maeto a matelele.
Hlokomela kudu kgatelelo yeo e swanetšego go taere ye nngwe le ye nngwe!
Go bonagala e ka re mogwera wa rena o na le bothata bja taere!
Nkabe a ile a re theeletša!
Banamedi ba ka še bale ba a sepela!
Ke ka lebaka la eng ke sa tsenya taere ye pele ga se?
Hlokomela ditaere tša gago . Dira seo nako le nako!
Hlokomelo ye botse ya ditaere e seketša tšhelete mafelelong.
Ke bile lešilo go se šetše ditaere tša ka!
Ge nkabe ke ile ka di hlokomela nako le nako nkabe ke ile ka efoga se - nkabe ke sa lahlegelwa ke banamedi!
Lokiša mathata pele a senya nako, tšhelete ya gago le maphelo!
Ge taere ya gago e phatloga, o se gate mariki ka pela. Fikotša lebelo ga nnyane ga nnyane, o šomiša dikere. Ema lefelong leo le bolokegilego ntle ga tsela, go tsenya lebilo. Swara ka mehla lebilo leo le nago le moya wo o lekanego leo e lego madula-a-bapile.
Kgona go itaola ka bowena le senamelwa sa gago ka dinako tšohle.
Pele o tloša senamelwa, eya go letlakala leo le latelago la dintlha ka ga senamelwa!
Naa ditšhupetšo (indicators)tša gago di a šoma?
Naa mariki a gago le a seatla a a šoma?
Naa lebilo la go otlela le šoma gabotse?
Naa go na le oli goba meetse ao a dutlago?
Baotledi le beng ba dithekisi! Šomišang letlakala le la tlhokomelo go netefatša gore ditaere tša gago ke seo di swanetšego go ba sona.
Naa ditaere tša gago ke tša kgwebo?
Naa rimi ga ya senyega?
Naa go na le ditšhupo tša go tsofala, bjalo ka manga le go epega?
Naa taere ye nngwe le ye nngwe e tladitšwe moya wa kgatelelo yeo e lekanego?
Naa dinate tša mabilo di madulong e bile di bofilwe go tiišwa?
Naa o šeditše tekatekano le palanse ya mabilo?
Na diswaraletšhogo di sa šoma gabotse?
Naa o nyaka go netefatša gore wena le banamedi ba gago le bolokegile, kgwebo ya gago e a tšwelela mme ga o tshele molao Gona, hlokomela ditaere tša gago! Hlokomelo ya ditaere = tsheketšo ya tšhelete le thibelo ya dikotsi?
Dikotsi tše ntši le mahu mo ditseleng - mme di ka be di thibetšwe!
Ka go šetša le go hlokomela seemo sa ditaere tša gago.
Baotledi le beng ba dithekisi bao ba hlokomelago ditaere tša bona ba ka thibela dikotsi le mahu. Beng dithekisi bao ba kgothaletšago baotledi ba bona go hlokomela ditaere tša bona ba ka thibela mahu, ba seketša tšhelete mme ba fetola sefahlego sa kgwebo ya dithekisi.
A re fedišeng mahu mo ditseleng tša rena gona bjale!
Ka mo pukung ye, o ka bala ka ga mokgwa wa go tsenya taere yeo e swanetšego, kgatelelo yeo e swanetšego ya moya wa taere, efoga diphošo tše nnyane mme o godiše maemo a tlhokomelo ya dithekisi.
<fn>nso_Article_National Language Services_KA MOO O KA THIBELAGO.txt</fn>
Ayotine ke minerale woo o nyakwago ke mmele wa motho gore o hlabollwe bjoko, bophelo le kgolo ya bana. Ge motho a sa hwetše ayotine ye e lekanego, motho yoo a ka hlagelwa ke diemo tše di fapanego tša tlhaologanyo le sebopego tšeo di bitšwago malwetši a tlhaelelo ya ayotine (IDD).
Bana ga ba gole ka tshwanelo. Gantši ke ba bakopana go feta bana ba go lekana le bona ka bogolo eupša ba hwetšago ayotine ye e lekanego.
Bana ba na le mathata a go ithuta gomme ga ba šome gabotse sekolong.
Batho ba lapa ka pela.
Go boa tseleng ka tlhago, bjalo ka pelego ya bana ba hwile, goba go goma tseleng o le mmeleng.
Batho ba ka swarwa ke sekgokgokgo. Sekgokgokgo ke go roroga mo molaleng. Sekhwi se laetša gore mmele o na le tlhaelelo ye šoro ya ayotine.
Motho yo mongwe le yo mongwe yoo a sa jego ayotine ye e lekanego a ka swarwa ke IDD.
A eja dijo tše di se nago le ayotine ye e lekanego.
Dijo tše di metšego mobung le/goba meetseng a a nago le ayotine ye nnyane, gantši a na le ayotine ya fase kudu.
Šomiša letswai le le ayotinefaditšwego. Lona le hwetšagala ka go mabenkele a mantši a a rekišago krosari. Mantšu akhwi " iodated salt" a swanetše go ba godimo ga lepakana.
Eja dijo tša lewatle go swana le dihlapi tša meetse a letswai, ge go kgonega.
Go na le molao ka Afrika-Borwa wo o rego matswai ka moka a a rekišetšwago batho a swanetše go ayotinefatšwa.
Tshobo ye nnyane fela ya letswai le le nago le ayotine tšatši ka tšatši e lekane go thibela IDD.
Ga go nyakege gore motho a je letswai le lentši la ayotine. Go tšhela letswai le lentši la ayotine go ka se hlalefiše goba gwa dira gore motho e be ye moteletšana. Nnete ke gore, letswai le lentši kudu le ka oketša kgatelelo ya madi, yeo e lego kotsi kud kudu.
Letswai le nago le ayotine le swana le go latswega bjalo ka leo le se nago le ayotine.
Ee, letswai le ayotinefaditšwego le bolokegile. Motšweletši wa letswai o tšhela ayotine ye nnyane ka letswaing e lego le le lekanego dinyakwa tša mmele. Go feta moo letswai leo le nago le ayotine ga le na le kotsi bathong bao ba šetšego ba hwetša ayotine ye e lekanego go tšwa go methopo ya dijo tša tlhago.
Boloka letswai la gago le nago le ayotine ka gare ga setšhedi se omilego sa sekhurumelo se se tswalelago tidi goba ka gare ga mokotlana wa plastiki wo o bitietšwego, ka ge ayotine e moyafala gabonolo.
Tšhela mosobana wo monnyane fela wa letswai la ayotine dijong ge dijo di le kgauswi le go butšwa, ka gobane karolo ya ayotine e senywa ke phišo nakong ya go apea.
Ke batho ba mmalwa fela bao ba nago le kganano le/goba tširogo go ayotine. Le ge go le bjalo, ba ka botšiša rakhemise wa tikologo gore a ba otarele letswai leo le se nago ayotine.
Go bohlopkwa go thibela IDD ka lebaka la malwetši a mašoro a monagano le diphetho tše šoro mmeleng.
Motho mang le mang o nyaka dijo tše di fapanego le mosobana wo monnyane wa letswai le nago le ayotine gore a phele gabotse ka mehla le kgolo ye kaone ya monagano le mmele.
<fn>nso_Article_National Language Services_KAKARETSO YA DITSHISI.txt</fn>
Melawana ya tatelano e diretšwe go rarolla bothata bja go bakwa ke lehu ka malapeng. Ka moo molao o nyaka go boloka ditlhoko tša materiale tša meloko ya kgauswi ya yoo a hlokagetšego. Ka baka la diphetogo tšeo re ikgogomošago ka tšona tšeo di diregilego ka go setšhaba le ikonomi ya Afrika Bowa, pelaelo ye kgolo ya Lephephe le la Poledišano ke go fetola molao wa setlwaedi wa tatelano gore o kgone go direla gabotse malapa a sebjalebjale.
Ge Molaotheo o nyaka hlompho ya bohwa bja semolao bja Afrika, o bolela gape tokelo ya setšo, gomme molao wa setlwaedi, o tla ka fase ga tokelo ya tshwaro yeo e lekalekanago. Kudu ka baka la gore tokelo ya tshwaro ya go lekalekana e šoma go dikamano tša praebete tša batho, melawana efe goba efe ya melao ya tatelano yeo e kgethollago ka moo go sa tokafalago ka baka la tša thobalano, bong, bogolo goba pelego o swanetše go fetolwa.
Ga bjale Afrika Borwa e lemoga bonyane ditshepetšo tše pedi tša tatelano: molao wa setlwaedi (mmogo le melao yeo e o fetolago) le melao ya go fapana ya go ba le kamano ya kgauswi. Ye mentši ya melawana ya setšo yeo e šomišwago ga bjale ke dikgotla ga e kgakgane fela le motheo wa tshwaro yeo e lekalekanago gape ga e sepelenane le ditiro tša kagišano. Go ena le gore o leke go fetola molao wa setšo, molao wa setlwaedi o ka no tlošwa gomme gwa tsenywa wo mongwe legatong la wona. Le ge e le gore tharollo ye e ba le mohola wa go fa molao wo tee wa tatelano go naga kamoka, o seke wa amogelwa ntle go fiwa šedi, ka baka la gore dihlopha tša setšo tša go fapana di ka no ba di se di ikemišetše go neela bohwa bja tšona bja semolao. Go swarelela molaotshepetšo wa go ba gabedi go amogela nnete ya phapano ya Afrika Borwa ya semolao le ya setšo, nnete yeo Molaotheo o nyakago gore re e hlomphe.
Ge fela e le gore melao ya tatelano ya go fapana e sa swerwe, melao e tla nyakega gore e bolele gabotsebotse gore molao wa setšo goba molao wa setlwaedi o tla šomišwa neng go dinnete tša dikgetse tšeo di itšego. Ka go protšeke ya yona ya Teefatšo ya Molao wa Setlwaedi (Harmonisation of Common Law) le Molao wa Tlhago (Indigenous Law): Dikgakgano tša Molao (Conflicts of Law) , Khomišene ya Molao e dirile ditšhišinyo tša go fetola kgetho ya ga bjale ya melawana ya molao. Khomišene e be e bona okare e kopakopane e le gore ga go hlokege gore e be bjalo gomme e theilwe go dilekanyo tšeo di se sa lego maswanedi. Ye nngwe ya dilekanyo tše - mohuta wa lenyalo la mohu - e ka no bolokwa bjalo ka tšhupatselakakanywa go molao woo o šomišwago, ka baka la gore o bonolo go šomišega, empa mohuta wa lenyalo ga se tšhupo ya go tshepega go felelela ya dikganyogo tša motho, gape, ga o šome moo e lego gore motho o be a se a nyale, ka moo thepeselo e a hlokega go netefatša gore molao ofe goba ofe woo o šomišwago o tla bontšha dikganyogo tša setšo sa mohu.
Kgetho ya molao ka fase ga KwaZulu le Dikhoutu tša Natala di itshepile mohuta wa lenyalo goba nnete ya gore mohu ga se a šie mojalefa wa monna. Melao ye le yona e swanetše go fetolwa.
Molao wa setšo wa tatelano, ka go sengwalwa sa wona sa semmušo, o kgetholla kgahlanong le basadi le baswa ba banna. Go amogelwa gore mojalefa o na le maikarabelo a go hlokomela bafepšwa ke mohu bao ba sa tsenywago ka gare ga wili, gomme, ka maatla a maikarabelo a, go tshepšwa gore molao wa setšo o latelela semmušo Molaokakanywa wa Ditokelo. Le ge go le bjalo, molao o ka se sa šoma go fetola maikemišetšo a wona a magolo a leago, ao e lego go fa motheo wa materiale wa thekgo ya molekane wa mohu yoo a phelago le bana ba gagwe. Ka moo nako e tlile ya go fetola melao ya setšo yeo e kgethollago ka bala la bong, bogolo goba pelego gomme ba lapa la mohu thwii ba fiwe ditokelo tša go bolokega kudu.
Maikemišetšo a a ka fihlelelwa ka go šomiša Molao wa Tatelano ge go se na Wili (81 wa 1997) go dithoto kamoka, le ge e le gore mohu e be e le wa molao wa setšo. Ge e e gore s1 (b) ya Molao e a ganwa, dikarolo tšeo di latelago di tla šoma go phetha mohuta wa tatelano moo e lego gore wili ga e go ka bokamoka goba karolwana: s1 , yeo e bolokago bohwa bja balekane le bana bao ba šetšego, gomme ge go se gabotse, batswadi, barwarre le maloko a kgole; s1 , yeo e kgonagatšago gore go se be semmušo ga go ame kgonego ya leloko le lengwe la madi go humana bohwa bja leloko le lengwe la madi; le s 1 (e)(i), yeo e kgonagatšago gore ngwana yoo a amogetšwego a tšewe bjalo ka wa madi wa batswadi bao ba mo godišago.
Ka fase ga Molao wa setšo dikantoro tša baetapele ba setšo di a abelwa go ya ka melawana ya primogeniture ka lehlakoreng la banna. Melao ye e tlhaselwa gantši ka baka la gore e kgakgana le motheo wa temokrasi ya molaotheo, woo o nyakago gore maemo a mmušo a bulelwe bohle ka baka la kgetho yeo e lokologilego, go sa kgethollwe ka baka la bong. Ka moo, ga se nnete go sekaseka taba ye ka go melaotlhakwa yeo e ikemišeditšego go lokiša maemo a ikonomi a bahlologadi le bana. Ka moo, ge e le gore tshomišo ya Molao wa Tatelano ge go se na WILI e yo katološwa, ka moo go swanetše go dirwa kgonegišo yeo e kgethegilego go tlogela tatelano ya dikantoro ya boetapele bja setšo go dikwano tša Molao.
Ge Molao wa Tatelano ge go se na Wili o šomišwa ka kakaretšo, maikarabelo a mojalefa wa setšo go tšwela pele go hlokomela bafepšwa ke mohu a tla tlošwa. Dikgonegišo tša go fapana tša Natala le Dikhoutu tša KwaZulu di swanetše go fetolwa le tšona go netefatša gore Molao o šomišwa ka go swana ka go Afrika Borwa kamoka.
Ka fase ga molao wa setšo, bajalefa ba rwala maikarabelo a dikoloto kamoka tša mohu, le ge e le gore dithoto tša bohwa di fetwa ke dikoloto. Ge ditlhoko tša materiale tša ba lapa la mohu bao ba phelago di bolokilwe ke tokelo ya go humana bohwa, gona tekatekano e tla šišinya maikarabelo a mojalefa a molao wa setšo, kudukudu dikoloto tša mohu, di fedišwe. Ka baka la gore tšhomišo ya kakaretšo ya Molao wa Tatelano ge go se na Wili o ka se šome, go swanetše go dirwa kgonagatšo ya gore bajalefa ka fase ga Molao ga ba tswele pele ka dikoloto tša mohu tša molao wa setšo.
Ka baka la gore, go ya ka setšo e be e se gantši gore basadi ba be maemong a taolo, tatelano go basadi ka go molao wa setšo e be e se bohlokwa kudu. Ka baka leo, melawana yeo e laolago go abiwa ga dithoto tša basadi e be e fapana le ya melawana yeo e bego e šoma go dithoto tša banna. Ge Molao wa Tatelano go sena Wili o dirilwe gore o šome ka kakaretšo, melao efe goba efe yeo e diretšwego gabotsebotse ditaba tša bong ya molao wa setšo, e tla tlošwa, ka baka la gore Molao o šoma ntle le šupetša go bong bja mohu.
Ka moo Molao wa Tatelano ge go se na Wili o šomago ka gona, balekane bao ba phelago ba ka no humana bohwa ge fela e le gore ba ka fa bonnete bja gore ba be ba nyetšwe ka nnete. Tšhomišo ya nepego ya senyakwa se e ka no baka go tlogelwa ga ba bantši bao e ka no bago baholwa, kudukudu bao ba nyetšwego ka fase ga molao wa setšo, woo o nago le go tlogela maemo a lenyalo a sa kwešišego botse, Temogo ya Molao wa Manyalo a Setšo (120 wa 1998) e tla fa thušo go balekane bao ba nago le bothata bja go hlatsela manyalo a bona, karolwa ka baka la gore o tšea manyalo ao a sego a ngwadišwe gore ke a nnete le ka lehlakoreng le lengwe ka baka la gore o lemoga ka botlalo manyalo kamoka ao a lego gona. Le ge go le bjalo, go na le kgonego ye maatla kudu ya gore balekane bao ba lokelwago go humana bohwa ba seke ba tšewa gore ke "bagatša". Mogopolo wa molekane woo a phelago ka moo o swanetše go hlalošwa gore o tsenye balekane bao e sego ba semmušo. Mošomo wo mongwe ka taba ye o sa nyaka go dirwa mo, empa, ka ge e le gore Khomišene ya Molao e šetše e ena le Protšeke ya Bolekane bja ka Gae (Domestic Partnerships) yeo e nyakago go hlaloša dikamano tšeo e sego tša semmušo le dithulano tša tšona tša semolao.
Ka baka la gore Temogo ya Molao wa Manyalo a Setšo gabotsebotse e lemoga manyalo a go ba le balekane ba bantši, ka gare ga Molao wa Tatelano go se na Wili go swanetše go dirwa kgonagatšo ya bojalefa ke basadi ba ba bedi goba go feta ba mohu. Mosadi yo mongwe le yo mongwe o swanetše go dumelelwa go arolelana bohwa bja go lekalekana.
Go se na taba le bohwa bofe goba bofe ka fase ga Molao wa Tatelano ge go se na Wili, molekane yoo a phelago o swanetše go fiwa tumelelo ya lapa la lenyalo le dikagare tša lona. Go na le mabaka a mabedi go tšhišinyo ye. Sa pele, Molao o tlile ka baka la manyalo a go arolelana dithoto, moo e lego gore molekane yoo a phelago o tla no tšea seripa sa bohwa bja lenyalo. Lebakeng la manyalo a setšo, banna ba na le go ba bang ba dithoto kamoka, gomme seo se baka gore basadi ba lahlegelwa ke dithoto dife goba dife tšeo ba bego ba ena le tšona. (Manyalo a setšo e tla ba a karolelano fela ge e le gore Temogo ya Molao wa Manyalo a Setšo e thoma go šoma.) Sa bobedi, Molao wa Tatelano go se na Wili o ka no nyaka karolo ya bohwa ka dikarolwana, mokgwa wa phatlalatšo woo o šomago go bohwa bjo bo golwane le tekanyo ya go ikgona. Bohwa bjo bo nyenyane bo tlhokwa go bolokwa bo le bjalo go netefatšatša phetetšo ya mahumo ya go se be le mathata. Taba ye ga bjale e fihlelelwa ka Molaong ke molawana wa gore balekane ba netefaletšwa bokaalo bja fasefase bja R125 000. Go molekane yoo a phelago, dilo tše bohlokwa kudu ka go bohwa ke ntlo ya lenyalo le dikagare tša yona. Go phefa go arola dithoto tše, molekane o swanetše go ba le tokelo yeo e netefaditšwego ya go humana ntlo le dikagare tsa yona le ge e le gore dilo tše di feta R125,00 ka mohola.
Ge e le gore bajalefa ke ba ba nyenyane kudu gore ba ka rwala maikarabelo ao a sepelelanago le maemo a bona, mosepediši o swanetše go bewa gore a bonane le bohwa, ka go molao wa setšo. Tshepetšo ya bohwa mmogo le hlokomelo ya mojalefa di be di beilwe diatleng tša wa leloko yo mogolo wa monna. Le ge e le gore dikgotla ka kakaretšo di netefaditše melawana ya setlwaedi, di ile tša tsena gare go laola thako ya bahlokomedi go dumelela diphekolo tša tšhomišo ya maatla ka bohlaswa, goba go se šomiše maatla ka tshwanelo le go hlaloša gabotse batho bao ba ka kgonago go tliša ditiro tše. Bjale go nyakega melao ya go tloša kgethollo ya bong ge go bewa bahlokomedi le go kgonagatša melao ya go nepega gabotsebotse ka mediro ya moholokomedi. Merero ye e ka ahlaahlwa gabotse ka gare ga Protšeke ya Khomišene ya Molao ya Tshepetšo ya Bohwa bja Mohu, (Administration of Decaesed Estates).
Ge malapa a beakanya dikopano tša levirate goba sororate, go dula go ena le kgonego ya gore mosadi yoo a amegago o tla gapeletšega go amogela peakanyo a sa rate. Le ge e le gore Molao wa Temogo ya Manyalo a Setšo e bolela gore tumelo ya balekane bjalo ka senyakwa segolo sa manyalo kamoka a setšo, dikopano tša levirate le sororate di ka no wela ka ntle ga Molao, ka baka la gore e se manyalo a maswa. Melaotlhakwa yeo e kgethegilego go šireletša balekane ba dikopano tše bjalo ga e hlokege, empa, mohlala wa molao o šetše o diragetše wa gore ga go kopano yeo e gapeletšwago yeo e tla lemogwago.
Ka fase ga molao wa setlwaedi, ka tlwaelo batho bao ba tlangwago ke molao wa setšo ka moo ba humana mokgwa wa go fediša dikgahlego tša bajalefa ba bona ge go se na wili. Le ge maemo a ka no bonala a sa lekalekane, maatla a go dira diwili ka mehla a dutše a le gona ka Afrika Borwa gomme go a tloša gona bjale go batho ka baka la molao wa setšo go tla bonala go kgetholla.
Ka fase ga molao wa setlwaedi, beng ba diwili ga se ba swanele go lokolla mahumo a bona go maikarabelo a go hlokomela bagatša le bana bao ba ba fepago. Bana ba na le tokelo ya molao wa setlwaedi go hlokomelwa gomme balekane bao ba phelago ba na le tokelo yeo gape ka fase ga Molao wa Hlokomelo ya Balekane bao ba Phelago (27 wa 1990). Molao wo o tla šoma go balekane ba manyalo a setšo ge Temogo ya Molao wa Manyalo a Setšo e thoma go šoma. Potšišo ke gore, a na tšhireletšo ya semolao ya mogatša wa mohu le bana e swanetše go katološwa go tsenya bafepšwa ba bangwe, go swana le batswadi le barware, bao ba ka no lebelelago hlokomelo ka fase ga molao wa setlwaedi.
Dikakarolo 23 le tša Molao wa Tshepetšo ya Babaso (38 wa 1927) di ganela Maafrika go fa dithoto tša ka ntlong tša go šutha goba naga go ya ka wili tšeo di swerwego ka fase ga tshwaro ya khwetrente. Legoro leo le fetilego le swanetše go lokollwa go ya ka molao wa setšo wa tatelano ya ge go se na wili gomme wa mafelelo o swanetše go lokollwa go ya ka melao (yeo e dirilwego go ya ka molao wa setlwaedi). Dikakarolo tše di swanetše go tlošwa ka mabaka a go fapana, kudukudu ka baka la gore ga di fihlelele maikemišetšo magolo a go kgaoletša tokologo ya diwili: go šireletša bagatša bao ba phelago le bana.
Le ge e le gore, go ya ka molao wa setšo, le motho yo tee yoo a nago le ditokelo tša botlalo ga a go go dithoto tša ba lapa le naga, s23 ya Molao wa Tshepetšo ya Babaso e dumelela gabotse diwili tša go lahla dikaroganyo tša tše pedi tše tša dithoto. Karolo ye e hlola mathata a mantši a semolao ao a sa ikemišetšwago gomme ka moo e swanetše go tlošwa. Ka baka la kgonego ka go molao wa setlwaedi ya go šia bohwa bja dithoto tša yo mongwe, teko efe goba efe ya go laola kabo ya dithoto tša lapa ka wili e bonala e sa hlokege. Go ka no šišinywa gore, ge beng ba diwili ba šia bohwa bjo bjalo, ba nyaka go fa fela dikgahlego tša bona. Naga yeo e swerwego ka fase ga molao wa setšo ke taba ye nngwe, empa, ka ge tshwaro ya molao e fa malapa, balaodi ba setšo le setšhaba ka bophara dikgahlego go naga. Ka mabakeng a, beng ba diwili ka molao, ba seke ba lokologa go lahla ditokelo tša bona.
Go ya ka pono ya molao wa setšo, ge mma goba papa a šuthišeditše bohlokomedi bja ngwana yo mo nyenyane ka wili, lefokwana le ka se sa šoma, ka baka la gore, mong wa wili ga a na tokelo ya go šuthišetša. Melao ga e tlhokege go rarolla bothata bjo, empa, ka baka la gore Molao wa Bohlokomedi (192 wa 1993) o kgonagatša gore balekane ka bobedi ba be le ditokelo tša go lekana le maatla godimo ga bana ba ba nyenyane, gomme pelaelo efe goba efe ka tokelo ya mma ya bohlokomedi e arabjwa ka kganetšo ya kgethollo ya bong ka go s 9 ya Molaotheo.
Ka kgahlego ya go maatlafatša go ya pele Molaokakanywa woo o šišintšwego Khomišene e mema diswayaswayo ka dipotšišo tšeo di latelago, tšeo bontši bja tšona di hlagilego ka baka la ditherišano le Dintlo tša Baetapele ba Setšo ka mokgwa wa dikarabo go Pampiri ya Merero ya pele le ka ditheeletšo tša Palamente.
Ka fase ga molao wa setlwaedi, beng ba diwili ga se ba swanele go lokolla dithoto tša bona go maikarabelo a go hlokomela balekane le bana bao ba fepšwago. Bana ba na le tokelo ya molao wa setlwaedi go hlokomelwa gomme le balekane bao ba phelago ba na le tokelo yeo gape ka fase ga Molao wa Hlokomelo ya Balekane (27 wa 1990). Molao wo o šoma go balekane ba manyalo a setšo ge Molao wa Temogo ya Manyalo a Setšo o thoma go šoma. Potšišo ke gore, a na tšhireletšo ya semolao ya molekane le bana ba mohu e katološetšwe go tsenya baholwa ba bangwe, bjalo ka bana le barware, bao ba ka no lebelelago thekgo ka fase ga molao wa setšo.
Hlogo ya lapa ka dinako tše dingwe, ge a sa bolela, e bolela dikholofelo tša yona mabapi le go lokollwa ga dintlha tše itšego tša dithoto morago ga lehu la gagwe. Tshepetšo ya go 'beela' e lemogwa ka go ditshepetšo tše dintši tša molao wa setšo. Go šišintšwe gore, ka mabaka a go ba le bonnete, dikholofelo tše bjalo tša molomo di ngwalwe le go saenwa le gore bolaodi bja setšo bo bolokele ba lapa rekhoto le dikhopi. Na molawana wo bjalo o swanetše go tsenywa ka gare ga melao?
Molao wa setlwaedi o be o se na tshepetšo ya tatelano yeo e ngwadilwego fase, empa e be e dumelela bajalefa go tšeelwa bohwa gomme dithoto di fiwe maloko a itsego a lapa. Lekgotla la lapa le be le swanetše go dumelela dikholofelo tše tša moloko, tšeo ka tlwaelo di bego di thoma go šoma ka lehu la hlogo ya lapa. Ka tiragatšo, diwili di gona fela go bao ba kgonago go lefa ditirelo tša moprofešenale wa semolao, ge e le gore ditshepetšo tša setšo tše bonolo di direla ditlhoko tša batho kamoka. A na ditshepetšo tše, tšeo di tshwanago le diwili tšeo di bego di le gona go molao wa Roman-Dutch, di ka tsenywa ka go Molao wa Diwili (7 wa 1953) Goba, a na ditshepetšo tša setšo di laolwe, mohlala, ka go dumelela bajalefa bao ba tšeetšwego bohwa tokelo ya go theeletšwa pele ga ge ba lekgotla la lapa le/goba le tshekoleswa ka baka la sephetho sa lekgotla?
Mmogo molao wa setšo le wa setlwaedi e dumelela mojalefa go phetha mokgwa le lefelo tša poloko ya mohu. Go šupa mojalefa, go swanetše gore, ka molao, go nyake sephetho sa gore a na go šomišitšwe molao wa setšo goba wa setlwaedi go mohu, nyakišišo yeo e tla nyakago tšhupetšo go setšo sa gagwe. Dikgotla di phefile taba ye ka go lebelela mohuta wa lenyalo la mohu: ge a nyetše Sekriste, mohlologadi o na le tokelo ya go phetha ka poloko, gomme, ge a nyetšwe ka molao wa setšo, ngwana yo mogolo wa mohu. Ngangišano ye nngwe ke ya gore ge fela go ntšhitšwe bogadi, sephetho se dirwa ke mojalefa goba leloko la lapa le le golo go se na taba le mohuta wa lenyalo. Le ge molao o ka no se tlhokege, diswayaswayo tša kakaretšo ka taba ye di tla lebogwa.
Ke taolelo efe yeo dikgotla tša setšo di swanetšego go ba le yona go merero ya tatelano yeo e laolwago ke molao wa setšo, gomme ke kamano efe yeo dikgotla tše di swanetšego go ba le yona le kantoro ya Mong(Master)?
Na go na le metheo ye mengwe ye bohlokwa ya molao wa setšo yeo e swanetšego go tsenywa ka melaong?
<fn>nso_Article_National Language Services_KANEGO YA DITSHELETE.txt</fn>
Dkanego tša ditšhelete tše di tšweleditšwego go letlakala la 2 go ya go la 7 di amogetšwe ke boto mme tša saenwa legatong la yona ke mohlankedi wa sešupatlotlo.
Mohlankedi wa sešupatlotlo o rwele boikarabelo bja go lota direkoto tše di nepagetšego tša ditaba tša ditšhelete tša ngwaga wo mongwe le wo mongwe go ya ka ditirišo tše di amogetšwego ka kakaretšo tša sešupatlotlo gomme o swanetše go kgonthiša gore sehlongwa sa semolaotheo se na le, le gona se lota peakanyo ye e kgontšhago, ya bokgoni le ponagatšo ya taolo ya ditšhelete le ditekamahlatse(risiki) gammogo le taolo ya ka gare.
Kheše ye e tswetšwego ke ditiro tša tshepedišo 5.
Kheše le ditekano tša kheše mathomong a ngwaga 5.
Kheše le ditekano tša kheše...
mafelelong a ngwaga 5.
Dikanego tša tšhelete di lokišwa motheong wa histori wa ditšhenyegelo. Tše di latelago ke merero ye megolo ya sešupatlotlo ye e dirišwago ke Pan South African Language Board yeo e sepelelanago le ya ngwaga wo o fetilego.
Dikanego tšekhwi di kwana le ditirišo tše di amogetšwego ka kakaretšo tša sešupatlotlo.
Dithušo tša mmušo le ditseno tše dingwe di amogelwa bjalo ka ditseno motheong wa ditshenyegelo le ditseno.
Konalo e balelwa godimo ga tefišo ya ditseno ye e bolelwago motheong wa mothaladi wa go otlologa gore go tle go phumolwe tshenyegelo ya matlotlo godimo ga maphelo a mohola wa ona a a letetšwego.
Ditlabelo tša ka ofising 20,.
Matlotlo ao a bitšago R1000 goba ka fase a a phumolwa ngwageng wa khwetšo. Matlotlo a a šutišetšwago go tšwa go mmušo a laetšwa kelong ya lefeela (nil value).
2 Kheše le ditekano tša kheše di bopša ke kheše ye e lego seatleng le mašaledi ka pankeng.
<fn>nso_Article_National Language Services_KANKERE YA LESETE.txt</fn>
Ke kankere ya moswananoši mo banneng, E hlolega bogolong bofe le bofe eupša e atile mo go banna ba bafsa ba nywaga ye 20 go ya go ye 40. Gantši ke lešete le tee leo le amegago. Sehlodi sa kankere ya lešete ga se tsebje. E swara banna mola ba le nakong ye ba tshwenyegago ka go šoma ga ditho tša bonna mme ba thoma go aga lapa.
Kankere ya lešete e hlola 0.75% go fihla go 1.46% ya dikankere ka moka banneng tše di begilwego ka go Bongwadišetšo bja Kankere gareng ga 1996 le 1997.
Banna bao ba nago le histori ya mašete ao a sego a fologela ka go sekuka (lokišitšwe goba a sa lokišwa). Kotsi e oketšega go fihla go makga a 11. Bana ka moka ba bašemane ba swanetše go hlahlobja ge ba se no belegwa mabapi le mašete ao a sego a fologa.
Banna ka moka bao ba nago le bothata bja go longwa ke mmutla.
Ke mong ka noši yo a lemogago go se itekanele ga lešete. Tsela ye kaone ya go hwetša ditlhokatekano ke ka go hlahloba lešete ka noši.
TSE e phethagatšwa gabotse morago ga go hlapa ka meetse a borutho, pate ye borutho goba šawara. Phišo e hlephiša sephuthašete/sekuka, gomme ya dira gore go be bonolo go lemoga magole.
Hlahloba lešete ka le tee ka le tee ka diatla. Bea monwana wa tšhupabaloi le wa gare ka fase ga lešete mola mogogorupo o le ka godimo ga lona. Kgokološa lešete gabosele gare ga mogogorupo le menwana. O se ke wa makala ge lešete le lengwe le bonala nke ke le legolwane go feta le lengwe. Se se lokile. Dikunkana tša kankere gantši di hwetšwa ka mahlakoreng a lešete, fela di ka no hwetšwa le bogareng goba ka pele ga lešete.
Hwetša sebopego se o ka rego tšhupu ka morago ga mašete. Sekhwi se bitšwa epididymus, yeo e kgoboketšago le go rwala matšhedi/peu. Itlwaetše sebopego sekhwi. O se ke wa se tšea gore ke nkunka ka phošo.
Nkunkana ye nnyane (bogolo bja erekisi) ye e sego bohloko ka go lešete.
Maikutlo a boima ka lešeteng goba lengamu.
Ge o na le bohloko bjo bošoro lešeteng - gona hwetša thušo ya tšhoganetšo.
Ge go na le kokomogo ya matswele le ditlhoko le/goba phopholego ya pudula ka go sephuthašete - bonana le ngaka.
Ge go se na le magole a a hwetšwago - tšwela pele ka TSE go fihla bogolong bja nywaga ye 40/45.
Go tloša lešete le tee ga go ame bonna goba mohola wa thobalano gampe.
<fn>nso_Article_National Language Services_KASETE YA POROFENSE Y.txt</fn>
Go hlakantšha melao yeo e lego mabapi le ditsela le mehuta ye mengwe ya ditlabelotirišwa tša dinamelwa mo Gauteng; le go kgontšha peakanyo, tšweletšo, kago, tefelo, taolotshepetšo, taolo, tlhokomelo, tšhireletšo le tokišo ya ditsela tša porofense, diporo tša ditimela le ditlabelotirišwa tše dingwe tša dinamelwa mo Gauteng; le go kgontšha merero yeo e lego mabapi le seo.
xli "senamelwa" goba "mmotoro" e ra mmotoro bjalo ka ge go hlalošitšwe ka go Molao wa Bosetšhaba wa Dinamelwa tša Tseleng, 1996 Molao wa Nomoro ya 93 wa 1996.
Bophara bja semolao bja lefelo la tsela bja ditsela tšeo di fapanego tša porofense le diporo bjalo ka ge go hlalošitšwe, go ya ka karolo ya 11.
ditsela ka moka tšeo di tsebagaditšwego goba tšewago bjalo ka ditsela tša setšhaba ka tlase ga Otinense ya Ditsela, 1957 (Otinense ya 22 wa 1957) goba ditsela tša setšhaba tšeo di lego lefelong leo le hweditšwego ka tlase ga Otinense yeo tšeo di ngwadilwego bjalo ka ditsela tša dinomoro ke Kgoro pele ga go thoma ga karolo ye, bjalo ka ge go hlalošitšwe ka go molawana wa 81(a) wa Melawana ya Ditsela, 1957 (yeo bwilwego ka tlase ga Otinense ya Ditsela, 1957 (Otinense ya 22 wa 1957) fela e sa akaretše ditsela tšeo di hlalošwago ka go karolwana ya.
c ntlha ye nngwe e fe goba e fe yeo Molekgotla Phethiši a bonago e le maleba.
a iša sethalwa sa wona go mebasepala ka moka yeo e amegago; le b go kgopela ditshwaetšo mabapi le sethalwa sa maina, le c go ela hloko ditshwaetšo tšeo di hweditšwego go ya ka temana ya b.
Molekgotla Phethiši o swanetše go fa tsela ye nngwe le ye nngwe yeo e ngwetšwego nomoro ka tlase ga karolwana ya 1.
Ke fela ditsela tša porofense tšeo di ngwetšwego go ya ka karolo ya 1 tšeo di tla bago ka tlase ga taolo le tlhokomelo ya Molekgotla Phethiši mme Molekgotla Phethiši a ka se tlamege go laola, go hlokomela, go šireletša goba go lokiša tsela e fe goba e fe yeo e sego ya ngwalwa.
a ba gona go hlahlobja ke setšhaba nakong ya mošomo; le b go tlaleletšwa ka mehla ge go na le tsela ye mpsha ya porofense yeo e tsebagaditšwego.
Seripa se se diragatšwa mo Molekgotla Phethiši a diragatšago matla go ya ka karolo ya 50 (a) mabapi le go bula ditsela le sebopegothalwa sa ditsela tša porofense goba diporo.
a Pulo ya tsela; le b sebopegothalwa sa mathomo.
Ge go bulwa tsela ya porofense goba seporo, phetolo ya tsela yeo e tsebagaditšwego karolwana ya 9 goba yeo e tšewago gore e tsebagaditšwe go ya ka karolo ya 101, goba phetolo ya tsela yeo e lego gona ya porofense goba seporo, Molekgotla Phethiši o tla dira gore go dirwe tekatekanyo ya tsela , ka mokgwa wa pego yeo e ngwetšwego bjalo ka mo go beilwego mme e na le ditšhišinyo mabapi le tsela mme Molekgotla Phethiši o swanetše gore morago ga fao a latele tshepetšo yeo e beilwego ka go karolo ye.
Pulo ya tsela e swanetše go sepelelana le sekgoba sa lefelo la tsela goba le dipeakanyo tše dingwe tša porofense tša maanotshepetšo a tšweletšo tšeo di hlamilwego go ya ka molaotlhakwa wa peakanyo ya tšweletšo ya Porofense mme ge go se bjalo, go swanetše go hwetšwa tumelelo ya Leloko la Khansele ya Khuduthamaga leo le nago le maikarabelo a peakanyo ya tšweletšo pele go bulwa ka tlase ga karolo ye.
bonnyane mmeakanyi o tee wa toropo le mmeakanyi wa retšene bao ba ngwadišitšwego bjalo le Khansele ya Afrika Borwa ya Babeakanyi ba Toropo le Diretšene bjalo ka ge go hlalošitšwe ka go Molao wa Babeakanyi ba Toropo le Diretšene, 1984 Molao 19 wa 1984; le vii modulasetulo wa maleba yo a nago le mangwalo yo a ka bago yo mongwe wa batho ba hlalošwago ka go ditemana i go ya go vi.
d letšatši le lefelo la dinyakišišong tša setšhaba; le e go lebelela magato a taolotshepetšo ao a diragatšwago go ya ka karolo ya 7 ka ga kwalakwatšo ya tsela go ya ka karolwana ya 9.
i akaretša theeletšo ya setšhaba; le ii go obamela mekgwatshepetšo yeo e swanetšego go latelwa mabapi le dinyakišišo tša setšhaba bjalo ka ge go hlalošwa ka go karolo ya 101b ya Molao wa Kgodišo ya Toka ya Taolotshepetšo, 2000 Molao wa 3 wa 2000, ge ditaelo tšeo di sa kgonege, e tla ba ka mo Molekgotla Phethiši a laelago ka gona; le b sepetša dinyakišišo go ya ka mokgwatshepetšo wo o boletšwego.
Morago ga go sepetša dinyakišišo tša setšhaba, khomišene e swanetše go hlama pego yeo e ngwetšwego ka ga dinyakišišo, go elwa hloko mekgwa yeo e beilwego ka go karolo ya 3 ya Molao wa Tshepetšo ya Tšweletšo, 1995 Molao wa 67 wa 1995 le ka go molaotlhakwa wa peakanyo ya porofense le tšweletšo.
b kakaretšo ya ditlhagišo tša molomo tšeo di dirilwego go dinyakišišo tša setšhaba; le c ditšhišinyo go ya Molekgotla Phethiši mabapi le tsela yeo e akanywago ka mabaka a ditšhišinyo tšeo.
Ge go ka se be kwano ka go khomišene mabapi le morero wa tšhomišo ya naga yeo e e tlago ahlaahlwa ka go pego, morero woo o swanetše go fetetšwa go Lekgotla la Metsesetoropo ka mokgwa wo o beilwego go hwetša sephetho.
Mo mabakeng a karolwana ya 7, "morero wa tšhomišo ya naga " e ra morero wo o amago phetogo ya tšhomišo ya naga e fe goba e fe yeo e tlago diragatšwa pulong ya tsela.
b tsebišo ya gore magato a taolotshepetšo ao a beilwego ka go karolo ya 7 a tsenywa tirišong go tloga letšatšing la kwalakwalatšo ya tsebišo; le c tsebišo ya gore mabaka a sephetho sa Molekgotla Phethiši mabapi le pulo ya tsela, a ka nna a kgopelwa ke mahlakore ao a nago le kgahlego goba ao a amegago mo matšatšing a 30 go tloga letšatšing la kwalakwalatšo ya tsebišo.
Go ya ka karolo ya 82, tsela goba dikarolo tša yona di ka fetolwa ke Molekgotla Phethiši morago ga ge a obametše mekgwatshepetšo yeo e beilwego ka go dikarolo tša 81 go ya go 8 mme diphetogo go tsela di swanetše go tsebagatšwa bjalo ka ge go beilwe ka go karolwana ya 9.
Dikgontšhi tša karolo ye ga di dirišwe ka go ditsela tša phihlelelo.
c ditshenyegelo tše dingwe mabapi le sebopego sa motheo se seswa ge e le gore tsela yeo e fetotšwego e tla ba tharollo, ge kgopelo e ka dumelwa, le d morero wo mongwe o fe goba o fe mabapi le tsela yeo e boletšwego, sebopego le kago ya tsela ya porofense le seporo tšeo di tla amegago ge kgopelo e ka dumelwa.
Feme ya lekalatiro ya sibili intšenere yeo e boletšwego ka go karolwana ya 1 e swanetše go dumelelwa ke Molekgotla Phethiši gore e na le maloko ao a nago le bokgoni bjo bo nyakegago bjalo ka ge go hlalošitšwe ka go karolwana ya 1 mme ba na le bonnyane mengwaga ye lesome ya maitemogelo ka go dithuto tšeo di nyakegago.
i hwetša tumelelo ya bolaodi tšeo di boletšwego ka go temana ya a goba b; le ii iša bohlatse bjo bo kgotsofatšago bolaodi bjo bo amegago gore mokgopedi o rometše kgopelo go Molekgotla Phethiši.
Molekgotla Phethiši a ka fa tshwaetšo ka go ngwala ka ga kgopelo le pego yeo e felegetšago seo go masepala, bolaodi bjo bongwe goba setho seo kgopelo e dirilwego go tšona, mo matšatšing a 60 morago ga go amogela kgopelo le kgopelo le pego yeo e felegetšago seo, goba mo nakong ye kopana yeo e ka bewago go ya ka molao o fe goba o fe.
c ditshenyegelo tše dingwe tšeo tumelelo ya kgopelo e ka di hlagišago thwii le ka mokgwa wo mongwe go Mmušo le setšhaba seo se amegago, di lekalekanywa le mohola go mokgopedi le setšhaba ge tumelo e ka dumelelwa; le d bokgole bjo ka bjona tumelelo ya kgopelo e godišago tšweletšo yeo e swarelelago yeo e kopanyago peakanyo ya dinamelwa le peakanyo ya tšhomišo ya naga mabapi le dinyakwa tša intšenering ya tša dinamelwa.
Morago ga go dira sephetho ka ga kgopelo, masepala goba bolaodi bjo bongwe ba swanetše go tsebiša Molekgotla Phethiši ka go ngwala ka ga sephetho sa bona mo matšatšing a 14 morago ga go dira sephetho seo, mme ge kgopelo e dumeletšwe, ba swanetše go fa mabaka a botlalo a sephetho seo ka go ngwala go Molekgotla Phethiši mo nakong yeo e filwego.
Mo matšatšing a 28 morago ga go amogela sephetho le mabaka a go dumelela kgopelo, Molekgotla Phethiši o swanetše go kgopela tshekoleswa kgahlanong le sephetho go ya ka mekgwatshepetšo yeo e beilwego ka go molao wo o amegago ka diphetogo tseo di swanetšego, go bolaodi bja tshekoleswa goba khuduthamaga ya tshekoleswa tšeo di filwego ka go molao wo o amegago, ge e le gore mo molao wo o diragatšwago o laelago tshekoleswa go Tona, leloko le fe goba le fe le Komiti Phethiši goba Mohlankedi wa Mmušo wa Porofense, tshekoleswa e swanetše go theeletšwa mme ya phumulwa mafelelong ke Lekgotla la Metsesetoropo la Porofense bjalo ka ge o ka re Lekgotla leo la Metsesetoropo le na le matla a kahlolo a mafelelo a ka godimodimo mabapi le tshekoleswa.
a ge tumelelo yeo e ngwetšwego ya Molekgotla Phethiši e hweditšwe fela go ya ka mabaka ao Molekgotla Phethiši a ka a beago; goba b go ya ka tirelo yeo e ngwadišitšwego.
sebopego sa motheo, seo tumelelo ya sona e tsebagaditšwego go ya ka karolo ya 87 goba yeo e tšewago go ka ba e tsebagaditšwe go ya ka karolo ya 103;; goba iii tsela ye nngwe e fe goba e fe goba seporo.
a ke fela ge mollwane o tee wa lefelo la tsela goba lefelo la seporo wo sebopego sa motheo sa tsela se welago ka ntle ga mafelo ao a bolelwago ka go karolo ya 1, Molekgotla Phethiši a ka tšeago sephetho sa go se fetole tsela yeo e amegago; goba b mellwane ya lefelo la tsela le ya lefelo la seporo ya sebopego sa motheo sa tsela e wela ka ntle ga lefelo leo le bolelwago ka go karolwana ya 1, pulo ya tsela go ya ka dikarolo tša 61 go ya go 9 e swanetše go dirwa ka mo mellwane ya lefelo la tsela le ya lefelo la seporo ya sebopego sa motheo sa tsela e welago ka ntle ga mafelo ao a bolelwago.
c dikgahlego lemediro ya mebasepala le baabi ba ditirelo ka mo di ka angwago thwii goba ka mokgwa wo mongwe ke sebopego sa motheo sa tsela; le d tikologo.
mme Molekgotla Phethiši o swanetše gore morago ga fao a latele mekgwatshepetšo yeo e beilwego ka go karolo ye.
d magato a taolotshepetšo ao a tsenywago tirišong go ya ka karolo ya 9 ge go kwalakwatšwa tumelelo ya sebopego sa motheo sa tsela go ya ka karolwana ya 7; le e sekgoba, ka mokgwa lenako yeo e beilwego, sa go tsenya ditshwaetšo mabapi le sethalwa sa sebopego sa motheo sa tsela le pego ya tikologo.
mme a ka dumela sethalwa sa sebopego sa motheo sa tsela go ka diragatšwa ka diphetogo tšeo Molekgotla Phethiši a ka bonago di swanetše.
d tsebišo ya gore magato a taolotshepetšo ao a lego ka go karolo ya 9 a tla diragatšwa go tloga ka letšatši la tsebišo mabapi le sebopego sa motheo sa tsela ; le e tsebišo ya gore mabaka a tumelelo a ka nna a kgopelwa ke mahlakore ao a nago le kgahlego le ao a amegago mo nakong yeo e beilwego morago ga letšatši la kwalkwatšo ya tsebišo.
Sebopego sa motheo sa tsela seo tsebišo e kwalakwaditšwego mabapi le sona go ya ka karolwana ya 7, goba dikarolo tša yona, se ka na sa fetolwa ke Molekgotla Phethiši mme mo mabakeng ao, dikgontšhi tša dikarolwana tša 1 go ya go 7 di tla diragatšwa le diphethogo tšeo di nyakegago, ge e le gore mo diphetogo tšeo di arogago go tšwa go sebopego sa motheo sa tsela seo se boletšwego bokgole bjo e lego gore mellwane ya mafelo a tsela le seporo a phetogo a wela ka ntle ga mellwane ya mafelo a tsela le seporo a sebopego sa motheo sa tsela, pulo ya tsela go ya ka dikarolo tša 61 go ya go 9 e swanetše go dirwa ka mokgwa wo e lego gore mellwane ya mafelo ao a tsela le seporo ya sebopego seo se fetoltšwego e wela ka ntle.
Matla a Molekgotla Phethiši ao a hlalošwago ka go karolwana ya 8, a ka diragatšwa ka go kgopelo yeo e ngwetšwego ke motho o fe goba o fe yo a kganyogago gore sebopego sa motheo sa tsela se fetolwe, kgopelo yeo e felegetšwa ke tefelo yeo e beilwego mme mo mabakeng ao, dikgontši tša dikarolo tša 382 go ya go 6 di tla diragatšwa go dikgopelo tšeo.
Ge go kwalakwatšwa tsebišo yeo e hlalošitšwego ka go karolwana ya 7, tsebišo e fe goba e fe yeo e kwalakwaditšwego go ya ka karolo ya 69 mabapi le tsela yeo go bapa le yona goba yeo ka godimo ga yona sebopego sa motheo sa tsela seo se dumeletšwego ke Molekgotla Phethiši, e tla tšewa gore o beilwe go fihla ka mo tsela yeo go bapa le yona goba yeo ka godimo ga yona sebopego sa motheo sa tsela seo se dumeletšwego ke Molekgotla Phethiši go ya ka karolwana ya 6.
Dikarolwana 1a, b le 2 di ka se diragatšwe go ditsela tša phihlelelo.
mo mabakeng a go fihlelela tsela ya porofense mo lebakeng leo le tlago yeo e lego mabapi le sebopego sa motheo sa tsela, ntle le ge phihlelelo e filwe ka go sebopego sa motheo sa tsela, goba ka go phetolo ya yona ka kgopelo go ya ka karolo ya 89 goba ka mokgwa wo mongwe b dikarolo tša 46, 48 le 49 di tla diragatšwa, ka diphetogo tšeo di swanetšego, go lefelo leo le thibetšwego go aga leo le lego gona mabapi le mellwane ya lefelo la tsela le seporo bjalo ka ge go bontšhwa ka go sebopego sa motheo sa tsela, ka mokgwa wo dikarolo tše di diragatšwago ka go mafelo ao a thibetšwego kago, fela dikarolo tša 464, 5, le 9 le dikarolo tša 487 le 8, di ka se diragatšwe; le c ga go kgopelo ya phetolo ya tšhomišo ya naga mabapi le karolo ya naga yeo e lego kgauswi le mollwane wa lefelo la tsela wa sebopego sa motheo sa tsela mo lefelong la motsesetoropo e tlago go fiwa ntle le ditšhišinyo tšeo di ngwetšwego tša Molekgotla Phethiši tšeo di hweditšwego pele mme tša elwa šedi go ya ka mekgwatshepetšo yeo e šomišwago ya peakanyo ke bolaodi bjo bo nago le matla a go dumelela diphetogo ka tšhomišo ya naga, bolaodi bjo bo swanetše go ela šedi ka tshwanelo ditšhišinyo tšeo, mme karolo ya 76, 7 le 8 di tla diragatšwa mo lebakeng leo, ka diphetogo tšeo di nyakegago.
a ge e le gore go hweditšwe tumelelo yeo e ngwetšwego ya Molekgotla Phethiši mabapi le mabaka ao Molekgotla Phethiši a ka a beago, goba b go ya ka mabaka ao a lego gona a ngwadišo.
b Tona ya Porofense; goba c Molekgotla Phethiši, ka tlase ga Otinense yeo, pele ga letšatši la go tsenywa tirišong ga karolo ye, e tla tšewa gore e beilwe mme ya kwalakwatšwa go ya ka karolo 6 ge fela Molekgotla Phethiši a kwalakwaditše tsebišo ka gare ga Kasete ya Porofense gore mothaladi wa gare wa tsela o beilwe, mme go tloga ka letšatši leo dikgontšhi tša mabapi le seo tša dikarolo tša 5 go ya go 8 di tla diragatšwa go tsela yeo bjalo ka ge o kare di kwalakwaditšwe go ya ka karolo ya 6.
Molekgotla Phethiši o swanetše go ba le letlakala la maina a ditsela ka moka tšeo di dumeletšwego tšeo di lego gona go hlahlobja ke mahlakore a fe goba a fe ao a nago le kgahlego le ao a amegago, ga mmogo le mananeopeakanyo ao a bontšhago ditsela tšeo, ka dinako tšeo di beilwego le mafelo..
b Tona ya Porofense; goba c Molekgotla Phethiši, ka tlase ga Otinense yeo, pele ga letšatši la go tsenywa tirišong ga karolo ye, mme e boletšwe ka go tsebišo yeo e kwalakwaditšwego ka go Kasete ya Porofense e tla re ka morago ga go tsenywa tirišong ga karolo sa tšewa gore se dumetšwe ke Molekgotla Phethiši gore se diragatšwe go ya ka karolo ya 8 , le le karolo ya 9 di tla diragatšwa go tloga ge karolo ye e tsenywa tirišong go sebopego seo sa motheo sa tsela, ge e le gore mo mabakeng a maikemišetšo a tiragatšo ya dikarolo tšeo di boletšwego, karolo ya 8 di tla tšewa gore di latetšwe mo letšatšing la go tsenywa tirišong ga karolo ye.
Molekgotla Phethiši o swanetše go ba le letlakala la dibopego tša motheo tša tsela ka moka tšeo di hlalošwago ka go karolwana ya 3, tšeo di swanetšego go ba gona go hlahlobja ke mahlakore ao a nago le kgahlego le ao a amegago, ga mmogo le dipeakanyo mabapi le seo, mo dinakong le mafelo ao a beilwego.
c a fetola maemo a tsela ya porofense goba seporo; mme d a tswalela goba a aroša tsela ya porofense goba seporo.
Molekgotla Phethiši a ka re, ka tsebišo ka go Kasete ya Porofense , a fokotša goba a oketša bophara bja tsela ya porofense goba seporo.
a Molekgotla Phethiši a ka phumula tsebišo yeo e hlalošwago ka go karolwana ya 1, morago ga go ikopanya le masepala yo a amegago mo mabakeng ao e lego gore tsela goba seporo di šetše di agilwe, go ya ka karolwana ya 5; goba b Molekgotla Phethiši a ka fetola tsebišo yeo, morago ga go ikopanya le masepala yo a amegago mo mabakeng ao phetogo e lego maleba, go ya ka karolwana ya 4.
Setšhaba se ka šomiša tsela ya porofense yeo e sa hlwelego e na le maemo a tsela ya porofense go ya ka karolwana ya 1d go fihlela e tswalelwa ke Molekgotla Phethiši ka mekgwa yeo e bonagalago.
Molekgotla Phethiši The MEC a ka nna a tšea magato ntle le ditshwaetšo goba ditšhišinyo go tšwa go mebasepala mo mebasepala yeo e retelelwago ke go di fihliša mo matšatšing a 60 ao di kgopetšwego ka wona ka go ngwalwa.
Molekgotla Phethiši a ka dira tsela e fe goba e fe ya porofense goba karolo ya yona, e ka ba ka go tsebišo, a e tsebagatša goba ka go tsebišo ya ka morago ka go Kasete ya Porofense, bjalo ka tsela ya lephefo.
Tsela e fe goba e fe ya porofense yeo e dirilwego go ba tsela ya lephefo ka leswao la tsela la maleba go ya ka Molao wa Bosetšhaba wa Dinamelwa tša Tsela, 1996 Molao wa 93 wa 1996 pele ga go tsenya tirišong ga karolo ye, e tla tšewa gore e beilwe ke Molekgotla Phethiši MEC go ya ka karolwana ya 6.
Mo tsela goba seporo di tsebagaditšwego ka godimo ga lefelo go ya ka karolwana ya 1, tokelo ya dimetale tša go benya, matlapa bohlokwa, dimenerale tšeo di sego tša šongwa base le oli ya tlhago di tla tšwela pele go ba tša motho go akaretšwa Mmušo yo di bego di le matleng a gagwe pele ga tsebagatšo.
Molekgotla Phethiši a ka, ka tsebišo ka go Kasete ya Porofense, a oketša goba a fokotša lefelo leo le thibetšwego go aga , e ka ba ka kakaretšo goba mabapi le seripa sa naga goba karolo karolo ya yona.
Motho o fe goba o fe a ka dira kgopelo go Molekgotla Phethiši, ka mokgwa wo o beilwego le ge a lefile tšhelete ya kgopelo ya phokotšo ya lefelo leo le thibetšwego go aga, yeo e ka fiwago goba ya ganetšwa ke Molekgotla Phethiši ka go ela šedi mohuta wa tsela goba seporo seo se amegago, tšweletšo goba tšweletšo ye e akanywago go bapa le tsela goba seporo le dintlha tše dingwe tšeo Molekgotla Phethiši a di bonago di amega.
Mo e lego gore ka lebaka la kago, go nyakega tlhokomelo goba karošo ya tsela ya porofense goba seporo, ka kakanyo ya Molekgotla Phethiši, go dira tsela ye mpsha goba yeo e fetotšwego yeo e išago go tsela ya porofense goba ye nngwe, Molekgotla Phethiši a ka re, go ya ka karolo ya 15, a tsebiša ka go Kasete ya Porofense, gore tsela ya phihlelelo ya bophara bjo Molekgotla Phethiši a bonego bo swanetše mme bo bontšhwa ka go tsebišo, e tla bulwa mo lefelong leo le amegago goba go tswalela, goba go aroša goba go oketša goba go fokotsa bophara bja tsela yeo.
Molekgotla Phethiši a ka phumula goba a fetola tsebišo yeo e hlalošwago ka go karolwana ya 1.
Ntle le karolo ya 502a, Molekgotla Phethiši ga a tlamega go beakanya, go thala, go tšweletša, go aga, go lefela, go sepetša taolo, go laola, go hlokomela go šireletša goba go lokiša tsela e fe goba e fe ya phihlelelo.
Dikgontšhi tša Molao wo o lego mabapi le ditsela tša porofense di tša diragatšwa ka go swana le ka go ditsela tša phihlelelo, ntle le ka mokgwa wo mongwe goba go bonagala ga botse gore ga go a swanela.
Mo nakong yeo e beilwego morago ga go tsebagatšatsela ya porofensi goba seporo ka tlase ga karolo ya 11, goba lefelo la thibelo ya go aga leo le fokoditšego goba leo le okeditšwego ka tlase ga karolo ya 12, goba mo tsela ya phihlelelo e tsebagaditšwego ka tlase ga karolo ya 13, Molekgotla Phethiši o swanetše gore ka go ngwala a dire kgopelo go Mongwadiši wa Dititi yo a nago le matla, go dumela ntlha ya tsebagatšo yeo go tumelelo ya bong bja naga yeo e angwago ke tsebagatšo. Mongwadiši wa Dititi o swanetše go fana ka tumelelo ka mokgwa o fe goba o fe wo ka wona a bonago go lebane.
Tumelelo ka tlase ga karolo ya 1 e tla šoma bjalo ka ntlha yeo e hlalošitšwego ka go karolo ya 316a goba 325, ka mo go ka bago ka gona, ya Molao wa Ngwadišo ya Dititi, 1937 Molao wa Nomoro ya 47 wa 1937.
Molekgotla Phethišo o swanetše go ela šedi tshwaetšo ye nngwe le ye nngwe le ditlhagišo tšeo di amogetšwego pele a tšea sephetho sa go tšwela pele ka magato.
f Go aroša meetse a pula ka go lefelo ka tlase ga karolo ya 41 1; goba g Go ntšha taelo yeo e ngwetšwego go aroša phihlelelo goba tsela ya go tšwa ka tlase ga karolo ya 437.
a Molekgotla Phethiši a ka tšea sephetho, morago ga go ikopanya le masepala, sa gore tsela, seporo goba karolo tšeo e sa hlwego e le tsela ya porofense, seporo goba tsela ya phihlelelo di tla wela ka tlase ga taolo ya masepala yoo; goba b ge Molekgotla Phethiši a sa tšee sephetho seo, mme go se na kwano yeo e fihletšwego ka tlase ga temana ya c, naga goba ditokelo tšeo go lefetšwego hlatswadiatla go tšona, e tla ba tša Porofense ka letšatši leo tsebagatšo e dirilwego ka lona, mme Mongwadiši wa Dititi yo a nago le matla o swanetše go tsenya dintlha tšeo ka gare ga Ngwadišo ya Dititi ka kgopelo ya Molekgotla Phethiši; goba c Molekgotla Phethiši le mong wa lefelo leo tsela, seporo goba karolo di lego go lona ba ka kwana gore mong o tla lefela Molekgotla Phethiši ka boleng bja nako yeo bja mebaraka bja lefelo leo tsela, seporo goba karolo di lego go lona, mme mo lebakeng leo lefelo le tla wela ka botlalo ka tlase ga taolo ya mong o ka re tsela, seporo goba karolo ga se ya ka ya tsebagatšwa bjalo ka tsela ya porofense, seporo goba tsela ya phihlelelo, mme go ka se be le hlatswadiatla yeo e lefelwago mong wa lefelo leo tsela, seporo goba karolo di lego go lona ka lebaka la tšeo goba tsebagatšo ye.
Ga go motho yo a swanetšego go šomiša tsela ya porofense yeo e tswaletšwego ka tlase ga karolwana ya 1, mme motho o fe goba o fe yo a dirago seo o tla bonwa molato.
Mo tshenyego thwii goba ya lefelo e hlolegilego ka lebaka la karošo go ya ka karolwana ya 1a Molekgotla Phethiši o swanetše go lefa mong wa lefelo hlatswadiatla yeo go tla kwanwago ka yona, ge ba sa fihlelele kwano, bjalo ka ge go beilwe ka go karolo ya 30, ditshenyegelo di tla balwa mme tša fiwa go ya ka karolo ya 31.
Ntle le mabakeng a tšhoganetšo, bjalo ka ge go beilwe, Molekgotla Phethiši a ka se aroše dinamelwa go tšwa go tsela ya porofense go tsena go tsela ya masepala goba mmila ntle le go ikopanya pele le masepala yo a amegago.
Mo Molekgotla Phethiši a tsebagatšago tsela ya porofense seporo goba tsela ya phihlelelo, goba a e godiša goba a aroša tsela yeo goba seporo go ya go ile ka tlae ga karolo ya 11 le 13, Molekgotla Phethiši o swanetše go lefela mong wa lefelo hlatswadiatla mabapi le lefelo leo le kgabaganywago ke tsela yeo goba seporo goba go godišwa goba go arošwa ga tsela yeo, bjalo ka ge go kwanwe, goba ge go sa fihlelelwe kwano, e tla ba go ya ka Molao wo.
Mašokotšo ao a hlalošwago ka go karolo ya 283 a tla lefelwa mo matšatšing a 60 morago ga tsebagatšo mabapi le hlatswadiatla yeo e lefelwago ka tlase ga karolo ya 282.
Mo tsela ya porofense seporo goba tsela ya phihlelelo di arošitšwego go ya go ile ka gare ga mellwane ya lefelo leo tsela le seporo di bego di le ka go lona, hlatswadiatla e tla lefelwa go ya ka ge boleng bja mmaraka bja lefelo leo le kgabaganywago bo feta boleng bja mmaraka bja lefelo leo le kgabaganywago ke karošo bja pele.
Molekgotla Phethiši a ka re ka tsebišo go mong, a tšea naga goba tokelo ka go naga mme a dira gore e ngwadišwe ka leina la Porofense, gore go agwe goba go lokišwe ditlabelotirišwa, goba ka lebaka leo le amanago thwii le dikgahlego tša Porofense mabapi le seo.
a tšeago naga go ya ka karolwana ya 1; goba b tsebagatsago tsela ya porofense seporo goba tsela ya phihlelelo goba mo a tsebagatsago gore tsela yeo goba seporo seo di tla ba moo goba mo a fetolago maemo a tsela yeo goba seporo seo goba a tswalela goba a aroša tsela yeo goba seporo seo ka tlase ga karolo ya 111 goba 131.
mme Molekgotla Phethiši a akanyago gore mašaledi a lefelo goba karolo ye nnwe ya yona ga e sa na mohola go mong, goba ga e sa šomega ka go temo, e tla ba toka go mong goba e tla ba ka go kgahlego ya Porofense, Molekgotla Phethiši a ka tšea mašaledi goba karolo ya lefelo leo ka go tsebiša mong.
a ditshenyegelo tša tshenko survey le neelano; le b hlatswadiatla yeo e tlago kwanelwa le mong goba ge go sa fihlelelwe kwano, e tla ba go ya ka Molao, ge e le gore hlatswadiatla yeo ga e fete tšhelete yeo e hlalošitšwego ka go karolo ya 281, go ya ka karolo yeo.
Mong wa lefelo a ka se hlatswiwe diatla ge hlatswadiatla e be e šetše e lefetšwe lefelo leo le tšerwego nakong ya ge tsela yeo e amegago goba seporo di be di tsebagatšwa, ge go le ka mokgwa wo, goba ge e le gore hlatswadiatla e lefetšwe, e ka ba go lefelo ka bo lona goba bjalo ka tahlegelo goba tshenyego, ka phokotšego ya boleng bja lefelo leo nakong ya tsebagatšo, pego goba tšewo ya tsela yeo e amegago goba seporo.
1 Go ya ka karolwana ya 2, 4, 5, 6, Molekgotla Phethiši a ka tsena ka gare ga lefelo le fe goba le fe le bašomi bao ba swanetšego, metšhene, dinamelwa, ditlabelo, didirišwa, goba materiale go diragatša goba go šoma ka tlase ga mmu goba mo lefelong leo dinyakišišo, tshenko, tebelelo goba mošomo o fe goba o fe wo Molekgotla Phethiši a ka o bonago o nyakega mabapi le kago goba tlhokomelo ya ditlabelotirišwa di fe goba di fe tša dinamelwa goba go tsea lefelo ga nakwana lebakeng la mabapi le ago goba tlhokomelo ya ditlabelotirišwa tšeo.
Mo mong goba modudi wa lefelo ba gananago le magato a Molekgotla Phethiši go ya ka karolwana ya 1, Molekgotla Phethiši o swanetše go fa mong goba modudi tsebišo yeo e ngwetšwego ya maikemišetšo a Molekgotla Phethiši go diragatša seo e sego ka tlase ga matšatši a šupa pele lefelo le tsenwa, go diragatša maikemišetšo ao lefelo le nyakelwago wona, mediro yeo e ka diragatšwago mo lefelong mabapi le maikemišetšo ao le batho bao ba tlago diragatša seo, le mekgwa ya tiragatšo.
Mo mong goba modudi wa lefelo ba gananago le magato ao a šišinywago, ba ka bontšha kganetšo yeo ka go ngwala mo diiring tšeo di sego ka tlase ga tše 48 pele ga tseno yeo e šišintšwego mo lefelong leo, mme Molekgotla Phethiši o tla ela šedi kganetšo yeo. Ge e le gore Molekgotla Phethiši o akanya gore kganetšo ga se ya ithekga godimo ga mabaka ao a kwagalago, goba a akanya gore ke ka kgahlego ya setšhaba go tšwela pele ntle le dikganetšo, Molekgotla Phethiši o swanetše go tsebiša mong le modudi ka tshwanelo pele a tsena mo lefelong leo.
Dikgontšhi tša karolwana ya 1 di ka se šomišwe go tsena ka ntlong yeo go dulwago ka go yona goba ka go moago wo mongwe mo lefelong wo o šomišwago go dula ntle le ge modudi wa ntlo goba moago wo mongwe a dumelela Molekgotla Phethiši go tsena mo mabakeng a go diragatša mošomo wo o hlalošitšwego ka go karolwana ya 1.
b dira polokelo, moago wa mošomotlhamo, metšhene, didirišwa goba tše dingwe ge Molekgotla Phethiši a bona go swanetše go aga le go lokiša ditlabelotirišwa tša dinamelwa.
Molekgotla Phethiši o swanetše go lefela mong tšhelete ya khirišo yeo go kwanwego ka yona, ge go pala go fihlelela kwano bjalo ka ge go beilwe ka go karolo ya 30, mme ditshenyegelo di tla balwa mme tša fiwa go ya ka karolo ya 31.
Mo mabakeng a go diragatša ditokelo ka tlase ga karolo ye, Molekgotla Phethiši a ka re, morago ga go tsebiša mong, a bula ditsela goba mašoba mo legoreng, mabota le magora, ge e le gore mašoba ao a tla tswalela ka hlokomelo go thibela bašwahli goba diphoofolo nakong ya tiragatšo ya mošomo mme legora la bušetšwa sekeng ge mošomo o phethilwe, le gore melete yeo e epilwego nakong ya tiragatšo ya mošomo yeo e ka hlolago kotsi e swanetše go dikološetšwa ka legora, e ka tswalelwa goba e bolokege ka mokgwa wo mongwe ge mošomo o phethilwe.
Molekgotla Phethiši o swanetse go lokiša le go lefela tshenyo yeo e hlotšwego ke mediro yeo e diragaditšwego goba go ya ka karolwana ya 1, ntle le ge tshenyo e be e se ka maikemišetšo goba e le mošomo wa go hloka šedi goba go se be gona ga Kgoro goba bašomi ba yona.
Molekgotla Phethiši a ka, go ya ka karolwana ya , tšea goba a tloša goba a dira gore o tšewe gobago tlošwe materiale mo lefelong wo o nyakegago go aga goba go lokiša ditlabelotirišwa tša dinamelwa, mme a ka tšea lefelo leo ga lebakanyana lebakeng la go hwetša materiale woo.
a Molekgotla Phethiši a ka kgetha lefelo leo go tšwa go lona, materiale wo o hlalošwago ka go karolwana ya 1 o ka tšewago, mme o swanetše go tsebiša mong ka ga lefelo leo; mme b mong a ka re, mo matšatšing a 14 morago ga kamogelo ya tsebišo, a šupa lefelo le lengwe ka gare ga mellwane ya lefelo lona leo le swanago, mme ge e le gore Molekgotla Phethiši o akanya gore lefelo leo le lengwe le lokile e bile le a fihlelelega mme le tla fa materiale wo o nyakegago, gona materiale o tla tšewa lefelong leo mong wa lefelo a le šupilego.
a mo pušetšomorago le tokišo di sa thušego go lokiša lefelo ka botlalo go swana le mathomong; goba b mo mong a bonego tahlegelo goba tshenyo ka go tšewa ga materiale, Molekgotla Phethiši o swanetše go lefa mong hlatswadiatla ya tahlegelo goba tshenyego mo lefelong bjalo ka ge go ka kwanwa, ge go pala go fihlelela kwano bjalo ka ge go beilwe ka go karolo ya 30, mme ditshenyegelo di tla balwa mme tša fiwa go ya ka karolo ya 31.
Go tla diragatšwa karolo ya 206 ge go tšewa materiale ka tlase ga karolo ye.
Mo Molekgotla Phethiši a bonago go swanetše go hlama, go aga go lokiša ditlabelo di fe goba di fe tša dinamelwa , goba polokego ya dinamelwa go tsela ya porofensi goba seporo, goba polokego ya badudi ka gare ga moago, a ka re morago ga go hwetša tumelelo ya mong yo a amegago, a wiša goba a tloša moago goba sehlangwa se sengwe le se sengwe goba karolo ya sona, ga go kgathatšege gore se ka gare goba ka ntle ga tsela goba tseleng ya seporo, mme mo mabakeng ao a ka kgopela motho go tšwa mo nakong yeo e bewago ke Molekgotla Phethiši, go ya ka karolwana ya.
Ge mong goba motho yo a dutšego ka go moago goba sehlangwa seo se hlalošwago ka go karolwana ya 1 a sa dumele tiragatšo yeo e amegago, Molekgotla Phethiši a ka ikopanya le kgorotsheko ya maleba go ntšha taelo yeo e matlafatšago Molekgotla Phethiši go diragatša magato ao.
Mo Molekgotla Phethiši a diragatšago ka tlase ga karolwana ya 1, o swanetše go lefela mong hlatswadiatla bjalo ka ge go ka kwanwa, ge go pala go fihlelela kwano bjalo ka ge go beilwe ka go karolo ya 30, mme ditshenyegelo di tla balwa mme tša fiwa go ya ka karolo ya 31.
Mo motho a dutšego moagong ka semolao mo lefelong leo tsela ya porofense goba seporo di tsebagaditšwego goba lefelo le tšerwe ke Molekgotla Phethiši goba e le la Porofesnse goba Molekgotla Phethiši a nyaka lefelo leo go aga tsela, motho yoo o swanetše go tšwa moagong woo mo matšatšing a 30 go tloga letšatšing la tsebišo yeo e ngwetšwego ke Molekgotla Phethiši yeo e mo laelago go dira bjalo.
Motho yo a palelwago ke go tšwa moagong bjalo ka ge go nyakega ka tlase ga karolwana ya 1, goba yo a dulago ka moagong ka mo e sego molaong, o oba molato.
Karolo ye e ka se thibele ditokelo tša Molekgotla Phethiši go tšea magato kgahlanong le motho yo a hlalošwago ka go karolwana ya 1.
Molekgotla Phethiši o swanetše gore mo matšatšing a 60 a tsebagatšo a tsebiše mong goba beng ba lefelo leo le angwago ke tsebagatšo ka tsebišo yeo e fiwago mong goba beng ba lefelo ka poso yeo e netefaditšwego.
Mo Molekgotla Phethiši a tšeago lefelo goba tokelo mo lefelong ka tlase ga karolo ya 19, Molekgotla Phethiši o swanetše go ntšha tsebišo ya tšewo ya lefelo mme a e fe mong ka seatla goba ka poso yeo e netefaditšwego.
a ba le tlhalošo ka botlalo yeo e kwešišagalago ya lefelo goba tokelo yeo e amegago, goba, ge e le karolo ya lefelo, go swanetše go fiwa tshedimošo yeo e tletšego, ka mokgwa wa peakanyo ya sethalwa seo se bontšhago maemo a maleba a karolo yeo, se bontšha le bogolo bja yona, goba mo go nyakegago, ka mo Molekgotla Phethiši a ka bonago go kgotsofatša sa bontšha ka kakaretšo boyo le mo tsela e tla bago gona goba karošo ya yona goba bogolo bja koketšo le mo koketšo e lego gona.
b bontšha letšatši la tšewo mme mo go swanetšego, e bontšhe letšatši leo ka lona Porofense e tlago tšea lefelo.
c Lemoša mong dikarolo tša 261 le 284aii.
Mo e lego karolo ya lefelo, mong a ka kgopela Molekgotla Phethiši ka go ngwala mo matšatšing a 30 a tsebišo go fana ka dintlha, tšeo di swanetše go fiwa mo matšatšing a 60 morago ga go amogela kgopelo, moo letšatši la tsebišo yeo e nago le dintlha le tla tšewa bjalo ka letšatši la tsebišo ya tšewo.
Molekgotla Phethiši a ka se ntšhe tsebišo yeo e hlalošwago ka go karolwana ya 1 ntle le ge lefelo leo le tšerwego ke tsela, seporo karošo goba koketšo le bontšhwa mo sethalweng seo se lego gona go ka hlahlobja ke batho bao ba nago le kgahlego le gore lefelo le kgaotšwe ka dipakana goba ka mokgwa wo mongwe wa maleba, mme tsebišo e na le setatamente sa gore sethalwa seo se gona le gore se hwetšagala kae le gore dipakana le mekgwa ye mengwe yeo e lebanego di hlomilwe.
Tsebišo yeo e tsebagatšago phokotšo ya bophara bja tsela goba lefelo la tsela ya seporo goba gore tsela ya porofense le seporo di ka se hlwele di feta mo lefelong leo, e tla fiwa mong ka seatla goba ka poso yeo e netefaditšwego, mme go tla diragatšwa karolwana ya 3, 4, 5, le 6 mo mabakeng ao le diphetogo tšeo di swanetšego.
Bong bja lefelo leo le tšerwego ka tlase ga karolo ya 19 e tla ba bja Porofense go tloga ka letšatši la tšewo, le tla ntšhiwa go ditlamo ka moka tša motekeitši mme le tla angwa ke ditokelo ka moka tsa ngwadišo, ntle le, goba go fihlela ditokelo tšeo le tšona di tšewa.
b tla ba le maikarabelo a go lefela motšhelo le tše dingwe mo lefelong; mme o swanetše go hlokomela le go lokiša lefelo gore le dule le le seemong seo le bego lei le go sona ka letšatši la tšewo; fela Molekgotla Phethiši o swanetše go hlatswa mong diatla mo ditshenyegelong tša gagwe tšeo a di hweditšego mabapi le go hlokomela lefelo, ge mong ka boomo goba ka bohlaswa a sa dire seo mme boleng bja lefelo bja fokotšega, Molekgotla Phethiši a ka nyaka tšhelete ya boleng bjo bo fokotšegilego go mong.
Ge Mong le Molekgotla Phethiši ba retelelwa ke go kwana ka letšatši la tšewo ya lefelo, mong a ka fa Molekgotla Phethiši tsebišo ka go ngwala mo matšatšing ao a sego ka tlase ga a 21 a bontšha letšatši leo ka lona a kganyogago gore Porofense e ka tšea lefelo, mme Porofense e tla tšewa gore e tšere lefelo ke lona letšatši leo.
Molekgotla Phethiši a ka šišinya go mong tšhelete ya hlatswadiatla ya lefelo ka go tsebišo yeo e hlalošwago ka karolo ya 23 mme mo go sego gwa šišinywa selo, go swanetše go dirwa bjalo mo matšatšing a 60 morago ga fao.
Mo mong a bontšhitšego ka tlase ga karolo ya 261 tšhelete yeo a e kgopelago bjalo ka hlatswadiatla mme a file tshedimošo yeo e nyakegago ka go karolwana yeo, mme Molekgotla Phethiši a sa dumele tšhelete yeo, Molekgotla Phethiši o swanetše go šišinya tšhelete ya hlatswadiatla go mong, yeo e ka swanago goba ya se swane le tšhišinyo yeo e dirilwego ka tlase ga karolwana ya 1, mo matšatšing a 60 morago ga go amogela kgopelo, mme a bontšhe tšhelete yeo e šišinywago ka tlase ga ye nngwe le ye nngwe ya dikarolo tša 281a le b.
a Ntle le ge mahlakore a kwane ka mokgwa wo mongwe, mong o tla tšewa gore o dumetše tšhišinyo yeo e dirilwego ke Molekgotla Phethiši, mo mong a palelwago ke go dira kgopelo go kgorotsheko yeo e swanetšego gore e ahlole pele ga letšatši leo le beilwego ke Molekgotla Phethiši ka tsebišo ya go ngwalwa go mong.
b Tsebišo go ya ka temana ya a e swanetše go romelwa go mong wa lefelo mo nakong ya go se fete dikgwedi tše seswai pele ga letšatši leo le hlalošwago ka go tsebišo mme Molekgotla Phethiši o swanetše go lemoša mong ka tsebišo yeo e ngwetšwego mo matšatšing ao a sego ka tlase ga a 60 pele ga letšatši leo.
Mo mabakeng a ditshenyegelo, kgopelo goba tšhišinyo yeo e dirilwgo e tla šomišwa go fihlela e dumelwa goba e engwa legatong ke kgopelo ye nngwe goba tšhišinyo ka go ngwalwa.
Lehlakore le lengwe le ka kgopela le lengwe dintlha tše dingwe mabapi le kgopelo goba tšhišinyo tšeo di swanetšego go hlagišwa mo matšatšing a 60 morago ga go hwetša kgopelo, ge go pala seo lehlakore leo le amegago le ka ikopanya le kgorotsheko bjalo ka ge go hlalošwa ka go karolo ya 301 gore go ntšhwe taelo yeo e laelago lehlakore le lengwe go dira seo.
c aterese yeo ka go yona mong wa lefelo a nyakago gore ditokomane tša mabapi le tšewo di romelwe go yona.
Molekgotla Phethiši a ka telefatša nako ya matšatši a 60, ga tee fela, me o swanetše go dira seo go matšatši gape a 60 ge mong wa lefelo a kgopela seo ka go ngwala.
Motho yo a fanago ka dintlha tšeo di fošagetšego ka boomo ka tlase ga karolo ye goba a palelwa ke go obamela kgopelo ka tlase ga karolo ye, o oba molato.
Mo Molekgotla Phethišo a dirilego tšhišinyo ya hlatswadiatla, Molekgotla Phethišo o swanetše go lefela, mo nakong yeo e sa fetego letsatši leo ka lona Porofense e tšeago lefelo, e sego ka tlase ga diperesente tše lesome seswai tša tšhelete yeo e šišintšwego go mong goba motho yo mongwe yo a amegago goba a e tsenye go Masetara wa Kgorotsheko ye Kgolo goba a e šomiše go lefela metšhelo goba ditefelo tše dingwe tšeo di hlalošwago ka go karolo ya 34.
Tefelo, tsenyo ya tšhelete goba tšhomišo ya tšhelete ka tlase ga karolwana ya 1 di ka se thibele hlatswadiatla ye nngwe go ya ka kwano goba kgorotsheko, fela ge e le gore tšhelete yeo e beilwego e ka tlase ga tšhelete yeo e lefelwego, e tsentšwego goba e šomišitšwego, mong wa lefelo, masetara goba masepala, ka mo go ka bago ka gona, ba swanetše o bušetša morago tšhelete yeo e šetšego go Porofense ga mmogo le mašokotšo bjalo ka ge go hlalošitšwe ka go karolo ya 283 go tloga letšatši tšhelete e lefetšwego goba e šomišitšwego ka lona mabapi le mong goba masepala, mme, mabapi le Masetara, mašokotšo ao a tswetšego.
i tšhelete yeo lefelo le ka bego le e hweditše ge le be le ka rekišetšwa moreki yo a ithaopago ke morekiši yo a ithaopago mo mmarakeng wo o bulegilego ka letšatši la tšewo, le ii tšhelete yeo e ka akaretšago ditshenyegelo tša tšhelete tšeo di hlotšwego ke tšewo; goba b ge e le lebakeng la tokelo, tšhelete yeo e ka akaretšago ditshenyegelo tša tšhelete tšeo di hlotšwego ke tšewo goba go tšewa ga tokelo.
a diperesente tše lesome tša yona, ge e feta R100 000, mo go R100 000 ya mathomo; le b diperesente tše hlano tša tšhelete yeo ka yona e fetago R100 000 fela e sa fete R500 000; le c diperesente tše tharo tša tšhelete yeo ka yona e fetago R500 000 fela e sa fete R1000 000; le d peresente e tee ya tšhelete yeo ka yona e fetago R1000 000 go tekanyo ya.
)(a) Mašokotšo ao a tswalago go ya ka karolo ya 80 (a) ya Molao wa Taolo ya Ditšhelete tša Setšhaba, 1999 (Molao wa Nomoro ya 1 wa 1999 a tla, go ya ka karolwana ya.
i e le gore ga go na bonnete bja boitsebišo bja motho goba batho bao ba swanetšego go amogela hlatswadiatla, mašokotšo a ka se lefelwe go fihlela kgonono yeo e rarollwa ka kgotsofalo ya Molekgotla Phethiši, le ii mong wa lefelo a sa fihlelele dinyakwa tša karolo ya 261, mašokotšo a ka se lefelwe go fihlela letšatši leo dinyakwa tša karolwana yeo di fihleletšwe.
b hlatswadiatla le mašokotšo di tla tšewa bjalo ka ge di lefetšwe ka letšatši leo e lefetšwego ka lona goba e rometšwego go mong; le c ga go mašokotšo ao a tla lefelwago morago ga letšatši leo hlatswadiatla e lefetšwego ka lona, leo e tsentšwego go Masetara gova e šomišitšwego ka tlase ga karolo ya 34.
Mo mong wa lefelo leo le tšerwego a tšwelago pele go šomiša lefelo goba karolo ya lona, ga go mašokotšo ao a tlago lefelwa nakong ya tšhomišo goba tulo mo go hlatswadiatla yeo e swanetšego go lefelwa mabapi le lefelo leo le šomišwago goba le dutšwego.
Ge mong wa lefelo leo le tšerwego a retelelwa ke go obamela karolo ya 261bi mme Molekgotla Phethiši a be a sa tsebe ka ga go ba gona ga khirišo goba ka ga modudi ka mošomo goba modudi pele ga go lefa hlatswadiatla go mong, Molekgotla Phethiši a ka se tlamege go hlatswa mohiri diatla, modudi ka mošomo goba modudi, fela mong o tla swanelwa ke go lefa mohiri, modudi ka mošomo goba modudi hlatswadiatla ya tokelo ya gagwe ka molaotlhakwa wo o amegago goba tshenyo yeo e diregilego ge tokelo ya gagwe e fedišwa.
Go ya ka karolwana ya , hlatswadiatla yeo e lefelwago go ya ka Molao wo e tla, ge go se na kwano, ge lehlakore le fe goba le fe leo le amegago le dira kgopelo, bewa ke Kgorokgolo ya Tsheko yeo lefelo le lego karolong ya taolo ya yona mo letšatšing la tšewo.
b ga ya swanela go diragatšwa pele ga mafelelo a matšatši a 90 morago ga go kgopela hlatswadiatla ke motho yo a swanetšego ka go ngwala.
Molao wa tshepetšo wo o diragatšwago ka go tsheko ya tša leago ka go Kgorokgolo ya Tsheko yeo e amegago, o tla diragatšwa ka go tsheko yeo, go ya ka Molao wo le taelo, goba kahlolo ya kgoro e tla tšewa goba taelo goba kahlolo ka go tsheko ya tša leago.
ntšha taelo mabapi le hlahlobo le merero ye mengwe yeo e golaganego le peakanyo ya le theeletšo ya tsheko; mme b kgoro e ka re ka matla a yona ya laola tshepetšo ya go ya pele ya tiragatšo ya tsheko.
mme g ge kgoro e ntšhitše taelo ka ga ditshenyegelo ntle le go tseba ka ga tšhišinyo yeo e sego ya dumelwa, mme kgano ya yona e tsebišitšwe kgoro mo matšatšing a mahlano go tloga letšatšing la kahlolo, ditshenyegelo di swanetše go lebelelwa go elwa seo hloko.
Tšhišinyo yeo e sego ya dumelwa e ka nna ya se utollelwe kgoro pele ga ge kahlolo e fiwa.
Mo hlatswadiatla e lefelwago ka tlase ga Molao wo go tšewo ya lefelo goba tokelo goba go tšea ga materiale, e ka nna ya se fete tšhelete yeo lefelo, go akaretšwa le dikaonafatšo, goba tšhelete yeo e tokelo e ka bego e e hweditše ge lefelo le be le rekišitšwe ka letšatši la tsebišo mo mmarakeng wo o bulegilego ke morekiši yo a ithaopang go moreki yo a ithaopang.
c e le ka tlase ga tšhelete yeo e kgopetšwego ke mong la mafelelo fela e feta tšhelete yeo e šišintšwego ke Molekgotla Phethiši la mafelelo, ditshenyegelo tšeo tša mong di swanetše go lefelwa ke Molekgotla Phethiši tšeo di nago le karolo yeo e lekanago le phapano magareng ga hlatswadiatla yeo e filwego le tšhelete yeo e šišintšwego e lego phapano magareng ga tšhelete ya hlatswadiatla yeo e filwego le tšhelete yeo e kgopetšwego.
c ge , ka kakanyo ya kgoro, maitshwaro a lehlakore le lengwe pele ga, goba nakong ya tsheko, a netefatša karogo go karolwana ya 1.
Mo mabakeng a go se kwane ga karolo ye le karolo ya 23, go tla diragatšwa karolo ya 23.
Melato ya ditshenyegelo le ditšhelete tša metšhelo tša lehlakore leo le tlago fiwa hlatswadiatla e swanetše go ntšhiwa mo tšheleteng, go akaretšwa le mašokotšo ge a le gona, ao a lefelwago lehlakore leo go ya ka taelo ya kgoro.
Mo kgopelo e dirilwego go ya ka karolo ya 30 go bea hlatswadiatla goba tshekoleswa kgahlanong le sephetho sa kgoro bjalo ka ge go hlaošitšwe ka go arolo yeo, dikgontšhi tše dingwe tša Molao wo di tla diragatšwa bjalo ka ge o ka re kgopelo goba tshekoleswa ga tša dirwa.
Molekgotla Phethiši o swanetše gore, go ya ka karolo ya ya karolo ye le dikarolo tša 34 le 35, a se lefele karolo e fe goba e fe ya hlatswadiatla ntle le go motho yo, go ya ka mabaka ao a kwanego magareng ga mong le mong wa motekeitši, moreki goba moagi le ka moo Molekgotla Phethiši a begetšwego ke bona.
Mo mong a palelwago ke go obamela karolo ya 261bii goba iii mme moreki goba moagi a sa hwetšego karolo ya tšhelete ya hlatswadiatla go ya ka karolwana ya 1 ya karolo ye, mong o tla lefela moreki goba moagi tshenyego tšeo ba di hweditšego ka lebaka la tšewo mme Molekgotla Phethiši a ka se gapeletšege go lefelwa hlatswadiatla ya tshenyego yeo.
Ge mong le mong wa motekeitši moreki goba moagi ba palelwa ke go fihlelela kwano yeo e hlalošwago ka go karolwana ya 1, yo mongwe wa bona a ka dira kgopelo go kgoro ya tsheko yeo e hlalošwago ka go karolo ya 301 ya taelo yeo e laelago Molekgotla Phethiši go lefela tšhelete ya hlatswadiatla yeo e tlago bewa ke kgoro ya tsheko ka go ntšha taelo, go akaretšwa le taelo ya ditshenyegelo, bjalo ka ge e tla bona go lebane.
Molekgotla Phethiši o swanetše go romela kgatišo ya tsebišo ye nngwe le ye nngwe ya tšewo go masepala wo mongwe le wo mongwe yo thoto e lego ka lefelong la wona la taolo.
Masepala yoo o swanetše go tsebiša Molekgotla Phethiši ka metšhelo yeo e sa šaletšego goba tšhelete ye nngwe yeo e e kolotwago mabapi le thoto mo matšatšing a 30 morago ga go hwetša tsebišo ye.
Molekgotla Phethiši a ka šomiša tšhelete ya hlatswadiatla yeo e amegago go lefela metšhelo yeo goba tšhelete legatong la mong.
Ge e le gore thoto yeo e tšewago ka tlase ga Molao wo e be e le ka tlase ga taolo ya motho yo mongwe goba hlatswadiatla e lefelwa go motho yo aterese ya gagwe e sa tsebjego goba ge e le gore Molekgotla Phethiši ga a kgone go hwetša gore hlatswadiatla e tla lefelwa go mang, Molekgotla Phethiši a ka tsenya hlatswadiatla ka go Masetara wa Kgorokgolo yo a nago le matla, mme morago ga fao Molekgotla Phethiši MEC o ka se hlwele a na le maikarabelo a go lefela tšhelete yeo e tsentšwego.
Dikarolwana 1 le 2 di ka se ame taolo ya kgorotsheko e fe goba e fe go ntšha taelo mabapi le ditšhelete. 4 Ge go na le ngangišano goba dikgonono ka ga motho yo a swanetšego go amogela hlatswadiatla ka tlase ga Molao wo goba ge e le gore mong goba mong wa motekeitši, moreki goba moagi ga ba a tsebiša Molekgotla Phethiši gore hlatswadiatla e swanetše go lefelwa bjang, Molekgotla Phethiši MEC o swanetše go, go ya ka karolo ya 333 tsenya hlatswadiatla ka go Masetara.
Ditokelo ka moka mabapi le lefelo leo le tšewago tšeo di sego tša ngwadišwa goba tša ngwadišwa ka go thaetleletiti ya tšona di tla fela ka letšatši la tšewo mme Molekgotla Phethiši a ka se tlamege go lefela hlatswadiatla e fe goba e fe ya ditokelo tšeo ntle le ge go bontšhwa thwii ka go Molao wo.
a morago ga matšatši a 90 morago ga letšatši la tšewo, ntle le kwano yeo e ngwetšwego ya mong yo a amegago; goba b mo thoto e lego ya go šuthišwa, ge e le gore neelano ya yona e šetše e ngwadišitšwe ka leina la Porofense.
Molekgotla Phethiši o swanetše go hlatswa diatla motho o fe goba o fe go tshenyego thwii goba ka mokgwa wo mongwe ka lebaka la kgogelo morago ya tšewo.
Ge Porofense e šetše e lefile hlatswadiatla ya tšewo, e swanetše go lefelwa morago, mme e tla tšewa bjalo ka mokitlana wo o swanetšego go lefelwa Porofense.
Bong bja thoto e tla ba bja mong yo thoto e tšerwego go yena go tloga ka letšatši leo le hlalošwago ka go karolo ya 1, mme diponte di fe goba di fe, ditirelo le ditokelo tše dingwe tšeo di tlogetšwego goba di emišitšwe mabapi le tšewo di tla tsošološwa, mme Mongwadiši wa Dititi o swanetše gore ge a se na go amogela kgatišo ya tsebišo ya kgogelomorago ya tšewo, goba kwalakwatšo ya yona ka go Kasete, a phumule matla a fe goba a fe ao a ngwadilwego ka gare ga retšisetara go fa matla tšewo le go thaetleletiti yeo e amegago.
a tsela ya porofense ntle le tsela ya lephefo; goba b tsela ya phihlelelo, e tswalelwe, e arošwe goba e fetolwe ka mokgwa wo mongwe a ka dira kgopelo go Molekgotla Phethiši ka go ngwala ge a lefile tšhelete yeo e beilwego. Karolo ye e tla diragatšwa gape le ka go ditsela tšeo di sešogo tša agwa.
b kgatišo ya tsebišo e swanetše go romelwa kantorong ya magaseterata - wa selete seo se amegago mo matšatšing ao a sego ka tlase ga a 14 mme Molekgotla Phethiši a ka kgopela mokgopedi go romela goba go bontšha tsebišo mo mafelelong a karolo ye nngwe le ye nngwe ya tsela ka mokgwa wo o hlalošitšwego ka go karolwana ya 3, mo lebakeng leo le beilwego ke Molekgotla Phethiši.
Mo matšatšing a šupa ao tsebišo e kwalakwaditšwego a wona, mokgopedi o swanetše go bea diporoto tša tshedimošo mo mafelelong a karolo ye nngwe le ye nngwe ya tsela ya maleba tšeo di bonagalago go dinamelwa tšeo tlago mme di be ka enkele ya go lebelela tsela, di be ka mokgwa wo o beilwego mme di be le dintlha tšeo di beilwego.
Mokgopedi o swanetše go hlokomela diporoto tša tshedimošo tšeo di hlalošwago ka go karolwana ya 3 go fihlela kgopelo e dumelelwa goba e ganwa, mme mokgopedi o swanetše go tloša diporoto mo matšatšing a šupa, ge a retelelwa ke seo Molekgotla Phethiši a ka dira seo mme a nyaka ditshenyegelo go mokgopedi.
Morago ga go ela šedi ditshwaetšo le dikganetšo, ge di le gona, Molekgotla Phethiši a ka re, go ya ka karolwana ya 6, a dumela goba a ganetša kgopelo, mme mo e dumeletšwego, a tsebagatša gore tsela e tswaletšwe, e arošitšwe goba e fetotšwe ka tsebišo ka go Kasete ya Porofense mme o swanetše tsenya ka go tsebišo, seswantšhothalwa seo se bontšhago tswalelo goba phetogo.
c go aga tsela ya porofense yeo e amegago bjalo ka ge go laelwa ke Molekgotla Phethiši; goba d go lefela ka moka goba ditshenyegelo di fe goba di fe tšeo di hwetšwago ke Molekgotla Phethiši mo tshepetšong, mme Molekgotla Phethiši a ka laela motho yoo go fana ka polokego yeo Molekgotla Phethiši a ka bonago e lekane go diragatša lebaka leo.
Magora, difero bjalo bjalo.
Difero le difokotša lebelo tšeo di nyakegago mo magoreng ao a lego gona ka lebaka la karošo ya ditsela goba diporo goba ge go agwa diporo tše diswa mo ditseleng tšeo e sego ditsela tša maphefo, di ka fiwa goba tša agwa ke Molekgotla Phethiši, fela di swanetše go hlokomelwa ke mong wa lefelo leo sefero, sefokotšalebelo goba legora di lego ka go lona.
Ge kago ya tsela ye mpsha goba seporo goba karogo ya tsela goba seporo tšeo di lego gona ka Molekgotla Phethiši e gapeletša tlošo le kagoleswa ya legora leo le lego gona, sefero goba sefokotšalebelo tlošo yeo le kagoleswa le go dira ditsela tša go fetela go sefokotšalebelo e swanetše go diragatšwa ka ditshenyegelo tša Molekgotla Phethiši fela di swanetše go hlokomelwa ke mong wa lefelo leo sefero, sefokotšalebelo goba legora di lego ka go lona.
Mo difero tšeo goba difokotšalebelo di tlošitšwego goba di sentšwego ka mabaka ao mong wa lefelo a ka se a laolego, Molekgotla Phethiši a ka thuša mong wa lefelo ka tšhelete goba thušo ye nngwe go fana ka goba go di lokiša, seo se ka dirwa ka ditshenyegelo tša Molekgotla Phethiši.
Mong wa lefelo yo a retelelwago ke go hlokomela sefero goba sefokotšalebelo bjalo ka ge go nyakwa ke karolwana ya 1 le 2 go kgotsofatša Molekgotla Phethiši, o oba molato, mme ge go le bjalo, Molekgotla Phethiši a ka dira ditokišo mme a kgopela ditshenyegelo go mong wa lefelo.
a mo tseleng goba lefelong la seporo; goba b go bapa le mollwane wa tsela goba seporo, tsela ya porofense goba seporo, tšeo di agilwego kgahlanong le Molao wo goba le Molao wa Magora, 1963 Molao wa 31 wa 1963, goba le molao wo mongwe, le go aga legora mo mollwaneng wa tsela goba lefelo la seporo goba e le go obamela molao wo o amegago, bjalo ka mo go ka bago ka gona mme ditshenyegelo tša go tloša le kagoleswa di swanetše go lefša ke motho yo a agilego legora, sefero, sefokotšalebelo goba sehlangwa se sengwe, setswalelwa goba lepheko, fela Molekgotla Phethiši a ka se tlamege go lefela tshenyego yeo e hlagilego nakong ya tlošo le kagoleswa.
c motho yo a tlolago ditemana tša a goba a sa šome ka tumelelo yeo e hlalošwago ka go temana ya b o oba molato.
a Ge motho a aga legora, leboto, hetšhe, mabone goba ditlabelo tša mabone kgahlanong le Molao wo, Molekgotla Phethiši a ka, morago ga go tsebiša motho yoo, e tloša mme, mo go swanetšego, a aga leswa legora goba leboto ka maemo ao a swanetšego, fela Molekgotla Phethiši a ka se tlamege go lefela tshenyego yeo e hlagilego nakong ya tlošo le kagoleswa.
Motho o fe goba o fe yo a senyago legora goba sefero go, goba go bapa le tsela ya porofense goba seporo, e ka ba ka boomo goba ka mokgwa wo mongwe, o swanetše go bega tshenyego yeo go Kgoro ka mokgwa wo o beilwego mo nakong yeo e beilwego, mme go retelelwa ke seo go hlola molato.
b mo mabakeng ao e lego gore diruiwa di ka tsena ka gare ga tsela goba seporo, goba go na le kotsi go bophelo le thoto, lokiša ka tšhoganetšo legora goba sefero go sa letetšwe ditokišo tša tshwanelo, go sa kgathatšege gore ke maikarabelo a mong wa lefelo go lokiša tshenyego, mme go retelelwa ke seo go hlola molato.
Ka go karolo ye "kago" e tla akaretša kagoleswa goba go tsenya materiale wo moswa ka gohle.
Mo kago, tlhokomelo goba karogo ya tsela ya porofense goba seporo se tsenelanago le dipeakanyo tšeo di lego gona la kelelo ya meetse Molekgotla Phethiši o swanetše go fana le go hlokomela mekgwa ya kelelo ya meetse ka go, ka godimo ga, ka tlase goba go kgabaganya tsela goba seporo ka mokgwa wo Molekgotla Phethiši a bonago go swanetše, ka ditshenyegelo tša Porofense, ka mokgwa wo e lego gore ditokelo tša batho bao ba nago le dikgahlego go meetse ao ga ba amege gampe.
The Molekgotla Phethiši o swanetše go ikopnya le mahlakore ao a nago le kgahlego leo ao a amegago mabapi le magato ao a šišintšwego ao a tlago tšewa ka tlase ga karolwana ya 1, mme a ka dumela go fana ka magato a makaone le a ao a fapanego a go hlahla meetse ka kgopelo ya bona, mo go swanetšego ka ditshenyegelo tša bona.
d oketša magomo a meetse a noka, moela goba tsela e fe goba e fe ya meetse goba a efoša tsela ya tlhago ya meetse a pula ka mokgwa wa go tsenelana le tsela ya porofense, seporo, leporogo, letšibogo goba ka go ditlabelo tše dingwe tša dinamelwa ntle le tumelelo yeo e ngwetšwego ya Molekgotla Phethiši.
Motho yo a dirago mediro yeo e hlalošitšwego ka go karolwana ya 3 o oba molato.
Molekgotla Phethiši o a ka efošetša meetse a pula go tšwa go tsela ya porofense, seporo go ya ka go tsela ya poraebete, go ya ka karolwana ya 2 le 3.
Ge e le gore lefelo leo la poraebete ke lefelo leo le nago le meago, ditšhemo, ditšhengwana goba dikaonafatšo tše dingwe goba lefelo leo le lemilwego, mediro yeo e hlalošitšwego ka go karolwana ya 1, e tla dirwa fela ka kwano le mong, ntle le ge meetse a pula a elela lefelong le tee pele ga tsebagatšo ya tsela goba seporo, mme mo kwano e sa fihlelelwego, Molekgotla Phethiši a ka tšea karolo ya lefelo yeo e lego maleba le maikemišetšo go ya ka karolo ya 19, goba ka tsebišo ka go Kasete ya Porofense a tšea tokelo ya lefelo gore a arošetše meetse ka go tsela ya meetse ya tlhago goba lefelong le lengwe leo le swanetšego.
Mo thoto ya poraebete e lego lefelo leo le lego ka godimo ga meago yeo, ditšhemo, ditšhengwana goba dikaonafatšo tše dingwe mo dimitareng tše 100 go tloga mollwaneng wa lefelo la tsela, seo se ka dirwa morago ga go ikopanya le mong wa lefelo, ntle le ge meetse a e tšwa lefelong le tee pele ga kago ya tsela goba seporo.
a Mongwadiši wa Dititi o swanetše go ngwadiša thaetleletiti ya lefelo; mme b Molekgotla Phethiši o swanetše go lefela hlatswadiatla go mong wa lefelo bjalo ka ge go kwanwe goba ge go ka se fihlelelwe kwano, bjalo ka ge go beilwe ka tlase ga karolo ya 30, mme ka mabaka ao, ditshenyegelo di tla balwa mme tša fiwa ka tlase ga karolo ya 31.
Molekgotla Phethiši a ka se tlamege go lefela ditshenyego tšeo di hlotšwego ke karošo ka tlase ga karolo ya 1.
Mo mong wa lefelo a eletšago Molekgotla Phethiši gore lefelo leo le tlile go lengwa goba la tšweletšwa morago ga letšatši lao ka lona Molekgotla Phethiši a thomilego go efošetša meetse a pula ka go lona Molekgotla Phethiši a ka diragatša mediro yeo ya kelelo bjalo ka ge a bona go swanetše go fokotša tshenyego yeo e ka hlolwago ke meetse a pula ka kwano le, le ka ditshenyegelo tša mong w lefelo, mme mong wa lefelo a ka se kgopele Molekgotla Phethiši selo mabapi le seo.
Mo lefelo la poraebete leo ka go lona meetse a pula a efošeditšwego le arotšwego ka go ditene, dikgoba, dierefe goba mafelo a temo diyuniti tšeo di lego ka tlase ga diheketara tše 24 ka bogolo, Molekgotla Phethiši o swanetše go ikopanya le mong wa motsesetoropo wo o amegago goba mong mme a dumelela mong go tliša lenaneopeakanyo la kelelo ge e le gore mong wa lefelo o nyaka bjalo mme a beakanuyetše kelelo ya meetse a pula go latela lenaneopeakanyo yeo ka mo Molekgotla Phethiši a ka bonago go šomega ka gona.
Ge Molekgotla Phethiši a ka fetola sekimi sa kelelo ka kgopelo ya mong wa motsesetoropo goba mong, ditshenyegelo tša diphetogo tšeo di tla lefelwa ke mong yoo go Molekgotla Phethiši, ka tšhelete yeo le mokgwa wo o beilwego ke Molekgotla Phethiši.
Ga go motho yo a ka kgokaganyago tsela e fe goba e fe , tsejana ya maoto goba tsejana ya dipaesekela le tsela ya porofense ntle le tumelelo yeo e ngwetšwego ya Molekgotla Phethiši le pele ga go lefela tšhelete yeo e beilwego.
Kgopelo ya tumelelo ka tlase ga karolwana ya 1 e swanetše go dirwa ka mokgwa wo o beilwego, mme ge e fiwa, Molekgotla Phethiši a ka bea mokgwa le maemo a tsenelano le lefelo leo le mokgwa wo ka wona di swanetšego go dirwa, mme a ka bea mabaka a mapheko mabapi le kgokagano goba tšhomišo ya yona.
Molekgotla Phethiši a ka nna a gogela morago tumelelo yeo e filwego ka tlase ga karolwana ya 1 ge mong a sa obamele mabaka ao a mapheko.
Motho yo a tlolago karolwana ya 1 o oba molato, mme mo lebakeng leo, Molekgotla Phethiši a ka tswalela kgokagano mme a kgopela ditshenyegelo go motho yoo.
Go ya ka dikarolwana tša 2 le 3, ge go tsena le go tšwa go tsela ya porofense goba seporo go thibelwa ke legora leo le agilwego ka semolao. leboto, hetše, molete goba mapheko ao a swanago le ao go bapa goba kgauswi le lona, ga go motho yo a ka tsenago goba a tšwa go feta ka lefelong, ka tlase goba ka godimo ga legora leo, leboto, hetše, molete goba mapheko a mangwe ka go šomiša sefero, setaele, leporogo goba tsela ye nngwe, ntle le ge Molekgotla Phethiši a dumetše ka go ngwala, kago ya sefero, setaele, leporogo goba tsela ye nngwe mme tsela yeo e agilwe go ya ka tumelelo.
b sepetša senamelwa godimo ga tsela ya porofense ntle le seferong seo se dirilwego ka semolao lebakeng leo ; goba c sepetša senamelwa go tšwa go tsela ya porofense ntle le kgorong ya go tšwa ye e dirilwego ka semolao lebakeng leo.
Karolwana ya 1 e ka se diragatšwe go sefero seo se dirilwego semolao, setaele, leporogo goba tsela ye nngwe tšeo di bego di le gona mme di šomišwa ge karolo ye e tsenywa tirišong mme di be di se tša tswalelwa goba tša tlošwa nakong e fe goba e fe morago ga fao.
Go ya ka karolo ya 48, Molekgotla Phethiši a ka nna a se ganetše tumelelo yeo e hlalošwago ka go karolo ya 1 ya sefero, setaele, leporogo goba tsela ye nngwe yeo e hlokagalago go tsena le go tšwa lefelong leo go tsena le go tšwa go lona go sa kgonegego goba go ka se kgonegego ka ditshenyegelo tšeo di amogelegago, fela a ka dira gore matseno le matšo di dirwe lefelong leo le tlago bewa ke Molekgotla Phethiši.
Ge a efa tumelelo yeo e boletšwego ka go karolwana ya 1, Molekgotla Phethiši a ka laola mohuta wa sefero, setaele, leporogo goba tsela ye nngwe le lefelo le mokgwa wo ka wona e swanetšego go agwa mme a ka nna a bea mabaka a mapheko mabapi le seo goba a tšhomišo yeo Molekgotla Phethiši a ka bonago e swanetše, mme a ka gogela morago tumelelo ya ge e le gore senyakwa se fe goba se fe goba mabaka a mapheko ao a beilwego ka go tumelelo ga a latelwe.
Mo tsela ya go tsena goba go tšwa go tsela ya porofense e direla lefelo le tee, mong wa thoto yeo o swanetše go hlokomela karolo ya go tsena le go tšwa magareng ga mafelelo a tsela le mollwane wa lefelo la tsela, mo go kgotsofatšago Molekgotla Phethiši ka ditshenyegelo tša mong, mme Molekgotla Phethiši goba lekalatiro le fe goba le fe goba modiredi wa Porofense ba ka se lefele ditshenyego tša motho o fe goba o fe ka lebaka la modiro o fe goba o fe goba tlogelo tša mong ka tlase ga karolwana.
Molekgotla Phethiši a ka re ka taelo yeo e ngwetšwego go mong wa lefelo leo le lego kgauswi le tsela ya porofense go aroša tsela ya go tsena le go tšwa go tsela ye e fago phihlelelo goba go tsena lefelong leo, goba go bea mapheko goba go tswalela go tsena le go tšwa, ka mokgwa le nako yeo e beilwego ka go tsebišo, goba go ya go ile.
a Ge e le gore kgapeletšego e beilwe ka go tumelelo yeo e filwego ka go karolwana ya 1 goba taelo yeo e ngwetšwego ka tlase ga karolwana ya 7, Mongwadiši wa Dititi yo a nago le matla a taolo mo lefelong leo le amegago.
c Molekgotla Phethiši a ka gapeletša kobamelo ya kgapeletšego yeo e ngwetšwego bjalo.
b tefelo ka Molekgotla Phethiši go ya ka temana ya a e tla ba fela go ditshenyegelo tša go tsenya difero tše mpsha, dikaratšhe goba ditsela tša go tsena meagong tša maemo ao a swanago le ao a nyakegago go šuthušetšwa lefelong le lengwe, go agwa leswa, ntle le ge mabaka a beilwe kgahlanong le seo.
Ga go motho yo a swanetšego go bea dipapatšo goba go bontšhwa mo lefelong la tsela ya porofense, ntle le ge di bontšhwa mo tseleng ya porofense, yeo e šomago bjalo ka mmila wa masepala mme e tšewa bjalo ke Molekgotla Phethiši ka go tsebišo ka go Kasete ya Porofense.
d yeo e bonagalago go tšwa go tsela ya porofense goba seporo lefelong la motsesetoropo, mo lefelong leo le lego kgauswi le tsela ya porofense goba seporo goba mo lefelong leo le aroganego le tsela ya porofense goba seporo ka mmila.
a e bontšhwa go ya ka tumelelo yeo e filwego pele ga letšatši la go tsenya tirišong ga Molao wo, go lebaka leo papatšo e bontšhwago go ya ka dinyakwa tšeo, go ya ka tumelelo di diragatšwago goba di be di diragatšwa ka nako yeo pele ga letšatši lao; goba b e bontšhwa go ya ka molao mo lefelong leo le tsebagaditšwego pelenyana ga fao go ba tsela ya porofense goba seporo mo nakong yeo e bapatšwago go ya pele mo lefelong le tee, ntle le go e laetšwe go tlošwa ka tlase ga karolwana ya 5 le nako yeo ka yona e swanetšego go tlošwa e fedile; goba c e swanetše go bapatšwa go ya ka molao mme e bontšhwa go ya ka molao woo.
i sebopego le tlhamo ya papatšo , le maemo a tšona le tlhokomelo.
Motho o fe goba o fe yo a bontšhago papatšo kgahlanong le dikgontšhi tša karolo ye goba a dira gore e bontšhwe bjalo, goba mong wa lefelo leo go lona papatšo e beilwego mme a laetšwe ke Molekgotla Phethiši ka tsebišo yeo e ngwetšwego gore a e tloše, o swanetše go dirwa bjalo mo nakong yeo e bontšhwago ka go tsebišo, yeo e ka se bego ka tlase ga matšatši a 14 go ya ka karolwana ya 7.
Ge motho yo tsebišo e lebišitšwego go yena go ya ka karolwana ya 5, a palelwa ke go tloša papatšo yeo e bolelwago ka go tsebišo ka nako yeo e beilwego ka go yona, Molekgotla Phethiši a ka e tloša mme a tsena ka go lefelo leo le amegago ntle le tumelelo ya mong goba modudi, go sa kgathatšege dikgontšhi tše dingwe tša Molao wo, mme a nyaka ditshenyegelo tša tlošo go motho yoo.
Ntle le karolwana ya 5, mo papatšo e bontšhwa kgahlanong le karolo ye mme e na le matšhošetši a polokego, Molekgotla Phethiši a ka tšea magato ka tlase ga karolwana ya 6 mo kgahlegong ya setšhaba goba mo polokegong ya setšhaba ntle le go tsebiša motho o fe goba o fe go tloša papatšo.
Motho yo a tlolago karolo ya 1 goba 2 goba a palelwa ke go tloša papatšo ya S ge a laetšwe go dira bjalo ka tlase ga karolwana ya 5, o oba molato.
c motho yo a nago goba a dulago ka go lefelo leo ka go lona papatšo e bontšhwago le mohlami wa selo se fe goba se fe goba mong wa kgwebo e fe goba e fe goba tirelo yeo papatšo e bjalo e lego mabapi le yona le lekalatiro la mohlami goba mong ba tla tšewa gore ba bontšhitše papatšo goba gore ba dirile gore e bontšhwe.
Papatšo e fe goba e fe yeo e beilwego goba e bontšhitšwego ge go tsenywa karolo ye tirišong yeo e sa dumelelwego ke Molao wo, mme e se papatšo yeo Molekgotla Phethiši a ka e fago tumelelo, e swanetše go tlošwa mo matšatšing a 90 ge tirišo yeo e thoma.
b ga go kgopelo ye bjalo e tlago dirwa mabapi le papatšo yeo e hlalošwago ka go karolwana ya 10.
Ge tumelelo ya papatšo yeo e hlalošwago ka go karolwana ya 11 e gannwe, papatšo e swanetše go tlošwa mo matšatšing a 30 a go hwetša tsebišo ya kgano yeo, mme mo kgano e rometšwego ka poso yeo e netefaditšwego, mong wa lengwalo o tšewa gore o le amogetše mo matšatšing a seswai morago ga go le romela.
Letšatši la go tsenya tirišong ga karolo ya 44: yeo e tlang go tsebagatšwa.
b ntle le tumelelo ya Molekgotla Phethiši yeo e ngwetšwego goba kgahlanong le mabaka a mapheko ao a beilwego ke Molekgotla Phethiši mme a hlalošitšwe beago goba a tlogela, mo go bonagalago go tšwa go tsela ya porofense goba seporo, senamelwa seo se sa šomego goba motšhene goba seripa mo lefelong ka ntle ga lefelo la motsesetoropo le mo dimitareng tše 200 go tšwa mollwaneng wa tsela ya porofense goba seporo.
Molekgotla Phethiši a ka tloša senamelwa seo se sa šomego goba motšhene goba seripa seo tšona seo se sa šomego goba ditšhila tšeo di hwetšwago mo tseleng ya porofense goba seporo, mme a ka nyaka ditshenyegelo tša gagwe tša tlošo go motho yo a beilego goba a tlogetšego dilo tšeo mo tseleng ya porofense goba seporo.
b Molekgotla Phethiši, ge senamelwa, motšhene, seripa, ditšhila goba selo di se tša tlošwa mo nakong yeo e boletšwego ka go tsebišo, mme ge a kgotsofetše gore motho yoo o na le tumelelo yeo e ngwetšwego ya Molekgotla Phethiši go ya ka temana ya ai a ka tloša dilo tšeo mo lefelong goba a tšea magato a fe goba a fe ao Molekgotla Phethiši a bonago a swanetše gore dilo tšeo di se hlwe di bonagala mo tseleng ya porofense goba seporo, mme a ka nyaka ditshenyegelo tša tlošo goba tša magato ao go motho yo go ya ka temana ya a a nago le maikarabelo a go tloša dilo tšeo goba go tšea magato ao a swanetšego.
c a fa tumelelo ya go hloma, go aga goba go bea goba go bea sehlangwa goba selo se sengwe go, ka godimo ga, goba ka tlase ga ditsela tša porofense goba diseporo goba lefelo leo kago e thibelwago goba ya go dira diphetogo tša tlhamo goba koketšo go sehlangwa goba selo seo se lego fao.
b kagelelo, legora goba leboto ka ntle ga lefelo la tsela goba seporo tšeo di sego botelele bjo bo fetago botelele bjo bo beilwego ka go tloga fase mo lefelong leo di emego go lona.
mekgwa le seemo tšeo ka tšona, lefelo leo le mabaka a mapheko ao ka wona sehlangwa, sedirišwa, phokotšo goba koketšo di tlang go hlongwa, go agwa, go bewa, go hlangwa goba go dirwa; le iii ditlamo tšeo di swanetšego go phethwa ke mong wa lefelo leo le amegago ge e le gore sehlangwa, sedirišwa, phokotšo goba koketšo di a hlongwa, agwa, bewa, hlangwa goba go dirwa.
c Molekgotla Phethiši a ka gapeletša kobamelo ka ditlamo tšeo di ngwadilwego.
Molekgotla Phethiši a ka lefiša tšhelete ya khirišo ya dihlangwa le mešomo ye mengwe yeo e lego ka lefelong la tsela ya porofense goba seporo mo lefelong leo e lego la Porofense, e ka ba ka tšhelete yeo e feletšego ga tee fela goba ka dikgakgao.
Molekgotla Phethiši a ka lefiša tšhelete ya tlhahlobo goba tšhelete ya tlhahlobo ya nako le nako ka tšhelete yeo e beilwego mo tumelelo e filwego ka tlase ga karolwana ya 3.
Mo motho yo a se nago tumelelo yeo e nyakegago ka go karolwana ya 1 goba kgahlanong le tumelelo ye, o hlomile, a aga, a bea sehlangwa goba sedirišwa goba o fetotše sehlangwa goba koketšo go sehlangwa goba sedirišwa goba o file tumelelo ya go dira tšeo, Molekgotla Phethiši, ka tsebišo ya go ngwalwa a ka laela motho yoo go tloša sehlangwa seo se sego molaong, sedirišwa goba o fetotše sehlangwa goba koketšo mo nakong yeo e amogelegago yeo e swanetšego go ngwalwa ka go tsebišo fela e sa be ka tlase ga matšatši a 30 go tloga letšatšing la tsebišo.
Ge motho yo a filwego tsebišo go ya ka karolwana ya 7, o palelwa ke go latela tsebišo mo nakong yeo e beilwego ka go yona, Molekgotla Phethiši a ka di tloša mme a nyaka ditshenyegelo tša tlošo go motho yoo.
b mo motho a nago le maikarabelo go ya ka molao go tloša goba go šuthiša sehlangwa seo goba sedirišwa seo se hlomilwego, se agilwego, se beilwego goba se hlamilwego, Molekgotla Phethiši a ka o tla nyaka ditshenyegelo tša tlošo goba go šuthiša go motho yoo.
Motho o fe goba o fe yo a tlolago karolwana ya 1 goba yo a palelwago go obamela tsebišo ka tlase ga karolwana ya b o oba molato.
a go tsela ya porofense goba seporo, goba b go goba ka go setlabelo se fe goba se fe sa dinamelwa seo se lego ka tlase ga taolo ya Molekgotla Phethiši; goba c ka go lefelo leo le thibetšwego kago.
Mo mabakeng a ditlabelo tšeo di šomišwago ke dipase, dithekisi goba ditimela le banamedi ba tšona, tumelelo ka tlase ga karolwana ya 1 e ka fiwa fela go mafelo ao a beetšwego mabaka a kgwebo.
Karolwana ya 1 e ka se diragatšwe go batho bao ba tšwelago pele ka kgwebo goba tirelo morago ga go tsebagatšwa ga tsela goba seporo bjalo ka ga tsela ya porofense goba seporo goba ge lefelo le e ba leo le thibetšwego kago, ntle le ge motho yoo a laetšwe ke Molekgotla Phethiši ka tsebišo yeo e ngwetšwego go tlogela seo.
aa se sengwe le se sengwe seo se diragatšwago goba seo mohlankedi yo a nago le bokgoni a gononwago mo mabakeng a kgotsofatšago gore se beetšwe go šomišwa mabapi le tiragatšo ya mediro yeo ke motho yoo; goba bb sehlangwa, tente, senamelwa, sedirišwa goba selo se sengwe mo go sona, goba seo ka sona modiro o diragaditšwego, goba ka sona goba ka go sona go nago le selo seo ka sona mohlankedi yo a nago le bokgoni a gononwago mo mabakeng a kgotsofatšago gore se beetšwe go šomišwa mabapi le tiragatšo ya mediro yeo ke motho yoo; goba c go tloša mo tsela ya porofense goba seporo goba ditlabelo tše dingwe tša dinamelwa goba mo lefelong leo le thibetšwego kago sehlangwa, tente, senamelwa, sedirišwa tšeo di hlalošwago ka go temana ya bii. Goba tšeo mohlankedi yo a nago le bokgoni a di hwetšago go tsela ya porofense goba seporo goba ditlabelo goba lefelong leo le thibetšwego kago mme a gononwa mo mabakeng ao a kgotsofatšago gore di šomišitšwe, goba di beetšwe go šomišwa mabapi le tlolo ya karolwana ya 5 l, mme a nyaka ditshenyegelo tša tlošo go motho yo a amegago.
a ge a tlola dikgontšhi tša karolwana ya 1; goba b ge a palelwa ke go fana ka mauna a gagwe ka botlalo le aterese ya madulo go mohlankedi yo a nago le bokgoni go ya ka karolwana ya 4bi; or c ge a reteletšwe ke go obamela taelo yeo e filwego ka tlase ga karolwana ya 4bii.
Go sa kgathatšege dikgontšhi tša molao o fe goba o fe wo mongwe, Motsinkedi-Pharephare a ka nna a se dumelele peakanyo ya kakaretšo goba sethalwa sa erefe, setene, dikgoba goba mafelo a go dula tšeo ka moka ge di kopane di dirago motsesetoropo goba sehlopha e ka ba di kopane ka, goba ka ntle le ditsela tša go fetela, goba dikgoba tšeo di bulegilego tšeo di, goba di beetšwego go ba mafelo a setšhaba ge karolo e fe goba e fe ya erefe yeo, setene, dikgoba goba mafelo a go dula di wela ka gare ga lefelo leo le thibetšwego kago, ntle le ge peakanyo ya kakaretšo goba sethalwa di sepelelana le sethalwa sa seswantšho seo se šišinywago sa motsesetoropo goba sehlopha, seo Molekgotla Phethiši a se dumeletšego ka go ngwala.
Karolwana ya 1 le yona e tla diragatšwa, ka diphetogo tšeo di nyakegago, go sethalwa sa karlo ya lefelo leo le lego kgauswi le motsesetoropo goba sehlopha sa dierefe ditene, dikgoba goba mafelo a go dula, ge e le gore karolo yeo ya lefelo e ka go lefelo leo le thibetšwego kago.
Ge lefelo goba karolo ya lefelo e ka go lefelo leo le thibetšwego kago Motsinkedi-Pharephare a ka nna a se dumelele peakanyo ya kakaretšo goba sethalwa sa karologanyo ya lefelo leo goba karolo ya lona ntle le ge Molekgotla Phethiši a file tumelelo yeo e ngwetšwego.
Masepla goba bolaodi bjo bongwe bo ka nna bja se fane ka tumelelo ya go fetola tšhomišo ya lefelo ya dithoto tšeo di lego kgauswi le tsela ya porofense ka go motsesetoropo, ntle le ge Molekgotla Phethiši a file tumelelo ya phetogo ka go ngwala.
Molekgotla Phethiši a ka gana go fa tumelelo ka tlase ga karolwana ya 3 goba 4 ge fela a kgotsofala gore karologanyo yeo e amegago e ka tsenya maikemišetšo a Molao wo mathateng.
b ge a e fa tumelelo ye bjalo Molekgotla Phethiši a ka bontšha gore ge e le gore lefelo goba karolo ya lefelo leo le itšeng e kopantšwe le lefelo le lengwe, thaetlele ya lefelo leo le kopantšhitšwego e tla ya ka mabaka a mapheko ao a beilwego ka go temana ya a.
Mabaka a mapheko ao a bolelwago ka go karolwana ya 6 a ka bewa gore go se dumelelwe tlolo ya wona goba go se sepelelane le tumelelo ya Molekgotla Phethiši.
c ga go tefelo ya neelano goba tshelete ya kantoro yeo e tlago lefelwa go phumulo yeo.
b oketša sephethephethe mo tseleng ya porofense ka mo tsela e ka rwalago; goba c ya tsenana le maikemišetšo a Molao wo.
Melawana ka tlase ga karolwana ya 10 e ka kgontšha gore tlolo ya seo goba go palelwa ke go obamela seo e tla ba molato.
Karolo ye e tla ba go oketša, mme e se go ema legatong, melao ye mengwe mabapi le karologanyo ya lefelo goba tšweletšo ya motsesetoropo.
Motho yo a nago le ngongorego ka ga sephetho sa Molekgotla Phethiši go ya ka karolo ye, a ka dira kgopelo ya tshekoleswa ka mokgwa wo o beilwego le ka go lefela tšhelete yeo e beilwego go Lekgotla la Motsesetoropo.
Ga go motho yo a swanetšego go diragatša mediro ya go epa godimo le ka tlase ga ditsela tša porofense le diporo goba mo mafelong ao a thibetšwego kago, ntle le tumelelo yeo e ngwetšwego ya Molekgotla Phethiši, yo a ka fanago ka tumelelo go ya ka mabaka a mapheko ao a bonwago a swanetše.
Mo go nyakegago go aroša goba go aga leswa tsela ya porofense goba seporo ka lebaka la gore e senywa morago ga go agwa, e ka ba pele ga go tsenywa tirišong ga karolo ye, ka tlolo ya karolwana ya 1, go boloka setšhaba goba go hlokomela dikgahlego tša setšhaba, Molekgotla Phethiši the MEC a ka laela motho yo a rwelego maikarabelo a tshenyo go dira gore tsela goba seporo di bolokege ka go aga leswa tsela goba seporo mo go tlago kgotsofatša Molekgotla Phethiši ka ditshenyegelo tša motho yoo le ka nako yeo e beilwego ke Molekgotla Phethiši ge a palelwa ke seo, Molekgotla Phethiši a ka dira mošomo woo mme a nyaka ditshenyegelo go motho yoo n.
Kago, tefelo, taolo, bookamedi, taolotshepetšo, tšweletšo, tlhokomelo, tšhireletšo le tokišo ya ditlabelotirišwa tša dinamelwa di tla ba diatleng tša Molekgotla Phethiši , mme Molekgotla Phethiši o tla, ka gare ga methopo ya tšhelete rwala maikarabelo a mešomo yeo e boletšwego.
b tloša goba a gapa phoofolo yeo e lego lefelong la tsela ka tlolo ya Molao wa Bosetšhaba wa Dinamelwa tša Tsela, 1996 Molao wa 93 wa 1996 goba molao wo mongwe,.
p ka tsebišo ka go Kasete ya Porofense a ganetša goba a fokotša ka taolo mosepelo wa diruiwa goba diphoofolo tše dingwe ntle le ge di le ka senamelweng mo tseleng e fe goba e fe ya porofense yeo e beilwego ka go tsebišo, goba ge e le gore diruiwa di ka se sepetšwe tseleng ntle le tumelelo yeo e ngwetšwego ya Molekgotla Phethiši mme a ka, ge diruiwa tšeo di hwetšwa mo tseleng ya yeo ka go tlola tsebišo yeo goba ntle le tumelelo yeo, e gapa ka mokgwa wo o beilwego; goba q a ka diragatša matla ao a kgotsofatšago ge go nyakega goba ao a thušago go matla ao a beilwego ka go temana ya a go ya go p.
Kgoro e swanetše go bea le go hlokomela maswao a tsela, ditlabelo tša go laola dinamelwa le go maraca ka moo a ka bonago go swanetše go hlahla le polokego ya dinamelwa mo ditseleng tša porofense, mme a ka dira seo ka go ditsela tša phihlelelo, mme a ka, go ya ka Molao wa Bosetšhaba wa Dinamelwa, 1996 Molao 93 wa 1996, tšea sephetho sa gore maswao, didirišwa le memarako go tla hlongwa goba tša bewa kae.
e khamphani ya Transnet Limited yeo e hlamilwego ka tlase ga karolo ya 2 ya Molao wo o hlalošwago ka go temana ya d; goba f motho o fe goba o fe goba setho, ka go karolo ye, bao ba hlalošwago bjalo ka "lehlakore le lengwe".
a lehlakore le lengwe le tla tšea maikarabelo ka moka a fe goba a fe a, goba mabapi le tsela ya porofense goba ditlabelotirišwa tše dingwe tša dinamelwa. Mo mabakeng a tsela ya porofense, e tla tšwela pele go ba tsela ya porofense go fihlela l Molekgotla Phethiši a tsebagatša ka go tsebišo ka go Kasete ya Porofense gore ga go sa le bjalo mo mabakeng a Molao wo; goba b lehlakore le lengwe le ka dira mošomo mabapi le tsela ya porofense, seporo goba ditlabelotirišwa tše dingwe tša dinamelwa , go akaretšwa kago le tlhokomelo ya tšona go ba go dira gore mošomo o dirwe ka tlase ga bookamedi, ka ditshenyegelo tša Porofense, goba e ka ba gore Porofense e tla dira mošomo woo ka ditshenyegelo tša lehlakore le lengwe, goba ka mokgwa wo mongwe go ya ka kwano; goba c tsela, mmila goba seporo ka tlase ga taolo ya lehlakore le lengwe goba tšeo e lego tša lehlakore le lengwe e tla ba tsela ya porofense goba seporo mo mabakeng a Molao wo, mo e lego gore lehlakore le lengwe ke masepala, masepala o tla ba le maikarabelo a go hlahla meetse a pula go tsela yeo ya porofense le karošo ya tsela yeo le ditshenyegelo tša gona mme Molekgotla Phethiši a ka swe rwale maikarabelo a tshenyego yeo e hlolegago ge go hlahlwa meetse a pula ke masepala yoo goba go retelelwa ke go dira seo ka meetse ao a pula; goba d lefelo leo ka go lona tsela ya porofense goba seporo di lego le neelwa go lehlakore le lengwe, mo lefelo e lego a porofense; goba e Porofense e tla dira mošomo o fe goba o fe wo o hlalošwago ka go Molao wo, goba go šoma mo mabakeng a, goba mabapi le mešomo ya mohuta woo, mo lefelong la taolo ya, goba mo lefelong la, lehlakore le lengwe, ka ditshenyegelo tša bolaodi bjo bongwe go sepelelana le le go ya ka Molao wo.
Kwano go ya ka karolwana ya 2 e ka kgontšha go kopanela ditshenyegelo tša porotšeke magareng ga mahlakore.
Mo kwano e fihletšwego ka tlase ga karolwana ya 2d go neelana ka tsela go masepala, tsela yeo e amegago goba karolo ya yona e tla tšewa go ba tsela goba mmila wa masepala ka mo lefelong la taolo ya masepala yo a amegago, mme ga go na hlatswadiatla yeo e tla lefelwago mong wa lefelo leo le tšerwego ke tsela goba mmila.
h alago seporo.
v fetolago goba go šuthiša, šitiša goba go senya ditlabelo di fe goba di fe tša ditsinkelo tšeo di beilwego ke Molekgotla Phethiši goba lekalatiro la Molekgotla Phethiši, motsinkedi goba mong kontraka ge ba diragatša mešomo ya gagwe; goba w yo a ka tlošago diruiwa go tsela ya porofense goba seporo ntle le tsebišo yeo e kwalakwaditšwego ka tlase ga temana ya p ya karolo ya 502 goba ntle le tumelelo yeo e nyakwago ke temana yeo.
Motho yo a tlolago dikgontšhi tša karolwana ya 1 goba dikgontšhi di fe goba di fe tša Molao mo di sa tšewago felo bjalo ka molato, o oba molato.
Mo molao o dumelelago tiragatšo ya mediro yeo e hlalošwago ka go karolwana ya 1, motho yo a dumeletšwego bjalo o swanetše go fa Molekgotla Phethiši tsebišo ya matšatši a 60 a maikemišetšo a go diragatša mošomo ntle le ge Molekgotla Phethiši a dumela go nako ye nnyane go yeo. Motho yoo o swanetše go lefela Molekgotla Phethiši ditshenyegelo, bjalo ka ge go beilwe ke Molekgotla Phethiši, tša go aroša tsela yeo e amegago, seporo goba ditlabelotirišwa goba tša go tšea magato a mangwe goba tlhokomelo yeo e nyakegago go thuša go diragatša mošomo woo le go netefatša polokego ya bašomiši ba tsela.
Molekgotla Phethiši a ka dumelela tiragatšo ya mediro yeo ganetŠwago ka go karolwana ya 1 ka go ngwala, go ya ka mabaka a mapheko, mo nakong le tefelo ya tšhelete goba rente yeo Molekgotla Phethiši a e beago, ge Molekgotla Phethiši a kgotsofetše gore ga go na tshenyego go tsela ya porofense, seporo goba ditlabelotirišwa goba kgoreletšego ya setšhaba la lebaka la se. Tšhelete yeo e ka lefelwa e feletše goba ka dikgaokgao, mme mabaka ao a ka kgontšha gore mokgopedi o tla lefela ditshenyegelo tšeo di amegago.
Motho o fe goba o fe yo a obago molato ka go Molao wo, ge a swerwe o tla ahlolelwa nako yeo e sa fetego dikgwedi tše tshelelago kgolegong goba tefišo, goba ka bobedi bja tšona, kgolego le tefišo.
Kgoro e ka re morago ga go swara motho ka molato ka go Molao wo, mo go swanetšego, ya laela motho go lefela kotlo go Molekgotla Phethiši go hlatswa diatla tshenyego yeo e hlolegilego, goba ya laela motho go lokiša, go tloša goba go bušetša sekeng tshenyego e fe goba e fe, lepheko, karošo goba tsenelo ya tsela ya porofense, seporo goba ditlabelotirišwa tše dingwe tša dimanelwa.
Mo motho a laetšwego ke Kgoro go diragatša mošomo ka tlase ga Molao wo mme a palelwa ke go dira seo mo nakong yeo e beilwego ke Molekgotla Phethiši goba mo nakong yeo e beilwego ke Kgoro mme e tsebišitšwe motho yoo ka go ngwala, yeo e sego ka tlase ga matšatši a šupa, Molekgotla Phethiši a ka diragatša mošomo mme a hwetša ditshenyegelo go motho yo a nago le maikarabelo a go dira seo, ga mmogo le tokišo e fe goba e fe ya semolao yeo Molekgotla Phethiši a ka e dirago.
Mo motho a hweditšwego molato wo o hlotšego tahlegelo goba tshenyego go Taolotshepetšo ya Porofense ka go Porofense, Kgoro yeo e ahlolago motho yoo e ka laela gore a hlatswe diatla Taolotshepetšo yeo.
c e beago maemo le dinyakwa tša sethalwa sa peakanyo. Tšweletšo, kago, taolotshepetšo, taolo, tlhokomelo, tšhireletšo le tokišo ya ditlabelotirišwa tša dinamelwa tša Porofense goba lebakeng la polokego ka go Porofense.
j beago goba e laolago ka molao morero o fe goba o fe wo o dumeletšwego goba o nyakwago ke Molao wo; goba k beago goba e laolago ka molao morero o fe goba o fe wo Molekgotla Phethiši a ka bonago o swanetše goba 2 o kgontšha taolotshepetšo ye hlwahlwa ya Molao wo.
a ka go šomiša karolo ya tsela ya porofense mo e sego tshela ya tshepelo goba ka go šomiša tsela ya phihlelelo; goba b ka lebaka la tswalelo goba karošo ya tsela ya porofense, seporo goba tsela ya phihlelelo ka tlase ga Molao wo.
Mo tsela ya porofense ye mpsha goba seporo di beakantšwego goba di thadilwego Molekgotla Phethiši a ka se rwale maikarabelo a phokotšego ya boleng bja lefelo leo le tlago, goba le ka angwago ke tsela yeo ka go lefišwa ke mong wa lefelo leo goba motho yo mongwe o fe goba o fe ntle le ge, le go fihlela ge tsela e tsebagatšwa ka tlase ga karolo ya 4 goba lefelo goba karolo ya lona goba tokilo ka go lona e tšewa ka tlase ga karolo ya 19.
a ntle le ge e beilwe mo dikgweding tše 12 morago ga gore mongongoregi a lemoge ka ga modiro woo o gononwago le tlogelo, goba ka morago ga letšatši leo mongongoregi a ka bego a šetše a lemogile ka ga modiro woo o gononwago le tlogelo, go se sengwe le se sengwe seo se ka bego se tlile pele; le b pele ga matšatši 90 morago ga tsebišo yeo e ngwetšwego ya maikemišetšo a mongongoregi a go tšea magato a semolao, ka dintlha tšeo di kgotsofatšago tša modiro wo o ngongoregelwago goba tlogelo e filwe mogononelwa goba moitšhireletši, ntle le ge mogononelwa goba moitšhireletši a ganne maikarabelo ka go ngwala.
Kgorokgolo ya Tsheko yeo e nago le matla a go bea magato a semolao, e ka re ka kgopelo go tšwa go mongongoregi, a laela gore dinyakwa di fe goba di fe tša karolwana ya 3a di diragatšwe goba di hlephišwe, goba gore ga se tshwanelo go obamela seo, go diragatša toka.
Go ya ka karolwana ya 3, Molekgotla Phethiši a ka fa mošomo, tokelo goba matla a Molao wo go Hlogo ya Kgoro goba modiredi wa Kgoro, mme a se ntšhwe go maikarabelo a mošomo woo, tokelo goba matla.
Go ya ka karolwana ya 3, matla goba mošomo wo o filwego Molekgotla Phethiši ka tlase ga Molao wo di ka diragatšwa ke dikontraka goba makalatiro legatong la Molekgotla Phethiši, mme mo hlatswadiatla e lefelwago ka lebaka la go diragatša tokelo goba matla, e tla lefelwa ke Molekgotla Phethiši yo a tlago re morago a e nyaka go mong kontraka goba lekalatiro.
Dikarolwana tša 1 le 2 di ka se diragatšwe go matla goba tokelo ya go tšea lefelo goba tokelo ka tlase ga dikarolo tša 11, 12, 13 goba 19 goba go dira melawana ka tlase ga karolo ya 54.
Mo tumelelo ya Molekgotla Phethiši e filwego ka tlase ga karolo e fe goba e fe ya Molao wo, Molekgotla Phethiši a ka dira melawana yeo e hlalošago phedišo ya tumelelo yeo morago ga nako yeo e beilwego morago ga letšatši la go e fiwa ntle le ge Molekgotla Phethiši a e telefatša ka go ngwala, fela morero woo o ka išwa gore o senkwe leswa go Molekgotla Phethiši go ya ka karolo yeo, mme melawana yeo e ka fapana go ya ka tumelelo yeo e filwego ka tlase ga dikarolo tšeo di fapanego.
Molekgotla Phethiši a ka fa mohlankedi matla wa Kgoro go tšea magato mabapi le ditlabelotirišwa tša dinamelwa , ka mokgwa le ka mabaka a mapheko ao a beilwego, ka maikamišetšo a go thibela melato e fe goba e fe yeo e hlolwago ke Molao wo goba ditlolo di fe goba di fe tša wona mo go ditlabelotirišwa.
Mohlankedi yoo a filwego matla o tla ba le matla a go swara le go golega ao a fiwago mohlankedi wa khutšo go ya ka Kgaolo ya 5 ya Molao wa Tshepetšo ya Bosenyi, 1977 Molao wa 51 wa 1977, mabapi le motho yo, ka go ditlabelotirišwa tša dinamelwa o obile molato o fe goba o fe wo o hlalošwago ka go karolwana ya 1 mo go nago le mohlankedi yo a filwego matla goba yo a gononelwago ke mohlankedi yoo, mo mabakeng ao a kwagalago, gore o obile molato woo.
Go sa kgathatšege karolwana ya 1 le 2, Molekgotla Phethiši a ka tsenela kwano le masepala yeo ka go yona masepala o fiwa matla mme o tšea go diragatša mešomo ya tatelo ya molao yeo e hlalošwago ka go karolwana ya 1 le 2 ka go ditlabelotirišwa mo lefelong la masepala, ka bašomi ba masepala bao ba thwetšwego mme ba fiwa mošomo woo ke wona.
Go sa kgathatšege se fe goba se fe seo se lego kgahlanong le Molao wo, ditsela ka moka, magora, maboto, difokotšalebelo le dihlangwa tše dingwe tšeo di agilwego go ya ka melao tšeo di sa akaretšwego go tiragatšo ya Molao wo, di tla tšewa gore di agilwe ka semolao ka tlase ga Molao wo mme di tla ba tša, goba tša laolwa ke batho bao ba beilwego ke Molao wo.
Ditsebagatšo, ditsebišo, melawana, ditumelelo, matlafatšo le dikwano tšeo di fiwago ka tlase ga molao wo o sa akaretšwago ka go tiragatšo ya Moalo wo, o tla šoma go fihlela o phumulwa. O gogelwa morago goba o fetolwa ka tlase ga Molao wo, ntle le ge go sa sepelelane le Molao wo.
Tšewo yeo e thomilwego goba magato a go bea hlatswadiatla tšeo di thomilwego pele ga karolo ye go ya ka molao wo o sa akaretšwago ka go tiragatšo ya Moalo wo, di swanetše go phethwa bjalo ka ge o kare Molao wo ga sa ka wa bewa, ge e le gore mahlakore a tla kwana go tšwela pele ka tšewo yeo goba magato go ya ka dikgontšhi tša Molao wo.
Kgopelo yeo e išitšwego gore e matlafatšwe, e kwanelwe, goba e dumelelwe go ya ka molao e swanetše go phethwa go ya ka Molao wo, mo go nyakegago.
Lefelo le fe goba le fe ka go Porofense leo le direlwago ke sehlopha mo letšatsing la tsenyotirišong ya karolo ye go ya ka dikarolo tša 54 goba 55 tša Otinense ya ya Ditsela, 1957 Otinense 22 ya 1957, le a lokollwa go tirelo yeo le kgolagano go tirelo ye ka go thaetleletiti yeo e tla tšewago gore e fedišitšwe.
Mongwadiši wa Dititi o swanetše go phumula ka go Retšisetara ya Dititi ditirelo ka moka tšeo di hlalošwago ka go karolwana ya 5.
Tsela ya phihlelelo yeo e tsebagaditšwego go ya ka karolo ya 48 ya Otinense ya ya Ditsela, 1957 Otinense 22 ya 1957 e tšewa go ba tsela ya phihlelelo yeo e tsebagaditšwego ka tlase ga Molao wo.
c Molao wa Telefatšo ya Matla a Dikomiti Phethiši le Balaoditshepetšo, 1964 Molao wa 41 wa 1964, ka moka; le d Molao wa Dikgwebo, 1991 Molao wa 71 wa 1991 go fihla mo o lego mabapi le mediro yeo e hlalošwago ke Molao wo.
Molao wo o bitšwa Molao wa Gauteng wa Ditlabelotirišwa tša Dinamelwa, 2001, amme o tla tsenywa tirišong ka letšatši leo le tla bewago ke Tona ka tsebišo ka go Kasete ya Porofense.
Matšatši ao a fapanego a ka nna a bewa go thomiša ka dikarolo tše dingwe tša Molao wo.
<fn>nso_Article_National Language Services_KGETHO YA BONKGETHENG.txt</fn>
Maloko a kagišano ya bohwa le setšhaba ka kakaretšo a mengwa go kgetha maloko a Khansele ya Musiamo wa Robben Island. Khansele e tla ba le maloko a go ka ba a šupa, ao a tla thwalwago ke Tona ya Bokgabo le Setšo. Go kaonetša gore go be le leloko le tee leo le nago le maitemogelo a merero ya matlotlo.
Ge dikgetho di romelwa, go swanetšwe go elelwe gore mokgethwa o hloka kwešišo ka bophara ya bohwa, maitemogelo a taolo le matlotlo, tsebo ya molao le tsebo ya papatšo le kgokagano, go kgoboketša tšhelete, thuto le nyakišišo ya setšo/leago, gape le maikemišetšo a go dira ditirelo tša setšhaba le botwetwenyi bjo bo itšego ka go lefapha la mošomo wa Musiamo wa Robben Island.
Sehlopha sa go kgetha se tla thwalwa ke Tona gore se thale lenaneo la bonkgetheng ba maleba go tšwa go dikgetho tšeo di amogetšwego. Taetšo ya sehlopha sa go kgetha e tla ba go netefatša gore kgetho ya mafelelo e akaretša batho bao ba nago le dinyakwa goba maitemogelo ao a kgethegilego goba kgahlego ka go mafapha a maleba, bao ba e e lego baemedi, go fihla ka mo go ka kgonegago, ba ditšhaba ka moka tša bong ka bobedi, gape le gore kgetho ka kakaretšo ke ya maemo a godimo a bokgoni ka mo go ka kgonegago.
a lengwalo leo le nago le maina ka botlalo, aterese le dinomoro tša mogala le tša fekese tša mokgethwa, gomme a fe le mabaka a go kgetha nkgetheng yoo.
c taodišo ye kopana yeo e saenilwego ke mokgethwa, yeo ka go yona a dumelelago kgetho; le d maina a balaki ba bararo ba go tseba mokgethwa bao go tla bago bonolo go ikopanya le bona.
Ga go kgetho yeo e tla elwago hloko ka ntle le ge dilo tšeo di laeditšwego ka mo godimo di akareditšwe.
<fn>nso_Article_National Language Services_KGOELETSO YA DITSHISI.txt</fn>
Maloko a ditirelo tša bokgobapuku le lefapa la tshedimošo le makgotla ao a nago le kgahlego a mengwa go šišinya bahlankedi ba maleba gore ba tle ba lebelelwe go bewa mo go Lekgotla la Bosetšhaba la Ditirelo tša Bokgobapuku le Tshedimošo go ya ka Molao wa 2001 wa Lekgotla la Bosetšhaba la Ditirelo tša Bokgobapuku le Tshedimošo, (Molao wa Nomoro ya 6 wa 2001) go tloga ka la 1 Nof. 2006 go fihla ka la 31 Oct. 2009.
Morero wa lekgotla ke go eletša Tona ya Bokgabo le Setšo le Tona ya Thuto ka ditaba tše di lego mabapi le ditirelo tša bokgobapuku le tshedimošo ka maikemišetšo a go (a) thekga le go hlohloletša phedišano le ekonomi , thuto, setšo, boitapološo, nyakišišo ya tša mahlale, tšweletšopele ya theknolotši le tshedimošo ya ditšhaba ka moka ka gare ga naga; le (b) go fana ka phihlelelo ye e feletšeng go tshedimošo ye e lego maleba go motho yo mongwe le yo mongwe ka tsela yeo e tlago fokotša ditheko. Mehola ya Lekgotla e akaretša, magareng ga ye mengwe, go tsebiša le go eletša Ditona ka tšwetšopele le kgohlaganyo ya ditirelo tša bokgobapuku le tshedimošo ka gare ga naga.
Bahlankedi ba swanetše go emela bakgathatema bao e lego baetapele go mafapa a bona e bile ba e na le botsebi ka go ditirelo tša bokgobapuku le tshedimošo le go mafapa a thuto. Gabotsebotse ba swanela ke go ba le tsebo yeo e lego mabapi le molao wa Ditirelo tša Bokgobapuku le Tshedimošo, taolo le ditšhelete tša bokgobapuku, tataišo ya bašomi ba ditirelo tša bokgobapuku le tshedimošo, bokgoni bja go ngwala le go bala, le botsebi bja theknolotši ya tshedimošo ka khomphiutha go tšwetšapele ditirelo tša bokgobapuku le tshedimošo tše di šomago gabotse kudu.
Motho yo mongwe le yo mongwe yo a nyakago go šišinya motho yo a tla go šomela Lekgotla o swanetše go tlatša le go romela fomo ya semmušo ya tšhišinyo go Kgoro ya Setšo le Bokgabo. Tšatšikgwedi la go tswalelela ditšhišinyo ke la 31 Agostose 2005.
Lengwalo leo le fanago ka maina ka botlalo le dintlha tša go ikgokaganya le mošišinyi, le hlaološago maswanedi a mošišinyi go peo go ya ka dinyakwa tše di boletšwego ka godimo, le maina, le dintlha tša boikgokaganyo tša batho ba bararo bao ba ka hlatselago mošišinywa.
Kamogelo ya ditšhišinyo ya mošišinywa yeo e ngwadilwego.
a Thaetlele le maina ka botlalo g Maitemogelo a maleba b Nomoro ya Boitsebišo h Mafapa a botsebi c Thutaboagi i Boleloko bja Dikopano, Makgotla, bj.bj.
Ela hloko gore se ga se kwalakwatšo ya mošomo. Moputso wa maloko a Lekgotla o tla ya go ditefo tše di kwagalago tša maeto le ditshenyegelo tša go iphediša ge ba eya dikopanong ga bedi ka ngwaga (mo Pretoria goba disenthara tše dingwe).
<fn>nso_Article_National Language Services_KGOPELO YA DINGWALO 1.txt</fn>
Na o nyaka gore NAC e kgokagane le SEHLOPHA/MOKGATLO/SEHLONGWA sa gago bjang?
Mohuta wa ngwadišo ya SEHLOPHA / MOKGATLO / SEHLONGWA sa gago?
Na SEHLOPHA / MOKGATLO / SEHLONGWA se/o/se hlomilwe neng?
Ke batho ba bakae bao ba amegilego mo tshepedišong ya SEHLOPHA/MOKGATLO/ SEHLONGWA sa lena?
Na setšhaba se tla holwa bjang ke protšeke?
Efa seroto seo SEHLOPHA /MOKGATLO / SEHLONGWA se se se bolokago ka go protšeke.
Laetša seroto se se kgopetšwego go NAC.
Bolela gore ke dihlogwana dife tše di ikgethago tša tekanyetšo tšeo di lefelwago ke NAC di tlogo šomišwa go yona ge e amogetšwe?
Moetapele wa Setšhaba le Setsebi sa tša Dingwalo/Moprofešenale.
Hlagiša ditšhupetšo tša go ngwalwa le go saenwa go tšwa go dipaki.
Mokhwi ke hlaloša gore tshedimošo ka moka yeo e filwego ka go kgopelo yekhwi le ditokumente tše di nago nayo ke tša nnete le gona di nepagetše.
Tiišetšo ka Modulasetulo, ge e le gore ga se mokgokaganyi goba leloko le lengwe la Boto ge Modulasetulo e le mokgokaganyi.
Mokhwi ke dumelelana le tshedimošo ye e filwego ka go kgopelo yekhwi le ditokumente tše di nago nayo ke tša nnete le gona di nepagetše.
Setifikeiti sa Tokollo ya Motšhelo sa Sehlopha / Mokgatlo / Sehlongwa le setifikeiti sa ngwadišo ya khamphani di kgomareditšwe.
Ke hlagišitše ditokumente ka moka tše di kgopetšwego go ya ka mo go laeditšwego ka go Karolo 9.
HLE ELA HLOKO: Karolo goba tshedimošo ka moka ye o re fago yona e tla bolokwa ka digatišing ka nepo ya go ba le dipalopalo tša taolo tša dikgopelo le dithušo. Dikhopi tša tshedimošo yekhwi di ka abelwa, ge go nyakega, batho goba mekgatlo yeo re ka rerišanago nayo mabapi le kelo ya dikgopelo goba tlhapetšo ya dithušo. Mekgatlo ya go thuša ka tšhelete e abelana tshedimošo go tanya dikgopelo tša bomenetša le go kgomaganya tshepetšo ya kabotlaleletši ya ditšhelete. Go ruma, tshedimošo yekhwi e ka dirišwa ke Kgoro ya Bokgabo le Setho.
<fn>nso_Article_National Language Services_KGOPELO YA DINGWALO 2.txt</fn>
Na o tla nyaka gore NAC e kgokagane le wena bjang?
Ke eng seo se go hlohleleditšego go ngwala puku ya gago goba go thomiša ka phethagatšo ya theto?
Ka karolwaneng yekhwi o hlaloša mabaka le ditiragalo tšeo di go hlohleleditšego go swaragana le modiro wokhwi wa bokgabo ka mantšu ao a sa fetego 500.
Sekhwi gape se tla sedimoša panele ka ga maswanedi a modiro wa gago wa bokgabo ka go tlhabollo ya dingwalo ka nageng.
Akaretša thulaganyo ya kanegelo le tema ya baanegwa ka go padi ya gago, terama le dikanegelokopana.
Hlaloša ka botlalo merero ya pukutheto ya gago goba ditaodišo tša phethagatšo.
Naneofatša dikatlego tša gago tše kgolo tša bokgabo mengwageng ye 3 ya go feta.
Ke batho ba ba kae bao ba amegilego mo tshepedišong ya SEHLOPHA /MOKGATLO/SEHLONGWA?
Ga go bonolo gore NAC e thuše ka tšhelete ka moka ya Tekanyetšo ya protšeke, ka fao bolela bathuši ba bangwe ba ditšhelete bao o ba kgopetšego gomme o tlatše dintlha tša bona ka botlalo ka mo fase.
Efa seroto seo se kgopetšwego go NAC.
Laetša gore ke dikarolwana dife tša tekanyetšo tšeo NAC e tlogo di thekga ka ditšhelete ge e amogetšwe?
Kaonefatša dithušo tša lebaka le fetilego tša NAC tše o di amogetšego.
Moetapele wa Setšhaba le Setsebi sa Dingwalo/Moprofešenale.
Hlagiša ditšhupetšo tša go ngwalwa le go saenwa go tšwa go dipaki.
Mokhwi ke hlaloša gore tshedimošo ka moka ye e filwego ka go kgopelo yekhwi le ditokumente tše di lego ka go yona ke tša nnete le gona di nepagetše.
Ke hlagišitše ditokumente ka moka tše di kgopetšwego go ya ka mo go laeditšwego ka go Karolo 7.
HLE ELA HLOKO: Karolo goba tshedimošo ka moka ye o re fago yona e tla bolokwa ka digatišing ka nepo ya go ba le dipalopalo tša taolo tša dikgopelo le dithušo. Dikhopi tša tshedimošo yekhwi di ka abelwa, ge go nyakega, batho goba mekgatlo yeo re ka rerišanago nayo mabapi le kelo ya dikgopelo goba tlhapetšo ya dithušo. Mekgatlo ya go thuša ka tšhelete e abelana tshedimošo go tanya dikgopelo tša bomenetša le go kgomaganya tshepetšo ya kabotlaleletši ya ditšhelete. Go ruma, tshedimošo yekhwi e ka dirišwa ke Kgoro ya Bokgabo le Setšo.
KELETSO : Go akanyetša protšeke ya gago ka tshwanelo bala ka šedi Thekgo ya Tšhelete ya Dingwalo le Tlhako ya Morero wa Tlhabollo tša NAC, tšeo di hwetšagalago ka go Websaete ya NAC goba Kantoro.
<fn>nso_Article_National Language Services_KGOPELO YA DIWEKS (1).txt</fn>
ELA HLOKO. Diforomo tša kgopelo tša Kgatišo, Dithušo tša Bangwadi, Meletlo Mananeo a Bodulo, Diklapo tša Dipuku le Dikhonferense ke di šele go yekhwi.
Na o tla nyaka gore NAC e kgokagane le wena bjang?
Naneofatša dikatlego tša gago tše kgolo tša bokgabo mengwageng ye 3 ya go feta.
Ke batho ba ba kae bao ba amegilego mo tshepedišong ya protšeke ya gago?
Kgomaretša Lenanethuto le feleletšego goba Mošupatsela wo o tlogo dirišwa nakong ka moka ya diwekšopo.
Efa seroto seo se kgopetšwego go NAC.
Bolela gore ke dikarolwana dife tša tekanyetšo tšeo ditšhelete tša NAC di tlogo šomišwa go tšona ge e amogetšwe?
Naneofatša thušo ya ditšhelete efe le efe ya pejana yeo o e amogetšego go tšwa go NAC.
Moetapele wa Setšhaba le Setsebi sa Dingwalo/Moprofešenale.
Hlagiša ditšhupetšo tše di ngwadilwego le go saenwa go tšwa go dipaki.
Mokhwi ke hlaloša gore tshedimošo ka moka ye e filwego ka go kgopelo yekhwi le ditokumente tše di lego ka go yona ke tša nnete le gona di nepagetše..
Ke hlagišitše ditokumente ka moka tše di kgopetšwego go ya ka mo go laeditšwego ka go Karolo 7.
HLE ELA HLOKO: Karolo goba tshedimošo ka moka ye o re fago yona e tla bolokwa ka digatišing ka nepo ya go ba le dipalopalo tša taolo tša dikgopelo le dithušo. Dikhopi tša tshedimošo yekhwi di ka abelwa, ge go nyakega, batho goba mekgatlo yeo re ka rerišanago nayo mabapi le kelo ya dikgopelo goba tlhapetšo ya dithušo. Mekgatlo ya go thuša ka tšhelete e abelana tshedimošo go tanya dikgopelo tša bomenetša le go kgomaganya tshepetšo ya kabotlaleletši ya ditšhelete. Go ruma, tshedimošo yekhwi e ka dirišwa ke Kgoro ya Bokgabo le Setšo.
<fn>nso_Article_National Language Services_KGOPELO YA DIWEKSOPO.txt</fn>
ELA HLOKO. Diforomo tša kgopelo tša Kgatišo, Dithušo tša Bangwadi, Meletlo, Mananeo a Bodulo, Diklapo tša Dipuku le Dikhonferense ke dišele go yekhwi.
Na o tla nyaka gore NAC e kgokagane bjang le SEHLOPHA /MOKGATLO / SEHLONGWA sa lena?
Mohuta wa ngwadišo wa SEHLOPHA /MOKGATLO / SEHLONGWA?
Na SEHLOPHA /MOKGATLO/ SEHLONGWA se hlomilwe neng?
Ke batho ba ba kae bao ba amegilego ka go tshepedišo ya SEHLOPHA/ MOKGATLO/SEHLONGWA?
Efa seroto seo se kgopetšwego go NAC.
Bolela gore ke dikarolwana dife tša tekanyetšo tšeo ditšhelete tša NAC di tlogo šomišwa go tšona ge e amogetšwe?
Naneofatša thušo ya ditšhelete efe le efe ya pejana yeo SEHLOPHA/,MOKGATLO/SEHLONGWA sa gago se e amogetšego go tšwa go NAC.
Moetapele wa Setšhaba le Setsebi sa Dingwalo/Moprofešenale.
Hlagiša ditšhupetšo tša go ngwalwa le go saenwa go tšwa go dipaki.
Mokhwi ke hlaloša gore tshedimošo ka moka ye e filwegoi ka go kgopelo yekhwi le ditokumente tše di lego ka go yona ke tša nnete le gona di nepagetše.
Ke tiišetša mokhwi gore tshedimošo ye e filwego ka go kgopelo yekhwi le ditokumente tše di lego ka go yona ke tša nnete le gona di nepagetše.
Ke hlagišitše ditokumente ka moka tše di kgopetšwego go ya ka mo go laeditšwego ka go Karolo 9.
HLE ELA HLOKO: Karolo goba tshedimošo ka moka ye o re fago yona e tla bolokwa ka digatišing ka nepo ya go ba le dipalopalo tša taolo tša dikgopelo le dithušo. Dikhopi tša tshedimošo yekhwi di ka abelwa, ge go nyakega, batho goba mekgatlo yeo re ka rerišanago nayo mabapi le kelo ya dikgopelo goba tlhapetšo ya dithušo. Mekgatlo ya go thuša ka tšhelete e abelana tshedimošo go tanya dikgopelo tša bomenetša le go kgomaganya tshepetšo ya kabotlaleletši ya ditšhelete. Go ruma, tshedimošo yekhwi e ka dirišwa ke Kgoro ya Bokgabo le Setšo.
<fn>nso_Article_National Language Services_KGORO YA BOLAODIPHETH.txt</fn>
Karolo ya 14 ya Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo yo Tshedimošo e kgonegiša, magareng ga tše dingwe, gore mohlankedi wa tshedimošo wa lekgotla la setšhaba a ngwala manyuale wa lekgotla la gagwe la setšhaba mo dikgweding tše seswai ka morago ga go tsenya tirišong ga karolo ye. Fela kgonegišo ye, e ya ka ditelefatšo tšeo di filwego ke Tona ya Toka le Tšweletšo ya Molaotheo go ngwalwa le go bontšhwa ga manyuale ka go Kasete ya Mmušo.
Go tsebagatšwa ga manyuale wo wa Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego go fa matla a tiragatšo go dikgonegišo tša karolo yeo e boletšwego ya 14 ga mmogo le go fa motho matla a tiragatšo ya tokelo ya molaotheo ya phihlelelo ya tshedimošo yeo e lego go Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego yeo e nyakegago go tiragatšo goba tšhireletšo ya ditokelo di fe goba di fe tša gagwe.
Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego ke Lekgotla ka gare ga Ditirelo tša Setšhaba. Seo se ra gore Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego bo beilwe, go ya ka maikemišetšo a Molao wa Ditirelo tša Setšhaba, 1994 (Kwalakwatšo ya 103 ya 1994), go ba kgoro ya mmušo.
Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego ke kgoro ya bosetšhaba ya mmušo mme e beilwe ka go maemo a porofensi le bosetšhaba. Bo laolwa ka go bosetšhaba ke Molaodi Phethiši mme ka go porofensi bo laolwa ke Hlogo ya Porofensi. Hlogo ya Porofensi ya Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego o bega go mme o laolwa ke Molaodi Phethiši.
Molaodi Phethiši o kgethwa ke Tona ya Polokego le Tšhireletšo go ya ka lenaneotshepetšo leo le bewago ke Tona ka go šomišana le Komiti ya Palamente (potifolio). Bašomi ka moka ba Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego ba kgethwa ke Molaodi Phethiši ga mmogo le Tona ya Polokego le Tšhireletšo go ya ka melao yeo e laolago ditirelo tša setšhaba ga mmogo le batho bao ba ka fiwago goba ba šuthišetšwa ka go Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego.
Kantoro ya Bosetšhaba ya Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego e Tshwane.
a Bolaodi bja Khoporeiti, bjo bo akaretšago Ditirelo tša Khoporeiti, Ditirelo tša tša Melao, Taolo ya Tša Batho, Thekenolotši ya Tshedimošo, Dikgokagano, Ditirelo tša Kabelo, Otiti ya ka Gare le Tšhireletšo; le b Taolo ya Tiragatšo go akaretša Dinyakišišo, Ngwadišo, Tebelelo le Tšweletšo Dinyakišišo.
Mošomo wo mogolo le taelo ya mmušo (go ya ka Molao wa Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa, Molao wa Nomoro ya 68 wa 1995) wa Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego ke go netefatša gore dingongorego tša melato le maitshwaromabe tšeo di gononelwago gore di dirilwe ke maloko a Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa (SAPS) le Ditirelo tša Sephodisa sa Masepala (Metropolitene) (MPS) di nyakišišwa ka mokgwa wa maleba le bokgoni.
Ka seo, molaotlhakwa o lebiša go bea maikarabelo le mošomo magetleng a Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego wa go hlokomela badudi mabapi le Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa ka mo go hlalošwago go karolo ya 222 ya Molaotheo wa Nakwana wa 1993. Karolo ye e kgonegišitše gore "go [tla] hlangwa mme wa laolwa ke Molao wa Palamente, mokgwa wo o ikemetšego ka tlase ga taolo ya badudi, ka malebiša a go netefatša gore dingongorego tša melato le maitshwaromabe tšeo di gononelwago gore di dirilwe ke maloko a Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa di nyakišišwa ka mokgwa wa maleba le bokgoni."
Taelo ye ya motheo ya molaotheo le mošomo wa Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego (yeo e hlalošwago ke karolo ya 222 ya Molaotheo wa Nakwana) di telefaditšwe ka phetolo ya Molao wa Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa ka 1998. Go ya ka diphetogo tše, Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego e laetšwe go ya pele go diragatša le go phethagatša mešomo yona yeo ya tlhokomelo ya badudi le mešomo yeo e lego mabapi le Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa le Ditirelo tša Sephodisa sa Masepala. Mo nakong ya go ngwala manyuale wo, go be go šetše go hlamilwe Ditirelo tša Sephodisa sa Masepala tše hlano, tšeo e lego Ditirelo tša Sephodisa sa Masepala (Metropolitene) tša Durban (DMPS) Kgoro ya Sephodisa sa Metropolitene ya Gauteng (JMPD), Ditirelo tša Sephodisa sa Metropolitene ya Tshwane (TMPS), Sephodisa sa Toropokgolo ya Kapa (CTCP), Kgoro ya Sephodisa sa Metropolitene ya Ekurhuleni (EMPD) le Ditirelo tša Sephodisa sa Masepala wa Swartland (SMPS).
Gore go phethagatšwe tiragatšo ya taelo mešomo ye, Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego a bo ka re ka bobjona goba ge bo hwetša ngongorego, bja dira dinyakišišo tša maitshwaromabe goba molato wo go gononelwago gore o obilwe ke leloko la Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa goba la Sephodisa sa Masepala Metropolitene, mme bo ka, mo go lebanego, bja fetetša dinyakišišo go Komišenare goba Hlogo phethiši yo a amegago.
b bo ka re ka bobjona goba ge bo hwetša ngongorego, bja dira dinyakišišo tša lehu le fe goba le fe kgolegong ya Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa le Sephodisa sa Masepala Metropolitene, goba lehu leo e lego ka lebaka la mediro ya Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa le Sephodisa sa Masepala Metropolitene.
c bo ka nyakišiša molato o fe goba o fe womo feteditšwego go bjona ke Tona ya Polokego le Tšhireletšo goba leloko la khansele ya porofensi.
Go tlaleletša sa ka godimo, mešomo ya Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego e okeleditšwe pele ke Molao wa Bohlokotsebe bja ka Malapeng (DVA), 1998 (Moalo wa 112 wa 1998). Molao wo o kgonegiša gore thetelelo ya leloko la Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa go obamela tlamego yeo e beilwego magetleng a gagwe go ya ka Molao wa Bohlokotsebe bja ka Malapeng (DVA), e hlola maitshwaromabe bjalo ka ge go hlalošwa ka go Molao wa Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa, le gore Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego bo swanetše go tsebišwa ka ga thetelelo yeo e begilwego ka go Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa. Mohola wa kgonegišo ye ke gore Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego bo swanetše go šomiša matla le mešomo ya bjona ya go hlokomela badudi go netefatša gore mekgwa ye mebjalo ya maitshwaromabe e nyakišišwa ka botlalo ka mo go kgotsofatšago.
Molao wa Bohlokotsebe bja ka Malapeng gape o kgonegiša gore ntle le ge Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego bo laela ka mokgwa wo mongwe, mo molatong wo o itšeng, Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa e swanetše go tšea magato a kgalemo kgahlanong le leloko la Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa leo le gononelwago gore le reteletšwe ke go obamela pofego ya lona go ya ka Molao wa Bohlokotsebe bja ka Malapeng. Mohola wa kgonegišo ye ke gore Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego bo swanetše go dira mošomo wo mongwe gape wa go sekaseka dikgopelo tšeo bo di hwetšago tša go se tšeelwe magato a kgalemo go tšwa go Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa. Ka go dira seo, Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego bo dira mošomo wa go netefatša gore magato a kgalemo ga a phaelwe ka thoko ke Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa mo mabakeng ao e lego gore institšušene e na le maswanedi a go tšea magato ao.
Ge bo diragatša mešomo yeo e hlalošwago ka godimo, Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego bo dira seo bo ikemetše go tšwa go Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa le Sephodisa sa Masepala (Metropolitene).
a Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego ga se karolo ya, e bile ga bo ka gare ga Kgoro ya Polokego le Tšhireletšo bo ka thoko, mme ke Mokagatlo wo o ikemetšego ka gare ga Tirelo ya Setšhaba, ntle le ntlha ya gore bo ka tlase ga Tona e tee - Tona ya Polokego le Tšhireletšo - le Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa.
b bolaodiphethiši bjo bo ikemetšego bja dingongorego bo na le Mohlankedi wa bjona wa Akhaonting Molaodi Phethiši mme peakanyetšo ya bjona ya ngwaga ka ngwaga e tsenywa ka fao, ka boutu ya ka thoko, ke Palamente.
Mohlankedi wa Tshedimošo wa Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego e ra gape mme e akaretša motho o fe goba o fe yo a swerego maemo ao sebakanyana.
Pukwana ya tšhupatsela e sa tlile go ngwalwa ke Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika Borwa go ya ka karolo ya 101. Ka fao ga go kgonege go fa tlhalošo ya pukwana ya tšhupatsela ka mo go manyuale wo, bjalo ka ge go nyakwa ke karolo ya 141c. Fela, ka ge karolo ya 101 e laela Khomišene go ngwala tšhupatsela yeo pele ga 15 Agosetose 2003.
a kantoro ya Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo, yo dintlha tša gagwe tša kgokagano di filwe ka go temana ya 2.2 ka godimo; goba b dikantoro tša diporofensi tša Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego tšeo di boletšwego ka go temana ya 1.1 ya manyuale wo.
e ge e le gore, godimo ga karabo yeo e ngwetšwego, mokgopedi o kganyoga go sedimošetšwa ka ga sephetho ka ga kgopelo ka mokgwa wo mongwe, ga a bontšhe mokgwa woo le dintlha tšeo di nyakegago go tsebišwa; le f ge kgopelo e dirilwe legatong la motho, go tlišwe bohlatse bja maemo a motho yoo a dirago kgopelo, bjo bo kgotsofatšago Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo.
a. a romele thwii kgopelo ya gagwe yeo e ngwadilwego fase go Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo yoo a beilwego, bjalo ka ge go hlalošitšwe ka go temana 2.2 ya manyuale wo, mo go aterese ya gagwe goba nomoro ya fekese goba poso ya elektroniki, goba b. a tliše kgopelo ya gagwe mo go kantoro ya porofensi ya kgauswi ya Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego (dintlha tšeo di boletšwe ka go temana 1.1 ya manyuale wo). Ge go le bjalo, kantoro ya porofensi ya Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego e tla re ge e amogela kgopelo, ya fa mokgopedi sešupo sa kamogelo sa go ngwalwa fase go bontšha kamogelo ya kgopelo ke kantoro yeo e amegago.
Mokgopedi, yoo e lego gore ka baka la go se rutege goba bogole ga a kgone go dira kgopelo ya go humana rekoto ya Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego go ya ka ditemana 4.1.2 le 4.1.2 tša manyuale wo, a ka no dira kgopelo yeo ka molomo.
a Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo; goba b Hlogo ya Porofensi goba yo a beilwego ke yena wa kantoro ya porofensi yo mokgopedi a yago go yena ka mabaka a go dira kgopelo ye bjalo ya molomo.
Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo yo a beilwego o tla ngwala fase kgopelo ya molomo yeo e dirilwego le go fa mokgopedi kgatišo ya yona. Ge mokgopedi a dirile kgopelo ya gagwe ya molomo go Hlogo ya Porofensi yeo e hlalošwago ka go temana ya 4.1.4 (b) ya manyuale wo, Hlogo ya porofensi yeo e amegago o tla ngwala fase kgopelo ya molomo le go fa mokgopedi kgatišo ya yona.
Ge mokgopedi a tsebiša Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo goba, moo go kgonegago, Hlogo ya Porofensi goba yoo a laetšwego ke yena, gore o rata go dira kgopelo ya khumano ya rekoto go Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego, Mohlankedi wa tshedimošo yo a laetšwego o tla fa mokgopedi kgopelo ye bjalo, ntle le tefelelo, go ya ka mo go hlokegago go kgontšha mokgopedi go ya ka ditemana tša bo 4.1.1 le 4.1.2 tša manyuale wo.
Ge mokgopedi a dirile kgopelo ya phihlelelo yeo e sa sepelelanego le ditemana tša bo 4.1.1 le 4.1.
c go ya ka moo go kgonegago, a fe mokgopedi tshedimošo e fe goba e fe, go akaretšwa tshedimošo ka direkoto tšeo di amago kgopelo tšeo di tla thušago go dira kgopelo ka go foromo yeo (ntle le tshedimošo yeo kgopelo goba phihlelelo ya yona e swanetšego go ganetšwa go ya ka kgonegišo e fe goba e fe ya Kgaolo 4 ya Karolo 2 ya Molao) yeo e swerwego ke Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego; le d fe mokgopedi sebaka seo se amogelegago go netefatša kgopelo goba go e fetola gore e sepelelane le ditemana 4.1.1 le 4.1.2 tša manyuale wo.
Merero yeo Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego e swarego direkoto tša yona le magoro a direkoto tšeo di swerwego tša morero wo mongwe le wo mongwe.
a . Direkoto tša mabapi le papatšo b.
Direkoto mabapi le tša tlhahlo d. Direkoto tša mabapi le tekanyetšo ya bathwalwa e.
Direkoto tša difaele tša batho a. Direkoto mabapi le tša khumano b.
Direkoto tša sephiri; le iv.
Direkoto tša ditšheke tšeo di lefetšwego d.
Direkoto tša dipalopalo tša dikgetsi d. Direkoto tša dingongorego tšeo di humanwego ke Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego; le e Direkoto tša mabapi le mešomo le Molaotshepetšo tšeo di sa emetšego ka thoko.
Direkoto tša bokgathatema bja Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego ka go tiragatšo ya Molao wa Bohlokotsebe bja ka Malapeng.
Ka ge Mohlankedi wa Tshedimošo wa Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego, go fihla ga bjale, go ya ka karolo 15 , a se a tlišetše Letona la Toka le Tlhabollo ya Molaotheo tlhalošo ya magoro tša direkoto tša Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego tšeo di humanegago ntle le gore motho a di kgopele go ya ka Molao, ka mo, Letona le boletšego, go ya ka karolo ya 15 , ga se le gatiše ka go fa tsebišo ka gare ga Kuranta ya Mmušo, tlhalošo ye bjalo. Empa, dintlha tša mabapi le tsebišo ye bjalo go ya ka karolo ya 15 di tla gatišwa ka gare ga manyuale wa Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego wo mpšhafaditšwego ka Fepereware 2004.
Nyakišišo ya dingongorego tšeo di humanwego go tšwa go setšhaba mabapi le go se itshware gabotse goba tlolomolao yeo go gononelwago gore e dirilwe ke le/maloko a fe goba a fe a Ditirelo tša Sephodisa sa Afrika Borwa le Sephodisa sa Masepala: Ge fela e le gore dingongorego tše bjalo di tlišwa le bohlatse.
Nyakišišo ya dingongorego tšeo di etišwago pele, tša go tšwa go bagobatšwa ba bohlokotsebe bja ka malapeng (goba dingongorego tše dingwe tša maswanedi), ge e le gore go gononwa gore le(ma)loko a Ditirelo tša Sephodisa sa Afrika Borwa le Sephodisa sa Masepala ga se a latelele boikgafo bja bona go ya ka Molao wa Bohlokotsebe bja ka Malapeng.
Leloko lefe goba lefe, go balwa le leloko la Ditirelo tša Sephodisa sa Afrika Borwa goba sa Mmasepala, o lokologile go bega lehu lefe goba lefe la go amana le sephodisa le tiro ya bosenyi yeo e gononelwago goba bosenyi bjo dirilwego le leloko la Ditirelo tša Ditirelo tša Sephodisa sa Afrika Borwa le Sephodisa sa Masepala, go Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego mo go dikantoro tša kgauswi le yena tšeo di boletšwego ka go temana 1.1 ya manyuale wo.
Maloko a setšhaba a lokologile gape go tliša dingongorego mabapi le phethagatšo ya ditirelo ya go se kgahliše ya Maloko a Ditirelo tša Sephodisa sa Afrika Borwa le Sephodisa sa Masepala go Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego mo go dikantoro tša kgauswi tšeo di boletšwego ka go temana 1.1 ya manyuale wo.
Bagobatšwa ba tlaišo ya ka gae bao ba begilego ditiro tša tlaišo ya ka gae yeo ba e dirilwego go Maloko a Ditirelo tša Sephodisa sa Afrika Borwa goba Sephodisa sa Masepala gomme ba belaela goba ba lemoga gore leloko goba maloko ao ditiro tše bjalo di begilwego go bona ga se ba latelele maikarabelo a bona go ya ka Molao wa Tlaišo ya ka Gae, ba ka no bega go se latelele go bjalo ga maloko go Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego kantorong ya kgauswi yeo e boletšwego ka gare ga temana 1.1 ya manyuale wo.
Bagobatšwa ba tlaišo ya ka gae ba lokologile gore ba ka bega thwii go khomišene ditiro tše bjalo tša tlaišo kgahlanong le bona, go Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego.
Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego ga bo na peakanyo le, mme ga go na kgonegišo motho go emela goba go kgatha tema ka go, goba go ba le seabe go hlama molaotshepetšo goba go diragatša ga maatla goba mediro ke Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego. Melaotshepetšo ya Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego e tlhabollwa ke Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego ka boyona ka gare, le tlogelo ya bokgathatema ka go, goba khuetšo ya motho o fe goba o fe.
Motho wa boraro, go ya ka karolo 14 , a ka dira kgopelo ya tshekoleswa kgahlanong le sephetho sa Mohlankedi wa Tshedimošo wa Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego sa go fa tumelelo ya phihlelelo go Letona la Polokego le Tšhireletšo.
Mokgopedi goba motho wa boraro yeo go boletšwego ka yena ka go karolo 74 (lebelela temana ya 8.1.1 le 8.1.2 tša manyuale wo) a ka dira kgopelo go kgoro ya tsheko ya kimollo yeo e lebanego morago ga ge mokgopedi goba motho wa boraro a tšere magato ka moka a tshepetšo ya tshekoleswa ya ka gare kgahlanong le sephetho sa Mohlankedi wa Tshedimošo wa Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego.
Ge Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego bo retelelwa ke tiragatšo ya mešomo ya bjona yeo e hlalošwago ka go temana 1.
Motho yoo a ngongoregago a ka re, go ya ka mabaka ao Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego bo reteletšwego ke go diragatša go e ya ka ditlamorago tša matshwenyego a mongongoregi ka lebaka la tiragalo goba thetelelo yeo. a ka bega bosenyi go Tirelo ya Sephodisa ya Afrika Borwa kgahlanong le mothwalwa wa Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego yoo a dirilego seo ka gare ga mošomo wa gagwe goba a ka tsenya molato wa ditshenyegelo tša phedišano (civil) kgahlanong le Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego.
Motho yo a ratago go thibela Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego gore e se šome ka mokgwa wo o itšeng goba go thibela Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego gore bo se palelwe ke go diragatša mešomo ya yona a ka dira dikgopelo go Kgotlakgolo ya Afrika Borwa go nyaka lengwalo la go thibela Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego leo le thibelago Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego go diragatša goba go laela Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego go diragatša.
Motho yoo a ratago go ngongorega maitshwaromabe ao a gononelwago a leloko goba mošomi wa Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego, a ka tliša ngongorego ye bjalo go Molaodi Phethišo wa Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego.
Motho yoo e lego gore o nyaka go ngongorega ka tiro goba ditiro tša Bolaodiphethiši bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego goba go palelwa ga yona, a ka iša ngongorego ya gagwe go kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba.
<fn>nso_Article_National Language Services_KGWEDI YA BOHWA (2004.txt</fn>
Kgoro ya Bokgabo le Setšo, ka tumellano le Ditonakgolo tša Bosetšhaba le Balekgotlaphethiši (MECs) bao ba nago le maikarabelo a setšo kopanong ya bona ya MINMEC ka Matšhe 2004, e amogetše moko wa taba "Go keteka Bohwa bja Rena bjo bo Phelago ("Se Re se Phelago") ka go Ngwaga wa Lesome wa Temokrasi ya rena".
Moko wo wa taba o tla dirišwa mo mengwageng ye meraro ye e tlago gomme wa fela ka Setemere 2007. Kgoro e rera go diriša Kgwedi ya Bohwa bjalo ka kotse ya pono ya lebaka le letelele ya go kgoboketša, go boloka, go šireletša, go hlatloša le go phatlalatša bohwa bjo bo phelago/bohwa bja setšo bjo bo sa swaregego.
Go bohloka go lemoga gore seo ditokumente tša pholisi ya Afrika Borwa le tša molao di se bitšago bohwa bjo bo phelago, ka boditšhabatšhaba (UNESCO) se bitšwa Bohwa bja Setšo bjo bo sa Swaregego. Ka go thalathala ga bjale ga Kgwerano ya Boditšhabatšhaba ya Tšhireletšo ya Bohwa bja Setšo bjo bo sa Swaregego, taetšo ye mpsha e a gola moo ditsebi le bašomi ba thomago go diriša Bohwa bjo bo Phelago le Bohwa bja Setšo bjo bo sa Swaregego ka go šielana. Ge motho yo mongwe a bolela ka bohwa bjo bo phelago go kwešišwa gore poledišano e mabapi le bohwa bja setši bjo bo sa swaregego, go bjalo le ka tlhanollelo ya se.
Tlhathollo go ya le ka moo e laeditšwego ka gare ga Molao wa Bosetšhaba wa Khansele ya Bohwa (Molao wa 11 wa 1999) le Molao wa Bosetšhaba wa Methopo ya Bohwa (Molao wa 25 wa 1999).
Sebakeng sa Kgwerano ye - "Bohwa bja setšo bjo bo sa swaregego" bo šupa ditiro, boemedi, maikutlo, tsebo, mabokgoni - gammogo le didirišwa, dilo, didirišwa tša kgale le dibaka tša setšo tše di amanago mo le - gore ditšhaba, dihlopha le, mo mabakeng a mangwe, batho ka noši ba tšewa bjalo ka karolo ya bohwa bja setšo, bjoo bo fetišeditšwego go tloga go moloko go ya go moloko, bo hlodilwe sefsa ka mehla yohle ke ditšhaba le dihlopha ka go arabela tikologo ya tšona, tsenelelano ya tšona go tlhago le histori ya tšona, gape bo ba neela ka moya wa boitšhupo le tšwelopele, se se ra gore go hlatloša tlhompho ya setšo se se fapanego le tlholo ya batho. Sebakeng sa Kgwerano ye, šedi e tla fiwa bohwa bjo bjalo bja setšo bjo bo sa swaregego ka ge e sepelelana le didirišwa tša ditokelo tša bjale tša batho tša mašabašaba bjalo ka dinyakwa tša tlhompho magareng ga ditšhaba, dithlopha le batho ka noši gape le tšwetšopele yeo e tla swarelelwago lebaka le le telele.
a Ditlwaelo le maikutlo tša molomo, go akaretšwa le sedirišwa sa bohwa bja setšo bjo bo sa swaregego.
Ditlhalošo tše di fetilego (bobedi go ya ka molawana wa Afrika Borwa le Molawana wa Boditšhabatšhaba) di šupa dilo tša go nyaka go swana. Tša go swana ke ditlwaelo tša molomo, tiragatšo, ditiragalo le tsebo go tlhago, setšhaba le dikamano tša ditšhaba. Moo motho a bonago diphapano, ga se diphapano go ya ka go latela dilo eupša ke phapano ya tlhalošo fela. Ka fao go diriša mareo ka go šielana go ya le ka moo MaAfrika Borwa a mantši a dirago ka gona ga go laetše go tshela molao eupša go laetša fela boikgethelo bjoo bo lego gona.
Bohwa bo bo phelago go swana le seka se sengwe le se sengwe sa botho bo feta nako ya borena le ya koloni. E be e le gape e sa ntše e le maitemogelo ao a humanwago bophelong bja ditšhaba tša go fapana tša histori ya go fapana. Ke maitemogelo ohle a bona; mokgwa woo ba o dirišago go pelego, go goleng, lenyalong, go tšofaleng le lehung; mokgwa woo ba ketekago magato a a tšwelopele ya motho ka ona; mokgwa woo ka ona ba tšeago bodiidi le khumanego ka wona, ka moo ba agago diekonomi tša bona ka gona, ka moo ba hlolago boemotia bja bona gona, ka moo ba phelago le ditšhaba tše dingwe ka gona gammogo le ka moo ba phelago le tikologo ya bona ya tlhago ka gona, ka moo ba anegago dikanegelo tša bona ka gona, ka moo ba opelago le ka moo ba binago, bj.bj.
Mohuta wa bohwa bjo bo phelago bjo re nago le bjona lehono ke seripa sa kabelo ya rena go tšwa go badimo ba rena bao ba tumilego go tloga nakong yeo re ka se e gopolego. Bohwa bja rena bjo bo phelago bo tloga go tšwa go ditlwaelo tša molomo, dihistori tša molomo, ditiragalo, mekgwa ya tsebo ya tlhago tšeo di bego di bolokilwe; gomme di kilego tša fetošwa gomme ka fao di tlošitše gape di okeditše ditekanyo tše mpsha go ya ka tsenelelano yeo e sa fetogego magareng ga ditšhaba tša go fapana tša lefase tšeo mathomong di bego di kgaogantšhitšwe go ya ka bokgole bja sebaka le nako. Tsenelelano ye e ile ya phagamišetšwa pele ke bohlakanasela bja lefase bjoo bo tlišitšwego ke advente ya kgokagano ya kgole, koketšego ya boeti gomme ka fao go fokotša sebaka sa bokgole magareng ga ditšhaba.
Afrika Borwa e tšweletša seswantšho se se botse sa setšhaba sa tlhakanaselo seo se bopšago ke bohwa bja setšo bjo bo humilego gape bo fapanego - ke gona lereo le Setšhaba sa Molalatladi. Ka fao ke maikarabelo a mmušo go hlola tikologo yeo e kgontšhago go laetša maikutlo le pontšho a dibopego tša go fapana tša Bohwa bjo bo Phelago bja dihlopha tša go fapana tša setšhaba. Se se swanetše gore se direge ka mokgwa wo o thekgago maikemišetšo a rena go ba kgahlanong le kgethollo magareng ga merafe, bong, gape a go hlatloša setšhaba sa go bolela dipolelo tše ntši gape sa go hlatloša ditšo tše ntši. Se swanetše se direge gape mo mogopolong wa go leka go hlatloša go abelana maitemogelo a ditlwaelo magareng ga dihlopha tša ditšo tša go fapana ka gobane ke ka kabelano ye bjalo le kamogelo ya bohwa bja rena bja setšo bjo bo fapanego gore re fihlelele poelano, kago ya setšhaba le tlemagano ya ditšhaba.
Go tla ruta dihlopha tša ditšo ka moka tša go fapana ka ga go abelana tsebo ya diphetophetogo, tšeo bohwa bja bona bjo bo phelago bo di lemogilego. Se se ka tšea sebopego sa go lebelela dielemente tša phapano le tše di tumilego. Go tla ba bohlokwa go ithuta ka moo ditšo tše di tulafaditšego ka go putla ka gona go hlola ditšo tše di pasteregilego tšeo di nago le seka sa go swana sa Afrika Borwa.
Ka nnete go bohlokwa gore dipholisi le molawana tšeo di hlomilwego ka morago ga 1994 di boleletše tsošološo le poloko ya bohwa bja setšo bja MaAfrika Borwa ka moka, gomme ka fao di hlatloša ditšo tša dihlopha ka moka tša ditšhaba tša rena. Pampiri ye Šweu ka ga Bokgabo, Setšo le Bohwa gammogo le dilatelwa tša yona, ke gore Molao wa Bosetšhaba wa Khansele ya Bohwa (Molao wa 11 wa 1999) le Molao wa Bosetšhaba wa Methopo ya Bohwa (Molao wa 25 wa 1999) o bea bohlatse go pono yeo e akanyeditšwego go fihlelela morero wo.
Dikgoro tša mmušo, dithulaganyo tšeo e sego tša mmušo, dithulaganyo tšeo di theilwego godimo ga Setšhaba le batho ka noši ba tšere magato ao a sa kopanywago a go boloka le go tsebagatša bohwa bjo bo phelago. Ge tše di tsebega gape di tumišwa, tsela ya go šoma mmogo yeo e laolwago ke mmušo gammogo le mekgwatshepetšo yeo e laolwago ke setšhaba di a hlokega mo go tšwetšengpele ga lenaneo la kakaretšo leo le swarago kakanyo ya badudi ba Afrika Borwa ka moka. Lenaneo le swanetše le fete kgoboketšo ya dielemente tša bohwa bjo bo phelago gomme le fihlelele magomo a lona a tšwetšopele ya didirišwa tša pholisi le molawana tšeo di nyakegago tšhireletšong ya lona (mo kgatong ya kgwebefatšo). Dinkgwete tša bohwa bjo bo phelago tšeo di kgonnego go swarelela tsebo ka ntle le ditšhitišo ka moka di swanetšwe di laetšwe gomme di fiwe temogo ya maleba.
Go keteka bohwa bja rena bjo bo phelago ka Segopotšo sa rena sa bolesome sa Temokrasi ya rena.
Go tsebagatša le go tumiša Kgwerano ya Mašabašaba ya tšhireletšo ya Bohwa bja Setšo bjo bo sa Swaregego.
Go hlola sebaka sa poledišano ka Bohwa yeo e tla fanago ka pono ye kgolo ka go thuto ye gape le go thea moo go tlago latelwa dipholisi le molawana ka go poloko, tšhireletšo le hlatlošo ya Bohwa bjo bo Phelago.
Go tumiša tirišo ya bohwa bjo bo phelago bjalo ka sedirišwa sa go aga setšhaba, go boelanya setšhaba, go tsošološa setho, tlemagano ya setšhaba gape le go lebiša go hloma boitšhupo bja setšhaba sa Afrika Borwa.
Go tumiša le go hlatloša bohwa bjo bo phelago le go sepetša Afrika Borwa diputseletšong tša yona tša ekonomi, magareng ga dilo tše dingwe, ka boeti.
Setšhaba sa Afrika Borwa se dirilwe ka bohwa bjo bo humilego gape bjo bo fapanego. Ke setšhaba se sa Afrika Borwa seo kgoro e nyakago go se sepediša mo kgopolong ye ya Bohwa bjo bo Phelago. Go na le kgopolo mo Afrika Borwa ya gore Matšatši a Setšhaba a ba a poloko ya karolo ya Afrika ya setšhaba. Se se se na le seabe kgahlanong le kago ya setšhaba, poelano le tlemagano ya setšhaba. Maano a rena a kgokagano le papatšo a tla swanelwa ke gore a naganwe ka tsela yeo e lego gore Matšatši a Setšhaba ka kakaretšo le Matšatši a Bohwa kudukudu a goketša setšhaba sa Afrika Borwa ka bophara.
Kgoro ya Bokgabo le Setšo e šišinya mokgwa wo mongwe wa Mananeo a Kgwedi ya Bohwa le wa Letšatši la Bohwa a 2004. Re šišinya gore "Mokete wa Naga" woo gantši o ketekwago Meagong ya Yunione goba lefelong le lengwe o fetšišwe. Re ikemišeditše go thoma Kgwedi ya Bohwa le Letšatši la Bohwa moo re tla bonago Diprofense, Mebasepala, Mebušo ya Setšhaba di tla tšeago karolo ye kgolo go leano le gore Kgwedi ya Bohwa le Letšatši la Bohwa di be le seabe mo maemong a setšhaba gape di oketše bokgoni bja go hlohleletša setšhaba sa Afrika Borwa go tseba ka kgopolo ye ya Bohwa bjo bo Phelago. Re holofela go diriša moko wa taba bjalo ka motheo wa go fihlelela pono ye kgolo ya go kgoboketša, go boloka, go šireletša le go hlatloša Bohwa bjo bo Phelago. Ka moko wo wa taba, mo mengwageng ye mehlano ye e tlago, DAC e holofela gore e tlabe e hlomile pholisi le molawana gammogo le lenaneo la mahlahla la setšhaba le datapeisi ya bobedi ya Bohwa bjo bo Phelago le Mahumo a Batho ao a Phelago ka ge re lahlegelwa ke Mahumo a Batho ao a Phelago letšatši le lengwe le le lengwe.
Re šišinya gore go be le dibeke tše di tlago bea maemo a pele dielemente tša go fapana tša Bohwa bjo bo Phelago. Bakgathatema bao ba fapanego ba tla fana ka dintlha tšeo di laetšago ka moo ba rulaganyago go hloma mananeo ao a akanyeditšwego go tsebagatša Bohwa bjo bo Phelago. Kgoro ya Bokgabo le Setšo e rera go dira tirišano le Koporasi ya Afrika Borwa ya Phatlalatšo (SABC) go netefatša gore go na le phatlalatšo ye ntši ya moko wa taba le mananeo a wona kgwedi ka moka.
Ka tirišanommogo le SABC, poledišano ya sehlopha ka ga Tsebo le Ditiro tša Tlhago/Setšo e tla beakanywa. Mohola wo mogolo e tla ba go diriša bohwa bja setšo sa Afrika Borwa go neelana ka go ditlapele tša setšhaba go akaretša ntwa kgahlanong le HIV/Aids, phokotšo ya bosenyi, kago ya boitšhupo bja setšhaba sa Afrika Borwa le hlagišolefsa ya setho.
Go dira gore kgopolo ya tsebo le ditiro tša tlhago/setšo di be gona magareng ga baswa, go bohlokwa go šupa go go lokela le boleng bja tirišo ya ditiro tše lehono (Ka moo baswa ba ka holegago ka gona ka leago le ekonomi go tšwa go tšona). Go fa mohlala, go bile le go phagama ga tirišo ya diaparo tša setšo, ditlolong le dikgabišong, tšeo baswa ba swanetšego gore ba di tšee bjalo ka sebaka sa go matlafatša ekonomi ya leago.
MaAfrika Borwa ao a tsebegago ka gore a na le mabokgoni le dithekniki tše kgethegilego tša go swana ka lefelong la tsebo le ditiro tša tlhago/setšo ba tla mengwa go ya go SABC gomme ba fiwa sebaka sa go abela setšhaba ka moka ka ga tsebo ye. Kgatelelo e swanetše e be ka moo dielemente tše tša tsebo le tiro ya setšo di ka dirišwago go šoma ka ditlapele tša bosetšhaba.
Mmino wa tlhago/tlwaelo woo o tswalanago le maitemogelo a go fapana a bophelo le ditirelo tša go swana le pelego, bofsa, lenyalo, lehu, bj.bj.
Beke ye e tla farologantšhwa ke mananeo a mmino le go bina ao a se a akanyetšwago go bontšha ditiragatšo tša mmino le go bina fela eupša le go logaganya tše gotee le dikanegelo tše itšego, ditiragalo, ditlwaedi le mediro. Se e tla ba gape sebaka sa go laetša ka moo ditiragatšo tša mmino le go bina di tšweletšego ka gona mo nakong setšhabeng sa ditšo tše ntši le ka moo ditšo tša go fapana di tutuetšanego ka gona. Morero wa se e tla ba go gatelela bohwa bja rena bjo bo tlwaelegilego bjoo bo ka bago bja tše dingwe tša go aga setšhaba le go tlemaganya setšhaba. Ka fao go tla ba bohlokwa gore re hwetše batho ba bagolo bao ba tla re thušago go fihlelela pono ye ya go netefatša tlholo ya batho magatong a go fapana a histori gape le goba gore e a phagamišwa gape e amogelwa ke meloko ya ga bjalo le ya ka moso.
Kgoro e dirišana le diyunibesethi tša Venda, Zululand le Fort Hare ka go kgoboketša le go boloka Mmino wa Tlhago, Go bina le Histori ya Molomo. Beke ye e ka fa sebaka sa go bontšha mošomo wo protšeke woo o phethagaditšwego.
Se bohlokwa kudu e tla ba go tšea karolo ga ditšhaba tša selegae ka go bontšha ditiragatšo tša mmino le go bina.
Go na le tlwaelo ya go bapetša tsebo le ditiro tša tlhago/setšo mo karolong ya Afrika ya setšhaba sa rena. Se se dirile gore go be le maikutlo a a fošagetšego a gore dihlopha tše dingwe tša setšhaba ga se tšaka tša ba tša setšo gape ga se tšaka tša gahlana le mathata ao ditšhaba tše dingwe tša setšo di kilego tša gahlana le ona. Mohlala, go tšweletša dijo, dihlare, ditlolo mengwageng ye mentši ya go feta go fapana kudu le ka moo go dirwago ka gona lehono. Se ke maikutlo ao a swanago magareng ga dihlopha ka moka tša setšhaba gomme go na le tše ntši tšeo re ka di abelanago malebana le ka moo badimo ba rena ba šomilego ka gona ka go mekgwa ya go lema, ka moo ba bego ba gotša mollo ka gona, ka moo ba bego ba epa taemane le gauta, ka moo ba bolokilego tikologo ya rena ka gona, ka moo ba ruilego diphoofolo, ka moo ba tšerego karolo go ya ka bong bja bona bja bosadi, ka moo ba godišitšego bana ka gona, ka moo ba dirišitšego ditlolo tša difahlego ka gona, bj.bj. Kgoro e rata gore, go fa mohlala, e setlele poledišana ka ga dijo tša tlhago.
Dijo tša tlhago tša seAfrika di na le phepo ye ntši gape di a rekega go feta tša go swana le tšona tša bophirimela. Le ge go le bjalo ga se tšaka tša dirišwa go bontšha bokgoni bja tšona bja phepo le go rekega.
Dijo tša tlhago go swana le morogo, imifino, tihove, semphemphe, potele, mala mogodu le dino tša go swana le kgemere ga se fela ditaetšo tša boitšhupo bja seAfrika, eupša di laetša gape mothopo wo mogolo wa go rekega wo o nago le phepo.
Kgoro e ikemišetša go dirišana le CSIR gammogo le Motheo wa Kellog ka go rulaganya protšeke ya tshetledi moo dijo tša tlhago di tlago bontšhwa gape tša phatlalatšwa. Tiragatšo e tla netefatša go tšea karolo ga ditšhaba tša selegae.
Beke ye e tla lebišetšwa go kgoboketša le go boledišana le batho ka noši le go boledišana ka ga diphethagatšo tša batho ka noši bao ba twetwetšego makaleng a go fapana a bohwa bjo bo phelago.
Re dirišitše kgopolo ya baemedi go nolofatša kgopolo ya Mahumo a Batho ao a Phelago, yeo e lego tlhalošo ya UNESCO ya kgopolo ya go swana le ye.
Kgoro ya Bokgabo le Setšo e rera go swara poledišano ya bosetšhaba ka ga dilo tše go šetšwego go boletšwe ka ga tšona tša bohlokwa setšhabeng. Morero wo mogolo ke go nolofatša ditaelo tše gore badudi ka moka ba Afrika Borwa ba kgone go šoma ka tšona. E tšwela pele ka go hlaloša mokgwa woo Afrika Borwa e ka lemogago dikgopolo tše.
Tlhokomelong ya bohlale bjoo bo lego go setšhaba sa Afrika Borwa, Kgoro, ka go phatlalatša ya kgašo, e tla tsenya setšhaba poledišanong ya gore dintlha tša go fapana mo bohweng bja rena bjo bo phelago di ka dirišwa bjang go betana le ditaelo tše tša bosetšhaba.
Poledišano ye ya bosetšhaba e tla bea motheo wa tšwetšopele ya Leano la Bosetšhaba la Kgoboketšo, Tšhireletšo, Poloko le Hlatlošo ya Bohwa bjo bo Phelago/Bohwa bja Setšo bjo bo sa Swaregego.
Tirišanommogo e tla thewa le SABC go ba le dipoledišano tša sehlopha diteišeneng tša seyalemoya ka ga mananeo a tirišo ao setšhaba se ratago go a bea pele go kgoro ya bosetšhaba ka ga taba ye.
Mekete ya Letšatši la Bohwa e tla ketekwa diprofenseng tše senyane gammogo le mebasepaleng. Kgoro ya bosetšhaba e tla diriša kgwedi bjalo ka sebaka sa go thakgola lesolo leo le tla feletšago e le Leano la go Kgoboketša, go Boloka, go Šireletša, go Hlatloša le go Phatlalatša Bohwa bjo bo Phelago.
<fn>nso_Article_National Language Services_KHANSELE YA MAINA A M.txt</fn>
Hei mathaka, le ya kae?
Aag, Mmušo wo o swaragane le go fetoša maina a mafelo ntle le lebaka. Ke nyakile go lahlegelwa ke thušo ka lebaka la seo! Selo se, ga ke se rate!
Naga ye e hloka tšhelete ya go aga dintlo le go lwantšha Aids, eupša go ena le moo re raka baeti, le rena ga re tsebe gore re ya kae!
Ke bomang bao ba fetošago maina a ka nageng ya rena?
Aowa monna, go fetošwa ga maina ga go amane fela le go hwetša "lift" ga gago. Go amana le go fa naga ya rena leswao la yona, go hlaloša histori ya rena le go bohwa bja rena.
Re ka kwalakwatša bjang naga ya rena ka dinageng tša boditšhabatšhaba ka go diriša maina ao a tlišitšwego ka nageng ye go tšwa dinageng tše dingwe?
Re swanetše go fehlela naga ya rena kgahlegelo, re laetše boitsebišo bja rena bja nnete. Re swanetše go botša ditšhaba gore ka kgonthe re bomang.
Go lekanyetšwa ga maina a mafelo ke taba yeo e ferehlago maikutlo, ga go bjalo?
Phetla pukutlhahlo ye, gomme ge o se na go dira bjalo, re tla boledišana ka ga taba ye. Re sa na le leeto le letelele! Ka lebaka leo, go na le nako ye e lekanego go e bala ka moka.
Ke maina a dilo tša lefaseng tšeo e lego tša tlhago goba tšeo di dirilwego, goba tšeo di fetošitšwego ke batho, gomme e le tšeo di ka bego di dulwa ke batho goba di sa dulwe ke batho.
SAGNC e hlomilwe go ya ka Molao wa Maina a Mafelo a Afrika Borwa (Nomoro 111 wa 1998) e le mokgatlo wo o nago le boikarabelo bja go lekanetša maina a mafelo ka mono Afrika Borwa. Le hlomilwe ke Tona ya Bokgabo le Setšo.
SAGNC e hlamilwe ke ditsebi tša maina a mafelo, maleme a semmušo le histori ya ditšo, gammogo le moemedi o tee wa profense ye nngwe le ye nngwe le baemedi ba Lefapha le Legolo la Ditekolo le go hlangwa ga Mebapa, posokantoro ya Afrika Borwa, Boto ya Maleme ka moka a Afrika Borwa le mekgatlo ye mengwe ya maleba.
Bongwaledi ba SAGNC bo šoma ka Dikomiti tša Diprofense tša Maina a Mafelo, gomme legatong la mmušo wa selegae bo šoma ka Dikomiti tša Selegae le tša Ditereke.
O swanetše go ka kgona go fihlelela le go šomiša mafelo a ka tikologong ya geno.
Ka mo go tlwaelegilego, ke maina a mafelo ka moka a ka nageng ye.
Ke maina a semolao.
Mohlala ke leina la naga ye, maina a diprofense le maina a dipušo tša selegae gammogo le mafelo ao a welago taolong ya dipušo tša selegae, go swana le mekgoba, meago ya mmasepala, dikwere, diphaka le dirapa tša bahu.
Go sa na le meago ye e lego ya poraebete le dipolase.
Le maina a mafelo ao a dirišetšwago go ngwadišwa ga bong bja mabu, ao a tsebjago bjalo ka maina a Cadastral.
Le ge go le bjalo, maina ka moka a semolao a swanetše go sepedišana le maanotshepedišo a go rea maina a SAGNC.
Batho ba na le mokgwa wa go fa mafelo ao a fapafapanego maina ao a swanago, goba maina a ka bitšwa ka go swana, goba mongwalo wa leina la lefelo le lengwe o ka swana kudu le wa lefelo le lengwe.
Le gona, ka nageng ya go ba le maleme a mantši go swana le Afrika Borwa, gantši mafelo a ba le maina a go feta le tee.
Mabaka a mohuta wo, a tliša go se kwešišane le dikgakanego. Gore go efogwe se, lefaseng ka bophara maina a mafelo a lekanyetšwa ke babuši.
Go bohlokwa go lekanetša maina ka morero wa go lokiša histori ya naga le boitsebišo bja yona bja bosetšhaba, le ka merero ya kgwebišano le kgwebo, thwalo, dikgokagano, peakanyo ya dilete le ya tikologo, ditirelo tša leago, saense le thekenolotši, dikgetho le go balwa ga batho, boeti, tshepedišo ya masetlapelo le mešomo ya go nyaka le go hlakodiša.
SAGNC e amogela dikgopelo ka moka tša gore go dumelelwe maina a mafelo ao a lego taolong ya yona gomme e kgonthiša gore go bile le ditherišano tša maleba le gore leina le kgotsofatša dinyakwa tša khansele ka dilo ka moka.
SAGNC e tšea sephetho sa mafelelo mabapi le sebopego goba dibopego tša maina gomme ya a šišinya go Tona.
Ge leina le se na go dumelelwa ke Tona, ke gona mo go thwego leina leo le lekanyeditšwe.
Morago ga moo le phatlalatšwa ka Kuranteng ya Mmušo gore e be la semmušo le gore le tsebagatšwe mme le šomišwe.
Khansele e kopana gane ka ngwaga. Ka ge mabakeng a mantši ditiego di bakwa ke tshedimošo ye e sa felelago goba ye e fošagetšego foromong ya go dira kgopelo, badirakgopelo ba swanetše go lemoga gore tekanetšo ya maina e ka tšea nako ye telele.
Tseleng ya peakanyo, go swanetše go akaretšwa tokišetšo ya gore go ile go ba le lebaka la go leta dikgwedi tše di sego ka tlase ga tše tharo, gomme go swanetše go hlokomelwa gore diforomo tša go dira kgopelo di tlatšwa ka kelohloko go thibela ditiego tše ditelele.
Mang le mang a ka hwetša diforomo tša go dira kgopelo go wepsaete ya Kgoro ya Bokgabo le Setšo: www.dac.gov.za go tšwa dikantorong tša bosetšhaba, tša diprofense le tša selegae tšeo di šomanago le maina a mafelo, goba o ka dira kgopelo ka inthanete ka go etela www.sagns.gov.za.
Pele o tlatša foromo ya go dira kgopelo, o swanetše go e ela hloko gomme o efoge...
Maina a batho ba ba phelago, ka kakaretšo a swanetše go efogwa.
Mafelo ao a reilwego go ya ka batho, a swanetše go sepedišana le maemo a motho yoo. Mohlala ke go reelela selo seo se širegilego ka motho yo mongwe wa bohlokwa setšhabeng.
Bonnete ke gore moo go kgonegago, go swanetše gwa hwetšwa tumelelo ye e ngwadilwego go tšwa go motho yoo, goba go ba lapa la motho yoo, goba bajabohwa, pele ga ge leina la motho yoo le ka dirišwa.
Aowa, go lokile! Nna bjale ke goma mokhwi.
Le sepele gabotse, le ipshine ka mafelo a.
Re leboga ge o re nameditše.
Re a leboga, gabotse!
<fn>nso_Article_National Language Services_KHANSELE YA MAINA A T.txt</fn>
Kgoro ya Setšo le Bokgabo e mema maloko a setšhaba go šišinya maina a batho bao ba tlago šoma bjalo ka maloko a Khansele ya Maina a Mafelo ya Afrika Borwa. Khansele e tla ba le maloko a go se fete 25 mo e lego gore 12 ke baemedi ba diprofense, Posokantoro ya Afrika Borwa, Bolaodibogolo: Ditekolo le Go dira Mebapa le Boto ya Dipolelo Ka moka Tša Afrika Borwa.
Modiro wa SAGNC ke go eletša Tona ya Bokgabo le Setšo ka ga tekanetšo le mongwalo wa maina a mampsha ao a akantšwego le go fetola, go tloša goba go bea bakeng sa le lengwe maina ao a sa lego gona.
Maloko a SAGNC ga ba hwetše megolo, eupsha ba bušetšwa tšhelete ya ditshenyegelo tšeo di tshwalanego le go šoma mo go Khansele.
d maina a bahlatsedi ba bararo bao go ka ikopanywago le bona ka mabaka a go hlatsela.
Ga gona tšhišinyo yeo e tla go hlokomelwa ka ntle le ge ka moka tše di lego ka godimo di tsentšwe ka gare.
Ditšhišinyo di swanetše go fihlela go Molaodipharephare, Kgoro ya Bokgabo le Setšo, Private Bag X897, PRETORIA, 0001, goba di ka romelwa ka fekse go 441 3624/441 3570 ka goba pele ga 15 June 2007.
<fn>nso_Article_National Language Services_KHOLETSE YA TOKA 1 (2.txt</fn>
Ga go na karolo ya tlhalošo ye, yeo e ka tšweletšwago leswa goba ya fetetšwa pele ka mokgwa o fe goba o fe ntle le tumelelo yeo e filwego ka go ngwalwa.
Ditlhalošo tša Masetara tša Tlhahlo Nomoro.
Molao wa 8: Ga go na molekane, bana goba batswadi - motswadi o tee o tlogetše bana.
Bojalefa bja dithoto tša mohu tšeo di lego ka tlase ga mmušo ka mono Afrika Borwa bo laolwa ka Molao wa Bojalefa bja Dithoto tša Mohu tšeo di lego ka tlase ga Mmušo 81 wa 1987 wo o tsentšwego tirišong ka la 18 Matšhe 1988 mme o diragatšwa mo bathong bao ba hlokofalago ba se na tasetamente ya bojalefa (ka moka goba karolo) mo letšatšing leo goba morago ga fao.
a Ge mohu a se a beakanya gore thoto ya gagwe e abiwe go ya ka tesetamente goba ka kontraka ya lenyalo leo le sa hlakanelego dithoto; goba b Mo go sa kgonagalego go ka phathagatša dikgahlego tša mohu ka lebaka la gore bajalefa ba, go fa mohlala, ga ba a swanela go hwetša lefa, goba ga ba kganyoge go tšea lefa goba bajalefa ba sa hlwe ba phela.
Go a kgonagala gore motho a hlokofale a se na mojalefa wa dithoto tša gagwe ka botlalo goba karolo ye nngwe ya lefa. Mohlala ke ge mohu a dira tesetamente ya bojalefa go karolo ye nngwe ya dithoto tša gagwe e fela a tlogela tše dingwe tšeo di šalago. Mo seemong se, karolo ye e diretšwego tesetamente ya bojalefa e tla abiwa go ya ka dikgahlego tša tesetamente mola seo se šalago se tla abiwa go ya ka melao ya bojalefa bja dithoto tša mohu tšeo di lego ka tlase ga mmušo.
Pele ga sephetho sa Bhe le ba Bangwe v Maseterata wa Khayelitsha le ba Bangwe, Molato wa Nomoro ya 49/03 seo se tšerwego ke Kgorotsheko ya Molaotheo ka la 15 Okotoboro 2004 melao ya bojalefa bja dithoto tša mohu tšeo di lego ka tlase ga mmušo e be e sa šomišwe go ba baso bao ba hlokofalago ba se na tesetamente ya bojalefa mme ba nyetšwe ka setšo. Sephetho sa Bhe se fetotše seo, mme ga bjale dithoto tša batho ka moka, go sa kgathatšege morafe goba setšo, bao ba hlokofalago ba se na tesetamente ya bojalefa, di tla laolwa ka melao ya bojalefa bja dithoto tša mohu tšeo di lego ka tlase ga mmušo bjalo ka ge go beilwe ka go Molao wa Bojalefa bja Dithoto tša Mohu tšeo di lego ka tlase ga Mmušo 81 wa 1987.
Pele ga go ahlaahla melao ya bojalefa bja dithoto tša mohu tšeo di lego ka tlase ga mmušo go bohlokwa go hlaloša dintlha tše dingwe tšeo e lego tša motheo go kwešiša melao.
Mo mabakeng a ditlhalošo tšeo di tlang go latela, sehlopha sa bojalefa e ra ngwana yo a phelago wa mohu gammogo le ngwana yo a hlokofetšego wa mohu yo a nago le bana bao ba phelago. Ngwana yo a hlokofetšego wa mohu yo a nago le ngwana yo a phelago goba go feta, ba hlama sehlopha se tee sa bojalefa.
Ka go mohlala wo o latelago mohu o na le dihlopha tše tharo tša bojalefa, A, C le D.
C e dira sehlopha sa bojalefa ka lebaka la gore ke ngwana yo a phelago wa mohu, mola A le D di dira dihlopha tša bojalefa ka lebaka la gore ba na le bana bao ba phelago. B ga a na bana bao a ba šiilego ka fao ga a dire sehlopha sa bojalefa.
Boemedi bo diragatšwa, ge go swanetše, e bile go kgonega, ge sekgoba sa mojalefa yo a sa kgonego goba a sa kganyogego go tšea lefa, se tšea ke ngwana wa gagwe o tee goba go feta.
Ka go mohlala wa ka godimo, D le F di tla emela ngwana yo a hlokofetšego wa mohu, C, ge e le gore ga se ba tlošwa go bojalefa bja mohu.
Go ya ka (f) ya Molao wa Bojalefa bja Dithoto tša Mohu tšeo di lego ka tlase ga Mmušo 81 wa 1987 bjalo ka ge o fetotšwe ke sephetho sa Bhe, karolo ya ngwana e balwa ka go arola boleng bja tšhelete bja dithoto ka palo ya dihlopha tša bojalefa bja mohu (seo se ra palo ya bana ba mohu bao ba phelago goba bao ba hlokofetšego pele ga gagwe e fela ba šiile bana) le go hlakantšha le palo ya balekane bao ba phelago.
Ga re tšee gore boleng bja tšhelete bja thoto ya mohu ke R500 000 mme o šiile bana ba bararo 3 le basadi ba babedi 2 bao a ba nyetšego ka setšo. Karolo ya ngwana e tla balwa ka mokgwa wo: R500 000 ÷ 5 3 dihlopha + 2 balekane = 100 000. Karolo ya ngwana ka fao e tla ba R100 000.
Go ya ka karolo ya 1 (d) ya Molao wa Bojalefa bja Dithoto tša Mohu tšeo di lego ka tlase ga Mmušo 81 wa 1987 bokgauswi bja setswalle magareng ga setswalle sa madi sa mohu se ka arolwa ka dihlopha tše pedi, seo se ra setswalle thwii le setswalle sa leloko la botswadi.
Mo setswalleng sa thwii, bokgauswi bja setswalle bo lekana le palo ya bana magareng ga batswadi le mohu, goba magareng a ngwana le mohu (bjalo ka ge go ka ba ka gona).
Mo setswalleng sa leloko la botswadi bokgauswi bja setswalle bo lekana le palo ya bana magareng ga setswalle sa madi le motswadi wa kgauswi yo a hlakanetšwego, go hlakantšhwa le palo ya bana magareng ga motswadi yoo le mohu.
C & D, bo ma/rakgolo bao ba hlokofetšego, ke batswadi ba kgauswi bao ba hlakanetšwego ke J le E ka bobedi (mohu). J ka gona, o tswalana le mohu ka go maemo a bohlano.
Kabelo ya dithoto go ya ka Molao ya bojalefa bja dithoto tša mohu tšeo di lego ka tlase ga mmušo 81 wa 1987 e ka akaretšwa ka melao e senyane.
Ge mohu a tlogela molekane goba balekane, fela go se na bana - molekane goba balekane ke bajalefa ba le noši. Mo mabakeng ao e lego gore monna o be a nyetše basadi bao ba fetago o tee ka manyalo a setšo, basadi bao ba phelago ba tla abelwa dithoto ka go lekana.
Molekane yo a phelago ke mojalefa a le tee, go sa khathatšege boleng bja dithoto.
Ge e le gore balekane ba nyalane ka go hlakanela dithoto, molekane yo a phelago o tla hwetša seripa se tee ka lebaka la lenyalo la go hlakanela dithoto le seripa seripa se tee go ya ka 1 (a) ya Molao 81 wa 1987.
Ge e le gore balekane ba nyalane ka go se hlakanele dithoto, molekane yo a phelago o tla tšea dithoto ka moka go ya ka karolo ya 1 (a) ya Molao 81 wa 1987.
A & B = batswadi ba mohu; E = mohu; C le D = balekane ba mohu ba lenyalo la setšo.
Go ya ka karolo ya 1 (a) ya Molao 81 of 1987, bjalo ka ge o fetotšwe ke sephetho sa Kgorotsheko ya Molaotheo ka go Bhe le ba Bangwe kgahlanong Maseterata Khayelitsha le ba Bangwe, balekane ba babedi ba mohu (C le D) ba tla abelwa thoto ka go lekana, go sa akaretšwe leloko le fe goba le fe la lapa. Ge mohu a šia basadi ba lenyalo la setšo bao ba fetago ba babedi mme a sa šie bana, basadi ba tla abelwa thoto ka go lekana.
Ge mohu a sa tlogele molekane, e fela a tlogela bana - bana ba abelwa go ya ka sehlopha sa bojalefa mme boemedi bo a dumelelwa.
Bana ba mohu, D, E le F ba tla abelwa dithoto ka go lekana. Ka lebaka la gore E o hlokofetše, go tla abelwa bana ba gagwe, J le K ba tla ema legatong la gagwe mme ba abelwa karolo ya gagwe ka go lekalekana.
Bana ka moka ba mohu ba na le maswanedi a bojalefa. Ga go kgathatšege gore ba belegwe ka lenyalong la semmušo, la setšo, ke ngwana wa go fiwa goba yo a belegwego ka ntle ga lenyalo.
Go ya ka karolo ya 1 ya Molao wa Bojalefa bja Dithoto tša Mohu tšeo di lego ka tlase ga Mmušo ngwana wa ka ntle ga lenyalo ga a na madi a setswalle ao a fapanago le madi a setswalle se sengwe.
Ge mohu a šia mo/balekane le bana - mo/balekane ba abelwa bogolo bja R125 000 ka o tee ka o tee goba karolo ya ngwana, mme bana ba tla abelwa seo se šalago, ge se le gona, sehlopha ka sehlopha mme boemedi bo a dumelelwa.
Ge boleng bja dithoto bo le ka tlase ga R125 000, molekane yo a phelago, ka go mohlala wo o lego ka godimo, (S) o tla abelwa dithoto ka moka, go sa akaretšwe bana le maloko a mangwe a lapa.
Ge mohu a be a se na mosadi o tee ka gare go lenyalo, mme a šiile basadi ba go feta o tee, thoto ya gagwe e le ka tlase ga R125 000 gona basadi ba gagwe bao ba phelago ba tla arogana thoto ka go lekana, go sa akaretšwe bana le maloko a mangwe a lapa.
Ge seo se šetšego go ka abiwa se feta R125 000, molekane yo a phelago o tla abelwa R125 000 goba karolo ya ngwana, se sengwe le se sengwe seo se lego ka godimo, mme seo se šalago se arolelwa bana ba mohu, sehlopha ka sehlopha mme boemedi bo a dumelelega. Ge go diragatšwa go ya ka mohlala wa ka godimo, seo se tla ra gore F, G le D ba tla abelwa seo se šetšego. Ka lebaka la gore D o hlokofetše, karolo ya gagwe e tla abelwa bana ba gagwe ka go lekana, H le I. Ge D a se a šia bana, gona karolo ya gagwe e tla abelwa bana ba bangwe ba mohu e lego F le G.
Ge seo se šetšego go ka abiwa se feta R125 000 mme mohu a šia balekane ba go feta o tee (seo se direga ge monna a be a na le basadi ba go feta o tee ba lenyalo la setšo), gona yo mongwe le yo mongwe wa balekane ba gagwe ba tla hwetša ka rolo ya ngwana goba R125 000 se sengwe le se sengwe seo se lego ka godimo, pele ga ge seo se šalago se abelwa bana ba mohu.
Gopola gore ge e le gore balekane ba be ba nyetše/we ka go hlakanela dithoto, molekane yo a phelago o tla abelwa seripa se tee ka lebaka la lenyalo la go hlakanela dithoto le seripa se sengwe go ya ka karolo ya 1 (a) ya Molao 81 wa 1987.
Batho bao ba nyalanego ka tlase ga ditshwanelo tša bodumedi bja Muslim le Hindu ba swanetše go tšewa bjalo ka ge ba nyalane mme ba swanetše go abelwa lefa la balekane ba bona bao ba hlokofetšego go ya ka Molao ya bojalefa bja dithoto tša mohu tšeo di lego ka tlase ga mmušo. Molao wo o šoma go lenyalo la mosadi o tee. Ba na le maswanedi gape a go ka kgopela tlhokomelo ya phepho go tšwa go molekane wa mohu. Lebelela Daniels v Campbell NO le ba Bangwe 2004 SA 331 (CC).
Mo mohu a hlokofalago a na le tesetamente ya kabo yeo e sa akaretšego dithoto ka moka, seo molekane yo a phelago a se hwetšago go ya ka tesetamente se phaelwa thoko ge go balwa seo se šetšego diatleng tša mmušo seo se swanetšego molekane yo a phelago go ya ka Molao 81 wa 1987 - Ka go Tesetamente ya MacGillivray's 1943 WLD 29 ka 40.
Ge mohu a sa tlogele molekane goba bana e fela a tlogela batswadi bao ba sa phelago ka bobedi bja bona - batswadi ba tla abelwa dikarolo tša go lekana.
A & B = batswadi ba mohu; C = morwarre wa mohu; E = mohu; S = molekane yo a hlokofetšego wa mohu.
Mo mohlaleng wa ka godimo, A le B, batswadi ba mohu ba tla abelwa dithoto ka go lekana, go sa akaretšwe meloko ya mohu ye mengwe.
Lemoga gore ga go kgathatšege gore batswadi ba mohu ba nyalane, ba hlalane goba ga se ba ka ba nyalana.
Mo mabakeng a bojalefa bja dithoto tšeo di sego tša direlwa tesetamenteya bojalefa, batswadi ba mohu ke batswadi ba madi (ntle le ge mohu a be a filwe motho yo e sego motswadi wa gagwe wa madi ka semolao) le batswadi bao a ba filwego ka semolao. Lemoga gore ge e le gore mohu o be a filwe, gona batswadi ba gagwe ba madi ba tšewa gore ga se batswadi ba gagwe.
Batswadi ka lenyalo le batswadi bao a ba mo godišago ga se batswadi ba mohu mo mabakeng a bojalefa bja dithoto tšeo di se nago tesetamente ya bojalefa.
Ge mohu a se na molekane le bana, fela a tlogela motswadi o tee, mme motswadi yo a hlokofetšego a tlogetše bana - motswadi yo a phelago o abelwa seripa se sengwe, mme bana ba motswadi yo a hlokofetšego ba abelwa seripa se sengwe.
A = motswadi wa mohu; B = motswadi yo a hlokofetšego; C = morwarre wa mohu; D = morwarre/kgaetšedi ba lapa le lengwe; E = mohu; S = molekane yo a hlokofetšego.
Mo mohlaleng wo, A motswadi wa mohu yo a sa phelago o tla abelwa karolo e tee ya seo se šetšego go ka abiwa, mme morwarre wa mohu, C le morwarre/kgaetšedi ba lapa le lengwe D, ba tla abelwa seripa se sengwe ka go lekalekana. C le D ba abelwa seripa sa karolo yeo motswadi yo a hlokofetšego a ka bego a e hweditše ge nkabe a phela.
Ge mohu a sa tlogele molekane goba bana e fela a tlogela motswadi o tee yo a phelago, mme motswadi yo a hlokofetšego a se a tlogela bana - motswadi yo a phelago ke mojalefa a le noši.
Ka go mohlala wo, A motswadi wa mohu yo a hlokofetšego d, ke mojalefa a le tee.
Ge mohu a sa tlogele molekane goba bana goba batswadi, mola batswadi ba gagwe ba babedi ba tlogetše bana - bana ba batswadi bao ba hlokofetšego ba tla abelwa seripa sa karolo seo se bego se ka be se abetšwe batswadi ka go lekana.
Ka lebaka la gore mohu ga a tlogele molekane, bana goba batswadi, dithoto di aroganywa ka diripa tše pedi - seripa sa "mme" le sa "tate". Karolo ya motswadi yo mongwe le yo mongwe e abelwa bana. Ka go mohlala wa ka godimo karolo ya A e tla abelwa C yo e lego ngwana fela yo a phelago, mola karolo ya B e tla abelwa C le D ka dikarolo tša go lekana. C o tla abelwa go tšwa go A le B, mola D a tla abelwa fela go tšwa go B.
Ge mohu a sa tlogele molekane, bana goba molekane, mola motswadi wa gagwe o tee fela a tlogetše bana - bana ba motswadi yo a tlogetšego bana, ke bajalefa ba le noši.
Ka go mohlaIa wa ka godimo, batswadi ka bobedi ba hlokofetše mme ke motswadi o tee fela, e le go B, yo a šiilego bana. D, morwarre wa lapa le lengwe wa mohu, o tla abelwa lefa ka moka a le noši.
Ge mohu a sa tlogele molekane go ba bana goba batswadi goba bana ba batswadi - motswalle wa madi a kgauswiuswi o tla tšea lefa.
Mo mohlaleng wa ka godimo, F, malome wa mohu, ke motswalle wa madi a kgauswi, ka ge a tswalana le mohu ka go maemo a boraro, mme ka fao, o tla abelwa ka moka seo se šetšego morago ga kabelo. G o tswalana le E ka maemo a bone mme H o tswalana le E ka go maemo a bohlano. G le H ka bobedi, ba tla hwetša tšohle go tšwa go E.
Motho a ka hlokofala a tlogetše lefa la gagwe diatleng tša mmušo mme ka ge a se a tlogela motho yo a kago abelwa lefa la gagwe. Go ya ka molao wa rena wa setlwaedi, mo mabakeng ao a swanago le ao, Mmušo o be o tšea dithoto ka moka bjalo ka "bona vacantia". Molato bjale o laolwa ka karolo ya 35 le 92 ya Molao wa Taolotshepetšo ya Dithoto 66 wa 1965. Tshepetšo ke gore mo bajalefa ba dithoto ba sa tsebjego, mosepediši o fetolela dithoto tšeo di le lego ka tlase ga mmušo ka go tšhelete, mme morago ga go lefela melato ya mohu, o tsenya seo se šetšego ka go Sekhwama sa Mohlokomedi. Ge go se na motho yo a fago bohlatse bja gore ke yena mojalefa wa mohu go ya ka seo se swerwego ke mmušo, gona ka morago ga mengwaga ye 30 ya go tsenywa ga tšhelete yeo ka go Sekhwama sa Mohlokomedi, tšhelete yeo e tla tšewa ke mmušo.
Masetara wa Kgorotshekokgolo o tla kwalakwatša dintlha mabapi le tšhelete ya dithoto tša mohu yo dithoto tša gagwe le go ka go mmušo yeo e tsentšwego ka go Sekhwama sa Mohlokomedi nako le nako ka go dikgatišwa tšeo di sa tlwaelegago tša Kasete ya Mmušo gore batho bao ba nago le kgahlego ba ka hlatsela bojalefa bja dithoto tšeo tša mohu tšeo di lego mmušong.
Dikarolo 1 le 1 di tsentšwe go Molao wa Bojalefa bja Dithoto tšeo mohu a sego a di direla tesetamente ya bojalefa 81 wa 1987 ke molao wa Molao wa Diphetogo tša Bojalefa wa 1992, mme o tsentswe tirišong go tloga ka la 1 Okotoboro 1992.
Karolo ya 1 e kgontšha gore: "Ge ngwana wa mohu, go sa akaretšwe ngwana yo monnyane goba ngwana yo a bajwago monaganon, yo go tee le molekane yo a sa phelago wa mohu, a swanetšego ke go abelwa go tšwa go dithoto tseo di lego go mmušo, a sa kganyoge go abelwa seo, lefa leo le tla fiwa molekane yo a phelago."
b Mojalefa yo a kganyogagao go tloge tokelo ya gagwe ya go abelwa lefa ga a swanela go ba ngwana yo monnyane goba motho yo a fokolago monaganong.
c Mojalefa le molekane yo a sa phelago ba swanetše go abelwa lefa bobedi bja bona go ya ka melao ya bojalefa bja dithoto tšeo di lego mmušong tše di sego tša tlogelelwa mo/bajalefa.
d Molekane yo a phelago o tla abelwa lefa la mojalefa yo a sa nyakego lefa la gagwe.
Karlo ya 1 : "Ge motho a se na maswanedi a go ka ba mojalefa wa dithoto tša mohu tšeo di lego diatleng tša mmušo, goba a sa kganyoge go ba mojalefa, lefa le fe goba le fe leo a ka bego a le hweditše ge e le gore o be a se a ganelwa ka lona goba ge a be a se a le gana, le tla, go ya ka ditlhalošo tša karolwana ya , arolwa bjalo ka ge o ka re o hlokofetše pejana ga lehu la mohu, mme, ge go nyakega, bjalo ka ge o ka re o be a sa ganetšwa go hwetša lefa."
a Bojalefa ga bo felele fela go ngwana wa mohu.
b Mojalefa o swanetše go ganetšwa goba go gana lefa la gagwe leo le bego le mo swanetše go ya ka melao ya bojalefa bja dithoto tša mohu tšeo di lego.
c Ge mojalefa a ganeditšwe ka lefa goba yena a gana go tsea lefa, o tla tšewa bjalo ka ge a hlokofetše pele ga mohu, mme motho yo a latelago setswalleng o tla abelwa lef, ntle le ge ditlhalošo tša karolwana ya 6 di diragatšwa.
a Ga go na molekane yo a phelago yo a hwetšago lefa leo le lego mmušong. Mojalefa, a ganeditšwe ka lefa goba a sa nyake go tšea lefa, a tlogetše bana.
Ngwana wa mohu - mojalefa (R50 000).
b Molekane yo a phelago ke mojalefa gammogo le mojalefa yo mongwe yo a ganetšwago goba a ganago go tšea lefa go ya ka melao ya bojalefa bja thoto ya mohu yeo e lego diatleng tša mmušo.
Ngwana wa mohu - mojalefa (R25 000).
mojalefa o gana lefa.
Ngwana wa mohu (R25 000) - karolo ya gagwe e tla fiwa mojalefa molekane yo a phelago le ge a na le bana.
<fn>nso_Article_National Language Services_KHOLETSE YA TOKA 2 (2.txt</fn>
Baetapele ba Setšo ba diriša bobedi maatla a tšeosephetho a toka le maatla a tšeosephetho a taolo. Go bohlokwa go kwešiša phapano gare ga mehola ye mebedi yekhwi ka gobane molao woo o šomago go bobedi bja tšona o a fapana.
Tšeosephetho ya toka e tšwelela ge Moetapele wa Setšo a bitšwa go tlo ahlolela phapano gare ga maloko a setšhaba goba a šomana le ngongorego ya yo mongwe wa maloko a setšhaba kgahlano le yo mongwe. Ge maloko a mabedi a setšhaba bobedi ba kgolwa gore ba na le tokelo ya phulo malebana le karolo e tee ya naga gomme Moetapele wa Setšo a bitšwa gore a tlo ahlolela gore ke mang wa bona yo a nago le tokelo ya naga yeo, gona seo ke tšeosephetho ya toka ka gobane nepo ya yona ke go rarolla bothata bjokhwi. Ge leloko le itšego la setšhaba le latofatša le lengwe malebana le go utswa dikgogo tša gagwe gomme taba ye ya išwa pele ga Moetapele wa Setšo seo gape se tla ama tirišo ya mohola wa sephetho sa toka.
Ge leloko la setšhaba le dira kgopelo go Moetapele wa Setšo ya tumelelo ya go fudiša diphoofolo tša lona karolong ye itšego ya naga, goba tumelelo ya go aga ntlo lefelong tsoko, gona Moetapele wa Setšo o tla be a diriša mohola wa gagwe wa tšeosephetho ya taolo ge a tšea sephetho sa gore a ka amogela kgopelo yeo. Tšeosephetho ya taolo e laolwa ke karolo ya 33 ya Molaotheo gammogo le ke Molao wa Tlhatlošo ya Taolo ya Toka. Go ya ka dipeelano tša peomolao yekhwi sephetho sefe le sefe goba kgato ya taolo ye e tšewago ke Moetapele wa Setšo e swanetše go ba molaong, e kwagale le gona e lokafale tshepedišong.
Moetapele wa Setšo yo a tšerego sephetho sa taolo goba a tšerego kgato ya taolo o swanetše, ge a kgopelwa, go fa mabaka a a ngwadilwego go yo mongwe le yo mongwe yoo ditokelo tša gagwe di amilwego gampe ke tšeosephetho yeo ya taolo goba kgato. Ge go ganwa ka mabaka gona sehlopha seo se dirilego kgopelo se ka dira kgopelo go kgorotsheko gore e gapeletše gore mabaka a fiwe. Ge mabaka a filwe gomme sehlopha seo se amegilego se kgolwa gore seo ga se molaong, ga se kwale goba tshepedišo ya sona ga se ya lokafala, gona sehlopha seo se ka dira kgopelo go kgorotsheko gore sephetho seo se lekodišišwe lefsa.
Molao woo o amanago le tšeosephetho ya taolo o tšwa go molaokakaretšo, eupša bjale o kopantšwe le Molao wa Tlhatlošo ya Toka ya Taolo. Khopi ya pukwana ye e bitšwago, A practical Guide to Administrative Justice'/ Tšhupatsela ya Tirišo go Toka ya Taolo', e tla fiwa bakgathatema ka moka mo thutong yekhwi. Pukwana ye e fa tlhahlo kgato ka kgato mabapi le tšeosephetho ya taolo, kgato ya mathomo e lego tsinkelo ya motheo woo go wona motho a matlafaditšwego go tšea sephetho goba go tšea kgato...
Ge go tšewa diphetho tša toka, Baetapele ba Setšo ba swanetše go obamela Molaotheo, ditheo tša molaokakaretšo tše di amanago le tšeosephetho ya toka le dipeakanyetšo tša peomolao efe le efe yeo e matlafatšago. Bogolo bja tabasererwa yeo go šomanwago ka yona mo thutong yekhwi, bo amana le tšeosephetho ya toka. Diphetho tša toka di ka tšewa le boipiletšong goba phegišanong.
<fn>nso_Article_National Language Services_KHOLETSHE YA TOKA 1 (.txt</fn>
Go na le phapano ye kgolo gare ga go lamola phapanong le go thuša dihlopha gore di kgone go rarolla phapano yekhwi.
Mabapi le tamolo, motho yo a se nago le kamano le phapano o tšea sephetho ka ga phapano gomme sephetho seo se ka gapeletšwa mahlakore ao.
Moo motho yo a se nago kamano phapanong a thuša dihlopha go rarolla phapano re bitša sekhwi poelanyo goba kagišo/tamolo.
Moo dihlopha phapanong di rarollago phapano ya tšona ka ntle le tamolo ya motho wa boraro, sekhwi gantši ke poelo ya tšhepetšo ya therišano gare ga dihlopha tsekhwi.
Bahlankedi ba toka ka go dikgorotsheko ba hwetša maatla a bona a go ahlolela ka go bewa go ya ka dipeelano tša peakanyo ya peomolao.
Go bile go a kgonega gore dihlopha ka go phapano di hlagiše phapano ya tšona gore e ahlolelwe go motho yoo ba kwanago gore e be moahloledi. Ka go bontši bja dikontraka dihlopha tšekhwi di akarertša temana go ya ka dipeelano tšeo di kwanago gore phapano efe le efe ye e ka phulegago gare ga tšona e hlolega go kontraka e tla išwa go moahloledi.
Mohlaledi a ka bolelwa ka leina, goba temana e ka beakanyetša fomula ya go beiwa ga moahloledi, go fa mohlala, ramolao yoo a beilwego ke Lekgotla la Molao.
Kwano ya go hlagiša kahlolelo le ge go le bjalo, ga go nyakege gore e be phatlalatša ka tsela yekhwi. Ka go setšhaba se sengwe, goba lapa, go ka no ba le kwano yeo e ukangwego ya gore phapano e tla tlišwa go hlogo ya setšhaba goba lapa gore go tšewe sephetho ka gobane seo e le setlwaedi seo e hlomilwego ka tshwanelo.
Phapano yeo e lekotšwego ke mohlankedi wa toka yo a beilwego ke mmušo.
Dihlopha ga di na le kgetho ya gore mohlankedi wa toka e tlo ba mang.
Tshepedišo yeo e beilwego ke melao ya kgorotsheko, peomolao goba setlwaedi.
Tshepedišo e ka ba ye šoro goba ya kgapeletšo.
Go ka no ba boima go dihlopha go tšwela pele ka ntle le kemelo ya semolao.
Gantši sephetho se swanetše go ya ka mohlala wo o tlemago. Sephetho se tlama dihlopha ka bobedi.
Sephetho se dirišwa ke mohlankedi goba go nyatša ditshepedišo.
Gantši diphetho di ka išwa go kgotlakgolo ka boipiletšo.
Diphetho tša Kgoro ya Fase di ka tšewa ge go dirwa phegišano.
Gantši ke poelo ya go thopaseofoka/go šitega.
Molahlegedi gantši o lefa ditshenyagalelo tšeo di hlotšwego ke tšhomišo ya boramelao.
Ga go ditefelo tša kgorotsheko ka ntle le setempe sa ditseno mo go tshepetšo ya mathomong.
Ela hloko: Kgorotsheko ya dikleime tše nnyane ke learogi ka gore tshepedišo e a gapeletsa gomme dihlopha ga di a dumelelwa go emelwa ke boramelao.
Dihlopha di kgetha moahloledi (molamodi).
Moahloledi e ka no ba setsebi ka go lekala le le angwago.
Dihlopha di na le kgetho ye kgolo malebana le tshepedišo.
Tshepedišo e ka ba ye šoro goba ya kgapeletšo.
Nyakego ya kemelo ya semolao e laolwa ke tshepedišo yeo e kgethilwego.
Sephetho se tlama dihlopha ka bobedi.
Sephetho se swanetše go dirwa taelo ya kgorotsheko gore se šomišege.
Ga go boipiletšo go kgorotsheko - e ka dumela gore go be le boipiletšo go mo/baahloledi yo/ba mo/bangwe.
Sephetho se ka išwa go kgotlakgolo go lekodišišwa.
Molahlegedi gantši o lefa ditshenyagalelo tše di hlotšwego ke tšhomišo ya boramelao.
Ditefo tša baahloledi di lefša ke dihlopha.
Dihlopha di rarolla phapano ka botšona.
Ga go motho wa boraro yo a thušago go rarolla phapano.
Tshepedišo ka moka e diatleng tša dihlopha.
Lehlakore le lengwe le le lengwe le ka, eupša le ka no se dire, šomiša baeletši ba semolao.
Sephetho sa tharollo se šomišwa bjalo ka kwano (kontraka).
Poelo e laolwa ke maatla le makgoni a dihlopha.
Ga go ditshenyagelo tša semolao, ka ntle le tša moeletši wa seng wa molao ge a dirišitšwe.
Dihlopha di rarolla phapano ka noši.
Motho wa boraro o thuša ka tharollo ya phapano.
Tshepedišo e laolwa ke moahloledi ka tšhomišano le dihlopha.
Baeletši ba semolao ba lehlakore le lengwe le le lengwe gantši ga ba amege mo tshepetšong.
Sephetho sa tharollo se šomišwa bjalo ka kwano.
Poelo e a huetšwa eupša ga e tšwe go moahloledi.
Poelo gantši e ka no ba ya maleka katlegong.
Dihlopha di lefa ditshenyegelo tša moahloledi, ge di le gona.
Sekhwi ke tshepetšo yeo ka go yona motho wa boraro, moahloledi goba molekgotla, a thušago dihlopha go ya phapanong go rarolla phapano. E ka hlalošwa bjalo ka therišano ka thušano.
Gabotse, tlhagišo ya phapano go kahlolelo ke dihlopha e swanetše go ba selo sa boithaupo, eupša peomolao, setlwaedi goba kwano di ka no nyaka gore dihlopha di hlagiše phapo ya tšona go poelanyo.
Gabotse, moahloledi e swanetše go ba motho yo a amogelwago ke dihlopha ka bobedi, yoo a sego a amega ka go sehlopha sefe goba sefe goba go phapano ka tsela efe le efe. Moahloledi o swanetše go šoma ka ntle le thao.
Moahloledi ga a tšee sephetho legatong la dihlopha. Mohola wa moahloledi ke go thuša mahlakore go rarolla phapano ka noši.
Moahloledi o swanetše go phegelela go thuša dihlopha go fihlelela kwano ya tekatekano ka ga phapano ya tšona gore go se be le se tee sa tšona seo se feleletšago se lahlegetšwe. Sekhwi se tloga se le bohlokwa ge dihlopha tšekhwi di tlo ba goba di ka no ba le kamano yeo e tšwelelago, ka gobane pefelo yeo e kwewago ka kakaretšo ke molahlegelwa e dira gore go se kgonagale gore go be le kamano ye botse ye e tšwelelago.
Ka kakaretšo ga go na le peomolao yeo e laolago poelanyo, eupša mehuta ye itšego ya poelanyo e thomile go beakanyetšwa ka boati ke peomolao mohl. Diphapano tša modirong ke Molao wa Dikamano tša Modiro le diphapano tša tikologo gare ga mekgatlo ya mmušo ke Molao wa Taolo ya Tikologo wa 1998. Ge go se na le molao wo mobjalo, tshepetšo le kgetho ya moahloledi di ka diatleng tša dihlopha. Kwano ya go boelanya e ka phethagala ge go hlolega phapano, goba dihlopha di ka no, ka tetelo ya go tsoga ga phapano gare ga tšona ka moragonyana ga fao, tša kwana gore diphapano tše bjalo di tla šongwa ka tsela ya poelanyo.
Kwano ya go hlagiša phapano go poelanyo ga go gapeletšege gore e ngwalwe, eupša kwano ye e ngwadilwego e bohlokwa ka gobane e thuša go hloma bonnete le kwešišego ka ga tshepetšo go bakgathatema ka moka.
Moahloledi o na le boikarabelo go dihlopha go bipa sephiri.
Madimabe ke gore Molao wa Afrika-Borwa ga sešo wa fihlelela baahloledi tshwanelo ya go ba le tokelo ya go gana go utolla mo bohlatseng ka kgorong ya tsheko tsebo yeo e hweditšwego nakong ya poelanyo. Ka go ditshepedišo tša segae tshwanelo ye e fihlelelago dikgokagano ka moka tšeo nepo ya tšona e lego tharollo ya phapano e ka laletšwa gomme dihlopha di ka thekga sekhwi ka go dumela gore dikgokagano ka moka tšeo e lego karolo ya tshepetšo ya poelanyo di na le tshwanelo. Ka go ditshepedišo tša bosenyi phegelelo ye bjalo go tshwanelo e ka se atlege ge moahloledi a biditšwe go tlo fa bohlatse.
Ka kakaretšo, Moahloledi ga a gapeletšwe ke molao gore a be le maithutelo a itšego, eupša go bohlokwa gore moahloledi o swanetše go kwešiša ditheo tšeo di laolago poelanyo le melao ye maleba ya maitshwaro, bjalo ka molao wa go theeletša mahlakore ka mabedi (audi alteren partem).
<fn>nso_Article_National Language Services_KHOLETSHE YA TOKA 2 (.txt</fn>
Ga go karolo le e tee ya sengwalwa sekhwi ye e swanetšego go tšweletšwa lefsa goba go phatlalatšwa ka sebopego sefe le sefe goba ka tsela ye nngwe ka ntle le tumelelo ye e ngwadilwego.
Molao wa Bohlatse ke setlabelo se bohlokwa go motho mang le mang yo a ka ratago go diriša molao wokhwi. Gore o tle o kgone go diriša setlabelo sekhwi ka bokgoni le kgontšho go a gapeletšega gore motho a be le kwešišo ya dikgopolotheo tše itšego tšeo di felago di ukangwa ka mehla ke bangwadi ka go dikgatišo tša go fapana ka ga Molao wa Bohlatse.
Nepo ya sengwalwa sekhwi ke go lokišetša le go tlamela batho gore ba kgone go hlaola le gore ba be le tsebo ya dikgopolotheo ka go Molao wa Bohlatse le go ba fa motheo woo o tlogo ba kgontšha go itswalanya le Molao wa Bohlatse ka botlotla.
Bohlatse bo bopilwe ka tshedimošo yeo e beilwego pele ga kgorotsheko go kgontšha kgorotsheko go tšea sephetho mabapapi le ditaba tšeo di amegago.
Dibontšhwa tša bohlatse di ama dibontšhwa ka moka tšeo di kago dirišwa bjalo ka tiišetšo ka kgorong ya tsheko.
Molao wa Bohlatse o ka ga go tiišetša dintlha le go laola tsela yeo dintlha di kago tiišetšwa. Dintlha di ka tiišetšwa ka go diriša dibopego tše di fapanego tša dibontšhwa tša bohlatse.
Phahlelo/lebaka ka lehlakoreng la mmušo le la tšhireletšo ga e bope bohlatse eupša se e nago le sona ke go kgodiša fela. E bopilwe ka dikgopolo goba ditšhišinyo tšeo di nepišitšwego go gatelela maemo a semolao goba maemo a dintlha gomme e dirišetšwa go kgodiša kgorotsheko go fihlelela khwetšo ye itšego.
Pele ga ge kahlolo e fiwa mahlakore a na le sebaka sa go tšweletša phahlelo ya go ruma yeo e lebantšhwago le bohlatse bjoo bo hlagišitšwego nakong ya tsheko.
Ditaba tše di amegago ke dintlha tšeo lehlakore le swanetšego go di tiisetsa gore le tle le atlege.
Dintlha tšeo di felago di nyako tiišetša goba go ganana le dintlha tše di amegago.
Mohlala: Mo molaong woo borra e lego sebakwa, boitsebišo bja tate e tla ba yona tabakgolo, gomme go robala le tate e tlo ba taba yeo e lebanego le ntlha ye e amegago.
Bohlatsebogolo goba bohlatse bja praemari bo ukama gore ke bohlatse bjo bokaonekaone goba gore ga go bohlatse bjo bokaone goba bjoo (tiilego) bjo bo lego gona.
Bohlatsenyane goba bohlatse bja sekontari bo ukama gore go sa na le bohlatse bjo bokaone goba bo kile bja ba gona.
Lentšu lekhwi "prima face" ke lentšu la Selatini le le rago gore " ponagalong ya mathomo". Lentšu lekhwi prima face mo molaong le fo ra gore bohlatse bjo lego pele ga kgoro bo lekane go ka hlama ntlha goba molato ge e se ge bo gannwe.
Ge go se na le tiišetšo ya kganano, gona prima face e tlo ba bohlatse bjo phethagetšego.
Tiišetšo ye e phethagetšego e ra gore tiišetšo yeo e lego ya makgaolane gomme e ka se kego ya ganetšwa ke tiišetšo ye e fapanago nayo.
Mohlala: Mo tshekong ya molato wa polao, go ka fiwa bohlatse bja gore, A o be a na le maikemišetšo a go bolaya B gomme o bonwe a kitima go tšwa legaeng la B a swere thipa ye e thankgetšego ka madi.
X yena o hlatsela gore o kwele digalase di pšhatlega, a sokologa gomme a bona Y a eme ka pele ga lefastere le le pšhatlegilego la Z a swere leswika ka seatleng.
Bohlatse bja kgakala ke bohlatse bja tlhokomedišišo bja mmoni.
Mohlala: Mo tshekong ya molato wa polao, C o fa bohlatse bja gore o be a eme ka ntle ga lefastere la legae la B gomme a bona A ge a hlaba B.
Kamogelego e fo ra gore kamogelo ya bohlatse, ga go na le kelo ya kamogelelgo. Bohlatse bo a amogelega goba ga bo amogelege. Ge e ka ba bohlatse bo a amogelega goba aowa go laolwa ke gore a na bo na le maswanedi le gore a na go amogelwa ga bjona go ka hlola tshekamelo go molatofatšwa.
Kamogelo ya bohlatse ka taolo ya lebaka le swanetšego go kgotsofatšwa mafelelong a molato. Ge lebaka lekhwi le se la kgotsofatšwa, gona bohlatse bjoo bo gafelwa ka thoko.
Kgorotsheko e bile le kgopolo ya gore tokumente e ka dirišwa mo go potšišišo le ge bonnete bja yona bo gannwe ke lehlakore la kganetšo. Ke fela ka moraro ga ge mmušo o rumile molato wa wona, moo tšhireletšo e nago le sebaka sa go hlagiša bohlatse ka ga bonnete. Ge bommakgonthe bja yona bo se bja tiišetšwa, bohlatse bofe le bofe bjo bo tšwago go potšišišo bo swanetše go gafelwa ka thoko ke kgorotsheko.
Gore go tle go kgonwe go tšewa sephetho ka ga tirišego, kgorotsheko e swanetše go lebelediša ge e le gore bohlatse bjoo bo fiwago bo amana le dintlha tše di amegago.
Tshwanelo ke tokelo goba modiro wo o pakwago ke hlatse goba lehlakore go itshwarela bohlatse ka kgorong ya tsheko. Go na le mehuta ye mebedi ya Ditshwanelo. Tshwanelo ya praebete le Tshwanelo ya Mmušo.
Ditumelo ka molao ke ditumelelo tše di dirilwego ka kgorong ya tsheko gomme di bopago tiišetšo ye e phethagetšego gomme di ka se kego tša ganetšwa goba tša gogelwa morago ka ntle ga ge dinyakwa tše itšego tša molao di kgotsofaditšwe.
Ditumelo tša setlwaedi ke ditumelo tšeo di dirilwego ka ntle ga kgorotsheko tšeo di ka hlalošwago goba tša ganetšwa.
Boipobolo ke tumelo ya phatlalatša ya go ipona molato ga molatofatšwa, bjoo ge bo dirilwe ka go kgorotsheko, bo tlogo amogelwa bjalo ka Boiponomolato.
Tsebo ya toka e šupa kamogelo ya kgorotsheko ya dintlha tša tsebokakaretšo le tsebotikologo bjalo ka ge di laeditšwe tšeo di sego tša tiišetšwa ka go tšweletša bohlatse.
Boikarabelo bja tiišetšo bo šupa boikarabelo goba tlamego ya lehakore/phathi go tiišetša molato wa yona mo go se nago pelaelo. Ka go molao wa rena wa bosenyi boikarabelo bja go tiišetša bo magetleng a botšhotšhisi.
Boikarabelo bja bohlatse bo šupa boikarabelo bja lehlakore le tee go tšweletša bohlatse bjo bo lekanego go kgontšha kgorotsheko go bitša lehlakore le lengwe go fetola le go tšweletša bohlatse bjo bo lekanego go phegiša molato wa prima face bjo bo dirilwego ke lehlakore la kganetšo.
<fn>nso_Article_National Language Services_KHOLETSHE YA TOKA 3 (.txt</fn>
Thuto ya kgontšho.
Mmelaedi o latela taolo ya kgorotsheko ya moiphemedi.
Molaodi wa molato.
Kgorotsheko ya Molaotheo.
Kgorokgolo ya Tsheko ya Boipiletšo.
Dikgorotsheko tše dingwe tšeo di amogetšwego ka Molao wa Palamente.
Tona a ka dumelela Magoši le Mantona le Batlatši go seka melato ya segae.
Dinyakwa tše di swanetšego go kgotsofatšwa pele Kgoši, Ntona goba letsogo la kgoši a ka diriša maatlataolotoka a segae.
5.3.1 Tumelelo ka Tona.
5.3.2 Phapano e be gare ga Babaso fela.
Kleime ya Segae ye e tšwago go Molaosetlwaedi le Setlwaedi.
Ditaba tšeo Kgorotsheko ya Kgoši le ya Ntona e se nago maatlataolotoka go tšona.
Dikgorotsheko tša Dikhansele tša Setšhaba.
Tlhomo ya Ditshepedišo.
Tšweletšo ya Bohlatse.
Tshepedišo ya Boipiletšo ka go Ditaba tša Segae.
Boipiletšo ka go Dinagamagae tše di ipušago.
Go hlongwa le Tlhamego ya Dikgorotsheko.
Ditaba tšeo Dikgorotshekosetlwaedi di se nago le maatlataolotoka go tšona.
Ditaba tšeo Dikgorotsheko tša Setlwaedi di nago le maatlataolotoka go tšona.
Maatlataolotoka a Segae le Tshepedišo.
Maatlataolotoka a Bosenyi le Tshepedišo.
Dikgorotsheko tša Pušoselete.
Seemo mabapi le Kgorotsheko ya Maseterata.
Go tloga bogologolong Baetapele ba Setšo ba phethile mediro ye e fapanengo ye bohlokwa mo ditšhabeng/merafeng ya bona ya go fapana. Poledišano mo lengwalong lekhwi e nepiša godimo ga wo mongwe wa mešomo yekhwi: mošomo wa taolosemolao wa Baetapele ba Setšo. Lehono taolotoka mafelong a magaeng e tšweletšwa ka boati ke dikgorotsheko tša Baetapele ba Setšo goba Dikgorotshekosetlwaedi. Tšekhwi ke Dikgorotsheko tša Magoši le Mantona gomme di phethagatša toka kudu mo maemong a molaosetlwaedi. Go ya ka dipeelano tša karolo ya 211 ya Molao wa Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa, molaosetlwaedi bjale o amogelwa bjalo ka peakanyo ya molao gammogo le molaokakaretšo. Sekhwi se ukama gore dikgorotsheko di ka se fo ba le tsebo1 ya toka ya molaosetlwaedi bjalo ka ge go be go le gona pele ga ge go hlongwa Molao wa Molaotheo eupša di swanetše go o diriša moo ka taolo ya molao wo o šomišwago le Molao wa Molaotheo. Dikgorotshekosetlwaedi tše di lego gona di amogelwa go ya ka dipeelano tša temana ya 16 ya Šetulo ya 6 go Molao wa Molaotheo yeo e beakanyetšago gore kgorotsheko ye nngwe le ye nngwe go akaretšwa le Dikgorotshekosetlwaedi tšeo di bego di le gona ge Molao wa Molaotheo o thoma go šoma, di tla tšwela pele ka go šoma le go šomiša maatlataolotoka go ya ka dipeelano tša molao tše di šomago go tšona. Go šoma ga dikgorotsheko tšekhwi go laolwa ke melao ye mmalwa. Melao yekhwi e akaretša melao yeo e tšwago go Afrika-Borwa ya pele ga molaotheo2, dinagamagae tša peleng le dilete tše di ipušago.3 Tšweletšo ya melao yekhwi ya kgale ka go Afrika-Borwa ye Mpsha e tiišetšwa ke Šetulo 6 ya Molao wa Molaotheo wa SA wa 108 wa 1996. Mopresidente wa Naga ka kgoeletšo o gafetše melao yekhwi go diprofense tše di fapanego go ya ka temana ya 14 ya Šetulo 6 go Molao wa Molaotheo. Bona: Pego ka ga Dikgorotsheko tša Setšo & Mehola ya Toka ya Baetapele ba Setšo ya tšatšikgwedi la 21 Janaware 2003: Khomišene ya Molao ya SA letlakaleng la 1.
Maatlataolotoka e ka hlalošišwa bjalo ka maatla le makgoni a kgorotsheko go seka le go senka phapano ye e lego pele ga yona gare ga mahlakore a itšego. Mmasepala wa Graafreinet v Boto ya Nošetšo ya Van Reneveld Pass 1950 SA 420 (A). Maatlataolotoka ka fao a re sedimoša mabapi le maatla le dikgaoletšo tšeo kgorotsheko e nago natšo. Kahlolo yeo e filwego mo molatong wo go wona kgorotsheko e se nago le maatlataolotoka ga e amogelege. Go tšwa tebelelong ya molaokakaretšo, kgopolo ya maatlataolotoka e theilwe godimo ga ditheo tše mmalwa le melawana. Melawana ye e hlolega go molaokakaretšo eupša e ka rulaganywa ka molaong. Mohlala wa thulaganyo ye bjalo ke Molao wa Kgorotsheko ya Maseterata.
Molao ke kgwekgwe ya melao ye mmalwa yeo e amanago le maatlataolotoka. Go ya ka molao wo, gore kgorotsheko e tle e be le maatlataolotoka e swanetše go matlafatšwa gore e phethagatše ditaelo tša yona: Eckards 17. Kgorotseko e swanetše go ba le maatla godimo ga bomotho bja moiphemedi le thoto ya gagwe.
Kgopolo ya bonagaselete e amana le thuto ya kgontšho, Maatlataolotoka a kgaoleditšwe go ya ka nagaselete. Bona Polak 2. Maatlataolotoka a kgorotsheko a kgaoletšwe go ya ka tikologo ye itšego goba ye e hlalošišitšwego.
Sekafoko sekhwi ge se fetoletšwe ntšukantšu se ra gore mmelaedi o latelela moiphemedi foramong ya gagwe. Ge mmelaedi a rata go thoma ka ditshepedišo tša semolao kgahlano le moiphemedi, mmelaedi o swanetše go dira bjalo ka go kgorotsheko yeo e nago le maatlataolotoka godimo ga bomotho bja moiphemedi le thoto ya gagwe. Gantši kgorotsheko yekhwi ke kgorotsheko ya tikologo yeo moiphemedi a dulago go yona e sego moo go dulago mmelaedi. Le ge go le bjalo, go na le maarogi mo molaong wo, go fa mohlala: kgorotsheko e ka ba le maatlataolotoka ka gobane seo se hlotšego tiro se hlolegile ka gare ga tikologo ya maatlataolotoka a yona. Malebana le Dikgorotsheko tša Bomaseterata karolo 28(d) ya Molao wa 32 wa 1944 wa Dikgorotsheko tša, Maseterata e beakenyetša gore, gore kgorotsheko e be le maatlataolotoka mo maemong akhwi, seo se hlotšego tiro se swanetše go tšwa ka moka ka gare ga tikologo ya maatlataolotoka a kgorotsheko.
Ka lebaka la melao ye e phegišanago ya maatlataolotoka, go na le kgonagalo ya gore dikgoro tša go feta e tee di be le maatataolotoka godimo ga taba e tee ye e swanago. Ka gobane mmelaedi e le molaodi wa molato - dominis litis- ke gore o na le taolo godimo ga molato wa gagwe, o na le tokelo ya go kgetha gore a ka iša molato wa gagwe ka go kgorotsheko efe. Gantši mmelaedi o kgetha foramo yeo e tlogo mo swanela go ena le yeo e swanelago moiphemedi.
Maatlataolotoka a rerwa tirelong ya tagafalo e sego ge tagafalo e ntšhiwa. Ge kgoro e filwe maatlataolotoka e a swara go fihlela ge molato o fetšwa. Standard Credit Corporation Ltd v Bester and Others 1987 SA 812(W) at 819. Ge kgorotsheko e be e na le maatlataolotoka nakong ya ge go romelwa tagafalo goba tshepetšo ya kgorotsheko yeo ditshpedišo tša yona di thomišitšwego/ hlomilwego, phetogo ye e kago latela ya mabaka e ka se ke ya amoga kgorotsheko maatlataolotoka a yona.
Mohlala: kgorotsheko yeo e nago le maatlataolotoka ka ge moiphemedi nakong ya ge go ntšhiwa tagafalo a dula tikologong yeo e nago le maatlataolotoka, gona e tla tšwela pele ka go ba le maatlataolotoka mo molatong wo le ge ka morago ga go thongwa ga tshepetšo yeo, moiphemedi a sa hlwe a dula ka tikologong ya kgorotsheko yeo.
Ke boikarabelo bja mohlankedi ofe le ofe yo a swerego marapo go kgonthiša gore kgorotsheko ya gagwe e na le maatlataolotoka a go ka seka molato wo o lego pele ga yona. Sekhwi se direga kudu malebana le dikgaoletšo tša mohuta le kelo ya kleime. Go swanetše go lemogwa gore ge e le ka ga dikgorotshekpo tša setlwaedi ga go kgaoletšo ya ditšhelete yeo e beilwego. Le ge go le bjalo, Protšeke yeo e sego ya Mehleng ka ga Molaosetlwaedi ya Khomišene ya Molao, e digela gore go tšweletšwe kgaoletšo go sepelelana le setlwaedi le bonolo bja Dikgorotshekosetlwaedi.5 Moo moiphmedi a tšwelelago ka kgorong ya tsheko yeo e se nago le maatlataolotoka godimo ga bomotho bja gagwe gomme a sa ganane le maatlataolotoka ao a kgorotsheko, gona kgorotsheko e tla ba le maatlataolotoka a go seka molato. Ka tsela yona yekhwi moiphemedi o ipeile ka fase ga maatlataolotoka a kgorotsheko. Karolo 281 f ya Molao wa 32 wa 1944 wa Dikgorotsheop tša Bomaseterata go ya ka mo o fetotšwego. Le ge go le bjalo, moo go se nago le tšwelelo ya moiphemedi, mohlankedi wa go swara marapo o na le boikarabelo bja seng mero motu bja go hlagiša taba ya maatlataolotoka a bonagaselete. Ka fao moo go nago le boitlhagišo bja moiphemedi, mohlankedi yo a swarego marapo a ka se kgone ka boyena go tšweletša taba ya maatlataolotoka a bonagaselete. Moo taba ya tlhokagalo ya maatlataolotoka e tšweletšwago, maikarabelo a tiišetšo gantši a magetleng a mmelaedi gore a kgonthiše gore kgorotsheko e na le maatlataolotoka. Bona Malherbe v Britstown Municipality 19491 SA 281 ©, fela tsela yeo moiphemedi a belaelago ka go hlokega ga maatlataolotoka gona boikarabelo bo ka boela magetleng a moiphemedi.
Kgopolo ya maatlataolotoka gape e amana le tatelano ya dikgorotsheko tša rena ka Afrika-Borwa, ka ge e sedimoša mabapi le maatla le dikgaoletšo tša kgorotsheko ye itšego e nago le tšona. Kgorotsheko ya molao, go lebeletšwe maatlataolotoka/maatla a yona, e ka dula bjalo ka kgoro ya malato wa mathomo goba bjalo ka kgorotsheko ya boipiletšo.
Kgorotsheko ya Molaotheo ke kgorotsheko ya ka godimodimo ka nageng malebana le ditaba ka moka tše di amanago le merero ya molaotheo. S 168 & 167.
Kgotlakgolo e akaretša Kgorokgolo ya Tsheko ya Boipiletšo yeo e ka hlongwago ka molao wa palamente go theeletša maipiletšo go tšwa go Dikgotlakgolo. Di ka seka molato ofe le ofe ka ntle le yeo e beetšwego ka thoko go ba ya kgorotsheko ya Molaototheo S166 & 169. Kgotlakgolo go thwe e na le maatlataolotoka a tlhago (ke gore e hwetša maatlataolotoka a tšona go tšwa go molaokakaretšo).
Dikgorotsheko tša Bomaseterata di ka seka molato ofe le ofe wo o laeditšwego ke Molao wa palamente. Dikgorotsheko tšekhwi di ka se kgone go nyakišiša goba go tšea sephetho mabapi le go ba molaotheong ga molao ofe le ofe goba maitshwaro a mopresidente - S166 & 170. Dikgorotsheko tša Bomaseterata di ukangwa e le dihlolwa tša molao (ke gore di hwetša maatla a tšona go molao woo o di hlolago, Molao wa 32 wa 1944 wa Kgorotsheko ya Maseterata). Gape dikgorotsheko tšekhwi di hwetša maatla a tšona go melao ye mengwe go e na le Molao wa Kgorotsheko ya Maseterata. Ka fao Kgorotsheko ya Masetarata ga e na le maatla ka ntle le ao e a filwego ke Molao wa Dikgorotsheko tša Bomasetarata le melao ye mengwe.
Dikgoro tša Setšo di wela ka legorong lekhwi. Dikgorotsheko tša Magoši le Mantona di hlotšwe le goba go amogelwa go ya ka dipeelano tša melao yeo e bego e le gona pele ga go hlamiwa ga Molaotheo. Mohlala wa melao ye bjalo ke Molao wa Pušo ya Babaso wa 38 wa 1927. Go ya ka dipeelano tša temana ya 2 ya Šetulo 6 go Molao wa Molaotheo, melao ka moka yeo e bego e šoma pele ga go hlamiwa ga Molao wa Molaotheo , ka taolo ya Molao wa Molaotheo, e tla tšwela pele go šoma go fihlela ge e fetolwa goba e phumolwa. Go ya ka Molao wa Pušo ya Babaso ga go na le tatelao yeo e beilwego ya dikgorotsheko tša setšo tša setlwaedi, Gapegape ga go na le peakanyetšo ya boipiletšo go tšwa go kgorotsheko ya mantona go ya go kgorotsheko ya Kgoši. Ka go bobedi Melao ya Bosenyi le ya Segae boipiletšo bo diatleng tša Dikgorotsheko tša Bomasetarata. Bona pego ka ga Dikgorotsheko tša Setšo & Mehola ya toka ya Baetapele ba Setšo ya 21 Janaware 2003: Khomišene ya Molao ya SA letl.4 le karolo 12 & 20 ya Molao wa Pušo ya Babaso. Ka go ditšhaba tše dingwe tša setšo, tirišo yeo e šomišwago, ke gore dipelaelo goba dikleime di thoma ka khanseleng ya lapa gomme ge di se tša rarollwa di išwa go ntona ke moka morago tša išwa go kgoši. Go tloga go Kgoši boipiletšo bo išwa go Kgorotsheko ya Maseterata.
Pele ga go hlamiwa ga Molao wa Molaotheo wa 108 wa 1996 wa Repabliki ya Afrika-Borwa, tlhamego le maatlataolotoka a dikgorotsheko tše e sego tša mehleng tša babaso ka Afrika-Borwa, di be di sepedišwa go ya ka dipeelano tša Molao wa 38 wa 1927 wa Pušo ya Babaso.
Dikgoro tša Magoši le Mantona, dikgorotsheko tša Bokomosasa le Dikgorotsheko tša Boipiletšo tša Dikgorotsheko tša Bokomosasa, e be e le dikgorotsheko tše e sego tša mehleng tša babaso, Ka 1986, ka tatelo ya ditigelo tša Khomišene ya Nyakišišo ya Hoexter malebana le Sebopego le Go šoma ga dikgorotsheko, Dikgorotsheko tša Bokomosasa le Dikgorotsheko tša Boipiletšo tša Dikgorotsheko tša Bokomosasa di ile tša fedišwa.6 Maatlataolotoka a dikgorotsheko tšekhwi a ile a šutišetšwa ka go dikgorotsheko tša bomaseterata. Go tloga lebakeng leo melato gare ga babaso e be e sekwa ke dikgoro tša bomaseterata go ya ka dipeelano tša maatlataolotoka a tšona a mehleng. Ke moo Dikgorotsheko tša Bomaseterata di bego di kgona go diriša molaosetlwaedi mo diphapanong gare ga babaso. Go ya ka dipeelano tša karolo 1 ya Molao wa Phetošo ya Molao wa Bohlatse wa 1988. Bomaseterata ba be ba kgona go diriša tsebo ya toka ya molaosetlwaedi. Mo legatong leo la tlhabologo molaosetlwaedi o be o se wa amogelwa bjalo ka peakanyo ya molao ye e amogelegago ka go Repabliki ya Afrika-Borwa. Molao wa naga o be o sa amogele dihlodi tša tiro tšeo di tšwago go ditiragalo go tšwa go molaosetlwaedi. (Seymour 7). Mo tiragalong yeo go amegago mothomoso le yoo e sego mothomoso go be go dirišwa fela molaokakaretšo. Mohlala wo mobotse ke moo Sipho, monna wa mothomoso a nyetšego mosadi wa gagwe Sibongile ka lenyalo la Sesotho a sekišago Kobus, monna yo e sego mothomoso malebana le ditshenyagelelo tša bootswa. Molaokakaretšo o tla dirišwa ka gobane yoo e sego mothomoso Kobus a amegago bjalo ka mosekišwa. Ge go dirišwa molaokakaretšo Sipho o tla tšewa gore ga se a nyala ka fao ga a na le lebaka le le tiilego la go tšea dikgato ka gobane lenyalo la Sesotho le be le sa amogelwe bjalo ka lenyalo (Bona Seymour 7).
Tona a ka dumelela Magoši le Mantona le Batlatši go seka melato ya segae.
Go ya ka dipeelano tša karolo 12 tša Molao wa 1927 wa Pušo ya Babaso, Tona a ka fa Magoši, Mantona le batlatši ba kgoši maatla a go seka melato ya segae. S12 E BALEGA KA TSELA YE: " Tona a ka no (a) dumelela kgoši ya mothomoso goba ntona ye e amogetšwego goba e beilwego ka fase ga karolwana ya goba ya karolo ya bobedi, go seka le go bea kleime ya segae yeo e hlolegago go molao wa Babaso le setlwaedi woo o tlišitšwego pele ga gagwe ke Bathobaso kgahalano le Bathobaso bao ba dulago ka gare ga tikologo ya maatlataolotoka ya gagwe. (b) Ka kgopelo ya kgoši efe le efe goba ntona yeo e filwego maatlataolotoka go ya ka temana ya (a), a ka dumelela motlatši wa kgoši ye bjalo go seka le go bea dikleime tša segae, tšeo di hlolegago go molao wa Babaso le tlwaelo tše di tlišitšwego pele ga gagwe ke moagi wa mothomoso kgahlano le mothomoso ka gare ga tikologo ya maatlataolotoka a gagwe, GE FELA Kgoši ya Mothomoso, Ntona goba letsogo la Kgoši a ka se ke ka fase ga karolo yekhwi goba ka fase ga molao ofe le ofe, a ba le maatla a go laetša taba ya phedišo, tlhalo goba kgaogantšho, tše di hlolelegago go tšwa ka lenyalong." Dipeakanyetšo tše bjalo di hwetšwa ka Transkei (Melao ya 13/1982 & 6?
(Molao wa 29 wa 1979) Kwandebele (Molao wa 3 wa 1984) - Bona Bennett 76 ka nolofatšo malebana le maatlataolotoka le tshepedišo.
Dinyakwa tše di swanetšego go kgotsofatšwa pele Kgoši, Ntona goba letsogo la Kgoši a ka diriša maatlataolotoka.
Tumelelo ka Tona Karolo 12 . Bona 1.5.
Phapano e swanetše go ba gare ga Bathobaso.
Kgoši, Ntona goba letsogo a ka theeletša diphapano tše di lego gare ga bathobaso.
Mothomoso o tla akaretša motho ofe le ofe yoo e lego leloko la setšhaba sefe le sefe sa batala goba setšhaba sa Afrika. Mohlobo ke ntlha ye bohlokwa ge go laetšwa maatlataolotoka a dikgorotsheko tša setlwaedi.
Ge go lekolwa dipeakanyetšo tša tekatekano tša Molao wa Ditokelo tša botho, potšišo ke gore a na sekhwi ga se fo swana le kgethollo Go ya ka TW Bennet 1995 17 sekhwi ke kgaoletšo ye maleba ye e lokafatšegago malebana le tokelo ya go se kgethollwe. Bona gape S36 ya Molaotheo Dikgoro tša Setšo ga go pelaelo gore di šoma go hola Maafrika, bao ka lebaka la ditšhelete le thuto ba se nago le phihlelelo ya dikgorotsheko tša bomaseterata goba dikgorokgolo tša tsheko, mme ka fao kgato yeo e sego ya mehleng yeo e welago ka fase ga Karolo 83 a ya Molao wa Molaotheo wa Lebakanyana Karolo 92 ya Molao wa Molaotheo wo Mofsa. TW Bennet 1995 77. Lebaka le legolo ke fo beakjanyetsa Maafrika foramo go sepelelana le ditetelo tša bona tša setšo, Bennett 1995 77. Ka go Bangindawo le ba bangwe v Head of the Nyanda Regional Authority & aniother 1998 3 SA 262Tk go ile gwa ba le kgopolo ya gore le ge nyakego ya mohlobo e nyatša ditokelo tša tekatekano pele ga molao ke kgaoletšo yeo e lokafatšegago. Kgorotsheko ka go Mhleka & Feni v Head of the Western Tembuland Regional Authority & Another 2001 1 SA 574 Tk mo dintlheng tše di swanago kgoro e hweditše gore tlolo yekhwi ga e lokafatšege. Khomišene ya Molao ka go Pampiri ya Ditherišano ka ga Dikgorotsheko tša Setšo temana ya 6.6.2, le ge go le bjalo, e digela phumolo ya dipeakanyetšo ka moka tša kgethollo ka go Molao wa Pušo ya Bababso le gore maatlataolotoka a swanetše go theiwa fela godimo ga tlhago ya kleime, madulo le tšhomišego ya molaokakaretšo?
Mantšu a a lego ka go Karolo 12 (a) le (b) " Modudi wa mothomoso kgahlano le mothomoso ka gare ga tikologo ya maatlataolotoka ya kgoši ye bjalo", ge a hlalošwa ntšukantšu, o ka re a šišinya gore, gore kgoši e be le maatlataolotoka mo go molato wa segae bobedi mmelaedi le moiphemedi ba swanetše go ba baagi ba tikologo ya maatlataolotoka ya kgoši. Go ya ka Seymour letl.15 bodulo bja moiphemedi fela ka gare ga tikologo ya maatlataolotoka bo lekane go fa kgoši maatlataolotoka a go seka molato wa segae. Lebakeng la Yo e bego e le Tona ya Ditaba tša Babaso (Exparte Minister of Native Affairs), go be go tšewa gore ka ge bodulo e le lereo la theklnikale la molao, bo swanetše go hlathollwa go ya ka molaokakaretšo. Bodulo ga bo akaretše bodulo bja sa ruri gomme dikgopolo tše pedi tšekhwi di swanetše go farologantšhwa. Bodulo bo šupa fela lefelo la mehleng la go dula. Motho a ka ba le mafelo a go feta le tee ka nako e tee. (Sey7mour 15). Mo seemong se se bjalo go tšewa gore o dula lefelong leo a phelago go lona nakong ya ge a romelwa tagafalo. (Seymour letl.15). Ga se be gwa laetšwa gore ke maemo afe a tulelaruri a a nyakegago mabapi le bodulo. Le ge go le bjalo, go ka se thwe motho o dula lefelong le itšego mola motho a filo etela lefelo sebakanyana. Maemo a tulelaruri a a nyakega (Seymour letl.15). Tulelaruri ya motho ke lefelo leo motho go tšewago gore o go lona le nakong ya ge a se moo ka sebele. DSP Cronje le J Heaton7 ba hlalošiša tulelaruri bjalo ka " lefelo leo go lona motho go tšewago gore o gona ka nepo ya go šomiša ditokelo tša gagwe le go phethagatša ditlamego le nakong ya ge a se gona ka sebele." Motho a ka ba le tulelaruri e tee ka nako e tee.8 Moiphemedi yoo e sego modudi a ka fa kgorotsheko maatlataolotoka ka go ipea ka fase ga maatlataolotoka a kgorotsheko yeo.
Kleime ya Segae e swanetše go hlaga ka go molaosetlwaedi le setlwaedi fela.
Maatlataolotoka a Kgoši goba Ntona a lekaneditswe go dikleime tše di tšwago go molaosetlwaedi le setlwaedi. Kgoši goba Ntona ga a na le maatla a go seka melato yeo e hlolwago ke molaokakaretso. Peakanyetšo ya Karolo 12 ya Molao wa Pušo ya Babaso, e tloga e beela ka thoko maatlataolotoka a kgoši, ntona goba letsogo la kgoši mo ditabeng tšeo di amago phedišo, tlhalo goba kgaogano tše di tšwago lenyalong. Ka ge go ya ka dipeelano tša Molao wa Kamogelo ya Manyalo a Sesotho, lenyalo la Sesotho le filwe maemo a go swana le a manyalo a segae gomme le ka fedišwa fela ka tlhalo, phedišo ya lenyalo la Sesotho gape e wela ka ntle ga maatlataolotoka a dikgorotsheko tša setlwaedi.10 Le ge go le bjalo, Dikgorotshekosetlwaedi di ka kgona go lamola diphapanong tša lapa pele ga tlhalo.11 Di itshwarela maatlataolotoka ka go dikleime pele ga lenyalo, k.g.r. dikleime tša go buša magadi, dikleime tša bootswa moo molaokakaretšo o sa šomego. Dikgorotsheko ka moka ka RSA di na le maatla le bokgoni bja go diriša molaosetlwaedi. Bona Pego ya Khomišene ya Molao ya SA mabapi le thulano ya melao ya Setemere 1999 mo letlakaleng la 192. Bona gape S211 ya Molao wa Molaotheo le Molaophetošo wa 45 wa 1988 wa Molao wa Bohlatse. Karolo 12 e thibela dikgorotsheko tša Setšo go seka melato ya segae yeo e hlolegago go tšwa go molaokakaretšo. Mo go Ngwenya v Mavana12 go ile gwa ba le kgopolo ya gore ka ge molaokakaretšo o be o šomišega go kleime ya bootswa, dikgorotsheko tša Setšo ga di na le maatlataolotoka a go theeletša molato woo. Ka go Nkosi v Mdhladhla13 e lego molato woo o bego o ama kleime ya ditshenyagalelo tša go kata, kgorotshko ya Boipiletšo e bile le kgopolo ya go re ka ge molaosetlwaedi o dumeletšwe fela tiro ya bosenyi mo mabakeng akhwi, kgorotsheko ya Setšo ga e na le maatlataolotoka. Le ge go le bjalo, bobedi bja dipeakanyo tšekhwi tša molao bo beakanyeditše tharollo yeo maatlataolotoka a kgorotshko ya Setšo e e tiišeditšego. Bona Cebekulu v Shandu14. Bona Pego ya Khomišene ya Molao ya SA ka ga thulano ya Melao, Setemere 1999 letlakaleng la 19 fn27, Go swanetše go lemogwa gore ka fase ga Karolo 20 ya Molao wa Pušo ya Babaso, Baetapele ba Setšo ba na le bokgoni bja go theeletša melato ye mengwe maemong a molaokakaretšo goba molaosetlwaedi, ge fela bobedi mosekišwa le mmelaedi e le bathobaso. Ge ba šomiša maatlataolotoka a bona mabapi le bosenyi S20 (a) e matlafatša Dikgorotsheko tša Setšo go šomiša molaosetlwaedi le molaokakaretšo. Bona Pego ya Khomišene ya Molao ya SA ka ga thulano ya melao ya Setemere 1999 letlakaleng la 44 & 48. Ka go dikleime tša karolo kabelo ya ditshenyagalelo e swanetše go latela ditlwaelo tša setšhaba. Bona Mkombo v Mathungu15. Go ile gwa ba le kgopolo ya gore dikleime tša magadi a a lefilwego mabapi le lenyalo la segae, morago ga tlhalo ke kleime yeo e hlolegago go molaosetlwaedi le setlwaedi.
Kgaogano ye e hlolegago go tšwa lenyalong.
Go ya ka Karolo 21A ya Molao wa Pušo ya Babaso, Tona e na le maatla morago ga ditherišano le khansele ya setšhaba yeo e hlomilwego go ya ka dipeelano tša karolo 21 ya Molao wa 125 wa 1977 wa Dikhansele tša Setšhaba go abela maatlataolotoka a segae goba a bosenyi a go swana le ao a abetšwego kgoši goba ntona go ya ka dipeelano tša karolo 12 le 20 tša Molao wa 38 wa 1927 go mothomoso malebana le tikogolo goba karolo ya tikologo yeo ya khansele bjalo ka ge tona a ka beakanya. Go ya ka dipeelano tša karolo 22 ya Molao wa 125 wa 1977 wa Dikhansele tša Setšhaba, dipeakanyetšo tša karolo 12 le 20 mo molatong wo mobjalo di tla šoma mabapi le mothomoso yo bjalo ka nolofatšo le dikamantšho go ya ka moo di tlogo beakanywa ke Tona ka go Kuranta ya Mmušo. Dipeakanyo tšekhwi le ge go le bjalo, ga se ke di šomišwa - Bona Seymour letl.18 go hwetša mabaka.
Mmelaedi yoo a ratago go thomiša kgato kgahalno le moiphemedi o ya lefelong la moiphemedi a felegeditšwe ke dihlatse, baeletši, bathekgi le mang le mang yoo mmelaedi a bonago a nyakega. Ge ba fihla mmoleledi o hlagiša molato wa mmelaedi go moiphmedi. Moiphemedi yoo a bego a se a itokišetša ketelo yekhwi ga a gapeletšege go ikarabela semeetseng. A ka no botša mmelaedi le bafelegetši ba gagwe go boa letšatšing le nakong ye e beilwego, Mohola wa kgato ya mathomo ke gore o tla be a sedimošitšwe ka botlalo ka ga sebopego le maatla a molato wa mmelaedi.
Mo tšatšikgweding leo le beilwego, mmelaedi o tšweletša molao wa gagwe gape selebaneng sa moiphmedi le baeletši ba gagwe. Dihlatse go tšwa mahlakoreng ka mabedi di a bitšwa. Le ge go se na le molamodi taba ye ke ya sekatoka ka tlhago gomme ditaba di senkwa ka botlalo go tšwa mahlakoreng a go fapana.17 Tshepedišo yekhwi e tšewa gore ke " go tšea kgato" gomme e tšewa bjalo ka kgato ya mathomo ya tsheko. Mo legatong leklhwi moiphmedi ge a lemogile maatla a tatofatšo ya mmelaedi, a ka no amogela tatofatšo yeo, gomme se se ra gore tatofatšo ya mmelaedi e tiišeditšwe. Ke gona taba ya ditefo e ka no rulaganywago. Mmelaedi le yena ge a lemogile maatla a boiphemedi bja moiphemedi a ka phetha ka go tšea sephetho sa gore ga go bohlokwa go tšwela pele ka taba ye. Legato lekhwi le sepedišana le thumo ya maipobolo (litis contestation).
Moo moiphemedi a ngangabetšego gomme mmelaedi a ratago go tšwetša molato pele, a ka no tloša phathi ya gagwe gomme a dira boipiletšo go ntona ye e nago le maatla goba ye e nago le maatla ka gare ga tikologo goba selete.19 Ntona ye e se nago le tumelelo ga e na le maatla a go gapeletša moiphemedi go ba gona goba go gapeletša kahlolo. Ge moiphemedi a ka amogela boikarabelo mo foramong ya Ntona ye e se nago le maatla, eupša a gana go lefa, gona mmelaedi a ka thomiša ka ditshepedišo tša gagwe ka go kgorotsheko ya Kgoši gomme moiphemedi o tlo gatelelwa go maipobolo a gagwe.20 Moo lehlakore le sego la kgotsofatšwa ke sephetho sa Ntona le ka iša taba ya lona kgorotshekong ya Kgoši. Kahlolo ya Kgorotsheko ya Kgoši goba kgorotsheko ya Ntona ye e se nago maatla e a tlema gomme phethagatšo e ka latela go tšwa moo.21 Phathi e ka re sebakeng sa go thomiša ditatofatšo go kgorotsheko ya Ntona, ya leba thwii go kgoro ye e nago le maatlataolotoka a maleba, e lego kgorotsheko ya ntona ye e filwego maatla, Kgoši goba le ge e ka ba kgorotsheko ya Maeterata.22 Kgoši a ka no ganana le kahlolo ya Ntona gomme Kgošikgolo a ka phaela ka thoko kahlolo ya Kgoši.
Hlatse e tšweletša lehlakore la yona ka ntle le go tsenwa ganong. Phathi goba leloko lefe le lefe la Khuduthamaga ya Kgoši goba leloko lefe le lefe la setšhaba le le lego gona le ka botšišiša hlatse. Tshepetšo yekhwi e sepedišwa ka tsela ya tlhompho le bokgwari go se dikgaoletšo mabapi le mokgwa wa boitlhagišo.
Morago ga go theeletša bohlatse ka moka le dipolelo tša mang goba mang yo a lego gona, Kgoši ka thušo ya Baeletši ba gagwe o dira khwetšo go ya ka molaosetlwaedi le boikgopolelo. Ge khwetšo yekhwi e se ya tlwaelega, gona e tla šoma bjalo ka mohlala.23 Tshepetšo yekhwi e ama dikhwetšo tša dintlha le tšhomišo ya molao dintlheng tšekhwi.
Kgoši goba Ntona ye e swarago marapo kgorotshekong ya setlwaedi o hlama kgorotsheko ya setlwaedi, Kahlolo ya mohlanka yo bjalo wa go swara marapo ke ya makgaolakgang fela e laolwa ke tokelo ya mosekišwa ya go dira boipiletšo ka fao go be le tshekolefsa ya molato wo o sekilwego - res judicata - Tsautsi v Nene.24 Lentšu lekhwi "kahlolo" le šupa taelo ya kgorotsheko le mabaka a taelo. Le ge go sa nyakege gore mabaka a fiwe ka nako e tee le go fiwa ga taelo, tshepetšo ya kakanyo yeo e thekgago taelo e swanetše go ba pepeneneng kgopolong ya Kgorotsheko pele ga ge taelo e fiwa. Ge kahlolo e filwe Kgoši goba Ntona goba letsogo ga ba sa le modirong - functus officio. Kahlolo ya Kgoši e ka no tlogelwa. Sephetho sa go tlogela se swana le ge kgato yeo e gafetšwe ka thoko. Komani v Qabongwana.25 Kgoši goba Ntona o na le boikarabelo bjo tlemago26 bja go ngwadiša rekoto ya kahlolo ya gagwe kua kantorong ya Maseterata pakeng ya dikgwedi tše pedi go tloga tšatšikgweding la kahlolo. Dikarolo 6 & 7 GN2082 ya 1967. Ge Kgoši a ka palelwa ke go ngwadiša kahlolo ya gagwe gomme ya be ya felela, o rwala boikarabelo bja ditahlegelo tšeo di wetšego diphathi ka baka la tlhokomologo yekhwi. Seymour 17 le Bhengu v Mpungose27. Kahlolo ya Kgoši goba Ntona bjalo ka ge e rekotilwe le go ngwadišwa go tšewa gore e nepagetše go fihla ge e phegišwa mme e lokišwa. Ge nepagalo ya rekoto e phegišwa, tsebišo e swanetše go fiwa phathi ye nngwe yela le Kgoši ye e amegago - Kunene v Mandoda28...
Lereo lekhwi " phethagatšo" le šupa tshepetšo yeo ka yona moholegi wa kahlolo a nyakago kgotsofatšo ya sekoloto sa kahlolo. Tshepedišo ya phethagatšo ya molaosetlwaedi wa setšo e swanetše go latelwa - Bona S1 ya gn 2802 ya 1967. Kahlolo ya kgorotshekosetlwaedi e phethagatšwa ka go thopa thoto ya mokoloti wa kahlolo ke motseta wa kgoši. Ge thopo e phethilwe go ya ka setlwaedi ga go thoto yeo e tlogelwago mo thopong yekhwi.29 Ge go ka direga gore motseta wa kgoši a thibelwe, moholegi wa kahlolo a ka hwetša thušo ya tshepetšo ka go kgoro ya Maseterata, gomme ya ntšha lengwalo la phethagatšo - Bona S8 ya GN 2802 ya 1967. Kgoši yeo e dumelago gore e hlotše go thopiwa mokhwi e ntše e tseba gore thoto yeo e thopilwego ke ya motho wa boraro, e rwala boikarabelo ka sebele bja go buša thoto tšeo - Khanyile v Khanyile .30 Ge kgomo ya motho wa boraro e ka thopša ke moromiwa wa kgoši gona motho wa boraro o na le tokelo ya go e tšea le ge e ka ba e le kae goba kae goba le ge e rekišeditšwe yo mongwe - Hlatshwayo v Hlongwane.31 Go ya ka dipeelano tša Molao wa 8 wa GN 2082 wa 1967, ditshepedišo tša motho wa boraro (dikleime tša motho wa boraro) di swanetše go theeletšwa ke kgoši yeo e filego kahlolo goba molatedi wa gagwe ka maemo. Tšhitego ya go šetša tshepedišo yekhwi ya setlwaedi e ka hlola kleime ya ditshenyagalelo -Thabethe v Ndlovu & Others.32 Kgoši ga se motseta wa mang le mang. Ka fao tefo go kgoši ge e se ge e le ka taelo ya moholegi wa kahlolo ga e fediše molato - Majozi v Majozi.
Boipiletsao le phegišano (tebeledišišo) ke ditshepedišo tšeo di ka dirišwagp go phegiša kahlolo ya kgorotsheko ya tlase ka nepo ya go dira gore kahlolo e lokišwe goba e beelwe ka thoko.34 Le ge go le bjalo, ye nngwe le ye nngwe ya ditshepedišo e lebane le mabaka a a itšego fela. Mabaka a go ipelaetša ke ona a laetšago gore ke tshepedišo efe ye e lebanego.35 Ge pelaelo e theilwe godimo ga phošo ya go hloka šedi goba go se be molaong nakong ya ditshepedišo, gona tshepedišo ya phegišano e lebane.36 Mehlala ya tshepedišo ya go hloka šedi e akaretša go hlokomologa melao ya toka. Go fa mohlala go šitega go šetša molao wa go theeletša mahlakore ka mabedi (audi alteram partem). Go ya ka molao wokhwi kgorotsheko e swanetše go theeletša mahlakore ka bobedi pele ga ge e tšea sephetho. Tšhitego ya go dira bjalo e hlola phošo ye kgolo ya go hloka šedi. Le ge go le bjalo, moo pelaelo e theilwego godimo ga lebaka leo le tšerwego ke kgorotsheko go fihlelela sephetho gona boipiletšo bo lebane mabakeng akhwi.37 Boipiletšo gantši bo lebane le rekoto ya ditshepedišo mola phegišano e ka theiwa godimo ga dipelaelo le ka godimo ga rekoto.38 Le ge go le bjalo, go na le mabaka a mangwe moo ye nngwe le ye nngwe ya ditshepedišo tše pedi tšekhwi e ka lebanago. Mohlala, mohlankedi yo a swerego marapo a ka dumela gore o dumeletše bohlatse bjo bo sa amogelegego gomme bohlatse bjo sa dumelegego bo tšwelela rekotong. Mo tabeng yekhwi gona phegišano goba boipiletšo di tla ba maswanedi.
Potšišo ya gore dikgorotsheko tša maseterata di na le maatla a phegišano godimo ga dikgorotshekosetlwaedi e sa ntše e letetše go arabja. Dikgorotsheko tša Bokomosasa tšeo maemo a tšona a tšerwego ke dikgorotsheko tša bomaseterata, di be di na le maatla a boipiletšo godimo ga dikgorotshekosetlwaedi fela - Latha v Latha & Another.39 Ka go Bhulose v Bhulose40 go bile le kgopolo ya gore kgorotsheko ya Komosasa e be e se na le maatla a go phegiša dikahlolo tša dikgorotshekosetlwaedi. Karolo 12 ya Molao wa Pušo ya Babaso le karolo 29A ya Molao wa Kgorotsheko ya Maseterata di tloga di matlafatša thwii kgorotsheko ya Maseterata go lekola maipiletšo go tšwa go dikgorotshekosetlwaedi, eupša bobedi bja dikarolo tšekhwi ga bo ukame phegišano/tebeledišišo. Kgorotsheko ya Maseterata ke sehlolwa sa molao gomme ga e na le maatlataolotoka ka godimo ga ao e a filwego ke Molao wa Kgorotsheko ya Maseterata le melao ye mengwe. Go bonala go se na le peakanyetšo ya semolao ye e matlafatšago kgorotsheko ya masetarata go lekola diphegišano tša segae go tšwa go Dikgorotshekosetlwaedi. Go ya ka dipeelano tša karolo 35 (o) le ge go le bjalo, molatofatšwa yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go sekišwa ka toka, e lego seo se akaretšago tokelo ya go dira boipiletšo goba phegišano go Kgotlakgolo. Go bonala nke karolo yekhwi e matlafatša Dikgorotsheko tša Bomaseterata go phega kahlolo ya kgorotshekosetlwaedi . Le ge go le bjalo tšhupetšo go "molatofatšwa yo mongwe le yo mongwe" mo go karolo yekhwi go ukama gore karolo yekhwi e šoma fela go melato ya bosenyi. Fela go swanetše go elwa hloko gore ge kgorotsheko ya maseterata e theeletša boipiletšo go tšwa go kgorotsheko ya setlwaedi e na le maatla a magolo go tiišetša, go fetola goba go beela ka thoko sephetho sa kgorotshekosetlwaedi morago ga go theeletša bohlatse bofe le bofe bjo bo tšweleditšwego legatong la mahlakore goba bohlatse bofe le bofe bjoo kgoro e bonago bo nyakega. Go feta moo kgorotsheko ya maseterata e na le maatla a go katološa kgaoletšo ya nako ye e beilwego ka go Melao ya Kgorotsheko ya Magoši le Mantona R2082 ya 1967. Go bonala nke boipiletšo go kgorotsheko ya Maseterata ga se bja kgaoletšwa go fihla go rekoto. Ka fao bohlatse bjo bongwe le bjo bongwe mabapi le dikarogo e ka ba bo le rekoteng goba aowa bo ka theeletšwa. Sekhwi go bonala se dira gore go se be bohlokwa go farologantšha gare ga boipiletšo le phegišano malebana le go hwetša tokišo go tšwa go kahlolo ya kgorotshekosetlwaedi ka go kgorotsheko ya maseterata. Ka ge tsheko ya boipiletšo e le tshekišolefsa, go dio se nyakege go tsinkela phegišano bjalo ka tlhatlolano.
Kahlolo ya Kgoši goba Ntona e ka ba le boipiletšo ka go Kgorotsheko ysa Maseterata yeo e nago le maatlataolotoka go yona. Karolo 12 e balwa le karolo 29A ya Molao wa 32 wa 1944 wa Dikgorotsheko tša Bokomosasa. Kgorotsheko ya Maseterata ye e nago le maatlataolotokla ke kgorotsheko ya Maseterata yeo e tlogo ba e ile ya ba le maatlataolotoka a go seka molato wo lekgeng la mathomo. Sekhwi se šupa Kgorotsheko ya Masetarata ye e nago le maatlataolotoka a sammaletee le kgorotshekosetlwaedi ye go bolelwago ka yona.41 Kahlolo ya kgorotshekosetlwaedi e ka dirwa boipiletšo go kgorotsheko ya Maseterata le ge e se na le sephetho go kahlolo ya mafelelong, Ntshaba v Piti.42 Diphathi ka go boipiletšo di swanetše go tšewa bjalo ka mmelaedi le moiphemedi e sego moipiletši le moikarabedi - Dlamini v Sibisi.43 Boipiletšo bo lebantšwe le ditaba tšeo di beilwego rekotong ya diphathi, Kahlolo ya kgorotshekosetlwaedi e tlema mahlakakore (res judicata) ka bobedi mo e lego gore ga e tlo dira boipiletšo ka yona.44 Ka fao moo mmelaedi a nyakilego dikgomonaka tše 19 eupša kgoši a file kahlolo ya dikgomonaka tše nne, gomme mmelaedi a dira boipiletšo kgahhlano le kahlolo ye, ke go hloka bokgoni ka thokong ya kgorotsheko, ge mo boipiletšong go ka thekgwa moiphemedi. (ke gore ka go gafela molato wa mmelaedi ka thoko) mola moiphemedi yena a se a dira boipiletšo kgahlano le bjona. Moo khwetšo e lego ka thokong ya moiphemedi kgorotsheko ye e lego boipiletšong e swanetše go gafela boipiletšo bjoo ka thoko gore kahlolo ya kgorotshekosetlwaedi e amogelwe. Mthethwa v Mthethwa.45 Boipiletšo bo swanetše go dirwa pakeng ya dikgwedi tše pedi go tloga tšatšikgweding la kahlolo - Molao 9 Melao ya Kgorotsheko ya Magoši le Mantona R2082 wa 1967. Paka yekhwi, le ge go le bjalo e ka oketšwa ke Maseterata ge go tšweleditšwe lebaka le le kwagalago - Molao 9 . Ge boipoletšo bo amogetšwe phethagatšo ya kahlolo e fegwa gateetee go fihlela ge boipiletšo bo rumilwe goba bo felela goba bo gogetšwe morago - Molao wa 8 . Lehlakore le le angwago ke tshepedišo ga le lahlegelwe ke tokelo ya go dira boipiletšo go kgorotsheko ya Maseterata. Ka lebaka la go kgotsofatša goba go ikgafela go kgotsofatša kahlolo ya kgorotsheko ya Kgoši ka karolo goba ka botlalo goba go amogela kholo go ya ka dipeelano tša kahlolo yeo - Molao 9 . Moiphemedi yoo a dirago boipiletšo a ka buša gape a hlagiša kleime ye e thulanago le ge a se ke a e tšweletša mathomong mo ditshepedišong - Molao 12 wa Melao ya Kgorotsheko ya Magoši le Mantona R2082 wa 1967. Go amogelwa gore molao wokhwi o ka godimo ga tema ya maatla a yona. Seymour 33 ka go 166. Ge boipiletšo bo hlagišitšwe bo fela gateetee ge kahlolo yeo go dirwago boipiletšo kgahlano le yona e fela go ya ka molao 7 . Go ya ka dipeelano tša 7 kahlolo ya kgorotsheko ya Kgoši e a fela ge e se ya ngwadišwa le klereke ya Kgorotsheko ya Maseterata pakeng ya dikgwedi tše pedi morago ga tšatšikgwedi le e filwego ka lona go ya ka moo molao 7 o nyakago. Kahlolo yeo e fetilwego ke lebaka e dio swana le kahlolo yeo e sego gona ka fao ga go boipiletšo bjo bo ka dirwago kgahlano le yona - Sabelo v Njilo.46 Boipiletšo bo ka no se amogelwe kgahlano le kahlolo yeo e dirilwego ke kgorotshekosetlwaedi moiphemedi a se gona go fihlela ge kgopelo ya go fediša kahlolo e gannwe - Molao 9 . Melao ya Kgorotsheko ya Magoši le Mantona R2082 ya 1967. Mabapi le tshepedišo ya boipiletšo bona Molao 10 - 13 wa Melao ya Kgorotsheko ya Segae ya Amakhosi le Iziphakanyiswa (Kwazulu Natal GN 12 ya 1992) ya Molao wa 38 wa 1927. Ge boipiletšo bo amogetšwe mohlankedi wa go swara marapo wa kgorotshekosetlwaedi o tlamegile go fa kgorotsheko mabaka a kahlolo ya gagwe gareng ga matšatši a lesomenne a go tsebišwa ka ga boipiletšo. Ge mabaka a se be a ngwalwa gona a tla swanelwa ke go ngwalwa ke klereke ya kgorotsheko. Mabaka a mabjalo a tla bopa karolo ya rekoto ge go dirwa boipiletšo. Ge moswaramarapo wa kgorotshekosetlwaedi a ka šitwa ke go tšweletša mabaka a ka laelwa ke kgorotsheko yeo e theeletšago boipiletšo go dira bjalo gareng ga nako ye e filwego. Kgorotsheko ya boipiletšo e ka no bušetša tsheko morago go fa moswaramarapo wa kgorotshekosetlwaedi sebaka sa go e fa mabaka. Kgorotsheko ya boipiletšo, ka boikgopolelo bja yona, ya gafela ka thoko makaba a kahlolo - Molao 10 (d) le 11 Melao ya Kgorotsheko ya Magoši le Mantona R2082 ya 1967. Ge go balwa palo ya matšatši efe le efe ye e beilwego go ya ka dipeelano tša melao,47 Lamorena le letšatši la maikhutšo la setšhaba a ka se balwe. - Molao 15 . Boipiletšo ga se bja swanela go amogelwa moo kelo ya kleime e lego ka fase ga R10,00, ge e se fela ge kgorotsheko ya boipiletšo mo nyakišišong ya yona ya kakaretšo e ka tiišetša gore theo ye bohlokwa ya molao e a amega moo boipiletšong bjoo. Kgorotsheko ya Maseterata ge e theeletša boipiletšo go tšwa go kgorotshekosetlwaedi, e theeletša molato lefsa bjalo ka ge nke ke kgorotsheko ya mathomo. Ka fao e bea kahlolo ya yona legatong la yela ya kgorotshekosetlwaedi - Molao 12 . Ge go se no tiišetšwa, kahlolo ya kgorotsheko ya setlwaedi, e phaetšwe ka thoko goba e fetotšwe go tšewa gore ke kahlolo ya kgorotsheko ya Maseterata - karolo 29A ya Molao wa Kgorotsheko ya Maseterata. Ka ge maatlataolotoka a Magoši le Mantona goba Batlatši a lekaneditšwe, molaosetlwaedi, ge go theeletšwa boipiletšo, kgorotsheko e gapeletšega go šomiša molaosetlwaedi. -Yeni v Jaca NAC (N-E) 31. Fela moo go hweditšwego gore kgorotshekosetlwaedi e sekasekile taba yeo e hlolegilego go tšwa go molaosetlwaedi, ditshepedišo di beelwa ka thoko ka baka la go hloka maatlataolotoka, Cebekulu v Shandu NAC(N-E) 196. Boipiletšo bjo bongwe gape go tšwa go kgorotsheko ya maseterata bo diatleng tša Kgotlakgolo.
Ka QwaQwa tirišo le tshepedišo ya maipiletšo go tšwa go Dikgorotsheko tša Magoši le Mantona ga di sa laolwa ke dikarolo 12 , 12 , 20 , 20 le 20 tša Molao wa Pušo ya Babaso. Dikarolo tšekhwi di fedišitšwe go ya ka dipeelano tša karolo 6 ya Molao wa Qwaqwa wa Maipiletšo go tšwa go dikgorotsheko tša Magoši le Mantona wa 7 wa 1988 ().. Tshepedišo bjale e laolwa ke Molao wa Qwaqwa. Karolo 3 ya Molao wa Qwaqwa e matlafaditše Tona ya Toka go hlama melao (laolago tirišo le tshepedišo ka go maipiletšo) yeo e tšeago maemo a Melao ya Kgorotsheko ya Magoši le Mantona R2082 ya 1967.
Dilete tšekhwi di hlamile melao ya tšona ka tatelano ka go hlomiwa ga Dikgorotsheko tša Bomaseterata go ya ka dipeelano tša karolo 2 ya melao ka bobedi; bjale Dikgorotsheko tša Bomaseterata di filwe maatlataolotoka a melao ye e fedišitšwego.48 Ka ge Dikgorotsheko tša Bokomosasa di be di ka kgona go theeletša maipiletšo a go tšwa go Dikgorotshekosetlwaedi, maatla akhwi le ona a filwe Dikgorotsheko tša Bomaseterata. Tirišo le tshepedišo ka go maipiletšo go tšwa go Dikgorotsheko tša Magoši di laolwa go ya ka dipeelano tša Melao ya Kgorotsheko ya Magoši le Mantona R2082 ya 1967.
Go ya ka karolo 20 ya Molao wa Pušo ya Babaso, Tona a ka no re ka go ngwala a dumelela Magoši & Mantona goba Matsogo a magoši maatla a go seka melato ya molaokakaretšo goba molaosetlwaedi , ka ntle le yeo e hlaotšwego ka go Šetulo ya Boraro ya Molao, ye e robilwego ke mothomoso kgahlano le mothomoso ka gare ga tikologo ya maatlataolotoka ya gagwe.
Dikgorotsheko tša Setšo ga di a swanela go fa efe le efe ya dikotlo tše di latelago (S20 Molao wa Pušo ya Babaso) : Lehu50, Kgokong ye ntsho, kgobatšo ye šoro ya mmele, kgolego. Faene ya go feta R100,00 goba diruiwa tše pedi tše dikgolo goba dihuswane tše lesome. Kotlo ya go papatlwa.51 Kgaoletšo mabapi le kotlo ya go bethwa e sepelelana le karolo 12 ya Molao wa Molaotheo yeo e thibelago dikotlo tše šoro le tša go hloka botho. Go ya ka dipeelano tša karolo 20 ya Molao wa Pušo ya Babaso maipiletšo a bosenyi go tšwa go kgorotsheko ya Setlwaedi a swanetše go dirwa go Kgorotsheko ya Maseterata yeo e nago le maatlataolotoka pakeng ya matšatši a 30 a go kwebja - Molao 2 Molawana wa Maipiletšo a Bosenyi R45 wa 1961.
Go swanetše go lemogwa gore molaosetlwaedi ga o farologantšhe gare ga ditaba tša segae le tša bosenyi ka tsela ya go swana le ya molaokakaretšo. Melato yekhwi le yona ga e dio sekwa ka karoganyo.52 Go swanetše go lemogwa gape gore tiro ya mosenyi e ka hlola bobedi bosenyi le telike. Mo molatong wo mobjalo mohlankedi yo a swerego marapo o swanetše go lemoga dikgaoletšo tša gagwe mabapi le maatlataolotoka ka go ditaba tša segae le tša bosenyi.
Magoši le Mantona ao a sa fiwago maatla, ke magoši le mantona ao a sego a fiwa maatlataolotoka a segae goba a bosenyi ke Tona go ya ka karolo 12 goba 20 ya Molao wa Pušo ya Babaso. Sekhwi ga se tloge se no šupa gore magoši akhwi goba mantona ga se a nnete. Magoši goba mantona ga a na le maatlataolotoka a segae le a bosenyi eupša a fela a na le kamogelo le khuetšo ditšhabeng tša ona. Tirišong le ge go le bjalo, basekišwa ditšhabeng tša bona ka tatelano, ba hlagiša diphapano go kgoši goba ntona ye bjalo. Kgoši ye bjalo e theeletša phapano gomme ya fa kahlolo ya yona.
Kahlolo yeo e filwego ke kgoši goba ntona ye e se nago le maatla nneteng ga se selo,54 le gona ga e tlame mahlakore a amegago ge e se fela ge bobedi bja mahlakore bo e amogela.55 Go feta moo kahlolo ye e ka se kgone go šomišwa ka tsela ya phethagatšo, Thopo le go tloša selo go ya ka dipeelano tša dikahlolo tše bjalo e ka feleletša e le tiro ya go se be molaong.56 Ge selo seo se ka fiwa moholegi wa kahlolo, le yena o ba maemong a go thopa ntle le molao.57 Ge mahlakore a amogetše kahlolo, gona e a ba tlama. Le ge go le bjalo, ge mahlakore a a amoegetše kahlolo eupša moiphmedi a šitwa ke go lefa, mmelaedi o swanetše go thomiša tsheko lefsa (de novo) ka go kgorotsheko ye e nago le maatlataolotoka a maswanedi.58 Moo morago ga go amogela kahlolo ke mmelaedi, moiphmedi o tlišitše tefo go kgotsofatša kahlolo le ge e se tefo ye e tletšego go akaretša kahlolo gomme kgoši goba ntona goba moromiwa o amogela tefo, mmelaedi o tlangwa ke sona seo gomme moiphemedi o imolotšwe go se sa ba le sekoloto.59 Moo tefo ya moiphemedi e sego ya amogelwa, tefo yeo go tšewa gore ke kamogelo ya sekoloto le go dumela ga moiphemedi e lego tšeo di ka šomišwago tshekong ya ka morago.
Maemo ka go ditshepedišo tša bosenyi a a fapana. Ke fela Magoši, Mantona le Batlatši bao ba ka phethago mohola wa toka bosenying. Moo kgoši goba ntona yeo e se nago maatla a go fa faene goba kotlo, gona taelo yeo ke ya lefeela.61 Moo kgoro e tshelago maatla a yona goba e efa kotlo moo e se nago le maatlataolotoka, kgorotsheko ye bjalo e oba molato go telike. Bona Molao wa 17 le 31 wa kgoeletšo R110 ya 1957.
Dikgorotshekosetlwadi ka Transkei, Bophuthatswana, Venda le Ciskei(tšeo e bego e le dilete tše di ikemetšego ka noši) di hlamilwe go ya ka dipeelano tša melao yeo e beilwego ka dileteng tšeo. Go swanetše go lemogwa gore mola melao yeo e bopago le go laola go šoma ga dikgorotshekosetlwaedi ka dileteng tšekhwi e na le tshwano le Molao wa Pušo ya Babaso, gape e bile e na le diphapano tše itšego. Go ya ka Melao ya Molaotheo63 ya dilete ka tatelano ya tšona, dikgorotsheko ka moka ka go Dilete tšeo di be di matlafaditšwe go diriša molao wa setšo ka go ditshepedišo tšeo di amanago le melaosetlwaedi yeo e latelwago ke ditšhaba tša setšo ka tatelano.
Ka go Bophuthatswana ya peleng dikgorotshekosetlwaedi di be di bitšwa Dikgorotsheko tša Setšhaba. Go ya ka dipeelano tša Molao wa 23 wa 1978 (molao) wa Dipušo tša Setšo tša Bophuthatswana, kgorotsheko ya setšhaba e bopilwe e ka ba ka kgoši, ntona goba modulasetulo wa pušo ya setšhaba. Maloko a setšhaba goba morafe wo amegago ke maloko a kgorotsheko. Dikgorotsheko tša Setšhaba di ukangwa ka go karolo 9 ya Molao wa dikgorotsheko tša rekoto. Maipiletšo le Diphegišano di ka diatleng tša kgorotsheko ya maseterata - karolo 9 Molao, yeo e nago le maatla a go beela ka thoko, fetola, lokiša kahlolo ya kgorotsheko ya Setšhaba goba ya dira taelo ya go swana le yeo mabapi le kahlolo go ya ka moo toka e ka nyakago - Karolo 9 ya Molao.
Bona Karolo 9 . Ge e theeleditše boipiletšo kgorotsheko ya masetarata e swanetše go diriša molaosetlwaedi - karolo 10 - ya Molao.
Karolo ya 3 ya Molao e matlafatša mopresidente go fa Pušo ya Setšhaba maatlataolotoka a segae malebana le ditaba tšeo di hlolegago go molaosetlwaedi. Ka kgopelo ya Pušo ya Setšhaba, mopresidente a ka no abela mokgatlo wa ka fasana wa Pušo ya Setšhaba maatlataolotoka ka dikgaoletšo tše di amago tikologo, dihlodi tša ditiro le batho bao maatlataolotoka a ka šomišwago godimo ga bona. Ka go ditshepedišo tšeo di amago setlwaedi, gona molaosetlwaedi o swanetše go šomišwa, ge e se fela ge o phumotšwe, nolofaditšwe goba o thulana le morero wa setšhaba goba ditheo tša toka ye e phethagetšego - Karolo ya 4 ya Molao.
tše di sa hlolegego go molao wa setšhaba goba ditiro tšeo di lego šele go molao wa setšhaba.
yeo go yona mohola goba tlhathollo ya testamente goba tokumente efe le efe ya testamente e lego taba ye e nepišitšwego.
yeo go yona maemo a motho malebana le bokgoni bja monagano go bonalago bo amegile.
yeo go yona go nyakwago molao wa go homolela ruri.
taba yeo go yona kgoši/ntona e nago le kabelo.
Dikgorotsheko tša Setšhaba ka go seo e bego e le Bophuthatswana di na le maatlataolotoka a mathomong le a ikgethago go seka melato ka moka ya segae yeo e hlolegago go tšwa go molaosetwaedi le molao wa setšhaba. Ka ona mabaka akhwi ditiro tše bjalo di ka se hlagišwe ka go kgorotsheko ya masetarata. Kgorotsheko ya Setšhaba e na le maatlataolo a segae.
godimo ga motho wa setšhaba sa yona, moiphemedi goba moikarabedi yoo a dulago goba sepedišago kgwebo goba a thwetšwego ka gare ga tikologo ya maatlataolotoka a kgorotsheko, tirišano ge e le gore e na le lefelo la kgwebo ka gare ga tikologo ya kgorotsheko goba yo mongwe wa badirišani o dula ka gare ga tikologo ya maatlataolotoka ya kgorotsheko, moo sehlodi sa tiragalo se hlolegilego ka botlotla ka gare ga maatlataolotoka a kgorotsheko, godimo ga moiphemedi/ moikarabedi yo a tšwelelago gomme a sa ganane le maatlataolotoka a kgorotsheko, mong wa thoto ye sa šutego yeo e lego ka gare ga tikologo ya pušo ya setšhaba malebana le kgato yeo e amanago le thoto ye bjalo.
Morago ga ge Transkei e hweditše boipušo dipeakanyetšo tša Molao wa Pušo ya Babaso tšeo di amanago le magoši & Mantona di ile tša ba bohwa go ya ka dipeelano tša Karolo 60 ya Molao wa 15 wa 1976 wa Molaotheo wa Transkei woo o beakanyeditšego thomišo ye e tšwelelago ya melao yeo e lego gona go fihla ge e phumotšwe ke Palamente ya Transkei. Dipeakanyetšo tše e bilego bohwa mafelelong di ile tša tšeelwa maemo ke Molao wa 6 wa 1983[Molao] wa Dikgorotsheko tša Magoši tša Transkei le Melao ya Kgorotsheko ya Magoši - GN -139 ya 1984 - bona gape le Seymour 20. Ka ntle le Dikgorotsheko tša Magoši, Dikgorotsheko tša Dipušo tša Dilete le tšona di ile tša thewa go ya ka dipeelano tša Molao wa 13 wa 1982 wa Dikgorotsheko tša Dipušoselete. Dikgošikgolo le bathuši ba tšona ka baka la maemo a bona ba na le maatlataolotoka a sammaletee le Magoši ka fao ga go nyakege gore ba fiwe maatlataolotoka semmušo - Karolo 1 Molao.
D Ditaba tša phedišo, tlhalo goba kgaogantšho go tšwa lenyalong e ka ba la segae goba la sesotho di wela ka ntle ga maatlataolotoka a Kgorotshekosetlwaedi.
Tshepedišo e swanetše go latela molaosetlwaedi le setlwaedi eupša ge e le phethagatšo e swana fela le ka moo e beilwego ka go molawana - karolo 4 le . Maipiletšo a ka diatleng tša Kgorostheko ya Maseterata goba Kgorotsheko ya Pušoselete - karolo 4 ya Molao wa Kgorotsheko ya Magoši wa 1983 (Transkei). Tokelo ya go dira boipiletšo e gona ka ntle le moo kelo ya kleime e lego ka fasana ga R25,00 ge e se fela ge Kgotlakgolo morago ka nyakišišokakaretšo e tiišeditšego gore taba yeo e ama theo ye bohlokwa ya semolao - karolo 4.
B Molatofatšwa, mmelaedi le mong wa thoto yo a amegilego ba swanetše go ba taolong ya molaosetlwaedi le setlwaedi.
C Bosenyi bo swanetše go ba bo dirilwe ka gare ga tikologo ya maatlataolotoka a Kgoši.
D Molatofatšwa o swanetše go latofaletšwa bosernyi go ya ka molaosetlwaedi goba molao ka ntle le bjoo bo lego lenaneong ka go šetulo ya Molao goba melato ya go tshela molao ye e hlaotšwego ke Tona ya Toka.
E Dikotlo tše di latelago di ka se kgone go fiwa. Karolo 3 : Lehu; kgokong ye ntsho; kgobatšo ye šoro ya mmele, kgolego goba faene yeo e fetago dikgomonaka tše nne goba ka kotlo ye nngwe yeo e tlogo balelwa ka kelo ya go se fete R100,00 kgomonaka goba mohlape wa dihuswane tše 20 goba ka kotlo ye nngwe yeo e baletšwego ka kelo ya R20 huswane ka e tee goba R400,00.
Tshepedišo ya Bosenyi e latela molaosetlwaedi le setlwaedi eupša ka taolo ya molawana wa Tona ya Toka. Ga go dumelelwe moemedi wa semolao - karolo 10. Ge molatofatšwa a ka šitwa ke go lefa faene gona go ka laelwa gore a swarwe gomme a tlišwe pele ga masetarata goba hlogo ya kgorotsheko ya selete ya tikologo yeo tsheko e dirilwego gona, yoo ge a kgotsofetše gore faene e dirilwe semolao, a kago laela gore a lefe gomme ge a ka šitwa a golegwa paka ye e sa fetego dikgwedi tše tharo. Boipiletšo bo diatleng tša kgorotsheko ya maseterata goba Kgorotshekong ya Pušoselete - karolo 5 . Boipiletšo bo dio swana le tshekišolefsa.
Go ya ka dipeelano tša karolo 73 ya Molao wa 15 wa 1975 wa Molaotheo wa Transkei go na le dilete tše senyane ka Transkei tšeo di theetšwego Dikgorotsheko tša Pušoselete - karolo 2 ya Molao wa Dikgorotsheko tša Pušoselete (Molao). Go ya ka pego ya Olivier 199764 go be go šoma dikgorotsheko tše tlhano fela ka 1997. Dikgorotsheko tša Pušoselete di na le maatlataolotoka a sammaletee le kgorotsheko ya masetarata moo molatofatšwa ka go molato wa bosenyi goba mahlakore ka go molato wa segae e lego baagi ba Transkei - karolo 3 ya Molao wa Dikgorotsheko tša Selete. Go se swane le dikgorotsheko tša bomaseterata tšeo di kago šomiša molaosetlwaedi fela mo molatong wa segae ke Dikgorotsheko tša Pušoselete fela tšeo di nago le maatla a go diriša molaosetlwaedi le ka go melato ya bosenyi. Dikgorotsheko tša Pušoselete go thwe ke dihlolwa tša molao ka ge di hlotšwe go ya ka dipeelano tša Molao wa palamente gomme di hwetšago maatla go tšwa go molao woo. Kemel, o ya semolao ga e dumelelwe ka go dikgorotsheko tšekhwi - karolo 7. Maipiletšo a diatleng tša Kgotlakgolo gomme dikotlo tša bosenyi di a phegišega ka tsela ya go swana le ya dikgorotshekong tša maseterata. Tshepedišo e latela setlwaedi ka taolo ya molawana wa Tona - Seymour let. 22.
Potšišo yeo re tlamegilego go e fetola mokhwi ke ya gore a e ka ba Dikgorotshekosetlwaedi di ka goeletša gore molao wa molaosetlwaedi ga o na le maatla ka lebaka la gore ga o molaotheong?
Go ya ka dipeelano tša S170 ya Molaotheo, kgorotsheko ya maemo a ka fasana ga Kgotlakgolo e ka se nyakišiše goba ya tšea sephetho mabapi le go ba molaotheong ga molao ofe le ofe goba boitshwaro bofe le bofe bja mopresidente. Go ya ka karolo ya 110 kgorotsheko ya maseterata e ka se be le maatla a go ntšha kgopolo mabapi le maatla a molao ofe le ofe goba maitshwaro a mopresidente. Karolo 110 ya Molao wa Kgorotsheko ya Maseterata e ganetša kgorotsheko ya masetarata go bega gore molao ofe le ofe ga o na le maatla ka lebaka la go se be molaotheong goba ka tsel;a ye nngwe. Lentšu lekhwi "molao" le hlalošišwa ka go karolo 2 ya Molao 33 wa 1957 wa Tlhathollo ya Melao bjalo ka " molao ofe le ofe, kgoeletšo, odinense(molawana), Molao wa Palamente goba taelo yeo e nago le maatla a molao. Lentšu lekhwoi "molao" le be le tšewa gore le šupa taelo ya semolao e sego "molaokakaretšo." Buckles & Jones V 1 Molao wa 403 Millman NO v African Eagle Life Assurance Society Ltd 1981 SA 630 ©. Le ge go se na le tšhupetšo go molaokakaretšo ka go S170 ya Molaotheo le karolo ya 110 ya Molao wa Kgorotsheko ya Maseterata, Dikgorotsheko tša Bomasetarata ga di na le maatlataolotoka a go tšea sephetho ka go ba molaotheong ga molaokakaretšo (B & J V 1 Molao 403) Ka yona kgopolo yekhwi go ka rungwa ka gore dikgorotsheko tša bomaseterata ga di na le maatla a go tšea sephetho malebana le go ba molaothoeng ga molao wa molaosetlwaedi. Kgorotsheko ya Maseterata bjalo ka sehlolwa sa molao e hwetša maatla a yona go tšwa go Molao wa Dikgorotsheko tša Bomasetarata, gomme ga go maatla(a go nyakišiša ka go ba molaotheong ga molao wa molaokakaretšo) a mabjalo ao a filwego ka go Molao wa Dikgorotsheko tša Bomaseterata. Kgorotsheko ya Masetarata bjalo ka sehlolwa sa molao le yona ga se ya filwa maatla ke Molao wa Kgorotsheko ya Maseterata go nyakišiša ka ga maatla a molao wa molaosetlwaedi.
Go ya ka dipeelano tša S170, kgorotsheko ya maemo a ka fasana ga Kgotlakgolo e ka se kgone go fatišiša ka go goba ya tšea sephetho mabapi le go ba molaotheong ga molao ofe le ofe goba maitshwaro afe le afe a mopresidente. Maemo a dikgorotsheko tša setlwaedi le dikgorotsheko tša bomaseterata ka go tatelano ya dikgorotsheko a fasana ga Dikgotlakgolo mme ka fao go ya ka Karolo 170 dikgorotsheko tšekhwi ga di na le maatla a go fatišiša goba go tšea sephetho mabapi le go ba molaotheong ga molao ofe le ofe goba ka ga maitshwaro a mopresidente. Karolo 170 e šupa fela go peomolao e sego molao. Go ya ka dipeelano tša karolo 2 ya Molao wa 33 wa 1957 wa Tlhathollo ya Melao le ge go le bjalo, tlhalošišo ya lentšu lekhwi "molao" e akaretša peomolao. Kgopolo ya B &J V 1 Molao wa 403 ke gore le ge go sa lebelelwe go se be gona ga tšhupetšo go molaokakaretšo ka go S170 ya Molaotheo le ka go karolo 110 ya Molao wa Kgorotshko ya Maseterata, dikgorotsheko tša Bomasetarata ga di na le maatlataolotoka a go tšea sephetho mabapi le go ba molaotheong ga molaokakaretšo. Gona kgopolong yekhwi go ka rungwa ka gore dikgorotsheko tša bomasetarata ga di na le maatla a go tšea sephetho malebana le go ba molaotheong ga molao wa molaosetlwaedi. Go ya ka karolo 211 molaosetlwaedi o a amogelwa ka Afrika-Borwa. Kgwekgwe ya kgopolo yekhwi ke gore tšhupetšo go peomolao ka go Karolo 170 e akaretša molaokakaretšo le molaosetlwaedi gomme ka ge dikgorotsheko tša molaosetlwaedi di le ka fasana ga Kgotlakgolo mo go tatelano ya dikgorotsheko, le tšona di amogilwe maatla a go fatišiša ka ga go ba molaotheong ga molaosetlwaedi go ya ka ka karolo 170 ya Molao wa Molaotheo. Go ya ka TW Bennett Dikgorotsheko tša Setšo ga di na le maatla a go goeletša gore melao ya molaosetlwaedi a go tšea sephetho sa gore ga e molaotheong.
Theilwe godimo ga S105 ya Molaotheo wa sebakanyana wa 1993.
Karolo 1 ya Molao wa phetošo wa Molao wa Bohlatse wa 45 wa 1988 o beakanyetša gore "Kgorotsheko ye nngwe le ye nngwe e ka amogela tsebišo ya toka ya Molao wa selete se šele le wa molao wa setšo go ya ka gore molao woo o ka kgonthišwa gabonolo le gona ka bonnete bjo bo lekanego; ge fela e le gore Molao woo wa Setšo o ka se thulane le ditheo tša morero wa setšhaba le toka ya tlhagio; Go ya pele, ge fela go ka se be molaong go kgorotsheko efe le efe go goeletša gore setlwadi sa magadi goba bogadi goba tlwaelo ye nngwe ya go swana le yekhwi ge e thulane le ditheo tše bjalo."
Mohlala, Molao wa Taolo ya Babaso wa 38 wa 1927, go ya ka mo o fetotswego.
Molao wa 32 wa 1944 bjalo ka ge o fetotšwe, bona karolo 28.
Pego ya Khomišene ya Molao ka ga Dikgorotsheko tša Setšo temana 3.
a Tlhokego ya maatlataolotoka ka thokong ya kgorotsheko b Kgahlego mo sehloding, tshekamelo, boswenya goba bomenetša ka thokong ya moswaramarapo c Phošo ye kgolo mo tshepedišong le kamogelo ya bohlatse bjo sa amogelegego goba bjo se nago mohola goba kgano ya bohlatse bjo amogelegago goba bjo mohola.
Kotlo ya go itia e ileditšwe go ya ka dipeelano tša karolo 1 ya Molao wa 33 wa 1997 wa Phedišo ya Kotlo ya go Itia.
S67 Molao wa 18 wa 1977 wa Molaotheo wa Repabliki ya Bophuthatswana S57 Molao wa 9 wa 1979 wa Repabliki ya Venda S61 Molao wa 20 wa 1981 wa Molaotheo wa Repabliki ya Ciskei, Dikarolo tše maleba tša melao ka go latelana di na le dipeakanyetšo tša go swana tša matlafatšo.
<fn>nso_Article_National Language Services_Ka moo Kgonagalo ya.txt</fn>
Tirelo ya Boso ya Afrika Borwa e tšweletša sebaka se setelele sa dikakanyo go ya ka dikgonagalo. Se se dirwa kudu ke phetogo yeo e dulago e le gona ya lefaufau le go hloka kwešišo ya ditho ka moka tša mokgwa wa klaemete. Ka taba ya magoro a mararo a go akanya, go na le sebaka sa go lekana sa legoro le lengwe le le lengwe la a mararo go diragala ge e le gore a go na tshedimošo yeo e oketšago dipego tša klaemete. Ka baka leo, kgonagalo ya go direga ya legoro le lengwe le le lengwe la magoro a mararo ke ⅓ (33.3 %), k.g.r., dikgonagalo tšeo di rategago di bonagatšwa lebakeng le letelele la ditemogo. Kgonagalo tše tša go lekana tša go akanya tša 33.3 % tša legoro le lengwe le le lengwe di šupšwa bjalo ka kakanyo ya go ithuta klaemete. Ka go ba gona ga tiragalo ya klaemete, bjalo ka El Niño, dikgonagalo tša magoro a mararo di ka se sa lekana, i.e., kgonagalo ya legoro la ka tlase ga tlwaelo (go oma)e tlo feta 33.3%, yeo e bopago kakanyo yeo e lego gore e fapana le kakanyo ya go ithuta klaemete. Dikgonagalo tšeo di aroletšwego magoro a mararo di fa bobedi taetšo ya setswalle sa kakanyo go ithuta klaemete, gammogo le pelaelo mabapi le kakanyo.
Dikgonagalo tša kakanyo di ka fetolelwa ka tsela ye e latelang. A ke re rena le mokotla wo o nago le dienywa tše tshelelago tša monamune, diswiri tše pedi, dinamune tše pedi, le diterebe tše pedi. Diswiri tše pedi di emetše legoro la pula yeo e le go ka tlase ga ya tlwaelo, dinamune tše pedi tšeo di emetšego legoro la pula yeo e le go hleng ga pula ya tlwaelo, le diterebe tše pedi tšeo di emetšego legoro la pula yeo e le go ka godimo ga ya tlwaelo. Go topa e tee ya dienywa ntle le go lebelela ka mokotleng go fa kgonagalo ya go lekana go mehuta yeo ya dienywa tše tharo go ka topša. Mohlala, kgonagalo ya go topa swiri go tšwa mokotleng ke 2 go tšwa go dienywa tše 6 tšeo le tšona di na go le kgonagalo e bjalo ka eo, ka mantšu a mangwe 33,3 %. Kgonagalo yona ye ya 33,3% e tlogo go topša ntle le go lebelelwa gape e dirišwa go dihlopha tše pedi tša dienywa tšeo di šetšego. Ge e le gore mokotla wa dienywa o emetše sehla sa pula, le ge e le gore a re na kgopolo ya gore tiragalo ya El Niño goba La Niña e ka hlaga, goba go hloka sekayo sa bokgoni sa go akanya, kgonagalo yona yela bjalo ka ge e hweditšwe ya go topa dienywa o sa di bone e dirišitšwe go magoro a mararo a kgonagalo ya pula. Ka baka leo, ntle le kakanyo ya ditsenywa, kgonagalo ya go hwetša pula ya ka ya ka tlase ga tlwaelo goba hleng ga tlwaelo goba ka godimo ga tlwaelo ke 33.3%.
Go hutša gore tiragalo ya El Niño e tla fihlelela putšo nakong ya sehla sa selemo sa dipula se se latelago e oketša kgonagalo ya seemo sa komelelo (ka tlase ga tlwaelo)go diragala mo borweng bja Afrika.
Tsebo ya go hlola kotsi ga tiragalo ya El Niño e swana le ya go bea swiri (ka tlase ga pula ya tlwaelo) bakeng sa kenywa ya terebe (godimo ga pula ya tlwaelo), ke ditlamorago dife tšeo di emelago seemo seo e le go gore gona le sebaka se se golo sa tiragalo ya pula ya ka tlase ga ya tlwaelo. Mokotla wa dienywa bjalo o na le diswiri tše tharo dinamune tše pedi le terebe e tee fela. Go topa dienywa o sa di bone go tšwa mokotleng go tliša sebaka sa 50 % sa go ka topa swiri (tše tharo go tšwa go tše tshelelago), le sebaka sa 16.7 % sa go ka topa terebe (e tee go tšwa go tše tshelelago).
Ye ke kgopolo yeo e le go gore kgonagalo ya kakanyo ya sehla e theilwe go yona. hlokomela gore go a kgonagala go topa namune (hleng ga pula yeo e tlwaelegilego) goba kenywa ya terebe (godimo ga pula yeo e tlwaelegilego) go tšwa mokotleng. Go molaleng gore kgonagalo ya go topa namune(ka fase ga tlwaelo) e oketšegile. Ka tswanelo, bašomiši ba kakanyo gagolo ba swanetše go lemoga magoro ao a sa rereletšwego, bjalo ka ge dikgonagalo tše e se tše nnyane mo di ka hlokomollogwago. Ge go bušeletšwa tirišo ye ya go topa kenywa go tšwa mokotleng, o ngwala seo o se topilego le go se beletša morago ka gare ga mokotla pele o se topa gape tekano ya lekgolo le tee, o tla bona gore 50% ya makgahlo ao o itopilego e tlo amanywa le swiri, 33% ya makgahlo e tlo amanywa le namune mme 16.7% ya makgahlo e tlo amanywa le kenywa ya terebe. Boramahlale ba dira teko tša mohuta wo ka dikakanyo tšeo ba dihlagišang, mme morago ga fao ba bolela gore kakanyo ke yeo e botegago, ge kgonagalo ya kakanyo le temogo diswana gabotse.
Tšea mohlala ka pula yeo e akantšwego gore e na le kgonagalo ya 30 % tša go na mo nageng, kgonagalo ya 45 % tša yona ke go ba hleng ga sehla sa tlwaelo, le kgonagalo ya 25 % tša yona go ba sehla sa go omelela. E sa le legoro la hleng ga tlwaelo le e ba 33.3 % mme legoro la ka godimo ga tlwaelo le legoro la ka tlase ga tlwaelo a e ba ka tlase ga 33.3 %, kakanyo ye e akanya gore pula ya hleng ga ya tlwaelo go kgonega kudu gore ene go feta ya ka mehla. Hlokomela go se be le bonnete bjo bo šomišetšwago go kakanyo: le ge e le gore kakanyo e lebišitše go pula ya hleng ga ya tlwaelo, kgonagalo ya pula ya hleng ga ya tlwaelo ke fela 45 %. Gape, kgonagalo ya pula ya ka tlase ga ya tlwaelo e sa ntše e le 25 %, e laetša gore go e tee gotšwa go makga a mane a seemo sa klaemete ye, pula ya ka tlase ga ya tlwaelo e tla hutšwa.
<fn>nso_Article_National Language Services_Kakaretso le Tshedimo.txt</fn>
Mo lekgeng la mathomo la Mmušo (1994 - 1999), Kgoro ya Mmušo wa Profense le Selegae e be e le ketapele go tiragatšo ya mokgwatshepetšo wo moswa wa molaotheo wa temokrasi.
Tšweletšo ya molaotshepetšo wo moswa le legoratšhomo la molaotlhakwa la mmušo wa selegae ka mono Afrika Borwa.
Mošomo wo wa ka godimo o ile wa tsenywa ka go Pampiri ye Tala le ye Tšhweu ya Molao wa Mmušo wa Selegae, Mellwane ya Bommasepala, Molao wa Meago ya Mmasepala le Molao wa Mananeo a Mmasepala mo nakong yeo. Nepo ye kgolo nakong ya lekga la mathomo la mošomo wa yona, e be e le go hlama mmušo wa polotiki ya motheo wo moswa wa pušo ya temokrasi mo mafapheng a bosetšhaba le profense.
Mathomo a lekga la bobedi a Pušo ka 1999 le tlišitše diphetogo ka go leina la Kgoro, tšeo di hlotšego mešomo ye meswa. Mošomo wa tšweletšo ya molaotheo o ile wa fetetšwa go Kgoro ya Toka mme Kgoro e ile ya fiwa leina la Kgoro ya Mmušo wa Profense le Selegae. Mošomo wo moswa wa Kgoro ya Mmušo wa Profense le Selegae e bile go šetša kudu go kaonafatša boleng bja pušo, go kaonafatša kabelo ya ditirelo le go kgontšha tšweletšo.
Ka lebaka leo, mošomo wa Kgoro ya Mmušo wa Profense le Selegae o ile wa šuthišwa go tloga go wa botlhokomedi bja molaotheo go ya go wa go matlafatša meago ya pušo, go kgontšha tshepetšo ye botse ya setswalle magareng ga meago ya pušo le go hlama lenaneo le leswa la pušo ya selegae. Ka legoratšhomo leo le lego gona la molaotshepetšo wa pušo ya selegae, šedi ya kgoro ye kgolo e be e le go hlama bommasepala le mananeo a yona a motheo le go thekga mafapha go diragatša maikarabelo a molaotheo.
Mananeo a mmušo ka bophara: Mešomo ye e be e akaretša tshepetšo ya tiragatšo ya Lenaneo la go ya go ile la Tšweletšo ya Dinagamagae, Lenaneo la Mpshafatšo ya Metsesetoropo, Ditirelo tša Motheo tšeo di sa lefelwego, taolo ya dikotsikgolo le go tšweletša molaotshepetšo wa taolo ya dikotsikgolo le legoratšhomo la molao ga mmogo le go beakanya molaotlhakwa ka ga mošomo wa meago ya boetapele bja setšo ka go pušo le ka go setswalle magareng ga mafapha a mmušo.
Mmušo wa profense: Šedi ye kgolo mo nakong ye kgolo ya lekga le, e be e le go thekga diprofense go diragatša mešomo ya thekgo le tlhokomelo mabapi le bommasepala.
Mmušo wa selegae: Seripa se sengwe sa šedi ya kgoro ka go mmušo wa selegae, e be e le go diragatša molaotshepetšo le molaotlhakwa wa mmušo wa selegae ye meswa, go thekga tlhamo ya pušo ya bommasepala ka mahlakoreng ka moka a yona le go feleletša melaotlhakwa ya bommasepala ka moka ye e sa šaletšego bjalo ka molaotlhakwa wa ditefelo tša bommasepala (Molao wa ditefelo tša bommasepala).
Ka Disemere 2000, makgotla a bommasepala ao a kgethilwego go ya temokrasi a ile a thoma go šoma ka tlase ga legoratšhomo le leswa la molao. Ka gare ga legora le go akareditšwe le mošomo wa taolo ya dikotsikgolo tša bosetšhaba, go hlama legoratšhomo la molaotlhakwa wa naga wa taolo ya dikotsikgolo le go diragatša magato a thibelo a tiragalo ya Y2K.
Seripa sa bobedi sa mošomo wo e be e le go šetša taolotshepetšo ya difelo tša didirišwahlangwa tše kgolo tša masepala le karolo ya wona yeo e lekalekanego ka go bommasepala. Methopo ye ya tšhelete e ile ya gola ngwaga ka ngwaga mme ka fao seo sa huetša peeletšo ya tšheletemoka ya masepala le kgolo ya kabelo ya ditirelo go fediša tšhalelo morago yeo e hlotšwego ke mmušo wa kgethollo.
Katlego ye kgolo ya tiragatšo ya mokgwatshepetšo wa temokrasi yeo e sa kgethollego merafe.
Go tloga ka 1994, tshepetšo ya mmušo wa kgethollo e ile ya fetolelwa go tšwa go makgotlataolo a selegae ao a arogantšwego go ya merafe a 1200, ditaolo tša diprofense tše nne le dinagamagae tša babaso tše 10 go ya go bommasepala tšeo di kgethilwego ka temokrasi tše 284, diprofense tše senyane le mmušo wa bosetšhaba wo o tiilego.
Dikgetho tša temokrasi tšeo di diragetšego ka khutšo tša mmušo wa bosetšhaba, profense le mmušo wa selegae di diragaditšwe ka 1994, 1999 le 2004.
Mmušo o hlamile mananeo ao a fapafapanego ka go mafapha ka moka a mararo go fediša bodiidi le tlhokego ya tšweletšo. Maanotshepetšo le mananeo a ila a diragatšwa mo mafapheng ao a swanago le dijo, phepho ya motheo, meetse le kelelotšhila, mohlagase le kabelo ya maatla, dintlo le tšhireletšego, kaboleswa ya naga, dinamelwa, thuto, tlhokomelo ya tša maphelo, dikgwebo tša magareng le tše nnyane le kgapeletšego ya tša phedišano. Go kgona ga diprofense go ka hwetša ka mehla tšhelete yeo e oketšegilego go tšwa go tshepetšo ya matlotlo a tša leago le gona e bile katlego. Tshenko ya kakaretšo ya diprofense ke gore di kgonne go diragatša phetogo ye kgolo ya peakanyetšo mme di bontšhitše dipoelo ka go ditshenyegelo tša taolo.
Mananeo a motheo a mmasepala a ile a hlangwa mme a fogantšhwa go ela hloko botšeakarolo bja setšhaba, peakanyo ya tšweletšo yeo e kopantšwego, kabelo ya ditirelo le taolo ya tiragatšo.
Tefelo ya didirišwahlangwa ke tefelo yeo e lebišitšwego go thekga dipeakanyetšo tša tšheletemoka ya masepala go lefela didirišwahlangwa tša masepala le go dikaonafatša, kudukudu go hola malapa ao a diilago. E huetša diphetho le molaotshepetšo wa pele tša kabinete ka ga tlhamo ya tsela yeo e kopantšwego e tee ya kabo ya tefelo go thekga didirišwahlangwa tša masepala.
Sekhwama sa tsenyo ya mohlagase go mekamekana le tšhalelomorago ya kabelo ya mohlagase mo ditulong tša go ya go ile mo mafelong a bao ba bego ba sa fiwe dikabelo tšeo lebakeng leo le fetilego.
Tefelo ya didirišwahlangwa tša mmasepala ke mokgwa wo moswa wa neelano ya didišwahlangwa mme o lebišitše go hlama lenaneo le bofefo la phetetšo ka go bommasepala leo e lego le lebantšhitšego thwii. Ditlhalošo tša tefelo ye di ka fetolwafetolwa, mme di hlamilwe go thekga dipeakanyetšomoka tša bommasepala le go diragatša peakanyo ya tšweletšo yeo e kopanetšwego. Tefelo ya didirišwahlangwa tša mmasepala e ka se fiwe diporotšeke tše itšeng, fela e diretšwe go thekga dipeakanyetšomoka tša bommasepala (go swana le tefelo ya didirišwahlangwa tša diprofense). Pego ya tirišo ya ditšhelete, ka fao e tla ba ka go bogolo bja peakanyetšomoka ya bommasepala, yeo le yona e swanetšego go netefatša gore go na le dipeakanyetšomoka tšeo di lekanego tša tiragatšo mo lebakeng leo le sa tlago go ka lefela ditshenyegelo tše bjalo. Dikgoro tša bosetšhaba ka go fapana ga tšona di tla tšwela pele go eta pele tlhokomelo le go thekga tiragatšo ya mešomo le ditlapele tša tšona tše itšeng.
Lenaneo la go ema go ya go ile la Tšweletšo ya Dinagamagae le hlaloša eng?
Lenaneo la go ema go ya go ile laTšweletšo ya Dinagamagae ke tlhamo ya mmušo, yeo e laolwago ke Kgoro ya Mmušo wa Selegae le Diprofense. E thomile go diragatšwa ka Oktoboro 2000 morago ga go dumelelwa ke Kabinete. Lenaneo le le lebišitše mo go lwantšheng bodiidi, go hlama mešomo, go hlama mešomo le go kaonafatša maphelo a badudi ba Afrika Borwa, kudu basadi, baswa le batho bao ba phelago ka bogole.
Dilebišwakgolo tša lenaneo le ke go netefatša gore mmušo o šomišana mmogo le setšhaba le batšeakarolo ba bangwe go fediša bodiidi le go kaonafatša boleng bja maphelo a mafelo a dinagamagae.
Lenaneo la go ema go ya go ile la Tšweletšo ya Dinagamagae le lebišitše go kaonafatša maphelo a ditšhaba tša magaeng ka ekonomi yeo e swarelelago e bile e le ya maleba go fa batho ba magaeng boikgantšho le boitlhompho bja bona.
Tšweletšo ya Dinagamagae e lebišitše go fediša nyenyefatšo ya mengwaga ye mentši ya batho ba dinagamagae ka go kaonafatša kabelo ya ditirelo le phihlelelo ya ditirelo tša leago bjalo ka dipapadi le ditlabelo tša boithabišo, dikolo, ditliliniki bjalo bjalo.
Tshwarelelo ya diprotšeke le mešomo mo dinagamagaeng ke tlhobaboroko ya mmušo, ka fao, e nyaka seabe sa batšeakarolo ka go tiragatšo ye hlwahlwa go netefatša gore diprotšeke le mediro di kgotsofatša dinyakwa tša batho mo maemong a tlase a setšhaba.
Go nyakega maanotshepetšo a maleba go netefatša gore motheo wa methopo ya mmušo wa selegae o kaonafatšwa ka dilenaneotša go swana le Tefelo ya didirišwahlangwa tša masepala. Ga bjale lenaneo le le šetše le diragatšwa ka go mafelo a 13 ao a kgethilwego bjalo ka mafelo a dinagamagae.
Lenaneo la Mpshafatšo ya Metsesetoropo e hlaloša eng?
Lenaneo la Mpshafatšo ya Metsesetoropo ke lenaneo la mmušo, leo le laolwago ke Kgoro ya Mmušo wa Selegae le Diprofense. Le tsebagaditšwe ke Mopresitente Thabo Mbeki mo polelelong ya gagwe ya Mmušo wa Bosetšhaba ka 2001 ka maikemišetšo a go hlohleletša batho gore ba lebiše maatla a bona le methopo go thuša ditšhaba tšeo di diilago tša metsesetoropo. Lenaneo la Mpshafatšo ya Metsesetoropo e ile ya tsebagatšwa setee le Lenaneo la go ema go ya go ile la Tšweletšo ya Dinagamagae gore di kgone go šoma mmogo go lwantšha bidiidi le tlhokego ya tšweletšo ya dinagamagaeng le bja metsesetoropong.
Lenaneo la Mpshafatšo ya Metsesetoropo e diragatšwa ka go mafelo a seswai ao a kgethilwego bjalo ka dikutu tša mpshafatšo ya metsesetoropo tšeo ge di kopane di emelago mafelo ao a nago le bodiidi go fetišiša mo Afrika Borwa.
Ge go laolwa Lenaneo la Mpshafatšo ya Metsesetoropo, go letetšwe gore Kgoro ya Mmušo wa Profense le Selegae gore e netefatše tshepetšo le tiragatšo ya Lenaneo la Mpshafatšo ya Metsesetoropo ka go dikutu ka moka tšeo di kgethilwego tša Mpshafatšo ya Metsesetoropo. Diprofense tšeo dikutu tše di lego ka go tšona, di na le ditsebi tša seteginiki tšeo di kgethilwego ke Tona go dira mešomo yeo e itšeng mme ditsebi tša sepolotiki di kgethwa ke Molekgotlaphethiši wa profense go fana ka thekgo le tlhahlo ya seteginiki le sepolotiki ka go dikutu tšeo. Balaodi ba Ditoropokgolo le Dimeyara ba filwe maatlathomo a go ba bahlahli ba seteginiki le sepolotiki ba mamaneo a mafelo. Ka go ye nngwe le ye nngwe ya dikutu tše seswai, mmasepala wo mongwe le wo mongwe o kgethile sehlopha sa bašomi bao ba tla bago le maikarabelo a lenaneo.
Lenaneo la Mpshafatšo ya Metsesetoropo e lebantšha ditšhaba tša ditoropong, kudu dihlopha tšeo di lego kotsing bjalo ka basadi, baswa, batšofadi le digole.
Tšweletšo ya Ekonomi ya Selegae ke lenaneo la Kgoro ya Mmušo wa Profense le Selegae yeo e hlalošago tselatshepetšo yeo ka yona batho ba selegae ba šomago mmogo le batšeakarolo go fihlelela kgolo le tšweletšo yeo e swarelelago ya ekonomi ya selegae. Lenaneo le lebišitše go hwetša le go ama methopo ya selegae, batho bao ba nago le bokgoni le dikakanyo tša kgwebo, gore ba be le seabe go kgolo ya ekonomi ya selegae.
Maikemišetšomagolo a lenaneo ke kaboleswa ya methopo le dikgoba tša kgwebo go maatlafatša badudi ba selegae gore ba tle ba šomiše menyetla ya dikgoba tša mešomo tša go ya go ile le maemo ao a kaonafaditšwego a bophelo.
Tšweletšo ya Ekonomi ya Selegae e ka šomišwa bjalo ka setlabelo sa go anya tšhelete go tšwa go lefapha la poraebete le go le goketša go hlola mešomo le didirišwahlangwa tšeo di nyakegago kudu mo tikologong.
Pampiri ye Tšhweu ka ga Mmušo wa selegae e hlaloša ga botse karolo ya "tšweletšo ya mmušo wa selegae". E re: mmušo wa selegae o swanetše go dira gore o šomišane le badudi, mekgatlo ya setšhaba le dihlopha tše dingwe tšeo di nago le kgahlego gore go hwetšwe mekgwa yeo e šomegago go kgotsofatša dinyakwa tša setšhaba tša leago, ekonomi, le dithoto mme ka go dira seo gwa kaonafatšwa boleng bja maphelo a bona.
Go fapana le mokgwa wa kgale, mohuta wo moswa wa mmušo wa selegae, o filwe mošomothomo ke mmušo wa bosetšhaba go ba ketapele ya mo kabelo e diragatšwago. Bommasepala bjale di na le maikarabelo a mantši. Le ge di ka se be bahlodi ba mešomo, mmušo wa selegae o swanetše go ba le dikakanyo tšeo ka tšona go ka sepetšwago merero. O swanetše go hlola tikologo yeo e kgontšhago kgwebo yeo e golago.
Dilenaneotša go swana le Tšweletšo ya Ekonomi ya Selegae di na le bokgoni ba go hlola batho bakgwebo bao ba ka go hlama diintaseteri tšeo di tšweletšago ditlabelo tša matlalo, dibenyane, ditho tša dinamelwa le dithoto tše dingwe tšeo di ka romelwago ntle. Bagwebi ba ka ba le seabe go ditšweletšwamoka tša selegae (GDP) mo nageng mme ka tsela yeo tlhokego ya mešomo ya fokotšega. Tabakgolo ke gore batho e tla ba beng ba mekgwa ya tšweletšo bjalo ka metšhene ya maemo a godimo le thekenolotši ya maemo a godimo.
Go tloga mathomong a temokrasi mono Afrika Borwa mengwageng ye lesome yeo e fetilego, kabelo ya ditirelo e fetogile lefoko la ka mehla magareng ga bontši bja batho. Nyakego ya ditirelo tša motheo mo setšhabeng e gola ka lebelo ka ge batho ba thoma go lemoga mathata a bona mme ba thoma go nyaka mekgwa ye kaone ya bophelo ka malapeng a bona.
Maemo a, ka fao, a nyaka gore mmušo wa selegae o tsenele segwera sa mohlakanelwa le mafapha a poraebete, mekgatlo ya setšhaba, le bommasepala go potlakiša maikarabelo a bona a go aba ditirelo tša motheo mo baduding ba Afrika Borwa dinagamagaeng le metsesetoropong nageng ka bophara.
Mohlakanelwa wa Ditirelo tša Masepala o hlaloša eng?
Mohlakanelwa wa Ditirelo tša Masepala ke lenaneoya Kgoro ya Mmušo wa Profense le Selegae yeo e lebišitšego go dira segwera magareng ga bommasepala, mekgatlo ya setšhaba le dihlangwa tše dingwe ka maikemišetšo a go kopantšha methopo ya tšhelete le ya batho go kgontšha bommasepala go atlega ka go abela badudi ditirelo.
Tebišo ye kgolo ke go hwetša batho, mekgatlo yeo e sego ya mmušo, mekgatlo ya setšhaba le dikhamphani tša poraebete tšeo di ka fanago ka bokgoni bjo bo hlokegago le go abela ditirelo tšeo di ka thušago bommasepala go kaonafatša kabelo ya ditirelo. Kopantšho ya mešomo ye, go šoma mmogo go kaonafatša maphelo a setšhaba sa Afrika Borwa, go gapeletša tšhomo ya Mohlakanelwa wa Ditirelo tša Masepala.
E hlalošwa bjalo ka kwano magareng ga masepala le masepala yo mongwe goba sehlangwa se fe goba se fe sa mmušo goba setho sa poraebete ka gare ga masepala.
City Parks yeo e nago le maikarabelo a go hlokomela mafelo a go ikhutša, dirapa tša dimela, pjalo ya dihlare, bjalo bjalo.
City Power yeo e nago le maikarabelo a thekišo ya mohlagase wo mogolo go mmušo wa selegae mme wa rekišetšwa setšhaba ka diyuniti.
Mehlala ye mengwe ya Mohlakanelwa wa Ditirelo tša Masepala e akaretša mekgatlo ya setšhaba yeo e tsenelago segwera le lefapha la poraebete. Mohlakanelwa woo o swanetše go ba wo o nago le bokgoni, o ngwadišwe mme o kgotsofatše dinyakwa tšeo di beilwego tša molao ka ge ye mengwe e swanetše go thuša bommasepala ka go mananeo a tšona a ditefelo ao gantši a raraganego.
Setšhaba se bontšhitše go se thabele mokgwa wo ka wona mananeo a ditefelo a sepetšwago ka wona, go fa mohlala, go hwetšwa gore pontšho ya ditefelo tša mohlagase goba meetse e fošagetše ka go godiša tšhelete yeo e lefelwago go ditirelo. Ka lebaka la go se kgotsofale moo, mmušo wa selegae o nyaka go tsena gare mme wa lokiša mathata ao a swanago le ao ka go thwala ditirelo tša dikontraka tša dikhamphani tšeo di tsepamego tšeo di nago le bokgoni ka go mananeo a tefelo ya diakhaonto le bokgoni bjo bongwe bjo bo sa hwetšagalego ga bonolo gore go kaonafatšwe kabelo ya ditirelo.
Mmušo wa selegae le baabi ba ditirelo ga ntši ba tsenela kwano ya magareng ga ngwaga o tee goya go ye meraro, yeo e akaretsago thušo le ka go mananeo a ditefelo, mošomo wa tokišo ya didirišwahlangwa, le kgoboketšo ya tšhelete mo setšhabeng. Kwano e akaretša tshekatsheko ya boleng bja mošomo wo o dirwago ke baabi ba ba ditirelo ga mmogo le nako yeo ba letetšwego go phethagatša tirelo ya bona.
Mohlakanelwa wa Ditirelo tša Masepala o swanetše go bonwa bjalo ka setlabelo seo se fago bommasepala maatla a go phethagatša kabelo ya ditirelo tšeo di nyakegago mo setšhabeng.
Maanopeakanyo ao a Kopanetšwego a Tšweletšo ke eng?
Ke tselatshepetšo yeo ka yona bommasepala di lokišago peakanyo ya maanotshepetšo ya mengwaga ye mehlano yeo e senkwago ngwaga ka ngwaga ka go ikopanya le setšhaba le batšeakarolo. Dipeakanyo tše di lebišitše go godiša kopanelo ka go lekalekanya metheokokwana ya tshwarelelo ya tša leago, ekonomi le tša phedišano ntle le go šitiša bokgoni bjo bo nyakegago bja dihlangwa ka go tiragatšo, le go sepetša mediro go kgabaganya mafapha le mafelo a mmušo.
Ke ka lebaka la seo gore bommasepala di diragatše maanopeakanyo a tšweletšo yeo e kopanetšwego go fihlelela kabelo ya ditirelo le dilebišwa tša tšweletšo mo mafelong a bommasepala tša bona ka mokgwa wo o šomegago e bile e le wo o swarelelago. Mafapha a dikgoro tša bosetšhaba le profense, makalatiro a tšweletšo, ditho tša mafapha a poraebete, mekgatlo yeo e sego ya mmušo le setšhaba ka moka di na le karolo yeo di e bapalago ka go peakanyo le tiragatšo ya Maanopeakanyo ya Tšweletšo ya Masepala yeo e Kopanetšwego. Kgoro ya Mmušo wa Profense le Selegae e fana ka thekgo go batšeakarolo ba ka moka, kudu bommasepala, ka mokgwa wa tšhupatsela, dilenaneotša tlhahlo, ditsela tša thekgo ya tiragatšothwii, dilenaneotša kago ya bokgoni. Kgoro ya Mmušo wa Profense le Selegae gape e eletša batšeakarolo bao ba fapanego ka ga mekgwa ya go sepetša le go kaonafatša maanopeakanyo a tšweletšo, le go lokiša tsela ya go abelana ka tsebo.
Maanopeakanyo le Lenaneo la Taolo ya Thekgo ya Tiragatšo la mmušo le na le kgokagano ya mafelo a Maanopeakanyo le Lenaneo la Taolo ya Thekgo ya Tiragatšo ao a lego ka go dilete tša masepala. Mafelo a Maanopeakanyo le Lenaneo la Taolo ya Thekgo ya Tiragatšo a šongwa ke diporofešenale tša tšweletšo tšeo di fanago ka thekgo ya selegae ka go bommasepala tša selete le tša selegae letšatši ka letšatši, kudu ka ga Maanopeakanyo a Tšweletšo yeo e Kopanetšwego le tiragatšo. Thekgo yeo, ka fao, e akaretša mešomo le ditiragatšo tšeo di fapanego.
Mafelo a Maanopeakanyo le Lenaneo la Taolo ya Thekgo ya Tiragatšo ke diyuniti tša thekgo tšeo di nago le maikarabelo go bommasepala tšeo a di šomelago, mme ke ye mengwe ya mekgwa yeo Kgoro ya Mmušo wa Profense le Selegae le dikgoro tsa mmušo tša profense le selegae di fanago ka thekgo ya tiragatšothwii go bommasepala. Mafelo a Maanopeakanyo le Lenaneo la Taolo ya Thekgo ya Tiragatšo a tlabetšwe ka didirišwahlangwa tša tshedimošo le thekenolotši yeo e fago bommasepala phihlelelo ya Lenaneo la Mmušo la Tshedimošo, mediro le ditaba tšeo di lego mabapi le Maanopeakanyo a Tšweletšo yeo e Kopanetšwego, molaotshepetšo wo o dirišwago wa lefapha, ditšhupatsela le molaotlhakwa, ga mmogo le maanotshepetšo a lefapha le magoratšhomo le dithuto tša go fapafapana.
Porotšeke ya thušo ke eng?
Ke lenaneoya tiragatšothwii ya mediro yeo e kgethago bommasepala tšeo di nago le tšhalelomorago ye kgolo ya kabelo ya ditirelo yeo e nyakago kelohloko ya ka pejana.
Ntle le bommasepala tšeo di kgethilwego go thušwa, selebišwa sa porotšeke ke go bona mathata a bommasepala ka moka tše 284 a rarologa ka mokgwa wa maleba wo o nago le mohola.
Porotšeke ya thušo e na le molaotshepetšo wa mothopo wa thušo wo o thušago bahloki - ke selo seo mmušo wa pele o paletšwego go se dira - molaotshepetšo wa mothopo wa thušo o ela hloko seemo sa bao ba diilago, batšofadi, bao ba sa šomego le bao ba nago le bogole. Dinyakwa tša batho ba, di lemogilwe mme ba kgopetšwe go ngwadiša le bommasepala tša bona go ntšhiwa lenaneong la go lefela ditirelo tša motheo. Seo se ra gore ba ka fihlelela ditirelo tšeo di fiwago ke masepala mo mafelong a bona ntle le go lefa.
Porotšeke ya thušo e letetšwe go tšwela pele mengwaga ye mebedi mme dirilwe go ba motsenagare wa go tliša diphetogo le kabelo ya ka pejana ya ditirelo mo setšhabeng tšeo di nago le tšhalelomorago ye kgolo ya kabelo ya ditirelo.
Bea Afrika Borwa ka go setswalle sa lefase ka bophara bjalo ka maatla ao a šomegago.
<fn>nso_Article_National Language Services_Kakaretso.txt</fn>
Re a go amogela ka go Dikgatatelano tša Temokrasi tša Khomišene yeo e Ikemetšego ya Dikgetho. Dikgatatelano tše ke dikarata tše nne tšeo di lego bonolo go di swara le go di bala. Dikarata tše di leka go go bontšha gore dikgetho di gi thuša go dira sengwe - se bohlokwa kudu. Dikgetho ke tselatshepetšo. Ge batho ba tšea karolo ka go tselatshepetšo ye, ba a bolela, le gona go bontšha seo ba se hlokago goba seo ba se nyakago.
Ge o kgetha, o bontšha seo o se hlokago goba o se nyakago. O bontšha boikgethelo bja gago.
Dikgetho di thoma ka motho o tee - ka mantšu a mangwe, ka wena.
Go bohlokwa gore o kwešiše gore go bouta ke tiragalo ye maatla kudu. Go bohlokwa go wena go kwešiša gabotse seo o se dirago ge o bontšha kgetho ya gago. Re tla rata gore o nagane ka tshedimošo yeo o e hwetšago ka gare ga dikarata, gore ge o badile dikarata tšeo ka moka, o tla kwešiša ka moo o lego bohlokwa ka gona ka gare ga temokrasi ya go swana le Afrika Borwa.
Ka gare ga dikarata, re go kgopela gore o thome ka go itebelela ge le le babedi, lelapa, mokgatlo goba setšhaba. Go tloga moo o tla lebelela Afrika Borwa, mme re go thuša gore o bone ge e ba o kwešiša gore wena o tsena kae mo sehlangweng sa go swana le wate, mmasepala, profense le naga ya gago, Afrika Borwa. Ge o feditše go dira seo, o tla be o itokišetša go ka kgona go nagana gore o ka tsena kae mo kontinenteng ya Afrika, lefase ka bophara.
Re kgolwa gore se se tla go thuša go lebelela dikgetho ka mono Afrika Borwa ka mokgwa wo o fapanego. Re kgolwa gore ka nako ye o feditšego go fetleka dikarata ka moka, o tla be o na le kgahlego ya go nagana gape ka ga boikgethelo bja gago bja gore a naa o tla tšea karolo goba aowa.
Re kgolwa gore o tla ipshina ka go bala ka ga dihlogo tše. Re lekile go go fa tshedimošo yeo e lego bohlokwa kudu ka ga dihlogo tše, fela ga se ra leka go akaretša dilo ka moka. Re kgethile gape tsela ye itšeng ya go nagana ka dihlogo tše. Tsela yeo ga se yona e le noši. Fela re kgolwa gore ke tsela yeo e thušago go ka lebelela mafelo a tsebo yeo e dirago phapano ye kgolo mo bophelong bja gago.
Selo seo o ka naganago ka sona!
Ka moka ga rena re rata go ba le seabe ge re dira diphetho ka ga tšeo di re amago. Re reta goba karolo ya tselatshepetšo. Batho ga ba rate go ikhwetša ba ekwa o ka re motho yo mongwe o laola maphelo a bona. Ga re rate ge batho ba bangwe ba re tšeela diphetho ka ga diphetho tšeo di re amago, mme re sa tsebe selo ka seo. Bontši bja rena re rata go angwa ka go tselatshepetšo. Go na le bato ba bangwe bao ba rego bona ga ba rate go amega, fela nakong ye nngwe mo maphelong a bona, go tla hlaga sengwenyana ka dihlogong tša bona seo se rego, Naa ke be ke le kae ge sephetho seo se tšewa?
Ka gare ga temokrasi, diphetho di tšewa ke BOHLE bao ba amegago, e ka ba thwii goba ka tsela ye nngwe. Hlokomela gore re gatelela "BOHLE". Re dira seo go gatelela bohlokwa bja motho yo mongwe le yo mongwe!
Ke ka lebaka la eng motho yo mongwe le yo mongwe a le bohlokwa?
Karabo e bofefo, ga e nyake go naganwa. Ke ka lebaka la gore o a phela! O motho! O gona! O na le tokelo ya go phela.
Tokelo ke eng Tokelo ke selo seo o ka se šalago morago. Tokelo ke maswanedi. Ditokelo tša botho ke ditokelo tšeo o ka di šalago morago, ke maswanedi a gago ka gobane o motho. Seo se nyakegago fela ke gore o a phela! Ga o hloke gore o rutege goba o hume. Ga se wa swanela gore o dule mo lefelong leo le itšeng la lefase. Ga se wa swanela gore o be le mmala wo o itšeng wa letlalo?
O na le ditokelo tša botho ka gobane o motho - mme ga go kgathatšege gore "motho" o hlalošwa bjang. Ditšhaba tša lefaseng tšeo di lego ka go mokgatlo wa Kopano ya Ditšhaba di kwane ka ditokelo tša motheo tša batho mengwageng ye mentši yeo e fetilego, ka 1958.
Naa o nagana gore go na le moreo Ee, go bolela nnete, o gona: Tokelo ye nngwe le ye nngwe yeo o e nyakago, yeo o nago le maswanedi a yona, e sepela le mošomo le/goba maikarabelo! Ge o hwetša sengwe, o swanetše le wena o fane ka sengwe?
Go fihla ga bjale o kwešiša eng ka ga temokrasi?
Temokrasi ke tselatshepetšo yeo re e šomišago go dirasephetho seo se tšerwego ke BOHLE bao ba angwago ke sephetho seo, e ka ba thwii goba ka tsela ye nngwe.
Ge o angwa ke sephetho seo se tlilego go dirwa, o tseba seo o se hlokago, o se nyakago, seo o se kganyogago le seo o se dumago.
na le mošomo goba maikarabelo go bolela goba go sedimoša ka seo o se hlokago, o se nyakago, seo o se kganyogago le seo o se dumago go batho ba bangwe bao le bona ba angwago ke sephetho seo se tlilego go dirwa.
Batho ka moka bao ba angwago ke sephetho ba swanetše go lebelela le go hlahloba tšeo ba di hlokago, ba di nyakago, ba di kganyogago le tšeo ba di dumago tšeo ba di boletšego.
Bjale le ka hwetša sephetho ka seo se swanetšego go dirwa. Ka mantšu a mangwe, o tšea sephetho ka ga tsela ya tiragatšo.
Ka moka ga lena, bjale, le kwana ka tsela ya tiragatšo. Le ikhweletša tsela ya tiragatšo.
Mafelelong le a e diragatša. Le dira seo le kwanego go se dira.
Ka mehla, o swanetše go boela legatong la pele ka gore dihlokwa, dinyakwa, dikganyogo le ditumo di a fetoga. Batho ba a gola mme ba a tšweletšwa. Ka fao, go swanetše go dula go na le sekgoba sa diphetogo le kgolo! Nako le nako, boela legatong la pele ka gobane o swanetše go tšea sephetho ge e le gore dihlokwa, dinyakwa, dikganyogo le ditumo di fetogile ka moo e lego gore o kwa phapano ka ga tsela ya tiragatšo yeo e dirišago.
Ge e le gore dihlokwa, dinyakwa, dikganyogo le ditumo di fetogile go fihla fao, gona o swanetše go latela magato ka moka gape.
Bjalo ka ge o bona, temokrasi ya nnete ke mošomo wo boima. Ga ntši re lekega go tšea tsela ya go kgaoletša, mme re ka re, " E no botša mang le mang gore ba dire eng!" Fela gopola ka yona. Go bohlokwa go dira mošomo woo o mogolo ge e le gore mafelelong o ka ikwa gore dihlokwa, dinyakwa, dikganyogo le ditumo e be e le kalenaneo latselatshepetšo! Naa o ka dumelelana le seo?
Ke ka lebaka la eng go le bohlokwa go tseba seo o se hlokago, o se nyakago, seo o se kganyogago le seo o se dumago?
Ee, o na le ditokelo - le mošomo - wa go itlhokomela. Ga go motho yo a tsebago tše o di hlokago, o di nyakago, o di kganyogago le tšeo o di dumago go feta ka moo o tsebago ka gona! Ke nnete o na le tokelo ya go ba gona mo lefaseng mme o na le tokelo ya go ba motho yo a tsebalegago! Fela o swanetše go akanya gore ke go reng go "tsebalega" go ya ka wena! Naa seo ga se kakanyo yeo e tsošago kgahlego!
Pele re e ya pele, re rata go bea ntlha ye bohlokwa ka ga batho bao ba ikgethang bao ba bitšwago bana. Dinageng tše di ntši, motho yo mongwe le yo mongwe yo a lego ka tlase ga mengwaga ye 18 o tsewa bjalo ka ngwana. Kopanokwano ya Ditokelo tša Bana e šireletša ditokelo tša bana.
Batho ba bagolo ba na le maikarabelo a go tšea diphetho legatong la bana ba bona.
Batho ba bagolo ba swanetše go tšea diphetho tšeo "di lego kgahlegong ye bohlokwa ya bana".
Batho ba bagolo ba swanetše go eta pele le go hlahla bana ba bona, go ya ka mo ngwana yo mongwe le yo mongwe a kgonago ka gona.
Seo se ra go reng Se ra gore ge bana ba godile go dira dikakanyo ka ga tšeo di ba amago, batswadi ba swanetše go ba dumelela go ntšha dikakanyo tša bona. Batho ba bagolo ba swanetše go ela hloko dikakanyo tša bana ge ba tšea diphetho legatong la bana. Ge bana ba gola mme ba gola ditlhaologanyong, batho ba bagolo ba swanetše go bona dikakanyo tša bona ka kelo hloko ye kgolo?
Ka a mangwe mantšu, batho ba bagolo ga ba a swanela go gapeletša bana go dira seo bona ba ratago gore bana ba se dire go sa kgathatšege seo ba se hlokago, ba se nyakago, seo ba se kganyogago le seo ba se dumago. Ka tshwanelo, batswadi ba swanetše go ruta bana gore ba ka tšea diphetho bjang tšeo di tlago ba dira batho bao ba tsebalegago, diphetho tšeo di tla bago le seabe ka go batho bao ba tsebalegago. Bana ga se "thoto" ya batho ba bagolo. Ba na le mošomo wa go ba ruta MOKGWA wa go nagana, e sego SEO ba swanetšego go se nagana. Mošomo wa bona ke go godiša bana ka mokgwa wo ba tla bago batho bao ba kgonago go ikemela, bao ba amogelago gore batho ba bangwe ba na le ditokelo tša go swana le tša bona, ka ge le bona ba phela.
Ge e le gore lefase ke la batho ka moka mme batho ka moka ba na le maswanedi a go ba le lethabo le go kgotsofala, re bontšha bjang seo re se hlokago, re se nyakago, seo re se kganyogago le seo re se dumago ka mokgwa wo o nepagetšego mme o sa nyamiše ba bangwe?
Ge sephetho se ama fela batho ba mmalwa, gona batho bao ba tla ikihweletša sephetho ka bobona. Ba tla dira sephetho thwii. Ge sephetho se ama palo ye kgolo ya batho goba dihlopha tše di ntši tša batho, go ka pejana e bile go bonolo go hwetša baemedi gore ba tšee sephetho. Moemedi ke motho yo a tšeago sephetho goba go tšea magato legatong la gago. Ge o na le moemedi, o tšea karolo ka go sephetho seo se dirwago ka tsela yeo e sego thwii.
Re kgetha bjang baemedi Pele, re swanetše go botsiša, "ke motho yo mo bjang goba sehlopha seo ke mo ratago goba ke mo tshepago go ka emela seo ke se nyakago, seo ke se kganyogago le seo ke se dumago" Ka fao re swanetše go ipeakanya mme boutele baemedi. Go bouta ke mokgwa wa go bontšha seo o se nyakago, seo o se kganyogago le seo o se dumago?
Potšišo yeo e latelago ke gore, "Re bouta bjang Tselatshepetšo ke e fe" Karabo e ya ka bogolo bja sehlopha le gore ke baemedi ba ba kae bao batho ba ratago go ba kgetha. Ge sehlopha e le se sennyane mme batho ba rata go kgetha moemedi o tee fela, ba ka kgetha go bontšha kgetho ya bona ka go emišetša motho yo ba ratago go mo kgetha matsogo?
Ka go karata yeo e latelago re tla lebelela boemedi, tšewo ya diphetho le go bouta ka dintlha tšeo di tseneletšego. Dula le rena!
Mo go mohuta wo wa temokrasi, ke batho ba mmalwa fela. Ga re re, go fa mohlala, bobedi bja lena le rata go dira sephetho, go swana le: "Re ile go dira eng ka Mokibelo" sephetho se ama bobedi bja lena e bile le rata go tšea karolo ka bobedi bja lena ka go tselatshepetšo ya go dira sephetho. Go bohlokwa go tšea nako ya lena go senka ka botlalo dikgopolo tša lena ka moka. Batho ba rata go dira se ka lebelo le legolo, mme ba fetša ba dira seo ba bego ba se ba ikemišetša go se dira?
Mo mohuteng wo ga ntši go na le batho ba ba ntši bao ba ratago go tsea karolo ka go tiragatšo ya diphetho. Go dira se gore se be bofefo, diphetho di tšewa ke baemedi bao ba kgethilwego legatong la bona. Seo se bitšwa botšeakarolo bjo e sego bja thwii goba temokrasi yeo e sego thwii. Temokrasi yeo e sego thwii e ka ba ya botšeakarolo goba boemedi.
Go fihla fa, re lebeletše mekgwa ye bonolo ya go kwešiša gore temokrasi ke eng. Re go bontšitše gore ditokelo tša botho di re dumelela go tšea karolo ka go ditseladitshepetšo tšeo ka tšona go dirwago diphetho. Re boletše gape gore ge o tšea karolo ka go dira diphetho, o šomiša baemedi go dira diphetho legatong la gago.
Ge o kgetha moemedi go dira diphetho legatong la gago , o swanetše go netefatša gore wena le moemedi wa gago le kwešiša mohuta wa tswalano yeo e tla bago gona magareng ga lena. O swanetše go botšiša dipotšiša tšeo di tseneletšego ka ga tswalano, mme dipotšišo tše di swanetše go fetolwa ka botshepegi bjo bo lego pepeneneng.
Wena le moemedi wa gago le swanetše bobedi bja lena le kwešiše mme le kwane ka seo se tlago diragala ge yo mongwe wa lena a sa fihlelele tshepišo ya gagwe goba kwano. O swanetše go tseba gore go tla direga eng ge moemedi wagago a sa dire seo o mo kgopetšego go se dira, goba a sa se dire ka tshwanelo. O ka lokiša merero ye ka moka ka go latela magato a tshelelago a tselatshepetšo go fihla sephethong ka mokgwa wa temokrasi yeo re boletšego ka yona ka go Karata ya 1.
Ke ka lebaka la eng re nyaka boemedi?
A re ahlaahle kakanyo ya motheo ya boemedi. Nagana ge o le yo mongwe wa batho ba ba bantši bao ba angwago ke sephetho seo se swanetšego go tšewa. O bapetše kalenaneo lagago go e itokišetša go tšea karolo: O tseba seo o se hlokago, o se nyakago, seo o se kganyogago le seo o se dumago.
Fela ge ka moka ga lena le ka leka go tšea sephetho, go tla le tšea nako ye telelele. Tselatshepetšo e tla šarakana, mohlomongwe ya ba ya tšwa taolong. Ge go le bjalo, le dira eng Le leka go e dira bonolo. Le tšea sephetho sa go kgetha motho goba sehlopha seo se tla emelago selo seo o se hlokago, o se nyakago, seo o se kganyogago le seo o se dumago?
Boemedi bo akaretša eng?
Bjale o swanetše go nagane: O lebeletše eng go motho goba sehlopha seo se go emetšego Bjale, naa motho goba sehlopha seo se go emetšego se tla tseba bjang ka seo o se hlokago goba o se nyakago ka moso, beke yeo e tlago goba ngwaga wo o tlago?
Go tšwa go se, re ka bona gore dilo tše dingwe di swanetše go dirwa.
O swanetše go hwetša motho goba sehlopha seo se swanetšego go go emela.
Mahlakore ka moka (wena le moemedi) le tla swanelwa ke go kwana ka mokgwa wo le tlang go netefatša gore ditetelo tša mahlakore ka bobedi di a fihlelelwa.
Le tla swanelwa gape ke go tšea sephetho ka ga mokgwa wo le tlang go hlahloba le go sekaseka tiragatšo ya motho goba sehlopha seo le se kgethilego.
Ka fao, le thoma ka go fa moemedi wa lena maatla a go tšea diphetho legatong la lena. Seo se bitšwa boromiwa. Fela le swanetše go kwana ka mokgwa wo le tlang go tšwela pele go netefatša gore moemedi wa lena o šomiša boromiwa ka tshwanelo, ka moo le letetšego gore a šome ka gona.
Se se ra gore le swanetše go tseba sengwe ka ga mehuta yeo e fapanego ya boemedi. Re tla bolela ka mehuta ye mebedi: temokrasi ya boemedi le ya botšeakarolo.
Phapano magareng ga ya boemedi le ya botšeakarolo.
Mo setswalleng sa boemedi bja temokrasi ya botšeakarolo.
Re go fa maatla go tšea sephetho legatong la rena. Sephetho sa gago se tla re ama thwii, fela re kgolwa gore o a tshepagala mme re tshepa gore o ka se tšee diphetho tšeo di tlang go re gobatša. Re letetše gore o ikopanye le rena nako le nako ge o swanetše go tšea sephetho seo se re amago. Ge re sa kgotsofale ka sephetho seo o se tšerego mo legatong la rena, re ka ikgethela go fa yo mongwe maatla ao.
Se se bohlokwa mo go boromiwa bjo ke eng Ke gore maitshwaro a moemedi a letšatši ka letšatši a adilwe gabotse. Ka go temokrasi ya botšeakarolo, baemedi ba šoma kgauswi le batho bao ba ba emelago ge ba dira diphetho tša letšatši ka letšatši?
Re go fa maatla go tšea sephetho legatong la rena. Sephetho sa gago se tla re ama thwii, fela re kgolwa gore o a tshepagala mme re tshepa gore o ka se tšee diphetho tšeo di tlang go re gobatša. Re letetše gore o ikopanye le rena mengwageng ye mengwe le ye mengwe ye mebedi. Mo nakong ye, ge re se ra kgotsofatšwa ke diphetho tšeo o bego o di tšea legatong la rena, re tla ikgethela go fa yo mongwe maatla ao."."
Mo mabakeng a, batho bao ba emetšwego ga ba tšee karolo thwii ka ga diphetho tšeo di dirwago letšatši ka letšatši. Ka go boemedi bjo bo bjalo, boromiwa bo mpshafatšwa mo ngwageng wo mongwe le wo mongwe wa bobedi. Fela nako e ka no ba e kopana goba e telele ka mo mahlakore a mabedi a ka kganyogago ka gona.
Ke eng seo se swanetšego go akaretšwa ka go boromiwa?
Boromiwa bjo bobedi bja bjona bo bonolo kudu, mme bobedi bja bjona bo bolela ka tshepo le botshepegi. Bobedi bja bjona bo bontšha tlhompho ya kganyogo ya batho ya go dira sephetho ka ga seo se diragalago ka ga bona le setšhaba sa bona.
Boromiwa bo swanetše go bontšha ka kwešišagalo seo se tla diregago ge dilo di sa sepele ka mo go beakantšwego.
Boromiwa bo swanetše go hlaloša ka moo mahlakore a mabedi a swanetšego go netefatša gore ditlhokego, dinyakwa, dikganyogo le ditumo tša mahlakore ka moka di ka fihlelelwago ka gona ka moso, ge ba ntše ba fetoga e bile ba tšweletšwa. Se ke morero wo o se nago magomo! Fela o beilwe godimo ga kwešišo ya gore batho ba ka tšea sephetho ka ga seo se diragalago ka ga bona. Re na le maikarabelo a go šireletša tokelo ye.
Re tshepa gore ga bjale o tseba go tlala seatla ka ga mehuta ya go fapana ya temokrasi le mehuta yeo e fapanego ya boemedi. Re tshepa gape le gore o kwešiša gore temokrasi e ra gore re swanetše go tseba seo se diregago mo lefaseng la rena. Temokrasi ga e re fela go bouta. E swanetše go ba seo se fetago go bouta.
Re swanetše go bea leihlo seo se diregago, go šetša seo baemedi ba rena ba se dirago. Re swanetše go ithweša le go rweša baemedi ba rena maikarabelo.
Morago ga nako ye e itšeng re swanetše go senka leswa boromiwa bjo re bo fago baemedi ba rena, mme ra tšea sephetho ge e le gore re tla bo mpshafatša.
Re go dirile gore o nagane Ema fela moo mme o emele seo se tlago latela?
Bjalo ka ge o bone, go hlama tselatshepetšo ya botšeasephetho bja temokrasi ga go bothata kudu. Fela ge bjale o leka go diragatša tselatshepetšo, dilo tše dingwe tše kgolo di thoma go tsena ka gare. Mo ke mo go thomago go thatafala!
Legato la 1: Ge o angwa ke sephetho seo se ilego go dirwa, o tseba seo o se hlokago, seo o se nyakago, seo o se kganyogago le seo o se dumago.
Step 2: O na le maikarabelo a go bolela le go sedimoša ka ga seo o se hlokago, seo o se nyakago, seo o se kganyogago le seo o se dumago go batho ba bangwe bao le bona ba angwago ke sephetho seo se ilego go dirwa.
Legato la 3: Batho ka moka bao ba angwago ke sephetho ba swanetše go lebelela le go hlahloba dikganyogo, dinyakwa, dikganyogo le ditumo tšeo ba di bontšhitšego. Mme mmogo le ka fetleka ditsela le dikgonagalo KA MOKA.
Legato la 4: Bjale le ka tšea sephetho ka ga seo le ilego go se dira. Ka a mangwe mantšu, o tšea sephetho ka tsela ya tiragatšo.
Legato la 5: Ka moka ga lena le kwana ka tsela ya tiragatšo. Le itšeela tsela ya tiragatšo.
Legato la 6: Mafelelong le a diragatša. Le dira seo le kwanego go se dira.
Boela morago go legato la pele nako ye nngwe le ye nngwe ge dikganyogo, dinyakwa, dikganyogo le ditumo tša lena di fetoga!
Legato la mathomo ka go tselatshepetšo le kwagala le le bonolo go fihlela o ema o nagana ka lona. Go ithuta "go ipolediša" gore o tsebe ka nnete seo o se hlokago, o se nyakago, seo o se kganyogago le seo o se dumago go na le mohola. Fela, ke wena ka bowena fela. Nagana ka seo se diregago ge e sa hlwele e le wena o nnoši. Seo e ka ba go namela thaba!
Seo re se hlalošago ke gore ge e le gore re rata ge temokrasi ya rena e ka šoma, re swanetše go amogela gore ka moka ga rena re na le maikarabelo a go tšea taolo ya go itaola ka borena. Mme re swanetše go diragatša maikarabelo ao.
Setho se sennyane sa sebopego sa leago ke motho. Nagana ka motho bjalo ka setena mo moagong wo mogolo wo o agilwego ka bokgabo bjo bogolo. Setena se se dira sebopego go tee le tše dingwe mme mafelelong di dira leboto. Ntle le leboto le go ka se be le moago. Ka a mangwe mantšu, re hlaloša gore motho o tee ke setho sa kago se bohlokwa ka gare ga setšhaba.
Ke eng gape seo se bopago setšhaba Re leka go araba potšišo ye ka go lebelela pele "ditho" tša setšhaba. Tšona di bitšwa "ditho tša leago"?
Batho ba a kopana mme ba dira bobedi bja ditho tše pedi tša balekani - bagwera, go fa mohlala. Mme ba bopa malapa - mehuta ka moka ya malapa. Bjale malapa a bopa mekgatlo mme mekgatlo a bopa ditšhaba. E tšwela pele bjalo go fihlela re e ba le dinaga le dikontinente! Seo se thoma ka motho o tee, mme ge batho mo setšhabeng ba se na lethabo, goba ba sa lemoge mohola wa bona mo seswantšhong se segolo, lefase le ka fetoga lefelo leo le se nago lethabo kudu!
Le ge re le motho ka o tee ka o tee, re phela ka seboka, goba sehlopha. O kwele ka sekapolelo seo se rego, "Ga go motho yo e lego sehlakahlaka". EE, ke nnete ga go motho yo e lego sehlahlaka. Le ge o dira dilo ka bowena, o swanetše go ela hloko batho ba bagwe. O ka nna wa šaetša koša goba wa otlela ka lehlakoreng leo e sego lona, fela o ka letela gore batho ba be kgahlanong le seo, mme o ka nna wa tsena mathateng le molao. Seo se bontšha gore bjalo ka motho, o sale kalenaneo lasehlopha.
Ga re tlogele go nagana ka legato la 2 mo tselatshepetšong. O swanetše go bolela ka seo o se hlokago, seo o se nyakago, seo o se kganyogago le seo o se dumago. Bjale go tla legato la 3 le la 4. Ke eng seo o swanetšego go se kwešiša gore o fete magato a ka katlego?
Mohlomongwe o lemogile gore nakong ye nngwe ge o le ka gare ga sehlopha, mme o rata go ntšha maikutlo a gago (e ka ba ka seo o se hlokago goba o se nyakago), go ba bothata gore o tšeelwe hlogong. Mohlomongwe o tšwa ka gare ga seemo se o ikwa gore "merero" ya gago ga se ya elwa šedi. Mo mabakeng a go direga eng?
Mo ke mo re lebelelago dipolotiki le maatla.
Motho yo mongwe le yo mongwe o na le maatla. Se e ka ba lefoko le bonolo fela le bohlokwa. Motho yo mongwe le yo mongwe o na le maatla. Re na le maatla ka gobane re a phela, le gona re ka ikgethela go ya ka mabaka a mantši ao re na lego le wona. Bjalo ka motho, o ka ikgethela go swarelela go maatla a gago. O ka nna wa ikgethela go fa motho yo mongwe goba sehlopha sa batho maatla a gago. O ka ba fa maatla a gago go a šomišalegatong la gago goba go a šomiša ga mmogo le wena.
Go aga dihlopha tša leago goba diboka go ama "kgoboketšo ya maatla a motho yo mongwele yo mongwe". Ge batho ba "kgoboketša" selo, ba kopantšha seo ba nago le sona mmogo mme ba se šomiša mmogo gore ba fihlelele katlego yeo e itšeng. Seo ke se batho ba se dirago ge ba le kalenaneo lasetokofele goba sehlopha sa polokelo - ba kgoboketša tšhelete ya bona. Re dira selo seo se swanago le seo ka gore re lemogile gore bontši bo phala botee.
Ge re rata go kgoboketša maatla a motho yo mongwele yo mongwe ka katlego, re swanetše go nyaka batho ba bangwe bao ba šetšego ba na le ditlhokwa le dinyakwa, dikganyogo le ditumo tšeo di swanago le tša gago. Tsela ye nngwe ke go netefatša gore batho ba bangwe ba rata le go hloka seo re se dirago. Ka fao, o swanetše go fetola dikganyogo le dinyakwa tša gago, ge o rata go gore batho ba bangwe le bona ba fetole dinyakwa le ditlhokwa tša bona. Se ke selo seo se amogelegago ka go temokrasi.
Go na le tsela ya bobedi. O ka leka go gapeletša batho go fetola ditlhokwa le dinyakwa tša bona; o ka šomiša matshošetši; mereo le go tsenya letšhogo.
O ka kgetha tsela ya mathomo goba ya bobedi, fela se o se dirago ke go hlama setswalle seo se botšwago setho sa maatla. Sehlopha sa kgwele ya diatla ke setho sa maatla seo se bopšwago ke batho bao ba nago le kgahlego yeo e swanagao ya kgwele ya diatla. Mokgatlo wa bašomi ke setho sa maatla seo se bopšwago ke batho bao ba ratago go mekamekana le merero ya tša mešomo ka seboka. Mekgatlo ya dipolotiki le yona ke ditho tša maatla. Maloko a mekgatlo ya dipolotiki ga ntši ba na le dikakanyo le mekgwatshepetšo yeo e swanago.
Tšhomišo le kabelano ya maatla e bitšwa "polotiki".
Ditho tša maatla di ka bontšha boikgethelo bja tšona ka seboka. Ka mantšu a mangwe, ba ka bouta ka seboka. Ba ka šoma mmogo go fihlelela maikemišetšo a bona bjalo ka seboka. Rena batho ba Afrika Borwa re setho sa maatla. Go na le dilo tše di ntši tšeo di re kopanyago. Molaotheo o bolela ka selo se tee seo se re kopanyago. O re, "Rena batho ba Afrika Borwa, re kgolwa gore Afrika Borwa ke ya batho bohle bao ba dulago ka go yona, ba KOPANE ka mehuta yeo e fapanego."
Ditho tša maatla di angwa bjang ke go bouta le dikgetho O swanetše go ba o kwele batho bare dikgetho ke kokwane ya temokrasi. Seo ga botsebotse se ra eng?
Re boletše gore ditho tša leago di bopšwa ke batho. Motho yo mongwe le yo mongwe ka gare ga setho o na le ditlhokwa le dinyakwa. Ge go na le batho ba ba ntši ka gare ga setho sa leago, ba tšea karolo ka go tšewo ya diphetho ka go šomiša boemedi.
Re boletše gape gore legato le lengwe ka go tselatshepetšo ya temokrasi e ama go tšea sephetho ka ga tsela ya tiragatšo. (Seo se diragala ka go legato la 4.) Batho ba swanetše go kwana gape le ka mokgwa woo ba tlago bontšha boikgethelo bja bona. Ge le kgetha go šomiša boemedi go tšea diphetho legatong la lena, le fa moemedi maatla a lena. Moemedi a ka šomiša maatla ao, e lego a lena, sa mathomo, ka ga lena goba mmogo le lena. Seo ke boikgethelo bja lena.
Ke dilo tše ntši tšeo di amegago mo, mme o swanetše go ba le taolo ya seo. Go seo o tla nyaka mananeo le tshepetšo.
Ge batho ba bontšha boikgethelo ka ga diphetho tšeo di tlago ama setho sa maatla se segolo goba seo se sego bonolo, ba nyaka mananeo a dikgetho go ba thuša go laola tsela yeo ka yona ba bontšhago boikgethelo bja bona.
Go fa mohlala, le ka kwana gore yo mongwe le yo mongwe o tla dumela sephetho seo se hwetšago diboutu tše ntši. Seo se bitšwa lenaneo la bontši, ka gobane sephetho se dirilwe ke bontši bja batho. Batho bao ba boutetšego se sengwe seo se fapanego, ba swanetše go amogela seo bontši bo tšerego sephetho ka sona. Ge le kwana go dira ka mokgwa wo mongwe, gona lenaneo le bitšwa lenaneo la bonnyane. Le ka ba gape le lenaneo la thušano mo sephetho sa bontšhi se amogelwago, fela ditlhokwa le dinyakwa tša bonnyane le tšona di elwa hloko account.
Ge le kgetha moemedi, le ka kwana gore motho yo a hwetšago diboutu tše ntši ke yena a fenyago. Lenaneo le le bitšwa mofenyi o tšea ka moka goba lenaneo la yo a tshelago-mothalo-pelethe. Seo ke lenaneo la bontši. Motho yo a hwetšago diboutu tše ntši e ba yena moemedi mme o hwetša boromiwa go tšwa go bontši.
Dihlopha tša diboka tše dingwe ga di rate lenaneo le. Batho ba ka gare ga diboka tše ba lemoga gore go na le ditlhokwa le dinyakwa tše di ntši tšeo di fapanego magareng ga bona. Ba nyaka go hwetša tsela ya go swarelela go seo ba lego sona. Ba ka šomiša lenaneo leo le bitšwago boemedi bja tekatekanyo.
Mo lebakeng le o swanetše go hwetša pele gore ke baemedi ba ba kae bao le nyakago gore ba emele seboka. Bjale le hwetša gore ke batho ba ba kae bao ba nyakago selo se, le bao ba nyakago sela, ke ba ba kae bao ba nyakago se sengwe seo se fapanego, bjalo bjalo. Le arola seboka ka dihlopha tše, mme le šoma tekatekanyo ya dihlopha ka gare ga seboka ka kakaretšo.
Bjale le šoma gore sehlopha se sengwe le se sengwe se tla nyaka baemedi ba abakae. Sehlopha seo se nyakago X se tla hwetša 50% ya baemedi. Sehlopha seo se nyakago Y se tla hwetša 30% ya baemedi, mme Sehlopha seo se nyakago Z se tla hwetša 20% ya baemedi. Ka mantšu a mangwe, setho sa maatla go di feta, se hwetša boemedi bjo bo ntši. Setho sa maatla a mannyane se hwetša boemedi bjo bo nnyane.
Boemedi bja tekatekanyo bo akaretša pharologano.
Ga se ra tšwa re bolela ka mehola le mathata a mananeo a, fela re kgolwa gore re boletše mo go lekanego gore o ka bona ka moo go bontšha boikgethelo bja motho bo lego bohlokwa ka gona. Boutu ya gago e bohlokwa! O ka e dira ye bohlokwa ka go tšea kalenaneo latiragatšo.
Ge le kwano ka lenaneo, le swanetše go kgetha yo a swanetšego go diragatša taolo ya lenaneo - malokwana. Fela le swanetše go hlama tselatshepetšo.
Le nyaka tselatshepetšo ya go šoma bogolo bja sehlopha sa batho bao ba tlago angwa ke sephetho. Ke bo mang Ba hwetšagala kae Le ba hwetša bjang?
Le nyaka tselatshepetšo gore batho ba bolele gore ba a amega.
Go nyakega tselatshepetšo yeo e hlalošago ka kwešišagalo mokgwa wo ka wona le tlago bontšha boikgethelo, gore le tla bala bjang boikgethelo le ka mokgwa wo le tlago tšea sephetho ka ga seo dipalo di se hlalošago.
Le nyaka tselatshepetšo gore le tle le kgone go tsebiša batho ka ga dipoelo.
Ka mono Afrika Borwa, dikgetho tša bosetšhaba, profense le tša selegae di sepetšwa ke Khomišene yeo e Ikemetšego ya Dikgetho. Khomišene yeo e Ikemetšego ya Dikgetho e šoma bjalo ka malokwane go batho goba mekgatlo ya dipolotiki tšeo di phadišanago ka go dikgetho. Khomišene yeo e Ikemetšego ya Dikgetho e bea tselatšhepetšo go thuša naga ka moka go khatha tema ka go kgetha baemedi. Khomišene yeo e Ikemetšego ya Dikgetho e ngwadiša mekgatlo ya dipolotiki mme e netefatša gore mokgatlo wo mongwe le wo mongwe o na le leswao leo o lemogwago ka lona. Khomišene yeo e Ikemetšego ya Dikgetho e ngwadiša gape le batho ba nyakago go tsenela phadišano ka go dikgetho. Batho bao re ba bitša dikhantiteiti. Khomišene yeo e Ikemetšego ya Dikgetho ga e tšee sephetho ka ga lenaneo la go kgetha. Yona e diragatša taolo ya lenaneo ge fela le hlamilwe.
Ka go karata ya mafelelo yeo e latelago re tla lebelela mmušo wa selegae le ka mokgwa wo temokrasi ya botšeakarolo e šomago ka mono Afrika Borwa. Dula le rena ka go kalenaneo lamafelelo!
Ka go karata ye re lebelela Afrika Borwa bjalo ka setho sa leago. Kudu re tla lebelela mmušo wa selegae wa Afrika Borwa.
Ka mono Afrika Borwa re arogantše mmušo wa rena ka dikgao a mararo - bosetšhaba, profense le selegae. Dikgao tše di golagane (lebelela seswantšho). Sekgao se sengwe le se sengwe se na le maikarabelo a sona goba mediro ya sona. Maikarabelo a mangwe a kopanetše magareng ga bosetšhaba le profense, a mangwe a kopanetšwe magareng ga profense le mmušo wa selegae. Go na le mešomo ye mengwe yeo e kopanetšwego ke dikgao ka moka. Tokelo ya go phela e šireleditšwe ke dikgao ka moka. Setswalle magareng ga dikgao tša mmušo se bitšwa tšhomommogo. Ga go na sekgao seo se lego bohlokwa go feta se sengwe. Ga mmogo di netefatša gore Afrika Borwa ke temokrasi yeo e tiilego yeo e nago le bophelo. Sekgao se sengwe le se sengwe se na le karolo yeo e ikgethang yeo se e bapalago.
Ka go dikgao tša bosetšhaba le profense temokrasi ya rena e na le boemedi. Re kgetha baemedi ba rena (go tšwa go ye nngwe ya mekgatlo ya sepolotiki) go dira diphetho tšeo di re amago. Re na le sekgoba sa gore ka morago ga mengwaga ye mehlano re lebelele gape boromiwa bjo.
Mo mmušong wa selegae, re na le temokrasi ya botšeakarolo,. Go na le mekgwa ye mentši go netefatša gore moemedi wa lena wa ka go mmušo wa selegae o šoma le lena mo tselatshepetšong ka moka ya go dira diphetho. Mokgwa wa rena wa go tšea karolo ka go go dira diphetho o na le khuetšo ye kgolo ka go mokgwa wo re itemogelago maphelo a rena.
Re na le batho bao ba ka bago dimilione tše 45 bao ba dulago ka mono Afrika Borwa. Re ka se tšee karolo thwii ka moka ga rena ka go dira diphetho ka go bosetšhaba le tšona diprofense. Ka go dikgao tše tša mušo, boikgethelo bja rena bjo bo kaone ke gore re tšee karolo ka boemedi. Ka go mmušo wa selegae temokrasi ya rena e na le botseakarolo bjo bogolo. Ke ka lebaka la eng re swanetše go tšea karolo ka go mmušo wa selegae Ke ka lebaka la eng re swanetše go tshwenyega?
Mmušo wa selegae o na le maikarabelo a kabelo ya ditirelo ka go setšhaba sa selegae. Seo se ra gore mmušo wa selegae o swanetše go netefatša gore batho mo setšhabeng sa selegae ba na le ditirelo tša motheo.
Mmušo wa selegae o na le o bopšwa ke mebasepala. Mmasepala o laolwa ke khansele. Khansele e dirwa ke bakhanselara bao ba kgethilwego le bahlankedi ba bangwe bao ba kopanago go ahlaahla dipeakanyo tša kabelo ya ditrelo mo lefelong la bona. Bakhanselara ba dira melaotshepetšo le dipeakanyo tša kabelo ya ditirelo. Bahlankedi ba swanetše go fa batho ditirelo tšeo. Go na le mehuta yeo e fapanego ya bahlankedi. E ka ba baoki ditliliniking, diakhaontente, bangwaledi, ditlelereke, bathothatšhila bjalo bjalo. Bakhanselara ba a kgethwa (ke baemedi ba batho). Bahlankedi ba šomela khansele. Ba a thwalwa, bjalo ka mošomi yo mongwe le yo mongwe.
Ke di fe ditirelo tša motheo tšeo mebušo ya selegae e swanetšego go fana ka tšona?
Ge o nagana ka ye nngwe le ye nngwe ya ditirelo tše, o tla bona gore maikemišetšo a mmušo wa selegae ke go fa ditirelo tšeo ka tšona re tla bago le bophelo bo bo botse re thabile.
Ka lebaka la gore re ka se tšee karolo thwii ka moka ga rena go dira diphetho tšeo di re amago, re kgetha baemedi go dira seo ka go dikgao ka moka tša mmušo. Ka go mmušo wa selegae, baemedi ba rena ke batho bao re ba bitšago dikhanselara. Batho ba le bahlankedi ba masepala ba šoma le rena gore ba kgotsofatše dinyakwa tša rena tša motheo.
Ka mono Afrika Borwa re kwešiša gore mebušo ya rena ya selegae ke yona e diragatšago temokrasi ya botšeakarolo. O ka kwešiša gore ke ka lebaka la eng. Mmušo wa selegae o na le maikarabelo a merero yeo e re amago mehla le mehla. Merero ye re e bitša borotho le potoro.
Seo se šoma bjang Gopola ka ditho tša leago tšeo di bopago mmasepala. Batho, bobedi goba balekane, malapa, mekgatlo le setšhaba. Setšhaba se beakantšwe ka diwate. Ka mono Afrika Borwa diwate di kopantšwe go bopa dilete. Ditoropo tše kgolo di bitšwa Mebasepala ya Metropolithene (Metro). Di na le palo ye kgolo ya diwate, fela ga di na dilete?
Naa o tšea karolo bjang ka go mmušo wa selegae?
Batho ba bangwe bao ba dulago ka mo Afrika Borwa ba na le tokelo ya go bouta mme ba bangwe ga ba na yona. Ge o bouta, o kgatha tema ka go mmušo fela le ge o sa kgone go bouta, o ka nna wa kgatha tema. Seo se hlaloša gore le ge o ka se boute, o sa ntše o na le maikarabelo go netefatša gore bao ba kgonago go bouta ba tseba ditlhokwa, dinyakwa , dikganyogo le ditumo tša gago. Se se bohlokwa ka gobane kgetho yeo ba e dirago e a go ama. Ka lebaka leo o swanetše go hwetša tsela ya go netefatša gore ditlhokwa le dinyakwa tša gago di elwa hloko. O swanetše go bapala karolo go netefatša gore seemo sa naga ka bophara se dumelela motho yo mongwe le yo mongwe go ntšha maikutlo a bona ba lokologile.
Temokrasi ga e eme ge batho ba feditše go bouta. Re swanetše go dula re tšea diphetho ka ga dinyakwa tša rena le gore naa di a fihlelelwa. Mo mmušong wa selegae, kakanyo ya temokrasi ya botšeakarolo ke gore o ka ba kalenaneo latselatshepetšo go tšea sephetho sa gore ke eng seo se tlago dirwa, kae le gona bjang.
Naa o dira seo Goba o file motho yo mongwe yo o sa mo tsebego maatla a gago Ge e le gore o dirile seo, re tshepa gore dikgatatelano tše di go hlohleleditše gore o nagane ka ditiro tša gagao le meputso ya tšona?
Ge o bouta, o dira leswao la gago. O dira gore lentšu la gago le elwe hloko! Boutu ya gago e fa mokgatlo wa boemedi boromiwa bja go dira diphetho ka ga merero ye bohlokwa.
Naa o ka dira eng go tšea karolo?
Ngwadiša bjalo ka mobouti. Netefatša gore leina la gago le ka gare ga Lenaneo laBabouti. Seo ke tsela ya go ba kalenaneo latselatshepetšo ya go tšea diphetho tšeo di amago bophelo bja gago gona bjale le ka moso.
Mekgwa yeo re e tšeago re sa le ba ba nnyane e ya le rena go fihla bogolong bja rena. Ngwadiša mme o boute gona bjale gore o be le bonnete bja gore ka moso ge o godile, Afrika Borwa e tla ba temokrasi yeo e tiilego le go feta.
Ge o dula o butše mahlo, o šetša mme o amega, o hwetša toka ya go botšiša se: Ke be ke le kae ge sephetho seo se dirwa?
E ba le mahlahla a go diragatša!
Re leboga nako yeo re bilego le wena ka yona! Afrika Borwa ke ya gago le wena! Dira bjalo ka ge o tseba seo!
<fn>nso_Article_National Language Services_Ke ka baka la eng go.txt</fn>
Ke ka baka la eng go hlokagala leano le leswa?
Morago ga mengwaga ye le lesome ya temokrasi, ye nngwe ya ditlhohlo tše dikgolo tšeo mmušo o lebanego natšo ke go šomana le tšhalelo morago ye e amanago le malapa a le Dimilione di le 2.4 malebana le go abelana ka dintlo.
Kgolo yeo e lego magareng ya baagi ya diperesente tše 2.
E lego se se hlotšego kgolo ya baagi ka 10.4% goba go feta Dimilione di le 4.2 mo mengwageng e mehlano.
Koketšego ye lekanago le 30% mo palokakaretšong ya malapa, seo sa ra gore go bile le tlhokego yeo e oketšegilego ka 20% ya dintlo go feta ka mokgwa wo go bego go holofetšwe.
Mo ntlheng ya metsesetoropo, go bile le kgolo ya lebelo le le lego godimo. Tee-hlanong ya baagi ba metsesetoropo ke batho bao ba sa fihlago mo metsesetoropong. Go holofetšwe gore metsesetoropo ya naga e tlile go gola ka lebelo la 2.7% ka ngwaga, mme profense ya Gauteng yona e itemogela kgolo ya naga yohle gabedi, e latelwa ke diprofense tša Kapa Bophirima, Kwazulu-Natal le Mpumalanga.
Le ge e le gore go šetše go agilwe dintlo tše di lekanago 1.6 milione mo sebakeng sa mengwaga ye lesome, Kgoro ya Dintlo ga se ya kgona go sepela ka mošito o tee le tlhokego ya dintlo le dintlha tše dingwe tše di fapaneng tše di hlotšego koketšego mo tšhalelong morago ya kabelo ya dintlo go tšwa kua mengwageng ya bo 1990.
Gape mo nakong ya gona biale, mmušo o hloka go lebelelana le go hloka tekatekano mo mererong ya leago le mafase. Baagi bao ba ka lekanago tee-tharo ya setšhaba ba sa dula metsesetoropong le mo mafaseng thoko moo go tšweletšego go hloma mekhukhu. Seno se diragala mmogo le tlhokego e e oketšegago ya baswa ba ba nyakang bodulo bja semmušo.
Mo diprofenseng tše dingwe, go wela fase ga tirelo ya dintlo, go hlakane le ntlha ya gore ke malapa a le 800,000 fela ao a lego mo lenaneo la thušo ya dintlo, go ile gwa hlola nyakego e mpsha ya diphetolo go tlhohlo ya dintlo mo mengwageng ye lesome ye e latelago.
Ntle le tšhalelo morago, neelo ga se ya fapoga mo leanong la sebaka la mmušo wa kgethologanyo.
Tiragalo ye ya fase ya ikonomi e hlotše bodiidi bjo bogolo; le tlhokego ya dinolofatši tša boitapološo go hlotše gore go be le baagi ba ba hlokang, ba ba huduegilego maikutlo gomme go sena seo ba ka se dirago goba mo ba ka yago gona.
Ka lebaka la maano a bodulo a nako ya kgethologanyo le gore bantsho ba le ba bantši , dintlo tša mašeleng a fase di be di amanywa kudu le bantsho mo mafelong ao a bego a hlaela mo mererong ya leago le ya ikonomi. Ka lebaka la ge go be go sena le kgonagalo ya kopano ya merafe e e fapaneng, seno se ile sa hlola baagi bao ba kgaoganeng.
Ke ka lebaka le moo Moporesidente Mbeki a ilego a laela Kgoro ya Dintlo ka la 21 May 2004, go neelana ka leano le le feletšeng leo le dirago ka bodulo le mafarahlahla a leago mo sebakeng sa dikgwedi tše tharo.
Go nanya ga neelano ya dintlo; gammogo le go lebelelana le taba ya mekgwa ya go aba bodulo; le bokao jwa seno mo maitekong a rena a go aga setšhaba se se sa kgethollego go ya ka mmala.
Batho kamoka ba tla boelwa ke eng?
Seno se fa MaAforika Borwa ohle sebaka sa go kgona go fihlelela dintlo mo mafelong ao a lokilego le ao a nang le ditirelo tše di hlokometšwego.
Bao e lego badidi bao ba tlogago ba topa tša fase, bao ba lego mo phenšeneng le bahloki, ba kgona go fihlelela dintlo tšeo dinago le serithi tšeo di ka hiriwago goba ya ba a bona ntle le gore ba na le tšhelete yeo e bego e bolokiwa.
Bohloki, k.g.r bao ba nago le mešongwana le bokgoninyana bja go ka fihlelela ntlo ye e ka hiriwago gaoba go ba ya bona goba go bay a mešomo ya bona.
Ba ba mo lefapheng le le ka kgonang, go ra gore bao ba amogelago magareng ga R3 501 - R7 000, bokgoni bja go fihlelela kadimo dipankeng le karolo ya depositi ye e hlokegago go tšwa mmušong.
Bao ba hwetšago thušo ya mašeleng go dintlo tša bona go tšwa go mmušo ba tla hwetša phihlelelo ye e oketšegileng ya molato le boikgethelo bja go ba beng mmogo le mafapa a kua godimo.
Dintlo tša boleng bjo bo kaone go bao ba holegago.
Go ba ba hudugetšeng mo metsesetoropong le ba ba sa dulego lefelong le le lengwe fela ka lebaka la go nyaka mešomo le bašomi bao ba šomago goya ka dihla , ba tla kgona go hira mo ditoropong mme ba ntše ba e na le dintlo kua metsemagaeng.
Kholofelo go batho ba ba dulago mo mekhukhung gore ba ka ba le bophelo bjo bo nang le seriti ka lebaka la ge go tla ba go na le Lenaneo la Mpšhafatšo ya Bodulo, ye le Mmušo o e hlokometšego.
Mo lefapeng la ditšhelete gona, maitlamo a tirišanommogo le Mmušo gammogo le seemo se se amogelegago sa dikadimo.
Lefapa la dikonteraka le amogela maitlamo a Mmušo a tirišanommogo, seemo se se kgontšhang se se akaretšang dikgoketšo tša go tšea karolo ka mafolofolo go tliša dintlo go bao ba hlokago.
Go MaAforika Borwa ka moka, go ba le seabe mo thulaganyong ye e itlhaganetšeng ya go fana ka ditirelo tšeo di dirago bodulo bja sa ruri.
Metheo ya pholesi e šala go ba ya maleba e bile e ya kwagala , fela go be go hlokega leano le lentshwa go lebišagape le go tokafatša dithulaganyo tše di ntšeng di le gona go lebiša kua neelong yeo e arabegago e bile e le bokgoni.
Leano le lentshwa la bodulo bja batho le tiiša ponelopele ya Kgoro ya Dintlo ya go tšweletša phihlelelo ya baagi ba ba sa kgethologanyweng go ya ka mmala gomme ba kopane, ka tlhabollo ya bodulo bjo bo dulelago ruri bja batho le dintlo tšeo di tiilego.
Go diriša neelo ya dintlo bjalo ka sedirišwa sa tlhabollo ya bodulo bja batho bja sa ruri, e le go thekga kagosešwa ya sepatiale.
Ka Kgoro ya Dintlo, Mmušo o tla kgona go ela hloko mebaraka ka moka ya dintlo, gomme e seng feela dintlo tša theko ya fase.
Go tla ba le phetogo ye e bonalang ka ntle le go no aga dintlo go neelo ya madulogo batho.
Sehlopha se segolo sa batho ba ba mo dikarolong tše di fapanego tša letseno se tla bona thušo. Mmušo o tla neela ka setšweletšwa sa boleng bjo bo bokaone le thušo bjale ka ge go bontšitšwe mo lepokising la B. Mo sebakeng sa mengwaga ye e fetileng ye lesome, batho ba ba bego ba amogela magareng ga R3 501 le R7 000 ba be ba sa ba akaretšwa mo thušong ya mašeleng ke Mmušo go dintlo. Go fokotša tšhalelo morago gammogo le go hlohleletšar dipanka go adima batho ba bantši, Kgoro gona bjale e tla kgona go thuša sehlopha sa letseno le go fihlelela kadimo ya tšhelete go tšwa mo dipankeng le go thuša ka karolo ya dipositi ye e hlokegago. Go holofetšwe tsenogare e tla thuša go tšwetšapele gore batho e le ba bantši bao ba ilego ba se fiwe menyetla nakong ye e fetilego ba kgone go ba le phahlo yeo e lego ya bona. Gomme seno se tla godiša palo ya batho ba ba nang le dintlo mo nageng.
Badudi ba maswanedi bao ba nago le mathata a boitekanelo, ba e leng gore gaba kgone go ikagela dintlo tša bona, e ka ba sa ruri goba nakwana, gomme ba ena le letseno leo le sa feteng R1 500 ka kgwedi, ba ka dira kgopelo ya go thušwa ka mašeleng ao a okeditšweng ka R28 500, go ba kgontšha go ba le phihlelelo ya dintlo tšeo di agilweng ke dikonteraka.
Ngaka yeo e ngwadišitšwego e swanetše go tiišetša seemo sa motho sa boitekanelo go motho yo a nago le bothata bja boitekanelo ge a dira kgopelo ya seabo sa mašeleng. Gape ngaka e swanetše go hlalosa mohuta wa bolwetši le gore go letetšwe gore bo ka tšeya sebaka se se kae. Ntlhatheo ya kamogelo ya kgopeloo yeo e bjalo ke gore go palelwa moo go swanetše gore bonnyane, bo dule sebaka sa projeke goba e dule sa ruri.
Bagodi le ba ba nang le bogole ba akaretšwa mo karolong eno.
Thušo ya mašeleng yeo e fetileng e wišitšwe, gore bontši bo kgone go fihlelela tšhelete ya thušo ya dintlo. Seno se dirilwe gore go akaretšwe batho ba le ba bantši ba ba bego ba sena le tokelo ya go thušwa ka mašeleng a go aga dintlo mo nakong ye e fetileng. Malebana le seno, go dirilwe karoganyo ya magato a le mararo a tlhokego bjale ka ge go bontšitšwe mo lebokosong la B.
Leano le beya tlhabollo le neelo ya dintlo tša boleng go fapana le bontši. Ye ke ntlhatheo yeo e ka sekeng ya ba ya fetolwa mme National Home Builders Registration Council (NHBRC) ke sedirišwa se se hlabolotšweng go netefatša gore mokgwa ono o a dirišwa. Lekgotla la NHBRC le rwele maikarabelo a go beya leihlo boleng bja dintlo tše dimpsha tšeo di agiwang le go thibela diphošo mo dintlong tšeo.
Lekgotla la NHBRC le hlalositše gape gore ka mohuta o monpsha wa dintlo, le ka kgona go aga dintlo tša diphapoši tše tharo ka tšhelete ya thušo yeo e balelwago go R25 800. Go šetše go berekilwe ditlhokego. Seno e tla ba seemo sa ditlhokego mo dikonterakeng kamoka mme lekgotla la NHBRC le tla lebelela seno ge le ntšha setifikeit.
Go ka se be le dipoledišano mabapi le boikgethelo le boleng.
Mmušo o tla dira bokaone.
Mokgwa wa mmušo wa go lebelela tlhabollo mo mafapeng ka bontši o tla tiišwa ka lebaka la fa go tla ba le kgokaganyo ya neelo ya infrastraktšha le go ba gona ga lefase.
Dithušo di tla dirišetšwa boleng le dikago tše di kgolwane.
Lesolo le le akaretšang la thuto ya badiriši go lemoša batho ka ga bokgoni bja dintlo go ka direla motho lehumo.
Go hlohloletšagore go be le kgomagano magareng ga mebaraka ya pele le ya bobedi.
Go fokotša ditšhitintšho tše di lego gona malebana le thekišo ya ntlo yeo e abetšwego ka mašeleng go tloga go mengwaga ye 8 go ya go ye le 5.
Go phakišetša thulaganyo ya go hwetša dikano tša bong.
Go neelana ka madulo ao a hirišwang e tla ba ntlhapele. Go tla dirwa gore dintlo tšeo di hirišwang di be gona ka bontši go dirišwa ke dikarolo tšohle tša baagi, go akaretšwa ba ba amogelang tšhelete ya thušo, bagodi le bašomi ba ba sa dulego mo lefelong le le teel fela. Go tla ba le mehuta ye e fapanego ya boikgethelo go akaretšwa go hira ka maikemišetšo a go reka, goba go hira sa ruri, e le go dumelela batho bao ba šomago kua ditoropong go tšwelela go ba le dintlo tša bona tša sa ruri kua metsemagaeng. Seno e tla ba gape e le karolo ya go ba le seabe mo mpšhafatšong ya metsesetoropo le tšošološo ya ditoropo.
go fetolelwa ga dikago tše di lego mo ditoropong go ba bodulo bjo bo ka hiriwang ke batho ba letseno la kua fase; le go diriša thulaganyo ya maleba go laola bahiriši ba dikarolwana tše di hirišwang.
Motswako wa tše pedi (mohlala, go ba le ntlo kua metsemagaeng mme o ntše o hirile madulo ao a thušago ke mmušo mo metsesetoropong).
Go tla ba le madulo a mantši ao a hirišiwang.
Go tla ba le madulo ao a hiriwang ka maikemišetšo a go reka.
Mpšhafatšo ya metsesetoropo le tsošološo ya bogare bja toropo di tla bona seabo ka diabo tša lekgetho tše di bonwang ke baagi le bareki.
Kabo ya dintlo e tla lebelelana le diabo tša lekgetho la tlhabollo ya metsesetoropo.
Leano gape le lebelelane le mathata ao a amanang le madulo a mekhukhu a swanago le pitlagano, bodidil, tlhaelo ya didirišwa le dikotsi tsa boitekanelo. Go tlaleletša mo, go tlišetša ba ba dulago mo mekhukhung ka tšhireletšo e tla ba selo sa pele.
Ka tiragatšo ya leano, baagi ba ba ntšeng ba hlaela dibaka ba tla thoma go kgona go fihlelela ditirelo tše bohlokwa, go ba le boikgethelo malebana le mohuta wa ntlo, gomme se bohlokwa e le gore ba tla ba le bophelo bjo bo bokaone. Maikemišetšo ke go netefatša gore mo sebakeng sa mengwaga ye lesome, bontši bja mekhukhu bo emelwe ke dintlo tše di lokilego . Seno ke mokgwa wa tlhabollo o o tsenngwang ka dikgato wo o tla thomang pele ka go lebelelana le ditirelo tša tšhoganyetšo le ditlhokego tša madulo, gomme kua mafelelong o tla neela batho ba ba dulago mo mekhukhung ka ditirelo tše di feletšeng. Projeke e e bitšwago N2 Corridor Project kua Motsekapa ke projeke ya teko yeo e lebeletšeng go fediša mekhukhu. Profense ye nngwe le ye nngwe e tla ba le mafelo a mabedi ao a tlago di hlabolla bjalo ka diprojeke tša teko. Se sengwe e tla ba sa go fediša mekhukhu mola se sengwe e tla ba sa go hloma madulo.
Go tla ba le lesolo le le kgokaganeng gabotse leo le lebeletšeng go fediša mekhukhu mo nakong yeo e beilweng.
Mekhukhu e tla ntshwafadiwa go ya ka lefelo mo lefaseng leo le loketšego seo.
Mo mafelong a a sa lokago - batho ba tla hudušetšwa kua mafelong ao a šireletšegilego.
Go tla ba le bonnete, go be le phihlelelo ya ditirelo tše di lokilego, boikgethelo le dintlo tše di lokilego.
Re šoma le mmušoselegae go netefatša gore go ba le dintlo tše dintši ao a hirišiwang ka: Go fetola meago ye e lego magareng ga toropo go ba madulo a maleba go batho ba letseno la kua fase.
Go diragatša dithulaganyo tša maleba tša go laola bahiriši ba madulo ao a hirišiwang.
Dihosetele tša setšhaba tše e sale di ba le rena mo malobeng, e leng seo e bego e le madulo a bašomi ba bahudugedi, di swanetše go agiwa seswa.
Madulo ao a hirišetšwang batho ba letseno la fase, gomme e ka ba madulo a motho e le o tee goba malapa ao a ntshwafatšwang gore e be madulo ao a nago le serithi.
Tlhokomelo ya tšona e sa ntše e tla ba maikarabelo a mmušo.
Leina la 'dihostele' le tla phomulwa gomme di tla tsebja bjalo ka Madulo ao a Hirišwago ka Tšhelete ya fase.
go fihlelela dikelo tšeo di fokoditšweng go tšwa mo baadiming; le go thuša bao ba hweditšeng letseno la fase go hwetša dintlo tšeo di nago le serithi mme di le tša hlwahlwa ya fase.
Ka lebaka la ge go sa kgonagale gore bontši bja dintlo bo fetišiwe ka lebaka la dikoloto tša ditirelo le lekgetho, Kgoro e tla eletša gore dikoloto tšeo di phumulwe.
Go oketša Thušo ya Motho a le tee ka boleng bja gona bjale go fihlelela boleng bja dintlo gomme ka go dira bjalo a fetišetšwa mo bathong.
Thušo ya dintlo e tla dirišetšwa feela go aga bogodimo bja ntlo.
Didirišwa tše dingwe tše di bego di šomiša bontši bja thušo ya dintlo, go swana le infrastraktšha, gona bjale di tla fiwa ke Kgoro ya Mmušo ya Diprofense le Mmušoselegae, Tšhelete ya thušo ka Infrastraktšha ya Bommasepala.
Ditshenyegelo tše dingwe ka moka tša didirišwa tše di amanago le dintlo gona bjale di tla fiwa ke Mmušo.
Go tla tšeya nako e nnyane go aga dintlo tša khwaliti, gobane gona bjale mmušo o tla be o šoma ka bohlale.
go šomiša didirišwa tša Tšhata ya Ditirelo tša Ditšhelete; le go sekaseka gape ditshwanelo tša pušetšo tša taolo ya selegae.
dikontraka tše di šetšego di godile tša BEE (banna & basadi); le tlhabollo ya bokgoni.
Go ntše go le mo Lenaneong le le Katološitšwego la Mešomo ya Setšhaba, mananeo a a kopaneng a kabo ya dintlo a tla kgona go hlama mešomo ye mentši go fokotša go hloka mošomo.
Seno se bontšha tsenogare ya kgomagano go fokotša seelo sa go hloka mošomo mo nageng.
Lenaneo le tla kgona go fa batho maitemogelo a mošomo.
Peelo ya nako ya kabo ya ditirelo.
Bolaodi bjo maatla bja diprojeke.
Magareng ga mabaka a tšhalelomorago mo neelong ya dintlo ke bomenemene, tshenyo le taolo yeo e sa lokang.
Kgoro le hlomile yuniti yeo e lwantšhang bomenemene go nyakišiša melato. Nomoro ya mogala ya mahala ya 0800 204401 e šoma gore phihlelelo ya yuniti ye e lwantšhang bomenemene e be bonolo.
Tsebo ka ga dintlo e bohlokwa kudu mo katlegong ya leano lohle.
Go tla dirwa temošo mo mafapeng a a nang le seabe go swana le barekiši ba dintlo, baagi le baamogelathušo gore ba be le tšhušumetšo mo tšeeng diphetho.
Masolo a mo ditseleng, dipontšho, tlhagišo ya diphamfolete, dipampišana le dikantoro tša tsebo tša e tla ba karolo ya lenaneo le.
Go fana ka mafelo a dipitšo tša Morafe gore go swarelwe dipitšo tša Morafe le diprojeke gona.
Fokotša palo ya ditlamo tša dintlo tšeo di sego tša dumelelwa tše di itšelang mo bathong bao ba sa tsebegong selo.
Bjalo ka karolo ya leano, re tla hloka gore Diprofense di fane ka mafelonyana a tsebo ao a sa dulego lefelo le tee feela. Mafelo ao a tsebo a tla išetša batho tsebo ka ga dintlo kua ba dulago gona le kua go nago le tlhokego gona.
Thuto ya Badiriši e tla dirwa ka tirišanommogo le dipanka.
tshedimošo ka kakaretso malebana le go ba le kadimo ya tšhelete ya go reka ntlo; le ditshwanelo le maikarabelo a badirisi ba dintlo.
Go sekaseka le go hlalosa seswa ditaolelo tša ditheo tša dintlo.
Rulaganya go ya ka Leano.
Ditheo tše palogohle ya tšona e leng seswai., di ikarabela mo go Tona go thuša ka neelo ya dintlo gomme di tla ba le seabe se segolo mo go diragatšeng leano. Taolelo ya ditheo tseno e tla ba e sekasekwa go netefatša gore go ba le neelo ye e lekaneng yeo e tsamaišanang le leano le le mpsha mola go sa ntše go dirišwa ditšhupetšo tša ga gona bjale.
Servcon Housing Solutions e hlamilwe go thuša ka potefolio ye nngwe ya dintlo, moo baagi ba paletšwego ke go lefa tšhelete yeo ba e adimileng go tšwa kua dipankeng. Boikgethelo bjo bongwe bjo beng bano ba dintlo ba nang le bjona ke gore ba hudusetša dintlong tše dinyane , moo ba ka kgonang go lefa dite tša kgwedi ka kgwedi, gomme dintlo tšeo di agelwa Servcon ke Thubelisha Homes.
Social Housing Foundation (SHF) e hlamilwe go hlabolla le go aga bokgoni bja ditheo tša dintlo a leago, mme e tsamaiša dintlo tša leago, mola People's Housing Partnership Trust (PHPT) yona e hlametšwe go hlabollo bokgoni bja magato ohle a mmušo, Mekgahlo ye e seng ya Mmušo, Mekgahlo ya Baagi le baagi go thuša Thulaganyo ya People's Housing Process moo batho ba nago le seabe sa go aga dintlo tša bona.
National Housing Finance Corporation (NHFC) e hlamilwe go nyaka ditsela tše dimpsha le tše di kaone tša go nyaka ditšhelete tša dintlo go tšwa kua methopong ye elego ntle ga mmušo, ka go dirišana mmogo le mekgahlo ye e fapanego. Bakgokaganyi ba ditšhelete ba fiwa ditšhelete gomme bona ba adima batho boa ba nyakago go ikagela dintlo, goba go oketša le go tokafatša dintlo tšeo ba bego ba ena le tšona.
Thubelisha Homes (setlamo sa Section 21) se hlamilwe ka kgwedi ya June 1998, e le sedirišwa sa mabaka ao a kgethegileng sa ditšhelete go dira phahla ya tekatekanyo. Tekatekanyo ke thulaganyo ye mo go yona batho ba ba dulago mo dintlong tše di leng tša panka, gomme ba na le dikadimo tša tšhelete ya go reka ntlo, gomme ba palelwa ke go a lefela, ba thušwa go hudugela dintlong tše ba ka di kgonago.
National Home Builder's Registration Council (NHBRC) e na le taolelo ya go šireletša ba e ka bago badiriši ba dintlo mo baaging ba dintlo bao ba gatelelang ka go diriša Molao wa Dikgato tša Tšhireletšo ya Badiriši ba Dintlo wa 1998. E ikemišeditše go laola le go fa bašomiši ba ditirelo tše bonolo ka go ngwadiša baagi ba dintlo le go ngwadiša malapa.
<fn>nso_Article_National Language Services_Ke swanetse go dira e.txt</fn>
Ke swanetše go dira eng ge akhaonte ya panka yeo tšhelete e bego e swanetše go lefelwa ka go yona e tswaletšwe?
Efa Kgorotsheko dintlha tše diswa tša panka.
Mohlankedi wa Tlhokomelo go Kgorotsheko o tla eletša molatofatšwa ka ga dintlha tše diswa tša gago tša panka le tšhelete ye a e kolotago.
Dintlha tše diswa tša panka di tla rekhotwa ka faeleng ya tlhokomelo.
Go diragala eng ge motho yo a amogelago tšhelete ya Tlhokomelo a ka lwala, a golofala, a hlokofala goba a le ka ntle ga naga?
Mo lebakeng la lehu, Motho yo a rwalago maikarabelo a thoto ya mokgopedi goba Mohlokomedi wa ngwana, o fiwa tumelelo ya go amogela tšhelete.
Mo lebakeng la bolwetši, bogole goba motho yoo a filwego tumelelo a le ka ntle ga naga, leloko la boraro le tlamega go bewa. Se se ka dirwa ka go tšweletša tokumente ya Maatla a Ramolao yeo e fanago tumelelo go leloko la boraro go amogela tšhelete ya tlhokomelo.
O ka ikgokaganya le Kgoro ya Bobotlana-Leago (Modirelaleago) go hwetša thušo.
Ke swanetše go leba kae ge ke nyaka go hwetša ditokelo tša Tlhokomelo le Phihlelelo?
Go hwetša tshedimošo ka botlalo ka ga Tlhokomelo le Phihlelelo, bona Ramolao wa Lapa Kgorotsheko ya Tlhokomelo.
Ke humana bjang tšhelete ya tlhokomelo?
Seo o swanetšego go se tseba!
Kgorotsheko e bulwa neng?
Ke swanetše go leba kae ge ke fihla Kgorong ya tsheko?
Ka mehla o lebe pele go Teseke ya Tshedimošo gore o laetšwe lefelo la maleba.
Ke tseba bjang gore tšhelete e lefetšwe?
Ka mehla o swanetše gore o letše mogala pele o ka tla Kgorotsheko, go netefatša gore tšhelete e lefetšwe.
Ge e ba tšhelete ga se ya lefelwa, Kgorotsheko e tla leka pele go nyakišiša gore tšhelete e lefetšwe goba aowa, gomme ge e sa lefelwa, o tla botšwa gore o swanetše go dira eng.
Ke tla ema lebaka le le kaakang gore ke lefelwe tšhelete?
Letšatšikgwedi la tefelo le laolwa ke Taelo ya Kgorotsheko. Tefelo e tla dirwa fela ge Taelo ya Kgorotsheko e tšweleditšwe.
Tefelo e ka se kgone go nyakišišwa ka lebaka la gore go filwe nomoro yeo e se go ya nnete ya tšhupetšo.
Gopola gore ge tšhelete e lefetšwe ka TŠHEKE ka mo gare ga akhaonte ya gago ya panka, tšhelete e tla BA GONA FELA ka morago ga matšatši a ŠUPA.
Gopola gore go bolokegile gape go bonolo go diriša akhaonte ya panka go na le gore tefelo e dirwe go Kgorotsheko ka tšhelete goba ka taelo ya kanišie.
Ke magato afe ao ke swanetšego go a tšea ge ke sa amogele tšhelete ka gare ga akhaonte ya ka ya panka?
Kgopela setatamente seo se hlalošago ka botlalo (e sego setatamente se se kopana) sa akhaonte ya gago ya panka go tšwa khaonthareng ya panka ya kgauswi le wena goba ATM.
Tliša setatamente sa gago gotee le pukwana ya gago ya boitsebišo (ye tala goba ye sehla) go Kgorotsheko.
Kgorotsheko e tla ntšha tagafala go thoma tatofatšo ya bosenyi kgahlanong le motho yo a rwelego maikarabelo a tefelo.
Ge e ba ke motho yoo a lefelago tšhelete ya Tlhokomelo, ke swanetše go dira eng?
Taelo ya thopelo - khamphani yeo o e šomelago e tšea tšhelete thwii go tšwa mogolong wa gago.
Tefelo ya kheše - o ka ya go Kgorotsheko gomme wa lefela tšhelete mo khaonthareng.
Tefelo thwii ka akhaonteng ya panka - o dira peeletšo ka akhaonteng ya panka ya motho yoo a swanetšego gore a hwetše tšhelete.
Mohuta wa gago wa tefelo o swanetše go rekhotwa mo go Taelo ya Kgorotsheko.
Nomoro ya Tšhupetšo yeo e filwego ke Kgorotsheko e swanetšwe e tšweletšwe ge o dira tefelo thwii ka akhaonteng ya panka goba khaonthareng.
Ka mehla o fekese bopaki bja tefelo (setlankana sa peeletšo goba rasiti) go Kgorotsheko ge o lefela thwii ka akhaonteng ya panka ya Kgorotsheko.
Ke ka baka la eng ke hloka tšatšikgwedi la Tsheko?
Go fa Kgorotsheko sebaka sa go tsebiša motswadi yo a amegago go ba gona mo theetšong.
Ke ka baka la eng go le bohlokwa gore maloko ka moka a tle Kgorong ya tsheko?
Ke go fihlelela tumelelano ya gore ke bokae yeo e swanetšwego gore e lefelwe bjalo ka tšhelete ya Tlhokomelo le gore ke bokae yeo motho yo a swanetšego go lefa a ka e kgonago.
Ke eng seo ke swanetšego gore ke se diriše bjalo ka nomoro ya tšhupetšo?
Ke tla ema sebaka se se kaakang gore Taelo ya Kgorotsheko e dirwe?
Se se laolwa ke tirišano magareng ga maloko a mabedi. Ge maloko a ka fihlelela tumelelano; tefo ya mathomo e tla dirwa go ya ka moo e laeditšwego ke Taelo ya Kgorotsheko.
Ke ditsela dife tša go fapana tšeo nka hwetšago tšhelete ya Tlhokomelo ka tšona?
Taelo ya Thopelo - khamphani e tšea tšhelete go tšwa thwii go mogolo wa motho yoo a swanetšego go lefela tšhelete ya tlhokomelo gomme ya e lefela ka go akhaonte ya panka ya Kgorotsheko.
Tefelo ya Tšhelete - o amogela tšhelete thwii go tšwa khaonthareng.
Tsela ye kaone ya go hwetša tšhelete ya Tlhokomelo ke tefelo thwii ka akhaonteng ya gago ya panka.
Ga go hlokagale gore o tšee leeto la go ya Kgorotsheko.
Ga go be le ditshenyagelo tša senamelwa.
Ga o senyagalelwe ke nako ya go ya mošomong.
Ke nyaka bjang tšhelete ya Tlhokomelo?
Ditokelo tša ka ke dife?
Ke maikarabelo a batswadi ka bobedi ga bona gore ba hlokomele ngwana wa bona ka ditšhelete.
Se se akaretša ditšhelete tša go lefela dijo, diaparo, madulo, tlhokomelo ya maphelo le thuto.
Bobedi bja batswadi bo ikarabela go hlokomela ngwana, go sa kgathalege gore o belegwe ka gare goba ka ntle ga lenyalo.
Motho yo a nago le maikarabelo a go lefela tšhelete ya tlhokomelo o na le tokelo ya go tšweletša ngongorego kgahlanong le taelo ya tlhokomelo.
Ge motho yo a rwalago maikarabelo a tlhokomelo a sa lefele, go ka tšweletšwa ngongorego go la Kgorotsheko ya Tlhokomelo.
Mo lehlakoreng la tlhalano, molekani wa peleng o lokelwa go hwetša tšhelete ya tlhokomelo ge e ba e be e akareditšwe bjalo ka karolo ya tshepedišo ya tsheko ya tlhalano.
Nka ya Kgorong ya neng tsheko ya Tšhelete ya Tlhokomelo?
Ge Kgorotsheko ya Tlhalano e dirile taelo, go bula faele gore kgorotsheko e tsebiše motho yo a amegago gore ditefelo di swanetše go dirwa neng, goba kae.
Ge o dira kgopelo ya koketšo goba phokotšo ya Taelo ya Tšhelete ya Tlhokomelo ye e lego gona.
Ke swanetše ke ye Kgorotsheko efe ge ke nyaka go dira kgopelo ya tšhelete ya Tlhokomelo?
Hle, ikgakaganye le Kgorotsheko ya kgauswi le wena ka mogala ka ge ba tla kgona go go thuša ka tshedimošo ya maleba. (Kgorotsheko ya Selete seo ngwana goba motho a swanetšego go amogela thušo ya tlhokomelo a dulago go yona).
Ke nyaka go dira kgopelo ya tšhelete ya Tlhokomelo - ke dira bjang go dira kgopelo ya se?
Etla Kgorong ya tsheko gomme o tlatše foromo ya kgopelo.
Kgorotsheko e tla go fa tšatšikgwedi leo wena le molatofatšwa motswadi yo mongwe le tla tlago Kgorotsheko ka lona.
Kgorotsheko ka tšatšikgwedi le itšego.
Tshepedišo ka moka ya go dira kgopelo ya tšhelete ya Tlhokomelo go e amogela la mathomo go ka tšea dibeke tše mmalwa, go ya ka tirišano magareng ga maloko ka bobedi.
A naa ke hloka go sepela leeto ge ke eya Kgorong ya tsheko?
Ka mehla letša mogala pele o ka ya Kgorong ya tsheko go netefatša gore o ya go Kgorotsheko ya maleba.
Netefatša gore o na le ditlabelo ka moka tša tshedimošo ya maleba ka letšatši leo.
Tseba gore molatofatšwa (motswadi yo mongwe) o hlokega go ba le wena ka letšatši leo.
Ke nyaka go ya Kgorotsheko ya Tlhokomelo - ke eng seo ke hlokago go se tšea ge ke eya fao?
Nomoro ya Boitsebišo le seswantšho sa motswadi/motho yo a swanetšego go lefela tšhelete ya tlhokomelo.
Setatamente sa panka ge e ba o na le akhaonte ya panka.
Ditokumente tša go hlatsela ditshenyagalelo tše, mohlala, mokitlana wa meetse le mabone, dilipi tša dijo, mekitlana ya diaparo, bj.bj.
Silipi sa tefo sa ga bjale sa maloko a mabedi ao a amogelago moputso wa mafelelo a kgwedi.
Aterese ya bodulo ya motho yo a swanetšego go lefela tšhelete, aterese ya maloko a lapa (maloko a kgauswi) goba aterese ya mošomo.
Tšatšikgwedi la tefelo.
Ke ditshenyagalelo dife tšeo di ka ngwalwago bjalo ka dinyakwa tša ngwana?
O tla hloka gore o tle le ditokumente tša go thekga ye nngwe le ye nngwe ya ditshenyagalelo tše, go se go bjalo KGOROTSHEKO E KA SE THOMIŠE KA DITSHEPEDIŠO.
<fn>nso_Article_National Language Services_Ketapele.txt</fn>
Ketapele e šupa tšatšikgwedi leo le gopolwago la bohlano la go thoma ga Molao wa Tšweletšopele ya Phihlelelo go Tshedimošo, 2000 ("PAIA" goba "Molao"). Go batho ba bantši bao ba tsentšego letsogo ka go ba kgauswi ge go phethagatšwa molao wo, se se kwagala e le seo se makatšago. Se se ka se, le ga go le bjalo, bolelwe ke batho ba bantši bao ka lebaka la go hloka temošo le go ba le mathata mo magatong a mathomo ka lebaka la phethagatšo ye e fokolago ke mekgatlo ya setšhaba ga se ba ipshina ka botlalo ka tokelo ye ya phihlelelo ya tshedimošo. Le ge ele gore ke nnete gore PAIA ke ye nngwe ya tše dintši tša ditokollogo tša go hlallelana ka ditlhakamolao tša tshedimošo mo lefaseng, e iša pele go tshwenya ke mathata a fapanego a phethagatšo.
Go hloka infrastraktšha yeo e swanetšego yeo e nyakegago go phethagatšo yeo e swanetšego ya Molao, mohl.
Go hloka matlafatšo ya go dira diphetho ke bašomi ba mmušo ka lebaka la setšo seo se fetilego sa sephiri.
Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa e holofela gore pukukgakollo ye e tla thuša go fokotša mathata a phethagatšo ao a tshwentšego PAIA go tloga go nako ya yona ya mathomong, ka go oketša temošo magareng ga maloko a setšhaba le bašomi ba mmušo bao ba tla go swanela ke go thuša batho letšatši ka letšatši.
Go thuša go thuba setšo sa sephiri seo se ikepetšego mo go išago seo se thibelago go elela mo go lokologilego ga tshedimošo.
Pukukgakollo ye e tla gatelela gape ka kholofelo dintlha tše di swanetšego go tlhagišo ya direkoto le go boloka direkoto ka mo go swanetšego. Ge direkoto di sa bolokwe ka mo go swanetšego, se se ka dira gore mokgopedi a fetše a lefa tšhelete ye ntši ka lebaka la go nyaka direkoto sebaka se se telele. Bjalo, ke taelo gore direkoto di bolokwe gabotse, gape se se akaretša le taolo ya ka mehla gape le go bolela ka mehla gore direkoto tše dingwe ga e sa le tša sephiri.
La mafelelo, go bohlokwa gore mošomo o montši o dirwe go thuba kgopolo efe goba efe le mokgwa wo o nyakago go fetola tshedimošo go ba phahlo, gore bahlomphegi feela e be bona ba ka kgonago le go ka fihlelela ka go dira gore tshepedišo e be ye e raranego kudu go motho fela go ka e kwišiša, le go dira gore go hwetšagala ga direkoto go turwe kudu. Phihlelelo ya tshedimošo ke motheo le oksitšene ya temokrasi ya rena. Ke thulusi ye e nago le mohola ka go bea maikarabelo go bao ba nago le maatla. Bjalo go bohlokwa gore batho ka moka ba rena kudukudu bao ba phelago ka fase ga maemo a boima le maloko a setšhaba sa rena ao a bego a beetšwe ka thoko ba kgona go ipshina ka botlalo ka tokelo ye.
Go hlokega ga Pukukgakollo ye go tšweletše ka morago ga go thoma Karolo 10 ya Pukutlhahlo ka PAIA, yeo e dirilwego ka di 1 Matšhe 2005. Go ile gwa ba molaleng gore e tla re ge Pukutlhahlo e thuša maloko a setšhaba, PAIA e nyaka gore e nolofatšwe gore go be bonolo go e bala le go hwetšagala go metse ya rena. Pukukgakollo ye e šetše e fetolwetšwe ka go dipolelo tše lesometee tša semmušo, gape e ya hwetšagala ka mongwalo wa difofu (Braille), go phihlelelo ye bonolo le tšhomišo.
Go tloga go setšo sa sephiri le go hloka boikarabelo, go ya go setšo sa go bonagatša le boikarabelo ke tlhohlo. Ka gona go bohlokwa kudu gore badudi ba Afrika Borwa gape le bahlankedi ba sedimošwe mabapi le PAIA, le gore tokelo ya phihlelelo go tshedimošo e ka šoma bjang gore e ba hole . Go kgathatema mo go ditshepedišo tša temokrasi go ka kgonagala feela ge e le gore ke bokgathatema bjo bo sedimošitšwego. Ka gona go bohlokwa gore PAIA e fihle kgole go feta le dipolitiki tša bogolo tša ditokelo tša segae , le gore e oketša tekanyo ye mpsha go ngangišano ya setšhaba ka ditaba tše bohlokwa tša letšatši ka letšatši tšeo badudi ba swanetšego ke go lebana le tšona.
PAIA e gare ga phetogo ya setšhaba sa rena. E hlohleletša temokrasi yeo e nago le kabelo mo e lego gore badudi ba swara mmušo le lefapa la praebete go ikarabela. Pukukgakollo ye ke boitšhimolliši bjo bongwe go tšwa go Khomišene go tsebagatša Molao wo, le go bona gore badudi ba o šomiša gore o ba hole. Bohlokwa le bogolo bja mošomo wa Khomišene go molaotheo ke go lebelela le go bega ka ngwaga ka ngwaga ka ga temogo ya ditokelo tša leago le ekonomi, e fihleletšwe ke tlamego ya yona ka fase ga PAIA, go bona gore Molao o phethagatšwa ka mo go kgontšhago. Bjalo ka leloko la setšhaba o ka šomiša PAIA go kgopela phihlelelo ya direkoto tšeo di tšweletšago maano a mmušo mabapi le dintlo, tlhokomelo ya maphelo le neo ya thuto. Pukukgakollo e ikemišeditše go dira bonnete bja gore maloko a setšhaba a tseba PAIA bjalo ka senamelwa seo se ka šomišwago go phihlelelo ya ditokelo tše dingwe.
Khomišene ka kgonthe e tshepa gore Pukukgakollo ye e tla ba thulusi ye e nago le mohola go nyakišišo ya batho ba rena go ipshina ka tokelo ya bona ya phihlelelo go tshedimošo.
Kgotla - e ra kgotla yeo go yona motho a ka dirago kgopelo ya gore bothata bo rarollwe.
b setho sa setšhaba goba setho sa praebete seo se amegago se na le lefelo la sona le legolo la taolo goba la kgwebo; goba c mokgopedi goba motho wa boraro yo a amegago o dula fao goba ke modudi wa ka mehla.
Go fihlela ge Lekgotla la Melao le fetiša melao ya tshepedišo go ya ka ditaba tša PAIA tšeo di nyakwago go šomiša ke Dikgoro tša ga Magistrata, Dikgoro tša ga Magistrata di ka se tšeye sephetho go ditaba tšeo di tswalanago le PAIA. Ke Dikgoro tša Godimo fela tšeo di ka theeletšago dikgopelo tša PAIA. Lebelela karolo ya 2 ya Pukukgakollo go makgotla ka tšhielano moo e lego gore mathata a PAIA a ka rarollwa.
Ditefo - tšhelete yeo e lefelwago go sepetša kgopelo. PAIA e beakanyetša ditefo tša kgopelo le ditefo tša phihlelelo. Tefo ya kgopelo e lefiwa mo mathomong a tshepetšo ge o tliša fomo ya kgopelo. Tefo ya phihlelelo e lefiwa go sebaka seo se tšerwego goba o se feditšego o nyaka le tokišetšo ya rekoto yeo e kgopetšwego. Mokgopedi ka bo yena ga a swanela go lefa ditefo tša kgopelo. Koketšo A e na le lenaneo la ditefo tšeo di lefelwago.
Hlogo - ya mabapi le setho sa praebete, e ra ge go bolelwa ka motho wa tlhago, motho yoo wa tlhago goba motho yo mongwe le yo mongwe yo a dumeletšwego ka tshwanelo ke yena motho yoo wa tlhago; ge e le ka lebaka la tirišano, modirišani wo mongwe le yo mongwe wa tirišano goba motho yo mongwe le yo mongwe yo a dumeletšwego ka tshwanelo ke tirišano; ge e le lebaka la motho yo e lego setšebi sa molao mohlankedi mogolo khuduthamaga goba mohlankedi yo a lekanago wa go tseba molao goba motho yo mongwe le yo mongwe yo a dumeletšwego ka tshwanelo ke yena mohlankedi yoo; goba motho yo a swerego maemo ao sebakanyana a dumeletšwe ka tshwanelo ke motho yo a swerego maemo ao sebakanyana.
Hlogo ya setho sa praebete o šoma go amogela kgopelo ya mokgopedi go phihlelelo le go fetola go fihla moo.
Mohlankedi wa Tshedimošo - Yo ke mohlankedi yoo e lego gore kgopelo ya phihlelelo go rekoto / tshedimošo e swanetšego go tlišwa ka gare ga ditho tša setšhaba. O tla ahlola ge e le gore o fa goba o gana ka phihlelelo go rekoto. Mo go maemo a mmušo wa bosetšhaba, mohlankedi wa tshedimošo wa kgoro ye itšego ke Molaodi Kakaretšo; mo go maemo a mmušo wa profense, Molaodi kakaretšo ka go Ofisi ya Tonakgolo ke mohlankedi wa tshedimošo wa profense ka moka; mo go maemo a mmušo wa selegae, Molaodi wa Mmasepala wa mmasepala wo o itšego ke mohlankedi wa tshedimošo. Mo go lebaka la setho se sengwe le se sengwe sa setšhaba , mohlankedi wa tshedimošo ke mohlankedi mogolo khuduthamaga, goba mohlankedi yo a lekanago ka maemo wa setho seo sa setšhaba.
Boipiletšo bja ka gare - boipiletšo bja ka gare bo ra tshepetšo yeo e lego gore mokgopedi ga a kgotsofatše ke sephetho sa mohlankedi wa tshedimošo goba mo e lego gore kgopelo ya gagwe e ile ya hlokomologwa le phetolo ya se fiwe mo matšatšing a 30 / sebaka se se katološitšwego sa matšatši a 30. Boipiletšo bja ka gare bo swanetše go dirwa go motho yo a filwego maatla wa maleba moo e lego gore tshepetšo ye bjalo e ya swanela. Bala tlhathollo ye go kopantšha le 'motho yo a filwego maatla wa maleba.'
Tshedimošo ya Motho - e ra tshedimošo ka ga motho yo a ka šupiwago go akaretša eupša e sego go goma go tshedimošo ye e tswalanago le morafe, bong, boimana, boemo bja lenyalo, ya setšhaba, serafe goba morafe, mmala, kgahlego ya bong, ngwaga, maphelo a mmele goba mogopolo, boiketlo, bogole, bodumedi, maikutlo, tumelo, setšo, polelo le go belegwa ga motho; tshedimošo mabapi le tša thuto goba tša kalafo, tša bosenyi goba histori ya mošomo ya motho goba tshedimošo mabapi le thekišetšano ka tšhelete moo e lego gore motho o tšere karolo.
Mokgopedi ka bo yena - e ra gore mokgopedi yo a nyakago phihlelelo go rekoto yeo e swerego tshedimošo ka yena.
Setho sa setšhaba - e ra gore kgoro ye nngwe le ye nngwe ya mmušo goba taolo ka mo go mmušo wa bosetšhaba goba profense goba mmasepala wo mongwe le wo mongwe mo go mmušo wa selegae goba motho yo mongwe le yo mongwe yo a dirago mošomo wa taolo goba setheo ge o diriša maatla goba o dira mošomo go ya ka Molaotheo goba molaotheo wa profense goba o diriša maatla a setšhaba goba o dira mošomo wa setšhaba go ya ka tlhakamolao ye nngwe le ye nngwe.
Setho sa praebete - e ra gore motho wa tlhago yo a sepedišago goba a i lego a sepediša kgwebo efe goba efe, kgwebo goba profešene; tirišano yeo e sepedišago goba i lego ya sepediša kgwebo efe goba efe, kgwebo goba profešene; goba ye nngwe le ye nngwe ya morago goba motho yo a tsebago ka molao eupša go tlogelwa setho sa setšhaba.
Rekoto - mabapi le setho sa setšhaba goba praebete rekoto e ra tshedimošo ye nngwe le ye nngwe yeo e gatišitšwego ntle le go hlokomela sebopego goba polelo tšeo di swerwego goba ka fase ga taolo ya setho sa setšhaba goba praebete , gore e hlotše ke setho seo sa setšhaba, goba praebete.
Motho wa Maleba - yo ke motho yoo go dirwago boipelaetšo bja ka gare go yena. Mo go maemo a bosetšhaba a mmušo, motho wa maleba wa kgoro ye itšego ke Tona ya kgoro yeo; mo go maemo a profense Leloko Phethiši - MEC wa kgoro ye itšego ke motho wa maleba; mo go maemo a mmušo wa selegae, Molekgotlatoropo(Meyara) goba Seboleledi ke motho wa maleba. Kgaolo ya 9 ditheo, dikhamphani/dikgwebo tša mmušo le ditho tša praebete ga di na motho wa maleba ka baka leo ge mokgopedi a ka kwa a ena le ngongorego ka sephetho sa mohlankedi wa tshedimošo, o swanetše go tliša kgopelo kgahlanong le sephetho se bjalo ka go leba thwi go kgoro ya tsheko.
Mokgopedi - motho yo mongwe le yo mongwe yo a dirago kgopelo ya phihlelelo ya rekoto.
Motho wa boraro - ke motho yo goba setho seo se nago le kgahlego mo go rekoto yeo e kgopetšwego. Mabapi le phihlelelo go rekoto ya setho sa setšhaba motho yo mongwe le yo mongwe (go akaretša le eupša re sa tlogele, mmušo wa naga ya ka ntle, mokgatlo wa gare ga ditšhaba goba setho sa mmušo wona woo goba mokgatlo) ka ntle le mokgopedi yo go bolelwago ka yena le setho sa setšhaba. Mabapi le phihlelelo go rekoto ya setho sa praebete, motho wa boraro go ra gore motho yo mongwe le yo mongwe(go akaretša eupša re sa tlogele setho sa setšhaba) ka ntle le mokgopedi.
Matšatsi a mošomo - Matšatši a mošomo a ra gore matšatši a mangwe le a mangwe ka ntle le mokibelo, Sontaga goba maikhutšogohle, ka ge e hlalošitšwe ka go karolo1 ya Molao wa Maikhutšogohle, 1994 (Molao wa No. 36 1994).
Ka gare ga Pukukgakollo ye, tšhupetšo go bong bo tee e tla akaretša bong bjo bongwe.
Repabliki ya Afrika Borwa ke naga ya boipušo ya mmušo ka batho yeo e hlomilwego ka maitshwaro a tlhompho ya botho, go hwetša tekatekano le tšwetšopele ya ditokelo tša botho le ditokologo.1 Mokgwa wo wa mmušo wa batho o swanetše gore o bulege, o arabe le go ba le maikarabelo. Go bulega ke sebetša sa motheo mo go setšhaba sa mmušo wa batho e bile go dumelela batho go ka fihlelela tshedimošo ka seo mmušo mo makaleng ka moka o ba direlago sona goba o sa ba direlego sona, ka ge go ka no ba go le bjalo.
Tokelo ya phihlelelo go tshedimošo e hlomilwe ka fase ga karolo 32 ya Molaotheo. Karolo 32 e fa gore yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya phihlelelo go tshedimošo efe goba efe yeo e swerego ke mmušo; goba e swerego ke motho ofe goba ofe yeo e tla go šomišwa go tšhireletšo goba tšhomišo ya tokelo efe goba efe.
Tokelo ye e beilwe gore e dumelele batho go ipshina ka ditokelo tše dingwe tša bona, mohlala ditokelo tša leago le ekonomi. Ditokelo tša leago le ekonomi di akaretša tokelo ya madulo, dijo le maphelo, thoto, tikologo ye e hlwekilego bj.bj. Tokelo ya phihlelelo ya tshedimošo ga e dumelele batho feela go ipshina ka ditokelo tša leago le ekonomi, e dumelela gape boipshino bja ditokelo tša segae le tša politiki. Ka gona tokelo ya phihlelelo go tshedimošo e tšwetša pele ponagalo, boikarabelo le go kgontšha pušo ya ditho ka moka tša setšhaba le tša praebete, le go thekga ditokelo tše dingwe tša botho.
PAIA ke molao wo o fago tiro Karolo 32 ya Molaotheo. E fa tokelo ka molao ya phihlelelo go tshedimošo yeo e swerego ke Mmušo, gape gape le ditho tša praebete.
PAIA efa ka botlalo diteng le bogolo bja tokelo. Efa ka botlalo ditshepedišo tše di swanetšego go šomišwa go kgopela phihlelelo go tshedimošo, efa le mabaka ao e lego gore ka wona tshedimošo e ka ganwa, le mabaka ao a ka lebelelwago go ithuša ge phihlelelo go tshedimošo go ganwa ka yona. PAIA e fetišitšwe ka 2000 ya thoma go šoma ka di 9 Matšhe 2001.
PAIA ka mokgwa wo e fa motho tokelo go tshedimošo ye nngwe le ye nngwe yeo e gatišitšwego yeo e swerego goba e laola ke setho sa setšhaba goba sa praebete. Molao ka kakaretšo o šoma go tshedimošo efe goba efe yeo e gatišitšwego yeo e swerwego goba e laolwago ke ditho tša setšhaba goba tša praebete. Ka nnete , PAIA ke karolo e nnoši ya tlhakamolao lefase ka bophara yeo e fago motho tokelo ya go kgopela phihlelelo go direkoto tša setho sa praebete, ge e ba rekoto e kgopelelwa go diriša goba go šireletša tokelo.
Ka gona tokelo ya phihlelelo go tshedimošo e ka šomišwa, mohlala ke setšhaba go nyakišiša magato ao mmušo o wa tšeago go šireletša le go phediša maphelo a bona kudu kgahlanong le go fokodiša ke leuba la HIV le AIDS. Ka nnete, tokelo ya phihlelelo go tshedimošo e ile ya šomišwa ke ba Lesolo la Tiro ya Kalafo ge e be e dira kgopelo ya phihlelelo go Kgoro ya Bosetšhaba ya Maphelo ka ga dikoketšo go Leano la Tshepedišo go Tlhokomelo ka Botlalo ya HIV le AIDS, yeo kudu e bego e na le leano la go thuša ka meriana ya go lwantšha HIV le Aids.
Gore batho ba kgone go nyakišiša gore mmušo o hlokomela batho ba difofu, motho mang le mang a ka, mohlala, ka kgahlego go setšhaba, a kgopela tshedimošo go tšwa go mmušo ka ga leano la wona la go hlokomela difofu ka go tliša tsela ya Mongwalo wa difofu ka gare ga dikgokagano tša wona. Batho ba ka šomiša gape tokelo ya bona ya phihlelelo go tshedimošo mo go maemo a mmušo wa selegae, moo ba ka nyakišišago maano a mmasepala ka ga tlhokomelo ya ditsela, go tsenya ga mekgwa ya tlhwekišo, dikabo tša tekanyetšo bj bj. Batho ba ka tšwela pele go šomiša tokelo ya bona ya phihlelelo go tshedimošo go nyakišiša leano la kabo ya dintlo go tšwa go Kgoro ya maleba ya profense ya Dintlo.
Ka ge go boletšwe ka mo godimo, motho gape a ka fihlelela tshedimošo go tšwa go ditho tša praebete, go swana le dikhamphani ge e le gore e nyakiwa go diriša goba go tšhireletšo ya tokelo ya motho, mohl. motho a ka kgopela direkoto tša gore go tlogetšwe diela tša ditšhila tša bontši bjo bokae ka nokeng ke khamphani ye itšeng ya moepo. Tokelo yeo e šireleditšwego ke tokelo ya maphelo, le tokelo ya tikologo yeo e sego kotsi.
Ka gona PAIA e fa motho tokelo ya go kgopela tshedimošo ka go fapana ga yona. Go na le , le ga go le bjalo, direkoto tše dingwe tšeo di lokolotšwego(exempted) go ka kgopelwa. Lenaneo la ditokollo tše gape le mabaka a gore setho sa setšhaba goba setho sa praebete a go ka gana ka tshedimošo a ngwadilwe ka fase ga Karolo 6 ya Pukukgakollo ye.
Ke mang a ka kgopelago tshedimošo?
PAIA e re fa gore motho mang le mang o na le tokelo ya phihlelelo go tshedimošo. Ka gona motho fela goba setsebi sa molao (mohl. khamphani, goba CC) ba ka kgopela phihlelelo ya tshedimošo go tšwa go setho sa setšhaba goba sa praebete.
Dikgopelo tša phihlelelo go tshedimošo di ka dirwa legatong la motho yo mongwe goba setho sa praebete. Neng le neng ge motho a kgopela tshedimošo sebakeng sa yo mongwe, mokgopedi o swanetše go kgomaganya bohlatse bja maemo ao a dirago kgopelo ka wona. Motho yo e lego mofepi wa motho yo a lego ka fase ga mengwaga ye 18; goba wa motho yo a sa kgonego go kwišiša tlhago ya kgopelo a ka kgopela tshedimošo legatong la bona. Ge rekoto e le ka ga motho yo a hlokofetšego, ka gona mokgopedi o swanetše go fa bohlatse bja maemo a gagwe bjalo ka yo mongwe wa leloko, la yo a hlokofetšego; goba e be gore mokgopedi o hweditše tumelelo ye e ngwadilwego go tšwa go wa leloko la yo a hlokofetšego go dira kgopelo.
Go lebaka la ge motho a se a rutega, a ka dira kgopelo ka molomo, yeo e swanetšego go fetolelwa ka go ngwalwa ke mohlankedi wa tshedimošo.
Tshedimošo e ka kgopelwa go mang?
Tshedimošo e ka kgopelwa go tšwa go baswari bohle ba ditho tša setšhaba le ditho tša praebete. Motho a ka kgopela tshedimošo / rekoto go tšwa go dikgoro tša mmušo, dikgoro tša profense, bommasepala, dikgwebo tša mmušo le praebete, dipetlele tša mmušo, dipetlele tša praebete, dikhamphani, di-CC, mogwebi ka noši bj bj.
Kgoro ya Ditšhelete, Kgoro ya Maphelo, Kgoro ya Merero ya Selegae, Kgoro ya Dintlo, Kgoro ya Ditirelo tša Tshokollo, Kgoro ya Tlhabollo ya Leago, Kgoro ya Bokgabo le Setšo, Kgoro ya Dinamelwa, Ditsela le Mešomo ya Setšhaba ya profense, Kgoro ya Maphelo ya profense, Khansele ya Mmasepala wa Toropokgolo ya Johannesburg, Khansele ya Toropokgolo ya Tshwane, Sepetlele sa Baragwanath, Sepetlele sa Kakaretšo sa Johannesburg, Mošireletši wa Setšhaba, Molekodi-pharephare wa Dipuku, Johannesburg Water (Pty) Limited.
Go swanetšwe go lemogwa gore setho sa setšhaba, go swana le dikgoro tša bosetšhaba le tša profense, maemo a selegae a mmušo le ditho tšeo di šomišago maatla a tšona go ya ka Molaotheo - mohl. Khomišene ya Afrika Borwa ya Ditokelo tša Botho , Mošireletši wa Setšhaba, bj bj di ka se kgone go kgopela tshedimošo go tšwa go ye nngwe go ya ka PAIA. Ditho tše tša setšhaba di ka kgopela tshedimošo feela ka fase ga PAIA go tšwa go ditho tša mmušo le dikgwebo tša mmušo goba dikammušo le ditho tša praebete.
Go na le tshedimošo ye ntši yeo e ka kgopelwago go tšwa go ditho tša setšhaba.
O ka dira bjang kgopelo ya phihlelelo go rekoto go tšwa go setho sa setšhaba?
Neng le neng ge motho a (mokgopedi) nyaka go kgopela tshedimošo go tšwa go setho sa setšhaba, o swanetše go dira kgopelo ye bjalo ka go ngwala. Fomo ya A e swanetše go tlatšwa go kgopelo ye e yago go setho sa setšhaba. Mokgopedi ga a gapeletšwe go fa lebaka goba mabaka afe goba afe a gore ke ka lebaka la eng a kgopela rekoto go tšwa go setho sa setšhaba. Go bohlokwa go lemoga gore lengwalo leo le kgopelago rekoto goba ka mogala goba kgopelo ya molaetša ka elekthroniki ga se kgopelo go ya ka PAIA. Ge Fomo ya A e se ya tlatšwa, ga gona kwano le PAIA le gona mokgopedi a ka se holofele go PAIA go hwetša thušo ye nngwe le ye nngwe go ya ka gona.
Go ditho tša setšhaba, fomo e swanetše go išwa go mohlankedi wa tshedimošo, gotee le tefo ya kgopelo ka palo ya R35.00. Fomo ya A e swanetše go išwa go mohlankedi wa tshedimošo ka letsogo go atrese ya mošomong, goba o e fekse goba o e romele ka molaetša wa elekthroniki.
Ka ge go šetše go boletšwe, bahlankedi ba tshedimošo ba ditho tša setšhaba ba gapeletšega go thuša batho, bao ka lebaka la go se rutege goba bogole ga ba kgone go tlatša difomo ge ba dira dikgopelo. Mohlankedi wa tshedimošo o swanetše go fokotša / fetolela dikgopelo tša bona tša molomo ka go di ngwala.
Go hlaga eng ka morago ga go tliša kgopelo go setho sa setšhaba/ Tshwaro ya kgopelo?
Ka morago ga go tliša Fomo ya A go mohlankedi wa tshedimošo le tefo ya kgopelo, mohlankedi wa tshedimošo o swanetše go fetola kgopelo mo motšatšing a 30. Mohlankedi wa tshedimošo a ka oketša sebaka sa matšatši a 30 gatee fela go tšweletša pele ka matšatši a 30, ka morago ga tsebišo yeo e ngwadilwego gotee le mabaka a tšweletšo pele ye bjalo go mokgopedi.
Moo mohlankedi wa tshedimošo a phethago ka go fa mokgopedi phihlelelo go rekoto, o swanetše go bontšha mokgopedi gore mokgopedi o swanetše go lefa tefo ya phihlelelo (ge e le gona) go nako ye a e tšerego a nyaka le tokišetšo ya rekoto, le gona o swanetše go bolela sebopego seo ka sona phihlelelo e tla fiwago.
Mo e lego gore phihlelelo go ganwa ka yona, mohlankedi wa tshedimošo o swanetše go fa mokgopedi mabaka a go gana go bjalo le go tsopola karolo ye itšeng ye a ithekgilego ka yona ka fase ga mabaka ao a ganago ka wona go ya ka PAIA.
Go hlaga eng ge kgopelo ya ka e se ya fetolwa mo matšatšing a 30/ go sebaka sa tšweletšo pele sa matšatši a 30 goba ge ke ekwa ke sa kgotsofatše ke sephetho sa mohlankedi wa tshedimošo?
Mo kgopelo ya phihlelelo e hlokomologwago goba mohlankedi wa tshedimošo a palelago ke go fetola kgopelo mo matšatšing a 30 goba mo go sebaka se se okeditšwego sa tšweletšo pele ya matšatši a 30, go se fetole go go bjalo go tšewa gore ke go gana.
Mo setho sa setšhaba se nago le motho wa maleba, mokgopedi a ka dira boipiletšo bja ka gare le motho wa maleba, kgahlanong le go palela ke go fetola ke mohlankedi wa tshedimošo. Tshepedišo ya boipiletšo bja ka gare e swanetše go dirwa le motho wa maleba mo matšatšing a 60 go tloga go tšatšikgwedi la ge mohlankedi wa tshedimošo a be a swanetše go ba a dirile sephetho malebana le kgopelo. Le ga go le bjalo, mo setho sa setšhaba se hlokago motho wa maleba, mokgopedi o swanetše go dira kgopelo go kgoro ya tsheko kgahlanong le sephetho sa mohlankedi wa tshedimošo.
Go na le mehlala/mabaka a mantši ao e lego gore mokgopedi a ka ikwa a se a kgotsofatša ke sephetho sa mohlankedi wa tshedimošo. Mokgopedi a ka no se kgotsofatše ke sephetho sa mohlankedi wa tshedimošo ka go se lokolle tshedimošo yeo e kgopetšwego; sephetho sa mohlankedi wa tshedimošo go lokolla tshedimošo eupša a kgaola diripa go fihla mo e lego gore botlalo bja rekoto bo a fokotšwa, ka gore tshedimošo ga e sa dira tlhaologanyo; palo ya ditefo tša phihlelelo tšeo mokgopedi a swanelago ke go di lefa; sebopego sa phihlelelo seo se filwego; goba nako ya katološo go šomana le kgopelo.
Go mabaka a mangwe le a mangwe a, mokgopedi a ka dira boipiletšo bja ka gare le motho wa maleba, mo matšatšing a 60 a ge o hwetša sephetho go tšwa go mohlankedi wa tshedimošo. Mokgopedi o swanetše go tlatša Fomo ya B go dira boipiletšo bja ka gare le motho wa maleba.
Ge mokgopedi a sa kgotsofatše ke sephetho sa motho wa maleba, goba ge motho wa maleba a sa fetole boipiletšo bja ka gare, mokgopedi a ka dira kgopelo go kgoro ya tsheko go ya ka PAIA. Kgopelo go kgoro ya tsheko e swanetše go dirwa mo matšatšing a 30 ka morago ga ge sephetho se dirilwe ke motho wa maleba; goba go palelwa ke go fetola ke motho wa maleba.
O ka dira bjang kgopelo ya phihlelelo go rekoto go tšwa go setho sa praebete?
Ge motho (mokgopedi) a nyaka go kgopela tshedimošo go tšwa go setho sa praebete, o swanetše go dira kgopelo ye bjalo ka go ngwala. Fomo ya C e swanetše go tlatšwa gore o kgone go dira kgopelo go setho sa praebete. Mokgopedi o swanela ke go fa mabaka a mangwe le a mangwe a gore ke ka lebaka la eng a kgopela rekoto go tšwa go setho sa praebete ka go šupa tokelo yeo a nyakago go e šomiša goba go e šireletša ka go kgopela tshedimošo.
Fomo ya C e swanetše go tlišwa go hlogo ya setho sa praebete le tefo ya kgopelo ye e lekanago R50.00. Hlogo ya setho sa praebete o swanetše go fetola kgopelo ya phihlelelo mo matšatšing a 30 ge a se no e hwetša. Hlogo ya setho sa praebete a ka katološa sebaka sa matšatši a 30 gatee fela, ka matšatši a 30, ka morago ga ge tsebišo yeo e ngwadilwego le mabaka a katološo ye bjalo go mokgopedi.
Go hlaga eng ge kgopelo ya ka e sa fetolwe mo matšatšing a 30/ mo go sebaka seo se katološitšwego sa matšatši a 30 goba ge ke ekwa ke se ka kgotsofatša ke sephetho sa hlogo ya setho sa praebete?
Mokgopedi a ka dira kgopelo go kgoro ya tsheko kgahlanong le go palelwa go go bjalo go fetola mo matšatšing a 30 a tšatšikgwedi yeo hlogo ya setho sa praebete a bego a swanetše go ba a phethile ka kgopelo.
Mo mokgopedi a sa kgotsofalego ka sephetho sa hlogo ya setho sa praebete go gana kgopelo ya phihlelelo; goba ka sephetho seo se tšerwego ka lebaka la ditefo tšeo di lefelwago mabapi le phihlelelo ya direkoto tša setho sa praebete; sebopego/mohuta wa phihlelelo, goba ka katološo ya sebaka sa matšatši a 30 go šomana le kgopelo, mokgopedi a ka dira kgopelo go kgoro ya tsheko mo matšatšing a 30 kgahlanong le sephetho se bjalo le go hwetša thušo yeo e lebanego.
Bjalo ka tsela ye nngwe go ka tliša kgopelo go kgoro ya tsheko, mokgopedi a ka dira ngongorego le Kantoro ya Mošireletši wa Setšahaba gore yo go boletšwego ka yena a bapale karolo ya bonamodi goba poelanyo, goba le go rerišana le dihlopha go rarolla ngangišano. Mokgopedi a ka iša bothata/ngongorego go Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa go namola, go rerišana goba go boelanya go ya ka maatla a yona, magareng ga dihlopha mo e lego gore mokgopedi o ganwa ka phihlelelo goba ga a kgotsofatše ke sephetho sa mohlankedi wa tshedimošo goba hlogo ya setho sa praebete.
Mo go nago le motho yo rekoto e kgopetšwego e tswalana le yena, goba mo motho yo a itšeng a e na le kgahlego ka go rekoto yeo, motho yoo o tsebja ka motho wa boraro. Go lebaka le bjalo, mohlankedi wa tshedimošo o swanetše go tšea magato ka moka ao a swanetšego go tsebiša motho yoo wa boraro wa kgopelo, gape o swanetše go dira bjalo mo matšatšing a 21 ka morago ga ge kgopelo e amogetšwe.
Motho wa boraro a ka no dira dikemelo ka molomo goba ka go ngwala go mohlankedi wa tshedimošo le /goba a fa tumelelo go rekoto mo matšatšing a 21, ka morago ga ge a tsebišitšwe ka ga kgopelo.
Ka morago ga ge go filwe kakanyo yeo e hlokegago go dikemelo tša motho wa boraro, mohlankedi wa tshedimošo o swanetše go tšea sephetho sa gore e ka ba o fa phihlelelo go direkoto goba aowa. Go gana ga motho wa boraro ka tumelelo ga go re gore tshedimošo e tla thibelwa.
Nyakego ya go šuthiša kgopelo e tšwelela mo kgopelo e dirilwego, mohlala go Kgoro ya Toka le Tlhabollo ya Molaotheo, yeo e lego gore ga se ya swara goba ga e na taolo go rekoto yeo e kgopetšwego. Sebakeng seo rekoto e swere ke goba e laola ke Kgoro ya Temo. Ge seo se direga, mohlankedi wa tshedimošo wa Kgoro ya Toka le Tlhabollo ya Molaotheo o swanetše go, mo matšatšing a 14 , a šuthiše kgopelo go mohlankedi wa tshedimošo wa Kgoro ya Temo. Mohlankedi wa tshedimošo wa Kgoro ye go boletšwego ka yona morago o swanetše go fa kgopelo yeo tlhokomelo ya mathomo bjalo o ka rego ke moamogedi wa mathomo wa kgopelo.
Mohlankedi wa tshedimošo a ka diegiša phihlelelo go rekoto, ge e le gore rekoto yeo e tlo gatišwa mo matšatšing a 90 ka morago ga go amogela goba tšhutišo ya kgopelo, goba sebaka se bjalo seo se tšweleditšwego pele ka ge go nyakega go gatiša le go fetolela ga rekoto. Phihlelelo go rekoto gape e ka diegišwa ge e nyakwa ke molao gore e gatišwe le gona e sa tlo gatišwa. Phihlelelo go rekoto e ka diegišwa go tšwelela pele ge e le gore e lokišeditšwe go išwa go lekgotlatheramolao le lengwe le le lengwe goba motho, le gona e sa tlo išwa. Phihlelelo e ka diegišwa ka maemo ao a lego ka mo godimo sebaka seo se kwagalago.
Mohlankedi wa tshedimošo o swanetše go tsebiša mokgopedi mo matšatšing a 30 ka morago ga ge tsebišo ya tiegišo e filwe, gore mokgopedi a ka no dira dikemelo go yena, gore ke ka lebaka la eng rekoto e nyakega pele ga kgatišo goba go e tliša, gape le sebaka sa tiegišo.
Ge dikemelo tše bjalo di dirwa, mohlankedi wa tshedimošo o swanetše go fa phihlelelo ge e le gore mabaka a gona ao a kwagalago go ka tshepha gore tiegišo ka nnete e tla kgetholla mokgopedi ge phihlelelo e diegišwa.
Kgaolo e ka ga kgaoganyo, phumolo goba go širetša ga tshedimošo yeo e lego ka gare ga rekoto. Mohlankedi wa tshedimošo a ka kgaoganya, phumola goba širetša dikarolo tša tshedimošo tšeo di hwetšwago ka gare ga rekoto. Se se direga mo tshedimošo ye nngwe/itšeng ka gare ga rekoto e ka se lokollwego. Mohlankedi wa tshedimošo a ka kgaola dikarolo tša rekoto ka mabaka ao a kwagalago, le go ganela ka seo se ka goba se go swanetšego go ganwa ka sona go ya le ka mabaka a go gana ka gare ga Molao.
Ka go kgaola ga rekoto ka mabaka ao a kwagalago, mohlankedi wa tshedimošo o swanetše go bona gore botlalo bja rekoto ga bo hlokomologwe mo e lego gore bo tla lahlegelwa ke tlhalošo. Bona koketšo B ya mehlala ya rekoto yeo e širilwego mo botlalo bja rekoto bo se go bja hlokomelwa, le mo e lego gore tshedimošo e širilwe eupša botlalo bja rekoto bo bolokilwe.
Mo tshedimošo e gatišitšwego le gona e ka tšweletšwa ka mokgwa wa modumo, dithulaganyo di ka dirwa gore mokgopedi a kgone go kwa medumo yeo. Mo dingwalollo di ngwadilwego e bile di gatišitšwe tša medumo yeo di ka tšweletšwa, dingwalollo tše di bjalo di ka fiwa.
Ge mokgopedi e le segole , bogole bjoo bo mo thibela go bala, go boga goba go theetša rekoto yeo, bahlankedi ba tshedimošo ba swanetše go tšea magato ao a kwagalago go dira gore rekoto e be gona ka sebopego seo e lego gore mokgopedi o tla kgona go bala, go boga goba go theetša.
Mo mokgopedi a ka fihlelelago rekoto ka mokgwa wa go lekola, go boga goba go teetša, mokgopedi a ka dira dikopi tša goba a ngwalolla rekoto a šomiša setlabele sa mokgopedi.
Ge boipiletšo bja ka gare goba kgopelo go kgoro ya tsheko e dirilwe kgahlanong le go fiwa ga kgopelo ya phihlelelo go rekoto, phihlelelo e ka fiwa fela mola sephetho sa go fa kgopelo se tiišeditšwe la mafelelo.
Ge phihlelelo go rekoto e filwe, mokgopedi o swanetše go fiwa phihlelelo ka polelo yeo a e ratago, ge e le gore e gona. Mo rekoto e se go gona ka polelo yeo e ratwago goba mokgopedi ga se a bontšha polelo yeo a tla go e rata, rekoto e swanetše go fiwa ka polelo ye nngwe le ye nngwe yeo e lego gona.
Mohlankedi wa tshedimošo o swanetše go boloka rekoto go fihlela sephetho sa mafelelo se tšewa. Direkoto ka moka tša mabapi le kgopelo yeo ga tša swanela go fetolwa; pipetšwa; senywa; lahlwa le go dirwa tša maaka.
Go na le bothata mabapi le go swara rekoto - ke ditho tša setšhaba le tša praebete. Ditho tša setšhaba le tša praebete di na le dipholisi tša tšona ka ga go swara rekoto. PAIA ga e dire neo ka gore tshedimošo e swanetše go gatišwa bjang.
Go swara direkoto bohlaswa ga go huetše gabotse mo go ditefo tša phihlelelo tšeo di swanetšego go lefelwa ka lebaka la nako yeo e tšerwego ka go nyaka le ditokišetšo tša rekoto. Gape gape e huetša gampe go fiwa ga tshedimošo ka pela ka mo go kgonegago; se se ka bonwa mo tshedimošo e nyakegago ka tšhoganetšo le gona e be e swanetše go ba e filwe ka pela ka mo go kgonegago.
Mekgwa ye mebotse ya go laola direkoto e tla thuša batho ba maleba go fihlelela mediro ya bona ka fase ga Molao. E tla bona gore tlholo ya direkoto tšeo di botegago, go dira gore go be bonolo go ka bona rekoto, go dira gore go kgonege go šomana ka lebelo le dikgopelo tša phihlelelo go tshedimošo, le go fa dithulaganyo tša go lotadingwalwa goba go senya direkoto.
Taetšo ke tokumente goba sengwalwa seo se swanelago ke go hlophiwa ke ditho ka moka tšeo di lego gona tša setšhaba. Ditho tše dimpša tšeo di fetšago go hlomiwa di swanetše go hlopha taetšo mo dikgweding tše tshelelago mo go beng gona ga setho se bjalo sa setšhaba. Taetšo e swanetše go ba le leina le atrese ya setho sa setšhaba; ditirelo tšeo di dirilwego ke setho sa setšhaba; lenaneo la direkoto tšeo setho sa setšhaba se le swerego le tshedimošo ka gore maloko a setšhaba a ka fihlelela bjang direkoto tšeo. Setho se sengwe le se sengwe se swanetše go hlopha taetšo ka bonyane bja dipolelo tša semmušo tše tharo le go tliša se go Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa. Taetšo e swanetše gore gape e dirwe gore e be gona mo go websaete ya setho sa setšhaba, ge e ba e gona le ka gare ga kantoro ye nngwe le ye nngwe ya setho sa setšhaba. Setho sa setšhaba se swanetše go, ge go hlokega se lokiše le go gatiša taetšo ya yona mo go sebaka sa go se fete ngwaga o tee.
Setho se sengwe le se sengwe se swanetše go hlopha mafapa a direkoto ao a hwetšagalago ka pele ka ntle le go kgopela tshedimošo go ya ka PAIA. Mohuta wo wa tshedimošo, wo e lego gore motho a ka o fihlelela ka ntle le gore motho a latele dinyakwa tša tshepedišo ka fase ga Molao. Mafapa a a direkoto a swanetše go tlišwa go Tona ya Toka le Tlhabollo ya Molaotheo. Tshedimošo gape e swanetše go akaretšwa ka gare ga karolo 14 ya ditaetšo.
Ditho tša praebete di ka hlopha mafapa a direkoto ao a hwetšagalago ka pele, ka ntle ga gore direkoto tše bjalo di kgopelwe ke mokgopedi go ya ka PAIA.
Gore o kgone go dira direkoto tša setho sa setšhaba gore di fihlelelege ga bonolo ka mo go kgonegago go mokgopedi, setho sa setšhaba se swanetše go kgetha batlatša bahlankedi ba tshedimošo.
Mohlankedi wa tshedimošo a ka neela maatla a gagwe go motlatša mohlankedi wa tshedimošo. Boromiwa bjo bo bjalo bo swanetše go ngwalwa le gona bo ka gogelwa morago nako efe goba efe.
Setho sa setšhaba se sengwe le se sengwe se swanetše go tliša pego ka ngwaga (nako ya go bega -1 Aprele go fihla ka di 31 Matšhe) go Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa e bontšha nomoro ya dikgopelo tšeo di tlišitšwego go setho sona seo se itšeng sa setšhaba le gore na setho seo sa setšhaba se šomile bjang ka dikgopelo tšeo. Se swanetše go bontšha ka gare ga pego, gore ke dikgopelo tše kae tšeo di filwego ka botlalo; ke dikgopelo tše kae tšeo di gannwego; ke tše kae tšeo di filwego go ya ka karolo 46 le tšeo di filwego di se tša felela le gore ke ga kae neo ye nngwe le ye nngwe ya Molao wo go ilego gwa ithekgwa ka wona go gana ka phihlelelo ka botlalo goba yeo e sego ya felela; nomoro ya melato mo e lego gore nako ya sebaka sa matšatši a 30 e ile ya šuthišwa; nomoro ya boipiletšo bjo bo dirilwego; nomoro ya boipiletšo bjo bo dirilwego ka lebaka la go gana; nomoro ya dikgopelo go kgoro ya tsheko ka lebaka la boipiletšo bja ka gare bjo bo tšerwego ka bjo bo tšholotšwego.
Ge mokgopedi a tsebiša mohlankedi wa tshedimošo wa setho sa setšhaba gore o nyaka go dira kgopelo ya phihlelelo go rekoto ya setho sona seo se itšeng sa setšhaba, mohlankedi wa tshedimošo o swanetše go fana ka thušo ya go kwagala ye bjalo, mahala, go kgontšha mokgopedi go tlatša fomo yeo e kgethilwego.
Mo kgopelo ya phihlelelo e sa dumelelanego le dineo tša PAIA, mohlankedi wa tshedimošo a ka se gane kgopelo ka lebaka la go se dumelelane go bjalo, ka ntle le ge mohlankedi wa tshedimošo a tsebišitše mokgopedi ka go ngwala ka ga maikemišetšo a go gana kgopelo, gotee le mabaka a go ikemišetša go gana kgopelo le gore mohlankedi wa tshedimošo goba mohlankedi wo mongwe o tla fana ka thušo go mokgopedi, gore kgopelo e dirwe ka sebopego seo e lego gore go ka se sa ba le lebaka la go gana.
Mo go kgonegago, mohlankedi wa tshedimošo o swanetše go fa mokgopedi go oketša tshedimošo yeo e kgopetšwego (mo e lego gore phihlelelo e ka no fiwa goba go ka no ganwa ka yona), ka tshedimošo ye nngwe le ye nngwe yeo e swerego ke setho sa setšhaba, le gona di malebana le kgopelo.
Mohlankedi wa tshedimošo o swanetše go fa mokgopedi monyetla wo o kwagalago go ka tiiša goba go fetola kgopelo, gore e tle e kgone go dumelelana le melao ya fomo ya dikgopelo.
Mohlankedi wa tshedimošo o swanetše go fetola kgopelo ya phihlelelo mo matšatšing a 30, ka morago ga go amogela kgopelo. Mohlankedi wa tshedimošo a ka šuthiša sebaka sa matšatši a 30, ga tee feela ka sebaka sa matšatši a 30. Mohlankedi wa tshedimošo o swanetše go tšea sepheto sa gore o dumela kgopelo, o swanetše go fa tsebišo ka go ngwala go mokgopedi ka ga sephetho se.
Ge ka morago ga ge mohlankedi wa tshedimošo a hwetša kgopelo ya phihlelelo, go a bonagala gore kgopelo e be e swanetše go ba e dirilwe go setho se sengwe sa setšhaba, mohlankedi wa tshedimošo o swanetše go fana ka thušo ye bjalo yeo e hlokegago go kgontšha motho go dira kgopelo go mohlankedi wa tshedimošo wa setho sa setšhaba sa maleba; goba o swanetše go šuthišetša kgopelo go mohlankedi wa tshedimošo wa maleba, seo se thušago kudu.
Mo kgopelo ya phihlelelo e dirwago go mohlankedi wa tshedimošo wa setho sa setšhaba le gona rekoto ga se ya swara goba ga e ka fase ga taolo ya setho seo, eupša e swere ke setho se sengwe sa setšhaba;goba mo hlogo ya ditaba ya rekoto yeo e kgopetšwego e nyalelana kudu le mešomo ya setho se sengwe sa setšhaba, mohlankedi wa tshedimošo o swanetše gore mo matšatšing a 14 ka morago ga ge kgopelo e amogetšwe, a šuthiše kgopelo go mohlankedi wa tshedimošo wa setho seo se sengwe sa maleba sa setšhaba.
Mohlankedi wa tshedimošo o swanetše go tsebiša mokgopedi ka se ka go ngwala.
Ge kgopelo ya phihlelelo e filwe, tsebišo e swanetše go bontšha tefo ya phihlelelo (ge e le gona) yeo e swanetšego go lefelwa ge o nyaka phihlelelo, le sebopego seo ka sona phihlelelo e ka fiwago. Tsebišo e swanetše go bolela gape gore mokgopedi a ka dira boipiletšo bja ka gare goba kgopelo le kgoro tsheko, ka ge go fela go e ba bjalo.
Ge kgopelo ya phihlelelo go gannwe ka yona, tsebišo e swanetše go bolela mabaka ao a tletšego a go gana, go akaretša le dineo tša PAIA tšeo go ithekgilwego ka tšona. Tsebišo e swanetše go bolela gore mokgopedi a ka dira boipiletšo bja ka gare goba kgopelo le kgoro ya tsheko, ka ge go ka no ba bjalo, kgahlanong le go ganwa ga kgopelo, le gona e swanetše go bontšha tshepedišo le sebaka sa, go dira boipiletšo bja ka gare goba kgopelo go kgoro ya tsheko, ka ge go ka no ba bjalo.
Dihlogo tša ditho tša praebete ba swanetše go hlopha pukwana ya taetšo go ya ka karolo 51 ya PAIA ba be ba e iše go Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa; le go setho seo se laolago mo e lego gore setho seo sa praebete ke leloko, ge e le gore se gona. E swanetše gore gape e dire gore pukwana taetšo e hwetšagale mo go websaete ya yona, ge e le gona. Ditho tša praebete ga di gapeletšege go hlopha pukwana taetšo ka dipolelo tše tharo.
Le ga go le bjalo, tokollo ga bjale e filwe go ditho tša praebete go ya ka tlhopho ya dipukwana taetšo tša yona. Bona Koketšo D.
Ka ge go šetšwe go boletšwe nako ye e fetilego, go na le magomo go tokelo ya phihlelelo go tshedimošo. Se se gona ka sebopego sa ditokollo, le mabaka ao ka wona mohlankedi wa tshedimošo a ka ithekgago ka wona go gana ka phihlelelo ka ge e filwe ka gare ga PAIA.
PAIA e dira lenaneo la nomoro ya direkoto tšeo di lokolotšwego go kgopelwa.
Tše ke direkoto tša Khuduthamaga le dikomiti tša yona; direkoto tša mabapi le mešomo ya tsebokahlolo ya dikgoro tša tsheko ye go boletšwego ka yona go karolo166 ya Molaotheo, direkoto tša Lekgotla leo le Ikgethilego leo le hlomilwego go ya ka karolo 2 ya Dihlopha tšeo di Ikgethilego tša Dinyakišišo le Molao wa Lekgotla leo le Ikgethilego No. 74 wa 1996, direkoto tša mohlankedi wa lekgotla la kgoro ya tsheko ye bjalo goba Lekgotla leo le Ikgethilego; direkoto tša maloko a le noši a Palamente goba lekgotlatheramolao la profense ka maemo ao; goba direkoto tša mabapi le sephetho seo go boletšwego ka sona go temana (gg) ya tlhalošo ya 'legato leo le laolago' ka gare ga karolo 1 ya Molao wa Tšweletšopele ya Taolo ya Toka, 3 wa 2000, mabapi le tšhišinyo, kgetho goba peo ya mohlankedi wa tsebokahlolo goba motho yo mongwe le yo mongwe ke Khomišene ya Tirelo ya Tsebokahlolo go ya ka molao wo mongwe le wo mongwe.
Phihlelelo go direkoto go ka ganwa ka yona, PAIA e ngwadile mabaka a go fapana ao ka wona setho sa setšhaba goba sa praebete se ka ithekgago ka wona go ka gana ka phihlelelo. Gona le mabaka a taelelo le a boikgethelo. Go gana ka mabaka a taelelo a hlokega go thibela thulano ya melao le go šireletša dikgahlego tše itšeng. Mohlala dikgahlego mabapi le poloko ya setšhaba, dikgahlego tša ditho tše itšeng tša setšhaba, mohl. dikgoro tša tsheko, Palamente, gammogo le dikgahlego tša kgwebo, dikgahlego tša motho wa boraro bj.bj.
Mabaka a, le ga go le bjalo, a nyaka go kalwa kgahlanong le gore le ge mabaka a le gona, dikgahlego tša setšhaba di tla fenya go gana, ka gona phihlelelo ya fiwa.
Mabaka a, le ga go le bjalo, a nyaka go kalwa kgahlanong le gore le ge mabaka a le gona, dikgahlego tša setšhaba di tla fenya go gana, ka gona phihlelelo ya fiwa.
Motho yo ka maikemišetšo a ganago ka tokelo ya phihlelelo go tshedimošo go ya ka PAIA a senya, goba a fetola rekoto; pipetša rekoto; goba a dira rekoto gore e be ya maaka goba a dira rekoto ya maaka; o dira molato e bile o swanela ke kahlolo go tefišo goba go išiwa kgolegong sebaka sa go se fete mengwaga ye mebedi.
Mohlankedi wa tshedimošo yo ka boomo goba ka bošaedi bjo bogolo a palelago ke go dumelelana le dineo tša karolo 14 (go tliša pukwana taetšo) o dira molato e bile o swanela ke kahlolo go tefišo goba go išiwa kgolegong sebaka sa go se fete mengwaga ye mebedi.
Hlogo ya setho sa praebete yo ka boomo goba ka bošaedi bjo bogolo a palelago ke go dumelelana le dineo tša karolo 51 (go tliša pukwana taetšo) o dira molato e bile o swanela ke kahlolo go tefišo goba go išiwa kgolegong sebaka sa go se fete mengwaga ye mebedi.
Tshepetšo ya thendara ke mo bafi ba tirelo ba memiwago go dira kgopelo ya go dira tirelo ye itšeng go ditheo tša mmušo, e bile ba be ba phadišane gore ba neelwe kontraka. Mohlala, Mmasepala wa Bua go la Free State o ntšha thendara ya go olela matlakala. Elly Transport, Billy Transport le Cicily Transport ba tliša thendara. Ka morago ga tshepetšo ya kahlolo, Cicily Transport e kgethwa bjalo ka mofi wa tirelo ya go olela matlakala. Na e ka ba bafi ba ditirelo bao ba paletšwego, Elly Transport le Billy Transport ba ka šomiša PAIA go kgopela phihlelelo go direkoto tša Komiti ya go Ahlola yeo e bego e swere setulo ge go hlaolwa mofenyi yo a tla go fa tirelo?
Karabo ke, ee, ba ka kgona. Le ga go le bjalo, tokelo ya phihlelelo go tshedimošo go swana le ditokelo tše dingwe e na le magomo. Se se ra gore kgopelo ya phihlelelo go rekoto go ka ganwa ka yona ge go e na le mabaka a go dira seo go ya ka PAIA. Ge bafi ba tirelo bao ba paletšwego ba nyaka mabaka a gore ke eng ba se ba kgethwa go tšwa go Komiti ya go Ahlola, ka gona ba swanela ke go šomiša molao wo o fapanego k.g.r Molao wa Tšwetšopele ya Taolo ya Toka wa 2000.
Nosipho o dula magaeng e bile o nyaka go tseba gore ke ka lebaka la eng motse wa gabo o sa hwetše ditirelo tša meetse a tanka go tšwa go mmasepala wa gagwe. O dira kgopelo ka fase ga PAIA go hwetša maano a go tliša meetse ka malapeng mo motseng wa gabo. O fiwa maano ka fase PAIA, e bile o utolla gore le ge go e na le maano a , baotledi ba ditanka ba tshedišitše motse wa gabo, ka ge e be e se mo tseleng ya bona go ya ka kontraka ya batliši ba tirelo ya tanka le mmasepala. Se se tlišwa go šedi ya bahlankedi ba mmasepala, bao ba kgopelago baotledi ba ditanka go ema mo motseng wa bo Nosipho gore baagi ba kgone go hwetša meetse. Se ke ka mokgwa wo PAIA e ka šomišwago go thuša batho go fihlelela ditirelo tša motheo.
Tsakane o dirile kgopelo ya ntlo ya RDP le Kgoro ya Dintlo ya profense kua Polokwane ka 2004. Ga a hwetše phetolo go tšwa go Kgoro. Ga bjale o nyaka go tseba ka tšhoganetšo gore e ka ba o gona mo go lenaneo la kgoro la go aba dintlo. O phetha ka go šomiša PAIA go kgopela mokgwa /tshepedišo yeo e šomišwago go aba dintlo, le gore leina la gagwe le mo go lenaneo kemelo gape le mo go maano le sebaka seo se tla tšewago go aga dintlo tša RDP. O tliša Fomo ya A go mohlankedi wa tshedimošo go kgoro, o hwetša phetolo ya gagwe mo matšatšing a 30. Ge a se no hwetša tshedimošo, o utolla gore leina la gagwe ga le gona mo go lenaneo, le ge e le gore o swanela tshepedišo . O utolla gore ka phošo ya taolo, leina la gawge le ile la tlogelwa. O bolela le MEC wa Dintlo go la Polokwane, yo a mo thušago ka gore leina la gagwe le akaretšwe mo go lenaneo tetelo.
ke kgopela bjang tshedimošo go tšwa go setho sa setšhaba?
Ke swanetše go emela phetolo sebaka se se kakang?
Na ke swanela ke go fa mabaka goba go bontšha tokelo ye ke nyakago go e šireletša goba go e šomiša ge ke kgopela tshedimošo go tšwa go setho sa setšhaba?
Ke kgopela bjang tshedimošo go tšwa go setho sa praebete?
Na ke swanela ke go fa mabaka goba go bontšha tokelo ye ke nyakago go e šireletša goba go e šomiša ge ke kgopela tshedimošo go tšwa go setho sa praebete?
Ke dira eng ge ke sa kgotsofatše ke sephetho sa mohlankedi wa tshedimošo wa kgoro ya mmušo goba moo mohlankedi yoo wa tshedimošo a sa fetole kgopelo ya ka?
Ke dira boipiletšo bja ka gare go mang?
Boipiletšo bja ka gare bo swanetše go dirwa mo matšatšing a ma kae?
Ke dira eng ge ke sa kgotsofatše ke sephetho sa mohlankedi wa tshedimošo wa Khomišene ya Ditokelo tša Botho, Mošireletši wa Setšhaba, Molekudi Pharephare wa Dipuka, Khomišene ya Tekatekano ya Bong goba ge mohlankedi wa tshedimošo wa ditho tše a sa fetole kgopelo ya ka?
Ke dira eng ge ke sa kgotsofatše ke sephetho sa hlogo ya setho sa praebete goba mo e lego gore hlogo yeo ga e fetole kgopelo ya ka?
E ka ba mohlankedi wa tshedimošo a ka kgona go fa tshedimošo ka bonnyane?
Dibopego tše tharo tše di fapanego tša phihlelelo ke dife?
Ge ke se no amogela fomo ya kgopelo, mohlankedi wa tshedimošo o swanetše go dira eng ge a se no utolla gore ga a laole goba ga a swara rekoto yeo e kgopetšwego?
Go direga eng go mabaka ao e lego gore motho wa maleba o palela ke go fa tsebišo ka sephetho sa boipiletšo bja ka gare Le gona , nka ithuša ka eng?
Karolo 90 ya PAIA e fa gore motho yo ka maikemišetšo a ganago ka tokelo ya phihlelelo e bile a senya goba a fetola rekoto, pipetša rekoto goba go e dira ya maaka o dira molato e bile a ka otliwa ka kahlolo goba a išiwa kgolegong sebaka seo se sa fetego mengwaga ye 2 . PAIA e swanetše go balwa ka kopano le Molao wa Bolotadingwalwa wa Bosetšhaba wa Afrika Borwa No 43 wa 1996 bjale ka ge o fetošitšwe http://www.scotland.gov.uk/library5/government/foisa-07.
<fn>nso_Article_National Language Services_Kholera ke eng.txt</fn>
Kholera ke eng?
Kholera ke bolwetse bjoo motho a bo humanago ge a nwele meetse goba a jele dijo tša go ba le twatši ya kholera.
Go phekola meetse: Tšhela thisipuni ye tee ya bolitšhi go dilitere tše 25 tša meetse.
O seke wa šomiša noka bjalo ka ntlwanaboithomelo, empa o šomiše ntlwanaboithomelo ya VIP goba ya molete.
Hlapa diatla tša gago ka meetse ao a bedišitšwego goba ao a phekotšwego morago ga go šomiša ntlwana le pele o swara dijo.
Tšea litere ye 1 ya meetse ao a bedišitšwego goba ao a phekotšwego, tšhela dithisipuni tše 8 tša swikiri le halofo ya thisipuni ya letswai gomme o di tswake.
Nweša motho motswako ganyenyane ganyenye gantši go ya ka moo go kgonegago.
Ge o nyaka tshedimošo ye nngwe, goba o gopola gore o ka no ba o ena le kholera, goba leloko la lapa la gago goba la setšhaba sa geno (motho yoo o mo tsebago), etela kliniki ya kgauswi le moo o dulago, sepetlele, ngaka goba modiredi wa tša maphelo.
<fn>nso_Article_National Language Services_LEBELO LE BJWALWA.txt</fn>
Go otlela ka lebelo la go feta kgaoletšo ya lebelo yeo e beilwego ke gona go bakago 50% ya dikotsi tša dinamelwa tšeo di bakago dikgobalo goba lehu ka Afrika Borwa.
Go otlela ka lebelo go kotsi ka baka la gore go dira maemo a mangwe le a mangwe a go otlela gore a be kotsi. Go otlela ka lebelo go dira gore mmotoro o seke wa kgona go ema gabonolo le gore o seke wa laolega. O na le nako ye nyenyane ya go dira sengwe ka tshoganyetšo.
Dikgaoletšo tša lebelo di beilwe go ya ka sebopego sa tsela le maemo a dinamelwa. Mebila ya ditoropong, moo go nago le mebotoro ye mentši, e na le dikgaoletšo tša lebelo tša fasenyana go feta mebila ya magaeng yeo e se nago mebotoro ye mentši. Mebila ya kgauswi le dikolong le mafelo a mangwe moo go nago le basepelakadinao ba bantši le yona e ka no ba le dikgaoletšo tša lebelo tša fasenyana.
Dinako tša go ba le sephethephethe: Fokotša lebelo o dule o hlokometše: Diphošo tša go dirwa ke batho ke tšona di bakago dikotsi gabotsebotse.
Pula: Ge tsela e thapile, bokgole bja go ema bo a oketšega. Lebelo le swanetše go fokotšwa kudu.
Ge go ena le phoka le go otlela bošego: Fokotša lebelo la gago ge go sa bonale botse. O gopole go tšhuma mabone, e sego fela mabone a go phaka.
Ditsela tša go se be gabotse: Mešomo ya tseleng le tsela ya go se be gabotse ke phonkgelo ya polokego. Hlokomela dikarolo tša tsela tšeo o ka rego di kotsi.
Go otlela ka lebelo go kotsi le ditseleng tša go ba botse le tša go bolokega. Motho yoo a otlelago ka lebelo o tshwenyana le kelelo ya sephethephethe gomme a ka tsenya le mebotoro ye mengwe kotsing. MOLAO GA O DUMELELE KGOTLELELO YA LEBELO LA GO FETA KGAOLETŠO YEO E BEILWEGO.
Kgaoletšo ya semolao ya bjalwa ka mading ke 0,05g/100ml. Le ge e le gore teko e bontšha gore e ka fase ga kgaoletšo ya semolao, o santše o ka pharwa molato wa go otlela o nwele, ge e le gore go ka ba le bohlatse bja gore o na le tagi ka mading. Ka moo, go kaone go latelela molao: O seke wa otlela o nwele!
E ama gape ka mokgwa woo o sa kgahlišego hlokomelo ya gago, kahlolo, pono, tekanyo, go kwa, le nako yeo o ka dirago sengwe. O ka se kgone go laola mmotoro wa gago gabotse.
Mmogo, lebelo le tagi ge di kopane di a bolaya. O seke wa otlela o nwele.
<fn>nso_Article_National Language Services_LEGORATSHOMO LA MOLAO.txt</fn>
Ke na le lethabo le legolo go fana ka Lenaneo la Tiragatšo la Molaotshepetšo wa Dipolelo tša Bosetšhaba leo le tsebagaditšwego maloba ke Letona. Molaotshepetšo wa Dipolelo tša Bosetšhaba o hlamilwe go tšwa go dikopano tšeo di tseneletšego tšeo di thomilego go tloga ka 1995, ge go hlangwa Sehlopha sa Tšhomo sa Dipolelo (LANGTAG). Lenaneo La Tiragatšo le hlaloša maanotshepetšo ao a tlago šomišwa ge go diragatšwa Molaotshepetšo wa Dipolelo, le šišinya dihlangwa tšeo di tla bago dikokwana tša tiragatšo, le mekgwa yeo e tlago dirišwa go potlakiša tšweletšo le kgodišo ya dipolelo tša rena tša Afrika.
Mmušo o lemoga mathata ao a angwago mo taolong ye hlwahlwa ya dipolelo tšeo di fapanego. Ke ka lebaka leo Lenaneo la Tiragatšo le šišinyago tshepetšo yeo e bulegilego e bile e tšweletša pele. Ge go lebelelwa ntlha ya gore kgodišo le tšweletšo ya dipolelo tša rena di tšewa bjalo ka ntlha ya motheo go dikgonegišo tša Molaotshepetšo wa Dipolelo, Lenaneo la Tiragatšo le hlola tlhokego ya tlhamo ya ditlabelotirišwa tša dipolelo le mekgwa ya maleba ya tirgatšo yeo e feletšego ya dipolelo ka moka ka go Ditirelo tša Setšhaba. Ka fao, bašomammogo le rena mo maemong a mmušo wa bosetšhaba, porofensi le wa selegae ba tla bapala karolo ye bohlokwa go netefatša katlego ya tiragatšo Molaotshepetšo wa Dipolelo.
Go elwa hloko gore mošomo wo mogolo wa rena bjalo ka Mmušo, ke go netefatša go fana ka tirelo ye hlwahlwa yeo e lego maleba le dinyakwa tša batho ba rena, le gore polelo ke setlabelo seo se re kgokaganyago le bona. Ke kgapeletšo gore Molaotshepetšo wa Dipolelo o diragatšwe ka pele.
Ka fao ke rata go ipiletša go bašomammogo, go akaretšwa le dihlangwa tša mmušo le dikgoro le Lekgotla la Dipolelo tša Afrika Borwa, go netefatša gore Lenaneo le le bohlokwa la Tiragatšo le dira gore dipolelo ka moka di diragatšwe go badudi ka moka ba Afrika Borwa.
Lenaneo le la Tiragatšo ke seripa sa Legoratšhomo la Bosetšhaba la Molaotshepetšo wa Dipolelo leo le šomišago dikgonegišo tša dipolelo bjalo ka ge go beilwe ka go karolo ya 6 ya Molaotheo, 1996 (Molao wa Nomoro ya 108 wa 1996). Ge e feletše, e tla akaretša Lefoko la Molaotshepetšo wa Dipolelo, Lenaneo la Tiragatšo, Molao le melawana ya Afrika Borwa ya Dipolelo yeo e akanywago, le Molao wa Khansele ya Bašoma-ka-Dipolelo ya Afrika Borwa wo o akanywago.
Lenaneo la Tiragatšo le tlišwa bjalo ka tšhišinyo yeo e bulegilego yeo ka go yona go ka tsenywago dihlangwa le mekgwa ye mengwe yeo e bonwago go godiša dipolelo ka moka.
Lefoko la Molaotshepetšo la Legoratšhomo la Bosetšhaba la Molaotshepetšo wa Dipolelo le tsebagaditšwe ke Letona la Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši ka la 3 Desemere 2002. Kabinete ya re morago ga fao ya fa tumelelo ka la 12 Fepereware 2003. Molaotshepetšo o lebišitše go godiša tšhomišo yeo e lekalekanego ya dipolelo tše 11 tša semmušo go lebeletšwe go kgontšha phihlelelo yeo e lekalekanego ya ditirelo tša mmušo, tsebo le tshedimošo ga mmogo le tlhompho ya ditokelo tša dipolelo. Maikemišetšo a a ithekgile godimo ga kgodišo le tšweletšo yeo e atlegago ya dipolelo tša semmušo tša setšo tšeo di bego di phaetšwe ka thoko. Bjalo ka ge polelo e le setlabelo sa kgokagano mo maphelong a batho le setšhaba, go a gapeletšega gore go bewe maanotshepetšo a go lokiša go se lekalekane ga dipolelo.
Lenaneo la Tiragatšo le fana ka dintlha mabapi le dihlangwa le mekgwa yeo e nyakegago go diragatša Molaotshepetšo wa Dipolelo le kamego ya tša ditšhelete/tekanyetšo ya dokgoro tša bosetšhaba le porofensi.
Molaotshepetšo o hlaloša mafelo a tiragatšo ka kwešišagalo. Dihlangwa ka moka tša mmušo (tša bosetšhaba, porofensi le mmušo wa selegae) di tlangwa ke dikgonegišo tša Molaotshepetšo go tee le diinstitšušene di fe goba di fe tšeo di diragatšago matla a setšhaba goba di dira mošomo wa setšhaba go ya ka molaotlhakwa.
Kgoro ye nngwe le ye nngwe le Porofensi e ka kgetha polelo ya mošomo. Fela, go swanetše go hlokomelwa gore ga go motho yo a swanetšego go ganetšwa go šomišwa polelo yeo a ikgethelago yona. Ge go ka ba le hlokagalo, go swanetše gore go be le ditirelo tša botoloki/phetolelo.
Mabapi le dikgokagano tša go ngwalwa, porokerama ya go ntšha dingwalwa ka dipolelo ka moka (go elwa hloko mošomo, babadi-theeletši le molaetša) e swanetše go latelwa mo mabakeng ao go sa nyakegego dipolelo ka moka tša semmušo tše 11. Fela, ge modiro wo o tsepamego wa mmušo mo maemong a fe goba a fe o nyaka dikgokagano tša tshedimošo, go swanetše go tsebagatšwa ka dipolelo ka moka tša semmušo tše 11.
Mo e lego gore ditokomane tša mmušo di ka se ntšhiwe ka dipolelo ka moka tša semmušo tše 11dikgoro tša mmušo tša bosetšhaba di tla swanelwa ke go tsebagatša se tee ka dipolelo tše tshelelago bonnyane.
Mokgwa wa go šielana o tla šomišwa ge go kgethwa dipolelo ka go dihlopha tša Nguni le Sesotho. Ka fao, senyakwa sa mafelelo sa dikgoro tša mmušo wa bosetšhaba ke go tsebagatša ditokomane tša mmušo ka dipolelo tše tshela.
Mokgwa wa go šielana ga o ame diporofensi ka ge di tla šomiša dipolelo tša tšona tša semmušo tšeo di beilwego.
Mebušo ya selegae e tla khetha polelo ya tšhomišo le kgetho ya batho ka gare ga legoratšhomo la porofensi leo le kgontšhago la molaotshepetšo wa dipolelo. Ge go khethwa polelo ya tšhomišo le kgetho ya batho, mebušo ya selegae e swanetše go, ka go ikopanya ka bophara le setšhaba, tšweletša, le go kwalakwatša le go diragatša molaotshepetšo wa dipolelo ka moka.
Mabakeng a dikgokagano tša semmušo, polelo ya kgetho ya badudi e swanetše go šomišwa. Dikgokagano ka moka tša molomo di swanetše go dirwa ka polelo yeo e kgethilwego ya semmušo go batheedi ba ba lebišitšwego. Ge go kgonega, go swanetše go tšewe matsapa a go šomiša ditlabelo tša go swana le botoloki (morago, setee, mogala le botoloki bja go sebela). Se se tla direga go diporofensi le dikgoro tša mmušo wa bosetšhaba.
Lenaneo la tiragatšo le hlahlwa ke dilebišwa le maikemišetšo ao a beilwego ka go Molaotshepetšo.
a Tšweletšo ya dipolelo tša setšo, go akaretšwa le tlhamo ya ditlabelotirišwa le tšweletšo ya ditšweletšwa tša go swana le dipukuntšu le dipopopolelo.
b b Tšhušumetšo ya maikarabelo a mmušo a go netefatša gore kabelo ya ditirelo e dirwa ka tekatekano ka go fana ka phihleleo yeo e lekalekanego ya ditirelo go badudi ka moka go sa kgathatšege polelo gore go godišwe botšeakarolo le lentšu ka go merero ya mmušo.
c Taolo ya dipolelo go netefatša tšhomišo ya dipolelo tša semmušo le go godiša leina le lebotse la Mmušo.
d Go hlohleletša go ithuta dipolelo, kudu tšeo di hlokagalago go diragatša Ditirelo tša Setšhaba, go kaonafatša bokgoni le tšhomo ya badiredi mo mafelong a mošomo le go bontšha mehola ya tsebo ya dipolelo ka go fapana.
e Hlohleletšo ya dipoledišano tše hlwahlwa tšeo di tšweletšwago pele ka ga dipolelo tša go fapafapana le batšeakarolo le bakgathatema ka go dipolelo.
f Tlhamo ya segwera sa tšhomišanommogo go netefatša katlego ya tiragatšo ya Molaotshepetšo.
a Tiragatšo ya Molaotshepetšoe tla tsenywa ka go tšweletšwa pele mo nakong yeo e amogelegago.
b Tshepetšo ya tiragatšo e tla fiwa dilebišwa tšeo di beilwego e bile di laolega.
c Go tla agwa bokgoni ka koketšego gore tiragatšo e be ya mohola.
d Katlego ya tiragatšoe tla nyaka phetogo go setlwaedi sa go šomiša dipolelo tša semmušo mo dihlangweng tša mmušo go netefatša gore dipolelo tša setšo di a šomišwa mo mabakeng ao a fapanego.
e Taolo ye hlwahlwa ya methopo e tla hlokega ka lebaka la koketšego ya phetolelo le tokišopolelopolelo, kudu ka go dipolelo tša Afrika.
f Kelo hloko ya pele e tla fiwa tlhahlo ya bokgoni bja phetolelo le tokišopolelopolelo, tlhalošo, popontšu le tlotlontšu.
g Tšwelopele ya tiragatšo ya Molaotshepetšo e tla senkwa kgafetšakgafetša ka go šomišana thekeng le Lekgotla la Dipolelo tša Afrika Borwa. Dipego tšeo di nago le dintlha ka ga tshenkoleswa yeo di tla tsebagatšwa.
h Dinyakišišo ka ga tšhomišo ya dipolelo di tla dirwa ge go swanetše go fa lesedi go Molaotshepetšo le go tiragatšo ya diphetho.
Afrika Borwa ke legae la ditšo le dipolelodintši tšeo di fapanego. Go akanywa gore dipolelo tše 25 di a bolelwa ka gare ga naga, tšeo go tšona tše 11 di filwe maemo a semmušo go ya ka karolo ya 6 ya Molaotheo.
Se sengwe sa boiponagatšo bja dipolelo tša Afrika Borwa ke ntlha ya go tšeelwa matla a dipolelo, ka lehlakoreng le lengwe mme ka go le lengwe ke go gatelelwa. Molaotshepetšo wa peleng wa dipolelo tše pedi tša mmušo o hlotše tswalano yeo e sa lekalekanego magareng ga Seisemane le SeAfrikanse (dipolelo tšeo e bego e le tšona fela tša semmušo) le dipolelo tša batho baso. Kgatelelo ya dipolelo tše e na le ditlamorago tšeo di fihlago kgole tša kgethollo mo bathong ba bantši ba dipolelo tša babaso mo mabakeng a go ikgokaganya le mmušo, le phihlelelo ya bona ya ditirelo tša mmušo, toka, thuto le mešomo.
Tšweletšo ya dipolelo tša Babaso ke motheo wo bohlokwa go lokiša phetaphetano. Hlobaboroko ya go hloka tšweletšo ya dipolelo tšeo di bego di phaetšwe ka thoko mabapi le go di bea maemong le mopeleto wo o dumeletšwego, mantšu a thekinikale le dipukuntšu ke namane ye tona go tiragatšo ye hlwahlwa ya Molaotshepetšo. Godimo ga seo, Pego ya LANGTAG e bontšha ntlha ya gore go se tšweletšwe ga dipolelo tše go hlotše moya wa lehloyo la dipolelo tše mo e lego gore o fetetše le go beng ba dipolelo tše. Go kgetha Seisemane le/goba SeAfrikanse go hlohleletšwa ke maemo a tšona a go šoma ka mantšu a setheginiki.
Namane ye tona ya tiragatšo ke tshomišo ya ga bjale ya dipolelo, yeo e kgokaganego kudu le mešomo ye mentši ya Seisemane mo lebakeng la ka morago ga Afrika Borwa ya kethollo. Seisemane se šomišwa kudu mafapheng a mantši, go akaretšwa dihlangwa tša mmušo le go baditaba (bobedi go mongwalo le eleketroniki), mošomong, bjalo ka polelo ya kgokagano magareng ga dihlopha, bjalo ka polelo ya inthanete le saense le thekenolotši. Le ge e le gore Seisemane se fana ka phihlelelo go dikgoba tša mešomo le thuto, ke lepheko ka lehlakoreng le lengwe go batho bao ba sa kgonego go bolela polelo ye. Bjalo ka ge Seisemane se bonwa bjalo ka senotlelo sa go itšhikinya ka go ekonomi le phedišano le maemo, se na le matšhošetši a tšhomišo le hlokomelo ya dipolelo tša setšo le tiragatšo ya molaotshepetšo wa dipolelo ka moka.
Efela, tsebo ya polelo ya Seisemane ga se ya ikala ka mo go bego go emetšwe, mme go na le kgonagalo ya go bonagala ga polelo ya maemo a ka godimo. Nyakišišo ya bosetšhaba ka go dipolelo tša kgokagano yeo e hlamilwego ke Lekgotla la Dipolelo tša Afrika Borwa ka 2000 e bontšha gore diperesente tša go feta tše 40 tša batho mono Afrika Borwa ga ntši ga ba kwešiše seo se bolelwago ka Seisemane. Le hweditše gore bontši bja maAfrika Borwa ga ba kgotsofalele tsela yeo ka yona dipolelo tša bona di šomišwago mo lefapheng la ditirelo tša batho bohle. Dinyakišišo di hweditše gape gore batho ka kakaretšo ga botsebotse ba hwetša e le gore Ditirelo tša Batho Bohle ga di fihlelelwe ka lebaka la polelo.
Godimo ga tšweletšo ya dipolelo tša Batho Baso, go tla ba bohlokwa go netefatša tšhomišo ya dipolelo ka moka tša semmušo. Lenaneo la Tiragatšo le šomana le merero ye ka go šišinya tlhamo ya dihlangwa tše dingwe le go hwetša mekgwa ya go lokiša seemo se.
Ka go lemoga gore go diragatša Molaotshepetšo wo e tla ba tšhutišo ye kgolo go tloga go tshepetšo ya ga bjale, go tla šomišwa tsela yeo e bulegilego le koketšego ya tiragatšo.
a Le ge dikgoro tše 10 di tla etišwa pele go hlama diyuniti tša dipolelo, dikgoro ka moka tša mmušo di tla nyakega go hlama diyuniti tša dipolelo.
b Dingwalwa ka dipolelo ka moka di swanetše go tsenywa mo lebakeng la mengwaga ye meraro go ya ka porokerama ya dingwalwa tša dikgoro.
Dihlangwa tše dingwe le mekgwa yeo e ahlaahlwago ka go karolo yeo e latelago di šišinywa go ka kaonafatša tiragatšo ye hlwahlwa. Dihlangwa tše di tla ba mohola go laola tšhomišo ya dipolelo, go beakanya diporotšeke tša tšweletšo ya dipolelo. Go swara ditirelo tša dipolelo ka seporofešene le go tsebagatša karolo yeo e tšewago ke ditirelo tšeo le go tšweletša methopo ya batho. Tirelo ya Dipolelo ya Bosetšhaba (NSL) ya Kgoro ya tša Bokgabo le Setšo (DAC) e tla thuša go hlama dihlangwa tšeo di nyakegago mme ya bapala karolo ya tshepetšo ya mekgwa yeo e akntšwego. Efela, katlego ya tiragatšo e tla thewa godimo ga tšhomišanommogo ya dihlangwa tša bosetšhaba le porofensi, ga mmogo le Lekgotla la Dipolelo tša Afrika Borwa.
Godimo ga Lekgotla la Dipolelo tša Afrika Borwa le ditlabelotirišwa tša dipolelo tša Hansard, go swanetše go ba le dihlangwa tša go laola tiragatšo ya Molaotshepetšo wa Dipolelo le Diyuniti tša Dipolelo, Foramo ya Bosetšhaba ya Dipolelo le Khansele ya Bašoma-ka-Polelo ya Afrika Borwa.
Lekgotla la Dipolelo tša Afrika Borwa ke mogwera wa maanotshepetšo wa Kgoro ya tša Bokgabo le Setšo mo mererong ya tša dipolelo. Ka fao e bapala karolo ya motheo mo go tšweletšo le kgodišo ya dipolelo tša semmušo tša Afrika Borwa, ga mmogo le dipolelo tša Khoi le San le Polelo ya Maswao ya Afrika Borwa. Mediro yeo e lego mabapi le go ba gona ga dihlangwa le mekgwa e swanetše go dirwa ka tšhomišano le Lekgotla la Dipolelo tša Afrika Borwa.
Dikomiti tša Polelo tša Porofensi di swanetše go šoma thekeng le diporofensi mo mererong ya dipolelo yeo e amago diporofensi tša bona.
Diyuniti tša Tlhamontšu tša Bosetšhaba di tla tšwelapele go tšweletša dipukuntšu ka dipolelo ka moka tša semmušo. Di tla ikgokaganya le Karolo ya Kgokaganyo ya Tlotlontšu ya Tirelo ya Dipolelo ya Bosetšhaba. Tsela ya pego mabapi le tšhomisano ya bona le Ditho tša Dipolelo tša Bosetšhaba e tla thalwa ga botse.
Ditho tša Dipolelo tša Bosetšhaba ga se fela maloko ao e lego baboledi ba mathomo ba polelo yeo e amegago, mme kgetho ya mathomo ke gore ba na le tsebo yeo e ikgethago go ka eletša Lekgotla la Dipolelo tša Afrika Borwa mo mererong ya mabapi le Maemo, tlhamontšu, Tlotlontšu le Dingwalwa. Ke bolaodi bjo bo dumelelago tlhamontšu le maemo a polelo.
Ge go lebelelwa mediro ya bona ya theramolao, Lekgotlatheramolao la Porofensi le Palamente ba, bjalo kage go swanetše, swanetše go fana ka ditirelo ka go dipolelo ka moka tša semmušo tše 11. Efela, seemo sa diretšene le sona se tla hlatha (di)polelo tšeo di tlago šomišwa. Ka a mangwe mantšu, diporofensi ga di gapeletšege go direla dipolelo ka moka tše 11 tša semmušo. Dikantoro tša Hansard kua Palamenteng le ka go diporofensi tšeo di fapanego di bapala karolo ye bohlokwa go thekga mošomo wo. Ka fao, go a gapeletšega gore dikantoro tše di šome thekeng le Diyuniti tša Polelo le dihlangwa tše dingwe tšeo di lego mabapi le seo.
Tiragatšo ya Molaotshepetšo wa Dipolelo o tla hlola koketšego ya ditirelo tša dipolelo, kudu phetolelo, tokišopolelopolelo le tšweletšo ya tlotlontšu. Go ya ka dinyakišišo tša Kgoro ya Bokgabo le Setšo tša 2001, e ka ba 40% ya dihlangwa tša mmušo le 80% ya diporofensi tšeo di nago le diyuniti tšeo di šomago ka merero ya phetolelo le tokišopolelopolelo, kgapeletšego ke gore dikgoro ka moka tša mmušo wa bosetšhaba le porofensi di be le diyuniti tša dipolelo.
Go tla hlangwa diyuniti tša polelo tšeo di tlago itahlela ka setotswana go laola tiragatšo ya Molaotshepetšo wa Dipolelo ka go dikgoro ka moka tša mmušo le ka go porofensi ye nngwe le ye nngwe.
dipolelo ka moka tsa mmušo tše 11, ka go dikgoro tša mmušo wa bosetšhaba; goba dipolelo tšeo di kgethilwego tša semmušo tša porofensi ye e itšeng.
Go romela phetolelo go bafetoledi ba poraebete go tla laolwa ke molaotshepetšo wa thomelantle ya phetolelo le tokišopolelopolelo, wo o letelwago bontšha thentara yeo e bontšhago ditirelo tša phetolelo le tikišo bonnyane mo mengwageng ye mengwe le ye mengwe ye mebedi.
Diyuniti tša dipolelo di tla ba motheo wa go netefatša tšhomišo yeo e swarelelago ya dipolelo tša semmušo bjalo ka ge go gapeletšwa ke Molaotshepetšo wa Dipolelo. Di tla thekga gape maitekelo a go diragatša dipolelo tša go fapafapana.
Mošomo wa diyuniti tše e tla ba go laola tiragatšo ya dipolelo ka moka ka go kgoro ye e itšeng goba porofensi le go kgokagana le dikgoro tše dingwe ka go merero ya dipolelo.
Tiragatso ya Molaotshepetšo wa Dipolelo ka go kgoro goba porofensi.
Temošo ya Molaotshepetšo wa Dipolelo le Maitshwaro a Tšhomišo ya Dipolelo ka gare ga kgoro goba porofensi.
Go laola le go sepetša ditirelo ka moka tša phetolelo le tokišopolelopolelo, e ka ba tša ka gare goba tša thomelo ntle.
Palotokišopolelopolelo le go gatiša ditokomane ka dipolelo tša semmušo.
Go kgontšha tšhomišo ya ditirelo tša tlhalošophetolelo mo dipolelong tša semmušo.
Go eletša mmušo goba porofensi ka ga tšhomišo ya polelo (ka polelo le mongwalo).
Taolo le tshepetšo ya diporokerama tša tlhahlo ya bathwalwa ba baswa ba phetolelo, tokišopolelopolelo le tsweletšo ya tlotlontšu le diporokerama tša dipolelo tša semmušo tsa bašomi ba kgoro goba porofensi.
Go šomišana le Kgoro ya Bokgabo le Setšo le Lekgotla la ditho tša Dipolelo tša Afrika Borwa (mohlala, dikomiti tša dipolelo tša porofensi, ditho tša dipolelo tša bosetšhaba le diyuniti tša Tlotlontšu tša bosetšhaba) go tšweletša tlotlontšu.
Go hlohleletša tšhomišo ya polelo thwii yeo e nolofaditšwego ka go Ditirelo tša Setšhaba.
Go tla hlangwa Foramo ya Dipolelo ya Bosetšhaba yeo e nago le dikgokagano tšeo di šomišanago tsa baemedi go tšwa go dihlangwa tša mmušo le ba mekgatlo yeo e sego ya mmušo. Foramo e tla kopana morago ga dikgwedi tše tharo. E tla bopša ke baemedi go tšwa go diporofensi le dikgoro tša bosetšhaba tšeo di tla bago karolo ya lenaneo la go tsenya tirišong, ga mmogo le Lekgotla la ditho tša Dipolelo tša Afrika Borwa le dihlangwa tša lona. Ge go lebelelwa bokgoni bjo bo tla nyakegago, moemedi go tšwa go Khansele ya Diinstitšušene tša Thuto ya ka Godimo o swanetše go tšea karolo ka go Foramo.
Malebiša a Foramo ya Dipolelo ke go hlohleletša dipoledišano ka ga molaotshepetšo wa Dipolelo le merero ya tiragatšo magareng ga bašoma-ka-polelo le ditsebi ka tlase ga boetapele bja Kgoro ya Bokgabo le Setšo. Kelohloko ya motheo e tla ba kgokaganyo ya dihlangwa tša Dipolelo tšeo di fapanego le ditirelo tša go diragatša Legoratšhomo la Bosetšhaba la Molaotshepetšo wa Dipolelo go lebeletšwe go godiša tshepetšo le tšhomišo ye hlwahlwa ya methopo. E tla ba gape motheo wa go fana ka dikakanyo le maitemogelo gore go beakanywe diporotšeke le mediro ya mabapi le seo.
Mošomo wo mogolo wa Foramo e tla ba go hlokomela tsela ya tiragatšo, e tla senka le go bea diporotšeke go ya ka tatelano ya tšona le go hlohleletša kwalakwatšo. E tla ba gape le mošomo wa go kgokaganya le go šoma mmogo ka go merero ya tiragatšo ya Molaotshepetso wa Dipolelo. Ka lebaka leo, tebišo ye kgolo e tla ba tšweletšo ya tlotlontšu le diporotšeke tša dipolelo go thibela poeletšo ya mošomo wa go swana mme ka go dira seo go tla godišwa dipoelo tša peeletšo.
Go šišinywa gore go tlhamo ya Foramo ya Dipolelo e thlangwe semmušo.
Khansele e tla hlangwa ke Letona la Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši mme e tla ba le motho o tee yo a kgethwago ke Kgoro ya Bokgabo le Setšo, Kgoro ya Toka le Tšweletšo ya Molaotheo, Lekgotla la Dipolelo tša Afrika Borwa, Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa le Khansele ya Thuto ya ka Godimo, le batho ba tshelelago bao ba kgethilwego ke makgotla a seporofešenale le a mangwe mo lefapheng la phetolelo, botoloki, tlhamontšu, tlotlontšu, palotokišopolelo ya polelo le molao. Maloko a Khansele a tla dula kantorong lebaka la mengwaga ye mehlano, mme go tla kgonagala gore ba ka thwalwa gape mo maemong ao lebaka leo le latelago. Khansele e tla ba setho sa mmušo seo se hlangwago go ya ka Molao wa Palamente.
Maikemišetšo a Khansele ya Bašoma-ka-Dipolelo ya Afrika Borwa e tla ba go godiša maemo a porofešene le go šireletša boleng bja ditšweletšwa. E tla šireletša gape maloko a setšhaba ao a šomišago ditirelo tša dipolelo.
Lekgotla la bašoma-ka-polelo la Afrika Borwa le tla sepetša tlhahlo, netefatšo, le ngwadišo ya bašoma-ka-polelo ka maiteko a go oketša maemo a profešene ya polelo le boleng bja ditšweletšwa tša polelo ka go bea le go hlokomela maemo. Lekgotla le tla šomišana le mananeo a tlhahlo a Tlhako ya Bolaodi bja Mangwalothuto (NQF) le Bolaodi bja Mangwalothuto bja Afrika Borwa (SAQA).
Mekgwa yeo ka yona tiragatšo ya Molaotshepetšo wa Dipolelo e tla nolofatšwago ka yona ke tšweletšo ya tlotlontšu, phetolelo le palo-tokišo, thekenolotši ya polelo, molao wa maitshwaro wa tshomišo ya polelo, taerektori ya ditirelo tša polelo, dioditi le dinyakišišo tša tshenko, masolo a temošo ya dipolelo, Tirelo ya go Toloka ka Mogala ya Afrika Borwa, panka ya data ya tshedimošo, tlhabollo ya Dipolelo tša maswao, go ithuta le go dira ditekanyetšo tša dipolelo.
Tiragatšo ya Molaotshepetšo wa Dipolelo e tla baka gore go be le nyako ye kgolo kudu ya phetolelo le palo-tokišo, le tšweletšo ya tlotlontšu ka go makala ka moka ka moo e tla ba bohlokwa, gape e tla hloka gore go be le tšhomišano gare ga bakgathatema ka moka, dikarolo tša polelo le mekgatlo ya polelo (mohlala, dipopego tša PanSALB tša go swana le diyuniti tša tlhamopukuntšu tša bosetšhaba, mekgatlo ya polelo ya bosetšhaba le dikomiti tša profense tša polelo). Karolo ya Kgokaganyo ya Tlotlontšu (TCS) ya NLS e tla humana tšhomišano ya botlalo ka tsereganyo ya Foramo ya Polelo ya Bosetšhaba. Panka ya Tlotlontšu ya Bosetšhaba ya go šoma ka khomphyutha e tla hlongwa ke DAC gore go nolofatšwe khumano le phatlalatšo ya tlotlontšu ka dipolelo ka moka tša semmušo ka inthanete gomme e tla mpšhafatšwa bonnyane ga tee ka kgwedi.
Ga bjale Tirelo ya Polelo ya Bosetšhaba e gare e dira diporotšeke tše mmalwa gore e hlole ditatapeisi tša tlotlontšu ya dipolelodintši tša go ba le makala a go fapana a tshedimošo, gape yeo go nago le kgonego ya gore maneno a tlotlontšu ka dipolelo tša go fapana a tšweletšwe go tšwa go yona. Go ya ka ditlhoko tša mošomiši tše itšego goba dikgopelo, mananeo a bjalo a polelo a ka fa gape tshedimošo ya go swana le ditlhalošo, mafoko a mehlala, diteng tšeo lereo le šomišwago ka go tšona, le methopo ya kgatišo.
Tšhomišanommogo le dinaga tša Afrika ya ka Borwa ka go tšweletšo ya dipolelo tše bolelwago go ralala mellwane e tla hlohleletšwa.
Ga bjale, go bonala go se na ditlabelotirišwa yeo e lekanego ya botoloki, phetolelo le palo-tokišo. Le ge e le gore diyuniti tša polelo di tla kgatha tema ye bohlokwa go ahlaahla se, sekgala se segolo gare ga nyako ya ditirelo tša polelo le bokgoni bja go fa ditirelo tše bjalo di tla swanela ke go hlahlobja.
Methalohlahli ya Molaotshepetšo wa Phetolelo le Palo-tokišo e ikemišeditše go fa methalohlahli ya phetolelo ya ka gare le ya ka ntle, palo-tokišo le go lekola ditokomane le ya go ntšha ditokomane gore di yo fetolelwa ka ntle ka maikemišetšo a go kaonafatša phethagatšo ya ditirelo le go fa ditšweletšwa tša boleng bja godimo.
Tlhahlo, kudukudu ka go phetolelo, palo-tokišo, botoloki, tlhamopukuntšu le tlotlontšu e tla nyakega gore Molaotshepetšo o diragatšwe ka katlego. Tlhahlo mabapi le tshepetšo ya tshomišo ya polelo e tla ahlaahlwa ke mananeo a tlhahlo ao a tšwetšwago pele ke DAC le PanSALB mmogo le baabi ba tirelo bao ba netefaditšwego.
Mananeo a go tsenelwa ga mmalwa ka ngwaga a tla rerwa go bašoma-ka-polelo bao ba šetšego ba le gona, le thušo ya ditšhelete e tla fiwa bakalatšwa ba baswa le bašoma-ka-polelo bao ba šetšego ba šoma. Mananeo a tlhahlo a tla tsenya gape dithuto tše kopana, tlhahlo ya ka gare le mananeo a tlhahlo a botlalo.
Tšhomišano mmogo le SAQA, DoE le diinstitšhušene tša thuto, gare ga tše dingwe, e bohlokwa gore go phekolwe tlhokego ya bašoma-ka-polelo ba profešenale. Dinyakwa tša Legoratšhomo la Bosetšhaba la Tlhako ya Mangwalothuto (NQF) di tla latelelwa ge go dirwa le go phethagatšwa maneno a tlhahlo.
Botsebi bja dipolelo tše dingwe tšeo e sego tša letswele ke badiredi ba setšhaba go tšewa e le ntlha ye bohlokwa kudu ka go phethagatšo ya Ditirelo tša Setšhaba. DAC e tla tšweletša mekgwatebogo, ka tšhomišanommogo le PanSALB, DoE le DPSA, go hlohleletša badiredi ba setšhaba go tseba dipolelodintši ka go ithuta le go dula ba tseba dipolelo tše dingwe.
Thekenolotši e swanetše go šomišetšwa go nolofatša tšhomišano gare ga bakgathatema ba polelo mmogo le go tlhabolla dipolelo tša tlhago. Mananeo a dikhomphyuthara a go swana le a tshekatsheko ya mantšu, ditshepetšo tša tshepetšo ya tlotlontšu le mananeo a phetolelo a swanetše go sepelelana gore go hlohleletšwe karolelano ya tlotlontšu le tshedimošo ye nngwe gare ga diyuniti tša polelo ka moka le badirišani ba go swana le Hansard le di NLU.
Go araba tlhokego ya go potlakiša tlhabollo ya dipolelo tša tlhago le go humana le go laola dingwalwa tša titšitale le datha ya polelo yeo e šomišegago ka leswa, DAC e ikgafetše go aga bokgoni le go fa ditlabelotirišwa tša a thekenolotši ya tshedimošo. Dipolelo tša tlhago di tla thekgwa ke mekgwatshepetšo ya tlhabollo ya go šomiša dithekenolotši tše diswa, tšhomišano le ditiragalo.
Molao wa Maitshwaro a tšhomišo ya Polelo wa badirelapušo ka moka o tla hlaloša gabotse gore badirelapušo ba kgokagane bjang le go šomišana le setšhaba gore ba fe tirelo ya setšhaba ya go kgontšha. Molao wa maitshwaro o tla sepelelana le metheo ya Batho Pele go ya ka moo Tirelo ya Pušo e nago le boikgafo bja go fa tirelo ye feleletšego, tshedimošo ya go nepega go badirelwa ka polelo yeo ba e kwešišago bokaone. Molao o tla gatelela nnete ya gore ga go modirelwa goba modirelapušo yoo a swanetšego go gatelelwa goba go se holege ka tšhomišo ya polelo.
DAC, mmogo le DPSA gape le dikgoro tše dingwe tša mmušo, e tla tšwetša pele le go phatlalatša molao bjalo ka ge go kgonegišitšwe ke Molao wa Dipolelo wa Afrika Borwa woo o lebeletšwego. Letona le tla gatiša melawana ya go bamabapi le molao ka go Kuranta ya Mmušo go ya bofelong bja 2005.
Go tlatša kgatišo ya ka gare ga Kuranta ya Mmušo, sengwalwa sa polelo ye bonolo se tla phatlalatšwa go netefatša gore badirelapušo ba tseba ka molao.
Taerektori ya ditirelo tša polelo (mohlala, datapeisi ya go ba le maina a mafelo a go ba maswanedi/dikhamphani/diyuniti tša polelo, phetolelo, palo-tokišo, le ditirelo tša tlotlontšu, peakanyo ya polelo) di tla tšwetšwa pele. Dikhopi tša taerektori ye di tla phatlalatšwa gare ga dipopego tša bosetšhaba le tša diporofensi, le go mekgatlo ya polelo le diyunibesithi. E tla ba gona gape mo wepsaeteng ya DAC gomme e tla mpšhafatšwa ka mehla. Tiragatšo ya molaotshepetšo ya go kgontšha e tla kaonafatša ke kgonegišo ya tshedimošo ka methopo yeo e lego gona le dipopego tša polelo.
Go na gape le tlhokego ya sefala sa go swana/mokgwa woo o diretšwego gabotsebotse modiro wa go kgoboketša le go phatlalatša tshedimošo ka Molaotshepetšo wa Dipolelo le merero ya tiragatšo, ditšhimollo le mekgwa ya go fetoga (kudukudu tekanyong ya bosetšhaba, empa gape le go tekanyo ya selete (Afrika ya ka Borwa) le tekanyo ya boditšhabatšhaba).
Maikemišetšo ke go godiša karolelano ya tshedimošo, le nyakišišo le tšhomišano gare ga mafelo a tshepetšo ya polelo le bao ba nago le kgahlego. Go tlatša lengwalodikgang la go tšwa kotara ye nngwe le ye nngwe, wepesaete e tla tsebagatšwa le go hlokomelwa.
Tshedimošo ya maswanedi le dithušo go tšwa go bakgathatema di tla nyakwa ka mahlahla ke NLS.
Tekololeswa le tiragatšo ya molaotshepetšo ye kgontšhago ya go tšwela pele di tla hloka data ka dipaterone tša tšhomišo ya polelo le mekgwa ya ga bjale gore go šupiwe maatla le diphokolo tša Molaotshepetšo le go lekola tšwelopele ya yona. Ditebelelo tša polelo le dihlakišo di tla sepetšwa mmogo le mekgatlo ya polelo ya maswanedi ya go swana le PanSALB le mekgatlo ya nyakišišo le tlhabollo. Dipoelo tšeo di tšwago go ditebelelo tše di thuša mmušo go dira diphetho o na le tshedimošo ka tiragatšo ya Molaotshepetšo wa Dipolelo.
Diyuniti tša Polelo di tla nyakega gore di hlakiše mabokgoni a polelo ao a lego gona le bokgoni ka go dikgoro goba diporofensi tša tšona. Tshedimošo e tla ba bohlokwa mabapi le kalatšo, tiragatšo ya Molao wa Maitshwaro a tšhomišo ya Polelo le go phetha ditlhoko le dinyakwa tša dikgoro le diporofensi tše itšego.
Masolo a temošo ka polelo a a tlhokega gore kgahlego ya setšhaba ka go merero ya polelo e tsošološwe, DAC.
h hlola temogo ya dikholo tša go phela setšhabeng sa dipolelodintši; le i netefatša kwešišo ye nepagetšego le tlhathollo ya molaotshepetso ka go ditekanyo ka moka.
Masolo a itšego a polelo a tla diragatšwa ke diyuniti tša polelo (tša bosetšhaba le tša diporofensi), DAC le PanSALB. Ka baka la bokgathatema bja bona bjo bohlokwa ka go tiragatšo ya molaotshepetšo, dikgoro tša mmušo/badirelapušo e tla ba tšona tšeo di tebilwego kudu mengwageng ye mebedi ya pele. Masolo ao a tebilego setšhaba ka kakaretšo le wona a tla akaretšwa. Dimateriale tša go fapana tša kgodišo (mohlala, dipapatšo di tla bewa ka gare ga dikuranta le mangwalodikgang ao a phatlalatšwago) le mokgwa wa kgokaganyo wa lesolo le lengwe le le lengwe di tla tlhabollwa.
Ka go tikologo ya dipolelodintši, phetolelo ka mogala e fa mmušo mokgwa wa go ba le meputso wa go tswalela sekgala sa mapheko a polelo le go fa khumano ya go lekana go ditirelo tše e di fago. Mokgwa wo wa phetolelo o bonolo kudu gape ebile ga o ture, o ka fediša bokgole bja mafelo ka go kgona go humana toloki mogaleng. Ka moo botoloki bja mogala gabotsebotse bo loketše tikologo ya dipolelodintši ya go rarana ya Afrika Borwa, moo ditirelo tša nolofatšo ya polelo di ka no nyakegago ka tsebišo ye kopana mabakeng a tšhoganyetšo le go dintlha tša tirelo ya badirelwa tša go swana le dikliniki le ditiši tša maphodisa, moo e lego gore dipolelo tšeo di yo nyakegago le botelele bja ditherišano ga di tsebege.
Ga bjale DAC e gare e sepetša tirelo ya teko ya Botoloki bja Mogala bja Afrika Borwa (TISSA), ka maikemišetšo a go nyakišiša kgonego ya botoloki bja mogala bja Afrika Borwa. Tirelo e lekwa go Ditiši tša Maphodisa tša Afrika Borwa tše 70 le go tekanyo ya mmušogae ka go dikliniki tše 11 le mafelo a tirelo ya badirelwa a Lekgotla la Toropokgolo ya Tshwane.
PanSALB e šetše e dirile di NLB go tšwetša tlhabolla, go godiša le go šupa mafelo a beetšwego pele a tlhabollo ya Dipolelo tša Khoe, San le ya Diatla, go hlahloša maemo a tšona. Dipopego tše dingwe tšeo di lego gona tseo di godišago tšwelopele ya Dipolelo tša maswao ka Afrika Borwa le diporotšeke tša go ralala mellwane di tla thekgwa. Tšhomišano le bakgathatema e bohlokwa lebakeng le.
Media o tla kgatha tema ye bohlokwa ka go hlolweng ga temogo ya Tlhako ya Molaotshepetšo wa Dipolelo. Maikemišetšo a go šomiša media e tla ba go teba setšhaba ka maikemišetšo a go se ruta ka diteng tša Molaotshepetšo gore se kwešiše gabotse ditokelo le maikarabelo a sona. Ka moo pego ya merero ya Molaotshepetšo wa Dipolelo ka gare ga media e tla matlafatšwa. Go tlatša media wa kgatišo le wa ilektroniki, wepsaete ya DAC e tla šomišwa go bapatša dipolelodintši. Dikgoro tše dingwe tša mmušo le tšona di tla hlohleletšwa go godiša dipolelodintši ka go diwepsaete tša tšona le dikgatišo tša ka ntle.
Mošomo wa go akanyetša ditšhelete woo o sepeditšwego ke Matlotlo a Setšhaba le DAC ka 2001 o bontšhitše gore ditshenyegelo tšeo di akantšwego tša go diragatša dipolelontši di a kwala gape di ka tsenywa ka tokišo ye nyenyane ka go ditekanyo tšeo di beakantšwego. Mošomo wa go akanya ditshenyegelo go ya ka tšhielano ya dikhatekori tša dipolelo tše dine le khumano tšeo di bontšhitšego gore se se tla nyaka koketšeo ya tekanyo ya ka fase ya 1%. Tšhomišo ya dipolelo tše tshela, go ya ka NLPF, e tla baka tshenyegelo ya godingwana empa e ka se fete 2%.
Dipopego ka moka tša mmušo di tla swanelwa ke go kgonegiša thekgo ya ditšhelete ya tiragatso ya Molaotshepetšo wa Dipolelo go sepelelana le Tlhako ya Ditshenyegelo tša Lebakagareng (MTEF), gomme tsenyo e dirwe ka dikgaokgao go tloga ka ngwaga wa ditšhelete wa 2003.2004.
g Tlhahlo ya go tšwela pele ya badiredi ba yuniti.
Dilo tša maemo a go tlwaelega tša go swana le tshepetšo (mohlala, khudugo, thwalo, madulo, kantoro, le ditshenyegelo tša mogala), le ditoro/infentori (dikgatišo, ditokomane, seteišinari, dimateriale tša kantoro) le didirišwa (dikhomphutha, didirišwa tša go theeletšwa, didirišwa tša mogala) le tšona di tla ba le thulano go ditshenyegelo.
Tafola yeo e lego ka fase e bontšha le go bapetša ditshenyegelo tšeo di akantšwego le go bapetša ditshenyegelo tšeo di akanywago tša yuniti ya polelo lebakeng la MTEF.
Go tšeelwa hlogong gore Dikgoro di tla diragatša NLFP go ya ka MTEF, mohlomongwe go tla ba bohlokwa go hlaloša gore tshepetšo ye e šoma bjang. Tshepetšo ya tekanyo ya MTEF e thoma ka peelopele le tokišo ya ditsenyo tša tekanyetšo ka kgwedi ya Aporele. Tsepanyo le molaotshepetšo wa tlhako ya ikonomikgolo le DoR di dirwa go tloga ka Julae ge Komiti ya Tshenyegelo ya Bogareng (MTEC) le yona e tla be e dira ditigelo tša yona. Tokišo ya ditshenyegelo tšeo di hlalošago dilo ka moka ka botlalo le ditokomane e direga morago ga ge MTEF e dumeletšwe ka Oktobore 2003.
Ngwadiša molaotshepetšo ka go tshepetšo ya peelopele ya bosetšhaba le ya profense.
Go tšeelwa hlogong ga molaotshepetšo ke kgoro le maano a tiragatšo a bophara.
Tokišo ya maano a tiragatšo ke Kgoro le go dirwa ga ditshenyegelo.
Tšweletšo ya ditshenyegelo tša kgoro le ditekanyetšo.
Humana methopo ya ditshenyegelo.
Dikgoro le diporofensi di tla rwala maikarabelo a go lekanya a tiragatšo ya NLPF ka go makala a tšona a taolo.
Badiredi ba Diyuniti tša Polelo ba tla kalatšwa ke dikgoro tša go sepelelana le go fiwa tlhahlo ka maikarabelo a tšona ke DAC, mmogo le badiredi ba PanSALB. Mananeo a tlhahlo ya semmušo a tla tlhabollwa (lebelela 2.2.2).
Bogolo bja diyuniti tša dikgoro le diporofensi bo tla fapana. Palo ya bašoma-ka-polelo bao ba nyakegago ka go yuniti ya polelo e tla laolwa go sepelelana le mananeo le ditekanyetšo tša kgoro le tša profense.
Bogolo bja diyuniti tša polelo bo tla phethwa ke lenaneo la mošomo mmogo le bokgoni bjo hlokegago go sepetša le go diragatša Molaotshepetšo. Mohlala, bathwalwa ba swanetše go bala le, bafetoledi, barulaganyi, babeakanyi ba polelo, badiratlotlontšu, badiradipukuntšu, bjbj.
DAC e lemoga gore tiragatšo ya molaotshepetšo e tla kopana le ditlhotlo tše dikgolo. Empa, e tla ithekga kudu go tšhomišano ya makoko ka moka ao a kgathago tema go tiragatšong ya maikemišetšo ao a boletšwego.
Hlakišo ya mabokgoni a polelo le bokgoni go nolofatša kalatšo ya badiredi go tšwa go bao ba lego gona.
Peakanyo ya tiragatšo e theilwe go kakanyo ya gore Molao wa Dipolelo wa Afrika Borwa o tla thoma go šoma ka Setemere 2003.
<fn>nso_Article_National Language Services_LENANEO LA DITENG 2.txt</fn>
Afrika Borwa e lebagane le maikarabelo a go nyakišiša ditharollo tša mathata a go swana le go hlatloša ekonomi ya batho ba yona, phedišo ya hlokego ya mešomo le bodiidi. Ka moo go bohlokwa gore polelo e kgathe tema ye kgolo go rarolla mathata a. Godimo ga fao, re swanetše re gopole gore polelo e na le mohola wo bohlokwa kudu go thuto, go netefatša phihlelelo ya ditirelo le tshedimošo, go tšwetšopele ya bong le tlhagišo ya bokgabo bja setšo.
Kgoro ya Bokgabo le Setšo e bona tlhomo ya Disenthara tša Nyakišišo le Tšwetšopele ya Dipolelo (diLRDC) bjalo ka se se ka bago le mohola wo mogolo wa go rarolla mathata a. Ka go dira se, maikemišetšo a rena e be e le go leka go bea nepo ya rena go dipolelo tšeo di bego di gatelelwa peleng, ka fao go di fa mošomo wa gare ka go phethagatšo ya pholisi ya rena ya dipolelo ka moka.
Kgopolo ya diLRDC e šetša gore dipolelo tša ditšhaba di phatlalatšwa diprofenseng ka moka. Ka lebaka leo, di tla bewa moo baboledi ba polelo yeo e itšego ba dulago gona. Peo ya diLRDC mo diprofenseng, kgauswi le baboledi ba dipolelo, ke ye nngwe ya ditsela tšeo re bonelago pele ka yona gore tirišanommogo go diprotšeke tša dipolelo di tla bopša go hlatloša tsebo ya dipolelo tše ntši mo nageng ya ga bo rena.
Re a amogela, le ge go le bjalo gore kgopolo ya diLRDC ke ye mpsha mo nageng ya ga bo rena. Re tla itshepela go thekgo ya badirišani ka rena ba go swana le dikgoro tša mmušo tša bosetšhaba, diprofense tše senyane gammogo le Boto ya ya Dipolelo tša Afrika Borwa (PanSALB).
Go tloga ka 1997 Kgoro ya Bokgabo, Setšo, Saense le Theknolotši (DACST), e bile ditherišanong le dikopanong le bakgathatema ba yona ka ga hlokego ya ka pela ya go hloma Disenthara tša Nyakišišo le Tšwetšopele ya Dipolelo (diLRDC). Dikopano le ditlhakišo tša diprofense tša sebaka le ditlabelo tšeo di bilego gona di dirilwe go ela tlhokego le kgonego ya tiro ye bjalo. Ka go realo, peakanyo ya phethagatšo e sepelelana le dipoelo le ditshwaotshwao tšeo di hlagišitšwego.
Go ya ka dipoelo tša nyakišišo, go feditšwe ka gore tlhomo ya diLRDC e bohlokwa kudu gomme go hlokega gore e dirwe ka pela gore e kgone go hlohleletša matšato a go hloma Tlhako ya Pholisi ya Dipolelo tša Bosetšhaba. Ye nngwe ya ditebo tše bohlokwa tša Disenthara tša Dipolelo e tla ba go netefatša tirišo ya dipolelo tša selegae bjalo ka dipolelo tšeo di tla dirišwago ka go kgwebo, dipolotiki, nyakišišo le mmušo mo Afrika Borwa ka moka.
DAC e gopola gore peeletšo ka go diLRDC tše e ka se hlohleletše fela tirišo ya dipolelo tša selegae makaleng a go fapana a mmušo, dipolotiki, bj.bj., eupša e tla gotetša mathomo a intasteri ya dipolelo mo Afrika Borwa yeo e tla bago le diputseletšo tša ekonomi tša lebaka le le telele.
Go akanywa gore peeletšo ya go ka fihla R2 600 000 mo ngwageng wa mathomo, R2 900 000 mo ngwageng wa bobedi, le R3 100 000 mo ngwageng wa boraro Senthareng ye nngwe le ye nngwe e tla dirwa. Mo sebakeng sa mengwaga ye meraro go diprofense ka moka tše senyane go tla be go dirilwe peeletšo ya dimilione tša go ka ba R55.
Peeletšo ye ye kgolo go dipolelo tša selegae e a dumelelega ge motho a ka lebelela histori ya dipolelo tše ya gore di be di sa šetšwe gomme di kgethollwa lebaka le le telele gape gwa lebelelwa le kamego ya mmušo ya gona bjale ya gore dipolelo ka moka tša mmušo tša Afrika Borwa di swanetšwe di dirišwe. Molaotheo o bolela gore: Go gopola histori ya tirišo ya fase le maemo a dipolelo tša selegae tša batho ba rena, mmušo o swanetše o tšee magato a maleba a tirišo ya go hlatloša maemo le go tšwetšapele tirišo ya dipolelo tše: (Molao 108 wa 1996, letl. 4). Tlhomo ya diLRDC ke ye nngwe ya magato a bjalo a tirišo ya maleba.
Tšwetšopele ya maleba yeo e sego thwii ya tlhomo ya diLRDC e tla ba tlholo ya mešomo ye mefsa ye e ka bago 135 ya lebaka le le telele mo mengwageng ye 3, ka fao go fokotšwa tlhokego ya mešomo le bodiidi mo ditšhabeng tšeo di nyakago gore mmušo o rarolle bothata bjo ka pelo ye bohloko. Maikutlo ao a ngenago mooko ao a lebanego le dipolelo tša selegae a tla fetošwa ka lebaka la temogo ya gore mmušo o tšwetša dipolelo tše pele.
Mo meholeng ya histori yeo e bilego gona go Seisimane le SeAfrikanse, ga go hlokege gore go dirwe tšhireletšo ya go bea maatla le ditlabelo tšeo di hlaelelago go dipolelo tše senyane tša mmušo. Moo go lego maleba, dipolelo tše dingwe tša selegae le tša bosetšhabatšhaba di tla akaretšwa mo mošomong wa tšwetšopele. Se se tla neela go mehola ye mebedi ya go hlatloša tirišo ya dipolelo ka moka le go kaonafatša dikamano tša bosetšhabatšhaba le tirišanommogo ka go le lengwe.
Tebo ya motheo ya Disenthara tše e tla ba go fetoša maikutlo a fase ao a nolago mooko - maikutlo ao a matlafatšago ditiro le ditemogo tša go se lekane (go ya ka hlaelelo goba maemo a fase a ekonomi ao a amanago le dipolelo tše). Ka go hlagiša diprotšeke tše ka diputseletšo tša ka pela go setšhaba ka bophara, diLRDC di tla kgona go neelana thwii go katlego ya ditebo ka bophara tša phetošo e lego go kago ya setšhaba le tlholo ya bohumi go badudi ka moka.
Disenthara tše di tla bopa maatla a dikgokagano tšeo di nyakegago go katlego ya phethagatšo ya Tlhako ya Pholisi ya Dipolelo tša Bosetšhaba le dipeomolao ka moka tšeo di amegago, kudukudu mo magatong a profense. Ka tirišanommogo le PanSALB le dikgoro tša bokgabo le setšo tša diprofenseng, NLS e tla netefatša gore go ba le ditlabelo le tirišano ya maleba ya mediro ka moka yeo e lebagantšwego go thekga le go abela go phethagatšo ya pholisi ya tsebo ya dipolelo tše ntši lefaseng ka bophara. Go lebeletšwe gore bakgathatema ka moka ba bohlokwa ba tla amogela maikarabelo mmogo a go netefatša phethagatšo ya nyakišišo ya mahlakore a mantši le lenaneo la tšwetšopele tšeo di tla netefatšago go fihlelela maemo a godimo a tsebo ya dipolelo ka mokgwa wa go boloka tšhelete le ka nako ye nnyane ka mo go ka kgonegago ka gona. Disenthara ka ge di tla thewa diinstithušeneng tša thuto ya godimo, di tla holega ka dibaka le maitemogelo tšeo di šetšego di le gona mo diinstithušeneng tša go ikemela ka botšona. Le tšona di tla bopa seripa sa tshepetšo ya ditho tša go ikemela ka botšona tšeo di nago le ditebo tša go swana go ya ka ditlapele tšeo go dumelelanwego ka tšona ka go NLPF.
godiša dipolelo tša selegae ka katlego go netefatša tirišo ya tšona ke setšhaba mo makaleng a bohlokwa go swana le molao, kgwebo, saense, dipolotiki, thuto, bj.bj.
kgontšha le go nolofatša dikakanyo tšeo di hlatlošago go ngwala ka dipolelo tša selegae ka go matlafatša mekgatlo ya bangwadi ba go fapana, go kgontšha diseminari le dikopano tša bangwadi tša go fahlošana, bj.bj.
eletša ka mananeo ao a tla gogago šedi ya baithuti ba bantšI go thuto ya dipolelo tša Afrika, ka go laetša dikgoba teo di bonagalago tša mešomo, go akaretšwa le dikgoba tša "tlhahlo ya maitemogelo", moo go hlokegago; le fana ka kabelo go tšwetšopele ya maloka a polelo go dipolelo tše dingwe tša bosetšhabatšhaba go kgontšha MaAfrika Borwa go tšea karolo go dithulaganyo tša retšene le tša bosetšhabatšhaba tša go swana le SADC, AU, NEPAD, UNESCO, bj.bj. ka pono ya tirišano le ditumelelano tša mahlakore a mabedi le tša mahlakore a mantši tšeo go tsenwego ka gare ga tšona.
Go ya ka maikemišetšo ao a lego ka mo godimo go na le bonnete bja gore sebopego sa mošomo wa diLRDC se segolo, se hloka peakanyo yeo e dirilwego ka tlhokomelo gomme e ala methopo ya kgokagano yeo e tla dumelelago tšwelopele le koketšo ka nako. Ka tshepelelano le dineelo tšeo di dirilwego ke Molaotheo malebana le dipolelo tša mmušo tšeo e lego tša selegae, Disenthara tše senyane tša Nyakišišo le Tšwetšopele ya Dipolelo di tla hlongwa. Se se ra gore senthara e tee e tla gafelwa go tšwetšapele dipolelo ka moka ka e tee ka e tee tša mmušo wa selegae. Senthara ye nngwe le ye nngwe ya polelo e tla ba le makala a diyuniti ao a tla bago le mothamo woo o swanago ka maikemišetšo le mešomo. Disenthara di tla bewa mo diinstithušeneng tšeo di bego di gateletšwe peleng tša boithutelo bjo bo phagamego gomme go tla ba le diphapano tše dingwe mo go hlokegago. Go ukangwa gore mmušo o tla dirišana le diinstithušene tšeo diLRDC di tla bewago go tšona.
Go bopa dipeakanyo tša diLRDC ka tshekatsheko ke pono ya pedifatšo ya mediro yeo e swanetšwego gore e phengwe go ditshenyagalelo ka moka. Mešomo e tla tlaleletša fela yeo e šetšego e dirilwe mo gongwe. Tlhalošo ka botlalo ya mešomo e gona ka go karolo 6 ka tlase.
Mo magatong a mathomo, dinyakwa tša kgokagano tša Senthara di tla ba bonolo ka kudu. Go ya ka go thwala badiredi, neelo yeo e dirilwego ka mo tlase e bonwa bjalo ka senyakwa sa kgokagano sa motheo sa go thoma.
Thekgo ya Kantoro/kamogelo.
Go tlaleletša seo, sekgoba sa kantoro le ditlabelo di tla hlokega.
Molaodi o tla rwala maikarabelo a taolo le tshepedišo tša tšatšI ka tšatšI tša Senthara. Molaodi o tla bega go Komiti ya Taolo ya Senthara yeo e nago le Mongwadiši wa thuto, Hlogo ya Kgoro goba Sekolo sa Dipolelo tša Afrika; Mohlankedi Mogolo wa Matlotlo (wa Instithušene), leloko la Senate/Khansele, mofahlošI o tee wo mogolo/le moprofesara go tšwa go Sekolo sa Dipolelo/Lefapha la Bokgabo/Dithutobomotho gammogo le Hlogo ya Yuniti ya Polelo ya Profense. Komiti ya Taolo ya Senthara e tla arabela go Komiti ya Keletšo ya Bosetšhaba. Komiti ye e tla ba le baemedi go tšwa go Kgoro ya Bokgabo le Setšo (DAC), PanSALB, SABC, Kgoro ya Dikgokagano, le dikgoro tša mmuso tša bosetšhaba le tša profense (diyuniti tša dipolelo). DAC e tla sepetša dikopano tša Komiti gomme ya šoma bjalo ka bongwaledi go Komiti ya Keletšo ya Bosetšhaba (NACO).
Pholisi e laetša gore diyuniti tša polelo di tla bewa ka gare ga dikgoro ka moka tša bosetšhaba le go diprofense ka moka tše senyane, go kaonetša dikgoro tšeo di rwalago maikarabelo a bokgabo le setšo go diprofense. Godimo ga se, ka gare ga ditheomolao tša profense, go na le diHansard tšeo di fanago ka ditirelo tša polelo. Ka PanSALB, dibopego tše dingwe tša go swana le Komiti ya Polelo ya Profense (PLC), Diyuniti tša Bosetšhaba tša Tlhamopukuntšu (diNLU) le Ditho tša Dipolelo tša Bosetšhaba di hlomilwe. Ka ditshepedišo tša yona ka moka, Senthara e tla netefatša tirišanommogo ya kgauswi le dibopego tše ka moka le tše di tswalanago le tšona.
Kamego ya Hlogo ya Yuniti ya Dipolelo tša Profense ka go Komiti ya Taolo ya Senthara e tlamega go netefatša gore diMEC tša diprofense di laola ka botlalo ditshepedišo tša Senthara le gore dikgahlego le ditlapele tša profense di tšwelela gabotse medirong ya Senthara. Balaodi ba Disenthara ba tla bega nako le nako go Foramo ya Dipolelo tša Bosetšhaba - sehlopha sa baemedi ba bakgathatema seo se nago le dikgoro tša mmušo tša profense le tša bosetšhaba go akaretšwa PanSALB. Sehlopha se se eletša Komiti ya Sethekniki le MINMEC ka ga pholisi ka moka ya dipolelo le ditaba ta tlhamo.
Disenthara di tla ba dikgokaganyi tša ditshepetšo le dinyakišišo ka moka tša dipolelo ka go arabela go dinyakwa tša ditšhaba tša go fapana tša polelo, gomme ka nako e tee di e fa dikgoro tša mmušo ditlabelo ka moka tšeo di nyakegago tša polelo tša go kgontšha go hlama pholisi ka katlego. Go tloga go leano la gore dikgoro tša mmušo tša profense di na le maikarabelo a phethagatšo ya pholisi, go ba bohlokwa go gopola gore diyuniti tša polelo go mmušo di ka se ke tša ba le maatla, mabokgoni le maitemogelo a go tšwetšapele ditšweletšwa le ditlabelo tšeo di nyakegago go tšweletša ditirelo ka dipolelo tše 11 tša mmušo. Lefase ka bophara, mošomo wa diyunibesithi o tsebagaditšwe ka go thekga tšwetšopele ya ditlabelo tša go kgontšha polelo tšeo di nyakago ke mmušo go phethagatša pholisi. Sebopego sa ditshepedišo ka moo se tla tsepelela go phagamišo ya dipolelo; bohwa, bokgobadingwalo le dimusiamo, mananeo a go fihlelela ditšhaba, nyakišišo le go aga maatla.
Go swana le diprofešene ka moka, lekala la dipolelo le nyaka bašomi bao ba hlahlilwego gabotse gomme ba na le mabokgoni a go fapana, tsebo le maitemogelo. Fa go na le tlhahlo ya thuto ya bašomi ba polelo bao ba swanetšego ba tšwelele ka go twetwenya ka makala a go fapana, mohlala, thuto ya mareo, phetolelo, botoloki, borulaganyi le ditheknolotšI tša dipolelo tša botho. Gore re kgone go tšweletša ditirelo tša khwalithi ka go makala a go dipolelo tšeo di bego di gatelelwa peleng, go a hlokega gore go oketšwe motheo wa tsebo le mabokgoni magareng ga bašomi bao ba šomago ga bjale ka polelo gore go be le maatla a maleba a go šoma ka makala a tsebo go tloga moo e lego gore a ka be a thibetšwe ke hlaelelo ya maitemogelo goba histori ya pele ga demokrasi.
Ka tirišo ya dipolelo tša selegae go kaonafatša ditirelo go bohlokwa go mmušo, go na le nyako yeo e oketšegago ya ditirelo tša phetolelo, botoloki le tšwetšopele ya mareo. Ka fao e tla ba tiro ya diLRDC go bea maitemogelo a bjalo, go hlopha lenaneo le bjalo la dikgokagano tša batwetwenyi le go kgontšha mananeo a ka gare a ditirelo a bašomi le go neelana go mananeo a diyunibesithi go dira dithuto tšeo di lego maleba go intasteri ya dipolelo. Maikemišetšo ke go lekanetša maitemogelo, mabokgoni le tsebo go dinyakwa tša mošomo go bašomi ba dipolelo.
Godimo ga go aga bokgoni bja go netefatša ditirelo tša khwalithi tša dipolelo, Disenthara di tla dira mošomo wo mogolo ka go area ya "tšwetšopele ya kgopolo ya dipolelo". Se e tla ba protšeke ya lebaka le le telele yeo e akaretšago nyakišišo ya go diriša dipolelo tša selegae duthutong tša selegae. Sebopego se tla oketšega go tloga go dithuto tša motheo, go ya go tše di phagamego go fihlelela go magato a godimo a dithuto, gomme nyakišišo e tla fihlela go tšwetšopele ya methopo ya maleba, boithuti le go ruta go fiwa šedi pele go tšweletšo ya 'dipukuntšu tše di kgethegilego". Tšwetšopele ya mareo yeo e theilwego godimo ga diarea tša kharikhulamo e tla šetšwa pele. Moo diinstithušene di nago le Dithuto tša Media le Kgokagano, go tla holofelwa gore Senthara e tla abelana ka methopo, go lebeletšwe tšweletšo ya dimateriale tša kgatišo, tšweletšo ya video, boithabišo ka thuto, bj.bj.. Ditshenyagalelo tša Senthara ka tsela ye di tla fokotšwa ka ge tšweletšo ya dimateriale e ka bopa seripa sa diprotšeke/boithutelamošomo tša baithuti ba maemo ao a phagamego.
Disenthara tšeo di hlomilwego go diinstithušene tša thuto ya godimo, di tla ikgokaganya le dikgoro tša dipolelo tšeo di lego go diinstithušene tšeo di šomago ka tšona moo di theilwego go ya ka dikakanyo tša nyakišišo ya polelo tšeo dikgoro di amegago go tšona le tšeo di ikemišetšago go di sepediša ka tirišano le Senthara.
Tebelelo ye kgolo ya mediro ya nyakišišo go diLRDC e tla ba go nyakišiso yeo e dirišwago, se se ra gore, diprotšeke tsa lebaka le le kopana tšeo di tla ba tša maleba gomme tša arabela go dinyakwa tšeo di laeditšwego tša polelo yeo e itšego. Dithuto tša nyakišišo ya thwii le tša lesetafatse tša go ela titeo ya mananeo goba ditshekatsheko tša pholisi le tšona di tla dirwa ge go hlokega.
Diprotšeke tša nyakišišo di tla amantšhwa le dinyakwa tša bobedi bja dikarolo tša setšhaba le tša poraebete. Mohlala, nyakišišo e ka dirwa go laetša ditlapele tša tšwetšopele ya mareo. Dipolelo tše dingwe tšeo di gateletšwego di ka ba le nyako ya ka pela ya mareo mo lekaleng la thuto ya go swana le ya temo, moo dipolelo tše dikgolo tša go swana le IsiZulu di ka ba di šetše di na le mareo ao a tšweleditšwego.
Nyakišišo yeo e ka direlwago karolo ya poraebete e ka akaretša ditshekatsheko tša go laetša ka moo protšeke ya poraebete e ka hlatlošago ditšweletšwa tša yona gabotse ka gona. Mohlala, LRDC e ka dira tshekatsheko ya go laetša magato a go ngwala le go bala, le media woo e lego gore badirelwa ba bantši ba ka o fihlelela. Ge eba go na le maemo a godimo a go se tsebe go ngwala le go bala, modirelwa o tla eletšwa gore a dire kwalakwatšo go seyalemoya, kudu a lebelele seteišene seo se laeditšwego sa seyalemoya.
Mošomo wo bohlokwa wa diLRDC e tla ba go beakanya didatapeisi tša nyakišišo. Senthara ye nngwe le ye nngwe e tla kgoboketša tshedimošo ka moka yeo e šetšego e le gona gomme e lego ya maleba go yona, go swana le dipalopalo tša palo ya batho, ditshekatsheko tša phatlalatšo ya dipolelo nageng ka moka, bj.bj. Didatapeisi tše di ka dirišwa go araba dikgopelo tša ka pela tša tshedimošo go tšwa go badirelwa, le go tšweletša ditšweletšwa tša nyakišišo tšeo di ka dirišwago ke setšhaba sa polelo seo se direlwago ke Senthara, Disenthara tše dingwe le bakgathatema ba bangwe ba polelo.
Ye nngwe ya methopo ye bohlokwa ya tshedimošo e tla ba Tshekatsheko ya Ditšweletšwa Ka moka tša Media (AMPS) tšeo di tšweletšwago nako le nako ke Motheo wa Nyakišišo ya Papatšo ya Afrika Borwa (SAARF). AMPS e fana ka tshedimošo ya dibopego ka moka tša papatšo, go akaretšwa tša seyalemoya, thelebišene le media ye mengwe ya elektroniki, media ya go gatišwa, le dipapatšo tša ka ntle tša go swana le dipilipoto. Šedi ye nngwe e ka ba go ditšweletšwa tša kgwebo, tshedimošo e ka dirišwa meholeng ye mengwe ya go fapana. Mohlala, tshedimošo go tšwa go AMPS e ka fetišetšwa go Diyuniti tša Dipolelo tša Diprofense (diPLU) go laetša bokgole bjoo polelo ye e itšego e dirišwago ka bjona ka go media, gomme tshedimošo ye e ka thuša diPLU go lekodišiša phethagatšo ya pholisi ya polelo ya profense le kgolo ya karolo ya poraebete mo go beng le seabe go pholisi ya polelo.
Didatapeisi le tšona di tla hlokomelwa go nyakišišo ya polelo yeo e dirilwego ke dibopego tša go fapana tša phethagatšo ya polelo diprofenseng, meholeng ya tšhupetšo gape bjalo ka tlhahlo ya nyakišišo yeo e sa tlago. Kgaoganong le nyakišišo yeo e tswalanago le polelo, didatapeisi di tla beakanywa godimo ga nyakišišo ya ditšo tša dipolelo tša selegae tša Afrika Borwa. Ka ge diLRDC di tla be di amega go nyakišišo, le tšona di tla ba le panka ya data ya ditlabelo tša nyakišišo, mohlala, mananeo a dipotšišo tša tshekatsheko, dišetulo tša kelotlhoko, matlakala a dipotšološo, bj.bj.
Setšo sa go bala ka kakaretšo ga se kgahliše le ga tee mo Afrika Borwa. Maemo a a šiiša ge motho a a lebelela ka leihlo la ntšhotšhonono a šeditše kudu dipolelo tša selegae. Dingangišano tše dintši di bile gona go leka go hlaloša bothata bjo. Se se tloga go makgobapuku ao a fokolago ka ditlabelo, tlhokego ya dipuku dikolong, tlhokego/go se be le phihlelelo ya disenthara tša bokgobapuku, go fihla go tlhokego ya diputseletšo go bangwadi, le go hloka kgahlego le go ba le maikutlo a mabe malebana le dipolelo tša Afrika.
Ka ge tebo ya Disenthara tša Dipolelo e le go fetoša maikutlo a mabe ao batho ba nago le wona ka dipolelo tša selegae, maemo a bjale a ka se dumelelwe go tšwela pele. Gabotsebotse, namolo ya go tia e swanetswe e dirwe ka go diriša mokgwa wa ditlabelo tše ntši tša go fapana. Tlholego ya go dira bjalo e ka šitiša ya ba ya bea phethagatšo ya Pholisi ya Dipolelo tša Bosetšhaba kotsing. Ye nngwe ya magato ao a swanetšwego go tšewa ke Disenthara ke go hloma tirišanommogo le mekgatlo ya bangwadi le dithulaganyo tše dingwe le tše dingwe tšeo e sego tša mmušo tšeo di amanago le mekgatlo ya bangwadi goba bangwadi ba go ikemela ka bobona. Mohola wa se e tla ba go kwešiša sebaka seo se lego gona le go se tiiša moo go hlokegago. Diseminara le dikopano tša bangwadi e ka ba tsela ye nngwe ye bohlokwa ya go fihlelela tebo ye.
Ka masolo a temošo ya dipolelo, mešomo ya dijenale le yona e ka hlohleletšwa. Disenthara di tla swanelwa ke go dirišana le diinstithušene moo dithuto tša go lebana le bojenale di fiwago, go netefatša gore baithuti ba bantši ba go ba le dithutelo ka dipolelo tša Afrika ba hlahlwa go ngwala le go bega ka dipolelo tša selegae. Mohlala, go ya le ka moo media wa kgatišo o amegago, mo dipolelong tše senyane tša Afrika, IsiZulu ke yona e le tee e nago le dikuranta tša botlalo - tšeo di phatlalatšwago letšatši ka letšatši go swana le Iso Lezwe gomme Ilanga lase Natala yona e phatlalatšwa gabedi ka beke. IsiXhosa e na le tlaleletšo go dikuranta tša letšatši tša Seisimane tšeo di phatlalatšwago Kapa Bohlabela. Tlaleletšo ya IsiXhosa e tšwelela gatee ka beke ka gare ga Daily Dispatch le dikuranta tša Herald. Ge re lebeletše mehlala ye, go molaleng gore bontši bja batho mo Afrika Borwa bao ba sa kgonego go bala goba go kwešiša Seisimane ba hlaišwa tshedimošo ye bohlokwa ka lebaka la gore ga gona phihlelelo ya dikuranta tšeo di ngwadilwego gape di phatlaladitšwego ka dipolelo tša gabo bona.
Ge re lebeletše dingwalo, re lemoga gore bontši bja bangwadi bo šeditše fela tšweletšo ya dipuku tša sekolo. Go na le nyako ye ntši ya go hlohleletša go ngwala ka dipolelo ka moka go mehuta ya go fapana ya dingwalwa. Bjalo ka hlohleletšo media (SABC le dikuranta) di ka kgatha tema ka go beakanya le go rulaganya diphadišano, ka tebelelo ya gore tše di tla hlohleletša bangwadi go tšwela pele. Dipuku/dingwalwana/direto tšeo di thopago sefoka di ka diragatšwa mananeong a ditiragatšo tša thelebišene, dikanegelo tša seyalemoya, dingwalwana tša dikuranta, bj.bj. Mediro ye bjalo e tla tšweletša thušo ye ntši ya tšhelete go Disenthara eupša gape e ka šoma bjalo ka mothopo wo bohlokwa wa mogolo wa bangwadi le bakgabiši.
Media wa kgatišo o ka hlohletšwa go phatlalatša dikuranta tše dingwe/dikarolo tša dikuranta ka dipolelo tša go feta e tee go netefatša phihlelelo ye kaone ya mantšu ao a ngwadilwego. Ditsebišo tša mmušo di swanetšwe di dirwe ka dipolelo ka moka tša mmušo tšeo di kgethilwego go ya ka diprofense tšeo di itšego. Se se tla hlola dikgoba tše mmalwa tša mešomo go bafetoledi le barulaganyi bao ba ithutilego ka dipolelo tša Afrika. Se se tla bontšha gape tlamego yeo e tiilego ka ga tsebo ya dipolelo tše ntši mo seripeng sa mmušo, kudu go magato a mmušo wa profense le wa selegae, ka go netefatša gore tshedimošo e fihlelelwa ke badudi ka moka ba naga ye. Dikomiti tša Dipolelo tša Profense di ka kgatha tema ye bohlokwa ya go netefatša gore go ba le tirišanommogo mo kakanyong ye. Go tshepiwa gore teko ye e tla tliša kelo ya taba le tiro go maatla a mmušo ya kaonagala, ka dingwalo tše ntši, maemo a ekonomi ya leago a ditšhaba tša diprofense tšeo di bego di gateletšwe peleng.
Disenthara ka moka di tla hloka go ba le yuniti yeo e tla tlamegago go ngwala dikanegelo, dinonwane, diema tša SeAfrika, bj.bj.. Bašomi ba nageng ba lebakanyana/banyakišiši ba ka kgopelwa go nyaka batho ba bagolo mo setšhabeng bao ba ka bago le materiale wa mohuta wo, wo o nonnego, le go rekota mantšu a bona a thuto le poloko. Mošomo wo o swanetšwe go dirwa ka lebelo ntle le tikatiko. Mo nageng ye, ke dihlong gore re le kgauswi le go fetša mengwaga ye 10 ya temokrasi ga re na le musiamo le o tee wa dipolelo tša Afrika. Se se bontšha tše dingwe tša tshenyo ya bokoloni le kgethologanyo. Tše ka moka - dikanegelo tša seAfrika, dinonwane, diema, bj.bj. le kgale e be e ntše e le ditsela tše dikgolo tša go fetišetša setšo, mehola le ditlwaelo tša rena go tloga go moloko go ya go moloko. Go thibela batho ba selegae gore ba se lahlegelwe ke boitšhupo bja bona ka botlalo, magato a hlokega go tšewa ka pela go tšweletša tshedimošo ye go tšwa go ditšhaba tša rena tša go fapana tša dipolelo.
Bašomi ba naga ba tla kgopelwa gape go nyaka batho bao ba bagolo mo ditšhabeng bao ba šomago bjalo ka baboloki ba histori ya polelo. Dinyakwa tše bjalo tša histori di nyakwa go ithutwa gomme di hlathollwe ka ntle le go išwa maemong a fase ka lebaka la sebopego sa tšona tša polelo. Go fapana le se, dibopego tša sebjalebjale tša nyako ya polelo di nyaka go tšweletša phepo le maatlafatšo a setšo sa rena. Potšišo ya ditšwetšopele tše mpsha mo setšong sa rena ke ye e le go gore e swanetšwe e arabje ka mokgwa wa teori ke Disenthara, tšeo e lego gore di tla swara mohlala wa ditšwetšopele tše bjalo ka motheo wa lebaka le le telele go ya le ka moo di tšwelelago mo nageng ka bophara.
Go a hlokega gore Disenthara le tšona di tle di ukamele ditaba tša tumelelo ya go kopolla -kudu tša dingwalo tša setšo. Go ngwala dinonwane ga bjale e šetše e le kgwebo eupša ka manyami, ke kgwebo yeo e lego gore e putseletša batho bao e sego baboledi ba dipolelo tša selegae tša Afrika. Se se bile ka tsela ye ka gore ga se baboledi ka moka ba dipolelo tša selegae tša Afrika ba ka ngwalago gomme le ge ba ka ngwala, kgahlego ya go phatlalatša e go baboledi ba dipolelo tše dingwe. Lebaka e bile gore dikanegelo tša molomo di rekotilwe go tšwa go baboledi ba dipolelo tša selegae bao ba bego ba sa kgone go ngwala ebile gape ba be ba sa tsebagatšwe bjalo ka methopo ya tsebo ya selegae goba le ge e le go lefelwa setsekanyana sa go laetša gore ba dirile se bohlokwa. Tumelelo ya go kopolla dinonwane tšeo di sa lego di phatlalatšwa e filwe go batho bao e sego baboledi ba dipolelo tša selegae. Ka fao go bohlokwa gore Disenthara di dire nyakišišo ka ga taba ye ya tsebo ya rena yeo e kgethegilego gomme e šome ka ga tumelelo ya go kopolla le ditokelo tša thoto ya monagano wa motho yo mongwe tšeo di tla šireletšago methopo ye gore e se gatelelwe. Tumelelo ya go kopolla e ka dula e le tumelelo ya molao ya Afrika Borwa ka Disenthara tša Dipolelo. Molao wa Tumelelo ya go Kopolla, Molao 98 wa 1978, le wona o tla dirišwa go šireletša mešomo ya dingwalo, mmino le bokgabo gammogo le direkoto tša modumo tša dinonwane tšeo di anegwago.
Ye nngwe ya maikemišetšo a Disenthara ke go hlatloša le go hlohleletša tirišo ya dipolelo tša selegae. Tshepedišo ya peleng ya ekonomi ya leago le polotiki tša Afrika Borwa, go tloga ka nako yeo naga e bego e buša ke batho bašweu e bile le seabe mo go kgatelelo ya dipolelo tša Afrika go tšwa go difala le ditherišano tša go fapana tša setšhaba. Ka tlhako ye mpsha ya Pholisi ya Dipolelo tša Setšhaba, mmušo o akantše ka mekgwa ya go fapana ya go kaonafatša maemo le tirišo ya dipolelo tša selegae. Se e ka ba tirišo ya go itšhireletša ge e le gore ditšhaba tša polelo ga di be le seabe go dikakanyo tša tšwetšopele ya dipolelo.
Nyako le bohlokwa bja tlhahlo ya go ngwala le go bala mo Afrika Borwa e ka se gatelelwe go fetiša tekano. Disenthara di tla thoma mananeo a phihlelelo gore a kgone go tliša go kgona go ngwala le go bala setšhabeng. Tlhahlo e ka arolwa ka dikgato tše tharo, i Tlhahlo ya motheo ya go ngwala le go bala, ii Ya gare, le iii Tlhahlo ya godimo ya go ngwala le go bala.
Tirišanommogo le karolo ya NGO le Yuniti ya Thuto le Tlhahlo ya Motheo ya Batho ba Bagolo ya Kgoro ya Thuto (ABET) e tla hlokega. Disenthara di ka tšea karolo ka go sepetša kelo ya dithuto go lebiša go kwešišo ya mohola wa mananeo a bjalo a tlhahlo ka go phagamiša maemo a maphelo a batho ba ka mehla ba Afrika Borwa.
Ka ge Disenthara tša Dipolelo di tla bewa go diinstithušene tša boithutelo bja godimo, di tla kgona go rerišana le diinstithušene tša tšona gomme tša kopanya maatla ka go fana ka dithuto tša motheo tša polelo go batho bao e sego baboledi ba dipolelo tša Afrika. Go swanetšwe go elwe hloko gore tirišo ya dipolelo tša Afrika e swanetšwe e hlohleletšwe e sego go ditšhaba tša MaAfrika feela eupša le go ditšhaba tša Makgowa, MaAsia le ditšhaba tše dingwe tša dipolelo mo Afrika Borwa.
Kakanyo ye e tla akgofiša tšwetšopele le tirišo ya dipolelo tša selegae tša Afrika Borwa gomme moo go hlokegago le go dinaga tša ka ntle. Mohlala, US e na le dikgokagano le diyunibesithi tše dingwe mo Afrika Borwa ka go hlatloša thuto ya le nyakišišo ka IsiZulu. Baithuti ba dula nakonyana mo diinstithušeneng tše gomme ba kwešiša le ditšo tša seAfrika. Kanayo ye bjalo ya mananeo e ka matlafatšwa gape ya godišwa ka mokgwa wo o bopegilego gabotse.
Mo kgopolong ya lefasefatšo, Afrika Borwa e phakiša goba sebapadi se bohlokwa ka pela. Ka go realo go bohlokwa go MaAfrika Borwa a mantši ka mo go ka kgonegago gore ba ithute "dipolelo di šele/tša bosetšhabatšhaba", e sego fela go ithutela go toloka mo tikologong eupša go fana ka dibaka tša mešomo dinageng tša ka ntle, dimišeneng tša rena tše di šele, mebušo yeo e dirišanago le rena, bj.bj. Kgoro ya Merero ya Ka ntle ke kgoro e tee fela yeo e hlahlago bahlankedi ka dipolelo tša bosetšhabatšhaba, le ga bjale go sa ntše go na le nyako ye kgolo ya mabokgoni a bjalo a dipolelo tša ka ntle, mohlala, Kgoro ya Merero ya Selegae; Kgwebo le Intasteri; SANDF; Merero ya Boeti le Tikologo. Mananeo a mantši a thuto a hlokega gore a fihlelelwe go MaAfrika Borwa ka tsela ye gomme Disenthara di ka sepetša methopo gape tša twetwenya gore di kgonagale ka katlego.
Diinstithušene tša maemo a godimo di bega ka ga phokotšego ya palo ya baithuti bao ba twetwenyago ka dipolelo tša Afrika. Go lwantšha se, diLRDC di tla kgatha tema ye bohlokwa ya go hlohleletša baithuti gore ba ithute dipolelo tša Afrika ka maikemišetšo a go ba kgorela bokamoso bja bjona bja mešomo mo makaleng a go swana le go ruta dipolelo (go tloga go legato la motheo go fihla maemong a godimo a dithuto), phetolelo le tlhathollo, dithuto tša kgokagano (go akaretša go bapatša le bojenale), le tiro ya bokgabo le boithabišo (mohlala, bangwadi ba dipapadi tša sefala, seyalemoya le thelebišene). Ka ge diinstithušene tša maemo a godimo a dithuto di šetše di tšea karolo ka go ruta dithutwana tše gomme diLRDC di ka se be le sebaka sa go ruta ka botšona, di ka dirišana le diinstithušene tša godimo tša dithuto ka go fana ka thušo ya ditšhelete (dithušo goba dipasari) go baithuti bao ba ratago go ithuta ka go makala a. Thušo ye bjalo ya ditšhelete e ka logaganywa le tlholo ya dibaka tša tlhahlo ya maitemogelo yeo e kgontšhago baithuti go hwetša maitemogelo a maleba a tirišo mo makaleng ao ba a kgethilego, e ka ba go diLRDC le diinstithušene tša maithutelo a maemo a godimo goba ka tshepetšo ya diLRDC, go diprotšeke tšeo di theilwego godimo ga setšhaba le makala a poraebete. Dithuto tšeo di tswalanago le Dipolelo di ka tšwela pele go eta pele tšwetšopele ya dimateriale tša thuto ka go dipolelo tša Afrika go godiša thuto ka go makala a go fapana. Dimateriale tše di ka tšweletšwa gape mo nakong ya dithuto tše.
Gare ga ditlapele tša godimo go tla ba le go beakanya kgokagano le go hwetša methopo yeo e hlokegago ya batho le ditlabelo, go akaretša kgokagano ya poledišano le datapeisi. Tatelano ya dithuto tša tlhahlo e tla thakgolwa mo lekaleng la Bohwa, Phagamišo ya Polelo le Phihlelelo ya Setšhaba. Disenthara di tla hlahlwa ka dikopano mo legatong la profense go netefatša ditlapele, dinyakwa le dikgahlego tša bakgathatema ka moka, kudukudu mmušo wa selegae.
Beakanya metlhako ya maleba ya nyakišišo ya diarea ka moka tšeo di swanetšwego di šetšwe (mekgwa ya thuto ya khwalithi gammogo le khwanthithi).
Dira mešomo ya nageng, go fetleka le go hlatholla data.
Tšweletša diprotšeke tšeo di hlalošitšwego gabotse ka dinako tšeo di hlalošitšwego gabotse goba go lekanetša nako ya tšweletšo le ditshenyagalelo.
Šišinya diprotšeke go Kgoro ya Bokgabo le Setšo go hwetša peo ya pele, tumelelo le thušo ya tšhelete.
Akgofiša mošomo wa tšwetšopele ya mareo woo o šetšego o dirwa ga bjale.
Nako e bohlokwa ge re lebeletše mohola wa Disenthara.
Nyaka dithušo tša ditšhelete le baneedi ba go thuša ka go godiša diprotšeke go mafelo a mangwe a diprofense.
Tšwetšapele datapeisi yeo e oketšegago ya mošomo wa phagamišo le tšwetšopele ya dipolelo. Datapeisi ye e tla dirwa gore e fihlelelwe ke badirišani ba bangwe ba go swana le dikgoro tša mmušo, baetapele ba setšhaba, diNGO, le diinstitušene tše dingwe. Go lebeletšwe gore datapeisi ya mohuta wo e ka se be le mohola go nyakišišo ye nngwe, ka fao kgopolo ya diprotšeke tše mpsha le neelo ya data ya nnete moo pholisi yeo e sedimošitšwego go selegae, gape le gannyane go bosetšhaba, e ka tšweletšwa.
Ka kgokagano yeo e kopantšwego le bokgoni bjoo bo hlomilwego, mediro e tla tšwetšwapele ka lebelo le katlego.
Go godiša mediro le diprotšeke mafelong a metseselegae. Se se tla akaretša tšwetšopele ya makala a disenthara moo e lego gore diprotšeke tša lefelo le itšego di ka thakgolwa gomme tša hlokomelwa gona.
Gore go kgonege go laola le go hlokomela makala a bjalo a disenthara, Disenthara tše kgolo di tla swanelwa ke gore di thekgwe/godišwe. Tlhago le tsela ya kgodišo yeo, le ge go le bjalo, e diragala ka morago ga nako, gomme e tla tsebagatšwa ke dipoelo tša nyakišišo, lebelo la katlego ya protšeke le tumelelo ya pele ke Kgoro ya Bokgabo le Setšo le badirišanikayona go tšwa diprofenseng.
Tlhomo ya diLRDC e tla ba le mohola go tšwetšopele ya maikemišetšo a molaotheo malebana le go fihlelela tebo ya go lekanetša dipolelo tša Afrika Borwa. Tlamego ya go lokiša maemo a leago a dipolelo tša ditšhaba tšeo di bego di gateletšwe peleng ka tsela yeo e lego gore e tla di bea maemong a tee le Seisimane le SeAfrikanse goba le dipolelo dife goba dife tša lefase ka bophara tšeo di šetšwago, Disenthara tša Nyakišišo le Tšwetšopele ya Dipolelo go ya le ka moo di gopolwago ka godimo di tla ba mothopo wo mogolo wa matlafatšo.
<fn>nso_Article_National Language Services_LENANEO LA MOGOLO.txt</fn>
TŠE DINGWE(Dintlha ka botlalo)....
<fn>nso_Article_National Language Services_LENANEOPOTSISO LA BOI.txt</fn>
Leina la Projeke:...
Nomoro ya tumelelo ya tšhupetšo bjalo ka ya mo lengwalong la tumelelo le pego sephetho:...
Sephetho sa kgoro se tšwelela ka mo gare ga lengwalo la tumelelo goba kganetšo. Ditlamo tša tumelelo di ka gare ga tokomane ya pego ya sephetho (ROD), yeo e kgomagantšhitšwego le lengwalo la tumelelo.
Boipiletšo bo swanetše bo felesetšwe ke ditokomane ka moka goba dikhopi tša tšona tšeo di bontšhago bohlatse bjo bo dirilwego ke moeniši.
Boipiletšo bo swanetše bo beakanye dinhla ka moka le mabaka a boipiletšo.
A na o dira boipiletšo bjo ka bowena goba legatong la setšhaba/mokgatlo?
Ge e ba ke legatong la setšhaba goba mokgatlo, o kgopelwa go fana ka bohlatse bja taolelo ya go dira bjalo.
A na boipiletšo bja gago bo theilwe godimo ga dinhla tše di amanagao le tshepedišo yeo e ilego ya latelwa ke mokgopedi go hwetša tumelelo?
A na boipiletšo bja gago bo theilwe godimo ga mabaka ao a amanago le dikhuetšo tše di sa dumelelwago tša tikologo tšeo kgoro e sa di tšeelago hlogong ka go ganetša goba go dumelela kgopelo?
A o tla dumelelana le tšweletšopele ya modiro ge e ba dipelaelo tša gago di ka begwa ka go phošolla tshepedišo goba go fokotša goba gona go ntšha dikhuetšo tša modiro?
A o kgahlanong ya motheo malebana le modiro wa tšwetšopele efe goba efe ya mo setsheng?
A boipiletšo bja gago bo na le tshedimošo ye nngwe ye mpsha yeo e sa kago ya fiwa motho yo o ka rerišanago le yena mabapi le ditaba tša tikologo goba kgoro pele ga kelotlhoko ya kgoro malebana le kgopelo?
Ge e ba karabo ya ka godimo ke ee, o kgopelwa go hlalosa gore ke ka lebaka la eng e swanetšwe go elwa hloko ke tona le gore ke ka lebaka la eng e se ya dirwa gore e hwetšwe ke motho yo a ka rerišwago mabapi le ditaba tša tikologo goba kgoro nakong ya tshepedišo ya kgopelo.
Ga ke na pelaelo malebana le boipiletšo bjo bo dirilwego gore bo hwetšwe ke leloko lefe goba lefe la boraro leo le nago le kgahlego le leo le amegago le/goba setho sa setšhaba, ka ge ke kwešiša gore tshepedišo ya EIA e pepeneneng.
<fn>nso_Article_National Language Services_LENANEOTLHOPO LA DITE.txt</fn>
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba ke institušene ya setšhaba yeo e ikemetšego e bile e sa tšee lehlakore, yeo e hlamilwego go ya ka Karolo ya 196 ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa, 1996. Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e filwe mošomo e bile e matlafaditšwe go, magareng ga tše dingwe, nyakišiša, okamela le go hlahloba mokgatlo le taolotshepetšo ya Tirelo ya Setšhaba. Thomo ye e akaretša tshekaseko ya katlego goba go se atlege ga mananeo a mmušo. Go golagana le maatla ao a boletšwego pejana, Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e gapeletšega go godiša magato a go netefatša tiragatšo ye hlwahlwa ka gare ga le go godiša boitlhompho le mekgwa ye mebotse ya taolotshepetšo ya setšhaba bjalo ka ge go beilwe ka go Molaotheo, go kgabaganya Tirelo ya Setšhaba.
Khomišene e hwetša taolelo ya yona go tšwa go karolo ya 195 le 196 ya Molaotheo, 1996.
Tšhomišo ya bokgoni, yeo e bolokago, ya go ba le mohola ya methopo.
Tšweletšopele yeo e lebišitšego go taolotshepetšo ya setšhaba.
Tirelo e swanetše go fiwa ka go se tšee lehlakore, ka kgotsofatšo, le go se šetše lehlakore le tee.
Dinyakwa tša batho di swanetše go šetšwa, mme setšhaba se swanetše go hlohleletšwa go tšea karolo ka go hlama molaotshepetšo.
Taolotshepetšo ya setšhaba e swanetše go ba le maikarabelo.
Go hlola taolo ye botse ya methopo ya batho le tiragatšo ya tšweletšopele ya thutelabokgoni.
Taolotshepetšo ya setšhaba ya thwalo mešomong le tiragatšo ya taolo ya bašomi yeo e beilwego godimo ga bokgoni , go se tšee lehlakore, tekatekano le tebišo ya go lokiša go se lekalekane ga nako yeo e fetilego.
Go godiša boitlhompho le mekgwa ya taolotshepetšo ya setšhaba yeo e beilwego ka go karolo ya 195 ya Molaotheo, 1996 ka gare ga Tirelo ya Setšhaba ka moka.
Go nyakišiša, okamela le go hlahloba mokgatlo, taolotshepetšo le mediro ya bašomi ya Tirelo ya Setšhaba, kudu go latela tlhompho le mekgwa yeo e beilwego ka go karolo ya 195, ga mmogo le mekgwatshepetšo ya Tirelo ya Setšhaba.
Go eletša ditho tša bosetšhaba le profense tša mmušo mabapi le mediro ya bašomi.
Go nyakišiša dingongorego tša bašomi mme e šišinye tharollo ya maleba.
Mafelo a a beakantšwe ka mananeo a mabedi, wona ke: Dinyakišišo & Ditshekatsheko tša HR; gammogo le Tlhokomelo le Tshekatsheko.
Khomišene e hlamilwe go ya ka Karolo ya 196 ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa, 1996. Molaotheo o laela gore go be le Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e tee ya Repabliki ya Afrika Borwa yeo e nago le maloko a lesomenne, a mahlano a wona ao a thwetšwego ke Mopresidente ka thekgo ya Lekgotlatheramolao la Bosetšhaba, mola leloko le tee la profense ye nngwe le ye nngwe ya tše senyane le kgethwa ke Tona. Khomišene e na le maikarabelo go Lekgotlatheramolao la Bosetšhaba leo e swanetšego go bega go lona bonnyane ga tee ka ngwaga. E swanetše go bega gape ka mediro ya yona ka go diprofense, ka go Lekgotlatheramolao la Profense.
Go sepelelana le Molaotheo bjalo ka ge go bolelwa ka godimo, Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e hlangwa ke bakomišenare ba 14; bakomišenare ba 5 bao ba lego Tshwane le mokomišenare o tee ka go profense ye nngwe le ye nngwe. Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e thekgwa ke Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, yeo e etilwego pele ke Molaodi-pharephare, (yo e lego Mohlankedi wa Tšhupatlotlo), kantorokgolo ya yona e Tshwane le kantoro e tee ya tikologo ka go profense ye nngwe le ye nngwe. Dikantoro tše di šoma bjalo ka motheo wa bakomišenare bao ba lego ka go diprofense mme di laolwa ke balaodigolwane ba ditikologo, ka palo ye nnyane ya bašomi ba tlaleletšo. Mafelo a karolo le tiragatšo tšeo di itšeng di beetšwe dikantoro tša tikologo.
Maloko a Khomišene a kgethilwe ke Mopresidente, go tloga ka la 1 Janaware 1999. Go thoma ka mošomo ga semolao ga Khomišene go ile gwa ditelwa go fihla ka la, 1 Julae 1999 ka lebaka la mathatha a semolao mabapi le dintlha tše dingwe tša Molao wa Melao ya Tirelo ya Setšhaba yeo e Fetotšwego,1997 (Public Service Laws Amendment Act, 1997).
Ka la 1 Julae 1999, Molao wa Melao ya Tirelo ya Setšhaba yeo e Fetotšwego,1997 le karolo ya 15 ya Molao wa Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, 1997, le phumulo ya Molao wa Khomišene ya Taolotshepetšo, 1984 (Commission for Administration Act, 1984), o ile wa tsenywa tirišong, seo sa hlola tiragatšo ya Khomišene ka botlalo.
Bjalo ka ge go swanetše, Mopresidente, o kgethile maloko a lesomenne a Khomišene. A mahlano a maloko ao a Kantorokgolong Tshwane mme a senyane a ka go diprofense.
Sebopego sa mokgatlo wa Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba se hlamilwe godimo ga dilebišwa tša maanotshepetšo mme gwa latela mafelo a yona a tiragatšo.
Mošomo wa Khomišene o hlamilwe godimo ga mafelo a tiragatšo ao a tshelelago bjalo ka ge go bontšhwa ka tlase ga ntlha ya 1 ka godimo. Mafelo a a arogantšwe ka makala a mabedi a mešomo yeo e lebantšhitšwego, wo mongwe le wo mongwe o na le malebiša a wona. makala a mabedi a mešomo yeo e lebantšhitšwego e thekgwa ke Lekala la Tirelo ya Khophoreiti le Kgokagano ya Tikologo, yeo e fanago ka ditirelo tša taolotshepetšo le thekgo ka kakaretšo go makala a mabedi a mešomo yeo e lebantšhitšwego.
Lekala le le fana ka taolo ya kakaretšo le ya ditšhelete; bašomi le taolotshepetšo ya kabelo; ditirelo tša dikgokagano le thekenolotši ya tshedimošo le ditirelo tše dingwe tša thekgo tšeo di šomišwago go hlama molaotshepetšo.
Lekala: Dinyakišišo le Tshekatsheko tša Bašomi - Maikemišetšo a lekala le ke go kgontšha Khomišene go kaonafatša tswalano ya tšhomo le otiti ya taolotshepetšo ya setšhaba le dinyakišišo le go mediro ya go thibela bobodu; le go senkaleswa tiragatšo ya melaotshepetšo ya methopo ya batho ka go Tirelo ya Setšhaba.
Lekala: Kukamelo le Tlhahlobo - Maikemišetšo a lekala le ke go hlama ketapele ya maemo a godimo ya Tirelo ya Setšhaba, pušo ye botse le kabelo ya tirelo yeo e kaonafetšego ka botšeakarolo bja setšhaba.
Molaodi Pharephare wa Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, Mohumagadi Odette Ramsingh, ke Mohlankedi wa Tshedimošo go ya ka Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo. Dintlha tša kgokagano tša Mohumagadi Ramsingh's ke: odetter@opsc.gov.za, Mogala 352-1005.
Tšhupatsela ya go šomiša Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo, 2000, e hwetšagala ka go Khomišene ya Afrika Borwa ya Ditokelo tša botho.
Metsotso ya dikopano tša Bolaodi.
Tshedimošo mabapi le tlhahlo ya bašomi.
Dikgokagano le baabi.
Thibelo ya bobodu le tshekatsheko ya tiragatšo ya melaotshepetšo le mediro ya methopo ya batho.
Kaonafatšo ya dikamano tša medirong tša tirelo ya setšhaba le tirišo ya bolaodi.
Kgodišo ya kabelo ya ka botšeakarolo bja setšhaba le otiti ya kobamelo.
Kgodišo ya maemo a godimo a boetapele le tirelo ya setšhaba yeo e kaonafetšego.
Karolo ya 15 Tsebišo ya Kutollo ya Boithaopo mabapi le magoro a direkoto tša Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, tšeo di hwetšagalago ntle le gore motho a kgopele phihlelelo go ya ka ditshepedišo tša ka go Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo di tla bewa dinakong bonnyane ga tee ka ngwaga mme tša tsebagatšwa ka gare ga Kasete ya Mmušo. Tsebišo ye e hwetšagala ka go websaete ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, www.psc.gov.za. Tsebišo e fana ka phihlelelo ya, magareng ga tše dingwe, dipego ka moka tšeo di tsebagaditšwego mme tša hlagišwa pele ga palamente, ga mmogo le direkoto ka moka ka go websaete ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, ntle le gore motho a kgopele phihlelelo go ya ka Molao wo o bolelwago. Go tla lemogwa gore direkoto tša diprofense tše dingwe le dipego tša kgoro tše itšeng tšeo di hlamilwego ke Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba di hwetšagala go tšwa go diprofense tša tšona le dikgoro e sego Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba. Go feta moo, pego ya ngwaga ka ngwaga ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, mangwalo a ditaba/dimakasine, dipostara, le diphamfolete, di hwetšagala ka mehla go tšwa go Ditirelo tša Dikgokagano & Tshedimošo ka Morena Ben De Villiers, go Bend@opsc.gov.za , goba Mogala. 352-1059. Letlakala la dintlha la ditokomane tšeo di fihlelelwago ga bonolo le ka gare ga Tsebišo ya Karolo ya 15 yeo e hlalošwago ka godimo.
mokgopedi o obamela dinyakwa ka moka tša tshepetšo ka gare ga Molao mabapi le kgopelo ya phihlelelo ya rekoto yeo; le phihlelelo ya rekoto yeo ge e se ya ganetšwa ka mabaka a fe goba a fe a kganetšo yeo e hlalošwago a go.
Mokgopedi o swanetše go šomiša foromo ya (Foromo ya A) yeo e tsebagaditšwego ka go Kuranta ya Mmušo (Tsebišo ya Mmušo R187 ya 15 Feberware 2002).
Mokgopedi o swanetše go bontšha ge e le gore o nyaka kgatišo ya rekoto gob age e le gore o nyaka go itlela go inyakela rekoto mo dikantorong tša setho sa setšhaba (Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba). Ntle le fao, ge rekoto e se tokomane ya pampiri, e ka bogelwa ka mokgwa wo e kgopetšwego ka wona, ge go kgonagala.
Ge motho a kgopela phihlelelo ka mokgwa wo o itšeng (bjalo ka kgatišo ya pampiri, kgatišo ya elektroniki, bjalo bjalo) mokgopedi o swanetše go hwetša phihlelelo ka wona mokgwa woo, ntle le ge go dira bjalo go tsenatsenana ka mo go sa amogelegego le tshepetšo ya setho sa setšhaba seo se amegago (Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba), goba ge e le gore rekoto e ka senyega, goba tumelelo ya go gatiša tshedimošo e swerwe ke mmušo. Ge e le gore go ya ka mabaka ao a kwagalago, tumelelo e ka se fiwe ka mokgwa wo o kgopelwago fela e ka fiwa ka mokgwa wo mongwe, gona tefelo e swanetše go bewa go ya ka mokgwa wo mokgopedi a kgopetšego ka gona mathomong.
Ge, go hlakantšha le phetolo yeo e ngwetšwego ya kgopelo ya rekoto, mokgopedi o nyaka go kgopelwa ka ga sephetho ka mokgwa wo mongwe, bjalo ka mogala, seo se swanetše go bontšhwa.
Ge mokgopedi a kgopela tshedimošo legatong la motho yo mongwe, maemo ao ka wona kgopelo yeo e dirwago a swanetše go bontšhwa.
Ge mokgopedi a sa kgone go ngwala le go bala, goba a na le bogole, kgopelo ya rekoto e ka dirwa ka molomo. Mohlankedi wa tshedimošo o tla tlatša foromo legatong la mokgopedi yoo mme a mo fa kgatišo ya foromo yeo e tladitšwego.
Go na le ditefelo tša mehuta ye mebedi yeo e nyakegago go ya ka Molao, yona ke; tšhelete ya kgopelo le ya phihlelelo (go tsebagatša ka ga sephetho mabapi le go fana ka phihlelelo).
Mokgopedi yo a nyakago phihlelelo ya rekoto yeo e nago le tshedimošo ka ga motho yo a kgopelago phihlelelo ga a swanela go lefa selo. Mokgopedi yo mongwe yena o tla lefa R35 (yeo e lefšago go ditho tša setšhaba).
Mohlankedi wa tshedimošo o swanetše go tsebiša mokgopedi (ntle le mong wa tshedimošo) ka tsebišo, yeo ka yona a kgopelago tefelo ya tšhelete ya kgopelo (ge e le gona) le tšhelete ya peeletšo (ge e le gona) pele a lokiša kgopelo.
Mokgopedi a ka tsenya kgopelo ya ka gare, ge go lebane, goba kgopelo go kgorotsheko kgahlanong le thentara goba tefelo ya tšhelete ya kgopelo.
Morago ga gore mohlankedi wa tshedimošo a dire sephetho ka ga kgopelo, mokgopedi o swanetše go tsebišwa ka ga sephetho seo ka mokgwa wo mokgopedi a kganyogilego go tsebišwa ka wona.
Ge kgopelo e dumetšwe, gona phihlelelo e swanetše go lefelwa go ntšha rekoto leswa le go nyaka le peakanyo ya nako yeo e nyakegago go fetelela ka diiri go nyaka le go beakanya direkoto tšeo di tla ntšhiwago.
Phihlelelo ya rekoto e tla swarwa go fihlela mokgopedi a lefetše ditšhelete ka moka tšeo di nyakegago.
Mešomo ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, bjalo ka ge go beilwe ka go ntlha ya -1, e direla Kgotlatheramolao ya Bosetšhaba, Molaotlhakwa wa Profense, dikgoro tše dingwe tša mmušo le diinstithušene/mekgatlo ya setšhaba mme ga e abele thwii ditirelo go setšhaba. Efela, tshedimošo ye nngwe ka ga tirelo ya setšhaba, mohlala, maemo a tirelo ya setšhaba le tshenko ya kgotsofalo ya badudi ka ga ditirelo tša mmušo, e ka hwetšwa go Dikgokagano & Ditirelo tša Tshedimošo: Bend@opsc.gov.za . Setšhaba se na le Mogala wo o sa lefelwego wa Bosetšhaba wa Kgahlanong le Bobodu wa Tirelo ya Setšhaba (0800 701 701), wo o laolwago ke Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba.
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e okamela le go hlahloba mananeo a tirelo ya setšhaba ka malebiša a go fana ka dikeletšo, mme mo go swanetšego, ya dira dinyakišišo go hwetša ditsela tša go kaonafatša kabelo ya tirelo ya setšhaba.
tlhahlobo ya tiragatšo ya mokgatlo le sebopego go fa dihlogo tša kgoro le boetapele bja sepolotiki ka ga mokgwa wo mafelo a a mabedi a ka kaonafatšwago ka gona; le mananeo le tlhahlobo ya tshepetšo tšeo di akaretšago tlhahlobo yeo e tseneletšego ka ga nepagalo ya mananeo le tshepetšo ga mmogo le mananeo le tshepetšo, tšhomego ya mananeo le tshepetšo le peakanyo ya tšona le sebopego.
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e swara dinyakišišo tšeo di fapanego tšeo di hlamago dipego tšeo di hlagišwago ka go Kgotlatheramolao ya Bosetšhaba, Tlhakamolao ya Profense, le dikgoro ka go fapana. Dipego tše di sedimoša mekgwa ya go hlama molaotshepetšo le molaotlhakwa.
Ge go hlokagala, Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e hlama melawana goba ditšhupatsela tšeo di ka thušago go kaonafatša taolo le/goba kabelo ya ditirelo tša setšhaba. Dinakong tše dingwe, melawana yeo e lego gona le ditšhupatsela/melaotshepetšo di senkwaleswa go bapetšwa le diphetogo tša tiragatšo, sebopego ka go ditirelo tša setšhaba.
Go na le melaotshepetšo yeo e latelago gore batho ba bege goba ba lokiše melao yeo e sa nepagalago, yeo e sa lokago goba yeo e sego ya dumelelega goba dintlha tšeo di tlogetšwego ke Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba goba bašomedi ba yona.
Ditokišo tša melao goba go palelwa ga molao go ya ka Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo: bolaodi bja tshekoleswa ya ka gare mo mabakeng a Molao wo Modulasetulo wa Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba (dikarolo 74 - 77). Ge tokišo go tšwa go bolaodi bja tshekoleswa ya ka gare bo sa tšweletše mohola, kgopelo e ka tsenywa kgorong ya tsheko (dikarolo 78 - 82).
Mošomi wa tirelo ya setšhaba a ka tsenya ngongorego goba pelaelo gore Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e nyakišiše mabapi le molao wa semmušo goba tšeo di tlogetšwego ka thoko ka go molao (dikarolo 35 tša Molao wa Tirelo ya Setšhaba, 1994). Melawana ya go tsenya dingongorego/dipelaelo tšeo e tsebagaditšwe ka go Kasete ya Mmušo 23635 ya 19 Julae 2002.
Motho a ka tsenya ngongorego go mohlahlobi wa tša mešomo mabapi le kgononelo ya tlolo ya Molao wa Mekgwa ya Motheo ya Mošomo Molao wa Nomoro ya. 75 wa 1997 - karolo ya 781a, goba Molao wa Tekatekano Mešomong, 1998 Molao wa Nomoro ya. 55 wa 1998 - karolo ya 34e.
Motho a ka tsenya ngongorego go Mošireletši wa Setšhaba mabapi le molao wo o gononelwago gore ga se wa semmušo goba wa maleba goba tšeo di tlogetšwego ka thoko ka go molao Molao wa Molaotheo le Mošireletši wa Setšhaba, 1994 Molao wa Nomoro ya. 23 wa 1994.
Motho a ka tsenya ngongorego go Khomišene ya Afrika Borwa ya Ditokelo tša botho mabapi le molao wa semmušo goba tšeo di tlogetšwego ka thoko ka go molao tšeo di gononelwago go hlola tšhitišo le matšhošetši go ditokelo tša motheo Molao wa Khomišene ya Ditokelo tša botho, 1994 Molao wa Nomoro ya 54 wa 1994.
Go šireletšwa matšhošetšing a kutollo ya maitshwaro ao e sego a semolao ao a sa nepagalago a mongmošomo, goba mošomammogo, motho yo a amegago a ka latela ditshepedišo tša kutollo ka go Molao wa Tšhireletšego ya Kutollo (Molao wa Nomoro ya. 26 wa 2000).
Mošomo wa ditokišo tše dingwe tša semolao bjalo ka institušene ya tshepetšo ya tshenkoleswa ya tsheko ya tiragatšo ya taolotshepetšo go ya ka Molao wa Kgodišo ya Taolo ya Toka (Molao wa Nomoro ya 3 wa 2000).
Motho a ka kgopela mabaka a tiragatšo ya taolotshepetšo go ya ka Molao wa Kgodišo ya Toka ya Taolotshepetšo (Molao wa Nomoro ya 3 wa 2000) (karolo ya 5).
Motho a ka kgopela phihlelelo ya direkoto tša kgoro ya mmušo goba setho se sengwe sa setšhaba go ya ka Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo, 2000 (karolo ya 11).
Mošomi wa tirelo ya setšhaba, mo nakong ya mošomo wa gagwe wa semmušo, o na le maswanedi go ya ka Khoutu ya Maitshwaro ya bašomi ba tirelo ya setšhaba a go bega go bolaodi bja maleba, bofora, bobodu, tsogolekobong, taolotshepetšompe le mediro e fe goba e fe yeo e lego tlolo ya molao goba yeo e šitišago dikgahlego tša setšhaba. Mošomi, yo a palelwago ke go obamela se, o tla bonwa molato wa maitshwarompe. (Molawana wa B.3 le C.4.10 wa Kgaolo ya 2 wa Melawana ya Tirelo ya Setšhaba, 2001).
Maikarabelo a mongmošomo goba mošomi yo mongwe le yo mongwe go utolla maitshwaro a bonokwane le maitshwaro ao a sa nepagalago mošomong a hlohleletša Molao wa Tšhireletšego ya Kutollo, 2000 (Tlhalošo).
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e tla, ge go hlokagala, bea nakong le go tsebagatša manyuale wo o hlalošwago ka go karolwana ya ya karolo ya 14, ka makga ao a sa fetego ngwaga.
o išwa go Khomišene ya Afrika Borwa ya Ditokelo tša botho o tla bewa kantorong ye nngwe le ye nngwe ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba/Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba; le go tsenywa ka go websaete ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, www.psc.gov.
Mešomo ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba (wa sepolotiki) le Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba (taolotshepetšo) di golagane gore mo mabakeng a Molao wo, Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba le Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba di seke tša bonwa bjalo ka diinstithušene tšeo di fapanego. Gabotsebotse, Kantoro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba ke lefapha la thekgo la Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba mme ka fao, di ka se bonwe bjalo ka ditho tša setšhaba tšeo di aroganego tše di swanetšego go obamela ditlhalošo tša Karolo ya 14 (a) ya Molao ka karogano.
<fn>nso_Article_National Language Services_LENGWALO LA TOKA YA D.txt</fn>
E sale go tloga ka 1994 Mmušo o goeletša gape o laetša ntwa ya wona kgahlanong le bosenyi, ka go lemoga gore bosenyi bo lobiša diphethagatšo le dipoelo tšeo di dirilwego ke Mmušo woo o kgethilwego go ya ka temokrasi mengwageng ye lesome ya go feta.
Go fetile mengwaga ye lesome eupša Mmušo ga saka wa fokotša maatla a wona maikemišetšong a wona a go lwantšha bosenyi gomme o tšwela pele ka go tsebagatša mekgwa le dikgakollo tša go fetšiša bosenyi bjo.
Rena bjalo ka Mmušo re lemoga gore bosenyi bo tšea lekgetho le legolo la mmele, tšhelete le maikutlo go bakwešwabohloko. Gore re kaonafatše ditirelo go bakwešwabohloko ka moka, Kgoro Tšwetšopele ya Toka le Molaotheo gammogo le badirišanimmogo ba yona ba ikemišeditše go bea dinyakwa tša bakwešwabohloko kgauswi le Tshepedišo ya Toka ya Bosenyi. Tlhagišo le tlhamo ya Lengwalo la Toka ya Ditokelo tša Bakwešwabohloko ba Afrika Borwa (Lengwalo la Toka) ke seripa sa botlalo sa go netefatša gore dinyakwa tša bakwešwabohloko di šireleditšwe gape di a hlatlošwa.
Lengwalo la Toka le sepelelana le Molao wa Molaotheo wa Afrika Borwa wa 1996 le Pego ya Ditšhaba tše di Kopantšwego ya Molao wa Motheo wa Toka ya Bakwešwabohloko ba Bosenyi le Tšhomišompe ya Maatla, 1985 (GA/RES/40/34). Lengwalo le la Toka le bea motheo wa go lekanetša ditokelo tša bakwešwabohloko le tša batho bao ba tlalewago, gape le go netefatša gore Bakwešwabohloko ba swarwa ka kgaugelo le tlhompho ya maemo a bona. Le nyaka go netefatša gore bakwešwabohloko ba amogela tokišo ya kgothatšo go bohloko bjoo ba bilego le bjona ka phihlelelo ya Tshepedišo ya Toka ya Bosenyi.
Pholisi ya go netefatša tumelelano le tlhomo ya Lengwalo le la Toka e tla tšwetšwapele ke makala a tirelo, yeo e tla bago khoutu ya tiragatšo yeo e tlamago makala ka moka a tirelo. Bomotšhene bja taolo ya Tumelelano bo tla bewa madulong go netefatša gore go na le maikarabelo ge dilo di sa sepele gabotse.
Khomišene ya Afrika Borwa ya Mpshafatšo ya Molao e mo tseleng ya go tšwetšapele molawana wa tlhomo ya Kantoro ya Bakwešwabohloko ba Molao yeo ge e seno hlongwa e tla lebelelago tlhomo ya Lengwalo le la Toka le mekgwa ye mengwe yeo e nyakago go matlafatša bakwešwabohloko.
Ke kgopela gore motho yo mongwe le yo mongwe a kgathe tema go netefatša gore tlhomo ya Lengwalo le la Toka e a atlega gape le fihlelela maikemišetšo a lona.
Go neelana ka thušo ya bakwešwabohloko ge maemo a sa fihlelelwe.
Tokelo ya go swarwa gabotse le ka tlhompho go tlotlego le bophiri bja gago.
O na le tokelo ya go šetšwa ka pejana le ka boikokobetšo, go swarwa ka tlhompho go tlotlego le bophiri bja gago ke maloko ka moka a lekala lefe goba lefe la tirelo.
Maphodisa, nakong ya dinyakišišo; batšhotšhisi le bahlankedi ba kgoro nakong ya ditokišo le nakong ya ditshapetšo tša tsheko, gape le makala a mangwe a tirelo, ba swanetše ba tšee magato a go fokotša hlakahlakano efe goba efe yeo o ka bago le yona bjalo ka mokwešwabohloko, ka go dira dipotšološo le wena ka leleme la gago gape ka sephiring moo go hlokegago.
Magato a a tla thibela mokwešwabohloko gore a seke a amega go bokwešwabohloko bja maemo a bobedi.
Tokelo ya go fana ka tshedimošo.
O na le tokelo ya go fana ka tshedimošo nakong ya nyakišišo ya bosenyi le ya tsheko.
Lephodisa, motšhotšhisi le mohlankedi wa tirelo ya tokišo ba tla tšea magato a go netefatša gore neelo efe goba efe yeo o ratago go e dira nakong ya nyakišišo, tsheko le theeletšo ya go itlema ka keno e a theeletšwa gape e a šetšwa nakong ya go tšea sephetho sa gore go tšwelwa pele ka nyakišišo, goba tshekišo goba theeletšo ya Boto ya go itlama ka keno.
Tokelo ye e ra gore o ka tšea karolo (mo go hlokegago le mo go kgonegago) mo ditshepetšong tša toka ya bosenyi, ka go tsenela ditshepetšo tša theeletšo ya peile, tshekišo, le tša kahlolo le/goba theeletšo ya boto ya go itlama ka keno.
Se se ra gore o tla ba le sebaka sa go dira pego ye nngwe go lephodisa ge o lemoga gore pego ya gago ya mathomo ga se ya felela; o ka dira gape pego go kgoro gore o tšweletše hlohleletšo ya bosenyi go šedi ya khotho.
Godimo ga moo o ka dira kgopelo ya go ngwalwa go Modulasetulo wa Boto ya Parole gore a tsenele theeletšo ya parole gomme wa romela tshedimošo yeo e ngwadilwego.
Tokelo ya go hwetša tshedimošo.
O na le tokelo ya go hwetša tshedimošo le go tsebišwa ka ga ditokelo tša gago le ditirelo ka moka tša maleba tšeo di lego gona ka makala a ditirelo.
O swanetšwe o tsebišwe ka ga mohola wa gago mo molatong le ka ga nako yeo e ka tšewago ya molato. O ka kgopela tshedimošo malebana le matšatšikgwedi a khotho, tšhelete ya go ba hlatse le mananeo a tšhireletšo ya dihlatse.
O ka kgopela gape gore o tsebišwe ka ga maemo a molato, gore mosenyi o swerwe goba aowa, o bonwe molato, o filwe peile, o sekišitšwe, o ahlotšwe, ge eba go a hlokega, o išitšwe kgolegong naa.
Ga o na tokelo ya go tsebišwa ka ga ditokelo tša gago fela, eupša o na gape le tokelo ya go sedimošwa gore o ka di diriša bjang.
O ka kgopela gape ditlhalošo tša eng goba eng yeo o sa e kwešišego gore e fiwe ka leleme la geno bjalo ka seripa sa tokelo ya go hwetša tshedimošo.
O ka kgopela mabaka a sephetho seo se tšerwego malebana le molato wa gago, go tšhotšhisa goba aowa.
O na gape le tokelo ya go hwetša ditokumente tšeo molao o go dumelelago gore o di fihlelele.
O ka kgopela gore o hwetše tsebišo ya ditshepetšo tšeo o ka di tsenelago. O ka kgopela gape motšhotšhisi gore a tsebiše mothwadi wa gago ka ga ditshepetšo dife goba dife, tšeo di ka dirago gore o se be gona mošomong.
Tokelo ya go hwetša tšhireletšo.
O na le tokelo ya go lokologa go tšhošetšo, tlaišo, letšhogo, bohwirihwitši, pipamolomo, bosenyi le kgobošo.
Ge o le hlatse o swanetše gore o bege ditšhošetšo tša mohuta wo go maphodisa goba go motšhotšhisi wo mogolo wa naga.
Lephodisa ka morago ga moo ge eba o dumelelana le dinyakwa tše dingwe, le tla dira kgopelo ya gore o bewe ka tlase ga tšhireletšo ya dihlatse.
Ge kgopelo ya mohuta wo e atlegile o tla bewa ka gare ga lenaneo la tšhireletšo ya dihlatse.
Ge o le moo o tla šireletšwa ka mokgwa woo go ka kgonegago go dilo ka moka tšeo di ka go hlagelago, mohlala, o tla šireletšwa kgahlanong le tlaišo goba tšhošetšo.
Se se tla netefatša polokego ya gago bjalo ka hlatse gore bohlatse bja gago bo seke bja huetšwa goba wa hunyela wa se sa nyaka go fana ka bohlatse ka lebaka la khuetšo ye mpe.
Tokelo ye e ra gore mo mabakeng a mangwe khotho e ka ganetša phatlalatšo ya tshedimošo efe goba efe (go akaretšwa le boitšhupo bja gago) goba e ka laela gore tsheko e dirwe ka sephiring. O ka kgopela Ditirelo tša Tokišo gore di go tsebiše ge mosenyi a ka tšhaba goba a išwa lefelong le lengwe.
Tokelo ya go hwetša thušo.
O na le tokelo ya go kgopela thušo, gape o be le phihlelelo (ge go hlokega/ le ge e le gona) ya ditirelo tše di lego gona tša leago, maphelo le keletšo gape le thušo ya molao go ya ka dinyakwa tša gago.
Lephodisa le tla go thuša ka go hlaloša mekgwatshepetšo ya maphodisa; la go sedimoša ka ditokelo tša gago gape la go romela go makala a mangwe a ditirelo ao a lego maleba.
Molaodi wa kantoro goba hlogo ya kantoro ya khotho o tla fana ka ditirelo tša motoloki.
Batšhotšhisi ba tla netefatša gore magato ao a itšego a a tšewa malebana le melato ya thobalano, merusu ya ka gae le phedišo/phepo ya ngwana gape le gore melato e theeletšwa ka gare ga dikhotho tše kgethegilego, moo di lego gona.
Makala ka moka a ditirelo go ya ka mešomo ya tšona ka go fapana a na le maikarabelo a go tšea magato a go šireletša bakwešwabohloko ka dinyakwa tše di kgethegilego gape le go ba swara ka mokgwa wa go ba kwela bohloko.
O na le tokelo ya go hwetša hlatswadiatla go tahlegelo goba tshenyegelo ya thoto ya gago ka lebaka la bosenyi bjoo bo dirilwego go wena.
O ka re ka letšatši leo motlalewa a ahlolwago ka lona wa kgopela motšhotšhosi go dira kgopelo ya taelo ya hlatswadiatla go khotho go ya ka Karolo 297 le 300 ya Molao wa Mekgwatshepetšo ya Bosenyi wa 51 wa 1977. "Hlatswadiatla" e šupa tšhelete yeo khotho ya bosenyi e fago mokwešwabohloko woo a lahlegetšwego goba a senyagaletšwego ke thoto, go akaretšwa le tšhelete ka lebaka la tiro ya bosenyi yeo e dirilwego ke mosenyi yoo a ahlotšwego.
Motšhotšhosi o tla go tsebiša ka ga taelo ya hlatswadiatla eupša mapalane wa khotho o tla rwala maikarabelo a tiišetšo ya yona, gape le gore o ka hloma tiro ya selegae kgahlanong le motlalewa moo khotho ya bosenyi e sa fego taelo ya hlatswadiatla gape le moo ditshenyagelo di sa kgonegego gore di ka elwa gabonolo go ya ka melao ya matlotlo go swana le dikwešwabohloko tša monagano goba bohloko.
Tokelo ya go hwetša pušetšo.
O na le tokelo ya go hwetša pušetšo go ya ka thoto yeo o e tšetšwego ntle le molao. "Pušetšo" e ra gore moo khotho ka morago ga kahlolo, e laelago mosenyi gore a go bušetše dilo tša gago tšeo a humanwego molato wa gore o di tšere go wena ntle le molao gore a go bušeletše sekeng seo o bego o le go sona pele ga bosenyi.
Motšhotšhisi o tla go tsebiša gore pušetšo e ama eng gomme mapalane wa khotho o tla go thuša ka go tiišetša tokelo ye.
O kgopelwa gore o lebelele Maemo a Minimamo a Ditirelo tša Bakwešwabohloko ba Bosenyi, ao o ka a hwetšago Dikgorong tša Mmušo, ge eba o hloka tshedimošo ye e tseneletšego ka ga ditokelo tša go fapana.
Ka go gopola gore o na le tokelo ya go belaela, o ka ikopanya le kgoro ye e itšego ya mmušo goba lekala la tirelo ge eba o na le dipelaelo malebana le tirelo yeo o e hwetšago goba ge eba ditokelo tša gago ga di šetšwe.
a. Kantoro ya Tšhireletšo ya Setšhaba, b. Boramelao ba Ditokelo tša Batho, c. Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika Borwa, d. Bolaodi bja Kemonoši bja Dipelaelo, e. Khomišene ya Tekanyo ya Bong, f. Tumelelo ya Bosetšhaba ya Botšhotšhisi, g. Dikantoro tša Maphodisa a Metropolitan, h.
Ramolao wa kgetho ya gago gape wo o tlo mo lefelago ka bowena.
Go hwetša tshedimošo ye e tseneletšego ka ga mekgwatshepetšo ya dipelaelo, o kgopelwa gore o lebelele Maemo a Minimamo ka ga Ditirelo tša Bakwešwabohloko ba Bosenyi. Tokumente ye e gona kantorong efe goba efe ya mmušo.
ela hloko gore tšhomišo ya nomoro ya go se lefelwe ga se ya ba ya tiišetšwa.
Lengwalo la Toka la Ditokelo la Bakwešwabohloko ba Afrika Borwa le tšweleditšwe ke Bolaodi bja Bong ka go Kgoro ya Tšwetšopele ya Toka le Molaotheo ka go dirišana mmogo le Dikgoro tša Tšwetšopele ya Leago, Ditirelo tša Tokišo, Thuto, le Maphelo, gape le Tumelelo ya Botšhotšhisi ya Bosetšhaba, Ditirelo tša Maphodisa a Afrika Borwa, Khomišene ya Mpshafatšo ya Molao ya Afrika Borwa, Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika Borwa, Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba, Bolaodi bja Kemonoši bja Dipelaelo, maloko a Dikhomišene tša Ditirelo tša Maseterata le Tsebokahlolo le maloko a Maphodisa a Tshwane Metro.
Kgoro ya Tšwetšopele ya Toka le Molaotheo e leboga dineelo tšeo di neetšwego ke dithulaganyo tša go fapana tšeo e sego tša mmušo le diinstithušene tša thuto mo tokumenteng ye.
<fn>nso_Article_National Language Services_LESOLO LA KWALAKWATSO.txt</fn>
Molaokakanywa wa Dikgetho, wa 1998 wo o beilego legoratšhomo la molao wa dikgetho tša 1998 o dumeletšwe ke Palamente. O thekgilwe ke ANC, Inkhata Freedom Party, PAC, ACDP le Freedom Front. Ge go ntše go phenkgišanwa ka ga Molaokakanywa wo, mekgatlo ye e gateletše bohlokwa bja dikgetho tšeo di amogelegago le dipoelo tšeo di se nago bosodi. Efela, mekgatlo ka moka e gateletše nyakego ya gore babouti ka moka ba swanetše go ba le dipukwana tša boitsebišo tša khoutu ya methalo.
Molaokakanywa o akaretša dintlha tše bohlokwa bjalo ka nako ya go bitša dikgetho, gore ke mang yo a swanetšego go bouta, ke mang yo a ka tsenelago dikgetho, dinyakwa ga mmogo le diboutu tšeo di ikgethago tša batho ba bangwe.
Dikgontšhi tše dingwe tša Molaokakanywa di hlalošwa ka tlase.
Poresitente o tla bitša dikgetho pele ga mafelelo a nako ya mmušo.
MaAfrika Borwa ka moka ao a lego mengwaga ye 18 le go feta ao a lego ka mono nageng a tla dumelelwa go bouta. Seo ga se akaretše batho bao ba bajwago monaganong, bao ba hlakanego hlogo goba bao ba hlokomelwago ka tlase ga Molao wa Maphelo a Monagano. Batho bao ba golegilwego ka lebaka la melato ye boima ba ka se dumelelwe go bouta.
Go dirilwe dipeakanyo tša diboutu tšeo di ikgethilego. Diboutu tšeo di ikgethilego di diretšwe batho bao, mo mabakeng ao a hlathilwego, ba sa kgonego go bouta. Bašomi ba botipolomata le ba malapa a bona bao ba rometšwego dinageng tša ka ntle ba tla dumelelwa go bouta nakong ya dikgetho. Legoro le lengwe la diboutu tšeo di ikgethileng ke la bašomi ba dikgetho leo le akaretšago bašomi ba tšhireletšo ba mmušo, magareng ga maphodisa le ba sesole. Dipeakanyo tše dingwe gape tšeo di ikgethago tša boutu di direlwa digole, bao ba sa tielelago mmeleng, batšofadi le basadi bao ba lego mmeleng ka ge ba ka se kgone go fihla mafelong a go bouta ka lebaka la go se kgone ga mmele.
Molaokakanywa o kgontšha ngwadišo ya babouti ga mmogo le tlhamo ya maina a babouti. Ngwadišo ya babouti ba maswanedi e tla swarwa go ya go ile. Ge motho a ngwadišitše bjalo ka sebouti, dintlha tša gagwe di tla netefatšwa ka go retšisetara ya palo ya batho ya mmušo yeo e dulago ka go Kgoro ya Merero ya Selegae.
Ka morago ga go netefatša dintlha, leina la gagwe le tla tsenywa ka go rolo ya babouti. Batho ka moka bao maina a bona a lego ka go rolo ya babouti ba tla kgona go bouta ka letšatši la dikgetho leo le tlago bewa ke Poresitente.
Gore ba boute, batho ba swanetše go ba le pukwana ya boitsebišo ya khouto ya methaladi. Ye ke tokomane e nnoši yeo e dumelelwago bjalo ka ge go hlalošitšwe ka go Molaokakanywa wa Dikgetho wa 1998.
Batho bao ba se nago pukwana ya boitsebišo ya khouto ya methaladi, ba swanetše go dira kgopelo ya pukwana ya boitsebišo ya khouto ya methaladi mme ka nako e tee ba dire gape kgopelo ya setifikeiti sa boitsebišo sa nakwana.
Setifikeiti sa boitsebišo sa nakwana se šoma fela nako ya dikgwedi tše 12 mme se ka šomišwa go ngwadiša sebouti, mola Kgoro ya Merero ya Selegae e sa le gare e lokiša pukwana ya boitsebišo.
Setifikeiti sa boitsebišo sa nakwana se na le dintlha tša mokgopedi: dinomoro tša pukwana ya boitsebišo ga mmogo le seswantšho sa mokgopedi.
Setifikeiti sa boitsebišo sa nakwana se tla fiwa mo nakong ya diiri tše 24, ntle le mafelo ao a se nago dikhomphyutha. Mo mabakeng a bjalo di tla fiwa ge diyuniti tšeo di sepetšwago di boa mo mafelong ao dikgopelo di dirilwego go wona.
Ka go diporofensi tše dingwe Go hlamilwe Diforamo tša Merero ya Selegae go thuša Kgoro ka mešomo ya yona. Diforamo tše di swanetše go fiwa thušo.
Tshedimošo ka ga batho bao ba šomago ka dikgetho/dihlopha tša go ithaopa/dihlopha tša mošomo go thuša ka lesolo la boitsebišo. Maloko a palamente a kgopelwa go netefatša gore mošomo wa boithaopo o fiwa Kgoro ya Merero ya Selegae. Mo mabakeng a, baithaopi ka moka ba swanetše go ingwadiša le Kgoro ya Merero ya Selegae mme ba a netefatše. Ba tla hlahlwa ke ba Mereron ya Selegae mme ba tla fa ditirelo tša bona ba sa kgetholle, ba sa tšee lehlakore la sepolotiki mme ba sa lefelwe. Ba tla thuša go tlatša diforomo, go dira dikgatišo tša menwana ya bakgopedi le go netefatša gore go fihlelelwa dinyakwa ka moka bjalo ka go fana ka ditifikeiti tša matswalo, bjalo bjalo.
Maloko a palamente a kgopelwa go ikgokaganya le baemedi ba kgoro mo mafelong a bona mme ba beakanye ka mo ba ka thušago le go ithaopa go tšea karolo ka go dipoledišano ka go diyalemoya mo mafelong a bona mo ba ka fanago ka tshedimošo ka ga lesolo la dipukwana tša boitsebišo.
Go lokiša dipukwana tša boitsebišo go tšea lebaka la go lekana dibeke tše seswai.
Ge setifikeiti sa matswalo se se gona, ikgokaganye le mohlankedi wa retšene go hwetša ditsela tše dingwe tša boitsebišo tšeo di ka šomišwago. Le ge go le bjalo, Kgoro e tšea magato a bogale go netefatša gore go šomišwa ditokomane tša maleba tša boitsebišo gore go thibelwe bofora.
Ge go dirwa kgopelo ya pukwana ya boitsebišo le setifikeiti sa boitsebišo, go nyakega diswantšho tše tharo.
Letona la Merero ya Selegae o tla tsebagatša foromo ya nakwana ya boingwadišo bja go bouta, fela ga e ešo ya ba gona.
Kgoro ya Merero ya Selegae e na le diswantšhi (cameras) ka go diyuniti tša go sepela tšeo di tšeago diswantšho tšeo di sa lefelwego.
Dipotšišo tše dingwe di ka lebišwa go: Bolaodi bja Dikgokagano tebišo go Hlogo ya Dikgokagano go: 314 8014/5 goba fekesetša go: 316 7032.
Dingongorego ka ga tirelo ya Kgoro ya Merero ya Selegae di swanetše go fiwa ka nomoro ye ya go se lefelwe: 088 601190.
setifikeiti go tšwa tliliniking goba sepetlele seo a belegetšwego go sona; goba setifikeiti sa sekolo seo se netefatšago letšatši la ge a thoma sekolo ditumelelo tša madulo tšeo di nago le leina la mokgopedi setifikeiti seo se tšwago go mong mošomo ge a le gona tokomane ye nngwe le ye nngwe yeo e hlatselago matswalo a Afrika Borwa goba bodudi.
Ka letšatši la go bouta go tla dumelelwa fela pukwana ya boitsebišo ya khoutu ya methalo. Efela, batho bao ba timelelwago ke dipukwana tša bona tša boitsebišo pele ga dikgetho, ba ka fiwa setifikeiti sa boitsebišo mo diiring tše 24.
Ntle le kwalakwatšo yeo e filwego lesolo la dipukwana tša boitsebišo, go dirilwe dipeakanyo ka go diporofensi go netefatša gore babouti ba dira dikgopelo tša pukwana ya boitsebišo yeo e nago le khoutu yeo e nago le methalo.
Nako ya dikantoro e okeditšwe go ya ka dinyakwa tša porofensi ye nngwe le ye nngwe. Kgoro e ka bula dikantoro go tloga ka 07h00 - 18h00 mo matšatšing a beke le go tloga ka 08h00 - 12h00 ka Mokibelo. Sephetho se se bewa godimo ga kgopelo ya setšhaba.
Bašomi ba koketšo ba thwetšwe gore ba šomane le koketšego ya nyakego ya dipukwana tša boitsebišo.
Mo mafelong ao go se nago dikantoro tša Merero ya selegae, go okeditšwe diyuniti tša go sepela.
O ka ikgokaganya le balaodi ba diretšene ba kgoro ge o nyaka tshedimošo ye nngwe, dikgopelo tša ditirelo goba go ithaopa go fa ditirelo.
Batho ba bantši ba dirile dikgopelo tša dipukwana tša boitsebišo mme ga se ba di tšea go tšwa dikantorong tša Kgoro ya Merero ya Selegae. Dipukwana tše tša boitsebišo di swanetše go tšewa ka pele ka mo go ka kgonegago. Maloko a palamente a kgopelwa go thuša ka go di fihliša go beng.
Batho bao ba sego ba dira dikgopelo tša dipukwana tša boitsebišo tša khoutu ya methalo ba swanetše go dira bjalo ka pele pele.
Motho yo a lego ka tlase ga mengwaga ye 16 o swanetše go felegetšwa ke leloko la lapa leo le nago le mengwaga ye 10 go mo feta yo a tlago go dira kgopelo legatong la gagwe mme e le kgopelo ya ngwadišo ya matswalo yeo e latetšwego. Motho yoo o tla re ga mmogo le ditokomane tše dingwe tša thekgo, a tlatša foromo ya bohlatse (form B1 288) yeo e hlatselago dintlha tša matswalo.
Batho bao ba lego ka godimo ga mengwaga ye 21 ba ka dira kgopelo ya matswalo yeo e latetšwego ka bobona.
Ge ditokomane tša thekgo di se gona, mokgopedi o tla botšišwa dipotšišo ke mohlankedi wa Kgoro go hlatha bodudi bja gagwe le letšatši la gagwe la matswalo ka mo go kgotsofatšago.
<fn>nso_Article_National Language Services_LETLAKALA LA DITENG.txt</fn>
Kgodišo ya Molao wa Phihlelelo ya Tshedimošo, Nomoro ya 2 wa 2000 ("molao") o beilwe ka la 9 Matšhe 2001, o kgontšha tokelo ya motheo ya phihlelelo ya tshedimošo yeo e lego diatleng tša setho sa poraebete goba sa setšhaba yeo e nyakegago go diragatša ditokelo goba tšhireletšo. Mo kgopelo e dirwago go ya ka Molao, setho seo tshedimošo e kgopelwa go go sona, se swanetše go ntšha tshedimošo yeo, ntle le mo Molao o bontšhago gabotse gore tshedimošo yeo ga ya swanela goba e seke ya ntšhiwa.
Molao o bea dinyakwa tša dintlha tša tshepetšo tšeo di lego mabapi le kgopelo ya go swana le yoe. Manuale wo ke maikemišetšo a go bjala setšo sa go šomela pepeneneng ka maikarabelo ka gare ga Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (the dti) ka go diragatša tokelo ya tshedimošo yeo e nyakegago go kgontšha tšhireletšego le ditokelo tša batho goba mekgatlo. Go godiša pušo ye hlwahlwa ya ditho tša setšhaba, go a hlokagala go netefatša gore batho ka moka ba fiwa matla le go tutwa go kwešiša ditokelo tša bona go ya ka Molao.
Ka mokgwa wo o lekalekanyago tokelo yeo le ditokelo tše dingwe ka gare ga Molaokakanywa wa Ditokelo ka go Molaotheo.
Karolo ya 14 ya Molao, e gapeletša ditho tša setšhaba go hlama Manuale, wo o tla kgontšhago motho go fihlelela tshedimošo yeo e swerwego ke setho sa setšhaba mme o hlaloša dinyakwa tša motheo tšeo manuale o swanetšego go di latela.
Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (the dti), efela, e boletše gore e tla leka go ba pepeneneng mme ya fana ka tshedimošo kgafetša le ka tokologo go setšhaba sa kgwebo, bareki le setšhaba ka kakaretšo ka go šomiša dingwalwa, ditsebišo, wepesaete le lefelo la tshedimošo ka mogala tša Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (the dti).
Manuale gape o leka go fa mokgopedi tlhalošokakaretšo ya sebopego, mešomo, ditirelo le dintlha tša tshedimošo tša Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (the dti) go kgontšha mokgopedi go lemoga lefapha leo ka go lona a ka hwetšago tshedimošo yeo a e nyakago.
Manuale o fana gape ka diforomo tšeo le ditefelo tšeo di nyakegago ge go kgopelwa tshedimošo.
Maikemišetšo a Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (the dti) ke go eta pele le go kgonagatša phihlelelo go mediro yeo e swarelelago ya ekonomi le mošomo go maAfrika Borwa ka moka ka maemo a godimo a dipeeletšo, kgodišo ya phihlelelo ya ditšweletšwa tša Afrika Borwa ka go mebaraka ya boditšhabatšhaba. Le go hlola lefelo la mmaraka wa tekatekano, wa phadišano wo o kgontšhago go kgwebo ya selegae le dinaga-di-šele gammogo le bareki. Ka mokgwa wo, Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (the dti) e rata go ba le seabe go beeng ga ekonomi Afrika Borwa mo tseleng yeo e potlakago yeo e abelanwago.
Go tšweletša karolo ya tlhamotšweletšo yeo e tsenelanago mme e tšwetše pele, yeo e oketšago palo ya dikgoba tšeo di swarelelago tšeo di lego gona tša ekonomi go maAfrika Borwa ka moka.
Go godiša mmaraka wa dithoto le ditirelo tša Afrika Borwa.
Go fana ka dikgoba go matlafatša batho bao ba hlokišitšwego dikgoba le go fana ka magato a thekgo ao a kgontšhago tšhomišo ya dikgoba tšeo.
Dikgaolo tša kgontšo, tšeo di fanago ka ditirelo tša thekgo ya khoporeiti go dikgaolo tša mešomo tša ka tlase.
Dikgaolo tša go dira molaotshepetšo, tšeo di lebantšhago go hlola maemo a godimo ao a kgontšhago ka gare ga ekonimi.
Dikgaolo tša kabelo ya ditirelo, tšeo di šomago thwii le dikgwebo le bareki ka ditšweletšwa le ditirelo.
Dikgaolo tša thekišo, tšeo di nago le maikarabelo a go fa maina le thekišo ya ditšweletšwa tša Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (the dti) (diporokerama le tšeo e fanago ka tšona) le go netefatša gore kgwebo le bareki ba kwešiša ditokelo tša bona tša ekonomi.
Go fa kgoro maano a ketapele le ditho tšeo di anegago le thekgo ya tshepetšo go kgontšha tiragatšo yeo e atlegago ya boromiwa bja Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (the dti).
Go bea Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (the dti) bjalo ka lentšu leo le etago pele ka go ekonomi ya nnete le ka tšhomišo ya bašomammogo ka maano a go thekga dilebišwa tša Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (the dti).
Go fana ka ditirelo tša khoporeiti le thekgo ya tiragatšo ka mokgwa wa Thekenolotši ya Tshedimošo, Methopo ya Batho, Ditlabelo le Ditirelo tša tša Ditšhelete.
Go oketša le go godiša temogo le phihlelelo ya ditšweletšwa le ditirelo tša Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (the dti).
Go okeletša Afrika Borwa phihlelelo ya mmaraka wa thomelontle ka go dira dikwano le ka gare ga temana ya kgwebišano le lefase ka bophara le go hlama le go laola lenaneo la Afrika Borwa la ditefelo.
Go thekga tšweletšo ya melaotshepetšo le maanotshepetšo ao a lebišitšego go aga leswa ekonomi ya Afrika Borwa ka go oketša matlafatšo a (HDIs), go thekga tšweletšo ya kgwebo, le go godiša koketšego ya boleng le phadišano ya ekonomi.
Go fa kgwebo tikologo ya go laolwa ka molao wo o godišago mmaraka wa phadišano, wa tekatekano, wo hlwahlwa wa go šoma pepeneneng go badudi ka moka ba ekonomi ka tshenkoleswa ya ka mehla ya molaotshepetšo le molaotlhakwa, ga mmogo le go godiša kobamelo ya molaotaolo ka go fana ka thuto le tiragatšo ya melao yeo e šomago.
Go hlohloletša peeletšo ka go Afrika Borwa le go tšweletša bokgoni bja Afrika Borwa bja go romela dithoto go mebaraka yeo e fapanego le go fa maano a ponelopele ya kgolo ya lefapha le ditsela tša boleng ka go ekonomi.
Go godiša kagoleswa ya ekonomi ya Afrika Borwa ka go hlohleletša peeletšo ya ditlabelotirišwa, tšweletšo ya batho, tlhamotšweletšo yeo e tsenelanego le mediro yeo e lego mabapi le seo, tšweletšo ya kgwebopotlana, diretšene tšeo di itšeng, thekenolotši le hlohleletšego ya tlhamo.
Tshedimošo ya khamphani mohlala, molaodi, mong-dišere, aterese ya khamphani, bj.bj.
Tshedimošo ya taolo ya dikgokagano tsenelano, bokalatiro, ditšweletšwa/difiwa.
Molao wa Kgwebo 71 wa 1991: Maikemišetšo a Molao ke go phumula goba go fetola melao ye mengwe mabapi le go fana ka dilaesense le go tšwela pele ka kgwebo, le diiri tsa mabenkele le go dira dikgonegišo tše dingwe tše mpsha mabapi le go fana ka dilaesense le go tšwela pele ka kgwebo le go kgonegiša merero yeo e golaganego le seo.
Molao wa Khoporeišene yeo e Itswaletšego 69 wa 1984: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša tlhamo, ngwadišo, kopanyo, taolo, tlhokomelo le tswalelo ya dikhoporeišene tšeo di itswaletšego.
Molao wa Dikhamphani 61 wa 1973: Maikemišetšo a Molao ke go hlakantšha le go fetola molao wo o lego mabapi le dikhamphani, le go kgonegiša merero yeo e golaganego le seo.
Molao wa Taolo ya Kabelano ya Nako ya Thoto (Property Time Sharing Control Act) 75 wa 1983: Maikemišetšo a Molao ke go laola go gogelwa morago ga dikgahlego tša dišere tša nako tša mananeo a dišere tša dithoto, le go kgonegiša merero yeo e golaganego le seo.
Molao wa Tšhireletšo ya Kgwebo 99 wa 1978: Maikemišetšo a Molao ke go thibela tiragatšo ya dikahlolo tše dingwe tša dinaga-di-šele ka go Repapoliki, ditaelo, ditšhupataelo, dimphotšhomo tša botsereganyi le mangwalo a dikgopelo, le go thibela go fana ka tshedimošo mabapi le kgwebo go ya ka kobamelo ya ditaelo tša dinaga-d-šele, ditshupataelo goba mangwalo a dikgopelo le go kgonegiša merero yeo e golaganego le seo.
Molao wa Tekatekanyo ya Melao ya Khoporeiti 45 wa 1996: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša melao ye mengwe ya khoporeiti go diragatšwa ka mo Repapoliki ka bophara, le go phumula melao ye mengwe ya khoporeiti. O kgonegiša gape le go bušetša morago tsenyo ya dikhoporeišene tšeo di itswaletšego tše dingwe, le go kgonegiša merero yeo e golaganego le seo.
Molao wa Phadišano 89 of 1998: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša tlhamo ya Khomišene ya Phadišano yeo e rwalago maikarabelo a go nyakišiša , go hlokomela le go hlahloba mediro yeo e thibelwago, go šomiša gampe maemo a bolaodi, le tšeo di kopanywago. Gape le go hlama Khuduthamaga ya Phadišano yeo e tla bago le maikarabelo a go šetša merero ye e swanago le yeo, le hlamo ya Kgoro ya Tshekoleswa ya Phadišano.
Molao wa Phadišano wa Phetogo ya Bobedi 39 wa 2000: Maikemišetšo a Molao ke go fetola Molao wa Phadišano, 1998, gore go hlalošwe mafoko a mangwe le go phumula tlhalošo.
Molao wa Dikwano tša Dikadimo 75 wa 1980: Maikemišetšo a Molao ke go šireletša bareki bao ba rekago ka khirišo, theko ya go tsenya tšhelete ya khirišo goba sekoloto le ditirelo tše dingwe ka sekoloto.
Molao wa Tšewo ya Naga (Tlhamo ya Tiragatšo) 39 wa 1951: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša tšewo ya naga le go hwetša tokelo ya go šomiša naga lebakanyana leo e sego la go ya go ile.
Molao wa Thwalo ya Baabi wa Bosetšhaba 89 wa 1970: Maikemišetšo a Molao ke go matlafatša Letona la Merero ya Ekonomi go dira tlhamotšweletšo (manufactire), go tšweletša, go hwetša le go hiriša goba go reka dithoto ka ntle ga naga.
Molao wa Merero ya Lekalatiro la Dintlo 112 wa 1976: Maikemišetšo a Molao ke go šireletša bareki bao ba rekago ba rekiša thoto ka makaltiro a dithoto.
Molao wa Mananeo a Tšweletšo ya Dintlo a Batšofadi 65 wa 1988: Maikemišetšo a Molao ke go laola go gogelwa morago ga dikgahlego ka go mananeo a tšweletšo ya dintlo go batšofadi, le go kgonegiša merero yeo e golaganego le seo.
Molao wa Kopanyo ya Melao ya Kgwebo yeo e dirago Mašokotšo a Godimodimo 57 wa 1996: Maikemišetšo a Molao ke go telefatša tiragatšo ya Molao wa Kadimo ya Mašokotšo a Godimo, 1968, go mafelo ao e bego e le a bosetšhaba le mafelo ao e bego e le dinagamagae le mafelo ao a bego a ipuša.
Molao wa Bjalwa 27 wa 1989: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša taolo ya thekišo ya bjalwa; le merero yeo e golaganego le seo.
Molao wa Dipapadi tša Tšhelete (Lotteries Act) 57 wa 1997: Maikemišetšo a Molao ke go laola ka molao le go thibela dilothari le didiba tša dipapadi; go hlama Lekgotla la othari ya Bosetšhaba, go fetola Molao wa Kantoro ya Poso,1958, Molao wa go Dipapadi tša Tšhelete (Gambling), 1982, (Ciskei), le go phumula Molao wa Lothari wa Naga 1984, (Ciskei), le Bohlatse (decree) bja Lothari1989, (Transkei), le go kgonegiša merero yeo e golaganego le seo.
Molao wa Bosetšhaba wa Melawana ya Kago le Maemo a Kago 103 wa 1977: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša kgodiša tiragatšo ya molao ka tekatekano mabapi le go hloma meago mo mafelong a taolo ya bolaodi bja selegae, le go bea maemo a kago, le merero yeo e golaganego le seo.
Molao wa Bosetšhaba wa Papadi ya Tshelete (Gambling) 33 wa 1996: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša molaotaolo le tshepetšo ya merero ye mengwe mabapi le dikhasino, le go dira dipapadi tša tšhelete, mme ka maikemišetšo ao wa kgonegiša kgodišo ya tekatekano ya setlwaedi le maemo ao a diragatšwago Repapoliki ka kakaretšo; gape, le go kgonegiša tlhamo ya Lekgotla la Papadi ya Tšhelete lBosetšhaba, le go kgonegiša merero yeo e golaganego le seo.
Molao wa go se Tšweletše Dibetša tša Tshenyo ye Kgolo 87 wa 1993: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša taolo ya dibetša tša tshenyo ye kgolo, le go hlama Khansele go hlokomela le go laola merero ya mabapi le tšwetšopele ya dibetša tšeo mono Repapoliki, le go nyaka dilebišwa le mešomo ya tšona, le go bea mekgwa yeo ka yona di tlago šomišwa le go laolwa, le go kgonegiša merero yeo e golaganego le seo.
Molao wa Merero ya tša Lefaufau 84 wa 1993: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša tlhamo ya Khansele go laola le go hlokomela merero ye mengwe ya lefaufau ka mono Repapoliki le go nyaka dilebišwa le mešomo, le go bea mekgwa ya tšhomišo.
Molao wa Swikiri 9 wa 1978: Maikemišetšo a Molao ke go kopantšha le go fetola melao mabapi le intaseteri ya swikiri le go kgonegiša merero yeo e golaganego le seo.
Molao wa Kgwebo ya Mašokotšo a Godimodimo 73 wa 1968: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša mapheko le go bea pepeneneng ditefelo tšeo di bewago mabapi le mediro ya kadimo ya ditšhelete, mediro ya dikoloto le ya khirišo le go merero yeo e golaganego le seo, le go phumula Molao wa Kadimo ya Mašokotšo a Godimo, 1926.
Molao wa Lekgotla la Ditefelo le Kgwebo 107 wa 1986: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša tlhamo ya Lekgotla la Ditefelo le Kgwebišano le go merero yeo e golaganego le seo.
Molao wa Kwano ya Bokalatiro bja Thekišo ya Dithoto go Boditšhabatšhaba 4 wa 1986: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša tiragatšo ya Kwano ya Lekalatiro ka go Thekišo ya Dithoto ka go Boditšhabatšhaba le go kgonegiša merero yeo e golaganego le seo.
Molao wa Kadimo ya Thomelontle le Peeletšo ya Dinaga -di-šele, Poeletšo ya Inšorene 78 wa 1957: Maikemišetšo a Molao ke go godiša kgwebišano le dinaga tšeo di lego ka ntle ga Pepapoliki ka go kgonegiša go enšora gape le Mmušo wa Repapoliki dikontraka tša inšorence mabapi le mediro ya thomelontle, dipeeletšo le dikadimo goba ditlabelo tšeo di golaganego le mediro yeo.
Molao wa Thomelontle le Thekontle 45 wa 1963: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša taolo ye bohlokwa ya thekontle le thomelontle, go fetola Molao wa Magato a Tšwelotšopele ya Ntwa, 1956, le go merero ye mengwe yeo e golaganego le seo.
Molao wa Diyuniti tša go Meta le Maemo a Bosetšhaba a go Meta 76 wa 1973: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša tsenyo ka lenaneo ya go šomiša diyuniti tša go meta tša Lenaneo la Boditšhabatšhaba la Diyuniti tša go Meta mono Repapoliki, le diyuniti tše dingwe tša go meta. O kgonegiša gape le tlhamo ya bosetšhaba ya maemo a go meta, le merero yeo e golaganego le seo.
Molao wa Maemo 29 wa 1993: Maikemišetšo a Molao ke go godiša tlhokomelo ya bomaemo le boleng mabapi le direkišwa le go fana ka ditirelo.
Molao wa Tshepetšo ya Kgwebo 77 wa 1973: Maikemišetšo a Molao ke go kopantšha le go fetola molao wo o lego mabapi le tshepetšo ya kgwebišano.
Molao wa Tšweletšo ya Intaseteri 22 wa 1940: Maikemišetšo a Molao ke go hlama kopantšho yeo maikemišetšo a yona e tla bago go godiša tlhamo ya diintaseteri tše mpsha le maitekelo a go ba gona ga diintaseteri le tšweletšo ya diintaseteri tšeo di šetšego di le gona le mediro ya go hlama diintaseteri, le go kgonegiša merero yeo e golaganego le seo.
Molao wa Tšweletšo ya Ditlhamo 31 wa 1962: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša kgodišo ya tšweletšo le nyakišišo ka go dikgahlego tša setšhaba ka go ditshenollo tše dingwe, ditlhamokakanyo, le dikaonafatšo mme ka mabaka ao gwa hlangwa Kopano ya Tšweletšo ya Ditlhamokakanyo ya Afrika Borwa le go bea matla le mešomo ya yona le mokgwa wo ka wona e tlago laolwa le go hlokomelwa, le merero yeo e golaganego le seo.
Molao wa Tšweletšo ya Tlhamotšweletšo 187 wa 1993: Maikemišetšo a Molao ke go hlama Lekgotla la Tšweletšo ya Tlhamotšweletšo, le go kgonegiša tlhamo ya diporokerama tša tšweletšo ya tlhamotšweletšo, le go kgonegiša merero yeo e golaganego le seo.
Molao wa Sekhwama sa Matlafatšo a Setšhaba 105 wa 1998: Maikemišetšo a Molao ke go hlama terasete ya go godiša le go kgontšha go ba le dithoto tšeo di tlišago letseno go batho bao ba hlokišitšwego dikgoba peleng.
Molao wa Bosetšhaba wa Kgwebo ye Nnyane 102 wa 1996: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša tlhamo ya Khansele ya Dikgwebopotlana ya Bosetšhaba le Lekalatiro la Ntsika la Kgodišo ya Kgwebo. O fa ditho tša Mmušo ditšupatsela go godiša dikgwebopotlana ka mono Repapoliki, le go kgonegiša merero yeo e golaganego le seo.
Molao wa Khansele ya Dinyakišišo tša Saense 46 wa 1988: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša goba gona ga go ya go ile ga Khansele ya Dinyakišišo tša Saense le Intaseteri le taolo ya yona ke Lekgotla, le merero ye mengwe yeo e golaganego le seo.
Molao wa Kganetšo ya Kekišo 'Vlaglied' wa 1974 (go tšwa go CCRD): Molao wo o fa mmušo mošomo wa dingwalwa tša CornelisJkob Langenhoven ka tlase ga thaetlele Vlaglied. Molao o šireletša bareki bjalo ka badudi ba Afrika Borwa go tšhomišompe ya Vlaglied.
Molao wa Maina a Kgwebo 27 wa 1960: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša taolo ya maina a kgwebo, le merero ye mengwe yeo e golaganego le seo.
Molao wa Kganetšo ya Kekišo 98 wa 1978: Maikemišetšo a Molao ke go laola ka molao kganetšo ya kekišo, le go kgonegiša merero yeo e golaganego le seo.
Molao wa Dithoto tšeo di Ekišitšwego 37 wa 1997: Maikemišetšo a Molao ke go tsenya magato ao a lebišitšwego go thibelo ya kgwebo ya dithoto tšeo e sego tša nnete go šireletša beng ba maswa a dithoto tša bona tša kgwebo, kganetšo ya kekišo le maswao a mangwe ka tlase ga Molao wa Maswao a Thekišo, 1941, kgahlanong le tiragatšo ya tokelo ya dithoto tša kgwekgwe ya botsebi bja bona le kgahlanong le tšweletšo ya dithoto tša mohuta woo (tšeo di bitšwago "dithoto tša kekišo") mo moeleng wa kgwebo.
Molao wa Tlhamo 195 wa 1993: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša ngwadišo ya ditlhangwa, le go kgonegiša merero yeo e golaganego le seo.
Melao ya Thoto ya Tsebo: Molao wa Tekatekanyo 107 wa 1996: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša tsenyo ya ditokelo tša thoto ya tsebo tšeo di bego di le Bophuthatswana, Transkei, Venda le Ciskei ka go lenaneo la bosetšhaba, le go telefatša molaotlhakwa wa Afrika Borwa wa ditokelo tša dithoto tša tsebo go Repapoliki ka bophara. O phumula gape melao ye mengwe ya thoto ya tsebo, le go kgonegiša merero yeo e golaganego le seo.
Molao wa Maswao a Kgwebo 17 of 1941: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša tlhamo ya direkišwa le phuthelo goba seo ka gare go sona direkišwa di phuthelwago, le tšhomišo ya mantšu le ditšhupo tše dingwe tšeo di lego mabapi le kgwebo.
Molao wa Mangwalo a Tumelelo 57 wa 1978: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša ngwadišo le go fana ka mangwalo a tumelelo ya ditlhamokakanyo, le merero yeo e golaganego le seo.
Molao wa Tšhireletšo ya Badiragatši 11 wa 1967: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša tšhireletšo ya badiragatši ba dingwalwa le mešomo ya bokgabo.
Molao wa Ngwadišo ya Kganetso ya Kekišo ka go Difilimi tša Cinematograph 62 wa 1977: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša ngwadišo ya kganetšo ya kekišo ka go difilimi tša sinema, le merero yeo e golaganego le seo.
Molao wa Maswao a Kgwebo 194 wa 1993: Maikemišetšo a Molao ke go kgonegiša ngwadišo ya maswao a kgwebo, maswao a setifikeiti le maswao a mohlakanelwa, le go kgonegiša merero yeo e golaganego le seo.
Molao wa Tšhomišo yeo e sa Dumelelegago ya Maswao (Emblems) 37 wa 1961: Molao wo o šireletša bareki ka go thibela tšhomišompe ya ditšhupo (emblems) tša Mmušo le dikemedi go bontšha thekgo ya Mmušo ya ditšweletšwa goba ditirelo mo thekgo e sego ya fiwa.
Setifikeiti sa Moputso wa Mošomo wa Intaseteri ya Mašela - Sekimi sa Setifikeiti sa Moputso wa Mošomo (DCCS) se tsebagaditšwe ka la 1 Aporele 1993 go huetša le go hlohleletša batšweletša tlhamo ba tša mašela le diaparo go tšea phadišano go boditšhabatšhaba, ntle le thušo ya mmušo. Ke lenaneo la go hwetša dipoelo tša mošomo godimo ga thomelontle ya mašela a mangwe le ditšweletšwa tša diaparo mo ngwageng.
Lefelo la Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (the dti) la Dikgokagano tša Bareki le tla kgona go go thuša ka dipotšišo mabapi le se, le dihlohleletšo tše dingwe.
Ditifikeiti tša nnete tša Thomelontle go ya ka Porokerama ya Intaseteri ya Intaseteri ya Mebotoro - Maikemišetšo a phiwo ke go dira dikaonafatšo ya kamogelego go lefase ka bophara ga intaseteri ya mebotoro le tšweletšo ya ditho tša mebotoro. Dikgopelo tša ditho tša mebotoro di swanetše go netefatša bjalo ka diromelwa ntle tša nnete gore di hwetše dipoelo tša MIDP.
Diforomo tša kgopelo di ka tšewa goba tsa bušetšwa go Yuniti ya Dinyakišišo tša Motšhelo wa dithoto tšeo di tshelago mellwane , Ditefelo, Nomoro ya 1 Dr Lategan Road, Groenkloof, Pretoria go tloga Mošupologo go fihla Labohlano magareng ga 8:00 le 16:00.
Koketšo ya motšhelo wa dithoto tšeo di tshelago mellwane - Maikemišetšo a phiwo ye ke go godiša tšweletšo yeo e swarelelago ya ekonomi ka go kaonafatša maemo a phadišamno ya boditšhabatšhaba le tšhomišo ye hlwahlwa ya.
Diforomo tša kgopelo di ka tšewa goba tsa bušetšwa go Yuniti ya Dinyakišišo tša Motšhelo wa dithoto tšeo di tshelago mellwane , Ditefelo, Nomoro ya 1 Dr Lategan Road, Groenkloof, Pretoria go tloga Mošupologo go fihla Labohlano magareng ga 8:00 le 16:00.
Tefelomorago ya tša motšhelo wa dithoto tšeo di tshelago mellwane mo go ditšweletšwa tšeo di sego gona ka go SACU mabakeng a tšweletšo - Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (dti) e fana ka ditefelomorago tsa tša motšhelo wa dithoto tšeo di tshelago mellwane tšeo di sego gona ka go SACU mabakeng a tšweletšo. Maikemišetšo a phiwo ye ke go fokotša ditshenyegelo tša tšweletšo, go kaonafatša phadišano go lefase ka bophara, le go godiša mediro ya tšweletšo ka go SACU.
Diforomo tša kgopelo di ka tšewa goba tsa bušetšwa go Yuniti ya Dinyakišišo tša Motšhelo wa dithoto tšeo di tshelago mellwane , Ditefelo, Nomoro ya 1 Dr Lategan Road, Groenkloof, Pretoria go tloga Mošupologo go fihla Labohlano magareng ga 8:00 le 16:00.
Phokotšo ya motšhelo wa dithoto tšeo di tshelago mellwane - Maikemišetšo a phiwo ye ke go fokotša ditshenyegelo le go godiša phadišano lefaseng ka bophara.
Diforomo tša kgopelo di ka tšewa goba tsa bušetšwa go Yuniti ya Dinyakišišo tša Motšhelo wa dithoto tšeo di tshelago mellwane , Ditefelo, Nomoro ya 1 Dr Lategan Road, Groenkloof, Pretoria go tloga Mošupologo go fihla Labohlano magareng ga 8:00 le 16:00.
Kamogelo ya motšhelo wa kganetšo ya go lahla le tlholego ya tshenyego - Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (The dti) e fa tšhireletšo ya intaseteri ya SACU ka koketšego ya maemo a motšhelo wa kganetšo ya go lahla goba tshenyego mo mabakeng ao moromelantle goba morekantle ba amogelago motšhelo wa kganetšo ya go lahla goba tshenyego, seo se ra gore mo go se nago goba mo go nago le tshepelo yeo e sa kgotsofatšego ya ditefelo go ka lebaka la tsenyo yeo ya motšhelo.
Diforomo tša kgopelo di ka tšewa goba tsa bušetšwa go Yuniti ya Dinyakišišo tša Motšhelo wa dithoto tšeo di tshelago mellwane , Ditefelo, Nomoro ya 1 Dr Lategan Road, Groenkloof, Pretoria go tloga Mošupologo go fihla Labohlano magareng ga 8:00 le 16:00.
Magato kgahlanong le go lahla - Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (The dti) e fana ka tšhireletšo go intaseteri ya SACU ka go godiša lefapha la tiragatšo ya motšhelo wa kganetšo ya go lahla goba tshenyego mo e lego gore ya motšhelo wa kganetšo ya go lahla goba tshenyego o akaretšwa ka magoro a ditefelo ao a sego maleba, medirong ya go kopanya dinaga.
Magato kgahlanong le thomelontle - Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (The dti) e fana ka dinyakišišo tša tsheno tšeo di fago tšhireletšo go intaseteri ya SACU kgahlanong le ditefelo tšeo di thušwago go tšwa go mmušo wa naga yeo e romelago ntle, ka fao, seo sa hlola kgobalo ya intaseteri ya SACU.
Diforomo tša kgopelo di ka tšewa goba tša bušetšwa go Yuniti ya Tokišo ya Kgwebo, Nomoro ya 1 Dr Lategan Road, Groenkloof, Pretoria go tloga Mošupologo go fihla Labohlano magareng ga 8:00 le 16:00.
Dinyakišišo tša tlolo ya Molao wa Taolo ya Thekontle le Thomelontle - Maikemišetšo a phiwo ke go nyakišiša tlolo ya Molao, go thopa dithoto tšeo di rekilwego ka mekgwa yeo e sego molaong, dithoto tšeo di ntshetšwago ntle, le go ahlola bao ba obago molato.
Tshenkoleswa ya tshepetšo ya dikepe - Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (The dti) e fana ka phiwo ye go tloša kakaretšo ya baromelantle ba baswa go ditefelo tša kgahlanong le tahlo le tshenyego go tšwa dinageng tšeo di lefišitšwego tefelo ya kgahlanong le go lahla le tshenyegogo, moo baromelantle bao ba ka go bontšha gore ga se ba romela ditšweletšwa tšeo di amegago go SACU nakong ya mathomo ya dinyakišišo.
Tshenkoleswa ya mantšibua ya ditefelo e beilwe mengwageng ye mehlano - Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (The dti) e fana ka phiwo ye go hlokomela gore e ka ba ditefelo tšeo di lego kgahlanong le go lahla le tshenyegogo tšeo di bilego gona mengwaga ye mehlano di ka tšwetšwa pele, seo se ra gore naa go ka ba le tšwetšopele goba hlagišo gape ya tahlo yeo e lego kotsi goba theko ya diromelwa yeo e sego molaong ge ditefelo di ka tlošwa. Maikemišetšo ke go fana tšhireletšo ya intaseteri ya SACU kgahlanong le tšwetšopele le tiragalo gape ya tahlo le tshenyo ya materiale.
Export control - Maikemišetšo ke go thuša go kaonafatša bong bja dithoto pele ga thomelo, le go netefatša kobamelo ya dikgonegišo tša dikwano tša boditšhabatšhaba. Phiwo e thuša gape go kaonafatša taolo ya go tšwa ga dithoto tšeo di tšewago bjalo ka maano le dithoto tseo di tsenywago goba go ntšhwa ka maanomabe goba tšeo di utswetšwego.
Diforomo tša kgopelo di ka tšewa goba tša bušetšwa go Bolaodi: Taolo ya Thekontle le Thomelontle, Nomoro ya 1 Dr Lategan Road, Groenkloof, Pretoria go tloga Mošupologo go fihla Labohlano magareng ga 8:00 le 16:00..
Taolo ya Thekontle - Maikemišetso ke go netefatša gore dithoto tšeo di šomilego (second hand) tseo di rekwago ntle ga di gobatše intaseteri ya SACU. Phiwo e kaonafatša gape taolo ya maphelo a tikologo le tshireletšo, le go obamela dinyakwa tša tshireletšo le boleng. E kaonafatša gape le taolo ya ya kobamelo ya melawana ya tikologo.
Diforomo tša kgopelo di ka tšewa goba tša bušetšwa go Bolaodi: Taolo ya Thekontle le Thomelontle, Nomoro ya 1 Dr Lategan Road, Groenkloof, Pretoria go tloga Mošupologo go fihla Labohlano magareng ga 8:00 le 16:00..
Dingwadišo tša dikhamphani - Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (dti) e fana ka tumelelo ya semmušo ya kgwebo ka go ngwadiša go ya ka Molao wa Dikhamphani. Tirelo yw e akaretša ngwadišo le kopantšho ya dikhamphani tša setšhaba le tša poraebete, go bea nakong le go fetola tshedimošo yeo e lego mabapi le dikhamphani tšeo di ngwadišitšwego, le go šireletša babeeletši ka go netefatša gore mafelo a dinyakišiši (prospect) a lokile.
Go ntša tshedimošo ya Khoporeiti - Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (dti) e fana ka tshedimošo ya khoporeiti ka mokgwa wa dikgatišo, dikgatišo tšeo di netefaditšwego, le phihlelelo go dathapeisi ya CIPRO mabapi le dikgoro tša Mmušo le thekišo ya datha ka mokgwa wa diCD le (hard drive). Tirelo e fana ka netefatšo ya tshedimošo ya mmušo, le boitsebišo bja ditho tša khoporeiti.
Maina ao a beetšwego ka thoko - Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (dti) e fana ka tšhireletšo ya ditho ka go beela thoko maina. Tirelo e akaretša go beela leina thoko la go ngwadiša khamphani goba khoporeišene yeo e tswaleletšwego.
Ngwadišo ya Ditokelo tša Thoto ya Tsebo, Mngwalo a tumelelo le Ditlhangwa - Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (dti) e fana ka ngwadišo ya Ditokelo tša Thoto ya Tsebo, yeo e bitšwago mangwalo a tumelelo yeo e šireleditšwego (patents) le ditlhangwa. E fana ka tšhireletšo ya mong wa Tokelo ya Thoto ya Tsebo gore e se šomišwe ke batho ba bangwe, mme e fana ka tshedimošo ya Thoto ya Tsebo go bakgathatema.
Ngwadišo ya Maswao a Kgwebo le kganetšo ya kekišo - Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (dti) e fana ka ngwadišo ya maswao a kgwebo le kganetšo ya kekišo ka go Sinematokerafi. Tirelo e fana ka mekgwa yeo e fapanego ya keletšo go bareki mabapi le ngwadišo maswao a kgwebo le tlhalošo ya semolao. Ngwadišo ya maswao a kgwebo le kganetšo ya kekišo e šireletša gape le thoto ya tsebo.
Ngwadišo ya khoporeišene yeo e itswaletšego - Tebišo ya tirelo ke dikgwebo tše nnyane, tša magareng le tseo di tšwelelago tšeo di nyakago go tšea karolo ka go lefapha la semmušo la kgwebo. Dikgwebo di a boelwa ka go tirelo ye ka go hwetša tsebagalo bjalo ka setho sa semmušo; go kgona go thentara ka go diporotšeke tša semmušo le tša lefapha la poraebete; ka go se be le ditshenyegelo tše kgolo mme seo se kgontšha karogano ya thoto le ditshenyegelo magareng ga maloko go tšwa go khoporeišene yeo e itswaletšego (mme ka fao, go kgona go šongwa ka seporofešene); le, go thoma go lefela Ditirelo tša Kgoboketšo ya Matlotlo tša Afrika Borwa.
Dinyakišišo tša khamphani - Maikemišetšo a tirelo ye ke go tlhama dinyakišišo ka go khamphani ge go bonagala e ka re kgwebo ya khamphani e sepetšwa ka maikemišetšo a go utswetša baadimišii ba yona; ge batho bao ba amegago ka go tlhamo le taolo ya khamphani ba ile ba hwetšwa molato wa bofora, go hlokomologa mešomo ya bona goba maitshwaromabe a fe goba a fe ka go khamphani goba go maloko a yona; goba maloko ga se a fiwa tshedimošo mabapi le merero ya khamphani bjalo ka ge ba letetše.
Dinyakišišo tša Dikoloto tša Bareki - Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (dti) e na le maikarabelo a taolo ya Molao wa Thekišo ka Mašokotšo a Godimo, Molao wa Kwano ya Kadimo le Molao wa Merero ya Thekišo le Ditirelo. Molao wa Thekišo ka Mašokotšo a Godimo o laola maitshwaro a baadimiši, tsela yeo ka yona mašokotšo a ka bewago mme wa bea tefelo ya ka godimo yeo e ka lefišwago.
Dinyakišišo tša Dithoto tša Kekišo - Maikemišetšo a tirelo ye ke go dira dinyakišišo tša dithoto tša kekišo ge motho a akanya gore tokelo ya gagwe ya thotho ya tsebo e a gatakwa.
Kobamelo ya taolomolao ya Molao wa Maemo a Kgwebišano le Bareki, Maphelo le Polokego(SABS) - Molao wa Maemo a Kgwebišano le Bareki, Maphelo le Polokego(SABS) o laola tekanyo ya dinyakwa tša semolao tše 70 go kgabaganya mafapha ao a fapanego. Dinyakwa tšeo tša semolao ke magato a semolao le dinyakwa go netefatša gore ditšweletšwa tša ka mono gae goba tšeo di rekilwego ntle go tlišwa ka mono Afrka Borwa goba go rekišwa go tšwa ka mono Afrika Borwa di fihlelela maemo ao a nyakegago a polokego le maphelo bjalo ka ge go beilwe ke Maemo a Bosetšhaba a Afrika Borwa.
Tshedimošo ya ekonomi/kgwebo - Tirelo e akaretša tirelo ya tshedimošo ya kgwebo goba ya ekonomi go babeeletši ba ka moso le bao ba lego gona. E lebišitše go dira gore tshedimošo ya kakaretšo ka ga peeletšo ka go Afrika Borwa e dule e le gona go bareki.
Tiragatšo ya peeletšo ya khamphani ya gago - Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (Dti) e gana ka tirelo ya kgokagano le diinstitšušene le dikgoro tše dingwe tša mmušo go rarolla pitlagano, bjalo ka ditumelelo tša madulo le merero ya mabapi le taolomolao.
Tiragatšo ya phihlelelo ya dihlohleletšo tša mmušo tša peeletšo - Tirelo ye e gona go ka fiwa babeeletši ba ka moso le bao ba šetšego ba le gona bao ba nyakago go godiša goba go tlhama dikgwebo ka mono Afrika Borwa. Babeeletši ba swanetše go kgotsofatša dinyakwa tšeo di amegago gore ba hwetše ditlhohleletšo tšeo.
Dikgokagano tša Neelano ya Tshedimošo ya Kgwebo, Keletšo le Tshedimošo BRAIN - BRAIN e leka go kaonafatša phadišano le kgolo ya dikgwebo tše nnyane SMMEs ka mono Afrika Borwa ka go fana ka tshedimošo ya kgwebo yeo e lego maleba.
Keletšo ya Kobamelo ya Taolomolao ya Kgwebo - Maikemišetšo a tirelo ye ke go thuša kgwebo go ba le kwešišo ye kaone ya melao yeo e diragatšwago kgwebong ya bona le gore ba ka e obamela bjang.
Dikgokagano tša Neelano ya tshedimošo ya kgwebo (FRAIN) - Dikgokagano tša Keletšo ya kgwebo le Tshedimošo (FRAIN) e leka go fana ka tshedimošo ya, maemo a godimo le ditirelo tša thekgo go batho le dikgwebo tše nnyane (SMMEs) go netefatša kgolo le kaonafatšo ya dikgwebo tše mpsha le tšeo di lego gona ka mono Afrika Borwa.
Porokerama ya Thušo - Porokerama ye ke maitekelo a mohlakanelwa magareng ga Kgoro ya Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši le Kgokagano la Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (dti) bjalo ka balefi mo mohlakanelwa wa (sehlopha sa dikhamphani, diyunibesithi, mekgatlo, bj bj) tšeo di nago le bokgoni ka go lefapha le itšeng, di fiwa thušo ya tšhelete go tlhama kgwebo ya thekenolotši. Tirelo ye e fiwa mohlakanelwa o fe goba o fe wo o nago le bokgoni ka go lefapha le itšeng mme o rata go tsenya seatla ka go porotšeke. Ba holega ka go porokerama ka go hwetša thušo ya ditšhelete ya ditlabelotirišwa le ditshenyegelo.
Lefelo la Ditirelo tša Kgwebo ya gae - Porokerama ya Lefelo la Ditirelo tša Kgwebo ya gae (LBSC) ke yona ya motheo go godiša Dikgwebo tše nnyane le tša magareng (SMMEs) go kgabaganya Afrika Borwa. Porokerama e fana ka ditlabelotirišwa go kgabaganya naga go tlhama tšhomišanommogo magareng ga mmušo, setšhaba le lefapha la poraebete go fihlelela dilebišwa le maikemišetšo a maanotshepetšo a bosetšhaba a tšweletšo le kgodišo ya kgwebo ye nnyane ka mono Afrika Borwa.
Tlhahlo (Mentorship) - Maikemišetšo a magolo a Tlhahlo ke go netefatša neelano ya bokgoni magatong a motho ka motho. E fana ka ditirelo tše pedi, e lego, ditirelo tša kadimo-pele le kadimo-morago. Legatong la kadimo-pele, barekiši ba thušwa ka dikeletšo, kgothatšo le tšweletšo ya mananeo a kgwebo. Legatong la kadimo-morago, bareki ba thušwa ka dintlha di fe goba di fe tša taolo le kgwebo yeo e atlegago yeo e akanywago ke moreki, mohlahli goba bobedi.
Porokerama ya bohlahli - Maikemišetšo a tirelo ye ke go šomiša batsebi bakgwebo bao ba nago le bokgoni go fa kgothatšo ya motho ka motho le ditirelo tša keletšo go Dikgwebo tše nnyane le tša magareng (SMMEs) tšeo di atlegago.
Thekgo ya Thuto ya Tlhamo (design), Kgodišo le Tšweletšo ya Ditšweletšwa: (SABS) - Institšuti ya Tlhamo ya (SABS) e fana ka tšweletšo ya ekonomi le thekenolotši ya Afrika Borwa ka go godiša mehola ya tlhamo ka maikemišetšo a go kaonafatša katlego ya batho ka moka. Institšuti ya Tlhamo ya (SABS) e lebišitše go THUTO YA TLHAMO, INTASETERI le TSHEDIMOŠO, mme e akaretša palo ya mananeo le dingwalwa tša tlhamo.
Tlhahlo ya Taolo ya Boleng: (SABS) - Bašomi ba karolo ya SABS ya Thutho, Tlhahlo le Tšweletšo ba ineetše go fana ka tirelo yeo e fihlelelago dinyakwa tša bareki barena le go kgotsofatša dikakanyo tša bona.
Thušo yeo e lebišitšwego - E diragatša tlhamo ya le go kgontšha kgodišo le tšweletšo ya dikgwebo tšeo e le go tša, e bile di laolwa ke batho bao ba nago le bogole, nabwa le basadi le go godiša tšweletšo ya dikgwebo tša dinaga-magaeng.
Porokerama ya Lefelo la Keletšo ya Dithentara - Porokerama ya Lefelo la Keletšo ya Dithentara e lebiša go dikgwebo tše nnyane tšeo di nago le bašomi ba 5 go ya go 50 ka go diintaseteri tša kago, tlhamotšweletšo le ditirelo.
Porokerama ya Tšweletšo ya Kgwebišano le Peeletšo (TIDP) - Porokerama ya Tšweletšo ya Kgwebišano le Peeletšo (TIDP) e diretšwe go thuša dikgwebo tše nnyane ka mono Afrika Borwa go tšweletša bokgoni bja tšona go phegišana le mmaraka wa boditšhabatšhaba.
Dinyakišišo - Kago le Tlhamo (CSIR) - Thekenolotši ya Kago le Tlhamo ya (CSIR) e fa bokgoni ka go mafapha ao a latelago: Taolo ya Tšweletšo, Peakanyo ya Ditlabelo le taolo, Dithekenolotši tša Tlhamo, Madulo a Batho ao a bolokegilego, Disaense tša entšeneering ya tša mollo, Materiale le Seramiki.
Dinyakišišo - Dikemikale (CSIR) - Phadišano ka go lefapha la dikemikale e šeditše tšweletšo ya dinyakišišo le tiragatšo le ditlabelo tša diteko tša ka mehla.
Dinyakišišo - Thibelo ya bohlokotsebe (CSIR) - (CSIR) e bapala karolo ye bohlokwa bjalo ka lekalatiro leo le thekgago mo seemong sa thibelo ya bohlokotsebe le thekenolotši ya go thibela seo. Sehlopha sa batsebi ba ditsela tša go fapafapana, bao ba tšwago go mafapha ao a fapanego a saense le thekenolotši ba sepetša diporokerama tšeo di ikgethago tsa thibelo ya bohlokotsebe.
Dinyakišišo - Tšhireletšo le tša Lefaufau (CSIR) - Kekišo, tlhamo, teko le tshekaseko ya sefofane le dibetša tša lefaufau; kopantšho ya bobolokelo; keletšo ka go/le thekgo yathekenolotši ya rata (radar); ditšweletšwa tša maitirelo tša bohlodi; ntwa ya tshedimošo; ntwa ya eleketeroniki; taelo le taolo; thuto le kekišo; entšeneering ya mananeo a eleketeroniki le thekenolotši ya mananeo a go sesa.
Dinyakišišo - Dijo, dino le go thea hlapi (CSIR) - Go fana ka ditirelo tša thekenolotši go, magareng ga tše dingwe, dijo, dino, moapeo, ditlolo, dikemikale tše boleta, diintaseteri tša thekišo le temo.
Dinyakišišo - Tlhamotšweletšo le Materiale (CSIR) -Dinyakišišo le tharollo ya thekenolotši yeo e godišago kgwebišano, molaotshepetšo, kaonafatšo ya kgwebo ya tlhamotšweletšo, tšweletšo ya tlhamo le kaonafatšo, tlhamo (design) ya ditšweletšwa le entšeneering ya materiale. E fa tharollo yeo e tseneletšego ya mararankodi a mathata a tlhamotšweletšo ka go kopanya thekenolotši le kaonafatšo ya tshepetšo ya kgwebo le tlhahlo le thuto yeo e nyakegago.
Dinyakišišo - Meepo, Tšhipi le Dimenerale (CSIR) -Tsebo ya entšeneering ya maswika le tšweletšo ya ditlabelwa (tools) go dira dikepo tšeo di bolokegilego mme go godišwa kepo: tšweletšo ya mekgwa le ditlabelo tše mpsha go thibela phatlogo ya ka tlase ga lefase le go fikotša ditšhilafatši tšeo di lego moyeng bjalo ka phišo, lerole le malakabje (radiation) le go kaonafatša maemo a tšweletšo le polokego ka go šomiša metšhene ya mediro ya go epa le go tšweletša ditlabelo le mekgwa go kaonafatša dipeakanyo tša nako ye nnyane le ye kgolo ka go kepo.
Dinyakišišo - Meetse, Tikologo le tša Dithokgwa (CSIR) -Dithekenolotši tša tshekaseko ya tikologo le taolo, methopo ya naga, dithokgwa le ditšweletšwa tša dithokgwa, taolo ya methopo ya meetse, tšweletšo ya mabopo a lewatle le methopo ya ka lewatle.
Thekenolotši ya Basadi bao ba lego ka go Kgwebo - Mmušo wa Afrika Borwa ka go šomiša Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri, o tsebagaditše maikemišetšoa wona go thuša basadi ka go kgwebo ka go tlhama Porokerama ya Bosetšhaba ya Thekenolotši ya Basadi ka go Kgwebo (TWIB). Thekenolotši ya Basadi ka go Kgwebo (TWIB) ke maitekelo a maikemišetšo a go kaonafatša phihlelelo ya saense le thekenolotši ya basadi bao ba lego ka go dikgwebo, kudukudu ka go dikgwebopotlana, tša bogareng le tše dikgolo (SMMEs).
Lenaneo la Boleng bjo bo Metwago la Afrika Borwa (SQAM) - Lenaneo la Boleng bjo bo Metwago la Afrika Borwa (SQAM) ke mokgwa wa go meta boleng ka botlalo go tšwa go mmušo wo o diretšwego go kaonafatša bokgoni bja dikgwebo tša Afrika Borwa ka kakaretšo. Thuto ya Tlhamo, Thekgo ya Kgodišo le Tšweletšo ya Ditšweletšwa tše mpsha (SABS) - Institšhute tša Tlhamo tša SABS di diragatša tšweletšo ya ekonomo le thekenolotši ya Afrika Borwa ka go godiša katlego ya batho ka moka Istitšhute ya Tlhamo ya SABS di fa šedi go THUTO YA THLAMO, INTASTERI, le TSHEDIMOŠO, gape di akaretša palo ya mananeo a dimphotebogo le dingwalwa tša tlhamo.
Tshedimošo ya Maemo a Boditšhabatšhaba (SABS) - Lefelo la Tshedimošo ya Piro ya Maemo la Afrika Borwa ke lefelo la mathomo ka ga tshedimošo ya maemo. Le fa maemo ao e ka bago a 500 00, dinyakwa, mekgwa ya tiragatšo le mekgwa ya teko mo mabakeng a neelano.
Go aga bokgoni bja gago bja thomelontle - Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (dti) e thuša baromelantle go aga bokgoni bja bona ba go thomelontle, ka go oketša bokgoni bja bona bja go tlhabolla ditšweletšwa tšeo di romelwago ntle ka lenaneo la TIDP la go sepetšwa ke Ntsika. Lenaneo le dumelela baromelantle go kaonafatša tlhamo ya bona ya ditšweletšwa , tshepetšo ya tšweletšo, maemo a seteginiki, go phuthela, le bokgoni bja go bapatša.
Tirelo ya Keletšo ya Thomelontle - Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (dti) e fa keletšo ka go thomelontle, ka bonyane di FAQ tše 31 ka dikarabo tšeo di lego mabapi le thomelontle go tšwa Afrika Borwa, mabaka ao ka wona moromelantle a swanetšego go romela go tšwa Afrika Borwa, ditsela le ditshepetšo tšeo di bontšhwago gabotse tša thomelontle, le tshedimošo ya tlaleletšo ya go swana le dikhoutu tša ditefelo, diforomo le ditokomane tšeo di nyakago go tlatšwa.
Tshedimošo ya Mmaraka wa Thomelontle - Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (dti) e fa bareki tshedimošo ya mebaraka ya thomelontle le dikgoba, dikarabo tša dipotšišo tšeo di botšišwago gantši, dipegelo tša dinaga, dipego tša tshenko ya mebaraka le dipukwana ka ga dikwano tša kgwebišano ya go se lefelelwe. Bareki ba tla tsebišwa ka dinyakwa tša go tsena ka mebarakeng ya dinaga-di-šele le go hwetša mebaraka ya thomelontle ya ditšweletšwa tša bona. Tirelo e lebišitswe go diSMME, diBEE, diWEE, le go baromelantle ba ba golwane, bao ba tla holwago ke go tseba mebaraka yeo Afrika Borwa e e lebišitšego ka go dikwano tša kgwebišano le go romela ntle ditšweletšwa.
Ditlabelo tša tlhahlobo ya bokgoni bja thomelontle - Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (dti) e fa dipotšišo tša go ithuša, go thuša baromelantle ba ka moso go hlahloba maemo a bona a go ka kgona go romelantle.
Kopanyo ya baromelantle ba Afrika Borwa le bareki ba dinaga-di-šele Maikemišetšomagolo a tirelo ye ke go kgokaganya baromelantle ba Afrika Borwa badikhamphani tšeo di kgonago go romela ntle le bareki ba dinaga-di-šele goba bareki ba ka moso. Tirelo e tla kgontšha MaAfrika Borwa go oketša mebaraka ya bona ya dinaga-di-šele.
Dikhamphani ka moka tšeo di itokišeditšego go romela ntle, go akaretšwa diSMME le diBEE, di ka kgona go humana tirelo ye. Bobedi barekantle le baromelantle ba hlahlobja godimo ga dinyakwa tša go fapana go ya ka bokgoni bja bona go kgotsofatša ditlhoko tša bona. Ka fao, dikhamphani tše kaone di akopantšhwa mme tša tsebantšhwa. Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (dti) e thuša go godiša kamano yeo e sa tšwago go thoma go fihla ge e swarelela gomme theilwe dikwano.
Go botšiša ka ga tirelo ye, bareki ba ka ikopanya le Lefelo la Kgokagano le Bareki la Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (dti).
Porokerama ya Bosetšhaba ya Bokgathatema bja Intasteri - Popokerama ya Bokgathatema bja Intasteri e nyaka go lekalekanya dipoelo tša ikonomi le go thekga tšweletšo ya intaseteri ya Afrika Borwa ka go šomiša setlabelo sa mmušo sa thwalo ka tekatekano. Porokerama ya Bosetšhaba ya Bokgathatema bja Intasteri (NIP) e filwe matla go theko goba dikontraka tša khirišo tša mmušo le diparasteitale (dithoto le ditirelo) ka boleng bja thomelontle yeo e lekanago le goba go feta ditolara tša Amerika tše 10.
Keletšo ya Bareki le Dithomelo - Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (dti) e laola melaotlhakwa wo o fago bareki tšhireletšo ka go mafelo a mmalwa. Molaotlhakwa o šireletša bareki go dikgwebo tša bofora mme o laola maitshwaro a baadimišipotlana, dipanka le bagwebi bao ba fago dthoto ka sekoloto le barekiši ba dintlo. Moreki o fe goba o fe yo a itemogelago bothata mabapi le tšeo di boletšwego ka godimo a ka tsenya ngongorego goba a kgopela thušo le keletšo.
Sekhwama sa Ditlabelotirišwa (infrastructure) tše Bohlokwa - Lenaneo la Ditlabelotirišwa tše Bohlokwa le fa thušo ya ditšhelete yeo e lebišitšwego go tšweletša ditlabelotirišwa tše mpšha goba go kaonafatša ditlabelotirišwa tšeo e lego gona tšeo di lebišitšwego go thekga goba go direla diporotšeke tša peeletšo tše diswa, katološo ya diporotšeke tšeo di lego gona, goba, mabakeng ao a ikgethago, peeletšo yeo e lego gona.
Tšhelete ya Peeletšo ya Dinaga-di-šele - Maikemišetšo a tefelo ya Tšhelete ya Peeletšo ya Dinaga-di-šele ke go hlohleletša dikgwebo tša dinaga-di-šele go beeletša ka go ditlhamotšweletšwa tše diswa tša Afrika Borwa ka go hlatswa bagwebi ba ka ntle diatla ka tšhelete yeo e lekanago ditshenyegelo tša go thotha metšhene le didirišwa go tšwa moše go tla ka mono Afrika Borwa.
Alawense ya Tšweletšo ya Thoto - Maikemišetšo a tirelo ye ke go fokotša palo bja dipolatefomo tša dinamelwa le mehuta yeo e dirilwego ka mono gae mmogo le dipeeletšo tšeo di okeditšwego le thomelontle ya boleng bjo bo okeditšwego bja ka mono gae. Tirelo ye e tla bolokela moreki tšhelete ka go šomiša setifikeiti sa tefelomorago go fokotša lekgetho la thekontle go dinamelwa tšeo di agilwego go tšwa ntle.
Porokerama ya Thekgo ya Bokgoni - Porokerama ya Thekgo ya Bokgoni (SSP) ke thušo ya tšhelete ya tšweletšo ya bokgoni leo le ikemišeditšego go hlohleletša peeletšo ye kgolwane ka go tlhahlo le go hlola dikgoba tša go diragatša bokgoni bjo bo tšweletšego bjo boswa.
Diporotšeke tša Leanotshepetšo la Intasteri - Porokerama e emela legato la hlohleletšo ya mmušo go godiša maemo a peeletšo ya lefapha la poraebete ka go kgwebo yeo e hlohleletšegago, yeo e atlegago e bile e kgona go hlola letseno ka mono Afrika Borwa, mola ka lehlakoreng le lengwe e hlola dikgoba tša mošomo ka go lekala la intasteri.
Porokerama ya Kgwebo go Kgwebo ya Danida, Lenaneo la Netefatšo ya Mokitlana - Maikemišetšo a Lenaneo la Kgwebo go Kgwebo ke go tšweletša le go maatlafatša dikgoba tša kgwebo le go hlola mešomo go dikgwebo go tšwa ditšhabeng tšeo di bego di hlokišwa dikgoba. Se se fihlelelwa ka thekgo ya tšweletšo ya dikgwebo tšeo di bonalago di atlega, go theilwe godimo ga kgwebo ya mohlakanelwa magareng ga Afrika Borwa le dikhamphani tša Teniše (Danish).
Lenaneo la Dikgwebo tše di Thomago, Lenaneo la Netefatšo ya Mokitlana - Peakanyo ya Dikgwebo tšeo di Thomago e fa go fihla go R100 000 ka tšhelete yeo e lefelwago pele ka 4% ka ngwaga. Mathomong lebaka ke la dikgwedi tše 24 pele, empa lebaka le ka katološwa gararo lebaka la dikgwedi tše 12 nako ye nngwe le ye nngwe. Senyakwa ke go hwetša thuto ka ga kadimo.
Lenaneo la Maatlafatšo, Lenaneo la Netefatšo ya Mokitlana - Lenaneo la Maatlafatšo e fa tšhireletšo ya go fihla go dimilione tše R5m ya ditlabelo tša panka ka 60%, ka go lefela pele 2,5% ka ngwaga. Lebaka ke dikgwedi tše 36 pele, empa le ka no oketšwa gabedi lebaka la dikgwedi tše 12 nako ye nngwe le ye nngwe.
Netefatšo ya Motho, Lenaneo la Netefatšo ya Mokitlana - Maikemišetšo a lenaneo la netefatšo ya motho ke go kgontšha dikgwebo go humana tšhelete go tšwa go panka ya go kgatha tema goba instithušene ye nngwe ya ditšhelete. Peakanyo e kgontšha mogwebi go humana tšhelete ya go hlama, go katološa goba go reka kgwebo. Ditlabelo tšeo di hwetšwago ka tlase ga netefatšo ya Khula gantši di akaretša dikadimo tša lebaka le itšego, dikadimo tša dipanka, mokitlana wa go dikologa, ditheko tša go lefšwa ka dikgaokgao, dinetefatšo tša dipanka mmogo le dinetefatšo tša tiragatšo ya kago.
Sekhwama sa Trasete ya Kagoleswa sa KwaZulu, Lenaneo la Netefatšo ya Mokitlana - Sekhwama se beetše ka thoko dimilione tše R10m go bagwebi ba KwaZulu bao dikgwebo tša bona di amilwego ka mo go sa thabišego ke dikgaruru go fihla ka 1994. Sekhwama se se lebišitše go lokiša hlokego ya tšhomišano ka go dikgwebo tšeo di nyakago go thoma go šoma ka leswa. Bagwebi ba ka no ba ba le ka go kgwebo yeo e fapanego ga bjale gomme ba na le bohlatse bja gore tahlegelo ya kgwebo ya pele e be e le ka baka la dikgaruru.
Mafelo a kadimo ye nnyane - KhulaStart e šomiša mokgwa wa tšhomišano ya sehlopha (e fa dikadimo go dihlopha - e sego motho ka o tee). Dihlopha ka botšona di ipopa ka maloko a 3 -10 mme ba swanetše go kgotsofatsa dinyakwa tšeo di beilwego tša bokgathatema bja dihlopha. Se bohlokwa kudukudu, sehlopha se swanetše go gata ka mošito wo tee. Dikadimo di lefša ka mokgwa wa koketšego go tloga go R300 go ya go R3 500 leloko le lengwe le le lengwe ka gare ga sehlopha. Sehlopha se dira sephetho, go ya ka kgwebo ye nngwe le ye nngwe, mme se tla emela netefatšo ya tšhelete ka botlalo yeo e kolotwago ke sehlopha.
Tšhelete (fund) ya tekatekano ya retšene - Go a tsebega gore go na le tlhokego ya tšhelete ya dikotsi (tshelete ya maitekelo/tekatekano ya poraebete) go thekga dikgwebopotlana le tša bogareng (diSME), kudukudu tšeo di thušwago ke bagwebi bao pele ba bego ba phaetšwe ka thoko. Dipanka tše dintši le diinstithušene tša ditšhelete di tsentšhe matlotlo a tekatekano ka go motswako wa ditšweletšwa tša bona.
Thušo ya Ditshenyegelo tša Thekišo (RFI) - Khula e fa Dikadimo tša Kgwebo le Tšhelete, tšeo di fiwago diRFI mme di kgontšha diRFI go adima bagwebi go mabaka a kgwebo. Bagwebi ba swanetše go ya go diRFI thwii e sego Khula. Ke dikhamphani tšeo di nyakago go humana ditšweletšwa tše le go ba RFI fela, tšeo di ka kgonago go dira kgopelo go Khula.
Sekhwama sa Mohlakanelwa wa Makala (Sector Partnership Fund) - Sekhwama sa Mohlakanelwa wa Makala se fa thušo ya ditšhelete go mohlakanelwa wo o nago le difeme/mekgatlo ye mehlano goba go feta fao ka go tlhamotšweletšo, (agroprecessing) goba ka go intaseteri ya (ITC) go hlaloša le go diragatša diporotšeke tšeo di šongwago mmogo mabapi le tšweletšo le papatšo tšeo di tla kaonafatšago tšweletšo ya tšona le phegišano ya boditšhabatšhaba.
Porokerama ya Thekgo ya Bokgoni - Porokerama ya ya Thekgo ya Bokgoni (SSP) ke thušo ya tšhelete ya tšweletšo ya bokgoni ka maikemišetšo a go hlohleletša peeletšo ye kgolwane ka go tlhahlo le go hlola dikgoba tša tiragatšo ya bokgoni bjo bo tšwetšego pele.
Porokerama ya Tšweletšo ya Dikgwebopotlana le tša Bogareng (SMEDP) - Porokerama ya Tšweletšo ya Dikgwebopotlana le tša Bogareng (SMEDP) ke tšhelete yeo e fiwago babeeletši ba dinaga-di-šele le ba mono gae go godiša mediro ya bona ya ga bjale, go ya ka dithoto tšeo di dumeletšwego le diporotšeke/mediro.
Lenaneo la Maemo, Lenaneo la Netefatšo ya Mokitlana - Lenaneo la Maemo le fa tšhireletšo ya go fihla go milione wo R1m ya ditlabelo tša panka ka 80%, ka tefelopele ya 3%. Mathomong lebaka la lenaneo ke dikgwedi tše 36, empa le ka kgona go katološwa gabedi lebaka la dikgwedi tše 12 nako ye nngwe le ye nngwe. Go šomišwa dinyakwa tšeo di tlwaelegilego.
Sekhwama sa Netefatšo ya Neelano ya Thekenolotši, Lenaneo la Netefatšo ya Mokitlana - Maikemišetšo a Sekhwama ke go dumelela phihlelelo ya thekenolotši ya gae le ya boditšhabatšhaba ka go tsenya sekhwama sa netefatšo ya neelano ya thekenolotši go nolofatša phihlelelo ya thekenolotši ya gae le ya boditšhabatšhaba ke diSMME, bjalo ka ge go nyakilwe ke dinepo tša GEAR tša go nolofatša phihlelelo ya difeme go thekenolotši yeo e hlokegago.
Sedirišwa sa Mokitlana wa Kagoleswa ya Naga (LRCF)- Sedirišwa sa Mokitlana wa Kagoleswa ya Naga (LRCF) ke setlabelo sa thušo ya ditšhelete ka go Khula Enterprise Finance Ltd, ka maikemišetšomagolo a go hlohleletša go tšea karolo ga lekala la poraebete le kamego ka go tsela ya Kagoleswa ya Naga. Sedirišwa sa Mokitlana wa Kagoleswa ya Naga (LRCF) se thušwa ke Kgoro ya Merero ya Naga le Kopano ya Yuropa ka ditšhelete. Sedirišwa se fihlelela dinepo tša sona ka go fa dipanka tša kgwebo dihlohleletšo gammogo le diinstithušene tša dikadimo tša godimo gore di beeletše ka go dikgwebommogo tša maemo a godimo ka go tša temo le tša boeti, ka mokgwa woo, go tla bulelwa peeletšo ya lekala la poraebete ka go makala a tša temo, kgwebo ya tša temo le tša boeti.
Sekhwama sa Bokgoni - Maikemišetšo a tirelo ye ke go kgontšha dikhamphani go phihleleo ya thekenolotši ye mpsha, ditshepetšo tša tšweletšo le mebaraka gore di kaonafatše bokgoni bja tšona. Se se tla netefatša gore dikhamphani di tseba dithekenolotši tše diswa, di kgona go di fihlelela le go ikhweletša tšona go ba le phihlelelo e kaone ya mebaraka.
Sekhwama sa Mohlakanelwa wa Makala (Sector Partnership Fund) - Sekhwama sa Mohlakanelwa wa Makala se fa thušo ya ditšhelete go mohlakanelwa wo o nago le difeme/mekgatlo ye mehlano goba go feta fao ka go tlhamotšweletšo, (agroprecessing) goba ka go intaseteri ya (ITC) go hlaloša le go diragatša diporotšeke tšeo di šongwago mmogo mabapi le tšweletšo le papatšo tšeo di tla kaonafatšago tšweletšo ya tšona le phegišano ya boditšhabatšhaba.
Porokerama ya Thekgo ya Hlohleletšego ya Intasteri - Porokerama ya Thekgo ya Hlohleletšego ya Intasteri ke porokerama yeo diretšwego go godiša tlhamotšweletšo ya ditšweletšwa goba tshepetšo ya thekenolotši ka mono Afrika Borwa tšeo di amogelegago go boditšhabatšhaba.
Thekenolotši ya Batho ya Porokerama ya Intaseteri - Thekenolotši ya Batho ya Porokerama ya Intaseteri ke hlohleletšo mo intaseteri le mmušo di thušago ka tšhelete go maitekelo a batšeakarolo bja dirutegi, kudu mo lefapheng la go hlahla baithuti.
Sekhwama sa Netefatšo ya Neelano ya Thekenolotši - Maikemišetšo a sekhwama ke go dumelela phihlelelo ya thekenolotši ya gae le ya boditšhabatšhaba ka go tsenya sekhwama sa netefatšo ya neelano ya thekenolotši go nolofatša phihlelelo ya thekenolotši ya gae le ya boditšhabatšhaba ke diSMME, bjalo ka ge go nyakilwe ke dinepo tša GEAR tša go nolofatša phihlelelo ya difeme go thekenolotši yeo e hlokegago.
Sekhwama sa Netefatšo ya Neelano ya Thekenolotši - Maikemišetšo a sekhwama ke go dumelela phihlelelo ya thekenolotši ya gae le ya boditšhabatšhaba ka go tsenya sekhwama sa netefatšo ya neelano ya thekenolotši go nolofatša phihlelelo ya thekenolotši ya gae le ya boditšhabatšhaba ke diSMME, bjalo ka ge go nyakilwe ke dinepo tša GEAR tša go nolofatša phihlelelo ya difeme go thekenolotši yeo e hlokegago.
Lenaneo la Thušo ya Papatšo ya Thomelontle le Peeletšo - Maikemišetšo a thušo ka tlase ga tirelo ya Lenaneo la Thušo ya Papatšo ya Thomelontle le Peeletšo (EMIA) ke go hlatswa diatla ka lehlakore le lengwe baromelantle ka go ditshenyegelo tše dingwe tšeo di hwetšwago ka go mediro yeo e lebišitšwego go tšweletša mebaraka ya thomelontle ya ditšweletšwa le ditirelo tša Afrika Borwa le go goketša peeletšo thwii ya dinaga-di-šele ka go Afrika Borwa.
Alawense ya Tšweletšo ya Thoto - Maikemišetšo a tirelo ye ke go fokotša palo bja dipolatefomo tša dinamelwa le mehuta yeo e dirilwego ka mono gae mmogo le dipeeletšo tšeo di okeditšwego le thomelontle ya boleng bjo bo okeditšwego bja ka mono gae. Tirelo ye e tla bolokela moreki tšhelete ka go šomiša setifikeiti sa tefelomorago go fokotša lekgetho la thekontle go dinamelwa tšeo di agilwego go tšwa ntle..
Mafelo a Tšweletšo ya Diintasteri - Mafelo a Tšweletšo ya Diintasteri (IDZ) ke mafelo ya intasteri ya tšweletšo ya thomelontle yeo e se nago lekgetho, go fana ka ditsela tša thwalo ya thoto, ditlabelo le ditirelo tšeo di diretswego diintaseteri tša thomelontle. Go ya ka mošomo wa tšona, di tla hwetšwa kgauswi le maemakepe goba maemafofane go nolofatša phihlelelo ya bjako ya mebaraka ya moše.
Na ditokelo tša Bareki ke eng?
Go ya ka ge go laeditšwe ke Molao, tšhelete yeo e lekanago R35 e swanetše go sepela le kgopelo ya tshedimošo.
Mohlankedi wa kamogelo wa Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (dti) o amogela le go netefatša kgopelo go bona ge e le gore na tshedimošo yeo e nyakegago e gona ka go Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (dti). Morago ga mo kgopelo e a amogelwa, ya ganwa goba ya fetišetšwa go lefelo la tshwanelo la tshedimošo yeo e kgopetšwego. Morago ga mo lengwalo la kamogelo le romelwa mokgopedi go netefatša seemo sa kgopelo.
Ge e le gore kgopelo e amogetšwe, Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (dti) e tla kgoboketša le go lokiša tshedimošo le go bala tshenyegelo yeo e nyakegago. Tshenyegelo e balwa go ya ka temana ya bo 7.6.
Mokgopedi o tla tsebišwa ka go fetšwa ga kgopelo mmogo le ka ditefelo tšeo di nyakegago tšeo di swanetšego go lefša Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (dti).
Ge tefo yeo e boletšwego ka go Kgato ya 4 e humanwe (go latetšwe tshepetšo ya tefo bjalo ka ge go boletšwe ka go Kgato ya 1), tshedimošo e romelwa go mokgopedi.
Aterse ya poso goba nomoro ya fekese ya mokgopedi.
Mokgopedi o swanetše go bolela gore o kgopela tshedimošo gore a kgone go diragatša goba go šireletša tokelo, gape a bolele gabotse mohuta wa tokelo yeo e yo diragatšwago goba go šireletšwa. Go tlatša, mokgopedi o swanetše go hlaloša ka hlakego gore ke ka baka la eng rekoto e tlhokega go diragatša goba go šireletša tokelo ye bjalo.
Institšhušene e tla sekaseka kgopelo lebakeng la matšatši a 30, ka ntle le ge mokgopedi a boletše mabaka a ikgethago, ao a tla kgotsofatšago mohlankedi wa tshedimošo, a gore mabaka a dira gore dinako tša ka godimo di seke tša latelelwa. Lebaka la matšatši a 30 leo ka lona Kgoro e swanetšego go dira sephetho sa go fa goba go gana kgopelo se ka no katološwa lebaka le lengwe la go se fete matsatši a masometharo, ge e le gore kgopelo ke ya tshedimošo ye ntši kudu, goba ge e le gore kgopelo e nyaka ya tshedimošo yeo e swerwego kantorong ye nngwe ya institšhušene gomme e ka se kgone go humanwa lebakeng la matšatši a 30. Institšhušene e tla tsebiša mokgopedi ka go mo ngwalela ge e le gore go tla nyakega katološo.
Ge e le gore kgopelo e dirilwe legatong la motho yo mongwe, gona mokgopedi o swanetše go tliša bohlatse bja maemo ao mokgopedi a dirago kgopelo ka wona, ao a tla kgotsofatšago mohlankedi wa tshedimošo.
Ge e le gore motho ga a kgone go tlatša foromo yeo e boletšwego ka baka la go se tsebe go bala ditlhaka goba bogole, motho yo bjalo a ka no dira kgopelo ka molomo. Mokgopedi o swanetše go lefa tefelo yeo e boletšwego, pele ga ge go ka dirwa tshekatsheko ye nngwe.
Tefelo ya kgopelo; le tefelo ya phihlelelo, tšeo di swanetšego go balwa go elwa hloko ditshenyegelo tša tšweletšoleswa, go nyakwa le ditshenyegelo tša tokišo le nako, mmogo le tša poso.
Ge kgopelo e humanwe ke Mohlankedi wa Tshedimošo, mohlankedi yo bjalo, ka go fa tsebišo, o tla kgopela mokgopedi, yeo e sego wa molomo, go lefa tefelo yeo e boletšwego (ge e le gore e gona), pele a sekaseka kgopelo go ya pele.
Ge e le gore rekoto e nyakilwe gomme tokišo ya rekoto gore e utollwe, go balwa peakanyo ya go e hlagiša ka mokgwa wo o kgopetšwego ka wona di nyaka diiri tša tlaleletšo tša go feta tšeo di beetšwego mabaka ao, mohlankedi wa tshedimošo o tla tsebiša mokgopedi go lefa tšhelete ya peeletšo yeo e boletšwego ya tefelo ya phihlelelo, yeo e tla lefšago ge kgopelo e filwe.
Mohlankedi wa tshedimošo o tla swara rekoto go fihla ge mokgopedi a lefile ditefelo bjalo ka ge go boletšwe ka go Momaganyo 2.
Mokgopedi yo kgopelo ya gagwe ya phihlelelo e filwego, o swanetše go lefa tefelo ya tšweletšoleswa le ya go nyaka le ya tokišo, le ya nako yeo e nyakegago ya phetedi go nyaka le go lokiša rekoto gore e ntšhwe, go balwa le go dira dipeakanyo tša gore e fiwe ka mokgwa wo o nyakegago ka wona.
Ge e le gore tšhelete ya peeletšo ya kgopelo ya phihlelelo e šetše e lefilwe, empa phihlelelo e gannwe, gona mohlankedi wa tshedimošo yo a amegago o swanetše go buša tšhelete ya peeletšo ya mokgopedi.
Tefelo ya poso e lefša ge kgatišo ya rekoto e swanetše go posetšwa mokgopedi. Ditshenyegelo tša poso di tšwa go tefelo ya maswanedi go ya ka mo phasela e yago gona..
Tshedimošo yeo motho wa boraro a e utollelago institšhušene e le sephiri, ge e le gore kutollo ya yona ka tlišetša motho wa boraro bothata ge a dira ditherišano goba ge go ena le phadišano ya dikgwebo.
Tšhedimošo ya phatišišo ya institšhušene goba motho wa boraro, ge e le gore kutollo ya yona e tla tsebagatša boitšhupo bja khamphani, phatišišo goba tabataba ya phatišišo le gore e tla tsenya phatišišo kotsing ye šoro.
Dikgopelo tša tshedimošo tšeo di sa fego hlogo, goba tšeo di nyakago phapošo ya go se kwale di tla ganelwa.
Mokgopedi a ka no dira tshekoleswa bja ka gare kgahlanong le sephetho sa mohlankedi wa tshedimošo goba mokgatlo wa setšhaba sa go gana kgopelo ya phihlelelo; goba go ya ka karolo 22, 26 goba 29 , mabapi le mokgopedi yo le bolaodi bja maswanedi.
Motho wa boraro a ka no dira tshekoleswa bja ka gare kgahlanong le sephetho sa mohlankedi wa tshedimošo wa mokgatlo wa setšhaba yo go boletšwego ka yena ka go temana ya (a) ya tlhalošo ya "mokgatlo wa setšhaba" ka go Karolo 1 sa go fa tumelelo ya phihlelelo.
o ge e le gore go a kgonega, kgopelo e sepele le tefelo yeo e boletšwego, gape go be le aterese ya poso goba nomoro ya fekese.
Ge e le gore tshekoleswa e dirilwe morago ga lebaka leo le boletšwego, bolaodi bja maswanedi, ge bo kgotsofetše ka mabaka a go kwala, bo swanetše go amogela kgopelo ya go fihla morago ga nako.
Ge e le gore bolaodi bjoo bo amegago ga bo dumelele gore tshekoleswa e tlišwe morago ga nako, bo swanetše go fa tsebišo ya sephetho seo go motho yo a kgopetšego tshekoleswa.
Mokgopedi yo a dirago tshekoleswa kgahlanong le go ganelwa tumelelo o swanetše go lefa tefelo yeo e beilwego (ge e le gore e gona).
Ge e le gore tefelo yeo e boletšwego e lefelelwa tshekoleswa, sephetho ka tshekoleswa se swanetše go bušetšwa morago go fihla ge tefelo e lefilwe.
o gape, ge e le gore tshekoleswa kgahlanong le go ganelwa goba go fiwa kgopelo ya tumelelo ya go bona aterese ya poso, mogala, nomoro ya fekese, goba eng goba eng tšeo di lego gona, tša motho ofe goba ofe wa boraro yo a swanetsego go tsebišwa ka kgopelo.
Khomišene ya Ditokelo tša Botho, morago ga ge manualee wo o feditšwe, ga se e dire tlhahlo yeo e akantšwego ka go Karolo 10 ya Molao. Tlhahlo e tla ba le tshedimošo yeo e ka no nyakwago ke motho yo a ratago go diragatša tokelo e fe goba e fe yeo e akantšwego ka go Molao.
Karolo ya 10 e thomile go šoma ka 15 Fepereware 2002 go ya ka Molawana 187. Go ya ka Karolo ya 10 ya PAIA, SAHRC e fiwa dikgwedi tše lesomeseswai go kgoboketša Tlhahlo go tloga ka tšatši leo e thomilego go šoma ka lona. Tlhahlo e tla humanega e sego ka morago ga Agostose 2003.
Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (dti) e rerišana le bakgathatema ka go dirwa ga Molaotshepetšo wa Kgwebo le Intasteri, dikgatišo, le mabenkelemošomo ka mekgatlo ya semolao ya go swana le Lekgotla la Bosetšhaba la Tšweletšo ya Ikonomi le Bašomi (NEDLAC), Komiti ya Photofolio ya Kgwebo le Intasteri, Lekgotla la Ditefelo le Kgwebo, Komiti ya Ditiro tša Kgwebo le Merero ya Bareki, bjbj. Ge go dirwa ditherišano tše, go na le karolo yeo bakgathatema ba e ralokago, ba humana hlakišo le go khuetša melaotshepetšo le mananeo ao a sepetšwago ke Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (dti).
Bakgathatema bao ba lebišitšwego go raloka karolo ka dikopano tše ba tsenya dihlopha tša go fapana tša setšhababa tša go swana le kgwebo, bašomi, mekgatlo ya mmušo le dikgoro le mekgatlo ya setšhaba.
Bokgoni bja ditherišano le bakgathatema bo lekanyetšwa ga tee ka ngwaga ka tebelelo ya bakgathatema, mmogo le ka boleng ye kaonafaditšwego le kgontšhago ya ditirelo tša Kgoro ya Kgwebišano le Intaseteri (dti), yeo e bakwago ke therišano le bakgathatema.
Kgopelo e amogetšwe ke (maemo mmušong, leina le sefane sa mohlankedi wa tshedimošo/mothuša mohlankedi wa tshedimošo) ka (tšatšikgwedi) mo (lefelo).
Tefelo ya kgopelo (ge e le gore e gona): R...
Tšhelete ya peeletšo (ge e le gore e gona): R...
Tefelo ya phihlelelo: R...
B. Dintlha tša motho yo a kgopelago go fiwa rekoto a Dintlha tša yo a kgopelago tshedimošo di swanetše go fiwa ka fase.
b Aterse le/goba nomoro ya fekese ka go rephapoliki yeo tshedimošo e swanetšego go romelwa go yona di swanetše go fiwa.
c Bohlatse bja maemo ao kgopelo e dirwago ka wona, ge bo le gona, bo swanetše go hlomesetšwa.
Leina la botlalo le sefane:...
Nomoro ya Boitšhupo:...
Aterese ya Poso:...
Nomoro ya Fekese:...
Nomoro ya Mogala:...
Aterese ya e-poso:...
Karolo ye e swanetše go tlatšwa FELA.
Maina a botlalo le sefane:...
Nomoro ya Boitšhupo:...
D. Dintlha tša Rekoto a Efa dintlha ka botlalo tša rekoto yeo e kgopelwago, go balwa nomoro ya boitšhupo ge e le gore o a e tseba, go kgontšha gore rekoto e humanwe.
bGe e le gore sekgala se filwego ga se se lekane, hle tšwela pele mo go lephephe le lengwe gomme o le kgomaganye le foromo ye. Mokgopedi o swanetše go saena maphephe a mangwe ka moka a tlaleletšo.
Tlhalošo ya rekoto goba karolo ya go ba maswanedi ya rekoto:...
Nomoro ya Boitšhupo, ge e le gore e gona:...
Dintlha tše dingwe gape tša rekoto:...
E. Ditefelo a Kgopelo ya go fiwa rekoto, yeo e sego ya rekoto yeo e nago le tshedimošo ya motho ka mekgatlo, e tla sekasekwa fela morago ga ge tefelo ya kgopelo e lefilwe.
b O tla tsebišwa ka tšhelete yeo go nyakegago gore e lefse bjalo ka tefelo ya kgopelo.
c Tefelo yeo e lefelelwago phihlelelo e dirwa go foromo yeo godimo ga yona kgopelo e dirwago le nako ya go kwala yeo e nyakegago go nyaka le go lokiša rekoto.
d Ge e le gore o dumelelwa gore o se lefišwe tefelo, hle bolela lebaka la tlogelo.
Ge e le gore o paledišwa ke bogole go bala, go bona goba go theeletša rekoto ka mokgwa wo o kgonegišitšwego ka go 1 go fihla go 4 ka fase, bolela bogole bja gago gomme o bolele gore rekoto e nyakega ka mokgwa ofe.
Swaya lepokisi la maswanedi ka X.
a Tatelelo ya kgopelo ya gago ya phihlelelo ka mokgwa wo o boletšwego e ka no tšwa go mokgwa wo rekoto e humanegago ka wona.
b Phihlelelo ya mokgwa wo o kgopetšwego e ka no ganelwa mabakeng a mangwe. Lebakeng le bjalo, o tla tsebišwa ge e le gore rekoto e tla ba ka mokgwa wo mongwe.
c Tefelo yeo e lefelelwago phihlelelo ya rekoto, ge e le gore e gona, e tla phethwa karolwana ke mokgwa wo rekoto e kgopelwago ka wona.
Ge e le gore o kgopetše kgatišo goba ngwalollo ya rekoto (ka godimo), na o ka rata ge kgatišo goba ngwalollo e ka romelwa go wena ka poso?
Poso e a lefelelwa.
Tseba gore, ge e le gore rekoto ga e humanege ka leleme leo o le ratago, o ka no e fiwa ka polelo yeo rekoto e lego ka yona.
Na o ka rata ge rekoto e ka ba ka polelo efe?
O tla tsebišwa ka go ngwalelwa gore na kgopelo ya gago e dumeletšwe/gannwe. Ge e le gore o ka rata go tsebišwa ka mokgwa wo mongwe, hle bolela mokgwa wo gomme o fe dintlha tšeo di tlhokegago go kgontšha gore kgopelo ya gago e direge.
Na o rata go tsebišwa bjang ka sephetho sa kgopelo ya gago ya rekoto?
E saenilwe mo ka tšatši le la ... 20...
Karolo ya 75 ya Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo, 2000 Molao No.
B. Dintlha tša Mokgopedi /motho wa boraro yo a dirago tshekoleswa a Dintlha tša motho yo a dirago tshekoleswa di swanetše go fiwa ka fase.
b Bohlatse bja maemo ao tshekoleswa e dirwago ka wona, bo swanetše go hlomesetšwa.
c Ge e le gore motho yo a dirago tshekoleswa ke wa boraro yo e sego motho yo a kgopetšego tshedimošo mathomong, dintlha tša mokgopedi di swanetše go fiwa ka go C ka fase.
Maina a botlalo le sefane:...
Nomoro ya boitšhupo:...
Aterese ya poso:...
Nomoro ya fekese:...
Nomoro ya mogala:...
Aterese ya e-poso:...
Karolo ye e swanetše go tlatšwa FELA ge e le gore motho wa boraro (yo e sego mokgopedi) o dira tshekoleswa ya ka gare.
Maina a botlalo le sefane:...
Nomoro ya boitšhupo:...
Ge e le gore sekgala seo se filwego ga se se lekane, hle tšwela pele godimo ga lephephe le lengwe gomme o le kgomaganye le foromo ye. O swanetše go saena matlakala a mangwe ka moka a tlaleletšo.
Bolela mabaka ao tshekoleswa bja ka gare bo theilwego go wona.
O tla tsebišwa ka go ngwalelwa ka sephetho sa tshekoleswa ya ka gare. Ge e le gore o rata go tsebišwa ka mokgwa wo mongwe, hle bolela mokgwa wo gomme o fe dintlha tšeo di tlhokegago go kgontšha tatelelo ya kgopelo ya gago.
E saenilwe mo ka tšatši le la bo ... 20...
Kgopelo ya tshekoleswa e humanwe ka (tšatšikgwedi) ke ... (maemo mmušong, leina le sefane tša mohlankedi/mothuša mohlankedi wa tshedimošo).
Tshekoleswa bo sepela le mabaka a sephetho sa mohlankedi wa tshedimošo /sephetho sa mothuša mohlankedi wa tshedimošo, gape, mo go kgonegago, dintlha tša motho ofe goba ofe wa boraro yo direkoto di amanago le yena, tšeo di tlišitšwego ke mohlankedi wa tshedimošo /mothuša mohlankedi wa tshedimošo ka (tšatšikgwedi) go bolaodi bja maswanedi.
<fn>nso_Article_National Language Services_LLIFI YA BOLWETSI.txt</fn>
Mo tshepetšong ya tlwaelegilego ya ditiragalo tša bophelo bja gago o ka lwala wa gobala mo o tla hlokago llifi go kokotlela bolwetšing bja gago goba kgobalong ya gago. Hle hlokomela gore dikgobalo mo lebakeng le ga di laetšwe bjalo ka dikgobalo mošomong.
Llifi ya bolwetši ya tlwaelegilego ya matšatši a mošomo a diiri tše 36 ka tefo ye e feletšego tshekong ya llifi ya bolwetši. Sediko sa llifi ya bolwetši ke paka ya mengwaga e meraro yeo e latelelanago. Sediko sa llifi ya bolwetši sa bjale se thomile ka la 1 Feberware 2004.
Ge o tseba nako e sa le gona gore o swanetše go ya thulaganyong ya kalafo, mohlala: opareišene, dira kgopelo le go romela foromo ya gago ya kgopelo pele ga nako.
Le ge go le bjalo, ge o bolawa ke bolwetši bja ka bonako goba wa gobala, tsebiša mohlokomedi wa gago ka bonako ge o tla šitwa ke šoma ka baka la bolwetši bja gago goba ka baka la kgobalo ya gago. Molaetša wa molomo ka wa leloko, ka mošomimmogo goba ka mogwera yo a amogelegego fela ge boleng le/goba maemo a bolwetši/kgobalo e go thibela go botša mohlokomedi wa gago/molaodi wa gago ka bowena.
Romela setifikeiti sa kalafo sa bolwetši sa dipaka tša matšatši a mararo le go feta LE mo e lego gore o šetše o šomišitše llifi ya bolwetši go feta gabedi mo pakeng ya dibeke tše 8, go sa kgathe paka ya go se be gona. Gape lebelela fase go Kamogelo ya Ditifikeiti tša Kalafo.
Šomiša le go laola llifi ya bolwetši ka mokgwa wo o lokilego le ka kelotlhoko ka sediko sa ya llifi ya bolwetši.
Tlogela go šomišetša llifi ya bolwetši mabaka a mangwe ao e sego a bolwetši goba a dikgobalo ka ge o tla ba bothateng moragonyana sedikong sa llifi ya bolwetši.
Go sekaseka le go go fa llifi ya bolwetši go ya ka kgopelo ya gago.
Go hlokomela le go nyakišiša dintlha tše itšego tša tlwaelo tša llifi ya bolwetši malebana le kgonagalo ya tirišompe. Le go tšea kgato ge go hlokega. Mongmošomo a ka kgopela setifikeiti sa kalafo mo maemong a itšego sa dipaka tše di lego ka fase ga matšatši a 3 ge ntle ya itšego e lemogilwe.
Go eletša bašomi ka ga tirišo ye e lokilego ya llifi ya bolwetši.
Go amogela maemo a mošomo goba ditlhokego tša mošomo goba a nyaka mošomo o mongwe, bj.bj. mabakeng a ge go hlokagala.
Llifi ya go palelwa ke kholego ye o ka e kgopelago ge o šetše o feditše llifi ya bolwetši ya gago ya tlwaelo mo sedikong sa llifi ya bolwetši sa mengwaga ye 3.
thomelo ya setifikeiti sa kalafo sa sediko se sengwe le se sengwe; le nyakišišo ya mongmošomo ya boleng le maemo a bolwetši goba kgobalo ya gago.
Dira kgopelo mo diforomong tsa kgopelo tše di kgopelwago. Hle hlokomela gore o swanetše go dira kgopelo mo diforomong tše di hlagišitšwego tša llifi ya go palelwa ye kopana le ye telele. O ka no se diriše foromo ya Z1 lebakeng le.
Ge o tseba nako e sa le gona gore o swanetše go ya ditshepedišo tša kalafo, mohlala: opereišene, dira kgopelo le go romela foromo ya gago ya kgopelo nako e sa le gona.
Le ge go le bjalo, ge o bolawa ke bolwetši bja tšhoganetšo goba o gobetše, tsebiša mohlokomedi wa gago ka bonako ge o šitwa ke go šoma ka baka la bolwetši bja gago goba ka baka la kgobalo ya gago. Molaetša wa molomo ka wa leloko, ka mošomimmogo goba ka mogwera o amogelega fela ge boleng le/goba maemo a bolwetši/kgobalo e go thibela go botša mohlokomedi wa gago/molaodi wa gago ka bowena.
Ka mehla o swanetše goromela setifikeiti sa gago sa kalafo le kgopelo ya gago. Gape o ka no romela dipego tša thekgo tša kalafo tše di lego gona le tshedimošo, gammogo le lebaka le le ngwadilwego le kgopelo ya gago ya llifi ya go palelwa. Gape lebelela Kamogelo ya Ditifikeiti tša kalafo.
Tlogela go šomiša llifi ya go palelwa.
Obamela le go hlokomela dipeelano tša tlhahlobo ye nngwe ya kalafo tše di beakantšwego le go kgopelwa ke Molaodi wa Kotsi ya kalafo ya Mongmošomo.
Mongmošomo o ile go go fa llifi ya go palelwa go ya ka dipoelo tša yona tša nyakišišo ya mokgwa le maemo a llifi ya gago ya go palelwa.
Mongmošomo o tla laola le go nyakišiša kgopelo ya gago ka thušo ya Molaodi wa Kotsi ya Kalafo, go ya ka Pholisi le Thulaganyo malebana le Llifi ya Go palelwa le Tholomošomo ya Bolwetši (PILIR). O ka kgopelwa go tsenela ditlhahlobo tše dingwe tša kalafo bjalo ka karolo ya nyakišišo gore mongmošomo a tle a tšee sephetho sa go loka ka ga llifi ya go palelwa, goba mohlala: kamogelo ye e kgonegago ya maemo a gago a mošomo goba mošomo o mongwe.
Mongmošomo o ile go ntsebiša ka ga diphihlelelo tša yona le go tšea kgato ya maleba go ya ka diphihlelelo tša yona.
Go palelwaruri ke go šoma ka baka la mabaka a kalafo, o ka lokollwa/lebogišwa mo mošomong wa Tirelo ya mmušo ka mabaka a kalafo.
Wena goba mongmošomo wa gago a ka thoma tholomošomo ya bolwetši ge go ka belaelwa gore o palelwaruri ke go šoma. Mohlala e ka ba morago ga kotsi e kgolo ya sefatanaga.
Ge o dirile kgopelo ya llifi ya go palelwa ya lebaka le letelele gomme nyakišišo ya mongmošomo e šupa ge o ile go palelwaruri go šoma, ba ka oketša kgopelo ya gago ya go palelwa go kgopelo ya tholomošomo ya bolwetši.
O ka kgopelwa go tlatša diforomo tša kgopelo tša tholomošomo ya bolwetši.
Romela ditifikeiti tša kalafo le dipego tše dingwe tša thekgo tša kalafo tše do lego gona le tshedimošo le kgopelo. Gape lebelela Kamogelo ya Ditifikeiti tša kalafo.
Obamela le go hlokomela dipeelano tša tlhahlobo ye nngwe ya kalafo tše di beakantšwego le go kgopelwa ke Molaodi wa Kotsi ya kalafo wa Mongmošomo.
Mongmošomo o tla sepediša le go nyakišiša kgopelo ya gago ka thušo ya Molaodi wa Kotsi ya Kalafo, go ya ka PILIR. O ka kgopelwa go tsenela ditlhahlobo tše dingwe tša kalafo bjalo ka karolo ya nyakišišo gore mongmošomo a tle a tšee sephethosa se lokilego ka ga kgonagalo ya gago ya tholomošomo ya bolwetši, goba ge o palelwaruri ke go šoma, go tšea sephetho se se lokilego ka ga, mohlala: kamogelo ye e kgonegago ya maemo a gago a mošomo goba mošomo o mongwe.
Mongmošomo o ile go go tsebiša ka ga diphihlelelo tša yona le go tšea kgato ya maleba go ya ka diphihlelelo tša yona.
Khansele ya tša Booki ya Afrika Borwa.
Malebana le llifi ya go palelwa mongmošomo o tla amogela fela ditifikeiti tša kalafo tše di hlagišitšwego e bile di saennwe ke bahlankedi ba ba ngwadišitšwego le Khansele ya Diprofešene tša kalafo ya Afrika Borwa gape ba maleba semolao go nyakišiša le go alafa balwetši. Setifikeiti seo sa kalafo se swanetše, ka tumelelo ya gago ye e sedimošitšwego, go hlaloša boleng le maemo a bolwetši/kgobalo.
Leina, atrese le mangwalo a thuto a mohlankedi.
Leina la molwetši.
Letšatšikgwedi le nako ya tlhahlobo.
Ge mohlankedi a hlagiša setifikeiti ka baka la ditemogo tša sebele ka nako tša tlhahlobo, goba ka baka la tshedimošo ye e amogetšwego molwetšing e bile ye thekgile ka mabaka a a amogelegago a kalafo.
Tlhalošo ya bolwetši/go palelwa, ge fela molwetši a fane ka tumelelo ya go utulla tshedimošo eo.
Ge molwetši ka gohle a sa kgone go šoma goba a molwetši o tla kgona go šoma mešomo ye e sego boima mošomong.
Sebaka sa llifi ya bolwetši ye e digetšwego le letšatšikgwedi la tlhagišo ya setifikeiti sa bolwetši.
Boitsebišo bja mohlankedi ge a šomiša ditifikeiti tša kalafo tše di gatišeditšwego ruri, mantšu ao a sego maleba go molwetši a swanetše go phumolwa.
Mongmošomo a ka kgona fela go sekaseka le go thoma nyakišišo ya kgopelo ya gago ge o šetše o rometše foromo ya kgopelo ya tladitšwego gabotse le ditokomane tšohle tše di hlokegago. Se se akaretša go boela ngakeng ya gago gore e tlatše pego ya hlokegago ya leng karolo ya diforomo tsa kgopelo. Foromo ye e sa tlatšwago gabotse e ka bea maemo a gago a go fihlelela ga gago llifi ya go palelwa goba ya tholomošomo ya bolwetši mo kotsing.
nyaka nako go bona ngaka, therapisi, bjbj. ka mabaka ao a amanago le kalafo ya gago/maemo a gago; goba se gona mo karolong ya letšatši ka baka la bolwetši goba kgobalo; goba golofetše e bile o swanetše go ile go bona tlhokomelo ya didirišwa tšeo di šomišwago ka baka la bogole, mongmošomo o ile go go fa ofo ya nako ya go se be gona. Mongmošomo o ile go boloka rekoto ya dipaka tšeo pukung tše di šomišitšwego go fihlela letšatši ka moka le feleletšwa. E ya go gogwa ditlhagišong tša gago tša llifi ya bolwetši.
O tlile go, mo lebakeng le le holofelwago go tlatša rejistara ya nako ye e tšerwego bakeng sa pego.
Bošupi bja ditiragalo tšeo bo tlile go ba bohlokwa.
<fn>nso_Article_National Language Services_Leano la Bosetshaba l.txt</fn>
Ke lethabo go nna go tsebagatša Leano le la Bosetšhaba la Tlhabollo ya Mabokgoni go batho ba Afrika Borwa. Se se emela mayo a dinyakišišo le ditherišano ka gare ga Kgoro ya Mešomo le Lekgotla la Bosetšhaba la Mahlale. Kgweding ya Nofemere 2000 sethalwa sa Leano le e bile seo se bilego melomong ya barerišane ba ba fapafapanego kudu. Lekgotla la Bosetšhaba la Mahlale le sekasekile maikutlo a go fapafapana le dipono tše di tšweletšego ditherišanong tše. Ka Janeware 2001 le mphile ditšhišinyo tša Leano la mathomo le le phatlaletšego la tlhabollo ya mabokgoni.
Tše e bile ditšhišinyo le dikakanyo tšeo ke thabelago kudu go di amogela ka mabaka a mantšinyana.
La pele, Leanong le, re šupile la mathomo dikgethwa tša pele tša tlhabollo ya mabokgoni gomme ra bea dilaetši tša katlego tšeo tšwelopele ya rena e ka elwago ka tšona. Ka lebaka leo, Leano le le kgora tsela ya Kgoro ya ka, ya Thuto ya Mafapha le ya Makgotla a Tlhahlo le mekgatlo ye mengwe ye megolo.
La bobedi, Leano le hlalosa seabe seo tlhabollo ya mabokgoni e tla bago naso leanong la tlhabollo ya mehlodi ya rena ye e thomago go gola ya tša mehlodi ya bašomi. Mmušo o na le boikemišetšo tlhabollong ya batho ba Afrika Borwa.
Dikgoro ka moka tša Mmušo di dirišana ka bokgauswi go kgonthiša gore batho ba gabo rena ba ba le thuto le mabokgoni. Ka lebaka leo, ka mohlala, Kgoro ya Thuto e na le boikemišetšo diphetogong tša thuto ka kakaretšo le thuto ye e tšwelago pele le ya godimo. Go swana le moo, Kgoro ya Kgwebo le Diintaseteri e tutueletša mpshafatšo le tlhabollo ya borakgwebo. Leano la Mabokgoni le hlalosa seabe se se bonalago sa Kgoro ya ka lenaneong la tlhabollo ya mehlodi ya tša bašomi - le ka mo go bonalago kudu - dikelo tšeo ka tšona seabe sa yona se tla sekasekwago. Le gona le fana ka motheo woo ka wona dikgoro ka moka tša mmušo di tla etelelago pele tlhabollo ya mabokgoni mafapheng a tšona.
La boraro, ke filwe maatla ke thekgo yeo Sethalwa sa Leano se bilego le yona lebakeng la ditherišano. Le ge go bile le dingangišano tše dintši ka ga seo e tla bago ditaetši tša katlego le go hlaloswa ga maikemišetšo, tsela ya motheo ya go šoma e ile ya amogelwa. Kgopolo ya go bea dilaetši tša katlego le go ela tšwelopele ya go di hwetša e ile ya thabelwa kudu, gomme kgopolo ye ke seka sa go tšwela pele sa boikemišetšo bja Kgoro ya ka bja gore go be le boikarabelo le go bea dilo pepeneneng.
Thlohlo e kgolo ke go tsenya Leano le tirišong le go kgonthiša gore go ba le peeletšo ya maleba, le ye e tšwetšwago pele, bathong ba gaborena. Se se tla ama go hlohleletša bengmešomo, mekgatlo ya bašomi, bašomi, dikgoro tša mmušo le ditšhaba.
Kgoro ya ka e tla ba le boikarabelo bja go hlapetša tšwelopele ya go tsenywa tirišong ga leano le. Mananeo ao a nyakegago le a maleba a tlhapetšo le a go bega a gare a a beakanywa go dira gore se se direge. Ke ithekgile ka Lekgotla la Bosetšhaba la Mahlale go lebelediša dipego tšeo di dirilwego ke Kgoro ya ka, gomme ge go nyakega, go thoma dinyakišišo tše e lego tša lona, go nkeletša ka merero e mengwe le e mengwe ye e ka nyakago gore maanotshepedišo a lebeledišwe leswa goba go be le mekgwa e meswa ya go tsenya tirišong. Dikatlego le ditšhitego di swanetše go ngwalwa gore ka moka ga rena re kgone go ka ithuta ka mešomo e mebotse le ka diphošo. Leano le gape e swanetše go ba leo le sepedišanago le diphetogo. Ke letetše go amogela dipego tša go tšwa Kgorong ya ka, le go Lekgotla la Bosetšhaba la Mabokgoni, ka ga tšwelopele ye e bilego gona go kgotsofatša dilaetši tša katlego. Le gona ke laletša Lekgotla gore le dule le lebelediša dinepo nako le nako go kgonthiša gore di dula di kgotsofatša dinyakwa tše bohlokwahlokwa tša naga ya rena.
Ke rata go leboga banna le basadi ba diketekete bao ba bilego le seabe tlhabologong ya Leano le le thabišago. Dinepo tše ke di beago ke tša mafolofolo, eupša ga go rebolušene yeo e kilego ya atlega ntle le pono, mafolofolo le maikemišetšo. Rebolušene ya rena ya mabokgoni ga se learogi. Gabjale tlhohlo ke go dira gore pono yeo e be kgonthe ye e šomago.
A re theogeleng.
Go dumelelanwa ka bophara gore Afrika Borwa ga se ya hlwa e hlangwa ka mabokgoni ao e a hlokago gore go be le kgolo ya ekonomi le ya thwalo ya bašomi le tlhabollo ya leago. Ke ka lebaka leo go ilego gwa amogelwa Thabollo ya Mabgokgoni le Molao wa Ditefelo tša Tlhabollo ya Mabokgoni ka 1998 le 1999 ka go latelelana. Molao wo o file Tona ya Mešomo boikarabelo bja go lokišetša Leano la Bosetšhaba la Tlhabollo ya Mabokgoni, ka go diriša keletšo ya Lekgotla la Bosetšhaba la Mabokgoni.
Lekgotla la Bosetšhaba la Mabokgoni le hlomilwe go ya ka Molao wa Tlhabollo ya Mabokgoni, 1998. O dirilwe ka mabohlatse a go tšwa kgwebong ye e beakantšwego, bašoming, mmušong le mekgatlo ye e laetšago dikgahlegelo tša setšhaba le tša baagi.
go begela Tona ka ga go tsenywa tirišong ga leano leo.
Seswantšhothalwa sa leano le se ile sa lokišetšwa morago ga ditherišano tše di bilego ka Kgorong ya Mešomo le ka Lekgotleng gomme sona se be se le motheong wa dinyakišo le dithuto tše di laetšwego. Ka Nofemere dikhophi tša seswantšhothalwa sa leano di ile tša fetišetšwa go mekgatlo ye e nago le kgahlegelo le go dihlopha. Go ile ga swarwa Dikopano tša Tshedimošo ka probenseng ye nngwe le ye nngwe. Lekgotla le ile la hwetša maikutlo a mantši ka ga seswantšhothalwa se sa leano. Maikutlo a ka moka a ile a lebeledišwa gomme ka lebaka leo maikemišetšo le ditaetši tša katlego di lebeletšwe leswa.
Dinepša goba dilaetši tša katlego tšeo di hlaloswago ka leanong le di tla lebeledišwa leswa ngwaga-ka-ngwaga gomme ge go nyakega di tla beakanywa leswa. Di hlalosa tšeo di tla fiwago šedi ya pele le dipoelo tše di ka elwago eupša go na le sebaka sa go kaonefatša kgoboketšo ya tshedimošo le mekgwa yeo ka yona khuetšo ya leano le e ka elwago. Mabakeng a mangwe dilaetši tša katlego di ela ditiro go ena le khuetšo ya tšona ka moka. Eupša ge nako e dutše e sepela, dilaetši di ka kaonefatšwa gore di ele dipoelo ka mo go nepagetšego kutšwana.
Kgoro ya Mešomo e tla lokišetša dipego tša nako-le-nako tša tšwelopele ka ga selaetši se sengwe le se sengwe. Lekgotla la Bosetšhaba la Mabokgoni le tla sekaseka dipego tše. Ka tšona ditsela tše, Tona ya Mešomo e tla sedimošwa ka ga tšwelopele le ka ga bothata bofe goba bofe bjo bo ka tšwelelago. Tona e ka fetoša goba ya kaonefatša dinepša ge e ka kgodišwa gore go nyakega diphetogo go kgotsofatša dinyakwa tše di hlokegago tše di dulago di fetoga, tša mabokgoni, tša naga ye.
Maikemišetšo a mmušo a go tšweletša maanotshepedišo ao a šomago a mmaraka wa mešomo a laetšwa gabotse ka Molao wa Tlhabollo ya Mabokgoni, 1998 le Molao wa Ditefelo tša Tlhabollo ya Mabokgoni, 1999. Melao ye e mebedi e tsebagatša mekgatlo ye meswa, mananeo le maanotshepedišo a thekgo ya ditšhelete, ao a hlametšwego go oketša peeletšo tlhabollong ya mabokgoni. Go na le dikgethwa tša pedi tšeo di lego bohlokwa kudu tšeo molao wo o nyakago go di ela hloko. Ya mathomo ke kgonthe ye e dulago e le gona ya ekonomi ye e akaretšwago le ya lefase ka moka, le bohlokwa bja go oketša mabokgoni a go kaonefatša tšweletšo le bophadišano bja tša intaseteri, kgwebo, kgwebišano le ditirelo. Ya bobedi ke go lebagana le dihlotlo tša tlhabologo ya leago le go fedišwa ga bohloki.
Go tsenywa tirišong ga melao ya tlhabollo ya mabokgoni go thomile. Ka Aporele 1999 Lekgotla la Bosetšhaba la Mabokgoni le ile la hlongwa. Ka la 20 Matšhe 2000, mekgatlo ye 25 ya Thuto ya Mafapha le ya Tlhahlo e ile ya ba gona. Go tloga ka la 1 Aporele, 2000 go ile gwa tsebagatšwa lekgetho la lenaneo la ditefelo, go lefela lenaneo le leswa la go tsenywa tirišong ga tlhabollo ya mabokgoni, le go fana ka diphaphelo tša go hlohleletša bengmešomo gore ba beeletše tlhahlong le tlhabollong ya bašomedi ba bona.
Le ge go le bjalo, go sa na le ditlhohlo tše dintši tša go kgonthiša gore molao wo o tsenywa tirišong ka dipoelo. Mekgatlo ya go tšweletša tlhabollo ya mabokgoni ke gona e sa tšwa go hlongwa. Bengmešomo ba bangwe ba bantši ga se ba hlwa ba kgotsofala ka ga mehola ya ekonomi le ya kgwebo ya tlhabollo ya mabokgoni. Motheo wa bosetšhaba wa ditshwanelego o sa le mathomong a tlhabologo gomme naga ye e nyaka bahlahli le balekanyetši ba bantšinyana ba ba itokišeditšego kutšwana.
Eupša go šetše go thomilwe. Leano le le nyaka go bea tše di tla fiwago šedi ya pele le go hlalosa dilaetši tša go ela tšwelopele. Katlego ya dilaetši e tla ya le mošomo wa Thuto ya Mafapha le Makgotla a Tlhahlo, le maikemišetšo a bengmešomo ba mmušo le ba poraebete, a bašomi le a bengdiabe ba bangwe a go thekga makgotla ao. Kgoro ya Mešomo, ka dikantoro tša yona tša diprobense le mafelo a mašomo, le yona e tla kgatha tema ye bohlokwa tšweletšong ya leano le.
Eupša ge e le gore se e swanetše go ba leano la bosetšhaba, le swanetše go abelanwa le go ba la dikgoro tša mmušo, bengmešomo, bašomi le setšhaba, le makgotla le mekgatlo yeo e emela tšeo. Dinepša le tšona di swanetše go amogelwa ke bohle. Ga se gwa lekana gore batho ba tsebe ka ga tšona. Go swanetše go ba le maikemišetšo a mohlakanelwa a go di lemoga le go di phethagatša.
Go hwetša seo, Thuto ya Mafapha le Makgotla a Tlhlahlo le Dikantoro tša Diprobense tša Kgoro ya Mešomo di gare di kgopelwa go hlokomediša dinepša tša mafapha le tša diprobense tšeo di sepedišanago le dinepša tša bosetšhaba. Go šoma ga tšona ka dipoelo le ka bokgoni, go tla elwa go ya ka dinepša tše.
Tšwelopele go fihleleleng ga dinepša tše e tla hlapetšwa ke Kgoro ya Mešomo le Lekgotla la Bosetšhaba la Mabokgoni. Dikhonferenseng tše di latelago tša ngwaga-ka-ngwaga tša mabokgoni, go tla tšweletšwa pego ka ga tšwelopele ye e dirilwego go fihlelelweng ga dinepša gore batho ka moka ba tsebe gore naga ye e tšwela pele bjang.
Hlogo ya sengwalwa sa Leano Mabokgoni a bodudi bja mohola a bohle - e akaretša dipono tša bokamoso.
mabokgoni: thekgo ya tša ditšhelete le dithekgo tše dingwe di swanetše go lebišwa go hwetšweng ga mabokgoni ao a nyakwago ke bengmešomo le ditšhaba, gomme seo ka mo go oketšegago se tla laetša ditshwanelego le maemo ao e lego karolo ya Motheo wa Bosetšhaba wa Ditshwanelego. Tlhabollo ya mabokgoni ke go kgontšha le go matlafatša batho ka go ba hweletša mabokgoni ao a nyakegago. Ga se go fana ka ditiro tše di sa lebego gotee, e le feela go dira gore batho ba ba sa šomego ba dule ba na le se ba se dirago mabakaneng a makopana, goba go tlatša feela mananeo ao a tšwago go baabi ba tlhahlo. Mabokgoni a swanetše go kgokagana le go fana ka boleng bja godimo le ditshwanelego (e ka ba ka karolo goba ka botlalo) tšeo di nago le mohola ka nageng ye ka bophara.
boagi bja mohola: kgopolo ya boagi ka mono Afrika Borwa e dutše e kwišišwa kudu go ya ka sepolitiki - "tokelo ya go bouta" le ya go rerišwa. Eupša bjalo ka ge kudukudu batho ba ba hlokago ba lemogile, go kgona go bouta ga se gwa lekana go le tee. Boagi bo swanetše go akaretša le tokelo ya go ba le kabelo le go kgatha tema go tšeweng ga diphetho tše di amago dipeeletšo le mošomo. Tlhabollo ya mabokgoni e ama go dira gore batho ba kgone go kgatha tema diphethong tše le go phethagatša maikarabelo le mešomo ye e bago gona ka lebaka la diphetho tšeo. Ka lefelong la mošomo, diphetho tšeo di ama tšweletšo, peakanyo ya mošomo le theknolotši. Ka dikgwebong tše diswa le tše nnyane diphetho tše di ama bogwebi, tšwetšopele le kgolo, mola setšhabeng di ama maikemišetšo, tšwelopele le dipoelo tšeo di sepedišanago le tlhabologo ya selegae ya ekonomi.
a bohle: pono ye ke ye e akaretšago batho ka moka. Maikemišetšo ke go bula dibaka tša bao ba šomago le bao ba sa šomego; tša bao e lego gona ba tsena temeng ya mošomo gammogo le tša bao ba šetšego ba godile; tša basadi gammogo le tša banna le tša batho bao ba sa felelago mebeleng, bao e lego kgale ba sa elwe šedi mabapi le seo ba ka se kgonago.
ditšhaba le mafelo a mešomo di fetoga ka mo go tšwelago pele. Ge batho e le bona bao ba swanetšego go fa diphetogo tše dibopego gomme ba di dirišetše go kaonefatša lephelo la bona, ba swanetše go godiša le go kaonefatša mabokgoni a bona ka mo go tšwelago pele.
ga se feela diphošo tša mabakeng a go feta, tšeo di swanetšego go phumolwa, eupša go nyakega le ditsenelo tša mohola ge e le gore re ile go aga setšhaba se se akaretšago bohle le go katološa dibaka. Mengwageng ya moragonyana go bile le go theoga ga palo ya bathobaso ba ba lego mešomong. Go batho ba gaborena ba dimilione tše 40, ke ba persente ya 20 feela ba ba nago le mešomo lekaleng la semmušo. Go batho ba dimilione tše 4,6 ba ba sa šomego, ba dimilione tše 4,2 ke babaso, mola ba persente ya 58 e le basadi. Ka tlhabollo ya mabokgoni ga se ra swanela feela go fana ka dibaka go dihlopha tše di hlokišitšwego dibaka, eupša re swanetše go hlohleletša le tirišano ya mohola magareng a batho ba matšo a a fapafapanego.
ke kgale tlhabollo ya mabokgoni e dirwa go se na kelo ye e kwagalago ya gore mabokgoni ao a ile go dirišwa bjang. Kgatelelo e tla bewa go mabokgoni ao a nyakegago go thekga tšweletšo, phadišano ya boditšhabatšhaba, tšwelopele ya bašomi, go itšhomela le go kgotsofatša dinyakwa tša setšhaba tšeo di beilwego le go hlaloswa.
mošomo wa Mmušo le Lekgotla la Bosetšhaba la Mabokgoni ke go fana ka motheo, boyo le tomaganyo ya leano la mabohlale le go hlapetša go tsenywa tirišong ga lona. Bengmešomo ba mmušo le ba poraebete ke bona bao ba ka kgonago go tšea diphetho ka ga tšeo di swanetšego go fiwa šedi ya pele le go kgonthiša ka ga baabi bao ba nago le mohola o mogologolo, bao ba kgotsofatšago dinyakwa tšeo.
lefapheng la bosetšhaba, la probense, setšhabeng le mafelong a mešomo, tlhaloso le tirišo ya leano la tlhabollo ya mabokgoni di swanetše go bewa motheong wa bodirišane magareng a dihlopha tša leago.
tšweletšo ya lenaneo la tlhabollo ya mabokgoni le matsapa, e swanetše go tsebega ka bokgoni gomme e swanetše go ba le dipoelo tša mohola go batho ka moka bao ba beeletšago tlhabollong ya tlhahlo le bokgoni.
Go hlama Afrika Borwa ka mabokgoni gore e atlege mmarakeng wa lefase le gore e fe batho le ditšhaba dibaka tša go itšwetša pele gore di kgone go ba le tema ya mohola setšhabeng.
Maikemišetšo a a tla fana ka sebopego sa mošomo wa Kgoro ya Mešomo le Thuto ya Mafapha le Makgotla a Tlhahlo. A tla hlalosa gape le go dirišwa ga Sekhwama sa Bosetšhaba sa Mabokgoni le makgetho a tlhabollo ya mabokgoni. Maikemišetšo a a fana ka dikgetho tša šedi ya pele tšeo ka tša tšona mmušo, bengmešomo, mekgatlo ya bašomi le setšhaba ka kakaretšo di ka ipopago ngata e tee gore di hwetše rebolušene ya mabokgoni yeo e nyakwago kudu ke naga ya rena.
Leano la mabokgoni le hlamilwe gore le thekge kgolo ya ekonomi le ya thwalo ya bašomi le tlhabologo ya leago.
Lefaseng ka bophara dintlha tše mmalwa di huetša mekgwa yeo ka yona intaseteri, kgwebo le ditirelo di beakanywago ka gona, gomme merero ka moka ya mešomo e lebagane le kelo ye e golago ya diphetogo.
temogo ya gore ga go ekonomi le ge e ka ba e tee ya setšhaba yeo e ka šireletšegago kgatelelong ya phadišano le dibakeng tša go šoma mmarakeng wa lefase ka bophara. Le ge Pukungwaga ya Lefase ya Diphadišano ya 2000 e kaonefatša maemo a naga ye, e sa dutše e le tlase kudu ge e bapetšwa le dinaga tše dingwe tše 47 go tša bokgoni bja tša ekonomi, lenaneo la yona la thuto, tlhokego ya mešomo, bašomi ba ba hlahlilwego le go ba gona ga mabokgoni a theknolotši ya tshedimošo.
ditlhabologo tša theknolotši le diphetogo tše dikgolwane phihlelelong ya tshedimošo di dirile gore go be le nyakego ya mabokgoni a godingwana. Tiragalo ye e lemogilwe ka Afrika Borwa. Magareng a 1970 le 1998 mešomo ye e nyakago mabokgoni a godimo e oketšegile ka persente ye e ka bago 20 gomme lona lebakeng leo palo ya mešomo yeo e sa nyakego bokgoni bjo bo itšego e theogile ka persente yona yeo, le ge e le gore e bile ka palo ya godimo kudu. Tsela ye e tla tšwela pele.
sebopego sa di-ekonomi tša semmušo tša setšhaba le sona se a fetoga, ka go ithekga ka mo go fokotšegilego intasetering ye e theilwego temong le meepong le kgolong ya di-intaseteri tšeo di amanago le ditirelo. Magareng a 1970 le 1995 go bile le phokotšego ya mešomo lefapheng la temo le la meepo ka mono Afrika Borwa; go bile le kgolo ye nnyane lefapheng la botšweletši, mola go bile le tlhatlogo ye e bonalago lefapheng la ditšhelete.
nyakego ya bokgoni le go šoma ka dipoelo e dirile gore go be le diphetogo peakanyong ya dikgwebo tše di nago le dibopego tše di sa golelago godimo le gona e le tšeo di kopantšwego kutšwana, mola e dirile gape gore go be le kgatelelo ye kgolwane ya bohlokwa bja go šoma ka sehlopha, go ena le go šoma ka taolo ya maemo a go tloga godimo go ya fase. Lefaseng ka moka le ka mono Afrika Borwa, diphetogo tše di sepedišane le mehuta ye e sego ya mehleng ya thwalo ka mohlala go fetogela dikontrakeng tša lebaka le lekopana, mošomo wa lebakanyana, go thwala bašomi ba ba sa ngwadišwego, bj.
ka di-ekonoming ka moka tše di hlabologilego palo ye kgolokgolo ya bengmešomo ke ya dikgwebopotlana go iša go tša magareng gomme ke lona lefapha le leo le tšweleditšego mešomo ye mentšintši mengwageng ya moragonyana. Ka 1997 lefapha la SMME ka mono Afrika Borwa le meditše mo e ka bago persente ya 57 ya batho bao ba thwetšwego lefapheng la poraebete, mola le bile le kabelo ya persente ya 42 la ditšweletšwamoka tša ka nageng ye. Go na le kgonalago ya koketšego ya palo ya dikgwebopotlana le ya go tšweletša mešomo ye meswa.
mebaraka ya ekonomi le ya mešomo e swanetše go swanetšana le diphetogo tša setšhaba. Ka mohlala, dinaga tše dintši di itemogela diphetogo tše di bonalago tša ditšhaba. Go na le dintlha tše dingwe tšeo di huetšago mmaraka wa mešomo, kudukudu ka mono Afrika Borwa. Dikelo tša go se be le mešomo di godimo gomme di akanyetšwa go persente ya 25 goba 37, go ya ka tlhaloso ye e dirišwago. Go sa šetšwe gore go dirišwa tlhaloso efe, Bathobaso ba Afrika Borwa ke bona bao ba angwago kudukudu ke tlhokego ya mešomo gomme dikelo di ka godimo ga palogare ya bosetšhaba. Basadi ba ba sa šomego ba feta banna ba ba sa šomego. Batho ba ba sa kago ba šoma goba bao ba ka se rego ba tseba mošomo wo o itšego, ke bona bao ba dirago palo ye kgolo ya batho ba ba sa šomego. Tlhokego ya mešomo e godimodimo le go batho ba sehlopha se se lego bogolo bja mengwaga ye 34. Naga ye gape e tsebega ka bohloki le diphaphang tše dikgolo tše di lego magareng a bao ba nago le sa bona le bao ba hlokago. Thlohlo ye nngwe ye kgolwane ke go ba gona ga malwetši a go fetela, go akaretšwa HIV/AIDS, gomme a gakatšwa ke maemo a lephelo le bohloki. Go na gape le kamano magareng a go se šome le bosenyi. Bohlokwa bja tshwaragano ye e kaonefaditšwego ya leago bo ra gore batho bao ba bego ba ka se hwetše mešomo gomme ba lebana le diteko tša go fapafapana ba swanetše go thušwa gore ba hwetše mešomo, ba itšhomele goba ba hwetše thuto ye e tšwelago pele le tlhahlo.
Dintlha tše tša go fapafapana di huetša di-ekonomi tša setšhaba ka mekgwa ya go fapafapana gomme khuetšo ya tšona bathong e tla ka dibopego tša go fapafapana.
dinyakego tša mabokgoni le bašomi ba ba rutegilego bokaone di tla oketšega, go ena le go fokotšega mafapheng ka moka le mešomong diphetogo tša dibopego mmarakeng wa mešomo di ka se bušetšwe morago gomme go bonala di tla potlakišwa tlhabollo ya mabokgoni e tla ba boikemišetšo bja bophelo ka moka ka mo go oketšegilego ka ge lebelo la diphetogo le tla ba le potlakišwa.
Mekgwa ye e lemogilwe diphetogong tšeo di tsebagatšwago thutong magatong ka moka. Melao ya tlhabollo ya mabokgoni le go hlongwa ga mekgatlo ya go swana le Lekgotla la Afrika Borwa la Ditshwanelego, ke go laetša temogo ya bohlokwa bja go beeletša thutong le tlhahlong le go kgonthiša gore se e be kabo ya boleng bja godimo. Le gona re swanetše go amogela gore thuto le tlhahlo ga di phethagatšwe feela mengwageng ya go tsena sekolo, goba tlhahlong ye batho ba e hwetšago ge ba thoma go šoma.
Re na feela le batho ba dimilione tše tharo bao ba nago le mabokgoni le bao ba nago le mabokgoni a godimo, ge ba bapetšwa le ba dimilione tše šupago bao ba šaretšwego mešomong ye e sa nyakego bokgoni.
Go batho ba dimilione tše nne bao ba sa šomego, ba persente ya 50 ke baswa ba ba feditšego mengwaga ya go feta ye senyane ba le sekolong. Go se šome ga baswa go gakatšwa ke kabo ye e sa lekanago ya dibaka tša thuto ya bothekniki le ya mešomo. Persente e tee ya barutwana ba sekontari bea ingwadišitše ka mafelong a thuto ya bothekniki le ya mešomo.
Dikgwebopotlana tše dintši tša ka nageng ye rena ke tšeo "e sego tša semmušo" gomme ga di akaretšwe ke dipeakanyo tša tshepedišo le tša metšhelo. Go šomeng, bontši bja tšona di šaretšwe legatong la fase la go itirela mohola le la tšweletšo.
Ditirelo tša mmušo magatong a mmušo wa bosetšhaba, probense le wa selegae di nyaka mabokgoni a go tsenya tirišong maanotshepedišo le mananeo ao a tsebagaditšwego go kaonefatša maemo a lephelo le go fokotša maemo a bohloki. Go na le tlhokego ya go diriša kgopolo ya tlhokomelo ya badirelwa.
Mola bengmešomo ba bantši ba fane ka dibaka tša tlhabollo ya mabokgoni go bašomedi ba bona, maikemišetšo a tlhahlo ga se seo mmaraka wa mešomo wa Afrika Borwa o tsebegilego ka sona. Tshekatshekong ya - Mokgatlo wa Lefase wa Mešomo ka ga Maemo a Afrika Borwa bjalo ka naga, go begilwe gore le ge persente ya 87 ya dikhamphani tša tšweletšo e begile gore e fana ka dibaka tša tlhabollo ya mabokgoni, bonnete ke gore persente ya 70 e fana ka tlwaetšo ya mošomo le tlhahlo ya motheo feela. Pego yona yeo e šišinya gore ga go feme yeo go yona bašomi ba tšweletšo ba dirago persente ya go feta 10 ya bao ba filwego tlhahlo ngwageng wa go feta.
Ke go ya ka dintlha tše moo Tona ya Mešomo e amogetšego maikemišetšo a mahlano a Leano la Bosetšhaba la Tlhabollo ya Mabokgoni.
Maikemišetšong a mangwe le a mangwe, go beilwe dinepša goba dilaetši tša katlego.
fana ka se sengwe seo go tla ikemišetšwago sona. Ka lebaka leo dinepša di a katologa - ebile di bonala di ka se be bonolo- eupša di a kgonagala amaganya tiro le matsapa, go ena le go di aroganya kgonagatša kelo ya tšwelopele. Se sengwe seo se amanago le go bea dinepša ke gore go tla ba le tshedimošo ya motheo ya senyakwa se sengwe le se sengwe.
Dilaetši tša katlego di hlaloswa go ya le dinepša tša bosetšhaba. Go lemogilwe gore ga se mafapha ka moka a ekonomi ao a swanago goba ao a nago le dibaka tše di swanago. Ka lebaka leo, mola lefapha le lengwe le le lengwe le probense, di swanetše go ba le kabelo dinepšeng, dikabelo tše di dirwago ke mafapha ao di tla fapafapana.
Legatong le, tše dingwe tša dilaetši tša katlego di ela ditiro go ena le ditšweletšwa goba khuetšo. Ka mohlala, selaetši se tee sa katlego se hlokomela go amogelwa ga diphaphelo tša tlhabollo ya mabokgoni go tšwa dikhamphaning tše dikgolwane. Se se ka tšewa feela bjalo ka kelo ya kgauswikgauswi ya go kgatha tema ga bengmešomo tlhahlong ya mabokgoni. Eupša ke kelo ya boleng yeo e ka sekasekwago gabonolo kutšwana ge e bapetšwa le tše dingwe. Ge nako e dutše e eya, dilaetši tša katlego di tla hlabollwa go ela khuetšo ka mo go nepagetšego kutšwana. Eupša go swanetše go thongwa ka go ela bontši le seo se diregago.
Se se lego bohlokwa kudu go fihlelelweng ga maikemišetšo le dinepša ke go latelelwa ga tekatekano. Go lomaganywa ga leago le go fedišwa ga bohloki, e lego tšeo di nyakwago ke setšhaba sa rena di ka se hwetšwe ntle le go šomana le mathata ao a ikepetšego a go se lekalekane ga merafe le bong le kgethollo ye e se nago mohola.
persente ya 4 e be batho ba ba sa felelago mebeleng.
Ka Matšhe 2005 minimamo ya persente ya 15 ya bašomi e swanetše go ba e thomile lenaneo la thuto, leo le beakantšwego, gomme mo go bona ba ba sego ka tlase ga persente ya 50 ba feditše lenaneo la bona ka mo go kgotsofatšago.
Ka Matšhe 2005, palogare ya dikgwebo tše 20 ka lefapha (ye e akaretšago difeme tše dikgolo, tša magareng le tše nnyane), le dikgoro tša mmušo tša palo ye e sego ka tlase ga 5 tšeo di swanetšego go ba le boikemišetšo goba tšeo di swanetšego go ba di fihleletše maemo a bosetšhaba ao go kwanwego ka ga wona a tlhabollo ya batho, ye e beilwego motheong wa kgwebo.
Kgopolo ya thuto ya bophelo ka moka ke ye nngwe ya dintlhakgolo tša Lekgotla la Afrika Borwa la Ditshwanelego. Ke temogo ya gore batho ba swanetše go ba le dibaka tša go ikaonefatša legatong lefe goba lefe la bophelo bja bona, ba ka be ba šoma, ba sa šome goba ba nyaka mešomo ya bona ya mathomo. Ge ekonomi e dutše e gola gomme e hlabologa, mabokgoni a maswa a tla nyakega gomme batho ba tla swanela gore ba hlahlwe leswa gore ba be le mabokgoni ao. Go fana ka dibaka tša go ithuta bogolong bofe goba bofe bo tiišeletša gape le go ba gona ga sebaka sa bobedi go batho bao ka mabaka a itšego, ba ka bego ba sa hwetša dibaka.
Go aga setlwaedi go ra go fetola maikutlo a bjale ao a se nago mohola le go hlohleletša bengmešomo go amogela tlhabollo ya mabokgoni bjalo ka peeletšo e sego bjalo ka tshenyagalelo. Lenaneo le leswa la phaphelo ka makgetho le diretšwe go fana ka tutuetšo go bengmešomo gore ba hlahle bašomi. Maano a mabokgoni a mešomong a tsebagaditšwe go hlohleletša bengmešomo le bašomi go lebelediša merero ya hlabollo ya bašomi ka leihlo le bogale. Le ge molao wo o ka ba le thušo kudu go bopšeng ga maikutlo, maikemišetšo e swanetše go ba go lebelela go feta go obamela molao gomme go lebelelwe maikemišetšo a go hlabolla batho le mabokgoni a bona bjalo ka maikemišetšo a bosetšhaba. Lefaseng ka bophara dikhamphani, batho le ditšhaba, ba buna mehola ya go beeletša bathong. Boikemisetšo bjo le setlwaedi di swanetše go hlagolelwa le ka mono Afrika Borwa.
Go swanetše go ba gape le maikemišetšo a go swanelega, gore maemo a hlatlošwe ka go tšwela pele gore ditshwanelego di be le mohola wa bosetšhaba le wa boditšhabatšhaba gore batho ba be le kholofelo ya gore go beeletša tlhabollong ya mabokgoni go na le mohola. Makgotla a maswa a Mafapha le Thuto ya Tlhahlo, mmogo le mekgatlo ya boprofešonale le ye mengwe, a na le boikarabelo bja semolao bja go tšweletša boleng le go hlapetša maemo.
Kgopolo ya boleng e swanetše go katološetšwa le go dibaka tša mešomo le tša go thwalwa. Tlhabollo ya mabokgoni e ka ga go hlama batho gore ba dire mešomo ya boleng bjo ba ka ithetago ka bjona.
Melao ya tlhabollo ya mabokgoni le diprojeke le mananeo a Lenaneo la Mmaraka wa Mešomo la Tlhabollo ya Mabokgoni leo le tsenywago tirišong ke Kgoro ya Mešomo, di diretšwe go tliša diphetogo tša maikutlo mabapi le tlhabollo ya mabokgoni. Tona e ikemišeditše go tšweletša maemo ao a kwanetšwego a bosetšhaba ao a tla dirišwago bjalo ka mohlala wa go ela boikemišetšo bja dikhamphani le dikgoro tša mmuso, bja go hlabolla bašomedi ba tšona.
Batho ba bantši kudu ba timilwe phihlelelo ya go ya sekolong ka kakaretšo ge ba be ba sa le ba baswa gomme ka lebaka leo, ba ka se kgone go diriša dibaka tše diswa tša go ithuta. Go thuša bagolo gore ba fihle legatong la mathomo (NQF 1) ke senyakwa sa go ithuta go tšwela pele.
Go phethagatšwa ga maikemišetšo a go šišinya gore bohlokwa bjo bogolwane bo tla bewa temogong ya go ithuta le go itemogela gomme se se tla nyaka gore e be batho bao ba nago le bokgoni, bao ba dirago dikelo tša mohuta woo.
Go holofelwa gape gore bengmešomo ba tla itšeela dibaka tše go hlahla bašomedi ba bona leswa ge ba gapeletšega go nagana ka ga go fokotša bašomi.
Tlhabollo ya mabokgoni e tla nyaka go akaretša ditiro tše di sa akaretšego tšeo di amago mešomo thwii. Godimo ga bokgoni bja mešomo, bašomi ba bantši ba nyaka mabokgoni a go bala le go ngwala, le a dipalo, gomme go sa na le tše dintši tše di swanetšego go dirwa go kaonefatša ditlwaedi tša go šoma, go akaretšwa maphelo le polokego.
Kgweding ya Matšhe 2005, persente ya 75 ya dikgwebo tše di nago le bašomi ba go feta ba 150, e hwetša diphaphelo tša tlhabollo ya mabokgoni gomme dikabelo tša tšweletšo le tša dikholego tša bengmešomo le bašomi, di a elwa.
Kgweding ya Matšhe 2005, dikgwebo tše di sego ka tlase ga persente ya 40 tše di thwalago bašomi ba magareng a 50 le 150 e amogela diphaphelo tša tlhabollo ya mabokgoni, gomme dikabelo tša tšweletšo le tša dikholego tša bengmešomo le bašomi, di a elwa.
Kgweding ya Matšhe 2005, dithušo tša thuto di a hwetšagala go bašomi ba lefapheng le lengwe le le lengwe (dinepša tše di itšego di tla kwanelwa le SETA ye nngwe le ye nngwe).
Kgweding ya Matšhe 2005, dikgoro ka moka tša mmušo di lekanya le go bega ditshenyagalelo tša tše di lekanyeditšwego tša tlhabollo ya mabokgoni ao a amanago le Tirelo ya Mmuso, Mafapha le dikgethwa tša pele tša Kgoro.
Magareng a 1970 le 1995 thwalo ya semmušo e ile ya gola ka persente ya 17. Lona lebakeng leo, palo ya bašomi e hlatlogile ka persente ya 36. Lebakeng leo, palo ya mešomo yeo e bego e dirwa ke Babaso e ile ya theoga. Go bile gape le tobo ya mešomo ya batho bao ba nago le thuto ye nnyane, goba bao ba se nago thuto, mola go bile le koketšego ya lebelo ya mešomo yeo e dirwago ke batho ba ba nago le thuto ya ka godimo ga ya dikolo tše di phagamego. Lekala la semmušo la ekonomi le ka gola ka go ba leo le nago le tšweletšo ye kgolwane le ka go ba leo le phadišanago, gomme ka tsela ye, la se ke la ba leo le fanago feela ka mešomo ye e šireletšegilego, eupša la tšweletša mešomo ye meswa.
Motheo wo o tiilego wa mabokgoni o ka thuša go goketša dipeeletšo tše diswa tša go tšwa ka dinageng tša ntle le tša ka mono gae, ka nageng ye. Go sa na le sebaka sa go hwetša le go katološa mebaraka ye meswa le go leka theknolotši ye mpsha, dinyakišišo le tlhabollo, go hloma mešomo. Le ge mananeo a mangwe a di-intaseteri a tla tšwela pele go beya tšhelete pele, go na le mafapha ao a tla nyakago batho ba bantšinyana ge e le gore e ka ba ao a atlegago. Go na le kgonagalo ya kgolo ka lefapheng la ditirelo, go tša boeti le di-intasetering tša setšo.
Leano la tlhabollo ya mabokgoni le nyaka go hlohleletša bengmešomo gore ba bone batho e le senotlelo sa kgolo. Go tsebagatšwa ga Maano a Mabokgoni a Mešomong ke sedirišwa seo ka sona tlhabollo ya mabokgoni e ka sepedišwago le maano a kgolo ya kgwebo le maano a tekatekano. Bengmešomo bao ba fihlelelago diphaphelo tša tlhabollo ya mabokgoni ba tla laetša go kgatha tema ga bona le go obamela molao. Ka tirelong ya mmušo le gona Maano a Mabokgoni a Mešomong a ka hlokomela tlhabollo ya mabokgoni gore go be le kabo ye e kaonefaditšwego ya ditirelo.
Ka setšo, seo se bego se hlokometšwe kudu tlhabollong ya mabokgoni ekonoming ya semmušo e be e le feme ka boyona. Se se sa le bohlokwa kudu, eupša ka mo go oketšegago difeme di thomile go ikamanya le mararankodi a tšweletšo gomme molokoloko wa mehola o hlomilwe go kgokaganya difeme tše di thekganago. Se se tšweletšwago ke feme ye nngwe ke se se amogelwago ke ye nngwe. Matsapa a intaseteri le a mafapha ka bophara a ka thuša molokoloko wo gore e be wo o tiilego. Dikopano tša baetapele ba mafapha di nyaka maano a di-intaseteri ao a kaonefaditšwego. Mešomo ya tšona e ka thekgwa le go tiišwa ka matsapa a tlhabollo ya mabokgoni ao a tla thekgago tšweletšo, tlhabologo ya bašomi le go šuthišega ga mabokgoni.
Dithušo tše diswa tša baithuti ga se tša baswa feela; eupša di buletšwe batho ba mengwaga ka moka. Dithušo tša baithuti di tla ba gape magatong a a fapafapanego a motheo wa bosetšahaba wa ditshwanelego. Mabokgoni a bao ba šetšego ba šoma le wona a hloka go ka hlabollwa. Maikemišetšo a bohlano a lebeletše kudu tlhokego ya go hlahla bao ba sa tšwago go tsena temeng ya mošomo, eupša dihlokwa tša bao ba šetšego ba le mošomong ga di a swanela go hlokomologwa.
Hlabollo ya mabokgoni ekonoming ya semmušo, e ra gore go tla ba le kwišišo ye kaone ya dihlokwa tša mabokgoni le go sepediša mehlodi go rarolla bothata bja tlhokego ya mabokgoni ekonoming. Tlhabollo ya maano a mabokgoni a mošomong le tshekatsheko ya dinyakwa tša mabokgoni a mafapha ka go diriša Maano a Mabokgoni, a di tla thuša go lemoga dihlokwa. Ngwageng wa 2001, Tona e tla tsebagatša lenaneo la pasari go thuša bengmešomo go hlahla batho moo go nago le tlhaelelo ya mabokgoni.
Go kgotsofatša dilaetši tša katlego tša Maikemišetšo a 2 go tla ra go tsenywa tirišong ga go ba le dipoelo ga bogolo bja melao ya tlhabollo ya mabokgoni. Go ela khuetšo ya maikemišetšo a go tla ama go sekaseka dikholego tša bengmešomo gomme dintlha tša go swana le dikaonefalo tša tšweletšo, go swarelela bašomedi le bokgoni, di tla lebelelwa leswa. Go bohlokwa ka mo go lekanego, go ela dikholego tša tlhabollo ya mabokgoni go bašomi, ka mohlala dikaonefatšong tša maphelo le polokego le ditlwaelo tša go šoma le dikgokagano magareng a mabokgoni a a kaonefaditšwego le dikgonagalo tša go hlatlošwa mošomong.
Kgweding ya Matšhe 2005, persente ye e sego ka tlase ga 20 ya dikgwebo tše diswa le tše e lego kgale di le gona tše di ngwadišitšwego e tla thekgwa matsapeng a tlhabollo ya mabokgoni gomme khuetšo ya thekgo yeo e swanetše go elwa.
Gabjale persente ye e lego ka tlasenyana ga 72 ya dikgwebo ka moka tša lekala la poraebete ka mono Afrika Borwa e thwala batho ba bane goba ba ka tlase ga moo. Boitemogelo bja ditšhabatšhaba bo šišinya gore lefelo leo le nago le kgonagalo ye kgolokgolo ya go ka ba le mešomo ye meswa le ka ba ka lekaleng la dikgwebopotlana. Ka mohlala, kgolo ya lebelo ya mešomo ka Amerika mengwageng ye mehlano ya go feta e bile dikgwebong-potlana tšeo di thomago. Ka mono Afrika Borwa go bile le tshekamelo ye kgolo kudu ya go lekanya tlhabollo ya dikgwebopotlana le ditiro tša go leka go iphediša le tša lekala leo e sego la semmušo la ekonomi. Ye ke pono ye e fošagetšego. Ka mohlala, bontši bja dikhamphani tše di atlegilego kudu tša dikhomphutha le tša Theknolotši ya Tshedimošo tšeo di amogetšwego ke ditšhabatšhaba, ke dikgwebopotlana. Dikgwebopotlana tše diswa di maemong a mabotse a go ka hlabolla ditheknolotši tše diswa le go ikhola kgwebong ka dipoelo tša dinyakišišo le ditiro tša tlhabollo.
Maikemišetšo a a diretšwe go gogela šedi go bohlokwa bjo bo lego gona le bjo bo ka bago gona, bja difeme tše nnyane ka gareng ga ekonomi. Maikemišetšo a a laetša boikemišetšo bja Kgoro ya Mešomo bja go kgonthiša gore lefapha la dikgwebopotlana ga le hlokomologwe. Go swanetše go amogelwa gore go nyakega mošomo o mogolwane go kwišiša go šoma ga dikgwebopotlana lefapheng le lengwe le le lengwe la ekonomi, le mehuta ya dithušo tše di nepilwego tšeo di tla hlohleletšago go tšwela pele, le kgolo.
Tlhabollo ya mabokgoni ke karolwana feela ya leano la go hlohleletša mathomo a kgwebo le kgolo ya dikgwebopotlana. Dikgwebopotlana di hloka phihlelelo ya go ka fiwa mekitlana, thekgo ya kgwebo le keletšo le thušo hlabollong ya setšweletšwa, papatšong le thomelong-ntle. Kgoro ya Mešomo e tla šoma ka bokgauswi le Thuto ya Mafapha le Mekgatlo ya Tlhahlo, Kgoro ya Kgwebo le Di-intaseteri le Dikgoro tše dingwe le Makala a tšona go hlohleletša tlhabollo ya mabokgoni a kgolo ya dikgwebopotlana.
Go ya le merero ya Leano la Bosetšhaba la Tlhabollo ya Mabokgoni, kgwebopotlana e hlaloswa bjalo ka yeo e thwalago batho ba ka tlase ga 50 ba mabaka ka moka.
Go tšweletša tlhabollo ya mabokgoni go kgonagatša thwalego le go ba le tša boiphedišo tšeo di tšwelago pele ka matsapa a tlhabollo ya leago.
Kgweding ya Matšhe 2003 persente ya 100 ya Sekhwama sa Bosetšhaba sa Mabokgoni seo se beetšwego tlhabollo ya leago, se dirišetšwa diprojekeng tša mohola tša tlhabologo.
Kgweding ya Matšhe 2005 khuetšo ya Sekhwama sa Bosetšhaba sa Mabokgoni e elwa ka mohuta wa projeke le nako yeo e e tšeyago, go akaretšwa le dintlha tša ditefelo tša go tsenya batho mešomong, tšeo di ka se bego ga persente ya 70.
Polelong ya gagwe go setšhaba pulong ya tulo ya 2000 ya palamente, Presidente Mbeki o boletše ka tlhokego ya go kopanya matsapa a tlhabollo go godiša khuetšo ya wona ka botlalo. Ditsenelo tša mohuta woo tša tlhabollo ke tšeo di kaonefatšago boleng bja lephelo la batho ba ba hlokago, tšeo di tiišetšago ditirelo tša motheo le metheokgoparara le tšeo di beago metheo ya maemo ao a golago a lephelo ka go fihlelela mekgwa ye meswa ya go dira tšhelete.
Diprojeke tša tlhabollo ya leago di akaretša matsapa a boitšhomelo mafapheng a dikgwebo tše nnyane-nnyane le tša boiphedišo.
Mananeong a mantši ao a hlomilwego, ao gabjale a beakanywago, a go swana le maano ao a kopantšwego, e le ao a tšweletšwago pele a thlabollo ya dinagaselegae le a mpshafatšo ya metsesetoropo, le mananao a selegae a tlhabollo ya ekonomi, go na le kgonagalo ya gore go ka hlongwa tlhabollo ye kgolwane ya bokgoni. Ka mo go sa thibelegego matsapa a mangwe a tlhabollo ke a lebakana le lekopana, eupša a ka hlangwa le go beakanywa go kgonthiša gore batho bao ba swaraganego le wona ba hlangwa ka mabokgoni a go hwetša mešomo, go hloma dikgwebo tše e lego tša bona goba go tšwela pele go thekga ditšhaba tša bona ka mekgwa ya mohola morago ga gore diprojeke tša tlhabollo di phethwe.
Ka lebaka leo ge go hlangwa ga mananeo ao a direlwago setšhaba, mešomo ya mmušo, go agwa ga dintlo, ditsela le go kaonefatšwa ga dikolo, tlhabollo ya mabokgoni e swanetše go karolo ya mošomo woo. Tlhabollo ya lenaneokgoparara la batho e no ba bohlokwa go swana le go dira dikaonefatšo go leo le amago mošomo, gomme seo se lego bohlokwa go mananeokgoparara ao ka bobedi ke go tšweletšega pele ga wona.
Karolo ya Sekhwama sa Bosetšhaba sa Mabokgoni e tla beelwa ditiro tša tlhabollo ya leago le go fana ka thušo ya bao ba sa šomego le bao ba sa šomego ka botlalo. Lekgotla la Bosetšhaba la Mabokgoni le šetše le nyaka gore tlhokomedišišo e kgolwane e lebišwe go kgethweng ga diprojeke tšeo di swanetšego go thekgwa gore tlhabollo ya mabokgoni e be seo se fiwago šedi ya pele.
Go phethagatša maikemišetšo a go tla nyaka tirišano magareng a Dikgoro tša Mmušo, Mekgatlo ya Tlhabollo le Mekgatlo ye e sego ya Mmušo magatong a bosetšhaba, diprobense le a selegae. Go tla nyakega gape le bokgoni bja go beakanya le go lomaganya diprojekek tša tlhabollo ya leago ka mokgwa woo o tla dirago gore tlhabollo ya mabokgoni e kopanyetšwa tirong yeo le gore batho ba ba le sebaka sa go hwetša meputso le ditshwanelego tše di amogelwago ke Motheo wa Bosetšhaba wa Ditshwanelego, gomme ka lebaka leo gwa bewa motheo wa thuto ya bophelo ka moka.
Dibaka di gona gape tša go dirišana le matsapa a tlhabollo ya leago, go swana le mananeo ao a direlwago setšhaba a mešomo ya mmušo, le go šomela mananeo a Meetse le a tlhabollo ya baswa, go hlohleletša boitšhomelo. Le ge tše di ka se bonwe kudukudu bjalo ka dibaka tša tlhabollo ya dikgwebopotlana, di fana ka sebaka se sebotse kudu sa go lemoga batho bao ba nago la mabokgoni a kgwebo.
Kgweding ye Matšhe 2005, minimamo ya batho ba 80 000 ba ka tlase ga bogolo bja mengwaga ye 30 e tsenetše dithuto tšeo di thekgwago.
Kgweding ye Matšhe 2005, minimamo ya persente ya 50 ya bao ba phethilego dithuto tša bona, ba thwalwa lebakeng le le sa fetego dikgwedi tše tshelelago morago ga gore ba phethe dithuto tša bona (ka mohlala, ba hwetša mešomo goba ba a itšhomela), ba ithuta lebakeng le le tletšego goba ba hlahlwa go tšwela pele goba ba lenaneong la tlhabollo ya leago.
Go na le dihlopha tše dintši ka mono Afrika Borwa tšeo di ka nyakago gore merero ye mengwe ya tšona e fiwe šedi ya pele.
Palo ye kgolo ya batho ba ba sa šomego ke ba baswa gomme moo e ka bago seripagare sa batho ba ba sa šomego ba na le menngwaga ye senyane goba ya go feta, ya thuto.
Ngwageng wa 2000 persente ya 57,8 ya bao ba ngwadilego ditlhahlobo tša matriki e tšweletše, eupša ba persente ya 14 ke bona feela ba ba hweditšego katlego ya go ka ba dumelela go ya diunibesithing. Baswa ba ba šetšego ba 206 000 ga ba na mangwalo a ditshwanelego. Go na le tlhokego ya bjako ya go hlokomela baswa bao ba tlogelago sekolo ba se na mangwalo goba ba se na ditumelelo tše di nyakegago tša go ba lokolla gore ba ye thutong ya godingwana.
Lenaneo le leswa le dithuto, le ge le sa beelwa feela baswa, le tla ba fa dibaka tša go ithuta mabokgoni ao a nyakegago gomme go swanetše go kgonagala go oketša palo ya dithušo tša baithuti go fihla kelong ye e bonalago lebakaneng le lekopana. Tlhabollo ya mananeo a thekgo a baswa e tla ama le kaonefatšo ya tshedimošo le phihlelelo ya tlhahlo le ditirelo tša go tsenya batho mešomong. Ye ke merero yeo Kgoro ya Mešomo, ka thekgo ya Lekgotla la Bosetšhaba la Mabokgoni, e e išago pele.
Leano le le kgora ditsela tšeo ka tšona Afrika Borwa e ka agago mabokgoni a yona gore e kgone go phadišana ka katlego ye kgolwane ekonoming ya lefase ka bophara; e goketše dipeeletšo, e dire gore batho le setshaba ba gole gomme ba fediše bohloki gomme go be le badudi bao ba ba amogelanago le gona ba lekalekanago. Le beilwe motheong wa gore re na le didirišwa le thato ya go dira tšwelopele go kgonthiša gore batho ka moka ba ba le lephelo le lekaone.
Go tlhabolla setlwaedi sa thuto ya boleng bja godimo ya bophelo ka moka.
Ka Matšhe 2005 minimamo ya persente ya 15 ya bašomi e swanetše go ba e thomile lenaneo la thuto, leo le beakantšwego, gomme mo go bona ba ba sego ka tlase ga persente ya 50 ba feditše lenaneo la bona ka mo go kgotsofatšago.
Ka Matšhe 2005, palogare ya dikgwebo tše 20 ka lefapha (ye e akaretšago difeme tše dikgolo, tša magareng le tše nnyane), le dikgoro tša mmušo tša palo ye e sego ka tlase ga 5 tšeo di swanetšego go ba le boikemišetšo goba tšeo di swanetšego go ba di fihleletše maemo a bosetšhaba ao go kwanwego ka ga wona a tlhabollo ya batho, ye e beilwego motheong wa kgwebo.
Kgweding ya Matšhe 2005, persente ya 75 ya dikgwebo tše di nago le bašomi ba go feta 150 di fiwa diphaphelo tša tlhabollo ya mabokgoni, gomme dikabelo tša go lebiša go tšweletšo le dikholego tša bengmešomo le bašomi, di a elwa.
Kgweding ya Matšhe 2005, dikgwebo tše di sego ka tlase ga persente ya 40 tše di thwalago bašomi ba palo ya magareng a 50 le 150 di amogela diphaphelo tša tlhabollo ya mabokgoni gomme dikabelo tše di lebišitšwego tšweletšong le dikholego tša bengmešomo le bašomi di a elwa.
Kgweding ya Matšhe 2005 dithuši tša baithuti di a hwetšagala go bašomi lefapheng le lengwe le le lengwe (dinepša tše di itšego di tla kwanelwa le mokgatlo wo mongwe le wo mongwe wa Thuto ya Mafapha le Lekgotla la Tlhahlo).
Kgweding ya Matšhe 2005, dikgoro ka moka tša mmušo di ela le go bega ka ga ditshenyagalelo tše di lekanyeditšwego tše di amanago le Tirelo ya Mmušo le go dikgethwa tša pele tša Makala le tša Dikgoro.
Kgweding ya Matšhe 2005, dikgwebopotlana tša persente ye e sego ka tlase ga 20 tše diswa le tše di lego gona gomme di ngwadišitšwe, di swanetše go ba di thekgwa matsapeng a tlhabollo ya mabokgoni gomme khuetšo ya thekgo yeo e swanetše go elwa.
Kgweding ya Matšhe 2003, persente ya 100 ya Sekhwama sa Bosetšhaba sa Mabokgoni seo se beetšwego tlhabollo ya leago, se dirišetšwa diprojekeng tša mohola tša tlhabologo.
Kgweding ya Matšhe 2005, khuetšo ya Sekhwama sa Bosetšhaba sa Mabokgoni e elwa ka mohuta wa projeke le nako yeo e e tšeyago, go akaretšwa le dintlha tša ditefelo tša go tsenya batho mešomong, tšeo di ka se bego ga persente ya 70.
Kgweding ye Matšhe 2005, minimamo ya batho ba 80 000 ba ka tlase ga bogolo bja mengwaga ye 30 e tsenetše dithuto tšeo di thekgwago.
Kgweding ye Matšhe 2005, minimamo ya persente ya 50 ya bao ba phethilego dithuto tša bona, ba thwalwa lebakeng le le sa fetego dikgwedi tše tshelelago morago ga gore ba phethe dithuto tša bona (ka mohlala, ba hwetša mešomo goba ba a itšhomela), ba ithuta lebakeng le le tletšego goba ba hlahlwa go tšwela pele goba ba lenaneong la tlhabollo ya leago.
<fn>nso_Article_National Language Services_Lefoko la Maikemisets.txt</fn>
Go lemoga bokgoni bjo bo feletšego bja bokgabo, setšo, saense le thekenolotši ka go tšweletšo ya tša phedišano le ekonomi, ka go hlohleletša bokgonikakanyo le hlohloletšego, le go godiša bohwa bjo bo fapanego bja setšhaba sa rena.
tšweletšo ya saense le thekenolotši ka mekgwa yeo di kgontšhago ya mananeo a bosetšhaba a hlohleletšo, go setšhaba, banyakišiši, intaseteri le mmušo; le phetogelo ya yona le taolo go netefatša thuto le phihlelelo ya bophelo ka moka go badudi ba Afrika Borwa.
Ke motlotlo go fana ka Pego ya Ngwaga ka Ngwaga ya Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši ya 2001/2002.
Letona la tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši.
Ngwaga wa ditšhelete 2001/2002, e be e le ngwaga wo mongwe wa katlego ya Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši, fela o be o na le mathata ao go ilego gwa itebanywa le wona. Katlego ya kgoro e kgontšhitšwe ke boithaopo, mahlahla, boineelo le matla ao a bontšhitšwego ke bahlankedi ba rena go netefatša gore maikemišetšo, ponelopele le dilebišwa tša Kgoro le gore mafelelong boromiwa bja Mmušo mo mafapheng a tša Saense le thekenolotši, le bokgabo le setšo di a phethagatšwa.
Mo mafapheng a tša Saense le thekenolotši, kgoro e ketekile beke ya bosetšhaba ya saense, intšeniering le thekenolotši go phagamiša le go bjala kgahlego ka go dithuto tša saense magareng ga baswa fela re dula re hlobega boroko ka peresente ya ka tlse ga hlano ya baithuti ba marematlou bao ba hwetšago maemo a go tsena Yunibesithi thutong ya dipalontshesere le saense. Ka fao, go magetleng a rena go tšea matsapa a go dira gore dithuto tšeo di se fihlelelwe fela, eupša di bjale maikutlo ao a kgahlišago a bophelo.
Bjalo ka Kgoro, re swanetše go šomiša saense , thekenolotši le hlohleletšo go phethagatša dilebišwa tša Lenaneopeakanyo le Leswa la Tšweletšo ya Afrika (NEPAD) le yona Kopano ya Afrika yeo e sa tšwago go hlangwa (AU) ka tlase ga hlahlo ya Mopresitente wa rena, Morena Thabo Mbeki. Ke a kgolwa gore matsapa a maikemišetšo rena a go mekamekana le bodiidi, tlhokego ya mešomo, HIV/AIDS le merero ye mengwe yeo e lego mabapi le seo a tla phethagatšwa, ge fela magareng ga tše dingwe, re tlogela go amogela dithekenolotši le tsebo go tšwa go ba bangwe re dutše, mme ra ba batšeakarolo go fihlelela ekonomi yeo e ithekgilego godimo ga tsebo.
Dinyakišišo le Tšweletšo tša naga ya gabo rena di lebagane le mathata. Bjalo ka motšeakarolo go saense le thekenolotši magareng ga diekonomi tšeo di itšweletšago, re a thaba go lemoga karolo yeo e bapalwago ke saense le thekenolotši le dinyakišišo ka go tša phedišano, ekonomi le tlholego ya mošomo mo dinageng ka moka tša diintaseteri, bjalo ka Finilane, Tšhile, Korea le Taiwane.
Mo mererong ya bokgabo le setšo, Kgoro e swaragane, magareng ga tše dingwe, diphetogelo tša diteatere. Tšhelete e šetše e filwe Khansele ya Bosetšhaba ya tša Bokgabo (NAC) go thuša dikhampani tšeo di ikemetšego le diokhestra. Kabelo ya tšhelete go dikhamphani tša bokgabo le diinstitšušene, tšeo di sego tša ka tša fiwa tšhelete peleng e tla hlola le go godiša tšweletšo ya talente ya bokgonitlhamo le dikgoba tše mpsha mo maphelong a bona.
Re tla tšwela pele go rotloetša bangwathelanibao ba fapanego, diinstitšušene goba ditho go tee le batho, go thekga diporotšeke tšeo di lebišitšwego go tšweletša setšhaba. Re tla kgopela thušo go tšwa ditšhabeng tša boditšhabatšhaba go tšweletša le go hlahla methopo ya rena ya batho, go aga bokgoni bja mokgatlo le ditlabelotirišwa go thekga matsapa a mmušo go fa batho ba rena bophelo bjo bo kaone.
Ke kgotsofatšwa ke tiragatšo ka kakaretšo ya Kgoro yaka mme re tla tšwela pele go šoma ka matla go netefatša gore re batho ba rena ba hwetša bophelo bja boleng bjo bo kaone.
Ge re tsena ngwageng wa boseswi wa temokerasi ya rena, kagoleswa ya mananeo a Saense le Thekenolotši le bokgabo, setšo, e bontšha dienywa. Go na le mananeo a makaone a ditlabelotirišwa le a ditšhelete. Ditiragatšo ka go mafapha a a mabedi di potlakiša go fiwa ga ditirelo go batho ka moka ba Afrika Borwa le go netefatša maikarabelo a Mmušo bjalo ka ge go nyakwa ke Molao wa Taolo ya Ditšhelete tša Setšhaba.
Selibišwa se segolo sa kago ya setšhaba ke go netefatša setšhaba seo se se nago kgethollo ya semorafe le ya bong. Bothata bjo bogolo bjo bo re lebanego ka go tša bokgabo, setšo, saense le thekenolotši ke bja methopo ya batho. Ka go bokgabo, setšo go na le tlhaelelo ya dimuseolotšisiti, diakhafisititša batho ba baso tšeo di nago le bokgoni, balokiši (restorers), bahlokomela hohwa le balaodi ba dimuseamo.
Le ge re sa na le tlhaelelo ya bokgoni mo mafelong a mantši, ditaba tše monate ke gore Motheo wa Bosetšhaba wa Dinyakišišo o dira maitekelo a bohlokwa a go lefela baithuti ba bongaka le go feta maemo a bongaka go tšwa go ditšhaba tšeo di hlokago. Ke thabela gore palo yeo e bonagalago ya basadi ba hweditše thušo ye ya tšhelete.
Ke thabišwa gape ke gore Bolaodi bja Saense le Setšhaba bo thoma go dira khuetšo go setšhaba.
Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši e akaretša maphakga ao a fapanego ao a šomago ao a golago. Maemong a ka godimo dintlha tša mapgakga a di kopana ka dikakanyo, mo tšhutšhumetšo e lego hlohleletšego le dikakanyotlhamo. Efela ka tiragatšo, dikgwebo di fapane kudu mme Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši e thomile go iponatša gore e na le maphakga a mabedi ao a fapanego, ao a nago le peakanyetšo ya ditšhelete yeo e fapanego le ditiragatšo motheo tšeo di iponatšago. Se se leka matla a taolo.
Le ge go le bjalo, go na le diporotšeke tša tlhohleletšo, go fa mohlala tšweletšo ya Dithekenolotši tša Dipolelo tša Batho, mo dipoelo tšeo di bonagalago di hweditšwego go tšwa go go ba gona go tee ga thekenolotši le mešomo ya tša polelo ka gare ga kgoro e tee.
Mohlomongwe potšišo e tee yeo e kopanyago dikgoro ka moka tša mmušo, mengwaga ye seswai ka morago ga 1994, ke gore: Naa o kgonne bokgole bjo bo kae go fetola mafapha ao o šomago ka go wona Ke rata go hlagiša leseding mafelo a mmalwa mo ke kgolwago gore maitekelo ao a iponatšago a dirilwe mo ngwageng wo o fetilego go fetola mafapha a tša bokgabo le setšo, saense le thekenolotši?
Porotšeke ya Tšhalelomorago, yeo e akaretšago go tšweletša mafelo le diinstitšušene tšeo di bontšhago bobedi nako ya bokoloniale (mohlala, Museamo wa Ncome) le morago ga nako ya bokoloniale (mohlala, Museamo wa Mandela) wa histori ya go lwela tokologo, e batametše go fela, ntle le porotšeke ye kgolo ya mengwaga ya Lefelo la Tokologo (Freedom Park).
Mathata, efela, e bile go fetola ditlabelotirišwa tša bohwa tšeo mmušo o di hweditšego go tšwa go mmušo wa kgale ka 1994. Ka lebaka la methopo ye mennyane, sedi ye kgolo e filwe mafelo ao a bego a sa šetšwe le ao a nyakago phetogo bjalo ka ao a hlalošwago ka tlase ga Porotšeke ya Tšhalelomorago.
Efela, go tšwa go pono ya boeti le bohwa ka bobedi, dimuseamo tše dingwe bjalo ka Museamo wa Iziko wa Kapa, tšohle di na le mohola. Ke batsebi ba saense ba Museamo wa Iziko bao ba hweditšego letlapa la Blombos, mo go lona go bonagalago mohlala wa mongwalo wa pele wa batho mme batsebi ba saense ba Museamo wa Flagship ya Lebowa, ga mmogo le Yunibesithi ya Wits ba bile diketapele ka go mošomo wa paleontolotši wo o amanago le Mathomo a Batho.
Molaotshepetšo wa bosetšhaba le molaotlhakwa wa polelo di tla feleletšwa mafelelong a ngwaga wa 2002. Go be go se bofefo go lekalekanya dinyakwa tša Molaotheo go lebeletšwe mekgwa ya tiragatšo bjalo ka ditshenyegelo le tšhomišego ya molaotshepetšo wo moswa. Ka gona, šedi e bile ka go magato a tiragatšo ya go godiša polelo.
Lekgotla la Afrika Borwa la Dipolelo le na le porokerama ya go tšweletša dipukuntšu ka go dipolelo ka moka. Tirelo ya Afrika Borwa ya Tlhalošo ka Mogala (TISSA) e kgontšha maAfrika Borwa go hwetša keletšo ye bohlokwa (mohlala, go tšwa go Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa) ka dipolelo tšeo e lego tša bobona. Porokerama ya Dithekenolotši tša Polelo ya Batho e šomiša setlabelo sa khompyutha (software) seo se tšweletšwago ka mono Afrika Borwa go tšweletša tšhepetšo ya mantšu ya tokišo ya mopeleto (spell-checker) ka go dipolelo tša Afrika Borwa go dira setlabelo sa khompyutha (software) sa phetolelo ya go itšhoma ka noši le temogo ya mantšu.
Mekgwa ye mebedi ya motheo e laola mošomo wa dipolokelo: pušo ye botse le kgopolo ya bosetšhaba. Teko ya pušo ye botse mono Afrika Borwa ke go hlama dikago tša porofensi tša polokelo (go sa dirilwe fela seripa sa seo) le go sepelelana le ditšweletšo tša boditšhabatšhaba ka go pewo ya elektroniki ya direkoto. Mabapi le kgopolo ya bosetšhaba, go sa na le diteko tše kgolo ge go tsenyeletšwa le histori ya go bolelwa ka molomo yeo e bego e hlokomologilwe le direkoto tša TRC ka go direkoto tša bosetšhaba tsa polokelo.
Go dirilwe tšwelopele ye kgolo ka go kwanelwa moono wo moswa wa Bosetšhaba wa sesole mme gwa ba gwa dirwa le ditaelo tse mpsha tša bosetšhaba.
Tšweletšo ya phetogelo e bile go hlolwa ga Sehlopha sa Bosetšhaba sa Motanso ka tlase ga Jonas Gwangwa le Nomsa Manaka. Maikemišetšo a maitekelo a ke go tšweletša mmino le babini ba setšo ka mokgwa wa setšo seo se nepagetšego mo ba ka phadišanago le lefase ka go maemo a bosetšhaba le boditšhabatšhaba.
Senthara ya Bosetšhaba ya Leisa (NLC) e hlamilwe ka go kopanya yuniti ya leisa yeo e bego e le karolo ya porokerama ya Afrika Borwa ya nyutlelea le yuniti ya dipono(optics) ya (CSIR). Senthara ya Bosetšhaba ya Leisa (NLC) yeo e etetšwego pele ke setsebi sa tša tlhago (physicist) sa moAfrika Borwa wa motho moso, e direla dimaraka ka go mafapha a othomotife le tša maphelo, le go šomiša mmogo ditlabelo tša yona le diyunibesithi le dithekinikone. E tšea karolo ka go NEPAD, ka ge e hlamile porokerama ya neelano ya setlabelo sa leisara kua Senegal.
Mohlomongwe morero wo mogolo lehono mo go saense le thekenolotši ya Afrika Borwa ke methopo ya batho. Le ge e le gore bontši bja batsebi ba saense e sa le makgowa, mmušo ga bjale o dirile tšwelopele yeo e bonagalago ka ge diinstitšušene tše tshela tša saense CSIR, Motheo wa Dinyakišišo wa Bosetšhaba, Khansele ya Dinyakišišo ya tša Temo, Senthara ya Bosetšhaba ya Leisa NLC, Piro ya tša Maemo ya Afrika Borwa le Khansele ya Dinyakišišo tša Kalafi ga bjale di na le Bahlankedi Bagolwane Phethiši ba bathobaso.
Diinstitšušene tše kgolwane tša bosetšhaba tša go swana le CSIR le Khansele ya Dinyakišišo ya tša Temo di kopantše matla le Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotšo (DACST) mme tša tliša methopo ya tšona go thuša ka phokotšo ya bodiidi.
Thekenolotši le tlhahlo ya tšweletšo ya pampiri, thuo wa dinose le mediro ye mengwe ya go hlola mešomo di išitšwe go batho bao ba hlokago. Diporotšeke tše di tšewa bjalo ka tšeo di fokotšago bidiidi go akaretšwa diinstitšušene tša thekenolotši. Go tseba tšhomišo ya thekenolotši ke ntlha yeo e kgethollago magareng ga batho bao ba humilego le bao ba itlhokelago. Kakanyo ya porokerama ya phokotšo ya bodiidi ke go fokotša phapano ka go hlola mešomo ya lebaka le lennyane le go fana ka tlhahlo.
Modiro wa bohlokwa wa lefapha la saense le thekenolotši ke go gata mošito wo tee le ditšweletšwa tše mpsha ka go thekenolotši mo maemong a lefase le go tsenyeletša tšeo ka go mananeo a hlohleletšo a bosetšhaba. Ditšweletšo tše pedi ka go seo ke tšweletšo ya Leanotshepetšo la Bosetšhaba la Payothekenolotši le molaotshepetšo wa setlabelo sa khompyutha sa Mothopo wo o Bulegilego (Open Source software). Ditšweletšwa tše tše pedi di tšweleditšwe ga mmogo le Khansele ya Boeletši ya Bosetšhaba ka go Hlohleletšo.
Porokerama ya payothekenolotši e šetse e na le methopo yeo e e thekgago mme molaotshepetšo wa Mothopo wo o Bulegilego o tla ba le ditlamorago tšeo di kgahlišago go ditshenyegelo tša setšhaba tša tshedimošo ya thekenolotši. Mehlala ye mmalwa ye e bontšha gore e be e le ngwaga wo o kgahlišago wa Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotšo (DACST), ngwaga wo e lego gore dintlha tšeo di fapanego tša potefolio ya rena di ile tša gola mme tša ba le khuetšo.
Pego ye e beakantšwe go ya ka sebopego se.
amege ka go diporokerama le diporotšeke tšeo di hlamilwego go fihlelela maikemišetšo a NEPAD; di oketše tema ya mmušo ka tshepetšo ya go iša diporofensing ga mešomo ya polokelo.
Porokerama ya Peeletšo ya Phokotšo ya Bodiidi ka go Setšo e dirile seabe ka go tšweletšo ya baopedi bao ba iponatšago kua Durban, Kapa, le Limpopo. Ka lebaka la gore tiragatšo yeo e bogelwago ke ntlha yeo e ka se aroganywego le tšweletšo ya moopedi, mme baopedi ba bantši bao ba sa iponatšago ga ba fihlelele mafelo ao, Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši e lekile, ka porokerama ya Moopelo Mafelong a Setšhaba, go hlagiša dikgoba tšeo. Mo mabakeng ao ka moka a mararo babeakanyi ba begile gore ka porokerama yeo baopedi le dihlopha tša baopedi di hweditše tlhahlo mme ba diragaditše pele ga babogedi bao ba lefago le bao ba sa lefeng.
Kua Kapa, toropo e kgokagantše mme ya beakanya dikonsarata tšeo di amogetšwego ka lethaboke badudi. Ka tšhelete ya go lekana R60 00,00 dikonsarata tšeo di sa lefelwego di swerwe kua Gugulethu ka la 16 Desemere 2001 mo dihlopha tše šupa di diragaditšego, Brigdetown ka la 3 Februari 2002 mo dihlopha tše tshelelago di diragaditšego, Atlantis ka la 24 Februari 2002 mo dihlopha tše lesome di diragaditšego, 3 Matšhe 2002 mo dihlopha tše šupa di diragaditšego.
Porokerama ye kua Limpopo e thomile kua lefelong la mabenkele kua Polokwane mme ya latelwa ke konsarata kua Lebowakgomo. Meletlo yeo ye mebedi e ile ya kgeregelwa. Baemedi go tšwa Pankeng ya Standard, Panka ya Batho, eTV, Sowetan le Review ba be ba le magareng ga babogedi kua Polokwane. Ka moka, ke dihlopha tše 11 tšeo di diragaditšego kua Polokwane le dihlopha tše 15 go tšwa dileteng tše 17 di ile tša bontšha ditalente kua Lebowakgomo.
Ngwaga wa 2001/2002 o bone tšweletšo yeo e bonagalago ka go intaseteri ya tiroatla. Khonferense ya Eskom, bjalo ka ge e tsebega, e ile ya swarwa kua Midrand ka Tšulae 2001. Khonferense ye e be e le ya mohola kudu ka lebaka la gore e kopantšhitše palo ya bangwathelani le batšeakarolo ka go intaseteri ya tiroatla go fana ka tshwaetšo ka go maanotshepetšo a bosetšhaba a tšweletšo ya tiroatla.
Sethalwa sa tokomane ya maanotshepetšo se phethagaditšwe go ka išwa go Letona, mme ge a se dumela, se tla išwa go Khabinete. Sethalwa sa maanotshepetšo a bosetšhaba sa tšweletšo ya tiroatla se lebišitše go merero yeo e swanago le maanotshepetšo a tšweletšo ya bokgoni, tsweletšo ya ditšweletšwa, kgodišo, tšhelete ya thekišo le kabelo ka go tiroatla bja SMME le kago ya bokgoni bja institšušene.
Imbizo ya Bosetšhaba ya Tiroatla e ile ya swarwa la mathomo ka Okotoboro 2001 kua Kholetšheng ya Cross Media ka go la Honeydew. Badiratiroatla bao ba ka bago 95 ba ile ba bontšha le go rekišetša baeti bao bontši e bego e le ba mono gae dibetlwa tša bona. Imbizo e šetše e dirilwe setlwaedi sa ngwaga ka ngwaga, mo go tlago bontšhwa, gwa godišwa mme gwa rekišwa dibetlwa tša Afrika Borwa go mebaraka ya mono gae le ya boditšhabatšhaba. Imbizo ya Tiroatla ya 2002 e tla golaganywa le Kopano ya Lefase ya Tšweletšo yeo e Swarelelago (WSSD), mme e tla swarwa go tloga ka la 17 Agosetose go fihla ka la 10 Setemere 2002.
Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši e dula ka go Maitekelo a Tšweletšo ya Tiroatla ya NAC, yeo e nago le malebiša a go tšweletša bokgoni, go tsebagatša lefapha le le go ntšha talente ya mono gae. Maitekelo a Tšweletšo ya Tiroatla e gare e šoma le MAPPPSETA go lokiša porokerama ya bona ya tlhahlo yeo e golaganego le thekišo gore e tle tšewe bjalo ka seripa sa tlhahlo ya MAPPPSETA.
Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši le DTI/TISA di boledišana ka ga go hlama khansele ya Tšwetšontle ya Dibetlwa go godiša bokgoni bka thomelontle bja lefapha le. Morago ga Imbizo ya Tiroatla ya Kopano ya Lefase ya Tšweletšo yeo e Swarelelago (WSSD), tlhamo ya maanotshepetšo a thomelontle ya dibetlwa a tla phethagatšwa mme khansele e tla bopšwa ngwageng wa ditšhelete wo o latelago.
Go šongwa godimo ga porotšeke yeo e tla hlokomelago tšweletšo ya pukwana ya seatla ya tiroatla le tšhupamafelo yeo e tšweleditšwego ka 2000, Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši e tla šoma le bašomammogo ba bangwe go šomiša ba ditaba go thuša badiratiroatla le batšeakarolo ba bangwe go fihlelela tshedimošo ya mabapi le lefapha la tiroatla. Mmapa wa GSI, wo o tšweleditšwego ga mmogo le Khansele ya Dinyakišišo ya Saense ya Batho (HSRC) wa diintaseteri tša setšo, o tla tšwetšwa pele. Dathapeisi ya Khansele ya Bosetšhaba ya Tiroatla ya Afrika Borwa e tla kgontšhwa go thuša dinyakwa tša badiratiroatla ka bontši le batšeakarolo ka go lefapha. Go na le dipoledišano le bašomammogo ba bangwe bjalo ka Dithekenolotši tša Masana, bao ba ikemišeditšego go thuša ka tsebo ya go kaonafatša phihlelelo go tshedimošo le mebaraka ka go šomiša e-thekenolotši.
Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši e thomile porotšeke yeo e lebantšhitšwego go hlama setlabelo sa go tšweletša diphetha tša galase ka mono Afrika Borwa. CSIR e fana ka thušo go maitekelo a lekala la poraebete go fihlelela thušo ya ditšhelete le thušo ya kgwebo go hlama setlabelo se se bjalo ka seo. Efela, mo lebakeng le maitekelo ao a fapanego le mo morerong wo a gare a elwa hloko mme a a hlohleletšwa go lebelela bothata bja go fihlelela dipheta tša theko yeo e amogelegago.
Nakong ya pego, Sekhwama sa Phokotšo ya Bodiidi, Peeletšo ka go Setšo, e lebišitše intaseteri ya tiroatla bjalo ka moamogedi wa tšhelete. Tlholego ya mešomo yeo e swarelelago ka go intaseteri ya tiroatla e bile sehlogo sa dithuto tše mmalwa le dikhonferense. Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši e etše hloko merero yeo e hlolago mapheko ka go lefapha la tiroatla mme ya diriša Sekhwama sa Phokotšo ya Bodiidi go katana le merero yeo e gatelelago.
Tsela ya go hlola mebaraka: Tšweletšo le kgolo ka gare ga SMME ya tiroatla e kgaolwa kgafetšakgafetša ka lebaka la tsela ya kabo (supply).
Tšweletšo ya ditšweletšwa: Bjalo ka ge ditšweletšwa tša tiroatla tša mono gae di ka se phadišane le tša go tšwa ka Afrika ka bophara ka boleng bja theko, hlohleletšego, pharologano le boleng di bohlokwa. Badira-tiroatla ba nyaka tsebo ya dimaraka le tšeo di sepelago le mabaka, dinyakišišo tša mebaraka, tlhahlo le tlhokomelo. Go swanetše go hwetšwe dikgoba tša phadišano mme di šomišwe.
Thekgo ya thekišo: Batšweletši ba bannyane ba swanetše go rekiša le go kwalakwatša ka mohlakanelwa le go ba le phihlelelo ya pegelomorago ya mebaraka go hlahla tšweletšo ya ditšweletšwa. Badira-tiroatla ba bantši ba swaragane ka thata go ntšhetša ditšweletšwa mmarakeng. Sekgoba sa go hlabaetša ke porokerama ya mohlakanelwa ya thekišo go mebaraka ya mono gae le ya ka ntle yeo e godišago ditšweletšwa tša tiroatla.
Tšweletšo ya kgwebo le thekgo ya tlhahlo: Barekiši ba ditšweletšwa tša tiroatla ba nyaka thekgo yeo e bonalago e bile e le ya maleba go ba kgontšha gore ba be le letseno leo le šomegago. Bjalo ka dikgwebo tše nnyane, thekgo ye kgolo ya mohola e tla tšwa go lefapha la tšweletšo ya kgwebo le tlhahlo. Le ge go na le makalatiro a mantši a tšweletšo ya dikgwebo tše nnyane le beng dikgwebo bao ba nago le maitemogelo mme ba fana ka thekgo ka go lefapha la SMME, go na le hlaelelo ya ditšweletšwa tšeo di dirilwego go fihlelela dinyakwa tše itšeng tša badira-tiroatla mo maemong a selegae.
Tlhahlo ya bokgoni: Ntle le bokgoni bjo bo itšeng bja tšweletšo ya tiroatla, badira-tiroatla ba šoma bjalo ka dikgwebo tše nnyane mme bokgoni bja motheo bja kgwebo bo bohlokwa. Balebišwa ba kholego ba nyaka bokgoni bja go ngwala le go bala le bokgoni bja boitshepo go tšweletša bokgoni bja bona. Go na le mekgatlo ye mentši yeo e fapanego, diinstitšušene tša thuto ya ka godimo, mekgatlo ya poraebete le mekgatlo yeo e sego ya mmušo tšeo di fanago ka tlhahlo. Dikgoba tše kgolo ke dithuto tša mo maemong a maleba a badira-tiroatla le tshedimošo ya boikgethelo bjo bo lego gona.
Phihlelelo go mafelo a thekišo: Le ge e le gore lekala la thekišo le gola ka lebelo, mabenkele a mantši a swara thoto ya go tšwa ka ntle ga Afrika Borwa. Badira-tiroatla ba ka boelwa mo mafelong a thekišo ao a se nago ditshenyegelo tša tshepetšo. Mohola wo mogolo ke lekala la thekišo la maemo mo mafelong a magolo a boeti le mebaraka yeo e tsebegago ya tiroatla. Bothata ke tlhokego ya ditšweletšwa tša mono gae tša boleng bjo bo kaone le thekišo ya ditšweletšwa tšeo.
Neelano ya tshedimošo: Makalatiro a setšhaba le a poraebete a swanetše go hlakantšha methopo ya wona mo maemong a porofensi le a selegae ka go dira mananeotshepetšo a tiragatšo. Sekgoba mabapi le seo ke sa porofensi.
Phihlelelo ya dišomišwa: Phihlelelo ya dišomišwa ke ntlha ye kgolo go feta yeo e šitišago badira-tiroatla go šomiša bokgoni bjo ba nago le bjona. Maeto a matelele le go bea boleng bja tefelo ke mapheko mo tabeng ye.
Nako ya pego e bile le tšweletšo ya maanotshepetšo a taolo mo bokgabong bja tiragatšo mono Afrika Borwa. Lenaneotshepetšo le le na le tshedimošo mme le ikepetše ka gare ga legoratšhomo la mekgwa ya temokerasi ya tekatekano, tokišo, boikemelo, taolo ye bofefo, maikarabelo le tshwarelelo, tšeo Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši e kgolwago gore ke maswika a motheo wa legoratšhomo leo le tiilego la mmušo wa setšhaba sa temokerasi ya ditšo ka moka.
Pampiri ye Tšhweu, bjalo ka legoratšhomo la molaotshepetšo wa mmušo la phetogelo ya bokgabo bja tiragatšo ka mono Afrika Borwa, e bea ditšhupatsela tša phetogelo tšeo PAC le bokgabo bja tiragatšo di swanetšego go di latela gore di tla di sepelelane le ditlapele tša mmušo.
Ngwaga wo o fetilego wa ditšhelete o bile le ditiragatšo tše mmalwa bjalo ka tsošološo ya Teatere ya Mmušo. Mo nakong yeo, Letona le laetše Lekgotla la Boeletši la Bosetšhaba go senka leswa Pampiri ye Tšhweu le go tšweletša maanotshepetšo le mananeotshepetšoa go e diragatša ka tshwanelo. Lekgotla la Boeletši la Bosetšhaba le tšweleditše tokomane yeo e bitšwago: Porokerama ya Molaotshepetšo ao a Kgethilwego le Tiragatšo ka go Maemo a Bosetšhaba a Bokgabo bja Tiragatšo mono Afrika Borwa. Yeo e be e se tokomane ye mpsha ya molaotshepetšo eupša e be e le tokomane ya maanotshepetšo, yeo e bego e sekaseka Pampiri ye Tšhweu godimo ga tiragatšo ya yona. E ntšha bofokodi mme ya fana ka tsela ya maano a go katana le mafokodi ao nakong ya tiragatšo.
Mabapi le taolo le hlokomelo, Kgoro e diragaditše magato a mangwe a tokišo, bjalo ka tlhamo ya Bolaodi bja Taolo ya Institšušene ya Bokgabo. Bolaodi bjo bo filwe maikarabelo a go šetša phetogelo ya diPAC le go netefatša gore diinstitšušene ka moka tšeo di mogelago thušo ya tšhelete ya setšhaba di latele taelo ya mmušo ya phetogelo, tokišo, temokerasi le maikarabelo bjalo ka ge go lemošitšwe ka go Pampiri ye Tšhweu.
Go thomilwe ka go thalwa ga ponelopele ya bokgabo le legoratšhomo la mošomo. Tše dingwe tša dipoelo tšeo di šetšego di hweditšwe ke tšweletšo ya bokgabo ya mohlakanelwa le go abelana methopo le dikakanyo. Kgoro le yona e thomile ka go thuša diteatere tšeo di bego di sa fiwe thušo ka tšhelete, go swana le Windybrow le Market Theatre.
Le ge go be go na le dipelaelo ka mabaka ao a beetšwego kabelanyo ya diranta tše dimilione tše 10 go tšwa State Theatre ka go lakala la bokgabo, go swanetše go kwešišwa gore e be e se tefelo ya setlwaedi ya tša bokgabo ke NAC. Tšhelete yeo e filwe ka go ikgetha go matlafatša go thušo ya lekala la poraebete ka tšhomišo ya BASA go fana ka thekgo ya mekgatlo ya bokgabo bja tiragatšo ka bophara.
Ka go šomišana mmogo le makala a mangwe a mmušo, le tiragatšo ya katlego ya maanotshepetšo a mmušo a thušo ya tšhelete a magato a mararo ka go bokgabo bja tiragatšo, palo ya diteatere tšeo di hwetšago thekgo go tšwa go mmušo thwii e tla oketšega.
Tokomane ya maanotshepetšo mabapi le tsela ya mmušo ya magato a mararo ya thušo ya tšhelete e ntšhitšwe mme dipoledišano maemong a selegae le a porofensi di thomile.
Bokgabo bja tiragatšo nakong ya Beke ya Moopelo wa Afrika Borwa 2001.
Tokomane e šišinya gore thekgo ya tšhelete e beakanywe ka mokgwa wo ka wona mmušo wa bosetšhaba o tlago ntšha 70%, diporofensi 20%, dikhansele tša selegae 10% tša palomoka ya tefelo yeo e beetšwego Ntlo ya Tiragatšo (Playhouse) ye itšeng. Godimo ga seo, diporofensi ka moka di swanetše go hlama Dikhansele tša Bokgabo le Setšo tša Porofensi (PACCs) go godiša sediba sa thušo ya tšhelete ya tša bokgabo. Seo se tla imolla Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo , Saense le Thekenolotši kgatelelong ya kgopelo ya thušo ya tšhelete ke mediro yeo e lego ka diporofensing.
Go netefatša gore ditho tšeo di thekgwago ke mmušo di latela tshepetšo yeo e nyakwago ke mmušo ya ditšhelete le didirišwa, diinstitšušene ka moka tša tša bokgabo bjale di ka tlase ga Molao wa Taolo ya Tšhelete ya Setšhaba mme di ngwadilwe ka go Šetšulu ya 3A ya Molao. Diinstitšušene ka moka di file mananeotshepetšo a tšona a maanotshepetšo go Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo , Saense le Thekenolotši. Molao wa Diinstitšušene tša Setšo o tla fetolwa go akaretša Dintlo tsa Tiragatšo ka moka ga tšona gore go be legoratšhomo la tšona ka moka.
Ka go lekalekanya tlhompho ya dipolelo tša Afrika Borwa le go kgontšha phihlelelo yeo e lekalekanego ya ditirelo tša setšhaba le diporokerama ka go šomiša maleme a setšo, Molaotshepetšo le Lenaneotshepetšo la Dipolelo di thekga kakanyo ya Batho Pele le phetogo mono Afrika Borwa le go kgonagatša Phetogo ya Afrika (African Renaissance).
netefatša tekatekano ya phihlelelo go ditirelo le diporokerama tša mmušo le tsebo le tshedimošo go se na mapheko a polelo.
Ngwageng wo o fetilego wa ditšhelete, sethalwa sa Molaotshepetšo le Lenaneotshepetšo la Dipolelo se ile sa fiwa Komiti ya Kabinete ya Lekala la tsa Phedišano, yeo e šišintšego gore se etelwe gape go etšwe hloko ditlapele tša naga le kamego ya tša ditšhelete mo tiragatšong.
Go ya ka ditšhišinyo tšeo, go dirilwe tshenko ya ditshenyegelo tša tiragatšo ya molaotshepetšo ka go dikgoro tša bosetšhaba tše tharo ka tirišanommogo ya Baditšhelete tša Setšhaba (National Treasury). Go šomišitšwe mohlala wa tshenyegelo ya tiragatšo mme gwa tšweletšwa setlabelo sa go bala ditshenyegelo sa maemo a godimo go thuša lenaneotshepetšo le tekanyetšo go etšwe hloko mabaka ao a fapanego le thekišo.
Dipoelo tša tshenko yeo e dirilwego ka go dikgoro tša bosetšhaba tše tharo (Dikgoro tša Thuto, Mešomo le Ditirelo tša Setšhaba le Taolo) di dirišitšwe go akanya ditshenyegelo tsa dikgoro ka moka tša bosetšhaba. Le ge e le gore tshenko e dirilwe go lebeletšwe gore bobedi tša phedišano le tša ditšhelete di na le khuetšo mo go tšweletšo ya molaotshepetšo le tiragatšo, dipoelo di bontšhitše gabotse gore ditshenyegelo tša ditšhelete di lekane mme di ka amogelwa ka diphetogo tše nnyane go tekanyetšo yeo e beakantšwego.
Porotšeke ye e kgolo ya teko yeo e dumeletšwego ke Kabinete ka 1998, e tsebagaditšwe ka Matšhe 2002. Tirelo ya Mogala Tlhalošo ya Afrika Borwa (TISSA) e kgontšha batho go fihlelela ditirelo tša setšhaba ka dipolelo tšeo ba ikgethelago tšona. Batho ba Afrka Borwa ba bantši ba ba le mathata go fihlelela ditirelo tša setšhaba mme merero ya mabakeng a tšhoganetšo e a thatafala ka lebaka la go se kwešišane magareng ga mofi le mofiwa tirelo.
Tirelo ya teko e ka go diteišene tša maphodisa tše 40 tšeo di kgethilwego go kgabaganya naga mo matšatšing a beke go tloga ka iri ya seswai mesong go fihla ka iri ya bone mantšibua go fihla mafelelong a 2002. Dipoelo go tšwa go tirelo ya teko di tla šomišwa go tšweletša tirelo ye kgolo ya mogala wa tlhalošo mo ditirelong ka moka tša setšhaba tša naga.
Letona le kgethile Sehlopha sa Boeletši go diramaanotshepetšo a go tšweletša Dithekenolotši tša Dipolelo tša Batho a Afrika Borwa. Dithekenolotši tša Dipolelo tša Batho (HLT) di kgontšha batho go kgokagana le dikhompyutha ka go šomiša polelo ya batho. Dithekenolotši tše di tloga go ditlabelo tša go lokiša mopeleto le mananeo a metšhene ya go fetolela polelo ya maemo a godimo go ya go mananeo a thuto ao a diragatšwago ka lentšu goba mananeo a thekišo ao a ka šomišwago ke batho bao ba kgonego go bala le go ngwala.
Go maAfrika Borwa Dithekenolotši tša Dipolelo tša Batho di tla potlakiša tšweletšo ya dipolelo tša setšo go thekga molaotshepetso wa mmušo wa dipolelo ka moka. Di tla kgona go fana ka tshedimošo ka ga dipolelo tša semmušo le go tšweletša bokgoni bja ka mono gae ka go lekala la Dithekenolotši tša Tshedimošo le Dikgokagano. Maanotshepetšo a Dithekenolotši tša Dipolelo tša Batho (HLT) a tla netefatša gore diporotšeke tša Dithekenolotši tša Dipolelo tša Batho (HLT) ka moka le ditšweletšo tša ka mono Afrika Borwa di beakanywa ka mo di tlago hola naga.
Bjalo ka ge dikgopelo ka moka tša Dithekenolotši tša Dipolelo tša Batho (HLT) di laolwa ke go ba gona ga kgoboketšo ye kgolo ya datha ya eleketroniki, go ba gona ga datha yeo e ka šomišwago leboelela ke batšweletši e tla potlakiša tšweletšo ya Dithekenolotši tša Dipolelo tša Batho (HLT) ka mono Afrika Borwa.
Ka maitekelo a go laola tšweletšo yeo e fapanego ya thekenolotši go kgabaganya naga, go dirilwe ditshenko tša ditlabelotirišwa tša IT ya dipolelo dikantorong tša go fapafapana tša diporofensi (kudu mabapi le didirišwa tša taolo ya tlotlontšu). Go ile gwa fiwa tlhahlo ya bahlamatlotlontšu naga ka bophara. Go ba gona ga tlotlontšu yeo e amogelegago ka go dipolelo tša setšo tša semmušo go tla thuša tšhomišo ya dipolelo tše. Malebiša a go tšweletša tlotlontšu ka go ntšha dipukuntšu tša seteginiki ya dikolo ka go Dipalontshesere, Disaense tša tša Tlhago le Thekenolotši ka go maemo a 1 go ya go 6 ka go dipolelelo ka moka tša semmušo. Mošomo ka go Porotšeke ya Mananeo a Tsebo ya Setšo o šetše o thomilwe.
Molaetša wa wa go sepetšwa sefahlegong sa dikhompyutha o tla romelwa dikhompyutheng tša bašomi ba mmušo bjalo ka karolo ya tsebagatšo ya dipolelo ya Hoyozela. Boipiletšo bo lebišitše go (a) tsebagatša molaotshepetšo wa dipolelo ka moka wa mmušo le (b) go hlohleletša maAfrika Borwa go ithuta le go šomiša dipolelo tšeo e sego tša bona.
Go thadilwe Molaokakanywa wa Khansele ya Bašoma-ka-Dipolelo ya Afrika Borwa go emetšwe tumelelo ya Kabinete ya Molaotshepetšo wa Dipolelo wa Afrika Borwa le Lenaneotshepetšo.
Tirelo ya Dipolelo ya Bosetšhaba e fana ka legoratšomo la thekgo ya tiragatšo ya Molaotshepetšo wa Dipolelo le Lenaneotshepetšo ka go fa tirelo ya phetolelo le tokišo ya dipolelo ka moka tša semmušo le dipolelo tše šele. Tirelo ye e be e filwe dikgoro ka moka tša mmušo, kantoro ya Mopresitente, dikgoro tša porofensi le diinstitšušene tšeo di amegago.
Diphetolelo tša dipolelo di šele di dirilwe ka go dipolelo tše 26, go tloga go Arabic go ya go Urdu. Diphetolelo tša seForentšhe e be e le tlhokego ye kgolo (51%) ya latelwa ke Speniši (20,21%), seTšeremane (7.07%) le sePotokisi (3.40%). Mehuta ya ditokomane e be e akaretša mangwalo a Interpol, dikwano tša bobedi, ditokomane tša dikhonferense tša boditšhabatšhaba le dikgopelo tša thušo ya tša molao.
Diporotšeke tša Tšhalelomorago tšeo di dumetšwego ke Kabinete di keteka bohwa bja ditšo tša go fapana tša Afrika Borwa. Fela go sa na le tlhokego ya go hlola kwešišo yeo e bulegilego le neelano ka go sebopego sa Afrika Borwa ka bophara.
Boitsebo bja go fapafapana le kwešišano di swanetše go kopanywa go bopa kwešišo yeo e bulegilego ya boitsebo bja rena bja bosetšhaba. Ponelopele ka Freedom Park ke go ama bohwa bjo bo kopanego bja go fapafapana, bjo bo tlago emela tšweletšo ya boitsebo bja bosetšhaba ka mokgwa wa go bonagala, wo o itekago le ka kopanelo. Porotšeke e tla tšweletšwa ka magato. Legato la mathomo leo le akantšwego le tla ba sehlangwa sa segopotšo sa bagale ba balwelatokologo. Go hlamilwe terasete ya Freedom Park go hlokomela tšweletšo ya porotšeke ga mmogo le mmušo.
Thwalo ya Modulasetulo Phethiši le Mohlankedi Mogolwane Phethiši le bašomi.
Tumelelo ya peakanyetšo ya mešomo le taolo ke Kabinete.
Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši e fane ka thekgo ya tšhelete go diporotšeke tše tše pedi. Diporotšeke tše di bontšha karolo yeo mafelo a a mabedi a e bapetšego historing ya Afrika Borwa. Vlakplaas ke lefelo leo le tsebegago ka tlhokofatšo kua Gauteng mme Liliesleaf kua Rivonia ke polasa yeo go tšwa go yona bagale ba Khonkerese ya Bosetšhaba ya Babaso (ANC) ba bego ba šoma mengwageng ya bo 1950.
Kgweding ya Aporele 2000 Letona Ngubane o kgethile sehlopha sa ditsebi go eletša ka ga maanotshepetšo a bosetšhaba a kgoboketšo, poloko, tšhireletšo, tšweletšo le kgodišo ya moopelo wa setšo wa Afrika Borwa.
Sehlopha se thomile mošomo ka go thala le go boledišana ka ga tokomane ya tšhomo go hlahla mešomo ya sona. Tokomane yeo e filwe bašomi le bakgathatema ba bangwe gore go dirwe ditshwaetšo mo diseminareng tšeo di swarwago ke sehlopha. Ditshaetšo tša porofensi di ile tša tseneletšwa mme gwa fiwa tokomane yeo e akaretšago go Komiti ya seteginiki le Minmec, mo e amogetšwego gabotse.
Tsela ya kopano yeo e nago le dikakanyo tša go fapanafapana, e kgontšhitše go thalwa ga leanotshepetšo leo Letona Ngubane a le dumetšego ka Matšhe2001. Porotšeke ya ditlapele yeo e tšwago go leanotshepetšo ke porotšeke ya dinyakišišo yeo e lebišitsego go kgoboketša moopelo wa setšo.
Leanotshepetšo la go kgoboketša moopelo wa setšo le lebeletše go hlahla baswa ba lesome bao ba sa šomego goba bao ba nago le dikgerata go tšwa porofensing ye nngwe le ye nngwe mo dibekeng tše tshela ka go Mokgwa wa Dinyakišišo tša Setšo sa Histori ya go Bolelwa. Bona ba tla kgoboketša datha ya histori yeo e golaganago le moopelo wa setšo le didirišwa mo lebakeng la mengwaga ye meraro go iša go ye mehlano. Seo se tla dirwa ga mmogo le Filimi ya Bosetšhaba, Polokelo ya Vidio le Melodi (Video and Sound) bjalo ka lekalatiro la tiragatšo.
Seo se tla tsošološa tiragatšo ka go tša boeti bja setšo le tšweletšo ya didirišwa tša setšo ka go tiragatšo goba thekišo. Porotšeke ye e tla hlola dikgoba tša mošomo tše 90 tša baswa bao ba tlago šoma bjalo ka bakgoboketši ka go porotšeke ye. Porotšeke ye e tla hlahla bakgoboketši mme seo e le go tšweletša bokgoni bjo bo ka fetišetšwago go diporotšeke tše dingwe tša dinyakišišo. Porotšeke ye e tla tliša mohola go bašomiši le batšweletši ba didirišwa le setšhaba. Moopelo le datha di tla išwa go Filimi ya Bosetšhaba, Polokelo ya Vidio le Melodi (Video and Sound) le ka go disenthara tša yona tša retšene goba tša porofensi gore di fihlelelwe ga bonolo ge go dirwa dinyakišišo, le dithuto le kwalakwatšo ka kakaretšo.
Go akantšwe gore porotšeke ya teko e tla thoma kua porofensing ya Kapa Bohlabela ngwageng wa ditšhelete wa 2002/2003 mola porotšeke ya dinyakišišo ya naga ka bophara yeo e tla tšeago mengwaga ye mehlano e le gare e tšweletšwa.
Letšatši la Bohwa la Bosetšhaba 2001 le be le swaretšwe kua Meagong ya Kopano (Union Building) kua Tshwane ka tlase ga kgwekgwe ye, "Go keteka Ditšhupo tša Setšhaba sa Rena". Lenaneo le be le tseneletša ditiragatšo tša setšo go tšwa go dihlopha tša ditšo tšeo di fapanego.
Go tšweletša le go diragatša leanotshepetšo la go ruta setšhaba ka ga ditšhupo tša bosetšhaba.
Seyalemoya sa Khoporeišene ya Bogaši ya Afrika Borwa (SABC) se file nako ya mantšibua a matšatši a mabedi mo diporokerameng tša ditaba tša bjale go diteišene tša diyalemoya tše senyane go dipoledišano, tša go leletša mogala le dipotšišopoledišano (interviews) tšeo di amago ditšhupo tša bosetšhaba. Mogaši le yena o ntshitše atikele ka go kgatišo ya makasine wa (TV Talk) ya kgwedi ka kgwedi ya. Kgatišo ya kgwedi ka kgwedi ya tša thuto "Teacher" e ntshitše ka go letlakala leo le tletšego la ka gare polelo ka ga Ditšhupo tša Bosetšhaba.
Pareiti ka Ceremonial Guard ya Matla a Tšhireletšo ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa e ile ya bontšhwa kua Tshwane, go tloga Holong ya Toropo ya Tshwane go ya tlase ka Lepatlelo la Paul Kruger go ya ka gare ga Church Square, mesong ye mengwe le ye mengwe ka la 17, 19 le 21 tša Setemere 2001. Ka gare ga Church Square go opetšwe koša ya setšhaba mme gwa emišwa folaga ya setšhaba. Letona Ngubane o ile a ema setšhaba ka lefoko ka ga bohlokwa bja ditšhupo tša setšhaba. Moletlo wa Dihlopha tša Moopelo wa Ditšhupo tša Setšhaba o swaretšwe kua State Theatre, Tshwane ka la 23 Setemere 2001, go fihla meletlong ya Letšatši la Bohwa la 24 Setemere.
Kgoro e laola Diinstitšušene tša Setšo tšeo di Tsebagaditšwego (DCIs) tše 13 tšeo e lego ditho tšeo di ikemetšego tšeo di welago ka tlase ga taolo le taelo ya khansele yeo e kgethilwego ke Letona.
Moago wo wa museamo o ile wa lokišwa mme diphahlo le diswantšho tša go pentwa le poseleine di ile tša lokišwa.
Museamo wa Natala o tšwela pele go fana ka ditirelo tšeo di emetšwego go Museamo wa Bosetšhaba wo e lego institšušene ya bokgoni bja saense le senthara ya setšhaba yeo e šetšago dinyakwa tša motheo tša setšhaba. Go dirwa mediro ya thuto le dipontšho. Go dirilwe gape le dinyakišišo tša dikakanyo tša setšo ka ga bokgabo bja dithalwamaswikeng ga mmogo le ka go lefapha la atropotolotši (arthropodology), malakholotsi (malacology), akheolotši (archeology). Go ntšhitšwe pampiri ka ga ditokelo tša thoto ya tsebo ya setšo le ye nngwe ka ga porotšeke ya ntwa ya Ncome.
Museamo wa Nelson Mandela o bolela nonwane ya Nelson Mandela ka tlhalošo ka botlalo, k mokgwa wo o tšwelago mohola setšhaba sa mono gae le batho ka bophara. Go ile gwa bewa Moalodi Mogolwane wa lebaka ka moka ka Agosetose 2001.
Go kaonafaditšwe polokego le go feta peleng. Ka tlase ga Kgoro ya Mešomo ya Setšhaba, Sehlangwa sa Qunu (Senthara ya Baswa le Bohwa ya Nelson Mandela) ya Museamo wa Nelson Mandela se thomilwe e bile se tla feleletšwa ka Okotoboro 2003. Seswantšho se butšwe go bontšhwa setšhaba ke Letona.
Histori ya mengwaga ye 102 ya Dirapa tša Diphoofolo e ile ya ketekwa ka kgorogo ya dibera tša koala tše pedi tša tše nne tšeo di abetšwego ke Australia ka la 15 Nofemere 2001 ka morago ga mengwaga yeo e fetago ye šupa ya dipoledišano. Go bulwa ga lešakana la tšona phatlalatša go dirilwe ka la 6 Desemere 2001. Mo ngwageng wa ka tlase ga tshenkoleswa baeti bao ba lefago ba go feta 400 000 le baithuti ba go feta 150 000 ba ile ba etela Dirapa. Godimo ga nomoro yeo, tekano ya batho ba bagolo ba 100 000 go tšwa go setšhaba seo se hlokišitšwego dikgoba ba dumeletšwe go tsena ba sa lefele goba go lefa tefelo yeo e theošitšwego. Baeti ba go feta 5 500 ba tšere karolo go maeto a bošego mme ba etela Akhwareamo ye mpsha.
Thekišo ya diphoofolo ka go disenthara tše pedi tša Tswadišo ya Diphoofolo e tsentše go feta R700.000.00. Lefapha la (Higher Vetebrates) le begile tswalo ya diamušwa le dinonyane tša go feta 160. Kago ya Lefase la Diphoofolo ya Emerald ya diheketara tše 300 mo lebopong la Noka ya Vaal kua Vanderbijlpark e ile ya phethwa ka dikgwedi tše seswai. Ka setemere 2001, Serapa se ile sa amogela moletlwana wa Ka Tlase ga Lefaufau la Afrika (Under the African Skies), moamogelabaeng e bile Mothuša Letona la Merero ya ka Ntle. Go bile gona diempasi tše 49.
Lekalatiro la Methopo ya Bohwa la Afrika Borwa (SAHRA) ke setho sa khoporeiti seo se laolwago ke khansele yeo e kgethilwego ke Letona. E hlamilwe go ya ka Molao wa Methopo ya Bohwa ya Bosetšhaba wa 1999 (Molao wa Nomoro ya 25 wa 1999). Selebišwa sa Lekalatiro la Methopo ya Bohwa la Afrika Borwa (SAHRA) ke go kgokaganya khwetšo le taolo ya thoto ya setšhaba. Lekalatiro la Methopo ya Bohwa la Afrika Borwa (SAHRA) e hweditše thekgo ya R10 297 000,00 go tšwa go Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši (DACST) ya ngwaga wa ditšhelete wa 2001/2002.
Ka dikomiti tše nnyane tša yona, Khansele e tla ntšha pukwana yeo e tlago hlaloša mekgwa le mekgwatshepetšo yeo e tlago latelwa ge go šišinywa leina le leswa goba go fetolwa ga leina. Foromo ya kgopelo yeo e swanetšego go tlatšwa ge go dirwa tšhišinyo le yona e feleleditšwe mme e a hwetšagala.
Khansele e bušeditše morago diporofensing palo ya maina ao a nyakago go senkwa leswa, e ka ba ka mabaka a gore ga a peletwa gabotse goba ga a amogelege mo bathong ba lefelo leo ka go ba a bofora, a kgetholla goba a nyenyefatša.
Lekgotla la Dipolelo ka moka la Afrika Borwa (PENSALB) e bonwa bjalo ka mokhathatema yo mogolo go melawana ya mopeleto ya dipolelo ka moka tša semmušo ka mono nageng.
Afrika Borwa ke leloko la Sehlopha sa Ditšhaba tšeo di kopanego sa Ditsebi tša Maina a Tlhago. Setho se sa lefase se tšere sephetho ka ga pewo ya maina a thlago mo maemong ao a amogelegago, le gore setho se tee se swanetše go ba le leina le tee la semmušo. Seo se ra gore SAGNC e swanetše go efoga poeletšo ya maina ao a šetšego a dumeletšwe mafelong a mangwe mono Afrika Borwa goba dinageng tše dingwe.
Khansele e ikopantše le Bolaodi bja Dikgokagano bja Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši (DACST) ka go tšweletša maanotshepetšo a go kwalakwatša ditšweletšwa tša Khansele le go fetiša tshedimošo ka mediro ya motho go ya mothong le ka ditabangwalwa le tša elektroniki.
Pego ya ngwaga ka ngwaga ya 2002 le Pukuseatla ya Maina a Tlhago di tla hlagišwa ngwageng wa ditšhelete wa 2002/2003.
Boloka bohwa bja bosetšhaba gore bo šomišwe ke mmušo le batho ba Afrika Borwa.
Godiša maikarabelo ao a lego pepeneneng a mmušo ka taolo ya maleba le tlhokomelo ya direkoto tša mmušo.
Mošomo wa Polokelo o hlalošitšwe ka go Molao wa Polokelo ya Bosetšhaba wa 1996 (Molao wa Nomoro ya 43 wa 1996).
Maikemišetšo a Piro ya Ditlhora ke go fana ka tirelo ya Ditlhora le go fetola le go tsebagatša Ditšhupo tša Bosetšhaba. Mošomo wa Piro o hlalošwa ka go Molao wa Ditlhora wa 1962 (Molao wa Nomoro ya 18 wa 1962).
Pušo ye botse e ithekgile ka bokgoni bja dihlangwa tša mmušo go laola direkoto ka tsela yeo e kwešišagalago, ya maleba e bile e le yeo e tshepagalago.
Direkoto di šireletša ditokelo tša badudi, mohlala ke ditokelo tša naga le bodudi.
Direkoto di swara tsebo ya mediro yeo e fetilego le diphetho tšeo di lego mohola go taolo le diphetho tšeo di ka tšewago lebakeng leo le tlago.
Direkoto di swara bohlatse bja ditokelo tša mmušo, ditshwanelo le dikgahlego. Direkoto tšeo di swanetšego go bolokwa go ya ka mohola wa tšona ke seripa sa digopotšo tša setšhaba le bohwa bja setšo.
Direkoto tšeo di swanetšego go bolokwa go ya ka mohola wa tšona ke seripa sa digopotšo tša setšhaba le bohwa bja setšo.
Bohlokwa bja direkoto tša setšhaba bjo bo hlalošitšwego ka godimo bo dirile gore go hlangwe Molao wa Tirelo ya Polokelo le Direkoto tša Bosetšhaba wa Afrika Borwa wa 1996 Molao wa Nomoro ya 43 wa 1996. Molao o fa Polokelo ya Bosetšhaba maikarabelo a taolo ye botse le hlokomelo ya direkoto tša setšhaba tšeo di lego go ditho tša mmušo karolo ya 131, mme o fa Polokelo ya Bosetšhaba matla ao a ikadilego le maikarabelo. Tše di hlophilwe ka tlase ga mediro ya taolo ya motheo ya direkoto: oditi, tlhokomelo, keletšo, taolotshepetšo le tlhahlo.
Go matlafaditšwe maitekelo a go hwetša moabi wa boditšhabatšhaba go thekga tšweletšo ya bokgoni bja ditirelo tša dipolokelo tša diporofensi go taolo ya direkoto.
Tlhahlo ya bahlankedi ka go Thuto ya Taolo ya Direkoto. Ntle le bahlankedi bao ba bego ba le tlhahlong yeo e bego e le Tshwane, Dithuto tše pedi di be di fiwa kua Mafikeng.
Tlhahloleswa ya bašomi ba taolo ya direkoto tša polokelo ya popofensi go laola direkoto tša elektroniki.
Diporofensi ka moka di tšea karolo ge go be go swerwe tlhahlo ka go taolo ya direkoto tša elektroniki ka go lefapha la tirelo ya setšhaba go ba kgontšha gore ba eletše dikantoro tšeo di hwetšago tirelo go bona ka ga dinyakwa tša polokelo ka go taolo ya direkoto tša elektroniki.
Taolo ya direkoto tša elektroniki.
Le ge tšhomišo ya thekenolotši ya elektroniki ka go lefapha la tirelo ya setšhaba e bonwa bjalo ka tšhomego ye kaone ka go fana ka ditirelo tša batho bohle, thetelelo ya go latela mekgwa ya taolo ya direkoto tša elektroniki e tla šitiša bokgoni bja go fihlelela pušo ye botse.
Go dira maanotshepetšo go laola tshepetšo ya pewo ya direkoto tša elektroniki ke modiro wo bohlokwa wa Maikemišetšo a Polokelo ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa NASA mme ka fao, Polokelo ya Bosetšhaba le Molao wa Tirelo ya Direkoto ya Afrika Borwa o na le dikgonegišo tše itšeng mabapi le direkoto tša elektroniki. Go fa mohlala, Mmoloki wa Bosetšhaba o swanetše go bona gore ke dikgonegišo di fe go ya ka gore ke mananeo a direkoto di fe tša elektroniki ao a swanetšego go laolwa karolo ya 132 biii.
Go dirilwe dinyakišišo go boeletšaleswa Tšhupatsela yeo e lego gona ga bjale Go Taolo ya Direkoto tša Elektroniki mo go Ditho tša Mmušo mme go tšweletšwe mothopo wo o kaonafaditšwego. Tšhupatsela yeo e ntšitšwe ka wepesaete ya karolo ya taolo ya direkoto ya Polokelo ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (NASA).
Go dirilwe maitekelo a go aga segwera sa tšhomišanommogo le Lekalatiro la Thekenolotši ya Tshedimošo ya Mmušo (SITA) go tiiša mediro ya Polokelo ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (NASA) go laola tshepetšo ya mananeo a direkoto tša elektroniki. Polokelo ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (NASA) e be e emetšwe ka go sehlopha sa Lekalatiro la Thekenolotši ya Tshedimošo ya Mmušo (SITA) sa tshekaseko ya thentara ya 59, Kgopelo ya Thentara: Kabelo ya Ditho tša Lenaneo la GroupWare. Seo se kgontšhitše Polokelo ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (NASA) go fa ditshwaetšo ka ga dinyakwa tša thentara le go netefatša gore ditšweletšwa tšeo di kgethilwego go sehlopha seo se kgethilwego se sepelelana le dinyakwa tša gore ditlabelo tša taolo ya direkoto tša elektroniki di swanetšego go di šomišwa mo lebakeng la ntikodiko ya bophelo bja tšona.
Mo tshepetšong ya thentara go šišintšwe gore barekiši le makalatiro ao a amegago ba swanetše go hlahlwa ka go Polokelo ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (NASA) pele ga ge dikonteraka magareng ga bona le Lekalatiro la Thekenolotši ya Tshedimošo ya Mmušo (SITA) e rungwa. Go filwe ditlhahlomošomong tše seswai tša letšatši le tee go barekiši le makatiro ao a filwego dithentara ka ga Dinyakwa tša Taolo ya Direkoto tša Polokelo ya Bosetšhaba le Molao wa Tirelo ya Direkoto wa Afrika Borwa.
Go dirilwe tlhahloleswa ya bašomi ya letšatši le tee ka go porokerama ya taolo ya direkoto tša elektroniki ka go lefapha la tirelo ya setšhaba go ba kgontšha gore ba eletše dikantoro tšeo di hwetšago tirelo go bona ka ga dinyakwa tša polokelo ka go taolo ya direkoto tša elektroniki. Go dirilwe tšwelopele ka go dipeakanyo tša go dira porotšeke ya teko ya lenaneo la taolo ya direkoto tša elektroniki. Maikemišetšo a porotšeke a mathomo ke go fetišetša tsebo ya taolo ya direkoto tša elektroniki go bašomi ba taolo ya direkoto mme sa bobedi ke go eletša barekiši ka go kaonafatšo yeo e swanetšego go dirwa go netefatša gore setšweletšwa se sepelelana le dikgonegišo tša mmušo tša polokelo.
Dinyakwa tša Polokelo ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (NASA) tša taolo ya direkoto tša elektroniki di na le khuetšo ye kgolo mo maitekelong a mmušo go dira maanotshepetšo a Taolo ya Tshedimošo, Mananeo a Tshedimošo le Thekenolotši ya Tshedimošo (IMST) a lefapha la tirelo ya setšhaba. Mmoloki wa Bosetšhaba o agile setswalle sa tšhomo le Kantoro ya Mmušoya Mohlankedi Mogolwane wa Tshedimošo le Khansele ya Thekenolotšo ya Tshedimošo ya Mmušo (GITO). Go tsebišitšwe Mohlankedi Mogolwane wa Tshedimošo le Khansele ya Thekenolotšo ya Tshedimošo ya Mmušo (GITO) ka ga karolo ya Mmoloki wa Bosetšhaba ya bolaoditshepetšo bja semmušo le seabe seo Polokelo ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (NASA) e ka se fago ka go tlhamo ya maanotshepetšo a Mananeo a Tshedimošo le Thekenolotši ya Tshedimošo (IMST).
Go ikopantšwe le kantoro ya Oditha Pharephare mabapi le kgonagalo ya go dira tshenko ya oditi ya bolaoditshepetšo bja mananeo a taolo ya direkoto ka go tirelo ya setšhaba go tsebagatša bohlokwa bja taolo ye botse ya direkoto ka go dikgoro ka moka. Bjalo ka ge dihlogo tša dikgoro ka moka, go ya ka Molao wa Taolo ya Ditšhelete tša Setšhaba wa 1999 di swanetše go rwala maikarabelo a tšhomišo ya maleba ya tsheketšo le yeo e lego pepeneneng methopo, porotšeke yeo e akaretšago pego ta taolo ya direkoto bjalo ka karolo yeo e tlwaelegilego ya modiro wa hlahlobo ya oditi ya taolotshepetšo le yona e a nyakišišwa.
Go ile gwa senkwa leswa le go fetola Melao ya Polokelo le Tšhupatsela ka go Taolo ya Direkoto tša Elektroniki ka go Ditho tša Mmušo ka maikemišetšo a go nolofatša dingwalwa gore di dirišwe ga bonolo. Tlhahlo yeo e lebeletšwego leswa ya Taolo ya Direkoto ya matšatši a mane e ile ya direlwa balaodi ba direkoto ba 407 bao ba tšerego karolo ka go ditlhahlo tše 15, mme go akanywa diphetogo tše dingwe gape go direla motho ka motho tlhahlomošomong yeo e ikgethang go ya ka dinyakwa tšeo di fapanego tša bafiwatirelo.
Mo mabakeng a mangwe, ditirelo di filwe go feta ka mo go akantšwego, mme thušo mo mošomong wo lego gare o diragatšwa e filwe ka go kantoro ya Presitente gore go laolwe direkoto.
Go dirilwe wepesaete ya Polokelo ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (NASA). Lenaneo la Bosetšhaba la go Ntšha Tshedimošo yeo e Bolokilwego ka Ditlabelo tša go Itšhomiša (NAAIRS) le lona le diretšwe wepesaete go kgonagatša tšwetšopele ya ditirelo tša polokelo go setšhaba ka bophara. Setlabelo se ile sa tsebagatšwa setšhabeng ke Letona mo moletlong wo o akareditšego pontšho ya kgokagano ya khompyutheng yeo e bego e swaretšwe ka go Lekalatiro la Thekenolotši ya Tshedimošo ya Mmušo (SITA) ka la 14 Mei 2001. Dipalopalo tšeo di porokeramilwego di bontšha katlego yeo e fihleletšwego ke tšhomišo ya wepesaete ka go tšwetšopele ya tšhomišo ya tshedimošo yeo e bolokilwego ke setšhaba ka bophara.
Diporokerama tše tše pedi di bohlokwa go katana le go se lekalekane mo go hlotšwego lebakeng la bokoloniale le kgethologanyo (apartheid). Di hlamilwe gore di lokiše maaka le tšeo di tlogetšwego ka boomo tša histori ya batho ba bantši ba Afrika Borwa.
Mo ngwageng wa ditšhelete wo o fetilego, Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši (DACST) e lefetše diporotšeke tšeo e ka bago tše 20 tša histori ya go bolelwa ka molomo. Dipoelo tša gona di tla bolokwa ka go Polokelo ya Bosetšhaba, mme tša retšisetariwa ka go khompyutha mothopo wa tša polelo gore banyakišiši ba bantši le maloko a setšhaba ba tsebe ka ga dinyakišišo tšeo di dirilwego ka go histori ya bona.
Go bohlokwa go dira gore kgoboketšo ya rena e bekanywe mme e fihlelelwe ke banyakišiši le maloko a setšhaba ka go swana. Šedi ye kgolo a fiwa diporokerama tšeo di tlago netefatša gore dipoloko di fihlišwa go batho bao ba bego ba phaetšwe ka thoko mme ba se na menyetla. Se se dirwa ka dipontšho tša go sepetšwa, go tšweletšwa ga tshedimošo ya thuto (edukit) le go kgoboketša ga materiale wo moswa ka Diporokerama tša Bosetšhaba tša histori ya go bolelwa ka molomo le moopelo wa setšo le go bontšha difilimi mo setšhabeng sa dinagamagaeng le metsesetoropong tša naga ka bophara.
Pontšho ya difilimi e dirilwe Gauteng, Mpumalanga le KwaZulu-Natal. Porotšeke ye nngwe ye bohlokwa e tla ba ya go bontšha materiale wo o lebantšhitšwego bao ba bego ba phaetšwe ka thoko. Ma Afrika Borwa ao a nago le kgoboketšo ya poraebete (rekoto yeo e sego ya setšhaba) ba tla hlohleletšwa go fana ka yona gore tshedimošo yeo e abelwe maAfrika Borwa.
Tshedimošo ya thuto (edukits) mohlomongwe e swanetše go fiwa šedi. E bohlokwa ge go ngwalwa leswa lenaneothuto, kudu ge go tsenyeletšwa Histori bjalo ka ye nngwe ya dithuto. Porokerama ya tshedimošo ya thuto e kwana kudu le dilebišwa tša Terasete ya Histori ya Afrika Borwa yeo e tsebagaditšwego ngwageng wo o fetilego ke Letona la Thuto. Ka go šomiša tshedimošo ya thuto (edukits), baithuti ba ka tseba ka ga bohlokwa bja histori ya bona, go akaretšwa karolo ya histori yeo e bolelwago ka molomo ge go agwa leswa tšweletšo ya setšhaba.
Polokelo ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (NASA) ke leloko la mekgatlo ya boditšhabatšhaba ya go swana le: Khansele ya Boditšhabatšha ya Polokelo, Lekala la Khansele ya Boditšhabatšha ya Polokelo la Retšene ya Bohlabela le Borwa bja Afrika (ESARBICA), Mokgatlo wa Boditšhabatšhaba wa Baboloki ba Melodi (Sound), Komiti ya Ditšo tša Histori ya Molomo, Mokgatlo wa Boditšhabatšhaba wa Histori ya Molomo, go bolela fela tše mmalwa. Mekgatlo ye e ineetše go godiša kgoboketšo, poloko, tšweletšo le tšhomišo ya bohwa bja polokelo le bja ditlhora.
Afrika borwa e swere Khansele ya Boditšhabatšha ya Polokelo, Lekala la Khansele ya Boditšhabatšha ya Polokelo la Retšene ya Bohlabela le Borwa bja Afrika (ESARBICA) ka 1997, mme e tla swara CITRA ka Okotoboro 2003. Afrika Borwa ke Moswaramatlotlo a (ESARBICA) le modulasetulo wa Komiti ya Ditšo tša Histori ya Molomo. Afrika Borwa e ile ya kgopelwa go swara khonferense ya Terasete ya Boditšhabatšhaba ya Taolo ya Direkoto (IRMT) ya Setemere 2002. Khonferense ye e dira karolo ya legato la bobedi la Foramo ya Lefase yeo e tlago tšea mokgwa wa dipoledišano tša e (e-discussions) le khonferense ka vidio. Bahlankedi bagolwane mo mafapheng a taolo ya merero ya setšhaba, tša matlotlo, molao le taolo ya direkoto ba tla swara dipoledišano ka ga dinyakwa tša go laola direkoto tša elektroniki le tša go ngwalwa. Maikemišetšo a porotšeke ke taolo ya ka godimo ya direkoto bjalo ka kokwane ya morero wa tšweletšo ya lefase.
Go ruma, go molaleng gore Tirelo ya Bosetšhaba ya Polokelo le Direkoto e tšwela pele go bapala karolo go setšhaba sa polokelo sa boditšhabatšha ka mekgatlo yeo e fapanego.
Nakong ya lebaka leo le lego ka tlase ga tshenko, tshepetšo ya go fetola Ditšhupo tša Bosetšhaba e ile ya phethwa.
akaretša ditšhupo tša setšo le mananeo a dimphotebogo.
Ditlhora tše, ka magoro a mararo bjalo ka tše dingwe, di swanetše go fiwa badudi ba Afrika Borwa ka go bokgoni le katlego yeo e makatšago.
Ditlhora tše le tšona di fiwa badudi ba Afrika Borwa ka go tirelo yeo e ikgethago, mo go phethagatšeng ga pitšo ya mešomo ya bona, mo mafapheng ao a ikgethang a mediro.
Di fiwa badudi ba naga di šele (Dihlogo tša dinaga le mebušo) le bahlomphegi ba bangwe ba dinaga di šele. Ditlhora tše di fiwa ka baka la sekgotsi seo se fiwago Afrika Borwa, Ka fao ke ditlhora tša khutšo le tšhomišanommogo, le go bontšha tshwaragano le thekgano. Ditlhora tše di bopa kokwane ya bohlokwa ya setswalle sa mohlakanelwa le boditšhabatšhaba.
Ditlhora tše tše mpsha tša bosetšhaba ga di bontšhe fela nako ya phetogo ka go histori ya rena, mme di bontšha le tsošolo ya histori ya rena yeo e humilego ya nakong ya pele le gona go etela gape mananeo a bophelo bja rena a setšo ao a hlokomologilwego.
Saense, thekenolotši le hlohleletšego di bohlokwa ka go diekonomi tšohle tša sebjalebjale tšeo di golelago godimo. Mo mabakeng ao mananeo ka moka a tšwelelago, mebušo e dira dipeeletšo tšeo di bonagalago tša go swarelela ka go dinyakišišo le tšweletšo le hlohleletšego. Dipoelo tša ka godimo tša dipeeletšo tše botse tša mmušo ka go saense le thekenolotši ke tšeo di hlolago letseno ka kgolo ya ekonomi le bophelo bja boleng bjo bo kaone. Seo se fihlelelwa ka tsela ya hlohleletšego le neelano ya tsebo magareng ga batšeakarolo ka gare lenaneo la bosetšhaba la hlohleletšo (NSI).
Mediro ya motheo le ditlabelotirišwa di akaretša dinyakišišo, tšweletšo, neelano ya thekenolotši, tšweletšo ya hlohletšo ye matla le dikgokagano, tsebo le kgokagano ya hlohletšego tšeo di šomegago tša lefase ka bophara le diretšene. Mediro ya motheo ya mmušo e akaretša tšweletšo ya thekenolotši ya ka godimo ya methopo ya batho, tlhamo ya ditselatshepetšo le go kgontša mabaka a hlohleletšego (tšweletšo ya ditšweletšwa tše mpsha, ditselatshepetšo le ditirelo tšeo di tsenyago lehumo le go kaonafatša maphelo), le thekgo ya ditšhelete yeo e lego maleba le tshwaro ye botse ya dinyakišišo le tšweletšo ka gare ga tshepetšo ya maano ka pušo yeo e šomegago le ditsela tša go lekola tiragatšo.
Mo mengwageng ye mmalwa yeo e fetilego, Afrika Borwa e beile maemong a mabotse lenaneo la saense, thekenolotši le hlohleletšego leo le bego le theoga mengwageng ya mathomo a bo1990. Mmušo o tšweletše go bušetša lenaneo go malebiša a lona. Fela, bjalo ka ge go bontšhwa ka tlase, go na le matšhošetši a magolo go lenaneo ao a iponaditšego ao a nyakago magato ao a šomegago ka pelepele. Poeletšo ya dintlha tša ngwaga di bontšhwa ka tlase.
Mediro ya neelano ya thekenolotši e šetše e le seripa se bohlokwa sa lenaneo leo le aparetšwego ke diteko tšeo di oketšegago tša neelano.
Go na le ditsela tšeo di fapanego tša phadišano tšeo di lego gona tša thušo ya tšhelete ya dinyakišišo le tšweletšo, mohlala, THRIP, Sekhwama sa Hlohleletšo, Porokerama ya Boditšhabatšhaba - LEAD, bjalo bjalo. Ntlha ya ka sehlogong ya se ke sephetho sa maanotshepetšo sa NRF go ntšha matsapa a magolo go bokgoni bja ditšhišinyo mabapi le rekoto ya tsela ye nngwe le ye nngwe ya saense mo mananeong a kabelo ya ditšhelete. Seo ge se hlakantšhwa le mokgwa wo moswa wa go abela dišhelete go ditshenyegelo tša dinyakišišo tša thuto ya ka godimo, se tla hlola dinyakišišo tšeo di nago le malebiša a makaone le ditšweletšwa tše kaone yuniti ka yuniti ya peeletšo.
Phenkgišano ya phihlelelo ya thušo ya ditšhelete tša motheo magareng ga Dikhansele tša Saense e oketšegile. Seo se šušumetšwa ke phokotšo ye kgolo ya tšhelete ya mmušo (makgeng a mantši) le matlafatšo ya taolo ya dinyakišišo ka go Dikhansele tša Saense. Tsenyo ya ditšhupo tša tiragatšo tšeo di lego gona go kgabaganya Dikhansele tša Saense ka moka e bapetše karolo ye bohlokwa. Seo se ra gore Afrika Borwa e na le lenaneo leo le fihlelelago tšhomišego ye botse tšhomišong ya methopo ya S&T go hlohleletša dinyakišišo tša pepeneneng.
Efela, mediro ye meswa e beakantšwe ntle le koketšego ya thušo ya ditšhelete. Maemo a thušo ya ditšhelete a tlase go na le a 1990. Lenaneo la S&T mono Afrika Borwa le hlamilwe go direla batho ba dimilione tše 5.8. Ga le a tlabelwa ka tekano ka methopo le gona ga le na mahlahla a go direla batho ka moka ba Afrika Borwa ka mo go swarelelago.
Lenaneo la go fetola ditlapele tša motheo wa thušo ya ditšhelete yeo e fiwago Dikhansele tša Saense le phathagaditšwe. Mengwaga ye mene yeo e fetilego go tšerwe sephetho sa go oketša gabedi thušo ya tšhelete ka go Khansele ya Dinyakišišo tša Kalafi (MRC) le go oketša ditefelo ka go NRF tša tšhelete ya dinyakišišo tša mabapi le Dikhansele tše dingwe tša Saense.
Khansele ya Dinyakišišo tša Kalafi e amogetše seo ka bokgoni. E kgonne go šomiša tšhelete yeo ka go mafelo ao mathomong a bego a sa šetšwe go akaretšwa malwetši ao a fetelago le porokerama ye kgolo ya bosetšhaba ya moento wa HIV. E hweditše gape thušo ye mpsha ya ditšhelete go tšwa methopong ye mengwe ka maemo a godingwana go feta ka moo thušo ya motheo e oketšegilego. Seo se bontšha gore NSI e na le matla a go ka šoma ka bokgoni le ka bjako go tefelo yeo e lebantšwego ka maanopeakanyo.
NRF e phethagaditše kopantšho ya yona le FRD le CSD. Go na le bohlatse, go ya tselatshepetšo ye, go sa kgathatšege dikoketšo ka go THRIP le thušo ya tšhelete, lefapha la dinyakišišo tša dirutegi le nyaka maano a hlokomelo , bjalo ka ge phetogo ya temokerafi le go ba bona ga tsebo lefaseng ka bophara di sa hlokomelwa ka tshwanelo ka go lenaneo la rena la bosetšhaba la hlohleletšego.
Tebišo yeo e oketšegilego go dikgwekgwe tša motheo tša saense le thekenolotši e na le moputso, kudu ge e kgokagane le kwešišo ya setšhaba ya saense. Didirišwatlabelo tša kwešišo ya setšhaba di matlafatšwa ke go lebišwa leswa ga Motheo wa Thuto ya Saense le Thekenolotši (FEST) ka go lekala la S&T. Seo se tla hlola gore e bewe bjalo ka Institšuti ya Kgodišo ya Saense le go hlakwa ka molao go e be setho sa mmušo. Eupša, go sa tlile go šongwa ka thata go oketša diporokerama tšeo di lego gona ga bjale le go oketša malebiša go mediro ya saense ka ntle ga sekolo, dipalontshesere le tša khompyutha.
Mo ngwageng, Maanotshepetšo a Bosetšhaba a Payothekenolotši e phethagaditšwe bjalo ka ge go kgopetšwe ke Lekgotla la Kabinete ka Tšenewari 2001. A ile a senkwa ke Kabinete le setšhaba, mme boipiletšo bja mathomo bja ditšhišinyo bja setlabelo sa Tshedimošo sa Bosetšhaba le Senthara tša Hlohleletšo tša Payothekenolotši tša Diretšene bja ntšhiwa. Mo ngwageng wo moswa tšeo ka moka di tla hlangwa mme tša lebišwa bjalo ka ditlapele tšeo di lego ka go maanotshepetšo. Kwalakwatšo ya maanotshepetšo e ile ya latelwa ke ditiragalo tšeo di kgahlišago ka go lekala la poraebete ka go hlola dikhwama tša tšhelete ya payothekenolotši le kgahlego ya lekala la poraebete ka go maanotshepetšo.
Kgoro, ka go šomiša bahlankedi ba yona ba ka godimo, e beakantše tshenkoleswa ya tšwelopele ka go NSI go tloga ka 1994 ka gare ga kwešišo ye kgolwane ya diphetogo ka bophara ka gare ga botšeakarolo bja mmušo ka go S&T. Tshenko ye e tlaleleditšwe ke legoratšhomo la maanotshepetšo tšweletšo a NSI ao a beilwego godimo ga ditšhupo. E bontšhitše diteko tšeo di lebanego dinyakišišo le tšweletšo, saense le intšenering le methopo ya batho ya batho ya thekenolotši, le tšhomišego ya dihlohleletšo mono Afrika Borwa. Ditshwaetšo tše di filwe Lekgotla la Kabinete ka mokgwa wa letlakala la mošomo ka Tšanawari 2002. Kabinete e kgopetše Kgoro go dira Maanotshepetšo a R&D a Bosetšhaba a maswa go mekamekana le merero ye bohlokwa yeo e botšhitšwego.
Sethalwa sa maanotshepetšo se filwe FOSAD ka Matšhe mme gwa thongwa ka tsela ye telele ya dikgokagano le bakgathatema ka go lenaneo la S&T. Go letetšwe gore maanotshepetšo a mafelelo a tla šetšwa ke Kabinete ka Tšulae 2002.
Saense le thekenolotši di bohlokwa kudu go fediša bodiidi le tsela ya tšweletšo yeo e swarelelago. Ka kgopelo ya Kgoro ya Merero ya tša Tikologo le Boeti, Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši e tšweleditše maemo a bosetšhaba a S&T go Kopano ya Lefase ka go Tšweletšo yeo e Swarelelago. Merero ya S&T le khuetšo ya tšweletšo go NEPAD, phedišo ya bodiidi mo nageng ya borena le dinageng tšeo di sa šaletšego morago ka bophara.
Maemo a Afrika Borwa ke go ipiletša go šetšwa ga bohlokwa bja S&T ka go tšweletšo le tseneletšo ye kaone ya diporokerama tša baabi ba ditlebelotirišwa le tšweletšo ya letseno la batho go fana ka tshwarelelo le gore dinaga tšeo di sa šaletšego di itšeele dikgoba tša tšweletšo ka botšona. Tšhepetšo ye ya maano e akareditše maitekelo a bolaodi le EU le ACP ka go S&T le tšweletšo ye e swarelelago.
Khansele ya Bosetšha ya Boeletši ya Hlohleletšo (NACI) e okeditše bokgoni go fana ka keletšo ya molaotshepetšo le maanotshepetšo tshenko ka go thekga mmušo. Mediro ye e hlalošwa ka botlalo ka go Pego ya Ngwaga ka Ngwaga ya Khansele ya Bosetšha ya Boeletši ya Hlohleletšo. Dintlha tša ka pele tša mediro ya ga bjale di akaretša mošomo ka go tekantšo ya bokgoni le mananeo a peo ya maemo le ditsela tšeo di fapanego tša bosetšhaba mo morerong wo, go šoma ka ditšhupo, tshepelo ya monyakišiši le ICT R&D. Tšweletšo ye bohlokwa yeo e ntšhitšwego ke Khansele ya Bosetšha ya Boeletši ya Hlohleletšo e be e le pego ka ga (Open Source Software) le tša dikhumpyutha yeo e filwego Kabinete mme e tla hlohleletša mmušo go tšea tsela ya maano mo morerong wo.
Seripa se sa pego se fana ka hlahlobo yeo e tseneletšego ya mafapha a itšeng a tiragatšo. Se se lebišitšwe go tlaleletša tshenkoleswa ya maano ao a bolelwago ka godimo. Efela, gago go kgonege go bega dintlha ka moka tša ditiragatšo. Dipego tša dintlha di hwetšwa ka go dingwalwa tšeo di fapanego tša Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši le makalatiro a yona le Dikhansele tša Saense mo ngwageng, go akaretšwa le dipego tša bona tša semmušo tša ngwaga ka ngwaga. Tshedimošo yenngwe ya tiragatšo le go bega e hwetšagala ka go wepesaete ya Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši le diwepesaete tša diinstitšušene tšeo di lebanego le Dikhansele tša Saense.
Boutu ya Saense e nyakile go ba dibilione tša diranta tše 1,6 mo ngwageng wo o bego o le ka tlase ga tshenko. Boutu ya Saense e fana ka thušo ya tšhelete ya motheo go Dikhansele tšeo di tsepamego tša Saense le diporokerama tša bosetšhaba tša thušo ya tshelete tša R&D. Ka go Dikhansele tša Saense, thušo ye ya tšhelete ya motheo e emela seripa seo se fokotšegago sa palomoka ya tšhelete ya bona (mabakeng a mantši se se ka tlase ga palomoka ya letseno la bona). Thušo ye ya tšhelete ya motheo e lebantšhitše go fana ka methopo ya tšweletšo ya diporokerama tše mpsha le tsebo yeo e tlago hlola bophelo bjo bo kaonafaditšwego le hlolego ya lehumo ka gare ga boromiwa bja diinstitšušene.
Khansele ya Dinyakišišo tša tša Temo (ARC) - Kgoro ya Bosetšhaba ya tša Temo.
Khansele ya (Geoscience) - Kgoro ya Merero ya Diminerale le Enetši.
Khansele ya Dinyakišišo tša Kalafo (MRC) - Kgoro ya tša Maphelo.
Khansele ya Thekenolotši ya Diminerale (Mintek) - Kgoro ya Merero ya Diminerale le Enetši.
Khansele ya Dinyakišišo tša Disaense tša Batho (HSRC) - Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši.
Go sa le bjalo, Kgoro e fa thušo ya tšhelete go Senthara ya Leisa ya Bosetšhaba. Mo ngwageng, Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši le Khansele ya Boeletši ya Bosetšhaba ka go Hlohleletšo (NACI) di senkile leswa tšhomo ya diinstitšušene tše go ya ka sehlopha sa ditšhupo tša motheo tšeo di beilwego. Diinstitšušene ka moka di dirile tšwelopele yeo e bonagalago yeo e amogelegago nakong ya tshenkoleswa le ge go sa na le diteko tše bohlokwa mo lefapheng la diphetogo tša temokerafi. Go na le bohlatse bja gore maemo a thušo ya tšhelete ya motheo a tlase kudu. Mo mabakeng a mangwe e fa kgatelelo mo mekgatlong mabapi le dinyakišišo tša maanotshepetšo tša lebaka le le telele le go swara bašomi ba dikokwana ba saense. Ditsela tše di tsenyeleditšwe ka go tshepetšo ya maano a R&B ya Bosetšhaba.
Magareng ga Dikhansele tša Saense, Khansele ya Dinyakišišo tša Kalafo (MRC) le Khansele ya Dinyakišišo tša Disaense tša Batho (HSRC) di iponaditše ka magato ao a amogelegago a maanotshepetšo a malebiša a bosetšhaba , fela ga go na mokgatlo wo o hlaelelago mabapi le seo. Ditlabelo tša bosetšhaba kudu Dikhansele tša Saense di okeditše dikgokagano tša tšona le diinstitšušene tša rena tša thuto ya ka godimo mo ngwageng wo o lego ka tlase ga tshenkoleswa, fela mekgwa ye meswa e a nyakega go fa diinstitšušene mahlahla a go bapala karolo ye kgolo ka go tšweletšo ya methopo ya batho, kudu ka go maemo a ka godimo ga kgerata ya mathomo go matlafatša le go potlakiša diphetogo tša bašomi ba SET.
Mo ngwageng wa tshenkoleswa, Maanotshepetšo a Payothekenolotši ya Bosetšhaba e ile ya tšweletšwa ka katlego mme ya humana thušo yeo e amogelegago go tšwa go mmušo. Maanotshepetšo a fana ka legoratšhomo la maitekelo a mohlakanelwa a go tšweletša intaseteri ya payothekenolotši go bosetšhaba ka tšweletšo ya ka godimo ya methopo ya batho, dikgoba tša thekenolotši, molaohlakwa, tshedimošo ya batho, thušo ya tšhelete ya setšhaba, le tšhelete ya diteko go šomišanwa kgauswi le lekala la poraebete.
Payothekenolotši ke thekenolotši ya kokwane yeo e kgontšhago yeo e ka šomišwago ka bophara ka go tša maphelo, temo le ka go (agro-processing), kepo ya diminerale le go di šoma, tokišo ya tikologo le polokego, le ka go mediro ya tšhomo ya diintaseteri, magareng ga tše dingwe. Methopo ye megolo ya payo ya Afrika Borwa e hlola sekgoba sa tiragatšo ya payothekenolotši yeo e tla tlišago dipoelo tša ekonomi le bophelo bjo bo kaone. Payothekenolotši e ka, e bile e tla tsenya letsogo ka go ditlapele tša tšweletšo ya bosetšhaba, kudu ka go mafapha a maphelo a batho (go akaretšwa HIV/AIDS, malaria le TB), go ba gona ga dijo le tšhomišego ya tikologo.
Ntlha ya kokwane ya maanotshepetšo ke go tlholwa ga Disenthara tše mmalwa tša Hlohletšo ya Payothekenolotši ya Retšene (BRICs) go šoma bjalo ka mafelo a gare a tšweletšo ya polateforomo ya payothekenolotši mo go tšwa go tšona mehuta ya dikgwebo tšeo di tlišago ditšweletšwa le ditirelo tše mpsha di tlago tšweletšwa. Mmušo o ikemišeditše go hlama Disenthara tša Hlohletšo ya Payothekenolotši ya Retšene ka magato a go latelana mo ngwageng wo o latelago.
Diporokerama tše tharo goba tše nne , mo ye nngwe le ye nngwe e swerego diporotšeke tše nne go iša go tše hlano go ya ka bokgoni bja retšene le dimaraka. Mafelo a mane a diporotšeke a hweditšwe e le a maanotshepetšo mo go tšhušumetšo ya bosetšhaba, wona ke, payothekenolotši ya dimela, tša maphelo a diphoofolo, maphelo a batho le tshepetšo ya tiragatšo ya intaseteri (go akaretša tokišo ya tikologo).
Lefelo la Thekenolotši leo le ka swarago maitekelo a tlhamo a 20.
Tshepedišano le tšweletšo ya maswanedi ya bosetšhaba le bokgoni bja selegae.
Tirišo ya tšhelete yeo e lego gona le kabelo yeo e lebišitšwego kudu go Maanotshepetšo a Bosetšhaba.
Ditlabelo tša motheo le tsebo yeo e ikgethang magareng ga diporokerama tša payothekenolotši, intaseteri le lekala la thuto ya ka godimo.
Disenthara tša Dinyakišišo tša Payolotši (BRCs) tša go boloka le go abaganya didirišwa le tshedimošo.
Tsenelano ye kgolo ka gare ga sehlopha le Setlabelo sa Bosetšhaba sa Tshedimošo.
Tšenetiki le tšenomikisi ke ditšhušumetšo tše kgolo tša payothekenolotši ya leloko la boraro. Peeletšo ya mmušo e tla hlama bašomi bao ba hlahletšwego bokgoni bja dinyakišišo le seteginiki ka go payothekenolotši, payolotši ya dimolekule le selula, tšenomikisi, tshedimošo le payolotši ya khompyutha.
Sekhwama sa Hlohletšo se hlohleletša diporotšeke tše kgolo tša go fapanafapana tšeo di akaretšago botšeakarolo go tša go dirutegi, dikhansele tša saense le intaseteri. Se lebantšitše kgwekgwe ya motheo ya mmušo ye e lego, bokgoni, bophelo bjo bokaone, tshwarelelo ya tikologo le go tanya tshedimošo ya thekenolotši go katana le dinyakwa tša setšhaba le ekonomi. Sekhwama se godile go tloga go diranta tše dimilione tše 75 ka 2001/2002 mme se emetšwe go golela go dimilione tša diranta tše 158 ka 2003/2004.
Hlohleletšo ke tiragatšo ya dikakanyo tše mpsa mme se gantši se ama tsenyo ya dihlangwa mo mmarakeng. Sekhwama se lebantšitše go godiša dikakanyo tše mme sa ba le seabe ka go thekišo ya ditšweletšwa tšeo di tlago tliša letseno setšhabeng.
Mo mengwageng ye meraro ya go feta, Sekhwama se ile sa thekga diporotšeke ka go mafelo ao a fapanego, e lego, thibelo ya bosenyi, thekenolotši ya tshedimošo, payothekenolotši, diphedi le dimela le didirišwa tše mpsha le thlamo yeo e lego ya maemo a godimo.
Sekhwama se bile seabe ka go thuša banyakišiši ka tšhelete go netefatša gore mošomo wa bona go tšwa ka laporatoring o fihle go setšweletšwa sa mmaraka. Godimo ga thekgo ya ditšhelete, tsela ye e kgontšhitše segwera sa tšhomišano magareng ga intaseteri le dirutegi go neelana ka bokgoni. Tsela ya phadišano ya bokgoni e netefaditše gore tšhelete ya setšhaba e fiwe batšeakarolo bao ba nago le bokgoni mme seo se tla thuša kaonafatšo ya kgwebo.
Sekhwama se tšwetše pele go gola ka matla mme malebiša a sona ke go godiša setšo aeo se nago le hlohleletšego. Go ba gona ga thušo ya tšhelete go swanetše go kwalakwatšwa ka bophara gore setšhaba ka moka se tsebe ka ga thušo yeo mme batsebi ba tša saense ba hlohleletšwa go tlhama. Dikhansele tša Saense le diinstitšušene tša thuto ya ka godimo ke tšona di hweditšego thušo ye fela kelohloko ka moso e tla fiwa kgodišo ya Dikgwebo tše Nnyane le tša Magareng (SMMEs) ge e le gore mešomo ya tšona e kgotsofatša dinyakwa tša kgetho tša Sekhwama.
Tatelano ya thušo ya tšhelete ya mathomo go ya go ya boraro e bile le katlego go diporotšeke ka go mafelo ao a fapanego bjalo ka tharollo ya tlhamo ya ditlebelo, setswalle magareng ga ditšini (genes) le malwetši a batho, meento ya malwetši ao a fapanego, tsweletšo ya didirišwa tša boleng bja godimo le ditlabelo tša go thekga dikakanyo.
Tatelo ta thušo ya tšhelete ya bone e sa le tlase ga tlhahlobo ga bjale. Mo maanotshepetšong a Sekhwama, mabapi le tšweletšo ka go Maanotshepetšo a Bosetšhaba a R&D, go bonagala o ka re mehuta ye meswa ya tefelo ya dithlohletšo, go akaretšwa le thoto ya beng tsebo le mediro ya tšweletšo ya setšweletšwa ya baithuti, di tla lefelwa go tšwa go sediba sa kakaretšo ka moka sa ditefelo. Dipoledišano le Taolo ya Sekhwama di thomile mabapi le seo.
Khansele ya Boeletši ya Bosetšhaba ya Hlohleletšo (NACI) e sekaseka tiragatšo ya NSI mme ya šomiša ditlabelo tša go fapafapana go hlahloba dinyakišišo tša saense le ditlapele tša thekenolotši go kgabaganya makala a go fapana ka go NSI. Tshekaseko ye e kgontšha Khansele ya Bosetšha ya Boeletši ya Hlohleletšo go eletša Letona mo mererong yeo e lego mabapi le kabelo ya thušo ya tšhelete ka go dinyakišišo tša palamente. Kabelo ya tšhelete go Dikhansele tša Saense e beilwe godimo ga tiragatšo, khuetšo, ponelopele ya saense le thekenolotši ya bosetšhaba, ditlapele tša bosetšhaba tša R&D tša maanotshepetšo tšeo di sepelelanago le dilebišwa tša mmušo.
Ngwaga ka ngwaga Khansele ya Bosetšha ya Boeletši ya Hlohleletšo e senka leswa kabelo go kgabaganya mafelo a saense le thekenolotši. Dihlopha tša Tšhomo di etetše Dikhansele tša Saense ka moka mo ngwageng wo o lego ka tlase ga tshenkoleswa bjalo ka tsela ye nngwe ya go senka leswa kabelo ya Boutu ya Saense.
Ka Tšulae 2001 go ile gwa tsebagatšwa phetolo ya Molao wa Khansele ya Bosetšha ya Boeletši ya Hlohleletšo gore go tle go hlolwe bongwaledi bjo bo ikemetšego bjo bo tla šomago ka ntle ga Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši. Se se be se tla ra gore Khansele e be e tla ba le maikarabelo a go hlama sebopego sa bašomi, ya oketša, ya lefa le go thwala bašomi. Ditlhagišo tše pedi tša go latelana go Komiti ya Kabinete ya Pušo le Taolo ga tša amogelwa ka katlego, kudu go etšwe hloko go ata ga ditho tšeo di ikemetšego ka ntle ga Ditirelo tša Setšhaba le ditshenyegelo tšeo di tlago hlaga. Kgoro lr Letona ba tšere sephetho sa go gogela morago maitekelo ao.
Khansele ya Bosetšha ya Boeletši ya Hlohleletšo e ntšhitše dipego tše tharo tše bohlokwa mo ngwageng wa 2001. Pego ka ga Setlabelo sa Khompyutha seo se bulegilego (Open Software) le Maemo ao a bulegilego (Open Standards) mono Afrika Borwa di hlaloša mehola ya setlabelo sa Khompyutha seo se bulegilego le maemo ao a bulegilego mabapi le ditshenyegelo tša tlase, go fokotša go ithekga ka tsebo le thekenolotši yeo e tšwago dinageng tša ka ntle, phihlelelo ya dinaga tše dingwe le bokgoni bja go hlama setlabelo sa khompyutha seo se tlago kgontšha maleme a ka mono nageng ga mmogo le go tšea karolo mo dikgokaganong tša lefase mo go tšwetšopele ya ditlabelo tša khompyutha.
Pego e ile ya hlagišwa go mmušo mme ya senkwa ke Kabinete. E tla thuša ka tshepetšo ya maano ka moso mo tabeng ye. Pego mabapi le ditlamorago tša ditiragalo tša ka la 11 Setemere 2001 mo lenaneong la S&T. E mabapi le tshekaseko ya dipego ka go dikarabo tša lebaka le lennyane, la magareng le le letelele ka ga ditiragalo tšeo. E na le kakaretšo ya tšeo di tlago ama Afrika Borwa , tšeo di ka šomago bjalo ka motheo wa tšweletšo ya maanotshepetšo ao a lebanego. Pego e senkilwe ke ditho tšeo di swanetšego mme maitekelo a mmalwa a tseleng go diragatša maitemogelo ao. Pego ye gape e hueditše tlhamo ya taolo ya kotsi ya Lenaneo la Bosetšhaba la Hlohletšo bjalo ka seripa sa Maanotshepetšo a Bosetšhaba a R&D.
Pego yeo e bitšwago Dintla le Dipalo (Facts and Figures) ka ga R&D ka mono Afrika Borwa e a ntšhwa. E diretšwe go kopanya ka go sengwalwa se tee dipalopalo tša ga bjale ka ga ditšhupo tša S&T. Pego yeo gape e bontšha dikakanyo ka ga ditšhupo. Mošomo wo o feleletša mošomo wo mongwe wo o dirwago ga bjale ka ga dipego tša phegišano ya bokgoni le lenaneo la bosetšhaba la phegišano ya bokgoni.
Ka go sepelelana le tšweletšo ya Maanotshepetšo a Bosetšhaba a R&D, Khansele ya Bosetšha ya Boeletši ya Hlohleletšo e ile ya kgopelwa go sepetša tshepetšo ya bakgathatema bao ba fapanego ka ga dithekenolotši tša tlhamo tša maemo a godimo - se sengwe sa dikgoba tša ditiragatšo tša ka moso. Se se šetše se thomilwe.
Wepesaete ya Khansele ya Bosetšha ya Boeletši ya Hlohleletšo e šetše e dirilwe ka leswa mme e tla thuša batho bao ba nyakago tshedimošo ka ga Lenaneo la Hlohleletšo mono Afrika Borwa ga mmogo le tshepetšo ya melaotshepetšo ya lefase ka bophara. Go be go na le tiragatšo ya godimo ge go tsebagatšwa Pego ya Mothopo wo o Bulegilego. Seo se bontšha mohola wa tšhomišo ya thekenolotši ya inthanete go tsebagatša melaotshepetšo le neelano ya tshedimošo. URL ke http//:www.naci.org.za.
Bašomammogo mo maanong a a maitekelong ke mmušo, o emetšwe ke Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši le DTI le Kopano ya Yuropa. Tlhamo ke tsela yeo dikakanyo le ditoro di fetolelwago ka go kgwebo ye e šomegago. Pntšho ya thekenolotši ke tsela ya neelano ya tsebo le thekenolotši go kgwebo ye nnyane yeo e ka se kgonego ditshenyegelo tša dinyakišišo le ditlabelotirišwa tša hlohleletšo ka botšona. Thekgo ya hlohleletšo e bohlokwa go hwetša tšhomišo ya thoto ya batsebi le go tseba batlhami le bahlohleletši go methopo le diporokerama tšeo di ka kaonafatšago katlego ya seteginiki le thekišo.
ISC e thekga Dikgwebo tše nnyane le tša magareng (SMMEs) go godiša le go rekiša dithekenolotši tše mpsha tšeo di sa tšwago go tšweletšwa go ya ka kgolo ya ekonomi ya selegae le porofensi le maanotshepetšo a tšweletšo. Ditirelo tša ISC di tla hlangwa gore di swarelele ka go fiwa dilaesense goba tšhelete ya royaliti ga mmogo le seposara le thušo ya tšhelete. Teko ya ISC e kua Durban.
TDC e lebišitšwe go Meepo ye Mennyane ya Bosetšhaba mme e ka go Mintek kua Randburg. Maikemišetšo a magolo a TDC ke go hlohleletša le go thekga Dikgwebo tše nnyane le tša magareng (SMMEs) le barekiši go kaonafatša dithekenolotši tša bona. TDC e fana ka phihlelelo ya thekenolotši gore barekiši bao ba lego gona ba golele ka go mebaraka ye meswa goba ba tlhame ditšweletšwa tše mpsha. Go lebeletšwe gore mafelelong TDC e tla ikemela ka boyona ka go rentiša ditlabelo goba didirišwa go Dikgwebo tše nnyane le tša magareng (SMMEs).
Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši e gare e hlama terasete ya go fana ka maano a taolo ya porokerama ya GODISA.
Tshumisano e fa Dikgwebo tše nnyane le tša magareng (SMMEs) drkgoba sa go ngwathelana tšhomišo ya tsebo, hlohleletšo le ditlabelo tša dithekinikone go kaonafatša kgwebo ya bona, Se se ka akaretša didirišwa tše mpsha tšeo di fetišwago go Tshumisano gore di tšwele bohle mohola.
Porokerama e lebišitše go fihlelela kaonafatšo ya hlohleletšego le phadišano ya bokgoni bja Dikgwebo tše nnyane le tša magareng (SMMEs) mo makaleng ao a lebišitšwego. Dithekenikone tšeo di amegago ka go porokerama di hwetša sekgoba sa go aga bokgoni ka go oketša R&D ya tšona, mediro ya bona ya go rutwa le go ithuta ka ditlabelo tše kaone le kwešišo ya bonnete bja seemo sa intaseteri le dinyakwa tša tšona. Dikgwebo tše nnyane le tša magareng (SMMEs) di a holega ka peakanyo ye ka ge tsebo ya dithekinikone le ditlabelotirišwa tša tšona di kgontšha neelano ya tsebo ya thekenolotši le kaonafatšo ya tiragatšo ya tšona.
Nakong ya tsenkoleswa, Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši, ka go ikopanya le Diteišene tša Thekenolotši ya Tshumisano (TSPs), e tšweleditše mohlala wa sedirišwa sa pušo le taolo go kgontšha taolo ye botse ya ditšhelete, tlhokomelo le tshekaseko ya porokerama mo maemong a molaotshepetšo. Komiti ya Dihlogo tša Dithekinikone e hlamile Terasete ya Tshumisano, yeo e tla bago le maikarabelo a peo ya maina, merero ya maanotshepetšo le ya taolo ya porokerama.
Thekenikone ya Tshwane, ka go lefapha la elektroniki le entšenering ya mohlagase. Go na le gape thekenolotši ya tshepetšo ya elektroniki le ditšweletšwa.
Porokerama ya go rua dinose e hotše balemirui ba dinagamagaeng, kudu basadi, baswa (bao ba sa šomego, ditšhuana le bana ba mebileng) le batho bao ba golofetšego mo diporofensing ka moka. Diporotšeke tša ka godimo ga 60% di bunne mme go tšewa matsapa a go kaonafatša boleng le go diriša maanotshepetšo a thekišo ya ditšweletšwa mebarakeng.
Porokerama e akaretša go tšweletša dithekenolotši tša maleba go fetolela methopo ya payolotši yeo e hwetšwago mono gae ka go motepa wa pampiri, wo morago o fetolelwago ka go ditšweletšwa tša go fapafapana tša pampiri. Methopo ya payolotši yeo e šomišwago e fapana ka diretšene.
Batho bao ba sa šomego go tšwa setšhabeng ba a hlahlwa go šomišeng ga dithekenolotši tšeo le bokgoni bja tša kgwebo mme ba thušwa go hlama ditlabelo tša go tšweletša (difekethiri tša tiroatla). Porokerama ye e hlotše dokgoba tša mešomo mme go bile le theko ye kgolo, bjalo ka bafa-tirelo Kopano ya Lefase ka go Tšweletšo yeo e Swarelelago (WSSD), mabenkele a thekišo le mekgatlo ye mengwe yeo e nago le kgahlego go tikologo.
Porokerama ye e lebišitše go kaonafatša methopo ya mono gae yeo bontši bo welago ka go lekala la temo. Diporokerama tše ntši di lebišitšwe go tšhomišo ya tlhale ya diphoofolo, tlhale ya dimela le dijo tša setšo. Diporokerama ka moka di dirilwe gore e be ketane yeo e feletšego yeo e thomago ka go bjala, tšhomo, kaonafatšo le thekišo ya setšweletšwa sa mafelelo. Diporotšeke tšeo di lego ka tlase ga porokerama ye di akaretša kasemere, hempe, dioli tše bohlokwa, letlalo, boya, go loga le dijo tša setšo.
Go rua dikgomo tša setšo tša motswako wa ditšini tša maemo a godimo (Porotšeke ya Dipoo tša Nguni). Maikemišetšo a porotšeke ke go fa ditšhaba tšeo di diilago dipoo tša setšo tša Nguni tša motswako wa ditšini tša maemo a godimo go kaonafatša boleng bja leruo la bona. Ga bjale, kabo ye bjalo e dirwa ka tšhomišano le (ARC) porofensing ya Limpopo le Kapa Bohlabela.
Ngwageng wo o fetilego sehlopha sa tšhomo sa bosetšaba se ile sa šoma ka tšweletšo ya sethalwa sa molaotlhakwa wa legoratšhomo le sethalwa sa molaotshepetšo wa Mananeo a Tsebo ya Setšo. Sehlopha sa tšhomo se bopilwe ke baemedi ba dikgoro tša mmušo wa bosetšhaba Maphelo, Temo, Kgwebo le Intaseteri, Merero ya tša Tikologo le Boeti, Dikhansele tša Saense, CSIR, MRC, ARC, CGS, le NRF.
Sehlopha sa tšhomo se senkile ditokomane mme sa ikgokaganya ka bophara le bakgathatema go ntšha sethalwa sa molaotshepetšo wa mathomo le molaotlhakwa wa IKS. Se ga se mošomo wo bofefo ka lebaka la diphetogo tša tiragatšo le ditsela tša tshepetšo go boditšhabatšhaba.
Go nyakega tsela ya go kgontšha le tšhireletšego ya bao ba nago le tsebo ya setšo mono gae. Se se na le khuetšo go mediro ya setšo le bohwa, methopo ya payolotši, maphelo, beng thoto ya tsebo le setho ka go R%D, magareng ga tše dingwe. Ke ka lebaka leo go swanetše go tšwela pele ka magato ao a šomegago a lebaka le le kopana bjalo ka ge go dirilwe ka thušo ya NRF ya tšhelete ka go dinyakišišo tša tsebo ya setšo, mme go ntše go tšweletšwa molaotlhakwa wo o šomegago le go šetša maemo a boditšhabatšhaba ka WIPO, ka go ikopanya le Kgoro ya tša Kgwebo le Intaseteri (DTI) bjalo ka kgoro ya mmušo yeo e etilego pele ka ga bong thoto bja tsebo.
Maemo a Kgoro a go bea leihlo ka go OECDs Komiti ya Molaotshepetšo wa Saense le Thekenolotši a file Afrika Borwa sekgoba sa go tšea karolo ka go hlama lefelo la Afrika Borwa la Setlabelo sa Lefase sa Tshedimošo ya Payotaebesithi (GBIF). Setlabelo sa Lefase sa Tshedimošo ya Payotaebesithi se lebišitše go godiša phihlelelo go tshedimošo ya Payotaebesithi lefase ka bophara. Tlhamo ya Setlabelo sa Lefase sa Tshedimošo ya Payotaebesithi mono Afrika Borwa ke go lemoga tshwanelo ya go kgontšha batsebi ba saense go fihlelela datha yeo e ikadilego ya Payotaebesithi go thekga dinyakišišo, go godiša tšweletšo yeo e swarelelago le go abelana ka tekatekano dipoelo tša Payotaebesithi. Lefelo le tla ba leo Afrika Borwa e tšeago karolo go lona.
Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši e dumetše go thekga tlhamo ya Dikgokagano tša Tebelelo ya Tikologo ya Afrika Borwa (SAEON). Dikgokagano tša Tebelelo ya Tikologo ya Afrika Borwa (SAEON) ke porokerama yeo e lefelwago ke Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši (DACST) yeo e tla bago le disenthara tšeo di kgokaganego tšeo di dirago dinyakišišo tša ekholotši le tikologo mo lebakeng le le telele. Dikgokagano tša Tebelelo ya Tikologo ya Afrika Borwa e tla fana ka lefelo la go dira dinyakišišo tša lebaka le le telele le go hlokomela diphetogo tša tlelaemete le tšeo di hlolwago ke batho mo go lenaneo la phedišano (ecosystem).
Dikgoro tša mmušo tša go swana le Kgoro ya Merero ya tša Tikologo le Boeti, NDA, le Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa di tla holega ka tshedimošo ya merero ya tša tikologo yeo e tlago kgontšha mmušo go hlama melaotshepetšo yeo e swanetšego go laola tšeo di hlolago le go katana le diphetogo tša tikologo le tša tlelaemete mo maemong a bosetšhaba le lefase ka bophara.
Molao wa Ditirelo tša Khansele ya Bosetšhaba ya Bokgobapuku le Tshedimošo wa 2001 o tsentšwe tirišong ka la 7 Tisemere 2001. Khansele e tla kgokaganya maanotshepetšo a bosetšhaba ka gare ga lenaneo la bokgobapuku le tshedimošo.
Lekgotla la Bokgobapuku bja Difofu bja Afrika Borwa (Blindlib) le bopilwe seswa mo nakong ya 1 Agosetose 2001 go fihla go 31 Tšulae 2004, go ya ka Molao wa Bokgobapuku bja Afrika Borwa bja Difofu, wa 1998. Kgoro e fane ka thušo yeo e ikgethang ya tšhelete go Lekgotla la Bokgobapuku bja Difofu bja Afrika Borwa mo porotšekeng ya lona ya HUBERTHA yeo e tlago hlama Lenaneo leo le tseneleditšwego la titšitale la Bosetšhaba la Bokgobapuku le Tshedimošo, Yuniti ya Tšweletšo ya Didirišwa tša Poraile ya Titšitale le Yuniti ya Tšweletšo ya Didirišwa tša Theeletšo tša Titšitale.
Oditi ya thekenolotši ya lekala la enetši e ile ya dirwa mmogo le Kgoro ya Dimenerale le Enetši ka kakanyo ya go senka ditsela tša go fokoletša Afrika Borwa go itshepa oli ya khurutu yeo e hwetsago dinageng tša ka ntle. Mafapha ao a latelago a bonwe a le bohlokwa.
Molao wa Thuto ya Saense wa Afrika Borwa.
Molao wa Thuto ya Saense wa Afrika Borwa wa 2001, o kgonegiša tlhamo ya Molao wa Thuto ya Saense wa Afrika Borwa (ASSAF). Karolo ya Thuto ya Saense ya Afrika Borwa e tla akaretša kwalakwatšo ya dipego tša saense, go godisa bokgoni ka go saense le tiragatšo ya seteginiki le go nyakišiša merero ya kgahlego ya setšhaba mabapi le saense. Kgoro e thekga Thuto ya Saense ya Afrika Borwa ka ditšhelete go hlokomela ditšenale tša dinyakišišo tša Afrika Borwa.
Molaokakanywa o batametše magato a bofelo a tšweletšo. Maikemišetšo a Molaokakanywa ke go hlama setho sa mmušo seo se tla bago le maikarabelo a kwešišo ya setšhaba le go tšea karolo ka go saense le thekenolotši. Mafapha a tebišo a tla akaretša baithuti ba sekolo sa ka tlase le sa ka godimo le batšeadiphetho le bakgathatema ka go merero yeo e amago saense le setšhaba. Phetolelo ya Motheo wa Thuto, Saense le Thekenolotši (FEST) go lebeletšwe tlhamo ya setho sa mmušo e sepetše ka thelelo mme Motheo wa Thuto, Saense le Thekenolotši (FEST) o šetše o e ba le seabe se segolo ka gare ga lekala la saense ka go Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši (DACST).
Molaokakanywa wa Diporofešene tša Disaense tša Tlhago wa 2002 o kgonegiša tlhamo ya Khansele ya Afrika Borwa ya Diporofešene tša Disaense tša Tlhago le ngwadišo ya diporofešenale, dikhantiteiti le bao ba nago le ditifikeiti tša botsebi ba saense ya tša tša tlhago. Molao wa Diporofešene tša Disaense tša Tlhago o dirilwe ka 1993. Ke maswanedi go senkaleswa molaotlhakwa wa ga bjale ka lebaka la tlhaelelo ye nngwe. Molaokakanywa o tseleng ya go phethwa gore o dumelelwe ke Baeletši ba Molao wa Mmušo pele o hlagišwa Palamenteng.
Molao o kgonegiša tlhamo, dilebišwa le mediro ya setho sa molao seo se tsebegago bjalo ka Institšuti ya Afrika ya Afrika Borwa (AISA). Institšuti ya Afrika ya Afrika Borwa (AISA) e be e le mokgatlo wo o ikemetšego, wo e sego wa mokgatlo wa polotiki mme o ngwadišitšwe ka tlase ga karolo ya 21 ya Molao wa Dikhamphani wa 1973 bjalo ka mokgatlo wo o sa ikgobokeletšego matlotlo. Mediro ye megolo ya Institšuti ke go kgoboketša, sepetša, hlaloša le go fetiša tshedimošo le tšeo di bonwego le go sekaseka merero ya Afrika le ya Borwa bja Afrika.
Kabelo ya tšhelete go ya ka S&T le ditlapele tša bosetšhaba.
Kgetho ya Khansele ya maleba ke Letona.
Taolo yeo e tlago netefatša tlhahlo ya maleba le tshekaseko ya mediro ya institšuti go sepelelana le ditlapele tša mmušo.
Modiro wo mogolo wa go bea leswa Motheo wa Thuto, Saense le Thekenolotši (FEST) maemong ka katlego le go tšweletša sethalwa sa molaotlhakwa wa go o dira setho sa mmušo o hlalošitšwe ka godimo. Go ya ka maikemišetšo a Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši a go lokiša go se lekalekane ga botšeakarolo ga basadi ka go saense le thekenolotši, komiti ya nako ya magareng e ile ya hlangwa go tšwetša pele tlhamo ya Sehlopha sa Tebelelo ya Basadi ka go Saense le Thekenolotši. Komiti ya nako ya magareng e šetše e phethile mošomo wo o swanetšego wa motheo wa go kgetha Sehlopha sa Tebelelo ngwageng wa 2002/2003 wa ditšhelete. Sehlopha sa Tebelelo se tla bapala karolo ye kgolo ka go molaotshepetšo le maanotshepetšo mabapi le botšeakarolo bja basadi ka go saense le thekenolotši go tloga mathomong a kgetho ya dithuto kua dikolong go ya go mapheko a kgetho ya thutelamošomo tšeo ka moka di lebaganego le basadi mo setšhabeng sa saense.
Go nyakišišwa dikgoba tša gore Afrika Borwa e be le maemo ka go šedi ya botebo bja lefaufau ka go Sentha ya Tiragatšo ya Satelaete (Satellite Application Centre) kua CSIR mme maemo a ka pele a sekwere kilomitha ya mahlasedi a mahwibidu (yeo e e tlago bewa kua Kapa Bodikela) e tseleng.
Go na le bohlatse bjo bogolo bja gore diporokerama tše di tla hlola mešomo ya thekenolotši ya maemo a godimo go maAfrika Borwa, tša godiša boeti bja bašomiši ba ditlabelo tšeo mme tša bea Afrika Borwa bjalo ka setšhaba seo se ikemišeditšego ka saense le thekenolotši. Ka la 21 Tšuni 2001 phifalo ya letšatši e bonwe mono Afrika Borwa, ya dira lepanta le le sesane go kgabaganya Angola, Zambia, Zimbabwe Mozambique le Madagascar. Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši e šomišitše tiragalo ye bjalo ka semaka le kgahlego ka saense. Tsebagatšo e bontšhitše mohola wa tiragalo ye ya tlhago ka go setšo, ditumelo le saense. Afrika Borwa e tla bona gape phifalo ya letšatši ka la 4 Desemere 2002.
Kgwekgwe ya beke ya bosetšhaba ya SET e be e le "Go iša Saense, Entšeneering le Thekenolotši go batho". Foreisetata, Gauteng le Mpumalanga e be e le diporofensi tša go amogela baeng mme di gokile palo yeo e ka lekanago 80 000 ya batho, bao ba etetšego disenthara tša pontšho go tloga ka la 6 go ya go 11 Mei 2001.
Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši DACST le Mokgatlo wa Amerika wa Tšwetšopele ya Saense AAAS. Porotšeke ya Saense ya Bongwaladitaba bja Diyalemoya di tla thekga segwera sa lebaka le le kopana le Bangwaladitaba ba Afrika Borwa le diporofešenale tša saense go ya go Mokgatlo wa Amerika wa Tšwetšopele ya Saense AAAS go ithuta mošomong ka go Saense ya Bongwaladitaba bja Diyalemoya.
Kampa ya Basetsana ya Thekenolotši ya 2001 e be e le ya tiragatšo ya teko yeo e bego e lebeletše gore basetsana le bona ba hlohleletšwa go kgetha Dipalontshesere le Saense mo dithutong tša bona pele ba fihla maemong a go kgetha dithuto tša mešomo ya bona. Dikampa tša 2001 di be di swarwetšwe kua Kapa Bodikela, Gauteng le Lebowa Bophirima, mme di akareditše basetsana ba 360 le barutiši ba 30.
Setswalle sa gohle sa S&T le Kopano ya Yuropa (EU) le Dinaga tšeo di Tšweletšwago tša Borwa bja Afrika (SADC) se tiišitšwe ngwageng wo. Afrika Borwa e tšere karolo go kwano ya babedi ya S&T le Kopano ya Yuropa (EU), ka maikemišetšo a go tiiša botšeakarolo ka go porokerama ya Legoratšhomo la botshelela.
Godimo ga fao, mošomo wo o bonagalago o šetše o dirilwe le ACP-EU go tšweletša molaotshepetšo ka ga karolo ya saense le thekenolotši ka go tšweletšo go ya ka NEPAD le Kopano ya Lefase ka go Tšweletšo yeo e Swarelelago (WSSD). Go bonagala dipoelo tšeo di kgahlišago tša botšeakarolo bja Komiti ya OECD ya Molaotshepetšo wa Saense le Thekenolotši ka go tšweletšo ya Maanotshepetšo a R&D ya Bosetšhaba le mošomong wa dipalopalo wa go meta mananeo a saense, thekenolotši le hlohleletšo le mafapheng a dihlangwa tša payotaebesithi.
Mmušo wa Norway le Afrika Borwa di dirile kwano ya kopanelo ya S&T ya diranta tše dimolione tše 35. Lenaneotshepetšo la Kgwebo go thekga kwano ya magareng ga Norway le Afrika Borwa le thadilwe go kgohlaganya merero ya tiragatšo ya kwano ye.
Pušo, temokerasi le tšweletšo ya tša phedišano ka mono Borwa, go akaretšwa dithuto tša khutšo le dikgagano. Kgolo ya ekonomi le kakaretšo ya lefase go akaretšwa le ditlamorago tša tša maphelo a batho le dipolotiki.
Lebakeng la ngwaga wa ka tlase ga tshenko, Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši (DACST) e kopane le sehlopha sa mebušo yeo e kopanego ga mmogo le Bongwaledi bja NEPAD ka ga maanotshepetšo a NEPAD. Kwano yeo e rumilwego kua Abuja le baemedi ba Nigeria, Senegal, Algeria le Egepeta ka ga merero ya saense le thekenolotši ya NEPAD, e tšere sephetho sa gore go swanetše go tšweletšwa mokgwatshepetšo wa go hlatha Disenthara tša Afrika tša Bokgoni ka go SET. Disenthara tša Bokgoni tšeo di kgethilwego di tla holega ka go kago ya bokgoni, taolo le tiragatšo ya diporokerama tša saense le thekenolotši tšeo di lebišitšwego go tšweletšo ya Afrika.
Malebiša a (Round Table) e be e le go thoma porokerama ya tiragatšo ya saense le thekenolotši ya NEPAD. Ditsebi ba molaotshepetšo ba masometharo seswai go tšwa dinageng tše 11 tša Afrika ba fihleletše kwano ya go hlama Khomišene ya Afrika ya Saense le Thekenolotši.
Porokerama ya LEAD e lefela dinyakišišo tšeo di thušago bokgoni bja dinyakišišo tša boditšhabatšhaba go lekana le mathata ao a amago Afrika Borwa. Tšhelete yeo e ntšhwago ke mmušo wa Afrika Borwa ke kabelo ya Afrika Borwa ka go diporokerama tše. Dikarolo tša boditšhabatšhaba di lefelwa ke batšeakarolo ba boditšhabatšhaba.
Diporotšeke tše seswai di lefetšwe go godiša kopanelo yeo e lego gona ga bjale ya boditšhabatšhaba mo mafapheng a payothekenolotši, didirišwa tše mpsha, thekenolotši ya tshedimošo le dikgokagano, taolo ya tikologo, tšweletšo ya dinagamagae le kagoleswa ya ditoropo.
Diporokerama tše tša retšene tša saense le thekenolotši di lefetše diporotšeke tše tshela go godiša kopanelo ya saense le thekenolotši magareng ga Afrika Borwa le dinaga tše dingwe tša Dinaga tšeo di Tšweletšwago tša Borwa bja Afrika (SADC), ka maikemišetšo a go tsenya seabe ka go kago ya bokgoni le tšweletšo ya ditlabelotirišwa tša R&D.
Mafapha ao a fiwago šedi ya pele a akaretša taolo ya meetse, tšhilafalo ye e tshelago mellwane, thekenolotši ya dijo, mananeo a tsebo ya setšo, dithekenolotši tša tshedimošo le dikgokagano, taolo ya mobu le HIV/AIDS.
Maikemišetšo a Bolaodi Bogolo ke go laola ditiragalo, go ipapatša, go godiša le go tsebagatša karolo le molahlakore wa photofolio ya Bokgabo, Setšo Saense le Thekenolotšo ka go kagosetšhaba le kgolo ya ikonomi ya naga.
Bolaodi Bogolo bo gare bo diragatša sebopego sa bjona bjalo ka ge go digetšwe ke Pego ya COMTASK. Seo se tsentšwego gape ka go sebopego se sefša ke karolo ya Tshepetšo ya Ditiragalo.
Mediro ya theo ya karolo ye e tsenyadikamano tša Setšhaba, kgokaganyo ya phatlalatšodikgang, go akanya ka le go diragatša tirelo ya kgokaganyo yeo e kopantšwego ya DACST, go šimolla bolekane bja maanotshepetšo a mmušo-phatlalatšodikgang, go netefatša boipapatšo bja botlalo bja diprotšeke le maanotshepetšo a DACST, le go tšwetša pele Maanotshepetšo a Kgokagano a go sepelelana le maanotshepetšo a Tlhako ya Setšhaba ya Kgokagano ao a tsweditšwego pele ke GCIS.
Moakanyetšo, Dibapatšwa le Dikgokaganyo tša ka gare: Gore go be le ditšweletšwa tša tshedimošo tša boleng.
Maikarabelo a bohlokwa a karolo ye a tla tsenya moakanyetšo wa dithalwa, dibapatšwa, go tšweletša ditšweletšwa tša maswanedi go thekga modiro ya kgokaganyo, dikgokaganyo tša ka gare, go swaya le kwalakwatšo.
Go sepelelana le mokgwa wa phethagatšo ya ditirelo wo kopantšwego wa mmušo, karolo ye e tla dira mediro yeo e latelago: go golagana le dihlongwa tša go amana le DACST le makgotla a saense, dikgoro tša profense tša setšo le bokgabo le dikantoro tša matona, le GCIS, le go tšwetša pele maanotshepetšo a kgokaganyo a diprotšeke tša DACST le go netefatša gore DACST e kgatha tema ka go ditiragalo tša bophara tsa kgokaganyo tša mmušo, mohlala, ditiragalo tša kgokaganyo tša Leago, Ikonomi le tša Boditšhabatšhaba.
Tshepetšo ya Ditiragalo: tshepetšo ya diprotšeke ya boleng ya Bokgabo, Setšo, Bohwa, Polelo, Diakhaefe, le ditiragalo tša Saense le Thekenolotši.
Ditiragalo tšeo di sepetšwago ke dikhonferense, disemina le mabenkele a mošomo, menyanya ya boditšhabatšhaba, ditsebagatšo le dipulo, le matšatšo a boikhutšo a boditšhabatšhaba (mohlala, Tšatši la Tokologo le Tšatši la Bohwa).
Letona la Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši, e lego lona modulasetulo wa Lekgotla la Commonwealth la Saense (CSC), le bile modulasetulo wa kopano ka Afrika Borwa go tloga ka 28 go fihla ka 30 Mei 2001. Letona le ile la phetha gore le meme Matona a Saense le Thekenolotši a go tšwa dinageng tše dingwe, go balwa le SADC, gore ba be le yena ka dikopano tša go rerišana ka merero yeo ka moka ga bona ba nago le kgahlego go yona. Memo e ile ya dirwa gore e elelane le dikopano tša Komiti Khuduthamaga tša CSC. Kopano Khuduthamaga e diregile Hoteleng ya Mount Nelson kua Motse Kapa.
Sebopgo sa tiragalo e be e le dikopano tša semmušo tša Maloko a Komiti Phethišo a CSC, dikopano tša go se be tša semmušo le maeto a thuto a baromiwa ba baeng le SADC.
Lebenkelemošomo la bobedi le ile la swarwa ka 31 Mei 2001 kua Tshwane mo go Hotele ya Sheraton. Maikemišetšo magolo a kopano ya bobedi e be e le go tliša mmogo batho ba go ba le kgahlego go ponelopele (foresighting) ka Afrika Borwa. Baphatlalatšadikgang ba gae le ba boditšhabatšhaba ba ile ba tsenela kopano.
Khonferense ya Lefase Kgahlanong le Hlaolo go ya ka Morafe, Setemere 2001.
DACST e ile ya kgopelwa ke Kgoro ya Merero e Šele (DFA) gore e rwale maikarabelo a dipeakanyo ka moka mabapi le Lenaneo la Setšo la Khonferense ya Lefase Kgahlanong le Hlaolo go ya ka Morafe.
Tirelo ya pulo ya semmušo ka Khonferense. Yona e lemogilwe ka kopanyo ya motanso wa sebjalebjale, wa hlago le wa setšo le mekgwa ye mengwe ya go fapana ya metanso.
Tirelo ya semmušo ya go tswalela Khonferense. Yona e lemogilwe ka mmino le diletšo tša mmino tša hlago, tša setšo le tša sebjalebjale.
Go bapatša dihlopha tša setšho dihoteleng tša go fapana kua Durban.
Bolaodi bja Kgokagano bo netefaditše gore baromiwa ba Khonferense le setšhaba ka bophara se tsebišwa ka lenaneo la setšo tsatši ka tšatši.
Se se be se dirwa ka maphephe le go bolela sengwe ditsebišong tša dikhonferense tša baphatlalatšadikgang tšeo di beakantšwego ke DFA le GCIS.
Tiragalo ye e be e swerwe ka Thswane ka 24 Setemere 2001. Bolaodi Bogolo: Dikgokagano bo sepeditše tiragalo le go beakanya kgolaganyo ya bophatlalatšadikgang.
Motlatša Mopresidente Zuma o ile a bolela kua tiragalong. Tabataba ya tšatši la Bohwa la 2001 eb e le Go Keteka Maswao a rena a Setšhaba. Ka baka leo, baopedi ba dikhwaere ba go tšwa diprofenseng ka moka tša naga ba be ba memilwe go tlo diragatša mo tiragalong gore molaetša o kgone go fihla go batho ba bantši go ya ka moo go kgonegago. Ditiragalo di be di tsenya go opelwa ga koša ya setšhaba ke khware ya lešaba. Dithekisi tše lesome di be di hirilwe gore di pentiwe maswao a setshaba lebaka la dikgwedi tše tharo. Maswao a ile a bontšhwa gape mo ditišing tša radio tša go fapana, go tsenywa le mananeo a ikgethago mo go thuto ya SABC.
Bolaodi: Tšwetšopele ya Setšo bo tsebagaditše protšeke ya phokotšo ya bohloki mmogo le Kgoro ya Dipapadi, Bokgabo le Setšo kua Profenseng ya Lebowa (yeo bjale e bitšwago Profense ya Limpopo), Yunibesithi ya Witwatersrand le CSIR.
Tshepetšo ya ditiragalo le sepane sa kgokagano di be di beakanya papatšo le go tšwetša pele diteng mmogo le lenaneo, mmogo le go thuša ka dipeakanyo ka moka tša thwalo mabapi le papatšo.
Baromiwa le babapatši ba go tšwa mafelong a go fapana a naga ba ile ba tsenela Imbizo. Tiragalo ye e ile ya begwa kudu ke baphatlalatšadikgang. DACST le babeakanyi ba Inbizo ba ile ba kwana ka go šomišana le Khaya-FM bjalo ka molekane wa kgašo ya dikgang.
Monyanya o ile wa rorišwa bjalo ka mohuta wa wona wa pele ka nageng, gomme o be swarwetše State Theater moo e bego e le lefelo la maswanedi.
Se bohlokwa kudu ka monyanya e be e le tšhomišano yeo e se nkego e be gona gare ga Ladysmith Black Mambazo le okhesetera ya tša Borithane. Tiragalo yeo e sa tlwaelegago ye e ile ya goka kgahlego ya batho ba bantši ka go le pego ya go thabiša ya baphatlalatšadikgang.
Dipeakanyo tša tshepetšo ya tiragalo di be di dirilwe, go balwa le leflo, mananeo, dipeakanyo tša prothokholo, thwalo ya baromiwa le dikarata tša memo.
Tiragalo e bile mohlala wo monwe wo bonalago wa phetagatšo ya ditirelo ka go ditekanyo ka moka tša mmušo. Baphatlalatšadikgang ba be ba kgahlilwe ke senolofatša ka gore go be bo ena le dipontšho tšeo di bego di dirwa ke Letona Ngubane le tiragalo ya theatha ya intasteri yeo gabotsebotse e diretšwego tsebagatšo.
Tsebagatšo ya NAAIRS e bontšhitše bokgoni ka tša thekenolotši ka go diragatšwa ga maikemišetšo ao a akantšwego ke Molao wa Kgodišo ya Khumano ya Tshedimošo, 2002, go kgontšha setšhaba go tseba le go humana direkhoto tšeo di bolokilwego diakhaefeng tšeo se ka no di nyakelago go šireletša goba go diragatša ditokelo tša sona.
Senolofatši, seo se bitšwago datapeisi ye kgolo yeo e lego gona ya lekala la praebete ya go humanwa ka Inthanete, e thušitše kudu ka peakanyo ya phihlelelo go ya ka Molao wa Diakhaefe wa Setšhaba wa Afrika Borwa, 1996, go tsebagatša ditirelo tša diakhaefe go setšhaba ka bophara, kudukudu makala a setšhaba ao a sa holegego. Letona le tsebišitše gape Palamente ka senolofatši ka boutu ya Tekanyetšo. Baphatlalatšadikgang ba be ba tlile ka bontši ditiragalong ka bobedi.
Bolaodi Bogolo bo ile bja beakanya gore Motlatša Letona Mabandla a dire mohuta wa go tswaka le bakgathatema wa imbizo ge a be a etetše Tshwane le Foreisitata pelenyana ka 2002. O ile a tswakana le baentšineri bao ba bego ba sa thoma le borakgwebopotlana bao ba hotšwego ke tšhimollo yeo e bego e le ka gare ga ditiši tša thekenolotši tšeo di theilwego diinstithušeneng tše. Go bile le bokgathatema bja baphatlalatšadikgang mo go ditiragalo ka bobedi.
Bolaodi bja Methopo ya Batho bo beakantšwe ka leswa go maatlafatša tiragatso ya tshepetšo ye kopantšwego le boprofešenale bja Methopo ya Batho.
Ditšhimollo tša tiragatšo ya ditirelo di ile tša diragatšwa ka pono ya go bontšha mehuta ye kopantšwego ka tsepamo. Mehola ye e ile ya šomišwa bjalo ka sethuši sa go kgontšha go hlolwa ga setšo sa mokgatlo se sefsa le go lokišetša badiredi gore ba be le tšhutišego ya setšo. Bjalo ka modiragatši wa phetogo, Methopo ya Batho e nolofaditše tiragatšo ya ditiro tša bolaodi tše di botše le kgokaganyo ya ditiragalo tša Methopo ya Batho. Mekgwa ya Methopo ya Batho ya go ba le tšhimollo e šomišitšwe go laola tikologo ya go rarana le ya go ba le dihlotlo. Tiragatšo ya tshepetšo ya Methopo ya Batho e tlišitše sebaka sa go sepetša maruo a batho gabotse.
Mananeo a thuto a ile a tsepanywa di dipoelo le bokgoni le kamano gare ga hlahlo le kgwebotheo ya Kgwebo e ile ya bonwa e le karolo ye bohlokwa le tiragatšo ya le ditsenogare ka moka tša tšwetšopele ya Methopo ya Batho.
TAFOLA 4.3.3 - Ditekanyo tša megolo tšeo di fetago karoganyo yeo e phethilwego ke tshatsheko ya mošomo, 1 Aporele 2001 go fihla go 31 Matšhe 2002 Go ya ka PSR V' C.
Sekabolaodi bo kgonegiša Mohlankedi wa Diakhaonte le balaodi ba mananeo ba go ba le tshedimošo ya tša ditšhelete le dinolofatši, bo kgonegiša tekanyetšo le tshedimošo ya ditshenyegelo ya bolaodi mo go tekanyo ya makhro (ye kgolwane) le ya maekhro (ye nyenyane), mmogo le go ba tshepetšo ya Ditšhelete (Treasury) le Palamente. Go ya pele, sekabolaodi bo laola ka moo Kgoro e šomišago tšhelete le go hlokomela tšhelete ye tšwago ka go Kgoro le dilhongwa tša go amana le yona le go bega ka tšeo go Kabinete ka Tshepetšo ya Temošo ya ka Pela.
Maikemišetšo a Sekabolaodi ke go kgonegiša ditirelo tša taolotshepetšo ya ditšhelete ya go ba gabotse go bahlankedi ka moka ba Kgoro. E kgonegiša gape dihloko tša bona tša hlahlo tša taolotshepetšo ya ditšhelete ya kakaretšo. E netefatša poelanyo ya ditšhelete ye nepilego ya matseno le ditshenyegelo ka moka le dipego tša gona tša ngwaga wa ditšhelete tša go sepelelana le leboo la tekanyetšo ya ngwaga.
Maikemišetšo a Bolaodi bja Taolotshepetšo ya Kabelo ke go humanela bahlankedi ba kgoro diphahlo le ditirelo, go ba kgontšha go dira mediro ya bona mo tikologong ya mošomo ya go ba maswanedi go tekanyo ya mošomo wa bona.
Thomo ya Sekabolaodi ke go kgonegiša tšhomišo ya methopo ya materiale ya go ba gabotse le ya go se senye. Go fihlelela se, e lateletše ditaelo ka moka tše filwego le mekgatlo ya taolo ya go fapana, go ra gore, Kgoro ya Ditshenyegelo tša Mmušo, Lekgotla la Dithentara la Mmušo le Mohlakiši Pharephare, le ditaetšo tše dingwe tša mmušo tšeo di fiwago nako le nako. Sekabolaodi se dira bjalo ka monolofatši wa bahlankedi ka moka, go ba eletša ka khumano ya diphahlo le ditirelo, go humana dithentara tša diphahlo le ditirelo ka Komiti ya Thentara ya Kgoro, le go dumelela go rekišwa goba go šomišwa ka leswa ga diphahlo tša mmušo tša go šuthišega (diphahlo, didirišwa le mekgwa ya poloko ya bašomi) ka Lekgotla la Thekišo.
Palomoka ya tšhaledi e amana fela le 0,67% 2000/01 - 2,15 ya tshenyegelo ya nnete kgahlanong le ditšhelete tšeo di boutetšwego tša ngwaga wa ditšhelete wa 2001/2002. Bontši bja go se šomiše ditšhelete ka moka go ke mabapi le Mananeo a Phokotšo ya Bohloki ao a tšwelago pele, Diprotšeke tša Thušo ya Ditšhelete le Diprotšeke tša Mešomo ya Kapetlele ka baka la boikgafo bja dikontraka bjo bo sego bo dirwe pele ga mafelelo a ngwaga wa ditšhelete.
Go šomiša tšhelete mo go ditefelelo tša tšhutišetšo (90%) ke gona go lego go gontši go Boutu.
Diakhaefe tša Bosetšhaba di dira gore setšhaba se kgone go humana dimateriale tša diakhaefe, tšeo di ka no hlagišwago ka leswa gore di šomišwe gape. Le ge e le gore gabotsebotse khumano ya ditokomane tša diakhaefe ge e lefelelwe, setšhaba se lefišetšwa go hlagiša materiale. Hlagišo ye e tsenya ya filimo mmogo le pampiri. Dikgatišo le tšona di a rekišwa gomme setšhaba se lefišetšwa tšhutišetšo ya data ka mokgwa wa maknetiki.
Diakhaefe tša Bosetšhaba, morago ga go tšeela hlogong ditekanyo tša mebaraka tša ga bjale, di phetha ka ditefišo. Matlotlo a Bosetšhaba le wona a dumelela ditefišo.
hlokomela rejistara ya bosetšhaba ya direkhoto tšeo e sego tša setšhaba tša go ba le mohola wa go se fele, le go godiša tšhomišano le kgokagano gare ga diinstithušene tšeo di hlokomelago direkhoto tše bjalo; le kgodišo ya hlokomelo le tšhomišo ya bohwa bja diakhaefe tša setšhaba.
Diakhefe tša Setšhaba, Go tšeelwa hlogong ditefišo tša ga bjalo tša mebaraka di phetha ka ditefelelo. Ba Matlotlo a Setšhaba le bona ba dumelela ditefelelo.
Ngwadišo ya dikemedi tša bagale, maina a ikgethago le diyunifomo tša mekgatlo le dihlongwa. E fa gape dikeletšo ka merero ya bagale le ya go amana le yona le go fa thušo ya ditšhelete go mekgatlo, makgotla, dikomiti goba mekgatlo ye mengwe ya setšhaba goba batho go kgona go godiša maikemišetšo a Piro ya Bagale.
Piro ya Bagle ya Mmušo mmogo le Diakhaefe tša Bosetšhaba tša ga bjale, go tšeelwa hlogong ditefišo tša mebaraka tša ga bjale di phetha ka ditefelelo. Ba Matlotlo a Setšhaba le bona ba dumelela ditefišo.
Boutu ya Kgoro e ile ya ba fasenyana ka dikete tše R766. Kleime yeo e fetetšego ngwageng wo latelago ya bokaalo bja dikete tše R750 e filwe Matlotlo a Setšhaba.
Paledišo ya Bokgoni yeo Kgoro e lebanego le yona ke go hloka mothopo wa batho. Go fokotša se, Kgoro e ile ya bapatša bontši bja diposo tša yona tša go se be le batho. Go tšweditšwe pele maano a tšweletšo ya batho go mothwalwa yo mongwe le yo mongwe ka go Kgoro gomme Kgoro ya Methopo ya Batho e gokaganya tshepetšo ya tšweletšo. Kgoro e tla ya gape go ba Matlotlo a Setšhaba mo go ngwaga wo wa ditšhelete go oketša kabelo ya yona ya tshenyegelo ya batho.
Kgoro e kgonne go beakanya ka leswa ditlapele tša yona tša ditiragalo tša ka gare ga Tlhako ya Ditshenyegelo tša Lebaka la Bogareng Medium Term Expenditure Framework MTEF, empa ditlapele tše dingwe tša lebaka le kopana tša go swana le mediro ya kapetlele ye bohlokwa ga se di kgone go tsenywa ka gare ga methalohlahli ye. Go kgona go ahlaahla dipaledišo tše tša bokgoni, Kgoro e tla ya go Komiti ya Ditshenyegelo tša Lebaka le Kopana Medium Term Expenditure Committee, go e fa dikgetho tša go oketša motheo wa kabelo ya Kgoro ya MTEF.
Kopano ya Yuropa e thuša Karolo ya Lenaneo la Bolaodi ka ditšhelete le go hlongwa ga Mafelo a Teko a mararo - Lefelo la Thekgo ya Boitšhimolli go tsebagatša dithekenolotši tše dimpšha tšeo di tšweditšwego pele, Lefelo la Pontšho ya Thekenolotši go bapatša dithekenolotši ka go dikarolo tša hlagišo ye kgethilwego; le Software Technology Incubator, yeo e tsepelelago di SMME tša go ba le ditirelo tša thekgo ya thekenolotši.
Kopano ya Yuropa e abile R7, 114, 222.19 ka ngwaga wa ditshelete wa 2001/02 ka baka le go dumelela gore Kgoro e ka kgona go ntšha R4,382,082.00 go tšhelete ye. Tshenyegelo ya go fihla go R4, 043, 907.48 e ile ya ba gona mo go protšeke le tumelelo e ile ya fiwa ke Karolo ya Lenaneo la Bolaodi go šuthišetša bokaalo bjo bo sa šomišwago bja R338,174.52 go ngwaga wa ditšhelete wa 2002/2003.
Protšeke ya GODISA e tsebagaditšwe ka ngwaga wa ditšhelete wa 2002/2003, ditshepetšo tša taolo ya lenaneo, ditshepetšo le tša taolo ya lenaneo, ditshepedišo le dipukwana di ile tša tšweletšwa le go gatišetšwa lenaneo. Lefelo la Thekgo ya Boitšhimolli, Lefelo la Pontšho ya Thekenolotši le Software Technology Incubator di tsebagaditšwe le lefelo le, badiredi le ditshepetšo tšeo di lego gona. Go tlatša Thuto ya Theo ya Bosetšhaba e ile ya lokišwa le mothopo wa hlahlo le tšweletšo ya Balaodi ba Lefelo e ile ya akanyetšwa le go thentariwa.
Dienthiti tša Setšhaba tše latelago di thušitšwe ka ditšhelete ke Kgoro mmogo le pontšho ya dikabelo tša bona tša ngwaga wa ditšhelete wa 2001/2002.
Dihlongwa tše latelago di begilwe gore ke Dihlongwa tša Setšo ke Letona la Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši go ya ka Molao wa Dihlongwa tša Setšo wa 1998. Di swanetše go dira molaotshepetšo wa go amogela le go boloka dithoto ka moka tša mohuta ofe goba ofe, tšeo di hlokomelwago ke tšona, go balwa le dišupo, dikgoboketšo goba dithuo tše dingwe tša go šuthišega. Di swanetše gape go laola thuo efe goba efe ya go šuthišega yeo e lego ya goba yeo e filwego Mmušo ke batho ba Afrika Borwa.
Lefelo la Methopo ya Bohwa la Afrika Borwa...
Tsenya tshepetšo ye kopantšwego ya go šupa, tshekatsheko le taolo ya methopo ya bohwa ya Afrika Borwa.
Laola ntšhetšontle ya dilo tša go ba le bohlokwa bja bohwa setšhabeng le go tsenywa ka Afrika Borwa ga dithuo tša setšo tšeo di rometšwego dinageng dišele ka mokgwa wa go se be molaong.
Ditlhongwa tša bokgabo (tšeo di hlomilwego go ya ka Karolo 21 ya Molao wa Dikhamphani wa 1973) di thuša ka go hlola intasteri ya bokgabo bja go diragatšwa ya go se fele ya go thewa go tlotlego, phapano le phetogo. Di hlohleletša tšwelopele ya tlhatlamano ya botlalo ya bokgabo bja go diragatšwa.
Bokgabo bja Kgwebo bja Afrika Borwa ke Khamphani ya Karolo 21 yeo maikemišetšo a yona e lego hlohletšo ya go thuša bokgabo ke kgwebo le lekala la praebete ka go tsenywa ga tshepetšo ya mphiwafela ya maleba..
Go ya ka Molao wa Bosetšhaba wa Motheo wa Filimo le Video wa 1997, Motheo o tlhabolla le go godiša intasteri ya filimo le video. O kgonegiša le go hlohleletša gore batho ba go tšwa ditšhabeng tša go se holege ba fiwe monyetla wa gore ba kgathe tema ka go intasteri. Motheo gape o godiša difilimo tša gae le ditšweletšwa tša divideo, o thekga tlhabollo ya le go tsenega ka go intasteri, le go sekaseka go se lekalekane ga histori ya infrastraktšha, mabokgoni le methopo ka go intasteri.
Go ya ka Molao wa Lekgotla la Bokgabo la Bosetšhaba wa 1997, Lekgotla le nolofatsa menyetla ya gore batho ba diragatše le go thakgalela bokgabo. Gape Lekgotla le godiša tiragatšo ya kakaretšo ya bokgabo ka setšhabeng, le godiša tlhagišo ya boitšhupo bja bosetšhaba ka bokgabo, le godiša tokologo ka go tiragatšo ya bokgabo, le go ba batho ba go ba le histori ya go se holegego khumano ye kgolwane ya bokgabo. Mediro ye mengwe e tsenya tshekatsheko ya go se lekalekane ga histori ge go fiwa infrastraktšha le kgodišo ya kgokaganyo ya bosetšhaba le ya boditšhabatšhaba.
Lekgotla le thekga ka mahlagahlaga temogo ya dipolelodintši bjalo ka mothopo wa bosetšhaba, le go thekga dipolelo tšeo pele di bego di beetšwe ka thoko ka go tlhabolla, go sepetša le go hlokomela khumano, tshedimošo le tiragatšo ya mananeo. Ditiragalo tše di sepelelana le dikgonegišo tša Molao wa Lekgotla la Dipolelo ka Moka tša Afrika Borwa wa 1999.
Lekgotla la Nyakišišo ka Disaense tša Batho (HSRC) le godiša le go katološa tsebo ka go karolo ya disaense tša batho go ya ka Molao wa Lekgotla la Nyakišišo ka Disaense tša Batho (23 wa 1998). HSRC e se kagele e dirile tšhuto ya theo le ya go kgahliša ka go leanotshepetšo la yona la tsebišo le mananeo. Se se bakile kgolo ye maatla kudu le go oketša kgolo go ya pele ka go meputso ya kontraka le khonsotiamo. HSRC e šišimogela tlhokego ya go fihlelela ditšhaba tša go se holege, tšeo di ka se kgonego go lefelela ditefišo tša mebaraka gore di humane ditirelo. Mafelo a tsepelelo a tsenya: tlhabollo ya batho, dintlha tša leago tša HIV/AIDS le maphelo, mokgwa wo kopantšwego wa tlhabollo ya mmaraka wa bašomi le go hlolwa ga mediro.
Motheo wa Nyakišišo wa Bosetšhaba NRF o thekga nyakišišo ya theo le ya tirišo le katološo le tšhutišetšo ya tsebo ka go karolo ya saense, theknolotši le theknolotši ya tlhago, go ya ka Molao wa Motheo wa Nyakišišo wa Bosetšhaba 23 wa 1998. O sepetša diolofatši tša go dira nyakišišo ya setšhaba, go hlahla baithuti le go tlhabolla mabokgoni a bohlokwa a setšhaba se nago le kgahlego ka go wona. Hermanus Magnetic Observatory e ile ya šuthišetšwa go NRF go tšwa go Lefelo la Saense le Nyakišišo ya Intasteri CSIR ka 2001 gape gomme peakanyo leswa ya yona e tla fetšwa ka 2001.
Institšhute ya Afrika e godiša kwešišo le tsebo ya merero ya Afrika ka boradisaense ba go ba le bokgoni ba go šoma go ralala makala ka moka le ka hlahlo le thuto ka merero ya Afrika, go kgoboketša le go sekaseka mmogo le go phatlalatša tshedimošo ka merero ya Afrika, go fa dikeletšo tša go šoma mmogo le go nolofatša ditiragalo tša maswanedi tša go amana le ditlhoko tša bohle, menyetla le botsebi bja Afrika mo go batho fela go ya ka Molao wa Institšhute ya Afrika ya Afrika Borwa (68 wa 2001).
Lefelo la Leisa la Bosetšhaba le laola didirišwa le botsebi bja nyakišišo le tlhabollo. Tsepelelo ya ga bjale gabotsebotse e go tlhabollo ya thekenolotši ya go thewa go leisa go kaonafatša bokgoni bja intasteri ya Afrika Borwa, le go tšhutišetšo ya tsebo le theknolotši go intasteri. Lefelo le kgontšha diyunibesithi le ditheknikone go humana didirišwa tša leisa le bokgoni go hlohleletša tšwelopele ya nyakišišo ya go thewa go setšo sa leisa.
Dilaeporari di babalela go godiša bohwa bja ditokomane tša setšhaba, le merero ya go amana le tšona. Di tsenya laeporari ya Afrika Borwa ya Difofu, yeo e fago ditirelo tša laeporari le tša tshedimošo go difofu le babadi ba go se kgone go bala dikgatišo, le merero ya go amana le tšona.
Kgoro e thekga le go godiša diprotšeke tšeo maikemišetšo a tšona e lego go godiša bokgabo le setšo, nepo ya Diakhaefe tša Bosetšhaba, polelo le saense le thekenolotši. Go fihla bjale kgoro e thuša dihlongwa, makgotla, dikomiti goba mekgatlo ye mengwe ya setšhaba goba batho. Dikomiti tša go thuša ka ditšhelete tša go fapana ka go kgoro di sekaseka dikakanyetšo tša diprotšeke tša go tšwa go bakgathatema ba go fapana gomme ba tsenela memorantamo wa kwano le makoko ge sephetho se šetše se dirilwe gore go thuše protšeke ye itšego ka ditšhelete.
Sekhwama sa Boitšhimolli ke lenaneo leo le diretšwego go thekga saense ya tekanyokgolo, ya mananeo a boitšhimolli a boentšineri le theknolotši (SET). Sekhwama se sepetšwa ke Trasete ya Sekhwama sa Boitšhimolli ya Bosetšhaba.
Ka ngwaga wa ditšhelete Kgoro e ile ya beakanya ka leswa Komiti ya yona ya Hlakišo go ya ka Molao wa Taolo ya Ditšhelete tša Setšhaba, 1999 (Molao No. 1 wa 1999) [PMFA] le Melawana ya Baditšhelete [TR] yeo e filwego go ya ka yona le go kgonegiša ditlhoko tša go swana le di tee. Modulasetulo wa Komiti ya Hlakišo ke Morena S Kajee, Molaodi wa kua go Ditirelo tša Taolo ye Kopantšwego tša Gobodo.
Ka baka la bonnete bja gore Kgoro e šuthišetša phensete ye kgolo ya tekanyetšo ya yona go Dienthiti tša Setšhaba le boikgafo bja Letona go ya ka Karolo 63 ya PFMA go hlokomela tatelelo ya PFMA go hlomilwe karolo ye aroganego go diragatša le go hlokomela taolo ye kopantšwego ke Kgoro ya Bokgabo le Setšo le Makala a Saense le Theknolotši.
Khomišene ya Diakhaefe tša Bosetšhaba e fedišitšwe ka ngwaga wa ditšhelete wa 2001/02. Lebaka e le gore Khomišene ya Diakhaefe ya Bosetšhaba e be e sa dire lebaka leo e bego e hlomilwe gore e le dire. Khomišene ya Diakhaefe ya Bosetšhaba e tsenetšwe ke Phanele ya Dikeletšo yeo maikemišetso a yona e lego go eletša Letona la Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši ka merero ya molaotshepetšo mabapi le ditirelo tša diakhaefe.
Kgoro e kgethile Mohlankedi Mogolo wa Ditšhelete wa yona ka Setemere 2001.
Tiragatšo ya Molao wa Taolo ya Ditšhelete tša Setšhaba, 1999 (Molao No. 1 wa 1999) [PMFA] le Melawana ya Ditšhelete [TR] tšeo di filwego go ya ka Karolo 76 le 77 tša Molao di beelwa pele ka go Kgoro. Le ge go dirilwe kgatelopele ya go kgotsofatša ka go mafelo a mangwe, a mangwe wona a tla nyaka maiteko a mantši kudu ka ngwaga wa ditšhelete wa 2002/2003.
Kgoro e na le komiti ya ka gare ya hlakišo le karolo ya hlakišo yeo e hlomilwego go ya ka PMFA. Ka ngwaga wa ditšhelete Kgoro e ile ya šomiša ditirelo tša Makonsaltente go thuša ka tshekatsheko ya diphonkgelo tša Kgoro le tlhabollo ya dipeakanyo tša hlakišo tša ka gare bjalo ka ge go nyakilwe ke PMFA.
Karolo ya Hlakišo ya ka Gare e tšweditše pele maano a go thibela bohwirihwiri le maanotshepetšo a gona go diragatša dikgato tša thibelo ya bohwirihwiri, go lemoša ka bohwirihwiri le go hloma mokgwa wa go loma tsebe wa DACST. Kgoro e katana ka mokgwa wa go tšwela pele go hlola tikologo ya tatelelo ya PMFA le TR.
Pegelo ka tša ditšhelete bjalo ka ge go nyakile PMFA e fiwa ka nepego le ka nako go bašomiši ba go fapana ba dipego. Ka ntle le dinyakwa tša molao, Kgoro e na gape le mokgwa wa ka gare wa kgontšhago wa go bega le tshepetšo ya kelelo ya kheše. Se se bonala ka polokonyana yeo go itemogetšwego yona ka lebaka la ga bjale ge go bapetšwa le lebaka la pego ya pele.
Ga bjale kgoro e gare e diragatša PMFA go ya ka maanotshepetšo ao a tlišitšwego ka ngwaga wa ditšhelete wa 2000/01. Tshepetšo ye ga se e fetšwe, gabotsebotse ka baka la bokgoni ka go Kgoro.
Setatamente sa ngwaga sa ditšhelete seo se hlalošitšwego ka go matlakala a 106 le 137 se dumeletšwe ke Mohlankedi wa Akhaonting.
Pego ye e beakantšwe go ya ka Melawana ya Ditšhelete 3.1.
Komiti ya Hlakišo e kgethilwe ke Bolaodi Phethišo, Letona BS Ngubane, ka 8 Disemere 2000. Ka ngwaga wa ditšhelete wa 2001/02 komiti e bile le dikopano tše tharo.
Bao ba bego ba le gona ba tsenya Hlogo ya Hlakišo ya ka Gare le Mohlankedi Mogolo wa Ditšhelete le baemedi ba Kantoro ya Mohlakiši Pharephare le Bamatlotlo a Setšhaba ba be ba memilwe.
Gape kimiti e lekotšeleswa dipego tša Kantoro ya Mohlakiši Pharephare le karolo ya Hlakišo ya ka Gare, ka kwešišo ya gore komiti e tseba diphonkgelo tšeo Kgoro e lebanego le tšona, gomme e kgotsofetše gore ditaolo tša ka gare tša go laola dihlotlo tše dikgolo di a kgontšha.
Ditatamente tša ditšhelete bjalo ka ge di hlalošitšwe ka go matlakala 106 go fihla go 137, tša ngwaga wo fedilego ka 31 Matšhe 2002, di hlakišitšwe go ya ka karolo 188 ya Molaotheo wa Rephapoliki ya Afrika Borwa, 1996 (Molao No. 108 wa 1996), o balwa mmogo le karolo 3 le 5 tša Molao wa Mohlakiši Pharephare (Molao No. 12 wa 1995). Ditatamente tše tša ditšhelete, pabalelo ya dikgato tša taolo tša go kgontšha le tatelelo ya melao ya maleba le melawana ke maikarabelo a mohlankedi wa maikarabelo. Maikarabelo a ka ke go bolela maikutlo ka ditatamente tše tša ditšhelete, go theilwe go hlakišo.
Hlakišo e sepeditšwe go ya ka Ditatamente tša Maemo a Hlakišo a Afrika Borwa. Maemo ao a nyaka gore ke beakanye le go dira hlakišo go humana netefaletšo ya go kwala ya gore ditatamente tša ditšhelete ga di na diphošo.
Go feta moo, hlakišo e tsenya hlahlobo, ka mokgwa wa teko, ya bohlatse bja go thekga tatelelo ka mekgwa ka moka ya materiale le melao le melawana tša maleba yeo ke tsebilego ka yona gape e šoma go merero ya ditšhelete.
Ke tshepa gore hlakišo e fa motheo wa go kwala wa maikutlo a ka.
Go ya ka nna, ditatamente tša ditšhelete ke kemedi ya nnete, ka mekgwa ka moka ya materiale, ya maemo a ditšhelete a Kgoro ya Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši ka 31 Matšhe 2002 le dipoelo tša ditshepedišo le kelelo ya kheše ya ngwaga wo fedilego go ya ka ditiragalo tšeo di laetšwego.
Le tšhupetšo go temana ya 3.1.1, letlakala 141 go pegongwaga ya kgoro ye fetilego [RP 92/2001], go begilwe gore diinstithušene tše pedi tše boletšwego ka godimo di bile le ditahlegelo tše itšego ka baka la dipeeletšo tša go ba le phonkgelo ya godimo le gore merero ye e be e nyakišišwa ke Yuniti ya Nyakišišo ye Ikgethago Special Investigating Unit SIU.
Le ge e le gore yunite ya hlakišo ya ka gare e hlomilwe ka 1996, ga go mošomo wa hlakišo ya ka gare wo dirilwego ka ngwaga wo o bolelwago ka wona.
Thušo yeo e filwego ke badiredi ba kgoro ka nako ya hlakišo e lebogwa kudu.
Ditatamente tša tšhelete, ka ntle le ge go boletšwe ka mokgwa wo mongwe, di lokišitšwe go ya ka melaotshepetšo yeo e latelago, yeo e šomišitšwego ka go swana mo go mekgwa ka moka ya materiale. Empa, mo go lego maswanedi ebile go kwala, go filwe tshedimošo ya tlaleletšo go kaonafatša tšhomišego ya ya ditatamente tša ditšhelete le go latelela dinyakwa tša semolao tša Molao wa Taolo ya Ditšhelete tša Setšhaba, Molao 1 wa 1999 (bjalo ka ge o fetotšwe ke Molao 29 wa 1999), le Melawana ya Ditšhelete ya Dikgoro le Dihlongwa tša Molaotheo tše di bilego gona go ya ka Molao, le Karolo ya Molao wa Lekgetho, Molao 1 wa 2001.
Ditatamente tša tokišo di lokišitšwe ka motheo wa kheše wa akhaothing ka ntle le moo go boletšwego ka mokgwa wo mongwe. Ka fase ga motheo wa kheše wa akhaonthing wa ditiragalo tša akhaothing le ditiragalo tše dingwe di lemogwa ge kheše e amogelwa goba e lefsa. Motheo wa akhaothing o lekanyetša dipoelo tša ditšhelete tša lebaka leo e lego phapang gare ga dikamogelo tša kheše le ditefo tša kheše.
Ditšhelete tšeo di boutetšwego ke tšeo di abetšwego kgoro go ya ka tekanyetšo ya mafelelo yeo e tsebegago e le kakanyo ya tokišo. Lekgetho leo le humanwego le lemogwa ge go amogelwa matlotlo, gomme ga go kgoboketšo ya tswalo ye diregago go tloga ka tšatši la kamogelo la mafelelo go fihla ka sebaka sa pego. Matlotlo ao a boutetšwego ao a bego a se a lebelelwe a ya go Sekwama sa Lekgetho sa Profense\Bosetšhaba.
Kapetlele le tshenyegelo ya ga bjale e lemogwa ka go setatamente sa letseno ge tefo e dirwa. Tswalo yeo e lefilwego le yona e lemogwa ge go lefsa gomme go sa dirwe kgoboketšo ya lekgetho gare ga tšatši la tefo le tšatši la go bega.
Tshenyegelo yeo e se e dirwego go ya ka nepo ya boutu goba, ka go karoganyo ya theo, yeo e sego e dirwe ka nepo ya karoganyo ya theo.
Tshenyegelo e sa dumelelwago e swarwa bjalo ka phahlo ya ga bjale ka go šiti ya tekatekano go fihla ge tshenyegelo ye bjalo e humanwa go motho wa boraro, yoo a dumeletšwego ke Palamente, goba a thušwa ka ditšhelete ke matlotlo a boutetšwego a išago.
Tshenyegelo ya go fapafapana e swarwa bjalo ka tshenyegelo ka go setatamente sa letseno go fihla ge tshenyegelo ye bjalo e sa dumelelwe ke Baditšhelete tša Profense\Bosetšhaba, gomme ge go le bjalo e swarwa bjalo ka phahlo ya ga bjale go fihla ge e humanwa go motho wa boraro.
Tshenyegelo ya go se be le mohola le yeo e senyago ke tshenyegelo yeo e senyegilego gomme yeo e ka bego e phefilwe ge nkabe go hlokometšwe. Tshenyegelo ya go se be le mohola le ya go senya e swarwa bjalo ka phahlo ya ga bjale ka go šiti ya tekatekanyo go fihla ge tshenyegelo ye bjalo e humanwa go motho wa boraro.
khumano ya sekoloto e yo senya tšhelete; goba khumano ya sekoloto e tla baka maima go moadingwa goba bafepšwa ke moadingwa ka gore ba tla ba ba thibelwa boiphedišo bja minimamo; goba dithoto tša moadingwa goba bohwa bja gagwe di bohlokwa kudu go bafepšwa bja moadingwa goba di na le mohola wa fase kudu ge go bapetšwa, goba mmušo o tla holega ge o diragatša tefelo ye bjalo goba o e lesa.
Kgoro ga e phimole dikoloto tša go kolotwa ke badiredi ba yona goba mabaka a sekoloto a hlodilwego ke boradia, bohodu, tshenyo ka ya maboomo, go se hlokomele goba tiego ka go lehlakore la ofe goba ofe wa bathwalwa ke yona.
Diphahlo tša fisikale (diphahlo tše hlomamego, tša go šuthišega le diinfentori) di phimolwa ka botlalo ge e le gore di lefeletšwe le ge go rwelwe maikarabelo a tšona gore ke tshenyegelo ka go setatamente sa letseno.
Tšeo di amogelegago ka tlwaelo ga di amogelwe ka fase ga motheo wa kheše wa akhaonthing. Empa, tšeo di amogelegago tša go ba ka fase ga šiti ya tekatekano di tšwa go ditefelelo tša kheše tšeo di humanegago go motho yo mongwe.
Ka tlwaelo tšeo di lefelelegago ga di amogelwe ka fase ga motheo wa kheše wa akhaonthing. Empa tšeo di lefelelegago tšeo di lego ka gare ga šiti ya tekatekano di tšwa go dikamogelo tša kheše tšeo di lefelelwago Sekwama sa Lekgetho sa Bosetšhaba/Profense goba motho yo mongwe.
Ditefelo tše dirilwego morago ga tšatši la akhaonthing tša go amana le diphahlo le ditirelo tše humanwego pele goba ka tšatši la akhaonthing di utollwa bjalo ka tsebišo ka go ditatamente tša ditšhelete. Ditefelo tše ga di lemogwe ka gare ga šiti ya tekatekano e le sekoloto ka go setatamente sa letseno ka ge ditatamente tša ditšhelete di lokišwa ka motheo wa kheše wa akhaonthing.
Tshenyegelo ya bathwalwa ba lebakakopana e tsenywa ka go setatamente sa letseno ka sebaka sa pegelo seo tefelelo e dirwago ka sona. Mehola ya bathwalwa ya lebakakopana, yeo e bakago boikgafo bja ga bjale bja semolao goba bja go kwala, di bušetšwa morago go fihla ge di kgona go lekanyetšwa ka botshepegi gomme go dirwe ditshenyegelo. Dintlha tša mehola ye le dikoloto tšeo go kgonegago gore di be gona di utollwa bjalo ka tsebišo ka go ditatamente tša ditšhelete gomme ga di amogelwe ka go setatamente sa letseno.
Mehola ya phedišo e amogelwa le go dirwa ditshenyegelo ge fela tefelo e dirilwe.
Kgoro e fa bathwalwa ba yona mehola ya tholomodiro ka mokgwa wa leanotshepetšo la mohola wo tlhalošitšwego la mmušo. Mehola ye e thušwa ka ditšhelete ke mmušo mothwadi mmogo le mothwalwa. Ditefo tša mothwadi go sekhwama di dirwa tshenyegelo ge tšhelete e lefelwa ka go sekhwama. Ga go kgonegišo ye diretšwego mehola ya tholomodiro ka go ditatamente tša ditšhelete tša Kgoro. Eng goba eng seo go kgonegago gore e be sekoloto se utollwa ka go ditatamente tša ditšhelete tša Sekhwama sa Lekgetho sa Bosetšhaba e sego ka go ditatamente tša ditšhelete tša mothwadi.
Kgoro e fa mehola ya bongaka go (bangwe/ka moka) ga bathwadi ba yona ka mokgwa wa peakanyo ya mohola wo tlhalošitšwego. Ditefo tša mothwadi go sekhwama di ba tshenyegelo ge tšhelete e lefelwa ka go sekhwama. Ga go kgonegišo yeo e direlwago mehola ya bongaka ka go ditatamente tša ditšhelete.
Mehola ya tholomodiro ya bongaka ya maloko a rotšego modiro e ba tshenyegelo ge tšhelete e lefilwe ka go sekhwama.
Lekgetho le humanegago ke ditefo tše dirilwego le go amogelwa ka go setatamente sa letseno bjalo ka tshenyegelo ya mengwaga ye fetilego, ye bjale e humanwego go tšwa go moadimi ka baka la go se lefe go ya ka kwano. Ditefelo di šuthišetšwa go Sekhwama sa Lekgetho ge tefelo e humanwa.
Moo go kgonegago, dipalo tša go bapetšwa di fetotšwe gore di sepelelane le diphetogo tša ngwaga wa ga bjale. Dipalo tša go bapetšwa tšeo di bontšhitšwego ka go ditatamente tše tša ditšhelete di kgaoleditšwe go dipalo tšeo di bontšhitšwego ka go ditatamente tša ngwagola tše hlakišitšwego le dipalo tše dingwe tša go bapetšwa tšeo kgoro e ka no bago e ena le tšona.
Nete ya koketšego/(phokotšego) ya kheše le tša go lekana le kheše.
Kgoro e file bahlomphegi ba mmalwa ba dinagašele le ba gae dimpho ka diketelo tša semmušo le mekete ye mengwe. Dimpho tše e be e le dipuku tša gae, diCD, dilo tša setšo le tša tiroatla.
Kgoro e na le taolo ya bong bjale ka ge go akantšwe ka go Molao wa Taolo ya Ditšhelete tša Setšhaba, 1999 (Molao No. 1 wa 1999) ka go dienthithi ka moka tša setšhaba tšeo di badilwego ka go Pego ya Bolaodi le tsebišo ya 8 ya ditatamente tše.
Badiredi ba Bolaodi ba bohlokwa ka go Kgoro ke Letona, Motlatša Letona, Molaodi Pharephare le Balaodi Pharephare. Megolo ya Letona le Motlatša Letona e phethwa ke Kabinete gomme badiredi ba bangwe ba bolaodi ba bohlokwa ba godišwa go ya ka diphuthana tša megolo tša Ditirelo tša Bolaodi Bogolo (SMS) tše dumeletšwego ke Kgoro ya Tirelo le Tshepetšo ya Setšhaba.
Dilounu tša go se humanwe ke bohle (le/goba go tsebja ke bohle) ka ntle le balaodi ba bohlokwa ga go dilounu tše fiwago badiredi ba bolaodi ka go Kgoro.
Poloko gabotsebotse go ya ka dipoloko mo go Ditshenyegelo tša Badiredi ka baka la mešomo mmogo le go hirwa ga tšhomišo ya nako ya khomphuta ka Matšhe 2002 empa go lefilwe fela ka Aporele 2002.
Poloko gabotsebotse go ya ka dipoloko mo go Ditshenyegelo tša Badiredi ka baka la mešomo mmogo le dipoloko tše itemogetšwego mo go didirišwa tša dikhomphuta, diphahlo le didirišwa tše dingwe mabapi le badiredi bao ba swanetšego go thwalwa (R30 000). Go ya pele, poloko ye go itemogetšwego yona ka fase ga Ditefelo tše šuthišeditšwego mabapi le mananeo a phokotšo ya bohloki, diprotšeke tša thušo ya ditšhelete le Mediro ya kapetlele ka baka la boikgafo bja dikontraka bjo bo se bo phethagatšwego (R381 000).
Poloko gabotsebotse go ya ka dipoloko mo go Ditshenyegelo tša Badiredi ka baka la mešomo mmogo le go hirwa ga tšhomišo ya nako ya khomphutha ka Matšhe 2002 empa e lefilwe fela ka Aporele 2002.
Poloko gabotsebotse go ya ka ditshenyegelo tša maeto le tshenyegelo ya poledišano mmogo le poloko ye itemogetšwego mo go didirišwa tša dikhomphuta, diphahlo le didirišwa tše dingwe mabapi le badiredi bao ba swanetšego go thwalwa.
Poloko gabotsebotse go ya ka ditshenyegelo tša maeto le tshenyegelo ya poledišano mmogo le khiro ya tšhomišo ya nako ya khomphutha ka Matšhe 2002 empa e lefeletšwe fela ka Aporele 2002 (R45 000).
Poloko mabapi le tshenyegelo ya maeto le tshenyegelo ya poledišano.
Ditiro tše tša go ngwala tše otarilwego ka Matšhe 2002 empa di lefeletšwe ka Aporele 2002.
Didirišwa tša khomphuta, diphahlo tša badiredi bao ba swanetšego go thwalwa.
Khiro ya nako ya tšhomišo ya khomphutha ka Matšhe 2002 empa e lefilwe fela ka Aporele 2002.
Go ya pele, poloko ye itemogetšwego ka fase ga ditefo tše šuthišeditšwego go mananeo a Phokotšo ya Bohloki, diprotšeke tša thušo ya ditšhelete le Mediro ya kapetlele. Mabapi le thušo ya ditšhelete ye tšwelago pele mmogo le boikgafo bja dikontraka bjo bo se bo phethagatšwego.
Yunione ya Yuropa e thuša Lenaneo la Taolo ya Yuniti (PMU) le go Hlongwa ga Mafelo a Teko a mararo - Lefelo la Thekgo ya Boitšhimolli go tsebagatša ditheknolotši tšeo e sego kgale di tlhabolotšwe; Lefelo la Papatšo ya Theknolotši (TDC) go bapatša ditheknolotši ka go makala a mmalwa a tšweletšo. Le Inkhubeitha ya Software ya Theknolotši (IT), yeo e tebago di SMME tša go ba le ditirelo tša thekgo ya theknolotši.
Protšeke ya GODISA e tsebagaditšwe ka ngwaga wa ditšhelete wa 2001/02, ditshepetšo tša taolo ya lenaneo, ditshepedišo le dipukwana tša diatla di tlhabolotšwe le go gatišwa le wepsaete e ile ya tlhabollwa ka baka la lenaneo. Lefelo la Thekgo ya Boitšhimolli, Lefelo la Papatšo ya Theknolotši le Inkhubeitha ya Software ya Theknolotši ka moka di tsebagaditšwe le badiredi ba lefelo ba le gona. Go tlatsa, Thuto ya Theo ya Bosetšhaba e ile ya lokišwa gomme mothopo wa hlahlo le tlhabollo ya balaodi ba Lefelo le badiredi o ile wa akanyetšwa le go thentariwa.
Go lebaka la MTEF go tloga ka 2002/2003 go fihla ka 2004/2005, gape Kgoro e tla tsepelela peeletšo ya infrastraktšha ka ge kabelo yeo e humanwego ka 2001/2002 go fihla ka 2003/2004 ya MTEF e bile fase kudu go matlotlo ao a nyakegago. Kgoro e na le +- 20 ya Diinstithušene tša Bokgabo le Setšo ka fase ga taolo ya bong bja yona. Dihlongwa tše tša Bokgabo le Setšo di dira bjalo ka mafelo a go bolokega a go boloka dilo, tša go ba maleba go histori ya rena le bjale gape ke mafelo ao go wona go diragatšwago bokgabo. Histori yeo e fetogago ya Afrika Borwa e nyaka gore diinstithušene tša bokgabo le setšo di iphetole le/goba di be ka moo e lego gore di goketša moeng wo moswa go misiamo le babogedi ba bokgabo bja go diragatšwa ba oketšegago. Go kgona go fihlelela se go tla hlokega gore go tšwe matlotlo a go lokiša dipoelomorago tša hlokomelo ya moago. Misiamo wa gosasa o swanetše gape gore o dumelele bohle, o be le diwekešopo tša bohlodi, dipapatšo tša maswanedi le mekgwa ya go phoofolofatša yeo e tla bago didirišwa tše fetogago gore di sepelelane le setšo se phelago.
Go tloga ka 1995 Afrika Borwa e bile ye nngwe ya mafelo a boeti a tsebegago gabotse lefaseng. Bohlokwa bja boeti bjalo ka mokgwa wa tlhabollo ya ikonomi bo tsebega kudu. Ka baka le, go bohlokwa gore diinstithušene tša Kgoro di be le mafelo ao a gokago baeng.
Didirišwa tša ka go Diinstithušene tša Bokgabo bja go diragatšwa gantši le tšona di tšofetse gomme go hlokega gore go humanwe tše dingwe. Ditshenyegelo tša hlokomelo ya didirišwa tše di godimo kudu gomme ga di be le mohola lebakeng la bogareng go ya go le kopana.
Go fihla le kgotsofatšo ya ditlhoko tša digole mo go Diinstithušene le gona go šupilwe bjalo ka lefelo le go tlhokegago gore le abelwe matlotlo. Ga se tše dintši tše dirilwego ka se peleng gape le mabapi le dinyakwa tša semolao Kgoro e na le boikgafo bja go diragatša. Pampiri ye Tšhweu ka Leanotshepetšo la Bogole la Bosetšhaba le Kopantšwego ya 1997 e ahlaahlile gabotsebotse ditlhoko tša ditselana tša go hloka mapheko ka go meago ka moka ya setšhaba. Ditselana tše tša go se be le mapheko di swanetše gore di be gona go setšhaba go thibela hlaolo bjalo ka ge go beilwe ka gare ga Molaotheo (Kgaolo ya 2 - Molaokakanywa wa Ditokelo, Karolo ya 9, Lefokwana la tekatekano). Ditselana tše tša go se be le mapheko di swanetše go ba gona gape go badiredi ka moka goba bao e ka no bago badiredi go ya ka Molao wa tekatekano ya Thwalo. Ditselana tša go se be le mapheko di bala ditselana tša go ya moagong le ka gare ga moago.
Bjalo ka bahlokomedi bja bohwa bja setšhaba, Dimisiamo di rwele maikarabelo a go netefatša polokego. Ka baka la se go tla gatelelwa gape polokego le mpšhafatšo išagong.
Go ya pele, Letona le dirile gore bašomammogo ba gagwe ba kgathe tema ka go tekanyo ya mmušo ya profense le ya gae go thekga diistithušene tša bokgabo le setšo go ya ka sebopego ka makala a 3, le ge e le gore tshepetšo ye ga se e diragatšwe ka botlalo ke makoko ka moka a amegago.
Se se bakile gore diinstithušene tše dingwe tše kgopelago kgoro go di thuša ka kaonafatšo ya infrastraktšha ye hlokegago le ya tšhoganyetšo di dire bjalo mo go tekanyo ya gae. Boleng bja fase bja infrastraktšha mo go tše dingwe tša diinstithušene tše bo šetše bo bakile maswabi, a go swana le tshepetšo ya moyafatšo ya go se šome ge go bulwa CATS kua State Theatre!
Go na le kgonegišo ya MTEF ya moago wo moswa wa Bokgobapuku bja Bosetšhaba bja Afrika Borwa. Empa, kgonegišo ke ya moago, Moago wa Kgale wa Poso mo go Sekwere sa Church. Moago wo o tlošitšwe go mmaraka gape Kgoro ya Mešomo ya Setšhaba, morago ga go dira thuto ya kgonego ya madulo ao a lego gona, e akanyeditše gore Kgoro e boloke moago wo o lego gona kua Mmileng wa Proes mo go lefelo le akanyeditšwego la Mmušo la Boulevard. DACST e amogetše kakanyetšo. Empa, tšwelopele e diegišitšwe ka baka la mediro ya kapetlele ya godingwana ye nyakegago. Tlhaelo e fihla go dimilione tše R65.
Maemo a diphalo tša kapetlele tša Kgoro a a kgotsofatša gomme dithoto tša go šuthišega le hlokomelo, ditokišo le dipeopakeng di dirwa ge go nyakega.
Ga se go dirwe diprotšeke tša hlokomelo tše dikgolo ka ngwaga wa ditšhelete ka ntle le kaonafatšo ya dikhomphuta le infrastraktšha ya dikhomphuta ka baka la koketšego ya bathwalwa. Palomoka ya ditshenyegelo ke dimilione tše R5,3 gomme e tsenya go rekwa le go beabakeng diphahlo.
Tshepetšo yeo e lego gona ya go thentara diprotšeke e sepelelana le melwana ya Lekgotla la go Thentara la Mmušo le Molao wa Tlhako ya Molaotshepetšo wa Khumano ye Rategago, 5 wa 2000 le melawana ya gona. Moo diprotšeke di amago theknolotši ya tshedimošo, ditshepetšo tša go sepelelana le dikwano tša kgwebo di fedile ka Lefelo la Mmušo la Theknolotši ya Tshedimošo (SITA) ka fase ga Molao wa Tshedimošo ya Theknolotši wa Mmušo 88 wa 1998.
Kopanyo ya Ditirelo tša tshedimošo ya Theknolotši le SITA e tla kaonafatša tšhomišo ya theknolotši ya dipolelo tša batho, bjalo ka phetolelo ya go thušwa ke khomphuta.
Diprotšeke tše diswa tše mmalwa tša ngwaga wa ditšhelete wo tlago, mohlala tšwetšopele le tiragatšo ya tshepetšo ya ditokomane ye kopantšwego ye kaone.
Gape, dithata le dinolo (hardware and software) di tla tsenywa go Tshepetšo ya tšhedimošo ya Thutafase ya mošomo wa go amana le maina a mafelo.
<fn>nso_Article_National Language Services_Lenaneo la Diteng 1.txt</fn>
Go tseba ka ga Ditaetšo tša gago tša Maikemišetšo.
Kgaolo ya 2: Dekgetho tša pele tša tša Maphelo tšeo di swanetšego go rarollwa.
Kgaolo ya 3: Mekgwa ya kakaretšo ya namolo.
Kgaolo ya 4: Mafelo a bohlokwa ao go ka šomišwago maano a kakaretšo go ona.
Kgaolo ya 5: Hlapetšo le tekanyetšo ya go ela katlego ya go phethagatša mananeo a tša maphelo.
Bahlankedi ka moka ba Dikgoro tša tša Maphelo tša Bosetšhaba le tša Diprofense ka lebaka la kabelo ya bona ya dintlha lebakeng la ge go tšweletšwa sengwalwa se.
Baswa ka moka bao ba tšerego karolo dikopanong tša dipoledišano tša boitekelo tša diprofense ka baka la kabelo ya bona ya dintlha go akanyeng le go beakanya pego ye e akareditšwego ye ya Ditaetšo tša Maikemišetšo a tša Maphelo tša Baswa le baswa bao ba sa nago le bjana.
Mekgahlo yeo e sego ya Mmušo ka moka ya Bosetšhaba le ya Diprofense gammogo le dikomišene tša Baswa tša Diprofense tšeo di tšerego karolo le go abelana ka dintlha tšeo di bopilego sengwalwa se.
Ditaetšo tša Maikemišetšo a tša Maphelo tša Baswa ke tlhako yeo e amogetšwego ke Mmušo yeo e laolago maitshwaro le maemo ao a rarollago tšwetšopele ye e fodilego le mathata a tša maphelo a baswa le le baswa bao ba sa nago le bjana. Sengwalwa se ke pego ye e akareditšwego ya pego ya mathomo yeo e tšweleditšwego ka 2001.
Ditaetšo tša maikemišetšo di thuša mekgahlo, Dikgoro tša mmušo, le bao ba tšeago sephetho ge ba šoma le batho ba baswa ba fana ka mehuta ya ditirelo tšeo di phethagatšago dinyakwa tša batho ba baswa.
Tshedimošo le dintlha ka ga maemo a baswa Afrika Borwa.
Mehlala ya boditšhabatšhaba le dinyakišišo tša lefelo leo.
Kakaretšo ya melao le melawana yeo e amago bophelo le tšwetšopele ya baswa.
Kakaretšo ya mathata ao baswa ba lebanego le ona Afrika Borwa gammogo le mekgwa yeo e ka šomišwago go katana le mathata ao.
Baswa bao ba s a nago le bjana ke bao ba lego mengwaga ye10-19, baswa e šupa batho bao ba lego mengwaga ye 15-24 mola batho ba baswa e le bao ba lego mengwaga ye 10-24.
Matšatšing a lehono go na le ditlhohlo tše ntšhi tšeo di lebanego le baswa Afrika Borwa. Boswa bjoo bo akaretšago bjana ke lebaka la phetogo. Se e ka ba nako ya lethabo, ya tumelo go ba bangwe, e fela go ba bangwe ke nako ya kgakanego, mathata le ditlhohlo.
Kgonagalo ya godimo ya go ima, go fetela ke malwetši a thobalano gammogo le twatši ya HIV le AIDS.
Boitekelo ka go kgoga motsoko, nnotagi, le go ba lekgoba la diokobatši.
Kgonagalo ya go tsena bosenying, goba go ba motšwa sehlabelo wa bosenyi (mohl. go katwa, mpherefere).
Mathata a go ineela tšhušumetšong ya dithaka.
Mathata a tša maphelo ka lebaka la go se je ka tshwanelo, go se itšhidulle goba go ba maemong ao fokolago.
Thibelwago mathata ao a amago baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana pele ba ka thoma.
Go godiša tšwetšopele ya maleba ya baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana.
Go rarolla le go arabela dinyakwa tša tša maphelo tša baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana ka mokgwa wo o lebanego.
Ditaetšo tše di tšweleditšwe lebakeng la tshepetšo ya mengwaga ye mebedi yeo e bego e ama batho ba baswa go tšwa diprofenseng tšeo di fapanego. Dikgoro tša mebušo ye e fapanego, mekgahlo yeo e sego ya mmušo le mekgahlo ya setšhaba gammogo le Dikomišini tša Baswa tsa Bosetšhaba le tša Diprofense le ditlhomo tša thuto ya godimo di tšere karolo dikopanong tša dipoledišano go tšweletša ditaetšo tše tša maikemišetšo.
Ka fao, tshepetšo ye ya di therišano e kgonne go gatelela bohlokwa bja go tšea karolo ga baswa gammogo le batsebi bao ba šomago ka baswa maemong a bosetšhaba, diprofense le dilete.
Hlokomela: Tšwetšopele ya maleba e swanetše go hlohleletšwa. Basomedi ba tša maphelo le batsebi ba swanetse go lebelela dibaka tše di lego gona go godiša tšwetšopele ya maleba ya baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana.
Dipoelo tša go phethagatsa ditaetšo tša maikemišetšo a tša maphelo tša baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana.
Bophelo bjo bobotse bja baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana ke lenaneo la maemo a pele. Ditaetšo tše di itsego tša maikemišetšo a tša maphelo tša baswa le gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana di tšweletša tsela ya go phethagatša Lenaneo la tša Maphelo la Baswa le gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana.
Kwano ya bontšhi bja dihlopa ka moka tša bathekgi e tloga e le bohlokwa sebakeng sa mananeo ao a akanyeditšwego tšwetšopele ya baswa go efoga pedifatšo goba go arogantšhwa ga ditirelo. Mohlala, Dikgoro tša Maphelo, Tšwetšopele ya Leago, Mešomo le Thuto di tla kgonthiša gore tebanyo ya tšwetšopele ya bophelo bjo bo hlwekilego bja batho ba baswa e a fihlelelwa.
Ditaetšo tše tša maikemišetšo di šišinya mekgwa ye e fapanego ya go kaonafatša mananeo a tša maphelo a baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana. Se se bopa tlhako yeo go yona Dikgoro tša Maphelo tša Diprofense di ka hlamago le go aba methopothušo go kgotsofatša dinyakwa tša batho ba baswa. Ditaetšo tša maikemišetšo tša profense e swanetše go ba tšeo di lemogago dikgetho tše di itšego tša pele tša maphelo, maatla, diphokolo le dibaka tša baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana ditikologong tša bona, gomme di akaretšwa tlhakong ya ditaetšo tša maikemišetšo tša Bosetšhaba.
Baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana ba swanetše go tseba le go kwešiša ditokelo le maikarabelo a bona. Yo mongwe le yo mogwe o na le tokelo ya go ipelaetša le go nyaka tshwaro yeo e sa tšeego lehlakore.
Kgaolo ye e bolela ka ye mengwe ya melao ya maleba, melao le dikgobokano tšeo di tšhireletšago ditokelo le boiketlo bja baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana.
Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa, 1996: Ke motheo wa tlhako ya tša molao. Molaotheo ke molaomogolo wa naga. Melao ka moka e swanetše go sepelelana le Molaotheo. Go tloga go le bohlokwa go lemoga ditokelo tša batho ka moka go sa šetšwe mengwaga, mmala, morafe goba tumelo. Ditokelo tša motheo di swanetše go kgonthišwa le go abja. Tšona di akaretša dijo, thuto, tšhireletšo ya tša leago le phihlelelo ya tlhokomelo ya tša maphelo.
Afrika Borwa ke setho sa Kgobokano ya Ditšhaba tše di Kopanego; Ka fao, Afrika Borwa e tlamegile go dumelelana le dipeelano tša Kgobokano tšeo di amanago le tšwetšopele ya baswa ya tša maphelo.
Kgobokano ya Ditšhaba tše di Kopanego ka ga Ditokelo tša Ngwana mo Afrika Borwa gammogo le Lenaneo la Boditšhaba la Tiro mabapi le Bana go la Afrika Borwa.
Tumelelano ya Afrika ka ga Ditokelo le Pabalelo ya Bana.
Tatelano ya go ya ka molao mabapi le tša Maphelo dinageng tšeo di welago ka fase ga Tšwetšopele ya Ditšhaba tša Borwa Afrika.
Sengwalwakakanywa ka ga Mphsafatšo ya Peakanyo ya tša Maphelo go la Afrika Borwa.
Ka tirišano le bathekgi ba bangwe, Dikgoro tša mmušo, mekgahlo yeo e theilwego ditšhabeng, mekgahlo yeo theilwego godimo ga tumelo ye e itšego gammogo le yeo e sego ya mmušo, go bile le kgonagalo ya go hlagiša boitlamo ditokelong tša bana ka go šomiša togagano ya maano.
Mmušo o na le maikarabelo a go kaonafatša thušo ye e hlokegago ya kalafo, gammogo le boemo bja bana le gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana ka go tšwetšapele maikemišetšo a kgonagalo, le go hlola maemo ao a nago le thekgo..
Le gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana.
Molao wo o na le tebelelo ya go fana ka tlhokomelo ye e bolokegilego ya maphelo dikarolong tša mmušo ka moka.
Molaokakanywa wa Bosešhaba wa tša Maphelo lebakeng la bjalo o ema legatong la Molao wo.
Molao wo o kgonthiša neelano ya kwano ya tša kalafo le bobui yeo e ka dirwago ke batho ba mengwaga ye 14 le 18 ka go latelana.
HLOKOMELA: Mosetsana wa mengwaga ye 14 a ka neelana ka kwano sebakeng sa dinyakwa tša gagwe tša tlhokomelo ya tša kalafo, ge e se fela tumelelo ya gagwe ya go ka buiwa. Le ge go le bjalo, o na le maatla a go ka neelana ka tumelelo ya go ka buiwa ga ngwana wa gagwe. Motho yo mongwe le yo mongwe wa mengwaga ya ka fase ga 18 o sa ntše a nyaka tumelelo ya mohlokomedi goba motswadi wa gagwe go neelana ka tumelelo ya go ka buiwa legatong la gagwe. Lebakeng la tšhoganetšo, leo le amago motho wa ka fase ga mengwaga ye 18, gona tumelelo ye e ikgethilego ya kalafo le bubui e ka dirwa ge go tloga go le bohlokwa.
Molao wa bjala wa 1989 Molao wa bo 27 wa 1989 : Molao wo o laetša gabotse gore e tloga e le molato wa bosenyi go rekišetša goba go fa motho yo mongwe le yo mongwe wa mengwaga ye e lego ka fase ga 18 bjala. Le gona, e tloga e le molato gape go thwala motho yo mongwe le yo mongwe wa mengwaga ye e lego ka fase ga 18 sebakeng sa go rekia le go neelana ka bjala.
Kgetho ya go ntšha mpa, Molao wa 1996, (Molao wa bo 92 wa 1996): Molao wo o kgonthiša neelano go basadi ba mengwaga ye mengwe le ye mengwe go fihlelela ditirelo tša go ntšha mpa, ge di tloga di nyakega. Le ge go le bjalo, motho wa mengwaga ye e lego ka fase ga ye 18 o eltšwa go rerišana le batswadi, mohlokomedi goba ba leloko ka ga taba ye.
Molao wa Kopafatšo wa 1998 (Molao wa bo 44 wa 1998): Ga go motho yo a swanetšego go thibelwa go dira kopafatšo yeo e ka dirwago ge motho a kgona go neelana ka tumelelo, a bile a na le mengwaga ya go feta ye 18.
Ge go na le poifo ya gore maemo a tša bophelo a mmele a ka ba kotsing ge go sa dirwe puo.
Ge motswadi, molekani, mohlokomedi goba motshepiwa a neelana ka tumelelo.
Ge e le gore ga go na mekgwa ye mengwe ye e bolokegilego ya go thibela pelego ka ntle le kopafatšo.
Molao wa Dipeakanyo tša Kalafo wa 1998 (Molao wa bo 113 wa 1998): Molao wo o fana ka tokelo ya go nyaka kalafo ka ntle le tumelelo ya mong wa thušo ya kalafo. Le ge go le bjalo, mong wa thušo ya kalafo o tla tseba ka morago ga kalafo yeo e filwego mofepša goba bafepša ba gagwe lebakeng la ge tšhupalelotlo e romelwa go yena gore a e ele hloko.
Molao wa Mpherefere wa ka gae wa 1998 (Molao wa bo 116 wa 1998): Molao wo o tšhireletša bao e lego dihlabelo tša mpherefere wa ka gae. Mmelaedi yoo e ka bago motho wa monna, wa mosadi goba ngwana a ka no phara modirabobe ka molato wa bosenyi. Mpherefere wa ka gae o akaretša kgobošo ya mmele, ya tša thobalano, ka molomo, ya maikutlo, ya monagano le ya ekonomi, go akaretša tšhošetšo, tlaišo gammogo le go khukhunetša. Yo mongwe le yo mongwe o na le maatla a kgopelo ya taelo ya tšhireletšo le ge go se na motswadi, mohlokomedi goba motho yomongwe le yo mongwe. Molao wo o hlagiša tiisetšo kgahlanong le tšhošetšo ka gae goba kgorong ya tsheko.
Morero le tebelelo ya Kgoro ya Maphelo: Ka gare ga kgoro go na le Bolaodi: bja tša Maphelo a Bana le Baswa, bjoo bo arotša Baswa le Boswa bjoo bo akaretsago bjana, bjoo bo nago le maikarabelo mananeong a tša Maphelo a baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana.
Tebelelo ya Kgoro ya Bosetšhaba ya Maphelo: Go kgonthiša gore Ma-Afrika Borwa ka moka a kgone go hwetša tlhokomelo ya boleng bjo bokaone ya tša maphelo.
Morero: O akaretša tebanyo ya go kaonafatša maemo a makgonthe a batho ka moka a tša maphelo, go akaretšwa baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana ba Afrika Borwa. Ke mošomo wa Kgoro ya Bosetšhaba ya Maphelo go etapele le go hlahla karolo ya tša maphelo tseleng ya go tšwetša pele le go hlokomela tša maphelo. Gore tlhokomelo ya tša maphelo e be le sephetho, mokgwa wa tlhokomelo wa motheo o swanetše go šomišwa lebakeng la ge tlhokomelo e phethagatšwa.
Maikemišetšo a Bosetšhaba a tša Baswa(NYP): Maikemišetšo a Bosetšhaba a tša Baswa ke tlhako yeo e tšweleditšego ke Komišine ya Bosetšhaba ya Baswa sebakeng sa tšwetšopele ya baswa go putlaganya Afrika Borwa. Ditaetšo tša maikemišetšo a tša Maphelo tša baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana di swanetše go sepelelana le Maikemišetšo a Bosetšhaba a tša Baswa.
Basadi bao e sa lego ba baswa.
Banna le basadi ba baswa bao ba hlokago mošomo.
Basadi le banna ba baswa bao tšwilego sekolong.
Basadi le banna ba baswa ba dinaga magaeng.
Basetsana ba boswa bjoo bo akaretšago bjana, bao ba šetšego ba na le bana.
Batho ba baswa bao ba dulago le go šoma mekgotheng.
Banna le basadi ba baswa bao ba nago le twatši ya HIV le AIDS.
Tshepedišo ya tša Maphelo ya Bosetšhaba ya Baswa.
Dikgopolo tša tlhahlo tša baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana.
Melao ya tlhahlo e swanetse go ba mathomo a go tšwetšapele mananeo a namolo a go akaretša dilo ka moka le go se kgetholle. Maano a namolo a swanetše go tšwetšwapele go fokotša ditlhohlo tšeo di lebanego baswa.
Tšwetšopele ya Boswa bjoo bo akaretšago bjana e akaretša thibelo ya mathata a tša maphelo : Baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana ba swanetše go akaretšwa ka bobjohle, maemo a bona a tumelo le maitshwaro a swanetše go godišwa ka go gatelela mekgwa ya bona ya go phela ka botlalo.
Tšwetšopele ya Maphelo le thibelo ya malwetši di swanetše go hlohleletša tšwetšopele ye e lokilego ya baswa. Mananeo a tša maphelo a swanetše go thongwa gore go rarollwe mathata a tša maphelo pele a ka thoma goba a bea tša maphelo a baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana kotsing.
Boswa bjoo bo akaretsago bjana ke nako ya sebaka le kholofelo, e tloga e le bohlokwa go hlohleletšeng boitšwetšopele bjo bo lokilego. Nepo ga se ya swanela go bewa fela go ditaba tša maphelo, eupša go diponagalo ka moka tša motho yo moswa. Se se akaretša setšhaba, dikamano, boitapološo, sekolo, thwalo, bosenyi, le maemo a bodiidi. Batho ba baswa ba swanetše go hlahlwa ka mokgwa wo o lokilego, e sego fela ka go lebelela mathata ao ba kago gahlana le ona.
Kgoro ya Bosetšhaba ya Maphelo (NdoH) e dirišana le Mekgahlo ye e fapanego ye e sego ya Mmušo (NGO's) le Mekgahlo yeo e theilwego setšhabeng (CBO's) go leka go rarolla dinyakwa tša maphelo tša baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana.
Mohlala, mananeo a mabokgoni a tša bophelo ao a agago boteng bja batho ba baswa go ba thuša gore ba be le boitshepo, gomme ba kgone go tšea karolo ye e lebanego tikologong ya polokego le thekgo, yeo e hlohleletšago dikamano tše di lokilego magareng a batho ba bagolo le baswa.
Mathata a tša maphelo a baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana a na le go kgobokana, ka gona, go ipea gatee maitshwarong ao a lego kotsi go hlohlomiša go ka ipea maitshwarong a mangwe a mohuta woo. Maitshwaro ao a fapanego a hlolwa ke mabaka ao a swanago, ao a ka thušago go hlola maitshwaro a mangwe ao a lego kotsi.
Ditiragalo tša maitshwaro ao a lego kotsi di tšwelela dikuranteng tša gae beke ye nngwe le ye nngwe, go fa mohlala, kgobošo ya diokobatši, ditiragalo tša mpherefere magareng a baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana. Go se thabe le bodutu di ka hlola tšhomišo ya diokobatši ka maano a go tliša lethabo. Nyako ya tšhelete ya go reka diokobatši e ka hlohlomiša gore batho ba baswa ba sekamele ka maitshwarong a bosenyi. Basadi ba baswa bao ba tsenago thobalanong yeo e sa tšhireletšwago sebakeng sa tšhelete ka lebaka la bodiidi, le bona ba ka ima goba ba fetelwa ke malwetši a tša thobalano (STI's) le twatši ya HIV.
Go ba yo moswa go hlakane le nako ya go dira diteko. Batho ba baswa ba nyaka go ikemela le go utolla tša lefase. Batho ba bantši ba baswa ba ka dira tšhomišoteko ka diokobatši, tša thobalano, nnotagi, motšoko; ka mabaka a mangwe ke ka lebaka la go ithabiša goba la tšhušumetšo ya dithaka. Batho ba baswa ba seemong seo ba hlokago boiphemelo ka mokgwa woo e lego gore ka mabaka ohle ga ba kgone go nagana ka ditlamorago le go lemoga mathata ao a amanago le tšhomišo ya diokobatši.
Batho ba baswa ba nyaka go hlahlwa ka mokgwa wo o lokilego, gomme ba hlohleletšwe go phela bophelo bjo bo lokilego ka go ba tsenya ditirong tša boitapološole mananeong a mangwe a tšwetšopele ya baswa. Bodutu le tlhokego ya boitapološo di ka hlola maitswaro a kotsi, go no swana le bosenyi, thobalano yeo e sa tšhireletšwago, go nwa bjala bjalobjalo.
Ke nako yeo baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana ba golago ka mmele, leago le maikutlo. Mebele ya bona e šetše e le sekeng sa go ka ba le bana. Ba kgona go hloma dikamano tšeo di lego kantle ga malapa a bona. Ba kgona go tšea diphetho le dikgetho tša bona, tšeo di tlogo aga bokamoso bja bona.
Ba bangwe ba batho bao ba thomilego go kgoga motšoko mengwageng ya bona ya mathomo ba feleletša ba swerwe ke kankere ya maswafo mengwageng ya mafelelo ya bophelo bja bona. Lehu la pele ga nako le ka hlolwa ke maitshwaro a kotsi a go hloka maikarabelo. Mohlala: Batho ba baswa bao ba ineelago nnotaging go fetisa, ba tlogela sekolo pele ga nako, gomme ba feleletše ba hloka mošomo mme ya ba makgoba a nnotagi ge nako e tšwela pele.
Tikologo ya leago e hlohleletša maitshwaro: Batho ba baswa ba na le tsenelelano le tikologo ya leago. Tikologo yeo ba lego go yona e aga megopolo le maitshwaro a bona. Mmino, diaparo, mola mokgwa wa bophelo e le seo ba se bonago le go se lemoga. Batho bao ba tsenelelanago nabo le bona ba aga maitshwaro a bona.
Baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana ba matšatšing a lehono ba gapša ke tikologo yeo e fetogago ya setšo le leago. Lebaka le la phetogo le ba bea gape maemong a thulano moo e lego gore dikelo tša setšo ga di sa bonala. Setšo sa baswa sa lebakeng la bjale, le seo se ilego sa ba gona mengwageng ya mathomo ya di 1970 se tloga se sa swane ka lebaka la kutollo le tlhohleletšo ditsweletši tša ditaba. Ge batho ba baswa ba le ditšhabeng tšeo dikelo tša setšhaba di tšeelwago fase, ba gola bjalo ka batho bao ba hlokago dikelo tšeo di lokilego ka bophelo.
Mohlala: Ditšhabeng tše dingwe dihlopha tša bosenyi ke tše dintšhi ka ge batho ba baswa mafelong ao ba nagana gore seo ke wona mokgwa wa bophelo.
Go na le dinyakwa tše di itšego tša dihlophana tšeo di fapanego; ka fao, go nyakega mekgwa ye e itšego ya namolo go rarolla mathata a bona a tša maphelo.
Batho ba baswa bao ba sa itekanelago mmeleng le/goba a monaganong le bona ba sa ntše ba lebane le ditlamorago tša mohuta wo, go sa šetšwe mafokodi a bona. Ba lebane le mathata a go kgethollwa setšhabeng ka kakaretšo. Go se itekanele go fela go hlolwa ke mpherefere, mekgwa ye e sa lokago ya go phela, ntwa, bodiidi, dithulano tša dihlare tša kalafo, maemo a tikologo, ditšharakano tša go tšeelelwa le tša leloko.
Baswa bao ba sa itekanelago ba sa lebane gape le mathata a dikgopolo tše bonolo tša meetlo ya kgale, maemo a fase a boitshepo gammogo le lswao la go hlomphollwa setšhabeng. Tlhokomelo yeo e sa kgodišego ya tša maphelo e befiša maemo ao a bona goba go se itekanele. Mabakeng a mantši ba tlogelwa ba le tee, ba sa hlokomelwe gabotse gomme ba le kotsing ya go ka gobošwa le go hlokomologwa go iša pele. Ba hloka magae bophelo bja bona ka moka ka mabaka ao a fapanego, go no swana le bodiidi, kgobošo le mpherefere. Baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana ba ba go hloka magae ga ba na dijo, tšhireletšo le thuto, le ge e le ditlabelo tša go hlapela le boithomelo.
Go hloka magae.
Go ba le mathata a popego ya mmele le monagano.
Go fetelwa le go ama ke twatši ya HIV le AIDS.
Bafaladi bao e sego ba molao.
Basetsana ba baswa bao ba nago le bana.
Go gobošwa: ka tša thobalano, mmele, maikutlo.
Bašomedi ba tša thobalano.
Baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana bao ba phelago ka twatši ya AIDS: Nyako ya maemo ao a nago le kabelo a tikologo, tšhireletšo ye e kgodišago le phepo. Kalafo ya ka pejana ya diphetetšo tšeo di ka hlolago twatši ye e tloga e le bohlokwa kudu.
Thekgo le tlhokomelo. Tsena fela thobalanong ye e tšhireleditšwego.
Dihlopha tše dingwe tšeo di lego kotsing di akaretša bao ba dulago magaeng a kopanelo, batho ba baswa bao ba dirilego bosenyi, bafaladi bao e sego ba molao, ditšhuana, bao ba gobošitšwego, bana bao ba lahlilwego, basetsana ba baswa bao ba nago le bana, bašomedi ba tša thobalano le batho ba baswa bao ba phelago ka twatši ya AIDS. Dihlophana tše ka moka tša baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana di tšwela pele go ba kotsing, le gona ka kgaugelo ya batho ba bangwe bao ba se nago bofokodi. Bana bao ba tšwago magaeng ao a aparetšwego ke bodiidi le bona ba kotsing. Gantši ba fela ba tsena ditabeng tša marato ka kgaugelo ya bao ba nago le sa bona.
Batho ba baswa bao ba welago dihlophaneng tše ba sa no tšwela pele ka go kgethollwa ge mabaka ao a itlhagiša. Mabakeng a mantši baswa bao ba sa itekanelago ba kgona go šomiša ditirelo le ditlabelo tšeo di ka fihlelelwago ke batho ba bangwe.
Tlhokomelo ya Bong: Dikarolo tša bong ke ditiro tšeo di abetšwego yo mogwe le yo mongwe go ya ka bong bja gagwe. Go na le mathata a dikgopolo tše bonolo tša meetlo ao a bolelago gore batho ba banna goba basadi ba ka dira fela mešomo ye e itšego. Setšhaba seo go sona go renago banna se nyenyefatša basadi. Mathata a dikgopolo tše bonolo tša meetlo tša setšhaba e bolela gore ka leago, setšo le setho basadi ba swanetše go ba ka fase ga banna.
Gantši basetsana ba baswa ga ba fiwe sebaka sa go swana le sa bašemane mabapi le thuto, ka ge go ukangwa gore ba ka no ba ba na le maikarabelo a mantši a mešomo ya ka gae go feta bašemane. Tlhaelelo ya methopothušo ya ekonomi le matlafatšo ya basadi di ka hlola kgobošo ya tša thobalano le tshwaro ye mpe ya basadi. Go tlaleletša seo, basetsana ba gapeletšwa go tsena go tša thobalano mola ditlamorago tša mathata a go ima ga baswa di lebana le mosetsana yoo fela. Ditokelo tša thobalano le tšona di tloga di le bohlokwa ka ge di efa basetsana tokelo ya go rerišana ka ga tšhomišo ya dikhontomo.Tšhusumetšo ya dithaka e ka hlola maitshwaro a kotsi a go swana le go tsena dihlopheng tša bosenyi, kgobošo ya diokobatši le ditiro tša bosenyi.
Ditebelelo tša setšhaba di hlohleletša dikamano tšeo go tšona motho a bago le baratani ba bantši go laetša bonna. Gape go na le ditlwaetšo tša setšo tšeo di theilwego godimo ga bong, di bile di kgetholla le go kokobetša ba bangwe. Go tloga o le bohlokwa gore bao ba hlamago mananeo le maikemišetšo ba hlohleletše ditšhaba go tlogela ditlwaetšo tša seto tšeo di lego kotsi, gomme go swarwe fela tšeo di nago le mohola, di bile di bolokegile. Mananeo a tša maphelo a baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana a swanetše go matlafatša basetsana gore ba be le boitshepo bja go katana le ditlhohlo tšeo di amago bong le bophelo bja bona mabapi le tša pelego.
Go fa mohlala, basadi ba swanetše go swarwa ka kgodišo le tlhompho, gomme mabokgoni le dikgonego tša bona di elwe hloko.
Dekgetho tša pele tša tša Maphelo di swanetše go rarollwa ka mokgwa wa togagano, woo o hlaologanyegago. Go na le mathata a mantši a tša maphelo ao a ka amago batho ba mengwaga yohle. Go tlaleletša se, go na le mathata a mangwe a tša maphelo ao a amago batho ba mengwaga ye e itšego go feta ba bangwe, go fa mohlala: letšhollo le ama bana kudu, atraethisi e ama batšofadi; mola mathata a mokokotlo a ka ama batho ba mengwageng ya magareng kudu. Se se no swana le ge go na le mathata ao a ka amago batho ba baswa kudu. Go na le dikarolo tše seswai tšeo di šupilwego bjalo ka dikgetho tša pele tšeo di amago batho ba baswa. Tlhako ya maikemišetšo e na le kgaolo yeo e bolelago ka maano a namolo.
Mathata a a šupša, gomme sengwalwa se laetša mekgwa le mabaka ao a dirago gore dikarolo tšeo e be tše bohlokwa tšeo di swanetšego go nepišwa mabapi le batho ba baswa.
Dikgetho tša pele tša tša maphelo ke tšeo di amago diprofense tše di itšego, ka fao, di nyaka go rarollwa ka dinamolo tše di itšego.
Dinyakišišo di utollotše gore palo ye e bonalago ya bašemane le basetsana e thomile go tsena ditirong tša thobalano menwageng ya bona ya mathomo ya boswa. Maitemogelo amantši a tša thobalano a baswa a diragala ka kgapeletšo. Ba bangwe ba basetsana bao ba tsenego ditirong tša thobalano pele ga nako ba gapeleditšwe ke bašemane, mola ka mabaka a mangwe basetsana e le bona ba tšeago karolo kgapeletšong. Ba bangwe ba basetsana ba baswa ba gapeletšwa ke bodiidi go šomiša thobalano gore ba hwetše tšhelete.
Go ntšha mpa.
Go tloga go le bohlokwa gore ditirelo tša maphelo di hlokomele dinyakwa tša maphelo tša baswa baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana. Ditirelo tšeo di fapanego tša maphelo di hlagišitswe go kgonthiša go hwetšagala le phihlelelo ya maphelo a tša thobalano le pelego (SRH) go kaonafatša boleng bja bophelo bja baswa baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana.
Maikemišetšo a akaretša tshedimošo ka tšwetšopele ya tša thobalano, ditaba tša bong, dikgetho tša go thibela pelego, go ntšha mpa, ditirelo, go ima ga baswa le dikotsi tša gona. Kgatelelo ye e ikgethilego e swanetše go ba godimo ga thibelo ya twatši ya HIV le phetelo ya malwetši a tša thobalano (STI's), tiegišo ya ditiro tša thobalano ka maano a go fokotša malwetši a tša thobalano (STI's), phetetšo ya twatši ya HIV le go ima ga baswa bao ba lego magareng a mengwaga ye 15 go ya go 24. Tsebo, maitshwaro le maikutlo di huetša temogo ya bona ya maphelo a tša thobalano le pelego (SRH).
Ditirelo tša maphelo ga se tša abja ka moo go kgodišago go ka hlokomela mathata a maphelo a monagano a baswa baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana. Maphelo a monagano a šupilwe bjalo ka kgetho ya pele ya baswa baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana.
Mathata a maphelo a monagano a baswa baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana a hlolwa ke mabaka a a fapanego, mohl. go naba ga bodiidi le go thubega ga malapa. Go nyama le go ipolaya ga baswa ke mathata ao a lego kotsi a maphelo a monagano, le gona a maemong a bobedi a tšeo di hlolago mahu a baswa ka morago ga dikotsi.
Tše dingwe tša ditaba tšeo di ka hlolago go tekateka ga monagano go baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana di rarollwa ditaetšong tša maikemišetšo. Le ge go le bjalo, dinyakwa tša maphelo a monagano tša baswa baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana di swanetše go rarollwa go fokotša sephetho seo se sa lokago sa malwetši a monagano maemong a ekonomi ya tša leago le boiketlo bja tša leago bja batho ba baswa.
Go na le ditirelo tše mmalwa tša maphelo a monagano tša baswa bao ba sa nago le bjana le baswa maemong a selete. Ke diprofense tše tshela fela tšeo di nago le ditirelo tša thekgo, gomme ditirelo tšeo ga di kgone go fihlelelwa ke batho ba banti ba baswa, kudu dinaga magaeng le mafelong ao a nago le diphokolo.
baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana Ka lebaka la tlhaelelo ya baemedi, ditirelo tša maphelo a monagano di arogantšwe, gomme bokgoni bjoo bo lego gona bja go katana le ditaba tša maphelo a monagano maemong a mathomo a tlhokomelo ya tša maphelo ke bjoo bo sa kgodišego.
Maemo ao a fokolago a tšwelopele go tša thuto, le go tlogela sekolo pele ga nako.
Ge ba sa alafše gabotse e sa le ba bannyane, gona go na le kgonagalo ye kgodišago ya go ka gahlana le mathata a ge ba šetše ba godile.
Ditlamorago tše di tseneletšego tša ekonomi (tša lapa le setšhaba).
Di tšewa bjalo ka go gobatša ka maikemišetšo. Di nyakišišo tše dingwe di laetša gore mpherefere ke lona lebaka le legolo leo le amago bophelo bja baswa ba Afrika Borwa.
Mpherefere ke lona lebaka le legolo leo le hlolago bofokodi le lehu magareng a baswa. Baswa ba banna ba lebane kudu le kotsi ya mpherefere wa kgobošo ya mmele mola ba basetsana ba lebane kudu le kotsi ya go ka gobošwa ka tša thobalano.
Tlhaselo ya mmele ke yona lebaka le legolo leo le hlolago lehu magareng a a baswa ba batho ba baso le ba mmala, bao ba lego mengwageng ya 15-19. Dinyakišišo tše dingwe di laetša gore mpherefere ke wona o tšeago karolo ye kgolo bophelong bja batho ba baswa.
Mabaka ao a amanago le motšwa sehlabelo a akaretša mengwaga ya motho, bong, bonatla, maemo a fase a boitshepo, tšhušumetšo ya dithaka, mabokgoni ao a fokolago a go boledišana, kgobošo ya diokobatši le go hloka tsebo.
Mabaka ao a amanago le mohlodi a akaretša phihlelelo ye bonolo dibetšeng tša go swana le dithipa le dithunya.
Mabaka ao a amanago le tikologo a a akaretša go hloka kgotlelelo ditabeng tša dipolotiki, thulano goba go tekema; bong le kgethollo ya bosemorafe; ditšweletši tša ditaba; tirelo ye e hlaelelago goba e hlokago bokgoni ya tša maphodisa; tlhokego ya taolo ya dibetša, mathata a šoro maemo a tša leago a go swana le gohloka mošomo, go thwalwa ga bafaladi le ntwa.
Mpherefere le bosenyi bja meferefere di na le ditlamorago tša kgauswi pabalelong ya mebele le menaganong ya baswa.
Mpherefere o tswala mpherefere - O ka no hlola leboo la mpherefere ditšhabeng le malapeng, magareng a dihlopha (mohl. dihlopha tša bosenyi), goba go tloga molokong go ya go wo mongwe.
Batšwa sehlabelo ba mpherefere ba fela ba swarwa ke letšhogo ka morago ga tiragalo yeo.
Se se bitšwa tšharakano ya kgatelelo ya monagano ya ka morago ga kotsi, yeo e ka hlolago letšhogo le le tseneletšego, poifo, go hloka thušo, digateledi lephegelelo ya go se dudišege le tlhobaelo gammogo le go hloka boitshepo.
Le ke le lengwe la mabaka a magolo ao a hlolago lehu le bofokodi magareng a baswa nageng ka bophara.
Ka tlwaelo dikotsi tša mebileng ke lona lebaka le legolo leo le hlolago lehu la batho ba baswa bao ba l ego magareng a mengwaga ye 10 le 14 mo Afrika Borwa.
Mehlala ya tse dingwe tseo di tlogago di le kosi: dikotsi tša go amana le mpholo, go swa le lebollo.
Se se šupa diokobatši, kgobošo ya nnotagi, go kgoga motšoko le ditlamorago tša gona. Diokobatši tšeo di sego molaong bjalo ka, lebake, dimantrakse, le khokheine di tloga di oketšega gammogo le kotsi ya Afrika Borwa ya go ka tsena kgwebong e sego molaong ya boditšhabatšhaba ya diokobatši.
Batho ba baswa ba kotsing ya ditlamorago tšeo di sa lokago tša kgobošo ya diokobatši.
Ba kotsing ya maitshwaro a go ka ineela diokobatšing ge mengwaga e fela e tšwela pele. Diokobatši tše di sego bogale kudu tša go swana le lebake di ka hlahla motho gore a feleletše a tsene diokobatšing tse bogale, tša boineelo bjo bo tseneletšego.
Ditekanyo tša tšhomišo ye mpe ya diokobatši di tloga di le godimo basweng ba banna, le gona di hlatloga go ya ka mengwaga goba kreiti ya sekolo.
Ditlamorago tša kgobošo ya diokobatši.
Gantši di bonala bathong ba bagolo.
Kgotlelelo ya fase ka lebaka la mebele ya bona ye mennyane.
Tlhaelelo ya boitemogelo ka ga ditlamorago tša diokobatši.
Maemo a fase a go ka ganetša dilo (thobalano yeo e sa tšhireletšwago ka lebaka la go se kgone go ka rerišana ka mellwane le go kgetha bao ba ka tsenago thobalanong le bona).
Malwetši a tša thobalano le twatši ya HIV.
Kgobalo goba lehu leo le ka hlolwago ke dikotsi tša mmileng le dikgobalo tša mmele.
Tšhomišo ya go feta tekanyo ya diokobatši, go ipolaya le go se šome gabotse sekolong goba go tlogela sekolo pele ga nako.
Go tsena kgwebišanong ya diokobatši.
Go ba kotsing ya go fetelwa ke twatši ya ka lebaka la go šomiša dinalete tšeo di šetšego di šomišitšwe.
Malwetši ao amago masea ao a sešogo a belegwa ka lebaka la nnotagi.
Go gweba ka tša thobalano ka maano a go thekga tlwaelo go ineela diokobatšing.
Phepompe e nyakišišitšwe gabotse gomme e tloga e le godimo magareng a bana mo Afrika Borwa. Ke dinyakišišo di se kae fela tšeo di dirilwego go basweng bao ba sa nago le bjana. Phepompe e na le kabelo malwetšing le lehung go feta mabaka ka moka. Bana bao ba amilwego ke phepompe, bao ba nago le diphokolo tše di fapanego tša dijo tšeo di nyakegago ka go nnyane mmeleng, ba atiša go se gole ka tshwanelo. Phepompe e na le seabe go goleng mo sekeng sa boswa bjo bo akaretšago bjana. Se se hlolwa ke bodiidi, tlhaelelo ya go hwetšagala ga dijo tše mpšha tšeo di agago mmele. Go ja swikiri ye ntšhi, dijo tšeo di khušitšwego, tša go ba le makhura a mantši gammogo le tšeo di hlakahlakanego go hlola phepompe.
Se se ka feleletša se hlotše go nona le mathata a mangwe ge ba dutše ba gola, maemo a mokgwa wa bophelo ao a sa felego, mohl. kgatelelo ya godimo ya madi, bolwetši bja swikiri gammogo le malwetši a mangwe a pelo.
Phepompe le tlhaelelo ya mmadi di na le seabe mathateng a go ima, go belega le le mahu a basadi bao ba belegago bana bao ba hlokofetšego.
Tlhaelelo ya mmadi e amana le boima bja ka tlase ga tekanyo bja ngwana yo a sa tšogo belegwa gammogo le go belega pele ga nako basweng baswa gammogo le go baswa bao ba sa nago le bjana.
Bana ba boima bja ka tlase ga tekanyo.
Go gola mo go sa tlwaelegago.
Malwetši a maemo a mokgwa wa bophelo: Kgatelelo ya godimo ya madi, bolwetši bja swikiri le malwetši a mangwe a pelo.
Malwetši ao a hwetšagalago go imeng.
Maemo ao a tlwaelegilego ke boswefe le ditlamorago tša bjona tša tša leago le monagano, malwetši ao amago masea ao a sešogo a belegwa ka lebaka la nnotagi gammogo le thuto ya basetsana ba baswa. Go akanywa gore motho o tee bathong ba bangwe le ba bangwe ba ba 40 o belegwa le bofokodi bjo bo itšego, gomme ba babedi go ba lesome ba angwa ke maemo a go tšeelelwa.
Maemo ao a nago le ditlamorago tše kgolo maphelong a baswa ba mengwaga ye 13-19 a akaretša tšharakano ya go tšeelelwa yeo e amago mešifa, boswefe, tšharakano ya go tšeelelwa yeo e amago mmele le monagano, bolwetši bja go fokola ga mešifa, tšharakano ya go kgahla ga madi le tšharakano ya go tšeelelwa yeo e amago dithaka.
Ditlamorago tša tlhaelelo ya thuta maphelo go ditšeelelo tša motheo le tlhokomelo.
Tlhaelelo ya keletšo ka ga ditšeelelo le tlhokomelo ya pele ga pelego yeo e ka bago le kabelo thibelong; tlhaelelo ya thuto mabapi lego ka katana le maemo a a itšego a ditšeelelo.
Koketšo ya morwalo go mohlokomedi; tlhaelelo ya ditirelo tša pabalelo/leago e tšwelapele go hlohleletša go se fele ga bodiidi.
Diphetogo tše dingwe tšeo di lego kotsi di tšwelela bjalo ka tšharakano ya kgatelelo ya monagano ya ka morago ga kotsi.
Dišupo tšeo di tšwelago pele di ka ama go gola ga motho yo moswa.
Tšharakano ya go tšeelelwa yeo e amago mmele le monagano le mathata ao a amanago le yona di ka ama bokgoni bja go phedišana le batho.
Tšharakano ya go tšeelelwa yeo e amago mešifa e ka fokotša bokgoni bja tshepelo; - tšharakano ya go tšeelelwa yeo e amago dithaka le tšharakano ya go kgahla ga madi di ka fokotša ditiro tša go amana le tšhomišo ya mmele.
Maphelo a ka ganong a Afrika Borwa ke ao a fokolago.
ya baagi e angwa ke malwetši a ka ganong a go swana le go bola ga meno, bolwetši bjo bo amago medu ya meno.
Mabaka ao a amago maphelo a ka ganong a akaretša tlhaelelo ya meetse ao a nago le floraete, tlhaelelo ya tshedimošo le temošo ya bohlokwa bja bophelo bjo bobotse bja ka ganong, go hloka phihlelelo goba go se kgone go ka lefela ditirelo tša maphelo a ka ganong, go se lekalekane ga kabo ya ditirelo tša maphelo a ka ganong, go palelwa ke go tsenyeletša mananeo a maphelo a ka ganong tlhokomelong ya motheo ya tša maphelo, tlhaelelo ya methopothušo dinaga magaeng.
Go bola ga meno go tloga go atile magareng a Ma- Afrika Borwa ka moka. Go se fihlelelwe ga dinyakwa tša kalafo, kudu ditšhabeng tša Bathobaso le ba Mmala ka lebaka la go hloka phihlelelo le go se kgone go ka lefela ditirelo tša maphelo a ka ganong, gammogo le go se lekalekane ga kabo ya ditirelo tša maphelo a ka ganong.
Maphelo a ka ganong ao a fokolago a hlola bohloko, ditšhitišo tša go ja tšeo di ka hlolago phepo yeo e fokolago le tlhomphollo setšhabeng ka lebaka la moya wo o nkgago le go se bogege gabotse.
Kgaolo ye e akaretša ditiro tšeo di šišintšwego, tšeo di ka tšeago ke mekgahlo le ditšhaba go katana le mathata ao a ngwadilwego ka godimo.
Mekgwa ye e swanetše go ba le nepo ya go akaretša dihlophana ka moka. Dihlophana tšeo di bego di tlogetšwe ka ntle gomme di sa elwe hloko di swanetše go bewa pele ge go phethagatšwa mananeo a tša maphelo. Bahlami ba maikemišetšo le basepediši ba mananeo ba swanetše go bolelela baswa baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana, kudu mo mabakeng a a ikgethilego.
Go tšwetša pele tikologo yeo e bolokegilego, e bile se na le thekgo.
Baswa baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana ba na le dikamano le malapa, batho ba bangwe ba bagolo ka ntle ga malapa a bona gammogo le bagwera. Gape ke ka lebaka la go hlola sebaka se se bolokegilego moo batho ba baswa ba ka ipshinago. Dinyakwa tša setšhaba le ditlwaetšo tša setho di na le khuetšo yeo e tobilego maphelo a baswa baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana. Ditšweletši ditaba ka kakaretšo e ba sedirišwa se segolo sa go phatlalatša tshedimošo ye bohlokwa. Phihlelelo ya dibaka tše bohlokwa le methopothušo ka gare ga setšhaba di tloga di le bohlokwa.
Go hwetšagala ga dibaka tša thuto ka maikekišetšo a go hlola bokamoso bjo bokaone bja baswa baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana.
Go hwetšagala le go phatlalatšwa ga dikhontomo gabonolo.
Phihlelelo ya go ka lefela le tlhokomelo ya tša maphelo ya boleng dinolofatšing tša setšhaba tša tša maphelo.
Kabo ye e lekanego ya dinolofatši o tša dipapadi le boithabišo ditšhabeng.
Phethagatšo ya maikemišetšo go akaretšwa le theramelao ye e amanago le tša maphelo a baswa baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana.
Go aba tshedimošo ka thuta maphelo goba ditlhabano tša temošo tšeo di amanago le ditaba tšeo di thušago tšwetšongpele ya baswa go tloga go na le mohola.
Go hwetša tshedimošo ya maleba go thuša gore motho a kgone go dira dikgetho tše di swanetšego le go tšea diphetho tša maleba. Dinolofatši tša tša maphelo di swanetše go ba maemong ao di ka kgonago go fa batho ba baswa tshedimošo ge ba e nyaka.
Tshedimošo, dikgokagano le didirišwa tša thuto (IEC) di swanetše go hwetšagala ka dibopego ka moka go batho ba baswa, gore ba kgone go fela ba umaka go tšona ge go nyakega.
Kgolo le tšwetšopele ya bana le baswa.
Dinyakwa tše di itšego tša bong le dikarolo.
Mokgwa woo motho a ka iphemelago ka gona ge a tlhaselwa.
Dikarolo tše di itšego tša maphelo bjalo ka maphelo a tša thobalano le pelego gammogo le ditokelo le maikarabelo.
Mokgwa wa bophelo woo o lokilego le tšwetšopele ya baswa.
Dibaka le go hwetšagala ga ditirelo tšeo di amanago le tša maphelo gammogo le tshedimošo ka kakaretšo.
Mabokgoni a bophelo a šupa mabokgoni a maleba a go beakanya ao a kgontšhago motho go katana le mathata tšatši le lengwe le le lengwe a bophelo.
Se se akaretša go tšea sephetho, go rarolla mathata le go boledišana le ba bangwe ka katlego.
Mabokgoni a kago ke ye nngwe ya dikarolo tše seswai tša go ithuta mananeong a thuto ya sekolo.
Mekgahlo yeo e sego ya mmušo e tsene gape le go boteng bja kago magareng a baswa baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana go ba matlafatša gore e be batho bao ba tiilego.
Go ka sepedišwa ke motho yo a nago le boithutedi, yo a nago le mangwalo a tša go eletša, morutiši, mošomedi wa tša maphelo goba moetapele wa tša bodumedi le ge e le moeletši yo a hlahlilwego.
Go fa baeletši bao ba hlahlilwego thekgo go tloga go le bohlokwa go ba thuša gore ba kgone go katana le mošomo wo ka katlego..
Baeletši ba dithaka le bona ba tloga ba le bohlokwa ka ge ba kgona go boledišana le dithaka tša bona ka katlego go feta batho ba bagolo.
Keletšo e swanetše go tsepelela tšweletšong ya bothata le mokgwa woo motho a ka katanago le maemo mohuta woo lebakeng le le tlago.
Keletšo e bohlokwa go thušeng yo mongwe le yo mongwe go katana le maemo a kgatelelo ya monagano ya ka morago ga kotsi. Ditšhaba di ka šomiša ditirelo tšeo di lego gona, bjalo ka bagolo ba kereke, bašomedi ba tša leago le baeletši bao ba hlahlilwego go aba thekgo ya khuduego ya maikutlo mabakeng la kotsi.
Phihlelelo e ka phethagatšwa ka go aba keletšo le tshedimošo, go fela go tsetlamišitšwe maikutlo a lokilego gore batho ba baswa ba ikwe ba lokologile go ka šomiša diterelo.
Go šomišana le dikarolo tše dingwe go kaonafatša boleng bja tlhokomelo ya tša maphelo dilolofatšing tša setshaba tša maphelo sebakeng sa batho ba baswa.
Go aba ditirelo tšeo di hlametšwego fela baswa baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana ka ntle ga dinolofatši tša maphelo.
Ditirelo tša maphelo di swanetše go fihlelelwa le go hwetšagala go rarolla dinyakwa tša tša maphelo tša baswa baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana.
Go hlahla le go dira gore bašomedi ba tša maphelo ba sware batho ba baswa ka tlotlego le tlhompho go tloga go le bohlokwa kudu.
Badirišani bao ba hlahlilwego ba ka se ke ba tšea dikelo tša bona tša setho ba di rweša batho ba baswa, e fela ba tla ba fa sebaka sa go itlhagiša bjalo ka batho.
Kgaolo ye e tšweletša dikarolo tše bohlokwa moo mekgwa ya go rarolla ditaba tša baswa baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana e ka hwetšwago. Go tloga go le bohlokwa go rarolla mathata a tša maphelo a baswa baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana go ya ka dinyako le maemo ao ba ikhwetšago ba le go ona.
Gore dinamolo e be tšeo di atlegilego, di swanetše go rarolla mathata a tša maphelo a batho ba baswa ka mahlakoreng ka moka.
Go tseba ka maano ao go gopolwago gore a ka kaonafatša tshomišo ya ditirelo tša maphelo.
Se swanetše go tšea gape le karolo ditabeng tšeo di amago setšhaba, go ya ka dipoledišano tša setšhaba.
Go thušwa go kgonthiša gore ba tseba seo ba se dirago le mokgwa wa go dira seo mohl.
Go itšea bjalo ka badirišani ge ba tšea karolo ditirelong tšeo di amago maphelo a bona.
Ke lona lefelo la maleba moo dikamano le dipoledišano tša magareng a batho di thomago gona.
Legae ke lona ntlha ya mathomo ya phedišano ya batho.
Batswadi ba swanetše go hlangwa ka tsebo le mabokgoni a go boledišana le baswa ba bona ka ga maphelo le pabalelo.
Dipoledišano tše di botse magareng a maloko a lapa di tloga di le bohlokwa.
Mekgahlo e swanetše go thuša ka go fa batho ba bagolo dithuto tša botswadi setšabeng.
Batho ba bagolo le batswadi ba swanetše go hlohleletšwa go tsenela dithuto tše.
Mo lefelong la sekolo go na le sebaka sa go ka fihlelela palo ye kgolo ya baswa baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana.
Batho ba baswa ba fetša bontšhi bja nako ya bona ba le sekolong.
Go fapana le dinolofatši tša maphelo, go na le sebaka sa go ka ba le paka ya go abela batho ba baswa dithuto ka mehla.
Thuto ya thaka go thaka e bohlokwa ka ge e efa batho ba baswa sebaka sa go rutana ka sekolong le ka ntle.
Barutiši ba dithaka ke batho ba bawa bao ba hlahlilwego ka mabokgoni a bophelo, gomme go lebeletšwe gore ba abelane tshedimošo yeo le batho ba bangwe ba baswa.
Barutiši ba dithaka ba rapša bjalo ka baithaopi, gomme batho ba baswa ba kgona go fihlelelwa nakong ya dipaka tša dithuto tša mabokgoni a bophelo mo dikolong.
Dinolofatši tša setšhaba tša maphelo di swanetše go hwetšagala le go fihlelelwa gabonolo ke batho ba baswa.
Bašomedi ba tša maphelo ba swanetše go hlahlwa gore ba tšee baswa bjalo ka bagwera, gore ba kgone go aba tlhokomelo ya tša maphelo ka mokgwa woo e sego wa kahlolo.
Ka tirišano NAFCI, Kgoro ya Bosetšhaba ya tša Maphelo e tseleng ya go hloma Pekanyo ya Kliniki yeo go yona baswa bao ba sa nago lebjana ba tlago tewa bjalo ka bagwera AFCI dinolofatšing tša setšhaba tša maphelo gore e be tseo di kgonago go amogela le go fihlelelwa ke baswa baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana.
Batho ba baswa ba swanetše go hlohleletšwa go nyaka thušo le keletšo go sa hlokege gore ba a lwala goba aowa.
Ditirelo tša maphelo e swanetše go ba tšeo di ka šomišwago gabonolo ke baswa gore batho ba baswa ba kgone go di šomiša.
Gantši batho ba baswa ba hwetšagala lefelong la mošomo, mme ba lebane le ditiragalo tše di sa lokago (mohl. dikgobalo tše šoro tša mošomong le kgobošo) le tšeo di lokilego (go hlatlošwa mošomong) ge ba šoma di-intasetering tše kgolo. Batho ba baswa ba swanetše go hwetša thuto ya maleba, mabokgoni le tlhahlo gore ba hwetše mošomo.
Mošomong go swanetše go ba le mananeo a go kgonthiša bophelo bjo bobotse le polokego ya batho ba baswa bjalo ka ba bašomedi.
Dikarolo tša setšhaba gammogo le tšeo e sego tša setšhaba di swanetše go hlohleletšwa go fa batho ba baswa sebaka sa go humana boitemogelo bja mošomo.
Ba swanetše go fiwa sebaka sa go hwetša tlhahlo ya ge ba dutše ba šoma go tšwetša pele mabokgoni ao a nyakegago gore ba kgone go hwetša mešomo.
Lefelola mošomo ke lefelo le bohlokwa la thuto mabapi le ditaba tša maphelo a batho ba baswa.
Go swanetše go dirwa mekgwa ya namolo yeo ka yona go kago fihlelelwa batho ba baswa ka moka, kudu bao ba lego kotsing ya go ka gobošwa.
Tše di akaretša batho ba baswa bao ba hlokago magae, bao ba dulago mebileng, batho ba baswa bao ba hwetšago tšhelete ka go tsena ditirong tša thobalano, bosenyi bj bj.
Ba bangwe ba tsena maitshwarong ao a lego kotsi gore ba kgone go iphediša.
Batho ba baswa bao ba lego mebileng ba kotsing le pepeneneng ya mehutahuta ya maemo ao a lego kotsi.
Ge ba na le mathata a tša maphelo ga ba nyake thušo ya tša maphelo gomme ba fela ba tlogelwa go fihlela ba eba seemong se sebe.
Bophelo go baswa baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana ke bjo bothata ka ge ba hloka dinolofatši tšeo di nyakegago sebakeng sa go phela bophelo bjo bobotse.
Go katana le mathata a batho ba baswa bao ba dulago mebileng go nyaka tšhomišano mmogo le dihlopha tša dikereke, Mekgahlo yeo e sego ya Mmušo le dikgoro tša mmušo tšeo di fapanego bjalo ka Dikgoro tša tša Maphelo le Tšwetšopele ya tša Leago.
Mekgahlo ye e na le karolo ye bohlokwa yeo e ka e tšeago mabapi le semoya le tšwetšopele ya maitshwaro a setho a batho ba baswa.
Mekgahlo yeo e theilwego godimo ga Setšhaba (CBO's) le Mekgahlo yeo e sego ya Mmušo (NGO's) e hwetšagalla ka gare ga ditšhaba, gomme e ka dira mošomo wo montši ka go thuša batho ba baswa go ikgodiša le go godiša ditšhaba tša bona.
Ba ka no thuša gape le ka go matlafatša dikelo tša malapa, go aba mabokgoni a bophelo le mananeo a mangwe a tšwetšopele ya baswa.
Tšwetšopele ya maphelo e swanetše go diragala mafelong ka moka ao go dulago batho ba baswa goba moo ba ka hwetšwago ka dihlopha. Gantši tše ke dihlopha tša batho ba baswa bao ba lego kotsing bao ba se nago moo ba ka yago gona.
Mafelo a go golega bana le magae a bana bao hlokago magae ke ye mengwe ya mehlala ya moo batho ba baswa bao ba thulanago le molao goba bao ba hlokago magae ba ka hwetšwago.
Ba nyaka thekgo ya khuduego ya maikutlo, ya mmele le monagano, gammogo le go abelwa thuto le mabokgoni a bophelo gore ba be le tšwetšopele ya maleba.
Tekolo le Tekanyetšo ya Mananeo a tša maphelo a Baswa baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana.
Mananeo a tša maphelo a nyaka go lekolwa le go lekanyetšwa go kgonthiša ge e ka ba a kgotsofaditše dinyakwa tša batho ba baswa le gore batho ba baswa ba šomiša ditirelo ka moo go swanetšego.
Go swanetše go ba le mekgwa ya go ela boleng bja ditirelo tša maphelo go kgonthiša ge eba badirelwa ba kgotsofatšwa ke seo ba se hwetšago ge ba etela ditirelo tša maphelo.
Batho ba baswa ba nyaka gape go tšea karolo le go tsenyeletšwa ditirong tša go lekola le go lekanyetša ditiro.
Mapokisi a ditšhišinyo a swanetše go bewa dikliniking moo badirelwa ba ka swayaswayago ka ga boleng bja tlhokomelo ya tša maphelo.
Go swanetše go ba le mokgwa wa go iša dipoelo go badirelwa ka ga dipelaelo tšeo ba di tšweleditšego.
Go swanetše go ba le peakanyo ya badirelwa ya go ipelaetša dinolofatšing tša maphelo.
Kgaolo ya mafelelo e ruma ka lenaneo la maikarabelo ao Dikgoro tša mmušo di swanetšego go kgonthiša gore ditaetšo tseo di tloga di tlo dirišwa.
Dinolofatši tša maphelo ka moka di swanetše go šomiša ditaetšo tša maikemišetšo a tša maphelo a baswa baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana.
Balaodi ba dilete ba tša maphelo ka moka ba swanetše go kgonthiša gore bašomedi ba tša maphelo ba ba le tšebo ya diteng tša ditaetšo maikemišetšo a tša maphelo a baswa baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana.
Dikgoro tša Diprofense tša Maphelo di swanetše go tšwetšapele ditaetšo tša maikemišetšo a tšona tšeo di amanago le maemo a tšona, ka gare ga tlhako ya ditaetšo tša maikemišetšo tša bosetšhaba.
Ditokelo tša thobalano tša baswa bao ba sa nago le bjana di swanetše go hlompšha le go elelwa dinolofatšing tša diprofense tša maphelo ka moka, ka go latela tlhahlo yeo motho a e hwetšago a dutše a šoma yeo e amanago le ditaetšo tša maikemišetšo a tša maphelo a baswa baswa gammogo le baswa bao ba sa nago le bjana.
Ba taolo: ya tša Maphelo a Bana le baswa ba na le maikarabelo a go thekga, go phatlalatša le go gaša ditaetšo tša maikemišetšo diprofenseng ka moka.
Ba taolo: ya tša Maphelo a Bana le baswa ba na le maikarabelo a go tšwetšapele mešupatsela ya tlhahlo yeo e tlogago e le bonolo go ka šomišwa ke baswa, yeo e hlalosago ka moo ditirelo di kago kaonafatšwa ka gona gore di amogelege bathong ba baswa.
Go lekola le lekanyetša tlhomo ya maikemišetšo le boleng bja ditirelo tša maphelo tšeo di abjago go swanetše phethatšwa.
A Kgobošo: tshwaro ya bošoro goba mpherefere.
Boswa bjoo bo akretsago bjana: tsela ya go gola go tloga sekeng sa bjana go ya mothong wo mogolo.
B Maitshwaro: Mokgwa woo motho a ikarabelago ka wona maemong a itšego.
C Boteng: Bontsi bja palo yeo e ka kgonago go tšweletšwa.
Therišano: go fana tshedimoso/keletšo.
D Go se itekanele: maemo ao a fago motho mellwane ya go dira dilo tše dingwe.
E Tikologo: lefelo goba maemo ao motho a dulago go ona.
Kaonafatša: go oketša boleng/kelo.
F Tlhako: popego ye e thekgago.
Tšeelelo: bana ba tšeelela batswadi ka dimelo tše di itšego go ya ka DNA.
H Ka botlalo: go tsea motho ka botlalo.
Go amana: go kopanya dilo gotee.
Namolo: go tsena taba gare ka maano a kaonafatšo goba taolo.
L Mabokgoni a bophelo: bokgoni bja go thuša motho gore a katane le mathata a bophelo ka katlego.
N Hlokomologa: go palelwa ke go fa tlhokomelo ye botse goba šedi.
O Dipoelo: sehlopha sa ditebanyo tšeo di hlathollotšwego.
P Bo-tate: taolo e ka fase ga motho wa monna yo mogolo.
R Go ba kotsing: Maemo ao a go beago pepeneneng ya go ka hlagelwa ke kotsi.
T Phetogelo: tsela ya go fetoga ga selo go tloga legatong le lengwe go ya go le lengwe.
Setšo: tatelo ya setlwaedi go tloga molokong go ya go wo mongwe.
V Mpherefere: kgapeletšo ka maatla ka maano a go gobatša goba go bolaya.
Maemong a go ba kotsing: go ba pepeneneng ya go ka kwešwa bohloko goba go tlhaselwa.
W Pabalelo: maemo a go ka iketla, bophelo bjo bobotse goba lethabo.
Basadi: batho ba bagolo ba sesadi.
Y Boswa: lebaka la magareng a bjana le go ba motho yo mogolo.
Tlatša lenaneo le le latelago la methopothušo ya setšhaba gomme o le lote gabotse.
Ke wena mang?
Tše dingwe: mohl.
Leina la Kliniki:...
Nomoro ya mogala:...
Nomoro ya mogala:...
Nomoro ya mogala:...
<fn>nso_Article_National Language Services_Lenanetlhopho la dite.txt</fn>
TPMT e ikemišeditše go phethagatša ditokelo tšeo di lego mabapi le phihlelelo ya tshedimošo di lego ka go Molaokakanywa wa Ditokelo gammogo le go toka ya setšhaba. Gape e na le mellwane yeo e lego mabapi le ditokelo tša phihlelelo ya tshedimošo yeo maikemišetšo a yona e lego go šireletša diphiri tša batho le go šireletša tshedimošo ya sephiri ya batho, gammogo le go netefatša gore go ba le taolo ya tshepedišo ya bokgoni. E lekanyetša tokelo ya go fihlelela tshedimošo le ditokelo tše dingwe tše di tšwelelago ka molaotheong. Ka kakaretšo, TPMT e leka go tšwetšapele go se fihle, maikarabelo gammogo le tshepedišo ye e lokilego makaleng a mmušo le a praebete.
Mang le mang a ka kgopela tumelelo ya pego yeo e swerwego ke KDK. Motho a ka no e kgopela sebakeng sa yo mongwe. Pego e ka kgopelwa ke motho yo mongwe le yo mongwe goba ya kgopelwa ke khampani goba ya kgopelwa ke sehlongwa sa praebete goba ya kgopelwa ke trasete.
KDK ke sehlongwa sa semolao se se hlamilwego ke Molao wa Dikimi tša Kalafo wa 1998 (Molao wa 131 wa 1998), go thuša setšhaba gammogo le maloko a dikimi tša kalafo.
KDK e okamela diintasteri tše kgolo. Go na le dikimi tša kalafo tše ka bago tše 160 mo Afrika-Borwa le dimilione tše ka bago tše šupa tša baholegi.
laola le go kgokaganya mošomo wa dikimi tša kalafo kgobokanya le go phatlalatša tshedimošo ye e lego mabapi le tša Maphelo bja praebete eletša Tona ya Maphelo ka ga se sengwe le se sengwe seo se amango le dikimi tša kalafo fa tlhokomelo ye e tseneletšego mabapi le dikimi tša kalafo netefatša kobamelo ya Molao; gammogo le go nyakišiša dingongorego le go rarolla dikganetšano tšeo dilego malebana le dikimi tša kalafo.
KDK e šomela intasteri ya dikimi tša kalafo yeo e laolwago go šireletša dikgahlego tša maloko a tšona le go tšwetšapele phihlelelo ye e lokilego ya go lekalekana yeo e lego malebana le tefelo ya tlhokomelo ya maphelo a praebete ka maikemišetšo a go hlatloša maemo a tša maphelo a Maafrika-Borwa.
Mongwadiši wa KDK o ikarabela go Khansele, yeo e kgethilwego ke Tona ya Maphelo.
Tlhabollo ya maanotaetšo a dikamano le baamegi ba bohlokwa gammogo le tirišanommogo le bona.
Kgokaganyo ya ditiro tšhohle tša disenthara tše di fapanego tša ditshenyagalelo.
Di dumelela semmušo diporoukhara, balaodi ba dikimi tša kalafo le mekgatlo ya tlhokomelo ye e laolago.
Di nyakišiša dingongorego kgahlanong le mekgatlo ye e dumeletšwego semmušo.
Di tšwetšapele maemo, dilekanyo le maemo a tirelo bakeng sa mekgatlo ye e dumeletšwego semmušo.
E hlatloša maemo a mongwadiši, badiredi le mošomo wa khansele.
amogela dingongorego, go di sekaseka le go di rarolla ka go kgontšha, nyakišiša go se lekalekane mabapi le Molao wa Dikimi tša Kalafo, netefatša gore dikimi di ba le dikomiti tša dikganetšano, lebelela tshwaro ya baholegi gore go tle go be le tshwaro ye e lokilego, gammogo le go netefatša gore dikabelo tša Molao di hlathollwa le go dirišwa gabotse.
Tlhahlobo ka botlalo ya dikimi tše di sa obamelego tša molao.
Tebelelo go ditshenyagalelo tša tlhokomelo yeo e sego ya kalafo le taolo ya dikimi.
E netefatša gore dinyakwa tšeo di lego mabapi le matlotlo tšeo di lego ka fase ga taolo ya ditheo tše di dumeletšwego semolao, di a obamelwa.
E sekaseka ka botlalo ditšhelete tša dikimi tša kalafo.
E lebelela thulano ya Molao wa Dikimi tša Kalafo, melawana ya yona le ditlhabollo tša yona.
E nyakišiša ditsela tšeo di lego mabapi le tša tšhelete tša maphelo a praebete le demokrafi.
E lebelela mošomo ya dikimi le go obamela Molao ga tšona.
E nyakišiša le go hlabolla ditumelelo tšeo di lego mabapi le melawana ya diphetogo.
Ditšhelete tša Ka gare: Di netefatša pego ye e loketšego ya tša tšhelete le maikarabelo a a lokilego a KDK.
Tša bašomi: Di netefatša tshepedišo ye bonolo mabapi le methopo ya batho.
Foromo ya kgopelo e swanetše go tlatšwa.
Foromo e swanetše go tlišwa go mohlankedi wa tshedimošo ka fekse, ka imeili, ka poso goba ka letsogo.
Tšhelete ya kgopelo e swanetše go lefelwa.
Mokgopedi o tlile go romelwa lengwalo go motsebiša ka ga dipoelo tša kgopelo ya gagwe.
Kgopelo ya go fihlelela pego ye e lego ka mo matsogong a KDK ye e sa bonwego ntle le tefo go ya ka karolo ya bo 51 ya TPMT e swanetše go dirwa go mohlankedi wa tshedimošo mo foromong e e laeditšwego. Mokgopedi o swanetše go fa dintlha ka botlalo gore mohlankedi a kgone go tseba gore ke tokomane efe ye e kgopelwago. Mokgopedi o swanetše go laetša ge e le gore o nyaka khopi ya pego goba ge e le gore o nyaka go tla go e lebelela fela. Ge pego e le mo khomphuthareng mokgopedi o swanetše go laetša gore o e nyaka e gatišitšwe goba e rarollwe ka mohuta wa eleketroniki. Ge e le gore pego e hlagelela ka maleme a mmalwa, mokgopedi o swanetše go laetša gore yena o e nyaka ka leleme lefe. Mohlankedi wa tshedimošo goba mohlankedi fela o tlile go thuša bakgopedi bao ba sa kgonego go bal le go ngwala go tlatša foromo ya kgopelo.
Go na le mehuta e meraro ya ditefo yeo e šomišwago ke TPMT. Tefo ya kgopelo ya R35,00 e lefelwa ge go dirwa kgopelo. Tšhelete a kgopelo e swanetše go lefelwa pele kgopelo e ka sepetšwa. Ditefo tša tlaleletšo tšeo di lego mabapi le phihlelelo le tša go dirwa ga dikhopi di laolwa ke ka fao kgopelo e lego ka gona. Bakgopedi ba dipego tšeo di nago le tshedimošo ya bona ga ba lefele tšhelete a kgopelo, ba lefela fela tšhelete ya phihlelelo le/goba go dirwa ga dikhopi.
a fothokhopi ye nngwe le ye nngwe ya letlakala ya bogolo bja A4 goba karolo ya yona R0.
b khopi ye nngwe le ye nngwe ye e gatišitšwego ya letlakala la bogolo bja A4 goba karolo ya yona ye e lego mo mohuteng wo go boletšwego ka wona wa khomphutara goba wa elektroniki goba wa motšhene R0.
d ngwalollo ya diswatšhokgopolo tša pono, ya letlakala la bogolo bja A4 goba karolo ya yona R22.
khopi ya diswantšhokgopolo tša pono R60.
ei ngwalollo ya pego ye e ka theeletšwago ya letlakala la bogolo bja A4 goba karolo ya yona R12.
khopi ya pego ye e ka theeletšwago R17.
fothokhopi ye nngwe le ye nngwe ya letlakala la bogolo bja A4 goba karolo ya yona R0.
b khopi ye nngwe le ye nngwe e e gatišitšwego ya letlakala ya bogolo bja A4 goba karolo ya yona e e lego mo mohuteng wo o balega wa khomphutara goba wa elektroniki goba wa motšhene R0.
d i ngwalollo ya diswantšhokgopolo tša pono, ya letlakala la bogolo bja A4 goba karolo ya yona R22.
khopi ya diswantšhokgopolo tša pono R60.
ei ngwalollo ya pego ye e ka theeletšwago ya letlakala la A4 goba karolo ya yona R12.
khopi ya pego ye e ka theeletšwago R17.
f nako ye e hlokegago ya go nyaka pego le ya go e rulaganya gore e tle e utullwe R15.
a Ke diiri tše tshela fela tše di ka fetišwago pele tšhelete ya peeletšo e ka lefelwa.
bMokgopedi o swanetše go lefela tšhelete ya phihlelelo ya go lekana le tee tharong ya peeletšo.
Tšhelete ya go posa e lefelwa ge khopi ya pego e swanetše go posetšwa mokgopedi.
Ka morago ga ge sephetho mabapi le poelo se tšerwe tsebišo goba temošo e tla romelwa mokgopedi.
Bokaalo bja tšhelete ya kgopelo ye e swanetšego go lefelwa.
Go atlega ga kgopelo.
Go se atlege ga kgopelo.
Phihlelelo yeo e diegišitšwe ka lebaka le itšego.
Go fetišetšwa ga kgopelo mokgatlong wa maleba.
TPMT e fana ka phihlelelo ya tshedimošo ka sebopego se sengwe le se sengwe seo se lego gona. Dipego di ka dirwa ka go fotokhopiwa, le go khopiwa mo didisking tše di tshwaraganego, khaseteng tša dividio, dikhaseteng tše di ka theeletšwago, bjalo bjalo.
Mokgopedi yo kgopelo ya gagwe ya phihlelelo e šetšego e atlegile o tlile go fiwa pego ye e tšwelelago ka leleme goba polelo ye a e ratago, ge fela e le gona ka polelo yeo. Ge pego e se gona ka polelo yeo, e tlile go fiwa ka polelo ye e tšwelelago ka yona.
TPMT e fana ka mabaka a mmalwa a go gana ka phihlelelo ya pego.
Go šireletša diphiri tša motho yo mongwe le yo mongwe yo e lego wa tlholego, e sego khamphani goba sehlongwa sa praebete.
Go šireletša tshedimošo ya kgwebo ya batho ba bangwe.
Go šireletša tshedimošo ye e itšego ya sephiri.
Go šireletša polokego ya batho gammogo le dithoto.
Go šireletša dipego tše di lebaganego le merero ya molao.
Go šireletša tša merero ya dikamano tša sesole, tša dikamano tša tšhireletšo, le tša dikamano tša ditšhabatšhaba bja Repabliki ya Afrika-Borwa.
Go šireletša tša merero ya ikonomi le tša merero ya tša ditšhelete tša Repabliki le tša merero ya kgwebo tša ditheo tša setšhaba.
Go šireletša dinyakišišo.
Go thibela phihlelelo go dipego tša maphelo.
Lenane la dikimi tša kalafo tše di ngwadišitšwego.
Melao ya dikimi tša kalafo tše di ngwadišitšwego.
Ditatamente tša tšhelete tše di hlakišitšwego tša dikimi tša kalafo.
Dipego tša dinyakišišo.
Dipego tša ngwaga ka ngwaga.
Dipego tša dinyakišišo.
Molao wa Dikimi tša Kalafo le ditlhabollo.
Molao wa 2000 wa Makgetho a Dikimi tša Kalafo Molao wa 58 wa 2000.
Lenaneo la diporoukhara tše di amogetšwego semmušo.
KDK e phatlaladitše tsebišo Kuranteng ya Mmušo ya nomoro ya bo 24080 ya 22 Nofemere2002 go ya ka karolo ya bo 15 ya TPMT. Tsebišo ye, e na le mananeo a dikarolo tša dipego tše di fihlelelwago ntle le tefo, tšeo mo go tšona ditefo tša go dirwa ga dikhopi di ka lefelwago.
Dipego di ka lebelelwa goba tša fihlelelwa Sehlongweng sa Mothopo sa KDK.
Pego e ka hwetšwa ka kgopelo ka go ngwalela go Hlogo ya Dikgokaganyo ya KDK.
Dikhopi tša di swa tša pego di ka hwetšwa ka go etela Sehlongwa sa Mothopo.
Dipego di ka hwetšwa Bongwadišong le Ngwadišonsemmušo ka go ngwalela gona goba ka go ba leletša mogala.
Dipego di ka hwetšwa Bongwadišong le Ngwadišongšemmušo ka go ngwalela gona goba ka go ba leletša mogala.
Dipego di ka hwetšwa ka go etela Sehlongwa sa Mothopo.
Dipego di ka hwetšwa ka go etela Sehlongwa sa Mothopo.
Senthara ya Tsebo.
Yuniti ya Dingongorego.
Sehlongwa sa Mothopo sa KDK se bulwa malatsi a le mahlano a beke, go thoma ka 08:00 go fitlha ka 17:00. Se dumelela ka tshedimošo e e mabapi le tšhelete a Maphelo bja praebete bja fa gae le bja ditšhabatšhaba. Dathapeisi ya yona e fihlelewa kwa websaeteng ya MDK.
Yuniti e gona go šireletša dikgahlego tša maloko a dikimi tša kalafo. KDK e na le basekaseki ba go ba le tsebo e botse ya go šomana le dingongorego tšeo di tsentšhitšwego ke diporoukhara le maloko kgahlanong le dikimi tša kalafo. Foromo ya dingongorego e gona websaeteng ya rena goba o ka no ngwala lengwalo leo le ka romelwago ka fekse, la imeiliwa goba la posetšwa dikantorong tša KDK. Go ka ikgokaganywa le Sehlopha sa dingongorego ka mogala go fa keletšo ya ka pejana.
Yuniti ye, e bohlokwa kudu go ruteng le go matlafatšeng maloko a dikimi tša kalafo, bahlokomedi le diporoukhara ka tsebo ye e lego mabapi le Molao wa Dikimi tša Kalafo. Se ke maiteko a go oketša temogo ye e lego mabapi le ditokelo tša maloko a dikimi tša kalafo. Dithušo tšeo di lego mabapi le tlhahlo di rulagantšwe naga ka bophara go ruta le go sedimoša. Tshedimošo ye e feleletšego mabapi le se, e ka fihlelewa websaeteng ya rena ka go leletša yuniti ka nako ya diiri tša mošomo.
TPMT e na le ditharollo tše mmalwa go leka go thibela go se obamelwe ga ditlhagišo tša yona. Kgato ya pele ke go dira boipiletšo bja ka gare, go tloga ge mokgopedi a ka iša molato go kgorostheko. Motho yo a ganago ka phihlelelo o swanetše go fa mabaka a gore ke kaba ka la eng a dira bjalo.
Go netefatša gore foromo ya gago ya kgopelo e amogelegile gabotse, netefatša gore e tlatšwa gabotse.
Netefatša gore dintlha tša gago tšeo di lego mabapi le thulaganyo di laeditšwe gabotse.
Ge o diriša websaete go tlatša foromo, netefatša gore o tobeditše konope ya go romela gomme o boloke ID ya mošomiši goba nomorotšhupetšo ye o e neilwego gore o tle o kgone go netefatša maemo a kgopelo ya gago ge go hlokagala.
Netefatša gore nomoro ya fekse ya KDK, atrese ya poso, goba atrese ya imeili e nepagetše pele o ka romela pego.
Leka go hlaloša pego yeo o e kgopelago ka mo go nepegilego.
Dintlha tša motho yoo a kgopelago phihlelelo ya dipego a Dintlha ka botlalo tša motho yo a kgopelago phihlelelo ya pego di swanetše go ngwalwa goba go rekhotwa ka fase.
b Efa atrese le/goba nomoro ya fekese Repabliking yeo tshedimošo e swanetšego go romelwa gona.
c Bohlatse bja maemo ao kgopelo e dirwago ka.
D. Dintlha tša pego a Efa dintlha ka botlalo tša pego yeo go nyakwago phihlelelo go yona, go akaretša le nomorotšhupetšo ge e ba o a e tseba, go thuša gore pego e kgone go lebelelwa.
b Ge e le gore sekgoba se se filwego ga se a lekana, hle tšwela pele foliong ya ka thoko gomme o e gomaretse foromong ye. Mokgopedi o swanetše go saena dipotfolio ka moka tša tlaleletšo.
C. Ditefo a Kgopelo ya phihlelelo ya pego, ka ntle le ye e nago le dintlha tša motho ka ga wena, di tla dirwa fela ka morago ga ge tefo ya kgopelo e lefilwe.
b O tla tsebišwa ka tšhelete yeo e swanetšego go lefiwa bjalo ka tefo ya kgopelo.
c Tefo yeo e lefelwago phihlelelo go pego e ya ka foromo yeo kgopelo e nyakwago gomme nako ye e kwagalago e a hlokega go nyakišiša le go beakanya pego.
d Ge e le gore o lokela go se lefele tefo ye nngwe le ye nngwe, hle bolela lebaka leo.
Ge e le gore ka baka la bogole ga o kgone go bala, go bona goba go theeletša pego ka foromo ye o e filwego go thoma go 1 go fihla go 4 ka fase, bolela bogole bja gago gomme o laetše gore pego e nyakwa ka sebopego sefe.
a Taetšo ya gore go nyakwa foromo efe ya phihlelelo go ya ka sebopego seo pego e hwetšagalago ka gona.
b Phihlelelo ka sebopego seo e kgopelwago e ka no ganetšwa ka mabaka a mangwe. Ka mabaka ao o tla tsebišwa ge e le gore phihlelelo e tla fiwa ka sebopego se sengwe.
c Tšhelete yeo e lefelwago phihlelelo ya pego, ge e le gore e gona, e tla laetšwa ka ntlha e nngwe ke sebopego seo phihlelelo e nyakwago ka sona.
Ge e le gore o kgopetše khopi ya ngwalollo ya pego [ya ka godimo], na o rata gore khopi goba ngwalollo e posetšwe go wena?
Tefo ya poso e a lefelelwa.
Hlokomela gore ge e le gore pego ga e hwetšagale ka leleme leo o le ratago, phihlelelo e ka e ka fiwa.newa ka leleme leo pego a hwetšagalago ka gona.
Ke polelo efe yeo o ratago go amogela dipego ka yona..?
O tla tsebišwa ka go ngwalwa gore kgopelo ya gago e dumeletšwe /gannwe. Ge e ba o rata go tsebišwa ka mokgwa o mongwe, hle laetša mokgwa wooo gomme o fane ka dintlha tša maleba go dira gore di sepelelane le kgopelo y agago.
O ka karata gore oo tsebišwe bjang ka ga sephetho mabapi le kgopelo ya tumelelo ya pego..?
E saennwe ka la ... tšatšikgwedi la ... 20...
<fn>nso_Article_National Language Services_Loko ya TISSA le (1).txt</fn>
Bolela polelo ya geno. Ke tokelo ya gago.
Tirelo ya Tlhathollo ka Mogala ya Afrika Borwa (TISSA) ke thomo ya Kgoro ya Bokgabo le Setšo ya go hlatloša tirišo ya polelo ya pele ya ka gae.
Ke tirelo ya mohuta mang yeo e fiwago?
Tissa e fana ka tirelo ya tlhathollo ka mogala go fihlelela ditirelo tša mmušo go badudi ka moka.
Ke ka lebaka la eng TISSA e fana ka tirelo ye?
TISSA e oketša ditokelo tša tšwetšopele ya polelo le go hlatloša tirišo ya dipolelo ka moka tša mmušo tšeo e lego tša tlhago.
A na setšhaba se ka kgopela ditirelo tša mmušo ka dipolelo tša bona tša ka gae?
Ee, ge fela e le gore ke ye nngwe ya dipolelo tša mmušo tša tlhago.
A na polelo ya maswao yeo e lego ya difoa le yona e a akaretšwa?
Ee, batho ba difoa ba tla amogela ditirelo tša maemo a go swana le a batho ba go kwa. Disaete di go disenthara tše dikgolo tša bosetšhaba.
Tirelo e šoma bjang?
Tirelo e fana ka mohlatholli yo a tlago hlatholla kgopelo ya gago. Theknolotši ya senthara ya teletšo e beilwe go netefatša gore kgopelo ya gago e a hlathollwa, ya kwešišwa gomme ya swarwa go fihlelela kgotsofalo ya gago.
Ke tla tseba bjang gore kgoro ya mmušo e ka nthuša?
Maswao ofising ya mmušo a tla laetša gore ditirelo tša tlhathollo di a fiwa.
Ge ofisi ya mmušo e sa laetše leswao la TISSA, nka kgona go kgopela tirelo?
Ee, o ka kgopela tirelo ge e ba mohlankedi wa mmušo o tseba go e diriša.
Tirelo e tla nthuša bjang?
Mohlatholli yoo a hlahlilwego gabotse o tla thuša wena le mohlankedi wa mmušo gore le hwetše tshedimošo ya nnete.
O na le tokelo ya go bolela polelo ya geno. Mmušo o tla thuša ka go nolofatša poledišano.
Bolela polelo ya geno, ke tokelo ya gago.
Tirelo ya tlhathollo ya mogala e gona fa.
Tlhathollo ya mogala e gona fa.
<fn>nso_Article_National Language Services_Loko ya TISSA le ya S.txt</fn>
Bolela polelo ya geno. Ke tokelo ya gago.
Na ke tirelo ya mohuta mang yeo e fiwago?
TISSA e fana ka tirelo ya tlhathollo ka mogala yeo e tlilego go kgontšha kgokagano gareng ga setšhaba le mmušo ka go šomiša ka go šomiša dipolelo tša semmušo tša tlhago go fihlelela ditirelo tša mmušo.
Na ke ka lebaka la eng tirelo ye e fiwa?
Ka TISSA, mmušo o phathagatša taolelo ya Molaotheo ka go tšea magato a maleba ao a bonagalago a go hlabolla le go hlatloša dipolelo ka moka tša semmušo tša tlhago.
Na setšhaba se ka kgopela ditirelo tša mmušo ka dipolelo tša bona tša ka gae?
Ee, ge fela e le gore ke ye nngwe ya dipolelo tša mmušo tša tlhago.
Na polelo ya maswao yeo e lego ya difoa le yona e a akaretšwa?
Ee, batho ba difoa ba a akareditše tirelong ya TISSA. Ba tla kgona go fihlelela ditirelo tša mmušo, bjalo ka batho bao ba kwago, mafelong ao a lego Cape Town, Johannesburg, Durban le Polokwane.
Na tirelo ya TISSA e šoma bjang?
Mo mafelong a tshedimošo, mothuši o tla kgokaganya mohlankedi wa mmušo le leloko la setšhaba gore ba kgone go theeletša mohlatholli yoo a kgonago go bolela dipolelo tšeo tše pedi.
Mohlatholli bjale o tlile go hlathollela bobedi bja bona. Se se ka tšea metsotswana e se kae.
Na ke tlile go tseba bjang gore kgoro ya mmušo e fana ka ditirelo tša bohlatholli?
Maswao diofising tša mmušo a tlile go laetša go ba gona ga ditirelo tša TISSA.
Ge ofisi ya mmušo e sa laetše leswao la TISSA, na nka kgona go kgopela tirelo ya tlhathollo?
Aowa, tirelo e hwetšagala fela mafelong ao a laetšago leswao la TISSA. Le ge go le bjale, mafelo ao a fapanego a tla akaretšwa nakong ye e tlago.
Na TISSA e tlile go nkhola ka eng?
E tlile raloka karolo ye bohlokwa tlhabollong ya ditokelo tša gago tša polelo, gomme ge go le bjale, ditokelo tša botho ka Afrika Borwa.
E tlile raloka gape karolo ye bohlokwa ya tšwetšopele le tšhomišo ya dipolelo tša semmušo tša tlhago le polelo ya maswao.
O tlile kgona go fihlelela ditirelo tša mmušo ka polelo ya geno.
<fn>nso_Article_National Language Services_MABAKA A MOSOMO.txt</fn>
Ka go ditatamente ka moka tša Molaotshepetšo, melawana, melawana le Ditsebišo, ntle le ge tlhalošo e bontšha maikemišetšo ao a fapanago le ao, ditlhalošo tšeo di latelago di tla ra šeo še hlalošwago ka tlase.
Go thiša goba go thiša mošomong kgafetša kgafetša ntle le lebaka la go kwagala goba tumelelo.
E ra Kgoro ya Merero ya Meetse le tša Dithokgwa.
E ra yunione e fe goba e fe goba mokgatlo wo mongwe wa ka ntle wa bašomi wo o nago le boemedi bja maleba magareng ga bašomi goba foramo yeo e hlamilwego ka gare yeo e emelago šehlopha šeo še bonagalago ša bašomi.
E ra Letona la Kgoro ya Merero ya tša Meetse le Dithokgwa ya Afrika Borwa.
E ra ka moka melawana, ditšhupatsela, dithibelo, dikwano, le/goba ditaelo ka Lekgotla goba Bolaodi go laola ka tshwanelo le bokgoni Ikangala Water.
E ra mafelelo a kgwedi yeo ka yona mošomi a fihlelelago mengwaga yeo e mo dumelelago go tšea phenšele mme a hwetša maswanedi a dipoelo tša mošomong go ya ka Melawana ya Lekgotla la Tšhelete ya Phenšene ya IKANGALA WATER WATER.
Setswalle ša maleba go hlameng le tiragatšong ya molaotshepetšo.
Tlhamo le go swarelela go dikgokagano tšeo di šomegago tše hlwahlwa.
Bokgoni mabapi le meputso, tlhahlo, dikgoba tša kgodišo bjalo bjalo.
Setswalle se sebotse le baemedi ba bašomi.
Tlhamo le go swarelela go lenaneotshepetšo la tekatekano la kgalemo le dingongorego ka gare ga tshepetšo ya molao wa bašomi le dikwano tša mohlakanelwa.
Go ba le bašomi bao ba lekanego bao ba nago le tlhahlo le maitemogelo ao a nyakegago mme ba ikemišeditše go tšea maikarabelo a go lebiŠa go phihlelelo ya maikemišetšo a Lekgotla.
Go rarolla mathata ka poledišano, botšeakarolo le kwano ka mo go ka kgonegago mme go sa lebalwe maikemišetšo a Lekgotla.
Go hlola moya wa bulelana sehuba le tshepano magareng ga maemo ka moka a bašomi le bolaodi.
Go hlola setšo sa mokgatlo sa phišegelo, maitshwaro, mahlahla le maikarabelo ka tšhomišano magareng ga bašomi ka moka.
Go hlola dikgoba go bašomi ka moka go hlahlwa le go tšweletša bokgoni bja bona ka moka, ka fao ba ba mohola wo mo kaone go Lekgotla le go Šetšhaba seo ba se Šomelago.
Molao wa Šetswalle Mošomong wa 1995, ka Komiti ya Ditirelo tše Bohlokwa, o bontšhitše gore go fa le go abelana ka meetse ke ditirelo tše bohlokwa. Ikangala Water e tla itshwenya go ruma dikwano tšeo di lego mabapi le go diragatša tirelo yeo e nyakegago ka gare ga ditirelo tšeo di hlaotšwego bjalo ka ditirelo tše bohlokwa.
Sekgoba sa mošomo ka go sekgoba seo se bulegilego ka go Ikangala Water Še fiwa batho ka moka bao ba nago le dinyakwa tšeo di beilwego tša Šekgoba seo. Efela, go tla sekamelwa ka go bašomi bao e lego ba fao le badudi ba Afrika Borwa bao ba bego ba hlokišwa dikgoba.
Tselatshepetšo ya kalatšo le tlhaolo di tla šomelwa pepeneneng ka go lekalekana, fela tshedimošo ya mong bjalo ka dikgopelo, Dintlha ka ga Mokgopedi (CV'Š), dipego tša go fatišišwa (interview reports), ditokomane tša tshekaseko le dipoelo go tšwa go diteko tša Saekhometriki di tšewa bjalo ka dilo tša sephiri mme di tla swarwa bjalo. Di ka utollwa fela ka gare ge "di šwanetše go tsebja" mme go dirwa go ya ka molao wo o amegago.
Ditlabelo tšeo di šomišwago go sekaseka bokgoni bja bakgopedi mo tshepetšong ya tlhaolo, di tla ba tšeo di tshepegago ka tekatekano mme di sa tšee lehlakore la setšo goba ka mokgwa wo mongwe.
Tlhokego ya gore bao ba bego ba hlokišwa dikgoba lebakeng leo le fetilego, basadi le digole (mabapi le dikgoba tša mošomo) e tla hlomphiwa mme ya fiwa Šebaka.
Go godiša molao wa tirotokišo, go tla šetšwa batho bao ba bego ba hlokišwa dikgoba lebakeng leo le fetilego ge e le gore mangwalo a bona a thuto le/goba maitemogelo le/goba bokgoni di kgotsofatša dinyakwa tša mošomo. Se ga se thibele thwalo ya magoro a mangwe a batho, fela seo se swanetše go bonwa bjalo ka ketapele ge go tlatšwa sekgoba.
Ge mokgopedi yo a swanetšego (ka gare le ka ntle) a aa hwetšwe go tšwa go sehlopha se se bego se hlokišwa dikgoba lebakeng leo le fetilego go tlatša sekgoba, fela mošomi wa Ikangala Water a hlaotšwe bjalo ka yo a nago le bokgoni bja go ka tlatša sekgoba seo ge a ka fiwa tlhahlo yeo e nyakegago, motho yo mongwe a ka thwalwa ga lebakanyana goba ka kontraka go tšwa ka ntle go swara mo sekgobeng go fihlela mošomi yoo a hlahlilwe go ka tšea mošomo mo mothong yoo.
Ikangala Water e tla diragatša mananeotiragatšo go netefatša gore batho bao ba šetšego ba e šomela ba fiwa dikgoba ka go ithuta le go hlahlwa go tšweletša mangwalo a bona a thuto gore ba tle ba kgone go tšweletšwa mme ba fiwa dikgoba ka gare ga mokgatlo go ya ka bokgoni bja bona, fela seo se tla ya le go ba gona ga dikgoba tšeo di swanetšego.
Ikangala Water e tla hlola ditsela tša tatelo ya mošomo mo dithutong tša mediro ya yona mo e lego gore go ka kgonega, go fa bao ba bego ba hlokišwa dikgoba lebakeng leo le fetilego dikgoba tša go hwetša maitemogelo le go ba dira gore ba kgone go godišwa.
Go fapana ga meputšo, sekala sa meputso le mabaka ka moka ao a amanago le megolo di beilwe godimo ga mabaka ao a sa kgethollego. Ke molaotshepetšo wa Ikangala Water go lefela motho mang goba mang mo mošomong wo o itšeng moputso le dipoelo tša mošomo tšeo di sepelelanago le mmaraka yeo e bapetšwago le dikgoba tše dingwe tšeo e ka bapetšwago le tšona ka gare ga lefelo la mošomo wa Ikangala Water le dikgoba tšeo di swanago ka gare ga mokgatlo wo.
Ka kakaretšo go hlatha ga mošomo go dirwa ka mokwa wo o amogelegago wa bosetšhaba, wo o laolwago ke mohuta wa mošomo le dinyakwa tša go dira diphetho tša mošomo wo o itšeng. Lenaneo la (HAY) la go hlatha mošomo le dumeletšwe bjalo ka lenaneo la Lekgotla la go sekaseka mošomo.
Ditlabelo ka moka bjalo ka ditlabelo tša boithabišo, dikamora tša go khutša le madulo di šomišwa ke bašomi ka moka. Mo e lego gore mokgwa wa setlabelo, bjalo ka bogolo bja kamora, bo gapeletša thibelo, thibelo yeo e tla dirwa godimo ga maemo a mošomo le kgonego ya go lefela seo.
Bašomi ka moka ba dumeletšwe go tšea karolo goba go tsenela sekimi goba fante (fund) e fe goba e fe yeo e laolwago ke Ikangala Water legatong la bašomi ba yona bjalo ka Tšhelete ya Penšene, Tšhelete ya Thušo ya tša Kalafo, tšhelete ya dintlo, bjalo bjalo, ka gare ga melao ya fante ye itšeng goba šekimi le ka gare ga melao ya Lekgotla.
Melawana ye e ka fetolwa goba ya oketšwa nako le nako ka kwano, dipoledišano le ka ditsebišo tšeo di ngwetšwego mo go dipoto tša semmušo tša ditsebišo tša Ikangala Water. Bašomi bao ba lšomelago Ikangala Water ka morago ga go diragatša diphetogo tše, goba dikoketšo, ba tšewa gore ba kwana le diteng tša Melawana yeo e fetotšwego.
Mabaka a a Mošomo, Melawana e tla tšewa gore e tlaleletša molao wa bohle le/goba molaotlhakwa wo o šomago go Ikangala Water le /goba bašomi ba yona mme di swanetše go balwa le ditšhupo tšeo di amago bašomi ba Ikangala Water, bjalo ka ge di le ka go Melao yeo e fapanego.
Molao wa go lefela mošomo o dirišwa ka kelo hloko.
Setšo ša "ge go sa šongwe - ga go na moputso" se beilwe.
d Bokgoni bja mošomo bja motho ka motho.
Moputso wa ka tlase wo o lefelwago o tla bewa ke ba karolo ya mošomo yeo Ikangala Water e o dirago mme mapheko a seo a tla bewa ke Lekgotla.
Bašomi ka moka ba tla lefelwa kgwedi ka kgwedi. Tefelo e tla ba ka go tsenya tšhelete ka go akhaonto ya mošomi ya panka.
Moputso e tla ba taba ya sephiri magareng ga mošomi le Ikangala Water mme ka tlase ga mabaka a fe goba a fe, o ka se utollelwe motho o fe goba o fe ntle le ge bašomi ba nyaka tshedimošo yeo go phethagatša mešomo ya bona.
Dikoketšo tša ngwaga tša bolaodi bja ka godimo (dintlha tša (HAY) tŠa 392+) di tla bewa ke Lekgotla mme di tla ya ka bokgoni moŠomong bja balaodi bao ba itšeng bjalo ka ge go kwanwe ka go Kontraka ya Bokgoni yeo e tšenelwago ka go beelana lebaka. Dintlha tša kontraka, tšeo di ka fetolwago nako le nako ka poledišano le mošomi, di hlalošitšwe ka go kgokeletšo go Molaotšhepetšo wo.
Dikoketšo tša ngwaga tša bašomi ba bangwe di tla bewa ke Lekgotla go ya ka 2.2.1 ka godimo. Lenaneo la maleba la Tšhekašeko ya Bokgoni Mošomong le tla šomišwa.
Boleloko bja Tšhelete ya Phenšene ya Ikangala Water bo a gapeletšwa go bašomi ka moka ba lebaka ka moka bao ba nago le mengwaga ya ka tlase ga 60 mme boleloko bo tla ya ka Melawana ya Fante.
Mošomi o fe goba o fe yo a lego ka godimo ga mengwaga ye 60 ka letšatši la go thwalwa, o efošwa go ba leloko la Tšhelete ya Phenšene ya Ikangala Water.
Nako ya go tšea phenšene ya bašomi ka moka ba Ikangala Water ke 60.
Tšhelete ya Phenšene ya Ikangala Water ke fante yeo e sa tsenyetšwego setseka ya bašomi ka moka mme mong mošomo o tsenya 20% ya moputso wo o gogelwago phenšene wa leloko.
Ge a tlogela mošomo, mošomi o tla lefelwa seo a se tsentšego ka go fante ga mmogo le seripa seo mong mošomo a se tsentšego le mašokotšo ao a mo lebanego go ya ka Melawana ya Fante.
Tšhelete ya Phenšene ya Ikangala Water e tla laolwa ke Lekgotla la Baterasete leo le bopšago ke baemedi go tšwa go Lekgotla, bolaodi le bašomi bjalo ka ge ba beilwe ke Tšhelete ya Phenšene ya Ikangala Water.
Motho yo a tšwago go dikgoro tša mmušo goba mekgatlong ya diparasteitale o tla ba le boikgethelo bja gore tšhelete ya gagwe yeo e lego gona ka go fante ya gagwe, e lefelwe ka go Tšhelete ya Phenšene ya Ikangala Water mme o tla fiwa mengwaga yeo a e šomilego mo a tšwago bjalo ka ge e tla balwa ke ba dipuku tša Šetatisitiki ba Tšhelete ya Phenšene ya Ikangala Water.
Leloko le lengwe le le lengwe le swanetše go ntšha bohlatse bja mengwaga, maemo a lenyalo le dintlha ka ga bana goba bajalefa bao a ba kgethilego ge a tsena bolelokong, seo se ra gore ka letšatši leo a thomago mošomo ka lona ka go Ikangala Water. O swanetše go tsebiša Fante ge ye nngwe ya dintlha tše e fetoga mme o swanetše go fana ka tshedimošo ye nngwe yeo Terasete e tla e nyakago nako le nako.
Ikangala Water e fana ka Fante ya tša Kalafo go bašomi ba yona ka moka ka fao boleloko bo a gapeletšwa.
Ikangala Water e tla oketša setseka ka go Fante ya tša Kalafo bjalo ka ge go tla bewa ke Lekgotla.
Ikangala Water e ka se tsenye setseka goba go laola seo se tsenywago Tšhelete ya Thušo ya tša Kalafo ntle le yeo e kgethilwego ke Lekgotla.
Ikangala Water e tla tšwela pele go tsenya setseka ka go Fante ya tša Kalafo legatong la leloko leo le tšwelego phenšene ge e le gore leloko leo le tšwela pele go ba leloko la fante ya tša kalafo mme a tsenya setseka sa gagwe.
Dikgonegišo tša 2.4.5 di tla diragatšwa ge phenšene ka lebaka la bolwetsi e tšewa.
Dikgonegišo tša 2.4.5 di tla diragatšwa go molekane le bana ba ba nnyane ba leloko leo le tšwilego phenšene ka morago ga lehu la gagwe, go ya ka melawana ya Fante ya tša Kalafo ge molekane a tšwela pele ka go tsenya setseka.
Ašorense ya Bophelo ya Sehlopha e tla ama bašomi ka moka ba lebaka ka moka go ya ka Melawana ya Tšhelete ya Phenšene ya Ikangala Water. Lekgotla le tla rwala maikarabelo a go lefela poelo ye ka moka.
Ašorense ya Bophelo ya Sehlopha e ka se ame bašomi bao ba tšerego phenšele goba bao ba tlogetšego go šomela Lekgotla.
Sekimi sa Ašorense ya Bophelo ya šehlopha e tla laolwa ke Lekgotla la Baterasete la Tšhelete ya Phenšene la Ikangala Water mme ya laolwa ke Molaodi wa Tšhelete ya Phenšene ya Ikangala Water, mme maemo a yona a ka no senkwa leswa mme a fetolwa go ya ka diphetogo ka go Intaseteri ya Inšorense.
Thušo ya Poloko e fiwa maloko ka moka a Tšhelete ya Phenšene ya Ikangala Water.
Tšhelete yeo e lefelwago go ya ka sekimi sa Poloko e tla lefelwa ke Tšhelete ya Phenšene ya Ikangala Water go bajalefa bao ba kgethilwego ke mohu.
Ponase ya mošomo e tla lefelwa ngwaga ka ngwaga morago ga ngwaga wa mošomo go mošomi mme tšhelete e tla fiwa go ya ka moputso wa ka tlase mme e tla tsenywa ka go akhaonto ya mošomi ya panka ka morago ga letšatši leo le swanetšego.
Motšhelo wo o lefelwago go tšwa go ponase o tla ntšhiwa kgwedi ka kgwedi pele ga letšatši la ponase go moputso wa mošomi gore o se ntšhwe mo ponašeng ya mošomo ge e lefelwa.
Nako yeo e šongwago ya phetelelo e swanetše go dumelelwa ke bolaodi bjo bo filwego matla pele ga go thoma mošomo, ntle le ge e le ka mabaka a seemo sa tšhoganetšo.
Dinako ka moka tša mošomo wa phetelelo di swanetše go ngwalwa ka gare ga retšisetara ya go ba gona mošomong mme e swanetše go dumelelwa gore e lefelwe.
Tefelo ya nako ya phetelelo e tla bewa godimo ga ditlhalošo tša molaotlhakwa wa tša mošomo mme e tla lefelwa lebakeng la tefelo go tšohle.
Nako ya phetelelo ka tefelo ya nako le Seripa (X1,5) godimo ga moputso, e lefelwa go nako ya phetelelo yeo e Šomilwego nakong ya matšatši a go šoma ao a tlwaelegilego le Mokibelo. Se ga se ame mošomo wa go amogetšana (Šhift work) wo o dirwago ka kamogetšano.
Nako ya phetelelo ka tefelo ya moputso wa ka tlase ga bedi (X2) o lefelwa diiri ka moka tseo di šomilwego ka LaMorena le ka matšatši a setšhaba a maikhutšo ntle le mošomo wa kamogetšano mo go tla dirišwago dikgonegišo tša 2.8.7.
Nako ya phetelelo yeo e šongwago ke bašomi ba go amogetšana e lefelwa ka nako le seripa (X1.5) godimo ga moputso. Nako ya phetelelo yeo e šomilwego ka letšatši leo le beakanyeditšwego maikhutšo, LaMorena le matšatši a setšhaba a maikhutšo go ya ka peakanyo ya kamogetšano a tla lefelwa gabedi (X2) ka moputso wa ka tlase.
Ikangala Water e tla fana ka madulo go mošomi yo a swanetšego go robala kgole le lefelo la mošomo wa gagwe ge a phethagatša mešomo ya gagwe ya semmušo.
Go swanetše go hwetšwa tumelelo pele go dirwa peakanyo ya madulo mme Balaodi ba Mafapha ba tha diriša diphetho tša bona go dumelela dikgopelo/dipeakanyo tšeo mme go etšwe hloko mapheko a dipeakanyetšo tša ditšhelete tša 2.9.2.
Alawense ya dijo le ya mosepelo e lefelwa mošomi yo a swanetšego go šoma kgole le lefelo la mošomo wa gagwe goba ka ntle ga lefelo la gagwe la mošomo.
Mošomi a ka re ka tšhelete ya gagwe, maikarabelong a gagwe, a kgetha go inyakela madulo a gagwe a poraebete mme tefelo ya alawense ya dijo e ka kgopelwa bjalo ka ge e tla bewa ke Lekgotla. Meetse a Ikangala ga e na maikarabelo a madulo le dijo ge mošomi a kgetha go dira dipeakanyo tša gagwe.
Tefelo ya alawense ya dijo go ya ka temana ya 2.9.6 e dirwa maikemišetšong a go hlatswa diatla go mošomi ge a dirile dipeakanyo tša gagwe tša madulo mme e se ke ya tšewa bjalo ka ge e tlaleletša moputso wa gagwe. Tšhomišompe mabapi le seo ke mošomi e tla hlola gore mohola wo o gogelwe morago.
Mošomi mang goba mang yo a swanetšego go sepela kgole le lefelo le mošomo wa gagwe, o swanetše go tlatša foromo ya tumelelo mme e dumelelwe ke mookamedi goba molaodi wa lefapha pele ga go tloga. Diforomo ka moka tša tumelelo di swanetše go dumelewa ke Molaodi Phethiši goba motho yo a filwego matla ke yena go dira seo.
Foromo ya Kgopelo yeo e tladitšwego ya Leeto le Dijo e swanetše go kgokeletšwa go Foromo ya Tumelelo ya Leeto ge e le gore mošomi o ikemišeditše go kgopela alawense.
Dialawense tša dijo di tla senkwa lešwa nako le nako mme di tla lefelwa bjalo ka ge di tla bewa ke Lekgotla.
Bašomi bao ba yago sekolong sa go ithuta goba diseminara bjalo ka seripa sa porokerama ya tlhahlo le tšweletšo yeo e beakantšwego ke Ikangala Water, ba tla tlangwa ke dikgonegišo tša molaotshepetšo wo, go ya ka mabaka a molaotshepetšo wa tlhahlo le tšweletšo.
Alawense ya go ithuta e lefelwa bašomi ka moka bao ba laetšwego ka go ngwala go dira mešomo ya komana madula a bapile.
Alawense ya tetelo ya mošomo nako ye nngwe le ye nngwe, e lekana le 3% ya moputso wa kgwedi wo o tšhwago phenšene wo o lefelwago ba mešomo ya diatla (ka go moputso wa maemo a 6) e tla lefelwa go matšatši a mangwe le a mangwe a kgoboketšo a lebaka la matšatši a leo mošomi a bego a le tetelong ya mošomo nakong ye nngwe le ye nngwe.
Tefelo ya alawense ya tetelo ya mošomo nako ye nngwe le ye nngwe e tla dirwa mabaka ka moka lebakeng la go swana le leo le amago mošomo wa nako ya phetelelo.
Tefelo ya alawense ya tetelo ya mošomo nako ye nngwe le ye nngwe e tla dirwa ge go amogetšwe retšiaetara yeo e tladitšwego ya tetelo ya mošomo.
Alawense ya kamogetšano ya mošomo, yeo e balwago ka mokgwa wo o latelago, e tla lefelwa bašomi bao ba šomago ka go amogetšana.
Ga go dialawense tšeo di tla lefelwago mošomong wa mosegare.
Retšisetara ya go ba gona mošomong e tla swarwa go bašomi ka moka.
Go ba gona mošomong ga mošomi yo a šomago ka go lefapha la tšweletšo le hlokomelo ya ditlabelo go tla ngwalwa ka go šomiša motšhene wa go ngwala ge mošomi a tsena.
Mošomi yo a lego mošomong wa tša taolo o swanetše go ngwala ka letšogo ka retšisetareng yeo e swanetšego go lekolwa beke ka beke mme ya dumelelwa ke mookamedi wa gagwe wa kgauswi, goba a šomiša motšhene wa go ngwala matseno a gagwe.
Go tla ba le retšisetara ya kamogetšano go bašomi ka moka bao ba šomago mošomo wa kamogetšano.
Mošomo wa kamogetšano o tla dirwa go ya ka peakanyo bjalo ka ge o beilwe go lefelo le lengwe le le lengwe la mošomo.
Mošomi yo a šwerego legatong mo sekgobeng sa ka godingwana lebaka la go feta matšatši a 30 nako ye nngwe le ye nngwe ge seo se direga o tla swanelwa ke tefelo ya alawense ya motšwa o swere.
Foromo ya "Go swarela mošomo go sekgoba sa ka Godimo" e swanetše go tlatšwa mme ya dumelelwa ke bolaodi bjo bo filwego matla, pele ga go thoma go šoma sekgobeng sa ka godimo.
Lengwalo la semmušo la go thwalwa sebakeng sa go šoma legatong, bolaoding bja go fa matla a mošomo, le ge e ka ba ga nnyane goba ka botlalo, nakong ya go šoma legatong, le swanetše go fiwa mošomi yo a tlago go šoma legatong go sekgoba sa ka godingwana pele ga go thoma lebaka la go šoma.
Moputso wo o lefelwago ge go swarelwa mošomo o bewa go 7,5% ya moputso wa kgwedi wo o gogelwago phenšene ya magareng ga maemo a sekgoba seo mošomi a se emego legatong.
Ge go engwe legatong la Molaodi Phethiši, motšwa o swere woo o tla lefelwa ka 5% ya moputso wa ka tlaše wo o dumeletšwego ke Letona.
Maikhutšo a fiwa go bašomi go ya ka mabaka le melawana yeo e beilwego, le dikgonegišo tšeo e lego gore le ge poelo e fe goba e fe e se na mohola wo kalo, goba legato le fe goba le fe le na le mapheko a boima ka mo go sa hlokegego go ya ka ditlhalošo tša Melao ya Motheo ya Molao wa tša Mošomo (Act Nomoro ya 75 wa 1997), ditaelo tša Moalo woo di tla diragatšwa.
Mabakeng a dikgogakgogano mabapi le dipoelo tša maikhutšo a fe goba a fe, sephetho sa Ikangala Water e tla ba sa mafelelo. Meetse a Ikangala e tla sepetša morero wo go ya ka kgopolo ya yona, ka dikgonegišo tša gore Ikangala Water e tla latela ditaelo tša Melao ya Motheo ya Molao wa tša Mošomo (Act Nomoro ya 75 wa 1997) ga mmogo le poelo yeo e bolelwago go Molao wo o boletšwego.
Mo go sa bewago dikgonegišo mo mabakeng le melawaneng go morero o fe goba o fe wo o amanago le dipoelo tša maikhutšo, dikgonegišo tša Melao ya Motheo ya Molao wa tša Mošomo (Act Nomoro ya 75 wa 1997) di tla latelwa mabapi le morero woo o amegago.
Bašomi bao ba lego maikhutšong ba ka se dire mošomo wo o lefelwago waka ntle, ntle le ge tumelelo e filwe pele ga nako ke Molaodi Phethiši goba motho yo a laetšwego ke yena lebakeng leo.
Ntle le maikhutšo ka bolwetši le setswetši, maikhutšo ka moka a fiwa go ya ka dinyakwa tša mošomo wa Lekgotla.
Mošomi yo a lego maikhutšong ntle le a bolwetši, a ka se boele mošomong pele ga ge nako yeo e fela, ntle le ge Lekgotla le mo dumelela go dira bjalo.
Mošomi yo a retelelwago ke boela mošomong morago ga maikhutšo a gagwe ntle le lebaka leo le kwalago mme a sa kgopele tumelelo ya go se be gona mošomong, o tla fiwa kotlo ya kgalemo morago nyakišišo ka botlalo/tshekišo.
Mošomi a ka dumelelwe go leboga mošomo mo go Lekgotla lebakeng la maikhutšo, mme ga go maikhutšo, ntle le maikhutšo a bolwetši, yeo e tla tšewago nakong ya lebaka la go leboga mošomo ga gawe.
Ga go mošomi yo a ka tlogedišwago mošomo nakong ya ge a le maikhutšong a gagwe ao a dumeletšwego.
Ge matšatši a mošomi a maikhutšo a fedile ka lebaka la maikhutšo a kgapeletšego, dikgopelo ka moka tša maikhutšo tša lebaka leo le tlago di tla rerwa ka botee ka botee go ya ka mabaka a gona.
Ntikodiko ya maikhutšo e tla thoma letšatšing leo mošomi a thomago mošomo mo go Ikangala Water, fela go ya ka dikgonegišo tša 3.2.2 le 4.1.14.
Maikhutšo a mošomo a tla ikgoboketša go ya ka kgwedi ka kgwedi ya mošomo ka palo ya tee-lesomepeding ya dikgonegišo tšeo di amago mošomi. Lebakeng le, kgwedi yeo e feditšwego e tšewa bjalo ka kgwedi yeo mošomi a e šomilego go tloga ka la pele, go fihlela go le go akaretša letšatši la mafelelo la mošomo go kgwedi yeo e amegago.
Mošomi o swanetše ke maikhutšo a mošomo ngwaga ka ngwaga ge a feditše dikgwedi tše tša go latelana tša mošomo mo go Ikangala Water.
Maikhutšo a mošomo ngwaga ka ngwaga a šwanetše go kgopelwa šemmušo bonnyane matšatši a 14 pele ga letšatši la go thoma maikhutšo ao. Maikhutšo ao a tla fiwa ka sephetho sa Molaodi wa Lefapha a etše hloko dinyakwa tša Ikangala Water. Ikangala Water e na le tokelo ya go laela mošomi go tšea maikhutšo go tloga letšatšing leo le loketšego Ikangala Water.
Kgopelo ya maikhutšo a mošomo e ka ganwa ka lebaka la seemo sa mošomo. Ge go ganetšwa maikhutšo, ntlha ya 3.2.7 e swanetše go elwa hloko.
Bašomi ka moka ba swanetše go tšea matšatši a mošomo a bonnyane bja a a latelana go ntikodiko ye nngwe le ye nngwe ya matšatši a maikhutšo mme maikhutšo ao a swanetše go tšewa dikgweding tše 15 mafelelong a lebaka la maikhutšo la mafelelo la mošomi.
Matšatši a 12 ngwaga ka ngwaga a swanetše go tšewa ka go latelana; ao a šalago a ka nna a ikgoboketša go fihla go a 120 go bašomi ba ka tlaše ga mengwaga ye mehlano ya mošomo le matšatši a 180 go bao ba lego ka godimo ga mengwaga ye mehlano ya mošomo.
Matšatši a maikhutšo ao a ikgobokeditšego go feta 120/180 a šwanetše go tšewa pele ga go tlogela mošomo, ntle le moo a tla lobja.
Ge mošomi a ka hlokofala, Ikangala Water e tla lefela motho yo a beilwego ke mošomi goba thotong (estate) ya gagwe, tšhelete ya matšatši a maikhutšo yeo e ikgobokeditšego go fihlela go letšatši la mafelelo mošomong, go ya ka mapheko ka go 3.2.8 le 3.2.9.
Bašomi bao e sego ba ka mehla ba tla fiwa matšatši a maikhutšo go ya ka dikgonegišo tša melao ya motheo ya molao wa bašomi.
Bašomi ba go amogetšana bao ba šwanelwago ke go šoma ka matšatši a šetšhaba a maikhutšo, ba tla hwetša moputso wa koketšego go ya ka tšhepetšo ya tša.
Ge letšatši la šetšhaba la maikhutšo e le ka LaMorena, Mošupologo wo o latelago o tša tšewa bjalo ka letšatši la maikhutšo.
Matšatši a šetšhaba a maikhutšo a fiwa bašomi ka moka ga mmogo le maikhutšo a fe goba a fe a mošomo. Ge letšatši le fe goba le fe la šetšhaba la maikhutšo le wela ka gare ga matšatši a maikhutšo a motho, letšatši leo le ka še balelwe go lebaka la maikhutšo.
Tšhelete yeo e tlago lefelwa matšatši a maikhutšo yeo e šomilwego go ya ka dintlha tša 3.3.3, 3.3.8 le 3.3.
Maikhutšo a lebaka le le telele, ao a lekanago le palo ya matšatši a maikhutšo a mošomo a ngwaga, a tla, go ya ka ntlha ya 3.3.4, a tla kgobokeletšwa mošomi wa lebaka ka moka ge a fetša lebaka la mengwaga ye mehlano ya mošomo ntle le go kgaotša le Ikangala Water.
Tumelelano ya maikhutšo ao a fiwago ka lebaka la go šoma lebaka le le telele e tla fiwa fela ge mošomi e le wa lebaka ka moka wa Ikangala Water ge a fetša lebaka la mengwa ye mehlano a ša kgaotše mošomo.
Bonnyane 50% tša lebaka le le telele la mošomo di šwanetše go tšewa bjalo ka maikhutšo a mošom goba di šwanetše go fetolwa tšhelete dikgweding tše tša ge go tla tšewa maikhušo ao. matšatši ao a šalago a ka kgoboketšwa, go ya ka temana ya 3.2.8, mme a ka šomišwa bjalo ka matšatši a maikhutšo goba a fetolelwa go tšhelete.
Ge mošomi a tlogela mošomo ka morago ga mengwaga ye mehlano ka go leboga mošomo resignation, go tšea phenšene, go hloka mošomo, bokowa goba lehu, lebaka la mošomo le le telele le tla lefelwa ka go balwa go dikgwedi tše dingwe le tše dingwe tše tšeo di šomilwego ntikodikong ya mošomo.
Maswanedi a maikhutšo a bolwetšo a tšea lebaka la ntikodiko ya mengwaga ye meraro, go thoma letšatšing la mathomo la mošomo.
Maswanedi a maikhutšo a bolwetši mošomi yo mongwe le yo mongwe wa lebaka ka moka ke matšatši a a khalentara go ntikodiko ye nngwe le ye nngwe ka moputso wo o feletšego le matšatši a mangwe a ka 50% tša mputšo wa ka tlase.
Ge Ikangala Water e na le kgopolo ya gore e na le mašwanedi go šeemo šeo, e ka oketša matšatši a maikhutšo a bolwetši ka tlase ga mabaka ao, bjalo ka ge go šwanela mošomi yo a šetšego a šomišitše matšatši a gagwe ka moka a maikhutšo a bolwetsi.
Maikhutšo a bolwetši lebakeng la matšatši a go feta a mabedi a mošomo ao a latelanago a tla fiwa fela ge mošomi a tliša Šetifikeiti Ša ngaka yeo e ngwadišitšwego seo ka gare go sona go bontšhitšwego mohuta wa bolwetši goba kgobalo, mme maikhutšo ao a tla fiwa fela lebakeng leo le bonwago le swanetše ke ngaka go alafiwa le go fola ga mošomi, lebaka leo le tla bontšhwago mo Šetifikeiting.
Ge go bonwa go swanetše go ya ka kgopolo ya Molaodi Phethiši wa Ikangala Water, goba motho yo a filwego matla ke yena lebakeng leo, go ka nyakega gore mošomo a tliše Setifikeiti sa bolwetsi sa lebaka la maikhutšo a bolwetsi go matšatši a ka tlase ga a mabedi.
Maikhutšo a bolwetši a ka se fiwe mabakeng a go se be gona mošomong ka lebaka la bolwetšo, go še ikwe botše goba kgobalo tšeo go ya ka kgopolo ya molaodi phethiši goba yo a mo filego matla e ka ba tšeo di hlotšwego ke maitšhwaromabe goba thetelelo ya mošomi go šoma ka tlhokomelo e kaone le thibelo. matšatši ao a tla ntšiwa go matšatši a maikhutšo a ngwaga morago ga go fa mošomi šebaka ša go hlaloša.
Ge mošomi a filwe matšatši a go ikhutša a bolwetši ka lebaka la bolwetši goba kgobalo mme mošomi a ka lefiša ditšhenyegelo mabapi le kgobalo goba bolwetši bjoo go tšwa go yo mongwe ka ntle ga mošomo, Ikangala Water e na le tokelo ya go nyaka ditšhenyegelo tšeo di hlotšwego ke go še be gona mošomong ga mošomi, goba seripa sa šeo, go tšwa go mošomi, ge e le gore tšhelete yeo Ikangala Water e ka e hwetšago ka mokgwa wo e e ka se fete moputso le dipoelo tša mošomo tšeo di bilego gona nakong ya go se be gona mo go bolelwago mme go feta fao, tšhelete yeo e hweditšwego ga e fete ditshenyegelo tšeo di hweditšwego ke mošomi.
Mošomi yo a bajwago goba a gobala nakong ya maikhutšo a gagwe a mošomo, maikhutšo a go ikgetha goba maikhutšo a šetšwetši, o tla fiwa maikhutšo a bolwetši go lebaka leo le netefatšwago la bolwetši/kgobalo mme matšatši a gagwe a tla fiwa go ya ka tshwanelo.
bašomi ka moka ba šwanetše go tsebiša baokamedi ba bona diiring tše 24 ge ba retelelwa ke iponatša mošong ka lebaka ala bolwetši gape ba bontšhe letšatši leo ba ka lebelelwago go bowa mošomong ka lona. Lebakeng la bašomi bao ba amogetšanago, mookamedi o swanetše go, ge go kgonega, tsebišwa bonnyane iri pele ga go thoma kamogetšano.
Bašomi ba lebaka ka moka bao ba šego ba fetša dikgwedi tše 12 ba šoma, ba tla fiwa matšatši a maikhutšo a bolwetši ao a badilwego ka matšatši a 2 a kgwedi yeo e feditšwego ka moputso ka moka le matšatši a koketšo a 2 ka 50% tša moputso wa ka tlase.
Bašomi bao e sego ba ka mehla le bao e lego ba lebakanyana ba tla fiwa matšatši a maikhutšo a bolwetsi go ya ka Melao ya Motheo ya Molao wa Bašomi.
Mošomo o na le mašwanedi a dikgwedi tše nne tša maikhutšo a setswetši.
Bašomi bao ba lego setswetšing ba na le mašwanedi a 30% ya moputso wa ka tlase le dipoelo ka moka tšeo di lego gona.
Ka letšatši leo ngaka ya gagwe goba mooki wa tša pelegišo a netefatša gore go swanetše bjalo go bophelo bja mošomi goba go bophelo bja ngwana yo a sa lego ka mpeng ya mmagwe.
Ga go na mošomi yo a šwanetšego go šoma dibekeng tše tšhelelago ka morago ga pelego ya ngwana wa gagwe, ntle le ge ngaka goba mooki wa tša pelego a netefatša gore o phelegile mmeleng go ka dira seo.
Mošomi wa moimana yo a boago tšeleng nakong ya dikgwedi tše tharo tša mafelelo tša boimana bja gagwe goba a belega ngwana yo a hlokofetšego, o na le maswanedi a maikhutšo a dibeke tše tšhelelago ka morago ga go boa tseleng goba ka morago ga go hwetša ngwana yo a, le ge e ka be e le gore mošomi o thomile maikhutšo a gagwe a setswetši ka nako ya go boa tseleng goba goba pelego ya ngwana yo a tlilego a hlokofetše goba aowa.
Tsebišo go ya ka 3.5.
Ge go sa kgonege go dira seo, ka pele ka mo go ka kgonegago.
Letšatši le tee la go ithuta le tla fiwa go pampiri ye nngwe le ye nngwe ya tlhahlobo, e ka ba ka go araba dipotšišo ka molomo goba go ngwala, go akaretšwa ditlhahlobo tša poeletšo ya tlhahlobo mo letšatšing la mošomo pele ga go ngwala moleko woo.
Letšatši le tee la go tlhahlobo le tla fiwa go letšatši le lengwe le le lengwe la tlhahlobo, go akaretšwa poeletšo ya tlhahlobo ge e le gore e swanetše go tšewa, e ka ba ka go araba dipotšišo ka molomo goba go ngwala.
Bohlatse bja tlhahlobo bo swanetše go fiwa ga mmogo le kgopelo ya maikhutšo a dithuto.
Dithuto tšeo di sego tša tšwelela mme di boeletšwa di ka se hwetša maikhutšo a dithuto gape.
Matšatši a a maikhutšo a dithuto a tla fiwa go dithuto tša Metšisetara le Bongaka lebakeng ka moka la dithuto tšeo.
Matšatši a a maikhutšo a dithuto a tla fiwa ngwaga ka ngwaga go dithuto tšeo di lego maleba le mošomo fela, lebakeng ka moka la dithuto tša mangwalo ao (mohlala, Kgerata ya Onase, Tipoloma, bjalo bjalo.) Maikhutšo a. a tla fiwa fela dithuto tša Yunibesithi, Thekinikone, Kholetšhe goba Lefelo la Dithuto tša Bošetšhaba.
Maikhutšo a dithuto a tla fiwa fela dithutong tšeo di dumeletšwego ke Molaodi Phethiši goba motho yo a filwego matla ke yena goba tšeo di le lego maleba le mediro ya Lekgotla, go ya ka Molaotshepetšo wa Dithuto.
khuduga ge a šuthišwa ke Ikangala Water, ao a ka se fetego matšatši a mabedi.
Kgopelo ya lifi yeo e kgethegilego go yas ka moo e lego gona ka gare ga 3.7.1 ka godimo, e swanetše gore, mabakeng kamoka e sepele le bohlatse bja ditokomane.
Bašomi ba lebaka ka moka ba na le mašwanedi a matšatši a mararo ao a lefelwago a maikhutšo a maikarabelo a tša lapa ka ngwaga, ka kgopelo, ge ngwana wa mošomi a babja, goba ka lehu la molekane wa gagwe goba mokgitsi wa gagwe wa bophelo, goba motšwadi wa mošomi, motho yo a dulago le yena bjalo ka motšwadi, rakgolo/makgolo, ngwana, ngwana yo a itšetšego yena goba wa gagwe, setlogolo goba lesea. Mong mošomo a ka nyaka bohlatse.
Maikhutšo ao a lefelwego a ka kgopelwa ka tlase ga mabaka ao a sa tlwaelegago le ge go se na matšatši a maikhutšo ao a dumelelegago.
Maikhutšo ao a lefelwego a go se fete matšatši a ka go ntikodiko ye nngwe le ye nngwe a ka kgopelwa.
Dikgopelo tša maikhutšo ao a lefelwago di swanetše go išwa go Molaodi, Tša Batho gore di senkwe mme ditšhišinyo di išwe go Molaodi Phethiši goba yo a mo filego matla gore a fiwe tumelelo.
Matšatašing a go feta a a mošomo ao a dumeletšwego maikhutšo ao a lefelwego, setseka seo se balwetšwego ruri sa Ikangala Water go išwa go Tšhelete ya Phenšene ya Ikangala Water, Ašorense ya Sehlopha ya Bophelo le Tšhelete ya Thušo ya tša Kalafo e tla lefelwa ke mošomi lebakeng la maikhutšo ao a lefelwego ao a fetago matšatši a a mošomo.
Bakgopedi ka moka bao ba kgopelago mošomo go dikgoba tše itšeng ba tla elwa hloko go sa šetšwe morafe, bong, tumelo goba mohlobo. Efela, tšhetšo ya pele e tla fiwa maloko a Ikangala Water le badudi ba Afrika Borwa.
Kalatšo ya ka ntle e tla naganwa ge fela go se na motho yo a nago le mangwalo ao a swanetšego goba mokgopedi yo a nago le bokgoni ka gare ga bašomi ka moka ba Meetše a Ikangala.
Dokgoba ka moka di tla kwalakwatšwa ka gare pele go fa bašomi bao ba nago le mangwalo a maleba sekgoba sa go dira dikgopelo.
Ge go se na batho bao ba nago le mngwalo a maleba bao ba dirago dikgopelo go ya ka 4.1.2, sekgoba se tla kwalakwatšwa ka go pampiri ya retšene. Ke ge fela dikgopelo tša maleba di se tša hwetšwa, sekgoba seo se ka kwalakwatšwago go bosetšhaba.
Molaodi wa Tša Batho o tla ba le maikarabelo a go kalatša bakgopedi, e ka ba ka gare le /goba ka ntle.
Dikwalakwatšo (bobedi ka gare le ka ntle) di tla hlophiwa ke Lefapha la Tša Batho ka go boledišana le Molaodi wa Lefapha yo sekgoba se lego ka lefapheng la gagwe.
Dikwalakwatšo di swanetše go ba le dinyakwa tša mošomo.
Molaodi wa tša Batho o tla fa Molaodi wa Lefapha yo a amegago goba motho yo a mo filego matla dintlha ka moka tša bakgopedi bao go fiwa šedi.
Thwalo ka moka e tla dirwa go ya ka tumelelo ya bolaodi le dikgonegišo tša dipeakanyetšo tšeo di dumeletšwego ke Lekgotla.
Thwalo ka ka go maemo a ka tlase a (HAY) e tla dirwa ke Molaodi wa Lefapha wa maleba mme thwalo e tla dumelelwa ke Molaodi Phethiši. Lefapha la tša Batho le tla fana ka dikeletšo le tirelo go kgontšha Molaodi wa Lefapha goba motho yo a mo filego matla, go tšea Šephetho.
Thwalo ya baokamedi le bolaodi bja gare di tla dirwa ke Molaodi Phethiši mme thwalo e tla dumelelwa ke Modulašetulo wa Lekgotla.
Thwalo ya bolaodi bja ka godimo (Molaodi Kakaretšo ke ka godimo) bo tla dirwa ke Komiti ya Tlhaolo ya Lekgotla mme e tla dumelelwa ke Lekgotla.
Molaodi wa tša Batho o tla rwala maikarabelo a taolo ya bathwalwa ka moka ga mmogo le taolo ya bakgopedi bao ba sego ba tšwelela.
Thwalo/mošomo o thoma ka letšatši la ge mokgopedi a thoma mošomo ka letšatši la mathomo la mošomo la kgwedi mme leo ga se letšatši la mathomo la kgwedi mme letšatši la gagwe la mathomo a kgwedi ke leo a thomilego go šoma ka lona.
Bašomi ba ka thwalwa kontrakeng ya lebakanyana goba nakong yeo e itšeng go imolla labaka la mošomo mošomo wo boima nakong ya diporotšeke tšeo di ikgethang.
Mošomi wa lebakanyana goba wa nako ye itšeng o tla ba le maswanedi a dipoelo di fe goba di fe tšeo di fiwago ka go Molao wa Melao ya Motheo ya Mošomo.
Thwalo ya bašomi ba lebakanyana goba ba nako ye itšeng e tla dirwa ke Lefapha la tša Batho ka kgopelo ya Molaodi wa Lefapha.
Bašomi ba lebakanyana goba ba nako ye itšeng ba tla kalatšwa ka go dikantoro tša selegae tša Kgoro ya tša Mošomo mo go kgonegago le/goba ka mekgwa yeo e kgonagalago.
Go tla tsenelwa kontraka le batho ba seporofešenale ge go nyakega ditirelo tša seporofešenale di hlokega. Kontraka ye bjalo e tla ba ya mošomo wo o itšeng wo o swanetšego go phethwa ka nako ye itšeng.
Baithuti bao ba tšwago dithutong tša ka godingwana ba swanetše go fiwa sebaka sa go dira mošomo diatleng wo o nyakegago gore ba feleletše dithuto tša bona, ge e le gore maitemogelo ao a tiragatšo ya mošomo a ka hwetšwa ka go mešomo yeo e tlwaelegilego ya Lekgotla. Dipeakanyo tše bjalo di swanetše go šišinywa ke Molaodi wa Lefapha mme tša dumelelwa ke Molaodi Phethiši goba motho yo a filwego ke yena matla lebakeng leo pele ga go šetšwa hlatšwadiatla goba tefelo.
Ikangala Water e na le tokelo ya go šuthiša mošomi o fe goba o fe go mafelo a fe goba a fe a yona a mošomo, ge e le ka kgahlego ya Ikangala Water morago ga dipoledišano.
Kgopelo mošomi ya go šuthišwa e ka elwa hloko go ya ka mabaka mme e ka dumelelwa go ya ka dikgahlego tša Meetše a Ikangala.
Mošomi yo a šuthišitšwego ke Ikangala Water go ya ka 5.1.
Alawense ya kgwedi e tee ya moputso wo o gogelwago phenšene yeo e lebišitšwego go reka digaretene, diaparo tša šekolo.
Ditshenyegelo tša go thotha diphahlo (go akaretšwa inšorense), ge tefišo ya ba go thotha diphahlo bao ba fapanego e tlišwa pele gore e dumelelwe ke Molaodi wa tša Batho, yo a tlago tšea sephetho sa go dumelela mothothi. Molaodi wa tša Batho le yena a ka hwetša tefišo ya gagwe.
Ditshenyegelo tšeo di amegago ge mošomi a šuthišwa go ya ka ntlha ya 5.1.2 ka godimo, di tla ba tša mošomi ka boyena ge e le gore tšhutišo yeo e dumetšwe e le ka go ikhola ga mošomi ka boyena, bjalo ka, bašomi ba babedi bao ba neelanago ka mošomo.
Ikangala Water a na le tokelo ya go iša mošomi o fe goba o fe wa yona dikantorong di fe goba di fe tša yona, go Lekgotla le fe goba le fe, parasteitale goba go kgoro e fe goba e fe ya mmušo, yeo e tla bago kantoro ya gagwe yeo a šomago go tšwa go yona. še še tla dirwa ka go boledišana le mošomi yo a amegago le/goba moemedi wa gagwe wa yunione.
Ntlha ya 5.1.3 ya molaotšhepetšo wo e tla diragatšwa ge bašomi ba šuthišwa gore ba phethagatše mešomo ya bona go ya ka kadimo ya bona, ge e le gore lebaka la bona la kadimo le feta dikgwedi tse tshelelago.
Ge e le gore lebaka la bona la kadimo le feta dikgwedi tše tshelelago , Ikangala Water e tla lefela ditshenyagalelo tša madulo a mošomi ga mmogo le tša leeto la go ya gae mafelelong a dibeke tše pedi dikgweding tša khalentara.
Ikangala Water e na le tokelo ya go bušetša morago mošomi o fe goba o fe nakong ye nngwe goba ye nngwe mme ya tsenya mošomi yoo ka go sekgoba seo se bulegilego sa Ikangala Water.
Ge mošomi a godišwa go sekgoba sa maemo a ka godimo, kgodišo yeo e tla thoma go šoma go tloga letšatšing la mathomo la kgwedi yeo e latelago letšatši leo kgodišo yeo e dumeletšwego ka lona.
Go tla šomišwa mabaka a molaotshepetšo wa tšhutišo ya mošomi ge e le gore kgodišo yeo e ama khudugo. Tšhelete ka moka yeo e tla lefelwago e tla bewa godimo ga moputso woo o lefelwago go sekgoba seo a godišetšwago ka go sona.
Go thuša go swanetše go tšewa bjalo ka sekgoba sa mošomi go itšweletša le go oketša tšebo ya gagwe le maitemogelo.
Alawense ya motšwa o šwere e tla lefelwa ge mošomi a šwere go sekgoba sa ka godimo lebakeng la go feta matšatši a 30. Ge go le bjalo o tla hwetša alawense ya lebaka ka moka go akaretša matšatši a 30 a mathomo.
Alawense ya motšwa o šwere yeo e lefelwago e tla lekana le 7,5% ya magareng a sekgoba seo a thušago go sona. Alawense e tla lefelwa le go mošomo wa nako ya go fetelela ge go swanetše.
Ge bašomi ba Meetše a Ikangala ba swanetše go tsenela dithuto go ya ka dikgahlego tša mediro ya Ikangala Water, Ikangala Water a tla rwala ditshenyagalelo tša dithuto tšeo, ge e le gore foromo ya go tŠenela Thlahlo Thuto/khomferese/seminare/Thutotiragatšo e tladitšwe mme ya dumelelwa ke bolaodi bjo bo nago le matla.
Ke go šoma bjalo ka setlabelo sa mafelo a mošomo ao ka go wona Ikangala Water e palelwago ke go kalatša le go swara palo yeo e kgotšofatšago ya bašomi go phethagatša dinyakwa tša yona.
Maemo a dikgopelo.
Lefapha leo la thuto leo le fiwago lefelong la thuto leo le dumeletšwego le tla ba le dithuto tšeo ka go tšona pasari e filwego. Dithuto tšeo di tlago dirwa mafaseng a mangwe di tla dumelelwa fela ge e le gore lefapha la dithuto tšeo di hlokwago ke Ikangala Water ga di gona mono gae.
Go fiwa pasari bjalo ka moithuti yo a yago sekolong goba yo a tlago ithuta a le gae, bakgopedi ba swanetše go tlatša Foromo ya Lekgotla ya šemmušo ya Moithuti yo a ya go sekolong goba yo a tlago ithuta a le gae ya Kgopelo, ga mmogo le Kwano ya Pasari.
Ikangala Water e tla bona ge go na le tlhokego ya gore motho a hlahlwe, mme e tla fana ka tšhelete ya pasari lefapha ka lefapha, go etšwe hloko ditshenyegelo tša nnete tšeo di amegago dithutong tšeo, tšhelete ya tlhahlobo le ya ngwadišo, ga mmogo le tšhelete ya madulo le ditlabelo tšeo di nyakegago tša dithuto tšeo di amegago.
Tšhelete ya go lekana bogolo bja tšhelete ya ka tlase ya madulo ya lefelo leo la dithuto leo le amegago e tla lefelwa moithuti yo a sa dulego lefelong la mo a hwetšago dithuto gona.
Alawense ya go fihla go 10 % (yeo e swanago) ya tšhelete ya pasari e tla fiwa go ditshenyegelo tšeo di golaganego le dithuto tšeo di sa akaretšwago ka go 7.3.1 ka godimo.
Mo rešio ya dinyakwa tša pasari go tšhelete yeo e lego gona le go ditshenyegelo tša morwalo tša pasari e gapeletša bjalo, tšhelete ya pasari (yeo e swanago) e ka bewa mme ya se akaretše ditshenyegelo ka botlalo tšeo di amanago le dithuto, go sa kgathatšege seo se bolelwago ka godimo.
Ditshenyegelo tša nnete tšeo di badilwego ka mokgwa wo o hlalošitšwego temaneng ya 7.3.1 mabapi le dipašari tša baithuta sekolong lebaka ka moka di a lefelwa go dipašari tša baithuti bao ba sego šekolong lebaka ka moka, go ša akaretšwe tšhelete ya madulo goba marobalo le dijo.
Ikangala Water e tla bea mokgwa wa go tsebagatša mafapha a dithuto ao ka go wona dipasari di lego gona tša baithuta sekolong lebaka ka moka, go etšwe hloko tlhlokego ya go netefatša pakisano ya maleba le phihlelelo yeo e nepagetšego ya dinyakwa tšeo di lego mabapi le dipasari.
Pasari ya baithuti bao ba sego sekolong lebaka ka moka ke ya bašomi fela ba Ikangala Water e sego batho ba ka ntle. Tšebišo ya yona e tla lebišwa fela go bašomi ba Meetše a Ikangala.
Ikangala Water e tla bea mokgwa wo ka wona dikgopelo tša dipasari di tla dirwago ka wona, ka dikgontšhi tša gore go fana ka tšhedimošo yeo e sego nnete e tla hlola go phaelwa thoko ga mokgopedi go ka fiwa pasari.
Dipasari di ka fihlelelwa ke badudi ka moka ba Afrika Borwa, fela bao e sego badudi ba Afrika Borwa bao ba setšego ba šomela Ikangala Water le bona ba ka fiwa dipasari.
Go fiwa ga pasari go tla ya le gore moithuti yo a akanywago o kgotšofatša dinyakwa tša kamogelo go lefelo leo a ikemišeditšego go ithuta go lona, goba dinyakwa tša go ruma dithuto tša lefelo leo a ikemišeditšego go ithuta go lona.
Dikgopelo tša pasari tša batho bao ba nago le bogole di swanetše go elwa hloko go no šwana le tša batho ka moka bao ba kgopelago pasari go etšwe hloko dithuto tšeo di lebišitšwego, ntle le ge dipasari tšeo di ikgethilego di beetšwe ka thoko bao ba nago le bogole.
tša maphelo le dinyakwa tše dingwe tša motheo tšeo di beilwego ke Ikangala Water tša go thwalwa ga mošomi mošomong di šwanetše go elwa hloko ge go lebelelwa bakgopedi ba dipasari.
Ge go ka ba le go še tshepe go ba maleba ga mokgopedi, lebaka la go senka mokgopedi ka go mmotšološoša le ka fiwa, go etšwe hloko ditšhenyagalelo tšeo di amegago go šeo, goba dipeakanyo tša moleko wa tšhenko di ka dirwa ka ditšhenyegelo tša meetše a ikangala.
Bašomi ba Ikangala Water bao ba kgopelago dipasari tša dithuto tša lebaka ka moka ba tla bakišana le batho ba ka ntle go dipasari tšeo.
Kgetho ya bakgopedi ba dipasari e swanetše go lebagana le maikarabelo go setšhaba.
Mošomi o swanetše go ba le bokgoni bjo bo nyakegago go ka tšwelela dithutong tšeo di amegago, mme o swanetše go tšewa bjalo ka peeletšo ya ka moso ya Ikangala Water.
Ikangala Water e tla bea melao ya tšhomišo ya dipašari, ka dikgonegišo tša gore, mabakeng a dipašari tša baithuti ba lebaka ka moka, mošwari wa pašari o tla dira kwano le Ikangala Water go e šomela lebaka la go lekana le la dithuto/dithuto tšeo di sa felelwago ke nako tšeo pasari e bego e fetšwe tšona. Mo mabakeng a dipasari tša baithuti bao e sego ba lebaka ka moka, Ikangala Water e tla bea lebaka la tšhomo ya kgapeletšo, go etšwe hloko lebaka la mošomo leo le sa kgaolwago leo le phethilwego ke mošomi mo mošomong wa Ikangala Water, ka dikgonegišo tša gore mošomi wa lebaka leo le kgotsofatšago la mošomo mo go Ikangala Water, bjalo ka ge go bewa ke Ikangala Water, a ka hlokomologwa go kgapeletšego ya mošomo.
Dipasari di fiwa lebakeng la ka tlase leo le beilwego la dithuto, goba lebakeng la ka tlase leo le šetšego ge seripa se sengwe sa thuto se šetše še feditšwe. Baswari ba dipaaari ba awanetše go latela dithuto tša ka godimo tšeo di beilwego ke Ikangala Water, mme ba swanetše go hwetša mangwalo ka nako yeo e beilwego.
Poeletšo ya dithuto goba ya ngwaga wa dithuto tšeo ka go tšona pasari e hweditšwego go tšwa ka go Ikangala Water, e tla dirwa ka ditshenyegelo tša moswari wa pasari ka boyena.
Tlhahlo ya tiragatšo yeo e beilwego ke setlhangwa sa thuto e tla beakanywa magareng ga moswari wa pasari le Ikangala Water.
Go se be gona mošomong ga mošomi ka lebaka la go ya dithutong tšeo e sego tša lebaka ka moka, go lokišetša le/goba go ngwala ditlhahlobo, di swanetše go swarwa go ya ka ditumelelano tša Ikangala Water mabapi le tumelelo ya go se be gona mošomong.
Baswari ba pasari ya Ikangala Water goba bao ba ka fiwago pasari ya Ikangala Water bao kabelo yeo e ka se hlwelego e bušetšwa morago, mme maemo a bona a tlago kowafatšwa ke tshenkoleswa ya dipasari go ya ka magato ao a lego ka go tšona, ba tla šomiša melao yeo e lego gona ya pasari go ya ka mabaka a motho ka motho.
Go Še lekalekane go fe goba go fe goba diphetogo tša magato ao a welago ka ntle ga matla a Ikangala Water, di swanetše go išwa go Letona pele di diragatšwa.
a Bašomi bao ba lego maemong ao a nago le diyuniti tša HAY tša 392 mme ba lokelwa ke go ba le alawense yeo e sa šuthego ya koloi yeo e lego matleng a mebaraka. Bašomi ba bangwe bao ba swanetšego go sepela kgafetša kgafetša go phethagatša mešomo ya bona ka tšhwanelo, ba ka fiwa alawense yeo e swanetšego ya koloi goba ba beelwa koloi ya mošomong yeo e tla šomišwago mabakeng a mošomo fela.
b Bašomi bao ba tšeago karolo ba a tlamega go ya ka molaotshepetšo wo go netefatša gore koloi e dula e hlwekile ka dinako tsohle mme e le seemong seo se sa išego leina le seriti sa Ikangala Water fase.
c Alawense e tla lefelwa kgwedi ka kgwedi ga mmogo le moputso wo o tlwaelegilego morago ga go ntšha ditshenyegelo tšeo di lego mabapi le senamelwa tšeo di kolotwago Lekgotla.
Tefelo ya inšorense.
Ditšhenyegelo tša tšhomo tša go akaretša makhura, tlhlokomelo le tokišo ka ditefelo tšeo di badilwego.
e Dialawenše di tla ntšhetšwa motšhelo go ya ka molao wa motšhelo.
Ditšhenyegelo tša alawense tšeo di ša šuthego di tla balwa di beilwe godimo ga lebaka la mengwaga ye mene go sa kgathatšege phetogo e fe goba e fe ya senamelwa seo se šomišwago nakong yeo.
Tefelo e ka dirwa ke Ikangala Water, goba e ka beakanywa le ba panka ya bona, godimo ga kwano ya go lefela morago tšhelete ka moka le mašokotšo lebakeng la dikgwedi tše 48. Tefelo ka Ikangala Water e tla dirwa ka tefelo ya bona ya semolao mola tefelo ka ba panka e tla dirwa ka tefelo ya yona ya mašokotšo.
Leeto leo le sepetšwego la poraebete leo ditshenyegelo ka botlalo di tlilego go lefelwa, di beilwe go 14 000 km ka ngwaga maemong ka moka. Ga go ditshenyegelo tšeo di tla lefelwago maetong a poraebete ao a fetago 14 000 km.
Leeto la go tšwa gae go ya mošomong le go boela gae ke la poraebete go ya ka Molao wa Motšhelo.
Ga go na mapheko go kgetho ya senamelwa.
Bašomi bao ba amegago ba swanetše go netefatša gore dinamelwa tšeo di rekilwego di swanetše tiragatšo ya mošomo ya bona, go etšwe hloko seemo seo se lego gona le tsela, ka ge e le gore dinamelwa tša mošomong di ka se šomišwe e le ka lebaka la gore dinamelwa tšeo di rekilwego ga di a lebana mošomo.
Bašomi bao, nakong ya mathomo, ba lokelwago ke go fiwa sekgoba sa go hwetša senamelwa go ya ka tokomane ye ba ka iša senamelwa seo ba nago le sona mo sekiming go ya ka melao yeo e beilwego ka mo tokomaneng ye.
Ditshenyegelo tša makhura le tokišo di tla rwalwa ke mošomi yo a amegago mme tša kgopelwa mafelelong a kgwedi ye nngwe le ye nngwe ka tefelo yeo e beilwego.
Tefelo ya kgopelo e tla dirwa kgwedi ka kgwedi go ditefelo tša meputso bjalo ka šeripa sa alawense ya šenamelwa.
Ditefelo di tla bewa godimo ga ditefelo tša Mokgatlo wa Dinamelwa (AA) go makhura le tikošo.
Ge senamelwa se utswitšwe, tokišo e kgolo yeo e hlotšwego tshenyego ya ditho tše dingwe goba tshenyego ya kotsi tšeo di amago senamelwa seo se lego ka gare ga sekimi se, goba mabakeng a fe goba a fe mo senamelwa se sego gona, mošomi yo a amegago o swanetše go ikhweletša thušo ya mesepelo ka boyena ke ditshenyegelo tša gagwe. Alawense e tla lefelwa go sa kgathatšege gore senamelwa seo se šomišwago ke sa mang.
e Badiredi bao ba lego maemong ao a tshwerego diyunite tša HAY tše 392 le go feta ba dumelelwa go fiwa putseletšo yeo e tlhomamego ya mmotoro ka kgwedi yeo e khuetšwago ke mebaraka. Badiredi ba bangwe bao ba šupilwego bao ba tlhokago go tšwa maeto gantši gore ba kgone go phetha mešomo ya bona gabotse, le bona ba ka no dumelelwa go fiwa putseletšo ya mmotoro ya maswanedi goba ba fiwa wo mongwe wa mebotoro gore ba e šomišetše mabaka a mošomo fela.
f Badiredi bao ba kgathago tema ba na le boikgafo go ya ka molaotshepetšo wo bja go netefatša gore ka dinako kamoka senamelwa se bolokwa se hlwekile le gore ka moo se lego ka sona ga se fe seswantšho sa go se kgahliše ka Ikangala Water.
g Diputseletšo di tla lefšwa ka kgwedi mmogo le moputso wa ka mehla morago ga go ntšha ditshenyegelo tša go amana le senamelwa tšeo di kolotwago Lekgotla.
Tefo ya inšorense.
Ditshenyegelo tša tšhomišo tšeo di akaretšago petrolo, ditokišo le hlokomelo ka ditefišo tšeo di badilwego.
e Diputseletšo di tla lefišwa lekgetho go ya ka Molao wa Lekgetho la Letseno.
Go balwa ga ditshenyegelo tša putseletšo yeo e hlomamego go tla thewa lebakeng la mengwaga ye meraro go se na taba le diphetogo dife goba dife go senamelwa seo se šomišwago ka nako yeo.
Ditšhelete di ka no fiwa ke Ikangala Water, goba tša beakanywa le boradipanka ba yona, go theilwe go tšhelete ya botlalo le kwano ya tefo ya tswalo ka lebaka la tefo la dikgwedi tše 48. Ge ditšhelete di lefšwa ke Ikangala Water e tla ba ka tekanyo ya semmušo gomme ge e ele gore di tšwa go panka e tla ba ka tekanyo ya tswalo ya panka.
Bokgole bjo sepetšwego ka mabaka a praebete bjoo bo tla lefelelwago ditshenyegelo tša botlalo, bo hlomame go 14 000 km ka ngwaga ditekanyong kamoka. Ga go ditshenyegelo tša tshepelo tšeo di tla lefelelwago go leeto lefe goba lefe la praebete la go feta 14 000 km.
Go tloga moo motho a dulago go ya mošomong le go boela morago ke leeto la praebete go ya ka Molao wa Lekgetho la Letseno.
Kgetho ya dinamelwa e ka se kgaoletšwe.
Badiredi bao ba kgathago tema ba swanetše go netefatša gore dinamelwa tšeo di rekwago di loketše go phetha mediro ya bona, go tšeelwa hlogong mabaka ao a lego gona le lefelo, ka ge dinamelwa tšeo di šomišwago ke bohle di ka se šomišetšwe lebaka la gore dinamelwa tšeo di rekilwego ga se di lekane.
Badiredi bao e lego gore ba dumelelwa moholeng wo la mathomo, ba ka no tliša senamelwa seo se lego gona moholeng wo go ya ka mabaka ao a boletšwego ka gare ga tokomane ye.
Ikangala Water e swara tokelo ya go laela modiredi go ntšha senamelwa go peakanyo ge e le gore Ikangala Water e ka no phetha gore senamelwa ga se se lokele mošomo wa modiredi goba ge e le gore maemo/ditebego tša sona ga di sepelelane le seswantšho sa go kgahliša sa Lekgotla.
Ditshenyegelo tša makhura le hlokomelo di tla rwalwa ke badiredi bao ba kgathago tema le go kleimiwa mafelelong a kgwedi ye nngwe le ye nngwe ka ditefišo tša maswanedi.
Tefo ya dikleime e tla dirwa kgwedi ye nngwe le ye nngwe ka pheirolo bjalo ka karolo ya putseletšo ya senamelwa.
Ditefišo di tla thewa godimo ga tekanyo yeo e beilwego ke Automobile Association (AA) ya makhura le hlokomelo.
Lebakeng la go utsiwa, ditokišo tše dikgolo tšeo di bakilwego ke mekhenikale goba tshenyo ya kotsi tšeo di amago senamelwa sa ka fase ga Peakanyo ye, goba lebakeng le lengwe lefe goba lefe moo senamelwa se sego gona, modiredi yoo a kgathago tema o swanetše go dira maano a thwalo ye nngwe ka boyena le ka tshenyegelo ya gagwe. Putseletšo e tla no lefšwa go se na taba le borui bja senamelwa seo se šomišwago.
Senamelwa seo se rekilwego go ya ka Peakanyo ye se tla ngwadišwa ka leina la modiredi yoo a kgathago tema gomme borui bo tla ba go ya ka kwano ya theko/ditšhelete yeo e tsenetšwego. Ditshenyegelo tša tefo kamoka ya sanamelwa, tswalo, laesense, inšorense le makhura le hlokomelo di dula e le maikarabelo a modiredi yoo a kgathago tema.
Senamelwa seo se rekilwego go ya la Peakanyo ye ga se se swanele go šomišetšwa mabaka a kgwebo ya ka ntle.
Badiredi bao ba kgathago tema ba na le boikgago go ya ka molaotshepetšo wo mmogo le kwano ya theko/ditšhelete go netefatša gore dinamelwa di inšorilwe ka tshwanelo, di a sefiswa le go hlokomelwa ka dinako kamoka di be maemong ao e lego gore a loketše maeto a mošomo.
Mokgathatema ka Peakanyong ye o swanetše go boloka logpuku le go ngwala maeto kamoka ao a tšerwego. Dilog šiti di swanetše go fiwa Molaodi Kakaretšo wa tša Ditšhelete le Taolo mmogo le Karata ya Karatše kgwedi ye nngwe le ye nngwe le Fomo ya Kleimi ya Putseletšo gomme di se fihle go yena morago ga tšatši la bo 7 la kgwedi ye nngwe le ye nngwe.
Lebakeng la go leboga modiro, go rola modiro, go kobiwa tirelong goba lehu, tefo ya putseletšo e tla emišwa ka bjako.
Ka nako ya llifi yeo e dumeletšwego (go sa tsenywe lifi yeo e sa lefelelwego), tefo ya putseletso e tla tšwetšwa pele ge fela e e le gore lifi ye bjalo e le ka gare ga tlhako ya melaotshepetšo ya maswanedi. Ge go se bjalo, tefo ya putseletšo e tla fegwa.
Lebakeng la hlahlošo/theošo, putseletšo e tla fetolwa gore e sepelelane le tekanyo ka tšatši leo le tshwanago le leo hlahlošo/theošo e thomago go šoma ka lona. Motheo wa "Moputso woo o Šireleditšwego" o ka se šome labakeng la theošo ka baka la papalo ya mošomo yeo e sa kgahlišego goba tlolo ya molao wa thupišo.
Išorense e ka no beakanywa ka Ikangala Water le miišori wa yona. Badiredi ba ka no šomiša bainšori ba bona, empa inšorense yeo e akaretšago dilo kamoka tša senamelwa ka Peakanyong ye e a gapeletšwa.
Khopi ya policy ya inšorense ye bjalo yeo e lego gona e swanetše go fiwa Molaodi Kakaretšo, Ditšhelete le Tshepetšo, morago ga go reka senamelwa go ya ka Peakanyo ye.
Modiredi yoo a kgathago tema ka go Peakanyo o tla rwala ka botlao maikarabelo a ditshenyegelo tšeo di ka no bago gona go tšwa kleiming efe goba efe ya išorense.
Modiredi yoo a šomišago senamelwa sa gagwe sa praebete ka mabaka a mošomo o swanetše go netefatša gore senamelwa sa gagwe se inšorilwe ka mabaka ao ka baka la gore Ikangala Water e ka se amogele maikarabelo afe goba afe a tahlego le tshenyego, tšeo di hlagilego go senamelwa.
Ikangala Water e kwana le motheo wa go tšwetša pele le go hlohleletša borui bja dintlo gare ga badiredi ba yona.
Dikgahlego tša Ikangala Water di tla tla pele gomme ga go modiredi yoo a tla tšeago gore ke tokelo ya gagwe go gapeletša thušo.
Thušo ya tša dintlo ke Ikangala Water e tla balwa e le mohola wa tlaleletšo gomme e tla dira karolo ya sephuthana sa moputso.
Le ge e le gore Ikangala Water e fa badiredi ba yona thušo; e tshepa gore badiredi le bona ba swanetše go ke thuša go humana dintlo tša bona.
Ikangala Water e thekga gore badiredi ba yona ba kaonafatše maemo a bona ka go mmaraka wa dintlo, empa e ka se thuše badiredi ka mabakeng a go reka fela ka baka la dikakanyo goba ka dintlo tšeo ba ka se di kgonego.
Badiredi kamoka ba leruri ba tla dumelelwa putseletšo ya tša dintlo go ya ka dikwano le ditlamo tša molaotshepetšo wo.
Nako le nako, Lekgotla le ka no phetha bokaalo bja putseletšo ya kgwedi go ya ka tekanyo ya mošomo wo mongwe le wo mongwe gomme putseletšo ye bjalo e tla gatišwa bjalo ka Koketšo go Peakanyo ya Putseletšo ya Dintlo.
Putseletšo ya Dintlo e tla emišwa go lefša bofelong bja kgwedi ya mafelelo ya tirelo ge e le gore tirelo e fedišitšwe, go rola modiro, lehu goba bogole bjo begilwego semmušo.
Lebakeng leo Ikangala Water e nago le dintlo goba le di laola legatong la mmušo goba mokgatlo ofe goba ofe wa sekammušo, dintlo tšeo di ka no hirišetšwa badiredi ka tefišo yeo e sepelelanago le mebaraka bjalo ka ge go tla ba go phethilwe nako le nako ke Lekgotla.
Lekgotla le šomiša motheo wa phesente go phetha putseletšo. Se se ra gore putseletšo e no iphetogela ka boyona ge meputso ya theo o fetoga. Phesente e tla balwa go moputso wa theo wa modiredi wo mongwe le wo mongwe. Sekala sa phesente yeo e fetogago se thuša badiredi ba meputso ya fase, ka go oketša bokgoni bja bona go ba le dintlo.
Diiri tša mošomo tša semmušo tša balaodi kamoka le badiredi ba tshepedišo ke tše masomenne ka kgwedi, Mantaga go fihla Labohlano, go balwa dinako tša tee empa go sa balwe tša letena. Tšatši la semmušo la mošomo ke go tloga ka 07:30 go fihla ka 16:00 go tloga ka Mantaga go fihla ka Labohlano le sebaka la letena sa go tloga ka 12:30 go fihla ka 13:00. Tee/kofi di nwelwa lefelong la mošomo ka ge go se nako ya tee ya semmušo.
Diiri tša semmušo tša mošomo tša badiredi ba theknikale, ditshepetšo le ba thekgoi yeo e amanago, ke tše masomenne hlano ka beke, Mantaga go fihla ka Labohlano, gomme di tsenya nako ya letena. Dinako tša tee tša semmušo ke go tloga ka 09:00 go fihla ka 09:15 gomme nako ya letena ke go tloga ka 12:00 go fihla ka 12:30. Dinako tša go thoma le go tšhaya tša tšatši le lengwe le le lengwe di phethwa ke polante ye nngwe le ye nngwe/ karolo ya mošomo gore di sepelelane le mabaka a gona.
Diiri tša semušo tša mošomo tša badiredi kamoka ba dišifti ke tše masomenne hlano go beke ye nngwe le ye nngwe ya matšatši a tshelela. Dišifti di šongwa go ya ka lenaneo bjalo ka ge go phethilwe go polante ye nngwe le ye nngwe gomme mananeo a bjalo a dišifti ga a kgonegiše dinako tša dijo goba tša tee. (diiri tše 48 ka beke, go tšona diiri tše 3 di lefšwa ka ditekanyo tša nako ya tlaleletšo tša maswanedi).
Go fetolwa ga dišifti go tla dirwa mošomong gomme ga go motho yoo a lego šifting yoo a tla tlogago mošomong go fihla go tsena yo mogngwe legatong la gagwe.
Badiredi kamoka bao ba thwadilwego ke Ikangala Water ba nyakega gore ba apare gabotse ge ba eya mošomong, bjalo ka ge go boletšwe ka melawaneng nako le nako.
Diaparo tša polokego le/goba tša tšhireletšo di swanetše go aparwa ka dinako kamoka mabakeng kamoka ao a boletšwego go ya ka Ditshepetšo tša Polokego, tšeo di theilwego go Molao wa OHS, goba ge go laetše mohlahlobedi/molaodi ofe goba ofe.
Diaparo tša polokego le/goba diyunifomo di tla fiwa badiredi bao go nyakegago gore ba apare diaparo tše bjalo go ya ka melaotlhakwa ya polokego.
Modiredi ga se a swanele go šomela moputso ka ntle ga tirelo ya Ikangala Water ntle le tumelelo yeo e ngwadilwego fase pele ya go tšwa go Molaodi Mogolo Phethiši goba motho yo mongwe yoo a laetšwego ke yena ka lebaka leo.
Dikgopelo kamoka tša go phetha mošomo wa go putswa ka ntle ga tirelo ya Ikangala Water di swanetše go romelwa go Mohlankedi Mogolo Phethiši goba motho yoo a laetšwego ke yena ka Hlogo ya Kgoro gore di akanywe.
Tumelelo yeo e filwego e tla ba go ya ka mabaka a gore mošomo yo bjalo o seke wa tshwenyana le dikgahlego tša Ikangala Water goba o seke wa ba le thulano yeo e sa kgahlišego go papalo ya modiredi, gomme lebakeng leo tumelelo ye bjalo e tla fedišwa.
Tumelelo e tla ba gape go ya ka ditlamo le dikgaoletšo tšeo Mohlankedi Mogolo Phethiši goba bao ba laetšwego ke yena ba tla di gapeletšago go ya ka pono ya bona.
Ga go modiredi wa Ikangala Water, ntle le Mohlankedi Mogolo Phethiši, yoo a tla bago leloko la Lekgotla lefe goba lefe la mokgatlo wa sekammušo goba wa pelaelo efe goba efe ya intasteri goba ka kgwebo goba wa mokgatlo ofe goba ofe wa mmušogae goba instithušene ya thuto ntle le tumelelo yeo e ngwadilwego fase go tšwa go Mohlankedi Mogolo Phethiši goba yo mongwe yoo a laetšwego ke yena ya gore a ka no direla mokgatlo wo bjalo.
Dikgopelo tša go direla mekgatlo ye bjalo di swanetše go išwa go Mohlankedi Mogolo Phethiši di ngwadilwe fase gomme pele ga nako go kgontšha ditshepetšo tša maswanedi go dirwa.
Dikgopelo di tla akanywa go ya ka dinywakwa tša molao le tša tirelo le ditlamo gomme di ka se ganwe go sa hlokege.
Tumelelo yeo e filwego e tla ba go ya ka ditlamo tša boleloko bjo bjalo gomme ga se di swanele go tshwenyana le dikgahlego tša Ikangala Water goba di be le thulano yeo e sa kgahlišego go mošomo wa modiredi, ge go ka ba bjalo tumelelo e tla fedišwa.
Dikgonegišo tša ka godimo di tšewa gore di šoma ka moo di lego ka gona (mutatis mutandis) ke Mohlankedi Mogolo Phethiši, empa go ya ka tumelelo ya Modulasetulo wa Ikangala Water.
Ga go modiredi yoo a sa dumelelwago yoo a tla utollago tshedimošo ya lekunutu mabapi le Ikangala Water, badiredi ba yona goba ditshepetšo go mang goba mang wa ka ntle ka mokgwa ofe goba ofe.
Ga go tshedimošo yeo e tla fiwago yunione le/goba modiredi yo mongwe ntle le tumelelo ya Mohlankedi Mogolo Phethiši goba yoo a laetšwego ke yena.
Ga go modiredi yoo a sa dumelelwago wa Ikangala Water yoo a swanetšego gore, ka fase ga mabaka afe goba afe a fe goba a utolle tshedimošo go goba go rerišana ka merero efe goba efe yeo e amago Ikangala Water, badiredi ba yona, ditshepetšo le leloko lefe goba lefe la baphatlalatšaditaba ba setšhaba.
Mediro ya Dikamano tša Setšhaba tša Ikangala Water e tšwa go kantoro ya Mohlankedi Mogolo Phethiši gomme ditaba kamoka tšeo di phatlalatšwago di tla dirwa ke kantoro yeo goba modiredi yoo a laetšwego ke Mohlankedi Mogolo Phethiši.
Ditlolo dife goba dife mabapi le taba ye di bonwa e le go robjwa ga kontraka go šoro.
Badiredi ba hlohleletšwa go ba maloko a mekgatlo ya profešenale yeo ba e dumelelwago.
Badiredi ba banngwe ba profešenale ba ka no kleima boleloko bja mekgatlo ye ya setšhaba ya Rephaboliki ya Afrika Borwa.
Dikleime kamoka di swanetše go išwa go Kgoro ya Go Šoma ka Batho pele ga tefo.
Ga go modiredi wa Ikangala Water yoo, ka lebaka lefe goba lefe, a tla amogelago goba a gapeletša go fiwa mpho ya mohuta ofe goba ofe, e le kheše goba ya tebogo ka mabaka a, goba e sepelelana le go phetha mešomo ya gagwe, ntle le tumelelo yeo e ngwadilwego fase ya Mohlankedi Mogolo Phethiši.
Neo efe goba efe yeo e amogetšwego mabapi le taba ye go tšwa go mang goba mang e tla begwa go Mohlankedi Mogolo Phethiši ka pela.
Dikgonegišo tša godimo di tšewa ke Mohlankedi Mogolo Phethišo gore di amogelwa ka moo di lego ka gona (mutatis mutandis), empa go ya ka tumelelo ya Modulasetulo wa Lekgotla la Ikangala Water.
Moo modiredi a dumeletšwego ke Ikangala Water go šomiša senamelwa sa gagwe go phetha mediro ya gagwe, modiredi o tla lefelelwa go šomiša senamelwa sa gagwe ka tekanyo yeo e dumeleletšwego ke Ikangala Water nako le nako.
Badiredi ba swanetše go tsebiša Ikangala Water ka bjako, ge ba ka se kgone go tla mošomong (bonyane pele ga 10H00 ka tsatši la pele la go se be gona). Badiredi bao ba sa tlego mošomong ba sa fiwa tumelelo goba ba sa tsebiša Ikangala Water matšatši a go feta a mahlano a go latelelana , ba tla tšewa gore ba fedišitše tirelo ya bona le Ikangala Water, ka ntle le ge badiredi ba bjalo ba kgona go fa mabaka a go kwala a go se tle ga bona mošomong gore ke ka baka la eng ba se ba botše Ikangala Water ka go se tle ga bona mošomong nako e sa le gona.
Modiredi o swanetše go latelela dinyakwa tša Hlalošo ya Mošomo ya maemo ao a thwadilwego go wona ka nako efe goba efe yeo e itšego.
Modiredi o swanetse go amogela le go latelela Molaotshepetšo wa Methopo ya Batho le Ditshepetšo tša Ikangala Water.
Modiredi o laolwa ke Molao wa Thupišo le Ditshepetšo tša Ikangala Water.
Modiredi o swanetše go phetha taelo efe goba efe ya semolao le yeo e kwalago yeo a e filwego ke mohlankedi mogolo, ge fela e le gore taeolo ye bjalo e amana le kgwebo ya Ikangala Water.
Modiredi o swanetše go theeletša taelo efe goba efe ya semolao le yeo e kwalago ya go amana le Polokego, Maphelo Tšhireletšo, go se na taba le tekanyo ya motho yoo a fago taelo ye bjalo.
Modiredi o lokologile go šomiša Tshepetšo ya Dingongorego ya Ikangala Water.
Modiredi o lokologile go phetha tokelo ya gagwe ya go ba leloko la mokgatlo ofe goba ofe wa badiredi, empa Ikangala Water e ka se tsenelel dikwano tša mohlakanelwa le mekgatlo ya badiredi yeo e lemowago ya ka gare ga tshepetšo ya yona le intasteri.
Badiredi ba swanetše gore ka dinako kamoka ba itshware ka mokwa woo e lego gore o ka se leše dihlong Ikangala Water le badiredi ba yona.
Ga go modiredi yoo a swanetšego go tliša dinotagi lefelong la mosomo la Ikangala Water, goba go tliša dino tše bjalo ka lefelong leo go bolelwago ka lona, goba go boloka dino tše bjalo go yena ka lefelong la mošomo.
Modiredi ofe goba ofe yoo a otlelago senamelwa, goba go sepetša le go otlela koloyana (crane), šofele goba senamelwa sefe goba sefe goba sedirišwa sa mekhenikale sa Ikangala Water a tagilwe ke selo sefe goba sefe, o tla otlelwa go se itshware gabotse go šoro.
Badiredi ba swanetše go latelela melawana kamoka ya polokego le go tšea dihlokomelo kamoka tša polokego le tšeo di hlokegago.
Dikgobalo tšeo di diregago lefelong la mošomo la Ikangala Water tšeo go tšona modiredi ofe goba ofe wa Ikangala Water a ka no bago karolo, goba tšeo di ka no amago Ikangala Water, di swanetše go begwa ka mehla go mohlahlobedi yoo a hlokomelago karolo yeo e amegago. Mohlahlobedi o swanetše go netefatša gore tiragalo e begilwe go mohlankedi yoo a hlokomelago polokego ya mošomong, mmogo le go lefelo la kgauswi la bongaka goba kliniki.
Maikhutšo kamoka a setšhaba le a molao a tla tšewa e le maikhutšo a setšhaba go ya ka Molao wa Maikhutšo a Setšhaba, 1994 (Molao 36 wa 1994).
Go thekga dikamano tša bašomi tša go agiša ka gare ga mafelo a mošomo.
Go godiša hlomphano gare ga badiredi le mothwadi.
Go netefatša gore badiredi le balaodi ba kwešiša ka go tshwana go se itshware gabotse le thupišo.
Go godiša maitshwaro ao a amogelegago.
Go fa badiredi le mothwadi tšhupetšo ya ka pela le ye bonolo ya go diragatšwa ga thupišo.
Go phefa le go lokiša maitshwaro ao a sa amogelegego.
Go thibela ditiro tša go bapetša le tša go kgetholla badiredi ke balaodi ba bona.
Metheo yeo e latelago e bopa karolo ya Molao wa Thupišo le Ditshepetšo gomme o swanetše go šalwa morago ge sephetho sefe goba sefe se tšewa.
Thupišo ke kgato ya go phošolla e seng ya go otla.
Thupišo e swanetše go phethwa ntle le tikatiko, ka go lekana, ka go tshwana le ka go tšwela pele.
Thupišo ke modiro wa balaodi.
c ba humana mabaka ao a ngwadilego fase a sepheto seo se tšerwego; le d na le tokelo ya go dira boipiletšo bja tshekoleswa kgahlanong le sephetho sefe goba sefe se tšerwego.
Go ya ka moo go kgonegago, dikgato tša thupišo di tla dirwa ka lefelong la mošomo.
Ge modiredi a ka se isthware gabotse, seo ke bosenyi gape, tshepetšo ya bosenyi le tshepetšo ya thupišo di tla tšwela pele bjalo ka ditshepetso tše aroganego le tša go fapana.
Ditshepetšo tša thupišo ga di tsene legatong la kgotla goba go ekiša ditshepetšo tša gona.
Molao le Ditshepetšo ke methalohlahli gomme di ka no tlogelwa mabakeng a maswanedi.
Molao le Maitshwaro a mabotse tšeo di lego ka go Šetulo 8 ya Molao wa Dikamano tša Bašomi Molao 66 wa 1995, go ya ka moo o amanago le thupišo, o dira karolo ya Molao le Ditshepetšo tše.
Maitshwaro a modiredi ao a ka no nyakago tiro ya thupišo a badilwe ka go Tlaleletšo A. Lenaneo le ga se le felelele. Bolaodi bo ka no rupelela modiredi maitshwaro a mangwe, ge e le gore modiredi o tsebile, goba nkabe a tsebile, gore maitshwaro a bakile motheo wa tiro ya thupišo.
b Mohuta wa modiro wa modiredi le maikarabelo a gagwe; le c Thulano go polokego ya modiredi, bašomammogo ba gagwe le tshepetšo ka kakaretšo ya Ikangala Water.
Kgakollo ya phošollo.
c Kgopela go humana kwano ya gore bosenyi bo ka phekolwa; le d Tšea magato go diragatša dikgato tša thupišo tšeo go kwanwego ka tšona.
Ditemošo tša Molomo.
Mabakeng ao go wona bošoro bja bosenyi bo nyakago temošo ya molomo, molaodi o swanetše go tsebiša modiredi gore bosenyi bjo bongwe bo ka no dira gore go tšewe magato a thupišo a go ba šoro kudu le go ngwala fase temošo.
Mabakeng ao go wona bošoro bja bosenyi bo nyakago temošo ya molomo, molaodi a ka no fa modiredi temošo yeo e ngwadilwego fase.
a Temošo yeo e ngwadilwego fase e ka no šomiša fomo ya Tlaleletšo ya B.
b Molaodi o swanetše go fa modiredi khopi ya temošo yeo e ngwadilwego fase, gomme a saene gore o e amogetše. Ge modiredi a gana go saena gore o e amogetše, molaodi o swanetše go fa modiredi temošo yeo e ngwadilwego fase go ena le modiredi yo mongwe, gomme a saene go netefatša gore temošo yeo e ngwadilwego fase e filwe modiredi.
c Temošo yeo e ngwadilwego fase e swanetše go bewa ka gare ga faele ya modiredi.
d Temošo yeo e ngwadilwego fase e šomalebakala dikgwedi tše tshelela. Ge dikgwedi tše tshelela di feta, temošo yeo e ngwadilwego fase e swanetše go ntshwa ka gare ga faele ya modiredi gomme e lahlwe.
e Ge e le gore, lebakeng la dikgwedi tše tshelela modiredi o tsenela tiro ye nngwe ya thupišo, temošo yeo e ngwadilwego fase e ka no tšeelwa hlogong ga ge phethwa ka kotlo ya maswanedi.
Mabakeng ao go wona bošoro bja bosenyi bo nyakago temošo yeo e ngwadilwego fase ya mafelelo, molaodi a ka no fa modiredi temošo yeo e ngwadilwego fase ya mafelelo.
a Temošo yeo e ngwadilwego fase ya mafelelo e ka no šomiša fomo ya Tlaleletšo ya C.
b Molaodi o swanetše go fa modiredi khopi ya temošo yeo e ngwadilwego fase ya mafelelo, gomme a saene gore o e humane. Ge e le gore modiredi o gana go saena gore o e ammogetše, molaodi o swanetše goi fa modiredi temošo yeo e ngwadilwego fase ya mafelelo go ena le modiredi yo mongwe, gomme a saene go netefatša gore temošo yeo e ngwadilwego fase ya mafelelo e filwe modiredi.
c Temošo yeo e ngwadilwego fase ya mafelelo e swanetše go tsenywa ka gare ga faele ya modiredi.
d Temošo yeo e ngwadilwego fase e šoma lebaka la dikgwedi tše tshelela. Ge dikgwedi tše tshelela di feta, temošo yeo e ngwadilwego fase e swanetše go ntšhwa ka gare ga faele ya modiredi gomme e lahlwe.
e Ge e le gore, lebakeng la dikgwedi tše tshelela modiredi o tsenela tiro ye nngwe ya thupišo, temošo yeo e ngwadilwego fase e ka no tšeelwa hlogong ge go phethwa ka kotlo ya maswanedi.
Ka bosenyi bjoo bo sego šoro kudu, ga go nyakišišo ya semmušo yeo e tla swarwago.
Ka mabaka a go phetha ka magato a thupišo a maswanedi, ditemošo tšeo di somago tša bosenyi bja go swana bja modiredi di tla tšeelwa hlogong.
Ge bosenyi bjo gononelwago bo nyaka kgato ya thupišo ye šoro kudu go feta tšeo di kgonegišitšwego ka godimo, mothwadi a ka no dira gore go be le phatišišo ya thupišo. Mothwadi o swanetše go kgetha moemedi, yoo e le go gore, go ya kgole ka moo go kgonegago o swanetše go ba molaodi wa modiredi, go šimolla nyakišišo.
a Modiredi o swanetše go fiwa tsebišo yeo e ngwadilwego fase bonyane matšatši a mararo a mošomo pele ga tsatši la theeletšo.
b Modiredi o swanetše go saena gore o amogetše tsebišo. Ge modiredi a gana go saena gore a mogetše tsebišo, e swanetse go fiwa modiredi go ena le modiredi yo mongwe yoo a tla saenago gore netefatša gore tsebišo e filwe modiredi.
Tshedimošo ka tokelo ya modiredi go ba le kemedi ya modiredi yo mongwe goba yunione, le go tliša dihlatse ka theeletšong.
Mothwadi o tshepa gore go ba gona ga modiredi lefelong la mošomo go ka no tsenya kotsing nyakišišo efe goba efe ya bosenyi bjo gononelwago, goba gwa tsenya kotsing go ba gabotse goba polokego ya motho ofe goba ofe goba maruo a Lekgotla.
b. Phego ya mohuta wo ke kgato ya tlhokomelo gomme ga se kahlolo, gomme e swanetše go ba ka mogolo woo o tletšego.
c. Ge modiredi a fegilwe goba a šuthišeditšwe e le kgato ya tlhokomelo mothwadi o swanetše go swara theeletšo ya thupišo lebakeng la matšatši a 21 a go šoma. Modulasetulo wa theeletšo o swanetše go phetha ka pušetšo morago ye nngwe.
a Theeletšo ya thupišo e swanetše go swarwa lebakeng la matsatši a lesome a go šoma morago ga ge tsebišo e filwe modiredi.
b Modulasetulo wa theeletšo e swanetše go ba modiredi yoo a lego tekanyong ya godingwana go feta moemedi wa modiredi. Ge ele gore modiredi yoo a gononelwago bosenyi ke Mohlankedi Mogolo Phethiši goba hlogo ya kgoro, mohlankedi yoo a sepetšago kopano e swanetše go ba Modulasetulo wa Lekgotla goba motho yo mongwe wa go ba le tsebo ya maswanedi yoo a laetšwego ke Lekgotla.
c Ge modiredi a nyaka, a ka no emelwa ke modiredi yo mongwe goba moemedi wa yunione yeo e lemogwago.
d Ge go hlokega, toloki e ka no ba gona theeletšong.
e Ka theeletsong ya thupišo, mothwadi goba modiredi ga se ba swanele go emelwa ke ramolao, ka ntle le ge modiredi e le ramolao. Ka mabaka a kwano ye, ramolao o hlalošwa e le motho yoo a amogetšwego tirong bjalo ka moadfokata goba ramolao ka Afrika Borwa.
f Ge modiredi a sa kgone go tsenela kopano gomme modulasetulo a phetha gore modiredi ga a na lebaka la go kwala, theeletšo e ka no tšwelapele modiredi a se gona.
g Modulasetulo o swanetše go boloka tsebišo ya theeletšo ya thupišo le ditiragalo tša kopano.
h Modulasetulo o tla bala tsebišo gore e ngwalwe gomme a thoma ka theeletšo.
i Moemedi wa mothwadi o tla eta pele bohlatse bja maitshwaro ao a bakilego theeletšo. Modiredi goba moemedi wa modiredi a ka no botšološa hlatse efe goba efe yeo e tlišitšwego ke mothwadi.
j Modiredi o tla fiwa sebaka sa go eta pele bohlatse. Moemedi wa mothwadi a ka no botsološa dihlatse.
k Modulasetulo a ka no botšisa hlatse efe goba efe dipotšišo go humana hlakišo.
l Ge ele gore modulasetulo o phetha gore modiredi o dirile bosenyi, o swanetše go tsebiša modiredi ka sephetho le mabaka a gona.
m Pele ga go dira sephetho ka kotlo, modulasetulo o swanetše go fa modiredi sebaka sa go hlagiša mabaka a gore kotlo e be bofefo. Moeoedi wa mothwadi le yena a ka no fa mabaka a go dira gore kotlo e be boima.
n Modulasetulo o swanetše go botša modiredi ka sephetho sa bofelelo sa theeletšo lebakeng la matšatši a hlano a go šoma morago ga ge theeletšo ya thupišo e fedile gomme sephetho sa gona se tshwanetše go ngwalwa ka gare ga faele ya modiredi.
a Ge modulasetulo a humana gore modiredi o dirile bosenyi bjo šoro, o swanetše go bega kotlo, go etšwa ka tlhago ya taba le bosoro bja bosenyi, direkhoto tša kgale tša modiredi le mabaka afe goba afe a go bebofatša goba a go imetša.
vi. Kopanyo ya tša godimo; goba vii. Go kobiwa.
b Ka tumelo ya modiredi, modulasetulo a ka no gapeletša kotlo ntle le mogolo goba theošo legatong la go kobiwa. Ge modiredi a theošitšwe, morago ga ngwaga a ka no dira kgopelo ya hlahlošo a sa kgethollwe.
c Mothwadi a ka se diragatše kotlo ge e le gore modiredi o kgopetše tshekoleswa.
Modiredi a ka no dira kgopelo ya tshekoleswa ya sephetho goba kotlo ka go tlatša Tlaleletšo ya E.
Modiredi o swanetše gore, lebakeng la matšatši a go šoma a hlano morago ga go humana tsebišo ya sephetho sa mafelelo goba tshepetšo ye nngwe ya thupišo, a iše kgopelo ya tshekoleswa go modulasetulo wa Lekgotla goba molaodi wa gagwe, yoo a tla e fetišetšago pele go bolaodi bja boipiletšo ka tshekoleswa.
A lego tekanyong ya godimo go feta Modulasetulo wa theeletšo ya thupišo.
Ge modiredi e le hlogo ya kgoro, modulasetulo wa Lekgotla o tla tšeela hlogong kgopelo ya tshekoleswa.
Ge bolaodi bja tshekoleswa bo ka nyaka theeletšo, bo tla tsebiša modiredi ka tsatši le lefelo.
Bolaodi bja tshekoleswa bo ka no a Thekga kgopelo ya tshekoleswa, le/goba b Fokotša kotlo, goba c Netefatša sephetho sa tshepetšo ya thupišo.
Mothwadi o tla diragatša ka bjako sephetho sa bolaodi bja tshekoleswa.
Hlokomela: Modiredi o swara tokelo ya go šomiša mekgwa ya tharollo ya dingangišano yeo e kgonegišitšwego ka fase ga Molao wa Dikamano tša Bašomi.
O o ganetšana le Molao, molawana goba ditlamo tša semolao.
Ntle le tumelelo o swara goba go šomisa ka mokgwa woo e sego wa nnete maruo a Ikangala Water, a modiredi yo mongwe/goba moeng.
Ka go rata, ka maikemišetšo goba ka baka la go se hlokomele o senya goba o bakela maruo a Ikangala Water tahlegelo.
O tsenya kotsing bophelo bja gagwe le bja bangwe ka baka la go se latelele melawana ya polokego le tšhireletšo.
O palediša tshepetšo, thupišo goba go šoma gabotse ga Ikangala Water.
Ga a šomiše gabotse maemo a gagwe ka Ikangala Water go tšwetša pele goba go palediša dikgahlego tša mokgatlo wa dipolotiki ofe goba ofe.
O amogela tefo efe goba efe ya kheše goba ye nngwe go tšwa go leloko la setšhaba goba modiredi yo mongwe gore a mo direle mediro ya gagwe, ntle le tumelelo yeo e ngwadilwego fase ya Ikangala Water.
O palelwa ke go phethagatša taelo ya semolao goba ya tlwaelo ntle le mabaka a go kwala.
Ga se a tle mošomong goba o phela a se go mošomong ntle le mabaka go kwala goba tumelelo.
O kgetholla bangwe ka baka la morafe wa bona, bong, bogole, tša thobalano goba mabaka a mangwe ao Molaotheo o sa a dumelelego.
Papalo ya mošomo wa gagwe ga e kgahliše goba ga se e lekane ka mabaka ao a sa kwalego.
Ntle le tumelelo yeo e ngwadilwego fase ya go tšwa go Ikangala Water, o direla motho goba mokgatlo wo mongwe mediro ya go putswa ya praebete ka nako ya mošomo goba morago ga mošomo.
O robala mošomong ntle le tumelelo.
Ge a le mošomong, ga a itshware gabotse, o itshwara ka mekgwa yeo e lešago dihlong yeo e sa amogelegego.
O ganetšana le Molao wa Maitshwaro ofe goba ofe woo o boletšwego wa Ikangala water.
O leka go gobatša goba o a gobatša goba go tšhošetša go gobatša modiredi yo mongwe goba motho a le mošomong.
O hlohleletša badiredi ba bangwe go ba le maitshwaro ao e sego a nnete le ao a sego molaong.
O bontšha go se hlomphe bangwe mošomong goba maitshwaro ao a sego gabotse.
O tšhošetša goba go otla badiredi ba bangwe.
O thibela badiredi ba bangwe go ba maloko a yunione.
O sepetša peakanyo ya go adima badiredi ba bangwe ditšhelete gore a holege ka dinako tša mošomo goba lefelong la Ikangala Water.
O itshwara goba o boloka dithunya goba dibetša tše bohlokwa lefelong la Ikangala Water, a se na tumelelo yeo e ngwadilwego fase ya modiredi.
O gana go theeletša melawana ya polokego.
O fa ditaodišo goba bohlatse bja maaka ge a dira mediro ya gagwe.
O fa direkhoto goba ditokomane dife goba dife tšeo e sego tša nnete.
O kgatha tema go ditiro tše sa šireletšwago le/goba tšeo e sego tša molao.
O tlola molao wa setlwaedi goba woo o ngwadilwego fase a lefelong.
O utolla tshedimošo ya lekunutu go motho goba batho bao ba se nago tokelo ya go e humana.
Ye ke temošo yeo e ngwadilwego fase go ya ka tshepetšo ya thupišo. Ge o ka se itshware gabotse gape, temošo yeo e ngwadilwego fase e ka no tšeelwa hlogong ge go phethwa ka kotlo ye šoro kudu.
Temošo yeo e ngwadilwego fase e tla tsenywa ka gare ga faele ya gago gomme e tla šoma lebaka la dikgwedi tše tshelela go tloga ka tšatši la temošo yeo e ngwadilwego fase. Morago ga dikgwedi tše tshelela temošo yeo e ngwadilwego fase e tla ntšhwa ka gare ga faele ya gago gomme ya lahlwa.
Ge e le gore o gana temošo, o ka no romela kgopelo ya tshekoleswa go [LEINA] lebakeng la matšatši a mahlano a go šoma.
Mohuta wa bosenyi ke:...
Ye ke temošo yeo e ngwadilwego fase go ya ka tshepetšo ya thupišo. Ge o ka se itshware gabotse gape, temošo yeo e ngwadilwego fase ya mafelelo e ka no baka gore ditshepetšo tša bosenyi tša semmušo di tsenywe kgahlanong le wena. Temošo yeo e ngwadilwego fase e tla tsenywa ka gare ga faele ya gago gomme e tla šoma lebaka la dikgwedi tše tshelela go tloga ka tšatši la temošo yeo e ngwadilwego fase. Morago ga dikgwedi tše tshelela temošo yeo e ngwadilwego fase e tla ntšhwa ka gare ga faele ya gago gomme ya lahlwa.
Ge e le gore o gana temošo ya mefelelo yeo e ngwadilwefo fase, o ka no romela kgopelo ya tshekoleswa go [LEINA] lebakeng la matšatši a mahlano a go šoma.
Mohuta wa bosenyi ke:...
O fiwa tsebišo ya go tsenela kopano ya thupišo go ya ka lefokwana 11.1 F la Molao wa Thupišo.
Kopano e tla tshwarelwa [LEFELO] KA ... [TŠATŠI]...
Ge o ka se tle gomme wa palelwa ke go fa mabaka a go kwala gore ke ka baka la eng, kopano e tla tshwarwa o se gona.
Mošomammogo wa gago goba moemedi wa yunione yeo e lemogwago a ka no go emela.
O ka no fa kopano bohlatse bja ditokomane goba ka dihlatse. O tla ba le tokelo ya go botšolotsa hlatse efe goba efe yeo e tlišitšwego ke kgoro.
Ge nyakišišo e re o molato, o ka no tliša mabaka afe goba afe a maswanedi ge go dirwa sephetho sa kotlo ya thupišo ya maswanedi.
Nna [LEINA LA MODIREDI] ke tsenya kgopelo ya tshekoleswa kgahlanog le tiro ya thupišo yeo e filwego ka ... [TŠATŠI] mo ... [LEFELO].
Ke hlomesetša khopi ya nyakišišo ya thupišo le/goba temošo yeo e ngwadilwego fase.
Mabaka a ka a go kgopela tshekoleswa ke:...
Poelo yeo e rategago ya tshekoleswa ke:...
Ke rata/ga ke rate[KGETHA YE TEE] go fa bohlatse bja tlaleletšo bjo bo bego bo se gona ka nako ya tshepetšo ya thupišo.
Pelaelo ke maikutlo a go se kgotsofale ao modiredi a a kwago goba sehlopha sa badiredi, ka baka la maitemogelo a go se kgahliše ka go kamano ya tirelo.
Fokotša dingangišano ka kamanong ka pela go ya ka moo go kgonegago le ka mokgwa wo itšego.
Ahlaahla dipelaelo tša badiredi ka bonnete le ka go tshwana.
Rarolla dipelaelo ka pela go ya ka moo go kgonegago.
Pelaelo e tla rarollwa fela ge modiredi a amogela tharollo yeo e šišintšwego.
Ga go modiredi yoo a tla tšhošetšwago ka mokgwa ofe goba ofe ka baka la gore a latetše Tshepetšo ya Dipelaelo.
Ge pelaelo e sa rarollwa lebakeng la nako leo le beilwego, goba e se e ahlaahlwe ka go kgotsofatša, e tla no tšwela pele kgatong yeo e latelago.
Modiredi o tla ba le tokelo ya go emelwa ke mošomammogo wa gagwe ka dikgato kamoka tša tshepetšo ya Dingongorego.
Ge modiredi a belaela, o tshwanetše go kgopela go boledišana le mohlahlobedi wa thwii ka pela ka moo go kgonegago. Mohlahlobedi o tla boledišana le modiredi yoo a belaelago lebakeng la matšatši a mabedi a go šoma morago ga kgopelo gape o tla leka go šišinya tharollo yeo e amogelelago morago ga go theeletša modiredi.
Ge modiredi a humana tharollo yeo e boletšwego ka go Kgato 1 e sa amogelege, pelaelo ya semmušo e tshwanetše go tsenywa ka go ngwala fase go mohlahlobedi wa thwii.
Mohlahlobedi wa thwii o tla boledišana ka pelaelo le ditšhišinyo tša tharollo ya gona le modiredi le moemedi wa gagwe, le go šišinya tharollo ka go ngwala fase lebakeng la matšatši a mararo a go šoma morago ga go humana pelaelo yeo e ngwadilwego fase. Mohlahlobedi wa thwii o tla fetišetša pelaelo go molaodi mogolo ge e le gore e pala go rarollwa morago ga ge lebaka la matšatši a mararo le fetile. Modiredi yoo a belaelago goba moemedi wa gagwe le yena a ka no fetišetsa pelaelo go molaodi mogolo ge e le gore mohlahlobedi wa thwii ga a arabe pelaelo yeo e ngwadilwego fase lebakeng la matšatši a mararo morago ga ge e humane pelaelo.
Ge pelaelo e ka se rarollwe morago ga Kgato ya bo 2, kopano ya semmušo gare ga Hlogo ya Kgoro/Molaodi mogolo le modiredi le moemedi wa gagwe e tla tshwarwa go nyakišiša le go boledišana ka dikgetho tša go rarolla pelaelo. Kopano ye e tla direga lebakeng la matšatši a go šoma a mahlano morago ga ge pelaelo e išitšwe go Molaodi Mogolo/Hlogo ya Kgoro. Metsotso ya kopano e tla ngwalwa, gomme Molaodi Mogolo/Hlogo ya Kgoro e tla fa le go boledišana ka tšhišinyo yeo e ngwadilwego fase ya tharollo ya pelaelo le modiredi le moemedi wa gagwe, lebakeg la matšatši a mararo morago ga ge kopano e swerwe.
Ge modiredi a no dula a sa kgotsofala morago ga Kgato ya bo 3, Hlogo ya Kgoro/Molaodi Mogolo goba modiredi yo a belaelago o tla fetišetša pelaelo go Molaodi Mogolo: Methopo ya Batho gomme yena o tla eletša Mohlankedi Mogolo Phethiši lebakeng la matšatši a šupa a go šoma. Mohlankedi Mogolo Phethiši o tla ba le maatla a go phetha ka pelaelo lebakeng la matšatši a lesome a go šoma.
Ge modiredi a no dula a sa kgotsofala morago ga Kgato ya bo 4, go ka no begwa kgakgano ya semmušo go ya ka dikgonegišo tša Molao wa Dikamano tša Bašomi (LRA).
Fomo ye e tshwanetše go tlatšwa ke modiredi yoo a belaelago yoo a ratago go rarolla pelaelo go ya ka ditokelo le ditshepetšo tše boletšwego ka gare ga Tshepetšo ya Pelalelo. Fomo ye e tshwanetše go fiwa Mohlankedi wa Methopo ya Batho lebakeng la matšatši a mararo morago ga ge pelalelo e sa rarollwa ka Kgato ya bo 1.
Leina la modiredi: Nomoro:.........................
Moemedi wa modiredi.
Kgoro: Mohlahlobedi Thwii:.....................................
Mo modiredi o netefatšago gore pelaelo e rerilwe semmušo le: ka ...............................le gore ga go na tharollo ya go kgotsofatša yeo go kwanwego ka yona.
Modiredi o belaela ka baka la gore:......................................................................................................................................
Modiredi o šišinya ditharollo tša pelaelo tšeo di latelago:.
Tharollo yeo e šišinywago ke mohlahlobedi wa thwii wa modiredi:.
Modiredi - O a amogela - O a gana - tšhišinyo yeo e dirilwego ke mogolo.
KGATO 3: Molaodi Mogolo/Hlogo ya Kgoro yeo e rwelego maikarabelo.
Modiredi ga se a amogele ditšišinyo tša tharollo tša pele ka mabaka ao a latelago:.
Tharollo yeo e latelago e be e šišintšwe ke molaodi wa modiredi:.
Modiredi - O A AMOGELA - O A GANA - Tšhišinyo yeo e dirilwego ke molaodi.
Modiredi ga se a amogele tšhišinyo ya tharollo ya pele ka mabaka ao a latelago:.
Tharollo yeo e latelago e be e šišintšwe ke Mohlankedi Mogolo Phethiši:.
Modiredi - O A AMOGELA - O A GANA - tšhišinyo yeo e dirilwego ke Mohlankedi Mogolo Phethiši.
Molaodi: Methopo ya Batho: Tšatši:.....................................................
Modiredi ga se a amogele tšhišinyo ya tharollo ya pele ka mabaka oa a latelago:.
Yunione le Bolaodi ba boledišane ka pelaelo gomme ba phethile go dira tiro yeo e latelago:.
Lekgotla le bona go thwalwa leruri e le kamano ya lebaka le le telele gare ga modiredi le mothwadi. Ge maemo ao a itšego a tsebega gore ke a lebaka leo le kgaoleditšwego, Lekgotla le tla leka go tlatša maemo ao ka kontaka ya lebaka leo le kgaoleditswego goba ka go thwala motho nakwana lebaka leo le boletšwego. Ka fase ga maemo ao a tlwaelegilego, Lekgotla le tla leka go phefa go fokotša badiredi mošomong, empa ge go sa kgonege go phefa, ditshepetšo tšeo di latelago di tla latelwa. (Mabakeng kamoka, tše bohlokwa tša Molao wa Kamano ya Badiredi (LRA) di tla šoma).
Go fokotšwa modirong ka tlwaelo go tla direga ge Lekgotla le tshwanetše go fokotša badiredi ka mabaka a tshepetšo. Mabaka a bjalo, a ka no tsenya gare ga a mangwe, go tswalelwa ga ditshepetšo tše nyenyane ge e le gore dikabo tša go tšwa go tšona di tšewa ke dipeakanyo tše di kgolwane. Lebakeng le, batho bao ba amegago ba ka no nyakega gape ka morago ge e le gore ditshepetšo tša Lekgotla di a oketšega goba mešomo ye mengwe e ba gona.
Go feta tekanyo ka tlwaelo go tlhaga ka baka la tšwelopele ya theknolotši, motho ga a sa nyakega go diragatša modiro goba tiro yeo e itšego. Ge tiro e dirwa ke motšhene goba e se sa nyakega, modiro wo bjalo ga o sa tšwetšwa pele leruri gomme mang goba mang yoo pele a bego a dira tiro ye bjalo a ka thwalwa ka leswa mošomong wo moswa fela.
Ke maikarabelo a Lekgotla go tla ka mekgwa yeo e tla kgonago go thibela, goba bonyane e fokotše tlhoko ya go fokotša batho. Mekgwa ye bjalo e tshwanetše go diragatšwa ka therišano le badiredi le go tsebišwa ga mekgatlo ya maswanedi ya go emela badiredi. Ditiro tšeo di latelago di ka no akanywa, empa lenaneo le ga se le tshwanele go tšewa le feleletše goba le ena le ditlogelo.
Dibaka tša go rola modiro ka pela.
Lekgotla le tla tsebiša badiredi le mekgatlo yeo e ba emelago ka bjako morago ga ge le lemoga gore go fokotšwa goba go feta tekano e ka no ba nnete. Tsebišo ye e tla fiwa badiredi ka moka bonyane kgwedi ye tee ya khalentara pele ga ge tsebišo e fiwa badiredi bao ba ka no amegago. Lebakeng leo, Lekgotla le modiredi/badiredi bao ba fapanago ba tshwanetše go rerišana le makoko kamoka ao a amegago go leka go diragatša mekgwa ya thibelo ya ka godimo go fihla moo e lego gore go a amogelwa ka kakaretšo gore ga go selo se sengwe seo se kwalago seo se ka dirwago go thibela go fokotšwa goba go feta tekano ga badiredi. Phedišo ya tirelo e tla diragatšwa matšatši a go ba ka fase ga a masometharo a khalentara morago ga ge modiredi yoo a amegago a filwe tsebišo ya go fokotšwa yeo e ngwadilwego fase.
Dintlha tšeo di latelago di tshwanetše go tšeelwa hlogong ge go phethwa gore ke badiredi bafe bao ba tshwanetšego go fokotšwa. Ka nako ya therišano, go tshwanetše go phethwa gore ke dife tša dintlha tše tšeo di tshwanetšego go šomišwa le boima bja ntlha ye nngwe le ye nngwe ge go bapetšwa. Leaneo la ka fase le a bontšha gomme ka fase ga mabaka a nako yeo le mabaka a mangwe a ka no tšeelwa hlogong. Lenaneo ka moo le filwego ka gona ga go na maikemišetšo a gore le be ka tatelano efe goba efe go ya ka bohlokwa goba tekanyo.
Mabaka oa a kgethegilego ao go kwanwego ka wona.
Bolaodi bo tla thala lenaneo la badiredi bao ba angwago ke go fokotšwa goba go feta tekanyo goo go ukangwago ka nepego go ya ka dintlha tša boima tšeo go kwanwego ka tšona. Ditšhelete tšeo badiredi bao ba swanetšego go di humana di tla balwa, go balwa le ditefo tša go tšwa go dikhwama tša go rola modiro, lifi yeo e kgobokeditšwego, bjbj. Tsebišo ye e tla tšewa e le ya sephiri gomme e ka se be ya kakaretšo.
Bolaodi bo tla beakanya gore badiredi bao ba amegago ba be le dipoledišano le Molaodi wa Methopo ya Batho goba mohlankedi yoo a laetšwego ke yena. Modiredi o tla ba le kgetho ya gore moemedi wa badiredi a be gona poledišanong. Ka nako ya poledišano tsebišo ya go fokotšwa goba ya go feta tekano yeo e ngwadilwego fase e tla fiwa modiredi gomme e tla bolela tšatši la go fetša go šoma mmogo le neo ya ditšhelete yeo e yo fiwago modiredi. Modiredi le/goba moemedi wa modiredi ba tla ba le sebaka sa go botšolotša mohlankedi yoo a amegago. Ba tla fiwa gape le sebaka sa go tsebiša Molaodi wa Methopo ya Batho ka mabaka afe goba afe ao a kgethegilego ao ba bonago okare a ka no khuetša sephetho sa go fediša tirelo ya modiredi.
Bolaodi bo tla lekola leswa go fokotšwa ga badiredi bao ba dirilego dikemedi tšeo di kgethegilego. Ge ofe goba ofe wa bona a tšewa a le bohlokwa ka moo go lekanego gore tsebišo ya go fokotšwa e bušetšwe morago, go tla boledišanwa ka taba yeo le modiredi yoo a amegago, mokgatlo wa go emela goba badiredi ka bobona go phetha ge e le gore ba ka no humana modiredi yoo a ithaopago go fokotšwa legatong la modiredi yoo a šišintšwego, goba go tliwe ka se sengwe seo se amogelwago.
Dineo tšeo di fiwago badiredi ge ba fokotšwa goba ba feta tekano go tla boledišanwa ka tšona gape di tla phethwa ka gare ga dikgonegišo tša Molao wa Ditlamo tša Thwalo tša Theo gomme di tsenya, ka gare ga tše dingwe, mengwaga ya tirelo yeo e feditšwego le llifi ya maikhutšo kamoka yeo e kgobokeditšwego, tirelo ya lebaka le le telele, ponase ya tirelo ya lebaka le le telele le tefo ya go tšwa go sekhwama sa profidente bjalo ka ge e phethilwe ke melawana ya sekhwama. Ge e le gore go a kgonega, badiredi ba tla dumelelwa go tlogela ditefo tša bona go sekhwama sa profidente e le tefo yeo e feditšwego.
Kwano ye e hlaloša ditebelelo tša Lekgotla tša papalo ya gago lebakeng la mengwaga ye mene la Kontraka ya Papalo. E kgonegiša mokgwa wa go lekanyetša papalo ya gago go theilwe go dinywakwa tšeo di boletšwego ka gare ga Hlalošo ya Mošomo ya gago le Mafelo a Papalo a Bohlokwa. Dinyakwa tše di amanana le Maano a Mošomo a Ikangala Water ao bontši a itshepilego papalo yeo e kgontšhago ya Molaodi Mogolo yo mongwe le yo mongwe gore a fihlelele dipoelo tšeo di lebeletšwego. O kgopelwa go tlatša Kwano ka tšatši leo o thomago go šoma ka lona, bjalo ka ge go hlalošitšwe ka go temana 1 ya Kontraka ya Thwalo ya gago ya tšatšikgwedi.
Kwano ye ya papalo e gare ga Ikangala Water (Mothwadi) le Morena/Mohumagadi (Modiredi) gomme e tlama makoko a mabedi.
Mothwadi o ikgafela go fa hlahlo yeo e tlhokegago le dibaka tša tšwelopele, kgakollo, keletšo taolo ya boiphedišo le dimpho tša maswanedi go modiredi yoo a ikgafetšego ebile a bapala ka kgontšhago.
Modiredi o ikgafela go latelela dinyakwa kamoka tšeo di hlalošitšwego ka gare ga Kwano ya Papalo, tšeo di tsenyago Hlalošo ya Mošomo (Tlaleletšo A) le Tekololeswa ya Papalo (Tlaleletšo B).
Lebaka la Kwanao ye e tla ba go tloga ka tšatši leo le saenilwego ka gare ga Kwano ye go fihla.
Diotekololeswa di tla dirwa dikgwedi tše dingwe le tše dingwe tše tshelela lebakeng leo le tletšego la kontraka.
Ga go diphetogo go Kwano ye tšeo e tla bago tša nnete ka ntle le ge di ngwadilwe fase le go saenwa ke makoko ka bobedi godimo ga Kwano ye.
Dingangišano mabapi le diteng tša Hlalošo ya Mošomo, Mafelo a Papalo a Bohlokwa, dinyakwa, ditebo, dinako, tšeo di beetšwego pele, mekgwa ya tekololeswa/tekanyo, dimpho tša ditšhelete le merero yeo e amanago di tla ahlaahlwa ke yoo a latelago yoo a nago le taolo ya godingwana. Ge dingangišano di ka no dula di sa rarollwa modulasetulo wa Lekgotla o tla nyakišiša dintlha kamoka tša maswanedi morago ga go rerišana le makoko ao a amegago, gomme a fe sephetho sa mafelelo ka taba.
Ke ikgafela go latelela dihlalošo kamoka tša ka gare ga Kwano ye, go balwa le Ditlaleletšo tša gona.
Bjalo ka ge go kwanwe ka gare ga tokomane ye.
Mong modiro le mothwadi ba kwane ka di KPA/maikemišetšo tšeo di latelago mathomong a lebaka la tekolo leswa.
Ka lebaka la tekolo leswa, mong modiro o kgotsofaditše go fihla kae dinyakwa tša bokgoni bja boetapele/bolaodi gore papalo ya gagwe ya modiring a atlege.
Lekola leswa ditiragalo tše bohlokwa tšeo di gatelelago katlego goba diphihlelelo.
Lekola leswa ditiragalo tše bohlokwa lebakeng la dikgwedi tše tshelela tšeo di fetilego tšeo di bontšhago mafelo ao a kaonafetšego le ao a ka no tšwelago pele. Bontšha mehlala.
Bontšha Tlhahlo/tšwelopele yeo e tlhokegago go thuša mong modiro go ba le bokgoni, tsebo, maitshwaro a go kaonafala le go ba le bokgoni bja modiro.
Tlhaloša maikemišetšo a itšego ao go kwanwego ka wona ao mong modiro a a tlhokago dikgweding tše tshelela tšeo di latelago.
<fn>nso_Article_National Language Services_MAEMO A BONNYANE A DI.txt</fn>
Maemo a Bonnyane go Ditirelo tša Batšwasehlabelo ba Bosenyi ("Maemo a Bonnyane") ke tokomane ya tshedimošo yeo e tšweleditšwego gore e hlaloše ka botlalo ditokelo tša gago bjalo ka ge di ngwetšwe ka gare ga Boikanotshepetšo bja Ditirelo tša Batšwasehlabelo ba Bosenyi mono Afrika Borwa ("Boikanotshepetšo") le go netefatša gore tiragatšo ya ditokelo tše, e a phethagala. Boikanotshepetšo bja tša batšwasehlabelo, go tee le Maemo a Bonnyane, di lebišitšwe go go fa tshedimošo yeo e lego mabapi le boikano bja mmušo go kaonafatša kabelo ya ditirelo tša batšwasehlabelo ba bosenyi. Maemo a Bonnyane a lebišitše go hlaloša maemotshepetšo a motheo ao a amogelegago go ditirelo tšeo di fiwago batšwasehlabelo ba bosenyi. Maemo a Bonnyane ga a hlaloše fela ditokelo tša motheo le mekgwatshepetšo, mme a fana ka tshedimošo yeo e tseneletšego go go kgontšha go šomiša ditokelo tša gago le go kgontšha bao ba fanago ka ditirelo go diragatša ditokelo tša gago bjalo ka ge go hlalošwa ka go Boikanotshepetšo, ka go bea maemotshepetšo a motheo ao a amogelegago ao o ka a letelago go tšwa go baabi ba ditirelo. Maemo a Bonnyane a tla go thuša go rweša yo mongwe le yo mongwe yo a amegago ka gare ga lenaneo la toka ya molao wa bosenyi maikarabelo go netefatša gore o hwetša thušo le ditirelo tšeo di lebanego.
Ge o bega molato mme o e fa bohlatse ka kgorong ya tsheko, o bapala karolo ye bohlokwa go dira gore tshepetšo ya lenaneo la toka ya molao wa bosenyi e šomele dinyakwa tša setšhaba le gona go netefatša maikarabelo a bahlokofatši. Mme ka go latela seo, lenaneo la toka ya molao wa bosenyi le lona le go šomele ka bjako le ka tlhompho, le go go swara ka tlhompho go boitlhompho le sephiri sa gago le gona go kgotsofatša dinyakwa tša gago.
Maemo a Bonnyane a arogantšwe ka dikarolo tše nne. Karolo ya 1 e fana ka tshedimošo ya kakaretšo ka ga ditokelo tša gago le gore ke mang yo a ka fihlelelago ditokelo tšeo. Karolo ya 2 se hlaloša mekgwatshepetšo ka go lenaneo la toka ya molao wa bosenyi le gore go tla diragala eng ka wena ge go ka diragala gore o hlokofatšwe, le ge o begile molato woo maphodiseng. Karolo ya 3 e hlaloša maemotshepetšo a motheo ao a amogelegago go ditirelo tšeo o ka di letelago go tšwa go batšeakarolo bao ba fapanego ka go lenaneo la toka ya molao wa bosenyi, go ya ka toka ye nngwe le ye nngwe go tšeo di hlalošitšwego ka go Boikanotshepetšo bja tša batšwasehlabelo. Karolo ye ke yona ye bohlokwa kudu ya Maemo a Bonnyane, bjalo ka ge se lebišitšwe go diragatša ditokelo tšeo di ngwetšwego ka gare ga Boikanotshepetšo. Ke ka gare ga karolo ye, mo o tla lemogago gore palo ya mekgwatshepetšo ya Toka ya Tokišo e akareditšwe ka gare ga legoratšhomo la molao bjalo ka ge go hlalošwa ka gare ga Boikanotshepetšo bja tša batšwasehlabelo le Maemo a Bonnyane. Karolo ya 4 e akaretša melaotshepetšo ya dingongorego. Le ge e le gore batšeakarolo ka go lenaneo la toka ya molao wa bosenyi le tla lebiša go netefatša gore ditlamorago tše bohloko tša seo se diregilego di se befišetšwe pele ka seo se tlago direga morago gape, dilo nako le nako di ka sepela gampe. Fela, batšeakarolo ba tla ba le maikemišetšo a go go swara ka kgotsofatšo le tlhompho le gona go go fa tirelo ye botse.
Maemo a Bonnyane a lebišitšwe gore kabelo ya ditirelo e šalwe morago ka bohlapetši ga bonolo, ka ge go na le maemo a bonnyane ao ka wona kabelo ya ditirelo e tlago elwa ka wona. Dihlongwa tšeo di amegago, makalatiro le mafapha di tla hlapetša tiragatšo ya ditokelo le maemo ao a amogelegago a ditirelo ao a beilwego ka gare ga Maemo a Bonnyane. Gomme, bjalo ka Karolo ya bohlapetši bja bona, makalatiro a a ka ikopanya le wena. Dipoelo tše dingwe tša ditselatshepetšo tša bohlapetši le dikopano di ka tsebagatšwa.
Ge o kile wa ba motšwasehlabelo wa bosenyi, o ka letele gore batšeakarolo ka go lenaneo la toka ya molao wa bosenyi, ba tla netefatša gore ditokelo tša gago, bjalo ka ge di hlalošwa ka go Boikanotshepetšo bja tša Batšwasehlabelo, di a diragatšwa le gore maemotshepetšo a motheo ao a amogelegago a ditirelo ao a hlalošitšwego ka gare ga tokomane ye, a a diragatšwa.
Mo maikemišetšong a tokomane ye, le go ya ka tlhalošo yeo e beilwego ka go Boikano bja Mekgwatshepetšo ya Motheo ya Toka ya Batšwasehlabelo ba Bosenyi le Tšhomišompe ya Maatla bja Ditšhaba Kopano (GA/ReS/40/30), bjo Afrika Borwa e bo saenetšego, motšwasehlabelo wa bosenyi o hlalošwa bjalo ka motho yo a kwešitšwego bohloko, go akaretšwa bohloko bja nama, matshwenyego a semoya, tahlegelo ya se ekonomi goba kgatako yeo e bonagalago ya ditokelo tša motheo ka mediro ya go phaelwa thoko yeo e lego kgahlanong le molao wa rena wa bosenyi. Lentšu le "motšwasehlabelo", le akaretša gape, mo go lebanego, baleloko le bana bao ba lebanego thwii le motšwasehlabelo. Motho a ka bonwa bjalo ka motšwasehlabelo go sa kgathatšege gore mong molato o a tsebja, o a swarwa, o a sekišwa goba o a otlwa, gape go sa kgathatšege setswalle ka lapeng magareng ga mong molato le motšwasehlabelo.
Dikgontšhi tšeo di lego ka gare ga Maemo a Bonnyane di diragatšwa go batšwasehlabelo ka moka ntle le kgethologanyo ya mohuta o fe goba o fe wa semorafe, bong, boimana, maemo a lenyalo, botšo bja morafe le leago, mmala, tshekamelo ka go la botona goba botshadi, bogolo, bogole, ditumelo tša sedumedi, dikgolelo, dikgolwa, setšo, polelo le matswalo, bjalo ka ge go hlalošwa ka go Karolo ya 9 ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa (Molao wa 108 wa 1996).
Go tla direga eng?
Ge molato o obilwe, go o bega go Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa go tla emiša lenaneo la toka ya molao wa bosenyi ka maoto. Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa e na le maikarabelo a go nyakišiša melato le go hlagiša basenyi kahlolong. Ge fela molato o beilwe, maphodisa a tla bula tokete mme ba nyakišiša molato. Ge maphodisa a se na bonnete bja gore go ka latela kahlolo, peo ya molato e ka se latele ka pejana. Efela, maphodisa ba tla tšwela pele go nyakišiša molato woo mme ba hlagiša tokete ya maphodisa go motšhotšhisi wa setšhaba gore a tšee sephetho.
Go tloga nakong yeo molato o objago mme o begwa, go bohlokwa gore bohlatse ka moka bjo bohlokwa bo kgoboketšwe mme bo šireletšege ka mokgwa wo o tlago thuša ka go dinyakišišo tša molato le tsheko yeo e tlago latela. Dikgobalo le ditshenyagalelo tšeo di hlolegilego di ka thuša go aga bohlatse bja gago kgahlanong le mosolwa. Pego ya kalafo, mo go swanetšego, e swanetše go ngwalwa mme ya hlagišwa.
Ge motho a beilwe molato, molato o fetišetšwa kgorong ya tsheko mo motšhotšhisi a tšeago maikarabelo a go iša pele ka molato.
Motšhotšhisi o tla ela šedi dintlha tša molato wo mongwe le wo mongwe ka tlhokomelo.
Tšea sephetho sa gore go na le bohlatse bjo bo kgotsofatšago go ka ahlola le go tšwela pele ka kahlolo.
Tšea sephetho sa gore go nyakega tshedimošo ye nngwe go ka tšea sephetho seo se sedimošegilego, mme a ka tsebiša lephodisa la dinyakišišo go tšwela pele ka go nyakišišetša pele ka molato.
Tšea sephetho sa go gogela molato morago go ya ka mabaka ao a fapanego, bjalo ka dikgahlego tša setšhaba.
Motšhotšhisi o tla ela šedi dikgahlego tša gago ge a tšea se sengwe le se sengwe sa diphetho tšeo mme a ka tšea sephetho sa go fetola molato, go ya ka dintlha tšeo di amegago mo molatong woo.
O ka letela tselatshepetšo ye hlwahlwa ya ka bjako yeo e tla netefatšago gore molato o išwa kgorong ya tsheko ka pele ka mo go ka kgonegago.
O ka letela gore motšhotšhisi a ka kgopela tshedimošo ka moka yeo e amegago mabapi le tshepetšo ya tshekelontle go tšwa go lephodisa la dinyakišišo mme a di hlagiša kgorong ya tsheko, go netefatša gore sephetho sa go dumelela le go ganetša tshekelontle ya mogononelwa se tšewa ka kgahlegelo ye kgolo ya šedi ya polokego ya gago.
Pele ga ge go o dumela molato, motšhotšhisi o tla ela hloko dikgahlego tša gago, ga mmogo le tša ba lelapa la gago.
Maphodisa a tla go tsebiša ge e le gore o swanetše go iponagatša kgorong ya tsheko bjalo ka hlatse. Melato ye mentši e ahlolwa kua dikgorong ya magaseterata, mme melato ye megolo kudu e ya go kgoro ya dilete goba dikgorong tše kgolo tša tsheko.
Go iša molatong kgorong ya tsheko go raragane, kudu ge go na le batho ba ba ntši bao ba amegago. Bao ba swerego molato ba tla dira ka mo go kgotsofatšago go netefatša gore molato o išwa kgorong ya tsheko ka bonako ka mo go ka kgonegago.
Lephodisa leo le nyakišišago molato, motšhotšhisi mogolwane wa setšhaba goba moemedi wa Kantoro ya Molaodi wa Botšhotšhisi bja Setšhaba ba tla netefatša gore, morago ga tsheko ya maleba ya mathomo le mo dinyakwa tše dingwe di kgotsofatšwago, o ka bewa ka go lenaneo la tšhireletšo ya dihlatse ge bophelo bja gago bo le kotsing goba bo tšhošetšwa.
Go fa bohlatse kgorong ya tsheko e ka ba hlobaboroko ye kgolo. Bao ba amegago - maphodisa, motšhotšhisi le bašomi ba ka kgorong ya tsheko ba tla go thekga, ba go hlahla mme ba go fa tshedimošo ka botlalo ka go ka kgonegago ka seo se kago direga.
O tla fiwa taletšo, yeo e go tsebišago gore molato o tla swarwa neng kae. Letlakala leo le hlalošago seo se tlago direga ka kgorong ya tsheko, le tla sepedišwa le taletšo mo mabakeng a mangwe. Ge o e ya kgorong ya tsheko ya magaseterata mme o na le dipotšišo ka ga ga ditlabelo tša ka kgorong ya tsheko, o swanetše go ikgokaganya le lephodisa la go dira dinyakišišo tša molato woo, goba ge a le gona, e ya go mohlankedi wa thušo le peakanyo, yo a tlago go hlahla goba a go fetetša go motho yo a swanetšego yo a tlago go gokaganya le kgoro.
Ge o fihla kgorong ya tsheko, o tla hwetša maswaotšhupo a go go thuša go bona tsela ya gago. Ge go se na maswaotšhupo ao a bonagalago mme ga o tsebe gore kgoro ya tsheko e kae, o ka, ge e le gona, botšiša mo tafoleng ya thušo/tshedimošo/keletšo, go hwetša gore ke ka go phapošitsheko e fe yeo bohlatse bo tlago theeletšwa goba ka ga ditlabelo tša kgoro. O ka ikgokaganya gape le bašomi ba botšhotšhisi, bao ba tlago kgona go šomana le dipotšišo di fe goba di fe tšeo o ka bago le tšona ka ga ditselatshepetšo.
tla kgona go go hlalošetša ka nepagalo lebaka leo o tla le emago pele o e fa bohlatse.
Motšhotšhisi o tla leka ka maatla go netefatša gore o a bitšwa go fa bohlatse ka pele ka mo go ka kgonegago. Motšhotšhisi yo a swerego molato wa gago, o tla, ge go swanetše, ikgokaganya le wena pele o bitšwa go fa bohlatse. Fela ka dinako tše dingwe go ba le tiego. O swanetše go netefatša gore o fihla kgorong ka nako. O swanetše go tsebiša motšhotšhisi ge e le gore o tla tla morago ga nako goba ge e le gore o ka se kgone go ba gona tshekong ka letšatši la tsheko.
Ge e le gore o swanetše go fa bohlatse o ka, mo mabakeng a mangwe, kgopela mogwera goba mothekgi go go felegetša tshekong. Morago ga go fa bohlatse o ka tsebišwa gore o ka nna wa sepela. O ka dula go ba gona tshepetšong ka moka ge o kganyoga bjalo.
O ka re, ka tlase ga mabaka a mangwe, wa fa bohlatse ka peakanyo ya thelebišene ya sekete yeo e tswalegilego (seo se ra gore ga o ka mo kgorong ya tsheko go tee le mogononelwa, fela o ka go phapoši ye nngwe).
Gape o ka re, ge o le ka tlase ga mengwaga ye 18, mme ge e le gore mohlankedi yo a e lego modulasetulo (seo se ra magaseterata goba moahlodi) a akanya gore go fa bohlatse mo tshekong go ka hlola bohloko goba kgatelelo monagano yeo e sa nyakegego, a nyaka thušo ya motsenagare ge o fana ka bohlatse ka thelebišene ya sekete yeo e tswalegilego.
Ge o swanetše go fa bohlatse ka kgorong ya tsheko, tshepetšo e ka, ka tlase ga mabaka a mangwe, diragatšwa thwii (ka morago ga mabati ao a tswaletšwego).
Bohlatse bja nnete yeo e ka se ganetšwego bo a nyakega pele motho a bonwa molato. Botšhotšhisi bo swanetše go hlatsela gore mogononelwa o molato mo go sa belaetšego. Seo se ra gore motho yo o kgolwago gore o molato, a ka hwetšwa a se na molato. Se ga se kahlolo kgahlanong le wena, fela ke seo se beilwego godimo ga maatla a botšhotšhisi ka botlalo.
Motšhotšhisi o tla bitša dihlatse tša mmušo go thekga molato kgahlanong le mogononelwa mo melatong yeo e lebanego. Toloki e tla ba gona ge go nyakega. Mogononelwa o tla fiwa sebaka sa go go botšiša (fetlekolla), le sa go fa bohlatse le go bitša dihlatse. Morago ga ge kgoro e theeleditše bohlatse ka moka bja botšhotšhisi le kemedi, mahlakore a tla fiwa sebaka sa go ipobola pele kahlolo e fiwa.
Ge mogononelwa a a fiwa kotlo (a golegwa), botšhotšhisi le kemedi ba ka bontšha bohlatse mme ba ala dintlha ka gare ga kgoro ka ga kotlo yeo e tla go fiwa. Seo se dirwa ka mokgwa wa phenkgišano ka ga bogolo bja tshenyo (go kotlo ye boima) goba pobolo (go kotlo ye tshesane). Ge e le gore ngangišano ya pobolo ya kotlo e akaretša tshedimošo yeo e sego nnete, tshedimošo ye e swanetše go fiwa kgoro. Mo legatong la go fiwa kotlo, o ka kgopela tokišo goba hlatswadiatla ya ditshenyagalelo. Ge kgoro e e fa hlatswadiatla, seo ga se tšewe bjalo ka kotlo, ka gona, mpho yeo e ka fiwa godimo ga mokgwa o fe goba o fe wa kotlo. Kgoro e ka fega gape kotlo mo mabakeng a itšeng, go akaretšwa lebaka la gore mogononelwa a go hlatswe diatla. Motšhotšhisi a ka hlagiša setatamente sa kgobalo ya motšwasehlabelo mo e lego gona goba e amega, goba go fana ka bohlatse bja go tšwela pele go thekga kotlo yeo e swanetšego.
Pele ga ge kotlo e fiwa, modulasetulo, motšhotšhisi goba kemedi ba ka kgopela gore mohlankedi wa phetleko goba setsebi se fe goba se fe se sengwe se beakanye pego ka ga gago goba mogononelwa. Pego a ka akaretša tshekaseko ya ditlamorago tša bosenyi godimo ga gago. Tshedimošo ye e ka tšewa go tšwa setatamenteng seo o se filego maphodisa, goba mohlankedi wa phetleko a ka go botšološoša ka boyena goba wa bitšwa go fa bohlatse nakong ya kahlolo.
Ge o kgolwa gore kahlolo e bofefo kudu, o ka ahlaahla seo le Motšhotšhisi wa ka godimo goba Motšhotšhisi Mogolwane yo a ka tšeago sephetho sa go lemoša Molaodi wa Botšhotšhisi bja Setšhaba. Molaodi wa Botšhotšhisi bja Setšhaba a ka kgopela tshekoleswa kgahlanong le kotlo kgorong yeo e ka theeletšago ditshekoleswa. Tshekoleswa e swanetše go diragatšwa ka gare ga lebaka leo le beilwego.
Mogononelwa a ka tsenya kgopelo ya tshekoleswa kgahlanong le kgolego le kotlo yeo e filwego ke kgoro. Ge tshekoleswa e tsentšwe, o ka kgopela motšhotšhisi wa tsheko ya pele goba adefokata ya mmušo yeo e swarago ditshekoleswa, gore ba dule ba go sedimoša ka ga kgatelopele ya molato, go fa mohlala, letšatši leo le beilwego la theeletšo ya tshekoleswa, ge e le gore mogononelwa o filwe tumelelo ya tshekontle le pheletšo ya tshekoleswa.
Ge polokego ya gago e le hlobaboroko goba polokego ya hlatse ya mmušo, maphodisa, motšhotšhisi goba moemedi go tšwa go Yuniti ya Tšhireletšo ya Dihlatse ba tla kgona go go fa keletšo ka ga seo se swanetšego go dirwa go šireletšege. Ba tla go thuša ka mo go ka kgonegago.
Kgoro ya Ditirelo tša Tokišo ya Bosenyi e tla netefatša gore dikotlo tša kgolego di diragatšwa go ya ka molao. Ge go akanywa ka tokollo ya mogononelwa, Kgoro ya Ditirelo tša Tokišo ya Bosenyi e tla ela šedi ye kgolo bohlapetši bja motho yo a lokollwago ka parole.
O ka kgopela go ba gona mo theeletšong ya Lekgotla la Bohlapetši bja Tokišo ya Bosenyi le Parole ("Lekgotla la Parole"). Ge o nyaka go ba gona, o tla tsebišwa ka letšatši la tsheko mme Lekgotla le tla ela hloko ditlhobaboroko tša gago ge ba lebelela tokollo ya mogononelwa go parole.
Molatong wo mongwe le wo mongwe mo mogononelwa a lokollwago ka parole, Lekgotla la Parole le tla bea mabakapheko ka gare go tokologo ya mogononelwa, ge seo se ka ba kgahlegong ya gago.
Ge, morago ga go lokollwa ka parole, mogononelwa o itshwara ka mokgwa wo e lego gore a ka ba kotsi mo polokegong ya setšhaba, goba a tlola mabakapheko a fe goba a fe ao a amanago le tokollo ya gagwe, a ka nna a golegwa go feleletša kotlo ya gagwe ka gare ga kgolego.
Dikgoro tše dingwe tša mmušo di tla go fa thušo. Maphodisa a tla thuša ka bohlapetši bja ditiragalo; ka go fetetša pele go thušo ya kalafi le thušo ya tša monagano; ka go hlaloša tselatshepetšo ya tša sephodisa; ka go fana ka tshedimošo ka ga ditokelo tša gago; ka go go romela go mekgatlo yeo e sego ya mmušo le yeo e lego setšhabeng (NGO le CBO) goba go ditirelo tša thekgo ya batšwasehlabelo yeo e lego ka gare ga setšhaba, go netefatša polokego ya gago mo lefelong la bosenyi; ka go boloka bohlatse; le go go eletša ka ga thibelo ya bosenyi.
Ge go na le matšhošetši ka morago ga kotlo, wena, lephodisa la dinyakišišo goba motšhotšhisi, le swanetše go ikgokaganya le ba Yuniti ya Tšhireletšo ya Dihlatse ka bjako.
Kgoro ya Ditirelo tša Leago le baabi ba bangwe ba tša leago ba re, ge ba le gona, ba fana ka ditirelo tša thekgo ya semoya le ya nama, tšeo di ka akaretšago mananeo a peakanyetšo ya tsheko.
Bašomi ba tlhokomelo ya tša maphelo ba tla netefatša gore ditokelo tša gago, bjalo ka ge di le ka go Boikano bja Mekgwatshepetšo ya Ditokelo tša Balwetši di a latelwa.
Kgoro ya Thuto e tla netefatša gore mananeo a thušo bjalo ka kgothatso, phetetšopele le mekgwa ya thekgo, di dula di le gona go batšwasehlabelo ka gare ga lenaneo la thuto.
O ka letela gore batšeakarolo ka go lenaneo la toka ya bosenyi ba tla go swara ka kgotsofatšo, le ka tlhompho le ka tlhomphego ya sephiri sa gago, le ka mokgwa wa tlhompho ya maikutlo.
o tla botšišwa ka polelo yeo o e kwešišago, mme ge motho yo a go boledišago a sa kgone go bolela polelo yeo o e kwešišago, o ka kgopela toloki; gape o ka kgopela go botšišwa ke leloko la maphodisa leo e lego la bong bja go swana le bja gago, mme ge a le gona, o tla fiwa kgopelo yeo.
netefatša gore tshepetšo ya tsheko e tla sepetšwa ka mokgwa wo o ka se gatakego ditokelo tša gago tša tekatekano le ka tlhompho ya tlhomphego ya sephiri sa gago.
go fa nako ya go ikgopotša, go bala setatamente sa gago le, mo go lebanego, a ikopanya le wena; mme leloko la bašomi ba kgoro le tla go tsebiša gore o swanetše go lefelwa tšhelete ya mosepelo le ditshenyegelo tše dingwe mo nakong yeo o e fetšago kgorong ya tsheko o e fa bohlatse, Mme o tla go fa gape tshedimošo ka ga seo mme a go thuša go kgopela ditshenyegelo tšeo.
dumelela motho wa go go fa thekgo (wa leloko goba mogwera) go go felegetša kgorong ya tsheko; mme a tla go dumelela, ge o kgopela, ge ditlabelo di le gona, go letela o arogane le mogononelwa goba dihlatse tša gagwe mo molatong.
o ka se tlogelwe gore o mekamekane le molato o le noši. Ge e le gore ga o ešo wa bega molato maphodiseng, moabi wa ditirelo tša leago o tla go thuša go bega molato woo; mme ge o le motšwasehlabelo sa bosenyi bja go kata, maphodisa ba ka nyaka diaparo tša gago bjalo ka bohlatse, mme ge go le bjalo o ka kgopela moabi wa ditirelo tša leago go go thuša ka go hwetša diaparo tše dingwe.
ba tla netefatša gore tshedimošo ka moka ya kalafi e tsenywa mo direkotong tša molato; mme o tla alafiwa ka pele ka mo go ka kgonegago, go etšwe hloko ditokelo tša gago bjalo ka ge di beilwe ka go Boikano bja Mekgwatshepetšo ya Ditokelo tša Balwetši.
ge o kgopetše go ba gona tshekong ya parole, Modulasetulo wa Bohlapetši bja Tokišo ya Bosenyi le Lekgotla la Parole ba tla, pele ga tsheko, go tsebiša la polelo yeo o e kwešišago, ka ga tshepetšo ya tsheko le gore o letetšwe go dira eng.
ge e le gore o tla ba gona theeletšong ya parole mme o swanetše go fa ditshwaetšo, o ka kgopela motho o fe goba o fe yo o ikgethelago yena go ka go felegetša tshekong go go fa thekgo; mme ge e le gore o tla ba gona theeletšong ya Lekgotla la Parole, maitekelo ka moka a swanetše go dirwa a go go šireletša go ka hlokofatšwa goba wa tšhošetšwa gape nakong ya tsheko.
b. ge o sa kgone go bala o swanetše go tsebiša lephodisa, mme ge go le bjalo lephodisa le tla go balela setatamente mme la go kgopela go netefatša diteng ka go saena goba ka go gatiša monwana godimo ga sona; mme c. ge e le gore toloki e gona mme o kganyoga gore o balelwe setatamente sa gago ka polelo yeo o e kwešišago pele o se netefatša ka go saena goba go gatiša monwana, gona toloki e tla diragatša lebaka leo.
o tla swanelwa ke go sedimoša lephodisa la dinyakišišo ka ga aterese ya gago, dintlha tša kgokagano le mo o hwetšagalago gona go fihlela dinyakišišo le tsheko di fela; le gore o tla swanelwa ke go tsebiša lephodisa la dinyakišišo ge e le gore mogononelwa o tsenatsena goba o leka go tsenatsena dinyakišišo tša molato, ge e le gore o ka se be gona mo tshekong le ge e le gore mogononelwa o a go tšhošetša.
ikopanya le wena pele ga go dumela boipobolo bja kotlo ye nnyane ka go go kgopela go hlaloša ka mokgwa wo bosenyi bjo bo go amilego ka gona wena le lelapa la gago. Mo kopanong ye o tla ba le sebaka sa go ntšha dintlha ka ga tahlegelo goba bohloko bjo o bo kwešitšwego bosenying bjoo. Motšhotšhisi o tla ela hloko mabaka ao pele a tšea sephetho sa go dumela boipobolo bja kotlo ye nnyane. Ditlamorago tša bosenyi bjoo go wena le ba lapa la gago di tla lemošwa kgoro goba o ka fiwa sebaka sa go fa bohlatse ka gare ga kgoro, goba pego yeo e beakantšwego ke setsebi e tla hlagišwa pele ga kgoro nakong ya kahlolo; mme nakong ya kopano, o tla go kgopela go ntšha dintlha tše dingwe tša tlaleletšo tšeo di bego di se tša akaretšwa ka gare ga setatamente. Ge go lebane, motšhotšhisi o tla ntšha dintlha tšeo go kemedi pele ga tsheko.
Ge kgoro (motšhotšhisi goba magasetarata) a ba kgopela go dira bjalo, fa kgoro direkoto tša kalafo le tshedimošo e fe goba e fe ya mabapi le molato yeo o ba filego.
go dumelela go dira kgopelo yeo e ngwadilwego go Modulasetulo wa Bohlapetši bja Tokišo ya Bosenyi le Lekgotla la Parole go ba gona tshekong ya kgopelo ya parole mme Modulasetulo o tla go tsebiša ka ga nako, letšatši le lefelo la tsheko; mme ge o e ba gona tshekong ya Bohlapetši bja Tokišo ya Bosenyi le Lekgotla la Parole, ba tla go dumelela go fa ditshwaetšo tša gago ka molomo mo tshekong goba go hlagiša ditshwaetšo tšeo di ngwadilwego.
a. Tshwaro ya mogononelwa.
b. Ge e le gore o swanetše go ba gona go elelwa mogononelwa le letšatši la pontšho ya mogononelwa.
c. Nomoro ya tsheko ya molato.
d. Matšatši a theeletšo ya kgopelo ya go seka ka ntle.
e. Poelo ya theeletšo ya kgopelo ya go seka ka ntle (le gore mogononelwa o tla lokollwa go seka ka ntle).
f. Tšwelopele ya dinyakišišo le tsheko ya molato.
g. Sephetho se fe goba se fe sa go gogela morago goba go fetola molato.
h. Ge e le gore o tla ba gona tshekong ya molato letšatši le matšatši a tsheko.
Letšatši la tsheko le poelo ya mafelelo j. Letsatši la kahlolo le dipoelo tša mafelelo k. Ge e le gore mogononelwa o kgopetše tshekoleswa kgahlanong le kotlo goba kahlolo le poelo ya tshekoleswa.
l. O ka hwetša bjang neng thoto yeo e thopilwego.
m. Ke ditirelo di fe tšeo di lego gona go šomana le dinyakwa tša gago tše itšeng le gore o ka šomiša bjang ditirelo tšeo.
Go netefatša gore go na le maswaotšhupo ao a bonagalago ka kgorong mme a tla go fa tsela ya go ya phapošing ya tshekelo. Ge e le gona, tafola ya Thušo/Tshedimošo/Temošo e tla go tsebiša ka ga phapoši ya tshekelo yeo ka go yona bohlatse bja gago bo tlago theeletšwa.
ge go kgonega.
ka kgopelo ya gago, go fa direkoto tša gago tša kalafo; mme a go tsebiša ka ga ditirelo tša thekgo tšeo di lego gona tša setšhaba le megala ya thušo.
ge o kgopetše go ba gona tshekong ya parole, Modulasetulo o tla go tsebiša la polelo yeo o e kwešišago ka ga tshepetšo nakong ya tsheko le gore o letetšwe go dira eng; le ka kgopelo le ka tumelelo ya mogononelwa, go tsebiša ka ga dilenaneo tša tšweletšo tšeo mogononelwa a di dirilego le/goba tšeo a di dirago go kaonafatša mekgwa ya gagwe.
ge o tsentšwe ka go lenaneo , o swanetše go obamela melao ka moka bjalo ka ge e beilwe ka go kwano.
morago ga ge o file bohlatse, o tla fiwa tsebišo ya gore o tla tlošwa ka go Lenaneo mo nakong yeo e amogelegago ; mme o ka ikopanya le lephodisa la dinyakišišo kua seteišeneneng sa maphodisa goba motšhitšhisi mogolwane wa setšhaba go hwetša tshedimošo ye nngwe ka ga Lenaneo la Tšhireletšo ya Dihlatse.
o ka hlagiša bohlatse bja boikano go maphodisa mme o hlaloša mabaka a tlolo ya tšhireletšo ke mmelaelwa; mme lephodisa le tla golega mmelaelwa ka pele go tshela thibelo yeo e beilwego ke kgoro ka tlase ga Karolo ya 7 ya Molao wa Bosenyi bja ka Malapeng Molao wa 116 wa 1998.
tsebiša gore mo mabakeng a mangwe kgoro e ka ganetša go tsebagatša tshedimošo ye nngwe (go akaretšwa go tsebišwa ga mmelaedi goba hlatse) mabapi le tsheko goba karolo ya yona e fe goba e fe yeo e tlago swarelwa morago ga mejako yeo e tswaletšwego; mme mo go lebanego a go hlalosetša gore motho o fe goba o fe yo a tsebagatšago tshedimošo e fe goba e fe goba a utolla tsebego ya hlatse mo e sego ka molao, o oba molato mme o tla ahlolwa.
Ditirelo tša Tokišo ya Bosenyi ge o kgopetše go dula o sedimošwa ka kotlo ya mogononelwa, ba Ditirelo tša Tokišo ya Bosenyi ba tla go tsebiša ge mogononelwa a phonyogile kgolegong goba ge mogononelwa a feteditšwe pele le dintlha tša maleba le seo; mme kudu mo mabakeng a tlhekefetšo ka thobalano, Lekgotla la Parole le ka tsenya mabakapheko mo paroling ge go bonagala gore go a hlokagala go mo thibela go ikopanya le wena.
a. beakantšwego ka borutho gore o ikwe o lokologile b. lego ka mokgwa wo e lego gore motho o fe goba o fe yo go ba gona ga gagwe go ka go tšhošetšago, a se bonagale pele ga gago le tshekong; le c. lefelo leo le kgontšhago kgoro le motho o fe goba o fe yo go ba gona ga gagwe go hlokagalago tshepetšong ya tsheko go bona le go kwa - e ka ba thwii goba ka setlabelo sa eleketeroniki goba setlabelo se sengwe - wena ga mmogo le motsenagare nakong ya go fa bohlatse.
melato yeo e amago batšwasehlabelo bao ba sa kgonego go ithuša e tla potlakišwa ka mo go ka kgonagalago; mme ge kgolagano ya telebišene ya sekete yeo e tswaletšwego (CCTV) e swanetše go šomišwa nakong ya tshepetšo ya tsheko, motšhitšhisi o tla hlaloša ka mo setlabelo se šomago ka gona goba ge go kgonega, wena le batswadi goba mohlokomedi wa gago le ka dumelelwa go bona tiragatšo ya setlabelo pele ga tsheko.
a. thušo ya go ikgolaganya le ba lapa le bagwera b. thušo ge e le gore o na le kgathelelo ya morago ga letšhogo c. tlhalošo ya tselatshepetšo yeo e tlago latela d thušo ya go ikgolaganya le Ditirelo tša Maphodisa a Afrika Borwa e. phetetšopele go ditirelo tša kgothatšo ya seporofešene ge e le gore ditšhupo tša letšhogo di ipontšha kudu f.
thuša go kwešiša tselatshepetšo ya kgoro ya tsheko hlalošetša seo se tlago diragala ka kgorong ya tsheko ge o bitšwa bjalo ka hlatse hlalošetša bao ba tla bago gona ka kgorong ya tsheko le gore mošomo wa bona ke o fe, ga mmogo le go go thuša go hwetša kgorong ya tsheko; le iv. go go beakanyetša go fa bohlatse ka kgorong ya tsheko le go kgontšha kgokagano le motšhotšhisi.
Ka kgopelo, goba ge go nyakega, go fa mohlala, ge o le motšwasehlabelo mme o ka kgolegong, goba ge go bonagala nakong ya tsheko ya Lekgotla la Parole gore o hloka thekgo, o tla fetetšwa go baabi ba ditirelo tša maleba go go fa ditirelo tša kgothatšo le thekgo.
mo go swanetšego, o tla fiwa setifikeiti sa kalafo sa go se be gona mošomong sekolong.
Hlatswadiatla e hlaloša tšhelete yeo kgoro ya tsheko ya bosenyi e go lefelago ge o bile le tahlegelo goba tshenyegelo ya thoto (go akaretšwa le tšhelete) ka lebaka la mediro ya bosenyi goba go se be gona ga motho yo a swaretšwego bosenyi. Tefelo ya hlatswadiatla e lebišitše go bušetša seemo sa pele ga tshenyo goba tshenyegelo sekeng.
modulasetulo o tla go tsebiša gore, ge o ka retelelwa ke go gana tefelo pele ga matšatši a masometshela o ka se sa tsenya molato wa hlatswadiatla kgahlanong le mogononelwa; mme ge o kgopela kgorong ya tsheko go ka hlatswiwa diatla go ditshenyegelo tša kalafo mabapi le dikgobalo tša mmele tšeo o di hweditšego ka lebaka la mediro ya bosenyi, mošomedi wa tša maphelo yo a go hlahlobilego o tla kgona go thekga kgopelo ya gago ka go fa bohlatse kgorong ya tsheko le go fana ka tshedimošo ya maleba ka go kgoro, go akaretšwa le pego ya kalafo.
pušetšomorago yeo e ka akaretša pušetšomorago ya thoto goba go lokiša thoto yeo e sentšwego;le gore kgopelo mabapi le seo e ka sepetšwa ke kgoro ya tsheko le gore mo melatong ya maleba o tla dumelelwa go hlagiša kgopelo yeo pele ga kgoro.
Dikgoro ka moka, dihlangwa le makalatiro ao a amegago ka go molato, a ikemišetša go fana ka tirelo ya maemo a godimo, fela dilo ga di sepele ka tshwanelo nakong ye nngwe. Ge seo se hlaga, dikgoro, dihlangwa le makalatiro di rata go tseba seo se diregilego.
b. tshedimošo yeo o e hweditšwego; goba c. diphetho tšeo di dirilwego.
O ka tsenya ngongorego kgahlanong le mohlankedi wa sephodisa, molaotshepetšo wa sephodisa, ditiragatšo goba tshepetšo, ka go ngwalela Khomošenare wa Seteišene wa seteišene seo se amegago.
Ge e le gore ngongorego ya gago e mabapi le thoto yeo e timetšego goba e sentšwego mola e le diatleng tša maphodisa, o ka swanelwa ke hlatswadiatla. Lebiša dinyakišišo go Mokhomišenare wa Seteišene, goba, ge e le gore ga o kgotsofale, o ka ikgokaganya le Mokhomišenare wa Selete sa seteišene sa maphodisa seo se amegago ka dintlha tša ngongorego ya gago. Ge ngongorego e sa ntše e sa rarologe go fihla mo o kgotsofalago, o ka ikgokaganya le Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba.
Ge ngongorego e sa ntše e sa rarologe go fihla mo o kgotsofalago, o ka ikgokaganya le Bolaodi bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego, fela lemoga gore kantoro ye e šomana fela le dingongorego tšeo di lego mabapi le kgononelo ya maitshwaromabe a bosenyi kgahlanong le maloko a Maphodisa a Metro le maloko a Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa, bao ba retelelwago ke go phethagatša mešomo ya bona.
Kgoro yeo molato o sekwago go yona, e ka rarolla dingongorego tše di ntši. Ge o Na le ngongorego, o ka ngwalela goba WA dira lebaka la kopano le Motšhotšhisi-mogolwane wa Setšhaba mo kgorong ya tsheko yeo e swerego molato. Fela ge e le gore Kantoro ya Motšhotšhisi ya kgauswi ga e go fe tharollo ya ngongorego ya gago mo go kgotsofatšago, o ka fetetša ngongorego ya gago go Motšhotšhisi Mogolwane mo seleteng. Ge ngongorego e sa ntše e sa rarologe go fihla mo o kgotsofalago, o ka iša dingongorego go Bolaodi bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego bja selete. Bjona bo tla lebelelwa ngongorego seswa ka go ikemela. Ge ngongorego e sa ntše e sa rarologe go fihla mo o kgotsofalago, o ka ikgokaganya le Molaodi wa Botšhotšhisi bja Setšhaba wa Bosetšhaba.
Ge ngongorego e sa ntše e sa rarologe go fihla mo o kgotsofalago, o ka ikgokaganya le Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba. Fela lemoga hle, gore kantoro ye e šomana fela le dingongorego tšeo di lego mabapi le mediro ya taolotshepetšo. Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba, e ka se ke, ka molao, ya nyakišiša diphetho tšeo di tšerwego ke kgoro ya tsheko.
Ge ngongorego ya gago e ama maitshwaro a modulasetulo, o ka ngwala go kgopela go bona Hlogo ya tša Kahlolo ya selete. O ka hwetša aterese le dinomoro tša mogala go kgoro ya kgauswi ya mmagaseterata.
ge o sa kgotsofatšwe ke karabo go tšwa go Hlogo ya Selete, o ka ngwala goba wa dira kgopelo ya go kopana le Hlogo ya Sehlopha sa Kahlolo ya selete ye e itšeng.
Ge ngongorego ya gago e ama kgoro ya lete, o ka ngwala go kgopela go bona Poresitente ya Kgoro ya Tsheko ya tokologo yeo e amegago. O ka hwetša aterese le dinomoro tša mogala go kgoro ya kgauswi ya mmagaseterata.
Ge ngongorego ya gago e ama moahlodi wa kgorotshekokgolo, o ka ngwala go kgopela go bona Moahlodi-Presidente wa Lefapha leo le amegago. O ka hwetša aterese le dinomoro tša mogala go kgoro ya kgauswi ya mmagaseterata goba kgorongkgolo.
ge o sa kgotsofatšwe ke karabo, o ka ngwalela Khomišene ya Dimmagaseterata ge e le gore ngongorego ya gago e ama kgoro ya mmagaseterata goba Ditirelo tša Khomišene ya tša Kahlolo ge e le gore ngongorego e ama kgorotshekokgolo.
Ge e le gore ngongorego ya gago e ama bašomi ba kgorotsheko, go fa mohlala, bangwaledi goba ditoloki, o ka ngwala go kgopela go bona molaodi wa kgorotsheko. Ge o sa kgotsofalele thušo ya molaodi wa kgorotsheko, o ka ngwalela molaodimogolwane wa taolo ya ditirelo tša kgorotsheko goba molaodi-pharephare.
Ge e le gore ngongorego ya gago e ama mohlankedi wa Kgoro ya Tšweletšo ya tša Leago, o ka ngwalela hlogo ya kantoro yeo e amegago. Ge o sa kgotsofalele thušo, o ka ngwalela Hlogo ya Lete goba ya Kantoro ya Profense, ga mmogo le Kantoro ya Bosetšhaba.
Ge o sa ntše o sa kgotsofatšwe ke karabo yeo o e hwetšago go mohlankedi wa mmušo, o ka ikgokaganya le Khansele ya Diprofešene tša Ditirelo tša Leago goba Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba.
Ge o sa o sa kgotsofatšwe ke tirelo yeo e fiwago ke mošomi wa tlhokomelo ya tša maphelo ka gare go lefapha la tša maphelo a batho, o swanetše go ngongoregela pele go motho yo a go thušitšego. Efela, ge ngongorego ya gago e sa rarollwe mo go kgotsofatšago, o ka fetišetša ngongorego ya gago go hlogo goba molaodi wa tlabelo ya tša maphelo a setšhaba mo o ilego wa hlahlobja goba wa alafša gona.
Ge o sa hwetše karabo goba o sa kgotsofale ka mokgwa wo ngongorego ya gago e sepetšwago ka gona ke hlogo goba molaodi wa tlabelo ya tša maphelo a setšhaba, o ka fetišetša ngongorego ya gago go Kgoro ya tša Maphelo ya Profense yeo e amegago. Ge o sa o sa kgotsofatšwe ke ka mokgwa wo Kgoro ya tša Maphelo ya Profense yeo e amegago e sepetšago ngongorego ya gago ka gona, o ka kgopela lekgotla la seporofešene la maleba goba khansele, bjalo ka Khansele ya Porofešene ya tša Maphelo ya Afrika Borwa, go nyakišiša bothata.
Ge e le gore ngongorego ya gago e ama morutiši goba leloko le fe goba le fe la bašomi mo sekolong se itšeng goba instithušene e fe goba e fe ya thuto, o ka ikopanya le hlogo ya sekolo seo goba instithušene ya thuto. Ge e le gore ngongorego e ama hlogo ya sekolo, o ka ikopanya le Selete sa Thuto goba Molaodi wa Selete.
Ge o sa kgotsofale ka mokgwa wo ngongorego ya gago e sepetšwago ka gona, o ka ikopanya le Hlogo ya Kgoro ya Thuto ka go profense yeo e amegago.
Ge ngongorego e sa ntše e sa rarologe go fihla mo o kgotsofalago, o ka ikgokaganya le Molekgotla-phethiši wa Thuto goba Kgoro ya Thuto ya Bosetšhaba.
Ge e le gore ngongorego ya gago e ama mohlankedi wa tokišo ya bosenyi, o ka e ngwalela Khomišene wa Bosetšhaba wa Ditirelo tša Tokišo ya Bosenyi goba Moahlodi wa Tlhahlobo. Ge a amogela ngongorego ya gago yeo e ngwetšwego, Khomišena o tla e fetetša go kantoro ya maleba gore e fiwe šedi.
a. Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba b. Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika Borwa c. Bolaodi bja Dingongorego bjo bo Ikemetšego d. Khomišene ka go Tekatekano ya Bong e. Khansele ya Porofešene ya tša Maphelo ya Afrika Borwa f.
Tokomane ya Maemotshepetšo a Motheo ao a Amogelegago a Ditirelo tša Batšwasehlabelo ba Bosenyi e tšweleditšwe ke Bolaodi bja Bong ka gare ga Kgoro ya tša Toka le Tšweletšo ya Molaotheo, ka tšhomišano le Dikgoro tše - Tšweletšo ya Leago, Ditirelo tša Tokišo ya Bosenyi, Thuto le Maphelo ga mmogo le Bolaodi bja Kahlolo bja Bosetšhaba bja Afrika Borwa, Ditirelo tša Sephodisa sa Afrika Borwa, Khomišene ya Kagoleswa ya Molao wa Afrika Borwa, Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika Borwa, Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba, Bolaodi bja Dingongorego bjo bo Ikemetšego, maloko a dimagaseterata le Dikhomišene tša Ditirelo tša Kahlolo le maloko a Maphodisa a Tshwane a Metro.
Kgoro ya tša Toka le Tšweletšo ya Molaotheo di leboga kudu thušo yeo ba e filwego go tšweletša tokomane ye ke mekgatlo yeo e fapanego yeo e sego ya mmušo.
<fn>nso_Article_National Language Services_MAFELO A BOLOTADINGWA.txt</fn>
Bolotadingwalwa ke tshwanelo ya semolao ya gore mogatiši (motšweletši) wa Afrika-Borwa wa mohuta ofe le ofe wa ditokumente/dingwalwa, go akaretšwa dikgatišo tša tsebeihlo, o swanetše go beeletša palo ye e itšego ya dikhopi ya kgatišo ye nngwe le ye nngwe ya bona go mafelo ao a kgethilwego a bolotadingwalwa. Ke setlwaedi sa ditšhabatšhaba go mmušo gore o laele batšweletši ba mehuta ka moka, ya ditokumente tše di gatišitšwego gore ba di hlagiše. Lebakeng lekhwi dinaga lefaseng ka bophara di a lekodišiša le go fetola melao ya bolotadingwalwa gore go tle go akaretšwe bohlokwa bjo bo golago bja media wa tsebeihlo le elektroniki.
Morero wa bolotadingwalwa ke go kgoboketša, go lota, le go dira khwetšagalo go badiriši ba bjale le ba ka moso ya ditokumente tšeo di nago le bohwa bja bohlale le setšo bja naga.
Bolotadingwalwa ka Afrika-Borwa bo thomile ka 1842 ge Molao wa Brithane wa Tokelo ya Ngwalollo o dirwa gore o šome ka go Dinaga ka moka tša Mmušo wa Maisimane.
Molao o ile wa hlabollwa go ya pele ka Molao wa Tokelo ya Ngwalollo wa 1965 le Molao wa Bolotadingwalwa ka 1982. Molao wa bjale wa Bolotadingwalwa (Molao wa 54 wa 1997) o phatlaladitšwe ka la 1 Julae 1998. Molao wokhwi o beakanyetša peeletšo ya dipuku, dikgatišobaka le ditokumente tše dingwe tše di nago le tshedimošo bjalo ka difilimi, divideo, di-CD tša mmino le di-DVD tše di gatišitšwego goba di tšweleditšwego ka Afrika-Borwa; gammogo le tše di tšweleditšwego ka ntle ka nepo ya go di phatlalatša ka Afrika-Borwa. Molao wokhwi o beakanyetša tlhako ya semolao ya palo ya dikhopi tše di swanetšego go beeletšwa; sebopego sa tšona le boleng, tshedimošo ye e nyakegago go tšwa go bagatiši le batšweletši, ge dikhopi di beeletšwa le kgato ye e swanetšego go tšewa kgahlanong le bagatiši le batšweletši bao ba sa sekegelego sekhwi.
Tokumente ke selo seo nepo ya sona e lego go boloka goba go fetiša tshedimošo ka tsela ya sengwalwa, kerafiki, ponagalo, modumo goba sebopego se sengwe le se sengwe seo se kwešišegago ka tirišo ya mediamo ofe le ofe..
Ke ditokumente tšeo di tšweletšwago gore di hwetšagale setšhabeng ka kakaretšo.
e nepišitšwego go phatlalaletšwa go batho ba Afrika-Borwa e bolokago goba e sepedišago tshedimošo ka sebopego sa sengwalwa, sebonwa, sekwewa, elektroniki goba ka sebopego sefe le sefe e lego kgatišo ye e sekamolotšwego goba kgatišo ya tokumente yeo e tlogago e fapana le kgatišo ya pejana goba malebana le dikagare tša tshedimošo goba tlhagišo ya sebopego.
e gatišitšwego ka Afrika-Borwa goba e beakanyeditšwego batho ba Afrika-Borwa.
Go lotwa ga bohwa bja dingwalwa go nolofatša phihlelelo ya baagi go didirišwa ka moka tše di gatišitšwego tša go hlolega ka gare ga naga. Ka fao bolotadingwalwa ke ye nngwe ya dikokwane tša tokologo ya tshedimošo.
Bo kgontšha naga ya rena go phethagatša ditshwanelo tša motheo tša boitshwaro go mantho ka bophara.
Go kgonthiša gore bonnyane bja khopi e tee ya tokumente ye e gatišitšwego e bolokilwe gomme e hwetšagala go ka dirišwa ke dirutegi go tšwa lefaseng ka bophara.
E kgonthiša gore modiro wa mohlodi ga o lobje ke moloko wa ka moso le gore o a hwetšagala go ka dirišetšwa diphatišišo tša ka moso e na le kgonagalo ya gore badiriši ka moka ba mafelo a bolotadingwalwa ba lemoge seo se šetšego se gatišitšwe goba se tšweleditšwe e bopa motheo wa go hlongwa ga dibibliokerafi tša setšhaba le ye mengwe ya methopo ya difiwa yeo e lemošago badiriši ba ka moso setšhabeng ka bophara le ditšhabatšhabeng go ba gona ga dipuku le ditokumente tše dingwe, mme ka go realo ya hlatloša phatlalatšo le ditheko tša bona e bopa motheo wa kgoboketšo ya dipalopalo tša tšweletšo ya dipuku ya ditšhabatšhaba ya UNESCO yeo e lego mothopo wo bohlokwa wa tshedimošo ya kgwebo go papatšo ya dipuku, gape e ka hlabologa ka tsela yeo le go media ye mengwe.
<fn>nso_Article_National Language Services_MAGORO A GO FAPANA.txt</fn>
O ka rata gore NAC e ikopanye bjang le wena?
Re fe kakaretšo ya projeke ka bontši bja mantšu a 500.
Efa dilo tše kgolo tša bokgabo tšeo o di fihleletšego mengwageng ye meraro ya go feta.
Ke batho ba ba kae bao o ba tsentšego mo projekeng ya gago Ka boikokobetšo re fe dipalopalo tšaa batho tšeo di tla go šomišwa go mabaka a dinyakišišo tša NAC?
Thaetlele / Leina la projeke ye e kgopelwago.
ŠUPA matšatšikgwedi ao projeke e holofetšwego go thoma le go fela ka wona.
Setšhaba se tla holega bjang go tšwa go projeke ya gago?
E kaba o dirile kgopelo ya tšhelete go mekgatlo e mengwe Bolela bathuši ka moka ba ditšhelete o be o tlatše dintlha tše di lego ka mo fase?
NAC e ka se kgone go thuša ka mašeleng a tekanyetšo ya projeke ka moka, ka gona bolela gore o kgopela bokae go tšwa go NAC.
Bolela gore ke dibontšhwa dife tše itseng tšeo tekanyetšo ya mašeleng a NAC a tlago šomišwa go tšona ge a dumeletšwe?
Bolela ge ele gore e sale wa hwetša thušo ya tšhelete go tšwa go NAC nako yeo e fetilego.
Re fe bapaki ba bedi bao re ka kgonago go ikopanya le bona, moetapele wa setšhaba le seithutedi sa bokgabo bao ba lebanego le thupišo ya gago. Ka kgopelo tliša ditšhupetšo tšeo di ngwadilwego e bile di saenwe go tšwa go balaki bao ba lego ka mo fase.
Ka gona nna ke ya ipoIela gore tshedimošo ka moka yeo ke e filego mo kgopelong le ditokumenteng tše di tsentšwego ka gare ke nnete ebile di nepagetše.
Kakaretšo ya projeke e ngwadilwe letl.
Ka bonnyane mohlala o tee wa mošomo wa gago (senepe, setsopolwa sa boraditaba, bj.bj.) wo o tswalanego le projeke o tsentšwe ka gare.
Nna, ke tlišitše ditokumente ka moka tšeo di kgopetšwego.
ELA HLOKO: Karolo goba tshedimošo ka moka yeo o re filego yona, e tla swarwa mo go khomphutha / sebaledi go ba le bopaki. Tshedimošo ye e tla šomišwa mo taolong ya dikgopelo le dineelo le go tšweletša dipalopalo. Dikopi tša tshedimošo ye di tla fiwa, ge go nyakega, go batho le mekgatlo yeo re ka nyakago go rerišana le yona ge re lekanya dikgopelo le ge go lebelelwa dineelo. Mekgatlo yeo e thušago ka tšhelete e hlakanela tshedimošo go tee go ba kgontšha go hwetša dikgopelo tšeo di nago le boradia le go kopanya tshepetšo ya dikgopolo tša tlaleletšo. Ye ngwe ya tshedimošo yeo o e fago mo fomong ya kgopelo, e tla šomišwa ke ba tirelo ya dintlha tšeo di filwego(difiwa). E ka šomišwa gape ke ba Kgoro ya Bokgabo le Setšo.
<fn>nso_Article_National Language Services_MAITEMOGELO LE DINY.txt</fn>
Nyakišišo yeo e tšerwego ke Khansele ya Dinyakisišo tša Mahlale a Batho goba yona Human Sciences Research Council ka tšhomišano le Kgoro ya Maphelo le Ditirelo tša Leago.
Ba bitšwa bomma le botatago setšhaba sa rena, eupša ka nako tše dingwe ga ba fiwe lerato le tlhompho yeo e ba swanetšego.
Ka diphetogo mo setšhabeng le ditlhohlo tša go swana le HIV le AIDS, bohlokwa bja batšofe bo thomile go nyakega gore re kgone go boloka tlemagano ya leago, setho, le boiphedišo bja malapa a rena.
Batšofe ga ba swanela go bonwa bjalo ka baamogedi bao ba ituletšego fela ba tšwelopele, eupša ba swanetše ke go bonwa ba bapala karolo ye bohlokwa mahlakoreng ka moka a tlhabollo.
A re ba feng thekgo gammogo le tlhompho yeo ba e nyakago go phetha morero wo bohlokwa wo.
Pukwana ye e re tlišetša dinyakwa tše lesome tšeo di tumilego kudu tša batšofe gammogo le dikeletšo tša thuto ye.
e dula mafelong a bodulo ao a lego dinagamagae.
e kopana le mathata ao a lekanetšego goya go ao a lego a magolo mo go faneng ka tlhokomelo.
ga ba humene tšhelete ya tlhokomelo.
ya bao ba hwetšago dineelo go tšwa go mmušo ba di šomiša go dinyakwa tša ka lapeng.
Batšofe ba swanetšwe ke go thekgwa go tšwetšapele tlhabollo ya bongwana e sale ka pele.
Batswadi ba swanetše go tlengwa semolao go lefela tšhelete ya fepa bana.
Ditiro tšeo e sego tša tlwaelo tšeo di ka tlišago ditseno go oketša tšhelete ya Thušo ya Batšofe di swanetše go thongwa.
Mmotlolo wa bjale wa ABET o swanetše gore o lebelelwe ka leswa le mekgwa e meswa ya go thekga batšofe ka mabokgoni ao a itšego a tlhabollo a swanetše go ntšhwa.
Dipanka di swanetše go hlohloletšwa go fana ka mananeo ao a tlogo ruta batšofe gore panka e šoma bjang, di-ATM, bj.bj..
Kgakollo ya pele ga ge motho a tlogela modiro e swanetše gore e thongwe go lokišetša batšofe khuduego yeo e lapišago yeo e amanago le botšofadi.
Ditirelo tša mmasepala e be e le ditirelo tšeo e lego gore ga di kgotsofatše.
Mmušo o swanetše go dira gore ditirelo tša motheo di be gona kua dinagamagaeng.
Batšofe ba bontšhitše tumo ya go ka lefa ge e le gore ditirelo di ka fiwa ka mehla le gona ya ba tšeo di tsepamego ka theko yeo e kwagalago.
Batšofe bao e lego dihlogo tša malapa ba swanetše go lokollwa go lefa meetse le mohlagatse.
ba na le meetse a pompi ka dijarateng tša bona.
Bao ba fanago ka ditirelo ba swanetše go arolelana didirišwa le maiteko go tšwetšapele peakanyo le phihlelelo ya ditirelo.
Batšofe ba swantšwe ke go bonwa byale ka batšeakarolo ba mahlahla, ntle le go ba bao ba thušegago.
Masolo a swanetše go pharwa dikolong, go bo raditaba le go bao ba fanago ka ditirelo go tšwetša pele tlhompho go batšofe.
Go hlohloletša dirutegi tša makgowa go ithuta maleme a tlhago le ditšo.
250 ba bontšhitše gore ba nyaka bodulo gomme 24% feela ke bona ba bo hweditšego.
Kago ya dintlo e be ele magareng ga ditirelo tše bohlokwa tšeo di ilego tša balelwa fase.
120 e be ba nyaka tlhokomelo ya setšhaba goba ya moagong gomme 16% feela ya bona ya e hwetša.
Go nyakišiša mekgwa ye mengwe ya tlhokomelo ya moagong e.
Batšofe ba rata go dula le meloko ya bona, eupsha ba nyaka lefelo leo ba ka ikwa ba šireletšegile, ba be le lefelo leo ba ka beago dilo tša bona , gore ba kgone go tšwa mo ntlong.
520 ba bontšhitše gore ba nyaka dinamelwa mola 91% ya bona ba di hweditše.
feela ba bontšhitše gore ditirelo tša dinamelwa ga tša loka goba go fetiša go se loke. Dihlopha tša tsepelelo ba beile gore se se hlola ke go sehlomphe, tšhwarompe le kgobolo ka baotledi ba ditekisi.
Tirelo ya go se kgotšofatše e bonagala mo ditseleng tšeo e sego tše dikgolo.
Batšofe bao ba dulago mekutwaneng ya metsesetoropong ba lefa gantšhi dinamelwa go ya go hwetša ditirelo tša go swana le dikliniki le go ya mafelong ao mphiwa fela o hwetšwago gona.
Fela kudu go batho bao ba tšwago ba le mekutwaneng ya metsesetoropong le dipolaseng.
Batšofe ba kwa ba se ba šireletšega, kudu ka matšatši a mphiwa fela.
ba kwa ba šireletšegile ga nnyane goba ba se ba šireletšega le ga nnyane mo ditikologong tša bona.
Ba boletše ka go tšhoga bana bao e lego ba bona.
Maikutlo a mohuta wo a bewa ke bohloki, go hloka mošomo le go hloka tlhompho.
Bašomi kamoka bao ba šomelago lefapa la setšhaba le maphodisa ba swanetšwe ke go lebelelwa.
250 ba bontšhitše gore ba nyaka ditirelo tša pabalelo mola 32% feela e di hweditše.
e re khwaliti ya ditirelo tša pabalelo ga se ye e lokilego.
860 ba bontšhitše gore ba nyaka polokego ya leago mola 91% ba e hweditše.
ba bone khwaliti ya ditirelo tša polokego ya leago di lokile.
Ka potšišo ye e fapanego 84% ba bone ditirelo tša mphiwa fela byale ka ditirelo tše dikaone tšeo batšofe ba di hweditšego.
Tše masometshela ka ye nako di fiwa mašeleng mola tše šupa di sa le mo lenaneo tetelong.
Se ke tlhalošo ye kopana ya pego yeo e kwagalago yeo maikemišetšo a yona e lego go tsebiša bakgathatema ka moka ka ga dikutollo tša nyakišišo. Go bohlokwa gore re šetše dikutollo tše ge maano a dirwa.
Dinyakwa tša batšofe ke maikarabelo a batho ka moka.
Amogela batšofe ka tlotlego le tlhompho yeo e ba swanetšego.
<fn>nso_Article_National Language Services_MANYUALE KA GA MOLAO.txt</fn>
Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e na le mokgobo wa tshedimošo yeo e e kgoboketšago nakong ya mediro ya yona ya ka sehlogong ya go kgoboketša matlotlo a setšhaba le mediro ya yona ya go thekga kgwebo. Tshedimošo ye ke ya kgahlego ya batho bao e ba amago thwii, e ka ba balefa-lekgetho, bagwebi, balekani-kgwebong goba bašomi. Tshedimošo yeo gape ke ya kgahlego go dirutegi, baphenkgišani, baphenkgišani ba molao le bao ba nago le kgahlego ya go ithuta.
Go netefatša gore kutullo ka moka ka mo go ka kgonegago e fiwa Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ke balefa-lekgetho le bagwebi, dikgonegišo tša sephiri ka go molaotherwa wo o laolwago ke Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa, di hlaloša gore tshedimošo ya balefa-lekgetho le bagwebi ke sephiri mme ga ya swanela go ntšhetšwa molaleng, ntle le ge e le ka mabaka ao a nago le mapheko. Kgodišo ya Molao wa Phihlelelo ya Tshedimošo wa 2000, ("Molao ") e matlafatša sephiri sa tshedimošo se ka go kgonegiša gore e se ntšhetšwe molaleng go ya ka molao wo, ntle le ge e fiwa motho yo e mo amago goba moemedi yo a filwego matla a go dira bjalo ke mong wa tshedimošo. Go feta fao, Molao o kgonegiša sephiri sa merero ye mengwe yeo e fapanego ya mediro ya kgwebo ya Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa, mo go lego maleba.
Dikarolo tšeo di latelago di hlaloša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa, lenaneotshepetšo la go dira kgopelo ya direkoto tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa tša tshedimošo, mme ge go le bohlokwa, le lenaneotshepetšo la go kgopela tshekoleswa ya ka gare go ya ka Molao. Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e beile gare kamogelo ya dikgopelo le tshekoleswa mo kantorokgolong ya yona gore e kgone go di šala morago, e arabe ka nako yeo e beilwego ke Molao mme e diragatše go ya ka mekgwa ye meswa ka bonako. Se se sepelelana le kgatelelo yeo Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e e beago go diragatša setlwaedi sa tiragatšo ya pepeneneng, ka gare ga molao, ga mmogo le go swarelela mo mekgweng ya go ba le maikarabelo, tshepagalo le maikarabelo go bakgathatema.
Mo mabakeng a mantši, go ka se be bohlokwa go dira kgopelo ya semmušo go ya ka Molao, ka ge tshedimošo yeo e lego gona go wepesaete ya Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa, mo go SAR Online, at http://www.sars.gov.za goba go tšwa go kantoro ya Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ya selegae e tla kgotsofatša kgopelo ya gago.
Mohlankedi wa Tshedimošo wa Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ke Komišenare ya Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa, Morena Pravin Gordhan. O thwetše Bathuša-Mohlankedi wa Tshedimošo ba bane bao ba šomago ka dikgopelo tša phihlelelo ya direkoto tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa go ya ka Molao, letšatši ka letšatši. Mothuša-Mohlankedi wa Tshedimošo yo mongwe le yo mongwe o filwe lefapha la mošomo wa gagwe wa maikarabelo wo o beilwego godimo ga lefapha la gagwe la bokgoni.
Ge o nyaka go kgopela phihlelelo ya direkoto tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa go ya ka Molao, o swanetše go tlatša foromo ya kgopelo ka go Kgokeletšo ya 1 mme o e romele go Mothuša-Mohlankedi wa Tshedimošo yo a amegago.
Mothuša-Mohlankedi wa Tshedimošo o tla fetola mo matšatšing a 30 (matšatši a 60 mo mabakeng a mangwe) go go tsebiša ge kgopelo ya gago e dumetšwe goba e gannwe.
Mo mabakeng a mangwe o tla nyakega gore o lefe tšhelete go Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa pele kgopelo ya gago e šetšwa goba pele o hwetša direkoto tšeo o di kgopetšego. Mo nako ya go beakanya direkoto gore di ntšhetšwe molaleng e bonagala e ka re e tla feta diiri tše tshela, Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e tla tšwela pele go lokiša kgopelo ge fela o lefile tšhelete ya peeletšo.
Phihlelelo ya direkoto e tla fiwa ka mokgwa wo o kgopetšwego goba ka mokgwa wo direkoto di lego ka wona ge e le gore mokgwa wo o kgopetšwego ga o gona.
Ye ke kgatišo ya mathomo ya manyuale wa Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa go ya ka Molao. O tla fetoga mme wa tšweletšwa ge Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa le bakgopedi ba fetleka tiragatšo ya Molao wo, tekatekano yeo Molao o ratago go e fihlelela magareng ga tokelo ya tshedimošo le ditokelo tše dingwe, bjalo ka tokelo ya sephiri le phišegelo ya go pheethagatša mešomo ya Mmušo ka bokgoni.
Ge o e ba le mathata a go šomiša manyuale wo, o se dikadike hle go ikgokaganya le Mothuša-Mohlankedi wa Tshedimošo gore a go thuše.
Dilebišwa tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa.
Mešomo ya Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa.
Botšeakarolo bja setšhaba.
Ditirelo tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa.
Sebopego sa Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa.
Sebopego sa go bega.
Sebopego sa go diragatša.
Dintlha tša kgokagano tša Bahlankedi ba Tshedimošo.
Direkoto tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa.
Tshedimošo ya bašomi.
Direkoto tša kgwebo.
Direkoto tšeo di lego gona ga ngwe fela.
Direkoto tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa di hwetšwa bjang.
Magato a pele.
Go tlatša foromo ya kgopelo.
Go tšea sephetho ka ga kgopelo ya gago.
Go kgopela tshekoleswa ya sephetho.
Tšhupatsela ya Khomišene ya Ditokelo tsa Batho ka go Molao.
kgoboketša matlotlo; le laola ditšwantle, ditšwelantle, tlhamotšweletšo, tshepetšo, polokelo goba tšhomišo ya dithoto tše dingwe.
Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ke lekalatiro le tee fela leo le filwego matla a go laola molaotherwa wa matlotlo a setšhaba.
molaotherwa o fe goba o fe, pewo, tsebišo ya mmušo goba molao wo o ntšhitšwego go ya ka molaotherwa wo o bolelwago ka godimo goba kwano e fe goba e fe yeo e tsenetšwego go ya ka molaotherwa goba Molaotheo, le molaotherwa o fe goba o fe mabapi le kgoboketšo ya matlotlo goba taolo ya ditšwantle, ditšwelantle, tlhamotšweletšo, tshepetšo, polokelo goba tšhomišo ya dithoto tše dingwe tšeo di ka bago ka tlase ga Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa go ya ka molaotherwa goba ka kwano magareng ga Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa le setho sa mmušo goba institšušene yeo e amegago mohlala.
Go ya ka tšeo di hlalošitšwego ka godimo, ponelopele ya Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ke go ba lekalatiro leo le ineelago la matlotlo le metšhelon leo le kaonafatšago kgolo ya ekonomi le tšweletšo ya tša leago le go thekga tsenelelo ka go ekonomi ya lefase ka mokgwa wo o tlago hola ma Afrika Borwa ka moka.
Morero wa yona ke go kaonafatša tseno ya letlotlo, go kgonagatša kgwebo le go ngwadiša balefa-lekgetho ba baswa ka go godiša temošo ya maikarabelo a go obamela molao wa Lekgetho le Kgwebišano wa Afrika Borwa le go fa tirelo ya maemo a godimo yeo e rarollago dinyakwa tša setšhaba.
Le ge Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e na le maikarabelo a go thala molaotherwa wa matlotlo, seo se dirwa ka tlase ga taelo ya molaotshepetšo ya Letona la tša Ditšhelete mme ka mabaka a mangwe, ya Letona la Kgwebo le Intaseteri. Ka mokgwa wo o swanetšego, dimanyuale tšeo di ntšhitšwego ke Baditšhelete tša Bosetšhaba le Kgoro ya Kgwebo le Intaseteri go ya ka Molao, di swanetše go šetšwa mabapi le botšeakarolo bja setšhaba ge go hlangwa molaotshepetšo.
Go ya ka mohuta le bothata bja molaotherwa wo o šišinywago, o swanetše go etwa pele ke letlakala la dipoledišano leo le hlalošago mokgwa wo o šišinywago wa tiragatšo le tshwaetšo ya setšhaba. Legato le le tla latelwa goba la tšeelwa legato ka go ntšha sethalwa sa molaotherwa gore go hwetšwe ditshwaetšo tša setšhaba.
Ka ge Palamente e se na matla ga bjale go fetola Molaokakanywa wa Tšhelete ge fela o šetše o tsebišwa, go dirilwe tshepetšo yeo e tlago hlohleletša botšeakarolo le diphenkgišano tša setšhaba pele o tsebišwa. Tshepetšo e thoma ka gore Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e ntšhe sethalwa sa molaotherwa matšatši a mošomo a 10 bonnyane pele ga tsebišo ya mathomo yeo e sego ya semmušo ka go Dikomiti tša Palamente. Bobedi bja tšona, Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa le Dikomiti tša Palamente di mema tshwaetšo ya setšhaba ka go sethalwa sa molaotherwa, e ka ba ka mokgwa wa go tliša dingwalwa goba ka polelo. Ge fela tsebagatšo yeo e sego ya semmušo e dirilwe, Dikomiti tša Palamente di swara dikopano tšeo e sego tša semmušo go theeletša dihlagišwa tša molomo. Mafelelong a dipolelo tšeo, Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa le Baditšhelete tša Bosetšhaba ba beakanya tokomane ya go sebogela le go bontšha gore ke ditshwaetšo di fe tšeo di amogetšwego ga mmogo le tšeo di sego tša amogelwa le gore ke ka mabaka a fe.
Molaotherwa wo o šišintšwego, bjale o tsebagatšwa ke Letona la tša Ditšhelete mme tshepetšo ya semmušo ya Palamente e a thoma.
Go ya ka mohuta le bothata bja molaotherwa wo o šišinywago, dintlha tša tlhalošo, bjalo bjalo, o tla etwa pele ke kgokagano le dihlopha tša intaseteri, mekgatlo ya seporofešene le dihlopha tše dingwe tšeo di nago le kgahlego goba go ntšhwa ga sethalwa gore setšhaba se dire ditshwaetšo.
Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e amogela dihlagišwa mabapi le melaotshepetšo le mananeotshepetšo a yona. Dihlagišwa tše di swanetše go romelwa go Molaodi Kakaretšo yo a amegago go tšwa go letlakala la dikarolo ka go kgaolo ya 5.1 goba go Komišenare ya Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa mo go ye nngwe ya diaterese tše.
Ditirelo tša Kgoboketšo ya Matlotlo tša Afrika Borwa di lebišitše ka kakaretšo go godiša kobamelo ya, le tsebo ya molaotherwa wa kgoboketšo ya matlotlo.
Dikwalakwatšo tša tshedimošo, maswanedi, ditšhupatsela, dintlha tša tlhalošo le dintlha tša tiragatšo tša molaotherwa wo o laolwago ke Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa.
Go thuša balefa-lekgetho go tlatša diforomo tša kutollo, tša boingwadišo le tše dingwe.
Tshedimošo le thušo di hwetšwa go dikantoro tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa mme, mo mabakeng a thušo ya go tlatša diforomo tša ngwadišo ya ngwaga ka ngwaga, e hwetša mafelong ao a kwalakwatšwago ge diforomo tšeo di nyakegago. Bontši bja tshedimošo bo hwetšwa mo wepesaeteng ya Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa, SARS Online, at http://www.sars, gov.za.
Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e fa gape ditirelo tša go thuša balefa-lekgetho le bagwebi ge ba šoma ka taolo ya motšhelo le metšhelo ya ditšwantle.
Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e laola ditifikeiti tša botšo le dibisa (visas) tšeo ka tšona baromelantle ba ka hwetšago tshwaro yeo e ikgethago ya ditefelo go ya ka tshepetšo ya Dinaga tša ka Borwa bja Afrika tšeo di Tšweletšwago (SADC) ya kgwebo, Kwano ya Kgwebo, Tšweletšo le Tšhomišano magareng ga Afrika Borwa le Kopano ya Yuropa, le Molao wa Amerika wa Kgolo ya Afrika. Dinyakwa tša botšeakarolo ka go diporokerama tše di nyaka kwešišo yeo e tseneletšego mme seo se ka hwetšwa mo dikantorong tša makala a Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa tšeo di šomago ka Metšhelo ya ditšwantle.
Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e laola ditifikeiti tša Maemo (Status) tšeo di hwetšwago go bolaodi bja motšhelo wa dinaga tša ntle goba molaodi wa ditefelomorago yo tefelomorago ya Motšhelo wa Koketšo ya Boleng (VAT) e kgopelwago go yena mme di dumelelwa ke dikantoro tša makala a Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa tšeo di šomago ka Motšhelo wa Koketšo ya Boleng. Tefelomorago ya Motšhelo wa Koketšo ya Boleng mabapi le baeng ba dinaga di šele ka mono Afrika Borwa, o šongwa ke molaodi wa ditefelomorago ya Motšhelo wa Koketšo ya Boleng (VAT) (Pty) Ltd. Dintlha tša lenaneo la tefelomorago di hwetšwa go 394 1117 goba http://www.taxrefunds.co.za.
Tšhomišano ya letšatši ka letšatši magareng ga Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa, balefa-lekgetho, bagwebi le baemedi ba bona e tla angwa ke tshepetšo ya Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ya go hlama leswa tselamokgwa wa tirelo ya yona. Go kaonafatša tirelo ya yona go bakgathatema, e thoma go beakanya leswa dikantoro tša makala a yona tša kgale gore e be mafelo a tshekaseko, mafelo a matlafatšo le dikantoro tša makala. Meago ya dikantoro e hlamilwe le go fihla KwaZulu-Natal le Kapa Bodikela mme e tla fihlišwa le Gauteng ka 2003.
Mohlankedi wa Tshedimošo wa Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ke Komišenare ya Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa, Morena Pravin Gordhan. O thwetše Bathuša-Mohlankedi wa Tshedimošo ba bane bao ba šomago ka dikgopelo tša phihlelelo ya direkoto tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa go ya ka Molao, letšatši ka letšatši. Mothuša-Mohlankedi wa Tshedimošo yo mongwe le yo mongwe o filwe lefapha la mošomo wa gagwe wa maikarabelo wo o beilwego godimo ga lefapha la gagwe la bokgoni.
Ge o nyaka go kgopela phihlelelo ya direkoto tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa go ya ka Molao, o swanetše go tlatša foromo ya kgopelo ka go Kgokeletšo ya 1 mme o e romele go Mothuša-Mohlankedi wa Tshedimošo yo a amegago.
Mohlankedi wa Tshedimošo wa Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa le Bathuša- Mohlankedi wa Tshedimošo ba šomiša diaterese tša mmila le poso tšeo di swanago.
Bjale ka lekalatiro leo le nago le maikarabelo a kgoboketšo ya matlotlo a bosetšhaba, direkoto tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa di wela ka go magoro ao a bulegoilago a mararo.
Direkoto tše di akaretša diforomo tša ngwaga ka ngwaga, ditefelo tša go ngwadiša, kutollo, tshekaseko ditatamente tša ditšhelete, ditšhelete goba tshedimošo ye nngwe ka ga balefa-lekgetho yeo e kgobokeditšwego go tšwa methopong yeo e fapanego le direkoto tša tshekaseko.
Direkoto tše di akaretša tshedimošo ka ga molaotshepetšo wa mošomo, kontraka ya mošomo wa bašomi ka moka ba Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa, direkoto tša tshekaseko le tshedimošo ya meputso.
Direkoto tše di akaretša direkoto tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa tša ditšhelete ka mo go akhaonto ya yona le akhaonto yeo e laolwago ke matlotlo, dikontraka, metsotso ya dikomiti tšeo di fapanego, direkoto tša tiragatšo, ditaelo le dimanyuale tša tiragatšo, dipalopalo tša motšhelo, dithentara le dipalopalo tša kgwebišano.
Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e kwalakwatša materiale wo o ikadilego, ka go ngwalwa le ka le ka go wepesaete ya yona SARS Online, at http://www.sars, gov.za..
Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e kwalakwatša dipalopalo tša Afrika Borwa le dinaga tša (BNLS) kgwedi ka kgwedi. Bamatlotlo a Bosetšhaba ba kwalakwatša dipalopalo tša matlotlo kgwedi ka kgwedi.
Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e tla fa molefa-lekgetho kgatišo ya gagwe ya diforomo tša lekgetho la ngwaga ka ngwaga, tshekaseko, ditatamente tša diakhaonto le direkoto tšeo di swanago le tšeo ge di kgopelwa mo dikantorong tšeo di hwetšwago go tšona. Mo e lego gore go kgopelwa dikgatišo tša direkoto, go ka kgopelwa tefelo ya dikgatišo tšeo go ya ka bontši bja direkoto tšeo di kgopelwago.
Magato ao a lego ka tlase a diretšwe go netefatša gore kgopelo ya gago ya direkoto tša tshedimošo tšeo Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e nago le tšona e sepetšwe ka bokgoni le ka pele ka mo go ka kgonegago. Magato a a diragatšwa go sa kgathalelwe gore o mokgopedi wa ka gare goba ka ntle.
Akanya gore naa rekoto yeo o ratago go e kgopela e amana le tshedimošo ka Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa goba gore naa ke tshedimošo yeo go nago le kgonego ye ntši ya gore Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e ka ba le yona goba e ka ba ka fase ga taolo ya yona.
O gopole gore Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e swanetše go gana kgopelo ya rekoto ge e le gore rekoto yeo e na le tshedimošo yeo Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e e swerego goba e e hweditšego ka mabaka a go diragatša molaotlhakwa wa letseno, ka ntle le ge e le gore tshedimošo yeo e ama wena goba motho yo o mo emelago.
Akanya ge e le gore kgopelo ya mabaka a tiragatšo ya taolo go ka se be kaone ge e dirwa go ya ka Molao wa Kgodišo ya Toka ya Taolo, 200, ka ge mabaka ao a ka no ba a sešo a tšea sebopego sa rekoto ya tshedimošo bjalo ka ge e hlalošwa.
Ge e le gore o kgotsofetše gore o tšwela pele ka go dira kgopelo ya direkoto, o swanetše go tlatša Foromo ya A, yeo o tla e humanago mo go kgokeletšo ya 1 go manyuale wo. Kgopelo e swanetše go dirwa ke motho ka boyena goba ka e-meili, fekese, goba poso go Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo yo a amegago kudu yo a boletšwego ka go karolo ya bo 6 ya manyuale wo. Ge e le gore ga se wa humana setlankana sa kamogelo ya kgopelo ya gago lebakeng la matšatši a 14, hle ikopanye le Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo go netefatša gore kgopelo ya gago e humanwe.
Karolo ye nngwe le ye nngwe ya foromo e na le ditaetšo tšeo di swanetšego go latelelwa go kaonafatša kgonego ya gore kgopelo ya gago e dumelelwe.
Mo go dirwago kgopelo ya direkoto tšeo di lego mabapi le mokgatlo, go gatelelwa kudu gore mohlankedi wa setšhaba wa mokgatlo woo a dire kgopelo yeo goba a e dumelele.
Ge o kgopelela direkoto legating la yo mongwe, o swanetše go tliša kgatišo ya taelo yeo e go dumelelago go diragatša legatong la motho yoo.
O swanetše go fa tlhalošo ya botlalo go ya ka mo go kgonegago ya direkoto tšeo o di kgopelago go kgontšha Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo go di bona ga bonolo.
Ge o na le bothata bja go tlatša foromo ya kgopelo goba o na le bogole bjo bo go paledišago go e tlatša, hle o seke wa diega go ikopanya le Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo yo a amegago gore a go thuše. O tla thakgalela go go thuša go tlatša foromo, mmogo le go go romela kgatišo yeo e ngwadilwego fase ya foromo yeo e tladitšwego mo a e tladišego legatong la gago.
Go ka swanela gore o lefele phihlelelo ya direkoto go ya ka Molao. Ditefelo tše ke ditefelo tša kgopelo le phihlelelo.
Tefelo ya kgopelo: Ge o kgopela go fiwa rekoto yeo e nago le tshedimošo ka ga wena o ka se lefišwe tefelo ya kgopelo. Kgopelo e fe goba e fe e swanetše go sepela le tefelo ya kgopelo yeo e nyakegago.
Tefelo ya phihlelelo: Ge kgopelo e filwe gona tefelo ya phihlelelo e swanetše go lefša ka baka la tšweletšoleswa ya direkoto le nako ya go feta iri ye tee go nyaka le go lokiša direkoto. Moo nako ya go lokiša direkoto gore di utollwe e fetago diiri tše tshela, tšhelete ya peeletšo ya go lekana tee tharong ya tefelo yeo e akanywago ya phihlelelo e ka nyakega.
O ka no lefa ditefelo ka mokgwa wa kheše kua go kantoro ya kheše ya Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa goba ka tšheke (yeo e ngwaletšwego Mokomišinara wa Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa). Setlankana sa tefelo ya kheše se tla fiwa gomme kgatišo ya gona e swanetše go fiwa Mohlankedi wa Tshedimošo yo a amegago bjalo ka bohlatse bja tefo. Ditefo ka moka di swanetše go dirwa ka tšhelete ya Afrika Borwa.
Sebopego sa ditefelo di beilwe ka melawana gomme se tšweletšwa gape ka go Kgokeletšo ya bo 2 ya manyuale wo.
Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo o swanetše go tšea sephetho ka kgopelo ya gago mo lebakeng la matšatši a 30 (matšatši a 60 mabakeng a mangwe) morago ga ge a humane kgopelo ya gago, ge go se bjalo kgopelo ya gago e tšewa gore e gannwe. O tla tsebišwa ka sephetho sa Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo ka mokgwa wo o hlalošitšwego ka gare ga foromo ya gago ya kgopelo.
Phihlelelo ya rekoto ga e ganelwe ka lebaka le tee goba go feta la Molao wa kgano.
Ge e le gore ga se o kgotsofatšwe ke sephetho sa Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo goba kgano ya kgopelo ya gago, o na le tokelo ya go kgopela tshenkoleswa ya ka gare mabapi le sephetho goba kgano.
Tshenkoleswa ya ka gare e swanetše go ngwalwa fase go šomišwa foromo ya B, yeo o tla e humanago ka go Kgokeletšo ya bo 3 go manyuale wo. O swanetše go hlaloša mabaka a tshenkoleswa a rekoto ye nngwe le ye nngwe yeo e kgopetšwego. Tshenkoleswa ya ka gare e swanetše gore ka kakaretšo e dirwe lebakeng la matšatši a 60 morago ga go humana sephetho sa Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo yeo o rometšego kgopelo ya pele go yena. Mothuša Mohlankedi wa Tshedimoso morago ga moo o tla romela kgopelo ya gago, mmogo le mabaka a sephetho sa gagwe go Bolaodi bja Maleba bja Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa gore sephetho se dirwe. Ge o se o humane lengwalo la kamogelo ya kgopelo ya gago lebakeng la matšatši a 14, hle ikopanye le Mothuša Mohlankedi wa tshedimošo go netefatša gore kgopelo ya gago bo humanwe.
Ge e le gore ga se o kgotsofatšwe ke sephetho sa Bolaodi bjo bo Amegago, o ka no dira kgopelo go Kgotla gore o thušwe.
Tšhupatsela e tla ba gona go Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa e sego ka morago ga Agostose 2003.
Karolo ya 18 ya Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo, 2000 Molao No.
B. Dintlha tša motho yo a kgopelago go fiwa rekoto a Dintlha tša motho yoo a kgopelago direkoto di swanetše go ngwalwa ka fase.
b Ngwala aterese le/goba nomoro ya fekese ya Repapoliki mo tshedimošo e swanetšego go romelwa gona.
Bohlatse bja maemo ao kgopelo e dirwago ka wona, ge maemo ao a le gona, a swanetše go hlalošwa.
Maina ka botlalo le sefane:...
Aterese ya Poso:...
Nomoro ya Mogala: Nomoro ya Fekese:...
Maina a botlalo le sefane:...
Boitsebišo/Nomoro ya Khamphani:...
D. Dintlha tša rekoto a Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e swanetše go gana kgopelo ya rekoto ge e le gore e na le tshedimošo yeo Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e e swerego goba yeo e e humanego ka mabaka a go gapeletša molaotlhakwa wa letseno, ka ntle le ge e le gore tshedimošo yeo e mabapi le wena goba motho yo o mo emelago.
b Efa dintlha tša botlalo tša rekoto yeo e kgopelwago go fiwa, go balwa le nomoro ya tšhupetšo ge e le gore o a di tseba, go kgontšha gore rekoto e nyakwe le go humanwa.
Ge e le gore sekgala seo se filwego ga se se lekane hle tšwela pele ka letlakaleng le lengwe gomme o le kgokeletše go foromo ye. O swanetše go saena matlakala ka moka a tlaleletšo.
Nomoro ya tšhupetšo: ge e le gore e gona:...
Dintlha tše dingwe tša rekoto:...
E. Ditefelo a Kgopelo ya go fiwa rekoto, ka ntle ga rekoto ya go ba le tshedimošo ka ga motho ka boyena, e tla sekasekwa fela morago ga ge tefelo ya kgopelo e lefilwe.
b O tla tsebišwa ka tefelo yeo e nyakegago bjalo ka tefelo ya kgopelo.
c Tefelo ya phihlelelo ya rekoto yeo e lefšago e laolwa ke mokgwa wo ka wona phihlelelo e kgopelwago ka wona le nako yeo e amogelegago go nyaka le go lokiša rekoto.
d Ge o tshepa gore ga o a swanela go lefa tšhelete yeo e beilwego boletšwego, hle bolela gore ke ka baka la eng.
Lebaka la tlogelo:...
a Pontšho ya gago ya mokgwa wo o nyakegago wa phihlelelo e tla ya ka mokgwa wo tshedimošo e lego ka gona.
b Kgopelo ka mokgwa wo o kgopetšwego e ka no ganelwa mabakeng a mangwe. Ge go le bjalo, o tla tsebišwa ge e le gore o tla fiwa ka mokgwa wo mongwe.
c Tefelo yeo e lefelwago phihlelelo ya rekoto, ge e le gore e gona, seripa sa yona se tla ya le ka mokgwa wo phihlelelo e kgopetšwego.
Ge e le gore o kgone go bala, go bogela goba go theeletša rekoto ka mokgwa wo go hlalošwago ka go 1 go fihla go 4 ka fase ka lebaka la bogole, hlaloša bogole bja gago gomme o bolele mokgwa woo rekoto o kgopelwago ka wona.
Ge e le gore o kgopetše kgatišo goba ngwalollo ya rekoto ya ka godimo a o rata gore kgatišo goba ngwalollo di romelwe ka poso?
Lemoga gore ge e le gore rekoto ga e gona ka polelo yeo o e ratago, o ka no e fiwa ka polelo yeo rekoto e lego ka yona.
Na o rata gore rekoto e be ka polelo efe?
O tla tsebišwa ka go ngwalelwa gore na kgopelo ya gago e dumeletšwe goba e gannwe. Ge e le gore o ka rata go tsebišwa gape ka mokgwa wo mongwe, hle bolela mokgwa woo gape o fe dintlha tšeo di hlokegago go kgontšha gore kgopelo ya gago e latelelwe.
Na o tla rata go tsebišwa bjang ka sephetho mabapi le kgopelo ya gago?
E saenilwe mo ka tšatši le la bo ... la...
Tefelo ya kgatišo ya manyuale bjalo ka ge go akantšwe ka go molawana 5c ke R0,60 go kgatišo ye nngwe le ye nngwe ya bogolo bja letlakala la A4 goba karolo ya lona.
a Diiri tše tshelela di fetwe pele diphositi e lefsa; gape b Teetharong ya tefelo ya phihlelelo e swanetše go lefša bjalo ka tšhelete ya peeletšo ke mokgopedi.
Ditefelo tša poso di lefša ge kgatišo ya rekoto e swanetšwe go romelwa ke mokgopedi.
Kgokeletšo ya A go Tsebišo ya Mmušo ya No. R 187 e kgonegiša gore: Mekgatlo ya Setšhaba le ya praebete yeo e ngwadišitšwego ka fase ga Molao wa Lekgetho la Lekgetho la Koketšego Boleng, (VAT), 1991 (Molao No. 89 wa 1991), bjalo ka barekiši ba ka no tsenya Lekgetho la Lekgetho la Koketšego Boleng go ditefelo tšeo di boletšwego. Ka fao, ditefelo tša ka godimo, di tsentše Lekgetho la Lekgetho la Koketšego Boleng.
Leina le aterese ya poso le ya lefelo, nomoro ya fekese goba e-poso ya mohlankedi wa tshedimošo goba mothuša mohlankedi wa tshedimošo di swanetše go bolelwa ka fase.
Mohlankedi wa Tshedimošo/Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo: Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa...
Ge e le gore sekgoba seo se filwego ga se se lekane hle tšwela pele letlakalang le lengwe gomme o le kgomaganye le foromo ye.
O tla tsebišwa ka go ngwalelwa ka sephetho sa tshenkoleswa ya ka gare. Ge e le gore o nyaka go tsebišwa gape ka mokgwa wo mongwe, hle bolela mokgwa woo gomme o fe dintlha tšeo di hlokegago go kgontšha tatelelo ya kgopelo ya gago.
E saenilwe mo ka tšatši le la bo ... la...
Tshenkoleswa e amogetšwe ke:...
Tshenkoleswa e humanwe ka:...
Tefelo ya tshenkoleswa: filwe Bolaodi bja maswanedi ka:...
Dipoelo tša tshenkoleswa:...
Sephetho se sefsa ge se le gona:...
Tshaeno ya Bolaodi bjo bo amegago...
Tšatšikgwedi la sephetho...
<fn>nso_Article_National Language Services_MANYUALE WA KAROLO YA.txt</fn>
b tšwetšapele tšhireletšo, tlhabollo le tshwaro ya tekatekano ya bong; le c hlokomela; lekanyetša le go sekaseka tatelelo ya tekatekano ya bong le ditokelo tša basadi ka go Rephapoliki.
Bongwaledi bo diragatša mediro ya bjona ka dikgoro tša go fapana gomme bo etwa pele ke Mohlankedi Mogolo Pethiši, Moh. Chana Majake.
Direkhoto tša dingongorego tšeo di feditšwego tšeo di nyakišišitšwego ka ga ditlolomolao tša tekatekano ya bong.
Phihlelelo ya rekhoto yeo ga e ganwe ka mabaka afe goba afe a kgano ao a boletšwego ka go Molao.
Mokgopedi o swanetše go šomiša fomo yeo e gatišitšwego ka go Kuranta ya Mmušo Tsebišo ya Mmušo R187-15 Fepereware 2002Fomo ya A.
Mokgopedi o swanetše go bolela gape ge e le gore kgopelo ke ya khopi ya rekhoto goba ge e le gore mokgopedi o nyaka go tla a lebelele rekhoto yeo kua go kantoro kgolo ya CGE. Goba, ge e le gore rekhoto ga se tokomane e ka no lebelelwa ka mokgwa woo o kgopetšwego, moo go kgonegago s292.
Ge e le gore motho o kgopela phihlelelo ka mokgwa wo itšego gona mokgopedi o swanetše go e fiwa ka mokgwa woo o kgopetšwego. Se se ka no se dirwe ge fela e le gore go dira bjalo go tla tshwenyana le tshepetšo ya mokgatlo wa setšhaba woo o amegago, goba gwa senya rekhoto, goba gwa tlola melao ya tokelo ya ngwalollo yeo e sego ya mmušo. Ge e le gore, ka mabaka a go kwala, phihlelelo e ka se kgonege go fiwa ka mokgwa woo o nyakegago empa e ka fiwa ka mokgwa wo mongwe, gona tefišo e swanetše go balwa go ya ka mokgwa woo mokgopedi a kgopetšego ka wona pele s293 le 4.
Ge e le gore, go tlatša karabo yeo e ngwadilwego fase ya rekhoto, mokgopedi o nyaka go botšwa ka sephetho ka mokgwa ofe goba ofe wo mongwe, mohlala, mogala, se se swanetše go bolelwa s18) (e).
Ge e le gore mokgopedi o kgopela tshedimošo legatong la motho yo mongwe, maemo ao a dirago kgopelo ka wona a swanetše go bolelwa s 183.
Ge e le gore mokgopedi ga a kgone go bala le go ngwala, goba a ena le bogole, gona ba ka no dira kgopelo ya rekhoto ka molomo. Mohlankedi wa tshedimošo o swanetše go tlatša fomo legatong la mokgopedi yo bjalo gomme a be fe khopi s 183.
Mokgopedi yoo a kgopelago go fiwa rekhoto yeo e nago le dintlha tša botho ga a nyakege gore a lefe tefišo yeo e nyakegago.
Mohlankedi wa tshedimošo o swanetše go tsebiša mokgopedi (yoo e sego wa botho) ka tsebišo, yeo a nyakago mokgopedi go lefa tefišo yeo e boletšwego (ge e le gore e gona) pele ga ge kgopelo e ka sekasekwa go ya pele.
Tefišo ya kgopelo yeo e lefsago go mekgatlo ya setšhaba ke R35. Mokgopedi a ka no dira boipiletšo bja ka gare, moo go lego maswanedi, goba kgopelo go kgorotsheko kgahlanong le thentara goba tefo ya tefišo ya kgopelo.
Morago ga ge mohlankedi wa tshedimošo a dirile sephetho mokgopedi o swanetše go tsebišwa ka sephetho se bjalo ka mokwa woo mokgopedi a nyakilego go botšwa ka wona.
Ge e le gore kgopelo e a dumelelwa, gona tefišo ye nngwe ya khumano e swanetše go lefsa ka baka la go nyaka, tokišo, tlhagišo le nako efe goba efe yeo e fetilego diiri tšeo di beilwego tša go nyaka le go lokišwa ga rekhoto gore e utollwe.
Ditirelo tša CGE ke ditiragalo ka gare ga mananeo goba dikgoro moo go lego maswanedi, tšeo di dirwago go kgotsofatša taelo ya CGE. Go ka no ba gape go ena le dika mananeo tša go fapana ka fase ga lenaneo le lengwe le le lengwe. Wona a tla tsenya mananeo go ya ka moo ditirelo tša CGE di hlalošwago: mohlala Kgoro ya tša Semolao, Nyakišišo, Hlokomelo le Tekanyo, Thuto ya Setšhaba le Tshedimošo. Seka karolwana ka fase ga Nyakišišo, Hlokomelo le Tekanyo e tla ba lefelo la Mothopo.
Molao wa Khomišene ya Ditokelo tša Botho 39 wa 1996 o kgonegiša mediro ya CGE yeo e lego tšhireletšo, kgodišo le thlabollo ya tekatekano ya bong le tšwetšopele ya maemo a basadi ka go mmušo, mekgatlo ya setšhaba, kgwebo le lekala la praebete.
Hlokomela le go lekanyetša melaotshepetšo, dipeakanyo le ditiro tša mmušo, dietšensi tša mmušo, mekgatlo ya setšhaba le lekala la praebete.
Go fihlelela ditirelo tše mo go CGE, dikgopelo di swanetše go romelwa go Mohlankedi Mogolo Phethiši wa CGE ka go šomiša dintlha tšeo di boletšwego ka go B. ka godimo.
Dikomiti tša karolo ya 5 - go ya ka Molao wa Komišene ya tekatekano ya Bong woo go ya ka wona batho bao ba yo direlago dikomiti tše bjalo ba beilwego.
Ditheeletšo le mabenkele a mošomo - setšhaba se ka no tsenela le go dira dikemedi mo go ditheeletšo tše le mabenkelemošomo.
Baithaopi le mananeo a Tlhahlo - go na le molaotshepetšo wa kalatšo woo o lego gona wa go kalatša setšhaba go diposo tše bjalo.
Bakonsaltente le banyakišiši ba kontraka - Molaotshepetšo wa bakonsaltente o gona wa go ba mabapi le kalatšo.
D. Diphekolo tšeo di lego gona ka ga Tekatekano ya Bong le Diinstithušene tše dingwe tša Kgaolo ya Senyane (go ya ka Molaotheo wa Afrika Borwa, Molao 108 wa 1996) ga di na ditshepetšo tša boipiletšeo bja ka gare go swana le mekgatlo ye mengwe ye mentši ya setšhaba. Motho yoo a kwešitšwego bohloko o swanetše go ya go kgotlatsheko mabakeng a bjalo moo go se nago tatelelo ya dikgonegišo tša Molao wa CGE.
CGE e tla mpšhafatša manyuale wo go ya ka sekakarolo sa karolo 14, lebakeng la go se fete ngwaga woo tee.
Khopi ka dipolelo tše dingwe le tše dingwe tše tša semmušo e gona go lefelo le lengwe le le lengwe la semolao bjalo ka ge go hlalošitšwe ka go karolo 6 ya Molao wa Dilo tša Semolao 1997, dikantoro ka moka tsa Tekatekano ya Bong le Khomišene ya Ditokelo tša Bong.
<fn>nso_Article_National Language Services_MASEPALA WO MOGOLO WA.txt</fn>
Tšea karolo mo Komiting ya Wate le go thuša go akgofiša neelo ya ditirelo mo wateng ya gago!!!!!
Komiti ye e kgethilwego ke batho mo watengitšego ka gare ga tikologo ya masepala, go phagamiša demokrasi ya go tšea karolo mo mmušong wa selegae (e hlomilwe ka ge e nyakilwe ke Molao wa Sebopego sa mmušo wa selegae wa 117 wa 1998 - Kgaolo 4). Ye ke komiti ye e hlomilwego go lomaganya sekgoba se se ka bago gona magareng ga masepala le ditšhaba tša wona.
Komiti ya Wate e hlomilwe bjang?
E na le Mokhansele wa Wate bjalo ka modulasetulo gomme e na le maloko ao a sa fetego lesome ao a šomago ka boithaopo.
Kelo ye bohlokwa yeo e swanetšego go šetšwa mo nakong ya dikgetho tša Komiti ya Wate.
Tekano ya bonna le bosadi - basadi ba swanetše ba tšweletšwe gabotse "ge e ka ba dipersente tše masomehlano tša palomoka ya maloko a komiti".
Komiti ya Wate e swanetše e be kemelo ya dikgahlego tše fapanego tša mo ward, go swana le Boswa, Bong, Meetse, Tšwetšopele ya Ekonomi ya Selegae, bj.bj..
Maikarabelo a Komiti ya Wate ke afe?
Go šoma bjalo ka komiti ya keletšo yeo e ka fago dikeletšo mo ditabeng tše di amago ward ya yona (go fana ka ditirelo tša masepala) go mokhansele wa ward; goba go khansele ya selegae goba ramotse.
Dipolane tša Tšwetšopele tše di Kopantšwego (IDP).
Tšea karolo mo ditshepedišong tša go lokišetša tekanyetšo ya Masepala wo Mogolo wa Tzaneen.
Komiti ya Wate ka go Masepala wo Mogolo wa Tzaneen e tšea lebaka le le kaakang?
Lebaka la kantoro ya komiti ya ward ke mengwaga ye mebedi go tloga ka letšatši la hlomo. (go sa balwe modulasetulo yo a kgethilwego mo dikgethong tša mmušo wa selegae).
Go direga eng ge sekgoba se eba gona ka gare ga Komiti ya Wate?
Tshepedišo ya tšhišinyo e swanetše e dirwe go lebeletšwe dinyakwa tšeo di tšwelelago ka fase ga nhla ya.
Maloko a Komiti ya Wate a lefša bjang?
Maloko a Komiti ya Wate ga a lefiwe ka ntle le gore Masepala wo Mogolo wa Tzaneen o lefa maloko ditshenyelelo tša bona tša maeto ao ba a tšerego ge ba be ba phetha mabaka ao a amanago le ditaba tša masepala go swana le dikopano, thutelo yeo e direlwago ka ntle ga diward tša bona.
Ke mang yo a ka phatlalatšago Komiti ya Wate le gona ka mabaka afe?
Komiti ya Wate e ka phatlalatšwa fela ke Masepala wo Mogolo wa Tzaneen, gomme se se ka direga ge komiti e hlolega go phethagatša maikemišetšo a yona.
A re šomišaneng go kaonafatša boleng bja bophelo.
<fn>nso_Article_National Language Services_MATSENO 1.txt</fn>
Go bea molaotlhakwa wo o godišago phihlelelo ya tshedimošo.
Pewo ya Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo, 2000 (Molao wa Nomoro ya 2 wa 2000) ("Molao"), wo o tsentšwego tirišong ka la 9 Matšhe 2001, e be e le go diragatša tokelo ya molaotheo ya phihlelelo ya tshedimošo ke maloko a setšhaba.
Maikemišetšo a manyuale wo ke go hlohleletša setlwaedi sa tšhomo ya pepeneneng le maikarabelo ka go Kgoro ya tša Selegae ("DHA") ka go phethagatša tokelo ya tshedimošo yeo e swerwego ke Kgoro yeo e ka nyakwago ke motho goba mokgatlo go šireletša tokelo e fe goba e fe ya gagwe goba ya wona.
Tokelo ya phihlelelo ya tshedimošo yeo e kgontšhwago ka go Molao e swanetše go diragatšwa go ya ka mapheko ao a dumelelegago ao a kgontšhwago ka go karolo ya 9 ya Molao (go akaretšwa mme go sa felelele go, mapheko ao a lebišitšwego go šireletša bosephiri, sephiri sa kgwebo le taolo ye hlwahlwa yeo e lokilego) le ka mokgwa wo o lekalekanyago tokelo yeo le ditokelo tše dingwe, go akaretšwa le tšeo di lego ka go Molaokakanywa wa Ditokelo ka go Molaotheo.
Go ya ka Karolo ya 14 ya Molao, mafelo a setšhaba go swana le Kgoro ya tša Selegae di swanetše go hlama manyuale wo o tla thušago batho go fihlelela tshedimošo yeo e swerwego ke setho seo. Karolo ya 14 e bontšha bonnyane bja dinyakwa tša mayuale woo.
Go latela Molaotheo le Molao, Kgoro ya tša Selegae e hlagiša ka manyuale wo ka maitekelo a go hlohleletša setlwaedi sa go šoma pepeneneng le taolo ye botse.
Maikemišetšo a manyuale wo ke go fa mokgopedi yo a nyakago phihlelelo ya rekoto ka mekgwatshepetšo le ditlha tša kgokagano tšeo di nyakegago go fihlelela tshedimošo yeo e itšeng go tšwa go Kgoro ya tša Selegae.
Manyuale o fa gape mokgopedi kakaretšo yeo e kwešišagalago ya sebopego, taelotšhomo le diitrelo tša Kgoro ya tša Selegae, le magoro a tshedimošo yeo e lego ka go yona, gore mokgopedi a lemoge ga bonolo gore tshedimošo yeo e nyakegago e ka hwetšagala kae.
Diforomo le ditefelo tša maleba di ka go kgokeletšo yeo e lego ka go manyuale.
Karolo ya 10 ya Molao e laela gore Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika Borwa ("SAHRC") e hlame tšhupatsela ya mokgwa wa go šomiša Molao, ka go dipolelo ka moka tša semmušo mme e le ka mokgwa wo o balegago bonolo, pele ga Tšulae 2003. Ka nako ya ge manyuale wo o ngwalwa, tšhupatsela ye ya Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika Borwa e be e sešo ya ba gona.
Dintlha tša kgokagano le mohlankedi wa tshedimošo yo mongwe le yo mongwe le mothuša mohlankedi wa tshedimošo ba lefelo le lengwe le le lengwe la setšhaba.
Tshedimošo yeo e lego gona ka go lefelo le lengwe le le lengwe la setšhaba.
Tshedimošo ka ga mokgwa wa go dira kgopelo ya phihlelelo ya direkoto tše di swerwego ke setšhaba ga mmogo le mafelo a poraebete.
Thušo yeo e hwetšwago go mohlankedi wa tshedimošo wa lefelo la setšhaba go ya ka Molao.
Thušo yeo e hwetšwago go Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika Borwa go ya ka Molao wo.
Thušo ya semolao yeo e lego gona ge lefelo la setšhaba goba la poraebete le palelwa ke go obamela Molao wo, go akaretša le mokgwa wa go tsenya kgopelo ya tshekoleswa ya ka gare le go dira kgopelo ya tsheko kgorong ya tsheko (seo e tla ba tsela ya mafelelo ka go maitekelo a go diragatša ditokelo tšeo di hlalošwago ka go Molao).
Tshedimošo ka ga mokgwa wo ka wona diinstitšušene tša setšhaba le tša poraebete di ka hlamago dimanyuale ka wona le ka mokgwa wo ka wona bakgopedi ba ka fihlelelago direkoto ka wona, ga mmogo le go ntšhetšha pepeneneng ka maithaopo ga direkoto tša magoro a mangwe.
Ditsebišo mabapi le ditefelo tša phihlelelo le dikgatišo, bjalo bjalo.
Tlhalošo ya melawana yeo e hlamilwego go ya ka Molao.
Tšhupatsela ye e tla bewa nakong mme ya tsebagatšwa setšhabeng nywageng ye mengwe le ye mengwe ye mebedi.
Makgoba puku ao a kgethilwego ka go porofense ye nngwe le ye nngwe, ao a beilwego go ba "mafelo a semolao a polokelo", go ya ka Molao wa Polokelo ya Semolao, 1997 (Molao wa Nomoro ya 54 wa 1997).
Kantoro ye nngwe le ye nngwe ya lefelo la setšhaba, go akaretšwa kantoro ya mmagaseterata le Kgoro ye nngwe le ye nngwe ya Toka le Kantoro ya Tšweletšo ya Molaotheo.
E swanetše go ba gona gape go tšwa go dikantoro tša Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika, le ka go wepesaete ya Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika http://www.sahrc.org.za. Godimo ga fao e tla tsebagatšwa ka go Kasete ya Mmušo. E ka balwa ntle le tefelo ka go diinstitšušene tša ka godimo, le ge e le gore kgatišo e ka lefelwa.
Kgopelo ya phihlelelo ya direkoto tšeo di swerwego ke Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika e swanetše go dirwa ka go foromo yeo e beilwego yeo e phatlaladitšwego ka go Tsebišo ya Mmušo ya Nomoro ya R. 187 ya la 15 Fepereware 2002. Molao o lebiša kudu go mohlankedi wa tshedimošo bjalo ka motho yo a tlago amogela mme a sepetša dikgopelo tše bjalo, fela go swanetše go lemogwe gore karolo ya 17 e dumelela thwalo ya batho ba bangwe go thuša mohlankedi wa tshedimošo. Batho bao ba beilwego bjalo ba bitšwa bathuša bahlankedi ba tshedimošo.
Foromo e bonolo go e tlatša, fela ge go hlokagala, mothuša mohlankedi wa tshedimošo a ka bitšwa go thuša mokgopedi. Ge mokgopedi a ka palelwa ke go dira kgopelo yeo e ngwetšwego, mothuša mohlankedi wa tshedimošo o tla tlatša foromo mme a fa mokgopedi kgatišo.
Bakgopedi ba swanetše go tseba gore ke direkoto tše di fe tšeo ba di nyakago. Ge e le gore mokgopedi a ka fana ka dintlha tšeo di feletšego tša direkoto gore di lemogwe ga bonolo, Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika Borwa e tla kgona go thuša mokgopedi ka pela.
Bakgopedi ba swanetše go nyaka gore ke mang yo a nago le direkoto. Ba swanetše go šomiša maatlakala a dihlogo le magoro a tshedimošo ao a swerwego ke mothuša mohlankedi wa tshedimošo yo mongwe le yo mongwe go hwetša gore ke mothuša mohlankedi wa tshedimošo wo mo fe yo a ka bago e le yena a swerego rekoto, mme ba lebiša kgopelo go mothuša mohlankedi wa tshedimošo yoo.
Mothuša mohlankedi wa tshedimošo yo mongwe le yo mongwe o na le maikarabelo a go tšea sephetho sa go dumela le go ganetša phihlelelo ya direkoto tša ka tlase ga taolo ya gagwe.
Diforomo tša kgopelo di hwetšagala kantorong ya mothuša mohlankedi wa tshedimošo o fe goba o fe. Kgatišo ya foromo e ka šomišwa. Foromo ya kgopelo yeo e tladitšwego e swanetše go ba le dintlha ka botlalo ka moo mokgopedi a ka kgonago go fana ka tšona.
Ke fela tefelo ka tšhelete, diotara tša poso le ditšheke tšeo di netefaditšwego ke panka tšeo di dumeletšwego go dira tefelo. Tefelo e ka dirwa kantorong ya kgauswi ya Kgoro ya Merero ya Selegae (ge e le gore kantoro ga e na moamogela tefelo, e tla romela mokgopedi kantorong ya kgauswi ya Kgoro ya Merero ya Selegae yeo e lefišago) mme kgatišo ya setlankana yeo e netefaditšwego e swanetše go kgokelelwa go foromo. Ge go se bjalo, tefelo ya gago e ka tla le foromo ya kgopelo mme o tla fiwa setlankana.
Ge foromo ya kgopelo e tladitšwe, e swanetše go išwa go mothuša mohlankedi wa tshedimošo wa maleba. Ga se kgapeletšego go e iša ka seatla; gabotse botse seo ga se kgonege, ntle le ge go dirilwe dipeakanyo pele. Tokomane yeo e tladišwego e ka fekesiwa, ya romelwa ka E-meili, ya romelwa ka poso goba ya romelwa ka basepetša dithoto go mothuša mohlankedi wa tshedimošo wa maleba.
Ge e le gore go se tsebe go ngwala le go bala goba bogole di thibela mokgopedi go dira kgopelo, mokgopedi a ka kgopela mothuša mohlankedi wa tshedimošo yo a amegago go mo thuša.
Go nyakega gore go beakanywe e sa le nako go dira kgopelo ya molomo le go hlaloša gore ke ka lebaka la eng go swanetše go be bjalo.
Nakong ya potšološošo, mothuša mohlankedi wa tshedimošo o tla tlatša foromo ya kgopelo legatong la mokgopedi mme a fa mokgopedi kgatišo ya foromo yeo e tladitšwego.
Bathuša bahlankedi ba tshedimošo ba Kgoro ya Merero ya Selegae ba tla thabela go thuša bakgopedi bao ba kganyogago go dira dikgopelo go kgoro e fe goba e fe ya mmušo goba setho sa poraebete. Fela dikgopelo di šomega ka bjako ge di išitšwe thwii go lefelo leo le amegago la setšhaba ka fao, bakgopedi ba eletšwa go dira bjalo.
Ge a amogetše kgopelo, mothuša mohlankedi wa tshedimošo o tla lebelela ge e le gore rekoto yeo e gona.
Ge e le gore e swere ke Kgoro ya Merero ya Selegae, mothuša mohlankedi wa tshedimošo wa maleba yo rekoto e lego ka tlase ga taolo ya gagwe o tla sepetša kgopelo ka pele ka mo go ka kgonegago.
Ge e le gore kgoro ye nngwe goba lefelo la setšhaba le lengwe di na le tshedimošo yeo, gona kgopelo e tla fetišetšwa go mohlankedi wa tshedimošo goba mothuša mohlankedi wa tshedimošo wa lefelo leo. Phetetšopele yeo e tla dirwa mo matšatšing a 14 morago ga go amogela kgopelo yeo ke Kgoro ya Merero ya Selegae. Ge a fetetša kgopelo pele, mothuša mohlankedi wa tshedimošo yo a amogelago kgopelo a ka nna a oketša tshedimošo yeo e lego gona yeo e ka thušago go sepetša kgopelo.
lebaka la phetišetšo; le nako yeo ka yona kgopelo e tlago sepetšwa.
Sephetho se tla tsebišwa mokgopedi ka mokgwa wo mokgopedi a kgopetšego ka gona ka go foromo ya kgopelo.
Ge e le gore phihlelelo ya tshedimošo e dumeletšwe, tsebišo e tla, magareng ga tše dingwe, bontšha tšhelete yeo e swanetšego go lefelwa (lebelela melawana) le mokgwa wo rekoto e hwetšagalago ka wona.
Ge e le gore phihlelelo ya tshedimošo e gannwe, mabaka a kganetšo a tla fiwa go ya ka Molao. Mokgopedi o tla lemošwa gape ditokelo tša gagwe go ka tsenya tshenkoleswa ya ka gare goba a dira kgopelo go kgoro ya tsheko go hwetša thušo le tsela yeo a swanetšego go e latela. Seo se hlalošwa ka tlase.
Ge e le gore sephetho ga se sa amogelwa go tšwa go mothuša mohlankedi wa tshedimošo mo nakong yeo e beilwego, go ka tšewa gore kgopelo e gannwe.
Ge mokgopedi a na le bogole bjo bo mo paledišago go bala, go bona goba go theeletša rekoto yeo e amegago ka mokgwa wo e swerwego ke lefelo la setšhaba, mothuša mohlankedi wa tshedimošo o tla leka maano ka moka gore e fiwe ka mokgwa wo e ka balwago, ya bonwa goba go theeletšwa. Go ka se lefelwe tšhelete gape.
e le gore mokgopedi o kganyoga go kgopela tshekoleswa kgahlanong le go swara ditšhelete tšeo di lefilwego ?
go tla ba le ditlamorago tšeo di sa kgahlego tša polokego ya rekoto; goba rekoto e ka se gatišwe ka lebaka la kganetšo ya kgatišo yeo e sego ya mmušo.
Mabaka ao a boletšwego ka godimo ke ditlhalošo tšeo di lebišitšwego go thuša kwešišagalo. Ge go akanywa ka ga tshekoleswa ya ka gare goba magato a kgorotsheko go swanetše go elwa hloko karolo yeo dihlalošo tša ka godimo di tšerwego ka go yona. Mo lebakeng la ge tshekoleswa ya ka gare goba kgopelo ya kgorotsheko di dirilwe, phihlelelo ya rekoto e tla fiwa fela morago ga ge sephetho sa mafelelo se netefaditšwe.
Ga se bakgopedi bao ba ganeditšwego phihlelelo fela bao ka tsenyago ditshekoleswa tša ka gare e fela, setho sa boraro se ka dira bjalo ge go filwe phihlelelo.
Ditshekoleswa tša ka gare di swanetše go beakanywa ka mokgwa wo o beilwego go ya ka melawana. Foromo ye e hwetšwa go mothuša mohlankedi wa tshedimošo yo a amogetšego kgopelo, goba mothuša mohlankedi wa tshedimošo o fe goba o fe, goba mokgopedi a ka nna a šomiša kgatišo ya Foromo ya B, yeo e tlago hwetšwa ka go melawana yeo e tsebagaditšwego go ya ka Tsebišo ya Mmušo ya Nomoro ya R. 187 ya 15 Fepereware 2002.
Mokgopedi o na le matšatši a 60 go tloga letšatšing la kganetšo go tsenya kgopelo ya tshekoleswa, ntle le ge ditho tša boraro di swanetše go tsebišwa, mo e lego gore o na le fela matšatši a 30 go tloga letšatšing la kganetšo go ka tsenya tshekoleswa ya ka gare. Ditho tša boraro e tla batho bao mothuša mohlankedi wa tshedimošo a ba tsebišitšego ka ga kgopelo mathomong ge mabaka a nyakile bjalo ka nako yeo.
Potšišo ye nngwe le ye nngwe yeo e lego maleba ka go foromo e swanetše go arabiwa mme foromo ya išwa go mothuša mohlankedi wa tshedimošo ka seatla, basepetša poso, fekese, poso goba e -meili.
Ge mokgopedi a sa tsenye kgopelo ya tshekoleswa mo nakong yeo e beilwego, o swanetše go fa mabaka ao a kgotsofatšago a tiego ya tsenyo go ka senkwa ke bolaodi bjo bo amegago.
Sephetho se tla fiwa ka pele ka mo go ka kgonagalago, fela e tla ba mo matšatšing a 30 morago ga go amogela kgopelo ya tshekoleswa ya ka gare, go elwa hloko merero ye mengwe yeo e ikgethago yeo e boletšwego ka go karolo ya 77 ya Molao.
Ge e le gore karabo ga se ya hwetšwa mo mafelelong a nako, go swanetše go amogelwa gore tshekoleswa ya ka gare e phaetšwe thoko go ya ka Molao.
Kgatišo ya sephetho se fe goba se fe seo se tsebišitšwego mokgopedi e tla romelwa go setho se fe goba se fe sa boraro seo se amegago ka go tshekoleswa.
Ge kgopelo e dumeletšwe mme sephetho seo se sa kgotsofatše setho sa boraro, gona mokgopedi o tla tsebišwa ka ga sephetho.
mabaka ao a kgotsofatšago a sephetho, a tsopola dikgontšhi tšeo di amegago tša Molao; le setatamente seo se bolelago gore mahlakore ao a amegago a ka nna a tsenya kgopelo ya kgorotsheko kgahlanong le sephetho.
Mokgopedi goba setho sa boraro seo se lego kgahlanong di ka dira kgopelo go kgorotsheko go ka hwetša thušo morago ga go palelana le ditsela tša tshekoleswa ya ka Gare.
Dikgopelo di swanetše go tsenywa mo matsatšing a 30 kgorong ya tsheko yeo e nago le maatla a go tšea sephetho.
Kgopelo e swanetše go latela mokgwatshepetšo wo o beilwego ka go karolo ya 79 ya Molao.
Seo se tla akaretša, magareng ga tše dingwe, afitafiti yeo e nago le dintlha ka moka, dikgatišo tšeo di netefaditšwego tša ditokomane ka moka tšeo di thekgago le boikano bja gore ditsela ka moka tša tshekoleswa ya ka gare tšeo di hlalošwago ka go karolo ya 74 di retetše.
b laela bolaodi bjo bo amegago go tšea magato goba go tlogela go tšea magato bjalo ka ge kgorotsheko e ka hwetša go lebane, mo nakong yeo e beilwego;le c go fa thibelo, thušo ya nakwana goba ye e itšeng, go fa taelo ya boikano goba hlatswadiatla; le d go bea tefelo ya ditshenyegelo.
Go a nyakega gore tsebišo go ya ka karolo ya 15 ya Molao (ge e le gona) e tsebagatšwe ka go manyuale wo. Mo nakong ya tsebagatšo ya manyuale wo, go be go sešo gwa tsebagatšwa tsebišo yeo, fela tsebišo e ka letelwa ka go dipoeletšo tša lebaka leo le tlago tša manyuale.
go tšwa go lefelo ntle le tefelo.
b Phihlelelo ya direkoto tšeo e hwetšwa bjang.
Ka go karolo yeo e lego ka tlase yeo e bolelago ka direkoto tšeo di swerwego ke mothuša mohlankedi wa tshedimošo yo mongwe le yo mongwe, go tšerwe matsapa ka moka go fana ka tshedimošo ye.
Bjalo ka mokgatlo wo o nago le mošomothomo wo o fapanego, maikemišetšo a kgoro a phethagatšwa ke diyuniti tše mmalwa tša mokgatlo, dikantoro tša diretšene le boromiwa bja dinaga tša ka ntle. Tirelo e fiwa batho ka metseletsele ya dikantoro tša retsene/ dilete le dikhutlo tša tirelo, diyuniti tšeo di sepelago le dikantoro tša ka ntle ga naga. Lenaneo la kgoro la maanopeakanyo le bontšha ka mokgwa wo mediro yeo e fapanego yeo e tsenelanago e bofaganywago go thekga dilebišwa tša Kgoro.
Ditšweletšo tše bohlokwahlokwa tša molaotshepetšo tšeo di lego gare di dirwa ka go Kgoro, kudu pewo ya Molaokakanywa wa Khudugo, phetetšo yeo e akanywago ya mediro ya merero ya setšhaba go makalatiro a mmušo le tiragatšong ya Lenaneo la Bosetšhaba la Boitsebišo la Merero ya Selegae di tla kgontšha go thala leswa ga sebopego sa mokgatlo sa mmušo le tsela ya kgwebo. Mešomo gantši e bohlokwa go feta sebopego mme Kgoro ya Merero ya Selegae e netefatša gore dikgoba tša bašomi di dule di sepelelana le dinyakwa tša mošomo.
Ka fao, okanokerama yeo e lego ka go Lenaneo la Maanopeakanyo la Kgoro ya Merero ya Selegae e, le ge e le gore bogolo bja yona bo bontšha sebopego sa ga bjale, ka mokgwa wa phetogelo mme e swanetše go lebelelwa ka kwešišo ya phetogo ye kgolo yeo e dirwago ka go kgoro, godimo ga fao, go ba gona ga sebopego se seswa sa mokgatlo go tla hlahla maikemišetšo a kgoro ao a tlago diragatšwa go latela ditšweletšo tša molaotshepetšo.
Go ya ka Molao, Molaodi Pharephare ke mohlankedi wa tshedimošo wa Kgoro ya Merero ya Selegae. O thušwa ke Bathuša Mohlankedi wa Tshedimošo go phethagatša mešomo ya gagwe.
Mešomothomo ya Kgoro e tsepame ka go molaotlhakwa ga mmogo le ka go ditokomane tša molaotshepetšo.
Melawana ya Ditšhelete, 2001 Kasete ya Mmušo Nomoro ya R.
Go ya ka mošomothomo wa yona, Kgoro ya Merero ya Selegae e diragatša mešomo ya yona ya motheo ya Ditirelo tša setšhaba le Khudugo.
Lefapha le le na le maikarabelo a go tšweletša dipeakanyo tša kaonafatšo ya kabelo yeo e tšwelago pele ya tirelo ka go ikgokaganya le Kgoro ya Ditirelo tša Setšhaba le Taolo.
Lefapha le fa Molaodi Pharephare phetleko ya seporofešene, peakanyo yeo e sekasekilwego le thekgo yeo e beakantšwego mme le bohlokwa ka go mešomo ye hlwahlwa ya bokgoni bjo bo fapafapanego ya taolo ya magareng ya Kgoro.
Kabelo ya tirelo yeo e kaonafaditšwego ke kelohloko ya pele go setšhaba mme go na le tebelelo ye kgolo ya sepolotiki mabapi le seo. Tshepetšo ya maitekelo a Kgoro ya Merero ya Selegae a kabelo ya tirelo ke wo mongwe wa mešomo ya Bolaodi Bogolwane. Ka lebaka la bohlokwa bja setswalle ka gare ga mebušo yeo e tsenelanago gore go diragatšwe taolo ya maanotshepetšo a molaotshepetšo wa tshwaraganyo go etšwe hloko mediro ya magareng. Dikantoro tša Retšene ga bjale di bega le go šomišana le Kantorokgolo ka tsela ya Bolaodi Bogolwane.
Bolaodi Bogolwane: Tša Batho ga bjale bo na le Bolaodi Bogolwane bjo boraro: Tšweletšo ya tša Batho, Taolo ya tša Batho le Tshepetšo ya Mošomo.
Bolaodi Bogolwane bo laola merero ya tša batho ka gare ga maitekelo a Kgoro a phetogelo bjalo ka magato a tekatekano mošomong, taolo ya Molao wa Tshepetšo ya Mošomo, 1995, Molao wa Tekatekano Mošomong, 1998, Molao wa Tšweletšo ya Bokgoni, 1998, le melaotlhakwa ye mengwe mabapi le tša batho. Bo laola Molao wa Tirelo ya Setšhaba, 1994 le Melawana ya Tirelo ya Setšhaba, 2001.
Go lota direkoto tša dintlha ka ga bašomi, bjalo ka maemo a bona a ditšhelete, maemo a lenyalo, thuto le tlhahlo.
fana ka kakanyo ya semolao/ go fa keletšo.
ikopanya le khansele.
tsenyo le hlokomelo ya lenaneo la eleketroniki la taolo ya mosepelo la Kantorokgolo, Boemedi (embassies) bja Afrika Borwa dinageng tša ka ntle le mafelo a kgorogelo ka go Afrika Borwa.
Tshepetšo le ditirelo tša thekgo go bašomiši ba ka gare.
fana ka tirelo ya tshedimošo go bao ba nago le kgahlego.
Legoro le le šoma ka direkoto tšeo di lego mabapi le mešomo ya motheo ya diyuniti tše itšeng. Dintlha tša direkoto tše di hlalošwa ka tlase ka go karolo ya diyuniti tše itšeng.
Dintlha tšeo di filwego ka godimo ke tša kakaretšo mme ga se dihlogo ka moka tšeo di bontšhitšwego tšeo di nago le difaele tšeo di šomago. Seo ke ka lebaka la gore Kgoro ya Merero ya Selegae e na le maikarabelo a go boloka direkoto tša maAfrika Borwa a dimilione tše 45 tša boitsebišo.
Ge go dirwa kgopelo ya phihlelelo ya tshedimošo, go swanetše go fiwa tshedimošo ka botlalo ka mo go ka kgonegago gore go be bonolo go nyaka. Go ka thuša kudu go bontšha kantoro yeo e swerego tshedimošo yeo e kgopelwago.
Go ntšha ditifikeiti tša maeto a tšhoganetšo dipaseporoto tša nakwana le dipaseporoto.
Dikantoro tša retšene di hlakantšha mešomo ka moka ya kgoro go tloga go ditirelo tša setšhaba go ya go taolo ya khudugo, gammogo le ditirelo tše dingwe tšeo di lego ka gare ga mošomothomo wa bona.
Mafelo a go tsena a na le maikarabelo a go laola matseno le matšo a batho, kudu batšwantle, ka go mellwane ya Afrika Borwa.
netefatša gore batšwantle bao ba sego ba swanela go tsena le go tšwa ka nageng ba swarwa ka mokgwa wo o beilwego.
Go bohlokwa kudu go Kgoro ya Merero ya Selegae gore ditirelo tša yona di fihlelelwe ke setšhaba ka kakaretšo. Ke ka lebaka leo go nago le dikantoro tša diretšene, dikantoro tša dilete le dikhutlo tša ditirelo go kgabaganya naga. Ditirelo tše dintši tša Kgoro ya Merero ya Selegae di fiwa gohle mo dikantorong tše.
Diforomo tša kgopelo le tshedimošo ye nngwe di ka hwetšwa thwii go tšwa go wepesaete ya kgoro. Tshedimošo ya ngwadišo ka ga ditirelo tša setšhaba le khudugo le yona e a hwetšagala ka eleketroniki ka go inthanete.
Ge Kgoro e nyaka go tsenya melaotshepetšo ye meswa ye megolo, gantši e tsebagatša sethalwa sa molaotshepetšo bjalo ka pampiri ye tala ka go Kasete ya Mmušo nakong ye nngwe ka go dingwalwa tše dingwe, mme leloko le fe le le fe la setšhaba le tla amogelega go iša ditshwaetšo ka ga pampiri ye tala go Kgoro.
b Dithalwa tša melaokakanywa goba dikakaretšo tša yona di tsebagatšwa ka go Kasete ya Mmušo gore setšhaba se dire ditshwaetšo pele di tsebagatšwa ka go Palamente.
c Ge molaotshepetšo wo moswa goba molaokakanywa o thalwa, Kgoro e hlaola dihlopha tše itšeng tša maleba tšeo di nago le kgahlego mme ya ikopanya le tšona, bjalo ka mekgatlo yeo e sego ya mmušo, mekgatlo ya setšhaba le Khansele ya Dikereke ya Afrika Borwa d Motho o fe goba o fe o dumeletšwe, ka nako ye nngwe le ye nngwe go ka ngwalela Kgoro ya Merero ya Selegae ka dikakanyo mabapi le melaotshepetšo ye meswa le diphetogo ka go melaotshepetšo yeo e lego gona tšeo Kgoro e di akanyago. Dikakanyo ka moka tšeo di lego mohola di tla elwa hloko.
a Lekgotla la Difilimi le Kwalakwatšo le akaretša baemedi ba intaseteri ya difilimi le boithabišo.
b b Lekgotla la Dikgopelo tša Batšhabi le hlokomelane le dikgopelo tša bakgopela tšhireletšego tšeo di gannwego ke Komiti yeo e emelago Merero ya Batšhabi.
Diporofešene tše dingwe le mafapha a setšhaba, bjalo, di ka ba le khuetšo go molaotshepetšo le tšhomišo ya maatla le tiragatšo ya mešomo ka go mafapha ao a itšeng ka tšhomišo ya ditho tša ka godimo.
dira kgopelo go Kgorokgolo ya Tsheko go senka leswa sephetho sa mohlankedi wa tshedimošo wa Kgoro; le iv go kgopela thušo go Khomišene ya Ditokelo tša Batho go diragatša tokelo ka tlase ga Molao.
i Ikgokaganye pele le mookamedi goba molaodi wa mohlankedi yo a amegago, mme o tla leka go rarolla bothata ii Legato leo le latelago e tla ba go iša ngongorego go Molaodi Pharephare, yo a tla dirago gore go nyakišišwe ngongorego yeo mme gwa tšewa magato a tokišo ao a swanetšego ge e le gore ngongorego e na le bohlatse bjo bo kwagalago.
Legato la go latela e tla ba go iša ngongorego go Mošireletša Setšhaba.
Mo go swanetšego, mme e le maitekelo a mafelelo, kgoro ya tsheko e ka kgopelwa go fa kimollo ya maleba, bjalo ka go senkaleswa legato le fe goba le fe la taolo ka Kgoro goba taelo yeo e gapeletšago Kgoro go diragatšo magato a mangwe mo go bego go na le thethelelo ya tiragatšo.
ba tsebagatša ngangišano ka tlase ga Molao wa Tswalano ya tša Mešomo; le iii tokelo ya go kgopela tshekoleswa go Letona, ge go na le go kgaolwa mošomong ka lebaka la maitshwaromabe.
Tshepetšo ya tšweletšo ya molaotshepetšo ka go Kgoro.
Taolo le tshepetšo ya dikantoro tše 10 tša diretšene.
Ditokomane tša dinyakišišo.
Dipego tša dipalopalo.
Bolaodi Bogolwane: Taolo ya Ditšhelete bo na le maikarabelo a go sepetša le go laola merero ya ditšhelete ya Kgoro.
Taolotshepetšo ya ditšhelete, seo se ra go fana ka ditirelo tša akhounthing le ditefelo go Kgoro ka moka, go akaretšwa le tša tshwaro ya dipuku le taolo ya diakhounto, tefelo ya meputso ya bašomi le go ntšhetša diinstitšušene tšeo di swanetšego.
Taolotshepetšo ya tša Kabelo, seo se ra go fana ka dithoto, ditirelo, thekgo ya tshepetšo le taolo ya direkoto.
Taolo ya dithoto, seo se ra go lota dithoto ka polokego, go akaretšwa go hlama melaotshepetšo le mekgwatshepetšo.
Taolo ya tekanyetšo, seo se ra go sepetša, go hlokomela le tlhokomelo ya tekanyetšo yeo e filwego Kgoro ya Merero ya Selegae.
Taolo ya dilebišwa, seo se ra go thekga Kgoro ka go sekaseka kgonagalo ya melaotshepetšo yeo e šišinywago ka go tša ekonomi le ditšhelete.
Go aga bokgoni bja tša ditšhelete ka go fana ka thekgo le tlhahlo ya tša ditšhelete le mananeo go bašomi ka moka bao ba hlokago tsebo yeo.
Bolaodi Bogolwane: Taolo ya Ditšhelete gantši bo swara ditokomane tšeo di latelago, magareng ga tše dingwe. Ditokomane di arogantšwe go ya ka dihlogo tša tšona le magoro ao di welago ka go wona.
Direkoto tša khumano, dikontraka tšeo di fapanego, dikontraka tša Lekgotla la Mmušo la Dithentara, bathentara ba semmušo le bao e sego semmušo, palo ya dithoto, dipego tša lekgotla la dinyakišišo, ditatamente tša ngwaga ka ngwaga le direkoto, boleng bja ditefelo, direkoto tša komiti ya dithentara le dihlahlobo tša dithoto.
Bolaodi Bogolwane ga bo fane ka ditirelo thwii go ya go setšhaba, fela bo thekga Kgoro ya Merero ya Selegae ka moka ga yona ka mediro ya yona ya motheo. Kgopelo ya phihlelelo ya direkoto tšeo di swerwego ke Bolaodi Bogolwane e ka lebišwa go mothuša mohlankedi wa tshedimošo, yo dintlha tša gagwe tša kgokagano di lego ka go temana ya 8.2.
Bolaodi Bogolwane: Tša Batho bo fana ka ditirelo tša thekgo go Kgoro.
Go fana ka ditirelo tša taolotshepetšo le tšhireletšo.
Tshedimošo yeo e swerwego ka go legoro le e akaretša melaotshepetšo le direkoto tša bašomi.
Bolaodi Bogolwane ga bo fane ka ditirelo thwii go ya go setšhaba. Ditirelo tša bjona di fihla fela go thekgo Kgoro ya Merero ya Selegae ka go kabelo ya mediro ya motheo. Kgopelo ya phihlelelo ya direkoto tšeo di swerwego ke Bolaodi Bogolwane e ka lebišwa go mothuša mohlankedi wa tshedimošo, yo dintlha tša gagwe tša kgokagano di lego ka go temana ya 8.3.2.
Bolaodi Bogolwane bo na le maikarabelo a go hlokomela retšisetara ya dipalopalo tša batho, polokego ya direkoto tša boitsebišo, merero ya bodudi, ditokomane tša mesepelo le mangwalo a mosepelo le dipaseporoto, mangwalo a boitsebišo le boitsebišo.
Go fana ka dibisa, ditumelelo tša go ya go ile tša madulo, ditumelelo tša lebakanyana tša madulo, batšhabi le merero ya tšhireletšego, taolo le tlhokomelo ya lenaneo la taolo ya mesepelo, taolo ya khudugelo yeo e sego molaong le merero ya ka boditšhabatšhaba.
Bolaodi bja tša Dikgokagano bo ntšha maatlakala a tshedimošo, diporoša, dimanyuale, dimakasine le diposetara bjalo ka ge go nyakwa ke Kgoro ya Merero ya Selegae. Dikgatišobaka tšeo di latelago di hwetšagala ntle le tefelo, ge di le gona. Di ka senkwa le go balwa mo dikantorong tseo di kgethilwego, ge di le gona. Ge go hlokagala, go ka dirwa dikgatišo tšeo di tla lefelwago.
B. Dintlha tša motho yo a kgopelago phihlelelo ya rekoto a Dintlha tša motho yo a kgopelago phihlelelo ya rekoto di swanetše go fiwa ka tlase.
b Aterese le/goba nomoro ya fekese ya Afrika Borwa yeo tshedimošo e swanetšego go romelwa ka go yona e swanetše go fiwa.
c Bohlatse bja maemo ao ka wona kgopelo e dirwago, ge go nyakega, bo swanetše go fiwa.
Karolo ye e swanetše go tlatšwa FELA ge e le gore tshedimošo e kgopelwa legatong la motho yo mongwe.
D. Dintlha tša rekoto a Fana ka dintlha ka botlalo tša rekoto yeo go kgopelwago phihlelelo ya yona, go akaretšwa nomoro ya tšhupo ge e tsebagala, go kgontšha gore rekoto e hwetšwe ga bonolo b Ge e le gore sekgoba seo se filwego ke se sennyane, hle, tšwela pele mo letlakaleng le lengwe mme o le kgokeletše mo foromong ye. Mokgopedi o swanetše go saena maatlakala ka moka a tlaleletšo.
E. Ditefelo a Kgopelo ya phihlelelo ya rekoto, ntle le rekoto yeo e swerego tshedimošo ka ga motho yo mongwe, e tla lokišwa ge fela tšhelete ya kgopelo e lefilwe.
b Mokgopedi o tla tsebišwa ka tšhelete yeo e swanetšego go lefelwa.
c Tšhelete yeo e lefelwago phihlelelo ya rekoto e tla bewa go ya ka mokgwa wo rekoto e nyakwago ka wona le go ya ka nako yeo e tla nyakegago go nyaka le go lokiša rekoto.
d Ge mokgopedi a se a swanelwa go lefa tšhelete e fe goba e fe, hle, bontšha mabaka a kefošo.
Ge mokgopedi a thibelwa ke bogole go ka bala, go bona goba go theeletša rekoto ka mokgwa wo rekoto e fiwago ka wona ka go 1 go iša go 4 ka tlase, bontšha bogole mme o bontšhe le gore rekoto e ka nyakega ka mokgwa o fe.
a Go obamela kgopelo ya phihlelelo ka mokgwa wo o nyakwago go tla ya ka mokgwa wo rekoto e lego ka wona.
b Phihlelelo ka mokgwa wo o kgopetšwego e ka ganetšwa mo seemong se sengwe. Ge go le bjalo, mokgopedi o tla tsebišwa ge e le gore phihlelelo e ka fiwa ka mokgwa wo mongwe.
c Tšhelete ya phihlelelo yeo e lefelwago, ge e le gore e gona, e tla laolwa ke mokgwa wo phihlelelo e kgopelwago ka wona.
Se se akaretša diswantšho, diselaete, dikgatišo tša bidio, diswantšho tša kgatišo ya khomphyuthara, dithalwa, bjalo bjalo.
Ge le gore mokgopedi o kgopetše kgatišo goba ngwalollo ya rekoto (ka godimo), naa o nyaka gore kgatišo goba ngwalollo di romelwe go yena ka poso?
Tšhelete ya thomelo e a lefišwa.
Hlokomela gore: Ge e le gore rekoto ga e hwetšagale ka polelo yeo mokgopedi a e nyakago, phihlelelo e tla fiwa ka polelo yeo rekoto e lego ka go yona.
Naa mokgopedi o nyaka rekoto ka polelo e fe?
Mokgopedi o tla tsebišwa ka go ngwala gore kgopelo ya gagwe e dumeletšwe/gannwe. Ge e le gore mokgopedi o kganyoga go ka tsebišwa ka mokgwa wo mongwe, o swanetše go bontšha mokgwa mme a fane ka dintlha tšeo di swanetšego go kgontšha tshepetšo ya kgopelo.
Naa mokgopedi o kganyoga go ka tsebišwa bjang ka ga sephetho mabapi le kgopelo ya phihlelelo ya rekoto?
B Dintlha tša mokgopedi/setho sa boraro seo se tsenyago kgopelo ya tshekoleswa ya ka gare a Dintlha tša motho yo a tsenyago tshekoleswa ya ka gare di swanetše go fiwa ka tlase.
b Bohlatse bja maemo ao kgopelo ya tshekoleswa e dirwago, ge go nyakega, e swanetše go tsenywa.
Karolo ye e swanetše go tlatšwa ge FELA setho sa boraro (e sego mokgopedi) se tsenya kgopelo ya tshekoleswa ya ka gare.
Ge e le gore sekgoba seo se filwegoke se sennyane, hle, tšwela pele mo letlakaleng le lengwe mme o le kgokeletše go foromo ye. Mokgopedi o swanetše go saena maatlakala ka moka a tlaleletšo.
Bontšha mabaka ao kgopelo ya tshekoleswa ya ka gare e ithekgilego ka wona.
<fn>nso_Article_National Language Services_MATSENO 2.txt</fn>
Ka go latela Molao wa Bokgobadingwalo bja Bosetšhaba bja Afrika Borwa le maemo a boditšhabatšhaba go boloka bokgobadingwalo le go swara direkoto gabotse, Makgobadingwalo a Bosetšhaba a swanetše go netefatša tshwaro le tirišo ya maleba ya ditshwarwa tša bokgobadingwalo. Se ke go netefatša gore direkoto ga di bewe kotsing ya gore di seke tša swarelelwa lebaka le le telele. Go fihlelela se, tirišano ya banyakišiši e a hlokega, gomme banyakišiši ka moka ba kgopelwa gore ba sware direkoto ka tlhokomelo ya godimo.
Ga go direkoto tšeo di tla kgopelwago magareng ga 10:10 le 10:15 gpna 12:15 le 13:15, goba ka morago ga 15:00.
Banyakiši ba baswa ba swanetše ba ngwadišwe ka letšatši la bona la mathomo la go etela Phapoši ya go Bala. Ba tla amogela karata ya kamogelo, yeo e swanetšwego e tšweletšwe nako le nako ge monyakišiši a etela Phapoši ya go Bala.
Karata ya kamogelo e tla emišwa go šoma ka letšatši la yona la bofelo (31 Matšhe) gomme e swanetšwe e mpshafatšwe ge e ba monyakišiši o rata go tšwela pele ka go diriša Phapoši ya go Bala.
Monyakišiši yo mongwe le yo mongwe o swanetše a saene pukwana ya baeng ya boingwadišo tšatši le lengwe le le lengwe ge a diriša lefelo leo. Pukwana yeo e ka hwetšwa khaonthareng ya Phapoši ya go Bala.
Ga go mekotlana ya matsogo, makase a mangwalo goba mekotlana efe goba efe yeo e tla bewago ke banyakišiši ka Phapošing ya go Bala. Tše ka moka di swanetšwe di bewe ka mo dilokharing tšeo di filwego go dirišetšwa mabaka a mohuta wo. Dinotlelo tša dilokhari di gona mo tesekeng yeo e lego mo lebating la ka pele la go tsena ka gare ga Phapoši ya go Bala.
Ge monyakišiši a feditše go dira dikhopi o swanetše a tlatše foromo ya go otara gomme a e bušetše go mohlankedi wa Phapoši ya go Bala. Mohlankedi o tla mo fa lenaneotheko leo le swanetšwego le lefelwe ka tšhelete goba ka tšheke go Mongwadiši wa Bokgobadingwalo.
Banyakišiši ba tla rwala maikarabelo a ditefelo tša poso.
Dikhopi di tla dirwa gomme tša tla tša tšewa goba tša romelwa go banyakišiši mo nakong ya go se fete beke e tee.
Ga go dipuku tša mangwalo goba maruo (1873-1960) tšeo di tla gatišwago ka mokgwa wa khopi.
Badiredi ba Phapoši ya go Bala ba na le tokelo ya ganetša go dira dikhopi tša direkoto tšeo di senyegilego kudu.
Ga go direkoto tšeo di swanetšwego gore di ntšwhe ka gare ga faele go dirišetšwa go kopollwa.
Maksimamo wa direkoto tše 50 o ka kgopelwa ke monyakišiši ka letšatši le tee.
Dikgopelo di swanetšwe di dirwe ka go tlatša foromo ya kgopelo khaonthareng ya Phapoši ya go Bala.
Go dumeletšwe fela lepokisi le tee, puku goba faele mo tatoleng ya monyakišiši. Dibolumo tša go feta tekanyo di tla bewa godimo ga tafola ya letšatši gomme nomoro ya tafola ya monyakišiši e swanetšwe e laetšwe go laetša gore di beetšwe mang.
Ge banyakišiši ba feditše ka rekoto, ba swanetše ba e bee godimo ga Tafola ya Pušetšo.
Go ya ka Molao wa Bokgobadingwalo bja Bosetšhaba bja Afrika Borwa, 1996 (molao wa 43 wa 1996) direkoto ka moka ka ntle le maruo le ditokumente tša kgoro di tswaleletšwe mengwaga ye 20.
Bahlankedi ba Phapoši ya go Bala ba tla lekola gore banaykišiši ga ba fiwe direkoto tše di welago ka tlase ga lebaka le.
Ge monyakišiši a rata go lebelela faele yeo e tswaleletšwego, o swanetše a dire kgopelo ka go ngwala gore a hwetše tumelelo ya go dira seo. Bahlankedi ba Phapoši ya go Bala ba ka botšišwa dipotšišo go hwetša tshedimošo ye e tseneletšego malebana le se.
Direkoto di ka bewa lebaka la diiri tše 24 fela. Mo mabakeng a a itšego go ka kgonega gore o dire dipeakanyo tše di kgethegilego le moakamedi wa Phapoši ya go Bala gore o oketše nako.
Go bea direkoto, banyakišiši ba swanetše ba bee tšebišo godimo ga direkoto godimo ga Tafola ya go Boloka.
Dipene, megalathekeng le diradio tša basepelakadinao ga tša dumelelwa ka gare ga Phapoši ya go Bala. Go dumelelwa fela diphensele.
Ke bosenyi go thalathala godimo ga rekoto efe goba efe ya bokgobadingwalo.
Ga go sejo, seno goba mmotu tšeo di tla lewago ka gare ga Phapoši ya go Bala.
Ga go direkoto goba mapokisana ao a tla bewago mo fase.
Banyakišiši ba ka se ithekge godimo ga direkoto ge ba šoma ka tšona.
Dibolumo ga tša swanelwa go gapeletšwa go bulwa gore di be dipapetla - thušo ya mohlankedi wa Phapoši ya go Bala e ka kgopelwa malebana le go dira se.
Banyakišiši ba ka se diriše dikhamera tša bona goba disekena ka ntle le ge ba filwe tumelelo yeo e itšego.
Ga go dilo tša ka ntle tšeo di ka bewago ka gare ga direkoto ka ntle le maphephe a mannyane ao a hlwekilego goba ditlabelo tša go swaya matlakala tšeo di fiwago tesekeng ya Phapoši ya go Bala.
Banyakišiši ba swanetše ba netefatše gore diatla tša bona di hlwekile pele ba ka swara materiale ofe goba ofe wa bokgobadingwalo. Go direla mehola ya maphelo, banyakišiši ba swanetše ba hlape diatla tša bona ka morago ga go swara direkoto tša bokgobadingwalo le pele ba swara dijo.
Banyakišiši ga ba swanela go šitiša banyakišiši ba bangwe ka go se be le maitshwaro a mabotse ka gare ga Phapoši ya go Bala.
Badiredi ba Phapoši ya go Bala ba fao go thuša banyakišiši, bao ba amogelwago go ikopanya le bona ge eba go na le seo ba se nago bonnete bja sona. Bokgobadingwalo bja Bosetšhaba bo hlahla ke Mehola ya Koporasi ya Kgoro ya Bokgabo le Setšo (khopi yeo e ka hwetšwago ge e kgopelwa). Se ke go netefatša gore banyakišiši ba hwetša tirelo ye kaone kudu ya badirelwa.
Re kgopela gore banyakišiši ba se dire selo seo se ka senyago direkoto gomme sa thibela meloko ya ka moso go hwetša bohwa bja bona.
<fn>nso_Article_National Language Services_MELAETSA YE BOTLHOKWA.txt</fn>
Legora go dikologa ntlo le diheke tša go tswalela di kaone go feta leboto le le telele ka baKa la gore go a bonala. Waere ya legare, waere ya go tlhaba, dithini tša go sebe le selo goba ditšhipi di ka no hlomesetšwa legoreng go oketša bokgoni bja go lemoša e sa le ka pela. Gopola gore diheke di dule di tswaletšwe.
Diheke tša polokego tša go ba le diloko tša go tswalela gabotse mo pele ga monyako wo mongwe le wo mogwe wa ka ntle mmogo le ditšhipi tša go khupetša lefasetere le lengwe le le lengwe. Dira gore diheke di dule di tswaletšwe ka dinako kamoka.
Heke ya polokego ka gare ga ntlo yeo e aroganyago diphapoši tša go robala le ntlo kamoka e ka no ba bohlokwa ge motho a tsene ka gare ga ntlo. Tshepetšo ya poledisano ya tšhoganyetšo go ka ba kaone ge e tsentšhwe ja lefelong le.
Dithunya di swanetše gore ka dinako kamoka di dule moo di humanegago bonolo, gomme ge go kgonega se swarwe go motho. Netefatša gore dibetša di a thuša ka mehla le gore moswari o kgona go di šomiša.
Seletšwa/Alamo godimo ga mathudi le moo e ka tšhungwago gona ka ntlong di kgona go kwala go tšwa kgole ge e le gore mekgwa ye mengwe ya kgokagano e a ga e kwale. Go bohlokwa go leka didiršwa tše ka mehla le go netefatša gore di kwala go tšwa kgole.
Dimpšha tša go hlapetša le maganse ke mokgwa wo mobotse temošo. Di dule di tswaletšwe kgauswi le ntlo gore bašele ba seke ba di humana bonolo.
Batho ba go se tsebege ba go ba gona, goba ba go sepelasepela lefelong ntle le lebaka.
Dinamelwa tša go se tsebege tša go šomiša ditsela tša polasa goba le lefelo la go kampa. Lebelela mehlala yeo e sa tsebegego.
Maitshwaro a badiri ao a sa tlwaelegago. Badir ba go ja goba go reka dijo tše dintšhi kudu. Phetogo ya maitshwaro a badiredi ba ga bjale ka pela morago ga go thwala modiredi yo moswa.
Lehu la go makatša la mpša ya go hlapetša.
Hlokomela bohlatse bja go ba gona ga ditsotsi, mohlala, mabotlelo goba dithini tša go se be le selo, makese a go swara dikolo, mašaledi a dipampiri, dikonopi tša go kgagoga, dimateriale tša go kgagoga, dikgato tša maoto goba tša dieta, mello ye timilwego mafelong a bonalago okare go be go kampilwe gona, mekoti ya meetse le malao a noka, mašaledi a dijo, dikwae tša go fela, mapokisi a go se be le selo, mantle, megala, bjbj.
Bohodu bja dijo, digotetši, diruiwa le diphoofolo.
Bašele bao ba etelago lefelo la gago ka mabaka a go kwala gomme ba leka go lebelela ba sa lemogwe.
Emela ditokelo tša gago bjalo ka mong wa polase. Bašele bao ba tsenago ka polaseng goba bao ba etelago badiredi ba swanetše go humana tumelelo pele. Boledišana le SAPS ya kgauswi le wena gore na molao o go dumelela gore o dire eng le gore o ka šomiša bjang dilo tšeo ka polaseng ya gago.
Hlohleletša badiredi kamoka gore ba dule ba hlokometše merero ya polokego le go bega bosenyi kamoka.
Efa badiredi moputso wa dintlha le tshedimošo yeo e thušago.
O seke wa dumelela mang goba mang ka polaseng ya gago goba ka ngwakong wa gago pele o bona gabotse gore ke bomang, kudukudu bošego.
Didirišwa kamoka tšeo di ka no šomišwago bjalo ka dibetša di tswalelwe ge di sa šome.
Ntšha dinotlelo ka dikoloing kamoka ge di sa šome.
Ge o sepela, itlwaetše go tsebiša ba lapa la gago gore o ya kae, tsela yeo o yo e šomišago le gore o ikemiseditše go boya neng.
Leka mogala wa gago ka mehla go netefatša gore o šoma gabotse. Dira gore mogala o tsenywe lefelong leo o kgonago go humanega bonolo go lona kae goba kae ka ntlong, le gore ga se moo o ka thunywago bonolo ka lefasetere ge o le mogaleng.
Boloka dinotlolo moo di bolokegilego gore di seke tša pedifatšwa.
Bea serumula/thotšhe kgauswi bošego gomme ge o e šomiša netefatša gore ga e bonatše moo o lego gona.
Hlokomela bohodu bja digotetši le tše dingwe.
O seke wa dira selo se tee ka mehla ka dinako tša go swana.
Itlwaetše gore o seke wa robala ka bjako morago ga go tima mabone bošego. Dula o phafogile lebakanyana. O seke wa robala lefelong leo le bonalago ka ntle.
O seke wa ema mo pele ga mafasetere ge o bula le ge o tswalela digaretene. Šutha le garetene gore o seke wa kgona go tebiwa.
Tšea diswantšho le menwana ya badiredi kamoka, le ge e le gore ga di šomišwe, di dira gore motho a gopole gabedi ge a nyaka go dira bosenyi.
Go ithuta go thunya mo polaseng (empa o latelela dikgato tša polokego) ke mokgwa wo mongwe wo mobotse wa go tšhošetša bao ba ikemišeditšego go tlo senya.
Tsebiša bana ba gago ka mokgwa wo mobotse wa go araba mogala mmogo le gore ba seke ba bolela le batho bao ba sa ba tsebego goba ba seke ba amogela dimpho tša go tšwa go bona.
Gopola - o seke wa tšhoga. Taolo ke mokgwa wa tšhireletšo wa pele.
Bala mabaka - na go na le motho kgauswi Dira lešata le le ntši ka moo go kgonegago?
Go šišinywa gore o lwantšhwe motlhasedi ge e le gore go tla go kgontšha gore o tšhabe KA YONA NAKO YEO.
Ge e le gore o ka kgona go mo lwantšha, o mo gobatše. Šomiša mekgwa ya go itšhireletša go fihla thušo e goroga goba o kgona go phonyokga.
Ge go sa kgonege gore o mo lwantšhe, hlokomela maswao ao o ka mo šupago ka wona. Leka go hlokomela gore a ka ba bogolo bjo bo kaakang, botelele, mmala wa moriri, mabadi, diaparo, polelo le mekgwa ya maitshwaro.
Leka go tlogela bohlatse bjo bontši go ya ka moo go kgonegago lefelong leo tlhaselo e diregilego go lona. Menwana, disakatuku, dibenyabje le mekgwa ye mengwe ya boitšhupo e ka thuša ka morago.
Batlhaselwa ba bangwe ba phonyokgile tlhaselo ka go boledišana gabotse le batlhasedi ba bona (bolela gabotse le ka bohlale).
<fn>nso_Article_National Language Services_MELAO YA KGOROTSHEKO.txt</fn>
Moahlodimogolo wa Afrika-Borwa, ka tlase ga karolo 171 ya Molaotheo wa Afrika-Borwa, 1996, le karolo 16 ya Molaotlaleletšo wa Kgorotsheko ya Molaotheo, 1995 (Molao wa 13 wa 1995) ka moo o fetotšwego, o beile melao yeo e lego ka gare ga Koketšo yekhwi go laola ditaba tše di amanago le ditshepedišo tša, le pele ga Kgorotsheko ya Molaotheo gore e thome go šoma ka la 29 Mei 1998.
Moemedi wa semolao' e ra mmoleledi yo a amogetšwego go ya ka dipeelano tša karolo ya 3 ya Molao wa Kamogelo ya Baboleledi, 1964 (Molao wa 74 wa 1964), goba ramolao yo a amogetšwego go ya ka dipeelano tša karolo ya 15 ya Molao wa boramolao wa 1979 (Molao wa 53 wa 1979).
phathi' goba tšhupetšo efe le efe go ramelato e akaretša moemedi wa semolao yo a tšwelelago legatong la phathi, go ya ka moo kamano e nyakago.
Rejistrara' e ra Rejistrara ya kgorotsheko gomme e akaretša le rejistrara ya motšwaoswere goba mothušarejistrara wa Kgorotsheko goba ge ba se gona motho yo mongwe le yo mongwe yo a beilwego ke Moloaodi wa Kgorotsheko.
motsetelakgoro' e ra motho yo a beilwego go ya ka dipeelano tša karolo ya 2 ya Molao wa Batsetelakgoro wa 1986, (Molao wa 90 wa 1986), gomme e akaretša motho yo a beilwego go ya ka dipeelano tša karolo ya 5 goba karolo ya 6 ya Molao woo bjalo ka motšwaoswere goba letsogo la motsetelakgoro, ka tatelano, le motsetelakgoro.
Melao ya Kgorokgolo ya Tsheko ya Boipiletšo' e ra melao yeo e laolago tshwaro ya ditshepedišo tša Kgorokgolo ya Tsheko ya Boipiletšo ye e phatlaladitšwego ka tlase ga Tsebišo ya Mmušo No.
Melaotshwano' e ra melao yeo e laolago tshwaro ya ditshepedišo ka go dikarolo tše mmalwa tša profense le tša tikologo tša dikgorokgolo tša tsheko yeo e phatlaladitšwego ka tlase ga Tsebišo ya Mmušo No. R 48 ya 12 Janaware 1965, ka moo e fetotšwego.
Maatla afe le afe goba bolaodi bjo bo beilwego ka go Moahlodimogolo go ya ka dipeelano tša melao yekhwi bo ka dirišwa ke moahlodi goba moahlodi yo a kgethilwego ke Moahlodimogolo go dira modiro woo.
Tšhupetšo efe le efe mo melaong yekhwi go phathi yeo e swanetšego go saena dingwalwa/ditokumente e tla hlangwa bjalo ka ge e tsenya gare tšhupetšo go moemedi wa semolao yoo a emelago phathi yeo, tšhupetšo mabapi le go hlagiša ditokumente pele ga Rejistrara bjalo ka ge e tsenya gare tlhagišo ya pejana go Rejistrara ya ditokumernte tše bjalo go diphathi tše dingwe le tlhagišo ya dikopi tše 25 tša ditokumente ka moka tše maleba le tše di lego sebopegong sa elektroniki tšeo di nyalelanago le ditlabelo software tše di šomišwago ke Kgorotsheko.
Ditsebišo, ditaelo goba dikgokagano tše dingwe go ya ka dipeelano tša melao yekhwi, di ka no fiwa goba tša romelwa ka poso ye e rejistarilwego goba ka fekse, goba kopi efe le efe ya elektroniki. Ge fela e le gore tsebišo goba kgokagano ye e filwego ka elektroniki, phathi yeo e fago tsebišo ye bjalo goba kgokagano, e tla re ntle le tikatiko ya hlagiša kopi ye e gatišitšwego ya tsebišo goba kgokagano ye bjalo go Rejistrara, gammogo le setifikeiti se se saenilwego ke phathi ye bjalo e kgonthiša tšatšikgwedi la kgokagano ye bjalo goba tsebišo.
Moahlodimogolo a ka no oketša nako ye e lekantšwego ye e beilwego ke melao yekhwi.
Mabaka a a ngwadilwego, maikarabelo le maipobolo a mangwe ka go Kgorotsheko a swanetše go kwagala le gona a nepagale.
Dikgopelo di swanetše go balega le gona di tlanywe ka fomate ya dikgobanapedi godimo ga pampiri ya bogolo bja A4.
Ka taolo ya molao wa 5, dipeakanyetšo tša molao wa 4 wa Melaotshwano di tla šoma ka diphetošo tše di ka nogo nyakega, mo go tirelo ya tshepetšo efe le efe ya Kgorotsheko.
Molato o ka sekwa ka ntle ga paka ge Moahlodimogolo a laela bjalo.
Ge letšatši le beilwe la go thoma ga paka e se letšatši la Kgorotsheko, paka e tla thoma mo letšatšing le le latelago la Kgorotsheko, gomme, ge letšatši le le beetšwego mafelelo a paka e se letšatši la Kgorotsheko, gona paka e tla fela letšatši la pele ga la Kgorotsheko.
Ofisi ya Rejistrara e tla bulwa go tloga ka 8:30 go fihla ka 13:00 le go tloga ka 14:00 go fihla ka 15:00 matšatšing a Kgorotsheko.
Mo mabakeng ao e sego a mehleng, Rejistrara a ka amogela ditokumente mo nakong yeo e lego ka ntle ga diiri tša ofisi, gomme o tla dira bjalo ge a laetšwe ke moahlodi.
Tsebišo ya boipiletšo, taelo ya kgorotsheko ye e fetišetšago molato ofe le ofe go Kgorotsheko ke kgorotsheko ye nngwe, goba tokumente ye nngwe yeo ka yona ditshepedišo di thomišwago ka go Kgorotsheko go ya ka dipeelano tša melao yekhwi, e tla fiwa nomoro ke Rejistrara ka nomoro ye e hlatlamago ya ngwaga woo e faelwago ka wona.
Tokumente efe le efe yeo ka morago e hlagišwago molatong wo mobjalo goba molatong ofe le ofe wo o latelago gomme e le tšwetšopele ya wona, o tla swaywa ka nomoro yeo ke phathi yeo e o hlagišago gomme e ka se ke ya amogelwa ke Rejistrara go fihla e swaywa bjalo.
Ditokumernte ka moka tše di tlišitšwego go Rejistrara gore di faelwe molatong, di tla faelwa ke Rejistrara ka go faele ya molato ka tlase ga nomoro ya molato wo bjalo.
Ditokumente ka moka tše di ukangwego ka go molawana wa 1 di tla laolwa ke tefo ya ditefo tša kgorotsheko tša R75,00 di le sebopegong sa setempe sa ditseno. Ge e se fela ge, phathi e kgotsofatša Rejistrara go ya ka dipeelano tša molawana 5 wa gore yena o a diila, tefo ya ditefo tša kgorotsheko e tla gafelwa ka thoko ke Rejistrara yoo a tlogo ngwalwa tlhaloso ye bjalo ka godimo ga tokumente ye go bolelwago ka yona.
Phathi yeo e nyakago go thomiša goba go ganana le ditshepedišo ka go Kgorotsheko gomme a akanyago gore o a diila goba mang le mang legatong la phathi ye bjalo, o tlamegile go kgotsofatša Rejistrara gore ka ntle le dithoto tša ka lapeng, diaparo le didirišwa tša mošomo, phathi ye bjalo ga e na le dithoto tša boleng bja R20 000 gomme e ka se kgone mo nakong ye e bonalago go tšweletša seroto se bjalo goba meputso ya gagwe.
Moo go dirwago difotokopi, ditefo tšeo di beilwego ka go molawana wa 6a di tlamegile go lefša. Dikopi tša rekoto di ka dirwa ke motho yo mongwe le yo mongwe pele ga Rejistrara.
a Ka kgopelo ya phathi Rejistrara a ka dira kopi ya tokumente efe le efe ya Kgorotsheko ge go lefša ditefo tša kgorotsheko ka setempe sa ditseno sa R0.50 mo go fotokopi ye nngwe le ye nngwe ya letlakala la bogolo bja A4 goba karolo ya lona gomme ka tefo ya R1.00 o tla tiišetša gore fotokopi yeo ke kopi ya nnete ya kopi ya mathomo.
b Tefo ya ditefo tša kgorotsheko e ka gafelwa ka thoko ke Rejistrara mo go motho yo a diilago yo a ukangwego ka go 4 le 5.
Neng le neng ge Kgorotsheko e dira taelo ye e begago goba e tiišetšago gore molao ofe le ofe goba peakanyetšo ya wona ga e sepelelane le Molaotheo ka tlase ga karolo 172 ya Molaotheo, Rejistrara pele ga matšatši a 15 morago ga ge taelo e dirilwe, o tla bona gore taelo ye bjalo e phatlalatšwa ka gare ga Kuranta ya Mmušo le ka go kuranta ya mmušo ya profense yeo e amegago ge e le gore taelo yeo e amana le melao ya profense.
Rejistrara o tla phatlalatša lenaneo la tsheko, leo le tlogo bewa mo go boto ya ditsebišo mo moagong wa kgorotsheko matšatši a a sego ka fase ga a 15 pele ga paka ye nngwe le ye nngwe go thuša baemedi ba molao le go sedimoša setšhaba.
Ditaetšo malebana le tshepedišo efe le efe di tla fiwa diphathi tše di amegago ke Rejistrara gare ga matšatši a mahlano morago ga ge ditaetšo tše bjalo di se no fiwa.
a Rejistrara o tla hlokomela direkoto tša Kgorotsheko gomme a ka se dumelele gore go be le e tee ya tšona yeo e tlošwago ka go moago wa kgorotsheko.
b Tokumente ye nngwe le ye nngwe ye e filwego Rejistrara gomme e dirilwe karolo ya direkoto tša Kgorotsheko ka fao e ka se tlošwe sa ruri go difaele tša semmušo tša kgorotsheko.
c Morago ga ditshepedišo ka go Kgorotsheko, direkoto dife le dife tša mathomo le dipampiri tšeo di hlagišitšwego ka go Kgorotsheko ke kgorotsheko efe le efe, di tla bušetšwa go kgorotsheko yeo di amogetšwego go tšwa go yona.
a Ge go ka bonala go Rejistrara gore phathi tsoko ga se ya emelwa gona o tla romela ka bjako phathi yeo go kantoro ya kgauswi ya Khomišene ya Ditokelo tša Boto, Boto ya Thušo ya tša Molao, kliniki ya tša molao, goba go mokgatlo ofe le ofe wa maleba goba setheo seo se ka ikemišetšago mme se le maemong a go ka thuša phathi ye bjalo.
b Mmušo goba Rejistrara a ka se ikarabele go tshenyego goba tahlego ye e hlotšwego ke thušo ya botho ya Rejistrara go phathi ye bjalo mo ditshepedišong tše di lego pele ga kgoro goba mo tšhomišong ya taelo go ya ka dipeelano tša melao yekhwi mo sebopegong sa keletšo ya semolao goba mo go hlangweng goba tokišetšong ya tshepetšo efe le e fe goba tokumente.
Mo tabeng efe le efe, go tsenywa gare boipiletšo bofe le bofe, moo go nago le ngangišano ka ga bomolaotheo bja tiro efe le efe ya phethišo goba ya taolo goba boitshwaro goba tiro ye e tšhošetšwago ya phethišo goba ya taolo goba boitshwaro goba ka go nyakišišo efe le efe ka ga bomolaotheo bja molao ofe le ofe, go akaretšwa le Molao ofe le ofe wa Palamente goba wa Theramelao ya Profense, le bolaodi bjo bo ikarabelago mo go phethišo goba taolo ya tiro goba boitshwaro goba tšhošetšo ya bjona goba mo taolong ya molao wo bjalo, ga se ya šupša bjalo ka phathi go molato, phathi yeo e hlohlago bomolaotheo bja tiro ye bjalo goba boitshwaro goba molao, mo matšatšing a mahlano a go hlagiša pele ga Rejistrara tokumente yeo ka go yona twantšho ye bjalo e tšweletšwago la mathomo mo tshepedišong ye e lego pele ga Kgorotsheko. E tla tšea dikgato go ikamanya le bolaodi bjo bo hlobaelago bjalo ka phathi go ditshepedišo. Go taelo yeo e tlogo dirwa ke Kgorotsheko yeo e begago gore tiro ye bjalo goba boitshwaro goba molao ga o molaotheong mabapi le molato wo mobjalo ka ntle le ge dipeakanyetšo tša molao wo di obametšwe.
Ka ntle le moo Kgorotsheko goba Moahlodimogolo a laetšego ka tsela ye nngwe, ga go na le motho yoo a tlogo dumelelwa go tšwelela legatong la phethi efe le efe mo ditshepedišong dife le dife tša Kgorotsheko ge e se fela ge a na le tokelo ya go tšwelela ka go dikgorokgolo tša tsheko.
Ge phathi e hlokofala goba e se sa ba le bokgoni bja go tšwela pele mo tshepedišong efe le efe, ditshepedišo di tla emišwa ka lona lebaka leo go fihlela nakong ya ge moemedi yo a nago le maatla goba motho yo mongwe yo a nago le makgoni a beilwe maemong a phathi ye bjalo goba go fihla ge bofokodi bjoo bo se sa le gona.
Moo motho yo a filwego maatla goba motho yo mongwe wa makgoni a beilwe, Kgorotsheko e ka laela , ge go na le kgopelo, gore motho yoo a dumeletšwego goba a nago le bokgoni a tšee maemo a phathi yeo e hlokofetšego goba e se sa kgona go šoma.
Motho yo mongwe le yo mongwe yo a nago le tshwanelo ya go tsena bjalo ka phathi, goba go nago le kgonagalo ya gore a ka tsenelwa bjalo ka phathi ka go ditshepedišo, ka go tsebiša diphathi tše dingwe ka moka, a ka kgopela legatong lefe le lefe la ditshepedišo tumelelo ya go boelanya bjalo ka phathi. Kgorotsheko goba Moahlodimogolo a ka fa taelo ge a se no hwetša kgopelo ye bjalo, yeo e akaretšago le taelo efe le efe mabapi le ditshenyegelo, gomme a fa ditaelo mabapi le ditshepedišo tše di tšwelelago ka go ditshepedišo go ya ka moo go ka nyakegago.
Maatla a ramolao goba tumelelo ya go tšea kgato.
Ga go nyakege gore maatla a ramolao a faelwe, bolaodi bja modirišamolao go šoma legatong la phathi efe le efe a ka no re , gareng ga matšatši a 21 morago ga ge phathi efe le efe e lemogile sekhwi, modirišamolao a se no dira bjalo, goba ka tumelelo ya Kgorotsheko ka baka la lebaka le le kwalago le laeditšwego nakong efe le efe pejana ga kahlolo, e ganwe ka tsebišo, mme morago ga moo modirišamolao a ka se sa kgonago go tšea kgato ka tsela yeo, ka ntle le ge maatla a ramolao a hlagišitšwe go Rejistrara gareng ga matšatši a 21 a tsebišo yeo.
Maatla afe le afe a ramolao goba tumelelo go kgatha tema ye e hlagišitšwego e tla saenwa ke, goba legatong la phathi yeo e e fago, gomme ge go se bjalo, e tla phethagatšwa ka tshwanelo go ya ka molao.
Ga go maatla a ramolao goba tumelelo ya go kgatha tema ye e tlogo nyakega go hlagišwa ke mang le mang yo a kgathago tema legatong la Mmušo.
Ka taolo ya melao ye, motho mang le mang yo a nago le kgahlego molatong ofe le ofe wo o lego pele ga Kgorotsheko, ka tumelelo ye e ngwadilwego ya diphathi ka moka mo molatong wo o lego pele ga kgorotsheko, a ka no amogelwa, e sego ka morago ga nako ye e beilwego ka go molawana wa 5, ka moo bjalo ka mogwera wa kgorotsheko go ya ka dipeelano le mabaka le ka ditokelo le ditshwanelo tšeo di ka nogo kwanelwa ka go ngwala le diphathi ka moka tše di lego pele ga kgorotsheko goba bjalo ka ge go ka laela Moahlodimogolo go ya ka dipeelano tša molawana wa 3.
Tumelelo ye e ngwadilwego ye e ukangwago ka go molawana wa 1 gareng ga matšatši a mahlano a ge e se no hwetšwa, e tla hlagišwa pele ga Rejistrara gomme mogwera wa kgorotsheko, godimo ga peakanyetšo efe le e fe, o tla obamela nako yeo e kwanetšwego ya go hlagiša lebaka le le ngwadilwego.
Moahlodimogolo a ka no fetoša dipeelano, mabaka, ditokelo le ditshwanelo tše di kwanetšwego go ya ka moo go ukangwego ka go molawana wa 1.
Ge tumelelo ye e ngwadilwego ye e ukangwego ka go molawana wa 1 e se be ya hwetšwa, motho ofe le ofe yo a nago le kgahlego mo molatong ofe le ofe wo o lego pele ga Kgorotsheko a ka kgopela go Moahlodimogolo gore a amogelwe ka moo bjalo ka mogwera wa kgorotsheko, gomme Moahlodimogolo a ka fa tumelelo yeo go ya ka dipeelano le mabaka le ka ditokelo le ditshwanelo tšeo a ka nago go di beakanya.
Ge ditekanyetšo tša nako di se tša bewa ka tsela ye nngwe mo go ditaelo tše di filwego molatong woo kgopelo ye e latelago dipeakanyetšo tša molawana wa 4 e tla dirwa e sego ka morago ga matšatši a mahlano morago ga tšweletšo ya ditlhagišo tše di ngwadilwego tša moiphemedi goba morago ga ge nako ya tšweletša ditlhagišo tše bjalo e fetile.
b hlaola ka boripana maemo ao a tlogo tšewa ke mogwera wa kgorotsheko ka go ditshepedišo; le c go beakanya ditlhagišo tšeo di tlogo tšweletšwa ke mogwera wa kgorotsheko, maswanedi a tšona mo go ditshepedišo le mabaka a gagwe a go kgolwa gore ditlhagišo di tla ba le mohola go Kgorotsheko gommme tša fapana le tša diphathi tše dingwe.
Mogwera ofe le ofe wa kgorotsheko o tla ba le tokelo ya go tšweletša lebaka le le ngwadilwego, ge fela lebaka le le bjalo la go ngwalwa, le sa boeletše taba efe le efe yeo e tšweleditšwego ka go lebaka la diphathi tše dingwe gomme le hlagiša dikgopolo tše dingwe tše di ka bago mohola go Kgorotsheko.
Ka taolo ya dipeakanyetšo tša molao wa 31, mogwera wa kgorotsheko o tla lekanyetšwa fela go direkoto tša boipiletšo goba tšhupetšo le dintlha tšeo di hweditšwego di amogetšwego ka go ditshepedišo tše dingwe gomme a ka se tlaleletše go tšona le gona a ka se dumelelwe go tšweletša lebaka ka molomo.
Taelo ye e fago tumelelo ya go amogelwa bjalo ka mogwera wa kgorotsheko e tla laetša tšatšikgwedi la tšweletšo ya lebaka le le ngwadilwego la mogwera wa kgorotsheko goba taba efe le efe ya maswanedi.
Taelo ya Kgorotsheko ye e šomanago le ditshenyegelo e ka no fa peakanyetšo ya tefo ya ditshenyegelo ke goba ka lebaka la go tsena gare ga mogwera wa kgorotsheko.
Peakanyetšo ya molao wa 13 e tla šoma, ka diphetošo tšeo di ka nogo nyakega go mogwera wa kgorotsheko.
a malebana le taba ye e ukangwego ka go karolo 1674 a ya Molaotheo, le b khwetšo ya ditaelo go tšwa go Kgorotsheko, kgopelo ye bjalo e tla tlišwa mo tsebišong ya tšhišinyo ye e thekgilwego ke afidabiti mabapi le dintlha tšeo mokgopedi a itshephilego tšona tša kimollo, gomme o tla tšweletša atrese [ka gare ga 25 kilometara go tloga kantorong ya Rejistrara] a hlagiša atrese ya madulo le atrese ya poso le dinomoro tša fekse, thelefomo le atrese ya e-mail, moo di lego gona, tšeo go tšona a tlogo amogela tsebišo le go tlišwa ga ditokumente ka moka ka go ditshepedišo gomme o tla bea letšatši, le le sego ka fase ga matšatši a mahlano morago ga ge di seno išwa go moiphemedi, leo ka lona goba pele ga lona moiphemedi a lebeletšwego go tsebiša mokgopedi ka go ngwala ge e le gore o ikemišeditše go ganetša kgopelo ye bjalo gomme o tla iša pele ka go bolela gape gore ge tsebišo ye bjalo e se ya fiwa, Rejistrara o tla kgopelwa go hlagiša taba ye pele ga Moahlodimogolo gore e šongwe go ya ka molawana wa 4.
Ge kimollo e kleimiwa kgahlano le motho mang le mang, bolaodi, mmušo, mokgatlo wa mmušo goba lekgotla, goba moo go nyakegago, goba go lebanego go fa ba ba badilwego ka godimo tsebišo ka ga kgopelo ye e ukamilwego ka go molawana wa 1, tsebišo ya tšhišinyo e tla lebišwa go, bobedi, Rejistrara le ba boletšwego ka godimo, gomme e tla ala dintlha ka botlalo, go akaretšwa atrese ya madulo, dinomoro tša fekse, thelefomo le atrese ya e-mail, ge di le gona, tša phathi yeo kimollo e nyakwago kgahlano le yona, tše di tlogo kgontšha Rejistrara go kgokagana le phathi ye bjalo, go sego bjalo e tla atresetšwa go Rejistrara gomme e tla ba kgauswikgauswi ka sebopego le Foromo 1 goba 2 go ya ka moo go ka bago ka gona.
gareng ga matšatši 15 a go tsebiša mokgopedi ka ga maikemišetšo a gagwe a go ganetša kgopelo, o tla hlagiša afidabiti ya gagwe ya karabo, ge e le gona, gammogo le ditokumente tša maswanedi, tšeo di ka akaretšago diafidabiti tše di thekgago.
Moo go sego gwa fiwa tsebišo ya kganetšo goba moo go se nago le afidabiti ya karabo go ya ka temana (a) (i) gareng ga nako ye e ukangwego ka go temana (a) (ii), Rejistrara o tla bea kgopelo pele ga Moahlodimogolo gareng ga matšatši a mahlano a go fela ga yona.
Ge afidabiti ya karabo e hlagišwa, Rejistrara o tla bea kgopelo pele ga Moahlodimogolo gareng ga matšatši a mahlano a tlhagišo ya afidabiti ya karabo goba, ge go se gwa hlagišwa afidabiti ya karabo, gareng ga matšatši a mahlano a go fela ga nako ye e boletšwego ka go temana b.
d Moahlodimogolo ge a efa ditaelo ka tlase ga molawana wa 4 a ka no dumelela go hlagišwa ga diafidabiti tše dingwe.
Ge kgopelo e beilwe pele ga Moahlodimogolo go ya ka molawana wa 3 ©, o tla fa ditaelo malebana le ka moo kgopelo e swanetšego go šongwa ka gona, kudukudu, ge e le gore e tla beakanyetšwa go theeletšwa goba ge e le gore e tla šongwa go ya ka lebaka le le ngwadilwego goba ka kakaretšo go ya ka tshedimošo ye e lego ka go diafidabiti.
Mo go dikgopelo tša tšhoganetšo Moahlodimogolo a ka no se diriše diforomo le tirelo yeo e filwego ka go melao yekhwi, gomme a ka no fa ditaelo tša gore taba ye e šongwe ka nako le tsela ye e lego gore le go ya ka tshepedišo, yeo ka moo go ka kgonegago, e swanetšego go sepelelana le melao yekhwi, go ya ka mo go ka lebanago.
Kgopelo go ya ka molawana wa 1 ka tsebišo ya tšhišinyo e tla pataganywa le afidabiti yeo e beakanyago ka nepagalo mabaka ao a dirago gore go se dirišwe ditshepedišo tša mehleng.
Mabaka a a ngwadilwego a tla faelwa ka nako. A tla ba le dikagare, le lenaneo la ditsebi go bile go na le ditšhupetšo tša matlakala ka go tokumente moo go tsopotšwego go ona.
Mabaka a molomo a ka se dumelelwe ge Moahlodimogolo a file ditaelo tše bjalo.
a Mabaka a molomo a tla ba maswanedi go ditaba tše di lego pele ga Kgorotsheko gomme paka ya yona e tla laolwa ke ditekanyetšo tša nako tšeo di kago bewa ke Moahlodimogolo.
b Diphathi di tla tšea gore baahlodi ka moka ba badile mabaka a a ngwadilwego le gore ga go nyakege gore go boeletšwe se se ngwadilwego ka go ona.
a Lebaka le lebišwa go Kgorotsheko ka leleme la semmušo gomme phathi ye e amegago e ka se be le boikarabelo bja go hwetša toloki.
b Ge motho a ka rata go bolela le Kgorotsheko ka leleme la semmušo go ena le lengwe motho yo bjalo a ngwadilego lebaka la gagwe ka lona, motho yo bjalo, bonnyane, o tla fa Rejistrara tsebišo ye e ngwadilwego matšatši a šupago pele ga theeletšo ya molato wo ukangwago mabapi le maikišemišetšo a gagwe a go diriša leleme le lengwe la semmušo gomme o tla laetša gore leleme leo ke lefe.
Ka tšhišinyo ya Kgorotsheko ka noši goba ka kgopelo ya phathi e tee goba go feta, Kgorotsheko e ka laela gore melato ye mebedi goba go feta, ye e amago se se bonalago se swana, goba dipotšišo tše di tswalanego, di sekwe mmogo bjalo ka molato o tee goba mo dipeelano tšeo di ka nogo bewa.
Phetišetšo ya molaokakanywa go ya ka dipeelano tša karolo 794 b ya Molaotheo ke Mopresidente wa Repabliki ya Afrika-Borwa goba ke Tonakgolo ya profense, go ya ka moo mabaka a ka bago ka gona, e tla dirwa ka go ngwalwa gomme e tla lebišwa go Rejistrara le go Spikara sa Kgobokano ya Setšhaba le go Modulasetulo wa Khansele ya Setšhaba ya Diprofense, goba go Spikara sa Therameloa ya Profense, go ya ka mo mabaka a lego ka gona.
b peakanyetšo ya molaotheo goba dipeakanyetšo tše di amago dikgokgono tše bjalo; le c maitsetsepelo goba mabaka a dikgokgono tše bjalo.
Diphathi tša dipolitiki tše di emetšwego ka go Palamente ya setšhaba goba ka go Theramelao ya Profense ye e angwago, go ya ka moo go ka bago ka gona, di tla ba le tshwanelo ya tokelo ya go tšweletša ditlhagišo tše di ngwadilwego tše di nago le maswanedi a go senka taba gare ga nako ye e beilwego ka go ditaelo tše di lego ka go molawana wa 4.
a amago Spikara se se lebanego goba Modulasetulo wa Khansele ya Setšhaba ya Diprofense, go ya ka moo go ka bago ka gona, go fa tshedimošotlaleletšo yeo Moahlodimogolo a kago bona e le maleba goba e swanetšego go šomana le taba ye; le b bitšago diphathi ka moka tša dipolitiki tše di nago le kgahlego ka go Palamente ya Setšhaba goba Theramelao ya Profense ye e angwago, go ya ka mo go ka bago ka gona, bao ba ka ratago go dira bjalo, go dira gore ditlhagišo tše di ngwadilwego gore e be tša maswanedi mo go senkweng ga taba ka gare ga paka yeo e beilwego ka go ditaelo tše bjalo.
Kgopelo go ya ka dipeelano tša dikarolo 801 le 1221 tša Molaotheo, ka maloko a Kgobokano goba theramelao ya profense e tla tlišwa ka tsebišo ya tšhišinyo ye e thekgwago ke afidabiti mabapi le kgopolo yeo mokgopedi a itshepilego yona ya kimollo gomme e tla tšweletšwa go Rejistrara gomme ya fetišetšwa go Spikara sa Kgobokano ya Setšhaba, gomme mo go lebanego, le go Modulasetulo wa Khansele ya Setšhaba ya Diprofense goba ya fiwa Spikara sa Theramelao ya Profense ye e amegago, go ya ka moo mabaka a lego ka gona.
Tsebišo e tla kgopela Spikara, ge go lebane, le Modulasetulo wa Khansele ya Setšhaba ya Diprofense, go lemoša taba diphathi ka moka tša dipolitiki tše di emetšwego ka nywakong yeo e lebanego goba theramelao ka go ngwala gareng ga matšatši a mahlano a go tlišwa go yena ga kgopelo ye.
Kgopelo ye e ukangwego ka go molawana wa 1 e tla pataganywa le setifikeiti ke Spikara sa theramelao yeo e amegago gore dinyakwa tša karolo ya 80 2 a goba karolo ya 1222 ya Molaotheo, go ya ka moo mabaka a ka bago ka gona, e kgotsofaditšwe.
c maitsetsepelo ao godimo ga ona dipeakanyetšo tše di latelanago di tšewago gore di thulanong; le d kimollo, go akaretšwa kimollo ya sebakanyana ye e nyakwago.
a Phathi efe le efe ya dipolitiki ka go theramelao ye e amegago goba ka mmušong yeo e ratago go ganetša go fiwa ga taelo ye e nyakwago ka go kgopelo ye bjalo, e tla tsebiša Rejistrara ka go ngwala gareng ga matšatši a 15 a go dirwa ga kgopelo yeo ya maikemišetšo a go ganetša gomme e tla re mo tsebišong, ya bea atrese yeo phathi ye bjalo goba mmušo o tlogo amogela tsebišo le go tlišwa ga ditokumente ka ditshepedišong.
b Ge tsebišo ye bjalo e filwe, kgopelo e tla šongwa go ya ka dipeakanyetšo tša molao wa 11.
a kgoeletšo ya tshedimošotlaleletšo yeo Moahlodimogolo a kago bona e nyakega goba e lebanego go šomana le taba ye; le b gore diphathi tša dipolitiki ka moka tše di nago le kgahlego ka go Palamente ya setšhaba goba ka go Theramelao ya Profense ye e amegago, go ya ka mo mabaka a ka bago ka gona, tše di ratago go dira bjalo di dire ditlhagišo tše di ngwadilwego tše di lebanego tsinkelo ya taba ye gareng ga paka yeo e beilwego ka go taelo ye bjalo.
Rejistrara wa kgorotsheko yeo e dirilego taelo yeo e se nago maatla molaotheong, go ya ka mo go akantšwego ka go karolo 172 ya Molaotheo, gareng ga matšatši a 15 a taelo yeo, o tla tšweletša go Rejistrara wa Kgorotsheko kopi ya taelo ye bjalo.
Motho goba mokgatlo wa mmušo wo o nago le tshwanelo ya go dira bjalo gomme o nyaka go dira boipiletšo kgahlano le taelo ye bjalo, go ya ka dipeelano tša karolo 172 2 d ya Molaotheo o tla re gareng ga matšatši a 15 a taelo ye bjalo wa tšweletša tsebišo ya boipiletšo go Rejistrara gomme kopi ya gona ya išwa go kgorotsheko yeo e dirilego taelo, mme morago ga moo taba ye e tla šongwa go ya ka ditaelo tše di filwego ke Moahlodimogolo.
Moipiletši o tla re mo tsebišong ye bjalo ya boipiletšo a beakanya ka nepagalo mabaka ao a tlišago boipiletšo, a laetša gore ke dikhwetšo dife tša dintlha le/goba tša molao tšeo a gananago natšo le taelo yeo go pakwago gore e be e swanetše e dirilwe.
Motho goba mokgatlo wa mmušo wo o nago le tshwanelo ya go dira bjalo, gomme o nyakago go kgopela tiišetšo ya taelo go ya ka dipeelano tša karolo 1722 d ya Molaotheo, gareng ga matšatši a 15 a go dirwa ga taelo yeo, o tla tšweletša kgopelo mabapi le tiišetšo yeo go Rejistrara gomme kopi ya yona e tla tšweletšwa go Rejistrara ya kgorotsheko yeo e dirilego taelo yeo, mme morago ga moo taba ye e tla šongwa go ya ka ditaelo tša Moahlodimogolo.
Ge go se na le tsebišo goba kgopelo go ya ka mo go akantšwego ka go melawana ya 2 le 4, ka tatelano, ye e tšweleditšwego gareng ga nako ye e beilwego, taba ya tiišetšo ya taelo yeo e se nago maatla e tla šongwa go ya ka ditaelo tše di filwego ke Moahlodimogolo.
Spikara sa Theramelao ya Profense yeo e beilwego goba e fetošitšego molaotheo go ya ka dipeelano tša dikarolo 142 le 1442 tša Molaotheo gomme a nyakago gore molaotheo goba phetošo ya molaotheo e amogelwe ke Kgorotsheko e tla tiišetša ka go nngwala dikagare tša molaotheo goba phetošo ye e beilwego ke theramelao ya profense gomme ya hlagiša molaotheo wo bjalo goba phetošo ya molaotheo go Rejistrara ka kgopelo ya semmušo go Kgorotsheko go phethagatša mohola wa yona go ya ka karolo ya 144 ya Molaotheo.
Setifikeiti se se akantšwego ka go molawana wa 1 se tla akaretša pego ye e šupago gore molaotheo goba phetošo ya molaotheo e fetišitšwe ka bontši bjo bo lebanego.
Diphathi ka moka tša dipolitiki tše di emetšwego ka go theramelao ya profense di tla ba le tshwanelo ka tokelo ya go tšweletša lebaka la molomo go Kgorotsheko, ge fela phathi ye bjalo ya dipolitiki go ka nyakega gore e hlagiše tlhagišo ye e ngwadilwego ka go Kgorotsheko pele ga lebaka la molomo.
a phetišetšeo go Spikara ga tshedimošotlaleletšo yeo Moahlodimogolo a bonago e nyakega goba e lebane go šomana le taba ye.
c taelo ya gore tlhagišo efe le efe ye e ngwadilwego yeo e dirilwego go ya ka dipeelano tša temana b e swanetše go lemošwa diphathi tše dingwe tša dipolitiki ka go theramelao ya profense ka ditsela tšeo Moahlodimogolo a ka bonago di lebane.
Taelo ya Kgorotsheko ye e sepelelanago le karolo ya 144 ya Molaotheo e ka šupa dipeakanyetšo tša molaotheo wa profense goba phetošo ya molaotheo, ge e le gona, yeo e nyalelanago le ye e sa nyalelanego le Molaotheo.
Kgopelo ya phihlelelotebanyi bjalo ka ge go akantšwe ka go karolo 167 6a ya Molaotheo e tla tlišwa mo go tsebišo ya tšhišinyo, yeo e tlogo thekgwa ke afidabiti, yeo e tlogo tšweletša dintlha tšeo kgopelo ya kimollo e ithekgilego ka tšona.
c ge e le gore taba yeo e ka šongwa ke Kgorotsheko ka ntle le theeletšo ya bohlatse bja molomo le, ge e ka se kgonege.
d Le ka moo bohlatse bo ka tšweletšwago gomme thulano ya ditaba e rarollwe.
Motho yo mongwe le yo mongwe goba phathi ye e ratago go ganetša kgopelo e tla re mo gareng ga matšatši a 10 morago ga go tšweletšwa ga kgopelo yeo, ya tsebiša mokgopedi le Rejistrara ka go ngwala mabapi le maikemišetšo a yona a go ganetša kgopelo yeo.
a taelo yeo e dirago boipiletšo go moiphemedi go dira tlhagišo ye e ngwadilwego go Kgorotsheko gareng ga nako yeo e beilwego ge e le gore, goba ge e se gore phihlelelotebanyi e swanetše go fiwa; goba b taelo ye e laetšago go se be le tlhagišo ye e ngwadilwego goba afidabiti ye e swanetšego go faelwa.
Dikgopelo tša phihlelelotebanyi di ka no šongwa ka tsela ya kakaretšo, ka ntle le go theeletša lebaka la molomo goba la go ngwalwa go feta leo le filwego ka go kgopelo ka boyona: Ge fela e le gore moo moiphemedi a laeditšego maikemišetšo a gagwe a go ganetša go ya ka dipeelano tša molawana wa 3. Kgopelo ya phihlelelotebanyi e tla fiwa fela morago ga ge dipeakanyetšo tša molawana wa 4 a di latetšwe.
Tshepedišo yeo e beakantšwego ka go molao wo e tla latelwa mo kgopelong ya go hwetša tumelelo ya go dira boipiletšo go Kgorotsheko moo sephetho mabapi le taba ya molaotheo, go ena le taelo ya go se šome molaotheong ka tlase ga karoilo 1722a ya Molaotheo, e filwe ke kgorotsheko efe le efe, go akaretšwa le Kgorokgolo ya Tsheko ya Boipiletšo, gomme go sa šetšwe ge e le gore Mopresidente o ganne go fa tumelelo goba tumelelo yeo e sego ya mehleng ya go dira boipiletšo.
Ramelato yoo a hlokofaditšwego ke sephetho sa kgorotsheko gomme a fišegela go dira boipiletšo kgahlano le sona ka go lebantšha Kgorotsheko mo tabeng ya molaotheo o tla re, gareng ga matšatši a 15 a taelo yeo a dirago boipiletšo kgahlano le yona, gomme morago ga go tsebiša phathi yela ye nngwe goba diphathi tše di amegago, a tšweletša kgopelo go Rejistrara ya tumelelo ya go ipiletša. Ge e se fela moo Mopresidente wa Kgorokgolo ya Tsheko ya Boipiletšo e gannego boipiletšo bjoo, paka ye e beilwego mo molaong wo e tla šoma go tloga go tšatšikgwedi leo taelo e gannego tumelelo ya go dira boipiletšso.
a sephetho seo boipiletšo bo tlišitšwego kgahlano le sona le mabaka ao sephetho se ganwago ka ona.
b Pego ye e tšweletšago ka nepagalo le gona ka boripana taba ya molaotheo ye e tšweletšwago ka go sephetho, le ditaba dife le dife tše dingwe tšeo go pakwago gore di tlemagane le sephetho godimo ga taba ya molaotheo.
ge e le gore kgopelo ye bjalo ke ya sebakana ya ge kgopelo go Kgorotsheko e gannwe; le iii dipoelo tša kgopelo ye bjalo, ge e le gore di tla be di tsebja nakong ya go dira kgopelo go Kgorotsheko.
a Gareng ga matšatši a 10 go tloga tšatšikgweding leo kgopelo ye e ukangwego ka go molawana wa 2 e hlagišitšwego, moiphemedi goba baiphemedi ba ka no dira boikarabelo ka go ngwala, ba laetša ge e le gore goba ge e se gore kgopelo ya tumelelo ya go ipiletša e amogetšwe gomme ge go se bjalo, mabaka a kganetšo ye bjalo.
b Dipeakanyetšo tša melao yekhwi mabapi le maipiletšo di tla šoma, ka diphetošo tše di nyakegago, go maipiletšoputlanyi.
a Kgorotsheko e tla tšea sephetho sa go fa goba sa go ganetša mokgopedi tumelelo ya go ipiletša.
b Dikgopelo tša tumelelo ya go ipiletša di ka no šongwa ka kakaretšo, ka ntle le go amogela lebaka la molomo goba la go ngwalwa, ge e se fela leo le lego ka go kgopelo ka noši.
Kgorotsheko e ka no laela gore kgopelo ya tumelelo ya go ipiletša e beelwe go sekasekwa gomme ya laela gore lebaka le le ngwadilwego la diphathi le se amane fela le potšišo ya gore a na kgopelo ya tumelelo ya boipiletšo e swanetše go fiwa, eupša gammogo le ditshwanelo tša kganano. Dipeakanyetšo tša molao 20, ka di phetošo tše di nyakegago, di tla šoma mo go tshepedišo ye e tlogo latelwa mo ditshepedišong tšekhwi.
a Moipiletši o tla lokiša le go hlagiša rekoto ya boipiletšo go Rejistrara gareng ga nako yeo e ka nogo bewa ke Moahlodimogolo ditaelong tša gagwe.
b Ka taolo ya dipeakanyetšo tša molawana wa 1 ka mo fase, rekoto ya boipiletšo e tla bopša ke kahlolo ya kgorotsheko yeo boipiletšo bo dirilwego go yona, gammogo le ditokumente ka moka tše di hlagišitšwego ke diphathi mo kgorotshekong yeo le bohlatse ka moka bjo bo ka nogo ba bo ile bja tšweletšwa mo ditshepedišong gomme bo kago ba le maswanedi mo ditabeng tšeo di tlogo senkwa.
c i Diphathi di tla leka go fihlelela kwano mabapi le seo se swanetšego go tsentšhwa ka rekotong gomme ge go se kwano ye bjalo, mokgopedi o tla kgopela Moahlodimogolo go fa ditaelo mabapi le go hlamiwa ga rekoto.
Kgopelo ye bjalo e tla ngwalwa gomme ya tšweletša mohuta wa phapano gare ga diphathi mabapi le go hlamiwa ga rekoto le mabaka a dikgopolo tša mokgopedi.
Moiphemedi a ka no ikarabela go kgopelo gareng ga matšatši a 10 ge a se no fiwa kgopelo gomme o tla tšweletša mabaka a amago dikgopolo tša moiphemedi.
Moahlodimogolo a ka no gafela kgopelo ye go moahlodi o tee goba baahlodi ba go feta moo, bao ba tlogo šomana le taba ye e lego dipampiring goba ba nyaka gore diphathi di tšwelele pele ga gagwe goba ga bona letšatššing le le beilwego le nakong ye e beilwego go sekaseka tlhamo ya rekoto.
v Moahlodi goba baahlodi ba ba amegago ba tla fa ditaelo mabapi le go halmiwa ga rekoto, le nako yeo gare ga yona rekoto e swanetšego go tšweletšwa go Registrara le ditaba dife le dife tše dingwe tšeo di ka bonwago ke yena gore di a nyakega go dira gore kgorotsheko e kgone go šomana le boipiletšo, gomme ditaelo tšeo di ka akaretša gore taba yeo e bušetšwe morago go kgorotsheko gore go yo theeletšwa bohlatsetlaleletšo bjo bo šupilwego ka go ditaelo, goba le gore bohlatsetlalaletšo bo tšweletšwe pele ga Kgorotsheko ka tsela ya afidabiti goba ka tsela ye nngwe ye e amanago le boipiletšo.
a Ye nngwe ya direkoto tše di tšweleditšwego go Rejistrara di hlatselwa gore di nepagetše ke Rejistrara go tšwa go kgorotsheko yeo boipiletšo bo dirilwego go yona.
Ditokumente tša go balega tšeo di bego di tlantšwe goba di gatišitšwe sebopegong sa tšona sa mathomo bjalo ka ditšheke le tše dingwe, di ka se tlanywe gape gomme go tla fiwa fela difotokopi tše di bonalago pampiring ya bogolo bja A4.
d Matlakala a tla nomorwa ka tshwanelo le gona ka tatelano gomme mothaladi wo mongwe le wo mongwe wa lesome letlakaleng le lengwe le le lengwe le tla fiwa nomoro gomme dinomoro tše di šomišwago ke kgorotsheko yeo di tšwago go yona di tla dirišwa moo go kgonegago.
e Direkoto tše koto di tla arolwa ka dibolume tše di swaregago tša matlakala a e ka bago 100 ye nngwe le ye nngwe. Rekoto e tla tlengwa ka tshwanelo ka fomate ya puku gore e tle e kgone go swarelela ge e šomišwa kgafetšakgafetša gomme e tla tlengwa ka tsela ye e lego gore ge e dirišwa e tla bulega gabonolo ka ntle le bothata.
f Direkoto ka moka di tla tlengwa ka go tia ka dikhabara tšeo di laetšago nomoro ya molato, maina a diphathi, nomoro ya bolume le dinomoro tša matlakala tše di lego ka bolumung yeo, palomoka ya dibolume, le kgorotsheko mo e tšwago le maina a boramolao ba diphathi.
g Tlamo ye e nyakwago ke molao wo e tla ba ye e tiilego go kgonthiša go swarelela ga dipampiri tše di lego ka gare ga bolume gomme moo direkoto di bopilwego ka dibolume tša go feta e tee, palo ya bolume ye nngwe le ye nngwe le palo ya matlakala a a lego ka bolumung karolong ya teetharong ya mokokotlo wa bolume.
h Moo ditokumente di hlagišwago go Rejistrara, gomme direkoto tše bjalo di rekotilwe ka disking ya khomphutha, phathi yeo e hlagišago tokumente, moo go kgonegago, e tla dira gore kopi ya diski ye e nago le faele yeo e nago le tokumente e hwetšagale go Rejistrara, goba e romele kopi ya elektroniki ya tokumente ye e amegago ka e-mail ka fomate yeo e beilwego ke Rejistrara gomme e nyalelanango le ditlabelo tšeo di dirišwago ke Kgorotsheko nakong ya tlhagišo, go Rejistrara mo [go: registrar@concourt.org.za]; Ge fela thomelo ya kopi ye bjalo e ka se imolle phathi ye e amgegago mo tlamegong ya yona ka tlase ga molao wa 13 go tšweletša palo ye e beilwego ya dikopi tša tokumente ye e tšweleditšwego.
i Ge diski e filwe Rejistrara faele yeo e tla kopišwa gomme diski ya bušetšwa go phathi yeo e amegago. Moo diski goba kopi ya elektroniki ya tokumente e filwe, go e na le rekoto, gona phathi e ka tšweletša fela dikopi tše 13 tša tokumente yeo go Rejistrara.
a gore Moipiletši a hlagiše go Rejistrara lebaka le le ngwadilwego go thekga boipiletšo bja gagwe gareng ga paka ye e beilwego ke Moahlodimogolo gomme e laeditšwego ka go tsebišo yeo.
b Moiphemedi a hlagiše go Rejistrara lebaka le le ngwadilwego ge a fetola lebaka la moipiletši ka tšatšikgwedi le le beilwego ke Moahlodimogolo, leo le tlogo latela tšatšikgwedi le lebaka la moipiletši le le filwego moiphemedi.
Moipiletši a ka no hlagiša go Rejistrara lebaka le le ngwadilwego ge a fetola lebaka la moiphemedi gareng ga matšatši a 10 go tloga go tšatšikgwedi leo lebaka la moiphemedi le filwego moipiletši.
Moahlodimogolo o tla tšea sephetho mabapi le gore a na boipiletšo bo ka šongwa godimo ga lebaka le le ngwadilwego fela.
Ka taolo ya dipeakanyetšo tša molawana 5, Moahlodimogolo o tla bea tšatšikgwedi leo lebaka la molomo le tlogo theeletšwa, gomme Rejistrara mo matšatšing a mahlano a go bewa ga lona, o tla tsebiša diphathi tša boipiletšo tšatšikgwedi la theeletšo ka poso ye e rejistarilwego goba ka fekse.
b laetšago ge e le gore go na le mabaka a a kgethegilego ao a tlogo nyaka theeletšo ya go feta letšatši le tee goba ao a kago ba bohlokwa mabapi le ditaelo tše di tlogo fiwa ke Moahlodimogolo.
Melao ya 17 le 18 ya Kgorokgolo ya Tsheko ya Boipiletšo mabapi le tšhedišo le ditefo tša ramolao di tla šoma, ka diphetošo tšeo di ka nogo nyakega.
Mo lebakeng la lebaka la molomo le la go ngwalwa, tefo ya lebaka le le ngwadilwego, mo mabakeng a a swanetšego, e ka dumelelwa bjalo ka hlogwana e šele.
Godimo ga ditefo tša Kgorotsheko tše di beilwego mo melaong yekhwi ditefo tše di lego ka go Šetulo 2 di tla ba ditefo tšsa kgorotsheko tše di lefiwago ka ditempe tša ditseno.
Ka taolo ya molao wa 44 le dipeakanyetšo tša molao wa 45 di tla šoma, ka diphetošo tšeo di ka nogo nyakega.
Bokgobapuku bja Kgorotsheko bo tla bulwa gore bo dirišwe ke baahlodi, stafo sa kgorotsheko le batho ba bangwe ba ba filwego tumelelo ke rabokgobapuku ka nepo ya go dira diphatišišo ka ga molaotheo.
Bokgobapuku bo tla bulwa ka dinako tšeo e lego gore dihlokwa tše di kwalago tša kgorotsheko di nyakago, gomme tshepedišo ya bjona e tla laolwa ke melao yeo e dirilwego ke Komiti ya Bokgobapuku ya Kgorotsheko ka tšhomišano le Moahlodimogolo.
Moo rekoto efe le efe goba tokumente ye e filwego Rejistrara e nago le didirišwa tše di ngwadilwego ka leleme la semmušo leo le sa kwešišwego ke baahlodi ka moka, gona Rejistrara o tla dira gore dikarolo tša rekoto ye bjalo goba tokumente ye e amegago di fetolelwe ke mofetoledi yo a enišitšwego wa Kgorokgolo ya Tsheko ka go polelo goba dipolelo tšeo di tlogo kwešišwa ke baahlodi ba ba bjalo, gomme o tla abela diphathi kopi ya diphetolelo tše bjalo.
Mebotlolo, dithalwa le dibontšhwa tša didirišwa tše di bopago karolo ya bohlatse bjo bo tšerwego molatong gomme tša tlišwa kgorong ya tsheko gore di lekolwe di tla bewa ka fase ga taolo ya Rejistrara, bonnyane matšatši a 10 pele ga ge molato o tla sekkwa goba o tsena.
Mebotlo ka moka, dithalwea le dibontšhwa tša didirišwa tše di beilwego ka fase ga taolo ya Rejistrara di tla tlošwa ke diphathi gareng ga matšatši a 40 morago ga ge molato o sekilwe.
Ge diphathi ka moka, legatong lefe le le lefe la ditshepedišo, di tšweletša go Rejistrara kwano ye e ngwadilwego ya gore molato o phumolwe, ba šupa dipeelano tše di amanago le tefo ya ditshenyegelo le tefo go Rejistrara, ya ditefo dife le dife tše di ka bago gona, Rejistrara, ge Moahlodimogolo a laela, o tla ngwala phumolo ya molato gomme morago ga moo Kgorotsheko e ka se sa tlengwa ke molato woo.
Tokumente ye nngwe le ye nngwe ye e fetago matlakala a 15, go sa šetšwe mokgwa wa go e gatiša, e tla ba le lenaneo la dikagare ka ditšhupetšo tše maleba.
Tokumente ye nngwe le ye nngwe ka pele ga yona e tla ba le leina la phathi goba ramolao wa gagwe, diatrese tša madulo le tša poso, dinomoro tša fekse le thelefomo le atrese ya e-mail, moo di lego gona, gomme tokumente ya mathomo e tlo saenwa ke phathi goba ramolao wa gagwe.
a Rejistrara a ka se ke a amogela go boloka tokumente efe le efe yeo e sego ya hlagišwa ka sebopego seo se nyalelanagop le melao yekhwi, eupša o tla e romela go phathi yeo e amegago a laetša mahlakore ao a sa kgotsofatšego dinyakwa: Ge fela e le gore dikopi tše difsa tša di nepagetšego tša tokumente yeo di hlagišwa gape gareng ga matšatši a mahlano ge a se no amogela tsebišo, gona tlhagišo ye bjalo go tla tšewa gore ga se ya šalela.
b Ge Kgorotsheko e ka hwetša gore dipeakanyetšo tša melao yekhwi di obametšwe, e ka no bea, kgopolong ya yona, dikotlo tše di lebanego.
Molao wa No.
Go tlatša, tokišetšo le tlhahlobo ya ditokumente.
Netefatšo ya ditokumente tšeo di phethagaditšwego ka ntle ga Repabliki gore di dirišwe ka gare ga Repabliki.
Dikarolo tše di latelago tša Molao wa Kgorokgolo ya Tsheko wa 1959, (Molao wa 59 wa 1959), di tla šoma, ka diphetošo tšeo go bonwago di nyakega, go ditshepedišo tša, le ka morago ga Kgorotsheko, bjalo ka ge nke ke melao ya kgorotsheko ya tšona.
Mokgwa wa go šomana le dikgopelo tša dikhomišene, mangwalo a dikgopelo le ditokumente mo tirelong ye e hlolegilego dinageng di šele. Peakanyetšo yekhwi e tla šoma ka taolo ya go bewa madulong a Seisimane goba Seafrikaanse, sekafoko sekhwi "leleme lefe le lefe la semmušo."
a e le dihlodi tša kakaretšo goba goba di se na le manganga; goba b e le tša mohuta wa semmušo, saense, theknikale goba dipalopalo gomme go le bonolo go di netefatša.
Diphathi tše dingwe ka moka di tla ba le tshwanelo, ka gare ga nako yeo e dumeletšwego ke melao yekhwi go ikarabela go tokumente ye bjalo, go ineela, go gana, nganga goba go hlalosa dintlha tše bjalo bogolo bjoo bo nyakegago gomme di lebane le go tšea sephetho ka tshwanelo ga Kgorotsheko.
ka boithaupo bja bona goba ka kgopelo le lebakeng le le kwalago, a ka oketša goba a fokotša paka ya nako efe le efe ye e beilwego ka melaong yekhwi gomme a ka hlokomologa go se obamele melao yekhwi; gomme a fa ditaelo tšeo mo ditabeng tša tirišo, tshepedišo le go šongwa ga boipiletšo bofe le bofe, kgopelo goba taba ye nngwe yeo Kgorotsheko goba Moahlodimogolo a ka bonago e lokile ebile e nepagetše.
Taelo ya ditshenyegelo e tla phethagatšwa mo go kahlolo ya segae ya kgorotsheko ya masetrata gomme phathi yeo taelo ya ditshenyegelo e dirilwego kholong ya yona, e tla tšewa bjalo ka kahlolo ya monyakatshenyegelo gomme phathi yeo taelo ye bjalo e dirilwego kgahlano le yona, e tla bitšwa kahlolo ya mokoloti.
Phathi yeo taelo ya ditshenyegelo e dirilwego go e hola, moo taelo ya ditshenyegelo e sego ya obamelwa, o tla faela afidabiti le Rejistrara a tšweletša ditaba ka botlalo tša taelo ya ditshenyegelo gomme a laetša gore taelo ya ditshenyegelo ga se ya obamelwa goba ga se ya sekegelwa ka botlalo, go ya ka moo mabaka a ka bago ka gona, le seroto seo se sa šetšego, gomme o tla kgopela Rejistrara gore a mo fe kopi yeo e hlatsetšwego ya taelo ye bjalo ya ditshenyegelo.
Rejistrara morago ga go hlahloba faele ya kgorotsheko ye e amegago go kgonthiša dikagare tša afidabiti, a fa phathi ye e ukangwego ka go molawana wa kopi ye e hlatsetšwego ya taelo ya ditshenyegelo ye e amegago, gomme o tla rekota tšweletšo ye bjalo ka go faele ya Kgorotsheko.
Phathi ye e ukangwego ka go molawana wa 2, e tla faela kopi ye e boletšwego le klereke ya kgorotsheko ya segae ya selete seo a dulago ka go sona, a šomago goba a thwetšwego go sona.
Taelo ye bjalo e tla phethagatšwa go ya ka dipeakanyetšo tša Molao wa Kgorotsheko ya Masetrata, 1944 Molao wa 32 wa 1944, le Melao ya Dikgorotsheko tša Masetrata ye e phatlaladitšwego ka tlase ga Tsebišo R. 1108 ya 21 June 1968, go ya ka mo e fetotšwego, mabapi le ditaelo tša phethagatšo kgahlano le dithoto tše di šutago le tše di sa šutego le go tšweletšwa ga ditaelo tša go tlemaganya moputso le ditaelo tša go thibela tefo ya dikoloto fela.
Ge nako e beetšwe lebaka lefe le lefe go ya ka dipeelano tša melao yekhwi, gomme nako ye bjalo e bego e swanetše e thomile go šoma pele ga go thoma ga melao yekhwi, nako yeo e tla thoma go šoma fela mo tšatšikgweding leo melao yekhwi e thomago go šoma ka lona.
Melao ya Kgorotsheoko ya Molaotheo ye e phatladitšwego pejana, e tlo fedišwa mo tšatšikgweding leo melao yekhwi e tlogo thoma go šoma: Ge fela go le taelo ye e ngwadilwego ya go amana le tshepedišo ye e swanetšego go latelwa mo go senkweng ga ngangišano goba taba ye e lego ka melatong yeo e šetšego e begilwe, e tla dula e šoma ge e se ge e fedišitšwe ka go ngwala ke Moahlodimoglo.
Mathomong melao yekhwi e be e thalathadilwe ka Seisimane gomme morago ya fetolelwa go maleme ka moka a semmušo. Ka lebaka leo, ge go ka ba le thulano, gona sengwalwa sa Seisimane e tla ba sona se amogelwago.
No. ya Molato:.
Le gore afidabiti ya ye e kgomagantšwego mokhwi, e tla dirišetšwa go thekga kgopelo.
Tšatšikgwedifaditšwe mo tšatšing le la .............. la................ 20......
Go Rejistrara wa Kgorotsheko ye e boletšwego ka godimo.
No. ya Molato..
Tseba gore (ka morago o tlo bitšwa mokgopedi) o ikemišeditše go dira kgopelo go Kgorotsheko yekhwi ya taelo (a) ................ (b)................ (c).................
mokhwi tšweletša mohuta wa taelo ye e nyakwago le gore afidabiti ye e patagantšwego ya e tla dirišetšwa go thekga kgopelo.
Tseba gape gore mokgopedi o beile (mokhwi bea atrese) bjalo ka atrese yeo a kago amogela tsebišo le kabo ya tshepetšo ye ka moka ka go ditshepedišo tše.
tšatšikgwedi le b gareng ga matšatši a 15 morago ga ge o seno fa tsebišo ya maikemišetšo a gago a go ganetša kgopelo go faela afidabiti ya gago ya karabo, ge e le gona, go feta moo go lebeletšwe gore o bee atrese mo tsebišong yeo go yona o tlogo amogela.tsebišo le kabo ya ditokumente ka moka ka go ditshepedišo tšekhwi.
Ge go se tsebišo ya maikemišetšo a go ganetša kgopelo ye, mokgopedi o tla kgopela Rejistrara go hlagiša taba ye pele ga Moahlodimogolo gore e šongwe go ya ka dipeelano tša Molao wa 11.
Tšatšikgwedifaditšwe mo tšatšing le la ............ la ............. 20..........
Tšweletšo ya afidabiti ya karabo (ka e tee) 10.
<fn>nso_Article_National Language Services_MELAWANA YE E AMANAGO.txt</fn>
kwalakwato' malebana le setšweletšwa, e šupa tlhaloso efe le efe ye e ngwadilwego, ye swantšhitšwego, ya pono goba taba efe le efe ye e hlalositšwego goba pego ya molomo, kgokagano, kemedi goba thupeto yeo e phatlaladitšwego gare ga maloko a sethaba goba e tlišitwe temogong ya bona ka tsela ye nngwe, gomme e le, goba e nepiitwe go hlatloa theko ya setweletwa goba go hlohleleta thomio ya sona goba ge go se bjalo go gogela edi go ysna, gomme 'kwalakwata' e na le tlhathollo ye e swanago.
boto ya boipileto' e ra boto ya boipileto yeo e beilwego go ya ka dipeelano tša karolo 10.
legoro goba kelo/boemo' malebana le setweletwa, e upa legoro la setweletwa seo se laeditwego go ya ka bogolo, masa, kelo, nomoro, ditekanyo, mmala, ponagalo, tlhweko goba popego ya khemikale , sebopego goba maekropayoloti, goba ponato ye nngwe goba pharologantho, ya setweletwa se se angwago, goba yunite goba bokaakang bja sona.
gwebela' e ra go ia ntle go twa ka go Repabliki ka tsela efe le efe le ka lebaka lefe le lefe gomme ge e diriitwe bjalo ka leina e tla ba le tlhathollo ya go swana.
thekontle' e ra go tlia ka Repabliking ka tsela efe le efe ka lebaka lefe le lefe gomme ge e diriitwe bjalo ka leina e tla ba le tlhathollo ya go swana.
Tlhaloio ya 'thekontle' e tsentwe ka karolwana s.
Tona' e ra Tona ya Temo mohlankedi' e ra mohlankedi bjalo ka ge e hlaloiitwe ka go karolo 1 ya Molao wa Tirelo ya Sethaba, wa 1994.
Kgoeleto 103 ya 1994, gomme e akareta modiredi bjalo ka ge go hlaloiitwe ka go karolo 1 ya Molao woo.
Molao wokhwi' e akareta le melawana.
Tona e tla bea mohlankedi mo tirelong ya Kgoro bjalo ka mophethii yoo a tlogo omia, ka go laolwa ke taolo le ditaelo ta tona, maatla le go pethagata mediro yeo a e filwego goba a e abetwego ke mophethii ka goba ka tlase ga Molao wokhwi.
a Mophethii, ge e se ge go beakantwe ka tsela ye nngwe, ka go ngwala a abela goba a utieta go mohlankedi ofe le ofe ka fase ga taolo ya gagwe, maatla a mabjalo goba modiro, goba ka go ngwala a dumelela goba a laela mohlankedi yo mobjalo go omia maatla a mabjalo goba a phethagata modiro wo mobjalo.
Temana a e fetotwe ka karolwana s 17 ya Molao wa 63 wa 1998.
a Ka mabaka a thomio ya Molao wokhwi goba dipeakanyeto ta wona mabapi le setweletwa se itego, Tona a ka no bea motho, seboka, mokgatlo, sehlongwa, lekgotla goba boto ye e nago le tsebo ye e kgethegilego mabapi le setweletwa se ukangwago, bjalo ka moemedi mabapi le setweletwa seo.
mo lebakeng la mothosemolao, go sa etwe seo se fapanago se lego ka go Molao ofe le ofe goba ge go se na le peakanyeto ya phatlalata mabapi le seo, be le bokgoni bja go omia maatla le go phethagata mediro yeo e ukangwego ka go temana i; gomme iii ge e se ge Tona mo tabeng ye itego a laela ka tsela ye nngwe, a se be le lebaka kgahlano le Mmuo mabapi le ditshenyegelo te di rwelwego malebana le thomio ya maatla a mabjalo le go phethagata mediro ye mebjalo.
i o tla oma legatong la moemedi mo thomiong ya maatla a amegago le phethagatong ya mediro ye e amegago; gomme ii a ka re ka go ngwala a romela goba a utieta go modiredi wa moemedi yoo, maatla afe le afe a mabjalo goba modiro woo moemedi yo a amegago o tla goba a ka no omia goba a phethagata ka, goba ka tlase ga Molao wokhwi, goba ka go ngwala a dumelela goba a laela modiredi yo bjalo go omia maatla a mabjalo goba go phethagata modiro wo mobjalo.
b go laeta gore temana ye e ukangwego ka go temana a e tla oma fela go legoro le le beilwego la batho goba lefelo le le beilwego go tloga go kganeto ye bjalo, goba e laeta gore thibelo e tla oma ka tlase ga mabaka a mangwe a a beilwego go ya ka moo tona a bonago go lebane.
c dumelela fela mophethii go lokolla motho ofe le ofe ka go ngwala, ka botlotla goba ka karolo, mabakeng ao mophethii a bonago a nyakega, go twa go thibelo ye e ukangwego ka go temana a, gomme mophethii a ka no fa tokollo ye bjalo, e ka ba ka kakareto goba mabapi le bokaakang bjo itego bja setweletwa.
A a Go ka ba le ditefio mabapi le maatla a a omiwago le mediro ye e phethagatwago ke mophethii goba moemedi, ka moo go ka bago ka gona, go kgonthia kobamelo ya karolo yekhwi.
mophethii go lefiwa tefo ye e beilwego; gomme ii moemedi, tefo ye e beilwego ke moemedi yo mobjalo e tla lefiwa.
a Tsebio ye e nthitwego ka fase ga karolo 84 ya Molao wa Papato wa 1968 Molao wa 59 wa 1968, gomme e omago semeetseng pele ga ge karolo ye e thoma, e tla tewa gore ke thibelo yeo e ukangwago ka go karolwana 1 a.
b Molawana wo o dirilwego ka fase ga karolo ya 89 ya Molao wa Papato wa 1968, yeo e amanago le tsebio ye e ukangwego ka go karolo 84 ya Molao woo, gomme e omago semeetseng pele ga ge karolo ye e thoma, e tla tewa gore ke molawana wo o dirilwego ka fase ga karolo ya 15 ya Molao wokhwi.
a a bula sethelo sefe le sefe se se hweditwego mo goba lefelong.
e ka taolo ya karolwana 2d, tea disampola diupo te bjalo ta setweletwa, materiale, selo goba sediriwa se sengwe se se ukangwago ge a bona nke go a nyakega; gomme f a nyaka gore mong goba moloti gore a twelete go hlahloba goba go hweta kopi goba setsopolwa, puku efe le efe, setlankane, goba tokumente ye nngwe goba pampiri malebana le taolo ya Molao wokhwi.
a Mo lebakeng la tiro ka fase ga karolwana 1, motho yo maleba yo a ukangwago ka go karolwana yela a ka no sepela le yena goba mothui yo bjalo, setlabelo, sediriwa goba thulusi go ya ka moo a bonago nke go a nyakega mabapi le mohola wa karolwana yekhwi.
Mo lebakeng la tiro ka fase ga karolwana 1 d motho yoo a ukangwago ka go karolwana 1 a ka no hlahloba peakanyotaolo ya tshepedio mabapi le tiro efe le efe ye e ukangwego ka go karolwana 1 d, gomme a nyake go twa go mong goba moloti wa setweletwa, materiale, selo goba sediriwa se ukangwago, goba, go twa go motho yoo a hlokometego peakanyotaolo ya tshepedio, tshedimoo efe le efe goba tlhaloso malebana le peakanyotaolo , setweletwa, materiale, selo goba sediriwa seo se ukangwago.
Motho yo a tsenago lefelong lefe le lefe, setsha goba serwadi ka fase ga karolo yekhwi o tla laeta bohlatse bja gagwe goba boitsebio le bolaodi ge a kgopelwa go dira bjalo ke motho yoo a lego taolong ya lefelo, setsha goba serwadi seo se ukangwego.
Mo lebakeng la tiro ka fase ga karolwana 1b, c, d goba e ka motho yo maswanedi yo a ukangwego ka go karolwana 1, mong wa setweletwa se se ukangwago o tla lefa tefo ye e beilwego goba seroto se se beakantwego ke moemedi, go ya ka mo go ka bago ka gona, mabapi le tiro ye bjalo.
a thibela thomelontle go twa ka Repabliking ga setweletwa se se beilwego, ge e se fela ge bokaakang bja setweletwa seo se lebantwego go romelwa ntle, bo amogetwe ke mophethii go phetha mohola woo.
a mo lebakeng leo moemedi a beilwego ka fase ga karolo 23 a ya dirwa nakong yeo le gona ka tsela yeo e laeditwego ke moemedi yo mobjalo, ge go lefiwa ditefo teo moemedi yo mobjalo a di beago; goba b mo lebakeng leo go se nago le moemedi yo a beilwego, e tla dirwa ka tsela ye e beilwego gomme ditefo te di beilwego, mabapi le kgopelo ye bjalo, di tla lefa ka tsela ye e beilwego le gona ka nako ye e beilwego.
Temana ii e emetwe ke karolwana s.
i di tla hwetagala ntle le tefo go hlahlobja fela ka kantorong ya mophethii, gomme ge a bona nke go a nyakega, kantorong efe le efe ye a e beilego; gomme ii di tla hwetagala fela go mophethii ka tefo ya seroto se se lebanego se a se beilego.
Temana b e fetotwe ka karolwana s.
Maemo le dinyakwa te di ukangwego ka go temana a ii, goba phetoo ya yona, di tla thoma go oma mo go tatikgwedi ya matati a a upago morago ga tsebio ya thupo goba phetoo ya tona, ka mo go ka bago ka gona, e filwe ke mophethii ka go Kuranta ya Mmuo.
se tlogo romelwa ntle bjalo ka teko goba ka fase ga mabaka a kgethegilego ao a kago amogelwa ke mophethii mo tabeng yeo e amegago; gomme b se kwanago le dinyakwa ta setweletwa se sebjalo mme di omago ka go naga yeo se swanetego go romelwa go yona.
i ge bokaakang bjo bongwe le bjo bongwe bja setweletwa se bjalo bo nepiitwe go rekiwa ka Repabliking bo amogetwe ke mophethii mabapi le mohola woo; goba ii tumelelo ye e ngwadilwego ya go tlowa ga bokaakang bjo itego bja setweletwa se sebjalo e filwe ke mophethii mo mabakeng ao a bonago a nyakega.
Mophethii a ka lokolla ka go ngwala bokaakang bja setweletwa se se kgethilwego gore bo se nyalelane le dipeakanyeto ta karolwana 1 ge e le gore bokaakang bjoo bja setweletwa bo rekilwe ntle ka lebaka leo go ena le nepo ya thekio ka Repabliking.
) Kgopelo ya tumelelo ye e ukangwego ka go karolwana (b) (i) e tla dirwa ka tsela ye e beilwego gomme tefo ye e beilwego mabapi le kgopelo ye bjalo e tla lef(a ka tsela ye e beilwego le ka nako ye e beilwego.
b setweletwa se sebjalo, peakanyotaolo ya tshepediuo, goba legoro, kelo goba tsela ya tweleto ya setweletwa se e nyalelana le dinyakwa te di beilwego go ya ka dipeelano ta karolo 3 1 a ya thekio, goba go ya ka dipeelano ta karolo 41 go thomelontle ya setweletwa se se amegago; gomme c motho yoo a dumeletwe ka lengwalo ke mohlankediphethii go diria leswaohlaodi le le amegago mabapi le thekio goba kiontle ya setweletwa sa gagwe, goba legoro, kelo goba tsela ya tweleto ya setweletwa seo, go ya ka mo go ka bago ka gona.
Kgopelo ya tumelelo ye e ukangwego ka go karolwana 2 © e tla dirwa ka tsela ye e beilwego, gomme Tona, ge a bona go nyakega mo lebakeng la setweletwa, goba peakanyotaolo ya tshepedio, goba legoro, kelo goba tsela ya tweleto, a ka bea ditefo teo di lefegago mabapi le kgopelo ye bjalo: Ge fela Tona a ka bea diroto te di fapanego malebana le ditšweletwa te di kgethegilego, dipeakanyotaolo tša tshepedio, goba magoro, dikelo goba tsela ya tweleto ya ditweletwa tekhwi.
Ka taolo ya dipeakanyeto ta karolwana 2 b mophethiI o tla ntha tumelelo ye e ukangwego ka go karolwana 2 c ka taolo ya mabaka ao a kago a bea le go a upa ka go tumelelo.
Motho yo a filwego tumelelo ye e ukangwego ka go karolwana 2 © yoo ditefo di beilwego malebana le yena go ya ka karolwana 3, o tla lefa ditefo te di beilwego mo pakeng yeo e beilwego gore a tle a kgone go lota tumelelo ya thomio ya leswaohlaodi le le amegago.
e tla fela ge moswari wa yona a šitwa ke go lefa ditefo te di ukangwego ka go karolwana ; gomme b e ka gogelwa morago ke mophethii ge a kgotsofete gore moswari wa yona o gana goba o itwa ke go obamela dinyakwa te di ukangwego ka go karolwana 2 b goba ka gore mabaka ao a ukangwego ka go karolwana 4 ga se a obamelwa.
Temana b e fetotwe ka karolwana s 17 ya Molao wa 63 wa 1998.
Ga go na le motho yo a ka diriago leina lefe le lefe, lentu, tlhaloso, thupeto, dintlha ka botlalo goba thupeto ka tsela efe le efe, e ka ba ka boyona goba ka tiriano le materiale ofe le ofe wa mantu, wo o ngwadilwego, gatiitwego, swanthitwego goba, wa pono mabapi le thekio ya setweletwa ka tsela yeo e tweletago goba e hlolago goba go na le kgonagalo ya go tweleta goba go hlola kgopolo ya bofora goba ye e lahletago mabapi le tlhago, selo, boleng goba dipharologantho te dingwe, goba legoro goba kelo, boto, boithupo goba mokgwa goba lefelo la tweleto ya setweletwa seo.
Tona ka tirio ya tsebio ka go Kuranta ya Mmušo, go sa elwe hloko melao efe le efe ya temo ye e amanago le setweletwa se itego gomme go elwa edi ditlamego tša dithabathaba ta Repabliki, a ka thibela thomio ya maina a a kgethegilego a thutafase goba maina a mangwe, goba dipeelano mabapi le thekio goba thomelontle, ya setweletwa se se kgethegilego, mo go mabaka ao a kago laetwa ka tsebiong ye bjalo.
Mo tsebiong ye bjalo, Tona a ka no dumelela mohlankediphethii go lokolla motho mo thibelong ka fase ga mabaka ao a ka nogo laetwa ka go tsebio ye bjalo.
c a thopa setšweletšwa sefe le sefe, materiale, selo goba sedirišwa se sengwe goba puku efe le efe goba tokumente.
Tagafala yeo e ukangwego ka go karolwana 1 e tla hlagišwa ke moahlodi wa kgorokgolo ya tsheko goba masetrata yo a nago le taolo lefelong leo moo lefelo goba setsha se se amegago a lego go sona goba moo serwadi se lego go lona goba se tlogo ba gona, gomme e tla ntšhiwa fela ge go bonala go moahlodi goba masetrata go tšwa go tshedimošo ye e enetšwego gore go na le mabaka a a kwalago a go kgolwa gore sedirišwa se se boletšwego ka go karolwana 1 a goba c se godimo ga goba ka gare ga lefelo le le bjalo, setsha goba serwadi gomme se tla šupa gore ke efe ya ditiro tšeo di boletšwego ka go karolwana 1 e kago phethagatšwa ka fase ga yona ke motho yo a filwego tagafala yeo.
b tokelo ya motho go tokologo le tšhireletšo; le c tokelo ya motho go thopa ya gagwe ya seng.
a a itsebiša go motho yoo a lego taolong ya lefelo, setsha goba serwadi, ge motho yo mobjalo a le gona, gomme a neele motho yo mobjalo ka seatleng kopi ya tagafala goba, ge motho yo mobjalo a se gona, a kokotele/mamaretše kopi ye bjalo lefelong la pepeneneng mo lefelong lekhwi, setsha goba serwadi; gomme b a fe motho yo mobjalo dintlha ka botlalo mabapi le maatla a gagwe a go hlagiša tagafala ye bjalo, ge a kgopela.
i tagafala ye e nyakegago e tlo hlagišwa go yena go ya ka dipeelano tša karolwana 2 ge a be a ka kgopela tagafala ye bjalo; le ii titelo yeo e hlotšwego ke go hwetša tagafala ye bjalo e tla senya nepo ya tagafala ye bjalo.
a Motho wa maswanedi yo a ukangwego ka go karolwana 1 yoo a kago, ka maatla a tagafala yeo e hlagišitšwego go ya ka dipeelano tša karolwana 2 goba 5, a tsena gomme a phuruphutša lefelo lefe le lefe, setsha goba serwadi, a ka no diriša maatla ao a ka nogo nyakega go tloša kgwabo kgahlano le tseno ye bjalo goba phuruphutšo.
b Ga go motho yo a ka tsenago le go phuruphutša lefelo lefe le lefe, setsha goba serwadi lefelong leo ge e se ge fela a kgopetše go tsena lefelong leo, setsheng goba serwading ka go goeletša, gomme a tsebišitše lebaka la gagwe la go tsena, ka ntle le ge motho yo mobjalo ka mabaka a a kwalago, a na le kgopolo ya gore sedirišwa sefe le sefe se ka no senywa ge tumelelo ye bjalo e thomile ka kgapeletšo gomme lebaka le tsebišitšwe pele.
Ge nakong ya phethagatšo ya tagafala goba phuruphutšo go ya ka dipeelano tša karolo ye, motho a paka gore sedirišwa se se hweditšwego mo go, goba ka go lefelo, setsha goba serwadi se ukangwego se na le tshedimošo ya thopa/sephiri le gore tshedimošo ye bjalo e nyakega mo nyakišišong goba tshekišong, a kgopela rejistrara wa kgorokgolo ya tsheko yeo e nago le taolo goba masetrata go thopa le go tloša sedirišwa seo go yo se bea mo se bolokegilego go fihlela ge kgorotsheko e file taelo tabeng yekhwi go sa lebelelwe ge e le gore tshedimošo ke ya thopa goba aowa.
a ge e phethagaditšwe; goba b e phumotšwe ke motho yoo a e hlagišitšego goba, ge motho yo mobjalo a se gona, ke motho ofe le ofe yo a nago le maatla a a swanago; goba c go feta ga kgwedi e tee go tloga go tšatšikgwedi la tlhagišo ya yona; goba d nepo yeo tagafala e ntšhitšwego ka yona, e se sa le gona.
Ge go se be gwa hlongwa ditshekišo tša bosenyi mabapi le setšweletšwa sefe le sefe, materiale, selo, puku, sedirišwa se sengwe goba tokumente e sa nyakege mo tshekong bjalo ka bohlatse goba e le taelo ya kgorotsheko, setšweletšwa, materiale, selo, puku sedirišwa se sengwe goba tokumente e tla bušetšwa go motho yoo e thopilwego go yena.
c a ikemišeditše goba ka mabaka a a kwalago a belaela gore e nepišitšwe go dirišetšwa go hlolwa ga bosenyi bjo bo bjalo.
Motho yo a amegago a ka no tloša bokaakang bofe le bofe bja setšweletšwa, materiale, selo goba sedirišwa se sengwe goba puku efe le efe goba tokumente yeo e thopilwego, go tšwa lefelong, setsheng goba go serwadi moo a e thopilego, goba a e tlogela moo gomme ge a bona go nyakega, a tlemelela leswao la tšhupetso goba sekibo go ya ka moo a bonago go nyakega, godimo ga setšweletšwa se sebjalo, materiale, selo goba sedirišwa se sengwe goba serwadi sa yona, goba godimo ga puku goba tokumente ye bjalo.
Karolwana (Sub-s) e fetotšwe ka karolwana(s) 17 ya Molao wa 63 wa 1998.
Sekatemana (i) emetšwe ke karolwana (s) 10(b) ya Molao wa 63 wa 1998.
Ge a kgotsofala gore seo se hlotšego thopo ye e amegago se tlošitšwe ka tshwaro goba kgato ye bjalo, a bušetša setšweletšwa, materiale selo goba sedirišwa se sengwe go motho yoo se thopilwego go yena.
Sekatemana (ii) e fetotšwe ka karolwana (s) 17 ya Molao wa 63 wa 1998.
c Ge go se gwa hlongwa ditshepedišo tša bosenyi mabapi le setšweletšwa sefe le sefe, materiale, selo, puku, sedirišwa se sengwe goba tokumente e sa nyakege mo tshekong bjalo ka bohlatse goba e le taelo ya kgorotsheko, setšweletšwa, materiale, selo, puku, sedirišwa se sengwe goba tokumente e tla bušetšwa go motho yoo e thopilwego go yena.
d ge a laetšwe go dira bjalo ke kgorotsheko efe le efe ya makgona; goba e ge a dumeletšwe ka lengwalo go dira bjalo ke Tona.
Karolo(S) 9 e emetšwe ke karolwana (s) 11 ya Molao wa 63 wa 1998.
Motho mang le mang yo dikgahlego tša gagwe di amilwego ke sephetho sefe le sefe goba taelo ya mophethiši goba moemedi ka fase ga Molao wokhwi, a ka no dira boipiletšo kgahlano le sephetho se sebjalo goba taelo go Molaodikakaretšo.
Karolwana (Sub-s) e emetšwe ke karolwana (s) 12 (a) ya Molao wa 63 wa 1998.
Boipiletšo bjo bo ukngwego ka go karolwana 1 bo tla dirwa ka tsela ye e beilwego gare ga paka ye e beilwego, gomme tefo ye e beilwego e tla lefega mabapi le boipiletšo bjo.
i fetišetša boipiletšo go boto ya boipiletšo, yeo maloko a yona a tlogo beelwa boipiletšo bjo bo ukangwago ke Molaodikakaretšo; gomme a tlogo bopša bonnyane ke batho ba bararo bao ba nago le makgoni a a lekanego gomme ba bilego ba nago le maswanedi a go tšea sephetho ka ga boipeletšo morago ga go nyakišiša; gomme ii a hlaola yo mongwe wa maloko gore e be modulasetulo wa boto ya boipiletšo ye e ukangwago.
b Motho yo a beilwego go ya ka sekatemana 1 sa temana a o tla nyaolwa bjalo ka leloko la boto ya boipiletšo ye e ukangwago, ge e le gore o na le kgahlego ya seng ya pepeneneng goba ya tharedi mo go poelo ya boipiletšo.
Karolwana e emetšwe ke karolwana 12 (b) ya Molao wa 63 wa 1998.
a Maloko ka moka a boto ya boipiletšo a tla bopa khoramo ya kopano ya boto yeo ya boipiletšo.
b Sephetho sa bontši bja maloko a boto ya boipiletšo se tla ba sephetho sa boto yeo ya boipietšo.
Modulasetulo wa boto ya boipiletšo o tla re, ge go na le diboutu tša go lekana, a ba le boutu ya makgaolakgang godimo ga boutu ya gagwe ya tshepedišo.
Karolwana (Sub-s) e emetšwe ke karolwana (s) 12 © ya Molao wa 63 wa 1998.
Go ka ba le tefo ya leloko la boto ya boipiletšo leo e sego modiredi wa lebaka ka moka wa Mmušo, yeo e tšwago go ditšhelete tšeo Palamente e di beetšego lebaka lekhwi, bjalo ka meputso, diputseletšo go ya ka moo Tona e ka beakanyago ka gona, ka tumelelano le Tona ya Matlotlo ka kakaretšo goba tabeng ye e itšego.
a tiišetša, ya beela ka thoko goba ya fetoša sephetho goba taelo ye e amegago yeo e lego taba ya boipiletšo; goba b ya dira taelo efe le efe mabapi le yona go ya ka moo boto ya boipiletšo e ka bonago go lebane.
Temana (b) e emetšwe ke karolwana (s) 12 (d) ya Molao wa 63 wa 1998.
Mophethiši goba moemedi, go ya ka moo go ka bago ka gona, o tla tlengwa ke sephetho sa boto ya boipiletšo.
Sephetho sa boto ya boipiletšo gammogo le mabaka a gona di tla ngwalwa gomme dikopi tša gona di tla fiwa Molaodikakaretšo, moipiletši, mophethiši goba moemedi, ka mo go ka bago ka gona.
k dirago gore tokumente goba a hlola gore go dirwe tokumente yeo e tlogo ba nke ke setifikeiti, tumelelo goba tokumente ye nngwe ye e hlagišitšwego go ya ka dipeelano tša Molao wokhwi, o tla bonwa molato wa bosenyi.
a re mo kahlolong ya mathomo ya bosenyi bjo ukangwago ka go karolwana 1 a, c, d.
c mo lebakeng la kahlolo ya mathomo ya bosenyi ye e ukangwego ka go karolwana 1 b. f. g, goba h, o tla lebanwa ke faene goba kgolego paka ye e sa fetego dikgwedi tše tshelelago; gomme d mo lebakeng la kahlolo ya bobedi goba ye e latelago ya bosenyi ye e boletšwego temaneng ya ©, e ka ba ye e swanago goba bosenyi bjo itšewgo bjo bo boletšwego temaneng yeo, o tla lebanwa ke kotlo goba kgolego paka ye sa fetego ngwaga o tee.
Go sa lebelelwe seo se ka bago kgahlanong ka go molao ofe le ofe, kgoro ya masetrata e tla ba le maatla a go bea kotlo yeo e beakanyeditšwego ka go Molao wokhwi.
Karolo (S) 11 e emetšwe ke karolwana (s) 13 ya Molao wa 63 wa 1998.
Temana a e tlošitšwe ka karolwana s 14 ya Molao wa 63 wa 1998.
Temana © e fetotšwe ke karolwana (s) 14 © le karolwana 17 ya Molao wa 63 wa 1998.
Ge kgorotsheko e bona motho molato ka fase ga Molao wokhwi, ge e kgopelwa ke motšhotšhisi, e ka no re, godimo ga kotlo efe le efe, ye e filwego malebana le bosenyi bjoo, ya laela gore bokaakang bja setšweletšwa, materiale, selo goba sedirišwa se sengwe se amegago seo se bopilego tabataba ya tatofatšo kgahlano le motho yoo, ya tšewa ke Mmušo.
b o tšere dikgato tše di bonalago go thibela tiro goba tlogelo; gomme c tiro goba tlogelo, e ka ba ya semolago goba ye e sego ya semolao ya tsela ya tatafatšo, go se boemo goba gomme go se lebaka le letee leo le nyakilego go fihla kgauswi le tema goba bolaodi goba thwalo ya molaodi, moemedi, mmaditsela, modiredi goba leloko le le amegago.
Karolwana (Sub-s) 1 e fetotšwe ke karolwana (s) 17 ya Molao wa 63 wa 1998.
Mo tšhomišong ya karolwana 91 b taba ya gore hlogo e hlagišitše ditaelo tšeo ka tšona tiro goba tlogelo ya mohuta woo e thibetšwego, yona ka boyona e ka se ke ya tšewa gore ke bohlatse bjo bo lekanego bja gore o tšere dikgato tše maleba go thibela tiro goba tlogelo.
Karolwana(Sub-s) e fetotšwe ke karolwana (s) 17 ya Molao wa 63 wa 1998.
Ge hlogo ka maatla a karolwana 1 a ikarabela go tiro goba tlogelo ya molaodi, moemedi, mmaditsela, modiredi goba leloko la lapa la gagwe, molaodi yoo, moemedi, mmaditsela, modiredi goba leloko o tla buša a ikarabela bjalo ka ge nke yena ka nama ke hlogo yeo e amegago.
Karolwana(Sub-s) e fetotšwe ke karolwana 17 ya Molao wa 63 wa 1998.
Karolwana 2 e ka se lokolle molaodi, moemedi, mmaditsela, modiredi goba leloko yo a ukangwago ka go karolwana yeo go molato ofe le ofe, woo a kago ba a wetše ka go wona ka ntle le molato woo yena a o aroganago le hlogo ye e amegago.
Karolwana (Sub-s) e fetotšwe ke karolwana (s) 17 ya Molao wa 63 wa 1998.
Mo tšhomišong ya karolo yekhwi ka go ditshepedišo tša molatobosenyi, bohlatse bja gore sedirišwa nakong ya tiro goba tlogelo se latofaditšwe se be se le diatleng tša goba ka polokong, tlhapetšong, taolong goba tlhokomelong ya molaodi ofe le ofe, moemedi mmaditsela, modiredi goba leloko la lapa la hlogo, e tla ba bohlatse bjo bo lego pepeneneng bja gore hlogo ye e amegilego ke mong wa sedirišwa se se amegago.
Temana (g) e tsentšwe ka karolwana 15(b) ya Molao wa 63 wa 1998.
Temana (h) e tsentšwe ka karolwana(s) 15(b) ya Molao wa 63 wa 1998.
i taba efe le efe yeo taolo ya yona, kgopolong ya Tona, e ka nogo, goba e nyakegago gore a tle a fihlelele goba a hlatloše maikemišetšo a Molao wokhwi: Ge fela kakaretšo ya temana yekhwi e ka se ke ya fokotšwa ke ditemana tša ka pele tša karolwana yekhwi.
Melawana ya go fapana yeo e fapango ka mahlakore ao go tšewago gore a nepagetše ke Tona, ka taolo ya dipeakanyetšo tša Molao wokhwi, di ka no dirwa ka fase ga karolwana 1 malebana le mafelo a go fapana mono Repabliking goba ditšweletšwa goba magoro a tšona.
Molawana ka go tshelwa ga wona goba tšhitego ya go o obamela, wa bea faene goba kgolego paka yeo e sa fetego mengwaga ye mebedi.
Karolwana(Sub-s) e emetšwe ke karolwana(s) 15© ya Molao wa 63 wa 1998.
Molawana wo o beago ditefo o tla dirwa ka tumelelano le Tona ya Ditšhelete.
Ge mophethiši goba moemedi, ka moo go ka bago ka gona, a lekodišitše tšhomišo efe le efe goba kgopelo ye e dirilwego go ya ka dipeelano tša Molao wokhwi, mohlankedi goba moemedi yo mobjalo, ka moo go ka bago ka gona, a dira nyakišišo goba phatišišo malebana le yona yeo go ka tšewago gore e a nyakega, gomme mabapi le mehola ya nyakišišo goba phatišišo ye bjalo e nyaka gore ditokumente tše di lebanego, tshedimošo goba disampola di hlagišwe go mophethiši goba moemedi, ka moo go ka bago ka gona.
Mophethiši, goba moemedi, ka moo go ka bago ka gona, a ka no re, ge go laeditšwe lebaka le le kwalago, a katološa paka ye e beilwego, e ka ba pele goba ka morago ga go fela ga yona.
a dirwa ka taolo ya mabaka ao mophethiši goba moemedi, ka mo go ka bago ka gona, a a laetša tabeng ye nngwe le ye nngwe; gomme b a fetošwe goba a gogelwe morago ke mophethiši goba moemedi, ka moo go ka bago ka gona.
a a gana go amogela kgopelo yeo e hlagišitšwego ka go ngwalwa; goba b a fetoša goba a gogela morago kamogelo, tumelelo goba taolelo go ya ka dipeelano tša karolwana 3 b, mophethiši goba moemedi, ka mo go ka bago ka gona, o tla tsebiša motho yoo a amegago ka go ngwala sephetho sa gagwe le ka ga mabaka ao se theilwego godimo ga ona.
Karolwana(Sub-s) e fetotšwe ke karolwana(s) 17 ya Molao wa 63 wa 1998.
Molaodikakaretšo, ka taolo ya mabaka a mabjalo, a ka no laetša ka go ngwala, a abela maatla ao a a filwego ke Molao wokhwi, mohlankedi yoo a thwetšwego ke kgoro, eupša a ka se amogwe maatla afe le afe a a filwego ka tsela yeo gomme a ka fetoša goba a beela ka thoko sephetho sefe le sefe sa moromelwa mo tšhomišong ya maatla a mabjalo.
Karolo (S) 17 e fetotšwe ke karolwana (s) 17 ya Molao wa 63 wa 1998.
Bofokodi bja sebopego sa tokumente efe le efe yeo go ya ka dipeelano tša Molao ofe le ofe yeo go nyakegago gore e pheathagatšwe ka tsela ye e itšego goba ka go tokumente yeo e hlagišitšwego go ya ka Molao wokhwi, ge tokumente ka botlotla e nyalelana le dinyakwa tše di šomišegago tša semolao, o tla dira gore go se be molaong tiro efe le efe ya taolo yeo e phethagatšwago go ya ka dipeelano tša Molao wokhwi malebana le taba yeo e nago le kamano le tokumente ye bjalo, gomme e ka se be lebaka la learogi mo tshepedišong efe le efe ya semolao yeo e kago tšwa malebana le taba ye.
Ga go motho, go akaretšwa le Mmušo, yo a tlogo ikarabela malebana le selo sefe le sefe se se dirilwego goba se tlogetšwego ka moya wo mobotse mo tšhomišong ya maatla goba phethagatšo ya modiro goba ka maatla a Molao wokhwi, goba malebana le se sengwe le se sengwe se se ka tšwago fao.
Ka taolo ya dipeakanyetšo tša karolo 3 (a) le (b), melao yeo e šupilwego ka go Šetulo bjale e a phumolwa goba e a fetošwa go fihla moo go laeditšwego ka go kholomo ya boraro ya yona.
Molao wokhwi o tla bitšwa Molao wa Maemo a Ditšweletšwa tša Temo, wa 1990, gomme o tla thoma go šoma mo tšatšikgweding leo le beilwego ke Mopresidente wa Naga ka kgoeletšo ka go Kuranta ya Mmušo.
Matšatšikgwedi a go fapana a ka no bewa ka fase ga karolwana 1 mabapi le dipeakanyetšo tše di fapanego tša Molao wokhwi.
Ditšweletšwa tša Temo, wa 1971.
Molaophetošo wa Melao ya Intasteri ya Bogami, wa 1972.
71,72,73,74, 76 goba 77.
(a), (b) goba (c) goba 78; goba.
Phumolo ya karolo 82, 83,83A, 83B le 84.
Phetošo ya karolo 85 -.
ka tlošo ya karolwana.
g nako le mokgwa woo boipiletšo ka fase ga karolo 53 , 59 , 72 goba e tla tšhotšhiswago. Tšhireletšo ge e le gona go tšweletšwa mabapi le boipiletšo bjo bo bjalo go ena le boipiletšo ka fase ga karolo 532, le go fedišwa ga tšhireletšo ye e beilwego;.
84A, 84D,84E,84F goba 88.
šomišwa ke karolo 29 , goba.
Phumolo ya dikarolo 36,37, 38, 39 le 40.
<fn>nso_Article_National Language Services_MEMORANTAMO WA KWANO.txt</fn>
mokhwi le ka morago e tlogo ba MOKONTRAKI.
Mokhwi SAPS e ikemišeditše go tsena setlemong le MOKONTRAKI go ya ka dipeelano le mabaka go ya ka moo go beilwego ka KWANONG ye, gomme MOKONTRKI mokhwi o dumela gore o tla hwetšagatša tirelo ya gagwe le go direla SAPS go ya ka dipeelano le mabaka ao a beilwego ka go KWANO kua  (morago e tla laetšwa bjalo ka BOŠOMELO): Ge fela MOKONTRAKI a ka laelwa ke SAPS gore a hwetšagatše tirelo ya gagwe le go phethela SAPS tirelo ya gagwe lefelong lefe le lefe la moago la SAPS go tloga BOŠOMELONG, maemong a lebakanyana.
DIPHATHI di kwane thwii gore MOKONTRAKI ga se a kontrakwa ka gare ga maemo a gagwe bjalo ka modiredi go ya ka KWANO ye, gomme ga go na le kamano ya thwalo gare ga MOKONTRAKI le SAPS ka lebaka la KWANO ye.
MOKONTRAKI, ka ntle le dipeakanyetšo tša Temana 1.1 ka godimo le ka taolo ya dipeakanyetšo tša Temana ya 5 le 9 ka mo tlase, o hwetšagatša le go phethagatša ditirelo tša gawe go SAPS ge, le go ya ka mabaka a a beilwego ke SAPS, paka ye e kgaoletšwego ya  go thoma ka tšatšikgwedi la go šoma ga KWANO ye. bona Temana 12.
Ditshwanelo tša MOKONTRAKI di tla akaretša phethagatšo ya modiro ofe le ofe wa diatla wo o bopago karolo ya, gomme o ukangwe ka mo go kwagalago, le gona o swanetšana le ditshwanelo tša MOKONTRAKI.
MOKONTRAKI a ka se be le tokelo ya go lefelwa boikhutšo goba matšatši a tokollo go ya ka KWANO ye.
MOKONTRAKI a ka se be le tokelo ya llifi ya sebopego sefe le sefe go ya ka dipeelano tša KWANO ye.
SAPS e tla ikarabela mo go thwalo/transporoto ya MOKONTRAKI go ya le go boa BOŠOMELONG gore a tle a kgone go phethagatša ditlamego tša gagwe (bona temana 3.1 - 3.2 ka godimo) go ya ka KWANO ye.
MOKONTRAKI a ka se be le tokelo ya thušo efe le efe go ya ka dipeelano tša sekimi sa kalafo, phenšene goba tšhireletšo/inšorense ya go se šome.
MOKONTRAKI o ikemišetša go hwetšagatša le go phethagatša ditirelo tša gagwe go SAPS le go dira mešomo ya gagwe go ya ka dipeelano tša KWANO ye, ka potego, mafolofolo, ka bjako le ka bokgoni bja gagwe ka moka.
SAPS e tla lefa MOKONTRAKI mabapi le khwetšagalo le phethagatšo ya ditirelo tša gagwe, tefo ya setlemo/ kontraka ka kelo ya  (R :)diranta ka iri (go tsenywa gare motšhelo wa thekišo): Ge fela SAPS nako le nako go ya ka tlhokomelo ya yona e ka oketša tefo ya setlemo yeo e boletšwego go ya ka kelo ye e beilwego ya godingwana ka iri.
Tefo yeo ya setlemo/kontraka (bona Temana ya 10.1 ka godimo) e emela palomoka ya tefo le diphaphelo tša moputso ka moka tša MOKONTRAKI: Ge fela diphokotšo tša go swana le tšeo di nyakegago go ya ka dipeelano tša molao wo mongwe le wo mongwe di tla ntšhiwa go tefo ya MOKONTRAKI.
MOKONTRAKI mokhwi o hunolla SAPS mabapi le ditshenyo ka moka goba tahlegelo tše di hlolwago ke dikgobalo dife le dife tša mmele, tahlegelo ya bophelo, tahlegelo goba tshenyo ya dithoto ge eba, goba di sa hlolwa ke SAPS goba phathi ya boraro le ge e le gore e hlotšwe ke, goba di tšwa go, goba di mabapi le go hloka šedi mo go dirilwego ke leloko la SAPS, gape ebile e hunolla SAPS go tahlegelo efe le efe, tshenyo, tshenyagalelo goba tefo ye e amanago le, goba e hlotšwego ke tshekišo ya kgorotsheko yeo MOKONTRAKI a ka bego a lebane nayo yeo go yona go ka hlolegago molato goba kleimi goba lebaka lefe le lefe, goba molato wo o ka hlolwago ke lona.
KWANO ye e tla thoma go šoma gomme e tla ba le maatla le go tlama go tloga tšatšikgweding la nnete la tshaeno ya KWANO yekhwi: Ge fela, ge go ka direga gore KWANO ye e se saenwe sammaletee ke DIPHATHI, tšatšikgweding la mafelelo la tshaeno, tšatšikgwedi la mafelelo la tshaeno ya phathi efe le efe, gona le tla tšewa gore ke tšatšikgwedi la go thoma ga yona.
Kwano yekhwi, ka taolo ya Ditemana tša 13.2 le 14.2 - 14.3 ka mo tlase e tla tšwela pele paka ye e (bona Temana 3.1 ka godimo) kgaoletšwego e thoma tšatšikgweding la tšhomišo ya KWANO ye (bona Temana ya 12.1 ka godimo).
KWANO e ka no mpshafatšwa ka tlhokomelo ya SAPS ka tumelelo ye e ngwadilwego pele ga nako ya Mokontraki lebaka le lengwe gape le le beilwego: Ge fela SAPS, moo go nyakegago, e tlogo dira tsebišo ya go ngwalwa pele ga nako go ya ka moo go beilwego ka gona mo go Temana 13.2 ka godimo, pele ga go fela ga KWANO ye (bona Temana ya 3.1 ka godimo), go MOKONTRAKI mabapi le maikemišetšo a yona a go mpshafatša KWANO ye.
Dikagare tša KWANO ye e tla no dula e le dikagare tša kwano yeo e mpshafaditšwego go ya ka Temana ya 13.2 ka godimo.
KWANO, ka taolo ya Temana 13.2 ka godimo le Temana tša 14.2 - 14.3 ka mo fase, e tla fela ka boyona mo bofelong bja paka ye e kgaoletšwego (bona Temana 3.1 ka godimo).
Ke Phathi efe le efe ya KWANO ye nako ye nngwe le ye nngwe ka tsebišo ye e latelago ya go ngwalwa pele ga nako go ya go phathi ye nngwe yela mabapi le maikemišetšo a yona a go fediša KWANO yekhwi.
Ge go ka direga gore KWANO ye e fele gareng ga dibeke tše pedi (bona Temana 3.1 ka godimo) go tloga tšhomišong ya KWANO yekhwi (bona Temana 12 ka godimo), tsebišo ya paka ya letšatši le tee e tla šoma.
Ge go ka direga gore KWANO e fele morago ga dibeke tše pedi (bona Temana ya 3.1 ka godimo) go tloga tšhomišong ya KWANO ye (bona Temana ya 12 ka godimno), eupša gareng ga kgwedi e tee go tloga ge KWANO e thoma go šoma (bona Temana 12 ka godimo), tsebišo ya kgwedi e tee e tla šoma.
Ge go ka direga gore KWANO ye e fele morago ga kgwedi e tee go tloga tšhomišong ya yona (bona Temana 12 ka godimo) gona tsebišo ya kgwedi e tee e tla šoma.
Tlhathollo ya ditemana tša KWANO ye e tla laolwa ke molao woo o šomago ka go Repabliki ya Afrika-Borwa.
Dihlogo tša ditemana tša KWANO ye ke tša mabaka a tšhupetšo fela, gomme dihlogo tše bjalo ga di bope karolo le gona ga di ame tlhamego goba tlhathollo ya ditemana tše le gannyanenyane.
Ka ntle le ge go na le se se ganetšago goba ka ntle le ge go na le se sa sepelelanego le dikagare, botee bo tla akaretša bontši gomme bonna bo tla akaretša bosadi goba ka semphekgo.
Kwano yekhwi e akaretša kwano ye e tletšego gare ga DIPHATHI mme e tšea maemo a kwano efe le efe ya pejana gare ga DIPHATHI malebana le dikagare tša taba yekhwi.
DIPHATHI di kwana gore ga go diphapano tša, dikoketšo go, diphumolo tša ka morago goba phetolo ya KWANO ye ka botlotla goba ga peelano goba lebaka la yona di ka se šome goba tša ba le maatla ge e se fela di ngwadilwe gomme di saenetšwe ke bobedi bja DIPHATHI goba baemedi ba tšona ba ba dumeletšwego.
Ga go ditumelelano tšeo di filwego ke phathi tšeo di tlogo bopa tlogelo ya ditokelo dife le dife tša phathi efe le efe ka tlase ga kwano ye, ka fao phathi yeo e ka se ke be ya thibela ka lebaka la ge e file ditumelelo tša mohuta woo kgahlano le phathi ye nngwe yela tšeo di ka bago di hlolegile lebakeng le le fetilego goba di ka hlolegago ka moso.
DIPHATHIi mo KWANONG yekhwi di dumelana le taolo ya Lekala la Profense la Transfala (Transvaal Provincial Division) ya Kgorokgolo ya Tsheko ya Repabliki ya Afrika-Borwa (goba karolo efe le efe ya Kgorokgolo ya Tsheko yeo lebakeng le itšego e kago tšea marapo a taolo ao bjale a šomišwago ke Karolo ya Profense ya Transfala godimo ga selete sa masetrata sa Pretoria /Tshwane, Afrika-Bowa) mabapi le kgato efe le efe goba kleimi yeo e ka hlolegago go tšwa go KWANO yekhwi.
Ge fela atrese ya ka godimo e ka fetolwa ka tsebišo ye e ngwadilwego ke phathi ye nngwe yela, mme e tla thoma go šoma matšatšing a lesome a go šoma morago ga ge tsebišo e filwe: Go feta moo ge fela atrese ye mspha yeo e kgethilwego ke phathi yeo e tla ba, goba ya akaretša atrese ya madulo yeo tshepetšo e ka romelwago go yona.
Tsebišo efe le efe yeo e dirilwego mabapi le KWANO yekhwi e ka išwa ka seatla, goba ya romelwa ka poso ye e lefeletšwego ya rejistara: Ge fela tsebišo efe le efe goba tshepetšo yeo e phethagaditšwego go phathi efe le efe mabapi le taba efe le efe goba sererwa se se tšwago go KWANO goba tsebišo efe le efe, go tla tšewa gore e rometšwe ge e filwe motho ofe le ofe yo a nago le boikarabelo mo atreseneg yeo e kgethilwego ke phathi efe le efe, gomme go ka se nyakege gore tshepetšo ye bjalo goba tsebišo e išwe go phathi efe le efe ka sebele.
mo tšatšing la bošupa go tloga tšatšikgweding la go posiwa, go akaratešwa le tšatšikgwedi la go poswa. Ge e rometšwe ka poso ye e lefeletšwego ya go rejistarwa, le mo tšatšikgweding la thomelo ge e rometšwe ka fekse.
Kgwabo kgahlano le SAPS, e swanetše go hlagišwa go ya ka dipeelano tše di kwalago le karolo ye e šomago ya Molao wa Ditirelo tša Maphodisa a Afrika-Borwa wa 1995 (Molao wa 68 wa 1995), goba tatatedi ya wona molaong.
<fn>nso_Article_National Language Services_MMELE WA MOKGOGI (199.txt</fn>
Phatišišo e šišinya gore batho bao ba thomago go kgoga ba le nywageng ya bolesome (ka ge go dira diphesente tša go feta 70) gomme ba tšwela pele dingwagasome tše pedi goba go feta ba tla hwa mengwaga ye 20 go ya go ye 25 pele ga lebaka go feta bao ba sa kago ba kgoga. Ga se kankere fela ya maswafo goba bolwetši bja pelo bjoo bo hlolago mathata a magolo a bophelo le lehu. Ka mo fase, go na le mahlaba a ka thokwana ao a sego a tsebagatšwa go tloga hlogong go ya monwaneng.
Tahlegelo ya moriri Go kgoga go fokodiša peakanyo ya go sonta, go tlogele mmele o le kotsing ya go hlaselwa ke malwetši bjalo ka lupus erythematosus, yeo e ka hlolago tahlegelo ya moriri, dišo ka ganong le megarogo sefahlegong, letlalong la hlogo le diatleng.
Dikhatharaka Go kgolwa gore go kgoga go hlola goba go befiša diemo tše ntši tša mahlo. Bakgogi ba na le kelo ya godingwana ya diphesente tše 40 tša go ba le dikhatharaka phifatšo ya lense ya leihlo yeo e thibelago lesedi gomme e ka hlolago bofofu. Go kgoga go hlola dikhatharaka ka ditsela tše pedi: ka go hlohlontšha mahlo le go lokollela dikhemikale ka gare ga maswafo gomme di elelago le moelamadi go ya mahlong. Gape go kgoga go amanywa le karolo ya bogare bja leihlo ye e sepelelanago le bogolo, e lego bolwetši bja mahlo bjo bo sa folego mme bo hlolwago ke go onala ga karolo ya gare ya retina, ye e tsebjago ka la makhula macula. Makhula ke yona e nepišago pono ya gare ya leihlo gomme e laola bokgoni bja rena bja go bala, go otlela sefatanaga, go lemoga difahlego goba mebala, le go bona dilo ka botlalo.
Go šošobana Go kgoga go tšofatša letlalo pele ga lebaka ka go fofora diproteine tšeo di fago taologo, ka go e jela vitamin A le go ngotla kelelo ya madi. Letlalo la bakgogi le omile, le sesefetše gomme le thalakilwe ka methaladi ye mesesane, kudu go dukologa dipounama le mahlo..
Tahlegelo ya go kwa Ka lebaka la gore go kgoga go hlola legogo maboteng a ditšhikamadi; ka go realo le fokotša kelelo ya madi go ya ka bogareng bja tsebe, bakgogi ba ka lahlegelwa ke go kwa ka pela go feta ba ba sa kgogego gomme ba bile ba na le kgonagalo ya go lahlegelwa ke go kwa go go hlotšwego ke phetelo ya tsebe goba lešata le legolo. Go feta moo bakgogi ba na le kgonagalo ya go feta gararo ya bao ba sa kgogego ya go ba le diphetetšo tša bogare bja tsebe gomme di kago hlola ditharano tša go swana le menintšaethisi meningitis le go repha ga sefahlego.
Kankere ya letlalo Go kgoga ga go hlole fela melanoma kankere ya letlalo yeo lebakeng le lengwe e lego kotsi kudu, fela e oketša mabaka a go ka bolawa ke yona. Bakgogi ba na le kotsi ye e okeditšwego gabedi ya go fetelwa ke kankere ya disele ya go bitšwa cutenous squamous - e lego kankere yeo e tlogelago megogoma ye mehwibidu ye e kego legapi mo letlalong.
Go bola ga meno Go kgoga go tshwenyana le boemo bja legano, ka go hlola legogo le lengwe, meno a a bago serolane gomme go hlola go bola ga meno. Bakgogi ba na le kgonagalo ya tee le seripa ya go ka loba meno.
Emfesima Emphysema Godimo ga kankere ya maswafo, go kgoga go hlola emfesimaemphysema, e lego go roroga le go pšhatlega ga merabana ya moya ya maswafo gomme ya fokotša bokgoni bja maswafo bja go tšea oksitšene le go ntšha khabontaoksaete. Mabakeng a mašorwana, tracheostomy e dira gore molwetši a kgone go buša moya; Go phulwa lešoba ka mo go kgokgokgo gomme gwa tsenywa setsenyamoya go gapeletša moya go tsena ka maswafong, bona seswantšho Bolwetši bja dipeipi tša maswafo bja kgale chronic bronchitis ga se bja laetšwa bo hlola pipitlano ya mamila a a tletšego boladu, go gohlola gabohloko le mathata a khemo.
0steophorosiseosteoporisis Khabonemonoksaete, e lego gase ya mpholo ka go meši ya go tšwa go dioksoso dintšhamuši tša difatanaga le go kgoga sekerete, e mamarela mading gabonolo go feta oksitšene, ka fao e fokotša maatla a go rwala oksitšene ya madi a bakgogi ba bagolo ka diphesente tše15. Ka yona tsela ye marapo a bakgogi a lahlegelwa ke teteano ya marapo a bona, go robega gabonolo gomme a tšea diphesente tše di ka fihlago go 80 go ka fola. Go feta moo bakgogi ba na le kgonagalo ya go ba le mathata a mokokotlo: nyakišišo ye nngwe e laetša gore badiredi ba diintastering bao ba kgogago go na le kgonagalo ya makga a mahlano a go ka fahlogela bohloko morago ga kgobalo.
Bolwetši bja pelo Le tee go mahu a mararo mo lefaseng le hlolwa ke malwetši a pelo le ditšhikamadi. Go kgoga ke ye nngwe ya mabaka a magologolo a kotsi a go hlolega ga malwetši a pelo le ditšhikamadi. Malwetši akhwi a bolaya batho ba go feta milione ka ngwaga ka dinageng tše di hlabologago. Malwetši a pelo le ditšhikamadi ao a amanago le go kgoga, a bolaya batho ba go feta 600 000 ngwaga ka ngwaga dinageng tše di hlabologilego. Go kgoga go dira gore pelo e thebathebe ka lebelwana, go hlatloša kgatelelo ya madi gomme gwa oketša kotsi ya madi a magolo le ditšhikakiši tše di thibanego gomme mafelelong gwa hlola ditlhaselo tša pelo le strouku.
Dišo tša ka mpeng Go kgoga go fokotša maatla a go lwantšha dipakteria tšeo di hlolago dišo ka mpeng. E bile gape di šitiša mogodu go hlaphoša esiti morago ga dijo, ka go realo di tlogele esiti go gopa bokagare bja mogodu: Dišo tša bakgogi di tloga di le bothata go alafša gomme go na le kgonagalo ya gore di tšwe gape.
Menwana ye e tšhilafetšego Ka ntle le go oketša kotsi ya go ba le kankere ya dinoka le popelo, go kgoga go hlola mathata a go ima basading le ditharano nakong ya boimana le pelego. Go kgoga nakong ya boimana go oketša kotsi ya bana ba boima bja fase le ditlamorago tša lephelo le le fokolago ka moso. Go goma tseleng go ba gona ga 2 goba ga 3 go feta go bakgogi, ka ge bana ba belegwago ba hwile go hlolwa ke go hloka oksitšene ga leseana ka mpeng, le tlhakatlhakano tša samorago tšeo di hlolwago ke khabonemonoksaete le nikotine ka go kgogeng ga sekerete. Ponagalo ya go hwa ka bjako ga leseana le gona go amanywa le go kgoga. Go feta moo, go kgoga go ka theoša boemo bja dihomone mme gwa hlola mafelopelego pele ga lebaka.
Matšhedi a a golofetšego Go kgoga go ka gobatša matšhedi gomme gwa ba gwa senya le DNA ya ona, yeo e kago hlola go goma tseleng goba bogole pelegong. Dinyakišišo tše dingwe di hweditše gore banna bao ba kgogago ba mo kotsing ye kgolo ya go tswala ngwana yoo a fetelwago ke kankere. Gape go kgoga go fokotša palo ya matšhedi mme ya be ya fokotša kelelo ya madi go ya bonneng, e lego seo se ka hlolago go longwa ke mmutla impotence. Go hloka peu go atile gare ga bakgogi.
Psoriasis Go na le kgonagalo ya 2 go ya go 3 ya gore bakgogi ba ka swarwa ke psoriasis, e lego seemo se se sa fetelego sa go kokomoga ga letlalo go go hlolago dipatso tše di hlohlonago tša go pshekga mmeleng ka moka.
Bolwetši bja Buerger Bolwetši bja letlalo Bolwetši bja Buerger, bjoo bile bo tsebjago ka la thromboangitis obliterans, ke go kokomoga ga ditšhikakiši, setlišamadi le megalatšhika maotong, gomme di hlolago kelelo ye e fokolago ya madi. Ge bo sa alafše, bolwetši bja Buerger bo ka hlola kenkerine, e lego go hwa ga ditlhalenama tša mmele le go ripša ga ditho tše di fetetšwego.
Kankere Go bontšhitšwe dielemente tša go feta 40 tša go kgogwa ga motsoko tšeo di hlolago kankere. Bakgogi go na le kgonagalo ya go feta 22 ya gore ba ka swarwa ke kankere ya maswafo ya 16a go feta ba ba sa kgogego. Go ya ka dinyakišišo tše mmalwa, ge motho a ntše a kgoga, lebaka le leteletšana, gona go na le kotsi ya go swarwa ke mehuta ye mmalwa ya kankere, go tsenywa gare kankere ya nko gabedi go feta 16b; leleme 16c; ya molomo, thaka ya mare le farankisi makga a 6 go ya go a 27: ya mogolo ga 12; ya mometšo 8 go ya go 10; kodu 10 go ya go18; mpa 2 go ya go 3; dipshio makga a 3 16d; sebudula makga a 3; morotwana 2 go ya go 3; lebete 2 go ya go 5 16e; mala a magolo le motsila makga a 3 le mogwete a 5 go ya go a 6. Dinyakišišo tše dingwe di hweditše gore go na le kgokagano gare ga go kgoga le kankere ya matswele. 16f.
<fn>nso_Article_National Language Services_MMINO.txt</fn>
O ka rata gore NAC e ikopanye bjang le wena?
Re fe kakaretšo ya projeke ka bontši bja mantšu a 500.
Efa dilo tše kgolo tša bokgabo tšeo o di fihleletšego mengwageng ye meraro ya go feta.
Ke batho ba ba kae bao o ba tsentšego mo projekeng ya gago Ka boikokobetšo re fe dipalopalo tšaa batho tšeo di tla go šomišwa go mabaka a dinyakišišo tša NAC?
Thaetlele / Leina la projeke ye e kgopelwago.
ŠUPA matšatšikgwedi ao projeke e holofetšwego go thoma le go fela ka wona.
Setšhaba se tla holega bjang go tšwa go projeke ya gago?
E kaba o dirile kgopelo ya tšhelete go mekgatlo e mengwe Bolela bathuši ka moka ba ditšhelete o be o tlatše dintlha tše di lego ka mo fase?
NAC e ka se kgone go thuša ka mašeleng a tekanyetšo ya projeke ka moka, ka gona bolela gore o kgopela bokae go tšwa go NAC.
Bolela gore ke dibontšhwa dife tše itseng tšeo tekanyetšo ya mašeleng a NAC a tlago šomišwa go tšona ge a dumeletšwe?
Bolela ge ele gore e sale wa hwetša thušo ya tšhelete go tšwa go NAC nako yeo e fetilego.
Re fe bapaki ba bedi bao re ka kgonago go ikopanya le bona, moetapele wa setšhaba le seithutedi sa bokgabo bao ba lebanego le thupišo ya gago. Ka kgopelo tliša ditšhupetšo tšeo di ngwadilwego e bile di saenwe go tšwa go balaki bao ba lego ka mo fase.
Ka gona nna ke ya ipoIela gore tshedimošo ka moka yeo ke e filego mo kgopelong le ditokumenteng tše di tsentšwego ka gare ke nnete ebile di nepagetše.
Kakaretšo ya projeke e ngwadilwe letl.
Ka bonnyane mohlala o tee wa mošomo wa gago (senepe, setsopolwa sa boraditaba, bj.bj.) wo o tswalanego le projeke o tsentšwe ka gare.
Nna, ke tlišitše ditokumente ka moka tšeo di kgopetšwego.
ELA HLOKO: Karolo goba tshedimošo ka moka yeo o re filego yona, e tla swarwa mo go khomphutha / sebaledi go ba le bopaki. Tshedimošo ye e tla šomišwa mo taolong ya dikgopelo le dineelo le go tšweletša dipalopalo. Dikopi tša tshedimošo ye di tla fiwa, ge go nyakega, go batho le mekgatlo yeo re ka nyakago go rerišana le yona ge re lekanya dikgopelo le ge go lebelelwa dineelo. Mekgatlo yeo e thušago ka tšhelete e hlakanela tshedimošo go tee go ba kgontšha go hwetša dikgopelo tšeo di nago le boradia le go kopanya tshepetšo ya dikgopolo tša tlaleletšo. Ye ngwe ya tshedimošo yeo o e fago mo fomong ya kgopelo, e tla šomišwa ke ba tirelo ya dintlha tšeo di filwego(difiwa). E ka šomišwa gape ke ba Kgoro ya Bokgabo le Setšo.
<fn>nso_Article_National Language Services_MOLAO 36 WA 1983 WA.txt</fn>
Go fana ka ditsela tšeo dijedi tša temo di ka thibelwago gape tša lwantšhwago; le go mathata ao a sepelelanago le seo.
Tlhalošišo ya 'kgoro' e emelwa ke karolo 1 (a) ya Molao 18 wa 1989 le karolo 1 (a) ya Molao 9 wa 1992.
Tlhalošišo ya 'Molaodikakaretšo' e tlošitšwe ke karolo 1 (b) ya Molao 18 wa 1989.
Tlhalošišo ya 'mohlankedi wa phethišo' e emelwa ke karolo 1 (b) ya Molao 9 wa 1992.
Tlhalošišo ya 'phoofolo e šele' e emelwa ke karolo 1 (c) ya Molao 18 wa 1989.
Tlhalošišo ya 'ditšwantle' e loketšwe ke karolo 1 (d) ya Molao 18 wa 1989.
Tlhalošišo ya 'khunkhwane' e emelwa ke karolo 1 (e) ya Molao 18 wa 1989.
Tlhalošišo ya 'pušo ya selegae' e emelwa ke karolo 1 (f) ya Molao 18 wa 1989.
Tlhalošišo ya 'mohlankedi' e emelwa ke karolo 1 (g) ya Molao 18 wa 1989.
Tlhalošišo ya 'molao' e emelwa ke karolo 1 ya Molao 47 wa 1986.
Tlhalošišo ya 'twatši' e emelwa ke karolo 1 (h) ya Molao 18 wa 1989.
d motho yoo a tšwelago pele ka go popola le go epa mo nageng.
Tona e tla laela bahlankedi ba bantši ba kgoro ka mo go kgonegago le bahlankedi ba phethiši, bao ba tlago, go ya ka ditaelo tša tona, diriša maatla gomme ba dira mešomo yeo e neetšwego goba e rwešitšwego mohlankedi wa phethiši ka fase ga Molao wo.
karolwana e emelwa ke karolo 2 (a) ya Molao 9 wa 1992.
Mohlankedi wa phethiši a ka neela maatla afe goba afe ao a neetšwego go yena ke goba ka fase ga Molao go mohlankedi, ka ntle le maatla a go laola ka fase ga karolo 7 a gore se sengwe se senywe.
Karolwana e emelwa ke karolo 2 (a) ya Molao 9 wa 1992.
Kakanyo goba taelo efe goba efe ya mohlankedi yo bjalo e ka tlošwa goba ya lokišwa ke mohlankedi wa phethiši yoo a amegago gomme e tla tšewa bjalo ka kakanyo goba taelo ya mohlankedi yo bjalo wa phethiši go fihla ge e sa tlošitšwe goba e lokišwa ka ntle le mo tirišong ya temana ye.
Karolwana e emelwa ke karolo 2 ya Molao 9 wa 1992.
a Ge Tona a bona go swanela, a ka laela goba a fa maatla afe goba afe ao a a neetšwego ke karolo 8 goba maatla afe goba afe goba modiro woo o neetšwego goba o rwešitšwego mohlankedi wa phethiši ke goba ka fase ga Molao wo go motho yoo e se go mohlankedi.
Temana (a) e emelwa ke karolo 2 (b) ya Molao wa 1992.
motho yoo a amegago a ka se nyake thušo ya tefo go tšwa go Naga mo ditshenyagalelong tšeo a bilego le tšona; gape iii motho yoo a amegago o tla diriša maatla a gagwe gomme a dira mediro go ya ka ditaelo tša mohlankedi wa phethiši yoo a amegago.
Temana (iii) e emelwa ke karolo 2 (c) ya Molao 9 wa 1992.
c Motho wa molao yoo a hlomilwego ka fase ga molao ofe goba ofe gape yoo maatla le modiro tšeo di laetšwego goba di rwešitšwego go yena, o tla swanelwa ke go bontšha bokgoni bja go diriša maatla a bjalo goba go dira modiro wo bjalo.
d Motho yo bjalo wa molao a ka dumelela motho ofe goba ofe ka go ngwala mo mošomong wa gagwe gore a diriše maatla goba a dire mošomo wo o swanetšego.
Karolwana e emelwa ke karolo 2 (a) ya Molao18 wa1989.
Kakanyo efe goba efe goba taelo ya motho yo a dumeletšwego e ka fetšišwa goba ya lokišwa nako efe goba efe ke Tona goba mohlankedi wa phethišo yoo a amegago, go ya le ka moo go tla bego go le ka gona, gomme e tla, go fihlela e lokišwa goba e fetšišwa ka ntle le mo tirišong ya karolwana ye, tšewa bjalo ka kakanyo goba taelo ya Tona goba mohlankedi wo bjalo wa phethišo.
Karolwana e emelwa ke karolo 2 (b) ya Molao18 wa1989 le karolo 2 (d) ya Molao 9 wa 1992.
b selo sefe goba sefe seo se laeditšwego ke Tona ka tsebišo ka gare ga Kuranta ya Mmušo, ka ntle le ge go hweditšwe tumelelo.
c a ka se di tloše lefelong leo pele mohlankedi wa phethiši yoo a amegago a e fa tumelelo ka go ngwala.
Karolwana e emelwa ke karolo 3 ya Molao 9 wa 1992.
a dira tlhahlobo yeo e akantšwego ka go karolwana 2 b mo nakong ye nngwe ka ntle le mo nakong ya mošomo ya mohlankedi yo bjalo wa phethiši; goba b dira mošomo wo mongwe go ya ka dithoto tše bjalo tšeo di laolwago.
Karolwana e emelwa ke karolo 3 ya Molao18 wa 1989 le karolo 3 ya Molao 9 wa 1992.
Tona a ka laetša ka tsebišo ka go Kuranta ya Mmušo gore dithoto dife goba dife tšeo di laolwago goba sehlopha sa dithoto tšeo di laolwago di ka tlišwa ka gare ga Repabliki ka ntle le tumelelo, go ya ka mabaka ao a laeditšwego ka go tsebišo yeo.
b go tla tšwela lekala le le itšego la temo mohola.
Tona ka go tsebišo ka gare ga Kuranta ya Mmušo a ka laetša gore tumelelo ya dithoto tšeo di laolwago goba sehlopha sa tšona ya gore di tlišwe ka gare go Repabliki e se ke ya fiwa.
Temana (b) e lokišwa ke karolo 4 (a) ya Molao18 wa 1989.
Temana (c) e emelwa ke karolo 4 (b) ya Molao 18 wa 1989 gape ya lokišwa ke karolo 4 (b) ya Molao 9 wa 1992.
Temana (d) e emelwa ke karolo 4 (b) ya Molao18 wa 1989.
f laela mong goba motho yoo a rwalago maikarabelo a dithoto tšeo di laolwago goba di theošwago go tšwa go dithoto tše bjalo tše laolwago, goba di tšweletšwago goba di humanwago ka tšona, go tšwa goba ka dithoto tše bjalo tše di laolwago tšeo di bitšwago dithoto tše di hweditšwego go šoma ka dithoto tšeo tše di hweditšwego go ya le ka moo di filwego ka go temana b i goba iii, go sa kgathalege ka ga maemo a tlhago goba tswalano yeo e amegago, goba kopanyo yeo e lego gona magareng ga ditho tše bjalo tše di laolwago le dithoto tše di hweditšwego.
Karolwana e lokišitšwe ke karolo 4 (a) ya Molao 9 wa 1992.
Ge go na le se sengwe seo se hlokegago go dirwa go ya ka Molao wo, mo nakong yeo e itšego, mohlankedi wa phethiši a ka, pele goba ka morago ga letšatši la bofelo le ka kgopelo go ba go ya ka yena, ka tlhaologanyo ya gagwe, laetša nako ye nngwe ya pele yeo e ka dirwago ka yona.
Karolwana e emelwa ke karolo 4 (c) ya Molao 9 wa 1992.
Ge mohlankedi wa phethiši a bona go hlokega gore a diriše maatla a gagwe goba tiro ya mešomo ya gagwe, a ka hloma nyakišišo gomme ka tlhaologanyo ya gagwe a kgopela tshedimošo efe goba efe gape a nyaka go bontšhwa tšweletšo ya tokumente efe goba efe go tšwa go motho ofe goba ofe yoo go ya ka yena a ka fanago ka tshedimošo ye bjalo goba a nago le phihlelelo ya tokumente ye bjalo.
Karolwana e emelwa ke karolo 4 (c) ya Molao 9 wa 1992.
c e fetšiša.
Karolwana e lokišwa ke karolo 4 (d) ya Molao 9 wa 1992.
Modiriši wa naga o tla re semeetseng a tsebiša mohlankedi wa kgauswi wa kgoro goba motho yoo a nago le maloka ge e ba ditšie tša go fofa goba sejedi sa mohuta wo mongwe di tšweletše mo nageng goba ge e ba ditšie tša go fofa di beile mae moo goba diboko tša mohuta wo mongwe di gona moo, a mo hlalošetše gabotse ka moo go ka kgonegago gore ke mo kae mo nageng yeo mo go nago le ditšie tša go fofa, mehuta ye mengwe ya dijedi gape a mo fe tshedimošo ya maleba yeo e tseneletšego go ya le ka moo a ka mo kgopelago ka gona.
Karolo 5 e emelwa ke karolo 5 ya Molao18 wa 1989 le karolo 5 ya Molao 9 wa 1992.
Gore go thibelwe gape go lwantšhwe phatlalatšo ya malwetši, dinonyana tše go ba le bohubedu, dikhunkhwane le diphoofolo di šele, Tona o tla re ka tsebišo ka gare ga Kuranta ya Mmušo a laetša ditsela tša go laola tšeo di tla latelwago ke modiriši wa naga.
Karolwana e emelwa ke karolo 6 (a) ya Molao 9 wa 1992.
Temana (c) e emelwa ke karolo 6 (b) ya Molao 9 wa 1992.
Temana (g) e emelwa ke karolo 6 (c) ya Molao 9 wa 1992.
h taba efe goba efe yeo Tona a bonago go hlokega goba go ka thušago gore e laetšwe gore go tšweletšwe pele merero ya Molao wo, le kakaretšo ya maatla ao a laeditšwego ke temana (h) a ka se kgaoletšwe ke ditemana tše di tlago pele ga yona.
Temana (b) e emelwa ke karolo(d) ya Molao 9 wa 1992.
c beakanya ditefo tšeo di swanetšwego go lefelwa ke motho yoo a dirago kgopelo ya tumelelo yeo e laeditšwego ka go temana b.
Temana (c) e tlatšwa ke karolo 6 ya Molao18 wa 1989.
Ditsela tše di fapanego tša go laola di ka laetšwa go ya ka dibjalo, ditwatši, dikhunkhwane, diphoofolo di šele goba dilo tše dingwe tšago fapana, goba go ya ka mafelo a go fapana goba go ya ka maemo a go fapana goba go ya ka mekgwa ye mengwe yeo Tona a ka naganago gore e a swanela.
Mohlankedi wa phethiši ka tsebišo yeo e ngwadilwego, yeo e tla dirišwago ka tsela yeo e laeditšwego, a ka laela modiriši ofe goba ofe wa naga gore a hlokomele goba a tšee dineelo tša tsela yeo e itšego ya go laola goba go ya ka lefelo la kiletšo leo le laeditšwego ka taelong yeo, goba go dira goba go tlogela go dira tiro efe goba efe goba go ya ka lefelo le bjalo la kiletšo gore a tšwetše pele ditebo tša Molao wo.
Karolwana e emelwa ke karolo 7 (a) ya Molao 9 wa 1992.
Taelo ye bjalo e ka laela gore selo se sengwe le se sengwe seo se nyakegago moo se tla dirwa goba se ka se dirwe ka tsela yeo goba mo nakong yeo e laeditšwego fao.
Mohlankedi wa phethiši yoo a amegago, o tla re ka kgopelo ya modiriši wa naga le kgahlanong le tefo ya ditefo tšeo di laeditšwego, ge e ba di gona, a tlogela goba a lokiša taelo, gomme o tla dira tlhahlobo yeo e hlokegago mo lefelong la kiletšo.
Karolwana e emelwa ke karolo 7 (b) ya Molao 9 wa 1992.
a Le ge go le bjalo kiletšo efe goba efe mo taelong yeo e laeditšwego ka go karolwana 1 mohlankedi wa phethiši yoo a amegago a ka fa tumelelo ka go ngwala go modiriši wa naga gore a tloše selo se sengwe le se sengwe seo se le go mo lefelong la tswalelo gore a hlwekiše goba a e fetšiše.
b Kgopelo ya tumelelo ye bjalo e tla romelwa ka go ngwalwa go mohlankedi wa phethiši yoo a amegago.
Karolwana e emelwa ke karolo 7 (b) ya Molao 9 wa 1992.
a Ge e ba se sengwe se sentšwe ka lebaka la taelo yeo e akantšwego ka go karolwana 1 Tona, ka tirišano le Tona ya Ditšhelete, ka ntle ga ditšhelete tšeo lebantšhitšwego ke Palamente gore di šomišetšwe lebaka leo, a ka lefela pušetšo ye bjalo ge a bona e le maloka gore go dirwe bjalo.
Temana (a) e emelwa ke karolo 3 ya Molao 47 wa 1986.
b Kgopelo ya tefo ya pušetšo go ya ka temana a e tla šetšwa ge fela e rometšwe ka go ngwalwa go mohlankedi wa phethiši yoo a amegago mo matšatšing a 90 ka morago ga letšatši leo dilo tšeo go bolelwago ka tšona di sentšwego.
Temana (b) e emelwa ke karolo 7 (c) ya Molao 9 wa 1992.
Temana (a) e emelwa ke karolo 7 (a) ya Molao18 wa 1989.
d tšwetšapele ditebo tša Molao wo.
Tona a ka dumelela motho ofe goba ofe gore a dire mošomo ka tshenyagalelo ya motho yoo le go ya ka taolo ya Tona, ditiro tšeo di laeditšwego ka go karolwana 1 a and b, gomme motho yo bjalo a ka se hwetše tefo efe goba efe go tšwa go Naga go ditshenyagalelo tšeo a bilego le tšona.
Karolwana e tlatšwa ke karolo 7 (b) ya Molao 18 wa 1989.
Tiro efe goba efe yeo e laeditšwego ka go karolwana 1 a e ka dirwa ke motho yoo a laeditšwego ka go karolwana 2 mo nageng yeo e bopago karolo ya phaka goba diphaka tšeo di tlhalošitšwego ka go karolo 1 ya Molao wa Diphaka tša Bosetšhaba, 1976 Molao 57 wa 1976, ge fela go hweditšwe tumelelo go tšwa go Boto ya Bahlapetši ba Diphaka tša Bosetšhaba yeo e hlomilwego ka fase ga karolo 5 1 ya Molao wo go bolelwago ka wona, goba mohlankedi goba modiredi wa boto ye bjalo yoo a dumeletšwego ke boto.
Karolwana e tlatšwa ke karolo 7 (b) ya Molao 18 wa 1989.
b tšwelela nageng efe goba efe gore a fihle nageng yeo tiro e swanetšwego gore e dirwe go yona.
a ka morago ga go tsebiša modiriši wa naga yoo a amegago ka ga maikemišetšo a gagwe a go dira seo, a go tšea batho bao, diphoofolo, dinamelwa, dithoto le materiale tšeo a tla di hlokago go phethagatša tiro yeo e laeditšwego ka go karolwana 1 ge a tsena goba a feta mo nageng yeo: Ge e le gore temošo ye bjalo ga e hlokege go fiwa ge e ba modiriši wa naga yoo go bolelwago ka yena ga a dule nageng yeo gape a ka se lotwe mohlala.
Temana (a) e emelwa ke karolo 8 ya Molao 18 wa 1989.
b nyaka gore modiriši wa naga yoo go bolelwago ka yena goba molaodi wa gagwe, agente goba modiredi mo nageng yeo go mo fa thušo yeo a tla e hlokago mo mabakeng ao a tla mo kgontšhago go dira tiro yeo go bolelwago ka yona.
Ga go tefo yeo e tla lefelwago go motho ofe goba ofe go ya ka thušo yeo a e filego go ya ka karolwana 2 b.
h tsena nageng efe goba efe, moago goba senamelwa gore a kgone go dira nyakišišo efe goba efe yeo e amanago le taba efe goba efe yeo e laeditšwego ka go Molao wo.
Karolwana e lokišitšwe ke karolo 8 (a) ya Molao 9 wa 1992.
Ge mohlankedi wa phethiši a nyaka go diriša maatla afe goba afe ao a laeditšwego ka go karolwana 4 ao a amanago le naga efe goba efe, moago goba senamelwa, a ka nyaka gore modiriši wa naga, mong goba motho yoo a rwalago maikarabelo, goba molaodi wa gagwe, goba modirelwa a mo fe thušo yeo e tla hlokegago mo maemong ao gore a kgone go diriša maatla ao go bolelwago ka ona.
Karolwana e emelwa ke karolo 8 (b) ya Molao 9 wa 1992.
Ga go ditefo tšeo di tla lefelwago motho ofe goba ofe go ya ka thušo yeo a e filego go ya ka karolwana 5.
Motho ofe goba ofe yoo a dumeletšwego ka fase ga karolo ye go tsena goba go tšwela pele mo nageng efe goba efe, moago goba senamelwa o tla bontšha modiriši wa naga, mong goba motho yo a na go le maikarabelo, goba molaodi wa gagwe goba modiredi, bohlatse bja boitšhupo bja gagwe ge e ba o kgopelwa go dira bjalo.
Molato ofe goba ofe go ya ka ditšhelete tšeo di akantšwego ka go karolo 3 3, 6 3 goba 7 3, ditshenyagelo tšeo di dirilwego ka tirišo ya maatla afe goba afe ao a laeditšwego ka go karolo 4 1 c goba d goba 8 1 b le tswalo yeo e laeditšwego ka go karolwana 3 e tla hlama molato go Naga goba motho ofe goba ofe yoo a dumeletšwego go ya ka karolo 8 2, ka motho goba modiriši wa naga yoo a amegago go tloga ka matšatšikgwedi ao a akantšwego ka go dikarolwana 2 le 3.
Ge go na le molato wa ditšhelete tše bjalo goba go na le ditshenyagelo tše bjalo tše di dirilwego, mohlankedi wa phethiši goba motho yo dumeletšwego, o tla laetša tšhelete yeo gomme a dira gore go fiwe temošo go motho goba modiriši wa naga yoo a amegago moo a laelwago gore a lefele tšhelete yeo pele ga tšatšikgwedi leo le laeditšwego ka gare ga temošo.
Karolwana e emelwa ke karolo 9 ya Molao 9 wa 1992.
Ge e ba molato woo ga se wa lefelwa ka letšatšikgwedi leo le laeditšwego, tswalo godimo ga moo e tla lefelwa go tloga ka letšatši leo le latelwago, ka letšatšikgwedi leo ka tekanyo ya maemo a bogare ya tswalo yeo e laeditšwego go ya ka karolo 26 1 ya Molao wa Eksetšhekhua le Odithi, 1975 Molao 66 wa 1975, gomme o tla dirišwa ka letšatšikgwedi la temošo leo le laeditšwego ka go karolwana 2.
Karolo 10 e emelwa ke karolo 9 ya Molao 18 wa 1989.
Ge mohlankedi wa phethiši a ganeditše kgopelo efe goba efe yeo e rometšwego go yena ka go ngwalwa, lebaka e le go šoma ka fase ga maatla a gagwe, goba go ya ka yena a lokišitše goba a fetšišitše taelo efe goba efe, tumelelo goba lebaka lefe goba lefe leo le hlomeseditšwego mo, o tla tsebiša motho yoo a amegago ka pela ka go mo ngwalela mabaka a go ganetša goba a maitshwaro a gagwe.
Karolwana e emelwa ke karolo 10 ya Molao 9 wa 1992.
Motho ofe goba ofe yoo a kwago a kgopišitšwe ke kganetšo goba maitshwaro a bjalo, a ka dira boipiletšo kgahlanong le yona go Tona ka tsela yeo e laeditšwego, le gona ka go lefela tšhelete yeo e laeditšwego.
Tona ka morago ga go šetša ditokumente tšeo di laeditšwego, a ka kgonthišiša kganetšo goba maitshwaro goba a dira taelo ye nngwe yeo a naganago gore e a swanela, go akaretša le taelo ya tšhelete yeo e laeditšwego, goba seripa se bjalo go ya le ka moo a tla laetšago, gore se lefelwe go motho yoo.
Ga go motho yoo a tlago utolla go motho ofe goba ofe tshedimošo yeo a e hweditšego mo tirišong ya maatla ao goba tiro ya mediro yeo gape kamanong le ditaba tša motho ofe goba ofe ka ntle le ka mabaka a go diriša maatla a gagwe goba go dira ditiro tša gagwe go ya ka Molao wo, goba ka mabaka a ditshepedišo tša molao ka ntle ga Molao wo.
Temana (a) e emelwa ke karolo 10 (a) ya Molao18 wa 1989.
Temana (aA) e loketšwe ke karolo 10 (b) ya Molao 18 wa 1989.
Temana (d) e emelwa ke karolo 11 ya Molao 9 wa 1992.
Temana (i) e emelwa ke karolo 1 (a) ya Molao 17 wa 1985 le karolo 10 (c) ya Molao 18 wa 1989.
Temana (ii) e emelwa ke karolo 10 (c) ya Molao 18 wa 1989.
Temana (iii) e emelwa ke karolo 10 (c) ya Molao18 wa 1989.
Temana (iv) e tlatšwa ke karolo 10 (c) ya Molao18 wa 1989.
v mo kahlolong ya molato go ya ka temana f, g, h, i goba j, go tefišo yeo e sa fetego R2 000 goba go ya kgolegong lebaka la go se fete dikgwedi tše tshela goba bobedi bja tefišo le go ya kgolegong.
Temana (v) e tlatšwa ke karolo 10 (c) ya Molao18 wa 1989.
Lekgotla la maseterata le tla tšweletša bokgoni bja go fa kotlo yeo e filwego ka mo karolong ye.
Temana (b) e emelwa ke karolo 12 (a) ya Molao 9 wa 1992.
Temana (c) e emelwa ke karolo 12 (a) ya Molao 9 wa 1992.
Temana (cA) e loketšwe ke karolo 11 ya Molao 18 wa 1989.
d moo go filwego bohlatse bja go re sešupo, semapo, goba maraka wo mongwe o sentšwe, o phušutšwe, o tlošitšwe, o šutišitšwe, o fetotšwe goba o dirilwe se sengwe ka ntle le go latela dineelo tšwa Molao wo, go tla tšewa gore di dirilwe ke motho yoo e lego modiriši wa naga yeo go bolelwago ka yona ka letšatši leo mohlankedi wa phethiši a lemogilego tshenyo, phušolo, tlošo, tšhutišo, phetošo goba se sengwe seo se diragetšego, ka ntle le ge go filwe bohlatse.
Temana (d) e emelwa ke karolo 12 (b) ya Molao 9 wa 1992.
b o tšere magato ka moka a go thibela tiro goba tlogelo ya mohuta woo go bolelwago ka yona; gape c tiro goba tlogelo, go sa kgathalege gore ke ya molao goba ga se ya molao, ga se ya akaretšwa ka go modiro goba tumelelo ya molaodi, agente goba modiredi yoo go bolelwago ka yena.
Taba ya gore mothwadi goba hlogo o ganeditše tiro goba tlogelo yeo go bolelwago ka yona, e ka se tšewe bjalo ka bohlatse bjoo bo hlokegago bja gore o tšere magato ka moka ao a hlokagalago go ya ka karolwana 1 b.
Dineelo tša karolwana 1 di ka se ame maikarabelo a bosenyi bja molaodi, agente goba modiredi yoo go bolelwago ka yena.
g ka kakaretšo taba efe goba efe yeo a ka bonago e hlokega gore e laetšwe gore go tšwetšwe pele ditebo tša Molao wo, le kakaretšo ya maatla ao a neetšwego ke temana (g) a ka se kgaoletšwe ke ditemana tšeo di tlago pele.
Melawana ya go fapana e ka dirwa go ya ka karolo ye, go ya ka mafelo a go fapana a ka mo Repabliking goba go ya ka ditsela tše dingwe tšeo Tona a ka gopolago gore di a swanela.
Molawana woo o laetšago ditefo o tla dirwa fela ge go na le tumelelano le Tona ya tša Ditšhelete.
d go dira melawana ka fase ga karolo16.
Dineelo tša karolo 11 di tla diriša mutatis mutandis go ya ka kakanyo efe goba efe goba taelo ya mohlankedi yeo e laeditšwego ka go karolwana 1.
Ga go motho, go akaretša le Naga, yo a tlo go arabela go ya ka selo se sengwe le se sengwe seo se dirilwego ka moya wo mobotse ka tirišo ya maatla goba tiro ya modiro ofe goba ofe woo a o neetšwego goba a o rwešitšwego ka fase ga Molao wo.
Dineelo tša Molao wo, ka ntle le karolo 11, 13 le 15, di tla tlama Naga: Go tla ya ka gore ga go ditefo tšeo di tla lefelwago ke Naga go ya ka Molao wo.
Go ya ka dineelo tša dikarolwana 2 le 3 Molao wa Dijedi tša Temo, 1973 Molao 3 wa 1973, le dikarolo 40 le 41 tša Molao wa Kaonafatšo ya Dibjalo, 1976 Molao 53 wa 1976, ka gona e a fetšišwa.
Tumelelo yeo e filwego go ya ka karolo 11 1 ya Molao wa Dijedi tša Temo, 1973, gape e lego yeo e le go ya kgapeletšo go thomišo ya Molao wo, e tla gopolwa go ba tumelelo yeo e akantšwego ka go karolo 3 1.
Tsebišo yeo e ngwadilwego go ya ka karolo 19 2 ya Molao wa Dijedi tša Temo, 1973, goba molao wo o fetšišitšwego ke Molao woo, ka fase ga naga yeo e tsebišitšwego go ba ka fase ga tswalelo gape e lego kgapeletšo mo thomišong ya Molao wo, e tla gopolwa go ba taelo yeo e latelwago ka fase ga karolo 7 go modiriši wa naga yoo a amegago.
Molao wo o tla bitšwa Molao wa Dijedi tša Temo, 1983, gomme o tla dirišwa ka letšatšikgwedi leo le hlomilwego ke Mopresidente wa Naga ka kgoeletšo ka gare ga Kuranta ya Mmušo.
Matšatšikgwedi a go fapana a ka hlongwa ka fase ga karolwana 1 go ya ka dineelo tša go fapana tša Molao wo.
<fn>nso_Article_National Language Services_MOLAO TSWETSOPELE YA.txt</fn>
Go diragatša karolo 9 bala le hlogwana 23 ya Šetule 6 ya Molaotheo wa Repabliki wa Afrika Borwa wa 1996, gore ggo thibelwe le go iletšwa kgethologanyo ye e sa lokago le tlaišo; go tšwetšapele tekatekano le go fediša kgethologanyo ye e sa lokago; go thibela le go iletša polelo ya lehloyo; le go fa sebaka go merero ye e amanago le dilo tše.
Tiišetšo ya temokrasi mo nageng ya rena e hloka phedišo ya go se lekalekane ya maemo a leago le a ekonomi, kudukudu tše di beakantšwego ka tlhago ya yona, tšeo bakilwego historing ya rena ke pušo ya bokoloniale, mmušo wa kgethologanyo ya semerafe le gorena ga bannna, tšeo di tlišeditšego batho ba bantši mahloko le tlaišego.
Karolo ya 16 emetšwe ke karolo 1 ya Molao wa 52 wa 2002.
Karolo 31 e emetšwe ke karolo 3 ya Molao 52 wa 2002.
Theo ya taelo ka ga HIV/AIDS, mohlobo, maemo a ekonomi ya leago le maikarabelo a lapa le maemo.
Tlhalošo ya 'bong-gare' e tsentšwe ke karolo16 (a) ya Molao 22 wa 2005.
Tlhalošo ya 'bong' e tsentšwe ke karolo 16 (b) ya Molao 22 wa 2005.
Molao wo' o akaretša molawana wo mongwe le wo mongwe wo o dirilwego go ya ka Molao wo.
Tšatšikgwedi la go thoma ga karolo 1: 1 Setemere 2000.
h go nolofatša go tšwela pele ga tiragatšo ya ditshwanelo tša molao wa boditšhabatšha go akaretša le ditshwanelo tša dikwano go ya ka, gare ga tše dingwe, Kgobokano ka ga Tlošo ya Dibopego Ka Moka tša Kgethollo ya Semorafe le Kgobokano ka ga Tlošo ya Dibopego Ka Moka tša Kgethollo kgahlanong le Basadi.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolo 2: 1 Setemere 2000.
b Matseno, dinepo le dikgopolo tša motheo tšeo di hlahlago tša Molao wo, ka gona o diragatša tša moya, kgopolo le dinepo tša Molao wo.
c molao wa ka ntle wo o bapetšegago.
motho yo mongwe le yo mongwe yo a šomišago goba a hlathollago Molao wo o swanetše go ela hloko kamano ya ngangišano le maikemišetšo a Molao wo.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolo 3: 1 Setemere 2000.
e tlhabollo ya bokgoni bjo bo ikgethilego le matlafatšo ya batho bao ba šomišago Molao wo go bona kgonagatšo ya phethagatšo le taolo ka gona.
a Go ba gona ga tsela ya kgethollo le go se lekane, gagolo ka semorafe, bong le bogole ka go mahlakore ka moka a bophelo ka lebaka la kgethollo ye e sa lokago ye e fetilego le ya gona bjale, yeo e tlišitšego ke mmušo wa bokoloniale, tsela ya kgethologanyo le moo banna ba fiwago maatla a mantši le b nyakego ya go tšea magato mo go maemo ka moka go tloša kgethollo le go se lekane go go bjalo.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolwana : 1 Setemere 2000.
Molao wo o tlema Mmušo le batho ka moka.
Ge phapano ye nngwe le ye nngwe e lego maleba go bothata bjo go šoganwego le bjona ka mo go Molao wo bo tšwelela magareng ga Molao wo le dineelo tša molao wo mongwe le wo mongwe, ka ntle le Molaotheo goba Molao wa Palamente o bolela ka go fetola Molao wo, dineelo tša Molao wo di swanetše go bušaprevail.
Molao wo ga o šome go motho yo mongwe le yo mongwe le go fihla mo e lego gore Molao wa Tekatekanothwalong 1998 Molao 55 wa 1998, o wa šomišwa.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolo 5: 1 Setemere 2000.
Mmušo goba motho yoo mongwe le yo mongwe a ka se kgetholle ka tsela ye e sa lokago kgahlanong le motho yo mongwe le yo mongwe.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolo 6: 1 Setemere 2000.
e go gana ka phihlelelo go menyetla, go akaretša phihlelelo go ditirelo goba menyetla ya kontrata go fa ditirelo go elwe hloko, goba go palelwa ke go tšea magato go akaretša ka mo go kwagalago dinyakwa tša batho ba bjalo.
h go gana ka phihlelelo go menyetla, go akaretša phihlelelo go ditirelo goba menyetla ya kontrata go fa ditirelo go elwe hloko, goba go palelwa ke go tšea magato go akaretša ka mo go kwagalago dinyakwa tša batho ba bjalo.
i tsela ya go se lekalekane ya phihlelelo go menyetla ke basadi ka lebaka la karologanyo ya bong go mešomo.
c fgo palelwa ke go tloša mapheko ao a fokotšago goba go thibela ka tsela ye e sa lokago batho bao ba golefetšego go ipshina ka go lekana ka menyetla goba go palela ke go tšea magato ao a kwagalago go ka akaretša dinyakwa tša batho ba bjalo.
c tšweletšapele goba go phatlalatša lehloyo.
Ka ntle le kgethollo go ditharollo dife goba dife tša segae ka tlhago ka fase ga Molao wo, kgorotsheko e ka, go ya ka tumelelano le karolo 21 2 n le moo go lebanego, a iše molato wo mongwe le wo mongwe wo o šomago ka kgatišo, kemelelo, kgašo goba neelano ya polelo ya lehloyo bjalo ka ge e akantšwe ka mo go karolwana 1, go Molaodi wa Ditšhekišo tša Setšhaba ge a ne tokelo ya boahlodi go dihlongwa tša tshepedišo ya bosenyi go ya ka molao wa setlwaedi goba molao wa maleba.
Ga go motho yo a ka beago motho ofe goba ofe go tlaišo.
Yeo e ka hlalošwago ka mo go kwagalago goba ya kwišišwa ka mo go kwagalago go bontšha maikemišetšo ao a lego molaleng go kgetholla ka tsela ye e sa lokago kgahlanong le motho ofe goba ofe: Ka ntle le ge e le go kgatha tema ka nnete (bona fide) mo go bokgoni bja go kgabiša, nyakišišo ya thuto le tša mahlale, go bega mo go lokilego e bile go nepegilego ka ga kgahlego ya setšhaba goba kgatišo ya tshedimošo efe goba efe, kwalakwatšo goba tsebišo go ya ka tumelelano le karolo16 ya Molaotheo, e se ya iletšwa ke karolo ye.
a moitšhireletši o swanetše go netefatša pele ga kgorotsheko, gore kgethollo ga se ya direga bjale ka ge go boletšwe; goba b moitšhireletši/mofetodi o swanetše go bontšha gore maitshwaro ga a ithekga ka le tee goba a mantši a mabaka ao a ileditšwego.
i ge le tee goba a mantši a maemo ao a beilwego ka mo go temana b ya tlhalošo ya 'mabaka ao a ileditšwego' le hweditšwe ; le ge ii ka ntle le ge moitšhireletši a bontšha gore kgethollo ke yeo e lokileng.
Ga se kgethollo ye e sa lokago go tšea magato ao a dirilwego go šireletša goba go tšwetšapele batho goba magoro a batho bao ba hlokišitšwego ke kgethollo ye e sa lokago goba maloko a dihlopha tše bjalo goba magoro a batho.
c ge e le gore kgethollo ka mo go kwagalago le ka mo go swanelago e fapanya magareng ga batho go ya ka mokgwa wo o kalegago wa go kwagala, e le ya motheo e bile e le ye e nyakegago go tiro yeo go boletšwego ka yona.
i rarolla phokolo yeo e tšwago go goba e amana le e tee goba a mantši a mabaka ao a ileditšwego; goba ii go amogela phapano.
Ka go melato ya polelo ya lehloyo le tlaišo karolo 14 ga e šome.
Ka ntle le ge magato a molao afe goba afe a letetšego pele ga kgorotsheko ya tekatekano ao a sego a phetwa ka nako ya kgatišo ya tsebišo ka mo go kuranta ya Mmušo bjalo ka ge go akantšwe ka mo go temana ye, o swanetše go phetwa ke yona kgoro yeo, bjale ka ge e ka tsebišo ye bjalo ga se ya gatišwa; le.
Temana (c) e emetšwe ke s. 28 ya Molao 55 wa 2003.
d hlogo ya taolo ya retšene yeo e akantšwego ka mo go temana c o swanetše , go ya ka karolwana 2, kgetha/bea ka go ngwala maseterata ofe goba ofe goba maseterata wa koketšo bjalo ka modulasetulo wa kgorotsheko ya tekatekano.
a pele ga tšatšikgwedi la go thoma la karolo 31; goba b bjalo ka ge go akantšwe ka mo go karolo 31 4, le gona e le yo leina la gagwe le šetšego le akareditšwe mo go lenaneo leo le akantšwego ka mo go karolwana (a), a hlongwang go ba bjalo go ya ka karolwana ya.
a tšea magato ka moka ao a kwagalago ka go didirišwa tšeo di le go gona go kgetha moswarasetulo o tee go kgoro tsheko ya tekatekano ye nngwe le ye nngwe mo go tikologo ya gagwe yeo a nago le tokelo ya boahlodi; le b ntle le go diega, a tsebiše Molaodi-pharephare wa Kgoro ka ga moahlodi, magistrata goba magistrata wa tlaleletšo yo mongwe le yo mongwe bjalo ka ge go akantšwe ka mo go karolo 31 4 le 5 goba yo a šetšego a kgethilwe go ya karolwana 1.
a a phethile tlhahlo ya thuto bjalo ka ge go akantšwe ka mo go karolo 31 4 le 5; goba b a kgethilwe bjalo ka moswarasetulo wa kgorotsheko ya tekatekano go ya ka karolwana 1.
Moswarasetulo o swanetše go dira mešomo le ditshwanelo le go šomiša maatla ao o wa abetšwego goba o wa neetšwego ka fase ga Molao wo goba molao ofe goba ofe.
Karolo 16 e emetšwe ke karolo 1 ya Molao 52 wa 2002.
Diklereke tša dikgorotsheko ya tekatekano a Go ya ka karolwana 2 le melao ye laolago tirelo ya setšhaba, Molaodi-pharephare wa Kgoro a ka, go kgorotsheko ya tekatekano ye nngwe le ye nngwe, bea goba kgetha o tee goba le go feta bahlankedi ka mo go Kgoro, goba a ka bea motho o tee goba go feta ka mokgwa wo go laeditšwego le ka mo dipeelano di laeditšwego, bjalo ka diklereke tša kgorotsheko ya tekatekano, bao ba swanetšego go thuša ka kakaretšo kgorotsheko yeo ba beilwego go yona ka go dira mešomo ya yona le bao ba swanetše go dira mešomo ka ge go ka be go beetšwe.
Temana (a) e emetšwe ke karolo 2 (a) ya Molao 52 wa 2002.
b Ge klereke ya kgorotsheko ya tekatekano ka lebaka lefe goba lefe ga a kgone go dira bjalo goba ge e le gore klereke ga se ya bewa goba go kgethwa go kgorotsheko ya teketekano efe goba efe ka fase temana a, moswarasetulo yoo a ka no, ka ntle le karolwana 2, a kgetha mohlankedi ofe goba ofe yo a kgonago ka mo gare ga Kgoro go šoma bjalo ka klerekebjalo ka ge klerekeyo go boletšwego ka yena a sa kgone go ka šoma goba go fihlela klereke a bewa goba a kgethwa ka fase ga temana a, bjalo ka ge taba e ka ba ka go na.
Temana (b) e emetšwe ke s. 2 (a) ya Molao 52 wa 2002.
Le gona leina la gagwe le akareditšwe mo go lenaneo leo go akantšwego ka lona ka mo go karolwana , a ka bewa goba go kgethwa bjalo ka fase ga karolwana (a).
Karolwana. e okeditšwe ke karolo 2 (b) ya Molao 52 wa 2002.
a phethilego tlhahlo ya thuto bjalo ka ge e akantšwe ka mo go karolo 31 6; goba b bkgethilwego goba a beilwego bjalo ka klereke ya kgorotsheko ya tekatekano go ya ka karolwana 1 a.
Karolwana e okeditšwe ke s. 2 (b) ya Molao 52 wa 2002.
Molaodi-pharephare a ka, go ya ka wona maemo a bjalo ka ge a ka laetša, ka go ngwala go neela maatla afe goba afe ao a neetšwego ke karolo ye go mohlankedi yo a thwetšwego ke Kgoro, eupša a ka se amogwe maatla afe goba afe ao a neetšwego le gona a ka fetoša goba a beela ka thoko sephetho sefe goba sefe sa moromiwa seo se dirilwego ge go šomišwa maatla a bjalo.
Karolwana e okeditšwe ke karolo 29 ya Molao 55 wa 2003.
Go ba gona ga ditlhatse le tefo ya ditefelo tša hlatse go melato yeo e hlagago go tšwa go tšhomišo ya Molao wo e swanetše go laetšwa ke Tona ka mokgwa wo o laeditšwego.
e tokelo ya boahlodi, go ya ka karolwana 3, le gona go fihla mo ga go na le neelo ye nngwe yeo e dirilwego ka gare ga melawana yeo e lego ka fase ga karolo 30 ya Molao wo.
Dikgato tša molao ka moka pele ga kgorotsheko di swanetše go dirwa ka gare ga kgoro tsheko yeo e bulegilego, ka ntle le ge kgorotsheko e ka šupetša ka mokgwa o mongwe e le ka dikgahlego tša taolo ya toka.
a Go ya ka temana b, ga go na seo ka gare ga Molao wo se thibelago tulo ya kgoro tsheko ya magistrata bjalo ka kgoro tsheko ya tekatekano go dira taelo ye go akantšwego ka yona ka mo go karolo 21 2, yeo e fetago tokelo ya boahlodi bja/ka tšhelete bja kgoro tsheko ya magistrata, mo e lego gore taelo e swanetše go tlišwa ka mokgwa wo go laeditšwego go moahlodi wa Kgorotsheko ya Godimo a ena le tokelo ya boahlodi go tiišo.
b Tšhomišo ya temana a, mabapi le tiišo ya taelo, e fegilwe go fihlela boipelaetšo bofe goba bofe bjo bo akantšwego ka mo go karolo 23 bo phethwa.
f Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa, goba Khomišene ya Tekatekano ya Bong.
Motho yo a dumago go hloma dikgato tša molao go ya ka goba ka fase ga Molao wo o swanetše, ka mokgwa wo go laeditšwego, a tsebiše klereke ya kgoro tsheko ya tekatekano ka ga maikemišetšo a bona a go dira bjalo.
) (a) Klereke ya kgoro tsheko ya tekatekano o swanetše, ka nako ye e beilwego ya go amogela tsebišo ye bjalo, a iše molato go moswarasetulo wa kgoro tsheko ya tekatekano yeo, yoo a swanetšego, ka nako ye e beilwego, a ahlole ge e le gore molato o swanetše go theeletšwa ka gare ga kgoro tsheko ya tekatekano goba ge e le gore o swanetše go išwa go sehlongwa, setho, kgoro tsheko, lekgotla goba kgorotsheko ye nngwe yeo e lebanego (yeo e bitšwago bjalo ka kgorotsheko tšielano yeo e lego gore, go ya ka kgopolo ya modulasetulo, a ka šomana kudu ka mo go lebanego le bothata/molato go ya ka maatla a kgorotsheko yeo ya tšhielano le mešomo.
b Ge e modulasetulo a ahlola ka gore molato o tla theeletšwa ka gare ga kgorotsheko ya tekatekano, modulasetulo o swanetše go iša molato go klereke ya kgorotsheko ya tekatekano yoo a swanetšego gore mo sebakeng se se laeditšwego sa tšhuthišetšo ye bjalo a beye tšatšikgwedi la theeletšo ya molato.
e dikakanyo tša mohlankedi yo a lebanego mo go kgorotsheko ya tšhielanoalternative forum efe goba efe yeo e akantšwego.
a Ge modulasetulo a phetha ka gore molato o swanetše go išwa go kgorotsheko ya tšhielano o swanetše go, ka mokgwa wo go laeditšwego, a dire taelo, a šupetša klereke ya kgorotsheko go šuthišetša molato go kgorotsheko ya tšhielanoyeo go boletšwego ka yona ka gare ga taelo.
Ge a se no amogela taelo ye go boletšwego ka yona ka mo go karolwana 5, klereke ya kgorotsheko ya teketekano o swanetše go šuthiša molato a be a tsebiše batho bao ba amegago go molato wa tšhuthišo ka mokgwa wo go laeditšwego.
Ge e se na go amogela molato wo o šuthišeditšwego go yona, foramo ya tšhielan ye go bolelwago ka yona e swanetše go šomana le molato ka potlako go ya ka maatla le mešomo a yona.
Foramo ya tšhielano e swanetše go, ka mokgwa wo o laeditšwego, e romele molato morago go kgoro tsheko ya tekatekano go tšwa mo o be go o šuthišeditšwe gona, go ya go ahlolwa/kahlolong, mo go lebaka leo le laeditšwego go tloga ka tšatšikgwedi leo o bušitšwego go kgorotsheko ya tekatekano.
Mmušo le dihlongwa tša molaotheo ba swanetše, ka mo go kgonegago, ba thuše motho ofe goba ofe yo a dumago go tšea dikgato tša molao go ya ka goba ka fase ga Molao wo, magareng ga te dingwe, ka go kgonthiša gore motho o šupetšwa mohlankedi yo a lebanego gore a kgone go tšea magato ao a hlokegago go tšwetšapele molato wo go tla go be go rerwa ka wona.
Kgorotsheko ya tekatekano pele ga ge dikgato tša molao dife di ka tšewa go ya ka goba ka fase ga Molao wo e swanetše go swara nyakišišo/theeletšo ka mokgwa wo o laeditšwego go bona ge e le gore kgethollo ye e sa lokago, polelo ya lehloyo goba tlaišo, ka mo molato o tla go ba ka gona, o tla go ba o diregile, ka ge go tla be go boletšwe.
p taelo ya go diragatša/obamela neelo efe goba efe ya Molao.
Taelo ye e dirilego ke kgorotsheko ya tekatekano go ya ka goba ka fase ga Molao wo e na le maatla a taelo ya kgoro tsheko ye go boletšwego ka yona yeo e dirilwego ka magato a segae, mo go lebanego.
b dikgato tša molao dife goba dife pele ga yona go sehlongwa sa molaotheo sefe goba sefe sa maleba goba setho sa maleba sa poelanyo/poelano, kagišo goba dipoledišano.
Kgorotsheko e na le maatla ka moka a ka fase ao a nyakegago goba a kwagalago ka sewelo go dira mešomo ya yona le go šomiša maatla a yona, go akaretša maatla a go fa ditaelo tša lebakanyana goba dikiletšo.
Ka go dikgato tša molao dife goba dife go ya ka goba ka fase ga Molao wo, kgorotsheko e ka, ka kgopelo ya sehlopha se sengwe le se sengwe goba ya kwano ya yona ge e le gore modulasetulo a e bona gore e ka ga dikgahlego tša toka, a e biletša gore e thuše ke motho o tee goba batho ba babedi bao ba swanetšego e bile ba le gona le bao ba ratago go dula le go šoma bjalo ka baeletši ba moahlodi.
Baeletši ba moahlodi bao ba beilwego go ya karolwana 1 ba, go ya ka karolwana 3, ba gopolwa go ba maloko a kgoro tsheko ka lebaka la maikemišetšo a Molao wo.
Molato ofe goba ofe wa molao wo o tšwago go sephetho sa dikgato tša molao tše go boletšwego ka tšona le potšišo efe goba efe ya ge e le gore molato go sephetho ke molato wa nnete le potšišo ya ge e le gore molato go sephetho ke molato wa nnete goba molato wa molao o swanetše go phetha ke modulasetulo ka mokgwa wo go laeditšwego.
Go melato ka moka ya nnete dikhwetšo goba sephetho sa kgorotsheko, ka sebaka sa ge go le moeletši o tee wa moahlodi , khwetšo goba sephetho sa kgorotsheko se tla buša.
šupetša dikgato tša molao di thome gape/ka bofsa; goba iii ge e le gore moeletši wa moahlodi ga a gona, a šuthiše dikgato tša molao gore a kgone go hwetša go ba gona ga moeletši wa moahlodi.
b Modulasetulo o swanetše go fa mabaka go taelo efe goba efe yeo go boletšwego ka yona ka mo go karolo ya temana i goba ii.
i ge setho go dikgato tša molao se sa thušwe ke moemedi wa molao; le ii ge modulasetulo a e na le kgopolo ya gore baeletši ba moahlodi bao go bolelwago ka bona go le molaleng gore ba dirile kutollo yeo e fošagetšego.
b Klereke ya kgorotsheko ya tekatekano o swanetše gore ka pele ka mo go kgonegago, a tliše mabaka ao le rekoto go kgorotsheko ya boipiletšo yeo go boletšwego ka yona go ya go lekolwa ka mokgwa wo go laeditšwego.
c Kgorotsheko ya boipiletšo e na le maatla a go tiisetša dikutollo tšeo go boletšwego ka tšona goba go dira taelo efe goba efe ya maleba go ya ka kutollo ye bjalo gore, ka kgopolo ya kgorotsheko ya boipiletšo e be e swanetše go ba e dirilwe ka gare ga maemo ao.
Motho ofe goba ofe yo a sa kgotsofatšego ke taelo efe goba efe yeo e dirilwego ke kgoro tsheko ya tekatekano go ya ka goba ka fase ga Molao wo a ka, mo nakong ye bjalo le ka mokgwa wo go laeditšwego, boipiletšo kgahlanong le taelo ye bjalo go Kgoro tsheko ya Godimo yeo e nago le tokelo ya boahlodi goba Kgorotshekokgolo ya Boipiletšo, bjalo ka ge go tla ba bjalo.
Ka boipiletšo, Kgoro tsheko ya Godimo goba Kgorotshekokgolo ya Boipiletšo, bjalo ka ge go tla ba bjalo, di ka dira taelo ye bjalo ka go molato bjalo ka ge di ka bona go swanela/lokile.
Le ga go le bjalo karolwana 1, motho ofe goba ofe yo a sa kgotsofatšego ke taelo efe goba efe yeo e dirilwego ke kgorotsheko ya tekatekano a ka, go ya ka melao ya Kgoro tsheko ya Molaotheo, a dire boipiletšo thwii go Kgorotsheko ya Molaotheo.
Go maemo ao diphetho tša go thulana di dirilwego ke badulasetulo go melato yeo go boletšwego ka yona ka mo go temana b ya tlhalošo ya 'mabaka ao a ileditšwego', Tona a ka iša molato wo go boletšwego ka wona go Kgorotshekokgolo ya Boipiletšo goba Kgorotsheko ya Molaotheo go itlema/phetha.
a Ge modulasetulo mo go kgoro tsheko ya magistrata a dira phetho yeo e amanago le mabaka a kgethollo ao go boletšwego ka wona ka mo go temana b ya tlhalošo ya 'mabaka ao a ileditswego', sephetho se swanetše, ka morago ga bofelo bja dikgato tša molao le gona ka mokgwa wo go laeditšwego, se išwe go Kgorotsheko ya Godimo yeo e nago le tokelo ya boahlodi go tekoloreview.
b Kgoro Tsheko ya Godimo ye go bolelwago ka yona e swanetše, ka morago ga go nagana ka molato, a dira phetho go ya lebaka leo go boletšwego ka lona ka mo go karolwana 5 a ka morago ga moo e ka dira taelo efe goba efe go ya ka Molao wo bjalo ka ge e bona go swanela/lokile.
c Go šoma ga karolwana 5 a go fegilwe go fihlela boipiletšo bofe goba bofe bjo bo akantšwego ka gare ga karolo ye bo phethwa.
Mmušo o na le malokelo le boikarabelo go tšwetšapele le hwetša/fihlelela tekatekano.
Batho ka moka ba na le malokelo le boikarabelo go tšwetšapele tekatekano.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolo 24: le tla tsebišwa.
go dira masolo kwalakwatšo a go tsebagatša Molao wo.
Khomišene ya Ditokelo tša Botho tša Afrika Borwa le dihlongwa tše dingwe tša molaotheo di ka, go tlaleletšo efe goba efe ya tshwanelo ye nngwe, go ya ka Molaotheo goba molao ofe goba ofe, kgopela karolo efe goba efe ye nngwe yeo e welago ka go tlhalošo ya Mmušo goba motho ofe goba ofe go fa tshedimošo ka ga mekgwa efe goba efe yeo e amanago le phethagatšo/phihlelelo ya tekatekano go akaretša le, mo go lebanego, ka tlhakamolao le tiro ya bophethišo le go dumelelana le tlhakamolao, mekgwa ya tirišo le mananeo.
c kgopela go tšwa go Kgoro, ka mokgwa wo o laeditšwego, dipego tša ka mehla mabapi le palo ya melato le mohuta wa molato le sephetho.
a go tloša sebopego sefe goba sefe sa kgethollo ye e sa lokagoa goba tiišo ya go se lekane ka go molao ofe goba ofe, pholisi goba tirišo ya Ditona tšeo di di hlokometšego le b go itokišetša le go phethagatša maano a tekatekano ka mokgwa wo o laeditšwego, dikagare di swanetše go akaretša sebaka sa nako ya phethagatšo ya maano a bjalo, ao a dirilwego ka therišano le Tona ya Ditšhelete.
a Maano a tekatekano a swanetše , mo mengwageng ye mebedi ka morago ga go thoma ga Molao wo, gore a išiwe go Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa gore go šomiwe ka yona ka mokgwa wo go laeditšwego.
b Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa e swanetše go rerišana le Khomišene ya Tekatekano ya Bong ge e šomana le maano ao a akantšwego ka mo go temanaa.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolo 25: le tla goeletšwa.
b tiiša le go lebelela tiišo ya maano a tekatekano, mekgwa ya boitshwaro le mekgwa ya go sepetša molao yeo e dirilwego ke bona; le c dira dipego tša ka mehla go ditho goba dihlongwa tša maleba tša tebelelo bjalo ka ge di ka fiwa ka gare ga melawana, mo go lebanego.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolo 26: le tla goeletšwa.
Go latela karolo 26, batho ka moka, mekgatlo yeo e sego ya mmušo, mekgatlo yeo e ithekgilego ka setšhaba le dihlongwa tša setšo di swanetše go tšwetšapele tekatekano ka go dikamano tša bona le ditho tše dingwe le ka go ditiro tša bona tša setšhaba.
) Tona o swanetše go dira melawana go ya ka Molao wo le Ditona tše dingwe di ka no dira melawana go ya ka Melao ye mengwe yeo e nyakago dikhamphani, dikhamphani tšeo di swerwego ke praebete(closed corporations), dikgwebišano, mekgatlo, mekgatlo ya dipapadi, ditho tšeo di tlemanego(le makgotla, mo go lebanego, ka mokgwa wo go lekanago le bogolo, didirišwa le tutuetšo ya bona, go itokišetša maano a tekatekano goba wa tlema ke mekgwa ya tirišo/boitshwaro yeo e laeditšwego goba o bege go setho goba sehlongwa ka ga mekgwa ya go tšwetšapele tekatekano.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolo 27: le tla goeletšwa.
Ge go bontšhitšwe ka gare ga tshekišo ya molato ofe goba ofe gore kgethollo ye e sa lokago ka mabaka a morafe, bong goba bogole e bapatše karolo mo go tiro ya molato, se se swanetše go bonwa bjale ka lebaka leo le befišago maemogo mabaka a kahlolo.
Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa e swanetše go, ka gare ga pego ya yona ye go boletšwego ka yona ka mo go karolo 15 Molao wa Khomišene ya Ditokelo tša Botho, 1994 Molao 54 wa 1994, e akaretše tekanyo ka gore kgethollo ye e sa lokago ka mabaka a morafe, bong le bogole e tšwelapele ka mo gare ga Repabliki, ditiro le dikeletšo ka ga bokaone bjo bo ka dirwago go rarolla mathata.
tšwetšapele tekatekano go ya ka morafe, bong le bogole.
go amogela maano ao a kgonegago go tšwetšapele le phihlelelo/phetho ya tekatekano go ya ka morafe, bong le bogole, le iv go bea pele phedišo ya kgethollo ye e sa lokago le tšweletšopele ya tekatekano go ya ka morafe, bong le bogole.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolo : 1 Setemere 2000.
Mmušo o swanetše, mo go lebanego, o bone gore tlhakamolao le ditsela tše dingwe di a tšewa go rarolla ditiro tšeo go boletšwego ka tšona ka mo go karolwana 1.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolwana : le tla goeletšwa.
Tona o swanetše, ka keletšo ya Komiti ya Tshekatsheko ya Tekatekano, a lekole bohlokwa bja ditiro tšeo di hwetšwago ka gare ga Šetule go mabaka a go godiša , go fetola, šuthiša goba go fetoša lenaneo la ditiro ka gare ga Šetule.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolwana : 1 Setemere 2000.
a hlokomelana le go fediša ditiro tše; le b go thuša batho ka go hlatholla maitemogelo le ditiro tša bona.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolwana : 1 Setemere 2000.
Lenanetaetšo la ditlwaelo le le go Šetulong ga le a felelela gomme le swanetše go akanywa le go boeletšwa ke Komiti ya Tekolo ya Tekatekano ka tsela ya go tšwela pele.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolwana : 1 Setemere 2000.
v maatla le mešomo ya Komiti ya Tekolo ya tekatekano bjalo ka ge di laeditšwe mo karolong ya 33.
x taba efe goba efe yeo e lego bohlokwa go e laola gore go tle go fihlelela dinepo tša Molao wo.
Molawana wo mongwe le wo mongwe woo o dirwago mo karolong ye wo o ka felelago o dirile gore Mmušo o be le ditshenyegelo tša tšhelete, o swanetše go dirwa ka therišano le Tona ya Ditšhelete.
Molawana wo o dirwago ka fase ga karolo ye o ka laola gore motho yo a tlolago taolo ya wona goba yo o šitwago ke go o obamela a be molato wa tlolomolao gomme ge a bonwe molato ke kgorotsheko a lefišwe goba a ahlolelwe kgolegong sebaka sa go se fete dikgwedi tše 12.
a Melawana efe goba efe yeo e dirwago ka fase ga karolo ye, e swanetše go bewa pele ga palamente gore go boletšwe ka yona pele e ka phatlalatšwa mo Kuranteng ya Mmušo ge e le gore Palamente e tla ba e kgobokane ka nako yeo.
b Ge Palamente e sa kgobokana bjalo ka ge go laeditšwe mo temeng ya a, melawana e ka newa Sepikara sa Palamente matšatši a 30 pele ga go ka phatlalatšwa melawana yeo mo Kuranteng ya Mmušo.
Melawana ye e dirilwego go ya ka karolo ye, kudukudu karolwana 1 a, e amanago le tshepedišo nyakišišo, e swanetše ka mo go ka kgonegago ka gona go netefatša gore tiragatšo ya Molao e bonolo, e lokile e bile e a kgonega.
Ka ntle go karolo ya 19 1 ga go na tshepedišo efe goba efe ye e ka hlongwago kgorong efe goba efe ya tsheko ntle le ge moswarasetulo le yo mongwe goba ba bangwe ba diklereke ba le gona.
b Tona o swanetše go dira gore Molao o be gona ka dipolelo ka moka ka mokgwa wo o laeditšwego ka gare ga sebaka sa mengwaga ye mebedi ka morago ga go thoma ga Molao wo.
Molaodi-pharephare wa Kgoro o swanetše go tšea dikgato ka moka tše di kwagalago le gone go šomišwa methopo ye e lego gona ya Kgoro go netefatša gore klereke e ba gona mo kgorong ye nngwe le ye nngwe ya tsheko ya Repabliki.
a tlhahlo ya maloka le leago ya boswaramarapo; le b ditlwaelo tše di swanago, maemo le ditshepedišo tše swanetšego go obamelwa ke baswaramarapo mo phethagatšong ya mešomo le maatla a bona.
a tlhahlo ya maloka le leago ya diklereke; le b ditlwaelo tše di swanago, maemo le ditshepedišo tše swanetšego go obamelwa ke diklereke mo phethagatšong ya mešomo le maatla a bona.
Tona o swanetše go fa pego Palamenteng, bjalo ka ge go beilwe, mabapi le diteng le tiragatšo ya dikhoso tša tlhahlo tše di laeditšwego dikarolwaneng tša 4 le 5.
Karolo 31 e emetšwe ke Karolo 3 ya Molao 52 wa 2002.
g leloko la Khansele ya Bosetšhaba ya Diprofense.
Tšatšikgwedi la go thoma la Karolo ya 32: 1 Setemere 2000.
d e na le maatla a mangwe le mešomo bjalo ka ge go beilwe.
Komiti ya Tekolo ya Tekatekano e ka no swara merero le dikopano tša yona bjalo ka ge e bona go swanetše go dira bjalo.
Maloko a Komiti ya Tekolo ya tekatekano a laeditšwe mo karolong ya 32 a, d le e gomme a bewa lebaka la mengwaga ye mehlano gomme a ka bewa gape ge nako ya wona ya go ba maemong e fela.
Mabaka a mangwe a peo ya maloko a Komiti ya tekolo ya tekatekano a bjalo ka ge a beilwe.
Mošomo wa tshepedišo woo o amanago le tiragatšo ya ditiro tša Komiti ya Tekolo ya tekatekano e swanetše go dirwa ke bahlankedi ba ba beilwego ke Molaodi-pharephare wa Kgoro.
Maloko a a Komiti ya Tekolo ya tekatekano a na le tokelo ya go amogela tefelo, putseletšo le dikholego tše dingwe bjalo ka ge go ka bewa ke Tona a rerišane le Tona ya Ditšhelete.
Tšatšikgwedi a go thoma ya Karolo ya 33: 1 Setemere 2000.
b Komiti ya Tekolo ya tekatekano e swanetše gore e re ngwaga o fele, e nyakišiše e be e fe Tona ditigelo tše di hlokagalago.
Tšatšikgwedi la go thoma la Karolwana ya : 1 Setemere 2000.
c thibelago kgorotsheko dira ditaetšo tša gore le lengwe le le lengwe la mabaka a ke mabaka ao a lego mo temeng ya b a tlhalošo ya 'mabaka a a iletšwago' goba a akareditšwe mo go ye nngwe goba go a mangwe a mabaka a a ngwadilwego mo temeng ya a a tlhalošo ya 'mabaka a a iletšwago'.
Molao wo o bitšwa Molao wa Tšwetšopele ya Tekatekano le Thibelo ya Kgethollo ye e sa Lokago wa 2000 gomme o thoma go šoma ka tšatšikgwedi le le ngwadilwego ke Mopresidente ka kgoeletšo ya Kuranta ya Mmušo.
Matšatšikgwedi a a fapanego a ka bewa ka ditlhagišo tša go fapafapana tša Molao wo.
Mošomo le thwalo a Goba le mapheko a maitirelo ao a ganetšago phihlelelo ye e lekanago go dibaka tša thwalo ka go šomiša ditshepedišo tše dingwe tša le kgetho.
b Tirišo ya methopo ya tša bašomi, tlhabollo, tšwetšopele le ditlwaelo tša bašomi tše di kgethollago ka mo go sa lokago kgahlanong le batho ba ba tšwago dihlopheng tše di laeditšwego ka mabaka a a iletšwago.
c Go šitwa ke go hlompha theo ya go lefela mošomo ye e lekanago ka ditefelo tše di lekanago.
d go tšweletša diphapano tša letseno tše di sa lekanego go tšwa go kgethollo ya pele ye e sa lokago.
Thuto a Go se akaretše baithuti ka tsela ye e sa lokago go dihlongwa tša thuto, go akaretšwa baithuti ba ba nago le dinyakwa tše itšego.
b go swara ka tsela ye e sa lokago baithuti ba dihlopha tše itšego go humana thekgo ya ditšhelete, dipasari goba mohuta wo mongwe le wo mongwe wa thušo ka baka la mabaka a a ileditšwego.
c Go šitwa ke go akaretša ka tsela ye e kwagalago go fapafapana thutong.
Ditirelo tša tlhokomelo ya maphelo le dikholego a Go dira batho gore ba be ditekong tša kalafo ntle le tumelelo ya bona ya go tsebišwa.
b Go gana goba go tima ka tsela ye e sa lokago motho yo mongwe le yo mongwe go ba le phihlelelo ya dinolofatši tša tlhokomelo ya maphelo goba go šitwa ke go dira gore dinolofatši tša tlhokomelo ya maphelo di kgone go fihlelelwa ke motho yo mongwe le yo mongwe.
c Go gana go fa kalafo ya bongaka ya tšhoganyetšo go batho ba dihlopha tše itšego ka lebaka goba a mangwe a mabaka a iletšwago.
d Go gana go fa batšofadi ditirelo tše di kwagalago tša maphelo.
Dintlo, Bodulo, naga le thoto a Go rakwa ga batho mo dintlong ntle le tlhalošo ye e kwagalago ka lebaka goba mabaka a a iletšwago.
c Kgethollo ye e sa lokago mo kabong ya diloune tša go reka dintlo, diloune goba dithušo tša ditšhelete ka mabaka a borafe, bong goba mabaka a mangwe a a iletšwago.
d Go šitwa ke go thuša ka dinyakwa tše di kgethegilego tša batšofadi.
Ditirelo tša inšorense a Go ganetša ka mo go sa lokago go fa goba go dira gore pholisi ya inšorense e hwetšagale go motho yo mongwe le yo mongwe ka lebaka goba a mangwe a mabaka a a ileditšwego.
b Kgethollo ye e sa lokago mo neong ya dikholego, dinolofatši le ditirelo tše di lebanego inšorense.
c Kgethollo ye e sa lokago ya motho goba batho, go akaretšwa go gana ka tsela ye e sa lokago le ye e sa kwagalego, go fa ditirelo go motho fela ka baka la maemo a HIV/AIDS.
Diphenšene a Go se akaretše motho yo mongwe le yo mongwe ka mo go sa lokago go ba leloko la sekhwama sa go rola modiro goba go amogela dikholego tše dingwe le tše dingwe go tšwa sekhwameng sa pele ka lebaka goba a mangwe a mabaka a a iletšwago.
b Go kgetholla ka tsela ye e sa lokago maloko goba baholegi ba sekhwama sa go rola modiro.
Dikgwebišano a Go laola ka kgethollo ye e sa lokago gore ke mang yo o swanetšego go laletšwa go ba mogwebišani kgwebišanong ye go bolelwago ka yona.
b Go bea mabaka ao a sa lokago e bile a kgethollo ao ka wona motho a ka laletšwago ka wona goba a dumelelwa go ba mogwebišani.
Diprofešene le makgotla a Go bea maemo ao a kgaoletšago mo go sa lokago goba a ganetšago ka mo go sa lokago botseno bja profešene ya batho go tšwa go dihlopha tšeo di bego di hlokomologilwe.
b Go thibela goba go ganetša maloko phihlelelo ya dikholego goba dinolofatši ka baka la mabaka a a ileditšwego.
Kabo ya dithoto, ditirelo le dinolofatši a Go gana ka tsela ye e sa lokago goba go šitwa ke go fa mongwe goba sehlopha sa batho dithoto le ditirelo ka lebaka goba a mangwe a mabaka a ileditšwego.
b Go bea mabaka, maemo goba ditlwaelo tše di tšweletšago ditlamorago kgethollo goba tlogelo ya nako ye e fetilego ya mabapi le ya methopo ya ditšhelete.
c Go thibela ka tsela ye e sa lokago phihlelelo ya go ba le menyetla ya kontraka ya kabo ya dithoto le ditirelo.
Ditlelapo, dipapadi le mekgatlo a Go gana ka tsela ye e sa lokago go sekaseka kgopelo ya boleloko ba mokgatlo goba tlelapo ka mabaka a fe goba afe ao a ileditšwego b Go ganetša leloko ka tsela ye e sa lokago phihlelelo go goba go thibela phihlelelo go kholego efe goba efe yeo e fiwago ke mokgatlo goba tlelapo.
c Go šitwa ke go tšweletša phapano mo go kgetheng ga dihlopha tša boemedi.
<fn>nso_Article_National Language Services_MOLAO WA HLATSWADIATL.txt</fn>
Letona la tša Mošomo le ikemišetša go oketša, go ya ka karolo ya 57 ya Molao wa Hlatswadiatla ya Dikgobadi tša Mošomong le Malwetši, 1993 (Molao wa Nomoro ya 130 wa 1993), diphenšene tša kgwedi ka kgwedi tšeo di lefelwago go ya ka karolo ya 39 (c) le (d) le 40 (a), (b), (c) le (d) ya Molao wa Hlatswadiatla ya Bašomi, 1941 (Molao wa Nomoro ya 30 wa 1941), le go ya ka karolo ya 49 (a) le 54 (a), (b), (c) le (d) ya Molao wa Hlatswadiatla ya Dikgobadi tša Mošomong le Malwetši, 1993 (Molao wa Nomoro ya 130 wa 1993), ke 6,8% mabapi le dikotsi tšeo di diregilego pele ga la 1 Aporele 2004 gammogo le malwetši ao a amanago le tša mošomo ao a hlahlobilwego pele ga la 1 Aporele 2004 go tloga ka la 1 Aporele 2005.
Motho ofe goba ofe yo a ratago go fa tshwaetšo ka ga diphetogo tšeo di šišinywago, o swanetše go fa ditshwaetšo tšeo ka go ngwalela go Komišenare wa tša Hlatswadiatla, Lepokisi la Poso 955, Tshwane, 0001, pele ga la 30 Nofemere 2004.
Letona la tša Mošomo le ikemišetša go fetola Lenaneo la 4 go ya ka karolo ya 55 ya the Molao wa Hlatswadiatla ya Dikgobadi tša Mošomong le Malwetši, 1993 (Molao wa Nomoro ya 130 wa 1993), go tloga ka la 1 Aporele 2005.
ya meputso ya mošomi ya kgwedi ka kgwedi ka nako ya kotsi go ya ka hlatswadiatla ya ka godimo ya R11 193,25 kgwedi ka kgwedi.
Makga a 15 meputso ya mošomi ya kgwedi ka kgwedi ka nako ya kotsi go ya ka hlatswadiatla ya ka godimo ya le ka fase ya R117 450,00 le R22 923,00.
Tšhelete yeo e lekanago le palomoka ya tšhelete yeo e šomilwego ka tlase ga ntlha 2 karolo ya go lekana le ya bogolo bja tšhitišego ya go ya go ile go 30%.
R11 193,00 le R1 224,00.
Phenšene ya kgwedi ka kgwedi yeo e lego phenšene yeo e šomilwego ka tlase ga ntlha ya 4 karolo yeo e lekanago le ya bogolo bja tšhitišego ya go ya go ile go 100%.
Phenšene ya mošomi ya kgwedi ka kgwedi gabedi, yeo e bego e tla lefša mošomi ka tlase ga ntlha ya 4 ge nkabe a ile a golofalela sa ruri.
ya phenšene ya mošomi ya kgwedi ka kgwedi gabedi, yeo e bego e tla lefša mošomi ka tlase ga ntlha ya 4 ge nkabe a ile a golofalela sa ruri.
ya phenšene ya mošomi ya kgwedi ka kgwedi gabedi, yeo e bego e tla lefša mošomi ka tlase ga ntlha ya 4 ge nkabe a ile a golofalela sa ruri go ngwana yo mongwe le yo mongwe.
Persente ya thušo bjalo ka karolo ya R28 680.
Tšhelete yeo e amogelegago ya ditshenyegelo tša poloko go fihla go R8 880,00 goba tšhelete yeo e swanetšego yeo e ka bago ka tlase ga yeo.
Motho ofe goba ofe yo a ratago go fa tshwaetšo ka ga diphetogo tšeo di šišinywago, o swanetše go fa ditshwaetšo tšeo ka go ngwalela go Komišenare wa tša Hlatswadiatla, Lepokisi la Poso 955, Tshwane, 0001, pele ga la 30 Nofemere 2004.
R 179 088 ka ngwaga e be yona ya ka godimo ya meputso go tloga ka la 1 Aporele 2005.
Ka tlase ga karolo ya 57 ya Molao wa Hlatswadiatla ya Dikgobadi tša Mošomong le Malwetši, 1993 (Molao wa Nomoro ya 130 wa 1993), Nna, Membathisi Mphumzi Shepherd Mdladlana, Letona la tša Mošomo, ke laela gore go lefelwe koketšo ya diphenšene tša kgwedi ka kgwedi go ya ka karolo ya 39 (c) le (d) le 40 (a), (b), (c) le (d) ya Molao wa Hlatswadiatla ya Bašomi, 1941 (Molao wa Nomoro ya. 30 wa 1941), le go ya ka dikarolo tša 49 (a) le 54 (a), (b), (c) le (d) tša Molao wa Hlatswadiatla ya Dikgobadi tša Mošomong le Malwetši, 1993 (Molao wa Nomoro ya 130 wa 1993), ka 6,8% mabapi le dikotsi tšeo di hlolegilego pele ga la 1 Aporele 2004 gammogo le malwetši ao a amanago le tša mošomo ao a hlahlobilwego pele ga la 1 Aporele 2004 go tloga ka la 1 Aporele 2005.
Ka tlase ga karolo ya 55 ya Molao wa Hlatswadiatla ya Dikgobadi tša Mošomong le Malwetši, 1993 (Molao wa Nomoro ya 130 wa 1993), Nna, Membathisi Mphumzi Shepherd Mdladlana, Letona la tša Mošomo, ke fetola Lenaneo la 4 go balega ka mokgwa wo o latelago go tloga ka la 1 Aporele 2005.
ya meputso ya mošomi ya kgwedi ka kgwedi ka nako ya kotsi go ya ka hlatswadiatla ya ka godimo ya R10 481,25 kgwedi ka kgwedi.
Makga a 15 meputso ya mošomi ya kgwedi ka kgwedi ka nako ya kotsi go ya ka hlatswadiatla ya ka godimo ya le ka fase ya R117 450,00 le R22 923,00.
Tšhelete yeo e lekanago le palomoka ya tšhelete yeo e šomilwego ka tlase ga ntlha 2 karolo ya go lekana le ya bogolo bja tšhitišego ya go ya go ile go 30%.
R10 481,25 le R1 146,15.
Phenšene ya kgwedi ka kgwedi yeo e lego phenšene yeo e šomilwego ka tlase ga ntlha ya 4 karolo yeo e lekanago le ya bogolo bja tšhitišego ya go ya go ile go 100%.
Phenšene ya mošomi ya kgwedi ka kgwedi gabedi, yeo e bego e tla lefša mošomi ka tlase ga ntlha ya 4 ge nkabe a ile a golofalela sa ruri.
ya phenšene ya mošomi ya kgwedi ka kgwedi gabedi, yeo e bego e tla lefša mošomi ka tlase ga ntlha ya 4 ge nkabe a ile a golofalela sa ruri.
ya phenšene ya mošomi ya kgwedi ka kgwedi gabedi, yeo e bego e tla lefša mošomi ka tlase ga ntlha ya 4 ge nkabe a ile a golofalela sa ruri disabled go ngwana yo mongwe le yo mongwe.
Peresente ya thušo bjalo ka karolo ya R28 680.00.
Tšhelete yeo e amogelegago ya ditshenyegelo tša poloko go fihla go R8 316,00 goba tšhelete yeo e swanetšego yeo e ka bago ka tlase ga yeo.
<fn>nso_Article_National Language Services_MOLAO WA KGODISO (1).txt</fn>
Tshedimošo e fe goba e fe yeo e swerwego ke motho o fe goba o fe yeo e nyakegago go šireletša ditokelo di fe goba di fe.
go bjala setšo sa tšhomo ya pepeneneng ka go ditho tša setšhaba le tša poraebete ka go kgontšha tokelo ya phihlelelo ya tshedimošo, le go godiša setšhaba seo ka go sona batho ba tla bago le phihlelelo ya tshedimošo yeo e tla hlokagalago go šireletša ditokelo tŠa bona ka botlalo.
Manuale o bea magoro a tshedimošo yeo e swerwego ke Lekgotla la Difilimi leDingwalwa, dintlha tša kgokagano le foromo yeo ka yona go kgopelwago phihlelelo ya direkoto tšeo di swerwego ke Lekgotla. Ditšhupatsela tša go šomiša Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo (PAIA), ditefelo le tshedimošo ye nngwe di ka hwetšwa go Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika Borwa mo atereseng yeo e filwego ka go temana ya 3 ya Manuale.
go laola ka molao tlhamo, tšweletšo, go swara le go abela dingwalwa tše dingwe le difilimi tše dingwe ka go tsenya ka magoro, go bewa ga mapheko a mengwaga ya bogolo le go fa bareki keletšo, šedi ye kgolo e le ya tšhireletšo ya bana kgahlanong le tlhokofatšo ka thobalano goba go nyefolo ka dingwalwa, filimi le inthanete, le...go dira gore go šomišwa gampe ka dingwalwa tša mapono, filimi goba inthanete go otlwe.
le fana ka thušo yeo e nyakegago ya makalatiro a tiragatšo ya molao ka go dinyakišišo le kotlo ya batlolamolao wa mapono a bana; le go sedimoša setšhaba ka ga maikemišetšo le mohola wa diphetho tša magoro le keletšo ya bareki.
Lekgotla le bopša ke Mohlankedi Mogolo Phethiši le Bahlankedi Bagolwane Phethiši ba babedi, bao ba dirago Komiti Phethiši le sehlopha sa Bahlahlobi Bagolo le Bahlahlobi bao ba kgethilwego ka tsela ya kgetho ya setšhaba. ke Mohlankedi Mogolo Phethiši ke Modulasetulo wa Lekgotla le Komiti Phethiši. Materiale wo o išwago go Lekgotla o a senkwa mme wa tsenywa ka magorong ke dikomiti tša magoro, tšeo di bopšwago ke mohlahlobi mogolo le bonnyane bahlahlobi ba babedi, bao ba kgethilwego go tšwa go sehlopha sa bahlahlobi bagolo le bahlahlobi. Bašomi ba taolo le bahlokomedi ba lebakanyana ba tlaleletša bašomi ba Lekgotla.
Tšhupatsela yeo e bolelwago ka go karolo ya 10 ya Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo e hwetšwa go Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika Borwa e ka ba ka wepesaete go www.fpb.gov.
Lekgotla le hlokomela direkoto tša difilimi ka moka, dipapadi tša khomphyutha le dingwalwa tšeo di tlišwago go tsenywa ka magorong a tšona, ga mmogo le dipotšišo tšeo di arabjago go ya ka karolo ya 24 ya Molao.
Dipego tša ngwaga ka ngwaga le ditatamente tša ditšhelete go tloga ka la 1998 - 1999. Pego ka ga Khonferense ya Bosetšhaba ka ga Thibelo ya Pontšho ya Mapono a bana.
Kgopelo ya phihlelo ya rekoto ya Lekgotla e ka dirwa ka go tlatša foromo ya A, Kgokeletšo ya B, Molawana wa 6, yeo e lego mafelelong a manuale wo.
Datapeisi ya diphetho tša go tsenywa ka magoro le ya babapatši bao ba ngwadišitšwego le/goba baabi e sa lokišwa mme e tla hwetšwa ka go wepesaete ka pele fela ge tlhamo ya tshedimošo yeo e feditšwe.
Mokgopedi o swanetše go latela mekgwatshepetšo yeo e beilwego ka go Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo, melawana e fe goba e fe yeo e dirilwego go ya ka Molao woo le ka go Karolo ya 14 ya Manuale wo o tšweleditšwego ke Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrka Borwa, ga mmogo le magora ao a beilwego ke Lekgotla ntle le ge a sa sepele le Molao, Melawana le Manuale ka moka tšeo di hlalošwago ka go karolo ye.
Godimo ga mabaka a kganetšo ao a beilwego ka go Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo, ga go materiale goba dikgatišo tšeo di fiwago, goba tša fihlelelwa, materiale wo o nago le mapono a bana ntle le ge mokgopedi e le leloko la lekalatiro la tiragatšo ya molao mme go hlokagala gore go hwetšwe rekoto goba phihlelelo yeo mabakeng a dinyakišišo le/goba kotlo.
Go bea leihlo kobamelo ya Molao.
Phihlelelo ya ditirelo di fe goba di fe tšeo di lego gona ka go Lekgotla e ka hwetšwa ka go dira kgopelo ka go ngwalela go Mohlankedi wa Tshedimošo (Lebelela temana ya 2 ka godimo ya dintlha tša kgokagano).
Mošomo wo mogolo wa Lekgotla ke go dira magoro a difilimi, dipapadi tša khomphyutha le dingwalwa go šireletša bana go phihlelelo ya materiale wo o šitelago wa kotsi le go fana ka tshedimošo ya bareki go kgontšha setšhaba go maikgethelo a bona a go bogela le go bala go tee le bana bao ba lego ka tlase ga tlhokomelo ya bona. Molao o kgonegiša botšeakarolo bja setšhaba go kgetha bahlahlobi karolo ya 63, le go tlhama ditšhupatsela tšeo di šomišwago go dira magoro karolo ya 313. Memo ya setšhaba go tšea karolo ka go mekgwatshepetšo ye mebedi ye e dirwa ka baditaba media.
Godimo ga fao, setšhaba se ka tšea karolo ka go tlhamo ya ditšhupatsela tša magoro ka go romela ditšhišinyo le/goba go tsenya dingongorego goba diphošollo tša diphetho tša lona go Mohlankedi Mogolo Phethiši. (Lebelela dintlha tša kgokagano ka godimo go temana ya 2).
Lekgotla le tla, ka go amogela kgopelo yeo e ngwetšwego, beakanya go ba gona ga maloko a mangwe a setšhaba mo tshepetšong ya go dira magoro go lebelela le go fa tshwaetšo ka ga tshepetšo.
Lekgotla, bjalo ka setho batho sa bosetšhaba seo se tšeago diphetho tša mohuta wa taolo, le obamela Molao wa Kgodišo ya Toka ya Taolo loe ditokišo tša mediro ya tlogelo le tiragatšo tšeo di kgonegišwago ka go Molao woo. Godimo ga seo, Molao wa go kgontšha Lekgotla o kgonegiša tshekoleswa go Lekgotla la Tshenkoleswa ya Difilimi le Dingwalwa le Kgorokgolo ya Tsheko. [Dikarolo tša 19 le 20 tša Molao].
Ga bjale ga go na tshedimošo ye nngwe yeo e dirilwego yeo e swanetšego go tsenywa ka go manuale wo.
(maemo a mmušo, leina le sefane sa mohlankedi wa tshedimošo/ mothuša mohlankedi wa tshedimošo) ka la ... (letšatši) mo ... (lefelo).
Tefelo ya kgopelo (ge e le gona): R.
Peeletšo (ge e le gona): R.
Tefelo ya phihlelelo R.
B. Dintlha tša motho yo a kgopelago phihlelelo ya rekoto a Dintlha tša motho yo a kgopelago phihlelelo ya rekoto di swanetše go fiwa ka mo tlase.
b Aterese le/goba nomoro ya fekese ya ka mono Repapoliki yeo tshedimošo e swanetšego go romelwa ka go yona, e swanetše go fiwa c Bohlatse bja maemo ao ka wona kgopelo e dirwago, ge e le gore go a nyakega, bo swanetše go fiwa.
Karolo ye e swanetše go tlatšwa FELA ge kgopelo e dirwa legating la motho yo mongwe.
D. Dintlha tša rekoto a Efa dintlha ka botlalo tša rekoto yeo go kgopelwago phihlelelo ya yona, go akaretšwa le nomoro ya tšhupo ge e le gore o a e tseba, gore rekoto e kgone go nyakwa.
b Ge e le gore sekgoba seo se filwego ga se lekane tšwela pele ka go letlakala le lengwe mme o le kgokeletše mo foromong ye. Mokgopedi o swanetše go saena matlakala a koketšo ka moka.
E. Ditefelo a Kgopelo ya phihlelelo ya rekoto, ntle le rekoto yeo e nago le tshedimošo ka ga gago ka bowena, e tla lokišwa ge fela tšhelete ya kgopelo e lefilwe.
b O tla tsebišwa ka ga tšhelete yeo e nyakegago bjalo ka tšhelete ya kgopelo.
c Tšhelete yeo e lefelwago phihlelelo e ya ka mokgwa wo phihlelelo e nyakegago ka wona le nako yeo e amogelegago ya go nyaka goba go lokiša rekoto.
d Ge o swanetše go se lefišwe tšhelete e fe goba e fe, e fa mabaka hle.
Ge o paledišwa ke bogole go bala, go lebelela goba go theeletša rekoto ka mokgwa wa phihlelelo yeo e fiwago ka go 1 go ya go 4 ka tlase, hlaloša bogole bja gago mme o bolele mokgwa wo ka wona rekoto e nyakegago.
Swaya lepokisana la maleba ka X.
a Thušo ya kgopelo ya gago ya phihlelelo ka mokgwa wo o kgopelwago e tla fiwa go ya ka mokgwa wo ka wona rekoto e lego ka gona.
b Phihlelelo ka mokgwa wo o kgopetšwego e ka nna ya ganetšwa ka mabaka ao a itšeng. Ge go le bjalo o tla tsebišwa ge e le gore phihlelelo e tla fiwa ka mokgwa wo mongwe.
c Tšhelete yeo e lefelwago phihlelelo ya rekoto, ge go nyakega, e tla laolwa ke mokgwa wo ka wona phihlelelo e kgopelwago ka wona.
Ge o kgopetše kgatišo goba ngwalollo ya rekoto (kagodimo), naa o nyaka gore kgatišo goba ngwalollo di romelwe go wena ka poso?
O tla lefa tšhelete ya poso.
O kgetha go hwetša rekoto ka polelo e fe?
O tla tsebišwa ka go ngwala ge e le gore kgopelo ya gago e dumeletšwe/ e gannwe. Ge o nyaka go tsebišwa ka mokgwa wo mongwe, hlaloša mokgwa mme o fane ka dintlha tšeo di lego maleba le seo go kgontšha tshepetšo ya kgopelo ya gago.
Naa o kgetha go tsebišwa bjang ka ga sephetho mabapi le kgopelo ya gago ya phihlelelo ya rekoto?
E saenilwe letšatši la ... la kgwedi ya...
<fn>nso_Article_National Language Services_MOLAO WA KGODISO YA P.txt</fn>
Go thoma ga temokrasi go tlišitše maitshwaro a mafsa go setšhaba sa rena, maitshwaro a go swana le go se fihle selo, go rwala maikarabelo le bodubi bjo bohlokwa. Gore dilo tše ka moka di bonale di kwala le gore temokrasi ya rena ye mpsha e gole, phihlelelo ya tshedimošo e bohlokwa. Phihlelelo ya tshedimošo ke tokelo yeo e ngwadilwego fase yeo e kgontšhago badudi go dira dkgetho ba ena le tshedimošo gomme e ba kgontšha go fihlelela ditirelo tšeo di fiwago ke dikgoro tša mmušo.
Kgoro ya Tšweletšo ya Leago le yona e ikgafela go godiša ditokelo tša botho. Ke ka baka la boithekgo bjo gore re be le manyuale, woo o dirago bjalo ka thulusi ya go nolofatša phihlelelo ya tshedimošo yeo e swerwego ke Kgoro. Go bušetša morago botlhoki: sehlogo seo se beilwego ke Mopresidente Thabo Mbeki, ke boikgafo bja rena re le Kgoro ya Tšweletšo ya Leago gape re tshepa gore se ka se diragatšwe ntle le phihlelelo ya tshedimošo ke badudi bao re katanelago go ba direla.
Maikemišetšo a rena ke gore manyuale o fihlelelwe ke merafe ka moka, dihlopha tša mehlobo le tša maleme ka moka, ka tšhomišo ya dipolelo ka moka tša semmušo tše lesometee, go tsenywa le brail (mongwalo wa difofu) le mekgwa ye mengwe ya kgokagano yeo e akaretšago mehuta ka moka ya bogole. Empa, ka ge manyuale wo e le kgatišo ya pele, o tla gatišwa fela ka leleme la IsiZulu, Setswana, Tshivenda le Sepedi. Re holofela gore kgatišo ya bobedi e tla tsenya dipolelo tše dingwe go fihla ge lekala le lengwe le le lengwe la setšhaba le akareditšwe ka moo go lekanego. Ke hlompho go nna go hlagiša manyuale wa 2003/4 wa Kgoro ya Tšweletšo ya Leago, woo o tla le tsebišago ka ditirelo tšeo re di fago.
Ke hlompho go nna go le fa manyuale wo - lena badudi ba Afrika Borwa. Maikemišetšo a manyuale wo ke go nolofatša khumano ye bonolo ge le nyaka tshedimošo yeo e swerwego ke Kgoro ya Tšweletšo ya Leago go ya ka dikgonegišo tša Molaotheo, kudukudu (s) 32 (a), yeo e nyakago gore "Batho ka moka ba be le phihlelelo ya tshedimošo efe goba efe yeo e swerwego ke mmušo". Manyuale wo o ngwadilwe go ya ka Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo, (Molao wa No. 2 wa 2000).
Go ya pele, metheo ya Bathopele ya bo 3 le 4 e kgonegiša gore go be le phihlelelo yeo e lekanago ya ditirelo, le go fiwa ga tshedimošo ya go nepa ka ga tirelo yeo setšhaba se lokelago go e humana. Ke holofela gore o tla humana manyuale wo o ena le mohola le go thuša ka tshedimošo.
Kgoro ya Tšweletšo ya Leago ya Bosetšhaba - Molao wa Kgodišo Phihlelelo ya Tshedimošo wa bo 3.
Kgoro ya Tšweletšo ya Leago e na le maikarabelo a go tšweletša melaotshepetšo ya bosetšhaba le molaotlhakwa, go tšweletša mekgwa le maemo, go fana ka thekgo ya tiragatšo go dikgoro tša Tšweletšo ya Leago tša diporofensi, go bea leihlo le go sekaseka tšhomo ya diporokerama tša Tšweletšo ya Leago. Tšweletšo ya Leago ke mošomo wo o kgomaganego le maikarabelo a dikgoro tša porofensi a go fana ka ditirelo.
boela morago go setlwaedi sa tlhokomelo le tšweletšo ya botho ka go diporokerama ka moka tša tšweletšo ya leago. Seo se akaretša kagoleswa ya malapa le dilete.
tšweletša le go diragatša maanotshepetšo ao a tseneletšego a go fediša bodiidi, ao a fago dinyakwa thwii go batho bao ba di hlokago, ka tsela ya tšweletšo yeo e swarelelago.
tšweletša lenaneo leo le šomegago la polokego ya batho leo le kgokaganyago mananeo a tsenelano ya thušano mme le etišitše pele malapa ao a lego kotsing.
ela šedi ditlamorago tše šoro tša mekgwa ka moka ya bohlokotsebe go basadi le bana, go akaretšwa maanotshepetšo a go šoma ka basenyi bao.
tšweletša maanotshepetšo a bosetšhaba go fokotša bohlokotsebe bja baswa le go se šome ka gare ga legoratšhomo la Maanotshepetšo a Thibelo a Bosetšhaba.
kgontšha phihlelelo ya ditirelo tša tšweletšo ya leago go batho ba dinagamagaeng, metsesetoropong le badudi ba mafelo a baipei, ga mmogo le go netefatša tekatekanyo ya phiwo ya ditirelo.
thekga mošomo wa tšweletšo ya leago mo boineelong bja taolo yeo e kgokaganego yeo e akaretšago go šoma le mafapha ao a fapanego a mmušo le setšhaba.
hlahla, go ruta, go romela le go thwala legoro le leswa la bašomi.
Kgoro ya Bosetšhaba ya Tšweletšo ya Leago e swere rekoto ya merero yeo e ikadilego.
Tshedimošo ka moka yeo e bewago pepeneneng e arotšwe go ya ka sebopego sa mokgatlo bjalo ka ge go hlalošwa ka tlase. Direkoto di beilwe ka mokgwa wa go latelana.
Direkoto tše dingwe di mabapi le porokerama, tše dingwe le bolaodi bogolwane, tše dingwe le bolaodi. "Direkoto" di ra tšeo di fapanego tša baditaba, bjalo ka ditokomane tša pampiri, direkoto tša eleketeroniki le wepesaete.
Sebopego: Bjalo ka ge go bontšhwa ka godimo ka go tokomane, go na le diphetogo go sebopego sa mokgatlo. Ikgokaganye le Jaco Victor ka diphetogo tša ga bjale gore go bontšhwe ka nepagalo ka tlase.
Diphetho tša go išwa molaong ka go Thušo ya tša Leago vol.
Tshedimošo yeo e itšeng ka ga bajalefa go ya ka mabaka a bona ao a ikgethang e swanetše go kgopelwa ka go ngwalwa.
Ge o dira dikgopelo tša tshedimošo, tlatša FOROMO YA C yeo e kgokeleditšwego mme o e iše go motho wa kgokagano wa Kgoro ya Tšweletšo ya Leago. Sethalwa sa tsela ya kgopelo le kgopelo ya tshekoleswa se latela FOROMO YA C. Hlokomela: Tlhaka ya "S" mo sethalweng e emela Karolo yeo e itšeng ka go kgodišo ya Molao wa Phihlelelo ya Tshedimošo.
Mokgopedi yo a nyakago phihlelelo ya rekoto yeo e nago le tshedimošo ka ga mokgopedi yoo ka boyena ga a lefele tšhelete ya kgopelo. Mokgopedi yo mongwe le yo mongwe, yo e sego mokgopedi ka boyena, o swanetše go lefa tšhelete ya kgopelo yeo e nyakegago ka ga ditefelo, e ya ka go Tsebišo ya Mmušo R. 187 ka go Kasete ya Mmušo ya 15 Februari 2002.
Fa bohlatse bja maemo ao ka go wona a dirago seo, ge a kgopela phihlelelo legatong la yo mongwe.
Ge mokgopedi a se na bonnete bja lefelo goba tlhalošo ya rekoto yeo e amegago, a ka ikgokaganya le Molaodi: Taolo ya Tshedimošo yo a tlago thuša go hwetša rekoto yeo.
B. Dintlha tša motho yo a kgopelago phihlelelo ya rekoto a Dintlha tša motho yo a kgopelago phihlelelo ya rekoto di swanetše go fiwa ka tlase.
b Aterese le nomoro ya fekese ya Repapoliki tšeo tshedimošo e swanetšego go romelwa ka go tšona di swanetše go fiwa.
c Bohlatse bja maemo ao ka wona kgopelo e dirwago , ge go swanetše, bo swanetše go tsenywa.
Karolo ye e swanetše go tlatšwa Fela ge kgopelo ya tshedimošo e dirwa legatong la motho yo mongwe.
D. Dintlha tša rekoto a E fa dintlha ka botlalo tša rekoto yeo go kgopelwago phihlelelo ya yona, go akaretšwa nomoro ya tšhupo ge o e tseba, go thuša go hwetša rekoto yeo.
b Ge sekgoba seo se filwego se sa lekane, tšwela pele ka go letlakala le lengwe mme o le kgokeletše mo foromong ye. Mokgopedi o swanetše go saena matlakala ka moka a tlaleletšo.
E. Ditefelo a Kgopelo ya phihlelelo ya rekoto, ntle le rekoto yeo e swerego tshedimošo ka ga gago ka bowena, e tla fiwa šedi fela ka morago ga ge tšhelete ya kgopelo e lefilwe.
b O tla tsebišwa ka tšhelete yeo o swanetšego go e lefa bjalo ka tefelo ya kgopelo c Tšhelete yeo e lefelwago phihlelelo ya rekoto e ya le mokgwa wo ka wona phihlelelo e nyakwago ka wona le nako yeo e nyakegago go nyaka le go lokiša rekoto.
Ge ka lebaka la bogole o sa kgone go bala, go bona goba go theeletša rekoto ka mokgwa wo phihlelelo e fiwago ka wona ka go 1 go ya go 4 ka tlase, bontšha bogole bja gago mme o bontšhe gore o nyaka rekoto ya gago bjang.
Swaya lepokisana la maleba ka X.
a Go obamela kgopelo ya gago ka mokgwa wo o nyakwago go ka ya le ka mokgwa wo rekoto e lego ka gona.
b Phihlelelo ka mokgwa wo o kgopetšwego e ka ganwa mo mabakeng a mangwe. Ge go le bjalo o tla tsebišwa ge e le gore phihlelelo e ka fiwa ka mokgwa wo mongwe.
c Tšhelete yeo e lefelwago phihlelelo ya rekoto, ge e le gore e gona, e tla ya, ka lehlakoreng le lengwe, le mokgwa wo phihlelelo e kgopelwago ka wona.
Ge o kgopetše kgatišo ya ngwalollo ya rekoto (ka godimo), naa o rata gore kgatišo goba ngwalollo e romelwe go wena?
Ge e le gore sekgoba seo se filwego ga se lekane, tšwela pele letlakaleng l lengwe mme o le kgokeletše go foromo.
O tla tsebišwa ka go ngwalwa ge e le gore kgopelo ya gago e dumeletšwe/gannwe. Ge o kganyoga go ka tsebišwa ka mokgwa wo mongwe, hlaloša mokgwa mme o fane ka dintlha tšeo di swanetšwego go kgontšha tiragatšo ya kgopelo ya gago.
O tla rata go tsebišwa bjang ka ga sephetho mabapi le kgopelo ya gago ya phihlelelo go rekoto?
Saennwe letšatši ... la...
Rekoto e phela e le gona?
Rekoto ke ya setho se sengwe sa setšhaba/e kgokagane kgauswi le setho se sengwe sa setšhaba?
E sepelelana le dinywakwa tša mekgwatshepetšo?
Tšhelete ya kgopelo e lefilwe?
Ge go le bjalo: Naa go filwe setlankana?
Rekoto e kgokagane kgauswi le setho se sengwe sa setšhaba?
Kgaola - S 28?
S 34 / 36 /37 /43 e a diragatšwa?
Tumelelo yeo e ngwetšwego?
le mohlankedi wa tshedimošo.
Lehlakore la boraro?
<fn>nso_Article_National Language Services_MOLAOKAKANYWA WA (1).txt</fn>
Go kgonegiša pego, kago, tshepetšo, hlokomelo, le taolo ya ditsela tša go lefelelwa ka Gauteng, go hlaloša maatla le mediro ya Leloko la lekgotla Phethišo leo le rwelego maikarabelo a ditsela tša profense ka Gauteng, go kgonegiša tshepetšo ya ditsela tša go lefelelwa ke baotho bao ba dumeletšwego, le go kgonegiša merero ya go amana le tšona.
Go lemoga gore lekala la praebete le botlhokwa ka go tefelelo, kago le tshepetšo ya ditsela tša go lefelelwa ka Gauteng.
Molaotheo ke Molaotheo wa Rephapoliki ya Afrika Borwa, 1996 Molao No.
Molao wa Infrastraktšha ke Molao wa Infrastraktšha wa Gauteng, 2001 Molao No.
SANRAL ke Mokgatlo wo Kgaoleditšwego wa Ditsela tša Setšhaba tša Afrika Borwa woo o hlomilwego ka fase ga karolo ya 2 ya Molao wa Mokgatlo wo Kgaoleditšwego wa Ditsela tša Setšhaba tša Afrika Borwa le wa Ditsela tša Bosetšhaba, 1998 Molao No.
Bolaodi bja thwalo ke bolaodi bja thwalo bjo hlomilwego ka go Profense bjalo ka ge go kgonegišitšwe ka go dikgonegišo tša Molao wa Phetogelo wa Thwalo ya Naga ya Bosetšaba, 2000 Molao No.
senamelwa ke senamelwa bjalo ka ge se hlalošitšwe ka go Molao wa Therafiki ya Tsela wa Bosetšhaba (Molao No. 93 wa 1996).
a a ka no bega tsela ye itšego efe goba efe ye mpšha goba yeo e lego gona goba karolo ya gona ye itšego, go balwa le leporogo lefe goba lefe, goba thanele mo go tsela ye bjalo yeo e lego gona ya profense, gore e be tsela ya go lefelelwa ka mabaka a Molao wo; gape b a ka no fetola goba go bušetša morago pego efe goba efe ye dirilwego.
Pego, phetošo goba pušetšo morago ka fase ga dikakarolo 1, di thoma go šoma fela morago ga matšatši a 30 morago ga ge tsebišo ya seo e dirilwe kr Molekgotla Phethiši e gatišitšwe ka go Kuranta ya Mmušo ya Profense.
d Kgoro e boletše mokgwa woo ka wona merero yeo e boletšwego ka go diswayaswayo dife goba dife le dikemedi tša go ba mabapi le sekakarolo di yo sekasekwago ka go ditšhišinyo tša Kgoro; gape e Molekgotla Phethiši o kgotsofetše gore dikgato ka moka tšeo di boletswego ka go sekakarolo se di lateletšwe.
Pusetšo, tlogelo, kgaoletšo goba phego goba pušetšo morago ka fase ga sekakarolo 1 di thoma go šoma matšatši a 30 morago ga tšatši la kgatišo ya tsebišo yeo e akantšwego ka go sekakarolo 1.
dinako tša go fapana tšeo ka tšona senamelwa sefe goba sefe goba senamelwa sefe goba sefe sa khatekori ye itšego se otlelwago goba se šomišwago mo go tsela ya go lefelelwa, le iv Dikhatekori tša go fapana tša bašomiši ba tsela, go se na taba le dinamelwa tše otlelwago goba tšeo ba di šomišago c.
d. bo tla lefsa go tloga ka tšatši le nako tšeo di phethilwego ke Molekgotla Phethiši ka tigelo ya Kgoro, gape di bolelwe ka gare ga tsebišo yeo e akantšwego ka go temana c; le c sephetho go ya ka sekakarolo se thoma go šoma matšatši a 30 morago ga tšatši la kgatišo ya sona.
a go thuša ka ditšhelete, go beakanya, go akanyetša, go hlokomela goba go tsošološa tsela ya go lefelelwa goba tsela yeo go šišintšwego gore e be ya go lefelelwa; goba b go sepetša, go laola tsela ya go lefelelwa, goba sehlongwa sa go lefiša goba tšeo di šišintšwego; goba c go aga goba go hloma toll plaza le dinolofatši dife goba dife tša go amana le tšona mo go tsela ya go lefiša ka mabaka a go lefiša le go kgoboketša tefišo go ya ka sekakarolo 3.
Moo dikwano di kgonegišago merero efe goba efe yeo e boletšwego ka go karolo 31a, b, c, le d, Molekgotla Phethiši o dula a rwele maikarabelo a mediro yeo e gapeletšwago go Molekgotla Phethiši ke karolo yeo.
Bokaalo bja tefišo bjo bo ka no lefišwago ke motho yo a dumeletšwego mmogo le pušetšo efe goba efe goba tlogelo mo go bokaalo bjo goba koketšo ka go phokotšo ya gona, bo tla phethwa ka mokgwa woo o kgonegišitšwego ke karolo 33.
Molekgotla Phethiši o rwele maikarabelo a peakanyo, le tshepetšo ka moka, mabapi le ditsela tša go lefišwa tša Profense, mmogo le pego, peakanyo, moakanyetšo, thušo ya ditšhelete, kago, tshepetšo, taolo, hlokomelo le tsošološo ya ditsela ka moka tša go lefelelwa tša Profense le merero ka moka ya go amana le tšona.
c šomišetša tsela ya go lefelelwa yeo e sa nyakegego ka bjako ka mabaka therafiki, mabaka afe goba afe ao Molekgotla Phethiši a bonago a lokile, go ya ka Molao wo; gape d dira se sengwe le se sengwe seo Molekgotla Phethiši a bonago se tlhokega goba se tla phakišiša tshepetšo ya kgontšhago ya Molao wo.
Molekgotla Phethišo, go ya ka pono ya gagwe le go ya ka mabaka ao a bonago a lokile, a ka no lefa ditshenyegelo goba karolo ya tšona tšeo di dirilwego ke mmasepala mabapi le tsela ya mmasepala goba mediro ye mengwe, yeo, ka kwano gare ga Molekgotla Phethiši le mmasepala, e ka bego e tlhokegile ka baka la kago, hlokomelo, tshepetšo goba tsošološo ya tsela ya go lefelelwa.
a gore Kgoro le Mokgatlo wa Ditsela tša Setšhaba di hlome bolaodi bja mohlakanelwa go diragatša karolo ya, goba ka moka ga maanotshepetšo a peakanyo go hloma bolaodi bja mohlakanelwa go diragatša karolo ya goba ka maanotshepetšo a peakanyo ka moka a go ba mabapi le peakanyo, moakanyetšo, thušo ya ditšhelete, kago, tshepetšo, taolo, hlokomelo le tsošološo ya ditsela tša go lefelelwa ka go Profense.
b papalo ya modiro ofe goba ofe ke Mokgatlo wa Ditsela tša Setšhaba wa go ba ka gare ga maatla a wona ka fase ga SANRAL le Molao wa Ditsela wa Bosetšhaba 1998 Molao No. 7 wa 1998 go ya ka mabaka ao bobedi bo tla bego bo kwane ka wona; le c Molekgotla Phethiši a dire bjalo ka motho yoo a dumeletšwego yoo a akantšwego ka go karolo 8 ya SANRAL le Ditsela tša Bosetšhaba, 1998 Molao No. 7 wa 1998, mabapi le tsela efe goba efe ya go lefelelwa yeo e lego ka gare ga Profense.
Mabaka le dikwano tša kabelo efe goba efe ka fase ga sekakarolo 1 di tla phethwa ka kwano gare ga Molekgotla Phethiši le motho yo bjalo goba bolaodi bjalo ka ge go akantšwe ka fase ga sekakarolo 1 gomme di tla ngwalwa fase.
Molekgotla Phethiši a ka se tšeelwe maatla afe goba afe goba maikarabelo ao a ka no bago a a abile.
Kabo e ka no fiwa mmogo le maatla a go aba go ya pele, ka le go ya ka mabaka ao a tla bego a phethilwe.
b bušetša morago sephetho sefe goba sefe se dirilwego ke yoo a abetswego mabapi le morero woo o abilwego gomme a dira sephetho ka boyena.
Molekgotla Phethiši a ka no diragatša ditshepetšo tša semolao go humana ditšhelete tša ditefišo tšeo di kolotwago ke motho ofe goba ofe yo rwelego maikarabelo a tefišo go ya ka Molao wo.
Molekgotla Phethiši, mothwalwa ke Kgoro, motho ofe goba ofe yo a sepetšago goba a agago tsela ya go lefelelwa, a ka se rwešwe maikarabelo a tshenyo efe goba efe goba tahlegelo yeo e diragaletšego motho ka baka la tšhomišo ya tsela ya go lefelelwa goba ka baka la tswalelo goba phapošo ya tsela ya go lefelelwa ka fase ga Molao wo.
d mabapi le selo sefe goba sefe seo go ya ka kgonegišo ya Molao wo se ka no bewago goba sa phethwa ke molawana; le e ka kakaretšo, go laela ka merero yeo a ka bonago e hlokega goba e tla phakišiša tshepetšo ya kgontšhago ya Molao wo.
) Melawana ya go fapana e ka no dirwa ka fase ga sekakarolo go ditsela tsa go lefelelwa tša go fapana, gomme melawana e ka no kgonegiša gore motho yoo a tlolago goba yo a palelwago ke go latelela molawana ofe goba ofe o itšego o tla humanwa a le molato wa tlolomolao gomme a ka no otlwa ka go lahlelwa kgolegelong goba tefišo yeo e sa fetego yeo e beilwego ka go molawana: Ge fela e le gore lebaka le le telele kudukudu la kgolego le ka se fete dikgwedi tše tshelela: gape ge e le gore tefišo efe goba efe e tla balwa go ya ka karolo 1 (a) ya Molao wa Tokišo ya Ditefišo, 1991 (Molao No. 101 wa 1991.
Molekgotla Phethiši a ka no fa mohlankedi ofe goba ofe wa therafiki yoo a ngwadišitšwego ka fase ga molawana wa therafiki tumelelo ya go gatelela dikgonegišo tša Molao wo le go diragatša kgatelelo ya molao ya go amana le wona.
a Mmasepala ofe goba ofe, yoo a dumeletšwego, le yoo a ikgafelago go diragatŠa kgatelelo ya molao yeo e boletšwego ka go sekakarolo 1, mo go tsela ya go lefelelwa ka go lefelo la mmasepala, ka go šomiša bathwalwa ba mmasepala bao ba beilwego ke wona go diragatša lebaka leo; le b Mokgatlo ofe goba ofe wa kgatelelo ya Molao, woo ka wona mokgatlo wo bjalo o dumeletšwego gape o ikgafela go diragatša kgatelelo ya melao yeo e boletšwego ka go sekakarolo 1 mo go ditsela tša go lefelelwa ka go Profense, goba tše dife goba tse dife tša ditsela tša go lefelelwa tšeo di boletšwego ka gare ga kwano, ka go šomiša bathwalwa ba mokgatlo woo o beetšwego lebaka leo, go ya ka mabaka ao a phethilwego ka gare ga kwano.
Motho yoo a akantswego ka go karolo 12 a ka no re, ka fase ga mabaka ao a boletšwego le ka mokgwa woo o boletšwego, ka tumelelo ya warante yeo e ntšhitšwego go ya ka sekakarolo 3, a amoga senamelwa seo se šomišwago ka go goba seo go kgolwago gore šomišetšwa go phetha tlolomolao go ya ka Molao wo.
Motho yo a akantšwego ka go karolo 12 o na le maatla le maikarabelo ao a swanago le a lephodisa ka go Molao wa Tshepetšo ya Bosenyi, 1977 Molao No. 51 wa 1997 a go amana le go amoga, go buša goba go lahlegelwa ke senamelwa se bjalo.
Mmaseterata goba moahlodi a ka no re, ka kgopelo ya motho yoo a akantswego ka go lefokwana 12, a ntšha warante ka mabaka a sekakarolo 1.
b. o tla rwalwa maikarabelo gape, go lefa Molekgotla Phethiši tefišo yeo e boletšwego; gape c. o tla lefa tefo ya tsela yeo e šaletšego morago ge a otlelwa tlolomolao ka fase ga Molao wo.
Molao wo o bitšwa Molao wa Ditsela tša Go lefelelwa wa Gauteng, 2003, gomme o thoma go šoma ka tšatši leo le beilwego ke Letona ka kgoletšo ka gare ga Kuranta ya Mmušo ya Profense.
<fn>nso_Article_National Language Services_MOLAOKAKANYWA WA (2).txt</fn>
Go kgonegiša tšwelopele yeo e lekalekanago le yeo e sa felego ya methopo ya setšhaba ya Diminerale le petroleamo ; le go kgonegiša merero yeo e amanago le tšona.
letšatši e hlaloša letšatši la khalentara le gore palo efe goba efe ya matšatši e beetšwe neng gore go dirwe tiro, matšatši ao a tla tšewa ka go balela pele gomme a tsenya tšatši la mafelelo, ka ntle le ge letšatši la mafelelo e le Mokibelo.
mohlankedi e šupa mohlankedi ofe goba ofe wa Kgoro yoo a beilwego ka fase ga Molao wa Tirelo ya Setšhaba, 1994 Pego No.
d go akaretša botebo bja dimetara tše 0.5 goba botebo bofe goba bofe bjo bongwe bjalo ka ge go tla ba go phethile Molaodi lebakeng la nako leo le itšego goba lefelong la go epa.
h fa maatla karolo 24 ya Molaotheo ka go netefatša gore methopo ya setšhaba ya Diminerale e tšwetšwa pele ka mokgwa wa go tsebalega le go boloka tšwelopele ya ikholotši yeo e sa felego ka gare ga tlhako ya molaotshepetšo wa tikologo wa setšhaba; ditlwaelo le maemo ao a holago Maafrika Borwa kamoka; le i netefatša gore beng ba ditokelo tša go epa ba thuša ka tšwetšopele ya leago -ikonomi ya mafelo ao ba šomago ka go wona.
Methopo ya Diminerale ke bohwa bjo swanago go Maafrika Borwa kamoka gomme Mmušo ke moloti wa yona gore Maafrika Borwa kamoka a holege.
a fa, gana, laola, le go sepetša ditokelo tša go nyaka diepšane, ditokelo tša go epa, diphemiti tša go epa, diphemiti tša tshwaro le tumelelo ya go tloša le go lahla Diminerale dife goba dife; le b phetha tefišo efe goba le kakanyo tše lefšwago go ya ka Molao wo.
Tona e swanetše go netefatša tšwelopele yeo e sa felego ya methopo ya Diminerale ya Afrika Borwa ka gare ga tlhako ya molaotshepetšo wa setšhaba wa tikologo, ditlwaelo le maemo ge e godiša tšwetšopele ya ikonomi le ya leago.
Ge go fetolelwa kgonegišo ya Molao wo, phetolelo efe goba efe ya go kwala yeo e sepelelanago le maikemišetšo a Molao wo le molao wa boditšhabatšhaba, di swanetše go kgethwa godimo ga phetolelo efe goba efe ye nngwe yeo e sepelelanago le maikemišetšo ao le molao wa boditšhabatšhaba.
Go ya ka mokgwa woo molao wa tlwaelo o sa sepelelanego le Molao wo, go tla rena Molao wo.
Tokelo ya go epa goba tokelo ya go nyaka ke tokelo ya nnete yeo e kgaoleditšwego ya maruo.
Mong wa tokelo ya go nyaka diepšane goba tokelo ya go epa o dumelelwa go ba le ditokelo tšeo di boletšwego ka karolong ye le ditokelo tše dingwe tšeo di ka no fiwago, tša humanwa ke goba tša fiwa mong yo bjalo ka fase ga Molao wo goba Molao ofe goba ofe.
a lenaneo la taolo ya tikologo leo le dumeletšwego; le b tokelo ya go nyaka diepšane goba tokelo ya go epa, go ya ka moo go tla bego go nyakega.
Go ya ka kgodišo ya Molao wa Kgodišo ya Tshepedišo, 2000 (Molao wa Nomoro ya 3 wa 2000), mokgwa ofe goba ofe wa tshepetšo woo o sepetšwago goba sephetho seo se tšewago go ya ka Molao wo, di swanetše go sepelelana le metheo ya molao, go kwala le boloki bja ditshepetšo.
Sephetho sefe goba sefe seo se akantšwego ka go karolwana 1 se swanetše go ngwalwa fase le go sepela le mabaka ao a ngwadilwego fase a sephetho se bjalo.
Ka mabaka a Molao wo, Tona e swanetše gore, ka tsebišo ka gare ga Kuranta ya Mmušo, le aroganye Repabliki, lewatle bjalo ka ge go hlalošitšwe ka go karolo 1 ya Molao wa Lebopo la lewatle, 1935 (Molao wa Nomoro ya 21 wa 1935), le karoganyo ya kontinente yeo go boletšwego ka yona ka go karolo 8 ya Molao wa Mafelo a Meetse, 1994 (Molao wa Nomoro ya 15 wa 1994), ka dilete.
Molaodikakaretšo o swanetše gore go ya ka melao yeo e laolago tirelo ya setšhaba, a bee mohlankedi wa ka tirelong ya Kgoro bjalo ka molaodi wa selete se sengwe le se sengwe seo se akantšwego ka go karolo 8 yoo a swanetšego go dira mediro yeo a e laetšwego goba yeo a e filwego go ya ka Molao wo goba molao ofe goba ofe.
b tšatšikgwedi a go fapana a swanetše go ahlaahlwa go ya ka tatelano ya wona.
Ge Tona e dira sephetho ka dikgopelo tšeo di humanwego bjalo ka ge go akantšwe ka go karolwana 1a, o swanetše go thoma ka dikgopelo tša batho ba go ba le histori ya go se holege.
a a tsebagatše gore kgopelo ya tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa di humanwe mabapi le naga yeo go bolelwago ka yona; le b a kgopele batho bao ba nago le kgahlego le bao ba amegago go tliša diswayaswayo tša bona mabapi le kgopelo lebakeng la matšatši a 30 go tloga ka tšatši la tsebišo.
Ge e le gore motho o gana gore tokelo ya go nyaka diepšane e fiwe, tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa, Molaodi wa Selete o swanetše go fetišetša kgano go Komiti ya Selete ya Tšwetšopele ya Meepo le tikologo go akanya ka dikgano le go eletša Tona ka taba yeo.
Tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, kgahlego ka go tokelo efe goba efe goba tswalo efe goba efe ya taolo ka go mong wa tokelo efe goba efe ye bjalo e ka no fiwa, ya šuthišetšwa, ya hirišwa, ya hirišwa ke yoo a e hirišeditšwego, ya fiwa, ya šelefatšwa goba ya lahlwa ka mokgwa wo mongwe ka tumelelo yeo e ngwadilwego ya Tona.
c o kgotsofatša dinyakwa tša karolo 14 goba 20, go ya ka moo go tla bego go le ka gona; le d o kgona go phethagatša, ebile o dumela go šala morago boikgafo kamoka bja mong wa pele.
Tumelelo yeo e akantšwego ka go karolwana 1 ga e nyakege mabapi le paledišo ka peelo ya tokelo efe goba efe ye bjalo goba tswalo bjalo ka poloko ya lounu efe goba efe goba karanti ka panka efe goba efe goba instithušene ye nngwe ya ditšhelete yeo e ngwadišitšwego ka Repabliking.
Tšhutišetšo efe goba efe, go fa, go hiriša, go hiriša ke yoo a e hirišeditšwego, go šelefatša, paledišo ka peelo goba phapanyo ya tokelo ya go nyaka diepšane goba tokelo ya go epa, go ya ka mo go tla bego go le ka gona, tšeo di boletšwego ka go karolo ye di swanetše go ngwadišwa Kantorong ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Meepo lebakeng la matšatši a 30 a tiro ya maswanedi.
Tona, ka tumelo ya Tona ya tša Ditšhelete go tšwa ditšheleteng tšeo di beetšwego lebaka leo ke Palamente, e ka no fa thušo ya ditšhelete goba ye nngwe go batho goba mekgatlo ya batho ba go tšwa dihlopheng tša go ba le histori ya go se holege go sepetša ditiro tša go nyaka Diminerale goba tša go epa.
Thušo yeo go boletšwego ka yona ka gare ga karolwana 1 e ka no fiwa go ya ka mabaka le ditlamo tšeo Tona e ka no di phethago gomme ya ba sekoloto go Mmušo ka batho bao ba thušitšwego.
b maemo a tša ditšhelete a mokgopedi; le c Tlhokego ya go fetola popego ya bong ya intasteri ya Diminerale le meepo.
b ka mokgwa woo o boletšwego; le c mmogo le tefišo yeo e boletšwego yeo e sa bušeletšwego.
b go motho yo mongwe yoo a tshwerego tokelo ya go nyaka diepšane, phemiti ya go epa goba phemiti ya tshwaro ya minerale woo o tshwanago le naga.
Ge e le gore kgopelo ga e sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, Molaodi wa Selete o swanetše go tsebiša mokgopedi ka go ngwala fase ka taba yeo lebakeng la matšatši a 14 a go humanwa ga kgopelo.
a a tliše pego ya pele ya thulano ya tikologo lebakeng la matšatši a 30 go tloga ka tšatši la tsebišo; le b go ikopanya le makoko afe goba afe ao a nago le kgahlego le ao a amegago.
e mokgopedi ga a ganetšane le dikgonegišo dife goba dife tša maswanedi tša Molao wo; le f go fiwa ga tokelo ye bjalo go tla tšwetša pele maikemišetšo ao go boletšwego ka wona ka go karolo 2d le f.
Ge Tona e gana go fa tokelo ya go nyaka diepšane, ka go ngwala fase, Tona e swanetše go tsebiša mokgopedi ka go ngwala fase ka sephetho le mabaka a gona.
Go fiwa ga tokelo ya go nyaka diepšane go ya ka karolwana 1 go thoma go šoma ka tšatši leo ka lona lenaneo la taolo ya tikologo le dumelelwago go ya ka karolo 363.
Tokelo ya go nyaka diepšane e laolwa ke mabaka le ditlamo tšeo di boletšwego gomme e šoma lebaka la nako leo le hlalošitšwego ka gare ga tokelo, gomme lebaka leo ga se le tshwanele go feta mengwaga ye mehlano.
b ka mokgwa woo o boletšwego; le c mmogo le tefišo yeo e boletšwego yeo e sa bušetšwego.
c go sepela le pego yeo e bontšhago tšhalo morago ya dinyakwa tša lenaneo la taolo ya tikologo leo le dumeletšwego, tšošološo yeo e yo dirwago le ditshenyegelo tša goba tšeo di akantšwego; le d go tsenya lenaneo la mošomo wa go nyaka diepšane leo le hlalošago dilo ka botlalo la lebaka la mpšhafatšo.
b lenaneo la mošomo la go nyaka diepšane; le c dinyakwa tša lenaneo la taolo ya tikologo leo le dumeletšwego.
Tokelo ya go nyaka diepšane e ka no mpšhafatšwa, ga tee, lebaka leo le sa fetego mengwaga ye meraro.
b go ya ka karolwana 2, tokelo yeo e kgethollago ya go kgopela le go fiwa tokelo ya go epa mabapi le minerale le lefelo la go nyaka tšeo go bolelwago ka tšona; le c go ya ka tumelelo yeo go bolelwago ka yona ka go karolo 17, tokelo yeo e kgethollago ya go tloša le go lahla minerale ofe goba ofe, woo o amanago le tokelo ye bjalo, woo o humanwego ge go nyakwa.
e go šala morago dinywakwa tša lenaneo la taolo ya tikologo leo le dumeletšwego; le f go lefa tefišo ya go nyaka diepšane yeo e boletšwego go Mmušo.
Go ya ka karolwana , mong wa tokelo ya go nyaka diepšane a ka no tloša le go lahla minerale ofe goba ofe ka bontši bjo bo ka no nyakegago go dira diteko ka bjona goba go šupa le go o sekaseka.
Mong wa tokelo ya go nyaka diepšane o swanetše go humana tumelelo ya Tona yeo e ngwadilwego fase go tloša goba go lahla disampolo dife goba dife tša mokgobo tša minerale ofe goba ofe woo o boletšwego woo o humanwego ge go dirwa tshepetšo ya go nyaka.
a gore lefelong la ka Repabliking, a boloke direkhoto tša maleba tša tshepetšo ya go nyaka le dipoelo le ditshenyegelo tšeo di amanago le yona mmogo le data ya borehole core le core -log data; le b gore, ka mokgwa woo o boletšwego le ka dibaka tšeo di boletšwego, a tliše dipego tša tšwelopele go Molaodi wa Selete mabapi le ditshepetšo tša go nyaka diepšane.
Ga go motho yoo a swanetšego go lahla goba go senya rekhoto efe goba efe, borehole core goba core -log data tšeo go boletšwego ka tšona ka go karolwana 1a ntle le ge e le go ya ka ditaelo tšeo di ngwadilwego fase tša Molaodi wa Selete wa maswanedi.
b ka mokgwa woo o boletšwego; le c mmogo le tefišo ya kgopelo yeo e sa bušetšwego.
b ga go motho yo mongwe yoo a swerego tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya go epa goba phemiti ya tshwaro ya minerale woo o tshwanago le naga.
Ge e le gore kgopelo ga e sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, Molaodi wa Selete o swanetše go tsebiša mokgopedi ka go ngwala fase ka taba yeo lebakeng la matšatši a 14 morago ga ge kgopelo e humanwe.
Ge e le gore Molaodi wa Selete o amogela kgopelo, Molaodi wa Selete o swanetše gore, lebakeng la matšatši a 14 go tloga ka tšatši la kamogelo, a tsebiše mokgopedi ka go ngwala fase gore a tliše pego ya pele ya tshekatsheko ya tikologo lebakeng la matšatši a 30 go tloga ka tšatši la tsebišo.
g mokgopedi ga a tlole dikgonegišo dife goba dife tša Molao wo; le h go fiwa ga tokelo ye bjalo go tla tšwetša pele maikemišetšo ao a boletšwego ka go karolo 2d le f.
Ge e le gore Tona e gana go fa tumelelo ya go epa, Ttona e swanetše gore, lebakeng la matšatši a 30 a go gana, e tsebiše mokgopedi ka go ngwala fase ka sephetho le mabaka a gona.
Go fiwa ga tokelo ya go epa go ya ka karolwana 1 go tla thoma go šoma ka tšatši leo lenaneo la taolo ya tikologo le dumeletšwego go ya ka karolo 363.
Tokelo ya go epa e laolwa ke mabaka le ditlamo tšeo di boletšwego ebile e šoma lebaka leo le boletšwego ka gare ga tokelo, gomme lebaka leo ga se le swanele go feta mengwaga ye 30.
b ka mokgwa woo o boletšwego; le c mmogo le tefišo ya kgopelo yeo e sa bušetšwego.
a bolela lebaka la nako leo mpšhafatšo e nyakegago b sepela le pego ye e bontšhago gore dinywakwa tša lenaneo la taolo ya tikologo leo le dumeletšwego le šalwa morago go fihla kae, tšošološo yeo e yo dirwago le ditshenyegelo tša gona tšeo di akantšwego; le c akaretša lenaneo le le tletšego la mošomo wa go epa.
c dinyakwa tša maano a leago ao a boletšwego; le d dinyakwa tša lenaneo la taolo ya tikologo leo le dumeletšwego.
Tokelo ya go epa e ka no mpshafatšwa mabaka a mangwe ao a sa fetego mengwaga ye 30.
Go tlaleletša ditokelo tšeo go boletšwego ka tšona ka go karolo 5, mong wa tokelo ya go epa o swanetše gore, go ya ka karolo 21, tokelo ya go kgetholla, a kgopele le go fiwa mpšhafatšo ya tokelo ya go epa ya minerale le lefelo la go epa leo go bolelwago ka lona.
Tona le Ditona tša Ditšhelete le Kgwebišano le Diintaseteri di ka kwana ka ga ditlhohleletšo tša go tšweletša dikholego tša dimenerala ka Repabliking.
Ge Tona, ka go tšea kgato go ya ka keletšo ya Lekgotla le morago ga go rerišana le Tona ya Kgwebišanono le Diintaseteri, e hwetša gore menerale wo o itšego o ka fiwa mohola go tša ekonomi ka Repabliking, Tona e ka tšweletša mohola woo go ya ka dikwaano le mabaka tše di ka bewago ke Tona.
Motho ofe goba ofe yo a nago le maikemišetšo a gore menerale ofe goba ofe wo o epšago ka Repabliking o be le mohola ka ntla ga Repabliki, o swanetše go hwetša tumelelo ye e ngwadilwego ya Tona.
a mothopo wa minerale woo go bolelwago ka wona o ka epšwa gore ofe dipoelo tšeo di kgahlišago lebakeng la mengwaga ye mebedi; le b lefelo la moepo leo go bolelwago ka lona le ka se fete bogolo bja dihektare tše 0.5.
b ka mokgwa woo o boletšwego; le c mmogo le tefišo ya kgopelo yeo e sa bušetšwego.
b ga go motho yo mongwe yoo a swerego tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya go epa goba phemiti ya tshwaro ya minerale woo o tshwanago le naga.
Ge e le gore kgopelo ga e sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, Molaodi wa Selete o swanetše go tsebiša mokgopedi ka go ngwala fase ka taba yeo lebakeng la matšatši a 14 kgopelo e humanwe.
a dinywakwa tšeo di akantšwego ka go karolwana 1 di kgotsofaditšwe; le b lenaneo la taolo ya tikologo leo le boletšwego le dumeletšwe go ya ka karolo 363.
a e soma lebaka leo le boletšwego ka gare ga phemiti, leo le se le swanelego go feta lebaka la mengwaga ye mebedi empa le ka no mpšhafatšwa, ga tee, lebaka le lengwe la ngwaga wo tee; le b e ka se šuthišetšwe, ya fiwa, ya hirišwa, ya hirišwa ke yoo a e hirišeditšwego, ya lahlwa goba ya šomišwa bjalo ka poloko goba go thatafatšwa ka mokgwa ofe goba ofe.
Mong wa tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa, lefelong la ka Repabliking ye, o swanetše go boloka direkhoto tša ditiro tša go epa le tša ditšhelete tša go amana le moepo.
a dipoelo tša kgwedi tšeo di boletšwego tša go ba le tshedimošo yeo e nepilego le yeo e nepagetšego le data; le b pegongwaga yeo e hlakišitšwego goba ditaodišo tša ditšhelete tšeo di bontšhago balance sheet le akhaonte ya poelo le tahlegelo.
c mong ofe goba ofe wa mabu yeo e angwago ke tokelo ya go nyaka, tokelo ya go epa, phemiti ya tshwaro goba phemiti ya go epa, goba kgopelo ya tšeo.
b go fa maatla tokelo ya go kgona go humana tshedimošo yeo e akantšwego ka go karolo 32 ya Molaotheo; goba c ge e le gore tshedimošo ye bjalo goba data di šetše di filwe setšhaba.
i dira gore moabi a se atlege ditherišanong tša dikontraka goba tše dingwe; goba ii tlhaola moabi mo phadišanong ya kgwebo.
Motho ofe goba ofe yoo a tlišago tshedimošo goba data go ya ka karolo 18, 25 goba 26 o swanetše go tsebiša Molaodi wa Selete yoo a amegago le go šupa gore ke tshedimošo goba data efe yeo e swanetšego go tšewa e le ya sephiri gomme e se e tshwanele go utollwa.
b ka mokgwa woo o boletšwego; le c mmogo le tefišo ya kgopelo yeo e sa bušetšwego.
b mokgopedi ke mong wa tokelo ya go nyaka diepšane yeo e amegago.
d ithutile mmaraka gomme o humane gore moepo le minerale tšeo go bolewago ka tšona di ka se lokele ikonomi ka baka la maemo a maaraka a nako yeo; le e o šetše morago dikgonegišo tša maswanedi tša Molao wo.
Ge go fiwa phemiti ya tshwaro tokelo ya go nyaka diepšane ya minerale le naga tšeo go bolelwago ka tšona, tokelo ya go nyaka diepšane e a fela.
Go se na taba le karolwana 2, lenaneo la taolo ya tikologo leo le dumeletšwego mabapi le tokelo ya go nyaka diepšane le a šoma go se na taba le gore tokelo ya go nyaka diepšane e fetile.
Phemiti ya tshwaro e šoma lebaka la nako leo e boletšwego ka gare ga phemiti, gomme lebaka leo ga se le tshwanele go feta mengwaga ye meraro.
baka kgobokanyo ya Diminerale ka diatleng tša mokgopedi.
a pego yeo e mpšhafaditšwego ya mabaka ao a bego a le gona ka nako yeo phemiti e filwego; le b lebaka le mabaka a gore ke ka baka la eng mpšhafatšo e nyakega.
a mong o setše morago dikgonegišo tša maswanedi tša Molao wo le mabaka le ditlamo tša phemiti ya tshwaro; le b maemo ao a akantšwego ka go karolo 291d a sa le gona.
Phemiti ya tshwaro e ka no mpšhafatšwa, ga tee, lebaka leo le sa fetego mengwaga ye mebedi.
Go ya ka karolwana , mong wa phemiti ya tshwaro o na le tokelo yeo e tlhaolago go fiwa tokelo ya go epa mabapi le naga yeo go bolelwago ka yona.
i maemo a mmaraka a nako yeo, thulano ya wona le tlhokego ya tshwaro phemiti ye bjalo ya tshwaro ya minerale le naga tšeo go bolelwago ka tšona; le ii maiteko ao a dirilwego ke mong yo bjalo go netefatša gore tshepetšo ya moepo e thoma pele ga tšatši la bofelo leo go boletšwego ka lona ka go karolo 294 goba 313, go ya ka moo go tla bego go le ka gona.
Phemiti ya tshwaro ga se e tshwanele go šuithišetšwa, go fiwa, go hirišwa, go hirišwa ke yoo a e hirišeditšwego, go lahlwa, go šomišwa bjalo ka poloko goba go thatafatšwa ka mokgwa ofe goba ofe.
b e dira bjalo ka methalohlahli ya phetolelo, tshepetšo le phethagatšo ya dinyakwa tša tikologo tša Molao wo.
Tshepedišo efe goba efe ya go nyaka diepšane goba ya go epa e swanetše go sepetšwa go ya ka maemo ao a lemogwago ka kakaretšo ya tšwelopele yeo e sa felego ka go kopanya dintlha tša leago, ikonomi le tša tikologo le peakanyo le phethagatšo ya diprotšeke tša go nyaka diepšane le tša go epa go netefatša gore hlohlomišo ya methopo ya Diminerale e direla meloko ya bjale le ya išago.
d go ya ka mokgwa woo o kgonegago, go tsošološa tikologo yeo e amilwego ke ditshepetšo tša go nyaka goba tša go epa gore e be seemong sa yona sa tlhago goba go tšhomišo ya naga yeo e sepelanago le mogopolo woo o amogelegago ka kakaretšo wa tšwelopele yeo e sa felego; le e o rwele maikarabelo a tshenyo efe goba efe ya tikologo, tšhilafatšo goba nyenyefatšo ya ikholotši yeo e bakilwego ke ditshepetšo tša gagwe tša go nyaka diepšane goba tša go epa tšeo di ka no diregago ka ntle ga mellwane ya lefelo leo le boletšwego ka gare ga phemiti.
Mang le mang yoo a dirilego kgopelo ya tokelo ya go nyaka go epa, tokelo ya go epa goba phemiti ya moepo go ya ka karolo 13, 19 goba 24 o swanetše go tliša lenaneo la taolo ya tikologo lebakeng la matšatši a 120 go tloga ka tšatši leo a tsebišitšego Tona go dira ka mokgwa woo.
mabaka a leago dipolotiki a motho ofe goba ofe yoo a ka angwago thwii ke tshepetšo ya go nyaka diepšane goba ya go epa; le iii bohwa bja setšhaba bjalo ka ge bo hlalošitšwe ka go karolo 32 ya Molao wa Methopo ya Bohwa bja Setšhaba Molao wa Nomoro ya 25 wa 1999, ka tlogelo ya gore bohwa bja setšhaba bjo akantšwego ka go karolo 32Iiv le vii tša Molao woo.
c tšwetša pele maano a temogo ya tikologo ao a hlalošago ka moo mokgopedi a ikemišeditšego go tsebiša badiredi ba gagwe ka diphonkgelo dife goba dife tša tikologo tšeo di ka no bakwago ke mošomo wa bona le ka moo diphonkeglo tšeo di swanetšego go ahlaahlwa gore go phefšwe tšhilafatšo goba nyenyefatšo ya tikologo.
laola goba go phekola tšeo di bakago tšhilafatšo goba nyenyefatšo le khudugo ya ditšhilafatšo; le iii šala morago maemo ao a boletšwego a ditšhila goba maemo a taolo goba ditiro.
mokgopedi o šetše morago karolo 381; le iii mokgopedi o na le bokgoni goba o kgonegišitše bokgoni bja go tsošološa le go laola dithulano tšeo di sa kgahlišego go tikogo.
diswayaswayo tša kgoro efe goba efe ya Mmušo yeo e filwego maikarabelo a tshepetšo ya molao ofe goba ofe woo o amanago le merero yeo e amago tikologo.
Tona e ka no kgopela tshedimošo ye nngwe go motho yoo a akantšwego ka go karolwana 1 gape le ka no lebiša lenaneo la taolo ya tikologo leo go bolelwago ka lona gore le fetolwe ka mokgwa woo Tona e nyakago.
a Ka nako ye nngwe le ye nngwe, morago ga ge a dumeletše lananeo la taolo ya tikologo, le morago ga therišano le mong wa tokelo ya go nyaka, tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa yeo go bolelwago ka yona, Tona e ka no dumelela lenaneo la taolo ya tikologo leo le fetotšwego.
b Ka mabaka a temana a, karolwana 3 e šoma le diphetogo tšeo di hlokegago.
Ge go akanywa ka lenaneo la taolo ya tikologo go ya ka karolo 36, Tona e swanetše go rerišana le Kgoro efe goba efe ya mmušo yeo e sepetšago molao ofe goba ofe wa go amana le merero yeo e amago tikologo.
Tona e swanetše go kgopela hlogo ya kgoro yeo e rerišwago ka go ngwala fase go tliša diswayaswayo tša Kgoro yeo lebakeng la matšatši a 60 go tloga ka tšatši la kgopelo.
Mong wa tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa, o swanetše gore, pele ga ge Tona e dumelela lenaneo la taolo ya tikologo go ya ka karolo 36 , a dire kgonegišo ya ditšhelete yeo e boletšwego ya tsošološo goba taolo ya dithulano tša tikologo tšeo di sa kgahlišego.
Ge mong a ka palelwa ke go tsošološa goba go laola, goba a sa kgone go phethagatša tsošološo ye bjalo goba go laola dithulano dife goba dife tša go se kgahliše tša tikologo, ka go fa mong yo bjalo tsebišo yeo e ngwadilwego fase, Tona e ka no šomiša karolo goba kamoka ga kgonegišo ya ditšhelete yeo e akantšwego ka go karolwana 1 go tsošološa goba go laola thulano ya tikologo yeo go boletšwego ka yona.
Ge kgonegišo ya tšhelete yeo e akantšwego ka go karolwana 1 goba karolo efe goba efe ya gona e šomišitšwe bjalo ka ge go akantšwe ka go karolwana 2, goba ge Tona e phetha gore, ka baka la tshenyo yeo e bakilwego goba yeo e ka no bakwago, kgonegišo ya tšhelete ga se e lekane, tšhelete ye nngwe, yeo e badilwego mong le go dumelelwa ke Tona, e swanetše go fiwa mong yo bjalo.
Senyakwa sa go boloka le go swara kgonegišo ya tšhelete se a šoma go fihla ge Tona e ntšha setifikeiti sa tokollo go ya ka karolo 43 go mong yo bjalo.
Mekgobo ya mašaledi le mogogolwa wa mašaledi di swanetše go laolwa ka mokgwa woo o boletšwego setsheng sefe goba sefe ka lebaka leo ka go lenaneo la taolo ya tikologo leo go bolelwago ka lona.
Ga go motho yoo a swanetšego go lahla mokgobo wa mašaledi goba mogogolwa ma mašaledi nakwana goba leruri setsheng sefe goba sefe ntle le setsheng seo se akantšwego ka go karolwana 1.
Mong wa tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa phemiti ya tshwaro goba phemiti ya go epa o dula a rwele maikarabelo a tshenyo efe goba efe ya tikologo, tšhilafatšo goba nyenyefatšo ya ikholotši, le taolo ya gona, go fihla ge Tona e ntšhitše setifikeiti sa tokollo go mong yoo a amegago.
Ka kgopelo yeo e ngwadilwego fase ya tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa ka mokgwa woo o boletšwego, Tona e ka no šuthišetša merwalo ya tikologo le maikarabelo, go ya ka moo di tla bego di šupilwe ka gona ka go lenaneo la taolo ya tikologo le maano afe goba afe a kutollo ao a boletšwego go motho wa go ba le mangwalo ao a boletšwego.
c go neelwa ga karolo efe goba efe ya lefelo la go nyaka diepšane; goba la go epa, goba d go fetšwa ga maano ao a boletšwego a go tswalela ga lefelo la go nyaka diepsane goba la go epa.
Kgopelo ya setifikeiti sa tlogelo e swanetše go dirwa go Molaodi wa Selete yoo naga e lego seleteng sa gagwe lebakeng la matšatši a 180 a go hlaga ga go feta, go lahlwa, go fedišwa, go emišwa, go neelwa goba tsošološo yeo e akantšwego ka go karolwana 3 gape e sepele le pego ya diphonkgelo tša tikologo yeo e boletšwego.
Mogolo le Kgoro ya Merero ya Meetse le tša Dikgwa ba netefaditše ka go ngwala fase gore dikgonegišo tša go amana le maphelo le polokego ya tšhilafatšo yeo e kgonegago go methopo ya meetse e ahlaahlilwe.
Ge Tona e ntšha setifikeiti sa tlogelo, e swanetše go bušetša karolo ya kgonegišo ya ditšhelete yeo e akantšwego ka go karolo 41 ka ge e ka no ba e sa šomišwe go mong wa tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya tshwaro goba phemiti ya go epa.
b seo se šupilwego ka go ngwalwa fase ke Tona ka mabaka a karolo ye; goba c seo se swanetšego go bolokwa go ya ka kwano gare ga moswari le mong goba modudi wa naga, gomme kwano yeo e netefaditšwe ke Tona ka go ngwala fase.
b tšea magato ao a tla bago a šupilwe ka gare ga taelo yeo; le c go fetša magato a bjalo pele ga tšatši leo le boletšwego ka gare ga taelo.
a Ge mong a palelwa ke go šala morago ditaelo, Tona e ka no tšea magato ao a hlokegago go šireletša maphelo le go ba gabotse ga motho ofe goba ofe yoo a amegago goba go phekola nyenyefatšo ya ikholotši le go emiša tšhilafatšo ya tikologo.
b Pele Tona e diragatša magato afe goba afe, o swanetše go dumelela mong sebaka sa gore a dire ditlhagišo go yena.
Palamente go diragatša magato ao a akantšwego ka go temana (a).
d Tona e swanetše go humana ditšhelete tšeo di šomišitšwego go ya ka temana (c) go tšwa go mong yoo a amegago.
Ge Tona e laela gore magato ao a akantšwego ka go karolo 45 a swanetše go tšewa go thibela tšhilafatšo goba nyenyefatšo ya ikholotši ya tikologo goba go tsošološa ditiragalo tša go ba kotsi empa a netefatša gore mong wa tokelo ya go nyaka Diminerale ya maswanedi, tokelo ya go epa, phemiti ya tshwaro goba phemiti ya go epa go ya ka moo go tla bago go le ka gona, goba yoo a mo latelago ka thaetlele, o hlokofetše goba a ka se kgone go humanwa, goba, lebakeng la motho wa taolelo, ga a sa le gona, ga a sa na tšhelete goba ga a kgone go humanwa, Tona e ka no laela Molaodi wa Selete yoo a amegago go tšea magato ao a tlhokegago go thibela tšhilafatšo ya go ya pele, goba go dira gore lefelo le bolokege.
Magato ao a akantšwego ka go karolwana 1 a swanetše go lefelelwa go tšwa go kgonegišo ya ditšhelete yeo e dirilwego ke mong ya tokelo ya maswanedi ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya tshwaro goba phemiti ya go epa go ya ka karolo 38, goba, ge e le gore ga go na kgonegišo ye bjalo goba ge e le gore ga se e lekane, go tšwa go tshelete yeo e beetšwego mabaka a bjalo ke Palamente.
a Morago ga go fetša magato ao a akantšwego ka go karolwana 1, Molaodi wa Selete yoo a akantšwego ka go karolwana seo o swanetše go dira kgopelo go morejistara yoo a amegago gore mangwalo a naga yeo go bolelwago ka yona a netefatšwe gore naga ye bjalo e phekotšwe bjalo ka ge go akantšwe ka go karolwana 1.
b Morejistra yoo a amegago, o swanetše gore, ge a humana kgopelo ye bjalo yeo e akantšwego ka go temana a, a dire dinetefatšo tše bjalo tšeo a bonago di tlhokega gore a fe maatla dikgonegišo tša temana yeo, gomme ga go tefišo ya kantoro goba ye nngwe yeo e lefšwago go morejistara mabapi le netefatšo ye bjalo.
d o tlola lenaneo la taolo ya tikologo leo le dumeletšwego; goba e o tlišitše tshedimošo yeo e sa nepegago, yeo e fošagetšego le yeo e sego ya nnete mabapi le taba efe goba efe yeo e nyakegago gore e tlišwe ke Molao wo.
b hlaloša gore ke ka baka la eng a akanya go fega goba go fediša tokelo; le c fa mong sebaka sa go bontšha gore ke ka baka la eng tokelo ya go nyaka diepšane goba tša go epa e swanetše go fegwa goba go fedišwa.
Tona e ka no laela mong go tšea magato ao a boletšwego go phekola kganetšo efe goba efe, tlolo goba palelo.
a fa mong sebaka sa go dira ditlhagišo; le b tšeela hlogong ditlhagišo dife goba dife tše bjalo.
a o šala morago taelo yeo e akantšwego ka go karolwana 3; goba b fa mabaka a go kwala a go fedišwa ga phego.
b tsela efe goba efe ya setšhaba, seporo goba mabitla c lefelo le fe goba le fe leo le šomišwago mabakeng a setšhaba goba a mmušo goba le beilwe go ya ka molao ofe goba o fe: goba d mo lefelong leo le kgethilwego ke Tona ka tsebišo ka gare ga Kasete go ya ka karolo ya 46.
b teko-nyakišišo, le go epa go tla dirwa ka gare ga melaotshepetšo ya taolo ya tikologo ya bosetšhaba, melaosetšo le maemo; le c gore go fana ka ditokelo le ditumelelo tšeo go ka se ame gampe dikgahlego tša mong tokelo ya nyakišišo goba tokelo ya go epa.
Go ya ka karolwana ya , Tona e ka re nako le nako ka tsebišo ka go Kasete, a etše hloko dikgahlego tša bosetšhaba le nyakego ya tšweletšo yeo e šomegago ya methopo ya minerale, a ganetša goba a bea mapheko go tumelelo ya tokelo ya teko nyakišišo efe goba e fe, tokelo ya go epa goba tumelelo ya go epa mabapi le lefelo leo le kgethilwego ke Tona, nakong yeo le mabakeng ao le magoreng ao a ka bewago ke Tona.
Tsebišo yeo e boletšwego ka go karolwana ya 1 ga e ame diteko nyakišišo tša godimo goba ka tlase ga lefase, tšeo letšatšing la tsebišo e lego morero wa tokelo ya teko nyakišišo, tokelo ya go epa, tokelo ya go ba mong goba tumelelo ya go epa.
Tona e ka dira gore go dirwe dinyakišišo lefelong le fe goba le fe go netefatša ge e le gore go na le tlholego ya diminerale goba maswika a mangwe ka godimo le ka tlase ga lefelo leo, mme ge go le bjalo, la go netefatša mohuta le bontši bja tšona.
a Tona e swanetše go hlatswa mong naga yo a amegago diatla ge e le gore go na le ditshenyagalelo le tshenyego tšeo di diregilego nakong ya dinyakišišo tšeo di boletšwego ka go karolwana ya 1.
b Tona e mong naga ba ka kwana ka hlatswadiatla yeo e swanetšego go lefelwa.
c Ge go se na kwano yeo e fihleletšwego, tšhelete ya hlatswadiatla e swanetše go bewa ke ba tamolo ya dikgagano go ya ka Molao wa Tamolo, 1965 Molao wa Nomoro ya 42 wa 1965, goba ke kgoro ya tsheko yeo e nago le bokgoni, ge mong naga a ikgethela bjalo.
b Tona e šetše le senkile ditshwaetšo tšeo di amogetšwego; mme c lebaka la matšatši a 30 le fetile go tloga mola Tona e kwalakwatšago tsebišo.
a Ga go motho yo, ka mabaka a dinyakišišo tšeo di boletšwego ka go karolwana ya 1, a ka tsenago lefelong ntle le ge mong naga, modudi, goba motho yo a laolago lefelo leo a tsebišitšwe ka go ngwala ka ga maikemišetšo a go tsena le go dira dinyakišišo.
b Ge mong naga, modudi, goba motho yo a laolago lefelo leo le angwago, a sa kgone go hwetšwa, kgatišo ya tsebišo yeo e boletšwego ka go temana ya a e swanetše go bewa mo e bonagalago lefelong leo pele go dirwa dinyakišišo.
Nyakišišo efe goba efe go ya ka karolo e swanetše go dirwa ka mokgwa wo e beago mapheko goba e thibelago ditlamorago di fe goba di fe go lefelo le tikologo.
Go ya ka karolwana ya , Lekgotla le ka šišinya go Tona go laela mong tokelo ya go epa go tšea magato a tokišo ge Lekgotla le netefatša gore diminerale ga di epje ka tshwanelo le gore go tšwetša pele ka mediro yeo go tla ba le ditlamorago tše mpe tšeo di tla amago maikemišetšo ao a bolelwago go karolo ya 2(f).
Pele go dirwa ditšhišinyotaelo, Lekgotla le swanetše go ela hloko gore methopo ya seteginiki le ya ditšhelete ya mong tokelo ya go epa yoo a amegago le maemo a nako yeo a mmaraka a sepelelana le ditšhišinyotaelo tšeo.
a Ge Tona e dumelelana le ditšhišinyotaelo tšeo, o swanetše gore matšatšing a 30 go tloga mola a hwetšago ditšhišinyotaelo tša Lekgotla, ka go ngwala a tsebiše mong gore o swanetše go tšea magato a tokišo bjalo ka ge a beilwe ka go tsebišo mme o swanetše go lokiša maemo ao lebakeng leo le boletšwego ka go tsebišo.
b Tona e swanetše go fa mong sebaka sa go ala taba ya gagwe mabapi le dikutollo tša Lekgotla matšatšing a 60 go tloga letšatšing la tsebišo mme a bontšhe gore ge a sa obamele tsebišo, seo se ka hlola gore tokelo ya gagwe ya go epa e fegwe goba e phumulwe.
a obamela tsebišo yeo e bolelwago ka go karolwana ya 3b; goba b fana ka mabaka ao a kgotsofatšago go ka fediša phego.
a mo maemo a ekonomi a nakong yeo a hlolago poelo go rešio ya matlotlo a moepo wo o amegago go ba ka tlase ga diperesente tše tshelelago ka kakaretšo lebakeng leo le tšwelago pele la dikgwedi tše 12; le b ge modiro ofe goba ofe wa go epa o swanetše go fokotšwa goba go emišwa ka dikgonagalo tša gore diperesente tše 10 goba go feta tša maatla a bašomi goba bašomi ba go feta 500, se sengwe seo se ka fetago fao, ba ka swanelwa ke go fokotšwa lebakeng la dikgwedi tše 12.
Lekgotla le swanetše go nyakišiša khuetšo ya ditlhalošo tša seemo seo se bolelwago go karolwana ya 1 go tša ekonomi le phedišano le tša mešomo, mme le dire ditšhišinyotaelo go Tona.
a Tona e ka, ka tšhišinyo ya Lekgotla morago ga go ikopanya le Tona la tša Mešomo, laela ka go ngwala gore mong tokelo ya go epa yo a amegago a tšee magato a tokišo go ya ka ditaelo le magora ao a tlago laelwa ke Tona.
b Mong tokelo ya go epa o swanetše go obamela ditaelo mme a netefatše ka go ngwala gore magato a tokišo a diragaditšwe.
Go ya ka karolwana ya , motho ofe goba ofe yo a akanyago go šomiša bogodimo bja lefelo ka mokgwa wo mongwe wo o lego kgahlanong le Molao wo goba wo o ka thibelago maikemišetšo ao, o swanetše go dira kgopela go Tona ka mokgwa wo o beilwego.
d tšhomišo efe goba efe yeo Tona e ka e laelago ka tsebišo ka go Kasete.
Ntle le karolwana ya 1, Tona e ka re ka thato ya gagwe, a dira gore go nyakišišwe ge e le gore go na le kgonono ya gore motho o nyaka go šomiša bgodimo bja lefelo mo go tla hlolago kamego ye mpe ya go epa methopo ya minerale.
b a bee magato ao a swanetšego go tšewa go lokiša taba yeo; le c go fa motho yoo sebaka sa go ikarabela mo lebakeng leo le beilwego ka go tsebišo, leo le ka se bego ka tlase ga matšatši a 30.
Ka morago ga go ela hloko dipoelo tša dinyakišišo tšeo di bolelwago ka go karolwana ya 3, le dithlalošo tšeo di bolelwago ka go karolwana ya 4c, Tona e ka laela motho yo a amegago go tšea magato ao a swanetšego lebakeng leo le beilwego ka go taelo.
b tsebiša mong yoo goba modudi ka ga ditokelo tša mong tokelo ya diteko nyakišišo, tokelo ya go epa goba tumelelo ya go epa tšeo di bolelwago ka go Dikarolo tša 5, 16, 22 le 246.
c hlaloša dikgontšhi tša Molao wo tšeo mong yoo goba modudi woo a di tshelago; le d go tsebiša mong yoo goba modudi ka ga magato ao a ka tšewago, ge a ka tšwela pele ka go tshela ditlhalošo tša dikgontšhi.
Ge Molaodi wa Selete, morago ga ge a etše hloko dintlha tšeo di hlagišitšwego ke mong ka tlase ga karolwana ya 1 le ditlhalošo di fe goba di fe tšeo di dirilwego ka go ngwalwa le mong wa lefelo goba modudi wa semolao wa lefelo, a phetha ka gore mong lefelo goba modudi o hloletšwe goba o tla hlolelwa ditshenyagalelo le tshenyego ka lebaka la mediro ya diteko nyakišišo goba ya go epa, o swanetše go kgopela mahlakore ao a amegago go leka go fihlelela kwano ya go lefela hlatswadiatla ya ditshenyagalelo le tshenyego yeo.
Ge mahlakore a palelwa ke go fihlelela kwano, hlatswadiatla e swanetše go bewa ke molamodi go ya ka Molao wa Bolamodi, 1965 Molao wa 42 wa 1965, goba ke kgoro ya tsheko yeo e nago le bokgoni ge lehlakore le lengwe le kganyoga bjalo.
Ge Molaodi wa Selete, a etše hloko dintlha tšeo di hlagišitšwego ke mong ka tlase ga karolwana ya le ditlhalošo di fe goba di fe tšeo di dirilwego ke mong wa lefelo goba modudi wa semolao wa lefelo le tšhišinyo efe goba efe ye e ngwadilwego ya Komiti ya Selete ya tša Tlhabollo ya Meepo le Tikologo, a tšea sephetho sa gore ditherišano dife goba dife tše di tšwelago pele di ka ba le khuetšo e mpe maikemišetšong a Molao wo o boletšwego karolong 2(c), (d), (f) goba (g), Molaodi wa Selete a ka šišinya go Tona gore lefelo leo le tšewe go ya ka karolo ya 52.
Ge Molaodi wa Selete a bona gore go retelelwa ga mahlakore go fihlelela kwano goba go rarolla kgagano ke ka lebaka la phošo ya mong tokelo ya diteko nyakišišo, tokelo ya go epa goba tumelelo ya go epa, Molaodi wa Selete a ka re ka go ngwala a thibela mong yoo go thoma goba go tšwela pele ka mediro ya diteko nyakišišo goba ya go epa mo lefelong leo le amegago go fihlela nako yeo kgagano e rarollwa ke ba tamolo goba kgoro ya tsheko yeo e nago le bokgoni.
Ge go hlokagala mabakeng a go fihlelela maikemišetšo a Molao wo, Tona e ka, go ya ka karolo ya 25 le sa Molaotheo, tšea lefelo goba tokelo efe goba efe ya lona mme a lefa hlatswadiatla mabapi le seo.
a Dikarolo tša 6, 7 le 91 tša Molao wa Tšewo ya Naga, 1975 Molao wa Nomoro ya 63 wa 1975, o šoma go tšewo efe goba efe go ya ka Molao wo.
b Mo seripeng seo se boletšwego, "Tona" e swanetše go kwešišwa e le Tona.
Lekgotla la Diminerale le Tšwetšopele ya go Epa le a hlangwa.
i bega go Tona ka ga morero ofe goba ofe wo o amanago le tiragatšo ya Molao wo; le ii go nyakišiša ka ga pego yeo e išwago go Tona ka ga merero ya mabapi le maikemišetšo a Molao wo.
Lekgotla le swanetše go fa maemo a pele merero yeo e fetišetšwago go lona ke Tona.
a Modulasetulo b Mohlahlobimogolo c Batho bao ba sa fetego ba 12 bao ba emetšego kgoro ya Mmušo yeo e amegago, ba tša mešomo yeo e itlhophilego, ba kgwebo yeo e itlhophilego, mokgatlo ofe goba ofe wo e sego wa mmušo wo o amegago le mokgatlo ofe goba ofe wa selegae wo o amegago; le d Batho bao ba sa fetego ba bane bao ba nago le boitemogelo bja maleba, botsebi goba bokgoni go thuša bokgoni bja Lekgotla go diragatša mešomo ya lona ka bokgwari.
Maloko a Lekgotla a swanetše go kgetha mothuša modulasetulo go tšwa go bao ba lego gona kopanong ya bona ya mathomo.
o ile a swarwa ka molato wo a o dirilego ka morago ga go tsenya tirišong Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa, 1993 (Molao wa Nomoro ya 200 wa 1993), mme a išwa kgolegong ntle le tefo, ntle le ge motho a hweditše tumelelo ya tshwarelo goba tshwarelo thwii pele ga letšatši la thwalo ya gagwe.
c fana ka tebogo ya mošomo ka go ngwala go Tona mme Tona e dumela tebogo ya mošomo; goba d tlošitšwe kantorong ke Tona ka tlase ga karolwana ya 2.
go diriša ga poraebete ga, goba go hwetša dipoelo go tshedimošo ya sephiri yeo e hweditšwego ka go šoma mešomo ya gagwe bjalo ka leloko la Lekgotla; goba iii go utolla tshedimošo yeo e bolelwago go temana ya ii go motho ofe goba ofe wa boraro, ntle le ge go nyakwa ke goba ka tlase ga Molao wo goba Molao wa go Kgontšha Phihlelelo go Tshedimošo, 2000 Molao wa Nomoro ya 2 wa 2000.
Leloko la Lekgotla le ba kantorong lebaka la go se fete mengwaga ye meraro.
Tona e ka thwala gape leloko la Lekgotla ge nako ya gagwe ya ka kantorong e fela lebakeng gape la go se fete mengwaga ye meraro.
Ge leloko la Lekgotla le tlogela kantoro goba le hlokafala, Tona e ka tlatša sekgoba ka go thwala motho go ya ka karolo ya 552 go seripa seo se bego se šetše sa lebaka la yo a mo latelago la kantoro.
Modulasetulo o swanetše go bitša dikopano tša Lekgotla.
Tona e ka, ge a bona go swanetše, bitša kopano yeo e ikgethilego ya Lekgotla.
Modulasetulo goba, ge Modulasetulo a se gona, Mothuša Modulasetulo o swanetše go dula setulo mo kopanong ya Lekgotla.
Ge bobedi Modulasetulo le Modulasetulo Mothuša a se gona kopanong, maloko ao a lego gona a swanetše go kgetha o tee wa bona bjalo ka modulasetulo wa motšwa -o -swere mo kopanong yeo.
Khoramo ya kopano ye nngwe le ye nngwe ya Lekgotla ke maloko a seswai.
Sephetho sa bontši bja maloko bja Lekgotla ao a lego gona kopanong se tšewa bjalo ka kwano ya Lekgotla, mme ge diboutu ka ga morero wo mongwe di sa lekane, motho yo a ditšego setulo mo kopanong yeo o na le boutu yeo e balwago.
Modulasetulo o swanetše go iša tšhišinyo efe goba efe ya Lekgotla go Tona ka matšatši a šupa ka morago ga ge sephethokwano se dumeletšwe ke Lekgotla.
Lekgotla le swanetše go hlama Komiti ya Selete ya Tšwetšopele ya Meepo le Tikologo ka mokgwa wo o ka bewago Selete ka Selete ka moo go boletšwego go karolo ya 7.
Lekgotla le ka hlama dikomiti tša go swana le tšeo ka nako yeo di nyakegago goba tša lebaka ka moka bjalo ka ge go ka nyakega go le thuša tiragatšong ya mešomo ya lona, mme komiti yeo e ka akaretša maloko ao e sego maloko a Lekgotla.
Komiti yeo e hlamilwego ka tlase ga karolwana ya 2 e ka, go ya ka tumelelo ya Lekgotla, hlama sehlopha sa mošomo sa nako yeo go thuša go phethagatša mošomo wa yona, mme sehlopha seo sa tšhomo se ka akaretša batho bao e sego maloko a komiti yeo goba Lekgotla.
Ge komiti ya sehlopha sa mošomo e na le maloko ao a lego ka godimo ga le tee, Lekgotla le swanetše go bea leloko la komiti yeo goba sehlopha seo sa mošomo bjalo ka modulasetulo.
Komiti goba sehlopha sa mošomo se na le maikarabelo go Lekgotla.
Thušo yeo e bolelwago go dikarolwana tša 2 le 3 ga e fediše maikarabelo a Lekgotla go mešomo ya lona ka tlase ga Molao wo.
Ditshenyagalelo tša Lekgotla di swanetše go hwetšwa go tšhelete yeo e beakanyeditšwego ke Palamente go Kgoro ya Diminerale le Enetši lebakeng leo.
Leloko la Lekgotla, komiti goba sehlopha sa mošomo, ntle le leloko leo le lego mošomi wa lebaka ka moka wa Mmušo, le swanetše go thwalwa ka magora ao, go akaretšwa magora ao a amanago le tefelo ya meputso le tšhelete ya go thuša tiro (allowances), bjalo ka ge Tona ya ka bea ka poledišano le Tona ya tša Ditšhelete.
Godimo ga dipego tše dingwe tšeo di itšeng tšeo Tona e ka di kgopelago go tšwa go Lekgotla nako le nako, Lekgotla le swanetše gore ngwaga wo mongwe le wo mongwe pele ga 31 Matšhe le iše pego go Tona, le hlaloša mediro ya Lekgotla mo ngwageng pele ga letšatši leo mme e swanetše go akaretša lenaneopeakanyo la kgwebo la ngwaga wo o latelago.
Mešomo ya taolo ya Lekgotla e swanetše go dirwa ke bahlankedi ba Lefapha bao ba filwego maatla ke Molaodikakaretšo go phethagatša seo.
Kgaolo ye e kgontšha tumelelo ya ditokelo tša diteko nyakišišo le ditokelo tša tšweletšo le go fana ka mangwalo a tumelelo ya tšhomišanommogo ya seteginiki le mangwalo a tumelelo ya dinyakišišo.
a Mabakeng a Kgaolo ye, dikgontšhi tša Temana ya 2, dikarolo 9, 10, 11, 12, 23, 34, 35, 36, 37, 40, 41, 43, 44, 45, 46, 47, 50, 51, le 52 Kgaolo le ya 7 di šoma le diphetogo tšeo di lebanego.
v dinyakišišo, e swanetše go kwešišwa bjale ka ge e e ra mediro ya diteko nyakišišo vi lefelo la go nyaka, e swanetše go kwešišwa bjale ka ge e e ra lefelo la diteko nyakišišo vii Ditokelo tša go nyaka diepšane di swanetše go kwešišwa bjale ka ge e e ra ditokelo tša diteko nyakišišo.
k dira mošomo ofe goba o fe, mabapi le petroleamo, yeo Tona a ka e laelago nako le nako.
Tona e ka re, ka tšhomišano le Tona ya tša Matlotlo a bea tšhelete yeo e itšego go yeo e hwetšwago ke Lekalatiro la Petroleamo e swarwe ke Lekalatiro go ya ka Kgaolo ye gore le tlabele mediro ya lona go ya ka peakanyetšo ya ditšhelete ya ngwaga yeo e dumeletšwego ke Tona.
Tlhaelo efe goba efe ya Lekalatiro e swanetše go lefelwa ke [CEF Proprietary Limited] go ya ka karolo ya 12aiA ya Molao wa Ditšhelete tša Gare tša Enetši, 1977 Molao wa Nomoro ya 38 wa 1977.
Tona e ka re, ka tsebišo ka go Kasete la mema dikgopelo tša ditokelo tša petroleamo go sekgao goba dikgao, mme a ka bontšha ka go tsebišo yeo lebaka leo ka lona kgopelo yeo e ka dirwago le melawana le magora ao ka go wona ditokelo tšeo di ka fiwago.
b ka mokgwa wo o beilwego; le c ga mmogo le tšhelete yeo e beilwego yeo e sa lefelwego morago.
a dinyakwa tše di akantšwego karolwaneng i di a kgotsofatšwa; le b gore ga go na motho yo mongwe yo a swerego tumelelo ya tshomišanommogo ya seteginiki, tokelo ya diteko nyakišišo goba tokelo ya tšweletšo ya petroleamo mo lefelong leo le swanago.
Ge kgopelo e sa sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, Lekalatiro la Petroleamo le swanetše go tsebiša mokgopedi ka ga ntlha yeo matšatšing a 14 morago ga kamogelo ya kgopelo yeo.
a go tliša porokerama ya taolo ya tikologo go ya ka karolo ya 36, mo lebakeng la matšatši a 120 go tloga letšatšing la tsebišo yeo mme b le ikopanye le mahlakore ao a nago le kgahlego le ao a amegago.
Tona e swanetše go gana go fana ka tokelo ya tumelelo ya diteko nyakišišo ge kgopelo e sa kgotsofatše dinyakwa ka moka tšeo di bolelwago go karolwana ya 1.
Ge Tona e gana go fana ka tokelo ya tumelelo ya diteko nyakišišo, Tona e swanetše gore ka go ngwala le tsebiše mokgopedi mo matšatšing a 30 ka ga sephetho le mabaka a seo go tloga ge a tšea sephetho.
b ka mokgwa wo o beilwego; ga mmogo le c tšhelete yeo e sa bušetšwego morago ya kgopelo.
b go se na motho yo mongwe yo a swerego tumelelo ya tshomišanommogo ya seteginiki, tokelo ya hlohlomiso goba tokelo ya tšweletšo ya petroleamo mo lefelong leo le swanago.
Ge kgopelo e sa sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, Lekalatiro la Petroleamo le swanetše go tsebiša mokgopedi ka ga ntlha yeo matšatšing a 14 morago ga kamogelo ya kgopelo yeo.
Tona e swanetše go gana go fana ka tokelo ya tumelelo ya dinyakišišo tša tšhomišanommogo ya seteginiki ge kgopelo e sa kgotsofatše dinyakwa ka moka tšeo di bolelwago go karolwana ya 1.
Ge Tona e gana go fana ka tokelo ya tumelelo dinyakišišo tša tšhomišanommogo ya seteginiki, Tona e swanetše gore ka go ngwala le tsebiše mokgopedi mo matšatšing a 30 ka ga sephetho le mabaka a seo go tloga ge a tšea sephetho.
b ka mokgwa wo o beilwego; ga mmogo le c tšhelete yeo e sa bušetšwego morago ya kgopelo.
b go se na motho yo mongwe yo a swerego tumelelo ya tshomišanommogo ya seteginiki, tokelo ya diteko nyakišišo goba tokelo ya tšweletšo mo lefelong leo le swanago.
Ge kgopelo e sa sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, Lekalatiro la Petroleamo le swanetše go tsebiša mokgopedi ka ga ntlha yeo matšatšing a 14 morago ga kamogelo ya kgopelo yeo.
b mme le ikopanye le mahlakore ao a nago le kgahlego le ao a amegago.
a mokgopedi a na le phihlelelo ya methopo ya ditšhelete mme a na le bokgoni bja seteginiki go dira mediro yeo e akanywago ya go phethagatša mediro ya diteko dinyakišišo ka tshwanelo.
g gore go fana ka tokelo yeo go tla tšweletša pele maikemišetšo ao a hlalošwago go karolo ya 2d le f.
Tona e swanetše go gana go fana ka tokelo ya diteko nyakišišo ge kgopelo e sa kgotsofatše dinyakwa ka moka tše di boletšwego karolwaneng 1.
Ge Tona e gana go fana ka tokelo ya diteko nyakišišo, Tona e swanetše gore ka go ngwala le tsebiše mokgopedi mo matšatšing a 30 ka ga sephetho le mabaka a seo go tloga ge a tšea sephetho.
Tokelo ya diteko nyakišišo e ya ka melawana le magora mme e šoma lebaka leo le beilwego ka go tokelo, lebaka leo le sa fetego mengwaga ye meraro.
b ka mokgwa wo o beilwego; ga mmogo le c tšhelete yeo e sa bušetšwego morago ya kgopelo.
c felegetšwa ke pego yeo e nago le dintlha tšeo di bontšhago botlalo bja go obamela dinyakwa tša porokerama ya taolo ya tikologo yeo e dumeletšwego, tokišo yeo e swanetšego go phethwa le tekanyetšo ya ditshenyegelo; le d akaretša lenaneo le le tletšego la mošomo wa dihlohlomišo la lebaka la mpshafatšo.
b lenaneo la mošomo wa dinyakišišo; le c dinyakwa tša lenaneo le le amogetšwego la tshepedišo ya tikologo.
Tokelo ya diteko nyakišišo e ka mpshafatšwa mabakeng a mararo ao a sa fetego mengwaga ye mebedi le tee ka le.
c a ka neelana mme a gana ka tokelo ya diteko nyakišišo go ya ka karolo ya 12 yeo e tla sepelago le diphetogo tšeo di swanetšego.
d obamela dinyakwa tša porokerama ya taolo ya tikologo yeo e dumeletšwego; le e go lefela tshelete yeo e beilwego go Lekalatiro la Petroleamo.
b ka mokgwa wo o beilwego; ga mmogo le c tšhelete yeo e sa bušetšwego morago ya kgopelo.
a Dinyakwa tše di ukangwago go karolwana1 di a kgotsofatšwa; le b gore ga go na motho yo mongwe yo a swerego tumelelo ya tshomišanommogo ya seteginiki, tokelo ya diteko nyakišišo goba tokelo ya tšweletšo, mo lefelong leo.
Ge kgopelo e sa sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, Lekalatiro la Petroleamo le swanetše go tsebiša mokgopedi ka ga ntlha yeo matšatšing a 14 morago ga kamogelo ya kgopelo yeo.
Ge Lekalatiro la Petroleamo le dumela kgopelo, Lekalatiro la Petroleamo le swanetše gore mo matšatšing a 14 morago ga tumelelo ya kgopelo yeo le tsebiše mokgopedi ka go ngwala go tliša porokerama ya taolo ya tikologo go ya ka karolo ya 36, mo lebakeng la matšatši a 120 go tloga letšatšing la tsebišo yeo mme le ikopanye le mahlakore ao a nago le kgahlego le ao a amegago.
g mokgopedi a file lenaneopeakanyo la tša phedišano leo le beilwego; le h gore go fana ka tokelo yeo go tla tšweletša pele maikemišetšo ao a hlalošwago go karolo ya 2f.
Tona e swanetše go gana go fana ka tokelo ya tšweletšo ge kgopelo e sa fihlelele dinyakwa tšeo di bolelwago go karolwana ya 1.
Ge Tona e gana go fana ka tokelo ya tšweletšo, Tona e swanetše gore ka go ngwala le tsebiše mokgopedi mo matšatšing a 30 ka ga sephetho le mabaka a seo go tloga ge a tšea sephetho.
Tokelo ya go tšweletša e ya ka melao le magora ao a beilwego mme e šoma lebaka leo le beilwego ka go tokelo, mme lebaka leo le ka se fete mengwaga ye masometharo.
b ka mokgwa wo o beilwego; ga mmogo le c tšhelete yeo e sa bušetšwego morago ya kgopelo.
c felegetšwa ke pego yeo e nago le dintlha tšeo di bontšhago botlalo bja go obamela dinyakwa tša porokerama ya taolo ya tikologo yeo e dumeletšwego, tokišo yeo e swanetšego go phethwa le tekanyetšo ya ditshenyegelo; le d Lenaneo la mošomo wa tšweletšo wa lebaka la mpshafatšo.
b lenaneo la mošomo wa tšweletšo; le c dinyakwa tša porokerama ya taolo ya tikologo yeo e dumeletšwego.
Tokelo ya tšweletšo e ka mpshafatšwa lebakeng la go tšwela pele leo le sa fetego mengwaga ye 30.
c a ka neelana mme a gana ka tokelo ya tšweletšo go ya ka karolo ya 12.
d obamela dinyakwa tša porokerama ya taolo ya tikologo yeo e dumeletšwego; le e go lefela tshelete yeo e beilwego go Lekalatiro la Petroleamo.
Ge ditokelo tša diteko nyakišišo goba tša tšweletšo di filwe mo lefelong leo e lego karolo ya lefase leo go lona go nago le sediba sa petroleamo yeo go yona go nago le ditokelo tše dingwe tša tšweletšo, beng ba ditokelo tšeo ba swanetše go beakanya lenaneo la tšweletšo ya sediba sa petroleamo ga mmogo bjalo ka selo se tee mme ba swanetše go iša lenaneo leo go Tona go ya ka melawana le magora a ditokelo tša diteko nyakišišo goba tša tšweletšo.
Mong tokelo goba tumelelo efe goba efe yo a dirago mediro ya dinyakišišo, dithuto tša tšhomišommogo ya seteginiki, mediro ya diteko nyakišišo le mediro ya tšweletšo o swanetše go fana ka tshedimošo yeo, data, dipego le ditlhalošo go Lekalatiro la Petroleamo bjalo ka ge go ka bewa.
a sa fetego mengwaga ye mene go tloga go letšatši la khwetšo; goba b felago ka letšatši leo ka lona tumelelo goba tokelo tšeo di amanago le tshedimošo, data, dipego le ditlhalošo di phumutšwego, fedišitšwego goba lefelo leo le lokolotšwe.
Ga go o mongwe, e ka ba Mmušo, Lekalatiro la Petroleamo goba yo mongwe wa bašomi ba bona a rwelego maikarabelo a bonnete thwii goba bokamoka bja data le ditlhalošo tša yona le tshedimošo ye nngwe yeo e filwego motho ofe goba ofe mabapi le kgopelo ya tumelelo goba tokelo yeo e kgopetšwego go ya ka Temana ye.
b tšhireletšego yeo e dumelelegago go Lekalatiro la Petroleamo le Tona go phethagatša mananeo a mediro ya teko nyakišišo le ya tšweletšo ke mongtikelo yo a amegago; goba c tšhireletšego yeo e dumeletšwego ya ditšhelete.
Tona e ka phumula goba la fega tumelelo efe goba efe ya nyakišišo, tumelelo ya tšhomišommogo ya seteginiki, tokelo ya teko nyakišišo le ya tšweletšo go ya ka tselatshepetšo yeo e bolelwago go karolo ya 44.
Tona e ka dumelela leloko le fe goba le fe la Lekgotla, Molaodi wa Selete goba mohlankedi ofe goba o fe, yo a bitšwago motho yo a filwego maatla ka mo Kgaolong ye, go tšwetša pele mediro yeo e bolelwago go karolwana ya le ka go karolo ya 87.
Motho yo a filwego maatla o swanetše go fiwa setifikeiti seo se saenilwego ke Tona se bontšha gore o filwe maatla ka tlase ga karolwana ya 1.
Motho yo a filwego maatla o swanetše go, ka kgopelo ya motho ofe goba ofe a bontšhe setifikeiti seo se bolelwago go karolwana ya 2 go motho yoo.
e a tšee ditaetšo tša nateriale ofe goba ofe gomme a se leke, a se hlahlobe, a se sekaseke gomme a beye ditaetšo tšeo ka magoro, gomme a f amoge materiale ofe goba ofe, selo, puku, rekhoto, pego goba sengwalwa sefe goba sefe seo se ka bago maleba kahlolong ka tlase ga Molao wo gomme a se beye tlhokomelong ya gagwe, eupša motho yo go yena go tšerwego bong goba taolo ya puku, rekhoto goba sengwalwa, a ka re ka ditshenyagalelo tša gagwe le gona ka tlase ga bookamedi bja bja motlhahlobi, a dira dikhophi tša tšona goba ditsopolwa tša tšona.
Lengwalo la maatla fatšo, leo lgo boletšwego ka lona go karolwana 4 le swanetše go ntšwa ke magistrata yo a nago le taolo, gomme le ka ntšhwa feela ge e le gore ge go bonala go tšwa tshedimošong yeo e hweditšwego ka kano gore go na le mabaka ao a kwagalago a go dumela gore materiale ofe goba of, selo, setlabelo, puku, pego goba sengwalwa seo se ka amanago le go tshelwa ga Molao wo, se godimo goba se ka gare ga ka lefelo leo.
a Ge go sa hlongwe dinyakišišo ka ga bosenyi mabapi le selo sefe goba sefe seo se hweditšwego go ya ka karolwana , goba ge go direga gore selo seo ga se nyakege tshekong efe goba efe ka morero wa go fa bohlatse goba taelo ya kgoro ya tsheko, selo seo se swanetše go bušetšwa ka pela ka mo go ka kgonegago go motho yo a amogilwego sona.
b Morago ga phetho ya dinyakišišo tša bosenyi selo se sengwe le se sengwe seo se amogilwego go ya ka karolwana ya gomme e le seo se šomilego bjalo ka taetšo ditshekong tšeo go tšona motho a bonwego molato, se swanetše go neelwa motho yo a filwego maatla a go laela gore se senywe goba go sego bjalo, se dirwe ka mo go laetšego kgoro ya tsheko.
Motho yo a filwego maatla a ka re ka nako ya mošomo ntle le taelo, a tsena lefelong la diteko nyakišišo, lefelo la go epa goba lefelo leo le swerwego go hlahloba modiro ofe goba ofe goba tshepetšo yeo e dirwago ka gare goba mo lefelong leo le amegago mme a ka nyaka mong tokelo ya diteko nyakišišo, tokelo ya go epa goba tokelo ya go swara goba tumelelo ya go epa go ntšha puku efe goba e fe, pego goba ditokomane tše dingwe mabapi le merero yeo e hlalošwago ka go Molao wo gore di hlahlobje, goba mabakeng a go dira dikgatišo goba go ntšha tshedimošo ka ga tšona ka go tšona.
a laela mong tokelo yeo e amegago goba tumelelo, molaodi, mohlankedi, mošomi goba mothušatiro wa mong go tšea magato a tokišo ka bonako; goba b laela gore mediro ya diteko nyakišišo goba ya go epa goba karolo ya seo e fegwe, mme a fa melao mabapi le seo.
Molaodikakaretšo a ka tsebiša mong ka go ngwala matšatšing a 30 a sephetho sa go beela thoko taelo.
Ga go motho yo a swanetšego go šitiša, go thibela goba go ganetša motho ofe goba ofe yo a filwego maatla go dira mošomo wa gagwe go ya ka Molao wo.
b mo mabakeng a gore mong yoo o dira mediro ya diteko nyakišišo goba ya go epa , go ya ka mo go lego ka gona, ka mokgwa wo o lego kgahlanong le maikemišetšo a karolo ya 2e le f; goba c gore modiro ofe goba ofe goba tiragatšo tseo di dirwago ke mong yoo di ka hlola go se sepele ka dikgontšhi tša Molao wo goba ka molao ofe goba ofe goba legora la tokelo yeo.
Mabakeng a seripa se, tlholelo ya mathata mošomong e ra "tlholelo ya mathata mošomong" bjalo ka ge e hlalošitšwe ka go karolo ya 1 sa Molao wa Tšhireletšego ya Dikutollo, 2000 Molao wa Nomoro ya 26 wa 2000.
Tshekoleswa go ya ka karolwana ya 1 ga e fege tiragatšo ya taolo, ntle le ge e fegilwe ke Molaodikakaretšo goba Tona, go ya ka mo go bago ka gona.
Ga go motho yo a ka dirago kgopelo go Kgoro ya tsheko gore sephetho sa tša taolo seo se ukangwago go karolwana 1 se lebelelwe leswa go fihla ge motho yoo a dirišitše dithuši tša gagwe ka moka go ya ka karolwana yeo.
Dikarolo 6, 71 le 8 tša Molao wa Tšweketšo ya Tshepedišo ya Toka, 200 Molao wa Nomoro ya 3 wa 2000, di ama tshepedišo efe goba efe ya kgoro ya tsheko yeo e ukangwago karolong ye.
a di filwe ka seatla go motho yoo; goba b di rometšwe ka poso yeo e netefaditšwego go aterese ya mošomo, poso goba ya madulo ya motho yoo.
Tsebišo efe goba efe , taelo, molaotiragatšo goba tokomane efe goba efe tšeo di filwego go ya ka Molao wo, di a šoma go ya ka mabaka a wona, le ge mohlankedi yo a di tlišago goba yo a di netefatšago a se na maatla se segolo ke ge a filwe maatla ao.
taelotšhupo efe goba efe , tsebišo, phego, taelo, taelomolao goba mabaka ao a ntšhwago, fiwago goba a bewago go ya ka Molao wo; goba vii kgopelo efe goba efe yeo e bolelwago go karolo ya 26; goba b a tšweletša tshedimošo ye e fošagetšego, a tlogela go utolla tshedimošo mabapi le taba efe goba efe yeo e swanetšego go tšweletšwa go ya ka Molao wo.
b mo molatong wo o bolelwago go karolo ya 93aii go dikotlo tše di ka bewago molatong wa bofora.
Go sa šetšwe se sengwe le se sengwe seo se lego kgahlanong ka gare ga molao ofe goba ofe, kgoro ya magaseterata e ka fana ka kotlo efe goba e efe yeo e kgontšhwago ka go Molao wo.
b tšweletša lenaneo peakanyo go hlahla le go šupa tsela ya kagoleswa maphelo intaseteri ya tša diminerale le petroleamo mono Repabliki ; le c go tšweletša molaosetšo wo o amogelegago wa mediro ya intaseteri ya tša diminerale le petroleamo mono Repabliki.
Ge mong tokelo ya diteko nyakišišo, tokelo ya go epa goba tumelelo ya go swara a thwala motho yo mongwe goba kontraka ya thušo go dira mošomo ka gare ga mellwane ya lefelo la moepo, lefelo la diteko nyakišišo goba lefelo leo le swerwego, bjalo ka ge go ka ba ka gona, mong yoo o dula a na le boikarabelo a go obamela Molao wo.
Tona e ka, go ya ka maemo ao a ka a beago, ka go ngwala, la fa maatla ao e lego a gagwe ka tlase ga Molao wo, ntle le maatla a go dira melawana 91, mme a ka fa mošomo wo o filwego yena go Molaodikakaretšo, Molaodi wa Selete goba mohlankedi ofe goba o fe.
Tona e ka, ge le e fa maatla goba go fa mošomo ka tlase ga karolwana ya 1 la fa tumelelo ya go fetišetša maatla ao a mošomo pele ke motho yo a mo filego maatla ao a boromiwa goba mošomo.
Molaodikakaretšo, Molaodi wa Selete goba mohlankedi ofe goba ofe yo a filwego maatla goba yo a filwego mošomo ke, goba ka tlase ga Molao wo, a ka re ka go ngwala a fa maatla goba a fa mošomo go mohlankedi ofe goba o fe.
a gogela morago maatla goba mošomo wo o filwego go ya ka karolwana ya 1, 2, goba 3, go ya ka mo go ka bago ka gona; mme b ba ka gogela morago goba go fetola sephetho seo se dirilwego ke motho yo a dirišago maatla goba yo a dirago mošomo wo a o filwego go ya ka karolwana ya 1, 2, goba 3, go ya ka mo go ka bago ka gona.
Tona, Molaodikakaretšo, Molaodi wa Selete goba mohlankedi ga ba tlošwe go maatla goba mošomo wo ba o filego motho yo mongwe.
Tona e ka re ka tsebišo ka kuranteng ya mmušo, ya lokolla lekala lefe goba lefe la mmšo ditaelong tša karolo 13, 17, 19 le 24 mabapi le tiro efe goba efe yeo e dirilwego go tloša seepšane sefe goba sefe ka morero wa go aga tsela , go agwa ga matamo goba morero ofe goba ofe o mongwe wo o ka šupšago tsebišong yeo.
go sa šetšwe karolwana 1, lekala la mmušo leo le lokolotšwego ka tsela yeo le swanetše go tšweletša lenaneo la tshepedišo ya tikologo gore le amogelwe go ya ka karolo 363.
a morero ofe goba ofe wo o ka laelwago go ya ka Molao wo; le b morero ofe goba ofe wo o hlokegago goba wo o nyakegago go laela gore go ba le go tsenywa tirišong ga dipoelo ga Molao wo.
Molaotshepedišo o mongwe le o mongwe wo o dirwago ka tlase ga karolwana yeo ka laela gore motho ofe goba ofe yo a tshelago molaotshepedišo wo goba a sa o obamele, o tla bonwa molato gomme a swanelwa ke kotlo ya tefišo goba go ya kgolegong lebaka le le sa fetego dikgwedi tše tshelelago.
Tshepedišong efe goba efe ya molao go ya ka Molao wo, pego efe goba efe, setsenywa goba tshedimošo ka gare goba godimo ga puku efe goba efe, polane, rekhoto goba sengwalwa se sengwe, e tla tšewa bjalo ka bohlatse bjo bo ka laetšwago bja dikgonthe, ke motho yo a a bo dirilego, a bo tsentšego goba a bo rekhotilego.
Molao wo o tlama mmušo, ntle le, ntle le moo go angwago boikarabelo bja bosenyi.
Go ya ka Šetule (lenaneotshepetšo) ya 2, melao ye e boletšwego go Šetule 1 e a fedišwa goba ya fetošwa go ya ka kelo yeo e hlalositšwego kholomong ya boraro ya Šetule ya 1.
Molao wo o bitšwa Molao wa Tlhabollo ya Diminerale le Petroleamo, 2001, gomme o thoma go šoma letšatšing leo le bewago ke Mopresidente ka kgoeletšo ka Kuranteng ya Mmušo.
Ka moka, ntle le ditlhalošo tša "tšhipi ya bohlokwa" ka go karolo ya "tšhipi ya bohlokwa ye e sa šongwago" go karolo 1 le go Kgaolo XVI ya Molao wa Ditokelo tša go Epa, 1967 gomme ga e akaretše tlhaloso ya "Sontaga" le karolo 9 ya Molao wa Meepo le Mešomo, 1956.
Phetolo ya karolo ya 36 ka go phumula dikgonegišo tša sripana sa.
mo sekgaong sa lefelo goba mo lefelong la kgauswi [goba tokelo efe goba efe go Diminerale mo sekgaong seo sa naga] goba ditokelo di fe goba di fe tša nnete tšeo di swerwego ke mong o tee goba ba babedi goba beng ba dikabelano, go tla lekana ge kwano e saenilwe ke beng goba beng dikabelano tšeo di sego ka tlase ga bone tharong three fourths bja dikabelano mo sekgaong sa naga goba ditokelo, bjalo ka ge go ka ba gona; le c ka phumulo ya karolwana ya 2 ya temana ya ii ya ditlhalošo tša temana ya d.
v "khirišotlasana ya OP26" e ra khirišo efe goba efe ya diteko nyakišišo, ye e hwetšwago go ya ka temana ya 15.1 ya khirišo ya dinyakišišo yeo e filwego [Soekor Propriety Limited] go ya ka karolo ya 141b ya Molao wa Tokelo ya go Epa, 1967 Molao wa Nomoro ya 20 wa 1967, gomme e ngwadišitšwe kantorong ya Mangwalo a bong bya Meepo ka Julae 5 1967 ka tlase ga nomoro ya OP26 go akaretšwa diphetošo dife goba dife tša yona tše di tšwetšego pele go dirišwa go ya ke karolo 44 1aii ya Molao wa Diminerale.
"Khirišo ya go epa ya OP26" e ra khirišo ya go epa ye e filwego Mosgas Pty Ltd go ya ka temana ya 22 ya khirišo ya go nyaka ya OP26.
Tokelo ye e sa dirišwago ya tshepedišo ya kgale e ra tokelo efe goba efe goba tshwanelego, phemiti goba laesense tšeo di beilwego lenaneong la Sethalwa Šeduleng ye, yeo go ya ka yona go bego go sa dirwe dinyakišišo goba go epa pejana ga ge Molao wo o thoma go dirišwa.
b fa mong wa tokelo ya kgale sekgoba sa go obamela Molao wo; le c kgonaatša phihlelelo yeo e lekalekanego ya methopo ya setšhaba ya Diminerale le petroleamo.
Kgopelo efe goba efe ya tumelelo ya teko nyakišišo, tumelelo ya go epa, tumelelo ya go dira diteko nyakišišo, tumelelo ya go epa goba tumelelo ya go tloša le go šuthiša minerale ofe goba ofe wo o lego gona, fela e sa feleletšwa go ya ka karolo ya 6, 8 goba 9 ya Molao wa Diminerale pelenyana ga ge molao wo o tsenywa tirišong e swanetše go tšewa bjalo ka ge e filwe go ya ka karolo yeo e sepelelanago le Molao wo.
Ge kgopelo efe goba efe yeo e bolelwago go ntlha ya 1 e sa sepelelane le dinyakwa tša Molao wo, Molaodi wa Selete yo retšene ya gagwe e lego mabapi le kgopelo yeo, o swanetše go laela mokgopedi go phethagatša dinyakwa tšeo di sa šaletšego.
Porokerama efe goba efe ya taolo ya tikologo yeo e tlišitšwego go dumelelwa go ya ka karolo ya 391 ya Molao wa Diminerale yeo e bego e sa feleletšwa ge Molao wo o tsenywa tirišong e swanetše go tšewa bjalo ka ge e filwe go ya ka karolo ya 361 ya Molao wo.
Ge porokerama ya taolo ya tikologo e sa sepelelane le dinyakwa tsa Molao wo, Molaodi wa Selete yeo e amanago le lefelo leo la porokerama ya taolo ya tikologo, o swanetše go laela mokgopedi go phethagatša dinyakwa tšeo di sa šaletšego.
Khirišo efe goba efe ya ka tlase (sublease) go ya ka PO26 yeo e bego e šoma ge Molao wo o tsenywa tirišong e tšwela pele ka go šoma go ya ka melawana le magora ao e filwego a tlase ga wona go fihlela e emišwa goba e fela ka la 30 Tšuni 2007, nakong efe goba efe yeo e ka bago ka pela.
Mong khiro yo a hlalošwago go karolwana ya 1 o swanetše go dira kgopelo ya mpshafatšo go ya ka seripa sa 761 goba kgopelo ya tokelo ya tšweletšo go ya ka karolo ya 78 pele ga go fela ga khirišo ka la 30 Tšuni 2007.
Khirišo efe goba efe ya ka tlase sublease go ya ka PO26 yeo e bego e šoma ge Molao wo o tsenywa tirišong e tšwela pele ka go šoma mengwageng ye mehlano go tloga letšatšing leo Molao wo o tsentšwego tirišong ka lona go ya ka melawana le magora ao e filwego a tlase ga wona.
Mong khiro yo a hlalošwago go karolwana ya 3 o swanetše go kgopela phetolelo go ya ka seripana sa 5 pele ga mafelelo a lebaka la mengwaga ye mehlano.
h Titi ya thaetlele ya mathomo ya naga yeo khiro e amanago le yona, goba kgatišo yeo e netefaditšwego le i khiro ya mathomo goba khirišo ya tlasana, lenaneo le le amogetšwego la tshepedišo ya tikologo goba dikhophi tša tšona tše di netefaditšwego.
j kholofetšo le pego tše di beyago mokgwa wo ka wona mong wa khiro goba khiro ya tlasana a tla phethagatšago maikemišetšo ao a ukangwago go karolo 2d.
c bontšha gore o nyaka go tšwela pele ka mediro ya go epa ge tokelo yeo e ka fetolelwa; le d o lefile tšhelete ya diphetošo.
Ga go melawana le magora ao a šomago go khirišo ao a tšwelago pele go šoma ge a le kgahlanong le dikgontšhi tša Molao wo.
Khirišo efe goba efe yeo ka ga yona go nyakegago tshedimošo go ya ka ntlhana ya 5 e tlišitšwe, e tla dula e šoma go fihlela nakong yeo tokelo ya tšweletšo yeo e fetoletšwego ka go yona, e ngwadišitšwe mo Kantorong ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Meepo.
Ngwadišo yeo e hlalošwago go ntlhana ya 7 e swanetše go direga mo dikgweding tše tshela go tloga letšatšing leo khiro e fetoletšwego mme e swanetše go dirwa ka nako e tee le go phumula ngwadišo ya khiro go Kantoro ya Ngwadišo ya Dititi goba go Kantorong ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Meepo, bjalo ka ge go ka ba ka gona.
) Ge ponto ya motekeitši e ngwadišitšwe go ya ka Molao wa Ngwadišo ya Dititi, 1937 (Molao wa Nomoro ya 47 wa 1937), goba Molao wa Ngwadišo ya Dithaetlele tša Meepo, 1967 (Molao wa Nomoro ya 16 wa 1967, ka ga khirišo, tokelo yeo ka go yona o fetoletšwego o swanetše go ngwadišwa go ya ka Molao wo go ya ka ponto ya motekeitši ye nngwe le ye nngwe, mme mongwadiši yo a amegago o swanetše go dira netefatšo yeo e swanetšego go tokomane efe goba efe yeo e lebanego le go tsenya dintlha tšeo ka gare ga rejistara bjalo ka ge go ka hlokagala gore ntlha ye e šome ga botse, ntle le go lefela mešomo ya neelano, mešomo ya setempe, tšhelete ya ngwadišo goba ditefišo.
Ge khirišo e fetoletšwe le ngwadišo ya tokelo ya tšweletšo yeo e fetoletšwego ka go yona e dirilwe, khirišo e a fedišwa.
Ge go se na kgopelo yeo e dirilwego pele ga go fela ga lebaka leo le hlalošwago go ntlha ya 1 khirišo e a fela.
h Titi ya thaetlele ya mathomo ya naga yeo tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo e amanago le yona, goba kgatišo yeo e netefaditšwego; le i tokelo ya peakanyo ya kgale ya mathomo goba kgatišo yeo e netefaditšwego.
d o na le lenaneo le le dumeletšwego la tshepedišo ya tikologo; le gore e o lefile tefelo ye e beilwego ya phetošo.
Ga go melawana le magora ao a šomago go tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo ao a tšwelago pele go šoma ge a le kgahlanong le dikgontšhi tša Molao wo goba Molaotheo.
Mong o swanetše go nyaka tokelo ye e fetošitšwego ka tlase ga ntlha ya tlasana ya lebakeng la matšatši a 90 go tloga letšatšing leo ka lona tokelo yeo e ilego ya fetošwa gore go phumolwe tokelo ya go dira dinyakišišo ya tshepedišo ya kgale ka Kantorong ya Dingwadišo tša Mangwalo a Bong goba ka Kantorong ya Mangwalo a Boepi, go ya le ka moo boemo bo ka bago ka gona, e lego seo se swanetšego go dirwa ka nako e tee le go ngwadišwa ga tokelo ye e fotošitšwego.
) Ge ponto ya motekeitši e ngwadišitšwe go ya ka Molao wa Ngwadišo ya Dititi, 1937 (Molao wa Nomoro ya 47 wa 1937), goba Molao wa Ngwadišo ya Dithaetlele tša Meepo, 1967 (Molao wa Nomoro ya 16 wa 1967, ka ga tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo, tokelo ya diteko nyakišišo yeo ka go yona o fetoletšwego e swanetše go ngwadišwa go ya ka Molao wo go ya ka ponto ya motekeitši ye nngwe le ye nngwe, mme mongwadiši yo a amegago o swanetše go dira netefatšo yeo e swanetšego go tokomane efe goba efe yeo e lebanego le go tsenya dintlha tšeo ka gare ga rejistara bjalo ka ge go ka hlokagala gore ntlha ye e šome ga botse, ntle le go lefela mešomo ya neelano, mešomo ya setempe, tšhelete ya ngwadišo goba ditefišo.
Ge tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo e fetoletšwe le ngwadišo ya tokelo ya tšweletšo yeo e fetoletšwego ka go yona e dirilwe, tokelo ya peakanyo ya kgale ya e a fedišwa.
Ge go se na kgopelo yeo e dirilwego pele ga go fela ga lebaka leo le hlalošwago go ntlha ya 1 tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo e a fela.
Go ya ka ntlha ya tlasana ya le tokelo efe goba efe ya tshepedišo ya kgale ya go epa yeo e bego e šoma ge molao wo o thoma go dirišwa e tšwela pele go šoma lebaka le le sa fetego mengwaga ye mehlano go tloga ka letšatši leo Molao wo o thomilego go šoma ka lona go ya ka mabaka le dikwano tšeo ka tšona e filwego goba go bego go tšewa gore e filwe.
g tsheedimošo mabapi le ge e ka ba tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go epa e šitišwa ke bonto ya mabu goba tokelo ye nngwe ye e ngwadišitšwego ka Kaontorong ya go Nwadišwa ga Mangwalo a Bong, goba Kantoro ya Mangwalo a Bong.
j tokelo ya botšong ya tshepedišo ya kgale ya, lenaneo le le amogetšwego la tshepedišo ya tikologo goba dikhophi tša tšona tše di netefaditšwego; le k kholofedišo le mokgwa wo ka wona mong a tla phethagatšago maikemišetšo ao a boletšwego karolong 2d ya Molao wo.
d a na le lenaneo le le amogetšwego la tshepedišo ya tikologo; e bile a e lefile ditefelo tše di laetšwego tša phetošo.
Ga go na kwano le lebaka tše di šslago tša la tshepedišo ya kgale ya go epa ge e le gore di ganetšana le le taelo efe goba efe ya Molaotheo le Molao wo.
Mong a swanetše go nyaka molao wo o fetošitšwego ka tlase ga ntlha ya tlasana ya lebakeng la matšatši a 90 go tloga ka letšatši leo tokelo yeo e fetošitšwego ka lona gore go phumolwe tshepedišo ya kgale ya tokelo ya go dira dinyakišišo ka Kantorong ya go Ngwadišwa ga Mangwalo a bong goba ka Kantorong ya Mangwalo a Boepi, go ya le ka moo seemo se ka bago ka gona, e lego seo se swanetšego go dirwa ka nako e tee le go ngwadišwa ga tokelo ya go fetošwa.
Ge ponto ya motekeitši e ngwadišitšwe go ya ka Molao wa Dingwadišwa tša Dithoto, 1937 (Molao wa Nomoro 47 wa 1937), goba Molao wa go Ngwadišwa ga Bong bja Meepo, 1967 (Molao wa Nomoro 16 wa 1967) go fediša tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go epa, tokelo ya go epa yeo e fetošeditšwego go yona e swanetše go ngwadišwa go ya ka ponto yeo ya mabu, gomme rejistara ya maleba e swanetše go laetša seo sengwalong se sengwe le se sengwe sa maleba le ditsenywa tša mohuta woo ka direjistareng tša gagwe go ya le ka mo go ka hlokegago gore ntlhana ye e šome, ntle le go lefela motšhelo wa phetišetšo, motšhelo wa setempe, ditšhelete tša go rejistara goba ditefišo.
Ge tshepedišo ya kgale ya go epa e se na go fetošwa gomme go ngwadišwa tokelo ya go epa yeo e fetošeditšwego go yona, tokelo yatshepedišo ya kgale ya go epa e emiša go ba gona.
Ge mong a ka se dire gore tokelo ya tshepedišo ya kgale e feošwe pele ga go feta ga lebaka leo le beilwego ntlheng ya tlasana ya , tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go epa e fediša go ba gona.
Tokelo efe goba efe ya peakanyo ya kgale yeo e bego e sa šomišwe nakong ya ge Molao wo o thoma go šomišwa e tšwela pele go šoma ka melawana le magora ao e filwego ka tlase ga wona, e hweditšwego goba e filwe goba e be e swanetše go ba e filwe, goba e be e swanetše go ba e dumeletšwe lebakeng leo le sa fetego ngwaga go tloga letšatšing leo Molao wo o thomilego go šoma.
Mong wa Tokelo ya peakanyo ya kgale ye e sa dirišwag o swanetše go dira kgopelo tokelo ya diteko nyakišišo goba tokelo ya go epa, bjalo ka ge go ka ba ka gona, go ya ka Molao wo, lebakeng leo le bolelwago go ntlha ya 1.
Tokelo ya peakanyo ya kgale yeo e sa šomišwego yeo e lego mabapi le kgopelo yeo e dirilwego nakong yeo e filwego go ntlha ya 1, e tla dula e šoma go filhela nako yeo ka yona tokelo ya diteko nyakišišo goba tokelo ya diminerale, ka mo go ka bago ka gona, e fiwa mme e šongwa go ya ka Molao wo goba e ganetšwa.
Go ya ka ntlha ya 2 le 3, tokelo ya peakanyo ya kgale yeo e sa šomišwego e fela ge lebaka leo le hlalošitšwego ka go karolwana ya 1 le fela.
c go ya ka karolo ya 90, 91, 92, 934 goba 7, 102, 103, 111, 113 goba 116 ya Molao wa Ditokelo tša go Epa, 1967 Molao wa Nomoro ya 20 wa 1967; goba d go ya ka karolo ya 127, 128 goba 129 yeo e balwago le karolo ya 130, Molao wa Ditokelo tša go Epa, 1967 Molao wa Nomoro ya 20 wa 1967; goba e ka lebaka la peeletšo ka tlase ga karolo ya 158 ya Molao wa Ditokelo tša go Epa, 1967 Molao wa Nomoro ya 20 wa 1967; bjalo ka ge go ka ba ka gona, mme e šoma pele ga go tsenywa tirišong ga Molao wo go ya ka karolo ya 48 ya Molao wa Diminerale, e tšwela pele go šoma go ya ka melawana le magora ao ka tlase ga wona e filwego goba e hweditšwego goba e tšerwe go ba e filwe goba e hweditšwe goba ka tlase ga yona e tšwelago pele go ba gona goba go šoma.
Mong, modiriši goba mohwetši wa peeletšo efe goba efe, tumelelo goba tokelo ya go diriša boalo bja naga bjo bo ukangwago ntlheng ya tlasana ya 1, o swanetše go ngwadiša peeletšo yeo, tumelelo goba tokelo ka Kantotong ya Mangwalo a Bong bja Meepo lebakeng la ngwaga go tloga ka letšatši leo Molao wo o thomilego go šoma ka lona.
Peeletšo efe goba efe goba tumelelo goba tokelo ya go šomiša bogodimo bja naga yeo e bolelwago go karolo ya 1, yeo e ka bego e emišitšwe, e neelanwe, e tlogetšwe, e arolelanwe, e filwe, e kgaogantšhitšwe, e fetotšwe goba e motekeitšilwe, ka moka goba seripa, pelenyana ga tiragatšo ga Molao wo e ka emišwa, neelanwa, tlogelwa, arolelanwa, fiwa, kgaogantšhwa, fetolwa goba ya motekeitšiwa, ka moka goba seripa, go ya ka Moalo wo, fela mong o swanetše go kgopela go Kantoro ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša go Epa matšatšing a 90 a ngwadišo ya kemišo, neelano, tlogelo, karolelano, phiwo, kgaogantšho, phetošo goba motekeitši.
Mong wa naga yo a bolelwago go karolo ya 482a ya Molao wa Diminerale yo a bego a hwetša hlatswadiatla go ya ka karolo yeo pelenyana ga go tsenya tirišong ga Molao wo, o swanetše go tšwela pele go hwetša hlatswadiatla yeo.
a Mong wa peeletšo, tumelelo goba tokelo tšeo di bolelwago go karolwana ya 1 a ka tlogela peeletšo yeo, tumelelo goba tikelo, ka moka goba seripa, ka tsebišo ya go ngwalela Molaodi wa Selete yo a lego maleba.
b Peeletšo, tumelelo goba tokelo tšeo di bolelwago go temana ya a, goba seripa sa yona seo se tlogetšwego, se swanetše go tšewa bjalo ka ge e eme go tloga letšatšing la tsebišo.
Molaodikakaretšo a ka phumula peeletšo efe goba e fe, tumelelo goba tokelo ge mong wa yona e retelelwa ke go obamela melawana le magora a tokelo yeo, peeletšo goba tumelelo, lebakeng leo ka lona karolo ya 44 e tla šomago le diphetogo tšeo di lebanego.
Khirišo efe goba efe ya mašokotšo a Mmušo go moepo go ya ka karolo ya 74 ya Molao wa Maswika a Bohlokwa, 1964 Molao wa Nomoro ya 73 wa 1964; wo o dutšego o šoma go ya ka karolo ya 471aiii ya Molao wa Diminerale e tšwela pele go šoma go ya ka melawana le magora ao a lego ka gare ga tokomane yeo e filwego goba ya ngwalwa ka tlase goba ka gare go yona.
Porokerama efe goba efe yeo e dumeletšwego ya taolo ya tikologo go ya ka karolo ya 39 ya Molao wa Diminerale yeo e šomago pelenyana ga go tsenywa tirišong ga Molao wo le magato a fe goba a fe ao a tšerwego mabapi le tshekaseko ya tiragatšo yeo e amegago le mošomo wa go hlokomela wo o lego mabapi le seo o tšwela pele go šoma.
Ntlha 1 ga se thibele Tona go laela tokišo ya lenaneo la taolo ya tikologo go dira gore le sepelelane le dinyakwa tša Molao wo.
Motho ofe goba ofe yoo a lokolotšwego go ya ka karolo 392a ya Molao wa Diminerale pele ga ge Molao wo o thoma go šoma le yoo tokollo ya gagwe e sa dulego e šoma go ya ka Molao wo o swanetše go dira kgopelo ya tokollo go ya ka Molao wo lebakeng la ngwaga wo tee go tloga ka tšatši leo Molao wo o thomilego go šoma, go sego bjalo tokollo e tla fedišwa.
Ge mong wa tshepedišo ya kgale ya go dira dinyakišišo goba wa tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go epa a emiša ka mešomo ya maleba ya go nyakišiša goba ya go epa, mong o swanetše go dira kgopelo ya setifikeiti sa go mo lokolla mošomong go ya ka karolo ya 40 ya Molao wo.
Karolo ya 35 e ama mong wa tshepedišo ya kgale ya tokelo yago dira dinyakišišo goba tshepedišo ya kgale ya tokelo ya go epa.
a tšewa gore o beilwe ke Molaodi wa Selete; le b phetha modiro ofe goba ofe ka seleteng woo a o beetšwego woo Molaodi wa Selete a swanetšego go o phetha ka fase ga goba go ya ka Molao wo.
Dilete tše di ukangwago karolong ya 3 ya Molao wa Diminirale di dula di amega go fihla ge Tona e arola Repabliki, lewatle le boalo bja kontinente ka dilete go ya ka Karolo ya 7.
Mong ofe goba ofe yo a nyakago go lokollwa bjalo ka ge go ukangwa ntlheng ya tlasana ya 1 o swanetše go hwetša setifikeiti se se laetšwego sa tokollo go tšwa to Tona.
f a laetše boleng bja mmaraka bja thoto yeo le gore boleng bjo bo beilwe bjang; le g bogolo bja thušo efe goba efe ya Mmušo le dikholego tše di hweditšwego mabapi le thoto yeo.
c dikgonagatšo tša karolo 258 tša Molaotheo; le d ge e ka ba motho yo a angwago o tla tšwela pele go holega ka tirišo ya thoto ye e angwago goba aowa.
Kleime ye nngwe le ye nngwe ya phumolameokgo e swanetše go išwa go Molaodikakaretšo lebakeng la mengwaga ye mehlano go tloga letšatšing la go thoma ga Molao wo.
Ditokelo tša molao wa tlwaelo gammogo le phemiti ya go dira dinyakišišo, yeo e hweditšwego mabapi le seo go ya ka karolo 6 ya Molao wa Diminerale.
Tumelelo ya go dira dinyakišišo go ya ka karolo 6 (b) goba 6 ya Molao wa Diminerale, tokelo ya molao wa tlwaelo ya diminerale e gomareditšwe go yona, gammogo le phemiti ya go dira dinyakišišo yeo e hweditšwego mabapi le se go ya ka karolo 6 ya Molao wa Diminerale.
Khiro ya go dira dinyakišišo, phemiti ya go dira dinyakišišo, laesense ya go dira dinyakišišo goba tumelelo ya go dira dinyakišišo yeo e boletšwego karolong 44 ya Molao wa Diminerale, molao wa tlwaelo wa ditokelo tša diminerale o gomareditšwe go yona le phemiti ya go dira dinyakišišo ye e hweditšwego go ya ka karolo 6 ya Molao wa Diminerale.
Tumelelo efe goba efe ya go epa go ya ka karolo 16 ya Molao wa Taolo ya Naga wa Bophuthatswana, 1979 (Molao wa Nomoro ya 39 wa 1979), karolo 16 ya Molao wa Taolo ya Naga wa Venda, 1986 (Molao wa Nomoro ya 6 wa 1986), karolo 15 ya Molao wa Trasete ya Diminerale wa Lebowa, 1987 (Molao wa Nomoro ya 9 wa 1987), karolo 51 ya Molao wa Mafelo a Metsemagaeng (Ntlo ya Baemedi), 1987 (Molao wa Nomoro ya 9 wa 1987), goba karolo 6 ya Molao wa Phetolo Mafelo a Mangwe a Magaeng, 1998 (Molao wa Nomoro ya 94 wa 1998), le ditokelo tša diminerale tša molao wa setlwaedi tšeo di kgomantšwego le tšona le tumelelo ya go epa go ya ka Molao wa Diminerale.
Ditokelo tša diminerale tša molao wa tlwaelo mmogo le maatlafatšo ye e hweditšwego mabapi le seo go ya ka karolo 9 ya Molao wa Diminerale.
Tumelelo ya go epa yeo e filwego go ya ka karolo 9 (b) goba 9 ya Molao wa Diminerale le molao wa tlwaelo wa diminerale wo o gomareditšwego go yona, gammogo le maatlafatšo ya go epayeo e ntšhitšwego mabapi le se go ya ka karolo 9 ya Molao wa Diminerale.
Tumelelo ya go epa goba ya go šoma moepo goba laesense ya go kleima yeo e boletšwego karolong ya 47 ya Molao wa Diminerale le molao wa tlwaelo wa ditokelo tša diminerale wo o gomareditšwego go yona le maatlafatšo ya go epa ye e hweditšwego mabapi le se go ya ka karolo 9 ya Molao wa Diminerale.
Tokelo ya go epa goba go šoma moepo ye e boletšwego karolong ya 47 ya Molao wa Diminerale le molao wa tlwaelo wo o gomareditšwego go yona gammogo le maatlafatšo ya go epa ye e hweditšwego mabapi le se ka lebaka la karolo 9 ya Molao wa Diminerale.
Tumelelo efe goba efe ya go epa go ya ka karolo 16 ya Molao wa Taolo ya Naga wa Bophuthatswana, 1979 (Molao wa Nomoro ya 39 wa 1979), karolo 16 ya Molao wa Taolo ya Naga wa Venda, 1986 (Molao wa Nomoro ya 6 wa 1986), karolo 15 ya Molao wa Trasete ya Diminerale wa Lebowa, 1987 (Molao wa Nomoro ya 9 wa 1987), karolo 51 ya Molao wa Mafelo a Metsemagaeng (Ntlo ya Baemedi), 1987 (Molao wa Nomoro ya 9 wa 1987), goba karolo 6 ya Molao wa Phetolo Mafelo a Mangwe a Magaeng, 1998 (Molao wa Nomoro ya 94 wa 1998), le ditokelo tša diminerale tša molao wa setlwaedi tšeo di kgomantšwego le tšona le tumelelo ya go epa go ya ka Molao wa Diminerale.
Tokelo ya diminerale ka fase ga molao wa tlwaelo ntle le tumelelo ya go nyaka diepšane goba tumelelo ya go epa yeo e filwego go ya ka Molao wa Diminerale.
Tokelo ya Diminerale ka fase ga molao wa twaelo le phemiti ya go nyaka diepšane goba tumelelo ya go epa yeo e filwego go ya ka Molao wa Diminerale.
Tumelelo ya go nyaka diepšane go ya ka karolo 6 (a) goba 6 ya Molao wa Diminerale le tokelo ya diminerale ya molao wa tlwaelo yeo e kgomantswego le tsona mmogo le phemiti ya go nyaka diepšane yeo e filwego go ya ka karolo 6 ya Molao woo o boletšwego.
Tumelelo ya go epa go ya ka karolo 6 (a) goba 6 ya Molao wa Diminerale le ditokelo tša go epa tša molao wa setlwaedi tseo di kgomantšwego le tšona ntle le phemiti ya go nyaka diepšane yeo e filwego go ya ka karolo 6 ya Molao woo o boletšwego.
Khiro ya go dira dinyakišišo, phemiti ya go dira dinyakišišo, laesense ya go dira dinyakišišo ye e boletšwego karolong ya 44 ya Molao wa Diminerale le molao wa tlwaelo wa tokelo ya diminerale wo o gomareditšwego woo go ya ka wona phemiti ya go dira dinyakišišo e filwego go ya ka karolo 6 ya Molao wo o boletšwego.
Khiro ya go dira dinyakišišo, phemiti ya go dira dinyakišišo, laesense ya go dira dinyakišišo goba tumelelo ya go dira dinyakišišo ye e boletšwego go karolo 44 ya Molao wa Diminerale le molao wa tlwaelo wa ditokelo tša diminerale wo o gomareditšwego woo ka wona go sa kago gwa ntšhwa phemiti ya go dira dinyakišišo go ya ka karolo 6 ya Molao wa Diminerale.
Tumelelo ya go epa yeo e filwego go ya ka karolo 9 (a) goba 9 ya Molao wa Diminerale le tokelo ya Diminerale ya molao wa setlwaedi yeo e kgomantšwego le tšona woo go ya ka wona maatlafatšo ya go epa yeo e filwego go ya ka karolo 9 ya Molao wa Diminerale.
Tokelo ya go epa yeo e filwego go ya ka karolo 9 (b) goba 9 le molao wa tlwaelo wo o gomareditšwego go yona woo go ya ka wona go sa kago gwa fiwa maatlafatšo ya go epa go ya ka karolo 9 ya Molao wa Diminerale.
Tokelo ya go epa goba go šoma moepo ye e boletšwego karolong ya 47 ya Molao wa Diminerale le molao wa tlwaelo wo o gomareditšwego go yona gammogo le maatlafatšo ya go epa ye e hweditšwego mabapi le se ka lebaka la karolo 47 (e) ya Molao wa Diminerale le go ya ka karolo 9 ya Molao wa Diminerale.
Tumelelo efe goba efe ya go dira dinyakišišo goba go epa go ya ka karolo 16 ya Molao wa Bophuthatswana wa Taolo ya Naga, 1979 (Molao wa Nomoro ya 39 wa 1979) Karolo 16 ya Molao wa Venda wa Taolo ya Naga , 1986 (Molao wa Nomoro ya 6 wa 1986), karolo 15 ya Molao wa Lebowa wa Traste ya Diminerale, 1987 (Molao wa Nomoro ya 9 wa 1987), karolo ya 51 ya Molao wa Dinaga tša Magaeng (Ngweako wa Baemedi), 1987 (Molao wa Nomoro ya 9 wa 1987), goba karolo 6 ya Molao wa Diphetošo tša Mafelo a Mangwe, 1998 (Molao wa Nomoro ya 94 wa 1998), le molao wa tlwaelo wa ditokelo tša go epa wo o gomarediwego le phemiti ya go dira dinyakišišo goba phemiti ya go epa ye e filwego go ya ka Molao wa Diminerale.
<fn>nso_Article_National Language Services_MOLAOKAKANYWA WA (3).txt</fn>
Go kgonegiša tšwelopele yeo e lekalekanago le yeo e sa felego ya methopo ya setšhaba ya Diminerale le petroleamo; le go kgonegiša merero yeo e amanago le tšona.
šupšwago e le poloko ke dikgokaganyo ka gare ga mmapa tšeo di lokišitšwego ke boemedi bjo bo beilwego gomme yona kamoka goba karolo ya yona e le ka Repabliking gomme e tsenya soune ye e lego ya yona gomme e akaretša karolo efe goba efe ya poloko yeo.
go amega goba go kgatha tema melokolokong ya mešomo ya go hwetša didirišwa.
v bong le go kgatha tema ga kabo ya dipoelo tša mešomo goba meholeng ye mengwe ye e hlatlogago le ye e fokotšegago ya di-intaseteri tšeo.
Tlhabollo ya tša leago le tša ekonomi ya badudi ka moka ba Afrika Borwa bao ba dikilego ba hlokišitšwe dibaka ka dipoelo tša mešomo yeo.
meputso ye e kwanetšwego e ra meputso efe foba efe, goba ditefelo tše di kwanetšwego magareng a dihlopha mošomong wa go epa goba wa tšweletšo.
letšatši e hlaloša letšatši la khalentara le gore palo efe goba efe ya matšatši e beetšwe neng gore go dirwe tiro, matšatši ao a tla tšewa ka go balela pele gomme a tsenya tšatši la mafelelo, ka ntle le ge letšatši la mafelelo e le Mokibelo.
mohlankedi e šupa mohlankedi ofe goba ofe wa Kgoro yoo a beilwego ka fase ga Molao wa Tirelo ya Setšhaba, 1994 Pego No.
d go akaretša botebo bja dimetara tše 0.5 goba botebo bofe goba bofe bjo bongwe bjalo ka ge go tla ba go phethile Molaodi lebakeng la nako leo le itšego goba lefelong la go epa.
h fa maatla karolo 24 ya Molaotheo ka go netefatša gore methopo ya setšhaba ya Diminerale e tšwetšwa pele ka mokgwa wa go tsebalega le go boloka tšwelopele ya ikholotši yeo e sa felego ka gare ga tlhako ya molaotshepetšo wa tikologo wa setšhaba; ditlwaelo le maemo ao a holago Maafrika Borwa kamoka; le i netefatša gore beng ba ditokelo tša go epa le tša tšweletšo ba thuša ka tšwetšopele ya leago -ikonomi ya mafelo ao ba šomago ka go wona.
Mehlodi ya diminerale le petroleamo ke bohwa bja batho ka moka ba Afrika Borwa gomme Mmušo ke moloti wa tšona go hola batho ka moka ba Afrika Borwa.
Bjalo ka mohlokomedi wa methopo ya setšhaba ya diminerale le petroleamo.
a go fana, go ntšha go gana, go laola, go sepediša tumelelo efe goba efe ya tekolo, tokelo ya go nyakišiša, tumelelo ya go tloša, ditokelo tša go epa, phemiti ya go epa, phemiti ya tshwaro, phemiti ya tirišano ya bothekniki, phemiti ya tekolo, tokelo ya go fatišiša le tokelo ya tšweletšo; le b ka go rerišana le Tona ya Matloto, a kgonthiše a be a lefiše tefelo efe goba efe goba tlhokomelo ye e lefelwago go ya ka Molao ofe goba ofe wa maleba wa Palamente.
Tona e swanetše go netefatša tšwelopele yeo e sa felego ya methopo ya Afrika Borwa ya diminerale le petroleamo ka gare ga tlhako ya molaotshepetšo wa setšhaba wa tikologo, ditlwaelo le maemo ge e godiša tšwetšopele ya ikonomi le ya leago.
Ge go fetolelwa kgonegišo ya Molao wo, phetolelo efe goba efe ya go kwala yeo e sepelelanago le maikemišetšo a Molao wo, e swanetše go kgethwa godimo ga phetolelo efe goba efe ye nngwe yeo e sa sepelelanego le maikemišetšo ao.
Ge feela molao wa tlwaelo o sepelelana le Molao wo, molao wo o tla dirišwa.
Tokelo ya go nyaka, tokelo ya go epa, tokelo ya go hlohlomiša goba tokelo ya tšweletšo tšeo di filwego go ya ka Molao wo ke molao wa kgonthe wo o beetšwego mellwane mabapi le diminerale goba petroleamo le molao wo o angwago ke ditokelo tšeo.
Moswari wa tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, tokelo ya go hlohlomiša goba tokelo ya tšweletšo o dumelelwa go ba le ditokelo tšeo di boletšwego ka karolong ye le ditokelo tše dingwe tšeo di ka no fiwago, tša humanwa ke goba tša fiwa mong yo bjalo ka fase ga Molao wo goba Molao ofe goba ofe.
e Go dira dtiro efe goba efe ye nngwe yeo e amanago le go nyaka, go epa, go hlohlomiša, goba mešomo ya tšweletšo, e lego tiro yeo e sa tshelego ditaelo tša Molao wo.
Go ya ka kgodišo ya Molao wa Kgodišo ya Tshepedišo, 2000 (Molao wa Nomoro ya 3 wa 2000), mokgwa ofe goba ofe wa tshepetšo woo o sepetšwago goba sephetho seo se tšewago go ya ka Molao wo, di swanetše go sepelelana le metheo ya molao, go kwala le boloki bja ditshepetšo.
Sephetho sefe goba sefe seo se akantšwego ka go karolwana 1 se swanetše go ngwalwa fase le go sepela le mabaka ao a ngwadilwego fase a sephetho se bjalo.
Ka mabaka a Molao wo, Tona e swanetše gore, ka tsebišo ka gare ga Kuranta ya Mmušo, le aroganye Repabliki, lewatle bjalo ka ge go hlalošitšwe ka go karolo 1 ya Molao wa Lebopo la lewatle, 1935 (Molao wa Nomoro ya 21 wa 1935), le karoganyo ya kontinente yeo go boletšwego ka yona ka go karolo 7 le 8 ya Molao wa Mafelo a Meetse, 1994 (Molao wa Nomoro ya 15 wa 1994), ka dilete.
Molaodikakaretšo o swanetše gore go ya ka melao yeo e laolago tirelo ya setšhaba, a bee mohlankedi wa ka tirelong ya Kgoro bjalo ka molaodi wa selete se sengwe le se sengwe seo se akantšwego ka go karolo 7 yoo a swanetšego go dira mediro yeo a e laetšwego goba yeo a e filwego go ya ka Molao wo goba molao ofe goba ofe.
b tšatšikgwedi a go fapana a swanetše go ahlaahlwa go ya ka tatelano ya wona.
Ge Tona e dira sephetho ka dikgopelo tšeo di humanwego bjalo ka ge go akantšwe ka go karolwana 1a, o swanetše go thoma ka dikgopelo tša batho ba go ba le histori ya go se holege.
a a tsebagatše gore kgopelo ya tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa di humanwe mabapi le naga yeo go bolelwago ka yona; le b a kgopele batho bao ba nago le kgahlego le bao ba amegago go tliša diswayaswayo tša bona mabapi le kgopelo lebakeng la matšatši a 30 go tloga ka tšatši la tsebišo.
Ge e le gore motho o gana gore tokelo ya go nyaka diepšane e fiwe, tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa, Molaodi wa Selete o swanetše go fetišetša kgano go Komiti ya Selete ya Tšwetšopele ya Meepo le Tikologo go akanya ka dikgano le go eletša Tona ka taba yeo.
Tokelo ya go nyaka diepšane goba tokelo ya go epa goba kgahlego ka go tokelo efe goba efe goba kgahlegelo efe goba efe ya tswalo efe goba efe ya tokelo yeo goba kgahlegelo ya taolo ye e lego gona khamphaning goba kgwebong ya batho ba se bakae, e ka se fiwe, fetišetšwe, ya hirišwa, go yo a hirišeditšwego, ya išwa go šele goba ya lahlwa ntle le tumelelo ye e ngwadilwego ya Tona, ntle le ge go ka ba le phetogo ya kgahlegelo dikhamphaning tše di beilwego lenaneong la dikgwebo.
Kwano ye e ukangwago karolwaneng ya 1 ga e nyakege mabapi le tirišo ya thoto ya yo mongwe, go ya le ka mo go akantšwego karolwaneng ya 1 ya tokelo goba tswalo e le tiišetšo ya tšhireletšego ya go hwetša kadimo goba tiišetšo ya go hwetša thušo ya ditšhelete ya go dira mošomo wa go nyaka diepšane.
a panka efe goba efe go ya le ka mo go hlalositšwego ke Molao wa Dipanka, 1990 Molao wa Nomoro 94 wa 1990; goba b setheo sefe goba sefe sa ditšhelete seo se amogetšwego go ka dira mošomo woo ke Mongwadiši wa Dipanka, yo a boletšwego go Molao wa Dipanka wa 1990 Molao wa Nomoro 94 wa 1990, go ya ka kgopelo ya Tona.
Ge panka goba setheo sa ditšhelete seo se angwago se ka fa tiišetšo ka go ngwala gore thekišo ye nngwe le ye nngwe ye e phethagatšwago goba go ba gona ga thlibelo efe goba efe ya tumelelo ya tirišo ya thoto, go tla laolwa ke kwano go ya ka karolwana ya.
Tšhutišetšo efe goba efe, go fa, go hiriša, go hiriša ke yoo a e hirišeditšwego, go šelefatša, paledišo ka peelo goba phapanyo ya tokelo ya go nyaka diepšane goba tokelo ya go epa, go ya ka mo go tla bego go le ka gona, tšeo di boletšwego ka go karolo ye di swanetše go ngwadišwa Kantorong ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Meepo lebakeng la matšatši a 30 a tiro ya maswanedi.
Tona e ka kgonagatša thušo go motho ofe goba ofe yo a dikilwego a hlokišitšwe dibaka gore a dire mošomo wa go nyaka diepšane goba wa go epa.
Thušo ye e boletšwego karolwaneng ya 1 e ka fiwa go ya ka mabaka le dikwano tše di ka bewago ke Tona.
c hlokego ya go fetoša sebopego sa bong bja intaseteri ya diminerale le meepo; le d kelo yeo ka yona projeke ye e šišinywago ya go nyaka diepša goba ya go epa e kgotsofatšago maikemišetšo ao a boletšwego go karolo 2c d e f le i.
Ge a ela hloko thušo ye e boletšwego karolwaneng ya 1 Tona e ka kgopela gore lekala lefe goba lefe la Mmušo leo le lego maleba le thuše modirakgopelo yo a angwago, tlhabollong ya projeke ya gagwe ya go nyaka diepšane goba ya go epa.
b ka mokgwa wo o beilwego; le gona c mmogo le tefelo yeo e beilwego e lego yeo e sa bušetšwego.
a dinyakwa tše di ukangwago go karolwana 1 di kgotsofatšwa; le gona b ga go motho yo a ka bago le tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya go epa, goba phemiti ya tshwaro seepšeng se tee le mabung a tee.
Ge kgopelo e sa dumelelane le dinyakwa tša karolo ye, Molaodi wa Selete o swanetše go tsebiša modirakgopelo ka go ngwala mabapi le taba yeo lebakeng la matšatši a 14 ge a se na go amogela kgopelo yeo, gomme a gomišetše kgopelo yeo go modirakgopelo.
b Ditshenyagalelo tše di akanywago di swanelana le mošomo wo o šišinywago wa tekolo le lebaka la lenaneo la mošomo wa tekolo; le gona c Modirakgopelo ga a tshele le taelo efe goba efe lya maleba ya Molao wo.
Tona e swanetše go gana go ntšha tumelelo ya tekolo ge modirakgopelo a sa kgotsofatše dinyakwa ka moka tšeo di boletšwego go karolwana ya 1.
Ge Tona e ka gana go ntšha tumelelo ya tekolo, Tona e swanetše gore lebakeng la matšatši a 30 la sephetho seo, ka go ngwala, e tsebiše modirakgopelo ka ga sephetho seo.
Tumelelo ya tekolo e tšea lebaka la mengwaga ye mebedi gomme ga e mpshafatšwe.
Tumelelo ya tekolo e ka se fetišetšwe, ya neelwa, ya hirišwa ya hirišwa ke mohiri, ya išwa go gongwe, ya lahlwa goba ya šitišwa ke go beeletša ka dithoto.
Tumelelo ya tekolo e fa moswari wa yona, ge a tšweletša tumelelo yeo ya tekolo le morago ga go boledišana le mong wa mabu goba motho yo a dulago go wona ka molao, tshwanelo ya go tsena ka mabung ao a angwago ka morero wa go sepediša mošomo wa tekolo.
b tokelo efe goba efe ye e lego ya gagwe feela ya go dira kgopelo goba ya go fiwa tokelo ya go nyaka diepšane goba tokelo ya go epa.
b ka mokgwa woo o boletšwego; le c mmogo le tefišo yeo e boletšwego yeo e sa bušeletšwego.
b go motho yo mongwe yoo a tshwerego tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya go epa goba phemiti ya tshwaro ya minerale woo o tshwanago le naga.
Ge e le gore kgopelo ga e sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, Molaodi wa Selete o swanetše go tsebiša modirakgopelo ka go ngwala fase ka taba yeo lebakeng la matšatši a 14 a go humanwa ga kgopelo.
a tliše leano la tshepedišo ya tikologo; le gona a b tsebiše ka go ngwala a be a rerišane le mong wa mabu goba motho yo a dulago mabung ao ka molao le sehlopha sefe goba sefe se sengwe se se angwago gomme a tliše dipoelo tša ditherišano lebakeng la matšatši a 30 go tloga letšatšing la tsebišo yeo.
Ge sa se na go amogela tshedimošo ye e boletšwego go karololwana 4 a le b, Molaodi wa Selete o swanetše go fetišetša kgopelo yeo go Tona gore e e ele hloko.
Tona e ka re ka tsebišo ka Kuranteng ya Mmušo ya laletša dikgopelo tša ditokelo tša go nyaka diepšane mabapi le mabu afe goba afe, gomme e ka hlalosa tsebišong yeo, lebaka leo ka lona kgopelo efe goba efe e ka dirwago, le dikwano le mabaka ao ka wona ditokelo tšeo di ka fiwago.
d modirakgopelo o na le bokgoni bja go šala morago dikgonegišo tša maswanedi tša Maphelo a Moepong le Molao wa Polokego, 1996 Molao wa Nomoro ya 29 wa 1996; le e modirakgopelo ga a ganetšane le dikgonegišo dife goba dife tša maswanedi tša Molao wo.
i ba le ditlamorago ga kgato ya go kgethologanya iii thibela phadišano ye e lokilego; goba iii dira gore go be le kgobokano ya mehlodi ya diminerale tšeo di angwago tshepedišong ya modirakgopelo.
Ge Tona e gana go fana ka tokelo ya go nyaka diepšane, Tona e swanetše gore lebakeng la matšatši a 30 morago ga sephetho seo, e tsebiše modirakgopelo ka go ngwala, ka ga sephetlho seo, le mabaka.
Tona e ka re mabapi le mohuta wa seepšane seo se angwago le bogolo bja porojeke ye e šišinywago ya go nyaka diepšane, ya kgopela modirakgopelo gore a phethagagatše maikemišetšo ao a boletšwego go karolo 2d.
Go fiwa ga tokelo ya go nyaka diepšane go ya ka karolwana 1 go thoma go šoma letšatšing leo ka lona lenaneo la tshepedišo ya tikologo le amogelwago go ya ka karolo ya 39.
Tokelo ya go nyaka diepšane e laolwa ke Molao wo, molao ofe goba ofe o mongwe , gomme dikwano le mabaka ao a beilwego tokelong, gomme e šoma lebakeng leo le beilwego tokelong, e lego lebaka leo le ka se fetego mengwaga ye mehlano.
b ka mokgwa woo o boletšwego; le c mmogo le tefišo yeo e boletšwego yeo e sa bušetšwego.
c go sepela le pego yeo e bontšhago tšhalo morago ya dinyakwa tša lenaneo la tshepedišo ya tikologo leo le dumeletšwego, tšošološo yeo e yo dirwago le ditshenyegelo tša goba tšeo di akantšwego; le d go tsenya lenaneo la mošomo wa go nyaka diepšane leo le hlalošago dilo ka botlalo la lebaka la mpšhafatšo.
b lenaneo la mošomo wa go nyaka diepšane; le c dinyakwa tša lenaneo la tshepedišo ya tikologo leo le dumeletšwego.
Tokelo ya go nyaka diepšane e ka no mpšhafatšwa, ga tee, lebaka leo le sa fetego mengwaga ye meraro.
Tokelo ya go nyaka diepšane, yeo e diretšwego kgopelo ya mpshafatšo, e tla re , go sa šetšwe letšatšatši la yona la go felelwa ke go šoma, ya dula e šoma go fihlela ge kgopelo e filwe goba e ganeditšwe.
b go ya ka karolwana 2, tokelo yeo e kgethollago ya go kgopela le go fiwa tokelo ya go epa mabapi le minerale le lefelo la go nyaka tšeo go bolelwago ka tšona; le c go ya ka tumelelo yeo go bolelwago ka yona ka go karolo 20, tokelo yeo e kgethollago ya go tloša le go lahla minerale ofe goba ofe, woo o amanago le tokelo ye bjalo, woo o humanwego ge go nyakwa.
f go lefa ditefelo tše di beilwego tša go nyaka diepšane go Mmušo; le g go ya ka karolo ya 20, golefela Mmušo meputso mapapi le seepšane sefe goba sefe se se tlošitšwego gomme sa lahlwa lebakeng la go go dirwa mošomo wa go nyaka diepšane.
Go ya ka karolwana , moswari wa tokelo ya go nyaka diepšane, a ka tloša feela le go lahlaka mabaka a gagwe seepšane sefe goba sefe se se hwetšwago ke moswari yoo lebakeng la mešomo ya go nyaka diepšane ye e dirwago go phethagatša tokelo yeo ya go nyaka diepšane ka kelo ye e ka nyakwago gore go dirwe diteko go sona goba go se lemoga goba go se sekaseka.
Moswari wa tokelo ya go nyaka diepšane o swanetše go hwetša tumelelo ye e ngwadilwego ya Tona ya go tlošwa le go lahlwa, ka mabaka a moswari yoo, ga ditaetšo tše kgolo tša diepšane dife goba dife tše di hwetšwago ke moswari yoo lebakeng la ge go dirwa mešomo ya go nyaka diepšane mabapi le tokelo yeo ya go nyaka diepšane.
a go lota direkhoto tša maleba ka kantorong ya gagwe ye e ngwadišitšwego, goba ka lefelong la kgwebo ya go nyaka diepšane le dipoelo le ditshenyagalelo tše di amanago le se, gammogo le data ya bogare bja molete wo o borilwego le data ya bogare bja loko, mo go lego maleba; le b go tšweletša dipego tša tšwelopele ye e dirwago le data ka mokgwa wo o beilwego le ka mabaka a nako ao a beilwego, go Molaodi wa Selete mabapi le mešomo ya go nyaka diepšane.
Ga go motho yoo a swanetšego go lahla goba go senya rekhoto efe goba efe, borehole core goba core - log data tšeo go boletšwego ka tšona ka go karolwana 1a ntle le ge e le go ya ka ditaelo tšeo di ngwadilwego fase tša Molaodi wa Selete wa maswanedi.
b ka mokgwa woo o boletšwego; le c mmogo le tefišo ya kgopelo yeo e sa bušetšwego.
b ga go motho yo mongwe yoo a swerego tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya go epa goba phemiti ya tshwaro ya minerale woo o tshwanago le naga.
Ge e le gore kgopelo ga e sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, Molaodi wa Selete o swanetše go tsebiša modirakgopelo ka go ngwala fase ka taba yeo lebakeng la matšatši a 14 morago ga ge kgopelo e humanwe.
a gore a dire kelo ya khuetšo ya tikologo gomme a tliše lenaneo la tshepedišo ya tikologo gore e amogelwe go ya ka karolo 39; le gore b a tsebiše a be a rerišane le dihlopha tše di nago le kgahlego le tše di amegago lebakeng la matšatši a 180 go tloga letšatšing la tsebišo.
Tona e ka re ka tsebišo ka Kuranteng ya Mmušo, ya laletša dikgopelo tša ditokelo tša go epa mabapi le naga efe goba efe gomme e ka hlalosa tsebišong yeo lebaka leo ka lona kgopelo yeo e swanetšego go dirwa le dikwano le mabaka ao ka wona ditokelo tšeo di ka fiwago.
g modirakgopelo ga a tlole dikgonegišo dife goba dife tša Molao wo; le h go fiwa ga tokelo ye bjalo go tla tšwetša pele maikemišetšo ao a boletšwego ka go karolo 2d le f le go sepelelana le kwano ye e lego go karolo 100 le leano le le beilwego la leago le mešomo.
Tona e ka re ka go hlokomela sebopego sa seepša seo se angwago ya ela hloko dikgonagatšo tša karolo 26.
Tona e swanetše go gana go fana ka tokelo ya go epa ge e le gore kgopelo ga e kgotsofatše dinyakwa ka moka tše di hlalositšwego go karolwana 1.
Ge e le gore Tona e gana go fa tumelelo ya go epa, Tona e swanetše gore, lebakeng la matšatši a 30 a go gana, e tsebiše modirakgopelo ka go ngwala fase ka sephetho le mabaka a gona.
Tokelo ya go epa, yeo e fiwago go ya ka karolwana ya 1 e thoma go šoma letšatšing leo ka lona lenaneo la tshepedišo ya tikologo le fiwago go ya ka karolo ya 39.
Tokelo ya go epa e laolwa ke Molao wo, molao o mongwe le o mongwe wa maleba, le dikwano le mabaka ao a boletšwego ka go tokelo yeo gomme e tla šoma lebakeng leo le beilwego tokelong yeo, e lego lebaka leo le ka se fetego mengwaga ye 30.
b ka mokgwa woo o boletšwego; le c mmogo le tefišo ya kgopelo yeo e sa bušetšwego.
a bolela lebaka la nako yeo mpšhafatšo e nyakegago b sepela le pego ye e bontšhago gore dinyakwa tša lenaneo la tshepedišo ya tikologo leo le dumeletšwego le šalwa morago go fihla kae, tšošološo yeo e yo dirwago le ditshenyegelo tša gona tšeo di akantšwego; le c akaretša lenaneo le le tletšego la mošomo wa go epa.
c dinyakwa tša maano a leago ao a boletšwego; le d dinyakwa tša lenaneo la tshepedišo ya tikologo leo le dumeletšwego.
Tokelo ya go epa e ka no mpshafatšwa mabaka a mangwe ao a sa fetego mengwaga ye 30.
Tokelo ya go epa, yeo e diretšwego kgopelo ya mpshafatšo, e tla re, go sa šetšwe letšatši la go fela ga yona, ya dula e šoma go fihla ge kgopelo yeo e filwe goba e ganeditšwe.
Go tlaleletša ditokelo tšeo go boletšwego ka tšona ka go karolo 5, moswari wa tokelo ya go epa o swanetše gore, go ya ka karolo 24, tokelo ya go kgetholla, a kgopele le go fiwa mpšhafatšo ya tokelo ya go epa ya minerale le lefelo la go epa leo go bolelwago ka lona.
f dumelelana le dinyakwa tša leano le le beilwego la leago le mešomo; le g lefela meputso ya Mmušo; le h go tliša pego ye e laetšwego ya ngwaga-ka-ngwaga, yeo e hlalosago ka mo moswari a sepelelanago le dikgonagatšo tša karolo 2d le f le kwano ye e ukangwago karolong ya 100 le leano la leago le mešomo.
Tona e ka thoma goba ya laela ditlhohleletšo tša go tšweletša dikholego tša diminerale ka Repabliking.
Ge Tona, e tšea dikgato ka keletšo ya Lekgotla , le ka morago ga ditherišano le Tona ya Kgwebo le I-intaseteri, ya hwetša gore minerale wo o itšego o ka dirišwa ka mohola ka Repabliking, Tona e ka tšweletša kholego yeo go ya ka dikwano le mabaka ao a ka bewagoke Tona.
Motho ofe goba ofe yo a nago le maikemišetšo a go diriša minerale ofe goba ofe wo o epšago ka Repabliking ka ntle ga Repabliki, a ka dira bjalo feela morago ga tsebišo ye e ngwadilwego le gona ka go rerišana le Tona.
a minerale woo go bolelwago ka wona o ka epšwa gore ofe dipoelo tšeo di kgahlišago lebakeng la mengwaga ye mebedi; le b lefelo la moepo leo go bolelwago ka lona le ka se fete bogolo bja dihektare tše 1.5.
b ka mokgwa woo o boletšwego; le c mmogo le tefišo ya kgopelo yeo e sa bušetšwego.
b ga go motho yo mongwe yoo a swerego tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya go epa goba phemiti ya tshwaro ya minerale woo o tshwanago le naga.
Ge e le gore kgopelo ga e sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, Molaodi wa Selete o swanetše go tsebiša modirakgopelo ka go ngwala fase ka taba yeo lebakeng la matšatši a 14 kgopelo e humanwe, gomme a bušetše kgopelo go modirakgopelo.
a gore a tliše leano la tshepedišo ya tikologo; le b gore a tsebiše ka go ngwala a be a rerišane le mong wa mabu le motho yo a dutšego go wona kamolao le dihlopha dife goba dife tše dingwe gape tše di angwago, gomme a iše dipoelo tša ditherišano tše di boletšwego lebakeng la matšatši a 30 go tloga letšatšing la tsebišo.
a dinyakwa tše di ukangwago go karolwana 1 di kgotsofaditšwe; le gona b modirakgopelo a tlišitše leano la tshepedišo ya tikologo.
d a ka epa go ya ka mabaka a gagwe goba ka tlase ga lefelo leo la go epa go hwetša minerale wo o amanago le phemiti yeo.
a e soma lebaka leo le boletšwego ka gare ga phemiti, leo le se le swanelego go feta lebaka la mengwaga ye mebedi empa le ka no mpšhafatšwa, ga tee, lebaka le lengwe la ngwaga wo tee; le b e ka se šuthišetšwe, ya fiwa, ya hirišwa, ya hirišwa ke yoo a e hirišeditšwego, ya lahlwa goba ya šomišwa bjalo ka poloko goba go thatafatšwa ka mokgwa ofe goba of, eupša e ka amagannywa le molato goba ya dirišwa bjalo ka tiišeletšo feela ka morero wa go thekga projeke ya go epa ka ditšhelete ka tumelelo ya Tona.
Moswari wa tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa, lefelong la ka Repabliking ye, o swanetše go boloka direkhoto tša ditiro tša go epa le tša ditšhelete tša go amana le moepo.
a dipoelo tša kgwedi tšeo di boletšwego tša go ba le tshedimošo yeo e nepilego le yeo e nepagetšego le data; le b pego ya ngwaga yeo e hlakišitšwego goba ditaodišo tša ditšhelete tšeo di bontšhago balance sheet le akhaonte ya poelo le tahlegelo.
c pego ya ngwaga ye e hlalosago ka mo moswari a sepelelanago le dikgonagatšo tša karolo 2d le f, kwano ye e ukangwago karolong ya 100 le leano la leago le mešomo.
c mong ofe goba ofe wa mabu yeo e angwago ke tokelo ya go nyaka, tokelo ya go epa, phemiti ya tshwaro goba phemiti ya go epa, goba yeo e angwago ke kgopelo ya tokelo ya mohuta woo goba phemiti goba ya mošomo wa go nyaka diepšane goba wa go epa.
d ge tokelo ya maleba, phemiti goba tumelelo e fedile goba e fedišitšwe, goba lefelo leo le angwago ke tumelelo yeo le tlogetšwe goba e fedišitšwe.
Motho ofe goba ofe yoo a tlišago tshedimošo goba data go ya ka karolo 21, 28 goba 29 o swanetše go tsebiša Molaodi wa Selete yoo a amegago le go šupa gore ke tshedimošo goba data efe yeo e swanetšego go tšewa e le ya sephiri gomme e se e tshwanele go utollwa.
a pharwe ka boikarabelo bja kgonthe gob abjo e sego bja maikemišetšo bja go lokolla tshedimošo goba data ye e tlišitšwego go ya ka Molao wo; le b go tiišeletša go nepagala goba go phethagala ga tshedimošo ya mohuta woo goba data goba tlhaloso ya yona.
d ka kgopelong a hlalose mabaka le lebaka leo ka lona phemiti ya tshwaro e kgopelwago, le gona e a tšweletše pego ye e bontšhago ka moo a sepelelanago le karolo 321.
b modirakgopelo ke mong wa tokelo ya go nyaka diepšane yeo e amegago.
d ithutile mmaraka gomme o humane gore moepo le minerale tšeo go bolewago ka tšona di ka se lokele ikonomi ka baka la maemo a maaraka a nako yeo; le e o šetše morago dikgonegišo tša maswanedi tša Molao wo, molao ofeo goba ofe wo mongwe wa maleba le dikwano le mabaka ao a laeditšwego tokelong ya go nyaka diepšane.
Phemiti ya tshwaro, ye e ntšhitšwego go ya ka karolwana 1 e fega dikwano le mabaka a tokelo ya go nyaka diepšane yeo e swerwego mabapi le mabu ao a angwago ke phemiti ya tshwaro, ge lebaka la go nyaka diepšane le se la feta le gona lebaka la tokelo ya go nyaka diepšane leo le angwago, le sepela mmogo le la phemiti ya tshwaro.
Go se na taba le karolwana 2, lenaneo la tshepedišo ya tikologo leo le dumeletšwego mabapi le tokelo ya go nyaka diepšane le a šoma go se na taba le gore tokelo ya go nyaka diepšane e fetile.
Phemiti ya tshwaro e šoma lebaka la nako leo e boletšwego ka gare ga phemiti, gomme lebaka leo ga se le tshwanele go feta mengwaga ye meraro.
baka kgobokanyo ya Diminerale ka diatleng tša modirakgopelo.
a pego yeo e mpšhafaditšwego ya mabaka ao a bego a le gona ka nako yeo phemiti ya tshwaro e filwego; le b lebaka le mabaka a gore ke ka baka la eng mpšhafatšo e nyakega.
Phemiti ya tshwaro e ka no mpšhafatšwa, ga tee, lebaka leo le sa fetego mengwaga ye mebedi.
Go ya ka karolwana , moswari wa phemiti ya tshwaro o na le tokelo yeo e tlhaolago go fiwa tokelo ya go epa mabapi le naga yeo go bolelwago ka yona.
i maemo a mmaraka a nako yeo, thulano ya wona le tlhokego ya tshwaro phemiti ye bjalo ya tshwaro ya minerale le naga tšeo go bolelwago ka tšona; le ii maiteko ao a dirilwego ke mong yo bjalo go netefatša gore tshepetšo ya moepo e thoma pele ga tšatši la bofelo leo go boletšwego ka lona ka go karolo 324 goba 343, go ya ka moo go tla bego go le ka gona.
Phemiti ya tshwaro ga se e tshwanele go šuithišetšwa, go fiwa, go hirišwa ke yoo a e hirišeditšwego, go lahlwa, go šomišwa bjalo ka poloko goba go thatafatšwa ka mokgwa ofe goba ofe.
b e dira bjalo ka methalohlahli ya phetolelo, tshepetšo le phethagatšo ya dinyakwa tša tikologo tša Molao wo.
Tshepedišo efe goba efe ya go nyaka diepšane goba ya go epa e swanetše go sepetšwa go ya ka maemo ao a lemogwago ka kakaretšo ya tšwelopele yeo e sa felego ka go kopanya dintlha tša leago, ikonomi le tša tikologo le peakanyo le phethagatšo ya diprotšeke tša go nyaka diepšane le tša go epa go netefatša gore tlhohlomišo ya methopo ya diminerale e direla meloko ya bjale le ya išago.
d go ya ka mokgwa woo o kgonegago, go tsošološa tikologo yeo e amilwego ke ditshepetšo tša go nyaka goba tša go epa gore e be seemong sa yona sa tlhago goba go tšhomišo ya naga yeo e sepelanago le mogopolo woo o amogelegago ka kakaretšo wa tšwelopele yeo e sa felego; le e o rwele maikarabelo a tshenyo efe goba efe ya tikologo, tšhilafatšo goba nyenyefatšo ya ikholotši yeo e bakilwego ke ditshepetšo tša gagwe tša go nyaka diepšane goba tša go epa tšeo di ka no diregago ka ntle ga mellwane ya lefelo leo le boletšwego ka gare ga phemiti.
Go sa šetšwe Molao wa Dikhamphani, 1973 Molao wa Nomoro ya 61 wa 1973, goba Molao wa Dikoporase tša Batho ba se Bakae 1984 Molao wa Nomoro ya 69 wa 1984, balaodi ba khamphani goba maloko a dikoporase tša batho ba se bakae, ba na le boikarabelo bjo bo kopanetšwego khuetšong efe goba efe ye e sa nyakegego tikologong, go akaretšwa tshenyo, kgwahlafatšo goba tšhilafatšo ye e lego ya ka boomo goba e sego ya ka boomo ye e bakilwego ke khamphani goba dikoporase tšeo ba di emelago.
Mang le mang yoo a dirilego kgopelo ya tokelo ya go epa go ya ka karolo 22, o swanetše go dira kelo ya khuetšo ya tikologo gomme a e tšweletše lenaneo la tshepedišo ya tikologo lebakeng la matšatši a 180 go tloga ka tšatši leo a tsebišitšwego ke Mosepediši wa Selete go dira bjalo.
Motho yo mongwe le yo mongwe yo a dirago kgopelo ya tumelelo ya go dira tekolo, tokelo ya go nyaka diepšane goba phemiti ya go epa, o swanetše go tliša leano la tshepedišo ya tikologo bjalo ka ge go laetšwe.
mabaka a leago dipolotiki a motho ofe goba ofe yoo a ka angwago thwii ke tshepetšo ya go nyaka diepšane goba ya go epa; le iii bohwa bja setšhaba bjalo ka ge bo hlalošitšwe ka go karolo 32 ya Molao wa Methopo ya Bohwa bja Setšhaba Molao wa Nomoro ya 25 wa 1999, ka tlogelo ya gore bohwa bja setšhaba bjo akantšwego ka go karolo 32Iiv le vii tša Molao woo.
c tšwetša pele maano a temogo ya tikologo ao a hlalošago ka moo modirakgopelo a ikemišeditšego go tsebiša badiredi ba gagwe ka diphonkgelo dife goba dife tša tikologo tšeo di ka no bakwago ke mošomo wa bona le ka moo diphonkeglo tšeo di swanetšego go ahlaahlwa gore go phefšwe tšhilafatšo goba nyenyefatšo ya tikologo.
laola goba go phekola tšeo di bakago tšhilafatšo goba nyenyefatšo le khudugo ya ditšhilafatšo; le iii šala morago maemo ao a boletšwego a ditšhila goba maemo a tshepedišo goba ditiro.
modirakgopelo o šetše morago karolo 411; le iii modirakgopelo o na le bokgoni goba o kgonegišitše bokgoni bja go tsošološa le go laola dithulano tšeo di sa kgahlišego go tikologo.
diswayaswayo tša kgoro efe goba efe ya Mmušo yeo e filwego maikarabelo a tshepetšo ya molao ofe goba ofe woo o amanago le merero yeo e amago tikologo.
Tona e ka no kgopela tshedimošo ye nngwe go motho yoo a akantšwego ka go karolwana 1 gape le ka no lebiša lenaneo la tshepedišo ya tikologo leo go bolelwago ka lona gore le fetolwe ka mokgwa woo Tona e nyakago.
a Tona e ka no re ka nako ye nngwe le ye nngwe, morago ga ge a dumeletše lananeo la tshepedišo ya tikologo, goba leano la tshepedišo ya tikologo le morago ga therišano, le moswari wa tokelo ya go dira tekolo, tokelo ya go nyaka, tokelo ya go epa, goba phemiti ya go epa yeo go bolelwago ka yona, e dumelele lenaneo la tshepedišo ya tikologo leo le fetotšwego.
b Ka mabaka a temana a, karolwana 4 e šoma le diphetogo tšeo di hlokegago.
Dikgonagatšo tša karolwana 3bii le karolwana 3c ga di ame kgopelo ya ditumelelo tša go dira ditekolo, ditokelo tša go nyaka, goba diphemiti tša go epa.
Ge go akanywa ka leano la tshepedišo ya tikologo goba lenaneo la tshepedišo ya tikologo go ya ka karolo ya 39, Tona e swanetše go rerišana le Kgoro efe goba efe ya mmušo yeo e sepetšago molao ofe goba ofe wa go amana le merero yeo e amago tikologo.
Tona e swanetše go kgopela hlogo ya kgoro yeo e rerišwago ka go ngwala fase go tliša diswayaswayo tša Kgoro yeo lebakeng la matšatši a 60 go tloga ka tšatši la kgopelo.
Modirakgopelo ya tokelo ya go nyaka, tokelo ya go epa, goba phemiti ya go epa, o swanetše gore pele ga Tona e ka amogela leano la tshepedišo ya tikologo goba lenaneo la tshepedišo ya tikologo go ya ka karolo 39 , a dire dikgonagatšo tše di beilwego tša ditšhelete go lokiša goba goba go sepediša dikhuetšo tše dibe tša tikologo.
Ge moswari wa tokelo ya go nyaka, tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa, a ka šitwa ke go lokiša goba go sepediša, goba a sa kgone go phethagatša tokišo yeo goba go sepediša khuetšo efe goba efe ye mpe tikologong, Tona e ka re ka tsebišo ye e ngwaletšwego moswari yoo, ya diriša kgonagatšo ditšhelete ka moka tše di boletšwego go karolwana 1 go lokiša goba go sepediša khuetšo ye mpe ya tikologo, ye e bolelwago.
Moswari wa tokelo ya go nyaka, tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa, o swanetše gore ngwaga-ka-ngwaga a ele boikarabelo bja gagwe bja tikologo gomme a oketše dikgonagatšo tša gagwe tša ditšhelete ka mo go tla kgotsofatšago Tona.
Ge Tona e sa kgotsofala ka ga kelo yeo le dikgonagatšo tša ditšhelete tšeo di ukangwago karolong ye, Tona e ka hloma molekanyetši yo a ikemetšego gore a dire kelo yeo le go kgonthiša ka ga kgonagatšo ya ditšhelete.
Nyakego ya gore go be le dikgonagatšo tša ditšhelete di be di swarelelwe e tla dula e le gona go fihla ge Tona e efa moswari yoo setifikeiti go ya ka karolo ya 43, eupša Tona e ka swara karolo ya dikgonagatšo tšeo tša ditšhelete go ya le ka mo go ka nyakegago gore go lokišwe mošomo wo o tswaletšwego wa go epa goba wa go nyaka mabapi le dkhutšo tšeo mašaledi a mešomo yeo a ka bago natšo tikologong.
Mekgobo ya mašaledi le mogogolwa wa mašaledi di swanetše go laolwa ka mokgwa woo o boletšwego setsheng sefe goba sefe ka lebaka leo ka go leano la tshepedišo ya tikologo le ka go lenaneo la tshepedišo ya tikologo leo go bolelwago ka lona.
Ga go motho yoo a swanetšego go lahla mokgobo wa mašaledi goba mogogolwa ma mašaledi nakwana goba leruri setsheng sefe goba sefe ntle le setsheng seo se akantšwego ka go karolwana 1.
Moswari wa tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa phemiti ya tshwaro goba phemiti ya go epa o dula a rwele maikarabelo a tshenyo efe goba efe ya tikologo, tšhilafatšo goba nyenyefatšo ya ikholotši, le tshepedišo ya gona, go fihla ge Tona e ntšhitše setifikeiti sa tokollo go mong yoo a amegago.
Ka kgopelo yeo e ngwadilwego fase ya tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa ka mokgwa woo o boletšwego, Tona e ka no šuthišetša merwalo ya tikologo le maikarabelo, go ya ka moo di tla bego di šupilwe ka gona ka go leano la tshepedišo ya tikologo goba lenaneo la tshepedišo ya tikologo le maano afe goba afe a kutollo ao a boletšwego go motho wa go ba le mangwalo ao a boletšwego.
c go neelwa ga karolo efe goba efe ya lefelo la go nyaka diepšane; leo ka go lona go amegago tokelo, phemiti goba tumelelo.
d go fetšwa ga leano le le laetšwego la go tswalela leo go lona go amegago tokelo, phemiti goba tumelelo..
Kgopelo ya setifikeiti sa go tswalelwa e swanetše go dirwa go Molaodi wa Selete yoo naga e lego seleteng sa gagwe lebakeng la matšatši a 180 a go hlaga ga go feta, go lahlwa, go fedišwa, go emišwa, go neelwa goba tsošološo yeo e akantšwego ka go karolwana 3 gape e sepele le pego ya diphonkgelo tša tikologo yeo e boletšwego.
Merero ya Meetse le tša Dikgwa ba netefaditše ka go ngwala fase gore dikgonegišo tša go amana le maphelo le polokego ya tšhilafatšo yeo e kgonegago go methopo ya meetse e ahlaahlilwe.
Ge Tona e ntšha setifikeiti, e swanetše go bušetša karolo ya kgonegišo ya ditšhelete yeo e akantšwego ka go karolo 41 go ya le ka mo Tona e ka bonago go le maleba, go moswari wa tokelo ya go nyaka, tokelo ya go epa, phemiti ya tshwaro, goba phemiti ya go epa yeo e amegago, eupša e ka swara karolo efe goba efe ya dikgonagatšo tšeo tša ditšhelete go lokiša dikhuetšo tše di tlišitšwego ke mašaledi a mešomo tikologong, e lego tšeo di ka tsebjago mabakeng a a tlago.
b seo se šupilwego ka go ngwalwa fase ke Tona ka mabaka a karolo ye; goba c seo se swanetšego go bolokwa go ya ka kwano gare ga moswari le mong goba modudi wa naga, gomme kwano yeo e netefaditšwe ke Tona ka go ngwala fase.
Kgonagatšo ya karolwana 1 ga e amege ditlabelong tša go epa, tšeo di ka tlošwago.
b tšea magato ao a tla bago a šupilwe ka gare ga taelo yeo; le c go fetša magato a bjalo pele ga tšatši leo le boletšwego ka gare ga taelo.
a Ge moswari a palelwa ke go šala morago ditaelo, Tona e ka no tšea magato ao a hlokegago go šireletša maphelo le go ba gabotse ga motho ofe goba ofe yoo a amegago goba go phekola nyenyefatšo ya ikholotši le go emiša tšhilafatšo ya tikologo.
b Pele Tona e diragatša magato afe goba afe, o swanetše go dumelela mong sebaka sa gore a dire ditlhagišo go yena.
c Gore magato ao a ukangwago temaneng ya a a tsenywe tirišong, Tona e ka re ka tirgo emela lehlakore le le itšego ya dira kgopelo Kgorong-kgolo ya tsheko gore go be le taelo ya go tšea le go rekiša thoto ya moswari yoo bjalo ka ge go ka nyakega gore go hwetšwe ditshenyagalelo tša go tšea magato ao.
d Godimo ga kgopelo yeo e dirwago go ya ka temana ya c, Tona e ka diriša ditšhelete tšeo di beetšwego thoko go phethagatša morero woo ke Palamente go phethagatša magato ao ka botlalo.
e Tona e ka hwetša tšhelete yeo e lekanago le tšhelete ye e nyakegago go phethagatša magato ao ka botlalo go tšwa go moswari yo a amegago.
Ge Tona e laela gore magato ao a akantšwego ka go karolo 45 a swanetše go tšewa go thibela tšhilafatšo goba nyenyefatšo ya ikholotši ya tikologo goba go tsošološa ditiragalo tša go ba kotsi empa a netefatša gore moswari wa tokelo ya go dira tekolo ya maswanedi, tokelo ya go nyaka, tokelo ya go epa, phemiti ya tshwaro goba phemiti ya go epa go ya ka moo go tla bago go le ka gona, goba yoo a mo latelago ka thaetlele, o hlokofetše goba a ka se kgone go humanwa, goba, lebakeng la motho wa taolelo, ga a sa le gona, ga a sa na tšhelete goba ga a kgone go humanwa, Tona e ka no laela Molaodi wa Selete yoo a amegago go tšea magato ao a tlhokegago go thibela tšhilafatšo ya go ya pele, goba go dira gore lefelo le bolokege.
Magato ao a akantšwego ka go karolwana 1 a swanetše go lefelelwa go tšwa go kgonegišo ya ditšhelete yeo e dirilwego ke moswari ya tokelo ya maswanedi ya go dira tekolo, tokelo ya go epa, nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya tshwaro goba phemiti ya go epa go ya ka karolo 38, goba, ge e le gore ga go na kgonegišo ye bjalo goba ge e le gore ga se e lekane, go tšwa go tshelete yeo e beetšwego mabaka a bjalo ke Palamente.
a Morago ga go fetša magato ao a akantšwego ka go karolwana 1, Molaodi wa Selete yoo a akantšwego ka go karolwana seo o swanetše go dira kgopelo go morejistara yoo a amegago gore mangwalo a naga yeo go bolelwago ka yona a netefatšwe gore naga ye bjalo e phekotšwe bjalo ka ge go akantšwe ka go karolwana 1.
b Morejistra yoo a amegago, o swanetše gore, ge a humana kgopelo ye bjalo yeo e akantšwego ka go temana a, a dire dinetefatšo tše bjalo tšeo a bonago di tlhokega gore a fe maatla dikgonegišo tša temana yeo, gomme ga go tefišo ya kantoro goba ye nngwe yeo e lefšwago go morejistara mabapi le netefatšo ye bjalo.
c o tlola lenaneo la tshepedišo ya tikologo leo le dumeletšwego; goba d o tlišitše tshedimošo yeo e sa nepegago, yeo e fošagetšego le yeo e sego ya nnete mabapi le taba efe goba efe yeo e nyakegago gore e tlišwe ke Molao wo.
d tsebiše mofani wa kadimo, ge a le gona, ka ga tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, goba phemiti ya go epa, ka ga maikemišetšo a gagwe a go fega goba go fediša tokelo goba phemiti.
Tona e ka no laela moswari go tšea magato ao a boletšwego go phekola kganetšo efe goba efe, tlolo goba palelo.
a fa moswari sebaka sa go dira ditlhagišo; le b tšeela hlogong ditlhagišo dife goba dife tše bjalo.
a o šala morago taelo yeo e akantšwego ka go karolwana 3; goba b fa mabaka a go kwala a go fedišwa ga phego.
b tsela efe goba efe ya setšhaba, seporo goba mabitla c lefelo le fe goba le fe leo le šomišwago mabakeng a setšhaba goba a mmušo goba le beilwe go ya ka molao ofe goba o fe: goba d mo lefelong leo le kgethilwego ke Tona ka tsebišo ka gare ga Kasete go ya ka karolo ya 49.
b tekolo, go nyaka diepšane goba go epa di tla dirwa ka gare ga mellwane ya maanotshepedišo a bosetšhaba a tshepedišo ya tikologo, ditlwaedi le maemo; le c go fana ka ditokelo le ditumelelo tšeo go ka se ame gampe dikgahlego tša mong tokelo ya nyakišišo goba tokelo ya go epa.
Go ya ka karolwana ya , Tona e ka re nako le nako ka tsebišo ka go Kasete, a etše hloko dikgahlego tša bosetšhaba le nyakego ya tšweletšo yeo e šomegago ya methopo ya minerale, a ganetša goba a bea mapheko go tumelelo ya tokelo ya teko nyakišišo efe goba e fe, tokelo ya go epa goba tumelelo ya go epa mabapi le lefelo leo le kgethilwego ke Tona, nakong yeo le mabakeng ao le magoreng ao a ka bewago ke Tona.
Tsebišo yeo e boletšwego ka go karolwana ya 1 ga e ame diteko nyakišišo tša godimo goba ka tlase ga lefase, tšeo letšatšing la tsebišo e lego morero wa tokelo ya tekolo, tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, tokelo ya go ba mong goba tumelelo ya go epa.
a fediša thibelo goba mellwane ye e dirilwego go ya ka karolwana 1 ge mabaka ao a bakilego gore Tona e tliše thibelo yeo goba mellwane yeo ga a sa le gona; goba b fetoša nako lebaka goba kwano ye e lego malebana le thibelo efe goba efe goba mellwane ye ye beilwego go ya ka karolwana 1, ge mabaka ao a bakilego gore Tona a bewe thibelo yeo goba mellwane a fetogile.
Tona e ka dira gore go dirwe dinyakišišo lefelong le fe goba le fe go netefatša ge e le gore go na le tlholego ya diminerale goba maswika a mangwe ka godimo le ka tlase ga lefelo leo, mme ge go le bjalo, la go netefatša mohuta le bontši bja tšona.
a Tona e swanetše go hlatswa mong naga yo a amegago diatla ge e le gore go na le ditshenyagalelo le tshenyego tšeo di diregilego nakong ya dinyakišišo tšeo di boletšwego ka go karolwana ya 1.
b Tona e mong naga ba ka kwana ka hlatswadiatla yeo e swanetšego go lefelwa.
c Ge go se na kwano yeo e fihleletšwego, tšhelete ya hlatswadiatla e swanetše go bewa ke ba tamolo ya dikgagano go ya ka Molao wa Tamolo, 1965 (Molao wa Nomoro ya 42 wa 1965), goba ke kgoro ya tsheko yeo e nago le bokgoni, ge mong naga a ikgethela bjalo.
b Tona e šetše le senkile ditshwaetšo tšeo di amogetšwego; mme c lebaka la matšatši a 30 le fetile go tloga mola Tona e kwalakwatšago tsebišo.
a Ga go motho yo, ka mabaka a dinyakišišo tšeo di boletšwego ka go karolwana ya 1, a ka tsenago lefelong ntle le ge mong naga, modudi, goba motho yo a laolago lefelo leo a tsebišitšwe ka go ngwala ka ga maikemišetšo a go tsena le go dira dinyakišišo.
b Ge mong naga, modudi, goba motho yo a laolago lefelo leo le angwago, a sa kgone go hwetšwa, kgatišo ya tsebišo yeo e boletšwego ka go temana ya a e swanetše go bewa mo e bonagalago lefelong leo pele go dirwa dinyakišišo.
Nyakišišo efe goba efe go ya ka karolo e swanetše go dirwa ka mokgwa wo e beago mapheko goba e thibelago ditlamorago di fe goba di fe go lefelo le tikologo.
Go ya ka karolwana ya , Lekgotla le ka šišinya go Tona go laela mong tokelo ya go epa go tšea magato a tokišo ge Lekgotla le netefatša gore diminerale ga di epje ka tshwanelo le gore go tšwetša pele ka mediro yeo go tla ba le ditlamorago tše mpe tšeo di tla amago maikemišetšo ao a bolelwago go karolo ya 2(f).
Pele go dirwa ditšhišinyotaelo, Lekgotla le swanetše go ela hloko gore methopo ya seteginiki le ya ditšhelete ya mong tokelo ya go epa yoo a amegago le maemo a nako yeo a mmaraka a sepelelana le ditšhišinyotaelo tšeo.
a Ge Tona e dumelelana le ditšhišinyotaelo tšeo, o swanetše gore matšatšing a 30 go tloga mola a hwetšago ditšhišinyotaelo tša Lekgotla, ka go ngwala a tsebiše mong gore o swanetše go tšea magato a tokišo bjalo ka ge a beilwe ka go tsebišo mme o swanetše go lokiša maemo ao lebakeng leo le boletšwego ka go tsebišo.
b Tona e swanetše go fa mong sebaka sa go ala taba ya gagwe mabapi le dikutollo tša Lekgotla matšatšing a 60 go tloga letšatšing la tsebišo mme a bontšhe gore ge a sa obamele tsebišo, seo se ka hlola gore tokelo ya gagwe ya go epa e fegwe goba e phumulwe.
a obamela tsebišo yeo e bolelwago ka go karolwana ya 3b; goba b fana ka mabaka ao a kgotsofatšago go ka fediša phego.
a moo mabaka ao a lego gona a ekonomi a dirago gore tekatekano ya poelo le ditseno ya moepo wa maleba e be ka tlase ga dipersente tše tshelelago palogareng ya lebaka le le tšwelago pele la dikgwedi tše 12; goba b ge e le gore go na le mošomo ofe goba ofe wa go epa wo o swanetšego go fokotšwa ka kgonagalo ya gore go ka ba le ditlamorago tša go re dipersente tše 10 goba go feta di goba bašomi ba go feta 500 goba palo efe goba efe ye e lego e nnyane go ye, ba ka ntšhwa mešomong lebakeng lefe goba lefe la dikgwedi tše 12.
b ditlamorago tša leago le tša ekonomi le tša bašomi gomme le dire ditšhišinyo go Tona.
a Tona e ka re, ka tšhišinyo ya go tša go Lekgotla le morago ga go rerišana le Tona ya Mešomo le mokgatlo ofe goba ofe wa bašomi wo o ngwadišitšwego goba batho ba ba angwago goba baemedi ba bona ba ba kgethilwego ge go se na mokgatlo wa bašomi, a laela ka go ngwala gore moswari wa tokelo ya go epa yo go bolelwago ka ga yena a tšeye magato a tokišo go ya ka dikwano le mabaka ao a ka bewago ke Tona.
c Moswari wa tokelo ya go epa o swanetše go obamela taelo yeo gomme a tiišetše ka go ngwala gore kgato ya tokišo e tšerwe.
c Ge Ditaelo tše di ukangwago go temana ya a di sa obamelwe, Tona e ka fana ka thušo go kgoro ya tsheko gore go be le tshepedišo ya semolao ya mešomo ya go epa.
Go ya ka karolwana ya , motho ofe goba ofe yo a akanyago go šomiša bogodimo bja lefelo ka mokgwa wo mongwe wo o lego kgahlanong le Molao wo goba wo o ka thibelago maikemišetšo ao, o swanetše go dira kgopela go Tona ka mokgwa wo o beilwego.
c tirišo efe goba efe yeo Tona e ka e laelago ka tsebišo ka go Kasete.
Ntle le karolwana ya 1, Tona e ka re ka thato ya gagwe, a dira gore go nyakišišwe ge e le gore go na le kgonono ya gore motho o nyaka go šomiša bgodimo bja lefelo mo go tla hlolago kamego ye mpe ya go epa methopo ya minerale.
b a bee magato ao a swanetšego go tšewa go lokiša taba yeo; le c go fa motho yoo sebaka sa go ikarabela mo lebakeng leo le beilwego ka go tsebišo, leo le ka se bego ka tlase ga matšatši a 30.
Ka morago ga go ela hloko dipoelo tša dinyakišišo tšeo di bolelwago ka go karolwana ya 3, le dithlalošo tšeo di bolelwago ka go karolwana ya 4c, Tona e ka laela motho yo a amegago go tšea magato ao a swanetšego lebakeng leo le beilwego ka go taelo.
c hlaloša dikgontšhi tša Molao wo tšeo mong yoo goba modudi woo a di tshelago; le d go tsebiša mong yoo goba modudi ka ga magato ao a ka tšewago, ge a ka tšwela pele ka go tshela ditlhalošo tša dikgontšhi.
Ge Molaodi wa Selete, morago ga ge a etše hloko dintlha tšeo di hlagišitšwego ke mong ka tlase ga karolwana ya 1 le ditlhalošo di fe goba di fe tšeo di dirilwego ka go ngwalwa le mong wa lefelo goba modudi wa semolao wa lefelo, a phetha ka gore mong lefelo goba modudi o hloletšwe goba o tla hlolelwa ditshenyagalelo le tshenyego ka lebaka la mediro ya diteko nyakišišo goba ya go epa, o swanetše go kgopela mahlakore ao a amegago go leka go fihlelela kwano ya go lefela hlatswadiatla ya ditshenyagalelo le tshenyego yeo.
Ge mahlakore a palelwa ke go fihlelela kwano, hlatswadiatla e swanetše go bewa ke molamodi go ya ka Molao wa Bolamodi, 1965 Molao wa 42 wa 1965, goba ke kgoro ya tsheko yeo e nago le bokgoni ge lehlakore le lengwe le kganyoga bjalo.
Ge Molaodi wa Selete, a etše hloko dintlha tšeo di hlagišitšwego ke mong ka tlase ga karolwana ya 1 le ditlhalošo di fe goba di fe tšeo di dirilwego ke mong wa lefelo goba modudi wa semolao wa lefelo le tšhišinyo efe goba efe ye e ngwadilwego ya Komiti ya Selete ya tša Tlhabollo ya Meepo le Tikologo, a tšea sephetho sa gore ditherišano dife goba dife tše di tšwelago pele di ka ba le khuetšo e mpe maikemišetšong a Molao wo o boletšwego karolong 2c, d, f goba g, Molaodi wa Selete a ka šišinya go Tona gore lefelo leo le tšewe go ya ka karolo ya 55.
Ge Molaodi wa Selete a bona gore go retelelwa ga mahlakore go fihlelela kwano goba go rarolla kgagano ke ka lebaka la phošo ya mong tokelo ya diteko nyakišišo, tokelo ya go epa goba tumelelo ya go epa, Molaodi wa Selete a ka re ka go ngwala a thibela mong yoo go thoma goba go tšwela pele ka mediro ya diteko nyakišišo goba ya go epa mo lefelong leo le amegago go fihlela nako yeo kgagano e rarollwa ke ba tamolo goba kgoro ya tsheko yeo e nago le bokgoni.
Mong goba motho yo a dutšego mabung ao ka molao, e lego ao go wona go ilego go dirwa mešomo ya tekolo, ya go nyaka, goba ya go epa, o swanetše go tsebiša Molaodi wa Selete wa maleba ge mong yoo goba modudi a lahlegetšwe goba go na le kgonagalo ya gore a ka lahlegelwa, goba a ba le tshenyo ka lebaka la mešomo ya go nyaka diepšane goba ya go epa, moo e lego gore karolo ye e šoma ka diphetogo tšeo di nyakwago ke kwešišego ya mabaka.
Ge go hlokagala mabakeng a go fihlelela maikemišetšo a Molao wo, Tona e ka, go ya ka karolo ya 25 le sa Molaotheo, tšea lefelo goba tokelo efe goba efe ya lona mme a lefa hlatswadiatla mabapi le seo.
a Dikarolo tša 6, 7 le 91 tša Molao wa Tšewo ya Naga, 1975 Molao wa Nomoro ya 63 wa 1975, o šoma go tšewo efe goba efe go ya ka Molao wo.
b Tšhupetšo efe goba efe dikarolong tše di boletšwego go temana ya a go "Tona" e swanetše go kwešišwa e le tšhupetšo go Tona bjalo ka ge e hlalositšwe ka go Molao wo.
Lekgotla la Diminerale le Tšwetšopele ya go Epa le a hlangwa.
i bega go Tona ka ga morero ofe goba ofe wo o amanago le tiragatšo ya Molao wo; le ii go nyakišiša ka ga pego yeo e išwago go Tona ka ga merero ya mabapi le maikemišetšo a Molao wo.
Lekgotla le swanetše go fa maemo a pele merero yeo e fetišetšwago go lona ke Tona.
Lekgotla le na le maloko ao a sego ka tlase ga 14 mme a sa fete 18 gomme le swanetše go laetša sebopego sa bong le semorafe ka nageng ye.
g Batho ba babedi bao ba emelago mekgatlo ya maleba ya badudi; le h Batho, le ge e ka ba bangwe ba babedi bao ba nago le boitemogelo bja maleba, bokgoni goba mabokgoni a go tšweletša bokgoni bja Lekgotla bja go phethagatša mešomo ya lona ka mohola.
Maloko a Lekgotla a swanetše go kgetha mothuša modulasetulo go tšwa go bao ba lego gona kopanong ya bona ya mathomo.
o ile a swarwa ka molato wo a o dirilego ka morago ga go tsenya tirišong Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa, 1993 (Molao wa Nomoro ya 200 wa 1993), mme a išwa kgolegong ntle le tefo, ntle le ge motho a hweditše tumelelo ya tshwarelo goba tshwarelo thwii pele ga letšatši la thwalo ya gagwe.
c fana ka tebogo ya mošomo ka go ngwala go Tona mme Tona e dumela tebogo ya mošomo; goba d tlošitšwe kantorong ke Tona ka tlase ga karolwana ya 2.
go diriša ga poraebete ga, goba go hwetša dipoelo go tshedimošo ya sephiri yeo e hweditšwego ka go šoma mešomo ya gagwe bjalo ka leloko la Lekgotla; goba iii go utolla tshedimošo yeo e bolelwago go temana ya ii go motho ofe goba ofe wa boraro, ntle le ge go nyakwa ke goba ka tlase ga Molao wo goba Molao wa go Kgontšha Phihlelelo go Tshedimošo, 2000 Molao wa Nomoro ya 2 wa 2000.
Leloko la Lekgotla le ba kantorong lebaka la go se fete mengwaga ye meraro.
Tona e ka thwala gape leloko la Lekgotla ge nako ya gagwe ya ka kantorong e fela lebakeng gape la go se fete mengwaga ye meraro.
Ge leloko la Lekgotla le tlogela kantoro goba le hlokafala, Tona e ka tlatša sekgoba ka go thwala motho go ya ka karolo ya 592 go seripa seo se bego se šetše sa lebaka la yo a mo latelago la kantoro.
Modulasetulo, goba ge a se gona, Tona, o swanetše go bitša dikopano tša Lekgotla.
Tona e ka, ge a bona go swanetše, bitša kopano yeo e ikgethilego ya Lekgotla.
Modulasetulo goba, ge Modulasetulo a se gona, Mothuša Modulasetulo o swanetše go dula setulo mo kopanong ya Lekgotla.
Ge bobedi Modulasetulo le Modulasetulomothuša a se gona kopanong, maloko ao a lego gona a swanetše go kgetha o tee wa bona bjalo ka modulasetulo wa motšwa -o -swere mo kopanong yeo.
Khoramo ya kopano ye nngwe le ye nngwe ya Lekgotla ke maloko a seswai.
Sephetho sa bontši bja maloko bja Lekgotla ao a lego gona kopanong se tšewa bjalo ka kwano ya Lekgotla, mme ge diboutu ka ga morero wo mongwe di sa lekane, motho yo a ditšego setulo mo kopanong yeo o na le boutu yeo e balwago.
Modulasetulo o swanetše go iša tšhišinyo efe goba efe ya Lekgotla go Tona ka matšatši a šupa ka morago ga ge sephethokwano se dumeletšwe ke Lekgotla.
Leloko la Lekgotla le swanetše go itokolla go kgatheng tema dinyakišišong dife goba dife, ditheeletšong goba go tšeweng ga diphetho tšeo di amago tabal yeo leloko leo le nago le kgahlegelo go yona.
Lekgotla le swanetše go hlama Komiti ya Selete ya Tšwetšopele ya Meepo le Tikologo ka mokgwa wo o ka bewago Selete ka Selete ka moo go boletšwego go karolo ya 7.
Lekgotla le ka hlama dikomiti tša go swana le tšeo ka nako yeo di nyakegago goba tša lebaka ka moka bjalo ka ge go ka nyakega go le thuša tiragatšong ya mešomo ya lona, mme komiti yeo e ka akaretša maloko ao e sego maloko a Lekgotla.
Komiti yeo e hlamilwego ka tlase ga karolwana ya 2 e ka, go ya ka tumelelo ya Lekgotla, hlama sehlopha sa mošomo sa nako yeo go thuša go phethagatša mošomo wa yona, mme sehlopha seo sa tšhomo se ka akaretša batho bao e sego maloko a komiti yeo goba Lekgotla.
Ge komiti ya sehlopha sa mošomo e na le maloko ao a lego ka godimo ga le tee, Lekgotla le swanetše go bea leloko la komiti yeo goba sehlopha seo sa mošomo bjalo ka modulasetulo.
Komiti goba sehlopha sa mošomo se na le maikarabelo go Lekgotla.
Thušo yeo e bolelwago go dikarolwana tša 2 le 3 ga e fediše maikarabelo a Lekgotla go mešomo ya lona ka tlase ga Molao wo.
Ditshenyagalelo tša Lekgotla di swanetše go hwetšwa go tšhelete yeo e beakanyeditšwego ke Palamente go Kgoro ya Diminerale le Enetši lebakeng leo.
Leloko la Lekgotla, komiti goba sehlopha sa mošomo, ntle le leloko leo le lego mošomi wa lebaka ka moka wa Mmušo, le swanetše go thwalwa ka magora ao, go akaretšwa magora ao a amanago le tefelo ya meputso le tšhelete ya go thuša tiro (allowances), bjalo ka ge Tona ya ka bea ka poledišano le Tona ya tša Ditšhelete.
Godimo ga dipego tše dingwe tšeo di itšeng tšeo Tona e ka di kgopelago go tšwa go Lekgotla nako le nako, Lekgotla le swanetše gore ngwaga wo mongwe le wo mongwe pele ga 31 Matšhe le iše pego go Tona, le hlaloša mediro ya Lekgotla mo ngwageng pele ga letšatši leo mme e swanetše go akaretša lenaneopeakanyo la kgwebo la ngwaga wo o latelago.
Mešomo ya tshepedišo ya Lekgotla e swanetše go dirwa ke bahlankedi ba Lefapha bao ba filwego maatla ke Molaodikakaretšo go phethagatša seo.
Kgaolo ye e kgontšha tumelelo ya ditokelo tša diteko nyakišišo le ditokelo tša tšweletšo le go fana ka mangwalo a tumelelo ya tšhomišanommogo ya seteginiki le mangwalo a tumelelo ya dinyakišišo.
a Mabakeng a Kgaolo ye, dikarolo 9, 10, 11, 12, 23, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, le 52, Kgaolo le ya 7 le Lenaneotshepetšo di šoma le diphetogo tšeo di lebanego.
viii tumelelo ya go dira tekolo, e swanetše go kwešišwa e le tšhupetšo ya phemiti ya go dira diteko.
Tona e ka bea lekala la Mmušo gore goba boemedi bjo bo laolwago ka botlalo goba khamphani ye e lego ya Mmušo gore e dire mešomo ye e hlalositšwego Kgaolong ye.
f go lemoša Tona ka ga tshedimošo ye elego mabapi le go go nyaka le go tšweletša petroleamo ye e ka bago le tirišego goba mohola go Mmušo g go leletša Tona le go mo direla ditšhišinyo ka ga tlhokego ya gore ka bolola , ka bakontraki goba ka lekala le lengwe le le lengwe la kgwebo ya mmušo le dire mešomo ya go dira ditekolo tša go nyaka petroleamo.
i senkaleswa le go dira ditšhišinyo go Tona mabapi le tumelelo ya maano a go sepediša tikologo, mananeo a tshepedišo ya tikologo, mananeo a tšweletšo le diphetošo tša tšona; le j dira mošomo ofe goba o fe, mabapi le petroleamo, yeo Tona a ka e laelago nako le nako.
Boemedi bjo bo bedilwego bo thekgwa ka ditšhelete ka tšhelete yeo e beetšwego tlhoko ke Palamente.
Boemedi bjo bo beilwego bo ka re ntle le moo, ka tumelelo ya Tona bja fana ka ditirelo tša bothekniki le tša dikeletšo le thušo go maemedi a go swana le ao a ka dinageng tše dingwe.
Tona e ka re, ka tsebišo ka go Kasete la mema dikgopelo tša ditokelo tša petroleamo go sekgao goba dikgao, mme a ka bontšha ka go tsebišo yeo lebaka leo ka lona kgopelo yeo e ka dirwago go boemedi bjo bo beilwego le melawana le magora ao ka go wona ditokelo tšeo di ka fiwago.
Boemedi bjo bo beilwego bo re ka mokgwa wo mongwe la amogela dikgopelo tša ditokelo tša petroleamo mabapi le dikgao tšeo di sego tša mengwa bjalo ka ge go hlalošwa go karolwana ya 1.
Boemedi bjo bo beilwego bo swanetše go tsebiša Tona ka ga kgopelo lebakeng la matšatši a 7 morago ga go amogela kgopelo yeo.
b ka mokgwa wo o beilwego; le c ga mmogo le tšhelete yeo e beilwego yeo e sa lefelwego morago.
a dinyakwa tše di akantšwego karolwaneng i di a kgotsofatšwa; le b gore ga go na motho yo mongwe yo a swerego tumelelo ya tshomišanommogo ya sethekniki, tokelo ya go hlohlomiša, goba tokelo ya tšweletšo ya petroleamo karolong efe goba efe ya lefelo leo.
Ge kgopelo e sa sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, boemedi bjo bo beilwego bo swanetše go tsebiša modirakgopelo ka ga ntlha yeo matšatšing a 14 morago ga kamogelo ya kgopelo yeo.
a go tliša porokerama ya tshepedišo ya tikologo go ya ka karolo ya 36, mo lebakeng la matšatši a 120 go tloga letšatšing la tsebišo yeo mme b le ikopanye le mahlakore ao a nago le kgahlego le ao a amegago.
Tona e swanetše go gana go fana ka tokelo ya tumelelo ya diteko nyakišišo ge kgopelo e sa kgotsofatše dinyakwa ka moka tšeo di bolelwago go karolwana ya 1.
Ge Tona e gana go fana ka tokelo ya tumelelo ya diteko nyakišišo, Tona e swanetše gore ka go ngwala le tsebiše modirakgopelo mo matšatšing a 30 ka ga sephetho le mabaka a seo go tloga ge a tšea sephetho.
b Sepedišana le dikwano le mabaka a phemiti ya go dira ditekolo; le dikgonagatšo tša maleba tša Molao wo le molao ofe goba ofe wo mongwe; le gona a c Lefele ditšhelete tše di beiwego tša go dira ditekolo go boemedi bjo bjo beilwego.
b ka mokgwa wo o beilwego ga mmogo; le c tšhelete yeo e sa bušetšwego morago ya kgopelo.
b go se na motho yo mongwe yo a swerego tumelelo ya tshomišanommogo ya seteginiki, tokelo ya hlohlomiso goba tokelo ya tšweletšo ya petroleamo mo lefelong leo le swanago.
Ge kgopelo e sa sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, boemedi bjo bo beilwego bo swanetše go tsebiša modirakgopelo ka ga ntlha yeo matšatšing a 14 morago ga kamogelo ya kgopelo yeo, gomme a bušetše kgopelo.
Tona e swanetše go gana go fana ka tokelo ya tumelelo ya dinyakišišo tša tšhomišanommogo ya seteginiki ge kgopelo e sa kgotsofatše dinyakwa ka moka tšeo di bolelwago go karolwana ya 1.
Ge Tona e gana go fana ka tokelo ya tumelelo dinyakišišo tša tšhomišanommogo ya seteginiki, Tona e swanetše gore ka go ngwala le tsebiše modirakgopelo mo matšatšing a 30 ka ga sephetho le mabaka a seo go tloga ge a tšea sephetho.
Motho ofe goba ofe yo a nyakago go dira kgopelo ya tokelo ya tlhohlomišo o swanetše go iša kgopelo go Tona a kantorong ya boemedi bjo bo beilwego b ka mokgwa wo o beilwego; ga mmogo le c tšhelete yeo e sa bušetšwego morago ya kgopelo.
a dinyakwa rtše di ukangwago go karolowana ya 1 di kgotsofaditšwe; le gona b go se na motho yo mongwe yo a swerego tumelelo ya tshomišanommogo ya seteginiki, tokelo ya tlhohlomišo goba tokelo ya tšweletšo ya petroleamo karolong efe goba efe ya lefelo leo.
Phemiti efe goba efe ya tirišano ya bothekniki e yeo e diretšwego kgopelo ya go nyaka diepšane, go ya ka karolwana 1, e tla re go sa šetšwe letšatši la yona la go fela, ya tšwela pele e šoma go fihla ge kgopelo yeo e dumeletšwe goba e gannwe.
a modirakgopelo a na le phihlelelo ya methopo ya ditšhelete mme a na le bokgoni bja seteginiki go dira mediro yeo e akanywago ya go phethagatša mediro ya diteko dinyakišišo ka tshwanelo.
g gore go fana ka tokelo yeo go tla tšweletša pele maikemišetšo ao a hlalošwago go karolo ya 2d le f.
Tona e tla re morago ga ela hloko nyakego le bogolo bja ditlhohlomišo, projeke ya yaka gore modirakgopelo a phethagatše karolo ya 2d.
Tona e swanetše go gana go fana ka tokelo ya go dira tlhohlomišo ge kgopelo e sa kgotsofatše dinyakwa ka moka tše di boletšwego karolwaneng 1.
Ge Tona e gana go fana ka tokelo ya go dira tlhohlomišo, Tona e swanetše gore ka go ngwala le tsebiše modirakgopelo mo matšatšing a 30 ka ga sephetho le mabaka a seo go tloga ge a tšea sephetho.
Tokelo ya go dira tlhohlomišo e ya ka melawana le magora mme e šoma lebaka leo le beilwego ka go tokelo, lebaka leo le sa fetego mengwaga ye meraro.
b ka mokgwa wo o beilwego; ga mmogo le c tšhelete yeo e sa bušetšwego morago ya kgopelo.
c felegetšwa ke pego yeo e nago le dintlha tšeo di bontšhago botlalo bja go obamela dinyakwa tša lenaneo la tshepedišo ya tikologo yeo e dumeletšwego, tokišo yeo e swanetšego go phethwa le tekanyetšo ya ditshenyegelo; le d akaretša lenaneo le le tletšego la mošomo wa ditlhohlomišo la lebaka la mpshafatšo.
b lenaneo la mošomo wa go dira tlhohlomišo; le c dinyakwa tša lenaneo le le amogetšwego la tshepedišo ya tikologo.
Tokelo ya go dira tlhohlomišo e ka mpshafatšwa mabakeng a mararo ao a sa fetego mengwaga ye mebedi le tee ka le.
Tlhohlomišo ye e diretšwego kgopelo ya mpshafao, e tla re, go sa šetšwe letšatši la yona la go fela, dula e šoma go fihla ge e amogelwa goba e ganetšwa.
d a ka neelana mme a gana ka tokelo ya diteko nyakišišo go ya ka karolo ya 11 yeo e tla sepelago le diphetogo tšeo di swanetšego.
a kantorong ya boemedi bjo bo beilwego b ka mokgwa wo o beilwego; ga mmogo le c tšhelete yeo e sa bušetšwego morago ya kgopelo.
a Dinyakwa tše di ukangwago go karolwana1 di a kgotsofatšwa; le b gore ga go na motho yo mongwe yo a swerego tumelelo ya tshomišanommogo ya seteginiki, tokelo ya go dira tlhohlomišo goba tokelo ya tšweletšo, mo lefelong leo.
Ge kgopelo e sa sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, boemedi bjo bo beilwego bo swanetše go tsebiša modirakgopelo ka ga ntlha yeo matšatšing a 14 morago ga kamogelo ya kgopelo yeo.
b dira kelo ya khuetšo ya tikologo le go Iša lenaneo la tshepedišo ya tikologo gore le amogelwe lebakeng la matšatši a 180 go tloga letšatšing la tsebišo go ya ka karolo ya 39.
c Tšweletšo e ka se be le dipoelo tša tšhilafatšo ye e sa amogelegego, go gwahlafala ga mabu, goba tshenyo ya tikologo.
g modirakgopelo a kgonagaditše ditšhelete le tše dingwe gore go be le leano le le beilwego la leago le mešomo.
i Go fiwa ga tokelo yeo go tla tšwetša pele maikemišetšo ao a boletšwego go karolo 2d le f le gona go sepelelana le kwano ye e ukangwago go karolo 100 le leano leo le beilwego la mabu le la mošomo.
Tona e swanetše go gana go fana ka tokelo ya tšweletšo ge kgopelo e sa fihlelele dinyakwa tšeo di bolelwago go karolwana ya 1.
Ge Tona e gana go fana ka tokelo ya tšweletšo, Tona e swanetše gore ka go ngwala le tsebiše modirakgopelo mo matšatšing a 30 ka ga sephetho le mabaka a seo go tloga ge a tšea sephetho.
Tokelo ya go tšweletša e ya ka melao le magora ao a beilwego mme e šoma lebaka leo le beilwego ka go tokelo, mme lebaka leo le ka se fete mengwaga ye masometharo.
Tokelo ya tšweletšo, ye e filwego go ya ka karolwana1 e thoma go šoma letšatšatšing leo ka lona leano la tshepedišo ya tikologo le amogelwago go ya ka karolo 39 4.
b ka mokgwa wo o beilwego; ga mmogo le c tšhelete yeo e sa bušetšwego morago ya kgopelo.
c felegetšwa ke pego yeo e nago le dintlha tšeo di bontšhago botlalo bja go obamela dinyakwa tša lenaneo la tshepedišo ya tikologo yeo e dumeletšwego, tokišo yeo e swanetšego go phethwa le tekanyetšo ya ditshenyegelo; le d Lenaneo la mošomo wa tšweletšo wa lebaka la mpshafatšo.
d dinyakwa tša tša lenaneo le le amogetšwego la tshepedišo ya tikologo.
Tokelo ya tšweletšo e ka mpshafatšwa lebakeng la go tšwela pele leo le sa fetego mengwaga ye 30.
Tokelo ya tšweletšo, yeo e diretšwego kgopelo, e tla re, go sa šetšwe letšatši la gofela ga yona, ya tšwela pele e šoma go fihlela lebakeng leo ka lona kgopelo yeo e dumelelwago goba e ganelwago.
c a ka neelana mme a gana ka tokelo ya tšweletšo go ya ka karolo ya 11.
f thoma ka mešomo ya tšweletšo lebakeng la ngwaga o tee go tloga ka letšatši leo ka lona tokelo ya tšweletšo e thomago go šoma go ya ka karolo 845 goba nako ye e katološitšwego go ya le ka mo Tona e ka e dumelelago; le go g sepelelana le lenaneo la tshepedišo ya tikologo le leano la leago le la mešomo.
Ge ditokelo tša diteko nyakišišo goba tša tšweletšo di filwe mo lefelong leo e lego karolo ya lefase leo go lona go nago le sediba sa petroleamo yeo go yona go nago le ditokelo tše dingwe tša tšweletšo, beng ba ditokelo tšeo ba swanetše go beakanya lenaneo la tšweletšo ya sediba sa petroleamo ga mmogo bjalo ka selo se tee mme ba swanetše go iša lenaneo leo go Tona go ya ka melawana le magora a ditokelo tša go dira tlhohlomišo goba tša tšweletšo.
Moswari wa tokelo goba tumelelo efe goba efe yo a dirago mediro ya dinyakišišo, dithuto tša tšhomišommogo ya seteginiki, mediro ya diteko nyakišišo le mediro ya tšweletšo o swanetše go fana ka tshedimošo yeo, data, dipego le ditlhalošo go moemedi bjo bo beilwego bjalo ka ge go ka bewa.
a sa fetego mengwaga ye mene go tloga go letšatši la khwetšo; goba b felago ka letšatši leo ka lona tumelelo goba tokelo tšeo di amanago le tshedimošo, data, dipego le ditlhalošo di phumutšwego, fedišitšwego, goba lefelo leo diphemiti tšeo goba ditokelo di amanago le lona le tlogetšwe.
Mmušo goba bašomedi bafe goba bafe ba wona ga ba a ga o na boikarabelo tolollong ya maleba goba ya ka boomo ya tshedimošo goba data yeo e tlišitšwego go ya ka Molao wo; le b go tiišeletša go nepagala ga goba go felela ga tshedimošo efe goba efe ya datga goba tlhaloso efe goba efe ya yona.
Godimo ga karolo ya 5 , ga go mešomo ya go dira tlhohlomišo goba ya tšweletšo yeo e ka thomago ntle le ge mowari wa ditokelo yo a amegago a fane ka kgonafatšo ya ditšhelete ye e amogelegago go boemedi bjo bo beilwego, a tiišetša go hwetšagala ga ditšhelete tše di lekanego tša go phethagatša mananeo ka moka mošomo wa go hlohlomiša le a tšweletšo ka moswari.
Tona e ka phumula goba la fega tumelelo efe goba efe ya nyakišišo, tumelelo ya tšhomišommogo ya seteginiki, tokelo ya teko nyakišišo le ya tšweletšo go ya ka tselatshepetšo yeo e bolelwago go karolo ya 47.
Tona e ka dumelela leloko le fe goba le fe la Lekgotla, Molaodi wa Selete goba mohlankedi ofe goba o fe, yo a bitšwago motho yo a filwego maatla ka mo Kgaolong ye, go tšwetša pele mediro yeo e bolelwago go karolwana ya le ka go karolo ya 87.
Motho yo a filwego maatla o swanetše go fiwa setifikeiti seo se saenilwego ke Tona se bontšha gore o filwe maatla ka tlase ga karolwana ya 1.
Motho yo a filwego maatla o swanetše go, ka kgopelo ya motho ofe goba ofe a bontšhe setifikeiti seo se bolelwago go karolwana ya 2 go motho yoo.
e a tšee ditaetšo tša nateriale ofe goba ofe gomme a se leke, a se hlahlobe, a se sekaseke gomme a beye ditaetšo tšeo ka magoro, gomme a f i amoge materiale ofe goba ofe, selo, puku, rekhoto, pego goba sengwalwa sefe goba sefe go akaretšwa direkhote tša elektroniki, dingwalwa goba data tšeo di ka bago maleba kahlolong ka tlase ga Molao wo gomme a se beye tlhokomelong ya gagwe, eupša ii motho yo go yena go tšerwego bong goba tshepedišo ya puku, rekhoto goba sengwalwa, a ka re ka ditshenyagalelo tša gagwe le gona ka tlase ga bookamedi bja bja motlhahlobi, a dira dikhophi tša tšona goba ditsopolwa tša tšona.
Lengwalo la maatla fatšo, leo lgo boletšwego ka lona go karolwana 4 le swanetše go ntšwa ke magistrata yo a nago le tshepedišo morerong woo, gomme le ka ntšhwa feela ge e le gore ge go bonala go tšwa tshedimošong yeo e hweditšwego ka kano gore go na le mabaka ao a kwagalago a go dumela gore materiale ofe goba of, selo, setlabelo, puku, pego, sengwalwa goba sengwalwa sa elektroniki goba data ye e ka amanago le go tshelwa ga Molao wo, se godimo goba se ka gare ga ka lefelo leo.
a Ge go sa hlongwe dinyakišišo ka ga bosenyi mabapi le selo sefe goba sefe seo se hweditšwego go ya ka karolwana 4, goba ge go direga gore selo seo ga se nyakege tshekong efe goba efe ka morero wa go fa bohlatse goba ya tshepedišo efe goba efe ya kgoro ya tsheko taelo ya kgoro ya tsheko, selo seo se swanetše go bušetšwa ka pela ka mo go ka kgonegago go motho yo a amogilwego sona.
b Morago ga phetho ya dinyakišišo tša bosenyi selo se sengwe le se sengwe seo se amogilwego go ya ka karolwana ya 4 gomme e le seo se šomilego bjalo ka taetšo ditshekong tšeo go tšona motho a bonwego molato, se swanetše go neelwa motho yo a filwego maatla a go laela gore se senywe goba go sego bjalo, se dirwe ka mo go laetšego kgoro ya tsheko.
a a tsena lefelong la go dira diteko, lefelo la go nyaka diepšane, goba lefelo la go epa, goba lefelo la go tšweletša goba la tlhohlomišo, goba lefelo la tshwaro, goba lefelo lefe goba lefe moo go nyaka, go epa, go hlohlomiša, goba tšweletšo, di dirwago gore go lekolwe tiro efe goba efe, lenaneo goba mošomo wo o dirwago ka lefelong leo goba ka lefelong leo le bolelwago, le b a ka nyaka moswari wa tokelo, phemiti goba tumelelo goba motho yo a nago le boikarabelo bja tikologo yeo goba lefelo, goba motho yo a phethagatšago goba yo a hlokometšego go phethagatšwa ga ditiro tšeo, lenaneo goba mešomo, go tšweletša puku efe goba efe, rekhoto, pego, goba dingwalwa tše dingwe go akaretšwa dingwalwa tša elektroniki, tshedimošo goba data ye e lego mabapi le merero yeo e boletšwego molaong wo gore e hlahlobje, goba morerong wa go hwetša dikhophi tša tšona goba dintsopolwa tša go tšwa go tšona.
ilaela moswari wa teko ya maleba gore wa phemiti goba tumelelo ; goba motho yo a nago le boikarabelo bja tikologo yeo, motho ofe goba ofe yo a phethagatšago goba yo ahlokometšego go phethagatšwa ga ditiro tšeo goba mešomo goba mosepediši, molhlankedi, mošomedi goba moemedi wa moswari yoo, go tšea magato a ka pela a tokišo; goba ii laela gore mešomo ya go dira diteko, go nyaka diepšane, go epa, go tšweletša goba ya go šomana le diepša goba karolo ya yona e fegwe goba e fedišwe gomme a fe ditaelo tše dingwe tša mohuta wo mabapi le se go ya le ka mo go ka nyakegago.
Molaodikakaretšo a ka tsebiša mong ka go ngwala matšatšing a 30 a sephetho sa go beela thoko taelo.
Ga go motho yo a swanetšego go šitiša, go thibela goba go ganetša motho ofe goba ofe yo a filwego maatla go dira mošomo wa gagwe go ya ka Molao wo.
b mo mabakeng a gore mong yoo o dira mediro ya diteko nyakišišo goba ya go epa , go ya ka mo go lego ka gona, ka mokgwa wo o lego kgahlanong le maikemišetšo a karolo ya 2e le f; le gona go le kgahlanong le leano la leago le la mešomo; goba c gore mošomo ofe goba ofe goba tiragatšo tseo di dirwago ke mong yoo di ka hlola go se sepele ka dikgontšhi tša Molao wo goba ka molao ofe goba ofe goba legora la tokelo yeo.
Mabakeng a seripa se, tlholelo ya mathata mošomong e ra "tlholelo ya mathata mošomong" bjalo ka ge e hlalošitšwe ka go karolo ya 1 sa Molao wa Tšhireletšego ya Dikutollo, 2000 Molao wa Nomoro ya 26 wa 2000.
Tshekoleswa go ya ka karolwana ya 1 ga e fege tiragatšo ya tshepedišo, ntle le ge e fegilwe ke Molaodikakaretšo goba Tona, go ya ka mo go bago ka gona.
Ga go motho yo a ka dirago kgopelo go Kgoro ya tsheko gore sephetho sa tša tshepedišo seo se ukangwago go karolwana 1 se lebelelwe leswa go fihla ge motho yoo a dirišitše dithuši tša gagwe ka moka go ya ka karolwana yeo.
Dikarolo 6, 71 le 8 tša Molao wa Tšweketšo ya Tshepedišo ya Toka, 200 Molao wa Nomoro ya 3 wa 2000, di ama tshepedišo efe goba efe ya kgoro ya tsheko yeo e ukangwago karolong ye.
a di filwe ka seatla go motho yoo; goba b di rometšwe ka poso yeo e netefaditšwego go aterese ya mošomo, poso goba ya madulo ya motho yoo.
Tsebišo efe goba efe, taelo, molaotiragatšo goba tokomane efe goba efe tšeo di filwego go ya ka Molao wo, di a šoma go ya ka mabaka a wona, le ge mohlankedi yo a di tlišago goba yo a di netefatšago a se na maatla se segolo ke ge a filwe maatla ao.
taelotšhupo efe goba efe, tsebišo, phego, taelo, taelomolao goba mabaka ao a ntšhwago, fiwago goba a bewago go ya ka Molao wo; goba vii kgopelo efe goba efe yeo e bolelwago go karolo ya 29; goba viii kgonagatšo efe goba efe ye nngwe ya Molao wo.
b a tšweletša tshedimošo ye e fošagetšego, goba tshedimošo ye e fošagetšego goba tshedimošo ye e lahlago mabapi le morero ofe goba ofe wo o swanetšego go tšweletšwa mabapi le Molao wo; goba c a se fane ka tsebišo ye e ngwadilwego goba a se rerišane le Tona go ya ka karolo ya 263.
b mo molatong wo o bolelwago go karolo ya 93aii go dikotlo tše di ka bewago molatong wa bofora.
Go sa šetšwe se sengwe le se sengwe seo se lego kgahlanong ka gare ga molao ofe goba ofe, kgoro ya magaseterata e ka fana ka kotlo efe goba e efe yeo e kgontšhwago ka go Molao wo.
b tšweletša lenaneo peakanyo go hlahla le go šupa tsela ya kagoleswa maphelo intaseteri ya tša diminerale le petroleamo mono Repabliki ; le a o kgonthiša go fihlelelwa ga maikemišetšo a Mmušo a go lokiša tlhokego ya matšatšing a go feta ya tekatekano go tša leago le go tša ekonomi, bjalo ka ge go hlalositšwe ka go Molaotheo, Tona e swanetše gore lebakeng la dikgwedi tše tshelelago go tloga letšatšing leo ka lona Molao wo o thomago go šoma, e hlabolle Lenaneo leo le phatlaletšego la matlafatšo go tša leago le ekonomi, leo le tla beago motheo, dinepo le dinako tša go tsenya badudi ba Afrika Borwa bao ba dikilego ba hlokišitšwe dibaka, ka intasetering ya meepo, le go dumelela badudi bao ba Afrika Borwa go holega ka ga tirišo ya meepo le mehlodi ya diminerale.
b Lenaneo leo le swanetše go hlalosa, magareng a tše dingwe, ka moo maikemišetšo ao a hlalositšwego ka go karolo 2c, d, e, f le I a ka phethagatšwago.
Ge moswari wa tokelo, goba tumelelo ya go swara a thwala motho yo mongwe goba kontraka ya thušo go dira mošomo ka gare ga mellwane ya lefelo la go dira diteko, lefelo la go epa, lefelo la go nyaka diepšane, la ditlhohlomišo, lefelo la tšweletšo goba lefelo la tshwaro, bjalo ka ge go ka ba ka gona, moswari yoo o dula a na le boikarabelo bja go obamela Molao wo.
Tumelelo ya go dira tekolo, tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya go epa, phemiti ya tshwaro, phemiti ya tirišano ya bothekniki, phemiti ya go dira tekolo, tokelo ya go fatišiša le tokelo ya tšweletšo, lenaneo la mošomo, lenaneo la mošomo wa go epa, lenaneo la tshepedišo ya tikologo le leano latshepedišo ya tikologo di ka se fetošwe goba tša fapafapanywa (go akaretšwa le ka katološo ya lefelo leo le akaretšwago ke yona goba ka koketšo ya diminerale goba ka šere goba dišere, dibopegwana tše di nago le diminerale goba mabato, ao lebakeng le e sego karolo ya yona) ntle le tumelelo ye e ngwadilwego ya Tona.
Tona e ka re, go ya lemabaka ao ae ka a beago ya re ka go ngwalaya rolela maatla afe goba afe ao e a filwego ke Molao wo , ntle le maatla a go dira melaotshepedišo goba go šomana le boipiletšo bofe goba bofe go ya ka karolo 96, le gona e ka rolela mošomo ofe goba ofe wo o beilwego go yona go Molaodikakaretšo, Molaodi wa Selete goba mohlankedi o mongwe le o mongwe.
Tona e ka re ge e rolela maatla afe goba afe, goba e fana ka boikarabelo bofe goba bofe ka tlase ga karolwana 1, ya dumelela tholelo ya go ya pele ya maatla ao le kabo ya go ya pele ya mešomo ke motho yo a rolelwago boikarabelo goba a fiwago mošomo.
Molaodikakaretšo, Molaodi wa Selete goba mohlankedi ofe goba ofe yo mongwe yo a roletšwego maatla goba a filwego boikarabelo ke Molao wo goba ka tlase ga wona, a ka re ka go ngwala a rolela maatla afe goba afe a mohuta woo goba boikarabelo bofe goba bofe go mohlankedi ofe goba ofe yo mongwe.
Setšhaba sefe goba sefe seo se nyakago go fiwa tokelo ya šedi ya pele ya go nyaka goba go epa mabapi le minerale ofe goba ofe le mablu ao a ngwadišitšwego goba ao a ilego go ngwadišwa leineng la setšhaba se se angwago, se swanetše go iša kgopelo ya woo go Tona.
c dikholego tšeo di letetšwego tša projeke ya go nyaka goba ya go epa e tla ba tša setšhaba seo se angwago; le gona d setšhaba se na le phihlelelo ya mehlodi ya bothekniki le ya tša ditšhelete go diriša tokelo yeo.
a Šoma lebaka le le sa fetego mengwaga ye mehlano gomme e ka mpshafaletšwa mabakeng a go tšwela pele ao a sa fetego mengwaga ye mehlano; le gona e b Laolwa ke dikwano le mabaka ao a beilwego.
Tokelo ya go fiwa šedi ya pele ye e bolelwago karolong ya 1 e ka se fiwe mabapi le mafelo ao go wona go šetšego go filwe tokelo ya go nyaka, tokelo ya go epa, phemiti ya go epa, phemiti ya tshwaro, tokelo ya tšweletšo, tokelo ya go dira tlhohlomišo, phemiti ya go šoma ka bothekniki, goba phemiti ya go dira diteko.
a ga a hwetšagale; goba b o hlokofetše gomme mojabohwa a sa hwetšagale.
a fana ka tumelelo go motho yoo gore a beye tsebišo yeo lefelong le le bonalago mabung ao, gomme a tsene mabung aoa angwago ke kgopelo yeo; le gona b go bea motho yoo ka tlase ga dikwano le mabaka ao a ka bewago ke Mosepediši wa Selete.
Tona e ka re ka tsebišo ka kuranteng ya mmušo, ya lokolla lekala lefe goba lefe la mmšo ditaelong tša karolo 16, 20, 22 le 27 mabapi le tiro efe goba efe yeo e dirilwego go tloša seepšane sefe goba sefe ka morero wa go aga tsela, go agwa ga matamo goba morero ofe goba ofe o mongwe wo o ka šupšago tsebišong yeo.
Go sa šetšwe karolwana 1, lekala la mmušo leo le lokolotšwego ka tsela yeo le swanetše go tšweletša lenaneo la tshepedišo ya tikologo gore le amogelwe go ya ka karolo 394.
Mong ofe goba ofe wa mabu goba motho, yo a lego mabung ao ka molao, yo a rego ka molao a tšea mohlaba, maswikana, maswika goba letsopa go phethagatša tša temo goba go hlabolla mabu goba go hlabolla setšhaba, o lokolotšwe ditaelong tša karolwana 1 ge feela mohlaba, maswikana, maswika goba letsopa leo di sa rekišwe goba tša lahlwa.
e mohuta wa kgopelo ye nngwe le ye nngwe ye e ka dirwago goba ye e swanetšego go dirwa go ya ka Molao wo le ya kwano efe goba efe goba sengwalwa se se nyakegago gore se išwe le kgopelo yeo, le tshedimošo goba dintlha tše di swanetšego go sepela le kgopelo yeo.
j morero ofe ogbaofe wo o ka bewago goba wo o swanetšego go bewago go ya ka Molao wo; le k morero ofe lgobaofe wo mongwe wo tshepedišo ya wona e ka bago bohlokwa goba ya nyakega gore go fihlelelwe maikemišetšo a Molao wo.
Molaotshepedišo o mongwe le o mongwe wo o dirwago ka tlase ga karolwana yeo ka laela gore motho ofe goba ofe yo a tshelago molaotshepedišo wo goba a sa o obamele, o tla bonwa molato gomme a swanelwa ke kotlo ya tefišo goba go ya kgolegong lebaka le le sa fetego dikgwedi tše tshelelago.
Tshepedišong efe goba efe ya molao go ya ka Molao wo, pego efe goba efe, setsenywa goba tshedimošo ka gare goba godimo ga puku efe goba efe, polane, rekhoto goba sengwalwa se sengwe, e tla tšewa bjalo ka bohlatse bjo bo ka laetšwago bja dikgonthe, ke motho yo a a bo dirilego, a bo tsentšego goba a bo rekhotilego.
Molao wo o tlama mmušo, ntle le, ntle le moo go angwago boikarabelo bja bosenyi.
Go ya ka Šetule (lenaneotshepetšo) ya 2, melao ye e boletšwego go Šetule 1 e a fedišwa goba ya fetošwa go ya ka kelo yeo e hlalositšwego kholomong ya boraro ya Šetule ya 1.
Molao wo o bitšwa Molao wa Tlhabollo ya Diminerale le Petroleamo, 2001, gomme o thoma go šoma letšatšing leo le bewago ke Mopresidente ka kgoeletšo ka Kuranteng ya Mmušo.
Matšatši a a fapafapanago a ka swanelwa ke go bewa mabapi le ditaelo tše di fapafapanego tša Molao wo.
Go fetošwa ga karolo 67 ka go phumola ga mantšu "goba diding ya go neela ditokelo tša diminerale".
Go fetošwa ga karolo 90(a) ka go phumola mantšu "tokelo ya diminerale".
a go phumolwa ga temana a tlhalosong ya "thoto ye e sa šuthišegego" le b go phumolwa ga tlhaloso ya "kontraka ya go nyaka".
Lefelo la go epa ke lefelo la go nyaka diepšane, lefelo la go epa, lefelo la tshwaro, lefelo la go hlohlomiša le lefelo la tšweletšo bjalo ka ge le hlalositšwe go karolo 65 (b) ya Molao wa Tlhabollo ya Mehlodi ya Petroeamo le Diminerale, 2002 (Molao wa Nomoro ya wa 2002).
Ka moka ntle le tlhaloso ya " dimetale tše bohlokwa" le "dimetale tše bohlokwa tše di sa šongwago" karolong ya 1 le Kgaolong ya XVI tša Molao wa wa Ditokelo tša go Epa, 1967 le ntle le tlhaloso ya "Sontaga" ka go karolo 9 ya Molao wa Meepo le Mešomo, 1956.
Ge e le gore mabapi le mabu ao a lego mabapi [goba tokelo efe goba efe ya diminerale ge e le gore mabu ao a a hlohlomišwa] goba tokelo efe goba efe ye nngwe ya kgonthe ye e swerweg ke beng ba babedi goba ba ba fetago palo yeo goba baswari ba dišere, go tla lekana ge kwano e saenetšwe ke beng goba baswai ba dišere tše di sego ka tlase ga 75% karolong yeo ya mabu goba ditokelo tšeo di ka yago le mabaka.
i "Moswari" mabapi le tokelo ya tshepedišo ya kgale e ra motho yo a filwego tokelo yeo, goba yo go tšwago gore o ile a fiwa tokelo yeo goba yo a swerego tokelo yeo, goba go šewago gore o swere tokelo, goba mojabohwa yo a swanelwago ke thaetlele yeo, pele ga ge Molao wo o thoma go šoma.
"khiro ya OP26" ya go epa" e ra khiro ya go epa ye e filwego Mossgas Pty Ltd ka tlase ga temana ya 22 ya khiro ya go nyaka diepšane.
vii"khirišotlasana ya OP26" e ra khirišo efe goba efe ya diteko nyakišišo, ye e hwetšwago go ya ka temana ya 15.1 ya khirišo ya dinyakišišo yeo e filwego [Soekor Propriety Limited] go ya ka karolo ya 141b ya Molao wa Tokelo ya go Epa, 1967 Molao wa Nomoro ya 20 wa 1967, gomme e ngwadišitšwe kantorong ya Mangwalo a bong bya Meepo ka Julae 5 1967 ka tlase ga nomoro ya OP26 go akaretšwa diphetošo dife goba dife tša yona tše di tšwetšego pele go dirišwa go ya ke karolo 44 1aii ya Molao wa Diminerale.
ix Tokelo ye e sa dirišwago ya tshepedišo ya kgale e ra tokelo efe goba efe goba tshwanelego, phemiti goba laesense tšeo di beilwego lenaneong la Sethalwa Šeduleng ye, yeo go ya ka yona go bego go sa dirwe dinyakišišo goba go epa pejana ga ge Molao wo o thoma go dirišwa.
b fa mong wa tokelo ya kgale le wa tokelo ya OP26 sebaka sa go go obamela Molao wo; le c kgonaatša phihlelelo yeo e lekalekanego ya methopo ya setšhaba ya diminerale le petroleamo.
Kgopelo efe goba efe ya tumelelo ya teko nyakišišo, tumelelo ya go epa, tumelelo ya go dira diteko nyakišišo, tumelelo ya go epa goba tumelelo ya go tloša le go šuthiša minerale ofe goba ofe wo o lego gona, fela e sa feleletšwa go ya ka karolo ya 6, 8 goba 9 ya Molao wa Diminerale pelenyana ga ge molao wo o tsenywa tirišong e swanetše go tšewa bjalo ka ge e filwe go ya ka karolo tša 13, 22, 27, 79 goba 83 tša Molao wa go ya le ka mo seemo se ka bago ka gona.
Ge kgopelo efe goba efe yeo e bolelwago go ntlha ya 1 e sa sepelelane le dinyakwa tša Molao wo, Molaodi wa Selete yo retšene ya gagwe e lego mabapi le kgopelo yeo, o swanetše go laela mokgopedi go phethagatša dinyakwa tšeo di sa šaletšego.
Lenaneo lefe goba lefe la tshepedišo ya tikologo leo le tlišitšwego go dumelelwa go ya ka karolo ya 391 ya Molao wa Diminerale yeo e bego e sa feleletšwa ge Molao wo o tsenywa tirišong e swanetše go tšewa bjalo ka ge e filwe go ya ka karolo ya 391 ya Molao wo.
Ge lenaneo la tshepedišo ya tikologo le sa sepelelane le dinyakwa tsa Molao wo, Molaodi wa Selete yeo e amanago le lefelo leo la porokerama ya taolo ya tikologo, o swanetše go laela mokgopedi go phethagatša dinyakwa tšeo di sa šaletšego.
Khirišo efe goba efe ya ka tlase (sublease) go ya ka PO26 yeo e bego e šoma ge Molao wo o tsenywa tirišong e tšwela pele ka go šoma go ya ka melawana le magora ao e filwego a tlase ga wona go fihlela e emišwa goba e fela ka la 30 Tšuni 2007, nakong efe goba efe yeo e ka bago ka pela.
d tshedimišo mabapi le ge e ka ba khirotlasana ya OP26 e dirišwa bjalo ke tiišeletšo ya khiro goba aowa goba ka mokgwa ofe goba ofe e šitišega ka mokgwa wa tshaeno ka Kantorong ya Mangwalo a go Ngwadiša Bong goba ka Kantorong ya go Ngwadiša Dithaetlele tša Meepo.
g Kholofedišo le pego tšeo di hlalosago mokgwa wo ka wona moswari wa khirotlasana a tla phethagatšago maikemišetšo ao a boletšwego go karolo 2d le f; le h Lengwalo la bohlatse leo le kgonthišago gore moswari o sepediša goba o dutše e sepediša mešomo ya tlhohlomišo ka tikologong ya mabu ao angwago kephetošo, gomme le hlalosa mabaka ao ka wona mešomo ya ditlhohlomišo tša mohuta woo di fetošitšwegbo le dipoelo tša seo.
c A laetša gore o tla tšwela pele ka go sepediša mešomo ya tlhohlomišo ge tokelo yeo e se na go fetošwa; le ge d A lefetše ditefelo tše di beilwego tša phetošo.
Ga go dikwano le mabaka tšeo di amago khirotlasana tše di tla dulago di šoma ge di ganetšana le kgonagatšo efe goba efe ya Molaotheo goba Molao wo.
Mosari o swanetše go tšweletša tokelo yeo e fetošitšwego ka tlase ga ntlhana ya 3 lebakeng la matšatši a 90 go tloga ka letšatši leo a amogetšego tsebišo ya phetošo ka Kantorong ya Mangwalo a Dithaetlele tša Meepo gore a ngwadišwe gomme ka nako e tee le ka kantorong ya Mangwalo a go ngwadiša goba ka Kantorong ya Dithaetlete tša Meepo gore khirotlasana ya OP26, e ngwalollwe, go yaka mo maemo a tla bego a le ka gona.
Ngwadišo ye e ukangwago tlhaneng ya 5 e swanetše go diragala lebakeng la dikgwedi tše tshelelago go tloga letšatšing leo ka lona khirotlasana e fetošitšwego ka lona gomme se se swanetše go dirwa ka nako e tee le go ngwalollwa ga ga khirotlasana ka Kantorong ya Dithaetlete tša Meepo.
Ge mosari a ka se tšweletše khirotlasana gore e fetošwe pele ga go fela ga lebaka leo le boletšwego ntlhaneng ya 1 khirotlasana e ka se sa ba gona.
Khiri efe goba efe ya OP26 ya go epa ye e šomago pejana ga ga ge Molao wo o thoma go šoma e tšwela pele go šoma lebaka la mengwaga ye mehlano go tloga ka letšatši leo ka lona Molao wo o thomilego go šoma, go ya ka dikwano le mabaka ao ka wona e filwego.
h tshedimošo mabapi le ge e le gore khiro ya tshepedišo ya kgale ya OP26 a šitišwa ke kopanyo efe goba efe tiišeletšo efe goba efe ya bonto goba tokelo ye nngwe ye e ngwadišitšwego ka kantorong ya Dingwadišo goba ka kantorong ya Dithaetlete tša Meepo.
j Khiro ya botšo le lenaneo le le amogetšwego la tshepedišo ya tikologo goba dikhopi ya lona ye e tiišeleditšwego; le k Kholofedišo le pego ye e hlalosago mokgwa wo ka wona moswari wa khiro goba khirotlasana a tla phethagatšago maikemišetšo ao a boletšwego go karolo 2d le 2f.
c a laetša gore o tla tšwela pele ka tšweletšo ge khiro yeo e se na go fetošwa; le gore d o lefile ditefelo tše di beilwego tša phetošo.
Ga go dikwano le mabaka ao a amanago le khiro ao a tla dulago a šoma ge a ganetšana le kgonagatšo efe goba efe ya Molaotheo goba ya Molao wo.
Mosari o swanetše go tšweletša tokelo ye e fetošitšwego ka tlase ga ntlhana ya 3 lebakeng la matšatši a 90 go tloga letšatšing leo ka lona a amogetšego tsebišo ya phetošo ka Kanorong ya Dithaetlele tša Meepo gore e ngwadišwe gomme ka nako e tee ka Kantorong ya Dingwadišo tša mangwalo goba ka kantorong ya Dithaetlele tša Meepo gore go ngwalollwe khiro ya OP26, go ya le ka moo maemo a lego ka gona.
(Molao wa Nomoro ya 47 wa 1937), goba Molao wa Dingwadišo tša Dithaetlele tša Meepo, 1967 (Molao wa Nomoro ya 16 wa 1967), mabapi le khiro, tokelo ya tšweletšo yeo e fetošeditšwego go yona e swanetše go ngwadišwa go ya ka bonto yeo ya tiišeletšo ka thoto, gomme mongwadiši wa maleba o swanetše go dira ditshaeno go sengwalwa sefe goba sefe sa maleba le ditsenywa ka rejistareng ya gagwe ka mo go ka nyakegago gore a phethagatše ntlhana ye, ntle le go lefela motšhelo ya phetišetšo, motšhelo wa setempe, ditšhelete tša ngwadišo goba ditefišo.
Ge khiro e se na go fetošwa le go ngwadišetšwa ga tokelo ya tšweletšo go seo e fetoletšwego go sona, khirotlasana ga e sa le gona.
Ge moswari a sa tliše khiro gore e fetošwe pele ga go fela ga lebakanako leo le boletšwego ntlhaneng ya 1 khirotlasana ga e sa tlo ba gona.
c leina la minerale goba sehlopha sa diminerale seo go sona a nago le tokelo ya kgale ya go nyaka diepšane.
h Titi ya thaetlele ya mathomo ya naga yeo tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo e amanago le yona, goba kgatišo yeo e netefaditšwego; le i tokelo ya peakanyo ya kgale ya mathomo goba kgatišo yeo e netefaditšwego.
j tshedimošo ka moka ya go nyaka diepšane le dipoelo tša tšona.
d o na le lenaneo le le dumeletšwego la tshepedišo ya tikologo; le gore e o lefile tefelo ye e beilwego ya phetošo.
Ga go melawana le magora ao a šomago go tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo ao a tšwelago pele go šoma ge a le kgahlanong le dikgontšhi tša Molao wo goba Molaotheo.
Moswari o swanetše go nyaka tokelo ye e fetošitšwego ka tlase ga ntlha ya tlasana ya 3 lebakeng la matšatši a 90 go tloga letšatšing leo ka lona tokelo yeo e ilego ya fetošwa gore go phumolwe tokelo ya go dira dinyakišišo ya tshepedišo ya kgale ka Kantorong ya Dingwadišo tša Mangwalo a Bong goba ka Kantorong ya Mangwalo a Boepi, go ya le ka moo boemo bo ka bago ka gona, e lego seo se swanetšego go dirwa ka nako e tee le go ngwadišwa ga tokelo ye e fotošitšwego.
) Ge ponto ya motekeitši e ngwadišitšwe go ya ka Molao wa Ngwadišo ya Dititi, 1937 (Molao wa Nomoro ya 47 wa 1937), goba Molao wa Ngwadišo ya Dithaetlele tša Meepo, 1967 (Molao wa Nomoro ya 16 wa 1967, ka ga tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo, tokelo ya diteko nyakišišo yeo ka go yona o fetoletšwego e swanetše go ngwadišwa go ya ka Molao wo go ya ka ponto ya motekeitši ye nngwe le ye nngwe, mme mongwadiši yo a amegago o swanetše go dira netefatšo yeo e swanetšego go tokomane efe goba efe yeo e lebanego le go tsenya dintlha tšeo ka gare ga rejistara bjalo ka ge go ka hlokagala gore ntlha ye e šome ga botse, ntle le go lefela mešomo ya neelano, mešomo ya setempe, tšhelete ya ngwadišo goba ditefišo.
Ge tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo e fetoletšwe le ngwadišo ya tokelo ya tšweletšo yeo e fetoletšwego ka go yona e dirilwe, tokelo ya peakanyo ya kgale ya e a fedišwa.
Ge go se na kgopelo yeo e dirilwego pele ga go fela ga lebaka leo le hlalošwago go ntlha ya 1 tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo e a fela.
Go ya ka ntlha ya tlasana ya le tokelo efe goba efe ya tshepedišo ya kgale ya go epa yeo e bego e šoma ge molao wo o thoma go dirišwa e tšwela pele go šoma lebaka le le sa fetego mengwaga ye mehlano go tloga ka letšatši leo Molao wo o thomilego go šoma ka lona go ya ka mabaka le dikwano tšeo ka tšona e filwego goba go bego go tšewa gore e filwe.
g tsheedimošo mabapi le ge e ka ba tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go epa e šitišwa ke bonto ya mabu goba tokelo ye nngwe ye e ngwadišitšwego ka Kaontorong ya go Nwadišwa ga Mangwalo a Bong, goba Kantoro ya Mangwalo a Bong.
j tokelo ya botšong ya tshepedišo ya kgale ya, lenaneo le le amogetšwego la tshepedišo ya tikologo goba dikhophi tša tšona tše di netefaditšwego; le k kholofedišo le mokgwa wo ka wona mong a tla phethagatšago maikemišetšo ao a boletšwego karolong 2d le 2f ya Molao wo.
d a na le lenaneo le le amogetšwego la tshepedišo ya tikologo; e bile a e lefile ditefelo tše di laetšwego tša phetošo.
Ga go na kwano le lebaka tše di šalago tša tshepedišo ya kgale ya go epa ge e le gore di ganetšana le le taelo efe goba efe ya Molaotheo le Molao wo.
Moswari a swanetše go nyaka molao wo o fetošitšwego ka tlase ga ntlha ya tlasana ya 3 lebakeng la matšatši a 90 go tloga ka letšatši leo tokelo yeo e fetošitšwego ka lona gore go phumolwe tshepedišo ya kgale ya tokelo ya go dira dinyakišišo ka Kantorong ya go Ngwadišwa ga Mangwalo a bong goba ka Kantorong ya Mangwalo a Boepi, go ya le ka moo seemo se ka bago ka gona, e lego seo se swanetšego go dirwa ka nako e tee le go ngwadišwa ga tokelo ya go fetošwa.
Ge ponto ya motekeitši e ngwadišitšwe go ya ka Molao wa Dingwadišwa tša Dithoto, 1937 Molao wa Nomoro 47 wa 1937, goba Molao wa go Ngwadišwa ga Bong bja Meepo, 1967 Molao wa Nomoro 16 wa 1967 go fediša tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go epa, tokelo ya go epa yeo e fetošeditšwego go yona e swanetše go ngwadišwa go ya ka ponto yeo ya mabu, gomme rejistara ya maleba e swanetše go laetša seo sengwalong se sengwe le se sengwe sa maleba le ditsenywa tša mohuta woo ka direjistareng tša gagwe go ya le ka mo go ka hlokegago gore ntlhana ye e šome, ntle le go lefela motšhelo wa phetišetšo, motšhelo wa setempe, ditšhelete tša go rejistara goba ditefišo.
Ge tshepedišo ya kgale ya go epa e se na go fetošwa gomme go ngwadišwa tokelo ya go epa yeo e fetošeditšwego go yona, tokelo yatshepedišo ya kgale ya go epa e emiša go ba gona.
Ge mong a ka se dire gore tokelo ya tshepedišo ya kgale e fetošwe pele ga go feta ga lebaka leo le beilwego ntlheng ya tlasana ya 1, tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go epa e fediša go ba gona.
Tokelo efe goba efe ya peakanyo ya kgale yeo e bego e sa šomišwe nakong ya ge Molao wo o thoma go šomišwa e tšwela pele go šoma ka melawana le magora ao e filwego ka tlase ga wona, e hweditšwego goba e filwe goba e be e swanetše go ba e filwe, goba e be e swanetše go ba e dumeletšwe lebakeng leo le sa fetego ngwaga go tloga letšatšing leo Molao wo o thomilego go šoma.
Moswari wa Tokelo ya peakanyo ya kgale ye e sa dirišwag o swanetše go dira kgopelo tokelo ya diteko nyakišišo goba tokelo ya go epa, bjalo ka ge go ka ba ka gona, go ya ka Molao wo, lebakeng leo le bolelwago go ntlha ya 1.
Tokelo ya peakanyo ya kgale yeo e sa šomišwego yeo e lego mabapi le kgopelo yeo e dirilwego nakong yeo e filwego go ntlha ya 1, e tla dula e šoma go filhela nako yeo ka yona tokelo ya diteko nyakišišo goba tokelo ya diminerale, ka mo go ka bago ka gona, e fiwa mme e šongwa go ya ka Molao wo goba e ganetšwa.
Go ya ka ntlha ya 2 le 3, tokelo ya peakanyo ya kgale yeo e sa šomišwego e fela ge lebaka leo le hlalošitšwego ka go karolwana ya 1 le fela.
c go ya ka karolo ya 90, 91, 92, 934 goba 7, 102, 103, 111, 113 goba 116 ya Molao wa Ditokelo tša go Epa, 1967 Molao wa Nomoro ya 20 wa 1967; goba d go ya ka karolo ya 127, 128 goba 129 yeo e balwago le karolo ya 130, Molao wa Ditokelo tša go Epa, 1967 Molao wa Nomoro ya 20 wa 1967; goba e ka lebaka la peeletšo ka tlase ga karolo ya 158 ya Molao wa Ditokelo tša go Epa, 1967 Molao wa Nomoro ya 20 wa 1967; bjale ka ge seemo se ka ba ka gona gomme e šoma go ya ka karolo ya 48 ya Molao wa Diminerale pejana ga Molao wo o thoma go šoma, e dula e šoma go ya ka dikwano le mabaka ao e filwego ka wona goba e hweditšwego ka wona gomme e le ka sengwalweng goba ka dingwalweng tše di angwago e lego tšeo e tšwelago pele go ba gona ka tlase ga tšona goba go dula e šoma le mabakeng ao di bego di gomareditšwe ditokelong tša tshepedišo ya kgale, di tla no dula di šoma go sa šetšwe go emišwa goba go bs gona ga tokelo ya tshepedišo ya maleba ya kgale yeo di bego di amagantšwe leyona, ge tokelo ya mohuta woo ya tshepedišo ya kgale e tšeelwa legato ke tokelo ya go nyaka diepšane goba tokelo ya go epa go ya ka ntlha ya 6 goba 7 gomme le yona e tla re ka go swana ya gomarela phemiti yeo goba tokelo go ya le ka mo seemo se tla bego se le ka gona.
Moswari, modiriši goba mohwetši wa peeletšo efe goba efe, tumelelo goba tokelo ya go diriša boalo bja naga bjo bo ukangwago ntlheng ya tlasana ya 1, o swanetše go ngwadiša peeletšo yeo, tumelelo goba tokelo ka Kantotong ya Mangwalo a Bong bja Meepo lebakeng la ngwaga go tloga ka letšatši leo Molao wo o thomilego go šoma ka lona.
Peeletšo efe goba efe goba tumelelo goba tokelo ya go šomiša bogodimo bja naga yeo e bolelwago go karolo ya 1, yeo e ka bego e emišitšwe, e neelanwe, e tlogetšwe, e arolelanwe, e filwe, e kgaogantšhitšwe, e fetotšwe goba e motekeitšilwe, ka moka goba seripa, pelenyana ga tiragatšo ga Molao wo e ka emišwa, neelanwa, tlogelwa, arolelanwa, fiwa, kgaogantšhwa, fetolwa goba ya motekeitšiwa, ka moka goba seripa, go ya ka Moalo wo, fela mong o swanetše go kgopela go Kantoro ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša go Epa matšatšing a 90 a ngwadišo ya kemišo, neelano, tlogelo, karolelano, phiwo, kgaogantšho, phetošo goba motekeitši.
Mong wa naga yo a bolelwago go karolo ya 482a ya Molao wa Diminerale yo a bego a hwetša hlatswadiatla go ya ka karolo yeo pelenyana ga go tsenya tirišong ga Molao wo, o swanetše go tšwela pele go hwetša hlatswadiatla yeo.
a Moswari wa peeletšo, tumelelo goba tokelo tšeo di bolelwago go karolwana ya 1 a ka tlogela peeletšo yeo, tumelelo goba tikelo, ka moka goba seripa, ka tsebišo ya go ngwalela Molaodi wa Selete yo a lego maleba.
b Peeletšo, tumelelo goba tokelo tšeo di bolelwago go temana ya a, goba seripa sa yona seo se tlogetšwego, se swanetše go tšewa bjalo ka ge e eme go tloga letšatšing la tsebišo.
Molaodikakaretšo a ka phumula peeletšo efe goba e fe, tumelelo goba tokelo ge mong wa yona e retelelwa ke go obamela melawana le magora a tokelo yeo, peeletšo goba tumelelo, lebakeng leo ka lona karolo ya 44 e tla šomago le diphetogo tšeo di lebanego.
Khirišo efe goba efe ya mašokotšo a Mmušo go moepo go ya ka karolo ya 74 ya Molao wa Maswika a Bohlokwa, 1964 Molao wa Nomoro ya 73 wa 1964; wo o dutšego o šoma go ya ka karolo ya 471aiii ya Molao wa Diminerale e tšwela pele go šoma go ya ka melawana le magora ao a lego ka gare ga tokomane yeo e filwego goba ya ngwalwa ka tlase goba ka gare go yona.
Lenaneo lefe goba lefe la tshepedišo ya tikologo leo le amogetšwego go ya ka karolo ya 39 ya Molao wa Diminerale, gomme le thomilego go šoma pejana ga ge Molao wo o tla thoma go šoma, le magato afe goba afe ao a tšerwego mabapi le kelo ya maleba ya go šoma le boikarabelo bja go hlapetša bjo bo amanago le lenaneo leo la tshepedišo ya tikologo, le tšwela pele go dula le šoma ge Molao wo o thoma go šoma.
Ntlhana ya 1 ga e thibele Tona go laola phetošo ya lenaneo la tshepedišo ya tikologo gore le sepelelane le dinyakwa tša Molao wo.
Motho ofe goba ofe yo a lokolotšwego go ya ka karolo 392a ya Molao wa Diminerale pele ga ge Molao wo o thoma go šoma, gomme e le yoo tokollo ya gagwe e sa dulego e šoma go ya ka Molao wo, o swanetše go dira kgopelo ya tokollo go ya ka Molao wo, lebakeng la ngwaga go tloga letšatšing leo ka lona Molao wo o thomilego go šoma, ntle le moo tokollo e a fela.
Ge moswari wa tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go nyaka diepšane goba tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go epa, a fediša tmošomo wa maleba ywa go nyaka diepšane goba wa go epa, moswari o swanetše go dira kgopelo ya setifikeiti sa go tswalela go ya ka karolo ya 43.
Karolo ya 38 e ama moswari wa tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go nyaka diepšane goba tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go epa.
Go sa šetšwe ditaelo tša ntlha ya 7 le 7 , kholofetšo efe goba efe ye e lego gona, moputso wo o kwanetšwego goba kholofetšo ya mabakeng a a tlago, go akaretšwa hlatswadiatla efe goba efe ye e ukangwago go karolo ya 46 ya Molao wa Diminerale tše di yago go setšhaba sefe goba sefe pejana ga ge Molao wo o thoma go šoma, e tla tšwela pele go ya go setšhaba seo.
Setšhaba seo se ukangwago go ya ka ntlhana ya 1 se swanetše gore ngwaga-ka-ngwaga le nakong ye nngwe yo ka yona go nyakegago gore se dire bjalo go ya ka Tona, se fe Tona dintlha tšeo di lego mabapi le tirišo goba go fiwa ga kholofetšo goba moputso bjalo ka ge Tona e ka nyaka.
Ge go ka kgonthišwa gore kholofetišo goba moputso wo go bolelwago ka ga wona go ntlhana y a 3 e tšwela pele, gona kgonagatšo ya ntlha ya 2 e ama moamogedi yoo.
Baamogedi bao ba ukangwago go ntlhana ya 1 le ya 3 ba swanetše gore lebakeng la mengwaga ye mehlano go tloga letšatšing leo ka lona Molao wo o thomago go šoma, ba tsebiše Tona ka ga ka ga sehlokwa sa bona sa go tšwela pele ba amogela dikholofetšo tšeo gobameputso le mabaka a seo, gomme ba fe Tona tshedimošo ye e beilwego.
a ba le direkhoto tše di beilwego atereseng yeo e lego ka Repabliking, moo di ka hlahlobjago ke Molaodikakaretšo; le go b tšweletša dipego tša ditšhelete tša ngwaga-ka-ngwaga, tšeo di lekotšwego.
e tokelo ya Tona ya go tsena ditaba ka bogare, lebakeng la ge moputso wo o bolewago ga o dirišetšwe mererong ye e kwanetšwego magareng a Tona lesetšhaba se se angwago; le f go hlongwa ga traste, karolo ya 21 Khamphani, Boemedi, goba straktšhara se sengwe go laola ditšhelete tšeo, e lego tšeo Lekgotla la tšona la Balaodi, goba babolokedi goba Komitiphetiši ye e nago le baemedi ba go tšwa setšhabeng seo se angwago.
Motho ofe goba ofe yo a ka laetšago gore thoto ya gagwe e tšerwe go ya ka kgonagatšo efe goba efe go ya ka dikgonagatšo tša Molao wo a ka kleima hlatswadiatla go tšwa go Mmušo.
f laetša boleng bja mmaraka bja thoto yeo le mokgwa woo ka wona boleng bjo bo kgonthišitšwego; le go g kelo ya thušo efe goba efe ya Mmušo le mehola ye e amogetšwego mabapi le thoto yeo.
c dikgonagatšo tša karolo 25 tša Molaotheo; le d ge e le gore motho yo a amegago o tla tšwela pele goholega ka tirišo ya thoto yeo e angwago goba aowa.
Kleime efe goba efe ya hlatswadiatla e swanetše go išwa go Molaodikakaretšo ka mokgwa wo o beilwego.
a go tšewa bjalo ka yo a hlomilwego bjalo ka Molaodi wa Selete; le gona b o swanetše go dira mošomo ofe goba ofe ka seleteng seo a hlometowego sona, e le mešomo yeo Mosepediši wa Selete a swanetšego go go e dira go ya ka Molao wo.
Dilete tše di ukangwago go karolo ya 3 ya Molao wa Diminerale di dula di šoma go fihla ge Tona e arola Repabliki, lewatle le lebopo la kontinente ka dilete go ya ka karolo ya 7.
Ditokelo tša molao wa tlwaelo wa tša diminerale gammogo le phemiti ya go dira nyaka diepšane, yeo e hweditšwego mabapi le seo go ya ka karolo 6 ya Molao wa Diminerale.
Tumelelo ya go nyaka diepšane go ya ka karolo 6 (b) goba 6 ya Molao wa Diminerale, tokelo ya molao wa tlwaelo wa tokelo ya diminerale e gomareditšwe go yona, gammogo le phemiti ya go dira nyaka diepšane yeo e hweditšwego mabapi le se go ya ka karolo 6 ya Molao wa Diminerale.
Khiro ya go nyaka diepšane, phemiti ya go nyaka diepšane, laesense ya go nyaka diepšane, goba tumelelo ya go nyaka diepšane, yeo e boletšwego karolong 44 ya Molao wa Diminerale, molao wa tlwaelo wa ditokelo tša diminerale wo gomareditšwe go yona le phemiti ya go dira nyaka diepšane ye e hweditšwego go ya ka karolo 6 ya Molao wa Diminerale.
Tumelelo efe goba efe ya go nyaka diepšane go ya ka karolo 16 ya Molao wa Tshepedišo ya Naga wa Bophuthatswana, 1979 (Molao wa Nomoro ya 39 wa 1979), karolo 16 ya Molao wa Tshepedišo ya Naga wa Venda, 1986 (Molao wa Nomoro ya 6 wa 1986), karolo 15 ya Molao wa Trasete ya Diminerale wa Lebowa, 1987 (Molao wa Nomoro ya 9 wa 1987), karolo 51 ya Molao wa Mafelo a Metsemagaeng (Ntlo ya Baemedi), 1987 (Molao wa Nomoro ya 9 wa 1987), goba karolo 6 ya Molao wa Phetolo Mafelo a Mangwe a Magaeng, 1998 (Molao wa Nomoro ya 94 wa 1998), le ditokelo tša diminerale tša molao wa setlwaedi tšeo di kgomantšwego le tšona le tumelelo ya go epa go ya ka Molao wa Diminerale.
Phemiti ya lebakanyana ye e dumelelago tšwetšopele ya mošomo wa go nyaka diepšane mabung ao a angwago ke taba ya phemiti ya go nyaka diepšane, yeo e dumeletšwego ka tlase ga phemiti yeo ya go nyaka diepšane, go ya le ka mo go kgnagaditšwego karolong ya 10 ya Molao wa Diminerale, 1991 (Molao wa Nomoro ya 50 wa 1991).
Ditokelo tša go diminerale tša molao wa tlwaelo, mmogo le maatlafatšo ya go epa ye e hweditšwego mabapi le seo go ya ka karolo 9 ya Molao wa Diminerale.
Tumelelo ya go epa yeo e filwego go ya ka karolo 9 (b) goba 9 ya Molao wa Diminerale le molao wa tlwaelo wa diminerale wo o gomareditšwego go yona, gammogo le maatlafatšo ya go epa yeo e ntšhitšwego mabapi le se go ya ka karolo 9 ya Molao wa Diminerale.
Tumelelo ya go epa goba ya go šoma moepo goba laesense ya go kleima yeo e boletšwego karolong ya 47 ya Molao wa Diminerale le molao wa tlwaelo wa ditokelo tša diminerale wo o gomareditšwego go yona le maatlafatšo ya go epa ye e hweditšwego mabapi le se go ya ka karolo 47 (e) go ya ka karolo ya 9 ya Molao wa Diminerale.
Tokelo ya go epa goba go šoma moepo ye e boletšwego karolong ya 47 ya Molao wa Diminerale le molao wa tlwaelo wo o gomareditšwego go yona gammogo le maatlafatšo ya go epa ye e hweditšwego mabapi le se ka lebaka la karolo 9 ya Molao wa Diminerale.
Tumelelo efe goba efe ya go epa go ya ka karolo 16 ya Molao wa Tshepedišo ya Naga wa Bophuthatswana, 1979 (Molao wa Nomoro ya 39 wa 1979), karolo 16 ya Molao wa Tshepedišo ya Naga wa Venda, 1986 (Molao wa Nomoro ya 6 wa 1986), karolo 15 ya Molao wa Trasete ya Diminerale wa Lebowa, 1987 (Molao wa Nomoro ya 9 wa 1987), karolo 51 ya Molao wa Mafelo a Metsemagaeng (Ntlo ya Baemedi), 1987 (Molao wa Nomoro ya 9 wa 1987), goba karolo 6 ya Molao wa Phetolo Mafelo a Mangwe a Magaeng, 1998 (Molao wa Nomoro ya 94 wa 1998), le ditokelo tša diminerale tša molao wa setlwaedi tšeo di kgomantšwego le tšona le tumelelo ya go epa go ya ka Molao wa Diminerale.
Maatlafatšo ya lebakanyana goba phemiti ye e dumelelago tšwetšopele ya mešomo ya go epa mabung ao e lego tabakgolo morerong wa maatlafatšo ya goepa, yeo e dumeletšwego ke maatlafatšo ya mohuta woo ya go epa goba phemiti bjale ka ge go kgonagaditšwe go karolo ya 10 ya Molao wa Diminerale, 1991 (Molao wa Nomoro ya 50 wa 1991).
Tokelo ya diminerale ka fase ga molao wa tlwaelo ntle le tumelelo ya go nyaka diepšane goba tumelelo ya go epa yeo e filwego go ya ka Molao wa Diminerale.
Tokelo ya Diminerale ka fase ga molao wa twaelo le phemiti ya go nyaka diepšane goba tumelelo ya go epa yeo e filwego go ya ka Molao wa Diminerale.
Tumelelo ya go nyaka diepšane go ya ka karolo 6 (a) goba 6 ya Molao wa Diminerale le tokelo ya diminerale ya molao wa tlwaelo yeo e kgomantswego le tsona mmogo le phemiti ya go nyaka diepšane yeo e filwego go ya ka karolo 6 ya Molao woo o boletšwego.
Tumelelo ya go epa go ya ka karolo 6 (a) goba 6 ya Molao wa Diminerale le ditokelo tša go epa tša molao wa setlwaedi tseo di kgomantšwego le tšona ntle le phemiti ya go nyaka diepšane yeo e filwego go ya ka karolo 6 ya Molao woo o boletšwego.
Khiro ya go dira dinyakišišo, phemiti ya go dira dinyakišišo, laesense ya go dira dinyakišišo ye e boletšwego karolong ya 44 ya Molao wa Diminerale le molao wa tlwaelo wa tokelo ya diminerale wo o gomareditšwego woo go ya ka wona phemiti ya go nyaka diepšane e filwego go ya ka karolo 6 ya Molao wo o boletšwego.
Khiro ya go nyaka diepšane, phemiti ya go nyaka diepšane goba tumelelo ya go nyaka diepšane ye e boletšwego go karolo 44 ya Molao wa Diminerale le molao wa tlwaelo wa ditokelo tša diminerale wo o gomareditšwego woo ka wona go sa kago gwa ntšhwa phemiti ya go nyaka diepšane go ya ka karolo 6 ya Molao wa Diminerale.
Tumelelo ya go epa yeo e filwego go ya ka karolo 9 (a) goba 9 ya Molao wa Diminerale le tokelo ya Diminerale ya molao wa setlwaedi yeo e kgomantšwego le tšona woo go ya ka wona maatlafatšo ya go epa yeo e filwego go ya ka karolo 9 ya Molao wa Diminerale.
Tokelo ya go epa yeo e filwego go ya ka karolo 9 (b) goba 9 le molao wa tlwaelo wo o gomareditšwego go yona woo go ya ka wona go sa kago gwa fiwa maatlafatšo ya go epa go ya ka karolo 9 ya Molao wa Diminerale.
Tokelo ya go epa goba go šoma moepo ye e boletšwego karolong ya 47 ya Molao wa Diminerale le molao wa tlwaelo wo o gomareditšwego go yona gammogo le maatlafatšo ya go epa ye e hweditšwego mabapi le se ka lebaka la karolo 47 (e) ya Molao wa Diminerale le go ya ka karolo 9 ya Molao wa Diminerale.
Tumelelo efe goba efe ya go dira nyaka diepšane goba go epa go ya ka karolo 16 ya Molao wa Bophuthatswana wa Tshepedišo ya Naga, 1979 (Molao wa Nomoro ya 39 wa 1979) Karolo 16 ya Molao wa Venda wa Tshepedišo ya Naga, 1986 (Molao wa Nomoro ya 6 wa 1986), karolo 15 ya Molao wa Lebowa wa Traste ya Diminerale, 1987 (Molao wa Nomoro ya 9 wa 1987), karolo ya 51 ya Molao wa Dinaga tša Magaeng (Ngweako wa Baemedi), 1987 (Molao wa Nomoro ya 9 wa 1987), goba karolo 6 ya Molao wa Diphetošo tša Mafelo a Mangwe, 1998 (Molao wa Nomoro ya 94 wa 1998), le molao wa tlwaelo wa ditokelo tša go epa wo o gomarediwego le phemiti ya go dira dinyakišišo goba phemiti ya go epa ye e filwego go ya ka Molao wa Diminerale.
<fn>nso_Article_National Language Services_MOLAOKAKANYWA WA DITS.txt</fn>
Mamerantamo wa go ba mabapi le Molawana 136 wa melao yeo e sa fetolwego ya Lekgotlatheramelao la Profense ya Gauteng.
Molaokakanywa wa ditsela tša go lefelelwa tša Gauteng (GTRB) o hlaloša dikgonegišo tša semolao tšeo di nyakegago tša go tsenywa ga tefišo ya bašomiši mo go ditsela tša go lefelelwa tša Profense. Go a tlhokega gore Gauteng e be le molaotlhakwa wa wona ya ditsela tša go lefelelwa woo go ya ka wona Molekgotla Phethiši a tla begago dikarolo tše itšego tša Mararankodi a Ditsela tša Profense gore ke tšona ditsela tša go lefelelwa. Tlhabollo ye e botlhokwa gore go kgone go šomišanwa le Mokgatlo wa Ditsela tša Bosetšhaba wa Afrika Borwa go tlhabolla go ya pele mararankodi a ditsela tšeo di lego ka go Profense. Molaokakanywa o dumelela gape Profense go tsenela kwano le SANRAL mabapi le tiragatšo ya mararankodi a tsela ya go lefelelwa. Molaokakanywa o netefatša gape gore therišano ya maswanedi e dirwa le bommasepala ba gae mabapi le go begwa ga ditsela tša go lefelelwa. Mararankodi a Ditsela tša Profense a tla tlhabollwa ka mokgwa woo e lego gore go tsenywa melaotlhakwa yeo ya ditsela tša go lefišwa gore di kgone go kgotsofatša ikonomi ya go gola ya Profense le ditlhoko tša thwalo tša batho ba yona.
Molaokakanywa ga o na thulano go tikologo.
Go lebeletšwe gore lekala la tša ditšhelete le tla šomišwa bjalo ka teseletšano ka go tiragatšo ya maanotshepetšo a ditsela tša go lefelelwa. Go ya pele, ditsela tša go lefelelwa ke mohuta wa tefišo ya bašomiši gomme ka moo ga go dithulano tša ditšhelete tše itšego tše hlokago go gatelelwa go ya ka Molaokakanywa wo.
Lebakeng la mengwaga ye meraro yeo e fetilego, go bile le ditherišano le bolaodi bja go fapana bja gae ka go Profense mabapi le GTBR le melaotshepetšo ya go lefiša ditsela kgolo tša profense e amogetšwe ke bolaodi bja maswanedi.
Lefokwana 1: Lefokwana le le na le Ditlhalošo tša go ba maswanedi go Molao.
Lefokwana 2: Lefokwana le le bolela gore Molekgotla Phethiši a ka no bega tsela efe goba efe ye mpšha ya profense gore ke tsela ya go lefelelwa. Empa, lebakeng la tsela ya profense yeo e lego gona, Molekgotla Phethiši a ka no bega tsela ye bjalo ya go lefelelwa morago ga go rerišana le Letona la Profense.
Lefokwana 3: Lefokwana le le bolela ka moo tefišo le kgoboketšo ya tefišo di yo dirwago, go dumelela Molekgotla Phethiši go fa pušetšo goba tlogelo ya karolo goba ya botlalo mabapi le dikhatekori tša dinamelwa goba go dinamelwa tšeo di šomišwago ditseleng tša go lefelelwa ka nako ye itšego. Bokaalo bja tefišo bo tla phethwa ke Molekgotla Phethiši ka tigelo ya Kgoro morago ga therišano le bommasepala bao ka go mafelo a bona tsela ya go lefelelwa e lego.
Lefokwana 4: Lefokwana le le hlaloša ka moo batho bao ba dumeletšwego ba ka sepetšago ditsela tša go lefelelwa le go lefiša. Motho wa teseletšano o tla kgethwa go ya ka lefokwana le.
Lefokwana 5: Maatla a Molekgotla Phethiši mabapi le ditsela tša go lefelewa a hlalošwa ka gare ga lefokwana le. Molekgotla Phethiši o rwele maikarabelo a maanotshepetšo a peakanyo ka moka mabapi le tshepetšo ya ditsela tša go lefelelwa tša Profense mmogo le pego, tshepetšo, taolo, hlokomelo le tsošološo ya ditsela tša go lefelelwa.
Lefokwana 6: Therišano le bommasepala e swanetše go ba gona mabapi le pego ya ditsela tša go lefelelwa.
Lefokwana 7: Molekgotla Phethiši a ka no tsenela kwano le SANRAL mabapi le tiragatšo ya maanotshepetšo a tsela ya go lefelelwa go ba lwa karolelano ya maikarabelo gare ga bolaodi ka bobedi.
Lefokwana 8: Lefokwana le le dumelela Molekgotla Phethiši go diragatša maatla a itšego a kabelo go ya ka Molao wo.
Lefokwana 9: Molekgotla Phethiši o dumelelwa go tsenya ditshepetšo tša semolao go humana ditšhelete tša tefišo tšeo di šaletšego go ya la lefokwana le.
Lefokwana 10: Lefokwana le le kgaoletša ditokelo tša mekgatlo ye mengwe tša go tliša ditshepetšo tša semolao mabapi le ditsela tša go lefelelwa kgahlanong le Molekgotla Phethiši, mothwalwa wa Kgoro, motho ofe goba ofe yo a dirago legatong la Molekgotla Phethiši goba motho ofe goba ofe yo a sepetšago goba a agago tsela ya go lefelelwa.
Lefokwana 11: Lefokwana le le hlaloša mafelo ao ka go wona Molekgotla Phethiši a ka no dirago melawana.
Lefokwana 12: Molekgotla Phethiši a ka no dumelela bahlankedi ba profense ba go gatelela melao ya therafiki go phetha mediro ye itšego mo go ditsela tša go lefelelwa gape dikwano di ka no tsenelwa le mekgatlo ye mengwe ya kgatelelo ya melao go diragatša modiro wo.
Lefokwana 13: Se se dumelela go tšewa ga dinamelwa, tšeo di šomišeditšwego go tlola melao mo go tsela ya go lefelelwa.
Lefokwana 15: Lefokwana le le bolela gore ditlolomolao di ka no gapeletšwa batho bao ba tlolago Molao wo.
Lefokwana 16: Mmušo o tlangwa ke Molao.
Lefokwana 17: Lefokwana le le fa thaetlele ye kopana le go bolela gore Letona le ka no dira sephetho ka tšatši la go thoma go šoma ga karolwana ye ya molaotlhakwa.
<fn>nso_Article_National Language Services_MOLAOKAKANYWA WA SETL.txt</fn>
O tla begwa ka go Seboka sa Maloko a Palamente (o akantšwe bjalo ka karolo 75): kakaretšo yeo e hlalošago ya Molaokakanywa e tla gatišwa ka gare ga Kuranta ya Mmušo No.
Ka ge Mmušo o ikemišetša go godiša go ba gona ga phihlelelo ya setlabela sa go fetiša datha ka lebelo go mafelo ao a sego a hlabologa le go bona gore dinyakwa tša maatla a phetišetšo tša diprojeke tše itšeng tša dikgahlego tša bosetšhaba di a fihlelelwa;.
"Molao wa Dikhamphani" o ra gore Molao wa Dikhamphani, 1973 Molao wa No.
"Molao wa Tatelano ka Molao" o ra gore Tatelano ka Molao go Molao wa Ditirelo tša Dinamelwa wa Afrika Borwa, 1989 Molao wa No.
"PFMA" e ra gore Molao wa Taolo ya Matlotlo a Setšhaba, 1999 Molao wa No.
"tšatšikgwedi la tšhuthišo" le ra gore tšatšikgwedi leo ka lona shareholding ka go Infraco e šuthišetšwago go Mmušo.
c fa phetogo ya Infraco go ba khamphani ya setšhaba ka kabelo ya tšhelete ya go thoma kgwebo; le d fetoša šetule 2 ya PFMA go ngwadiša Infraco bjalo ka setho se segolo sa setšhaba.
Mmušo o dumeletšwe go hwetša bongdišere ka mo go Infraco ka kwano magareng ga Mmušo le Eskom le go hloma Infraco bjalo ka setho se segolo sa setšhaba ka fase ga PFMA le go fetoša Šetule 2 ya PFMA go ngwadiša Infraco ka baka leo.
Go boikemišetšo bja karolo 331 bja Molao wa Dikhamphani, ga go na le e tee ya dinepo tšeo di thekgago dinepo tše dikgolo tše di tla go tlogelwa.
Maatla a Infraco a beilwe ka mo go Šetule 2 go Molao wa Dikhamphani e bile ga gona maatla le a tee a ma bjalo ao a tlogetšwego goba a hlaotšwego.
Go tloga ka tšatšikgwedi la tšhuthišo, Tona a ka, ka poledišano le Tona ya Matlotlo le Dikgokaganyo, le go ya ka tumelelano le neo ye nngwe le ye nngwe ye e sepelelanago le PFMA, ka go e tee goba dithekišetšano tše dintši, a šuthiša ka moka goba karolo ye nngwe le ye nngwe ya dišere, dithoto, ditokelo, ditlemo goba dikgahlego tša Mmušo go ya ka maleba go Infraco go ya go bašuthišetšwa ba ba bjalo, ka mokgwa o bjalo le ka dipeelano le mabaka bjalo ka ge e ka dumelelwa go ya ka neo ye nngwe le ye nngwe ye e sepelelanago le PFMA.
Go ya ka PFMA, Infraco e ka adima tšhelete goba ya ntšha tiišetšo, tefelelo goba tiišetšo ya go se lahlegelwe ke dithoto goba go tsena ka gare ga thekišetšano ye nngwe le ye nngwe ye e hlokegegago go ka kgona go fihlelela dinepo tše go boletšwego ka tšona ka mo go karolo ya 4.
a Infraco e tla ba mong wa FSN; le gona b Infraco e tla diriša ka moka tša ditokelo tšeo di kopantšwego go/le FSN.
a Go maikemišetšo a karolwana ye, 'sebitšhute' e ra gore sebitšhute ye nngwe le ye nngwe, go hiriša, tokelo ya go šomiša goba tokelo ye nngwe ya nnete ka go goba go naga ka go iša le Eskom le Transnet, tšeo di bego di le gona pele ga go thoma ga Molao wo, go rwala goba kabelo ya mohlagase, dikgokaganyo tša megala, melokoloko ya diphaephe, diporo, dinamelwa goba diteišene tše di nnyane tša mohlagase goba go aga, go šomiša le go lota/boloka dinetweke tša kgokaganyo ya elekhtroniki.
b Sebitšhute ye nngwe le ye nngwe ka gona e ya oketšwa gore e akaretše tokelo ye nngwe ya go šomiša naga mo e lego gore sebitšhute ye bjalo e sepelelana le maikemišetšo a go šomiša le go lota/boloka dinetweke tša dikgokaganyo tša elekhtroniki tšeo di lego gona ga bjalo le go neelana ka ditirelo tša dinetweke tša dikgokaganyo tša elekhtroniki, gape gape le tokelo ya go tsena go naga ye bjalo, le go aga, go hloma le go lota/boloka dinetweke tša dikgokaganyo tša elekhtroniki go tšwela pele.
šomiša sebitšhute ye bjalo go ya ka tokelo ye e okeditšwego ka go rata Infraco gore di kgone go neelana ka ditirelo tša netweke ya dikgokaganyo tša elekhtroniki go phethagatša maikemišetšo a yona le taelelo ka fase ga Molao wo le ditokumente tša yona tša tlhomo.
e Tefo bjalo ka ge e akantšwe ka mo go karolo 253 ya Molaotheo e tla lefelwa ke Infraco go ya ka tokelo yeo e okeditšwego yeo e akantšwego ka mo go temana b go mong wa naga yo a ingwadišitšego go ka šomiša tokelo ye bjalo ye e okeditšwego, go fihla mo e lego gore tokelo ye e okeditšwego ye go boletšwego ka yona e gafela sebitšhute boima bjo bontši go feta sebitšhute ya mathomo.
f Tsebišo ya go diriša goba go šomiša tokelo yeo e okeditšwego ke Infraco go ya ka karolwana c e tla fiwa ke Infraco ka go ngwala go mong wa naga yo a ingwadišitšego pele ga go thoma ga tirišo goba tšhomišo ye bjalo, e ka ba ka personal service goba ka poso ya go lefa pele yeo e ngwadišitšwego go atrese ya poso ya mong yo bjalo, le tefo yeo e akantšwego ka mo go karolwana e e tla lefelwa le gona e tla lekollwa go tloga ka tšatšikgwedi la go thoma go go bjalo.
i Mmoloki wa Ditokumente/Direkoto o tla, ge go se no dirwa deeds le documentation ye e nyakegago, bjalo ka ge e ka no nyakega go mabaka a go ngwala katološo ya sebitšhute go ya ka karolwana b le c le go ngwala boingwadišo bja sebitšhute go ya ka karolwana d.
Ge Infraco e kgotsofatša Tona ka mabaka gore e nyaka naga ye nngwe le ye nngwe ye e itšeng goba tokelo mo go naga go mabaka a setshaba goba ka dikgahlego tša setšhaba le go fihlelela dinepo tša yona le gore ga e kgone go ka e hwetša ka dipeelano tšeo di kwagalago, Tona a ka amoga naga ye bjalo goba tokelo ya naga mo legatong la Infraco, go ya ka kgapeletšo ya go lefa tefo ka ge go akantšwe ka mo go karolo 253 ya Molaotheo.
Ge Tona a amoga naga ye nngwe le ye nngwe goba tokelo ya naga mo legatong la Infraco, Infraco e tla ba mong go tloga ka tšatšikgwedi la kamogo ka ge go hlalošitšwe ka mo go karolo 72 ya Molao wa go Amoga Naga.
Go tla ba le tšhelete yeo e lefelwago ka lebaka la kamogo ya naga ye nngwe le ye nngwe ya naga goba tokelo go naga go ya ka karolwana 1 ditefo, metšhelo le ditshenyegelo tše dingwe tšeo di bego di swanetše go lefelwa ke Infraco go ya ka molao wo mongwe le wo mongwe ge e be gore e šetše e rekile thoto yeo.
Ditshenyegelo ka moka tšeo di dirilego ke Tona ge a be a phethagatša mediro ya gagwe go ya ka karolwana 1 di tla bušetšwa go yena ke Infraco.
Ditokelo ka moka tšeo di se go tša ngwadišwa go ya ka naga yeo e amogilwego, di swanetše go amogwa ka go aroganywa le gona dikarolo tše go boletšwego ka tšona tša Molao wa go Amoga Naga o dirišwa le diphetogo tše di swanetšego go dikamogo tše di bjalo.
Go lekola palo ya tefo yeo e lego gore moamogwa yo mongwe le yo mongwe a ka be a e loketše ka ge go akantšwe ke karolo 253 ya Molaotheo, dikabelo tša dikarolo 125a go fihla go f le h ya Molao wa go Amoga Naga di swanetše go šomišwa ka bontši ka mo go lokileng le ka go lekana go dira bjalo: ge e le gore tšhupetšo go tokelo ye nngwe le ye nngwe yeo e sego ya ngwadišwa go ya ka thoto ye nngwe le ye nngwe ka mo go karolo 125e ya Molao wo go boletšwego ka wona, ga e šome.
Ka morago ga tšatšikgwedi la tšhuthišo, Tona a ka, mo legatong la Mmušo a kgopela Mongwadiši wa Dikhamphani ka go ngwala go fetola Infraco go ba khamphani ya setšhaba yeo e nago le share capital go ya ka tumelelano le Molao wa Dikhamphani.
a framed go ya ka tumelelano ya Molao wa Dikhamphani, eupša go lebelelwe Molao wo; le go b Saenwa ke Tona mo legatong la Mmušo.
a Ngwadiša phetogo ya Infraco go ba khamphani ya setšhaba yeo e nago le share capital, gape le memorantamo le ditemana; le b Go ntšha lengwalo la bopaki la kopantšho leo le fetošitšwego.
Leina la khamphani ya setšhaba yeo go boletšwego ka yona ka mo go karolwana 3 a e tla ba Infraco Broadband Limited.
Ga gona tefo ye nngwe yeo go boletšwego ka yona ka mo go karolo 63 2 ya Molao wa Dikhamphani yeo e lefelwago ge go ngwadišwa memorantamo le ditemana tše go boletšwego ka tšona mo go karolwana 3 a.
Mongwadiši wa Dikhamphani o swanetše go ntšha ditaelo tše bjalo le go dumelela diphapogo/difapogo tše bjalo go tšwa go melawana yeo e lego gona go ya ka Molao wa Dikhamphani le ditokumente tšeo di beilwego ka dipeelano bjalo ka ge a ka bona go hlokega gore a kgone go fa sephetho go karolo ye.
goba go feta palomoka ya dišere tša ka mehla tšeo di ntšhitšwego ka mo go Infraco.
b Ye nngwe le ye nngwe ya ditokelo, dikoloto goba ditshwanelo tšeo di hweditšwego goba di dirilwego ke Infraco pele ga tšatšikgwedi la phetogo; goba c Dipeelano le mabaka a tirelo ya bašomi ba Infraco.
Tona a ka, ka tsebišo ka gare ga Kuranta ya Mmušo, a dira melawana ya malebana le ye nngwe le ye nngwe ye e thušago goba taolo ka sewelo goba taba ya tshepedišo ye e hlokegago go ka šupetša phethagatšo ye e lokilego goba taolo ya Molao wo, go akaretša le tshepedišo ye e tla latelwago ke Infraco ka tlhompho/go ya ka ka kgopelo ya Tona go amoga/kamogo ya naga goba tokelo go naga bjalo ka ge e akantšwe ka mo go karolo 7 le kabelo ya tšhelete ke Infraco go ya ka ditšhenyegelo ka moka tšeo di dirilwego goba tšeo di sa tlilego go dirwa ke Tona ge a dira mešomo ya gagwe go ya ka karolo 7.
Molao wo o bitšwa Molao wa Khamphani wa Lenaneokgoparara la Setlabela sa go Fetiša Datha ka Lebelo (Infrastructure Broadband Company Act, 2006) le gona o tla thoma go šoma ka tšatšikgwedi leo le tla go laetšwa ke Mopresidente wa Repabliki ya Afrika Borwa ka kgoeletšo ka gare ga Kuranta ya mmušo.
Dinyakišišo ka ga ditheko tša godimo tša setlabela sa go fetiša datha ka lebelo ka mo Afrika Borwa go bapetša le dinaga tša boditšhabatšhaba e tšweletša gore bafi ba tomaganyo, ka ntle le Telkom Limited "Telkom", ba na le sebopego sa ditheko mo e lego gore go fihla go 80% ya ditheko e bopilwe ke ditheko tšeo di beilwego go tomaganyo ya tatelano ya 1 ya motheo wa bosetšhaba Tier 1 national backbone connectivity le tomaganyo ya tatelano ya 3 ya boditšhabatšhaba tšeo ka moka di fago ke Telkom. Mafelelo ao a kwagalang e be ele go tsena ka bogare go lokiša/rarolla motheo wo wa bosetšhaba le sebopego sa ditheko sa tomaganyo ya boditšhabatšhaba. Se se ithekgile ka assumption ya gore ge ditheko tše di ka rarolwa/lokišwa, Tatelano ya 2 netweke ya lefelo la selegae la toropokgolo le bafi ba tomagano ya maele wa mafelelo ba tla fetiša se ka lebelo mo mmarakeng ka lebaka la kgatelelo ya phadišano.
Sebopego seo se lego molaleng kudu go ka šomišwa go morero wo ke fibre optic backbone yeo e tsebegago ka FSN.
Malebela ao a akantšwego e bile SOE (Infraco) yeo e tla go ba mong wa FSN. Infraco e gopotše go hwetša dipoelo tša ekonomi tšeo di lekaneng go ka buša ditshenyegelo ka moka le go kgontšha tšwelopele ya peo ya tšhelete mo go lenaneokgoparara. Mohola o mogolo wa Infraco ke tiišetšo ya gore mebaraka ya ekonomi ya ka fase e tla hlokomelwa /akaretšwa mo go lekaneng go ka kgontšha mmušo go tliša ditirelo le ditirelo tše dingwe ka boleng bjo bo lokileng le setlabela sa go fetiša datha ka lebelo seo se sa turwego.
Gore Infraco e tsepame le SOE tšeo e lego dikgwebo tše dikgolo tša setšhaba le go hlola phetogo go ya ka seemo ge thušo ka tšhelete e dirwa le go tsenya lefapa la praebete, Infraco gape e ka fetolelwa go ba khamphani ya setšhaba. Dikhamphani tša setšhaba ka bophara di lemogwa/dumeletšwe bjalo ka sebopego seo se rategago sa go tlemana go fihlelela mebaraka ya ditšhelete le go kgontšha peo ya tšhelete ya bokamoso bja lefapa la praebete, mo go swanelago.
Ditlamorago tša tšhelete go Mmušo e tla ba go tliša tšhelete yeo e balelwago go R975 milione ka go Infraco.
Baeletši ba Molao ba Mmušo le Kgoro ya Dikgwebo tša Setšhaba ba mo kgopolong ya gore Molaokakanywa wo o swanetše go šomišwa go ya ka tshepedišo ye e hlomilwego ke karolo 75 ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa (Molaotheo) ka ge o se na dineelo tša gore ke tshepedišo efe yeo e beilwego ka go karolo 741 goba 762 ya Molaotheo yeo e šomago.
Baeletši ba Molao ba Mmušo ba mo kgopolong ya gore ga go hlokagale go iša Molaokakanywa wo go Ngwako wa Bosetšhaba wa Baetapele ba Magoši go ya ka karolo 1 (a) ya Molao wa Boetapele bja Magoši le Tlhako ya Mmušo, 2003, (Molao wa 41 wa 2003), ka ge e se na dineelo malebana go molao wa setšo goba ditšo tša metse ya sekgale.
Karolo ye Melaokakanywa yeo e hlagišago diphetošo go Molaotheo.
Karolo ye e laola Melaokakanywa yeo e amago diprofense gomme e hloka gore di šuthišetšwe go Komiti ya Lekgotla la Setšhaba la Diprofense.
<fn>nso_Article_National Language Services_MOLAOKAKANYWA WA TLHO.txt</fn>
Tlhamo ya Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng.
Go kgontšha tlhamo, maikemišetšo le tšhomo ya Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng; le go kgontšha merero yeo e sepelelanago le seo.
A Maitekelo a thekgo ya dikgwebo tše nnyane ga se a ka a atlega ka koketšego yeo e bonagalago mo dikgwebong tšeo di swarelelago e bile di dira mašokotšo mme maitekelo ao ga se a ba le seabe seo se bonagalago go kgolo ya ka nageng ka kakaretšo, tekatekano le mešomo ka Gauteng.
B Mmušo wa Profense ya Gauteng o lemogile nyakego ya maanotshepetšo a thušo ya dikgwebo tše nnyane ao a tlago šoma go fetiša mananeo a ga bjale a mmušo le dihlongwa tša tša ditšhelete mme a tla fana ka thekgo ya tša ditšhelete le yeo e sego ya ditšhelete go dikgwebo tše nnyane tša Gauteng.
Dikgwebo tše nnyane" e ra sehlongwa sa kgwebo seo se lego thoko e bile se bonagala, go akaretšwa le dikgwebo tša mohlakanelwa (dikoporase) le mekgatlo yeo e sego ya mmušo, tšeo di laolwago ke motho o tee goba go feta tšeo, go akaretšwa makala le ditho tša ka tlase ga kgwebo, ge di le gona, di diragatšwago ka go karolo goba karolwana e fe goba e fe ya ekonomi yeo e hlalošwago ka go sehlopha sa 1 sa Lenaneotshepetšo mme e le gore e ka bewa la legorong la kgwebo ye -, e nyenyane kudu, ye nyenyane goba ya magareng ka go kgotsofatša, go ya ka lefapha leo le amegago, dinyakwa tšeo di hlalošwago ka go legoro la 3, 4 le 5 la Lenaneotshepetšo go lebana le bogolo bjo bo amegago bja legoro leo le hlalošwago ka go legoro la 2 la Lenaneotshepetšo; le molao wo" e akaretša Lenaneotshepetšo le melawana e fe goba e fe yeo e dirilwego go ya ka molao wo.
Tlhamo ya Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP e hlangwa bjalo ka setho sa molao.
Tlhamo ya Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP e swanretše go diragatšwa ka Lekgotla.
Tlhamo ya Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP ke setho sa profense ya setšhaba bjalo ka ge se hlalošwa ka go karolo ya 1 ya Molao wa Taolo ya Ditšhelete tša Setšhaba le melawana ya wona yeo e amago ditho tša setšhaba sa profense.
b Molekgotlaphethiši ke Molekgotlaphethiši bjalo ka ge go hlalošwa ka go karolo ya 52 ya Molao wa Taolo ya Ditšhelete tša Setšhaba; le c Taelotšhomo e fe goba e fe ya mešomo ya Lekgotla go ya ka Molao wa Taolo ya Ditšhelete tša Setšhaba e swanetše go ya ka ditlhalošo tša karolo ya 56 ya Molao.
Ga go na tlhalošo ka go Molao wo yeo e nago le khuetšo ya go imolla Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP mo maikarabelong ao a beilwego magetleng a yona ke Molao wa Taolo ya Ditšhelete tša Setšhaba le melawana ya wona goba molaotlhakwa o fe goba o fe.
g Matlafatša bokgoni bja baabi ba ditirelo go thuša dikgwebo tše nnyane; le h Go maatlafatša bokgoni bja dikgwebo tše nnyane gore di phadišane ka katlego ka mono gae le ka go boditšhabatšhaba.
tefelomorago ya dikoloto; le v tlhohleletšo ya go tšwa ka pele dikolotong.
c Tshepetšo ya kabelo ya magato a thekgo a baabi ba ditirelo le batšeakarolo ba bangwe; le d Go fana ka thekgo ya go hwetša dithušo ka moka go bagwebi.
d phihlelelo ya dikgwebo tše nnyane go methopo ya ditšhelete le yeo e sego ya ditšhelete, ditirelo tša kago ya bokgoni, ditšweletšwa le ditirelo; le e phihlelelo ya mebaraka ya boditšhabatšhaba le bosetšhaba ya ditšweletšwa le ditirelo tša dikgwebo tše nnyane.
Godiša kgokagano ya kabelo ya ditirelo go tlabela phihlelelo ya thekgo ya tšweletšo ya dikgwebo tše nnyane.
Go diragatša molao o fe goba o fe wo mongwe le ge o sa sepelelane le Molao wo.
Ga go netefatšo yeo e fiwago go ya ka Molao wo ntle le ge o ntšhiwa ke Molekgotlaphethiši go ya ka dinyakwa tša karolo ya 66 (d) tša Molao wa Taolo ya Ditšhelete tša Setšhaba.
Molekgotlaphethiši o swanetše go hwetša maloko Lekgotla mme a se thwale maloko a ka tlase ga a mane le ka godimo ga a lesomepedi.
Pele a thwala maloko a Lekgotla, Molekgotlaphethiši o swanetše go mema, ka go šomiša baditaba le ka tsebišo ka go Kasete ya Profense, kgetho ya bao ba nago le kgahlego ya go thwalwa.
legoratšhomo la semolao leo le amago dikgwebo tše nnyane; le iii taolo ya dikgwebo tše nnyane.
Molekgotlaphethiši a ka hwetša mekgwa ye mengwe e fe goba e fe goba tshepetšo go thwala maloko.
Mohlankedimogolophethiši ke leloko la Lekgotla ka lebaka la kantoro yeo a e dutšego.
Maloko a Lekgotla ka moka, ntle le Mohlankedimogolophethiši, a thwalwa ga nakwana.
a leloko la Lekgotla bjalo ka modulasetulo; le b leloko le lengwe bjalo ka mothušamodulasetulo, go šoma bjalo ka modulasetulo wa Lekgotla modulasetulo a sa kgone go diragatša mošomo woo.
Go sa ganetšwe selo seo se lego kgahlanong ka go molao wo, Molekgotlaphethiši a ka re mo mabakeng a selebišwa sa maleba, a se ye ka ditlhalošo tše dingwe tša karolo ye.
f o kile a tlošwa mošomong wa botshepegi ka lebaka la maitshwaromabe; le gore g o kile a tlošwa ka go Lekgotla ka go tlola ditlhalošo di fe goba di fe tša Molao wo.
Leloko la Lekgotla le swanetše go tlogela mošomo ge e le gore o angwa ke mabaka ao a sa dumelelegego ao a hlalošwago ka go karolwana ya 1.
c leloko le palelwa ke go ba gona dikopanong tše tharo tšeo di latelanago tša Lekgotla ntle le tlhalošo yeo e kwagalago; goba d ka lebaka leo le bontšhwago la mohola.
Ge e le gore tiragatšo ya Lekgotla ga e kgotsofatše goba ga e na mohola, Molekgotlaphethiši, ka morago ga go fa Lekgotla sekgoba sa go theeletšwa, a ka šwalalanya Lekgotla.
b šoma go ya ka mabaka ao a beilwego ke Molekgotlaphethiši mme a hlalošitšwe ka go lengwalo la thwalo la leloko; mme c le ka leboga mošomo ka go fa tsebišo ya dikgwedi tše tharo ka go ngwala go Molekgotlaphethiši goba tsebišo yeo bjalo ka ge go bontšhwa ka go lengwalo la thwalo.
Ge thwalo ya leloko e fedišwa goba leloko le leboga mošomo, Molekgotlaphethiši a ka thwala motho go tlatša sekgoba mo lebakeng leo le sego la feleleletšwa leo leloko le bego le thwaletšwe lona, goba mo lebakeng leo Molekgotlaphethiši a ka le beago go ya ka ditlhalošo tša karolwana 3.
Go ya ka karolo ya 8, motho o fe goba o fe yo nako ya gagwe ya go dula kantorong bjalo ka laloko e fela, a ka thwalwa gape ge e le gore leloko leo le ka se dule kantorong go feta makga a mabedi.
Molekgotlaphethiši o swanetše go laola meputso le dialawense tša maloko a Lekgotla.
Mohlankedimogolophethiši le leloko le fe goba le fe mo bošomeding bja Mmušo ga ba a swanela go hwetša moputso wo mongwe wa tlaleletšo go alawense ya go šoma ka go Lekgotla, fela ba la lefelwa ditshenyegelo tšeo ba di hwetšago ge ba diragatša mešomo go ya ka Molao wo.
b diragatša mešomo ya bookamedi le maikarabelo a bolaodi bja tša ditšhelete go ya ka Molao wa Taolo ya Ditšhelete tša Setšhaba go ya ka Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP; le c šoma ka mokgwa wo o lego pepeneneg.
Molekgotlaphethiši a ka fa Lekgotla ditaelotshepetšo tšeo di sa sepelelanego le Molao wo.
c go diragatša mediro ya semolao, go akaretšwa mediro le motho o fe goba o fe goba setho sa mmušo; le d go tsenela dikwano tša mabapi le thekgo ya tša ditšhelete le dihlongwa tša tša ditšhelete goba sehlongwa se fe goba se fe seo se nago le ditebanyo tša go swana le tša Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP.
a Maloko a mabedi goba go feta; le b Mohlankedimogolophethiši, yo e lego leloko leo le sa boutego la komitiphethiši.
a e na le maatla a go diragatša mediro ka moka ya Lekgotla mo lebakeng la magareng ga dikopano tša Lekgotla; mme b ga e na maatla a go phaela thoko goba go fetola diphetho tša Lekgotla.
Sephetho sa komitiphethiši se ka beelwa thoko goba sa fetolwa ke Lekgotla ka go kopano yeo e latelago, go ya ka tokelo e fe goba e fe yeo e ka bego e tlotšwe ka lebaka la sephetho.
Lekgotla le ka hlama komiti e tee goba go feta go šomana le goba go nyakišiša ka ga morero o fe goba o fe wo Lekgotla le o fetetšago go tšona le go tliša pego ka ga merero yeo go Lekgotla.
Komiti e swanetše go ba le leloko la Lekgotla le tee goba go feta mme, ge Lekgotla le ka tšea sephetho seo, le batho ba bangwe bao ba nago le maswanedi a go ba maloko a Lekgotla.
Ge komiti e na le leloko le tee goba go feta, Lekgotla le swanetše go bea leloko la Lekgotla leo le lego ka go komiti bjalo ka modulasetulo.
Lekgotla le ka re nako le nako la šwalalanya goba la agaleswa komiti.
Leloko la komiti leo e sego leloko la Lekgotla goba leo le šomelago Mmušo ka dinako ka moka le swanetše go hwetša moputso le dialawense go tšwa go ditšhelete tša Lekgotla bjalo ka ge Lekgotla, ka morago ga go ikopanya le Molekgotlaphethiši, le ka beago ka gona.
a Leloko le fe goba le fe la Lekgotla goba go komiti e fe goba e fe ya Lekgotla; goba b Mohlankedimogolophethiši.
b Ga e thibele go diragatša mešomo yeo ke Lekgotla; mme c E ka gogelwa morago goba ya fetolwa ke Lekgotla.
Se sengwe le se sengwe seo se dirwago go phethagatša maikarabelo, mošomo goba modiro wo o laetšwego ke Lekgotla , se tšewa gore se dirilwe ke Lekgotla.
Lekgotla le ka hwetša thušo ya batho bao ba nago le bokgoni bja maleba go thuša go phethagatša mešomo ya lona.
a bea mabaka, mekgwa, meputso le dialawense tšeo di amago motho yo a thwetšwego ka tlase ga karolwana ya 1, le mošomo wo o swanetšego go phethagatšwa goba tirelo yeo e swanetšego go fiwa ke bona; le b go phethagatša dikwano tšeo di ngwetšwego tšeo di nago le merero yeo e beilwego ka go temana ya a.
Ge a phethagaditše mošomo goba a feditše tirelo go ya ka kwano yeo e hlalošwago ka go karolwana ya 2b, motho yoo o swanetše go hlagiša pego go Lekgotla gore e senkwe.
Lekgotla, morago ga go senka pego yeo e hlalošwago ka go karolwana ya 3, le ka bušetša morero morago go motho yoo go fiwa šedi gape bjalo ka ge Lekgotla le ka laola.
b ga a swanela go bouta, go tšea karolo ka go ditshepetšo di fe goba di fe tša Lekgotla mabapi le morero o fe goba o fe pele ga Lekgotla yeo ka go yona go nago le kganetšano ya dikgahlego; mme c ba swanetše go obamela diphetho tša Lekgotla gore ba a dumelelwa naa go tšea karolo ka go tshepetšo e fe goba e fe ye e itšeng ya Lekgotla.
a leloko, goba leloko la lapa, mošomammogo goba molekani wa kgwebo wa leloko a dira kgopelo ya, goba a na le dikgahlego tša ditšhelete goba dikgahlego tše dingwe ka go kgwebo yeo e kgopelago thušo go Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP goba ba dirile dihlagišo mabapi le kgopelo yeo e lego ka tlase ga tshenko; goba b leloko le na le kgahlego efe goba efe yeo e ka thibelago, goba yeo e ka bonwago ka kgonthišo gore e thibela leloko go diragatša mošomo wa leloko la Lekgotla ka mokgwa wo o swanetšego, o sa tšeego lehlakore le ka mokgwa wa maleba.
Pegopepeneneng go ya ka karolwana ya 1a le sephetho se fe goba se fe sa Lekgotla go ya ka karolwana ya 1c, e swanetše go ngwalwa ka gare ga metsotso ya Lekgotla.
Lekgotla le swanetše go swara bonnyane dikopano tše nne ka ngwaga.
a A ka bitša kopano yeo e ikgethago ya Lekgotla; gape b A ka bitša kopano yeo e ikgethago mo matšatšing a 14 a go amogela kgopelo yeo e ngwetšwego go dira seo, yeo e saenilwego ke bonnyane tee tharong ya maloko a Lekgotla.
Kgopelo yeo e hlalošwago ka go karolwana ya 2b e swanetše go hlaloša ka kwešišagalo mabaka a kgopelo mme ke merero yeo fela yeo e tlago ahlaahlwa mo kopanong yeo e sego ya mehleng.
Molekgotlaphethiši a ka kgopela kopano le Lekgotla nakong e fe goba e fe, ge go ka hlokagala.
Ge modulasetulo le mothušamodulasetulo ba se gona, maloko ao a lego gona ba swanetše go kgetha leloko le lengwe go dula setulo mo kopanong.
Mo kopanong, bontši bja maloko bo dira khoramo.
Sephetho sa bontši bja maloko ao a lego gona mo kopanong e fe goba e fe yeo e dirwago ke khoramo e tla ba sephetho sa Lekgotla mme mo mabakeng a diboutu tšeo di lekanago, modulasetulo o tla dira boutu ye nngwe godimo ga ya mang le mang.
c Lebaka la gore motho yo mongwe yo e sego leloko o tšere karolo ka go kopano nakong ya ge sephetho se tšewa; goba d Lebaka la gore leloko le tšere karolo ka go kopano ka go tshela karolo ya 151.
Lekgotla le ka bea melao ya mekgwatshepetšo ya go sepetša ditaba tša lona ka go dikopano.
a ngwalwa mme ya lotwa ka mokgwa wa go ya go ile; le b go išwa ka go kopano yeo e latelago ya Lekgotla gore e hlahlobje, mme, ge e dumelelega, e swanetše go saenwa ke modulasetulo.
a Dumelela maloko go tšea karolo ka go kopano ka go šomiša mogala, telebišene ya sekete yeo e tswalegilego goba ka mokgwa o fe goba o fe wa dikgokagano, mme leloko leo le tšeago karolo ka mokgwa wo, le tšewa bjalo ka ge le le gona mo kopanong; mme le ka b Mema motho go ba gona kopanong mo mabakeng a go eletša goba go sedimoša Lekgotla ka ga morero o fe goba o fe.
Lekgotla le ka fetiša sephetho ntle le kopano ge e le gore bontši bja maloko ba bontšha thekgo ya bona ya sephetho go ya ka mekgwatshepetšo yeo e hlamilwego ke Lekgotla.
a se na le maemo ao a swanago bjalo ka ge se fetišitšwe ka go kopano; mme b se swanetše go tšewa bjalo ka ge se tšerwe mo letšatšing leo le beilwego go ya ka mekgwatshepetšo yeo e hlalošwago ka go karolwana ya 1.
Molekgotlaphethiši, morago ga go ikopanya le Lekgotla , o swanetše go thwala Mohlankedimogolophethiši.
a Motho wa maswanedi yo a lebanego mme a na le tsebo, mangwalo le maitemogelo ka go tšweletšo le kgodišo ya kgwebo ye nnyane; mme b E be modudi wa Repabliki ya Afrika Borwa ka go Profense.
a lebaka leo le sa fetego mengwaga ye meraro mme a ka thwalwa gape; le b la mabaka le maemo ao Molekgotlaphethiši, morago ga go ikopanya le Lekgotla, ba ka bonago ka gona.
Mohlankedimogolophethiši ga a swanela go tšea karolo ka go mošomo wo mongwe wo o lefelago ka ntle ga mešomo ya kantoro ntle le tumelelo ya Lekgotla.
Mohlankedimogolophethiši a ka leboga mošomo ka go fa tsebišo ka go ngwalela Molekgotlaphethiši.
Ge a emiša ka go šoma ka kantorong, ka lebaka le fe goba le fe, Mohlankedimogolophethiši o emiša go ba leloko la Lekgotla goba setho se fe goba se fe seo ka sona a bego a emela Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP.
Molekgotlaphethiši le Mohlankedimogolophethiši ba swanetše go dira kwanomabaka yeo e ngwetšwego ya mošomo ya Mohlankedimogolophethiši yeo e swanetšego go ba le foromo ya maleba yeo ka go yona go akaretšwago karolo ya 57 ya Molao wa Taolo ya Ditšhelete tša Setšhaba.
a mo nakong yeo e amogelegago morago ga thwalo ya Mohlankedimogolophethiši; mme b morago ga fao, ngwaga ka ngwaga mo kgweding ye tee ya mathomo a ngwaga wa ditšhelete.
b Maemo le mekgwatshepetšo ya go hlahloba tiragatšo le dinakomagareng ga hlahlobo; le c Ditlamorago tša tiragatšo yeo e lego ka tlase ga maemo.
Ga go motho yo a ka thwalwago bjalo ka Mohlankedimogolophethiši ge e le gore motho yoo o kgaotšwe goba leloko la Lekgotla go ya ka karolo ya 81.
Mohlankedimogolophethiši o swanetše go tšwa kantorong ge fela a kgaolwa go ya ka karolo ya 8 1.
Molekgotlaphethiši, morago ga go fa Mohlankedimogolophethiši sebaka sa go theeletšwa le ka morago ga go ikopanya le Lekgotla, a ka emiša thwalo ya Mohlankedimogolophethiši ge, go ya ka kgopolo Molekgotlaphethiši, go na le mabaka ao a kgotsofatsago go dira seo.
b Yo a nago le maikarabelo a laola Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP; letšatši ka letšatši; le c Go bega ka go Lekgotla.
a go tsenela mabakakwano; le b go swara dikopano tša kgokagano batšeakarolo, baabelwa le baemedi ba profense go ahlaahla mediro le tiragatšo ya Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP bonnyane ga tee mo ngwageng.
i bašomi ba mmušo wa bosetšhaba le ba profense go ba setho se sengwe go ka fetetšwa ka go Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP; goba ii bašomi ba Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP go ka fetetšwa ka go mmušo wa bosetšhaba le wa profense.
Batho bao ba fetišeditšwego ka go Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP ba dira mošomo go ya ka taolo le tselatshepetšo ya Mohlankedimogolophethiši.
Lekgotla ka go ikgokaganya le Molekgotlaphethiši, o swanetše go bea moputso, dialawense, dipoelo, le mabakatšomo a mangwe a thwalo ya maloko a bašomi.
Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP e ka tsenele kontraka tša ditirelo tša batho, bašomi ba bangwe, go ka diragatša mešomo ye itšeng.
a motho o fe goba o fe yo a nago le tsebo le maitemogelo, yo a lego ka tlase ga taolo ya Mohlankedimogolophethiši; goba b motho o fe goba o fe, morago ga go ikopantšha le Lekgotla.
b e sa thibele tiragatšo ya mošomo woo ke Mohlankedimogolophethiši; mme c e ka nna ya gogelwa morago goba ya fetolwa ke Mohlankedimogolophethiši.
Mohlankedimogolophethiši o swanetše go utollela Lekgotla thwi goba ka tsela ye nngwe, go akaretšwa le dikgahlego tšeo a ikwago gore o na le tšona, tšeo ka go tšona yena goba leloko la kgauswi la lapa, molekane wa gago wa kgwebo, mošomammogo goba mongmošomo wa gago wa lebaka leo le fetilego ba nago le yona ka go kgwebo e fe goba e fe yeo e ka holegago go tšwa go mešomo ya Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP.
Lekgotla le swanetše go hwetša sephetho sa maleba goba tiragatšo mabapi le morero o fe goba o fe wo o feteditšwego go wona go ya ka karolwana ya 2, mme le swanetše go tsebiša Mohlankedimogolophethiši ka ga phedišo ka go ngwala.
Mohlankedimogolophethiši o swanetše go obamela dikakanyo tša Lekgotla tšeo di hlalošwago ka go karolwana ya 3.
Thetelelo ya Mohlankedimogolophethiši go utolla kgahlego e fe goba e fe yeo e hlalošwago ka go karolwana ya 1 goba tlolo ya karolwana 2 goba 4, e hlola lebaka leo le tiilego go kgaola mošomo wa Mohlankedimogolophethiši go ya ka karolo ya 213.
Ngwaga wa ditšhelete wa Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng (GEP) o thoma ka la 1 Aprele gomme o felela ka la 31 Matšhe ngwageng wo o latelago.
b ditšhelete tšeo di dirwago ke Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP go tšwa go mothopo o fe goba o fe wo o dumeletšwego ke Molekgotlaphethiši, go akaretšwa tšhelete yeo e lefelwago go ya ka Molao wo; le c ditshelete tšeo di hweditšwego ke Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP go ya ka molao, go tswa mothopong o fe goba o fe.
Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEPe swanetše, mabakeng a tsenyo yeo e hlalošwago ka go karolwana 1a, bonnyane dikgwedi tše tshela pele ga mathomo a ngwaga wa ditšhelete, go hlagiša tekanyetšo ya tšhelete go Molekgotlaphethiši wa tekanyetšo ya tšhelete yeo e lego ka mokotleng le ditshenyegelo tša ngwaga woo wa ditšhelete.
Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP e swanetše go bula akhaonto le panka yeo e ngwadišitšwego ka mono Repabliki mme e dumeletšwe ka go ngwalwa ke Bamatlotlo ba Profense morago ga go obamela ditselatshepetšo tšeo di beilwego tša thentara, mme e swanetše go tsenya ka go akhaonto yeo tšhelete ka moka yeo e hlalošwago ka go karolwana ya 1.
a go ya ka molaotshepetšo o fe goba o fe wa peeletšo wo o ka beago go ya ka karolo ya 74 ya Molao wa Taolo ta Tšhelete ya Setšahba; le b ka mokgwa wo o ka dumelelwago ke Molekgotlaphethiši.
Ntle le ge tumelelo ya pele ya Bamatlotlo ba Profense e hweditšwe, Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP e ka nna ya se lekanyetše tlhaelo goba ya kgoboketša ditšhadišwa.
Ge ngwaga wa ditšhelete o tswalelwa, mašaledi a letseno morago ga ditshenyegelo, e ka ba ka go akhaonto yeo e hlalošwago ka go karolwana ya 3 goba yeo e beeleditšwego ka tlase ga karolwana ya 4, e swanetše go lefelwa ka go Tšhelete ya Matlotlo a Profense.
Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP e ka hwetša dikadimo tša nako ye kopana go fihlela go tšhelete yeo e ka dumelelwago ke Molekgotlaphethiši nako le nako ka mokgwa wa go ntšha tšhelete yeo e feteletšego ka akhontong ya panka bjalo ka ge go laetšwa ka go karolwana ya 3 goba go ka thiba ditlhaelo tšeo di ka hlagago.
Ngwaga ka ngwaga Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP e swanetše go beakanya mme ya iša go Molekgotlaphethiši leano la maanotshepetšo la taolotshepetšo ya yona leo le akaretšago ngwaga wa ditšhelete wo o latelago le mengwaga ye mebedi ya ditšhelete yeo e latelago morago ga moo, goba lebaka le fe goba le fe leo le beilwego ka tlase ga Molao wa Taolo ya Ditšhelete tša Setšhaba.
e leano la tšhomo, leano la ditšhelete, tšomo ya batho le leano la taolo ya tiragatšo; le f motheo wa pego ya ngwaga ka ngwaga yeo e beakantšwego go ya ka karolo ya 302.
Molekgotlaphethiši a ka kgopela gore tshedimošo ya koketšo e tsenywe ka go leano la maanotshepetšo.
c iša ditatamente tšeo tša ditšhelete go Moswaradipuku Pharephare go senkwa le go Bamatlotlo a Profense, go ya ka ditlhalošo tša Molao wa Taolo ya Ditšhelete tša Setšhaba; le gore d mo dikgweding tše hlano tša mafelelo a ngwaga wa ditšhelete, e iše go Bamatlotlo a Profense le Molekgotlaphethiši ditatamente tša ditšhelete tšeo di hlahlobilwego go ngwaga woo ga mmogo le pego ya ngwaga ka ngwaga ka ga mediro ya Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP ya nakong ya ngwaga wa ditšhelete wo o hlalošwago ka go karolo ya 302.
Molekgotlaphethiši o swanetše go bega pego le ditatamente tša ditšhelete tšeo di hlalošwago ka go karolwana ya 1d ka go Lekgotlapeamelao ka pele ka mo go kgonegago.
Bamatlotlo a Profense ba ka laela gore ditatamente tša ditšhelete tšeo di hlahlobilwego tša Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP di kopantšhwe ka go ditatamente tša ditšhelete tša Kgoro.
Mo matšatšing a 30 a mafelelo a kotara, goba lebaka le fe goba le fe leo le bewago ke Molekgotlaphethiši nako le nako, Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP e swanetše, go bega ka Lekgotla go Molekgotlaphethiši ka ga tiragatšo ya yona ya leano la maanotshepetšo mo kotareng yeo.
Mo dikgweding tše tharo tša mafelelo a ngwaga wo mongwe le wo mongwe wa ditšhelete, Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP e swanetše go beakanya pego ya ngwaga ka ngwaga ka ga mediro ya yona mo ngwageng woo.
Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP e swanetše go fa Molekgotlaphethiši dipego tše dingwe di fe goba di fe tšeo Molekgotlaphethiši a ka di kgopelago.
d dipego ka ga kgolo le phokolo ya dikgwebo tše nnyane go ya ka lefapha, bogolo le retšene; le e tshekaseko ya dipalopalo tša seabe sa lefapha la dikgwebo tše nnyane ka go ekonomi, go kgodišo ya thomelontle, tšweletšo ya dinagamagae le go maemo a kakaretšo ya dihlopha tšeo di phaetšwego ka thoko ka go ekonomi.
Molekgotlaphethiši a ka re, ka tsebišo ka go Kasete ya Profense, a kwalakwatša ditselatlhahlo gore ditho tša mmušo ka go profense le selegae di godiše tšweletšo ya kgwebo.
d ditselatshepetšo tša kgokagano le mekgatlo ya dikgwebo tše nnyane, mekgatlo ya tša kgwebo le mekgatlo ye mengwe ya boemedi; le e tshenkoleswa ya molaotlhakwa wo o lego gona ga bjale ka ga tšweletšo ya tshwarelelo ya dikgwebo tše nnyane ka mono Profenseng.
c mokgwa wo ka wona dihlongwa di ka akaretšwago ka go Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP.
d tselatshepetšo ya go dira kgopelo ya thušo ya ditšhelete goba yeo e sego ya ditšhelete le morero o fe goba o fe wo o lego mabapi le kgopelo yeo; le e morero o fe goba o fe wo o ka hlokagalago goba wo o ka šomegago go hlaloša tiragatšo ya maleba goba taolotshepetšo ya Molao wo.
Molekgotlaphethiši a ka re, gore a fihlelele ditebanyo tša Molao wo, ka tsebišo ka go Kasete ya Profense a fetola Lenaneotshepetšo go hlaloša maikarabelo a tlhahlogo ya theko, diphetogo tše kgolo tša ekonomi le morero o fe goba o fe wo o huetšago dikgwebo tše nnyane.
Molekgotlaphethiši a ka re, ka tsebišo ka go Kasete ya Profense morago ga go ikopanya le Lekgotla, a kgetha dihlongwa tšeo ditebanyo tša tšona di swanago le tša Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP.gore di tsenywe ka go Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP., go tloga letšatšing leo le beilwego ka go tsebišo.
Mo sehlongwa seo se hlalošwago ke karolwana ya 1 se lego ka tlase ga taolo ya bolaodiphethiši ntle le Molekgotlaphethiši, Molekgotlaphethiši a ka diragatša ka tšhomišano le bolaodiphethiši bjoo.
Molekgotlaphethiši o swanetše, ka baditaba le ka tsebišo ka go Kasete ya Profense, go kwalakwatša maikemišetšo a gagwe a go kgetha sehlongwa seo se hlalošwago ka go karolwana ya 1 mme a meme, gape a ele hloko, ditshwaetšo tša setšhaba.
a s sengwe le se sengwe seo se diragatšwago legatong la sehlongwa se tšewa gore se diragatšwa ke Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP; le b dithoto, ditshenyegelo, ditokelo le maswanedi a sehlongwa seo se kgethilwego, go akaretšwa le tekatekano ya kabelo, ditumelelo, kabelanyo le ditšhelete tše dingwe tšeo di tsentšwego, tšeo di lego gona goba di šomišitšwe mabapi le tšwetšopele ya ditebanyo le mešomo ya sehlongwa, di fetetšwa go Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP.
Mo mabakeng a Molao wa Motšhelo wa Letseno wa 58 wa 1962 Income Tax Act, 58 of 1962, ga go na phetolo ya mongmošomo yeo e tlago tšewa bjalo ka ge e diregile ge motho yo a hlalošwago ka go karolwana ya 5 a thoma mošomo ka go Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP.
a Molekgotlaphethiši, goba bolaodiphethiši bja sehlongwa seo se kgethilwego, o swanetše go tšea magato ka moka ao a swanetšego go fediša sehlongwa; mme b Mongwadiši wa Dikhamphani, Masetara wa Kgorotshekokgolo goba setho se fe goba se fe se sengwe sa bookamedi bja taolotshepetšo ba swanetše go tšea magato ao a swanetšego go phumula ngwadišo ya sehlongwa.
a sepetše kgwebo e fe goba e fe, mošomo goba kgwebišano goba a ngwadišwa goba a fiwa laesense ka tlase ga molao o fe goba o fe ka tlase ga leina leo le nago le mantšu a "Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng", lentšukopafatšwa la "GEP" goba phetolelo ya mantšu ao ka go polelo e fe goba e fe ya semmušo; goba b a šomiša bofora gore o šoma legatong la, Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP.
Motho o fe goba o fe yo a tlolago karolwana ya 1 o tla bewa molato mme a ka golegwa mme a lefišwa goba a romelwa kgolegong ya lebaka leo le sa fetego mengwaga ye mehlano goba a ka otlwa ka tefišo le kgolego ka bobedi bja tšona.
Motho o fe goba o fe yo a ka utollago tshedimošo e fe goba e fe yeo a e hweditšego ge a diragatša mošomo go ya ka Molao wo o oba molato.
b e utolotšwe go kgontšha motho gore a diragatše mošomo go ya ka Molao wo; le c gore e utolotšwe go ya ka Molao wo, molao o fe goba o fe wo mongwe goba taelo ya kgorotsheko.
a leloko la Lekgotla, le ka šongwa go ya ka karolo ya 83; le b mošomi, o swanetše go lebagana le magato a kgalemo, go akaretšwa le go kgaolwa mošomong go ya ka ditselatshepetšo tša kalemo tša Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP.
Mo mabakeng a karolo ye, e fela go e ya ka Molao wo, "tša Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng", khamphani yeo e akareditšwego ka tlase ga karolo ya 21 ya Molao wa Dikhamphani, 61 wa 1973, le nomoro ya ngwadišo ya 2004/031868/08 e swanetše go ba Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng GEP bjalo ka ge go hlalošitšwe ka go karolo ya 2 wa Molao wo.
Lekgotla la "Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng" leo le akareditšwego ka tlase ga karolo ya 21 ya Molao wa Dikhamphani, 1973 le swanetše go ba Lekgotla leo le hlalošwago ka go karolo ya 7 ya Molao wo mme le šoma mo karolong ya lebaka leo le sa fetwago ke nako yeo le thwaletšwego yona ke Molekgotlaphethiši pele ga go tsenywa tirišong ga Molao wo.
Molekgotlaphethiši o swanetše go tšea magato ka moka ao a swanetšego go netefatša gore Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng e emiša go ba khamphani yeo e akaretšwago ka tlase ga karolo ya 21 ya Molao wa Dikhamphani, 61 wa 1973 mme e ngwetšwe bjalo ka setho Profense sa setšhaba seo se hlalošwago ka go karolo ya 31 ya Molao wo.
) Mo dikgweding tše tshelelago tša tsenyo tirišong ya Molao wo, Lefelo la Keletšo ya tša Tlhamotšweletšo la Gauteng (Manufacturing Advisory Centre (GAUMAC) le swanetše go šwalalana go ya ka molaotlhakwa wo o dirišwago, mme dithoto tša lona di fetetšwe go Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng (GEP).
Molao wo o bitšwa Molao wa Tlhohleletšo ya Kgwebo ya Gauteng, 2005 (Enterprise Propeller Act, 2005,) mme o tsenywa tirišong mo letšatšing leo le beilwego ke Tona ka tsebagatšo ka go Kasete ya Profense.
<fn>nso_Article_National Language Services_MOLAOKAKANYWA WA TSWE.txt</fn>
Bjalo ka ge di tsebišitšwe ka go Phuthego ya Bosetšhaba bjalo ka Molaokakanywa wa karolo 76; khopi ya Molaokakanywa e gatišitšwe ka gare ga Kuranta ya Mmušo ya No.
Go kgonegiša tšwelopele yeo e lekalekanago le yeo e sa felego ya methopo ya setšhaba ya dimenerale le petroliamo; le go kgonegiša merero yeo e amanago le tšona.
v "Mohlahlobi Mogolo" e hlaloša Mohlahlobi Mogolo yoo a beilwego go ya ka karolo ya bo 481 ya Molao wa Maphelo le Polokego ya Meepo, 1996 Molao No.
"Molaotheo" e hlaloša Molaotheo wa Rephaboliki ya Afrika Borwa, 1996 Molao No.
viii "letšatši" e hlaloša letšatši la khalentara le gore palo efe goba efe ya matšatši e beetšwe neng gore go dirwe tiro, matšatši ao a tla tšewa ka go balela pele gomme a tsenya tšatši la mafelelo, ka ntle le ge letšatši la mafelelo e le Mokibelo.
xv "tikologo" e hlaloša tikologo bjalo ka ge e hlalošitšwe ka go Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo, 1998 Molao No.
xxii "karanti ya tša ditšhelete" e hlaloša netefatšo yeo bakgopedi ba, goba bang ba tokelo ya go nyaka ba swanetšego go e fa Lekalatirelo ka Petroliamo [go ya ka kgonegišo efe], ya go netefatša go ba gona ga ditšhelete tšeo di lekanego go sepetša lenaneo la mošomo leo go kwanwego ka lona le go tšošološa mafelo a go nyaka le a tšweletšo [ge e le gore motho yoo a rwelego maikarabelo goba khamphani e palelwa ke go phethagatša lenaneo le bjalo la mošomo goba tsošološo?
xxxii "Kantoro ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Meepo" e šupa Kantoro ya Dithaetlele tša Meepo yeo go akantšwego ka yona ka go karolo 2 ya Molao wa Ngwadišo ya Dithaetlele tša Meepo, 1967 Molao No.
xxxiv "mohlankedi" e šupa mohlankedi ofe goba ofe wa Kgoro yoo a beilwego ka fase ga Molao wa Tirelo ya Setšhaba, 1994 Pego No.
d go akaretša botebo bja dimetara tše 0.5 goba botebo bofe goba bofe bjo bongwe bjalo ka ge go tla ba go phethile Molaodi lebakeng la nako leo le itšego goba lefelong la go epa.
i fa maatla karolo 24 ya Molaotheo ka go netefatša gore methopo ya setšhaba ya dimenerale e tšwetšwa pele ka mokgwa wa go tsebalega le go boloka tšwelopele ya ikholotši yeo e sa felego ka gare ga tlhako ya molaotshepetšo wa tikologo wa setšhaba; ditlwaelo le maemo ao a holago Maafrika Borwa kamoka; le j netefatša gore beng ba ditokelo tša go epa ba thuša ka tšwetšopele ya leago-ikonomi ya mafelo ao ba šomago ka go wona.
a fa, gana, laola, le go sepetša ditokelo tša go nyaka diepšane, ditokelo tša go epa, diphemiti tša go epa, diphemiti tša tshwaro le tumelelo ya go tloša le go lahla dimenerale dife goba dife; le b phetha tefišo efe goba le kakanyo tše lefšwago go ya ka Molao wo.
Letona le swanetše go netefatša tšwelopele yeo e sa felego ya methopo ya dimenerale ya Afrika Borwa ka gare ga tlhako ya molaotshepetšo wa setšhaba wa tikologo, ditlwaelo le maemo ge e godiša tšwetšopele ya ikonomi le ya leago.
Ge go fetolelwa kgonegišo ya Molao wo, phetolelo efe goba efe ya go kwala yeo e sepelelanago le maikemišetšo a Molao wo le molao wa boditšhabatšhaba, di swanetše go kgethwa godimo ga phetolelo efe goba efe ye nngwe yeo e sepelelanago le maikemišetšo ao le molao wa boditšhabatšhaba.
Go ya ka mokgwa woo molao wa tlwaelo o sa sepelelanego le Molao wo, go tla rena Molao wo.
Tokelo ya go epa goba tokelo ya go nyaka ke tokelo ya nnete yeo e kgaoleditšwego ya maruo.
Mong wa tokelo ya go nyaka diepšane goba tokelo ya go epa o dumelelwa go ba le ditokelo tšeo di boletšwego ka karolong ye le ditokelo tše dingwe tšeo di ka no fiwago, tša humanwa ke goba tša fiwa mong yo bjalo ka fase ga Molao wo goba Molao ofe goba ofe.
c tloša le go lahla menerale ofe goba wo bjalo woo o humanwego ge go nyakwa dipšane goba ge go epša, go ya ka moo go tla bego go le ka gona; le d Go ya ka Molao wa Bosetšhaba wa Meetse, 1998 Molao No.
alenaneo la taolo ya tikologo leo le dumeletšwego; le b tokelo ya go nyaka diepšane goba tokelo ya go epa, go ya ka moo go tla bego go nyakega.
Go ya ka kgodišo ya Molao wa Kgodišo ya Tshepedišo, 2000 (Molao No. 3 wa 2000), mokgwa ofe goba ofe wa tshepetšo woo o sepetšwago goba sephetho seo se tšewago go ya ka Molao wo, di swanetše go sepelelana le metheo ya molao, go kwala le boloki bja ditshepetšo.
Sephetho sefe goba sefe seo se akantšwego ka go sekakarolo 1 se swanetše go ngwalwa fase le go sepela le mabaka ao a ngwadilwego fase a sephetho se bjalo.
Ka mabaka a Molao wo, Letona le swanetše gore, ka tsebišo ka gare ga Kuranta ya Mmušo, le aroganye Rephaboliki, lewatle bjalo ka ge go hlalošitšwe ka go karolo 1 ya Molao wa Lebopo la lewatle, 1935 (Act No.21 wa1935), le karoganyo ya kontinente yeo go boletšwego ka yona ka go karolo 8 ya Molao wa Mafelo a Meetse, 1994 (Molao No.15 wa 1994), ka dilete.
Molaodi Pharephare o swanetše gore go ya ka melao yeo e laolago tirelo ya setšhaba, a bee mohlankedi wa ka tirelong ya Kgoro bjalo ka molaodi wa selete se sengwe le se sengwe seo se akantšwego ka go karolo 8 yoo a swanetšego go dira mediro yeo a e laetšwego goba yeo a e filwego go ya ka Molao wo goba molao ofe goba ofe.
a tšatšikgwedi a go fapana a swanetše go ahlaahlwa go ya ka tatelano ya wona.
Ge Letona le dira sephetho ka dikgopelo tšeo di humanwego bjalo ka ge go akantšwe ka go sekakarolo 1a, o swanetše go thoma ka dikgopelo tša batho ba go ba le histori ya go se holege.
a a tsebagatše gore kgopelo ya tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa di humanwe mabapi le naga yeo go bolelwago ka yona; le b a kgopele batho bao ba nago le kgahlego le bao ba amegago go tliša diswayaswayo tša bona mabapi le kgopelo lebakeng la matšatši a 30 go tloga ka tšatši la tsebišo.
Ge e le gore motho o gana gore tokelo ya go nyaka diepšane e fiwe, tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa, Molaodi wa Selete o swanetše go fetišetša kgano go Komiti ya Selete ya Tšwetšopele ya Meepo le tikologo go akanya ka dikgano le go eletša Letona ka taba yeo.
Tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, kgahlego ka go tokelo efe goba efe goba tswalo efe goba efe ya taolo ka go mong wa tokelo efe goba efe ye bjalo e ka no fiwa, ya šuthišetšwa, ya hirišwa, ya hirišwa ke yoo a e hirišeditšwego, ya fiwa, ya šelefatšwa goba ya lahlwa ka mokgwa wo mongwe ka tumelelo yeo e ngwadilwego ya Letona.
b o kgotsofatša dinyakwa tša karolo 15 goba 21, go ya ka moo go tla bego go le ka gona; le c o kgona go phethagatša, ebile o dumela go šala morago boikgafo kamoka bja mong wa pele.
Tumelelo yeo e akantšwego ka go sekakarolo 1 ga e nyakege mabapi le paledišo ka peelo ya tokelo efe goba efe ye bjalo goba tswalo bjalo ka poloko ya lounu efe goba efe goba karanti ka panka efe goba efe goba instithušene ye nngwe ya ditšhelete yeo e ngwadišitšwego ka Rephaboliking.
Tšhutišetšo efe goba efe, go fa, go hiriša, go hiriša ke yoo a e hirišeditšwego, go šelefatša, paledišo ka peelo goba phapanyo ya tokelo ya go nyaka diepšane goba tokelo ya go epa, go ya ka mo go tla bego go le ka gona, tšeo di boletšwego ka go karolo ye di swanetše go ngwadišwa Kantorong ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Meepo lebakeng la matšatši a 30 a tiro ya maswanedi.
Letona, ka tumelo ya Letona la tša Ditšhelete go tšwa ditšheleteng tšeo di beetšwego lebaka leo ke Palamente, le ka no fa thušo ya ditšhelete goba ye nngwe go batho goba mekgatlo ya batho ba go tšwa dihlopheng tša go ba le histori ya go se holege go sepetša ditiro tša go nyaka dimenerale goba tša go epa.
Thušo yeo go boletšwego ka yona ka gare ga sekakarolo 1 e ka no fiwa go ya ka mabaka le ditlamo tšeo Letona le ka no di phethago gomme ya ba sekoloto go Mmušo ka batho bao ba thušitšwego.
b maemo a tša ditšhelete a mokgopedi;le c Tlhokego ya go fetola popego ya bong ya intasteri ya dimenerale le meepo.
b ka mokgwa woo o boletšwego; le c mmogo le tefišo yeo e boletšwego yeo e sa bušeletšwego.
Ge e le gore kgopelo ga e sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, Molaodi wa Selete o swanetše go tsebiša mokgopedi ka go ngwala fase ka taba yeo lebakeng la matšatši a 14 a go humanwa ga kgopelo.
Ge Molaodi wa Selete o amogela kgopelo, Molaodi wa Selete o swanetše gore, lebakeng la matšatši a 14 go tloga ka tšatši la kamogelo, a tsebiše mokgopedi ka go ngwala fase gore a tliše pego ya pele ya thulano ya tikologo lebakeng la matšatši a 30 go tloga ka tšatši la tsebišo le go ikopanya le makoko afe goba afe ao a nago le kgahlego le ao a amegago.
e mokgopedi ga a ganetšane le dikgonegišo dife goba dife tša maswanedi tša Molao wo; le f go fiwa ga tokelo ye bjalo go tla tšwetša pele maikemišetšo ao go boletšwego ka wona ka go karolo 2d le f.
a kgopelo ga e kgotsofatše dinyakwa kamoka tšeo go boletswego ka tšona ka go sekakarolo 1; goba b go fa tokelo ye bjalo go tla baka gore dimenerale di tlale ka diatleng tša mokgopedi yo bjalo.
Ge Letona le gana go fa tokelo ya go nyaka diepšane, ka go ngwala fase, Letona le swanetše go tsebiša mokgopedi ka go ngwala fase ka sephetho le mabaka a gona.
Go fiwa ga tokelo ya go nyaka diepšane go ya ka sekakarolo 1 go thoma go šoma ka tšatši leo ka lona lenaneo la taolo ya tikologo le dumelelwago go ya ka karolo 393.
Tokelo ya go nyaka diepšane e laolwa ke mabaka le ditlamo tšeo di boletšwego gomme e šoma lebaka la nako leo le hlalošitšwego ka gare ga tokelo, gomme lebaka leo ga se le tshwanele go feta mengwaga ye mehlano.
b ka mokgwa woo o boletšwego; le mmogo le tefišo yeo e boletšwego yeo e sa bušetšwego.
c go sepela le pego yeo e bontšhago tšhalo morago ya dinyakwa tša lenaneo la taolo ya tikologo leo le dumeletšwego, tšošološo yeo e yo dirwago le ditshenyegelo tša goba tšeo di akantšwego; le d go tsenya lenaneo la mošomo wa go nyaka diepšane leo le hlalošago dilo ka botlalo la lebaka la mpšhafatšo.
b lenaneo la mošomo la go nyaka diepšane; le c dinyakwa tša lenaneo la taolo ya tikologo leo le dumeletšwego.
Tokelo ya go nyaka diepšane e ka no mpšhafatšwa, ga tee, lebaka leo le sa fetego mengwaga ye meraro.
b go ya ka sekakarolo 2, tokelo yeo e kgethollago ya go kgopela le go fiwa tokelo ya go epa mabapi le menerale le lefelo la go nyaka tšeo go bolelwago ka tšona; le c go ya ka tumelelo yeo go bolelwago ka yona ka go karolo 18, tokelo yeo e kgethollago ya go tloša le go lahla menerale ofe goba ofe, woo o amanago le tokelo ye bjalo, woo o humanwego ge go nyakwa.
f go lefa tefišo ya go nyaka diepšane yeo e boletšwego go Mmušo; le g go ya ka karolo 18, go lefa diroyalthi tšeo di boletšwego go Mmušo mabapi le menerale ofe goba ofe woo o tlošitšwego le woo o lahlilwego ka nako ya ditshepetšo tša go nyaka dimenerale.
Go ya ka sekakarolo , mong wa tokelo ya go nyaka diepšane a ka no tloša le go lahla menerale ofe goba ofe ka bontši bjo bo ka no nyakegago go dira diteko ka bjona goba go šupa le go o sekaseka.
Mong wa tokelo ya go nyaka diepšane o swanetše go humana tumelelo ya Letona yeo e ngwadilwego fase go tloša goba go lahla disampolo dife goba dife tša mokgobo tša menerale ofe goba ofe woo o boletšwego woo o humanwego ge go dirwa tshepetšo ya go nyaka.
a gore lefelong la ka Rephaboliking, a boloke direkhoto tša maleba tša tshepetšo ya go nyaka le dipoelo le ditshenyegelo tšeo di amanago le yona mmogo le data ya borehole core le core-log data; le b gore, ka mokgwa woo o boletšwego le ka dibaka tšeo di boletšwego, a tliše dipego tša tšwelopele go Molaodi wa Selete mabapi le ditshepetšo tša go nyaka diepšane.
Ga go motho yoo a swanetšego go lahla goba go senya rekhoto efe goba efe, borehole core goba core-log data tšeo go boletšwego ka tšona ka go sekakarolo 1a ntle le ge e le go ya ka ditaelo tšeo di ngwadilwego fase tša Molaodi wa Selete wa maswanedi.
b ka mokgwa woo o boletšwego; le c mmogo le tefišo ya kgopelo yeo e sa bušetšwego.
b ga go motho yo mongwe yoo a swerego tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya go epa goba phemiti ya tshwaro ya menerale woo o tshwanago le naga.
Ge e le gore kgopelo ga e sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, Molaodi wa Selete o swanetše go tsebiša mokgopedi ka go ngwala fase ka taba yeo lebakeng la matšatši a 14 morago ga ge kgopelo e humanwe.
Ge e le gore Molaodi wa Selete o amogela kgopelo, Molaodi wa Selete o swanetše gore, lebakeng la matšatši a 14 go tloga ka tšatši la kamogelo, a tsebiše mokgopedi ka go ngwala fase gore a tliše pego ya pele ya tshekatsheko ya tikologo lebakeng la matšatši a 30 go tloga ka tšatši la tsebišo.
f mokgopedi o na le bokgoni bja go latelela dikgonegišo tša maswanedi tša Maphelo a Meepong le Molao wa Polokego, 1996, Molao No.
g mokgopedi ga a tlole dikgonegišo dife goba dife tša Molao wo; le h go fiwa ga tokelo ye bjalo go tla tšwetša pele maikemišetšo ao a boletšwego ka go karolo 2d le f.
Ge e le gore Letona le gana go fa tumelelo ya go epa, Letona le swanetše gore, lebakeng la matšatši a 30 a go gana, le tsebiše mokgopedi ka go ngwala fase ka sephetho le mabaka a gona.
Go fiwa ga tokelo ya go epa go ya ka sekakarolo 1 go tla thoma go šoma ka tšatši leo lenaneo la taolo ya tikologo le dumeletšwego go ya ka karolo 393.
Tokelo ya go epa e laolwa ke mabaka le ditlamo tšeo di boletšwego ebile e šoma lebaka leo le boletšwego ka gare ga tokelo, gomme lebaka leo ga se le swanele go feta mengwaga ye 30.
e ka mokgwa woo o boletšwego; le f mmogo le tefišo ya kgopelo yeo e sa bušetšwego.
a bolela lebaka la nako leo mpšhafatšo e nyakegago b sepela le pego ye e bontšhago gore dinywakwa tša lenaneo la taolo ya tikologo leo le dumeletšwego le šalwa morago go fihla kae, tšošološo yeo e yo dirwago le ditshenyegelo tša gona tšeo di akantšwego; le c tsenya maano a kgwebo ao a hlalošago dilo kamoka a lebaka la mpshafatšo.
c dinyakwa tša maano a leago ao a boletšwego; le d dinyakwa tša lenaneo la taolo ya tikologo leo le dumeletšwego.
Tokelo ya go epa e ka no mpshafatšwa mabaka a mangwe ao a sa fetego mengwaga ye 30.
Go tlaleletša ditokelo tšeo go boletšwego ka tšona ka go karolo 5, mong wa tokelo ya go epa o swanetše gore, go ya ka karolo 22, tokelo ya go kgetholla, a kgopele le go fiwa mpšhafatšo ya tokelo ya go epa ya menerale le lefelo la go epa leo go bolelwago ka lona.
f šala morago dinyakwa tša maano a leago ao a boletšwego; le g go ya ka karolo 24 le 25, a lefe diroyalthi tšeo di boletswego go Mmušo.
a go lefiša diroyaltho tše bjalo go tla ama kudu bokgoni bja tša ditšhelete le bja ikonomi bja tshepetšo ya moepo gomme gwa baka go lahlegelwa ga mešomo; goba b mong o šomiša goba o tla šomiša diroyalthi tše bjalo ka mabaka a go holwa ga menerale wo bjalo gae goba go sepetša phatišišo ya go amana le taba ye bjalo.
b royalthi efe goba efe yeo e lefšwago ka fase ga karolo 32g e šomišetšwe phatišišo ya mabapi le go ba le mohola ga menerale ofe goba ofe ka Rephaboliking; goba c hlohleletšo ye nngwe ye bjalo e fiwe yeo Letona le Matona a Ditšhelete le Kgwebo le Intasteri ba tla kwanago ka yona.
Ge e le gore Letona, ge le šoma go ya ka keletšo ya Lekgotla, le humana gore menerale woo o itšego o tla ba le mohola wa ikonomi ka Rephaboliking, Letona le ka no godiša go ba le mohola wo bjalo go ya ka mabaka le ditlamo tšeo Letona le ka no di phethago.
Mang goba mang yoo a ikemišeditšego go holegiša menerale ofe goba ofe woo o epšwago ka Rephaboliking ya ka ntle ga Rephaboliki o swanetše go humana tumelelo ya Letona yeo e ngwadilwego fase.
Ka tumelelano le Letona la Ditšhelete le morago ga therišano le Letona la Merero ya Profense le Mmušogae, Letona le ka no phetha gore tšhelete yeo e itšego yeo e humanwego go ya ka karolo 23(g) e lefšwe ka go Letlotlo la Tšwetšopele ya Ikonomi ya gae leo le akantšwego ka go sekakarolo.
Letona la Merero ya Profense le mmušogae ba swanetše go hloma le go sepetša Letlotlo la Tšwetšopele ya Ikonomi ya Gae.
Letona la Merero ya Profense le Mmušogae ka tumelo ya Letona le Letona la Ditšhelete, ba swanetše go šomiša tšhelete yeo e lefilwego ka go Letlotlo la Tšwetšopele ya Ikonomi ya Gae gore setšhaba sefe goba sefe se holege goba mmušogae woo o angwago ke moepo, ka mabaka a tšwetšopele ya ikonomi ya metsemagae le ya gae le hlahlošo ya kagišano.
a mothopo wa menerale woo go bolelwago ka wona o ka epšwa gore o fe dipoelo tšeo di kgahlišago lebakeng la mengwaga ye mebedi; le b lefelo la moepo leo go bolelwago ka lona le ka se fete bogolo bja dihektare tše 0.5.
b ka mokgwa woo o boletšwego; le c mmogo le tefišo ya kgopelo yeo e sa bušetšwego.
b ga go motho yo mongwe yoo a swerego tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya go epa goba phemiti ya tshwaro ya menerale woo o tshwanago le naga.
Ge e le gore kgopelo ga e sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, Molaodi wa Selete o swanetše go tsebiša mokgopedi ka go ngwala fase ka taba yeo lebakeng la matšatši a 14 kgopelo e humanwe.
a dinywakwa tšeo di akantšwego ka go sekakarolo 1 di kgotsofaditšwe; le b lenaneo la taolo ya tikologo leo le boletšwego le dumeletšwe go ya ka karolo 393.
b go ya ka Molao wa Setšhaba wa Meetse, 1998 Molao No. 36 wa 1998, a ka no šomiša meetse a go tšwa moeding ofe goba ofe wa tlhago woo o lego godimo ga, goba o elela go putla naga ye bjalo goba go tšwa kepong efe goba efe yeo e dirilwego pele gomme e šomitšwa mabaka a go nyaka diepšane goba go epa, goba go epa petse yeo e nyakegago go šomišetšwa tshomišo ya go amana le go nyaka goba go epa, go ya ka moo go tla bego go le ka gona, godimo ga naga ye bjalo; le c o swanetše go lefa diroyalthi tšeo di boletšwego go Mmušo.
a e soma lebaka leo le boletšwego ka gare ga phemiti, leo le se le swanelego go feta lebaka la mengwaga ye mebedi empa le ka no mpšhafatšwa, ga tee, lebaka le lengwe la ngwaga wo tee; le b e ka se šuthišetšwe, ya fiwa, ya hirišwa, ya hirišwa ke yoo a e hirišeditšwego, ya lahlwa goba ya šomišwa bjalo ka poloko goba go thatafatšwa ka mokgwa ofe goba ofe.
Mong wa tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa, lefelong la ka Rephaboliking ye, o swanetše go boloka direkhoto tša ditiro tša go epa le tša ditšhelete tša go amana le moepo.
a dipoelo tša kgwedi tšeo di boletšwego tša go ba le tshedimošo yeo e nepilego le yeo e nepagetšego le data; le b pegongwaga yeo e hlakišitšwego goba ditaodišo tša ditšhelete tšeo di bontšhago balance sheet le akhaonte ya poelo le tahlegelo.
b mong ofe goba ofe wa naga yeo go boletšwego ka yona ka go tokelo ya go nyaka, phemiti ya go epa, phemiti ya tshwaro goba phemiti ya go epa, goba kgopelo ya gona.
b go fa maatla tokelo ya go kgona go humana tshedimošo yeo e akantšwego ka go karolo 32 ya Molaotheo; goba c ge e le gore tshedimošo ye bjalo goba data di šetše di filwe setšhaba.
idira gore moabi a se atlege ditherišanong tša dikontraka goba tše dingwe; goba ii tlhaola moabi mo phadišanong ya kgwebo.
Motho ofe goba ofe yoo a tlišago tshedimošo goba data go ya ka karolo 19, 28 goba 29 o swanetše go tsebiša Molaodi wa Selete yoo a amegago le go šupa gore ke tshedimošo goba data efe yeo e swanetšego go tšewa e le ya sephiri gomme e se e tshwanele go utollwa.
e ka mokgwa woo o boletšwego; le f mmogo le tefišo ya kgopelo yeo e sa bušetšwego.
a mokgopedi o tsentšhe kgopelo ya mokgwa woo o boletšwego; le b mokgopedi ke mong wa tokelo ya go nyaka diepšane yeo e amegago.
d ithutile mmaraka gomme o humane gore moepo le menerale tšeo go bolewago ka tšona di ka se lokele ikonomi ka baka la maemo a maaraka a nako yeo; le e o šetše morago dikgonegišo tša maswanedi tša Molao wo.
Ge go fiwa phemiti ya tshwaro tokelo ya go nyaka diepšane ya menerale le naga tšeo go bolelwago ka tšona, tokelo ya go nyaka diepšane e a fela.
Go se na taba le sekakarolo 2, lenaneo la taolo ya tikologo leo le dumeletšwego mabapi le tokelo ya go nyaka diepšane le a šoma go se na taba le gore tokelo ya go nyaka diepšane e fetile.
Phemiti ya tshwaro e šoma lebaka la nako leo e boletšwego ka gare ga phemiti, gomme lebaka leo ga se le tshwanele go feta mengwaga ye meraro.
baka kgobokanyo ya dimenerale ka diatleng tša mokgopedi.
a pego yeo e mpšhafaditšwego ya mabaka ao a bego a le gona ka nako yeo phemiti e filwego; le b lebaka le mabaka a gore ke ka baka la eng mpšhafatšo e nyakega.
a mong o setše morago dikgonegišo tša maswanedi tša Molao wo le mabaka le ditlamo tša phemiti ya tshwaro; le b maemo ao a akantšwego ka go karolo 321d a sa le gona.
Phemiti ya tshwaro e ka no mpšhafatšwa, ga tee, lebaka leo le sa fetego mengwaga ye mebedi.
Go ya ka sekakarolo , mong wa phemiti ya tshwaro o na le tokelo yeo e tlhaolago go fiwa tokelo ya go epa mabapi le naga yeo go bolelwago ka yona.
imaemo a mmaraka a nako yeo, thulano ya wona le tlhokego ya tshwaro phemiti ye bjalo ya tshwaro ya menerale le naga tšeo go bolelwago ka tšona; le ii maiteko ao a dirilwego ke mong yo bjalo go netefatša gore tshepetšo ya moepo e thoma pele ga tšatši la bofelo leo go boletšwego ka lona ka go karolo 324 goba 343, go ya ka moo go tla bego go le ka gona.
Phemiti ya tshwaro ga se e tshwanele go šuithišetšwa, go fiwa, go hirišwa, go hirišwa ke yoo a e hirišeditšwego, go lahlwa, go šomišwa bjalo ka poloko goba go thatafatšwa ka mokgwa ofe goba ofe.
Metheo yeo e hlalošitšwego ka go karolo 2 ya Molao wa Setšhaba wa Taolo ya Tikologo,1998 Molao No.
b e dira bjalo ka methalohlahli ya phetolelo, tshepetšo le phethagatšo ya dinyakwa tša tikologo tša Molao wo.
Tshepedišo efe goba efe ya go nyaka diepšane goba ya go epa e swanetše go sepetšwa go ya ka maemo ao a lemogwago ka kakaretšo ya tšwelopele yeo e sa felego ka go kopanya dintlha tša leago, ikonomi le tša tikologo le peakanyo le phethagatšo ya diprotšeke tša go nyaka diepšane le tša go epa go netefatša gore hlohlomišo ya methopo ya dimenerale e direla meloko ya bjale le ya išago.
a fe maatla maikemišetšo a kakaretšo a taolo ya tikologo yeo e kopantšwego yeo e boletswego ka go Kgaolo 5 ya Molao wa Setšhaba wa Taolo ya Tikologo, 1998 Molao No. 107 wa 1998 le b akanye, nyakišiše le go sekaseka thulano ya go nyaka diepšane goba go epa ga gagwe tikologong bjalo ka ge go akantšwe ka go karolo 247 ya Molao wa Setšhaba wa Taolo ya Tikologo, 1998Molao No.
d go ya ka mokgwa woo o kgonegago, go tsošološa tikologo yeo e amilwego ke ditshepetšo tša go nyaka goba tša go epa gore e be seemong sa yona sa tlhago goba go tšhomišo ya naga yeo e sepelanago le mogopolo woo o amogelegago ka kakaretšo wa tšwelopele yeo e sa felego;le e o rwele maikarabelo a tshenyo efe goba efe ya tikologo, tšhilafatšo goba nyenyefatšo ya ikholotši yeo e bakilwego ke ditshepetšo tša gagwe tša go nyaka diepšane goba tša go epa tšeo di ka no diregago ka ntle ga mellwane ya lefelo leo le boletšwego ka gare ga phemiti.
Mang le mang yoo a dirilego kgopelo ya tokelo ya go nyaka go epa, tokelo ya go epa goba phemiti ya moepo go ya ka karolo 14, 20 goba 27 o swanetše go tliša lenaneo la taolo ya tikologo lebakeng la matšatši a 120 go tloga ka tšatši leo a tsebišitšego Letona go dira ka mokgwa woo.
mabaka a leago dipolotiki a motho ofe goba ofe yoo a ka angwago thwii ke tshepetšo ya go nyaka diepšane goba ya go epa; le iii bohwa bja setšhaba bjalo ka ge bo hlalošitšwe ka go karolo 32 ya Molao wa Methopo ya Bohwa bja Setšhaba Molao No. 25 wa 1999, ka tlogelo ya gore bohwa bja setšhaba bjo akantšwego ka go karolo 32Iiv le vii tša Molao woo.
c tšwetša pele maano a temogo ya tikologo ao a hlalošago ka moo mokgopedi a ikemišeditšego go tsebiša badiredi ba gagwe ka diphonkgelo dife goba dife tša tikologo tšeo di ka no bakwago ke mošomo wa bona le ka moo diphonkeglo tšeo di swanetšego go ahlaahlwa gore go phefšwe tšhilafatšo goba nyenyefatšo ya tikologo.
laola goba go phekola tšeo di bakago tšhilafatšo goba nyenyefatšo le khudugo ya ditšhilafatšo; le iiišala morago maemo ao a boletšwego a ditšhila goba maemo a taolo goba ditiro.
mokgopedi o šetše morago karolo 411; le iiimokgopedi o na le bokgoni goba o kgonegišitše bokgoni bja go tsošološa le go laola dithulano tšeo di sa kgahlišego go tikogo.
diswayaswayo tša kgoro efe goba efe ya Mmušo yeo e filwego maikarabelo a tshepetšo ya molao ofe goba ofe woo o amanago le merero yeo e amago tikologo.
Letona le ka no kgopela tshedimošo ye nngwe go motho yoo a akantšwego ka go sekakarolo 1 gape le ka no lebiša lenaneo la taolo ya tikologo leo go bolelwago ka lona gore le fetolwe ka mokgwa woo Letona le nyakago.
a Ka nako ye nngwe le ye nngwe, morago ga ge a dumeletše lananeo la taolo ya tikologo, le morago ga therišano le mong wa tokelo ya go nyaka, tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa yeo go bolelwago ka yona, Letona le ka no dumelela lenaneo la taolo ya tikologo leo le fetotšwego.
bKa mabaka a temana a, sekakarolo 3 se šoma le diphetogo tšeo di hlokegago.
Ge go akanywa ka lenaneo la taolo ya tikologo go ya ka karolo 39, Letona le swanetše go rerišana le Kgoro efe goba efe ya mmušo yeo e sepetšago molao ofe goba ofe wa go amana le merero yeo e amago tikologo.
Letona le swanetše go kgopela hlogo ya kgoro yeo e rerišwago ka go ngwala fase go tliša diswayaswayo tša Kgoro yeo lebakeng la matšatši a 60 go tloga ka tšatši la kgopelo.
Mong wa tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa, o swanetše gore, pele ga ge Letona le dumelela lenaneo la taolo ya tikologo go ya ka karolo 39 , a dire kgonegišo ya ditšhelete yeo e boletšwego ya tsošološo goba taolo ya dithulano tša tikologo tšeo di sa kgahlišego.
Ge mong a ka palelwa ke go tsošološa goba go laola, goba a sa kgone go phethagatša tsošološo ye bjalo goba go laola dithulano dife goba dife tša go se kgahliše tša tikologo, ka go fa mong yo bjalo tsebišo yeo e ngwadilwego fase, Letona le ka no šomiša karolo goba kamoka ga kgonegišo ya ditšhelete yeo e akantšwego ka go sekakarolo 1 go tsošološa goba go laola thulano ya tikologo yeo go boletšwego ka yona.
Ge kgonegišo ya tšhelete yeo e akantšwego ka go sekakarolo 1 goba karolo efe goba efe ya gona e šomišitšwe bjalo ka ge go akantšwe ka go sekakarolo 2, goba ge Letona le phetha gore, ka baka la tshenyo yeo e bakilwego goba yeo e ka no bakwago, kgonegišo ya tšhelete ga se e lekane, tšhelete ye nngwe, yeo e badilwego mong le go dumelelwa ke Letona, e swanetše go fiwa mong yo bjalo.
Senyakwa sa go boloka le go swara kgonegišo ya tšhelete se a šoma go fihla ge Letona le ntšha setifikeiti sa tokollo go ya ka karolo 43 go mong yo bjalo.
Mekgobo ya mašaledi le mogogolwa wa mašaledi di swanetše go laolwa ka mokgwa woo o boletšwego setsheng sefe goba sefe ka lebaka leo ka go lenaneo la taolo ya tikologo leo go bolelwago ka lona.
Ga go motho yoo a swanetšego go lahla mokgobo wa mašaledi goba mogogolwa ma mašaledi nakwana goba leruri setsheng sefe goba sefe ntle le setsheng seo se akantšwego ka go sekakarolo 1.
Mong wa tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa phemiti ya tshwaro goba phemiti ya go epa o dula a rwele maikarabelo a tshenyo efe goba efe ya tikologo, tšhilafatšo goba nyenyefatšo ya ikholotši, le taolo ya gona, go fihla ge Letona le ntšhitše setifikeiti sa tokollo go mong yoo a amegago.
Ka kgopelo yeo e ngwadilwego fase ya tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa ka mokgwa woo o boletšwego, Letona le ka no šuthišetša merwalo ya tikologo le maikarabelo, go ya ka moo di tla bego di šupilwe ka gona ka go lenaneo la taolo ya tikologo le maano afe goba afe a kutollo ao a boletšwego go motho wa go ba le mangwalo ao a boletšwego.
c go neelwa ga karolo efe goba efe ya lefelo la go nyaka diepšane goba la go epa; goba d go fetšwa ga maano ao a boletšwego a go tswalela ga lefelo la go nyaka diepsane goba la go epa.
Kgopelo ya setifikeiti sa tlogelo e swanetše go dirwa go Molaodi wa Selete yoo naga e lego seleteng sa gagwe lebakeng la matšatši a 180 a go hlaga ga go feta, go lahlwa, go fedišwa, go emišwa, go neelwa goba tsošološo yeo e akantšwego ka go sekakarolo 3 gape e sepele le pego ya diphonkgelo tša tikologo yeo e boletšwego.
Ga go setifikeiti sa tlogelo seo se tla fiwago ka ntle ge ge Mohlahlobi Mogolo le Kgoro ya Merero ya Meetse le tša Dikgwa ba netefaditše ka go ngwala fase gore dikgonegišo tša go amana le maphelo le polokego ya tšhilafatšo yeo e kgonegago go methopo ya meetse e ahlaahlilwe.
Ge letona le ntšha setifikeiti sa tlogelo, le swanetše go bušetša karolo ya kgonegišo ya ditšhelete yeo e akantšwego ka go karolo 41 ka ge e ka no ba e sa šomišwe go mong wa tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya tshwaro goba phemiti ya go epa.
b seo se šupilwego ka go ngwalwa fase ke Letona ka mabaka a karolo ye; goba c seo se swanetšego go bolokwa go ya ka kwano gare ga moswari le mong goba modudi wa naga, gomme kwano yeo e netefaditšwe ke Letona ka go ngwala fase.
b tšea magato ao a tla bago a šupilwe ka gare ga taelo yeo; le c go fetša magato a bjalo pele ga tšatši leo le boletšwego ka gare ga taelo.
a Ge mong a palelwa ke go šala morago ditaelo, Letona le ka no tšea magato ao a hlokegago go šireletša maphelo le go ba gabotse ga motho ofe goba ofe yoo a amegago goba go phekola nyenyefatšo ya ikholotši le go emiša tšhilafatšo ya tikologo.
a Pele Letona le diragatša magato afe goba afe, o swanetše go dumelela mong sebaka sa gore a dire ditlhagišo go yena.
b Letona le ka no šomiša ditšhelete tšeo di abetšwego lebaka leo ke Palamente go diragatša magato ao a akantšwego ka go temana a.
c Letona le swanetše go humana ditšhelete tšeo di šomišitšwego go ya ka temana © go tšwa go mong yoo a amegago.
Ge Letona le laela gore magato ao a akantšwego ka go karolo 45 a swanetše go tšewa go thibela tšhilafatšo goba nyenyefatšo ya ikholotši ya tikologo goba go tsošološa ditiragalo tša go ba kotsi empa a netefatša gore mong wa tokelo ya go nyaka dimenerale ya maswanedi, tokelo ya go epa, phemiti ya tshwaro goba phemiti ya go epa go ya ka moo go tla bago go le ka gona, goba yoo a mo latelago ka thaetlele, o hlokofetše goba a ka se kgone go humanwa, goba, lebakeng la motho wa taolelo, ga a sa le gona, ga a sa na tšhelete goba ga a kgone go humanwa, Letona le ka no laela Molaodi wa Selete yoo a amegago go tšea magato ao a tlhokegago go thibela tšhilafatšo ya go ya pele, goba go dira gore lefelo le bolokege.
Magato ao a akantšwego ka go sekakarolo 1 a swanetše go lefelelwa go tšwa go kgonegišo ya ditšhelete yeo e dirilwego ke mong ya tokelo ya maswanedi ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya tshwaro goba phemiti ya go epa go ya ka karolo 41, goba, ge e le gore ga go na kgonegišo ye bjalo goba ge e le gore ga se e lekane, go tšwa go tshelete yeo e beetšwego mabaka a bjalo ke Palamente.
a Morago ga go fetša magato ao a akantšwego ka go sekakarolo 1, Molaodi wa Selete yoo a akantšwego ka go sekakarolo seo o swanetše go dira kgopelo go morejistara yoo a amegago gore mangwalo a naga yeo go bolelwago ka yona a netefatšwe gore naga ye bjalo e phekotšwe bjalo ka ge go akantšwe ka go sekakarolo 1.
c Morejistra yoo a amegago, o swanetše gore, ge a humana kgopelo ye bjalo yeo e akantšwego ka go temana a, a dire dinetefatšo tše bjalo tšeo a bonago di tlhokega gore a fe maatla dikgonegišo tša temana yeo, gomme ga go tefišo ya kantoro goba ye nngwe yeo e lefšwago go morejistara mabapi le netefatšo ye bjalo.
d o tlola lenaneo la taolo ya tikologo leo le dumeletšwego; goba e o tlišitše tshedimošo yeo e sa nepegago, yeo e fošagetšego le yeo e sego ya nnete mabapi le taba efe goba efe yeo e nyakegago gore e tlišwe ke Molao wo.
b hlaloša gore ke ka baka la eng a akanya go fega goba go fediša tokelo; le c fa mong sebaka sa go bontšha gore ke ka baka la eng tokelo ya go nyaka diepšane goba tša go epa e swanetše go fegwa goba go fedišwa.
Letona le ka no laela mong go tšea magato ao a boletšwego go phekola kganetšo efe goba efe, tlolo goba palelo.
a fa mong sebaka sa go dira ditlhagišo; le b tšeela hlogong ditlhagišo dife goba dife tše bjalo.
a o šala morago taelo yeo e akantšwego ka go sekakarolo 3; goba b fa mabaka a go kwala a go fedišwa ga phego.
Go ya ka karolo 20 ya Molao wa diphaka tša Setšhaba, 1976 Molao No.
goba d mo lefelong leo le kgethilwego ke Letona ka tsebišo ka gare ga Kasete go ya ka karolo ya 49.
b teko-nyakišišo, le go epa go tla dirwa ka gare ga melaotshepetšo ya taolo ya tikologo ya bosetšhaba, melaosetšo le maemo; le c gore go fana ka ditokelo le ditumelelo tšeo go ka se ame gampe dikgahlego tša mong tokelo ya nyakišišo goba tokelo ya go epa.
Go ya ka karolwana ya , Letona le ka re nako le nako ka tsebišo ka go Kasete, a etše hloko dikgahlego tša bosetšhaba le nyakego ya tšweletšo yeo e šomegago ya methopo ya minerale, a ganetša goba a bea mapheko go tumelelo ya tokelo ya teko nyakišišo e fe goba e fe, tokelo ya go epa goba tumelelo ya go epa mabapi le lefelo leo le kgethilwego ke Letona, nakong yeo le mabakeng ao le magoreng ao a ka bewago ke Letona.
Tsebišo yeo e boletšwego ka go karolwana ya 1 ga e ame diteko nyakišišo tša godimo goba ka tlase ga lefase, tšeo letšatšing la tsebišo e lego morero wa tokelo ya teko nyakišišo, tokelo ya go epa, tokelo ya go ba mong goba tumelelo ya go epa.
Letona le ka dira gore go dirwe dinyakišišo lefelong le fe goba le fe go netefatša ge e le gore go na le tlholego ya dimenerale goba maswika a mangwe ka godimo le ka tlase ga lefelo leo, mme ge go le bjalo, la go netefatša mohuta le bontši bja tšona.
Letona le swanetše go hlatswa mong naga yo a amegago diatla ge e le gore go na le ditshenyagalelo le tshenyego tšeo di diregilego nakong ya dinyakišišo tšeo di boletšwego ka go karolwana ya 1.
b Letona le mong naga ba ka kwana ka hlatswadiatla yeo e swanetšego go lefelwa.
c Ge go se na kwano yeo e fihleletšwego, tšhelete ya hlatswadiatla e swanetše go bewa ke ba tamolo ya dikgagano go ya ka Molao wa Tamolo, 1965 Molao wa Nomoro ya 42 wa 1965, goba ke kgoro ya tsheko yeo e nago le bokgoni, ge mong naga a ikgethela bjalo.
b Letona le šetše le senkile ditshwaetšo tšeo di amogetšwego; mme c lebaka la matšatši a 30 le fetile go tloga mola Letona le kwalakwatšago tsebišo.
a Ga go motho yo, ka mabaka a dinyakišišo tšeo di boletšwego ka go karolwana ya 1, a ka tsenago lefelong ntle le ge mong naga, modudi, goba motho yo a laolago lefelo leo a tsebišitšwe ka go ngwala ka ga maikemišetšo a go tsena le go dira dinyakišišo.
b Ge mong naga, modudi, goba motho yo a laolago lefelo leo le angwago, a sa kgone go hwetšwa, kgatišo ya tsebišo yeo e boletšwego ka go temana ya a e swanetše go bewa mo e bonagalago lefelong leo pele go dirwa dinyakišišo.
Nyakišišo e fe goba e fe go ya ka karolo e swanetše go dirwa ka mokgwa wo e beago mapheko goba e thibelago ditlamorago di fe goba di fe go lefelo le tikologo.
(!) Go ya ka karolwana ya , Lekgotla le ka šišinya go Letona go laela mong tokelo ya go epa go tšea magato a tokišo ge Lekgotla le netefatša gore diminerale ga di epje ka tshwanelo le gore go tšwetša pele ka mediro yeo go tla ba le ditlamorago tše mpe tšeo di tla amago maikemišetšo ao a bolelwago go karolo ya 2(f).
pele go dirwa ditšhišinyotaelo, Lekgotla le swanetše go ela hloko gore methopo ya seteginiki le ya ditšhelete ya mong tokelo ya go epa yoo a amegago le maemo a nako yeo a mmaraka a sepelelana le ditšhišinyotaelo tšeo.
a Ge Letona le dumelelana le ditšhišinyotaelo tšeo, o swanetše gore matšatšing a 30 go tloga mola a hwetšago ditšhišinyotaelo tša Lekgotla, ka go ngwala a tsebiše mong gore o swanetše go tšea magato a tokišo bjalo ka ge a beilwe ka go tsebišo mme o swanetše go lokiša maemo ao lebakeng leo le boletšwego ka go tsebišo.
b Letona le swanetše go fa mong sebaka sa go ala taba ya gagwe mabapi le dikutollo tša Lekgotla matšatšing a 60 go tloga letšatšing la tsebišo mme a bontšhe gore ge a sa obamele tsebišo, seo se ka hlola gore tokelo ya gagwe ya go epa e fegwe goba e phumulwe.
a obamela tsebišo yeo e bolelwago ka go karolwana ya 3b; goba b fana ka mabaka ao a kgotsofatšago go ka fediša phego.
a mo maemo a ekonomi a nakong yeo a hlolago poelo go rešio ya matlotlo a moepo wo o amegago go ba ka tlase ga diperesente tše tshelelago ka kakaretšo lebakeng leo le tšwelago pele la dikgwedi tše 12; le b ge modiro o fe goba o fe wa go epa o swanetše go fokotšwa goba go emišwa ka dikgonagalo tša gore diperesente tše 10 goba go feta tša matla a bašomi goba bašomi ba go feta 500, se sengwe seo se ka fetago fao, ba ka swanelwa ke go fokotšwa lebakeng la dikgwedi tše 12.
Lekgotla le swanetše go nyakišiša khuetšo ya ditlhalošo tša seemo seo se bolelwago go karolwana ya 1 go tša ekonomi le phedišano le tša mešomo, mme le dire ditšhišinyotaelo go Letona.
a Letona le ka, ka tšhišinyo ya Lekgotla morago ga go ikopanya le Letona la tša Mešomo, laela ka go ngwala gore mong tokelo ya go epa yo a amegago a tšee magato a tokišo go ya ka ditaelo le magora ao a tlago laelwa ke Letona.
b Mong tokelo ya go epa o swanetše go obamela ditaelo mme a netefatše ka go ngwala gore magato a tokišo a diragaditšwe.
Go ya ka karolwana ya , motho o fe goba o fe yo a akanyago go šomiša bogodimo bja lefelo ka mokgwa wo mongwe wo o lego kgahlanong le Molao wo goba wo o ka thibelago maikemišetšo ao, o swanetše go dira kgopela go Letona ka mokgwa wo o beilwego.
d tšhomišo e fe goba e fe yeo Letona le ka e laelago ka tsebišo ka go Kasete.
Ntle le karolwana ya 1, Letona le ka re ka thato ya gagwe, a dira gore go nyakišišwe ge e le gore go na le kgonono ya gore motho o nyaka go šomiša bgodimo bja lefelo mo go tla hlolago kamego ye mpe ya go epa methopo ya minerale.
b a bee magato ao a swanetšego go tšewa go lokiša taba yeo; le c go fa motho yoo sebaka sa go ikarabela mo lebakeng leo le beilwego ka go tsebišo, leo le ka se bego ka tlase ga matšatši a 30.
Ka morago ga go ela hloko dipoelo tša dinyakišišo tšeo di bolelwago ka go karolwana ya 3, le dithlalošo tšeo di bolelwago ka go karolwana ya 4c, Letona le ka laela motho yo a amegago go tšea magato ao a swanetšego lebakeng leo le beilwego ka go taelo.
b tsebiša mong yoo goba modudi ka ga ditokelo tša mong tokelo ya diteko nyakišišo, tokelo ya go epa goba tumelelo ya go epa tšeo di bolelwago ka go diripa tša 5, 17, 23 le 275.
c Hlaloša dikgontšhi tša Molao wo tšeo mong yoo goba modudi woo a di tshelago; le d go tsebiša mong yoo goba modudi ka ga magato ao a ka tšewago, ge a ka tšwela pele ka go tshela ditlhalošo tša dikgontšhi.
Ge Molaodi wa Retšene, morago ga ge a etše hloko dintlha tšeo di hlagišitšwego ke mong ka tlase ga karolwana ya 1 le ditlhalošo di fe goba di fe tšeo di dirilwego ka go ngwalwa le mong wa lefelo goba modudi wa semolao wa lefelo, a phetha ka gore mong lefelo goba modudi o hloletšwe goba o tla hlolelwa ditshenyagalelo le tshenyego ka lebaka la mediro ya diteko nyakišišo goba ya go epa, o swanetše go kgopela mahlakore ao a amegago go leka go fihlelela kwano ya go lefela hlatswadiatla ya ditshenyagalelo le tshenyego yeo.
Ge mahlakore a palelwa ke go fihlelela kwano, hlatswadiatla e swanetše go bewa ke molamodi go ya ka Molao wa Bolamodi, 1965 Molao wa 42 wa 1965, goba ke kgoro ya tsheko yeo e nago le bokgoni ge lehlakore le lengwe le kganyoga bjalo.
Ge Molaodi wa Retšene, a etše hloko dintlha tšeo di hlagišitšwego ke mong ka tlase ga karolwana ya 1 le ditlhalošo di fe goba di fe tšeo di dirilwego mong wa lefelo goba modudi wa semolao wa lefelo, a bona gore dipoledišano di fe goba di fe tša go iša pele di ka ama maikemišetšo a Molao wo gampe ao a bolelwago go karolo ya 2c, d, f goba g, Molaodi wa Retšene a ka šišinya go Letona gore lefelo leo le tšewe go ya ka karolo ya 55.
Ge Molaodi wa Retšene a bona gore go retelelwa ga mahlakore go fihlelela kwano goba go rarolla kgagano ke ka lebaka la phošo ya mong tokelo ya diteko nyakišišo, tokelo ya go epa goba tumelelo ya go epa, Molaodi wa Retšene a ka re ka go ngwala a thibela mong yoo go thoma goba go tšwela pele ka mediro ya diteko nyakišišo goba ya go epa mo lefelong leo le amegago go fihlela nako yeo kgagano e rarollwa ke ba tamolo goba kgoro ya tsheko yeo e nago le bokgoni.
Ge go hlokagala mabakeng a go fihlelela maikemišetšo a Molao wo, Letona le ka, go ya ka karolo ya 25 le sa Molaotheo, tšea lefelo goba tokelo e fe goba e fe ya lona mme a lefa hlatswadiatla mabapi le seo.
a Diripa tša 6, 7 le 91 tša Molao wa Tšewo ya Naga, 1975 Molao wa Nomoro ya 63 wa 1975, o šoma go tšewo e fe goba e fe go ya ka Molao wo.
b Mo seripeng seo se boletšwego, "Letona" e swanetše go kwešišwa e le Letona.
Lekgotla la Dimenerale le Tšwetšopele ya go Epa le a hlangwa.
i bega go Letona ka ga morero o fe goba o fe wo o amanago le tiragatšo ya Molao wo; le ii go nyakišiša ka ga pego yeo e išwago go Letona ka ga merero ya mabapi le maikemišetšo a Molao wo.
Lekgotla le swanetše go fa maemo a pele merero yeo e fetišetšwago go lona ke Letona.
a Modulasetulo b Mohlahlobi Mogolwane c Batho bao ba sa fetego ba 12 bao ba emetšego kgoro ya Mmušo yeo e amegago, ba tša mešomo yeo e itlhophilego, ba kgwebo yeo e itlhophilego, mokgatlo o fe goba o fe wo e sego wa mmušo wo o amegago le mokgatlo o fe goba o fe wa selegae wo o amegago; le d Batho bao ba sa fetego ba bane bao ba nago le boitemogelo bja maleba, botsebi goba bokgoni go thuša bokgoni bja Lekgotla go diragatša mešomo ya lona ka bokgwari.
Maloko a Lekgotla a swanetše go kgetha mothuša modulasetulo go tšwa go bao ba lego gona kopanong ya bona ya mathomo.
o ile a swarwa ka molato wo a o dirilego ka morago ga go tsenya tirišong Molaotheo wa Repapoliki ya Afrika Borwa, 1993 Molao wa Nomoro ya 200 wa 1993, mme a išwa kgolegong ntle le tefo, ntle le ge motho a hweditše tumelelo ya tshwarelo goba tshwarelo thwii pele ga letšatši la thwalo ya gagwe.
c fana ka tebogo ya mošomo ka go ngwala go Letona mme Letona le dumela tebogo ya mošomo; goba d tlošitšwe kantorong ke Letona ka tlase ga karolwana ya 2.
go diriša ga poraebete ga, goba go hwetša dipoelo go tshedimošo ya sephiri yeo e hweditšwego ka go šoma mešomo ya gagwe bjalo ka leloko la Lekgotla; goba iii go utolla tshedimošo yeo e bolelwago go temana ya ii go motho o fe goba o fe wa boraro, ntle le ge go nyakwa ke goba ka tlase ga Molao wo goba Molao wa go Kgontšha Phihlelelo go Tshedimošo, 2000 Molao wa Nomoro ya 2 wa 2000.
Letona le ka thwala gape leloko la Lekgotla ge nako ya gagwe ya ka kantorong e fela lebakeng gape la go se fete mengwaga ye meraro.
Ge leloko la Lekgotla le tlogela kantoro goba le hlokafala, Letona le ka tlatša sekgoba ka go thwala motho go ya ka karolo ya 582 go seripa seo se bego se šetše sa lebaka la yo a mo latelago la kantoro.
Modulasetulo o swanetše go bitša dikopano tša Lekgotla.
Letona le ka, ge a bona go swanetše, bitša kopano yeo e ikgethilego ya Lekgotla.
Modulasetulo goba, ge Modulasetulo a se gona, Mothuša Modulasetulo o swanetše go dula setulo mo kopanong ya Lekgotla.
Ge bobedi Modulasetulo le Modulasetulo a se gona kopanong, maloko ao a lego gona a swanetše go kgetha o tee wa bona bjalo ka modulasetulo wa motšwa-o-swere mo kopanong yeo.
Khoramo ya kopano ye nngwe le ye nngwe ya Lekgotla ke maloko a seswai.
Sephetho sa bontši bja maloko bja Lekgotla ao a lego gona kopanong se tšewa bjalo ka kwano ya Lekgotla, mme ge diboutu ka ga morero wo mongwe di sa lekane, motho yo a ditšego setulo mo kopanong yeo o na le boutu yeo e balwago.
Modulasetulo o swanetše go iša tšhišinyo e fe goba e fe ya Lekgotla go Letona ka matšatši a šupa ka morago ga ge sephethokwano se dumeletšwe ke Lekgotla.
Lekgotla le swanetše go hlama Komiti ya Retšene ya Tšwetšopele ya Meepo le Tikologo ka mokgwa wo o ka bewago retšene ka retšene ka moo go boletšwego go karolo ya 8.
Lekgotla le ka hlama dikomiti tša go swana le tšeo ka nako yeo di nyakegago goba tša lebaka ka moka bjalo ka ge go ka nyakega go le thuša tiragatšong ya mešomo ya lona, mme komiti yeo e ka akaretša maloko ao e sego maloko a Lekgotla.
Komiti yeo e hlamilwego ka tlase ga karolwana ya 2 e ka, go ya ka tumelelo ya Lekgotla, hlama sehlopha sa mošomo sa nako yeo go thuša go phethagatša mošomo wa yona, mme sehlopha seo sa tšhomo se ka akaretša batho bao e sego maloko a komiti yeo goba Lekgotla.
Ge Komiti ya sehlopha sa mošomo e na le maloko ao a lego ka godimo ga le tee, Lekgotla le swanetše go bea leloko la komiti yeo goba sehlopha seo sa mošomo bjalo ka modulasetulo.
Komiti goba sehlopha sa mošomo se na le maikarabelo go Lekgotla.
Thušo yeo e bolelwago go diripana tša 2 le 3 ga e fediše maikarabelo a Lekgotla go mešomo ya lona ka tlase ga Molao wo.
Ditshenyagalelo tša Lekgotla di swanetše go hwetšwa go tšhelete yeo e beakanyeditšwego ke Palamente go Kgoro ya Dimenerale le Enetši lebakeng leo.
Godimo ga dipego tše dingwe tšeo di itšeng tšeo Letona le ka di kgopelago go tšwa go Lekgotla nako le nako, Lekgotla le swanetše gore ngwaga wo mongwe le wo mongwe pele ga 31 Matšhe le iše pego go Letona, le hlaloša mediro ya Lekgotla mo ngwageng pele ga letšatši leo mme e swanetše go akaretša lenaneopeakanyo la kgwebo la ngwaga wo o latelago.
Mešomo ya taolo ya Lekgotla e swanetše go dirwa ke bahlankedi ba Lefapha bao ba filwego matla ke Molaodi Pharephare go phethagatša seo.
Kgaolo ye e kgontšha tumelelo ya ditokelo tša diteko nyakišišo le ditokelo tša tšweletšo le go fana ka mangwalo a tumelelo ya tšhomišanommogo ya seteginiki le mangwalo a tumelelo ya dinyakišišo.
a Mabakeng a Kgaolo ye, dikgontšhi tša Temana ya 2, dikarolo 10, 11, 13, 25, 39, 40, 41, 43, 44, 45, 46, 48, 49 le 50 le Kgaolo ya 7 di šoma le diphetogo tšeo di lebanego.
go epa, e swanetše go kwešišwa bjale ka ge e e ra go tšweletša mediro?
v dinyakišišo, e swanetše go kwešišwa bjale ka ge e e ra mediro ya diteko nyakišišo vi lefelo la diteko nyakišišo, e swanetše go kwešišwa bjale ka ge e e ra lefelo la diteko nyakišišo vii Ditokelo tša diteko nyakišišo, e swanetše go kwešišwa bjale ka ge e e ra ditokelo tša diteko nyakišišo.
k dira modiro o fe goba o fe, mabapi le petroleamo, yeo Letona a ka e laelago nako le nako.
Letona le ka re, ka tšhomišano le Letona la tša Matlotlo a bea tšhelete yeo e itšego go yeo e hwetšwago ke Lekalatiro la Petroleamo e swarwe ke Lekalatiro go ya ka Kgaolo ye gore le tlabele mediro ya lona go ya ka peakanyetšo ya ditšhelete ya ngwaga yeo e dumeletšwego ke Letona.
Tlhaelo e fe goba e fe ya Lekalatiro e swanetše go lefelwa ke [CEF Proprietary Limited] go ya ka karolo ya 12aia ya Molao wa Ditšhelete tša Gare tša Enetši, 1977 Molao wa Nomoro ya 38 wa 1977.
Letona le ka re, ka tsebišo ka go Kasete la mema dikgopelo tša ditokelo tša petroleamo go sekgao goba dikgao, mme a ka bontšha ka go tsebišo yeo lebaka leo ka lona kgopelo yeo e ka dirwago le melawana le magora ao ka go wona ditokelo tšeo di ka fiwago.
b ka mokgwa wo o beilwego; le c ga mmogo le tšhelete yeo e beilwego yeo e sa lefelwego morago.
b gore ga go na motho yo mongwe yo a swerego tumelelo ya tshomišanommogo ya seteginiki, tokelo ya diteko nyakišišo goba tokelo ya tšweletšo ya petroleamo mo lefelong leo le swanago.
Ge kgopelo e sa sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, Lekalatiro la Petroleamo le swanetše go tsebiša mokgopedi ka ga ntlha yeo matšatšing a 14 morago ga kamogelo ya kgopelo yeo.
Ge Lekalatiro la Petroleamo le dumela kgopelo, Lekalatiro la Petroleamo le swanetše gore mo matšatšing a 14 morago ga tumelelo ya kgopelo yeo le tsebiše mokgopedi ka go ngwala go tliša porokerama ya taolo ya tikologo go ya ka karolo ya 39, mo lebakeng la matšatši a 120 go tloga letšatšing la tsebišo yeo mme le ikopanye le mahlakore ao a nago le kgahlego le ao a amegago.
Letona le swanetše go gana go fana ka tokelo ya tumelelo ya diteko nyakišišo ge kgopelo e sa kgotsofatše dinyakwa ka moka tšeo di bolelwago go karolwana ya 1.
Ge Letona le gana go fana ka tokelo ya tumelelo ya diteko nyakišišo, Letona le swanetše gore ka go ngwala le tsebiše mokgopedi mo matšatšing a 30 ka ga sephetho le mabaka a seo go tloga ge a tšea sephetho.
b ka mokgwa wo o beilwego; ga mmogo le c tšhelete yeo e sa bušetšwego morago ya kgopelo.
b go se na motho yo mongwe yo a swerego tumelelo ya tshomišanommogo ya seteginiki, tokelo ya diteko nyakišišo goba tokelo ya tšweletšo ya petroleamo mo lefelong leo le swanago.
Ge kgopelo e sa sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, Lekalatiro la Petroleamo le swanetše go tsebiša mokgopedi ka ga ntlha yeo matšatšing a 14 morago ga kamogelo ya kgopelo yeo.
Letona le swanetše go gana go fana ka tokelo ya tumelelo ya dinyakišišo tša tšhomišanommogo ya seteginiki ge kgopelo e sa kgotsofatše dinyakwa ka moka tšeo di bolelwago go karolwana ya 1.
Ge Letona le gana go fana ka tokelo ya tumelelo dinyakišišo tša tšhomišanommogo ya seteginiki, Letona le swanetše gore ka go ngwala le tsebiše mokgopedi mo matšatšing a 30 ka ga sephetho le mabaka a seo go tloga ge a tšea sephetho.
b ka mokgwa wo o beilwego; ga mmogo le c tšhelete yeo e sa bušetšwego morago ya kgopelo.
b go se na motho yo mongwe yo a swerego tumelelo ya tshomišanommogo ya seteginiki, tokelo ya diteko nyakišišo goba tokelo ya tšweletšo mo lefelong leo le swanago.
Ge kgopelo e sa sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, Lekalatiro la Petroleamo le swanetše go tsebiša mokgopedi ka ga ntlha yeo matšatšing a 14 morago ga kamogelo ya kgopelo yeo.
a mokgopedi a na le phihlelelo ya methopo ya ditšhelete mme a na le bokgoni bja seteginiki go dira mediro yeo e akanywago ya go phethagatša mediro ya diteko dinyakišišo ka tshwanelo.
g gore go fana ka tokelo yeo go tla tšweletša pele maikemišetšo ao a hlalošwago go karolo ya 2f.
a kgopelo e sa fihlelele dinyakwa tšeo di bolelwago go karolo ya 1; goba b go fana ka tokelo yeo go tla hlola go kgobokeletša methopo ya petroleamo diatleng tša mokgopedi.
Ge Letona le gana go fana ka tokelo ya diteko nyakišišo, Letona le swanetše gore ka go ngwala le tsebiše mokgopedi mo matšatšing a 30 ka ga sephetho le mabaka a seo go tloga ge a tšea sephetho.
Tokelo ya diteko nyakišišo e ya ka melawana le magora mme e šoma lebaka leo le beilwego ka go tokelo, lebaka leo le sa fetego mengwaga ye meraro.
b ka mokgwa wo o beilwego; ga mmogo le c tšhelete yeo e sa bušetšwego morago ya kgopelo.
c felegetšwa ke pego yeo e nago le dintlha tšeo di bontšhago botlalo bja go obamela dinyakwa tša porokerama ya taolo ya tikologo yeo e dumeletšwego, tokišo yeo e swanetšego go phethwa le tekanyetšo ya ditshenyegelo; le d Lenaneo la mošomo wa tšweletšo wa lebaka la mpshafatšo.
b lenaneo la mošomo wa tšweletšo; le c dinyakwa tša porokerama ya taolo ya tikologo yeo e dumeletšwego.
Tokelo ya diteko nyakišišo e ka mpshafatšwa mabakeng a mararo ao a sa fetego mengwaga ye mebedi le tee ka le.
c a ka neelana mme a gana ka tokelo ya diteko nyakišišo go ya ka karolo ya 12 yeo e tla sepelago le diphetogo tšeo di swanetšego.
d obamela dinyakwa tša porokerama ya taolo ya tikologo yeo e dumeletšwego; le e go lefela tshelete yeo e beilwego go Lekalatiro la Petroleamo.
b ka mokgwa wo o beilwego; ga mmogo le c tšhelete yeo e sa bušetšwego morago ya kgopelo.
a mokgopedi a dirile kgopelo ka mokgwa wo o nyakegago; le b gore ga go na motho yo mongwe yo a swerego tumelelo ya tshomišanommogo ya seteginiki, tokelo ya diteko nyakišišo goba tokelo ya tšweletšo, mo lefelong leo.
Ge kgopelo e sa sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, Lekalatiro la Petroleamo le swanetše go tsebiša mokgopedi ka ga ntlha yeo matšatšing a 14 morago ga kamogelo ya kgopelo yeo.
Ge Lekalatiro la Petroleamo le dumela kgopelo, Lekalatiro la Petroleamo le swanetše gore mo matšatšing a 14 morago ga tumelelo ya kgopelo yeo le tsebiše mokgopedi ka go ngwala go tliša porokerama ya taolo ya tikologo go ya ka karolo ya 39, mo lebakeng la matšatši a 120 go tloga letšatšing la tsebišo yeo mme le ikopanye le mahlakore ao a nago le kgahlego le ao a amegago.
g mokgopedi a file lenaneopeakanyo la tša phedišano leo le beilwego; le h gore go fana ka tokelo yeo go tla tšweletša pele maikemišetšo ao a hlalošwago go karolo ya 2f.
a kgopelo e sa fihlelele dinyakwa tšeo di bolelwago go karolo ya 1; goba b go fana ka tokelo yeo go tla hlola go kgobokeletša methopo ya petroleamo diatleng tša mokgopedi.
Ge Letona le gana go fana ka tokelo ya tšweletšo, Letona le swanetše gore ka go ngwala le tsebiše mokgopedi mo matšatšing a 30 ka ga sephetho le mabaka a seo go tloga ge a tšea sephetho.
Tokelo ya go tšweletša e ya ka melao le magora ao a beilwego mme e šoma lebaka leo le beilwego ka go tokelo, mme lebaka leo le ka se fete mengwaga ye masometharo.
b ka mokgwa wo o beilwego; ga mmogo le c tšhelete yeo e sa bušetšwego morago ya kgopelo.
c felegetšwa ke pego yeo e nago le dintlha tšeo di bontšhago botlalo bja go obamela dinyakwa tša porokerama ya taolo ya tikologo yeo e dumeletšwego, tokišo yeo e swanetšego go phethwa le tekanyetšo ya ditshenyegelo; le d Lenaneo la mošomo wa tšweletšo wa lebaka la mpshafatšo.
b lenaneo la mošomo wa tšweletšo; le c dinyakwa tša porokerama ya taolo ya tikologo yeo e dumeletšwego.
Tokelo ya tšweletšo e ka mpshafatšwa lebakeng la go tšwela pele leo le sa fetego mengwaga ye 30.
c a ka neelana mme a gana ka tokelo ya tšweletšo go ya ka karolo ya 12.
d obamela dinyakwa tša porokerama ya taolo ya tikologo yeo e dumeletšwego; le e go lefela tshelete yeo e beilwego go Lekalatiro la Petroleamo.
Ge ditokelo tša diteko nyakišišo goba tša tšweletšo di filwe mo lefelong leo e lego karolo ya lefase leo go lona go nago le sediba sa petroleamo yeo go yona go nago le ditokelo tše dingwe tša tšweletšo, beng ba ditokelo tšeo ba swanetše go beakanya lenaneo la tšweletšo ya sediba sa petroleamo ga mmogo bjalo ka selo se tee mme ba swanetše go iša lenaneo leo go Letona go ya ka melawana le magora a ditokelo tša diteko nyakišišo goba tša tšweletšo.
Mong tokelo goba tumelelo e fe goba e fe yo a dirago mediro ya dinyakišišo, dithuto tša tšhomišommogo ya seteginiki, mediro ya diteko nyakišišo le mediro ya tšweletšo o swanetše go fana ka tshedimošo yeo, data, dipego le ditlhalošo go Lekalatiro la Petroleamo bjalo ka ge go ka bewa.
a sa fetego mengwaga ye mene go tloga go letšatši la khwetšo; goba b felago ka letšatši leo ka lona tumelelo goba tokelo tšeo di amanago le tshedimošo, data, dipego le ditlhalošo di phumutšwego, fedišitšwego goba lefelo leo le lokolotšwe.
Ga go o mongwe, e ka ba Mmušo, Lekalatiro la Petroleamo goba yo mongwe wa bašomi ba bona a rwelego maikarabelo a bonnete thwii goba bokamoka bja data le ditlhalošo tša yona le tshedimošo ye nngwe yeo e filwego motho o fe goba o fe mabapi le kgopelo ya tumelelo goba tokelo yeo e kgopetšwego go ya ka Temana ye.
b tšhireletšego yeo e dumelelegago go Lekalatiro la Petroleamo le Letona go phethagatša mananeo a mediro ya teko nyakišišo le ya tšweletšo ke mongtikelo yo a amegago; goba c tšhireletšego yeo e dumeletšwego ya ditšhelete.
Letona le ka phumula goba la fega tumelelo e fe goba e fe ya nyakišišo, tumelelo ya tšhomišommogo ya seteginiki, tokelo ya teko nyakišišo le ya tšweletšo go ya ka tselatshepetšo yeo e bolelwago go karolo ya 49.
Letona le ka dumelela leloko le fe goba le fe la Lekgotla, Molaodi wa Retšene goba mohlankedi o fe goba o fe , yo a bitšwago motho yo a filwego matla ka mo Kgaolong ye, go tšwetša pele mediro yeo e bolelwago go karolwana ya le ka go karolo ya 91.
Motho yo a filwego matla o swanetše go fiwa setifikeiti seo se saenilwego ke Letona se bontšha gore o filwe matla ka tlase ga karolwana ya 1.
Motho yo a filwego matla o swanetše go, ka kgopelo ya motho o fe goba o fe a bontšhe setifikeiti seo se bolelwago go karolwana ya 2 go motho yoo.
c tšea setlabelo, puku, setatamente goba tokomane mme a tšea mehlala ya materiale goba seela; le d go tsebiša go tšewa ga materiale, seela, setlabelo, puku, setatamente goba tokomane tšeo di tšerwego ka tlase ga temana ya c go mong goba motho yo a lego taolong ya lefelo leo ka bonako pele ga go tšea le go tloša dilo tšeo di tšewago go di iša lefelong leo le boletšwego ka go tsebišo yeo.
a Taelo yeo e bolelwago ka go karolwana ya 4 e swanetše go nšhiwa ke mmagaseterata yo a nago le matla, mme e tla ntšhiwa fela ge e bontšhwa mo tshedimošong ya kano gore go na le mabaka ao a kwagalago go kgolwa gore materiale, seela, setlabelo, puku, setatamente goba tokomane tšeo di ka bago mabapi le tlolo ya Molao wo, di ka gare goba mo lefelong leo.
b Taelo yeo e ntšhitšwego go ya ka seripa se e tla sepetšwa ka tšhetšo ye kgolo ya tlhompo le tshepetšo ye botse.
a Ge go se na melato yeo e hwetšwago mabapi le setlabelo se fe goba se fe seo se tšerwego go ya ka karolwana ya 4, goba ge go bonagala gore setlabelo seo ga se nyakege go tsheko e fe goba e fe mabakeng a bohlatse goba tsheko, selo seo se swanetše go bušetšwa ka pele ka mo go ka kgonegago go motho yo se tšerwego go yena.
b Ka morago ga phetho ya tshepetšo ya molato selo se fe goba se fe seo se ilego sa tšewa ka tlase ga karolwana ya 4 mme se ile sa šomišwa bjalo ka bohlatse mo tshekong yeo motho a swerwego, se swanetše go fiwa mohlahlobi gore se senywe goba se šongwe ka mokgwa wo go ka laelwago ke kgoro.
Motho yo a filwego matla a ka re ka nako ya mošomo ntle le taelo, a tsena lefelong la diteko nyakišišo, lefelo la go epa goba lefelo leo le swerwego go hlahloba modiro o fe goba o fe goba tshepetšo yeo e dirwago ka gare goba mo lefelong leo le amegago mme a ka nyaka mong tokelo ya diteko nyakišišo, tokelo ya go epa goba tokelo ya go swara goba tumelelo ya go epa go ntšha puku e fe goba e fe, pego goba ditokomane tše dingwe mabapi le merero yeo e hlalošwago ka go Molao wo gore di hlahlobje, goba mabakeng a go dira dikgatišo goba go ntšha tshedimošo ka ga tšona ka go tšona.
a laela mong tokelo yeo e amegago goba tumelelo, molaodi, mohlankedi, mošomi goba mothušatiro wa mong go tšea magato a tokišo ka bonako; goba b laela gore mediro ya diteko nyakišišo goba ya go epa goba karolo ya seo e fegwe, mme a fa melao mabapi le seo.
Molaodi Pharephare a ka tsebiša mong ka go ngwala matšatšing a 30 a sephetho sa go beela thoko taelo.
Ga go motho yo a swanetšego go šitiša, go thibela goba go ganetša motho o fe goba o fe yo a filwego matla go dira mošomo wa gagwe go ya ka Molao wo.
b mo mabakeng a gore mong yoo o dira mediro ya diteko nyakišišo goba ya go epa , go ya ka mo go lego ka gona, ka mokgwa wo o lego kgahlanong le maikemišetšo a karolo ya 2e le f; goba c gore modiro o fe goba o fe goba tiragatšo tseo di dirwago ke mong yoo di ka hlola go se sepele ka dikgontšhi tša Molao wo goba ka molao o fe goba o fe goba legora la tokelo yeo.
Mabakeng a seripa se, tlholelo ya mathata mošomong e ra "tlholelo ya mathata mošomong" bjalo ka ge e hlalošitšwe ka go karolo ya 1 sa Molao wa Tšhireletšego ya Dikutollo, 2000 Molao wa Nomoro ya 26 wa 2000.
Tshekoleswa go ya ka karolwana ya 1 ga e fege tiragatšo ya taolo, ntle le ge e fegilwe ke Molaodi Pharephare goba Letona, go ya ka mo go bago ka gona.
a di filwe ka seatla go motho yoo; goba b di rometšwe ka poso yeo e netefaditšwego go aterese ya mošomo, poso goba ya madulo ya motho yoo.
Tsebišo e fe goba e fe , taelo, molaotiragatšo goba tokomane e fe goba e fe tšeo di filwego go ya ka Molao wo, di a šoma go ya ka mabaka a wona, le ge mohlankedi yo a di tlišago goba yo a di netefatšago a se na matla se segolo ke ge a filwe matla ao.
h taelotšhupo e fe goba e fe , tsebišo, phego, taelo, taelomolao goba mabaka ao a ntšhwago, fiwago goba a bewago go ya ka Molao wo; goba i kgopelo e fe goba e fe yeo e bolelwago go karolo ya 2094, o na le molato.
Motho o fe goba o fe yo a tlolago goba a retelelwago ke go ikamanya le dikgontšhi tša Molao wo le yena o tla bonwa molato.
Ntle le sengwe seo se lego kgahlanong ka gare ga molao o fe goba o fe, kgoro ya magaseterata e ka fana ka kotlo e fe goba e fe yeo e kgotšhwago ka go Molao wo.
b tšweletša lenaneopeakanyo go hlahla le go šupa tsela ya kagoleswa maphelo intaseteri ya tša dimenerale le petroleamo mono Repapoliki; le c go tšweletša molaosetšo wo o amogelegago wa mediro ya intaseteri ya tša dimenerale le petroleamo mono Repapoliki.
Ge mong tokelo ya diteko nyakišišo, tokelo ya go epa goba tumelelo ya go swara a thwala motho yo mongwe goba kontraka ya thušo go dira mošomo ka gare ga mellwane ya lefelo la moepo, lefelo la diteko nyakišišo goba lefelo leo le swerwego, bjalo ka ge go ka ba ka gona, mong yoo o dula a na le boikarabelo a go obamela Molao wo.
Letona le ka, go ya ka maemo ao a ka a beago, ka go ngwala, la fa matla ao e lego a gagwe ka tlase ga Molao wo, ntle le matla a go dira melawana, mme a ka fa mošomo wo o filwego yena go Molaodi Pharephare, Molaodi wa Retšene goba mohlankedi o fe goba o fe.
Letona le ka, ge le e fa matla goba go fa mošomo ka tlase ga karolwana ya 1 la fa tumelelo ya go fetišetša matla ao a mošomo pele ke motho yo a mo filego matla ao a boromiwa goba mošomo.
Molaodi Pharephare, Molaodi wa Retšene goba mohlankedi o fe goba o fe yo a filwego matla goba yo a filwego mošomo ke, goba ka tlase ga Molao wo, a ka re ka go ngwala a fa matla goba a fa mošomo go mohlankedi o fe goba o fe.
a gogela morago matla goba mošomo wo o filwego go ya ka karolwana ya 1, 2, goba 3, go ya ka mo go ka bago ka gona; mme b ba ka gogela morago goba go fetola sephetho seo se dirilwego ke motho yo a dirišago matla goba yo a dirago mošomo wo a o filwego go ya ka karolwana ya 1, 2, goba 3, go ya ka mo go ka bago ka gona.
Letona, Molaodi Pharephare, Molaodi wa Retšene goba mohlankedi ga ba tlošwe go matla goba mošomo wo ba o filego motho yo mongwe.
a morero o fe goba o fe wo o swanetšego goba o ka hlalošwago go ya ka Molao wo; le b morero o fe goba o fe wo ka ga wona go swanetšego goba go ka akgofišwago go fa ditaelo go ka diragatša goba go sepetša dikgontšhi tša Molao wo.
Ga go molawana wa mabapi le matlotlo a Mmušo goba ditshenyagalelo di tla dirwa ke Letona ntle le tšhomišano le Letona la tša Ditšhelete.
Molawana o fe goba o fe wo o dirilwego ka tlase ga seripa se o ka kgontšha gore motho o fe goba o fe yo a tlolago molawana woo goba a retelelwa ke go o latela, o na le molato mme ge a swerwe o swanelwa ke tefišo goba kgolego ya lebaka leo le sa fetego dikgwedi tše tshelelalgo.
Mo tshepetšong e fe goba e fe ya semolao go ya ka Molao wo, setatamente se fe goba se fe, go ngwala goba tshedimošo ka gare goba mo puku e fe goba e fe, lenaneopeakanyo, rekhoto goba tokomane ye nngwe di a dumelelega bjalo ka bohlatse bjo bo dumelelegago bja dintlha tšeo di lego ka go goba mo go yona tšeo di dirilwego ke motho yo a di ngwadilego, rekhotilego goba a di beilego.
Molao wo o bitšwa Molao wa Tšweletšo ya Methopo ya Dimenerale le Petroleamo, 2001, mme o thoma go šoma ka letšatšo leo le beilwego ke Mopresitente ka kwalakwatšo ka go Kasete.
Phumulo ya kamano e fe goba e fe le tokolelo ya dimenerale go dikarolo tša 2A, 2C,2D, 3 le 3A ka lebaka la eng?
Ka moka, ntle le ditlhalošo tša "tšhipi ya bohlokwa" ka go karolo ya 1 le Kgaolo ya XV1 ya Molao wa go Epa, 1967?
Ka moka naa o ka phumulwa?
Phumulo ya kamano le tokolelo ya dimenerale go karolo ya 2 o ka se phumulwe - o swanetše go fetolwa go bontšha peakanyo ye mpsha?
Phetolo ya karolo ya 36 ka go phumula dikgonegišo tša sripana sa.
mo sekgaong sa lefelo goba mo lefelong la kgauswi [goba tokelo e fe goba e fe go dimenerale mo sekgaong seo sa naga] goba ditokelo di fe goba di fe tša nnete tšeo di swerwego ke mong o tee goba ba babedi goba beng ba dikabelano, go tla lekana ge kwano e saenilwe ke beng goba beng dikabelano tšeo di sego ka tlase ga bone tharong three fourths bja dikabelano mo sekgaong sa naga goba ditokelo, bjalo ka ge go ka ba gona; le c ka phumulo ya karolwana ya 2 ya temana ya ii ya ditlhalošo tša temana ya d.
"tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo" e ra khirišo e fe goba e fe ya diteko nyakišišo, tumelelo, kwano, lenwalo la tumelelo goba laesense le ditokelo tšeo di amanago le seo, tšeo di ngwetšwego go Sethalwa sa 2 table 2 mo go Lenaneotshepetšo leo le šomago go tloga ka letšatši leo Molao wo o thomilego go šoma le ka mokgwa wo mediro ya go dira diteko nyakišišo e sepetšwago ka gona.
"tokelo ya peakanyo ya kgale yeo e sa šomišwego" e ra tokelo, maswanedi, lengwalo la tumelelo goba laesense yeo e ngwetšwego go Sethalwa sa 3 table 3 mo go Lenaneotshepetšo mabapi gore ga go na teko nyakišišo goba kepo yeo e kilego ya diragatšwa pelenyana ga tsenyo tirišing ya Molao wo.
b fa mong wa tokelo ya kgale [tokelo ya kgale yeo e sa šomišwego] sekgoba sa go obamela Molao wo; le c kgonaatša phihlelelo yeo e lekalekanego ya methopo ya setšhaba ya dimenerale le petroleamo?
Kgopelo e fe goba e fe ya tumelelo ya teko nyakišišo, tumelelo ya go epa, tumelelo ya go dira diteko nyakišišo, tumelelo ya go epa goba tumelelo ya go tloša le go šuthiša menerale o fe goba o fe wo o lego gona, fela e sa feleletšwa go ya ka karolo ya 6, 8 goba 9 ya Molao wa Dimenerale pelenyana ga ge molao wo o tsenywa tirišong e swanetše go tšewa bjalo ka ge e filwe go ya ka karolo yeo e sepelelanago le Molao wo. Naa go na le dikgontšhi tšeo di lego mabapi le dikgopelo ka moka?
Ge kgopelo e fe goba e fe yeo e bolelwago go ntlha ya 1 e sa sepelelane le dinyakwa tša Molao wo, Molaodi wa Retšene yo retšene ya gagwe e lego mabapi le kgopelo yeo, o swanetše go laela mokgopedi go phethagatša dinyakwa tšeo di sa šaletšego.
Porokerama e fe goba e fe ya taolo ya tikologo yeo e tlišitšwego go dumelelwa go ya ka karolo ya 391 ya Molao wa Dimenerale yeo e bego e sa feleletšwa ge Molao wo o tsenywa tirišong e swanetše go tšewa bjalo ka ge e filwe go ya ka karolo ya 391 ya Molao wo.
Ge porokerama ya taolo ya tikologo e sa sepelelane le dinyakwa tsa Molao wo, Molaodi wa Retšene yeo e amanago le lefelo leo la porokerama ya taolo ya tikologo, o swanetše go laela mokgopedi go phethagatša dinyakwa tšeo di sa šaletšego.
Khirišo e fe goba e fe ya ka tlase (sublease) go ya ka PO26 [khirišo ya ka tlase yeo e sa hlalošwago ya OP26] yeo e bego e šoma ge Molao wo o tsenywa tirišong e tšwela pele ka go šoma go ya ka melawana le magora ao e filwego a tlase ga wona go fihlela e emišwa goba e fela ka la 30 Tšuni 2007, nakong e fe goba e fe yeo e ka bago ka pela.
Mong khiro yo a hlalošwago go karolwana ya 1 o swanetše go dira kgopelo ya mpshafatšo go ya ka seripa sa 803 goba kgopelo ya tokelo ya tšweletšo go ya ka karolo ya 82 pele ga go fela ga khirišo ka la 30 Tšuni 2007.
Khirišo e fe goba e fe ya ka tlase sublease go ya ka PO26 [khirišo ya ka tlase yeo e sa hlalošwago ya OP26] yeo e bego e šoma ge Molao wo o tsenywa tirišong e tšwela pele ka go šoma mengwageng ye mehlano go tloga letšatšing leo Molao wo o tsentšwego tirišong ka lona go ya ka melawana le magora ao e filwego a tlase ga wona.
Mong khiro yo a hlalošwago go karolwana ya 3 o swanetše go kgopela phetolelo go ya ka seripana sa 5 pele ga mafelelo a lebaka la mengwaga ye mehlano.
h Titi ya thaetlele ya mathomo ya naga yeo khiro e amanago le yona, goba kgatišo yeo e netefaditšwego le i khiro ya mathomo goba kgatišo yeo e netefaditšwego.
b bontšha gore o nyaka go tšwela pele ka mediro ya go epa ge tokelo yeo e ka fetolelwa; le c o lefile tšhelete yeo e beilwego yeo e sa bušetšwego morago?
Ga go melawana le magora ao a šomago go khirišo ao a tšwelago pele go šoma ge a le kgahlanong le dikgontšhi tša Molao wo.
Khirišo e fe goba e fe yeo ka ga yona go nyakegago tshedimošo go ya ka ntlhana ya 5 e tlišitšwe, e tla dula e šoma go fihlela nakong yeo tokelo ya tšweletšo yeo e fetoletšwego ka go yona, e ngwadišitšwe mo Kantorong ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Meepo.
Ngwadišo yeo e hlalošwago go ntlhana ya 7 e swanetše go direga mo dikgweding tše tshela go tloga letšatšing leo khiro e fetoletšwego mme e swanetše go dirwa ka nako e tee le go phumula ngwadišo ya khiro go Kantoro ya Ngwadišo ya Dititi goba go Kantorong ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Meepo, bjalo ka ge go ka ba ka gona.
) Ge ponto ya motekeitši e ngwadišitšwe go ya ka Molao wa Ngwadišo ya Dititi, 1937 (Molao wa Nomoro ya 47 wa 1937), goba Molao wa Ngwadišo ya Dithaetlele tša Meepo, 1967 (Molao wa Nomoro ya 16 wa 1967, ka ga khirišo, tokelo yeo ka go yona o fetoletšwego o swanetše go ngwadišwa go ya ka Molao wo go ya ka ponto ya motekeitši ye nngwe le ye nngwe, mme mongwadiši yo a amegago o swanetše go dira netefatšo yeo e swanetšego go tokomanee fe goba e fe yeo e lebanego le go tsenya dintlha tšeo ka gare ga retšisetara bjalo ka ge go ka hlokagala gore ntlha ye e šome ga botse, ntle le go lefela mešomo ya neelano, mešomo ya setempe, tšhelete ya ngwadišo goba ditefišo.
Ge khirišo e fetoletšwe le ngwadišo ya tokelo ya tšweletšo yeo e fetoletšwego ka go yona e dirilwe, khirišo e a fedišwa.
Ge go se na kgopelo yeo e dirilwego pele ga go fela ga lebaka leo le hlalošwago go ntlha ya 1 khirišo e a fela.
Go ya ka dinthla (a) le , tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo e fe goba e fe ya diteko nyakišišo yeo e bego e šoma ge Molao wo o thoma go šoma go ya ka melawana le magora ao e dumeletšwego ka tlase ga wona goba o filwego goba o be o swanetše go dumelelwa goba o be o swanetše go fiwa.
h Titi ya thaetlele ya mathomo ya naga yeo tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo e amanago le yona, goba kgatišo yeo e netefaditšwego [go direge eng ge motho yoo e se mong goba mong wa motekeitši ya lefelo mme a sa kgone go hwetša kgatišo]; le i tokelo ya peakanyo ya kgale ya mathomo goba kgatišo yeo e netefaditšwego?
b bontšha gore o nyaka go tšwela pele ka mediro ya go diragatša mediro ya diteko nyakišišo ge tokelo yeo e fetolelwa; le c gore o lefile tšhelete yeo e beilwego ya phetolelo yeo e sa bušetšwego morago?
Ga go melawana le magora ao a šomago go tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo ao a tšwelago pele go šoma ge a le kgahlanong le dikgontšhi tša Molao wo goba Molaotheo.
tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo e fe goba e fe yeo ka ga yona go nyakegago tshedimošo go ya ka ntlhana ya 3 e tlišitšwe, e tla dula e šoma go fihlela nakong yeo tokelo ya diteko nyakišišo yeo e fetoletšwego ka go yona, e ngwadišitšwe mo Kantorong ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Meepo.
Mong o swanetše go kgopela ngwadišo yeo e hlalošwago go ntlhana ya 5 mo dikgweding tše tshela go tloga letšatšing leo tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo e fetoletšwego le go phumula ngwadišo ya tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo go Kantoro ya Ngwadišo ya Dititi goba go Kantorong ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Meepo, bjalo ka ge go ka ba ka gona, e swanetše go šoma ka nako e tee le ngwadišo ya tokelo yeo e fetoletšwego.
) Ge ponto ya motekeitši e ngwadišitšwe go ya ka Molao wa Ngwadišo ya Dititi, 1937 (Molao wa Nomoro ya 47 wa 1937), goba Molao wa Ngwadišo ya Dithaetlele tša Meepo, 1967 (Molao wa Nomoro ya 16 wa 1967, ka ga tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo, tokelo ya diteko nyakišišo yeo ka go yona o fetoletšwego e swanetše go ngwadišwa go ya ka Molao wo go ya ka ponto ya motekeitši ye nngwe le ye nngwe, mme mongwadiši yo a amegago o swanetše go dira netefatšo yeo e swanetšego go tokomanee fe goba e fe yeo e lebanego le go tsenya dintlha tšeo ka gare ga retšisetara bjalo ka ge go ka hlokagala gore ntlha ye e šome ga botse, ntle le go lefela mešomo ya neelano, mešomo ya setempe, tšhelete ya ngwadišo goba ditefišo.
Ge tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo e fetoletšwe le ngwadišo ya tokelo ya tšweletšo yeo e fetoletšwego ka go yona e dirilwe, tokelo ya peakanyo ya kgale ya e a fedišwa.
Ge go se na kgopelo yeo e dirilwego pele ga go fela ga lebaka leo le hlalošwago go ntlha ya 1 tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo e a fela.
Tokelo e fe goba e fe ya peakanyo ya kgale yeo e bego e sa šomišwe nakong ya ge Molao wo o thoma go šomišwa e tšwela pele go šoma ka melawana le magora ao e filwego ka tlase ga wona, e hweditšwego goba e filwe goba e be e swanetše go ba e filwe, goba e be e swanetše go ba e dumeletšwe lebakeng leo le sa fetego ngwaga go tloga letšatšing leo Molao wo o thomilego go šoma.
Mong wa Tokelo ya peakanyo ya kgale o swanetše go dira kgopelo tokelo ya diteko nyakišišo goba tokelo ya go epa, bjalo ka ge go ka ba ka gona, go ya ka Molao wo, lebakeng leo le bolelwago go ntlha ya 1.
Tokelo ya peakanyo ya kgale yeo e sa šomišwego yeo e lego mabapi le kgopelo yeo e dirilwego nakong yeo e filwego go ntlha ya 1, e tla dula e šoma go filhela nako yeo ka yona tokelo ya diteko nyakišišo goba tokelo ya dimenerale, ka mo go ka bago ka gona, e fiwa mme e šongwa go ya ka Molao wo goba e ganetšwa.
Go ya ka ntlha ya 2 le 3, tokelo ya peakanyo ya kgale yeo e sa šomišwego e fela ge lebaka leo le hlalošitšwego ka go karolwana ya 1 le fela.
bjalo ka ge go ka ba ka gona, mme e šoma pele ga go tsenywa tirišong ga Molao wo go ya ka karolo ya 48 ya Molao wa Dimenerale, e tšwela pele go šoma go ya ka melawana le magora ao ka tlase ga wona e filwego goba e hweditšwego goba e tšerwe go ba e filwe goba e hweditšwe goba ka tlase ga yona e tšwelago pele go ba gona goba go šoma.
) Peeletšo e fe goba e fe, tumelelo goba tokelo ya go šomiša bogodimo bja naga yeo e bolelwago go karolo ya e swanetše go ngwadišwa go Kantoro ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša go Epa ke mang - e swanetše go ngwalwa ka lentšu la tiro (active voive) ngwageng wo Molao wo o thomilego go šoma ka wona?
Peeletšo e fe goba e fe goba tumelelo goba tokelo ya go šomiša bogodimo bja naga yeo e bolelwago go karolo ya 1, yeo e ka bego e emišitšwe, e neelanwe, e tlogetšwe, e arolelanwe, e filwe, e kgaogantšhitšwe, e fetotšwe goba e motekeitšilwe, ka moka goba seripa, pelenyana ga tiragatšo ga Molao wo e ka emišwa, neelanwa, tlogelwa, arolelanwa, fiwa, kgaogantšhwa, fetolwa goba ya motekeitšiwa, ka moka goba seripa, go ya ka Moalo wo, fela mong o swanetše go kgopela go Kantoro ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša go Epa matšatšing a 90 a ngwadišo ya kemišo, neelano, tlogelo, karolelano, phiwo, kgaogantšho, phetošo goba motekeitši.
Mong wa naga yo a bolelwago go karolo ya 482a ya Molao wa Dimenerale yo a bego a hwetša hlatswadiatla go ya ka karolo yeo pelenyana ga go tsenya tirišong ga Molao wo, o swanetše go tšwela pele go hwetša hlatswadiatla yeo [bjalo ka ge o ka re karolo yeo ga se ya phumulwa goba lebaka la nako e kae]?
a Mong wa peeletšo, tumelelo goba tokelo tšeo di bolelwago go karolwana ya 1 a ka tlogela peeletšo yeo, tumelelo goba tikelo, ka moka goba seripa, ka tsebišo ya go ngwalela Molaodi wa Retšene yo a lego maleba.
Peeletšo, tumelelo goba tokelo tšeo di bolelwago go temana ya (a), goba seripa sa yona seo se tlogetšwego, se swanetše go tšewa bjalo ka ge e eme go tloga letšatšing la tsebišo mme e swanetše go ngwalwa ka go Kantoro ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša go Epa ke mang?
Molaodi Pharephare a ka phumula peeletšo e fe goba e fe, tumelel goba tokelo ge mong wa yona e retelelwa ke go obamela melawana le magora a tokelo yeo, peeletšo goba tumelelo, lebakeng leo ka lona karolo ya 102 le 4 [go ka se hwetšwe dikgontšhi tšeo di swanetšego] e tla šomago le diphetogo tšeo di lebanego.
b 7 Khirišo e fe goba e fe ya mašokotšo a Mmušo go moepo go ya ka karolo ya 74 ya Molao wa Maswika a Bohlokwa, 1964 Molao wa Nomoro ya 74 wa 1964; wo o dutšego o šoma go ya ka karolo ya 471aiii ya Molao wa Dimenerale e tšwela pele go šoma go ya ka melawana le magora ao a lego ka gare ga tokomane yeo e filwego goba ya ngwalwa ka tlase goba ka gare go yona.
1 Porokerama e fe goba e fe yeo e dumeletšwego ya taolo ya tikologo go ya ka karolo ya 391 ya Molao wa Dimenerale yeo e šomago pelenyana ga go tsenywa tirišong ga Molao wo le magato a fe goba a fe ao a tšerwego mabapi le tshekaseko ya tiragatšo yeo e amegago le mošomo wa go hlokomela wo o lego mabapi le seo o tšwela pele go šoma.
Sekakarolo 1 ga se thibele Letona go laela tokišo ya lenaneo la taolo ya tikologo go dira gore le sepelelane le dinyakwa tša Molao wo.
Motho ofe goba ofe yoo a lokolotšwego go ya ka karolo 392a ya Molao wa Dimenerale pele ga ge Molao wo o thoma go šoma le yoo tokollo ya gagwe e sa dulego e šoma go ya ka Molao wo o swanetše go dira kgopelo ya tokollo go ya ka Molao wo lebakeng la ngwaga wo tee go tloga ka tšatši leo Molao wo o thomilego go šoma, go sego bjalo tokollo e tla fedišwa.
a tšewa gore o beilwe ke Molaodi wa Selete; le b phetha modiro ofe goba ofe ka seleteng woo a o beetšwego woo Molaodi wa Selete a swanetšego go o phetha ka fase ga goba go ya ka Molao wo.
Go se na taba le karolo 23(g) empa go ya ka sekantlha , mong ofe goba ofe wa tokelo ya go epa ya pušo ya pele, yoo e lego gore, pele ga Molao wo o thoma go šoma ga se a goba a sanke a lefe diroyalthi go motho ofe goba ofe o lokollwa go tefo ya diroyalthi tše bjalo go Mmušo go ya ka Molao wo lebaka la mengwaga ye 10 go tloga ka tšatši leo Molao wo o thomilego go šoma ka lona.
Mong ofe goba ofe yoo a ratago go lokollwa bjalo ka ge go akantšwe ka go sekantlha 1 o swanetše go humana setifikeiti sa tokollo.
c setšhaba, lefelo intithušene goba trasete e tliša maano a tšwetšopele, ao a bontšhago ka mokgwa woo tebogo e šomišwago le diprotšeke dife goba dife e di thušago; le d ge e le gore tebogo goba royalthi e šomišetšwa go hola lefelo goba instithušene, maloko kamoka a setšhaba seo go bolewago ka sona goba, ge e le gore ke trasete, go hola baholwa bao ba šupilwego ke trasete.
Ge setšhaba sefe goba sefe, lefelo, instithušene goba trasete yeo e akantšwego ka go sekantlha 1 se tlogela go šala morago dinyakwa tšeo di akantswego ka go sekakarolo seo, ka tsebišo ka gare ga Kuranta ya Mmuso, Letona le ka no laela gore go tloga ka tšatši leo le boletšwego ka gare ga tsebišo, tšhelete efe goba efe yeo e humanwego ka baka la tebogo goba royalthi e lefswe ka go Matlotlo a Mmušo.
a go se sa tšwela pele ga kakanyo ye bjalo goba royalthi go tla bakela motho yoo mathata, goba b motho o šomiša tebogo ye bjalo goba royalthi go hlahloša maemo a kagišano.
Baamogedi bao ba akantšwego ka go sekantlha 1 le 5 ba swanetše gore, lebakeng la mengwaga ye 5 go tloga ka tšatši leo Molao woo o thomilego go šoma ka lona, ba fe Letona tshedimošo yeo e boletšwego.
a boloka direkhoto tšeo di boletšwego mo atereseng ya ka Rephaboliking moo di ka hlahlobjwago ke Molaodi Pharephare; le b tliša dipego tša ditšhelete tša ngwaga tšeo di hlakišitšwego.
Tumelelo ya go epa yeo e filwego go ya ka karolo 9 (a) goba 9 ya Molao wa Dimenerale le ditokelo tša dimenerale tša molao wa setlwaedi tšeo di kgomantšwego le tumelelo ya go epa yeo e filwego mabapi le tšona go ya ka karolo 9 ya Molao wa Dimenerale.
Tumelelo ya go epa goba ya moepo goba laesense ya kleime yeo go boletswego ka yona ka go karolo 47 ya Molao wa Dimenerale le ditumelelo tša moepo tša molao wa setlwaedi tšeo di kgomantšwego mmogo le tumelelo ya go epa yeo e humanwego mabapi le taba yeo ka fase ga karolo 47 (d) [] go ya ka karolo 9 ya Molao wa Dimenerale?
Tumelelo ya go epa goba ya moepo yeo go boletšwego ka yona ka go karolo 47 ya Molao wa Dimenerale le ditumelelo tša dimenerale tša molao wa setlwaedi tšeo di kgomantšwego mmogo le tumelelo ya go epa mabapi le taba yeo go ya ka karolo 9 ya Molao woo o boletšwego.
Tumelelo efe goba efe ya go epa go ya ka karolo 16 ya Molao wa Taolo ya Naga wa Bophuthatswana, 1979 (Molao No. 39 wa 11979), karolo 16 ya Molao wa Taolo ya Naga wa Venda, 1986 (Molao No. 6 wa 1986), karolo 15 ya Molao wa Trasete ya Dimenerale wa Lebowa, 1987 (Molao No. wa 1987), karolo 51 ya Molao wa Mafelo a Metsemagaeng (Ntlo ya Baemedi), 1987 (Molao No. 9 wa 1987), goba karolo 6 ya Molao wa Phetolo Mafelo a Mangwe a Magaeng, 1998 (Molao No. 94 wa 1998), le ditokelo tša dimenerale tša molao wa setlwaedi tšeo di kgomantšwego le tšona le tumelelo ya go epa go ya ka Molao wa Dimenerale?
Tumelelo ya go nyaka diepšane go ya ka karolo 6 (a) goba 6 ya Molao wa Dimenerale, ditokelo tša dimenerale tša molao wa setlwaedi tšeo di kgomantšwego le wona le phemiti ya go nyaka diepšane yeo e filwego mabapi le wona go ya ka karolo 6 ya Molao wa Dimenerale.
Khiro ya go nyaka diepšane, phemiti ya go nyaka diepšane, laesense ya go nyaka diepšane goba tumelelo ya go nyaka diepšane yeo go boletšwego ka yona ka go karolo 44 ya Molao wa Dimenerale, ditokelo tša dimenerale tša molao wa setlwaedi tšeo di kgomantšwego le tšona le phemiti ya go nyaka dipšane yeo e humanwego go ya ka karlo 6 ya Molao wa Dimenerale.
Tumelelo efe goba efe ya go epa go ya ka karolo 1610 ya Molao wa Taolo ya Naga wa Bophuthatswana, 1979 Molao No. 39 wa 11979, karolo 161 ya Molao wa Taolo ya Naga wa Venda, 1986 Molao No. 6 wa 1986, karolo 15 ya Molao wa Trasete ya Dimenerale wa Lebowa, 1987 Molao No. wa 1987, karolo 511 ya Molao wa Mafelo a Metsemagaeng Ntlo ya Baemedi, 1987 Molao No. 9 wa 1987, goba karolo 6 ya Molao wa Phetolo ya Mafelo a Mangwe a Magaeng, 1998 Molao No. 94 wa 1998, le ditokelo tša dimenerale tša molao wa setlwaedi tšeo di kgomantšwego le tšona go ya ka Molao wa Dimenerale?
Tokelo ya dimenerale ka fase ga molao wa setlwaedi ntle le tumelelo ya go nyaka diepšane goba tumelelo ya go epa yeo e filwego go ya ka Molao wa Dimenerale.
Tokelo ya dimenerale ka fase ga molao wa setlwaedi le phemiti ya go nyaka diepšane goba tumelelo ya go epa yeo e filwego go ya ka Molao wa Dimenerale.
Tumelelo ya go nyaka diepšane go ya ka karolo 6 (a) goba 6 ya Molao wa Dimenerale le tokelo ya dimenerale ya molao wa setlwaedi yeo e kgomantswego le tsona mmogo le phemiti ya go nyaka diepšane yeo e filwego go ya ka karolo 6 ya Molao woo o boletšwego.
Tumelelo ya go epa go ya ka karolo 6 (a) goba 6 ya Molao wa Dimenerale le ditokelo tša go epa tša molao wa setlwaedi tseo di kgomantšwego le tšona ntle le phemiti ya go nyaka diepšane yeo e filwego go ya ka karolo 6 ya Molao woo o boletšwego.
Tumelelo ya go epa yeo e ntšhitšwewgo goba e filwego go ya ka karolo 9 (a) goba 9 le ditokelo tša molao wa setlwaedi tšeo di kgomantšwego le tsona mmogo le tumelelo ya go epa yeo e filwego go ya ka karolo 9 ya Molao wa Dimenerale.
Tumelelo ya go epa yeo e filwego go ya ka karolo 9 (a) goba 9 ya Molao wa Dimenerale le tokelo ya dimenerale ya molao wa setlwaedi yeo e kgomantšwego le tšona ntle le tumelelo ya go epa yeo e filwego go ya ka karolo 9 ya Molao wa Dimenerale.
Tokelo ya go epa goba ya moepo yeo go boletšwego ka yona ka go karolo 47 ya Molao wa Dimenerale le tokelo ya go epa ya molao wa setlwaedi yeo e kgomantswego le tšona le tumelelo ya go epa yeo e humanwego mabapi le tšona ka baka la karolo 47 (e) ya Molao wa Dimenerale le go ya ka karolo 9 ya Molao woo.
Tumelelo efe goba efe ya go epa go ya ka karolo 16 ya Molao wa Taolo ya Naga wa Bophuthatswana, 1979 (Molao No. 39 wa 11979), karolo 16 ya Molao wa Taolo ya Naga wa Venda, 1986 (Molao No. 6 wa 1986), karolo 15 ta Molao wa Trasete ya Dimenerale wa Lebowa, 1987 (Molao No. wa 1987), karolo 51 ya Molao wa Mafelo a Metsemagaeng (Ntlo ya Baemedi), 1987 (Molao No. 9 wa 1987), goba karolo 6 ya Molao wa Phetolo ya Mafelo a Mangwe a Magaeng, 1998 (Molao No. 94 wa 1998), le ditokelo tša dimenerale tša molao wa setlwaedi tšeo di kgomantšwego le tšona le tumelelo ya go nyaka diepšane goba phemiti ya go epa yeo e filwego go ya ka Molao wa Dimenerale?
<fn>nso_Article_National Language Services_MOLAOKAKANYWA.txt</fn>
Go fetola Molao wa Bosetšhaba wa Ditirelo tša Dilaporatori tša Maphelo, 2001, (Molao No. 37 wa 2000), go kgonegiša dikgetho tša phenšene go badiredi ba mekgatlo yeo legatong la yona go yo bewago Tirelo ya Bosetšhaba ya Dilaporatori tša Maphelo.
a peakanyo ya phenšene yeo e ngwadišitšwego go ya ka Molao wa Matlotlo a Phenšene, 1956 Molao No.
dula e le leloko la go bonala la Letlotlo le bjalo; goba iii ba leloko la peakanyo ya phenšene yeo e hlomilwego ke Tirelo.
Ka mabaka a Molao wa Lekgetho la Letseno, 1962 Molao No. 58 wa 1962, ga go phetolo ya mothwadi yeo e tšewago gore e diregile ge kgetho ya letlotlo la phenšene ya modiredi e fetoga go ya ka ntlha ye.
Molao wo o bitšwa Molao wa Bosetšhaba wa Tirelo ya Dilaporatori tša Maphelo woo o Fetotšwego, 2001.
<fn>nso_Article_National Language Services_MOSUPATSELATLHALOSI.txt</fn>
emele ka kakaretšo batho ba Afrika-Borwa ka bophara, thwalo le ditirišo tša taolo ya badirišani tše di theilwego godimo ga bokgoni, tlhokatshekamo, toka, le nyako ya go lokiša ditlhokatekano tša mabakeng a fetilego.
Kamano le Theramelao le Khuduthamaga.
Dikamano magareng a Badiredi.
Phethagatšo ya mediro/ditshwanelo.
Boitshwaro le Kgahlego ya praebete.
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e laoletšwe go ya ka dipeelano tša Molaotheo, 1996, go hlatloša le go thekga maemo a godimo a maitshwaro a boprofešenale go akaretša tirelo ya setšhaba ka moka. Ka 1997 Molao wa Boitshwaro wa Tirelo ya Setšhaba o ile wa tsebagatšwa gomme morago ga moo o ile wa hlatlošwa ka diwekšopo ke bahlankedi, legatong la setšhaba le la profense ka bobedi. Go ile gwa nyakega gore go hlabollwe tšhupatsela ya tirišo ka ga Molao wa Boitshwaro go hlagiša kwešišo ye kaone ya diphetho le tšhomišo ya wona.
Legatong la Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, ke bona ke hlomphilwe kudu go hlagiša go bahlankedi ka moka ba ba thwetšwego ka go tirelo ya setšhaba ya Afrika-Borwa. Mošupatselatlhalosi wokhwi ka ga Molao wa Boitshwaro wa Tirelo ya Setšhaba. Molao wa Boitshwaro ke tshegana ye bohlokwa mo tlhamong ya pušo ye botse le maitshwaro a setho a badiredi ba setšhaba. Gape o bile o tšweletša ditaba tša go swana le tlhompho ya ditokelo tša botho, pušo ya molao, maikarabelo, ponagatšo ka mmušong, maitshwaro le dikgahlego tša praebete.
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e dira boipiletšo go badiredi ka moka ba setšhaba go tloga go ba banyenyane go ya go ba bagolwane, go laetša kwešišo ya tirišo ya ditshepedišo, ditaetšo le ditaelo tše di lego ka gare ga Molao wa Boitshwaro. Sekhwi ga se kgonagale fela, eupša ke kgapeletšo ge phethagatšo ye e kgontšhago ya tirelo e swanetše go fihlelela baagi ka moka. Gape go bile go bohlokwa gore bahlankedi go ya ka molao, ba gane, ba lwantšhe le go gana dineo le dimpho, ka ge tšekhwi di ka hlaloswa bjalo ka dipipamolomo.
Re rata go lebogiša balaodi ka moka le bahlankedi ka moka bao ba swaranego le go hlatloša Molao wa Boitshwaro wa Tirelo ya Setšhaba. Ke le tutuetša gore le tšwele pele bjalo ka modiro wo mmotse wo gomme le se tlogele tlhohlo ya go hlatlosa setlwaedi sa boprofešenale ka go tirelo ya setšhaba.
Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba e hutša gore mošupatselatlhalosi wokhwi e tla ba tšhupatsela ye mohola mo go tlhatlošo ya potego le seriti lefelong la modiro gomme ya tsoša maitekelo a magolwane go tšwa go rena ka moka go fihlelela setlwaedi sa go ganana ka mešogofela le bomenetša ka Afrika-Borwa.
Go ruma, ke rata go hlohleletša badiredi ba setšhaba ka moka go kgonthiša gore boitshwaro bja bona bo sepelelana le dikelomotheo le metheo yeo e laolago pušo ya setšhaba le gore ba itlwaetša Molao wa Boitshwaro le Mošupatselatlhalosi wokhwi.
Tshepetšo ya go hlabolla Mošupatselatlhalosi wo wa Molao wa Boitshwaro wa Tirelo ya Setšhaba e be e tloga e ka se direge ka ntle le boikgafelo le thekgo ya batho ba mmalwa le mekgatlo yeo e swanetšego go balwa le go amogelwa:.
Go ruma, re leboga Kgoro ya Brithane ya Tlhabollo ya Ditšhabatšhaba ka go thuša ka tšhelete ya go gatiša Mošupatselatlhalosi wokhwi ka ga Molao wa Boitshwaro wa Tirelo ya Setšhaba.
Nepo ya mošupatsela wo ke go hlalosa dikagare tša Molao wa Boitshwaro ka botlalo. Kalo ya Molao wa semmušo e be e nyaka bokopana, nepagalo, le mareo a semmušo. Nepo ya Mošupatsela wo ke go dira gore Molao wa Boitshwaro o kwešišege le go feta go badiredi ka moka ba setšhaba.
Mošupatsela ga o tšweletše metheo ye mefsa gomme o latela sebopego sa go swana le dinomoro tša metheo go swana le ka go Molao, gore papetšo e be bonolo. Ge go dirišwa mošupatsela wo, dikgoro di swanetše go leka go oketša ka mehlala ya tšona, yeo e amanago le tikologo ya tšona.
Go swanetše go gatelelwa gore go hlabollwa ga mošupatsela wo ke tshepetšo ye e golago le gore go ka nyaka gore go be le tshekamollo nako le nako, bjalo ka Molao ka bowona.
Gore go tle go hatlošwe maemo a godimo a setlwaedi sa boprofešenale lefelong la modiro, badiredi ba setšhaba ba swanetše go hlohleletšwa go nagana le go itshwara setho. Ka fao mošupatsela wo o swanetše go šoma bjalo ka thušo go hlabolla le go hlagiša dithuto tše kopana tša tlhahlo ya badiredi ka moka. Gape mošupatsela wo o na le mehlala ye mentši yeo e bontšhago kgakgano ka go tikologo ya modiro, yeo e kago šoma bjalo ka motheo wa tlhahlo le go ithuta tšeo di kilego tša direga.
Bjalo ka Sethuši sa Molao, mošupatsela wo o ka thuša go thekga boitshepo bja setšhaba ka go seriti le tlhokatshekamelo ya tirelo ya setšhaba ka go aba ditetelo tša minimamo ka ga boitshwaro bjo bo amogelegago le maswao a ditirišo tša maitshwaro.
Ke taba ye e tsebjago ke mang le mang gore batho ba ithuta ka go ela hloko le ka boitsebelo. Ka fao boikarabelo bjo bo kgethegilego bo bewa godimo ga mongmodiro k.g.r. malaodi a a phethagatšago Ditona le maloko a khuduthamaga MEC'S legatong la dipolitiki le balaodi ba tirelo ya setšhaba magatong ka moka, go hlola tikologo ye e lebanego yeo ka go yona go hlongwago dikelo gomme dimotlolo tša tšhupetšo di beelwago badiredi ka moka.
Karolo 195 (a) ya Molaotheo e nyaka gore "maitshwaro a maleba a maemo a godimo a boprofešenale a tšwetšwa pele le go lotwa," ka go taolo ya setšhaba ka kakaretšo. Go ya ka dipeelanop tša kwano ya seboka (Sephetho 2 sa 1999 sa Khanseletomaganyo ya Dikwano ya Tirelo ya Setšhaba) badiredi ka moka ka go Tirelo ya Setšhaba ba na le boikarabelo bja go sekegela molao wo o beilwego wa boitshawaro. Ka ge sekhwi se bopa motheo woo tirelo ya boithaupo, tokišo gammogo le thupišo, mongmodiro o swanetše go leka ka mešogofela go kgonthiša gore dikagare tša Molao wa Boitshwaro di tsebja ke badiredi ka moka.
Go bohlokwa go gatelela gore nepokgolo ya Molao wo ke ye e tšwelelago, e lego go hlatloša boitshwaro bjo e tlogo ba mohlala. Godimo ga sekhwi, modiredi o tla bonwa molato wa bosenyi go ya ka dipeelano tša Molao wa ka godimo, gomme a ka sekišwa go ya ka dikarolo 18 go ya go 27 go ya ka mo di fetotšwego ka go Molao wa Phetošo ya Melao ya Tirelo ya Setšhaba wa 1997, ge a nyatša peakanyetšo efe le efe ya Molao wa Boitshwaro.
Modiredi o botegela Repabliki gomme a hlompha Molaotheo gomme a o obamela mo go phethagatšo ya gagwe ya mediro ya ka mehla.
Tšhupetšo go "Repabliki" ka dipeelano tša kakaretšo e swanetše go hlathollwa bjalo ka tšhupetšo go "naga" - e lego Afrika-Borwa. Ke nyakegomotheo gore badiredi ka moka ba setshaba ba tshepege le go botegela naga ya bona.
Molaotheo o šomana Le mahlakore a itšego a a amanago le ditokelo le dikgahlego tša baagi ka moka. Taolelo ya Molao sa pele e nyaka potego ya badiredi ba setšhaba go peakanyo ye e lego gona bjale ya temokrasi. Sa bobedi bogolo bja Molaotheo bo swanetše go amogelwa le go hlompšha ke bohle. Sa boraro modiredi yo mongwe le yo mongwe wa setšhaba o swanetše go ba le kwešišo ye e bonalago ya dikagare ya go lota le go laola peakanyo ye e lego gona.
Mohlala 1: Badiredi ba setšhaba magatong a a fapanego ba amegile kudu goba gannyane mo go tšweletšongdirweng ga ditšhišinyo malebana le morero. Ditšhišinyo dife le dife tše bjalo di swanetše go lekolwa ka šedi go kgonthiša gore di ka se thulane le moya le/goba ditaolelo tša Molaotheo. Metheo ya Molaotheo bjalo ka kgathotema ya setšhaba le ponagatšo ka go phethagatšo ya ditirelo le tšona di swanetše go latelwa ka moo go kgonagalago mo go tshepetšo ya go hlama morero.
Mohala 2: Karolo 33 ya Molaotheo e beakanyetša gore mang le mang yoo ditokelo tša gagwe di amilwego gampe ke ditiro tša taolo o na le tokelo ya go fiwa mabaka a a ngwadilwego. Sekhwi se šupa gore go obamela Molaotheo modiredi o swanetše go kgonthiša gore diphetho le ditiro tša taolo di theilwe godimo ga mabaka a a kwalago gore mabaka a mabjalo a kgone go fiwa mang le mang yo a amegilego ka kakaretšo. Sekhwi se šupa gore ditiro ka moka tša taolo di swanetše go emela toka ya ponagatšo.
Modiredi o bea pele dikgahlego tša setšhaba mo phethagatšong ya mediro ya gagwe.
Taolelo yekhwi e šupa gore moo go swanetšego go tšewa diphetho goba go swanetšego go dirišwa boikgopolelo go swanetše go elwa hloko go bewa ka pele ga dikgahlego tša setšhaba. Kgahlego ya modiredi wa setšhaba goba kgahlego efe le efe ya praebete ka mehla di swanetše go bewa ka fase ga kgahlego ya setšhaba.
Mohlala 1: Mošomi yo a šomago bookelong o tlamilwe ke kontraka ya tirelo ya gagwe go šoma go tloga go 8:00 go fihla go 16:30. Ga go na le thulaganyo ye e beilwego mabapi le maoba a a lefelwago. Ledimo le hlahlamoletše kabokgolo ya maatla ya bookelo gomme diteatere tša diopareišene di šomiša genereithara. Genereithara le yona e hlagiša mathata gomme mošomi o laelwa go dira modiro wa tokišo wa tšhoganetšo go genereithara ka 16:00. Go tla letelwa gore mošomi a fetše modiro wa go lokiša le ge se se ka šupa gore a šome ka morago ga diiri tša gagwe tša kontraka.
Mohlala 2: Bontši bja stafo se se šomago kantorong ya selete se laetša phišego ya sona ya go tšea llifi ya ngwaga ka Desemere. Ge llifi nka be e filwe, sekhwi se tla šupa gore kantoro e ka se kgone go phethagatša ditirelo ka tshwanelo setšhabeng. Go swanetše go fihlelwa kwano gare ga bolaodi le badiredi ba ba amegilego go gapeletšega gore ba bangwe ba bahlankedi ba šale modirong go kgonthiša go phethagatšwa ga tirelo ye e tšwelelago.
Modiredi o phethagatša ka potego merero ya Mmušo wo o bušago ka go diragatša mediro ya gagwe ya semmušo go ya ka moo e beilwego ka go melao ka moka le melawana ye mengwe.
Molao wa Ditokelo ka go Molaotheo gare ga tše dingwe o šireletša ditokelo tša dipolitiki tša moagi yo mongwe le yo mongwe, tšeo di akaretšago tokelo ya go gwerana le go ba leloko la phathi ya dipolitiki ye a e kgethago. Tshepetšo ya kgetho e tla dira gore phathi ya dipolitiki yeo e hwetšago bontši e tšee marapo. Sekhwi se ka no ra gore dikgetho tša modiredi wa setšhaba yo a itšego di ka no se laetšwe ka go dipoelo tša kgetho. Gape se ka šupa gore ditlapele, lenaneotiro le merero ye e amogetšwego ke Mmušo woo o bušago di ka no fapana le ditlapele tša seng tša badiredi ba setšhaba ba itšego. Le ge go le bjalo, badiredi ba Tirelo ya Setšhaba ba tlamegile go šomela Mmušo wo o bušago ka tsela ya boikgafelo, makgoni le potego ge ba phethagatša merero ye bjalo.
Mohlala 1: Ka boyena modiredi wa setšhaba o kgolwa gore tlhokomelo ya motheo ya maphelo e swanetše go ba setlapele sa godimodimo sa morero mo nageng gomme o thekga phathi ya dipolitiki yeo e kwanago le kgopolo ye. Le ge go le bjalo, Mmušo wo o bušago o amogela bjalo ka setlapele morero wa wona wa kabo ya dintlo le twantšho ya bosenyi. Go letetšwe gore modiredi a amogele kgethopelefatšo ya Mmušo. Fela sekhwi ga se šupe kgatelelo ya dikgopolo goba boithomedi.
Mohlala 2: Ge Mmušo wo o bušago o akanya go diriša sekimi se itšego gomme e le boikarabelo bja modiredi go eletša ka moo sekimi se se ka šomišwago gabotse ka gona, modiredi le ge a sa kwane le sekimi, o tlamegile go beela ka thoko maikutlo a gagwe, gomme a tšee sephetho ntle le tshekamelo, ka go lebelela fela dikgetho tše di hwetšagalago, le mehola le dipoelamorago tša kgetho ye nngwe le ye nngwe, ka ga malebiša a makaonekaone a setšhaba se se amegilego.
Modiredi o leka go itlwaetša le go obamela melao ka moka le ditaelo tše dingwe tše di amago boitshwaro le mediro ya gagwe.
Gore ba tle ba kgone go direla ka potego le bokgoni Mmušo wo o bušago, gammogo le setšhaba, badiredi go nyakega gore ba tsebe dikagare tša mošomo wa bona, merero yeo go ya ka yona ba swanetšego go phetha mediro ya bona le ditshepedišo tšeo di swanetšego go latelwala.
Ke bopikarabelo bja bahlapetši go kgonthiša gore badiredi ba tseba dikagare tša modiro wa bona. Badiredi le bona ba na le boikarabelo bja go itekela go ba bašomi ba ba nago le tsebo, ba kgona go šoma ka bokgoni le go ya ka merero yeo e beilwego le ditshepedišo tše di šomago tikologong ya modiro wa bona; e le go ela hloko dikgahlego tša setšhaba le ditšhaba tšeo ba di šomelago.
Mohala 1: Go se tsebe melawana ya ditšhelete ya tirelo ya setšhaba mohlankedi o amogela theko ya ditlabakelo ka ntle le go hwetša tumelelo ya Sešegotlotlo. Kgato ye bjalo e tla šupa gore tsheneyegelo yeo ga se ya dumelelwa gomme a ka hlola kgato ye e bitšago ya tshenyo ya semolao le dikleimi tša ditshenyegelo.
Mohlala 2: Ka lebaka la go hloka tsebo ga gagwe, modiredi o fa motho yo mongwe yo a kgopelago phenšene ya botšofadi tshedimošo ye e fošagetšego ka ga dinyakwa tša go khwalifaya, tshepetšo ye e swanetšego go latelwa mo kgopelong, goba seroto seo a tlogo se khwalifaela. Sekhwi se ka hlolela leloko lekhwi la setšhaba ditlamorago tše šoro.
Modiredi o šomišana le dihlongwa tša setšhaba tšeo di theilwego ka tlase ga melao le Molaotheo mo tlhatlošong ya kgahlego ya setšhaba.
Go hlomilwe dihlongwa tše mmalwa ka tlase ga Molaotheo (Mošireletši wa Setšhaba, Mohlakišikakaretšo, Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba, Khomišene ya Tekano ya Bong, bj.bj.) gomme dihlongwa tše dingwe di hlotšwe ke melao, (boto ya tentere, dikhomišene tša nyakišišo, bj.bj.). Dihlongwa tšekhwi di šoma bjalo ka ditekolo le ditekantšho go kgonthiša gore go be le taolo ye botse. Ka fao badiredi ba setšhaba ba se ke ba lebelela dihlongwa tše ka moya wo mobe, eupša ba swanetše go di thuša go phethagatša ditema tša tšona, ka go, go fa mohlala, di fa tshedimošo le ditlhaloso tše di ka bago di nyakega.
Mohlala 1: Ge Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba e kgopetšwe go nyakišiša ngongorego go tšwa go leloko la setšhaba kgahlano le Kgoro ya Mmušo, e tla letela gore go be le tšhomišano ya badiredi ka kgorong yeo ka go fa tshedimošo efe le efe ye e nyakegago.
Mohlala 2: Ge Mohlakišikakaretšo a hwetša diphošo mo go taolo ya ditšhelete ya Kgoro, bahlankedi ba ba amegago ba Kgoro ba se ke ba tšea dikhwetšo ka moya wo mobe. Ba swanetše go kwešiša le go akela tema ya Mohlakišikakaretšo gomme ba šomišane ka botlalo le Kantoro ya Mohlakišikakaretšo go rarolla mathata.
Modiredi o hlatloša kopano le bophelo bja setšhaba sa Afrika-Borwa mo phethagatšong ya mediro ya gagwe ya semmušo.
kaonafatša khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe; le aga Afrika-Borwa ye e kopanego ya temokrasi, yeo e ka kgonago go tšea maemo a yona a maswanedi bjalo ka setšhaba se se ikemetšego ka noši ditšhabeng tša lefase ka bophara.
Gore go tle go fihlelelwe le go lota dikgopolo tša ka godimo tše di beilwegbo ke Molaotheo, maitapišo a mohola le phegelelo di a nyakega go baagi ka moka. Badiredi ba setšhaba le bona ka ntle le pelaelo ba bonwa bjalo ka karolo ya "Mmušo" ka fao se se tloga se le bohlokwa le go feta maemong a bona.
Mohala 1: Moya wo mobotse wa tšhomišano, dikamano tše botse tša gare ga batho gotee le moya wa lethabo, thušo le boprofešenale gare ga sehlopha sa badiredi, go tšwa go dihlopha tše di fapanego tša setšhaba tšeo di šomago thwii le setšhaba, di tla ba mohlala go setšhaba ka bophera. Mohlala wo mobotse o tla ba ka kantorong moo dingwalwa tša boitsebišo goba dipasporoto di ntšhiwago.
Mohlala 2: Modiredi o swanetše go leka go ingwadišetša thuto ya go ithuta le lengwe la maleme a semmušo a a dirišwago tikologong yeo.O swanetše go hlohleletša tlhathollo ka go maleme a mangwe a semmušo mo dikopanong mo sekhwi se nyakegago.
Modiredi o tla šomela setšhaba ka tsela ye e se nago bosodi le kgethollo gore go tle go bopše kholofelo ka go Tirelo ya Setšhaba.
Tirelo ya Setšhaba e direla setšhaba ka mphela, gomme setšhaba se letetše go swarwa ka tekano, ka kgontšho, ka boprofešenale le ka mokgwa wa segwera. Ka fao, badiredi ba lebeletšwe gore ba kgotsofatše ditetelo tšekhwi, ka go swara bao ba šomago nabo le bao ba ba šomelago ka tekano, ka tsela yeo e ka se bopego fela kholofelo ka go tirelo ya setšhaba, eupša e tla bego ya hola tlhatlogo ya boleng le bokgoni bja ditirelo tšeo di phethagatšwago.
Mohlala 1: Modiredi o maemong a a itšego ka go Kgoro moo dikgopelo tša go tšwa setšhabeneg tša ditirelo tše itšego di šongwago. Moagišani wa modiredi o a lemoga gore a ka kgona go huetša tshepetšo gomme o napile o ya go yena ka kgopelo ya gore a akgofiše kgopelo. Modiredi o tla tlamega go lekodišiša seemo ka šedi ye kgolo, ka ge kgato efe le efe ya go thuša moagišani e ka bonwa bjalo ka go swara moagišani bokaone go feta bakgopedi ba bangwe.
Mohlala 2: Modiredi o swanetše go kgopela badirelwa/badiriši ba gagwe gore ba eme mothalading, gore yo mongwe le yo mongwe a tle a thušwe ge sebaka sa gagwe se fihla, ka ntle le go kgetha goba go bonala a dira bjalo.
Modiredi o a ikokobetša, o a thuša gomme o bile o a tsenega ge a šoma le setšhaba, dinakong ka moka a swara maloko a setšhaba bjalo ka badirelwa bao ba nago le ditshwanelo tša go amogela tirelo ya maemo a godimo.
Go bohlokwa go badiredi go lemoga gore, ka go tsenela tirelo ya setšhaba, ba ikgafetše go šomela setšhaba ka bophara.
Setšhaba se lebeletše go direlwa, gomme se nyaka ge badiredi ba e ba gona le go ba thuša ka tsela ya segwera le bokgoni.
Mohlala 1: Modiredi o amogela mogala go tšwa go leloko la setšhaba, fela go kgakala gore nyakišišo ya motho yoo e swanetše go šongwa ke karolo goba kgoro ye nngwe. Modiredi o fo botša motho yoo gore a leke go gongwe. Sekhwi se ka laetša gore leloko la setšhaba le rometšwe go nomoro ya batho ba šele ka ntle le go thušwa. Modiredi o swanetše go thuša badirikayena le setšhaba ka go biletša batho khaonthareng ya gagwe, ge e le gore o na le tsebo ye e tletšego ya dikagare tša modiro tša tirelo yeo e lebanego.
Mohlala 2: Ge leloko la setšhaba le etla go mohlankedi go tlo bea peelano, go fa mohlala, go hwetša tshedimošo ka ga dinyakwa tša go khwalifaela gore a kgethelwe thušo ya Kagodintlo ya Mmušo, mohlankedi o swanetše go leka go amogela motho yoo mo go lenaneo la gagwe ka pela ka mo go kgonegago. Sekhwi se ka se laetše fela phihlelelo, eupša gape le boitokišetšo bja go thuša.
Modiredi o kwešiša mabaka le ditlhobaelo tša setšhaba ge a phethagatša mediro ya gagwe ya semmušo le ge a tšea diphetho tšeo di ba amago.
Mmušo wo o bušago o boletše phatlalatša maikemišetšo a wona a go nepiša mo tlhatlošong ya ditšhaba tšeo di bego di šaparegišitšwe lebakeng la go feta, go ya ka mo go beilwego ka gona ka go Lenaneo la Kagolefsa le Tlhabollo. Sekhwi se swanetše go tšwetšwa pele ke dikgoro ka moka go ya ka mehola ya tšona ya tatelano.
Afrika-Borwa ke naga yeo e hlabologago gomme karolo ye kgolo ya setšhaba sa yona, go ya ka mabaka a go fapana, ga se ya sedimošwa mabapi le ditokelo le ditlamego tša yona, ditirelo tšeo ba nago le tshwanelo ya tšona, ditshepedišo tšeo ba swanetšego go di latela, le gore ba bonane le mang mabapi le tšekhwi. Ka ge tirelo ya setšhaba e le tirelo ya batho ka moka, badiredi ba na le boikarabelo go maloko a setšhaba ao a sego a sedimošwa, go a fa tshedimošo ka moka, tlhahlo le thušo tšeo ba kago di nyaka. Sekhwi se swanetše go dirwa ka botho le ka makgoni, le ge sekhwi se ka ra gore o ba laeletše go sehlongwa se sengwe goba moagong wo mongwe.
Mohlala 1: Badiredi ba swanetše go kgatha tema mo mananeong a tlhabollo le tlhatlošo tšeo di hwetšagalago ka dikgorong tša bona. Ba swanetše go ba le boikgafelo medirong ya bona gomme ba kgonthiše gore mananeo a mabjalo a phethagatšwa ka tsela ye e kgontšhago le ka makgoni le gona ka gare ga ditlhakonako tše di beilwego.
Mohlala 2: Ge o šoma le maloko a setšhaba mo go seemo sa tlhokomelo ya tša maphelo, badiredi ba swanetše go diriša sebaka se go fa tirelo ye e tletšego ya keletšo, ge ba belaela gore tsebo ya bona ya tlhokomelo ya maphelo ya motheo ga se ya lekana. Moo badiredi ba ka se kgonego go fa thušo ye e nyakegago ka noši, bonnyane ba swanetše go fetišetša motho yoo go badirišanikabona ba maleba gore ba ba eletše goba ba ba hlahle ka tshwanelo.
Modiredi ga a kgethologanye kgahlano le leloko lefe goba lefe la setšhaba ka mo go sa swanelago ka lebaka la morafe, bong, mohlobo goba botšo bja leago, mmala, maemothobalano, bogolo, boseitekanelemmeleng, bodumedi, dikgopolo ka tša dipolitiki, letswalo, tumelo, setšo goba polelo.
Bjalo ka ge re boletše, tirelo ya setšhaba e direla motho mang le mang le ditšhaba, go sa lebelelwe gore bona ke bomang ka Afrika-Borwa. Leloko le lengwe le le lengwe la setšhaba le na le tokelo ya Molaotheo go swarwa ka tlhompho le seriti. Ka fao badiredi ba lebeletšwe gore ba sware maloko ka moka a setšhaba ka go lekana, ka botho le ka bokgoni. Gomme ba ba dire gore ba ikwe gore ba amogela mohuta wa tirelo woo ba nago le tshwanelo ya wona.
Mohlala 1: Modiredi a ka no belaela gore leloko la setšhaba leo le nyakago go thušwa, go fa mohlala, ke makgalamatona ("gay"). Le ge sekhwi se ka no se amogelege, go ya ka kgopolo ya modiredi, le ge go le bjalo o lebeletšwe gore a mo fe maemo a a swanago a tirelo ya profešenale yeo e kago fiwa leloko lefe le lefe la setšhaba.
Mohlala 2: Batho ba mmalwa ba eme mothalading gomme leloko la maemo la setšhaba le a fihla gomme le letetše gore le thušwe le semeetseng. Ge modiredi yoo a tšweletšago tirelo a ka dumelela motho yoo go tshela mothaladi, seo se šupa gore o kgetholla kgahlano le batho ba bangwe bao ba letetšego go thušwa.
Modiredi ga a šomiše maemo a gagwe gampe ka go tirelo ya setšhaba go hlatloša goba go nyatša kgahlego ya phathi efe le efe ya dipolitiki, goba sehlopha sa kgahlego.
Ka ge tirelo ya setšhaba e šomela setšhaba ka moka, seo se bopilwego ke dihlopha tše di fapanego tša dikgahlego, diphathi tša dipolitiki le batho ba ba nago le ditumelo tše di fapanego, bj.bj. ka fao go pepeneneng gore badiredi ba tirelo ya setšhaba ga se ba swanela go ikamanya le ditaba dife le dife tše di ka bontšhago nke ba rata sehlopha se itšego go feta se sengwe.
Go ya ka moo tirelo ya setšhaba e lego ka gona, badirelwa ba yona ka moka ba swanetše go direlwa ka tekano go ya ka merero ya mmušo wo o bušago. Ka fao modiredi o swanetše go kwešiša gabotse phapano gare ga maikarabelo a gagwe godimo ga Mmušo wo o bušago le go amega ka botlalo ka go ditaba tša diphathi tša dipolitiki.
Mohlala 1: Modiredi ke setho sa sehlopha se itšego sa setšo seo se swanetšego go phadišanetša dithušo tša Mmušo maemong a ngwaga ka ngwaga. Modiredi o šoma maemong a magolwane ka go kgoro yeo e swanetšego go sekaseka, ya šomana le go hlagiša ditšhišinyo tše di šitletšwego go Tona ye e amegago. Modiredi yo bjalo ga se a swanela go diriša maemo a gagwe go thekga kgopelo ya setšhaba seo a lego setho sa sona ka tsela efe goba efe, le ge e ka ba go nyatša dikgopelo tša go tšwa go ditšhaba tše dingwe. Modiredi yo mobjalo o swanetše go bega dikgahlego tša gagwe go mohlapetši wa gagwe go thibela kgonagalo goba ponagalo ya thulano ya dikgahlego.
Mohlala 2: Badiredi ba letetšwe gore ba thekge Ditona/Bakhuduthamaga ba bona mo tokišong ya dingwalwa, bj.bj. tšeo di tlogo dirišetšwa mehola ya semmušo, go swana le dingangišano ka ga melaokakanywa. Le ge go le bjalo, badiredi ba ka no se amege mo tokišetšong le go hlangweng ga dingwalwa tše di tlogo dirišwa ke Tona goba MEC mabapi le mehola ya diphathi tša dipolitiki.
Modiredi o a hlompha le go šireletša seriti sa motho yo mongwe le yo mongwe le ditokelo tša gagwe go ya ka moo di lego ka go Molaotheo.
Badiredi ba swanetše go itshwara ka tlhompho go badirikabona le go setšhaba, go sa lebelelwe gore ke bomang, ba lebelelega bjang, maemo a bona ke afe, bj.bj. Maitshwaro a badiredi godimo ga ba bangwe a swanetše go ba a segwera, a thušo le bokgoni ka mehla.
Mohlala 1: Ge badiredi bao ba abago tirelo ya khaonthareng ba tlelwa ke leloko la setšhaba leo le hupilego go feta tekano le gona le hlaba mašata, ba swanetše go swara motho yo bjalo ka ge ba tlo swara ba bangwe, ka go mo thuša ka boiketlo le ka nepagalo. Go bohlokwa go elelwa gore setšhaba se tla be se hlokometše seemo sekhwi ka šedi ye kgolo le gore badiredi ba ka kaonafatša seriti sa tirelo ya setšhaba ka go šomana le seemo se ka tsela ya boprofešenale. Ge seemo se ka befela pele gomme modiredi a hwetša go le bothata go se laola, ba se ke ba ikarabela ka maikutlo, eupša ba swanetše go no iša motho yoo go mohlapetši, yoo a kago šomana le yena ka boitshebong.
Mohlala 2: Batho ba laolwa ke dinyakwa tša ditšhelete ge ba kgopela dikholo tša pabalelo. Bahlankedi bao ba ikarabelago mo go tlhathollo ya diforomo tša kgopelo, ba swanetše go ba le kwelobohloko mabapi le maemo a bona gomme ba ba direle ka kwelano yeo e nyakegago.
Modiredi o lemoga tokelo ya setšhaba ya phihlelelo ya tshedimošo, go sa tsenywe gare tshedimošo yeo e šireleditšwego thwii ke molao.
Molaotheo o beakanyetša mahlakore a mabedi mabapi le phihlelelo ya tshedimošo. La mathomo ke kgodišo ya ponagatšo, yeo e tlogo dumelela moagi yo mongwe le yo mongwe phihlelelo ya tshedimošo ye e amanago le dikgahlego tša setšhaba ka mo go bonalago. Sekhwi se tla ba dumelela gore ba kgathe tema ka mafolofolo mo go hlangweng ga mohuta wa merero yeo ba tlogo thabela go e bona e šomišwa. Sa bobedi, dipeakanyetšo tšekhwi di nepišitšwe go kgontšha baagi go šireletša tše dingwe tša ditokelotheo go ya ka moo di beakanyeditšwego ke Molao wa Ditokelo. Ba ka kgopela mabaka a a ngwadilwego mabapi le tiro efe le efe ya taolo yeo e kago ba ama gampe. Go feta moo, ba ka no kgopela tshedimošo efe le efe mabapi le tšhomišo ya ditokelo tša bona.
Bjalo ka ge modiredi yo mongwe le yo mongwe wa setšhaba a lemoga, go kgetha gore ke tshedimošo efe yeo e swanetšego setšhaba ke modiro wo o raraganego. Tshedimošo ye nngwe e tšewa gore ke ye e šireleditšwego gomme e swanetše go laolwa ke dikgoro go ya ka dipeakanyo tša Ditšhupatsela ka ga Maemo a Minimamo a Tšhireletšo ya Tshedimošo, go ya ka moo e hlagišitšwego ke Mokgatlo wa Setšhaba wa Botseka (National Intelligence Agency). Molao wa Temokrasi ye e Lokologilego gape e ikemišeditše go hlama tlhako ye e lebanego yeo ka gare ga yona taba ye e tlogo laolwa ke dikgoro. Sekhwi se raragantšhitšwe gape ke lebaka la gore Molao wa Dikamano tša Modiro wa 1995, le wona o beakanyetša ditsela tše di kgethegilego go fa bahlanka phihlelelo ya tshedimošo yeo e swerwego ke Mmušo bjalo ka mongmodiro ka nepo ya go šireletša ditokelo tše itšego tša modiro tša badiredi.
Badiredi dinakong ka moka ba swanetše go amogela tokelo ya setšhaba ya go hwetša tshedimošo.
Kgoro ye nngwe le ye nngwe e swanetše go hlama morero wa maleba woo o sepelelanago le melao ya setšhaba ye e lebanego go laola taba ye ka gare ga mekgatlo ya tšona.
Badiredi ba swanetše go tseba melao le morero woo o laolago taba ye ka gare ga dikgoro.
Mabaka a, le tshepetšo yeo e latelwago di hlotše tiro ya taolo, di swanetše go rekotwa gabotse gore tshedimošo yeo e tla hwetšagala ge e kgopelwa.
Ge tshedimošo ye e kgopelwago ke leloko la setšhaba e sa hwetšagale, mabaka a a kwalago mabapi le sephetho sekhwi a swanetše go fiwa leloko leo la setšhaba.
Mohlala 1: Go fa setšhaba tshedimošo ka nako go bohlokwa kudu. Ge leloko la setšhaba leo le kgopetšego tshedimošo ka ga go hwetšagala ga dipasari le ka fiwa tshedimošo ye bjalo morago ga letšatši la mafelelo la go ngwadišetša ngwaga wo itšego wa dithuto, mohola wa go aba tshedimošo ye bjalo o tla be o se sa thuša selo.
Mohala 2: Phihlelelo ya tshedimošo gape e šupa gore tshedimošo yeo e swanetše go lotwa le go mpshafatšwa nako le nako. Ge leloko la Palamente le ka kgopela tshedimošo ye itšego mabapi le ngangišano ye e tlago ka Palamenteng, go šitwa ga kgoro go aba tshedimošo ye e nepagetšegop ka nako go ka kwetša tshepetšo ya temokrasi bohloko.
Mohlala 3: Go dira gore tshedimošo ye e fošagetšego e hwetšagale, le gona go ka hlola mathata. Go fa mohlala, Maloko a setšhaba a ka botšiša ka ga tšhomišo ya sekimi se sefsa seo tše dingwe tša dintlha tša sona di sego tša amogelwa ke bolaodi bjo bo amegago. Modiredi yo a sa tsebego sekhwi, eupša a lemoga dintlha tša mathomo tša sekimi, a ka no fa setšhaba tshedimošo yeo e sego ya semmušo. Tirelo ya setšhaba e ka no gakanega ge go dirwa diphetogo go sekimi gomme mafelelong se dirišwa ka tsela ye e fapanego le yeo setšhaba se bego se e letetše.
Modiredi o šomišana ka botlalo le badiredi ba bangwe go hlatloša kgahlego ya setšhaba.
Go bohlokwa go badiredi go lemoga gore ka moka ba šoma ba lebišitše go nepokakaretšo e tee, e lego go direla mmušo wo o bušago le setšhaba, ka bokgoni le ka potego ka moo go kgonegago. Ka fao badiredi ba swanetše go leka ka mešogofela go šomišana. Ka go thušana le go thekgana le go abelana tsebo, dikgopolo gotee le methopo (moo go lebanego) badiredi ba tla kgontšhwa go šoma le go feta ka kgontšho le gona ka go hola mmušo le setšhaba bokaonekaone.
Mohlala 1: Go bohlokwa go lemoga maikemišetšomoka goba nepo ya tirelo ya setšhaba le go kwešiša gore karolwana ye nngwe le ye nngwe ye e kgathilwego ka kgontšho, e thuša go tliša toka ye e akaretšago. Ka fao modiredi o swanetše go ba le kamano ya dikgopolo le ditšhišinyo tša badiredikayena go tšwa go dikarolo tše dingwe. Ga go na le sebaka sa lehufa goba sa moya wa "tlogela lefelo la ka" ka go tirelo ya setšhaba.
Mohlala 2: Ge modiredi a lemoga gore nyako ye e itšego ya setšhaba e ka kgotsofatšwa ka kgontšho ge fela kantoro ya gagwe e šomišana le kantoro ye nngwe, modiredi o swanetše go leka ka mešogofela go botšišiša ka ga tšhomišano ye bjalo, le ge bahlankedi ba ba šomago ka kantorong ye nngwe ba ka se be le tšhomišano mathomong.
Mohlala 3: Mohlankedi o kgopelwa ke kgoro ye nngwe go thuša mo go panele ya kgetho. Modiredi o swanetše go phetha modiro woo bjalo ka ge a kgopetšwe ge e le gore go a kgonega. Le ge go le bjalo, o swanetše go ela šedi dinyakwa tše di lego ka go kgoro ya gagwe gomme a hwetše tumelelo go mohlapetši wa gagwe.
Modiredi o phethagatša ditaelo tše di kwalago go tšwa go batho bao ba filwego maatla semmušo go di fa, ge fela di sa thulane le dipeakanyetšo tša Molaotheo le/goba molao ofe le ofe.
Go bohlokwa gore badiredi ba phethagatše ditaelo ka moka tše di kwalago, gore go tle go kgonthišwe gore ditirelo di a phethagatšwa setšhabeng ka sebopego se se hlakilego le gona ka tatelano ye botse. Mekgatlo ye megolo bjalo ka dikgoro tša tirelo ya setšhaba di ka šoma ka kgontšho, ge fela go na le ditsela tše maleba tša bolaodi tšeo di hlomphiwago ke bahlanka. Ge ditaelo ka moka tša semmušo di phethagatšwa ka nako le ka bokgoni, gona mokgatlo ka bowona o tla šoma gabotse.
Mohlala 1: Modiredi o amogela taelo go tšwa go mogolwane wa taolo goba wa dipolitiki go dira se sengwe seo se sa dumelelwago ke melawana yeo e laolago tirelo ya setšhaba. Modiredi o swanetše go tseba gore melao ke efe gomme lebakeng le le bjalo o swanetše go laetša go se be molaong ga tiro yeo e šišintšwego go mogolwane wa gagwe. Ge yokhwi a gapeletša, modiredi o swanetše go kgopela gore taelo yeo e ngwalwe, a hlagiše kgano ya gagwe gomme a bege taba yeo go bolaodi bjo bo lebanego.
Mohlala 2: Ge modiredi a laetšwe ke mogolwane wa gagwe go orotela setlabelo moo ditshepedišo tše maleba tša tentere di sego tša latelwa, modiredi a ka no kgopela gore taba ye e fetišetšwe go mohlankedimohlakiši gore a tšee sephetho.
Modiredi o efoga go hlaola metswalle le bagwera mo go ditiro tše di amanago le modiro gomme ga a diriše bolaodi bja gagwe gampe goba a huetša modiredi yo mongwe gore a diriše bolaodi bja gagwe gampe.
Go lebeletšwe gore tirelo ya setšhaba e bee, hlatloše le go putsa badirišani bao, go sa lebelelwe dikgopolo tša bona tša dipolitiki goba boleloko, ditlemagano tša lapa goba maemo setšhabeng, ba nago le makgoni a go phetha tirelo.
a Tlhaolo - Sekhwi se šupa gore badiredi ba bangwe ba ba hlaotšwego ba fiwa modiro, hlatlošwa, šutišwa, goba ba fiwa tshwaro ye borutho ye e theilwego godimo ga ditebelelo tša tshekamelo bjalo ka bogwera, go buša thušo yeo e kilego ya dirwa, bj.bj.
b Tlhaolelabagenonepotism - Sekhwi se šupa gore modiredi o a bewa, hlatlošwa, šutišwa goba a fiwa dikholo tše itšego ka lebaka la gore o na le dikgokagano tša lapa goba dikgokagano tše dingwe le motho yoo a lego maemong a go laolela ditiro tše bjalo goba go swaraswara/huetša peakanyo.
Mohlala 1: Badiredi ba babedi (A le B) ba tsenela tirelo ya setšhaba. Ba fiwa maemo a go lekana, ke bagwera ba potego gomme ba diriša kantoro e tee. Moredi B o a hlatlošwa go ba mohlapetši wa Mna A. Ka fao o ba maemong a go abela Mna A mediro ye e "kgethegilego" gore a tle a kgone go laetša ditiragalo tše di bohlokwa mo go kelo ya makgoni go feta badirišanikayena. Ge nako e fihla ya kelo ya bokgoni ya Mna A, yeo e hlagišwago ke Mna B ka mafolofolo le tlhaolo, o amogela neo ya bokgoni, le ge therešong e se ya mo lebana.
Mohlala 2: Modiredi o kgatha tema mo tshepetšong ya kgetho ya motho go bewa mo posong ka go tirelo ya setšhaba. Modiredi o hlaola motho yo ka gobane ke mogwera, leloko la phathi ya dipolitiki yeo modiredi a lego go yona goba leloko la sehlopha se itšego sa setšo. Sekhwi ke tlhaolelabageno, e lego seo se thulanago le maikemišetšo a Molaotheo le dikgahlego tša Mmušo.
Mohlala 3: Go na le ditsela tše dintši tšeo modiredi yo a lego maemong a godingwana a ka dirišago maemo a gagwe gampe. Go le fa mohlala, badiredi bao ba laolago matseno ka go lefelo la go phaka, ba na le ditaelo tše di kwalago tša gore sekgoba sa go phaka ke sa bahlankedibagolwane le baeng ba semmušo fela. Le ge go le bjalo, hlogo ya kantoro e gafela ditaelo tšekhwi ka thoko gomme ya dumelela mogatšagwe go phaka mo lefelong lekhwi nako le nako. Kgato ye bjalo e hlola gore badiredi ba nyatše melao le bahlankedibagolwane gomme e na le khuetšokhuetšo ye mpe mo go šomeng ka kgontšho ga mokgatlo.
Modiredi o diriša ditsela tše maleba go hlagiša dingongorego tša gagwe goba go sepediša dipelaelo.
Le ge go amogelwa gore dingongorego le diphapano, nako le nako di ka tsoga gare ga tirelo ya setšhaba, tikologong ya modiro, ke go hola bobedi mohlokofatšwa le mongmodiro (le setšhaba) gore dipelaelo le diphapano tše bjalo di fedišwe ka mo go kgonegago. Ka lona lebaka lekhwi ditshepedišo tša tharollo ya dipelaelo le diphapano tše itšego di a hwetšagala gore di dirišwe ke badiredi ka moka.
a Pelaelo goba phapano e ka rarollwa ka kgontšho ge mahlakore go pelalelo/phapano a swara poledišano/poelanyo ka mafolofolo ka bowona.
i Tshepedišo ya dingongorego lebelela karolo 35 ya Molao wa Tirelo ya Setšhaba wa 1994, bala le Melao ya go šomana le dipelaelo le dingongorego tša bahlankedi ka go Tirelo ya Setšhaba, Molawana wa 6575 wo o tšatšikgwedifaditšwego la 1 Julae 1999 woo go ya ka dipeelano tša wona modiredi ofe le ofe a kago hlagiša ngongorego/phapano pele ga mohlapetši wa gagwe wa kgauswi yoo a swanetšego go e fetišetša magatong a ka godingwana a bolaodi ge e le gore mohlapetši ga a kgone go atlega mo tharollong ya ngongorego/phapano.
Mohlala 1: Mohlapetši o fa pego ye e fokolago ka ga phethagatšo ya modiredi nakong ya kelo ya badirišani ka ntle le go fa motho yo sebaka se se botse go hlagiša lehlakore la gagwe la molato. Sekhwi se tloga se thulana le metheo ye e šomišwago ka kakaretšo ya dikamano tša modiro. Mohlapetši wa tirelo ya setšhaba o swanetše go lemoga gore tirelong ya setšhaba o swanetše go bea mohlala mabapi le kobamelo ya moya le dikagare tša melao ya naga, gomme a kgonthiše ka mehla gore o šoma ka tsela ye e swanetšego ya go loka.
Tshepedišo ya Boto ya Poelanyo go ya ka temana 151 ya Šetulo 7 ya Molao wa Dikamano tša Modiro, 1995 tšeo go ya ka tšona modiredi ofe le ofe a ka hlagišago phapano/tirišompe ya modirong pele ga hlogo ya Kgoro yoo a swanetšego go hlama boto ya poelanyo gomme a fetišetše phapano ye go boto yekhwi ge hlogo ya kgoro e sa kgone go atlega tharollong ya phapano ye.
Mohlala 2: Moromiwa yoo a tshwentšwego ke taba ya gore go bonala a lešitšwe modiro ka tsela ye e sa lokago, a ka no iša taba ye go hlogo ya kgoro, yoo a swanetšego go lebelediša taba ye gomme a bone gore phapano ye e fedišitšwe. Ge hlogo ya kgoro e sa kgone go rarolla phapano ye matšatšing a 20, moromiwa yo a kwešitšwego bohloko a ka no kgopela hlogo ya kgoro go hlama boto ya poelanyo mo matšatšing a 10, yeo e tlogo leka go rarolla phapano yekhwi. Moromiwa yo a kwešitšwego bohloko a ka ya go Kgorotsheko ya Modiro go hwetša kimollo.
Ge ngongorego/phapano e amana le taolompe le ditiro tša lehufa ke Mmušo bjalo ka mongmodiro, ngongorego/phapano le yona e ka fetišetšwa go Mošireletši wa Setšhaba.
Mohlala 3: Moromiwa yoo a lemogago ditirišo tše di belaetšago tše di šomišwago ka go tikologo ya modiro wa gagwe, a ka iša sekhwi go mohlapetši wa gagwe goba hlogo ya kgoro. Ge a sa kgotsofatšwe ke karabo ya mohlapetši goba hlogo ya kgoro, moromiwa yo a kwešitšwego bohloko a ka fetišetša taba ye go Mošireletši wa Setšhaba. Ka tlase ga mabaka a itšego, moromiwa a ka kgetha go ya go Mošireletši wa Setšhaba ka nama.
Modiredi o ikgafetše go tlhabollo ye e tletšego, tlhohleletšo le tšhomišo ya Stafo sa gagwe le tlhatlošo ya dikamano tše botse tša gare ga bona.
Gore go tle go fihlelelwe nepokakaretšo ya tirelo ya setšhaba, e lego go phethagatša ditirelo tše botse go setšhaba, bahlapetši/balaodi ka go tirelo ya setšhaba ba gapeletšega go bona gore badirišani ba ba lego ka fase ga taolo ya bona, ba na le tsebo le makgoni a go phethagatša mediro ya bona legatong le le nyakegago ba hlohleleditšwe go phetha ditirelo tše bjalo gomme ba ikemišeditše le go kgona go hlatloša dikamano tše botse.
bona gore leano le a latelwa; gomme v a hlapetše ka mehla tšwelopele ya leano le le bjalo.
Mohlala 1: Mohlapetši ka therišano le modiredi yo a sa tšwago thwalwa, o swanetše go hlaola dinyakwa tša gagwe tša tlhahlo modirong. Dinyakwa tše di hlaotšwego tša tlhabollo di swanetše go tsenywa ka go lenaneo la gagwe la tlhahlo leo le nyalelanago le lephephe la gagwe la modiro le mešupatsela ya tshepedišo. Gape go swanetše go hlangwa šetulo ya tlhahlo gore go tle go kgonwe go lekolwa tšwelopele ya tlhabollo ya modiredi yoo a sa tšogo thwalwa.
tšweletša dikgato tša go hlatloša legato la tlhohleletšo ya badirišani ge go nyakega; gomme iv a hlapetše kgafetšakgafetša legato la tlhohleletšo ya badirišani.
tšweletša dikgato tša go beakanyetša tšhomišo ye e tletšego ya badirišani; gomme iv a hlapetše kgafetšakgafetša tšhomišo ya badirišani.
Mohlala 2: Bahlapetši/balaodi ba swanetše go hlapetša kgafetšakgafetša bogolo bja modiro le legato la go šoma la badirišani ba bona gore ba kgonthiše gore badirišani ka moka ba šomišwa ka botlalo. Sekhwi se tla efoga seemo seo go sona badiredi ba bangwe ba šomago kudu mola ba bangwe ba šoma gannyane. Badirišani gape ba swanetše go hlohleletšwa go itlwaetša mediro yeo ka tlwaelo e sego karolo ya mediro ya bona gammogo le mediro ye e phagamego gore ba tle ba kgone go gola bjalo ka bašomi gore ba tle ba lokele kgonagalo ya go dirišwa magatong a godingwana ge nako e fihla.
tšweletša dikgato, ge go nyakega, go kaonafatša dikamano tša modiro le tša gare ga batho; gomme iv a hlapetše kgafetšakgafetša go tia ga dikamano tša modiro le tša gare ga badirišani.
Mohlala 3: Bahlapetši/balaodi ba swanetše go hlapetša moya wa tšhomišano ya sehlopha ka go dikarolo tša bona gomme ba tsene gare ge badirišani ba bona go bonala nke ga ba kwane goba ba dulela go ngangišana magareng a bona.
Modiredi o šoma ka toka le ka boprofešenale le ka tekatekano le badiredi ba bangwe go sa lebelelwe, morafe, bong, botšo bja serafe goba leago, mmala, boemothobalano, dikgopolo tša dipolitiki, letswalo, tumelo setšo goba polelo.
Molaotheo, thwalo le melao ya modiro, gammogo le Molao wa Setlwaedi, di fa badiredi ka go tirelo ya setšhaba tokelomotheo ya gore ba swarwe gabotse ka tekatekano. Ge tokelo ye e ka amega ka tsela ye nngwe, badiredi ba ka no diriša ditsela tša go rarolla diphapano tšeo di beakanyeditšwego ka go Molao wa Tirelo ya Setšhaba, 1994, Melawana ya Tirelo ya Setšhaba le Molao wa Dikamano tša Modiro, 1995, goba ba ka ya go Kgorotsheko ya Molaotheo, Kgorokgolo ya Tsheko goba Mošireletši wa Setšhaba go imollwa, go ya ka mabaka. Ka fao go bohlokwa gore bahlapetši/balaodi ka go tirelo ya setšhaba ba tsebe gore tshwaro ye botse le tekatekano di ra eng.
ka mehla a dumelele badiredi ba bangwe kemelo ge e kgopelwa; gomme iv ka mehla a itokišetše go bolela/rerišana/boledišana ka tokologo.
Mohlala 1: Go fa mohlala, ge modiredi a latofaleditšwe bosenyi, o swanetše go swarwa ka tshepedišo gammogo le ka botho bjo bogolo.
go ba le tokelo ya go botšišiša dihlatse; le go ba le tokelo ya boipiletšo.
Tokakgolwane e šupa gore dintlha ka moka tše di beilwego pele di swanetše go lekolwa ka ntle le tshekamo ka mo go kgonegago pele go tšewa sephetho.
v go hlompha ditokelo tša badiredi ba bangwe; le vi go hlokomela dikgahlego tša ba bangwe ba amegilego.
a hloke tlhao gomme a diriše dikelo tše di swanago ge a tšea diphetho tše di amago ba bangwe.
Mohlala 2: Mohlapetši o fa nako ya go se šome go maloko a sehlopha sa gagwe sa bodumedi eupša o gana go fa maloko a bodumedi a dihlopha tše dingwe. Sekhwi ke kgethollo. Dihlopha ka moka tša bodumedi di swanetše go swarwa ka go lekana.
Modiredi o ikgaogantšha le ditiro tša dipolitiki tša dihlopha lefelong la modiro.
Go ya ka dipeelano tša Molaotheo tirelo ya setšhaba e swanetše go hloka kamano ya dipolitiki mo go tirelo yeo e e direlago setšhaba. Sekhwi se šupa gore badiredi ba tirelo ya setšhaba ba lebeletšwe gore ba fe baagi ka moka ba naga ditirelo gomme ba se hlaole. Tirelo ya setšhaba le badiredi ba yona ba emela tirelo ya naga ka moka gomme ga ba a swanela go tšwetša pele dikgahlego tša phathi ye e itšego tšhomong ya bona.
Mohlala 1: Motho yoo a aparago sekhipha se se nago le moeno wa phathi ya dipolitiki mola a le gare a šomela setšhaba ka go ntšha mangwalo a boitsebišo a ka latofaletšwa ditirišo tša kgethollo tše di hlotšwego ke dipolitiki ge a sa kgone go tšweletša tokumente ya boitsebišo ka nako ye e beilwego, le ge lebaka la titelo e ka ba leo a ka se le laolego. Go feta fao, leloko la setšhaba le ka ikwa le rumolegile ge le thušwa ke leloko le le hlatlošago phathi ye e itšego ya dipolitiki ka go sehlongwa sa setšhaba.
Mohlala 2: Modiredi yo a dumelelago maloko a diphathi tše itšego phihlelelo ya tshedimošo yeo setšhaba se nago le tshwanelo ya yona, eupša a ganetšago maloko a phathi ya dipolitiki ye e itšego phihlelelo ya yona tshedimošo yeo, o šitilwe ke go phethagatša ditirelo go batho bohle ba Afrika-Borwa, go sa šetšwe tswalano ya dipolitiki.
Modiredi o leka go fihlelela dinepo tša sehlongwa sa gagwe ka tsheketšo le ka go hola setšhaba.
Mo modirong wa bona wa tšatšikatšatši, badiredi ba swanetše go ipotšiša leboelela ge e le gore seo ba se dirago ka nnete se thuša mo phethagatšong ya ditirelo goba se tliša dipoelo tšeo karolo ye ya mokgatlo e ikarabelago go tšona. Nnete ke gore sekhwi se nyaka gore badiredi ka moka ba be le tsebo ye e tletšego ya maikemišetšo le dinepo tša dikarolo tša bona le sehlongwa, gomme se bohlokwa le go feta moo, le mediro ye e kgethegilego ka gare ga karolo yeo. Bahlapetši/balaodi magatong ka moka ba swanetše go ipotšiša leboelela ge e le gore mehola yeo dikarolo tša bona di e phethagatšago ka nnete e thuša mo phethagatšong ya ditirelo tšeo sehlongwa sa bona se ikarabelago. Bobedi badiredi le bahlapetši/balaodi ba swanetše gape le go hlokomela pedifatšo ya modiro woo nneteng o swanetšego go dirwa ke sehlongwa se sengwe.
Mohlala 1: Modiredi o bapala dipapadi tša khomphutha mo go khomphutha ya kantoro nakong ya diiri tša modiro. Sekhwi se nyatša moya wa boikgafelo gomme se utswa nako (ka fao le tšhelete) ya mongmodiro. Ge motho a se na le modiro wo o lekanego wo a ka o dirago, gona o swanetše go botša mohlapetši wa gagwe gore a tle a kgone go šomišwa ka kgontšho mo phihlelelong ya dinepo tša mokgatlo.
Mohlala 2: Molaodi wa lenaneo la tekanetšo goba molaodi wa boikarabelo o swanetše go hlokomela tirišo ya tšhelete ya setšhaba yeo a e filwego go fihlelela nepo ya lenaneo. Sekhwi se nyaka peakanyo ye e nepagetšego le go efoga diphetho tša lebakana goba tša semeetseng.
Modiredi o na le boithomedi kgopolong le ka go phethagatšo ya mediro ya gagwe, o tsoma ditsela tše difsa tša go rarolla mathata gomme a hlatloša kgontšho le bokgoni ka gare ga kamano ya molao.
Badiredi ba swanetše go amega ka botlalo mo phethagatšong ya mediro ya bona. Ba swanetše go diriša menagano leboelela gomme ba phegelele go dira modiro wa bona ka pejana le bokaone gore ba tle ba kgone go hwetša dipoelo tše kaone goba ditirelo. Gareng ga letšatši la mehleng la modiro, go fela go tšwelela mathata a mantši ka go seemo sa modiro. Badiredi ba swanetše go phegelela ntle le kgaotšo go rarolla mathata akhwi ka tsela ya ka pejana le gona ye kaonekaone ka moo go kgonegago; gomme go feta moo ba swanetše go nyaka ka tsela ya boithomedi le boikakanyetši, tsela ya go thibela gore mathata a se tšwelele gape.
Mohlala 1: Ge modiredi yo a šomago ka karolong yeo e swanetšego go ntšha disetifikeiti a ka lemoga gore setšhaba ga se sa kgotsofala ka ditshepedišo tše di latelwago le nako yeo e tšewago go ntšha disetifikeiti, gona o swanetše go lekola ditsela tšeo ka tšona tirelo ye e ka phethagatšwago ka pejana le ka kgontšho, gomme a eletše mohlapetši wa gagwe ka mo go swanetšego.
Mohlala 2: Ge modiredi yoo a šomago ka kantorong yeo e direlago batho, a lemoga gore batho ba hwetša bothata bja go hwetša lefelo la go phaka, goba ba swanetše go ema methalading nako ye telele, o swanetše go akanya ka ga ditsela tša go rarolla bothata bjokhwi. Lefelo la tirelo ge go kgonega le ka no šutišetšwa lefelong le le kaone la go fihlelelega setšhabeng goba go hlongwe mafelo a tirelo a go feta le tee.
Modiredi o ba nakong mo phethagatšong ya mediro ya gagwe.
Badiredi ba swanetše go lemoga gore maikarabelo a bona a semmušo a bohlokwa kudu, le gore phethagatšo ya mediro ya bona e swanetše go fiwa tlhokomelo ya bona ye e tletšego, nako le maatla. Badiredi ba swanetše go itsotsoropa go bona gore mediro ya bona e fetšwa ka nako/magomo a a nyakegago.
Go feta moo badiredi ba swanetše go katanela go itlhotleletša le go itebantšha, ba dira modiro wa bona ka potego go ya ka morero le ditshepedišo tše di beilwego go se na le yoo a swanetšego go ba kgopela go dira bjalo.
Mohlala 1: Modiredi o fihla modirong morago ga nako gomme o lapile ka lebaka la go itiša go fihla bošegogare a le phathing bošegong bja go feta gomme ga a kgone go dira modiro wa gagwe ka tshwanelo. O bonwa molato wa go hloka šedi le go senya tšhelete ya setšhaba.
Mohlala 2: Ge modiredi a swanetše go fetša modiro wa gagwe ka nako ye e beilwego, o swanetše go šoma ka tsela ye e lego gore a se ke a šitwa ke nako ye e beilwego. Sekhwi se ka dira gore a šome le nakong ya teye le ya letena le ka morago ga diiri tša modiro, goba a tlamega go kgopela thušo ya badiredikayena ge e le gore modiro woo ke wo mogolo go ka šongwa ke motho o tee ka nako ye e nyakegago.
Modiredi o phethagatša mediro ya gagwe ka tsela ya profešenale le ka bokgoni.
Badiredi ba swanetše go dula ba ipotšiša ge e le gore ka nnete ba kgotsofatšwa ke modiro wa bona, le gore ba ka kgotsofala ge nka be ba le maemong a batho bao ba amogelago setšweletšwa goba tirelo ya bona. Gape badiredi ba swanetše go ipotšiša leboelela ge e le gore a na ba laetša maikutlo a tsebo, thušo botho le bokgoni. Bokgoni bja bona bja go phethagatša ditirelo ka mokgwa wa boprofešenale le bokgoni, le bjona bo tla laolwa ke legato la tsebo ya mediro ye ba swanetšego go e phethagatša, e lego seo gape se gatelelago boikarabelo bja bobedi, mongmodiro le badiredi go tsenela tlhahlo.
Mohlala 1: Lebakeng le lengwe modiredi yo a šomago khaonthareng o swanetše go šomana le motho yoo a bonalago a na le mathata a go kwešiša gore ke ka lebaka lang ge dilo tše dingwe di swanetše go dirwa ka tsela ye itšego. Modiredi ga se a swanela go tširoga ka maikutlo, eupša o swanetše go hlalosa mabaka ka boiketlo. Ge motho yo a ka fela a sa thaba, modiredi a ka šišinya gore motho yoo a tšweletše pelaelo ye e ngwadilwego gomme a mo fa atrese yeo a swanetšego go romela pelaelo gona.
Mohlala 2: Ge modiredi a ikarabela mo phetolong ya dinyakišišo tše di ngwadilwego go tšwa setšhabeng, o swanetše go kgonthiša gore dinyakišišo ka moka di fetolwa ka bjako le gore dikarabo di na le ditaba tše di nepagetšego gomme di hlamilwe ka boleta le ka nepagalo. Mo mabakeng ao go sa kgonagalego go ka fetola ka bjako, modiredi o swanetše bonnyane, a tsebiše ka bjako kamogelo ya pelaelo yeo.
Mohlala 3: Modiredi yo a sa tšogo thwalwa o beilwe mo tirelong ya khaonthareng ka ntle le tlhapetšo ya sekgauswi, le pele ga ge a hlahliwa ka tshwanelo. Le ge go ka thwe, modiredi yoo a amegago o swanetše go ithuta mediro yeo "a le modirong", go se tshedišwe mahlo kotsi yeo tirišo ye bjalo e ka e hlolago seriting sa mongmodiro ge modiredi a šoma ka bošaedi goba badirelwa ba fahlogela dititelo tša nako tše di sa amogelegego.
Modiredi ga a tsenele papatšišano goba tiro yeo e thulanago le, goba e tshwenyanago le phethagatšo ya gagwe ya mediro ya semmušo.
Gore go tle go tšweletšwe le go lota kholofelo ka go tirelo ya setšhaba, badiredi ka moka ba lebeletšwe gore ba dire ka mokgwa wa potego le boikgafelo.
Boitshwaro bja badiredi modirong le ge ba se modirong bo swanetše go ba ka tsela yeo e lego gore Mmušo wo o bušago le maloko a setšhaba a tla hutša gore ba tla dira modiro wa bona ka potego, ka nepo e tee fela, e lego dikgahlego tše kaonekaone tša setšhaba.
Mohlala 1: Modiredi yoo a šomago ka dikelo tša metšhelo ga a swanela go thuša, morago ga nako goba nakong ya diiri tša semmušo go hwetša moputso, goba e le thušo fela, maloko a setšhaba go efoga motšhelo.
Mohlala 2: Modiredi ga a swanela go šomela boto ya mokgatlo/kgwebo yeo kgoro ya gagwe e gwebišanago nayo.
Modiredi o tla itokolla mo go tiro ya semmušo goba tshepetšong ya go tšea sephetho yeo e ka go felela ka kholo ye e sa lebanago, gomme sekhwi se swanetše go begwa ka tshwanelo ke modiredi.
Neng le neng ge badiredi ba ikwa gore ba ka se kgone go hloka tlhao ge ba phethagatša modiro wa bona goba ba tšea sephetho, goba ge batho ba bangwe ba ka ba le lebaka la go kgolwa gore ga ba kgone go hloka tlhao ka gobane ba na le kamano ya ka ntle, ba swanetše go ikgogela morago ka bjako go šireletša seriti se sebotse sa nnete sa go botega sa tirelo ya setšhaba.
Mohlala 2: Ge modiredi a amegile mo thekong ya naga ya protšeke ya Mmušo gomme karolo ye nngwe ya naga e le ya meloko ya gabo, modiredi o swanetše go laetša bagolo ba gagwe taba ye gomme a itokolle go somaneng le papatšišanong yekhwi.
Modiredi o amogela boikarabelo bja go tšweletša mo go tlhahlotšweledi le boitlhabollo boiphedišong bja gagwe ka moka.
Ke boikarabelo bjo kgethegilego bja balaodi le bahlapetši go bona gore bahlanka ba bona ba fiwa tlhahlotšweledi go kgonthiša gore ba ka kgona go phethagatša mediro ya bona ka boikemelo le go ba hlamela kgatelopele ya boiphedišo bja bona bja ka moso.
b na le tsebo ye e tletšego le kwešišo ya ka moo a swanetšego go dira mediro ya gagwe ka gona; le c go hlatloša tsebo le makgoni a gagwe ka nepo ya kgonagalo ya go a diriša maemong a godingwana.
Mohlala 1: Ge modiredi wa setlabofsana a se na le nnete ya gore a phethe ofe le ofe wa mediro ya gagwe, gona o swanetše go lekodišiša melawana yeo e laolago mediro ye e amegago gomme o swanetše go kgopela badiredikayena goba mohlapetši goba bobedi ga bona gore ba mo thuše.
Mohlala 2: Badiredi bao ba šometšego tirelo ya setšhaba mengwaga ye mentši ba ka laetša go se itokišetše gabotse mahlakoreng a mangwe a modiro wa bona. Ba tla holega kudu go diriša sebaka sekhwi go tšwetša tlhahlo ya bona pele; go fa mohlala. Ka go feleletša motšule wo o amanago le dinyakwa tša modiro wa bona, goba ba ingwadišetša dithuto tša godingwana tša akademiki.
Modiredi o a botega gomme o na le boikarabelo, ge a šomana le ditšhelete tša setšhaba gomme o diriša dithoto tša tirelo ya setšhaba le methopo ye mengwe ka kgontšho le bokgoni, le gona ka go mehola ye e dumeletšwego ya semmušo.
Setšhaba ka bophara se fa badiredi ba setšhaba boikarabelo bja matlotlo, dithoto le ditšhelete tša Mmušo, ba letetše gore badiredi ba di sware ka mokgwa wa boikarabelo le potego.
Go feta moo badiredi ba letetšwe gore ba tliše tsheketšo ya motšhedi ka tsela yeo ba swarago dithoto le ditšhelete tša setšhaba ka yona. Go bohlokwa gore badiredi ba lemoge gore go swara ditshenyegelo tša Mmušo di le fasana, gona go ra gore go tla ba le tirelo ye kaone ya khwalithi go naga ka gare ga ditekanyo tša methopo ye e lego gona.
Mohlala 1: Ge modiredi a na le phihlelelo ya fekse, a se ke a romela goba a amogela difekse tša praebete ka bofora bja gore ke tša semmušo. Ge modiredi a rata go romela fekse ya praebete o swanetše go hwetša tumelelo go dira bjalo gomme o swanetše go lefela tšhomišo ya motšhene.
Mohlala 2: Modiredi o diriša thoto ya Mmušo (dikoloi, metšhene, fenitšhara, bj.bj.) ka bošaedi goba bohlaswa gomme a hlola tshenyego. Se se šupa gore tšhelete ya setšhaba e a senyega le gore ditirelo tša maemo a fasana di ka phethagatšwa, e lego seo se sego kgahlegong ya setšhaba.
Mohlala 3: Modiredi o dirišetša thoto ya Mmušo (se sengwe le se sengwe go tloga go pampiri le phentshele go fihla go dikoloi) mehola ya gagwe ya praebete. Sekhwi ga se sa go hola setšhaba ka gobane motho yoo ga a utswe fela mmušong le go motšhedi, eupša o bile o dira gore setšhaba se lahlegelwe ke tlhompho ya tirelo ya setšhaba.
Modiredi o hlatloša taolo ye e tiilego, ya bokgoni, kgontšho, ponagatšo le maikarabelo.
Tlhatlošo ya taolo ye e tiilego ya bokgoni, ponagatšo le maikarabelo e šupa gore moagi yo mongwe le yo mongwe o swanetše go ba le phihlelelo ye e lekanego ya tirelo ya bokgoni, thušo le segwera, go sa lebelelwe maemo, bong, morafe bj.bj.
Mo phethagatšong ya ditirelo tša taolo tše di tiilego, bokgoni le maikarabelo; dikelomotheo le metheo ya Molaotheo di swanetše go elwa hloko ka mehla. Dinakong ka moka badiredi ba swanetše go phegelela go dira modiro wa boleng, go sa šetšwe gore modiro woo ga o bohlokwa gakaakang.
Mohlala 1: Ge modiredi a filwe taelo ya go dira difotokopi tša ditokumente tšeo di swanetšegeo go kgomagantšhwa mangwalong ao a romelwago dihlongwa tše di fapanego. Dikopi tše bjalo di swanetše go thakgega le go bonala ka ge tšekhwi di tla oketša seriti sa sehlongwa.
Mohlala 2: Modiredi yo a ikarabelago go taolo ya dinamelwa tša Mmušo o swanetše go kgonthiša gore dipuku tša maeto tša dinamelwa ka moka tše di abetšwego karolo ya gagwe di hlagišitšwe ka nako gomme dikilometara ka moka tše di sepetšwego di rekotilwe ka tshwanelo.
Mohlala 3: Dipapatšišano ka moka tša semmušo di swanetše go rekotwa ka tshwanelo gore tshepedišo ye e latelwago le ditekolo tše di etšwego hloko di tle di be kgakala ge nyakišišo goba phapano e rotoga. Sekhwi se tla hlatloša ponagatšo.
Modiredi mo phethagatšong ya mediro ya gagwe ya semmušo o tla bega go bolaodi bjo bo lebanego, bomenemene, seatlakobong, tlhaolelabageno, taolompe le tiro efe le efe yeo e hlolago bosenyi, goba yeo e nyatšago dikgahlego tša setšhaba.
Bomenemene bo šupa phokolo ya boitshwaro ye e akaretšago, kudu seatlakobong goba bomenetša. Gantši e patagana le ditirišo tša bosenyi, go fa mohlala, thekišo ya khuetšo, thekišo ya ditagi, badiredi ba diriti/dipoko, bomenetša le bosenyi bjo rulagantšwego bjoo bo kago ba kotsi go ekonomi ya semolao. Sa pele ke ntlha ya tšitlano ya leago gomme e kotsi kudu go setšhaba. Ka mehla e thekgwa ke setlwaedi sa leago sa "huma ka pela". Sa bobedi e nyatša bomolao bja peakanyo ya dipolitiki ka go senya tshepo le kholofelo, gobane ge bolaodi bo lahlegelwa ke potego, go hlolwa seemo sa tekemo le tlhokamolao. Sa boraro, e phekaganya peakanyo ya ekonomi. E dira sekhwi bjalo ka tlhokakgwaletšo go polokelo, e ka ba ya go tšwa ntle goba ya borakgwebo ba tikologo. Bomenetša bo kokona modu wa kholofelo ya setšhaba le kholofelo ka go temokrasi ya rena. Re swanetše go emiša sekhwi se sa khukhuša.
Ke boikarabelo bja badiredi ka moka go bega tiro efe le efe ye e sego ya semolao. Maitshwaro a sa botegego goba ditirišo tša bomenetša go bahlapetši ba bona goba bolaodi bjo lebanego ge ba se no thoma go di lemoga. Ditirišo tša bomenetša gantši di hlolwa ke go hloka boitshwaro modirong, tlhokego ya maitshwaro a setšhaba le boikarabelo, gammogo le tlhaolelabageno.
Mohlala 1 : Modiredi yoo a ikarabelago go thwalo ya badiredi ka mehla ka minipese ya Mmušo a ka no dumelelwa, ka mabaka a tirišo, go ikiša gae gomme a phaka minipese legaeng la gagwe. Badirikayena ba lemoga gore modiredi o diriša minipese bjalo ka taxi gore a tle a hwetše tšhelete ye nngwe. Ba swanetše go bega sekhwi go mohlapetši wa modiredi. Ge dikgato tše di swanetšego di sa tšewe gona taba ye e ka begwa go Mošireletši wa Setšhaba.
Mohlala 2: Ge modiredi ka go kgoro ya dinamelwa yo a ikarabelago go go ntšhiwa ga difaene tša therafiki go basenyi ba tseleng a fiwa pipamolomo ke mootledi, o swanetše go bega motho yo a fago pipamolomno gore a otlwe. Ge modiredi a amogela pipamolomo efe le efe gona o molatong wa bomenetša.
Mohlala 3: Modiredi ga a amege go ditirišo tša bomenetša, eupša o lemoga badirikayena bao ba dirago bjalo. Ge modiredi a ka homola gomme a se bege ditirompe, gona o efoga boikarabelo bja seboka mabapi le tirelo ya setšhaba. Lebakeng le le bjalo gona o fetoga mosentšhi go bomenetša.
Modiredi o fa keletšo ya nnete ye e se nago tlhao yeo e theilwego godimo ga tshedimošo ya maleba, go bolaodi bja godingwana ge a kgopela thušo ya mohuta wo.
Neng le neng ge badiredi ba kgopelwa go fa keletšo go bolaodi bja godingwana tabeng ye e itšego, e swanetše go fiwa maemo a seriti sa boprofešenale go ya ka maitshwaro a modirong. Keletšo ga se ya swanela go huetšwa ke dikgopolo tša seng, kganano goba dikgahlego.
Mohlala : Modiredi yo a šomanago le pelaelo ya modirikayena yoo a mo thekgago ga se a swanela go uta ditaba go bolaodi ka nepo ya go bea pelaelo ya modirikayena seemong se sebotse. Go uta tshedimošo ye e lekanego mo lebakeng lekhwi e ka ba kotsi go kgoro/bolaodi.
Modiredi o hlompha bosephiri bja ditaba, ditokumente le dipoledišano tše di hlophilwego bjalo ka go ba tša thopa goba tša sephiri.
Gare ga tše dingwe, ponagatšo e šupa gore yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya phihlelelo ya tshedimošo ye e swerwego ke Mmušo ge tshedimošo ye bjalo e nyakega go šireletša ditokelo tše itšego tša batho. Le ge go le bjalo, go ka ba le tshedimošo yeo e hlophilwego bjalo ka ya sephiri. Lebakeng le le bjalo ke boikarabelo bja modiredi go hlompha thopa, ka ge kutollo e ka ba kotsi go Mmušo.
Mohlala 1: E tla ba phoso go modiredi go fa media tshedimošo ya sephiri bjalo ka memorantamo wa kabinete le/goba morero wo o thalathadilwego wa Mmušo wo o bušago.
Mohlala 2: Tshedimošo yeo e bolokilwego mo direkotong tša seng tša modiredi e tšewa gore ke ya thopa gomme e swanetše go swarwa bjalo dinakong ka moka bjalo ka mo e lego gona. Tshedimošo yekhwi, go fa mohlala, ga se ya swanela go fiwa dikhamphani tša inšorense goba phathi efe le efe ka ntle le ge lebaka le le amogelegago le le gona la go dira bjalo gomme le dumeletšwe ka tshwanelo.
Tshedimošo ye bohlokwa ya sephiri e swanetše go feksiwa ge go se na le dikgonagalo tša kgokagano ye e bolokegilego. Fekse ye bjalo e swanetše go dumelelwa ke mothopo le moamogedi pele ga nako. Tshedimošo yeo e hlophilwego bjalo ka thopa ye kgolo ya sephiri se bohlokwa ga se ya swanela go romelwa ka dikgokagano tša setšhaba ka ntle le ge go tšerwe dikgato tša tšhireletšo. Mabakeng ka moka tshedimošo e swanetše go šireletšwa ka mešogofela go sa šetšwe gore e tšwelela ka sebopego sefe.
TAOLO YA PHIHLELELO: Magorwana a a fapanego a tshedimošo a swanetše go fihlelelega go badiriši ba ba kgethilwego le badiriši ba ukangwago. Lenaneo la tekolo la taolo ya phihlelelo le swanetše go lotwa. Ditokelo tša phihlelelo di swanetše go ela hloko tšwelelo ya kgwebo. Mantšu a puladifate a se hlakanelwe le motho ofe goba ofe go sa šetšwe lebaka. Phihlelelo ya kgakala e swanetše go laolwa ka dišireletši tše maleba ka tšhupo ye e tiilego, netefatšo le dithekniki tša sephiri. Phihlelelo go batho ba boraro e dumelelwa fela mo mabakeng ao go nago le kotsi ye nnyane goba go se na le kotsi.
E-MAIL LE WWW : Di swanetše go dirišetšwa mabaka a kgwebo e sego a tshenyo le ao a sego molaong. Phetišo ya tshedimošo ye bohlokwa e swanetše go pataganywa le tšhireletšo ye e lebanego le tshaeno ye e phagamego ya elektroniki. Tikologo ye e se nago le vaerase e swanetše go lotwa, dingwalo tše di belaetšago di se ke tša bulwa. Hlokomela tlolo ya tokelo ya ngwalollo. Netefatša tshedimošo gomme o amogele methopo. Didirišwa tše di sa lokago di swanetše go senkwa.
TŠHIRELETŠO YA DIFIWA: Tshedimošo ya thopa ka mehla e swanetše go fetišetšwa ka sebopego sa sephiri. Dikgato tša tiišetšo ya meratho ya tšhireletšo e swanetše go beakanywa pele ga nako gomme e tsebišwe badirišani ka moka. Thopa le sephiri di swanetše go lotwa dinakong ka moka. Seriti seo batho ba boraro ba swanetšego go swara difiwa tše di amogetšwego se swanetše go hlongwa pele ga phatlalatšo ya tshedimošo. Tšhireletšo ya tshedimošo e se lebantšhwe fela le mantšu a puladiafte, tirišo ye nngwe ya tlaleletšo, mohlala, dipaometriksi di swanetše go tsitsinkelwa. Ke batho ba ba dumeletšwego fela ba ba swanetšego go bolela le media. Dipoledišano tše bjalo di swanetše go beakanywa ka tshwanelo gomme di sepelelane le tlhako ka kakaretšo, gomme dinomoro tša fekse di swanetše go tiišetšwa pele ga thomelo.
TWANTŠHO YA BOSENYI BJA METŠHENE: Magato a godimo a tšhireletšo a swanetše go lotwa ka go ditogagano. Kelo ya kotsi e swanetše go swarwa nako le nako go sedimoša gore ditlhaselo di ka fokotšwa bjang. Makgoni a pušetšo a ka pejana a swanetše go kgonthišwa. Bohlatse bo se gafelwe ka thoko ka lebaka la fomate ya elektroniki. Bosenyi bja metšhene bo otlwa ke molao go ya ka Molao wa Dikgokagano tša Eletroniki le Dikgwebišano, Molao wa Kgaoletšo le Tlhapetšo le methopo ye mengwe ya molao wa bosenyi. Temogo le šedi di swanetše go lotwa.
Modiredi gareng ga mediro ya semmušo, o apara le go itshwara ka tsela ye e hlatlošago tumo ya tirelo ya setšhaba.
Mmušo le setšhaba di letetše maemo a godimo a boprofešenale go bahlankedi ba setšhaba. Boprofešenale mokhwi bo šupa, bonako, boithomedi, boikgafelo, makgoni le boleng mo kabong ya tirelo. Ka mehla moaparo o swanetše go natha, thakgafala le go hlomphega. Badiredi, kudu bao ba šomago thwii le setšhaba, ba swanetše go hlokomela gore ba se apare ka setlwaedi goba bošaedi.
Mohlala 1: Badiredi, kudu bao ba šomago thwii le setšhaba ga se ba swanela, go fa mohlala, go šoma ka gempe ye e kgeigilego le ka dijini tše di nago le mašoba.
Mohlala 2: Ga go mohlankedi wa setšhaba yo a swanetšego go tla modirong a se a hlweka. Go fa mohlala, ge modiredi yo a šomago lefelong la matseno ka nageng la ditšhabatšhaba a etla modirong a se a kota maledu gomme a nkga bjala, gona o tla be a bopa seriti se sempe sa Afrika-Borwa, e lego seo se tlogo kweša naga bohloko.
Modiredi o itshwara ka boikarabelo malebana le tšhomišo ya dino tša alkaholo goba didirišwa tše dingwe tše di nago le sephetho sa go taga.
Badiredi ga se ba swanela go ba modirong ba sorile bjala goba ditagi dife le dife. Ka ntle le kgobošo yeo di ka e hlolago, sekhwi se ka huetša phethagatšo ya tirelo ya bona gampe le tšhomišano le badiredi ba bangwe le setšhaba.
Maemo a badiredi le moya wo mobotse wa sehlopha di bohlokwa mo go tšhomo ya mokgatlo. Badiredi ga ba swanela go ikgoboša pele ga badirikabona ka go diriša ditagi gampe nakong ya meletlo ya semmušo.
Le ge modiredi a se modirong o sa no fela e le mohlankedi wa setšhaba gomme o swanetše go itshwara ka boikarabelo gore a se tlo goboša tirelo ya setšhaba.
Mohlala 1: Mohlapetši yo a sorago go feta tekano nakong ya phathi ya ka kantorong gomme a tagwa, o tla ikgoboša pele ga bagolwane ba gagwe, badirišani le bahlanka.
Mohlala 2: Ge modiredi, kudu yo a swanetšego go direla setšhaba, a fihla modirong a nkga bjala (goba go feta moo a sa tagilwe) bonnyane, o šetše a le molatong wa mekgwa ye mebe ya boitshwaro, gomme boitshwaro bja gagwe bo tla senya seritikakaretšo le bokgoni bja tirelo ya setšhaba. Gape go bile go bohlokwa go kwešiša gore boitshwaro bja mohuta wo bo tšewa gore ke bosenyi le gore modiredi o lebanwe ke go latofatšwa mabakeng a mabjalo.
Modiredi a ka se kgone, ka ntle le tumelelo ye e ngwadilwego ya Hlogo ya Kgoro go hwetša goba go amogela dineo tša praebete goba dikholo goba selo sa kelo ya tšhelete (tlhaloso le kelo le mothopo wa mpho ya kelo ya go feta R350) go tšwa go motho ofe le ofe nakong ya phethagatšo ya mediro ya gagwe ka ge tšekhwi di ka tšewa gore ke dipipamolomo.
Ge motho a thwetšwe bjalo ka Mohlankedi wa Setšhaba, thwalo ye bjalo e na le tlhathollo ye e kgethegilego. E šupa gabotse gore modiredi yo bjalo o rekišetša Mmušo modiro wa gagwe gomme o tla lefša go tšwa go metšhelo ye e kgobokeditšwego go tšwa setšhabeng ka bophara le gore modiredi yoo o tla fa setšhaba tirelo ye kaonekaone ka mo go kgonegago ka tsela ya boprofešenale le boikgafelo.
Bobedi Bahlankedi ba Setšhaba le Setšhaba ka bophara ba swanetše go kwešiša gabotse gore ka ntle le ge go nyakega semmušo gore leloko la setšhaba le swanetše go lefa seroto sa tlalaletšo sa tirelo ye e itšego, mohl. Lebakeng la seroto se itšego, go se be le tefo ye nngwe gape, e ka ba kheše goba mpho. Motheo wokhwi o swanetše go akaretšwa ka go ditšhatha ka moka tša tirelo gomme o laetše ka botlalo meagong ya setšhašba go hola setšhaba. Moo go nyakegago, ditefo tša tlaleletšo tirelong ye e kgethegilego, le yona e swanetše go laetšwa go dingwalwa tše di lebanego.
Ka yona tsela yeo, baabi ba kgonagalago ba tirelo ka go karolo ya praebete ba swanetše go lemošwa gore tirelo ya setšhaba, ka go hwetša ditirelo/dithoto, di tlamilwe ke metheo ye e lego ka go Molaotheo ya go laola pušo ya setšhaba yeo e nyakago boitshwaro bjo kgonegago bja godimodimo bja boprofešenale. Dikabelo tša dimpho, dithušo, didirišwa tša kwalakwatšo, ditaletšo tša matena, bj.bj. Ka fao ga se tša swanela go bopa karolo ya ditiro tša bona tša tlhatlošo malebana le Tirelo ya Setšhaba ka ge sekhwi se hlola ntle le pelaelo ya ponagalo ya khuetšo ye mpe ya betšeadiphetho gomme e bile e hlola phadišano ye e sa lokago moo baabi ba banyenyane ba ka se kgonego go ka phetha ditiro tše bjalo.
Ka ge sekhwi ka mehla e le taba ye e belaetšago, tše di latelago di nepišitšwe go šoma bjalo ka ditšhupatsela tša go hlahla ditiro tša kgoro malebana le sekhwi. Ga go kgonege go fa dikgoro ditšhupatsela tše di tletšego gomme dikgoro di swanetše go bonana le Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba go hwetša keletšo ge ba ka ba le pelaelo mabapi le tshwaro ya maemo a itšego ao a ka rotogago.
Kamogelo ya dimpho dife le dife goba dilo tše dingwe tša kelo ya tšhelete go tšwa go motho ofe le ofe goba mokgatlo o nyaka tiro ya semmušo, gwebišana le, goba tshepedišo ya ditiro tšeo di laolwago ke phethagatšo ya mediro ya badiredi di ka amogelwa fela ka gare ga tumelelo ye e ngwadilwego go tšwa go Hlogo ya Kgoro.
Go bohlokwa go lemoga gore dimpho le kamogelo go tšwa go motho, ka ntle le go leloko la lapa, di swanetše go begwa. Dimpho/dikholo tše di swanetšego go begwa di swanetše go feta R350. Badiredi le bona ba ka no bonana le Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba mo go nago le dipelaelo mabapi le kamogelo ya dimpho.
Modiredi ga a diriše goba a utolla tshedimošo efe le efe ya semmušo gore a holege goba go hola ba bangwe.
Badiredi bao, mo medirong ya bona ya semmušo ba kopanago le tshedimošo ye bohlokwa ya thopa le ge e ka ba ya sephiri nako le nako, ga ba swanela go utolla tshedimošo ye ka ntle le maatla a a nyakegago a go dira bjalo. Tshedimošo ga ya swanela go tšweletšwa goba go dirišetšwa seng goba kgolo ya ba bangwe goba go thekga boipušeletšo kgahlano le ba bangwe. Go bohlokwa gore badiredi ba hlokomele ge e le gore kutollo ya tshedimošo yeo e tla ba go hola tirelo ya setšhaba. Badiredi ba swanetše go kwešiša gore ponagatšo ga e šupe kabo ya goba kutollo ya tshedimošo ka ntle le šedi. Ka ge go sa kgonege go fa ditšhupatsela ka botlalo mabapi le gore ke tshedimošo efe ye e ka dirwago gore e hwetšagale, go mang, badiredi ba hlohleletšwa gore ka mehla ba nyake tumelelo go bolaodi bjo bogolwane ge ba se na le nnete.
Mohlala 1: Kutollo ya dikelo tša kgetho goba dipotšišo tša therišano go ba bangwe ba banyaki ba poso e ka se hlaole ka phoso maemo a ba bangwe ba banyaki, eupša e ka no ama gampe ditokelo tša baphadišani ba bangwe gore ba be le sebaka se se lekanego sa go lwela poso.
Mohlala 2: Ge modiredi, ka lebaka la mohuta wa modiro wa gagwe, a na le tsebo ya protšeke ya Mmušo yeo e tlogo godiša dikelo tša dithoto lefelong le le itšego, modiredi a ka se kgone le gatee go diriša tshedimošo yeo go ikhumiša goba meloko goba bagwera ba gagwe.
Modiredi ga a tšee modiro wa go lefa wa ka ntle ga mediro ya gagwe ya semmušo goba a dirišetša ditlabelo tša kantoro modiro wo mobjalo, ka ntle le tumelelo.
Badiredi ba lebeletšwe gore ba bee tlhokomelo ya bona ye e tletšego, nako le makgoni, ka diatleng tša tirelo ya setšhaba bjalo ka mongmodiro. Mohuta le dinyakwa tša modiro ka go tirelo ya setšhaba di ka tsela ye e lego gore dikgahlego tša bobedi tirelo ya setšhaba le setšhaba di ka nyatšwa ke mohlankedi wa setšhaba ka go tšea modiro wo o lefago ka ntle ga mediro ya gagwe ya semmušo. Ka fao go a gapeletšega gore a hwetše tumelelo pele ya go dira modiro woo o lefago ka ntle ga diiri tša semmušo.
Mohlala 1: Modiredi o ba modirišani kgwebong. Go na le thulaganyo ya gore a be modirong lefelong la kgwebo morago ga diiri tša modiro fela. Ka mo go sa letelwago seemo sa modiro sehlongweng sa tirelo ya setšhaba se nyaka gore a šome maoba. Ditlamorago tša sekhwi di ka dira gore go rotoge thulano ya dikgahlego, tšharelo le tlhokomelo ye e arogantšwego.
Mohlala 2: Ngaka yeo e thwetšwego ka go bookelo bja Mmušo, e ka se kgone, ka ntle le tumelelo ya hlogo ya kgoro, go dira modiro wa ka thoko woo a hwetšago tefo go boalefelo bja mogwera gomme/goba a diriša ditlabelo tša Mmušo le/goba dihlare mošomong wo.
Mohlala 3: Modiredi o šoma modirong wa bobedi morago ga diiri tša modiro, e lego seo se šupago gore o robala bošego. Poelo ke gore modiredi yoo o lapile mosegare gomme ga a kgone go dira modiro legatong leo a letetšwego go o dira goba a kgonago go o dira, Sekhwi ga se hole setšhaba gomme se senya tšhelete ya balefamotšhelo ka tharedi.
A.1 Gore go tle go fiwe sephetho sa tirišego go dipeakanyetšo tša molaotheo tše di amanago le Tirelo ya Setšhaba, badiredi ka moka ba letetšwe gore ba obamele Molao wa Boitshwaro wo o filwego mo Kgaolong yekhwi.
A.2 Molao wokhwi o swanetše go šoma bjalo ka tšhupatsela go badiredi malebana le seo se letetšwego go bona ka lehlakoreng la maitshwaro, bobedi ka go maitshwaro a motho ka noši le ka go kamano ya bona le ba bangwe. Kobamelo ya Molao go ka hutšwa gore e tla hlatloša boprofešenale gomme ya thuša go kgonthiša kholofelo ka go Tirelo ya Setšhaba.
B.1 Go na le nyakego ye kgolo ya go fa badiredi tlhahlo mabapi le dikamano tša bona le theramelao, bahlankedi ba dipolitiki le ba khuduthamaga, badiredi ba bangwe le setšhaba, le go laetša moya woo badiredi ba swanetšego go dira modiro wa bona ka go wona, go dirwe eng go efoga dithulano tša dikgahlego le gore go lebeletšwe eng go bona go ya ka dipeelano tša boitshwaro bja bona bja seng mo bophelong bja setšhaba le bja praebete.
B.2 Le ge Molao wokhwi wa Boitshwaro o thalathadilwe ka botlalo ka mo go kgonegago, ga se sete ya melao ye e feleletšego ya go laola maitshwaro. Le ge go le bjalo, Dihlogo tša Dikgoro, ka baka la boikarabelo bja bona go ya ka dipeelano tša karolo ya 7 (b) ya Molao wa tshepedišo le taolo ye botse ya dikgoro tša bona le go lota thupišo, gare ga tše dingwe, ba rwele boikarabelo bja go kgonthiša gore boitshwaro bja badiredi ba bona bo sepelelana le dikelomotheo le metheo yeo e laolago taolo ya setšhaba le dikelo le maemo tše di beilwego ke Molao. Dihlogo tša Dikgoro gape ba swanetše go kgonthiša gore stafo sa bona se lemoga dikgato tšekhwi le gore se a di amogela le go di obamela.
Boikemišetšobogolo bja Molao wo ke bjo bo holago, e lego, go hlatloša boitshwaro bjo bo botse. Le ge go le bjalo, modiredi o tla bonwa molato wa go hloka maitshwaro gomme a ka swarwa go ya ka kwano ya seboka ge a ka tshela peakanyetšo efe le efe ya Molao wa Boitshwaro goba a šitwa ke go obamela peakanyetšo efe le efe ya wona.
C.1.5 o šomišana le dihlongwa tša setšhaba tšeo di theilwego ka tlase ga molao le Molaotheo mo tlhatlošong ya kgahlego ya setšhaba.
C.2.6 ga a kgetholle mo go se nago lebaka kgahlano le leloko lefe le lefe la setšhaba ka lebaka la morafe, bong, botšo bja serafe goba leago, mmala, boemothobalano, bogolo, boseitekanelemmeleng, bodumedi, dikgopolo tša dipolitiki, letswalo, tumelo, setšo goba polelo.
C.2.9 o amogela tokelo ya setšhaba ya go fihlelela tshedimošo, ka ntle le tshedimošo yeo e šireleditšwego phatlalatša ke molao.
C.3.7 o efoga ditiro tša dipolitiki lefelong la modiro.
C.4.1 o leka go fihlelela maikemišetšo a sehlongwa sa gagwe ka tsheketšo le ka go hola setšhaba.
C.4.12 o hlompha bosephiri bja ditaba, ditokumente le dipoledišano tše di hlophilwego bjalo ka go ba tša thopa goba sephiri.
C.5.5 ga a tšee modiro wa go lefa wa ka ntle ga mediro ya gagwe ya semmušo goba a dirišetša ditlabelo tša kantoro modiro wo mobjalo, ka ntle le tumelelo.
<fn>nso_Article_National Language Services_Maikemisetso a Sekhwa.txt</fn>
Maikemišetšo a sekhwama sa phumolameokgo ke go lefela bašomi mabofokodi a mošomo ao a dirago gore ba se kgone go šoma ka lebaka la dikgobalo goba malwetši ao ba a hweditšego mošomong, goba go lefela bathušwa ba bona ditshenyagalelo tša lehu leo le bakilwego ke dikgobalo goba malwetši ao, le go lefela ditshenyagalelo tše di kwagalago tša kalafo.
Dikotsi tše di bago gona ka lebaka goba lebakeng la go šoma ga mothwalwa, tšeo di felelago ka go gobala, go lwala goba go hlokofala.
Malwetši a mošomo ao a hweditšwego lefelong la mošomo ka lebaka la go ba ga mošomi dilong tše dingwe goba mabakeng ao a lego gona ka lefelong la mošomo.
Mabaka a tlišago lehu, moo mošomi/mothwalwa a hlokofalago ka lebaka la kotsi ye e diregago ge a le mošomong.
Mothwalwa/mošomi ke mang?
Kwano ya tirelo e ka dirwa ka go ngwalwa goba ka molomo, ka tlhalošo goba ka go tšewa bjalo ka kwano.
Bašomi ba ka gae, ka lapeng la poraebete ga se ba hlwa ba akaretšwa le ge Sekhwama se šomela go ba akaretša.
Mothwadi ke mang?
Tlhalošo: "Motho ofe goba ofe, go akaretšwa le Mmušo, yo a thwalago mothwalwa/mošomi."
Dikotsi ka moka goba ditiragalo tšeo di begwago e le dikotsi, tšeo di amago ditshenyagalelo tša kalafo le/goba go se be gona mošomong lebaka la go feta matšatši a mararo, di swanetše go begwa lebakeng la matšatši a šupago ka mokgwa wo o beilwego. Mothwadi ofe goba ofe yo a sa begego kotsi goba tiragalo ye e begwago e le kotsi, o tla bonwa molato. Mokomišenare a ka bea gape le kotlo go mothwadi, ye e ka bago tšhelete ka moka ya kleime.
Mothwadi o swanetše go bega kotsi ka go tlatša Pego ya Mothwadi ya Kotsi foromo ya W. Cl.
Pego ya Pele ya Kalafo W. Cl.
Ge go se na go amogelwa Pego ya Mothwadi ya Kotsi (W. Cl. 2) le Pego ya Pele ya Kalafo (W.C1. 4), kleime e elwa hloko gomme ge boikarabelo bo amogelwa, poskarata (W. Cl. 56) e tla romelwa go mothwadi.
Ge boikarabelo bo sa amogelwe lebakeng le, karata ya kamogelo W. Cl.
Pego ya Mafelelo ya Kalafo foromo ya W. Cl.
Mabakeng ga ge mošomi a se gona mošomong lebaka le letelele, Pego ya Kalafo ya Kokotlelo W. Cl.
Ge mothwalwa/mošomi a thoma go šoma, Pego ya go Thoma Mošomo (W. Cl. 6) e swanetše go tlatšwa le go fetišetšwa go Mokomišenare, gammogo le Pego ya Mafelelo ya Kalafo (W.CI.
Dipampiri tše di tladitšwego di swanetše go fetišetšwa Lefelong la Kgauswi la Mešomo, goba kantorong ya profense ya Kgoro ya Mešomo.
Mothwalwa/mošomi o swanetše go bega bolwetši bja mošomo go mothwadi ka go tlatša foromo ya W.CL.
Mothwadi o swanetše go bega bolwetši bja mošomo go Mokomišenare wa Phumolameokgo ka go tlatša foromo ya W.CL.
Pego ya Mathomo ya Kalafo - W.CL.
Mothwadi o swanetše go fetiša Pego ya Mafelelo ya Kalafo - W.CL. 26 go feleletša kleime.
Pego ya go tšwa go mohlologadi goba mohlolo yo a hlokometšwego wa mothwalwa/mošomi W.CI.
Akhaonte ye e hlalošitšwego ya poloko, gomme ge e le gore e lefilwe, resiti.
Phumolameokgo e lefelwa mothwalwa/mošomi yo a gobetšego lebakeng la bogwahla bjo bo feletšego bja lebakanyana ka ditefelo tša nako-le-nako ka kelo ya 75% ya mogolo wa gagwe wa kgwedi le kgwedi go fihla maksimamong wo o fetošwago ngwaga ka ngwaga.
Go hwetša lebaka la go se be gona mošomong, letšatši la mathomo la go se be gona ke leo mothwalwa/mošomi a thomago go se šome ka lebaka la kgobalo goba bolwetši bja mošomo ntle le go feleletša tšhifi ya gagwe ye e tletšego.
Go se be gona mošomong lebaka la matšatši a šupago a khalentara (ke gore go akaretšwa Disontaga le matšatši a maikhutšo) go tšewa bjalo ka beke e tee. Ka lebaka leo, go se be gona matšatšing a mahlano go tla tšewa bjalo ka 5/7 ya beke.
Phumolameokgo ya go gwahlafala ga lebaka ka moka moo kelo ya bogwahla e lego 30% goba ka tlase, e tla ka sebopego sa tšhelete ye e tlago ka mokgobo wo o beilwego motheong wa mogolo wa kgwedi ka kgwedi wa mothwalwa ge o balwa ga 15, go fihla maksimamong wo o bewago ngwaga ka ngwaga. Moo bogwahla bo lego ka tlase ga 30% tšhelete ya mokgobo e balwa go ya ka tekanyetšo.
Phenšene ya bogwahla bjo bo feletšego bja lebaka ka moka (100%) e balwa go swana le ya ditefelo tša nako le nako tša bogwahla bjo bo feletšego bja lebakanyana. Ge bogwahla bjo bo feletšego bja mothwalwa/mošomi bja lebaka ka moka bo le ka tlase ga 100%, phenšene e balwa ka tekanyetšo.
phenšene ye e lekanago le 40% ya phenšene yeo mothwalwa/mošomi a bego a tla e fiwa ge a ka be a gwahlafetše ka 100%.
Ngwana yo mongwe le yo mongwe wa ka tlase ga mengwaga ye 18 o swanelwa ke phenšene ya kgwedi le kgwedi ya 20% ya phenšene yeo e bego e tla lefelwa mothwalwa/mošomi bogwahleng bja 100%, ge e le gore palomoka ya phenšene ye e lefelwago mohlologadi goba mohlolo le bana ga e fete tšhelete yeo e bego e tla lefelwa mothwalwa/mošomi wa bogwahla bja 100%. Ge ba nyala gape, phenšene ya kgwedi ka kgwedi ya mohlolo goba mohlologadi e tšwela pele gomme e ema fela ge a hlokofala.
Ge ngwana a golofetše mmeleng goba monaganong, phenšene ya gagwe e tšwela pele morago ga gore a fihle mengwaga ye 18 goba lebaka leo le ka letelwago ka mo go kwagalago gore mothwalwa/mošomi yo a hlokofetšego o be a tla mo hlokomela ka lona.
Phenšene ya ngwana e ka tšwela pele morago ga gore a fihle mengwaga ye 18 ge go na le taetšo ye e ngwadilwego ya gore ngwana o swaragane le dithuto tša sekontari goba tša morago ga matriki.
Ditshenyagalelo tša poloko tša maksimamo wo o fetošwago ngwaga ka ngwaga di lefelwa ke Sekhwama sa Phumolameokgo.
Ditshenyagalelo ka moka tše di kwagalago tša kalafo tšeo di dirilwego ke mothwalwa/mošomi goba tše di dirilwego legatong la gagwe di ka lefelwa ke Sekhwama sa Phumolameokgo.
Diakhaonto ka moka tša Bathwadi ba ba Lokolotšwego di swanetše go fetišetšwa go mothwadi yo a tla bago le boikarabelo bja go lefa.
Ditshenyagalelo tše di kwagalago tša thwalo ya mothwalwa/mošomi yo a gobetšego go ya bookelong, ngakeng goba mo a dulago gona di tla bušeletšwa go tšwa Sekhwameng sa Phumolameokgo.
<fn>nso_Article_National Language Services_Mokgwa wa Boetapele w.txt</fn>
Kgoro ya Bosetšhaba ya Mešomo ya Setšhaba e gona go phethagatša taolelo ye itšego ya mmušo wa Afrika Borwa ye e kgethilwego ka morago ga dikgetho tša pele tša naga tša temokrasi ka ngwaga wa 1994. DPW ga e e šome e le nnoši. Ke karolo ya mmušo o moswa woo mošomo wa wona o akaretšago kgodišo ya ikonomi, go hlola mešomo, g fokotša le go fediša maemo a bodiidi. Dikgoro ka moka tša mmušo di nyakega gore di neele go dikgopolo/dikakanyo tša tlhabollo ya mmušo o moswa. DPW e swanetše go fetola mokgwa woo e šomago ka gona gore e sepelelane le maikemišetšo a tlhabollo ye ntshwa ya mmušo o moswa.
TMC e biditše wekšopo ya matšatši a mabedi ya thulaganyo ya MANCO go maloko kua Kievits Kroon, ka ntle ga Tshwane, go tloga ka 24 go fihla ka 26 Nofemere 2004. Maikemišetšo a wekšopo yeo e be e le go go dira tshekatsheko ya gore re be re le kae bjalo ka Kgoro le go kwišiša ditlhohlo tšeo DPW e bego e lebane le tšona. Wekšopong yeo re kwišišitše gore DPW e lebane le ditlhohlo tše ntši ka gare le ka ntle.
Maikemišetšo a Mokgwa wa Boetapele ke go ala motheo wa phetošo ya mokgwa woo Kgoro e šomago ka gona. E thoma tshepetšo ya go hlama maemo a mošomo woo a ka se hlahlego fela eupša a tlago laola mokgwa woo maloko a lapa la DPW a tla šomago le go iswarago ka gona. Mokgwa wa Boetapele e hlagiša dikgopolo tše ntši, go akaretša le kakanyo ya 'lapa la DPW', go leka go fetola maitshwaro ka kgorong.
E tee ya ditlhohlo tše kgolo ka gare ke gore go hlokega balaodi bagolo go fetola ka mokgwa woo re laolago kgoro ka gona, eupša se bohlokwa ke ka mokgwa woo re laolago le go thekga badirišani ba rena. Mokgwa wa boetapele o tla thuša go dira gore kgoro e be le bokgoni le go feta le gore e be mongmošomo wa go ratwa ke madiredi ba rena.
Katlego ya Mokgwa wa Boetapele e tla tšwa go ka mokgwa woo leloko le lengwe le le lengwe la lapa la DPW, rena ka moka, re fetolago ka moo re dirago mošomo wa rena ka gona.
Ditlhohlo tše ka moka di a kopana go šitiša teko efe goba efe ya rena ya go kaonafatša kabelo ya ditirelo. Maemo a a mpefatša ke taba ya gore maitshwaro a balaodi le mokgwa ga o swane gape ga o laetše tšwelopele mabapi le go fetola kgoro. Go fetola maitshwaro a bolaodi le moya wo go tlile go tšea sebaka se se telele go kanafatša maemo a mošomo go badirišani ka moka ba rena. Se ke se Mokgwa wa Boetapele o tlilego go nyaka go se fihlelela.
Melawana ke motheo wa mokgatlo o mongwe le o mongwe. E neelana ka motheo woo ka wona maitshwaro le ditiro di ka sekasekwago ka gona. Ken Blanchard, ka pukung ya gagwe ya Managing by values, ore "Boitshwaro e ba molaodi o moswa mokgatlong". Go ra gore se sengwe le se sengwe se re tlago se dira se tlhahlwa ke melawana ye. Ge re lebana ke ditlhohlo le dikgetho tše thata, re tlile go šomiša maitshwaro a go re thuša go humana dikarabo. Melawana ye e latelago e tla ba methao ye e tla re tlamago le go re hlahla mo lapeng le le le kopantšwego la DPW. Ka moka ga rena re tlile go holofelwa go šomiša melawana ye mešomong ye mengwe le ye mengwe ye re e dirago.
Balaodi ka moka ba tla kgopelwa go kgokagana ka mehla, gabotse le ka tokologo le balaodimmogo-ka-bona le badirišani ba bona go sa kgethe gore modirišani ke DG goba molaodi goba mohlwekiši.
Ka moka re maloko a lapa la DPW gape ka moka re na le seabo. Badirišani ba rena ba kgokagana ka tokologo le bahlokomedi ba bona le ka bobona.
Ka moka re a tseba gore kgoro ye le be le tsebega ka ga Kgoro ya Leta hle e lego Please Wait (PWD) ka ge re be re tšea sebaka go dira dilo. Go ya ka Mokgwa wa Boetapele wa DPW, maloko ka moka a lapa la DPW a tla thuša mahlakore ka moka a mošomo wa wona ka tlhokomelo le ka bonako.
Mananeo ka moka a dikopano a tla beakanywa le go phatlalatšwa letšatši pele ga kopano.
Re tlile go thuša ka ngwalelano ka bonako (diimeili, mangwalo, le ditlhagišo) sebakeng sa matšatši a mabedi a go šoma e sego go feta matšatši a mane a mošomo. Ge se se sa kgonagale ka mabaka a itšego, mongwadi wa ngwalelano o tla tsebišwa ka ga lebaka la tiego gomme tšatšikgwedi le lengwe leo phetolo e tlago holofelwa le tla fiwa.
Megala e ka se lle go feta makga a mane ntle le go fetolwa.
Ka moka ga rena re tla laetša boineelo mo mošomong wa rena le go direla badirelwa ba rena ka bokgoni. Ka moka re swanetše go laetša boineelo boineelo go dira dilo ka bonako, ka go nepagala, ka nako le ka gare ga tekanyetšo.
Maloko ka moka a lapa la DPW ba tla ineela go dira mošomo wa bonako, tirelo ye e nepagetšego le ya go kgotsofatša badirelwa ba ba rena ka moka, go akaretša le badirelwa ba ka gare. Mellwane ye e sa hlakagalego e swanetše go lemogwa le go tlošwa.
Ka moka ga rena re tla laetša maemo a godimo a botshepegi le go gana le go utulla bomenemene ka mehuta ka moka. Balaodi ba tla kgopelwa go diragatša lefokola bona go hlola botshepegi mo badirišaning ba rena. Ge molaodi ofe goba ofe , go akaretša le DG, a re se sengwe se tlile go dirwa, molaodi yoo o swanetše go kgonthišiša gore boineelo bjoo bo a phethagatšwa gomme ge e le gore boineelo bjoo ga bo fihlelelwe, balaodi ga ba swanela go lewa ke dihlong go boela morago go leloko la badirišani go hlaloša gore ke ka baka la eng tshepetšo yeo e sa fihlelelwa. Tlhompho le go ba le mekgwa e mebotse di hloka gore balaodi ba dire se mo go bona le go badirišani.
Ka moka ga rena re swanetše go laetša go kgona go tšea sephetho ka mokgwa woo re re dirago mešomo ya rena ka gona. Ge go na le selo sa go thibela go dira mošomo o itšego, bothata bjoo bo swanetše go lebišwa ka bonako go molaodi wa maleba wa godimo go kgonthišiša gore mollwane o a fokotšwa le go tlošwa.
Re tla ba le tebanyo ya modirelwa go selo se sengwe le se sengwe seo re se dirago. Ka mantšu a mangwe, lehlakore le lengwe le lengwe la mošomo wa rena le swanetše go lebanywa go dinyakwa tša go kaonafatša kabo ya ditirelo go badirelwa ba rena. Mekgwa e swanetše go nyakwa ya go kgonthišiša gore re ikgokaganya le go rerišana le badirelwa ba rena ka mehla go hlola botshepegi le tirišano ye e tiilego. Tirišano ye e tla kgonthišiša gore mathata a rarollwa ka bonako le ka bokgoni pele diphapano di hlagelela.
Ka moka re karolo ya kgoro e tee e bile ka moka re swanetše go thoma go dira re lebantšitšhe tebanyong e tee ya go kaonafatša neelo ya ditirelo mo badirelweng ba rena. Moya wa go seba, wa dihlopha, wa go sola badiršanimmogo, wa go sola ofisi ya tiokologo goba ofisikgolo, goba go sola badirišani ba rena ka neelano ya go fokola ya ditirelo e swanetše go fela.
Ka moka re swanetše go šoma re lebantše mo go rarolleng mathata mmogo go e na le go sola. Ge o katana le karolo ya mošomo wa gago, goeletša o be o kgopele thušo go e na le gore o dule mo sekhutlwaneng gomme o feleletše o šitwa ke go fihlelela tšatši la bofelo leo le ka hlolago lengwalo la kgalemo. A re boledišaneng.
Ge re swanetše go swayana diphošo, e lego seo re swanetšego go se dira, se se swanetše go dirwa gabotse le go hlohleletša ka maikemišetšo a go aga e sego go senyeletša batho goba dikarolo. Ka mantšu a mangwe, ka moka re swanetše go tšwetšapele moya wa mohola wa kganetšano, woo o tlago re thuša go lemoga mathata le go dumelela go ipotšiša gore re ka šomago gore re thuše, go e na le gore re nyake go phala le go kweša motho yo mongwe bohloko.
A re beyeng dikgahlego tša badirelwa ba rena le tša kgoro pele ga kgahlego ya sebele le ya yuniti ya rena. Ka moka re swanetše go šoma re lebišitše nepong e tee gomme re emišo go phadišana le go solana. Ga go yo a swanetšego go dumelelwa go fetišetša go tloša maikarabelo a gagwe gomme a sola motho yo mongwe goba ofisi go e na le gore a nyake tharollo. Badirišani ba Ofisikgolo le balaodi ba swanetše go emiša go sola dilete ka go se šome gape dilete di swanetše go emiša go sola ofisikgolo. A re šomišeng maatla a rena go nyakeng mekgwa e e kaone ya go šoma go e na le go tšwetšapele moya wo o sa lokago wa 'rena le bona'. Badirelwa ba rena ga ba iše selo ka ofisikgolo goba dilete. Bona ba nyaka tirelo kaone go tšwa go rena.
Balaodi ba na le karolo e bohlokwa bophelong bja mokgatlo. Ke batho ba beilwego go kgonthišiša gore mošomo o a dirwa. Maitshwaro a bolaodi a na le tlhohleletšo e kgolo mošomong le maitshwarong a badirišani. Karolo ye e tlile go lebelela moya wa bolaodi wo o tlilego go ba gona go DPW.
Balaodi ba tla šomiša mokgwa wa tshepetšo wa sehlopha. Go ra gore gore balaodi ba tla šoma le badirišani ba bona le balaodimmogo-ka-bona ka mokgwa wa tirišanommogo. Ba tla tšwetšapele tirišanommogo magareng ga diyuniti tše di fapanego le dikarolo ka kgorong. Balaodi ba swanetše go tlogela mokgwatsepetšo wa pušonoši woo o šomišwago bošoleng. Lenaneotlhahlo leo le tlilego thuša balaodi go lemoga mokgwatshepetšo wo o theilwego godimo ga sehlopha, le tlile go hlagišwa.
Balaodi ba tla swara badirišani ba bona ka moka gabotse le ka tlhompho. Balaodi ba tlile go holofelwa go boledišana le badirišani ba bona ka mehla le go šoma nako ye nngwe le ye nngwe. Balaodi ba tla ba mahlahla le go kwišiša gore ke maikarabelo a bona go dira gore badiredi ba šome ka katlego. Balaodi ba tlile go holofelwa go ruta le go thekga badirišani ka moka ba bona e bile ba tlile go kgonthišiša gore tirosepitša le go fa baleloko mešomo go ka se kgotlelwe. Bontši bja bafsa ba tlile go thwalwa bjalo ka barutwana, bathušiwa goba dialogane tša barutantšhwa. Se e tlile go ba maikarabelo a balaodi.
Balaodi ba tla itshwara gabotse go ba mohlala mo badirišaning ba bona le mo balaodingmmogo-ka-bona e bile ba tla bontšha mohlala ka maitshwaro a bona magareng ga bona le mo badirišaning ba bona.
Go amogela le go tšwetšapele badirišani, go akaretša dilo tše di bohlokwa bjalo ka go re "ke a leboga" le "dumela" go mohlwekiši ka ofising.
Badirišani ba rena ke letlotlo le legolo la mokgatlo wa rena. Le ge e le gore re ga re a swanela go dumelelana ge go e tla mo go sepetšeng badirišani ba rena go netefetša gore matšatši a bofelo a fihlelelwa, re swanetše go swara badirišani ka botshepegi le tlhompho. Re swanetše go dira gore badirišani ba rena ba bone le go kwa gore ba babalela katlego ya bona le kgolo ya bona mo kgorong. Ge batho ba sa dire mošomo wa bona, ba swanetše go tsebagore dikgato tša kgalemo di tlile go tšewa, gape ba swanetše go tseba gore ge ba katana le mošomo wa bona, molaodi o tlile go ba gona go ba thekga le go ba hlahla.
Balaodi ba tla dira gore badirišani ba kgone go kopana le bona go sekaseka mošomo wa bona le taba ye nngwe le ye nngwe yeo e ka ba amago. Balaodi ba swanetše go ba le nako go kopana le badirišani ba bona le go tšea dikgato tša go rarolla mathata a bona.
Balaodi ba tla netefetša gore nako yee e lekanego e beelwa ka thoko bakeng sa thulaganyo gore go tle go fokotšwe nako ye e hlokegago go rarolla mathata. Balaodi ba tla netefetša gore karolo ye nngwe le ye nngwe le na le thulaganyo ya mošomo ye e rulagantšwego ka nako, gore thulaganyo e fetolwa go ba dithulaganyo mošomo go leloko le lengwe le le lengwe la badirišani. Dithulaganyo tše di swanetše go ba le ditebanyo tše di lokilego, dinako tše di beilwego le go laetša maemo a bonagalago mošomo le didirišiwa tša tekanyo tše di bonagalago. Didirišiwa tše di swanetše go hlagišwa gabotse ke bahlokomedi go badirišani ba bona go netefetša kabo ya ditirelo le go hlahla mošomo.
Balaodi ba DPW ba swanetše go netefetša gore ba ba le nako ye e lekanego ya go lebelela ditaba tša thulaganyo. Se ga se re gore re swanetše go tlhokomologa ditaba tša letšatši ka letšatši eupša re swanetše go šoma ka maatla go dira ditaba tša thulaganyo, tšeo di amanago le phetogo gomme re dutše re ba le nako ya go rarolla ditaba tša letšatši ka letšatši. Mathomo a mabotse ke go aba nako ya rena yeo e sego ka fase ga 60% go lebelela ditaba tša khuetšo ya godimo/tša thulaganyo le 40% ye nngwe mo mehuteng ya ditaba tša letšatši ka letšatši tša khuduego. Maikemišetšo ke go fetola kabo ye go ya ka molawana wa 80/20. Le ge go le bjalo, kabo ye e kganyogegago e sa le kgole ka ge re swanetše go fihlelela boitsepelelo pele. Ka nako tše dingwe selo se bohlokwa bophelong ke tšea sephetho sa gore ke eng se bohlokwa ka nako ye nngwe le ye nngwe.
Sekgoba gare ga balaodi le badirišani se swanetše e bile se tlile go tswalelwa. Badirišani ba rena ba swanetše go bona bontši bja balaodi ba kgoro ye. Ke tlile go holofela gore ka moka ga rena bjalo ka balaodi re theoge go tšwa 'godimo' gomme re batamele batho ba ba šomago maemong a rena. Dikopano tše mmalwa tša TMC di tlile gape go tshwarwa diofising tša go fapafapana go rarela le naga. Ka nako tša dikopano tšeo maloko a TMC a tlile go ba gona go kopana le badirišani le go boledišana ka ditaba tše bohlokwa le ditlhohlo tšeo di lebaganego kgoro.
Balaodi ka moka mo kgorong ba swanetše go ineela go ba le seabo le maikarabelo a feletsego go se sengwe le se sengwe seo se diragalago goba se se sa diragalego dikarolong tša bona gape ga ba dumelelwa go sola badirišani ba bona bakeng sa go se abe ditirelo le mošomo wa maemo a fase. Re lefelwa go kgonthišiša gore badirišani ka moka bao ba lego ka fase ga rena ba kwišiša mešomo ya bona le gore ba thekgwa le go hlokomelwa gabotse gore ba šome.
Maloko ka moka a lapa la DPW a tla ineela go fetola mokgwa o ba šomago ka wona go tokafatša boleng bja kabo ya ditirelo go badirelwa ba rena. Se se akaretša go goroga mošomong ka nako e sego go tsarogela lemating ka 15:45, le go dira mošomo wa rena ka bokgoni. Moya wa go šuthišetša se se swanetšego go dirwa lehono gosasa o swanetše go fela. Ge modirelwa a nyaka gore sengwe se dirwe lehono, a se dirwe lehono. Modirelwa yo e ka ba Tona ya gago, DG, ofisi ya tikologo goba modirelwa wa kgoro.
Karolo ya moya wa go goroga nako e šetše e ile mesong, wa go tšea dinako tša go ja tše telele, le wa go sepela ka pela goba nako ye nngwe le ye nngwe ye re e nyakago, o swanetše go fihla bofelong. Go tšea nako ya dijo tša motsegare ya iri moka le go tla ka dijo ka mo ofising, go tšea iri ye nngwe gape o e ja ka nnete ga go amogelege. Le ge balaodi ba sa holofelwe go thoma go šoma bjalo ka maphodisa letšatsi ka letšatši, ba tlile go holofelwa go tšea dikgato tše di hlokegago go netefetša gore badirišani ba hlaloganya ka botlalo gore ka moka re holofelwa go bontšha boporofešenale bjo bogolo. Ga re bana bao ba swanetšego go dišwa.
Badirišani ba tla leka go hlagiša dikgokagano tša diphišego le dipelaelo tša bona go balaodi ba bona go thibela go nola moko . Ge maloko a akanya gore mohlokomedi wa bona ga a ba hlomphe goba ga a ba sware gabotse, bothata bo swanetše go fetišetšwa go molaodi yo mongwe. Ge e le gore ka moka di a hlolega, k.g.r. go se na le wa balaodi ba bagolo mo karolong yoo a rarollago bothata, bothata bo swanetše go lebišwa ofising ya COO le ya DG. Tshepetšo ye ga e diragale dingongoregong, bjalo ka ditshepedišo tše di tlwaelegilego tša dingongorego di swanetše go latelwa. Badirišani ba tla kgokagana ka bobona ka tlhaompho ye e tletšego.
Maloko ka moka a badirišani a tlile go tseba melawana ya Batho Pele. Badirišani ba rena ba tlile go dira dilo ka moka tše di bohlokwa tšeo mongmošomo yo mongwe le yo mongwe a di holofetšego go bona.
o maitshwaro a kgethollo a mohuta wo mongwe le wo mongwe ao a ka se kgotlelelwego o go hlompha badirišani ka wena o go šoma ka maatla le ka tlhokomelo o go bolela ka ga mathata a gago ge o na le ona ao a go thibelago go dira mošomo wa gago o go fihlela matšatši a gago a bofelo ntle le go šalwa morago nako le nako o go atlega le gore ka mehla o nyake mekgwa ya go dira mošomo wa gabotse ka mehla.
Batho ba ba dirago mošomo wa bona ka mokgwa wo o tlwaelegilego ba humana meputso ye kaone kgwedi ye nngwe le ye nngwe. Diponase tša mošomo di tlile go beelwa bao ba šomago go feta ka tlwaelo go na le go goroga mošomong gomme o raloke dikarata khomphutareng. Ka nako tša tshepetšo ya tshekatsheko ya mošomo, motho yo mongwe le yo mongwe o tlile go swanela ke go laetša ka moo a bilego kaone ka gona mošomong wa gagwe, ka moo a šomilego ka gona go feta le ka moo a fetogilego ka gona go ya ka Mokgwa wa Boetapele.
Ye nngwe le ye nngwe ya dilo tše re swanetšego go di fetola ke go thoma go kgokagana le maloko ka moka a lapa la DPW le gore go tlile go ba le ditlamorago ge yo mongwe a sa dire mošomo wa gagwe gabotse le ka nako. Se se ama molaodi le modirišani ka go swana. Ge fela re thoma go laola mešomo ya maloko ka moka a lapa la DPW le go itokišetša go hlagiša kgato ya kgalemo mo maemong a go se dire mošomo, re ka se bone phetogo. Ka moka re swanetše go lemoga gore go se dire mošomo go na le moya wo o sa lokago mo kgorong ka bophara e bile ga go amogelege.
Diggato tša kgalemo di swanetše e bile di tlile go tšewa kgahlanong le bao ba šitwago ke go obamela Mokgwa wa Boetapele.
Kgato ya pele ya go laetša boineelo bja go kaonafatša mošomo ke tlhagišo ya mangwalo a go ngwalwa e bile a saenilwego a kgalemo. Balaodi bao ba paletšwego ke go fihlelela letšatši la bofelo gabjale ba kgopelwa go ngwala mangwalo a kgalemo a a lebišitšweng go bona, bakeng sa tshaeno ya ka, ao a tlilego go bewa difaeleng tša bona tša mošomo. Kokotlegelo ya mangwalo a go molaodi yo a itšego e tlile go lebiša go dikgato tša kgalemo. Balaodi ba hlofelwa go thoma go hlagiša ditshepetšo tša mohuta wo bakeng sa dipego tša bona tše di ba lebanego. Ntle le gore ka moka ga rena re thome go lemoga gore go ka se sa ba le mošomo go swana le ka tlwaelo, re ka se sa fetola kgoro ye.
Ke kwa bohloko kudu ge ke lemoga gore dikarolo tše dingwe ka mo kgorong ga di nke di swara dikopano tša bolaodi le tša badirišani. Ka moo motho a sepetšago kgoro goba karolo ntle le go swara dikopano le go kgokagana le 'batho ba gago', go sa mmakatša go bolela nnete.
Balaodi ba tla swara dikopano tša bolaodi mo sebakeng seo se sengo ka fase ga bekepedi gape dikopano tša badirišani di tla swarwa gatee ka kgwedi. Balaodi ba tlile go kgopelwa go boloka metsotso ya dikopano tšeo ka ge ofisi ya ka e tlile go hlokomela le go kgopela kgafetšakgafetša dikhophi tša dikopano tšeo go humana ka moo molaodi yo mongwe le mongwe le karolo di obamelago Mokgwa wa boetapele wa DPW ka gona.
Balaodi ba swanetše go kgonthišiša gore batho ba ba nago le bokgoni bja batho ba thwalwa mo mešomong yeo e nago le sekgoba. Le ge e le gore re swanetše go phema moya wa tshwanelo go tšwa badirišaning ba rena, go swanetše ga tlhokomelwa go kgonthišiša gore badirišani ba rena ga ba tšeelwe fase. Se ga se gore mongwe le mongwe wa maloko a badirišani yoo dirago kgopelo o swanetše go thwalwa, eupša go ra gore batho ba ka gare ba swanetše go fiwa tshepo ya gore dikgopelo tša bona di ile tša sekasekwa ka botlalo le gore motho yoo a feleletšago a thwetšwe o bontšha a le maleba gape a na le tsebo ya go dira mošomo.
Balaodi gape ba tlile go kgonthišiša gore leloko le lengwe le le lengwe la badirišani mo kalong ya lona le amogelwa gabotse, le a hlokomelwa le go tlhahlwa go dira mošomo.
Palo le mohuta wa mathata le ditlhohlo tše re lebaganego le tšona di nyaka gore re dumelele mokgwa wo o lebantšwego go dipoelo go rarolla mathata le go tlogela taolo ya mathata. Go humana ditharollo tša ruri go rarolla mathata bokgoni bjo bo hlokago tsebo ya go sekaseka lebaka la bothata go kgonthišiša tharollo ya maleba e a šomišwa. MMKD (STAR) ke akhronimi ye e emetšego maemo, mošomo, kgato le dipoelo. MMKD (STAR) ke mokgwa wo o lebantšego dipoelong woo o ilego wa šomišwa ke ye nngwe ya dikhamphani tša go atlega tša dino nageng ye, woo o ka bago maleba go DPW. O hlalošwa ka botlalo ka fase.
M. Go ya ka mokgwa wo, ge bothata bo hlagelela, re swanetše go hlagiša bokgoni esego fela go sekaseka maemo/bothata eupša go kwišiša gore ke ka lebaka la eng maemo/bothata bo hlagilego. Se se tlile go re bea maemong a kaone go kgetha tharollo ya maleba e maleba ya bothata.
M. Ge re šetše re kwišišitše ditlholego tša bothata, kgato ye e latelago e ye bohlokwa ke go lemoga mošomo wo bohlokwa wo swanetšego go tšewa. Bjalo ka, mohlala e ka ba go rulaganya kopano ya ka pela le Mokomišinara wa Bosetšhaba wa Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa (SAPS) goba Ditirelo tša Tshokollo. Le ge go le bjalo, go bohlokwa go kwišiša gore go kopana le Mokomišinara wa Bosetšhaba ga se tharollo ya bothata, eupša ke mošomo wo bohlokwa wo swanetšego go tšewa.
K. Ge re šetše re lemogile mošomo, kgato ye e latelago ye bohlokwa ke go lemoga dikgato tše bohlokwa tšeo o swanetšego go di tšea go rarolla bothata le go kgonthišiša gore dikgato tšeo di hlagišwa gabotse, ge go kgonagala, pele ga kopano le Komišinara ya Bosetšhaba ka mohlaeng wa ka godimo. Dikgato tše di swanetše go ba le dikgato tša go bonagala, dinako, didirišwa tše di hlokagalago go hlokomela tšwelelopele.
D. Dipoelo tšeo o di nyakago le tšona di swanetše go hlagišwa gabotse. Dipoelo tše di tlwaelegilego e ka ba gore Mokomišinara wa Bosetšhaba o tlile go kgotsofala ka gore bjalo DPW e laetša diphetogo mo sebakeng sa dikgwedi tše 4.
SMU/Karolo taolo ya tsebo e swanetše go kgonthišiša gore re thoma go kobokanya data ya maleba le mekgwa ye e šomišwago ke dikarolo tše di fapanego go rarolla mathata gore re tle re thome go abelana tshedimošo go e na le go thoma mathomong nako ye nngwe le ye nngwe ge go na le mathata. Ga go na lebaka, mohla, gore ke ka baka la eng. Ofisi ya tikologo ya Pretoria e sa kgone go lekola gore ke ka baka la eng ofisi ya Umtata e rarolotše bothata bjo itšego le go šomiša mokgwa o bjalo go e na le gore go thwalwe khonsalthente go thuša go rarolla bothata bjo bo swanago.
MMKD (STAR) le mekgwa e mengwe ya go rarolla mathata di swanetše go šomišwa go kgonthišiša re thoma go šomiša mokgwa wa saense go lebelela le go rarolla tše dingwe tša ditlhohlo tša rena tša mošomo. Leano la SDI ka kholofelo le tlile go re thuša go šomiša mmotlolo wo o tlilego go ba maleba kudu maemong a rena.
Mokgwa wa boetapele e tlile go phethagatšwa ka bonako e bile o tlile go ama mang le mang.
Mokgwa wa Boetapele o tlile go tsenywa ka dikonterakeng tša mošomo tša molaodi yo mongwe le yo mongwe kgorong gomm o e tlile go akaretšwa dithulaganyong tša taolo le dithulaganyong tša mošomo tša leloko le lengwe le le lengwe la lapa la DPW. Tlhagišo e dirilwe gore mang le mang a saene Mokgwa wa Boetapele bjalo ka sešupo sa boineelo bja rena bja go fetolela kgoro ya rena bokaoneng.
Dipego tša kotara le kotara di tlile go akaretša karolo goba kgaolo ye e fago dintlha tša ka moo Mokgwa wa Boetapele o phathagaditšwego ka gona ka diyuniting.
Ofisi ya Molaodimogolo: Papatšo le Kgokagano e tlile go hlama thulaganyo ya go hlokomela phethagatšo ya Mokgwa wa Boetapele.
Maloko a TMC a swere diketelo tša tikologo le tša ofisikgolo gomme le lengwe la mabaka a diketelo e ile go humana dikakanyo go tšwa go badirišani ka ga phethagatšo ya Mokgwa wa rena wa Boetapele.
Kgoro e tlile go go sepela sebaka se se telele go ala motheo wa kabo ya ditirelo ye e kaonafaditšwego ge re ka humana metheo ye ka moka gabotse. Le ge go le bjalo, katlego ya kgoro ye e ithekgile godimo ga rena ka moka, go sa šetše morafe, mmala, bodumedi, dikamano goba maemo kgorong ye. Ka moka re ka dira phetogo ge fela re thoma go dira dilo tše di bohlokwa gabotse.
Maatla a rena bjalo ka kgoro a botšong bja go fapafapana, maitemogelong, mangwalong a thuto le dihlopheng tša go fapafapana tša setšo, bodumedi le dikgokaganyo goba maemo ka kgorong. Re swanetše go šomiša diphapano tše ka moka go ikaonafatša. Ka moka ga rena ga re fa ka phošo. Hisitori e re dirile ka moka go rena maloko a lapa la DPW. Bjalo ka lapeng le lengwe le le lengwe, go tlile go ba le dinako tšeo re tlilego go hloya lefelo le le go itshola gore ke ka baka la eng re le fa, eupša re swanetše go lemoga gore go tšwa go rena go dira lefelo le bo ba la mohuta wo re ratago go lona.
Mo go tše, go na le motheo bakeng sa phetogo ya nnete ya DPW. Le ge go le bjalo, ke leloko le lengwe le le lengwe, go sa kgethe morafe, mmala, bodumedi, bong goba tumelo, leo le ka gape le tilego dira phapano. Se ke Mokgwa wa Boetapele, Mokgwa wa DPW.
Na, (Leina), ... (Poso) yo a šomago ... (Ofisi, karolo), ke dumela le go itlama go obamela melawana le ditlhagišo tše di tšwelelago ka gare ga Mokgwa wa Boetapele.
Mokgwa wa boetapele wa DPW, mokgwa o moswa wa go dira mošomo. 25 Janaware 2005.
E hlagišitšwe ke ofisi ya DG.
<fn>nso_Article_National Language Services_Mokgwatshepetso wa Ti.txt</fn>
Phokotšo ya tlhokego ya mešomo ke se sengwe sa mathata a magologolo ao a lebaganego le Afrika Borwa. Mmušo o dirile maitekelo a mmalwa go mekamekana le tlhokego ya mešomo le bohloki, go akaretšwa le hlohleletšo ya Diporokerama tšeo di Ikgethang tša Mešomo ya Setšhaba (SPWP) tšeo di hlagišago mešomo. Diporokerama tšeo di Ikgethang tša Mešomo ya Setšhaba ke porokerama ya lebaka le le kopana, yeo e sego ya go ya go ile yeo e hlagišwago ke mmušo mme e fana ka mešomo e bile e fiwa thušo ya ditšhelete ke mmušo, e ka ba seripa sa tšhelete goba ka moka, go tšwa go methopo ya setšhaba go hlola thoto ya setšhaba.
Moalo o fana ka ditšhupatsela tša tšhireletšego ya bašomi ba Diporokerama tšeo di Ikgethang tša Mešomo ya Setšhaba (SPWP) go elwa hloko dinyakwa tša bašomi tša go ba le ditokelo tša motheo, maikemišetšo a diporokerama le seo se tla amago mmušo mabapi le methopo.
Šedi e fiwe dihlopha tšeo di lebantšhitšwego bjalo ka: basadi, malapa ao a fepšwago ke basadi, baswa, digole le malapa ao a okago bolwetši bja HIV/AIDS.
Matlafatšo a batho le setšhaba seo se amegago ka go fana ka tlhahlo ya Diporokerama tšeo di Ikgethang tša Mešomo ya Setšhaba (SPWP).
Go fana ka ditšhupatsela tša tiragatšo go batšeakarolo bao ba amegago ka go Diporokerama tšeo di Ikgethang tša Mešomo ya Setšhaba (SPWP) mabakeng a mekgwa ya tshepetšo ya mešomo, ditefelo le sekala sa ditefelo, kgalemo le tshepetšo ya dingongorego.
Go hlohleletša tshepedišo yeo e swanago magareng ga Diporokerama tšeo di Ikgethang tša Mešomo ya Setšhaba (SPWP) tšeo di fapanego ka mono Afrika Borwa.
Molao wa Hlatswadiatla ya Dikgobalo le Malwetši Mešomong wa nomoro ya 130 wa 1993.
Molao wa Tšweletšo ya Bokgoni wa 1998.
Mokgwatshepetšo ga o gapeletše tlamego ya semolao godimo ga tlamego yeo e lego ka go Molao wa Mekgwa ya Motheo ya Mošomo goba molao o fe goba o fe wo o hlalošwago ka go Mokgwatshepetšo. Maikemišetšo a wona ke go hlahla bathwadi ka ga dikgontšhi tša semolao ka go Melao yeo.
Mokgwatshepetšo o swanetše go balwa ga mmogo le Maikemišetšo a Letona a porokerama ya go ikgetha ya mešomo ya setšhaba ao a filwego ke Letona la tša Mešomo go ya ka karolo ya 50 ya Molao wa Mekgwa ya Motheo ya Mošomo le mabaka le mekgwa ya tša mešomo yeo e kgokeleditšwego go Mokgwatshepetšo wo.
Mokgwatshepetšo o beilwe godimo ga maitemogelo a makaone a boditšhabatšhaba a tiragatšo a gore gohle mo go ka kgonegago, mošomo o swanetše go dirwa ka go šongwa. Mo mošomi a šomago, o swanetše go lefelwa ka sekala seo se beilwego go leboga ge a phethagaditše mošomo wo o filwego. Mošomo o ka fiwa motho o tee goba sehlopha sa batho. Ke mošomo wo o phethilwego fela wo o lefelwago go ya ka ntlha ya 12,1. Ke fela ge seo se sa kgonege mo bašomi ba ka lefelwago letšatši ka letšatši tšhelete yeo e beilwego.
Bao ba tšwelwago mohola ke diporokerama ba swanetše go ba batho bao ba sa šomego go tšwa go dikarolo tšeo di hlekefetšwago ke bohloki go tšwa go setšhaba seo se hlokišitšwego dikgoba bao ba amogelago letseno le fe goba le fe la phešele ya polokego ya tša bobotlana.
Go phatlalatša mohola wo ka bophara ka mo go ka kgonegago mo setšhabeng, motho o tee ka go lapa le tee o swanetše go thwalwa, go etšwe hloko maemo a selegae.
Bašomi bao ba nago le bokgoni go tšwa mafelong a mangwe ba ka thwalwa ge ba na le bokgoni bjo bo nyakegago go porotšeke ye itšeng ge e le gore ga go batho bao ba lekanego go tšwa mo setšhabeng seo bao ba nago le bokgoni bjoo goba bao ba ka hlahlelwago bokgoni bjoo. Efela se, se seke sa hlola gore go be le batho bao ba fetago diperesente tše 20 bao ba šomago mo porokeramong ba sa tšwe mo lefelong leo. Oditi ya nnete ya bokgoni e swanetše go dirwa mo go swanetšego mo lefelong leo Diporokerama tšeo di Ikgethang tša Mešomo ya Setšhaba (SPWP) di diragatšwago.
Diporokerama di swanetše go bea phihlelelo ya mešomo go malapa ao a fepšwago ke motho o tee le ao a fepšwago ke basadi, baswa, batho bao ba nago le bogole malapa ao a okago balwetši ba HIV/AIDS, batho bao ba sa kago ba šoma le bao ba dutšego ba sa šome lebaka le le telele.
Diporokerama tšeo di Ikgethang tša Mešomo ya Setšhaba di swanetše go fihlelela diphihlelelo tše ka go magoro ka moka a dikgoba tša mešomo.
Batho bao ba hwetšago phešele ya mmušo le thušo go tšwa go lenaneo la polokego ya maphelo a tša bobotlana ga ba a swanela go thwalwa ka go Diporokerama tšeo di Ikgethang tša Mešomo ya Setšhaba (SPWP).
Batho bao ba lego ka tlase ga mengwaga ye lesome seswai ga ba a swanela go thwalwa ka go Diporokerama tšeo di Ikgethang tša Mešomo ya Setšhaba (SPWP).
Setšhaba sa lefelo leo, ka ditho ka moka tšeo di hlamilwego, se swanetše go tsebišwa ka tlhamo ya Diporokerama di fe goba di fe tšeo di Ikgethang tša Mešomo ya Setšhaba (SPWP).
Maloko a setšhaba ao a tšeago karolo go ekonomi mme ba dira seripa sa sehlopha seo se fiwago šedi ba tla fiwa sebaka sa go dira dikgopelo tša mošomo.
Ge go kgethwa bašomi šedi ye kgolo e swanetše go fiwa dihlopha tšeo di lebantšhitšwego.
Diporokerama di fe goba di fe tšeo di Ikgethang tša Mešomo ya Setšhaba di leka go fa batho ka bontšhi bjo bo ka kgonegago sekgoba sa go tšea karolo ka go porokerama.
Mošomo o swanetše go arolelwa bao ba sa šomego ka go lekana ka mo go ka kgonegago.
Ga go motho yo a swanetšego šoma go feta dikgwedi tše 24 ka gare ga ntikodiko ya mengwaga ye mehlano, ntle le mo go se nago bašomi go tšwa lefelong.
Efela, mošomi yo a nago le lesea mme a tšea maikhutšo a setšwetši le yena o, ge e le gore Diporokerama tšeo di Ikgethang tša Mešomo ya Setšhaba (SPWP) di sa le gona, na le maswanedi a ntikodiko gape ya dikgwedi tše 24 ka gare ga ntikodiko ya mengwaga ye mehlano ge a boela mošomong go tšwa maikhutšong a setšwetši.
Mošomo wa kgapeletšo ga wa dumelelwa.
Ga go a dumelelwa go šoma ka kgapeletšo ka go Diporokerama tšeo di Ikgethang tša Mešomo ya Setšhaba (SPWP).
Mošomo wa kgapeletšo o akaretša mekgwa ya kgapeletšo bjalo ka go ithapeletša thušo goba go nyakwa thobalano ya go fiwa mošomo.
Diporokerama di swanetše go šetša gore go na le kgapeletšo ya mošomo goba aowa, kudu ge go amega bathuši bjalo ka ba dikonteraka goba makalatiro a taolo.
Mošomo wa Diporokerama tšeo di Ikgethang tša Mešomo ya Setšhaba (SPWP) ga o tšewe bjalo ka mošomo wa go lefela inšorense go ya ka Molao wa Inšorense ya bao ba sa šomego wa Nomoro ya 30 wa 1966.
Bašomi ba ka se lefelwe goba ba lefela tšhelete ya Sekhwama sa Inšorense ya bao ba sa šomego mo go Diporokerama tšeo di Ikgethang tša Mešomo ya Setšhaba (SPWP).
Bathwadi ba swanetše go lefela bašomi sekala sa ditefelo seo se beilwego ka go Diporokerama tšeo di Ikgethang tša Mešomo ya Setšhaba (SPWP).
Mo go kgonegago, bašomi ba swanetše go lefelwa go ya ka bogolo bja mošomo wo o phethilwego. Bašomi ba ba hlalošwa bjalo ka "balefelwa ka mošomo".
Go na le mešomo yeo go sa kgonegego go lefela bašomi go ya ka palo ya mešomo yeo e phethilwego. Mešomo yeo e akaretša baleta tšhireletšego.
Sekala seo se beilwego se swanetše go ela hloko meputso yeo e amogelegago yeo e lefelwago mošomo wa bao ba se nago boitemogelo go bapetšwa le mo lefelong leo lefapha ka lefapha, ge go le maleba.
2 Sekala se swanetše go ba sa moputso wa maleba gore bašomi ba be le matla a go šoma, go leboga mošomo wo o dirwago le go netefatša boleng bjo bo amogelegago bja mošomo. Ga se sa swanela go fetiša palogare ya sekala sa mo lefelong gore batho ba se tšhabele mešomo ye mengwe yeo e lego ya lebaka le le teletšana.
3 Banna, basadi, digole le batšofadi ba swanetše go hwetša meputso ya go swana mošomong wa go swana.
Mo lenaneong la go lefelwa ka mošomo wo o phethilwego, mošomi o lefelwa go ya ka mošomo wo a o phethilego.
Ge bašomi ba tsebišitšwe letšatši pele, gore go ka se be le mošomo letšatši leo le latelago, ga ba a swanela go hwetša moputso.
Bašomi ba tla lefelwa putseletšo ya tlhahlo ge go nyakega gore ba tsenele lenaneo la tlhahlo leo go kwanwego ka lona. Seo se swanetše go lekana le 75% ya sekala sa mošomo wa letšatši ka letšatši goba 75% ya sekala sa letšatši ka letšatši sa moputso wa bašomi bao ba lefelwago go ya ka nako yeo ba e šomilego. Go ka se be le tefelo ya tlhahlo pele ga ge e diragala. Fela ditshenyegelo tša tlhahlo di tla lefelwa, mohlala e tla ba tša maeto, bahlahli, ditlabelo.
Mošomi yo mongwe le yo mongwe o swanetše go fiwa dintlha tšeo di ngwetšwego le ditlhalošo ka molomo ka polelo yeo a e kwešišago ka ga sekala sa moputso le ka mo se tla balwago ka gona.
Setlankana sa moputso se swanetše go ntšhiwa le moputso wa mošomo wo o phethilwego.
Moputso o swanetše go fiwa ka nako yeo e lekanago ka tatelano le ka mokgwa wo o bontšhwago ke porokerama.
Moputso o swanetše go fiwa mo matšatšing a 35 a go fetša mošomo.
Go swanetše go swarwa rekoto ya mešomo yeo e phethilwego le ya meputso (go akaretšwa tefelo ya tlhahlo le tefelo ya matšatši a bolwetši) ya mošomi yo mongwe le yo mongwe.
Mešomo e swanetše go abelwa godimo ga diiri tše 40 ka beke mo mošomi a šomago diiri tše seswai ka letšatši, go akaretšwa le nako ya go ya le go bowa mošomong. Ge a fihlile mošomong, nako yeo a e šomišago go ya lefelong la mošomong wa le tšatši leo e swanetše go akaretšwa ka go lebaka la diiri tše seswai. Mošomi ga a swanela go fetša diiri tšeo di fetago tše 55 mo bekeng a dira mošomo.
Dinako tša go thoma le go fetša di ka bewa go ya ka dintlha tša go swana le mohuta wa porotšeke; bokgole bjoo bašomi ba swanetšego go bo sepela le dintlha tše dingwe tša mo lefelong bjalo ka tlelaemete, setlha sa ngwaga le sebopego sa lefelo.
Go e ya ka seemo sa lefelo, mošomo o ka alwa go fetiša diiri tše seswai, go fa mohlala, ge go le borutho go ka šongwa go tloga ka 05h00 go fihla ka 09h00 le gape go tloga ka 15h00 go fihla ka 19h00. Nako ya go fetša e se fete diiri tše 12 ka morago ga go thoma mošomo mme bašomi ga ba a swanela go šoma go feta diiri tše 55 ka beke.
Mošomi ga a gona mošomong ka lebaka la bolwetši goba kgobalo mme bohlatse bja bolwetši go ya ka dinyakwa tša Karolo ya 23 ya Molao wa Mabaka a Motheo a Mošomo bo filwe. Letšatši fela le tee la maikhutšo a bolwetši mo kgweding e tee yeo e tletšego yeo e šomilwego le a lefelwa go bašomi bao ba šomago matšatši a mane goba go feta ka beke.
b bašomi bao ba lefelwago go ya ka nako yeo ba e šomilego, go ya ka tefelo ya letšatši.
Se ga se diragale mo e lego gore bašomi ga ba kgone go šoma ka lebaka la gore ga se gwa fiwa mešomo.
Ge seemo se sebe sa leratadima se thibela mošomo wa bao ba lefelwago go ya ka mošomo, bašomi ba tla lefelwa ge fela ba feditše mošomo.
Bašomi bao ba sa fihlego ka nako tlhahlong bao ba sa šomego ka nako ya porokerama ya tlhahlo ga ba a swanelwa go lefelwa.
Bašomi bao ba sa yego ditlhahlong tša porokerama ba se na lebaka leo le kwagalago ba ka phumulelwa dikonteraka tša bona morago ga go latela tselatshepetšo yeo e kgotsofatšago.
Mošomi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go šoma lefelong leo le bolokegilego ntle le matšhošetši ao a lego kotsi bophelong bja gagwe.
Bolaodi le mothwadi yo mongwe le yo mongwe (mong konteraka) ka go Diporokerama tšeo di Ikgethang tša Mešomo ya Setšhaba (SPWP) ba swanetše go dira se sengwe le se sengwe seo se ka kgonegago go netefatša polokego ya maphelo a batho bao ba šomago ka go Diporokerama tšeo di Ikgethang tša Mešomo ya Setšhaba (SPWP).
Bašomi ba swanetše go šoma ka mokgwa wo o sa beego maphelo le polokego ya bona goba ya batho bangwe kotsing.
Maitshwaro ao a beago maphelo le polokego ya ba bangwe kotsing ke molato wo moputso wa kgalemo wo ka wona mošomi a ka lebogišwago mošomo.
Netefatša gore bašomi ka moka ba sedimošwa ka ga matšhošetši le dikotsi tšeo di amanego le mešomo ya bona.
Sedimoša le go hlahla bašomi ka ga tlhokomelo le magato ao ba swanetšego go a tšea go efoga le go fokotša matšhošetši le dikotsi tšeo di ka hlagelago bona le ba bangwe.
Go se dumelele bašomi go dira mošomo wo ba sego ba fiwa tlhahlo ya wona.
Fa bašomi diaparo tšeo di swanetšego tša tšhireletšego bjalo ka dikefa tše bothata, digalase tša seetša se bogale, dithiba ditsebe, diputsi le diaparo tša ka ntle tšeo di nyakegago go phethagatša mešomo ya bona ba bolokegile. Diaparo tšeo di swanetše go fiwa ntle le tefo mme di swanetše go hlokomelwa , ke mošomi, di dule di hlwekile mme di le ka lenaneo la go šomišega.
Fana ka ditlabelo tša Thušo ya Pele mo lefelong.
Netefatša gore bonnyane motho o tee lefelong o hlahletšwe go šoma bjalo ka Mohlankedi wa Thušo ya Pele le gore o kgona go fana ka Thušo ya Pele go bašomi bao ba gobetšego goba ba babjago.
Netefatša gore maemo ka moka a polokego ao a beilwego a a latelelwa.
Bega maitshwaro afe goba afe a go ba kotsi a mošomi yo mongwe go mothwadi wa bona (moputso).
Bathwadi ba swanetše go hlokomela gabotsebotse go netefatša gore bašomi ba go ba mmeleng goba bašomi bao ba nyantšhago ga ba dire mediro yeo e ka no tsenyago kotsing maphelo le polokego ya bona goba ya ngwana.
Tefelo ya Molao wa Hlatswadiatla ya Dikgobalo le Malwetši a Mošomong wa Nomoro ya 130 wa 1993 (COIDA) o šoma go Diporokerama tšeo di Ikgethago tša Mešomo ya Setšhaba.
Ngwadiša le Mokomišinara wa Hlatswadiatla gomme a tsenye bašomi ka moka ka go Diporokerama tšeo di Ikgethago tša Mešomo ya Setšhaba (se se dirwa ka go tliša foromo yeo e tladitšwego ya W AS 2).
Tsebiša Mokomišanara ka diphetogo di fe goba di fe tša dintlha.
Boloka rejisetara ya meputso, diiri tšeo di šomilwego le tefo (ye ke yona rejistara yeo e hlalošitšwego ka godimo).
Tliša pušetšo ya meputso yeo e lefilwego ka kgwedi ye nngwe le ye nngwe ya Matšhe.
Mothwadi o swanetše go lefa mošomi yoo a gobetšego kotsing ya mošomong le yoo a sa kgonego go šoma 75% ya moputso wa gagwe lebaka la go fihla go dikgwedi tše tharo. Sekhwama sa hlatswadiatla se tla bušetša mothwadi tšhelete ye.
Lapa la mošomi yoo a hlokagetšego ka baka la kotsi ya mošomong (goba yoo a bolawago ke bolwetse bja mošomong) le na le tokelo ya go humana hlatswadiatla go ya ka dikgonegišo tša COIDA. Mothwadi o swanetše go ba thuša go bega kgopelo ya bona gomme moo go kgonegago a fe leloko le lengwe la lapa mošomo.
Mošomi yoo a gobetšego kotsing ya mošomong yeo e bakilwego ke go se tlhokomele ga mothwadi o na le tokelo ya go kgopela hlatswadiatla ya tlaleletšo go ya ka karolo 56 ya COIDA.
Tlhahlo e tšewa e le karolo ye bohlokwa kudu ya Diporokerama tšeo di Ikgethago tša Mešomo ya Setšhaba.
Netefatša bonnyane bja go lekana le 2% ya tekanyetšo ya porotšeke e abelwa go thuša lenaneo la tlhahlo ka ditšhelete. Tšhelete ye e ka no tšwa go tekanyetšo ya porotšeke, Sekhwama sa Bosetšhaba sa Bokgoni goba baabi.
Netefatša tlhahlo ya nnete ka go fa disetifikeiti.
Bona ditsela tša thuto ya mošomo tšeo di lego gona ka go Diporokerama tšeo di Ikgethang tša Mešomo ya Setšhaba (SPWP).
Diporokerama tšeo di Ikgethago tša Mešomo ya Setšhaba di swanetše goba le mokgwa wa kgalemo le tselatshepetšo ya dingongorego.
c fa mokgwa wa go laola dingongorego le dipelaelo.
Ditshepetšo tša kgalemo le tša dingongorego di šoma go batho ka moka bao ba thwadilwego ke Diporokerama tšeo di Ikgethago tša Mešomo ya Setšhaba (SPWP).
Bathwadi ba swanetše go šomiša Mekgwatshepetšo ya Tiragatšo ye Botse: Tebogišo ya mošomo (Šetšulo ya 8 ya Molao wa Dikamano tša Bašomi wa bo 66 wa 1995) bjalo ka tlhahlo ge ba phethagatša maatla a bona a kgalemo le tebogišo ya mošomo.
d Batho bao ba phelago ba sa tle mošomong.
Konteraka ya mošomi e ka no fedišwa gape ka baka la dinyakwa tša tiragatšo. Se se swana le ge mošomo o fela ka baka la gore Diporokerama tšeo di Ikgethago tša Mešomo ya Setšhaba di fedišitšwe.
b tsebiša mošomi ka dikgononelo di fe goba di fe kgahlanong le yena ka polelo yeo mošomi a kgonago go e kwešiša; le go c fa mošomi sebaka sa go ikarabela. Mošomammogo a ka no mo thuša, ge e le gore mošomi o a nyaka.
Ga go na tlhokego ya gore mothwadi a sware nyakišišo ya semmušo. Empa, mothwadi a ka no tšea sephetho sa go fa mošomi yo a latofatšwago ka tlolomolao ye šoro theeletšo yeo ka go yona mošomi a ka lekago bohlatse bjoo molato o theilwego go bjona.
Mothwadi o swanetše go kgalema ka mokgwa wa go swana wo o kwagalago ka dinako ka moka.
Mošomi a ka kgalengwa fela ge e le gore o tlotše molao wa mošomong goba maemo ao mošomi a tsebago ka wona goba ao a ka bego a tsebile ka wona. Ka moo, go bohlokwa gore mothwadi a tsebiše bašomi ka melawana le maemo a mošomong. Go tla tšewa gore modiredi o tseba gore maitshwaro a go swana le go fihla morago ga nako, go sepela pele ga nako, botagwa, go lwa goba go se theeletše ditaelo ke ditlolomolao tšeo di kgalemelwago.
Mothwadi o swanetše go boloka rekhoto yeo e ngwadilwego fase ya kgato e fe goba e fe ya kgalemo yeo e tšerwego.
Temošo ya molomo e ka no fiwa ka baka la kgalemo ya ditlolomolao tše nnyane. Maikemišetšo a temošo ke go tlhalošetša mošomi gore melao e reng, go mo hlohleletša go e latelela le go eletša gore ge e le gore maitshwaro a a boeletšwa, mothwadi a ka no tšea dikgato tše boima. Go nyakega fela temošo ye tee ya molomo pele go dirwa ditemošo tša go ngwalwa fase.
Go ka no fiwa temošo yeo e ngwadilwego fase ge ditlolomolao tše nnyane di boeletšwa goba le go ditlolomolao tše kgolo. Mothwadi o swanetše go nyakišiša molato pele a ntšha temošo. Mošomi o swanetše go kgopelwa go araba le go tlhaloša maitshwaro a gagwe. Temošo e swanetše go bolela tlolomolao le lebaka leo ka lona temošo e šomago. Ka kakaretšo, e swanetše go ba dikgwedi tše tshelela le ge e le gore ditemošo tša ditlolomolao tše šoro kudu di ka no šoma ngwaga goba lebaka leo le sa šetšego la thwalo ya mošomi mo go Diporokerama tšeo di Ikgethago tša Mešomo ya Setšhaba (SPWP).
Ge e le gore mothwadi o tshepa gore tlolomolao ke ye kgolo. temošo e swanetše go bolela gore ke temošo yeo e ngwadilwego fase ya mafelelo le gore poeletšo ya tlolomolao e ka no baka gore mošomi a kobiwe. Go sego bjalo, go šišinywa gore go fiwe ditemošo tše pedi tše ngwadilwego fase pele motho a kobiwa.
Rekhoto yeo e ngwadilwego fase ya tatofatšo, tlhalošo le phetogo yeo go kwanwego ka yona ya maitshwaro goba ya tiragatšo ya mošomo e ngwalwa tšatšikgwedi, e a saenwa mme ya fiwa mošomi bjalo ka temošo yeo e ngwadilwego fase. Khopi ya temošo yeo e ngwadilwego fase e bolokwa ka gare ga faele ya mošomi lebaka leo e šomago ka lona.
Botagwa (ge e le gore ga bo ame tiragatšo ya mošomo).
Tšhomišo ya didirišwa tša porokeramo ntle le tlhokomelo (ge e le gore ga e ame maphelo le polokego).
Go se tsenele tlhahlo.
Ka kakaretšo, mothwadi ga se a swanele go koba mošomi ka phošo ya mathomo. Empa, mošomi a ka no kobiwa ge e le gore ke tlolomolao ye kgolo yeo e tla dirago gore go tšwela pele go thwalwa go se kgotlelelege le ge e le gore mošomi ga a na melato ye mengwe. Pele mošomi a kobiwa, mothwadi o swanetše go ela hloko gore na go kobiwa ke kotlo ya maswanedi naa.
Tshenyo ya ka boomo goba ka baka la go se tlhokomele ya didirišwa, metšhene goba dikoloi.
Ditiro tšeo di ka no bakago gore go tshwarišwe - kgobatšo ye šoro, bohodu, bomenemene.
Tlhorišo ka tša thobalano, go balwa le go kata.
Ditiro tša go baka kotsi go maphelo le polokego ya bašomammogo.
Botagwa ge e le gore bo ama bokgoni bja go šoma, mohlala, mootledi goba mosepediši wa motšhene ge a tagilwe.
Poeletšo ya ditlolomolao tše nnyane gantši - botagwa, go lwa, go rogana, thetelelo ya go phetha mediro gabotse, bjalo bjalo. Go se šomiše gabotse didirišwa tša porokerama, mohlala, mošomi yo a di šomišetšago mabaka a gagwe.
Mothwadi a ka no tšea magato kgahlanong le mošomi ka baka la mošomo wo o sa kgotsofatšego. Bašomi ba swanetše go tlhalošetšwa maemo a tiragatšo ya mošomo ao a lebeletšwego go bona. Ge ba sa fihlelele maemo a, mothwadi o swanetše go akanya ka ditsela tša go ba thuša go di fihlelela. Se se ka akaretša kgakollo goba tlhahlo goba go fa ditaelo tša go kwešišagala. Mošomi o swanetše go fiwa sebaka sa go bonala gore a kaonafatše tiragatšo ya gagwe ya mošomo. Ge tiragatšo ya gagwe e sa kaonafale, mothwadi a ka no tšea dikgato tša phošollo, go akaretšwa go kobiwa ge e le gore go bonwa go le maswanedi.
Ge tiragatšo ya mošomi e sa kgotsofatše mo mošomong wa go nyaka bokgoni bjo bo ikgethago, mothwadi o swanetše go akanya ka go šuthišetša mošomi modirong wo mongwe.
Ngongorego ke tlhobaelo ya go se kgotsofale ka lehlakoreng la mošomi ka baka la ditiro goba maitshwaro a mothwadi goba mošomi yo mongwe.
Mošomi wa go ngongorega o swanetše go lemoša mothwadi, ka go ngwala fase goba ka molomo. Ge ngongorego e ama mošomi yo mongwe, mošomi o swanetše go boledišana ka taba yeo le mošomi pele a eya go mothwadi.
Mothwadi o swanetše go theeletša ditlhagišo tša mošomi gape a leke go di rarolla ka ditherišano lebakeng la matšatši a 5.
Moo e lego gore taba ga e kgone go rarollega ka mokgwa wa go kgotsofatša mošomi, mothwadi a ka no nyakišiša, goba, ge mothwadi a bona go le maswanedi, a ka no dira nyakišišo yeo go yona makoko a amegago a tla kgonago go fahlela.
Mothwadi o swanetše go tsebiša yo a ngongoregago le motho o fe goba o fe yo a angwago ke diphetho lebakeng la nako yeo e amogelegago. Ge mothwadi a tšea sephetho sa go tšea magato a kgalemo, mothwadi o swanetše go latela tshepetšo ya kgalemo yeo e tlhalošitšwego ka godimo.
Motho goba sehlopha sa batho seo se filwego modiro wa go phetha mošomo wa kgoro yeo e amegago ka go Diporokerama tšeo di Ikgethago tša Mešomo ya Setšhaba.
Mošomi o lefšwa tšhelete yeo e beilwego tšatši le lengwe le le lengwe ge a šomile diiri tšeo di beilwego tša letšatši leo.
Mošomi e akaretša mang goba mang yo a šomago mošomo wa ka tlase ka go Diporokerama tšeo di Ikgethago tša Mešomo ya Setšhaba, go sa kgathalelwe gore ba thwetšwe thwii ke kgoro ya mmušo, lekalatiro la tiragatšo, mong konteraka goba konteraka ya ka tlase.
Kgwebo, institšhušene goba motho yoo a filwego konteraka gore a diragatše Diporokerama tšeo di Ikgethago tša Mešomo ya Setšhaba legatong la kgoro. Lekalatiro la tiragatšo le bofšwa ke mabaka le ditlamo tša go swana le tša go laola tiragatšo ya Diporokerama tšeo di Ikgethago tša Mešomo ya Setšhaba a bjalo ka kgoro.
Mošomi o lefšwa moputso wo beilwego go ya ka bogolo bja mošomo wo o beilwego. Mošomo wo o beilwego e ka ba wa mošomo o tee ka diiri tše seswai goba wa bašomi ba mmalwa go matšatši a mmalwa a mošomo, go beilwe godimo ga tšatši la mošomo la diiri tše seswai go motho yo mongwe le yo mongwe.
Ke thaba go go tsebiša gore o thwetšwe go šoma ka konteraka ya mošomo wo o lefelwago go ya ka mošomo wo o phethilwego ka go porotšeke ya Porokerama yeo e Ikgethago ya Mešomo ya Setšhaba (SPWP). Ka go konteraka ye o tla dira dihlopha tša mešomo tše mmalwa.
Konteraka ye e swanetše go balwa mmogo le mabaka le magora a thwalo ka go Diporokerama tšeo di Ikgethago tša Mešomo ya Setšhaba (SPWP) ao a kgokeleditšwego.
Porotšeke yeo o tla thwalwago go yona e lefelong la.
O swanetše go lemoga gore konteraka ye ke ya nako yeo e beilwego mme ga se mošomo wa go ya go ile.
b thušo ya ditšhelete ya porokerama mo lefelong la lena e a fela.
c O boeletša kgafetša kgafetša go se diragatše mošomo go ya ka mabaka ao o beetšwego mošomo ka wona mo porokeramong ya gago ya mošomo d o šomile bontši bja dikgwedi tše 24 ntikodikong ya dikgwedi tše 60.
O tla thwalwa bjalo ka ka gare ga sehlopha.
Ge o šoma o tla bega go.
Tefo a O tla lefšwa tšhelete yeo e beilwego ya R ge o phethagaditše mošomo wo o beilwego.
b Mošomo wo o nyakwago wa sekala sa tefelo seo go kwanwego ka sona o tla fapafapana go ya ka mošomo. O tla tsebišwa mathomong a modiro wo mongwe le wo mongwe goba sehlopha sa mediro gore o lebeletšwe go fetša mošomo wo kaakang ka letšatši.
c O tla lefelelwa mošomo woo o o feditšego fela.
d O tla lefelelwa tšhelete ya palo ya matšatši ao a bontšhwago ka gare ga konteraka le ge e le gore o fetša mošomo pele ga nako goba morago ga tšatši la go fetša leo le akantšwego.
e Mong konteraka o swanetše go go lefa ponase ya tšweletšo matšatši a phetelelo ge e le gore mošomo o fedile pele ga nako ge e le gore o feditše karolo ya gago ya mošomo.
f Mong konteraka o tla lefšwa lebakeng la matšatši a 30 morago ga ge mošomo o feditšwe. O tla lefšwa lebakeng la matšatši a 5 morago ga ge mong konteraka a lefilwe.
Go tlaleletša mabaka ao a lego ka godimo, dikwano le mabaka ka moka a thwalo ka go Diporokerama tšeo di Ikgethago tša Mešomo ya Setšhaba (SPWP) di tla šomišwa ka go thwalo ya gago. Ge o ka tlola a fe goba a fe a mabaka le dikwano tše, konteraka ya gago e ka no fedišwa.
E saenilwe ka tšatši la bo la.................
<fn>nso_Article_National Language Services_Molao wa Setlwadi.txt</fn>
Molao wa Setlwaedi o diragaditšwe gore o angwe ke sephetho sa Bhe, seo se fetotšego tsela yeo bohwa bja bahu bo ka abjago ka yona. Gape se fetotše tsela yeo Kgoro ya Toka le Tlhabollo ya Molaotheo di ka hlokomelago taolo ya bohwa bja bahu ka yona.
Mola a sa phela, mohu o be a dula le mohumagadi Bhe le o tee wa barwedi ba gagwe ba babedi Khayelitsha. Go be go na le pelaelo ya gore mohumagadi Bhe le mohu ba be ba nyalane goba aowa. Morwedi wa bona wa bobedi o be a dula le rrago mohu ka Berlin go la Eastern Cape.
Mohu o hlokofetše a se na le Testamente, gomme bohwa bja gagwe bo ile bja aroganywa go ya ka mareo a molao wa setlwaedi. Se se šupa gore rrago mohu o tla abelwa bohwa go sa akarešwe mohumagadi Bhe le barwedi ba gagwe ba ba bedi.
Bohwa bo be hlophilwe ka mošašana le thoto yeo e šomišetšwego go aga mošasana. Rragwe o be a nyaka go rekiša thoto gore a lefe poloko ya morwagwe. Ge a ka be a tšwetše pele, mohumagadi Bhe le bana ba gagwe nkabe ba ile ba hlaetšwa. Mohumagadi Bhe o dirišitše kgorotsheko go bega gore barwedi ba gagwe ba ba bedi ke bona fela e lego bajabohwa ba monna wa gagwe.
Kgorotsheko ya Molaotheo e akantše gore molao wa setlwaedi wa tlhatlamano o gapeleditšwe ke karolo ya 23 ya Molao wa Taolo ya Babaso, e bile ga wa dumelelwa go godišwa go kopana le diphetogo mo mokgatlong wo o lebanego ke go o direla. Ka gona o eme le go se sa kgona go kgwatha bonnete bja toropofatšo le go fetola boleloko bja lešika. Ka mabaka a wona a bjale ga go molaotheong ka ge o kgetholla ka baka la bong le matswalo.
Bohwa bja bahu ka moka bo tla abja go lebeletšwe go ya ka Molao wa Tlhatlamano Ntle le Testamente.
Ge mohu a tlogetše bagatša ba gagwe le leloko fela, bagatša ba tla abelwa bohwa ka dikarolo tša go lekana.
Ge bohwa e se bjo bogolo go lekana go dumelela mosadi yo mongwe le yo mongwe go abelwa R 125 000, bagatša ba tla abelwa bohwa ka dikarolo tša golekana mola ele gore leloko le ka se amogele selo.
Ka morago ga sephetho sa Bhe bohwa bja mohu bo tla laolwa go lebeletšwe Molao wa Taolo ya Bohwa. Molao wa 66 wa 1965 bjale ka ge o fetotšwe.
Maseterata a ka se sa hlokomela le go sepidiša bohwa bja mohu; ke morena wa kgorokgolo ya tsheko fela yo a ka dirago bjale.
Morena wa kgorokgolo ya tsheko ga ana ga a fiwa maatla a go laola bohwa legatong la bajabohwa. Morena o tla kgetha motho wa maleba go sepEdiša bohwa.
Ge go logwa maano a bohwa bja gagwe, ka go lelengwe motho a ka beakanya gore bohwa bo ka abja go lebeletšwe molao wa setlwaedi. Se se ka dirwa ka mokgwa wa go ngwala testamente.
Morena wa kgorokgolo ya tsheko o gapeletšwa ke molaotheo go netefatša tšwelopele ya molao wa setlwaedi. Se se swanetšwe go dirwa ka mokgwa wa go dumelela ba lapa la mohu go kwana ka tsela yeo bohwa bo ka abjago ka yona. Morena wa kgorokgolo ya tsheko a ka se, fela, dumelele dihlopha tša bao ba sa kgonego go iphemela go swana le basadi le bana ba šomišwa bošaedi e le ka baka la kwano ya leloko.
Go bohlokwa gore moAfrika Borwa yo mongwe le yo mongwe a lemošwe ka diphetogo tše, gore ba leke go loga maano a bohwa bja bona ka mokgwa wa maleba.
Morenamogolo wa kgorokgolo ya tsheko o hlomile mogala wa thušo mo e le go gore tshedimošo e tla humanwa.
<fn>nso_Article_National Language Services_Molao wa Tsweletso ya.txt</fn>
Dipoelo tša Thuto: Baithuti ba tla bontšha kwešišo ya gore Melao ye e kgontšha bjang tlhahlo le tšweletšo gore di lefelwe mafelong a mošomo.
Ka go motšulo wo re ile go nyakišiša gore Melao ye e kgontšha bjang tlhahlo le tšweletšo gore di lefelwe mafelong a mošomo.
Go kgontšha legoratšhomo la go hlama le go diragatša maanotshepetšo a bosetšhaba, lefapha le mafelo a mošomo, go tšweletša le go kaonafatša bokgoni bja maatla a bašomi ba Afrika Borwa; go tsenya maanotshepetšo ao ka go Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba leo le hlalošwago ka go Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto 1995; go kgontšha boithuti bjo bo kgontšhago mangwalo a thuto a mošomo ao a dumelelwago; go kgontšha tefelo ya tšweletšo ya bokgoni ka go šomiša lenaneo la tšhelete ya motšhelo le Sekhwama sa Bosetšhaba sa tšweletšo ya bokgoni; go kgontšha le go laola tshepetšo ya ditirelo tša mešomo; le go kgontšha merero yeo e lego mabapi le tšeo.
Bontši bja bakgathatema ka go Intaseteri ya Dinamelwa ba amogetše molaotlhakwa wa tšweletšo ya bokgoni mme ba dirile tšweletšo ya bokgoni karolo ya ka gare ga maanotshepetšo a dikgwebo tša bona.
Bjale ge, re tla ikamanya le dintlha tša Molao wo tšeo di amanago le seo go leka go go fa kwešišo ya tshepetšo yeo e amanago le go tšweletšwa ga lenaneo la tšweletšo ya bokgoni mafelong a mešomo le ka mokgwa wo mong mošomo a ka holegago ka gona ge a ka tšea karolo.
Ngwala mešomo le ditiragatšo tšeo di swanetšego go dirwa ke TETA go netefatša gore lenaneo la tšweletšo ya bokgoni la lefapha ka gare ga maanotshepetšo a Legoratšhomo la Tšweletšo ya Bokgoni la Bosetšhaba le a diragatšwa.
Ahlaahla lenaneo la Tšweletšo ya Bokgoni Mafelong a Mošomo go bontšha bohlokwa bja peakanyo yeo e kopanetšwego magareng ga mong mošomo le bašomi.
Ahlaahla maikemišetšo a Molao mme wa latedišiša ditsela tšeo ka tšona maikemišetšo ao a ka go fihlelelwa.
e go thuša bašomi go nyaka mošomo le go tsena ka gare ga mmaraka wa mešomo.
Na maikemišetšo a a tla fihlelelwa bjang?
a metšhelo ya tšweletšo ya bokgoni yeo e kgoboketšwago ka go lefapha la yona lebelela sethalwa letlakaleng leo le latelago b thušo ya tšhelete, dimpho le dikgopelo tšeo bo di fiwago c letseno go tšwa go ditirelo tšeo bo di fago d letseno leo le tšwago go tšhelete yeo e tswalago go yeo e bolokilwego bjalo bjalo.
Ka go leka go diragatša tlhahlo ya bokgoni mo mafelong a mošomo mme ra imolla tefelo ya tlhahlo, lenaneo la motšhelo le tsentšwe go hlohleletša mekgatlo go tšea karolo.
Mekgatlo e tla swanelwa ke go fihlelela dinyakwa tše dingwe tša motheo tša go ka fiwa thušo ya tšhelete. Ge bašomi ba Bolaodi bja Lefapha bja Thuto le Tlhahlo (SETA) ba hlahloba Lenaneo la Tšweletšo ya Bokgoni Lefelong la Mošomo ba tla šomiša dinyakwa tšeo.
Ngwadišitšego Mosepediši wa Lenaneo la Tšweletšo ya Bokgoni yo a thwetšwego ka go ikopanya le bašomi goba baemedi ba bona.
Tshaeno go tšwa go motho yo a filwego maatla ka gare ga mokgatlo gammogo le Mosepediši wa Lenaneo la Tšweletšo ya Bokgoni SDF le moemedi wa bašomi motho yo wa mafelelo yena a ka dira seo ge mokgatlo o na le bašomi bao ba fetago ba 50.
Thušo ya tšhelete e ka lekana le % ya metšhelo yeo e lefelwago ke mong mošomo ka go ngwaga woo wa ditšhelete.
Tshaeno ya tumelelo.
Thušo ya tšhelete e ka lekana le % ya metšhelo yeo e lefetšwego ke mong mošomo ka go ngwaga woo wa ditšhelete.
Lebelela foromo ya kwano ya boithuti mme wa kwešiša maikemišetšo a go tsenya tiragatšo ya boithuti.
Molao le boithuti.
Molao o hlaloša gore ke ka lebaka la eng go swanetše gore go hlangwe boithuti, bo ngwadišwe mme bo sepetšwe ka taolo.
Boithuti bo swanetše go ba le lenaneothuto leo le hlamilego ka sebopego sa lona mme le akaretše maitemogelo a tiragatšo ya mošomong yeo e itšeng le lebaka la maitemogelo.
Boithuti bo tla fana ka mangwalo a thuto ao a ngwadišitšwego le Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa (SAQA) mme mangwalo ao a amana le mošomo.
Mong mošomo le mohlahli.
E tlatšwa ka go foromo yeo e beilwego mme e ngwadišitšwe le Bolaodi bja Lefapha bja Thuto le Tlhahlo ka mokgwa wo o beilwego.
Seo se latelago ka fase ke setatamente sa kakaretšo sa Molao.
Ahlaahla dipotšišo tšeo di latelago tšeo di amanago le kakaretšo le tshedimošo yeo e hwetšwago ka go dikgaolo tšeo di amegago tša Molao, ka go sehlopha sa lena, bjale lekang go araba dipotšišo tšeo di latelago.
Šomiša tshedimošo ka go Molao ka tlase ga dikgaolo tšeo re go lemošago tšona.
Efa mabaka a mararo gore ke ka lebaka la eng re swanetše go tšweletša bokgoni bja maatla a bašomi ba Afrika Borwa.
Ngwala mabaka a mangwe a mane gore ke ka lebaka la eng go tsentšwe Molao wo.
Tlatša dikgoba tšeo di lego ka tlase go bontšha kamano magareng ga Bolaodi bja Bosetšhaba bja Tšweletšo ya Mošomo le Bolaodi bja Lefapha bja Thuto le Tlhahlo.
Dira kakaretšo ya mešomo ya ditho tše pedi.
Hlagiša kakaretšo ye go batšeakarolo ka moka ba sehlopha.
Boithuti ke eng?
Ge go le bjalo, ke bofe?
Ge go le bjalo o ka bo fihlelela bjang?
Ke mahlakore a fe ao a swanetšego go saenela boithuti?
Diporokerama tša Tšweletšo ya Bokgoni ke eng?
Diporokerama tša Tšweletšo ya Bokgoni di lefelwa bjang?
Naa Bolaodi bja Lefapha bja Thuto le Tlhahlo e tšea kae tšhelete ya go lefela diporokerama tše?
Ke mang yo a nago le maikarabelo a go thala lenaneo la tšweletšo ya bokgoni lefelong la mošomo lebelela 3?
Kgetha go tšwa go letlakala leo le filwego ka tlase, mešomo/tiragatšo yeo e swanetšego go tšewa ke Bolaodi bja Lefapha bja Thuto le Tlhahlo (SETA) go netefatša gore Lenaneo la Lefapha la Tšweletšo ya Bokgoni ka gare ga legoratšhomo la bosetšhaba la Tšweletšo ya Bokgoni le a diragatšwa.
<fn>nso_Article_National Language Services_Molaokakanywa wa Nakw.txt</fn>
Bjalo ka ge o tsebagaditšwe ka go Kopano ya Bosetšhaba bjalo ka Molaokakanywawa karolo ya 76, kakaretšo ya tlhalošo ya Molaokakanywa e tsebagaditšwego ka go Kasete ya Mmušo Nomoro y.
Mantšu ao a tlantšwego ka boso ka gare ga mašakana a khutlonne a bontšha go se tsenywe ka gare ga tlhalošo ya ga bjale.
Mantšu ao a thaletšwego ka mothalo wo mokoto a bontšha tsenyo ka go tlhalošo ya ga bjale.
Go fetola Molao wa Molaokakanywa wa Nakwana wo o Fetotšwego wa Dinamelwa tša Tsela, 2000, go hlaloša mantšu le go fetola ditlhalošo tše dingwe; go fhliša tshedimošo yeo e ka akaretšwago ka go tsebišo yeo e nago le molaotshepetšo wa bosetšhaba wa dinamelwa tša tsela; go kgontšha leswa tshepetšo ya peakanyo ya bolaodi bja porofensi; go fokotša palo ya dipeakanyo yeo e bewago ke Molao; go maatlafatša Letona go thwala bolaodi bja peakanyo bjo bo swanetšego go fa lekgotlakhuduthamaga leo le amegago peakanyo ya tša dinamelwa; go kgontšha leswa peakanyo ya maanotshepetšo a magoratšhomo a bosetšhaba le a porofensi a dinamelwa tša tsela; go phumula ditlhalošo tša direkoto tša ga bjale tša dinamelwa tša bohle, maanotshepetšo a dilaesense tša tšhomo, dipeakanyo tša tekatekanyo le tša dinamelwa tša bohle; go kgontšha leswa peakanyo yeo e kopanetšwego ya dinamelwa; go telefatša mafelelo a dinako tše dingwe; go kgontšha leswa mehuta ya dinamelwa tšeo di ka šomišwago ka go ditirelo tša dinamelwa tša bohle; go telefatša phedišo ya maswanedi a swara dilaesense tša tšhomo; go telefatša mešomo ya beng ba dilaesense tša tšhomo goba ditumelelo; go bontšha dinamelwa tšeo di swanetšego go šomišwa go ditirelo tša maeto a matelele; go kgontšha leswa go fetola dilaesense tša tšhomo; go maatlafatša Letona go bea maemo a dimitara tšeo di beilwego tša dithekisi tša dimitara le go maatlafatša Molekgotlaphethiši go bea dihlangwa tša ditefelo tša ditirelo tša dithekisi tša dimitara; go kgontšha tumelelo ya dilaesense tša tšhomo go ditirelo tša boeti; go kgontšha leswa pewo ya lebakanyana ya dinamelwa tše itšeng; go hlama leswa melato; le go kgontšha ditokišo tša tlhalošo; le go kgontšha merero yeo e golaganego le seo.
ditlhalošo: '' 'moagi yo a ngwadišitšwego' e ra moagi yo a ngwadišitšwego ka tlase ga karolo ya 5 ya Molao wa Bosetšhaba wa Dinamelwa tša Tsela, 1996 (Molao wa Nomoro ya. 93 wa 1996); 20 'moromelantle yo a ngwadišitšwego' e ra moromelantle yo a ngwadišitšwego ka tlase ga karolo ya 5 ya Molao wa Bosetšhaba wa Dinamelwa tša Tsela, 1996 (Molao wa Nomoro ya. 93 wa 1996);''; le g kemolegatong ka go tlhalošo ya ''motšweletši yo a ngwadišitšwego go tlhalošo yeo e latelago:'' 'motšweletši yo a ngwadišitšwego' e ra senamelwa e ra motšweletši [morekantle goba 25 motšweletši wa dinamelwa] yo a ngwadišitšwego ka tlase ga karolo ya 5 ya Molao wa Bosetšhaba wa Dinamelwa tša Tsela, 1996 Molao wa Nomoro ya 93 wa 1996.''.
d matšatši ao a lebišitšwego a phetogelo ya lefapha la dinamelwa tša bohle tša tsela.
i go ka dirwa seo ka go ikopanya le Letona la Thuto le Letona la tša Mošomo ka tšhetšo ya go netefatša thuto le tlhahlo ka go dithuto goba dithuto tša tlhahlo tšeo di lego mabapi le tša dinamelwa, di lebišwa kobamelong ya Legoratšhomo la Magwalo aThuto 40 leo le tlhalošitšwego ka go karolo ya 1 ya Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto wa Afrika Borwa, 1995 Molao wa 58 wa 1995, lw Molao wa Tšweletšo ya Bokgoni, Molao wa Nomoro ya. 97 wa 1998;''.
Bolaodi bja tša dinamelwa, ge bo e fa dikonteraka tša dithoto le ditirelo, bo swqanetše go diriša lenaneo leo le kgotsofalelwago, la tekatekano, leo le lego pepeneneng, le šomega e bile le seketša mme le obamela Molao wa Molaotshepetšo wa Legoratšhomo la Thwalo yeo e Kgethwago, 2000 Molao wa Nomoro ya. 4 wa 2000, le [le ditlhalošo tša mabapi tša Molao wa Phetogelo wa Mmušo wa Selegae 50, 1993 Molao wa Nomoro ya 209 wa 1993, wo o tlago šoma le diphetogo tšeo di nyakwago ke tlhalošo] melao e fe goba e fey a mmušo wa selegae.''.
b mo lefelo la taolo la masepala le welago ka lefelong la dinamelwa goba MTA, ka moka goba ka seripa, dipeakanyo tšeo di hlalošwago ka go [ditemana c go ya go g tša karolwana yeo] karolo ya 191g e hlama setho sa peakanyo ya tšweletšo ya dinamelwa ya mohlakanelwa ya masepala woo mabapi le seripa seo sa lefelo la taolo ya lona leo le welago ka go lefelo la dinamelwa goba MTA.
e tsenelano ya peakanyo ya tša dinamelwa le tšhomišo ya naga ka gare ga tlhalošo ya Molao wa Kgonagatšo ya Tšweletšo, 1995 Molao wa Nomoro ya 67 wa 1995, goba molao o fe goba o fe wa porofensi wo o swanago le woo.
a ka phumulo ka go karolwana ya ya temana ya...
Ditlhalošo tša magoratšhomo le dipeakanyo tšeo do bontšhwago ka go karolwana ya 1b [go ya go] le g, ka go latelana, di swanetše go ba ka mo go nywkawago ke Molao, fela Letona le ka re, ka go ikopanya le Makgotlaphethiši, a fetola dinyakwa tša dipeakanyo tše, ka mokgwa wo o beilwego ka tlhalošo, mabapi le mafelo a dinagamagaeng ka go diporofensi tše itšeng.''.
Bolaodi bjo bongwe le bjo bongwe bjo bo beilwego ke Molakgotlaphethiši go dira bjalo, bo swanetše go hlagiša dipeakanyo tšeo di amegago tša dinamelwa go lekgotlakhuduthamaga mme ba dire ditšhišinyo go lekgotlakhuduthamaga leo ka ga phetolelo ya ditumelelo ka go dilaesense tša tšhomo, le ka ga dikgopelo tša dilaesense tša tšhomo tše mpsha, bjalo ka ge go nyakega ka go Seripa sa 9.''; le c phumulo ya karolwana ya 6.
)(a) Letona le swanetše go, ngwaga ka ngwaga, ka letšatši leo le tla bewago ke Letona morago ga go ikopanya le bo Molekgotlaphethiši mme la tsebagatšwa ka tsebišo ka go Kasete ya Mmušo, la beakanya legoratšhomo la bosetšhaba la maanotshepetšo a dinamelwa tša tsela a mengwaga ye mehlano; mo mengwageng ye mehlano yeo e sepelelanago le mengwaga ya ditšhelete ya Kgoro, ka kelohloko ya karolwana ya.
b Letona le swanetše go bea nakong beakanya legoratšhomo la bosetšhaba la maanotshepetšo a dinamelwa tša tsela mo mengwageng ye mengwe le ye mngwe ye mebedi.''.
a Molekgotlaphethiši o swanetše go [ngwaga ka ngwaga] beakanya legoratšhomo la porofensi la dinamelwa [mo lebakeng la mengwaga ye mehlano] go ya ka dinyakwa tšeo di beilwego ke Letona morago ga go ikopanya le Molekgotlaphethiši mme o swanetše go e tsebagatša ka go Kasete ya Mmušo ka letšatši leo le beilwego ke Letona.
b Molekgotlaphethiši yo a hlalošitšwego ka go temana ya a o swanetše go, go ya ka karolo ya 211b, a bee legoratšhomo la dinamelwa la porofensi ya gagwe bonnyane ga tee mo mengwageng ye mebedi.
c Ge a beakanya legoratšhomo la dinamelwa la porofensi, Molekgotlaphethiši o swanetše go hlahlwa ke legoratšhomo la bosetšhaba la maanotshepetšo a dinamelwa tša tsela.
gA hlamaet maanotshepetšo a taolo ya nyakego ya mosepelo ka go porofensi;''.
Dikarolo tša 23, 24, 25 le 26 tša Molaomogolwane di a fetolwa.
Motho ga a swanela go sepetša ditlabelo tša kotsi bjalo ka ge go hlalošwa ka go karolo ya 21 ya Molao wa Ditlabelo tša Kotsi, 1973 Molao wa. 15 wa 1973, ka go lefelo la bolaodi bja peakanyo, ntle le [tseleng yeo e beilwego ka tlase ga temana ya h ya karolwana ya 2, mo tsela yeo e beilwego mme ya tsebagatšwa ka tlase ga karoo ya 291, mme motho yo a dirago seo, o tla bonwa molato] tsela yeo e beilwego yeo e bontšhwago ka go peakanyo yeo e tsenelanago ya dinamelwa yeo e hlalošwago ka go karolo ya 281, go ya ka maanotshepetšo a kakaretšo goba peakanyo yeo e hlalošwago ka go karolo ya 223l.
Motho o fe goba o fey o a tlolago goba a retelelwa ke go obamela karolwana ya 5 o tla bonwa molato.''.
Go fihlela ge mošomo wa ditimela tša banamedi o tšweletšwa go tšwa go bosetšhaba go ya go lehlakore le lengwe la mmušo, legoratšhomo le dipeakanyo tša dinamelwa tšeo di hlalošwago ka go karolo ya 19 (b) [go ya go] le (g), ka go latelana, di swanetše go fiwa Letona go dumelelwa ga setho sa peakanyo le legoratšhomo leo, ka go mokgwa le nako yeo e beilwego.''.
) Ge legoratšhomo la bosetšhaba la maanotshepetšo a dinamelwa tša tsela, legoratšhomo la dinamelwa la porofensi peakanyo ya dinamelwa tša bohle goba peakanyo yeo e tsenelanago, Letona goba bolaodi bja peakanyo, go ya ka moo go ka bago ka gona, o swanetše go tsebagatša, ka go Kasete ya Porofensi, goba, ka go legoratšhomo la bosetšhaba la maanotshepetšo a dinamelwa tša tsela, Kasete ya Mmušo, dintlhatšeo di beilwego tša dipeakanyo tšeo, tšeo di swanetšego go akaretša dintlha tša ditsela tšeo di beilwego di hlamilwe ka tlase ga karolo ya 27 (h) 27 .
d ga go na legato leo le ka tšewago leo le ka hlolago phokotšego yeo e bonagalago ya boleng goba go ba gona ga ditlabelohlangwa goba ditirelo tša dinamelwa tša tsela, ntle le ge mong wa naga yeo ditlabelohlangwa di lego ka go yona, gob among wa laesense ya tšhomo, [ka mo go ka bago ka gona,] a tsebišitše bolaodi bja peakanyo bjo bo amegago ka go ngwala mo matšatšing ao a sego ka tlase ga [30]90 pele ga ge legato le tšewa.
a pele ga lebaka la matšatši a [28-day] 90 leo le hlalošwago ka go karolwana ya 4; goba.
a [bonnyane bja ka tlase ga senyane] 11 go ya go 16 ya batho bao ba dutšego, [go sa akaretšwe] go akaretšwa mootledi; goba b [18] 17 go ya go 23 batho bao ba dutšego, [go sa akaretšwe] mootledi; goba c [35] 24 go ya go 34 batho bao ba dutšego, [go sa akaretšwe] go akaretšwa mootledi; goba d [46 goba] go feta batho ba 34, [go sa akaretšwe] go akaretšwa mootledi [excluding], ntle le ge Letona, ka go ikopanya le Balekgotlaphethiši a kgontšha ka mokgwa wo mongwe ka go magoro ao a ikgethango a dinamelwa ka go Kasete ya Mmušo, go akaretša diemo tšeo di ikgethago ka go dinagamagae, goba diemo tšeo di ikgethago mabapi le tša boeti goba ditirelo tša tlhompho.
i go se na dinamelwa tša bohle tšeo di lekanego mo lifelong leo; le ii ge tirelo e fiwa ka mokgwa wo o ka bewago ke Molekgotlaphethiši yo a amegago.
b Ka go mabaka a karolwana ye, ''senamelwa sa morwalo wo monnyane seo se fetotšwego e ra senamelwa sa morwalo wo monnyane seo se tšweleditšwego goba sa fetolwa ke motšweletši yo a ngwadišitšwego, mohlami goba morekantle yo a ngwadišitšwego go ya ka Molao wa Bosetšhaba wa Dinamelwa tša Tsela, 1996 Molao wa Nomoro ya. 93 wa 1996, wa go rwala batho.''.
Molao wa, 1996 (Molao wa Nomoro ya 93 wa 1996).''.
Bonnyane mo matšatšing a 14 pele ga thekišo goba phetolo.
d konteraka yeo go tlago kwana ka yona e obamela diyakwa ka moka tšeo di hlalošwago ka tlase ga karolwana ya 4a, e ka mokwa wa ditokomane mohlala wa konteraka yeo e hlalošwago ka go karolwana ya 4b mme e tla ba molaong lebaka la magomo a botelele bja mengwaga ye mehlano [hlano] mengwaga ye šupa.''; le b phumulo ya karolwana ya 3 ya temana ya f.
b e ba le dintlha tša laesense ye nngwe le ye nngwe ya tšhomo, yeo e akaretšago, go mabaka a temana ye, laesense ya tshomo e a mpshafatšwa, ya fetolwa goba ya neelanwa nako le nako, mme mong wa senamelwa seo laesense e lego sa yona, yeo e tsentšwego go [Tumelelo ya Dinamelwa tša Tsela] tshedimošo ye bjalo ka 10 e ka bewa ke Letona.''.
Ke fela dinamelwa tšeo di tsentšwego diporiki tšeo di kgotsifatšago tlhahlobo ya IIA 15 yeo e hlalošwago ka go dinyakwapewo tša maemo ao a amogelegago a Piro ya Afrika Borwa ya Maemo ao a Amogelegago SABS 1207 'dinyakwapewo tša polokego ya diporiki ya dinamelwa '' tšeo di beilwego go ya ka Molao wa Maemo ao Amogelegago, 1993 Molao wa Nomoro ya 29 wa 1993, o ka šomišwa go ditirelo tša maeto a matelele.''.
Mo mong wa laesense ya tšhomo ya tirelo ya dinamelwa tša bohle a nyakago go fetola senamelwa seo se bontšhwago ka go laesense ya tšhomo go se šomiša ka go tirelo ya dinamelwa tša bohle [senamelwa seo se rwalago batho ka go lekana le seo se engwego legatong] mong o swanetše go dira kgopelo ya kemolegatong, ka mo go beilwego ke Molekgotlaphethiši, go leloko goba mohlankedi wa lekgotlakhuduthamaga yo a maatlafaditšwego ke lekgotlakhuduthamaga ka go ngwala go phethagatša morero woo, ge e le gore mokgwa wa kemolegatong ya senamelwa, seemo le maemo a kamogelego ya tirelo ga di angwe ke phetolelo yeo.
a [senamelwa seo se emago legatong] se rwala banamedi go lekana le senamelwa seo se engwego legatong, [goba ka tlase, mme ke sa mohuta wo o swanago] le [gore] seemo le maemo a kamogelego ya tirelo ao a dumeletšwego ke 35 laesense ya tšhomo [di tla] di ka se angwe ke kemolegatong; le b senamelwa seo se emago legatong se loketše tirelo ya dinamelwa tša bohle tšeo di dumelelwago ke laesense ya tšhomo, se na le nomoro mmotlolo ya bosetšhaba ya lenaneo la tshedimošo yeo se abetšwego, se hlahlobilwe go lokela tsela go ya ka melao ya dinamelwa tša tsela mme se na le laesense ya maleba le c mokgopedi wa kgopelo ya kemolegatong o fane ka tshedimošo yeo e nyakegago go bontšha dinyakwa tša karolo ye.
A Nomoro mmotlolo ya bosetšhaba ya lenaneo la tshedimošo yeo e hlalošwago ka go 45 karolwana ya 2 e swanetše go golaganywa le motlhami yo a fetotšego goba agilego mmele wa senamelwa seo se amegago.
Mo mong konterakana ya ka tlase a diragatšago karoo e fe goba e fe ya tirelo ya dinamelwa tša bohle yeo e lego mabapi le laesense ya tšhomo, legatong la mong wa laesense ya tšhomo, mong konterakana ya ka tlase a ka šomiša ditlhalošo tša karolo ye ya 50 go fetola senamelwa se fe goba se e le mong yo a ngwadišitšwego mme a bontšhwa ka go, ka dintlha ka moka ge e le gore mong konterakana ya ka tlase e be e le mong wa laesense ya tšhomo.
Mo mabakeng a karolo ye 'lenaneo bosetšhaba la tshedimošo' le ra lenaneo la bosetšhaba la tshedimošo leo le hlalošwago ka go karolo ya 61.''.
Letona le swanetše go bea maemo ao a amogelegago a dimitara tšeo di tswaletšwego tša dithekisi tša dimitara go ya ka maemo ao a amogelegago a ao a beilwego ke Piro ya Afrika Borwa ya Maemo ao a Amogelegago go ya ka Molao wa Maemo ao a Amogelegago, 1993 Molao wa Nomoro ya 29 wa 1993.
Molekgotlaphethiši, ka go ikopanya le lekgotlakhuduthamaga, a ka hlama sebopego sa ditefelo sa dithekisi tša dimitara mme Molekgotlaphethiši o swanetše go tsebagatša sebopego seo sa ditefelo ka go Kasete ya Porofensi.''.
Intaseteri ka go fana ka dilaesense tše di ntši.
i pase ye nnyane, tekano yeo e sa fetwego ka madulo ao a sa fetego ma tee; le ii pase ye kgolwane, tekano yeo e sa fetwego ka madulo ao a sa fetego mabedi; ge fela madulo a magomo a ka godimo a 34 a sa fetwe.
b Senamelwa seo se emago legatong se swanetše go lokela tiragatšo ya tirelo yeo ya dinamelwa tša bohle le, ntle le ka mo karolo ye e ka hlaloša ka mkgwa wo mongwe, se swanetše go obamela ka dintlha ka moka dinyakwa le mabaka ao a diragatšwago ka kgapeletšego go ya ka Molao wo. le Molao wa Bosetšhaba wa Dinamelwa tša Tsela, 1996 Molao wa Nomoro ya 93 wa 1996, mabapi le senamelwa seo se hlalošwago ka mokgwa woo ka go laesense ya tšhomo.
s ge, e le mošomiši wa thekisi ya dimitara, motho a tlola goba a retelelwa ke go obamela sebopego sa ditefelo tšeo di beilwego seo se hlalošwago ka go karolo ya 914.''.
Molao wo o bitšwa Molao wa Bosetšhaba wo o Fetotšwego wa Lebaka la Phetogelo wa Dinamelwa tša Tsela, 2005.
1.1 Molao wa Bosetšhaba wa Lebaka la Phetogelo wa Dinamelwa tša Tsela, 2000 (Molao wa Nomoro ya 22 wa 2000) (''Molao''), o tsebagaditšwe ka Tšuni 2000 mme morago ga seo mafapha ka moka a mmušo a thomile go o diragatša. Ka Mmei 2002, tlhahlobo ya maemo a tiragatšo ya Molao e ile ya dirwa mme merero ye mmalwa e ile ya hwetšwa e šitiša tiragatšo ya Molao. Kgoro ya tša Dinamelwa e ikopantše le bakgathatema mme ya diragatša tshepetšo ya tshenkoleswa. Ditlhahlotšhomo di ile tša swarwa go hlahloba merero yeo e lemošitšwego.
1.2 Merero ye mengwe yeo e lemošitšwego ke ya tšhoganetšo mme e nyaka phetolo ya Molao go kgontšha tiragatšo ye hlwahlwa ya Molao. Kabinete e dumeletše ditšhišinyo tše mmalwa mabapi le Lenaneo la Tsošološo ya Dithekisi le go laola ka tshwanelo intaseteri ya dithekisi.
Molaokakanywa o lebišitše go fetola tlhalošo ya ''mokgatlo gore o akaretše dipase goba mekgwa ye mengwe ya dinamelwa. Tlhaošo ya ga bjale e lebišitše fela go dithekisi tše nnyane mme ga o wa lebelela badiragatši ka moka ba dinamelwa tša bohle.
Molaokakanywa o lebišitše go fetola Molao mabapi le mehuta ya dinamelwa tšeo di ka šomišwago bjalo ka dinamelwa tša bohle ka go hlaloša tekano ya madulo a Dinamelwa tše Mpsha tša Dithekisi le go šetša merero ya mabapi le taolo ya dithekisi le phetogoya tiragatšo ya ditirelo. Ka gare ga kwešišo ye, karolo yeo e bapalwago ke Khansele ya Bosetšhaba ya Dithekisi ya Afrika Borwa (SANTACO) e tla diragatšwa go godiša le go potlakiša tshepetšo ya kopantšho ya intaseteri ya dithekisi go dira lenaneo la semmuši la dinamelwa tša bohle le taolo yatšona yeo e šomegago. SANTACO e tla kopantšha intaseteri ya dithekisi, ditsebi tša tša dinamelwa tša bohle tšeo di thwetšwego ke Letona le Makgotlaphethiši a tša Dinamelwa.
Molaokakanywa o lebiša go boeletša leswa mekgwa ya peakanyo ya dinamelwa ka mokgwa wo e lego gore ke fela phethagatšo ya Peakanyo yeo e Tsenelanago ya Dinamelwa (ITP) e tla ba senyakwa sa mmušo sa bolaodi bja peakanyo. Phetolo yeo e šišintšwego e tla šetša ditshwaetšo go tšwa Palamenteng le mafapha a selegae a mmušo gore dinyakwa tša ga bjale ka go Molao di boima mme di nyaka bokgoni bja ka godimo ga lefapha la selegae. Molaokakanywa o lebišitše go tsenya legoratšhomo le bofefo la peakanyo go mebasepala ya selete ya selegae.
Molaokakanywa o lebišitše go telefatša konteraka ya dipase go lebaka la ka godimo la mengwaga ya go tloga ka 5 go ya go 7 go sepetša Molao le mekgwa ya tšweletšo ya Maatlafatšo a Babaso ka go Ekonomi (BEE) le Dikgwebo tše Nnyane, Tša Magareng le tše Kgolwane (SMME). Molaokakanywa o lebišitše gape go telefatša matšatši a dipeakanyo tše dingwe go fa bolaodi bja dipeakanyo nako yeo e lekanego ya go bea nakong le go diragatša dipeakanyo go ya ka dinyakwa tša Molao.
Molaokakanywa o lebišitše go telefatša mešomo ya mong wa laesense ya tšhomo go akaretša tsebišo ya phetogo e fe goba e fe ya bong goba thekišo ya senamelwa seo se amanago le laesense ya tiragatšo yeo e lego go Lekgotlakhuduthamaga la Dilaesense tša Tšhomo. Seo se tla thibela Seo se tha thibela seemo seo go ka bago le dilaesense tša tšhomo tša go feta laesense e tee go senamelwa se tee.
Molaokakanywa o lebišitše go telefatša mešomo ya Letona go akaretša pewo ya dilebišwa tša phetogelo ya dinamelwa tša tsela le go bea maemo ao a amogelegago a dithekisi tša dimitara. Molaokakanywa o lebišitše go fetola mešomo ya Makgotlaphethiši mabapi le makga a peakanyo le go senka leswa dipeakanyo tša sinamelwa. Mešomo ya Makgotlakhuduthamaga e telefatswa go akaretša šedi le tumelelo ya dikgopelo ka go mabaka ao a ikgethago.
Molaokakanywa o lebišitše go laola ditirelo tša boeti tšeo di nyakago dilaesense tša tšhomo.
Molaokakanywa o šišinya diphetolo tšeo di laolago bothata bja mabapi le thwalo ya batho ka dikoloing tše nnyane (LDVs), kudu ka godinagamagaeng le mafelo ao a lego thoko.
Ga e gona.
5.1 Baeletši ba Molao wa Mmušo le Kgoro ya Dinamelwa ba akanya gore Moalokakanywa wo o swanetše go sepetšwa go ya ka tshepetšo yeo e beilwego ke ditlhalošo tša karolo ya 76 goba ya Molaotheo ka ge o wela ka go lefapha la mešomo yeo e adilwego ka go Šetšulo ya 4 ya Molaotheo, e lego ''Dinamelwa tša batho bohle
5.2 Baeletši ba Molao wa Mmušo ba akanya gore ga go hlokagale go fetetša Molaokakanywa wo go Ntlo ya Baetapele ba Setšo go ya ka karolo ya 18 (a) ya Molao wa Legoratšhomo la Boetapele bja Setšo le Pušo, 2003 (Molao wa Nomoro ya 41 wa 2003), ka ge o se na ditlhalošo tsa mabapi le molao wa setšo goba ditlwaedi tša ditšhaba tŠa setšo.
<fn>nso_Article_National Language Services_NA BOPHODISA BJA DIKA.txt</fn>
Bophodisa bja Dikarolo ke mokgwa wa bophodisa woo ka wona tikologo ya tirelo ya setiši sa maphodisa e arogantšwego ka gona ka ditikologo tše nnyane, tša go laolega tšeo di bitšwago dikarolo. Mo karolong ye nngwe le ye nngwe, ba Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa ba tla thwala Mohlankedi wa Maphodisa yoo a tla bitšwago Molaodi wa Karolo.
Setšhaba le molaodi wa bona wa karolo ba tla dirišana mmogo go kgonthišiša gore go na le polokego le tšhireletšo.
Bjalo ka mohlankedi wa thibelo ya bosenyi, o tla ba le maikarabelo a maano le diprotšeke tša go lebelelana le bosenyi ka karolong.
Go thekga ka phišegelo Bophodisa bja Karolo ka go ithaopa bjalo ka Marisefe ka dikarolong.
Go dirwa boipiletšo go borakgwebo ba tikologo, dikhanselara, mekgatlo ya baagi le baetapele ba setšhaba go kgatha tema mešomong ka moka ya go laola mabaka ao a hlolago bosenyi tikologong ya geno.
<fn>nso_Article_National Language Services_NTAELO YA LEFAPHA 10.txt</fn>
Foromo ye ke kgopelo ya tumelelo go ama bana ba mengwaga ya ka fase ga ye 15 go dira mešomo ya papatšo, bokgabo le setšo.
Karolo C e swanetše go tlatšwa ke ngwana yo mongwe le yo mongwe yoo mongmošomo a ikemišeditšego go mo thwala.
Bohlatse bja mengwaga ya ngwana yo mongwe le yo mongwe.
Mohlankedi wa Kgoro ya Bašomi a ka dira tlhahlobo go netefatša tshedimošo goba go nyaka tshedimošo ye nngwe malebana le kgopelo ya gago.
Ge e le gore sekgoba ga se lekane foromong ye šomiša karolwana ye e aroganego ya letlakala.
Laetša ge e le gore ye mengwe.
Laetša ge e le gore tše dingwe.
SEBAKA SEO TUMELELO E NYAKWAGO KA SONA: Go thoma ka: Go fihla ka:.....................
Mengwaga e 10 eupša ka fase ga ye 15:.
Mengwaga ye 5 eupša ka fase ga 10:.
Mengwaga ya ka fase ga 5:.
E swanetše go tlatšwa bakeng sa ngwana yo mongwe le yo mongwe yoo a thwalwago.
Na ngwana ke moagi wa Afrika Borwa ?
Letšatši la matswalo: Mengwaga ya Ngwana:.....................
Nomoro ya diiri tša mošomo ka beke:.
Nomoro ya diiri tša go ba gona mošomong.
Na ngwana o sa tsena sekolo Ee Aowa a Na mošomo/tiro ye e tla ama go tsena sekolo?
<fn>nso_Article_National Language Services_OMNIBUS 1 (2003).txt</fn>
Maikemišetso a tshenko ye ke go hwetša moya le dikakanyo tša maloko le bašomi mabapi le bolaodi, molaotshepetšo le maanotshepetšo, bareki le tebišo ya bakgathatema, taolo ya batho, tšhomo-ka-sehlopham methopo le taolo ya mananeo a tshedimošo, tshepetšo, khuetšo go setšhaba, tikologo ya tlhago, kgotsofalo ya bareki le bakgathatema, tirelo ye hlwahlwa, kgotsofalo ya batho, tiragatšo ya baabi le bašomammogo le dipoelo tša mokgatlo.
Dipoelo tša tshenko ye di tla ahlaahlwa le bolaodi bja ka godimo bja Kgoro ya Tšhireletšo DOD/SANDF. Ka fao, go bohlokwa, gore o arabe potšišo ye nngwe le ye nngwe ka botshepegi ka mo o ka kgonago. Se ga se moleko mme ga go na dikarabo tšeo e sego tšona le tšeo e lego tšona. Kakanyo ya gago ke yona karabo yeo e lokilego.
Senthara e tla tšea tshedimošo yeo o e filego bjalo ka sephiri go Tshenko ya Tiragatšo. O ka se tsebje, ka ge Senthara ya Tshenko ya Tiragatšo e tla sekaseka tshedimošo yeo e kgobokeditšwego ka mokgwa wa sehlopha fela, mohlala, ke gore banna ba tla ba ka thoko le ya basadi ka thoko.
Go bonolo go tlatša letlakala la dipotšišo ke ge dipotšišo tše dintši di nyaka go direlwa ntikodiko fela go nomoro yeo e lebanego ya karabo yeo e go amago goba yeo e bontšhago kudu dikakanyo tša gago.
Ge o ka kopana le mathata ge o araba dipotšišo tše, hle o se dikadike go kgopela thušo go mošoma-ntle/monyakišiši goba ikgokaganye le Mogala wa Thušo wa Senthara ya Tshenko ya Tiragatšo go 312 4788/8164788.
Re leboga tšhomišanommogo ya gago ya go fa tshedimošo yeo e kgopelwago.
O šoma ka go yuniti e fe?
Maemo a sehlopha.
O wela ka go sehlopha se fe sa badudi?
Ke be ke le...
O na la le mengwaga ye mekae?
Maitshwaro le mediro ya bolaodi bja ka godimo le balaodi ba bangwe ka moka bo go hlohleletša bjang, go go thekga le go godiša setšo sa tiragatšo ye hlwahlwa?
Naa balaodi ka go yuniti/beisi/sekepe ba phetha mešomo ka pele ka go kgotsofatša?
Naa balaodi ka go yuniti/beisi/sekepe ba theeletša mathata a bathuši bao ba šomago ka tlase ga bona?
Naa balaodi ka go yuniti/beisi/sekepe ba bonolo go bolela le bona?
Naa balaodi ka go yuniti/beisi/sekepe ba hlaloša ka kwešišišagalo go bašomi ba ka tlase ga bona seo ba swanetšego go se dira?
Naa balaodi ka go yuniti/beisi/sekepe ba netefatša gore bašomi bao ba lego ka tlase ga bona ba a kwešiša le go tseba seo ba swanetšego go se dira?
Naa balaodi ka go yuniti/beisi/sekepe ba netefatša gore bašomi ba ka tlase ga bona ba hlahlwa ka mo go kgotsofatšago go dira mošomo wa bona?
Naa mookamedi wa gago o a go hlalošetša ka botlalo ka ga dikgoba tša gago tsa mošomo?
Naa mookamedi wa gago o a go bontšha gore o dira bjang mošomo wa gago ka mokgwa wo o kgotsofatšago?
Naa o hwetša tlhahlo ya mošomong go go thuša gore o dire mošomo ka bokgoni?
Naa mošomo wo mobotse o a bonwa ka go yuniti/beisi/sekepe?
Naa o na le monyetla wo mobotse wa go godišwa mošomong ge o phethagatša mošomo wa gago ka tshwanelo?
Naa o na le monyetla wo mobotse wa go hwettša ponase ya mošomo wo mobotse ge o phethagatša mošomo wa gago gabotse?
Naa o a tseba gore mošomo wa gago ke eng?
Naa o ganana le goba o dumelelana le mafoko ao a latelago bokgole bjo bo kae?
Naa o ganana le goba o dumelelana le mafoko ao a latelago bokgole bjo bo kae?
Naa o ganana le goba o dumelelana le mafoko ao a latelago bokgole bjo bo kae?
Naa o ganana le goba o dumelelana le mafoko ao a latelago bokgole bjo bo kae?
Naa maloko/bašomi ba sehlopha mo mošomong wa gago ba...
Ga go šongwe ka sehlopha dumela dilebišwa tša sehlopha?
ba šomišana ka boithaopo le maloko a sehlopha?
thuša ka boithaopo ge go hlokagala?
Naa o ganana le goba o dumelelana le mafoko ao a latelago bokgole bjo bo kae?
Naa o ganana le goba o dumelelana le mafoko ao a latelago bokgole bjo bo kae?
Naa o ganana le goba o dumelelana le mafoko ao a latelago bokgole bjo bo kae?
Naa o lekola kgotsofalo ya bareki ka mekgwa yeo e latelago?
Naa o akanya gore bareki ba kgotsofetše bjang ka ditšweletšwa/ditirelo tša yuniti ya gago/beisi/sekepe?
Naa yuniti ya gago/beisi/sekepe di hweditše dimphotebogo mo dikgweding tše 12 tšeo di fetilego tšeo di amanago le boleng bja ditirelo/ditšweletšwa tša lena?
Mafoko ao a latelago a mabapi le maikutlo a gago mabapi le yuniti ya gago/beisi/sekepe.
Naa o ganana le goba o dumelelana le mafoko ao a latelago bokgole bjo bo kae?
Naa o ganana le goba o dumelelana le mafoko ao a latelago bokgole bjo bo kae?
Naa o ganana le goba o dumelelana le mafoko ao a latelago bokgole bjo bo kae?
<fn>nso_Article_National Language Services_OMNIBUS 2 (2003).txt</fn>
Maikemišetso a tshenko ye ke go hwetša moya le dikakanyo tša maloko le bašomi ba Kgoro ya Tšhireletšo (DOD) mabapi le phetogelo, thekgo ya khutšo, kgethollo ya semorafe, bokgoni bja Sesole sa Bosetšha sa Afrika Borwa/Kgoro ya Tšhireletšo (SANDF/DOD) le dinyakwa tša tlhahlo ya Seisemane.
Dipoelo tša tshenko ye di tla re thuša go fetleka bokgoni bja diphetogo tšeo di bilego gona ka go Kgoro ya Tšhireletšo (DOD) le go šala morago dipoelo tša mananeo a tiragatšo ao a dirilwego morago ga tshenko ya mafelelo. Ka fao, go bohlokwa go go araba ka botshepegi go dipotšišo tše.
Se ga se moleko mme ga go na dikarabo tšeo di fošagetšego le tšeo di lokilego. Kakanyo ya gago ke yona karabo yeo e lokilego.
Senthara ya Tshenko ya Tiragatšo e tla tšea tshedimošo yeo o e filego bjalo ka sephiri. O ka se tsebje, ka ge Senthara ya Tshenko ya Tiragatšo e tla sekaseka tshedimošo yeo e kgobokeditšwego ka mokgwa wa sehlopha fela, mohlala, ke gore banna ba tla ba ka thoko le ya basadi ka thoko.
Go bonolo go tlatša letlakala la dipotšišo ke ge dipotšišo tše dintši di nyaka go direlwa ntikodiko fela go nomoro yeo e lebanego ya karabo yeo e go amago goba yeo e bontšhago kudu dikakanyo tša gago.
Ge o ka kopana le mathata ge o araba dipotšišo tše, hle o se dikadike go kgopela thušo go mošoma-ntle/monyakišiši goba ikgokaganye le Mogala wa Thušo wa Senthara ya Tshenko ya Tiragatšo go 312 4788/8164788.
Re leboga tšhomišanommogo ya gago ya go fa tshedimošo yeo e kgopelwago.
O šoma ka go yuniti e fe?
Maemo a sehlopha.
Maemo a sehlopha.
O wela ka go sehlopha se fe sa badudi?
Ke be ke le...
O na le mengwaga ye mekae?
Naa o akanya gore go a hlokagala gore Kgoro ya Tšhireletšo DOD/SANDF di swanetše go fetoga ka mabaka ao a latelago?
Naa tsela ya phetogelo e swanetše go diragatšwa bjang?
Naa mokgwa wa phetogelo o swanetše go sepetšwa bjang?
O itemogela bjang tšwelopele yeo e dirilwego mo tshepetšong ya phetogelo?
Phetogelo ka go Kgoro ya Tšhireletšo (DOD) e...
Bolaodi bja Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (SANDF) bo tšea karolo bjang ka go tsela ya phetogelo?
Naa o akanya gore bolaodi bja Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (SANDF) bo hlokomela dikgahlego tša maloko ka moka le dihlopha ka go tshepetšo ya phetogelo?
Go a kgonega go fihlelela dilebišwa tša phetogelo ka ngwaga wa 2004/05 ntle le go gobatša bokgoni/matla a tlhaselo a Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (SANDF)?
Aowa, le ga tee a.
Go hlama baemedi ba Kgoro ya Tšhireletšo/ Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (DOD/SANDF) ba badudi ba Afrika Borwa b.
Go thwala bolaodi le baetapele ka go Kgoro ya Tšhireletšo/ Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (DOD/SANDF) go kgabaganya badudi ka moka ba Afrika Borwa c.
Go diragatša tekatekano ya bong ka bogale e.
Go hlama tšhireletšo yeo e šomago pepeneneng f.
Ga a thabiše le ga tee a.
Tsela yeo ka yona kopanyo e dirwago b.
Lebelo leo ka lona kopanyo e sepetšwago c.
Kgotsofalelo ya tsela yeo tekatekanyo e dirwago ka yona d.
Lebelo leo ka lona tekatekanyo e dirwago e.
Bogolo bja tekatekanyo f.
Kgotsofalelo ya tsela yeo tekatekanyo mošomong e dirwago ka yona g.
Phokotšo ya peakanyetšo ya Tšhireletšo h.
Tsela yeo ka yona tekatekanyo ya bong e dirwago j.
Go tsenywa ga bongwaledi bja tša Tšhireletšo k.
Naa o ganana le goba o dumelelana le mafoko ao a latelago bokgole bjo bo kae?
Ke ganana le seo kudu a.
Ka lebaka la phetogelo, maloko a mantši ba feletšwe ke mafolofolo a go dira mešomo ya bona b.
Ke kgotsofatšwa ke polokego ya mošomong wa ka c.
Ke kgotsofatšwa ke dikgoba tša ka tša kgodišo d.
Ke amogetše setšo se seswa sa sesole e.
Ke amogetše mekgwa ye meswa ya taolo f.
Ke diriša mekgwa ye meswa ya go šoma g.
Ponelopele ya Kgoro ya Tšhireletšo (DOD) e bohlokwa go netefatša katlego ya phetogelo j.
Ke akanya go tlogela Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (SANDF) mo mengwageng yeo e latelago ye mebedi k.
Phetogelo ya Kgoro ya Tšhireletšo/Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (DOD/SANDF) e fihlelela dikakanyo tša ka l.
Ke tla dumela sekgoba sa mošomo ka ntle ga Kgoro ya Tšhireletšo/Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (DOD/SANDF) sa moputso wo o swanago le wa bjale le seemo sa mošomo m.
Mo go tšeo di latelago o bona e le di fe tšeo e lego mafelo ao a nago le mathata ka go Kgoro ya Tšhireletšo/Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (DOD/SANDF) yeo e fetogilego?
Aowa, le ga tee a.
Mekgwa le maemo a sesole di a theoga ka lebaka la kopantšho b.
Ditlabelo tša kgale/tšeo di sa hlwego di šoma c.
Go fapafapana ga ditšo ka go sesole d.
Go fapafapana ga dikgopolo e.
Maleme ao a fapanego f.
Tahlegelo ya batho bao ba nago le bokgoni g.
Tiragatšo/kgapeletšego ya tatelo ya molao h.
Tiragatšo ya taolo ya tša leago godimo ga Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (SANDF) ka Mongwaledi wa Tšhireletšo j.
Kgethollo ya mmala m.
Naa o ganana le goba o dumelelana le mafoko ao a latelago bokgole bjo bo kae?
Ke ganana le seo kudu a.
Go boima go hwetša tshedimošo ka ga phetogelo b.
Tshedimošo ka ga phetogelo ga e tshepagale e bile ga se yeo e nepagetšego c.
Tshedimošo ya phetogelo yeo ke e hwetšago ga e rarolle mathata a ka d.
Naa o ganana le goba o dumelelana le mafoko ao a latelago bokgole bjo bo kae ka ga tshepetšo ya dikgokagano ka go yuniti ya gago?
Ke ganana le seo kudu a.
Mohlankedi wa ka wa Taelo o fihla tshedimošo ye bohlokwa ya phetogelo b.
Go fiwa nako ye nnyane ka go yuniti ya ka ya dikgokagano magareng ga sehlopha sa taelo le bašomi c.
Ke na le boitshepo bja go ntšha maikutlo a ka ka go yuniti d.
Mohlankedi wa ka wa Taelo ga a hlomphe setšo sa ka e.
Setswalle magareng ga maloko a dihlopha tša badudi tšeo di fapanego ka go yuniti ya ka se fela se tsitsipana f.
Mohlankedi wa ka wa Taelo o ikgokaganya pepeneneng le bašomi ba gagwe g.
Naa o akanya gore go a hlokagala gore Kgoro ya Tšhireletšo/Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (DOD/SANDF) se ntšhe masole a thušo go ya dinageng tše dingwe ka mabaka ao a latelago?
Aowa, le ga tee a.
Go thibelo tšhologelo ya batšhabi ka go Afrika Borwa c.
Go swarelela boetapele bja rena ka go Afrika d.
Go thekga mediro ya khutšo ya Setšhaba sa ka Borwa bja Afrika seo se sa Tšweletswago e.
Go thekga mediro ya khutšo ya Kopano ya Afrika f.
Go thekga mediro ya khutšo ya Ditšhaba tšeo di Kopanego g.
Naa o ganana le goba o dumelelana le mafoko ao a latelago bokgole bjo bo kae ka go mediro ya thekgo ya khutšo?
Ke ganana le seo kudu a.
Kgoro ya Tšhireletšo/Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (DOD/SANDF) ga di na tšhelete goba ditlabelo tšeo di nepagetšego go ka romelwa go mediro ya thekgo ya khutšo b.
Kgoro ya Tšhireletšo/Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (DOD/SANDF) ga tša swanela go tšea karolo ka go mediro ya thekgo ya khutšo ka gobane maloko a tšona ga a na bokgoni bja ntwa c.
Ge Afrika Borwa e ka kganyoga go romela sehlopha sa thekgo ya khutšo nageng ye nngwe mo nakong ye, Ke tla...
Naa o nagana/itemogela gore melawana yeo e latelago, tiragatšo ya melawana le seemo di hlola kgethollo ya semorafe?
Aowa, le ga tee a.
Go eletšwa ke mohlankedi wa gago wa taelo/mookamedi/mohlankedi mogolwane d.
Mohlankedi wa gago wa taelo/mookamedi/mohlankedi mogolwane ke leloko la morafe wo mongwe wa badudi e.
Tiragatšo ya kobamelo ya maitshwaro ao a letetšwego f.
Ga ke dumele le ga tee a.
Maloko a bašweu a ipona a feta dihlopha merafe ye mengwe mo mabakeng a tlhahlo ya pele/maitemogelo b.
Ba bangwe ba masole a pele ga 1994 a hwetša tshwaro yeo e ikgethileng bjalo ka go hwetša dipoelo tša go feta ba bangwe (dikgodišo, tumelelo ya go ithuta, dimphohlohleletšo tša mošomo bjalo bjalo) ge go bapetšwa le bašomi ba bangwe d.
Maloko a itemogela kgethollo ya semorafe go tšwa go merafe ya go feta o tee wa dihlopha tše dingwe tša badudi e.
Go ya ka kakanyo ya gago, setswalle magareng ga maloko a dihlopha tšeo di fapanego tša badudi ka go yuniti ya gago se kaonafetše goba se mpefetše mo mengwageng yeo e fetilego ye mebedi?
O nagana gore kgethollo le kgethollo ya semorafe e direga bokgole bjo bo kae ka go Kgoro ya Tšhireletšo (DOD)?
Go ya ka kakanyo ya gago, bokgoni bja Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (SANDF) bja go tšhireletša naga bo bjang?
Ga ke dumele le ga tee a.
Ke na le tshepo ya gore taelo le taolo ya masole a Kgoro ya Tšhireletšo (DOD) a tla ela šedi merero yeo ba e lemošitšwego ka go tshenko ye b.
Polelo ya gago ya gae ke e fe?
Dithuto tša gago tša ka godimo ke di fe?
O na le bokgoni bjo bo kae bja go...
O kganyoga go ka...
kaonafatša polelo ya gago ya Seisemane?
hwetša tlhahlo ya maemo a Yunibesithi?
hwetša tlhahlo ya maemo a Thekinikone?
dira dithuto tšeo di sa fiwego mangwalo?
tšea karolo ka go thuto ya kgole ka go hwetša nako ya go bonana le bahlahli ka dinako tše dingwe ka gare ga Kgoro ya Tšhireletšo (DOD)?
hwetša tlhahlo ya mošomong?
ithuta ka bowena?
ithuta ka bowena ka tlase ga tlhahlo ya setsebi sa polelo?
tsenela thuto ya Kgoro ya Tšhireletši (DOD) ya polelo ya dibeke tše tharo?
ithuta polelo ye nngwe ntle le Seisemane?
Naa o itemogela mathata...
go kwešišagala ge o ngwala Sesemane?
go kwešišagala ge o bolela Sesemane?
kwešiša ba bangwe ge ba bolela Seisemane?
go tlatša diforomo ka Seisemane?
go ngwala dikgokaganyo le ditokomane ka Seisemane?
go šomiša CSW ge o ngwala mo mošomong?
Naa Seisemane sa gago se hlakile mo se go kgontšhago go dira mošomo wa gago ka kgotsofalo?
Naa o kwešiša polelo ya Seisemane yeo e šomišwago ka go dimanyuale, ditaelo, ditokomane tša molaotshepetšo bjalo bjalo?
Naa molaotshepetšo wa polelo wa Kgoro ya Tshireletšo (DOD) o ama mošomo wa gago?
Naa o na le bašomi ba ka tlase ga gago goba o mohlahli wa baithuti?
Go kwešišagala ge ba ngwala Seisemane?
Go kwešišagala ge ba bolela Seisemane?
Go kwešiša ditokomane /ditaelo tšeo di ngwetšwego ka Seisemane?
Go kwešiša ba bangwe ge ba bolela Seisemane?
Go tlatša diforomo ka Seisemane?
Go kgokagana ka nepagalo ka Seisemane?
Go dira mešomo yeo e nyakago bokgoni bja ka godimo bja Seisemane?
Go kgokagana ka Seisemane mo maemong a ka godimo?
Go bolela pele ga setšhaba ka Seisemane?
Go bea polelo ka Sesemane?
Go šomiša CSW go ngwala mošomong?
O ka šišinya eng go rarolla mathata a?
Dithuto tšaa kgole ka go hwetša nako ya go bonana le bahlahli ka dinako tše dingwe ka gare ga Kgoro ya Tšhireletšo (DOD)?
Naa o ka thabela thušo ya setsebi sa polelo go kgonagatša tsela ya go kaonafatša bašomi ba ka tlase ga gago le baithuti ba gago?
<fn>nso_Article_National Language Services_PEGO YA NGWAGA KA NGW.txt</fn>
Letona la tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši, Ngaka Ben Ngubane, o hlamile Lekgotla la Maina a Thutafase la Afrika Borwa (SAGNC), go ya ka Molao wa Palamente (Molao wa Nomoro ya 118 wa 1998). Lekgotla la Maina a Thutafase la Afrika Borwa ke setho sa go ya go ile seo se eletšago Letona ka ga phetogo le go bea maina a thutafase maemong ao a amogelegago mono Afrika Borwa. Seo se kgontšhitše batho ba Afrika Borwa go ipolelela ka bobona ntle le go tšeeelwa diphetho ka dilo tšeo di amago maphelo a bona a ka mehla.
Tokologo e fihleletšwe, ke nako bjale ya batho ba Afrika Borwa go tšea karolo go go fetoleng naga ya rena gore e be seo re se lwetšego. Ke lekga la mathomo ka go histori ya naga ya rena mo batho ba filwego monyetla wa go ba le lentšu mo go theeng ga maina a thutafase a bona a thlago. Re swanetše ka nnete re bontšhe gore seemo bjale se fetogile, mme re tšwile nakong ya kgethollo. Re swanetše gore ka bonako re fetole tebego ya naga ya rena mme re se bonwe bjalo ka Yuropa yeo e lego ka mono Afrika. Go swanetše go tšewa magato a go fetola maina ka moka a lenyatšo le nyefolo, maina a šele ao a lego ka dinageng tše dingwe le ao a sego a peletwa gabotse.
Se ke taelo yeo e filwego Letona la tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši go bona gore seo se a dirwa. Gape ke maikarabelo a maAfrika Borwa ka moka go bona gore seo se a dirwa mme se a fihlelelwa, ka ge seo e tla ba sešupo sa go bontšha phetogo ka mono nageng ya rena. Afrika Borwa e na le mmušo wo o kgethilwego ka temokerasi mme o swanetše go bontšha phetogo ye mpsha gohle mo nageng. E swanetše go sepela ka lebelo go swana le dinagamabapi tšeo di ilego tša phetha ka bjako go tloša sengwe le sengwe seo se bego se ba gopotša ka mengwaga ya bokoloniale le kgatelelo.
MaAfrika Borwa ka moka go thoma ka motho mang le mang goba dihlopha ba lokologile go ka fa ditshwaetšo ka go šomiša diforomo tšeo di lego gona go tšwa go Hlogo, Yuniti ya Maina a Thutafase, yeo e lego go Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši, Mokotla wa Poso X894, Tshwane, 0001. Ka gare ga diforomo tšeo batho ba ka šišinya ba lokologile maina a maswa ga mmogo le phetolo ya ao a lego gona ge fela ba efa mabaka a seo.
Pego ye e akaretša nako ya go tloga thlolegong ya Lekgotla go fihlela mafelelong a ngwaga wa yona wo o feletšego wa ditšhelete. Letona la tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši, o hlamile Lekgotla la Maina a Thutafase la Afrika Borwa SAGNC, go ya ka Molao wa Lekgotla la Maina a Thutafase la Afrika Borwa wa Nomoro ya 118 wa 1998. Lekgotla le tsebagaditšwe semmušo ka la 8 Desemere1999. E bopšwa ke maloko a 25.
Thekgo ya tša taolo ya Lekgotla e fiwa ke Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši (DACST). Mathomong e be e wela ka tlase ga Ditirelo tša Polelo tša Bosetšhaba tša (DACST). Morago ga moo ya fetišetšwa go Bolaodi Phethiši bja Bohwa bja (DACST).
Diphetho tša Lekgotladi saenelwa le go dumelelwa ke Letona, mme batho le dihlangwa tšeo di sa obamelego diphetho tšeo ba ka otlwa.
O laola tshepetšo ka moka ya datapeisi.
O fana ka thekgo ya bolaodi go SAGNC.
Nako ya tlhahlo le kago ya bokgoni ya maloko a Lekgotla e be e swerwe ka la 6 Aporele 2000.
Lekgotla le eme legatong la Komiti ya Bosetšhaba ya Maina a Thutafase, yeo e bego e eletša mmušo ka go dumelela maina a thutafase go tloga ka 1940.
Magareng ga diphapano tšeo di bonagalago magareng ga Lekgotla le bao Lekgotla le tsenego maemong a bona, Lekgotla le na le boemedi bjo bogolo, bjo bo akaretšago mehuta ka moka ya kago ya thutafase go kgona go ka bonela pele go kgetha maina le go rea maina ka leswa le gore diphetho tša yona, ge di saenetšwe ke Letona, di dirišwe bjalo ka molao.
Ka go ela hloko diphetho tša Ditšhabakopano le ditlwaedi tša boditšhabatšhaba, Lekgotla le hlamile mekgwatshepetšo le melaotshepetšo.
Lekgotla le na le taolo ka godimo ga maina ka moka a thutafase a tlhago le dilo tšeo di welago ka gare ga thutafase tšeo mmušo wa Afrika Borwa o nago le taolo ya wona goba taolo yeo e filwego go ya ka Kwano (Treaty).
dintlha tše dingwe tšeo di lego maleba tšeo di ka hlokomelwago.
Lekgotlae na le taolo godimo ga maina ka moka a thutafase ao a welago a gare ga naga yeo mmušo wa Afrika Borwa o nago le taolo godimo ga yona go ya ka Kwano (Treaty).
Lefelo le lengwe le le lengwe goba setho di swanetše go ba le leina le tee fela la semmušo.
maina a batho bao ba phelago.
Go rea leina goba maina a thutafase, go nyaka kelo hloko yeo e lekalekanego ya histori le polelo, bobebe bja dikgokagano, moya wa badudi le wa setšhaba.
netefatša maemo ao a amogelegago a maina a thutafase a Afrika Borwa; le go lemoša batho mohola wa go bea maina a thutafase maemong ao a amogelegago go ekonomi le tša phedišano.
fetola tsela ya rea maina mono Afrika Borwa le go bea maina a thutafase maemong ao a amogelegago ka go amega ga batšeakarolo ka moka le bao ba nago le seabe.
Lekgotla le hlamile dikomiti tša ka tlase tšeo di latelago. Godimo ga dikgetho tša pele, maloko a mangwe a kgethilwe ka dinako tše dingwe.
Go bea maemong ao a dumelelegago a mopeleto, go senka leswa maina a mantši, maina ao a lego gona mme a sa dumelelwa semmušo le merero ye mengwe yeo Lekgotla le ka e lebelelago.
Go hlama seswantšho sa datapeisi; go kgoboketša data; go hwetša mokgwa wa go e sepetša le nako; go ikgokaganya le didatapeisi tše dingwe; le go hwetša dinyakwa tša bašomiši.
Go hlama motheo wa bakgathatema; go ba le diwekešopo tša baithuti; go hlama mmanuale wa tlhahlo; le go aga bokgoni maemong a porofense le a selegae.
Mo kopanong ka la 7 Aporele go ile gwa tšewa sephetho sa go kopanya Komiti ya ka tlase ya Kgokagano ya Baditaba le Komiti ya ka tlase ya go Kwalakwatša Temošo ka ge mošomo wa dihlopha tše tše pedi o tsenelana. Mathomong a 2001 komiti ya ka tlase ye mpšha e ile ya hlamelwa lebaka leo mme Moh Dichabe a ba mosepediši.
Go hlama leanotshepetšo, go kwalakwatša Letšatši la Maina a Bosetšhaba a Thutafase; go šetša dikgokagano tša NGO le CBO le dihlopha tše dingwe tšeo di lebišitšwego.
Go fa tshedimošo ka ga diphetho le tshedimošo yeo e lego maleba, go ba le maikarabelo a go tšweletša pukuntšu ya maina a thutafase, dikgokagano tša elektroniki le pego ya ngwaga ka ngwaga ya Lekgotla.
Wona o laola go tsenela dikopano le tshepetšo ya tšona, le maitshwaro a profešenale le a tshwanelo a maloko.
Ye ke tokomane ya theo ya gore na Lekgotla le ikemišeditše go sepetšwa bjang. E akaretša merero ya go swana le dintlha tša tšhupetšo, mediro, mafelo a taolelo, melaotshepetšo le melaotheo, maano a peakanyo le tekanyetšo.
Go ya ka Molao, a mangwe a maikemišetšo a Lekgotla ke go nolofatša go hlongwa ga Komiti ya Maina a Thutafase ya Profense. Dikomiti tše di swanetše go hlongwa ke kgoro ya Profense yeo e rwelego maikararabelo a Bokgabo le Setšo, morago ga go rerišana le Lekgotla. Lekgotla le thadile methalohlahli ya dikomiti tše.
Methalohlahli e fa popego yeo e šišintšwego le diteng tša dikomiti tša profense, mešomo ya tšona yeo e šišinywago le mediro, le ditšhišinyo tša go hlolwa ga diyunite tša maina a thutafase tša diprofense tšeo di tla fago dikomiti badiredi ba thekgo.
Methalohlahli ye e tla laola mediro ya Lekgotlage e lekola ka leswa maina ao a dumeletšwego pele ao pele a bego a se a dumelelwe ke Lekgotla.
Ka go kopano ye nngwe le ye nngwe Lekgotla le tsepelela lenaneo la maina ao a tlišitšwego gore a dumelelwe ke poso, balaodi ba gae, baagi le makoko a mangwe ao a nago le kgahlego.
Go hlokomelwa gabotsebotse mokgwa woo leina le ngwalwago ka wona go ya ka mongwalo wa leleme leo le šomišwago, empa tšeo di tšeelwago hlogong gape ke dintlha tša go swana le histori ya go rea selo, pedifatšo ya maina, go se kwišišege, go se kgahliše le botelele.
Lekgotla le netefatša gore le humana le go boloka tshedimošo ya selo seo se rewago, go tsenywa le dikgokagano tša sona tša thutafase, setlogo le hlalošo ya leina, le boitšhupo bja motho yoo a tlišago tshedimošo.
Maina a mangwe a bušetšwa morago gore a yo nyakišišwa gape goba a fetolwe go ya ka moo go šišintšwego.
Morago ga ge Lekgotla le dumeletše maina a išwa go Letona gore a dumelelwe la bofelo, gomme a gatišwa ka gare ga Kuranta ya Mmušo.
Mananeo a maina ao a dumeletšwego ao a lego ka gare ga Kuranta ya Mmušo a filwe ka gare ga mametletšo ya Pego ye.
Kgoro ya Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši e nyakega gore e hlome le go diragatša datapeisi ya setšhaba ya maina a thutafase ao a dumeletšwego ka mokgwa wa dijithale go phethagatša taelo ya Lekgotla.
Lekgotla la Dinagakopano la Maina a Thutafase a Afrika Borwa maina ao e ka bago a 120 000.
Ditatapeisi tšeo di lego gona tša Lekgotla la Nyakišišo ya Thutamahlale a Batho di kgobokeditšwe ke Kgoro ya Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši.
Go šišintšwe ka gare ga Pego ya Sekakomiti ya Datapeisi gore ditatapeisi tše di šomišetšwe ditšhupetšo tša diakhaefe gore go hlongwe datapeisi ya setšhaba ye mpšha ya maina a thutafase ao a dumeletšwego.
Methalohlahli, ditshepetšo le dinyakwa tša minimamo tša datapeisi ya setšhaba di thadilwe, gomme tšona di kgotsofatša ditlhoko tša Lekgotla gape di latelela mephato ya data ya boditšhabatšhaba le dinyakwa tše dingwe mabapi le dikarolo tša tshedimošo tša minimamo tšeo di nyakegago bjalo ka ge go phethile diphetho tša Dikhonferense tša Ditšhabakopano ka Mephato ya Maina a Thutafase. Go kwanwe ka dihlogo tša dikholomo le magoro a tshedimošo ao a nyakegago go sete ye tee ya tshedimošo ya maina a thutafase a dijithale ka mokgwa wa MS Access.
Go kgona go hloma datapeisi ya setšhaba ya maina a thutafase ao a dumeletšwego a Lekgotla, ditatapeisi tša go fapana di swanela go lekolwa go kgontšha nyakišišo le tšhupetšano. Se e tla ba tshekatsheko ya boleng yeo e tšwelago pele le tekanyo, ka ge tshedimošo ya rekhoto ye nngwe le ye nngwe e be e se e felelele ka mehla, goba e sa tshwane goba e se e mpšhafatšwe. Thulaganyo, nyakišišo, mešomo ya ka ntle ya tšhalomorago le ditshepetšo tša netefatšo di tla tlhoka gore di dirwe ke badiredi ba nyakišišo le ba thekgo, mohlomongwe ka tšhomišano le banyakišiši ba bangwe le ditsebi tša maina a thutafase.
Ka di 6 tša Disemere 2000 maloko a mararo a bongwaledi a tsenetše tlhahlo ya theo ya gore datapeisi ya Lekgotla e hlongwa le go hlokomelwa bjang.
Lekgotla le šišintše tekololeswa ya maina ao a se a tlišwego pele gore a dumelelwe. Maina ao a bonalago okare a na le go kgetholla semorafe a rometšwe go balaodi ba maswanedi le setšhaba gore se dire diswayaswayo, le a mangwe ao a šišintšwego.
Kgatišo kakanywa ya bone ya Methalohlahli ya Thoponimiki ya Afrika Borwa (Toponymic Guidelines for South Africa), yeo e kgobokeditšwego ke Sehlopha sa Ditsebi tša Ditšhabakopano ka Maina a Thutafase e filwe Lekgotla ke UNGEGN ka Mei 2000. Methalohlahli ye e akaretša mangwalo a dipolelo tša Afrika Borwa le tiragatšo ya wona ka go maina a thutafase. Lekgotla le dirile diphetolo go kgatišokakanywa, gomme e filwe Mekgatlo ya Polelo ya Setšhaba yeo e hlomilwego ke Lekgotla la Dipolelo Kamoka tša Afrika Borwa, ka kgopelo ya gore melao ya mangwalo e dirwe gore e swane le mephato ya mangwalo a sebjalebjale.
Bjalo ka mokgatlo wa setšhaba, Lekgotla la Maina a Thutafase la Afrika Borwa, gare ga mediro ye mengwe ya lona, le filwe maikarabelo a go nolofatša go hlongwa ga Dikomiti tša Maina a Thutafase tša Diprofense (PGNC). Go ya ka Molao wa No. ya bo 118 wa 1998 sekakarolo 9 , lekgotla le swanetše go bea methalohlahli ya tshepetšo ya Dikomiti tša Maina a Thutafase tša Diprofense le balaodi ba gae ka go mafelo a tšona a taolelo. Kopanong ya Letona le Lekgotlaya Matona (MINMEC) ka di 21 tša Nofemere 2000, Matona a kwane gore dipopego tša profense di hlongwe ka tšhoganyetšo. Ka di 16 tša Janaware 2001, mangwalo a go bolela ka taba ye a rometšwe Matona kamoka, go ba kgopela gore ba nolofatse tshepetšo. Go lebeletšwe gore tshepetšo ye e tla fetšwa ka June 2001.
go tsošološa boitemogo bja setšhaba ka go rea maina go netefatša gore batho e ba karolo ya maina a mafelo.
Go phatlalatša tshedimošo ka go rea dilo tša thutafase le go tsošološa boitemogo ka bokgathatema bja batho kamoka.
Lekgotla le lokiša mekgwa ya go phethagatša pono ye, yeo e tla tsenyago Dikomiti tša Profense tša Maina a Thutafase tšeo di šišintšwego.
Lekgotla le kgokagane le Bolaodi bja Dikgokagano bja DACST ka go tšwetšwa pele ga mokgwa wa kgatišo ya ditšweletšwa tša Lekgotlale phatlalatšo ya tshedimošo ka ditiragalo tša batho le phatlalatšo dikgang ya go gatišwa le ya ilektroniki.
Lekgotla le humana dinyakišišo le dikgopelo ka dilo tša go fapana go tšwa go mekgatlo ya mmušo, dihlopha tša go ba le kgahlego le batho. Kgahlego ye e a amogelwa, gomme Lekgotla le araba dipotšišo ka pela go ya ka moo le kgonago. Empa, ka nako ye nngwe ga di amane le Lekgotla, ge di bopegile ka mokgwa woo e lego gore ga di kgone go arabiwa. Go holofelwa gore, ge lesolo la go ruta setšhaba le thomile, poledišano ya go kwala bokaone gare ga Lekgotla le makoko a go ba le kgahlego e tla tšwela pele.
Modulasetulo le/goba motlatši wa gagwe e tla ba baemedi ba semmušo ba Lekgotla tekanyong ya setšhaba goba ya boditšhabatšhaba, gomme ba tla boya ba begela Lekgotla.
Ka Janaware 2000 modulasetulo wa Lekgotla le moemedi wa go tšwa go Kgoro ya Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši ba tsenetše khonferense ya dibeke tše pedi ya Sehlopha sa Ditsebi tša Ditšhaba Kopano ka Maina a Thutafase (UNGEGN) kua New York.
Yona e ile ya fahloša ka nnete, kudukudu go maloko a Lekgotla a maswa, ka ge e be e le la mathomo ba tseba maemo a boditšhabatšhaba mabapi le dibopego tša maina a thutafase. E be e le ka kopanong ye moo ba ithutilego ka maikarabelo a dikomiti tša maina a mafelo lefaseng ka bophara. UNGEGN bjalo ka mokgahlo wa lefase e bea methalohlahli le ditshepetšo tšeo di swanetšego go latelelwa ke mekgatlo kamoka ya maina a mafelo a lefase. Go gateletšwe gore maina a šele a seke a kgethwa pele ga a setlogo. Se se bonwe e le bothata bja ditšhabatšhaba ka mabaka a sepolotiki le a histori. Empa, go be go kgahliša go lemoga gore dinaga tše dintši di dirile diteko tše šoro go phošolla se. Se se bonwe e le tlhohlo ye šoro yeo e lebanego le naga ya rena ka ge le yona e ena le maina a mantši a thutafase a šele ao dirago gore go be bothata go motho go lemoga gore na o Yuropa goba o Afrika.
Pampiri ye e bolela ka maina a thutafase ao a lego gona ka dinageng tše dingwe tša lefase ao a gapeleditšwego naga ya rena legatong la a setlogo. Maina a setlogo a be a hlaloša sengwe ka histori le bohwa bja batho ba Afrika Borwa, ka moo go a tloša ke go tloša setšo le bohwa bja bona.
Mediro ye megolo ya Lekgotla ngwageng wa lona wa pele e be e le go lokiša mošomo wa mathomo go lokišetša ditshepetšo tša išago, le go tšwela pele ntle le go tshwenyana le mešomo ya tšatši le lengwe le le lengwe ya batlapele go bona, Komiti ya Maina a Thutafase ya Setšhaba.
Ditshepetšo tša taolo tša Lekgotla di šetše di thomile. Metheo le melaotshepetšo ya Lekgotla e hlomilwe, gomme selekanyo sa go dumelela maina a maswa le go lebelelaleswa maina ao a lego gona se phethilwe. Go thomilwe ka tebeleloleswa ya maina ao a lego gona ao a sego a dumelelwe. Methalohlahli ya go hloma Dikomiti tša Profense e dirilwe, gomme tshepetšo ya go hloma dikomiti tše e tseleng. Mokgwa wa bophara wa go ipapatša le thuto ya setšhaba di rerilwe.
Ditatapeisi tšeo datapeisi ya elektroniki e yo dirwago go tšwa go tšona di tla dirwa gomme go šetše go phethilwe ka sebopego sa yona. Ditatapeisi di kgobokeditšwe gomme tlhahlo e filwe maloko a Yunite ya Maina a Thutafase a DACST.
Maloko a Lekgotla ao a bego a sa tsebe dintlha tša theknikale tšeo di šomišwago ge go dirwa maemo a maina a thutafase a dirile sephetho ka gore ba kwešiša gore na mošomo wa Lekgotla le thušo ya lona ya phetogo ka Afrika Borwa ke dife.
Poelomorago ya maina ao a letetšego go dumelelwa e bile ye ntši lebakeng la ge Lekgotla le sa letetše gore le hlongwe. Lekgotlae phethile gomme e dumeletše palo ye kgolo ya maina a maswa. Ka ge bontši bja wona e be e le a dinolofatši tša diposo, ka mokgwa wo, Lekgotla le thekgile Poso ka lesolo la yona la katološo.
Tšhelete yeo e filwego R400, 000.
Nna, Baldwin, Sipho Ngubane, Letona la Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši, ke dumeletše semmušo maina a mafelo ao a latelago ka keletšo ya Komiti ya Maina a Mafelo ya Setšhaba ka di 9 tša June 2000.
Nna, Baldwin, Sipho Ngubane, Letona la Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši, ke dumeletše semmušo maina a mafelo ao a latelago ka keletšo ya Komiti ya Maina a Mafelo ya Setšhaba ka di 9 tša June 2000.
<fn>nso_Article_National Language Services_PEGONGWAGA YA PANSALB.txt</fn>
Maikemišetšo a Boto mo lekaleng lekhwi la nepišo ke go nolofatša nyakišišo ya dikgatako tše di ukangwago tša ditokelopolelo, morero goba tirišo. PANSALB e hlohleletša tirišo le morero wo o tlogo thuša go lokolla Maafrika go mehuta ka moka ya kgethollo ya polelo.
Gapegape Boto e šoma go hlatloša tlhompho ya maleme ka moka a mmušo mono Afrika-Borwa, le go tšweletša tlhathollo le go fihlelela ditokelopolelo. Dingongorego tša ditokelopolelo gantši di šupa mathata mabapi le morero wa polelo, tirišo le tšhomišo gomme di nyalelana le modiro wa makala a mangwe a nepišo a PANSALB.
Mengwageng ye mmalwa ya go feta, go ile gwa hlabollwa tlhako ya dinyakišišo tše di amanago le dikgatako tša ditokelopolelo, tšeo di nyalelanago le tlhako ya maatla le makgoni bjalo ka ge di hlalositšwe ka go Molao wa 1995 wa Pan South African Language Board (Boto ya Maleme a Afrika-Borwa). Molao wo o beakanyetša nyakišišo ya dingongorego ka moka tše di hlagišwago.
Ka Afrika-Borwa, ditokelopolelo di theilwe godimo ga setlwaedi sa ditokelo tša motho ka noši tša go kgonthiša tekatekano ya bohle le tlhokakgethollo kgahlano le motho ofe le ofe yo a ratago go fihlelela ditokelo tša gagwe.
nyako ya go šireletša bohwa bja setšo bja dihlophapolelo tše ; le nyako ya go kgontšha baagi go ba le mafolofolo le go lekalekana le go kgatha tema ka go tshepetšo ye e bulegilego ya temokrasi ya dipolitiki le ya semolao.
maloko a makgotla a boithaupo; le badirelwa ba mekgatlo ya semolao.
Go fihla mafelelong a Matšhe 2001, go be go hlagišitšwe palomoka ya dingongorego tše 160.
Go tloga ka 1997 PANSALB e ile ya fahlogela koketšego ye e bonalago ya palo ya dingongorego tšeo di hlagišwago, gammogo le palo ya dingongorego kgahlano le dikgoro tša mmušo. Karolo ya bobedi ye kgolo yeo e bego e lebantšhitšwe ke dingongorego ke mekgatlo ya semolao le makgotlana a setšhaba.
Mo ngwageng wa 2000 - 2001, go hlagišitšwe dingongorego tše 76, e lego seo e ka bago seripagare sa palomoka ya dingongorego. Palo ya dingongorego mabapi le maleme a setšo e laeditše koketšego ye nnyane ge e bapetšwa le ya 1999 -2000, k.g.r. go tloga go 5% go ya go 11%.
Dikhwetšo tšeo di gatišitšwego go fihla bjale di akaretša dingongorego tše 33 tša tšeo di hlagišitšwego.
Kamokamoka go tšweletše dikhwetšo tše 20 ka go Kuranta ya Mmušo go fihla bjale, tšeo tše 17 tša tšona di gatišitšwego ngwageng wa 2000 - 2001.
Dinyakišišo di šetše di phethagaditšwe go palo ye e ka bago seripagare sa melato . Le ge go le bjalo go sa na le kgato ya dipoledišano le kgato ya ditherišano goba ya keletšano pele ga ge go ka phatlalatšwa khwetšo, tšeo di tšeago nako go ka rungwa.
Go fihla bjale dikhwetšo tša Boto tše di phatlaladitšwego di akaretša dingongorego tše 33 tša palomoka ya dingongorego. Dikgatako tše di tšwelelago kgafetšakgafetša di begwa ka mehla. Melato yeo go yona Boto e phatlaladitšego khwetšo yeo e sego ya šomišwa le ge go bile le dipoledišano, go fa mohlala, ya Komosasa wa Pušetšo, e tsoma ditsela tšeo e sego tša mehleng godimo ga tšeo di beakanyeditšwego ka go Molao wa PANSALB.
dinyako ge go bolelwa diwekšopong tše dingwe moo tlhahlo ya morero wa polelo e filwego ke PANSALB.
PANSALB e nyaka gore dihlophapolelo ka moka di lemošwe ka ga ditokelopolelo tša tšona. Ka ge tlhathollo ye e lekalekanago ya maleba ya karolo ya 6, yeo e laetšago dikayo le dikhuti tša karolo yeo, e le bohlokwa kudu malebana le modiro wa Lekalanepišo lekhwi, e swanetše go aba tshedimošo le go hlohleletša bao ba lego ka tlase ga nyakišišo gore ba ikamanye le tlhathollo ya yona ya maleba.
Kgauswinyana PANSALB e sa tšo thoma go sepediša diwekšopo tša go hlatloša temogo le go aba tlhahlo go di-PLC mabapi le tshepedišo ya dingongorego ka ga dikgatako tša ditokelopolelo go PANSALB. Diwekšopo tša pulamadibogo di thomile ka la 28 Matšhe, 2001 kua KwaZulu-Natal. Nepo ya tšona ke go tsebiša di-PLC peakanyo ya bjale yeo e dirišetšwago nyakišišo ya dingongorego tše di ukangwago tša ditokelopolelo.
go kgopela di-PLC go fa pegelo mabapi le dikamako, maithomedi le dikhwetšo tša PANSLB, ge di kgopelwa; le go fa tshedimošo ya boithekgo go dira gore PLC e kgone go thuša ka tlhapetšo ya mohola wa PANSALB, ge e kgopelwa.
Boto e tšea gore phatišišo ke setlabelo se bohlokwa sa kgontšho se se ka lokišago mathata a polelo ka Afrika-Borwa. Gare ga ngwaga wa ditšhelete wa 2000/2001 Boto e ile ya thomiša ka diprotšeke tša phatišišo le tlhabollo. Diprotšeke tšeo di tšwelago pele mme di bego di thekgwa ka tšhelete mengwageng ye e fetilego le tšona di be di laolwa ke kantoro ya Boto. Leano la PANSALB ke go thekga diprotšeke tša phatišišo le tlhabollo tšeo di amanago le tšhutišo ya makgoni le matlafatšo ya bafatišiši ba bannyane; kudu bao ba tšwago ditšhabeng tšeo peleng di bego di tshedišitšwe mahlo.
Gore bomalementši bo tle bo hlatlošwe ka mono Afrika-Borwa, Boto e ile ya thomiša ka diprotšeke tša phatišišo tšeo nepo ya tšona e bego e le go hloma maemo ao a swanelago tlhabollo le tšhomišo ya maleme ka moka a mmušo, ngwageng woo o tsinkelwago.
Nepo ya protšeke ye e be e le go hlohleletša barutwana ba ditoropong go šomiša maleme ao ba a dirišago tšatšikatšatši.
Go nyakišiša tlhathollo ya botsetedi legatong la mmušo wa tikologo le go hlama mošupatsela.
Bafetoledi le bahlatholli ba lesomesenyane ba ile ba hlahlwa.
Nyakišitše tšhomišo ya Maleme a Afrika bjalo ka maleme a go ruta.
Go nyakišitšwe dikakanyo tša barutwana mabai le leleme la Sethosa.
Nyakišišo ye e nepišitšwe go tlhatlošo ya temogo ya dikolo go hlabolla merero yeo e tlogo hlatloša bomalementši le maleme ao peleng a bego a hlaetšwa mahlo.
Nepo ke go nyakišiša ge e le gore Polelotirišwa ya malemepedi e ka se be kgetho ya go tia.
Tekolo ya setšhaba mabapi le tšhomišo ya dipolelo le ditaba tše di hlagago go seemo sa bomalementši ka Afrika-Borwa.
Gore go tle go be le taolo ye e nepagetšego ya taolo ya dithušo tša yona le tshepetšo ya go bitša le go sekaseka dikgopelo tša dithušo, PANSALB e ile ya bonana le Setheo sa Setšhaba sa Phatišišo National Research Foundation NRF go nyaka thušo. Se se dirilwe ka lebaka la boitsebelo bja NRF mabapi le go hloma dipeakanyo tša go laola dithušo, gammogo le taolo ya dithušo. Morago ga go ela dinyako tša Boto go ile gwa fihlelwa kwano gare ga PANSALB le NRF ya gore go hlabollwe peakanyo yeo e tlogo swanela PANSALB. Sekhwi se dirilwe gomme go saenilwe kontraka gare ga mahlakore a ka mabedi ngwageng wa ditšhelete wa 2000/2001.
Kgoeletšo ya ditšhišinyo e ile ya tsebagatšwa ka go dipegaditaba tša go fapana. Dikgopelo tšeo di amogetšwego di ile tša sekasekwa ke panele ya ditsebi tšeo di ilego tša dira ditigelo go Boto. Dithušo tšeo di filwego di tla laolwa ke NRF. NRF e ile ya be ya laetša PANSALB nyako ya go beakanyetša tlhahlo ya bokgoni mabapi le ka moo tšhišinyo e ngwalwago ka gona, gammogo le go hlahliwa ke bafatišiši ba bagolwane. Tlhahlo e swanetše go lebišwa go bafatišiši ba bannyane kudu bao ba tšwago go maleme a Afrika a senyane a mmušo, bao ba sa kago ba ba le tlhahlo ye bjalo lebakeng la go feta.
Godimo ga diprotšeke tše itšego ka tlase ga lekalanepišo le lengwe le le lengwe, Boto e ile ya be ya thekga ka tšhelete diprotšeke tše di kgethegilego tšeo di bego di thekga tlhabollo ya bomalementši le maleme a Afrika-Borwa.
a Khonferense ya Foramo ya Tsošološo ya Setšo Cultural Reclamation Forum yeo e bego e swerwe ka la 15 le 16 Setemere 2000 ka Johannesburg. Nepo ya khonferense ye e be e le go sekaseka ditsela tšeo di tlogo thekga go ithuta ga maleme a Afrika ka dikolong ka moka magatong ka moka.
b Khonferense ya ngwaga ya English Language Educational Trust Traste ya Thuto ya Leleme la Seisimane yeo e bego e swerwe ka la 27 le 28 Setemere ka Yunibesithing ya Natal. Malebiša a khonferense e be e le tlhabollo ya merero ya polelo ka dikolong ka gare ga morero wa setšhaba wa kakaretšo wa bomalementši.
c Khonferense ya Tirelo ya Setšhaba ya Tlhathollo Public Service Interpreting e be e swerwe ka la 10 le 11 Oktoboro 2000 Yunibesithing ya Port Elizabeth. Nepo ya khonferense ye e be e le go lekodišiša kgonagalo ya go aba tirelo ya setšhaba ya tlhathollo le phetolelo ka Profenseng ya Kapa Bohlabela.
Go feleletša mošupatsela wo o nago le ditšhupatsela mabapi le go ngwalwa ga ditšhišinyo tša boleng bja godimo tša diprotšeke.
go hlama pukwana ye e nago le lenaneo la diprotšeke ka moka tše di phethilwego, go tsenywa gare dikakaretšo tša maikemišetšo le ditigelo, gore di phatlalatšwe.
go lekola ditšhupatsela mabapi le go ngwalwa ga dipego tše di nepagetšego tša diphatišišo gore go thušwe bathušiwa ba nago le maswanedi.
go thomiša le go lota kgokaganyo le mekgatlo ya setšhaba ya thekgo ya ditšhelete ka nepo ya go ananya makgoni le botsebi mabapi le taolo ya dithušo.
Di-PLC di hlomilwe go ya ka dipeelano tša karolo ya 8 ya Molao wa Pan South African Language Board wa bo59 wa 1995 le tsebišo ye e fetotšwego ya Boto ya bo120 ya 1997. Di-PLC ke mekgatlo ya keletšo ye e hlometšwego go eletša Boto mabapi le 'taba ye nngwe le ye nngwe ye e amago polelo goba yeo e amago profense yeo e ukangwago goba taba efe le efe ye e amanago le dipolelo tšeo di dirišwago ka mo profenseng yeo e angwago.'
Boto e hlomile le go amogela di-PLC tše seswai. Tlhomo ya PLC ya Kapa Leboa e magatong a yona a mafelelo. PLC yekhwi e tla hlongwa le pele ga mafelelo a Julae 2000. Bothata bja go laola di-PLC le go hlalošiša lefsa maikarabelo a tšona di ile tša swanelwa ke go beakanywa pele ke PANSALB, gore dikomiti tšekhwi di kgone go kwešiša tema ya tšona bjalo ka mekgatlo ya keletšo. Sekhwi se dirilwe go ya ka dipeelano tša Tsebišo ye e fetotšwego ya Boto ya bo121 ya 1997. Go feta moo tema ya dikomiti ka go diprofense malebana le go thuša Maloko a Khanselephethišo (di-MEC) ao a rwelego boikarabelo bja dipolelo ka diprofenseng tšeo di lebanego e be e swanetše go hlalosetšwa maloko a di-PLC. Sekhwi se hlotše titelo ya go diriša mekgatlo yekhwi ka botlalo, fela gare ga ngwaga wo mofsa wa ditšhelete di-PLC di tla be di šoma ka tshwanelo.
Maloko a di-PLC tše seswai a swere dikopano go sekaseka ditaba tša polelo tšeo di amago diprofense tša ona mme tša hloma dikamano le di-MEC tšeo di ikarabelago go dipolelo le dikgoro tša Profense tša Bokgabo le Setšo. Ka diprofenseng, tema ya di-PLC ya go nolofatša tlhamo ya morero wa polelo wa profense e bohlokwa kudu. Ke yona mekgatlo yekhwi yeo e ka thušago di-MEC tše di ikarabelago go dipolelo diprofenseng tše itšego go hlama Melaokakanywa ya Polelo ya Profense. Ge Morero wa Polelo wa Setšhaba le Leano di se no rungwa, melaokakanywa yekhwi e thalathadilwego e ka fetošwa gore e nyalelane le morero woo. Profense ya Kapa Bodikela e šetše e na le Molao wa Polelo gomme PLC e šoma gabotse.
Ge melawana ya go buša di-PLC le ditiro tša tšona e se no ba madulong, gona go tla ba bonolo go mekgatlo yekhwi go thuša diprofense mo ditabeng tša tlhabollo ya polelo, tlhatlošo le tirišo ya maleme akhwi makaleng a bohlokwa. Go hlatloša bomalementši, di-PLC ka moka di na le bahlatholli ba Polelo ya Dika gore go be le baemedi ba Polelo ya Dika ka dikopanong tša tšona. Gapegape, gore go tle go beakanyetšwe dipolelo tša go fapana tše di emetšwego ka profenseng ye nngwe le ye nngwe, bahlatholli ba go hwenahwena goba ba tatelano ba thwetšwe ke tše dingwe tša di-PLC.
Wekšopo ya go lekodišiša ka moo di-PLC di kago thuša PANSALB e be e swerwe le PLC ya KwaZulu-Natal ka la 28 Matšhe 2001 kua Durban. Mo go wekšopo yekhwi maloko a di-PLC a ile a lemošwa ka ga morero wa polelo le ditlamorago tšeo di tlogo ama tšhomišo ya morero go ya ka dipeelano tša ditokelopolelo. Ditsela tša ka moo di-PLC di swanetšego go fetišetša dingongorego tša ditokelopolelo go PANSALB di ile tša ahlaahlwa. Di-PLC tše dingwe le tšona di tla fiwa sebaka sa go ba le wekšopo ye bjalo gareng ga ngwaga.
Go hlabolla leano la go nolofatša modiro ka moka wa di-PLC go ya ka dipeelano tša temapedi ya ye nngwe le ye nngwe ya PLC ya go eletša Boto le di-MEC tše di ikarabelago go dipolelo.
Go hlabolla leano la gore di-PLC di šomišane le mekgatlo ye mengwe ka gare ga profense go ya ka dipeelano tša ditiro tša go hlatloša polelo le diprotšeke dife le dife tša polelo ka profenseng.
Go bapatša di-PLC le ditiro tša tšona ka profenseng go maloko ka moka a setšhaba.
go akanyetša mokgwa wa go bega kua Palamenteng ka go bobedi Kgobokano ya Setšhaba le Khansele ya Setšhaba ya Diprofense mabapi le modiro wa di-PLC le go hwetša pegelo go tšwa go Palamente.
NLB ya mathomo yeo e hlomilwego ke Boto ya Polelo ya Setšhaba ya Ma-Khoe le Ma-San (Khoe le San National Language Board). Go hlomiwa ga di-NLB tše dingwe go tla rungwa go ya mafelelong a ngwaga. Tlhohlo yeo e lebanego Boto mabapi le Mokgatlo wa Polelo wa Ma-Khoe le Ma-San ke ya go bopa bokgoni le go kaonafatša makgoni a maloko a mokgatlo wo gore a tle a kgone go phethagatša modiro wa ona bjalo ka mokgatlo wa keletšo. Go rungwa ga go hlomiwa ga Komitipolelo ya Profense ya Kapa Leboa le gona go tla thuša go šoma gabotse ga mokgatlo wo. Lebaka ke gore PLC ya Kapa Leboa e tla bopša ke maloko a maleme a mangwe ao a bilego le boitsebelo mabapi le tlhabollo le tlhatlošo ya polelo nywageng ye e fetilego. Boitsebelo bjokhwi bo tla ba bohlokwa kudu go maloko a Ma-Khoe le Ma-San ao a swanetšego go eletša PANSALB mo ditabeng tša go hlabolla le go hlatloša dipolelo tša ona.
Mo maitekelong a yona a go ruma go hlongwa ga di-NLB tše dingwe tša maleme a mmušo a naga ye le go hlalošiša tema ya Mekgatlo ya Setšhaba ya Polelo, Boto e ile ya swara wekšopo ka la 17 Mei 2000. Maloko a Mekgatlo ye Itšego ya Polelo ya peleng a ile a memiwa go ba gona mo wekšopong, kudukudu mabapi le go hwetša dikakanyo tša bona malebana le go hlomiwa ga di-NLB ke PANSALB. Se se ile sa hlola go fetošwa ga Tsebišo ya bo121 ya PANSALB ya 1997 malebana le go hlomiwa ga le tema ya Mekgatlo ya Setšhaba ya Polelo. Di-NLB di tla kgatha tema ye bohlokwa mo tekatekanetšong ya dipolelo tše di fapanego mme ka tsela yeo tša thekga modiro wo o dirilwego ke Diyunite tša Setšhaba tša Tlhamopukuntšu le Dikomitipolelo tša Diprofense.
Go thuša Mekgatlo ka moka ya Setšhaba ya Polelo go šoma le go phethagatša tema ya yona ya boeletši ka kgogedi.
Go kopanya le go phatlalatša tshedimošo mabapi le maemo a polelo ao a hlotšwego ke di-NLB.
Balatofatšwammogo ba babedi mo molatong wa bosenyi ba ile ba ngongorega gore kgopelo yeo e bego e eya go moahlodi-moswaramarapo(presiding judge), Moahlodi Theo Grobbelaar, ya gore matlakala a bona a ditatofatšo le ditokete a fetolelwe polelo ya bona, e ile ya ganwa.
Mdi J.G. Steyn o ile a ngongorega kgahlano le kgokgono ya Masetrata Mabule ya go dumelela ramolao yoo a bego a mo emela, go botšiša mosekišwa dipotšišo ka Seafrikaanse.
Mdi B Senekal o ile a laetša gore kgokgono ya Masetrata Mabule ya go dumelela ramolao yoo a bego a mo emela, go botšiša mosekišwa dipotšišo ka Seafrikaanse, mme a belaela ka ga go ba kgakanegong ga baboledi ba Seburu mabapi le gore e ka ba ba ka diriša polelo ya bona ka kgorong ya tsheko.
Mna C. Vos o ile a ngongorega ka la gore dikgokaganyo ka moka le ditsebišo goba diboto tša ditsebišo kua Kantorong ya Molekgetho wa tikologo ka Kroonstad di hwetšwa ka Seisimane fela.
MWU e ile ya ngongorega ka ga sephetho sa SARS sa go amogela Seisimane bjalo ka polelo e le noši ya dikgokaganyo le go gana ga yona go dumelela dikgopelo tša gore mangwalo a a ngwadilwego ka Seisimane a fetolwe polelong ye ba e kwesisago.
Mdi J.G. Steyn o ile a ngongorega kgahlano le sephetho sa Kgoro ya Mediro sa go amogela Seisimane bjalo ka leleme la yona la semmušo.
Mna J.G. Steyn o belaetše ka ga go se ikemišetše ga Komosasa wa Pušetšo go fa badirelwa ba gagwe diforomo tša Seafrikaanse/Seburu.
Mna W.C. Glover o ngongoregile ka ga go se ikemišetše ga Komosasa wa Pušetšo go fa badirelwa ba gagwe diforomo tša Seburu.
P.F. de Wet o ngongoregile mabapi le go se ikemišetše ga Komosasa wa Pušetšo go fa badirelwa ba gagwe diforomo tša Seburu.
Moprofesa W.A.M. Carstens o ngongoregile ka la gore SANDF e amogetše tšhomišo ya Seisimane bjalo ka polelo ya tshepedišo, ka tsela yeo e itebatša goba e nyenyefatša tšhomišo ya maleme a mangwe a Afrika-Borwa.
PRAAG e ile ya hlagiša ngongorego yeo e rego sephetho sa SANDF sa go amogela Seisimane bjalo ka leleme la tshepedišo se nyenyefatša boemo bja Seafrikaanse.
Mna W. Louw o ile a belaela legatong la ATKV ka ga go gana ga Kgoro ya Thuto go amogela tlhagišo le dingwalwa go tšwa go ATKV ka lebaka la gore di be di ngwadilwe ka Seafrikaanse e sego ka Seisimane.
Maloko a ikemetšego ka noši a 22 a SAPS a ile a hlagiša ngongorego ya kakaretšo mabapi le taelo ya Komosasa wa Tikologo wa Motšwaoswere ka Freistata Bohlabela, ya gore dipego ka moka tša bosenyi di swanetše go dirwa ka Seisimane fela. Ba ile ba belaela go ya pele ka gore moo ba ikgethelago go diriša Seburu ba kwešwa bohloko.
Mna G.F. Rautenbach o ngongoregile ka ga sephetho sa Radiakhaebe (Archivist) wa setšhaba go mo ganetša go diriša ditlabelo tše ka lebaka la gore badiredi bao ba sa bolelego Seburu, ba swanetše go diriša Seburu ge ba mo thuša.
Mtšna S du Toit o ile a belaela ka gore Kgoro ya Ditaba tša Gae ga e kgone go aba diforomo tša ngwadišo ya matswalo ka Seafrikaanse ge e kgopelwa go dira bjalo.
Mna P.A. Rautenbach o ngongoregile ka la gore ge a kgopela ditokumente tša boitsebišo, tirelo le diforomo di be di sa hwetšagale ka Seburu le ka maleme a mangwe a mannyane.
Mna S.J. le Roux o belaetše gore diforomo tšeo di dirišwago ke SABC go sedimoša babogedi ka gore ditšhelete tša dilaesense di sa kolotwa, ga se tša gatišwa ka botlalo ka Seafrikaanse.
Mdi Roelofse o belaetše ka ga go se ikemišetše ga moamogedi wa Southern Sun Island Hotel go bolela ka leleme lefe goba lefe ka ntle le la Seisimane, bjalo ka ge a be a laetšwe ke taolo ya Hotele go dira bjalo.
Mna F.W. Wolff o ngongoregile ka la gore ge a bonana le ESKOM go mo thuša mabapi le thelefomo, modiredi wa ESKOM yo a amegago o ile a palelwa ke go mo kgokaganya le yo mongwe yoo a bego a ka mo thuša ka Seburu.
Moprofesa W.A.M. Carstens o ile a belaela mabapi le pego ye e dirilwego ke mohlankediphethišimogolo wa ESKOM mo poledišanong le Rapport ya gore Seisimane ke polelo e le noši yeo mang le mang a e kwešišago nageng ye.
Mdi J.G. Steyn o belaetše mabapi le phetošo ya leina la kgatišobaka ya phofo ya ka gare go ba "Sawubona",yeo e gatišago ditaba tša Seisimane fela.
Mna A.E. van Niekerk o hlagišitše ngongorego malebana le tšhomišo ya maswao a tsela ka seleteng sa Kapa Bodikela, ao bontši a lego ka Seisimane.
ATKV e ngongoregile ka ga taelo ye e tšwago go molaodi wa karolo ya kago ya dintlo ya TRANSNET ya gore ditsebišo ka moka, metsotso, mangwalo le ditlabelo tša go ngwala di swanetše go ba ka Seisimane mme ditlabelo tša go ngwala tše di lego ka "Seburu goba polelo ye nngwe", di swanetše go senywa ka bjako.
Mtšna Z.A. Dutton o ngongoregile malebana le taelo yeo e tšwago go taolo ya TRANSNET go ya go badiredi ba yona, gore ba dire kgetho mabapi le diphenšene tša bona ka Seisimane ka ge tshedimošo ye e filwego e be e le ka Seisimane fela.
Mna D. Morkel o hlagišitše ngongorego malebana le tšhomišo ya Seisimane fela mo dingwalweng ka moka tša semmušo tša Spoornet e lego seo se ilego sa dira gore bagolwane ba gagwe ba gane go šomana le dikleime tša gagwe tša phepo le maeto tšeo di bego di tšweleditšwe ka Seburu.
Mna C. Naude o ngongoregile mabapi le taelo ka thokong ya SPOORNET ya gore Seisimane e tla ba polelo e le noši ye e tlogo go dirišwa mo dingwalweng le dikopanong ka moka.
MWU e ngongoregile mabapi le ditšhošetšo tša kgato ya thupišo go tšwa go Metrorail kgahlano le badiredi bao ba hlokomologago taelo ya go diriša Seisimane fela.
Mongongoregi wa go hloka leina o belaetše ka ga tlwaelo ya go aba dithuto tša tlhahlo ka Seisimane fela mafelong a Telkom a go ithuta nageng ka bophara.
Mongongoregi o belaetše ka la gore tshekišo ya tshepedišo ya dipelaelo e sepedišwa ka Seisimane go sa kgathelege kgetho ya gagwe ya polelo - e lego Seafrikaanse - mme kgetho ya lehlakore le le hlokofaditšwego, le gore, ge a kgopela tshedimošo ye e lego ka Seburu go taolo ya Telkom, bahlapetši ba gagwe ba bega gore o šitwa go fihlelela maemo a phethagatšo a a nyakegago.
Mna A.E. van Niekerk o belaetše gore go hlolegile go hloka tekatekano ya merero ya polelo ya dikgoro ka lebaka la go šitega ga Ditona go tlogela go dira dipego tša phatlalatša ka ga morero wa polelo wo o sa elego šedi Morero le Leano la Polelo la Setšhaba.
Mna P. Cpoetzee o belaetše mabapi le go kgokgona ga EAAB, molaodi wa sekhwama sa bohwa, go diriša Seburu mo dikgokaganong tša kgwebo le ka dikgatišobakeng tša yona.
Dr I.J./ van der Walt o ngongoregile ka la gore Boto ya Profešenale ya tša Kalafo le Meno ga e tshwenyege malebana le Seburu le dipolelo tše dingwe, ka ge go se le e tee ya dikgokaganyo tša yona ye e laetšago tšhomišo ya dipolelo tšeo.
Mna P. Rose, Moaustralia, o ile a romelwa tagafala ka lebaka la go šitega go lefa dikompetšo tša kadimo go tšwa go Bankfin. Tagafala ye e bego e le ya la 26 Oktoboro 1999, e be e tšweleditšwe ka Seburu, e lego wona mothopo wa ngongorego ye.
<fn>nso_Article_National Language Services_PHANELE YA BOELETSI K.txt</fn>
Ka la Setemere 2000 Komiti ya Ketapele e feditše mošomo wa yona mme ya dira pegotlhalošo go Khuduthamaga ya Lekgotla la Dipolelo ka moka la Afrika Borwa ka Oktoboro 2000. Pego e ile ya amogelwa mme gwa dirwa tšhišinyo yeo e hlakanetšwego ke Lekgotla la Dipolelo Kamoka la Afrika Borwa le ba Tirelo ya Bosetšhaba ya Dipolelo go Letona la tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši gore a tšwele pele ka ditšhišinyo tšeo. Karabong ya gagwe, Letona Ben Ngubane o ile a fa Phanele ya Boeletši bja Thekenolotši ya Dipolelo tša Batho mošomo wa go senka tšeo di ka hlolwago ke seo le ditshenyegelo tša maiteko a go tšweletša thekenolotši ya dipolelo tša batho mono Afrika Borwa.
maitekelo ao a hlohleletšegilego go bopa bokgoni ka go Thekenolotši ya Dipolelo tša Batho le go diriša thekenolotši go godiša dipolelo tšeo di fapanego le go potlakiša tšweletšo ya dipolelo tša setšo tšeo di phaetšwego thoko.
II go thiba sekgoba seo se bulwago ke titšitale digital mme naga ye ya se šalele morago go tša tšweletšo lefapheng la Thekenolotši ya Tshedimošo le Dikgokagano.
Phanele e rata go ka hlama ditlabelotirišwa tšeo di tlago thuša go hlaola ditlapele tša bosetšhaba mme tša kgontšha ditiragatšo tša ditlapele tšeo.
i Mmušo wa bosetšhaba bjalo ka beng ba dipolelo tša semmušo, go tee le mebušo ya porofense le ya selegae le diparaseteitale bjale ka bašomiši ba mafelelo ba ditšweletšwa tša dipolelo tša go fapana tšeo di lebantšitšego kabelo ya ditirelo.
Ba tša thuto le makalatiro a thekgo ya ditšhelete ao a rwelego maikarabelo a dinyakišišo, tšweletšo le kgodišo ya bokgoni bja batho mo lefapheng la Thekenolotši ya Dipolelo tša Batho.
Phanele e ikemišeditše gore mafelelong e tšweletše intaseteri ya Thekenolotši ya Dipolelo tša Batho mono Afrika Borwa ya go swana le yeo e lego gona Yuropa ya Dipolelo tšeo di fapanego, fela e nyenyefaditšwe mme ya lekana sebopego sa dinyakwa tša mono gae. Phanele e swanetše go hlagiša pego ya yona ka Agosetose 2002.
Phanele e tla kopana kgafetšakgafetša mme e tla hlaola bakgathatema mo nakong yeo e dumelelegago. Mahlakore ao a nago le kgahlego a mengwa go ikopanya le Mokgokaganyi nakong ye nngwe le ye nngwe go hwetša tshedimošo ka botlalo.
Pegotlhalošo e dirilwe go khuduthamaga ya Lekgotla la Dipolelo ka moka la Afrika Borwa ka la 15 Fepereware 2002. Pegotlhalošo e fa mohlala wa bokgathatema bjo bo akantšwego bja Diyuniti tša Tlhamopukuntšu tša Bosetšhaba ka go tšweletšo ya Thekenolotši ya Dipolelo tša Batho mono Afrika Borwa.
Dikgopolo go tšwa go mahlakore a fe goba a fe ao a nago le kgahlego di amogelegile.
<fn>nso_Article_National Language Services_PHAPOSI YA GO BALA 1.txt</fn>
Le amogetšwe ka botho ka mo phapošing ya go bala ya Lefelo la Bosetšhaba la Bokgobadingwalo bjalo ka banyakišiši. Badiredi ba tla le thuša ka mekgwa ka moka yeo e kgonegago le ka bokgoni bja bona.
Go netefatša tšwelopele ya nyakišišo ya gago gore e be boreledi, melawana le dipeakanyo tše dingwe tše bohlokwa ke tše di tsebišwago fa gore o di tsebe.
Direkoto di swanetšwe di swarwe ka tlhokomelo. Bona molawana 23 wa melawana yeo e kgomareditšwego.
Go fiwa ga direkoto go tšwa go phapoši yeo e tiilego go ka ditelega go ya ka palo ya banyakišiši bao ba etelago Phapoši ya go Bala.
O ka se sware bolumo ya go feta e tee ka nako e tee mo tafoleng ya gago. Tafola yeo e swailwego ka "tafola ya letšatši" e gona go mašalela ka moka a direkoto.
Ga wa dumelelwa go bea rekoto efe goba efe mo fase lebatong. Molawana woo o bolelago gore direkoto di beelwa diiri tše 24 fela, o tla swanelwa ke go obamelwa ka tlhoko.
Dikhopi tša direkoto di tla bewa gore di fihlelelwe mo metšheneng ya go kopolla eupša o swanetše gore o diriše motšhene ka bowena. Ge o feditše go dira dikhopi mothuši wa phapoši ya go bala o tla go fa mokitlana woo o swanetšego gore o go iše go tee le tefo ya gago go kantoro ya Boingwadišo, Phapoši G111. Mothuši wa phapoši ya go bala ga a dumelelwa go swara tšhelete efe goba efe. Bona temana 7.1 ka mo fase.
Khopi ya thesisi/kgatišo ya gago di swanetšwe di neelwe go Bokgobadingwalo bja Bosetšhaba. Go hwetša dintlha bona temana 9.1 ka mo fase.
Go amogelwa fela banyakišiši bao ba ingwadišitšego ka phapošing ya go bala. Gore o ingwadiše bjalo ka monyakišiši, o swanelwa ke go dira kgopelo ka bowena go Hlogo ya Lefelo la Bosetšhaba la Bokgobadingwalo, goba moemedi wa gagwe, gore o hwetše thekete ya kamogelo. Nako ya thekete ya kamogelo e fela ka 31 Matšhe ngwaga wo mongwe le wo mongwe (mo lebakeng la banyakišiši ba sa ruri); go ra gore thekete ye mpsha ya kamogelo e swanetše e hwetšwe go tloga ka la 1 Aporele ngwaga wo mongwe le wo mongwe. Thekete yeo e swanetše e tšweletšwe nako le nako ge o tsena ka moagong.
Dinako tša phapoši ya go bala ke tše di latelago: 08:00 - 16:00 go tloga ka Mošupologo go fihla ka Labohlano.
Magareng ga: 12:15 - 13:15; 10:00 - 10:15 le ka morago ga 15:00.
Mo ketelong ye nngwe le ye nngwe ya phapoši ya go bala, banyakišiši ba swanetše go saena retšistara ya banyakišiši. Pego ya go latela melao le melawana ya Phapoši ya go Bala, e saenwa ka ketelo ya mathomo.
Direkoto di kgopelwa ka diforomo tše kgethegilego tša go gatišwa tšeo monyakišiši a swanetšego gore a di tlatše gomme a di fe mothuši wa phapoši ya go bala. Ga go mabaka ao a hlolago gore direkoto di tlošwe ka diphapošing tše di tiilego mo nakong ya magare ga 10:00 - 10:15, 12:15 - 13:15 le ka morago ga 15:00. O kgopelwa gore o beakanye dinyakwa tša gago ka tsela yeo e lego gore direkoto di tla go fihlela pele ga nako yeo.
Lenaneo la Archivalia: Le akaretša lenaneo la direkoto ka moka tšeo di hlaotšwego le tšeo di sa hlaolwago lefelong leo le itšego la bokgobadingwalo. Lenaneo le le go thuša gore o netefatše gore ke methopo efe yeo e lego gona le go lekola ge eba o badile dilo ka moka tšeo di lebanego le hlogo ya nyakišišo ya gago.
Lenaneo: Lenaneo ke hlahlo ya mehuta ya direkoto go sehlopha sa maleba sa bokgobadingwalo, gomme e se go go direkoto tše di itšego goba dithuto. Ka fao go bohlokwa gore matseno a mananeo a balwe ka šedi.
Ditlhahlo: Matseno go tirišo ya Ditlhahlo go ya go Direkoto tšeo e sego tša Setšhaba, Dimaekrofilimi le Dikhopi di ihlaloša ka botšona.
Theminale ya khomphuthara: Ditšhupetšo tša direkoto (kudukudu difaele tša baingwadiši) tšeo di šetšego di dirilwe ka khomphuthara, di ka hwetšwa ka go diriša theminale ya khomphuthara yeo e lego gona ka phapošing ya go bala. Tlhahlo ya go diriša theminale e gona gomme mohlankedi wa phapoši ya go bala a ka botšišwa malebana le se.
Mananeo a khomphuthara: Mananeo a bokgobadingwalo ka moka ao a dirilwego ka khomphuthara a gona gomme a ka lebelelwa.
Badiredi ba ka se lekole direkoto tše itšego; ba ka kgona fela go fa tšhupetšo ya methopo yeo e kgonegago.
Titelo yeo e sa nyakegego ya go romela direkoto, direkoto tšeo di begwago gore di timetše, gape le mathata a mangwe ao a lebanego le neelo ya direkoto go Phapoši ya go Bala, di swanetšwe di begwe go Hlogo ya lefelo la Bokgobadingwalo goba moemedi wa gagwe.
Malebana le kgopelo le tshwaro ya direkoto, banyakišiši ba romelwa go Melawana ya Bokgobadingwalo ya Janaware 1997; Melawana e beilwe ka go sehlongwa seo se kgomareditšwego mo. Mo mabakeng a dibolumo tšeo di na go le direkoto tše di se go tša kgomarela, banyakišiši ba swanetše ba ele tlhoko gore tatelano ya direkoto ga e ferehlwe.
Ke fela ge dikgatišo di le gona ka bokgobapukung bja lefelo la bokgobadingwalo, moo di tla ba go gona gore di fihlelelwe ke banyakišiši. Dikgopelo tša kadimišo ya ka gare ga bokgobapuku di ka se direlwe gore banyakišiši ba holege.
Banyakišiši ba romelwa makgobengpuku gore ba kgone go hwetša methopo yeo e gatišitšwego la bobedi.
Makgobadingwalo ka moka ao a swantšhitšwego a hweditšwego go tšwa go Kantoro ya Bosetšhaba ya Rekoto (dikhopi, dimaekrofilimi, diswantšho le mebepe), a na le kgaoletšo ya go kopollwa yeo e beilwego ke Kantoro ya Bosetšhaba ya Rekoto. Ka boripana tše ka moka ke gore, materiale o ka dirišwa bjalo ka methopo, dikhopi tša fiwa banyakišiši, eupša ga go kgatišo ya rekoto goba seripa sa yona seo se tla phethwago ntle le go hwetša tumelelo ya go ngwalwa ya Moswari wa Kantoro ya Bosetšhaba ya Rekoto. Monyakišiši o hlokega gore a hwetše tumelelo ye ka kwano ya gagwe gomme a e iše go Mokgobadingwalo wa Bosetšhaba. Aterese ke ye e latelago: Moswari, Kantoro ya Bosetšhaba ya Rekoto, Chancery Lane London WC2A ILR, England.
Makgobadingwalo a mantši a mošwamawatle ao a swantšhitšwego le direkoto tšeo e se go tša bosetšhaba a a kgaoletšwa, gomme banyakišiši ba kgopelwa gore ba netefatše dikgaoletšo tše.
Dikgaoletšo go direkoto tše dingwe tšeo e se go tša bosetšhaba di laetšwa ka go Tlhahlo go Direkoto tšeo e se go tša Bosetšhaba.
Banyakišiši ba ka dira kgopelo ka go ngwalela Mokgobadingwalo wa Bosetšhaba gore ba hwetše tumelelo ya go lebelela direkoto tšeo di lego ka go nako yeo e fetilego gomme di tswaleletšwe.
Direkoto tše di nepilego tše di hlokegago, go ra gore nomoro, tlhalošišo le nako ya faele.
Thuto le nako yeo e akareditšwego gape le tebo ya nyakišišo.
Keletšo ya molekodi wa gago.
Kgatišo ya khomphuthara ga ya dumelelwa bjalo ka lenaneo la direkoto.
Makgobadingwalo ao a sa beakanywago (go ra gore Makgobadingwalo ao a senago mananeo goba dithuši tša go hwetša tšeo di swanago), direkoto tšeo di lego mo maemong a go bofologa gomme a le mo tseleng ya go bofša, ga tša dumelelwa go balwa. Mo mabakeng a makgobadingwalo ao a se go a beakanywa, dipeakanyo tša go bala direkoto tše bjalo di ka dirwa ka go ikopanya le Hlogo ya Lefelo.
Metšhene ya go dira dikhopi e gona ka Phapošing ya go Bala gore banyakišiši ba ka e diriša. Banyakišiši ba swanetše ba dire mošomo wa bona wa go kopolla. Direkoto ka moka tšeo di kopollotšwego di swanetše di fiwe mothuši wa Phapoši ya go Bala. Dikhopi di tla bušetšwa go monyakišiši ka morago ga go lefa tšhelete yeo e nyakegago. Tefo yeo e dirwa ko kantorong ya boingwadišo, Phapoši ya G111 gomme tšhupatefo e swanetšwe e laetšwe go mothuši wa Phapoši ya go Bala pele o ka hwetša dikhopi. O kgopelwa gore o seke wa holofela gore mothuši wa Phapoši ya go Bala o tla swarwa tšhelete efe goba efe; go ya ka melawana ya tša ditšhelete, ga ba na toka ya go dira seo.
Banyakišiši ba swanetše gore ba hlokomele gore ga ba dire tshenyo efe goba efe go direkoto goba metšhene ya go dira dikhopi.
Ka mabaka a maemo ao a ya go fase a difaele tša bohwa ka go sehlopha sa makgobadingwalo a Lekgotlakgolo la Mong direkoto ka moka tša pele ga 1958 ga di sa dumelelwa gore di ka kopollwa.
Ga go dikhopi go tšwa go dipuku goba dikgatišobaka, ka ntle le dikgatišo tša mmušo tšeo di ka dirwago ka ge tše di swanelwa ke go latela Molao woo o beilwego wa Tokišo ya Tokelo ya ngwalollo (Molao wa 75 wa 1972).
Lefelo la Bokgobadingwalo ga le na ditlabelo tša go tšweletša maekrofilimi. Dinyakwa di tla fiwa ke mothuši wa Phapoši ya go Bala go ya ka tsela yeo se se ka beakanywago ka gona. Motšhene wa maekrofilimi woo o lego gona ka go Phapoši ya go Bala o na le setlabelo sa go kopolla.
Direkoto di ka šutišwa go tloga go lefelo la bokgobadingwalo go ya go le lengwe legatong la banyakišiši ka tshenyagalelo ya bona. Mo mabakeng a bjalo banyakišiši ba hlokega gore ba netefatše ka bo bona makgobadingwalo ao ba a nyakago gomme ba dire kgopelo ka go ngwalela Hlogo ya Lefelo la Makgobadingwalo go tloga go lefelo leo direkoto di swanetšego di romelwe gona.
Direkoto di tla bewa telong ya monyakišiši ka morago ga ge fela tefo ya tšhutišo (pušetšo) e dirilwe. Direkoto tše di tla ba gona lebaka la dibeke tše tshela fela.
Mo phethong goba kgatišong ya mošomo, go lebeletšwe gore monyakišiši ka go latela Molao 5 wa Molao wa Bosetšhaba wa Makgobadingwalo a Afrika Borwa (wa 43 wa 1996), a fane ka khopi ya mahala go lefelo la makgobadingwalo moo nyakišišo e dirilwego gona. Mo lebakeng leo nyakišišo e dirilwego mo mafelong a makgobadingwalo a go feta le tee, khopi ya mošomo wo o phethilwego e swanetšwe fiwe kantoro ya Bosetšhaba ya Mokgobadingwalo, moo mošomo o tla bewago ka go tlhokomelo ya le tee la mafelo a maleba a makgobadingwalo.
Dikgatišo tše itšego di a rekišwa. Lenaneotheko le le feleletšego le hwetšwa go mohlankedi wa Phapoši ya go Bala.
<fn>nso_Article_National Language Services_PHAPOSI YA GO BALA 2.txt</fn>
Le amogetšwe ka botho ka mo phapošing ya go bala ya Lefelo la Bosetšhaba la Bokgobadingwalo bjalo ka banyakišiši. Badiredi ba tla le thuša ka mekgwa ka moka yeo e kgonegago le ka bokgoni bja bona.
Direkoto di swanetšwe di swarwe ka tlhokomelo.
Go fiwa ga direkoto go tšwa go phapoši yeo e tiilego go ka diega go ya ka palo ya banyakišiši bao ba etelago Phapoši ya go Bala.
O ka se sware lepokisana la go feta le tee, puku goba faele ka nako e tee mo tafoleng ya gago. Tafola yeo e swailwego "Tafola ya Letšatši" e gona go mašalela ka moka a direkoto.
Ga wa dumelelwa go bea rekoto efe goba efe mo fase lebatong.
Molawana woo o bolelago gore direkoto di beelwa diiri tše 24 fela, o tla swanelwa ke go obamelwa ka tlhoko.
Khopi ya thesisi/kgatišo ya gago yeo o dirilego nyakišišo ka yona go Bokgobadingwalo bja Bosetšhaba e swanetšwe e neelwe go Bokgobadingwalo bja Bosetšhababa. (Go hwetša dintlha bona temana 8 ka mo fase).
Go amogelwa fela banyakišiši bao ba ingwadišitšego ka phapošing ya go bala. Gore o ingwadiše bjalo ka monyakišiši, o swanelwa ke go dira kgopelo ka bowena go Hlogo ya Lefelo la Bosetšhaba la Bokgobadingwalo, goba moemedi wa gagwe, gore o hwetše karata ya kamogelo. Nako ya karata ya kamogelo e fela ka 31 Matšhe ngwaga wo mongwe le wo mongwe gomme e swanetšwe e mpshafatšwe ge e ba monyakišiši o sa rata go tšwela pele ka go diriša Phapoši ya go Bala. Karata ye e swanetše e tšweletšwe nako le nako ge o tsena ka moagong.
Ga go direkoto tše di ka kgopelwago magareng ga 10:00 le 10:15 le magareng ga 13:15, goba ka morago ga 15:00.
Mo ketelong ye nngwe le ye nngwe go phapoši ya go bala, banyakišiši ba swanetše go saena retšistara ya banyakišiši. Pego ya go latela melao le melawana ya Phapoši ya go Bala, e saenwa ka ketelo ya mathomo.
Direkoto di kgopelwa ka diforomo tše kgethegilego tša go gatišwa tšeo monyakišiši a swanetšego gore a di tlatše gomme a di fe mohlankedi wa Phapoši ya go Bala. Ga go mabaka ao a hlolago gore direkoto di tlošwe ka diphapošing tše di tiilego mo nakong ya magare ga 10:00 le 10:15 goba 12:15 le 13:15 goba ka morago ga 15:00. O kgopelwa gore o romele dikgopelo tša gago ka nako.
Lenaneo la Archivalia: Le akaretša lenaneo la direkoto ka moka tšeo di hlaotšwego le tšeo di sa hlaolwago lefelong leo le itšego la bokgobadingwalo. Lenaneo le le go thuša gore o netefatše gore ke methopo efe yeo e lego gona le go lekola ge eba o badile dilo ka moka tšeo di lebanego le hlogo ya nyakišišo ya gago.
Lenaneo: Lenaneo ke tlhahlo ya mehuta ya direkoto go sehlopha sa maleba sa bokgobadingwalo, gomme e se go go direkoto tše di itšego goba dithuto. Ka fao go bohlokwa gore matseno a mananeo a balwe ka šedi.
Ditlhahlo: Matseno go tirišo ya ditlhahlo go ya go direkoto tšeo e sego tša setšhaba, dimaekrofilimi le dikhopi di ihlaloša ka botšona.
Theminale ya khomphuthara: Ditšhupetšo tša direkoto (kudukudu difaele tša baingwadiši) tšeo di šetšego di dirilwe ka khomphuthara, di ka hwetšwa ka go diriša theminale ya khomphuthara yeo e lego gona ka Phapošing ya go Bala. Tlhahlo ya go diriša theminale e gona gomme bahlankedi ba Phapoši ya go Bala ba ka botšišwa malebana le se.
Mananeo a khomphuthara: Mananeo a bokgobadingwalo ka moka ao a dirilwego ka khomphuthara a gona gomme a ka lebelelwa.
Badiredi ba ka se lekole direkoto tše itšego; ba ka kgona fela go fa tšhupetšo ya methopo yeo e kgonegago.
Titelo yeo e sa nyakegego ya go romela direkoto, direkoto tšeo di begwago gore di timetše, gape le mathata a mangwe ao a lebanego le neelo ya direkoto go Phapoši ya go Bala, di swanetšwe di begwe go Hlogo ya lefelo la Bokgobadingwalo goba moemedi wa gagwe.
Malebana le kgopelo le tshwaro ya direkoto, banyakišiši ba romelwa go Melawana ya Bokgobadingwalo ya Janaware 1997. Mo mabakeng a dibolumo tšeo di na go le direkoto tše di se go tša kgomarela, banyakišiši ba swanetše ba ele tlhoko gore tatelano ya direkoto ga e ferehlwe.
Ke fela diphatlalatšo tšeo di lego goba ka bokgobapukung bja Lefelo la Bokgobadingwalo tšeo di tla dirišago ke banyakišiši. Dikgopelo tša kadimišo ya ka gare ga bokgobapuku di ka se beakanywe.
Banyakišiši ba romelwa makgobengpuku gore ba kgone go hwetša methopo yeo e gatišitšwego la bobedi.
Makgobadingwalo ka moka ao a swantšhitšwego a hweditšwego go tšwa go Kantoro ya Setšhaba sa Brithane ya Direkoto (dikhopi, dimaekrofilimi, diswantšho le mebepe), a na le kgaoletšo ya go kopollwa yeo e beilwego ke Kantoro ya Bosetšhaba ya Rekoto. Ka boripana tše ka moka ke gore, materiale o ka dirišwa bjalo ka methopo, dikhopi tša fiwa banyakišiši, eupša ga go kgatišo ya rekoto goba seripa sa yona seo se tla phethwago ntle le go hwetša tumelelo ya go ngwalwa ya Moswari wa Kantoro ya Bosetšhaba ya Rekoto. Monyakišiši o hlokega gore a hwetše tumelelo ye ka kwano ya gagwe gomme a e iše go Mokgobadingwalo wa Bosetšhaba. Aterese ke ye e latelago: Moswari, Kantoro ya Bosetšhaba ya Rekoto, Chancery Lane London WC2A ILR, England, gomme a e bege go Mokgobadingwalo wa Bosetšhaba.
Makgobadingwalo a mantši a mošwamawatle ao a swantšhitšwego le direkoto tšeo e se go tša bosetšhaba a a kgaoletšwa, gomme banyakišiši ba kgopelwa gore ba netefatše dikgaoletšo tše.
Dikgaoletšo go direkoto tše dingwe tšeo e se go tša bosetšhaba di laetšwa ka go Tlhahlo go Direkoto tšeo e se go tša Bosetšhaba.
Banyakišiši ba ka dira kgopelo ka go ngwalela Mokgobadingwalo wa Bosetšhaba gore ba hwetše tumelelo ya go lebelela direkoto tšeo di lego ka go nako yeo e fetilego gomme di tswaleletšwe (ka fase ga mengwaga ye 20).
Direkoto tše di nepilego tše di hlokegago, go ra gore nomoro, tlhalošišo le nako ya faele.
Thuto le nako yeo e akareditšwego gape le tebo ya nyakišišo.
Keletšo ya molekodi wa bona wa nyakišišo.
Makgobadingwalo ao a sa beakanywago (go ra gore Makgobadingwalo ao a senago mananeo goba dithuši tša go hwetša tšeo di swanago), direkoto tšeo di lego mo maemong a go bofologa gomme a le mo tseleng ya go bofša, ga tša dumelelwa go balwa. Mo mabakeng a makgobadingwalo ao a se go a beakanywa, dipeakanyo tša go bala direkoto tše bjalo di ka dirwa ka go ikopanya le Hlogo ya Lefelo.
Ge o feditše go laetša dikhopi tšeo o di nyakago, o swanetše o tlatše foromo ya go otara gomme o e fe mohlankedi wa Phapoši ya go Bala, yoo a tlago go go fa lenanetheko, leo le swanetšwego le lefše, e kaba ka tšhelete goba ka tšheke go Boingwadišo bja Bokgobadingwalo.
O tla rwala maikarabelo a ditefelo tša poso.
Ditefelo di swanetšwe di dirwe magareng ga 09:00 le 15:00.
Dikhopi tša gago di tla dirwa gomme wa tla wa di tšea goba tša romelwa go wena ka poso mo nakong ya go se fete beke e tee.
Ga go dipuku tša mangwalo goba maruo (1873 - 1960) tšeo di ka dirwago dikhopi.
Badiredi ba Phapoši ya go Bala ba na le tokelo ya go ganetša dikgopelo tša go kopolla direkoto tšeo di senyegilego.
Ga go direkoto tšeo di ka ntšhwago ka gare ga faele go dirišetšwa go kopollwa..
Mo phethong goba kgatišong ya mošomo, go lebeletšwe gore monyakišiši ka go latela Molao 5 (d) wa Molao wa Bosetšhaba wa Makgobadingwalo a Afrika Borwa, 1996 (molao wa 43 wa 1996), a fane ka khopi ya mahala go lefelo la makgobadingwalo moo nyakišišo e dirilwego gona. Mo lebakeng leo nyakišišo e dirilwego mo mafelong a makgobadingwalo a go feta le tee, khopi ya mošomo wo o phethilwego e swanetšwe e fiwe kantoro ya Bosetšhaba ya Mokgobadingwalo, moo mošomo o tla bewago ka go tlhokomelo ya le tee la mafelo a maleba a makgobadingwalo.
Dikgatišo tše itšego di a rekišwa. Lenaneotheko le le feleletšego le hwetšwa go bahlankedi ba Phapoši ya go Bala.
<fn>nso_Article_National Language Services_PHOLISI YA NAC YA DIK.txt</fn>
Lekgotla la bosetšhaba la bokgabo, ka theo, le amogetše gore le tla aba tšhelete ya dipasari go diinstitušene gore di phatlalatšwe go baithuti bao di ba swanelago ba ithutela tša bokgabo.
Le ge go le bjalo, baithuti ka o tee ka o tee bao ba twetwenyago goba ba dira dithuto tša ka godimo ga tikrii mo diinstitušene tšeo e sego tša dira dikgopelo tša go thušwa ka tšhelete, le tšona di tla lebelelwa mo go dipasari go ya ka ditsela tša NAC.
Ke ka baka la eng dikabo tša diinstitušene?
E fa NAC sebaka sa go tliša ditumelelano tša tirišano le diinstitušene, ya tliša go dumelela NAC go ba le bohueletšo bjo bontši.
E fa diinstitušene sebaka sa go dira, laola le go lekanya dikabo go ya ka kamano ye itseng ya thušo ka tšhelete.
E fa NAC sebaka sa go fa tlhagišo go pholisi ya yona ya tokišo.
E aga maatla go diinstitušene le go fokotša mošomo wa taolo.
E tla šoma bjang?
Baithuti ka o tee ka o tee ba tla dira dikgopelo thwii tša thušo ka tšhelete go institušene yeo ba ingwadišitšego le yona. Diinstitušene di tla bopa motheo wa dikgopelo tša tšhelete tša plok go tšwa go NAC. Dihlopha tša keletšo di beilwe go lekanya dinyakwa tša diinstitušene ka e tee ka e tee le go aba ditšhelete go ya ka ditsela tša NAC. Dihlopha di lekanya diinstitušene go tšwa go tshedimošo yeo e filwego ka gare ga difomo tša kgopelo.
Sehlopha sa keletšo se dira ditlotlo tše di itšego go ya ka gore tšhelete e swanetše go phatlalatšwa bjang ke institušene goba go dumelela institušene, ge ele gore e na le tshephagalo e ntši, go ka bontšha phatlalatšo ka bo yona go ya ka pholisi ya NAC.
Diinstitušene di gapeletšega go tliša pego yeo e feletšego go NAC ya ka mokgwa wo e lego gore ditšhelete di abilwe ka gona le dipoelo tša baithuti bao ba hweditšego thušo ya ditšhelete. Pego ye e tla lekolwa ke dihlopha/panele.
Ditšhenyegelo ka moka di swanetše go bontšhwa ka Ranta ya Afrika Borwa.
Laetša ka moka thušo tša ditšhelete tšeo o ilego wa di hwetša mo nakong ye e fetilego.
Ke ipolela gore tshedimošo ka moka ye ke e filego ka gare ga kgopelo ye le ditokumente tše di tsentšwego ka gare ke nnete e bile di nepagetše.
Institušene e šomana bjang le ditaba tša tekatekano?
Fa dintlha tša gore kgoro goba institušene di tla thuša baithuti bjang (ka ntle le thušo ya NAC).
Koketšo ya tekanyetšo (ge go hlokega) e kgomaganywe.
Nna, ke tlišitše ditokumente ka moka tšeo di kgopetšwego.
ELA HLOKO: Karolo goba tsebo ka moka yeo o re filego yona, e tla swarwa mo go khomphutha / sebaledi go ba le bopaki. Tsebo ye e tla šomišwa mo taolong ya dikgopelo le dineelo le go tšweletša dipalopalo. Dikopi tša tshedimošo ye di tla fiwa, ge go nyakega, go batho le mekgahlo yeo re ka nyakago go rerišana le yona ge re lekanya dikgopelo le ge go lebelelwa dineelo. Mekgatlo yeo e thušago ka mašeleng e hlakanela tsebo go tee go ba kgontšha go hwetša dikgopelo tšeo di nago le boradia le go kopanya tshepetšo ya dikgopolo tša tlaleletšo. Ye ngwe ya tshedimošo yeo o e fago mo fomong ya kgopelo, e tla šomišwa ke ba tirelo ya dintlha tšeo di filwego(difiwa). E ka šomišwa gape ke ba Kgoro ya Bokgabo le Setšo.
<fn>nso_Article_National Language Services_PONELOPELE.txt</fn>
Ponelopele ya Kgoro ya Merero ya Selegae ke go fana ka tirelo yeo e sego ka tlase ga ya maemo a lefase ka bophara. Nakong ya mengwaga yeo e fetilego, peakanyo ya maanotshepetšo e ile ya thoma go tšea karolo yeo e bonagalogo mo maitekelong a Kgoro a go kaonafatša kabelo ya ditirelo mo badirišing ka moka go kgabaganya naga. Go etšwe hloko gore motho yo mongwe le yo mongwe mono Afrika Borwa - modudi, moagi, motšhabi goba moeng, ke modirišatirelo wa Kgoro ya Merero ya Selegae. Tirelo ya boleng bja ka godimo ke maikemišetšo a ka sehlogong a maanotshepetšo ao a šupago tsela ya peakanyo le tiragatšo ya kgoro. Kgoro e swaragane le go diragatša mananeo ao a fapanego ao a tla go ba motheo wa go agaleswa ditlabelotirišwa le mananeo a kgwebo ao a beago motheo wa go fana ka tirelo.
Maikemišetšo a Kgoro ya Merero ya Selegae ke go godiša le go šireletša boikemedi bja setšhaba sa rena. Maikemišetšo: Go hlatha Dikokwana tša Katlego ya Ditirelo.
Lentšu la pele la Molaotheo le bea maikarabelo go mmušo go kaonafatša boleng bja bophelo bja badudi ka moka le go bofolla bokgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe.
Kgoro ya Merero ya Selegae e fana ka ditokomane tšeo di kgontšhago batho go fihlelela dintlo, thuto, tlhokomelo ya tša maphelo, tšhelete ya boiphedišo, diphenšene, mešomo, ditirelo tša ditšhelete le go diragatša tokelo ye kgolo ya motheo - go ikgethela mmušo wa bona. Go feta fao, Kgoro ya Merero ya Selegae e ela šedi ye kgolo go šireletšeng sekgoba sa boikemedi bja naga ya rena ka go tšea sephetho sa gore ke mang yo a ka etelago Afrika Borwa, le gore ke mang yo a ka go ipshina le rena ka mabotse le lefa la temokerasi ya rena ye mpsha le ekonomi ya yona ye mpsha yeo e sa golago.
Gore Temokerasi le ekonomi ya sebjalebjale di šome, maemo a batho ka moka bao ba dulago mme ba šoma ka nageng a swanetše go ngwadišwa ka nepagalo mme direkoto tšeo di fihlelelwe. Mošomo wa motheo wa Kgoro ya Merero ya Selegae: ngwadišo ya boitsebišo le maemo a badudi, baagi, le baeti - seo se bohlokwa mo taolong le taolopheko ya tša leago le ekonomi le mediro ya sepolotiki. Se aga motheo wa temokerasi le tšweletšo.
Kgoro ya Merero ya Selegae ke lehlabaphefo leo ka lona baeng ba rena ba bonago mmušo le naga ya rena. MaAfrika Borwa ka moka ga mmogo le baeng ba mafase a mangwe bao ba etelago naga ya rena ba hloka ditirelo go tšwa go kgoro. Ka fao, tlhalošokwešišo ya bona ka ga kabelo ya ditirelo tša mmušo ka kakaretšo e thewa kudu godimo ga maitemogelo a bona ka ga seo. Go feta taolo ya direkoto tšeo, Kgoro e na le maikarabelo a go laola batho go tsena le go tšwa ka mono Afrika Borwa.
Molao wo moswa wa Diphetogo tša Khudugelo (Molao wa Nomoro ya 19 wa 2004) wo o dumeletšwego ka la 18 Okotoboro 2004 o fetotše kudu taolo ya khudugelo ka mo nageng ya rena. Mošomo wo mogolo o dirilwe nakong ye go hlahla bahlankedi ba Kgoro bao ba šomago ka tša khudugelo go ya ka dinyakwa tša molaohlakwa wo le go beakanya Melawana yeo e latelago Molao wo. Kgoro. Kgoro e diragatša gape le go phethagatša Molao wa Batšhabi, (Molao wa 130 wa 1998), wo o akaretšago le go diragatša didirišwa tša boditšhaba tšeo di lego mabapi le batšhabi.
Ka bophara, Kgoro ya Merero ya Selegae e fana ka ditirelo tše pedi tša motheo, tšona ke, ditirelo tša leago le ditirelo tša khudugelo.
Ditirelo tša khudugelo di mabapi le tiragatšo ya taolo ya go tsena, go dula le go tšwa ga batšwantle ka mono Afrika Borwa. Seo se laolwa ka mapheko a Melao ya Khudugelo le Batšhabi. Le ka go boditšhabatšhaba, khudugelo e thoma go ba ntlha ya kelohloko ka go ditlapele tša setšhaba. Ka tlhalošokwešišo ya Afrika Borwa, Ditirelo tša khudugelo di akaretša le mešomo yeo e dirwago ka go diistitšušene tše dingwe tša go fapana tša mmušo le dikgoro.
Tirelo ye e akaretša tlhamo ya ditaelotshepetšo, tlhokomelo ya mešomo ya khudugelo mo diprofenseng le dikantorong tša ka ntle, koketšego ya palo ya ditumelelo tšeo di laolwago ke Kgoro, phalalelo yeo e tšwelago pele ya batšwantle ka mono Afrika Borwa. Efela, go ya ka dilebišawa tša pukwana ye, tshedimošo ye ntši e tla ba mabapi le ditirelo tšeo di amago badudi ba Afrika Borwa. Pukwana ye nngwe ya ka thoko ya ditirelo tša khudugelo e tla dirwa. E tla ntšhiwa ka bophara ge fela melawana ya khudugelo e phethagaditšwe, mohlomongwe seo sa ba nako e tee le tsebagatšo ya mmušo wa khudugelo ya bosetšhaba ka mono Afrika Borwa.
Lebakanyana leo le fetilego, batho ba be ba sa kwešiše gore ke eng seo ba lokelwago go se dira ge ba swanetše ba fihlelele ditirelo tša Merero ya Selegae. Pukwana ye, Merero ya Selegae e a go Direla, e leka go hlaloša ka mokgwa wo bofefo le ka kwešišagalo, mohola wa go dira kgopelo ya ditokomane tšeo di go kgontšhago go tšwa go Merero ya Selegae, dinyakwa tša go kgopela tirelo ye nngwe le ye nngwe, ditshenyegelo tšeo di amegago, go tšea nako ye kae le tshedimošo yeo e amegago mabapi le ditirelo tša Merero ya Selegae. Ka gobane motho yo mongwe le yo mongwe ka mono Afrika Borwa: modudi, moagi, motšhabi goba moeti - ke modiriši wa Kgoro ya Merero ya Selegae, kabelo ya tirelo ya boleng bja godimo ke selebišwa sa maanotshepetšo a ka sehlogong ao a hlahlago peakanyo le tiragatšo ya kgoro. Kgoro e swaragane le mananeo ao a fapanego ao a tlago e fa sebopego se seswa le gona go kaonafatša mananeo le tshepetšo yeo e tlago fana ka motheo wa go abela ditirelo tša boleng bja godimo.
Pukwana ye e tla fana ka ditšhupo go araba potšišo ye bothata: Ke mang modudi wa Afrika Borwa goba ke mang yo a lokelwago go fiwa bodudi bja Afrika Borwa Ka kwešišo, dipotšišo tša mohuta wo di swanetše go tsoša maikutlo ge re lebelela histori ya naga ya rena, mo re tšwago, mo re yago, ka go ikgetha ga rena le go fapana ga rena, ka mokgwa wo re kgonago ka wona, ka seboka le ka o tee ka o tee go fa tlhalošo ya boitlhompho bjo bo akareditšwego ke Molaotheo. Ka wona mokgwa woo, Kgoro ya Merero ya Selegae e tla tšwela pele go hlahlwa ke tlhompho ya ditaelo tša molaotheo tšeo di hlalošago gore Afrika Borwa ke ya batho bohle bao ba dulago ka go yona, bao ba swaraganego ka gare ga go fapafapana ga bona?
Pukwana ye e tla hwetšagala gape le ka seVenda, seTsonga, seZulu, Sesotho le Afrikaans. Ka moya wa Batho Pele, re kgolwa gore pukwana ye e tla tlabela batho ka moka ba Afrika Borwa - badiriši ba rena bao ba hlomphegago, ka tshedimošo yeo e swanetšego ka ga kgoro ka moya wa Batho Pele - re le mmogo, re a hlokomela e bile re a direla.
Molaotheo wa Afrika Borwa o netefatša tokelo ya bodudi mme o hlaloša gore ga go modudi yo a swanetšego go ganelwa ka tokelo ye. Go ya ka Molao wa Bodudi wa Afrika Borwa (Molao wa Nomoro ya 88 wa 1995 le Molao wa Nomoro ya 17 wa 2004 bjalo ka ge o fetotšwe), Bodudi bja Afrika Borwa bo ka hwetšwa ka tswalo, botswadi, go fetolelwa, go bowa gape goba go ngwadišwa.
Molao wo o hlalošitšwego pejana ka godimo o thomile go šoma ka la 6 Okotoboro 1995. O hlaloša gore modudi wa Afrika Borwa ka tswalo ke motho yo mongwe le yo mongwe yo a belegwego ka Afrika Borwa yo motswadi wa gagwe o tee e lego modudi wa Afrika Borwa goba yo a bego a dula go ya go ile ka mono Afrika Borwa nakong ya matswalo a motho yoo. Ditlhalošo tšeo di fapanego di be di šoma mengwageng ya pele ga Molao wo. Motho o fe goba o fe yo a kganyogago gore bodudi bja gagwe bo senkwe, a ka ikopanya le kantoro ya merero ya selegae goba boromiwa bja Afrika Borwa ge a le ka ntle ga naga.
Ngwana yo a belegwego ka mono Afrika Borwa yo batswadi ba gagwe e sego maAfrika Borwa o lokelwa go ba modudi ka tswalo goba ge a filwe batswadi bao e lego badudi ba Afrika Borwa go ya ka Molao wa Tlhokomelo ya Bana wa 1983 (Molao wa 74 wa 1983). Lemoga hle, gore matswalo a ngwana a swanetše go ba a ngwadišitšwe go ya ka Molao wa Ngwadišo ya Tswalo le Lehu Molao wa 1992.
Bodudi bja Afrika Borwa ka batswadi ke motho o fe goba o fe yo a belegwego ka ntle ga Afrika Borwa go modudi goba badudi ba Aqfrika Borwa. Matswalo a gagwe a swanetše go ba a ngwadišitšwe go ya ka Molao wa Ngwadišo ya Matswalo le Mahu Molao wa 51 wa 1992.
Motho yo mongwe le yo mongwe yo a nago le lengwalo la bodudi bja Afrika Borwa bja go ya go ile o lokelwa go dira kgopelo ya bodudi bja Afrika Borwa ka phetolelo morago ga mengwaga ye mehlano ya go dula ka mono. Motho yo mongwe le yo mongwe yo a nyetšego modudi wa Afrika Borwa o lokelwa go fiwa bodudi bja phetolelo, mengwaga ye mebedi morago ga go hwetša lengwalo la tumelelo ya bodudi bja go ya go ile yeo e filwego nakong ya go nyala modudi wa Afrika Borwa. Ngwana yo a lego ka tlase ga mengwaga ye 21 yo a nago le lengwalo la tumelelo ya bodudi bja go ya go ile o lokelwa go fiwa bodudi bja phetolelo ka pele morago ga go fiwa lengwalo la tumelelo.
Se se ama fela batho ba Brithani bao ba tsenego ka Afrika Borwa pele ga la 2 Setemere 1949, mme ba dutše ka mono bonnyane bja mengwaga ye mebedi pelenyana ga la 2 Setemere 1949.
Ditokomane tšeo di ngwadišitšego matswalo go ya ka Molao wa Ngwadišo ya Matswalo le Mahu Molao wa 51 wa 1992.
Mo mabakeng a phiwo ya botswadi, tokomane ya taetšo ya phiwo le yona e a nyakega.
Diforomo tša BI-24 le BI-529 tšeo di tladitšwego ke mokgopedi.
Diforomo ya BI-529 yeo e tladitšwego ke motswadi wa Afrika Borwa.
Setifikeiti sa matswalo sa ka ntle sa mokgopedi.
Ge e le gore mokgopedi o belegwe ntle ga lenyalo, batswadi ba babedi ba swanetše go saena foromo ya ngwadišo ya matswalo BI-24.
Bohlatse bja matswalo a motswadi bja Afrika Borwa.
Dikgopelo di ka dirwa go Empasi, Boromiwa goba kantoro ya ka gae ya Merero ya Selegae.
Diforomo tša BI-63 le BI-757 tšeo di tladitšego ke mokgopedi.
Bohlatse bja madulo a go ya go ile.
SAP le sete yeo e feletšego ya kgatišo ya menwana - go hwetša pego ya maphodisa.
Batswadi bao ba nago le maikarabelo goba bahlokomedi ba gago ba semolao ba swanetše go saena diforomo tša kgopelo ge e le gore motho yo a kgopelago phetolelo ke ngwana yo a lego ka tlase ga mengwaga ye 16.
Foromo yeo e tladitšwego ya BI-9 le sete yeo e feletšego ya kgatišo ya menwana le diswantšho tše pedi tša pukwana ya boitsebišo (45mm botelele x 35 mm bophara) di swanetše go tlišwa mo baneng bao ba lego ka godimo ga mengwaga ye 15. Tšona ke tša go go direla tokomane ya boitsebišo morago ga ge phetolelo e dumeletšwe.
ge a šomela sesole sa naga ye nngwe, mo e lego modudi, mme naga yeo e le ntweng le Afrika Borwa.
Empa, seo se ka se šome ge e le gore motho yoo o ile a kgopela go se tlogele bodudi bja Afrika borwa go Tona pele ga ge a tšea bodudi bja naga ye nngwe le/goba go direla sesole sa naga ye nngwe.
Go hwetša gore motho o lahlegetšwe ke bodudi bja Afrika Borwa, foromo ya BI-529 e swanetše go tlatšwa go ye nngwe le ye nngwe ya dikantoro tša Kgoro ka gare goba ka ntle ga naga.
Setifikeiti sa phetolelo se hweditšwe ka bofora le ge e le gore o file tshedimošo ya bofora ka ga gagwe.
e le gore o na le bodudi bja naga ye nngwe mme mo nakong ye nngwe a kile a romelwa kgolegong lebaka la dikgwedi tše 12 nageng e fe goba e fe ka lebaka la molato wo e bego e ka ba molato le ka mono Afrika Borwa.
Mo lebakeng le ga go na kgopelo yeo e dirwago. Motho yo a amegago o hwetša lengwalo (lengwalo la audi alteramo).
Motho o fe goba o fe yo a kganyogago go tšea bodudi bja naga ye nngwe o swanetše go dira kgopelo go Tona ya Merero ya Selegae go se tlogele bodudi bja gagwe bja Afrika Borwa pele a tšea bodudi bja naga ye nngwe.
Foromo ya BI-1664 le BI-529 tšeo di tladitšwego ga botse, le tšhelete ya tefelo yeo e beilwego ya R110.00.
Pele ga Molao wa Bodudi bja Afrika Borwa wo o Fetotšwego (Molao wa 17 wa 2004) o tsenywa tirišong, modudi wa Afrika Borwa yo a bego a šomiša lengwalo la bosepedi la naga ye nngwe o be a tla ganelwa ka bodudi ke Tona ya Merero ya Selegae. Dinyakwa tša tumelelo goba mangwalo a tumelelo go tšwa go Tona go ka šomiša lengwalo la bosepedi la naga e šele ga di sa šoma.
Go ya ka Molao wa Bodudi bja Afrika Borwa wo o Fetotšwego wa 2004, wo o tsentšwego tirišong ka la 15 Setemebere 2004, ke molato bjale gore modudi wa Afrika Borwa wa ka godimo ga mengwaga ye 21 a tsene goba a tšwe ka Afrika Borwa ka go šomiša lengwalo la bosepedi la naga ye nngwe. Go feta fa, e bile ke molato gape go modudi woo, ge a le ka mono Afrika Borwa, go šomiša bodudi bja gagwe bja ka ntle goba bosetšhaba go ikhweletša menyetla le go efoga maikarabelo goba ditlamego.
a ka kgopela go bušetšwa bodudi bja gagwe bja Afrika Borwa. Efela, motho yo o swanetše go boela ka mono Afrika Borwa go ya go ile.
Foromo ya BI-9 le diswantšho tše pedi tša kgauswinyana tša pukwana ya boitsebišo, boikano bjo bo ngwetšwego ke mokgopedi gore bjale o dula ka mono Afrika Borwa go ya go ile, kgatišo ya pukwana ya boitsebišo kgatišo ya setifikeiti sa lenyalo ge e ba o nyetšwe/nyetše tšhelete ya tefelo ya R115.
Molao wa Ngwadišo ya Matswalo le Mahu (Molao wa Nomoro ya 51 wa 1992), o hlaloša gore matswalo a ngwana a swanetše go begwa mme a ngwadišwa mo matšatšing a 30 morago ga pelego. Se se tla thuša Merero ya Selegae go bea direkoto tša yona nakong mme seo sa re thuša go hlama Retšisetara ya Badudi yeo e nepagetšego mme e tshepagalaka mono nageng. Seo se tla thuša gape Kgoro ya Merero ya Selegae go fana ka bonako ditirelo tše dingwe tšeo e swanetšego go di dira ge ngwana a šetše a godile (mohlala, setifikeiti sa matswalo, pukwana ya boitsebišo, setifikeiti sa lehu bjalo bjalo). Go ngwadiša matswalo, motho o swanetše go tlatša foromo ya BI-24 (Tsebišo ya Matswalo) mme a e iša kantorong ya kgauswi ya Merero ya Selegae. Ge mokgopedi a le ka ntle ga naga, o swanetše a iše kgopelo yeo go Boromiwa goba go Khonsuleite ya kgauswi.
Ge ngwana a belegwe ka ntle ga Afrika Borwa mme yo mongwe wa batswadi ba gagwe e be e le modudi wa Afrika Borwa ka nako ya matswalo a gagwe, matswalo a ka begwa mo Empasing goba Khonsuleiting goba mo kantorong ya retšene ya Kgoro ya Merero ya Selegae ka mono Afrika Borwa.
i foromo yeo e tladitšwego ya B-24; BI-24/1 goba BI-24/15 le ii foromo yeo e tladitšwego ya BI-529 Dipotšišo tša Bodudi, iii kgatišo yeo e netefaditšwego ya setifikeiti sa matswalo a ngwana sa ka ntle seo se bontšhago dintlha ka botlalo tša batswadi ba ngwana.
Mo mabakeng a ngwana yo a nago le mengwaga ye 15 le go feta go swanetšwe go tlatšwa BI-9 ya kgopelo ya pukwana ya boitsebišo.
Go bohlokwa gore o tee wa batswadi goba mohlokomedi wa semolao a tsebiše matswalo. Ge e le gore ga go yo mongwe wa batswadi goba mohlokomedi ga ba kgone go dira seo, motho, yo a kgopetšwego ke batswadi goba mohlokomedi a ka fa tsebišo legatong la bona. Motho yo o swanetše go ba le tumelelo yeo e ngwetšwego ke bona.
Ngwana yo a belegwego ka gare ga lenyalo a ka ngwadišwa ka tlase ga sefane sa tatagwe goba mmagwe goba ka difane tša bona ka bobedi ge e le gore batswadi ka bobedi ba dumelelana ka seo.
Ngwana yo a belegwego ka ntle ga lenyalo o ngwadišwa ka sefane sa mmagwe. Ngwana a ka ngwadišwa ka tlase ga sefane sa tatagwe wa madi ge e le gore o dumela gore ke yena tatago ngwana. Bobedi bja bona, mme le tate ba swanetše go dumelelana go ngwadiša ngwana ka tlase ga sefane sa tatagwe mo pele ga mohlankedi wa Merero ya Selegae.
Le ge e le gore Molao wa Ngwadišo ya Matswalo le Mahu (Molao wa 51 wa 1992) o hlaloša gore matswalo a ngwana a swanetše go ngwadišwa mo matšatšing a 30 morago ga pelego, mabaka ao a ikgethago a ka šitiša seo. Pego ya matswalo ya morago ga matšatši a 30 e bitšwa ngwadišo yeo e fetilwego ke nako. Foromo yeo e nyakegago mo lebakeng le, ke foromo ya Pego ya Matswalo ya (BI-24) yeo e saennwego ke o tee wa batswadi goba mohlokomedi.
matswalo ao a begilwego morago ga mengwaga ye 15.
Mo lebakeng le, batswadi goba mohlokomedi ba swanetše go tlatša foromo ya BI- 24. batswadi goba mohlokomedi ba swanetše go fa gape mabaka a go hlaloša gore ke ka lebaka la eng matswalo a se a ngwadišwa mo matšatšing a 30 bjalo ka ge go beilwe ke molao.
Ge batswadi ba se ba nyalana mme ba kganyoga go ngwadiša ngwana ka sefane sa tatagwe, tatagwe o swanetše go dumela seo ka sekgobeng seo se filwego ka go foromo ya BI-24. Tatagwe o swanetše go ba gona ge matswalo a ngwadišwa.
Ge batswadi ba nyalane, matswalo a ngwana a tla ngwadišwa ka sefane sa tatagwe.
Tefelo: Seo se dirwa ntle le tefelo.
Batswadi goba mohlokomedi ba swanetše go tlatša foromo ya BI-24/1. Ba swanetše go fa gape mabaka a go hlaloša gore ke ka lebaka la eng matswalo a se a ngwadišwa mo matšatšing a 30 bjalo ka ge go beilwe ke molao. Ditokomane tšeo di thekgago tšeo di hlalošitšwego ka go temana ya 3.3 di swanetše go tlišwa mmogo le ngwadišo.
Ge go ngwadišwa matswalo a, foromo ya BI-24/15 e swanetše go šomišwa. Yeo e sepela le foromo ya BI-9 (kgopelo ya pukwana ya boitsebišo) le ditokomane tšeo di amegago tšeo di hlalošwago ka go temana ya 3.3. Batswadi goba mohlokomedi ba swanetše go fa gape mabaka a go hlaloša gore ke ka lebaka la eng matswalo a se a ngwadišwa mo matšatšing a 30 bjalo ka ge go beilwe ke molao.
Ditokomane tšeo di nyakegago ge go ngwadišwa matswalo morago ga ngwaga o tee.
Kgatišo yeo e netefaditšwego ya pukwana ya boitsebišo ya mme, ge e le gore batswadi ga se ba nyalane mme tatago ngwana ga a dumele botswadi. Ka ye nngwe tsela, ge tatago ngwana a dumela botswadi, go tla nyakega digatišo tšeo di netefaditšwego tša dipukwana tša boitsebišo tša batswadi ka bobedi.
Setifikeiti sa bookelo goba legae la pelegišo mo ngwana a belegetšwego gona.
Netefatšo ya dintlha tša ngwana bjalo ka ge a ngwadišitšwe ka gare ga retšisetara ya sekolo goba setifikeiti sa sekolo seo ngwana a se tsenego la mathomothomo seo se saennwego ke hlogo ya sekolo.
Bohlatse go tšwa go motho yo a nago le tsebo ka ga mokgopedi mme e le gore a ka fa bohlatse ka ga batswadi ba mokgopedi. Motho yo o swanetše go felegetša mokgopedi go ya dikantorong tša Merero ya Selegae mo mokgopedi le motho yoo ba tlago botšološošwa ba arogantšwe.
Ge go ngwadišwa ngwana yo e lego gore batswadi le/goba ba leloko ga ba hwetšagale, go tlatšwa foromo ya pego ya matswalo ya (BI-24). Go nyakega pego go tšwa go modirelaleago, bjalo ka ge dintlha go tšwa go motswadi di se gona. Mo ngwadišong ye ya matswalo, yeo e tšeago fela letšatši le tee ge matswalo a begwa mo matšatšing ao a beilwego a 30, setifikeiti sa matswalo se fiwa ntle le tefelo.
Lemoga se, ngwadišo yeo e fetilwego ke nako e ka tšea lebaka le le teletšana go e ya ka dinyakišišo tšeo di nyakegago go netefatša boitsebišo le seemo sa ngwana. Go efoga tiego, matswalo a ngwana a swanetše go ngwadišwa mo matšatšing a 30.
Kgopelo ya setifikeiti sa matswalo e ka dirwa mo kantorong e fe goba e fe ya retšene ya Kgoro ka tefelo ya R43.00 se tee. Seo se tšea magareng ga dibeke tše 8-12.
Bjalo ka karolo ye nngwe ya boineelo bja go kaonafatša boleng bja maphelo a badudi ka moka, Kgoro ya Merero ya Selegae e tsebagaditše Ngwadišo ya Bana ka Khomphyutha. Se se netefatša gore Kgoro ya Merero ya Selegae e kgone go ngwadiša le go fana ka ditifikeiti tša matswalo mo maokelong ao a tšeago karolo ka pelenyana morago ga matswalo a ngwana. Mokgwatshepetšo wo o tla fihlišwa go maikelo a mantšhi ka mo go ka kgonegago.
Ke ka lebaka la eng go le bohlokwa go dira kgopelo ya pukwana ya boitsebišo?
Pukwana ya boitsebišo ke tokomane yeo e fago bohlatse bja boitsebišo bja motho. Ka mantšu a mangwe, o motho yo o rego o yena. Go na le mabaka a mantši ao ka wona o swanelwago ke go šomiša pukwana ya gago ya boitsebišo. O tla nyaka pukwana ya gago ya boitsebišo go hwetša ntlo, thuto, le ditirelo tša tlhokomelo ya tša maphelo, go hwetša lengwalo la bootledi, go hwetša mošomo, go ngwadiša meleko sekolong, go tsenela dikwano tša dikgwebo goba mehlakanelwa goba le gona go ngwadiša sekhwameng sa inšorense ya batho bao ba sa šomego. Pukwana ya boitsebišo e dirišwa gape le go dikgetho tša bosetšhaba, tša profense le tša selegae.
Ke mang yo a lokelwago go kgopela pukwana ya boitsebišo?
Dipukwana tša boitsebišo di dirwa go ya ka karolo ya 25 ya Molao wa Boitsebišo wa 1997.
Motho o fe goba o fe yo a šomelago mmušo goba setho sa mmušo ka ntle ga Afrika Borwa goba yo a kgethilwego go šomela mmušo wa naga ye nngwe le yena o lokelwa go hwetša pukwana ya gago ya boitsebišo. Se se ama le molekane le bana ba motho yoo.
foromo ya BI-9 e swanetše go tlatšwa kgatišo yeo e netefaditšwego ya setifikeiti sa matswalo goba nomoro ya puku ya go netefatša, goba kgatišo ya pukwana ya boitsebišo goba lengwalo la bosepedi la TBVC (Transkei, Bophutatswana, Venda and Ciskei), le diswantšho tše pedi tšeo di swanago tša bjale tša pukwana ya boitsebišo, le dikgatišo tša menwana tšeo di tla tšewago go dira rekoto ka go Retšisetara ya Badudi mo go foromo ya kgopelo ya BI-9.
Ge mosadi a dira kgopelo ya pukwana ya boitsebišo mme a rata go boela sefaneng sa gagwe sa pele, o swanetše go hlagiša bohlatse bja ditokomane bjalo ka setifikeiti sa matswalo goba sa lenyalo go bontšha gore o na le maswanedi a sefane seo.
Ge a hladile, setifikeiti sa tlhalano se a nyakega.
Ge a hlokofaletšwe, setifikeiti sa lehu sa molekane se a nyakega.
Mo lebakeng la modudi yo a fetoletšwego go yo a nago le lengwalo la tumelelo ya bodudi la go ya go ile, setifikeiti sa phetolelo goba setifikeiti sa tumelelo ya bodudi bja go ya go ile goba setifikeiti sa kefošo ya dinyakwa di swanetše go kgokeletšwa.
Mo lebakeng la ngwadišo ya matswalo yeo e fetilwego ke nako, lebelela temana ya 3.2.4 ka godimo.
Mathomong kgopelo ga e lefelwe. Fela, bakgopedi ba swanetše go tla le diswantšho tše pedi tša tekano ya pukwana ya boitsebišo. Tefelo ya R13 e dirwa ge go kgopelwa gape pukwana ya boitsebišo.
O ka dira kgopelo ya pukwana ya boitsebišo kae?
Etela kantoro ya gago ya kgauswi ya Kgoro ya Merero ya Selegae. Dintlha tša dikantoro tša diretšene di filwe mo letlakaleng la mafelelo a pukwana ye. Bakgopedi bao e sego ba ka mono nageng le bona ba ka dira dikgopelo tša pukwana ya boitsebišo ka go diriša di empasi tša kgauswi tša Afrika Borwa goba Khomišenekgolo ya ka ntle.
Morago ga go direlwa pukwana ya boitsebišo, yona e išwa kantorong ya Merero ya Selegae mo mokgopedi a dirilego kgopelo gona. Pukwana ya boitsebišo e ka romelwa ka poso go aterese ya mokgopedi ge fela mokgopedi a kgopetše seo mme aterese ya gagwe e le ya nnete.
Kgoro ya Merero ya Selegae e dira dipukwana tša boitsebišo tša magareng ga dimilione tše tharo ka ngwaga. Palo ye e kgolo ge e kopana le diforomo tša kgopelo tšeo di sego tša tlatšwa ka tshwanelo, di hlola diphošo ka gare ga dipukwana tša boitsebišo. However, diphošo tšeo ka gare ga dipukwana tša boitsebišo di lokišwa ntle le tefišo. Go nyakega diforomo tša BI-9 le BI-309, bohlatse bja tshedimošo yeo e nepagetšego le diswantšho tše pedi tša tekano ya pukwana ya boitsebišo mo kantorong ya Merero ya Selegae.
Pukwana ya bosepedi ke eng?
Pukwana ya bosepedi ke tokomane yeo e nyakegago ge motho a e ya nageng ye nngwe. Badudi ba Afrika Borwa ge ba nyaka go etela dinageng tše dingwe ka ntle ga Afrika Borwa ba swanetše go dira kgopelo ya pukwana ya bosepedi e sa le nako.
i Pukwana ya bosepedi ya batho ba bagolo, ii Pukwana ya bosepedi ya Bana, iii Pukwana ya bosepedi ye kgolwane iv Pukwana ya bosepedi ya Nakwana, v Pukwana ya bosepedi ya Tšhoganetšo le vi Pukwana ya bosepedi ya Semmušo.
Pukwana ya bosepedi yeo e tlwaelegilego e na le matlakala a 32 mme pukwana ya bosepedi ye kgolwane e na le matlakala a 64. Mehuta ka moka ya dipukwana tša mosepelo e hlalošwa ka botlalo moragonyana ka go tokomane ye.
Dikgopelo ka moka tša dipukwana tša mosepelo ka go fapana ga tšona di swanetše go dirwa ka go foromo ya BI-73 mme di swanetše go išwa ka bonoši mo dikantorong tša Merero ya Selegae, empasing goba boromiweng bja Afrika Borwa, ge e le gore mokgopedi o ka ntle. Mokgopedi o swanetše go kgotsofatša mohlankedi wa mangwalo a bosepedi ka ga boitsebišo bja gagwe. Diswantšho di tla senkwa go netefatša gore ke sona seswantšho sa gagwe sa nnete. Bakgopedi bao ba nago le mengwaga ye 16 le go feta batla tšewa dikgatišo tša menwana gore ba netefatšwe ka go Retšisetara ya Badudi.
Ke mang yo a nago le maswanedi a go kgopela pukwana ya bosepedi?
Ke fela badudi ba Afrika Borwa bao ba nago le tetla ya go hwetša pukwana ya bosepedi ya Afrika Borwa. Mo mabakeng a bao ba swerego dipukwana tša boitsebišo tše tala le dipukwana tša boitsebišo tša kgale tša pele ga 01 July 1986, bakgopedi ba swanetše go dira pele kgopelo ya pukwana ya boitsebišo yeo e nago le khoutu ya methalo. Bakgopedi ba bangwe ba mathomo ba ka nyaka go dira kgopelo ya pukwana ya boitsebišo le ya pukwana ya bosepedi ka nako e tee, ge e le gore ba ka se letele go hwetša pele pukwana ya boitsebišo.
ye ke pukwana ya bosepedi yeo e fiwago badudi ba Afrika Borwa bao ba nago le mengwaga ye 16 le go feta. Go dira kgopelo ya pukwana ya bosepedi ya batho ba bagolo, o tla nyakwa go tlatša foromo ya BI-73 le diswantšho tše pedi tša bjale tša go lekana le tša pukwana ya boitsebišo. Ge e le gore kgatišo ya menwana ya gago ga e sešo ya tsenywa ka go Retšisetara ya Badudi, mohlankedi wa Merero ya Selegae yo a filwego maatla o tla tšea kgatišo ya menwana ka mo foromong ya BI-9. O tla letelwa go hlagiša kgatišo ya pukwana ya gago ya boitsebišo goba setifikeiti sa matswalo.
Bakgopedi ba ka kgetha go tšea dupukwana tša bona tša bosepedi mo kantorong yeo ba dirilego dikgopelo gona goba go di amogela ka poso yeo e netefaditšwego. Ge e le gore ba kgetha gore e romelwe ka poso, ba swanetše go lefela poso yeo e netefaditšwego ya R21.
Pukwana ye ya bosepedi e šoma lebaka la mengwaga ye 10.
Pukwana ya bosepedi ya bana e fiwa badudi ba Afrika Borwa ba ka tlase ga mengwaga ye 16. Ge go dirwa kgopelo ya pukwana ya bosepedi ya bana go swanetše go tlatšwa foromo ya BI-73. Kgopelo e swanetše go felegetšwa ke setifikeiti sa matswalo, tumelelo ya batswadi ge e le gore ba nyalane le diswantšho tše pedi tša bjale tša go lekana le tša pukwana ya boitsebišo. Ge e le gore ngwana o belegwe ka ntle ga lenyalo, go nyakega fela tumelelo ya mme wa madi go hwetša pukwana ye.
E ka latwa mo kgopelo e dirilwego gona goba ya romelwa ka poso yeo e netefaditšwego.
Pukwana ya bosepedi ye kgolwane ke tokomane ya matlakala a 64. E tsentšwe tirišong ka la 02 Disemere 2002 go tlabela basepedi bao ba sepelago kgafetšakgafetša ka tokomane yeo e nago le matlakala a mantši go feta pukwana ya boeti ya matlakala a 32. Pukwana ye ya bosepedi e swana le pukwana ya boeti ntle le gore yona e na le matlakala a go feta ya boeti ga bedi go direla matlakala ao a oketšegilego a visa.
Nako ya tshepetšo: Dibeke tše tshela.
Pukwana ya bosepedi ya lebakanyana e fiwa badudi ba Afrika Borwa bao ba swanetšego go sepela ka pejana ka mabaka ao a kwešišegago mme ba ka se ke ba kgona go emela pukwana ya bosepedi yeo e tlwaelegilego gore e lokišwe. Pukwana ya bosepedi ya lebakanyana e fiwa fela ge e le gore kgopelo ya pukwana ya bosepedi ya lebaka la go ya go ile e dirilwe. Go dira kgopelo ya pukwana ya bosepedi ya lebakanyana bakgopedi ba swanetše go tlatša foromo ya BI-73.
Tefelo: R70. tefelo ye nngwe ya R12 e nyakega go fekesa dikgatišo tša menwana ge e le gore netefatšo ya ka pejana e a hlokagala.
Pukwana ye ya bosepedi e šoma lebaka la dikgwedi tše 12.
batho bao ba sepelago ka tšhoganetšo go ya dinaga-mabapi tšeo di sa nyakego divisa goba go beola ka mono Afrika Borwa ka tšhoganetšo.
Go dira kgopelo ya pukwana ya bosepedi ya tšhoganetšo tlatša diforomo tša BI-73 ka botlalo. Go tlaleletša seo, go nyakega le lengwalo la go hlaloša lebaka la tlhokego ya pukwana ya bosepedi ya tšhoganetšo leo le tlago hlagišwa le pukwana ya boitsebišo ya Afrika Borwa goba setifikeiti sa matswalo. Ge e le gore pukwana ya bosepedi ya Afrika Borwa yeo a bego a na le yona e utswitšwe goba e timetše, gona go nyakega pego ya maphodisa gore kgopelo e sepetšwe.
Pukwana ya bosepedi ya semmušo e šomišwa ke bahlankedi bao ba šomelago diistitšušene tša mmušo bao ba tseago maeto a semmušo. Dikgopelo ka moka di swanetše go dirwa ka go foromo ya BI-73 mme di swanetše go kgopelwa ka bonoši ka go kantoro ya Merero ya Selegae goba ka go Empasi goba Boromiwa bja Afrika Borwa ge motho a le ka ntle ga naga. Kgopelo e swanetše go sepela le lengwalo go tšwa institšušeneng yeo mokgopedi a šomago go yona le mabaka ao ka wona mohlankedi a nyakago pukwana ya bosepedi.
Nako ya tshepetšo: Beke e tee go ya go tše tshela, go e ya ka tšhoganetšo ya leeto.
Pukwana ye ya bosepedi e šoma lebaka la mengwaga ye 5.
Ge pukwana ya gago ya bosepedi ya Afrika Borwa e timela goba e utswiwa, tefelo ya go e direlwa gape ke tšhelete yeo o e lefilego mathomong gabedi. Kgopelo e swanetše go sepela le diswantšho tše pedi tša bjale tšeo di lekanago le tša pukwana ya boitsebišo.
Nako ya tshepetšo: Beke e tee go ya go tše tshela, go e ya ka tšhoganetšo ya leeto.
Mo maetong a tšhoganetšo, pukwana ya bosepedi ya tšhoganetšo/ya lebakanyana e swanetše go kgopelwa go fihlela pukwana ya bosepedi e hwetšagala.
Pukwana ya bosepedi ye e feletšwego ke nako ke yeo e sa hlwego e šoma. Ge seo se diragala, o ka se hlwe o e šomiša le ge matlakala a yona a se a tlala. O swanetše go dira kgopelo ya e nngwe. Ge pukwana ya gago ya bosepedi e tlala pele ga ge e felelwa ke nako, o swanetše go dira kgopelo ya ye nngwe.
Seo se tla ya le mohuta wa pukwana ya bosepedi yeo o e kgopelago.
Pukwana ya Bosepedi ya Batho ba Bagolo R145.
Pukwana ya Bosepedi ya Bana R110.
Tokomane ya Bosepedi R 70.
Pukwana ya Bosepedi ya Tšhoganetšo R 50.
Pukwana ya Bosepedi ya Lebakanyana R290.
Pukwana ya Bosepedi ye Kgolwane R290.
Pukwana ya Bosepedi ye Kgolwane (timeditšwe) R580.
Batho ba Bagolo (timeditšwe) R290.
Kgoro e lemogile gore go na le mabaka ao a kwagalago ao ka wona motho a ka ratago go dira diphetogo mo rekotong ya gagwe. Go na le diphetogo tše ntši tšeo badudi ba Afrika Borwa ba ka di dirago mo direkotong tša bona.
Hlokomela: Modudi wa Afrika Borwa, 18, o tšewa bjalo ka motho yo mogolo mo diphetogong ka moka tšeo di dirwago go ya ka Molao wa Ngwadišo ya Matswalo le Lehu, 1992.
Karolo ya 11 ya Molao wa Ngwadišo ya Matswalo le Lehu o dumelela ngwadišo ya matswalo a ngwana yo a belegwego ka ntle ga lenyalo go ka fetolwa. Seo se ka direga ge e le gore batswadi ba ngwana ba madi ba a nyalana, morago ga ngwadišo ya matswalo a ngwana, bjalo ka ge e ka re ba be ba nyalane nakong ya ge ngwana a belegwa.
Tefelo: Tirelo ye ga e lefelwe.
Ngwadišo ya matswalo e dumelela gape go ka ngwadiša leswa matswalo ge e le gore batswadi ba madi ba ntšha magadi a lenyalo la setšo morago ga ge ngwana a belegwe. Ditokomane tša diphetogo tše ke: pego ye mpsha ya matswalo, bohlatse bja batswadi ba madi le ditifikeiti tša lenyalo.
Ge motswadi o tee goba bobedi ba hlokofetše, leloko la lelapa la mohu le swanetše go hlagiša setifikeiti sa lehu ga mmogo le bohlatse.
Ge mme a dumelelana le tumelo yeo, yena le ntate ba swanetše go tlatša foromo ye mpsha (BI-1682). Mo sefane sa ngwana se swanetšego go fetolelwa ka go sa ntate, go swanetše go tlatšwa foromo ya (BI 193) ye nngwe. Ge mme a ganana le tumelo, ntate o swanetše go ikopanya le Kgorokgolo go hwetša taelo yeo e tlago šomana le tumelelo ya mme. Taelo yeo e tsebišago seo e swanetše go kgokeletšwa go foromo yeo e tladitšwego ya (BI 1682).
Tefelo: Tefelo yeo e beilwego ya tirelo ye ke R 48.
Ge maina a motho a se a ngwadišwa ka moka ga wona mo setifikeiting sa gagwe sa matswalo, motho yoo a ka kgopela gore maina a gagwe a mathomo le sefane sa gagwe di tsenywe mo setifikeiting. Seo se bitšwa tokišo ya ngwadišo ya matswalo. Molao o dumelela seo ge motho a be a ngwadišitšwe pele ga ge Molao o tsenywa tirišong. Go fa mohlala, Karolo ya 23 ya Molao wa Ngwadišo ya Matswalo le Lehu, 1992 o lebišitše kudu go maIndian ao a hudugetšego ka mono pele ga 1966, bao ba bego ba sa gapeletšwe ke molao go ngwadiša ka maina a bona a mathomo ga mmogo le sefane. Ka lebaka leo, dingwadišo tša bona tše di ntši di na le fela leina la mathomo.
kgatišo ya setifikeiti sa lenyalo ge go swanetše.
Tefelo: Tirelo ye ga e lefelwe.
Molao o dumelela motho go fetola maina a gagwe a mathomo ao matswalo a gagwe a ngwadišitšwego ka wona.
i foromo ya kgopelo ya BI-85 goba kgopelo yeo e ngwetšwego, le ii bohlatse bja tefelo ya tšhelete yeo e nyakegago.
R75 go mokgopedi wa mengwaga ye 18 le ka godimo.
i ngwana o belegwe ka ntle ga lenyalo mme mmagwe o nyalwa ke motho yo mongwe yo e sego tatago ngwana wa madi.
mmago ngwana o boela go sefane sa gagwe sa pele, e ka ba ka lebaka la gore tatago ngwana o hlokofetše, goba o nyetšwe gape morago ga hlalano ya gagwe le tatago ngwana.
ngwana o belegwe ka ntle ga lenyalo mme a ngwadišitšwe ka leina tatagwe wa madi. Leina la ngwana le ka fetolelwa go la mmagwe.
ngwana o ka tlase ga hlokomelo ya mohlokomedi, sefane sa gagwe se ka fetolelwa go sa mohlokomedi wa gagwe.
Molao o dumelela motho go itšeela sefane se sengwe seo se sa swanego le sefane seo se bontšhwago ka go retšisetara ya badudi goba seo a tšerego bodudi bja go ya go ile ka sona ka mono Afrika Borwa. Tefelo ke R238.
boikano le mabaka ka botlalo a tšewo ya sefane se sengwe tumelelo ya mme ka go foromo ya BI-196 ge go swanetše, setifikeiti sa lenyalo ge go swanetše, kgatišo ya setifikeiti sa matswalo, seo se nago le nomoro ya ngwadišo, ge e le gore matswalo a ile a ngwadišwa, goba nomoro ya boitsebišo.
bohlatse bja tefelo ya R238.
foromo ya kgopelo ya (BI-526) goba kgopelo yeo e ngwetšwego bohlatse bja letšatši leo le nepagetšego la matswalo, mohlala, lengwalo la bookelo, setifikeiti sa lefelo la setswetši, karata ya tliliniki, lengwalo la sekolo sa mathomo seo se tsenwego, setifikeiti sa kolobetšo ge e le gore o kolobeditšwe pele ga mengwaga ye mehlano. Ge go se na ditokomane tša bohlatse bja mengwaga ya ngwana, kakanyotekanyo e ka dirwa ke ngaka goba moemedi wa retšene goba selete yo a tlago ngwala ditšhišinyo tšeo di swanetšego go felegetša kgopelo bohlatse bja tefelo ya R48.
foromo ya kgopelo ya (BI-526) goba kgopelo yeo e ngwetšwego, ditokomane tša bohlatse bja boitlhalošo bja bong bjo bo nepagetšego le bohlatse bja tefelo ya R48.
foromo ya kgopelo ya (BI-526) goba kgopelo yeo e ngwetšwego, ditokomane tša bohlatse bja lefelo leo le nepagetšego la matswalo le bohlatse bja tefelo ya R48.
foromo ya kgopelo ya (BI-526) goba kgopelo yeo e ngwetšwego, ditokomane tša bohlatse bja dintlha tša batswadi tšeo di nepagetšego le bohlatse bja tefelo ya R48.
Motho o fe goba o fe yo a dirilwego tshego ya go fetola ditho tša gagwe tša bong goba tlhahlobo ya tša kalafo yeo e fetotšego bong bja gagwe, a ka dira kgopelo go Molaodi Phare-Phare wa Kgoro ya Merero ya Selegae gore boitlhalošo bja gagwe bja bong bo fetolwe.
pego ya ngaka yeo e mo hlahlobilego goba yeo e diragaditšego tshepetšo ya seo go molwetši, goba ngaka yeo e nago le boitemogelo ka go tshepetšo goba kalafo yeo e swanago le yeo pego ka ngaka ye nngwe yeo e hlahlobilego mokgopedi go senka mekgwa ya bong bja gagwe le bohlatse bja tefelo ya R48.
Ge bong bja mokgopedi bo fetolwa. Nomoro ya gagwe ya boitsebišo le yona e ya fetoga. Ka fao, mokgopedi o swanetše go dira kgopelo ya pukwana ya boitsebišo ye mpsha ka pele fela ge phetogo ya bong bja gagwe e sena go dumelelwa.
Ge motho yo a amegago a fetola le leina la gagwe la pele, o swanetše go lefa R75 ka godimo.
Ge matswalo a ngwana a ngwadišwa ka batswadi bao e sego batswadi ba gagwe ba madi, go swanetše gore go hlagišwe boikano bja netefatšo go tšwa go batswadi ba madi le "batswadi bao e sego ba madi" ga mmogo le lebaka la ngwadišo ka batswadi bao e sego ba madi. Ge e le gore ga go se tee sa ditatamente tše, gona go tla nyakega taelo ya kgoro ya tsheko. Tefelo yeo e beilwego ke R48.
Ge ngwana a filwe, batswadi bao ba filwego ngwana ba ka tsebiša Molaodi Phare-Phare wa Kgoro ya Merero ya Selegae semmušo.
kgopelo yeo e ngwetšwego ya batswadi bao ba filwego ngwana kgatišo yeo e netefaditšwego ya taelo ya phiwo ya ngwana.
bohlatse bja tefelo ya R48.
Dikgopelo tša go kopantšha lenyalo di swanetše go išwa kantorong ya gago ya kgauswi ya Merero ya Selegae ge kgopelo e dirwa ka mono Afrika Borwa, le ka go Boromiwa bja kgauswi bja Afrika Borwa goba Khonsuleiti ge kgopelo e dirwa ka ntle. Foromo yeo e nyakegago go seo ke BI-130. Tefelo yeo e nyakegago ke R43,00 go setifikeiti seo se sego sa kopafatšwa le R8,00 go setifikeiti seo se kopafaditšwego.
Kopantšho le ngwadišo ya manyalo a semolao di laolwa ke Molao wa Manyalo (Molao wa Nomoro ya. 25 wa 1961).
Ke mang yo a ka ngwadišago lenyalo la gago?
Lenyalo le ka kopantšhwa kae?
Manyalo a ka kopantšhwa ka kerekeng, moago wo o šomišetšwago tša bodumedi fela, kantoro ya setšhaba goba ntlong ya poraebete. Ge motho yo a swanetšego go nyalwa a gobetše kudu goba a bajwa, lenyalo leo le ka kopantšhwa ka bookelong.
Ke mang yo a swanetšego go ba gona nakong ya lenyalo?
Lenyalo le swanetše go kopantšhwa batho bao ba nyalanago ba le gona, dihlatse tše pedi tšeo di kwešišago le mohlankedi wa nyadišo.
Ditokomane tša boitsebišo tšeo di filwego go ya ka Molao wa Boitsebišo, 1998 goba ge e le gore ga ba na ditokomane tša boitsebišo, ba ka hlagiša bohlatse bja boikano bjo bo tladitšwego ka go foromo ya BI-31. Batho bao ba tšwago ka ntle bao ba nyalanago le maAfrika Borwa ba swanetše go tliša pukwana ya bona ya bosepedi yeo e lego molaong ga mmogo le foromo ya BI-31 (Boikano bja lenyalo).
Mo mabakeng a bana, go swanetše go tlišwa tumelelo yeo e ngwetšwego ya batswadi ka bobedi goba ya bahlokomedi bja semolao mo foromong yeo e beilwego ya BI-32. Ge motswadi yo a swanetšego go fa tumelelo a sa kgone go hwetšagala goba a tšewa ke molao bjalo ka motho yo a ka se kego a kwešiša seo se diregago, ngwana o swanetše go dira kgopelo go Mokomišinare wa tša Leago la Bana go hwetša tumelelo yeo e swanetšego. Ge batswadi ba ngwana ga mmogo le/goba Mokomišinare ba gana go fa lenyalo leo tumelelo, ngwana a ka dira kgopelo ya tumelelo go Moahlodimogolo wa Kgorokgolo ya Tsheko mo lefelong leo a dulago go lona.. Bašimane ba ka tlase ga mengwaga ye 18 le basetsana ba ka tlase ga mengwaga ye 15, ba nyaka, godimo ga tumelelo ya batswadi goba bahlokomedi ba semolao, tumelelo go tšwa go Tona ya Merero ya Selegae.
Go ya ka Molao wa Manyalo, ngwana ke motho yo a lego ka tlase ga mengwaga ye 21 yo a sa kago a nyalwa mme lenyalo la fedišwa ke lehu goba tlhalano.
Ge a hladile, o swanetše go hlagiša setifikeiti sa tlhalano. Ge go na le lebaka leo le kwagalago la gore motho yo a seke a kgona go tliša setifikeiti sa tlhalano goba ge e le gore o ile a hlala nageng e šele mme a ka se kgone go hwetša lengwalo la tlhalano, bohlatse bja boikano bja motho yoo bo a nyakega. Bo swanetše go bontšha gore o hladile semolao mme bo bontšhe le leina la kgorotsheko yeo e filego tlhalo yeo le letšatši leo ka lona tlhalano e filwego ka lona.
Ge a hlokofaletšwe, setifikeiti sa lehu sa molekane. Ge setifikeiti sa lehu se se gona, motho yo a amegago o swanetše go tliša bohlatse bja boikano bjo bo hlatselago lehu la molekane wa motho yoo, bjo bo bontšhago leina la mohu le letšatši la lehu la gagwe.
Morago ga ge lenyalo le kopantšhitšwe, batho ba ba bedi bao ba nyalanago, dihlatse tše pedi le mohlankedi wa nyadišo ba swanetše ba saene retšisetara ya lenyalo. Setifikeiti seo se ngwetšwego ka seatla se ka nna sa fiwa ka nako yeo ya kopantšho. Mohlankedi wa nyadišo o tla hlagiša retšisetara ya lenyalo gore le ngwalwe ka go Retšisetara ya Bosetšhaba ya Badudi go kantoro ya retšene ya Kgoro mo motho yoo a dulago..
Nako ya tshepetšo: Setifikeiti seo se ngwetšwego ka seatla seo se kopafaditšwego se ntšhiwa ka letšatši la lenyalo, mme ga se lefelwe. Setifikeiti seo se sego sa kopafatšwa se tšea matšatši a 21 a mošomo go tšwa.
Tefelo: Ka moka merero yeo e latelago le dipotšišo tša mabapi le ditifikeiti tša manyalo di swanetše go tlatšwa ka go foromo ya kgopelo ya BI-130.
Naa o a tseba gore?
Kgoro ya Merero ya Selegae e ile ya kgopela Khomišene ya Molao ya Afrika Borwa ka 1996 go dira dinyakišišo tšeo di tseneletšego ka go mananeo ao a fapanego a manyalo ka mono Afrika Borwa. Ka lebaka la botsenagare, Molao wa Kamogelo ya Manyalo a Setšo (Molao wa Nomoro ya 120 wa 1998) o ile wa dira mme wa thoma go šoma ka la 15 Nofemere 2000.
O be o tseba gore bjale lenyalo la gago la setšo le na le maemo ao a swanago le lenyalo la semolao go ya ka Molao wa Kamogelo ya Manyalo a Setšo Lenyalo la setšo le ngwadišwa ke motho yo a filwego maatla. E ka ba kgoši goba mohlankedi wa ngwadišo. Motho yo a nago le maatla ao o swanetše go ba le bohlatse bjo bo ngwetšwego gore o filwe maatla a go ngwadiša lenyalo. Balekane bao ba nyalanego ka setšo mme ba se ba ngwadiša lenyalo leo, bjale ge ba rata go le ngwadiša, ba swanetše go dira kgopelo go kantoro ya kgauswi ya Merero ya Selegae. Balekane ba swanetše go felegetšwa ke baemedi ba ba bedi, bokaone ke ge ba e tšwa go malapa a mahlakore a mabedi. Batho ka moka bao ba nyalanego ka setšo ba hlohleletšwa go tla go ngwadiša manyalo a bona le Kgoro ya Merero ya Selegae?
Ge motho a e hwa, molao (Molao wa Ngwadišo ya Matswalo le Lehu, 1992) o nyaka gore lehu la motho le begwe mo mothong yo a filwego maatla a go amogela ditsebišo tšeo di swanago le tšeo.
Bahlankedi ba tša poloko bao ba beilwego mme ba tsebja go ya ka molao.
Ge modudi wa Afrika Borwa goba yo a nago le tumelelo ya go dula ka mono go ya go ile, a e hwa ka ntle ga Afrika Borwa, lehu la motho yoo le swanetše go begwa Empasing goba Boromiweng bja kgauswi bja Afrika Borwa. Kgatišo ya setifikeiti sa lehu yeo e netefaditšwego seo se ntšhitšwego ke naga yeo e šele se swanetse go hlagišwa.
Ge e le gore mohu o tIile go bolokwa ka mono Afrika Borwa, Empasing goba Boromiwa di tla thuša ka dipeakanyo mabapi le go rwala setopo go se tliša ka mono Afrika Borwa.
Pego ya lehu e dirwa ka go tlatša foromo ya BI-1663. Foromo ye e na le dikarolo tšeo di fapanego tšeo di swanetšego go tlatšwa ke batho bao ba fapanego bao ba amegago ka go tshepetšo ya pego. Batho bao ba amegago ke: motho yo a begago lehu, ngaka yeo e netefatšago lehu le motho yo a filwego maatla a go amogela pego ya lehu bjalo ka ge go hlalošitšwe pejana.
Ge e le gore ga go na ngaka kgauswi, bjalo ka, dinagamagae tša kgole, gona ngaka ya setšo e ka tlatša foromo ya Pego ya Lehu ya BI-1680. Pego ya Lehu e ka tlatšwa fela ke motho yo Kgoro e mo filego maatla a go dira seo. Motho yo o tla iša foromo ya BI-1680 go mohlankedi wa Merero ya Selegae yo a nago le maatla a go tšea dipego tšeo. Mohlankedi o tla tlatša foromo ya BI-1663.
Legato la 1: Ngaka yeo e hlahlobilego setopo sa mohu e swanetše go tlatša foromo ya Pego ya Lehu/Lesea leo le belegwago le hlokofetše, foromo ya (BI-1663). Mo foromong ye go na le karolo yeo e tlatšwago ke ngaka mme a e tswalelela ka gare ga omfolopo. Dikarolo tše dingwe tšeo di šetšego tša foromo di kgokelelwa mo omfolopong yeo e tswaletšwego mme tša išwa go wa leloko wa kgauswiuswi goba mohlankedi wa poloko yo a tlago dira dipeakanyo tša poloko ya mohu. Omfolopo yeo e tswaletšwego e swanetše go bulwa fela ke mohlankedi yo a nago le maatla ao wa Merero ya Selegae.
Legato la 2: Wa leloko, o swanetše go iša ditokomane go mohlankedi wa poloko wo ba mo kgethilego go beakanya tša poloko, Ge e le gore mohlankedi wa poloko o filwe maatla a go amogela dipego tša mahu, yena o tla tlatša dikarolo tšeo di swanetšego mme a ntšha taelo ya poloko (BI-14). Mohlankedi wa poloko o tla iša diforomo tšeo di tladitšwego go kantoro ya Merero ya Selegae ya kgauswi gore lehu le ngwadišwe. Merero ya Selegae e tla fa ba leloko setifikeiti sa lehu.
Ge e le gore mohlankedi wa poloko ga a na maatla go ya ka molao go amogela dipego tša mahu, gona o swanetše go iša ditokomane go kantoro ya kgauswi ya Merero ya Selegae goba seteišeneng sa kgauswi sa maphodisa gore taelo ya poloko e fiwe mme ditokomane tša ngwadišo di sepetšwe.
Kgopelo ya ditifikeiti tša lehu e swanetše go dirwa kantorong ya kgauswi ya Merero ya Selegae ge o dira kgopelo ka mono Afrika Borwa. Ge e le gore e dirwa ka ntle, dikgopelo di swanetše go dirwa ka go Boromiwa goba Khonsuleiti ya kgauswi ya Afrika Borwa.
Setifikeiti seo se kopafaditšwego sa lehu se fiwa ntle le tefo ka letšatši lona leo ge go ngwadišwa lehu. Dintlha tše dingwe go feta fao di nyaka go tlatšwa ka go foromo ya BI-132 le tefelo ya R8-00. Setifikeiti sa lehu (seo se sa kopafatšwago) le sona se hwetšwa ka tefelo ya R43-00.
Go bohlokwa go lemoga gore go ya ka Molao (Molao wa Ngwadišo ya Matswalo le Lehu, 1992), ga go poloko yeo e tla dirwago ntle le tumelelo. Tumelelo e tla ka mokgwa wa taelo ya poloko. Bahlankedi ba Merero ya Selegae, maloko a Sephodisa sa Afrika Borwa le bahlankedi ba poloko bao ba dumeletšwego ba na le maatla a go tlatša diretšisetara tša lehu tšeo di amegago le go ntšha taelo ya poloko.
Motho yo a ngwadišitšwego ka phošo gore o hwile ka go Retšisetara ya Badudi, o swanetše go bega seo ka go kantoro ya kgauswi ya Merero ya Selegae gore e nyakišišwe ka bjako le gona go e lokiša.
Re atlegile mo maitekelong a go bjala tshepo ka gare ga dimilione tsa batho ba rena. Te tsenela kwano ya gore re tla aga setšhaba seo ka go sona ma Afrika Borwa ka moka, ba baso le ba ba šweu, ba tla kgonago go ikgantšha, ntle le go itšhoga, ba tseba tokelo ya bona ya tlhomphego ya botho yeo e sa kgethollwego - setšhaba sa molalatladi seo se nago le khutšo ka gare ga sona le lefase.
Histori ya Tokomane ya Boitsebo bja Afrika Borwa e golagane kudu le ya setšhaba ka kakaretšo. E hlaloša gore mong ke mang. Mo mothong o mongwe e be e le setlabelo sa kgatelelo, go yo mongwe e le phihlelelo ya lefase leo le nago le dikgoba.
Pele ga 1972, mmušo o ile wa ntšha pukwana ya boitsebišo ye tala. Yona e ile ya dula legatong ke pukwana ye tala ya potleng ka Feporeware ya ngwaga woo. Letlakala la yona la mathomo le be le na le dintlha ka ga mong. Tshedimošo ye nngwe bjalo ka laesense ya bootledi, ditifikeiti tša lenyalo bjalo bjalo di be di kgorameditšwe ka gare ga tokomane ka dikgorametši.
Go tloga ka la Mmei 1980, pukwana ye nnyane ya boitsebišo ye tala e ile ya ntšhiwa. Yeo e be e tlantšwe ka khomphyutha ka gohle mme e be e tsentše le ditlabelo tša tšhireletšego go thibela bofora.
Molao wa boitsebišo wo o tsentšwego tirišong ka 1986 o tsentše tokomane ya boitsebišo yeo re e tsebago. Pele ga seo, ge motho a be a nyetšwe, setifikeiti sa gagwe sa lenyalo se be se tsenywa ka gare ga pukwana ya boitsebišo. Seo se tlogetšwe ge go tsenywa Molao wo mo mshsa. Mo mengwageng yeo e latelago, diphetogo ka go pukwana ya boitsebišo di ile tša dirwa fela tšeo di be di le mabapi le tšhireletšego ya yona bjalo ka go thibela bofora.
Ge dinagamagae (TBVC, Transkei, Bophutatswana, Venda and Ciskei) di be di hlangwa, di ile tša ntšha ditokomane tša tšona tša boitsebišo. Di be di swana le tšeo di bego di ntšhwa ke mmušo wa Afrika Borwa, e fela dinomoro tša tšona tša tatelano di be di hlophilwe ka mokgwa wo o sa swanego. Ge mmušo wa kgethollo o fedišwa, dinagamagae di ile tša bušetšwa go ba karolo ya Repapoliki ya Afrika Borwa. Motho yo mongwe le yo mongwe yo a bego a swere pukwana ya boitsebišo ya dinagamagae tša TBVC o ile a fiwa tokomane yeo e ntšhwago ke Afrika Borwa.
Re tšwa kgole go tlogela mola re bago temokerasi ka 1994. Tokomane ya boitsebišo yeo peleng e bego e šomišwa go re aroganya, bjale e re kopanya ka moka bjalo ka badudi ba Afrika Borwa. E bontšha farologano ya rena ka gare ga setšhaba, e re gopotša gore motho yo mongwe le yo mongwe wa Afrika Borwa ke motho yo a ikgethang mme e aga boitsebo bja setšhaba bjo bo swanago.
<fn>nso_Article_National Language Services_PROTHOKHOLE (2001).txt</fn>
Diphetolo tša Melawana ya Molao wa Thušo ya Leago wa No. ya bo 59 wa 1992, woo o yo phethagatšwago go tloga ka Disemere 2001, o kgonegiša go hlongwa ga diphanele tša tshekatsheko, tšeo maloko a tšona a tla bewago ke Molaodi Pharephare, go lekanyetša tshedimošo le go phetha bogole le go ikanya tlhokomelo ka mabaka a go šišinya go fiwa ga mphiwafela.
Go netefatša gore tshekatsheko ya bogole le go ikanya tlhokomelo di dirwa ka mokgwa woo o humanegago, wa go šomišega le wa go se senye tšhelete.
Go nolofatša kopanyo ya ditirelo tša leago le thušaleago go netefatša phethagatšo ya ditirelo yeo e kwešišegago go batho.
Go romela bakgopedi go methopo ye mengwe ya thušo, ge e le gona.
Go netefatša gore ditshekatsheko di a fetšwa le go romelwa go dikantoro tša maswanedi gore dikgopelo di yo išwa pele lebakeng la nako leo le beilwego ke Kgoro.
Go fa bakgopedi tshedimošo ya maswanedi ge ba dira kgopelo ya mphiwafela.
Maloko a phanele a tla latelela dinyakwa tša Molawana 2 (a) wa Melawana ya Molao wa Thušo ya Leago wa No. ya bo 59 wa 1992 bjalo ka ge o fetotšwe go tloga ka di 1 tša Disemere 2001.
Moemedi wa go tšwa go lekala la bogole goba leloko la go tsebega gabotse la setšhaba, leo e lego moruti, kgoši, mmaseterata, goba motho yoo a tsebago setšhaba le maemo a sona.
iv. Leloko lefe goba lefe la tlaleletšo, leo le ka no bago maswanedi go tiragatšo yeo e itšego leo e lego ngaka goba ngaka ya matwetwe, ngaka ya megopolo, badiredi ba tša bongaka, ngaka ya setšo, ge go balwa ba mmalwa fela.
Kgoro e tla fa thekgo ya tshepetšo yeo e tlhokegago.
O fa phanele methalohlahli, didirišwa, melaotshepetšo le melaotlhakwa yeo e laolago tirišo ya mphiwafela.
O nolofatša dipeakanyo tša ditshepetšo tša mokgopedi, ge go ka nyakega tshedimošo ya tlaleletšo go phetha ka tshekatsheko.
O netefatša gore dikgopelo di sekasekwa ka nako. Mohlankedi o swanetše go gokagana le badirammogo ba gagwe ka kantorong ya gagwe go netefatša gore dikgopelo tša batho bao ba sekasekilwego di išitšwe pele.
A dire bjalo ka mogokaganyi gare ga maloko a phanele le Kgoro.
Ke matwetwe wa phanele wa go sekaseka bogole goba go ikanya tlhokomelo.
Yena o tla sekaseka tshedimošo le/goba go hlahloba mokgopedi, le go dira sephetho a swerwe tshedimošo ka bogole goba go ikanya tlhokomelo ga mokgopedi.
Modiredi yo o swanetše go netefatša gore difomo tša bogole le tša go ikanya tlhokomelo di tlatšwa gabotse le ka nako.
Moemedi wa lekala la bogole goba leloko la setšhaba leo le tsebago setšhaba gabotse le mabaka a sona le swanetše go netefatša gore dikgaoletšo tšeo mokgopedi a itemogelago tšona di baka bogole goba go ikanya tlhokomelo.
O swanetše go nolofatša khumanego ya phanele go setšhaba ka go fa tshedimošo ya gore batho ba ka humanwa bjang, kudukudu bo go lego bothata go ba sekaseka, bao ba dutšego ka gae goba bao ba tlhokago mphiwafela empa ba sa tsebe ka wona.
iv. Maloko a tlaleletšo e ka no ba ngaka ya setšo, ngaka, modiredi wa tša bongaka goba matwetwe wa go tšwa lekaleng lefe goba lefe.
Ngaka e a sekaseka le go dira tšhišinyo ka go palelwa ga mokgopedi go bakago bogole goba go ikanya tlhokomelo ya nakwana goba ya leruri.
Netefatša gore tshekatsheko e fetšwa ka nako.
Netefatša gore go fiwa mabaka a tšhišinyo ye itšego.
Efa tshedimošo ya gore go palelwa go ka laolwa bjang, goba go phošollwa goba go phekolwa.
Phanele e tla ba le maloko a fasefase a mararo le a mantšintši a tshelela.
Diphanele di ka no kgethwa ka mokgwa woo e sego wa bogareng, tekanyong ya setereke goba ya lefelo goba ya bogareng woo o šielanago mafelong goba diterekeng ka šetulo yeo e hlomamego goba ya go thepesela. Profense e tla phetha ka mmotlolo wa phethagatšo woo o kgontšhago le wa go ba maswanedi go maemo a gona a go swana a le tee.
Hlogo ya Kgoro e swanetše go dumelela go kgethwa ga maloko a phanele. Maloko a phanele a ka no kgethwa ke Hlogo ya Kgoro ka ditšhišinyo tša bakgethwa ba go tšwa mekgatlong ya setšhaba, baetapele ba setšhaba goba batho ba go ba le kgahlego.
Maloko a go thwalwa ka botlalo ke kgoro a tla dira lebaka leo Hlogo ya Kgoro e tla le bonago le le maswanedi. Maloko a phanele ao a se a thwalwego ke Kgoro a ka no dira lebaka la dikgwedi tše 24 gomme ka baka leo ba ka no se kgethwe gape go feta pakatiro tše pedi tša go latelelana.
Maloko a swanetše go ba le tsebo ye itšego ya bogole goba ya go ikanya tlhokomelo.
Leloko le swanetše go ba le tsebo goba le ithute ka maemo a leago-ikonomi a lefelo goba setšhaba seo se kgethelwago phanele.
Maloko a swanetše go ikemišetša go tsenela tlhahlo yeo e tšweditšwego pele ke Kgoro.
Batho bao ba ka se rwešwego maikarabelo a semolao a ditiro tša bona ka baka la mogopolo wa go se šome gabotse.
Batho bao ba kilego ba otlewa bohodu, boradia, bomenemene goba dikotlo tša bosenyi ntle le tša dinamelwa.
Batho bao ba ganago go tsenela tlhahlo ya maswanedi yeo e tšweditšwego pele ke Kgoro.
Dikopano tša diphanele di tla bitšwa ke Kgoro, gape e fe thekgo yeo e hlokegago. Mafelo a dikopano, matšatši, le gore go tla kopanwa ga kae di swanetše go phethwa, di hlomame le go botšwa mokgopedi ke Kgoro le mokgopedi a eya gona go dira kgopelo.
Hlogo ya Kgoro e ka no kgetha maloko a mangwe, ge maloko a leruri a se go. Selekanyo sa go kgetha maloko a mangwe se tla swana le sa go kgetha maloko a leruri.
Leloko lefe goba lefe leo le sa tsenelego dikopano tše tharo tša go latelana, goba leo le lebogago modiro le tla tlogela sekgoba, gomme go tla tlhokega gore Hlogo ya Kgoro e tlatše sekgoba seo ka bjako.
Maloko a swanetše go se kgethe lehlakore ge ba boledišana ka ditshekatsheko kamoka.
Maloko a swanetše go ba le sephiri ka ditherišano kamoka tša ditshekatsheko, kudukudu ka diphetho tšeo di tšerwego le gore batho bao ba sekasekwago ke bomang.
Maloko a swanetše go fihla dikopanong ka nako gomme ba dule go fihla kopano e etšwa gore dikgwebo tša phanele di kgone go fetšwa.
Maloko a swanetše go tsenela dikopano tša diphanele ba ikemišeditše.
Maloko a swanetše go tsebagatša dikgahlego tša bona ge e le gore a na le kgahlego ka go tshekatsheko yeo e itšego, ge e le gore kgahlego goba kamano e gona goba ge e le gore e ka no ba gona.
Maloko a swanetše go hlathollela Kgoro ka botlalo maemo a bona mabapi le temana ya bo 4.3.
Mohlankedi wa polokego ya leago, mmogo le leloko le lengwe le le lengwe la phanele ba tla rwala maikarabelo a go sepetšwa gabotse ga phanele. Phanele, ka modulasetulo wa yona, e lego mohlankedi wa polokego ya leago, e tla begela Hlogo ya Polokego ya Leago ka dinako tšeo di phethilwego ke Hlogo ya Polokego ya Leago, ka kgontšhago le go šoma gabotse ga phanele. Hlogo ya Polokego ya Leago e tla hlokomela ditiro tša phanele, tatelelo ya yona ya ditlwaelo tšeo di boletšwego tša tshekatsheko le go romelwa go methopo ye mengwe, ge e le gore e gona. Ditšhišinyo kamoka tšeo di dirilwego ke phanele di swanetše go dumelelwa ke Hlogo ya Kgoro. Maloko kamoka a phanele a rwele ka botlalo maikarabelo a ditiro le ditshepetšo tša phanele go Hlogo ya Kgoro ka mohlankedi wa Polokego ya Leago le Hlogo ya Polokego ya Leago tša Kgoro.
Ditšhišinyo kamoka le merero ya phanele di tla botšwa Hlogo ya Kgoro ke mohlankedi wa polokego ya leago yoo e lego modulasetulo wa phanele, ka Hlogo ya Polokego ya Leago. Phanele e swanetše go tsebiša motho goba bahlokomedi ba motho yoo a sekasekwago ka dipoelo tša tshekatsheko, ka Kgoro. Kgoro, ka Hlogo ya yona e swanetše go tsebiša mokgopedi ka go ngwala fase ka dipoelo tša tshekatsheko le tša kgopelo. Ge kgopelo e se e atlege, goba ge mphiwafela o filwe nakwana, mokgopedi o swanetše go fiwa mabaka, gape a tsebišwe ka tokelo ya go dira boipiletšo kgahlanong le sephetho le ditshepetšo tšeo di swanetšego go latelelwa ge go dirwa kgopelo ya boipiletšo. Kgoro, ka Hlogo ya Polokego ya Leago, e swanetše go netefatša gore mekgwa ya go tsebiša batho ka go ba gona, paka le lefelo la diphanele tša tshekatsheko e gona. Se se ka dirwa ka baphatlalatši ba ditaba, poledišano ya semmušo goba phatlalatšo ya tshedimošo ka lenaneo la dinako le matšatši, dipheislipi, diphamfolete le ka molomo dikantorong tša selete, mafelong ao diphenšene di lefšwago gona. Diposo le mafelo a mangwe ao a dutšego gabotse.
Ditshenyegelo kamoka tša phanele di swanetše go dumelelwa ke Hlogo ya Kgoro go ya ka Molao wa Taolo ya Matlotlo a Setšhaba, Melawana ya gona le ditlwaelo tša matlotlo.
Tshekatsheko ya Bogole goba ya go ikanya Tlhokomelo: Motho a ka no tlhaga ka nama pele ga phanele le\goba go fa tshedimošo godimo ga fomo yeo e boletšwego, go ya ka moo go nyakegago ge go dirwa tshekatsheko. Difomo tšeo di boletšwego di tla fiwa phanele ke Kgoro. Ge go nyakega tshedimošo ye nngwe ya tlaleletšo, go tšwa go mothopo wo mongwe woo e sego mokgopedi, gore phanele e dire sephetho e tshwerwe tshedimošo, e tla humana tumelelo yeo e ngwadilwego fase ya mokgopedi, go humana tshedimošo. Ge e le gore tshedimošo ya tlaleletšo yeo e nyakegago e khethegile gomme phanele ga e na yona, phanele e swanetše go dira dipeakanyo tša maswanedi gore mokgopedi a kgone go fa tshedimošo yeo. Phanele e ka no amogela gape bohlatse bja molomo go tšwa go moadfokata legatong la motho yoo a sekasekwago, ge e le gore tshedimošo ga se e fiwe ka lengwalo goba motho ga a kgone go hlaloša gabotse mabaka a gagwe.
Go fa ditsenyo go tshepetšo ya bosetšhaba go kaonafatša go šoma ga diphanele.
Go fa ditsenyo go fetola selekanyo seo se šomišwago go sekaseka bogole goba go ikanya tlhokomelo.
Go phethagatša tlhahlo goba ditulelo tša tshedimošo ka tshekatsheko ya bogole goba ya go ikanya tlhokomelo.
Go romela batho go dinolofatši tša maphelo gore ba yo humana phekolo ya bongaka le go phela ba eya moo go botšwa ka ditšhišinyo tša phekolo.
Go fa motho yoo a sekasekwago tshedimošo ka methopo ye mengwe, ge e le gore e gona, yeo e ka thušago motho goba ba bangwe ka ditirelo tša tlaleletšo.
Go fa mokgopedi tshedimošo ya maswanedi ya gore fomo ya kgopelo e tlatšwa bjang.
Go gakolla le go hlohleletša batho go humana mekgwa ye mengwe ya go kgona go ihlokomela ge e se digole, gore ba seke ba phela ba dira kgopelo le go baka mošomo wo montši ka tshepetšong.
Kgoro ya Tšwetšopele ya Leago.
<fn>nso_Article_National Language Services_PROTHOKHOLO YA TLALE.txt</fn>
Mo go Lenaneo 6 la Koketšo ya IV ya TDCA, dikoketšo tša mananetefo bakeng sa dienywa tšeo di beakanyeditšwego lefase le dienywatswako wa tšeo di beakanyeditšwego lefase di tla oketšwa ka ditone tše 1 225 le tše 340, ka go letelelana.
Sethifikheithi sa šuthišo sa EUR.
Ge boikano bja lenanetheko bo dirwa ke moromedintle yo a dumeletšwego ka gare ga tlhalošo ya Athikhele ya 20 ya Prothokholo, nomoro ya tumelelo ya moromedintle yo a dumeletšwego o swanetše go tsenywa sekgobeng se. Geboikano bja lenanetheko bo sa dirwe ke moromedintle yo a dumeletšwego, mantšu a ka mašakaneng a tla tlogelwa goba sekgoba sa tlogelelwa se sena selo.
Botšo bja ditšweletšwa bo swanetše go laetšwa. Ge boikano bja lenanetheko bo amana ka botlalo goba ka karolo le ditšweletšwa tšeo di tšwago Ceuta le Melilla mo tlhalošong ya Athikhele ya 36 ya Prothokholo, moromedintle o swanetše go laetša gabotse mo tokumenteng yeo go yona boikano bo dirwago ka leswao la "CM".
Ditaetšo tše di ka tlogelwa ge tshedimošo e le gona ka tokumeneteng.
Lebelela Athikhele ya 195 ya Prothokholo. Moo go sa hlokagalego gore moromedintle a saene, tokollo ya tshaeno gape e ra gore tokollo ya leina la mosaeni.
Repabliki ya Afrika Borwa e dumela gore e ka se dire kleime, kgopelo goba phethišetšo le ge e ka ba phetošo goba go gogela morago tumelo ya tšweletšo ya tše di latelago tša GATT 1994 Diathikhele tša XXIV.6 le XXVIII mabapi le kgodišo ye ya Setšhaba. Go fihla bofelong bja Julae 2004, Setšhaba, le ge gole bjale, se tlile go rata go akanya go swara ditherišano ka fase ga Athikhele ya 22.2 ya TDCA.
Ditlhagišo tša Tumelelano di tla dirišwa go dithoto tše di romelwago go tšwa Afrika Borwa go ya go ye nngwe ya Dinagamaloko tše diswa goba go tšwa go Dinagamaloko tše diswa go ya Afrika Borwa, tšeo di dumelelanago le ditlhagišo tša Prothokholo ya 1 go TDCA gape ka tšatši la tumelelo di lego tseleng goba bobolokelong bja nakwana, ka mo bobolokelong bja dithoto goba lefelong leo le sa dirišwego mo Afrika Borwa goba Leloko la Mmušo.
Tlhokomelo ya e tla fiwa mo mabakeng a lego bkalo, go ya ka tlhagišo ya taolo ya dithoto tša naga ye e rekago dithoto go tšwa ntle, mo sebakeng sa dikgwedi tše nne tša tšatši la tumelelo, la bopaki bja botšo bjo bo šomišitšwego ke bolaodi bja dithoto tša nako yeo di romelwago ntle..
Mabpi le ngwaga wa 2004, dikoketšo tša dikabelo tše di legogona tša kelotefo di tla balelwa bjalo ka dikabelo tša dibolumo, go hlokometšwe karolo ye e fetilego pele ga 1 Mei 2004.
Prothokholo ye e bopa karolo ye bohlokwa ya Tumelelano ya Kgwebo, Tlhabollo le Tirišano magareng ga Setšhaba sa Yuropa le Dinagamaloko tša tšona tša karolo ye nngwe le ye nngwe le Repabliki ya Afrika Borwa, ka karolo ye nngwe.
Prothokholo ye e tla dumelelwa ke Setšhaba ke Khansele ya Dinagamohlakanelwa tša Yuropa mo maemong a Dinagamaloko, gape e tla dumelelwa ke Repabliki ya Afrika Borwa go ya ka ditshepetšo tša yona.
Mekgatlo e tla tsebišana mabapi le phetšo ya mekgwa ya maleba yeo e laeditšwego temaneng ye e fetilego. Ditokumente tša tumelelano di tla bolokwa le Bongwaledikakaretšo bja Khansele ya Dinagamohlakanelwa tša Yuropa.
Prothokholo ye tla diragatšwa ka tšatši la mathomo la kgwedi ya mathomo go latela tšatši la poloko ya ditokumente ya bofelo ya tumelelo..
Go sa tlhokomologe temana ya 1, Mekgetlo e dumelelana gore, go santše go letetšwe phetšo ya ditsela tša ka gare mabapi le tiragatšo ya Prothokholo, e tla diragatšwa ka bonako go thoma ka 1 Mei 2004.
Prothokholo ye e dirilwe gabedi ka yenngwe le ye nngwe ya maleme a semmušo a Maloko a Tumelelano bjalo a ge go hlagelela ka Athikhele ya 2, ye nngwe le ye nngwe ya dingwalwa tše e lego ya mmakgonthe.
<fn>nso_Article_National Language Services_PUKWANA YA TSHEDIMOSO.txt</fn>
Tshedimošo ya boraditheraka mabapi le go otlela ka polokego, lephelo le lebotse le go fihla gae ba bolokegile.
Pukwana yekhwi ke mošupatsela wa go dira gore o dule o phetše gabotse ge o le tseleng. E lebelele ge fela o na le nako.
Mmaditsela wa Transporoto ya Tsela ya go Putlaganya Mellwane (C-BRTA) ka tšhomišano le Kgoro ya Setšhaba ya Dinamelwa ya SA (Afrika-Borwa) di thekga maithomedi a go sedimoša baotledi ba ditheraka, bagwebakammele le batho ba ba dulago ditšhabeng tše di lego kgauswi le difero tša mellwane ka ga dipotšišo tšeo di amanago le bophelo.
Hle a nke o boledišane le bahlahli bakhwi ba botho!
Ba ikemišeditše go amogela dipotšišo ka moka tše di amanago le bophelo bja gago.
beakanyetša tlhokomelo ya maphelo a bona (inšorense ya bophelo goba thušo ya kalafo)?
diriša morero wa maphelo wa badiredi ka moka?
ba abela tshedimošo ka ga maphelo le dikhondomo?
dumelela baotledi go tšea mogwera maetong a matelele?
hlama baotledi ka ditlelafo tša rabara tšeo ba swanetšego go di apara ge ba thuša motho yo a gobetšego?
Iphe nakwana go fetola marara a a latelago.
Na ke na le ditlhokofele goba dišo mo dithong tša ka tša bonna?
Na molekani wa ka o natšo?
Na ke na le marere(discharge), thothi goba mohlapologo wa go fiša?
Na molekani wa ka o na le marere?
Ge o re ee, na o dira eng?
Ge e le ee, wena le mokgotse wa gago (goba bakgotse) le swanetše go hwetša keletšo ya kalafo sepetleleng, kliniking goba kliniki ye e lego hleng le tsela.
Ka gobane ge o na le STD gona go bonolo kudu go ka fetelwa le go phatlalatša HIV.
Na o tseba ka ga Diyunite tša Maphelo tša Tseleng le Tshedimošo?
Na nka ya kae go hwetša thušo ge ke ikwa ke babja mola ke le tseleng?
Mo tseleng ya gago o ka ya bookelong bofe le bofe bja mmušo, kliniki goba ngaka. Fela go bothata go tlogela tsela ya go lebantšha. Gape go sa le bothata le go feta go emiša theraka ya gago mosegare gomme wa e tlogela nako ye telele.
Go na le tsela ye nngwe?
Leka ye nngwe ya Dikliniki tša Maphelo tša Hleng le Tsela le Tshedimošo. Ba na le baoki ba ba nago le boitsebelo ba botho gomme o ka hwetša keletšo go tšwa go mofahloši wa tša maphelo wa profešenale ka ga bothata bofe le bofe bja kalafo. O ka phaka theraka ya gago kliniking gomme o ka be wa ya le ge e le bošego.
Na dikliniki tša hleng le tsela di aba eng?
Kalafo ya mathata a maphelo ka kakaretšo bjalo ka flu, hlogo ye e opago, letadi/malaria, mala a a lomago goba mokokotlo wo o opago.
Tshedimošo malebana le moo o ka yago go dirwa teko ya HIV/.
Dikalafo ka moka dikliniking tša hleng le tsela ke sephiri. Khamphani goba mongmodiro wa gago a ka se ke a tseba gore o ile go ye nngwe ya dikliniki tšekhwi.
Na nka tlo lekolwa neng?
Dikliniki tšekhwi ka moka tša tseleng di bulwa go tloga manthapama go fihla bošegogare gare ga beke.
Dinako tšekhwi di tloga di loketše boraditheraka bao ba šitwago ke go ema mosegare.
Diyunite/Dikliniki Tša Maphelo Tša Hleng le Tsela le Tshedimošo di beilwe hleng le ditsela tšeo di laeditšwego mmepeng.
Leka ye nngwe ya Dikliniki Tša Maphelo tša Hleng le Tsela le Tshedimošo. Di na le baoki ba boitsebelo gomme o ka hwetša mofahloši wa tša maphelo wa profešenale ka ga bothata bofe le bofe bja kalafo. O ka phaka theraka ya gago kliniking le gona o ka tla le ge e le bošego.
Na dikliniki tšekhwi di go kae?
Go dira gore mahlo a gago a lekolwe.
Mosegare ema lefelong la go taga gomme o bee karata ye ka pele ga gago mo go winskrini/seširaphefo. Dulela morago madulong a gago, e ka ba 1 metara go tloga go karata.
Na ke ditlhaka tše kae tše o ka di balago o le bokgole bja 1 metara?
Na o šomile bjang?
Ge o paletšwe ke go bala ditlhaka ka moka, gona o swanetše go bona ngaka ya mahlo gore o tle o dirwe tlhahlobo ya mahlo ya profešenale.
Ge o le bodutung, o hloile gomme o goletše bao o ba ratago...
O fetša nako ye telele o se gae gomme go na le dinako tše dingwe moo o hlologelago boiketlo bja legae la gago le barategi ba gago.
Dikenywa tše foreše le merogo di tiišetša peakanyo ya gago ya go sonta gomme tša go fa maatla a mantši. Leka go efoga dijo tše di humilego le tša makhura.
Go robala ka therakeng ga go na le boiketlo, FELA boroko bjo bo lekanego bo go thuša go šoma ka phethagalo.
Go otlolla maoto a gago le go ba le lenaneo la boithobollo nako le nako go tla dira gore o phafoge.
Go tšwa ka therakeng le gona go thuša gore o lapološe monagano wa gago le go khutša.
Le ge go se na le distopo tše dintši tše di nago le dinolofatši tša dišawara le go hlapa, leka go hlapa tšatši le lengwe le le lengwe. Paballommele ga se ya lokela fela lephelo la gago, e dira gape gore o ikwe o le foreše le go iketla.
Mo tseleng o lebane l;e ditšhošetšo tše ntši.
Ka fao hlokomela gomme ka mehla dula o phafogile go efoga masetlapelo.
A na o be o tseba?
HIV ke ye nngwe ya dikotsi tše kgolokgolo go baotledi. HIV ke twatši yeo e hlolago AIDS. E kotsi kudu ka gobane ge o ka fetelwa ke twatši ye, ga go na le kalafo gomme bophelo bja gago bo tla fokotšega.
Lekola dikarabo tše di nepagetšegpo go dipotšišo tša marara letlakaleng le le fetilego.
mmeleng wa gagwe. O ka swarwa ke AIDS fela ge o robalana bošaedi le motho yoo a fetetšwego ke HIV goba ge o kgoma madi ao a nago le twatši. Le ke lona lebaka le le dirago gore ka mehla o šomiše khondomo ge o eba le thobalano. Gape ebile ke lona lebaka le le le dirago gore o apare ditlelafo ge o thuša motho yo a gobetšego.
Maaka. Ga go na le kalafo ya AIDS. Ngaka e ka se kgone go go alafa. Ngaka ya setšo e ka se kgone go go alafa. Ge o fetetšwe o swanetše go hwetša dihlare tše di kgethegilego le keletšo ye e kgethegilego ya kalafo.
Nnete. Mosadi wa moimana yo a nago le HIV/AIDS a ka fetetša twatši ye go ngwana wa gagwe nakong ya pelego le nakong ya go nyantšha. Go bohlokwa gore basadi ba ba imilego ba dirwe teko ya AIDS. Ba ka hwetša keletšo go dikliniki tša pele ga pelego. Thušo ye e ka fa leseana sebaka se sebotse.
Nnete Dikhondomo di ka go šireletša phetetšong ya HIV/AIDS ge o di šomiša ka tshwanelo le gona ka mehla.
Maaka O ka se kgone go bona motho ge a fetetšwe ke HIV. Batho ba ka bonala ba phetše gabotse mme ba iketlile, Eupša le ge go le bjalo ba ka no ba ba na le seemo sa phosithifi sa HIV. Ka thokong ye nngwe, batho ba ba bonalago ba ssesefetše mme ba fokola ba ka no se be ba fetetšwe ke twatši. Ke fela teko ya AIDS yeo e ka go botšago ge e le gore o rwele twatši yekhwi mmeleng wa gago, goba ga se wa fetelwa.
Nnete. Ge o se be wa hwetša o le seemong sa phosithifi sa HIV, ga se mafelelo a ditaba. O ka phela lebaka le letelele gomme o ka tšwela pele ka go otlela. Fela o tla swanela ke go yo hwetša keletšo ya kalafo ka mehla. O tla swanela ke go ithuta go ja ka tshwanelo le go ithobolla ka mehla, gomme o tla tlamega go efoga go nwa le go kgoga.
Le ge go le bjalo ge o fetetšwe ke HIV o na le boikarabelo bja go se fetetše mosadi wa gago go ba mokgotse ofe le ofe wa gago. Ke gona o swanetše go gopola ka mehla go diriša khonfodomo ka tshwanelo nako le nako ge o eba le thobalano.
go bonolo kudu gore ba fetelwe ke HIV nakong ya thobalano yeo e sego ya bolokega le motho wa seemo sa phosithifi sa HIV. Balekani ba bona ba thobalano go na le kotsi ye kgolo ya gore ba ka fetelwa ke HIV/AIDS. Ge o na le STD gona hwetša keletšo ya kalafo ka bjako. Di-STD di ka alafša ka ntle le ditshenyegelo goba bohloko. Bolela ka tokologo le mokgotse wa gago wa thobalano goba bakgotse mabapi le mathata a gago gomme o ba hlohleletše go bolela ka yona.
Dintlha tša gago e bile tše kae tekong ya gago?
Le ge go le bjalo, kgonthiša gore ga o amege ka go thobalano ye e sa bolokegago.
O na le boikarabelo bja go abelana tsebo ya gago le baotledi ba bangwe bao ba kago nyaka keletšo ya gago.
Lekola dikarabo tšeo o di fošitšego. Kgonthiša gore ga o amege ka go thobalano ye e sa bolokegago. O swanetše go rwala boikarabelo bjo bogolwane. Gape, kgonthiša gore seo o se dirago ga se go bee kotasing ya go ka fetelwa.
O swanetše go hwetša tshedimošo ye nngwe gape. Methopo ya tshedimošo ke: bengmediro, dikliniki, dipetlele, Diyunite tša Tshedimošo tsa hkleng le tsela. Megala ya thušo a AIDS.
Na nka itšhireletša bjang?
Tseba mokgotse wa gago wa thobalano. Kotsi ya go fetelwa ke HIV ke ye kgolo ka bakgotse bao o sa ba tsebego. Bontši bja batho bao ba fetetšwego, ga ba tsebe gore ba fetetšwe. Bolela le mokgotse wa gago ka tokologo ka ga kotsi ya AIDS. Diriša thobalano ye e bolokegilego nako le nako ge o robalana ge o se na le nnete ya gore mokgotse wa gago ga na le HIV.
Ge o enwa bjala goba o kgoga lebake o ka no lahlegelwa ke taolo ya maitshwaro a gago. O ka no dumela gabose le go robalana gomme o ka no lebala go diriša khondomo. Fela o a tseba gore ga se wa swanela go otlela ge o enwa bjala goba o kgoga lebake. Ka mehla phela o swere dikhondomo mo go wena. Ga o tsebe gore o ka kopana le mang, goba ka moo o ka ikwago ka gona. Ga se gantši o tseba gore o ka feleletša o dirile eng.
Ka mehla diriša khondomo ge o sa tsbe goba o sa tshepe mokgotse wa gago, gomme on se tsoge o ile go mogwebakammele ka ntle le khondomo.
O ka reka dikhondomo ka khemiseng, disuphamaketeng goba diteišeneng tša petrolo. O ka di hwetša mahala mo go Diyunite Tša Maphelo Tša Hleng le Tsela le Tshedimošo, dikliniking le dipetleleng. šomiša dikhonodomo ka tshwanelo. Lebelela ditaelo.
Ke fela teko ya ka laporatoring yeo e ka go laetšago gore o na le HIV goba ga o nayo. Ke taba ye botse go tšea teko le go hwetša ge e le gore o na le HIV/AIDS goba aowa. E tloša maikutlo a kgakanego. Gape e bile e go thuša go beakanya ka tshwanelo.
O ka tšea teko kliniking goba sepetlele goba o ka hwetša ngaka ya praebete gore e go leke. Baeletši ba ba kgethegilego ba profešenale ba tla bolela le wena ka noši le gona sephiring pele ga ge o tšea teko le ka morago ga ge o hweditše dipoelo. Dipoelo tša teko di tla fiwa wena fela. Ga go yo a tlogo tseba ka ga dipoelo tše. Gantši teko ye ke ya mahala.
Bjalo ka monna o na le maikarabelo a mantši...
O na le boikarabelo godimno ga mosadi wa gago, bagwera le maloko a mangwe a lapa la gago.
Go bohokwa gore o hlokomele lephelo la lapa la gago le gore ga o fetetše malwetši a go swana le di-STD goba HIV/AIDS mosading wa gago. šireletša bophelo bja gagwe! Elelwa gore ge a ka ima gomme a na le HIV/AIDS, ngwana wa gago a ka no fetetwwa le yena. šireletša bophelo bja ngwana wa gago.
Go ba le maikarabelo go šupa gore o hlokomela le mosadi yoo o robalanago le yena. Kgonthiša gore ga o ba fetetše malwetši gomnme o hlokomele gore ga o hwetše phetetšo go bona.
Eya go bolela ka ga lephelo le polokego le badirikawena. Mohlomongwe le bona ba badile letlakala lekhwi gomme ba nyaka go bolela.
Kgonthiša gore theraka ya gago e hlokomelwa ka tshwanelo. Polokego ya gago e bohlokwa, gomme polokego e lakwa ke theraka yeo e loketšego tsela.
O se ke wa fa AIDS sebaka.
<fn>nso_Article_National Language Services_Phetolelo e Kopana ya.txt</fn>
Na ntwa goba dikgaruru di go ama bjang?
Go hlabolla Demokrasi ya Molaotheo, go akaretša phadišano ya nako le nako ya dipolotiki le dipaka tša go ikgethela, tšhomišo ya molao, ditokelo tša baagi le bogolo bja Molaotheo.
Ke eng se se lokilego le seo se sa lokago ka mokgwa wa rena ka wa dipolotiki?
Na re netefatša gore go ba le toka go bohle?
Na bao ba dirago melao gammogo le baahlodi ba ka lehlakoreng la bo mang?
Go netefatša gore go ba le batshwari ba ditulo le bašomedi ba mmušo bao ba nago le maikarabelo, gomme ba šomago gabotse kudu.
Na mmušo o šoma gabotse go fihla kae?
Gomme batho bao ba šomelago mmušo bona?
Na boemo bja bobodu ke bofe dipolotiking?
Na ke eng se sengwe seo se swanetšego go dirwa ke bona?
Na basadi ba fiwa thekgo yeo e lekanego yeo ba e hlokago gore ba lokologe?
Na bana ba šireleditšwe gabotse gakae?
Go hlabolla le go šireletša ditokelo tša dihlopha tše tšeo di lego kotsing, go akaretša le bafaladi.
Na bafaladi le batho bao ba hlokago bodulo ba swarwa gabotse bjang?
Gomme batho ba golofetšego bona?
Na ikonomi e laolwa gabotse bjang ka kakaretšo?
Go phethagatša dipholisi tšeo di lego pepeneneng gape di ka bonwago pele ga nako.
Na Mmušo o kgokaganya gabotse bjang ditiro tša wona?
Na mmušo o laola bjang ditšhelete tša wona?
Na o angwa bjang ke bobodu Mmušong?
Go akgofiša nyalano ya ditikologo ka go ba le seabo mo thulaganyong ye lokilego ya dipholisi tša ditšhelete, kgwebo le dipeeletšo.
Na re dira dilo tše di nepagetšego kgwebong, le gona na re šoma go le go gontši bjang le dinaga tše dingwe tša Afrika?
Na go bonolo bjang go dira kgwebo mo Afrika Borwa?
Na dikhampani tše kgolo di hlompha batho le setšhaba?
Go hlabolla kamogelo ya melawana ya boitshwaro bjo bobotse kgwebong ka go fihlela maikemišetšo a khampani.
Na dikhampani tše kgolo di šoma ka botshepegi le ka tsela ye e lokilego mo gae?
Go neelana ka maikarabelo a dikhampani, balaodi le bahlankedi.
Na melao le melawana yeo e laolago ka moo molao wa dikhamphani o šomago ka gona?
Go tšwetšapele boitshepo malebana le tlhabollo le go thuša malebana le tlhabollo yeo e tla kgonago go tšwelela ka boyona.
Na re hwetša kae dikakanyo tša rena mabapi le bokamoso?
Ke mang yo a lefago bakeng tlhabollo ya rena?
Go akgofiša Tlhabollo ya Ikonomi le Leago go fihlela tlhabollo ye e tšwelelago le go fediša bohloki.
Na re dira dilo tše di nepagetšego go fediša bohloki?
Go maatlafatša leano la mekgwa ya tlhagišo ya dipholisi le diphetho mererong ye bohlokwa ya leago go akaretša thuto le go lwantšha HIV/AIDS le malwetši mangwe ao a fetelago. Go dira bonnete bja gore baagi bohle ba naga kudukudu bao bahloki ba magaeng ba kgona go fihlelela meetse, tlhwekišo, maatla, ditšhelete, mebaraka, ICT, bodulo le naga ga bonolo.
Mmušo o aba gabotse bjang ditirelo, kudukudu ditirelo tša motheo tše bjalo ka meetse le bodulo?
Hlohleletša go ba le seabo se segolo sa bakgathatema bohle malebana le tlhabollo maemong ka ohle.
Dikakanyo tša lena bjalo ka baagi ba bjalo ka wena di tšeelwa godimo bjang ke bao ba bušago?
<fn>nso_Article_National Language Services_REJISTARA YA TSHIRELE.txt</fn>
Rejistara ya tšhireletšo ya bana e fa lenaneo la bana ba mengwaga ya ka fase ga 18, bao ba hlokago tšhireletšo. Rejistara e swarwa ke modirelaleago Kgorong ya selegae ya Tšwetšopele ya Leago. Tshedimošo yeo e lego ka gare ga rejistara e swanetšwe e swarwe bjalo ka sephiri gomme e ka bonwa fela ke bao ba bopago karolo ya sehlopha sa Tšhireletšo ya Bana (mohlala: morutiši / mooki / ngaka / modirelaleago / mohlokomedi / lephodisa / maseterata, bj.bj).
Go swara lenaneo la bana bao ba lego kotsing bao ba hlokago ditirelo tša leago.
Go hlokomela taba ye nngwe le ye nngwe go netefatša gore tirelo ya khwalithi e filwe ngwana le lapa la gabo.
Go ya ka Molao wa Tlhokomelo ya Bana (wa 74 wa 1983) batho ba ba latelago ba profešene ba swanetše ke go bega kgonono efe goba efe ya tlhorišo ya ngwana goba go se swarwe ga ngwana ka tsela ya maleba.
Ngaka ya meno, ngaka ya kalafi, mooki, modirelaleago, morutiši, motho ofe goba ofe yoo a thwetšwego goba a laolago Legae la Bana goba Lefelo la Tlhokomelo goba Botšhabelo.
Ka pelapela ge kgonono ya tlhorišo ya ngwana e lemogwa ge a hlahlobja, a šoma goba a šetša ngwana, e swanetšwe e begwe go modirelaleago wa kgauswi le moo go dulago ngwana yoo.
Kantorong ya ditirelo tša leago ya kgauswi le moo ngwana a dulago gona.
Leloko lefe goba lefe la setšhaba/badudi bao ba amegago ba ka šupetša tlhorišo ya ngwana yeo ba belaelago gore e gona gomme ba ka e bega go modirelaleago. Bašupi bao ba tla ba ba ka sephiring.
Go bontšha dintlha tša batswadi ba ngwana ba madi/bahlokomedi.
Aterese ya moo ngwana a dulago gona ga bjale gape ge eba ga a dule le batswadi, go laetšwe le aterese ya batswadi.
Matšatšikgwedi le mehuta ya ditlhorišo.
Dintlha tša mabaka ao a dirago gore go be le kgonono.
Histori efe goba efe ya ditlhorišo tša peleng.
Dintlha dife goba dife tša go ikopanya tša batho ba bangwe bao ba ka fago bohlatse bja tlhorišo yeo e belaelwago.
Dintlha tša gago tša boikopanyo godimo ga faele di bohlokwa gore ge modirelaleago a ka rata go ikopanya le wena go netefatša tše dingwe tša dintlha le wena a kgone go dira bjalo.
Tlhorišo ya thobalano: Go šomiša ngwana mererong ya thobalano.
Tlhorišo ya maikutlo: E ka tla ka sebopego sa go hlolega go fihlelela hlokego ya ngwana ya lerato, šedi, hlohleletšo goba e ka ba ka go rogaka ngwana, go mo hlokomologa, go mo tšhošetša ka bošoro goba go leka go mo tšhoša.
Tlhokomologo: Hlolego yeo e tšwelago pele ya go šireletša ngwana kotsing, phefong, tlaleng, go se šetše dintlha tše bohlokwa tša tlhokomelo, bj.bj.
Modirelaleago o tla etela ngwana le ba lapa la gabo go lekodiša gore ngwana yoo o hloka tlhokomelo le tšhireletšo naa.
Mo mabakeng ao e lego gore motho yoo go begilwego gore ke yena a hlorišago ngwana o dula le ngwana ka ntlong e tee, motho yoo a ka kgopelwa gore a tšwe ka mo ntlong yeo. Ge go sa kgonege, ngwana a ka dula le moagišani, mogwera, moloko goba lefelong la tšhireletšo lebakanyana la motšwaoswere.
Aowa, ke ge fela bophelo bja ngwana bo le kotsing. Molao wa gore ngwana a dule le motswadi lebaka le le telele ka mo go kgonegago ka gona o swanetšwe o latelwe ka tlhompho. Ge go tšewa sephetho sefe goba sefe go swanetšwe go netefatšwe gore ngwana o tla pele ga dilo tše ka moka. Ba lapa le bana ba swanetše ba be karolo ya go tšea sephetho sefe goba sefe mo maemong a bona.
Aowa, boingwadišo ka bo bona ga bo ame maikarabelo a molao a motswadi goba mohlokomedi go ngwana. A amega fela ge sephetho sa molao se tšerwe (mohlala, go tlošwa ga ngwana).
<fn>nso_Article_National Language Services_SEBOKA SA MALOKO A PA.txt</fn>
Gore leanotšhomo le le beakantšwe ke mohlankedimohlakiši wa Kgoro ya Merero ya Tikologo le Boeti leo le beakantšwego go ya ka molawana 5 wa Melawana ya Boswaramatlotlo yeo e phatlaladitšwego ka go Tsebišo ya Kuranta ya Mmušo R.
Komiti e tla ba le maatla a go rerišana le Komiti ya Kgetho ka ga Merero ya Naga, Temo le Tikologo ya Lekgotla la Setšhaba la Diprofense mabapi le taba ye.
Gore leanotšhomo le le beakantšwe ke mohlankedimohlakiši wa Kgoro ya Merero ya Tikologo le Boeti leo le beakantšwego go ya ka molawana 5 wa Melawana ya Boswaramatlotlo yeo e phatlaladitšwego ka go Tsebišo ya Kuranta ya Mmušo R.
Komiti e tla ba le maatla a go rerišana le Komiti ya Potfolio ka ga Merero ya Tikologo le Boeti ya Lekgotla la Setšhaba la Diprofense mabapi le taba ye.
<fn>nso_Article_National Language Services_SEKOLO SA TSA TOKA.txt</fn>
Se ke tshenko ya kakaretšo ka ga mokgwa wo setšo sa thuto ya dithokelo tša batho se tsenego ka go Afrka Borwa. Ka kwešišo go tšwa go ditokomane tša boditšhabatšhaba le tša retšene, ditokelo tša batho di swanetše go lotwa mohlala go tšwa ntle le ka gare. Le ge e le gore go na le diemapele ka ga dithuto , ka lebaka la gore ditlhalošo tša kwešišo ya ditokelo tsa batho di amogelwa la mathomo ka mono Afrika Borwa, go tla fatollwa ditokomane tša boditšhabatšhaba, retšene le tša bosetšhaba ka go Kgaolo ye.
Bohlokotsebe bjo batho ba ilego ba hlokofatšwa ka bjona nakong ya Ntwa ya Bobedi ya Lefase bo dirile gore Ditšhaba tšeo di Kopanego di tšee sephetho sa go ipofa go hlokomela ditokelo tša batho, Mokgatlo wo o thomile ka1946 ge Lekgotla la Dinaga tšeo di Kopanego di hlama Tšhata ya Dinaga tšeo di Kopanego. Lentšu la pele la tlhalošo le netefatditše "go kgolelwa ka go ditokelo tša batho tša motheo, ka go tlhomphego le mohola wa batho, ka go ditokelo tšeo di lekalekanego tša banna le basadi."
Afrika Borwa bjalo ka nagaleloko e bapetše karolo ya ka pele ka go Tšhata ye ka lebaka la gore Tonakgolo ya yona, Mokgenerale Smuts, o thadile Tšhata ye. Dintlha tša Tšhata, magareng ga tše dingwe, di tlama Ditšhaba tšeo di Kopanego go godiša tlhompho ya lefase ya go hlokomela ditokelo tša batho le tokologo ya motheo ya batho bohle ntle le phapano ya morafe, bong, polelo goba tumelo.
Go ya ka dintlha 56, go be go letetšwe gore dinagamaloko ka moka di tla obamela tokomane. E fela, go ile gwa bonagala ka pele morag ga moo gore Afrika Borwa e ile ya tšweela pele go gataka ditokelo tša batho.
Moya woo o be o beilwe godimo ga ntlha 2.7 ya Tšhata yeo e thibelago go tsenwa gare ke Mokgatlo Kopano ya Kakaretšo ka go "merero ya selegae" yeo e bonwago bjalo ka yeo e fago tumelelo ya kgatako ya ditokelo tša batho. Kgethollo ya Afrika Borwa ya semorafe e be e tšwile tseleng ya dinyakwa tša Tšhata, ke ka fao, ka 1982 Dinaga tšeo di Kopanego di ile tša tšea sephetho sa go tloša dikgokagano tša setipolomate le Afrika Borwa.
Ntlha ya 2.7 e hlotše kgohlano magareng ga ditokelo tša batho le tlamego ya seo go dinagamaloko, ka ge e be e hlaloša gore, ga go selo seo se lego ka gare ga Tšhata se tlago fa Dinaga tšeo di Kopanego maatla a go tsena gare ka go merero yeo e lego ka tlase ga bolaodi bja selegae ka go naga e fe goba e fe, goba go ka nyaka gore maloko a hlagiše ditatamente tša merero ka tlase ga tšhata yeo, fela seo se ka se kgoreletše kgopelo ya tiragatšo ya magato ka tlase ga Kgaolo ya V11.
Go sa kgathatšege makowa a yona Tšhata e bapetše karolo ye bohlokwa ka go tšweletšo le kagoleswa ya ditokelo, ditlwaedi le maemo a batho ba ditšhabatšhaba. Go fa mohlala, ditho tšeo di fapanego di ile tša hlangwa ka tlase ga bolaodi bja Dinaga tšeo di Kopanego, go phethagatša dikgapeletšo tša Tšhata. Magato ao a be a le ka mokgwa wa boikano goba dikwano. Tša ka pele ga Dikwano di be di na le mekgwa yeo e bulegilego ya go netefatša semolao sa dikwano tšeo. Tokomane ya mathomo yeo e amogetšwego ka 1948 e le Tsebagatšo ya Ditokelo tša Batho Ba Lefase. Tokomane e amogetšwe ke dinagamaloko tše 48 godimo ga tše 56, ka gobane dinagamaloko tše 8 go akaretšwa le Afrika Borwa di ile tša ikgetholla. Go le bjalo, tokomane yeo e ile ya fihlelela kamogelo ye kgolo selegaeng le go boditšhabatšhaba bjalo setlabelo seo se beago maemo. Gape e ile ya bntšha tiragatšo ya dikakanyo tša Dinaga tšeo di Kopanego ka ga boikano. Kakanyo ye e bontšhwa ka go memorantamo wo o kwalakwaditšwego ka tshwanelo wo o hwetšwago dikantorong tša Merero ya tša Molao ka go hlaloša gore "ka go ela hloko tlhomphego ye kgolo le bohlokwa bja boikano, e na le khuetšo e kgolo go legatong la ditho tšeo di e amogelago, tetelo ye kgolo ya gore maloko a ditšhaba tša biditšhabatšhaba di tla e obamela. Ka fao, tiragatšo ya mmušo e amogela tetelo yeo ga nnyane ga nnyane, tsebagatšo e ka re ka setlwaedi ya amogelwa ka go bea melawana yeo e bofago mebušo. Go kgontšha bosemolao bja Boikano bja Lefase go Ditokelo tša Batho, Kwano ya Boditšhabatšhaba ka ga Ditokelo tša batho tša Bophelo le Sepolotiki ga mmogo le Kwano ka ga Ditokelo tša Ekonomi, Leago le Setšo di ile tša tšewa ke Dinaga tšeo di Kopanego ka maikemišetšo a go fetolela go se tlame ga boikano ka go setlwadi seo se bofago se se bitšwago "Molaokakanywa wa Boditšhabatšhaba wa Ditokelo".
Tšhireletšo ya go ya pele ya ditokelo tša batho e ile ya diragatšwa ke tšweletšo ya ditokomane tša retšwene bjalo ka Kwano ya Yuropa ka 1950 ya tšhireletšo ya ditokelo tša batho le tokologo ya motheo. Diteng tša Kwano ya Yuropa di ile tša amogelwa ka mono Afrika Borwa la mathomo ka go Molaokakanywa wa Ditokelo wa Bophuthatswana. E fela kakanyo yeo e ile ya ganetšwa ke mmušo wa peleng wa Afrika Borwa wo o bego o na le taolo ka kakaretšo ya dinagamagae.
Go tŠwa go kahlaahlo ya ka godimo go molaleng gore setšo sa ditokelo tša batho di ile tša swanelwa ke go godišwa go ya ka ditlhalošo tša Tšhata ya Dinaga tšeo di Kopanego. Go fa mohlala ntlha ya 56 e hlaloša gore maloko a ikana go tšea magato ao a kopanetšwego goba a ka thoko go šomišana le mokgatlo go fihlelela maikemišetšo ao a beilwego ka go ntlha ya 55. Ka mono Afrika Borwa, tšweletšo ya ditokeo tša baho e ile ya thibelwa ke tshepetšo ya taolo ya bokoloniale, ke ka fao Dinaga tšeo di Kopanego di ilego tša re mathomong tša palelwa mo tekong ya tšona ya go rotloetša naga ye go fetola melaotshepetšo ya yona ya khethollo ya mmala go fihlela e emiša tšhomišanommogo le yona ka 1882. Nakong yeo, setšo sa ditokelo tša batho se ile sa kgona go tsenelela ka gare ga Afrika ge Mokgatlo wa Kopano ya Afrika o dira Tšhata ya Afrika ka 1961.
Le ge e le gore tshepetšo e diegile mengwaga ye 20, magareng ga dithalwa tša mathomo, kamogelo ya tokomane ka 1981 bjalo ka tšhata ya Banjul e ile ya ba katlego ye kgolo ya kamogelo ya mokgatlo wa ditokelo tša batho ka mono Afrika. Ntlha yeo e bonagalago kudu ya tokomane e be e le kamogelo ya"ditokelo tša batho" tšeo di bontšhago kgolo ya tlhalošo ya ditokelo tša batho. Seo se gatelelwa ka go lentšu la pele la tlhalošo mo go bolelwago ka ga boikano bjo bo dirilwego ke dinagamaloko go "fihlelela bophelo bjo bo kaone bja batho ba Afrika." Legato le file Afrika Borwa hlobaboroko ka ge yona e be e ngangabala go fa batho tšhireletšego ya ditokelo.. Tabakgolo e be e le go hlakantša ditokelo tšeo di hlalošwago ka go tšhata ya Afrika le ditokelo tša batho tšeo di etišwago pele ke ditokomane tša boditšhabatšhaba. Go ile gwa bonagala, ka fao, gore Afrika Borwa e swanetše go šomišanammogo ka go amogela ditokelo tša batho pele ga go diragatša Tšhata ya Afrika ka mono Afrika Borwa.
Bothatha bjo bo ile bja napa bja aparelwa ke Mokgatlo wa Baemedi ba Molao ba Ditokelo tša Batho, wo o hlamilwego ka mono Afrika Borwa ka 1979. Maikemišetšo a magolo a wona e be e le go godiša le go matlafatša titokelo tša batho, go a karetšwa le taolo ya molao le taolotshepetšo ya toka le tšhireletšo ya ditokologo tša motheo go ya ka Tsebagatšo ya Ditokelo tša Batho Lefaseng. Ka 1987, bolaodi bja nako ka moka bo ile bja hlangwa go kwalakwatša dihlohleletšo tša tšhireletšo le tiragatšo ya ditokelo tša motheo. Sehlopha se se ile sa ba le khuetšo ye kgolo ka mono Afrika Borwa mo e lego gore go be go ka se kgonege go efoga tlhamoleswa ya molaotheo mo mabakeng a tšhireletšo ya ditokelo tša batho.
Pele ga Molaotheo wa Motšwaoswere wa 1993, kgatelelo ya kamogelo le tšhireletšo ya ditokelo tša batho ka mono Afrika Borwa e be e tsenywa ka ditokomane tša boditšhabatšhaba, retšene le bosetšhaba. Tšona ke: Tšhata ya Dinaga tšeo di Kopanego, Tsebagatšo ya Ditokelo tša Batlo Lefaseng, Tšhata ya Afrika, Tšhata ya Kopano ya Ditšhaba tša Afrika le dikwalakwatšo tša hlohleletšo tša thuto tšeo di bego di etwa pele ke Mokgatlo wa Baemedi ba Molao ba Ditokelo tša Batho. Kgatelelo ya boditšhabatšhaba ya kabagano, seo se ra tlošo ya mmušo wa khethollo, e hlotše go tsela ya tlhamoleswa ya molaotheo yeo e ilego ya hlola palamente ya mahlakore a mararo ka 1983. Seo se be se bontšha maswao a mathomo a go wa ga lebaka la kgahlanong le ditokelo tša batho. Ka fao, ka 1987, Bophuthatswana bo ile bja leka go tsenya tirišong Molaokakanywa wa Ditokelo ka mono Afrika Borwa. Afrika Borwa e ile ya lemoga bjale gore kgatelelo e ka se ke ya netefatša maemo a yona le taolo. Ka fao ya thoma go nyaka mehlala ya melaotheo yeo e tlago akaretša kamogelo le tšhireletšo ya ditokelo tša batho. Ka fao, ka 1986, Letona la tša Toka, (Cootze JH), o ile a thwala Khomišene ya Molao wa Afrika Borwa go dira dinyakišišo tša tšhireletšego ya ditokelo tša batho. Mo nakong yeo, sehlopha sa baemedi ba molao sa kgahlanong le kgatelelo (Mokgatlo wa Bosetšhaba wa Temokerasi wa Baemedi ba Molao) ba ile ba lemoga gore ba šišintše kagoleswa molaotheo fela Molaotshepetšo wa Bosetšhaba ga wa e la hloko dikganyogo tša batho mme ba hlohleletša Khomišene ya Molao wa Afrika Borwa go akaretša tše dingwe tša ditlhalošo tša Tšhata ya Tokologo le Tšhata ya Banjul.
Kgopolokakanyo ya go amogela tšhireletšo ya ditokelo tša batho e fihlile hlohlolong morago ga polelo yeo e ilego ya tuma ya Moporesitente De Klerk (Moporesitente wa mafelelo wa lebaka la kgethollo). O ile a re, mmušo o amogela mokgwa wa kamogelo ya ditokelo le tšhireletšo ya tša motheo tša batho tšeo e lego motheo wa molaotheo wa bontši bja ditemokerasi tša bodikela: Re amogela gape, gore mokgwa wa gagwe wa tiragašo wa go šireletša ditokelo tše o ka gare ga tsebagatšo ya ditokelo tšeo di amogelwago ke boahlodi bjo bo ikemetšego. O tšwetše pele go rotloetša Khomišene ya Molao wa ba Baso go hlagiša pego ya mafelelo ka ga Molaokakanywa wa Ditokelo wo o šišintšwego.
Ka fao, ditokelo tša batho di ile tša ba tša amogelwa mafelelong, tša šireletšwa e bile tša diragatšwa ka mono Afrika Borwa, mme tša akaretšwa ka gare ga Molaotheo go tloga ka 1993. Ka go Molaotheo wa ga bjale, karolo ya 7 e hlaloša gore, Molaokakanywa wa Ditokelo ke kokwane ya temokerasi ka mono Afrika Borwa. O akaretša ditokelo tša batho ka moka ka nageng le go amogela maemo a tlhomphego ya batho, tekatekano le tokologo. Tšhireletšo ka moka e hlalošwa ka go karolo ya 8 yeo e hlalošago gore Molaokakanywa o diragatšwa ka go melao ka moka mme o bofa molaotlhakwa, bolaodiphethiši le boahlodi. Seo se fapana le molaotheo wa peleng wo o bego o etiša pele pušo ya palamente. Molaotheo bjale o kgona go rarolla tlhokego ya go se amogele le go šireletša ditokelo tša batho. Go netefatša tiragatšo ya kgapeletšego, molaotheo o kgontšha bolaodi bjo bo ikemetšego ga mmogo le Kgorotsheko ya Molaotheo le mekgwa ya tšhireletšo bjalo ka dikgorotsheko tše dingwe le dikhomišene.
Go ruma, tshenko ya kakaretšo ya ka godimo e bontšha ga botse khuetšo ye kgolo ya ditokomane tša retšene le bosetšhaba go hlohleletša setšo sa ditokelo tša batho ka mono Afrika Borwa. Le ge e le gore Molaotheo ga o hloke diphošo goba mathata a go abula, o kgonne go fediša bohlokotsebe bjo hlakišitšego batho ba borena mmušong wo o fetilego. Go feta moo, tokologo ya go ntšha maikutlo e kaonafaditše temogo ya ditokelo tša bona. Se se matlafatšwa ke lenaneo la ga bjale la thuto ya ditokelo tša batho tša motheo go netefatšatiragatšo ya Molaokakanywa wa Ditokelo.
Ka mono Afrika Borwa, go be go na le kgatako ya ditokelo tša batho le mahlokotsebe ao a ilego a dirwa mmušo wa kgethollo le dikwano tša wona. Re kwele ka bontši bja tšona ka nako ya theeletšo ya Khomišene ya Nnete le Tshwarelano ka moo malapa a rena, bagwera goba baagelani ba itemogetšego dikgatako le mahlokotsebe ao. Palamente e be e le gomang-ka-nna go dilo tšohle, mme e dira melao ya kgatelelo yeo e bego e diragatšwa ke dikgorotsheko tšeo di bego di sa ikemele. Ka lebaka la seo, mekgatlo yeo e fapanego ya kgahlanong le kgethollo ka mono Afrika Borwa e ile ya thala Tšhata ya Tokologo mme seo e ile ya ba tokomane ya mathomo ye bohlokwa ya ditokelo tša batho, yeo e hweditšwego thekgo go tšwa go palo ye kgolo ya maAfrika Borwa. Ka fao ge Afrika Borwa e tsebagatša Ditselatlhahlo tša yona tša Molaotheo wa Afrika Borwa ya Temokerasi, Tšhata e ile ya dira karolo ya wona.
Morago ga go amogela mekgatlo ka moka ya dipolotiki le tokollo ya Moporesitente wa pele, Nelson Mandela, Molaotheo wa motšwaoswere o ile wa thewa. Seo se ile sa bula dikgoro tša Molaotheo wa ga bjale, wo e lego o mongwe wo mo kaone mo leaseng. Molaotheo o ile wa saenelwa ke ya Moporesitente, Nelson Mandela ka Letšatši la Boditšhabatšhaba la Ditokelo tša Batho. 10 Tisemere 1996.
Molaotheo wa rena ke molao wa ka godimodimo wa naga mme o akaretša Molaokakanywa wa Ditokelo, wo e lego kokwane ya temokerasi ka mono Afrika Borwa. Molaokakanywa wa Ditokelo o akaretša ditokelo tša batho ka moka kmono Afrika Borwa le go netefatša tlhomphego, tekatekano le tokologo. Ka go tsenya medu ya ditokelo tše, mmušo o netefatša tšhireletšo ya badudi le gore ba tla ba le tokologo ya phela ka tshwanelo ka mo go ka kgonegago.
Ditokelo tša batho ke ditokelo tšeo batho ba swanetšego go ba le tšona ka lebaka la go ba batho bao ba nago le tlhomphego ya tlhago ya bona. Mopišopo Desmond Tutu o hlalošitše ditokelo tša batho bjalo ka "Mpho ya Modimo, fela ka gobane re le batho. Ga di kgetholle - yo mongwe le yo mongwe, mang le mang, le ge e ka ba mang, mohumu goba modiidi, dirutegi goba bao ba sa rutegago, ba ba botse le dikobo, ba baso le ba bašweu, monna goba mosadi. Bjalo ka moKeresete, nka oketša gape ka gore motho yo mongwe le yo mongwe o na le mohola wo o sa felego ka gobane yo mongwe le yo mongwe o bopilwe ka seswantšho sa Modimo. Modimo o ka gare ga motho yo mongwe le yo mongwe, mme go swara motho o fe goba o fe bjalo ka ge o ka re ba ka tlase ga seo, e ka ba bofora le tshwela sefahlego sa Modimo ka mare".
Kakanyo ya motheo ke gore batho ba na le monagano le mekgwa, mme seo se ba farologanya le diphedi tše dingwe lefaseng. Ka fao batho ba na le maswanedi a ditokelo tše dingwe le tokologo tšeo diphedi tše dingwe di se nago le tšona. Go fa mohlala, tonki e sa kgone go gana go rwala motho ka lebaka la gore e nyaka tshwaro ye kaone ya mošomo e bile e ka se gwante goba ya bontšha go se kgotsofale. Go ntše go le bjalo, motho a ka hlohleletša tšhireletšego ya diphedi, bjalo ka thibelo ya bohlokotsebe go diphoofolo.
Ka fao, ditokelo tša batho ga se tša swanela go fiwa, go fiwa bjalo ka lefa, go rekwa goba go šomelwa. Batho ba tswetšwe le ditokelo tše, ka lebaka leo di hlalošwa bjalo ka ge di le tša tlhago, tša mang le mang, ga di bonagale e bile di ka se tlošwe.
Sehlopha sa melawana yeo e hlamilwego go laola maitshwaro a sehlangwa, naga, mokgatlo wa leago, sekolo goba kereke. Molaotheo o hlahla maloko a sehlangwa mabapi le boleloko, maitshwaro le maikarabelo. E na le dikgaolo le mafokotlhalošo goba dikarolo go swana le Molao wa Molaotheo wa Afrika Borwa o na le dikgaolo tše lesomenne, dikarolo tše makgolopedi masome a mane a metšo e meraro, dišetšulo tše šupa le dikgokeletšo tše nne. Ka go karolo ye nngwe le ye nngwe go fiwa ditlhalošo ka botlalo tša Molao ka mokgwa wa dikarolwana. Tlhalošo yeo e nolofaditšwego ya ka moo melao e dirwago le dikgaolo tšeo di fapanego tša Molao wa Molaotheo wa Afrika Borwa 108 wa 1996.
Go kwešiša bohlokwa bja Molaotheo wa ga bjale, go filwe tlhalošo ye kopana ya histori ya Molaotheo wa Afrika Borwa go bontšha phapano ya Molaotheo wo mongwe le wo mongwe.
Molao wa Molaotheo wa Repapoliki ya Afrika Borwa o be o tiiša kopano ya diporofensi tše nne go bopa Repapoliki fela go be go na le maswao a go hlokagala ga boemedi bja merafe ye mengwe ka gare ga palamente.
Molao wa Molaotheo wa Motšwaoswere 200 wo o kgontšhitšego Molaokakanywa wa mathomo wa Ditokelo wa Afrika Borwa, mme wa fa kamogelo le tšhireletšo ya badudi ka moka ba Afrika Borwa.
Molao wa Molao wa Molaotheo wa Afrika Borwa. Se ke tšweletšopele ya Molaotheo wa Motšwaoswere wa ka godimo wo o tlišitšego diphetogo tša ga bjale ka go histori ya Afrika Borwa goba kamogelo le tšhireletšo ya ditokelo tša batho ka mekgwa ya temokerasi ya tekatekano, tlhompho le tokologo tšeo di fiwago ke Molaokakanywa wa Ditokelo wo o lego ka go kgaolo ya 2 ya Molao wa Molaotheo wa ga bjale.
Ke pušo ya batho, ka batho le mmušo wa batho.
Ka fao ke mmušo wo o tšwago go maatla a batho. Ka mono Afrika Borwa, temokerasi e tseparetše ka mekgwa ye meraro, yeo e lego, tekatekano, tlhomphego ya batho le tokologo. Ke ka fao temokerasi ya Afrika Borwa e balwago e le ya mohuta wa yona lefaseng ka bophara. Mekgwa ya temokerasi, yeo e bonagetšego pele ka go Molaotheo wa Motšwaoswere e na le khuetšo go phapano magareng ga melaotheo ya pele le molaotheo wa ga bjale.
Botšeakarolo bja badudi.
Mekgwa ye ke dikakanyo tšeo batho ba bantši ba di tšeago bjalo ka tše bohlokwa ka go temokerasi. Di bitšwa 'dikokwane' tša temokerasi ka gobane ge re di bona, re bona maswao a gore a gore naga e tseleng ya temokerasi. Mekgwa ye le dikokwane tše gantši dib a karolo ya Molaotheo goba Molaokakanywa wa Ditokelo ka go naga ya temokerasi. Ditemokerasi tše dintši di thekga yona mekgwa yeo.
Ke dikokwane di fe tšeo re swanetšego go di bona mo tseleng ya Afrika Borwa ya temokerasi?
Badudi ka moka ba kgona go ba le tokelo le maikarabelo a go tšea karolo ka go pušo le ka go setšhaba. Seo ke kokwane ye nngwe ya tšeo di lego bohlokwa tša temokerasi. Botšeakarolo bja badudi bo akaretša go kgetha, go bouta ka go dikgetho, go sedimošega.go ahlaahla merero, go swara dikopano tša setšhaba, go tsenela mekgatlo yeo e sego ya mmušo goba mekgatlo ye mengwe setšhabeng, go lefela lekgetho, ngongorego le go tšea magato a semolao bjalo bjalo. Botšeakarolo bo hlaloša gore batho ba a amega ditšhabeng tša bona le ka pušo ya ditšhaba tša bobona.
Temokerasi ra gore batho ka moka ba a lekana. Tekatekano e ra gore batho ba swarwa ka go lekana mme ba fiwa dikgoba ka go lekalekana. Go ka se be le kgethollo magareng ga batho ka lebaka la morafe, bodumedi, bong, tshekamelo ya bong bjalobjalo. Ka go temokerasi batho ba na le tokelo ya go lota le go šomiša setšo sa bona, polelo le dokgolwa.
Ditšhaba tša temokerasi di na le kgotlelelano ya sepolotiki. Seo se ra gore ge bontši bja batho ba buša ka go temokerasi, ditokelo tša bao e sego ba bantši di a šireletšwa le tšona. Yo mongwe le yo mongwe o swanetše go dumelelwa go ba le, le go ntšha maikutlo le go goka mekgatlo ya bona ya dipolotiki goba dihlopha. Setšhaba sa Afrika Borwa se bopša ke batho ba ditšo, merafe, tumelo le dihlopha tšeo di fapanego, bao ba nago le dikakanyopono tšeo di fapanego. Setšhaba sa temokerasi se dumelela dipharologano tšeo gore di bontšhwe. Batho ba swanetše go hlompha ditokelo tša batho ba bangwe tša go ba le dikakanyopono tša bona. Poledišano le kahlaahlo ya merero ke karolo ye bohlokw ya temokerasi.
Ka go temokerasi, bahlankedi bao ba kgethilwego ke batho ba swanetše go ba le maikarabelo go batho. Seo se ra gore ba swanetše go ba le maikarabelo a mediro ya bona. Bahlankedi ba swanetše go tšea diphetho mme ba diragatše mešomo ya bona go ya ka dikganyogo tša batho, e sego tša bona.
Mmušo le bahlankedi ba wona ba swanetše go ba pepeneneng go setšhaba ka mediro ya bona. Mmušo wo o lego pepeneneng o swara dikopano tša setšhaba mme wa dumelela badudi go ba gona. O dumelela baditaba le batho go hwetša tshedimošo ka ga diphetho ga bonolo ntle le go bipa gore ke mang a tšerego sephetho le gore lebaka ke eng.
Ye nngwe ya dikokwane tša temokerasi ke dikgetho tša kgafetšakgafetša tšeo di lokologilego ka kgotsofalelo. Mo ke mo badudi ba kgonago go kgetha batho bao ba ratago gore ba sware pušo legating la bona. Dikgetho di swanetše go diragatšwa ka mokgwa wa tokologo le kgotsofatšo ntle le matšhošetši, bobodu le tšhabo ya badudi pele goba nakong ya tšona.
Dinaga tša temokerasi tše di ntši di na le Molaokakanywa wa Ditokelo go šireletša batho kgahlanong le tšhomišompe ya maatla. Molaokakanywa wa Ditokelo ke ditokelo tšeo di badilwego le ditokologo tšeo netefaleditšwego batho ka nageng. Ge Molaokakanywa wa Ditokelo o e ba karolo ya Molaotheo wa naga, dikgorotsheko di ba le maatla a go gapeletša tlhompho ya ditokelo tšeo. Molaokakanywa wa Ditokelo o fokotša maatla a mmušo e bile o ka fa batho le mekgatlo mešomo.
Ka go temokerasi go swanetše go ba le ditsela tša go thibela mohlankedi yo a kgethilwego goba sehlopha sa batho go šomiša ga mpe tšhelete le maatla a mmušo. Ye nngwe ya ditšhomišompe tša maatla tšeo di tlwaelegilego ke bobodu. Bobodu bo direga ge bahlankedi ba mmušo ba šomiša ditšhelete tša setšhaba go ikhola goba go šomiša maatla a bona ka mokgwa wo o sego molaong.
Go na le mekgwa yeo e fapanego go šireletša batho kgahlanong le tšhomišompe. Ka mono Afrika Borwa, mmušo o hlamilwe ka makala a mararo: tlhakamolao, bolaodiphethiši le boahlodi (dikgorotsheko). Sehlangwa se se bea mapheko go maatla a bahlankedi ka go makala a a mararo. Dikgorotsheko di ikemetše.
Ka go temokerasi, mekgatlo ya go feta o tee e swanetše go tšea karolo ka go dikgetho mme e bapale karolo ka go mmušo. Lenaneo la mekgatlo ya go fapana le dumelela mokgatlo goba mekgatlo yeo e lahlegetšwego ka go dikgetho go ba mokgatlo wa kganetšo go mokgatlo wo o fentšego dikgethong. Seo se thuša mmušo go bona dikakanyopono tšeo di fapanego mo mererong. Lenaneo la mekgatlo ya go fapana gape le fa babouti kgetho ya baemedi, mekgatlo le melaotshepetšo teo ba ka e boutelago ka go dikgetho. Ga ntši ge naga e na le mokgatlo o tee fela, poelo e ba bobušanoši bja kgatelelo.
Ka go temokerasi ga go yo a lego ka godimo ga molao e seng le kgošikgolo goba Moporesitente. Seo se bitšwa pušo ya molao. Seo se ra gore yo mongwe le yo mongwe o swanetše go obamela molao mme a be le maikarabelo ge a tlola molao. Temokerasi gape e ra gore molao o diragatšwe ka tekatekano, kgotsofatšo le tshwano ka mehla yohle.
Le ge e le gore ditokelo ka moka ka go Molaokakanywa wa Ditokelo di bohlokwa, go dirilwe gore go gatelelwe ditokelo tšeo di amago kudu maphelo a batho goba tšeo maikemišetšo a tšona e lego go godiša mekgwa ye meraro ya Molaotheo wa temokerasi yeo e lego: tekatekano, tokologo le tlhompho ya batho.
Bjalo ka ge go hlalošitšwe peleng, tekatekano ke mekgwa ya kakanyo ya gore ge batho ba dula mmogo ka ditsela tšeo di amegago, ba swanetše go swarwa ka go lekana.
Batho ka moka ba a lekana pele ga molao mme ba na le tokelo ya tšhireletšo yeo e lekalekanago le kholo ya molao.
Tekatekano e akaretša go ipshina mo go lekalekanego bja ditokelo le ditokologo.
Mmušo o ka se kgetholle thwii goba ka mokgwa wo mongwe kgahlanong le motho o fe goba o fe ka lebaka goba ka mabaka a mangwe ao a akaretšago semorafe, bong, boimana, maemo a lenyalo, botšo bja morafe le seleago mmala, tshekamelo ya bong, mengwaga, bogole, maikutlo, tumelo, setšo, polelo le matswalo.
Ga go motho yo a ka kgethollago yo mongwe ka mabaka go ya ka karolo ya . Molaotlhakwa wa bosetšhaba o swanetše go bewa go thibela goba go ganetša kgethollo yeo e šitelago ba bangwe.
Kgethollo go ya ka mabaka ao a hlalošwago ka go karolwana ya ga e a swanela ntle le ge go ka kgotsofatša gore e swanetše.
Mo motheong wa tlhalošo ye goba Molaokakanywa wa Ditokelo ka botlalo, tharollo ya tshwaro yeo e sa lekalekanago magareng ga batho ba Afrika Borwa e hweditšwe. Nakong ya mmuo wa kgethollo, batho ba be ba ganetšwa ka ditokelo tša batho kudu ba baso. Go fa mohlala, batho ba be ba kgethollwa mešomong, ka malapeng le setšhabeng ka lebaka la morafe, bong, bogole le mafelo a tulo. Le ge e le gore karolo 9 ya ka godimo e hlaloša go se kgetholle, seripa se segolo sa setšhaba sa merafe se sa hlokofatšwa ka tlhokego ya tekatekano, go swana le basadi, batho bao ba nago le bogole batho bao ba phelago le HIV and AIDS mme go na le phapano ya maemo a bophelo magareng a batho bao ba dulago ka go dinagamagae le metsesetoropo. Mehlala ye mmalwa e filwe go bontšha go se lekalekane le ka mokgwa wo Kgorotsheko ya Molaotheo e rarolotšego melato yeo.
Kgaolo ya Dinaga tšeo di Kopanego e amogetše ditokelo tša leago le tša ekonomi le setšo bjalo ka ditokelo tša moroto wa bobedi ka 1945.
Ditokelo tša dijo, materiale wa go bala, kalafo le madulo ao a amogelegago baswariwa.
Ka tiragatšo, ditokelo tša batho di golagane kgauswi le kgauswi ka gobane ga go hole go ba le ditokelo tša go bouta ntle le madulo. Ke ka baka leo la go theeletšo ya Bolelathwii ka ga Bodiidi yeo e bego e swerwe ka 1999, batho ba kwelane maitemogelo a bodiidi. Seo se emišitše mmušo ka maoto go tšweletša ditokelo tša leago le ekonomi. Ka fao, ditokelo tša leago le ekonomi ke tša go tlabela batho ka dinyakwa tša motheo tša bophelo. Maikemišetšo a mathomo a porokerama ye ka 1998 e be e le go farologanya tlhokego le nyakego.
Maikemišetšo a sehlogo e be e le go matlafatša batho ka mekgwa ya go etiša dihlokwa tša bona pele ge go nyakega go dira seo ge go abelwa ditirelo tša leago le ekonomi. Ka go akaretša tokelo ye ka go Molaotheo, mmušo o bontšhitše maikemišetšo a wona go fediša bodiidi le tlhokego ya tekatekano ka go maemo a leago ka mono Afria Borwa. Maikemišetšo a feta fao a bontšhitšwe ka go saenela Kwano ka go Ditokelo tša Ekonomi, Leago le Setšo ka 2998.
Motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go ikgethela tšhomišo ya polelo le go tšea karolo ka go bophelo bja setšo, fela ge a diragatša ditokelo tše, ga a swanela go dira seo ka mokgwa wo o sa obamelego ditlhalošo tša Molaokakanywa wa Ditokelo.
Batho bao bal ego ka go setšhaba sa setšo le tumelo e tee, ba ka se ganetšwe tokelo le maloko a mangwe a setšhaba seo go - ipshina ka setšo, diragatša tumelo le tšhomišo ya polelo, le go bopa, kopana le go swara dikopano tša setšo, tumelo le polelo le ditho tše dingwe tša setšhaba. Ditokelo ka go karolwana ya di ka se diragatšwe ka mokgwa wo o sa sepelelanego le ditlhalošo tša Molaokakanywa wa Ditokelo.
Dikarolo ka bobedi di mohola fela di laolwa ke kobamelo ya ditlhalošo tša Molaokakanywa wa Ditokelo. Ka mantšu a mangwe di ka se šomišwe ka boitaolo bjo bo se nago mapheko. Sa bobedi di diretšwe go šireletša batho bao bal ego ka go setšo goba polelo yeo e swanago.
Mmušo le batho ba wona ba swanetše go hlokomela gore ba se tsene gare goba go gataka tokelo ya setšhaba se ya go diragatša setšo sa bona. Ntle le go amogela ditšo tšeo di hlalošwago ka go Ntlha ya 27 ya Tsebagatšo ya Ditokelo tša Batho ba Lefase ya 1948, Kwano ya Boditšhabatšhaba ka ga Ditokelo tša Ekonomi, Leago le Setšo ya 1996. Ditlabelo tša boditšhabatšhaba ka bobedi bja tšona di saenetšwe ke Afrika Borwa mme di a dirišwa e bile di a gapeletšega. Afrika Borwa le farologano ya ditšo tša yona, e swanetše go bea leihlo go ditšo ka moka ka molaotlhakwa go ya ka dikarolo tša ka godimo. Bjalo ka ge ditiragalo tša setšo di se tša swanela go šitela ditokelo tša Molaokakanywa wa Ditokelo, mo seo se diregago, di swanetše go fetolwa go obamela Molaokakanywa wa Ditokelo. Go fa mohlala, setšo sa peleng mabapi le bojalefa ka go molao wa setšo o swanetše go fetolwa ka go amogela Molao wa Kamogelo ya Manyalo a Setšo 120 wa 1998. Go fa mohlala, molao wa setšo sa ba baso wa bojalefa o be o hlaloša gore ke fela banna bao ba tlago tšea bojalefa bja dithoto tša mohu. Mosadi le bana ba be ba swanetše go fepšwa ke monna yo a swanetšego go tšea lefa goba ba tlogelwa ntle le tlhokomelo. Go molaleng gore setšo se se be se le kgahlanong le ditokelo tša batho tša motheo, ke ka lebaka leo re nago le molotlhakwa wa setšo wag a bjale wo o thekgago tšhireletšo yeo e lekalekanego ya molao.
Mmušo o swanetše go dumelela batho go diragatša ditlwaedi tša ditšo tša bona ntle le ge mediro yeo e sa sepelelane le Molaotheo.
Go bohlokwa kudu, ka tshepetšo ya botšeakarolo, gore batho ba hlomphe ditokelo tša ba bangwe. Seo se ra go hlompha tokelo ya bona ya go ntšha dikakanyokgopolo, go goketša mekgatlo ya bona ya dipolotiki, go kwalakeatša merero ya bona (le ge e le gore seo se kgahlanong le morero wa gago), go boutela motho wa boikgethelo bja bona.
Maikemišetšo a lenaneo le ke go bontšha maikarabelo/mešomo yeo e sepelago le tokelo ye nngwe le ye nngwe ka gare ga Molaotheo. Ka gona, go a gapeletšega gore modudi yo mongwe le yo mongwe wa Afrika Borwa, a tšee maikarabelo a ka kelohloko go netefatsa gore modudi yo mongwe le yo mongwe o ipshina ka mekgwa ye meraro ya temokerasi bjalo ka tokologo, tekatekano le tlhompho.
Tšhupatsela e filwe go mmušo le badudi ka lebaka la gore ditokelo do diragatšwa go ya godimo le ka mathoko.
Mošomo wa ka: go se kwiše yo mongwe bohloko gore o bee bophelo bja gagwe kotsing.
Mošomo wa mmušo: go dira melao yeo e šireletšago maphelo a batho.
Tokelo ya tokologo le tšhireletšo ya motho.
Tokelo ya sephiri.
Mošomo wa mmušo: go swara tshedimošo ya batho sephiri, go fa mohlala, mosadi yo a nyakago go ntšha mpa o swanetše go tseba gore tshedimošo yeo e tla swarwa sephiri.
Mošomo wa mmušo: go dumelela btaho go keteka matšatši a boikhutšo a sedumedi sa bona.
Tokologo ya go ntšha maikutlo.
Mošomo wa ka: go se bjale lehloyo nagareng ga batho ba merafe yeo e fapanego, tumelo, mekgatlo ya sepolotiki bjalo bjalo.
Tokologo ya kopano.
Mošomo wa ka: go se akaretše batho ka go mokgatlo waka ka mabaka a kgethollo, go swana le go gana maTšhaina ka go mokgatlo wa ka.
Mošomo wa mmušo: go se tsene gare melaotshepetšo ya mekgatlo ya dipolotiki, mekgatlo ya bašomi bjalo bjalo.
Tokelo ya go dira boikgethelo bjo bo lokologilego bja dipolotiki.
Mošomo wa mmušo: go dumelela mekgatlo ka moka ya sepolotiki go šoma ka tokologo. Go dumelela mekgatlo ka moka ya sepolotiki nako yeo e lekalekanego go theeletšwa thelebišeneng.
Tokelo ya dikgetho tšeo di lokologilego tšeo di kgotsofalelwago.
Mošomo wa ka: go se gapeletše le go tšhošetša batho go boutela mokgatlo wa kawa sepolotiki.
Mošomo wa mmušo: go šireletša batho ka go diteišene tša go bouta ka tšhireletšo ya maleba. Go fa mekgatlko ka moka ya sepolotiki tšhelete yeo e lakalekanago ya kalatšo ka go dikgetho. Go fa batho bao ba dulago kgole le diteišene tša go bouta dinamelwa.
Tokelo ya go emela dikgetho.
Mošomo wa ka: go dumelela batho gore ba bee dipena le diposetara ka go toropo ya ka goba lefelo mme ke se ke ka di tloša.
Mošomo wa mmušo: go dumelela yo mongwe le yo mongwe sekgoba sa mokgatlo a sepolotiki, go fa mekgatlo ka moka ya sepolotiki nako ya go lekalekana go theeletšwa thelebišeneng.
Tokelo ya go ba modudi wa Afrika Borwa.
Mošomo wa mmušo: go dira melao yeo e šalwago morago ya go se dumelele batho go tšwa dinageng tše dingwe go tsena ka mono Afrika Borwa.
Tokologo ya bosepedi le madulo.
Mošomo wa ka: do dumelela motho yo mongwe le yo mongwe yo a tlago go dula kgauswi le wena bjalo ka moagelani.
Mošomo wa mmušo: go dumelela barekiši ba mekgotheng le ditseleng go rekiša fela o bee molao wa go laola seo.
Mošomo wa mmušo: go dumelela barekiši ba mekgotheng le ditseleng go rekiša fela o bee molao wa go laola seo.
Mošomo wa mmušo: go dumelela barekiši ba mekgotheng le ditseleng go rekiša fela o bee molao wa go laola seo.
Mošomo wa mmušo: go dumelela barekiši ba mekgotheng le ditseleng go rekiša fela o bee molao wa go laola seo.
Mošomo wa mmušo: go dira gore go be bonolo e bile go se nyakege tefelo ye kgolo go tsenya molato kgahlanong le mongmošomo ge e le gore ba kgolwa gore ba tlogedišitšwe mošomo le go swarwa ka mo go sa kgotsofatšego..
Mošomo wa ka: go dumelela batho ba bangwe mo ke šomago go tsenela mokgatlo o fe goba o fe wa mošomo wo ba ikgethelago wona ntle le go ba tšhošetša.
Mošomo wa mmušo: go šireletša batho bao ba lego kgwabong le ge e le gore go ka nyakega maphodisa go dira seo.
Mošomo wa ka: go se dule ka gare ga lefelo la motho yo mongwe.
Mošomo wa mmušo: go šetša tokelo ya gore batho ba swanetše go fiwa lefase la bona ge ba ile ba tlošwa ka kgapeletšo, go hlatwa batho diatla ge naga ya bona e tšerwe.
Mošomo wa ka: ge ke kgopetše ntlo ya ponto ke swanetše go lefa kgwedi ka kgwedi.
Mošomo wa mmušo: go fana ka thušo le naga gore batho ba a ge dintlo, go šoma le lekala la poraebete bjalo ka dipanka, go dira gore dintlo di be gona go batho ba bantši.
Mošomo wa mmušo: go aga dikolo tšeo di lekanego, go thwala barutiši bao ba lekanego gore motho yo mongwe le yo mongwe a ka ya sekolong.
Mošomo wa ka: go fepa bana ba ka, le go se ba hlokofatše ka sephiring sa lapa la ka goba magareng ga batho, go ba agela ntlo ye kaone yeo go ka kgonegago go šireletša bana ba ka.
Mošomo wa mmušo: go fana ka lenaneo la phepo le magae a bana bao ba diilago, go nyakišiša melato ya tlhokofatšo ya bana.
Mošomo wa ka: go hlokomela dipompo tša meetse a setšhaba le go bona gore di dula di šoma, go se tšhilafatše dinoka tšeo batho ba di šomišago go nwa meetse a tšona. Go se new ditagi, go kgoga motšoko, goba go diriša ditagi gore ke šireletše bophelo bja ka, go lahla ditlakala tša ka lapeng mo lifelong leo le beilwego kgole le batho, go lefela ditirelo tša Masepala.
Mošomo wa mmušo: go fana ka ditirelo tša go thotha ditlakala tšeo di hlolago, go fana ka meetse ao a hlwekilego go setšhaba ka moka, go se gomiše balwetši dipetleleng ge ba nyaka kalafo.
Mošomo wa ka: go hlompha setšo sa batho ba bangwe le go se tsene gare mekgwa ya bona ya go dira dilo.
Mošomo wa mmušo: go amogela gore dipolelo ka moka di bohlokwa, go hlama mananeo a thelebišene a dipolelo ka moka tša Afrika Borwa.
Mošomo wa mmušo: go fa mabaka a diphetho, go nolofaletša batho go hwetša tshedimošo go bahlankedi.
Mošomo wa mmušo: go tšea magato kgahlanong le bahlankedi bao ba dirago bobodu, le go se šireletše bahlankedi bao ba šomišago maatla a bona bohlaswa..
Mošomo wa mmušo: go fana ka baemedi ba molao bao ba sa lefelwego go ba emela ka kgorong ya tsheko.
Mošomo wa mmušo: go lemoša batho gore ba na le tokelo ya moemedi yo a lefelwago ke mmušo, go fa yo mongwe le yo mongwe teko ya maleba bjalo bjalo..
Mapheko a swana le botsenagare. Molao wo o beelago tokelo mapheko o tsena gare tokelo yeo. E fela, botsenagare bo ka se be kgahlanong le Molaotheo ge e le gore ke ka lebaka leo le amogelegago le swanetše go tsena gare tokelo yeo ka go setšhaba seo se lokologilego sa temokerasi motheong wa mekgwa ye meraro ya temokerasi (tlhompho ya batho, tekatekano le tokologo). Ka a mangwe mantšu, ga se mapheko ka moka a ditokelo tša motheo ao a lego kgahlanong le molaotheo. Mo lepheko le ka hlalošwago ka kgotsofalo, go ya ka dinyakwa tša karolo ya 36 le tla lokela molaotheo.
Ntle le ge go hlalošitšwe ka go karolo ya1 goba ka go tlhalošo e fe goba e fe ya Molaotheo, ga go molao wo o ka tsenago gare tokelo e fe goba e fe yeo e beilwego ka go Molaokakanywa wa Ditokelo.
Pele re ahlaahla ka ga lefokotlhalošo la bitsenagare ka kakaretšo, go bohlokwa go hlaoša gore mapheko a ka mokgwa wa mellwane le mafokotlhalošo ao a ikgethang a mapheko. Go fa mohlala, ditokelo tše dingwe di na tlhalošo yeo e beilwego go tšona ka go karolo ye nngwe ya Molaokakanywa wa Ditokelo.
E fela, lepheko le swanetše go farologanywa le lefokotlhalošo la phapošo goba phego, bjalo ka karolo ya 37 yeo e diragatšwago fela ka go tšhoganetšo ya setšhaba mme a dumelela phego ya ditokelo tša kgaolo ya2 ka go maemo a mangwe.
Le ge e le gore ditokelo ga di šomišwe ka go rata, mapheko go ya ka karolo ya 36 a fa mmušo maikarabelo le setšhaba go hlompha ditokelo tša batho ba bangwe. Ka mantšu a mangwe lefotlhalošo ga le na bohlokwa bja go feta ditokelo tša batho, go ya ka mongwadi yo mongwe Ronald D'workin ka go athikele ya gagwe: Go Ela Ditokelo Hloko. (Taking rights Seriously), ditokelo tša motho di feta dilebišwa tša mohlakanelwa. Dilebišwa tša mohlakanelwa di ka bohlokwa bjang le bjang, fela di ka se gapeletšwe ka mokgwa wo o gatakago ditokelo tša batho. E fela, lefokotlhalošo la mapheko le hlaloša gore ka go Molaokakanywa wa Ditokelo wa Afrika Borwa, le ge e le gore ditokelo di feta dilebišwa tša mohlakanelwa, go na le diemo tšeo e lego gore ditokelo di phaelwa thoko go phethagatša dihlobaboroko tše bohlokwa tša leago.
Tlhalošo ye kopana ke seo se hlalošwago ke dinywa tša karolo ya 36 go beela ditokelo tša batho mapheko.
Molao wa Kakaretšo ya Tiragatšo o ra molao wo o diragatšwago ka kakaretšo. E swanetše go ba molao wo mmušo o nago le taolo ya wona, mohlala, taolo ya molao. Sa bobedi e swanetše go ba molao wo o hlwekilego, wo o fihlelelwago e bile o nepagetše gore bao ba amegago ba ka netefatša bokgole bja ditokelo tŠa bona le maikarabelo a bona, go swana le Molao wa Tshepetšo ya Bohlokotsebe 51 wa 1977 bjalo ka ge o fetotšwe.
Maswanedi le kgotsofalelo ya mapheko.
Seemo se nyaka gore lepheko le šitiše tokelo ya motheo fela ka mabaka ao a amogelegaga mme a ela hloko mekgwa ye meraro ya temokerasi ya tlhompho ya batho, tekatekano le tokologo. Le gona e swanetše e be lepheko leo le fihlelelago selebišwa sa lona. Go fa mohlala, go swara mogononelwa go lebišitšwe gore a tle a iponatše pele ga kgorotsheko. Ge go na le bohlatse bja gore mogononelwa o tla hlagelela pele ga kgoro ka letšatši leo, mme polokego ya setšhaba e etšwe hloko, mogononelwa yoo a ka se tšeelwe tokelo ya gagwe ya tokologo le tšhireletšo. Ke ka baka leo mogononelwa a fiwago peili mo diiring tše masomeseswai morago ga go swarwa ga gagwe.
Mapheko a ditokelo tša molaotheo go mabaka ao a amogelwago mme a swanetše ka go setšhaba sa temokerasi a ama go lekalekanya mekgwa yeo e bewago pele, mafelelong e tla ba mapheko ao a sekasekilwego godimo ga tekatekanyo. Se ga se bonagale ka go ditlhalošo tša 33 . Ntlha ya gore ditokelo tša go fapana di na le ditlamorago tša go fapana go temokerasi, mme ka go mabaka a Molaotheo wa rena, go setšhaba sa temokerasi ya motheo wa tlhompho ya batho, tekatekano le tokologo, seo se ra gore ga go na mohlala o nnoši wo o ka bewago bjalo ka wona wo o hlathago kamogelego le maswanedi. Mekgwa e ka nna ya hlangwa, fela tiragatšo ya mekgwa yeo go diemo tše itšeng e ka diragatšwa fela go ya ka morero ka morero. Seo ke nyakego ya mokgwa wa tekatekanyo, wo o lekalekanyago dikgahlego tšeo di fapafapanago. Ka go tshepetšo ya tekatekanyo, kelohloko ya maleba e tla akaretša mohuta wa tokelo yeo e phekwago, le bohlokwa bja yona ka go setšhaba sa temokerasi ya motheo wa tlhompho ya batho, tekatekano le tokologo, lebaka leo ka lona tokelo e phekwago le mohola wa lebaka leo go setšhaba, bogolo bja lepheko, tšomo ya lona, kudu ge e ele gore lepheko le swanetše le gore naa dilebišwa di ka se fihlelelwe ga bonolo ka mekgwa ye mengwe yeo e ka se amego ditokelo.
Tše ke mehlala ya diemo tšeo ka go tšona ditokelo di kgakganagomme e tee goba bobedi bja tšona di tla beelwa mapheko. Ge e le gore mahlakore ao a kgakganago ga a kgone go rarolla bothata gona ba ka fetetša molato kgorong ya tsheko. Kgorotsheko e tla tšea sephetho sa gore ke tokelo ya mang yeo e lego bohlokwa mo seemong se sengwe le se sengwe le gore go swanetše go direla tokelo lepheko.
Tokelo ya ngwana ya go šireletšwa go tshwaro ye mpe le tlhokofatšo kgahlanong le tokelo ya motswadi ya go kgala ngwana sephiring sa lapa la gagwe ntle le botsenagare bja yo mongwe.
Tokelo ya motho go ikgethela gore o iphediša bjang kgahlanong le tokelo ya setšha go ba le tikologo yeo e šireletšegilego gore batho ka moka b atle ba dule go yona.
Tokelo ya go dira ditshupetšo kgahlanong le tokelo ya setšhaba go phela mo tikologong yeo e bolokegilego.
Tokelo ya basadi go ba taolo ka ga mebele ya bona le go dira diphetho ka ga pelego kgahlanong le tokelo ya ngwana yo a lego ka mpeng ya go phela.
Lehlakore le swanetše go tseba gore "tokelo ya go hudua letswele e felela mo nko ya yo mongwe e felelago". Ka fao, motho o swanetše go lebelela mekgwa ye mengwe ntle le go hlola mapheko a ditokelo go fihlelela selebišwa.
Mmušo o swanetše go hlama melaotlhakwa go šireletša batho go kgatako le go tsena gare ditokelo tša bona le tlhalošo ya maleba ya karolo ya 36 ya Khomišene ya Dikgorotsheko. Go fa mohlala karolo ya 39 e hlaloša gore: "ge go hlaloša Molaokakanywa, kgorotsheko e swanetše go godiša mekgwa setšhaba sa temokerasi ya motheo wa tlhompho ya batho, tekatekano le tokologo" Seo se dula se swana le ka go karolo ya 36.
Histori ya Afrika Borwa e bontšha gore go be go na le dikarolo tša setšhaba tšeo di bego di phaetšwe thoko ke mmušo wa pele. Go fa mohlala, bathobaso ba be ba swerwe ka nyenyefatšo go na le badudi ka moka ba Afrik Borwa. E fela go be go na le dihlopha tše dingwe magareng ga ditšhaba tša Afrika Borwa tšeo di tšwelago pele go nyenyefatšwa. Dihlopha tšeo di swarwa ka nyenyefatšo le ka gare ga temokerasi. Go a tsebega gore bontši bja batho ke ba baso.
Dihlopha tša ka godimo di akareditšwe mme tša hlalošwa ka karolo ya ka godimo ya Molaotheo, mme melaotlhakwa yeo e fapanego e hlamilwe go ba šireletša bjalo ka ge go hlalošwa ka go Molaotheo wa ga bjale wo o nyakago gore Molaotlhakwa wa Tlhago o tšweletšwe go netefatša kgapeletšego ya ditokelo. Le ge molaotlhakwa wo bjalo o beilwe, kobamelo gya wona ga e kgotsofatše le ge e le gore go na le kotlo ya tlolo. Moya wo mo bjalo o hlokiša setšhaba tshepo ka go lenaneo la tša toka, ka lebaka leo ba bantši ba itšeela molao ka diatleng.
Karolo ya 28 ya Molaotheo e hlaloša gore...
Matsapa a tšerw go gapeletša le go šireletša ditokelo tše ka Molaotheo, Kwano ka ga Ditokelo tsa Ngwana ya 1990 yeo e saenilwego ke Afrika Borwa ka 1993 mme ya lokišwa ka Tšuni 1995 le melaotlhakwa yeo e fapanego mabapi le ditokelo tša bana. Go feta fao diporotšeke le mananeo a dirilwe go bontšha ka moo go lego morero wa tlhokofatšo wa bana e lego tlhobaboroko ka gona, fela seemo se befela go ya pele le pele letšatši ka letšatši, kudu tlhokofatso ya thobalano le tlhokego ya tlhokomelo. Go na le mekgatlo yeo e lwantšhago mekgwa ye, fela go ya ka dipalopalo, dihlokotsebe tša melato yeo di a lokollwa ka lebaka la tlhokego ya bohlatse. Seo se thatafaletšwa pele ke mabaka a seleago le ekonomi mo bana ba fiwago tsogo-le-kobong go homola. Fela mmušo o hlamile botsenagare go ya ka karolo ya 70A ya Molao wa Tshepetšo ya Bohlokotsebe 51 wa 1951 bjalo ka ge o fetotšwe go thuša dihlatse tšeo e lego bana.
Go tšwa go dintlha tša ka godimo go molaleng gore kotsi ya dihlopha e hlolwa ke go se diragatše ditlabelo tšeo di fiwago go šireletša ditokelo tša bana. Ka fao setšhaba se kgothaletšwa go bula maho go kgatako ya ditokelo tša bana le ge e le gore ngwana o hlokofatšwa ke motswadi goba leloko la lapa. Go tseba ka ga ditokelo tša bana hle, hwetša tshedimošo yeo e kgokeleditšwego ka ga mathata ao a bonwago ke bana ka go kgorotsheko, mme o bale pukwana ya Molaokakanywa wa Ditokelo go kgaolo ya Ditokelo tša Bana.
Mafelelong, mmušo ka go Molaotheo o hlaloša tšhireletšo ya ditokelo tša bana ka ditlabelo tseo di hlamilwego ka go Molaotheo tšeo di akaretšago Khomišene ya Baswa yeo e hlamilwego go ya ka Molao wa Bosetšhaba wa Khomišene ya Baswa 19 wa 1966 bjalo ka ge o fetotšwe ka 2000. Dintlha ka botlalo tša khomišene di hwetšagala ka tlase ga karolo ya Tšhireletšo ya Ditokelo tša Rena.
Karolo ya 9 ya Molaotheo e hlaloša gore Go ya ka histori, basadi ba maemong a nyenyefatšo ya go ya go ile, ka mono Afrika Borwa go tloga tlhagong. Maemo ao ke kobo yeo e khupetšago go sa kgathatšege mengwaga, morafe goba maemo a leago. Le ge e le gore karolo ya 9 ya Molaotheo e hlalošitše ka botlalo gore batho ka moka ba a lekana pele ga molao mme ba na le tokelo ya tšhireletšo ka tekatekano go molao. Ka go karolo ya go hlalošitšwe gore kgethollo ka lebaka la tshekamelo ya bong e swanetše go thibelwa, fela basadi ba dula e le bahlokofatšwa ba kgethollo yeo e sego molaong. Go swana le bana go na le ditlabelo tša boditšhatšhaba, retšene, le tša bosetšhaba tšeo di fago bohlatse bja gore ditokelo tša basadi di a amogelwa mme di swanetše go šireletšwa.
Go ya ka Ngaka Danny Titus 'ditokelo tša basadi di thoma ka lapeng'. Ga se ba bopšwa Geneva goba Benjul goba Strasbong goba Vienna goba SanJose, mo ditho tša boditšhabatšhaba di kopanago di kwalakwatša di betla ditlabelo tša ditokelo tša batho tša boditšhabatšhaba. Seo se tšwago go mafelo ao se ka diragala fela ge e le gore batho ka go mokgatlo wo o lego maemong a selegae le bosetšhaba o ka bona mathata, wa tšweletša dintlha mme wa di tsegatša go setšhaba le bahlami ba melaotshepetšo Ditokelo tša Batho Kotara ka Kotara 161994 559-573.
Go tloga mola basadi ba phaetšwego thoko ka merero ye mentši ya maphelo a bona, motho a ka bona o ka re ba na le ditokelo tše ntši, fela ba na le maikarabelo a mantši. Mmušo o emetšwe go dira diphetogo ka go molao wa naga goba go hlama molaotlhakwa go alafa bolwetši bjoo.
Lentšu le, bogole goba tšhitišego le ra go hloka goba go phekega ka go dikgoba tša bophelo bja setšhaba ka tekatekano le ba bangwe. Le ge go se na tlhalošo ya mmušo ya lentšu le bogole, le akaretša mehuta ye mentši ya mapheko a go kgontšha motho go šoma. Ka go ditokomane tša molaotshepetšo wa Afrika Borwa lentšu le le ra go se lekanele mmeleng, tlhaologanyong le dikwi. Go se lekanele moo go ka ba ga lebakanyana goba go ya go ile. Ka gona batho ba ka ba le bogole mmeleng bjo bo amago ditho, dikwi bjalo ka go kwa, go bona le bogole bja monagano bjo bo akaretšago bokgoni bja monagano le kwešišo.
Karolo ya 19 ya Molaotheo e hlaloša goremodudi yo mongwe le yo mongwe o lokolodile go dira boikgethelo bja sepolotiki bjo bo akaretšago go hlama mokgatlo wa sepolotiki, go tsea karolo ka go mediro ya wona, go kalatša ka go mokgatlo wa sepolotiki.
Modudi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya dikgetho tšeo di lokologilego tšeo di lekalekanago tša kgafetšakgafetša tša setho se fe goba se fe sa molao seo se hlamilwego go ya ka Molaotheo. Modudi yo mongwe le yo mongwe yo mogolo o nale tokelo ya go kgetha setho se goba se fe seo se hlamilwego go ya Molaotheo, le go dira seo ka sephiring, le go dula ka go kantoro ya setšhaba ge a kgethilwe go šoma.
Ka lebaka la gore karolo ye e fa modudi yo mongwe le yo mongwe tokelo ya go kgetha, seo ke katlego ye kgoloka go dipolotiki tša Afika Borwa. Ditokelo tša go bouta e be e le tša palo ye nnyane ya ba Bašwe. BaMmala le maIntia ba ile ba fiwa sebakanyana pele ga dikgetho tša temokerasi tša 1993 mo batho ka moka ba bagolo ba ilego ba fiwa tokologo ya go bouta, go emela dikgetho le go hlama mekgatlo ya dipolotiki yeo ba e kgethelago yona. E fela pele ga dikgetho tša 1999 go be go na le kgatako ya ditokelo tša dikgetho tšeo di lokologilego. Go fa mohlala, Pego ya Ngwaga ka Ngwaga ya SAHRC ya 1999, e ile ya nyakišiša melato yeo batho ba bego ba ganetšwa ditokelo tša sepolotiki ke batapele ba setšo le balemi.
Ka go karolo ya Ditokelo le Maikarabelo, go na le ditumelelo le diiletšwa tša batho le mmušo godimo ga ditokelo ka moka.
Go netefatša bohlatse bja bodudi pele ga go bngwadiša go bouta ka go hlagiša tokomane boitsebišo ya semmušo le go ya le yona kua seteišeneng sa go bouta.
Go gapeletša Molao wa Dikgetho ka dinako tšohle kudu nakong ya dikgetho.
Karolo ya 23 ya Molaotheo e hlaloša gore, "Yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya tshwaro ya maleba ya tšhomo", e akaretša ditokelo tša bobedi mošomi le mongmošomo le mabapi le tlhamo ya mekgatlo ya mešomo. Karolo ye e thušana le dikarolo tša 13 - bokgoba, bohlankedi le tšhomo ya kgapeletšo, 16 - tokologo ya maikutlo, 17 - tšhupetšo ya kopano, ditšhupetšo le dingongorego le 18 - tokologo ya kamano.
Karolo ye ya molao e be e khupeditšwe ke kgethollo ka semorafe, bong, maemo le bogolo. Seo se be se lebišitšwe kudu go ba baso ba ka mono Afrika Borwa, go sa kgathatšege maemo a thuto, ba baso ba be ba fiwa maemo a ka tlase mešomong, kudu basadi le bana bao ba bego ba šomišwa bjalo ka makgoba le tšhomo ya kgapeletšo. Batho bao ba nago le bogole e bile ba be ba sa ukangwe go fiwa mošomo. E fela molao wa mešomo o tšweleditšwe ka tshwanelo go tloša kgethollo ya peleng go rarolla tlhokego ya mešomo le kgethollo, le ge e le gore dinthla rtšeo di sa bonagala. Bašomi ba dipolase ga ba a ka ba akaretšwa ka go Molao wa Kamano ya tša Mešomo wa Afrika Borwa 1995, ka lebaka leo ba hlokofaditšwe kudu mme ba sa ntše ba hlokofatšwa ke balemi. Seo se hlotše go se gate ka mošito o tee, fela maemo a a kaonafala morago ga go ntšha molaotlhakwa wa bašomi ba dipolase le bašomi ba ka malapeng. Molaotlhakwa o fetotšwe ka go Molao wa Kamano ya tša Mešomo wa Afrika Borwa 1995, Maemo a Motheo a Thwalo 1997 mme molaotlhakwa wo moswa o beilwe, go swana le Molao wa Tekatekano ya Thwalo 55 wa 1998. Molao wa Tšhireletšego ya tša Maphelo Mešomong 78 wa 1995, Molao wa Tšweletšo ya Bokgoni 85 wa 1996. Selebišwa se segolo sa tšweletšo ya molaotlhakwa ke go kaonafatša maemo a mošomo go kaonafatša mmaraka wa mešomo le go tliša maemo a boleng bjo bo kaone bja mešomo go batho ka moka bjalo ka ge go nyakwa ke molaotheo ka go lentši la pele la tlhalošo, kaonafatša boleng bja maphelo a badudi ka moka le go lokolla bokgoni bja motho o fe le o fe:.
Matlafatše bašomi ka bokgoni goba dithuto tseo di lego maleba go tšea karolo ka go mešomo yeo e lebanego latele melao ka go mafelong a mošomo latele maitshwaro ao a amogelegago le go latela ditshepetšo tšeo di lokilego go gapelatša tokelo ya gago, kudu tokelo ya go gwaba.
Tlogele kgethollo ya ba bangwe ka mekgwa yohle.
Mmušo o swanetše go hlama le go gapeletša molaotlhakwa wo o šireletšago basomi kgahlanong le kgethollo le tšhomo ya kgapeletšo.
Thuto ya Tlhalošo ya tsa Leago e lebišitše go fa bahlankedi ba kgorotsheko tsebo yeo e swanetšego le kwešišo ya go lemoga tselakakanyo ya batho ba bangwe le diemo tša bona tšeo di fapanego gore diphetho tša bona di kgotsofatše mme di nepagale ka go setshaba seo re phelago ka go sona.
Manyuale wa Mošomotlhahlo wa Yuniti ka ga Molao, Morafe, le Bong: Yunibesithi ya Kapa.
E hlola dikakanyokwešišo tša mogofe wa sehlopha. Batho ba rata go ba mo ba amogelwago ke sehlopha ka go dikakanyokwešišo tša sona mabapi le dihlopha tše dingwe ka lebaka la gore seo se kaonafatša go itshekaseka ga bona.
ga ke re gore batho ba kgetha dikakanyokwešišo tšeo di sego maleba ka boomo ga botse botse dikakanyokwešišo tša semorafe le bong di gona, ka dikgopolong tša rena, di bjetšwe ke thuto ya kgodišo mme di hlohleleditšwe ke setšo le baditaba. Ka mabaka a mangwe di gona le ka go dihlangwa tša rena. Re na le go amogela bjalo ka tshwanelo.
KWEŠIŠO: Magoro a loutša lefase go lebiša le go hlama mokgwa wa kwešišo ya gore dilo di ka bontsho le bošweu, ga di molaleng e bile di na le ditlhalošo tše ntši. Seo se gapeletša sebopego mo lefaseng le boitemogelo bja rena ka go lona. Se re dumelela go šomiša tshedimošo ye ntši ka nako e tee.
MEKGWA: Dikakanyokwešišo di na le seabe ka go mananeo a motho a mekgwa. Mo magoro a tletšego ka mekgwa mme a na le kamego thwii ye bohlokwa go lenaneo la mekgwa ya motho, go na le peeletšo ya motho ya go boloka le go amana le sehlopha.
Pelonomi (go tšwa go kwelobohloko) theeletšo e tsena ka gare ga legora la motho yo mongwe la kwešišo. O lebelela kua kgole ka theeletšo, o bona lefase ka mokgwa wo ba le bonago, o kwešiša mokgwa wa bona wa kwešišo, o kwešiša ka mokgwa wo ba ikutlwago ka wona.
Theeletšo ya go tsenya maikutlo e maatla ka lebaka la gore e go fa dipalopalo tŠa go šoma ka tšona. Sebakeng sa gore o tsenye tlhalošo ya gago ka batho ba bangwe le go akanya dikgopolo, maikutlo, mabaka le ditlhalošo o šoma ka nnete ya gare ga motho yo mongwe ya monagano le pelo. O theeletša gore o kwešiše. O lebišitše go hwetša tshedimošo yeo e tseneletšego ya moya wa motho.
Le ge go le boima, nyaka pele go kwešiša, goba hwetša tlholego pele o tšea sephetho le go alafa.
Senotlelo sa kahlolo ke kwesišo. Ge o ahlola pele, motho a ke sa kwešiša.
Ka lebaka la gore re theeletša ka go tsebela batho ba bangwe, re na le go araba ka mokgwa o tee go ye mene. Re sekaseka ee goba aowa; re a nyakišiša - re botšiša dipotšišo go tšwa go legoro la kwešišo ya rena; re eletša - re fa kgothatšo godimo ga motheo wa boitemogelo bja rena; goba re a fetolela - re leka go hwetša gore batho ke eng, go hlaloša mabaka a bona, maitshwaro a bona, godimo ga maitshwaro a rena le mabaka a rena. Maitshwaro a a tla go rena ka tlhago, re tsentše dinala go wona mme re phela le mehlala ya wona ka dinako tšohle.
Kwešišo e ka tliša phapang ye kgolo bjang! Dikeletšo tša maleba ka moka mo lefaseng di ka se fetoge selo ge re sa rarolle mathata ao re a hlalošetšwago, mme re ka se fihlelele mathata ge re tantšwe ka gare ga kwešišo ya rena ka ga batho ba bangwe, magoro a kwešišo ya rena, mme ga re role digalase tša mahlong a rena sebaka seo se bonalago go bona lefase ka kwešišo ye nngwe.
Ge o tloga o nyaka go kwešiša ntle le tlhahlo le boikaketši, go tla ba le dinako tšeo ka tšona o tla makatšwago ke tsebo le kwešišo yeo e tlago tšhologela go wena go tŠwa motho yo mongwe. Ga ntši ga go bohlokwa go bolela gore o kwešišwe. E bile mantšu a ka ema tseleng ya gago.
Ge o ithuta go theeletša batho ba bangwe ka botebo, O tla lemoga phapano yekgolo ya kwešišo. O ka bona lefase ka digalase tša bolekani; nka le lebelela ka tšhelete le ekonomi.
Go kgwatha moya wa motho yo mongwe ke go sepela tseleng ye kgethwa.
Go na le mošomo wo o dirwago ka sekolong. Diswantšho tša mošomo wo o fiwago ka sekolong.
Ge tokelo ya motho e gatakwa, motho a ka šomiša mokgwa wa gagwe wa itšhereletša. A ka leka go rarolla morero le motho yo a amegago.
Ge seo se pala a ka ya go sehlangwa sa mmušo.
Dihlangwa tša kgaolo ya 9 ke dihlangwa tšeo di ka etelwago go šireletša ditokelo tša ditokelo tša motho.
Motho o fe goba o fe a ka ngongorega ka go Mošireletši wa Setšhaba yo a tlago nyakišiša pelaelo. Tšea Mošireletši wa Setšhaba balo ka malokwane yo a ka go lebelela mahlakore ka moka a bothata. Ge Mošireletši wa Setšhaba a hwetša gore mongongoregi o na le maswanedi, o tla dira seo se kgonegago go hwetša tharollo ya bothata, yeo e akaretšago phetolo ya lenaneo.
Mošireletši wa Setšhaba a ka bega bothata ka go Palamente, mme morero o tla ahlaahlwa go bona gore ditšhišinyo di a latelwa.
Dinyakišišo ga ntši di diwa ka tlwaelego, fela Mošireletši wa Setšhaba a ka samona batho go ba bohlatse ka tlase ga boikano goba netefatšo ge seo se hlokagala.
Mmušo ka go maemo a fe goba a fe. Se se akaretša mmušo ka go bosetšhaba, porofensi le selegae, dikgoro tša mmušo le bolaodi bja selegae.
Motho o fe goba o fe yo a diragatšago mošomo wa setšhaba. Seo se akaretša motho o fe goba o fe yo a dirago mošomo wa semmušo wo o amago batho ka moka, goba karolo ya batho ba Afrika Borwa, go fa mohlala mošomi wa mmušo bjalo ka lephodisa goba mohlankedi yo a kgethilwego.
Dikhansele tša mmušo go swana le Khansele ya Dinyakišišo tša Disaense tša Batho le Khansele ya Dinyakišiso tša Saense Intaseteri.
Kgethollo yeo e hlorišago mmelaedi goba motho yo mongwe, go swana le tšhišompe ya maatla, maitshwaro ao a sa amogelegego a leyatšo le kgethollo le a mangwe, tiegišo yeo e sa hlokagalego, kgatako ya tokelo ya motho, sehlolwa se sengwe seo se bonagalago le sephetho seo se tšewago ke balaodi.
Ge pelaelo ya gago e le ka ga kgethollo, o swanetše go leka go rarolla bothata ka bowena pele o belaela go Mošireletši wa Setšhaba. Go fa mohlala, ka go bolela le mo/bahlankedi bao ba amegago, ge seo se sa thuše, o ka ngwalela motho yo a laolago mo/bahlankedi go swana le Hlogo ya Kgoro.
Ke fela ge o se wa ba wa kgona go rarolla bothata, ge o ka ngwalela Mošireletši wa Setšhaba - wa fekesa goba wa posa goba wa itlišetša lengwalo.
Magato ao o a tšerego go rarolla ngongorego ka bowena (ge e le gore a gona).
Mo mabakeng a mangwe Mošireletši wa Setšhaba a ka nyaka setatamente ka tlase ga boikano pele a dira dinyakišišo.
Ge o se na nnete ya gore bothata bja gago ke seo se ka nyakišišwago ke Mošireletši wa Setšhaba, goba ge e le gore ga o kgone go ngwala, o ka leletša kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba. Go na le maloko ao a hlahlilwego ao a tlago theeletša pelaelo, e ka ye nnyane goba ye kgolo mme ba dira dinyakišišo.
Mo mabakeng a mangwe bašomi ba ka hwetša tharollo ya ka pejana ya go rarolla bothata. Bašomi gape ba ka go eletša gore o išekae ngongorego ge Mošireletši wa Setšhaba a ka se thuše.
O ka etela kantoro go fetola dipotšišo goba go hlaloša, ge o nyaka bjalo. Go kaone go ngwala pele mme wa kgopela poledišano ka go lengwalo.
Mošireletši wa Setšhaba le bašomi ba gagwe ba tla swara leina la mmelaedi sephiri ge go hlokagala, ge go kgonagala.
Thušo ga e lefelwe. Tirelo ga e lefelwe e hwetšwa ke yo mongwe le yo mongwe yo a nago le bothata bjo bo hlalošwago ka godimo.
Kahlolo ka baahlodi le dimagaseterata, go akaretšwa dikotlo tšeo di beilwego ke bona. Mediro ya batho ya poraebete, dikhamphani tša poraebete, dingaka le baemedi ba molao bao ba sa šomelego mmušo.
E fela bašomi ba Mošireletši wa Setšhaba ba ka go thuša gore o ye kae go melato ya ka godimo. Mo mabakeng a mangwe Mošireletši wa Setšhaba a ka go romela go kgorotsheko ge seo se le bokaone go rarolla bothata. Ka ge Mošireletši wa Setšhaba a sa šome bjalo ka moemedi wa molao, o tla romelwa go moemedi wa molao ge e le gore molato o swanetše go ya kgorongtsheko.
Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba e Tshwane.
Go na le Bašireletši ba Setšhaba mo diporofensing ka moka.
Khomišene ya Ditokelo tša Batho e godiša tlhompho le tšhireletšo ya ditokelo tša batho. Karolo ya yona ke go ruta batho ka ga ditokelo tša batho le go nyakišiša dipelaelo tša kgatako ya ditokelo tša batho. E ka beakanya go hwetša moemedi wa molao go thuša go emela ditokelo tša gago mme e ka iša melato kgorong ya tsheko ge go nyakega. Khomišene ya Ditokelo tša Batho ke setho seo se ikemetšego mme e na le maikarabelo ka go Molaotheo. E swanetše go fa pego go Palamente ga tee ka ngwaga.
Motho yo mongwe le uyo mongwe yo a ratago go iša ngongorego go Khomišene ya Ditokelo tša Batho o swanetše go tlatsa foromo ya "SAHRC" ya dingongorego.
Khomišene e hlamilwe go godiša le go šireletša ditokelo tša ditšo, bodumedi le dipolelo tšeo di fapanego tša ditšhaba tšeo di fapanego, E swanetše go godiša le go tšweletša khutšo, kgotlelelano le kopano ya bosetšhaba magareng ga ditšhaba ka motheo wa tekatekano, go se kgetholle le tokologo ya kamano.
Go mohola kudu gore dihlangwa ka moka tša mmušo, go akaretšwa le Moporesitente di swanetše go kwešiša ka botlalo gore tokologo e ka se fihlelelwe go fihlela basadi ba lokologa go mekgwa ka moka ya kgatelelo
Khomišee ya Tekatekano ya Bing ke ye nngwe ya dihlangwa tše tshela tša mmušo tšeo di thekgago temokerasi yeo e tsebagaditšwego ka go Molaotheo wa 1996. Selebišwa sa khomišene bjalo ka ge go hlalošwa ka go karolo ya 187 ya Molaotheo, ke go godiša tekatekano ya bong le go eletša le go dira ditšhišinyo go palamente goba tlhakamolao e fe goba e fe mabapi le melaotlhakwa e fe goba e fe goba melaotlhakwa yeo e šišintšwego yeo e amago tekatekano ya bong le maemo a basadi.
Dipoledišano tšeo di hlotšego kwano ya sepolotiki ka mono Afrika Borwa di hlotše, magareng ga tše dingwe, tlhamo ya IEC go ya ka ditlhalošo tša Molaotheo wa 1993.
Dilebišwa tša Khomišene ke: go matlafatša temokerasi ya molaotheo le go godiša tshepetšo ya dikgetho tša temokerasi. Khomišene e na le thomo ya go laola dikgetho tša bosetšhaba, diporofensi le dikgetho tša mmasepala le direferentamo.
Maatla a yona, mediro le mešomo di hlalošwa ka go Karolo ya 5 ya Molao.
Go na le ditho tše dingwe ntle le dihlangwa tša kgaolo ya 9 tšeo di hlamilwego go matlafatša temokerasi ya rena.
Khomišene e hlamilwe go hlapetša merero ka moka ya kgašo ka mono nageng, goswana le go netefatša gore kgašo ya thelebišene le radio e nepagetše le gore di bontšha ka boemedi setšhaba sa Afrika Borwa ye mpsha.
Moporesitente Nelson Mandela o beile setulong Khomišene ya Bana ya Bosetšhaba ka la 16 Tšuni 1996 go ya ka Molao wa Bosetšhaba wa Khomišene ya Bana 19 wa 1996. E hlamilwe go tšweletša maanotshepetšo ao a swaraganego go rarolla ditlhobaboroko tšeo di amanago le baswa ba Afrika Borwa.
Ponelopele ya Bolaodi bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego ke Titirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa (SAPS) yeo e hlamilwego leswa e bile e sepelelana le moya wa Molaotheo. Maikemišetšo a yona ke go godiša maitshwaro a maleba a sephodisa. Dilebišwa tša yona ke go tšweletša tshepagalo go setšhaba go maitekelo a sephodisa le Bolaodi bjo bo Ikemetšego bja Dingongorego (ICD) a go thibela maitshwaro ao a sego maleba ga mmogo le go kgontšha kotlo ya basenyi ba maloko ao a hwetšwago a amana le maitshwaro a bosenyi.
Kgorotsheko ye e ile ya hlangwa go ya ka Molaotheo wa 996. Mošomo wa kgorotsheko ke go godiša molao le Molaotheo, wo o swanetšego go diragatšwa ntle le go tšea lehlakore, phetano, ketišopele goba kgethollo.
Karolo ya 25 le ya Molao gore motho o fe goba o fe yo a lahlegetšwego ke naga ya gabo morago ga 1913 ka lebaka la molao wa kgethollo, ba swanetše go nyaka naga ya bona morago goba go lefelwa naga ya bona. Karolo ya 25 e dumelela mmušo go ntšha molao go rarolla dinyakwa tšeo. Mmušo o beile Molao wa Pušetšomorago ya Ditokelo tša Naga wo go ya ka wona Khomišene ya Pšetšomorago ya Naga le Kgorotsheko di ilego tša bewa go ela šedi dikgopelo tša batho.
Mošomo wa Kgorotsheko le Khomišene ya Pušetšomorago ya Naga ke go nyakišiša dikgopelo tša pušetšomorago ya dinaga, go tsenagare le go phathagatša pušetšomorago ya dinaga, le go di fetetša ka go Kgorotsheko ya Pušetšomorago ya Naga ge e palelwa ke go di phethagatša. Khomišene ya Pušetšomorago ya Naga e na le makgokgolo a dikgopelo tšeo di sa nyakišišwago.
Kgorotsheko ya Pušetšomorago ya Ninaga e tla tšea sephetho ka ga dikgopelo tšeo di ka se rarollwego ke Khomišenare. Kgoro e ka ntšha taelo ya gore batho ba fiwe naga ya bona, goba go fa motho yo a dirago kgopelo ya naga, naga ye nngwe ya mmušo, goba go lefa motho yo a dirago kgopelo ya naga hlatswadiatla ya go lahlegelwa ke naga.
Motho yo a belegwego ka mono Afrika Borwa ke modudi wa Afrika Borwa mme seo se ka se tšewe go yena. Go ya ka karolo ya 21 ya Molaotheo, " yo mongwe le yo mongwe o n ale tokelo ya tokologo ya mosepelo, tokelo ya go tloga ka mono Repapoliki, tokelo ya go tsena, go dula kae goba kae ka mono Repapoliki le tokelo ya lengwalo la bosepedi."
Mohlala wa botšeakarolo bja badudi.
Magato ao a latelago a lesome a tla go thuša go thala peakanyo ya kwalakwatšo go morero wa ditokelo setšhabeng sa geno.
KGETHA DILEBIŠWA TŠA GAGO TŠENEPAGETŠEGO tša kwalakwatšo (o se ke wa ba le dilebišwa tša go feta tše nne). O ile go dira eng bjalo ka karolo ya kwalakwatšo ya gago. Nagana ka magoro a nako go kwalakwatšo ka moka.
TŠEA E TEE YA DILEBIŠWA MME O KGOBOKANTŠE DIKGOPOLO legato le le nyaka go fihlelela dilebišwawe. Di ngwale fase(ka lebaka la gore ke mokgobo wa dikakanyo, di ka se be ka tatelano).
ETELA (SEKASEKA) DIKAKANYO GO TLOGA GO LEGATO LA 3 mme o kgethe tšeo di tla go atlega. Ngwala legato le lengwe le le lengwe leo le kgethilwego go karata goba pampiri ya 5cm X 8cm. (Tšeo di bitšwa dikarata tša tiragatšo).
BOELETŠA LEGATO LA 3 LE 4 GO DILEBIŠWA TŠE DINGWE tšeo o di lemogilego ka go legato la 2.
TŠEA LETLAKALA mme o ngwale hlogo ya kwalakwatšo le magoro a nako kua godimo. Thala mothaladi ka tla se ga seo. Ngwala selebišwa sa mathomo sa kwalakwatšo ka tlase ga seo. Thala gape mothaladi wo mongwe ka tlase ga seo mme o ngwale selebišwa sa bobedi. Tšwele pele ka seo go fihlela o ngwetše dilebišwa ka moka.
KGOMARETŠA DIKARATA TŠA TIRAGATŠO GO TŠWA GO LEGATO LA 4 ka tatelano yeo e nepagetšego kgauswi le selebišwa seo se amegago. Thoma ka legato leo le lego bonolo go diragatša. Ahlaahla dikarata tša tiragatso mme o di beakanye gape ge go hlokagala. Oketša ka magato a mangwe ao a akanywago.
AHLAAHLA KARATA YE NNGWE LE YE NNGWE YA TIRAGATŠO - go tla tšea nako ye kae. Ke mang yo a tla bago le maikarabelo a legato leo ka ditshenyegelo tša bokae, ge e le gore go tla le bao ba amegago. Ngwala fase nako, motho yo a tla bago le maikarabelo a go tšea tiragatšo le ditšhenyagalelo go tiragatšo ye nngwe le ye nngwe le dikarata.
LEBELELA LEGORO LA NAKO LA KWALAKWATŠO KA MOKA ngwala dikgwedi godimodimo ga letlakala.
AHLAAHLA GORE NENG (KA KGWEDI MANG) MO LEGATO LE LENGWE LE LENGWE LE TLAGO TŠEWA o ntše o beile dikarata tša gago tša tiragatšo ka lenaneo. Bjale, beakanya dikarata tsa gago ka dikgwedi tšeo di amegago.
Tekatekano: Om ka se kgethollwe. Fela magato a kaonafatšo le kgethollo yeo e dumelelegago di a dumelelwa.
Tlhompho ya batho: O swanetše go hlophiwa ka seriti sa gago bjalo ka motho mme o šireletšwe.
Tokologo le tšhireletšego ya motho: O ka se golegwe ntle le tsheko, wa hlokofatšwa mme wa otlwa ka mokgwa wa tlhokofatšo. Bohlokotsebe bja ka lapeng ga bo a dumelelwa.
Sephiri: O ka se fetlekwe goba lapa la gago la fetlekwa goba dithoto tša gago tša fetlekwa.
Tokologo ya bodumedi, dikgolwa le kakanyokgopolo: O ka kgolwa mme wa nagana ka mokgwa wo o ratago mme o ka latela bodumedi bjo o ikgethelago.
Kopano, ditšhupetšo, pontšho le dingongorego: O ka swara ditšhupetšo, pontšho le go hlagiša dingongorego fela o swanetše go seo ka khutšo.
Ditokelo tša sepolotiki: O ka thekga mokgatho wa sepolotiki wo o ikgethelago wona, ge o le modudi wa mengwaga ye 18, o ka bouta.
Bodudi: O ka se tšeelwe bodudi bja gago.
Tokologo ya bosepedi le madulo: O ka dula kae goba kae ka mono Afrika Borwa.
Tokologo ya kgwebo, mošomo le porofešene: O ka dira mošomo o fe le o fe wo o ikgethelago.
Kamano ya tša mošomo: O ka tsenela mokgatlo wa mošomo mme wa gwaba.
Tikologo: O na le tokelo ya tikologo yeo e hlwekilego.
Dithoto: Dithoto tša gago di ka tšewa fela ge melao ya nnete e latelwa.
Dintlo: Mmušo o swanetše go netefatša gore batho ba na le dintlo tša maleba.
Tlhokomelo ya tsa maphelo, meetse le tšhireletšego ya leago: Mmušo o swanetše go netefatša gore o na le dijo le meetse, tlhokomelo ya tša maphelo le tšhireletšo ya leago.
Bana: Bana ba ka tlase ga mebgwaga ye 18 ba na le ditokelo tšeo di ikgethago go swana le tokelo ya go se hlokofatšwe.
Polelo le setšo: O ka šomiša polelo yeo o e nyakago le go latela setšo seo o se ratago.
Ditšhaba tša setšo, bodumedi le polelo: Ditšhaba di ka ipshina ka setšo sa tšona , ba diragatša tumelo ya bona mme ba šomiša polelo ya bona.
Phihlelelo ya tshedimošo: O na le tokelo ya tshedimošo e fe goba e fe yeo mmušo o nago le yona.
Phihlelelo ya dikgorotsheko: O ka ba le bothata bja semolao bjo bo filwego sephetho ke kgorotsheko goba sehlangwa seo se swanago le seo.
Moswariwa, mogolegwa goba mogononelwa: Tokelo ye e šireletša batho bao ba swerwego, ba golegilwego goba ba gononelwago.
Ditokelo tše ka moka di ka beelwa mapheko ao a beilwego ka go lefokotlhalošo la mapheko (s36) e a diragatšwa.
<fn>nso_Article_National Language Services_SEO MODIREDI YO MONGW.txt</fn>
Tšhupatsela ye e ngwetšwe ka kgahlego ya tša maphelo le polokego ya badiredi mono Afrika Borwa. Ga ya dirwa ka maikemišetšo a go ema legatong la Molao wa tša Maphelo le Polokego Mošomong, 1993. Ka yona go ikemišeditšwe go hlaloša Molao ka mantšu a bonolo, ao sego a ngwalwa ka tlotlontšu ya mongwalo wa molao go batšeakarolo lefapheng la Afrika Borwa la maphelo le polokego mošomong.
Mošomo wa bahlahlobi ba maphelo le polokego mošomong (OHS) ba Kgoro ya tša Mošomo o a hlalošwa. Mešomo le ditokelo tša badiredi, bjalo ka ge ba di filwe ka go Molao, di adilwe. Karolo le maikarabelo a beng mešomo, batšweletši, bahlami, barekantle, batlišadithoto le barekiši, go netefatša maphelo le polokego ya badiredi, di a bontšhwa. Mme mafelelong, mešomo ya baemedi ba maphelo le polokego le dikomiti e hlalošitšwe.
Molao wa tša Maphelo le Polokego Mošomong, 1993, o nyaka mong mošomo go hlola le go swarelela maemong ao a dumelelegago, ka mokgwa wo a ka kgonago ka gona, a tikologo ya mošomo yeo e bolokegilego e se nago kotsi go maphelo a badiredi. Se se ra gore mong mošomo o swanetše go netefatša gore lefelo la mošomo ga le na dilo tšeo di lego kotsi, bjalo ka pensina, tlelorina le diphedi tše nnyane tša moyeng le nameng (micro organisms), ditlabelo, didirišwa, tshepetšotšweletšo, bjalo bjalo tšeo di ka hlolago kgobalo, tshenyego goba bolwetši. Mo e lego gore seo se ka se kgonege, mong mošomo o swanetše go tsebiša badiredi ka ga dikotsi tšeo, le ka mo di ka efogwago ka gona, le ka mo go ka šongwago ka polokego ka gona, le go fana ka magato a mangwe a tšhireletšo gore lefelo la mošomo le bolokege.
Efela, ga go a emelwa go tšwa go mong mošomo go tšea maikarabelo a le noši a maphelo le polokego. Molao o ithekgile godimo ga tshepetšo yeo dikotsi tša lefelong la mošomo di swanetšego go rarollwa ka poledišano le tšhomišanommogo gare ga badiredi le mong mošomo. Badiredi le mong mošomo ba swanetše go tšea maikarabelo ga mmogo a maphelo le polokego mo lefelong la mošomo. Mahlakore ka bobedi a swanetše go lemoga dikotsi di sa le kgole mme ba hlama magato a taolo go dira lefelo la mošomo go ba leo le bolokegilego. Ka mokgwa woo, mong mošomo le badiredi ba tšea karolo lenaneong leo baemedi ba maphelo le polokego ba ka hlahlobago lefelo la mošomo kgafetša kgafetša mme ba begela komiti ya tša maphelo le polokego, bao le bona ba tla išago ditaelotšhišinyo go mong mošomo.
Go netefatša gore lenaneo le le a šoma, modiredi yo mongwe le yo mongwe o swanetše go tseba ditokelo tša gagwe le mešomo ya gagwe bjalo ka ge di le ka gare ga Molao.
Molao, wo o tsebjago ka Molao wa tša Maphelo le Polokego Mošomong, 1993 (Molao wa 85 wa 1993) o na le dikarolo tše 50 tšeo di dumeletšwego ke Palamente. Maikemišetšo a Molao wo ke go tlišetša batho maphelo le polokego mo mošomong goba le mabapi le go šomiša lefelo la mošomo le mararankodi a metšhene. E tšwela pele go fana ka tšhireletšo ya batho ntle le batho bao ba lego mošomong go dikotsi tšeo di hlolwago goba di lego mabapi le mediro ya batho bao ba lego mošomong.
Melawana ya go fapafapana, ka ga dihlogo tše di itšeng, e tsenyeleditšwe ka go Molao nako le nako ke Letona la tša Mešomo.
Molao goba Melawana e ka hwetšwa go Bagatiši ba Mmušo ka mokgwa wa Kasete goba ka mokgwa wa go puku go tšwa go baphatlalatši (publishers) ba go fapana.
Molao wa Maphelo le Polokego Mošomong o sepedišwa ke Molaodi Mogolwane wa Maphelo le Polokego Mošomong wa Kgoro ya tša Mešomo.
Go netefatša maphelo le polokego ya badiredi, go hlamilwe dikantoro tša porofensi mo diporofensing ka moka. Go tšwa go tšona, bahlahlobi ba maphelo le polokego mošomong ba dira ditlhahlobo le dinyakišišo mo mafelong a mešomo.
Ditlhahlobo ga ntši di beakanywa ka mabaka a dipalopalo tša dikotsi, go ba gona ga diela tše kotsi, bjalo ka tšhomišo ya pensina ka mafelong a go hlatswetša diaparo, goba go šomiša metšhene ye kotsi mo lefelong la mošomo. Thlahlobo yeo e sa beakanywago, ka lehlakoreng le lengwe, ga ntši e dirwa ka dikgopelo goba dingongorego go tšwa go badiredi, beng mošomo goba maloko a setšhaba. Dikgopelo le dingongorego tše di swarwa ka sephiri.
Ge go na le kotsi yeo e iponatšago, mohlahlobi a ka thibela tiragatšo ye e itšeng, tshepetšo, goba go šomiša motšhene goba setlabelo ka go šomiša tsebišo ya thibelo. Ga go motho yo a tlago itlhokomologa diteng tša tsebišo yeo mme e swanetše go obamelwa ka pele pele.
Ge dikgontšhi goba molawana o tlotšwe, mohlahlobi a ka tliša tsebišo ya tlolo go badiredi goba mong mošomo. Tlolo ya Molao e ka hlola kotlo ya ka pele pele, fela ge e le tlolo ya molawana, mong mošomo a ka fiwa sebaka sa go lokiša tlolo yeo ka nako yeo e beilwego ka go tsebišo yeo gantši e lego matšatši a 60.
Mo magato a maphelo le polokego ao mong mošomo a a tšerego a sa šireletšego maphelo le polokego ya badiredi ka kgotsofatšo, mohlahlobi a ka nyaka gore mong mošomo a oketše magato ao a kgotsofatšago. Tsebišo ya kaonafatšo yeo e hlalošago magato a kaonafatšo e tla fiwa mong mošomo.
Go kgontšha mohlahlobi go dira mošomo wa gagwe, a ka nna a tsena lefelong lefe goba le fe la mošomo goba sebakeng se fe goba se fe mo metšhene le diela tšeo di lego kotsi di šomišwago mme a botšiša goba a fana ka disamone go batho go iponagatša go yena. Mohlahlobi a ka kgopela gore ditokomane di fe goba di fe di tlišwe go yena, a nyakišiša mme a dira dikgatišo tša ditokomane, mme a nyaka tlhalošo ka seo se ngwetšwego ka gare ga ditokomane tšeo. Mohlahlobi a ka hlahloba gape le maemo goba setlabelo mme a tšea ditšhupo (samples) tša tšona, mme a tšea setlabelo se fe goba se fe seo se ka šomago bjalo ka bohlatse.
Lemoga: Matla ao a bolelwago ka godimo a bahlahlobi ga se ao a feletšego ka bowona. Motho o fe goba o fe yo a sa kwanego le sephetho se fe goba se fe seo se tšerwego ke mohlahlobi, a ka kgopela tshenkoleswa ya sephetho ka go ngwalela Mohlahlobi Mogolwane, Maphelo le Polokego Mošomong , Kgoro ya tša Mošomo, Mokotla wa Poso X117, Tshwane, 0001.
Ke eng seo mong mošomo a swanetšego go se dira go netefatša gore lefelo la mošomo le bolokegile mme ga le na dikotsi go maphelo a badiredi ba gagwe?
Mong mošomo o swanetše go fana ka, le go hlokomela didirišwa ka moka tšeo di swanetšego go phethagatša mošomo le mananeo ka moka ao go ya ka wona mošomo o swanetšego go phethagatšwa, ka mokgwa wo o ka se amego maphelo le polokego ya badiredi. Pele ga ge setlabelo sa tšhireletšo ya mmele se šomišwa, mong mošomo o swanetše go leka pele go tloša le go fokotša kotsi e fe goba e fe ya maphelo le polokego ya badiredi ba gagwe. Ke fela ge seo se sa kgonege, mo setlabelo sa tšhireletšo ya mmele se ka šomišwago. Mong mošomo o swanetše go tšea magato a go šireletša maphelo le polokego ya badiredi ba gagwe go dikotsi tšeo di ka hlagago nakong ya tšweletšo, tshepetšotšweletšong, tšhomišong, tiragatšong, polokong goba tshepetšong ya ditlabelo goba diela, ka mantšu a mangwe, se sengwe le se sengwe seo badiredi ba ka se kgomago mo mošomong.
modiredi yo bjalo o swanetše go netefatša gore magato a thibelo a a dirišwa e bile a a hlokomelwa.
Mong mošomo o swanetše go bona gore modiredi yo mongwe le yo mongwe o na le tshedimošo mme o kwešiša gabotse dikotsi tša maphelo le polokego ya mošomo wo o dirwago, se sengwe le se sengwe seo se tšweletšwago, tshepetšotšweletšong, seo se šomišwago, se bolokwago, se diragatšwago goba se sepetšwago, le ditlabelo goba metšhene yeo e šomišwago. Mong mošomo o swanetše go fana ka tshedimošo ka magato a thibelo ya dikotsi tše.
Mong mošomo o swanetše go tsebiša baemedi ba maphelo le polokego ge mohlahlobo a mo tsebiša ka ga hlahlobo le dinyakišišo tšeo di tlago dirwa lefelong. Mong mošomo o swanetše go tsebiša gape baemedi ba maphelo le polokego ka ga kgopelo ya go se angwe yeo e dirilwego goba kefogo yeo a e filwego go ya ka Molao. Kefogo e ra go efošwa dikgontšhing tše dingwe tša Molao, melawana, ditsebišo goba ditaelo tšeo di fiwago ka tlase ga Molao.
Mong mošomo o swanetše, ka pele ka mo go ka kgonegago, go tsebiša baemedi ba maphelo le polokego ka ga tiragalo ya mo lefelong la mošomo. Tiragalo ke tiragalo yeo e diragalago lefelong la mošomo mo motho a hlokafalago. a gobalago goba a babjago. E ka ba gape tšhologo ya seela sa khemikale yeo e lego kotsi, mohlala, ge tanka e dutla fomaltehaete (formaldehyde) (setšweletšwa sa khemikale yeo e šomišwago go intaseteri) ka lebaka la belofo yeo e senyegilego, goba mo metšhene e sa laolegego, ntle le go bolaya goba go gobatša motho.
ge sehlangwa goba setlabelo se hlangwa mo lefelong, se swanetše go dirwa ka mokgwa woo e lego gore ga go seemo seo se sa bolokegago goba kotsi yeo e ka hlolwago.
seemo seo se tla nyakegago go netefatša gore seela se tla ba seo se bolokegilego seo se se nago kotsi maphelong ge se šomišwa ka tshwanelo mananeotshepetšo nakong ya kotsi.
Ge motho yo a rekišetšwago goba a tlišetšwago setlabelo goba seela, a ikana ka go ngwala go tšea magato ao a beilwego go netefatša gore setlabelo goba seela di tla sepelelana le dinyakwa ka moka , mme di bolokegile ga di na kotsi go maphelo, gona mešomo ya barekantle, bahlami barekiši le batlišathoto goba batšweletši e tla šuthišetšwa go motho yo a ikanago go tšea magato ao.
tšea maikarabelo a bophelo le polokego ya gagwe, go tee le ya batho ba bangwe bao ba ka angwago ke mediro ya gagwe goba go se šetše mediro ya gagwe. Se se akaretša go bapala mošomong.
ge e le gore o amega tiragalong yeo e ka amago bophelo goba ya hlola kgobalo, a bege tiragalo yeo go mong mošomo le motho yo a filwego matla a maikarabelo goba moemedi wa maphelo le polokego ka pele ka mo go ka kgonegago, e sego go letela mafelelong a tšhielano (shift) ya mošomo.
melaotshepetšo yeo e swanetšego go latelwa ge e le gore modiredi o kotsing ya seela seo se lego kotsi bophelong bja gagwe.
Modiredi a ka kgopela gore ngaka ya gagwe ya poraebete e nyakišiše ka ga direkoto tša gagwe tša bophelo le go ba kotsing ga bophelo bja gagwe.
Ge modiredi e le moemedi wa maphelo le polokego, a ka nyakišiša mme a tshwaetša ka go ngwala ka ga tshekaseko ya pego ya go bewa kotsing le taolo.
Ge modiredi e le moemedi wa maphelo le polokego, a ka felegetša mohlahlobi go tšwa go Kgoro ya Mošomo nakong ya go hlahloba lefelo la mošomo mme a araba dipotšišo tšeo mohlahlobi a ka di botšišago.
Modiredi a ka fana ka ditlhalošo tša maikutlo a gagwe ka ga molawana o fe goba o fe goba maemo a polokego ao a kwalakwaditšwego ka go Molao wa tša Maphelo le Polokego Mošomong.
modiredi o fane ka bohlatse pele ga Kgoro ya tša Mošomo ka ga merero yeo e lego mabapi le maphelo le polokego.
Modiredi a ka kgopela tshenkoleswa ya sephetho sa mohlahlobi. Tshenkoleswa e swanetše go lebišwa go Mohlahlobi Mogolwane, Maphelo le Polokego Mošomong, Kgoro ya tša Mošomo, Mokotla wa Poso X117, Tshwane, 000.
Ga go motho yo a swanetšego go tsenelana goba go šomiša gampe setlabelo se fe goba se fe seo se filwego mabapi le maphelo le polokego. Motho ga a swanela, mohlala, go tloša mohlapetša polokego mo motšheneng mme a šomiša motšhene goba a dumelela motho yo mongwe go o šomiša ntle le mohlapetši yoo.
Baemedi ba tša maphelo le polokego ke bomang?
Ke badiredi ba lebaka ka moka bao ba kgethilwego mme ba filwe mošomo woo ka go ngwala ke mong mošomo morago ga ge badiredi le mong mošomo ba boledišane mme ba kwana gore ke bomang ba ba swanetšego go ba baemedi ba tša maphelo le polokego. Go feta fao ba swanetše go tseba seemo le mabaka a lefapha leo la lefelo la mošomo leo ba le hlokomelago. Kwano magareng ga mong mošomo le badiredi ka ga lebaka la mošomo e swanetše go fihlelelwa le mešomo ya baemedi ba tša maphelo.
Ke baemedi ba tša maphelo le polokego ba ba kae bao ba swanetšego go kgethwa?
Moemedi o tee go badiredi ba 20 goba go feta o swanetše go kgethwa go lefelo le lengwe le le lengwe la mošomo. Ka gona, mo e lego gore badiredi ke ba 19 fela, ga go bohlokwa go bea moemedi.
Mabenkeleng le dikantorong, go swanetše go bewa moemedi o tee go badiredi ba 100 goba seripa sa bao. Mohlala, moemedi o swanetše go bewa go badiredi ba 21 go iša go ba 100. Fela baemedi ba babedi ba swanetše go bewa mo go beilwego badiredi ba 101 go iša go 200, bjalo bjalo.
Mafelong a mangwe a mošomo, go swanetše go bewa moemedi o tee go badiredi ba bangwe le ba bangwe ba 50 goba seripa sa bao. Mohlala, moemedi o swanetše go bewa go badiredi ba 21 go iša go ba 50. Fela baemedi ba babedi ba swanetše go bewa mo go beilwego badiredi ba 51 go iša go 100.
Go ya ka seemo, mohlahlobi a ka nyaka thwalo ya baemedi ba go feta fao, le ge palo ya badiredi e le ka tlase ga 20. Go fa mohlala, peakanyo ya lefelo la tšhomo e ka ba ka mokgwa wo e lego gore moemedi o tee a ka se kgonege. Ka fao, mohlahlobi a ka nyaka thwalo ya baemedi ba go feta fao. Ge e le gore mong mošomo o kwana le badiredi ka mokgwa woo, baemedi ba go feta bao ba beilwego ba ka bewa.
Baemedi ba maphelo le polokego ba swanetše go bewa neng?
Dikgweding tše nne morago ga go thoma kgwebo ya mong mošomo. Mong mošomo wa badiredi bao ba fetago 20, yo kgwebo ya gagwe e sešogo ya fetša dikgwedi tše nne, ga a na baemedi bao ba beilwego. Mo e lego gore, go fa mohlala, badiredi ba šoma go ya ka setlha sa ngwaga mo dipolaseng, mme seo se hlola gore palo ya badiredi e fete 20 nakong ya ka tlase ga dikgwedi tše nne, thwalo ya baemedi ga e hlokege.
Baemedi ba maphelo le polokego ba swanetše go dira neng mešomo ya bona?
Mešomo ka moka mabapi le thwalo, mešomo le tlhahlo ya baemedi e swanetše go dirwa nakong ya mošomo.
Ke eng seo baemedi ba maphelo le polokego ba ka se dirago?
Baemedi ba ka hlahloba tšhomišo ya magato a maphelo le polokego ka go šomiša otiti ya maphelo le polokego.
Baemedi ba ka lemoga tšeo di ka bago kotsi mo lefelong la mošomo mme ba begela komiti ya maphelo le polokego goba mong mošomo.
Baemedi ba ka re ga mmogo le mong mošomo ba nyakišiša ditiragalo, ba nyakišiša dingongorego go tšwa go badiredi mabapi le merero ya maphelo le polokego, mme ba bega seo ka go ngwala.
Baemedi ba ka tlhagiša maikutlo mabapi le polokego ya lefelo la mošomo go mong mošomo goba komiti ya maphelo le polokego goba, ge e le gore tlhagišo yeo ga e tšwelele, go iwa go mohlahlobi.
ka tumelelo ya mong mošomo wa gagwe, a felegetšwe ke moeletši wa tsa setheginiki ka nako ya hlahlobo.
Baemedi ba ka tselena dikopano tša komiti tša maphelo le polokego.
Mohola wa dikomiti tša maphelo le polokego ke eng?
Maloko a kopana go fana ka megopolo ye meswa, go godiša le go lebelela leswa magato a go netefatša maphelo le polokego ya badiredi.
Na dikomiti tša maphelo le polokego di swanetše go hlongwa neng?
Komiti e tee e swanetše go hlongwa ge moemedi o tee goba ba ba bedi ba beilwe.
Na komiti ya maphelo le polokego e na le maloko a makae?
ge le gore go hlomilwe komiti ye tee fela ya lefelo la mošomo, baemedi ka moka ba swanetše go ba maloko a komiti yeo ge go hlomilwe komiti e tee goba tše pedi tša lefelo la mošomo, moemedi yo mongwe le yo mongwe o swanetše go ba leloko la bonnyane e tee ya dikomiti tšeo.
Ka moo, moemedi yo mongwe le yo mongwe o swanetše go ba leloko la komiti. Mong mošomo le yena a ka no kgetha ba bangwe go mo emela ka komiting yeo empa bakgethwa ba bjalo ga se ba swanele go feta palo ya baemedi bao ba beilwego ka komiting yeo. Empa, ge e le gore, mohlahlobi o bona gore palo ya dikomiti ka lefelong la mošomong ga se ya lekana, a ka no phetha ka go hlongwa ga dikomiti tše dingwe.
Na baemedi ba maphelo le polokego ba kopana ga kae?
Ba kopana neng goba neng ge go hlokega, empa bonnyane ga tee ka kgwedi. Komiti e phetha nako le lefelo. Empa, ge e le gore 10% goba go feta ya badiredi ba kgopetše go kopana le mohlahlobi, mohlahlobi a ka no laela gore kopano ye bjalo e swarwe ka nako le lefelong leo a le phethago.
Ke mang yo a beago molaotshepetšo wa kopano?
Maloko a komiti a kgetha modulasetulo le go phetha lebaka la gagwe ka kantorong, ditshepetšo tša kopano, bjalo bjalo. Go etšwa ka mabaka, mohlahlobi a ka no nyaka gore go bewe maloko a mantši, le lebakeng leo palo ya badiredi e lego ka fase ga 20. Mohlala, sebopego sa polante se ka no ba se le ka mokgwa woo e lego gore go bewa ga motho yo tee fela yoo a emelago badiredi ba 50 ga se se lekane. Gona mohlahlobi a ka no nyaka gore go bewe moemedi wa go feta yo tee. Empa, ge mong mošomo le badiredi ba kwana ka mokgwa woo, palo yeo e fetago yeo e boletšwego ya baemedi e ka no bewa.
Na baemedi ba maphelo le polokego ba swanetše go bewa neng?
Lebakeng la dikgwedi tše dine morago ga go thoma ga kgwebo ya mong mošomo. Mong mošomo wa go ba le badiredi ba go feta ba 20, yoo kgwebo ya gagwe e yo šomago lebaka la dikgwedi tsa ka fase ga tše dine, ga a gapeletšege go bea baemedi. Lebakeng leo go lona, mohlala, badiredi ba sehla ba thwadilwego, gomme ba baka gore palo ya badiredi e fete 20 lebaka la go ba ka fase ga dikgwedi tše dine, go bewa ga baemedi le gona ga go hlokege.
Na baemedi ba maphelo le polokego ba swanetše go phetha neng mediro ya bona?
Ditiro kamoka mabapi le go bewa, mediro le hlahlo ya baemedi di swanetše go diragatšwa ka dinako tšeo di tlwaelegilego tša mošomo.
Na baemedi ba maphelo le polokego ba swanetše go dira eng?
Baemedi ba ka no lebelela kgontšhago ya magato a polokego le maphelo ka dihlakišo tša maphelo le polokego.
Šupa dikotsi tšeo di ka no bago gona ka lefelong la mošomo le go di bega go komiti ya maphelo le polokego goba mong mošomo.
Baemedi, mmogo le mong mošomo, ba ka no nyakišiša ditiragalo, ba nyakišiša dipelaelo go tšwa badireding mabapi le merero ya maphelo le polokego, le go di bega ka go ngwala fase.
Baemedi ba ka no dira dikemedi mabapi le polokego ya mošomong go mong mošomo goba komiti ya maphelo le polokego goba, moo dikemedi di se di atlegego, go mohlahlobi.
hlahloba lefelo la mošomong morago ga go tsebiša mong mošomo ka hlahlobo kgatha tema ka go ditherišano le mohlahlobi lefelong la mošomo le go ya le bahlahlobi go yo hlahloba hlahloba ditokomane ka tumelelo ya mong mošomo, a felegetšwa ke moeletši wa tša seteginiki nakong ya hlahlobo.
Na dikomiti tša maphelo le polokego di ka no rerišana le ditsebi go humana dikeletšo?
Ee, dikomiti di ka no boutela batho ba bangwe go ba maloko a go eletša ka baka la tsebo ya bona ya maphelo le polokego. Empa, leloko la keletšo ga le na tokelo ya go bouta.
Na dikomti tša maphelo le polokego di dira eng?
Dikomiti di ahlaahla fela merero ya maphelo le polokego lefelong la mošomo goba dikarolo tša gona tšeo dikomiti tše bjalo di di hlometswego.
Komiti e swanetše go dira ditšhišinyo go mong mošomo ka maphelo le polokego tša badiredi. Moo ditšhišinyo tše di sa bakego gore ditaba di rarollwe, komiti e ka no dira ditšhišinyo go mohlahlobi.
Komiti e swanetše go rerišana ka ditiragalo tšeo di bakilego kgobalo, bolwetse, goba lehu bja modiredi ofe goba ofe gomme e ka no bega ka tšona go mohlahlobi ka go ngwala fase.
Komiti e swanetše go boloka direkhoto tša tšhišinyo efe goba efe yeo e dirilwego go mong mošomo le pego ye nngwe le ye nngwe go mohlahlobi.
Maloko a komiti a swanetše go dira mediro ye mengwe yeo e nyakegago go bona ke melawana.
Mong mošomo ga se a swanela go ntšha selo mabapi le eng goba eng seo a nyakegago gore a se dire kgahlegong ya go ya ka Molao wa maphelo le polokego.
Ge ngaka e hlahloba goba e phekola motho ka baka la bolwetse bjoo e belaelago gore bo bakilwe ke modiro wa modiredi, ngaka e swanetše go bega taba yeo go mong mošomo wa modiredi le go Mohlahlobi Mogolo.
Go latelela ditaetšo, ditaelo tša go fa bohlatse kgotla, dikgopelo goba ditaelo tša mohlahlobi. Go tlaleletša, motho a ka no thibela mang goba mang go di šala morago.
Dipotšišo tša mohlahlobi di swanetše go arabiwa, empa, ga go motho yoo a gapeletšegago go araba potšišo yeo a ka itshwarišago ka yona. Go itshwariša ke go šišinya gore motho o rwele maikarabelo a tlolomolao.
Ge mohlahlobi a nyaka gore go direge ka mokgwa woo, o swanetše go fiwa tšeo a di hlokago le go fiwa thušo yeo a ka no e tlhokago go nyakišiša. Mohlahlobi a ka no kgopela gape gore nyakišišo e tsenelwe. Ga go motho yoo a swanetšego go rogaka mohlahlobi goba go tshwenyana le nyakišišo ka maboomo.
Modiredi o be a sa dire ka gare ga kgaoletšo ya bokgoni bja gagwe, ka mantšu a mangwe, gore modiredi o dirile se sengwe seo a se tsebago goba seo a ka bego a sa se dira.
Go se šale morago go šoma gape le go mong mošomo yoo a laeletšwego, mohlala, sekarakontaka, ka ntle le ge makoko a kwana pele gore taelo e tla latelela bjang dikgonegišo tša Molao.
<fn>nso_Article_National Language Services_SERIPA SA 3.txt</fn>
Mokgatlo wa badiriši ba meetse ke eng?
WUA ke sehlopha sa molao seo se hlomilwego ke Tonakgolo ka tlase ga Molao wa Bosetšhaba wa Meetse. WUA ke sehlopha sa tirišano le badiriši ba go ikemela ka bobona ba meetse bao ba ratago go tšea mediro yeo e amanago le meetse gore ba hwetše diputseletšo tša maikutlo a bona. Komiti ya taolo e laola WUA.
Mohola wa WUA ke eng?
Mohola wa WUA ke go kgontšha batho mo setšhabeng gore ba diriše dithušo tša bona (tšhelete, dithušo tša botho le botsebi) gore di diriše mediro yeo e amanago le meetse ka katlego. Ka WUA maloko a ka kgona go hwetša diputseletšo ka go laetša dinyakwa tša bona tša selegae le ditlapele.
WUAs e šoma mo legatong la selegae leo le kgaoleditšwego. WUAs e ka fana ka tsela yeo maanotshepetšo a taolo a ka hlongwago mo legatong la selegae. WUAs e na le mohola wo mongwe wo bohlokwa woo o o dirago malebana le phedišo ya bodiidi le go fana ka tšhireletšo ya dijo.
WUA ke sehlopha sa tirišano gomme e na le maatla a motho wa tlhago yoo a nago le maatla ka moka, ka ntle le maatla ao a ka amanago le motho wa tlhago fela goba ao a sa sepelelanego le Molao wa Bosetšhaba wa Meetse. Se se ra gore WUA e ka dira dilo ka moka tšeo motho wa go ikemela ka boyena a ka di dirago, go swana le go bula akhaonto ya panka, go tsena ka go dikontraka tša go fana le go adimišana ka tšhelete. WUA e ka sekiša goba ya sekišwa ke mokgatlo wo mongwe.
Molao wa Bosetšhaba wa Meetse le peomolao ya WUA di laola tirišo ya tšona ya taolo le instithušene.
Molao o fana ka hlomo ya WUAs go sebopego sefe goba sefe sa tirišo ya meetse go ya le ka moo go hlalošitšwego ka go Molao. Le ge go le bjalo, go na le mehuta ye mebedi ya go fapana ya WUAs yeo e ka hlongwago, yona ke, WUA yeo e theilwego godimo ga karolo le WUA yeo e theilwego godimo ga dikarolo tše ntši.
WUA yeo e lebanego le karolo e dira go ya ka kgahlego le legatong la sehlopha sa badiriši ba go swana. Mohlala, sehlopha sa balemi ba nošetšo yeo e tšwelelago se ka hlama WUA yeo e theilwego godimo ga karolo, goba sehlopha seo se nago le kgahlego ya go laola tirišo ya boitapološo, bjalo bjalo.
WUA yeo e theilwego godimo ga dikarolo tše ntši e dira ka kgahlego le legatong la hlakantšho ya badiriši ba go fapana ba meetse, go swana le poloko, kagodikgwa, go epa, le nošetšo ka go di kopantšha.
go tšea le go diriša meetse meholeng ya go nošetša mo sekaleng sa papatšo le sa phedišo.
mediro ya phokotšo ya go ela ga nokana tshwaro le tahlo ya diela le ditlakala go laola tirišo ya meetse mo meholeng ya boitapološo le/goba tikologo.
WUA e hlomilwe ke Tonakgolo go ya ka mekgwatshepetšo yeo e laeditšwego ka go Molao wa Bosetšhaba wa Meetse.
Tonakgolo goba bakgathatema ba ka thoma tshepetšo ya go hloma WUA.
Ke neng moo Tonakgolo a ka thomago hlomo?
Mabakeng ao Tonakgolo a ka thomago hlomo ya WUA ga se a laetšwa ka Molao. Le ge go le bjalo, Tonakgolo a ka thoma tshepetšo ya hlomo moo WUA e tla ba go mo kgahlegong ya setšhaba.
Tonakgolo a ka rata go fetišetša tshepedišo, tshwaro le taolo ya sekimi sa mmušo go setšhaba sa selegae. Se se direga gantši ge sekimi se agetšwe go putseletša setšhaba seo go bolelwago ka sona gape se ka laolwago ka katlego ke WUA ya maleba.
Tonakgolo a ka rata go thekga tšeo di thomilwego ke dikgoro tše dingwe tša mmušo go ya ka phetho ya balemi bao ba tšwelelago goba tšwetšopele ya diprotšeke tša phedišo ya bolemi.
Moo tšwetšopele yeo e se ya kopantšhwago ya dithušo tšeo itšego e diragala, Tonakgolo a ka akanya go hloma WUA bjalo ka se sengwe sa go fana ka taolo ye kaone le go phema thulano yeo e ka ba go gona.
WUA e hlomilwe ka morago ga ge therišano le setšhaba e šetše e dirilwe.
Ge Tonakgolo a dira therišano le setšhaba, ditshenyagelo tša therišano ye di ka hwetša go WUA ge e šetše e hlomilwe.
WUA ka mabaka ao a itšego, e tla hlongwa ka morago ga tšhišinyo go Tonakgolo ka mekgatlo yeo e nago le kgahlego.
Tonakgolo a ka nyaka gore motho goba mekgatlo yeo e romelago tšhišinyo gore e lefele pele ditshenyagelo tša therišano le setšhaba.
Kgoro goba sehlopha sefe goba sefe sa badiriši ba meetse se ka romela tšhišinyo go Tonakgolo gore go hlongwe WUA.
Molaodi-Kakaretšo wa Kgoro ya Merero ya Meetse le Kagodikgwa a ka thuša badiriši ba meetse go tšwetšapele tšhišinyo.
Ke eng seo se swanetšego gore se akaretšwe ka gare ga tšhišinyo?
Tlhalošo ya gore ke therišano efe yeo e dirilwego go tšwetšapele tšhišinyo le gore ke dipoelo dife tša therišano yeo.
Ke therišano efe yeo e dirilwego Dipoelo tša yona ke dife?
Tirišo ya meetse Dilaesense/ditumelelo?
Mediro yeo e šišintšwego?
Tonakgolo o tla fa tumelelo ya go hloma WUA neng?
Tonakgolo o tla fa tumelelo ya go hloma WUA ge WUA e hlatloša ditebo tšeo di laeditšwego ka tlase ga Mohola wa Molao wa Bosetšhaba wa Meetse.
Go šireletša tikologophedišano ya diphedi tša meetse.
Ye nngwe ya ditaba tšeo di swanetšwego gore di akaretšwe ka gare ga tšhišinyo ke molaotheo wa WUA woo o šišintšwego.
Molao wa Bosetšhaba wa Meetse o akaretša ditaba ka moka tšeo di swanetšego gore di fiwe ka gare ga molaotheo wa WUA. Molao (Šetule 5) le wona o akaretša mmotlolo wa molaotheo woo o ka dirišwago bjalo ka motheo wa go thala molaotheo.
Kgapeletšo ya matlotlo ya maloko mo mokgatlong.
Le ge e le gore sethalwa sa molaotheo wa WUA se ka akaretša mešomo ye mmalwa ya WUA, se ga se re gore WUA e tla ba le mešomo ye ka moka ge e seno hlongwa.
Bao ba dirago kgopelo ya go hloma WUA, ba swanetše gore bjalo ka karolo ya mokgwatshepetšo wa hlomo, ba dire kgopelo semmušo ya gore mešomo e fiwe WUA. Se se ka dirwa godimo ga lengwalo la seširo ge o romela tšhišinyo ya gago gore e elwe hloko.
Molaotheo woo o amogetšwego ke WUA o swanetše go tlama maloko ka moka a mokgatlo wo.
Tonakgolo a ka nyaka gore go be le dineo tša tlaleletšo tšeo di swanetšwego go akaretšwa ka gare ga molaotheo wa WUA. Dineo tše di swanetše di amogelwe ke maloko a mokgatlo gape di dumelelwe ke Tonakgolo pele WUA e ka diriša maatla afe goba afe goba ya dira mešomo efe goba efe.
Ke thekgo efe yeo Tonakgolo a tlago e efa go hloma WUA?
Maatla le mešomo yeo e tla nyakago gore e neelwe go WUA.
Ditšhaba tšeo di hlaelelago mabokgoni a go beakanya le go tšwetšapele dipeakanyo tšeo di nyakegago tša instithušene. Gantši, thušo e fiwa moo tšwetšopele (go swana le go hloma balemi bao ba tšwelelago) e hlokegago gore e hlatlošwe ka hlomo ya WUA.
Diboto ka moka tša nošetšo le diboto tša taolo ya meetse a tlase ga mmu tšeo di bilego gona pele ga thomo ya Molao di swanetšwe gore di fetošetšwe go WUAs. Diboto tše dingwe tšeo di hlomilwego go ya ka Molao wa peleng wa Meetse ka mabaka a mehola ya go nošetša le tšona di tla fetošetšwa ka go WUAs.
Ka kgonthe, phetošo ya diboto tša nošetšo e ra gore di swanetše di beakanye leswa mafelo a tšona a tshepedišo le dibopego tša taolo gore di be ka tsela yeo e lego gore di emela dipalopalo tša lefelo, go ya ka morafe le bong.
Ke ka lebaka la eng go eba le phetošo?
Afrika Borwa e na le histori ya go ba le dithušo tšeo di sa fihlelelwego ka go lekana. Phetošo ke ye nngwe ya ditsela tša go fihlelela tekano. Tonakgolo o tšweleditše methalotlhahlo yeo e amago tlhamo ya komiti ya taolo ya boto ya nošetšo yeo e fetotšwego.
WUA e thušwa bjang ka tšhelete?
Mabokgoni a WUA a go ithuša ka tšhelete a ya ka gore e gona naa. Hlomo ya WUA e kgonega fela ge maloko a kgona go lefela ditshenyagelo tša kamogelo tša WUA gape le ditshenyagelo tša tshepedišo le tshwarelelo ya mešomo efe goba efe ya kapitale yeo e amanago le WUA.
Thušothwii ya tšhelete go tšwa go Kgoro ya Merero ya Meetse le Kagodikgwa goba go tšwa go CMA.
Methopo ye mengwe yeo e fihlelelago dinyakwa tša Molao tša go swana le mananeo a tlhahlo goba thušo ya tšhelete ka boithaopo.
WUA e ka lekanya ditefelo tša maloko a yona ngwaga ka ngwaga ge e ba molaotheo o fana ka se. Ditefelo tše di swanetše di be go ya ka maanotshepetšo a go bea tefelo ya thekišo ya tirišo ya meetse yeo e laeditšwego ke Tonakgolo.
Tonakgolo a ka fana ka thušo ya tšhelete go WUA meholeng ya go fihlelela ditebo tša Molao wa Bosetšhaba wa Meetse (go ya ka melawana yeo e dirilwego ka tlase ga Molao).
Kgoro e tšweleditše pele pholisi ya go fana ka thušo ya tšhelete go banošetši bao ba lego gona le ba baswa bao e lego dihlopha tšeo di bego di gateletšwe peleng gape e lego maloko a WUA.
Hlokego ya tšhireletšo ya dithušo tša meetse.
Molaotheo wa WUA o swanetše o fane ka peo ya Komiti ya Taolo gape le Modulasetulo le Motlatša Modulasetulo.
Komiti ya Taolo e rwala maikarabelo thwii go maloko a WUA. WUA e rwala maikarabelo ka bophara go Tonakgolo. Ge Tonakgolo a neela tshepedišo ya WUA go CMA, WUA e tla rwala maikarabelo go CMA.
Ke mehola le maikarabelo afe a WUA?
Mešomo ya WUA e ya ka molaotheo wa yona woo o dumeletšwego.
Go thibela meetse go tšwa go thušo efe goba efe ya meetse gore a se senywe.
Go šireletša dithušo tša meetse.
Go thibela tirišo efe goba efe ya meetse yeo e sego molaong.
Go tloša goba go beakanya go tloša tšhitišo efe goba efe yeo e beilwego ka ntle le molao ka gare ga moela wa meetse.
Go thibela tiro efe goba efe yeo e sego molaong yeo e ka fokotšago boleng bja meetse ka gare ga thušo efe goba efe ya meetse.
Go dira kokamelo ka kakaretšo go dithušo tša meetse.
Go fetošetša moela wa meetse morago go moela wa yona wa peleng moo e dirilwego ka tlhago.
Lefelo leo meetse a ka dirišwago ke motho ofe goba ofe yoo a laetšwego go diriša meetse go tšwa go dithušo tša meetse.
Go fana ka meetse go lefelo la go nošetša goba mehola ye mengwe.
Laola pharologano ya go ela ga meetse.
WUAs di ka neelwa maatla le mešomo tša tlaleletšo ke CMA goba Tonakgolo.
WUA e swanetše e bušetšwe ditshenyagelo tša tšhelete tšeo di bilego gona ka lebaka la neelo ya maatla le mešomo tša tlaleletšo.
Ke mehola efe go badiriši bao ba bopago WUA?
Mehola go badiriši ba WUA e tla ya go ka mohola woo WUA e o hlomilwego go ya ka wona.
Ka taba ya dikimi tša nošetšo tša balemi ba papatšo goba bao ba tšwelelago , go hloma WUA go dira gore go kgonagale gore e hlome mešomo yeo e kopantšwego mo sekaleng sa ekonomi yeo e tla abjago magareng ga maloko. Tšwetšopele ya mešomo ya sekala se sennyane sa motho wa go ikemela ka boyena gantši ga e kgonege ka ditšhelete.
Ka taba ya WUAs tšeo di hlomilwego go laola tirišo ya boitapološo, putseletšo ke gore setho se tee se thoma boikarabelo bja tirišo ya thušo yeo e itšego ya meetse meholeng ya boitapološo. Se se dumelela WUA gore e ikemišetše kopanyo yeo e hlokegago le go lekanya dikgahlego tša badiriši ba go fapana go phema thulano. Ge sehlopha se nyaka go hloma WSA ka tirišo ya meetse yeo e itšego, se swanetše se thome pele ka go netefatša gore WUA e tla tliša mehola ya go bonagala go maloko. Boloko bja WUA ke bja go ithaopa, ka fao, ge WUA e sa fane ka diputseletšo tšeo di hlokegago, e ka se kgone go swarelela maloko a yona (go lebeletšwe gore go tla ya ka mabaka).
Tonakgolo a ka, ka morago ga go rerišana le mokgatlo wa badiriši ba meetse, laela gore motho a amogelwe bjalo ka leloko la mokgatlo ka mabaka ao e lego gore ke a paale gape a tekano.
Tsena gare mo mošomong wa WUA. Tonakgolo o dira se ka go laela WUA gore e tšee magato ao a itšego. Ge WUA e sa latele taelo, thušo ya tšhelete yeo WUA e be go e ka e hwetša e ka swarelelwa go fihlela ge e latetše taelo.
Tonakgolo a ka fediša kantoro ya leloko la komiti ya taolo ka go ntšha tsebišo go leba go WUA le leloko leo le amegago. Mo mabakeng a bjalo, Tonakgolo a ka beakanya gape gore sekgoba seo se lego gona mo komiting ya taolo se tlatšwe.
Ge eba WUA e hlolega go latela taelo, Tonakgolo a ka tšea mešomo ya yona go fihlela ge WUA e latela taelo. Tonakgolo a ka boelwa ke ditshenyagelo tšeo di bilego gona ka go tšea mošomo goba mešomo lebakanyana go tšwa go WUA.
Ge eba mokgatlo ga o sa šoma gabotse goba ka katlego.
Ka morago ga go ela hloko ditshwaotshwao ka moka tšeo di amogetšwego.
CMAs di na le maikarabelo a go laola dithušo tša meetse lefelong ka moka la taolo ya meetse.
CMA e na le Boto ya Taolo yeo e emelago bakgathatema go tšwa lefelong ka moka la taolo ya meetse.
CMA e tla lokiša Maanotshepetšo a Taolo ya Kgobokanyopula go lebedišiša ditaba tša thušo ya meetse lefelong ka moka la taolo ya meetse.
Maanotshepetšo a Taolo ya Kgobokanyopula a tla fana ka tlhahlo go Tonakgolo ya gore WUAs tše itšego di swanetšwe di hlongwe gape le gore ke mešomo efe yeo e swanetšwego gore di dumelelwe go e dira lefelong la taolo ya meetse.
WUAs ka tlhago e tla šoma tikologong ya selegae.
WUA e emela kgahlego ya sehlophana se sennyane, gantši karolo ya badiriši ba meetse mo lefelong leo le thibetšwego la tikologo.
Mekgatlo ye mengwe ya WUA e ka emelwa ke Boto ya Taolo ya CMAs le Dikomiti tša Taolo ya Kgobokanyopula.
WUAs di fana ka sebopego sa instithušene ya selegae yeo ka yona Maanotshepetšo a Taolo ya Kgobokanyopula a ka hlangwago mo legatong la tikologo.
<fn>nso_Article_National Language Services_Sekhwama sa Insorense.txt</fn>
Na Sekhwama sa Inšorense ya bao ba sa Šomego ke eng?
Mmušo o tlhomile Sekhwama sa bao ba sa Šomego go kgonagatša thušo ya lebaka le kopana go bašomi ge ba se sa šoma, goba ge ba sa kgone go šoma ka baka la bolwetse, pelego goba lifi ya kamogelo ya ngwana, gape le go fa thušo go bafepšwa ke motho yoo a lefago tšhelete go sekhwama ge motho yoo a hlokagetše.
Na tšhelete ya go sepetša Sekhwana le ya go lefa mehola e humanwa bjang?
Bathwadi le badiredi ba mebaraka ya mešomo ba lefa tšhelete go Sekhwama sa Inšorense ya bao ba sa Šomego kgwedi ye nngwe le ye nngwe. Mmušo ke wona o hlokomelago Sekhwama gomme o lebeletšwe gore o fe thušo go Sekhwama ka dinako tšeo go nago le batho ba bantši ba go se šome.
Na bašomi kamoka ba swanetše go lefa go Sekhwama sa bao ba sa Šomego?
Bašomi kamoka bao ba šomago diiri tša go feta tše 24 ka kgwedi ba swanetše go lefa Sekhwama. Ga go molaong gore bathwadi ba seke ba ntšha tšhelete go megolo ya bašomi. Ga bjale Sekhwama ga se šome go badiredi ba ka gae le badirela setšhaba. Ditigelo tša gore bašomi ba ba tsenywe di lebeletšwe gore di tla rungwa moragonyana.
Na ke a gapeletšega go lefa Sekhwama ge ke humana mogolo wa godimo?
Ee, bašomi kamoka ka ntle le bao ba golago ka khomišene fela, ba swanetše go lefa sekhwama go se na taba gore ba gola bokae. Sekhwama sona ngwaga wo mongwe le wo mongwe se bea tšhelete ya godimodimo. Bašomi kamoka bao ba lego ka godimo ga tekanyo ya godimodimo ba tla lefa tšhelete ya go fihla godimodimo, gomme ge ba se sa šoma ba tla humana mehola ya tekanyo ya godimodimo. Se se ra gore mošomi yo mongwe le yo mongwe go tloga ka wa tekanyo ya fase go ya go molaodi wa khamphani o swanetše go dira tefo go Sekhwama.
Na bathwadi kamoka ba swanetše go lefa Sekhwama?
Bathwadi kamoka bao ba thwalago motho ofe goba ofe yoo ba mo fago tefo ya kheše goba tebogo ye nngwe ba swanetše go ngwadiša go Sekhwama, ka bjako morago ga ge ba thomile ditiro tša go ba bathwadi. Ke maikarabelo a mothwadi go ngwadiša kgwebo le go ntšha ditšhelete tšeo di tlhokegago ka megolong ya bašomi. Ge mothwadi a palelwa ke go dira ka mokgwa woo go na le dikotlo tše šoro kudu tšeo di tla diragatšwago go ya ka Molao wa Inšorense ya bao ba sa Šomego wo Moswa, (Molao 63 wa 2001).
Ge mothwadi ofe goba ofe a gana go ingwadiša go Sekhwama gape a sa nyake go ntšha ditšhelete, bašomi ba eletšwa gore ba ikopanye le kantoro ya kgauswi ya Kgoro ya Bašomi. O gopole gore Sekhwama se diretšwe tšhireletšo ya bašomi.
Bathwadi ba hlohleletšwa gore ba latelele dikgonegišo tša Molao, ka ge Sekhwama se efa thušo go bao ba bego ba ba šomela bao ba nago le thušo ye nyenyane goba bao ba se nago thušo ka baka la gore ditirelo tša bona di fedišitšwe.
Ke eng seo se tšewago gore ke mogolo?
Tšhelete kamoka yeo e humanwago go mothwadi, e le kheše goba tebogo ye nngwe, ntle le khomišene e tšewa e le megolo gomme tšhelete ya gona e swanetše go lefšwa. Diputseletšo kamoka tšeo di humanwago di tšewa gore ke megolo gomme di swanetše go lefelelwa. Mehlala ya diputseletšo ke diputseletšo tša maeto, diputseletšo tša boithabišo, mmogo le diputseletšo tša dijo le bodulo. Tshedimošo ye nngwe ka megolo e ka humanwa ka go šetulo 4 le šetulo 7 tša Molao wa Lekgetho la Letseno.
Na ke swanetše go lefa bokae go Sekwhama?
Tšhelete yeo e swanetšego go ntšhwa go mogolo wa gago e lekana le 1% ya palomoka ya mogolo kamoka, go sa balwe khomišene. Go tlaleletša1% yeo e lefšwago ke mošomi, mothwadi le yena o swanetše go lefa 1% legatong la mošomi. Ka moo palomoka ya tshelete yeo e lefšwago ke 2%.
Mošomi o lefa bjang le neng tšhelete ya Sekhwama?
Mothwadi o lefa ditšhelete tše go sekhwaman pele ga tšatši la bo 7 la kgwedi ye nngwe le ye nngwe. Ka mabaka a go lefa ditšhelete, bathwadi bao ba ingwadišeditšego mabaka a lekgetho ba swanetše go iša ditefo tša bona go Ditirelo tša Lekgetho tša Afrika Borwa (SARS). Bathwadi bao ba sa ingwadišetšago mabaka a lekgetho ba swanetše go lefa ditefo tša bona thwii ka go Sekhwama.
Na Sekhwama se tseba bjang gore tšhelete e tšwa go mang?
Sekhwama se tlhomile datapeisi ya mothwadi/mošomi ka moo go yona dintlha kamoka tša thwalo ya mošomi di bolokilwego. Ke maikarabelo a mothwadi go romela dintlha tša bašomi ba gagwe kamoka go sekhwama gore datapeisi e mpšhafatšwe kgwedi ye nngwe le ye nngwe goba ge go ena le phetogo ya dintlha. Dintlha tša bašomi di bolokilwe ka gare ga datapeisi gomme ge motho a se sa šoma, Sekhwama se ka kgona go sekaseka kgopelo ntle le tiego. Ka moo go botlhokwa kudu go netefatša gore mothwadi wa gago o romela dintlha tša gago go datapeisi ya Sekhwama.
Sekhwama se na le mekgwa ya go fapana yeo bathwadi ba ka romelago ka yona tshedimošo ya bašomi ba bona go Sekhwama, go se na taba le bogolo. Yona e tsenya go romela tshedimošo yeo e ngwadilwego fase go Sekhwama, go bathwadi ba go se be ba ba golo bao ba se nago tshepetšo ya go lefa ka ilektroniki. Bathwadi ba go ba le tshepetšo ya go lefa ka ilektroniki ba ka no romela tshedimošo ya bona go datapeisi ka mokgwa wa ilektroniki, go ra gore FTP, e-poso, bjalo bjalo.
Dikarata tše tala tša kgale (UF 74 card) di tla tlošwa gomme legatong la tšona gwa tsena tshepetšo ye mpšha ya ilektroniki. Bašomi bao ba sa nago le dikarata tše tala ba swanetše go di bušetša go bathwadi ba bona, gomme ba kgopele gore tshedimošo e romelwe go Sekhwama, gore e tsenywe ka gare ga datapeisi.
Na Sekhwama se tla tseba gore se ntefe bokae ge ke se sa šoma?
Tekanyo yeo ka yona mehola e swanetšego go lefša e badilwe ka go Šetulo 3 ya Molao. Se botlhokwa seo se swanetšego go gopolwa ke gore mehola e lefšwa lebaka la maksimamo wa matšatši a 238 goba palo ya dikhredite tša matšatši tšeo motho a di kgobokeditšego lebakeng la mengwaga ye 4, pele ga tšatši la kgopelo.
Dikhredite di fiwa bašomi ge ba šoma gomme ba lefa Sekhwama. Dikhredite di humanwa ka moo go latelago. Go matšatši a mangwe le a mangwe a 6 ao o šomago o lefa tšhelete, o humana khredite ya tšatši le 1. Go dumelelwa go khredite ya botlalo ya matšatši a 238 ka botlalo mošomi o swanetše go šoma bonyane mengwaga ye 4.
Mošomi o tšewa gore o lefile tšhelete go Sekhwama go tloga ka tšatši la pele la thwalo go fihla ka tšatši leo ditirelo tša gagwe di fedišwago. Sebaka sa tsebišo seo se šongwago pele ga phedišo ya tirelo, se tšewa gape bjalo ka sebaka sa thwalo.
Na tekanyo ya mehola e phethwa bjang?
Tekanyo yeo mehola e lefšwago ka yona e gona ka go šetulo 3 ya Molao wa Inšorense ya bao ba sa Šomego. Tekanyo ya mehola e tloga go 38% go bašomi ba go gola megolo ya godimo go ya go 58% go bašomi ba megolo ya fasefase.
E sego bjalo ka tshepetšo ya kgale, Molao wo moswa o kgonagatša selekanyo sa mehola go netefatša gore bašomi ba go tlhoka kudu ka nageng ba humana bokaalo bjo bontši kudu bja thušo ka baka la mathata ao a bakilwego ke go se šome.
Na ke mehuta ye bjang ya mehola yeo e fiwago ke Sekhwama?
Ke efe ya melawana ye mengwe yeo e šomago go mehola ye?
Kamoka bao ba lefago bao ba nago le dikhredite tše lekanego ba tla lefšwa maksimamo wa mehola ya matšatši a 238, ka go lebaka le lengwe le le lengwe la mengwaga ye 4, ge ba sa šome. Lebakeng la mehola ya pelego, palomoka ya matšatši a 121 e a lefelelwa, ge e le gore go na le dikhredite tše lekanego.
Go direga eng ge mogolo wa ka o fapana kgwedi ye nngwe le ye nngwe goba beke ye nngwe le ye nngwe?
Ge e le gore mogolo wa gago goba moputso o a fapana kgwedi ye nngwe le ye nngwe goba beke ye nngwe le ye nngwe, gona Molao o re megolo ya magareng lebakeng la dikgwedi tše 6 tše fetilego e swanetše go šomišwa go bala megolo yeo.
Na motho yoo a ntšhago tšhelete ga a lokelwe go humana mehola ge go diregile eng?
Ge a humana phenšene ya Mmušo kgwedi ye nngwe le ye nngwe.
Ge motho a humana tefo go tšwa go Sekhwama sa Putseletšo ka baka la bolwetse goba dikgobalo tšeo di bakilwego ke go se šome ga motho leruri goba nakwana.
Ge motho a humana mehola go tšwa go peakanyo efe goba efe ye nngwe yeo e tlhomilwego ke Molao wa Kamano ya Bašomi.
Ge motho a palelwa ke go latelela dikgonegišo tša Molao wo.
Ge motho a fegilwe go humaneng mehola ka baka la gore a swerwe a šoma goba a humana mehola goba dirile a bomenemene bja go amana le UIF.
Mehola e balwa go tloga ka tšatši la go se šome, empa e lefšwa go tloga ka tšatši la tiragatšo.
Mehola e lefšwa fela ge e le gore go se šome go feta matšatši a 14.
Mehola e lefšwa fela ge e le gore ditirelo tša molefi di fedišitšwe ke mothwadi. Ge molefi a rola modiro ga go mehola yeo e lefšwago, ka ntle le ge e le gore tholomodiro e ka tšewa gore ke go kobiwa ka tlhaologanyo.
Ge khamphani e tšhona mehola e a lefšwa.
Molefi o swanetše go ba a ngwadišitše ka go kantoro ya bašomi bjalo ka motho yoo a nyakago mošomo go ya ka Molao wa Tšwetšopele ya Bokgoni, 1998, gore a fiwe mehola ya go se šome. Molefi o swanetše go ba le bokgoni bja le go ba gona ge go ena le mošomo.
Molefi o swanetše go bega ka dinako le mafelong ao go wona mohlankedi wa dikleime a a phethago go yo saena rejistara ya go se šome.
Molefi o swanetše go hlahlwa a be a fiwe dikeletšo ka mešomo ge a laetšwe ke mohlankedi wa dikleime. Ge molefi a gana gomme go se na mabaka a go kwala gore a seke a hlahlwa, molefi a ka se sa dumelelwa go lefšwa.
Kgopelo ya mehola e swanetše go dirwa lebakeng la dikgwedi tše 6 tša go se šome.
Kgopelo e swanetše go dirwa godimo ga fomo yeo e boletšwego ka kantorong ya thwalo.
Go ya ka dikhredite, mehola e ka no lefšwa go fihla ka maksimamo wa matšatši a 238 lebakeng lefe goba lefe la mengwaga ye 4.
Mehola e lefšwa go tloga ka tšatši leo ka lona mošomi a lesago go šoma, ka baka la bolwetse.
Mehola yeo e lefšwago ke phapang gare ga tefo yeo mothwadi a e lefago le tekanyo yeo e beilwego ka go šetulo ya mehola.
Mehola e lefšwa fela ka baka la dibaka tša bolwetse bja go ba gona go feta matšatši a 14.
Kgopelo ya mehola e swanetše go dirwa lebakeng la dikgwedi tše 6 tša bolwetse.
Kgopelo e swanetše go dirwa godimo ga fomo yeo e boletšwego, yeo e tsenyago le go tlatšwa ga lengwalo la bongaka, ke ngaka goba ngaka ya go šomiša mere (homeopath) yeo e amogelwago. Lengwalo la bongaka le swanetše go tlatšwa ka baka la sebaka se sengwe le se sengwe seo mehola ya bolwetse e e kleimelwago.
Go ya ka khredite, mehola ya matšatši e ka no lefšwa go fihla ka maksimamo wa matšatši a 238 lebakeng lefe goba lefe la mengwaga ye 4.
Mehola e lefšwa molefi yoo a lego mmeleng, ge e le gore go dirilwe kgopelo.
Mehola yeo e lefšwago ke phapang gare ga seo mothwadi a se lefago le tekanyo yeo e boletšwego ka gare ga šetulo ya mehola.
Go ya ka matšatši a khredite, mehola e ka lefšwa go fihla go maksimamo wa matšatši a 121 goba dibeke tše 17.32 ka lebakeng lefe goba lefe la mengwaga ye 4. Kgopelo ya mehola ya boimana ga e ame tokelo ya molefi ya mehola ya go se šome ka morago.
Ge moimana a gomile tseleng goba lesea le foloditše, gona mehola e lefšwa go fihla ka maksimamo wa dibeke tše 6 morago ga go goma tseleng/go folotša.
Kgopelo e swanetše go dirwa godimo ga fomo yeo e boletšwego kantorong ya go thwala.
Kgopelo ya mehola ya boimana e swanetše go dirwa lebakeng la dibeke tše 8 tša go belega goba lebakeng la dikgwedi tše 6 tša pelego ya ngwana.
Ke yo tee fela wa batswadi bao ba amogelago ngwana yoo a ka dirago kgopelo ya mehola.
Ngwana o swanetše go amogelwa go ya ka Molao wa Hlokomelo ya Bana, 1983.
Sebaka seo motho a sa šomego se swanetše go fetšwa go hlokomelwa ngwana.
Mehola e lefšwa go tloga ka tšatši leo ka lona kgotla e filego taelo ya go amogela ngwana.
Mehola yeo e lefšwago ke phapang gare ga tefo ya mothwadi le tekanyo yeo e boletšwego ka gare ga šetulo ya mehola.
Ngwana yoo a amogelwago o swanetše go ba ka fase ga mengwaga ye 2.
Kgopelo e swanetše go dirwa ka gare ga fomo yeo e boletšwego ka kantorong ya thwalo.
Kgopelo ya mehola e swanetše go ba lebakeng la dikgwedi tše 6 taelo ya go amogela e ntšhitšwe.
Go ya ka matšatši a khredite, mehola e ka lefšwa go fihla go maksimamo wa matšatši a 238 lebakeng lefe goba lefe la mengwaga ye 4.
Mehola e lefšwa molekane yoo a phelago wa molefi yoo a hlokagetšego, ge e le gore go dirilwe kgopelo.
Kgopelo ya mehola e swanetše go dirwa lebakeng la dikgwedi tše 6 tša lehu la molefi.
Kgopelo e swanetse go dirwa godimo ga fomo yeo e boletšwego kua kantorong ya mothwadi.
Ngwana ofe goba ofe yoo a fepšwago wa go ba ka fase ga mengwaga ye 21 o na le tokelo ya go humana mehola ge e le gore ga go na molekane yoo a phelago.
Ge molekane yoo a phelago a sa dire kgopelo lebakeng la dikgwedi tše 6, gona ngwana yoo a fepšwago a ka no dira kgopelo ya mehola, ge fela e le gore kgopelo e dirilwe lebakeng la matsatši a 14 morago ga ge dikgwedi tše 6 di fetile, tšeo ka tšona molekane a ka bego a dirile kgopelo.
Go ya ka khredite ya matšatši, mehola ya matšatši e ka lefšwa go fihla ka maksimamo wa matšatši a 238 lebakeng lefe goba lefe la mengwaga ye 4.
Mehola yeo e lefšwago e lekana le mehola ya go se šome yeo e ka bago e lefilwe, ge motho a be a phela.
<fn>nso_Article_National Language Services_Swayea ka X mo go nya.txt</fn>
Tšatšikgwedi leo modiredi wa mathomo a thwetšwego ka lona: Temana 1.
Kakanyo ya dintlha tša badiredi ba gago go tloga ka tšatšikgwedi leo le filwego ka go ntlha 1.1 (ka moo go laeditšwego ka go temana 1 ya foromo ye) go fihla mafelelo a Febereware ngwaga wo o latelago.
Meputso bona 5.2.
Fana ka leina la kgwebo le aterese ya poso ya Kantoro ye Kgolo le/goba makala ge eba e šetše e ngwadišitšwe, nomoro ya boingwadišo yeo e filwego ke Sekhwama sa Inšorense ya Go se šome (UIF)le/goba Khomišinare wa Pušetšo (CC).
Ke hlatsela gore dintlha tše di lego ka godimo ke tša nnete.
O KGOPELWA GORE O ELE HLOKO YA GORE TEFETŠO YA MEPUTSO, W. As.8, E ROMELWA KA POSO GO BATHWADI KA MOKA BAO BA INGWADIŠITŠEGO KA JANAWARE YA NGWAGA WO MONGWE LE WO MONGWE. KE MAIKARABELO A MOTHWADI GO TSEBIŠA KANTORO YE PELE GA 15 FEBEREWARE GE E BA TEFETŠO YA NGWAGA KA NGWAGA YA FOROMO YA MEPUTSO GA SE YA AMOGELWA. DIFOROMO DI GONA MO WEPESAETENG YA RENA YA INTHANETE.
a. Modiredi wa sewelo/lebakanyana woo a thwalwetšwego mehola ya kgwebo ya mothwadi.
b. Molaodi wa khamphani yo a šomago goba leloko la setho sa tirišano, yoo a tsenego ka gare ga kontraka ya tirelo goba borutwatiro goba boithuti le setho sa tirišano, go fihla mo e lego gore modiredi o dira go ya ka peakanyo ya mošomo wa gagwe go ya ka kontraka ya mohuta woo. (Ga go akaretšwe baswari ba dišere goba "badirišani bao ba sa kgathego tema" bao ba lefiwago fela dikarolo tša goba ditseno tšeo di abelwago).
Motho yo a neetšwego ke mmapatši wa mošomo, kgahlanong le tefo go modirelwa ya go fana ka ditirelo goba go dira mošomo gape le ya tirelo goba mošomo woo motho wa mohuta woo a lefelwago ke mmapatši wa mošomo, ke modiredi wa mmapatši wa mošomo. Meputso ya batho ba mohuta woo ga ya swanelwa go akaretšwa ka gare ga tokumente ya Tefetšo ya Meputso ya modirelwa.
BOHLOKWA: Mong goba badirišani ka go tshepedišo ya kgwebo/bolemi ga ba tšewe bjalo ka "badiredi" go ya le ka moo go laedtišwego ke Molao gomme meputso ya bona ka moo ga ya swanelwa go bonagatšwa.
Meputso ke ditefelo ka moka tšeo di dirwago nako le nako, pele ga diphokotšo, e ka ba ka tšhelete goba ka tsela ye nngwe go badiredi.
Mananeo a a latelago ga se kakaretšo, eupša a lebišeditšwe go šetša dintlha tša meputso tšeo go ka bago le go se be le bonnete bja ditsentšho goba dintšho tša tšona.
Dibonase tša mehuta efe goba efe, go akaretšwa le bonase ya tšhušumetšo le ya ngwaga ka ngwaga.
Hlatswadiatla le ge tšhelete ya gona e ka fapana kgwedi ka kgwedi.
Theko ya tšhelete ya dijo le madulo yeo e fiwago badiredi bjalo ka hlatswadiatla. Theko ya tšhelete ya diputseletšo tša go swana le sefatanaga sa khamphani, madulo a mahala goba madulo a tefelo ya fasenyana, bjalo bjalo.
Diputseletšo tša go sepela le tše dingwe tšeo di lefšago nako le nako, bjalo ka ngata ya diputseletšo.
Moo modiredi a hlatswago diatla go ya ka tumelelo ya ngata ya diputseletšo, dintlha ka moka tšeo di bopago karolo ya ngata, ka ntle le dineo tša mothwadi tša go swana le dineo tša thušo ya kalafi.
Meputso yeo e lefelwago go Balaodi ba Khamphani bao ba šomago goba Maloko a Kgwebo yeo e Kopanetšwego. (E swanetšwe e begwe ka go kgaogana le tše dingwe ka go Ntlha ya 9.2).
Ditefelo tša mokgwa wa pušetšo.
Go šoma go fetiša nako wo go diregilego ka nako tše dingwe.
Ditefelo tša monyetla.
Diputseletšo tša mollwane tša go swana le karolo yeo e lefišwago motšhelo ya thušo ya kalafi/dineo tša phenšene ka mothwadi, bj.bj.
Ditefelo tša go akaretša ditshenyagelo tše kgethegilego tša go swana le ditshenyagelo tša go sepela, dijo le ditshenyagelo tša dikopano tša kgwebo.
Diputseletšo tša go sepela tše dingwe tša go lefša dinako tše dingwe.
Ge hlatswadiatla ya molaodi/lekolo e le tseno yeo e abelanwago, Molaodi/Leloko ga se modiredi go ya ka Molao.
Ge mediro ya gago e fetšišitšwe, laetša letšatšikgwedi la phetšišo mo letlakaleng la mathomo gomme o bolele meputso ya mafelelo yeo e lefetšwego go letšatši leo.
Ka lebaka la ditshenyagelo tšeo di golago go tšwela pele, kelo ya minimamo ya 2002 e okeditšwe go fihla ka R335.00 ka ngwaga.
a Go romela ditefetšo tša mafelelo tša meputso.
b Kelo e lefetšwe goba tefo ka dikgao e šetše e beakantšwe.
c Kgopelo e swanetšwe e dirwe ka nako ye botse beke e tee gomme e be godimo ga lengwalo la go ba le hlogo, ka go ngwalwa.
d O kgopelwa gore o laetše nomoro ya boingwadišo, le dinomoro tša mogala le fekese tšeo di nago le khoutu.
e Dikgopelo tšeo di dirwago legatong la mothwadi ke Baemedi di swanetšwe di dirwe ka go ngwalwa gomme di be le Maatla a Ramolao.
f Dikgopelo tša go romelwa ka fekese di a dumelelwa.
g Go fetoša diteng tša mangwalo a ke bosenyi bjo bogolo.
<fn>nso_Article_National Language Services_TALETSO YA DITSHI (1).txt</fn>
Maloko a lekala la ditirelo tša tshedimošo le bokgobapuku, difofu le bao ba sa kgonego go bala, le setšhaba ka kakaretšo, se mengwa go šišinya maina a batho ba go ba maswanedi go elwa hloko ge go kgethwa Lekgotla la Bokgobapuku bja Difofu la Afrika Borwa (Blindlib), Grahamstown. Lekgotla le tla ba le bonnyane bja maloko a šupa, ao a tla kgethwago ke Tona ya Bokgabo le Setšo lebaka la 1 Oktobere 2007 go fihla ka 30 Setemere 2010. Morago ga moo Lekgotla le tla kgethwa gape. Lekgotla le kopana gane ka ngwaga kua Grahamstown, Kapa Bohlabela. Mogolo wa maloko a Lekgotla o tla kgaoletšwa go ba tefelelo ya ditshenyegelo tša marobalo le maeto ge ba etla dikopanong.
Mediromegolo ya Lekgotla ke go dira melaotshepetšo, go dumelela tekanyo ya Blindlib le ditaodišo tša ditšhelete, go kgetha bašomi, le go eletša Tona ka merero ya go amana le Blindlib go ya ka Molao wa Bokgobapuku bja Difofu wa Afrika Borwa, 1998 (Molao wa 91 wa 1998).
Bašišinywa ba swanetše go emela bakgathatema bao ba nago le mabokgoni ao a hlokegago go thuša Blindlib gore e fihlelele dinepo tša yona. Ba swanetše go ba le tsebo ya ditirelo tša bokgobapuku le tshedimošo, botsebi go merero yeo e amago babadi ba difofu le bao ba sa kgonego go bala, botsebi go merero ya ditšhelete, le botsebi bja papatšo, kgokagano le kgoboketšo ya matlotlo.
Lengwalo leo le nago le (a) maina ka botlalo le tshedimošo ya kgokagano ka botlalo ya mošišinyi (c) thekgo ya mošišinyi le, (c) le maina le tshedimošo ya kgokagano ya batho ba bararo bao ba hlatselago mošišinywa.
Tšatšikgwedi la go tswalela ditšhišinyo ke 18 June 2007.
<fn>nso_Article_National Language Services_TALETSO YA DITSHISINY.txt</fn>
Maloko ka moka a ditirelo tša bokgobapuku le tshedimošo, intasteri ya phatlalatšo (kgatišo le tsebeihlo) le mekgatlo e mengwe yeo e nago le kgahlego ba mengwa go šišinya nkgetheng wa maleba yoo a tla thwalago ke Komiti ya Bolotadingwalwa go ya ka karolo 8 (1-2) ya Molao wa Bolotadingwalwa wa 1997 (Molao wa 54 wa 1997). Tona ya Bokgabo le Setšo o tla kgetha Komiti ya sebaka sa mengwaga e meraro, go tloga ka Janaware 2006 go fihla ka Disemere 2008.
Tebano ya Komiti ye ke go kopanya le go tšwetšapele phethagatšo ya Molao wa Bolotadingwalwa wa 1997. Mešomomegolo ya Komiti ke go eletša Tona ka ga morero o mongwe le o mongwe woo go šongwago ka wona ka gare ga Molao wo, go dira dikeletšo go Tona malebana le melawana efe goba efe yeo Tona a ka e dirago ka fase ga Molao wo, go kopanya mešomo yeo e dirwago ke mafelo a bolotadingwalwa, go eletša mafelo a bolotadingwalwa mabapi le ditaba tše dingwe le tše dingwe tšeo go šomilwego ka tšona ka Molaong wo, le go hlama dikarolo tša dikomiti goba dihlophatšhomo ge go hlokagala go nyakišiša ka ga mešomo yeo e amanago le phethagatšo ya Molao wo.
Bonkgetheng ba swanetše go emela bakgathatema bao ba nago le botsebi makaleng a ditirelo tša bokgobapuku le tshedimošo; lekala la phatlalatšo; bolaodi; matlotlo le papatšo; le/ goba tsebo ya le/ goba kgahlego ya diphatlalatšo tša bolotadingwalwa.
Mang le mang yoo a ratago go šišinya motho yoo a kago direla Komiti ya Bolotadingwalwa o swanetše go tlatša le go romela fomo ya tšhišinyo ya mmušo go Kgoro ya Bokgabo le Setšo.
C: Kanegelophelo-kopana ya mošišinywa, yeo e laetšago tshedimošo ya mošišinywa ka fase ga dihlogo ka moka tše di latelago.
a Thaetlele le maina ka botlalo b Nomoro ya boitsebišo c Boagi d Dintlha ka botlalo tšeo re ka ikopanyago le wena ka tšona e Maemo a bjale a mošomo le leina la mongmošomo f Mangwalo a thuto g Maitemogelo a maleba h Mafapha a botsebi i Boleloko bja mokgatlo, boto, bj.bj.
Hle, lemoga gore ye ga se kwalakwatšo ya poso.
Letšatši la go tswalela la ditšhišinyo ke 31 Mei 2005.
<fn>nso_Article_National Language Services_TAOLO YA BOHWA BJA MO.txt</fn>
Bohwa bja mohu bo thoma go ba gona ge motho a hlokofala gomme a tlogela thoto goba lengwalo leo e le go gore ke testamente goba le nago le boikemišetšo bjalo ka testamente. Bohwa bjo bjalo bo swanetše ke go laolwa le go abjwa go lebeletšwe go ya ka testamente ya mohu goba tlhaelo ya testamente ye e theilwego, go ya ka Molao wa Tlhatlamano ka ntle le Lengwalo la bohwa, 81 wa 1987. Tshepedišo yeo e swanetšego go šalwa morago ge go laolwa bohwa bja mohu e kgethwa ke Molao wa Taolo ya bohwa, 66 ya 1965 (bjalo ka ge o fetošwe).
Lehu la motho yo a hlokofaletšego ka gare ga Repabliki a tlogela thoto goba lengwalo le lengwe le lengwe leo e lego testamente goba le nago le boikemišetšo bjalo ka testamente.
lehu la motho yo a hlokofaletšego ka ntle ga Repabliki, eupša a tlogela thoto le/goba lengwalo le lengwe le lengwe leo e lego testamente goba le nago le maikemišetšo bjalo ka testamente, ka gare ga Repabliki.
Moo mohu a bego a dula ka gare ga Repabliki, bohwa bo swanetše go begwa go mookamedi yoo mohu a hlokofetšego a dula tikologo ya gagwe ya maatlataolotoka ka nako ya ge a hlokofala.
Moo mohu a bego a sa dule ka gare ga Repabliki ka nako ya lehu la gagwe, bohwa bo ka begwa go mookamedi e ngwe le e ngwe. Afidabiti yeo ka gare ga yona go ngwadilwego gore mangwalo a mabophethi ga se a hlwa a fiwa ke mookamedi e nngwe ka gare ga Repabliki, a swanela ke go felegetša mangwalo a go bega.
Go tloga ka 5 Disemere 2002 Dikantoro ka moka tša bo Maseterata ke mafelo a ditirelo tše di šupilwego tša mookamedi mme bohwa bo ka begwa fao. Fela, mafelo a ditirelo tše di na le tokelo ya boahlodi bjo bo lekantšwego. Mahumo ka moka a go ba le testamente, gotee le mahumo ao a fetago R50 000 ka theko, a tla šuthišetšwa go kantoro ya mookamedi wa porofense. Ka baka leo go eletšwa gore go begwe mahumo ao go kantoro ya mookamedi.
Bohwa bja motho yo a hlokofetšego bo swanetše go begwa go mookamedi mo matšatšing a 14 go tloga ka letšatšikgwedi la lehu.
Lehu le ka begwa ke motho mang le mang yo a nago le taolo goba leruo la thoto e ngwe le e ngwe goba lengwalo leo le ikemišeditšego go ba testamente, ya mohu. Bohwa bo begwa ka go hlagiša Tsebišo ya Lehu yeo e phethelwego le Morena. Tsebišo ya lehu le mangwalo a mangwe a go bega a ka hwetšwa go tšwa go Kantoro e ngwe le e ngwe ya Mookamedi ya Kgorotsheko ya Godimo goba Kgorotsheko ya Masetarata.
Mangwalo a go bega a tla fapana ka gonyane go ya ka theko ya bohwa le mohuta wa peano yeo e hlokagalago.
Ge theko ya bohwa e feta R125 000, mangwalo a mabophethi a swanetše go hlagišwa mme tshepetšo ya go tlala yeo e kgethilwego ke Molao wa Taolo ya Bohwa e swanetše go latelwa.
Fela, ge theko ya bohwa e le ka tlase ga R125 000, Mookamedi e ka aba ka lengwalo la mabophethi, mme a hlagiša mangwalo a taolo go ya ka karolo ya 18 ya Molao wa Taolo ya Bohwa, Molao 66 wa 1965.
Mafelo a ditirelo a dikantoro tša Maseterata a tla ba le maatlataolotoka ge mohu a se a tlogela testamente ya kgonthe mme palomoka ya theko ya bohwa e le ka tlase ga R50 000,00. Mangwalo a taolo a dumelela moemedi yo a kgethilwego gore a laole bohwa ntle le go latela tshepetšo ye e feletšego ye e theilwego e theilwego ka gare ga Molao wa Taolo ya Bohwa.
Khopi ya mmakgonthe goba ye e tiišeditšwego ya setifikeiti sa Lehu.
Ditšhišinyo ka bajabohwa tša peano ya moabalefa tabeng ya ge lengwalo la nkhwa le se gona goba moo moabalefa a se ba go a kgethwa ka gare ga testamente goba moabalefa yo a kgethilwego a hlokofetše goba a gana peano.
Kamogelo ye e tladitšwego ya tshepo bjalo ka ditlatšwa tša J190 tša moabalefa ka kopiša ke batho bao ba kgethilwego bjalo ka baabalefa.
Maikarabelo le kgwerano ya poloko-J262 ka ntle le ge mophethi yo a kgethelwego a lokollotšwe go tšwa go fa poloko testamenteng, goba ke motswadi, mogatša goba ngwana wa mohu.
Kopiša yeo e pakilwego goba ya mathomo ya lengwalo la bohlatse la lehu.
Ditšhišinyo ka bajalefa tša peano ya moemedi wa Mookamedi tabeng ya lengwalo la bohwa goba moo go se na go le motho yo a kgethilwego ka gare ga testamente goba motho yo a kgethilwego a gana peano.
Maikemišetšo le kamogelo ya setlatšwa-J155 sa ditaetšo tša Mookamedi.
Taodišo yeo e hlatselago gore bohwa a se bja hlwela bo begwa go kantoro ya mookamedi e ngwe goba go lefelo la ditirelo ya mookamedi.
Ge mogatša mohu a re yena ke molekane lenyalong la setšo, bopaki ka sebopego sa lengwalo la bohlatse bja boingwadišo le swanetšwe go hlagišwa [lebelela karolo 4 (b) ya temogo ya molao wa 120 wa lenyalo la setšo wa 1998, bjalo ka ge o fetotšwe]. Kgopelo ya Lengwalo la bohlatse la Boingwadišo e ka dirwa go Kgoro ya tša Merero ya Selegae. Lefelo la ditirelo ya mookamedi e ka thuša ka keletšo mo bakeng le. Ge lengwalo la bohlatse bja boingwadišo le ka se hlagišwe, mogatša mohu o swanetše go bolela le lekgotla la maleba ka tharollo [lebelela karolo 4 ya Temogo ya Molao wa 120 wa Manyalo a Setšo wa 1998, bjalo ka ge o fetotšwe].
Mangwalo a go bega ao go boletšwego ka ona ka godimo a swanetše go posetšwa go, goba go išwa Kantorong ya Mookamedi goba Mafelong a Ditirelo.
<fn>nso_Article_National Language Services_TEKOLO YA MOSOMO.txt</fn>
Kgoro e ile ya hlola le go phethagatša peakanyo ye mpsha ka 1 Oktoboro 2003. Batho ba ile ba lekanywa le go bewa diposong tšeo di bego di sa lekolwa nakong ya go hlolwa le go phethagatšwa ga peakanyo ye ntshwa. Kgoro e ile ya fa morerišani, Centricity, mošomo wa go dira ditelo tša mošomo, eupša ke fela diposo tšeo di lego maemong a 9 go ya godimo fela le tše diswa tšeo di ilego tša hlodilwego tšeo di ilego tša lekanywa, gomme tshedimošo yeo e ilego ya hwetšwa ga gwa tšewa magato ka yona. Melawana ya Tirelo ya Setšhaba e gapeletša dikgoro tša mmušo gore di be di dirile maemo ka moka go dibopego tša yona ka 2007.
Bontši bja diposo (bontši e be e le tša maemo a 1 go fihla go 8) bo ile bja katološwa ka bophara go amogela bašomi bao ba bego ba ka se amogelwe mo peakanyong/thulaganyong ye. Se ka manyami se ile sa hlola mathata mo ditefong, moo bašomi ba bego ba amogela ditefo/meputso ya go fapana go šoma mošomo wa go swana. Maikemišetšo a tekolo ya mošomo e be e le rarolla mathata a. Kgoro e ile ya fa moeletši, Gitshasbaya, mošomo wa go dira ditekolo tša mešomo ye e katološitšwe ka bopahara. Diposo ka moka tšeo di bego di katološitšwe mo Kgorong di ile tša laetšwa. Ofisikgolo le diofisi tša dilete di ile tša kgopelwa go rulaganya/beakanya lenaneo la diposo ka moka tše di katološitšwego ka bophara le la bao ba thwetšwego (bao ba lego diposong tše itšego) le go le romela go Ofisikgolo ya Tša Merero ya Bašomi go akanyetšwa. Thulaganyo ye e sa tšwela pele.
Peleng, diposo tše 118 dikarolong tša go fapafapana di ile tša laetšwa go ka lekolwa, eupša palo ye e ile ya oketšega go fihla go 301. Diposo tše 116 di ile tša tlhaolwa go sehlopha sa tekolo ya mošomo, gomme diposo tše 74 di ile tša romelwa bjalo ka ditlhalošo tša mešomo, go dira palomoka ya 190 ya diposo tše di katološitšwego ka bophara. Diposo tše 111 di sa šetše, tše 66 di thulaganyong ya go akanywa. Tše 45 ga di a felelela go fihlela tshedimošo e humanwa go tšwa go balaoding. Go swanetšwe go ela tlhoko gore diposo tše diswa tšeo di swanetšego go lekolwa pele di kwalakwatšwa, le gore ge sebaka sa poso se fetoga e swanetše go lekolwa gape.
Na tekolo ya mošomo ke eng?
Tekolo ya mošomo ke tshepetšo ya go bapetša mešomo gape e šomišwa bjalo ka tekolo ya kgonthe ya go hlatloša bogolo goba boima bja mešomo mo mokgatlong. Ke mokgwa wa go netefatša phethagatšo ya molawana wa moputso wo o lekanago malebana le mošomo a boleng bjo bo lekanago.
Go bohlokwa go ela tlhoko gore tekanyetšo ya mošomo e malebana le diteng tša mošomo le dinyakwa gomme e sego diphapantšho tša motho goba tša tiro ya mongmošomo. Tekolo ya mošomo gantši e gakantšhwa le tekolo ya go šoma. Le ge go le bjalo, ditekolo tša go šoma di lekanya ka moo motho a šomago mošomo ka gona, mola ditekolo tša mošomo di lekanya boima goba bogolo bja mošomo. Go bohlokwa kudu go kwišiša gore tekolo ya mošomo ga e rarolle boima bja mošomo, e bile ga e re gore mongmošomo o tlile go hlatlošwa ge poso ya gagwe e lekotšwe.
Tekolo ya mošomo e ka ga boleng e sego bontši, gape e lebantše go dintlha tše hlano tše di latelago: kgopolo ye e hlokegago, tsebo le mabokgoni, dikgokaganyo, tikologo le maikarabelo.
Na go lekolwa ga poso go akaretša eng?
Tlhatlošo: Ge poso e lekolwa gomme go humanwa gore moputso wa poso o fase ge go laetšwa le a tekolo, poso e a hlatlošwa.
mohlankedi o šoma mešomo ya poso, le gore mohlankedi o amogetše tekanetšo ye e kgotsofatšago mo tekolong ya gagwe ya bjale ya mošomo.
Theošo Ge tefo ya poso e le godimo go feta ye e lekwanywago ya mošomo, poso e a theošwa. Mo sebakeng se mongmošomo o swanetše go šuthišwa goba mešomo e swanetše go tlaleletšwa mo posong go oketšwa boleng bja wona.
Maemo ga a fetoge: Poso e ba mo maemong a mogolo a go se fetoge ge dipoelo tša tekolo ya mošomo di netefatša gore tefo ya poso e lokile. Mo sebakeng se go netefatšwa ge mongmošomo a le mo maemong a a nepagetšego.
<fn>nso_Article_National Language Services_THUTO YA MOSOMISI WA.txt</fn>
Kaonefatšong ya thekgo ya kago ya dintlo bjalo ka tokollo kakaretšo ya tikologo ye e phelago.
Go phuthulla thuto ya setšhaba le lenaneokatiši nageng ka bophara.
Mananeo a mangwe a mmušo a ikemišeditše go maatlafatša setšhaba le go godiša letlotlo la leago go bo mebaseplala i.e.: "Mošomedi wa Tlhabollo ya Setšhaba", "Mešomo ya Setšhaba ye e Godišetšwego", le temošo ya kokwanahloko ya HIV le Aids".
Kgoro ya Bosetšhaba ya Kago ya Dintlo e na le maikarabelo a go fa tumelelo ya go tsena dintlong bjalo ka ge go ngwadilwe ka gare ga molaoteo wa 1996 wa Repabliki ya Arika Borwa. Kgaolo ya bo 2, karolo ya 26 (molaokakanywa wa ditokelo) ore mongwe le mongwe "o na le tokelo ya go ba le ntlo" le " goba le tokelo ya goba tikologong yeo e se bago kotsi bophelong bja gagwe." Ka baka leo kgoro e phekgeletše lenaneong la thuto ya mošomiši wa kago ya dintlo yeo e lego gore e tla dumelela bašomiše ba kago ya dintlo go tšea diphetho malebana le kgetho ya ntlo.
go dira theo e ntšhi ya dineelo tša patamelo ya ntlo; le bokgoni bjo bohlokwa bja bophelo bjo bo amanywago le maikarabelo a bong bja legae.
Lenaneo le dirilwe ka memotšulo yeo e ngwadilwego ka sejahlapi, mongwe le mongwe o lebelelane le sererwa sa ona.
Tlhwekišo, Mananeo a Dumeletšwego a Maphelo le Paballommele.
Ke kae mo nka hwetšago khophi ya Tlhamo ya Kago ya dintlo ya Bosetšhaba Thuto ya Mošomiši?
O ka humana tokumente go tšwa go mmasepala, profenseng, goba dikantorong tša setšhaba tšeo di akareditšwego go HCE.
<fn>nso_Article_National Language Services_TIRELO YA POLELO YA B.txt</fn>
Tirelo ya Polelo ya Setšhaba e godiša le go nolofatša kgokaganyo ya polelo go ralala dipolelo. Go latelela dinyakwa tša Molaotheo tša polelo, Tirelo ya Polelo ya Setšhaba e laola phapano ya polelo tša setšhaba sa rena gape e rwele maikarabelo a go beakanya dipolelo kamoka tša batho ba rena ka go diragatša magato a molaotshepetšo ao a ikemišeditšego go godiša tšhomišo ya dipolelo tše, gape le dipolelo tša go ba le histori ya go beelwa ka thoko.
Kgwebo ya theo ya NLS ke go kgotsofatša dinyakwa tša polelo tša Molaotheo ka go nolofatša, go godiša le go fa tirelo ya phetolelo le thulaganyo ka dipolelo kamoka tša semmušo le ka go laola phaphano ya dipolelo ka peakanyo ya polelo le diprotšeke tša mareo.
NLS e šoma bjalo ka tshepetšo ya thekgo ya mmušo ka go fetolela ditokomane tša semmušo ka go dipolelo kamoka tša semmušo. Tirelo ya yona ya mareo e thuša ka tšwetšopele le mpšhafatšo ya tlotlontšu ya dipolelo kamoka tša semmušo. Mediro ya peakanyo ya polelo e tsenya tšwetšopele ya molaotshepetšo wa polelo le mekgwa ya go o diragatša.
Tsepelelo ye kgolo ya Sekabolaodi bja Peakanyo ya Polelo ya Tirelo ya Polelo ya Setšhaba (NLS) ke tšwetšopele ya dipolelo tše dintši le kgodišo ya hlompho ya dipolelo kamoka tša Afrika Borwa. Ka ge Peakanyo ya Polelo ka Afrika Borwa e direga ka gare ga phetogo ya maemo a leago, tšwetšopele ya dipolelo tša go ba le histori ya go beelwa thoko e hlokomelwa kudu.
Tšwetšopele ya molaotshepetšo wa polelo ka go dira maano, mekgwa le ditiro le didirišwa tša gore e phethege ka nnete.
Phethagatšo ya molaotshepetšo wa polelo ka go o (i) fa bokgonthe le taolo le (ii) hlohleletšo ya tšhomišo ya dipolelo tša Afrika Borwa.
Tshekatsheko ya phethagatšo ya molaotshepetšo go phetha kgontšhago ya molaotshepetšo.
Sekabolaodi bja Peakanyo ya Polelo bo hlomilwe ka Agostose 1993 go eletša mmušo ka tšwetšopele le phethagatšo ya molaotshepetšo ka merero ya polelo go ya ka karolo ya bo 6 ya Molaotheo. Go se fihle selo le bokgathatema ka botlalo ka go ditshepetšo tše di ile tša gatelelwa. Modiro mogolo wa pele wa sekabolaodi e be e le go laola tshepetšo ye thata ya go hloma Lekgotla la Dipoelo Kamoka tša Afrika Borwa. Tshepetšo e thomile ka 1994 ka khonferense yeo e ilego ya swarwa go kwa maikutlo a batho, Dipolelo tša Dikhonferense Kamoka (Language for All Conferences), ya latelwa ke ditheeletšo tša go latelelana tšeo di ilego tša swarwa nageng ka bophara gomme tša dira gore go be le Molaokakanywa wa Lekgotla la Dipolelo Kamoka tša Afrika Borwa ka 1995. Lekgotla la dipolelo kamoka tša Afrika Borwa le hlomilwe ka 1996.
Tšwetšopele ya Molaotshepetšo le Peakanyo tša Afrika Borwa di thomile ka 1995 ka go kgethwa ka Sehlopha sa Sepane sa Mošomo sa Polelo (LANGTAG) go eletša Letona la Bokgabo, Setšo, Saense le Theknolotši ka molaotshepetšo wa polelo. Morago ga ditherišano tše nabilego nageng kamoka, pego ya LANGTAG e ile ya rerwa ka go khonferese ye kgolo kudu ka di 29 tša June 1996 pele ga ge sengwalwa sa bofelelo se tlhagišwa ka Agostose 1996.
Molaotshepetšo le Peakanyo tša go akanywa tša Afrika Borwa tšeo di theilwego go ditšhišinyo tša Langtag di ile tša lokišwa morago ga ditherišano tše dingwe le dinyakišišo. Ka Disemere 1999 Letona le ile la kgetha phanele ya go eletša go lokiša sengwalwa sa mafelelo seo se ilego sa bontšhwa bakgathatema ka go Indaba ya Polelo ka Matšhe 2000. Go tšwa go diswayaswayo tša bakgathatema go Indaba, phanele ya Keletšo e ile ya boeletša Molaotshepetšo le Peakanyo tša Afrika Borwa.
Molaotshepetšo kakanywa wa Afrika Borwa o ile wa tlhagišwa pele ga Komiti ya Kabinete ya Lekala la Leago ka di 13 tša Setemere 2000. Komiti e ile ya šišinya gore tokomane ya poledišano ye nngwe ka morero e tlišwe, go tšeelwa hlogong ditlapele tša naga le dithulano tša tšhelete ka bophara.
Go latelela ditšhišinyo tše go ile gwa dirwa tshekatsheko ya botlalo ka go dikgoro tša mmušo tša bosetšhaba le diprofense go phetha maemo a infrastraktšha ya polelo yeo e lego gona. Go dirwa kakanyo ya ditshenyegelo ya molaotshepetšo woo o šišintšwego mmogo le Matlotlo a Setšhaba.
Protšeke ye ke ye nngwe ya mekgwa ya phethagatšo ya molaotshepetšo woo o šišintšwego. Mapheko a polelo a sa ganetša Maafrika Borwa, kudukudu baboledi ba dipolelo tša Afrika, khumano yeo e lekanago ya ditirelo tša mmušo. Tirelo ya Phetolelo ka mogala ka Afrika Borwa e ka no dira gore go kgonege gore motho yo mongwe le yo mongwe a boledišane le balaodi ka polelo ya gagwe, mohlala, mafelong a go swana le dipetlele, ditiši tša maphodisa le dikantoro tša mmušo. Go lebeletšwe tirelo ya teko ya 2000/2001 mafelong ao a kgethilwego diiri tše 12 ka letšatši, go tloga ka 07:00 go fihla ka 19:00, matšatši a tshelela ka beke.
Protšeke ye ke tšhomišano ya tšhimollo le PANSALB go nolofatša tšwetšopele le tšhomišo ya dipolelo tša Afrika Borwa. Peakanyo ya mokgwa wa legoro la HLT e a hlokega go tsepelela maiteko a nyakišišo ya setšhaba le go aga bokgoni go dipolelo kamoka tša Afrika Borwa. Go hlomilwe komiti ya tshepetšo go ngwala tokomane ya peakanyo yeo e tla fago mekgwa ya phethagatšo ya go hlongwa ga intasteri ya HLT yeo e atlegilego gore go tšwetšwe pele dipolelo tša Afrika Borwa.
netefatša gore badudi kamoka ba kwešiša ditokelo tša bona tša molaotheo mabapi le polelo; le godiša dipolelo ka bontši gore Maafrika Borwa a bone dipolelo ka bontši e le mothopo wo bohlokwa.
Kgato ya pele ya lesolo e ile ya tsepelela Tirelo ya Setšhaba gomme Kgato ya Bobedi yona e ile ya leba setšhabeng ka bophara. Ditšweletšwa tša lesolo le e be e le dikhalentara tša dipolelo ka bontši, dipapetla, Bagwera ba polelo (Lingo Pals) (ba go ba le dikgato tša tumedišo ka dipolelo tše 11) le video, Polelo ya Mma (Mother Tongue), yeo e bego e šomišwa lebenkeleng la mošomo.UNESCO e ile ya ya go Tirelo ya Polelo ya Setšhaba gore e kgathe tema go tshekatsheko go kgoboketša tshedimošo ya pego ka dipoelo kamoka tša semmušo mmogo le Khoe, San le dipolelo tša Nama tša Afrika Borwa. Ka baka la gore go be go nyakega tsebo ya go tsenelela ya dipolelo tše, dipotšišo tša tshekatsheko di ile tša ntšhetšwa ntle go ditsebi tša polelo gore di fe tshedimošo.
Go ile gwa kgoboketšwa tshedimošo ye ntši ka dintlha tša go fapana ka dipolelo tša Afrika Borwa, go swana le tshedimošo ya thutafase, diphapano, palo ya diboledi tša polelo ye nngwe le ye nngwe, tshedimošo ya khudugo, ditiragalo tša ikonomi tša setšhaba se sengwe le se sengwe sa polelo, maikutlo ka polelo, mekgatlo ya go rwala maikarabelo a molaotshepetšo wa polelo le peakanyo mabapi le polelo ye nngwe le ye nngwe le ditšo tša dingwalwa.
Pego ya UNESCO ya Dipolelo tša Lefase e tla gatišwa ka 2001 gomme e tla fa katologano ya ditšhišinyo ka baka la poloko le kgodišo ya setšo sa polelo sa batho.
<fn>nso_Article_National Language Services_TIRISANOMMOGO LE MMUS.txt</fn>
Mopresidente Thabo Mbeki o tsebagaditše Lenaneo la Tshwarelelo la Tšwetšopele ya Metseselegae leo le Kopantšwego (ISRDP) ka 2001. Maikemišetšo a lenaneo le la mengwaga ye 10 ke go fetšiša bodiidi le hlokego ya tšwetšopele gape le go kaonafatša boleng bja maphelo a batho bao ba dulago metsemagaeng.
Lenaneo le le lebelela ditšhaba tša metsemagae, kudu basadi, baswa le digole.
Diarea tše lesometharo tšeo di tsebegago ka dinoko tša magaeng ke tšona tšeo di šupilwego. Dinoko tše di dutše mo mebasepaleng ya selete diprofenseng tše di latelago.
Kgoro ya Mmušo wa Profense le Selegae (dplg) e na le maikarabelo a go sepetša lenaneo le maemong a bosetšhaba. Dikgoro tša Mmušo wa Bosetšhaba le Profense di tšea karolo ka go fana ka dithušo le go hloma diprotšeke tšeo di laeditšwego go ba ditlapele. Trasete ya Tšwetšopele ya Boipušo e thwetšwe bjalo ka tiro yeo e thekgago ISRDP.
Mošomo wa mmušo wa selegae ke go hloma diprotšeke bjalo ka ge di šupilwe ka gare ga Leano la Tšwetšopele leo le Kopantšwego (IDP). Karolo ya poraebete e tšea karolo ka go fana ka dithušo tša go thekga hlomo ya diprotšeke.
Lenaneo le le lebišitšwe go diarea tše itšego go ya ka mathata le dik goba tšeo di laeditšwego tša tšwetšopele ya selegae. Thušo ya ditšhelete le dithušo di tloga go tšwa go ditokologo tše tharo tša mmušo le badirišanimmogo ba bangwe (karolo ya poraebete, dithulaganyo tšeo e sego tša mmušo; merero yeo e lego naga, bj.bj.). Le fetola go ditšhupo tša bodiidi le dikgoba tša ekonomi. Lenaneo le gape le kaonafatša bokgoni bja mebasepala ya selegae bja go tšweletša ditirelo. Nepišo e lebišitšwe go mananeo ao a lego gona a mmušo mola go tšweletšwa mananeo a maswa pele.
Maikemišetšokakaretšo a ISRDP ke "go šoma mmogo le ditšhaba le badirišanimmogo, go fokotša bodiidi le go kaonafatša boleng bja maphelo a diarea tša metsemagae ka tirišanommogo yeo e kaonafaditšwego le ka diinstithušene tšeo di lebeletšego dinyakwa tša leago, ekonomi, tikologo le pušo".
Wo mongwe wa melao ya lenaneo le ke go tšea karolo ga setšhaba. Ditšhaba di ka tšea karolo ka diforamo tša tšwetšopele tša mebasepala ya selegae tšeo di kopantšwego. Diforamo tše di fa maloko a setšhaba sebaka sa go šupa le go laetša ditlapele tša dinyakwa tša bona. Mmušo wa selegae o fetola dinyakwa tše ka go diprotšeke tšeo e lego ditlapele.
<fn>nso_Article_National Language Services_TLHAHLOKAMANO YA LEAG.txt</fn>
Ga ke akanye gore batho ba nagana ka boomo go phethagatša ditumelo tše e sego tša maleba tša dilo tše se nago bonnete Nneteng, ditlwaelwa tše di amago merafe le bong di gona menaganong ya rena, tše hlolwago ke ditlwaetšo setšhabeng gape tše hlohleleditšwego ke dilo tše re tlwaetšego go di dira le ke mokgwa wa phatlalatšo ya ditaba. Dinakong tše dingwe ke tše di bitietšwego ka ditheong tša rena. Re na le go di tšea bjalo ka dinnete. Ge re lebanwe ke bothata, re no di phethagatša gobane ke tlhago ya rena gape go bonolo - go bonolo kudu go na le go nyakišiša bothata gore re fihlelele sephetho se se kwagalago ka go nagana kudu le go theetša gape le go sekaseka.
Ditshwano ka gare ga sehlopha le diphapano gare ga dihlopha tša go feteletšwa goba tša go gatelelwa.
Mokgwa wa go fela o bona maloko a lego ka ntle ga sehlopha bjalo ka ba swanago kudu goba ba mohuta o tee go na le maloko a lego ka gare ga sehlopha.
Mokgwa wa batho wa go fela ba dira dikahlolo tše arogilego kudu ka ga maloko a lego ka ntle ga sehlopha go na le maloko a lego ka gare ga sehlopha.
Dinyakišišo tša Saense di laeditše "mokgwa wo tlwaelegilego wa go tšea banna e le bao ba tshepegago go fetiša basadi."
Ka kgorong ya tsheko, botshepegi bo ka no tšewa bjalo ka bohwa bjo bogolo bjo motho a nago nabjo, le ge motho e le moemedi, tlhatse, motho yo a amegago molatong, molli molatong goba mosekišwa, gomme, ka gorealo, mohuta wo wa tshekamelo o ka ba le dipoelo tše di ka kgopišago.
Tshekamelo e ka phethagala sehlopheng sefe goba sefe, eupša go ya ka kwešišego ya mohlala ge 'phapano' goba motho e le wa mohuta o šele kudu go maitemogelo a bophelo a motšea-sephetho, go ba le kgonagalo ye kgolo ya gore efe goba efe ya mahlakore ao e ka tsošološwa.
Se se latelago ke lenaneo la ditlwaelo tše mpe tša go theetša gammogo le ditšhišinyo tša ka moo ditlwaelo tše di ka phošollwago ka gona.
Go theeletša - O fele o se sa theeletše: Tlwaelo ye e sa thabišego ye e tšwa tabeng ya gore batho ba bantši ba nagana mo e ka bago go gane go fetiša ka moo motho wa magareng a bolelago ka gona. Ka gona motheetši o na le tharo-nneng ya motsotso ya ka thoko ya nako ya go nagana motsotsong wo mongwe le wo mongwe wa go theeletša. Dinakong tše dingwe motheetši o šomiša nako ye ya tlaleletšo go nagana ka ditaba tša gagwe, dilo tše di mo amago le mathata go na le go theetša, go nyalanya le go akaretša seo seboledi se se bolelago.
Theeletšo ya Folaga ye khubedu: Bathong ba bangwe mantšu a swana le seema sa folaga ye khubedu go poo. Ge re a kwa re a šulafalelwa gomme ra se sa theeletša. Se se a fapafapana peakanyong ye nngwe le ye nngwe. Bathong ba bangwe mantšu a go swana le 'bokomonisi', moliberale, mofsa wa sebjalebjale bjalobjalo ke ditemoši tšeo re arabago go tšona ntle le go nagana. Ge temošo ye e tšwelela, re beela seboledi ka thoko. Ga re sa kwa selo gomme ra šitwa go kwešiša gore o reng.
Go theeletša ka ditsebe tše Bulegilego - le monagano wo o Tswalegilego: Dinakong tše dingwe re tšea sephetho ka bjako gore hlogo ya taba goba seboledi se leša bodutu, gomme se se bolelwago ga se kwešišege. Gantši re no tšea sephetho sa go naganela pele seo a se tsebago goba se a tlo se bolelago - ka gorealo ra fetša ka gore ga go na lebaka la go theetša gobane ga go se se mpsha se se tlo bolelwago. Go kaone kudu go theeletša le go kgonthiša gore se se bolelwago ke nnete goba aowa.
Go theeletša eupša o sa laetše kgahlego: Dinakong tše dingwe re lebelela motho ka tlhokomelo o ka re re theeditše le ge menagano ya rena e le go dilo tše dingwe goba e le kgolekgole. Re boela morago ka go ya le megopolo. Tlhagišo ya go se laetše kgahlego (ge e se ya go lora) e bonala difahlegong tša rena. Re kgona go bona ge batho ba re lebelela ka tsela ye bjalo. Go no swana le ge se bjalo se bonwa go rena - ga re fetoše motho setlaela. Beela go lora - mosegare nako ye nngwe.
Go theeletša tše di lego thata go nna go kwešišega: Ge re theeleditše dikakanyo tše di lego bothata gape tše raranego re swanetše go ikgapaletša go latela poledišano le go tšea matsapa a go kwešiša. Go na le kgonagalo ya gore re ka hwetša seboledi le ditaba tša gagwe di thabiša ge re theeleditše ebile re kwešiša se a se bolelago.
Go theeletša ditaba di sa go šaletše monaganong: Bontši bja rena ga re rate ge dilo tše re dumelago go tšona, ditumelo tše sa thewago nneteng le ka mo re bonago dilo ka gona le dikahlolo tša rena di ka belaelwa ke batho ba bangwe. Ka gona, ge seboledi se bolela se sengwe seo se thulanago le seo re se naganago, re se dumelago gape re itsepeletše go sona, ka ntle le go nagana ga re sa theeletša goba re a itšhireletša ra loga leano la go ganetša se se bolelwago. Le ge re rata go dira se, go kaone go nyakišiša se a se naganago, re hwetše lehlakore le lengwe la potšišo gore re dire modiro wo mobotse wa go kwešiša le go fetola.
ge ba ntšha maikutlo a bona re nyaka gore ba leke go bona tše hlolago le mabaka a mathata a bona le go naganišiša gore ba ka dira eng ka ona.
re laetše kgahlego re kwešiše gore batho ba bangwe ba bjang re laetše go amega le kwešišo re beele bothata ka thoko ge bo le gona, re theetše gore ke eng se se hlolago bothata re thuše seboledi go nyalanya bothata le se se bo hlolago re hlohleletše seboledi go tšweletša bokgoni le tšhušumetšo ya go rarolla mathata a gagwe re ithute go homola fao setu se hlokegago. Batho ba atlegilego gantši ba tseba gore ke neng mo ba swanetšego go homola le go swara dikakanyo tša bona.
ba le manganga tsena bangwe ganong wa fa kahlolo ka pela goba pele ga nako fa maele. Tšweletša dikgetho gomme o thuše batho gore ba nagane go ya ka tšona.
Re phela le mathata a a raranego ao a amago batho le mabaka. Nyako ya go theeletša gore re kwešiše e tloga e nyakega ka bjako.
Re nagana gore re kwešiša batho ge re sa ba theetše.
Re nagana gore re kwešiša mabaka ge re bona fela karolo ya mabaka gape re na le maitemogelo a mannyane a ona.
Re nagana gore re kwešiša bothata bjo batho ba lebanego nabjo eupša re tseba fela bokantle bja bona, gomme nneteng re ka no ba re lebeletše fela dika e sego tše hlolago mathata.
Re swanetše go lemoga gore go theeletša ke senotlelo sa tsebo le go kwešiša.
MOTHO YO MONGWE O BEA MOHLALA. O dira gore e be bona ba kgatha tema ya pele poledišanong. Ga o dire gore ba iše pele ka maatla gore ba be ba nyake go ngala. Se se laetša maatla, tlhompho le go godiša tshepo.
MOTHO YO MONGWE O LOKOLOGILE GO FETIŠA TEKANYO. Seo ke sebaka seo se sa tlwaelegago bathong ba bantši gomme ba ka tšea sebaka se ka go iketla le go itshwara ka mekgwa ye e laetšago bonnete bja se ba lego sona. Ge o laetša gore o a tshepagala, bangwe ba lokologa go ka go botša ka mahloko, diphiri le tše ba nyakago go di fihlelela. Poelo - o thoma go ba tseba gabotse.
MOTHO YO MONGWE O HLOHLOMIŠA BOTHATA. Go theetša ka mafolofolo go thuša batho go rarolla dikamego le mathata a bona. Ba ka tšweletša bothata nyanyeng, ba bo kwešiša bokaone, gomme ba hlaloša bothata mo go kwagalago gape ka mo go nepegilego.
MOTHO YO MONGWE O HLOHLOMIŠA BOTHATA. Ge o lebelediša maikutlo a bona o ba thuša go hlalošiša maikutlo ao, go ba thuša gore maikutlo a bjalo a tšwe go bona. Gantši ba ikwa ba rotše morwalo fela ka go no ' ntšha sa mafahleng'.
MOTHO YO MONGWE O IKWEŠIŠA LE GO FETA. Seiponeng o ka bona sebopego sa gago se se ka se bonwego ka tsela ye nngwe gape. Ka tsela ye bjalo, go theetša ka mafolofolo go šoma bjalo ka seipone seo ka sona batho ba ka bonago maitshwaro le boitshwaro ka botlalo. Se se thuša gore ba ikwešiše bokaone gape se ba gapeletša go phetha ge e ba ba ithata ba le bjalo goba ge e ba ba rata go ka fetoga.
SE SE GO NTŠHA MATHATENG. Go theetša ka mafolofolo go go thibela gore o se dire gore batho ba bangwe ba gapeletšege go bona dilo goba kwešišo ya gago ya bothata ka tsela ya gago goba go dira selo se se kwešago bohloko, se tlišago kotlo goba se kgopišago motho yo mongwe.
GO THEETŠA KA MAFOLOFOLO KE GO FA SELO MOHOLA. Go theetša ka mafolofolo ke go šoma ka maatla gomme motho yo mongwe o tseba ntlha ye. Ge o theetša ka mafolofolo, o bontšha motho yo mongwe gore o na le tlhokomedišišo.
Go tšwa nyakišišong ya dikgopolo tša go tšea lehlakore go molaleng gore ka moka re tlwaela le go dumela go dilo tše se nago bohlatse. Go dumela go dilo tše se nago bohlatse go akaretša go nyalanya popego ye e itšego ya motho le dikamano tše nyakegago goba (gantši) tše sa nyakegego goba dikahlolo tše bohlokwa tše amago sehlopha sa batho. Ke mokgwa wa go bea batho ka dihlopha, mokgwa wa ka pela, wa go laetša go tšwafa goba wa go kgaoletša wa go beakanya ka moo batho ba bonago dilo ka gona. Go tloga go le bonolo kudu go šomiša dikgopolo tše re di tlwaetšego tše di nogo itlela ka ga dihlopha go na le go tšea matsapa go šupa le go fenya monagano le mekgwa ya rena ya go hloya batšwantle. Go bonolo go hwetša tiišo ya tlwaelo ya monagano go na le go tšea matsapa a go ba kgahlanong le mongwe le ge go na le maatla a go dumela go dilo tše se nago bohlatse.
Ga ke šišinye gore batho ba phetha ka go diragatša ditlwaelwa tše se nago bohlatse mo go sa lebanago...
nneteng ditumelo tše se nago bohlatse ka ga semorafe le bong di gona, menaganong ya rena, tše di hlolwago ke ditlwaelo bathong gape di hlohleletšwa ke setšo se se tlwaetšwego le go phatlalatšwa ka mokgwa wa ditaba.
Dinakong tše dingwe di tsepeletše ditiragalong tše re di dirago setšhabeng. Re na le go di amogela bjalo ka dinnete. Ge re lebanwe ke mathata, re no di phethagatša gobane e le tlhago gape go le bonolo - go le bonolo kudu go na le go hlahloba bothata le go fihlela sephetho ka mokgwa wa go nagana le go kwešiša le tshekatsheko.
Go ya ka mehutahuta ya go fapafapana ka mo Afrika Borwa, le go ya ka mo mmušo o bego o tiiša kgethologanyo ya semerafe le bong , le go ya ka moo batho ba bego ba thibelwa go hwetša tsebo le go phedišana mmogo le ditlamorago tše e lego go boifana gare ga rena, ga go makatše ge ditumelo go dilo tše se nago bohlatse go atile gokaalo.
Molao wa go ikamanya le batho ba ba tsebegago ke tlhaloso ye e sa nyakego gore o nagane ya maitshwaro a motho gammogo le ditshepetšo tše hlagišitšwego ka botlalo tše di lego ka gare goba tše nyalelanago le ditumelo tše se nago bohlatse. Go ya ka Saekholotši ya leago, modu wa ditlwaelwa ke go ikamanya le ba lego ka gare le ba ka ntle ga sehlopha mo bathong. Ge maemo a sehlopha a šupilwe goba a beilwe go ya ka mekgwa ya menagano ya batho melao e ba gona go buša tshepetšo ya go tlhopho ya leago.
Tshekamelo go sehlopha sa ka ntle go ya ka maitshwaro a go swana, goba mokgwa wa go bona maloko a ka ntle ga sehlopha a swana kudu goba a bopegile go swana go na le maloko a ka gare ga sehlopha mohlala.
Tshekamelo go tharano ya sehlopha sa ka gare/ sehlopha sa ka ntle goba mokgwa wa go tšea sehlopha sa ka gare bjalo ka se se raranego gape e le se se fapanego kudu le sa ka gare mohlala.
Tshekamelo go phapang ye kgolo ya sehlopha sa ka gare/ sehlopha sa ka ntle, goba mokgwa wa go dira dikahlolo tše fapogilego kudukudu ka ga maloko a sehlopha sa ka ntle go na le a lego ka gare ga sehlopha mohlala.
Molao wa dipalo tša fase goba mokgwa wa go tšea sephetho ka ga sehlopha ka tsebo ye e theilwego go sešupo se sennyane sa batho (mohlala. tlhaloganyo ya gore palo ye nnyane ya bathuši ba ka malapeng ba utswetša bathapi ba bona e feteletšwa go taba ya gore 'bathuši ba bantši ba ka malapeng ke mahodu').
Go ya ka kamano ya Afrika Borwa, fao karogano go ya ka dihlopha le boitšhupo di beetšwego molao gomme tša ba le ditlamorago tše šoro go ya ka phihlelelo ya dithuši le boemo mokgwa wa bohle wa go nagana go ya ka ba lego ka gare le ka ntle ga dihlopha o sa latelwa kudu. Ga go kgonagale go lebelela gore mongwe le mongwe wa rena yo a gotšego ka fase ga mmušo wa kgatelelo o tla tlogela mokgwa wo ka gohlegohle le ge e le gore bana ba rena bona ba ka dira bjalo. Tlhohlo ye kgolo ke go fela re lemoga mekgwa ya tshekamelo le go leka ka mo re ka kgonago go e thibela.
Bjale ka ge boineelo bja go ema kgahlanong le mokgwa wa go itshwantšha le ba ba tsebegago e le tlhohlo go rena ka moka, ke modiro wo kgethegileng wa bao ba lego maemong a taolo. Ge e le gore sephetho sa gago se ka ama bophelo ka moka bja motho yo a lego pele ga gago, gona go tloga go le molaleng go lemoga mekgwa ya tshekamelo le go ineela go phethagatša le go ba kgahlanong le tshekamelo. Tsebo ya ditsela tšeo ka tšona mekgwa ya go itshwantšha le ba ba tsebegago e iponagatšago ka goba e diragatšwago ka gona e thuša kudu tekong ye.
Go fapana ga ditšo ka molaong go atetšwe ke mathata a hlolwago ke 'sebaka se se se nago selo' sa setšo le tlhaloso ya mantšu yeo e hlaloswago e le tlhokagalo ya tlhaloso ya lentšu le tee polelong ye nngwe ya lereo le le hlaloswago gabotse polelong ye nngwe' (Dagut, e tsopotšwe ka go Kashula, 1995:92). Dibaka tše se nago selo tšeo di direga mareong a molao, ditlwaelong tše ikgethilego tša setšo le go diphapang tše nnyane tša ditlhaloso gare ga mekgwa ye e nyakilego e swana ya dipolelo. Bothata bjo bogolo ke mokgwa wa kgale wo o bilego o sa tšwela pele wa go diriša polelo e tee le setšo se tee bjalo ka molao lebakeng le rilego la tša semolao. Ka gona, mohlala e ka ba wa mohlankedi wa boahlodi ge a nyaka tlhaloso ya isiXhosa ya 'maintenance' goba 'adoption' ka ge mareo a a kwešišega ka Seisemane le dipeakanyong tše tswalanago le polelo ya kgale ya Seisemane gammogo le tswalano ya ona go ya ka mo go tlwaetšwego.
Ditsebi tša polelo di šupa diphapano tše ntši tša polelo le setšo tše lebanego mafelo a boahlodi, mohlala, tswalano, mareo a mmala, dikilo le pebofatšo, mekgwa ya tshepedišo ya melao, tšhupetšo go ya ka nako, bong, ditirelo le ditlwaelo tša setšhaba. Boitlamo go tlwaetšo ye lego kgahlanong le tshekamelo bo nyaka magato ao a phethegago go ka fihlelela bonnyane bja tsebo le kwešišo tša diphapang tšeo. Tšhomišo ya 'ditsebi' ka gare le ka ntle ga kgoro ya tsheko go ka thuša ka se fela ke maitemogelo ao a ka go lokollago gape a nago le maatla go utolla lehlakore le lengwe la dilo tše dingwe tše di dirago gore o itlame thwii. Boitlamo bjo bjalo go ka ba bonolo gore bo be karolo ya thuto ye e ikgethilego ya boithutedi bja rena.
Go tloga go le molaleng gore tshekamelo e itsepeletše go tlhokego ya tsebo. Ge re thoma go tseba batho, ba felelwa ke maatla a go laetša sešupo sa go hloya batšwantle. Poifo ya seo se sa tsebegego e ba seo se tsebegago gannyane, seo se tlwaelegilego gomme sa feletša e le seo se tsebegago - seo re itshwantšhago naso. Go ya go tharano ye kgolo, tlhokego ya tsebo yeo e godišago tshekamelo ga e šupe fela tlhokego ya maitemogelo mothong eupša e šupa tlhokego ya tsebo (goba go ba le tsebo ye e sego nnete) ka ga mabaka a bophelo a 'yo mongwe'. Ka ntle ga tshedimoso ya maleba le lefelong la semolao leo le sa hlohleletšego malebiša a kamano goba kwelobohloko, diphetho tša toka di fela di godiša tlhokego ya toka dipopegong goba peakanyong.
Toka e ka no se be gona ge sephetho sa toka se sa sedimoswa ke moya wa kgonagalo ya khuetsokhuetso ya ekonomi le leago. Magistrata wa monna wa maemo a gare a bophelo, go tšea mohlala, o tla swanela go tšea matsapa go fihlelela kgopolo ya ka moo molao wa go fokotšwa ga tšhelete ya phepo go ka amago lapa leo mosadi e lego hlogo ya lona lefelong leo le sego la molao la baipei fao go se nago ditirelo tša motheo. Nyakišišo ka ga thubakanyo kgahlanong le basadi setšhabeng, boemo bja phetetšo ya HIV goba boemo bja tlhokego ya mešomo ke mehlala ye mengwe ya tsebo ye e ka bago ya maleba go tšea sephetho kahlolong. Ge e le malebana le go nagana ka ga karolo ya tšhelete ye e dumeletšwego melatong ya go robja ga leoto, go na le tlhokego ya tsebo mabapi le bokaalo bja tšhelete mošomong wa ka lapeng wa mosadi yo oa sa lefelwego, go fa mohlala. Go na le tlhokego ya tsebo mabapi le dikotsi tše amago bong bjalo ka ditlamorago tša tlaišo ka tša thobalano. Go na le tlhokego ya tsebo mabapi le Sintrome ya Basadi ba Bethilwego, Sintrome ya Go Phela ka Letšhogo morago ga go Katwa, go tshepega ga bohlatse bja go tšwa batšwasehlabelo sa tšhomišompe ya bana ka tša thobalano, tshwantšho ya tsošološo ya bao ba šomišago bana gampe ka tša thobalano. Baahlodi ba ka šoma ka mafolofolo kgahlanong le tshekamelo ka boikemišetšo bja go šupa le go tlatša dikgoba tša tlhokego ya tsebo.
Go ya ka dikutollo tša sehlopha sa mošomo sa Amerika ka ga tshekamelo boahloding, dithutelo tša saense di laeditše 'mokgwa wo o atilego wa go tšea banna bjalo ka bao ba tshepagalago go feta basadi'. Mokgwa wo o sa tsebagatšwago bathong wo o hlaloswa gabotse ebile ka botlalo ka go Sharia, molao wo o phethagatšwa dinageng tša Islam, fao bopaki bjo bo fiwago ke banna bo nago le boima bjo bo fetago gabedi bopaki bjo bo fiwago ke basadi. Wikler o lemoga gore: 'Dithutelo di fela di bontšha gore boleloko bja motho dihlopheng tša maemo a fapanego, bjalo ka mengwaga, morafe goba bong, bo huetša ka moo botshepegi bja motho yo bo tlo ahlolwago ka gona ke ba bangwe'. Dinyakišišo tše tseneletšego di dirilwe ka ga 'dikgoba tše di lego ka go botshepegi go ya ka bong bja motho' maatleng a taolo ya toka. Ka mo Afrika Borwa tshekamelo ye e sa phethagatšwago kgahlanong le go tshepagala ga bathobaso, kudukudu basadi ba bathobaso, e be e amogelwa mo e ilego ya fihla maemong a go lemogwa boahloding bjo lego molaong. Tshepagalo e theilwe go dintlha tše raranego tša go fapafapana, go akaretšwa ikonomi, setšhaba, maatla a popego le a kgwerano ya batho, dintlha tša saekholotši le tša sosiolotši, mekgwa le kgatelelo tša polelo;polelo ya mmele; mekgwa ye itšego ya setšo bjalo ka maitshwaro a hlolwago ke go botšišišwa go go tšhošetšago goba bothata bjo bogolo bja go bolela ka ga ditaba tša thobalano pele ga banna bao ba sa tsebjego, goba tšhomišo ya pebofatšo malebana le ditaba tša lehu le go hwa. Go na le gape lehlakore la 'tsenelelano' ka ga tshepagalo leo le šupago tswalano gare ga batho bao ba amegago moo tshepagalo e tšeago karolo. Malebana le se Winkler(1987:234) o bega gore 'baahlodi ba ka no se lemoge ka moo tshepagalo e nyatšwago ke tlwaelo ye go bonagalago e se bohlokwa ya go bitša (batho ba bangwe) ka maina a bona a mathomo, goba tšhomišo ya mareo a kganyogo'.
Basadi ba bathobaso ba ineela gabonolo go thobalano ya kgapeletšo go na le basadi ba Bašweu (Sv M 1965 SA 577 (NPD); R v A 1952 SA 212: 'Bjale, lena masogana a nago le maitemogelo a kgoro ye ya tsheko, le tseba gore go direga gantši ge molli molatong wa mohuta wo e le mothomoso, gore ge šetše a swerwe, o a ineela. Gobaneng ba dira bjalo, ga ke tsebe'.
Bathobaso ba ka šupa batho bao ba ba tsebago leswiswing go phala bathobašweu (r v Tusini 1953 SA 406 (A): 'Go tsebega kudu go tšwa maitemogelong a kgoro ye ya tsheko gore bathobaso ba ka kgona gape ba lemoga batho bao ba ba tsebago leswiswing le lesoleso leo, go Lekgowa, go lemoga motho ka mokgwa woo go ka se kgonagale.'
Tshekamelo ya boahlodi e ka diragatšwa go sehlopha sefe goba sefe eupša ge go na le 'phapang' ye kgolo ya ditaba goba ge motho a fapana kudu le maitemogelo a bophelo a motšea sephetho, ke gona go tla bago le sebaka se sentši sa phethagalo ya tshekamelo. 'Dikgethologanyo' tše kgolo tša taolo (le tshekamelo) ke bong, mohlobo, mengwaga, kamano ya tša lerato go ya ka dikganyogo tša bong, legoro - le, gagolo, tswalano ya dihlopha tše, mohlala, mosadi wa mothomoso wa go ratana le mosadikamong yo a dulago lefelong la bodiidi bjo bogolo.
Go bonala e ka 'tlwaelo ya bogologolo ya kgatelelo' e sa le gona. Go ya ka Johnson le Knapp (1971:692), 'baahlodi, bjalo ka sehlopha, ba dirile tšwelopelo ye kgolo ka go itokolla go tshekamelo ya semorafe go na le tshekamelo ya bong. Ba lemoga gore go moloko wa bjale wa baahlodi go ka ba bonolo go dumela gore dikakanyo tša kgopolo ya monna wa mothomoso, wa mohuta ofe goba ofe bophelong, go e na le go akanya gore motho ke mosadi (le ge e le mošweu wa maemo a gare') (e tsopotšwe ke Winkler, 1987).
Wikler o šišinya lebaka la se: 'Re na le go ipona gore re banna goba basadi pele re ka itšhupa gore re Bašweu goba Bathobaso, gomme tshepetšo ya go ka tloša menagano ya rena ka ga tshekamelo e tšwelapele go ya ka moo e beakantšwego gona.'
Mogongwe go ka se thuše ka selo go nagana ge e ba kgethologanyo go ya ka morafe goba ka bong go atile setšhabeng sa rena ka gona le ka dikgorong tša tsheko. Go lekane go bolela gore go bohlokwa go dumela mehuta ya tshekamelo yeo e šomilego bjalo ka letsogo la molao le laeditšego go hloka toka ka molaong wa go tloga dinakong tša segologolo go fihla dinakong tša bjale, le go nyaka go e lwantšha. Boitlamo bjo bjalo bja batšeasephetho ba boahlodi ke motheo wa kaonafatšo woo go ona bokamoso bja molao - le setšhaba - bo itshepetšego gona.
Araba potšišo ya ka fase ka botshepegi bjo bo ka kgonagalago, o bontšhe seo o se dirago.
Ge o feditše lenaneo le la dipotšišo o kgonthiše ka go lebelela ka pukutlhahlong ya gago.
Hlohleletša seboledi ka go dumela ka hlogo le go "dira mašata a go laetša go theeletša".
Dira gore seboledi se fetše go bolela ntle le go mo tsena ganong goba go dira gore a bolele se o se naganago.
Botšiša ge o sa kwešiše se se boletšwego.
Dira dikahlolo go ya ka se seboledi se se boletšego, e sego ka gore seboledi ke mang goba seboledi se lebelega bjang.
Bea ka mantšu a gago goba o boeletša mantšu a bohlokwa ao seboledi se a šomišitšego.
Theetša seo motho a se bolelago le moya wo a bolelago ka ona.
Dintlha tše 0 go ya go tše 7 O hloka go hlokomedišiša le go feta go theeletšeng ka mafolofolo.
Nagana ka poledišano ye o bilego nayo le motho yo mongwe yo a bego a sa theetše se o se bolelago goba go nyaka go kwešiša se se bego se le bohlokwa go wena. O ikwele bjang?
Nagana ka poledišano ye o bilego nayo le motho yo mongwe yo a bego a go theeleditše ka mafolofolo gomme a nyaka go kwešiša se se bego se le bohlokwa go wena. O ikwele bjang?
Molato wo o tlišitšwe pele ga kgoro ya tsheko ke Sylvia 41 (molli) ka la 14 Juni 2004. O thomile ka gore o tlile kgorong ya tsheko go tlo bega 'motho yo ke dulago le yena'. Modulasetulo wa khansele o mmotšišitše ge e ba ke 'mokgalabje' wa gagwe. O fetotše ka go dumela. Molli o tšwetše pele ka gore o bega monna yo gobane o gana go tšwa ka ntlong. Modulasetulo o mo tsene ganong ka gore kgoro ya tsheko ga e sešo e sware tsheko ya molato gomme ka gorealo ga go bohlokwa go hwetša dintlha ka botlalo. Modulasetulo o botšišitse gape ge e ba bothata bjo bo šetše bo kile bja sekwa gae le ba leloko gammogo le baagišani, gomme molli o ile a dumela a ba a tlaleletša ka gore bona (ba leloko le baagišani) ba boditše mmelaelwa (monna) go tšwa tulong ya bona.
Mokhanselemogolo o tsene ganong a botšiša: "Bothata bo mo kae gona fao" Molli o fetotše ka gore bothata bo thomile ge mmelaelwa a se na go hwetša setene sa gagwe gomme a re o nyaka go sepela. Fela mmelaelwa o be a nyaka go tšea ditlabakelo tše agilego mokutwana wo ba dulago ka go ona mmogo. Ka nako yeo o be a šetše a tšeere masenke a mašupa. Se se ile sa dira gore kgoro e laetše kwelobohloko?
Yo mongwe wa bakhansele o botšišitše potšišo ye: "Na le nyalane" Molli o arabile ka gore ba be ba dula mmogo le ge ba be ba sa nyalana. Phetolo ye e ile ya tsoša dimumuro tša pelaelo go maloko a kgoro ya tsheko mo modulasetulo wa khansele a boletšego gore ga ba seke melato ya "vat en sit" (batho bao ba dulago mmogo eupša ba sa nyalana). Ka morago ga go bolela se modulasetulo o botšišitše gore mong wa setene seo ke mang a ba a nyaka go tseba gore mong wa masenke ao mmelaelwa a a tšeerego ke mang. Molli o fetotše potšišo ye ka gore mmelaelwa ke yena mong wa masenke. Potšišo ye e latelago karabo yeo e bile gore: "Ge a tšea masenke ao e lego a gagwe, gona bothata bja gago ke eng" Molli o begile gore ga a tla go tlo bega gore o tšeere masenke a gagwe eupša gore ge mmelaelwa a a (masenke) tšea, o mo rogile. Kgoro e ile ya phetha ka gore mmelaelwa a bitšwe gore a tlo araba go molato wa go roga molli. Lengwalo le ile la ntšhwa, go bitša mmelaelwa go tla kgorong ya tsheko?
Molato wo o ama monna le mosadi, James le Winnie, gomme o tlišitšwe thwii kgorong ya kgoši ka ge o be o sa wele mmušong wa ntona (kgošana) efe boba efe. 42. Ona o sekilwe mosong wa la 17 Juni 2004 Mmušong wa Setšo Mokopane pele ga kgoro ya tsheko ya selegae yeo e bego e hlamilwe ke baeletši ba ka bogošing. Bobedi e be e le bona fela ba le pele ga makhansele ka holong, ka ntle ga banyakišiši ba babedi bao ba bego ba le gona.
Moeletšimogolo o ba botšitše gore dihlatse tša bona ke bomang. Molli (mosadi) o boletše gore sesi'agwe le mmane wa mmelaelwa (monna) ke bona dihlatse. O tšwetše pele ka gore sesi'agwe o be a swanetše go ba a šetše a fihlile fela o makatšwa ke ge a sešo a fihle kgorong ya tsheko. Mmane wa mmelaelwa, mosadi o begile, o be a lwala, gomme go se ke gwa letelwa gore o tla ba gona. Moeletšimogolo o boletše gore go tla ba boima go tšwela pele ka molato wo o se nago dihlatse.
Modulasetulo wa khansele le baeletši ba bangwe ba bararo ba thoma go bolela ka sebona. Modulasetulo wa khansele o boditše moeletšimogolo gore molato o tšwelepele le ge dihlatse di se gona gomme ge go ka hlokagala gore dihlatse di be gona tharollong ya tshekišo, gona molato o tlo šuthišwa. Moeletšimogolo o laeditše go se rate go tšwela pele le bangangišani ba babedi ba go se na dihlatse gobane Lena ba babedi le ka se kwane ka selo. Le tlo phegišana'. Ka morago ga go bolela bjalo, a botšiša bobedi bjo (molli le mmelaelwa) ge e ba ba nyaka go tšwela pele ka molato wa bona go se na dihlatse. Bobedi bja bona ba re ba nyaka go tšwela pele. Moeletšimogolo a laela molli gore a emelele. O ile a emelela gomme moeletšimogolo a mmotša gore a bege sello sa gagwe.
Ke motho yo a lwalago. Bolwetši bja ka ke bja badimo. Ke ile ka ya go moruti fao ke ilego ka fodišwa. Bjale go nyakega gore ke hlabe pudi go latša badimo. Bekeng ya go feta ke dirile moletlo wo go ona ke hlabilego pudi. Ke dirile bjala bja moletlo woo. Manyami e bile gore bjala bo be bo sešo bja bela ka Sontaga e lego letšatši le moletlo o bego o swanetše go ba ka lona. Moletlo o be o tlo ba lapeng la batswadi ba ka e sego ka lapeng la ka. Monna wa ka o be a se gona ge re yo phasa badimo. O fihlile mosegare gomme ke ile ka mmotša gore re tšwetše pele ka modiro gomme yena a ka no ya fao gore a phase badimo. O itše o tla dira seo ka morago. Seo ga sa ka sa direga fela ga nke ka swenyega kudu ka taba yeo. O dutše gannyane le rena gomme a sepela. Ka letšatši le le latelago o boile a na le monna wa sesi wa ka. Ge a fihla go be go na le monna yo mongwe yo a bego a dutše le rena gomme a nwa bjala. Ke rile: "O tlogetše batho ba enwa fa maabane gomme o boa lehono o botšiša gore ke bomang. Ba ke batho ba re ba memilego go tlo ba le rena moletlong." Monna wa ka o ile a befelwa. "A thoma go ntshwara ka diwatšhene a nkiša pele le morago" Ke ile ka mo kgoromeletša ka phapošing ya sesi wa ka gomme ka tšhaba.
Ya rena fao ke bego ke nagana go begela morwa wa rena yo mogolo ka ga maitshwaro a tata'gwe. Manyami e bile gore morwa wa ka o be a se gona a ile gagabo moratiwa wa gagwe fao a atišago go robala gona. Nna, le ge go le bjalo, ke ile ka tsebiša barwa ba ka ba bangwe ba babedi ka ga bothata bja ka. Ke ile ka robala gae go fihla ka le le latelago gomme ka yo nyaka morwa wa ka. Ke hweditše morwa wa ka gomme ka mo tsebiša ka ga maitshwaro a tata'gwe a maloba. Morwa wa ka o šišintše gore re boele morago go yo hlola gore o (monna wa ka) bjang le gore go ka ba go diregile eng morago ga ge ke tlogile. Re boetše morago. Ge re goroga fao ke tlabilwe ke go lemoga gore o fišitše diaparo tša ka ka moka tšeo di bego di le ka wateropong gomme a tšhela maboto ka moka ka bjala. Ke ka fao ke lego mo go tlo tliša sello sa ka.
Lebakeng le moeletšimogolo a tsebiša molli gore seo ke molato wo ba tlo o sekišwago gomme a mmotšiša ge e ba o na le nnete ya gore o boletše ka moka tše a bego a rata gore kgoro e di tsebe. Molli o fetotše ka go dumela. Moeletšimogolo o mo lemošitše gore a ka se sa dumelelwa go bolela se sengwe gape ka morago. Molli o ile a re o a kwešiša. Moeletšimogolo o ile a laela mmelaelwa gore a emelele. O mmotšišitše ge e ba o kwele pelaelo ka ga gagwe. Mmelaelwa o fetotše ka go dumela. Moeletši wa pele o boditšwe gore a tšwele pele ka molato. Moeletši wa pele o mmoditše gore a fe maikutlo ka ga seo mosadi wa gagwe a se boletšego.
Ke a dumela gore mosadi wa ka o be a na le moletlo wo o sepelelanago le bolwetši bja gagwe fao pudi e ilego ya hlabja. Bothata bja ka ke gore bjale o dula lapeng la gabo fao a begago gore yena ka boyena ke ngaka pele ga ge yena a ka fola. Tsela ya makgonthe ke gore a fole pele gomme ke gona nna ke tla tlago le yena mo mošate go tlo le begela gore bjale ke ngaka. Go na le go latela tsela ye e nepagetšego, o thoma ka boyena go alafa batho gomme o dira seo lapeng la gagabo gore tšhelete ye a e hwetšago e lewe ke bagabo. Ke sona seo ke ratago go se bolela molatong wo.
Moeletši wa pele o boletše gore e ka se be ka moka tšeo a ka di bolelago ka ge molli a boletše ka ga go fišwa ga diaparo le dilo tše dingwe.
Karolo yeo e šetše e boletšwe kua gae gomme ke kgopetše tshwarelo. Ke ithaopile ebile ke sa ithaopa mo go reka diaparo ka moka tše ke di fišitšego goba go di lefelela. Go bolela ka ga tlhaselo letšatšing leo, ke yena (molli) a bethilego molamo wa gagwe gabedi ka seatla se se bulegilego. Le a bona, o mmethile gomme a tšhaba. Ke ge a tlo tšhaba gomme a boa ka la ka moswane.
Lebakeng le, moeletši wa pele a tsebiša maloko ka moka gore hlatse (sesi wa molli) e tla bitšwa go tlo botša kgoro ya tsheko se e se bonego letšatšing leo pele kgoro ya tsheko e botšiša maloko ao dipotšišo. Hlatse e be e jele bjang botala gomme maitekelo a go e nyaka ka mo ntle ga kgoro ya tsheko ga a ka a atlega. Nakong ye khansele ya dumelelana go tšwela pele ka molato, gomme kgatong ye e latelago e be e le sebaka sa maloko a khansele go botšiša dipotšišo.
P: Wena le monna wa gago le dumelelane gore le be le moletlo gomme go phethagatša seo pudi ya hlabja. Pudi yeo e be e etšwa kae?
K: Nna le morwa wa ka re e rekile.
P: Monna wa gago o be a le kae gobane go a makatša gore e be maikarabelo a morwa wa gago go reka pudi ya moletlo woo.
Modulasetulo wa khansele lebakeng le a laela molli go dula fase. O laetše mmelaelwa go emelela gomme a mo kgopela gore a hlalošetše kgoro ya tsheko gore ke ka lebaka la eng ge mosadi le morwa wa gagwe ba ile ba reka pudi. Mmelaelwa o fetotše se ka gore o be a tseba gore morwa wa gagwe o rekile pudi fela e be e le ka lebaka la gore nako ye mosadi (molli) wa gagwe a mo kgopela go reka pudi o be a se na tšhelete. Ka ge mosadi le morwa ba be ba na le tšhelete ba ile ba phetha ka gore ba e reke. Mmelaelwa, le ge go le bjalo , o gateletše gore se se diregile ntle le thato ya gagwe. Modulasetulo wa kgoro o laetše mmelaelwa go dula fase a laela molli gore a emelele.
P: Na o lemoga gore ge go na le ngangišano o swanetše go yo tsebiša batho ba ba dulago kgauswi le wena?
P: Gona ke ka lebaka la eng o sa ya go bega monna wa gago mothong yo mongwe?
K: Ke ile go Sinah go yo adima toulo gore ke e apare ka ge diaparo tša ka di be di gagotšwe ke monna wa ka. Ke gona ke ilego ka ya go morwa wa ka.
P: Na Sinah ga a ka a boela morago le wena go yo bona gore go direga eng ka monna wa gago go yo nyakišiša gore bothata bja gagwe ke eng?
K: Aowa. Ka moka o ba lapišitše gobane ga se mathomo a mpetha, Le mmane'gwe o lapile ka yena gobane ka mehla ke lla go yena ka monna yo. Bana ba rena le bona ba lapišitšwe ke monna yo. Le kgoro ye e a tseba gore ga se mathomo re etla mo. Papa (tate) kua le yena o a tseba gobane mabakeng a mmalwa o šetše a boditše monna wa ka gore a se sa mpha bothata. Bjale gona ke lapile gomme ke nyaka go le botša lebaka la nnete la gore gobaneng ke mo tlišitše mo, lehono kgoro ye e swanetše go re arogantšha gore ke kgone go phela ka khutšo. Ke šetše ke na le bana ba ba godileng le ditlogolo. Nka se dumele gore monna wa ka a tšwele pele ka go ntshegiša batho ka tsela ye.
Modulasetulo wa khansele o boletše gore o tla fa maloko a mangwe a khansele sebaka sa go botšiša. Moeletšimogolo o tsene ganong ka go bolela gore poledišano e no dikologa seolo ka ge molli a šetše a šupile se a se nyakago. "Ge pitša e thubegile o ka se e bope gape wa e kgona". Go ile gwa bonala go na le kwano temogong ye gare ga maloko a khansele. Ka morago ga go netefatša le molli gore o naganišitše taba ye ka botlalo le gore o na le nnete ya gore o nyaka gore lenyalo la bona le fedišwe, moeletšimogolo - ka tlhohleletšo ya modulasetulo - a botšiša mmelaelwa gore na o kwele seo molli a se boletšego gomme ge a mo kwele, phetolo ya gagwe ke efe. Mmelaelwa o boletše gore ga a na bothata ge mongwe le mongwe a tšea tsela ya gagwe. Ditlamorago tša molato wo e bile gore kgoro e bušetše mongwe le mongwe wa bona go ba leloko la gagwe bao mathomong ba bego ba rera nyalano ya bona , gore ba rarolle taba ye. Monna le mosadi wa gagwe ba ile ba eletšwa gore ba boe kgorong ya setšo ge kahlolo ya fao e sa ba kgotsofatša.
<fn>nso_Article_National Language Services_TLHAKO YA MOLAOTSHEPE.txt</fn>
Melaotshepetšo ya bokoloniale le kgethollo e ile ya hlola ka maikemišetšo seemo seo ka sona e bego e se fela go tšeela dipolelo ka moka tša mono nageng fase, e fela e be e le gape go di gatelela ka kgatelelo ya maemo a godimodimo. Seo se ile sa hlola go se lekalekanne ga dipolelo mo Seisemane le Seafrikanse di bego di fiwa maemo a semmušo mme ka fao di be di godišwa mme di tšweletšwa ka lenaneo ka kgatelelo ya dipolelo tša tlhago tša Afrika Borwa.
Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa, 1996 o kgontšha tšhomišo ya tekatekano ya tšhomišo ya dipolelo ka moka tša semmušo ka mono nageng go lebišitšwe kudu go kgodišo le tšweletšo ya dipolelo tša setšo tšeo di bego di phaetšwe ka thoko nakong yeo e fetilego. Bjalo ka naga ya dipolelo tše ntši, Molaotheo o ela seo hloko, ntle le dipolelo tše (lesometee) 11 tša semmušo, go na le dipolelo tše dingwe bjalo ka Nama, Khoi, San le Polelo ya Maswao tšeo di swanetšego go godišwa le go tšweletšwa.
Gauteng ke profense ya ditšhaba tše ntši le dipolelo tšeo di fapafapanego moo e lego gore ga se fela dipolelo tša semmušo tša Afrika Borwa tše 11 (Sepedi, Sesotho, Setswana, siSwati, Tshivenda, Xitsonga, Afrikaans, English, isiNdebele, isiXhosa le isiZulu) tšeo di bolelwago, e fela ke legae la dipolelo tše dingwe. Badiplomate ba bantši, bafalaledi, batšhabi le borakgwebo go tšwa lefaseng ka moka bao ba dulago ka Gauteng ba dirile profense ye legae la maleme a mantši a šele.
Tlhako ya Molaotshepetšo wa Polelo ya Profense ya Gauteng, yeo e nyakago kudu go hlagiša melawanatshepetšo ya phethagatšo ka mokgwa woo o šomago wa dipolelontši e tšweleditšwe ka baka la ka dinyakwa tša Molaotheo le Tlhako ya Molaotshepetšo wa Polelo ya Bosetšhaba (yeo e dumeletšwego mme le go tsenywa tirišong ka Matšhe 2003) yeo e fago tiragatšo ya ditokelo tša molaotheo mabapi le tšhomišo le tšweletšo ya dipolelo. Tlhako ya Molaotshepetšo wa Polelo ya Bosetšhaba e laela gore diprofense ka moka di hlame melaotshepetšo ya tšona go sepelelana le yona.
Tlhako ya Molaotshepetšo wa Profense ya Gauteng ke setšweletšwa sa tšhomišanommogo le batšeakarolo bao ba fapanego ka go maemo a bosetšhaba, a profense le a selegae. Batšeakarolo ba, ba akaretša Tirelo ya Dipolelo ya Bosetšhaba ya Kgoro ya ya Bokgabo le Setšo, dikgoro tša Mmušo wa Profense ya Gauteng (GPG), kudukudu Kgoro Thuto ya Gauteng, Lekgotla la Dipolelo Tšohle tša Afrika Borwa, Komiti ya Dipolelo ya Profense ya Gauteng, mebasepala e mmalwa, Lekgotlapeamelao la Gauteng le bašomi ba bantšinyana ba tša dipolelo. Tsela ye ya kgokagano e sepeditšwe ke Kgoro ya Dipapadi, Boitapološo, Bokgabo le Setšo, e thušwa ke ditsebi tšeo di fapanego mo go tša dipolelo.
Pele ga tshepetšo ya ditherišano tlhakišo ya dipolelo e dirilwe ke moabi wa tirelo yo a nago le maitemgelo a magolo lefapheng leo la dinyakišišo. Go filwe gape šedi e thata go Palo ya Batho ya 2001; tshedimošo ka go ditokomane tša molaotshepetšo tša maleba, ga mmogo le dipoelo tša tlhakišo ya dipolelo ya Gauteng.
Le ela gape šedi ya dintlha tšeo di hweditšwego ke dinyakišišo tša bosetšhaba tša leagopolelo tšeo di dirilwego ka taelo ya , Lekgotla la Dipolelo Tšohle tša Afrika Borwa ka 2001. Dinyakišišo tše di šomišitše mohlala wa magoro a maemo a maAfrika Borwa a mengwaga ya ka godimo ga 16 le go feta woo o tšerwego go tšwa go magoro ka moka a leago go tšwa dinagamagaeng le metsesetoropong. Mafelo a kgatelelo e be e le polelo ya gae le tšhomišo ya polelo ka go lefapha la praebete le tšhomišo ya go iketla, setšhabeng le seemong sa dihlangwa, polelo ya mošomo le thuto, kamogelo ya molaotshepetšo wa dipolelo le thelelo ya polelo le tsebo ya dipolelo tše di ntši.
Molaotheo o amogela thuto bjalo ka ye nngwe ya metheo ye bohlokwa ya kgodišo le tšweletšo ya tšhomišo ya dipolelo. Tlhako ya Molaotshepetšo wa Profense ya Gauteng le ela gape hloko ditaelo tša Molao wa Dikolo tša Afrika Borwa, 1996 mo mabakeng a tšhomišo ya polelo ka dikolong le ka moo Molaotshepetšo wa Polelo ka go Thuto o šetšago tikologo ya thuto.
Nepo ya Tlhako ya Molaotshepetšo wa Profense ya Gauteng ke go hlohleletša kgodišo le tšweletšo ya dipolelo tša setšo tšeo di bego di phaetšwe ka thoko ka mono Gauteng.
g Go ba le seabe ka go polokego le tšweletšo yeo e tšwelago pele ya setšo sa rena seo se humilego le boitsebo bjo bo fapanego bja ditšo h Go ba le seabe ka go temokrasi ya rena yeo e tseneletšago medu, kago ya setšhaba sa rena, ga mmogo le go bontsha ka nnete gore re mmušo wo o hlokomelago e bile o šomega.
Karolo ya 29 e hlaloša gore motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go fiwa thuto ka polelo goba dipolelo tša semmušo tšeo a ikgethelago tšona ka go dihlangwa tša mmušo mo thuto yeo e diragatšwago.
Molao wa PanSALB, 1995 o hlagiša, magareng ga tše dingwe, temogo, tiragatšo le tlhohleletšo ya dipolelontši, le tšweletšo ya dipolelo tšeo di bego di phaetšwe ka thoko nakong ya pele. O hlohleletša tlhamo ya dikomiti tša dipolelo tša profense tšeo di swanetšego go godiša dipolelo ka moka ka mono nageng.
Mmušo wa Profense ya Gauteng ka go šomiša Kgoro ya Dipapadi, Boitapološo, Bokgabo le Setšo o šetše go hlamile Komiti ya Dipolelo ya Profense ya Gauteng.
Le ge Molao wa Dikolo tša Afrika Borwa (SASA) o le tshepedišong ya go fetolwa, o ntše o kgontšha Tona ya Thuto ga bjale, go ya ka Molaotheo le ka morago ga go ikopanya le Khansele ya Ditona, go bea maswanedi le maemo ao a amogelegago a molaotshepetšo wa dipolelo ka dikolong. O hlaloša gape gore makgotla a taolo ka dikolong tša mmušo a ka bea molaotshepetšo wa dipolelo wa dikolo tša wona go ya ka Molaotheo, Molao wo (SASA) le molao o fe goba o fe wo o diragatšwago ke profense.
Maikemišetšo a Molao wa Tšwetšopele ya Phihlelelo ya Tshedimošo ke go diragtša tokelo ya molaotheo go fihlelela tshedimošo ye nngwe le ye nngwe yeo e swerwego ke Mmušo, ditho tša poraebete goba batho go ya ka mapheko ao a swanetšego. Phihlelelo e bjalo ga e re fela go ikhweletša tshedimošo ka go iponagatša ka nama, aupša e swanetše go ba ka polelo ya boikgethelo bja mokgopedi ka mo go ka kgonegago.
Bjalo ka ge Šetule ya 4 ya Molaotheo e hlaloša gore polelo ke lefapha la tiragatšo ya bokgoni bja bosetšhaba le profense, Tlhako ya Bosetšhaba ya Molaotshepetšo wa Dipolelo e hlaloša gore dihlangwa ka moka tša mmušo (bosetšhaba, profense le selegae) gammogo le dihlangwa tšeo di diragatšago maatla a setšhaba goba mešomo, di tlangwa ke Tlhako ya Molaotshepetšo.
Go godiša dipolelo ka moka, diprofense di letelwa go hlama magoratšhomo a Molaotshepetšo wa tšona ao a sepelelanago le Tlhako ya Bosetšhaba la Molaotshepetšo wa Dipolelo, di ela hloko seemo sa retšene, dinyakwa le dikgahlego tša setšhaba. Tshepetšo ye e tla fetetšwa ka go mebušo ya selegae yeo e tlago hlama melaotshepetšo ya yona ya selegae go ya ka Tlhako ya Molaotshepetšo wa Profense.
Mmušo le wona o filwe mafolofolo, mo go kgonegago, go thekga lefapha la poraebete go tšweletša le go diragatša melaotshepetšo ya yona ya dipolelo go ya ka Legoratshepetšo le la Molaotshepetšo.
Molaotshepetšo wa Polelo ka go Thuto ke molaotshepetšo wa bosetšhaba wo o šomago ka go mafaphenh a thuto. Selebišwa se segolo sa wona ke go kgontšha dikgokagano go kgabaganya mellwane ya mmala, setšo, polelo le bodumedi mola ka nako e tee o hlola lefelo leo ka gare go lona go hlohleletšegago tlhompho ya dipolelo tše dingwe ntle le ya gago.
Dikgokagano tša molomo ka dipolelo ka moka tša semmušo tše 11 di tla hlomphiwa mme tša hlohleletšwa.
Molaotshepetšo wa Polelo ka go Thuto o re baithuti ka moka ba swanetše go fiwa sebaka sa go ithuta ka bonnyane polelo e tee ya tlhago, mafelo a thuto ka moka ga wona a tla fiwa nako le methopo yeo e lekalekanego, mme bolaodi bja tiragatšo ka go maemo a profense bo tla dira molaotshepetšo ka go dinyakwa tša tšwetšopele mabapi le dipolelo bjalo ka dithuto, go ya ka maswanedi a bosetšhaba.
Mellwane ya mešomo ya GLPF e akaretša dikgoro tša Mmušo wa Profense ya Gauteng (GPG), Lekgotlapeamelao la Gauteng, mebasepala yeo e elago šedi tšhomišo ya polelo ya tikologo le boikgethelo le dihlangwa ka go profense tšeo di nago le maatla a go diragatša mošomo wa setšhaba. Dikgwebo tša poraebete le ditho tšeo e sego tša mmu le tšona di tla hlohleletšwa go tšweletša melaotshepetšo ya tšona ya dipolelo go ya ka Tlhako ya Molaotshepetšo.
Seswantšho sa ka tlase se bontšha diphesente tša sebopego sa dipolelo tša gae tša Gauteng di bapetšwa le tša Afrika Borwa go ya ka Palo ya Batho ya 2001.
Dinomoro tša ka godimo di bontšha gore isiZulu ke polelo ya gae yeo e bolelwago ke diperesente tšeo di fetago tše 20% tša batho ka go profense le bosetšhaba. Go bohlokwa gape go lemoga gore Seisemane ke polelo yeo e šomišwago ga ntši ka go kgwebo le saense, se swara maemo a bone le a boselela ka go profense le bosetšhaba ka go latelana. Se se bontšha gape gore ka mono profenseng ga go na polelo ya gae yeo e lego ka godimo ga tše dingwe ka mono profenseng. Go na le seemo seo ka go sona go nago le dipolelo tša ka godimo tše hlano tšeo di bolelwago ke diperesente tša go feta tše 10 tša badudi, tšeo e lego gore ge di hlakantšhwa, di emela 70% ya badudi ba profense.
Tiragatšo ya Tlhako ya Molaotshepetšo wa Polelo ya Gauteng e swanetše go fa šedi ya tlhokomelo ya diphetogophetogo. Go lemogwa gore dipolelo tše dingwe ga di hwetše šedi go lekana le tše dingwe mo maemong a profense e fela di šomišwa go feta tše dingwe ka go maemo a mmušo wa selegae, mme ka fao, di tla hwetša šedi ka go mmušo wa selegae le ka go mešomo ya profense yeo e diragatšwago ka go maemo a selegae.
Ka 2003 Kgoro ya Dipapadi, Boitapološo, Bokgabo le Setšo e hlamile dinyakišišo tša tlhakišo ya dipolelo le dikgokagano ka go dikgoro tša Mmušo wa Profense ya Gauteng (GPG).
Tlhakišo e laetša gore bahlankedi ba bantšimo mafelong a kabelo ya tirelo (ditirelo tša ka pele), ba kgona go boledišana le baamogelatirelo ka dipolelo tša setšo tša go feta e tee go e na le Seisemane le Afrikanse le gore bontši bja bašomiši ba ditirelo tša mmušo ba rata go šomiša dipolelo tše tša tlhago. Mo sepetleleng se sengwe sa profense, bjalo ka mohlala, tlhakišo e bontšhitše gore bahlankedi ba be ba šomiša Seafrikanse 7,9% ya nako, Seisimane 36,8% ya nako gomme Dipolelo tša Babaso 58,5% ya nako.
Bakeng sa tshepedišo, maikutlo a bašomi e be e le gore direkoto, dipego le dikgokagano tša molomo di bontši e be e le Seisemane, polelo yeo e sego yeo e šomišwago kudu ka go dikgokagano tša ka mehla magareng ga bašomi.
Tlhakišo e bontšha nyakego ye kgolo ya ditirelo tša phetolelo, le bohlokwa bja go direla bašomiši ka polelo ya bona ya ka gae ka go dikgokagano tša go ngwala le tša molomo.
Ga se dikgoro ka moka tšeo di fetolelago ditokumente tša tšona tša leanotshepetšo le ge e ka ba polelo e tee ya tlhago. Le ge e le gore tekanyetšo ya ditšhelete ke lepheko, go swanetše go go ba le tshepedišo yeo e bontšhago gore go na le teko ya phetolelo, dikgoro tše dingwe di leka ka thata go phathagatša se. Mohlala, phetolelo ya Tekanyetšo ya Profense ya 2005 e be e hwetšagala ka dipolelo tše pedi tša tlhago.
Mmušo wa Profense ya Gauteng, bjalo ka ge go nyakwa ke Molaotheo le gore o tšea dipolelontši bjalo ka selo se bohlokwa, o tla hlompha mme wa godiša ditokelo tša polelo tša badudi ka moka ka mono profenseng.
Motho yo mongwe le yo mongwe o tla fiwa monyetla ka mo go ka kgonegago (go elwa hloko methopo yeo e hwetšagalago le dinyakwa tša Molaotheo), wa go šomiša polelo ya boikgethelo bja gagwe ge a ngwala goba a ikgokaganya le bahlankedi. Go ya ka pego ya tlhakišo ya ka godimo, tšhomišo ya dipolelo tša tlhago e a hlohleletšwa, eupša moo dipoelo di sa kgotsofatšego, go tla hwetšwa ditsela tša go kaonafatša seemo seo mme sa fiwa šedi.
Polelo ya go ngwala pego tša ka gare tša Mmušo wa Profense ya Gauteng (GPG) e tla ba Seisemane mme dikgatišo tša phetolelo ka go dipolelo tše dingwe tša semmušo di tla ba gona ge di kgopelwa, le mongwalo wa Braille ge go kgonagala. Mo go bonwago go le bohlokwa kudu, ditokomane tše dingwe di tla fetolelwa ka go palo e fe goba e fe ya dipolelo tše dingwe tša semmušo mme tša abiwa ntle le go letela kgopelo. Molaotlhakwa wa Gauteng o tla tšwela pele go ntšha dipego tša dingangišano ka dipolelo tše nne tša semmušo.
Seisemane se tla šomišwa mo mongwalong wa dikgokagano magareng ga dikgoro le mebušo.
Dipolelo tša go šomišetšwa dikgokagano tša ka gare le tša ka ntle e tla hlahlwa ke dipolelo tša tšhomo; go ra gore maikemišetšo le kamano ya kgokagano, go ba gona ga methopo, le badiriši bao ba lebišitšwego go tla laetša kgetho ya polelo. Tšhomišo ya polelo ya ditirelo tša ka peletše bjalo ka dipetleleng tša setšhaba, diteišeneng tša maphodisa, mafelo a tirelo ya tša leago, dikantorong tša tša dintlo Lekgotlapeamelao la Gauteng o swanetše go tiišwa, ka go ntšha diforomo ka dipolelo tša go feta tše pedi tša tlhago goba mo go tlogago go le bohlokwa e ka ba ka dipolelo ka moka tše 11 tša semmušo. Go swanetše go gatelelwa gore go ba gona ga methopo e tla ba mabaka ao a laetšafo gore go swanetše go šomiša dipolelo tše kae.
Ka go thuto, Tlhako ya Molaotshepetšo wa Dipolelo la Gauteng e lemoga polelo ya dikgokagano le go ruta ka dikolong bjalo ka ge go hlalošwa ka go SASA le Molaotshepetšo wa Polelo ka go Thuto.
Molaotshepetšo wa Polelo ka go Thuto mo maemong a profense o swanetše go lebelelwa bjalo ka karolo ya Tlhako ya Molaotshepetšo wa Dipolelo la Gauteng ka go tšweletšo ya dipolelo ka go thuto.
Dikgokagano ka go Mmušo wa Profense ya Gauteng mo maemong a boditšhabatšhaba di tla ba ka Seisemane goba ka polelo yeo e ikgethelwago ke naga yeo e amegago ka nako yeo go nyakegago ge seo se kgonagala.
Diyuniti tša dikgokagano tša dikgoro tša Mmušo wa Profense ya Gauteng (GPG) tšeo di laolwago ke Bolaodi-Bogolwane: Dikgokagano tša Mmušo le Ditirelo tša Tshedimošo ka go Kantoro ya Tonakgolo di tla šomišwa go hlahla GPG ka go mananeo ao a tlago tšwetšapele dipolelo tša semmušo le dipolelo tše dingwe go yaka Molaotheo. Kgoro ye nngwe le ye nngwe ya Mmušo wa Profense ya Gauteng (GPG) e tla hlama yuniti ya yona ya polelo.
Ngwaga ka ngwaga foramo ya dikgokagano tša GPG e tla, mo dinyakišišong tša yona, go akaretšwa tlhokomelo le tshekaseko ya tiragatšo ya tšwetšopele ya dipolelo le mananeo a tšweletšo a dikgoro tša GPG. Dipoelo di tla hlahla tsela ya tiragatšo yeo e tlago tšewa le le tokišo di tla ya ka go ba gona ga methopo.
Kgoro ya Thuto e tla godiša mme ya tšwetšapele dipolelo tša tlhago tšeo di bego di phaetšwe ka thoko nakong yeo e fetilego bjalo ka ge go hlalošwa ke (SASA) le Molaotshepetšo wa Polelo ka go Thuto.
Bjalo ka karolo ya mešomo ya yona, Komiti ya Dipolelo ya Profense ya Gauteng e tla eletša GPG mo mererong le diporotšekeng tšeo di tlago thuša ka go kgodišo le tšweletšo ya dipolelo kudu dipolelo tša tlhago tšeo di bego di phaetšwe ka thoko nakong yeo e fetilego.
Kgodišo le tšweletšo ya dipolelo di tla diragatšwa go ya ka kabelo ya tekanyetšo ya tšhelete le methopo yeo e lego gona.
Tlhamo ya dihlangwa tše dingwe le nyakego ya phihlelelo ya tshedimošo ya setšhaba ka dipolelo tša boikgethelo bja sona, mme tšhomišo ya dipolelo tša bona e tla ba le khuetšo ka go tšweletšo ya bašomi ka gare ga dihlangwa le dikgoro tša GPG ka kakaretšo.
Mo lebakeng le le telele, bašomi le baemedi ba Mmušo wa Profense ya Gauteng ba swanetše go tseba dipolelo tše dingwe goba bontši bja dipolelo tša semmušo gore ba fane ka tirelo ye hlwahlwa.
Go ra gore dikgoro di swanetše go hlahla le go tšweletša bašomi ba tšona ba ka pele gore ba kgone go ikgokaganya le setšhaba go ya ka metheo ya Batho Pele.
Ka maitekelo a boineelo a go tšweletša dipolelo tša tlhago le ditemokerafi tšeo di dulago di fetogafetoga, go tla ba bohlokwa go sekasekaleswa GLPF mengwaga ye mengwe le ye mengwe ye mehlano go hwetša kamano ya yona.
<fn>nso_Article_National Language Services_TLHAKO YA PHETOLO YEO.txt</fn>
Ka lebaka la eng tlhako?
Tlhako ye e tšweleditšwe pele ke Kgoro ya Pušo ya Profense le Pušoselegae go fa tlhahlo go bommasepala le batšeakarolo ba bangwe gore ba fetole bjang tlhabollo le khuetšo ya mokgwa wa go laola HIV le AIDS mo go maemo a selegae. Go na le dikgokanyo tšeo di lego kgauswi magareng ga phatlalatšo ya HIV le maemo ao a sego a hlabollwa, bodiidi, le letseno/moputso le go se lekane ga bong. Ka go swana, dikhuetšo tša maphelo le ekonomi ya leago tša HIV le AIDS di oketšwa ke kamano ya bodiidi le go hlokišwa. HIV le AIDS di na le ditlamorago tše kgolo tša mokgwa wa taolo ka gare dibopego tša politiki le taolo ya bommasepala le gona di ka ama ka mokgwa wo o sa lokago bokgoni bja bommasepala go taba taolelo ya bona ya go tliša ditirelo tša motheo tše bjalo ka meetse, tlhwekišo, mohlagase, dintlo bj. bj ka mokgwa wa go ya go ile.
thalathala lenaneo thekgo la bosetšhaba go thuša dimmasepala ka go itlwaetša le go phethagatša Tlhako ka mo go dikamano tša selegae tša tšona.
Go kgona go itlwaetša seemo se se mpsha(Flexibility): Amogela tsela ye e fapanego yeo e laetšago maemo a bjalo a go araba/phetolo(response), ao a dulago/agwago godimo ga maatla le ditseno ka gare tšeo di dirilwego go fihlelela dinyakwa tša selegae.
Go bopa bokgoni le boetapele: Go tšwetšapele le go hlabolla mabokgoni/go kgona ao a lebanego(appropriate competencies) magareng ga batšeakarolo ka moka go ka rwala maikarabelo a bona a go fetola tlhohlo ya HIV le AIDS.
Tsela yeo e ithekgilego ka Ditokelo tša Botho: Go tšwetšapele tšhireletšo ya ditokelo tša botho le serithi/tlotlego ya batho bao ba amilego le go fetela ke HIV.
Ke mang a swanetšego ke go šomiša Tlhako?
Tlhako e phegeletšwe bjalo ka sedirišwa sa bakhansele le bahlankedi ka moka mo go dimmasepala, batšeakarolo ba bangwe ka go mafapha ka moka bao ba šomišanago le go thekga pušoselegae, go akaretša dikgoro tša mmušo wa profense le wa bosetšhaba, Mokgatlo wa Pušoselegae wa Afrika Borwa, SACN, mekgatlo ya setšhaba le mekgatlo ya go thuša ka tšhelete.
Phethagatšo ya tlhako ye e nyaka tsela yeo e lebeletšego tirišano go tšwelopele ya tokišetšo le phethagatšo. Badirišani ba ka moso ba akaretša dikgoro tša bosetšhaba le tša profense, lefapha la praebete, dihlopha tša kgahlego, NGOs, CBOs, FBOs, PLWHAs, baetapele ba setšo, dikhamphani tša mmušo(parastatals), mekgatlo ya dinyakišišo.
Mešomo ya mmasepala mo go phethagatšo ya diphetolo go HIV le AIDS e katologa go tloga go ya go ba modiri, mokgontšhi/molebeledi, mokopanyi/monolofatši le mokgokaganyi.
Tlhako gape e bontšha gore dimmasepala di ka iša ditseno godimo ka go nolofatša mešomo ya dikgoro tše dingwe mo phetolong ya bolwetši bjo bo bolayago.
Re mema dikgoro tša mmušo, setšhaba, ditšhaba tšeo di thušago ka tšhelete, le bakgathatema ba bangwe ba ka moso go ikopanya le dplg ka go dirišana le dimmasepala go fokotša boima(impact) bja HIV le AIDS mo go maemo a selegae.
<fn>nso_Article_National Language Services_TLHOMAGANYO 1 (1997).txt</fn>
Mo ga latela kakaretšo ya thušo ya dikarolo tše bohlokwa kudu tša Theo ya Maemo a Molao wa Khiro wa 1997, bjalo ka ge o fetošitšwe.
Metheo ya go šoma ya theo yeo e lego ka gare ga Molao ke karolo ya kontraka ya thwalo ya badiredi yeo e akaretšwago ke Molao.
Kgaolo ye ga e šomele bašomedi ba ka godimo ba taolo, bašomedi bao ba sepelago mafelo ka mafelo ba rekiša mme ba šoma diiri tše di ka tlase go 24 ka kgwedi.
b diiri tše 9 ka letšatši le ge ele lefe ge mošomedi a šoma matšatši a mahlano go ba ka tlase mo bekeng; goba c diiri tše 8 ka letšatši le ge ele lefe ge mošomedi a šoma mo go feta matšatši a mahlano mo bekeng.
i iri tše tharo ka morago ga nako ka letšatši, goba ii iri tše lesome ka morago ga nako ka beke.
Kwano ga se e swanele go kgopela goba go dumelela modiredi go šoma diiri tša go feta tše 12 ka letšatši ka tšatši lefe goba lefe.
Kwano ya batho kamoka e ka no oketša nako ya phetedi go ba diiri tše lesomehlano ka beke go fihla ka dikgwedi tše pedi lebakeng lefe goba lefe la dikgwedi tše 12.
Go šoma ka morago ga nako go swanetše go lefše makga a 1.5 ka ga tefo ya tlwaelo ya mošomedi a ka dumela go amogela nako ye e lefšago ya go se šome.
Mošomedi a ka dumela ka go ngwala go šoma go fihlela diiri tše 12 ka letšatši ntle le go amogela tefo ya ka morago ga nako.
b go feta diiri tše lesome ka morago ga nako bekeng le ge ele efe; goba c go feta matšatši a mahlano bekeng le ge ele efe.
Kwano ya kopanelo e ka dumelela diiri tša mošomo go lekanyetšwa go feta nako ya go fihla go kgwedi tše nne.
a tekanyetšo ya diiri tše 45 tša tlwaelo mo bekeng go feta nako ye e dumelwetšwego.
b tekanyetšo ya diiri tše hlano go feta nako mo bekeng ka godimo nako ye go kwanwego ka yona.
Mošomedi o swanetše go ba le sebaka sa dijo sa metsotso ye 60 ka morago ga diiri tše hlano tša mošomo.
a fokotša sebaka sa dijo go ya go metsotso ye 30.
b go lesa sebaka sa dijo go badiredi bao ba dirago diiri tše ka tlase go tše tsheletšego ka letšatši.
Mošomedi o swanetše go ba le nako ya go ikhutša ka letšatši sa nako ya diiri tše 12 ka go latelelana le maikhutšo a beke a nako ya diiri tše 36 ka go latelelana, tšeo, ntle le ge mohlomongwe go dumelelwane, di swanetše go akaretša Sontaga.
Mošomedi yo a šomago ka sewelo ka Sontaga o swanetše go amogela tefo gabedi.
Mošomedi yo a šomago ka tlwaelo ka Sontaga o swanetše go lefša makga a 1.5 go ya ka tefo ya tlwaelo.
Tefo ya matšatši a go ikhutša go lefela go šoma ka Sontaga e ka dumelelwa.
Bašomedi bao ba šomago bošego magareng ga 18:00 le 06:00 ba swanetše go bušetšwa ka tefo ya go okeletšwa moputso goba ya go fokoletšwa diiri tša mošomo gomme ba fiwe senamelwa.
a ka ga bothata bjo bo lego gona ka tša bophelo le tšhireletšo; le b ka tokelo ya go bona hlahlobo ya tša bongaka.
Bašomedi ba swanetše go lefša mogolo wa bona wa tlwaelo godimo ga maikhutšo a mangwe le a mangwe a setšhaba ao a welago letšatšing la go šoma.
Go šoma ka letšatši la maikhutšo a setšhaba go ya ka tumellano gomme go lefša ka go lekana gabedi.
3 Letšatši la maikhutšo a setšhaba le ka no fetolanywa le tšatši le lengwe go ya ka kwano.
Kgaolo ka ga lifi ga e šomele mošomedi yo a šomelago mothwadi ka tlase ga diiri tše 24 ka kgwedi, le go lifi yeo e filwego go feta lifi yeo e swanetšego tlase ga kgaolo ye.
Bašomedi ba swanetše ke lifi ya ngwaga ya matšatši a 21 ka go latelana, goba ka tumelelano, letšatši le tee matšatšing a 17 ao a šomilwego, goba iri e tee godimo ga diiri tše 17 tšeo di šomilwego.
Lifi e swanetše e se fiwe morago ga dikgwedi tše di tšheletšego morago ga nako ya lifi ya ngwaga.
Mothwadi a se ke a lefa mošomedi bakeng la go mofa lifi ntle le ge a mo rodiša modiro.
Mošomedi o swanetše ke beke tše tšheletšego tša go lefša ga lifi ya bolwetši ka nako ya dikgwedi tše 36 tšeo di šomilwego.
Mo nakong ya dikgwedi tše tšheletšego tša pele mošomedi o swanetše ke go ba le letšatši la lifi ya bolwetši ye e lefšago godimo ga matšatši a mangwe le a mangwe a 26 ao a šomilwego.
Mothwadi a ka kgopela lengwalo la ngaka pele a ka lefa mošomedi yo a ka bago a lofile matšaši a go feta bobedi ka tatelelano goba yo a atišago go se be gona modirong.
Mošomedi yo a imilego o swanetšwe ke dikgwedi tše nne tše latelanago tša setswetsi.
Mošomedi yo a imilego goba mošomedi yo a hlokometšego ngwana wa gagwe ga a dumelelwa go dira mošomo wo o ka bago kotsi go yena goba ngwana wa gagwe.
Bašomedi ba go šoma ka nako tšohle ba swanetšwe ke matšatši a mararo a go lefša ga lifi ya boikarabelo bja lapa ka ngwaga, ka kgopelo, ge mošomedi a filwe ngwana, goba a lwala, goba ka lebaka la go hlokafalelwa ke mogatšagwe goba molekane, goba motswadi wa mošomedi, motswadi yo a mo godišitšego, koko goba rakgolo wa gagwe, ngwana, ngwana yo a mo hlokometšego, setlogolo goba ngwanabo.
Mothwadi a ka kgopela sešupo seo se kgotsofatšago.
Kgaolo ye ga e šomele mošomedi yo a šomelago mothwadi ka tlase ga diiri tše 24 ka kgwedi.
p lenaneo la mangwalo a mangwe ao a ka go ba karolo ya kwano, ao a bontšhago felo fa lengwalo le lengwe le le lengwe le ka hwetšwago.
Ditlhalošišo di swanetše go boeletšwa ge mekgwa ya khiro e fetoga.
Taodišo ya ditokelo tša mošomedi e swanetše e bonagatšwe mo lefelong la modiro ka leleme la semmušo leo le šomišwago lefelong la modiro.
d letšatši la tswalo ge eba ale ka tlase ga mengwaga ye 18; le e tsebišo ye ngwe fela yeo e ka hlokegago.
palo ya diiri tšeo di šomilwego ka Sontaga goba ka letšatši la setšhaba la go ikhutša ka nako yeo; le iv ge kwano godimo ga palomoka ya nako ya mošomo e feditšwe, palo ka moka ya diiri tša tlwaelo le tša ka morago ga nako di šomilwego ka nako ya palomoka.
Tšhelete e ka no ntšhwa ka mabaka a tshenyo goba tahlegelo yeo e bakilwego ke modiredi fela morago ga ge go dirilwe kwano le morago ga ge mothwadi a latetše tshepetšo ya nnete.
Bathwadi ba swanetše go lefa ditšhelete tšeo di gogwago le dithušo tša mothwadi go letlotlo la maswanedi lebakeng la matšatši a šupa.
Meputso e balwa go ya ka palo ya diiri tšeo di šomilwego ka tlwaelo.
Tefo ya kgwedi goba moputso ke nne le tee-tharong (41/3) ya moputso wa beke.
a pele go beke tše 13; goba b ge a thapilwe ka nako ye kopano, nakong yeo.
Bathwadi le badiredi ba swanetše go bala šetulo yeo e gatišitšwego ka gare ga Kuranta ya Mmušo go phetha gore na khatekori ya difomo tša ditefo ke karolo ya moputso wa modiredi ka mabaka a dipalo tšeo di dirilwego go ya ka Molao wo.
Kgaolo ye ga e ame mošomedi yo a šomelago mothwadi diiri tše di ka tlase go 24 ka kgwedi.
c beke tše nne, ge modiredi a hirilwe ngwaga o tee goba go feta, goba e le mošomedi wa polase goba mošomedi wa lapa yo a bego a hirilwe go feta dikgwedi tše tshelela.
Kwano ya kopanelo e ka no khutsofatša lebaka la tsebišo la dibeke tše dine go ba lebaka la go se be ka fase ga dibeke tše pedi.
Tsebišo e swanetše e fiwe ka go ngwala ntle le ge e fiwa ke mošomedi yo a sa rutegago.
Tsebišo ka ga phetšišo ya mošomo ke mothwadi go ya ka molao ga e thibele mošomedi go hlohla go loka goba semolao ga go tlošwa go ya ka Molao wa Leloko wa Mošomo wa1997 goba molao wo mongwe.
Mošomedi, yo a tlogedišitšwego bakeng la ditlhoko tša tshepedišo ya modiro goba yoo kontraka ya gagwe ya thwalo e fedišitšwego go ya ka karolo 38 ya Molao wa Botšhoni,1936 o swanetšwe ke tefo ya tholomodiro ya beke godimo ga ngwaga wo mongwe le wo mongwe wo a o šomilego.
Ge a rola modiro, mošomedi o swanetše ke goba le lengwalo la modiro.
Ke tlolomolao go hira ngwana yo ka tlase ga mengwaga ye 15.
Bana ba ka tlase ga mengwaga ye 18 ba se hirwe go šoma go feta ka mengwaga ya bona, goba seo se ka ba beago kotsing.
Go šomiša mongwe ka kgapeletšo ke tlolomolao.
e go fokotša tshwanelo ya lifi ya bolwetši go ya ka tumelelo Dikarolo 22 - 24; le f thibelo ya khiro ya bana le go šomisa bangwe ka kgapeletšo Karolo 48.
Kwano ya mohlakanelwa le kwano ya motho ka bonoši e ka ba lebakeng la goba ya tlogela mabaka a theo a khiro go ya go tumelelo ya Molao goba sephetho sa karolwana (Karolo 49).
Tona ya tša Modiro e ka tšea sephetho go fapana goba go tlogela lebaka la theo la khiro. Se se ka dirwa le ka kgopelo ya mothwadi goba mokgahlo wa bathwadi (Karolo 50).
Sephetho sa karolwana se ka se fiwe ntle le ge mokgahlo wa tša kgwebo wo o emetšego bašomedi o dumeletše phapano goba obile le gona go ka dira dikemelo go Tona. Lengwalo la sephetho le swanetše go bonagatšwa ke mothwadi mafelong a mošomo gomme le hwetšwe ke bašomedi (Karolo 50).
Sephetho sa karolwana se ka dirwa go bopa mabaka a theo ya bašomedi mo karolong le sekgoba.
Bahlahlobi ba tša tiro ba swanetše go eletša bašomedi le bathwadi ka ga ditokelo le dikgapeletšo go ya ka melao ya khiro. Ba sepetša ditlhahlobo, ba nyakišiša dipelaelo gomme ba ka botšiša batho le go hlahloba, go ngwala le go tloša direkoto le mangwalo a mangwe a a ka hlokegago (Karolo 64 - 66).
Mohlahlobi a ka fa mothwadi yo a sa dirego go ya ka dinyakwa tša Molao, taelo ya boineelo. Mothwadi a ka ganetšana le taelo go Molaodi-Kakaretšo wa Mešomo, yo a tlo rego morago ga go amogela dikemedi, a ka go tsebagatša, lokiša goba a beela taelo ka thoko. Phetho ye e ka ipelaetšwa go Kantoro ya tša Mešomo (Karolo 68 -73).
Bašomedi ba se kgethollwe ge ba diragatša ditokelo tša bona go ya ka Molao wo (Karolo 78 - 81).
f o fiwa dithulusi goba didirišwa tša go šoma g o direla goba o fa tirelo go motho yo tee fela.
Ge ye nngwe ya dintlha tše e le gona, motho o gononelwa gore ke modiredi go fihla ge mothwadi a efa bohlatse bja gore ga go bjalo.
f thibela goba go palediša mohlahlobi wa tša modiro goba motho ofe goba ofe yo a dirago modiro go ya ka Molao wo Karolo 92.
<fn>nso_Article_National Language Services_TLHOPHO YA DIRUIWA.txt</fn>
Ke ka lebaka la eng ke nyaka go rekiša diruiwa tša ka yona nakong ye?
Diruiwa di loketše go bapatšwa gomme di nontšhitšwe ka tsela ye e lego gore di ka hlabja.
Di bogolong bjo bo nepagetšego go ka rekwa ke monontšhi go di nontšhetša go hlabja.
Diphoofolo ga di na le lešokotšo kudu go tša ditshadi tše di ruelwago tswala gomme bjale di tšofetše mme di sa hlwe di tswala.
Go se sa ba le furu ye e lekanego go fepa diruiwa tšeo.
Kgetha mohlape wa go tswala wo o tlogo tšea maemo a tšona gomme o rekiše tše di sa nyakegego pele ga ge di tšofala goba di bitša tšhelete ye ntši go ka ruiwa.
Dipharologantšho tša kgetho di bewa go ya ka bogolo, go nona, sebopego, tshenyego le bong. O ka hutša theko ye botse fela mo phoofolong yeo e lego seemong se se botse sa bophelo, kudu ya magareng a A le B, e se ya ota kudu goba ya nona kudu gomme e fagotšwe.
AB di hwetša theko ya fasana mola C yona e hwetša ya fasefase.
Sebopego ke ka moo setoto se bonalago ka gona gomme se hlaloša ratio gare ga nama le lerapo. Kelo ya maemo e dirwa ka go lekanyetša go nona ga diruiwa.
Go nona ga nama ya kgomo, ya kwana, nku le ya pudi di hlophiwa go ya ka dikhoutu go tloga go 0 go ya go 6.
Bong bja phoofolo bo bohlokwa fela mo go ditoto tša poo le kgapa mo go dihlopha tša bogolo bja AB, B le C.
Phopholetša bokaakang bja makhura ka fase ga mokgopa mo karolong ya dinoka gare ga letheka le kgopo ya mafelelo.
Kelo C: mengwaga ye 4 ka bogolo o bitšwa legano le tletšego le go ba le menothipa a mmaruri a go feta a 6.
Kelo C: 4 mengwaga ya bogolo e bitšwa legano le tletšego la go ba le menothipa a mmaruri a go feta a 6.
Kelo A: bogolo bja ka fase ga 1 ngwaga (meno a bjana fela).
Kelo C: meno a onetšego a go robega a phoofolo ye tala.
<fn>nso_Article_National Language Services_TSEBA DITOKELO LE MAI.txt</fn>
Sekhwama sa Inšorense ya go se Thwalwe ke eng?
Sekhwama sa Inšorense ya go se Thwalwe se hlometšwe go fana ka kimollo ya lebakanyana go bašomi, go ya ka mabaka a itšego, ge ba thoma go se šome, goba ba sa kgone go šoma ka lebaka la bolwetši, boimana goba lebaka la ya go ikgodišetša ngwana yo e sego wa madi, le go fana gape ka kimollo go bahlokomelwa ba batsenyaditseka bao a hlokofetšego.
Tšhelete ya go sepediša Sekhwama le go lefela dikholego e hwetšwa bjang?
Sekhwama se se hweletšwa ditšhelete ka ditseka tša kgwedi le kgwedi tša bathwadi le bašomi. Mmušo o na le boikarabelo bja go lefela Sekhwama se, gomme o letetšwe go fana ka thušo ya ditšhelete go thiba ditlhaelelo tše di ka bago gona mabakeng a ge batho ba bantši ba sa šome.
A bašomi ka moka ba swanetše go tsenya setseka Sekhwameng sa Inšorense ya go se Thwalwe?
Go tloga ka la 1 Aporele 2002 bašomi ka moka ba ba šomago diiri tše 24 goba go feta ka kgwedi, ba swanetše go tsenya setseka Sekhwameng se.
Go tloga ka la 1 Aporele 2003, Molao wa Inšorense ya go se Thwalwe o nyaka gore bašomi ba ka malapeng le bathwadi ba bona ba tsenye setseka Sekhwameng se.
Bašomi bao balefšago fela go ya ka poelo yeo ba e dirago.
A o swanetše go tsenya setseka Sekhwameng se ge o gola mogolo wa godimo?
Ee, bašomi ka moka, ntle le bao ba boletšwego ka tlase ga ntlha ya 3.3 ka godimo, ba swanetše go tsenya setseka sekhwameng. Sekhwama se, motheong wa ngwaga ka ngwaga, se bea kelo ya maksimamo ya ditseka tšeo di swanetšego go ntšwa ke batho ba ba golago megolo ye e itšego. Bašomi ka moka ba ba golago ka godimo ga kelo ya maksimamo ye e beilwego ba tla tsenya fela ditseka tša go fihla maksimamo, gomme ge ba thoma go se sa šoma ba tla amogela dikholego ka kelo ya letseno la bona. Se se ra gore mošomi yo mongwe le yo mongwe go tloga legatong la tlasetlase go ya go molaodi wa khamphani o swanetše go tsenya setseka Sekhwameng se.
A bathwadi ka moka ba swanetše go tsenya setseka Sekhwameng se?
Bathwadi ka moka ba ba thwalago motho ofe goba ofe gomme ba ba fa mogolo ka tšhelete goba ka seo e sego tšhelete ba swanetše go ingwadiša Sekhwameng se ge ba se na go thomiša ka ditiro tša go ba bathwadi. Ke boikarabelo bja mothwadi go ngwadiša mošomo le go ntšha tše di nyakegago megolong ya bašomi. Ge mothwadi a ka se dire se, go na le dikotlo tše šoro tše di tla dirišwago go ya ka Molao wa Dikabelo tša Inšorense ya go se Thwalwe, 2002. Ge mothwadi ofe goba ofe a gana go ingwadiša Sekhwameng gomme a sa nyake go ntšha tše di swanetšego megolong, bašomi ba eletšwa go ikopanya le kantoro ya kgauswi ya Kgoro ya tša Mešomo.
Bathwadi ba hlohleletšwa go sepedišana le ditokišetšo tša Molao wo, ka ge Sekhwama se se fana ka kimollo go bao e kilego ya ba bašomi ba bona bao ba šetšego le mekgwa ye e fokotšegilego ya bophedišo goba bao ba se nago mekgwa ya go iphediša ka ge ditirelo tša bona di fedišitšwe.
Ke eng seo se ka tšewago bjalo ka mogolo?
Ditšhelete ka moka tše di hwetšwago go mothwadi, e le tša tšhelete goba e se tša tšhelete. Tšona di akaretša ditefelo tša go šoma morago ga nako ya mošomo le diponase, gomme dikabelo di swanetše go bewa motheong wa tšona. Godimo ga moo, diputseletšo ka moka tše di amogelwago, di tšewa bjalo ka mogolo. Mehlala ya diputseletšo ke diputseletšo tša maeto, diputseletšo tša boitapološo gammogo le diputseletšo tša dijo le madulo. Tshedimošo ye e oketšegilego ka diputseletšo e ka hwetšwa ditseleng tša tlhahlo tša EMP10 tša bathwadi, tšeo di hwetšagalago go Tirelo ya Letseno ya Afrika Borwa (SARS).
Go swanetše go tsenywa bokae Sekhwameng se?
Mošomi o swanetše go tsenya 1% ya mogolo wa gagwe wa kgwedi ka kgwedi. Godimo ga 1% ye e tsenywago ke mošomi, mothwadi le yena o tsenyetša mošomi yo mongwe le yo mongwe wa gagwe 1%. Ka lebaka leo, palomoka ya kabelo yeo e dirwago ke 2%. Go fana ka mohlala, ge mošomi a gola R1 000 ka kgwedi, mothwadi o swanetše go ntšha 1% mogolong wa gagwe ya R1 000, e lego R10. Godimo ga moo, mothwadi o swanetše go lefela mošomi yoo wa gagwe R10. Ka lebaka leo, palomoka ya R20 e swanetše go fetišetšwa go Sekhwama sa Inšorense ya go se Thwalwe goba go ba Ditirelo tša Letseno tša Afrika Borwa go ya le gore ke yeo e lego maleba.
Dikabelo di swanetše go tsenyetšwa kgweding ya bjale fela, gomme mothwadi ga se a dumelelwa go ntšha kabelo ya go feta ya kgwedi e tee. Ge mothwadi a ile a se ntšhe dikabelo tša kgwedi le kgwedi mabakeng a go go feta, gona 2% ya dikabelo tše di šaletšego e swanetše go lefelwa ke mothwadi gomme mošomi ga se a swanela go ntšha kabelo.
Ke neng le bjang mo mothwadi a lefelago setseka sa gagwe go Sekhwama?
Mothwadi o lefela ditseka tše Sekhwameng pele ga letšatši la bošupa la kgwedi ye nngwe le ye nngwe. Ge letšatši la bošupa e se "letšatši la mošomo", tefelo e swanetše go dirwa letšatšing la mafelelo la mošomo goba pele ga lona pele ga letšatši la bošupa. "Letšatši la mošomo" ke letšatši le lengwe le le lengwe leo e sego Mokibelo, Sontaga goba letšatši la maikhutšo. Ka merero ya go lefela ditseka, bathwadi bao ba ngwadišitšwego go ntšha metšhelo le / goba Lekgetho la Tlhabollo ya Mabokgoni (SDL) ba swanetše go lefela ditseka tša bona go Tirelo ya Letseno ya Afrika Borwa (SARS). Bathwadi ba bangwe ba swanetše go lefa ditseka tša bona thwii go Sekhwama se.
Go na le mekgwa ya go fapafapana ya go fetišetša ditefelo tšego Sekhwama se. E ka ba ka go ntšha difefelo akhaonteng ya panka (moo mothwadi a ka dirago dipeakanyo le panka ya gagwe) ka go iša ditefelo thwii pankeng (bona dintlha tša panka ya Sekhwama mafelelong a pukwana ye), ka elektroniki ka go panka ka Inthanete. Bona gape diaterese mafelelong a protšhara ye.
Ditseka tša ngwaga ka ngwaga.
Bathwadi ba ka no lefa palomoka ya ditseka tša ngwaga ge feela tšhelete ye nngwe le ye nngwe e lefelelwa pele.
Palomoka ya ditseka tše di swanetšego go lefelwa e swanetše go dirwa ka gare ga mellwane ya ngwaga wa ditšhelete goba lebaka la boikarabelo, le gona lebakeng la matšatši a 7 morago ga go thoma ga ngwaga woo wa ditšhelete goba lebakeng leo la boikarabelo. "Ngwaga wa ditšhelete" goba "lebaka la boikarabelo" ke lebaka leo le thomago letšatšing la mathomo la Matšhe ngwageng ofe goba ofe, goba go tloga letšatšing la mathomo la boikarabelo ge e le gore letšatši leo le wela lebakeng la ngwaga wa bjale wa ditšhelete, gomme le fela letšatšing la mafelelo la Febereware ngwageng wo o latelago. Mothwadi a ka no se ntšhe kabelo ya mošomi ya palomoka ya setseka se se swanetšego go tsenywa "pele ga lebaka".
Dintšhwa di sa swanetše go dirwa ka nako e tee le mabaka a go lefša ga megolo. Ge mafelelong mothwadi a ka tseba gore tefelo ye nngwe le ye nngwe ye e dirilwego e tlile pele ga nako goba e be e sa swanela go lefša, goba e be e feta tšhelete ye e bego e šaletše goba ye e bego e swanetše go lefša, mothwadi o swanetše go bušetša mošomi tšhelete yeo, goba tšhelete ye e fetilego kelo go ya le ka mo e ntšhitšwego ka gona le go lefelwa go feta tekanyo ke mothwadi, le ge e le gore tšhelete yeo ga se ya bušeletšwa go mothwadi ke Sekhwama sa Inšorense ya go se Thwalwe. Dipušeletšo tšeo di swanetše go nyakwa Sekhwameng sa Inšorense ya go se Thwalwe motheong wa ngwaga ka ngwaga le ka morago ga mafelelo a ngwaga wa ditšhelete wo o lego maleba ditefelong tša ngwaga ka ngwaga fela.
Ge go na le ditlhatlošo tša megolo, se se swanetše go kwanantšhwa ka pela ge go se no ba le ditlhatlošo tša megolo gomme phaphano ye nngwe le ye nngwe magareng a tšhelete ye e swanetšego go lefša le yeo e lefilwego, e swanetše go lokišwa.
boingwadišo bo phumotšwe boingwadišo bo tšerwe bjalo ka tefo ya ngwaga ka ngwaga boingwadišo bo tšerwe bjale ka tefo ya Ditirelo tša Letseno tša Afrika Borwa.
Ge bathwadi ba amogela foromo ya pego ya Ditirelo tša Letseno tša Afrika Borwa (EMP201), se se ra gore ba swanetše go iša ditseka tša bona tša Sekhwama sa Inšorense ya go se Thwalwe go Tirelo ya Letseno ya Afrika Borwa tša mabaka a go tloga go Aporele 2002 go ya pele. Ge e le gore ba amogela le diforomo tša UI-7, se se laetša gore diakhaonte tša bona le Sekhwama ga di a fetošwa go laetša gore ba lefela ditseka tša bona tša Sekhwama sa Inšorense ya go se Thwalwe ka go diriša Tirelo ya Letseno ya Afrika Borwa. Mabakeng a bjale, Sekhwama se swanetše go lemošwa ka nomoro ya tšhupetšo ya Lefa Go Ya Ka Mo O Golago (PAYE) ya dipalo tše lesome, mabapi le mešomo ya bona, gore go dirwe diphetošo tše di nyakegago go thibelwe go romelwa ga ka moso ga diforomo tša UI-7.
Bathwadi ba swanetše go kgonthiša le gore ditseka tša Sekhwama sa Inšorense ya go se Thwalwe di laetšwa go EMP201 le gore ditefelo di fetišetšwa go Tirelo ya Letseno ya Afrika Borwa. Sekhwama se ka se amogele boikarabelo goba sa tsenela dipoledišano le Tirelo ya Letseno ya Afrika Borwa goba bathwadi ge dikotlo le / goba mašokotšo a hlahlotšwa, ge ditefelo di ka išwa go Sekhwama go ena le go Tirelo ya Letseno ya Afrika Borwa.
Go efoga dikotlo le mašokotšo ao a sego bohlokwa, bathwadi ba swanetše go kgonthiša gore ditefelo di fihla go Sekhwama lebakeng le le beilwego, go sa šetšwe gore foromo ya pego ya UI-7 e amogetšwe. Bathwadi ba swanetše go ikopanya le Sekhwama ge ba sa amogele diforomo tša UI-7 ka mehla, goba ge ba di amogela ka mo go fošagetšego.
A bathwadi ka moka ba swanetše go tlatša le go fetiša diforomo tša UI-7 le ge ba lefa ka mokgwa wa elektroniki goba ngwaga ka ngwaga?
Bathwadi ka moka bao ba SA nyakegego gore ba lefe ditseka go Tirelo ya Afrika Borwa ya Letseno, ba swanetše go tlatša le go iša diforomo tša UI-7 go sa šetšwe mokgwa, makga a go lefa goba lefelo la go lefa.
Lebaka la nako leo le lefelwago le tšhelete yeo e lefšago.
Ke boikarabelo bja bathwadi go hwetša tšhelete ye e swanetšego go lefela Sekhwama. Bathwadi ba ka se fiwe diforomo tše di laetšago ditseka tše di swanetšego go lefša.
Sekhwama se tseba bjang gore ditseka di amogelwa go tšwa kae?
Sekhwama se hlomile seroto sa tshedimošo sa mothwadi/mošomi seo ka go sona dintlha ka moka tša thwalo ya bašomi di lotilwego. Ke boikarabelo bja mothwadi go romela dintlha tša bašomi ga gagwe ka moka go Sekhwama gore go seroto sa tshedimošo se beakanywe kgwedi ka kgwedi goba ge go na le phetogo dintlheng tša mošomi. Dintlha tša mošomi di beilwe ka serotong sa tshedimošo, gomme ge motho yoo a thoma go se thwalwe, Sekhwama se ka šoma kgopelo yeo ntle le tiego. Ka lebaka leo go bohlokwa kudu gore bathwadi ba romela dintlha tša bašomi ba bona go Sekhwama, gore seroto sa tshedimošo se beakanywe.
Sekhwama se na le mekgwa ya go fapafapana ya go dira gore bathwadi ba romele tshedimošo ya bašomi ba bona go Sekhwama. Yona e akaretša go romela tshedimošo ka matsogo (UI-19) go Sekhwama ga bathwadi bao ba se nago mananeo a go godiša ka mokgwa wa elektroniki. UI-19 ke foromo ye e swanetšego go dirišwa ke bathwadi go fetiša tshedimošo ka ga bašomi ba bona go seroto sa tshedimošo sa Sekhwama. Foromo ye e hwetšagala websaeteng le ka dikantorong tša profense le ka mafelong a tša mešomo a Kgoro ya tša Mešomo. Bathwadi ba kgwebo bao ba nago le mananeo a megolo a elektroniki ba ka romela tshedimošo ya bona go seroto sa tshedimošo ka mokgwa wa elektroniki ka sebopego se se beilwego go declarations@uif.gov.za. Go hwetša dintlha mabapi le mokgwa wo o beilwego, ake o bone lengwalo la tlhaloso websaeteng ka tlase ga lenaneo la Employers Info - Declaration Specification. Bathwadi ba bašomi ba ka malapeng ba swanetše go tlatša foromo ya UI-19 ya bašomi ba ka malapeng ye swanetšego go romelwa ka e-mail go domestics@uif.gov.za.
A bathwadi ka moka ba swanetše go fetiša dipego tša kgwedi ka kgwedi?
Ee, bathwadi, go akaretšwa le bao ba nyakegago gore ba lefe ditseka tša bona ka Tirelo ya Letseno ya Afrika Borwa, ba swanetše go dira bjalo. Bathwadi ka moka ba swanetše go bega diphetogo dife goba dife tshedimošong ka ga bašomi ba bona, ka pela ge diphetogo tšeo di se na go ba gona. Ge diphetogo di eba gona kgwedi ka kgwedi, gona dipego di swanetše go fetišwa kgwedi ka kgwedi.
A bathwadi ba ba lefago ngwaga ka ngwaga ba swanetše go fetiša dipego?
Ee, ga tee ka ngwaga goba ge go eba le diphetogo tshedimošong ka ga bašomi.
Sekhwama se tla tseba bjang gore sego lefa bokae ge o se sa šoma.
Meputso e fiwa bašomi ge ba šoma gomme ba tsenya ditseka go Sekhwama. Dintlha tšeo di hwetšwa ka mokwa wo o latelago: Matšatšing a mangwe le a mangwe a tshelelago ao o šomago bjalo ka yo a tsenyago setseka, o amogela moputso wa letšatši le tee go ya ka maksimamo wa matšatši a 238. Gore o swanelege go hwetša meputso ye e tletšego e 238. O swanetše go ba o ile wa šoma bjalo ka yo a tsenyago setseka lebaka la mengwaga ye mene.
Mošomi o tšewa go ba yo a tsentšego setseka Sekhwameng go tloga letšatšing la mathomo la go thwalwa go fihla letšatšing leo ka lona tirelo ya gagwe e fedišwago. Lebaka la temošo leo a le šomago pele a fetša tirelo ya gagwe le lona le tšewa bjalo ka lebaka la go thwalwa. Le ge go le bjalo, go swanetše go hlokomelwa gore bašomi ba ka malapeng ba tšewa e le bao ba tsenyago setseka Sekhwameng se go tloga ka la 1 Aporele 2003.
Molaophetošwa wa Inšorense ya go se Thwalwe, 2003 le wona o hlokometše mabaka a bathwadi ba go feta o tee ba bašomi ba ka malapeng gomme o tliša kgopolo ya go thwalwa go go sa tlalago go bašomi ba ba šomelago bathwadi ba go feta o tee.
Molao wo o kgonagatša gore dikholego di lefelwe ge mogolo wa mošomi o wela ka tlase ga kelo ye e itšego ya woo a bego a o gola peleng ge a be a sa thwetšwe ke malapa ka moka, mohlala, ge mošomi wa ka lapeng a šomela malapa a mararo, gomme palomoka ya mogolo wa gagwe e le R600, 00 gomme a lahlegelwa ke mogolo wa lapa le tee wa R200,00, o swanelega go hwetša dikholego, ka ge lebakeng la bjale, a hwetša fela R400,00 bjalo ka mogolo.
Ke thwalo fela ye e lobilwego dikgweding tše tshelelago tša mafelelo go tloga letšatši kgweding le le tlago pele ga kgopelo, yeo e tla elwago hloko ge go tšewa sephetho sa gore mošomi wa ka lapeng o thwetšwe ka botlalo goba aowa. Gape go bašomi ba ka malapeng letšatšikgwedi la lehu la mothwadi le tla tšewa bjalo ka letšatšikgwedi la go se thwalwe. Kelo ya tšhelete yeo e lefelwago e tla bewa ke pego ya mafelelo ya mothwadi gomme ge go se na pego, mohlankedi wa dikleime o tla bea dikholego tšeo di lego motheong wa taetšo ye e lego gona ye e ngwadilwego yeo e išitšwego go mohlankedi wa dikleime.
Go direga eng ge mogolo o fapafapana/fetogafetoga?
Ge mogolo o fapafapana / fetogafetoga ka kgwedi le kgwedi goba beke le beke, gona palogare ya mogolo wa dikgwedi tša mafelelo tše tshelelago e swanetše go dirišwa go hwetša kelo ya dikholego tše di swanetšego go lefelwa.
Sekhwama se fana ka mehuta efe ya dikholego?
Dikholego di lefelwa fela ge mothwadi a fediša tirelo ya motsenyasetseka.
Motsenyasetseka o swanetše go ngwadišwa ka lefelong la kgauswi la tša mešomo bjalo ka motho yo a nyakago mošomo go ya ka Molao wa Tlhabollo ya Mabokgoni, 1998, gore a swanelege go hwetša dikholego tša go se thwalwe.
Motsenyasetseka o swanetše go tsenela tlhahlo le keletšo ya mošomo ge a laetšwe ke mohlankedi wa dikleime.
Go ya ka meputso, dikholego di ka lefelwa go fihla maksimamong wa matšatši a 238 lebakeng le lengwe le le lengwe la mengwaga ye mene.
Dikholego tše di lefelwago ke phapang magareng a seo se lefelwago ke mothwadi le kelo ye e beilwego ka skeduleng sa Molao wa Inšorense ya go se Thwalwe.
Go ya ka meputso, dikholego di ka lefelwa go fihla maksimamong wa matšatši a 238 lebakeng le lengwe le le lengwe la mengwaga ye mene.
Dikholego tše di lefelwago ke phapang magareng a seo se lefšago ke mothwadi le kelo ye e beilwego ka skeduleng sa Molao wa Inšorense ya go se Thwalwe.
Go ya ka meputso, dikholego di ka lefelwa go fihla maksimamong wa matšatši a lekgolo le masomepedi-tee. Kgopelo ya dikholego tša setswetši ga e ame ditokelo tša motsenyasetseka tša dikholego tša go se thwalwe.
Ge motswadi a ka goma tseleng, goba ngwana a belegwa a sa felela, gona dikholego di lefelwa maksimamo wa dikgwedi tše tshelelago morago ga go goma tseleng/go se felele.
Dikholego tše di lefelwago ke phapang magareng a se se lefšago ke mothwadi le kelo ye e beilwego ka skeduleng sa dikholego.
Go ya ke meputso, dikholego di ka lefelwa go fihla maksimamong wa matšatši a 238 lebakeng le lengwe le le lengwe la mangwaga ye mene.
Mogatša wa yo a šalago goba molekani wa bophelo o swanetše go dira kgopelo ya dikholego lebakeng la dikgwedi tše tshelelago.
Kgopelo e swanetše go dirwa foromong ye e beilwego lefelong la geno la kgauswi.
Dikholego tše di lefelwago di lekana le dikholego tša go se thwalwe, tšeo di ka bego di lefilwe ge motsenyasetseka a ka be a sa phela.
Ge motsenyasetseka a amogela thušo ya Mmušo ya Phenšene ya Leago ya kgwedi ka kgwedi (go sa akaretšwe thušo ya go se itekanele mmeleng goba ya tlhokomelo).
Ge motsenyasetseka a amogela tefo go Sekhwama sa Phumolameokgo ka labaka la bolwetši goba dikgobalo tšeo di bakilego go se thwalwe ga lebakanyana goba ga lebaka ka moka ga motsenyasetseka.
Sekhwama sa Inšorense ya go se Thwalwe se hlomile Dikomiti tša Dilete tša Diaphili go šomana le dikgakgano ka diprofenseng ka moka. Moholegi yo a kgopišitšwego a ka tsenya aphili ka go fetiša foromo ye e tladitšwego (UI 12) ka go e tliša ka boyena goba ka go e romela ka poso ye e rejistarilwego kgahlanong le sephetho sa Mokomišenare goba mohlankedi wa dikleime go ya ka karolo ya 31 go Komiti ya Selete ya Diaphili ka mafelong maleba a tša mešomo a Kgoro ya tša Mešomo.
Boikarabelo bja mothwadi ke bofe morago ga go fedišwa ga tirelo ya mošomi?
Eletša bao e kilego ya ba bašomi go ya dikantorong tša kgauswi tša Kgoro ya tša Mešomo.
Mothwadi o fediša bjang boingwadišo Sekhwameng?
Bathwadi ba ka ikopanya le Sekhwama goba le efe goba efe ya dikantoro tša Kgoro ya tša Mešomo gomme ba kgopele gore boingwadišo bo phumolwe. Noromo ya tšhupetšo ya Sekhwama sa Inšorense ya go se Thwalwe le letšatšikwedi leo boikarabelo bo fedišitšwego, di swanetše go tsopolwa mabakeng ka moka. UI-19 yeo e beakantšwego e swanetše go išwa go Sekhwama ge kgwebo e tswalelwa.
Mothwadi a ka ngwadiša mošomo o moswa bjang go Sekhwama?
Diforomo tše di tladitšwego di ka romelwa go UIF Pretoria, 0052. Ake o hlokomele gore poso e a lefelwa dilong ka moka tše di romelwago ka poso go Sekhwama.
Boingwadišo bjo bo tla tšea lebaka le lekae?
Boingwadišo ka moka bo tla phethwa lebakeng la diiri tše 48 ge diforomo tša go dira kgopelo di se na go amogelwa.
Mothwadi o tla tseba bjang ge e le gore mošomi wa gagwe o ngwadišitswe Sekhwameng?
Ge UI-19 ye e tladitšwego e fetišitšwe mabapi le bašomi bao ba thwetšwego ke mothwadi, tiišetšo ya boingwadišo e tla romelwa.
A bašomi ba fiwa dinomoro tša tšhupetšo tše di fapanego?
Nomoro ya tšhupetšo e fiwa mothwadi gomme bašomi ka moka bao ba šomelago mothwadi yoo ba "gomaretšwa" go nomoro ya tšhupetšo ya mothwadi. Ge go na le dipotšišo, go bohlokwa gore nomoro ya tšhupetšo ya mothwadi gammogo le Nomoro ya Boitsebišo ya mošomi di tsopolwe.
Ge kgwebo e šetše e ngwadišitšwe Sekhwameng, a nomoro e tee ya tšhupetšo e ka dirišwa go ngwadiša mošomi wa ka lapeng?
Aowa. Mošomi wa ka lapeng o swanetše go ngwadišwa ka mo go fapanego.
Go ya ka molao wo o boletšwego, bašomi ba ka malapeng le bathwadi ba bona ba ba le boikarabelo bja go tsenya setseka go Sekhwama sa Inšorense ya go se Thwalwe go tloga ka Aporele 2003.
Ge mošomi wa ka lapeng a thwetše ke bathwadi ba go feta o tee, mothwadi yo mongwe le yo mongwe o swanetše go mo ngwadiša gomme a kgonthiše gore mošomi wa ka lapeng o ngwadišitšwe.
Maingwadišo a mabedi a nyakega gape le moo mothwadi wa kgwebo e lego gape mothwadi wa mošomi wa ka lapeng.
Go tšewa e le bomenetša ge baholegi bao ba amogelago dikholego ba boela mošomong, eupša ba sa tsebiše Sekhwama ka ga maemo a bona a maswa gomme ba tšwela pele go hwetša dikholego.
Dintlha tša go panka UI-2.
Dintlha tša go panka UI-2.
Dintlha tša go panka UI-2.
Dintlha tša go panka UI-2.
Dintlha tša go panka UI-2.
Foromo ya UI-2.
Foromo ye e tladitšwego ya UI-2.
Foromo ye e tladitšwego ya UI-2.
Foromo ya go dira kgopelo ya UI-2.
Foromo ya kgopelo ya UI-2.
Sertifikeiti sa lehu sa mohu (ge e le maleba) motsenyasetseka (kgopelo e ka se elwe hloko ge e na le setifikeiti sa lehu sa naga e šele.
Ba se ke ba ipeela thoko gomme ba hlokomologa ditaelo tša kholofetšo ya kleime.
Dintlha tša panka tša Sekhwama sa Inšorense ya go se Thwalwe.
HLOKOMELA: Bathwadi ka moka bao ba sa nyakegego gore ba ingwadiše le Tirelo ya Letseno ya Afrika Borwa (SARS) ka merero ya PAYE goba ya SDL ba swanetše go romela ditseka tša bona thwii go Sekhwama sa Inšorense ya go se Thwalwe.
HlOKOMELA: Mabakeng ka moka kgonthiša gore nomoro ya gago ya tšhupetšo ya Sekhwama sa Inšorense ya go se Thwalwe e tlatšwa setlankaneng sa go boloka tšhelete ge go dirwa tefelo.
<fn>nso_Article_National Language Services_TSEBISO YA MMUSO (1).txt</fn>
Mo go tsebišwa ka tshedimošo ya kakaretšo gore Khomišene ya Tirelo ya Mmušo go ya ka karolo ya bo 11 ya Molao wa Khomišene ya Tirelo ya Mmušo, wa 1997 (Molao wa Nomoro ya bo 46 wa 1997), balwa mmogo le karolo ya bo 196 (f) (ii) ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa, wa 1996 (Molao wa Nomoro ya bo 108 wa 1996), e dirilwe le Melao ye ngwadilwego ka go Šetule ya 1.
Ka gona e dirilwe le go saenwa ka Tshwane letšatšing le la Masemepedihlano wa Julae ka ngwaga wa 2003.
go rarolla dingongorego tša mošomi mo maemong a fase ka moo go ka kgonegago ka gona mo kgorong.
Ngongorego e swanetše ka mo go kgonegago ka gona go rarollwa ke mongmošomo go sepelelana le ntlha ya mathomo ka moo go kgonegago ka gona.
Mongmošomo o swanetše go netefatša gore ngongorego e rarollwa ka mokgwa wo o kwagalago, wa go se tšeye lehlakore le ka mokgwa wo o lekalekanago, le gore ditheo tša toka tša tlhago di a obamelwa.
Tshepedišo yo e rarollwago ka yona e swanetše go thuša le go kgontšha mongmošomo le mošomi go rarolla go se kgotsofale.
Ga go mošomi ofe goba ofe yo o swanetšego go tšhošetšwa goba go tsebalafwa, e ka ba thwii goba e sego thwii ka ba ka la go bega ngongorego.
Ge go tšewa dikgato tša go kgalema mošomi, go diragatša mokgwa o ke mošomi go rarolla morero ofe goba ofe wo o sepelelanago le dikgato tša kgalemo di a swanela go emiša dikgato tše tša kgalemo.
Ngongorego e swanetše go begwa ka go ngwalwa gomme diphetho tšohle tšeo di tšewago ka nako ya go e rarolla di swanetše go ngwalwa.
Mošomi a ka thušwa ke moemedi.
Go kgonthišiša tatelo ya ditekanyo tša nako ka potego, se se swanetše go balelwa ka go se balele letšatši la mathomo fela go akaretšwe le letšatši la bofelo.
Mahlakore ka bobedi a swanetše go sepelelana le ditekanyo tša nako tšeo di beilwego mošomong e, ntle ga ge go dumelelanwe mmogo go katološa nako.
Mošomi a ka kgopela gore ngongorego ya gagwe e romelwe go Khomišene mo pakeng ya matšatši a 10, morago ga go amogela sephetho sa taolo ye e sepedišago.
Mongmošomo o swanetše, ge a kgopelwa, go abela mošomi tshedimošo ya maleba le ye e hlokagalago gore a kgone go bega goba go latela ngongorego ya gagwe.
Tlhagišo ya tshedimošo ya mohuta wo, e sepelelana le ditekanyo tše di dumeletšwego semolao.
Mošomi o swanetše go abelwa tshedimošo ka ga maemo a ngongorego le dikgato tše di tšewago le tšwelopele ya tšatšikgwedi le le beakantšwego la bofelo.
Mongmošomo o swanetše go abela mošomi khopi ya foromo ya ngongorego ka morago ga maemo a mangwe le a mangwe a a bolaodi bja go sekaseka ngongorego ye.
Mošomi a ka bega ngongorego ya gagwe mo mongmošomong yo mongwe yo o filwego maatla go sekaseka morero wa go rarolla ngongorego mo teng ga kgoro.
Foromo ye e laeditšwego yeo e lego šetuleng ya A e swanetše go šomišwa ge ngongorego e begwa.
Mošomi yo o filwego maatla o swanetše go ikgokaganya le makala a lebanego a bolaodi a kgoro ka maikemišetšo a go rarolla ngongorego.
Ngongorego e ka rarollwa ke motho yo mongwe le yo mongwe yo ka gare ga makala a lebanego a bolaodi yoo a nago maatla maleba a go dira bjalo..
Mošomi yo a ngongoregago o swanetše go tsebišwa ka tshwanelo ke mošomi yo o filwego maatla ka ga maemo le dikgato tše di tšewago tša go rarolla ngongorego.
Ge ngongorego e rarollotšwe ka mokgwa wo o kgotsofatšago mošomi yo o ngongoregago, bonnete bja se bo swanetše go dirwa ka go ngwalwa ke mošomi yo a filwego maatla.
Ge ngongorego e sa kgonege go rarollwa, taolo ye e sepedišago se, bo swanetše go tsebiša mošomi yo o ngongoregang ka Ge go swanetšego ka teng.
Kgoro (go akaretšwa le taolo ye e sepedišago) e na le paka ya matšatši a 30 go rarolla ngongorego yeo. Paka ye e ka katološwa ka tumelelano ya mahlakore ka bobedi, ka go ngwalwa.
b taolo ye e sepedišago e swanetše gore go ya ka mabaka a karolo ya 35 1 ya Molao wa Khomišene ya Tirelo ya Mmušo, wa 1994, ya fetišetša ngongorego le dingwalwa tšohle tše di sepelelanago le yona go Khomišene ya Tirelo ya Mmušo go hlagiša tumelelo ya yona mo pakeng ya matšatši a mahlano, ge e se na go begwa ke mošomi yo a ngongoregago.
Ge ngongorego e na le mabarebare a tirišo ye e sa lokago mošomong bjalo ka ge o hlalošitšwe mo Molaong wa Dikamano Medirong, wa 1995, mošomi a ka tsebiša taolo ye e sepedišago ka gongwala, gore o eletša go šomiša mehuta e mengwe ya go rarolla ngongorego ye e tlhamilwego mo molaotheong wa Khansele ya Ditherišano ya Tirelo ya Mmušo goba lekala le le lebaganego la khansele (go tšwa gore ke efe ya maleba), le gore Khomišene ya Tirelo ya Mmušo, ka gona, ga e a swanela go sekaseka ngongorego yeo.
a Khomišene thwii; goba b mo lebakeng la se go thwego ke mokgwa wo o sa lolamang wa merero ya bašomi, go Khansele ya Ditherišano ya Tirelo ya Mmušo goba le lekala le le lebaganego la khansele go tšwa gore ke efe ya maleba go ya ka mabaka a yona a tshepedišo ya go rarolla dingongorego..
Ge Khomišene e amogetše tshedimošo yohle go tšwa taolong ye e sepedišago, e swanetše gore mo pakeng ya matšatši a 30 ya sekaseka ngongorego e bjalo le go tsebiša taolo ye e sepedišago ka ga ditumelelo le mabaka a sephetho sa yona ka go ngwala.
Ge e se na go amogela ditumelelo tša Khomišene, taolo ye e sepedišago e swanetše gore, mo pakeng ya matšatši a mahlano, ya tsebiša mošomi le Khomišene ka ga sephetho sa gagwe ka go ngwala.
a hlogo ya kgoro ya bosetšhaba, ya tsebiša Mopresidente ka ga ngongorego yeo; goba b hlogo ya kgoro ya profense, e swanetše go bega ngongorego go Tonakgolo ya maleba.
Mopresidente goba Tonakgolo o na le sebaka sa matšatši a 30 go rarolla ngongorego yeo. Paka ye, e ka ba ya katološwa ka tumelelano ya mahlakore ka bobedi.
Melao ya F9 le 10, ge e bolelwa mmogo le diphetogo tše di laelwago ka diteng tša tšona, e dirišwa mo dingongoregong ka moka tša dihlogo tša dikgoro.
Hlogo ya kgoro e swanetše go netefatša gore tharollo ya dingongorego e a lekanyetšwa ka go swara direkoto tša palo ya dingongorego tše di rarollotšwego mo mathomong a ngwaga o mongwe le o mongwe le go begela Khomišene mo pakeng ya nako ya dikgwedi tše tshela.
Khomišene e swanetše go bega ka ga merero ya go sekaseka dingongorego le bokgoni bja mekgwa ya go rarolla dingongorego go Seboka sa Maloko a Palamente ya Bosetšhaba bonnyane gatee ka ngwaga, gomme mo mabakeng a ditiro tša yona Diprofenseng go lekgotlatheramolao la Profense yeo.
Ge ngongorego e begilwe go ya ka mabaka a mokgwa o wa go šoma, bašomi ka moka bao ba ngongoregago ba swanetše ba bega mo pepeneneng ge e ba ba tla šomiša mokgwa wo goba o mongwe.
Ngongorego ye e begilwego pele go hlangwa Melao ya Nakwana, ke gore pele ga 1 Julae 1999, e tla sekasekwa le go fetšwa o ka re Melao ya Tirelo ya mmušo ga e iše e fedišwe.
Ngongorego ye e begilwego pele go hlangwa melao ye ya go rarolla dingongorego, e swanetše go rarollwa le go fetšwa go ya ka mabaka a Melao ya Nakwana ya go rarolla Dingongorego ye e phatlaladitšwego mo Kuranteng ya Mmušo ya Nomoro ya 20231, ya 1999.
Tšatšikgwedi la go thoma ga Melao ye, go sepelelana le ditlhagišo tša Molao wa K, ke di 19 Setemere 2000.
Foromo ye e swanetše go šomišwa go hlagiša ngongorego (go sa akaretšwe se go thwego ke mokgwa wo o sa lokago wa go raka mošomong), Ge o sa kgotsofatšwa dikgato tša semmušo goba go tlogela se sengwe, gomme e bile o sa kgona go rarolla bothata ka go šomiša dipoledišano tše e sego tša semmušo.
O swanetše go hlagiša ngongorego ya gago mo pakeng ya matšatši a 90 go tšwa mo tšatšikgweding leo o lemogilego dikgato tša semmušo ka lona goba go tlogetšwe se sengwe, le tše di go amilego ka mokgwa wo o sa lokago.
O ka thušwa ke, goba wa emelwa ke mošomimmogo goba moemedi goba mohlankedi go tšwa kwa mokgatlong wa bašomi wo o amogetšwego.
Go bohlokwa go tlatša tshedimošo yohle ka mokgwa wo o nepagetšego. Ge foromo e tladitšwe, e swanetše go fiwa mošomi yo o kgethetšwego go sepetša tshekatsheko ya ngongorego mo instithušeneng ya lena. Kgoro e tla mamaretša foromo ye mo dingwalong tšohle tša ngongorego gomme e tla šomišetšwa dikgato tšohle tša go sekaseka ngongorego.
Mo kgatong ye nngwe le ye nngwe moo motho ka gare ga mokgatlo o itšego a lekago go rarolla ngongorego, lehlakore le lengwe le le lengwe le tla tlatša karolo ya maleba ya foromo ye. O tla fiwa sebaka sa go arabela tshwayotshwayo ye nngwe le ye nngwe.
Mafelelong a kgato ye nngwe le ye nngwe ya tshepedišo ya ngongorego, kgoro e tla go abela khophi ya foromo ye e tladitšwego.
Ge ngongorego e rarollotšwe, ga go hlokagale gore o tlaletše foromo go ya pele. Karolo ya Merero ya Bašomi ya kgoro ya gago e tla tsenya foromo mo faeleng. Yona e tla šomišetšwa go bega dipalopalo go Khomišene ya Tirelo ya mmušo ngwaga o mongwe le o mongwe.
Go hlokega gore o tlatše Dikarolo tša A le B tša foromo e, gomme o e fe mošomi yo o a filwego maatla yoo a nolofatšago merero ya ngongorego instithušeneng ya lena. Mošomi o tla tsenya go tshaeno ga gagwe plokong ya ka fase ga karolo ya B ya foromo go laetša gore ngongorego e amogetšwe. Netefatša gore o amogela khophi ya foromo mo go laeditšwego gore ngongorego ya gago e amogetšwe.
Karolo ya C ya foromo e tla tlatšwa ke mongmošomo le wena ka nama ka nako tša dikgato tša go fapafapana moo go tla dirwago maiteko a go rarolla ngongorego.
Ditlhakapele le Sefane :.
Nomoro ya Mošomi :.
Kgoro ya mošomo :.
Maemo/ Maemo Mošomong :.
Tšatšikgwedi le o lemogilego dikgato tša semmušo goba go se šetše :.
Dinomoro tša Boikgokaganyo : Nomoro ya Mogala: Nomoro ya Fekse:...............
Leina la moemedi (Ge a gona) :.
Dinomoro tša boikgokaganyo tša moemedi : Nomoro ya Mogala: Nomoro ya Fekse:..............
Ge o le gona :.
Mokgatlo wa Bašomi Nomoro ya Mogala: Nomoro ya Fekse:......
A naa ke eng seo o ngongoregago ka sona?
O tšhišinya tharollo ya mohuta mang?
Karolo ye ya foromo e dira ditlhagišo tša dikgato tša maemo e bolaodi go leka go rarolla ngangišano. Le ge go le bjalo, ga go dikgato tše di laeditšwego tša go rarolla ngongorego. Go ya ka mabaka a itšego, letlakala goba matlakala a ka fase a swanetše go tlatšwa.
Ge go sa kgonege go rarolla ngongorego go fihlela legatong la hlogo ya kgoro, e swanetše go fetišetšwa go taolo ye e sepedišago, (ke gore; letlakala la ka fase leo le laetšago kudukudu go taolo ye e sepedišago, le swanetše go tlatšwa).
Ngongorego e swanetše go sekasekwa mo maemong ka moka a a hlokegago (go akaretšwa le taolo ye e sepedišago), mo pakeng ya matšatši a 30, ntle ga ge paka yeo e katološitšwe ka tumelelano le mošomi yo a ngongoregago.
Maemo a Mošomong :.
Nomoro ya Mogala :.
Nomoro ya Fekse :.
A naa ngongorego e rarollotšwe?
Ge karabo e le ee, hlagiša dintlha tša tumelelano (Ge sekgoba sa ka fase le sa lekane, hle mamaretša letlakala/matlakala a tlaleletšo).
A naa o na le se o nyakago go dira ditshwayotshwayo ka sona?
A naa ngongorego e rarabolotswe?
A naa o nyaka gore ngongorego e fetišetšwe go Khomišene ya Tirelo ya Mmušo?
<fn>nso_Article_National Language Services_TSEBISO YA MMUSO (200.txt</fn>
Tsebišo e fiwa fa gore Khoutu ya Tirišo ye Botse: Dintlha tše bohlokwa tša HIV/Aids le tiro tšeo di filwego ka gare ga šetulo e filwe ke Tona ya Mešomo, ka keletšo ya Khomišene ya Toka ya Tiro, go ya ka karolo 54 (a) ya Molao wa Toka ya Tiro, 1998 (Molao wa 55 wa 1998), le ka NEDLAC go ya ka karolo 203 (a) ya Molao wa Dikamano tša Mešomo, 1995, (Molao wa 66 wa 1995).
Virase ya go dira gore lenaneo la go lwantšha malwetši le senyege mmeleng (HIV) le kgoboketšo ya malwetši ao a tšwelelago ge lenaneo la go lwantšha malwetši le senyega mmeleng, morago ga gore le hlaselwe le go gwahlafatša ke HIV (AIDS) ke mathata a magolo go maphelo a setšhaba, ao a amago ekonomi ya leago, mešomo le ditokelo tša batho.
Go lemogwa gore bolwetši bja HIV/AIDS bo tla ama lefelo le lengwe le le lengwe la mošomo, moo go tla bago le go lwala ga bašomi lebaka le le telelele, go se tle mošomong, le lehu leo le tla amago tšweletso, diputseletšo tša badirelwa, maphelo le polokego, ditshenyagelo tša tšweletšo le maemo a batho mafelong a mešomo 1[1].
HIV ga e tsebe magomo a leago, bong, ngwaga goba morafe, eupša go amogetšwe gore maemo a ekonomi ya leago a hlohleletša maemo a bolwetši. HIV e ba gona mo tikologong ya bodiidi, go hudugela ditoropong, bošoro le go hloka tiišetšo. Basadi, ke bona bao e lego gore ba amega kudu mo tshwaetšong mo maemong a bokgabo le ekonomi moo ba se na go taolo ye kaalo go maphelo a bona..
Godimo ga moo HIV/AIDS e sa ntše e le bolwetši bjoo bo sa dikologilego ke go se fiwe šedi, tseba, kgethologanyo le tshwao. Mo mafelong a mošomo kgethologanyo yeo e sa dumelelwago kgahlanong le batho bao ba nago le HIV le AIDS e tšwela pele ka ditiro tša go swana le tlhokego ya diteko tša HIV pele motho a ka thwalwa, go kobiwa ka lebaka la gore motho a na le HIV le go ganetša modiredi ka diputseletšo.
Ye nngwe ya ditsela tše bohlokwa tša katlego tša go fokotša le go laola bothata bja HIV/AIDS mo lefelong la mošomo ke go hloma pholisi le lenaneo la HIV/AIDS. Go bolela ka ga dintlha tša HIV/AIDS mo lefelong la mošomo go tla kgontšha bathwadi, diyunione tša badiredi le mmušo go kgatha tema mo mererong ya selegae, bosetšhaba le bosetšhabatšhaba ya go thibela le go laola HIV/AIDS. Mo tebelelong ya se, Khouto e tšweleditšwe bjalo ka tlhahlo go bathwadi, diyunione tša badiredi le badiredi ka bobona.
go hlola tekano magareng ga ditokelo le maikarabelo a dihlopha ka moka; le go fa sephetho go ditshwanelo tša selete tša Repabliki bjalo ka leloko la Setšhaba sa Tšwetšopele sa Afrika Borwa.
Tebo ya motheo ya Khoutu ke go laetša methaladitlhahlo ya bathwadi le diyunione tša badiredi go hloma e le ge ba netefatša gore baemakanoši bao ba tshwaeditšwego ka HIV ga ba kgethologanywe mo lefelong la mešomo.
go šoma ka go kobja mošomong; le v go laola mekgwatshepetšo ya dingongorego.
Tebo ya kgato ya bobedi ya Khoutu ke go fana ka methaladitlhahlo go bathwadi, badiredi le diyunione tša badiredi yeo e bolelago ka go laola HIV/AIDS mo lefelong la mošomo. Ka ge bolwetši bja HIV/AIDS bo ama lefelo la mošomo le baemakanoši mo magatong a mmalwa a go fapana, go hlokega karabo yeo e akaretšago ka botlalo yeo e tšeago dintlha tše ka moka gomme ya di lebelela gotee. Ka fao, Khoutu e akaretša melao, yeo go bolelwago ka yona ka botlalo ka fase ga dintlha tšeo di filwego ka go temana 5.
go tšweletša mekgwa ya go ela le go fokotša titeo ya bolwetši lefelong la mošomo; le v go thekga baemakanoši bao ba tshwaeditšwego goba ba amago ke HIV/AIDS gore ba kgone go tšwela pele ka go šoma gomme ba tšweletše lebaka le le telele ka moo go ka kgonegago.
i magareng ga bathwadi, badiredi le diyunione tša badiredi mo lefelong la mošomo; gape le ii magareng ga lefelo la mošomo le bakgathatema ba bangwe mo magatong a karolo, selegae, profense le bosetšhaba.
Hlatlošo ya tekano le go hloka kgethologanyo magareng ga baemakanoši bao ba nago le HIV le bao ba se nago le yona, gape le magareng ga HIV/AIDS le maemo a mangwe a go bapetšwa le tšona a maphelo/kalafi.
Tlholo ya tikologo ya thekgo gore badiredi bao ba tshwaeditšwego ke HIV ba kgone go tšwela pele ka go šoma ka tlase ga maemo ao a lekanetšego mo mešomong ya bona ya ga bjale go fihlela ge ba lekanetše mebeleng gore ba ka šoma.
Tšhireletšo ya ditokelo tša batho le seriti sa batho bao ba phelago ka HIV goba AIDS e a hlokega go thibela le go laola HIV/AIDS.
HIV/AIDS e ama kudu basadi gomme se se swanetšwe se fiwe šedi mo tšwetšongpele ya dipholisi le mananeo a mošomo.
Go ikopanya, go akaretša le go hlohleletša go tšea karolo ka botlalo ke bakgathatema ka moka ke melao ya motheo yeo e swanetšego go latelwa ke pholisi le lenaneo tše dingwe le tše dingwe tša HIV/AIDS.
Bathwadi le badiredi ka moka, le mekgatlo ya bona yeo e itšego ba hlohleletšwa go diriša Khoutu ye go tšweletša, go hloma le go hlwekiša dipholisi le mananeo a bona go swanela dinyakwa tša mafelo a bona a mešomo.
Meholeng ya khoutu ye, lereo le "lefelo la mošomo" le swanetšwe le hlathollwe ka botlalo go feta hlalošo yeo e filwego ka gare ga Molao wa Dikamano tša Mešomo, Molao 66 wa 1995, Karolo 213, go akaretša tikologo ya moo go šomelwago ya, magareng ga tše dingwe, batho bao e sego ba tswalano ya mothwadi-modiredi, bao ba šomago mo karolong yeo e sego ya tlwaelega le bao ba itšhomelago.
Dikamano tša Mešomo, goba go peomolao efe goba efe yeo e laeditšwego ka gare ga Khoutu. Tlholego go e hlompha, ka boyona, ga o dire gore mothwadi a dire ditšwetšopele dife goba dife, ka ntle le ge Khoutu e laetša melawana yeo e laeditšwego ka gare ga molao.
Khoutu e swanetšwe e balwe gotee le dikhoutu tše dingwe tša tirišo ye botse tšeo di ka fiwago ke Tona ya Mešomo.
v Molao wa Pušetšo ya Dikgobalo le Malwetši a Mošomong, Wa 75 wa 1997; le vi Molao wa Maemo a Motheo a Mošomo, Wa 75 wa 1997; le vii Molao wa Dikimi tša Kalafo, WA 131 wa 1998.
viii Molao wa Hlatlošo ya Tekano le Thibelo ya Kgethologanyo yeo e sa dumelelwago, Wa 4 wa 2000.
Diteng tša khoutu ye di swanetšwe di fiwe šedi ge go dirwa tšwetšopele, tlhamo goba go lekodišišwa dipholisi goba mananeo afe goba afe go ya ka melao yeo e filwego ka godimo.
Dikarolo tše di latelago ke tša maleba tšeo di kgethilwego gomme di le ka gare ga tše dingwe tšeo di filwego ka gare ga peomoloao yeo e lego ka godimo. Di swanetšwe di balwe gotee le dineo tše dingwe tša palamente.
Khoutu e filwe go ya ka Karolo 54 (a) ya Molao wa Toka ya Tiro, Wa 55 wa 1998 gomme e theilwe godimo ga molao wa gore ga go motho yoo a swanetšwego gore a kgethollwe go ya ka maemo a gagwe a HIV. Gore e kgone go thuša bathwadi le badiredi gore ba diriše molao wo ka tshwanelo mo lefelong la mošomo, Khoutu e dira ditaetšo go diripa tše dingwe tša peomolao.
Karolo 6 ya Molao wa Toka ya Tiro e fana ka gore ga go motho yoo a swanetšego gore a kgethologanye kgahlanong le modiredi, goba mokgopedi wa mošomo, ka go pholisi goba tirišo efe goba efe ya mošomo, go ya ka maemo a gagwe a HIV. Mo ditshepedišong dife goba dife tša molao moo go begwago gore mothwadi o kgetholotše go ya le ka moo go sa dumelelwego, mothwadi o swanetše a fe bohlatse bja gore kgethologanyo goba phapantšho efe goba efe e be e le yeo e dumeletšwego.
Ga go modiredi, goba mokgopedi wa mošomo yoo a ka kgopelwago ke mothwadi wa gagwe gore a dire diteko tša HIV go netefatša maemo a gagwe a HIV. Diteko tša HIV ka goba legatong la mothwadi di ka dirwa fela moo Kgotlatsheko ya Mošomo e boletšego gore diteko tša mohuta woo di lokafatšwe go ya ka Karolo 7 ya Molao wa Toka ya Tiro.
Go ya ka tumelelo ya Karolo 187 (f) ya Molao wa Dikamano tša Mešomo, Wa 66 wa 1995, modiredi yoo a nago le HIV/AIDS a ka se kobje mošomong ka lebaka la gore a na le HIV goba AIDS. Le ge go le bjalo moo go nago le mabaka a go kwagala ao a amanago le maemo a bona a go tšwela pele ka go šoma gape mekgwatshepetšo yeo e dumeletšwego e latetšwe, ditirelo tša bona di ka fetšišwa go ya ka tumelelo ya Karolo 188 (a)(i).
Go ya ka Karolo 8 ya Molao wa Maphelo le Polokego ya Mešomo, Wa 85 wa 1993; mothwadi o swanetše gore a fane ka lefelo la mošomo leo le bolokegilego. Se se ka akaretša go netefatša gore go ba kotsing ga go tshwaetšwa ka HIV mošomong go a fokotšwa.
Karolo 2 le Karolo 5 tša Molao wa Maphelo le Polokego ya Meepo, Wa 29 wa 1996 di fana ka gore mothwadi o hlokega gore a fane ka lefelo la mošomo leo le bolokegilego. Se se ka arkaretša go netefatša gore go ba kotsing ga go tshwaetšwa ka HIV mošomong go a fokotšwa.
Modiredi woo a tshwaeditšwego ka HIV ka lebaka la go e hwetša mošomong ka madi goba diela tša mmele tšeo di tshwaeditšwego, a ka dira kgopelo ya diputseletšo go ya ka Karolo 22 ya Molao Pušetšo ya Dikgobalo le Malwetši mošomong, Wa 130 wa 1993.
Go ya ka tumelelo ya Molao wa Maemo a Motheo a Mošomo, Wa 75 wa 1997, mothwadi wo mongwe le wo mongwe o swanetše gore a netefatše gore badiredi ka moka ba amogela maemo a motheo a mošomo, go akaretša le minimamo wa matšatši a go khutša ka nako ya bolwetši Karolo 222.
Go ya ka tumelelo ya Karolo 24 (e) ya Molao wa Dikimi tša Kalafo, Wa 131 wa 1998, sekimi sa thušo ya kalafo seo se ingwadišitšego se ka se kgethologanye thwii goba ka tsela ye nngwe kgahlanong le maloko a sona go ya ka 'maemo a bona a maphelo'. Go ya ka Karolo 67 melawana e ka thalwa go laetša gore dikimi ka moka di swanetše di fane ka minimamo wa magato a diputseletšo go maloko a tšona.
Go ya ka tumelelo le bobedi bja molao wa tlwaelo le Karolo 14 ya Molao wa Molaotheo wa Afrika Borwa, Wa 108 wa 1996, batho ka moka bao ba nago le HIV goba AIDS ba na le tokelo ya sephiri, go akaretša le sephiri seo se amago maemo a bona a HIV goba AIDS. Ka moo ga go na modiro wa kakaretšo wo o lego molaong wa gore modiredi a utolle maemo a gagwe a HIV go mothwadi wa gagwe goba badiredi ba bangwe.
phetšišo ya ditirelo.
go fana ka thekgo go badiredi ka moka bao ba tshwaeditšwego ka HIV le AIDS; le v mekgwatshepetšo ya dillo le mekgwa ya kgalemo ya go šoma ka dingongorego tšeo di amanago le HIV mo lefelong la mošomo.
Ga go mothwadi yoo a ka nyakago gore modiredi, goba mokgopedi wa mošomo a dire diteko tša HIV gore a netefatše maemo a modiredi a HIV. Go ya le ka moo go filwego ka gona ka gare ga Molao wa Toka ya Tiro, bathwadi ba ka leba go Kgotlatsheko ya Mešomo go hwetša tumelelo ya diteko.
Ge e ba Karolo 7 ya Molao wa Toka ya Tiro e thibela mothwadi yoo a filwego tirelo ya maphelo go fana ka diteko go modiredi yoo a kgopelago teko, go ya ka gore Kgotlatsheko ya Mešomo e tla dumela gore modiredi a ka dumela ka go tseba go fana ka tšhireletšo karolong yeo. Taba ye ga se ya tšhwa e dumelelwa ke makgotlatsheko.
Mo go hlomeng ga dikarolo ka fase, go laelwa gore mekgatlo e ele šedi maemo ao a laeditšwego go ntlha ya 7.1.
bjalo ka senyakwa seo se kgethegilego sa tlhahlo goba mananeo a tšwetšopele ya badiredi; le v bjalo ka senyakwa sa phihlelelo go hwetša diputseletšo tša modiredi.
Meholeng ya go dira kgopelo ya pušetšo ka morago ga kotsi mošomong yeo e bilego le tšhelo ya madi goba diela tše dingwe tša mmele.
Ka tumelelo yeo e tsebagaditšwego le keletšo ya pele le ka morago, go ya le ka moo e hlalošitšwego ke Pholisi ya Bosetšhaba ya Kgoro ya Maphelo ka ga Diteko tša HIV; le iv Ka mekgwatshepetšo yeo e ngangilego ya go amana le bosephiri bja maemo a modiredi a HIV go ya le ka moo go hlalošitšwego ka go temana 7.2 ya Khoutu ye.
Diteko ka moka, go akaretšwa bobedi bja tšeo di dumeletšwego le tšeo di dumelelwago, di swanetše di dirwe go ya ka tumelelo ya Molao wa Pholisi ya Bosetšhaba ya Kgoro ya Maphelo, Wa 116 wa 1990.
Tumelelo yeo e tsebagaditšwego e ra gore motho o fane ka tshedimošo, o a e kwešiša gomme go thewa godimo ga se, o dumetše go dira diteko tša HIV. E ra gore motho o kwešiša gore teko ke eng, ke ka lebaka la eng e hlokega, diputseletšo, dikotsi, dikgetho le dikamo dife goba dife tša leago ka morago ga dipoelo.
Diteko tša HIV tša ka sephiring, tšeo di sa kgolaganego le dinyakišišo tša mohuta ofe goba ofe, di ka dirwa ge fela e le gore di dirwa go ya ka tumelelo ya melao ya thuto ya maitshwaro go ya ka nyakišišo ye bjalo.2[3] Moo nyakišišo ye bjalo e dirwago, tshedimošo yeo e hweditšwego e ka se dirišwe go kgethologanya batho goba dihlopha tša batho ka tsela yeo e sa dumelelwago. Diteko di ka se tšewe gore ke tša sephiri ge e le gore go na le kgonego ya gore maemo a motho a HIV a ka gopolwa go tšwa go dipoelo.
Batho ka moka bao ba nago le HIV goba AIDS ba na le tokelo ya sephiri. Modiredi ka fao ga a gapeletšwe go ya ka molao gore a utolle maemo a gagwe a HIV go mothwadi wa gagwe goba badiredi ba bangwe.
Ge e ba modiredi o kgetha go utolla maemo a gagwe a HIV go mothwadi goba badiredi ba bangwe, tshedimošo ye e ka se utollwe go ba bangwe ka ntle le tumelelo ya modiredi woo ya go dirwa ka go ngwalwa. Moo e lego gore tumelelo ya go ngwalwa ga e kgonege, go swanetšwe gore go tšewe magato a go kgonthišiša gore modiredi o rata go utolla maemo a gagwe.
go hlohleletša tšwetšopele ya dihlopha tša thekgo go badiredi bao ba phelago ka HIV goba AIDS; le iii go netefatša gore batho bao ba lokologilego ka go bolela ka maemo a bona a HIV goba AIDS ga ba kgethologanywe go ya ka tsela yeo e sa dumelelwago.
Mothwadi o swanetše gore a fane ka lefelo la mošomo leo le bolokegilego gomme la go se bee maphelo a badiredi kotsing gape a le hlokomele ka mo go ka kgonegago ka gona.
Kotsi ya go fetelwa ke HIV lefelong la mošomo ke ye nnyane. Le ge go le bjalo dikotsi tša go swana le diela tša mmele di ka direga, kudukudu mo mešomong ya tlhokomelo ya maphelo.
go bega ka ga dikotsi ka moka tša mošomong; le vii tekodišišo ya maleba ya go ba pepeneneng ga go tshwaetšwa ke HIV go netefatša gore dinyakwa tša kgonagalo ya pušetšo di a fihlelelwa.
Modiredi a ka fiwa pušetšo ge eba o tshwaetšwa ke HIV e le ka lebaka la kotsi ya ge a le mošomong, go ya ka Molao wa Dikgobalo le Malwetši a Mošomong.
Bathwadi ba swanetše ba tšee magato a go bonagala go thuša badiredi ka go dira kgopelo ya diputseletšo, go akaretša i go fana ka tshedimošo go badiredi bao ba amegago ya mekgwatshepetšo yeo e swanetšwego gore e latelwe gore ba dumelelwa go ka dira kgopelo ya putseletšo; le ii go thuša ka kgoboketšo ya tshedimošo yeo e tla thušago ka go hlatsela gore badiredi ba tshwaeditšwe ke madi a HIV ba le mošomong.
Go bewa kotsing ya tshwaetšo o le mošomong go swanetšwe go šetšwe go ya ka Pušetšo ya Molao wa Dikgobalo le Malwetši Mošomong. Bathwadi ba swanetše ba netefatše gore ba latela dineo tša Molao wo le mokgwatshepetšo ofe goba ofe goba tlhahlo go ya ka moo.
Badiredi ba go ba le HIV goba AIDS ga ba swanelwa go kgethologanywa go ya ka dikarolelo tša diputseletšo tša badiredi.
Badiredi bao ba lwalago ka lebaka la AIDS ba swanetšwe ba swarwe go swana le badiredi ba bangwe bao ba nago le bolwetši bja go swana le bjoo go ya ka phihlelelo ya diputseletšo tša badiredi.
Tshedimošo ya go tšwa go dikimi tša putseletšo ka maemo a kalafi a modiredi e swanetšwe e swarwe bjalo ka sephiri gomme e se dirišwe go kgethologanya ka tsela yeo e sa dumelelwago.
Moo mothwadi a fanago ka sekimi sa kalafi bjalo ka putseletšo ya badiredi, o swanetše a netefatše gore sekimi seo ga se kgethologanye thwii goba ka tsela ye nngwe go motho ofe goba ofe ka lebaka la maemo a gagwe a HIV.
Moo modiredi a lwalago kudu a palelwago ke go dira mošomo wa gagwe, mothwadi o swanetše gore a latele methalotlhahli yeo e amogetšwego malebana le go tloša modiredi mošomong pele a ka fetšiša ditirelo tša modiredi go ya le ka moo go laeditšwego ka gare ga Khoutu ya Tirišo ye Botse ka ga Go koba yeoe e le go ka go Šetulo 8 ya Molao wa Dikamano tša Mešomo.
Mothwadi o swanetše a netefatše ka mo go ka kgonegago ka ga ditokelo tša modiredi tša sephiri malebana le maemo a gagwe a HIV gore a šetšwe mo nakong ya ditshepedišo tša go se kgone go dira mošomo ga gagwe. Modiredi a ka se gapeletšwe go dira diteko tša HIV goba go utolla maemo a gagwe bjalo ka seripa sa ditshepedišo tšeo ka ntle le ge Kgotlatsheko ya Mešomo e dumeletše teko ya mohuta woo.
Bathwadi ba swanetše ba netefatše ditokelo tša badiredi malebana le HIV/AIDS, le tšeo di ka dirwago ge tiragalo ya tlholego ya go fana ka ditokelo tšeo e kopantšhwa le mekgwatshepetšo yeo e lego gona ga bjale ya dillo.
Bathwadi ba swanetše ba hlole temošo le kwešišo ya mekgwatshepetšo ya dillo le ka moo badiredi ba ka e dirišago ka gona.
Bathwadi ba swanetšwe ba tšweletše mekgwa ye e kgethegilego go netefatša sephiri sa mmelaedi mo nakong ya ditshepedišo tše bjalo, go akaretša le go netefatša gore ditshepedišo tše bjalo di dirwa ka sephiring.
b Taolo ya badiredi bao ba nago le HIV gore ba kgone go tšweletša mešomong ya bona lebaka le le telele ka mo go ka kgonegago ka gona; le c Maanotshepetšo a go šoma ka ditshenyagelelo tša HIV/AIDS mo lefelong la mošomo.
Bathwadi le diyunione tša badiredi ba swanetše ba tšweletše maanotshepetšo a maleba a go kwešiša, go ela le go araba titeo ya HIV/AIDS mo mafelong a bona a itšego a mošomo le dikarolo. Se se swanetšwe se dirwe ka tirišanommogo le dikakanyo tša karolo, selegae, profense le bosetšhaba ka dithulaganyo tša mmušo, setšhaba sa mmušo le tšeo e sego tša mmušo.
Ditshenyagelo tšeo e sego tša thwii tša go swana le ditshenyagelo tšeo di dirilwego ka lebaka la koketšego ya go se tle mošomong, go lwala ga badiredi, tahlegelo ya tšweletšo, theogo ya kakaretšo mo lefelong la mošomo le ditšhitišo tše di ka bago gona lefelong la mošomo.
Lefelo le lengwe le lengwe la mošomo le swanetše le tšweletše pholisi ya HIV/AIDS 2[4], gore le netefatše gore badiredi ka moka bao ba nago le HIV/AIDS ga ba kgethologanywe mo dipholising le ditiro tša mošomo.
viii dintlha tša tlhomo le maikarabelo a tshepedišo; le ix mekgwa ya tekolo le kelo.
Dipholisi ka moka di swanetšwe di tšweletšwe ka tirišanommogo le bakgathatema mo lefelong la mošomo go akaretšwa le diyunione tša badiredi, baemedi ba badiredi, badiredi ba maphelo mošomong le kgoro ya ditlabelo tša batho.
Pholisi e swanetše e bonagatše tlhago le dinyakwa tša lefelo le le itšego la mošomo.
lekodišišwe nako le nako ka go sepelelana le tshedimošo ya bolwetši le saense; le iii lekolwe legatong la tlhomo ya yona yeo e atlegilego gape e elwe ka moo e šomilego ka gona.
Go eletšwa gore lefelo le lengwe le le lengwe la mošomo le šome tebišong ya go tšweletša le go hloma lenaneo la HIV/AIDS lefelong la mošomo leo le lebanego le go thibela ditshwaetšo tše mpsha, leo le fanago ka tlhokomelo le thekgo go badiredi bao ba tshwaeditšwego le bao ba amegago, le go laola titeo ya bolwetši mo lefelong la thulaganyo.
Tlhago le sebaka tša lenaneo la lefelo la mošomo di swanetšwe di hlahlwe ke dinyakwa le go ba gona ga motho yo mongwe le yo mongwe mo lefelong la mošomo.
go tšweletša maanotshepetšo a go šoma ka ditshenyagelo tšeo di lebanego le HIV/AIDS lefelong la mošomo, go ya le ka moo go laeditšwego ka tlase ga temana ya 14.
go lekodišiša nako le nako, go ela le go lebedišiša lenaneno.
Bathwadi ba swanetše ba tšee magato a go bonagala go thuša badiredi ka go ba fa tshedimošo le go ba romela go ditlabelo tša maleba tša maphelo, kagišo le menagano-leago mo setšhabeng, ge e le gore ditirelo tše bjalo ga di gona mo lefelong la mošomo.
Kgoro ya Mešomo e swanetše e netefatše gore dikhopi tša khoutu ye di ba gona gomme di a fihlelelwa.
Bathwadi le dithulaganyo tša bathwadi ba swanetše ba akaretše Khoutu mo mananeong a bona a tshedimošo, thuto le tlhahlo ya badiredi.
Diyunione tša badiredi di swanetše di akaretše Khoutu ka gare ga mananeo a tšona a thuto le tlhahlo ya baemedi ba badiredi le badiredi ka bobona.
AIDS ke khutsofatšo ya "acquired immune deficiency syndrome" (kgoboketšo ya malwetši ao a tšwelelago ge lenaneo la go lwantšha malwetši le senyega mmeleng morago ga gore le hlaselwe le go gwahlafatša ke HIV). AIDS ke tlhalošo ya sekliniki yeo e filwego setlogong sa ditshwaetšo tše itšego tšeo di beago maphelo a batho kotsing go batho bao e lego gore ditshepetšo tša bona tša mašole a mmele di theogile go šoma gabotse ka lebaka la tshwaetšo ya HIV.
Thuto ya mehuta ya malwetši, dihlola, phatlalatšo le mekgwa ya taolo ya wona setšhabeng.
HIV ke khutsofatšo ya "human immuno deficiency virus"(virase ya go dira gore lenaneo la go lwantšha malwetši mmeleng le senyege). HIV ke virase yeo e hlaselago gomme e ka feletša e gwahlafaditše motho.
Go dira diteko tša kalafo go laetša maemo a motho a HIV. Se se ka akaretša dipotšišo tša go ngwalwa le tša go botšišwa ka molomo malebana le diteko tša peleng tša HIV; dipotšišo tše di amanago le kelo ya 'boitshwaro bja go bea kotsing' (mohlala, dipotšišo tše di lebanego le mediro ya thobalano, palo ya balekani bao o robalago le bona); le mekgwa ye mengwe yeo e diretšwego go netefatša maemo a modiredi goba mokgopedi wa mošomo a HIV.
Ge o dirile diteko tša HIV gomme o hweditše gore o na le tšona.
Modiredi yoo a hweditšego gore o na le HIV ka morago ga diteko gomme gwa phekwa gore o na le HIV/AIDS.
Tshepetšo ya go hwetša tumelelo go tšwa go molwetši yeo e netefatšago gore motho o kwešiša ka botlalo tlhago le ditlamorago tša teko pele a ka fa tumelelo ya gagwe go yona.
Tokumente yeo e laetšago maemo a thulaganyo malebana le taba yeo e itšego.
Tshepedišo ya keletšo yeo e nolofatšago kwešišo ya tlhago le mohola wa teko ya HIV.
E šupa phefolo goba tokišo go mošomo goba go lefelo la mošomo ka tsela yeo e lego gore go ka ba bonolo go šoma gape e tla kgontšha motho yoo a phelago ka HIV goba AIDS gore a be le phihlelelo goba a tšee karolo mo mošomong.
Khutsofatšo ya "sexually transmitted diseases"(malwetši a thobalano). Tše ke ditshwaetšo go tloga go motho yo mongwe go ya go yo mongwe ka nako ya thobalano, go akaretša sifilis, konorea le HIV.
Tše ke diteko tša sephiri tšeo di dirwago gore go laetšwe go ba gona le kakaretšo ya bolwetši mo setšhabeng se se itšego goba sehlopha go fana ka tshedimošo ya go laola, go thibela le go hlokomela bolwetši.
<fn>nso_Article_National Language Services_TSEBISO YA MMUSO 1 (2.txt</fn>
Letona la tša Toka le Tšweletšo ya Molaotheo, ka tšhomišano le Letona la Merero ya Selegae, le dirile melawana ka go Šetšulo ka tlase ga karolo ya 11 ya Molao wa Kamogelego ya Manyalo a Setšo, 1998 (Molao wa Nomoro ya 120 wa 1998).
Ka mo go Šetšulo "Melawana" e ra melawana yeo e tsebagaditšwego ka tlase ga Tsebišo ya Mmušo ya Nomoro ya R 1101 ya 1 Nofemere 2000 bjale ka ge o fetotšwe ka go Tsebišo ya Mmušo ya Nomoro ya R 359 ya Matšhe 2003.
Kgopelo ya ngwadišo ya lenyalo la setšo e swanetše go sepelelana le Foromo ya A ya Kgokeletšo.
i kganetšo; le ii mabaka a go kganaetšo; le
A. tshedimošo yeo e swanetšego go fiwa mohlankedi wa ngwadišo mabapi le ngwadišo ya lenyalo la setšo e bontšhitšwe ka go temana ya A go ya go H ya Foromo ya A ya Kgokeletšo.
a Setatamente seo se ngwetšwego seo se netefaditšwego e bile se saenilwe pele ga mohlankedi wa ngwadišo, motho yo a filwego maatla, monetefatša boikano goba moahlodi wa tša kagišano.
b Setatamente sa molomo seo se dirilwego go mohlankedi wa ngwadišo, motho yo a filwego maatla, seo se fetoletšwego ka mongwalo mme se netefaditšwe mme se saenilwe ke mohlankedi wa ngwadišo.
c Setatamente seo se ngwetšwego ke kgoši goba moemedi wa gagwe, seo se netefatšago gore melao le ditlwaedi tša setšhaba se se itšeng di ile tša phethagatšwa mabapi le pheletšano ya lenyalo la setšo.
d Setatamente seo se ngwetšwego ke kgoši goba moemedi wa gagwe, seo se netefatšago gore moletlo wa lenyalo la setšo o dirilwe magareng ga balekane bao ba bolelwago ka go setatamente, ge e le gore ka go setatamente go bolelwa gore kgoši goba baemedi ba gagwe ba ile ba ba gona moletlong woo.
Setatamente seo se hlalošwago ka go molawana wa ka tlase wa 2 se swanetše gore, go ya ka mo se ka hlalošago tshedimošo yeo e nyakegago go ya ka temana e fe goba e fe ya Foromo ya A ya Kgokeletšo, se amogelwe ke mohlankedi wa ngwadišo.
Setatamente seo se hlalošwago ka go molawana wa ka tlase wa 2 se swanetše go kgokelelwa go Foromo ya A ya Kgokeletšo mme tshedimošo yeo e filwego e swanetše go ngwalwa ke mohlankedi wa ngwadišo ka go temana yeo e swanetšego ya Foromo ya A ya Kgokeletšo mme tebišo ka go tokomane e swanetše go dirwa go lebana le temana ya maleba ya Foromo ya A
Dikgontšhi tša molawana wa 2A di tla re mabapi le tshedimošo yeo e tla fiwago le ka mokgwa wo tshedimošo e ka fiwago ka wona go mohlankedi wa ngwadišo tša diragatšwa ka diphetogo tšeo di swanetšego tšeo di nyakwago ke tlhalošo.
a molawana wa 2A, gore lenyalo la nnete la setšo le tsenetšwe go ya ka dikgontšhi tša Molao; goba b molawana wa 33, gore lenyalo la nnete la setšo le ile la ba gona.
a Karolo ya 42 ya Molao wa Kamogelego ya Manyalo a Setšo, 1998 Molao wa Nomoro ya 120 wa 1998. E kgontšha gore monna goba mosadi ka gare ga lenyalo la setšo a ka dira kgopelo go mohlankedi wa ngwadišo go ngwadiša lenyalo la gagwe la setšo.
b i Tokomane e fe goba e fe yeo e hlalošwago ka go molawana wa 2A2 yeo e ka šomišwago go fana ka tshedimošo ya maleba yeo e nyakegago ka go ditemana tša A go iša go ya H ka go Foromo ye, e swanetše go amogelwa ke mohlankedi wa ngwadišo, segolo e le ge fela e hlatsela tshedimošo yeo e nyakegago ka go temana yeo e lego ka go Foromo.
Ditokomane ka moka tšeo di hlalošwago ka go temana ya bi ka godimo, di swanetše go kgokeletšwa go foromo mme tshedimošo yeo e filwego e swanetše go ngwalwa ke mohlankedi wa ngwadišo ka go temana yeo e lebanego ya foromo mme tebišo go tokomane e swanetše go dirwa go lebana le temana yeo e amegago ya Foromo.
Ke dumetše lenyalong la setšo magareng ga ka le mosadi yo dintlha tša gagwe di ngwadilwego ka tlase.
Ke be ke se molekane lenyalong la sekgowa ge ke tsenela kwano ya lenyalo le la setšo leo le bolelwago ka godimo.
Dintla tšeo di lego ka godimo, go ya ka tsebo le tumelo ya ka, ke nnete, di feletše e bile di nepagetše.
Boikano bja ka godimo bo netefaditšwe mme bja saenelwa pele ga ka.
Ge monna a tsena lenyalong la bobedi goba go feta fao morago ga la 15 Nofemere 2000 go swanetše go kgokeletšwa kwano yeo e ngwetšwego fase yeo e tla laolago lenaneo la ka moso la dithoto tša lenyalo le ga mmogo le taelo ya kgoro yeo e dumeletšego kwano yeo go foromo ye. Lenyalo le lengwe la setšo go feta fa le ka se sa ngwadišwa ge kwano yeo e hlalošwago ka godimo goba taelo ya kgoro di se tša kgokeletšwa.
Ke dumetše lenyalong la setšo magareng ga ka le monna yo dintlha tša gagwe di ngwadilwego ka tlase.
Ke be ke se molekane lenyalong la sekgowa ge ke tsenela kwano ya lenyalo le la setšo leo le bolelwago ka godimo.
Dintla tšeo di lego ka godimo, go ya ka tsebo le tumelo ya ka, ke nnete, di feletše e bile di nepagetše.
Boikano bja ka godimo bo netefaditšwe mme bja saenelwa pele ga ka.
c kgomaganya sefane sa gagwe sa matswalo goba sefane sa lenyalo la pele le sa monna wa gagwe; goba d a dula ka sefane sa gagwe sa matswalo.
Lenyalo la setšo leo le hlalošwago ka go temana ya E le bofilwe semolao go ya ka melao le ditlwaedi tša setšhaba sa setšo sa mme dintlha tša ka tlase ga A, C le E, go ya ka tsebo le tumelo ya ka ka botlalo ke nnete e bile di nepagetše.
Tshedimošo yeo e lego ka go A, C le E, go ya ka tsebo le tumelo ya rena ka botlalo ke nnete e bile di nepagetše.
Tumelelo yeo e nyakegago go lenyalo le e ile ya fiwa.
Boikano bja ka godimo bo netefaditšwe mme bja saenelwa pele ga ka.
<fn>nso_Article_National Language Services_TSEBISO YA MMUSO 2 (2.txt</fn>
Tona ya tša Toka le Tšweletšo ya Molaotheo, ka tšhomišano le Tona ya Merero ya Selegae, o dirile melawana ka go Šetšulo ka tlase ga karolo ya 11 ya Molao wa Kamogelego ya Manyalo a Setšo, 1998 (Molao wa Nomoro ya 120 wa 1998).
Ka mo go Šetšulo ye "Melawana" e ra melawana yeo e tsebagaditšwego ka tlase ga Tsebišo ya Mmušo ya Nomoro ya R 1101 ya 1 Nofemere 2000 bjale ka ge o fetotšwe ka go Tsebišo ya Mmušo ya Nomoro ya R 359 14 ya Matšhe 2003.
Moahlodi wa tša kagišano' e ra motho yo a filwego matla a go ba moahlodi wa tša kagišano go ya ka Molao wa Baahlodi ba tša Kagišano le Banetefatša Boikano, 1963 (Molao wa Nomoro ya 16 wa 1963); 
Kgopelo ya ngwadišo ya lenyalo la setšo e swanetše go sepelelana le Foromo ya A ya Kgokeletšo.
i kganetšo; le ii mabaka a go kganetšo; le
A. Tshedimošo yeo e swanetšego go fiwa mohlankedi wa ngwadišo mabapi le ngwadišo ya lenyalo la setšo e bontšhitšwe ka go temana ya A go ya go H ya Foromo ya A ya Kgokeletšo.
setatamente seo se ngwetšwego ke kgoši goba moemedi wa gagwe go ya ka temana ya F le Foromo ya A ya Kgokeletšo seo se netefatšago gore melao le ditlwaedi tša setšhaba se se itšeng di ile tša phethagatšwa mabapi le pheletšano ya lenyalo la setšo.
Setatamente seo se ngwetšwego ke kgoši goba moemedi wa gagwe, seo se netefatšago gore moletlo wa lenyalo la setšo o dirilwe magareng ga balekane bao ba bolelwago ka go setatamente, ge e le gore ka go setatamente go bolelwa gore kgoši goba baemedi ba gagwe ba ile ba ba gona moletlong woo.
Setatamente seo se hlalošwago ka go molawana wa ka tlase wa 2b se swanetše gore, go ya ka mo se ka hlalošago tshedimošo yeo e nyakegago go ya ka temana e fe goba e fe ya Foromo ya A ya Kgokeletšo, se amogelwe ke mohlankedi wa ngwadišo.
Setatamente seo se hlalošwago ka go molawana wa ka tlase wa 2 se swanetše go kgokelelwa go Foromo ya A ya Kgokeletšo mme tshedimošo yeo e filwego e swanetše go ngwalwa ke mohlankedi wa ngwadišo ka go temana yeo e swanetšego ya Foromo ya A ya Kgokeletšo mme tebišo ka go tokomane e swanetše go dirwa go lebana le temana ya maleba ya Foromo ya A.
Dikgontšhi tša molawana wa 2A di tla re mabapi le tshedimošo yeo e tla fiwago le ka mokgwa wo tshedimošo e ka fiwago ka wona go mohlankedi wa ngwadišo tša diragatšwa ka diphetogo tšeo di swanetšego tšeo di nyakwago ke tlhalošo.
a molawana wa 2A, gore lenyalo la nnete la setšo le tsenetšwe go ya ka dikgontšhi tša Molao; goba b molawana wa 33, gore lenyalo la nnete la setšo le ile la ba gona.
a Karolo ya 42 ya Molao wa Kamogelego ya Manyalo a Setšo, 1998 Molao wa Nomoro ya 120 wa 1998. E kgontšha gore monna goba mosadi ka gare ga lenyalo la setšo a ka dira kgopelo go mohlankedi wa ngwadišo go ngwadiša lenyalo la gagwe la setšo.
b i Tokomane e fe goba e fe yeo e hlalošwago ka go molawana wa 2A2 yeo e ka šomišwago go fana ka tshedimošo ya maleba yeo e nyakegago ka go ditemana tša A go iša go ya H ka go Foromo ye, e swanetše go amogelwa ke mohlankedi wa ngwadišo, segolo e le ge fela e hlatsela tshedimošo yeo e nyakegago ka go temana yeo e lego ka go Foromo.
Ditokomane ka moka tšeo di hlalošwago ka go temana ya bi ka godimo, di swanetše go kgokeletšwa go foromo mme tshedimošo yeo e filwego e swanetše go ngwalwa ke mohlankedi wa ngwadišo ka go temana yeo e lebanego ya foromo mme tebišo go tokomane e swanetše go dirwa go lebana le temana yeo e amegago ya Foromo.
Ke dumetše lenyalong la setšo magareng ga ka le mosadi yo dintlha tša gagwe di gwadilwego ka tlase.
Lenyalo le bofilwe go ya ka tshepetšo ya melao le ditlwaedi tša setšhaba sa.
Ke be ke se molekane lenyalong la sekgowa ge ke tsenela kwano ya lenyalo le la setšo leo le bolelwago ka godimo.
Dintlha tšeo di lego ka godimo, go ya ka tsebo le tumelo ya ka, ke nnete, di feletše e bile di nepagetše.
Boikano bja ka godimo bo netefaditšwe mme bja saenelwa pele ga ka.
Ditlhakapele, sefane le nomoro ya mošomo ya motho yo a filwego matla/*ditlhakapele, sefane, maemo le lefapha leo monetefatša boikano/*moahlodi wa kagišano ba filwego matla ka go tšona:.
Ge monna a tsena lenyalong la bobedi goba go feta fao morago ga la 15 Nofemere 2000 go swanetše go kgokeletšwa kwano yeo e ngwetšwego fase yeo e tla laolago lenaneo la ka moso la dithoto tša lenyalo le ga mmogo le taelo ya kgoro yeo e dumeletšego kwano yeo go foromo ye. Lenyalo le lengwe la setšo go feta fa le ka se sa ngwadišwa ge kwano yeo e hlalošwago ka godimo goba taelo ya kgoro di se tša kgokeletšwa.
Ke dumetše lenyalong la setšo magareng ga ka le monna yo dintlha tša gagwe di ngwadilwego ka tlase.
Ke be ke se molekane lenyalong la sekgowa ge ke tsenela kwano ya lenyalo le la setšo leo le bolelwago ka godimo.
Dintla tšeo di lego ka godimo, go ya ka tsebo le tumelo ya ka, ke nnete, di feletše e bile di nepagetše.
Boikano bja ka godimo bo netefaditšwe mme bja saenelwa pele ga ka.
Ditlhakapele, sefane le nomoro ya mošomo ya motho yo a filwego matla/*ditlhakapele, sefane, maemo le lefapha leo monetefatša boikano/*moahlodi wa kagišano ba filwego matla ka go tšona:.
c kgomaganya sefane sa gagwe sa matswalo goba sefane sa lenyalo la pele le sa monna wa gagwe; goba d a dula ka sefane sa gagwe sa matswalo.
Dintlha tša kwano ya magadi:.
Lenyalo la setšo leo le hlalošwago ka go temana ya E le bofilwe semolao go ya ka melao le ditlwaedi tša setšhaba sa setšo sa mme dintlha tša ka tlase ga A, C le E, go ya ka tsebo le tumelo ya ka ka botlalo ke nnete e bile di nepagetše.
Tshedimošo yeo e lego ka go A, C le E, go ya ka tsebo le tumelo ya rena ka botlalo ke nnete e bile di nepagetše.
Tumelelo yeo e nyakegago go lenyalo le e ile ya fiwa.
Lenyalo le bofilwe semolao go ya ka melao le ditlwaedi tša setšhaba sa setšo sa.
Tshaeno ya moemedi wa monna:.
Ditlhakapele, sefane le nomoro ya mošomo ya motho yo a filwego matla/*ditlhakapele, sefane, maemo le lefapha leo monetefatša boikano/*moahlodi wa kagišano ba filwego matla ka go tšona:.
Ditshwaetšo: Mohlankedi wa ngwadišo:.
Ngwadišo e dumeletše/ga ya dumelelwa ka mabaka ao a latelago:.
<fn>nso_Article_National Language Services_TSEO YA BANA LE BOHLO.txt</fn>
Molao wa Taolo ya ba Baso, nomoro ya 38 wa 1927, karolo ya 11 (b): Mosadi yo mongwe le yo mongwe yo a nyetšwego ka molao wa setšo (ntle le mosadi wa kua KZN) ke ngwana go ya go ile.
Mosadi ga a na tokelo ya bohlokomedi bja ngwana ka gobane yena ka boyena o ka tlase ga tlhokomelo ya monna wa gagwe.
A ka se tsenele dikwano tša semolao ntle le thušo ya monna wa gagwe goba tata'gwe.
Ka tlase ga Molao wa Setšo, bohlokomedi ke tokelo ya maikutlo yeo e fiwago monna le ba gabo ka lenyalo.
Seo se ra gore ge fela a ntšheditše mosadi wa gagwe magadi, yena le ba lapa la gabo ba hwetša ditokelo ka moka tša botswadi godimo ga bana bao ba belegwago nakong ya lenyalo.
Bohlokomedi go ya ka molao wa setšo ka gona bo sepela ka lehlakoreng la bo monna fela (bo laolwa ke banna) mme bana ke ba sehlopha sa bo monna.
Bohlokomedi bo diragatšwa ke monna mo legatong la meloko ya bago.
Bana bao ba se nago tate ga ga ba gona go ya ka molao wa setšo, ka gobane ngwana ka mehla yohle o tla ba le mo a welago ka gona. E ka ba ka go lehlakore la bo mma'agwe go ya ka sekapolelo - "Ngwana wa dikgora ke wa mma'agwe" (ngwana wa pele ga lenyalo) goba a wela ka go ba bo monna goba ka go bo monna wa mma'agwe ka la gore - "Kgomo e gapšwa le namane".
Go letelwa gore monna wa mma'go bona a amogele bana bao bjalo ka ba gagwe mme a phethagatše maswanedi ka moka a botswadi go bona.
Lehu la monna ga le fediše tswalano.
Ka tlase ga setlwaedi sa go tsenela, mohlologadi o tšwetša pele lenyalo leo le monna yo a emago legatong la mohu.
Mohlologadi le bana ba gagwe ba ba ka tlase ga bohlokomedi bja monna yo a tsenetšego mohu. Motsenela ga ntši ke wa leloko la bo mohu.
Lapa la bo monna le tšea maikarabelo a go hlokomela mohlologadi go fihlela mafelelong, le go hlokomela bana bao a ka bago le bona le monna yo a mo filwego.
Bana bao ba mohlologadi a ba belegego le motsenela ba tšewa bjalo ka bana ba mohu.
Le mo ditšong tšeo di sa hlwego di hlompha botsenelwa, ge mohlologadi a ka ba le bana, go sa kgathatšege gore ba belegwa le mang, ba tšewa bjalo ka bana ba mohu le ba lapa la gabo.
Morago ga tlhalano, bana ga ntši ba šala le ba lapa la bo monna.
Melao ye mentši ya setšo ga e dumelele mosadi go nyalwa gape ge a sa ntše a le ka tlase ga tlhokomelo ya bo monna. O swanetše go boela lapeng la bo tata'gwe ge e le gore o nyaka go nyalwa gape.
Ngwana yo mongwe le yo mongwe yo a belegwego lenyalong la bobedi, yo tata'gwe e lego monna wa bobedi, ke ngwana wa lapa la bo monna yoo wa bobedi. Monna yoo wa bobedi ke mohlokomedi wa bana bao.
Mo lenyalong la gagwe la bobedi, mohlalwa a ka mengwa ke monna wa gagwe wa bobedi go tliša bana ka lenyalong (bana bao a bulego le bona ge a be a dula ka tlase ga hlokomelo ya tata'gwe morago ga go boela gae go tšwa lenyalong la gagwe la mathomo), mme seo se e ra gore monna yoo o e gapa le dinamane.
Ditlhalošo tša karolo ya 11 (b) ya Molao wa Taolo ya ba Baso di hlapeditše gore - mosadi o tla dula e le ngwana mme monna wa gagwe e tla ba mohlokomedi wa gagwe. Ditlamorago tša karolo ye di tla ba ka mokgwa wo: Basadi bao ba sa nyalwago ba baso e tla ba bana, basadi ba baso bao ba nyetšwego ka ditokelo tša semmušo e tla ba bana, e fela basadi ka moka bao ba lego ka tlase ga mengwaga ye masomepedi tee goba bao ba nyetšwego ka molao wa setšo ba tla dula e le bana.
Basadi ba baso bao ba nyetšwego ka tlase ga molao wa setšo ba ganetšwa maemo a bontši ao a fiwago ka lenyalo goba le ge ba fetša mengwaga ye 21 go ya ka Molao wa Mengwaga ya Bontši.
Maemo a a ba ganetša maatla a go tsenela dikwano tša semolao ka bobona goba legating la bana ba bona.
Ka gona molao wa Setšo sa ba Baso o retelelwa ke go netefatša maemo le tshwaro yeo e lekalekanego ya basadi yeo e akareditšwego ka go Molaotheo.
Bjalo ka basadi ba baso, ba ka se be dihlogo tša malapa a bona le bahlokomedi ba bana ba bona ka lebaka la gore ka bobona ba tšewa bjalo ka bana.
Karolo ye, ka fao, e godiša kgethollo kgahlanong le basadi yeo e beilwego godimo ga bong mme e kgahlanong le Molaotheo.
Karolo ye e tiišetša taolo ya banna yeo e fago banna maatla ka moka le taolo ya maphelo le dithoto tša basadi ba bona.
Molao wa Tlhokomelo ya Bana wo o fago tlhokomelo go batswadi ka bobedi bja bona.
Monna o tšewa go ba tate wa bana ba, mme a se ba gane. Ka lebaka la seemo seo ba belegwego ka go sona ba se aroganywe ga bonolo go bana bao ba belegwego ka gare ga lenyalo.
Monna o tšea bana le go ba hlokomela, o swanetše go ba amogela bjalo ka bana ka moka bao ba hweditšwego ka gare ga lenyalo. Ke maloko a lapa la gagwe (bana ba dikgora). Botata'gwe bana ba, ba madi ga ba na taolo godimo ga bana bao.
Bana ba motsenela le bona ba wela ka legorong leo le swanago le leo (go tsenela).
Molao wa setšo, ka temana ye, o kwana le karolo ya 8 ya Molaotheo mme ga o kgetholle kgahlanong le bana ka lebaka la botšo le matswalo.
Ge mosadi a ka nyalwa, yena le monna wa gagwe e tla ba beng ba bana bao. Monna o tšea taolo ya bana bao ka seo se rego: "Kgomo e gapšwa le namane." Ga go na phapano magareng ga bana bao le bao ba belegwego ka gare ga lenyalo. Ka fao ga na kgethollo magareng ga bana bjalo ka ge go thibelwa ke Molao wa Molaotheo.
Ge a nyaka go ngongoregela seo, yena le mohlokomedi wa gagwe ba swanetše go tliša tšhišinyo kgahlanong le monna wa gagwe ya gore ga se motho wa maleba go ka fiwa bana. Seo se ra gore go ntše go na le tiišetšo ya gore monna le ba gabo ke bona beng le bahlokomedi ba bana morago ga tlhalano. Ba na le tokelo yeo e lego ya setlogo go ba beng ba bana.
Mabaka a mangwe ao ka wona bana ba ka tlogelwago ka tlase ga tlhokomelo ya mma'go bona, ke ge ba anya letswele. Se ke mohlala wo mongwe wo o bontšhago gore dikgahlego tša bana di tla pele ga ditokelo tša monna tša go tšea bana.
Dikgorotsheko tša setšo ka fao di file monna tokelo ya bong bja bana morago ga tlhalano mme e tla ba ka go motho yo a gananago le seo go tšweletša bohlatse bja gore e ka se be ka kgahlego ya bana ge tata'go bona a ka fiwa bona.
Bana ba ba nnyane bao ba lego letsweleng ba tla fiwa mma'go bona, ka mabaka a gore ge ba gola ba tla bušetšwa go tata'go bona. Bana ka bobona ga ba na tokelo ya go ikgethela motswadi yo ba ratago go dula le yena.
Makga a mangwe a lebelela bokgoni bja motswadi ge go e lwa dikgahlego tša ngwana šedi.
Mekgwa ta taolo ya banna e sa ntše e etišwa pele ga dikgahlego tša bana.
Ga go na tshwaro yeo e lekalekanago ya mahlakore nakong ya tlhalano.
Bana ba thibilwe molomo mabapi le ditokelo tša bona mme diphetho di tšewa ntle le bona ka ga seo se ba swanetšego.
Molao wa setšo ka fao, o na le ditlhalošo tše dingwe tšeo di kwanago le Molaotheo le Molao wa Kamogelo ya Manyalo a Setšo. E fela, tše dingwe tša ditlhalošo di kgahlanong le ditlhalošo tša Molaotheo mme go sa ntše go na le tlolo ya molaotheo. Tšeo ke ditlhalošo tšeo di swanetšego go lebelelwa ka dikgorong tša tsheko. Lebakakgolo e le gore karolo ya 11 (b) ka boyona e phumutšwe, mme mokgwa o fe goba o fe wa go se lekalekantšhe maemo magareng ga banna le basadi o ka se tšwetšwe pele ntle le motheo.
<fn>nso_Article_National Language Services_TSHEDIMOSO KA GA BONY.txt</fn>
Bonyelele ke keko ya malokollo.
Lelokollo ke setho sa mmele moo lerapo le tee le sepelago godimo ga le lengwe. Marapo a mabedi akhwi a swaragantšwe ke mešifa, yeo e dirago gore marapo a eme felo gotee mola digoba di taologa le go hunyela go dira gore lelokollo le sepele.
Mafelelo a digoba a ba a mannyane gomme a bopa mešifa ye e tsentšwego ka lerapong.
Mafelelong a marapo go na le llaga ya lešetla. Lešetla le gona ka gare ga lelokollo. Lešetla le thibela marapo gore a se ke a gohlana gomme le šoma bjalo ka semetšašoko.
Sekgoba gare ga lelokollo ke moletšana wa lelokollo woo o nago le seela sa sedibelamalokollo. Seelana sekhwi se nošetša lelokollo gomme sa fepa lelokollo le lešetla.
Go šuta ga lelokollo go hlolega ge digoba di hunyela, di goga lešika, gomme la šutišetša marapo a mabedi felo gotee goba go a katologantšha.
Go na le mehuta ye mentši ya go fapana ya BONYELELE. Go na le malwetši a go feta lekgolo a a kago hlola bonyelele.
RA ke bolwetši bjo bo sa folego bjoo bo ka amago mmele ka moka ka maikutlo a kakaretšo a go se phele gabotse. Dibontšhi tše kgolo tša RA ke go ruruga, go hwibila, go ruthela le bohloko mo malokollong. RA e bonala la mathomo mo malokollong a mannyane a dinao, diatla le mo go manakaila. Bo ka no tloga moo go ya go malokollo a magolo - sejabana, magetla le dikhuru. Ge RA e le gare e gola, malokollo a ka no golofala gomme a ngangega a se sa šuta.
Bonyelele bja tshenyego ke seemo seo se ka hlolwago ke konalo le kgeigo ya malokollo bjalo ka dikhuru, dinoka le menwana, goba bo hlolwago ke kgobalo. Bjo ke bolwetši bja malokollo fela, gomme ga bo fetele mmele ka moka. OA e ama ditho ka moka tša lelokollo gomme ya hlola bohloko bjo tsenelelago le ngangego, kudu morago ga tšhidillo ya ditho.
Nogakoto ke bolwetši bja phetogophetogo ya dijo mmeleng ka tlholego ya peu ya leabela yeo go sa tsebjego sehlodi sa yona.
Bonyelele bo ka swara mang le mang. Mehuta ye mengwe ya bonyelele gantši e hlolega go maloko a lapa a batho bao ba nago le bonyelele.
Bonyelele bo swara batho ba mengwaga ka moka, go akaretšwa le bana.
Dibopego tše dingwe tša bonyelele di atile mo basading (mohl. Sekabonyelele) mola tše dingwe di atile mo banneng (mohl.
Bonyelele bja tshenyego bja sekontari bo atile mo go batho ba bafsa, bobedi banna le basadi gomme bo amantšhwa le dintlha tša go swana le phetelo, papadi goba letšhogo le legolo.
Bonyelele bja tshenyego bo atile kudu mo go batho bao ba tšofetšego.
Tšhomišo ya sepalaka, setlamo, sefalagahla, khumelatolo goba seširelatšakokoilane, lehlotlo, dikokotlelo le didirišwa tše dingwe tša thušo, di thuša balwetši ba bangwe, eupša se se ya le gore ke malokollo afe a amegilego le bošoro bja kgobalo ya lelokollo.
Diokobatšabohloko analgesics dihlare tša bohloko di ka dirišwa go okobatša bohloko.
Dihlare tše e sego diokobatšadikwi le tša go thibela keko di ka thuša go fokotša bohloko, ngangego le go ruruga ga malokollo. Di šomiše ka tlhokomelo.
Dihlare tša go okobatša bolwetši di ka dirišwa go thibela go ipušeletša ga bohloko le go ruruga ga malokollo. Di ka dirišetšwa mehuta ye itšego ya bonyelele bjalo ka sekabonyelele.
Ge molwetši a na le kgobalo ye šoro ya lelokollo gona go ka nyakega gore a dirwe opereišene go fediša bohloko le go kaonafatša go šoma ga lelokollo. Mabakeng a mangwe kalafo e a nyakega go thibela tshenyego ye nngwe ya lelokollo.
Etela lefelo la kgauswi le wena la tlhokomelo ya maphelo goba ngaka ya lapa. Ye nngwe ya dikgato tša mathomo e tlo ba go lekola ge e le gore dika/dibontšhi di hlolwa ke bonyelele goba rumatiki.
<fn>nso_Article_National Language Services_TSHEDIMOSO KA THUSO Y.txt</fn>
Batho, Dihlopha, Mekgatlo le Diinstitušene.
Tiro ya ditšweletšwa ka diatla, e.g.
Diwekšopo (tliša maina le mananeothuto a banolofatši le diteng di feletše tša wekšopo).
Dipasari tša motho ka o tee di a hwetšwa go ka ithutela dithuto mangwalo a bokgoni a ka godimo ga tikrii ka Afrika Borwa le ka ntle. Diinstitušene di eletšwa go dira dikgopelo thwii go NAC legatong la baithutelatikrii.
ELA HLOKO. Hle ikgomaganye le mohlankedi wa maleba go hwetša tsebo go tšwela pele ka tekanyetšo ya ditlabelo. NAC ga e na bonnete bja gore e tla thuša ka tšhelete tekanyetšo ka moka ya projeke. Dikhotheišene di swanetše go fiwa le fomo ya kgopelo. O eletšwa gape go lebelela mo go tsebo ya kakaretšo ya NAC.
Dikhoreokrafa di le noši, dihlopha tša motse, diinstitušene le dikhamphani tša go bina.
Go bina le diwekšopo tša khoreokrafi tšeo di tla go iša go papalo.
Diwekšopo (tliša maina le mananeothuto a banolofatši le diteng di feletše tša wekšopo).
Dipasari tša motho ka o tee di a hwetšwa go ka ithutela dithuto mangwalo a bokgoni a ka godimo ga tikrii ka Afrika Borwa le ka ntle.
ELA HLOKO. Hle ikgomaganye le mohlankedi wa maleba go hwetša tsebo go tšwela pele ka tekanyetšo ya ditlabelo. NAC ga e na bonnete bja gore e tla thuša ka tšhelete tekanyetšo ka moka ya projeke. Dikhotheišene di swanetše go fiwa le fomo ya kgopelo. O eletšwa gape go lebelela mo go tsebo ya kakaretšo ya NAC.
Dipasari tša motho ka o tee di a hwetšwa go ka ithutela dithuto mangwalo a bokgoni a ka godimo ga tikrii ka Afrika Borwa le ka ntle.
Hle ela hloko gore NAC ga e na bonnete bja gore e tla thuša ka tšhelete tekanyetšo ka moka ya projeke. Dikhotheišene di swanetše go fiwa le fomo ya kgopelo. O eletšwa gape go lebelela mo go tsebo ya kakaretšo ya NAC.
Dipasari tša motho ka o tee di a hwetšwa go ka ithutela dithuto mangwalo a bokgoni a ka godimo ga tikrii ka Afrika Borwa le ka ntle.
Hle ela hloko gore NAC ga e na bonnete bja gore e tla thuša ka tšhelete tekanyetšo ka moka ya projeke. Dikhotheišene di swanetše go fiwa le fomo ya kgopelo. O eletšwa gape go lebelela mo go tsebo ya kakaretšo ya NAC.
Ditshenyegelo tša leeto go dipontšho tša boeti.
Dipasari tša motho ka o tee di a hwetšwa go ka ithutela dithuto mangwalo a bokgoni a ka godimo ga tikrii ka Afrika Borwa le ka ntle.
Hle ela hloko gore NAC ga e na bonnete bja gore e tla thuša ka tšhelete tekanyetšo ka moka ya projeke. Dikhotheišene di swanetše go fiwa le fomo ya kgopelo. O eletšwa gape go lebelela mo go tsebo ya kakaretšo ya NAC.
Batho, diinstitušene, dihlopha le mekgahlo.
Diwekšopo: ditulelo tša bobadi le bongwadi, mekgatlo ya dipuku, kanegelo potšo le tokumeteišene le borutwatiro. Tliša maina le mananeothuto a banolofatši le diteng di feletše tša wekšopo yeo o dirago kgopelo ya yona.
Batho bao ba nyakago gore phatlalatšo tša bona diphatlalatšwe bjalo ka sengwalo ga ba bonane le dikhamphani/dintlo tša bophatlalatši go kgopela sebakeng sa bona.
N.B Dintlo tša bophatlalatši di swanetše go kgopela bontši bja dipuku tše hlano. Dikgopelo di swanetše go ba le leano la papatšo le phatlalatšo ya sedirišwa seo se phatlaladitšwego seo se kgopelwago.
Bakgopedi ba swanetše go tliša mohlala o tee wo o lego gona wa mongwalogolo le kgopelo ge a kgopela thušo ya bongwadi.
Dipasari tša motho ka o tee di a hwetšwa go ka ithutela dithuto mangwalo a bokgoni a ka godimo ga tikrii ka Afrika Borwa le ka ntle.
Phatlalatšo ka sebopego sa CDs.
Bongwadi ka dirutwa tše dingwe tšeo e sego tša mongwalokakanywa.
Diphadišano, sefoka sa tšhelete le kahlolo.
Bangwadi ba kgopelwa go ingwadiša le mekgatlo ya professional ya kgatišobaka ya dingwalo le ye mengwe. Diphatlalatšo di swanetše go ba le komiti ya borulaganyi le gona maina a bjalo a swanetše go tlišwa le kgopelo. Bangwadi ba baswa ba tliša lengwalo la tumelelo / peo ya mohlokomedi go ba eletša mo go mošomo wa bona. Ela hloko gore NAC ga e na bonnete bja gore e tla thuša ka tšhelete tekanyetšo ka moka ya projeke. Dikhoteišene di swanetše go tlišwa le fomo ya kgopelo. O eletšwa gape go lebelela mo go tsebo ya kakaretšo ya NAC.
<fn>nso_Article_National Language Services_TSHEPETSO YA GO REKIS.txt</fn>
Tšea sephetho sa gore ke diphoofolo dife tše o tlogo di rekiša le gona ka lebaka la eng.
Dipharologantšho tša tlhopho di laetšwa go ya ka bogolo, go nona, sebopego, tshenyo le bong. Mmaditsela wa papatšo a ka go thuša go hlopha diphoofolo.
Balemi ba swanetše go hlama ditlamo goba dihlopha tša phahlo go oketša palo ya dithoto le go fokotša ditshenyegelo tša thwalo.
O tla swanela ke go hwetša boima bja phoofolo pele ga fantisi.
Kgokagana le mmaditsela wa papatšo gomme o botšiše ka ga ditheko le diemo tša mebaraka.
Efa tshedimošo ye maleba ka ga boleng le tlhopho, seemo sa go duša, boima, gomme se bohlokwahlokwa, theko ya peeletšo ya diruiwa tša gago.
Dira peeletšo ya thekišo ya diruiwa tša gago mo tšatšikgweding le le beilwego.
Kgonthiša gore diruiwa tša gago di na le maswao a semolao a boitšhupo.
Hwetša setifikeiti sa go tloša diruiwa go Yuniti ya Bohodu bja Leruo. Ka ntle le tokumente yekhwi o ka no otlwa goba diphoofolo tša gago tša thopša.
Tlatša foromo ya kamogelo ya Rasiti ye e nago le leina, aterese le nomoro ya ID le dintlha ka botlalo tša boitšhupo bja diruiwa tša gago.
Ela hloko gore diruiwa tša gago e sa le tša gago gomme ke boikarabelo bja gago.
Fantisi e phethilwe ge o re " rekišitšwe".
Hlama pego ya tokollo gomme o kgonthiše gore dintlha ka moka di nepagetše. Kgetho ye kaone ke ya gore tšhelete ya gago e tsentšhwe ka go akhaonto ya gago ya panka.
Moreki o nyaka tokumente ya tumelelo yeo e hwetšagalago go Yuniti ya Bohodu bja Leruo go rwala diruiwa.
Ke kgopolo ye botse ka mehla go tsenela fantisi pele ga ge o romela diruiwa tša gago la mathomo. Goba o sepele le yo mongwe yo a kilego a dira bjalo.
Laetša boima bjo bo nepagetšego bja phoofolo pele ga fantisi.
Madulo a boitšhupo bja semolao. Mophatšo o dirilwe tsebeng ya nngele goba ya mmagoja.
<fn>nso_Article_National Language Services_TSHUPANE.txt</fn>
Maemo a setšhaba a. Kgoro ya Ditirelo tša Tokišo ke Kgoro ya Setšhaba ye e hlomilwego go ya ka dipeelano tša Molao wa Tirelo ya Setšhaba,1994, (Kgoeletšo 103 ya 1994). Hlogo ya yona ke Komosasa wa Ditirelo tša Tokišo..
Mohlankedimogolo wa Ditšhelete.
Ba ka godimo ka moka ba bopa Komitiphethišo gomme ba emela makala a mararo a ditshepedišo ka go Kgoiro c.
DC Taolo ya Dinolofatši d.
Bolaodi: Ditirelo tša Modiro wa Leago e. Nepo ya tša ka godimo ke go hlokomela tlhabollo ya morero ka Kgorong le tšhomišo ye e sa fetogego ya morero legatong la setšhaba.
Legato la Profense a.
b. Mo legatong la Profense komosasa wa profense o thekgilwe ke bahlankedi ba taolo ba profense (PCOs), mongwe le mongwe a laolago lekala la Kgoro, mohlala. Ditirelo tša Tokišo, Badiredi goba Ditirelo tša thekgo, gomme ka go laolwa ke palo ya stafo le bagolegwa ba ba lego ka profenseng di-PCO di ka ba maemong a molaodi goba motlatašamolaodi gomme go ya pele ba thekgilwe ke dihlogo tša profense mabapi le mediro ye e fapanego ya Kgoro.
Legatong la tikologo Kgoro e emelwa ke balaodi ba makala bao ba laolago lekala la taolo le le bopilwego ka dikgolego tše mmalwa, tšeo di laolwago ke dihlogo tša dikgolego..
Go hwetša okanikramo/Tlhamego ye e tletšego ya Kgoro lebelela Koketšo A ya mošupatsela wo..
e phethagatšo ya modiro ka moka wo o nyakegago, o e tšwa go, goba o amana le, taolo ye e kgontšhago ya Kgoro; le f go phethagatša mediro ye mengwe bjalo ka yeo nako le nako Tona e kago e gafela Kgoro.
go ya ka dipeelano tša karolo 3 ya Molao wa Ditirelo tša Tokišo.
b go ya ka moo go kgonagalago,. e ikemiše ka boyona gomme e šome go ya ka dikokwane tša kgwebo; le c go phethagatša mediro ka moka ye e nyakegago go tliša taolo ye e kgontšhago.
Tšhupatsela yekhwi e tla hwetšagala go Khomišene ya Afrika-Borwa ya Ditokelo tša Botho go ya go Agostose 2003 e sego ka morago ga fao.
Kgokagano ye e ngwadilwego mabapi le ditirotirišwa tša bolaodi.
Kgokagano ya dibonwa mabapi le ditirotirišwa tša Kgoro.
Dipego tše di ngwadilwego tša pegoditaba tša Kgoro le tshwayatshwayo mabapi le dinyakišišo go tšwa go media.
Kgokagano ye e ngwadilwego mabapi le ditiro tša phatlalatšo ya dikakanywa.
Kgokagano ye e ngwadilwego mabapi le ditirotirišwa tša bolaodi.
Ditshepedišo le mokgwa wa nyakišišo mabapi le kgoro ?
Dikopano le bengdikabelo ba bohlokwa, bjk.. dikgoro tša mmušo.
Direkoto tša seng tša bahlankedi bao ba ba lekotšego badiriši ba thušo ya bathwalwa.
Maemo ditlabelo tša go rekota ditaba tše bohlokwa tša molwetši.
Direkoto tša kalafo mafelong a setšhaba/praebete a kalafo moo basenyi goba bana ba basenyi ba alafilwego gona.
Dihlare tše di kgethilwego tša molwetši tše di dirišitšwego.
Tshedimošo mabapi le kalafo, matšatšikgwedi a tokollo, ditaba ka botlalo tša seng, kheše ya praebete, diketelo, bj.bj..
Tshedimošo ka ga kalafo, tlhahlo, tlhopho le taolo ya boitshwaro ya motho mongwe le mongwe.
Diswantšho tsepamo ?
Ditaba ka botlalo tša seng leina, atrese ya ba lapa, bodumedi, bj.bj.
Peo morago ga tšatšikgwedi la/morago ga parole.
Molao wa Ditirelo tša Tokišo le Melawana, melao ye mengwe ya maleba bj.k. Molao wa Tshepedišo ya Bosenyi, Molao wa Boitekanelo Tlhaloganyong, bj.bj..
G356 Tlhopho ya ditlabakelo tša bagolegwa.
Kopano ya badiredi ba sedumedi le barapeledii.
Materiale wo o ngwadilwego.
Ge go eba le nyakegago ya gore go be le phetošo ya morero goba go be le morero wo mofsa ka baka la melao goba tikologo ye e fetogago, e ka ba ya ka gare goba ya ditšhabatšhaba, gona nyakegego yeo e hlokomelwa ke bolaodi bjo amegago mme modiro o welago ka tlase ga taolo ya bjona.
Bolaodi bjo amegago bo latela tshepetšo ye e bonatšago ya boakaretši mo go hlabollweng phetošo yeo goba morero wo mofsa ka go kopana le bakgethatema ba ka ntle ba kgoro, bj.k, di-NGO. Morago ga tsenelano ye bjalo morero o hlagišwa pele ga Boto ya Taolo ya Kgoro, yeo e bopilwego ke taolo ya godimo mo magatong a DC, CDC le Komosasa Ge go ka fihlelelwa kwano, morero woo o šišintšwego o hlagišwa pele ga Khansele ya Setšhaba ya Ditirelo tša Tokišo, e lego mokgatlo wa semolao ka tlase ga Molao wa Ditirelo tša Tokišo, 1998 (Molao wa. 111 wa 1998), yeo e šomago bjalo ka mokgatlokeletši go Tona ya Ditirelo tša Tokišo. Morago ga go amogelwa ke Khansele ya Setšhaba, wona morero woo o hlagišwa pele ga Komiti ya Potfolio ka ga Ditirelo tša Tokišo, mme morago ga moo o a dirišwa..
Le ge go le bjalo, ga go se se thibelago setho ka noši sa setšhaba go dira boipiletšo go Komosasa mabapi le diphetogo tše di ukangwago tša morero.
Motho yoo a kwešwago bohloko ke tiro goba tlogelo ya Kgoro, a ka diriša ditshekamollo tše di beakanyeditšwego ka go Dikgaolo 1 le 2 tša Karolo 4 ya Tlhatlošo ya Phihlelelo ya Molao wa Tshedimošo wa 2000 (Molao wa. 2 wa 2000).
<fn>nso_Article_National Language Services_TSHUPAPOPEGO YA PHETO.txt</fn>
Leina la Lekgotla ke...
Lekgotla la Badiriši ba Meetse (go tloga fa go tla thwe "Lekgotla").
Dinepo tša Lekgotla ke...
hlalosa mabaka ka boripana a go ba gona ga lekgotla.
Lefelo la tšhomo la Lekgotla ke...
Bona ditemana 5.4.4.3 gop ya go 5.4.4.6 tša Mošupatsela go Phetogo ya Diboto tša Nošetšo le Diboto tše dingwe goba Lekgotla la Badiriši ba Meetse, ka morago go thwego ke Ditšhupatsela.
Tumelelo ya tirišo ya meetse mabapi le methopo ya meetse ye e tlogo laolwa.
Go thibela tshenyo ya meetse go tšwa go mothopo wo mongwe le wo mongwe.
Go šireletša methopo ya meetse le mediromeetse.
Go thibela tšhomišo ye e sego ya semolao ya meetse.
Go tloša goba go beakanyetša go tloša lepheko lefe le lefe le le sego molaong le le beilwego moeleng wa meetse goba modiromeetse.
Go thibela tiro ye e sego molaong yeo e kago fokotša boleng bja meetse ka mothopong ofe le ofe wa meetse.
Go šomiša tlhapetšo ya kakaretšo godimo ga methopo ya meetse le mediromeetse.
fetola moela wa meetse go o bušetša moeleng wa wona wa peleng moo o fetošitšwego ke dihlodi tša tlhago.
di nakong tša ge; le mafelong ao meetse a ka dirišwago ke motho ofe le ofe yo a nago le tokelo ya go diriša meetse go tšwa go mothopo wa meetse goba modiromeetse.
pšhešong ya naga; le phepo ya meetse go ya nageng go nošetša goba go mehola ye mengwe.
Go fega goba go fokotša kabo ya meetse go tšwa go modiromeetse le/goba mothopo wa meetse ka fase ga taolo ya yona go ya ka moo go nyakegago malebana le phethagatšo ya ofe le ofe wa mehola goba ka mabaka a a nyakegago tirišong ye e nepagetšego le tšhireletšo ya modiromeetse goba mothopo.
a go ka fokotšwa makgone a Lekgotla a go phethagatša mehola ya lona ye megolo; le b go ama gampe tša ditšhelete tša lona goba maloko a lona.
dihlongwa tša ditirelo tša meetse; le ditšhaba tša magaeng b beakanyetša taolo ya ditirelo tša boelelo go goba legatong la ditaolo tše di ikarabelago.
Malokomotheo a Lekgotla ke maloko a a lego gona a a kgethilwego a Boto ya , bjalo ka ge go beilwe ka go Koketšo 2 ya molaotheo, gore ke Boto efe ye e swanetšego go fetošwa go ba Lekgotla la Badiriši ba Meetse go ya ka dipeelano tša karolo 98 ya Molao gomme maloko a lona a dumeletšego maloko a Boto a a kgethilwego go šoma legatong la ona ka nepo ya go tšweletša phetogo.
Molokotheo, ka nepo tša go rulaganyetša kgetho ya mathomo ya Komititaolo, a tla tšewa go ba Komititaolo ya Lekgotla ka maatla le mediro ye e beetšwego fela go rulaganya kgetho go ya ka molaotheo.
Motho mang le mang yoo, go ya ka dipeelano tša karolo 22 ya Molao, go tlogelwa karolwana (a) (i) ya tšona, o na le tokelo ya go diriša meetse gomme a ka šomišago tokelo go tšwa go mediromeetse le /goba methopo ka fase ga taolo ya Lekgotla, a ka ba leloko la Lekgotla.
a maloko a bjale a Boto ya ao e bago maloko a Lekgotla; le b batho ba bangwe ka gare ga lefelo la tšhomo la Lekgotla mme ba nago le tokelo ya bjale ya semolao ya go diriša meetse gomme ba kgopetšego Komititaolo ka go ngwala go ba Maloko a Lekgotla gomme dikgopelo tša bona di amogetšwego.
Kgopelo ya boleloko bjo bofsa bja Lekgotla e swanetše go lebišwa go Komititaolo, yeo mo kopanong ya Komiti e swanetšego go lekola kgopelo le go e amogela ge e se fela ge go na le lebaka le le kwalago la go e gana.
Lekgotla le swanetše go dumelela motho go ba leloko la Lekgotla ge le laetšwe ke Tona go dira bjalo.
Leloko le ka itokolla fela bjalo ka leloko la Lekgotla ka tumelelo ya Komititaolo, yeo e ka se kego ya gana ka ntle le lebaka kamogelo ya lona.
Boleloko bja Lekgotla bo a fedišwa ge tokelo ya leloko ya go diriša meetse e fela.
Maloko ka moka a swanetše go tsebiša diatrese tša ona nako le nako go motho yoo a šomago bjalo ka mongwaledi wa Lekgotla, yoo a swanetšego go ngwadiša maina a maloko le diatrese tša ona.
Boleloko bja Lekgotla ga bo fe leloko lefe le lefe tokelo go ditšhelete dife le dife, thoto goba matlotlo a Lekgotla, eupša bo fa maloko fela ditshwanelo tša boleloko, ka taolo ya ditefo le dithibelo tše di kwalago, tše di ka nogo bewa ke Komititaolo nako le nako.
Leloko la Lekgotla le tlamilwe ke molaotheo le melawana ya Lekgotla go ya ka mo e fetotšwego nako le nako.
Melato ya tšhelete ya maloko e fihla fela go seroto se sa lefšago sa ditefo le tswala tše ba di kolotago Lekgotla, eupša ka kelotlhoko ya dipeakanyetšo tša karolo 60 ya Molao mabapi le ditefo tše di šaletšego tša naga.
Mo modiro ofe le ofe wa meetse wa Lekgotla o tshwenyanago goba o selaganyago thoto ya leloko lefe le lefe, Lekgotla le tla ba le ditokelo ka moka tša tšhomelo tše di nyakegago go diriša ka tshwanelo mehola ya Lekgotla le dipeakanyetšo tša Molao, kudu dikarolo tša 126, 127 le 128 tša wona di tla šoma.
Leloko lefe le lefe la Lekgotla, ka taolo ya dikganelo tše di akanywago ka go Šetulo 4 ya Molao, le ge fela leloko le se la šalela ditefong ka matšatši a 180, go tsenywa gare tswala ye e lebanego Lekgotla, le a kgethega go ba setho sa Komititaolo. Leloko le tla ba le tshwanelo ya go kgethwa bjalo ka leloko la Komititaolo la karolwanafelo ya tikologo yeo leloko le dulago go yona, goba leo go yona a nago le tokelo ya go diriša meetse.
Motho mang le mang yoo leina la gagwe le lego lenaneong la bakgethi gomme a se a šalela ka matšatši a 180 ditefong tša gagwe go akaretšwa tswala ye e lebanego Lekgotla, a ka šišinya bonkgetheng ba kgetho bjalo ka maloko a Komititaolo gomme ba bouta mo kgethong ya maloko a Komiti. Motho yoo leina la gagwe le tšwelelago lenaneong la bakgethi la karolwanafelo ya karolotšhomo ya Lekgotla, o tla ba le tokelo ya go šišinya bonkgetheng le go bouta ka go dikgetho tša karolwanafelo.
Komititaolo ya Lekgotla e tla bopša ke maloko a...
Komititaolo ya lefelotšhomo la Lekgotla ka botlotla e bopiwa ke...
d Batho ba  ba tlogo šišinywa ke balemi ba ba tšwelelago ba bannyane bao go ya ka tokelo ya hlogwana ya 7 ya Molaotheo e sego maloko a Lekgotla; le e Motho/batho ba  ba swanetšego go šišinywa ke Dipušo tša Tikologo tše di nago le kgahlego ka go phepo ya meetse ya Lekgotla, ge fela maloko ao a kgethilwego a karolwanafelo a ka fiwa mabaka a a itšego ke Komititaolo gomme a amanago le go tšewa ga meetse ka gare ga lefelo la boikarabelo la dikarolwanafelo gomme ka lebaka lona leo ba šomago bjalo ka Komititaolo ya karolwanafelo ka tokelo ya go hlaola maloko afe le afe a a šišinywago mo go Komititaolo ya Lekgotla ka botlotla ge dikgahlego tša bona di ka ba mo kotsing.
Tšhišinyo ye e ukangwego ka go hlogwana ya 13.1 © le (d) ka godimo, e ka no, ge sehlopha sa kgahlego se rata, etwa pele ke kgetho ya ka gare.
Maloko a a ukangwago ka go hlogwana 13.
c Mašalela a maloko paka ya ngwaga o tee.
a hlogwana 13.1 c ya Molaotheo paka ya ngwaga o tee, ka taolo ya tšhišinyo ya dipaka tše dingwe tša ngwaga o tee le lengwe le le lengwe e fihla fela go maksimamo wa dipaka tše di latelanago tša mengwaga ye meraro; le b Hlogwana 13.1 d ya Molaotheo e le ya paka ya ngwaga o tee, ka taolo ya paka ye nngwe le ye nngwe ya ngwaga o tee le lengwe le le lengwe.
Ge go ka hlaga sekgoba ka go Komititaolo, sekgoba se swanetše go tlatšwa go ya ka hlogwana ye, ge fela leloko le swanetše go kgethwa goba, moo go dirišegago, le šišinywe paka ya go lekana le paka ye e šetšego yeo leloko le le tlogetšego kantoro le bego le tlo tšwela pele le le ka go yona.
Bonnyane tsebišo ya matšatši a 30 e swanetše go fiwa maloko ka moka a Lekgotla le le amegago.
Maloko ka moka a Komititaolo a ka kgatha tema ka botlalo malebana le diphetho ka ga ditaba tša taolo ya meetse le kabo ya gona ya ditšhelete. Le ge go le bjalo, ke maloko fela ao a nago le kgahlego ka go mediro ya meetse ye itšego a kago kgatha tema gomme a bouta mabapi le diphetho tše di lebanego le mediro yeo ya meetse. Modulasetulo wa Komititaolo o tla tšea sephetho ge e le gore leloko le na le tokelo ya go bouta mabapi le taba ye itšego.
Lekgotla le sekegela nyakego ye e beilwego ka go karolo 2 ya Molao mabapi le go kgonthiša kemedi ya setšhaba se maleba, mohlobo le bong gomme la ikgafela mo go tlhatlošong ya tšhomišo ya gona go fihlela moo Lekgotla ka nnete le kgonago go dira bjalo.
Ge ka morago ga tshepetšo ya kgetho goba tšhišinyo, tlhamo ya Komititaolo ye e ukangwago ka go hlogwana ya 13.1, ya felela ka kemedi ya bong bjo itšego goba mohlobo mo komiting, modulasetulo o swanetše go kgopela maloko ka moka a Lekgotla le dihlopha tša kgahlego tše di ukangwego ka go hlogwana 13.1©, mo matšatšing a 21 morago ga tsebišo, go šišinya batho ba bong bjoo goba mohlobo bao ba dumetšego seo gomme ba ka no se bego maloko a Lekgotla goba badiriši ba meetse, go šoma mo go komititaolo ya Lekgotla ge fela ba na le kgahlego mo go tšhomišo ya meetse tikologong ya bona. Modulasetulo o swanetše go kgetha morago ga go fela ga paka ya tšhomišo ka matengwa o tee wa bašišinywa paka ya ngwaga o tee.
Morago ga kgetho ya Komititaolo, maloko a Komiti yeo a swanetše go kgetha modulasetulo le motlatšamodulasetulo go tšwa magareng a maloko a bona. Komititaolo e ka no kgetha motho yo mongwe le yo mongwe go ba mosepediši wa ditaba mabapi le tiragalo yekhwi.
Morago ga kgetho ya Komititaolo, maloko a lekgotla a swanetše go kgetha modulasetulo le motlatšamodulasetulo wa Lekgotla go tšwa go maloko ao a kgethilwego a Komititaolo. Maloko a Lekgotla a ka no kgetha motho mang le mang go ba modulasetulo mabapi le taba yekhwi.
Modulasetulo le motlatšamodulasetulo ba ba maemong akhwi paka ya dikgwedi tše 12 go tloga go tšatšikgwedi la kgetho ya bona gomme ba ka no kgethwa gape.
Ge paka ya modulasetulo goba motlatšamodulasetulo e fela, motho yoo o tla, ge fela a dula e le leloko la Lekgotla, dula ka ofising go fihla mo kopanong ye e latelago ya Komititaolo.
Modulasetuloi le motlatšamodulasetulo ba bafsa ba Komititaolo ba tlo kgethwa ngwaga ka ngwaga. Ge ye nngwe ya dikgoba tše e ka bulega pele ga go fela ga paka, gona sekgoba seo se swanetše go tlatšwa semeetseng go ya ka tshepedišo ye e beilwego hlogwaneng yekhwi.
Malokomotheo a Lekgotla a swanetše go kgetha motho gore a lokiše lenaneo la bakgethi la kgetho ya pele ya maloko a Komititaolo.
palo ya dibouto ye mokgethi a swanetšego go ba le yona.
Ge lefelo la tšhomo la Lekgotla le arotšwe ka dikarolwana, gona le lenaneo la bakgethi le swanetše go arolwa go ya ka dikarolwana le dintlha tše di šupilwego ka go hlogwana di swanetše go bontšhwa ka fase ga dikarolofelo tšeo.
Palo ya tekatekano ya dibouto ka bogolo bja bokaakang bja meetse a a dumeletšwego ka fase ga tokelo ye itšego, ge go bapetšwa le palomoka ya bokaakang bja meetse ka fase ga ditokelo ka moka tše di ngwadišitšwego go Lekgotla. Ka palelo yekhwi dipalophatlo ka moka di swanetše go rumiwa go ya go palo ye kgolwane ye e latelago.
Palo ya go lekalekana ya dibouto ka tekanyetšo ya bokaakang bja meetse a a dumeletšwego ka fase ga ditokelo ka moka tše di ngwadišitšwego ke Lekgotla.
i dipalophatlo ka moka di swanetše go rungwa go ya go palo ye kgolwane ye e latelago ii ga go leloko le le tlogo fiwa dibouto tša go feta tše 10.
Bouto e tee go dihektara tše dingwe le tše dingwe tše tlhano goba karolo ya dihektara tše tlhano tša naga tšeo di ka nošetšwago go ya ka dipeelano tša tokelo ya leloko.
Bouto e tee go dihektara tše dingwe le tše dingwe tše tlhano goba karolo ya dihektara tša naga yeo e ka nošetšwago go ya ka dipeelano tša tokelo ya leloko, ge fela go ka se be le leloko leo le tlogo fiwa dibouto tša go feta 10.
Ge tokelo e le ka leina la batho ba babedi goba batho ba go feta ba swanetše go hlaola o tee wa palo ya bona go ba emela gomme leina la motho yoo le swanetše go tšwelela mo go lananeo la bakgethi gomme a ka kgona go bouta.
Komititaolo e swanetše go sekamolla lenaneo la bakgethi ngwaga ka ngwaga le ge go na le phetošo go lefelo la tšhomo la Lekgotla.
Komititaolo e ka thwala batho ba e lego gore e bona ba nyakega go diragatša mehola ya Lekgotla ka fase ga molaotheo wokhwi.
Thwalo ya badiredi goba phetogo mo go ditlamo tša bona tša tirelo di swanetše go amogelwa ka sephetho sa Komititaolo.
Badiredi ka moka ba Lekgotla ba tla šoma le ge go ka ba le phetogo efe le efe mo go tlhamego ya boleloko bja Komititaolo.
 ya WUA e tla hlalosa ditšhupaphethagatšo tša phetogo ka go lenaneokgwebo la yona. Mafelo a dipoelo tše bohlokwa a a itšego a tla akaretša kemedi mo go tlhamego ya komititaolo le peo ya badiredi.
ya WUA e ikemišeditše go lokiša ditlhokatekano tša lebaka le le fetilego ka go fokotša ditlhokatekano ka tswalano le dikabelo tša meetse go ya ka dipeelano tša karolo ya 25 ya Molao wa Setšhaba wa Meetse wa 1998.
Nako le nako ge Komititaolo e šišinya go hwetša kadimo, e swanetše go ngwala tsebišo mabapi le maikemišetšo a yona, e tšweletša dintlha ka botlalo tša tšhišinyo ya yona. Tsebišo e swanetše go fiwa leloko le lengwe le le lengwe la Lekgotla matšatši a 21 pele ga tšatšikgwedi la kopano ya Komiti moo tšhišinyo yeo e tlogo senkwa. Ge go le bjalo, kopanokakareretšo ye e sego ya mehleng moo maloko ka moka a laleditšwego, e swanetše go bitšwa go tlo kwa dikgopolo tša maloko.
Ga go kadimo yeo e swanetšego go dirwa go se na le sephetho sa Komititaolo se se tšerwego kopanong yeo go lego palo ye e sego ka fase ga peditharong ya maloko a komiti e lego gona. Kopano yekhwi ya Komititaolo e ka swarwa fela morago ga ge go swerwe kopanokakaretšo ye e sego ya mehleng ye e boletšwego ka godimo.
Mabapi le go lefela tshenyegelo efe le efe ye Komititaolo e ka bago e bile nayo ka molao goba e ka bago le yona ka semolao ge e phethagatša mehola le mediro ya yona, e ka ela ditefo ngwaga ka ngwaga godimo ga maloko go ya ka leano la go bea theko la tšhomišo ya meetse le le beilwego ke Tona. Kelo e swanetše go ela hloko tekanyetšo ya tšhelete yeo e dirilwego ke Komititaolo ya karolwanafeloolefe le efe go akarešsa tlhokomelo ya tšhomo le dinyakwa tša kaonafatšo mabapi le mediro ya meetse tše di sepedišwago le go laolwa ke Komiti yeo.
a beng ba naga ba ba amegago; goba b motho ofe le ofe yoo naga ya gagwe e fepšago ka meetse.
d seroto sa tefo yeo e etšwego e tšatšikgwedi goba matšatšikgwedi ao ditefo di nyakegago le seroto se se nyakegago tšatšikgweding ye nngwe le ye nngwe; le f kelo ya tswala ye e lefiwago ge go se tefo, le tšatšikgwedi leo tswala e thomago go lona.
Kopi ya lenaneo la kelo e swanetše go dula e butšwe ka kantorong ya Lekgotla dinakong ka moka tše maleba gore le hlahlobje ke leloko lefe le lefe.
Ge ka morago ga tsebišo ye maleba, tefo efe le efe, go tsenywa gare tswala ye e labanego Lekgotla, e šaletše ka matšatši a go feta 90, Lekgotla go ya ka tokelo le maatla ao le a filwego go ya dipeelano tša karolo 59 ya Molao, le ka re ka ntle le go tsebiša leloko gape, la koleka seroto se se nyakegago ka go ntšha ditagafala ka go kgoro ya Masetrata yeo e laolago tikologo yeo, go sa lebelelwe gore seroto seo se amegago se kaakang, gomme ge go le bjalo leloko le tla rwala boikarabelo bja ditshenyegelo ka moka tša go koleka le tša semolao, go akaretšwa le ditshenyegelo tša ramolao le modirelwa.
Tshepedišo go ya ka moo e belwego ka go Šetulo 4 ya Molao e a dirišwa.
a hlagiša pego ya ditšhelete ye e hlakišitšwego ya diakhaonto tša Lekgotla tša ngwaga wo o fetilego, go akaretšwa dintlha ka botlalo tša megolo ye e lefilwego ke Lekgotla go maloko a Komititaolo le badiredi ba Lekgotla; le b go fa pego go maloko mabapi le ditiro tša yona gareng ga ngwaga.
a sephetho seo se tšerwe ke bontši bja peditharong bja maloko a a lego gona gomme a nago le tokelo ya go bouta moo kopanong; le b sephetho se tiišeditšwe go kopanokakaretšo ye nngwe gape yeo e swarwago ka fase ga dibeke tše nne morago kopanokakaretšo ye e sego ya mehleng ya pejana ga yona ka bouto ya bontši bja maloko ao a nago le tokelo ya go bouta.
a go bewa ga molikwiteita; le b phatlalatšo ya tšhelete ye šetšego le matlotlo a Lekgotla morago ga go ruma le morago ga tefo ya melato ka moka le ditlamego tša Lekgotla, ge fela matlotlo a mašalela a ka no šutišetšwa go Lekgotla goba sehlongwa se se nago le dinepo tša go swana le tša Lekgotla goba go Tona.
Ditaba tša Lekgotla di tla tswalelwa ke motho yoo a beilwego ke Tona go ya ka ditaelo dife le dife tše di filwego ke Tona, ka taolo ya karolo 97 ya Molao.
b tsebišo go maloko e na le phetošo ye e ngwadilwego gomme e šetšego e rometšwe go maloko matšatši a a sego ka fase ga 21 pele ga tšatšikgwedi la kopano; le c diphetošo fela, go phetošo ye e ukangwago, tšeo go filwego tsebišo mabapi le tšona, di a ahlaahla gomme tša boutelwa kopanong ye bjalo.
<fn>nso_Article_National Language Services_Taolo ya Bosetshaba y.txt</fn>
Go laola intasteri ya maatla go ya ka melao ya mmušo, melaotshepetšo, maemo le a godimo a boditšhabatšhaba ka go thekga tlhabollo ya go ya go ile.
Go laola intasteri ya maatla go ya ka melao ya mmušo, melaotshepetšo, maemo le a godimo a boditšhabatšhaba ka go thekga tlhabollo ya go ya go ile.
Go ba moetapele wa maemo a godimo lefaseng ka tša mohlagase.
NER e ka go thuša bjang?
Molao wa Mohlagase wa 41 wa 1987 go ya ka mo fetotšwego o laela NER gare ga tše dingwe, go rarolla dikganetšano gare ga moabi wa mohlagase le Bašomiši, gammogo le baabi ka bobona.
Ge e le gore o be o sa thaba ka mokgwa woo moabi wa gago wa mohlagase a ilego a swara ngongorego ya gago ka gona, NER e ka go thuša.
Na ke mehuta efe ya dingongorego yeo NER e ka go thušago ka yona?
Ke eng seo o swanetšego go se dira?
O re fe dintlha tša maleba ka botlalo tša ngongorego.
Baabi ka moka ba felo fa ba swanetše go fiwa dilaesense ke NER. Gago moabi wa mohlagase yoo a nago le tokelo ya go hlagiša le go abela Bašomiši mohlagase ntle le tumelelo ya NER.
Moabi wa gae ga a swanela go fetišetša laesense ya gagwe ya go aba mohlagase go moabi yo mongwe wa gae ntle le tumelelo ya NER.
Moabi wa gae ga a na tokelo ya go lefiša Bašomiši lekgetho leo le sego la dumelelwa ke NER goba go fetola maemo a gona ntle le tumelelo ya NER. Bašomiši ka gona ba tla ba ba le ka gare ga ditokelo tša bona tša go tšwela pele ba lefa lekgetho leo le dumeletšwego le ge e le gore lekgetho le lefsa leo le sego molaong le hlamilwe ke moabi wa selegae.
Moabi wa gae o na le mošomo wa go abela mohlagase go setsha goba setene tikologong ya gagwe ya go ya go aba mohlagase ga e ba mošomiši o maemong a go lefela ditirelo tšeo di newago.
Moabi wa gae o swanetše go fa mošomiši dipeakanyo tša ditefišo le maemo a maleba ge mošomiši a dira kgopelo ya ditirelo gape ka nako.
Moabi wa gae o na le mošomo wa go tsebiša Bašomiši ba gagwe ka ga koketšo ya ditefišo, ditefišo tša go fapafapana tša kabo ya mohlagase le ka fao di šomago ka gona gore ba kgone go dira diphetho tše di tsebišitšwego ge ba dira dikgopelo tša tša kabo. Hle, hlokomela gore Bašomiši ka hlakoreng le lengwe, ba na le maikarabelo a go botšiša ka ga ditefišo tše di tlago kgotsofatša dinyakwa tša bona.
Go Bašomiši bao ba šomišago mohlagase wa go lefelwa pele goba pre-paid, moabi wa selegae o na le maikarabelo a go fana ka setiši sa go rekiša dikarata tša mohlagase moo dikarata tša mohlagase di tla rekwago gona. Ditiši tše tša go reka mohlagase di swanetše go ba moo batho ba kago di fihlelela gabonolo.
Ba na le maikarabelo a go netefatša gore ditiši tše tša go rekiša dikarata tša mohlagase di bulwa nakong tše di tlwaelegilego tša mabenkele matšatšing a beke le go tloga ka 8:00 go fihla ka 12:00 ka mphelabeke le matšatšing a boikhutšigohle.
Goba mošomiši o wele/pankoroto.
Moabi wa tikologo o na le mošomo wa go aba kabo ya mohlagase ya go kwagala le go abela Bašomiši mohlagase wa go ya go ile le go ba le maikarabelo a go lota Marangrang go netefatša khwalithi e kaone ya kabo.
Moo e lego gore go dirilwe tekanyetšo ya tšhomišo ya mošomiši, lenanetheko le swanetše go laetša seo, le bokaalo bofe goba bofe bjoo bo lefetšego go feta ke mošomiši ka nako tša tekanetšo le swanetše go kreditiwa ka akhaontong ya mošomiši.
Ge e le gore mošomiši o a ganetša, a ka kgopela moabi go dira teko ya bonnete bja mmitara ka tefo, yeo e tlago bušetšwa go yena ke moabi ge go ka humanwa e le gore mmitara o be o ban le phošo.
Ge e le gore go na le kganetšano, mošomiši eletšwa gore a tšwele pele ka go lefa tšhomišo ya mohlagase go phema gore ba mo kgaolele ka ge e ele gore tefokokeletšwa e tla bušetšwa morago.
Mošomiši o na le mošomo wa go tsebiša moabi wa selegae ge a huduga goba a hloka go fediša kabo ya mohlagase, goba a nyaka gore o šuthišetšwe go aterese ye ntshwa.
Moabi wa selegae o na le maikarabelo a go phethagatša mananeo ago ruta mošomiši ka ga tšhomišo ye e bolokegilego, ye e kgontšhago, ye bohlale ya mohlagase goba maemo ao a lego a koketšo go kabo ya mohlagase ao a kago go okeletša mošomiši kwišišo le tšhomišo ya mohlagase.
Moabi wa tikologo o swanetše o na le gape maikarabelo a go tsebiša Bašomiši ka ga mananetefo a go fapafapana ao a lefišwago, a dirišwa bjang, khuetšo ya wona le ka moo a swanetšego ka gona.
Gopela gore ntlha ya mathomo ya letša mogala e swanetše go ba moabi wa gago wa tikologo.
Mošomiši o na le tokelo ya go dira dingongorego ka ga khwalithi ya ditirelo yeo e neelwago ke moabi wa tikologo.
Ge e le gore mošomiši o be a sa kgotsofala ka dipoelo goba ka mokgwa woo ngongorego e bego o swerwe ka gona, mošomiši a ka fetišetša molato woo go NER go hwetša thušo.
Mošomiši o na le maikarabelo a go wayara le go tsenya dikheipole tša mohlagase ka gare ga ntlo ya gagwe, moo a dulago gona goba thotong ya gagwe.
Ke maikarabelo a mošomiši go nyaka ditirelo tša ramohlagase yo a nago le bokgoni go mo tsenyetša mohlagase.
Mošomiši o na le maikarabelo a go kgonthišiša mangwalo a thuto le bonnete bja setifikheiti seo se hlagišeditšwego mošomo woo o dirilwego.
Maikarabelo a mošomiši a kabo ya mohlagase a felela ka gare ga thoto ya gagwe. Se sengwe le se sengwe seo se diragalago (ka ntle ga mmitara) ka ntle ga mollwane wa thoto/meago ya mošomiši ke maikarabelo a moabi wa tikologo yoo a nago le laesense. (Mošomiši o na le maikarabelo a didirišwa ka moka ka gare ga moago/thoto ntle le ge e sa akaretšwa ka tumelelanong ya kabo ya mohlagase.
Mošomiši o swanetše go ba le Setifikheiti sa maleba sa Phethagatšo seo se hlagišitšwego ke ramohlagase wa go ba le tokelo yoo a ingwadišitšego yoo tsentšhitšego mohlagase goba a dirilego dihlahlobo ka ntlong.
Mošomiši o na le tokelo ya go dira dingongorego go NER ge moabi wa tikologo wa go ba le laesense a gana goba a tšea sebaka sa go aba mohlagase ntle le go fa tlhalošo ye ne kgotsofatšago.
Mošomiši o na le mošomo wa go lefela mohlagase woo a o šomišitšego ka (ka gare ga paka nako ye e beilwego).
Mošomiši o na le tokelo ya go dira dingongorego go moabi wa tikologo yoo a nago le laesense ge e le gore ga a kgotsofatše ke khwalithi ya ditirelo yeo a e hwetšago.
Ge mošomiši a sa kgotsofatše ke ka mokgwa woo dingongorego di sepedišitšwego ka gona, mošomiši o na le tokelo ya go ipiletša go NER yeo e tlago nyakišiša molato bakeng sa mošomiši.
Ka go tsena tumelelanong ye e saenilwego le moabi wa go ba le laesense, o swanetše go lefela dipositi go ya ka mo e laeditšwego ke moabi yo a nago le laesense wa tikologo pele kopanyo ya mohlagase e dirwa.
Moabi o na le maikarabelo a go ikopantšha le moabi wa tikologo ge e ele gore mošomiši ga a nke a humana lenanetefo la kgwedi ka kgwedi.
Mošomiši o na le maikarabelo a go tšwela pele go lefela tšhomišo ya mehleng ya mohlagase le ge e ele gore go ka ba le kganetšano ka akhaonto/lenaneotefo la mohlagase.
Mošomiši o na le maikarabelo a go tšhireletša metšhene, didirišwa tša elektroniki goba didiršwa tšeo di nyakago tlhokomelo kgahlanong le kelo ya mohlagase.
Moo go hlokegago kabo ya go se kgaoletše mošomiši o na le maikarabelo a go tsenya/lokela kabo ya go peobakeng.
Na thekišogape ya mohlagase ke eng?
Thekišogape ya mohlagase ge mokgatlo wa molokoloko o reka mohlagase ka bontši go tšwa go moabi gomme o o rekišetša batho ba bangwe molokolokong. Phamfolete ye e hlaloša kamano ya thekišogape gareng ga moreki (morekišigape/monyenaga) yoo a rekago go tšwa go moabi wa mohlagase wa tikologo gomme a rekišetša mošomiši (modudi/mong).
Na thekišogape ya mohlagase e diragala neng?
Thekišogape ya mohlagase e hlagelela ge mohlagase o abiwa ka bontši, mafelong ao beng ba wona e lego batho bao ba o rekišetšago badudi goba beng bodulong bjoo.
Meago e ka ba poloko ya difolete, sehlopha sa dintlo, marekelo, felo ga intasteri, meago ya diofisi bj.bj.
Ntlha ye nngwe yeo e tšwelelago ya mokgwa wo ke gore bahiri goba badudi/beng ba lefela mohlagase wa bona thwii morekišigape/monyenaga , gomme e sego moabi wa selegae/tikologo.
Na molao o hlagiša eng ka ga thekišogape ya mohlagase?
Tlhagišo/Taelo ya molawana wa Masepala: molawana wa mmasepala o laela gore bašomiši ba bofelo Municipal (badudi/beng) ga ba swanela go bewa maemong ao a sa kgahlišego go e na le ao ba ka bego ba le go wona , ge moabi wa selegae e ka be e le moabi. Bontši bja dikarolwana tša melawana ya masepala o bolela seo se tšwelelago ka gare ga Molawana wa 11 wa Molao wa Mohlagase 1987 go ya ka mo go fetotšwego.
Monge le mongwe yoo a rekišago-gape mohlagase woo o abelwago ke moabi, o mabapi le moreki yo mongwe le yo mongwe, o tla dira gore mohlagse o bjalo o o lekantšhwe ka mmitara wa mohuta wo o dumeletšwego ke Biro ya Maemo ya Afrika Borwa.
Karolo ya 11 e hlaloša gore: Ditekanyo tšeo ka tšona le maemo a thekišo ya mohlagase di ka rekišwago ka ona ke morekiši, gomme morekiši yo mongwe le yo mongwe, k akgopelo ya moreki yo mongwe le yo mongwe , o tla fana ka tshedimošo yeo e ka bago bohlokwa go mo kgontšha go laetša gore diakhaonto tšeo a di amogelago di nepagetše.
Mo go thekišo ya mohlagase ka moswari wa laesense goba mang le mang, go ya ka tlhagišo ya karolo ya ya Molao, e lokolotšwego mo ditlhagišong tša karolo yeo.
Go ya Karolo ya 11 : Boto e ka lokolla moabi yo mongwe le yo mongwe yoo, goba karolo ya moabi, yoo go ya ka Karolo ya 6 ya Molao, go tswa mo ditlhagišong tša karolo ya molawana wa wa gomme boto e ka re nako efe goba efe kamorago ga tlhagišo ye bjalo ya gogela ka moka goba karolo ya yona ka morago ga tsebišo ya bonnyane bja dikgwedi tše tshela tša gore kgogelomorago ye bjalo e fiwe moabi goba karolo ya boabi bja maleba.
Morekišigape/monyenaga ga a swanela go lefiša go feta seo moabi wa selegae a ka go se lefiša, moo ba go abelago mohlagase thwi. Mohlala - ge o le mošomiši wa selegae gomme moabi wa selegae xxxx a lefiša abc /kwh morekišigape/monyenaga o swanetše go go lefiša kelotefo ye e lekanago.
Na ditefo tša tšhupamolato di swanetše go go laetša bokae?
Tšhupamolato ya mohlagase e swanetše go go laetša ditshenyegelo tša nnete tšeo di lego gona tša go go abela mohlagase.
Tefelo ya ditirelo - yeo e akaretšago ditshenyegelo tša morekišigape/ monyenaga in ge a go abela mohlagase. Ditefelo tše, di akaretša palo ya dimitara, dithomelo tša melato le ditshenyegelo tšeo di tšwelelago ge go dirwa/beakanywa tšhupamolato.
Ge e le gore go na le ditefelo tše dingwe, di swanetše go laetšwa le golefelwa go tšwa mo gongwe, gomme ga di a swanela go tsenywa mo go tšhupamolato ya mohlagase.
Tlhalošo ka botlalo ya ditefelo tšeo di swanetšego go fiwa modiriši. (Ge go se na tlhalošo ye e filwego - molato o swanetše go fiwa moabi wa selegae wa mohlagase).
Ge go sa ntše go se na tharollo, kgopela thušo go tšwa go moabi wa selegae wa mohlagase go kgonthišiša gore morekišigape/monyenaga o obamela melawana ya mmasepala.
Ge bothata bo sa rarollwe, go ka dirwa eng?
O ka bega molato go NER.
O ka kgopela thušo ka kgotlatshekelo ya dikleime tše nnyane.
Go hudugela mafelong a mangwe ke boiikgethelo bjo bongwe le ge e le gore go ka se amogelege ka bonako ka baka la mabaka a mangwe ao a amegago.
Na ke efe tema yeo e kgathago ke NER mo tikologong ye?
Na mohola wa moabi wa selgae ke eng?
Go swanetše go hlokomelwa gore moabi wa selegae wa mohlagase mo mabakeng a bjalo ke moabi wa bofelo ka ge mohlagase e le tirelo ye bohlokwa.
Mo mabakeng a bjalo morekišigape o na le maikarabelo a go tsena ka gare ge has morekišigape/monyenaga a sa obamele ditlhagišo tša molawana wo o beilwego.
Molao wa Mohlagase wa 1987 bjalo ka ge o fetotšwe, o hlagiša gore moabi wa mohlagase a ka kgaolela modiriši mohlagase ge a sa lefele akhaonto ya gagwe goba a sa obamela mabaka a kabo. Le ge go le bjalo, molao o nyaka gore moabi wa mohlagase a fe mošomiši tsebišo ya matšatši a lesomenne pele a ka kgaolela modiriši wa mohlagase. Sebaka se thoma fela ge modiriši a amogela tsebišo. Tsebišo ye e tšwelelago mo tšhupamolatong ya kgwedi ka kgwedi le yona e tšwewa bjalo ka tsebišo. Ka gona badiriši ba kgopelwa go hlokomela se se ngwadilwego mo tšhupamolatong tša bona. Karolo ye e laolago tebano ye e ka go maemo a Boleng bja Ditirelo (NRS 047) gomme e itheile ka karolo ya Molao wa Mohlagase yeo e laeditšwego ka godimo.
Go bohlokwa go lefela ditšhupamolato tša gago ka botlalo ka nako tšohle. Se se tla thuša gore akhaonto ya gago e se ke ya šalela morago. Bašomiši ba na le mokgwa wa go lefela karolo ya molato phema go kgaolelwa mohlagase. Ge tšhelete ye e šaletšego morago e sa lefelwe kgweding ye e latelago, kgonagalo ya go šitwa ke go lefela akhaonto ka botlalo e a oketšega. Hle, hlokomela gore go lefela akhaonto ya gago ya mohlagase ka dikarolwana go ka lebiša mo go kgaolelweng mohlagase. Ge o lemoga ka bonako gore ga o kgone go lefela molato wo o šaletšego morago, ikopanye le moabi wa gago wa mohlagase ka bonako, gomme o dire dithulaganyo tša go lefela molato.
Ge e le gore o kile wa saena tumelelano ya go fediša melatole moabi wa gago, go bohlokwa go e phathagatša. Ge o šitwa ke go dira bjalo, mohlagase wa gago o tla kgaolwa. Ge e le gore maemo a gago a ditšhelete a fetogetše thata morago ga go saena tumelelano, o swanetše go tseboiša moabi wa gago wa mohlagase ka bonako. Bohlatse bja go fetoga ga maemo bo ka hlokagala.
Ge o na le mmitara wo o tlwaelegilego (woo gape o tsebegago ka mmitara wa golekanya sekoloto) o tla swanela ke go sekaseka diyuniti tše o di šomišago le dipalo tša gago ka mehla. Mo go tšhupamolato o mongwe le o mongwe go swanetše go ba go na le palelo ya go thoma (palelo ye e fetilego) le palelo ya bofelo (palelo ya bjale). O tlile go swanela ke go bona gore paleo ya gago ya go bula kgweding yeo e swana le palelo ya go tswalela kgeding ye e fetilego. Ge dipalelo tše di sa dumelelane, nyaka tlhalošo go tšwa go moabi wa selegae mabapi le seo. Babadi ba dimmitara ba na le go dira diphošo ka nako tše dingwe..
Go bohlokwa go tseba gore moabi wa mohlagase wa gago o swanetše go go lefiša bokae mo yuniting ye nngwe le ye nngwe (kWh) ya mohlagase wo o o šomišago. Ge o sa tsebe, botšiša moabi wa gago goba o ka ikgokaganya le National Electricity Regulator go hwetša tshedimošo. Go kwišiša gore o lefišitšwe bokae mo kgweding yeo, o swanetše go arola palo yeo e neetšwego ka Diranta ka fase ga kholomo ya mohlagase gomme o e arole ka palo ya diyuniti tše o di filwego mo tšhupamolatong. (Diyuniti e tla ba phapano magareng ga palelo ya go tswalela le palelo ya go bula) Searolo e tla ba tefelo ka yuniti e tee.
Ge go na le kgetho ya go fetolela go tšwa go mmitara wa kerediti go ya mmitareng wa mohlagase wa go felelelwa pele, akanya go fetolela gona. Gopola gore go tla hlokega tšhelete phetolelo. Tšhelete yeo e tla ya ka diampere tša kabo ya gago.
O ka kgona go laola seelo sa mohlagase wo o o šomišago.
Ge akhaonto ya gago e ka šalela morago, go ka hlokega gore o lefelele pele o fetolela go mmitara woo o lefelwago pele. Dikholego tša lebaka le le telele tše di filwego ka godimo di feta dinyakwa tše. Gantši baabi ba abngwe ba mohlagase ba nyaka gore mošomiši a tsene tumelelanong le bona go lefela melato ye e šaletšego morago mo sebakeng se go dumelelanwego ka sona..
Bohodu bja mohlagse ke tlhohlo ye kgolo ye kgolo ye hlokago go fedišwa ge e le gore intasteri ya kabo ya mohlagase e swanetše go tšwela pele, e bile e kgona.
Kgaogo: Dikgokaganyo tša mohlagase tšeo di sego molaong gantši di imela tshepetšo moo ka gona di bakago kgaogo. Gi imelwa ga mohlagase e ka ama ditikologo tša kgauswi. Dikgaogo tšeo di tlholwago ke lebaka le ga molato wa moabi wa mohlase wa selegae.
Go imelwa ga tšhomišo go ka feleletša go hlola tshenyo ya didirišwa tša bašomiši bao ba lefago. Bašomiši ba ba ka se be le mokgwa wo ba ka nyakago thušo go tšwa go moabi wa mohlagase, ka ge bothata bjo bo sa diragala ka lehlakoreng la la gagwe la marangrang goba ka baka la bošaedika bja gagwe.
Se se hlola tahlego ya ditseno: Baabi ba mohlagase ba swanetše go go bona boleng bja tšhelete ya bona go tšwa mohlagaseng woo ba o rekago go tšwa go bahlagiši ba mohlagase. Ditseno go tšwa thekišong ya mohlagase di oketša bokgoni lele go thuša gore moabi wa mohlagase a dule a le kgwebong. Bohodu bja mohlagase ka gona bo hlola tšhošetšo go hlagiša mohlagase ya išago.
E šitiša go lokelwa ga mohlagase: Tahlegelo ya ditseno e ra gore go tla ba le tšheleye ye nnyane ya yeo e yago lenaneong la go hlagiša mohlagase. Se se ra gore batho bao ba se nago mohlagase ba ba tla swanela ke gore ba lete sebaka se se telele pele ba tsentšhetšwa mohlagase.
Ga go a bolokega: Mo mabakeng a mantši, dikgokaganyo tše di sego molaong di kotsi ka taba ya gore gantši dikheipole di pepeneneg, gomme di ka baka lehu.
Go ama theko ya mohlagse: Tahlegelo ya ditseno yeo e bakwego ke tahlegelo ya dithekišo a ra gore tahlegelo ye e swanetše go humanwa go tšwa go gongwe. Se se ra koketšo ya ditefelo. Gomme bofelong ke mang yo a amegago?
Tsebiša moabi wa gago wa mohlagse ge o tseba gore mothoyo mongwe o utswa mohlagase.
Gopola : Bjalo ka mošomiši wa mohlagase, ke maikarabelo a gago go lefela ditirelo šeo o di amogelago. Ge o na le mathata a go lefela diakhaonto tša gago, mohlomongwe go ka ba bohlokwa gore o fetolele mmitareng wa mohlagae wa go lefelwa pele. Ka mokgwa o tla kgona go laola tšomišo ya mohlagase wa gago. Bohodu bja mohlagase ga bo ame fela badiriši ba mo karolong yeo o dulago go yona, le bašomiši ba dikarolo tše dingwe ka gore tiragalo e na le mokgwa wa go amana.
Na ke ka baka la eng go hlokagala Diforamo tša Kgokagano?
Diforamo tša Kgokagano tša Bašomi di diretšwe go tiiša tswalanyo magareng ga moabi le bašomiši ka go ba fa sethala seo go tšwa go sona tshedimošo e ka abelanwago le go ananywa gomm dingongorego tša bašomiši di ka ririšanwago le go rarollwa.
Na Doforamo tša Kgokagano ya Bašomiši di a hlokega, na di bohlokwa?
Go be go se na sethala seo ba bego ba ka hlohleletša go tše sephetho ga bona le go kgokagana le moabi wa mohlagase.
Na maikemišetšo a diforamo tša bašomiši ke eng?
Maikemišetšo a tšona ke go oketsa dikamano tše di legogona magareng ga baabi le bašomiši, go tšwetšapele mekgwa ya kgokaganyo magareng ga mekgatlo e mebei le go hlatloša maitemogelo a go ruta bašomiši, gomme ka go dira bjalo go tlholwa lefelo lefelo la tirišanommogo mo intastering ya phatlalatšo ya mohlagase.
tšhentšhišano ya tshedimošo ka ga ditefišo le theko goba se sengwe le se sengwe.
Diforamo tša Kgokagano ya Bašomiši di swanetše go hlongwa bjang?
Foramo ya Kgokagano ya Bašomiši e tla kopanywa le moabi wa mohlagase tikologong ye itšego. Moabi o tla leka go akaretša dikarolo tša setšhaba ka moka gore a humane thekgo ye e tletšego ya setšhaba le go kgatha ta tema.
Bašomiši go tšwa dikgorong ka moka tša Bašomiši ba swanetše go laletšiwa le go dumelelwa go tsenela le go tšea karolo dikopanong tša foramo.
Moo go lebanego, Bašomiši goba sehlopha sa Bašomiši ba ka kgetha baemedi go emela dikgahlego tša bona dikopanong.
Moabi wa mohlagase e tla ba morapa pitšo wa foramo gape o tla ba karolo ya foramo. Metsotso ya kopano e tla bolokwa.
Foramo e tla šoma mmogo le NER go boledišana ka ga ditaba tše di sa rarollwago bjalo ka khetho ya bofelo.
Ka nako le nako, foramo e ka sekaseka melawana tshepetšo ya diforamo tša kgokagano ya Bašomiši.
Foramo e tla swanela ke go swara dikopano tša bonnyane bja tše pedi ka ngwaga, ba ka swara tša go feta ge go hlokagala.
NER e ka rwala maikarabelo ago lebelela Diforamo tša Kgokaganyo ya Mošomiši ka thušo ya pego yeo e lego ka go NRS 047.
poledišano le baabi ba mohlagase le poledišano le setšhaba.
Baemedi bao ba direlago Diforamo tša Kgokagano tša Bašomiši go tla hlokagala gore ba hlahlwe. Se se tla dirwa ge diforamo di tlhomilwe.
Tikologo yeo e loketšego le hlohleletša tšhomišano le kwišišano magareng ga baabi le bašomiši ba mohlagase.
Di tla fokotša palo ya dingongorego le dikganetšano tšeo di tlišetšwago go rarollwa ke NER.
Di tla thuša NER go hlokomela phethagatšo ya moabi wa mohlagase.
<fn>nso_Article_National Language Services_Terapisi ya polelo le.txt</fn>
Christopher, ka fa ntle , o belegwe a ena le magalapa le dipounama tšeo di pharogilego la go šiiša. Pounama ya gagwe ile ya boetšwa sekeng ge a ena le mengwaga e 5 e bile a dirilwe ga botse ka mokgwa wo o sa tlwaelegago. Magalapa a gagwe a tla lokišwa bakeng la ngwaga.
Georgia Haitas-Jammine ke patologisi ya polelo le leleme, yo a thomilego go šoma ka bjona go tloga ka ngwaga wa 1976, ka kgahlego ya moemanoše lefapeng la dipounama le magalapa a go pharoga. O ngwadile puku ya bana "Michael o na le magalapa le pounama ya go pharoga" yeo e le go gona ka maleme a šupago. Gape ke mofahloše lefapeng leo, Kgorong ya patologi ya polelo le thutabokhwi yunibesithing ya Ranteng (Witwatersrand).
Masea ao a belegweng a ena le magalapa a go pharoga gantšhi ba ba le mathata a go fepiwa ka lebaka la gore bokagare bja lehano(molomo) la gagwe a bja kgaogana le mašoba a nko (nko). Bjalo ka poelo, a le kgone go hlola karolo ka gare ga molomo, mme a go le bjalo o ba le bothata bja go nyanya letswele goba lebotlelo.
Bošoro le mohuta wa go pharoga, tšeo di fapanago go tšwa go lesea go ya go lelengwe, di tla laetša gore le fepšwa bjang. Ge lesea le ena le pounama ya go pharoga fela, ge go ka ba le setlamorago seo se ka itšweletšago ka nako ya phepo ya ngwana e ka ba se se nnyane. Ke go ba gona ga magalapa ka botlalo bjo bo le go bohlokwa tshepetšong ya go nyanya.
Tshepetšo ya go fepa go akaretša lebese e gateletšwe go tšwa go tlhoko (e ka ba lebotlelo goba letswele), lesea leo le bopago dikgokolwana ka lebese (kgopa e tee e nnyane ya nkgokolo), le mosepelo wa dikgokolwana tše go tšwa go bopele bja molomo go ya go bomorago bja molomo, go tloga mowe e ka išwa mogodung. Ka tlhago lesea le swanetše go kgona go buša moya ka dinko mola ka go lelengwe le fapiwa ka molomong.
Ge tlhoko e tsenywa molomong, dipounama di bopa setempe go rarela le lona mme leleme la ya godimo go pateletša tlhoko kgahlanong le magalagapa a mathata. Napile leleme le boela morago, go dumelela sekgoba se se golwanyana gareng ga dipounama mme leleme goba magalapa tša tempela ntle le go dumelela moya ofe goba ofe gotsena ka leganong. Ka mokgwa wo, sebaka se hlotšwe mme lebese le nyanyetšwa ka molomong.
Sebaka se thibela tlhoko go tšwela ka ntle ga molomo mme se thuša lesea go thekga tshwaro ya lona ya tlhoko. Mehlagare, leleme, marama lemarinini a gatelela lebese gore letšwe letsweleng.
Tshepetšo ya go fepa e a swana ntle le go lebelela mothopo wa go fepa (letswele goba lebotlelo). Fela tiro ye e akaretšwago go go nyanya ga lebese gotšwa letsweleng e fapana le yeo e akaretšwago go go goga ga lebese gotšwa lebotlelong. Tlhoko ya lebotlelo ga e nyake mošomo o montšhi gotšwa go mohlagare, digoba tša sefahlego, leleme, marinini, le marama a ngwana.
Ka kakaretšo, go ela ga lebese go tšwa lebotlelong go ka lebelo go feta go ela ga lebese go tšwa letsweleng, le ge go le bjale se se angwa ke maemopopego a mantšhi: mohlala. mohuta wa lebotlelo le tlhoko, le bogolo bja tlhoko. Go ela ga lebese ka nako ya phepo ya letswele go angwa ke go se kgone ga moamuši (go ntšha lebese) mola ele gore, go ntšha lebese ga moamuši go oketšega ge go nyanya ga lesea go oketšega go ya pele.
a Lebese la letswele ke sedirišiwa sa mmele e bile le ka se tshwenye mo mmeleng bjalo ka dijo tše dingwe tša masea. Matlalwana a nko ya lesea leo le pharogilego a tšwetše kgakala, mme lebese la letswele le ka se a tshwenye.
b Phepo ya letswele e bonala e ka sebake kgatelelo e kalo bogareng bja tsebe go swana le ka tsela ye phepo ya lebotlelo e dirago ka ntshe mohola, bjalo ka ge masea ao a na go le magalapa a go pharoga a tsena kudu ke phetelo bogareng bja tsebe. Go nyanya ka mafolofolo go dumelela tekatekano ya kgatelelo ka gare ga bokagare bja tsebe, yeo e fokotšago sebaka sa phetelo bogareng bja tsebe.
c Maswi a letswele ana le dithibela pakteria. Ana le lactoferrin le immunoglobins tšeo di thušago go thibela phetelo. Gona le pego ya fase kudu ya phetelo go masea ao a pharogilego mme a fepiwa ka letswele.
Ntle le go hlokomela gore lesea le fapiwa ka lebotlelo goba letswele, le swanetše go fiwa difepa mmele tša paale. Go nyanya go a thuša bjale ka ge go hlohleletša tšhumišo ya digoba tša sefahlego tšeo di le go bohlokwa go tšweletša polelo ya maleba (popo ya modumo). Go iša pele, mekgwa ya go fepa lesea leo le sa tšwago go belegwa e bohlokwa. Lesea leo le itekanetšego ka tekanyetšo le ka tšea metsotso e 20-30 go fetša go ja, yeo e dumelelago difepa mmeleng le go gola ka go lekanela.
Ka go lesea leo le pharogilego magalapa, tshepetšo ya tlwaelo ya go fepa e šetišwa ke kgatelelo yeo e fokolago ya go nyanya le mathata ao go itemogelwago ona ge go lekwa go gatelela tlhoko. Masea ao a na go le pounama ya go pharoga fela ka sewelo a ba le mthata a go fepiwa. Lepharo la pounama fela, le šetiša tlholego ya sethibo go rarela le tlhoko. Se se bušeditšwe ke masea ao a šomišago ntlha ya leleme le mokokotlo wa bophakgamo (karolo yeo e ilego godimo ya go swara meno ya marinini) go bopa setswalelo go rarela le tlhoko. Go hlokega ga setempe/sekwalo go ka ba le go dutla ga lebese go tšwa molomong go rarela le lepharo. Go swara lepharo la lesea wa le iša godimo mola o mofepa go tšwa mogongwe go matswele go ka thuša go thibela lebese go dutla.
Fela, lesea leo le nago le magalapa a go pharoga le ka se kgone go bopa setempe bomoragong bja molomo ka lebaka la gore molomo le nko a se tša kgaogana. Bjo ke bothata ka lebaka la gore setempe sa morago, seo se le go bohlokwa go nyanyeng, se ka se hlolwe. Go setempe sa morago, kgatelelo ya kganetšo e nyakega go agiwa ka molomong gore e bope karolo. Go lesea leo le na go le magalapa a go pharoga, le lekago go aga karolo ye, go swana le go budulela sebudula seo se pharogilego. Ka go lelengwe, ntle le karolo ye lesea le ka se kgone go goga lebese go tšwa tlhokong. Ntle le go lebelela taba ya go palelwa ke go hlola kgatelelo ya kganetšo, ge tlhoko e tsentšwe ka gare ga molomo wa lesea, khunanoši ya go nyanya e ka hlola gore lesea le kukele leleme la lona godimo gore le gatelele tlhoko mme le gope lebese. Go sebe gona ga magalapa a mathata go šupa gore tlhoko e tlo kgarameletšwa go lebanya ka gare ga lepharo. Se se dira gore gobe le dipoelo tša mathata a mabedi. Sa pele, tlhoko ga ya gatelelwa phaphathi kgahlanong le magalapa ga nnyane, ge go le bjale, lebese le a gopšwa sa bobedi, ge e be tlhoko e le ka gare ga lepharo mme lebese le gopšwa, e be le tlo lebanya ka gare ga nko ntle le tikatiko gona le molomo mme lebese la phonyokga ka mašoba a dinko. Go phonyokga ga lebese ka nko goba le dipoelo tša gore go metšwa bonnyane bja lebese mme tshepetšo ya go fepa e a telefašwa.
Go fepa go lapiša lesea leo le na go le lepharo, ka nako e nngwe a ka robala a le gare a fepšwa mme ka baka leo a šitwa ke go nwa lebese la gagwe ka moka. Ge ele gore lesea a le nwe lebese la go kgodiša ka phepo ya gagwe e ngwe le engwe, a ka sebe le boima bjo lekaneng mme a ka ba a lahlegelwa ke boima. Ke ka lebaka la gore, ge lesea le fepiwa nako e telele, go swa dikalore tše ntšhi go feta ge a dija ka nnete.
Ka morago ga go fepiwa, ke mokgwa wa ntshe gore ngwana yo mongwe le yo mongwe a robale. Ka nako ya ge a robetše, metabolisime ya lesea eya fase yeo e dumelelago poelo ya boima. Ka baka leo, ge lesea leo le na go le lepharo le tsogile nako e telele ka lebaka la gore o tšea nako e telele a fepiwa, le ke lebaka le lengwe leo le ka mo ganetšago go ka ba le poelo ya tekano ya boima.
Ge tshepetšo ya go fepa e bontšha gore e ja nako e telele, batswadi le bona ba swarelelwa baka le le telele. Nako e telele ye e tšewago ge go fepiwa, le go hloka katlego, gape e oketša tlhakatlhano ya setswadi.
Mohuta wa lepharo o ka ba le khuetšo go katlego ya go nyantšha. Go nyantšha lesea leo le pharogilego pounama e tee go ka dirwa bonolo ge tlhoko e ka bewa go lehlakori la molomo leo le se na go lepharo.
Lesea le lona le swanetše go swarwa ka tsela yeo e le go gore lehlakori la go pharoga le dula le lebeletše godimo.
Se se thibela lebese go tšwa molomong e le go seo se be go se ka direga ge lepharo le lebeletše fase.
Go fokotša go huparela le go se nyanyeka ka mokgwa wa maleba, mma wa lesea a ka swarelela tlhoko molomong wa lesea go fihlela le fetša go nyanya. Thebe ya tlhoko le letswele le tšona di ka šomišwa.
Bomma ba swanela ke go hlohleletšwa gore ba leke go fepa bana ka boemo bja go fapana gore ba tle ba kgone go hloma gore ke boemo bofe bo ba loketšego, mohlala go swara lesea le eme thwi go tlhoko. Se se fokotša sebaka sa peto le go tšhabela ga lebese ka nkong. Ge lebese la letswele le dutlela ka nkong, ka lebaka la gore ke seela sa mmele sa tlhago, a le tshwenye letlalwana la mamila.
Ka kgonthe phepo a ya swanela go feta metsotso e 30 le sekamehla sa go nyanya se swanetše gore se hlongwe ka pela ka mo go ka kgonagalago ka morago ga pelego. Lesea le ka fepiwa ga ntšhi go feta lesea leo le se na go lepharo, ka tekanyetšo ga raro ka letšatši.
Mongange le yena a ka thušega. Se ke sedirišwa sa tlhago, goba sejelo seo se šomišwago go tswalela lepharo magalapeng a mathata. Se se dumelela phepo gore e atlege maemong a go fapana. Bomma gape ba ka leka go lomega letswele kgatheng ga menwana le monotona le go gatelela letswele ka otara ya go thuša goela ga lebese. Go bea ntlha ya monwana kgahlanong le pounama ya go pharoga go ka thuša go hlola setempe se se kaone go nyanyeng.
a Lesea le ka ba le go hloka bokgoni bja go hupa le go nyanya, go amana le se ke bokgoni bjo lekantšwego go hlola kganetšo ya kgatelelo ka molomong.
b Tlhakatlhakano e ka itemogela ke mma wa lesea le lesea bjalo ka poelo ya nako ya go nyanya, mo lesea le tlhabanelago go nyanya.
c Tekanyo ya go ela ga lebese e ya nanankela, ka fao e be le phepo e nyane go lesea.
Go tloga mo poelo ya boima ka go nanya e ba taba ya nnete.
d Ka nako ya go nyanya go bothata go bolela gore ke lebese le le kakang leo le nyantšwego la metšwa. Go šomiša lebese la go tšwa letsweleng leo le le go ka gare ga lebotlelo le boleta go ka rarolla bothata bjo.
Nnetefatša gore lesea le thapiša leleire gantši ka mokgwa wo o kgodišang. Se se hlatsela gore lesea a le omelele.
e Bo mma ba ka kwa bohloko go tšwa go thurogo ya matswele ge lesea le sa kgole lebese leo le lekaneng.
Go hlagiša lebese la letswele le go fepa ka lebotlelo le boleta go dumelela lesea go holega go tšwa go nweng lebese la letswele, ntle le mathata a tshepetšo ya go nyanya letswele.
Ge ele gore phepo ya letswele e atlegile, gona go phethagetše, fela, ge e le gore ga e šome, moamuši a ka fiwa kgetho ya go hlagiša lebese letsweleng le go fepa ka o mongwe wa mekgwa ya go fepa. Le ge gole bjale moamuši o swanelwa ke go hlohleletšwa nako le nako gore a leke go amoša, mabakeng a mantšhi, a go atlege.
Phepo ya lebotlelo e kgethegile gona le phepo ya lehwana goba lethopo le le sese la go ediša, bjalo ka ge e efa lesea tsebo ya go nyanya, yeo e le go bohlokwa go polelo le go goleng ga lehlagare. Bjale ka ge phepo ya letswele mabakeng a mantši e le bothata, phepo ya lebotlelo gantši e ba mokgwa wo o kgethegilego. Ge e be go kgonega, lebese la letswele le swanela ke go hlagišwa mme le tsenywe lebotlelong go fepiwe ka lona.
Lesea le swanelwa ke go swarwa ka boemo bja boka thwi. Bjo ke boemo bja tlhago, bjowe bo dumelelago matlakgogedi go thuša lebese go elela fase. Gape e thuša go thibela lebese gore le se falalele ka gare ga ditsebebogare le ka gare ga ditšhupu tša Eusetachiane.
Letswele ka tlhaolo le swanela ke go ba maswi a lehlare a boleta gona le sekomane. Letswele le ka fufutšwa makga a mmalwa ka otara ya go le dira boleta. Letswele la papetla ya phaphathi bjalo ka 'NUK le amangwe a dibopego tša go swana le lona a šomišwa go fepa masea ao a na go le lepharo, mogongwe a ratwa ke diorthodontist. Letswele le lengwe leo le šomišwago ke Pigeon latex teat, leo le na go le mosego wa khutlotharo. Lebotlelo la go gatelega le a thuša, go phala le le thata, bjale ka ge o ka thuša go tsenya lebese molomong wa lesea ka go gamola lebotlelo.
Letswele leo le na go le lešoba le legolo la go feta la tlwaelo goba letswele leo le na go le moripo wa sefapano le ka thuša lebese go ela. Se se direga ka lebaka la gore go nyanya go boima, mme lesea lesea le lapa ga bonolo. Fela lešoba a la swanela go ba le le gole fao e le go gore lebese le dutlela ka ntle ge lebotlelo le ribegwa, bjale ka ge lesea le tla betwa. Bokaone lebese le rothe ka go nanankela. Go dira lešoba le le golo, šomiša lemao le le fišitšwego. Go ripa letswele sefapano ntšhetša bo ka gare ka ntle, ripa sefapano sa go ka lekana dimelimetara tše 5 go potlaganya o šomiša legare le hlwekišetšwego. Ge o feditše boetša letswele boemong bja maleba.
Go nyanya go bothata go lesea leo le na go le magalapa a go pharoga mme ka baka leo lesea le lapa ka pela. Go dira phepo gore e be bonolo, letswele leo le nago le lešoba le le golo la go feta la setlwaedi, goba moripo wa sefapano le ka šomišwa ka ge le thuša lebese go ela ga bonolo.
Kopanyo ya lebotlelo le letswele le lengwe le le lengwe yeo e atlegilego ke ya maleba go šomišwa! Go hloma gore kopanyo e atlegile go ba ga ya atlega , lesea le swanetše go nyanya gabotse, le boele ke boima le gore o kgotsofale ka phepo ya gagwe. Ge lesea le kgona ka letswele le lebotlelo le le lekanetšego, o ka le šomiša ka mekgwa ka moka. Kgetho e ngwe le e ngwe ye e dirilwego, e swanela ke go ba gona le go fihlelelwa. Ka baka leo, nomoro ya matswele ao a kgethilwego e akanyeditšwe masea ao a na go le lepharo.
Lebotlelo le dirilwe ka boleta, plastiki ya go pitlega, mme ya ba le sebopego sa go papetlišega le motopo.
Se se dumelela moledi go pitlega lebotlelo ka mokgwa wo o kgodišago go thuša lesea go hwetša tekano ya maleba ya lebese.
Letswele ke le le teletšana le lesesane go feta matswele a tlwaelo, mme le segilwe sefapano mafelelong.
Mosegosefapano ga o dumelele lebese go ela ge lesea le sa lome goba go nyanya letswele.
Se se direga fela ge ngwana wa lesea a leka go nyanya ke gona lebese le elago.
Tekanyetšo gareng ga go nyanya ga lesea le pitlego ya moledi e hlongwilwe.
Bontšhi bja matswele a tlwaelo bo ka lekana go lebotlelo la mead-Johnson le ge e le gore go dutla gantšhi go hlaga le mohuta wa letswele, a go kotsi, mme bibe ke yeo e nyakegago.
Mabotlelo a Mead-Johnson a gona mo Afrika Borwa, le ge go le bjale e se ba go ka melao ya ka mehla ya khemisi.
Le ge e le gore mabotlelo a Mead-Johnson a rekišwa bjalo ka didirišwa lahla, a ka hlatswa a hlwekišwa a šomišwa kgafetšakgafetša.
Go akantšwe gore le ge go le bjalo o seke wa a tsenya ka gare ga maekrowaveovene goba ka gare ga sehlatswadibjana.
Letswele le le telele le boleta, leo ka bo lona le swerego dimeleletera tše 29 tša seela.
Balefe ya lephaga yeo e buletšwego go ya letsweleng ye e ka beiwago ka tsela ye e le go gore e ka lokiša go ela ga lebese gore le sehlo le ela, go lekanetša go ela, le go ela ga botlalokgolo.
Letswele le boleta le ka pitlelwa ga botse la ba la lokollwa go putsa matla a lesea a go nyanya.
Mabotlelo a a ba le theko. Gape a hwetšagala mo Afrika Borwa, le ge gole bjalo e se go ka melao ya ka mehla ya khemese eupša go tšwa go ba phatlalatši ba ditšweletša tša Medela*(lebelela letlakala la 13).
Feeder e tla bjalo ka selo se tee, go akaretšwa lebotlelo, sekwalo, papetlasediko, belefe le letswele.
Haberman Feeder ga ya tumišetšwe masea ao a na go le mathata bja go metša mohlala bao ba na go le mathata a go tloša lebese ka ganong go ya mogolong.
Letswele le swanetšwe go swareletšwa ka molomong wa lesea gore le lale ka tlase ga lehlaya la lerapo la magalagapa goba kgahlanong le sejelo sa go fepela. Se se dumelela lesea go gatelela leleme la gagwe, le letswele, kgahlanong le lerapo mme go dira ka tsela ye o kgola lebese. Ge letswele le swerwe ka go otlologa ka molomong wa lesea, le tlo gatelelwa ka gare ga lepharo mme lebese le tlo tsena ka gare ga nko e se ba go ka molomong.
Bjalo ka ge lesea le ka metša moya o montši mola le nyanya o swanetšwe go rafunywa kgafetšakgafetša, mohlala: nako le nako ka morago ga metsotswana e se mekae.
Ge lesea le ka betwa, phepo ya lesea e swanetšwe go emišwa, o swanetšwe go patlamišwa matolong a gago mme a phaphathwe ka serethe sa seatla sa gago ka mokgwa wa go tiiša gare ga magetla.
Ke moka phumula lebese go tšwa dinkong tša gagwe. Ge peto e diragala, go nyakega gore lesea le fepiwe ka go iketla, mme lebese a la swanela go tuma bomorago bja mogolo Letswele la lešobana le le nyenyane, leo le lokollago lebese le le nyane go ya molomong ka bonako, le lona le thuša go ka thibela peto.
E ka ba tshepetšo ya go nanya, go le go bjalo go a hlokagala gore motswadi a se fele pelo mme a iketle, le go tšea nako ya go lekana go fepa. Nako ya go fepa ga ya swanela go feta metsotso e 30 go iša go 45 diiring tše dingwe le tše dingwe tše 3 go iša go tše 4.
Lesea ka nako tšohle le swanetšwe go swarwa ka, lerato, pabalelo le go bolela le lona. Ye ke nako e bohlokwa ya go hloma kgwerano ya go batamelana magareng ga lesea le moamuši.
Bohlokwa bja go nyanya kgale bo gateletšwe, eupša ge ele gore phepo ya letswele goba lebotlelo ga e atlege, goba ngaka ye e phethago bongaka go lepharo e eletša ka tlogelo ya lebakanyana ya mekgwa ye e mebedi nakong ya go fola, mekgwa e mengwe le yona e ka lekwa. Se se akaretša go fepa ka komiki, lemao, lerothodi goba lehwana.
Go fepa ka komiki ke tšhielano ya go loka, bjale ka ge e bolokegile, ya maphelo, bonolo ebile e tšhipile gape e ka šumišwa go fepa ka lebese leo le hlagišetšwego letsweleng. Šomiša komiki e nyane bjalo ka Komiki ya go Fepa Lesea ya dimililitera tše 40 ye e le go gona go baphatlalatši ba ditšweletšwa tša Medela*. Hlatswa komiki o be o e hlwekiše mme o tšhele lebese le bowe magareng. Beya lesea difarong tša gago, o thekgile hlogo ya gagwe.
Go nyakega gore o mo swapaswapele matsogo gore a se kgone go thula komiki. Tleša komiki dipounameng tša gagwe mme ge a bula molomo, sekametša komiki. O tlo sora lebese go tšwa komiking. O se ke wa tšhela lebese ka molomong wa gagwe. Mo dumelele go khutša ge a le gare a sora. Otla nwa lebese ka kgato ya gagwe mme o go laole. Ge a nwele go lekane, o tswalela molomo wa gagwe mme a gana go nwa gape. Hlokomela gore o nwa bokakang letšatši ka moka, e se ba go ka go fepiwa gatee.
Lemao goba lerothi le ka hwetšwa go tšwa khemising, le ka šomišwa ga botse go rothetša lebese ka gare ga lerama la lesea, gona le go rothetša mogolong wa gagwe. Go thuša ka phepo ya lemao, silicone finger feeder ya go tšwa ga Medela e ka momelwa go lemao. Moledi a ka bea monwana wa gagwe go ya le silicone finger feeder, mme a dumelela lesea go nyanya mo monwaneng mola moswinya wa sepeiti o gateletšwe ga bonolo. Mokgwa wo o ka šomišwa gape mo go feng dihlare.
Go nweša lebese ka lehwana go nanya kudu eupša mogongwe go ka šomišwa bjalo ka tšhielano ge mekgwa e mengwe e šetilwe.
Mokgwa wo o šomišwa bjalo ka setšhabelo sa bofelo ge go fepiwa lesea la lepharo. Tšhupu e tsenywa ka gare ga nko ya lesea, mme ya lebišwa ka gare ga mometšo, ka mokgwa wo e feta mogole, mme lebese le tšhelwa ka gare ga tšhupu.
Ke mokgwa wo o sa rego selo, bjalo ka ge lesea le sa leke selo, fela ke mokgwa wo o botegago wa go dira gore lesea le atlege le go boela ke boima. Go tumišetšwe ka matla gore lesea le hlohleletšwe go nyanya tami mohlala: tami ya NUK ya mokgwa wa orthodontic, kudu ka nako ya go fepiwa. Se se tla godiša khunanoši ya go nyanya, ye e lego bohlokwa go goleng ga lehlagare le polelo. E ruta lesea gore mola le nyanya, mogodu o tletše! Ka tlaleletšo, lesea ka maikemišetšo le swanelwa ke go swarwa ka mokgwa wa tlwaelo wa go lokela go fepiwa. Ka maikemišetšo lethopo le le sese la go ediša le swanelwa ke go fedišwa ka ponyo ya leihlo.
Mokgwa ofe goba ofe wa go fepa wo o šomišwago, go bohlokwa go hlwekiša mafelo ao ngwana wa lepharo a lego go lona. Ka morago ga ge lesea le lle, mo fe meetse ao a bedišetšwego go tšwa lebotlelong, e le ka maikemišetšo a go ntšha dijo tše di šaletšego go tšwa lepharong. Leokodi le bošidi le lona le ka šomišwa go hlwekiša lepharo.
Lentšu la bofelo la tlhohleletšo: le poelo ya boima ye e oketšegilego, lesea le tla gola la gokgwahla, mo e lego gore yena ka boyena o tla kgona go šomiša lebotlelo goba letswele lefe goba lefe, goba a šomiša komiki.A go bohlokwa go diega go tshweša lesea leo le nago le lepharo gore le thome go ja dijo tše bothatana, mme o swanelwa ke go swarwa gabotse ka mokgwa wo go kgonegago.
Ditšweletšwa tša Medela di gona go tšwa go mabenkele a mangwe ao e lego matwetwe dilong tša masea, dikhemisi tše di kgethelwego le bo gomang ka nna ba baoki.
<fn>nso_Article_National Language Services_Tirofatso ya AU le Ts.txt</fn>
Tlhomo ya, le Thekgo go Palamente ya Dinaga Tšohle tša Afrika.
Palamente ya Dinaga Tšohle tša Afrika e theilwe Addis Ababa, Ethiopia ka Matšhe 2004, gomme go ile gwa kwanwa ka Julae ya ngwaga woo gore tulo ya PAP e tla ba ka Afrika-Borwa. Go tloga gona moo Palamente e swere kopano ya bobedi le ya boraro ka Agostose 2004 le ka Matšhe 2005 ka moka ga tšona ka Midrand, Afrika Borwa. Tulo ya bobedi e be e dirišeditšwe go amogelwa ga melao le ditshepedišo tša PAP le dikomiti tša yona, le go ahlaahla pono, maikemišetšo le leano la Kopano ya Afrika.
Gonabjale Palamente ya Dinaga Tšohle tša Afrika e filwe madulo a lebakanyana a mengwaga ye mehlano meagong ya Gallagher Estate go la Midrand. Afrika-Borwa ka ba Kgoro ya Dinaga tša Ntle, Lekgotlatheramelao la setšhaba, makgotlatheramelao a diprofense, e thušitše kudu mo go katlego ya tulo ya bobedi le ya boraro ya Palamente. Afrika-Borwa e phethagaditše maitlamo a yona go ya ka dipeelano tša yona tša Kwano ya Monggae gomme ya be ya fa thekgo ya tlaleletšo go fa mohlala, go fa dipeelano tša stafo, ka ge Palamente ya Afrika e sa ntše e tlo ipeakanya ka botlalo, go fa mohlala go ya ka dipeelano tša kalatšo. Palamente ya Dinaga Tšohle tša Afrika e tsene phakeng ya dikantoro ye mpsha nakong ya tulo ya boraro. Biro ya Palamente ya Dinaga Tšohle tša Afrika e kopana ka kotara ka Afrika-Borwa.
Melao ya Lekgotla La Ekonomi, Leago Le Setšo (ECOSOCC) le amogetšwe ke Kgobokano ya AU ka Julae 2004, morago ga tshepetšo ye teletšana ya ditherišano ya dinagamaloko le setšhaba. Dikemedi tša maloko a setšhaba sa Afrika a kgobokane mošate wa Kopano ya Afrika kua Addis Ababa Ethiopia, go tloga ka la 27 go fihla ka la 30 Matšhe 2005, go tlo hloma Lekgotla la Ekonomi, Leago le Setšo la (ECOSOCC) Kopano ya Afrika. Moletlo wo wa histori e bile mathomomayo a karolo ye mpsha ka go ditiragalo tša kopano go ya ka dipeelano tša go tšweletša ditsela tša go tsenya tirišong mediro ya ECOSOCC, le go hloma tshepetšo ya ditherišano ya go kgethwa ga maloko ka go Kgobokanokakaretšo ya ECOSOCC. Go kgethilwe komititshepedišo ya lebakana ya mengwaga ye mebedi go sepediša morero wokhwi.
Gore infrastraktšha ya toka ya Kopano ya Afrika e nyalantšhwe, Kgobokano ya AU e tšere sephetho ka Julae 2004 gore Kgorotsheko ya Afrika ka ga Ditokelo tša Botho le Batho le Kgorotsheko ya Toka ya Kopano ya Afrika, di swanetše go kopanywa go ba kgorotsheko e tee. Sedirišwa sa thalathalo ya semolao seo se amanago le tlhomo ya Kgorotsheko ye e kopantšwego se ahlaahlilwe ke ditulo tša Khanselephethiši ka Janaware 2006.
Molao wa Tlhamo ya AU o beakanyetša dikomiti tše ikgethago tša theknikale go hlokomela ditaba tša dikarolo maemong a botona.
Thuto, Setšo le methopo ya badiredi.
Komišene ya AU e laetšwe ke Khanselephethiši go thoma ka phatišišo yeo e tlogo nolofatša tirofatšo ya di-STC. Tikatiko ya Khomišene ya AU mabapi le go tšweletša pego ya phatišišo ye, go gapeleditše ditona tša dikarolo go ba le dikopana tša tšona. Afrika-Borwa e ile ya ba monggae wa dikopano tša ditona tša karolo tša Leagosetšhaba, Kagodintlo, Ditirelo tša setšhaba le Taolo, Meepo le Dinamelwa tša moyeng. Le ge go le bjalo, Khomišene ya AU e letetšwe gore e tšweletše pego ya nyakišišo ya yona go Kgobokano mo Pitšong ya AU ka Janaware 2006.
Mekgatlo ya morero ya AU e amogetše kakanyong Pono le Maikemišetšo a Kopano ya Afrika le Leanotirišwa la Khomišene ya AU leo le nepišitšwego go hlahla tiro ya kopanyo ya Afrika le tirišo ya NEPAD. Ka yona tsela yekhwi, tekanyetšo ya mananeo a a tlago pele a AU e lekotšwe ke Tulo ye e sego ya mehleng ya Khanselephethiši, yeo e bego e swerwe ka la 6 - 7 Desemere 2004. Kopano e ile ya amogela tekanyetšomoka ya AU ya ngwaga wa ditšhelete wa 2005/2006, e lego seroto sa US$158,384 milione. Tekanyetšomoka e bopilwe ke Tekanyetšo ya tshepedišo ya US$ 63 milione le Tekanyetšo ya mananeo ya US$ 95. 384 milione. Afrika-Borwa e lefile kabelo ya yona ya 8.25% ya tekanyetšo ya tshepedišo go ya ka sekala sa bjale sa kelo.
Afrika-Borwa, bjalo ka modulasetulo wa Komiti ya Motšwaoswere ya Ditona ka ga Sekala sa Kelo, e kgathile tema ye bohlokwa mo tshepedišong ya go thalathala sekala sa Kelo se sefsa se se šišintšwego. Sekala se sefsa sa Kelo se amogetšwe ke Kgobokano ya AU ka Julae 2005 ka magomo a 15% gomme e se nago le kelo ya ka fase. Sekala se sefsa sekhwi se tla thoma go šoma ka Janaware 2006.
Algeria, Egepeta, Nigeria, Libya le Afrika-Borwa di holofeditše go abelana ka 15% ya tekanyetšo ya mehleng ya AU mo ngwageng wa 2006, ka go realo di tiišetša 75% yeo e fago lehutšo la seemo sa ditšhelete sa mokgahlo.
Afrika-Borwa e thušitše ka go lefela ditshenyagalelo tša dinyakišišo tšeo di dirwago ke Ernst & Young go tiišetša dipeakanyetšo le bohlakiši tša AU. Pego ya nyakišišo e phatlaladitšwe mme Afrika-Borwa e thekga ka botlalo Tšhomišo yeo e kgontšhago ya ditigelo tša Ernst & Young go kgonthiša gore dipeakanyo tše maleba tša matlotlo le bohlakiši di madulong a tšona ka go Khomišene ya AU le gore dibopego tša ICT tša Khomišene di a mpshafatšwa.
Go ya ka tshepetšo ya go hlomiwa ga dihlongwa tša ditšhelete tša AU, Nigeria e tla ba monggae go Panka ya Gare ya Afrika (African Central Bank) mo legatong la Selete sa ka Bodikela sa Afrika. Mola go tšerwe sephetho sa gore Sekhwama sa Ditšhelete sa Afrika le Panka ya Polokelo ya Afrika di tlo hlokomelwa ke Selete sa Gare sa Afrika, le Selete sa ka Leboa sa Afrika ka tatelano, ga go dinaga tše di hlaotšwego ka dileteng tšeo gore di hlokomele mekgatlo yeo go fihla bjale.
Tšhomišo ya sephetho mabapi le sebopego, se se tšerwego Kopanong ya AU yeo e bego e swerwe Maputo ka 2003, malebana le kalatšo ya badiredi se tšwela pele gabotse. Afrika-Borwa e sa tlo diriša khouta ya badiredi yeo e e filwego. Go fihla bjale ke Maafrika-Borwa a mabedi ao a thwetšwego go šoma ka gare ga Khomišene e lego Ngaka B Tema (go tšwa go Kgoro ya Saense le Theknolotši) bjalo ka Molaodi wa: Methopo ya Badiredi, Saense le Theknolotši, le Mdi F Lortan (go tšwa go mekgahlo ya setšhaba bjalo ka mohlankedi wa morero wa Yunite ka ga Mekgatlo ya Setšhaba le Diaspora- yeo e bego e tsebja ka la CSSDCA).
Kanopego e tlama dinagamaloko ka moka tša AU go ba le kgathotema ye maleba ka ga tekatekano ya bong. Dinagamaloko di tlamega go hlama dipego tša naga tšeo di tšweletšago dikatlego tša tšona goba ka tsela ye nngwe tlhatlošong ya toka le tekatekano ya bong. Dipego tša dinaga di swanetše go tšweletšwa kopanong ya AU ka Julae ke Khomišene ya AU. Afrika-Borwa e phethile le go tšweletša pego ya naga ya 2005 go Khomišene ka nako go ya go Kopano ya AU yeo e bego e swerwe Sirte, Libya ka Julae 2005.
Go fihla bjale, Afrika-Borwa e tiišeditše dikwano tše lesome tša OAU/AU gomme ya saenela tše pedi tšeo di sa emetšego tiišetšo. Go fihla bjale dikwano tše lesomehlano tša OAU/ AU di fiwa šedi yeo e tšwelelago ke dikgoro tše di lebanego le modiro wo.
Tshepetšo ya go lekola tšhutišetšo ya dikwano tša OAU go Kopano ya Afrika, e gare e tšwela pele gomme e tla ama dikopano tše mmalwa tša ditsebi tša molao mabapi le dikwano tša go fapana tšeo gantši di swarwago Mošate wa AU go la Addis Ababa, Ethiopia.
Tirišanompsha ya Tlhabollo ya Afrika (NEPAD) bjale e na le mengwaga ye mene. Sengwalwa sa motheo, seo se hlalošago Pono, ditheo le ditlapele tša NEPAD, se amogetšwe ke Kgobokano ya Dihlogo tša Dinaga le Mebušo tša Lekgotlakopano la Afrika (OAU) leo bjale le tsebjago ka la Kopano ya Afrika (AU) ka Julae 2001.
Se se latetšwe ke tokišetšo ya ditlhako tša morero le dipolanetšhupetši tša dikarolo tšeo di tsomago šedi ya pele: bokgoni bja ditiragatšo tša go thekga khutšo, maemo le ditšhupatsela tša Mokgwatekolo wa Tshenko ya Balekani ba Afrika. (APRM) e lego sedirišwa sa NEPAD sa go hlatloša pušo ye botse, Leano la NEPAD sa Maphelo, Leanotiro la Thuto (leo le lego tekolong); Lenaneokgoparara la Tlhabollo ya Temo la Afrika (CAADP); Leanotiro la Pakakopana (STAP) la Tlhabollo ya Infrastraktšha;, Leano la Leano la Saense le Theknolotši; leanotiro la Tikologo, Leanotiro la Boeti le Leanotiro la Bokgoni bja Tšweletšo la Afrika, Maano ka moka a dikarolo a amogetšwe ke Kgobokano ya AU morago ga go lekolwa ke ditsebi le Ditona tša Afrika.
Matlakala a boemo bja dikoloto tša dinaga tša Afrika go dinaga tšeo di hlabologilego, mekgahlo ya mahlakorentši, kgwebišano ya ditšhabatšhaba, ditšhelete tša tlhabollo, theknolotši ya tshedimošo le dikgokagano (ICT) le HIV/ AIDS. NEPAD gape e rulagantše diwekšopo le dikhonferense le maloko a setšhaba le makala a praebete.
Ditheo le melaetša tša motheo tša NEPAD ke tše di latelago: Go dumela go ba mong wa Afrika le go tšea boikarabelo bja tlhabollo ya kontinente, go hlatloša le go tšwetša pele temokrasi ka mo gare ga Afrika; ditokelo tša botho, pušo ye botse le boetapele bja boikarabelo; boitshepho go kgonagatšo ya go fokotša go ikanya thušo, go aga bokgoni mo mekgahlong ya Afrika, go hlatloša kgwebišano ka mo gare ga Afrika, go tšwetša basadi pele; go tiišetša lentšu la Afrika mo dikopanong tša ditšhabatšhaba; le go hloma tirišano le mekgahlo ya setšhaba ya Afrika, makala a praebete le dinaga tše dingwe tša Afrika le baagi ba ditšhabatšhaba.
Tšekhwi ke tšona ditheo le melaetša yeo bathekgi ba NEPAD ba bego ba di kwalakwatša go tloga mola lenaneo le thongwago ka 2000. Bona ba gatelela ntlha ya gore Maafrika bjale gona a tšere sephetho sa gore ke nako bjale ya gore ba tšee taolo ya bokamoso bja bona le go betla tsela ya bona ya go hlabolla kontinente ngwagakgolong wa 21. Go tšea taolo tshepedišong go šupa kamogelo ya boikarabelo bja go lokiša ditlhohlo tšeo di lebanego le kontinente. Tše di akaretša tharollo ya diphapano, phokotšo ya bodiidi, twantšho ya bomenetša, phedišo ya mathata ao a hlolwago ke malwetši le go tiišetša makgoni a dilete tša Afrika.
Dipoelo ke dife ka morago ga mengwaga ye mene Na e ka ba go na le phetogo mabapi le mokgwa wo AU, Ditšhaba tša Ekonomi tša Selete (di-REC) le ka moo mebušo ya setšhaba e sepedišago ditaba tša yona ka gona Go direga eng ka tšhomišo ya mananeo a NEPAD le tšhomo ya diekonomi tša Afrika E ka ba go fetogile tlholego le diteng tša kamano le poledišano le dinaga tše di intasterifaditšwego le mekgahlo ya mahlakorentši?
Ka go sekaseka kgatelopele ya NEPAD go tloga ge e thongwa ka 2001, re swanetše go elelwa gore go fetola naga le kontinente ke tshepetšo ye telele yeo e ka se phethwego ka nako ya mengwaga ye mene. Bohlatse go tšwa dikarolong tše dingwe tša lefase bo laetša gore ditshepetšo tša phetošo ya mohuta wo di ka tšea dingwagasomesome le ge e ka ba meloko ye mentši. Mabapi le Afrika, wokhwi ke mošomo wa go raragana le go feta, kudu ge go lebeletšwe gore ke kontinente ya dinaga tše 53 yeo e swanetšego go fetošwa. A re gopoleng sekhwi ge re le gare re sekaseka kgatelopele ya Afrika mo mengwageng ye mene ya go feta.
Re a kgolwa gore kgatelopele ye e holofetšago ya ka bjako e ngwadišitšwe mengwageng ye mmalwa ya go feta. AU e itshwere go fapana le ketapele ya yona OAU.
Ye nngwe ya diphetogo tše bohlokwa ke tsela yeo go rarollwago dithulano le go laola tšweletšo ya khutšo go la Burundi, Liberia, Democratic Republic of Congo (DRC), Cote d'Ivoire le Sudan. Yona e tliša boetapele bjo bo tiilego gomme dinaga tša Afrika tšeo di phethago mošomo legatong la yona, di dira bjalo ka fase ga ditaelelo tšeo di hlalošitšwego gabotse. Ka mantšu a mangwe go na le molao le malebelo.
Sa bobedi, makala a magolo a AU a matlafaditšwe ge go lebelelwa ditaelelo, tekanyetšo ya ditšhelete le boetapele. Ke ditheo le maikgafelo tša NEPAD tšeo di fago tiišetšo le ditaetšo go diphetogo tše. Ka go realo Khomišene ya AU e na le taelelo yeo e tiilego le bokgoni bjo bokaone go feta ketapele ya yona e lego Bongwaledi bja OAU. Go feta fao, Khansele ya Khutšo le Tšhireletšego e na le sebopego sa boetapele le ditshepedišo tše di kaone tša go šoma go feta molekani wa yona ka go OAU, yeo dikholo tša yona di šetšego di bonwe maemong a mmalwa.
Sa boraro, ka NEPAD, baetapele ba Afrika ga se ba ikamanye fela le bong le boetapele bja go tsošološa lenaneothero la mpshafatšo ya ekonomi eupša ba fetošitše diteng tša lenaneothero le gomme ba gatela pele ka go fetoša kamano ya ditšhabatšhaba.
Merero le ditlapele tša NEPAD di beile tlhako ye e amogetšwego ya ditšhabatšhaba ya tlhabollo ya Afrika. APRM, e lego maithomedi a NEPAD, e hweditše kamogelo ya ditšhabatšhaba. Godimo ga moo infrastraktšha, saense le theknolotši le tswalantšho ya ekonomi ya dilete, tšeo di bego di se gare ga ditlapele mo lenaneotherong la tlhabollo ya badirišani ba rena bjale di maemong a gare. Ka mantšu a mangwe ka tirišo ya NEPAD baetapele ba Afrika ba fetotše seemo sa tlhabollo ka mešogofela. Malebiša a a sesefetšego mabapi le Dipampiri tša Leano la Phokotšo ya Bodiidi (PRSPs). a tšeetšwe maemo ke malebiša a botlalo a go akaretša a tlhabollo. Ka ditsenogare tše, Maafrika, ka boona, a betlile tsela ya tlhabollo ya dinaga le kontinente ya ona.
Baetapele ba bantši ba Afrika, bjalo ka tiišetšo ye e lego pepeneneng ya maikemišetšo a bona a go itebanya le bomenetša, pušo ye e fokolago le kabo ye e fokolago ya dithoto tša setšhaba le ditirelo go baagi, ba šomiša ditshepetšo tša tekolo ya balekani. Ka fase ga mengwaga ye mebedi go tloga mola gwa amogelwago maemo, ditšhupatsela le ditshepedišo tša dinaga tše 23 di dumetše lenaneo le ditekolo tša dinaga tše pedi - Ghana le Rwanda - di phethagaditšwe.
Tlhabollo ye nngwe ye e thakgatšago ke tiišetšo ya temokrasi le taolo ye e kaonafaditšwego ya ekonomi ye kgolo go putlaganya kontinente. Re lebeletše ka kgahlego dikgetho tše di atlegilego le diphetogo tša khutšo ka Mosambiki le Namibia, mo go tše dingwe, gomme Tanzania e tlo angwa ke tshepetšo ye kgauswinyana. Baetapele ba Afrika ba atlegile go tsena gare dithulanong tša Togo go kgonthiša gore go ba le phetogo ya dipolitiki ya khutšo ka nageng yeo.
Palogare ya kelo ya kgolo ya ekonomi ya kontinente ka 2004 e be e le dipersente tše 5.1 (e lego ye kgolo mo mengwageng ye seswai) mola tahlegelo ya ngwaga wa ditšhelete e theogile go ya seemong sa lefeela.(noto) Kelo ya kgolo ya diphesente tše 5.1 ya ekonomi e latela diphesente tše 3.7 tša 2003 le diphesente tše 2.9 ka 2002.
Le bjale, tlhohlo ke go swareletša seemo sekhwi le go oketša kelo go leba go diphesente tše 7. Re kgolwa gore maemo a hlohleletša seemo sekhwi Nyakego ya diromelwantle tša Afrika go ya China le Intiya e itaetša e tla swarelela. Mme ge diphetogo ka Afrika di hwetša kamogelo, re holofela gore dikhamphani tša makala a praebete di tla tšea sebaka sa Molao wa kgolo le Sebaka wa Dinagakopano tša Amerika go Afrika (AGOA) le dikwano tša Kopano ya Yuropa (EU) tša go Dumelela tšohle ka ntle le Dibetša ka go oketša didirwa le diromelwantle go tšwa ka Afrika.
Godimo ga moo tšhomišo ya mananeo a NEPAD e seemong sa go akgofa mo mengwageng ye e tlago. Ditokišetšo le ditherišano tša tšhomišo ya CAADP di šetše di phethilwe. Ditšhaba tša selete le mebušo ya setšhaba le tšona di ikgafile go oketša dikabelo tša tšona tekanyetšong ya ditšhelete ya temo go ya go dipersente tše 10 ka ngwaga mo mengwageng ye mehlano. Badirišani ba tlhabollo le dihlongwa tša mahlakorentši le tšona di rapilwe. Mokgahlo wa Dijo le Temo (FAO), Sekhwama sa Ditšhabatšhaba sa Tlhabollo ya Temo (IFAD), Panka ya Lefase; Mokgatlo wa Dinagakopano wa Tlhabollo ya Ditšhabatšhaba (USAID) le Lenaneo la Lefase la Dijo (WFP), ka moka di file thekgo ye e bonalago ya tlhatlošo ya CAADP.
Leanotiro la Bokgoni bja Tšweletšo la Afrika le amantšhwa sekgauswi le CAADP. Morero wa motheo wa leano le ke go hlatloša diintasteri tša temo le mediro ye mengwe ya tšweletšo ka go diriša papišo ya dikatlego ka go karolo ye nngwe le ye nngwe ya selete. Tšhomišo ya leano le e šetše e thomile ka Bodikela bja Afrika.
Kgatelopele ye botse e šetše e dirilwe mo tšhomišong ya mananeo a mangwe a NEPAD go akaretšwa, maphelo, ICT, thuto, tikologo le saense le theknolotši.
Go tloga ka 2001, setlapele sa rena e be e le morwalo wo o hlolwago ke malwetši a go thibelega le go alafega, ka godimo ga lenaneothero la godimo la tlhabollo. Ka 2001, re biditše makala ao lebakeng leo a bego a sa tsebje mo go peeletšo go tša maphelo go tšwetšwa pele tlhabollo ya tša leago le ekonomi le kalafo ya di- anti- retrovirals. Go tloga ka nako yeo re bone tšwelelo ya Global Fund go lwantšha AIDS, TB le Malaria le Leano la Kalafo ya AIDS la 3 x 5, mo go tše dingwe. Leano la NEPAD la 'Twantšho kgahlanong le AIDS le beakanyetša Leano le le akaretšago la go lekola le khuetšo ya HIV LE AIDS mo go kontinente gomme le akareditšwe ka go mananeo ka moka a NEPAD. Tsebagatšo ya go oketša kamantšho go tša maphelo bjalo ka mokgwa wa go tliša le mokgwa wa go rutantšha le go dira gore dirutegi tša maphelo di se ngwegele mešomo, le go huetša maitshwaro ka Afrika le ka dinageng tša ditšhabatšhaba. Dinaga di šetše di thomile go diriša Leano la Maphelo la NEPAD, gape le tšhomišano ya rena le Mokgahlo wa Lefase wa Maphelo kudu, Kantoro ya wona ya Selete ya ka Afrika, sa tšwela pele go tliša dipoelo tše botse. Motheo wa tlhabollo ye e akgofišwago ya diprotšeke tša maithomedi mo thekgong ya maphelo o adilwe gabotse. Khomišene ya Afrika le yona e dirile ditigelo tše maatla go thekga maemo a NEPAD ka ga maphelo.
Ditlapele tša mathomo tša NEPAD ka go ICT, tšeo di fihlilego sekeng sa tšhomišo, ke protšeke ya dikolo ka inthanete (e-schools) le kabo ya phaephe ya go sepetšwa ka lewatleng ya mohuta wa tlhaleihlo mo Lebopong la Bohlabela la Afrika. Protšeke ya dikolo ka inthanete (e-schools) ke maitekelo ao a tebilego ao ka ona NEPAD e šomago kudu le makala a praebete go hlabolla Leano la go kgontšha dikolo ka moka tša Afrika go ba le phihlelelo go ICT mo gareng ga mengwaga ye 10. Protšeke ya diteko e ama dikolo tše 90 go tšwa go dinaga tše 16, tša Afrika, yona e tla hlongwa mo seripeng sa bobedi sa 2005.
Ditshenyagalelo tše di akantšwego tša phaephe ya go sepetšwa ka fase ga lewatle ya tlhaleihlo (fibre-optic) ke dimilione tše US$200 gomme maikgafelo a šetše a laeditšwe ke Telcom Utilities ya Afrika le dikoporase tša praebete go kgoboketša bonnyane 50% ya kapetlele yeo e nyakegago. Sehlopha sa Panka ya Lefase se kgopetšwe go lefela tšhelete ye e šetšego. Wo ke mohlala wo mobotse wa tirišano ya setšhaba le ba praebete.
Go feta moo, re hlatloša tlhabollo ya tlhako ya e-pušo, yeo e akaretšago lekala la ditirelo tša setšhaba, dikhomišene tša dikgetho le pušo ya selegae. Legato la mathomo la protšeke le lebantšwe go e-palamente, yeo e tlago kgontšha maloko a palamente go hwetša le go abelana tshedimošo yeo e lego ya maleba go mediro ya bona ya ka thoko le ya ka go lekgotlatheramelao.
Mopresidente Wade wa Senegal o be a etile pele maitekelo a Sekhwama sa Digital Solidarity, seo se hlomilwego ka Geneva ka la 14 Matšhe 2005, mo mengwageng ye meraro ya go feta. Ditšhelete tše di kgobokeditšwego di tla dirišetšwa go godiša ditirelo tša ICT go dilete tša magaeng.
Mo lekaleng la saense le theknolotši re gatela pele ka go hloma mafelo a bokgoni. Institute ya dinyakišišo tša Leruo ya Ditšhabatšhaba ka Nairobi, ke monggae wa ye nngwe ya disenthara tša NEPAD tša bokgoni ka go dipayosaense. Mafelo a mangwe a kopano a hlomilwe kua go Khansele ya Dinyakišišo tša Saense le Intasteri (CSIR) ka Afrika-Borwa le go Mokgahlo wa Setšhaba wa Temo wa Egepeta ka Egepeta. Senegal e itlamile go fa bodulo legatong la Bodikela bja Afrika. Senthara ya CSIR e tla lebelela fela tša maphelo mola senthara ya ka Egepeta e tlo lebelela dikamano magareng a tša maphelo le temo. Re gare ka go hlaola disenthrara tša bokgoni tša saense le theknolotši ya meetse ka tšhomišano le UNESCO. Mebušo ya Canada le Fora ke yona e lego badirišani ba diketapele mo karolong yekhwi.
Mo lekaleng la tša tikologo, thušo ya mašeleng e hweditšwe ya go thwala ditsebi mo go ye nngwe le ye nngwe ya di-REC gomme kalatšo ya bašomedi e šetše e thomile. Maanotiro a Tikologo a Seletenyana sa NEPAD le ona a gare a hlabollwa ke di-REC go lebeletšwe tlhako ya Leanotiro la Tikologo la NEPAD. Badirišani ba bohlokwa mo lenaneong le ke Lenaneo la tša Tikologo la Kopanoditšhaba (UNEP) le Global Environment Facility (GEF). Lenaneo la Dikgeregere la Afrika (ASP), leo le ikemišeditšego go fediša ditšhefi tša kgale le dikhemikale tše di swanago natšo mo Afrika, le lona le thomile go šoma.
Mabapi le infrastraktšha ya putlaganyo a mellwane le diprotšeke tše dingwe tšeo di nago le khuetšo ye kgolo ya selete, lepheko le legolo ke- bokgoni bja bongwaledi bja REC - eupša sekhwi se gare se a lokišwa. Mokgahlo wa Kago ya Bokgoni wa Afrika o gare ka go swara ditekolo ka ga dinyakwa tša kago ya bokgoni bja di- REC ka moka. Se se akaretša go hlaola thekgo ya ditšhelete yeo e nyakegago go tsenya ditigelo tirišong. Katlego ye nngwe ke boikgafelo bjo bo dirilwego kua kopanong ya Foramo ya Tirišano ya Afrika ka Aprele 2006 ke dinaga tša G8 le Mokgahlo wa Tšhomišano ya Ekonomi le Tlhabollo (OECD) go fa šedi ye kgolwane go tlhabollo ya infrastraktšha.
Mo mengwageng ye meraro ya go feta, Panka ya Tlhabollo ya Afrika (AfDB) le Panka ya Lefase, di be di le gare di efa setlapele go diprotšeke ka go NEPAD STAP mabapi le Tlhabollo ya Infrastraktšha. Diprotšeke tše bohlokwa tšeo di lego gare di thekgwago ka tšhelete di akaretša Phaephe ya Kese ya Afrika-Bodikela, togaganyo ya mohlakase ka Bodikela le Borwa bja Afrika, dikgokagano tša ditsela tša ditlapele tša godimo le dinyakišišo tša dikgonagalo tše mmalwa. Ditšhelete tšeo di gafilwego go infrastraktšha ya diprotšeke tša NEPAD, go akaretšwa le tšeo di sa akantšwego, di feta dibilione tše US$5. Canada le Japane e bile bathekgi ba bagolo ba ditokišetšo tša infrastraktšha ya diprotšeke ka go enetši, dinamelwa le ICT. Le ge go le bjalo, ge go lebeletšwe tšhalelomorago go tlhabollo ya diprotšeke tšeo di tlago pele le ditšhitišo tša bokgoni mo magatong ka moka, gona lebelo leo dilo di amogelwago le dutše le sa kgotsofatše.
Lenaneo la meetse le na le thekgo ye e nabilego go tšwa go badirišani ba tlhabollo. Kudukudu Mmušo wa Fora o file ketapele, gammogo le Khomišene ya EU le AfDB.
Dihlogo tša Dinaga tša NEPAD le Komiti ya Tšhomišo ya Mmušo le yona e tšere sephetho sa go lekodišiša dikgetho tša go boloka ditšhelete tša phenšene tša Afrika ka go diprotšeke tša infrastraktšha tše di hlaotšwego bjalo ka ditlapele, gape se se tiišetša maikano a Afrika a go itlhabolla ka noši. Pego mo tabeng yekhwi e gare e a beakanywa ka fase ga tlhahlo ya Ditona tša Matlotlo tša Afrika.
Tlhabollo ye nngwe ye e amogelegago ke koketšo ye e atlegilego ya Lekgotla la Ditšhabatšhaba la Tlhabollo (IDA), le Sekhwama sa Afrika sa Tlhabollo(ADF) e lego tsela ye bobebe ya dikadimišo le dikabelo tšeo di tšwago go Panka ya Lefase le AfDB ka tatelano. Methopo ya tlaleletšo e swanetše go kgontšha dihlongwa tše pedi tšekhwi go oketša thekgo ya tlhabollo ya Afrika.
Tlhabollo ya infrastraktšha e matlafaditšwe gape ke bobedi Protšeke ya Mileniamo ya Ditšhabakopano le dipego tša Khomišene ya Afrika, tšeo bobedi ga tšona di digetšego thekgo ye e okeditšwego ya tlhabollo ya infrastraktšha. Re holofela gore kopantšho ya ditlhabollo tšekhwi ka moka e tla hlola dipeeletšo tše di oketšegilego karolong yekhwi. Ka go realo, re na le tshepho ya gore, ge go lebelelwa kabelanomotheo ya infrastraktšha go tlhabollo, kgolo ya ekonomi ka Afrika e tla swarelela magatong a ka godingwana go feta peleng.
AU e na le maikarabelo a motheo a go hlola khutšo le Tšhireletšego mo kontinenteng, tšeo di akaretšago Khansele ya Khutšo le Tšhireletšego, Peakanyo ya Tshebotšo ya Mathomong ya Kontinente, Seboka sa Dihlalefi, Mašole a Afrika a komanamadulaabapilwe. Tema yeo e kgathwago ke NEPAD mo go Khutšo le Tšhireletšego e amana le kagolefsa ya ka morago ga dithulano le kgoboketšo ya methopo ya Sekhwama sa Khutšo. Kamanong yekhwi, NEPAD e ruma Tlhako ya Kagolefsa ya Morago ga Dithulano yeo nepo ya yona e lego go tšweletša bokgoni bja bakgathatema ba ka gare. Maano a tletšego a kagolefsa morago ga dithulano a šetše a hlabollotšwe ka tšhomišano le ditsebi tša Afrika le badirišani ba tlhabollo.
NEPAD gape e bile mafolofolo go hlabolleng ga tlhako ya go tiišetša bokgoni bja pušo bja dinaga tša Afrika.. Maitapišo a a etilwe pele ke Ditirelo tša Setšhaba tša Afrika le Ditona tša Taolo. Leano la mathomong le šetše le beakantšwe gomme Khomišene ya Yuropa e abelane ka ditšhelete tša go tsenya tirišong ga Legato la Mathomo.
Mananeo a ditlapele a NEPAD a šetše a akanyeditšwe gomme a gare a a šomišwa ka tsela ye e lego gore a logaganya ditekolo tša bong. Taba ya bong e tla matlafatšwa gape ke tsebagatšo yeo e rulagantšwego ya Sehlopha sa Tšhupetšo seo se bopšago ke ditsebi tša maitemogelo mo go tša bong le tlhabollo. E tla thuša ka go logaganya ditaba tša bong ka go lenaneo la tšhomišo. Lekala le le šomišana sekgauswi le Khomišene ya AU le di-REC.
Re tšwela pele ka go ikopantšha le dihlopha tša maloko a setšhaba mo magatong a go fapana. Mo legatong la kakaretšo go lekala la setšhaba le hlomilwe ka bongwaleding bja NEPAD ka nepo ya go ba le lefelo la tekolo la setšhaba. Mo legatong la makala, mananeo ka moka a tsene tirišong ka thušo le thekgo ya maloko a maleba a setšhaba. Go fa mohlala, go kgatha tema ga maloko a setšhaba ke karolo ya tshepetšo ya Tekolo ya Balekani ya Afrika. Le ge go le bjalo, go swanetše gore go hlokomelwe gore maemo le bogolo bja kgathotema ya maloko a setšhaba mo tšhomišong ya mananeo a NEPAD a ithekgile kudu godimo ga bokgoni bja dihlopha tša maloko a setšhaba. NEPAD, kudu ka dibopego tša yona tša dinaga, e tla thekga kgodišo ya bokgoni bja mohuta wo mo dinageng tše ntši tšeo di bo hlokago.
Mo legatong la diletenyana, di-REC tše ntši di nepišitše gape mananeo a tšona go sepelelana le ditlapele tša NEPAD gomme di akareditše tšhomišo ya NEPAD ka go lenaneothero la dikopano tša tšona. Se se laetša gape maikemišetšo a Dihlogo tša Dilete le Komiti ya Tšhomišo ya Mmušo (HSGIC) maloko a diletenyana tšeo a eta pele tsenyotirišong ya mananeo a NEPAD. Ka nnete, ke mo legatong la diletenyana, ka dinagamaloko, mo e lego gore bong bja NEPAD bo swanetše go hlongwa gona. Di- REC ka moka bjale di šoma le Bongwaledi bja NEPAD le badirišani ba bangwe, bjalo ka Motheo wa Kago ya Bokgoni ya Afrika(ACBF), go hlameng lenaneo la go rarolla mapheko a tlhokagalo ya bokgoni a di-REC ao a hlaotšwego mo nywageng ye meraro ya go feta.
Go tšwa mo go ditaba tša ka godimo, go molaleng gore NEPAD e matlafaditše tlhabollo mo kontinenteng. E lokolotše mafolofolo le moya wa go šoma.
NEPAD e filwe maatla ke ka fao makala a praebete a iphetoletšego ka gona mo go Leano sekhwi. sa yona. Gonabjale go na le maitapišo a makala a praebete a NEPAD ka go dinaga tše mmalwa tša Afrika le ditšhabatšhabeng. Sehlopha sa Borakgwebo sa NEPAD se hlomilwe ka 2002 ka fase ga boetapele bja African Business Roundtable, mola Afrika-Borwa, Nigeria le Kenya, gammogo le dinaga tše dingwe tša Afrika, di na le dikgaolo tša kgwebo ya NEPAD. Mo go tša ditšhabatšhaba, Foramo ya Ekonomi ya Lefase le Khansele ya Kgwebo ya Kgweranoditšhaba, Khansele ya Koporase ka ga Afrika, le Khansele ya Koporase ya Canada di swara ditiragalo tša NEPAD tša ngwaga gomme tša hlatloša dipeeletšo ka Afrika. Kgwebo gape e amegile ka go tokišetšo le thekgo ya ditšhelete go diprotšeke tše mmalwa tša NEPAD, go akaretšwa le kheibole ya ka fase ga lewatle ya tlhaleihlo le dikgokagano tša diselula dillathekeng.
Peeletšo ka lekala la praebete mo go tša meepo e oketšegile ka mokgwa wo o kgahlišago mo mengwageng ye mmalwa ya go feta ebile re šetše re bone kgahlego ka go mehuta ya go fapana ya dirafša. Dikhamphani tša merafentši le tše nnyane di boetše mono Afrika ka dipalo tše ntši, ka mediro ya go nyaka dirafša mo dinageng tše ntši, go akaretšwa Botswana, DRC, Tanzania le Mali.
Ditšwelopele tše di sepelelana le kakgofišo ya morero le dimpshafatšo tša taolo le tšhomišano ye e kaonafetšego ya Ditona tša Afrika tša Meepo. Bona ba thomile foramo go hlatloša tšhomišego ya merero, dipeeletšo tše oketšegilego le go phagamiša makgoni ao a nyakegago mo tlhabollong ya lekala le.
Le ge go le bjalo, dinaga tša Afrika di swanetše go šoma ka maatla go hlola maemo ao a loketšego kgolo ya kgwebo le koketšego ya dipeeletšo thwii tša ka ntle. Sekhwi se swanetše go dula e le tebanyo ye kgolo ge e le gore Afrika e nyaka go fihlelela kgolo yeo e swarelelago ka boyona.
Badirišani ba kgolo ka moka ba bile mafolofolo go godiša lekala la praebete, kudu mebušo ya Italy le Germany, yeo e ilego ya amogela diforamo tše bohlokwa tša praebete mo mengwageng ye mebedi ya go feta.
Kgahlego yeo e okeditšegilego le go kgatha tema ga makala a praebete di šupa gore dikgopolo tše di fošagetšego ka ga Afrika di a fetoga.
Malebiša a mangwe a NEPAD e bile go hlola tirišano ya mmakgonthe le dinaga tšeo di intasterifaditšwego kudu, e lego tirišano yeo e ithekgilego godimo ga tshepano, tlhomphano, poto le maikarabelo. Tshepetšo yekhwi e thomile ka 2001 ge go mengwa dipulamadibogo tša NEPAD ke baetapele ba dinaga tša G8 go tlo šomišana le Afrika ge go tsenywa NEPAD tirišong.
Poelo e bile go lokollwa ga Leanotiro la G8 la Afrika ka June 2002 leo ka go lona ba dirilego boitlamo bja go thekga tsenyotirišong ya NEPAD le go hlagiša dipego tša ka mehla mabapi le tema ya seo ba se dirago. Se se latetšwe ke go dumelelana le go thekga NEPAD ke baagi ba ditšhabatšhaba ka Kwano ya Kopanoditšhaba ya 57/ 7 ya 2002 le go tsenywa tirišong ga leano la Kopano ya Lefase ka ga Kgolo yeo e Swarelelago (WSSD) yeo e bego e swerwe ka Afrika-Borwa ka Setemere 2002.
Ka morago ga kamogelo ya kwano ya 57/ 7, Mongwaledipharephare wa Ditšhabakopano o hlomile kantoro ya Moeletši yo a Ikgethago ka ga Afrika. Ye nngwe ya ditaelelomotheo tša kantoro yekhwi ke go hlatloša NEPAD ka go Peakanyo ya UN le ka go ditšhabatšhaba, ka go dirišana le dibopego tša NEPAD. Mongwaledi pharephare wa UN o fa pego ngwaga ka ngwaga mabapi le thekgo ya go šomišwa ga NEPAD baaging ba ditšhabatšhaba. Go fihla bjale, dipego tše pedi tšeo di laetšago tšwelopele di hlagišitšwe le go ahlaahlwa ke Kgobokanokakaretšo ya UN.
Pitšong ya G8 yeo e bego e swaretšwe Evian ka 2003, go ile gwa kwanwa go katološa poledišano magareng ga G8 le dinaga tšeo di bego di rata tlhongo ya NEPAD go dinaga ka moka tša OECD tšeo di thušitšego kudu ka go thušo ya tlhabollo. Go kgatha tema ka mo lehlakoreng la Afrika go katološeditšwe go akaretša baemedi ba dinaga tše 20 tšeo di šomago mo go NEPAD HSGIC; bangwalediphethiši ba ba di-REC le moemedi wa Khomišene ya UN. Karolo yeo e kgathwago ke Foramo ya Badirišani ya Afrika ke go tšea tšwetšopele ya tekolo ya mohlakanelwa mo go maikemišetšo go iša go tsenyotirišong ga mananeo a NEPAD le go hlaola ditharollo tše di tsomegago tša maemo a godimo a sepolitiki go tšwa go mahlakore ao ka bobedi.
Tšhomišano ye e oketšegilego ya baetapele ba G8 le OECD le dipulamadibogo tša NEPAD le yona e thušitše go thibela theogo ya meela ya thušo ya tlhabollo go Afrika. Ee, baetapele ba Afrika ga ba iphare ka dipataka ba nnoši eupša ga ba ganetše ntlha ya gore tlhako ya morero ya NEPAD o beakanyeditše malebiša a akaretšago go, le tlhalošo ya seo Afrika e se nyakago. Go feta fao, lenanethero la NEPAD le tsebagatšo ka baetapele ba NEPAD le beile Afrika le ditlapele tša yona mo go lenanethero la lefase le ge go e na le mathata a magolo go tšwa felo tsoko mo lefaseng. Ka ntle le NEPAD, go bonala go be go ka se kgonagale gore Afrika e fihle ntlhorwaneng ya lenanethero, le ge e ka ba go ba le sebaka sa go dula fao.
Pego ya Tlhabollo ya Afrika e dira ditemogo tše di latelago: "Ka morago ga theogo bogolong bja di-1990, tseno ya ODA go Afrika e thomile go matlafala, ya namelela go tloga go palomoka ya dibilione tše US$15,7 ka 2001 go ya go dibilione tše US$21,2." Dipalo tša 2003 ke dibilione tše US$23,7. Dipalelo tša rena di laetša gore re šomile, gona dikholofetšo tša Monterrey le tša ka morago ga Monterrey gona di tla oketša palomoka ya kelelo ya lefase ya ODA go $US109 bilione ka 2010 le dibilione tše US$144 ka 2015, koketšo ya kelelo go Afrika ya US$44 bilione ka 2010 go ya goUS$61 bilione ka 2015..
Godimo ga maikgafelo ao a dirilwego kua Monterrey, Dinaga Tše Kopanego di hlomile Sekhwama sa Mopresidente sa Tšhoganetšo go thuša mabapi le Kimollo ya AIDS, mola kgauswinyana a butše Akhaonto ya Ditlhohlo, mola EU e ikarabetše go kgoeletšo ya baetapele ba NEPAD ka go tšwelela ka maitekelo a mabedi a bohlokwa. La mathomo ke go abela diphesente tša tekanyetšo ya ditšhelete ya Thušo ya Tlhabollo ya Afrika go khutšo le tšhireletšego mo boikarabelong go kgoeletšo yeo e dirilwego ke baetapele ba Afrika kua Genoa go la Italia, ka Julae 2001 le gape ka go kopano yeo e sego ya mehleng gare ga dipulamadibogo tša NEPAD le boetapele bja EU ka Oktoboro 2001. Sa bobedi ke tsebišo ya maloba ya tšhupadipaka ya go oketša thušo ya tlhabollo go iša go 0,56% ya GNI pele ga 2010 le go iša go 0,7% pele ga 2015. Tsebišo ya maloba ka Ditona tša Matlotlo tša G8 ya go phumola dikoloto tšeo di tšerwego ke dinaga tša go diila (HIPC), tše 14 tša tšona e le tša Afrika, go Panka ya Lefase le Panka ya Tlhabollo ya Afrika ke sešupo sa boiphetolelo bja ditšhabatšhaba go tsebagatšo ya Afrika. NEPAD ga se e kgathe tema ye nnyane mo go fetoleng maikutlo a boikarabelo go kontinente e lego seo se bontšhwago ke maitekelo akhwi. Go phumolwa ga dikoloto tša Afrika go be go le bohlokwa kudu ka lebaka la gore le ka morago ga ge morero wa HIPC o feditšwe, baamogedi ba 12 go ba 26 ba dinaga tša maphethelong a Sahara di be di tla no fela di na le morwalo wa dikoloto tšeo di bego di tla no dula di palelwa ke go lefela dikoloto tša tšona, mola ba bangwe ba be ba tla no palelwa ke go oketša lenanethero la bona la kgolo go fihlelela dinepo tšeo go kwanego ka tšona le baagi ba ditšhabatšhaba.
Dika tšekhwi di laetša gore tirišano e tliša dipoelo. Le ge go le bjalo, dikakanyo tša bjale tša ditšhabatšhaba ke tša gore dibilione tše US$50- $75 tša thušo yeo e ba go gona ka ngwaga e a nyakega gore Afrika e kgone go fihlelela di-MDG. Se se nyaka pedifatšo ya thušo mo pakeng ye nnyane le koketšego ye nngwe morago ga moo. Tlhohlo ke go e šutišetša legatong le le latelago le gore baetapele ba Afrika ba itlhaganele mo ditabeng tšekhwi e lego tlhobaboroko go badirišani ba tlhabollo. Tše di akaretša go lwantšha bomenetša, ntwa kgahlano le HIV/ AIDS, kakgofišo ya kago ya bokgoni le, ka kakaretšo, go matlafatša bokgoni bja go thwala.
Ka boripana, NEPAD ga se e fetoše fela diteng tša lenanethero la tlhabollo la Afrika le go kitimiša tsenyotirišong ya yona, eupša gape e fetotše mokgwa wa poledišano le dinaga tšeo di intasterifaditšwego kudu.
Molaetša wa NEPAD o fihletše dinaga tša Borwa le Maafrika ka go Diaspora. China, Brazil le dinaga tša Maarapo, kudukudu, ke tšona di rapiwago dirišana le Afrika mo protšekeng yekhwi ye bohlokwa. Maafrika ao a lego ka go Diaspora a ikarabela ka mekgwa ye mentši ya go fapana, yeo e akaretšago go abelana bokgoni, go uwauwetša mebušo ya bona le go rapa thekgo go babeeletši ba makala praebete.
Sehlopha sa boramahlale ba Afrika ba ba dulago ka US le Yuropa ba hlomile Khansele ya NEPAD bjalo ka sedirišwa sa go kgokaganya kgathotema ya bona ka go tlhabollo le tšhomišo ya mananeo a NEPAD. NEPAD gape e hlomile Kgokakgoketšo ya Afrika bjalo ka maitekelo a mohlakanelwa le Khansele ya Borakgwebo ba Ditšhabakgwerano. Maikemišetšo a magolo a maitekelo a ke go fa kgahlego go Maafrika ao a phelago mošwamawatle ka dibaka tša mešomo mo Afrika le go beakanyetša ditirelo tša ditherišano go ya mebušo ya Afrika le maitekelo.
Tše ke diphihlelelo tše dikgolo tša mengwaga ye mene fela.
Go bjalo, go na le ditlhohlo. Ya mathomo ke go tiišetša le go swareletša boetapele bja dipolitiki bjo bo tšwelago pele. E sa le ka pela go tshepetšo ya phetogo gore e se hlwe e sa bušeletšega morago. Re tlamega go ba le baetapele bao ba nago le maikgafelo nako ye teleletšana. Afrika-Borwa, Nigeria, Algeria, Egypt, Senegal le dipulamadibogo tše dingwe tša mpshafatšo ya Afrika ba swanetše go thekga malebiša akhwi gomme ba tšwele pele ka go tiišetša boetapele bja dipolitiki bja AU le di-REC. Dibopego tša NEPAD di kgona go ba fa sebaka sa go dira bjalo.
Tlhohlo ya bobedi ke go aga bokgoni bja dihlongwa tša Afrika - Mebušo ya setšhaba, di-REC le AU. Ge fela se se ka se fiwe šedi ya pele, dinaga tša Afrika di ka se kgone go tšea sebaka sa phihlelelo ye e kaonafaditšwego ya methopo, le ge e ka ba go tliša ditirelo tša leago tše di oketšegilego go kgotsofatša di-MDG. Kaonafalo ka go pušo le yona e tlo ba kotsing.
Seo se tsomegago pele ga matlafatšo ya kgontšho ya di-REC, bjalo ka disepediši tša togaganyo ya ekonomi ya dilete ke go fokotša palo ya dihlopha le phedišo ya bolelokontši. Taba ye e tsoma tšhetšo ya ka bjako.
Tlhohlo ya boraro ke go senka morwalo wo boima wo o tlišwago ke malwetši kudu AIDS, bolwetši bja mafahla le malaria, godimo ga tlhabollo ya leago le ekonomi ya kontinente. Go lemogilwe gabotse gore maphelo ke ona a ditlamorago tša bodiidi, kgethologanyo ya tša leago, phaelothoko le tlhokagalo ya kgolo yeo e swarelelago ka Afrika. Le ge go le bjalo, ka thokong ye nngwe sekhwi ke sona e lego nnete. Ka ntle le mahu ao a sa nyakegego le ditlaišego, morwalo wa malwetši gape o thibela ka mešogofela tlhabollo ya ekonomi gomme wa senya tlhako ya leago ya kontinente. Go rarolla mathata a tša maphelo a kontinente, ga re nyake fela go oketša mananeo a twantšho ya malwetši, re swanetše go matlafatša dipeakanyo tša maphelo tšeo di swanetšego go tliša ditirelo tša maleba le go lokiša ditaba malebana le methopo ya badiredi. Ge Afrika e ka tšwela pele ka go loba dirutegi tša yona tša maphelo ka lebelo la bjale, gona nepo ya go hlabolla tša maphelo e ka se fihlelelwe.
Tlhohlo ya bone ke go potlakiša kamantšho ya maanotšhupetši a NEPAD go ba mananeo a a setšhaba a tlhabollo ke/goba di-PRSP go kgontšha phihlelelo ya di-MDG le/ goba tlhabollo ye e swarelelago. Mananeo a bjale a setšhaba a tlhabollo le/ goba di-PRSP ga se a akanyetšwa go kgontšha dinaga go fihlelela di-MDG ka 2015.
Tlhohlo ya bohlano ke go fetola mokgwa wo ka wona d dihlongwa tša mahlakorentši tša tlhabollo, kudukudu di-AfDB, Panka ya Lefase le Khomišene ya EU, di thekgago tlhabollo ya infrastraktšha mo dinageng tša Afrika. Ba swanetše go hlola ditsela tše di ikgethilego tša diprotšeke tša putlaganyo ya mellwane le go thekga ka mešogofela tokišetšo ya diprotšeke. Go na le nyakego ya ka bjako ya tsenogare ya sepolitiki go dira gore dihlongwa tšekhwi e be didirišwa tšeo di ka dirišetšwago tlhokego ya kgomagano ka Afrika, ka ge sekhwi e le lepheko le legolo go kgolo le phenkgišano.
Kabelo ya tlaleletšo go Lekgotla la Ditšhabatšhaba la Tlhabollo le Sekhwama sa Afrika sa Tlhabollo di swanetše go lebišwa ka go infrastraktšha. Le ge go le bjalo, gore go tle go be le phetogo go swanetše go ba le ditherišano tša mafolofolo magareng a mebušo ya Afrika le di-REC.
Tlhohlo ya botshelela ke go matlafatša lekala la praebete le go goketša dipeeletšo- thwii tša go tšwa ka ntle. Go le bjalo, dinaga tša Afrika di swanela go akgofiša tlhabollo ya dikoloto tša ka nageng le mebaraka ya tekanelo, gammogo le thekgo ye kgolwane ya dikgwebo tše nnyane le tša magareng. Sehlopha sa Kgwebo sa NEPAD se swanetše go etela tshepetšo yekhwi pele gomme bongwaledi bja NEPAD le bona bo swanetše go matlafatša bokgoni bja yona mabapi le sekhwi.
Tlhohlo ya bošupa ke go potlakiša tšhomišo ya APRM. Se ke sona sedirišwa se bohlokwa sa go gapeletša tša sepolitiki, ekonomi le pušo ye botse, go oketša bokgoni le phethagalo ya mebušo mo kišong ya dinyakwa le ditirelo go batho le go hlola boitshepho go dinaga tšeo di kgethilwego go goketša thekgo le dipeeletšo. Dipego tša dinaga mabapi le APRM di tla aba motheo wa diphetogo tša kakaretšo mabapi le pušo le kgodišo ya bokgoni, gape di tla hlokomela tlhobaelo ye e tšwelelago ka ga bomenetša.
Tlhahlo ya boseswai ke go fetola dikholofetšo tša dinaga tše di intasterifaditšwego kudu goba ditiro tša nnete bjalo ka dikoketšo tše di bonalago kelelo ya thušo ya tlhabollo, kwantšho le nolofatšo ya ditshepedišo, phumolo ya dikoloto ya diphesente tše 100 (go akaretšwa dikoloto tšeo di kolotwago dihlongwa tša mahlakorentši) le go fediša dikabelo tša temo tšeo di senyago kgwebišano. Ga bjale go lemogwa ka botlalo gore le ge thušo ka go tlhabollo e šoma, dinaga tša Afrika di ka se ke tša fihlelela di-MDG, mo maemong a bjale a thušo. Gape ebile go lemogilwe gore Afrika e na le ditlabakelo tše mmalwana tše di ka oketšago dipeeletšo tša leago le tše dingwe go tšwa go methopo ya yona, le ge go ka be le infleišene ye e theogilego le kgolo ye e oketšegilego ya ekonomi.
Legato la kgauswinyana le le amanago le phumolo ya sekoloto, morago ga tsebagatšo ka Afrika le bathekgi ba yona e swanetše go kganelwa gomme re hutša gore e tla šomišwa ka bjako. NEPAD e tla hlapetša tšhomišo ya maithomedi akhwi gomme ya dira kgoeletšo gore a katološetšwe ka go Dinaga tša Afrika tšeo di sego tša Hlabologa Gakaalo le legato le le bjalo mo go dikabelo tša temo tšeo di senyago kgwebišano tša dinaga ka moka tša OECD. Ee, dinaga tša Afrika di swanetše go ikarabela ka mokgwa wa maleba ka go beeletša ka methopo ye e kgobokeditšwego go fokotša bodiidi, tlhabollo ya batho (kudu mo go tša thuto le maphelo) le infrastraktšha ya popego.
Tlhohlo ya bosenyane ke go tloša mapheko go thušo ye e kgontšhago ya tlhabollo. Ga bjale go na le tumelelano ye e akaretšago, go akaretšwa ka gare ga OECD le go Komiti ya yona ya Thušo Tlhabollo, le gore kgontšho ya thušo ya tlhabollo e gafetšwe ka thoko ke dintlha tše mmalwa le gore tšekhwi di galefišetša kgopolo ya gore Afrika e hloka bokgoni bja go thwala le go diriša ka kgontšho ditšhelete tšeo di okeditšwego. Mo gare ga bothata bjo ke ntlha ya gore thekgo ya mašeleng e dirwa ka diripana ke baabedi ka boteeana le gona pakeng ye kopana go lenaneo le tee, leo le nago ditshenyagalelo tše boima gape ka nako a nyaka gore go hlongwe infrastraktšha ye e bapetšego. Eupša Afrika le yona ka thokong ye nngwe e swanetše go ikgafa gore e se fapantšhetše didirišwa tša yona go tšwa go makala ao a hwetšago thušo yeo e oketšegilego.
Diphetogo tša motheo tšeo di tsomegago go tšhomišo ya ditšhelete ke go sepelela thokong ya dikgopelo tše di lokologantšwego ka tshwanelo mme di theilwego godimo ga maano a setšhaba go kgobela ditšhelete le go lekalekantšha methopo. Kgoeletšo ya NEPAD ke ya karolo ye kgolwane ya thušo ya tlhabollo gore e išwe go tekanyetšo ya ditšhelete ya mothopo go aga bokgoni bja go phethagatša e lego tšeo ditirelo tša setšhaba le kgolo ya ekonomi di ithekgilego ka yona. Se swanetše go itshama ka kgonagalo ye kgolwane, leboo la kabelano le leteletšana le bong bjo bogolwane bja Afrika. Bokgoni bja theknikale bja Afrika bja go thekga tšhomišo bo swanetše go kgontšhwa.
Kgoboketšo ya phesenthetše ye itšego ya methopo tlaleletšo ka go Sekhwama se Ikgethago sa Tlhabollo sa AU/NEPAD mo go AfDB le/ goba Panka ya Lefase go tla dira kabelo ye kgolo go theošeng ditshenyagalelo tša go diriša tšhelete le go kaonafatša kabelo ya ditirelo ye e kgontšhago go thušo ya tlhabollo.
NEPAD e goeletša mokgwa wo ka wona e kago rapa thušo ya tlaleletšo go thekga mebušo ya setšhaba yeo e tlago le mananeo a go amantšha kgolo ya setšhaba go akaretša maphelo, thuto, temo, meetse le kelelatšhila le dikokwane tša go aga bokgoni. Sekhwama se tla thekga maitokišetšo a bohlokwa a diprotšeke tša infrastraktšha go putlaganya mellwane gape le go thekga diprotšeke ka thwii ka ditšhelete.
Re a kgolwa gore dinaga tša Afrika di thomile go itebanya le ditlhohlo ka moka tšeo di laeditšwego ka godimo. Mo ntlheng ya kelelo ya tlhabollo yeo e oketšegilego, re bala kgoeletšo yeo e oketšegilego le maitekelo a mafsa ao a kopanywago lenyaga, kudu phatlalatšo ya Protšeke ya Mileniamo ya Kopanoditšhaba le Khomišene ya Dipego tša Afrika. Dipego tše pedi di laeditše tšwelopele ya bjalo mo dinageng tše mmalwa tša Afrika le nyakego ya ka bjako ya magato ao a ka ntšhago Afrika ka gare ga bodiidi le go se hlabologe.
Pego ya Protšeke ya Mileniamo e fa lebaka le le kwalago mabapi le katološo ya mananeo a tlhabollo le kgodišo ya bokgoni ya setšhaba Khomišene ya Afrika e dirile e bea pepepeneneng gore Leanotiro la G8 go Afrika ga se la kgona go tšweletša dikelo tša tlhabollo ye e oketšegilego tšeo di nyakegago gore Afrika e fihlelela di-MDG ka 2015. Yona e šišinya magato ao a kwagalago, dikakanyo tša tekanyetšo ya tšhelete le ditsela tša go thuša ka tšhelete.
Bjalo ka NEPAD, re ikemiseditše go kgatha tema ya rena. Re dira boipiletšo go makgotla ka moka a gatelago pele lefaseng ka moka go tiišetša kgoeletšo ya rena ya thekgo ye e okeditšwego ya mpshafatšo ya Afrika.
Ka go ruma, re dira boipiletšo go baagi ba ditšhabatšhaba, kudu dinaga tša G8, go hloma lenaneotiro la maemo a bonalago ka 2005, leo le sepelelanago le maitlamo a a dirilwego ka go Kgoeletšo ya Mileniamo ya Ditšhabakopano ka 2000 ka go Lenaneotiro la G8 la Afrika ka 2002. Maano a NEPAD, le ditiro tšeo di digetšwego tša Protšeke ya Mileniamo ya UN le Khomišene ya Afrika e beakanyetša dintlha ka botlalo tša ditsenogare tšeo di nyakegago. Ka go realo, tlhokagalo ya maano a di bonalago a tlhabollo le mananeotiro, ao a beakantšwego ka botlalo, a ka se sa fiwa bjalo ka mabaka ao a thibelago kgatelopele.
maitlamo a go beakanyetša thekgo ye e okeditšwego ya tekanyetšo ya ditšhelete ya mananeo a AU a Khutšo le Tšhireletšego mo motheong wa mengwagantši ye e akanyegago.
Kwano ya go phumolwa ga dikoloto go dinaga ka moka tšeo di sego tša hlabologa.
Kwano mabapi le ditlhakonako mabapi le go fedišwa ga dithušo tša temo tše di senyago kgwebišano.
Afrika e thomile gabotse seo e lego, tumišo go Dihlogo tša Dinaga mo kaonafatšong ya kontinente le bohlatse bja seo se ka fihlelelwago ke boetapele bjo ikgafilego, bjo bo thekgilwego ke bongwaledi bjo bonnyane bja ditsebi tše di ikgafilego, ba go šoma ka tšhomišano le Khomišene ya AU. Koketšego ya dinaga tšeo di šomišago merero ya tšwelopele pušo ya dipolitiki le ekonomi le ditlhako tša taolo ke bohlatse bjo bongwe bja boetapele bja Dihlogo tša Dinaga. Ka mošomo ya NEPAD le bengdikabelo ka moka, Afrika bjale e na le, mo lekgehlong la mathomo historing ya yona, lefelo la go kopana la kakaretšo la go hlabolla kontinente. Tlhohlo ke go agelela motheong wo ka go matlafatša tirišano le batho ba Afrika le baagi ba ditšhabatšhaba, kudu dinaga tšeo di intasterifaditšwego kudu.
NEPAD e phethagatša pono ya AU "ya Afrika ye e kopanego, ya go gatela pele ya khutšo, Afrika yeo e sepedišwago ke baagi ba yona ka lepatlelong la lefase ka bophara.". Ee, Afrika e thomile ka leeto le letelele le boima. Go sa tla tšea nako go fihlelela boyo bjo bo kganyogwago. Le ge go le bjalo, re na le lebaka la go ikgantšha ka tšwelopele yeo re e dirilego mo mengwageng ye mene. NEPAD e swanetše go tšwela pele ge tumišo le Katlego di boela go Afrika.
<fn>nso_Article_National Language Services_Tlhahlo ya dithusothu.txt</fn>
Mmušo o tsebagaditše lenaneo le leswa la tlhahlo leo le bitšwago dithušothuto. Mananeo a a tlhahlo a buletšwe batho ba ba sa šomego. Pukwana ye e hlaloša ka mo lenaneo le le šomago.
Thušothuto ke lenaneo la go ithuta le le išago mangwalong a mošomo. Dithušothuto di akaretša thuto ya ka phapošing ya borutelo kholetšheng goba ka lefelong la tlhahlo le tlhahlo ya mošomong. Gore o kgathe tema thušothutong, se bohlokwa se se swanetšego go lokišwa ke gore go swanetše go ba le mothwadi yo a ikemišeditšego le gona yo a kgonago go go fa boitemogelo bja mošomo.
Ke mang yo a ka dirago kgopelo ya thušothuto?
Mang goba mang a ka dira kgopelo ya thušothuto. Se se ra gore dithušothuto di swanetše go hwetšagala go baswa ba ba tlogelago dikolo le dikholetšhe le go batho ba ba sa šomego le go batho bao ba šetšego ba šoma. Dithušothuto ga se tša direlwa fela batho ba bogolo bjo bo itšego.
Ge go kgethwa batho ba ba tla fiwago dithušothuto, mmušo o dumetše go palo ye e sego ka tlase ga 85% ya baithuti e swanetše go ba babaso, 54% e be basadi mola 4% e be batho ba ba sa itekanelago mebeleng.
E tla bitša bokae?
Ga go na tefišo go motho ge a eya thušothutong. Batho ka moka bao ba kgethelwago go ya thušothutong ba swanetše go lefelwa putseletšo ya boithuti ke mothwadi. Tšhelete yeo e swanetšego go lefša e ya le mohuta wa thušothuto. Tona ya Mešomo e dumetše kelo ya minimamo ya putseletšo le mabaka a yona eupša mothwadi a ka lefa go feta moo. Diputseletšo le mabaka di kwanelwa le moithuti yo mongwe le yo mongwe pele lenaneo le thoma.
E tšea lebaka le lekae?
Botelele bja Thušothuto bo tla fapafapana eupša ka tlwaelo bo ka se be ka tlase ga ngwaga o tee.
Go ya thušothutong go ra eng go nna?
Ge o dumetše go fiwa thušothuto, o tla swanela go saena kwano ya molao le mothwadi. Motho goba mokgatlo wo o fanago ka karolo ya teori ya tlhahlo le wona o swanetše go saena kwano. Yona e tla hlaloša seo se letetšwego go wena le seo o tla swanelago go se dira.
Ke bomang ba ba amegago thušothutong gomme maikarabelo a bona ke afe?
Moithuti o bewa thušothutong, a saena kwano ya molao le mothwadi, yeo e hlalošago ditokelo le maikarabelo a moithuti, gomme a latela lenaneo la go ithuta.
Mothwadi o fana ka karolo ya boitemogelo ya thušothuto gomme a saena kwano ya molao ya go swana le yeo, ye e hlalošago ditokelo tša mothwadi le maikarabelo, go akaretšwa dikwano tša putseletšo ya thušothuto.
Baabi ba tlhahlo ba fana ka tlhahlo legatong la mothwadi gomme ba saena kwano yeo ya molao ye e hlalošago ditokelo le maikarabelo a baabi ba tlhahlo.
Taolo ya Lekala la Thuto le Tlhahlo (SETA) e beakanya le go kgonagatša go thekgwa ka ditšhelete ga dithušothuto ka temeng ye e itšego ya ikonomi (mohlala, dinamelwa le boeti le bong-gae), gomme e kgonthiša gore tlhahlo e maemong ao a nyakwago ke intaseteri (tiišetšo ya boleng).
Kgoro ya tša Mešomo e kalatša, ya kgetha le go iša batho ba ba sa thwalwago bao ba kgotsofatšago dinyakwa tša minimamo tša thušothuto ye e itšego, go bathwadi ba ba nyakago baithuti. Mothwadi o tšea sephetho sa mafelelo.
Ke ile go hwetša eng mafelelong a thušothuto?
Ge thušothuto e rungwa ka katlego o tla ba le thuto ye e amogelwago ka nageng ye ka bophara. Go kgonthiša gore o na le thuto ye, o tla fiwa setifikeiti. Setifikeiti se tla hlaloša mabokgoni ao o tla bego o ithutile wona.
A ke tla hwetša mošomo morago ga go phetha thušothuto ye?
Ge e le gore ga o šome ge thušothuto e thoma, ga go na tiišetšo ya gore o tla fiwa mošomo mafelelong. Mothwadi yo a go fago tlhahlo ga a gapeletšege go go fa mošomo. Eupša ka thuto le boitemogelo bja mošomo o tla ba maemong a makaone a go hwetša mošomo go feta peleng. O ka nyaka gape go nagana ka go hwetša mangwalo a oketšegilego goba go ithomela kgwebo ka bowena.
Nka dira kgopelo ya thušothuto bjang ge ke sa šome?
Ingwadiše le Kgoro ya tša Mešomo bjalo ka motho yo a nyakago mošomo ka go tlatša foromo ye e gomareditšwego ya boingwadišo le foromo ye e laetšago dikgahlegelo tša gago. Morago ga moo e bušetše go bašomi ba ka lefelong la mešomo goba o e romele go bona ka poso.
Mabakeng ka moka dira gore dintlha tša go ikopanya le wena di dule di lokile.
Lefelo la mošomo le tla re morago ga moo, la ikopanya le wena ge o kgotsofatša dinyakwa tša minimamo tša thušothuto ya mothwadi yo a itšego.
Ge o kgotsofatša dinyakwa, o ka biletšwa tulong ya tlhalošetšo le kgonagalo ya go lekolwa pele ga kgetho ya mafelelo.
A o na le bofokodi bjo bo itšego?
Ge o na le bjona, ake o hlaloše?
Ge karabo e le aowa, o modudi wa kae?
A o na le lengwalo la go otlela?
Ka se ke tiišetša gore tshedimošo ya ka godimo ke ya therešo.
Go latela lenaneo la ditema tša go fapafapana tša go ithuta le ditiro tše dingwe tše o ka kgonago go di dira temeng ya thuto. Tšea gore o kgona go dira ditiro ka moka, iphe dintlha tema ye nngwe le ye nngwe ya thuto go ya ka mo o e ratago ka gona goba o ipshinago ka ditiro tša tema yeo ya thuto. Gantši diratwa tša gago di ka fana ka taetšo ya dikgahlegelo tša gago. Ge o rata fela e tee ya ditiro tše di boletšwego bjalo ka mohlala temeng ya thuto, thalela tiro yeo gomme o iphe dintlha temeng yeo ya thuto go ya ka mo o ratago tiro yeo e thaletšwego ka gona. Go ipha dintlha go swanetše go dirwa ka mokgwa wo o latelago: 1 - Ke e rata gannyanenyane, 2 - Ga ke e rate, 3 - Thato ya magareng, 4 - Ke a e rata, 5 - Ke e rata kudukudu.
Temo le pabalelo ya tlhago. Kgonagatša dijo ka go lema. Go hlokomela dirapana, dikgwa le tlhago. Go lema dibjalo le diphoofolo, go šoma ka diphakeng, dirapaneng le dikgweng le pabalelo ya tlhago.
Setšo le bokgabo.
Go dira dilo tše dibotse goba go dira ditiro tša go kgahliša batho. Dipitša le go šoma ka dipheta, go bina, go opela, mmino, dipapadi, go dira difilimi le go tšea diswantšho, thelebišene, video, modiragatši, go hlama mekgabišo, go dira diswantšho tša bokgabo le go thala diswantšho.
Kgwebo, kgwebišano le tshepedišo.
Peakanyo, thulaganyo le go kgonthiša gore khamphani e sepela gabotse. Go dira dipego tša ditšhelete tša khamphani, go sepediša khamphani, go sepediša mehlodi ya tša bašomi (bašomedi); go reka diphahlo tša khamphani, go bapatša diphahlo tša khamphani, taolo ya kantoro, go sepediša dikamano tša khamphani le batho, ke gore dikamano le batho.
Go diriša leleme go thuša batho go hwetša tshedimošo ka go bolela le go ngwala. Mofetoledi, mmegi wa ditaba wa makasine goba kuranta, setsebi sa maleme, mongwadi wa dikanegelo, go ngwala ditaba goba dintlha.
Thuto, tlhahlo le tlhabollo.
Go ruta le go hlahla batho. Morutiši wa dikolo, mafelo a thuto ye e phagamego a go swana le diyunibesithi, ditheknikone le dikholetšhe tša bothekniki, go ruta bana ba bannyane (tlhabollo ya motheo ya bana).
Bodiri, boentšenere le theknolotši.
Metšhene ya go thala, maporogo, ditsela, difofane, metšhene ya motlagase le ya elektroniki, go dira le go kgomaganya dikarolwana tša metšhene gore di šome gabotse, le meepo.
Dithuto tša batho le leago.
Go ithuta ditlwaelo tša batho gore o kgone go ba thuša. Go šoma le batho le go ba hlabolla Saekholotši le tlhahlo ya mabokgoni a bophelo, dithuto tša sedumedi moreri le moruti, histori, dithuto tša lefase le lebaka leo ka lona batho ba dulago ka ditoropong-kgolo thutafase, go ithuta dikamano tša batho thutaleago, go ithuta ka batho ba kgale le diphoofolo thutašope.
Molao, mahlale a tša sešole le tšhireletšego.
Go hlokomela polokego le tšhireletšego ya batho le toka ka nageng. Bophodisa, boramelao le batšhotšhisi, ditirelo tša tshokollo (dikgolego), go latela mošomo wa sešole (mašole a nageng, a lewatleng, a moyeng).
Mahlale a tša maphelo le ditirelo tša leago.
Go thuša batho ka go hlokomela maphelo a bona a mmele le a monagano. Go thibela malwetši, go tšweletša maphelo, go hlokomela batho ba ba lwalago, booki, go thuša diambulanseng, mešomo ya tša kalafo, bodirelaleago.
Mahlale a matematiki, a diphedi, dikhomphutha le mahlale a tša bophelo.
Go šoma ka dinomoro go rarolla mathata, go šoma ka dikhomphutha go boloka direkoto tša tshedimošo le go šoma ka diphedi. Dithuto tša khomphutha, matematiki, thuto ya diphedi (thuto ya dimela le diphoofolo).
Go thuša batho ba bangwe go swana le go ba direla ka direstoranteng le ka dihoteleng le dinolofatši tše dingwe tša boitapološo, go šoma bjalo ka šefo, mohlahli wa maeto, mmeakanyi wa maeto, mohlokomedi wa mafelo a diphoofolo, morwadi go swana le mootledi wa thekisi, mootledi wa pese, tlhokomelo ya botho go swana le go lokiša moriri, tlhokomelo ya batšofadi, mošomi wa ka gae, go šoma ka hoteleng, go šoma dithekišong (morekiši).
Go beakanya meago le go aga.
Go beakanya le go thala meago go swana le go aga dintlo, go aga ditsela le maporogo, go tsenya metato ya motlagase ka meagong.
Ngwala ditema tše tharo tša thuto tše o di filego meputso ya godimodimo.
<fn>nso_Article_National Language Services_Tlhlapetso ya sephodi.txt</fn>
Tlhlapetšo ya sephodisa ya lekala ke eng?
Ke mokgwa wa go šoma wa "GO BOELA METHEONG" moo tikologo yeo e hlapetšwago e arolwago ka ditikologwana tše nnyane tše di laolegago gabonolo, e lego tšeo di tsebjago bjalo ka MAKALA. Mosepediši wa Lekala o hlongwa go sepediša lekala le le itšego gomme o šoma ka bokgauswi le badudi ba lekala leo le beng-karolo go fediša bosenyi bjo bo tlwaelegilego ke lekaleng leo. Bakgathatema ka moka ba amega temogong ya dihlokwa tša polokego le tšhireletšego ka lekaleng la bona gomme ba hlokomela dibaki tša motheo tša bosenyi, ka go rialo ba kgonthiša gore go ba le thibelo ye e šomago ya ka lekaleng leo le itšego.
a thome diprojeke tša go lebelela dihlokwa tša polokego le tša tšhireletšego ka lekaleng la gagwe.
Bobedi bja lena, le na le boikarabelo bja go lemoga dihlokwa tša polokego le tšhireletšego, le bja go hlokomela dibaki tša motheo tša bosenyi le go kgonthiša gore go ba le thibelo ye e šomago ya bosenyi ka lekaleng la lena le le itšego.
Boikarabelo bja bo mohlakanetšwego magareng a gago le molaodi wa lekala la geno la Tirelo ya Afrika Borwa ya Sephodisa.
Tlhapetšo ya sephodisa ya lekala ke eng?
Mokgwa wa go šoma wa "GO BOELA METHEONG", woo ka yona lefelo la geno la go hlapetšwa le arolwago ka ditikologwana tše nnyane tše di laolegago, tšeo di tsebjago e le MAKALA. Mosepediši wa lekala o kgethwa go sepediša lekala le le itšeego gomme o šoma ka bokgauswi le badudi le beng-karolo, go fetšiša bosenyi bjo bo tlwaelegilego ka lekaleng leo.
Bakgathatema ka moka ba amega go lemogweng ga dihlokwa tša polokego le tšhireletšego tša lekala la bona gomme ba hlokomela dibaki tša motheo tša bosenyi, ka go rialo ba kgonthiša gore go ba le thibelo ye e šomago ka lekaleng leo le itšego.
a thome diprojeke tša go lebelela dihlokwa tša polokego le tša tšhireletšego ka lekaleng la gagwe.
Boikarabelo bja bo mohlakanetšwego magareng a gago le molaodi wa lekala la geno la Tirelo ya Afrika Borwa ya Sephodisa.
Bobedi bja lena, le na le boikarabelo bja go lemoga dihlokwa tša polokego le tšhireletšego, le bja go hlokomela dibaki tša motheo tša bosenyi, ka go rialo le kgonthiša gore go ba le thibelo ye e šomago ya bosenyi ka lekaleng la lena le le itšego.
<fn>nso_Article_National Language Services_Tokapusetso.txt</fn>
Ka gare ga peakanyo ya toka, ditiro tša bosenyi gantši di šongwa ka tsela ya peakanyo ya tokatefetšo. Ge fela ba ahlotšwe ke kgorotsheko, basenyi ba a otlwa, e ka ba ka go ba bea ka tlase ga paka ya tlhapetšo ya tokišo, paka ya kgolego, tefo ya faene goba motswako wa dikgetho tšekhwi tša kotlo.
Kgoro ya Ditirelo tša Tokišo, le ge go le bjalo, e ile ya tšea sephetho sa go tsweletsa Tokapušetšo bjalo ka setlapele se bohlokwa. Malebiša akhwi a theilwe godimo ga kwešišo ya bosenyi bjalo ka tiro kgahlano le mohlokofatšwa le setšhaba mme e nepišitše go lokiša ditlhaelelotheo ka go tshepetšo ya toka ya bosenyi. Ga se ya nepiša go tloša tokatefetšo lebakeng le le kopana eupša go phagamiša tshepetšo ya toka.
Kamanong ya Ditirelo tša Tokišo, Tokapušetšo e ka hlaloswa bjalo ka boikarabelo bja pušetšo go bosenyi. E gatelela bohlokwa bja tema ya bahlokofatšwa, maloko a malapa le setšhaba ka go ba tsenya ka mešogofela ka go tshepetšo ya toka. Gape e ikemišeditše go dira gore basenyi ba be le boikarabelo go batho bao ba ba hlokofaditšego le pušetšo ya ditahlegelo le bohloko bjo bo kwelwego ke bahlokofatšwa.
E beakanyetša sebaka sa poelanyo, poledišano, therišano le tharollomathata tšeo di ka tswalago phodišo, moya wo mogolwane wa polokego le seemo se sekaone sa go bušetša mosenyi setšhabeng.
Ga go na le tlhalošišo e tee yeo e ka akaretšago mahlakore ka moka a a lego gona a kgopolo ya Tokapušetšo, fela ditlhaloso tše di latelago tša ditsebi mo tabeng yekhwi di a sedimoša.
Tokapušetšo e gatelela bohlokwa bja go phagamiša tema ya bahlokofatšwa le maloko a setšhaba ka go ba tsenya ka mešogofela ka go tshepetšo ya toka, gomme basenyi ba rwadišwa boikarabelo go batho bao ba ba hlokofaditšego gomme gwa beakanyetšwa mabaka a a nabilego a poledišano, therišano le tharollomathata tšeo di tlogo tswala moya wo mogolwane wa polokego ya setšhaba, kwano ya leago le khutšo go bohle ba amegilego.
Tokapušetšo ke tsela ya go dira toka gore phodišo e tle e kgone go phethagala gomme se se tsenya gare dielemente tše bohlokwa tša: boipiletšo bja gore motho a ikarabele go seo a se dirago; phodišo; e šomana le seo se senyegilego; e šomana le maikutlo le ditaba tše di a akaretšago; e šomana le kotsi ya bosenyi, eupša gape le tshenyo ya peakanyo ya toka ya bosenyi.
go laetša kgathotema ye e tletšego le kwano go tsoma boikarabelo bjo bo tletšefgo bja maleba go fodiša seo se bego se sentšwe go kopanya seo se bego se arogantšwe; le go tiišetša setšhaba go thibela kotsi ye nngwe gape.
Ditirelo tša tokišo - kgonagalo ya phokotšego ya kgorotlano le ditlhaselo, kgonagalo ya kgathotema ye e oketšegilego ya basenyi ka go mananeo a tsošološo le kamego ye e oketšegilego ya setšhaba.
Ke mananeo afe ao a ukangwago go ba karolo ya Tokapušetšo?
Maikutlo a kwelano go mohlokofatšwa le dihlopha tša thekgo.
Ka ge Tokapušetšo e theilwe godimo ga tshepo ya gore bosenyi bo hlola mahloko go bahlokofatšwa, ditšhaba le basenyi, go pepeneng gore mahlakore ka moka a maswanedi, a swanetše go tsenywa ka go boikarabelo go bosenyi.
Go na le dika tše di laetšago gore Tokapušetšo e thomile go gata ka mošito wo mogolo lefaseng ka kakaretšo. Mekgatlo ya gare ga mebušo e ela Tokapušetšo hloko. Gareng ga 1999, Komiti ya Ditona ya Khansele ya Yuropa e ile ya amogela tigelo mabapi le tšhomišo ya poelanyo mererong ya kotlo.
Kgato ya semolao e fokoditše mapheko a semolao goba a peakanyo go ya go tšhomišo ya mananeo a pušetšo, e hlotše dikgwaletšo tša semolao tša tšhomišo ya maneno a pušetšo, e hlahlile le go hlama mananeo a pušetšo gomme e šireletša ditokelo tša basenyi le bahlokofatšwa bobeding bja bona.
Palo ya mananeo a pušetšo e a gola lefaseng ka bophara. Go na le mananeo a go feta 500 a poelanyo kua Yuropa le a go feta 300 kua USA. Tekolo ya mananeo a pušetšo le diprotšeke kua Kanada e ile ya fetša e na le mananeo a go feta 100.
Kgopolo ya Tokapušetšo ga se ye mpsha ka gohlegohle mono Afrika-Borwa gomme go na le mabaka moo ditheo tše di šetšego di šomišwa ka tsela ye itšego.
Komiti ya Nnete le Poelano ya go tsebega yeo e ilego ya tsinkela makgopo ao a bego a dirilwe godimo ga batho ba Afrika-Borwa, e be e le maitekelo a Tokapušetšo maemong a magolwane. E be e emela kamogelo ya nyako ya gore bahlokofatšwa ba hwetše tharollo ye itšego ya maemo a go hlokofatšwa ka go hlatsela ka ga maitemogelo a bona le go dumelelwa go kwa seo bahlolabosenyi godimo ga bona ba bego ba tlo se bolela.
Kgoro ya Tlhabollo ya tša Leago e etile pele Lenaneo la Matlafatšo ya Mohlokofatšwa leo nepo ya lona e lego go tliša bahlokofatšwa ba bosenyi garegare ga peakanyo ya toka ya bosenyi. Leano la Setšhaba la Thibelo ya Bosenyi le le hlalosa bjalo ka, "boikarabelo go khuetšokhuetšo ya bosenyi godimo gas mohlokofatšwa. Mola ka tharedi le thuša go fokotša bosenyi, mohola wo mogolo wa lona ke go ela šedi ka tlhonamo diphišegelo tša mohlokofatšwa. Ka kakaretšo go amogelwa gore matlafatšo ya bahlokofatšwa e fokotša tlhokofatšo ya sekontari, e hlohleletša tšhomišano le tshepetšo ya toka ya bosenyi, e tiišetša boitshwaro bjo bo dumegago bja leago, e šoma bjalo ka lepheko go basenyi goba bao e kago ba basenyi gomme ya hlatloša thekgo ya setšhaba ya peakanyo ya toka ya bosenyi."
Kgopolo ya tirelo ya kgapeletšo ya setšhaba, ye e dirwago ke bao ba senyeditšego setšhaba ka lebaka la maitshwaro a bona a bosenyi, e thomile go tuma ka Afrika-Borwa. Tirelo ya setšhaba ke modiro wo o bonalago wa diatla wo o dirwago ke basenyi go hola ditšhaba tšeo di amegilego. E ka bewa godimo ga basenyi bao ba ahloletšwego dipaka tša tokišo ye e hlapeditšwego ke dikgorotsheko.
Ka morago ga diphetošo di sekae tša Molao wa Ditirelo tša Tokišo gareng ga 1995, komiti ya gare ga ditona e ile ya hlangwa ka taelo ya gore e ke e lekole ka semolao phetogo ya peakanyo ya tlhokomelo ya bana le bafsa ka Afrika-Borwa.
Ge go thalathalwa ditšhupatsela tša morero wa phetošo ya peakanyo ya tlhokomelo ya bana le bafsa, komiti e ile ya šišinya gore: "mokgwa wa go tsinkela batho ba bafsa ba ba lego mathateng a molao o swanetše go tsenya gare: tharollo ya phapano, kamego ya lapa le setšhaba ka go tšeosephetho, kgelošo le ditamolo tše di theilwego setšhabeng."
Go šomana le boitshwaro bja bosenyi ke taba ye e raraganego ya leago yeo e ka se kego ya šongwa ka kgontšho ke tokatefetšo fela. Go fodiša dintho tša bosenyi go swanetše go ba le tshepetšo yeo e fago dibaka tša poelano, poledišano, therišano le tharollomathata, gomme mohlokofatšwa le setšhaba ba swanetše go ba garegare ga tshepetšo. Kgoro ya Ditirelo tša Tokišo e ikgafetše go nolofatša tshepetšo yekhwi, eupša e itshepile kwešišo le thekgo ya batho ba naga ye.
Thekga Tokapušetšo gomme o gaše lentšu.
E rulagantšwe le go phatlalatšwa ke Bolaodi bja Ditirelo tša Setšhaba ya Kgoro ya Ditirelo tša Tokišo - bjalo ka tirelo go setšhaba.
<fn>nso_Article_National Language Services_Tokelo ya go hlompheg.txt</fn>
Mengwageng ye mentši bontši bja maAfrika Borwa ba bone kganetšo le kgatako ya ditokelo tša batho, go akaretšwa ditokelo tša ditirelo tša maphelo le tlhokomelo. Go netefatša tiragatšo ya phihlelelo ya tokelo ya ditirelo tša maphelo le tlhokomelo bjalo ka ge go netefaditšwe ka go Molao wa Molaotheo wa Repapoliki ya Afrika Borwa (Molao wa 108 wa 1996). Kgoro ya tša Maphelo e itlama go godiša, go tlhompha le go šireletša tokelo ye, ka gona e tsebagatša LENGWALO LA TUMELELO LA DITOKELO TŠA BALWETŠI bjalo ka maemo ao a swanago go fihlelela tiragatšo ya tokelo ye.
Lengwalo le la tumelelo le laolwa ke dikgontšhi tša molao ofe goba ofe ka gare ga Repapoliki ya Afrika Borwa le bokgoni bja tšhelete ka mono nageng.
Motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya tikologo yeo e phedišago e bile e bolokegile yeo e tlago netefatša maphelo a bona a mmele le monagano goba go phelega mmeleng ka mo go amogelegago, go akaretšwa kabelo ya meetse yeo e lekanego, tša tlhwekišo ya go ithuša le tlhwekišo ya ditšhila gammogo le tšhireletšego ya mekgwa ya dikotsi ka moka tša tikologo, bjalo ka tšhilafalo, tshenyego ya phedišano ya tlhago goba dikokwanahloko.
Modudi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go tšea karolo ka go tšweletšeng ga melaotshepetšo ya tša maphelo mme gape motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go tšea sephetho ka ga merero yeo e amago bophelo bja gagwe.
kamogelo ya bonako ya tlhokomelo ya tšhoganetšo go didirišwa dife goba dife tša tlhokomelo ya tša maphelo tšeo di šomago go sa kgathatšege gore motho o kgona go lefa.
kalafo le kagoleswa tšeo di swanetšego go hlalošetšwa molwetši go kgontšha molwetši go kwešiša kalafo yeo goba kagoleswa le ditlamorago tša seo.
kabelo ya dinyakwa tšeo di ikgethang mo mabakeng a masea, bana, basadi bao ba ithwelego, batšofadi, batho bao ba nago le bogole, balwetši bao ba lego mahlabing, batho bao ba phelago le HIV goba balwetši ba AIDS.
iv. kgothatšokeletšo yeo e se nago kgethollo, kgapeletšo goba go hlokofatšwa mo mererong ya tša maphelo a pelego, kankere goba HIV/AIDS.
v. tlhokomelo ya ka mehla yeo e kgonago go fihlelelwa mme e šoma mo malwetšing ao a sa folego goba ao a jago bophelo ga nnyane ga nnyane.
vi. moya wa kholofelo wo o bontšhwago ke bašomi ba tša maphelo wo o bontšhago tlhompho, boitshepo, pelotelele, kwelobohloko le kgotlelelo.
vii. tshedimošo ya tša maphelo yeo e akaretšago khwetšagalo ya ditirelo tša maphelo le gore ditirelo tšeo di ka šomišwa bjang ka botlalo mme tshedimošo yeo e tla ba ka polelo yeo e kwešišwago ke molwetši.
Leloko la inšorense goba lenaneo la thušo ya tša kalafi le na le tokelo ya tshedimošo ka ga inšorense yeo goba lenaneo la thušo ya tša kalafi, le go nyaka tsebo, mo go swanetšego, ka ga diphetho tša inšorense yeo goba lenaneo la thušo ya tša kalafi mabapi le leloko.
Motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go ikgethela moabi wa tša tlhokomelo ya gagwe ya maphelo go ditirelo le go didirišwa tše itšeng tša kalafo ge e le gore boikgethelo bjoo bo ka se be kgahlanong le maemo a setho ao a amago baabi bao ba tlhokomelo ya maphelo goba didirišwa le ge e le gore boikgethelo bja sedirišwa bo sepelelana le ditselatšhupo tša kabelo ya ditirelo.
Go alafša ke moabi wa tlhokomelo ya tša maphelo yo o ikgethelago.
Motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go tseba motho yo a mo fago ditirelo tša kalafo mme ka fao, o swanetše go hlokomelwa ke baabi bao a ba tsebago gabotse fela.
Tshedimošo ka ga tša maphelo a motho, gammogo le tshedimošo mabapi le kalafo e tla tsebagatšwa fela ge go filwe tumelelo yeo e tshepagalago, ntle le ge e nyakega go ya ka molao goba ka taelo ya kgorotsheko.
Motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go fiwa tshedimošo ka botlalo yeo e nepagetšego ka ga mohuta wa bolwetši bja gagwe, mekgwa ya tlhahlobo, kalafo yeo e šišinywago le ditefelo tšeo di amegago gore motho a kgone go tšea sephetho seo se amago sefe goba sefe ka dintlha tšeo.
Motho a ka gana kalafo mme kgano yeo e ka ba ka molomo goba ka go ngwalwa ge e le gore go gana fao ga go tsenye maphelo a ba bangwe kotsing.
Motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go fetišetšwa pele go hwetša kakanyo ya bobedi ge a kgopelo go ya go moabi wa kalafo yo a ikgethelago yena.
Ga go motho yo a tlago tlogelwa ke mošomi wa profešene ya tlhokomelo ya tša maphelo goba didirišwa tša maphelo yeo e tšerego maikarabelo a mathomo mo kalafong ya motho yoo.
Motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go ngongorega ka ga tlhokomelo ya maphelo gore dingongorego tšeo di nyakišišwe le go hwetša karabo ka botlalo ka ga dinyakišišo tšeo.
Go hlokomela bophelo bja gagwe.
Go hlokomela le go šireletša tikologo.
Go hlompha ditokelo tša balwetši ba bangwe, bašomedi ba tša maphelo le baabi ba tša maphelo.
Go šomiša lenaneo la tša tlhokomelo ya maphelo ka botlalo mme e sego go le šomiša gampe.
Go tseba ditirelo tša gagwe mo selegaeng tša maphelo le seo se abelwago.
Go fa bašomedi ba tša maphelo tshedimošo yeo e amegago yeo e nepagetšego go ka kgona go hlahloba, go alafa, go aga leswa goba go fa kgothatšokeletšo.
Go eletša baabi ba tša maphelo ka ga dikganyogo tša gagwe mabapi le tša maphelo a gagwe.
Go latela kalafo yeo a e fiwago le/goba mekgwa ya kagoleswa.
Go botšiša ka ga ditshenyegelo tšeo di lego mabapi le kalafo le/goba kagoleswa le go beakanya ditefelo.
Go hlokomela direkoto tša gagwe tša maphelo tšeo di lego go yena.
<fn>nso_Article_National Language Services_saense le theknolotsi.txt</fn>
Pholisi ya Dipeakanyo tša Tsebo ya Tlhago (IKS) e ile ya amogelwa ke Kabinete ka Nofemere 2004, ka bjalo e hlagiša tiragalo ye e bohlokwa ya mathomo mo maitekong a rena a go amogela, go netefatša, go hlabolla, go tšweletša le go šireletša Dipeakanyo tša Tsebo ya Tlhago mo Afrika Borwa. Ge go ntšhiwa ditharano le ditlhohlo tše di amanago le IKS, thulaganyo ye e tšerego lebaka la go feta ka mo go bego go holofetšwe ka gona, ile ya neela bao ba bego ba amega le maitemogelo ao a sa tlwaelegago, go tšwa mo go yona ba ile ba tšwa ba swaragane mo go amogeleng ga bona bophara le sekala sa didirišwa tše bohlokwa tša tsebo ya tlhago ya Afrika Borwa. E ile gape ya maatlafatša moya wa tirišano magareng ga bakgathatema ka moka ba ba amegilego mo tlhamong ya yona, go thoma ka baemedi ba dikgoro tša mmušo le dikhansele tša saense, go ya go ditheo tša thuto e kgolwane, diNGO le batho ba ba swerego tsebo.
Nako ya pholisi ya IKS e lokile. Ditiro tša Kgaolo ya SADC le diprojeke tša NEPAD di thoma go itlhaganela, e bile pholisi e mpsha e tliša tlhamo ya tirišano le ba mphato wa rena dikarolong tše dingwe tša Afrika. Re ka kgona go hlagiša mokgatlo wo o swaraganego, le mathata ao a lebilego kgaolo le kontinente ka moka ga yona, bjalo ka, go sokola ga dinaga tše di hlabologago, kabelano ya dithušo le hlokego ya kamogelo ye e lokilego ya batho ba ba swerego tsebo. Pholisi e tla ka nako ye dingangišano kua Mokgatlong wa Lefase wa Thoto ya Tsebo (WIPO), Kopanong ya ka ga Diphedi tše di fapanago(CBD) le kua mekgatlong e mengwe ya boditšhabatšhaba le ditheo tše di kgokaganyago dipeakanyo le poledišano magareng ga dinaga tše di hlabologilego le tše di hlabologago malebana le Thoto ya Tsebo le Didirišwa tša Tlhago, le Tsebo ya Setšo le Dinonwane. Pholisi e ya go ba le seabe se bohlokwa mo go beng le kamego malebana le seriti sa dingangišano tše gape e tla thuša mo go hlagišeng ponelopele mabapi le ka moo Afrika Borwa e bonago neeletšano ka gona malebana le seabe sa batho ba ba swerego tsebo mo ditlhabollong tše.
Kgatišo ya Pholisi ya IKS e emela phihlelelo e bohlokwa mabapi le go tsenya IKS mo tshepidišong ya go fediša bodidi. Mola diprojeke tše dintši tša thušo di amega mo morerong o bohlokwa, Pholisi ya IKS e fana ka motheo o mo go ona tsebo ya tlhago e ka dirišwago go hlagiša dithušo tše dintši tša maleba. Re na le dikholofelo tše dikgolo gore kamogelo ya pholisi ye e tla lebiša kua ditokafalong tše bohlokwa mo maphelong a baagi ba bantši le mo maemong a bona a go phela. Bjale go bohlokwa kudu gore Kgoro ya Saense le Theknolotši, mmogo le dikgoro tše dingwe tša mmušo le bakgathatema, di gatele pele ka go tiya le phethagatšo ya pholisi le ditaetšo tša yona ka moka.
Ke ka lethabo le legolo go le tlišetša Pholisi ya IKS.
Go amogelwa ga Pholisi ya Dipeakanyo tša Tsebo ya Tlhago (IKS) ke Kabinete ka nnete ke se sengwe se se ka ketekwago ke Kgoro ya Saense le Theknolotši le bakgathatema ka moka ba yona. Mo go amogeleng IKS go mabaka a yona, pholisi e nyaka go nolofatša kwišišo ye kaone ya taba ya histori le ya setšo, le boleng bja baagi ba tlhago le ba selegae. Ke pholisi ye e tiilego ye e kopanyago baotledi ba bohlokwa bao e lego bahlodi ba diphetogo malebana le tlhabollo le go loka ga ikonomi ya baswari ba IKS le badiriši ba yona. Ke pholisi ye e ka ikarabelago gabotse tikologong ye e fetogago ka pela, gape yeo ka yona baagi ba tlhago le ba selegae le batho ba bangwe le ba bangwe ba ka abelana ka tekatekano ya dibaka tša leago le tša ikonomi tša Afrika Borwa.
Taba ye bohlokwa ke gore tsebo ya tlhago ka mehla e dutše e le e bile e tšwelela go ba taba ye bohlokwa tšweletšong le pabalelong ya bontši bja Maafrika Borwa. Pholisi e ikemišeditše go amogela se, go se tiišetša, go se hlabolla, le go šireletša bahlokomedi le badiriši ba tsebo ye. Ditaelo tša pholisi, ye e lego tlhomo ya Ofisi ya Bosetšhaba, Komiti ya Keletšo, Dilaboratori tša IKS, bj.bj., ke ditlhohlo tše kgolo tše bohlokwa e bile di sepelelana le ditlamorago ka moka tšeo DST e di lebilego go tšwa go pholisi ya IKS: kgolo ye e okeditšwego ya theknolotši le phihlelelo ya dithušo tše di lokilego malebana le baswari le badiriši ba IKS.
Ka taetšo ye e kwagalago ya pholisi le ka go ba gona ga Yuniti ya IKS, mathomo a a emela phihlelelo ye bohlokwa ya DST, fela mošomo o boima o thoma gona bjale. Yuniti e tla neelwa mošomo wa go diragatša ditaetšo tša pholisi tše re di tšweleditšego, le go hlokomela tšwelopele. Selo se bohlokwa go katlego ya phethagatšo e tla ba ka moo re ka hlabollago ka pela ditheknolotši tše di sa tlwaelegago tše maatla kudu tša tlhago, go bapatša ditšweletšwa tše di mpsha le ditirelo, le go etela pele.
Mafelelong, ke eletša go tšea sebaka se go fetiša kamogelo ya ka ka moka ya Pholisi ya IKS, ye e bilego le ditlamorago tša maiteko a a lokilego a DST, le go tliša kholofelo ya gore pholisi e tla hlagiša katlego e kgolo ya phethagatšo ya maikemišetšo a rena.
Dipeakanyo tša Tsebo ya Tlhago (IKS) di gokile kgahlego ya batho ba bantši mo dinageng tše di hlabologilego le tše di hlabologago. Ge dipholisi le ditlhako tša peomolao di godišwa, bohlokwa bja go lemoga le go šireletša tsebo ya tlhago bo amogela kgahlego e ntši go tšwa mo batšweletšing ba dipholisi lefase ka bophara. Dinaga tše di swanago le India le Brazil di šetše di dirile phihlelelo ye e bohlokwa.
Ntle le kamano yeo e lego molaleng le bohwa le setšo, tsebo ya tlhago e mo bogaleng kudu. Mohlala, bothata bja ka moo go ka hlaoloswago taolo ya thoto ya tsebo ke baagi ba setšo ntle le gore e hlalošwe ka o tee ka o tee goba khamphani ye e tlišitšego dikakanyo tše di lokilego tša semolao le go hlohla badiri ba dipholisi ba ba tiilego. Seabe sa tsebo ya tlhago mo go tlišeng diphetogo go intaseteri ya dikhemisi se tsebega gabotse. Ditharano tše, mmogo le bakgathatema ba ba fapanego ba setšo, di ra gore ge thulaganyo ya go hlabolla pholisi ya IKS ke DST e tšere lebaka go ya le ka moo go bego go holofetšwe.
Kgoro ya Saense le Theknolotši, gammogo le dikgoro tše dingwe tša mmušo le bakgathatema, gabjale di tla swaragana le phethagatšo ya pholisi. Se se tla nyaka gore re dirišane ka tshwaragano le Dikgoro tše re amanago le tšona, mohlala Kgwebo le Intasteri, Maphelo le Merero ya Tikologo le Boeti. Ditiro tše bohlokwa tše di tla tšwelelago mo thulaganyong ye ke thulaganyo ya rekhoto malebana le tsebo ya tlhago, thulaganyo ya thoto ya tsebo ye e amago IKS, le peo ya maleba ya dikgwebo tše di ithekgilego ka tsebo ya tlhago mo tlhabollong ya kgwebopotlana. Se ka nnete ke lenaneo le le thabišago!
Mmušo wa Repabliki ya Afrika Borwa o gatelela boineelo bja temogo, tšwetšopele, tlhabollo, tšhireletšo le tiišetšo ya IKS. Pholisi ke setšweletšwa sa ditherišano tše di tseneletšego, tšhupo ya borutegi, dingangišano le go ba le seabe ga bakgathatema ka go fapafapana. Go kgathatema ga badiriši le beng ba Tsebo ya Tlhago (KT) e bile mathomo a bohlokwa kudu.
<fn>nso_Article_SAPS_DITOKELO tsa bana.txt</fn>
Ngwana ke motho yomongwe leyo mongwe yoo a nago le mengwaga ya ka fase ga lesomeseswai.
Ka lona lebaka leo, bana ka moka ba Afrika Borwa le ba go tšwa dinageng tša boagišane, ba na le ditokelo.
Bana ba na le tokelo ya go ba bana.
Bana ba ba le tokelo ya go hlokomelwa ke batswadi ba bona.
Bana ba na le tokelo ya go hwetša dijo tšeo di lekanego le go dula ba phetše gabotse.
Bana ba na le tokelo ya hwetša tlhokomelo ya go feta ye kaone ge ba lwala.
Bana ba na le tokelo ya go šireletšwa kotsing, ba be le madulo gape ba ikwe ba bolokegile.
Bana ba na le tokelo ya go hwetša thuto.
Bana bao ba golofetšego ba na le tokelo ya go hwetša tlhokomelo ya moswananoši.
Bana ba na le tokelo ya go bolela le go kwewa.
Mmušo go akaretšwa SAPS, o swanetše go dira ka moo o ka kgonago ka gona go šireletša bana bathong, go akaretšwa le batswading ba bona ge ba ba kweša bohloko.
Mmušo o swanetše go thuša go šireletša bana mehuteng ka moka ya dintwa tša mmeleng, tša monagano, tša kgobatšo ya mmele goba tshwaro yeo e fošagetšego.
Bana bao ba nago le mathata le molao, ba swanetše goswarwa ka tsela yeo e sa swanego le ya ba bagolo.
Bana ba na le tokelo ya go šireletšwa maemong a dithulano tšeo go tšona go šomišwago dibetša.
Bana ba na le tokelo ya go šireletšwa kgahlanong le go se hlokomelwe, go swarwa ka tsela yeo e fošagetšego, le go otlwa ka tsela yeo e tšwelego tseleng ke batswadi le bahlokomedi.
Bana ba na le tokelo ya go bapala, gomme ba se dirišwe mešomo ya batho ba bagolo;ba swanetše go šireletšwa kgahlanong le go thwalwa mešomong, - goba go gapeletšwa go dira mešomo yeo e ilego go feleletša e file batho ba bangwe meputso.
Bana ba na le tokelo ya go šireletšwa kgahlanong le ditsela ka moka tša tlaišo go akaretšwa merero ka moka ya thobalano.
Bana ba na le tokelo ya go šireletšwa kgahlanong le dilo tše kotsi le diokobatši.
Go gapeletša ngwana go go swaraswara.
Go bontšha ngwana diswantšho tša thobalano.
Go swara ngwana felo moo a sa nyakego o mo swara gona goba moo go sa swanelago.
Go betha le go gobatša ngwana - goba go imollela go selekega ga gago go yena.
Go nyefola, go tšhošetša le go roga ngwana.
Go se hlokomele ngwana ka tshwanelo go akaretša go se mo hlapiše, go se mo apeše le go se mo fepe.
Gantši bana ba tlaišwa ke batho bao ba ba tsebago. E ka ba batho bao ba dirišago maemo a bona a go tshepega ka go tlaiša bana mola e le bona ba swanetše go go ba šireletša.
ka ba batswadi, meloko ye mengwe, goba baagišane. Le ge go le bjalo, ga se gore ka moka bao ba lego maemong a tshepo batlaiša bana.
Bana ba dula ba le kotsing, kudu mafelelong a beke, le nakong tša makhutšo le ge ba le tee ka gae.
Batswadi le bahlokomedi mabakeng ka moka ba swanetše go dula ba tseba gore bana ba bona ba kae, le gore ba na le bomang?
Batswadi goba bahlokomedi ba swanetše go dula ba dira dilo tšeo di thabišago bana ba bona.
Tlhokomelo ya bana e thona ka gae lapeng la gabo motho.
Ge o ikwa o na le letswalo goba letšhogo, botša motho yoo o mo tshepago.
O seke wa dumela tlaišo e be sephiri gareng ga ga go le motho yoo a go tlaišago.
Ge motho a kile a go tlaiša o se be wa leka wa mo šireletša itšhireletše - bega taba yeo maphodiseng.
Ge motho yoo o mmotšago a sa go tshepe, botša motho yo mongwe. Eya kliniking o botše mooki. O swanetše go tšea magato. O ka bega tlaišo seteišeneng sa maphodisa, goba wa kgopela morutiši yoo o mo tshepago go go thuša go bega maphodiseng. Gape o ka leletša nomoro ya mogala ya Childline yeo e sa lefelwego go 0800 05 55 55.
Tšwela pele go botša batho ka ga seo se diregilego go fihla ge yo mongwe a a tshepa seo o se bolelago gomme a tšea magato go go šireletša.
Tseba ka ga ditokelo tša gago bjalo ka ngwana.
O na le tokelo ya gore AOWA, mothong yo mongwe le yo mongwe yoo o - bonago a dira dilo tša go tšwa tseleng le ge e ka ba batswadi ba gago. Go akaretšwa motho mang le mang yoo a ka lekago go swara mmele wa gago goba a dira dilo tšeo di go dirago gore o se ikwe o thabile.
AIDS, pelego ya bana, tlaišo ya thobalano, maikutlo, le mmeleng ke eng Ga o a swanela go tšhoga goba go lewa ke dihlong go botšiša ka ga dilo tše. O ka botšiša batswadi ba gago, barutiši goba motho yo mongwe le yo mongwe yo mogolo yoo o mo tshepago ka ga dilo tše, goba o ka leletšaChlildline mogala. Ngwana yoo a nago le tsebo, ke ngwana yoo a bolokegilego?
Hlokomela mmele wa gago, ke wa gago bophelo bja gago ka moka.
Itlhomphe o hlomphe le batho ba bangwe.
Itlhokomele - o motho yoo bohlokwa.
O ka ba o le mošimane goba mosetsana, mohumi goba mohloki, wa go nona goba wa go ota, yo motelele goba yo mokopana, e ba le boitshepo.
O se ke wa dumela go gapeletšwa ke bagwera ba gago goba motho yo mongwe. Phegelela go maitshwaro a gago.
Tseba mellwane ya gago gomme o hlomphe mellwane ya ba bangwe.
Basetsana le bašimane šireletšanang gomme le eme gotee ditabeng tšeo di lokilego.
Ge e le gore o a tlaišwa e ka se tsoge e bile phošo ya gago batlaiši ba tla leka go go bea molato ka maikemišetšo a go go thibela gore o se ke wa bolela le batho ba bangwe ka ga tlaišo.
Gopola, go thibela bosenyi kgalhanong le bana ke mosomo wa motho yo mongwe le yo mongwe.
<fn>nso_Article_SAQA_ETQA Regulations (1998).txt</fn>
Kuranta ya Mmušo ya Molawana No.
Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa bo, ka tlase ga seripa sa 14 sa Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja AfrikaBorwa, 1995 (Molao No. 58 wa 1995), ka tumelelo ya Letona la Thuto le kgokagano le Letona la tšaMešomo, dirile melawana mo Lenaneong.
Molao o ra Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa, 1995 Molao No.
ngwadišo godimo ga mabaka a itšeng e ra go ngwadišwa ga sehlangwa sa thuto ya ka godimo sa poraebete bjalo ka ge go hlalošitšwe ka go Molao wa Thuto ya ka Godimo, 1997 No.
Makgotla a Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo a tla fiwa tumelelo go lefapha le lengwe le le lengwe ke Bolaodi go hlapetša le go lekola diphihlelelo go ya ka maemo a bosetšhaba goba mangwalo a thuto, le mošomo wo le o filwego mabapi le go hlapetša le go lekola diphihlelelo go ya ka maemo a bosetšhaba goba mangwalo a thuto go ya ka seripa sa 51aii sa Molao.
Mo lefapheng leo e lego gore ga go Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo le dumeletšwego goba mo e lego gore Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo le palelwa ke go diragatša maikarabelo a lona, le mo e lego gore Bolaodi bo tla bona go hlokagala, Bolaodi bo tla tšea Mošomo le maikarabelo tšeo mehleng di fiwago Lekgotla leo la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo.
Lefapha la sekgao sa lenaneo la thuto le tlhahlo.
Mokgatlo goba sehlopha sa mekgatlo tšeo di emelago lefapha leo le akanywago ka go molawana 23, leo le kgotsofatšago dinyakwa tša tumelelo bjalo ka Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo le bontšhwago ka go molawana wa 2, o ka kgopela go Bolaodi go dumelelwa bjalo ka Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo.
tshepetšo ye hlwahlwa ya bolaodi yeo e kgontšhago Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo go diragatša melaotshepetšo ya yona ya bolaodi bja boleng yeo le e beilego; le go etela gape mekgwa yeo e netefatšago gore melaotshepetšo ya bolaodi bja boleng le tshepetšo tšo di hlalošitšwego di a dirišwa mme di dula di le mohola.
Mabapi le mošomo wa netefatšo ya boleng, e na le boemedi bja batšeakarolo maemong a go tšea diphetho, boemedi bjo bo tlago netefatša gore go ba le maikarabelo go setšhaba le tšhomo ya pepeneneng; le mediro ya lona e tla godiša maikemišetšo a Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba.
tokelo ya Bolaodi go fahloša go tšeo di lego mabapi le mediro ya Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo; le tokelo ya maloko a Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo go itebanya la Bolaodi thwii mererong yeo e amago mohola wa Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo, ge e le gore magato ao a kwešišagalago go rarolla ditaba tšeo a tšerwe maemong a Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo.
Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo le lengwe le le lengwe, le tla fiwa lengwalo la bohlatse la tumelelo ke Bolaodi.
Lengwalo la bohlatse la tumelelo le tla bontšha maemo a itšeng goba mangwalo a thuto ao go wona go filwego tumelelo: Ge e le gore maemo ao le mangwalo a thuto di tla ba ka gare ga legora la malebiša a magolo a Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo ntle le ge tumelelo e telefaditšwe go ya ka molao wa 5.
Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo le lengwe le le lengwe leo le filwego tumelelo, le tla re, kgweding ya mathomo ya ngwaga wa boraro wa go fiwa tumemlelo, le morago ga ngwaga wo mongwe le wo mongwe wa boraro, la fana ka pego go Bolaodi yeo e hlalošago gore ke ka mabaka a fe ao le swanetšego go tšwela pele ka go šomiša tumelelo, mme le tla bontšha dipoelo tšeo Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo le di fihleletšego lebakeng la mengwaga ye mebedi yeo e fetilego.
Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo le nyakago telefatšo go akaretša maemo goba mangwalo a thuto, tšeo di sa tšewago ke Bolaodi go ba ka gare ga malebiša a magolo, le tla dira kgopelo yeo go Bolaodi, le bontšha bokgoni bja lona go ka fihlelela dinyakwa tša tumelelo ye bjalo go ya ka molawana wa 31 le 2.
Ge telefatšo e dumelelwa, lengwalo la bohlatse le tla telefatšwa go hlaloša seo.
Tumelelo ya Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo e ka gogelwa morago, ge e le gore go ya ka kakanyo ya Bolaodi, le palelwa ke go diragatša mešomo ya lona ka tshwanelo.
Maloko a Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo e tla ba maloko a mokgatlo goba sehlopha sa mekgatlo yeo e dumeletšwego bjalo ka Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo, bao ba kgethilwego lekgotleng leo ke mokgatlo woo goba sehlopha seo sa mekgatlo tšeo di fihlelelago dinyakwa tša molawana wa 3.
nakong ya gagwe mošomong, o ile a hwetšwa molato mme a ahlolelwa kgolego ntle le tefišo; goba ka kgopolo ya Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo o palelwa ke go diragatša mešomo ya gagwe ka boikarabelo.
šomišana mmogo le makgotla a maleba goba makgotla ao a kgethilwego go lekola Makgotla a Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo, go akaretšwa, fela go sa thibelwa go lekola netefatšo ya boleng bja maemong ao a šupilwego goba mangwalo a thuto ao Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo le dumeletšwego go wona, le tee goba a mabedi.
le ka fa mešomo yeo e kgethilwego yeo e bolelwago go molawana wa go baabi ba lefelo la kgetho goba lekgotla le lengwe ka tumelelo ya Bolaodi, fela ba ka se fetetše maikarabelo a bona go Bolaodi; le ge e le gore go netefaditšwe ka tlase ga Molao wo mongwe wa Palamente go buša lenaneo le tee leo le laolwago la baabi ba mangwalo ao a fapanago a thuto, le tla fa mošomo wa go ngwadiša balekodi, bao go boletšwego ka bona go molawana wa go baabi ba lona ge e le gore lenaneo la bona la bolaodi bja boleng le akaretša go lekola mošomo wo mme Boalodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa bo a tsebišwa.
Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo le nyakago go dira kwano le Bolaodi ka ga ditatofatšo tšeo di swanetšego go bewa goba go phumulwa ka tlase ga matla ao a filwego Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo ke Bolaodi, le tla hlagiša lengwalo la peakanyo ya kgwebo leo le bontšhago maikemišetšo a diphihlelelo mo nakong ya tshenko leswa yeo e bago mengwaga ye meraro, yeo e tla akaretšago tekatekanyetšo ya ditšhelete.
Lengwalo la peakanyo ya kgwebo leo go boletšwego ka lona go molawana wa 1 le tla bontšha ditatofatšo tšeo di akanywago go bewa goba go phumulwa le ditlamorago tša dikakanyo tšeo go maikemišetšo a diphihlelelo tša Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba go lebišitšwe kudu go phihlelelo ya, le tshepetšo le tšwelopele ka gare ga thuto, tlhahlo le tsela ya thutelamošomo.
Lekgotla le lengwe le le lengwe la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo le tla, ge le šoma, bušwa ke melao ya lona ya tshepetšo yeo e tla latelago melaotšhupetšo yeo e lego ka gare ga Kgokeletšo mabapi le Melawana ye.
Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo le ka re ka kgopelo, la dumelela bjalo ka moabi, lekgotla leo le fihlelelago dinyakwa tšeo go boletšwego ka tšona go molawana wa 13.
ditsela tšeo di nyakegago tša go fana ka pego; le bokgoni bja go fihlelela dipuno tšeo di nyakegago, go šomišwa methopo yeo e lego gona le tshepetšo yeo e dumelelwago ke Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo go tšweletša go tšweletša, go tliša thušo le go tlhahloba diporokerama tša thuto tšeo mafelelong e lego tša maemo a itšego ao a ngwadišitšwego goba mangwalo a thuto tšeo di bolelwago go temana ya c; le ga le ešo la fiwa tumelelo ke, goba a kgopela tumelelo go Lekgotla le lengwe la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo le boletšwego go molawana wa 2.
gore ke moabi wa lefelo la kgetho wa ke Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo; le maemo goba mangwalo a thuto ao a fiwago tumelelo.
Moabi yo mongwe le yo mongwe yo a dumeletšwego o tla re, mo kgweding ya methomo ya ngwaga wa bohlano wa tumelelo le ye mehlano ya go latela, ya fana ka pego go Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo le amegago a bontšha mabaka ao ka wona a swanetšego go tšwela pele ka tumelelo, mme a bontšha le dipoelo tšeo a di fihleletšego nakong ya mengwaga ye mene yeo e fetilego.
Moabi yo a dumeletšwego yo a kganyogago telefašo ya tumelelo go akaretša maemo goba mangwalo a thuto, tšeo di sa tšewago ke Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo le mo filego tumelelo go ba ka gare ga malebiša a magolo a gagwe, le tla dira kgopelo mabapi le seo go Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo le mo filego tumelelo, le bontšha bokgoni bja lona go ka fihlelela dinyakwa tša telefatšo ya tumelelo yeo.
balekodi bao ba ingwadišitšego le Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo moabi a filwego tumelelo ke lona ba lekola maemo goba mangwalo a thuto ao a ngwadišitšwego ao kgopelo ya telefatšo e lego mabapi le wona; goba balekodi bao ba ingwadišitšego le Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo malebišakgolo e lego maemo goba mangwalo a thuto ao kgopelo ya telefatšo e lego mabapi le wona, ba dira ditekolo.
Bolaodi, ka therišano le Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo ka šedi ya pele yeo e umakilwego sekamolawaneng 2 le tla netefatša gore selekanyo sa go tumelelo seo se umakilwego ka molawaneng wa bo 13 wa maemo yeo e rilego goba mangwalo a thuto di a kgotsofatšwa.
Lekgotla la Netefatšo Boleng bjaThuto le Tlhahlo leo go lona moabi a dirago kgopelo ya katološo ya tumelelo le tla no dula e le Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo wa šedi ya pele go moabi woo morago ga go fiwa katološo ya tumelelo.
Ge katološo e filwe, setifikeiti sa tumelelo se tla saenwa bjalo ka ge go umakilwe ka molawaneng wa bo 141b.
Ge Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo go lona kgopelo ya tumelelo e dirwago, le bona gore moabi yoo a ngwadišitšwego goba moabi yoo a nyakago ngwadišo go ya ka mabaka ga a kgotsofatše dilekanyo kamoka tša tumelelo, gona Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo le ka no fa moabi yo bjalo tumelelo ya nakwana lebaka la nako leo go kwanwego ka lona, leo le sa fetego mengwaga ye mebedi, leo ka lona a tla tsenelago lenaneo la tšwetšopele leo le dumelwago ke Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo le diretšwego go kgontšha dilekanyo tša tumelelo tšeo di nyakegago: Ge e le gore, ka pono ya Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo dikgahlego tša moithuti di šireleditswe ka nako ya go tsenywa ga lenaneo la tšwetšopele.
Maemo goba mangwalo a thuto ao a fiwago tumelelo ya nakwana; le matšatši ao ka wona tumelelo ya nakwana e tla thomago le go fela.
Tumelelo ya moabi e ka no fedišwa, ge e le gore, ka pono ya Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo a ingwadišitšego le lona, yeo e saenilwego ke Bolaodi, ga a kgone go phetha mediro ya gagwe ka go kgotsofatša.
Moabi a ka no kgopela gore tumelelo ya gagwe ya maemo le mangwalo a thuto ao a rilego di fedišwe.
kgotsofatša dinyakwa tša tlaleletšo tša Lekgotla leo le Hlamago Maemo la maswanedi leo le šišinyeditšwego Lekgotla la lona la Maemo a Bosetšhaba go ya ka molawana 24 wa Melawana ya Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba, 1998 R. 452 wa di 28 tša Matšhe 1998, Kuranta ya Mmušo ya No.
ka no dira modiro wa go lekola ka tsela yeo e netefatšago gore tekanyetšo ya bofelo yeo e hlalošitšwego maemo le mangwalo thuto a tokafetše, ke ya kgonthe ebile e a tshepega, le na le kemedi ya bokgathatema tekanyetšong ya go dira diphetho, yeo e bontšhago dikgahlego tša bao ba holegago le bao ba nago le kgahlego ya thwii ditiragalong tša mokgatlo wa tekolo.
Bolaodi bo ka no kgetha mokgatlo wa tekolo goba mekgatlo ya tekolo lebaka la nako le ka maemo le mangwalo a dithuto tšeo e di tšeago gore di a hlokega go netefatša go dirwa ga mediro ya tekolo.
Bolaodi bo tla fa mokgatlo wo mongwe le wo mongwe woo o beilwego go dira bjalo lengwalo la go kgethwa leo le hlalošago tšatši le sebaka sa go bewa le maemo goba mangwalo a thuto tšeo di nyakegago go lekola.
dintlha tšeo dingwe tšeo di ka no bolelwago ke Bolaodi nako le nako, le go dira mešomo ye mengwe ya tekolo yeo e ka no phethwago ke Bolaodi nako le nako.
Go bewa ga mekgatlo ya tekolo go tla fela ka nako le tšatši tšeo di beilwego ka lengwalong la mošomo, ge fela e le gore go bontšhitšwe ka mokgwa wo mongwe ka go ngwalwa fase ke Mokgatlo.
Go bewa ga Mokgatlo wa go lekola go ka no fedišwa ge e le gore, ka pono ya Lekgotla la go Hlama Memo la Bosetšhaba, go saenile Bolaodi, o palelwa ke go phethagatša mešomo ya wona go kgotsofatša.
temogo goba boleloko bja Lekgotla la go Hlama Maemo bjalo ke ge go umakilwe ka molawaneng wa bo 20 goba wa bo 22 wa Melawana ya Mekgatlo ya Maemo ya Bosetšhaba,1998 R.452 wa di 28 tša Matšhe 1998, kuranta ya Mmušo ya No.
go dumelelwa bjalo ka Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo bjalo ka ge go umakilwe ka molawaneng wa bo 2; le go bewa bjalo ka mokgatlo wa go lekola bjalo ka ge go umakilwe ka molawaneng wa bo 18.
Mokgatlo woo o nyakago go dira boipiletšo kgahlanong le sephetho sa mokgatlo woo o umakilwego ka melawaneng ya bo 2 le 12 o tla fa Bolaodi tsenyo yeo e ngwadilwego fase ka taba yeo mmogo le mabaka a go dira boipiletšo lebakeng la dikgwedi tše tharo tša alemanaka.
fetola sephetho rekhota phetolo ye bjalo ka ditokumeteng kamoka tša maswanedi moo sephetho sa pele se rekhotilwego dira dipheto tšeo di hlokegago ka ditokumenteng kamoka tša maswanedi; le go ntšha dingwalwa tšeo di boeleditšwego tša ditokumente kamoka tša maswanedi.
Mongwaledi o šupa leloko la Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo le filwego modiro wo.
Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo, ka mabaka a mošomo wa boleng le netefatšo, le tla ba le Modulasetulo, Motlatša Modulasetulo, Mongwaledi le maloko a mangwe ao a beilwego ke Bolaodi, go ya ka senyakwa sa gore modulasetulo o tla kgethwa pele ke maloko a Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo, go tšwa gare ga maloko a bona goba go tšwa mothopong wo mongwe.
Modulasetulo wa Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo o tla ba mopresidente dikopanong tša Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo. Ge Modulasetulo a se gona kopanong efe goba efe, Motlatša Modulasetulo e tla ba yena presidente. Ge bobedi ba bona ba sego, maloko ao a lego gona a ka no kgetha gare ga bona modulasetulo wa kopano yeo.
Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo le tla kopano mafelong le ka dinako tšeo di tla phethwago ka go tšewa Sephetho nako le nako.
Dikopano tšeo di kgethegilego di ka no bitšwa go ya ka pono ya Modulasetulo, goba ka kgopelo yeo e thekgilwego ya maloko ao a sego ka fase ga tee tharong, gomme kopano yeo e tla swarelwa lefelong le ka nako yeo e phethwago ke Mongwaledi, ka pela ka moo go kgonegago morago ga go humana kgopelo ye bjalo.
Modulasetulo, morago ga go reriša Komiti Phethiši o tla ba le tokelo ya go bušetša morago kopano efe goba efe ya Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo ge kgwebo yeo e lego lenaneong e bonala e sa hloke gore go bitšwe kopano ye bjalo, ka kgopelo ya gore maloko a eletšwe ka pušetso morago ye bjalo bonyane beke ye tee pele tšatši leo Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo le yo kopanago ka lona, le kgopelo ye nngwe ya gore dikopano di seke tša fedišwa goba tša bušetšwa morago ka baka la mabaka ao a arabelwago goba dilo tšeo di sego taolong ya Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo ntle le ge peditharong ya maloko e dumetše se.
Motho yo mongwe le yo mongwe yoo go nyakegago gore a be gona ka mabaka a kgwebo a ka no mengwa ke Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo go tsenela kopano efe goba efe ya Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo.
Ditokumente kamoka tšeo di rometšwego malokong di tla swaiwa ka tsela yeo e swanelanago le tlhago le maemo a dikagare, ka kwešišo ya gore go bohlokwa go maloko go netefatša gore ditokumente tše bjalo di ahlaahlwa go ya ka moo di swailwego.
Tsebišo ya kopano efe goba efe ya Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo yeo e tla tsenyago ka gare lenaneo la dintlha tšeo di yo tšeelwago hlogong, e tla romelwa ke Mongwaledi go leloko le lengwe le le lengwe le batho ba bangwe bao ba nyakegago gore ba tsenele kopano bonyane matšatši a 14 pele ga tšatši leo le beilwego la kopano atereseng yeo e ngwadišitšwego go Mongwaledi: Ge fela e le gore lebakeng la dikopano tšeo di kgethegilego tsebišo ye bjalo ye kopana bjalo ka ge go phethile Modulasetulo, empa e sego ka fase ga matšatši a mararo, e ka fiwa.
Go se humane tsebišo efe goba efe, yeo e romelwago atereseng yeo e ngwadišitšwego ya leloko lefe goba lefe, e ka se ame goba ya dira gore ditshepedišo tša kopano efe goba efe di se be bohlokwa.
Leloko le lengwe le le lengwe leo le lego gona kopanong ya Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo le tla saena registara ya go ba gona yeo e tlka bago gona ka lebaka leo.
Halofo ye nngwe ya maloko, go sa tsenywe Modulasetulo, e tla bopa khoramo dikopanong kamoka tšeo di tlwaelegilego tša Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo. Dikopanong tšeo di kgethegilego tee tharong ya maloko a Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo, go sa balwe Modulasetulo e tla bopa khoramo.
ge palo ya maloko ao a lego gona ka nako le lefelo leo le beetšwego kopano e sa lekana go bopa khoramo, kopano e tla tšwelapele, ge fela e le gore diphetho dife goba dife tšeo di tšewago di tla tšewa gore ke diphetho kakanywa gomme di tla fiwa Mokgatlo wa Netefatšo ya Boleng ya Thuto le Tlhahlo gore di rerwe go ya pele pele ga ge di ka tlhomamišwa.
Moo go bonwago go hlokega go ntšha taodišo ya ba phatlalatšo ya ditaba mabapi le dintlha tšeo di amanago le ditiragalo le dikopano tša Mokgatlo wa Netefatšo ya Boleng ya Thuto le Tlhahlo, di tla ntšhwa ke Modulasetulo wa Mokgatlo wa Netefatšo ya Boleng ya Thuto le Tlhahlo ka kwano ya Modulasetulo wa Bolaodi.
Metsotso ya kopano ye nngwe le ye nngwe e tla kgoboketšwa le go išwa gore e tiišetswe kopanong yeo e latelago. Mongwaledi o tla phatlalatša metsotso go maloko ka nako ye tee le tsebišo ya go swara kopano yeo e latelago.
Metsotso e ka se bontšhe ditshepedišo tša kopano ka moo di boletšwego ka gona, empa e tla ba kakaretšo ya tšona, Diphetho le ditiragalo tšeo di nyakegago, ka kgontšho ya gore leloko le lengwe le le lengwe le tla ba le tokelo ya go kgopela gore pono ya lona e bontšhwe ka metsotsong.
Ka tshepedišong ya kopano ye nngwe le ye nngwe ya Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo melao yeo e tlwaelegilego ya ngangišano e tla šomišwa.
Go tšea diphetho go tla ba ka kwano ge fela e le gore moo go se nago kwano go tla boutwa. Moo go bouta go bonwago go hlokega go tla ba ka go emiša matsogo ka ntle le ge leloko lefe goba lefe le kgopela baloto (go bouta ka go swaya), moo go tla swarwago baloto ya sephiring.
Ge Modulasetulo e le yena MoPresidente a ka se be le boutu ya boikgethelo empa e tla ba ya go ruma.
Ge Modulasetulo a se go, mothušamodulasetulo (le ge e ka ba Motlatšamodulasetulo go wo mongwe) a ka se be le boutu ya go ruma, empa ya maikemišetšo.
Go bohlokwa go leloko la Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo go bega kgahlego ye nngwe le ye nngwe yeo e amanago le ditšhelete ka tsela yeo Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo le ngangišanego ka yona, le go kgopela gore a se be goba ngangišanong yeo: Ge fela leloko le bjalo le tla lokollwa ge sephetho ka taba ye bjalo se dirwa ke Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo.
Poloko bjalo ka ge go kgontšhitšwe ka melawaneng ye sephetho sa maloko a mantši ao a lego gona kopanong ya Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo e tla ba sephetho sa Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo. Dipono tša ba mmalwa di ka no rekhotwa ka kgopelo ya maloko a bjalo.
Go se na taba le ditaetšo tša melawana ye, ge taba ye nngwe le ye nngwe e eba gona gare ga dikopano tšeo di tlwaelegilego yeo e nyakago sephetho sa Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo le yeo ka go ya ka pono ya Modulasetulo e ka se senyetšwego nako go fihla kopano ye nngwe yeo e tlwaelegilego ya Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo, Modulasetulo a ka dumelela Mongwaledi go lokiša le go romela ka poso yeo e ngwadišitšwego goba khoria, go leloko le lengwe le le lengwe tsebišo yeo e bontšhago taba yeo go bolelwago ka yona le go nyaka boutu ya poso yeo ka yona sephetho se tla dirwago. Tsebišo e tla bolela gabotsebotse sebaka seo ka sona boutu ya poso e ka tsenywago, seo e ka se bego ka fase ga matšatši a 10 go tloga ka letšatši la go romelwa ga tsebišo. Sephetho sa bontši bja Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo se tla tšewa e le sephetho sa Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo. Poelo ya baloto ye nngwe le ye ngwe e tla tsebišwa kopanong yeo e latelago ya Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo.
Komiti phethiši e tla bopšwa ka botlalo ke maloko gomme e tla kgethwa ke wona.
Khoramo ya Komiti Phethiši e tla ba le Modulasetulo le halofo ye tee ya maloko a komiti yeo.
Mošomo wa bongwaledi woo o lego bohlokwa papalong ya mešomo ya Mokgatlo wa Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo, e tla dirwa go ya ka ditaelo tša modulasetulo wa Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo, ke Mongwaledi.
thušo ka go laola diprotšeke; le go dira mediro ye mengwe yeo Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo le ka e nyakago nako le nako.
Melao ye e ka no oketšwa goba ya fetolwa kopanong efe goba efe ya Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo ka tumelo ya Bolaodi, fela ka bontši bja maloko ao a lego gona, ge fela ditokišo tše bjalo di bopa ntlha yeo e rilego lenaneong, sengwalwa sa gona se sepeditšwe gare ga maloko le ge fela e sego ka fase ga halofo ya maloko a lona a le gona kopanong.
Sephetho se sengwe le se sengwe seo se tšerwego kopanong ya Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo se tla abelwa nomoro yeo e swango e le tee ya Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo gomme se bonwa e le sephetho Mokgatlo wa Netefatšo ya Boleng ya Thuto le Tlhahlo. Leloko leo le nyakago gore sephetho se lekolwe leswa le nyakega gore le tliše tsebišo yeo e ngwadilwego fase ya senyakwa se bjalo ka mabaka ao a tletšego a tekololeswa yeo e rategago go Mongwaledi bonyane matšatši a 14 pele ga kopano ya Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo. Ge Lekgotla la Netefatšo Boleng bja Thuto le Tlhahlo le ka fetola sephetho, phetolo ye bjalo e tla ngwalwa ka metsotsong ya kopano, diphetogo tšeo di hlokegago tša ditokumente di tla dirwa gomme dingwalwa tšeo di boeleditšwego di tla ntšhwa.
<fn>nso_Article_SAQA_NSB Regulations (1998).txt</fn>
Kuranta ya Mmušo ya Molao No.
Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa, ka tlase ga seripa sa 14 saMoalo wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa, 1995 (Molao No 58 wa1995), ka tumelelo ya Letona la Thuto ga mmogo le Letona la tša Mešomo, bodirile melawana ka gare ga Lenaneo.
maemo a botee e ra mafoko ao a ngwadišitšwego a dipoelo tša thuto le tlhahlo le mekgwa ya tšona ya go di lekola go tee le taolo le tshedimošo ye nngwe bjalo ka ge go hlalošitšwe mo melawaneng.
Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba le hlangwa go kgontšha ngwadišo ya maemo a bosetšhanba le mangwalo a thuto.
Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba le tla ba le magato a seswai, ao a tla bitšwago legato la 1 go ya go 8, legato le lengwe le le lengwe le tla hlalošwa ka tlhalošo ya legato ya go ikgetha.
Legato la 1 la Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba le tla ba leo le bulegilego mme le tla swara magatwana a mararo a Thuto le Tlhahlo ya ba Bagolo ya Motheo yeo go yona go ka fiwago magwalo a bohlatse a tšwelelo, mme legato la 8 le tla bulega.
Bolaodi bo tla beakanya tlhalošo yeo e ikgethago ya lefapha go lefapha le lengwe le le lengwe la peakanyo mme bo tla arola lefapha le lengwe le le lengwe la peakanyo ka mafaphana ao Bolaodi bo tlago a abela tlhalošo ya go ikgetha ya mafaphana.
Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo a Bosetšhaba leo le hlalošitšwego ka go molawana wa 12, le tla šomišana le Makgotla a Tlhamo a Maemo ao a hlalošitšwego go molawana wa 20, lefapheng leo Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba le hlamilwego, go dira ditšhupatsela tša ditlhalošo tša magato tšeo di hlalošitšwego go molawana wa 31 le mehlala, yeo e tlago hlaloša mekgwa ya bona ya go bea magato go maemo, magato a mangwe a mangwalo a thuto le mangwalo a thuto.
Bolaodi bo tla bea ditlhalošo tša magato bo šomišana le Makgotla a Maemo a Bosetšhaba gore go tle go be tshepedišano go kgabaganya mafapha le go thuša tshekaseko ya tshepelelano ya boditšhabatšhaba ya maemo le mangwalo a thuto.
Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo a Bosetšhaba leo le hlalošitšwego ka go molawana wa 12, go tee le Lekgotla la Tlhamo a Maemo leo le hlalošitšwego go molawana wa 20, a tla kwana ka ga legato la maemo a botee (unit standard) le maemo ao a hlagišwago, mo sekaleng sa magato a seswai bjalo ka ge go naganwa go molawana wa 3, go elwa hloko mokgwa wo ka wona bophara le boteng bja tsebo, bokgoni le setho go mafaphana a itšego di kaonafaditšwego ke thuto ka gona, le ka mokgwa wo poelo yeo e itšego e tee goba go feta e bonwago e le yeo e ikgethago le ge e le seripa seo se logaganego le poelo yeo e beilwego ya maemo a botee ao a amegago.
Maemo le mangwalo a thuto a mangwe le a mangwe ao a fihlelelago dinyakwa tša molawana wa 7 le 8 a tla ngwadišwa go Legora la Mangwalo a Thuto a Bosetšhaba ke Bolaodi mme a tla bontšhwa ka hlalošo yeo e ikgethago.
mafoko a kakaretšo bjalo ka tšhupatsela ya kakaretšo ya legora, kgopolo-kwešišo le legato leo le šomišitšwego la maemo a a thuto; le legoro la "dinoutu" leo le tla akaretšago dipoleo tšeo di boletšwego go molawana wa 7 wo o thekgwago ke maemo a thuto; le swanetše go akaretša tšhupetšo go tsebo ye bohlokwa yeo e ikepetšego ge e se ya šetšwa go dinyakwa tša tekolo mme e ka akaretša tshedimošo ye nngwe ya tlaleletšo go maemo a thuto.
Dipoelo tše ikgethago tšeo di hlalošitšwego go molawana wa 74 di tla ba ka gare ga maemo bjalo ka ge go bontšhitšwe go molawana wa 71: Ge e le gore maemo ao ke setho sa mangwalo a thuto, dipoelo tšeo tše ikgethago tšeo di sego tša akaretšwa go maemo di tša tsenywa go mangwalo a thuto.
go kgokagana ka tshwanelo ka go šomiša tebelelo, dipalo le/goba bokgoni bja maleme mo go polelo le/goba bokgoni bja go ngwala.
Go šomiša saense le thekenolotši ka tlhaloganyo le ka tshwanelo, ka go bontšha maikarabelo go tikologo le maphelo a ba bangwe.
Go bontšha kwešišo ya lefase bjalo ka palomoka ya dipeakanyo tšeo di sepelelanago ka go lemoga gore tharollo ya mathata ga e direge lehlakoreng le tee.
go tšea karolo bjalo ka badudi bao ba nago le maikarabelo, maphelo a ditšhaba tša selegae, bosetšhaba le lefase ka moka.
go fetlekolla thuto le dikgoba tša thutelamošomo; le go tšweletša dikgoba tša kgwebommogo.
akaretša tekolo yeo e kopanyago ka tshwanelo go nefatša gore maikemišetšo a lengwalo la thuto a a fihlelelwa, mme tekolo yeo e tla šomiša mekgwa ya go fapana ya motheo le kakaretšo bjalo ka kgoboketšo, kwešišo, tekolo lefelong la mošomo, tlhahlobo ya go ngwala le bolela; le go bontšha mo melawaneng yeo e laolago kabelo ya lengwalo la thuto gore lengwalo la thuto le ka phethwa ka botlalo goba seripa ka go ela šedi thuto ya peleng, yeo e akaretšago fela e sa felele go dipoelo tša thuto yeo e hweditšwego ka go rutwa ka peakanyo, go se rutwe ka peakanyo le thuto yeo e sego ya beakanywa le boitemogelo bja mošomong.
Palomoka ya 120 lekgolo le masomepedi ya meputso e tla nyakega go ngwadiša lengwalo la thuto go legato la 1 go ya go 8, le bonnyane bja 72 masomešupa-pedi bja meputso bjo bo hweditšwego go legato, goba ka godimo ga legato leo lengwalo la thuto le ngwadišitšwego, palo le maemo a meputso ao a dirago tšhadišo ya masomenne seswai e tla bontšhwa: Ge e le gore lengwalo la thuto leo le nago le meputso ya ka tlase ga 120 le ka dumelelwa ge e le gore le fihlelela dinyakwa tša molawana wa 81 mme le sepelelana le maikemišetšo a Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba a lego ka go seripa sa 2 sa Molao.
Bolaodi bo tla ngwadiša lengwalo la thuto bjalo ka Lengwalo la Thuto la Bosetšhaba go magato a 1 go ya go 8 mo le nago le 120 (lekgolo le masomepedi) ya meputso goba go feta le 72 (masomešupa-pedi) ya meputso go legato, goba ka godimo ga legato leo lengwalo la thuto le ngwadišitšwego: Ge e le gore Bolaodi bo bone e bile bo hweditše gore lengwalo la thuto leo le nago le meputso ya ka tlase ga bonnyane le fihlelela dinyakwa tša molawana wa 8 , dinyakwa tša pele di a šikologwa mme lengwalo la thuto le ngwadišwa bjalo ka Lengwalo la Thuto la Bosetšhaba.
Boalodi bo tla ngwadiša lengwalo la thuto bjalo ka Diploma ya Bosetšhaba mo le nago le bonnyane bja meputso ye 240 (makgolo -pedi masome-nne) , mo bonnyane bja meputso ye 72 (masomešupa-pedi) bo tla bago go legato la 5 goba go feta.
Bolaodi bo tla ngwadiša lengwalo la thuto bjalo ka Kgerata ya Mathomo ya Bosetšhaba mo e nago le bonnyane bja meputso ye 360 (makgolo-tharo masome-tshela) , mo bonnyane bja meputso ye 72 (masomešupa-pedi) bo tla bago go legato la 6 goba go feta.
Bolaodi bo tla ngwadiša gape mangwalo a thuto ka moka ao a sa dirwago go tšwa go maemo a thuto ao a fihlelelago dinyakwa tša bonnyane bjo bo bontšhitšwego go molawana wa 111c godimo ga dinyakwa tša molawana wa 81, 83 le molawana.
Bolaodi bo tla re ge bo ngwadiša, bja hlaloša lengwalo le lengwe le le lengwe la thuto ka mohuta, legato palo ya meputso le leina leo le bontšhago maikemišetšo-magolo.
Bonnyane bja meputso ye 72 (masomešupa-pedi) bo nyakega go legato goba ka godimo ga legato leo lengwalo la thuto le abelwago lona, leo le tla bago le thuto ya motheo, yeo bonnyane bja meputso ye 20 (masomepedi) bo tla tšwago go lefapha la Dithuto tša Dikgokagano le Leleme, mme godimo ga moo bonnyane meputso ye 16 e tla tšwa go lefaphana la Dipalontshesere go akaretšwa go tsebo ya dipalo go mangwalo a thuto go legato la 1.
Bonnyane bja meputso ye 36 (masometharo-tshela) legatong la 1 le 52 (masomehlano-pedi) go legato la 2 go ya go 4 yeo e tlago arolwa magareng ga legoro la Motheo le la Kgetho, mme lengwalo le lengwe le le lengwe la thuto le bontšha kabelano ya meputso yeo e nyakegago go magoro a: Ge e le gore mehuta ya meputso ya tlaleletšo ke ye mentši go kgontšha baithuti go latela tše dingwe tša dikgahlego thutong ya bona.
Ka ngwaga wa 2002, bonnyane 16 (lesometshela) la meputso ye 52 (masome hlano-pedi) ya lengwalo la thuto la legato la 2 go ya go 4 e tla tšwa go mafaphana ao a šeditšego tsebo ya Dipalo.
Godimo ga fao, go ngwadiša go legato la 5 go ya go 8 palo ya meputso yeo e nyakegago go thuto ya Motheo, Boteng le Kgetho e tla bontšhwa, palo ya meputso yeo e tlago lokela lengwalo la thuto leo le ngwadišwago: Ge e le gore Bolaodi bo ka nyaka gore mabaka a palo le kabo ya meputso a fiwe.
Maemo a thuto, maemo goba mangwalo a thuto ao a fihlelelago dinyakwa tša ngwadišo a ka hlagišwa go Bolaodi ke mekgatlo yeo e hlamago setho seo sa maemo, maemo goba mangwalo a thuto ka Makgotla a Maemo a Bosetšhaba ao a boletšwego go molawana wa 12 go ngwadišwa.
Bolaodi bo ka ngwadiša maemo a mangwe le a mangwe a thuto, maemo goba mangwalo a thuto ao a fihlelelago dinyakwa tša ngwadišo mengwaga ye meraro, mme ngwadišo yeo e tla mpshafatšwa.
Mo kgweding ya mathomo ya ngwaga wa boraro wa ngwadišo ya maemo a thuto, maemo goba mangwalo a thuto, Bolaodi bo tla nyaka gore Makgotla a Maemo a Bosetšhaba ao a boletšwego go molawana wa 12 go senka leswa maemo a thuto, maemo goba mangwalo a thuto ao a hlagišitšwego bjona gore a senkwe leswa mme tokelo ya wona ya mpshafatšo e tla felegetšwa ke mabaka a mpshafatšo yeo goba ka mokgwa wo mongwe mme go tla bontšhwa ka mokgwa wo dinyakwa tša melawana di fihlelelwago ka gona.
Maemo a thuto, maemo goba mangwalo a thuto ao a ngwadišitšwego go Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba e tla ba thto ya setšhaba.
Ga go na lengwalo la thuto leo le tla hlagišwago go ngwadišwa lebakanyana ka morago ga la 30 Juni 2003, mme boingwadišo bja mangwalo a thuto go ya ka molawana wo bo tla felelwa ke nako ka lona letšatši leo.
Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba le tla bopa setho se tee le Bolaodi, la bega go Bolaodi, mme Lekgotla le tee la Maemo la Bosetšhaba le tla hlangwa lefapha ka lefapha go ya ka seripa sa 5 sa Molao, mme la ngwadišwa ke Boalodi.
Lefapheng leo Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba le hlamilwego goba ngwadišitšwego, goba Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba le phumutšwe goba Bolaodi bo bona go swanetše, Bolaodi bo tla dira mešomo le maikarabelo ao ka tlwaelo a ka bego a dirwa ke Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba.
Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba le tla hlangwa lefapheng le lengwe le le lengwe leo le hlalošitšwego go molawana wa 34.
Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo la Bosetšhaba, ge le hlangwa le kgetho ya maloko a lona, le tla fiwa lengwalo la bohlatse la ngwadišo ke Bolaodi, leo le tla šomago lebaka la mengwaga ye meraro go tloga go letšatši la tlhamo ya Lekgotla leo la Maemo la Bosetšhaba.
Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo la Bosetšhaba le tla re, kgweding ya mathomo ya ngwaga wa boraro wa ngwadišo ya lona la kgopela ngwadišo gape le bontšha mabaka ao ka wona le swanetšego go ngwadišwa gape, mme le bontšha dipoelo tšeo di fihleletšwego ke Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba mengwageng ye mebedi yeo e fetilego.
Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba le ka phumulwa ge, go ya ka kgopolo ya Bolaodi, le palelwa ke go dira mošomo wa lona ka tshwanelo.
Mekgatlo, yeo e lego makgotla a bosetšhaba a botšeakarolo ka kgahlego go lefapha mme a wela legorong le tee goba go feta a tshelelago a mekgatlo yeo e boletšwego go molawana wa 162a, a tla mengwa go kgetha maloko ao a tla šomago go Makgotla a Maemo a Bosetšhaba.
Maloko ao a tla kgethwa ke Bolaodi morago ga go ikgokaganya le tšhomišanommogo le makgotla ao a amegago, mme ka tlhompho ya matla a palamente le porofensi, nyakego ya tekatekano ya boemedi le tekatekano, kagoleswa le bokgoni bja maleba mabapi le mošomo wa Makgotla a Maemo a Bosetšhaba.
Maina a batho bao ba kgethilwego go šoma bjalo ka maloko a Makgotla a Maemo a Bosetšhaba le makgotla a bona a bosetšhaba a botšeakarolo a tla ngwalwa ka go Kuranta ya mmušo le tshwaetšo e tla mengwa ka ga tumelelego ya bao ba kgethilwego le tekatekano ya boemedi ya makgotla a botšeakarolo ao a nago le kgahlego go lefapha.
Ge ba dumela, Bolaodi bo tla ntšha lengwalo la bohlatse bja thwalo go yo mongwe le yo mongwe yo a kgethilwego.
ba tla kgonago go laola le go sepetša dinyakwa le dikgahlego tša magato ka moka a lefapha leo le akaretšwago ke Makgotla a Maemo a Bosetšhaba ba kgonago go ahlola ka leihlo le bogale maemong a godimo; mme ba ineetše go ditsela tše pedi tša dikgokagano magareng a Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba le lefelo la kgetho.
Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo a Bosetšhaba le tla bopša ke magoro a tshelelago a mekgatlo, wona ke: mafapha a mmušo, kgwebo yeo e kopanego, Bašomi bao ba kopanego, Baabi ba Thuto le Tlhahlo, Sehlopha sa Kgahlego le mekgatlo ya setšhaba/baithuti.
Legoro le lengwe le le lengwe la mekgatlo le tla lekanwa ke bontši baemedi ba tshelelago mme nomoro ya ka godimo ya baemedi yeo e bopago Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba e tla ba masome tharo tshela ntle le ge Bolaodi bo bona ka mokgwa wo mongwe.
mohlankedi-phethiši wa Bolaodi goba mokgethwa e tla ba leloko la Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo a Bosetšhaba; mme maloko a mangwe a Bolaodi a ka ba dikopanong tša Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba ka peakanyo pele ga seo le modulasetulo wa Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba leo le lebanego.
Sehlopha sa tekolo sa mekgatlo yeo e angwago ke mediro ya Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba se tla hlangwa go ya ka seripa sa 5 sa Molao.
swanela go kgopela phego ya ngwadišo ya maemo ntle le ge dikgopelo di dirilwe mme di dumeletšwe e bile di arabilwe semmušo: Ka kwešiši ya gore ga go na maemo ao a tla ngwadišwago ntle le ge Sehlopha sa tekolo sa maleba se tsebišitšwe ka poso; mme se sa hwetše thušo ya ditšhelete go tšwa go Bolaodi.
Leloko la Sehlopha sa tekolo ka maemo a lona le tla dumelelwa go tsena go maemo le mangwalo a thuto a Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo a Bosetšhaba: Ge e le gore maloko ao a filwego phihlelelo yeo e tletšego e ka se be maloko a Lekgotla le fe goba le fe la Maemo a Bosetšhaba.
tlogela boleloko bja Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba leo le amegago gore mokgatlo woo o dumelelwe tseno go maemo le mangwalo a thuto a Lekgotla leo la Maemo a Bosetšhaba, goba dira dikgopelo legatong la mokgatlo wo o amegago, bjalo ka seripa seo se dirago mešomo wo se o filwego wa Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba leo le amegago.
Bolaodi bo tla swara puku ya maina a maloko a Sehlopha sa tekolo yeo e tla bago le leina le aterese ya leloko le lengwe le le lengwe.
a leboga mošomo ka go fa tsebišo ka go ngwalela Bolaodi; goba ge nakong ya ge a be a le mošomong o ile a bonwa molato wa bosenyi mme a ahlolewa go dula kgolegong ntle le kgetho ya tefišo.
Dikgoba tšeo di hlolwago ke go tlogelwa ga mošomo ke maloko a Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba di tlatšwa go ya ka molawana wa 15 le 16.
kgetha badula-kantorong, dikomiti le maloko a dikomiti ao a nyakegago go dira mošomo wo ba o filwego, ka go šomišana le Bolaodi; le go dira mešomo ye mengwe yeo nako le nako ba tla e fiwago ke Bolaodi.
tsebagatša dipoelo tša mediro yeo ka go Kuranta ya mmušo gore bao ba nago le kgahlego ba fe tshwaetšo; le go netefatša gore dipoelo tša mediro yeo di ka nyakišišwa ke Sehlopha sa tekolo leo le hlalošitšwego go molawana wa 17, pele di hlagišwa go Bolaodi.
Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo la Bosetšhaba le ka dumelela goba la hlama Makgotla a Thlamo ya Maemo mo lefapheng la lona bjalo ka ge go nyakwa ke legora la mafaphana ao a ratwago e bile a dumelelwa ke Bolaodi.
lebeledišiša matla a tšhomo ya molaohlangwa wo o lego gona wo o šišintšwego mo go mafapha, mafaphana le magato, mme la beakanya ka tshwanelo; le go beakanya tlhalošo ya kgwebo ya go tšweletša Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba goba Lekgotla la Thlamo ya Maemo leo le akaretšago dipoelo, dikgokagano le maanotshepetšo a thekišo, tekatekanyetšo le tsela ya nako.
fana ka ditokomane tšeo di thekgago kgopelo le tlhalošo ya lefaphana leo kgopelo e direlwago lona; le go bontšha kamogelo ya sephetho sa Bolaodi bjalo ka seo se bofago e bile e le sa mafelelo, morago ga ge kahlololeswa e theeleditšwe semmušo ke Bolaodi.
Lekgotla le lengwe le le lengwe la Thlamo ya Maemo le tla, ge le dumelelwa goba le hlangwa, fiwa lengwalo la bohlatse la ngwadišo ke Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba, leo le tla šomago nakong ya go se fete mengwaga ye meraro go tloga nakong ya tumelelo le tlhamo mme le tla hlaloša mešomo ya lona mabapi le maemo le mangwalo a thuto ao e tla a hlamago.
Lekgotla la Thlamo ya Maemo gantši le tla šwalalana ge le fetša mošongwana wa lona.
Lekgotla la Thlamo ya Maemo le ka kgopela telefatšo ya nako ya lengwalo la lona la bohlatse le e filwego go tšwa go Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba. Kgopelo yeo ya teletšo e tla hlagišwa ka go ngwalwa bonnyane matšatšing a 30 pele ga ge nako ya lengwalo la bohlatse bja tumelelo e fela.
Ngwadišo ya Lekgotla la Thlamo ya Maemo e ka gogelwa morago, ge go ya ka kakanyo ya Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba, yeo e netefaditšwego ke Bolaodi le palelwa ke go dira mešomo ya lona ka kgotsofatšo.
Lekgotla la Thlamo ya Maemo le tla šwalalana ge nako ya lengwalo la lona la bohlatse bja ngwadišo e fela goba le feditše mošomo wa lona bjalo ka ge o hlalošitšwe go lengwalo la lona la bohlatse bja ngwadišo.
Mekgatlo, yeo e tla bago dihlopha tše bohlokwa tša botšeakarolo go thuto le tlhahlo mo go mafaphana, e tla mengwa go kgetha maloko ao a tšwago go dihlopha tšeo tša kgahlego le ditsebi go šoma mo go Makgotla a Thlamo ya Maemo, ao a tla kgethwago ke Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba leo le emelago lefapha morago ga go ikgokaganya le tšhomišanommogo le makgotla ao a amegago, mme go sa lebalwe go ela hloko matla a palamente le a porofensi, bohlokwa bja tekatekano ya boemedi le tekatekano, kagoleswa le bokgoni bjo bo amegago mabapi le mošomo wa Makgotla a Thlamo ya Maemo.
Maina a batho bao ba kgethilwego go šoma bjalo ka maloko a Makgotla a Thlamo ya Maemo le a dihlopha tše bohlokwa tša botšeakarolo go thuto le tlhahlo a tla tsebagatšwa ka go Kuranta ya mmušo mme gwa mengwa tshwaetšo mabapi le kamogelego ya bao ba kgethilwego le tekatekano ya boemedi ya dihlopha tše bohlokwa tša botšeakarolo go thuto le tlhahlo.
Ge go fiwa tumelelo, mangwalo a bohlatse a thwalo a tla fiwa ke Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba go bao ka moka ba kgethilwego.
Lekgotla le lengwe le le lengwe la Thlamo ya Maemo le tla bopša ke botšeakarolo ba bohlokwa ba thuto le tlhahlo mo go lefaphana, bao ba tšwago go dihlopha tša kgahlego le ditsebi, bao ba hlaotšwego go ya ka dinyakwa tša Bolaodi.
Palo ya ka godimo ya baemedi bao ba bopago Lekgotla la Thlamo ya Maemo e tla bewa ka kwano le Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba fela ba se fete ntle le ge Bolaodi bo ka bona ka mokgwa wo mongwe.
Modulasetulo goba moemedi yo a kgethilwego wa Bolaodi e tla ba leloko la Lekgotla la Thlamo ya Maemo.
Mokgatlo goba sehlopha sa mekgatlo yeo e kganyogago go dumelelwa bjalo ka Lekgotla la Thlamo ya Maemo e tla netefatša mo kgopelong ya yona ya tumelelo gore e hlamile sehlopha sa ka thoko seo se tla šomago bjalo ka Lekgotla la Thlamo ya Maemo maloko a sona a tla bontšha maikemišetšo a molawana wa 224. Kgopelo ye bjalo ka yeo ya tumelelo ya Lekgotla la Thlamo ya Maemo e tla ba ka tlase ga tsinkelo ya setšhaba bjalo ka ge go hlalošitšwe go molawana wa 222.
ba tla ahlolago ka leihlo le bogale maemong a godimo; mme ba nago le maikemišetšo magareng a Lekgotla la Thlamo ya Maemo, Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba le lefelo la kgetho.
šišinya dinyakwa tša go ngwadiša balekodi le batlhahlobi goba makgotla a batlhahlobi; mme ba dira mešomo yeo ba tla e fiwago ke Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba nako le nako.
netefatša gore dipoelo tša mediro yeo di ka tlase ga phetleko ya sehlopha sa tekolo seo se hlalošitšwego go molawana wa 17, pele ga hlagišo go Bolaodi.
Ditiro le mešomo ya Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba di tla laolwa ke Melawana ya Tshepetšo mo go Kgokeletšo go Melawana ye.
Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo la Bosetšhaba le tla, nakong ya ge le fiwa tumelelo le ngwaga ka ngwaga go tloga moo go sepelelana le peakanyo ya ditšhelete yeo e boeletšwago ya Bolaodi, hlagiša lengwalo la tlhalošo ya peakanyo ya kgwebo leo le bontšhago maikemišetšo ao a tlago fihlelelwa mo nakong ya tebeleloleswa yeo gantši e lego mengwaga ye meraro, mme e akaretša tekatekanyetšo ya ditšhelete.
Tekatekanyetšo ya ditšhelete e tla dirwa ka mokgwa wo go kwanwego ka wona le Bolaodi mme e tla hlagišwa go Bolaodi gore e dumelelwe.
Maloko a Makgotla a Maemo a Bosetšhaba a amogela hlatswadiatla mešomong ya bona ya mabapi le Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba go ya ka melawana ya Ditirelo tša Setšhaba bjalo ka ge e fetotšwe ke Boaodi, hlatswadiatla yeo e tla ba le, fela e sa beelwa fela tebogo ya go ba gona dikopanong, thušatiro le dinamelwa le ditefelo tše dingwe tšeo di amegago.
Maloko a dikomiti tša Makgotla a Maemo a Bosetšhaba ao e sego maloko a Makgotla a Maemo a Bosetšhaba ao a kgethilwego ke Bolaodi, ba tla hwetša hlatswadiatla yeo e swanago bjalo ka maloko a Makgotla a Maemo a Bosetšhaba medirong ya bona e lego mabapi le tšhomo ya Makgotla a Maemo a Bosetšhaba: Ge e le gore maloko a dikomiti tšeo a ile a hweditša tumelelo go Bolaodi.
Bolaodi bo tla lefela mediro yeo e dumeletšwego ya Makgotla a Thlamo ya Maemo ao a itšego ge go nyakega, mme go tla ya le go ba gona ga tšhelete le mokgwa wa tefelo wo o tšweleditšwego go tee le Lekgotla la Thlamo ya Maemo leo le amegago.
NSB e tla, go ya ka ditlhalošo tša Molao, ba le Modulasetulo, Mothuša-Modulasetulo Modulasetulo, mongwaledi le maloko a mangwe ao a kgethilwego ke SAQA go ya ka Melawana ya Makgotla a Maemo a Bosetšhaba (melawana), go ya ka dinyakwa tša gore Modulasetulo o tla kgethwa pele ke maloko a NSB e ka ba go tšwa go maloko a bona goba go tšwa methopong ye mengwe.
Modulasetulo wa NSB goba wa komiti o tla dula setulo dikopanong tša NSB goba Komiti bjale ka ge go nyakega. Ge modulasetulo a se gona kopanong, mothuša-modulasetulo o tla dula setulo. Ge bobedi bo se gona, maloko ao a lego gona a tla kgetha magareng a bona, modulasetulo wa go tšwa a swere go kopano yeo.
NSB e tla kopana lefelong leo le ka dinakong tšeo go tla kwanwago ka tšona nako le nako.
Dikopano tšeo di ikgethilego di ka swarwa go ya ka kakanyo ya Modulasetulo, goba ka kgopelo yeo e nago le mabaka ya maloko ao a sego ka tlase ga pedi-tharong mo kopano e tlago swarwa ka nako le lefelong leo di tlago bewa ke Mongwaledi, ka bonako bjo bo kgonegago morago ga go amogela kgopelo ye bjalo.
Motho yo mongwe le yo mongwe yo go ba gona ga gagwe go nyakegago mo kopanong, a ka mengwa ke NSB go ba gona kopanong ye nngwe le ye nngwe ya NSB.
Ditokomane ka moka tšeo di romelwago maloko di tla ngwalwa ka mokgwa wo o lebanego mohuta le maemo a diteng, ka kwešišo ya gore ke maikarabelo a maloko go netefatša gore ditokomane tše bjalo di fiwa šedi go ya ka mo di bitšwago.
Tsebišo ya kopano ye nngwe le ye nngwe ya NSB yeo e tla akaretšago lenaneo la ditaba tšeo di swanetšego go šetšwa fao, e tla ntšhwa ke Mongwaledi go leloko le lengwe le le lengwe, le batho bao ba swanetšego go ba gona bonnyanye matšatši a 14 pele ga letšatši leo le kgethilwego la kopano go aterese yeo e ngwadišitšwego le Mongwaledi: Ka kwešišo ya gore mabakeng a dikopano tšeo di ikgethilego, lengwalo la tsebišo ye kopana, bjalo ka ge Modulasetulo a ka tšea sephetho, fela e sego ka tlase ga matšatši a mararo a mošomo, le ka fiwa.
Go se amogele tsebišo, yeo e rometšwego go aterese yeo e ngwadišitšwego ke leloko lefe goba lefe, go ka se ame goba gona go šitiša tshepetšo ya kopano efe goba efe.
Leloko le lengwe le le lengwe leo le lego gona mo kopanong ya NSB le tla saena retšisetara yeo e tla bago gona mabapi le seo.
Seripa se tee sa maloko, go akaretšwa le Modulasetulo, se tla bopa khoramo mo dikopanong ka moka tšeo di tlwaelegilego tša NSB. Mo dikopanong tšeo di ikgethilego, pedi-tharong go akaretšwa le Modulasetulo, e tla bopa khoramo.
Ge palo ya maloko ao a lego gona ka nako le lefelong leo le beetšwego kopano e se ya lekana go bopa khoramo, kopano e tla tšwela pele, ka kwešišo ya gore diphetho tšeo di tla tšewago di tla tšewa bjalo ka tšeo di akantšwego fela mme di tla sepetšwa go NSB go ahlaahlwa gape le ditšhišinyo pele di ka amogelwa semmušo.
Mo go swanetšego go fa pego go baditaba mabapi le dintlha tšeo di lego mabapi le mediro le dikopano tša NSB, e tla ntšhwa ke Modulasetulo wa NSB ga mmogo le Modulasetulo wa Boalodi.
Metsotso ya kopano ye nngwe le ye nngwe e tla hlangwa mme ya hlagišwa go kopano yeo e latelago gore e tšewe bjalo ka ya nnete. Mongwaledi o tla ntšha metsotso go maloko ka nako e tee le tsebišo ya kopano yeo e latelago.
Metsotso e ka se hlaloše ntlha ka ntlha ka ga tshepetšo ya kopano, fela e tla ba pego yeo e akareditšwego ya tshepetšo, diphetho le ditiro tšeo di nyakegago, ka kwešišo ya gore leloko le lengwe le le lengwe le tla ba le tokelo ya go kgopela gore kgopolo ya gagwe e ngwalwe ka gare ga metsotso.
Tshepetšong ya kopano ye nngwe le ye nngwe ya NSB melawana ya mehleng ya ngangišano e tla latelwa.
Sephetho se tla tšewa go ya kwano, ka kwešišo ya gore mo go sa fihlelelwego kwano, go ka šomišwa boutu. Mo boutu e swanetšego e tla ba ka go emiša seatla ntle le ge paloto e ka kgopelwa ke yo mongwe wa maloko, mo go tla swarwago paloto ya sephiri.
Ge Modulasetulo a se gona, Modulasetulo wa motšwa-o-swere (e ka mothuša-modulasetulo goba yo mongwe) a ka se be le boutu ya kgetho, empa boutu ya ngangišano.
Ke maikarabelo a leloko la NSB go bea phatlalatša dikgahlego tša gagwe go taba yeo go ngangišanwago ka yona go NSB le go iphološa ge sephetho se tšewa tabeng yeo ke NSB.
Ntle le ge go hlalošitšwe ka mokgwa wo mongwe mo melawaneng, sephetho sa bontši bja maloko ao a lego gona kopanong ya NSB e tla ba sephetho sa NSB. Dikgopolo tša bonnyane di ka ngwalwa ka kgopelo ya maloko ao.
Bjalo ka ge melawana ye e hlaloša, ge go ka tšwelelela morero wo mongwe magareng a dikopano, wo o nyakago sephetho sa NSB mme go ya ka kgopolo ya Modulasetulo morero woo o se wa swanela go letela kopano yeo e latelago ya mehleng ya NSB, Modulasetulo a ka fa Mongwaledi matla a go beakanya le go ntšha tsebišo ka poso yeo e ngwadišitšwego goba poso ya lebelo go leloko le lengwe le le lengwe a bontšha sehlogo sa taba, mme go nyakega boutu ya go romelwa ka poso yeo ka yona sephetho se ka tšewago. Tsebišo e tla hlaloša lebaka leo ka lona boutu ya poso e tla dirwago, yeo e ka se bego ka tlase ga matšatši a 10 (lesome) go letšatšing leo tsebišo e ntšhitšwego ka lona. Sephetho sa bontši bja NSB se tla tšewa bjalo ka sephetho sa NSB. Dipoelo tša paloto ye nngwe le ye nngwe ye bjalo di tla tsebišwa kopanong yeo e latelago ya NSB.
Komiti-Phethiši yeo e hlamilwego go ya ka Molawana e tla bopša ke maloko a NSB mme a tla kgethwa ke yona.
Modulasetulo o tla bega ka mošomo wa Komiti-Phethiši kopanong ye nngwe le ye nngwe ya mehleng ya NSB, le khoramo ya Komiti-Phethiši e tla bopša ke Modulasetulo le seripa sa maloko a Komiti yeo.
Komiti e tla ba le palo ya maloko a NSB goba batho bao e sego maloko a NSB goba maloko a NSB ga mmogo le batho ba bangwe , bjalo ka ge NSB e tla ikgethela, yeo e tlago šoma lebakeng leo le tlago bewa ke NSB.
NSB e tla fa leloko le lengwe le le lengwe la komiti yeo matla a go ba Modulasetulo wa komiti.
Komiti e ka, ka tumelelo ya NSB, hlama sehlopha se tee sa tšhomo goba go feta go šoma ka tlase ga taolo ya komiti, mešomo ya komiti yeo NSB e ka e fago goba go nyakišiša ka ga merero yeo e welago ka tlase ga mešomo le matla a komiti.
Komiti ye nngwe le ye nngwe ntle le Komiti-Phethiši, e ka, ka tumelelo ya Komiti-Phethiši, kgetha motho o tee goba ba babedi bjalo ka maloko a komiti lebakeng leo le rilego goba maikemišetšong ao a rilego.
NSB eka, go ya ka mabaka ao a ka bonwago a swanetše , ka kakaretšo goba mabapi le taba yeo e rilego, fa komiti ye nngwe le ye nngwe matla goba mošomo wo e o filwego go ya ka Molawana.
NSB e ka gogela morago, telefatša goba go fetola mabaka a kgokagano go komiti, fela tšhišinyo ye bjalo e tla fetetšwa go komiti go senkwa le go fa maikutlo.
Leloko la komiti leo le sego la kgopela tshwarelo pele ga nako, leo le palelwago go iponatša dikopanong tše tharo tša go latelana tša komiti yeo, le tla kgaolwa go ba leloko.
Leloko la komiti le ka leboga mošomo go tšwa mo komiting yeo ka go ngwala tsebišo.
Ge go hlolega sekgoba mo komiting, Modulasetulo wa komiti yeo o tla tsebiša NSB ka go ngwala mo kopanong ya mathomo yeo e latelago ya NSB, yeo e tla bonago gore sekgoba seo se a tlatšwa.
Modulasetulo wa komiti ye nngwe le ye nngwe o tla hlagiša pego ka ga mediro ya komiti mo kopanong ye nngwe le ye nngwe ya NSB ya mehleng.
Ditlhalošo tša temana ya 7 go ya go 20 di tla šoma go komiti ye nngwe le ye nngwe ya NSB di balwa le diphetogo tšeo di nyakwago ke tlhalošo ya taba: Ka kwešišo ya gore malebiša a temana ye, ge go bolelwa ka "NSB", "Modulasetulo" goba "Mongwaledi" di tla tšewa bjalo ka ge di e ra "Komiti" "Modulasetulo wa Komiti" goba "Mongwaledi wa Komiti", ka go latelana.
Maloko a tlaleletšo ao a kgethilwego go dikomiti go ka Molawana bao ba tla bago le matla ka moka a leloko go kopano ye nngwe le ye nngwe, go akaretšwa le tokelo ya go bouta.
Mošomo wa bongwaledi wo o laolwago ke mešomo ya NSB, o tla dirwa go ya ka ditaelo tša Modulasetulo wa NSB, o tla dirwa ke Mongwaledi.
go dira mošomo wa bongwaledi go eletša go merero ya tša taolo tirelo ya taolo ye hlwahlwa go laola diporotšeke go dira mešomo yeo NSB e ka e nykago nako le nako.
Melawana ye e ka oketšwa goba ya fetolwa mo kopanong ye nngwe le ye nngwe ya NSB ka kwano le Bolaodi, ke bontši bja maloko ao a lego gona: Ka kwešišo ya gore diphetogo tšeo di dira ntlha ye itšeng mo lenaneong la ditaba, mme tlhalošo ya diphetogo tšeo e sepedišitšwe le lenaneo la ditaba magareng a maloko mme maloko ao lego kopanong a se be ka tlase ga seripa.
Sephetho se sengwe le se sengwe seo se tšewago kopanong ya NSB se tla fiwa nomoro ya go ikgetha ya Sephetho sa NSB mme se tla tšewa bjalo ka sephetho sa NSB. Leloko leo le kganyogago gore sephetho se senkwe leswa le swanetše go hlagiša tsebišo ka go ngwala le mabaka ao a tletšego a tshenko leswa go Mongwaledi matšatšing a lesomenne pele ga kopano ya NSB. Ge e le gore NSB e ka fetola sephetho, seo se tla ngwalwa ka gare ga metsotso ya kopano mme gwa dirwa diphetogo tšeo di swanetšego ditokomaneng mme gwa ntšhiwa ditokomane tšeo di fetotšwego.
<fn>nso_Article_SAQA_SAQA Act (1995).txt</fn>
oketša lebelo la go bušetša morago kgethologanyo ya pele ka go thuto, tlhahlo le dikgoba tša mešomo; ka go dira bjalo gwa thuša tšweletšo yeo e feletšego ya methopo ya bokgoni bja baithuti le leago le ekonomi ya setšhaba ka bophara.
Mo go hlangwa setho sa molao seo se bitšwago Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa.
Bolaodi bo tla dirwa ke modulasetulo yo a tlago kgethwa go ya ka seripana sa 2, maloko ao a tlago kgethwa go ya ka diripana tša 3 le 4 le mohlankedi-phethiši yo a tlago kgethwa go ka seripana sa 7.
Letona le tla kgetha motho yo a nago le maitemogelo le bokgoni mererong yeo e amanago le mešomo ya Boalodi, go ba modulasetulo wa Bolaodi.
Maloko ao a sa fetego a mabedi ao a kgethilwego ke Bolaodi ka go šomiša matla a bjona mme a fetetšwa go Letona go dumelelwa.
Go nyaka dikgetho bjalo ka ge go beilwe go seripana sa 3, Letona le tla ntšha tsebišo ka go Kuranta ya Mmušo ka maikemišetšo a gagwe a go thwala maloko a Bolaodi, mme o tla kgopela lekgotla goba mokgatlo wo mongwe le wo mongw e mo mafapheng ao a boletšwego go seripana sa 3, go hlagiša maina a batho bao, go ya ka maitemogelo le bokgoni mererong yeo e lego mabapi le mešomo ya Bolaodi, e ka bago bašomi ba maleba go ka thwalwa bjalo ka maloko a Bolaodi, mme ge go hlagišwa maina a bao ba kgethilwego, go tla šetšwa molao wa boemedi.
Mabakeng a dikgetho tšeo di boletšwego go temana ya n ya seripana sa 3, ga go na kgetho ya go feta motho o tee yeo e tlago dirwa ke mokgatlo goba kopano yenngwe le ye nngwe.
Leloko la Bolaodi ntle le mohlankedi-phethiši, le tla dula kantorong lebaka leo le sa fetego mengwaga ye meraro, bjalo ka ge go tla tšwa go Letona, nakong ya go thwalwa ga gagwe, mme leloko le ka nna la kgethwa gape go fetišetša pele nako ya gagwe ya go dula kantorong ge nako ya gagwe ya mathomo e fetile.
Maloko ao a boletšwego mo go seripana sa 2 le 3, a tla re, ka tumelelo ya Letona, a kgetha motho yo a nago le bokgoni go ba mohlankedi-phethiši mo mabakeng a mošomo ao a tlago bewa ke Bolaodi ka tumelelo ya Letona , yeo e filwego go tee le Letona la tša Matlotlo.
eletša Letona mo mererong yeo e amago ngwadišo ya maemo le mangwalo a thuto: le maikarabelo a taolo ya matlotlo a Bolaodi.
go elwa hloko bokgoni bja Palamente le tlhakamelao ya porofensi go ya ka seripa sa 126 sa Molaotheo, le ditokelo, matla le mešomo ya makgotla a taolo a yunibesithi goba diyunibesithi le thekinikone goba dithekinikone bjalo ka ge go hlalošitšwe ka go wo mongwe le wo mongwe wa Palamente.
Mohlankedi-phethiši o tla thušwa mo mešomong ya gagwe go ya ka seripana sa 1 ke bahlankedi le bašomi bao ba Bolaodi go ya ka mo mohlankedi-phethiši a ka laelago ka gona lebakeng le.
Bolaodi bo ka hlama dikomiti mme bja kgetha batho bao e sego maloko a Bolaodi go dikomiti tšeo.
Bolaodi bo tla kgetha modulasetulo wa komiti ye nngwe le ye nngwe.
Bolaodi bo ka fa maatla a bjona, ntle le matla ao go bolelwago ka wona go seripa se, go ye nngwe le ye nngwe ya dikomiti, fela bo se tšeelwe matla ao a bo filego mme ka nako ye nngwe le ye nngwe bo ka tšea matla ao.
Bolaodi bo ka fetola goba go beela thoko sephetho sa komiti yeo.
Bolaodi bo ka rarolla dikgakgano mabapi le tiragatšo ya mešomo yeo e bolelwago go seripa sa 5.
Bolaodi bo ka reka goba bja tloša dithoto.
Bolaodi bo tla dira mošomo wo mongwe le wo mongwe wo Letona a tlago o laela wo o sepelelanago le Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba.
Dikopano tša Bolaodi goba tša dikomiti di tla swarwa ka dinako tšeo le mafelo ao modulasetulo wa Bolaodi goba komiti a ka di beago.
Tshepetšo ya Bolaodi goba ya komiti e ka se šitišwe ke sekgoba seo se bulegilego mo go Bolaodi goba komiti, bjalo ka ge e le gore modulasetulo wa Bolaodi goba wa komiti ga a gona kopanong ya Bolaodi goba komiti, ge go le bjalo, maloko ao a lego gona a tla kgetha motho magareng a bona go dula setulo kopanong yeo.
a kgopela go itokolla ka go fa tsebišo ka go ngwala go Letona; goba nakong ya go ba gona ga gagwe kantorong, o ile a hwetšwa molato wa bosenyi mme wa išwa kgolegong ntle le tefišo.
a Bolaodi mo ngwageng wo mongwe le wo mongwe wa ditšhelete, ka nako yeo le ka mokgwa wo Letona le ka kganyogago ka gona, bo tla tliša ditatamente tša ditekanyetšo tša letseno le ditshenyegelo tša ngwaga wo o thomago go Letona gore di dumelelwe.
Go ya ka ditlhalošo tša seripana 3b, Bolaodi bo ka beeletša seripa se sengwe le se sengwe sa ditšhelete tša bjona, bjalo ka ge Letona, go tee le Letona la tša Matlotlo ba ka dumela.
Bolaodi bo ka, go ya ka mabaka a mošomo ao a beilwego ke Bolaodi ka tumelelo ya Letona, go tee le Letona la tša Matlotlo, kgetha bahlankedi le bašomi bjalo ka ge Bolaodi bo ka bona go le bohlokwa go phethagatša mešomo ya bjona go ya ka Molao wo.
ditshenyegelo tša maeto le dithušatiro tše dingwe; le lebakeng la modulasetulo wa Bolaodi, go ka ba le koketšo ya mogolo go ya mo Letona, go tee le Letona la tša Matlotlo ba ka bonago.
Bolaodi bo swanetše go hlagiša, pele ga dikgwedi tše tshelelago morago ga pheletšong ya ngwaga wo mongwe le wo mongwe wa ditšhelete, pego go Letona ka mokgwa wo Letona le nyakago ka gona mo mošomong wa bjona nakong ya ngwaga wa ditšhelete, go akaretša le letlakala la tšhadišo leo le sekasekilwego ke ba dipuku le setatamente sa letseno le ditshenyegelo.
ditšhelete tšeo di lefelwago Bolaodi tša merero yeo go bolelwago ka yona go seripa sa10 (a) le (b); le morero wo mongwe le wo mongwe wo o swanetšego go laolwa goba o nyakega go diragatša ditlhalošo tša Molao wo.
Lekgotla le lengwe le le lengwe leo le tlhamilwego ka molao leo le dirago mešomo ya go swana le ya Bolaodi bjalo ka ge go hlalošitšwe go seripa sa 5 le tla tšwela pele go dira mešomo yeo go fihlela lekgotla leo le fedišwa goba mešomo ya lona e fetolwa ke molao.
Ga go lekgotla leo le hlalošitšwego go seripana sa 1 le tlago fedišwa goba mešomo ya lekgotla le lengwe le le lengwe le le bjalo ya fetolwa pele ga ge Bolaodi le lekgotla bobedi di senkile ditlamorago tša phedišo goba phetogo yeo le tiragatšo ya Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba mme ba dirile ditšhišinyo go Letona.
Seripa se se ka se dirišwe go lekgotla le le lengwe le le lengwe leo le hlamilwego ka molao wa poraebete wa Yunibesithi.
Molao wo o tla bitšwa Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa.
<fn>nsotho _sepedi.txt</fn>
Histori ya Afrika Borwa ya diphatlalatši e bontšha dikarogano tše di lego gona ka gare ga naga gammogo le kabagano ya maatla. Tlhlotlo ya go tliša diphethogo tša sedemokratiki e ama dikarolo ka moka tša bophelo bja, rena, go akaretšwa le di-institušene le tšhomelo ya diphatlatši.
Mmušo o ithaopile go go hloma ajensi yeo e tlago hlohleletša gore batho bao pele ba bego ba phaetšwe thoko, ba kgone go fihlela diphatlalatši le gore go be le diphatlalatši tšeo di fapafapanego. Se se latela tšhišinyo ya Kabinete yeo e bego e itseparetše go ditshwayo tša Comtask tša 1996. Go hlomiwa ga ajensi go latela Molaotheo, Bili ya Ditokelo tša Botho le Lenaneo la Kago Leswa le Tlhabollo gomme gape le hlohleletša ke Leano la Setšhaba la go Hlohloletša le go Šireletša Ditokelo tša Botho, leo gape le gatelelago gore go be le tokologo ya go ikwagatša le go fapafapana ga diphatlalatši, le hlokego ya dikgato tša go dira gore dilo tše di a fihlelwa. Se gape se latela maitekelo ao a ilego a folotša a mekgahlo ye e sego ya mmušo ya go hloma sebopego sa mohuta wo mathomong ya mengwaga ya 1990.
Se se dirago gore go hlokege Ajensi ya Tlhabollo ya Diphatlalatši yeo e Ikemetšego (MDDA) ke gore go nyakega sebopego se se ikemetšego seo se bopago ke ditsebi tša diphatlalatši le maloko a mangwe a setšhaba seo se tlago tšweletša bokgoni mabapi le diphatlalatši le tlhabollo ya tšona ka go fapafapana. Sebopego se tla dira se ka go šomiša resetšhe, thekgo ya tšhelete le tshepedišo. Sebopego se tla šoma go ya ka ditheo tše botse tša tshepedišo ya dikhampani gomme se tla tlabakelwa ka methopo ya maleba. Sebopego se tla šomela kgole le mmušo, indasteri ya diphatlalatši le baabi ba bangwe ba ditšhelete.
Ge lefase le ntše le tsena go nako ya go laola ke tshedimošo, go bohlokwa gore baduudi ba kgone go fihlela tshedimošo ka botlalo le ponelo gore ba tšee karolo ka fao go bonagalago go lefase leo le thomago go šoma bjalo ka mmotwana o tee go lebato la bosetšhaba le la ditšhaba-tšhaba. Mmušo o dirile gore go hwetša tshedimošo go be karolo ya lenaneo la kago leswa le tlhabollo.
MDDA, go no swana le Lenaneo la Disenthara tša Mehola e mentšhi, ke kgato e kgolo ya go fihlela maikemišetšo a. E tla thuša go fetoša tikologo ya dikgokagano ka tsela yeo e tlago aga motheo le go thuša go go tšweletša diphatlalatši tšeo di bontšhago maphelo le ponelo ya batho bao peleng ba bego ba phaetšwe thoko. Le ge e le gore MDDA ka boyona e ka se tliše diphethogo tše di feletšego tša diphatlalatši, e tla kgona gore ka go šomiša thekgo, tshepedišo le resetšhe e raloke karolo ye kgolo go go fetoša seeemo sa diphatlalatši gore di sepediša le diphethogo.
Tlhabollo ya diphatlalatši e ama go hlola tikologo ye e e kgontšhago bao ba bego ba phaetšwe thoko pele gore ba kgone go fihlela diphatlalatši - bjale ka beng ba tšona, balaodi le batšweletši ba diphatlalatši. Go fapanafapana ga diphatlalatši ke go netefatša gore dikganyogo ka moka le dikarolo tša setšhaba di kgona go fihlela diphatlalatši tše mmalwa tšeo di bontšhago setšhaba sa rena ka botlalo.
Go ba le diphatlalatši tša go fapafapana gape go kgontšha ke gore diphatlalatši tše nnyane le tše kgolo di kgontšhwe go fihlela babadi le bathieletši.
Le ge e le gore go dirilwe tše ntšhi gore go tlhabollwe diphatlalatši Afrika Borwa ka morago ga go fihlela demokrase, se se dirilwego ga se se lekane. Bong bja diphatlalatši bo sa ntše bo le diatleng tša ba mmalwa fela gomme diphatlalatši ga di kgone go fihlela dikganyogo tša dilhlopha tše dingwe. Boemedi bo sa ntše bo sekame go lebato la bolaodi, borulaganyi le go khiro ka kakaretšo.
Afrika Borwa, re lemogile gore le ge mebaraka, dibaka tša go hwetša dilaesense tša go gaša le diphethogo tša bong di le bohlokwa, tše ga tša lekana gore ka botšona di tliše diphethogo. Go hlokega dibopego tša go swana le MDDA gore diphethogo di tšwele pele.
Boitemogelo bja ditšhabatšhaba bo bontšha gore dikema tša thekgo tša go hlohleletša tlhabollo le phapano ya diphatlalatši ga se tše diswa. Di ile tša šomišwa Europa go tlogela ka mengwaga ya bo 1950 ka ge go lemogilwe gore mebaraka ka boyona e ka se tliše phapano ya diphatlalatši. Gantšhi se se diregago ke gore ge diphatlalatši di laolwa ke mebaraka fela bong bja tšona bo feleletša bo le diatleng tše mmalwa fela, se se thibela tokologo ya go ikwagatša le diponelo tša go fapafapana.
Peleng re ile ra leka go hloma sebopego sa go tsenelwa ka boikgethelo e lego Media Diversity Trust, gomme sona sa phuhlama ka baka la go se hwetše thekgo ya tšhelete. Se se dirile gore re be le ponelo ya gore, ke fela kgato e itseparetšego go tšhomišano ya mmušo le diphatlalatši gomme e le ya semolao, e ka bago le ditlamorago tša maleba.
MDDA e tla ba sebopego se se ikemetšego sa semolao gomme se tla šoma ka go lokologa go tšwa go mmušo, lefapha la poraefete le baabi ba bangwe ba ditšhelete. Mošomo wa yona e tla ba go hlohleletša diphatlalatši tša go fapafapana le tlhabollo ya diphatlalatši tša mongwalo, tša go gaša le diphatlalatši tše "diswa".
MDDA e tla ba le Boto ya Maloko a senyane ao a šišintšwego ke Palamente phatlalatša, gomme a bewa ke Presidente. Go tla ba le dikemedi go tšwa go mmušo, dikuranta, dikgašo le diphatlalatši tša motse, gomme dikemedi tše hlano di tla šišinywa ke maloko a setšhaba. Boto e tla kgetha Mohlankedi-Phethiši, gomme yena o tla re ka go šomišana le Boto, a hira badiredi ba e sego ba ba kae ba MDDA.
MDDA e tla fa thekgo go diphatlalatši le go dira resetšhe le ditshwayo go mmušo, indasteri ya diphalalatši le dibopego tše dingwe tša maleba. MDDA e tla šomišana le dibopego ka moka tšeo di nago le kgahlego go tlhabollo ya diphatlalatši le phapano ya tšona. MDDA e tla swara kopano ya ngwaga ka ngwaga fao bao ba nago le kgahlego ba tlago lekola rapoto ya yona.
Bao ba tlago holega go tšwa go thekgo ya MDDA ke diphatlalatši tša metse, gammogo le diphatlalatši tša go dira tšhelete tše nnyane, go akaretšwa radio, thelevišene, dikuranta le diphatlalatši tše diswa. Go tla ba le go sekamela go diprojeke tšeo di amago metse le dihlopha tšeo di diilago - gagolo basadi, batho ba magaeng, bao ba golofetšego, bao ba sa kgonego go bala le go ngwala gore le bona ba kgone go fihlela tshedimošo.
Thekgo e tla ba ya tšhelete le ye nngwe gomme e tla akaretša, disaposidi, thekgo ya tšhelete ya tšhoganetšo, go tšweletša bokgoni, tlhahlo, go lekola diprojeke le go dira resetšhe ya diphatlalatši. Gape go tla thekgwa le diphatlalaši gore di kgone go hwetša kadimo ya tšhelete.
Gore diprojeke di hwetše tšhelete le go thekgwa gore di fiwe dikadimo go tla laolwa ke gore a na diprojeke di hlohleletša tlhabollo le phapano ya diphatlalatši. Go tla thekgwa diprojeke tšeo di nago le taolo ye botse. Go tla elwa hloko gape go tšea karolo ga metse go diprojeke.
MDDA e hloka tšhelete ye e lekanego gore e fe tlhahlo le go lefa dikoloto tše dingwe tša yona le go dira ditekolo tša diprojeke. Gape e tla laela gore go dirwe resetšhe mabapi le tlhabollo le phapano ya diphatlalatši. Tšhelete ya yona ya go ye šomiša go akaretšwa le go lekola diprojeke, ga ya swanela go feta 12%.
Tšhelete ye e hlokegago gore go šomanwe le go šalela morargo fa go lego gona e lekana R256m, mo mengwageng ye mehlano.
Mathomong, mmušo o tla aba tšhelete ya go lekana pedi-tharong ya bajete, mola indasteri ya diphatlalatši le yona e tla fa pedi-tharong ya tšhelete. Kabelo ya mmušo e akaretša thekgo ye e fiwago ditešene tša diradio tša motse le ya tšweletšo ya mananeo yeo ga bjale e fiwago ke Kgoro ya Dikgokagano, gammogo le methopo go tšwa letlotlo la mmušo le diphanašipi tše bjale ka Universal Service Agency.
<fn>ortambo_sepedi.txt</fn>
Sefoka se se abelwa badudi ba dinaga di šele (Dihlogo tša Mebušo Dinaga le Mebušo) le bahlomphegi ba bangwe. Ba e abelwa ka lebaka la segwera seo ba se bontšhitšego go Afrika Borwa. Ka go realo ke tlhompho ya khutšo, tšhomišano le seka sa botee le thekgo. Tlhompho ke kokwane e bohlokwa ya dikamano tša boditšhabatšhaba le mahlakore a mantši.
Difoka ka moka di akaretša dikarolo tše nne: lehlotlo, petše ya molala, e nnyane le petše ya sehuba. Sefoka sa mafelelo se na le dikarolo tše tharo: petše ya molala, e nnyane le petše ya sehuba.
Majola (mole snake): Noga yeo e etelago bana ge ba belegwa. Ga e ke gobatša bana goba maloko a lapa gomme tsela e nnoši ya segwera ya go e raka ke gore mmago ngwana a e gaše ka mekgato go tšwa letsweleng la gagwe. E etela ngwana go mo lokišetša gore e tle be motho yo a atlegilego ge a godile. E tla bjalo ka mogwera le mošireletši. Segwera seo e se bontšhago ga sa ithekga ka ponagalo ya yona ya botho eupša go bontšha botee le go phegelela thekgo le go hlohleletša katlego ya nako e telele ya moloko o moswa wa batho ba sa golago. Noga e dula e le gona dinonwaneng tša Se-Afrika ka lebaka la kanegelo ye e bitšwago The wrath of the ancestors ka AC Jordan. Kanegelo e kgafela ka thomo kgopolo ye e tlwaelegilego ya gore noga e no ba selo sa mpholo gomme yona e tšweletša tlhaloso ye e nabilego ya Se-Afrika yeo e kwešišago noga bjalo ka mogwera le leloko la phedišano (ecology) ye e fetofetogago.
Lehlotlo - le betlilwe ka kota ye e fifetšego ya mohlare wa setšo gomme ke seka tebogo ya thekgo le botee bjo bontšhitšwego, agomme go lebeletšwe gore moamogedi le yena a bontšhe boitlamo bja thekgo.
Majola - leihlo la ntshotsho le go ba le dihuku ka godimo le ka fase ke seka sa temogo ya botee le thekgo go Afrika Borwa.
Tomoye ya dikarolo tše nne - e hlohleleditšwe ke 'ying and yang' ya boditšhabatšhaba yeo e bolelago ka ntlha yeo maatla a meoya ya go fapafapana e kopanago.
<fn>pedi.txt</fn>
Leswao la Setšhaba, goba leswao la mmušo, ke leswaopono la godimodimo la Mmušo.
Leswao la Setšhaba ke karolokgolo ya setempe (Seal), seo ka setlwaedi se tsebegago bjalo ka leswao la godimodimo la Mmušo. Mo sengwalweng se sengwe le se sengwe go gatišitšwe setempe, ka ge se se hlaloša gore sengwalwa seo se dumeletšwe ke Mopresidente wa Afrika Borwa.
Leswao la Setšhaba la Afrika Borwa le hlomilwe ka Letšatši la Tokologo, 27 Aprele 2000. Phethošo e lebišitšwe go go bontšha diphethogo tša demokrase Afrika Borwa le lerato la naga le leswa.
Leswao la Setšhaba le bopsa ke dikarolwana tše di latelanago tšeo di rulagantšwego go ya ka sidiko sa sebopego sa lee seo si beilwego godimo ga tše dingwe.
Elemente ya pele ke moeno, ka sekasediko se setalamorogo. Go felletša sekasediko seo go na le manaka a tlou a mabedi ao a beakantšwego gabotse ka go lebellišwa godimo. Ka gare ga sebopego sa selee seo se bopilwego ke manaka a tlou go na le ditsebjana tše pedi tša korong tše di beakantšwego gabotse, tšeo di bopago freime ya kotse ya gauta.
Sebopego sa kotse se šupile moropa, gomme se na le diswantšho tše pedi tša batho go tšwa mekgabotlapeng ya MaKhoisane. Diswantšho tše di bonala di lebellane gomme di kopanetše go dumedišana.
Ka godimo ga kotse go na le lerumo le molamo, tšeo di beakantšwego ka tsela ya go putlagana. Dielemente tše di rulagantšwe gabotse gore šedi e lebišwe go kotse le gore di feleletše sebopego sa selee sa ka tlase ga motheo.
Ka godimo ga sebopego sa selee sa motheo go bonala bogare bja Leswao la Setšhaba, e lego letšoba la protea. Dipetala tša letšoba leo la protea di beakantšwe ka patrone ya khutlotharo tšeo di gopotšago motho ka mešomo ya diatla ya SeAfrika.
Tlhame e beilwe ka godimo ga protea gomme letšoba le bonala mo sefegeng sa mogolodi. Nonyana ye, e lego mogolodi, e eme gomme mafofa a yona a phurulogile ka boemo bja go bontšha gore nonyana ye e a namelela. Mafofa a moswananoši a hlogong ya tlhame a bopile kgare godimo ga hlogo ya nonyana ye.
Letšatši le le hlabago ka godimo ka bogomapono le beilwe gare ga mafofa a tlhame gomme le feleletša sebopego sa selee se se hlatlogago.
Kopanyo ya sebopego sa selee sa ka godimo le sa ka fase di momagana go bopa morero wo o sa kgaotšwego, gomme momagano ya dielemente tša motheo e bopa moakanyetšo wa go ikgetha. Le ge go le bjalo, ga e lahlegelwe ke boemo bja go se šuthe, krabiti le bokgaufsi tše di nyakwago ke Leswao la Setšhaba.
Moeno ke - !ke e: /xarra //ke, wo o ngwadilwego ka leleme la Khoisan la setšhaba sa /Xam, gomme wona o ra gore: batho ba ba fapanego ba kopane. Moeno o lebišitšwe go maitekelo a motho yo mongwe le yo mongwe a go kopanya kgopolo le tiro. Ge re lebeletše setšhaba ka moka, moeno o bolela gore se swanetše go kopana le go ba le ponelo e tee le boikgantšho bjalo ka setšhaba - kopano ka gare phapano.
Kwagatšo ya: !
A emetše go kgona go belega, kgolo le tlhabollo ya bokgoni, phepo ya batho le karolo ya temo ya ya mabu.
Ditlou di emetše bohlale, maatla, maitshwaro le go hloka magomo.
Se na le dikarolo tše pedi: boitšebišo le go iphemela ga semoya. E na le leswao le le kgolo la setšhaba sa rona.
Di tšwa go dibopego tša lebje la Linton, leo e lego mohlala wo o tsebjago lefase ka bophara wa botaki bja Afrika Borwa, leo ka nako ye le lego go Misiamo wa Afrika Borwa go la Cape Town. Batho ba maKhoisan bao e lego bona ba phetšego pele, Afrika Borwa ba re fa bohlatse bja botho le bohwa bja rena bjalo ka batho ba Afrika Borwa. Diswantšho di bontšhwa o kare go a dumedišanwa, gomme se se bontšha kopano. Se gape se emela le mathomo a tlhabollo ya motho gore a be le ponelo ya go ba moagi le gore re batho ka moka ga rena.
Ke maswao a boitšhireletšo le taolo - gape di emela le maoto a maatla a mogolodi. Lerumo le molamo di robaditšwe, gomme se se bontšha khutšo.
Ke sešupo sa bobotse bja naga ya gešo le kgolo ya bokgoni bja rena bjalo ka setšhaba ka go latela Tsošološo ya Afrika - gape e bontšha kgolo yeo e feletšego ya tšeo di tšwago mabung gomme di nošetšwa go tšwa godimo. Mebala ye e tsebegago kudu ya Afrika e balafaditšwe mo letšobeng - botalamorogo, gauta, bohubedu le boso.
Bjale ka ge e bontšhwa e fofa - se se bontšha setlamorago sa kgolo le lebelo. Ke nonyane ye maatla yeo maoto a yona a bontšhwago bjalo ka lerumo le molamo - e tloga e bontšha gabotse gore tlhame ikemišeditše go sepela e nyakana le dinoga gomme se se bontšha go itšhireletša kgahlanong le manaba. Ke morongwa go tšwa godimo gomme o tliša ditšhogofatšo lefaseng, gomme se se bontšha gore ke kemedi ya bogolo bja semoya. Maphego a yona ao a bulegilego a bontšha gore setšhaba sa gešo se a tlhatloga, mola gape e re fa le tšhireletšo.
Le emela go kganya le bobotse. Le bontšha tshepo ya tswalo leswa, go kgona go nagana, tsebo, kahlolo ye botse le go nyaka go tšwelela. Ke kemedi ya fao bophelo bo tšwago gona, ya seetša le go felela ga motho.
Sebopego seo se feletšego sa Leswao la Setšhaba, se bontšha sediko sa sebopego sa lee sa ka tlase se kopanywa le sa ka godimo gomme se se bontšha go hloka magomo. Tsela ye e kopanyago karolo ya ka tlase ya sekorolo, ka go latela tsela ya manaka a tlou, le mothalo wo letšatši le tšwelelago ka godimo ga wona, di dira sebopego sa lee seo tlhame e tšwelelago go sona. Se se emela tswalo leswa ya setšhaba sa rena sa bagale.
Kgoro ya Botaki, Khalt hara, Saense le Tegnolot i e ile ya dira kgopelo ya dikgopolo mabapi le Leswao la Setšhaba le leswa go tšwa go setšhaba, mo ngwageng wa 1999. Ka go latela ditshwayo go tšwa go setšhaba gammogo le Kabinete go ile gwa ngwalwa taelo. Ba Ditirelo tša Mmušo tša Dikgokagano le Tshedimošo (GCIS) ba ile ba bonana le Design South Africa - e lego mokgatlo wo o emelago diajensi tša barulaganyi - gore o fe taelo go barulaganyi ba maemo a godimo ba lesome ka gare ga naga. Go ile gwa kgethwa barulaganyi ba bararo gomme thulaganyo ya Mna. Iaan Bekker e ile ya amogela ke Kabinete gore e be yona ya Leswao la Setšhaba. Mna. Bekker ke Modaerektoro wa khampani yeo e bitšwago FCB Group gomme yena o šetše a rulagantšhitše maswao a mantšhi a mekgatlo ya poraefete le ya setšhaba.
Batho Pele ke mmolelo wa Sesotho wo o thaopago bodirela mmušo gore bo tla direla batho ka moka ba Afrika Borwa. Ditheo tša Batho Pele ke tšona tšeo Leswao la Setšhaba le leswa le itshetlegilego go tsona. Ka la 1 Oktoboro 1997, bodirela mmušo bo ile bja thoma ka lesolo la Batho Pele leo le bego le lebišitšwe go kaonafatšo ya kabelo ya ditirelo go batho.
rerišana ka mehla ka ga khwaliti ya ditirelo tšeo di fiwago bea seemo sa tirelo mabapi le boleng bja ditirelo tše di fiwago dira gore batho ba kgone go fihlela ditirelo gagolo bao peleng ba bego ba phaetšwe thoko netefatša hlompho ka go latela seemo seo se beilwego mabapi le go swara badiriši ba ditirelo fa tshedimošo ye kaone mabapi le ditirelo gore badiriši ba be le tshedimošo ya maleba hlohleletša go šomela pepeneneng mabapi le gore ditirelo tše diswa di fiwa bjang phošolla go palelwa le diphošo gore mathata a rarollwe ka tsela ya maleba dira gore tirelo e lekane le tšhelete gore badiriši ba bone gore motšhelo wa bona o šomišwa ka tsela ya maleba.
Batho Pele Batho Pele e lebane le go fediša mekgwatšhomo ya go senya nako le ditlabelwa yeo e bego e se ya hlamelwa go nepiša pele dinyakwa tša batho. E lebane gape le go kgonthiša gore peakanyetšo ya matlotlo a Tirelo ya Setšhaba e sepelelana le dinyakwa tša setšhaba.
Bontši bja dikaonafalo tše setšhaba se ratago go di bona gabo bitše selo, bjalo ka: sefahlego sa go myemyela, go thuša batho ka tlhompho, go ba le botshepegi ge o fana ka tshedimošo le go kgopela tshwarelo ge dilo di sa sepele gabotse. Dilo tše ga di nyake ditlabelwa tša tlaleletšo - di no nyaka fela go fetoša maitshwaro.
Go kaonafatša kabo ya ditirelo go lebane le go nyalelanya se sengwe le se sengwe le dikokwane tša "tirelo ya bareki". Go tsenywa tirišong ga Batho Pele ga se tiragalo ye e ka phethwago ka nako e tee. Ke selo se se tšwelago pele ka mehla gomme se tlo tšwela pele lebaka la mengwagangwaga, gomme go tla ba le kaonafalo ge nako e tšwela pele.
Re swanetše go šoma mmogo gore re netefatša gore bjalo ka mmušo le batho, re dira gore ditheo tša Batho Pele di kgonege go setšhaba seo se šomelago bophelo bjo bokaone. (Polelo ka Mopresidente Thabo Mbeki nakong ya ge go hlongwa Leswao la Set haba , go la Kwaggafontein, Bloemfontein, ka 27 Aprele 2000).
<fn>sepedi.txt</fn>
Ngwaga wa 2009 o swaya ngwaga wa bo15 wa temokrasi ya rena bjalo ka mmuso wa Afrika-Borwa. Go tloga ka 1994, mmuso wa rena o be o lebane le mathata a diphetogo tseo di bego di hloka phetolo ya menagano go tswa mmusong wo o phatlaletsego woo o bego o sa some gabotse gape o sa dire ka bokgoni tlemaganyong ya ditlabelo, tekolonglefsa ya melao, hlagisong ya dipholisi le tswetsongpele ya diphetogo tseo di tlemaganego le mananeo a neelano ya ditirelo. Molawana wa Diphetogo Ditirelong tsa Mmuso o be o le magareng ga ditokumente tsa dipholosi tseo di bego di hloka diphetogo tse di tletsego tsa tsela ya go neelana ka ditirelo yeo e beago "People First" go se sengwe le se sengwe seo mmuso o se dirago. Ke ka fao re nago le leina le la BATHO PELE.
Batho Pele e akaretsa tshepetso ye e tlemaganego yeo e gatelelago metheo ye seswai le sehlopha sa ditumelo tseo di thekgago molao wa ditokelo wo o tshireletsegilego Molaotheong wa rena. Mmuso le basomedi ba mmuso ba hlohleletswa go amogela dingongorego le go di bona bjalo ka dibaka tsa go kaonafatsa ditirelo. Ba swanetse go rarolla dingongorego gore mafokodi a kgone go supwa gomme a phosollwe ka pelapela bakeng sa badudi. Ke ka fao go hlokegago mafelo a go hlokomela badirelwa ao a sepetswago gabotse le mananeo ao a tlemaganego a go hlokomela le go lekola. Mafelo goba diyuniti tsa go hlokomela badirelwa di swanetse go somisana ka sekgauswi le basomi-ka-tsona ge di rarolla dingongorego ka moka tseo di dirilwego ke badudi bao ba holago ke diterolo tse tsa rena. Ke ka fao re nago le sehlopha sa ditumelo seo se gatelelago taba ya go ba leloko, go direla le go hlokomela badudi ba gaborena.
Lesolo la go Tseba Ditokelo tsa Tirelo ya Gago le nyaka go lebelela motheo wa tokiso ya dingongorego bjalo ka ge badudi ba sa belaela gore le ga bjale ga ba fihlelele ditirelo tsa setshaba gabonolo ka mokgwa wo ba ratago ka gona. Ka ge motheo wo o theilwe godimo ga melao ya go swana le Molao wa Kgodiso ya Tshepediso ya Toka (PAJA), Molao wa Kgodiso ya Phihlelelo ya Tshedimoso (PAIA), Molao wa Kgodiso ya Tekano le Thibelo ya Kgethologanyo yeo e sego ya Toka (PEPUDA) le Molaotheo wa rena, tshupetso e dirilwe gape melaong ye le tebano ya yona tabeng ye ya phihlelelo ya ditirelo yeo e gateletswego pukwaneng ye.
Go bile le tshupo ya bohlokwa bja go soma ka sekgauswi le dikgoro tsa Sehlopha sa tsa Toka go swana le Tirelo ya Maphodisa ya Afrika-Borwa (SAPS), Tirelo ya tsa Tshokollo, Bolaodi bja Dingongorego bjo bo Ikemetsego, Kgoro ya tsa Toka le Tlhabollo ya Molaotheo go hlabolla dikagare tsa pukwana ye.
Ke tshepha gore badudi ba Afrika-Borwa bao e lego bona ba holwago thwii ke ditirelo tsa setshaba ba tla tswela pele go kgonthisisa gore ba dula ba tsebiswa ka ga mananeo a tlhabollo ya mmuso le mekgwa ye mekaone ya go fihlelela ditirelo.
Ke rata go isa ditebogo tsa ka go maloko a Sehlopha sa tsa Toka le batseakarolo ka moka bao ba kgathilego tema ye kgolo go dira gore pukwana ye ya bobedi e atlege.
Melao le ditirelo tse diswa di ka dira bophelo bja gago gore bo be bofefo GE o tseba gore di somiwa bjang. Abelana le ba bangwe ka ga tshedimoso ye - kudu bao ba sa kgonego go bala.
Molao wa Toka ya Bana ke molao wo bohlokwa kudu wo o hlagisago dikgopolo le ditshepediso tse ntsi tse mphsa mokgweng wa toka ya bana. Maphodisa le badirelaleago ka moka ba swanetse go tseba molao wo.
Wo mongwe wa metheo ye megolo ya Molao wa Toka ya Bana ke motheo wa go faposa. Ka Molao wa Toka ya Bana, go tsewa matsapa go thusa bana gore ba fetole maitshwaro a bona.
Na nka dira dingongorega go mang?
Dikgorotsheko tsa Tikologo ga se nke ba theeletse melato ya segae go tloga kua morago, fela go na le molao wo moswa wo o lego kgausi le go dumelelwa wo o ba fago maatla a go dira bjalo.
Makgotla a Thuso ya tsa Molao a bitswa gape Mafelo a Toka. A thusa batho bao ba sa kgonego go lefela boramolao gore ba ba emele melatong ya bona kgorongtsheko, melatong ya bosenyi goba ya segae. Thuso ya tsa Molao e lefelwa ke Kgoro ya Toka le Tlhabollo ya Molaotheo. Modirelwa o lefa tshelete ye nnyane fela.
Go na le maemo ao a beilwego a go somisa Thuso ya tsa Molao. O ka se humane Thuso ya tsa Molao bakeng sa . melato ya bosenyi yeo o iponago molato . tlhokomelo ya bana . tlhalo - ge e le gore o ile wa somisa Thuso ya Molao peleng . melato ya ditseleng goba go otlela o nwele . melato yeo e sepelelanago le mathata a kamano, go swana le kgoketso goba tlolo ya tshepiso ya lenyalo . go utswa mabenkeleng . bohodu . go swara diretebatsi.
Fela, ge molato wa gago o tiile kudu, gona le ge e le gore ke wo mongwe wa mehlala ye, o sa dutse o ka dira dikgopelo tsa Thuso ya tsa Molao. Molaodi wa Thuso ya tsa Molao o tla tsea sephetho sa gore na molato wa gago o hloka thuso ya bona na.
<fn>sepedi3.txt</fn>
B. Karolo ya Tlhokomelo ya Phepo Maemong a Lebaka le Letelele a Fokodišago.
G. Ditšhišinyo Tšeo di Šomago Mabapi le Ka moo go ka Lebeletšanwago le Maswao a Bolwetši le go Oketša go ja Dijo.
Boemo bja rena bja tša maphelo, ka moo re ikwago ka gona, go šoma le go bapala, ka moo re golago le go tšwela pele - ka moka di tutueletšwa ke dijo tšeo re di jago. Dijo di nea mmele phepo yeo o e nyakago bakeng sa go phela gabotse le go maatlafala. Phepo e akaretša diprotheine, di-carbohydrate, makhura, dibithamine, diminerale le meetse.
Maikemišetšo a pukwana ye ke go go nea tsebišo mabapi le karolo e bohlokwa kudu yeo e bapalwago ke dijo bakeng sa go maatlafatša go šoma ga mmele bakeng sa go lwantšha malwetši le go thuša go alafa. Pakane ke go tutueletša wena go ela hloko maemo a phepo a yoo go dirišanwago le yena o mongwe le o mongwe yo a nago le boemo bja lebaka le letelele bjo fokodišago le go diriša phepo bjalo ka sedirišwa sa bohlokwa polaneng ya go lokiša. Bakeng sa morero wa pukwana ye, batho bao ba nago le maemo a šoro a fokodišago ba akaretša bao go dirišanwago le bona bao ba nago le maemo a malwetši a lebaka le letelele mo go hlokegago thekgo e oketšegilego ya phepo bakeng sa go thibela go ota le go boela morago - kudu-kudu bao go dirišanwago le bona bao ba nago le HIV, ba nago le AIDS, Bolwetši bja Mafahla (TB) goba Kankere.
Phepo e fokolago le malwetši di tswalane kudu, ka ge bothata bjo bongwe bo mpefatša bjobongwe. Seswantšho sa ka mo tlase se bontšha ka moo phepompe e ka mpefatšago bolwetši le kamoo bolwetši bo ka feleletšago ka phepompe. E nngwe ya ditsela tšeo ka tšona modikologo wo o šoro o ka fedišwago ka gona ke phepo e botse. Phepo e botse e oketša go lwantšha phetetšo ya malwetši, e kaonafatša maatla gape e dira goremotho a ikwe a maatlafetše le go ba kaone. Se se ka thuša go diegiša go tšwela pele ga bolwetši.
Go ja gabotse go ka thuša mmele gore o be le maatla ka mo go kgonegago gore o kgone go lwantšha malwetši. Mang le mang o hloka go ja gabotse gore a dule a phetše gabotse. Lega go le bjalo bakeng sa batho bao ba phelago le maemo a lebaka le letelele ao a fokodišago ke ga bohlokwa kudu le go feta go ja gabotse, ka gobane ba na le kotsi e kgolo ya go ba le phepompe.
o go se kgone go lokiša dijo.
Go šila mo go fokolago ga dijo le go mona mo go fokolago ga phepo dijong, ka gobane mala a fokola. Se se feleletša ka letšhollo, leo le bakelago gore mmele o lahlegelwe kudu le go feta ke phepo le meetse.
Letadi le phetetšo di oketša go hlokega ga maatla le phepo.
Go ja dijo ka tsela e fokolago, go lahlegelwa ke phepo ka tsela e sa tlwaelegago le go hlokega mo go phagamego ga phepo go batho bao ba lwalago, go feleletša ka go ota le go lahlegelwa ke mešifa mo go fokodišago go šoma ga mmele le malwetši a mantši. Ka gona ke gabohlokwa kudu go kgonthišetša gore motho yo a phelago maemong a lebaka le letelele a fokodišago o ja gabotse.
C.MAIKEMISETŠO A TLHOKOMELO YA PHEPO Maikemišetšo a magolo a go tsena gare ga phepo ya motho yo a nago le maemo a lebaka le letelele a fokodišago ke go kaonafatša maemo a bona a phepo.
Thibela go ota le go kaonafatša go oketšega ga mmele.
Bušetsa phepo ka moka yeo e lahlegilego nakong ya letšhollo le go hlatša.
Go kgothaletša go ja dijo tšeo di nago le phepo e tletšego (dijo tšeo di nago le phepo e ntši le maatla go ya ka bogolo bja dijo) le tše fapanego ka mo go lekanego bakeng sa go maatlafatša go šoma ga mmele.
Itlwaelanya le peakanyo ya yoo go dirišanwago le yena ya dijo go ya ka maswao a diphihlelo tša yoo go dirišanwago le yena.
Nea keletšo bakeng sa go ja gabotse ka gare ga dithušo tšeo di lego gona bakeng sa yoo go dirišanwago le yena.
Lekantšha boima bja yoo go dirišanwago le yena gomme o ngwale boima bja gagwe karateng ya kliniking.
Botšiša yoo go dirišanwago le yena gore gantši o ja eng e le gore o ka lemoga go ja ga dijo, maemo a ekonomi a selegae le go ba gona ga dijo.
Lekola go ba gona ga meetse a bolokegilego le mohlagase.
Tšea histori ya maswao ao yoo go dirišanwago le yena a nago le wona.
Thuša yoo go dirišanwago le yena go beakanya dijo, go ba le dithušo le go lemoga tsebišo e nngwe yeo e ka swanelago maemo a yoo go dirišanwago le yena.
Nea keletšo go yoo go dirišanwago le yena mabapi le go swara dijo ka tsela e bolokegilego.
Dira peakanyo ya leeto la go latedišiša.
Go na le ditsela tše dintši tša go ja gabotse. Yo mongwe le yo mongwe wa rena o ja ka mo go fapanego ka baka la go ba gona ga dijo, dijo tšeo a di ratago, bodumedi, setšo, bj.bj. Go tla ba go le bohlokwa go ela se hloko ge o eletša yoo go dirišanwago le yena ka ga phepo.
Go thibela phetetšo, phepompe le go ota mo go sa nyakegego, eletša bao go dirišanwago le bona go thoma ka pela ka mo go kgonegago, ba nea phepo tlhokomelo e oketšegilego. Go thata kudu go fediša phepo e fokolago ge e ba motho a šetše a na le phepompe e bile a lwala kudu!
Thabela dijo tše fapanego Dira gore dijo tšeo di nago le setatšhe e be motheo wa dijo tše dintši Eja merogo le dienywa tše dintši ka mehla Kgogo, hlapi, nama, maswi le mae di ka jewa ka mehla.
Dijo tše tee ga di re nee tšohle tšeo re di nyakago! Kgothaletša batho go ja dijo tše fapa-fapanego dijo tšeo di sa bitšego e bile di hwetšagala gabonolo. Go eletšwa dijo tše tharo tšeo di nago le dijo tše fapanego ka letšatši. Kgothaletša batho go ja dijonyana tša maphaka. Se se thuša kudu ge e ba motho a na le bothata bja go ja dijo tše lekanego nakong ya dijo. Ka mo tlase go na le seswantšho seo o ka se dirišago bakeng sa go bontšha batho ba gago bao o dirišanago le bona ka mo go lego bonolo ka gona go dira dikgetho tša dijo tšeo di nago le bophelo go tšwa dijong tše fapa-fapanego.
Dijo tšeo di nago le setatšhe bjalo ka borotho, bogobe, di-cereal, reise, ditapole, setampa, leotša, mabele, sorghum le pasta di swanetše go bopa karolo e kgolo ya dijo. Ka kakaretšo dijo tše ga di bitše kudu e bile di nea boleng bjo bobotse bja phepo bakeng sa tšhelete. Kgothaletša bao go dirišanwago le bona go oketša ka dijo tše dingwe tšeo di lego gona go dijo tša setatšhe bakeng sa go dira dijo tše tswakanego.
Merogo le dienywa di fana ka dibithamine tše dintši le diminerale bakeng sa go boloka go šoma ga mmele go maatlafetše. Kgothaletša bao o dirišanago le bona ka mehuta e mentši e fapanego ya merogo le dienywa ka mo go ka kgonegago! Merogo le dienywa tšeo di nago le mebala e serolwana, wa namune, khwibidu goba botala bjo tseneletšego di swanetše go jewa ka mehla, ka mohlala spinach, lerotse, digwete, diperekisi, dipopo le di-mango. Dienywa tše swanago le namune, dinariki, le diswiri gotee le dikwaba, dimanko le ditamati di fana ka vitamine C yeo e thušago go lwantšha phetetšo. Bao go dirišanwago le bona ba swanetše go ikemišetša go ja palomoka ya disola tše hlano tša dienywa le/goba merogo ka letšatši. Serapana sa merogo ka gae goba dimela tša nageng tšeo di lewago tšeo di kgoboketšwago go tšwa nageng ke tsela e botse ya go kgonthišetša gore motho o ja merogo e lekanego.
Kgogo, hlapi, maswi le mae di ka jewa ka mehla.
Gare ga tše dingwe tšeo di neago phepo, dijo tše di nea mmele diprotheine. Nakong ya bolwetši, diprotheine tše lekanego ke tša bohlokwa. Ga se batho ka moka bao ba thabelago le go kgetha ditšweletšwa tše swanago tšeo di tšwago diphoofolong, eupša mehlala ya dijo tšeo di tšwagodiphoofolong ke: Nama ya kgomo, ya nku, ya kolobe, ya kgogo, hlapi, sebete, dipshio, pelo, bjoko, maoto a kolobe, maoto a kgogo, mogodu, mae, maswi, maswi a go bela, yogurt, maswi a go kwara, maswi a lerole(e sego a go tsenya ka kofing) tšhese, mašotša le dikhunkhwane. Ge e ba dijo tše di rekwa lebenkeleng di a bitša-kgothaletša bao go dirišanwago le bona dinagamagaeng go rua dikgogo, mebutla, dinku, dipudi goba phoofolo le ge e le efe ka gae bakeng sa gonea nama, mae e šita le maswi.
Tše ke ditšweletšwa tša dimela tšeo gape di fanago ka diprotheine le phepo e nngwe yeo e hlokegago bakeng sa go maatlafatša go šoma ga mmele le mešifa. Kgothaletša bao go dirišanwago le bona go ja dinawa tše omišitšwego tše di apeilwego tše dintši, di-peas, di-lentils le soy. Di ka dirišwa legatong la nama bakeng sa go beakanya sejo se leka-lekanego seo se sa bitšego. Bakeng sa bao ba sa jego nama bao ba phelago ka tlase ga maemo a lebaka le letelele ao a fokodišago, dijo tše di swanetše go bopa karolo ya bohlokwa kudu ya tsela ya bona ya go ja dijo tšeo di nago le bophelo.
Bao go dirišanwago le bona ba ka akaretša swikiri, makhura le dioli polaneng ya bona ya go ja dijo tšeo di nago le bophelo. Dijo tše di oketša boleng bja maatla a dijo le go thuša go dira gore dijo di latswege gabotse, ka ntle le go oketša dijo. Se se a thuša, kudu-kudu ge e ba yoo go dirišanwago le yena a sa kgone go ja kudu. Bao go dirišanwago le bona ba swanetše go gopotšwa gore makhura a mantši a ka baka letšhollo.
Letswai le lentši le ka tlaleletša madi a magolo (high blood pressure). Eletša bao go dirišanwago le bona go diriša letswai ka go seketša, ka ge batho ba bantši mo Afrika Borwa ba swerwe ke kgateletšo e phagamego ya madi. Ge tekanyo e kgolo ya letswai le meetse e lahlega nakong ya letšhollo le go hlatša, kgonthišetša go eletša bao go dirišanwago le bona go bušetša letswai le meetse, ka go nwa motswako wa swikiri, letswai le meetse a bedišitšwego, ao a fodišitšwego (litere e 1 ya meetse + mahwana a manyenyane a 8 a swikiri + 1/2 ya lehwana le lenyenyane la letswai) ge e ba go hlatša le letšhollo di tšwelela.
Go nwa meetse a lekanego go bohlokwa go mang le mang! Letšhollo, go hlatša le go tšwa kudumela bošego go baka go lahlegelwa mo gogolo ga meetse le diminerale mmeleng. Go lahlegelwa mo go swanetše go bušetšwa. Bao go dirišanwago le bona ba tla nyaka bonyenyane digalase tše seswai tša diela ka letšatši. Meetse, dinotšididi, maswi, matute a dienywa goba teye di ka nwewa mo mosepelong wa letšatši. Meetse ao a tšwago dipomping gantši a bolokegile, eupša eletša bao go dirišanwago le bona gore go kaone ba bediše le go fodiša meetse ao a tšwago sedibeng, nokeng goba dipetseng pele ba a nwa.
Batho bao ba nago le bolwetši ga se ba swanela go nwa dino le ge e le dife tšeo di nago le tagi. Tagi e gobatša sebete e bile e baka gore mmele o lahlegelwe ke dibithamine, tšeo di lego bohlokwa bakeng sa go thekga go šoma ga mmele. Go tswaka tagi le dihlare ga go a lokela sebete. Dino tšeo di nago le tagi di akaretša beine, bjala (go akaretša bjala bjo bo dirilwego ka gae le bjala bja sorghum), di-cider, difodiša tagi, whiskey, bjala bjo bo dirilwego ka moba o bedilego, gin, vodka, moba le dino tše dingwe tšeo di nago le tagi.
Kgothaletša bao go dirišanwago le bona go ba le matšato ka mo ba ka kgonago. Go sepela ka ntlong le go sepela kgafetša go oketša mosepelo le go maatlafatša mešifa. Go ota ka baka la HIV/AIDS le malwetši a mangwe a lebaka le letelele a fokodišago gantši go bakwa ke go lahlegelwa ke boima bja mešifa.
Go ba le mpholo ga dijo ke eng?
Go ba le mpholo ga dijo gantši go bakwa ke pakteria. Thempheretšha e boruthwana, pakteria (ditwatši) di ka ikatološa go ba tše dimilione ka diiri tše sego kae tše kopana gomme tša baka go ba le mpholo ga dijo.
Mmele o phetšego gabotse o hlametšwe go lebeletšana le ditwatši tše dintši, eupša nakong ya bolwetši, go šoma ga mmele go a fokola gomme mmele o hwetša go le thata go lwantšha phetetšo. Batho bao ba nago le TB, AIDS goba malwetši a mangwe go bonolo kudu go bona gore ba fetelwe, e bile ba swanetše go ihlokomela kudu mabapi le go bolokega ga dijo. Malwetši le ge e le afe, go akaretša ao a bakwago ke dijo, go tla fokodiša go šoma ga mmele go iša pele. Bakeng sa go ihlokomela malebana le go ba le mpholo ga dijo, dijo di swanetše go bolokwa, go swarwa le bo beakanywa ka tsela e bolokegilego.
Hlapa diatla ka sesepe le (go kaone a borutho) meetse bonyenyane metsotswana e 20 pele le ka morago ga go swara dijo, ka morago ga go swara diruiwa tša ka gae le diphoofolo tše dingwe, ka morago ga go ya ntlwaneng le ka morago ga go ethimola goba go minola nko ya gago.
O se ke wa diriša dijo tšeo di lego ka gare ga boleke ge e ba boleke bo kokomogile goba bo kobegile goba bo dutla.
Phema mae ao a nago le magapi a ditšhila goba ao a palegilego - mae ke selo se sebotse kudu sa go gola ga pakteria. Hlatswa mae pele o a diriša.
O se ke wa leka dijo tšeo o naganago gore di senyegile. Motho yo a phetšego gabotse a ka kgona go ja dijo ka ntle le go lwala, eupša motho yo a phelago le boemo bja lebaka le letelele bjo fokodišago ga a kgone go lwantšha go ba le mpholo ga dijo.
Ka morago ga go reka dijo, tšea dijo tšeo di nyakago go bolokwa mo go tonyago gae ka go lebanya gomme o di tsenye ka gare ga setšidifatši goba lefelong le fodilego. Le gatee o se ke wa tlogela dijo ka gare ga koloi/ bese e fišago goba letšatšing.
Kgonthišetša gore dijo di beilwe kgole le diruiwa tša ka gae goba diphoofolo tše dingwe gomme o di khupetše gore di se ke tša dulwa ke dintši goba dikhunkhwane tše dingwe.
Pakteria e ka gola le ka gare ga setšidifatši. O se ke wa boloka dijo matšatši a fetago a 30 ka gare ga setšidifatši.
Ge e ba dijo tšeo di kgahlilego di tologile, di swanetše go dirišwa ka pela ka mo go kgonegago. Ga go a bolokega go kgahliša dijo tšeo di tologilego gape.
Tološetša dijo ka gare ga setšidifatši ge e ba se le gona. Go thempheretšha ya ka phapošing, pakteria e hwetša sebaka sa go gola ka gare ga dijo e bile e ka baka diphetetšo tšeo di rwalago ke dijo. Ge e ba go se na setšidifatši, tološa dijo lefelong le fodilego kgole le letšatši.
Šireletša meetse ao a dirišetšwago go apea, go nwa, go hlapa goba go hlatswa go kgomaneng le mantle le meetse a ditšhila.
Boloka dikgamelo tšeo di dirišetšwago go ga meetse di hlwekile ka mo go kgonegago le go boloka kgamelo e khupeditšwe. Diriša komiki e hlwekilego ge o ga meetse ka gare ga kgamelo.
Bea diphoofolo kgole le meetse a go nwa.
Diriša meetse a hlwekilego bakeng sa go hlatswa dijo le dibjana.
Hlatswa dikarolo ka moka tšeo go šomelwago go tšona (bogodimo bja tafola, dikhaontara, disinki, bobeolong bj.bj.) ka sesepe le meetse. O se ke wa fa pakteria sebaka sa go gola.
Hlatswa dienywa ka moka le merogo tše foreshe. Ge e ba go sa kgonagale go di hlatswa gabotse, tloša matlakala a dienywa le merogo. Motswako wa lehwana le tee le lenyenyane la sešweufatši (bleach) leo le tsentšhitšwego go litere e tee ya meetse o ka dirišwa go hlatswa dienywa le merogo.
Diriša feela maswi ao a hlotlilwego. Lebelela lentšu leo le rego "PASTEURISED" maswaong. Go ka no ba go sa bolokega go nwa maswi ao a tšweleditšwego ka gae. Bediša maswi ao a sa hlotlwago pele o a diriša.
O se ke wa ja mae ao a sa butšwago goba nama ya kgomo, ya kgogo le hlapi. Go apea go a nyakega bakeng sa go bolaya pakteria. Kgonthišetša gore e apeilwe ka mo go feletšego.
Boloka matlakala a khupeditšwe ka gare ga bolekana bja matlakala. Ntšha matlakala le go hlatswa bolekana kgafetša.
Hlwekiša mašela, dipontšhe le digohli ka sešweufatši. Mahlasedi a letšatši ke tsela e šomago ya go bolaya pakteria ka tsela ya tlhago. Ke kgopolo e botse go anega mašela a gago letšatšing.
O se ke wa šoma ka dijo tšeo di sa butšwago le tšeo di apeilwego lefelong le swanago. Pakteria yeo e lego dijong tšeo di sa butšwago e ka fetela dijong tše apeilwego.
Swara dijo ka matsogo ganyenyane ka mo go ka kgonegago. Go kaone o diriše didirišwa tša ka moraleng go swara dijo.
Go kaone go hlatswa didirišwa tša ka moraleng ka meetse a fišago ao a nago le sesepe. Ge e ba meetse a e ba le ditšhila kudu, tsentšha a mangwe gomme o tšwele pele go hlatswa. Ge e ba go na le meetse a lekanego, ke kgopolo e botse go tšokotša dibjana ka meetse a hlwekilego ka morago ga go di hlatswa.
Go palega ga dikomiki le dibjana le mengapo dibjaneng tša polasitiki ke mafelo a go khuta a pakteria, e bile di thata go di hlwekiša gabotse. Reka didirišwa tša ka moraleng le dibjana tša polasitiki tše dingwe bakeng sa polokego.
Ge dijo di apeilwe, di swanetše go jewa ka pela ka mo go kgonegago. Ga go a bolokega go boloka dijo tšeo di fodilego go thempheretšha ya phapoši. Ge e ba o ja dijo tšeo di šetšego goba tše apeilwego, di swanetše go ruthufatšwa ka themperetšha e phagamego bakeng sa go bolaya pakteria.
O se ke wa boloka dijo tšeo di apeilwego thempheretšeng ya phapoši lebaka la gofeta diiri tše pedi. Meletlong le manyalong dijo gantši di bolokwa go thempheretšha ya phapoši lebaka le letelele e bile seo se swariša mala ka morago ga ditiragalo tšeo. Batho bao ba nago le bolwetši ba swanetše go hlokomela kudu.
Ga go na kgonthišetšo ya gore dijo di tšwa kae le gona di beakantšwe bjang, ka gona go bolokegile gore o se di je.
Ge batho ba eta ba kopana le ditwatši tše mpsha tšeo mebele ya bona e sa di tlwaelago. Letšhollo ke ditlamorago tše tlwaelegilego. Ge e ba go šoma ga mmele go fokodišitšwe ke HIV/AIDS, motho o lwala gabonolo ka baka la dijo le meetse tšeo di sa bakeng mathata go batho bao ba sa fetelwago. Eletša bao go dirišanwago le bona go hlokomela kudu ge ba kgetha dijo ba le leetong.
Bolwetši le e šita le dihlare tšeo di dirišwago bakeng sa go alafa phetetšo /bolwetši gantši di baka maswao ao a tutueletšago bokgoni bja motho bja go ja gabotse. Ge motho a kgona go lebeletšana le mathata a ga kaone, o tla kgona go kudu/ga kaone go ja.
Leka go thibela go ota mo go sa nyakegego!
Lebese la go ba le lebebe le ditšweletšwa tša gona (lebese la lerole, mmase, yokate) di ka tšhelwa ka dijong go go fa enetši e ntši le proteine.
Tšhela oli le makhura a go swana le matšarine, botoro le mayonnaise ka dijong go hwetša energy e oketšegilego le go kaonefatša tatso ya dijo. Ge o e-na le letšhollo goba o sa ikwe gabotse ka morago ga go ja makhura a oketšegilego, leka go fokotša makhura le oli.
Disouso le mero le tšona di ka nea energy e oketšegilego le go dira gore dijo di kwametšege gabonolo.
Eja gare ga nako ya dijo go kgonthišetša gore o ja ka mo go lekanego.
A re boneng gore o ka lebeletšana bjang le dišupo tša bolwetši tšeo di ka bakago gore o je ganyenyane le go ota.
Nka dira eng ge ke se na kganyogo ya dijo?
Bolwetši, go gateletšega, go lewa ke bodutu di ka baka tahlegelo ya kganyogo ya dijo. Leka tšeo di latelago go kgonthišetša gore o ja ka moo go lekanego go dira gore mmele o dule o tiile.
Dijo tša go swana le swikiri, lebese la lerole le oli di fa energy e ntši le ge e le tše di nyenyane. Ge go kgonega di swanetše go tšhelwa ka dijong tše dingwe.
O leke gore o seke wa ja o le tee - go ja le bangwe go dira gore o ipshine ka go ja.
Eja lefelong le thabišago gore dijo di tsefe le go feta (mo go nago le mmino, ka tlase ga mohlare goba phakeng).
O se ke wa kgomarela nako e beilwego ya dijo - o je neng goba neng ge o nyaka.
Boithobollo bjo bofefo go swana le go sepela bo oketša kganyogo ya dijo.
Enwa diela tše neago energy e ntši letšatši ka moka, tša go swana le tša maswi, matute a dikenywa a go tšhelwa swikiri le sopo ye e dirilwego ka gae.
Eja dijo tšeo o di ratago kudu - ge o dira ka mokgwa woo o tla ja tše dintšinyana.
Phema dijo tša go ba le monkgo wa bogale tša go swana le khabetšhe le kofi ge di dira gore o lahlegelwe le kganyogo ya dijo.
Ge e le gore dihlare tšeo o di nwago di baka gore o lahlegelwe ke kganyogo ya dijo, botšiša mošomi wa tša maphelo gore na o ka di nwa ka morago ga go ja.
Go ba le seokolela le go bipelwa?
Ipshine ka dijo tše nyenyane kgafetša-kgafetša go phema go se iketle.
Dijo tša go swana le dinawa, eie, khabetšhe, borokholi, cauliflower le dino tša sota di baka moya gomme di swanetše go phengwa lebakanyana.
Dijo tša go ba le dinoko di na le kheri ye ntši, pepere le dinoko tše dingwe, gotee le dijo tša go ba le makhura le tša go gadikwa, di baka gore seokolela le go bipelwa di gakale.
Go sohla dijo ka boiketlo le gabotse go a thuša.
Ema bonnyane diiri tše pedi ka morago ga go ja pele o patlama.
Tagi, kofi, pepeminti le tšhokolete di ka oketša seokolela gomme di swanetše go phengwa.
O seke wa kgoga. Go ka oketša seokolela gomme ga se go lokele bophelo bja gago.
Leka go nwa diela tše dintši tša go swana le meetse a go hlweka le teye. Leka go nwa diela gare ga dijo gomme e sego le dijo goba pele ga dijo, ka ge se se ka baka gore dimpa di tlale ka tsela e dirago gore o se iketle.
Go lebeletsana le go feroga dibete le go hlatša Ka dinako tše dingwe dihlare di baka go feroga dibete le lehlatšo.
Eja dijo tše nyenyane kgafetša-kgafetša - go feroga go gakala kudu ge mala a se na selo.
Ema go fihla o ikwa bokaone pele o eja, eupša o seke wa tlogela dijo.
Phema dijo tša go ba le dinoko le tša makhura.
Ipshine ka dijo tše tšhetšwego letswai le lenyenyane le tša go oma tša go swana le borotho, borotho bjo omišitšwego le seriele e omilego pele o e tšwa a ka mapaeng mo mesong, le mosegare.
Enwa diela gare ga dijo, gomme go di nwa ganyenyane ka setero go ka thuša.
Tšhela matute a swiri goba selae sa swiri ka dinong tša go tonya.
Leka go ja dijo di tonya gore monkgo wa dijo o seke wa go feroša dibete. Ka tlwaelo mmele o kgotlelela dijo tša go tonya bokaone.
Dira gore moo o dulago go tsene moya gabotse.
Dula thwii morago ga go ja - ema bonyane metsotso e 20 pele o patlama, bakeng sa go phema go hlatša.
Ge o e na le letadi, o hloka gore o hwetše meetse a mangwe legatong la ao a lahlegago kakudumela. Enwa diela tše dintši - e sego fela go timola lenyora. Ge e ba o ikwa o sa nyake dijo e le ka kgonthe, o ka no dira sopo ya dinawa, ditapole, dikherotse goba morogo ofe goba ofe woo o nago le wona. Se se tla fa mmele energy le difepi.
Pipelo ke ge mantle a gago a le thata e bile a sa tšwe gabonolo.
Phema go nwa dihlare tša mala goba "dihlwekiši" le ge e le dife tša go swana le dienema. Dihlare tša mala le dienema di baka gore mmele o lahlegelwe ke difepi tše bohlokwa gape ke tharollo ya lebaka le lenyenyane ya go se rarolle bothata bja kgonthe.
Ipshina ka dijo tše dintši tša go ba le faepa e ntši (diwaši), tša go swana le oats, bupi bja go se sefiwe, borotho bja korong, merogo e metala le dikenywa tša go se obolwe.
Eja dijo tša go se šilwe tše nyenyane tša go swana le ditšweletšwa tša folouru ye tšhweu dikuku, diphae, bjbj.
Enwa meetse a mantši le diela tše dingwe.
Eba mahlagahlaga! Go sepela gantšinyana go tla thuša go kaonefatša pipelo.
Na o katana le go emiša letšhologo?
Letšhologo ke ge o e na le mantle a go ba meetse gararo goba go feta ka letšatši.
Maemo ao e sego a mabotse a tša maphelo diphetetšo dihlare.
Letšhologo le ka baka phepompe, ka baka la gore dijo di tšwa ka pela ka mmeleng, moo e lego gore mmele ga o kgone go di šomiša. Motho le yena o ja ganyenyane ka baka la gore ga a na kganyogo ya dijo. Ka letšhologo, mmele o a oma ka baka la gore o lahlegelwa ke diela tše dintši - se se bitšwa tehaetereišene. Tehaetereišene e kotsi kudu gomme e a bolaya.
Na ke dire eng ge ke tšhologa?
Enwa diela tše dintši bakeng sa go boloka diela tša mmeleng. Go dira seno sa ka gae sa go bušetša diela, tšea litere e tee ya meetse ao a bedišitšwego eupša a fodišitšwe. Tšhela ka gare ga wona mahwana a manyenyane a 8 a swikiri le seripa sa lehwana le lenyenyane la letswai. Enwa motswako wo ganyenyane gantši go ya ka moo go kgonegago.
Lactose ke swikiri yeo ka tlhago e hwetšwago ka gare ga lebese. Ge o lwala, ka nako e nngwe mmele ga o kgone go šomiša lactose ka moo o swanetšego. Se se ka baka letšhologo, gomme go ka ba kaone go se šomiše maswi le ditšweletšwa tša maswi kudu. Ditšweletšwa tša lebese tša bodila le tše bedišitšwego tša go swana le mmase le yoghurt di ka šomišwa ge e le gore ga o tšhologe kudu. O ka no šomiša gape dino tša go se be le "lactose" tša go swana le lebese la soy goba maswi a masea a soy.
Dijo tša go ba le makhura a mantši, oli, late goba botoro tša go swana le dijo tša go gadikwa, di-sausage le dikuku tša makhura di ka gakatša letšhologo.
Ditokomane, disata le borotho bja korong di ka kgobola ka gare gomme tša gakatša letšhologo.
Kofi le dijo tše dingwe tša go swana le dino tša cola le ditšhokolete di na le khafeine gomme di dira bjalo ka dihlohleletši tšeo di ka dirago gore letšhologo le gakale.
Dijo tša go ntšha moya tša go swana le khabetšhe, dinawa tše omilego le di-peas, cauliflower, porokholi gotee le dijo tša go ba le dinoko le malekere a mantši kudu di gakatša letšhologo.
Go kaone go ja kudu...
Dijo tša go swana le diapola goba dipere tša go obolwa, tšeo di kereitilwego, oats goba ditapole; dijo tše di na le faepa yeo e gakologago ya go thuša gore meetse a dule ka mmeleng.
Apola, pere, perekisi, matute a diterebe ka tlwaelo di a kgotlelelega.
Dijo tša go swana le ditapole le dipanana di na le phothasiamo ya menerale yeo e lahlegago ge go ena le letšhologo.
Eja gantši go ya ka moo o kgonago gore o kgone go hwetša difepi tše dingwe.
Maemo ao e sego a mabotse a maphelo a ka baka letšhologo.
Hlapa diatla tša gago ka meetse le sesepa pele o swara, o apea goba o sola le go boloka dijo.
Hlapa diatla tša gago ka sesepa le meetse morago ga go šomiša ntlwana goba go ntšha leleiri la ngwana.
Ge letšhologo le phegelela, kgopela keletšo kliniking ya geno ya tša maphelo.
Diphetogo tša tatso di bakwa ke ditlamorago tša dihlare, phepompe le diphetetšo.
Ge e ba nama e khwibidu e latswega e se bose, go kaone o je nama ya kgogo, hlapi, ditšweletšwa tša maswi, dinawa tše omišitšwego le di-peas bakeng sa diproteine.
Dijo tša go tonya goba tša thempheretšha ya phapoši ka dinako tše dingwe di na le tatso e kaone go feta dijo tša go fiša.
Šomiša dinoki tše ntšinyana, mehlodi goba matute a swiri go kaonefatša tatso ya dijo tša gago.
Eja o ntše o e nwa ganyenyane.
Go ka thuša go nwa meetse a letswai go tšokotša molomo wa gago kgafetša-kgafetša. Go nwa meetse a go ba le matutenyana a swiri ka gare go ka thuša go kaonefatša tatso ya dijo.
Ithute mekgwa e mebotse ya go hlokomela legano.
Dišo tša ka molomong le mogolong di tlwaelegile ka malwetši a go fapana. Dišo tše di dira gore o se iketle ebile di bohloko eupša ga di bolaye. Kotsi ke gore dišo tše di ka dira gore go ja le go kwametša go be bothata, gomme di dira gore batho ba seke ba ja gomme ba ote.
Dijo tša go ba bodila: dinamune, diswiri, phaenapole le ditamati.
Dijo tša go kgomarela tšeo di sa kwametšegego ga bonolo tša go swana le potoro ya ditokomane.
Dijo tša go oma, tša go ba makgwakgwa tša go swana le popcorn, disimpa le merogo e sa apewago.
Eja dijo tša gago di le ka thempheretšha ya phapoši. Dijo goba dino tša go fiša kudu di ka baka bothata. Ipshine ka dijo le dino tša go se kgobole molomo goba mogolo.
Kgetha dijo tše bonolo, tše boreledi goba tša go thapa tša go swana le tapole ya go šilwa, nama ya go šilwa, merogo ya go redifatšwa, motepa, disopo, mae a go apewa, ice cream, custard le di-pudding.
Go bonolo go ja o thapišitše dijo tša gago ka mohlodi goba mero.
Enwa seela pele o loma sejo se sengwe le se sengwe, goba o nweletše dijo tše thata tša go oma tša go swana le borotho bjo omišitšwego, di-biscuits le di-rusk ka gare ga dino tša go swana le teye goba sopo go di thapiša pele o di ja.
Šomiša setero go nwa diela.
Sohla mmotu goba o je lelekere bakeng sa go oketša mare ka molomong - go kaonefatša go kwametša.
Leka go momona lepopotane goba aese go dira gore molomo wa gago o hwe bogasu pele o eja.
Hlokomelo ya legano e bohlokwa kudu!
Thibela phetetšo ka go boloka meno a gago le marinini di hlwekile.
Ge e ba marinini a gago a le bohloko gomme o sa kgone go hlapa meno, go tla thuša go tšokotša molomo wa gago ganyenyane ka paekhaponeiti ye kopantšwego le meetse.
Ge o e na le bothata bja go kwametša dijo, leka go kotofatša diela ka lebese la lerole, siriele ya bana, setatšhe goba tapole yeo e rekwago e šitšwe go dira gore di kwametšege gabonolo.
Dijo tša go ba bonolo di a kwametšega.
Go kaone go phema dijo tša go kgomarela tša go swana le potoro ya ditokomane, goba dijo tša go thelela tša go swana le tšeli, ka ge di sa kwametšege bonolo.
Di-popcorn di ka no kgobola molomo wa gago gomme tša go kgama.
Leka go dula thwii ge o eja gomme o phaphathe mogolo wa gago go ya fase go dira gore go kwametša go be bonolo.
Go ja dijo tšeo di nago le bophelo ga go mabapi le go reka dijo tše kgethegilego tše bitšago! Go mabapi le go dira dikgetho tše kaone go dijo tšeo di lego gona.
Tlhohlo e kgolo ke go dira gore dijo tšeo di nago le bophelo e be tšeo di sa bitšego go batho ka moka.
Kgothaletša dirapana tša merogo - di ka dirwa go e šita le jarata e nyenyane goba merogo e ka bjalwa ka gare ga boleke bakeng sa go nea dijo e šita le moputso ka lapeng ka moka. Dirapana tša merogo gape di botsefatša le go šireletša tikologo le go nea mehola ya go itapološa bakeng sa lapa ka moka.
Nolofatša projeke ya setšhaba ya go dira dirapana ge e ba serapana sa ka gae se sa šome gabotse.
Kgothaletša go bjalwa ga mehlare ya dienywa (ka mohlala mehlare ya dinamune) setšhabeng. Bjalo ka mošomedi wa tša maphelo, o ka thoma ka projeke ya mohlare wa dienywa go dikologa go nolofatšwa ga tša maphelo.
Ge e ba lapa le bolokile dikgogo go dikologa legae, le ka fana ka nama le mae ka theko ya tlase kudu. Mebutla le diphoofolo tše kgolwanyane bjalo ka dipudi le dinku di ka bolokwa bakeng sa go fana ka nama bakeng sa lapa.
Kgothaletša lefelo la maswi la setšhaba mafelong ao diphoofolo tše kgolo di dumelelwago setšhabeng. Setšhaba se ka kgoboketša ditšhelete goba go hwetša mothekgi go se rekela kgomo e tee goba tše dintši bakeng sa go fihlelela senyakwa sa bona sa maswi. Gopola gore maswi a nyakwa go hlotlwa goba go bedišwa pele a dirišwa.
Kgothaletša bao go dirišanwago le bona go bjala dithoro tša sonoplomo go dikologa dintlo tša bona legatong la matšoba a mangwe - ga e bogege e le e botse feela, eupša gape e fana ka dithoro tšeo di ka akaretšwago dijong.
Dijo tšeo di humilego ka diprotheine: dinawa (tšeo di lego bolekaneng le tše omišitšwego), di-peas, di-lentil, ditšweletšwa tša soy, go kwara ya ditokomane, mae, sebete, dipshio, pelo, bjoko, maoto a kolobe, maoto a kgogo, mogodu, hlapi ya ka bolekaneng le di-fish fingers.
Gopotša bao go dirišanwago le bona gore go latela tsela e botse ya go ja dijo tšeo di nago le bophelo ga go bolele go reka dijo tšeo di bitšago - ke feela go dira dikgetho tše bohlale!
Phepo e lekanego e bohlokwa kudu bakeng sa bana ka moka ba banyenyane bakeng sa go kgonthišetša gore ba gola gabotse le go kgona go lwantšha phetetšo. Ngwana yo a fepšago ka tsela e fokolago o tsenwa gabonolo ke diphetetšo tše fapa-fapanego, tšeo di lebišago go kgolo e fokolago, tšwelopele yeo e fokoditšwego ya mmele le monagano le kotsi e phagamego ya lehu.
Bana le bona ba swanetše go latela ditlhahlo bakeng sa dikgetho tša dijo tšeo di nago le bophelo bjalo ka ge go hlalositšwe karolong E ya tokumente ye.
Kgonthišetša gore mma goba mohlokomedi o phetše gabotse ka mo go lekanego gore a ka hlokomela ngwana.
Hlokomela boima bja mmele bja ngwana kgafetša go kgonthišetša gore o gola gabotse.
Laola maswao a bolwetši bjalo ka letšhollo le go hlatša ka tsela e šomago bakeng sa go thibela phepompe.
Alafa ka pela diphetetšo tšeo di tlago ka morago tše bjalo ka go tšwa dišo molomong le nyeumonia.
Nea kalafo bakeng sa phepompe e šoro. Bana ba bantši bao ba phelago le bolwetši bja lebaka le letelele gantši ba ba le phepompe e šoro.
Kgothaletša mma / mohlokomedi go fa ngwana dijo tše nyenyane kgafetša kudu. Go ješa go swanetše go dirwa ka ntle le go fela pelo ka go phegelela ka tlhokomelo le lerato.
Kgothaletša koketšo ya maatla le phepo e nngwe ka go oketša ditekanyo tše dinyenyane tša oli, matšarine, swikiri, go kwara ya ditokomane goba maswi a lerole dijong.
Godiša go hlapa matsogo gabotse le go bolokega ga dijo le mmetse go thibela diphetetšo tšeo di rwalago ke dijo.
Akaretša ngwana morerong wa go fepa ge e ba tšhireletšego ya lapa e le bothata. Laola goba o lebiše ngwana go ditiragalo tša go latedišiša tšeo di swanetšego.
Ditlaleletši tša dijo e ka ba tše bohlokwa kudu, kudu-kudu bakeng sa bana ba banyenyane (ka gobane dinyakwa tša bona tša phepo ke tše phagamego nakong ya kgolo) goba batho bao ba lwalago kudu, ba thatafalelwago ke go ja gabotse.
Ge e ba o bolelela ditlaleletši tša dijo...
Gopola gore dijo tše tlwaelegilego di ka dirišwa go tlaleletša dijo.
Mehuta e fapanego ya tšeo di tšeelago dijo legato goba dijo tše bonolo di a hwetšagala mmarakeng. Kgetha setšweletšwa seo se tšwago go moabi yo a tumilego yo a neago boleng bjo bobotse bja phepo ka theko e kwagalago.
Kgonthišetša gore yoo go dirišanwago le yena o tseba ka moo setlaleletši se dirišwago ka gona le go se tswaka gabotse.
Ge e ba o tlaleletša dibithamine le diminerale, go kaone go kgetha pilisi yeo e nago le dibithamine tše dintši yeo e nago le tekanyo ya dibithamine le diminerale tšeo di sa fetego Tumelelo ya Letšatši yeo e Bolelelwago Recommended Daily Allowance RDA. Se se tla be se bontšhitšwe setlankaneng.
Di-anti-oxidant tše bjalo ka dibithamine A, C, E le selenium ya diminerale di bohlokwa bakeng sa go thekga go šoma ga mmele. Zinc e lekanetšego e bohlokwa kudu bakeng sa go phela gabotse ga go šoma ga mmele.
Go thuša batho go dira phepo e botse karolo ya tlwaelo ya bona ya letšatši le letšatši go nyaka boitlamo bja kgonthe, eupša ke mo go putsago e le ka kgonthe! Go kgetha dijo tše leka-lekanego go na le mehola bakeng sa bohle - go ja gabotse go ka thuša go lwantšha diphetetšo, gwa thibela go lahlegelwa ke boima bja mmele mo go sa nyakegego nakong ya bolwetši, le go dira gore go tšwela pele ga bolwetši e be mo go nanyago, gwa thuša gore kalafo ya dipilisi e be e šomago kudu le go kaonafatša boleng bja bophelo.
Sehlopha sa go Ikgokaganya sa Afrika.
<fn>sepedi4.txt</fn>
Go dira dikgetho tša dijo tša gabotse go bohlokwa kudu go batho ka moka, kudu-kudu ge o ena le bolwetši bjo sa folego bjalo ka TB, Kankere goba AIDS. Go ja gabotse go tla thuša go kaonefatša tshepetšo ya go souta ya gago, go oketša matla a mmele le go ikwa kaone lebaka le letelele.
Phepompe le go ota ga batho bao ba nago le bolwetši bja go se fole bja go swana le Kankere, TB le AIDS go a tshwenya. Diphetetšo le dihlare tšeo di šomišwago go alafa bolwetši gantši di baka dišupo tšeo di tlišago phepompe le go ota. Methalohlahli yeo e latelago e tla thuša motho wa go ba le bolwetši bjo sa folego go phela bokaone ge a e-na le dišupo tša bolwetši le go thibela phepompe le go ota.
Leka go thibela go ota mo go sa nyakegego!
Lebese la go ba le lebebe le ditšweletšwa tša gona (lebese la lerole, mmase, yokate) di ka tšhelwa ka dijong go go fa enetši e ntši le proteine.
Tšhela oli le makhura a go swana le matšarine, botoro le mayonnaise ka dijong go hwetša energy e oketšegilego le go kaonefatša tatso ya dijo. Ge o e-na le letšhollo goba o sa ikwe gabotse ka morago ga go ja makhura a oketšegilego, leka go fokotša makhura le oli.
Disouso le mero le tšona di ka nea energy e oketšegilego le go dira gore dijo di kwametšege gabonolo.
Eja gare ga nako ya dijo go kgonthišetša gore o ja ka mo go lekanego.
A re boneng gore o ka lebeletšana bjang le dišupo tša bolwetši tšeo di ka bakago gore o je ganyenyane le go ota.
Nka dira eng ge ke se na kganyogo ya dijo?
Bolwetši, go gateletšega, go lewa ke bodutu di ka baka tahlegelo ya kganyogo ya dijo. Leka tšeo di latelago go kgonthišetša gore o ja ka moo go lekanego go dira gore mmele o dule o tiile.
Dijo tša go swana le swikiri, lebese la lerole le oli di fa energy e ntši le ge e le tše di nyenyane. Ge go kgonega di swanetše go tšhelwa ka dijong tše dingwe.
O leke gore o seke wa ja o le tee - go ja le bangwe go dira gore o ipshine ka go ja.
Eja lefelong le thabišago gore dijo di tsefe le go feta (mo go nago le mmino, ka tlase ga mohlare goba phakeng).
O se ke wa kgomarela nako e beilwego ya dijo - o je neng goba neng ge o nyaka.
Boithobollo bjo bofefo go swana le go sepela bo oketša kganyogo ya dijo.
Enwa diela tše neago energy e ntši letšatši ka moka, tša go swana le tša maswi, matute a dikenywa a go tšhelwa swikiri le sopo ye e dirilwego ka gae.
Eja dijo tšeo o di ratago kudu - ge o dira ka mokgwa woo o tla ja tše dintšinyana.
Phema dijo tša go ba le monkgo wa bogale tša go swana le khabetšhe le kofi ge di dira gore o lahlegelwe le kganyogo ya dijo.
Ge e le gore dihlare tšeo o di nwago di baka gore o lahlegelwe ke kganyogo ya dijo, botšiša mošomi wa tša maphelo gore na o ka di nwa ka morago ga go ja.
Go ba le seokolela le go bipelwa?
Ipshine ka dijo tše nyenyane kgafetša-kgafetša go phema go se iketle.
Dijo tša go swana le dinawa, eie, khabetšhe, borokholi, cauliflower le dino tša sota di baka moya gomme di swanetše go phengwa lebakanyana.
Dijo tša go ba le dinoko di na le kheri ye ntši, pepere le dinoko tše dingwe, gotee le dijo tša go ba le makhura le tša go gadikwa, di baka gore seokolela le go bipelwa di gakale.
Go sohla dijo ka boiketlo le gabotse go a thuša.
Ema bonnyane diiri tše pedi ka morago ga go ja pele o patlama.
Tagi, kofi, pepeminti le tšhokolete di ka oketša seokolela gomme di swanetše go phengwa.
O seke wa kgoga. Go ka oketša seokolela gomme ga se go lokele bophelo bja gago.
Leka go nwa diela tše dintši tša go swana le meetse a go hlweka le teye. Leka go nwa diela gare ga dijo gomme e sego le dijo goba pele ga dijo, ka ge se se ka baka gore dimpa di tlale ka tsela e dirago gore o se iketle.
Go lebeletsana le go feroga dibete le go hlatša...
Ka dinako tše dingwe dihlare di baka go feroga dibete le lehlatšo.
Eja dijo tše nyenyane kgafetša-kgafetša - go feroga go gakala kudu ge mala a se na selo.
Ema go fihla o ikwa bokaone pele o eja, eupša o seke wa tlogela dijo.
Phema dijo tša go ba le dinoko le tša makhura.
Ipshine ka dijo tše tšhetšwego letswai le lenyenyane le tša go oma tša go swana le borotho, borotho bjo omišitšwego le seriele e omilego pele o e tšwa a ka mapaeng mo mesong, le mosegare.
Enwa diela gare ga dijo, gomme go di nwa ganyenyane ka setero go ka thuša.
Tšhela matute a swiri goba selae sa swiri ka dinong tša go tonya.
Leka go ja dijo di tonya gore monkgo wa dijo o seke wa go feroša dibete. Ka tlwaelo mmele o kgotlelela dijo tša go tonya bokaone.
Dira gore moo o dulago go tsene moya gabotse.
Dula thwii morago ga go ja - ema bonyane metsotso e 20 pele o patlama, bakeng sa go phema go hlatša.
Ge o e na le letadi, o hloka gore o hwetše meetse a mangwe legatong la ao a lahlegago kakudumela. Enwa diela tše dintši - e sego fela go timola lenyora. Ge e ba o ikwa o sa nyake dijo e le ka kgonthe, o ka no dira sopo ya dinawa, ditapole, dikherotsegoba morogo ofe goba ofe woo o nago le wona. Se se tla fa mmele energy le difepi.
Pipelo ke ge mantle a gago a le thata e bile a sa tšwe gabonolo.
Phema go nwa dihlare tša mala goba "dihlwekiši" le ge e le dife tša go swana le dienema. Dihlare tša mala le dienema di baka gore mmele o lahlegelwe ke difepi tše bohlokwa gape ke tharollo ya lebaka le lenyenyane ya go se rarolle bothata bja kgonthe.
Ipshina ka dijo tše dintši tša go ba le faepa e ntši (diwaši), tša go swana le oats, bupi bja go se sefiwe, borotho bja korong, merogo e metala le dikenywa tša go se obolwe.
Eja dijo tša go se šilwe tše nyenyane tša go swana le ditšweletšwa tša folouru ye tšhweu dikuku, diphae, bjbj.
Enwa meetse a mantši le diela tše dingwe.
Eba mahlagahlaga! Go sepela gantšinyana go tla thuša go kaonefatša pipelo.
Na o katana le go emiša letšhologo?
Letšhologo ke ge o e na le mantle a go ba meetse gararo goba go feta ka letšatši.
Maemo ao e sego a mabotse a tša maphelo diphetetšo dihlare.
Letšhologo le ka baka phepompe, ka baka la gore dijo di tšwa ka pela ka mmeleng, moo e lego gore mmele ga o kgone go di šomiša. Motho le yena o ja ganyenyane ka baka la gore ga a na kganyogo ya dijo. Ka letšhologo, mmele o a oma ka baka la gore o lahlegelwa ke diela tše dintši - se se bitšwa tehaetereišene. Tehaetereišene e kotsi kudu gomme e a bolaya.
Na ke dire eng ge ke tšhologa?
Enwa diela tše dintši bakeng sa go boloka diela tša mmeleng. Go dira seno sa ka gae sa go bušetša diela, tšea litere e tee ya meetse ao a bedišitšwego eupša a fodišitšwe. Tšhela ka gare ga wona mahwana a manyenyane a 8 a swikiri le seripa sa lehwana le lenyenyane la letswai. Enwa motswako wo ganyenyane gantši go ya ka moo go kgonegago.
Lactose ke swikiri yeo ka tlhago e hwetšwago ka gare ga lebese. Ge o lwala, ka nako e nngwe mmele ga o kgone go šomiša lactose ka moo o swanetšego. Se se ka baka letšhologo, gomme go ka ba kaone go se šomiše maswi le ditšweletšwa tša maswi kudu. Ditšweletšwa tša lebese tša bodila le tše bedišitšwego tša go swana le mmase le yoghurt di ka šomišwa ge e le gore ga o tšhologe kudu. O ka no šomiša gape dino tša go se be le "lactose" tša go swana le lebese la soy goba maswi a masea a soy.
Dijo tša go ba le makhura a mantši, oli, late goba botoro tša go swana le dijo tša go gadikwa, di-sausage le dikuku tša makhura di ka gakatša letšhologo.
Ditokomane, disata le borotho bja korong di ka kgobola ka gare gomme tša gakatša letšhologo.
Kofi le dijo tše dingwe tša go swana le dino tša cola le ditšhokolete di na le khafeine gomme di dira bjalo ka dihlohleletši tšeo di ka dirago gore letšhologo le gakale.
Dijo tša go ntšha moya tša go swana le khabetšhe, dinawa tše omilego le di-peas, cauliflower, porokholi gotee le dijo tša go ba le dinoko le malekere a mantši kudu di gakatša letšhologo.
Go kaone go ja kudu...
Dijo tša go swana le diapola goba dipere tša go obolwa, tšeo di kereitilwego, oats goba ditapole; dijo tše di na le faepa yeo e gakologago ya go thuša gore meetse a dule ka mmeleng.
Apola, pere, perekisi, matute a diterebe ka tlwaelo di a kgotlelelega.
Dijo tša go swana le ditapole le dipanana di na le phothasiamo ya menerale yeo e lahlegago ge go ena le letšhologo.
Eja gantši go ya ka moo o kgonago gore o kgone go hwetša difepi tše dingwe.
Maemo ao e sego a mabotse a maphelo a ka baka letšhologo.
Hlapa diatla tša gago ka meetse le sesepa pele o swara, o apea goba o sola le go boloka dijo.
Hlapa diatla tša gago ka sesepa le meetse morago ga go šomiša ntlwana goba go ntšha leleiri la ngwana.
Ge letšhologo le phegelela, kgopela keletšo kliniking ya geno ya tša maphelo.
Diphetogo tša tatso di bakwa ke ditlamorago tša dihlare, phepompe le diphetetšo.
Ge e ba nama e khwibidu e latswega e se bose, go kaone o je nama ya kgogo, hlapi, ditšweletšwa tša maswi, dinawa tše omišitšwego le di-peas bakeng sa diproteine.
Dijo tša go tonya goba tša thempheretšha ya phapoši ka dinako tše dingwe di na le tatso e kaone go feta dijo tša go fiša.
Šomiša dinoki tše ntšinyana, mehlodi goba matute a swiri go kaonefatša tatso ya dijo tša gago.
Eja o ntše o e nwa ganyenyane.
Go ka thuša go nwa meetse a letswai go tšokotša molomo wa gago kgafetša-kgafetša. Go nwa meetse a go ba le matutenyana a swiri ka gare go ka thuša go kaonefatša tatso ya dijo.
Ithute mekgwa e mebotse ya go hlokomela legano.
Dišo tša ka molomong le mogolong di tlwaelegile ka malwetši a go fapana. Dišo tše di dira gore o se iketle ebile di bohloko eupša ga di bolaye. Kotsi ke gore dišo tše di ka dira gore go ja le go kwametša go be bothata, gomme di dira gore batho ba seke ba ja gomme ba ote.
Dijo tša go ba bodila: dinamune, diswiri, phaenapole le ditamati.
Dijo tša go kgomarela tšeo di sa kwametšegego ga bonolo tša go swana le potoro ya ditokomane.
Dijo tša go oma, tša go ba makgwakgwa tša go swana le popcorn, disimpa le merogo e sa apewago.
Eja dijo tša gago di le ka thempheretšha ya phapoši. Dijo goba dino tša go fiša kudu di ka baka bothata. Ipshine ka dijo le dino tša go se kgobole molomo goba mogolo.
Kgetha dijo tše bonolo, tše boreledi goba tša go thapa tša go swana le tapole ya go šilwa, nama ya go šilwa, merogo ya go redifatšwa, motepa, disopo, mae a go apewa, ice cream, custard le di-pudding.
Go bonolo go ja o thapišitše dijo tša gago ka mohlodi goba mero.
Enwa seela pele o loma sejo se sengwe le se sengwe, goba o nweletše dijo tše thata tša go oma tša go swana le borotho bjo omišitšwego, di-biscuits le di-rusk ka gare ga dino tša go swana le teye goba sopo go di thapiša pele o di ja.
Šomiša setero go nwa diela.
Sohla mmotu goba o je lelekere bakeng sa go oketša mare ka molomong - go kaonefatša go kwametša.
Leka go momona lepopotane goba aese go dira gore molomo wa gago o hwe bogasu pele o eja.
Hlokomelo ya legano e bohlokwa kudu!
Thibela phetetšo ka go boloka meno a gago le marinini di hlwekile.
Ge e ba marinini a gago a le bohloko gomme o sa kgone go hlapa meno, go tla thuša go tšokotša molomo wa gago ganyenyane ka paekhaponeiti ye kopantšwego le meetse.
Ge o e na le bothata bja go kwametša dijo, leka go kotofatša diela ka lebese la lerole, siriele ya bana, setatšhe goba tapole yeo e rekwago e šitšwe go dira gore di kwametšege gabonolo.
Dijo tša go ba bonolo di a kwametšega.
Go kaone go phema dijo tša go kgomarela tša go swana le potoro ya ditokomane, goba dijo tša go thelela tša go swana le tšeli, ka ge di sa kwametšege bonolo.
Di-popcorn di ka no kgobola molomo wa gago gomme tša go kgama.
Leka go dula thwii ge o eja gomme o phaphathe mogolo wa gago go ya fase go dira gore go kwametša go be bonolo.
Ge dišupo tša bolwetši bja gago di sa kaonefale, kgopela keletšo le thušo kliniking ya geno ya tša maphelo.
Go bothata go ja ka go lekana ge o sa ikwe gabotse, eupša go kaone go leka! Go ja gabotse go tla thuša go thibela diphetetšo, gape go tla thuša go dira gore o dule o tiile lebaka le le telele.
<fn>sepedi5.txt</fn>
Go ja ka boitekanelo go bohlokw a go batho ka moka, empa ge e le gore o phela ka bolw etši, go bohlokwa le gofeta gore o kgethe dijo ga bohlale!Go ja dijo tše itekanetšego go ra go ja dijo tšeo di tla fago mmele wa gago ka difepi ka moka tšeo o dihlokago go šoma le golwantšha diphetetšo. Difepi ke dilo tšeo di humanwago ka dijong. Go na le difepi tša go fapana ka dijong, tšeo e lego diproteine, dikhapohaetreite, makhura, dibitamine le dimenerale.
Ge o swerwe ke bolwetši bja go se fole (goswana le TB, Kankere goba Eitse), tshepetšo ya go souta ya mmele wagago e a fokola. Se se ra gore mmelewa gago ga o sa kgona go itšhireletša gabotse go sw ana le ka mehla kgahlanong le diphetetšo. Tshepetšo ya go souta ya go fokola e ka no baka diphetetšo ka molomong, mogolong le ka maleng. Go ja kaboitekanelo go tla fa mmele wa gago difepi tša go maatlafatša tshepetšo ya gago ya go souta gore o kgone go lwantšha diphetetšo.
ikw e o le gabotse; le thušege go ipshina kabophelo bjo kaone.
Malwetši a go swana le TB, kankere goba Eitse kadinakotše dingwe a dira gore go se ke gwa ba le difepi tša go lekana.
diphetetšo le dihlare di ka no baka go feroga dibete, go hlatša le letšhologo leo le dirago gore o lahlegelwe ke difepi.
Phepompe e dira gore tshepetšo ya go souta ya mmele e fokole, gomme go be bonolo go humanadiphetetšo. Lebakeng la phetetšo ya HIV, phepompe e ka no baka gore Eitse e tle ka pela.
Go na le ditsela tše dintši tša go ja ka boitekanelo. Mmele w a gago o hloka dijo tše dintši tša go fapana. Ga go sejo se tee fela sa go ba le difepi ka moka tšeo mmele o di hlokago. Kgetha gape o isphine ka dijotša go humanega gabonolo, tša go se ture le tšeo o di ratago.
Thomago fa šedi tšeoo di jago ka bjako morago ga go tseba gore o a lwala. Go ja ka boitekanelo go ka thuša go lwantšha diphetetšo le go šireletša go ota.
Go humana difepi tša go fapana ka dijong, e ja dijo tše dintši tša go fapana tšeo o ka kgonago go di humana. Go ja dijo tša go fapana go thuša go netefatša gore o humana difepi ka moka tšeo mmele wa gago o di hlokago go tšwa go dijo tša gago. Ge e le gore ga o kgone go ja dijo tše dintši, leka go ja dijo tše nyenye, gantši letšatši ka moka go netefatša gore o ja dijo tše lekanego.
Dijo tša go ba le setatšhe tša go swana le, motepa, seriele, reisi, ditapole, setampo, bogobe, mabele le pasta di swanetše go ba karolo ye kgolo ya dijo dife goba dife. Dijo tša go ba le setatšhe di fa mmele enetši yeo o e hlokago le difepi tše dingwe gore o šome gabotse. Oketša ka sejo sefe goba sefe se sengwe sa go sw ana le merogo, dinaw a tše omišitšw ego, kgogo goba mae tšeo o nago le tšona go dira gore dijo di itekanele.
Merogole dienywa di fa dibitamine tše dintši le dimenerale le dilo tše dingwe tšeo di tla thušago go šireletša mmele wa gago kgahlanong le diphetetšo.
Dijo tša go tšwa go diphoofolo di fa mebele ya rena difepi tše dintši tša go fapana. Ye nngwe ya tšona ke proteine, yeo e thušago go maatlafatša tshepetšo ya mmele wa gago ya go souta le go aga mešifa ya go tia. Ge o lw ala, o tla hloka tše dintši tša dijo tše.
Sehlopha se sa dijo sa go tšwa go methopo ya dibjalo ke methopo ye botse kudu ya proteine le difepi tše dingwe tše botlhokwa. Go dira dijo tše karolo ya mokgwawago ja ka boitekanelo go tla thuša ka tw antšho ya diphetetšo.
Swikiri, makhura le dioli le tšona kekaroloya mokgwawa go jaka boitekanelo. Di go fa enetši ya tlaleletso go go thuša go lwantšha bolwetši gape di dira gore dijo di be le tatso.
Batho ka mokaba swanetšego lekago šomiša letswai le le nyenyane, ka ge letswai lelentšileka no baka madi a magolo. Empa, ge e le gore o a tšhologa goba go hlatša, mmele o lahlegelwa ke letswai le meetse a mantši. Netefatša gore o humana meetse le letswai le lengwe, ka go nwa motswakowa letswai, swikirilemeetse (litere ye 1 ya meetse a bedišitšwego empa a fodilego + dithisipuni tše 8 tša swikiri + 1/2 ya thisipuni ya letswai) gantši go ya kamoo go kgonegago.
ENWA MEETSE A MANTŠI A GO HLWEKA A BOLOKEGILEGO Go nwa meetse go bohlokwa go batho ka moka. Enwa meetse a lekanego go netefatša gore o humana meetse a mangw e a lahlegilego ge o be o ena le letšhologo, go hlatša le dikudumela tša bošego. Ka tlwaelo meetse a go tšwa dipomping a bolokegile, empa go kaone ge o ka bediša meetse ge o fetša wa a fodiša ge e le gore a tšwa moeding, nokeng goba petseng pele o a nwa.
O sekewa nwa dino tša go ba le tagi. Tagi ekotsi go sebete gape e baka gore mmele o lahlegelwe ke dibitamine tša go šireletša mmele kgahlanong le diphetetšo. Go bohlokwa gape gore o seke wa šomišatagi ge o enwa dihlare ka baka la gore ditla senya sebete sa gago.
Eba mahlagahlaga kudu ka moo o ka kgonago gore mešifa ya gago e dule e tiile. Ditiragalo tša mmele tša go swanale go sepela, go hlwekiša ntlo le go šomaka serapaneng go tla kaonafatša go ikwa bokaone.
Go bohlokw a kudu gore dijo le meetse tšeo o di jago le go di nwa di swanetše go ba di hlw ekile go šireletša gore di seke tša ba le diphetetšo tša go bakwa kedijo.
Hlapa diatla tša gago ka sesepe ka mehla pele le morago ga go swara dijo.
Hlatswa didirišwa ka moka le mafelo ao o šomago ka dijo go wona.
Khupetšadijo gore di seke tša kgongwa ke dikhunkhwane le diphoofolo.
Hlatswa dienywale merogo gabotse ka meetse a hlwekilego le ao a bolokegilego.
Ge o sa kgone go hlwekiša dienywa le merogo gabotse ka moo go lekanego, tloša letlalo lagona.
Lebelela "tšatši leo ka lona selo se sw anetšego go ba se rekilw e" godimo ga seswari. Netefatša gore o sekewa reka sejo ge e legore tšatši la gona lefetile.
Ga se go bolokege go šomiša dijo tša ka bolekaneng ge e le gore bolekana bja gona bo senyegile goba bo kokomogile.
Netefatša gore o seke wa ja nama ye tala, dikgogo, hlapigobamae.
Ge o ena le setšidifatši, bea dijo ka moka tša go šala ka gare ga sona goba o di boloke di khupeditšwe mo go sa fišego.
Dijo tše apeilwego di seke tša bolokwa tšatši la go feta le tee gape di swanetše gofuthumatšwa gape pele di jewa.
Boloka dijo lefelong le tšiditšana go ya ka moo go kgonegago. Leka gore dijo tše apeilwego di seke tša dula ka thempheretšha ya phapoše go feta diiri tše pedi.
Go ja ka go itekanela go na le mehola go batho ka moka! Ge o lwala, go bohlokwa le go feta.
Thibela go ota.
Thibela go lahlegelwa ke mešifa.
Bušetša difepi tše lahlegilego kabaka la go hlatša le letšhologo.
Fola ka pela go diphetetšo le dintho di tla fola ka pela.
Swarwa gabotseke dihlare le phekolo.
Ikwa o le maatla.
Gopola -Go ja ka boitekanelo go thuša gore bathokamoka ba ikwegabotse le gore ba iphsine ka gophela gabotse, go se nataba gore ba a lwala goba aowa!
<fn>sona_sepedi.txt</fn>
Ge a hlokofala, re be re tseba gore Mama Adelaide Tambo e be e se kgale a lokollotšwe bookelong. Empa ka lebaka la gore re be re tseba gore o na le moya wa tšwelopele le phišegelo ya go lwela go phela makgatheng a batho ba bangwe, re be re ikemišeditše go mo amogela gammogo le maloko a mangwe a lapa la gagwe bjalo ka baeng ba rena moketeng wo wa kgwedi ya Phato. Eupša ga go a ka gwa ba bjalo.
Ka moswane re tla be re laelana le yena ka ge re mmoloka. O tla ba le rena ka moya ka ge ka kgwedi ya Diphalana ngwageng wona wo re tla be re keteka mengwaga ye 90 ya go belegwa ga monna wa gagwe, papago bana ba gagwe, molekani wa gagwe, mogwera wa gagwe le morwa wo a tsebegago wa setšhaba sa gaborena, e lego Oliver Reginald Tambo. Gape re iša matshedišo a rena go lapa la gaTambo.
Le ge go le bjalo, ke thabile kudu go tsebiša gore magareng ga rena mesong ye re na le Mohlomphegi Albertina Luthuli, morwedi wa Mogapasefoka sa Nobel Peace wa mathomo, Inkosi Albert Luthuli, woo ngwageng wo re tla bego re gopola lehu la gagwe le bohloko le le diragetšego mengwageng ye 40 ya go feta, re gopola letšatši le bohloko ge re be re begelwa gore o ile a pšhatlaganywa ke terene ye e bego e le lebelong kua mašemong a memoba a KwaDukuza. Lehu la gagwe le be le makatša ebile le tšhoša ka ge bophelo bja gagwe e be e le bja motho wo a eteletšego pele ntwa ya tokologo ye re ipshinago ka yona lehono.
Ke ikgantšha kudu gore Afrika Borwa ya temokrasi e bile le kwišišo le maikarabelo a go Iemoga seo Albert Luthuli le Oliver Tambo e lego sona setšhabeng sa gaborena ka go rea Ditaelo tša Setšhaba tše pedi ka maina a bona - Taelo ya Luthuli, le Taelo ya Bagwera ba O.R. Tambo. Ke a tseba gape gore batho ba ba ilego ba thwalwa go šoma ka tlase ga Ditaelo tša Setšhaba tše di tumilego ba ikgantšha kudu ka seo.
Ke thabile gape go amogela Kgobokanong ye balwelatokologo ba Mogwanto wa Basadi wa 1956 le Merusu ya Soweto ya 1976 ba ba dutšego kua lepokising la Mopresidente, gammogo le baemedi ba ba tsebegago go tšwa diprofenseng tša rena ka moka, bao ba šišintšwego ke Dipikara tša Diprofense go ba karolo ya baeng ba bohlokwa ba ba kgobokanego mo lehono.
Mmušo wa batho ba Afrika Borwa wo ke bolelago legatong la wona lehono, bjale ka ge ke hlomphilwe go dira bjalo le mengwageng ya go feta, o hlotšwe ka 2004 morago ga Dikgetho tša Kakaretšo tša ngwaga woo. Kgweding ya go feta kua Lekgotleng goba go Bosberaad ya ngwaga ka ngwaga e lego ka kgwedi ya Pherekgong, Kabinete ya Setšhaba ye e emego ntlhohlong ya tshepetšo ya taolo ya mmušo ye re laolago go ya ka yona, e ile ya bontšha gore kopano ya yona e laetša bogare bja bophelo bja mmušo wo o hlotšwego morago ga dikgetho tša rena tša 2004.
Morago ga go kwišiša se, go bile pepeneneng gore re swanetše re ipotšiše se - go bile le kgatelopele ya mohuta mang maitekong a rena a go fihlelela maikemišetšo ao re tshepišitšego setšhaba gore re ikemišeditše go a fihlelela, e lego lebaka leo batho ba gaborena ba ilego ba re fa maatla ao a se nago mellwane a go laola naga ya gaborena go tloga ka 2004 go ya dikgethong tše di latelago tša 2009! Ka tumelelo ya lena, ke rata go boela moragonyana, gomme ke gopole seo re se boletšego ka 2004 bjalo ka baemedi ba batho ba gaborena, ke bolela makgatheng a bagwera ba rena go tšwa lefaseng ka moka bao ba bego ba kgobokane tulong ya mmušo kua meagong ya Union Buildings ka Tshwane ka Letšatši la Tokologo, moketeng wa mengwaga ye 10 ya tokologo ya rena, bao ba kgathilego tema Pewong ya Mopersidente wa Repabliki wo a kgethilwego ke Palamente ya rena, ka go hlompha thato ya batho ye e bontšhitšwego ka mokgwa wa setemokrasi nakong ya dikgetho tša ngwaga wa 2004.
Ke kgale naga ya gaborena e le gare ga se ebile e tsebja ka dilo tše dibe le tše di sa kgahlišego setšhaba...
E be e le lefelo leo ge o belegwe o le mothomoso e be e le thogako ya bophelo ka moka. E be e le lefelo leo ge o belegwe o le motho wo mošweu e be e le go šikara morwalo wa letšhogo le lehloyo le le iphihlilego E be e le lefelo la go se tshepane, moo monkgo wa bodiidi, dikelelatšhila tše di bulegilego, ditšhila tše di bodilego, ditšhilo tše di sa šomego ka tshwanelo, diswantšho tše di sa felego tša mafelo ao a tletšego matlakala a a lahletšwego gohle, di tšerego lehlakore le le bontšhintšego gore go swanetše go kaonafatšwe lefase le lengwe le lebotse la mebila ye e hlwekilego, le ditsela tše di tletšego dikgong, le matšoba ao a khukhušago go kaonafatša botala le bjang bjo bo opelago, le dinonyana le dintlo tše di swanetšego dikgoši le dikgošigadi, le mmino wa go ba le molodi, le lerato.
E be e le lefelo leo go dula mafelong a mangwe e be e le tsela ya go bitša ba bangwe gore ba go hloriše goba go ikemišetša go hloriša batho ba bangwe, moo go bego go le pepeneneng gore baagišani ba gago ba tla ineela dinotaging le diokobatšing e le tsela ya go fokotša bohloko bja bophelo, mo batho ba bego ba tseba gore maphelo a bona a ka se boele sekeng ntle le dipolayano, le go katwa le dintwa tše dišoro ntle le lebaka. E be e le lefelo moo go dula dikarolong tše dingwe tša naga e be e le go ipshina ka polokego le tšhireletšo ka lebaka la gore go bolokega e be e le go šireletšwa ke maboto a matelele, difentshe tše di nago le mohlagase, dimpšha tša go leta metse, go bonagala ga maphodisa lifelong le mašole ao a ikemišeditšego go šireletša bao e bego e le barena ba rena ka go šomiša dithunya le dikanono le difofane tše di bego di tla nišetša pula ya lehu go bao ba lekago go šerekanya khutšo ya barena...
Re kgobokane mo lehono, ka Letšatši la Tokologo, ka lebaka la gore ka nako ye, batho ba gaborena, gammogo le dipilione tša batho lefase ka moka, bao e lego bagwera ba rena ntweng le bao baeng ba rena ba ba hlomphegago ba ba emetšego, re tšere sephetho sa gore - dilo tša mohuta woo ka moka di swanetše di fele!...
Re kgothetše kudu gore Dikgetho tša rena tša Kakaretšo tše di swerwego dibekeng tše pedi tša go feta di tiišeleditše boineelo bja batho ba gaborena, go sa lebelelwe mohlobo wa motho, mmala le morafe, gore re šome mmogo go aga Afrika Borwa ye e hlaloswago ke toro ye e swanago...
Ga go na bothata bjo bogolo bja setšhaba bjo bo ka rarollwago ntle le gore go hlolwe mešomo le go fokotša le go fediša bodiidi. Se se ama dilo ka moka, go tloga go mpshafatšo ya maphelo a batho ba gaborena, go ya phokotšong ya bosenyi, go phagamiša maemo a thuto ya go bala le go ngwala le ya thutadipalo, le go bulela batho bohle mejako ya thuto le setšo Re holofetša bagale le basadi ba bagale, gammogo le lena, bagwera ba rena go tšwa lefaseng ka moka, gore re ka se ke ra eka tshepo yeo le re filego yona go re šupetša kgonagalo ya go fetola Afrika Borwa go ba naga ya temokrasi, ye e nago le khutšo, ye e sa kgethollego batho go ya ka mohlobo, ye e sa kgethollego go ya ka bong le naga ya go ba le tšwelopele, ye e ineetšego torong e tee ya poelanyo ya setšhaba.
Mošomo wa go aga Afrika Borwa o thomile. Mošomo wo o tla tšwela pele le Ngwagašomeng wa Bobedi wa Tokologo ya rena." Mengwageng ye masomehlano ya go feta, ge ba be ba itokišetša go beakanyetša Kgobokano ya Batho, moo go amogetšwego Tšhatha ya Tokologo, balwelatokologo ba nakong yeo ba rile, "A re boleleng mmogo, ka moka ga rena mmogo - MaAfrika, MaYuropa, MaIndia le Batho ba mmala batho ka moka ba Afrika Borwa ...A re boleleng mmogo ka tokologo. Le ka lethabo le le tla tlago go banna le basadi ge ba phela nageng ye e lokologilego".
Lehono re swanetše re mpshafatše boithaopo bja rena, go boledišana ka tokologo, go šoma mmogo go fihlelela lethabo leo batho bohle ba tla bago le lona le le tla tlišwago ke tokologo, go šoma mmogo go aga Afrika Borwa ye e hlaloswago ke toro ye e swanago, go bolela, mmogo, le ka ditiro - go emiša dilo ka moka tše di dirilego naga ya gaborena gore e be go tšona le go emela dilo tše dintši tše dibe le tše di sa kgahlišego setšhaba! Re swanetše go tšwela pele go šoma ka tsela ye re boletšego ka yona nakong ya ge mmušo wo o bušago o tšea marapo, re tseba gabotse gore "ga go na bothata bjo bogolo bja setšhaba bjo bo ka rarollwago ntle le gore go hlolwe mešomo le go fokotša le go fediša bodiidi", le gore "ntwa ya go fediša bodiidi e bile gape e tšwela pele go ba karolo ye bohlokwa ya maiteko a setšhaba a go aga Afrika Borwa e mpsha".
go matlafatša go tsenya letsogo ga rena tharollong ya dipotšišo tše dikgolo tše batho ba lefase ba lebanego le tšona.
Ke thabile go bega gore go ya ka ye nngwe le ye nngwe ya dintlha tša boineelo bjo, mmušo o tšwela pele go šoma ka boima go netefatša gore dinyakwa tša setšhaba di a fihlelelwa. Ka kakaretšo ya diphesente tše 4,5; ye ke kelo ya kgolo ya ekonomi ya gaborena mengwageng ye mebedi le seripa ya go feta, e lego kelo ya godimodimo go tloga nakong ya ge re hwetša temokrasi ka 1994. Dipeeletšo ka ekonoming, go tšwa lekaleng la setšhaba le la praebete di ile godimo go fihla go diphesente tše 11, le palomoka ya tšhomišo ya infrastraktšha ya lekala la setšhaba e go diphesente e goletše godimo go kakaretšo ya ngwaga ka ngwaga ya diphesente tše 15,8. Lehono, dipeeletšo tša lebaka le le letelele bjalo ka Palomoka ya Ditšweletšwe tša mo gae - e go diphesente tše 18,4 - e godimodimo go tloga ka 1991.
Palo ya batho ba ba thwetšego mešomo e goletše godimo go fihla go seripa sa milione ka ngwaga mo mengwageng ye meraro ya go feta. Re bone tšwelopele ye e swarelelago tlhatlošong ya Bathobaso mererong ya tša ekonomi. Go tloga mo ba bego ba ena le diphesente tše 3 tša boleng bja dikhamphani mmarakeng wa JSE ka 2004, se se goletše godimo go fihla go diphesente tše 5; le palo ya Bathobaso maemong a godimo a bolaodi e goletše godimo go tloga go diphesente tše 24 go ya go palomoka ya diphesente tše 27. Le ge go le bjalo, re swanetše go tšwela pele go ba le pelaelo ka ge dipalopalo tše di sa le fase kudukudu.
Go gatela pele ga ekonomi go re tlišeditše ditlhohlo tše dikgolo. Kgolo ye e makatšago ebile e tšwelago pele ya dinyakwa tša bareki e bontšha kgolo ye botse ya katlego go ralala le setšhaba ka moka; le diprojeke tše dikgolo tša infrastraktšha tše re di hlomago di nyaka gore go be le tšweletšo e kgolo ya dithoto le metšhene. Eupša go tielela ga kgwebo ya boditšhabatšhaba go bontšha gore ga re a atlega maitekong a go aga mabokgoni a go tšweletša dithoto tša bareki le tša go dira kgwebo tšeo ekonomi ya rena e di hlokago. Le ge mekitlana ya ka gae e goletše pele ka kelo ya go swana le ya ditseno, taba ya gore MaAfrika Borwa ga ba beeletše kudu e ra gore re swanetše go go hwetša thekgo ya dipeeletšo go tšwa dinageng tše dingwe. Go fetogafetoga go go tšwelago pele ga tšhelete ya rena ga go a tliša dipoelo tše di botse intastering ya diromelwantle.
Mengwageng e meraro ya go feta, ekonomi e hlotše mešomo ye e ka bago milione o tee le seripa. Se se a kgothatša ka gore go tloga go Mopitlo 2005 go fihla go Mopitlo 2006 fela, go hlotšwe mešomo e 300 000 ka lekaleng la mešomo go sa balwe tša temo, gomme se se bontšha kgolo ya diphesente tše e ka bago tše 4. Karolo e nnyane ya mešomo ye e bile dibaka tša mešomo ya lebaka le letelele ye e hlotšwego ke Lenaneo la Katološo ya Mešomo ya Setšhaba. Eupša ga go na pelaelo ya gore lenaneo le le tla matlafatšwa le gore le swanetše le matlafatšwe ka pele. Ga go na pelaelo gape ya gore re ka šoma bokaone ge batho ba ka ipereka ka go hloma dikgwebo tše dinnyane le dikgwebopotlana. Ka ge re lebeletše gore bontši bja batho ba ba sa šomego ke baswa, re ka šoma bokaone ka go šomiša mekgwa ya go swana le Tirelo ya Bosetšhaba ya Baswa (National Youth Service) le go hlabolla borakgwebopotlana ba e lego baswa.
Re ikgantšha ka gore mabapi le boineelo bja rena bja go aga setšhaba se se hlokomelago, go tloga ka 2004 re kgonne go kaonafatša tsela ya go neelana ka ditirelo gammogo le merero ye mengwe ye e amago meputso ya setšhaba. Mola palo ya batho ba ba holegago go tšwa go dimphiwafela e fihlile go dimilione tše 8 ka 2004, lehono batho ba Afrika Borwa ba ba topago tša fase ba dimilione tše 11 ba amogela dimphiwafela tše. Go a kgothatša go bona gore palo ya batho ba ba holegago e a oketšegile kudu mo nakong ya kgauswinyana ebile e a laolega ge mananeo a fihla ntlhohlong ya ona. Se se netefatša gore go ba le go swarelela ga lebaka le letelele, le gore go ba le tšhomišo ya didirišwa tša mmušo tše dintši go neelana ka ditirelo tša ekonomi go hlola dibaka tša mešomo le tša kgwebo.
Lenaneo la dintlo le bontšhitše diphokoletšo tše diswa tše di fihlago go 300 000 mo mengwageng e mebedi ya go feta. Le ge go le bjalo, ka ge re leka go mpshafatša khwalithi le go hlama maano a go fihlelela batho bao gabjale ba phaelwago ka thoko ke mananeo a lekala la setšhaba le la praebete, tsela ya go neelana ka dintlo e nanya ka mokgwa wo go bego go se gwa lebelelwa ka gona. Re swanetše re eme ka maoto go fetola seemo se. Ka ge Maloko ao a Hlomphegago a tseba, mengwageng e mmalwa ya go feta re hlamile le go thakgola mananeo ao a fapanego ao maikemišetšo e lego go kaonafatša dinamelwa. Se se akaretša lenaneo la go laolwa ga intasteri ya dithekisi ke mmušo le maithomelo a diprofense bjalo ka Moloto Rail Corridor kua Mpumalanga moo e lego gore mošomo wa go lekola kgonagalo ya se o šetše o thomile, Klipfontein Corridor kua Kapa le projeke ya Gautrain ye e amanywago le tshepetšo ka kakaretšo ya dinamelwa tša setšhaba.
Maiteko a le a mangwe ao a dirago karolo ya maanotshepetšo ao a kwišišegago a dinamelwa tša setšhaba, go kopanywa dinamelwa tša tseleng le tša diporong. Re tla šogašogana le go thakgola mananeo a ka pele go kaonafatša khwalithi ya maphelo kudukudu a bašomi. Tsela ya go hwetša mohlagase, meetse le botshwelamare e kaonafaditšwe. Ka 2005, Afrika Borwa e be e šetše e fihleletše Maikemišetšo a Tlhabollo ya Ngwaga ye sekete (Millennium Development Goal) ka go neelana ka meetse a motheo, moo diphesente di kaonafaditšwego go tloga go 59 ka 1994 go ya go diphesente tše 83 ka 2006. Go ya ka Lenaneo la Tlhabollo ya Dinagakopano (UNDP), Afrika Borwa ke ye nngwe ya dinaga tše mmalwa tše di sa šomišego tšhelete e ntši ditekanyetšong tša sešole go feta tša meetse le tša botshwelamare.
Afrika Borwa e laeditše gore tokelo ya botho ya go hwetša meetse e ka šomišwa bjalo ka tsela ya go matlafatša le go hlahla maanotshepetšo Go fetolwa ga tsela ya go hwetša ditirelo tša meetse go go theilwego ditokelong e kgontšhitše naga go katološa mokgwa wa go hwetša ditirelo le go fenya bothata bja go hloka tekatekano go ya ka mohlobo, e lego seo se hlotšwego ke aparteiti, karolo ye nngwe e hlotšwe ke mekgwa ya go šomiša ditokelo
Ka nnete, re swanetše go keteka katlego e kgolo ye. Eupša ke nnete gore batho ba dimiione tše 8 ba sa phela ntle le meetse a go nwa. Ba bantši ga ba na mohlagase le botshwelamare. Re ikgantšha ka gore ngwageng o tee fela, re kgonne go fokotša palo ye e šaletšego morago ya go fediša dintlwana tša mekoti mafelong a ka seripa. Re tseleng ya go fediša mokgwa wo wa botshwelamare wa go swabiša mafelelong a ngwaga wo.
Re tla tšwela pele go šogašogana le ditlhohlo tše bjalo ka tsela ya go fediša dilo tše dibe le tše di sa kgahlišego mo nageng ya gaborena gore re kgone go bolela ka tokologo le lethabo le le tlišwago ke go bofologa. Tlhahlobo ya thuto le ya go hwetša mabokgoni e bontšhtše kaonafalo ya maemo a godimo ngwageng wa 2004, le ge e le gore ke ka go nanya. Se se ama maemo a thuto ya go bala le go ngwala, palo ya batho ba ba ingwadišitšego sekolong le palo ya batho ba ba lego dikolong tše di phagamego. Dipalopalo tše di fetogafetogago tša go tšwelela dithutong tša Marematlou di bontšha gore go na le dilo tše dintši tše di swanetšego go dirwa go matlafatša tshepetšo le go netefatša gore go ba le kaonafalo ye e tšwelago pele. Nakong ye, palo ya baithuti ba Marematlou bao ba atlegago dithutong tša Dipalo ka gerata ya godimo e kaonafetše gannyane ge go bapetšwa le ya ngwaga wa 1995. Go sa na le tlhaelelo mabapi le go thakgolwa ga lenaneo la Thuto ya Batho ba bagolo (Adult Basic Education).
Le ge e le gore lenaneo la pušetšo ya mobu le tlišitše go bušetšwa ga naga go batho ba bantši go fihla lebakeng la bjale, re swanetše go bea šedi go melato ye e sa šaletšego morago, moo bontši bja yona e raraganego. Ka letsogong le lengwe, go bile le katlego ye e sa bonalego mabapi le kaboleswa ya naga. Re tla lekola leswa mabaka ao a šitišago se gore lenaneo le le potlakišwe ka tšhoganetšo. Mananeo a ka moka a tša ekonomi le a setšhaba ke karolo ya maanotshepetšo a rena a go fokotša le go fediša bodiidi bjo e sa lego tlhobaboroko go bontši ba batho ba gaborena. Mošomo wo o dirilwego ngwageng wa go feta ke basadi go tšwa go Kopanong ya Basadi ba Afrika Borwa bao ba šomago dikgorong tša mmušo tša go fapafapana, go akaretšwa maeto a go ya dinageng tša go swana le Tunisia le Chile moo kgatelopele e kgolo e šetše e bonagala malebana le go fediša bodiidi, se se šupa tlhaelelo ditshepetšong tša rena ge go lebelelwa se.
Go akgofiša tlhahlo ya Badirelaleago ba Malapa maemong a seprofešenale le a thekgo go netefatša gore malapa ao a hlaotšwego a tla thekgwa le go lekolwa ka tsela ya maleba.
Se se tla netefatša gore batho bao ba holegago ka go amogela thušo ya setšhaba ba tla hwetša ditirelo tša mmasepala le dibaka tša mešomo, le go tšwela pele go ela šedi mošomo wa go kgonthišiša gore bontši bja batho ba gaborena ba tlogela go phela ka dimphiwafela gomme ba tsena mmarakeng wa mešomo. Nakong ye, re tla tšwela pele go leka ditsela tše diswa tša go kaonafatša meputso ya setšhaba. Karolo ye bohlokwahlokwa ya maitapišo a a setšhaba e swanetše e be go tiišetša maiteko a mohlakanelwa gareng ga MaAfrika Borwa go kaonafatša gore go be le kwano setšhabeng.
Ngwageng wo wa go ketekwa ga mengwaga e 60 ya Kwano ya Dingaka tša baetapele ba ditšhaba tša MaAfrika le tša MaIndia (AB Xuma, GM Naicker and Yusuf Dadoo), go gopolwa ga mengwaga ye 30 ya go bolawa ga Steve Biko le go gopolwa ga mengwaga e 20 ya ditsebi tša MaAfrikanere ao a ilego a etela kua Dakar go kopana le ANC, taba ya go fapafapana ga batho le kgopolo ye e akaretšago go ba modudi wa Afrika Borwa e swanetše e kwalakwatšwe setšhabeng, ka tsela yeo e tiišetšago go kopana ga rena bjalo ka setšhaba.
Godimo ga fao, go gopolwa ga mengwaga ye 30 ya go fedišwa ga kuranta ya The World le The Weekend World, re swanetše go botšiša potšišo ye - na ka moka ga rena re rwele maikarabelo a rena a go hlola kwano setšhabeng le go tšwetša pele kgopolo ya gore ka moka re phela mo, ka go šomiša semamaretši seo se tla kopanyago setšhaba sa gaborena! Ka mantšu a mangwe, mekgwa ye e nyakegago ya go kaonafatša kwano setšhabeng e ka se dirwe ke mmušo o nnoši. Re swanetše re bolele mmogo bjalo ka MaAfrika Borwa mabapi le tokologo ye re e nyakilego le ye e hlotšwego go tšwa tshenyegong ya setšhaba, gomme re šomele go hwetša lethabo leo le tla tlišwago ke tokologo yeo.
Ke na le bonnete bja gore le tla dumelelana le nna gore go šoma mmogo go fihlelela lethabo le le tla tlišwago ke tokologo go swana le go ahlaahla bothata bja bosenyi.
Go tšwetša pele khutšo le tšhireletšo go ama batho ka moka. Go tla thewa le go katološwa go maitapišo a setšhaba a go hlola khutšo le go fediša leuba la dintwa leo ditšhaba di lebanego le lona moo šedi e kgolo e tla bewago go mehuta ya go fapafapana ya dikgaruru tšeo basadi ba lebanego le tšona...
Khutšo le go hloka mpherefere wa sepolotiki ke dilo tše bohlokwa maitapišong a mmušo a go hlola tikologo ye e tla re kgontšhago go ba le dipeeletšo Kgato ya maleba e tla tšewa go fediša go se obamele melao, go thothwa ga diokobatši, go rekišwa ga dithunya go go sego molaong, bosenyi kudukudu tlaišo ya basadi le bana. Bonneteng, re ka se kgone go phumola dilo tše dibe le tše di sa kgahlišego le go hwetša lethabo le le tlišwago ke tokologo ge ditšhaba di sa phela ka letšhogo, di sa iphihlile ka morago ga maboto le difentshe tša meetlwa, di sa belaela ka dintlong tša bona, mebileng le ditseleng tša rena, ba palelwa ke go ipshina mafelong a rena. Go pepeneneng gore re swanetše go tšwela pele le go matlafatša ntwa kgahlanong le bosenyi.
Bjale ka ge re šetše re fetile palo ye e bego e lebeleletšwe ya go thwala maphodisa a 152 000 ka Tirelong ya Sephodisa ya Afrika Borwa, ebile re kaonafaditše lenaneo la tlhahlo, re a amogela gore seabe sa dilo tše ga se hlwa se bonagala gabotse moo batho ka moka ba tla ikwago ba bolokegile ebile ba šireletšegile. Le ge re fokoditše ditiragalo tša bosenyi bjo bo dirwago mebeleng ya batho, kelo ya ngwaga ka ngwaga ya go fokotša ditiragalo tše bjalo ka go utswetšwa, go hlaselwa le dipolao e sa le ka fase ga diphesente tše 7 go fihla go tše 10 tše re bego re di letetše. Gomme ditlaišo tša basadi le bana di tšwela pele go ba maemong ao a sa dumelegego.
Go oketšega ga ditiragalo tša bosenyi bjo bo itšego nakong ya seteraeke sa bašomi ba tšhireletšo e swanetše e re bontšhitše gore intasteri ya tšhireletšo ga se taba ya ka sephiring ya lekala la praebete. Go pepeneneng gore tshepetšo ya taolo ye re nago le yona e a hlaelela. Se se ama ditaba tša go swana le meputso, ditshepetšo ya go lekolwa ga mešomo ya bašomedi, tiišetšo ya methalotlhahli ya dinamelwa tša go rwala tšhelete bjalobjalo. Ye ke ntlha ye re tla e lekolago ngwageng wona wo gore, godimo ga kaonafatšong ya mešomo ya maphodisa, re kgona go hlola tikologo ya go šireletšega yeo setšhaba se e lebeletšego ka tšhomišano le intasteri ya merero ya tšhireletšo ya praebete moo didirišwa tše dintši di tlago šomišwa.
Re tla tšwela pele go leka ka maatla go kaonafatša mešomo ya dikgorotsheko tša rena go fokotša melato yeo e šaletešego morago. Ebile re tla kgonthišiša gore go tšewa diphetho tša go katološa infrastraktšha ya Ditirelo tša Tshokollo, go kaonafatša taolo ya Bolaodi bja Mellwane gammogo le go thakgola ditirelo tša bofaladi le tsela ya go hwetša mangwalo a bofaladi. Bontši bja ditlhaelelo tša go kaonafatša ditirelo tša setšhaba bo hlolwa ke tlhaelelo ya mabokgoni le go se šome ka tsela ya maleba ga ditshepetšo tša go lekola go thakgolwa ga mananeo. Ka fao, nakong ye e re lebišago go 2008, taba ya peakanyetšo le mabokgoni a mmušo e tla ba ketapele lenaneotherong la rena.
Se se tšweletšego, gareng ga tše dingwe, bjalo ka karolo e bohlokwa ya maitapišo a go tliša diphetogo ke mokgwa woo bahlankedi ba setšhaba ba amogelago tlhahlo ka gona go tšwa dihlongweng tše di fapanego gammogo le karolo ye e kgathwago ke Institšhušene ya Tlhabollo ya Bolaodi ya SA (SAMDI) yeo e swanetšego go ba moabaditirelo wo mogolo go akaretšwa le karolo ye kgolo ya go hlahlwa ga bašomedi ba setšhaba. Go obamelwa ga melao ke dikgoro tša mmušo kudukudu ge go lebelelwa melao ya ditirelo tša setšhaba le ya taolo ya ditšhelete, go bonala e le tlhakatlhakano. Go pepeneneng gore se se ka se dumelelwe go tšwela pele, le ge re lemoga gore ditsela tša bohlakiši maemong a bosetšhaba le a diprofense di thomile go ngangafala. Ka fao, tsela ya go šomiša tshepetšo ya dikwano tša phethagatšo ya mešomo kudukudu maemong a balaodi bagolwane di bohlokwa kudu.
Mananeo a go kaonafatša mabokgoni mebušong ya rena ya selegae a tšwela pele ka lebelo. Moragonyana ga dikgetho tša mebušo ya selegae ka kgwedi ya Mopitlo 2006, mananeo a go tlhahlo a ile a thakgolwa go hlokomelwa gore diphesente tše 62 tša boramotse ke ba baswa. Se e lego tlhobaboroko ke gore bontšing bja dimmasepala tše, go sa na le dikgoba tše dintši ebile tše dingwe di sa tšwelela tša maemo a bolaodi bogolwane le a diprofešenale. Mohlala, ka kgwedi ya Lewedi ngwageng wa go feta, diphesente tše 27 tša dimmasepala ga di na balaodi; Profenseng ya Northwest palo ya dikgoba tša mošomo maemong a bolaodi bogolwane di be di feta diphesente tše 50; gomme kua Mpumalanga phesente e tee ya balaodi bagolwane e be e šetše e phethile Dikwano tše Bohlokwahlokwa tša Mešomo (Key Performance Agreements).
Re tla tšwela pele go ahlaahla ditlhohlo tše ebile re tla tšea magato a maleba, ao a laolwago ke Lenaneothero la Maanotshepetšo a Mengwaga e Mehlano la Mebušo ya rena ya Selegae (Five Year Local Government Strategic Agenda), leo le akaretšago go thuša ka sebele dimmasepala ka go šomiša dibopego tša bosetšhaba le tša diprofense, go romelwa bašomedi mafelong a mangwe go akaretšwa baithaopi ba seprofešenale go tšwa setšhabeng, le go matlafatša Dikomiti tša Diwoto - diphesente tše 80 di šetše di hlaotšwe nageng ka bophara.
Lenaneo la go tswakaganya ditsela tša dipeakanyetšo go ralala le makala a mmušo e lego National Spatial Development Perspective, Maanotshepetšo a Kgolo le Tlhabollo ya Diprofense (Provincial Growth and Development Strategies) le Maano ao a Kopantšwego a Tlhabollo (Integrated Development Plans) a tšwela pele, le diprojeke tša makgoladitsela go ruma tomaganyo di a dirwa dileteng le metsesetoropong ya gaborena e 13. Diprojeke tše tša makgoladitsela di swanetše di rungwe mafelelong a ngwaga wo. Ke ntlha ye re e kgantšhago ka yona gore palo ye e fetago seripa ya diIete le metsesetoropo e šetše e swere Dikopano tša Dihlogo tša Mebušo mererong ya Kgolo le Tlabollo, gomme dilete le metsesetoropo tše di sa šaletšego morago di ikemišeditše go ruma tshepetšo ye mafelelong a kgwedi ya Hlakola. Se se tla bontšha tšhomišano magareng ga bakgathatema ka moka ba setšhaba mabapi le go akgofiša tlhabollo ya ekonomi ya selegae.
Ke rata go tšea sebaka se moketeng wo go iša ditebogo tša ka go Motlatšapresidente Phumzile Mlambo-Ngcuka mabapi le taolo ye e kgahlišago ye a e bontšhitšego mokgweng wa go thakgola lenaneo la Maitapišo a Kgolo ye e Potlakišitšwego ebile e tla holago batho bohle (AsgiSA), ka go šoma le Ditona le Ditonakgolo tšeo e lego maloko a Sehlophatšhomo, seo maikemišetšo e lego go ahlaahla merero ye itšego ye e swanetšego go ahlaahlwa go kgonthišiša gore go ba le maemo ao a phagamego a dipeeletšo le go hlola mešomo gammogo le merero ye e amago tlhabollo ya mabokgoni le go šoma ka tsela ya maleba ga tshepetšo ya mmušo.
Re leboga kudu go tsenya letsogo ga Malokophethiši le balaodi bagolwane ba ditirelo tša setšhaba go ralala le makala ka moka a mmušo malebana le go eta pele lenaneo le go thakgola lenaneo la mmušo ka kakaretšo. Se se bohlokwa kudu maitapišong a rena a go fediša bobe le dilo tše di sa kgahlišego setšhabeng sa gaborena gore re kgone go bolela ka tokologo gammogo le lethabo leo le tlišwago ke go lokologa.
o hlama lenaneo le le akaretšago go bea pele maano a bohlokwa kudu mabapi le meepo le go pšhatlwa ga diminerale, tša temo le agro-processing, lekala la dithoto tša mmala wo mošweu (go swana le ditšidifatši le metšhene ya go hlatswa),intasteri ya tša bokgabo, ditirelo tša setšhaba le dikhamphani tša dihlare. Se se swanetše go akaretša tsela yeo go ikemišeditšwego go e tšea go katološa mabokgoni a setšhaba go tšweletša dithoto tše di nyakegago go dira kgwebo. Mabapi le go pšhatlwa ga diminerale, go fa mohlala, re tla hloma Morekiši wa Ditaamane tša Setšhaba (State Diamond Trader) wo a tla rekago diphesente tše 10 tša ditaamane go tšwa go batšweletši ba selegae gomme a di rekišetša baripi ba ditaamane ba selegae gammogo le batšweletši.
o go hlama mananeo ao a tla gwaletšago batho gore ba beeletše ka makaleng malebana le ditirelo tša go neelana ka didirišwa go mananaeo a rena a infrastraktšha, go akaretšwa dithoto tše di hlokegago go dira kgwebo ya ICT, ya dinamelwa le ya enetši: mabapi le enetši, re tla akgofiša mošomo wa rena go kgonthišiša go tshepagala ga mekgwa ya go hlotla enetši, digase tša tlhago le mehuta ye e fapafapanego ya methopo ye e mpshafatšwago ya enetši. Mabapi le dikgokagano, ke thabile kudu go le tsebiša gore Kgoro ya Dikgokagano gammogo le dikhamphani tša megalathekeng gammogo le Telkom ba ruma maano a go ahlaahla ditefelo tša go kgaola mogala ngwageng wo go hola bareki ka moka. Godimo ga fao, Telkom e tla šomiša ditefelo tša fase tše di kgethegilego go akaretša dinaga tša ka ntle go hloma di-call centre tše 10 moo ye nngwe le ye nngwe ya tšona e tla thwalago bašomedi ba 1000 bjalo ka karolo ya maiteko a go katološa lekala la BPO. Disenthara di tla hlongwa mafelong ao a tla hlaolwago ke mmušo. Ditefelo tše di ikgethilego di tla bapetšwa thwii le ditirelo tša go swana le tšona le go ya ka bokgoni kgweding ye nngwe le ye nngwe go bapetšwa ditirelo tša go swana le tšeo go neelanwago ka tšona dinageng tše di bapetšwego le ya gaborena.
Re tla tšea magato ao a fapanego go kaonafatša phadišano ka ekonoming, e le tsela e nngwe ya go fokotša ditsheneyegelo tša go dira kgwebo le go hlatloša dipeeletšo, go akaretšwa go tsebagatšwa ga lenaneo la Tekolo ya Seabe sa Taolo Regulatory Impact Assessment RIA, go hlama mabokgoni a maemo a godimodimo le ao a akaretšago go fihliša melaetša ditšhabatšhabeng ka sammaletee, go ruma maano a go kaonafatša go šoma ka tsela ya maleba ga balaodi ba rena ba diphadišano.
Kgatelopele ye e bilego gona malebana le go tliša diphetogo Dikholetšheng tše di Phagamego tša Thuto le Tlhahlo (FET Colleges) di hlotše kgonagalo ya go katološwa ga palo ya bašoma-ka-matsogo bao ba šetšego ba le gona. Go thoma ngwageng wo, didirišwa di tla abja go neelana ka thušo ya ditšhelete go batho bao ba amogelago tlhahlo, bao ba itopelago tša fase ba ba tla bego ba ithuta dikholetšheng tše.
Ka nako yona ye, re tla rarolla ka potlako thankga ya go rwala maikarabelo ke makala a setšhaba le a profense mabapi le taolo ya tshepetšo ya FET. Re tshepa gore maitapišo a rena a go hlola dibaka a tla romela molaetša kudukudu go baswa, gore mabokgoni a go šoma ka diatla a bohlokwa kudukudu kgolong ya ekonomi go swana le mangwalo a mangwe a thuto. Morago ga dikopano tše di tseneletšego magareng ga mmušo le baetapele ba diyunibesithi tša gaborena, go fihleletšwe kwano ebile go tšerwe diphetho malebana le didirišwa tše di hlokegago go kgonthišiša gore go neelanwa ka mabokgoni ao a hlaelelalgo.
Ka tsela ye, re rata go leboga tema yeo e kgathilwego ke Maano a Mohlakanelwa a go Hwetša Mabokgoni Joint Initiative on Skills Acquisition JIPSA, yeo e kopanyago mmušo, kgwebo, bašomi, dihlongwa tša tlhahlo le tše dingwe.
Bjalo ka ge Maloko ao a Hlomphegago a tseba, re okeditše ka tsela ye e makatšago palo ya dikolo tšeo bana ba sego ba swanela go lefelela thuto. Gore re tšweletše infrastraktšha ye le mananeo a mangwe re tla laolwa ke boineelo bja rena go kgonthišiša gore Sebjana sa Lefase sa FIFA sa 2010 ke sa maemo a godimo. Re rata go leboga Komiti ya Selegae ya Dithulaganyo (LOC) gammogo le bašomišanimmogo ba bangwe mabapi le mošomo wo mobotse wo ba o dirago.
Go pepeneneng gore, go netefatša gore MaAfrika Borwa ka moka ba ipshina ka lethabo le le tla tlišwago ke ekonimi ye e golago, mekgwa ye le ye mengwe e swanetše e felegetšwe ke lenaneo le le matlafetšego go ahlaahla ditlhohlo tše di tlišwago ke Ekonomi ya Bobedi.
o go thoma go tsenya tirišong Molao wa Ditokelo tša go ba le Naga e le tsela ya go kaonafatša tšhomišo ya naga ye e laolwago ke setšhaba mererong ya tša ekonomi, nakong ya ge re katološa thušo ya go swana le mekgwa ya go nošetša, dipeu le go thušana le borapolase ba bannyane le bao ba nago le kwišišo.
Mananeo a ekonomi ao re boletšego ka wona a bopa karolo ya kwalakwatšo yeo MaAfrika Borwa ka moka a tla kgathago tema go yona go fokotša bodiidi le go hloka tekatekano setšhabeng sa gaborena. Go rena se ga se fela tsela ya go bontšha gore kgatelopele ya temokrasi ya rena e swanetše go elwa ka dikgato tše di bonalago tše re di tšeago go kaonafatša khwalithi ya maphelo a bontši bja setšhaba sa gaborena se se lego mathateng. Gore re kaonafatše mananeo a setšhaba ao re a thakgotše mengwageng ya go feta, ngwageng wo re ikemišetša go ruma mošomo wo re šetšego re o thomile wa go fetoša tshepetšo ya rena ya tšhireletšo ya setšhaba gore go tsebišwe ditsela tše diswa ka dikarolwana ka pele ka mo go ka kgonegago. Karolo ye bohlokwa kudu ya diphetogo tše ke mošomo wa go thiba tlhaelelo yeo e laeditšwego Pegong ya 2002 ya Komiti ya Dinyakišišo mabapi le Tshepetšo ye e nabilego ya Tšhireletšo ya Setšhaba ka Afrika Borwa. Se se ra gore motheo wa merero ye e amago meputso ya lekala la rena la tšhireletšo ya setšhaba e a hlaelela goba ga e tshepagalele palo e kgolo ya bašomi.
Molawana wo o hlahlago tebanyo ye ke gore, go tlaleletša thušo ya setšhaba yeo e bontšhwago ke tekanyetšo ya mmušo, re swanetše re lekole matseno a tshepetšo ya tšhireletšo ya setšhaba malebana le meputso ye e theilwego godimo ga motheo wa go hlola kwano setšhabeng. Se se tla ra gore MaAfrika Borwa ka moka a tla ipshina ka go ba maloko a tshepetšo ye e swanago, tshepetšo ya maleba ya taolo ya diinšorentshe tša setšhaba, moo e lego gore batho bao ba hwetšago meputso ya godimo ba tla tšwela pele go beeletša go dikhwama tša praebete mabapi le ditšhelete tša morago ga go tlogela mošomo le tša inšorentshe.
o motšhelo wa tšhireletšo ya setšhaba go thuša ka ditšhelete tša dipeeletšo tša motheo tša morago ga go tlogela mošomo, morago ga lehu, tša bogolofadi le tša go hloka mošomo.
Tona ya Merero ya Ditšhelete o tla fa ditaba tše šedi gape nakong ya ge a neelana ka Polelo ya Ditekanyetšo. Se re swanetšego go se thalelela ke gore ge re fetša ka meputso ya ditirelo tša tšhireletšo ya setšhaba, mmušo o tla swara ditherišano tše di tseneletšego le makala ka moka a setšhaba, ka o tee ka o tee goba ka go šomiša NEDLAC.
Godimo ga se, re thomile go lekola ditsela tša go fihlelela bana bao ba lego kotsing ba mangwaga e 14.
o go kgonthišiša go tsenywa tirišong ka potlako ga mekgwa ya go fokotša ditefeleo tša dihlare; le o go tšwela pele ka mošomo wa go ahlaahla kudukudu dilo tša go fapafapana tše di hlolago mahu a tlhago setšhabeng sa gaborena gammogo le malwetši ao a hlolwago ke ka mokgwa wo motho a phelago ka gona, malaria, ditwatši tše di fapanego tša TB, dikotsi tša ditseleng le bosenyi bjo bo nago le dikgaruru ka gare.
Mabapi le se, mmušo o ineela go matlafatša lesolo kgahlanong le HIV le AIDS le go kaonafatša tsela ya go thea dintlha ka moka tša tebanyo ye e nabilego bjalo ka thibelo, tlhokomelo ya ka gae le kalafo. Re tla kgonthišiša gore setswalle se se bopilwego mengwageng ya go feta se a matlafatšwa le gore leanotshepetšo la rena la bosetšhaba leo le kaonafaditšwego twantšhong ya AIDS le malwetši a mangwe ao a fetelago ka thobalano le rungwa ka pele ka mo go ka kgonegago.
Ngwageng wo, re tla ruma maano a nnete a go thakgola ditsela tša mafelelo tša mananeo a rena a go fihlelela dipalo tše re bego re di lebeletše tša go hwetša ditirelo tša meetse ka go lekana ka ngwaga wa 2008, botshwelamare ka 2010 le mohlagase ka 2012. Re tla ruma gape lenaneotshepetšo le mananeo a go ahlaahla merero ye e amanago le kwano ya setšhaba go akaretšwa lenaneotshepetšo le le kwišišegago ebile e le la mohlakanelwa la go lwantšha bodiidi bjalo ka ge re hlalositše, gammogo le go ahlaahla merero ye e amago kopano ya setšhaba, meetlo le boitšhupo.
Sepikara le Modulasetulo, maitapišo a ka moka a swanetše go sepedišwa mmogo le maiteko ao a tšwelago pele a go kaonafatša polokego le tšhireletšego ya setšhaba. Ka tsela ye, mmušo o tla kgonthišiša gore diphetho tše di šetšego di tšerwe mabapi le go tiišetša ntwa ya rena kgahlanong le bosenyi di tla phethwa ka tsela ya maleba. Tlhohlo yeo re lebanego le yona ya go rarolla ntlha ye ga e ame dipholisi le gannyane.
Gabotsebotse, se se nyakegago ke peakanyetšo ya maleba, go ba le khuetšo go batho le boetapele bja batho phethagatšong ya molao, bohlodi le bašomedi ba ditirelo tša tshokollo, le bahlankedi ba tša molao. Palo ye e makatšago ya bahlankedi ba mmušo ba bontšhitše leboeletša gore ba ikemišeditše go neela maphelo a bona le go itima nakonyana e nnyane yeo ba ka kgonago go ba le yona go ba le malapa a bona e le tsela ya go šireletša tokologo ya rena le tšhireletšego ya rena.
o tšwela pele ka ditsela tša go aga mabokgoni a mekgatlo ye e neelanago ka ditirelo tša bohlodi, le go kgonthišiša gore di šoma ka fase ga tlhako ya Molaotheo wa rena le melao ka dinako tšohle; le o go kaonafatša diphetleko tša rena mabapi le ditiragalo tša bosenyi ka maikemišetšo a go kaonafatša mešomo ya rena malebana le thibelo ya bosenyi le go lwantšha bosenyi. Mabapi le se, re swanetše go mekamekana le nnete ye e tšhošago ya gore go swana le dinageng tše dingwe, bontši bja bosenyi bjo bo nago le dikgaruru ka gare bjo bo dirwago mothong bo diragala mafelong a naga ya gaborena moo go sehlefetšego ge go lebelelwa merero ya ekonomi le ya setšhaba gomme go hlokega mekgwa ya setšhaba ye e tiilego ebile e swarelelago mabapi le thibelo ya bosenyi.
Bjalo ka ge re šetše re boletše, mekgwa ye le ye mengwe e tla atlega fela ge re aga setswalle sa nnete se se tielelago le ditšhaba tša gaborena le magareng ga ditšhaba le maphodisa go dira gore bophelo bja dinokwane bo be boima le go feta.
Malebana le se, re kgahlilwe ke sephetho sa baetapele ba dikgwebo le ba bodumedi ge ba tšwela pele go matlafatša ditswalle le go neelana ka nako ya bona le didirišwa go matlafatša ntwa kgahlanong le bosenyi. Mmušo o tla kgatha tema ya wona go netefatša gore ditswalle tše di a šoma, ebile re tla šoma mmogo go rwala maikarabelo a go šireletša badudi ba naga ya gaborena.
Ke swanetše go hlalosa maemong a gore Kgoro ya Polokego le Tšhireletšo le Tirelo ya Maphodisa ba šomana le ditsela tše dingwe tša go kaonafatša ditsela tšeo ba šomago ka gona le tsela ya maleba ya go šoma ga Diforamo tše bohlokwa kudu tša Sephodisa sa Setšhabeng (Community Police Forums).
Go tšwela pele go kaonafatša tsela ya go neelana ka ditirelo setšhabeng, mmušo o tla matlafatša mabokgoni a wona le tsela ya maleba ya go dira dithulaganyo.
o go dira diteko tša mabokgoni le go tliša ditsela tše diswa Dikgorong tša diprofense tše di laolago mebušo ya selegae gammogo le Dikantoro tša Ditonakgolo.
o go fetišetša lesolo la Batho Pele go fihla maemong a mebušo ya selegae, go tiišetša dikwalakwatšo tše di dirwago go akaretšwa izimbizo le go hloma Disenthara tša Setšhaba tše di tla šomišetšwago merero ye mentši go fetiša disenthara tše 90 tše di šetšego di šoma; le, o go tšwela pele go aga mabokgoni le go neelana ka thekgo go dihlongwa tša boetapele bja setšo.
Go kaonafatša taolo ya mmušo go ra gore go swanetše go be le tatapeisi ye e kwišišegago ya dipalopalo tša dilo tše di tlišago diphetogo setšhabeng sa gaborena. Mabapi le se, go tla dirwa mehuta ye mebedi ya dinyakišišo tše dikgolo ka 2007. Matšatšing a mabedi a go feta, bašomedi ba ba šomelago ntle ba 6 000 go tšwa go Statistics South Africa ba phatlaletše le naga ya gaborena go ya go kgoboketša tshedimošo malapeng a 280 000 ao a kgethilwego go kgatha tema ka Dinyakišišong tša Setšhaba, e lego dinyakišišo tšeo di tla fago mmušo seswantšho sa maleba mabapi le maemo a badudi ba naga go tšwa karolong ye nngwe le ye nngwe ya naga.
Ka kgwedi ya Diphalana batho ba bangwe ba 30 000 go tšwa malapeng a 8 000 ba tla hlokolwa go kgatha tema dinyakišišong tša bosetšhaba tša mathomo tša ditherišano ka Afrika Borwa, Dinyakišišong tša Bosetšhaba mererong ya Meputso. Batho ba ba 30 000 ba tla šalwa morago, go hwetša kwišišo mererong ya bofaladi, go fetogafetoga ga mebaraka ya mešomo, go falala ga batho mengwaga ya go fapafapana le go hlongwa ga malapa le go kgaogana ga batho. Ke rata go tšea sebaka se go dira boipiletšo go batho ka moka bao ba hlokotšwego go kgatha tema maitapišong a a bohlokwa.
Gareng ga dikatlego tše dikgolo tšeo batho ba Afrika ba bilego le tšona mo mengwageng e mebedi le seripa ya go feta go bile pušetšo ya khutšo kua Sedikong sa Great Lakes. Re ikgantšha bjalo ka MaAfrika Borwa, mabapi le tema yeo batho ba gaborena ba e kgathilego go tliša khutšo ye - go tloga go banna le basadi ba ba šomago Lebothong la Tšhireletšo la Bosetšhaba go fihla go bašomedi ba dihlongwa tša setšhaba le tša praebete bao ba neetšego nako ya bona go kgonthišiša gore toro ya Afrika e fetoga nnete kua nageng ya Patrice Lumumba.
Re tla tšwela pele go šoma le bagolwane ba rena go tšwa DRC, gammogo le Burundi, Comoros le Sudan go netefatša gore khutšo le go hloka mpherefere go re go fihleletšego go tšwela pele ntle le go emiša dikgato tša mohlakanelwa tša go aga ekonomi ka leswa le go hlabolla setšhaba. Le ge go le bjalo, ka ge re na le mafolofolo a go keteka dikatlego tšeo Afrika maitekong a yona a go hlola khutšo le tlhabollogo, re ka se hlokomologe ditlhohlo tše re lebanego le tšona ge re rarollana le dintlha tše di sa lego gona tša dikgogakgogano, kudukudu mokgwa wa go tliša khutšo ka kakaretšo kua Sudan, go akaretšwa seemo sa kua Darfur, Cote d'Ivoire le Somalia.
Mmušo wa gaborena o tla tšea dikgato tša maleba ka ge mabokgoni a rena a re dumelela, go ya ka pitšo ya Yunione ya Afrika go thuša batho le mmušo wa Somalia. Selo se bohlokwa malebana le se ke maiteko ao a tla hlangwago go kgonthišiša gore balwelatokologo ba Somalia ba swanetše go ipopa ngata e tee go hwetša tharollo ye e tla kgotsofatšago batho bohle ya nnete ye e theilwego godimo ga toro ya go boelanya setšhaba.
Ngwageng wo, African Peer Review Forum e tla ruma ditekolo tša yona tša naga ya gaborena. Ke rata go tšea sebaka se go leboga babeamelao, Ditona tša mmušo le dikgoro tša mmušo, mekgatlo ya setšhaba le setšhaba ka kakaretšo mabapi le go tsenya letsogo go ba go dirilego mošomong wo o bego o na le mathata bjalo ka ge e be e le wa moswananoši wo o lekanetšego temokrasi ya rena e mpsha. Re tla tšea magato a maleba go thakgola lenaneo la go re kgontšha go tšea dikgato tše di swanetšego tše di tla hlagišwago ke tekolo ya sehlopha.
Go swana le se, re tla tšwela pele go šomišana le kontinente ya gaborena ka moka le bahlabanimmogo tlhabollong ya naga ya gaborena go akgofiša tsela ya go tsenya tirišong mananeo a NEPAD. Mo kgweding ya go feta, Afrika Borwa e thomile ka maeto a yona a go šoma bjalo ka leloko la motšwaoswere Khanseleng ya Tšhireletšo ya Dinagakopano. Re rata go ineela, legatong la batho ba Afrika Borwa, gore re tla šomišana le dinaga tše dingwe go dira dilo ka moka tša maleba go tšwela pele go tsenya letsogo go hloleng khutšo le tšhireletšo ya boditšhabatšhaba.
Mabapi le se, re tla tšwela pele go ama baetapele ba batho ba Palestina, Israele, Iraq, Iran le dinaga tše dingwe tša Middle East le Persian Gulf. Re tla tšwela pele gape go matlafatša dikamano tša rena le dinaga tše dingwe ka mo kontinenteng, bašomišani ba rena go tšwa India, Brazil le People's Republic of China, dinaga tše dingwe tša Borwa, gammogo le Japan, Yuropa le North America. Ye nngwe ya dipotšišo tše bohlokwa kudu tše re tla di šalago morago ke go thongwa ka lebelo ga ditherišano tša WTO tša Doha Development Round. Re na le bonnete bja gore ditharollo tša ditšhitišo tše re nago le tšona di tla hwetšagala le gore ge ditherišano tše di ka tla le ditharollo tše dibotse se se tla hola dinaga tše di hlabollogilego le tše di sa hlabollogago ka go lekana lebakeng le letelele.
Go tloga nakong yeo re filwego maatla a go buša ka 2004, re bile le kgatelopele ye e amogelegago ya go tšwela pele go fetola Afrika Borwa gore e be naga ye kaone. Ga re a swanela ebile re ka se hlokomologe mathata a mantši ao re sa lebanego le wona. Eupša molaetša go tšwa go maitemogelo a rena ka moka ke gore ge re šoma mmogo, re ka kgona ebile re tla atlega go fihleleleng toro ya go swana yeo re ipeetšego yona bjalo ka setšhaba - go aga bophelo bjo bokaone bja batho bohle, nageng yeo e sa hlwego e na le dilo tše dibe goba tše di sa kgahlišego setšhaba.
Lehono re swanetše go bolela mmogo ka tokologo, re na le mafolofolo. Re swanetše re kopanye dihlogo go tsoma "lethabo leo le tla tlago go banna le basadi ge ba phela nageng yeo e lokologilego".
Ga se hlwa re fihla moo. Eupša ga go na motho wo mongwe, ntle le rena, wo a tla kgonthišišago gore toro ye e ba nnete. Ka fao, a re tiišeng re šome, re kwišiša ka botlalo gore mošomo wa go aga Afrika Borwa yeo re e kganyogago ke maikarabelo a tee ao re swanetšego go a abelana.
Ke a leboga.
<fn>yaBobedi.txt</fn>
Lengwalo (dokumente) le le swanetše go balwa bjalo ka karolo ya Setatamente sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba sa Dikreiti tša R - 9.
Ke ka lethabo le legolo ge Kgoro ya Thuto e tšweletša Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba mo go Dikreiti tša R - 9 (Dikolong) ka dipolelo ka moka tše 11 tša semmušo tša Afrika-Borwa.
Tshepetšo ya tlhalošo le tlhathollo ke ye bothata, ebile e tshotshoma ka ditlhohlo. Go batho bao ba bego ba hlaloša le go hlatholla mangwalo (didokumente) ao, go bile nyakego ya go beakanya mareo le go rulaganya ditemana tša kharikhulamo ka tshwanelo. Mangwalo ao a lekotšwe ke ditsebi tša ditsinkelo ka tsela ya dinyakišišo.
Kgoro ya Thuto e bona mangwalo ao bjalo ka mathomomayo a tshepetšo, ka nepo ya go tšwetša pele le go hlabolla dipolelo tša gaborena. Re amogela, re bile re hlohleletša batho ka lefapheng le, go diriša mangwalo a bjalo ka motheo wa kgatelopele ya moomela.
Mananeo a Methopo a hlaloša Kharikhulamo ya go akaretšwa le Lenaneo la tlhalošo ya mareo (Klosari) la kelo go akaretšwa le Klosari ya Area ya go Ithuta ka tsela ya go ikgetha.
Bogare bja puku ye bo arotšwe ka dikarolo tše tharo, ye nngwe le ye nngwe e amana le kgato ya Sehlopha se sengwe le se sengwe sa Thutokakaretšo le Tlhahlo - Sehlopha sa Tlase, Sehlopha sa Gare le Sehlopha sa Godimo. Ye nngwe le ye nngwe ya dikgaolo tše e na le karolo ya matsenokakaretšo, a go latelwa ke maemo a kelo a sehlopha seo.
Maemo a kelo a sehlopha se sengwe le se sengwe a tšweleditšwe ka tsela yeo e lego gore kgatelopele e tla lemogwa. Ke gore, maemo a kelo a mohuta woo a kreiti ye nngwe le ye nngwe a nyalanywa seng sa ona gore morutiši a kgone go bapetša kgatelopele yeo e dirilwego mo mengwageng ya go feta. Taba yeo e hlola gore go be dikgoba tša go se tlatšwe ka gobane ga se gore maemo a kelo ye nngwe le ye nngwe a a swana/kwana mo kreiting ye nngwe le ye nngwe.
Go dirišwa maswao a a rilego go putlaganya le puku ye ka bophara ka maikemišetšo a go hlahla mmadi go hwetša tshedimošo yeo a e tsomago.
Molaotheo wa Repaboliki ya Afrika-Borwa (Molawana 108 wa 1996) o fa motheo wa go fetolwa le go hlabollwa ga kharikhulamo mo Afrika-Borwa.
bea motheo wa setšhaba sa go lokologa sa demokrasi, fao mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho le gore modudi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwe ke molao; le go bopa Afrika-Borwa ye e kopanego ya demokrasi gore e tšee maemo a a lokilego bjalo ka naga ya go lokologa magareng ga ditšhaba tša lefase.
Thuto le kharikhulamo di kgatha tema ye bohlokwa ya go phethagatša maikemišetšo ao. Kharikhulamo e ikemišeditše go hlabolla mabokgono ka moka a moithuti yo mongwe le yo mongwe bjalo ka modudi wa Afrika-Borwa ya demokrasi.
Thuto ya go thewa godimo ga Ditetelo e bopa motheo wa kharikhulamo mo Afrika-Borwa. E katanela go kgontšha baithuti ka moka go fihlelela mabokgoni a bona ka moka. Taba yeo e phethagatšwa ka go rulaganya ditetelo tšeo di swanetšego go fihlelelwa mo mafelelong a tshepetšo yeo. Ditetelo di hlohleletša mokgwa wa thutou wa go thewa godimo ga moithuti le mošomo wa gagwe. Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba se bopa ditetelo tša go ithuta mo kgatong ya Thutokakaretšo le Tlhahlo mo Dikreiti tša R-9 (Dikolong) tša go lebana le ditetelotsenelelo le ditelelotlhabollo tša go hlohleletšwa ke Molaotheo gomme tša hlabollwa tshepetšong ya demokrasi.
diriša saense le theknolotši ka tshwanelo le ka tsinkelo go bontšha maikarabelo malebana le merero ya tikologo le go maphelo a ba bangwe; le go bontšha le go kwešiša lefase go ba karolo ya mananeo a a nyalanego ka go lemoga gore mathata a ka se rarollwe ka go se amanywe.
diriša dibaka tša thuto le lefase la mediro; le go hlabolla dibaka tša merero ya kgwebopotlana.
Merero ya go swana le bodiidi, go hloka tekatekano, semorafe, bong, mengwaga, bogole le ditlhohlo tša go swana le HIV/AIDS ka moka e huetša ka fao baithuti ba ka kgathago tema ka gona sekolong. Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba mo go Dikreiti tša R-9 (Dikolong) se hlaloša mokgwa wa go akaretša ka go hlaloša bonnyane dinyakwa go baithuti ka moka. Ditatamente ka moka tša area ya go ithuta di leka go bopa temogo ya setswalle magareng ga toka ya bosetšhaba, ditokelo tša botho, tikologo ya mmakgonthe le go hloka kgethollo. Gape baithuti ba hlohleletšwa go hlabolla tsebo le kwešišo ya naga ya bona ya go huma ka meraferafe, go akaretšwa le merero ya go fapafapana ya setšo, sedumedi le semorafe tša merafe yeo ya go fapafapana.
Setatamente sa area ye nngwe le ye nngwe sa ya go ithuta se šupa tsela yeo Ditetelokgolo tša go ithuta di ka fihlelelwago ka gona mo mafelelong a Kreiti ya 9. Gape Setatamente sa area ye nngwe le ye nngwe se nepiša maemo a kelo ao a kgontšhago go fihlelelwa ga Ditetelo tša go ithuta. Maemo a kelo a hlaloša botebo bja tsebo le bokgoni bja moithuti mo kreiting ye nngwe le ye nngwe. Maemo a kelo a setatamente sa area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta a bontšha ka fao tlhabollo ya kgopolo le bokgoni di ka phethagatšwago ka gona go ya le mabaka. Maemo a kelo a ka logaganywa le dikreiti go putlaganya le dikreiti tše dingwe. Go fihlelela kamano ka botlalo magareng ga togagano go putlaganya le diarea tša go ithuta (fao go kgonegago malebana le merero ya go kwagala ya thuto), le kgatelopelekakanywa go tloga go kreiti ye go ya go ye nngwe, ke yona metheo ya kharikhulamo ye.
Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba se ikemišeditše go kaonafatša boikgafo gammogo le boitshepo magareng ga barutiši bao ba swanetšego go ba le maikarabelo mo tlhabollong ya Mananeo a bona a go Ithuta. Gore go thekgwe tshepetšo ye, Kgoro ya Thuto e tla fa morero wa tlhahlo ya go thewa godimo ga Setatamente se sengwe le se sengwe sa area ya go ithuta. Diprofense di tla tšwela pele go hlabolla ditlhahlo ge go tsomega gore go phethagatšwe morero wa merafe ya go fapafapana.
Dikokwane tše bohlokwa, go akaretšwa le dikokwane tše bohlopkwa tša bophelo Ditatamente tša area ya go ithuta tša Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba di gatelela mananeo a go ithuta. Le ge e le gore diarea tša go ithuta di hlaloša dikgopolo, mabokgoni le dikokwane tše bohlokwa tša bophelo gore di fihlelelwe mo kreiting ye nngwe le ye nngwe, mananeo a go ithuta ona a hlaloša boahlamo bja go ithuta gammogo le mešomo ya kelo mo sehlopheng se sengwe le se sengwe. Gape mananeo a go ithuta a tšweletša mananeo ao a hlathollago dibaka le tatelano tša mešomo yeo ka moka ngwaga ka ngwaga, go akaretšwa gape le mehlala ya dithulaganyo tša dithutišo tšeo di swanetšego go rutišwa mo nakong ye e beilwego.
Mo Sehlopheng sa Tlase go na le mananeo a go ithuta a mararo, e lego go ithuta go bala le go ngwala, go bala dinomoro le mabokgoni a bophelo. Mo go Sehlopha sa Gare, Dipolelo le Mmetse ke mananeo a bohlokowa a go ithuta. Diarea tše dingwe tše tša go ithuta di ka no tswakanywa go ya ka dikolo, fela ka tumelelo ya dikgoro tša thuto tša diprofense. Diprofense di ka hlabolla dikwano tša go ama diprofense ka ga dikopanyo tšeo mo go Sehlopha sa Gare. Mo go Sehlopha sa Godimo go na le mananeo a go ithuta a seswai a go thewa godimo ga diarea tša go ithuta. Dikabo tša nako tša area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta di hlalošwa mo dikreiting le go dihlopha ka moka.
Mo go Sehlopha sa Tlase, go na le mehuta ye meraro ya Mananeo a go Ithuta: Go ithuta go Bala le go Ngwala, Go ithuta ka Dipalo le Mabokgoni Bophelong. Mo go Sehlopha sa Gare, Dipolelo le Mmetse di lebane le Mananeo a go Ithuta a bohlokwa. Mananeo a go Ithuta a swanetše go kgonthiša gore ditetelo tšeo e lego dinyak-we tše bohlokwa malebana le area ya go ithuta ye nngwe le ye nngwe, di hlalwšwe ka botlalo le ka tshwanelo ka fao go kwešišegago. Dikolo di ka akanya ka ga palo le mokgwa wa Mananeo a mangwe a go Ithuta, ago thewa godimo ga thulaganyo ya dinyakwa tša sekolo, ge fela dinyakwa tša tlhabollo ya setšhaba go Baithuti mo sehlopheng se se rilego, di ka elwa hloko. Mo go Sehlopha sa Godimo go na le Mananeo a go Ithuta a seswai a go thewa godimo ga Ditatamente tša Area ya go Ithuta. Kabo ya dinako ya Area ye nngwe le ye nngwe ya go Ithuta e tšweleditšwe go Dikreiti le go Dihlopha ka moka.
Go ya ka Karolwana ya Molao wa Thwalo ya Barutiši , letšatši la mošomo go barutiši e tla ba diiri tše di šupago. Go ya ka Molao wa Morero wa Thuto ya Bosetšhaba , nako ya go ruta mo bekeng ya sekolo ke diiri tše 35.
Setatamente se sengwe le se sengwe sa area ya go ithuta se akaretša karolo ya kelo ye e hlalošwago ka botlalo. Tlhako ya go thewa godimo ga ditetelo e diriša mekgwa ya kelo yeo e kgontšhago merero ya go fapafapana ya kgokagano ya maleba ya kakanyo. Kelo e swanetše go fa diponagalo tša katlego ya moithuti ka tsela ye e kgotsofatšago, gomme godimo ga fao e be e kgonthiše gore mabokgoni a baithuti a a nyalantšhwa, a be a dirišwe ka tshwanelo. Gape kelo e swanetše go thuša baithuti go kgona go ikahlolela ka ga bokgoni bja bona, gape le go ipeela dinepo tša kgatelopele le go hlohleletša go ithuta go tšwela pele.
Barutiši ka moka, go akaretšwa le ditsebi tša thuto, ke bakgathi ba tema ba bohlokwa mo mererong ya go fetoga ga thuto mo Afrika-Borwa. Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba mo go Dikreiti tša R-9 (Dikolong) se hlohleletša gore barutiši ba be le mangwalo a tshwanelo, mabokgoni, gape e be dikgwari mošomong, gape ba be le šedi ye kgolo mererong ya thuto. Ba tla kgona go phethagatša diabe tša go fapafapana tša go hlalošwa ke dinyakwa le maemo a go ama barutiši. Tšeo ka moka di akaretša gore e be bommaditsela mererong ya go ithuta, e be bahlatholli le babeakanyi ba mananeo a go ithuta go akaretšwa le go ba baetapele, gape ba kgone go diriša ditlabakelo ka tshwanelo, le go ba balaodi le borataolo, dirutegi, banyakišiši le go ba baithuti ba moomela, go akaretšwa le go ba dithopaale tša setšhaba, badudi ba mmakgonthe, baruti, baedi/balekanyetši le go ba ditsebi mererong ya diarea tša go ithuta goba dihlopheng tša thuto.
Go tšweletšwa ga dikokwane tše bohlokwa tša bophelo go bohlokwa, e sego fela mererong ya go hlabolla bomotho, eupša gape le go kgonthiša gore boitsebišo bja bosetšhaba bja Afrika-Borwa bo thewe godimo ga dikokwane tše bohlokwa tša bophelo tša go fapana kudu le tša go gatelelwa nakong ya thuto ya kgethollo. Mohuta wa moithuti yo go ukangwago ka ga gagwe ke yoo a swanetšego go huetšwa ke dikokwane tše tše bohlokwa tša bophelo, yoo gape a swanetšego go bontšha kgahlego mererong ya bosetšhaba ya go thewa godimo ga tlhompho go demokrasi, tekatekano, seriti sa motho le ditokelo mererong ya bophelo le leago.
Area ya go ithuta ya polelo ye nngwe le ye nngwe ya semmušo e na le dikarolo tše tharo, e lego Polelo ya ka gae, Polelotlaleletšo ya mathomo le Polelotlaleletšo ya bobedi.
Mo nageng ya dipolelontši bjalo ka Afrika-Borwa go bohlokwa gore baithuti ba be le bokgoni bja maemo a godimo bja go bolela, bonnyane dipolelo tše pedi, le gore ba kgone go kgokagana/boledišana le batho ba bangwe ka dipolelo tša bona.
Area ya go ithuta Dipolelo e sepedišana tsela e tee le morero wa polelo ka ga thuto wa Kgoro ya Thuto. Morero wo o fa Makgotlataolo a Dikolo maikarabelo a go kgetha merero ya maleba ya polelo dikolong tša ona ao a nyalanego le ditikologo tša ona ka go gata ka mošito o tee le morero wa tirišo ya polelotlaleletšo bjalo ka karolo ya go tseba dipolelontši. Setatamente sa area ya go ithuta se thekga kharikhulamo go hlahla merero ya mohuta wo ya go lebana le go tšea diphetho ka dikolong.
Baithuti ka moka ba swanetše go ithuta polelo ya Bathobaso (Seafrika) lebaka la mengwaga ye e sego ka fase ga ye meraro mo mafelelong a Thutokakaretšo le Tlhahlo. Mabakeng a mangwe e ka rutwa bjalo ka polelotlaleletšo ya bobedi.
Maemo a kelo ya polelo ya ka gae a akanya gore baithuti ba tla sekolong ba šetše ba na le tsebo le kwešišo ya go bolela polelo yeo. Maemo ao a kelo a thuša tlhabollo ya bokgoni bjoo, gagolo bja mabapi le mehuta ya go fapafapana ya go bala le go ngwala (merero ya go bala, go ngwala, go bogela).
Polelotlaleletšo ya mathomo yona e akanya gore ga se gore baithuti ba tla sekolong ba šetše ba na le tsebo le kwešišo ya polelo yeo. Kharikhulamo e thongwa ka go hlabolla mabokgoni a baithuti go kwešiša le go bolela polelo yeo. Ka motheo wo, e bopa morero wa go ngwala le go bala. Baithuti ba kgona go šuthiša tsebo ya go bala le go ngwala tšeo ba ithutilego tšona ka polelo ya ka gae ge ba diriša polelotlaleletšo ya mathomo. Kharikhulamo e thuša go thekga baithuti bao ba tlogo diriša polelotlaleletšo ya mathomo e le polelo ya go ithuta le go rutwa.
Polelotlaleletšo ya bobedi yona e nepiša baithuti bao ba ratago go ithuta dipolelo tše tharo. Polelo ya boraro e ka no ba polelo ya semmušo goba polelo e šele. Maemo a kelo a kgonthiša gore baithuti ba kgone go ithuta ka polelo yeo mererong ya kgokaganokakaretšo.
Dipolelotlaleletšo tša bobedi.
Re šišinya gore polelo ya ka gae ya moithuti e swanetše go dirišwa go ithuta le go ruta ge go kgonega. Go bohlokwahlokwa ge e ka rutwa mo go Sehlopha sa Tlase fao bana ba ithutago go bala le go ngwala.
Dipolelo di bohlokwa maphelong a rena. Re di diriša go kgokagana le go kwešiša lefase la kgauswi le rena. Ka tsela yeo polelo e bopa boitsebišo le tsebo tša rena.
Dipolelo di na le maikemišetšo a go fapafapana ao a bonalago gabotse mo go Setatamente sa Area ya go Ithuta Dipolelo.
Ditetelo di 5 tše mabapi le tirišo ya polelo mererong ya go nagana le go gopodišiša tšeo di lego bohlokwa mererong ya polelo (LOLT).
Ditetelo tše di ngwadilwe go tšweletša nepišo ya mehuta ye e ikgethago wa tsebo le mabokgoni, le go dira gore di kwagale gabotse. Le ge go le bjalo, ge re diriša polelo, re logaganya tsebo, mabokgoni le mehola go itlhaloša. Ka go realo kokwane ye bohlokwa ya Setatamente sa Area ya go Ithuta e lebane le momagano ya merero ya polelo ka tsela ya go hlama le go momaganya dingwalwa.
Moithuti o kgona go theeletša tshedimošo le boithabišo, gomme a amega ka tshwanelo le ka tsenelelo mo bophelong ka kakaretšo.
Moithuti o kgona go kgokagana ka boitshepo le ka tshwanelo ge ba bolela bophelong ka kakaretšo.
Moithuti o kgona go bala le go bogela tshedimošo le boipshino gomme a kgona go iphetolele ka tshwanelo le ka go tsinkela mererong ya bokgabo, setšo le ya maikutlo mo dingwalong.
Baithuti ba tla ngwala mehuta ye e fapafapanego ya dingwalo tša nnete le tša boikgopolelo ba lebeletše mafapha a a fapafapanego.
Moithuti o kgona go šomiša polelo go gopola le go gopodišiša ka go realo ba hwetša tsebo, yeo a tlogo e beakanya le go e diriša go ithuta. Go na le tetelo ye nngwe gape ya dipolelotlaleletšo.
Moithuti o tseba a bile a kgona go diriša medumo, tlotlontšu le popapolelo ya polelotlaleletšo.
Go bala le go ngwala, go theeletša le go bolela, le tsebo ya popapolelo, le ge di tšweletšwa bjalo ka ditetelo tša go farologana, di swanetše go momagane go momaganywa ge go rutwa.
Bala le go sekaseka diponagalo tše bohlokwa tša sengwalwa se se sengwe sa mohuta woo mohlala, Go diriša lebjale le bonolo, go diriša mantšukopanyi/makopanyi, bjalo ka mathomong, ka morago, bjale, bj.
Ngwala sengwalwa se sefsa sa mohuta woo.
Go kgona go hlama le go hlatholla dingwalwa, baithuti ba nyaka tsebo ka ga polelo, tsebo ka ga dingwalwa, mabokgoni le mekgwa ya polelo.
Dingwalwa di na le mehola ye e rilego, gomme e ka ba karolo ye e logagantšwego le maikemietšo a dingwalwa tša go fapafapana. Mohlala, maikemišetšo a dipapatšo ke go hlohleletša babadi, batheeletši goba babogedi go diriša setšweletšwa.
Ithuta ka fao ba ka hlalošago mehola ye bohlokwa dingwalweng tša go hlangwa ke bona - mohlala, kgotlelelo, bolo, tlhompho, boipshino, bobotse, metlae, thaloko.
Polelo ya go ituta gape e ka logaganywa ka merero. Ka go diriša merero go dira gore moithuti a kgone go bopa tlotlontšu ya go nyalelana le sererwa/tabakgolo.
Go kgetha merero le direrwa ka šedi ye kgolo go ka hlohleletša kgahlego ya moithuti.
Kgetha direrwa tša maleba mo maphelong a baithuti, le tša go ba goga maikutlo ka go tšweletša tšeo ba sa di tsebego.
Hlaola merero le direrwa tša go kgokagana le Ditetelo tše bohloklwa tša go hlabolla. Mohlala, baithuti ba swanetše go kgatha tema mererong ya ditokelo tša botho le merero ya tikologo, bjalo ka merero ya bodiidi, HIV/AIDS, go ba le mobu/naga le tirišo ya meetse.
Dipolelo ke sebetša se bohlokwa go fihlelela ditokelo tša botho le merero ya tikologo. Ka maemo a kelo a tšona Setatamente sa area ya go ithuta dipolelo se hlabolla sebetša seo go fihlela bokgoni bja magomong. Baithuti ba swanetše go tseba dipolelo tše pedi goba dipolelontši ka tshwanelo gobane di na le ditlabakelo tše bohlokwa tša go kgontšha go tseba lefase le ba phelago go lona go akaretšwa le dingwalwa tša molomo le tša go ngwalwa tša mabapi le lona. Ba swanetše go kgona go tsinkela dingwalwa tšeo le gore ba kgone go di ngwalolla ka tsela ya go godiša ddikgonagalo tša go nyalelana le ditokelo tša botho le merero ya tikologo.
Maikemišetšo a go ithuta polelo ya tlaleletšo ke go kgona go boledišana le batho ba Afrika-Borwa ka tshwanelo, ka nepo ya go tšeana kgopu. Karolo ya go ba Moafrika-Borwa wa mmakgonthe ke go tseba dipolelo tše dintši.
Maikemišetšomagolo ke go dira gore moithuti a be le sebete sa go diriša polelo, kudu ya go bolelwa gore a kgone go bolela ka bolokologi go tloga polelong ye go ya go ye nngwe. Go swanetše go ba le karolwana ye maatla ya go tsenya moya wa lethabo le papadi go moithuti ge a ithuta, mola ka lehlakoreng le lengwe moithuti a swanetše go hlompha setšo sa polelo yeo. Seo ba ithutago sona se swanetše go ba thuša go kgokagana ka bolokologi le batho ba Afrika-Borwa ba mengwaga ya go lekana le yeo, bao ebilego ba bolela polelo yeo.
Baithuti ba ka no ithuta polelontle/-šele ya go swana le Sefora goba Sejeremane, Searapo goba Sehindu bjalo ka polelotlaleletšo ya bobedi. Se se tla ba thuša go bolela le batho ba bangwe ba go tšwa dikarolong tša Afrika le lefase ka bophara. E tla ba thuša go hwetša mošomo go tša boeti. Polelo yeo ke karolo ya bohwa go akaretšwa le sedumedi, ka go realo e bohlokwa maphelo a baithuti.
Baithuti ba go thoma go ithuta polelo ya tlaleletšo ya bobedi ba swanetše go be ba kgona go bala le go ngwala, le gore ba be ba šetše ba ithutile kutšwana ka ga go ithuta polelo. Ba tla diriša seo ba se tsebago ka ga go ithuta polelo ya ka gae, le ka ga seo ba se tsebago ka ga go bala le go ngwala ge ba ithuta polelo yeo ye mpsha. Mo lebakeng le ba tla kgona go šupa le go sekaseka dipatrone tša polelo, ba be ba diriša melao ya thutapolelo.
Mo mathomong ba tla kwešiša go feta seo ba ka se tšweletšago. Mabokgoni a bobadi le bobogedi a polelo ya ka gae a swanetše go ba a le maemong a godimo mo lebakeng le. Tlhohlo ye kgolo e tla ba go hlabolla bokgoni bja polelo ya tlaleletšo ya bobedi gore ba diragatše mabokgoni ao.
Go bala le go ngwala ga baithuti ba, go tla ba bohlokwa ge bobedi di ka logagantšhwa mmogo le polelo ya go bolelwa ka tsela ya kelelo, ka go dira bjalo go tla ba go hlabollwa mekgwanakgwana ya go ithuta. Go bala ka go ngwala go tla ba bohlokwa kudu mo tlhabollong ya tlotlontšu le dibopego tše di rilego tša polelo. Dipuku tša go hlopšha ka tshwanelo le metlae ye bonolo, mmogo di tla kgatha tema ye bohlokwa. Baithuti ba tla thoma go ba le sebete ka gore ba tla be ba kgona go ithuta polelo ya tlaleletšo. Taba ye e bolela gore mo mathomong ga se go letelwe gore ba tla be ba kgona go bolela goba go ngwala ka tshwanelo. Ba swanetše go theeletša kutšwana tirišo ya polelo. Mešomo e swanetše go fihlelelwa gabonolo, gomme go swanetše go ba tlhohleletšo ya ditsela tša poeletšo le togagantšho ya polelotlaleletšo ya bobedi.
Go na le nakwana ye nnyane ka gare ga kharikhulamo ya polelo ya tlaleletšo ya bobedi. Le ge go le bjalo, ga se go letelwe gore baithuti ba tla diriša polelo ye go nagana le go gopodišiša - ka tsela yeo, ga re akaretše tetelo ya go ithuta ya 5 mo polelongtlaleletšo ya bobedi.
bogela mananeo a thelebišene le go theeleša radio ka polelo ya tlaleletšo ya bobedi; le go gape ba swanetše go hlohleletšwa go diriša polelo ye sekolong le motseng.
Baithuti ba tla kgona go ithuta polelo ye ka katlego ge fela ba ka itapiša go e diriša mererong yohle mo maphelong a bona.
Sekolo se swanetše go hlagiša tikologo yeo e hlohleletšago, ebile e thekgago go bolelwa ga dipolelo tše dintši.
kwešiša gore go ithuta dipolelo tše mpsha ke karolo ya go ithuta bophelong ka moka; le go gatelela kwešišo ya bona ya bohlokwa bja dipolelontši le ditšontši mo maphelong a bona.
Go theeletša polelotlaleletšo kutšwana ga maemo a godingwana go bopa motheo wa tlhabollo ya mabokgoni a mangwe ka moka. Bokgoni bja go ithuta le go fetola ditshwaotshwao le maikutlo ga bathuti go tla thoma go otlologa gannyane gannyane.
Gannyane gannyane, baithuiti ba tla ba le sebete sa go itlhaloša ka bobona gabonolo. Mo mathomong ba tla swaragana le go ithuta sebopego sa motheo wa polelo (bjalo ka polelo ya madume). Ka go theeletša, gannyane gannyane ba tla kgona go diriša polelo ka tshwanelo.
Mo mathomong, polelo ya dingwalwa e tla bonagala e le ye bonolo. Go bala dipuku tša go kgethwa ka šedi go bohlokwa go hlabolla polelo, kudu tlotlontšu. Gape go bala ke motheo wa go ngwala ka polelotlaleletšo.
Baithuti ba tlo ngwala dingwalwa tše bonolo go boledišana/kgokagana (mohlala, meleatša). Ka thušo ya 'freimi/motheo' ba tla kgona go itlhamela dingwalwa.
Bona Kgaolo ya 1, karolo ya go bitšwa Dipolelo: go logaganywa tsebo, mabokgoni le dikokwane tše bohlokwa tša bophelo.
Medumo, thutapolelo le tlotlontšu ke metheo ya polelo. Di swanetše go rutwa ka go amanywa le go logaganywa le go bala, go theeletša le go bolela.
Mo karolong ye e latelago, maemo a kelo a tetelo ye nngwe le yenngwe a tla fiwa kreiti ye nngwe le ye nngwe. Go fiwa mehlala ya dingwalwa ya go dirišwa ge go logaganywa go ithuta polelo. Ye ga se mehlala fela, morutiši a ka tlaleletša ka ya gagwe ya maleba.
Kwešiša le go fetola ditaelo ka mokgwa wa ditho tša mmele.
Kwešiša le go fetola dipotšišo tše bonolo (mohlala, Leina la gago o mang, O dula kae, Tatago ke mang)?
Kwešiša kanegelo ye kopana ye bonolo goba sengwalwa sa go thewa godimo ga nnete ka go araba dipotšišo tše bonolo.
Laetša kwešišo ya ditemana tša bomolomo tša nnete (mohlala, koša ye e tsebegago) ka go araba dipotšišo ka 'Ee' goba 'Aowa', goba dikarabo tše kopana goba ka go tlatša dikgoba fao mantšu a tlogetšwego.
kgethologanya magareng ga dihlopha tša mantšu (mohlala, lapa/lapa, molala/molala).
Thoma go lemoga tše dingwe tša diponagalo tša segalo le morethetho.
Ngwala piletšo ye kopana ye bonolo.
Theeletša le go araba ditaelo. Theeletša le go araba ditaelo tša go latelana (mohlala, ditaelo tša go bapala papadi ye e itšego).
Theeletša le go araba dipotšišo tše bonolo Theeletša le go araba dipotšišo tše kopana (mohlala, O rata sejo sefe, O ka raloka diketo (mohlala, O kile wa ya Cape Town Ke seopedi goba tšhese). sefe seo o se ratago)?
Theeletša dikanegelo tše dikopana tše bonolo. Theeletša dingwalwa tše bonolo le tša kgonthe le go araba dipotšišo ka molomo goba ka go ngwala.
Theeletša dingwalwana tše dikopana tša nnete Theeletša dikanegelo tše kopana le tša go thekgwa (mohlala, koša ya go tsebega, papatšo ya godimo ga ditiragalo tša nnete (mohlala, pego ya thelebišene goba radio). tša boso ya sealemoya goba ya thelebišene) le go araba dipotšišo ka go bolela goba ka go ngwala goba go tlatša tšhate, seswantšho goba temana.
Lemoga medumo ya polelo yeo e lego bohlokwaThoma go lemoga diponagalo tša segalo le ge go bitšwa mantšu, go ngwalwa le go bolelwa. kgatelelo.
Thoma go lemoga diponagalo tša segalo le Kgona go kgaogantšha medumo ya polelo, (ye e kgatelelo. lego bohlokwa ge ba bitša mantšu, go bala le go ngwala).
Ngwala piletšo ye kopana. Kgona go ngwala piletšo.
Fetola dipotšišo tše bonolo ka tshwanelo (mohlala, Leina la gago o mang, O na le mengwa ye mekae)?
Kgopela gaboleta (mohlala, Hle nthuše! Ke kgopela go ya ntlwang ya botshwelamare).
Boledišana le modirišanemmogo (mohlala, ka ga tšeo le di ratago le tšeo le sa di ratego).
Kwešiša dikwano le diphapano tša setšo (mohlala, Go dumediša batho ba bagolo, bagwera, bao o sa ba tsebego (baeng) ka polelo ya ka gae, polelotlaleletšo ya mathomo le ya bobedi).
Kgatha tema mo mabakeng a go tsebega (mohlala, go kopana la mathomo le mogwera yo mofsa).
Araba dipotšišo tše bonolo ka tshwanelo (mohlala, O rata dijo dife, Matswalo a gago a neng)?
Bolela ditiragalo (mohlala, Ka Mokibelo ke tšwa toropong. La mathomo ke tsene posong).
Dira nyakišišo ye bonolo ka phapošingborutelo (mohlala, dijo goba dipapadi tšeo ba di ratago).
Hlaloša maikutlo ka go diriša mantšu a go ba hlahla mohlala 'Ke thabile, nyamile, befetšwe. 'Ke kwa ke ... thabile, lapile, befetšwe.
Bolela mantšu a go hlompha (mohlala, Nka lekantšha dieta tše)?
Nyaka tlhalošo (mohlala, tshwarelo, ga ke kwešiše).
Kwešiša go swana le go fapana ga ditšo (mohlala, ka fao go laetšwago boikobo ka polelo ya ka gae, ya mathomo le ya bobedi).
Diragatša dilo (mohlala, go ya go reka).
Araba dipotšišo ka tshwanelo (mohlala, O ka ntaetša gore sepetlele se kae, Maphodiseng ke kae, Matswalo a gago a be a le neng)?
Botšiša le go laetša batho mafelo (mohlala, Theoga ka setrata se. Ge o fihla dirobotong, o arogele ka letsogong la nngele).
Tšea dikgang ka hlogo ye bonolo (mohlala, Go bolela ka maemo a boso).
Dira nyakišišo ka phapošingborutelo (mohlala, Go botšiša bao ba ratago mananeo ao a itšego a thelebišene, dipapadi, bjalobjalo. Ba fe le pego ya tšeo ba ngwadilego ka tšona).
Efa pego (mohlala, ka ga lesolo la dinyakišišo).
Kgona go kgopela (mohlala, O ka mpotša gore lebenkele la kgauswi le kae)?
Nyaka tlhalošo (mohlala, Tshwarelo, ga ke kwešiše. O ka bolela ka go nanya)?
Kwešiša go swana le go fapana ga ditšo (mohlala, go kgopela thušo go batho bao o sa ba tsebego, go swana le go botšiša gore lefelo le le itšego le kae).
Diragatša dilo tše di itšego (mohlala, go botšiša tsela).
metlae; le go maswao (mohlala, a go swana le a tsela).
Bala le go opela košana ye bonolo ya go tsebega, (goba go feleletša dikgoba tše di tlogetšwego, ka mantšu a a rilego).
Bala le go kwešiša mantšu a go fihlela go 500 ao a dirišwago mo polelong mo mafelelo a Kreiti ya 4.
Bala dingwalwa tše dikopana le diswantšho Bala dingwalwa tše dikopana le diswantšho (mohlala, dipapatšo, dikanegelo tša diswantšho tša (mohlala dipapatšo, dikanegelo tša diswantšho tša go ba le mafoko, ditshegišo, dikhathune le go ba le mafoko, ditshegišo, dikhathune le metlae): metlae).
bala dingwalwa tše dikopana tša nnete(mohlala, dikarata tša madume, lenaneo la goreka, setlankana sa supamakete, dintlha tšaditaba tša kuranta); le bala le go opela dikoša tša go tsebega(mohlomongwe go di feleletša ka mantšu ao asego gona).
Bala dipuku tša methopo go ithuta polelo: Bala kanegelo ye kopana goba sengwalwa bjalo pukuntšu ya polelo e tee goba tše pedi ka bokantle bja CD.
Dipuku tše di hlaoletšwego baithuti. Bala dingwalwa tša kgonthe tše dikopana (mohlala, maemo a boso ka kuranteng, go ithuta dinaledi le dikoša tša go tsebega).
Bala palo ya mantšu a go lekana a 500 go fihlela Bala dipuku tše mmalwa tšeo di hlaoletšwego go a 1000 mo kgatong ye. baithuti go bala (tša go ba le mantšu a magareng ga a 1,000 le 1,500).
ngwaga o fela.
dipuku tša go ithuta polelo; le go kgona go bala mantšu a 1,500 ge ngwaga o fela.
Feleletša dibopego tše bonolo (mohlala, lenaneo la dipotšišonyakišišo ka ga gagwe).
Ngwala poledišano ye bonolo (mohlala, go feleletša polelo ya metlae ka gare ga dipudula).
Feleletša mantšu ao a tlogetšwego mafokong.
Ngwala mafoko ka go diriša freimi/metheo/sebopego (mohlala, Ke rata Ga ke rate...).
Rulaganya mafoko go ya ka tatelano ya ona go bopa temana.
Fetolela sengwalwa se bonolo gore se sepelelane le tirišo ya mmakgonthe ya polelo yeo - go tšwa polelong ya ka gae go ya polelong ya tlaleletšo ya bobedi.
Kgethologanya magareng ga mantšu a go fapafapana ao a kwanago ka modumo le mopeleto (mohlala, pela/pela, noka/noka/noka, hloya/hloya).
Tlatša difomo tše bonolo (mohlala, dipotšišo Tlatša difomo tše bonolo (mohlala, dipotšišo tša mabapi le boyena, goba lenanaeo la dipotšišonyakišišo ka ga moithuti). dipotšišonyakišišo).
Ngwala le go diragatša poledišano ye kopana Ngwala le go diragatša poledišano ye kopana mohlala, go laetša motho tsela.mohlala, ka go laetša motho tsela.
Ngwala lefoko ka go diriša Ngwala sereto ka go mo fa mantšu a sona a freimi/motheo/sebopego (mohlala, Ke ikwa ke mangwe (mohlala, Pula e a, Phefo e a ...). le...).
Ngwala mafoko ka thulaganyo ya ona go hlama Ngwala temana.
Peleta mantšu a go ba le ditlhaka tše pedi Rulaganya postara ka go tšweletša dipoelo tša mohlala, mmutla, lla.nyakišišo ya phapošiborutelo; go bontšha dilo tše ba di ratago.
Fetolela temana ye kopana go tšwa go polelo ya Fetolela ditemana tše kopana ka go se fefole ka gae go ya go polelo ya tlaleletšo go lemoga tirišo ya tšona mohlala, ka go fetolela koša go tirišo ya yona. tšwa polelong ya gae go ya go polelo ya tlaleletšo ya bobedi.
Kwagatša medumo ya mantšu a polelo yeo (ka maikemišetšo a go lwela nepagalo ya yona).
Bontšha kgatelelo ya maleba mantšung (ka maikemišitšo a go lwela nepagalo).
Bontšha kgatelelo ya maleba mafokong (ka maikemišitšo a go lwela nepagalo).
Go bontšha phapano magareng ga mantšu (mohlala, pela/pela, molala/molala).
Bopa lefoko le bonolo (mohlala, Ke rata nama).
Kwešiša ka go diriša lebjale le bonolo (mohlala, Ke dula Seshego).
Kwešiša ka go diriša dipego tša kganetšo (mohlala, Ga ke dule Seshego, Nka se boe gape).
Kwešiša ka go diriša mathuši (mohlala, Ke tla ya le yena, O dula a sepela).
Kwešiša ka go diriša medirišotaelo (mohlala, Eya sekolong, Sepela le yena).
Kwešiša ka go diriša bontši (mohlala, monna/banna, mohlare/mehlare).
Kwešiša ka go diriša mašala (mohlala, Ke sepela le yena/ bona/ lena).
Diriša medumo, tlotlontšu le popapolelo tša polelotlaleletšo.
Kwagatša mantšu ka nepagalo.
Logaganya mahlaodi le mahlathi mafokong a makopana, go swana le mohlare wo motelele. Ke rata dinamune kudu.
Diriša segalo ka tshwanelo.
Theeletša phapano magareng ga mantšu fao go lego phapano ya modumo o tee (mohlala, noka, noka, noka).
Kwešiša le go diriša lebjaletšweledi, (mohlala, O sa ja bogobe).
Kwešiša le go diriša lefetile (mohlala, Lehono ke phakgame/phakgamile ka iri ya bone mesong).
Kwešiša le go diriša bontši (mohlala, banna, dikgomo).
Kwešiša le go diriša kgokanyi, (mohlala, La mathomo, la bobedi , ka morago).
Ngwala mantšu a mafsa (tlotlontšu) ka dipukuntšung.
Dira dinyepollo tša mantšu (mohlala, nyepolllantšuputla).
Kwagatša mantšu ka nepagalo.
Diriša segalo sa nepagalo mantšung le mafokong.
Logaganya mahlaodi le mahlathi mafokong a makopana (mohlala, mohlare wo motelele. Ke rata dinamune kudu).
Logaganya mafoko ka 'le' (mohlala, O tla ja bogobe le go nwa meetse).
Diriša lefetile (mohlala, O phakgamile mesong ya lehono).
Diriša letlago (mohlala, Ke tla mmona bosasa).
Diriša medirišopeelano (mohlala, Ge e ka se ne go tla ba komelelo).
Ngwalolla tlotlontšu ka pukuntšung ya gagwe.
Feleletša dinyepollantšu tše di itšego (mohlala, nyepollo ya ntšuputla ye bonolo).
Raloka papadintšu (go bapala ka mantšu).
Peleta mantšu ka tshwanelo mohlala, patla le phatla, mpša le mpšhe.
Kwešiša ka go diriša dibopego tša mabotšiši (mohlala, O dula kae, O dula le mang)?
Kwešiša ka go diriša matlema (mohlala, ka gare ga, kgauswi le).
Kwešiša ka go diriša tlotlontšu mabapi le phapoši le ka ga boitsebišo.
Bapala dithaloko tša polelo (mohlala, go tswakatswakanya ditlhaka tša lentšu gomme a kgopele baithuti go bopa lentšu leo).
Bontšha ge a na le tlotlontšu ya go kaaka mantšu a 500 mo mafelelong a Kreiti ya 4.
Laetša go tseba mantšu ao a ka bago 1,000 ge Hlama mantšu (mohlala, bala le mmadi, sebadi). ngwaga o fela mo mafelelong a Kreiti ya 5.
Laetša tlotlontšu ya mantšu ao a ka bago 1,500 ge ngwaga o fela.
Mo mafelelong a sehlopha sa godimo, baithuti ba swanetše go kgona go bolela le badudi ba Afrika-Borwa ka tshwanelo le ka sebete mererong ya leago ka polelo ya bobedi ya tlaleletšo. Ba swanetše go kgona go tšea kgopu baboledi ba polelo yeo, ka go tswakatswakanya polelo ya bona le polelo yeo. Taba yeo e bontšha tlhompho go batho, ka fao e kgontšha baithuti go ba karolo ya setšhaba sa Afrika-Borwa. Ka yeo nako baithuti ba swanetše go ba le sebete sa go diriša polelo yeo, gagolo go bolela ka molomo. Ba swanetše go ipshina ge ba tswakatswakanya dipolelo tšeo. Ka go dira bjalo go swanetše go ba le boipshino le moya wa papadi go moithuti yoo, mola ka lehlakoreng le lengwe go bjalwa tlhompho mererong ya polelo le setšo.
Malebana le baithuti bao ba ithutago polelo e šele, le bona ba swanetše go be ba kgona go diriša polelo ka tshwanelo go ya mafelelong a sehlopha sa godimo. Ba swanetše go kgona go diriša polelo mererong ya kgokagano le ya bobadi le bongwadi.
Baithuti ba swanetše go be ba šetše ba itlhabarile ka bokgoni bja motheo ka go diriša polelotlaleletšo ya bobedi mo sehlopheng sa gare. Ba tla hlabolla le go oketša bokgoni bjoo mo sehlopheng sa godimo. Mo mafelelong a Kreiti ya 9 baithuti ba swanetše go kgona go diriša polelo ka tshwanelo mo mererong ya leago ya go fapafapana. Mohlala, ba swanetše go kgona go bolela ka tshwanelo le baithuti ba bangwe ba polelo yeo. Ba swanetše go kgona go boledišana ka mogala le go bogela mananeo a go tsebega a thelebišene ka polelo yeo. Go bitša mantšu go swanetše go ba ga maleba, gomme ga se ba swanela go dira diphošo tše ntši tša thutapolelo le tlotlontšu. Ba swanetše go ba le tlotlontšu ya mantšu a go kaaka a 3000 (ao ba a kwešišago eupša e sego ao ba kgonago go a diriša). Ba swanetše go ba le kgahlego ya setšo sa polelo yeo. Mohlala, ba swanetše go lemoga diphapano tša ditšo le meila, gomme gape ba swanetše go tseba go boledišana le batho ba bangwe ka tshwanelo le ka tlhompho. Godimo ga fao, ba swanetše go ikwa ba na le sebete sa go boledišwa ke baboledi ba polelo yeo. Ka go realo sekolo se swanetše go hlohleletša moya wa go tseba dipolelo tše ntši le go thekga bohlokwa bja merero ya bophelo. Mabapi le polelo e šele, gona baithuti ba swanetše go e rutwa ka sekolong, mohlala, ka matšatši a setšo. Go ithuta polelotlaleletšo ya bobedi go swanetše go thuša baithuti go hlabolla mekgwa ya go ithuta polelo le go kwešiša gore go ithuta polelo ye mpsha ke karolo ya go ithuta gammapaale.
Mo polelong ya tlaleletšo ya bobedi, mengwaga ya baithuti, go akaretšwa le dikgahlego tša bona, di swanetše go ba maemong a godimo. Go bohlokwa go humana dingwalwa tše bonolo tša go tshepagala tša go kgahla bafsa. Dingwalwa tša go bala tše di hlaotšwego di kgatha tema ye bohlokwa. Ge baithuti ba bala ka tshwanelo, ba tla itlhabara ka polelo yeo.
Go theeletša polelotlaleletšo kutšwana, ebile ka tshwanelo ke motheo wa tlhabollo ya mabokgoni ka moka. Gannyane gannyane baithuti ba tla kgona go kwešiša dingwalwa tše teletšana, tša go se tume kudu ka ditsela tša go fapafapana.
Baithuti ba tla ithuta polelo yeo, e sego ka hlogo, eupša ka mokgwa wa tshwanelo (mohlala, go kgopelwa go tšhelelwa petrole mo lefelong la go tšhela petrole), gomme, gannyane gannyane, ba tla kgona go diriša polelo yeo ka go ipopela dikgopolo tša bona.
Go balwa ga dingwalwa tša go hlaolwa ka tshwanelo, mo maemong a a lokilego, go bohlokwa mo tlhabollong ya polelo, kudukudu tlotlontšu. Gape go bala go bohlokwa go baithuti ba polelo e šele ka gobane polelo ya go ngwalwa ke mothopogolo wa go tseba lefase la ka ntle ga phapošiborutelo.
Baithuti ba tla kgona go ngwala ka bokgoni mererong ya go fapafapana.
Medumo, thutapolelo le tlotlontšu ke ona maswika a motheo a polelo. Di swanetše go rutwa go ya ka kamano le togagano ya go bala, go theeletša le go bolela.
Mo karolong ye e latelago, maemo a kelo a tetelo ye nngwe le yenngwe a tla fiwa kreiti ye nngwe le ye nngwe. Go fiwa mehlala ya dingwalwa ya go dirišwa ge go logaganywa go ithuta polelo. Ye ga se mehlala fela, morutiši a ka tlaleletša ka ya gagwe ya maleba.
Theeletša le go araba dipotšišo tše bonolo (mohlala, O kile wa ya Cape Town, O ile neng)?
Theeletša le go kgona go ngwala molaetša wa mogala.
Theeletša ditaba le dikanegelo tše bonolo.
Theeletša dingwalwa tša go botega (koša ye e tlwaelegilego).
Kgona go kgethologanya medumo ya polelo; yeo e lego bohlokwa ge ba bitša mantšu, ba ngwala le ge ba bala.
Thoma go lemoga segalo le kwagatšo ya mantšu.
Ngwala pukuntšu ye kopana ye bonolo.
Theeletša le go araba dipotšišo (mohlala, Ke Theeletša le go araba dipotšišo (mohlala, Ke swanetše ke dire eng). swanetše ke dire eng)?
Theeletša dikgang tše kopana. Theeletša dikgang tše telele.
Theeletša dikanegelo tše bonolo le tšeo di Theeletša dikanegelo tše bonolo le tšeo di theilwego godimo ga nnete.theilwego godimo ga nnete.
Theeletša le go bogela dingwalwa tša go botega Theeletša dingwalwa tše di tshepagalago dipoledišano tša thelebišene.mohlala, dipoledišano tša radio.
Kgona go farologanya medumo ya polelo, yeo e Kgona go farologanya medumo ya polelo, yeo e lego bohlokwa ge ba bitša mantšu, ba ngwala lego bohlokwa (ge ba bitša mantšu, ba ngwala goba ba bala. goba ba bala).
Lem Lemoga diponagalo tše dingwe tša segalo le Lemoga segalo le pitšo ya mantšu. pitšo ya mantšu.
Ngwala piletšo ye kopana. Ngwala piletšo (mohlala, lengwalo).
Fetola dipotšišo ka tshwanelo (mohlala, Ke mang yo a bolelago, Nka bolela le, Nka tlogela molaetša)?
Tšea dikgang go swana le ka mogala.
Botšiša moithuti yo mongwe dipotšišonyakišišo le go fa pego ka seo se bego se bolelwa.
Kgopela ka tlhompho le ka boleta (mohlala, O ka tša molaetša wo hle)?
Botšiša fao ba sego ba kwešiša (mohlala, Tshwarelo, Ga se ka kwa gabotse. Le ka boeletša)?
Kwešiša go fapana ga ditšo (mohlala, ka moo batho ba bolelago ka gona mogaleng go ya ka setšo sa bona).
Diragatša (mohlala, go letša mogala, se a se dirago ge a amogela molaetša wa sele fao a sa swanelago go bolela ka yona).
Theeletša le go araba dipotšišo mohlala, Ke Araba dipotšišo ka tshwanelo mohlala, O go swanetše ke dire eng.boditše eng, O mpoditše gore o tšwa toropong, ebile o bone Tshepo?
Kgatha tema dipoledišanong (mohlala, go abagana Bega seo yo mongwe a se boletšego. bothata le go kgopela keletšo).
Kgona go dira dinyakišišo tše bonolo tša ka Kgatha tema ka dihlophapoledišano tše nnyane, phapošingborutelo (mohlala, dilo tše di re fao motho o tee a begago tšeo ba bangwe ba ditshwenyago maikutlo), go diriša ditafola goba boletšego.dikrafo go tšweletša dipolelo, le go faditshwaotshwao.
Botšiša gore a kwešiše fao o ratago go tseba. Botšiša go hwetša tsebo, (moithuti yo mongwe o tla bega tšeo ba di boletšego sehlopheng).
Kwešiša dikwano le diphapano tša setšo mohlala, Kwešiša diphapano le dikwano tša setšo mohlala, mohuta wa tshedimošo ya go ama motho yo a ka fao lerato le bonwago ka gona ditšong ka go rilego, yeo e ka botšišwago ditšong tša go fapana; fapana, dilo tšeo o ka di bolelago le tšeo o ka se di mehuta ya dilo tšeo di ka ahlaahlwago mo ditšong bolelego - diila.tša go fapana - diila.
Diragatša 'mathata' ao a amago bafsa. Diragatša seo se diregago ge mosetsana a gahlana le mošemane letšatši la mathomo, ba eya dijong.
Swara ngangišano (mohlala, ka ga bohlokwa le go hloka bohlokwa ga yunifomo ya sekolo).
Bala dikanegelo tše dikopana tša go ba le diswantšho (mohlala, papatšo ya disele, kanegelo ya go ba le diswantšho le mafoko, ditshegišo, metlae).
Bala kanegelo goba sereto gabonolo goba sengwalwa sa go thekgwa godimo ga ditiragalo.
Bala dingwalwa tše dikopana tša go botega (mohlala, bokantle bja CD, dihlogo tša dikuranta, metlae).
Bala mantšu ao a hlaotšwego a magareng ga a 1,500 le 2,000 mo kgatong ye.
Kgona go bala mantšu ao a ka bago a 2,000 ge ngwaga o fela.
Bala mehuta ye e fapafapanego ya dikanegelo le dingwalwa tšeo di theilwego godimo ga ditiragalo tša nnete.
Bala dikanegelo, direto le dikoša tše bonolo.
Bala dingwalwa tša nnete tša go botega tše kopana (mohlala, mangwalo a go tšwa letlakaleng la dikeletšo la kgatišobaka).
Lebeledišiša papatšo ka tsinkelo.
Bala mantšu ao a hlaotšwego a a ka bago magareng ga 2,000 le 2,500.
Kgona go bala mantšu ao a ka bago 2,500 ge ngwaga o fela.
Ngwala lengwalo (mohlala, la go ya ka kholomong ya maele ya kgatišobaka).
Araba lengwalo la go tšwelela ka go kholomo ya maele ya kgatišobaka.
Ngwala le go diragatša poledišano ye kopana (mohlala, go kgopela le go fa maele).
Ngwala kanegelo ye kopana.
Beakanya karata ya madume.
Hlama (sereto se sekopana).
Ngwala lengwalo (mohlala, go ngwalela mokgotse).
Hlama le go diragatša poledišano ye kopana (mohlala, go kgopela motho go ya le yena dijong, go botša motho gore o a mo rata).
Ngwala kanegelo ye kopana.
Fetolela sengwalwa (mohlala go fetolela lengwalo la baratani go tšwa polelong ye nngwe go ya go ye nngwe).
Tlatša dinyepollo (mohlala, nyepollo ya mantšu le ya go raloka dipapadi bjalo ka skrebolo).
Laetša go kgona go peleta ka tshwanelo.
Fetolela sengwalwa go tloga polelong ye e itšego go ya go ye nngwe (mohlala, lengwalo ka kholomong ya maele ya kgatišobaka).
Tlatša dinyepollantšu tša dipapadi (mohlala, skrebole).
Hlokomela dibopego le mopeleto wa mantšu a mafsa (mohlala, ka go kopanya -ng maineng -thaba - thabeng).
Ngwala melaetša (mohlala, godimo ga pukwana ya melaetša).
Ngwala a bile a tšweletša polelo ye bonolo (mohlala, poledišano le moagišane mabapi le lešata la mmino).
Beakanyetša papatšo ye bonolo.
Ngwalolla sengwalwa go tšwa polelong ye go ya go ye nngwe (mohlala, papatšo).
Farologanaya magareng ga mantšu a medumo ya go swana a go ngwalwa ka go fapana.
Ngwala mangwalo (mohlala, a morulaganyi).
Ngwala le go fetola mangwalo.
Ngwala le go diragatša dipoledišano (go botšišana le go eletšana).
Ngwala kanegelo ye bonolo ye kopana.
Fetolela sengwalwa se sekopana go tšwa polelong ye go ya go ye nngwe (mohlala, moleatša ka poskarata).
Go bapala dinyepollantšu le dithaloko tše dingwe.
Bopa le go pelete mantšu a mafsa (mohlala, ka go oketša -ile, - itše madiring; -ng maineng).
Ngwala kanegelo ye kopana ya leago (mohlala, lengwalo la segwera).
Ngwala ka maikemišetšo a go hlama dingwalwa (mohlala, sereto se sekopana).
Beakanyetša dingwalwa tše kopana tša go akaretša tša go ngwalwa le go bogelwa (mohlala, poskarata/postara ya madume).
Ngwala le go tšweletša poledišano ye bonolo (go bolešana ka ga kopano ya lena ya mathomo).
Ngwala kanegelo ye kopana.
Fetolela sengwalwa se sekopana go tšwa polelong ye go ya go ye nngwe.
Go bapala dinyepollantšu le dithaloko tše dingwe.
Bontšha go gola ga bokgoni/tsebo bja go peleta ka nepagalo.
Kwagatša mantšu, diriša segalo sa lentšu le lefoko ka tshwanelo.
Diriša mahlaodi (mohlala, yo motelele, ye kgolo, ye tala).
Kgokaganya mafoko ka 'le' le 'fela' (mohlala, O tlile fela ga se a tle le diaparo).
Diriša lephethi (mohlala, Ba šomile gabotse ngwaga wo, le lebjaletšweledi, Ba sa šomile gabotse ngwaga wo).
Diriša modirišopeelano (mohlala, Ge nka swara Lotto, ke tla rekela mma koloi).
pula e ka na (kgonagalo); le go pula e ka no na (go ka kgonega).
Kwešiša ka go diriša mantšu a go nyalelana (mohlala, Motho yo mogolo, e sego motho e goba wo mogolo).
Ngwala tlotlontšu ka pukuntšung ya gago.
Bontšha tlotlontšu ya go lekana mantšu a 2000 ge ngwaga o fela.
Kwagatša mantšu, le go šomiša segalo le Kwagatša mantšu, le go šomiša segalo le kgatelelo tša mantšu le mafoko ka tshwanelo. kgatelelo tša mantšu le mafoko ka tshwanelo.
Kwešiša le go diriša mabopi ka tshwanelo Kwešiša le go diriša tirwa.
mohlala, monna o, banna ba...
Kwešiša le go diriša lephethi la letšweledi Kwešiša le go diriša lefetile (Ge ke fihla ke (mohlala, Ba be ba bala puku). hweditše a se gona).
Kwešiša le go diriša matlema a lefelo (mohlala, Kwešiša le go diriša modirišopeelano (Ge nka godimo ga, ka morago ga, kgauswi le). thopa tšhelete ke tla reka ntlo).
Kwešiša le go diriša medirišo go laetša kgapeletšo Diriša mantšu a kgoro e tee go oketša tlotlontšu le tshwanelo: (mohlala, lerato, moratiwa, rato).
ga se wa swanela go se hlokomele (tumo); le go ga se wa dumelelwa go se hlokomele (ganega).
Kwešiša le go diriša dikafoko mo madiring Ngwala tlotlontšu ka pukuntšung ya bona. (mohlala, kwešiša go, kitimišwa ke, bolawa ke, rengwa ke, bolela le, bolela ka).
Ngwala tlotlontšu ka pukuntšung ya bona. Bontšha tlotlontšu ya bobadi ya mantšu a go lekana a 3000 ge ngwaga o fela.
Kgona mantšu ao a ka bago magareng ga 2,500 ge ngwaga o fela.
Tlhako ya kelo ya Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba sa Dikreiti tša R-9 (dikolong) se theilwe godimo ga dikokwane tša thuto ya go thewa godimo ga ditetelo. Kelo e swanetše go tšweletša katlego ya moithuti ka tsela ya maleba, le go kgonthiša gore baithuti ba logaganywe le gore ba diriše tsebo le mabokgoni ka tshwanelo. Kelo, gape, e swanetše go thuša baithuti go dira diphetho ka ga mabokgoni a bona gore ba kgone go fihlelela maikemišetšo a bona a go amana le kgatelopele le go hlohleletša go ithuta.
bea maemo a kelo mo modung wa tshepetšo ya kelo kreiting ye nngwe le ye nngwe. Maemo a kelo a hlaloša kgato yeo baithuti ba swanetšego go bontšha katlego ya bona ya ditetelo tša go ithuta ka tsela ya go teba ya go utolla katlego ya bona.
Kelo mo go Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba mo go Dikreiti tša R-9 (dikolong) ke tshepetšo ye e tšwelago pele, ye e beakantšwego, ya go kgoboketša tshedimošo ya go ela bokgooni bja baithuti ka go bo bapetša le maemo a kelo go ya ka ditetelo tša go ithuta. E nyaka tlhabološo ye e tiilego ya dinyakwa gammogo le mekgwa ya maleba yeo e tlogo kgontšha baithuti go fana ka pegelo ye bohlokwa go baithuti le go begela batswadi le batho ba bangwe bao ba nago le kgahlego mererong yeo.
Thuto ya go thewa godimo ga ditetelo ke mokgwa wa go ruta le go ithuta woo o hlalošago ka nepagalo tšeo go letetšwego gore moithuti a di fihlelele. Kokwane ye bohlokwa ya yona e lebane le gore morutiši o bolela pele ga nako tšeo go letetšwego gore baithuti ba di fihlelele. Mošomo wa morutiši ke go thuša go ruta baithuti go fihlelela dinyakwa tša kelo ya go ithuta go ya ka kharikhulamo; mošomo wa baithuti ke go ithuta goba go phethagatša maemo ao a letetšwego a kelo. Kelo e bohlokwa mo thutong ya go thewa godimo ga ditetelo ka gobane ke setlabakelo sa go ela/lekanyetša phihlelelo ya moithuti mo kreiting ye nngwe le ye nngwe.
logaganywa, ka go diriša mešomo ya go nyalelana, go akaretšwa le mekgwa, le kamano; le go loka, botega, kgotsofatša, gata mošito o tee le moithuti le gore e be ya go kobega ka tshwanelo go dumelela go oketšego ga dibaka.
Maikemišetšo a magolo a go ela baithuti ke gore ba gole le gore ba hlabologe. Ka tsela yeo kelo e dirišetšwa go hlokomela kgatelopele ya baithuti le go kgonagatša go ithuta.
šetšego ba se tseba. E thuša baithuti go rulaganya mananeo le mešomo ya go ithuta.
Kelonyakišišo e dirišwa go hwetša mekgwa le mabaka a ditšhitiša/mapheko a go ithuta ao a itemogelwago ke baithuti ba ba rilego. E latelwa ke tlhahlo, thekgo ya maleba le mekgwa ya tsenelano.
Kelo ya fomatifi e dirišwa go hlokomela le go thekga tshepetšo ya go ithuta le go ruta, gomme gape e sedimoša baithuti le barutiši ka ga kgatelopele ya go ithuta. Pegelo ya maleba e fiwa go kgontšha baithuti go gola.
Kelo ya samatifi e hlaloša seswantšhokakaretšo sa kgatelopele ya baithuti mo nakong ye filwego, mohlala, mo mafelelong a sehla goba ngwaga, goba ge go le tšhutišo go ya sekolong se sengwe.
Kelo go ya ka lenaneo ke tsela ya go hlokomela bokgoni bja lenaneo la thuto. Karolwana ya yona ke kelo ya bokgoni bja moithuti ge bo bapetšwa le dinyakwa tša bosetšhaba. Kelo ya go ya ka lenaneo e phethagatšwa mo mafelelong a sehlopha se sengwe le se sengwe mo kgatong ya Thutokakaretšo le Tlhahlo. Sampolekemedi ya dikolo le baithuti e hlaolwa go tšwa kelong ka lenaneo ya profense gona ya bosetšhaba.
Kelo ya go gatela pele ke mokgwakgolo woo kelo e dirišwago ka gona mo go Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba.
fa pegelo ya go tšwa lehlakoreng la ithuta le go ruta: Pegelo ke karolwana ye bohlokwa ya kelo ya fomatifi.
dumelela togaganyo ya kelo: Taba ye e ka akaretša go elwa ga palo ya ditetelo tša go ithuta ka gare ga mošomo wa go elwa, gomme gwa tswakanywa palo ya mekgwa ya go fapafapana ya go ela.
diriša mekgwa ya go nepiša dinyakwa tša go fapafapana tša moithuti (polelo, nama, maikutlo le setšo): Kelo ya go tšwela pele e dumelela barutiši go angwa ke merero ya baithuti ya go lebana le dinyakwa tša thuto ya go ikgetha le go kgona go fediša mapheko a go ithuta ka go diriša mekgwa ye bonolo. Mo sehlopheng sefe kapa sefe sa baithuti, go na le mekgwa ya go fapafapana ya go ithuta. Ga se gore go swanetše go elwa baithuti ka moka ka nako e tee le gona ka tsela e tee; le go dumelela kelo ya samatifi: Go kgoboketšwa ga dipoelo tša mešomo ya go ela kgatelopele go fa seswan-tšomoka sa kgatelopele ya moithuti mo nakong ye e filwego. Kelo ya samatifi e swanetše go rulaganywa ka hloko ye kgolo go tloga mathomong a ngwaga, go akaretšwa le dibaka tša go fapafapana tša go bontšha tšeo ba di tsebago/ithutilego tšona.
Kgetho ya go diriša mekgwa ya kelo ga e nape e kgotsofatša le ge e le gore e ikgetha go ya ka morutiši yo mongwe le yo mongwe, kreiti ye nngwe le ye nngwe le sekolo ka sekolo, godimo ga fao e itshamile ka tsebo ya seprofešene ya morutiši. Go ba gona ga tikologo le methopo go huetša dikwano tša mohuta woo, eupša le ge e le gore methopo e a swana, barutiši ba fapana go ya ka dikgetho tša bona. Mekgwa ya go kgethwa ya mešomo ya go elwa e swanetše go nepiša maemo a kelo a go lekanyetšwa, gammogo le maikemišetšo a kelo ao a swanetše go kwešišwa ka botlalo ke baithuti le barutiši bao ba angwago. Mabokgoni a ka bontšhwa ka ditsela tše di fapanego. Ka fao go myakega mekgwa ya go fapafapana ya go bontšha mabokgoni a bona ka botlalo.
Kgonthiša gore mešomo ya go elwa ka dikolong e nepiše mabokgone le katlego.
Mešomo ya ka mehla ya kelo e ka rulaganywa ke dikolo kgatong ya bosetšhaba, profense, selete goba sehlopha gomme e swanetše go lekolwa go tšwa ka ntle.
Sekolo le barutiši ba šikere maikarabelo a go elwa ga baithuti. Go letetšwe gore barutiši ba tšweletše tshepetšo ya maleba ya go nepagala ya kelo. Merero/melao ya profense e swanetše go tiiša gore baithuti ba kgatha tema mererong ya go ithuta, gape go ba le dihlophakelo tša sekolo, dihlophathekgo tša selete, ditirelothušo le batswadi.
Sekolo se sengwe le se sengwe se swanetše go hlabolla lenaneo la kelo la go thewa godimo ga ditlhahlo tša profense le tša bosetšhaba. O swanetše go ba le leanokelo le sehlopha la sekolo go hlohleletša phethagatšo ya lenaneo leo. Sehlopha se swanetše go ba le kemedi go tšwa Sehlopheng se sengwe le se sengwe le go area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta.
Go hlahlwa ga bašomedi mererong a kelo.
Go fihlelela kwešišo ya go swana ya lenaneo la sekolo la kelo.
Go boloka direkoto ka tshwanelo go bohlokwa mererong ya kelo ka moka, gagolo kelo ya go gatela pele. Puku ya direkoto goba faele e swanetše go bolokwa ka tshwanelo ke morutiši yo mongwe le yo mongwe.
Ditshwaotshwao go thekga maikemišetšo.
Direkoto ka moka di swanetše go fihlelelwa, di swanetše go hlathollega gabonolo, di swanetše go bolokwa ka tshwanelo, di se bonwe ke mang goba mang le gore di be le thušo mo tshepetšong ya go ruta le go bega.
Lenaneo la sekolo la kelo le ntšha ditaba ka botlalo tša mabapi le go tlatšwa ga dipuku tša direkoto. Dikhoutu tša kelo di dirišwa go hlaloša ka fao moithuti a tšweletšago bokgoni ka gona ge go bapetšwa le ditetelo tša go ithuta. Dikhoutu tšeo di dirišwago, di swanetše go ba bonolo di be di kwešišwe ke baithuti le batswadi.
Go na le ditsela tše ntši tšeo ka tšona kelo ya pegelo e ka fiwago baithuti ka gona le ka fao e ka ngwalollwago ke barutiši ka gona.
Go bona ka fao moithuti a tšweletšago bokgoni ka gona ge go bapetšwa le bokgoni bja gagwe bja go feta; le/goba dinyakwa tša maemo a kelo le ditetelo tša go ithuta.
Dikhoutu tša kelo di kaone go phala merero ye mengwe. Mohlala, ditshwaotshwao di ka fiwa ka botlalo, moithuti yo mongwe le yo mongwe a ka tšwelela ka ditšhišinyo ka maikemišetšo a go kaonafatša. Ditshwaotshwao gape di bohlokwa ge go begwa ka ga bokgoni bja moithuti ge go bapetšwa le maemo a kelo. Le ge go le bjalo, ditshwaotshwao di tšea nako go ngwalwa ebile ga di bonolo go ngwalollwa. Dikhoutu tša go swana le 'Go kgona kudukdu', 'Go kgona kudu', 'Go kgona', Go ba le bokgoni' le 'Go se be le bokgoni' di ngwalega gabonolo ebile ka potlako, gape di dumelela kgatelopele ya kelo ge e bapetšwa le mošomo wa peleng le ge go bapetšwa le maemo a kelo ao. Le ge go le bjalo, ga a fe ditaba ka botlalo tša malebana le ditshwaotshwao. Ka lehlakoreng le lengwe, meputso yona e ngwalollwa ka potlako gomme ebile e ka hlakanywa, ya atišwa ya be ya aroganywa. Ditaba tšeo ka moka di bohlokwa ge go elwa bokgoni/tsebo bja moithuti bja go nyalana le bja ba bangwe ka phapošingborutelo, gammogo le ka dikreiting le dikolong tše dingwe. Le ge go le bjalo, di fa tshedimošo ye nnyane ya bokgoni bja moithuti ge bo bapetšwa le maemo a kelo.
Dikafoko (goba dipapatšo) di rulaganyeditšwe go ela mošomo goba pego.
Ge go dirišwa khoutu ya kelo, pegelo e bohlokwa ge e tswakanywa le ditshwaotshwao. Go na le kgonagalo ya dikaonafatšo tšeo di tlogo fihlelelwa ge baithuti ba fiwa pegelo ya go ngwalwa go phala go fa meputso fela. Le ge e le gore meputso le dipersente di na le mohola kudu go ngwalolla mošomo, ka gobane go bonolo go ngwala meputso ka gare ga puku ya direkoto, gantši ga di bohlokwa ge go begwa le ge go fiwa pegelo. Mathata a mangwe a go hlagišwa ke meputso ke a gore meputso e ka oketšwa kudu le go hlakahlakanywa, gomme ka tsela yeo ga e tšweletše seswantšho se sebotse sa katlego le kgatelopele ya baithuti. Ge baithuti ba feditše mošomo wa go feta o tee go na le bofokodi bja go diriša dipalo meputsong, go hlakanya le go hwetša palogare. Ge seo se phethilwe, meputso e lahlegelwa ke maatla a yona a go tšweletša/begela tshedimošo ya kgonthe. Palogare goba moputso wa magareng ga o tšweletše seo moithuti a lego sona, ke gore moithuti a ka no be a fihleletše seo a ithutilego sona ka tshwanelo karolong e tee, eupša e sego go tšona ka moka.
Meputso e fa palomoka ya katlego/phihlelelo eupša e šitiša mabaka a kelo ya katlego yeo (goba go hloka katlego) ga moithuti, gomme yona taba yeo e šitiša nepišo ya go ithuta se sengwe malebana le kelo ye e rilego. Gape meputso ga e hlaloše kgatelopele ya moithuti ka tshwanelo ge go hlokometšwe kharikhulamo. Mabakeng a mantši go hwetša moputso wa go swana (ka ntle le ge o kgotsofatša), o ka bonwa bjalo ka kgatelopele ye botse. Moputso wa go kaaka 70 ge o bapetšwa le maemo a kelo a Kreiti ya 5, le moputso wa go lekana 70 ge o bapetšwa le maemo a kelo a Kreiti 6 o ka lahletša motho mabapi le kgatelopele ya moithuti yeo a e dirilego mo ngwageng, yeo e ka hlalošwago bokaone ke setatamente, khoutu goba tshwaotshwao.
= Bokgoni bja moithuti bo fetile dinyakwa tša tetelo ya go ithuta ya kreiti.2 = Bokgoni bja moithuti bo fetile ka go kgotsofatša dinyakwa tša tetelo ya go ithuta ya kreiti.3 = Bokgoni bja moithuti bo kgotsofaditše kudu dinyakwa tša tetelo ya go ithuta ya kreiti.4 = Bokgoni bja moithuti ga bo kgotsofatše dinyakwa tša tetelo ya go ithuta ya kreiti, fela bo kgauswi.
Mo mafelelong a ngwaga ka ngwaga, lenaneo la kgatelopele le swanetše go tlatšwa, le be le saenwe ke hlogo ya sekolo le mohlankedi wa kgoro. Lenaneo la kgatelopele ke rekoto ya go akaretša tshedimošo ka ga kgatelopele ya baithuti ka moka mo kreiting mo sekolong.
ditshwaotshwao ka ga go kgona le mafapha ao a nyakago thekgo lenaneong la go ithuta; le letšatšikgwedi le tshwaeno ya hlogo ya sekolo, morutiši goba setsebi se sengwe sa thuto, le mohlankedi wa kgoro.
Profaele ya moithuti ke rekoto ya go gatela pele ya tshedimošo ya go akaretša kgatelopele ya moithuti, go akaretšwa tlhabollomoka ya dikokwane tše bohlokwa tša bophelo, maikutlo le tlhabollo ya leago. E thuša morutiši go kwešiša moithuti bokaone mo kreiting ye e latelago goba mo sekolong se sengwe, ka yona tsela yeo o kgona go fetola ka tshwanelo mabapi le dinyakwa tša moithuti. Profaele ya moithuti yo mongwe le yo mongwe e swanetše go hlokomelwa ka tshwanelo gomme gape e swanetše go šika le moithuti ka dinaklo tšohle mererong yohle ya sekolo.
pego ya samatifi ya mešomo ka moka ya ngwaga; le tšwetša pele direkoto tša go akaretša, tša mengwaga ya sekolo.
Profaele ya moithuti e emela mangwalo/didokumente ka moka tša peleng tša direkoto tša kgatelopele ao a bego a dirišwa ke dikolo, a go swana le dikarata tša direkoto, dikarata tša mohlahli, le dikarata tša Edlab. Maikemišetšomagolo a profaele ya moithuti ke go thuša moithuti gore a kgone go fihlelela tshedimošo ka go fapafapana ga yona.
Tshedimošo ya moithuti ka mo faeleng ga se e swanele go dirišwa go kgetholla moithuti yo a rilego e se tshwanelo.
Profaele ya moithuti ga se e swanele go hlakahlakanywa le dipotfolio. Potfolio ke mokgwa wa go ela wa go fa moithuti le morutiši sebaka sa go lekola mošomo woo o dirilwego wa go elwa ka mešongwana ya go fapafapana. Mošomo woo a bewa ka gare ga pampiri ya go phuthwa, faele goba lepokisi. Ka lehlakoreng le lengwe, profaele ya moithuti ke rekoto ya go ba le tshedimošo ka ga moithuti.
Barutiši ba swanetše go rwala maikarabelo godimo ga baithuti, batswadi, lenaneo la thuto le setšhaba ka bophara ge ba ela baithuti. Taba yeo e phethagatšwa ka tsela ya pego. Go oketša dipego tša go ngwalwa, tša molomo goba tša go diragatšwa, dibontšhwa tša mošomo wa baithuti le dibontshwa ka bophara di ka dirišwa.
thekgo fao go nyakegago; le pegelo ya mmakgonthe e swanetšego go ba le ditshwaotshwao ka ga bokgoni bja moithuti bja go nyalelana le bokgoni bja sehlopha le bja moithuti bja nakong ya go feta ge e bapetšwa le dinyakwa tva diarea tša go ithuta.
Go begela batswadi go swanetše go dirwa ka mehla go ba hlohleletša go kgatha tema mererong ya thuto. Barutiši ba swanetše go bega mo mafelelong a sehla se sengwe le se sengwe ka go diriša dikarata tša pego ya semmušo.
Gantši go ka se kgonege go fa tshedimošo ka ga katlego mo tetelong ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta. Le ge go le bjalo, dipego di swanetše go aba tshedimošo ka ga katlego/phihlelelo mo go area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta goba lenaneong le lengwe le le lengwe la go ithuta (ge go hlokometšwe Sehlopha sa Tlase).
Diriša lenaneo la dikhoutu la bosetšhaba go lekanyetša bokgoni bja ditetelo tša go ithuta go fihlela fao - ga go bohlokwa go fa khoutu ya tetelo ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta.
Ditshwaotshwao ka ga area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta goba lenaneo le lengwe le le lengwe la go ithuta fa ditshwaotshwao ka ga area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta goba lenaneo le lengwe le le lengwe la go ithuta, ka go gatelela baithuti bao ba fetilego dinyakwa goba bao ba nyakago thekgo ye nngwe. Ditshwaotshwao ka ga bokgoni bjo bo ikgethago le mafapha ao a nyakago thekgo di swanetše go kgokaganywa le maemo a kelo. Ditshwaotshwao tšeo di tla dumelela batswadi, baithuti le ditsebi tše dingwe tša thuto go hwetša kwešišo yeo e lebanego le go thušwa ga moithuti.
Le ke lenaneo la mareo a bohlokwa a alfabete, la go dirišwa ge go rulaganywa go beakanywa Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba mo go Dikreiti tša R-9 (dikolong) gammogo le dikokwane tša kelo ya moithuti.
Kelo - ke tshepedišo ya go rulaganywa ya go tšwela pele ya go kgoboketša tshedimošo ka ga modiro wa moithuti woo o elwago go ya ka maemo a kelo.
Maemo a kelo -ke tsebo, mabokgoni le dikokwane tše bohlokwa tša bophelo, tšeo moithuti a swanetšego go di tšweletša le go di fihlelela mo go area ya go ithuta ye nngwe le ye nngwe.
Kelotheo/-tsenelelo - Ke kelo ya mathomothomo ya go dirišwa go nyakišiša seo moithuti a šetšego a se tseba.
Kelotšwelopele - ke mohuta (mmotlolo) wa kelo wa go hlohleletša togagano ya kelo thutong le tlhabollong ya baithuti ka tsela ya go tšwela pele ya pegelo.
Ditetelotsenelelo - ke ditetelo tša tsenelelo tša Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba mo go Dikreiti tša R-9 (dikolong) tša go thewa godimo ga Molaotheo; di akaretša mabokgoni a bohlokwa a bophelo le go baithuti, bjalo ka kgokagano, go gopodišiša ka tsenelelo, taolo ya mošomo wa le tshedimošo, mošomo ka sehlopha le ka setšhaba le mabokgoni a go lekanyetša.
Kharikhulamo 2005 - e bolela tlhalošo ya mathomo ya Setatamente sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba ka morago ga Apartheid. Lengwalo le la morero wa thuto la 1997, le hlaloša Tlhako ya Tlhabollo ya Thuto ya ngwana go tloga bonnyaneng, Thutokakaretšo le Tlhahlo, Thutotšelopele le Tlhahlo, le Thutomotheo le Tlhahlo ya Batho ba bagolo. Setatamente sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba sa go beakanywa lefsa mo go Dikreiti tša R-9 (dikolong), se nepiša go tiiša/kgonthiša Kharikhulamo 2005.
Ditetelotlhabollo - ke ditetelo tša go ithuta tša tsenelelo tša Setatamente sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba tša go akaretša le ditetelotsenelelo tša go hlohleletšwa/šušumetšwa ke Molaotheo: di akaretša go kgontšha baithuti go ithuta ka tshwanelo gore ba be badudi ba mmapaale, ba maikarabelo, ba go ema tsoro, ka bokgoni bja go phethagatša tšweletšo.
Kgato ya mafelelo ya go tšwa sehlopheng - ge baithuti ba phethile Kreiti ya 9, ba fiwa Setifikheiti sa Thutokakaretšo le Tlhahlo.
Kelo ya mabokgoni a mešomotšwelopele ngwageng (fomatifi) - ke mohuta wa kelo wa go ela tšwelopele/kgatelopele ya moithuti ge a dutše a ithuta go phethagatša dikarabo le ditshwaotshwao tša go tiiša thuto ya gagwe.
Sehlopha sa Tlase -se lebane le kgato ya Thutokakaretšo le Tlhahlo go tloga go Dikreiti tša R, 1, 2, le 3.
Kgato ya Thutokakaretšo le Tlhahlo - mengwaga ye 10 ya kgapeletšo ya go tsena sekolo e bopilwe ka Sehlopha sa Tlase, sa Gare le sa Godimo.
Setifikeiti sa Thutokakaretšo le Tlhahlo - ke setifikeiti sa go tsena le go phetha dithuto ka katlego sa kgato ya Thutokakarretšo le Tlhahlo.
Togagano - ke kokwane ya peakanyo ye bohlokwa ya Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba ya go hlahla baithuti go diriša tsebo le mabokgoni a go rutwa. Diareeng tše dingwe tša go ithuta goba go tšwa dikarolong tše dingwe tša go fapafapana tša ye nngwe ya diarea tšeo, go phethagatša mediro le mešongwana ye e rilego.
Sehlopha sa Gare - se lebane le kgato ya bobedi ya Thutokakaretšo le Tlhahlo - Dikreiting tša 4, 5 le 6.
Polelo ya go ithuta le go ruta - ke polelo ya go dirišwa kudu go ithuta le go ruta go go rilego. Baithuti ba bangwe ba itemogela go ithuta le go rutwa ka polelo ya go tlaleletša, ke gore e sego polelo ya ka gae.
Diarea tša go Ithuta - mafapha a 8 a tsebo mo go Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba mo go Dikreiti tša R-9 (dikolong) ke: Dipolelo, Mmetse, Disaense tša Tlhago, Theknolotši, Disaense tša Leago, Bokgabo le Setšo, Mafapha a go tlwaetša merero ya Bophelo le Disaense tša Ekonomi le Taolo.
Ditatamente tša area ya go go ithuta - ke Setatamente sa area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta seo se tšweletšago/rulaganyago ditetelo tša go ithuta le maemo a kelo.
Ditetelo tša go ithuta - ditetelo tša go ithuta di tšwa mo go ditetelo tša go ithuta tša tsenelelo le tlhabollo, gomme di hlaloša seo baithuti ba swanetšego go se tseba le go kgona go se dira mo mafelelo a kreiti, sehlopha goba kgato.
Profaele ya moithuti - ke rekotokakaretšo ya tšwetšopele ya moithuti yeo e akaretšago tshedimošo ya gagwe, tlhabollo ya leago, dinyakwathekgo, disampole tša modiro le dipego tša ngwaga ka ngwaga.
Mananeo a go ithuta - mananeo a, a lebane le mešomo go akaretšwa le diteng le mekgwa ya go ruta - ona a hlahlwa ke Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba, ya go hlabollwa ke diprofense, dikolo le barutiši.
Lenaneo la molaotšhomo - ke lenaneo la bosetšhaba la maemo a go tšweletša modiro/mošomo ka tsela ya go bega ka ga tšwelopele ya moithuti.
Ditetelo - ke dipoelo tša mafelelo a tshepedišo ya go ithuta mo go thuto ya go thewa godimo ga ditetelo tša go ithuta - ditetelo tšeo di thuša go betla tshepedišo ya go ithuta.
Thuto ya go thewa godimo ga ditetelo tša go ithuta - e lebane le tshepedišo le katlego, mešomo le thutotshepetšo ya go thewa godimo ga moithuti. Ge go latelwa mokgwa woo, gona Kharikhulamo 2005 le Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba di nepiša go hlohleletša go ithuta ga go ya go ile.
Potfolio - e lebane le faele (goba setsekana) ye nngwe ye nngwe ya mošomo wa moithuti yo mongwe le yo mngwe.
Manaeo a kgatelopele - ke setlabakelo sa go dirišwa mo mafelelong a ngwaga sa go ngwalolla kgatelopele ya baithuti ka moka mo kreiting, go akaretšwa dikhoutu tša kgatelopele mo go a re ya go ithuta ye nngwe le ye nngwe le kreiti ye nngwe le ye nngwe go akaretšwa ditshwaotshwaothekgo ge go tsomega.
Kelo ya samatifi - go fapana le kelo ya fomatifi, e hlagiša dipego tša ka mehla ka ga kgatelopele ya moithuti, gantši mo mafelelong a sehla goba ngwaga.
Go theeletša ka mafolofolo - ge motho a leka go itira seboledi gomme a theeletša ka tlhoafalo go tšohle tšeo aratago go di bolela. Polelotlaleletšo - polelo ya go rutwa ka go tlaleletša polelo ya ka gae. Go ithuta dipolelontši - ge motho a ithuta polelo goba dipolelo go tlaleletša polelo ya ka gae. Seo ga se go fediša polelo ya ka gae eupša go ithuta yona mmogo le yeo. Bokgabo - tirišo ya polelo go hlohleletša go tšweletša bobotse bja selo gore se kganyogege. Sengwalwatshwantšhišo, tshwantšhišo/seka - tshwantšhišo ke kanegelo yeo baanegwa le ditiro di emelago nnete ya kakaretšo gammogo le diponagalo tša botse le bobe. Polelo ya seswantšho/seka ke polelo yeo baanegwa le ditiro ba dirišwago go tšweletša morero wa boitshwaro. Poeletšamodumo - go boeletšwa ga modumo wa go swana mo mathomong a mantšu ka tatelano ye e rilego(mohlala, O na le potane ya popota).
Lelatodi - lentšu la go ganetša tlhalošo ya le lengwe mo polelong e tee (mohlala, sega - lla).
Memo a kelo - tsebo ya polelo, mabokgoni le dikokwane tša bohlokwa tša bophelo tšeo moithuti a swanetšegogo bontšha gore o a di tseba goba o a di kgona mo mafelelong a kreiti ye e rilego. Batheeletši - motho goba batho bao ba theeletšago, ba balago goba ba bogelago sengwalwa se se rilego mohlala, batheeletši ba polelo ya radio, ba taodišwana ya kuranta goba papatšo ya thelebišene.
Dingwalwa tša nnete - ke dingwalwa tšeo di dirišwago lefaseng la nnete (mohlala, ditaodišwana tšadikgatišobaka, dikgatišo tša radio le thelebišene, dipapatšo, ditlankana tša difomo, mangwalo, dipukwana). Mokgwa wa tekatekano wa go bala le go ngwala - ke mokgwa wa go thekga bobadi le bongwadi bja baithuti bona difiwa ka tlase, wa go hlohleletša baithuti go ipshina ka go bala dipuku le go nepiša tlhalošo, gammogo le go ba thuša ka dithekniki le mekgwa ya go utolla le go diriša khoutu ya lentšu la go ngwalwa. Go sekamela ka lehlakoreng le le rilgo - ke mokgwa wa go kgetha lehlakore gore kelo ya maleba e sephethagatšwe ka tshwanelo.
Go hlakanya ditlhaka - ke tsela ya go ithuta medumo ya go hlakanya ditlhaka/ngwala ditlhaka mmogo go ngwalwa ga ditlhaka tše pedi goba tše tharo mmogo go bopa modumo wo o rilego. Mmolelwana wa go lahlegelwa ke tlhalošo - ke kgopolo yeo e dirišitšwego kudu gomme mafelelong yalahlegelwa ke tlhalošo ya yona ya maleba.
Sehloa/sehlwa - ke magomo a kgohlano mo sengwalweng, morago ga thulano yeo ga go sa tlo ba ye nngwe thulano ya mafelelo ya sengwalwa. Go tswaka dipolelo - ke go hlakahlakanya dipolelo ka maikemišetšo a a rilego gore o kwewe le ke bao ba satsebego polelo yeo.
Momagano/togagano - seo se logagantšhago dikgopolo go ba kgopana e tee ya go ba le moko. Temana ya go logaganywa ke yeo go yona go lego tlhabollo le go gola ga dikgopolo fao mafoko a gona a nyalanego. Kwano/kopano - dithekniki tša go bopa kwano di kopanya mafoko temaneng goba sengwalweng go bopakgopana e tee. E ka ba ka tsela ya mašala goba mantšu ao a boeletšwago ka mokgwa wa go fapafapana go bopaditeng.
Mantšutshwano/-kwano - mediro ya go swana/kwana goba mantšu a kgoro e tee, a go bolela ka ga taba/sererwae tee (mohlala, letswai, pherefere). Lekopanyi - ke lentšu la go dirišwa go kopanya mantšu le dithabe mafokong (mohlala, le, fela, ka fao). Ditlkhalošontši - ke ditlhalošo tšeo di ka bolelwago/hlalošwago ke lentšu le le rilego.
Kopanyo ya ditlhaka - ke go kopanywa ga ditlhaka go bopa modumo wa polelo (pšh, psh, tlh). Kamano - sengwalwa se ka tšweletšwa go fihlelela kamano ye rilego. Kamano e swanetše go nyalelana lesengwalwa.
Tlhalošotshwanelo - ke tlhalošo ya go lebana le sengwalwa goba tlhalošo ye e bolelwago thwi ke lentšu. Daekrafo (Tlhakapedi) - go diriša ditlhaka tše pedi go bopa modumo o tee (mohlala, oo, aa, tl, ts, tš). Taetšobobadi - go bala go tloga ka letsogong la nngele go ya letsogong la go ja, go thoma gape go tloga letsogong le letshadi go ya letsogong le letona. Baithuti ba swanetše go rutwa taba yeo. Tsebo ya go bala le go ngwala - e hlaloša tsebo ye e golago ya moithuti ya go ngwala lentšu. Baithuti ba bona kgatišo sengwalweng gomme ba thoma go kwešiša nepo ya yona. Ba ka anegelwa dikanegelo goba gona go di balelwa ka tsela yeo ba tlago tseba ka fao dikanegelo/dipuku di lego bohlokwa ka gona. Le pele ga ge ba etla sekolong ba tla ba šetše ba na le tsebo yeo. Ba ka leka go ngwala maina a bona ka go diriša dikelelo tša bona ka ga ditlhaka le mopeleto (mohlala, go ithuta mopeleto) gomme gape ba ka itira o ka re ba bala puku (go bala kamokgwa wa go tlwaetšwa). A ke ona mathomo a bongwadi le bobadi bja baithuti (bana). Polelo ya maikutlo - ke polelo ya go dirišwa go kgotla maikutlo a motho. Mabokgoni a boikgopolelo - ke bokgoni bja go inagana o le maemong a motho yo mongwe.
Pitšo ya mantšu - ke go bitša mantšu ka tshwanelo. Sengwalwatlhaloši - ke sengwalwa sa go nyaka tlhalošo. Polelošele - ke polelo e šele ya go bolelwa ka ntle ga mellwane ya Afrika-Borwa (mohlala, Sefora, Setoitšhi). Polelomadume - ke polelo ya go dirišwa ge go dumedišanwa. Gantši e dirišwa dikamanong tša go ikgetha mohlala, go otara dijo ka hoteleng. Ge re thoma go ithuta polelo, bontši bja tše re ithutago tšona di ka yona tsela yeo. Gannyane gannyane, re thoma go bolela gabotse go ya ka melao le dipatrone tša polelo, gomme re kgona go hlaloša dikgopolo tša rena ka tsele ye bonolo.
Go ngwala ka bolokologi- ke ge baithuti ba filwe bolokologi bja go ngwala ka seo se ba tshwenyago. Baithuti ba swanetše go hlohleletšwa go ngwala ka fao ba ka kgonago ka gona. Dipuku tša polelo - ke dipuku tša go ngwalelwa popapolelo le tlotlontšu mo dikgatong tša go fapafapana(mohlala, tša mantšu a 500, a 1000).
Legohle/mokgwamoka - ke mekgwa ya polelo ya go logaganya mabokgoni ka moka gammogo le mehutahuta ya tsebo mo mešomong ka go se nepiše o tee wa yona. Polelo ya ka gae - ke polelo yeo baithuti ba ithutago yona ka gae goba motseng. Polelo ya go feta e tee e karutwa ka tsela yeo, ka fao baithuti ba ka tseba polelo ya ka gae ya go feta e tee.
Homonimi/mantšuswanangwalwa - ke masntšu a go swana ka modumo le ka mopeleto fela a fapana ka tlhalošo (noka/noka/noka; pela/pela). Homofone - lentšu la go ba le modumo wa go swana fela la go peletwa ka tsela ya go fapana le tlhalošo ya gofapana.
Tlopelo - ke go bolela ditaba ka go di godiša (mohlala, O rile go gana a be a itshwarelela ka maru). Seswantšho - ke seswantšho goba setšweletšwa sa go bogelwa. Tshwantšhokgopolo - ke go swantšha kgopolo (mohlala, mothofatšo, tshwantšhanyo, tshwantšišo).
Tlhalošišo -go bala ka maikemišetšo a go hwetša tlhalošo ya go teba.
Tenego - ke tshwenyego ya moya wa motho ka tsela ya go širela.
Segalo - ke patrone ya lentšu la segalo sa go ya godimo le fase go tšweletša mošito wa lefoko.
Kgegeo - kganetšo ya seo go bolelwago ka sona ka go diriša mantšu a go hlaloša kganetšo yeo.
Bobadi le bongwadi - ke bokgoni bja go bala le go ngwala tshedimošo mererong ya go fapafapana. Ke karolo ya bokgonikakaretšo bja go hlaloša selo.
Mekgwa ya go ngwala le go bala - ke mehuta ya go fapafapana ya go ngwala le go bala: go bala le go ngwala; go bala le go ngwala merero ya setšo (go kwešiša dingwalwa tša setšo, leago le dikokwane tše bohlokwa tša bophelo); go bala le go ngwala ka tsenelelo (go kgona go fetola melaetša ya dingwalwa ka tsenelelo); go bala le go ngwala dibogelwa (go bala/ngwala ga ditshwantšhokgopolo, dika, diswantšho, bj.bj.); go bala le go ngwala dipolelotirišwantši (go bala dikuranta, dikgatišobaka, thelebišene le difilimi e le melaetša ya setšo).
Polelotswakwa - ke polelo ya go dirišwa go bolela ka dipolelo tše dingwe. E akaretša mareo a go swana le modumo, lentšu, lefoko, sengwalwa, kamano, botheeletši, bjalobjalo.
Tshwantšhišo - go diriša selo se tee go hlaloša se sengwe sa go swana le seo ka diponagalo/dinyakawa.
Medirišo -(go akaretšwa le madiri a modirišo) e kgontšha mmoledi/seboledi/bangwadi go hlagiša ditlhalošo tša go fapafapana bjalo ka dikgonagalo. Gape e dirišwa go hlaloša bonolo/mabobo.
Mokgwakgokagano - Go na le mekgwa ya go fapafapana ya go kgokagana: mokgwa wa go ngwala, wa go bolela goba wa bomolomo, wa go bogela (woo o akaretšago dibopego tša krafo bjalo ka ditšhate). Go fetola tshedimošo go tloga mokgweng wo go ya go wo mongwe (ka go diriša krafo go ngwala temana, go diriša tshedimošo ya sengwalwa sa bomolomo go fa seswantšho maina) go bohlokwahlokwa mo mererong ya go ithuta polelo.
Polelotirišwantši - ke mekgwa ya go logagana ya go akaretša le sengwalwa, ditlabela tša go bogelwa, modumo, video, bjalobjalo.
Dingwalwa tša mokgwatirišontši - ke dingwalwa tša go rulaganywa go dirišetšwa mekgwakgokagano ya go feta o tee.
Onomatopea - ke mantšu ao a nago le modumo wa go swana le tlhalošo ya ona (kgomo e re mmu, lesea le re nnge).
Karolonoko ya mathomo -ke karolo ya senoko ya pele ga tumanoši (b-ona).
Mothofatšo - ke go dira gore selo se phedišwe bjalo ka motho.
Temogo ya fonimi - ke bokgoni bja go kgethologanya magareng ga medumo ya go fapana ya polelo (bona, roba). Medumokwano - kamano magareng ga medumo le mepeleto ya yona. Taba yeo e thuša go lemogwa ga lentšu ge go balwa, gape e thuša go peleta ka tshwanelo. Legoro la medumokwano - ke sehlopha sa mantšu a go ba le modumo wa go swana. Phane (papalantšu) - ke go bapala ka mantšu. Mantšwanyanakanego/-motlae -ke mantšu a se makae a motlae goba kanegelo a go bopa tlhalošo goba motlae. Tlotlontšu ya bobadi - mantšu ao a kwešišwago ke mmadi go ya ka kamano. A mangwe a mantšu ao e tla ba karolo ya tlotlontšu ya go lemogwa ya moithuti mantšu ao a a dirišago. A mangwe e tla ba karolo ya tlotlontšu ya go se lemogwe mantšu ao a a kwešišago go ya ka kamano gomme a sa tsebe tirišo ya ona gabotse. Go anega histori - ke go anega ka ga ditiragalo tša nako ya go feta ka tatelano go bolela goba go ngwala ka ga seo se dirilwego lebakeng la go feta. Sengwalwa sa histori - ke mohuta wa sengwalwa. Seboledi goba mongwadi o hlaloša tatelano ya ditiragalo, mohlala, moithuti a bolela ka tšeo di diregilego mafelelo a beke ka mo phapošingborutelo nakong ya thuto ya ditaba. Retšistara -ke mantšu, setaele le popapolelo ya go dirišwa ke seboledi goba mongwadi mo dikamanong tša go fapafapana (mohlala, mangwalo/didokumente a semmušo a ngwalwa ka retšistara ya semmušo, mangwalo a semolao a ngwalwa ka retšistara ya semolao).
Potšišoretoriki/makgethepolelo - ke potšišo ya go ba le karabo. Morumokwano - ke mantšu goba methaladi ya sereto ya go felela ka medumo ya go swana/kwana go akaretšwale ditumanoši.
Mošito/morethetho - ke patrone ya mehleng ya go boeletšwa ga medumo (segalo sa godimo le sa fase).
Karolonokothomi - ke karolo ya senoko sa tumanoši ya mathomo (mohlala, b-opa). E nyalelane lemorumokwano. Tshotlo - ke go bolela goba go ngwala ka go diriša ditlhalošo tša go bontšha kganetšothwi ya seo se ukangwago.
Thutothekgo/-thušo - Ge go thušwa merero ya go ithuta, baithuti ba kgona go ithuta ka thušo yeo ba e hlokago. Ge bjale ba kgona go itirela mošomo ka go ikemela, gona go ka šetšwa mekgwa ye e latelago yeo ya thekgo.
Go bala ka potlako - ke ge go sepedišwa mahlo ka lebelo sengwalweng go hwetša tshedimošo ya go ikgetha (mohlala, bala pukumogala go hwetša leina le nomoro goba lenaneo la nako ya pese goba setimela).
Tshwantšhanyo - ke go bapiša selo se tee le se sengwe (O bjalo ka tau).
Mantšu a go utswiwa ka mahlo - ke mantšu ao babadi ba a lemogago ntle le bothata. Ga ba nyake go a tsinkela ka tsenelelo goba go gopodišiša ka ga ona. Mo mathomong a go ithuta go bala, mantšu a mohuta woo gantši a tšwelela gantši, mohlala, nna, wena yena, lena.
Go bala ka lebelo/potlako - ke go bala sengwalwa ka potlako go hwetša kakaretšo ya sona (go bala dintlha/dihlogo tša kuranta ka lebelo go hwetša tabakgolo).
Seleng - ke polelo yeo e dirišwago ka tsela ye e sego ya mehleng gantši e dirišwa ke sehlopha sa bafsa mererong ya bona.
Maemo - Maemo a go fapafapana a polelo ke ao a gatišitšwego ka dipukung, dikuranteng, mangwalong a semmušo, popapolelo le go dipukuntšu. Ga se gore ke tsela ye kaone ya polelo, eupša ke yeo e amogelwago mererong ya histori le/goba sepolitiki bjalo ka maemo a go fapafapana.
Pono ya go se fetoge - ke tebelelo ya go se fetoge gantši ya go kgetha lehlakore ya mohuta wo o rilego wa motho.
Kgatelelo (lentšu, lefoko) - ke go gatelelwa ga senoko se se rilego mo lentšung (mohlala, mohlare = kgatelelo ya lentšu mo senokong sa gare).
Thabethuši - ke thabe yeo mo lefokong e ithekgilego ka thabeina.
Senoko, go lekola senoko, nokontši - lentšu goba karolo ya lentšu la go ba le modumo wa tumanoši goba tumammogo ya go etša tumanoši (lentšu le motho le na le dinoko tše pedi : mo- le -tho). Go lekola senoko ke tsela yeo dinoko di bopago mantšu ka gona. Nokontši e amana le lentšu leo le nago le dinoko tše ntši.
Seka/seswantšho - se sengwe seo se emelago selo se sengwe (Leeba ke seka sa khutšo).
Lehlalošetšagotee - ke lentšu leo le nago le tlhalošo ya go swana goba ya go nyako swana le ya le lengwe mo polelong e tee (bogobe = boušwa).
Togagano (go loganganya) ya dikgopolo - ke go kopanya dikgopolo goba tshedimošo go tšwa methopong ya go fapafapana. Ka go realo togagano ya dikgopolo ke kakaretšo ya dikgopolo tša mohuta woo.
Lebelo/tempo bjalo ka lebelo la polelo - ke lebelo leo mantšu a bolelwago ka lona mohlala, polelo yeo e dirišwago ke moreti/seretong. Sengwalwa - ke sengwalwa sa go ngwalwa, sa go bolelwa goba sa go bogelwa mo mererong ya kgokagano yapolelo.
Sebopego sa sengwalwa - go na le mehuta ya go fapana ya dingwalwa yeo e lemogwago ka dibopego mohlala, ditaodišo, direto, mangwalo, metlae, dikanegelo, ditaelo, dipadi, ditiragatšo. Maikutlo - ke molaetša wa khuduego mo sengwalweng. Mo sengwalweng sa go ngwalwa, so fihlelelwa kamantšu mohlala, mantšu a magareng go bopa maikutlo. Mo filiming khuduego yeo e ka tšweletšwa kammino/koša goba tikologo.
Pego ye bofefo - ke pego ye e se nago maatla go hlaloša nnete goba dintlha goba maikutlo. Sebogelwakgethollo - ke go hlatha magareng ga sebopego sa ditlhaka le mantšu a go fapafapana. Ditumanošitshadi (tša go se tie) - dinoko tša go hloka kgatelelo di na le sebopego sa go se tie. Sešego sa mantšu - ke faele goba sona sešego sa mantšu a mafsa. Letšhogo/lehloyo la matšwantle - ke lehloyo goba go šia (go se na mabaka) batho ba šele. Go dirišwa polelo ya mohuta woo.
<fn>yaMathomo.txt</fn>
Lengwalo (dokumente) le le swanetše go balwa bjalo ka karolo ya Setatamente sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba sa Dikreiti tša R - 9.
Ke ka lethabo le legolo ge Kgoro ya Thuto e tšweletša Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba mo go Dikreiti tša R - 9 (Dikolong) ka dipolelo ka moka tše 11 tša semmušo tša Afrika-Borwa.
Tshepetšo ya tlhalošo le tlhathollo ke ye bothata, ebile e tshotshoma ka ditlhohlo. Go batho bao ba bego ba hlaloša le go hlatholla mangwalo (didokumente) ao, go bile nyakego ya go beakanya mareo le go rulaganya ditemana tša kharikhulamo ka tshwanelo. Mangwalo ao a lekotšwe ke ditsebi tša ditsinkelo ka tsela ya dinyakišišo.
Kgoro ya Thuto e bona mangwalo ao bjalo ka mathomomayo a tshepetšo, ka nepo ya go tšwetša pele le go hlabolla dipolelo tša gaborena. Re amogela, re bile re hlohleletša batho ka lefapheng le, go diriša mangwalo a bjalo ka motheo wa kgatelopele ya moomela.
Mananeo a Methopo a hlaloša Kharikhulamo ya go akaretšwa le Lenaneo la tlhalošo ya mareo (Klosari) la kelo go akaretšwa le Klosari ya Area ya go Ithuta ka tsela ya go ikgetha.
Bogare bja puku ye bo arotšwe ka dikarolo tše tharo, ye nngwe le ye nngwe e amana le kgato ya Sehlopha se sengwe le se sengwe sa Thutokakaretšo le Tlhahlo - Sehlopha sa Tlase, Sehlopha sa Gare le Sehlopha sa Godimo. Ye nngwe le ye nngwe ya dikgaolo tše e na le karolo ya matsenokakaretšo, a go latelwa ke maemo a kelo a sehlopha seo.
Maemo a kelo a sehlopha se sengwe le se sengwe a tšweleditšwe ka tsela yeo e lego gore kgatelopele e tla lemogwa. Ke gore, maemo a kelo a mohuta woo a kreiti ye nngwe le ye nngwe a nyalanywa seng sa ona gore morutiši a kgone go bapetša kgatelopele yeo e dirilwego mo mengwageng ya go feta. Taba yeo e hlola gore go be dikgoba tša go se tlatšwe ka gobane ga se gore maemo a kelo ye nngwe le ye nngwe a a swana/kwana mo kreiting ye nngwe le ye nngwe.
Go dirišwa maswao a a rilego go putlaganya le puku ye ka bophara ka maikemišetšo a go hlahla mmadi go hwetša tshedimošo yeo a e tsomago.
Molaotheo wa Repaboliki ya Afrika-Borwa (Molawana 108 wa 1996) o fa motheo wa go fetolwa le go hlabollwa ga kharikhulamo mo Afrika-Borwa.
bea motheo wa setšhaba sa go lokologa sa demokrasi, fao mmušo o theilwego godimo ga thato ya batho le gore modudi yo mongwe le yo mongwe a šireleditšwe ke molao; le go bopa Afrika-Borwa ye e kopanego ya demokrasi gore e tšee maemo a a lokilego bjalo ka naga ya go lokologa magareng ga ditšhaba tša lefase.
Thuto le kharikhulamo di kgatha tema ye bohlokwa ya go phethagatša maikemišetšo ao. Kharikhulamo e ikemišeditše go hlabolla mabokgono ka moka a moithuti yo mongwe le yo mongwe bjalo ka modudi wa Afrika-Borwa ya demokrasi.
Thuto ya go thewa godimo ga Ditetelo e bopa motheo wa kharikhulamo mo Afrika-Borwa. E katanela go kgontšha baithuti ka moka go fihlelela mabokgoni a bona ka moka. Taba yeo e phethagatšwa ka go rulaganya ditetelo tšeo di swanetšego go fihlelelwa mo mafelelong a tshepetšo yeo. Ditetelo di hlohleletša mokgwa wa thutou wa go thewa godimo ga moithuti le mošomo wa gagwe. Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba se bopa ditetelo tša go ithuta mo kgatong ya Thutokakaretšo le Tlhahlo mo Dikreiti tša R-9 (Dikolong) tša go lebana le ditetelotsenelelo le ditelelotlhabollo tša go hlohleletšwa ke Molaotheo gomme tša hlabollwa tshepetšong ya demokrasi.
diriša saense le theknolotši ka tshwanelo le ka tsinkelo go bontšha maikarabelo malebana le merero ya tikologo le go maphelo a ba bangwe; le go bontšha le go kwešiša lefase go ba karolo ya mananeo a a nyalanego ka go lemoga gore mathata a ka se rarollwe ka go se amanywe.
diriša dibaka tša thuto le lefase la mediro; le go hlabolla dibaka tša merero ya kgwebopotlana.
Merero ya go swana le bodiidi, go hloka tekatekano, semorafe, bong, mengwaga, bogole le ditlhohlo tša go swana le HIV/AIDS ka moka e huetša ka fao baithuti ba ka kgathago tema ka gona sekolong. Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba mo go Dikreiti tša R-9 (Dikolong) se hlaloša mokgwa wa go akaretša ka go hlaloša bonnyane dinyakwa go baithuti ka moka. Ditatamente ka moka tša area ya go ithuta di leka go bopa temogo ya setswalle magareng ga toka ya bosetšhaba, ditokelo tša botho, tikologo ya mmakgonthe le go hloka kgethollo. Gape baithuti ba hlohleletšwa go hlabolla tsebo le kwešišo ya naga ya bona ya go huma ka meraferafe, go akaretšwa le merero ya go fapafapana ya setšo, sedumedi le semorafe tša merafe yeo ya go fapafapana.
Setatamente sa area ye nngwe le ye nngwe sa ya go ithuta se šupa tsela yeo Ditetelokgolo tša go ithuta di ka fihlelelwago ka gona mo mafelelong a Kreiti ya 9. Gape Setatamente sa area ye nngwe le ye nngwe se nepiša maemo a kelo ao a kgontšhago go fihlelelwa ga Ditetelo tša go ithuta. Maemo a kelo a hlaloša botebo bja tsebo le bokgoni bja moithuti mo kreiting ye nngwe le ye nngwe. Maemo a kelo a setatamente sa area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta a bontšha ka fao tlhabollo ya kgopolo le bokgoni di ka phethagatšwago ka gona go ya le mabaka. Maemo a kelo a ka logaganywa le dikreiti go putlaganya le dikreiti tše dingwe. Go fihlelela kamano ka botlalo magareng ga togagano go putlaganya le diarea tša go ithuta (fao go kgonegago malebana le merero ya go kwagala ya thuto), le kgatelopelekakanywa go tloga go kreiti ye go ya go ye nngwe, ke yona metheo ya kharikhulamo ye.
Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba se ikemišeditše go kaonafatša boikgafo gammogo le boitshepo magareng ga barutiši bao ba swanetšego go ba le maikarabelo mo tlhabollong ya Mananeo a bona a go Ithuta. Gore go thekgwe tshepetšo ye, Kgoro ya Thuto e tla fa morero wa tlhahlo ya go thewa godimo ga Setatamente se sengwe le se sengwe sa area ya go ithuta. Diprofense di tla tšwela pele go hlabolla ditlhahlo ge go tsomega gore go phethagatšwe morero wa merafe ya go fapafapana.
Dikokwane tše bohlokwa, go akaretšwa le dikokwane tše bohlopkwa tša bophelo Ditatamente tša area ya go ithuta tša Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba di gatelela mananeo a go ithuta. Le ge e le gore diarea tša go ithuta di hlaloša dikgopolo, mabokgoni le dikokwane tše bohlokwa tša bophelo gore di fihlelelwe mo kreiting ye nngwe le ye nngwe, mananeo a go ithuta ona a hlaloša boahlamo bja go ithuta gammogo le mešomo ya kelo mo sehlopheng se sengwe le se sengwe. Gape mananeo a go ithuta a tšweletša mananeo ao a hlathollago dibaka le tatelano tša mešomo yeo ka moka ngwaga ka ngwaga, go akaretšwa gape le mehlala ya dithulaganyo tša dithutišo tšeo di swanetšego go rutišwa mo nakong ye e beilwego.
Mo Sehlopheng sa Tlase go na le mananeo a go ithuta a mararo, e lego go ithuta go bala le go ngwala, go bala dinomoro le mabokgoni a bophelo. Mo go Sehlopha sa Gare, Dipolelo le Mmetse ke mananeo a bohlokowa a go ithuta. Diarea tše dingwe tše tša go ithuta di ka no tswakanywa go ya ka dikolo, fela ka tumelelo ya dikgoro tša thuto tša diprofense. Diprofense di ka hlabolla dikwano tša go ama diprofense ka ga dikopanyo tšeo mo go Sehlopha sa Gare. Mo go Sehlopha sa Godimo go na le mananeo a go ithuta a seswai a go thewa godimo ga diarea tša go ithuta. Dikabo tša nako tša area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta di hlalošwa mo dikreiting le go dihlopha ka moka.
Mo go Sehlopha sa Tlase, go na le mehuta ye meraro ya Mananeo a go Ithuta: Go ithuta go Bala le go Ngwala, Go ithuta ka Dipalo le Mabokgoni Bophelong. Mo go Sehlopha sa Gare, Dipolelo le Mmetse di lebane le Mananeo a go Ithuta a bohlokwa. Mananeo a go Ithuta a swanetše go kgonthiša gore ditetelo tšeo e lego dinyak-we tše bohlokwa malebana le area ya go ithuta ye nngwe le ye nngwe, di hlalwšwe ka botlalo le ka tshwanelo ka fao go kwešišegago. Dikolo di ka akanya ka ga palo le mokgwa wa Mananeo a mangwe a go Ithuta, ago thewa godimo ga thulaganyo ya dinyakwa tša sekolo, ge fela dinyakwa tša tlhabollo ya setšhaba go Baithuti mo sehlopheng se se rilego, di ka elwa hloko. Mo go Sehlopha sa Godimo go na le Mananeo a go Ithuta a seswai a go thewa godimo ga Ditatamente tša Area ya go Ithuta. Kabo ya dinako ya Area ye nngwe le ye nngwe ya go Ithuta e tšweleditšwe go Dikreiti le go Dihlopha ka moka.
Go ya ka Karolwana ya Molao wa Thwalo ya Barutiši , letšatši la mošomo go barutiši e tla ba diiri tše di šupago. Go ya ka Molao wa Morero wa Thuto ya Bosetšhaba , nako ya go ruta mo bekeng ya sekolo ke diiri tše 35.
Setatamente se sengwe le se sengwe sa area ya go ithuta se akaretša karolo ya kelo ye e hlalošwago ka botlalo. Tlhako ya go thewa godimo ga ditetelo e diriša mekgwa ya kelo yeo e kgontšhago merero ya go fapafapana ya kgokagano ya maleba ya kakanyo. Kelo e swanetše go fa diponagalo tša katlego ya moithuti ka tsela ye e kgotsofatšago, gomme godimo ga fao e be e kgonthiše gore mabokgoni a baithuti a a nyalantšhwa, a be a dirišwe ka tshwanelo. Gape kelo e swanetše go thuša baithuti go kgona go ikahlolela ka ga bokgoni bja bona, gape le go ipeela dinepo tša kgatelopele le go hlohleletša go ithuta go tšwela pele.
Barutiši ka moka, go akaretšwa le ditsebi tša thuto, ke bakgathi ba tema ba bohlokwa mo mererong ya go fetoga ga thuto mo Afrika-Borwa. Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba mo go Dikreiti tša R-9 (Dikolong) se hlohleletša gore barutiši ba be le mangwalo a tshwanelo, mabokgoni, gape e be dikgwari mošomong, gape ba be le šedi ye kgolo mererong ya thuto. Ba tla kgona go phethagatša diabe tša go fapafapana tša go hlalošwa ke dinyakwa le maemo a go ama barutiši. Tšeo ka moka di akaretša gore e be bommaditsela mererong ya go ithuta, e be bahlatholli le babeakanyi ba mananeo a go ithuta go akaretšwa le go ba baetapele, gape ba kgone go diriša ditlabakelo ka tshwanelo, le go ba balaodi le borataolo, dirutegi, banyakišiši le go ba baithuti ba moomela, go akaretšwa le go ba dithopaale tša setšhaba, badudi ba mmakgonthe, baruti, baedi/balekanyetši le go ba ditsebi mererong ya diarea tša go ithuta goba dihlopheng tša thuto.
Go tšweletšwa ga dikokwane tše bohlokwa tša bophelo go bohlokwa, e sego fela mererong ya go hlabolla bomotho, eupša gape le go kgonthiša gore boitsebišo bja bosetšhaba bja Afrika-Borwa bo thewe godimo ga dikokwane tše bohlokwa tša bophelo tša go fapana kudu le tša go gatelelwa nakong ya thuto ya kgethollo. Mohuta wa moithuti yo go ukangwago ka ga gagwe ke yoo a swanetšego go huetšwa ke dikokwane tše tše bohlokwa tša bophelo, yoo gape a swanetšego go bontšha kgahlego mererong ya bosetšhaba ya go thewa godimo ga tlhompho go demokrasi, tekatekano, seriti sa motho le ditokelo mererong ya bophelo le leago.
Area ya go ithuta ya polelo ye nngwe le ye nngwe ya semmušo e na le dikarolo tše tharo, e lego Polelo ya ka gae, Polelotlaleletšo ya mathomo le Polelotlaleletšo ya bobedi.
Mo nageng ya dipolelontši bjalo ka Afrika-Borwa go bohlokwa gore baithuti ba be le bokgoni bja maemo a godimo bja go bolela, bonnyane dipolelo tše pedi, le gore ba kgone go kgokagana/boledišana le batho ba bangwe ka dipolelo tša bona.
Area ya go ithuta Dipolelo e sepedišana tsela e tee le morero wa polelo ka ga thuto wa Kgoro ya Thuto. Morero wo o fa Makgotlataolo a Dikolo maikarabelo a go kgetha merero ya maleba ya polelo dikolong tša ona ao a nyalanego le ditikologo tša ona ka go gata ka mošito o tee le morero wa tirišo ya polelotlaleletšo bjalo ka karolo ya go tseba dipolelontši. Setatamente sa area ya go ithuta se thekga kharikhulamo go hlahla merero ya mohuta wo ya go lebana le go tšea diphetho ka dikolong.
Baithuti ka moka ba swanetše go ithuta polelo ya Bathobaso (Seafrika) lebaka la mengwaga ye e sego ka fase ga ye meraro mo mafelelong a Thutokakaretšo le Tlhahlo. Mabakeng a mangwe e ka rutwa bjalo ka polelotlaleletšo ya bobedi.
Maemo a kelo ya polelo ya ka gae a akanya gore baithuti ba tla sekolong ba šetše ba na le tsebo le kwešišo ya go bolela polelo yeo. Maemo ao a kelo a thuša tlhabollo ya bokgoni bjoo, gagolo bja mabapi le mehuta ya go fapafapana ya go bala le go ngwala (merero ya go bala, go ngwala, go bogela).
Polelotlaleletšo ya mathomo yona e akanya gore ga se gore baithuti ba tla sekolong ba šetše ba na le tsebo le kwešišo ya polelo yeo. Kharikhulamo e thongwa ka go hlabolla mabokgoni a baithuti go kwešiša le go bolela polelo yeo. Ka motheo wo, e bopa morero wa go ngwala le go bala. Baithuti ba kgona go šuthiša tsebo ya go bala le go ngwala tšeo ba ithutilego tšona ka polelo ya ka gae ge ba diriša polelotlaleletšo ya mathomo. Kharikhulamo e thuša go thekga baithuti bao ba tlogo diriša polelotlaleletšo ya mathomo e le polelo ya go ithuta le go rutwa.
Polelotlaleletšo ya bobedi yona e nepiša baithuti bao ba ratago go ithuta dipolelo tše tharo. Polelo ya boraro e ka no ba polelo ya semmušo goba polelo e šele. Maemo a kelo a kgonthiša gore baithuti ba kgone go ithuta ka polelo yeo mererong ya kgokaganokakaretšo.
Dipolelotlaleletšo tša bobedi.
Re šišinya gore polelo ya ka gae ya moithuti e swanetše go dirišwa go ithuta le go ruta ge go kgonega. Go bohlokwahlokwa ge e ka rutwa mo go Sehlopha sa Tlase fao bana ba ithutago go bala le go ngwala.
Dipolelo di bohlokwa maphelong a rena. Re di diriša go kgokagana le go kwešiša lefase la kgauswi le rena. Ka tsela yeo polelo e bopa boitsebišo le tsebo tša rena.
Dipolelo di na le maikemišetšo a go fapafapana ao a bonalago gabotse mo go Setatamente sa Area ya go Ithuta Dipolelo.
Ditetelo di 5 tše mabapi le tirišo ya polelo mererong ya go nagana le go gopodišiša tšeo di lego bohlokwa mererong ya polelo (LOLT).
Ditetelo tše di ngwadilwe go tšweletša nepišo ya mehuta ye e ikgethago wa tsebo le mabokgoni, le go dira gore di kwagale gabotse. Le ge go le bjalo, ge re diriša polelo, re logaganya tsebo, mabokgoni le mehola go itlhaloša. Ka go realo kokwane ye bohlokwa ya Setatamente sa Area ya go Ithuta e lebane le momagano ya merero ya polelo ka tsela ya go hlama le go momaganya dingwalwa.
Moithuti o kgona go theeletša tshedimošo le boithabišo, gomme a amega ka tshwanelo le ka tsenelelo mo bophelong ka kakaretšo.
Moithuti o kgona go kgokagana ka boitshepo le ka tshwanelo ge ba bolela bophelong ka kakaretšo.
Moithuti o kgona go bala le go bogela tshedimošo le boipshino gomme a kgona go iphetolele ka tshwanelo le ka go tsinkela mererong ya bokgabo, setšo le ya maikutlo mo dingwalong.
Baithuti ba tla ngwala mehuta ye e fapafapanego ya dingwalo tša nnete le tša boikgopolelo ba lebeletše mafapha a a fapafapanego.
Moithuti o kgona go šomiša polelo go gopola le go gopodišiša ka go realo ba hwetša tsebo, yeo a tlogo e beakanya le go e diriša go ithuta. Go na le tetelo ye nngwe gape ya dipolelotlaleletšo.
Moithuti o tseba a bile a kgona go diriša medumo, tlotlontšu le popapolelo ya polelotlaleletšo.
Go bala le go ngwala, go theeletša le go bolela, le tsebo ya popapolelo, le ge di tšweletšwa bjalo ka ditetelo tša go farologana, di swanetše go momagane go momaganywa ge go rutwa.
Bala le go sekaseka diponagalo tše bohlokwa tša sengwalwa se se sengwe sa mohuta woo mohlala, Go diriša lebjale le bonolo, go diriša mantšukopanyi/makopanyi, bjalo ka mathomong, ka morago, bjale, bj.
Ngwala sengwalwa se sefsa sa mohuta woo.
Go kgona go hlama le go hlatholla dingwalwa, baithuti ba nyaka tsebo ka ga polelo, tsebo ka ga dingwalwa, mabokgoni le mekgwa ya polelo.
Dingwalwa di na le mehola ye e rilego, gomme e ka ba karolo ye e logagantšwego le maikemietšo a dingwalwa tša go fapafapana. Mohlala, maikemišetšo a dipapatšo ke go hlohleletša babadi, batheeletši goba babogedi go diriša setšweletšwa.
Ithuta ka fao ba ka hlalošago mehola ye bohlokwa dingwalweng tša go hlangwa ke bona - mohlala, kgotlelelo, bolo, tlhompho, boipshino, bobotse, metlae, thaloko.
Polelo ya go ituta gape e ka logaganywa ka merero. Ka go diriša merero go dira gore moithuti a kgone go bopa tlotlontšu ya go nyalelana le sererwa/tabakgolo.
Go kgetha merero le direrwa ka šedi ye kgolo go ka hlohleletša kgahlego ya moithuti.
Kgetha direrwa tša maleba mo maphelong a baithuti, le tša go ba goga maikutlo ka go tšweletša tšeo ba sa di tsebego.
Hlaola merero le direrwa tša go kgokagana le Ditetelo tše bohloklwa tša go hlabolla. Mohlala, baithuti ba swanetše go kgatha tema mererong ya ditokelo tša botho le merero ya tikologo, bjalo ka merero ya bodiidi, HIV/AIDS, go ba le mobu/naga le tirišo ya meetse.
Dipolelo ke sebetša se bohlokwa go fihlelela ditokelo tša botho le merero ya tikologo. Ka maemo a kelo a tšona Setatamente sa area ya go ithuta dipolelo se hlabolla sebetša seo go fihlela bokgoni bja magomong. Baithuti ba swanetše go tseba dipolelo tše pedi goba dipolelontši ka tshwanelo gobane di na le ditlabakelo tše bohlokwa tša go kgontšha go tseba lefase le ba phelago go lona go akaretšwa le dingwalwa tša molomo le tša go ngwalwa tša mabapi le lona. Ba swanetše go kgona go tsinkela dingwalwa tšeo le gore ba kgone go di ngwalolla ka tsela ya go godiša ddikgonagalo tša go nyalelana le ditokelo tša botho le merero ya tikologo.
Baithuti ba bantši mafelelong ba tla ithuta diarea tša go ithuta tše dingwe ka go šomiša polelo ya tlaleletšo. Ba swanetše go itokišetša taba yeo ka polelotlaleletšo ka mo phapošingborutelo. Mohlala, ba swanetše ba kgone go nagana ka polelo ya tlaleletšo, ba kgone go botšiša dipotšišo tša go šikinya mogopolo ka yona.
Dipuku tša Kreiti ya 4 di na le tlotlontšu ya mantšu ao a ka bago a sekete. Mošomo wo mongwe wo mogolo wa polelo ya tlaleletšo ka phapošingborutelo ke go thuša baithuti go hlabolla tlotlontšu ya bona. Barutiši ba swanetše go fihlelela taba yeo, gomme, ka mehla ba ele tlotlontšu ya baithuti ka dinyepollo tša mantšu tša go fapafapana.
Mathomong - Kreiti ya R le ya 1.
Baithuti ba thoma go ithuta polelo ya tlaleletšo kudu ka go theeletša, mohlala, ba theeletša dikanegelo tšeo di nago le poeletšo ya mantšu le dibopego tše mpsha. Moanegi wa kanegelo o šomiša matsogo, diswantšho le ditlabelo tšeo a di tsebago go tšweletša tlhalošo ya kanegelo gabotse. Baithuti ba tla hlwaya tsebe go theeletša polelo ye mpsha le go kwešiša seo se bolelwago. Ka tsela yeo ba thoma go ithuta mantšu, sebopego, medumo le mekgwa ya go boledišana. Gantši, mo sebakeng se, kwešišo ya baithuti e feta ka fao ba ka hlalošago ditaba ka gona.
Ge baithuti ba gola ka boitshepo le go ba le kwešišo, ba tlo thoma go bolela.
araba dipotšišo tša lentšu le tee goba a mabedi; opela dikoša tše bonolo; le go hlagiša dipapadišane.
Go ka no ba bohlokwa gore baithuti ba šomiše polelo ya bona ya ka gae kudu go swana le go hlaloša ka fao kanegelo e tšweletšago maikutlo a bona ka gona, gomme ba tla nyaka go tšhelwa ka direto le ditlhohleletšo gore ba be le boitshepo tirišong ya polelo.
Go bohlokwa go thea motheo wo o tiilego wa kwešišo go polelo yeo e bolelwago. Kwešišo ye e akaretša tsebo ya thutapolelo le tlotlontšu, tšeo di tla rutwago bana ge ba theeletša le ge ba thoma go šomiša polelotlaleletšo. Motheo wo o bohlokwa kudu ge bana ba ithuta go bala le go ngwala ka polelo ya tlaleletšo. Go theeletša dikanegelo le gona ke motheo wa go ithuta go ngwala le go bala. Baithuti ba ithuta gore dikanegelo di hlangwa bjang. Mohuta wo wa tsebo o bitšwa 'go bala le go ngwala ga motheo'.
Barutiši ba swanetše go ba hlohleletša bongwading bja mohuta wo gore ba ithute. Gape barutiši ba ka thuša bana bao ba thomago go rutega ka go ba agela tikologwana yeo e šišitšego ka bobadi le bongwadi ka diphapošing tša borutelo le ka go ba neela dipuku tše di tletšego ka diswantšho le mantšu a se nene.
Ge baithuti ba kgona go bala le go ngwala ka polelo ya bona ya gae, go tla ba bofefo go bona go fetišetša bokgoni bjoo polelong ya tlaleletšo. Le ge go le bjalo, go fetišetša bokgoni bjoo, go tla ya le tsebo ya bona ya polelo ya tlaleletšo kudu tsebo ya bona ya tlotlontšu le popapolelo.
Ba ka kgona go bala, ka polelo ya gae, mafoko a a latelago go tšwa kanegelong mohlala: 'Mpho o fofa legora. Ke le letelele kudu.'
Le ge e le gore bontši bja ditlhaka bo emela medumo ya go swana, tše dingwe di a fapana. Mohlala 'f' ke tumapouinong mo go 'fofa' yeo e swanago le 'f' mo go 'fence'. Se bohlokwahlokwa ke gore mantšu a 'jump over', 'fence' le 'very high' a swanetše go ba mo tlotlontšung ya bomolomo ya ngwana, gomme o swanetše go a tseba go ya ka popapolelo gore 'it' e amana le legora.
Nnete ke gore, bana ba ba šetše ba ithutile polelo ya ka gae malebana le tirišo ya diswantšho go ba thuša go tšweletša tlhalošo ya mantšu. Ka fao ba thala diswantšho ka polelo ya ka gae, le ge go le bjalo ba swanetše go kwešiša diponagalo tša go ikgetha tša polelotlaleletšo.
Baithuti ba swanelwa ke gona go tšwela pele ka go ithuta mabokgoni a go theeletša le a go bolela. Ba swanetše ba kgone go theeletša dingwalwa tše diteletšana tša go ba le tlotlontšu le thutapolelo tše di fapafapanego. Go ka no ba le tlhokego ya tswakanyo ya dipolelo nako le nako (mohlala, ka go neela maikutlo a bona mabapi le kanegelo) fela ka mehla ba swanetše go šomiša Seisimane mo go kgonegago. Baithuti ba swanetše go kgona go botšiša dipotšišo fao ba sa kwešišego le go tšea magang ka dihlogo tše di tlwaelegilego.
Go hlabolla bokgoni bja go bala, baithuti ba swanelwa ke go thoma go bala dipuku tše mmalwa ka kgato ya maleba ya polelo. Go ba le tlotlontšu ye kgolo go bohlokwa, ka fao baithuti ba tla thoma go itirela pukuntšu ya bona. Go bala le go ngwala ke ntepa le lešago. Ke ka go bala dipuku tše di fapafapanego moo bana ba tla ithutago go ngwala.
go ngwala mananeo a go fapafapana; le go ngwalolla le go ngwala mafoko.
Baithuti ba swanetše go tiišeletša tsebo ya bona ya polelo ya tlaleletšo ka go bala le go ngwala polelo ya bona ye mpsha. Ka go se gapeletšwe ke motho ba swanetše go bala ka bophara dipuku tša go thekgwa ditabeng tša nnete le tša go hlangwa ka ditaba tšeo go ithometšwego tšona. Ba swanetše go tšwela pele go oketša tlotlontšu ya bona ka go ba le pukuntšu.
Baithuti ba swanetše go hlohleletšwa go ngwala ka polelo ye mpsha. Mo mathomong se se tla ra gore go dirišwe mantšu a goba ditemana tša go ikemela go fa diswantšho maina goba mafoko a go feleletšwa.
metheo' ya mafoko (mohlala, Sejo sa ka sa go ratega ke); le metheo' go ngwala dingwalwa tše bonolo (mohlala, pukupego).
Ge baithuti ba kgona go dira modiro woo ka go ikemela, re ka tloša difreimi tšeo gomme ra ba hlohleletša go ngwala ka ntle ga thušo ya mohuta woo. Re swanetše go lemoša baithuti gore ba se boife go dira diphošo. Gopola: maikemišetšo a rena ke go bopa boitshepo le bokgoni bja bona.
Baithuti ba swanetše go tšwela pele go hlabolla mabokgoni a go theeletša le go bolela, ka go kgatha tema mo dipoledišanong, ka go theeletša le ka go tšweletša dingwalwa tše telele tša go fapafapana. Ba swanetše go hlohlwa ka mediro ya go hlabolla polelotlaleletšo ka botlalo.
Baithuti ga se ba swanela go rutwa melao ya thutapolelo goba lenaneo la tlotlontšu.
ka go kwa le go bala mantšu le ditlhaka le medumo dingwalweng tša molomo le tša go ngwalwa; le ka go ngwala mantšu ao ba sa a tlwaelago ka dipukuntšung tša bona ka go ithuta go a diriša.
Mengwageng ya mathomo ya go ithuta polelo ya tlaleletšo, go bolela ka go elela (bokgoni bja go kwešiša le go kgokagana ka boitshepo) ke gona go lego bohlokwa go fetiša bokgoni bja polelo. Go hlabolla tlotlontšu ye kgolo ke motheo wa go bala ka go elela.
Morutiši o swanetše go fa baithuti sebaka sa go tiiša tsebo ya polelo ye ka go ba fa nako ya go e bolela gantši. Tlotlontšu ye mpsha e swanetše go dirišwa kgafetšakgafetša ka mokgwa wa go lomaganywa.
lemoga ka fao mantšu a bopšago ka gona (mohlala, lethabo/lethabjana); le go nyalanya mantšu a mafsa le ao ba a tsebago a polelo ya ka gae.
Ge bana ba kgona go bala le go ngwala, ba tla thuša go hlabolla tlotlontšu ya bona ka go bala ka go phatlalala le ka go ngwala mantšu go ya ka lenaneo ka mo pukuntšung ya bona gomme ba ithuta ona.
Baithuti ba swanetše go theeletša kutšwana ka fao polelo ya tlaleletšo e bolelwago ka gona gomme se ke motheo wa tlhabollo ya mabokgoni a mangwe ao a amanago le polelo.
Baithuti ba tla swanela go thoma go itlhaloša ka polelo ya tlaleletšo ka tsela ye bonolo. Ba tla thoma go kgona go bolela le batho ba merafe ye mengwe. Ba swanetše go lemoga ka boitemogelo gore tsebo ya polelotirišwa ke lehumo.
Go bala ka go naba go bohlokwa mo tlhabollong ya polelo, go ithuta go ngwala go akaretšwa le boipshino le go ithuta ka tša lefase. Dingwalwa tša go balwa di neela mothopotswakanya wa go ruta le go ithuta wo o lego bohlokwa mo go mabokgoni a mangwe a go ithuta polelo.
Go ngwala go nyakile go sepelelana le go bala, ka go realo ke sebetša se bohlokwa mo go ithuteng ga kharikhulamo. Go ithuta go ngwala gabotse ka polelotlaleletšo go bohlokwa ge baithuti ba swanetše go ithuta diarea tša go ithuta tše dingwe ka polelo yeo.
Baithuti ba tlo thoma go kwešiša dikgopolo, gomme ba tla ithuta mabokgoni le mekgwanakgwana ya go nagana le go inyakela tshedimošo mo go diarea tša go ithuta tše dingwe. Go bohlokwa gore baithuti ba kgone seo ka polelotlaleletšo, kudu ge e le gore ba swanetše go diriša polelo yeo go ithuta diarea tše dingwe.
Thutapolelo le tlotlontšu ke yona metheo ye bohlokwa ya polelo. Tlotlontšu ke motheo wa bokgoni bja go elela ge motho a bolela. Ge Baithuti ba swanetše go fihlelela magato a mabjalo a bokgoni ka polelo ya ka gae le ya tlaleletšo mo mafelelong a Kreiti ya 9, gona tlhabollo ya tlotlontšu e swanetše go ba kokwane ya mathomo ye bohlokwa go tloga go Kreiti ya R go ya godimo.
Mo dikarolong tše di latelago, maemo a kelo a tetelo ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta a tla fiwa kreiti ye nngwe le ye nngwe. Go fiwa mehlala ya dingwalwa ya go dirišwa ge go logaganywa go ithuta polelo. Ye ga se mehlala fela, morutiši a ka tlaleletša ka ya gagwe ya go nepagala (ya dingwalwa).
Barutši ba swanetše go gopola gore ga se baithuti ka moka bao ba bilego le sebaka sa go ithuta Kreiti ya R. Dikgopolo, mabokgoni le dithekniki tša Kreiti ya R di swanetše go rutwa le go logaganywe le Kreiti ya 1.
thala diswantšho ka kanegelo; le go bolela ka fao kanegelo a amilego maikutlo a gagwe.
Logaganya kanegelo go sepelelana le maphelo a bona. Dipoledišano tša mohuta wo di tla ba ka polelo ya ka gae.
Kwešiša ditaelo tše bonolo tša molomo gomme a di diragatša (mohlala, Etla mo. Ema. Tsoga, bjalobjalo).
Laetša tlhompho go baithuti ba bangwe ka go ba neela sebaka sa go bolela, go ba theeletša le go ba tutuetša gore ba bolele ka polelotlaleletšo.
Moithuti o kgona go bolela ka boitshepo le ka tshwanelo ge a gola mo bophelong ka Fetola madume a bonolo le go šadišana gabotse ka kakaretšo tshwanelo le go leboga batho.
Opela le go diragatša dikoša le dithaloko ka hlogo ka morethetho le ka segalo sa maleba (mohlala, Antutulele, Ngwana robala).
omiša mantšu a go laetša boikokobetšo le tlhompho ge a leboga','tshwarelo'.
Kwešiša kgatišo ya mantšu ao a tlwaelegilego a kgašo (go swana le maswao a kgwebo) le a tikologong ye e rilego (mohlala, maswao a tsela, bjalo ka STOP, SEPELA).
Bolela modumo wa tlhaka ya mathomo ya leina la gagwe (kgato ya mathomo ya go lemoga medumo).
Ithute dikošana le diretwana tšeo di hlabollago temogo ya go ba gona ga medumo (mohlala, segwagwa, segwagwa, segwagwa, sa re mpepumpepumpepu, nna ka gana, ka gana, sona sa lla, sa lla, sa lla).
Bala dipuku tša diswantšho.
Thala diswantšho moo go tšona morutiši a pharilego ditlankana.
Lemoga gore go ngwala le go thala go a fapana.
Kwešiša maikemišetšo a go ngwala - ke gore go tshotshoma ka tlhalošo.
Ngwala mantšu a bonolo ao a šetšego a a tseba ka go a bolela.
Leka go ngwala ka boyena (mohlala, go ngwala leina la gagwe).
bogolo (saese) (mohlala, bogolo, bonnyane); le mmala (mohlala, boso, bohubedu).
upa dikwano (mohlala, ka go diragatša ditaelo tša go swana le tše serolwane mmogo').
Bontšha kwešišo ya dibopego tša dipotšišo: Neng Bjang, Kae, Lebaka, Efe, Nka..?
Laetša kwešišo ya mafoko a bonolo a lebaka la bjale le a lebakatšweledi la lebjale ge go bolelwa (mohlala: Yena o rata sekolo; yena o a bala).
Kwešiša medirišotaelo (mohlala, Ema!, Sepela gae!, Eya le yena!).
Kwešiša mathuši a madiri (mohlala: tla, fo, dio, no).
Kwešiša dibopego tša kganetšo.
ekiša kanegelo; le ka go bolela ka fao kanegelo a amilego maikutlo a gagwe.
bolele ka maikutlo a gagwe mabapi le kanegelo ka go diriša leleme la ka gae ge go nyakega.
Kwešiša ditaelo tše bonolo ka go di diragatša (mohlalaŠEmiša matsogo').
kgona go nagana gore kanegelo e ka ba mabapi le eng ka go no lebelela hlogo ya yona.
ntšha maikutlo a gagwe mabapi le kanegelo; le go fa kakaretšwana ye kopana ya kanegelo ka thušo ya morutiši.
Thala seswantšho le go bolela, go ngwalolla goba go ngwala mantšu a makaenyana ka seswantšho Hlaloša ditaba tšeo di diregilego ka go hlaloša ditiragalo go ya ka tatelano ya maleba.
araba dipotšišo tše di amanyago kanegelo le bophelo bja gagwe ka polelo ya ka gae. Kwešiša tlhalošo ka go ngwala ditaba tša maleba (mohlala, go feleletša tšhate).
Moithuti o kgona go theeletša ka nepo ya o kgona go hlaola magareng ga medumo go hwetša tshedimošo le boipshino/ mathomong le mafelelong a lentšu , mohlala, lentšu boithabišo, gomme a amega ka tshwanelo leo le thomago ka 'b'; le go a kgona go lemoga dihlogo tša maina tša go laetša le ka tsenelelo mo bophelong ka kakaretšo bontši motho = batho.
Laetša tlhompho go baithuti ba bangwe ka go ba neela sebaka sa go bolela, go ba theeletša le go ba tutuetša gore ba bolele ka polelotlaleletšo.
Diragatša kanegelo le go bolela mantšu ao a Kwešiša ditaelo le tatelano ya tšona mohlala, boletšwego ke moanegwa:melao ya go raloka papadi ye e itšego.
beakanya diswantšho ka tatelano ya tšona le gokgomagantšha mantšu le diswantšho; le go ntšha maikutlo a gagwe mabapi le kanegelo.
Kwešiša ditiragalo go ya ka fao di latelanago ka Go ba le kwešišo ya medumo: gona mohlala, Maabane, Matome o ile toropong.
hlaola magareng ga medumo ya ditumanoši tše Toropong o rekile dilo tše dintši. La mathomo o di fapanego tšeo di lego bohlokwa ge go balwa rekile merogo. Go tloga fao a reka diaparo). le ge go ngwalwa (mohlala, 'e' ka go 'reta' le 'e' ka go 'moreti'); le go lemoga ditumanoši tšeo di rotogilego (mohlala, 'e' ka go 'reka' ga e swane le 'e' ka go 'moreki' yeo e rotogilego).
Kwešiša tlhalošo gomme ba kgona go hlaloša seo Laetša tlhompho go baithuti ba bangwe ka go ba se bolelwago (mohlala, Le bonala ge go se na, neela sebaka sa go bolela ka go ba theeletša le go maru. Ke nkgokolo. Le bonala mosegare fela. Ge ba tutuetša ge ba leka go bolela polelotlaleletšo ya le le gona ga re apare dijesi. Ke eng). bona?
Laetša kwešišo ya tatelano ya ditaelo (mohlala, Tswalela lebati. Le notlele).
lemoga modumokwano wo o tšwelelagomantšung a dikošana le diretwana (mohlala, kunku robala dingwe di robetše, kunku robaladingwe di robetše); le go lemoga tšhomišo ya 'lefetile' le 'letlago' momafokwaneng mohlala, 'ngwana osepetše'lefetile, 'ngwana o tlo sepela'letlago.
Laetša tlhompho go baithuti ba bangwe ka go ba neela sebaka sa go bolela, go ba theeletša le go ba tutuetša gore ba bolele ka polelotlaleletšo.
Ka mantšu le dikafoko tše bonolo (mohlala, Re tsogile/Lena le kae)?
Opela le go diragatša dikoša le dithaloko ka hlogo ka morethetho le ka segalo sa maleba.
Diriša le go fetola madume le go šadišana botse, go akaretšwa le go kgona go kgopela le go leboga ka tshwanelo.
Kgona go bolela le go itlhaloša gabotse ge baithuti ba laelwa go dira bjalo (mohlala, Ke kgahlwa ke/Ga ke kgahlwe ke ).
Bitša mantšu a a tlwaelegilego ka segalo sa tshwanelo.
omiša mantšu a go laetša tlhompho a go swana le hle, ka kgopelo, tshwarelo.
Araba dipotšišo ka tshwanelo. Araba dipotšišo ka mantšu goba dikafoko.
Botšiša fao a sa kwešišego mohlala, Ga ke Botšiša go hwetša tsebo mohlala, A na le ka kwešiše. Ke kgopela gore le boeletše potšišo. boeletša potšišo gape?
hle', 'ka kgopelo', 'ke a leboga' le go kwešiša tšea dikgang ka hlogo yeo e tlwaelegilego; le mantšu a tlhompho a go fapafapana mo polelong go mohlala, Mme, Koko, Rakgolo, Bomma, Bobuti.
bolela ka tatelano ka ga maitemogelo a gagwe goba ka ditaba tše di itšego.
Fa ditaelo tše bonolo. Fa ditaelo.
Bolela ditaba goba maitemogelo a gagwe ka Hlaloša tshepetšo mohlala, go itokišetša go ya tatelano. sekolong.
Bolela ka seswantšho goba sethalwa. Bolela ka seswantšho, senepe goba selo.
Ithuta ka hlogo le go diragatša dikoša le diretwana Diragatša diretwana goba dikoša.
Go ruta bana mokgwa wa nnete wa go bitša Hlokomela kwagatšo goba go bitšwa ga mantšu mantšu bjalo ka karolo ya go bala.
ithuta ditumanoši tša gare e lego 'e' le 'o'; le go hlokomela pitšo ya mantšu le segalo bjalo ka karolo ya go bolela mohlala, go diriša moretheto le kgatelelo ya dipatrone tša polelotlaleletšo.
Ithute go diriša ditumanoši tša tlase le tša godimo, Laetša temogo ya mekgwa ya maleba ya go bolela mohlala: 'i' ya go 'bina' le 'a' ya mo go 'bana'le batho (mohlala, tsela yeo ka yona mekgwa ya go laetša tlhompho e fapanago ka gona dipolelong ka go fapana ga tšona).
Kgethologanya magareng ga ditumanoši tše di hlatlošitšwego le tše di sa hlatlošwago, mohlala: 'o' ka go 'roka' le 'o' ka go 'seroki'.
Laetša tlhompho le boleta gomme a bile a laetša le kwešišo gore mantšu a go laetša tlhompho a a fapana mo dipolelong go ya ka go fapana ga tšona (mohlala: Mme, Koko, Mmane Sentha).
kwantšha diswantšho le mantšu (mohlala, diriša mantšu a go ngwalwa go bontšha dilo/diswantšho); le go diriša diswantšho go kwešiša dikgwaletšo tše bonolo mo dikanegelong/dipukung.
Kwantšha mantšu le dilo, mohlala, ka go phara ditlankana mo dilong ka go thoma ka tšeo di swanago ka maina le tša polelo ya ka gae (mohlala, setulo/stoel, khomphutha/computer).
Latela ditaelo tše di gatišitšwego mo papetleng (mohlala: Fofa, Ema, Robala).
Diriša diswantšho tša go bogelwa gore a kgone go Diriša didirišwa tša go bonwa go tšweletša kwešiša dingwalwa: tlhalošo.
kwantšha diswantšho le mafoko; le go thala seswantšho seo se sepelelanago le lefoko.
Thoma go kgona go fa tlhalošo ya dingwalwa ka Kwešiša kanegelo ya seswantšho goba metlae ka go bala puku ye kgolo le morutiši: go bala mafoko le mantšu ka gare ga dipudula.
araba dipotšišo ka boripana go tšwa kanegelong; le ka thušo ya morutiši, ba kgona go bolela kanegelo ka mantšu a gagwe.
Kwešiša le go lemoga ditlhaka le mantšu: Bapetša diswantšho le/goba dinepe le ka go lemoga mantšu ao a šomišwago ka boitemogelo bja gagwe le maphelo a gagwe tlwaelo/tlotlontšu, mohlala, 'go swana le', gomme a di sekaseke ka tsinkelo Na ba swana le yena', 'bina'. mang mo kanegelong?
Bala dipuku tša diswantšho tša go ba le kgwaletšo e tee goba tše pedi.
Laetša go ba le tlotlontšu ya mantšu ao a tlwaelegilego, mohlala, 'nna', 'yena','bona', bjalobjalo.
kopanya mantšu a dilo tšeo di sepelelanago ka anega kanegelo ka mantšu a gagwe; le go lešakeng le tee, mohlala: 'gata' 'fata' 'rata', ahlaahla ditaba tšeo di bolelago ka maitshwaro bjalobjalo; goba tšeo di diregago setšhabeng ka polelo ya kopanya mantšu a medumo ya go swana ka ka gae.
lemoga mantšu ao a šomišwago ka mehla bjalo ka 'ya gago', 'ke rata'; le go diriša tsebo ya gagwe ya medumo le mabokgoni bjalo ka karolo ya leano la go kgona go bala le go ngwala kwagatšo ya mantšu le go peleta ge a ngwala.
Bala dipuku tša nnete le tša boikgopolelo ka go Lemoga le go kwešiša tlhalošo ya ditlhaka le rata go ba le tsebo le boithabišo.
lemoga ka go no lebelela mantšu ao a dirišiwago ka mehla ge go bolelelwa; le go kgona go diriša mabokgoni a go lemoga mantšu le go kgona go bala ka kwešišo go swana le go lemoga medumo didirišwa tša diteng le go eleletša ka kwešišo ya diteng tša temana.
Moithuti o kgona go bala le go bogela lemoga ditumammogo tša go thoma lentšu le tshedimošo le boipshino gomme a kgona ditumanoši: mohlala,'bina', 'roma'.
Laetša go ba le tlotlontšu ya mantšu a go tloga go Bala ka go elela ebile le ka lebelo. 250 go fihla go 500. Baithuti bao ba ithutago diarea tše dingwe ka polelotlaleletšo ba swanetše go ba le tlotlontšu ya mantšu a 500.
Balela godimo ka kwagatšo le segalo sa maleba.
Go iphošolla ka go bala gape go khutša le go bala lentšu gammalwa pele a ka le bitša.
lemoga diretwana tša bana; le go lemoga mesela(na) ye bothatana.
hlalošetša baithutikayena ka puku yeo ba e badilego; le go farologanya magareng ga dingwalwa tša saense le tše e sego tša saense.
Laetša bokgoni bja go bala mantšu ao a tlwaelegilego a magareng ga 700 le 1,500. Ge baithuti ba ithuta diarea tša go ithuta tše dingwe ka polelo ya tlaleletšo, gona ba swanelwa ke go phegelela go ba le tsebo ya mantšu a 1,500.
Ngwalolla gomme morago a ngwala mantšu le mafoko a makopana a go tsebega (mohlala, dišupo/ (leipole) le maina a dipuku tša go nyalana le dithalwa).
Diriša mantšu a bonolo a go tsebega go feleletša dibopego tša mafoko.
Dikafoko tša go swana le (mohlala, Ke nna , Ke dula ... , Ke rata ... , Ga ke dume ...).
Kgetha le go ngwalolla hlogwana yeo e hlalošago Ngwala mantšu a go ikemela ka boona mohlala, seswantšho. ditlankana (dileipole).
Ngwala lefokwana la go sepelelana le seswantšho. Kgoboketša mantšu ka pukuntšung ya bona.
Feleletša lefoko ka mantšu ao a tlogetšwego. Ngwala mantšu a a tsebegago ka mopeleto wa mmakgonthe.
Ngwala mafoko a šomiša 'sebopego se itšego' Ngwalolla mananeo gomme a fiwe dihlogwana mohlala, Ke rata.
leeba, nong, kgwale, kgaka.
Beakanya gabotse mafoko ao a Ngwala mafoko ka go diriša sebopego se se itšego hlakahlakantšwego gomme ba a ngwalolla. (mohlala, Nna nka).
Diriša ditlhaka tše dikgolo le dikhutlo. Ngwala mafoko ao a sa latelego sebopego se se itšego.
Diriša tsebo ya medumo go peleta mantšu ka go Ngwala mafoko ao a ithometšego ona fao a nepagala ge ba ngwala. ntšhago maikutlo a gagwe.
Ngwala mantšu ka go nepagala le ge ba sa a bone. Diriša ditlhaka tše kgolo, khutlo, fegelwana.
Lemoga le go phošolla mantšu ao a fošagetšego. Latelanya le go ngwalolla mafoko go bopa temana.
Ngwala mantšu ka go nepagala ka piletšo. Ngwala dingwalwana mohlala, dikarata tša taletšo, madume.
Ngwala mantšu ka go latelana go ya ka alfabete Ngwala ka thekgo tiragatšo ye kopana.
mohlala, ka gare ga pukuntšu ya moithuti.
Diphoofolo: Katse, Mpša, Kgomo, Nku. bonolo ya puku le ya kanegelo ye bonolo mohlala, Maloba ke ile Ke ka fao lehono...
mengwaga (mohlala, ke na le mengwaga ye e šupago); le bokgoni (mohlala, nka).
fapantšha ditshwano/kwano le diphapano mohlala, hlopha didiko mmogo.
hlopha dilo (mohlala, hlopha dilo tša go dirwa ka plastiki, gomme tša go dirwa ka kota di hlophelwe ka thoko); le tatelano ya dilo (mohlala, go tšwa go tše kgolo go ya go tše nnyane).
Kwešiša mantšu le tlotlontšu ya go nyalelana le: Kwešiša dikgopolo le tlotlontšu ye e amanago le boitsebišo (mohlala, Ke bolela Sepedi, kelo (mohlala, O tlile bjang O ka ela ka eng Go Xitsonga, le English). na le baithuti ba bakae)?
nomoro (mohlala, 11, 12).
bogolo/tekanyo/ saese mohlala, telele, kopana, kgolo.
sebopego mohlala, khutlotharo, khutlonne, naledi.
dišupo (mohlala, godimo, fase).
tatelano (mohlala, tee, pedi, tharo, nne). le bokgoni mohlala, Ke kgona go, Nka ngwala...
Diriša polelo go nagana: Diriša polelo go kwešiša dikgopolo le tlotlontšu lemoga phapano magareng ga dilo tša go tša go nyalelana le diarea tša go ithuta tša go swana le tša go fapana mohlala, gare ga hlapi fapafapana mohlala, tatelano ya ditiragalo le noga; thutong ya histori, hlaloša tikologo ya kanegelo, hlaola diripa go selo sa go felela mohlala, šomiša polelo ye e tšwetšego pele ye e dirišwago diripa tša mmele, sefatanaga; ka go mmetse.
latelanya dilo ka mananeo a tšona, diphure dintšhetšwe kgakala (mohlala, go bea dienywa lemerogo gore baithuti ba di bee ka dihlopha tšatšona); le go beakanya dilo (mohlala, go di bea go thoma kaye telele go fihla ka ye kopana).
Hlaola dilo ka go di hlaloša (mohlala, Ke kgomo, ke na le dinaka le mosela, molomo le maoto a mane. Ke fa batho nama).
Kwešiša go diriša karolo ye nngwe ya polelo ya mmetse (mohlala, hlakanya, aroganya, ntšha).
Ngwala tshedimošo tšhateng le mo dibopegong tše dingwe mohlala, ka go swaya leswao la go kgona le la go se kgone sefapano.
oma ka ditšhate: Botšiša dipotšišo go utolla tsebo.
dira dinyakišišo ka phapošingborutelo(mohlala, go nyakiša gore ke ba bakae bao baratago dijo tše di itšego gomme ba laetša tabayeo ka tšhate goba krafo ya diploko); le go dira lenaneo la go laetša ditiragalo lemengwaga yeo di diregilego ka yona (mohlala, ditiragalo tša bjale).
Kwešiša le go šomiša polelo ya ka mehla ya Diriša polelo go nagana: mmetse.
bapetša dilo (mohlala, Magareng ga kgomo le tonki ke efe yeo ba e ratago)?
Theeletša, go bala le go rarolla mathata a go Sekaseka tharollo ya mathata ka dihlopha lebana le mmetse, kudu go lebeletšwe mantšu a (mohlala, hlaloša gore ye bohlokwa ke efe yeo e go swana le 'kudu' le 'gannyane' 'ngwathelana', lego ye bohlokwa, le gona bjang magareng a 'ka moka' (mohlala, Matome o na le malekere a kgomo le tonki). lesome. O fa Mokgadi a mabedi. Na o šetše ka a makae)?
Hlama pukuntšu ya bona.
etšwa lesolo la go nyakišiša mohlala, ka fao baithuti ba tsenago sekolo ka gona ka taxi, dipese, dipaesekela, maoto, dikoloi; le go ngwala tshedimošo ka mekgwa ye e fapafapanego (mohlala, ka tafola, tšhate, seswantšho).
diriša tshedimošo go tšwa tšhateng, krafong, seswantšhong, goba go diriša seswantšho go ngwala goba go feleletša sengwalwa se sekopana.
Diriša pukuntšu ya maitirelo le ya bana, (ge go kgonega, go dirišwe dipukuntšu tša maleme a mabedi goba le tee).
Hlaloganya dibopego tša dipotšišo (mohlala, Neng Bjang, Kae, Lebaka)?
Kwešiša mafoko a bonolo (mohlala, Ke ja bogobe).
Kwešiša lebjale, lefetile le letlago (mohlala, Ke rata thuto/Ke ratile thuto/Ke tlo rata thuto).
Kwešiša medirišotaelo (mohlala, Ema!, Sepela gae!, Eya le yena!).
Kwešiša mathuši (mohlala, Ke tla ya sekolong).
Kwešiša dibopego tša kganetšo (mohlala, ga ke ye sekolong/A ka se ye sekolong/Ga se yena).
Kwešiša bontši bja maina (mohlala, monna/banna/ngwana/bana/mohlare/mehlare, go akaretšwa le dibopego tša bontši tša go se tlwaelege, mohlala, meetse, madi).
Kwešiša le go diriša sebopego se itšego sa dipotšišo (mohlala, Go diregile eng maabane/beke ya go feta/ ngwaga wa go feta/mesong O sepetše neng O kile wa)?
Kwešiša le go diriša lephethi mohlala, Maabane o bogile/ga se a boga TV) go akaretšwa sebopego seo se sego sa tlwaelega (mohlala, (jele, sepetše, bone).
Kwešiša le go kgona go šomiša mathuši a go laetša kgonego (mohlala, Nka bala. Nka bina).
Kwešiša le go šomiša mahlaodi (mohlala, nyenyane, kgolo, nyama).
Kwešiša le go kgona go šomiša mahlathi ka fao go swanetšego mafokong (mohlala, Mokgadi o hlapa meno ka mehla).
Fetola mahlaodi le mahlathi (mohlala, ye kgolo kudu, ye nyenyane kudu).
Kwešiša magareng ga mantšu ao a tlwaelegilego a 1,000 le 1, 500 ge a šomišwa mafokong ge baithuti ba fetša Kreiti ya 2. Fela, ge e le gore bathuti ba tlo ithuta diarea tša go ithuta tše dingwe ka polelo ya tlaleletšo, gona ba swanetše go tseba mantšu ao a ka bago 1,500.
Kwešiša go diriša dibopego tša dipotšišo tša go fapafapana (mohlala, Neng, bjang, kae, ka lebaka la eng, eng).
Kwešiša go diriša letlago (mohlala, Ke tlo ya sekolong gosasa. E ya go na lehono).
Kwešiša ka fao kgonagalo e hlalošwago ka gona (mohlala, A ka ithuta le yena ka moso).
Kwešiša ka fao nyakego e hlalošwago ka gona (mohlala, O swanetše go dira mošomo wa gago le wena).
Kwešiša ka fao polelo e dirišwago ka gona go latelanya dilo (mohlala, tšwela pele, gape, bjale, lapilego).
Kwešiša bontši bja maina (mohlala, monna/banna/ ngwana/bana/mohlare/mehlare, go akaretšwa le dibopego tša bontši tša go se tlwaelege, mohlala, meetse, madi).
Diriša mahlathi go ya ka lenaneo la tshwanelo (mohlala: Ga ke rate nama. Ga ke kgone go rutha).
Kwešiša mašalaina (a batho) (mohlala, nna, wena, yena, rena, lena, bona: Nna le yena le bona re ya sekolong).
Kwešiša matlema (mohlala, godimo ga, ka fase ga, tlase ga, ka ntle ga gagwe).
Kwešiša mahlaodi (mohlala, bogolo, bonnyane, le mahlathi, mohlala, gabotse, gampe).
Mo mafelelong a Kreiti ya 1 go be go kwešišwa mantšu a magareng ga 500 le 1,000 mo polelong ye e dirišwago.
Kwešiša mašalaina (a batho) (mohlala, nna, wena, yena, rena, lena, bona: Nna le yena le bona re ya sekolong).
Kwešiša matlema (mohlala, godimo ga, ka fase ga, tlase ga, ka ntle ga gagwe).
Bontšha kwešišo ya tšhomišo ya mahlaodi le mahlathi.
Diriša mahlaodi (mohlala, khubedu, telele, šoro).
Kwešiša mantšu ao a tlwaelegilego ao a ka bago 200 le 500 mabapi le dingwalwa tša molomo mo polelong (mohlala, O ngwadile sengwalwa gabotse).
Kwešiša mantšu a go tsebega mo polelong a magareng ga 1,500 le 3,000 mo mafelelong a Kreiti ya 3. Ge baithuti ba ithuta diarea tša go ithuta tše dingwe ka polelo ye e sego ya ka gae, gona ba swanetše go ikemišetša go tseba a 3000.
Mo Sehlopheng sa Tlase, baithuti ba swanetše go ba ba šetše ba kopakopane le tirišo ya polelo ye e sego ya ka gae (polelo ya tlaleletšo). Ba tla kwešiša bontši bja mantšu go akaretšwa le dibopego tša ona, le ge e le gore ba tla be ba sešo ba a rutwa ka tshwanelo. Ba tla be ba šetše ba na le sebete sa go bolela, go thabela kgokagano le go bolela polelo ye e sego ya ka gae ka go elela.
ba tla thoma go lemoga ka fao polelo ye e sego ya ka gae e šomago ka gona, gomme ba thoma go ba le taolo ye e rilego godimo ga yona; le go ba tla thoma go diriša tsebo yeo e hlabologago go lekola tirišo ya bona ya polelo, kudu ge ba ngwala.
Go bohlokwa go gopola gore polelo yeo ba ithutago yona ba e tseba gannyane gannyane. Le ge e le gore ba thoma go hlokomela tirišo ya tlotlontšu le thutapolelo, nepagalo ya tirišo ya mantšu le dibopego tša ona e tlo tšea nako go phethagatšwa. Ke phošo go gopola gore baithuti ba swanetše go tseba le go laola sebopego se tee pele ba fetela go se sengwe. Ba tla no tšwela pele go dira diphošo tše dintši, gomme seo se swanetše go bonwa bjalo ka karolo ya go ithuta polelo ye e sego ya ka gae (polelotlaleletšo). Le ge go le bjalo, ba swanetše go hlabolla kwešišo ya bona ye e tseneletšego ya malebana le gore polelo ye e sego ya ka gae e dirišwa bjang. Ka go dira bjalo e tla be e le gona go ithuta polelo yeo ka nepagalo.
Mo Sehlopheng sa Tlase, baithuti ba swanetše go ba babadi ba paale mo polelong ya bona ya ka gae go akaretšwa le dipolelo tša go tlaleletša. Ba swanetše go ba bjale ba na le boitemogelo bja dingwalwa tša go fapafapana tša bana. Mo dikreiting tša 4 go fihla ka 6 ba tla diriša tsebo yeo ya motheo gore e be bangwadi ba mmakgonthe.
Go ngwala mo kgatong ye go swanetše go thekgwa ka tshwanelo. Mathomong morutiši a ka ba thuša ka thekgo ye ntši, mohlala, ka tsela ya dibopego le mehuta ye e rilego ya dingwalwa, go swana le sereto se bonolo, pego ye bonolo, bjalobjalo. Ge baithuti ba thoma go lemoga sengwalwa, ke gore ka fao se bopilwego ka gona, gammogo le polelo yeo e dirišitšwego go sona, morutiši o tla thoma go fokotša thekgo ya gagwe go bona. Baithuti ba tlo thoma go leka go ngwala mošomo wa go etša woo ka bobona.
Le ge ba ithuta polelo ye e sego ya ka gae (polelotlaleletšo), tshepetšo ya go ithuta go bala le go ngwala e thoma go tiilela gannyane gannyane. Bana ba ithuta ka "go leka ga se makgona, makgona ke maboeletša". Ba nyaka lenaneo la go ba begela mediro ya bona ka nepo ya go ba thuša go ithuta, se bohlokwahlokwa ke go ba hlohleletša ka mešogofela.
Go bohlokwa go lemoga gore le ge e le gore tetelo ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta e na le bokgoni bjo bo fapanego le ye nngwe, go sa le bohlokwa gape go logaganya ditetelo tšeo mo lenaneong la go ithuta.
Mo go Sehlopha sa Gare, baithuti ba swanetše go hlohleletšwa go kgokagana ka polelotlaleletšo ya bona, ge go kgonega ka mo phapošiborutelong ka nako yeo e filwego ya thuto yeo. Taba yeo e bohlokwa ka gobane ba swanetše go thoma go bolela polelo yeo go hlagiša maikutlo a bona gore ba kgone go e tseba. Le ge go le bjalo, go sa na le nako ya go bolela ka polelo ya ka gae.
Mo kgatong ye, baithuti ba tla theeletša polelo ye e sego ya ka gae ka tshwanelo. Wo ke wona motheo wa tlhabollo ya mabokgoni ka moka a polelo.
Baithuiti ba tla ba le sebete sa go itlhaloša ka bobona gabonolo ka polelo ya tlaleletšo. Go bolela go swanetše go logaganywa le mabokgoni a mangwe.
Go bala go bohlokwa mo tlhabollong ya polelo, go akaretšwa le boipshino le go ithuta tikologo ya gago.
Go ngwala go logaganywa le go bala, ke dibetša tše bohlokwa mo kharikhulamong.
Baithuti ba tla kwešiša dikgopolo tše bothata gomme ba tla ithuta mabokgoni le mekgwanakgwana ya go nagana le go ikhweletša tsebo mo go diarea tša go ithuta tše dingwe.
Moithuti o tla kgona go tseba a be a kgona go diriša medumo, tlotlontšu le thutapolelo ya polelo ya tlaleletšo: Thutapolelo le tlotlontšu ke metheo ya polelo. Tsebo ya mmapaale ya thutapolelo le tlotlontšu e bohlokwa go baleng ka go elela. Bobedi di swanetše go rutwa ka tshwanelo le ka togagano go tšweletša go bala, go ngwala, go theeletša le go bolela.
Mo dikarolong tše di latelago, maemo a kelo a tetelo ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta a tla fiwa kreiti ye nngwe le ye nngwe. Go fiwa mehlala ya dingwalwa ya go dirišwa ge go logaganywa go ithuta polelo. Ye ga se mehlala fela, morutiši a ka tlaleletša ka ya gagwe ya go nepagala (ya dingwalwa).
Mo dikarolong tše di latelago, maemo a kelo a tetelo ye nngwe le ye nngwe a tla fiwa kreiti ye nngwe le ye nngwe. Mo mathomong a kreiti ye nngwe le ye nngwe, re tla fa mehlala ya dingwalwa tša go ka dirišwa go logaganya polelo ye e rutwago. Mehlala yeo ga se yona fela, ka go realo go ka oketšwa le ka ya gago ka go kgetha ye e nepagetšego dingwalweng tše di filwego.
Ela hloko: Barutiši ba swanetše go lemoga gore ga se baithuti ka moka bao ba ka bago ba tsene Kreiti ya R. Dikgopolo tša go swana le mabokgoni le mekgwa di swanetše go rutwa ka go logaganywa le Kreiti ya 1.
boeletša kanegelo ka tatelano ya maleba ka mabaka; le go akaretša kanegelo ka thekgo ya morutiši.
fetola ditaelo ka ditho tša mmele (mohlala, go dira selo se se rilego); le go theeletša ditaelo tše bonolo tša molomo go swana le go hwetša lefelo le le itšego mo mmepeng goba mo polaneng.
boitshwaro le leago gammogo le ditaba tše boledišana ka ga merero ya go amana le bohlokwa tša go swana le 'Na thutasetho ya boitshwaro le leago gammogo le ditaba tše kanegelo ye e na le bonnete ka dinako ka bohlokwa tša go swana le 'Na moka' A bolele ka go tswaka polelo ge go moanegwathwadi ke motho wa mohuta mang?
kgonega; Na maitshwaro a gagwe ke a mabjang Na hlagiša thumo yeo e sa swanego le yeo e semelo sa gagwe se tšweletšwa ka mokgwa wa tšwelelago mo kanegelong a ka no tswakanya go kgotsofatša goba go na le kgethollo go ya polelo ge go nyakega); ka ditumelo (go no fa mohlala)?
akaretša kanegelo ka thekgo.
boeletša kanegelo ka go e anega gape; le go akaretša kanegelo.
phaphošingborutelo; le go kwešiša ditaetšo tša molomo ka go di ngwala kwešiša ditaetšo tša molomo ka go latela tsela le go di latela mo mmepeng goba mo pola le go hwetša lefelo mo mmepeng goba mo neng; le go polaneng araba dipotšišo.
Moithuti o tla kgona go theeletša ka nepo hlaola batho, dilo goba mafelo; le go ya go hwetša tshedimošo le boipshino, phara seswantšho ka ditlankana.
Araba dipotšišo ka ga seo se diragetšego pele, la bobedi, bjalobjalo.
neela sebaka sa go bolela.
go ba theeletša kgothaletša maitekelo a bona a go bolela polelotlaleletšo.
Lemoga goba go swaya tshedimošo ya maleba lemoga goba go swaya tshedimošo ya maleba mohlala, godimo ga tšhate. mohlala, godimo ga tšhate; le go araba dipotšišo.
araba dipotšišo ka ga seo se diragetšego pele, araba dipotšišo ka ga seo se diragetšego pele, la bobedi, bjalobjalo; le go la bobedi, bjalobjalo; le go gopola ditiragalo tšona tšeo ka moka ka ntle le gopola ditiragalo tšona tšeo ka moka ka ntle le thušo. thušo.
theeletša le go ba kgothaletša maitekelo a bona theeletša le go ba kgothaletša maitekelo a bona a go bolela polelotlaleletšo; le go a go bolela polelotlaleletšo; le go kgothaletša maloko a dihlopha tše dingwe go kgothaletša maloko a dihlopha tše dingwe go thušana le tše dingwe. thušana le tše dingwe.
neela dikarabo tše kopana; le go kgatha tema mo dipoledišanong tše di tlwaelegilego.
setšo (mohlala, mokgwa wa go laetša botho ka polelotlaleletšo); le go hlakahlakanya dipolelo ge go le maswanedi (mohlala, go dumediša motho yo o sa mo tsebego yo sa bolelego polelo ya geno).
neela ditaelo tše bonolo; le go hlaloša batho, dilo le ditshepetšo tše bonolo.
hlagiša maikutlo a gagwe le go a fahlela; le go hlagiša maikutlo a gagwe le go a fahlela; le go hlagiša maikutlo.
bontšha go lemoga diphapano tša go ama leago bontšha go lemoga mehola yeo e swanago le setšo mohlala, kwešiša diphapano gomme a e tšweletša ka tsela tše di fapanego magareng ga go hlagiša botho ka polelo ya ka mo dipolelong tša go fapana mohlala, 'ke gae le ka polelotlaleletšo; le go kgopela' le 'please' ke mekgwa ye mebedi ya hlakahlakanya dipolelo ge go le maswanedi go hlagiša botho ka dipolelo tše pedi tše di mohlala, go hlakanya dipolelo ge o bolela le fapanego; le go yo a sa bolelego polelo ya geno, mo hlakahlakanya dipolelo ge go le maswanedi sehlopheng seo). (mohlala, go laetša tlhompho polelong ya motho yo mongwe.
bolela ka hlogo ye e tlwaelegilego gomme a bolela ka hlogo ye e tlwaelegilego gomme a itokišeditše yona mohlala, Radipapadi yo ke itokišeditše yona mohlala, Pabalelo ya mo ratago. meetse; le go dira dinyakišišo ka phapošingborutelo mohlala, ka go botšiša dipotšišo.
bophelong ka kakaretšo tšweletša sereto goba koša ya go tsebega; le go bapala thaloko ya go ama polelo.
thulano le theoleina leo e sego la maleba (mohlala, maina a mabe, maina a semorafe a go kodutla, maina a go kgetholla batšwantle, bjalo ka makwerekwere).
bapala thaloko ya go ama polelo; le go bapala thaloko ya go ama polelo; le go akanya le go hlaloša dikgonagalo mohlala, akanya le go hlaloša tšeo di ka kgonagalago.
Seo o ka se dirago ka R100.
kwešiša gore mokgwa wo o bolelago le motho thoma go lebelela ka tsinkelo mekgwa ya go yo mongwe; thea batho maina mohlala, ka fao makgoba le botšago ka kamano ya gagwe le motho yoo bašomedi ba bego ba thewa maina ke mohlala, moithuti a bitša morutiši 'Morena', a bengmešomo, basadi ba tšea difane tša bagatša bitša yo mongwe 'mogolle'; le go ba bona, dingwetši di rewa maina ka bofsa ke go bitša motho ka go mo kodutla mohlala, go ba bogadi, go bitša batho gore ke bitša motho yo mogolo gore ke 'girl/boy' goba makwerekwere, bjalobjalo.
lemoga ka fao baanegwa le thulaganyo di tšweleditšwego go hlagiša tebelelo ye e itšego (mohlala, Na banenyana le bašemane ba kgatha tema efe mo kanegelong Na go na le kgethollo go dikarolo tša banenyana le tša bašemane Goba na di a swana); le go lemoga tema yeo e kgathwago ke diswantšho mo go tšweletšeng tlhalošo (mohlala, Na seswantšho se se tšweletša bjang dimelo tša banenyana le bašemane)?
maekiši (mohlala, 'tswikitswiki'); le go phapano ya ka fao dipolelo di tšweletšago maekiši ka gona.
tšweleditšwego go hlagiša tebelelo ye e itšego laetše le go ahlaahla tša boitshwaro le tša mohlala, Na batho ba bagolo le ba bannyane leago mo go kanegelokopana mohlala, Na ba tšweletšwa ka mokgwa wa kgethollo goba kanegelo e na le bonnete goba e a kgetholla?
lemoga ka fao baanegwa le thulaganyo di le go tšweleditšwego go hlagiša tebelelo ye e itšego lemoga tema yeo e kgathwago ke diswantšho mohlala, Na batho ba merafe goba ditumelo tša go bogelwa (diswantšho/dinepe) mo go tša go fapana ba tšweletšwa ka mokgwa wa tšweletšeng tlhalošo mohlala, Na seswantšho kgethollo goba wa maleba wo o laetšago se se tšweletša bjang dimelo tša batho ba diphapano tša bona?
lemoga tema yeo e kgathwago ke diswantšho tša go bogelwa mo maemong a tlhalošo mohlala, Na batho ba setšo/merafe ya go fapana ba tšweletšwa bjang mo kanegelong?
le go hlagiša mekgwa ye e šielanago ya go tšweletša baanegwa le ditiro tša bona.
dipapišo (mohlala, O ja bjalo ka kolobe).
bolela ka selo (mohlala, letšatši) nke ke motho mohlala, Letšatši le a binabina; le go diriša mareo go hlaloša dikarolwana tše mohlala, poeletšomodumo, maekiši.
akaretša temana ka thušo (mohlala, tlatša dikgoba ka mantšu a maleba); le go bala dikgakollathuto tša diarea tše dingwe tša go ithuta.
Baithuti bao ba tlogo ithuta diarea tše dingwe tša go ithuta ka polelotlaleletšo bona ba swanetše go ba le tlotlontšu ya mantšu a 2500.
bala seswantšho, dikrafo le ditšhate (mohlala, akaretša temana gomme a be a laetšeseswantšho sa tatelano ya dintlha); lefokogolo le ntlhakgolo; le go bala ditšhupadipaka le mananeo a thelebišene bala dikgakollathuto tša diarea tše dingwe tša ka maano a go hwetša tshedimošo; go ithuta.
akaretša temana ka thušo (mohlala, beakanyamafoko go ya ka tatelano ya ona); le go bala dikgakollathuto tša diarea tše dingwe tšago ithuta.
Bala le go fetola dingwalwa tša leago mohlala, Bala le go fetola dingwalwa tša leago mohlala, ditaletšo.
hlaola dika/dikarolwana tša mongwalelo tšeo di nyalelanago le batheeletši (mohlala, lengwalo la segwera le la semmušo).
kwešiša kalo le moakanyetšo wa kgatišobaka hlaola ka fao dipapatšo di hlohleletšago babadi (mohlala, kgatišobaka ya sekolo goba ya bana mohlala ka go diriša; ba bannyane).
Saense goba batho ba ba tsebegago go rekiša le go tšwetša pele setšweletšwa.
kwešiša kalo le moakanyetšo wa kgatišobaka gomme a e bapetše le ya kuranta.
bala mehuta ye mengwe ye mefsa ya bala tshekatsheko ya pukwana ye bonolo; le go dingwalwa mohlala, pukutšatši ya motho ka rarolla nyepollantšu.
bala tshekatsheko ya pukwana ye bonolo; le go rarolla nyepollantšu.
tlwaelegilego; le go laetša go ba le tlotlontšu ya go kgona go bala baithuti bao ba tlogo ithuta diarea tše dingwe mantšu a magareng ga 3000 le 5000 ao a tša go ithuta ka polelotlaleletšo bona ba tlwaelegilego; le go swanetše go ba le tlotlontšu ya mantšu a 3500.
baithuti bao ba tlogo ithuta diarea tše dingwe tša go ithuta ka polelotlaleletšo bona ba swanetše go ba le tlotlontšu ya mantšu a 5000.
hlagiša maikutlo ka go ngwala (mohlala, a bolele ge e ba puku e be e kgahliša goba aowa); le go ngwale tshekatsheko ya puku ka morago ga go a ngwala 'freimi/motheo' goba 'sebopego'.
go ngwala molaetša wo bonolo.
hlagiša maikutlo ka go ngwala gomme a be a neele lebaka la go dira mošomo woo (mohlala, 'Ke ka lebaka la eng diteng tša puku di ngena goba di kgahliša'); le go ngwala tshekatsheko ya puku?
go ngwala molaetša wo mokopana bjalo ka wa poskarata.
hlagiša maikutlo ka go ngwala gomme a be a neele lebaka la go dira mošomo woo (mohlala, 'Ke ka lebaka la eng sereto se se phala se sengwe); le go ngwala tshekatsheko ya puku?
hlaola phapano magareng ga go bolela le go ngwala; le go ngwala seo se amago yena fela (mohlala, 'pukutšatši').
Boeletša sona sebopego seo go tšweletša mošito wa sereto, mohlala, 'Phefo e a foka, Matlakala a a fofa, le Mabjang a a opela.
Lehlabula le a bitša'.
ngwala papadi ye kopana goba poledišano ka thušo ye e rulagantšwego; le go ngwala kanegelo ye bonolo ka thušo ye e rulagantšwego.
Dira moakanyetšo wa sengwalwa sa pegoditaba dira moakanyetšo wa postara goba tsebišo.
thala postara le/goba tsebišo.
hwetša dipoelo go tšwa go baithuti ba bangwe le morutiši; le go ngwala gabotse ka morago ga dipoelo tša baithuti le go morutiši.
laetša tšwelopele ya bokgoni bja go ngwala kanegelo, papadi le poledišano (mohlala, ka go kgetha hlogo ya maleba, go diriša poledišano ka mo gare ga poledišano, diriša dikapolelo).
thala postara, papatšo, dipotšišonyakišišo; le go ngwala pego ye bonolo ya ditaba.
ngwala mošomokakanywa, bala ka tsinkelo, hwetša dipoelo go tšwa go baithuti ba bangwe le go morutiši.
peleta mantšu a a tlwaelegilego ka tshwanelo; le go thoma go diriša maswaodikga a mmalwa.
peleta mantšu a a tlwaelegilego ka tshwanelo; le go thoma go diriša maswaodikga a mmalwa.
tsebo ya sebopego (mohlala, thutapolelo, mopeleto, maswaodikga, phapano ye e lego gona ya thutapolelo magareng ga polelo ya ka gae le polelotlaleletšo); le go didiriša (mohlala, pukuntšu).
tseba le go kgona go diriša tlotlontšu ye e rilego ya diarea tše dingwe tša go ithuta; le go kwešiša le go tšweletša dingwalwa tša go dirišwa mo go diarea tše dingwe tša go ithuta (mohlala, tatelano ya nako).
araba le go thoma go botšiša dipotšišo tša maemo a godimo mohlala, Ke ka lebaka la eng , O nagana eng ka...?
Bophelo). mohlala (go bala ditaelo tša go dira teko ye bonolo ya saense, thekgo mabaka ao ka go ngwala dipoelo.
teko ye bonolo ya saense.
araba le go botšiša dipotšišo tše bothata mohlala, O ka gopola ka tlhalošo ye nngwe gape?
lekanyetša, go hlaola le go fa kahlolo gomme morago a fe mabaka a gago le mehlala ye e nepagetšego; le go ngwala ditlhalošo ka go fa mehlala.
Moithuti o tla kgona go diriša polelo go (mohlala, go eta ka sefofane); le go nagana le go gopodišiša, ka go realo a ka thekgo, ngwala ditlhalošo tše kopana gomme a hwetša tsebo yeo a tlogo e beakanya fe mehlala ye e nepagetšego (mohlala, kwantšha gomme a e diriša go ithuta kgopolo le tlhalošo ya yona, a be a fe mohlala).
ka thekgo hlaloša tshepetšo ya ditaba ya molomo, a e hlaloše ka go ngwala; le go akanyetša, a be a thale ka go swantšha ka mebepe, dipolane, ditšhate, dikrafo.
Diriša dipotšišo go ithuta: Kgoboketša le go ngwala tshedimošo ka ditsela araba le go botšiša dipotšišo tše bothata tša go fapafapana: (mohlala, O ka gopola ka tlhalošo ye nngwe etšwa lesolo la dinyakišišo (mohlala, go gape); nyakišiša ka ga moela wa difatanaga); le go beakanya dipotšišo go tšwa sengwalweng sa go akanyetša le go thala diswantšho ka go bontšha ngwalwa; dikarolwala tša tšona ka maina mo mebepeng, tatelano ya dilo mohlala, dikgato tša dipolaneng, ditšhateng, dikrafong?
ka thekgo, ngwala ka ga mehola le go hlokamehola (mohlala, go tlatša meetse kamoeteng); le go ngwala ditlhalošo ka go fa mehlala.
diriša tshedimošo go tšwa sengwalweng sa go ngwalwa go hlama krafo goba tšhate goba go fa maina a dikarolwana tša yona mo seswantšhong; le go diriša tshedimošo go tšwa tšhateng, krafong goba seswantšhong go ngwala sengwalwana.
akanyetša le go thala diswantšho ka go bontšha diriša tshedimošo go tšwa sengwalweng sa go dikarolwala tša tšona ka maina mo mebepeng, bogelwa goba sa go ngwalelwa go hlama krafo dipolaneng, ditšhateng, dikrafong.
diriša tshedimošo go tšwa tšhateng, krafong go ngwala sengwalwa; le go akaretša sengwalwa se sekopana ka mmepe (wa go hlohla kgopolo).
diriša tshedimošo go tšwa tšhateng, krafong gongwala sengwalwa; le go akaretša sengwalwa se sekopana ka mmepe(wa go hlohla kgopolo).
Ke ka lebaka la eng o sa?
A o gopola gore...
A o kile wa ka wa...
letlago (mohlala, O tla bala/Ke tla go bona ka moswane); le lefetile (mohlala, Ke feditše).
nka kgona go ya moketeng.
nka se kgone go ya moketeng.
nka ya moketeng.
o swanetše go ya moketeng.
ga se a swanela go ya moketeng.
go kgoga go tla go gwahlafatša.
go ja kudu go tla go bipetša.
Ke ka baka la eng?
Ke ka lebaka la eng o nagana gore?
gopola ka eng ka?
Ke ka lebaka la eng o se wa?
diriša sebopego sa kgonagalo ge go bolelwa le papetšo mohlala, 'go feta, go lekana le, ge go ngwalwa (mohlala, ge a ka šoma kudu, o mola');.
diriša sebopego sa modirišo-ge -peelano go diriša manšu a go laetša fao dilo di lego ge ba boledišana ka molomo le ka go ngwala ngwala le ge ba bolela mohlala, puku e godi mohlala, Ge nka ba le tšhelete ke tla reka mo ga tafola; le go puku; le go diriša mabopi go bolela ka molomo.
diriša matlema, ditaetši (dika) le mahlaodi.
kgolo, kgolokgolo, telele, teleletelele.
diriša dithabe(-tswalanyi) (mohlala, Gauta ye e epšago Gauteng ke seepša se bohlokwa sa go romelwa ntle; le go diriša tlogelo mohlala, Ke se bogale ka gobane se looditšwe.
Moithuti o tla kgona go diriša medumo, mahlathi a tlwaelo (mohlala, Ga se gantši a tlotlontšu le thutapolelo ya polelo ya nketela).
maina a go se be le bontši (mohlala, boleta, bogole, bofofu); le maina a go ba le bontši (mohlala, kgomo, dikgomo).
Kwešiša sebopego se bonolo sa lefoko kgokaganya mafoko ka 'le'; le go sekaseka mafoko a bonolo (mohlala, Hunadi o ya sekolong ka mehla).
sekaseka mafokonolo (mohlala, ngwana/o mantšu a go ngwalwa ka ditsela tše pedi lle/bogobe) (Oktoboro/Oktobore, phapano/phapang); le go mantšu a go gakantšha, (mohlala, gore/go re, ebile/e bile).
Oketša tlotlontšu ya gagwe: Kwešiša mantšu a go tsebega a magareng ga a sekaseka sebopego sa mantšu (mohlala, motho, 4,000 le 5,500 mo tirišong ya polelo mo batho, botho); mafelelong a Kreiti ya 6. Ge e ba baithuti ba ka dira dinyepollo tša mantšu; le go ithuta diarea tše dingwe tša go ithuta ka diriša dipukuntšu tšeo ba itlhametšego tšona. polelotlaleletšo gona ba swanetše go tseba a 5,500.
Kwešiša mantšu ao a ka bago magareng ga a 3,000 le 4,500 ge ba fetša Kreiti ya 5. Ge baithuti ba ithuta diarea tše dingwe tša go ithuta ka polelo ya tlaleletšo gona ba swanelwa ke go tseba mantšu a 4,500.
diriša pukuntšu ya mareo a maitirelo; le go kwešiša mantšu a go tsebega a magareng ga a 2,000 le 3,500 ao a sepelelanago le merero ye e rilego ya bophelo mo mafelelong a Kreiti ya 4. Ge e le gore baithuti ba tla ithuta diarea tše dingwe tša go ithuta ka polelo ya tlaleletšo, ba swanetše go ikemišetša a go kaaka a 3,500.
Mo Dikreiting tša 7-9 baithuti ba itokišetša thuto le tlhahlo ya ka moso le bophelo gape le lefase la batho ba bagolo la mošomo. Ka go realo ba swanetše go be ba le maemong a godimo a bokgoni bja go theeletša, go bolela, go ngwala le go nagana. Ditetelo tša go ithuta polelo le maemo a kelo di gatelela mabokgoni a bophelo le a go ithuta.
Baithuti ba tla bala le go ngwala dingwalwa tše bothata tša go fapafapana ka go ikemela go feta mo dikreiting tša peleng. Dingwalwa di tla akaretša tša go nyalelana le tša diarea tše dingwe tša go ithuta (mohlala, merero ya Saense ya Leago le ya Tlhago).
tloga go mafoko le ditemana tša go hlaloša tshepedišo, go akaretšwa le dipego tša saense ka botlalo; le go tloga go dikanegelo tše kopana go akaretšwa le go ngwala kutšwana ka ga dikanegelophelo. Baithuti ba tla bala le go ngwala dingwalwa tša go akaretša tša go bogelwa, dikrafo, tša go ama dipalo (mohlala, dinepe, diswantšho le dipalopalo). Ba tla oketša bokgoni bja bona ka mokgwa wa go hlama dingwalwa.
Ba tla hlabolla mabokgoni oa a nyakegago a go ithuta bophelong ge go nyakega.
ba ka dirišago methopo ya go swana le dipukuntšu, diensaeklopedia le inthanete; le ka fao ba tla ithuta go diriša mokgwa wa go nyakišiša wa go tsenelela wa go lebana le dingwalwa le tshedimošo. Tshwaotshwao: Mo go Dikreiti tša 7, 8 le 9, baithuti ba tla thoma go bala dingwalwa tša go hlophela kreiti ya bona.
Mo polelong ya tlaleletšo, go theeletša go bohlokwa mo go ithuteng ga polelo ye mpsha (mohlala, tlotlontšu, dika, thutapolelo, tsebo ya leago le setšo).
Moithuti o tla kgona go kgokagana ka bokgoni le boitshepo ge a bolela bophelong ka kakaretšo: Go ithuta polelo ya tlaleletšo ka tshwanelo go bohlokwa. Ka fao baithuti ba swanetše go fiwa sebaka, thekgo le tlhohleletšo go phethagatša mošomo woo.
Go bala go bohlokwa mo tlhabollong ya polelo, go akaretša go balela boipshino le go balela go ithuta ka ga merero ya tikologo. Go bala gape ke motheo wa bongwadi.
Go ngwala go nyakile go amana le go bala gomme ke sebetša se bohlokwa sa go dirišwa go nagana le go ithuta ka bophara ka ga diarea tše dingwe tša go ithuta. Go bohlokwa kudu mo tšwetšopeleng ya go ithuta le go bopa moagi wa mmakgonthe.
Baithuti ba tla kwešiša dikgopolo tše bothata, ba be ba laola mabokgoni a maemo a godimo a go nagana, gomme godimo ga moo, ba tla ithuta go tšwetša pele mekgwanakgwana ya go hwetša tsebo mo go diarea tše dingwe tša go ithuta. Tše ka moka, go ka thwe, di lebane le moratho wo bohlokwa wa go ithuta go ya go ile.
Tsebo ya mmakgonthe ya thutapolelo le tlotlontšu e bohlokwa mo go baleng, go ngwaleng le go boleleng ka thelelo. Thutapolelo le tlotlontšu di swanetše go rutwa go ya ka tirišo ya polelo ka go kgokaganywa le go bala, go ngwala, go theeletša le go bolela.
Mo dikarolong tše di latelago, maemo a kelo a tetelo ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta a tla fiwa kreiti ye nngwe le ye nngwe. Go fiwa mehlala ya dingwalwa ya go dirišwa ge go logaganywa go ithuta polelo. Ye ga se mehlalafela, morutiši a ka tlaleletša ka ya gagwe ya go nepagala (ya dingwalwa).
Moithuti o tla kgona go theeletša ka nepo ya go hwetša tshedimošo, gomme a kgona Kwešiša le go thabela dikanegelo, go akaretšwa tša go go iphetolela ka tshwanelo le ka tsinkelo hlamulwa ke baithuti ba bangwe, ka go: mo bophelong ka bophara fetola ka maikutlo le tsenelelo, go akaretša, go boeletša kanegelo, go araba dipotšišo; le go ela mošomo le go fa maikutlo/pegelo.
lemoga tebelelo (go tsinkela dikanegelo tša go ngwalwa ka tiragalo e tee); le go boeletša le go akaretša ka thekgo ye e rilego, ge go nyakega.
ngwala dintlha tše bonolo (mohlala, go feleletša ditiragalo tše di filwego, go bea dintlha tše di rilego ka lenaneo); le go diriša tshedimošo go feleletša tafola go swaya (go fa maina a dikarolwana tša seswantšho).
fetola ka maikutlo le ka tsenelelo ka go botšiša fetola ka maikutlo le tsenelelo ka go botšiša ka go fa karabo ya potšišo; le go dipotšišo; le go lekanyetša tlhathollo/phetolelo gammogo le lekanyetša phetolelo/tlhathollelo le tirišo ya thekniki ya go anega le go fa pegelo. thekniki ya go anega kanegelo le go fa pegelo.
lemoga tebelelo a kgone go tšweletša ye le go nngwe; le go hlaloša diponagalo tša dingwalwa tša sekaseka diponagalo tša mehuta ye e bomolomo tša mehuta ya go fapafapana fapafapanego ya dingwalwa tša go bolelwa mohlala, sereto goba sengwalwa sa go thewa (kanegelo, polelo).
itšeela dintlha tše bonolo ka go ngwala; le go itšeela dintlha tše bonolo ka go ngwala; le go tshedimošo go feleletša ditšhate/tafola goba diriša tshedimošo go feleletša ditšhate/tafola maina a diswantšho. goba maina a diswantšho.
laletša dikakanyo go tšwa go ba bangwe le go amogela dikgopolo tša bona; le go fapana, fela ba sa lwe, le go se tsenane ganong ge ba bolela.
itokišetša go hlohla ba bangwe ka boleta le go se ba tsene ganong; le go sola dikgopolo fela e sego motho.
itokišetša go hlohla ba bangwe ka boleta le go se ba tsene ganong; le go sola dikgopolo fela e sego motho.
ka kakaretšo anega dikanegelo go tšwa polelong ya ka gae go ya go ya tlaleletšo.
diriša polelo mererong ya go fapafapana: go hlaloša dikgopolo le maikutlo; go eletša go dira ditšhišinyo; le go kgatha tema mererong ya go fapafapana ya tiragatšo ka go diriša dibopego tša go fapana tša polelo (mohlala, poledišano ya mogala ya semmušo le ye e sego ya semmušo).
Bontšha bokgoni bjo bo hlabologilego go diriša diponagalo tša polelo ya go bolelwa go kgokagana le ba bangwe ka: kgatelelo ya lentšu, ditumanoši tša go fokola, segalo le morethetho.
fetolela goba go hlatholla melaetša.
fetolela goba a hlatholla melaetša; le go fetolela goba a hlatholla polelo ge go nyakega.
diriša polelo mererong ya go fapafapana: go diriša polelo mererong ya go fapafapana: go hlaloša dikgopolo le maikutlo; go eletša go hlaloša dikgopolo le maikutlo; go eletša go dira ditšhišinyo; le go dira ditšhišinyo; le go kgatha tema mererong ya go fapafapana ya kgatha tema mererong ya go fapafapana ya tiragatšo ka go diriša dibopego tša go fapana tiragatšo ka go diriša dibopego tša go fapana tša polelo mohlala, poledišano ya mogala ya tša polelo mohlala, poledišano ya mogala ya semmušo le ye e sego ya semmušo. semmušo le ye e sego ya semmušo.
Bontšha bokgoni bjo bo hlabologilego go diriša Bontšha bokgoni bjo bo hlabologilego go diriša diponagalo tša polelo ya go bolelwa go kgokagana diponagalo tša polelo ya go bolelwa go kgokagana le ba bangwe ka: kgatelelo ya lentšu, ditumanoši le ba bangwe ka: kgatelelo ya lentšu, ditumanoši tša go fokola, segalo le morethetho. tša go fokola, segalo le morethetho.
ka kakaretšo hlohleletša batho go tsena ditherišanong mohlala, O nagana ka ga eng, A ga o tsebe?
hlaloša dikgopolo le go di thekga ka mabaka (mohlala, Ke (be ke) (no) rata go bolela gore ka lebaka la gore...
hlaloša kwano (mohlala, O bolela nnete, le go se kwane (go ganetšana), mohlala, Ee, eupša); le go tswaka dipolelo fao go nyakegago gona.
diriša polelo go akaretša batho, e sego go tlogela ba bangwe.
hlohleletša batho go tsena ditherišanong hlohleletša batho go tsena ditherišanong mohlala, O nagana ka ga eng, A ga o tsebe, mohlala, O nagana ka ga eng, A ga o tsebe?
hlaloša dikgopolo le go di thekga ka mabaka hlaloša dikgopolo le go di thekga ka mabaka mohlala, Ke be ke no rata go bolela gore mohlala, Ke be ke no rata go bolela gore...
ka lebaka la gore; ka lebaka la gore...
hlaloša kwano mohlala, O bolela nnete, le go hlaloša kwano mohlala, O bolela nnete, le go se kwane (go ganetšana), mohlala, Ee, se kwane (go ganetšana), mohlala, Ee, eupša; le go eupša...; le go go tswaka dipolelo fao go nyakegago gona.
go tswaka dipolelo fao go nyakegago gona.
mmele ka tshwanelo; le go araba dipotšišo; le go ngwala dikamego/maikutlo/diphetolo.
diriša segalo, retšistara le polelo ya ditho tša mmele ka tshwanelo.
diriša polelo go akaretša batho, e sego go tlogela ba bangwe; le go bohlokwa go lemoga gore polelotlaleletšo e dirišwa neng le gore ya ka gae yona e dirišwa neng.
go bohlokwa go lemoga gore polelotlaleletšo e dirišwa neng le gore ya ka gae yona e dirišwa neng; le go bontšha temogo ya ka fao polelo e bopago tsebo le boitsebišo ka gona le go ruta batho (mohlala, polelo ka ga HIV/AIDS).
diriša dipalopalo le dingwalwa tša go bogelwa (mohlala, postara,); le go diriša direrwa/ditaba tša go hlohla kgopolo (mohlala, HIV/AIDS, ditokelo tša batho, merero ya tikologo).
hlaola kgopolokgolo; le ka kanegelo ye e sego sa saense, bontšha kwešišo ya moanegwa, thulaganyo le tikologo.
kwešiša a mangwe a mareo a go hlaloša dikarolo tšeo (mohlala, mothofatšo).
kwešišo ya moanegwa, thulaganyo le bontšha kwešišo ya ka fao sengwalwa se ka tikologo.
le go bapetša mehutangwalwa ya go fapafapana go e kwantšha le maikemišetšo mohlala, go laela, go hlohleletša.
kwešiša a mangwe a mareo a go hlaloša kwešiša a mangwe a mareo a go hlaloša dikarolo tšeo mohlala, mothofatšo. dikarolo tšeo mohlala, mothofatšo, tshwantšhišo.
hlaola maikemišetšo, batheeletši le kamano.
kgetha babogedi/babadi mohlala, A papatšo ye e lebane le bomang Ke ya bomang E ama bomang?
kgetha molaetša Dipapatšo di tšwelela kae?
kgetha polelo ya maikutlo; le go bolela gore o ekwa bjang ka go diriša polelo le gore ke ka le baka la eng a ekwa bjalo.
hlaola maikemišetšo, batheeletši le kamano; le go hlaloša diponagalo tša mohuta wa sengwalwa seo se balwago (lengwalo la segwera).
kgetha sediri, kamano, molaetša wa senepe, babogedi/babadi mohlala, A papatšo ye e lebane le bomang Ke ya bomang E ama bomang?
laetša seo se tlogetšwego senepeng; le go bolela ge e ba senepe seo se a gopolega a fe mabaka.
bala dingwalwa tša tshedimošo (mohlala, ditaodišwana tša kuranta tše kopana, tlhalošo ya tshepetšo go swana le go tšweletša pampiri); le go bala diswantšho, dikrafo le ditšhate.
kgetha sediri, kamano, molaetša wa senepe, babogedi/babadi (mohlala, A papatšo ye e lebane le bomang Ke ya bomang E ama bomang)?
hlabolla le go ela lebelo la go bala; le go fetleka dingwalwa - hlaola sererwa/taba, dintlha tše bohlokwa, le go diriša diponagalo tša thulaganyo/sebopego (mohlala, diswantšho).
tshwanelo le ka go tsinkela dikokwane tše diriša mekgwa ya go hwetša ditlhalošo tša mantšu bohlokwa tša bophelo tša go lebana le mohlala, bala mantšu ao a nyalelanago, kgopela yo dingwalwa tša bokgabo, setšo le maikutlo mongwe go fetolela; le go thoma go hlabolla le go lekanyetša lebelo la go bala.
bala tshwaotshwao ye bonolo ya puku; le go rarolla nyepollantšu.
diriša pukuntšu: kwešiša mantšu a a lego ka pukuntšung (mopeleto, go bitša mantšu, dikapolelo, tlhalošo); le go diriša thesaurose ye bonolo.
diriša mekgwa ya go hwetša ditlhalošo tša mantšu (mohlala, bala mantšu ao a nyalelanago, kgopela yo mongwe go fetolela); le go hlabolla le go ela lebelo la go bala.
bala mehuta ye mefsa ya dipuku (mohlala, tša lerato); le go bala tshwaotshwao ye bonolo ya puku.
diriša ditšhupane le methopo go hwetšatshedimošo; le go diriša pukuntšu le thesaurose ye bonolo.
kwantšha mekgwa ya go fapafapana ya go bala dingwalwa tša go fapana (mohlala, bala ditaelo ka go iketla ka tlhokomelo); le go diriša mekgwa ya go hwetša ditlhalošo tša mantšu (mohlala, bala mantšu ao a nyalelanago, kgopela yo mongwe go fetolela).
bala mehuta ye mefsa ya dipuku (mohlala, tša lerato); le go bala tshwaotshwao ye bonolo ya puku.
diriša ditšhupane le methopo go hwetšatshedimošo; le go ela le go kgetha dipuku ka go diriša ditšhupane le methopo.
Moithuti o tla kgona go bala ka nepo ya go go tsebega a 4000 le a 5500. Baithuti bao ba ithutago ikhweletša tshedimošo le boipshino diarea tše dingwe tša go ithuta ka polelotlaleletšo ba gomme a kgona go iphetolela ka swanetše go tseba mantšu a go feta a 5500.
Bontšha tlotlontšu ya bobadi ya magareng ga Bala le go fetola dingwalwa tša leago mohlala, mantšu a go tsebega a 5000 le a 6500. Baithuti ditaletšo tše bonolo, mangwalo a kgwebo: bao ba ithutago diarea tše dingwe tša go ithuta ka hlaola maikemišetšo, batheeletši le kamano; polelotlaleletšo ba swanetše go tseba mantšu a go hlaloša diponagalo tša mohuta wa sengwalwa seo se balwago (lengwalo la segwera); feta a 6500.
sekaseka tebelelo, thulaganyo ya tlhalošo, ka fao go angwago maikutlo a mmadi; le go akaretša tshedimošo.
Hlabolla tlotlontšu ya bobadi ya magareng ga mantšu a go tsebega a 6000 le a 7500. Baithuti bao ba ithutago diarea tše dingwe tša go ithuta ka polelotlaleletšo ba swanetše go tseba mantšu a go feta a 7500.
diriša dikarabo go tšwa poledišanongnyakišišo ka go ngwala pego goba go e hlaloša; le go ngwala mehutangwalwa ya go tsomega mo go diarea tša go ithuta, mohlala go ngwala pego.
ngwala mangwalo a segwera a bonolo (mohlala, go amogela taletšo, go fahlogela papatšo) ka go bontšha temogo ya diponagalo tša mohuta wa sengwalo.
bontšha tlhabollo ya go kgona go ngwala dikanegelo, direto, ditiragatšo (mohlala, akaretša poledišano mo kanegelong).
diriša dikarabo go tšwa poledišanongnyakišišo ka go ngwala pego goba go e hlaloša; le go ngwala mehutangwalwa ya go tsomega mo go diarea tša go ithuta, mohlala go ngwala pego.
ngwala mangwalo a segwera a bonolo (mohlala, go amogela taletšo, go fahlogelwa papatšo) ka go bontšha temogo ya diponagalo tša mohuta wa sengwalo.
bontšha tlhabollo ya go kgona go ngwala dikanegelo, direto, ditiragatšo (mohlala, akaretša poledišano mo kanegelong); le go fetolela dikanegelo ba dingwalwa tše dingwe tša go tšwa polelong ya ka gae.
dira nyakišišo a e ngwale (mohlala, bjalo ka pego goba taodišwana ya kuranta); le go ngwala mehutangwalwa ya go tsomega mo go diarea tša go ithuta, mohlala go ngwala pego.
ngwala metsotso ya kopano (mo kopanong ya lekgotla la baithuti); le go bontšha temogo ya mohuta, maikemišetšo, batheeletši, diteng le retšistara/mongwalelo.
ngwala pukutšatši goba jenale.
bontšha tlhabollo ya go kgona go ngwala dikanegelo, direto, ditiragatšo (mohlala, akaretša poledišano mo kanegelong); le go hlatholla dikanegelo le dingwalwa tše dingwe go tšwa polelong ya ka gae, hlokomela go kwešiša dika le ka fao di fapanago ka gona dipolelong tšeo.
GO NGWALA Beakanya dingwalwa tša dipolelotirišwa/media ka go: Moithuti o tla kgona go ngwala mehuta ye diriša 'freime' (motheo) go beakanya papatšo ye e fapafapanego ya dingwalwa tša nnete le bonolo.
tša boikgopolelo a lebeletše mafapha ao a diriša 'freime' go beakanya pukwana ya go rekiša.
diriša tsebo ya thutapolelo, mopeleto go rulaganya sengwalwa; le go nagana ka ga moakanyetšo le thulaganyo ya sengwalwa.
dira sengwalwa gore se logagane (mohlala ka go diriša mašala); le go thoma go amogela tebelelo bongwading.
rulaganya kgatišobaka, CD le bokantle bja le go puku; le go ngwala pego ya ditaba.
ngwala papatšo goba phamfolete ye bonolo.
hlokomela moakanyetšo le thulaganyo ya hlokomela moakanyetšo le thulaganyo ya sengwalwa.
ka hloko lekanyetša tebelelo ya gagwe; le go thoma go lemoga ka fao bongwadi bja gagwe bo huetšago mmadi ka gona.
gomme a e diriša go ithuta kwešiša dikgopolo tša go dirišwa mo go diarea tše dingwe tša go ithuta gomme a diriše tlotlontšu ye e nyalanego le tšona ka polelotlaleletšo, bjalo ka 'kgwebo' mo go Disaense tša Ekonomi le Taolo; le go kwešiša le go tšweletša dingwalwa tša go dirišwa mo go diarea tša dingwe tša go ithuta mohlala, tlhalošo ya saense Thutalefase le pego Saense.
botšiša le go araba dipotšišo tše bothatana (mohlala, Go tla direga eng ge); le go hlaloša le go hlopha.
kwešiša le go tšweletša dingwalwa tša go dirišwa mo go diarea tša dingwe tša go ithuta mohlala, tlhalošo ya saense Thutalefase le pego Saense; le go tšweletša sengwalwabogelwa goba sa krafo ka thušo ya sengwalwa (mohlala, seswantšho sa go hlalošwa).
ngwala ditlhalošo, ditlhopho le dikakaretšo.
ngwala dingwalwa tše di nyakegago mo go diarea tše dingwe tša go ithuta mohlala, dipego le ditlhalošo Saense; le go tšweletša sengwalwabogelwa goba sa krafo ka thušo ya sengwalwa (mohlala, seswantšho sa go hlalošwa).
nagana ka mehlala mabapi le dipego tša go akaretša; le go dira diphetho.
bala le go logaganya tshedimošo ya go tšwa dingwalweng tše bonolo tše pedi tša direrwa tša go swana.
dira dinyakišišo tše bonolo le go ngwala pego ya go akaretša (mohlala, dikrafo, ditafola, diswantšho, dipalopalo); le go diriša tshedimošo go tšwa sengwalweng sa go bogelwa goba go ngwalwa go bopa krafo goba tšhate goba go fa seswantšho maina.
bala le go tsinkela tshedimošo ya go tšwa dingwalweng tše pedi tša sererwa se tee; le go fetišetša tshedimošo go tšwa modirišong wo go ya go wo mongwe.
bala le go tsinkela tshedimošo ya go tšwa dingwalweng tše pedi tša sererwa se tee; le go fetišetša tshedimošo go tšwa modirišong wo go ya go wo mongwe.
SEBOPEGO LE TIRIŠO YA POLELO Re lemoga se ge moithuti a: Moithuti o tseba le go kgona tirišo ya medumo, tlotlontšu le thutapolelo ya Boeletša thutapolelo ye a ithutilego yona dikreiting tša polelotlaleletšo peleng.
Oketša tirišo ya dipotšišo go akaretšwa mehutana ye e lego gona.
Kwešiša tirišo ya matlema, mabopi, mahlaodi, mahlathi.
E tla na (therešo).
E swanetše go na (kgonagalo).
E ka na (kgonagalo).
E ka na (mohlomongwe).
E ka se ne (nnete).
O swanetše go hlokomela (tshwanelo).
Go nyakega gore o hlokomele (nyakego).
Ga se o swanele go se hlokomele (ga go nyakege).
Ga go nyakege gore o dire bjalo (kganetšo).
Kwešiša le go diriša modirišopeelano (mohlala, ge o sa je o tla swarwa ke tlala).
Diriša polelo go bolela ka ga poleloakanywa, mohlala, lediri, leina, mahlathi, mathaodi.
Oketša tlotlontšu, mohlala, go dira ka dihlopha tša mantšu: motho, botho, setho.
Diriša letlago ka tshwanelo.
Lemoga madiri ao a tšweletša kgolo le ao a sa tšweletšego kgolo (Hlokomela ge go le mehlala mo Sepeding).
Diriša lefetile ka tshwanelo.
Diriša madiri a medirišo go hlaloša boleta.
Kwešiša le go diriša medirišo go hlaloša tokelo le tshwanelo.
Oketša tirišo ya leina ka tshwanelo.
Oketša tirišo ya lebopi ka tshwanelo.
Diriša polelo go bolela ka ga polelokakanywa, mohlala, lediri, leina, mahlathi, mahlaodi.
Kwešiša tirišo ya letlago ka ditsela tša go bolela tše di fapafapanego (mohlala, ke ya go mmona ka moswana).
Kwešiša le go diriša lefetile ka tshwanelo.
Kwešiša le go diriša tiro le tirwa ka tshwanelo.
Diriša lediri la modirišogo.
Kwešiša le go diriša modirišopeelano (mohlala, Ge e ka se ne go tla ba komelelo).
Diriša tirwa ka letlago ka tshwanelo.
Diriša lefokontši (ka go diriša thabeamanyi) ka tshwanelo.
Diriša polelo go bolela ka poleloakanywa ka tshwanelo.
Moithuti o tseba le go kgona tirišo ya a 4000 le 6500 ka go a amanya mo mafelelong a Kreiti medumo, tlotlontšu le thutapolelo ya 7. Baithuti ba ba tlogo ithuta ka polelotlaleletšo ba polelotlaleletšo swanetše go tseba mantšu a 6500.
Bontšha a kwešiša mantšu a go tsebega a magareng ga a 5000 le 7500 ka go a amanya mo mafelelong a Kreiti 7. Baithuti ba ba tlogo ithuta ka polelotlaleletšo ba swanetše go tseba mantšu a 7500.
Oketša tlotlontšu (mohlala, ka go diriša dihlogo go bopa mantšu a mafsa).
Bontšha a kwešiša mantšu a go tsebega a magareng ga a 6000 le 8000 ka go a amanya mo mafelelong a Kreiti 7. Baithuti ba ba tlogo ithuta ka polelotlaleletšo ba swanetše go tseba mantšu a 8000.
Tlhako ya kelo ya Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba sa Dikreiti tša R-9 (dikolong) se theilwe godimo ga dikokwane tša thuto ya go thewa godimo ga ditetelo. Kelo e swanetše go tšweletša katlego ya moithuti ka tsela ya maleba, le go kgonthiša gore baithuti ba logaganywe le gore ba diriše tsebo le mabokgoni ka tshwanelo. Kelo, gape, e swanetše go thuša baithuti go dira diphetho ka ga mabokgoni a bona gore ba kgone go fihlelela maikemišetšo a bona a go amana le kgatelopele le go hlohleletša go ithuta.
bea maemo a kelo mo modung wa tshepetšo ya kelo kreiting ye nngwe le ye nngwe. Maemo a kelo a hlaloša kgato yeo baithuti ba swanetšego go bontšha katlego ya bona ya ditetelo tša go ithuta ka tsela ya go teba ya go utolla katlego ya bona.
Kelo mo go Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba mo go Dikreiti tša R-9 (dikolong) ke tshepetšo ye e tšwelago pele, ye e beakantšwego, ya go kgoboketša tshedimošo ya go ela bokgooni bja baithuti ka go bo bapetša le maemo a kelo go ya ka ditetelo tša go ithuta. E nyaka tlhabološo ye e tiilego ya dinyakwa gammogo le mekgwa ya maleba yeo e tlogo kgontšha baithuti go fana ka pegelo ye bohlokwa go baithuti le go begela batswadi le batho ba bangwe bao ba nago le kgahlego mererong yeo.
Thuto ya go thewa godimo ga ditetelo ke mokgwa wa go ruta le go ithuta woo o hlalošago ka nepagalo tšeo go letetšwego gore moithuti a di fihlelele. Kokwane ye bohlokwa ya yona e lebane le gore morutiši o bolela pele ga nako tšeo go letetšwego gore baithuti ba di fihlelele. Mošomo wa morutiši ke go thuša go ruta baithuti go fihlelela dinyakwa tša kelo ya go ithuta go ya ka kharikhulamo; mošomo wa baithuti ke go ithuta goba go phethagatša maemo ao a letetšwego a kelo. Kelo e bohlokwa mo thutong ya go thewa godimo ga ditetelo ka gobane ke setlabakelo sa go ela/lekanyetša phihlelelo ya moithuti mo kreiting ye nngwe le ye nngwe.
logaganywa, ka go diriša mešomo ya go nyalelana, go akaretšwa le mekgwa, le kamano; le go loka, botega, kgotsofatša, gata mošito o tee le moithuti le gore e be ya go kobega ka tshwanelo go dumelela go oketšego ga dibaka.
Maikemišetšo a magolo a go ela baithuti ke gore ba gole le gore ba hlabologe. Ka tsela yeo kelo e dirišetšwa go hlokomela kgatelopele ya baithuti le go kgonagatša go ithuta.
šetšego ba se tseba. E thuša baithuti go rulaganya mananeo le mešomo ya go ithuta.
Kelonyakišišo e dirišwa go hwetša mekgwa le mabaka a ditšhitiša/mapheko a go ithuta ao a itemogelwago ke baithuti ba ba rilego. E latelwa ke tlhahlo, thekgo ya maleba le mekgwa ya tsenelano.
Kelo ya fomatifi e dirišwa go hlokomela le go thekga tshepetšo ya go ithuta le go ruta, gomme gape e sedimoša baithuti le barutiši ka ga kgatelopele ya go ithuta. Pegelo ya maleba e fiwa go kgontšha baithuti go gola.
Kelo ya samatifi e hlaloša seswantšhokakaretšo sa kgatelopele ya baithuti mo nakong ye filwego, mohlala, mo mafelelong a sehla goba ngwaga, goba ge go le tšhutišo go ya sekolong se sengwe.
Kelo go ya ka lenaneo ke tsela ya go hlokomela bokgoni bja lenaneo la thuto. Karolwana ya yona ke kelo ya bokgoni bja moithuti ge bo bapetšwa le dinyakwa tša bosetšhaba. Kelo ya go ya ka lenaneo e phethagatšwa mo mafelelong a sehlopha se sengwe le se sengwe mo kgatong ya Thutokakaretšo le Tlhahlo. Sampolekemedi ya dikolo le baithuti e hlaolwa go tšwa kelong ka lenaneo ya profense gona ya bosetšhaba.
Kelo ya go gatela pele ke mokgwakgolo woo kelo e dirišwago ka gona mo go Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba.
fa pegelo ya go tšwa lehlakoreng la ithuta le go ruta: Pegelo ke karolwana ye bohlokwa ya kelo ya fomatifi.
dumelela togaganyo ya kelo: Taba ye e ka akaretša go elwa ga palo ya ditetelo tša go ithuta ka gare ga mošomo wa go elwa, gomme gwa tswakanywa palo ya mekgwa ya go fapafapana ya go ela.
diriša mekgwa ya go nepiša dinyakwa tša go fapafapana tša moithuti (polelo, nama, maikutlo le setšo): Kelo ya go tšwela pele e dumelela barutiši go angwa ke merero ya baithuti ya go lebana le dinyakwa tša thuto ya go ikgetha le go kgona go fediša mapheko a go ithuta ka go diriša mekgwa ye bonolo. Mo sehlopheng sefe kapa sefe sa baithuti, go na le mekgwa ya go fapafapana ya go ithuta. Ga se gore go swanetše go elwa baithuti ka moka ka nako e tee le gona ka tsela e tee; le go dumelela kelo ya samatifi: Go kgoboketšwa ga dipoelo tša mešomo ya go ela kgatelopele go fa seswan-tšhomoka sa kgatelopele ya moithuti mo nakong ye e filwego. Kelo ya samatifi e swanetše go rulaganywa ka hloko ye kgolo go tloga mathomong a ngwaga, go akaretšwa le dibaka tša go fapafapana tša go bontšha tšeo ba di tsebago/ithutilego tšona.
Kgetho ya go diriša mekgwa ya kelo ga e nape e kgotsofatša le ge e le gore e ikgetha go ya ka morutiši yo mongwe le yo mongwe, kreiti ye nngwe le ye nngwe le sekolo ka sekolo, godimo ga fao e itshamile ka tsebo ya seprofešene ya morutiši. Go ba gona ga tikologo le methopo go huetša dikwano tša mohuta woo, eupša le ge e le gore methopo e a swana, barutiši ba fapana go ya ka dikgetho tša bona. Mekgwa ya go kgethwa ya mešomo ya go elwa e swanetše go nepiša maemo a kelo a go lekanyetšwa, gammogo le maikemišetšo a kelo ao a swanetše go kwešišwa ka botlalo ke baithuti le barutiši bao ba angwago. Mabokgoni a ka bontšhwa ka ditsela tše di fapanego. Ka fao go myakega mekgwa ya go fapafapana ya go bontšha mabokgoni a bona ka botlalo.
Kgonthiša gore mešomo ya go elwa ka dikolong e nepiše mabokgone le katlego.
Mešomo ya ka mehla ya kelo e ka rulaganywa ke dikolo kgatong ya bosetšhaba, profense, selete goba sehlopha gomme e swanetše go lekolwa go tšwa ka ntle.
Sekolo le barutiši ba šikere maikarabelo a go elwa ga baithuti. Go letetšwe gore barutiši ba tšweletše tshepetšo ya maleba ya go nepagala ya kelo. Merero/melao ya profense e swanetše go tiiša gore baithuti ba kgatha tema mererong ya go ithuta, gape go ba le dihlophakelo tša sekolo, dihlophathekgo tša selete, ditirelothušo le batswadi.
Sekolo se sengwe le se sengwe se swanetše go hlabolla lenaneo la kelo la go thewa godimo ga ditlhahlo tša profense le tša bosetšhaba. O swanetše go ba le leanokelo le sehlopha la sekolo go hlohleletša phethagatšo ya lenaneo leo. Sehlopha se swanetše go ba le kemedi go tšwa Sehlopheng se sengwe le se sengwe le go area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta.
Go hlahlwa ga bašomedi mererong a kelo.
Go fihlelela kwešišo ya go swana ya lenaneo la sekolo la kelo.
Go boloka direkoto ka tshwanelo go bohlokwa mererong ya kelo ka moka, gagolo kelo ya go gatela pele. Puku ya direkoto goba faele e swanetše go bolokwa ka tshwanelo ke morutiši yo mongwe le yo mongwe.
Ditshwaotshwao go thekga maikemišetšo.
Direkoto ka moka di swanetše go fihlelelwa, di swanetše go hlathollega gabonolo, di swanetše go bolokwa ka tshwanelo, di se bonwe ke mang goba mang le gore di be le thušo mo tshepetšong ya go ruta le go bega.
Lenaneo la sekolo la kelo le ntšha ditaba ka botlalo tša mabapi le go tlatšwa ga dipuku tša direkoto. Dikhoutu tša kelo di dirišwa go hlaloša ka fao moithuti a tšweletšago bokgoni ka gona ge go bapetšwa le ditetelo tša go ithuta. Dikhoutu tšeo di dirišwago, di swanetše go ba bonolo di be di kwešišwe ke baithuti le batswadi.
Go na le ditsela tše ntši tšeo ka tšona kelo ya pegelo e ka fiwago baithuti ka gona le ka fao e ka ngwalollwago ke barutiši ka gona.
Go bona ka fao moithuti a tšweletšago bokgoni ka gona ge go bapetšwa le bokgoni bja gagwe bja go feta; le/goba dinyakwa tša maemo a kelo le ditetelo tša go ithuta.
Dikhoutu tša kelo di kaone go phala merero ye mengwe. Mohlala, ditshwaotshwao di ka fiwa ka botlalo, moithuti yo mongwe le yo mongwe a ka tšwelela ka ditšhišinyo ka maikemišetšo a go kaonafatša. Ditshwaotshwao gape di bohlokwa ge go begwa ka ga bokgoni bja moithuti ge go bapetšwa le maemo a kelo. Le ge go le bjalo, ditshwaotshwao di tšea nako go ngwalwa ebile ga di bonolo go ngwalollwa. Dikhoutu tša go swana le 'Go kgona kudukdu', 'Go kgona kudu', 'Go kgona', Go ba le bokgoni' le 'Go se be le bokgoni' di ngwalega gabonolo ebile ka potlako, gape di dumelela kgatelopele ya kelo ge e bapetšwa le mošomo wa peleng le ge go bapetšwa le maemo a kelo ao. Le ge go le bjalo, ga a fe ditaba ka botlalo tša malebana le ditshwaotshwao. Ka lehlakoreng le lengwe, meputso yona e ngwalollwa ka potlako gomme ebile e ka hlakanywa, ya atišwa ya be ya aroganywa. Ditaba tšeo ka moka di bohlokwa ge go elwa bokgoni/tsebo bja moithuti bja go nyalana le bja ba bangwe ka phapošingborutelo, gammogo le ka dikreiting le dikolong tše dingwe. Le ge go le bjalo, di fa tshedimošo ye nnyane ya bokgoni bja moithuti ge bo bapetšwa le maemo a kelo.
Dikafoko (goba dipapatšo) di rulaganyeditšwe go ela mošomo goba pego.
Ge go dirišwa khoutu ya kelo, pegelo e bohlokwa ge e tswakanywa le ditshwaotshwao. Go na le kgonagalo ya dikaonafatšo tšeo di tlogo fihlelelwa ge baithuti ba fiwa pegelo ya go ngwalwa go phala go fa meputso fela. Le ge e le gore meputso le dipersente di na le mohola kudu go ngwalolla mošomo, ka gobane go bonolo go ngwala meputso ka gare ga puku ya direkoto, gantši ga di bohlokwa ge go begwa le ge go fiwa pegelo. Mathata a mangwe a go hlagišwa ke meputso ke a gore meputso e ka oketšwa kudu le go hlakahlakanywa, gomme ka tsela yeo ga e tšweletše seswantšho se sebotse sa katlego le kgatelopele ya baithuti. Ge baithuti ba feditše mošomo wa go feta o tee go na le bofokodi bja go diriša dipalo meputsong, go hlakanya le go hwetša palogare. Ge seo se phethilwe, meputso e lahlegelwa ke maatla a yona a go tšweletša/begela tshedimošo ya kgonthe. Palogare goba moputso wa magareng ga o tšweletše seo moithuti a lego sona, ke gore moithuti a ka no be a fihleletše seo a ithutilego sona ka tshwanelo karolong e tee, eupša e sego go tšona ka moka.
Meputso e fa palomoka ya katlego/phihlelelo eupša e šitiša mabaka a kelo ya katlego yeo (goba go hloka katlego) ga moithuti, gomme yona taba yeo e šitiša nepišo ya go ithuta se sengwe malebana le kelo ye e rilego. Gape meputso ga e hlaloše kgatelopele ya moithuti ka tshwanelo ge go hlokometšwe kharikhulamo. Mabakeng a mantši go hwetša moputso wa go swana (ka ntle le ge o kgotsofatša), o ka bonwa bjalo ka kgatelopele ye botse. Moputso wa go kaaka 70 ge o bapetšwa le maemo a kelo a Kreiti ya 5, le moputso wa go lekana 70 ge o bapetšwa le maemo a kelo a Kreiti 6 o ka lahletša motho mabapi le kgatelopele ya moithuti yeo a e dirilego mo ngwageng, yeo e ka hlalošwago bokaone ke setatamente, khoutu goba tshwaotshwao.
= Bokgoni bja moithuti bo fetile dinyakwa tša tetelo ya go ithuta ya kreiti.2 = Bokgoni bja moithuti bo fetile ka go kgotsofatša dinyakwa tša tetelo ya go ithuta ya kreiti.3 = Bokgoni bja moithuti bo kgotsofaditše kudu dinyakwa tša tetelo ya go ithuta ya kreiti.4 = Bokgoni bja moithuti ga bo kgotsofatše dinyakwa tša tetelo ya go ithuta ya kreiti, fela bo kgauswi.
Mo mafelelong a ngwaga ka ngwaga, lenaneo la kgatelopele le swanetše go tlatšwa, le be le saenwe ke hlogo ya sekolo le mohlankedi wa kgoro. Lenaneo la kgatelopele ke rekoto ya go akaretša tshedimošo ka ga kgatelopele ya baithuti ka moka mo kreiting mo sekolong.
ditshwaotshwao ka ga go kgona le mafapha ao a nyakago thekgo lenaneong la go ithuta; le letšatšikgwedi le tshwaeno ya hlogo ya sekolo, morutiši goba setsebi se sengwe sa thuto, le mohlankedi wa kgoro.
Profaele ya moithuti ke rekoto ya go gatela pele ya tshedimošo ya go akaretša kgatelopele ya moithuti, go akaretšwa tlhabollomoka ya dikokwane tše bohlokwa tša bophelo, maikutlo le tlhabollo ya leago. E thuša morutiši go kwešiša moithuti bokaone mo kreiting ye e latelago goba mo sekolong se sengwe, ka yona tsela yeo o kgona go fetola ka tshwanelo mabapi le dinyakwa tša moithuti. Profaele ya moithuti yo mongwe le yo mongwe e swanetše go hlokomelwa ka tshwanelo gomme gape e swanetše go šika le moithuti ka dinaklo tšohle mererong yohle ya sekolo.
pego ya samatifi ya mešomo ka moka ya ngwaga; le tšwetša pele direkoto tša go akaretša, tša mengwaga ya sekolo.
Profaele ya moithuti e emela mangwalo/didokumente ka moka tša peleng tša direkoto tša kgatelopele ao a bego a dirišwa ke dikolo, a go swana le dikarata tša direkoto, dikarata tša mohlahli, le dikarata tša Edlab. Maikemišetšomagolo a profaele ya moithuti ke go thuša moithuti gore a kgone go fihlelela tshedimošo ka go fapafapana ga yona.
Tshedimošo ya moithuti ka mo faeleng ga se e swanele go dirišwa go kgetholla moithuti yo a rilego e se tshwanelo.
Profaele ya moithuti ga se e swanele go hlakahlakanywa le dipotfolio. Potfolio ke mokgwa wa go ela wa go fa moithuti le morutiši sebaka sa go lekola mošomo woo o dirilwego wa go elwa ka mešongwana ya go fapafapana. Mošomo woo a bewa ka gare ga pampiri ya go phuthwa, faele goba lepokisi. Ka lehlakoreng le lengwe, profaele ya moithuti ke rekoto ya go ba le tshedimošo ka ga moithuti.
Barutiši ba swanetše go rwala maikarabelo godimo ga baithuti, batswadi, lenaneo la thuto le setšhaba ka bophara ge ba ela baithuti. Taba yeo e phethagatšwa ka tsela ya pego. Go oketša dipego tša go ngwalwa, tša molomo goba tša go diragatšwa, dibontšhwa tša mošomo wa baithuti le dibontshwa ka bophara di ka dirišwa.
thekgo fao go nyakegago; le pegelo ya mmakgonthe e swanetšego go ba le ditshwaotshwao ka ga bokgoni bja moithuti bja go nyalelana le bokgoni bja sehlopha le bja moithuti bja nakong ya go feta ge e bapetšwa le dinyakwa tva diarea tša go ithuta.
Go begela batswadi go swanetše go dirwa ka mehla go ba hlohleletša go kgatha tema mererong ya thuto. Barutiši ba swanetše go bega mo mafelelong a sehla se sengwe le se sengwe ka go diriša dikarata tša pego ya semmušo.
Gantši go ka se kgonege go fa tshedimošo ka ga katlego mo tetelong ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta. Le ge go le bjalo, dipego di swanetše go aba tshedimošo ka ga katlego/phihlelelo mo go area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta goba lenaneong le lengwe le le lengwe la go ithuta (ge go hlokometšwe Sehlopha sa Tlase).
Diriša lenaneo la dikhoutu la bosetšhaba go lekanyetša bokgoni bja ditetelo tša go ithuta go fihlela fao - ga go bohlokwa go fa khoutu ya tetelo ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta.
Fa ditshwaotshwao ka ga area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta goba lenaneo le lengwe le le lengwe la go ithuta, ka go gatelela baithuti bao ba fetilego dinyakwa goba bao ba nyakago thekgo ye nngwe. Ditshwaotshwao ka ga bokgoni bjo bo ikgethago le mafapha ao a nyakago thekgo di swanetše go kgokaganywa le maemo a kelo. Ditshwaotshwao tšeo di tla dumelela batswadi, baithuti le ditsebi tše dingwe tša thuto go hwetša kwešišo yeo e lebanego le go thušwa ga moithuti.
Le ke lenaneo la mareo a bohlokwa a alfabete, la go dirišwa ge go rulaganywa go beakanywa Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba mo go Dikreiti tša R-9 (dikolong) gammogo le dikokwane tša kelo ya moithuti.
Kelo - ke tshepedišo ya go rulaganywa ya go tšwela pele ya go kgoboketša tshedimošo ka ga modiro wa moithuti woo o elwago go ya ka maemo a kelo.
Maemo a kelo -ke tsebo, mabokgoni le dikokwane tše bohlokwa tša bophelo, tšeo moithuti a swanetšego go di tšweletša le go di fihlelela mo go area ya go ithuta ye nngwe le ye nngwe.
Kelotheo/-tsenelelo - Ke kelo ya mathomothomo ya go dirišwa go nyakišiša seo moithuti a šetšego a se tseba.
Kelotšwelopele - ke mohuta (mmotlolo) wa kelo wa go hlohleletša togagano ya kelo thutong le tlhabollong ya baithuti ka tsela ya go tšwela pele ya pegelo.
Ditetelotsenelelo - ke ditetelo tša tsenelelo tša Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba mo go Dikreiti tša R-9 (dikolong) tša go thewa godimo ga Molaotheo; di akaretša mabokgoni a bohlokwa a bophelo le go baithuti, bjalo ka kgokagano, go gopodišiša ka tsenelelo, taolo ya mošomo wa le tshedimošo, mošomo ka sehlopha le ka setšhaba le mabokgoni a go lekanyetša.
Kharikhulamo 2005 - e bolela tlhalošo ya mathomo ya Setatamente sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba ka morago ga Apartheid. Lengwalo le la morero wa thuto la 1997, le hlaloša Tlhako ya Tlhabollo ya Thuto ya ngwana go tloga bonnyaneng, Thutokakaretšo le Tlhahlo, Thutotšelopele le Tlhahlo, le Thutomotheo le Tlhahlo ya Batho ba bagolo. Setatamente sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba sa go beakanywa lefsa mo go Dikreiti tša R-9 (dikolong), se nepiša go tiiša/kgonthiša Kharikhulamo 2005.
Ditetelotlhabollo - ke ditetelo tša go ithuta tša tsenelelo tša Setatamente sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba tša go akaretša le ditetelotsenelelo tša go hlohleletšwa/šušumetšwa ke Molaotheo: di akaretša go kgontšha baithuti go ithuta ka tshwanelo gore ba be badudi ba mmapaale, ba maikarabelo, ba go ema tsoro, ka bokgoni bja go phethagatša tšweletšo.
Kgato ya mafelelo ya go tšwa sehlopheng - ge baithuti ba phethile Kreiti ya 9, ba fiwa Setifikheiti sa Thutokakaretšo le Tlhahlo.
Kelo ya mabokgoni a mešomotšwelopele ngwageng (fomatifi) - ke mohuta wa kelo wa go ela tšwelopele/kgatelopele ya moithuti ge a dutše a ithuta go phethagatša dikarabo le ditshwaotshwao tša go tiiša thuto ya gagwe.
Sehlopha sa Tlase -se lebane le kgato ya Thutokakaretšo le Tlhahlo go tloga go Dikreiti tša R, 1, 2, le 3.
Kgato ya Thutokakaretšo le Tlhahlo - mengwaga ye 10 ya kgapeletšo ya go tsena sekolo e bopilwe ka Sehlopha sa Tlase, sa Gare le sa Godimo.
Setifikeiti sa Thutokakaretšo le Tlhahlo - ke setifikeiti sa go tsena le go phetha dithuto ka katlego sa kgato ya Thutokakarretšo le Tlhahlo.
Togagano - ke kokwane ya peakanyo ye bohlokwa ya Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba ya go hlahla baithuti go diriša tsebo le mabokgoni a go rutwa. Diareeng tše dingwe tša go ithuta goba go tšwa dikarolong tše dingwe tša go fapafapana tša ye nngwe ya diarea tšeo, go phethagatša mediro le mešongwana ye e rilego.
Sehlopha sa Gare - se lebane le kgato ya bobedi ya Thutokakaretšo le Tlhahlo - Dikreiting tša 4, 5 le 6.
Polelo ya go ithuta le go ruta - ke polelo ya go dirišwa kudu go ithuta le go ruta go go rilego. Baithuti ba bangwe ba itemogela go ithuta le go rutwa ka polelo ya go tlaleletša, ke gore e sego polelo ya ka gae.
Diarea tša go Ithuta - mafapha a 8 a tsebo mo go Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba mo go Dikreiti tša R-9 (dikolong) ke: Dipolelo, Mmetse, Disaense tša Tlhago, Theknolotši, Disaense tša Leago, Bokgabo le Setšo, Mafapha a go tlwaetša merero ya Bophelo le Disaense tša Ekonomi le Taolo.
Ditatamente tša area ya go go ithuta - ke Setatamente sa area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta seo se tšweletšago/rulaganyago ditetelo tša go ithuta le maemo a kelo.
Ditetelo tša go ithuta - ditetelo tša go ithuta di tšwa mo go ditetelo tša go ithuta tša tsenelelo le tlhabollo, gomme di hlaloša seo baithuti ba swanetšego go se tseba le go kgona go se dira mo mafelelo a kreiti, sehlopha goba kgato.
Profaele ya moithuti - ke rekotokakaretšo ya tšwetšopele ya moithuti yeo e akaretšago tshedimošo ya gagwe, tlhabollo ya leago, dinyakwathekgo, disampole tša modiro le dipego tša ngwaga ka ngwaga.
Mananeo a go ithuta - mananeo a, a lebane le mešomo go akaretšwa le diteng le mekgwa ya go ruta - ona a hlahlwa ke Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba, ya go hlabollwa ke diprofense, dikolo le barutiši.
Lenaneo la molaotšhomo - ke lenaneo la bosetšhaba la maemo a go tšweletša modiro/mošomo ka tsela ya go bega ka ga tšwelopele ya moithuti.
Ditetelo - ke dipoelo tša mafelelo a tshepedišo ya go ithuta mo go thuto ya go thewa godimo ga ditetelo tša go ithuta - ditetelo tšeo di thuša go betla tshepedišo ya go ithuta.
Thuto ya go thewa godimo ga ditetelo tša go ithuta - e lebane le tshepedišo le katlego, mešomo le thutotshepetšo ya go thewa godimo ga moithuti. Ge go latelwa mokgwa woo, gona Kharikhulamo 2005 le Setatamente se se Boeleditšwego sa Kharikhulamo ya Bosetšhaba di nepiša go hlohleletša go ithuta ga go ya go ile.
Potfolio - e lebane le faele (goba setsekana) ye nngwe ye nngwe ya mošomo wa moithuti yo mongwe le yo mngwe.
Manaeo a kgatelopele - ke setlabakelo sa go dirišwa mo mafelelong a ngwaga sa go ngwalolla kgatelopele ya baithuti ka moka mo kreiting, go akaretšwa dikhoutu tša kgatelopele mo go a re ya go ithuta ye nngwe le ye nngwe le kreiti ye nngwe le ye nngwe go akaretšwa ditshwaotshwaothekgo ge go tsomega.
Kelo ya samatifi - go fapana le kelo ya fomatifi, e hlagiša dipego tša ka mehla ka ga kgatelopele ya moithuti, gantši mo mafelelong a sehla goba ngwaga.
Go theeletša ka mafolofolo - ge motho a leka go itira seboledi gomme a theeletša ka tlhoafalo go tšohle tšeo aratago go di bolela. Polelotlaleletšo - polelo ya go rutwa ka go tlaleletša polelo ya ka gae. Go ithuta dipolelontši - ge motho a ithuta polelo goba dipolelo go tlaleletša polelo ya ka gae. Seo ga se go fediša polelo ya ka gae eupša go ithuta yona mmogo le yeo. Bokgabo - tirišo ya polelo go hlohleletša go tšweletša bobotse bja selo gore se kganyogege. Sengwalwatshwantšhišo, tshwantšhišo/seka - tshwantšhišo ke kanegelo yeo baanegwa le ditiro di emelago nnete ya kakaretšo gammogo le diponagalo tša botse le bobe. Polelo ya seswantšho/seka ke polelo yeo baanegwa le ditiro ba dirišwago go tšweletša morero wa boitshwaro. Poeletšamodumo - go boeletšwa ga modumo wa go swana mo mathomong a mantšu ka tatelano ye e rilego(mohlala, O na le potane ya popota).
Lelatodi - lentšu la go ganetša tlhalošo ya le lengwe mo polelong e tee (mohlala, sega - lla).
Memo a kelo - tsebo ya polelo, mabokgoni le dikokwane tša bohlokwa tša bophelo tšeo moithuti a swanetšegogo bontšha gore o a di tseba goba o a di kgona mo mafelelong a kreiti ye e rilego. Batheeletši - motho goba batho bao ba theeletšago, ba balago goba ba bogelago sengwalwa se se rilego mohlala, batheeletši ba polelo ya radio, ba taodišwana ya kuranta goba papatšo ya thelebišene.
Dingwalwa tša nnete - ke dingwalwa tšeo di dirišwago lefaseng la nnete (mohlala, ditaodišwana tšadikgatišobaka, dikgatišo tša radio le thelebišene, dipapatšo, ditlankana tša difomo, mangwalo, dipukwana). Mokgwa wa tekatekano wa go bala le go ngwala - ke mokgwa wa go thekga bobadi le bongwadi bja baithuti bona difiwa ka tlase, wa go hlohleletša baithuti go ipshina ka go bala dipuku le go nepiša tlhalošo, gammogo le go ba thuša ka dithekniki le mekgwa ya go utolla le go diriša khoutu ya lentšu la go ngwalwa. Go sekamela ka lehlakoreng le le rilgo - ke mokgwa wa go kgetha lehlakore gore kelo ya maleba e sephethagatšwe ka tshwanelo.
Go hlakanya ditlhaka - ke tsela ya go ithuta medumo ya go hlakanya ditlhaka/ngwala ditlhaka mmogo go ngwalwa ga ditlhaka tše pedi goba tše tharo mmogo go bopa modumo wo o rilego. Mmolelwana wa go lahlegelwa ke tlhalošo - ke kgopolo yeo e dirišitšwego kudu gomme mafelelong yalahlegelwa ke tlhalošo ya yona ya maleba.
Sehloa/sehlwa - ke magomo a kgohlano mo sengwalweng, morago ga thulano yeo ga go sa tlo ba ye nngwe thulano ya mafelelo ya sengwalwa. Go tswaka dipolelo - ke go hlakahlakanya dipolelo ka maikemišetšo a a rilego gore o kwewe le ke bao ba satsebego polelo yeo.
Momagano/togagano - seo se logagantšhago dikgopolo go ba kgopana e tee ya go ba le moko. Temana ya go logaganywa ke yeo go yona go lego tlhabollo le go gola ga dikgopolo fao mafoko a gona a nyalanego. Kwano/kopano - dithekniki tša go bopa kwano di kopanya mafoko temaneng goba sengwalweng go bopakgopana e tee. E ka ba ka tsela ya mašala goba mantšu ao a boeletšwago ka mokgwa wa go fapafapana go bopaditeng.
Mantšutshwano/-kwano - mediro ya go swana/kwana goba mantšu a kgoro e tee, a go bolela ka ga taba/sererwae tee (mohlala, letswai, pherefere). Lekopanyi - ke lentšu la go dirišwa go kopanya mantšu le dithabe mafokong (mohlala, le, fela, ka fao). Ditlkhalošontši - ke ditlhalošo tšeo di ka bolelwago/hlalošwago ke lentšu le le rilego.
Kopanyo ya ditlhaka - ke go kopanywa ga ditlhaka go bopa modumo wa polelo (pšh, psh, tlh). Kamano - sengwalwa se ka tšweletšwa go fihlelela kamano ye rilego. Kamano e swanetše go nyalelana lesengwalwa.
Tlhalošotshwanelo - ke tlhalošo ya go lebana le sengwalwa goba tlhalošo ye e bolelwago thwi ke lentšu. Daekrafo (Tlhakapedi) - go diriša ditlhaka tše pedi go bopa modumo o tee (mohlala, oo, aa, tl, ts, tš). Taetšobobadi - go bala go tloga ka letsogong la nngele go ya letsogong la go ja, go thoma gape go tloga letsogong le letshadi go ya letsogong le letona. Baithuti ba swanetše go rutwa taba yeo. Tsebo ya go bala le go ngwala - e hlaloša tsebo ye e golago ya moithuti ya go ngwala lentšu. Baithuti ba bona kgatišo sengwalweng gomme ba thoma go kwešiša nepo ya yona. Ba ka anegelwa dikanegelo goba gona go di balelwa ka tsela yeo ba tlago tseba ka fao dikanegelo/dipuku di lego bohlokwa ka gona. Le pele ga ge ba etla sekolong ba tla ba šetše ba na le tsebo yeo. Ba ka leka go ngwala maina a bona ka go diriša dikelelo tša bona ka ga ditlhaka le mopeleto (mohlala, go ithuta mopeleto) gomme gape ba ka itira o ka re ba bala puku (go bala kamokgwa wa go tlwaetšwa). A ke ona mathomo a bongwadi le bobadi bja baithuti (bana). Polelo ya maikutlo - ke polelo ya go dirišwa go kgotla maikutlo a motho. Mabokgoni a boikgopolelo - ke bokgoni bja go inagana o le maemong a motho yo mongwe.
Pitšo ya mantšu - ke go bitša mantšu ka tshwanelo. Sengwalwatlhaloši - ke sengwalwa sa go nyaka tlhalošo. Polelošele - ke polelo e šele ya go bolelwa ka ntle ga mellwane ya Afrika-Borwa (mohlala, Sefora, Setoitšhi). Polelomadume - ke polelo ya go dirišwa ge go dumedišanwa. Gantši e dirišwa dikamanong tša go ikgetha mohlala, go otara dijo ka hoteleng. Ge re thoma go ithuta polelo, bontši bja tše re ithutago tšona di ka yona tsela yeo. Gannyane gannyane, re thoma go bolela gabotse go ya ka melao le dipatrone tša polelo, gomme re kgona go hlaloša dikgopolo tša rena ka tsele ye bonolo.
Go ngwala ka bolokologi- ke ge baithuti ba filwe bolokologi bja go ngwala ka seo se ba tshwenyago. Baithuti ba swanetše go hlohleletšwa go ngwala ka fao ba ka kgonago ka gona. Dipuku tša polelo - ke dipuku tša go ngwalelwa popapolelo le tlotlontšu mo dikgatong tša go fapafapana(mohlala, tša mantšu a 500, a 1000).
Legohle/mokgwamoka - ke mekgwa ya polelo ya go logaganya mabokgoni ka moka gammogo le mehutahuta ya tsebo mo mešomong ka go se nepiše o tee wa yona. Polelo ya ka gae - ke polelo yeo baithuti ba ithutago yona ka gae goba motseng. Polelo ya go feta e tee e karutwa ka tsela yeo, ka fao baithuti ba ka tseba polelo ya ka gae ya go feta e tee.
Homonimi/mantšuswanangwalwa - ke masntšu a go swana ka modumo le ka mopeleto fela a fapana ka tlhalošo (noka/noka/noka; pela/pela). Homofone - lentšu la go ba le modumo wa go swana fela la go peletwa ka tsela ya go fapana le tlhalošo ya gofapana.
Tlopelo - ke go bolela ditaba ka go di godiša (mohlala, O rile go gana a be a itshwarelela ka maru). Seswantšho - ke seswantšho goba setšweletšwa sa go bogelwa. Tshwantšhokgopolo - ke go swantšha kgopolo (mohlala, mothofatšo, tshwantšhanyo, tshwantšišo).
Tlhalošišo -go bala ka maikemišetšo a go hwetša tlhalošo ya go teba.
Tenego - ke tshwenyego ya moya wa motho ka tsela ya go širela.
Segalo - ke patrone ya lentšu la segalo sa go ya godimo le fase go tšweletša mošito wa lefoko.
Kgegeo - kganetšo ya seo go bolelwago ka sona ka go diriša mantšu a go hlaloša kganetšo yeo.
Bobadi le bongwadi - ke bokgoni bja go bala le go ngwala tshedimošo mererong ya go fapafapana. Ke karolo ya bokgonikakaretšo bja go hlaloša selo.
Mekgwa ya go ngwala le go bala - ke mehuta ya go fapafapana ya go ngwala le go bala: go bala le go ngwala; go bala le go ngwala merero ya setšo (go kwešiša dingwalwa tša setšo, leago le dikokwane tše bohlokwa tša bophelo); go bala le go ngwala ka tsenelelo (go kgona go fetola melaetša ya dingwalwa ka tsenelelo); go bala le go ngwala dibogelwa (go bala/ngwala ga ditshwantšhokgopolo, dika, diswantšho, bj.bj.); go bala le go ngwala dipolelotirišwantši (go bala dikuranta, dikgatišobaka, thelebišene le difilimi e le melaetša ya setšo).
Polelotswakwa - ke polelo ya go dirišwa go bolela ka dipolelo tše dingwe. E akaretša mareo a go swana le modumo, lentšu, lefoko, sengwalwa, kamano, botheeletši, bjalobjalo.
Tshwantšhišo - go diriša selo se tee go hlaloša se sengwe sa go swana le seo ka diponagalo/dinyakawa.
Medirišo -(go akaretšwa le madiri a modirišo) e kgontšha mmoledi/seboledi/bangwadi go hlagiša ditlhalošo tša go fapafapana bjalo ka dikgonagalo. Gape e dirišwa go hlaloša bonolo/mabobo.
Mokgwakgokagano - Go na le mekgwa ya go fapafapana ya go kgokagana: mokgwa wa go ngwala, wa go bolela goba wa bomolomo, wa go bogela (woo o akaretšago dibopego tša krafo bjalo ka ditšhate). Go fetola tshedimošo go tloga mokgweng wo go ya go wo mongwe (ka go diriša krafo go ngwala temana, go diriša tshedimošo ya sengwalwa sa bomolomo go fa seswantšho maina) go bohlokwahlokwa mo mererong ya go ithuta polelo.
Polelotirišwantši - ke mekgwa ya go logagana ya go akaretša le sengwalwa, ditlabela tša go bogelwa, modumo, video, bjalobjalo.
Dingwalwa tša mokgwatirišontši - ke dingwalwa tša go rulaganywa go dirišetšwa mekgwakgokagano ya go feta o tee.
Onomatopea - ke mantšu ao a nago le modumo wa go swana le tlhalošo ya ona (kgomo e re mmu, lesea le re nnge).
Karolonoko ya mathomo -ke karolo ya senoko ya pele ga tumanoši (b-ona).
Mothofatšo - ke go dira gore selo se phedišwe bjalo ka motho.
Temogo ya fonimi - ke bokgoni bja go kgethologanya magareng ga medumo ya go fapana ya polelo (bona, roba). Medumokwano - kamano magareng ga medumo le mepeleto ya yona. Taba yeo e thuša go lemogwa ga lentšu ge go balwa, gape e thuša go peleta ka tshwanelo. Legoro la medumokwano - ke sehlopha sa mantšu a go ba le modumo wa go swana. Phane (papalantšu) - ke go bapala ka mantšu. Mantšwanyanakanego/-motlae -ke mantšu a se makae a motlae goba kanegelo a go bopa tlhalošo goba motlae. Tlotlontšu ya bobadi - mantšu ao a kwešišwago ke mmadi go ya ka kamano. A mangwe a mantšu ao e tla ba karolo ya tlotlontšu ya go lemogwa ya moithuti mantšu ao a a dirišago. A mangwe e tla ba karolo ya tlotlontšu ya go se lemogwe mantšu ao a a kwešišago go ya ka kamano gomme a sa tsebe tirišo ya ona gabotse. Go anega histori - ke go anega ka ga ditiragalo tša nako ya go feta ka tatelano go bolela goba go ngwala ka ga seo se dirilwego lebakeng la go feta. Sengwalwa sa histori - ke mohuta wa sengwalwa. Seboledi goba mongwadi o hlaloša tatelano ya ditiragalo, mohlala, moithuti a bolela ka tšeo di diregilego mafelelo a beke ka mo phapošingborutelo nakong ya thuto ya ditaba. Retšistara -ke mantšu, setaele le popapolelo ya go dirišwa ke seboledi goba mongwadi mo dikamanong tša go fapafapana (mohlala, mangwalo/didokumente a semmušo a ngwalwa ka retšistara ya semmušo, mangwalo a semolao a ngwalwa ka retšistara ya semolao).
Potšišoretoriki/makgethepolelo - ke potšišo ya go ba le karabo. Morumokwano - ke mantšu goba methaladi ya sereto ya go felela ka medumo ya go swana/kwana go akaretšwale ditumanoši.
Mošito/morethetho - ke patrone ya mehleng ya go boeletšwa ga medumo (segalo sa godimo le sa fase).
Karolonokothomi - ke karolo ya senoko sa tumanoši ya mathomo (mohlala, b-opa). E nyalelane lemorumokwano. Tshotlo - ke go bolela goba go ngwala ka go diriša ditlhalošo tša go bontšha kganetšothwi ya seo se ukangwago.
Thutothekgo/-thušo - Ge go thušwa merero ya go ithuta, baithuti ba kgona go ithuta ka thušo yeo ba e hlokago. Ge bjale ba kgona go itirela mošomo ka go ikemela, gona go ka šetšwa mekgwa ye e latelago yeo ya thekgo.
Go bala ka potlako - ke ge go sepedišwa mahlo ka lebelo sengwalweng go hwetša tshedimošo ya go ikgetha (mohlala, bala pukumogala go hwetša leina le nomoro goba lenaneo la nako ya pese goba setimela).
Tshwantšhanyo - ke go bapiša selo se tee le se sengwe (O bjalo ka tau).
Mantšu a go utswiwa ka mahlo - ke mantšu ao babadi ba a lemogago ntle le bothata. Ga ba nyake go a tsinkela ka tsenelelo goba go gopodišiša ka ga ona. Mo mathomong a go ithuta go bala, mantšu a mohuta woo gantši a tšwelela gantši, mohlala, nna, wena yena, lena.
Go bala ka lebelo/potlako - ke go bala sengwalwa ka potlako go hwetša kakaretšo ya sona (go bala dintlha/dihlogo tša kuranta ka lebelo go hwetša tabakgolo).
Seleng - ke polelo yeo e dirišwago ka tsela ye e sego ya mehleng gantši e dirišwa ke sehlopha sa bafsa mererong ya bona.
Maemo - Maemo a go fapafapana a polelo ke ao a gatišitšwego ka dipukung, dikuranteng, mangwalong a semmušo, popapolelo le go dipukuntšu. Ga se gore ke tsela ye kaone ya polelo, eupša ke yeo e amogelwago mererong ya histori le/goba sepolitiki bjalo ka maemo a go fapafapana.
Pono ya go se fetoge - ke tebelelo ya go se fetoge gantši ya go kgetha lehlakore ya mohuta wo o rilego wa motho.
Kgatelelo (lentšu, lefoko) - ke go gatelelwa ga senoko se se rilego mo lentšung (mohlala, mohlare = kgatelelo ya lentšu mo senokong sa gare).
Thabethuši - ke thabe yeo mo lefokong e ithekgilego ka thabeina.
Senoko, go lekola senoko, nokontši - lentšu goba karolo ya lentšu la go ba le modumo wa tumanoši goba tumammogo ya go etša tumanoši (lentšu le motho le na le dinoko tše pedi : mo- le -tho). Go lekola senoko ke tsela yeo dinoko di bopago mantšu ka gona. Nokontši e amana le lentšu leo le nago le dinoko tše ntši.
Seka/seswantšho - se sengwe seo se emelago selo se sengwe (Leeba ke seka sa khutšo).
Lehlalošetšagotee - ke lentšu leo le nago le tlhalošo ya go swana goba ya go nyako swana le ya le lengwe mo polelong e tee (bogobe = boušwa).
Togagano (go loganganya) ya dikgopolo - ke go kopanya dikgopolo goba tshedimošo go tšwa methopong ya go fapafapana. Ka go realo togagano ya dikgopolo ke kakaretšo ya dikgopolo tša mohuta woo.
Lebelo/tempo bjalo ka lebelo la polelo - ke lebelo leo mantšu a bolelwago ka lona mohlala, polelo yeo e dirišwago ke moreti/seretong. Sengwalwa - ke sengwalwa sa go ngwalwa, sa go bolelwa goba sa go bogelwa mo mererong ya kgokagano yapolelo.
Sebopego sa sengwalwa - go na le mehuta ya go fapana ya dingwalwa yeo e lemogwago ka dibopego mohlala, ditaodišo, direto, mangwalo, metlae, dikanegelo, ditaelo, dipadi, ditiragatšo. Maikutlo - ke molaetša wa khuduego mo sengwalweng. Mo sengwalweng sa go ngwalwa, so fihlelelwa kamantšu mohlala, mantšu a magareng go bopa maikutlo. Mo filiming khuduego yeo e ka tšweletšwa kammino/koša goba tikologo.
Pego ye bofefo - ke pego ye e se nago maatla go hlaloša nnete goba dintlha goba maikutlo. Sebogelwakgethollo - ke go hlatha magareng ga sebopego sa ditlhaka le mantšu a go fapafapana. Ditumanošitshadi (tša go se tie) - dinoko tša go hloka kgatelelo di na le sebopego sa go se tie. Sešego sa mantšu - ke faele goba sona sešego sa mantšu a mafsa. Letšhogo/lehloyo la matšwantle - ke lehloyo goba go šia (go se na mabaka) batho ba šele. Go dirišwa polelo ya mohuta woo.
